Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.46.0-wmf.23 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Fulfulde 0 1604 161964 154910 2026-04-09T20:06:39Z ~2026-18390-26 14156 /* Adlam */ ad 161964 wikitext text/x-wiki {{databox}} [[File:Fulfulde Sudu.jpg|thumb|Fulfulde sudu]] [[File:Fulanin migrants.jpg|thumb|waynaaɓe fulɓe]] '''Fulfulde''' walla '''pulaar''' maa '''pular''' ko [[ɗemngal]] [[Fulɓe]] e [[Haalpulaar'en]] Ɗemngal ngal no haalee e [[Leydi|leyɗe]] keewɗe e [[Afirik]].<ref>https://www.sciencedirect.com/topics/social-sciences/fulfulde</ref> Haalooɓe fulfulde-pulaar ina kawra miliyonji 60 haa koyari miliyanji 80. [[File:ASC Leiden - F. van der Kraaij Collection - 12 - 074 - Une femme debout et une autre assise dans l'ouverture d'une hutte - Boucle du Mouhoun, Burkina Faso, 1984.tif|thumb|ASC_Leiden_-_F._van_der_Kraaij_Collection_-_12_-_074_-_Une_femme_debout_et_une_autre_assise_dans_l'ouverture_d'une_hutte_-_Boucle_du_Mouhoun,_Burkina_Faso,_1984]]Ɗemngal ngal ina jeyaa e Suudu ɗemɗe Hiirnaange [[Atlantis|Atlantik]], taweteendu kanyum duu e nder suudu ɗemɗe afirikankeeje ɓurndu yaajude wi'eteendu [[Niiser]]-[[Konngo]]. Ɗemɗe goɗɗe jeyaaɗe e ndun suudu ngoni: ce'aar ([[ɗemngal]] seereero) e njolfo. E ɗeen ɗiɗi ko seereero ɓuri ɓadondirde e pulaar. == Caltuɗe == '''1.''' '''Caltuɗe:''' Ko ɓuri heewde koo, pulaar ina feccee waɗee caltuɗe jowi mawɗe kawrooje e dawlaaji [[Fulɓe]] taariikayankooji (dawlaaji [[Fulɓe]] adiiɗi laamu kolonaaku). Kannje ngoni: Pulaar Fuuta Tooro (no gasa ko e ngal diiwal ɗemngal ngal yalti), leydi [[Senegal]] Pular [[Fuuta Jaloo]], [[Leydi]] [[Gine]], Fulfulde Maasina, Lesdi [[Maali]], Fulfulde Liptaako, Leydi [[Burkina Faso]], [[Fulfulde]] [[Adamawa]], Lesdi [[Naajeeriya]] e Kamarun. Feccoore go'o no waawa wonirde nii: * Pular Fuuta Jaloo ([[Gine]], [[Sarliyon]], e [[Gine-Bisaawo]]) * Pulaar Fuuta Tooro [[Senegaal]], [[Muritani]], e [[Maali]] hiirnaange * Pulaar Firdu (maa Fulaadu maa Fulakunnda) * Fulfulde Maasina (ana anndira "Maasinaŋkoore" ; [[Maali]]) * Fulfulde Liptaako ([[Burkina Faso]]) * Fulfulde Borgu ([[Benen]] e [[Togo]]) * Fulfulde Hakkundeeri [[Niiseriya|Najeeriya]] (laamu [[Usmaani Ɓii Fooduyee]], wano [[Sokoto]]) * Fulfulde Adamaawa (ana anndira "Aadamankoore" ; [[Naajeeriya|Naajeeriya]] e [[Kamarun]] e [[Caadi]] e Suudan e [[Afirka Cakaari]]) Ko ɓuri kon e [[Fulfulde]] ɗen hino humii e gootal e diiwe limtaaɗe ɗoo, e piide misal si en ƴettii Fulfulde Bagirmi, ɗum ko leydi e nder Caad, ko e Adamaawankoore nden jeyaa. Fulfulde Funnaange [[Niijer]] ko e Fulfulde Hakkundeeri [[Naajeeriya]] ɓuri jeydude, Fulfulde Hiirnaange Niijer ko e Liptaakuure e Maasinankoore jeyaa. So en teskiima, ma en taw ina heddii fahin caltuɗe ɗalaaɗe hono [[pulaar]] Fulaadu (ɓaleeri [[Senegal]] e [[Gammbiya]]), Fulfulde Borgu e nder leydi Benen, fulfulde diiwaanuuji hakkunde [[Naajeeriya]]. Kono ɗeen pulfule na ɓadii goɗɗe e ɗee ɗe adi-ɗen limtude yeru Borgu no ɓadondiri e [[Maasinji|Maasina]], Fulaadu no nanndi e Fuuta Tooro no nanndi e Fuuta Jaloo, e maanaa no hakkunde maa fulfulde Caad walla [[Sudan]] ko e Adamawa jeydi. == Alkule == ==Alkule lateŋ== '''2.''' '''Alkule:''' gila teemedannde sappo e jeetataɓere nden, pulaar-fulfulde no winndiree alkule aarabe. Haa hannde no fellitaa wonnde e leyɗe goɗɗe yeru Fuuta Jaloo maa [[Adamawa]], Fulɓe ko alkule aarabe ɓuri doolnoraade. fulɓe non sinciino binndi goo ko wonaa ajami, wano "Miimiyee afrika, kaɓɓe,.. [[File:الابجدية الفولانية بالحرف اللاتيني.jpg|thumb|500px|الابجدية_الفولانية_بالحرف_اللاتيني]] Gila hakkunde duuɓi 1950 han 1960, sukaaɓe fulɓe iwruɓe baŋŋe fow jangaynooɓe to jaaɓi hattirde [[Misra]] e leyɗeele Aarabeeɓe goo, no huutora alkule latin ngam winndude pulaar. Ko e hitaande 1966 to bensondiral mawngal [[Bamako]], Fulɓe ɓen fottani winndirde abajada laten. Ndiin mbinndudi innniraa abajada [[UNESCO]] maa alkule [[UNESCO]]. Ɗen golle waɗi itti ñannde 28 2ɓuru han 5 3ɓuru. No jeyanoo e tawaaɓe ɗen golle, Aamadu Hampaate Bah; ko kanko jooɗaninoo ton ɗemngal fulfulde wonndude e Alfaa Ibrahiim Soo. Ɓaawo kawral maɓɓe e huutorde alkule latin ɗee, ɓe sinci alkule addayɗe hitooji fulfulde ɗin. Ko ɗen woni: '''ɓ ɗ ŋ ƴ''' Ɓaawo jonnde Bamako ndee, laamuuji ɗin yamiraa yaltinngo dekeree ngam anndinnde fof wonnde ko ɗee ɗoo woni alkuke [[Fulɓe]]. E leydi Senegal ñannde 16 6ɓuru 1980, Senngor yaltini dekere on e kuulal 80-1049. Ko e fewndo on saa'a kadi Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije [[Moritani]] sincaa. Fewndo on yonta e leydi [[Gine]], Seeku Tuure hari yamiriino jannirgol ɗemɗe muynaaɗe ɗen kono o jaɓaano tawtude jonnde Bamoko nden. Fii heɓugol hitooji pular ɗin, ko alkule ɓasaaɗe ɓe huutortonoo; yeru: ɓ = bh, ɗ = dh, ekn... Ɗum non no heddii e hakkile ɓiɓɓe Gine heewuɓe haa ka woni; ɓe nanay tun alkuke pular ɓe miijoo e alkuke ɗe Seeku huutori ɗen sabu ɗen maraano hitooji pular ɗin fof. E hitaande 1978 UNESCO waɗuno jonnde [[Ñamey]], leydi [[Niijeer]] gila ñannde 17 han 21 6ɓuru. Jonnde noddiraande, Jonnde Fanniyankeeɓe fii Winndugol e Faamondiral ɗemɗe Afriknaaje. E nden jonnde, toowa ganndeeɓe heewuɓe immoriiɓe e leyɗeele [[Afrik]] e Orop tawdano ɗum. Jooɗaniiɗo ton ɗemngal fulfulde ko Profesor Alfaa Ibraahiima Soo, immoriiɗo to dawla [[Faransi]]. Ko soñaa e ɗen golle, ko nawtaama to dawlaaji Afriknaaji ngam haa wona tuugnorde e winndugol ɗemɗe mum ngenndiije. Tuggude gila ngal nanondiral waɗi fii winndugol pular, waɗii battane mawɗo e binndol e jannde ɗemngal pular. Gila 1966 heɓi hannde, no buri 2000 tiitoode, e kala fannu ganndal, winndaa ɗum e pular tawa ko e latin. Lowe geese heewuɗe no woodi tawa ko e pular ɗe winndata, tawa ko latin ɗe huutortoo. Alkule ɗen ngoni: '''a e i o u b mb ɓ c d nd ɗ f g ng h j nj k l m n ñ ŋ p r s t w y ƴ '''' Sincugol ndiin mbinndudi e dow nanondiral haɗaali [[Fulɓe]] sincude alkule kese, noddana ɗe ==Adlam== 𞤀 𞤁 𞤂 𞤃 𞤄 𞤅 𞤆 𞤇 𞤈 𞤉 𞤊 𞤋 𞤌 𞤍 𞤎 𞤏 𞤐 𞤑 𞤒 𞤓 𞤔 𞤕 𞤖 𞤗 𞤘 𞤙 𞤚 𞤛 ko Alkule ɗe yoga e Fulɓe mbinndirta jooni e nder leyɗeele duunde [[Afrik]] lutti [[Senegal]] e [[Moritani]]. Ko alkule kese, pentaaɗe [[Gine]] hitaande 1989 immorde e Abdoulaay e Ibaraahiima Barry. Ko ɓee ɗiɗo sinciɗe, daraniiɗe ɓaawo ɓe faamineede woodeede alkule pular kono tawi hakkil maɓɓe ƴettaa ɗum. Alkule ɗeen ko 28 e limtol daraniiɓe ɗen alkule, kono ko ɗe 32 si muume ñonndinaɗe ɗee (n'g, n'j, n'b, n'd) tawdaama hen. Jokkuɓe ɗin binndi no yeynaɗi e nder [[Gine]] e leyɗeele goo ngam Afriknaaɓe fof huutorooɗi ([[fulɓe]] e ko wonaa) Pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa, woni ɗemngal keeringal to banŋŋe innude geɗe e rokkude ɗumʼen ma'anaa. Paygol maggal ina fawii he toɓɓe keewɗe, ko wayi no heewde alkule e mbaadi pirligol golle e firo kelmeendi… Alkule : pulaar/fulfulde ɓuri heewde alkule e farayse e arab e enngele… (32 alkulal). Won alkule ɗe ɗemngal ngal jogii weeɓaani tawde he ɗemɗe goɗɗe, ko wayi no alkule ɗ, ƴ, ŋ… Pirlitgol golle : pulaar fulfulde ina jogii lomto gollooɓe 7ɗo so en limtii heen lomto golloowo naattinoowo : enen, ko noon ne so en ƴeewii gollal jogorngal, to bannge sahaa, angal firlitiree he mbaadiiji keewɗi : maa o ar, omo ara, o arat, o aroyat, o aratno, o aratnoo… Firo kelme : kelmeendi pulaar/fulfulde ina heerorii fayde mum, cañki pulaar fulfulde ina ɗelñira karallaagal timmungal e ñeeñal baydungal : ina holla en ɗuum mahdi helmere pulaar * Pelle inɗe : ɗemngal ngal ina jogii pelle inɗe hedde 20 tawi heen fedde kala ina jogii hattan kaawniiɗo ngam sifaade innde toɗɗii nde. En njuutnotaako ɗoon sabu ɗuum ɓooyii yimeede * Ceekirɗe : ɗoon ne kadi en njuutnotaako sabu jooni kala janngoowo ɗemngal ngal anndii wonde e nder helmere wootere eɗen mbaawi dañde ceekirɗe keewɗe haa helmere nde metta wowlude yeru : naftondiroyde, walla jiiɓoo wowlude jiiɓoo faamde, yeru : ɓamtinondiriroroyatno ; te seekirde heen kala arda e maanaa mum. Ngam añde woɗɗinoyde, sabu en mbaawaa te en kattanaani haalde fof, njahen he toɓɓere sakkitiinde he ndee ɗo lowre, ɗum woni maanaa ɓesɗo. _ Kelme keewɗe ngam maanaa gooto: pulaar/fulfulde ina jogii hattan seɗde maanaa helmere yaltina firoyon mum tokoson ngonkon nder mum. Aɗa waawi yiyde kelme sappo walla ɓura tawi ko he maanaa gooto. Ngam newnude golle men ƴeften yeru he kelme ɓurɗe baɗtinde he nguurndam [[fulɓe]]: a/ toɓo: jannja, ngatamaare, maamaare, wis_wis, yaral (jaral), juko, Demmba diŋaare, hokkitere, mbayritam, bowte… b/ laawol: burdubujol(walla ballaŋaawol), mosol, jurol, lappol, bolol, celol, codol,perol, kallu(walla kallol…), mbedda(walla mbeddawol)… c/ haɓɓude: fiɓde, jomde, ŋaaŋde,ŋeeŋde, raɗaade, wajde, humde, saande (saanaade), worsude, dokkaade… d/ ndiyam: maayo, caanngol, weendu, fetere (feto), deedal, berjal, reebelde, njarka, sewnde, laddungol… e/ leydi: ceenal(seeno),mbaalwaaldi, jehjegol, hollalde, jakre, waka jiiju, jaaka maka, wallere, haraawo(karawal, taccoonde), karhaaƴol(woojeere, tiŋaale)… Eɗen mbaawi teskaade ɗo kelmeendi mbaawndi wallitde gannde kese; eɗen teskina wonde Tafsiiru JIGGO (yoo GENO yurmo ɗum), gooto he sanɗaaji Misira won ko waɗnoo heen ko faati he ganndal ndema Eɗen mbaawi raɓɓiɗinaade ɗo, tawi kadi eɗen nganndi en memaani fannuuji goɗɗi bayɗi no inɗe kuɗi e leɗɗe, sifaaji jawdi, poñndi (he ɗemngal waañooɓe e awooɓe) e nehaandi (he ɗemngal aynooɓe), keneeli, koode, ekn… Eɗen mbaawi wiyde ɗo waɗde pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa, ŋarɗungal. Maa a taw ko ɗuum addani won heen (Bookar Tijjaani Njaay) wiyde ko GENO tellini ngal he ŋarɗeende maggal, wiyi yimɓe maggal “ko MIIN tagani on ngal mbele oɗon ngona ɓe AM”. Eɗen mbaawi wiyde kadi ko ngal ɗemngal ɓooyngal , Bookar Tijjaani hollitii wonde [[Fulɓe]] koɗdiino he israa’iilanaaɓe, o hollitii haatumeere kelme teemedere he hebroore walla ɓura, tawi kañje kala eɗe nanndi he kelme pulaar/fulfulde to wowlaango e to maanaa (en njiɗaani addude ɗo laaɓndal to Fulɓe ngummii, holi mo ɓe njiidi). Kono kadi eɗen poti ustude bakkooji ha ngannden so ɗemngal men ngal ina jogii hattan wuurde haa yeeso e daɗde e gaatuleeje aduna keso o. mbele ɗemngal men ngal ina jogii hannde nduun fittaandu haa waawa ɓamtaade no ɗemɗe koɗdiiɗe ɗe ni. Sabu wonde ɗemngal men ngal limtaaka e ɗemɗe daɗooje ɗo e 2036 ina miijtinii hay so en kulaani. Kañum ni, wondi ko, hay sinno ɗemngal men ngal wonii ɗemngal maanaa, ko gila hanki, he nder nguurndam mawɓe men keeriɗam. Ko mawɓe men ngollii haa ngal wayi noon. Kono enen hannde en poti laaɓndaade ko mbaɗ-ɗen e ko pot-ɗen waɗde sabu eɗen keewi caɗeele: * Caɗeele wosteede : duɗe tuubakooɓe e kesamhesamaagu e jaajngol gure waɗii haa ko ɓuri heewde he men nattii haalde ɗemngal ngal no fotiri (ɗooftaade doosɗe maggal) walla nattii haalde ngal * En ngustiima he faarnoraade ɗemngal ngal: nattii no waynoo he diŋire… * Ŋakkere paamondiral: he miijo am, ceerundal kinɗe e ngaddinaaji fotnoo ko alɗinde goodal men; kono so waɗii duuñondiral e deentondiral tan jibinta ko tanaaji ɗi njiɗaaka tawi ittaani. * Caɗeele firo: so pulaar/fulfulde wonii ɗemngal maanaa ne ina jogii caɗeele firde yoga e kelme kese yeru helmere “sens” e farayse firdee maanaa (iwdi arab), waɗde mbiyen pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa ngal firataa maanaa. Yimɓe ɓe fof kawraani he no pirdaten kelme kese ɗe: so en pirat ɗe tan he ɗemɗe goɗɗe hay so wonaa pulaar walla so en pentanat ɗum helmere fulɗinaande hay so faamaamuya mum in noddi tiinnaare mawnde. ==Internet== * [http://www.sil.org/silesr/2003/silesr2003-009.htm Fulfulde] * [https://web.archive.org/web/20110531205357/http://homepage.univie.ac.at/martina.gajdos/fulfulde.html Fulfulde Dictionaire Fulfulde] * [https://web.archive.org/web/20120401043037/http://www.pulaar.org/ https://web.archive.org/web/20120401043037/http://www.pulaar.org/] *kuɗol Abdullaay jallo to Ari founda. *E yeewtere Amadou mouctara thiam. (Radio fulɓe) == Hiimobe == [[Catégorie:Fulɓe]] [[Category:Ɗemɗe]] 9pa5bq8nbmzo92a83nm60lsbn7vckd8 161969 161964 2026-04-09T20:12:05Z ~2026-18390-26 14156 a 161969 wikitext text/x-wiki {{databox}} [[File:Fulfulde Sudu.jpg|thumb|Fulfulde sudu]] [[File:Fulanin migrants.jpg|thumb|waynaaɓe fulɓe]] '''Fulfulde''' walla '''pulaar''' maa '''pular''' ko [[ɗemngal]] [[Fulɓe]] e [[Haalpulaar'en]] Ɗemngal ngal no haalee e [[Leydi|leyɗe]] keewɗe e [[Afirik]].<ref>https://www.sciencedirect.com/topics/social-sciences/fulfulde</ref> Haalooɓe fulfulde-pulaar ina kawra miliyonji 60 haa koyari miliyanji 80. [[File:ASC Leiden - F. van der Kraaij Collection - 12 - 074 - Une femme debout et une autre assise dans l'ouverture d'une hutte - Boucle du Mouhoun, Burkina Faso, 1984.tif|thumb|ASC_Leiden_-_F._van_der_Kraaij_Collection_-_12_-_074_-_Une_femme_debout_et_une_autre_assise_dans_l'ouverture_d'une_hutte_-_Boucle_du_Mouhoun,_Burkina_Faso,_1984]]Ɗemngal ngal ina jeyaa e Suudu ɗemɗe Hiirnaange [[Atlantis|Atlantik]], taweteendu kanyum duu e nder suudu ɗemɗe afirikankeeje ɓurndu yaajude wi'eteendu [[Niiser]]-[[Konngo]]. Ɗemɗe goɗɗe jeyaaɗe e ndun suudu ngoni: ce'aar ([[ɗemngal]] seereero) e njolfo. E ɗeen ɗiɗi ko seereero ɓuri ɓadondirde e pulaar. [[adlam]] == Caltuɗe == '''1.''' '''Caltuɗe:''' Ko ɓuri heewde koo, pulaar ina feccee waɗee caltuɗe jowi mawɗe kawrooje e dawlaaji [[Fulɓe]] taariikayankooji (dawlaaji [[Fulɓe]] adiiɗi laamu kolonaaku). Kannje ngoni: Pulaar Fuuta Tooro (no gasa ko e ngal diiwal ɗemngal ngal yalti), leydi [[Senegal]] Pular [[Fuuta Jaloo]], [[Leydi]] [[Gine]], Fulfulde Maasina, Lesdi [[Maali]], Fulfulde Liptaako, Leydi [[Burkina Faso]], [[Fulfulde]] [[Adamawa]], Lesdi [[Naajeeriya]] e Kamarun. Feccoore go'o no waawa wonirde nii: * Pular Fuuta Jaloo ([[Gine]], [[Sarliyon]], e [[Gine-Bisaawo]]) * Pulaar Fuuta Tooro [[Senegaal]], [[Muritani]], e [[Maali]] hiirnaange * Pulaar Firdu (maa Fulaadu maa Fulakunnda) * Fulfulde Maasina (ana anndira "Maasinaŋkoore" ; [[Maali]]) * Fulfulde Liptaako ([[Burkina Faso]]) * Fulfulde Borgu ([[Benen]] e [[Togo]]) * Fulfulde Hakkundeeri [[Niiseriya|Najeeriya]] (laamu [[Usmaani Ɓii Fooduyee]], wano [[Sokoto]]) * Fulfulde Adamaawa (ana anndira "Aadamankoore" ; [[Naajeeriya|Naajeeriya]] e [[Kamarun]] e [[Caadi]] e Suudan e [[Afirka Cakaari]]) Ko ɓuri kon e [[Fulfulde]] ɗen hino humii e gootal e diiwe limtaaɗe ɗoo, e piide misal si en ƴettii Fulfulde Bagirmi, ɗum ko leydi e nder Caad, ko e Adamaawankoore nden jeyaa. Fulfulde Funnaange [[Niijer]] ko e Fulfulde Hakkundeeri [[Naajeeriya]] ɓuri jeydude, Fulfulde Hiirnaange Niijer ko e Liptaakuure e Maasinankoore jeyaa. So en teskiima, ma en taw ina heddii fahin caltuɗe ɗalaaɗe hono [[pulaar]] Fulaadu (ɓaleeri [[Senegal]] e [[Gammbiya]]), Fulfulde Borgu e nder leydi Benen, fulfulde diiwaanuuji hakkunde [[Naajeeriya]]. Kono ɗeen pulfule na ɓadii goɗɗe e ɗee ɗe adi-ɗen limtude yeru Borgu no ɓadondiri e [[Maasinji|Maasina]], Fulaadu no nanndi e Fuuta Tooro no nanndi e Fuuta Jaloo, e maanaa no hakkunde maa fulfulde Caad walla [[Sudan]] ko e Adamawa jeydi. == Alkule == ==Alkule lateŋ== '''2.''' '''Alkule:''' gila teemedannde sappo e jeetataɓere nden, pulaar-fulfulde no winndiree alkule aarabe. Haa hannde no fellitaa wonnde e leyɗe goɗɗe yeru Fuuta Jaloo maa [[Adamawa]], Fulɓe ko alkule aarabe ɓuri doolnoraade. fulɓe non sinciino binndi goo ko wonaa ajami, wano "Miimiyee afrika, kaɓɓe,.. [[File:الابجدية الفولانية بالحرف اللاتيني.jpg|thumb|500px|الابجدية_الفولانية_بالحرف_اللاتيني]] Gila hakkunde duuɓi 1950 han 1960, sukaaɓe fulɓe iwruɓe baŋŋe fow jangaynooɓe to jaaɓi hattirde [[Misra]] e leyɗeele Aarabeeɓe goo, no huutora alkule latin ngam winndude pulaar. Ko e hitaande 1966 to bensondiral mawngal [[Bamako]], Fulɓe ɓen fottani winndirde abajada laten. Ndiin mbinndudi innniraa abajada [[UNESCO]] maa alkule [[UNESCO]]. Ɗen golle waɗi itti ñannde 28 2ɓuru han 5 3ɓuru. No jeyanoo e tawaaɓe ɗen golle, Aamadu Hampaate Bah; ko kanko jooɗaninoo ton ɗemngal fulfulde wonndude e Alfaa Ibrahiim Soo. Ɓaawo kawral maɓɓe e huutorde alkule latin ɗee, ɓe sinci alkule addayɗe hitooji fulfulde ɗin. Ko ɗen woni: '''ɓ ɗ ŋ ƴ''' Ɓaawo jonnde Bamako ndee, laamuuji ɗin yamiraa yaltinngo dekeree ngam anndinnde fof wonnde ko ɗee ɗoo woni alkuke [[Fulɓe]]. E leydi Senegal ñannde 16 6ɓuru 1980, Senngor yaltini dekere on e kuulal 80-1049. Ko e fewndo on saa'a kadi Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije [[Moritani]] sincaa. Fewndo on yonta e leydi [[Gine]], Seeku Tuure hari yamiriino jannirgol ɗemɗe muynaaɗe ɗen kono o jaɓaano tawtude jonnde Bamoko nden. Fii heɓugol hitooji pular ɗin, ko alkule ɓasaaɗe ɓe huutortonoo; yeru: ɓ = bh, ɗ = dh, ekn... Ɗum non no heddii e hakkile ɓiɓɓe Gine heewuɓe haa ka woni; ɓe nanay tun alkuke pular ɓe miijoo e alkuke ɗe Seeku huutori ɗen sabu ɗen maraano hitooji pular ɗin fof. E hitaande 1978 UNESCO waɗuno jonnde [[Ñamey]], leydi [[Niijeer]] gila ñannde 17 han 21 6ɓuru. Jonnde noddiraande, Jonnde Fanniyankeeɓe fii Winndugol e Faamondiral ɗemɗe Afriknaaje. E nden jonnde, toowa ganndeeɓe heewuɓe immoriiɓe e leyɗeele [[Afrik]] e Orop tawdano ɗum. Jooɗaniiɗo ton ɗemngal fulfulde ko Profesor Alfaa Ibraahiima Soo, immoriiɗo to dawla [[Faransi]]. Ko soñaa e ɗen golle, ko nawtaama to dawlaaji Afriknaaji ngam haa wona tuugnorde e winndugol ɗemɗe mum ngenndiije. Tuggude gila ngal nanondiral waɗi fii winndugol pular, waɗii battane mawɗo e binndol e jannde ɗemngal pular. Gila 1966 heɓi hannde, no buri 2000 tiitoode, e kala fannu ganndal, winndaa ɗum e pular tawa ko e latin. Lowe geese heewuɗe no woodi tawa ko e pular ɗe winndata, tawa ko latin ɗe huutortoo. Alkule ɗen ngoni: '''a e i o u b mb ɓ c d nd ɗ f g ng h j nj k l m n ñ ŋ p r s t w y ƴ '''' Sincugol ndiin mbinndudi e dow nanondiral haɗaali [[Fulɓe]] sincude alkule kese, noddana ɗe ==Adlam== 𞤀 𞤁 𞤂 𞤃 𞤄 𞤅 𞤆 𞤇 𞤈 𞤉 𞤊 𞤋 𞤌 𞤍 𞤎 𞤏 𞤐 𞤑 𞤒 𞤓 𞤔 𞤕 𞤖 𞤗 𞤘 𞤙 𞤚 𞤛 ko Alkule ɗe yoga e Fulɓe mbinndirta jooni e nder leyɗeele duunde [[Afrik]] lutti [[Senegal]] e [[Moritani]]. Ko alkule kese, pentaaɗe [[Gine]] hitaande 1989 immorde e Abdoulaay e Ibaraahiima Barry. Ko ɓee ɗiɗo sinciɗe, daraniiɗe ɓaawo ɓe faamineede woodeede alkule pular kono tawi hakkil maɓɓe ƴettaa ɗum. Alkule ɗeen ko 28 e limtol daraniiɓe ɗen alkule, kono ko ɗe 32 si muume ñonndinaɗe ɗee (n'g, n'j, n'b, n'd) tawdaama hen. Jokkuɓe ɗin binndi no yeynaɗi e nder [[Gine]] e leyɗeele goo ngam Afriknaaɓe fof huutorooɗi ([[fulɓe]] e ko wonaa) Pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa, woni ɗemngal keeringal to banŋŋe innude geɗe e rokkude ɗumʼen ma'anaa. Paygol maggal ina fawii he toɓɓe keewɗe, ko wayi no heewde alkule e mbaadi pirligol golle e firo kelmeendi… Alkule : pulaar/fulfulde ɓuri heewde alkule e farayse e arab e enngele… (32 alkulal). Won alkule ɗe ɗemngal ngal jogii weeɓaani tawde he ɗemɗe goɗɗe, ko wayi no alkule ɗ, ƴ, ŋ… Pirlitgol golle : pulaar fulfulde ina jogii lomto gollooɓe 7ɗo so en limtii heen lomto golloowo naattinoowo : enen, ko noon ne so en ƴeewii gollal jogorngal, to bannge sahaa, angal firlitiree he mbaadiiji keewɗi : maa o ar, omo ara, o arat, o aroyat, o aratno, o aratnoo… Firo kelme : kelmeendi pulaar/fulfulde ina heerorii fayde mum, cañki pulaar fulfulde ina ɗelñira karallaagal timmungal e ñeeñal baydungal : ina holla en ɗuum mahdi helmere pulaar * Pelle inɗe : ɗemngal ngal ina jogii pelle inɗe hedde 20 tawi heen fedde kala ina jogii hattan kaawniiɗo ngam sifaade innde toɗɗii nde. En njuutnotaako ɗoon sabu ɗuum ɓooyii yimeede * Ceekirɗe : ɗoon ne kadi en njuutnotaako sabu jooni kala janngoowo ɗemngal ngal anndii wonde e nder helmere wootere eɗen mbaawi dañde ceekirɗe keewɗe haa helmere nde metta wowlude yeru : naftondiroyde, walla jiiɓoo wowlude jiiɓoo faamde, yeru : ɓamtinondiriroroyatno ; te seekirde heen kala arda e maanaa mum. Ngam añde woɗɗinoyde, sabu en mbaawaa te en kattanaani haalde fof, njahen he toɓɓere sakkitiinde he ndee ɗo lowre, ɗum woni maanaa ɓesɗo. _ Kelme keewɗe ngam maanaa gooto: pulaar/fulfulde ina jogii hattan seɗde maanaa helmere yaltina firoyon mum tokoson ngonkon nder mum. Aɗa waawi yiyde kelme sappo walla ɓura tawi ko he maanaa gooto. Ngam newnude golle men ƴeften yeru he kelme ɓurɗe baɗtinde he nguurndam [[fulɓe]]: a/ toɓo: jannja, ngatamaare, maamaare, wis_wis, yaral (jaral), juko, Demmba diŋaare, hokkitere, mbayritam, bowte… b/ laawol: burdubujol(walla ballaŋaawol), mosol, jurol, lappol, bolol, celol, codol,perol, kallu(walla kallol…), mbedda(walla mbeddawol)… c/ haɓɓude: fiɓde, jomde, ŋaaŋde,ŋeeŋde, raɗaade, wajde, humde, saande (saanaade), worsude, dokkaade… d/ ndiyam: maayo, caanngol, weendu, fetere (feto), deedal, berjal, reebelde, njarka, sewnde, laddungol… e/ leydi: ceenal(seeno),mbaalwaaldi, jehjegol, hollalde, jakre, waka jiiju, jaaka maka, wallere, haraawo(karawal, taccoonde), karhaaƴol(woojeere, tiŋaale)… Eɗen mbaawi teskaade ɗo kelmeendi mbaawndi wallitde gannde kese; eɗen teskina wonde Tafsiiru JIGGO (yoo GENO yurmo ɗum), gooto he sanɗaaji Misira won ko waɗnoo heen ko faati he ganndal ndema Eɗen mbaawi raɓɓiɗinaade ɗo, tawi kadi eɗen nganndi en memaani fannuuji goɗɗi bayɗi no inɗe kuɗi e leɗɗe, sifaaji jawdi, poñndi (he ɗemngal waañooɓe e awooɓe) e nehaandi (he ɗemngal aynooɓe), keneeli, koode, ekn… Eɗen mbaawi wiyde ɗo waɗde pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa, ŋarɗungal. Maa a taw ko ɗuum addani won heen (Bookar Tijjaani Njaay) wiyde ko GENO tellini ngal he ŋarɗeende maggal, wiyi yimɓe maggal “ko MIIN tagani on ngal mbele oɗon ngona ɓe AM”. Eɗen mbaawi wiyde kadi ko ngal ɗemngal ɓooyngal , Bookar Tijjaani hollitii wonde [[Fulɓe]] koɗdiino he israa’iilanaaɓe, o hollitii haatumeere kelme teemedere he hebroore walla ɓura, tawi kañje kala eɗe nanndi he kelme pulaar/fulfulde to wowlaango e to maanaa (en njiɗaani addude ɗo laaɓndal to Fulɓe ngummii, holi mo ɓe njiidi). Kono kadi eɗen poti ustude bakkooji ha ngannden so ɗemngal men ngal ina jogii hattan wuurde haa yeeso e daɗde e gaatuleeje aduna keso o. mbele ɗemngal men ngal ina jogii hannde nduun fittaandu haa waawa ɓamtaade no ɗemɗe koɗdiiɗe ɗe ni. Sabu wonde ɗemngal men ngal limtaaka e ɗemɗe daɗooje ɗo e 2036 ina miijtinii hay so en kulaani. Kañum ni, wondi ko, hay sinno ɗemngal men ngal wonii ɗemngal maanaa, ko gila hanki, he nder nguurndam mawɓe men keeriɗam. Ko mawɓe men ngollii haa ngal wayi noon. Kono enen hannde en poti laaɓndaade ko mbaɗ-ɗen e ko pot-ɗen waɗde sabu eɗen keewi caɗeele: * Caɗeele wosteede : duɗe tuubakooɓe e kesamhesamaagu e jaajngol gure waɗii haa ko ɓuri heewde he men nattii haalde ɗemngal ngal no fotiri (ɗooftaade doosɗe maggal) walla nattii haalde ngal * En ngustiima he faarnoraade ɗemngal ngal: nattii no waynoo he diŋire… * Ŋakkere paamondiral: he miijo am, ceerundal kinɗe e ngaddinaaji fotnoo ko alɗinde goodal men; kono so waɗii duuñondiral e deentondiral tan jibinta ko tanaaji ɗi njiɗaaka tawi ittaani. * Caɗeele firo: so pulaar/fulfulde wonii ɗemngal maanaa ne ina jogii caɗeele firde yoga e kelme kese yeru helmere “sens” e farayse firdee maanaa (iwdi arab), waɗde mbiyen pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa ngal firataa maanaa. Yimɓe ɓe fof kawraani he no pirdaten kelme kese ɗe: so en pirat ɗe tan he ɗemɗe goɗɗe hay so wonaa pulaar walla so en pentanat ɗum helmere fulɗinaande hay so faamaamuya mum in noddi tiinnaare mawnde. ==Internet== * [http://www.sil.org/silesr/2003/silesr2003-009.htm Fulfulde] * [https://web.archive.org/web/20110531205357/http://homepage.univie.ac.at/martina.gajdos/fulfulde.html Fulfulde Dictionaire Fulfulde] * [https://web.archive.org/web/20120401043037/http://www.pulaar.org/ https://web.archive.org/web/20120401043037/http://www.pulaar.org/] *kuɗol Abdullaay jallo to Ari founda. *E yeewtere Amadou mouctara thiam. (Radio fulɓe) == Hiimobe == [[Catégorie:Fulɓe]] [[Category:Ɗemɗe]] 9sv30v59f2gadkrlj4vlox56jlm8u2a 161970 161969 2026-04-09T20:12:23Z Quinlan83 7270 Reverted edits by [[Special:Contributions/~2026-18390-26|~2026-18390-26]] ([[User talk:~2026-18390-26|talk]]) to last revision by [[User:Adamu mc|Adamu mc]] 154910 wikitext text/x-wiki {{databox}} [[File:Fulfulde Sudu.jpg|thumb|Fulfulde sudu]] [[File:Fulanin migrants.jpg|thumb|waynaaɓe fulɓe]] '''Fulfulde''' walla '''pulaar''' maa '''pular''' ko [[ɗemngal]] [[Fulɓe]] e [[Haalpulaar'en]] Ɗemngal ngal no haalee e [[Leydi|leyɗe]] keewɗe e [[Afirik]].<ref>https://www.sciencedirect.com/topics/social-sciences/fulfulde</ref> Haalooɓe fulfulde-pulaar ina kawra miliyonji 60 haa koyari miliyanji 80. [[File:ASC Leiden - F. van der Kraaij Collection - 12 - 074 - Une femme debout et une autre assise dans l'ouverture d'une hutte - Boucle du Mouhoun, Burkina Faso, 1984.tif|thumb|ASC_Leiden_-_F._van_der_Kraaij_Collection_-_12_-_074_-_Une_femme_debout_et_une_autre_assise_dans_l'ouverture_d'une_hutte_-_Boucle_du_Mouhoun,_Burkina_Faso,_1984]]Ɗemngal ngal ina jeyaa e Suudu ɗemɗe Hiirnaange [[Atlantis|Atlantik]], taweteendu kanyum duu e nder suudu ɗemɗe afirikankeeje ɓurndu yaajude wi'eteendu [[Niiser]]-[[Konngo]]. Ɗemɗe goɗɗe jeyaaɗe e ndun suudu ngoni: ce'aar ([[ɗemngal]] seereero) e njolfo. E ɗeen ɗiɗi ko seereero ɓuri ɓadondirde e pulaar. == Caltuɗe == '''1.''' '''Caltuɗe:''' Ko ɓuri heewde koo, pulaar ina feccee waɗee caltuɗe jowi mawɗe kawrooje e dawlaaji [[Fulɓe]] taariikayankooji (dawlaaji [[Fulɓe]] adiiɗi laamu kolonaaku). Kannje ngoni: Pulaar Fuuta Tooro (no gasa ko e ngal diiwal ɗemngal ngal yalti), leydi [[Senegal]] Pular [[Fuuta Jaloo]], [[Leydi]] [[Gine]], Fulfulde Maasina, Lesdi [[Maali]], Fulfulde Liptaako, Leydi [[Burkina Faso]], [[Fulfulde]] [[Adamawa]], Lesdi [[Naajeeriya]] e Kamarun. Feccoore go'o no waawa wonirde nii: * Pular Fuuta Jaloo ([[Gine]], [[Sarliyon]], e [[Gine-Bisaawo]]) * Pulaar Fuuta Tooro [[Senegaal]], [[Muritani]], e [[Maali]] hiirnaange * Pulaar Firdu (maa Fulaadu maa Fulakunnda) * Fulfulde Maasina (ana anndira "Maasinaŋkoore" ; [[Maali]]) * Fulfulde Liptaako ([[Burkina Faso]]) * Fulfulde Borgu ([[Benen]] e [[Togo]]) * Fulfulde Hakkundeeri [[Niiseriya|Najeeriya]] (laamu [[Usmaani Ɓii Fooduyee]], wano [[Sokoto]]) * Fulfulde Adamaawa (ana anndira "Aadamankoore" ; [[Naajeeriya|Naajeeriya]] e [[Kamarun]] e [[Caadi]] e Suudan e [[Afirka Cakaari]]) Ko ɓuri kon e [[Fulfulde]] ɗen hino humii e gootal e diiwe limtaaɗe ɗoo, e piide misal si en ƴettii Fulfulde Bagirmi, ɗum ko leydi e nder Caad, ko e Adamaawankoore nden jeyaa. Fulfulde Funnaange [[Niijer]] ko e Fulfulde Hakkundeeri [[Naajeeriya]] ɓuri jeydude, Fulfulde Hiirnaange Niijer ko e Liptaakuure e Maasinankoore jeyaa. So en teskiima, ma en taw ina heddii fahin caltuɗe ɗalaaɗe hono [[pulaar]] Fulaadu (ɓaleeri [[Senegal]] e [[Gammbiya]]), Fulfulde Borgu e nder leydi Benen, fulfulde diiwaanuuji hakkunde [[Naajeeriya]]. Kono ɗeen pulfule na ɓadii goɗɗe e ɗee ɗe adi-ɗen limtude yeru Borgu no ɓadondiri e [[Maasinji|Maasina]], Fulaadu no nanndi e Fuuta Tooro no nanndi e Fuuta Jaloo, e maanaa no hakkunde maa fulfulde Caad walla [[Sudan]] ko e Adamawa jeydi. == Alkule == ==Alkule lateŋ== '''2.''' '''Alkule:''' gila teemedannde sappo e jeetataɓere nden, pulaar-fulfulde no winndiree alkule aarabe. Haa hannde no fellitaa wonnde e leyɗe goɗɗe yeru Fuuta Jaloo maa [[Adamawa]], Fulɓe ko alkule aarabe ɓuri doolnoraade. fulɓe non sinciino binndi goo ko wonaa ajami, wano "Miimiyee afrika, kaɓɓe,.. [[File:الابجدية الفولانية بالحرف اللاتيني.jpg|thumb|500px|الابجدية_الفولانية_بالحرف_اللاتيني]] Gila hakkunde duuɓi 1950 han 1960, sukaaɓe fulɓe iwruɓe baŋŋe fow jangaynooɓe to jaaɓi hattirde [[Misra]] e leyɗeele Aarabeeɓe goo, no huutora alkule latin ngam winndude pulaar. Ko e hitaande 1966 to bensondiral mawngal [[Bamako]], Fulɓe ɓen fottani winndirde abajada laten. Ndiin mbinndudi innniraa abajada [[UNESCO]] maa alkule [[UNESCO]]. Ɗen golle waɗi itti ñannde 28 2ɓuru han 5 3ɓuru. No jeyanoo e tawaaɓe ɗen golle, Aamadu Hampaate Bah; ko kanko jooɗaninoo ton ɗemngal fulfulde wonndude e Alfaa Ibrahiim Soo. Ɓaawo kawral maɓɓe e huutorde alkule latin ɗee, ɓe sinci alkule addayɗe hitooji fulfulde ɗin. Ko ɗen woni: '''ɓ ɗ ŋ ƴ''' Ɓaawo jonnde Bamako ndee, laamuuji ɗin yamiraa yaltinngo dekeree ngam anndinnde fof wonnde ko ɗee ɗoo woni alkuke [[Fulɓe]]. E leydi Senegal ñannde 16 6ɓuru 1980, Senngor yaltini dekere on e kuulal 80-1049. Ko e fewndo on saa'a kadi Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije [[Moritani]] sincaa. Fewndo on yonta e leydi [[Gine]], Seeku Tuure hari yamiriino jannirgol ɗemɗe muynaaɗe ɗen kono o jaɓaano tawtude jonnde Bamoko nden. Fii heɓugol hitooji pular ɗin, ko alkule ɓasaaɗe ɓe huutortonoo; yeru: ɓ = bh, ɗ = dh, ekn... Ɗum non no heddii e hakkile ɓiɓɓe Gine heewuɓe haa ka woni; ɓe nanay tun alkuke pular ɓe miijoo e alkuke ɗe Seeku huutori ɗen sabu ɗen maraano hitooji pular ɗin fof. E hitaande 1978 UNESCO waɗuno jonnde [[Ñamey]], leydi [[Niijeer]] gila ñannde 17 han 21 6ɓuru. Jonnde noddiraande, Jonnde Fanniyankeeɓe fii Winndugol e Faamondiral ɗemɗe Afriknaaje. E nden jonnde, toowa ganndeeɓe heewuɓe immoriiɓe e leyɗeele [[Afrik]] e Orop tawdano ɗum. Jooɗaniiɗo ton ɗemngal fulfulde ko Profesor Alfaa Ibraahiima Soo, immoriiɗo to dawla [[Faransi]]. Ko soñaa e ɗen golle, ko nawtaama to dawlaaji Afriknaaji ngam haa wona tuugnorde e winndugol ɗemɗe mum ngenndiije. Tuggude gila ngal nanondiral waɗi fii winndugol pular, waɗii battane mawɗo e binndol e jannde ɗemngal pular. Gila 1966 heɓi hannde, no buri 2000 tiitoode, e kala fannu ganndal, winndaa ɗum e pular tawa ko e latin. Lowe geese heewuɗe no woodi tawa ko e pular ɗe winndata, tawa ko latin ɗe huutortoo. Alkule ɗen ngoni: '''a e i o u b mb ɓ c d nd ɗ f g ng h j nj k l m n ñ ŋ p r s t w y ƴ '''' Sincugol ndiin mbinndudi e dow nanondiral haɗaali [[Fulɓe]] sincude alkule kese, noddana ɗe ==Adlam== 𞤀𞥄 𞤁 𞤂 𞤃 𞤄 𞤅 𞤆 𞤇 𞤈 𞤉 𞤊 𞤋 𞤌 𞤍 𞤎 𞤏 𞤐 𞤑 𞤒 𞤓 𞤔 𞤕 𞤖 𞤗 𞤘 𞤙 𞤚 𞤛 ko Alkule ɗe yoga e Fulɓe mbinndirta jooni e nder leyɗeele duunde [[Afrik]] lutti [[Senegal]] e [[Moritani]]. Ko alkule kese, pentaaɗe [[Gine]] hitaande 1989 immorde e Abdoulaay e Ibaraahiima Barry. Ko ɓee ɗiɗo sinciɗe, daraniiɗe ɓaawo ɓe faamineede woodeede alkule pular kono tawi hakkil maɓɓe ƴettaa ɗum. Alkule ɗeen ko 28 e limtol daraniiɓe ɗen alkule, kono ko ɗe 32 si muume ñonndinaɗe ɗee (n'g, n'j, n'b, n'd) tawdaama hen. Jokkuɓe ɗin binndi no yeynaɗi e nder [[Gine]] e leyɗeele goo ngam Afriknaaɓe fof huutorooɗi ([[fulɓe]] e ko wonaa) Pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa, woni ɗemngal keeringal to banŋŋe innude geɗe e rokkude ɗumʼen ma'anaa. Paygol maggal ina fawii he toɓɓe keewɗe, ko wayi no heewde alkule e mbaadi pirligol golle e firo kelmeendi… Alkule : pulaar/fulfulde ɓuri heewde alkule e farayse e arab e enngele… (32 alkulal). Won alkule ɗe ɗemngal ngal jogii weeɓaani tawde he ɗemɗe goɗɗe, ko wayi no alkule ɗ, ƴ, ŋ… Pirlitgol golle : pulaar fulfulde ina jogii lomto gollooɓe 7ɗo so en limtii heen lomto golloowo naattinoowo : enen, ko noon ne so en ƴeewii gollal jogorngal, to bannge sahaa, angal firlitiree he mbaadiiji keewɗi : maa o ar, omo ara, o arat, o aroyat, o aratno, o aratnoo… Firo kelme : kelmeendi pulaar/fulfulde ina heerorii fayde mum, cañki pulaar fulfulde ina ɗelñira karallaagal timmungal e ñeeñal baydungal : ina holla en ɗuum mahdi helmere pulaar * Pelle inɗe : ɗemngal ngal ina jogii pelle inɗe hedde 20 tawi heen fedde kala ina jogii hattan kaawniiɗo ngam sifaade innde toɗɗii nde. En njuutnotaako ɗoon sabu ɗuum ɓooyii yimeede * Ceekirɗe : ɗoon ne kadi en njuutnotaako sabu jooni kala janngoowo ɗemngal ngal anndii wonde e nder helmere wootere eɗen mbaawi dañde ceekirɗe keewɗe haa helmere nde metta wowlude yeru : naftondiroyde, walla jiiɓoo wowlude jiiɓoo faamde, yeru : ɓamtinondiriroroyatno ; te seekirde heen kala arda e maanaa mum. Ngam añde woɗɗinoyde, sabu en mbaawaa te en kattanaani haalde fof, njahen he toɓɓere sakkitiinde he ndee ɗo lowre, ɗum woni maanaa ɓesɗo. _ Kelme keewɗe ngam maanaa gooto: pulaar/fulfulde ina jogii hattan seɗde maanaa helmere yaltina firoyon mum tokoson ngonkon nder mum. Aɗa waawi yiyde kelme sappo walla ɓura tawi ko he maanaa gooto. Ngam newnude golle men ƴeften yeru he kelme ɓurɗe baɗtinde he nguurndam [[fulɓe]]: a/ toɓo: jannja, ngatamaare, maamaare, wis_wis, yaral (jaral), juko, Demmba diŋaare, hokkitere, mbayritam, bowte… b/ laawol: burdubujol(walla ballaŋaawol), mosol, jurol, lappol, bolol, celol, codol,perol, kallu(walla kallol…), mbedda(walla mbeddawol)… c/ haɓɓude: fiɓde, jomde, ŋaaŋde,ŋeeŋde, raɗaade, wajde, humde, saande (saanaade), worsude, dokkaade… d/ ndiyam: maayo, caanngol, weendu, fetere (feto), deedal, berjal, reebelde, njarka, sewnde, laddungol… e/ leydi: ceenal(seeno),mbaalwaaldi, jehjegol, hollalde, jakre, waka jiiju, jaaka maka, wallere, haraawo(karawal, taccoonde), karhaaƴol(woojeere, tiŋaale)… Eɗen mbaawi teskaade ɗo kelmeendi mbaawndi wallitde gannde kese; eɗen teskina wonde Tafsiiru JIGGO (yoo GENO yurmo ɗum), gooto he sanɗaaji Misira won ko waɗnoo heen ko faati he ganndal ndema Eɗen mbaawi raɓɓiɗinaade ɗo, tawi kadi eɗen nganndi en memaani fannuuji goɗɗi bayɗi no inɗe kuɗi e leɗɗe, sifaaji jawdi, poñndi (he ɗemngal waañooɓe e awooɓe) e nehaandi (he ɗemngal aynooɓe), keneeli, koode, ekn… Eɗen mbaawi wiyde ɗo waɗde pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa, ŋarɗungal. Maa a taw ko ɗuum addani won heen (Bookar Tijjaani Njaay) wiyde ko GENO tellini ngal he ŋarɗeende maggal, wiyi yimɓe maggal “ko MIIN tagani on ngal mbele oɗon ngona ɓe AM”. Eɗen mbaawi wiyde kadi ko ngal ɗemngal ɓooyngal , Bookar Tijjaani hollitii wonde [[Fulɓe]] koɗdiino he israa’iilanaaɓe, o hollitii haatumeere kelme teemedere he hebroore walla ɓura, tawi kañje kala eɗe nanndi he kelme pulaar/fulfulde to wowlaango e to maanaa (en njiɗaani addude ɗo laaɓndal to Fulɓe ngummii, holi mo ɓe njiidi). Kono kadi eɗen poti ustude bakkooji ha ngannden so ɗemngal men ngal ina jogii hattan wuurde haa yeeso e daɗde e gaatuleeje aduna keso o. mbele ɗemngal men ngal ina jogii hannde nduun fittaandu haa waawa ɓamtaade no ɗemɗe koɗdiiɗe ɗe ni. Sabu wonde ɗemngal men ngal limtaaka e ɗemɗe daɗooje ɗo e 2036 ina miijtinii hay so en kulaani. Kañum ni, wondi ko, hay sinno ɗemngal men ngal wonii ɗemngal maanaa, ko gila hanki, he nder nguurndam mawɓe men keeriɗam. Ko mawɓe men ngollii haa ngal wayi noon. Kono enen hannde en poti laaɓndaade ko mbaɗ-ɗen e ko pot-ɗen waɗde sabu eɗen keewi caɗeele: * Caɗeele wosteede : duɗe tuubakooɓe e kesamhesamaagu e jaajngol gure waɗii haa ko ɓuri heewde he men nattii haalde ɗemngal ngal no fotiri (ɗooftaade doosɗe maggal) walla nattii haalde ngal * En ngustiima he faarnoraade ɗemngal ngal: nattii no waynoo he diŋire… * Ŋakkere paamondiral: he miijo am, ceerundal kinɗe e ngaddinaaji fotnoo ko alɗinde goodal men; kono so waɗii duuñondiral e deentondiral tan jibinta ko tanaaji ɗi njiɗaaka tawi ittaani. * Caɗeele firo: so pulaar/fulfulde wonii ɗemngal maanaa ne ina jogii caɗeele firde yoga e kelme kese yeru helmere “sens” e farayse firdee maanaa (iwdi arab), waɗde mbiyen pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa ngal firataa maanaa. Yimɓe ɓe fof kawraani he no pirdaten kelme kese ɗe: so en pirat ɗe tan he ɗemɗe goɗɗe hay so wonaa pulaar walla so en pentanat ɗum helmere fulɗinaande hay so faamaamuya mum in noddi tiinnaare mawnde. ==Internet== * [http://www.sil.org/silesr/2003/silesr2003-009.htm Fulfulde] * [https://web.archive.org/web/20110531205357/http://homepage.univie.ac.at/martina.gajdos/fulfulde.html Fulfulde Dictionaire Fulfulde] * [https://web.archive.org/web/20120401043037/http://www.pulaar.org/ https://web.archive.org/web/20120401043037/http://www.pulaar.org/] *kuɗol Abdullaay jallo to Ari founda. *E yeewtere Amadou mouctara thiam. (Radio fulɓe) == Hiimobe == [[Catégorie:Fulɓe]] [[Category:Ɗemɗe]] 7xuez59t0glh276rt2zo3618yu0ie2y Momee Gombe 0 4780 161811 109859 2026-04-09T14:35:24Z MOIBARDE 10068 161811 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Maimuna Gombe Abubakar''' noddaangoN ganndiraaɗo ('''Momee Gombe'''), ko debbo Najeriya, jimoowo e jimoowo golloowo e Kannywood o golliima e fijooɓe mawɓe ko wayi no [[Ali Nuhu]], Bilkisu Abdullahi, Zikrullaah Abubakar, Sukairaju Yusuf.[1][2] ==Nguurndam e golle== Momee Gombe jibinaa ko ñalnde 11 lewru juko hitaande 1999, to [[Diiwal Gombe|diiwaan Gombe]], to leydi Nijeer. O janngi leslesre e hakkundeere haa Gombe.[4][5] Oon fijoowo ina wondi e jimoowo e fijoowo Hausa biyeteeɗo Adam A Zango mo o siftini wonde ko o jannginoowo makko e nder dingiral Kannywood, rewi heen ko jimoowo Hamisu Breaker,[6] e jimoowo e fijoowo Garzali Miko e sukaaɓe yimooɓe Hausa woɗɓe to Fuɗnaange [[Naajeeriya]].[7][8] ==Nguurndam neɗɗo== Momme Gombe resii jimoowo Hausa lolluɗo biyeteeɗo Adam Fasaha e hitaande 2021, kono dewgal ngal joofi ko ina wona lewru, heewɓe ina cikka ko ɗum addani mo jokkondirde e Hamisu Breaker.[9][10] ==Filmuuji== O yaltii e ko ina ɓura 30 filmo, tawi heen : Kishin Mata Asalin kaun Sabon Shaafi (2008) ko Maimuna Gidan kashe ahu (2020) Zainabu Abuu (2021) Sarki goma zamani goma (2021) Alaqa (Série TV 2021) ko Halisa ==Ƴeew kadi== Doggol fijooɓe Naajeeriya Doggol fiyooɓe Kannywood ==Tuugnorgal== tihc9uonys8c9ciorbnle0np9sojkxh 161812 161811 2026-04-09T14:43:58Z MOIBARDE 10068 161812 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Maimuna Gombe Abubakar''' noddaangoN ganndiraaɗo ('''Momee Gombe'''), ko debbo Najeriya, jimoowo e jimoowo golloowo e Kannywood o golliima e fijooɓe mawɓe ko wayi no [[Ali Nuhu]], Bilkisu Abdullahi, Zikrullaah Abubakar, Sukairaju Yusuf.<ref>{{Cite web|date=2021-03-28|title=Cikakken Tarihin Momee Gombe » Kundin tarihi|url=https://www.northernwiki.com.ng/cikakken-tarihin-momee-gombe/|access-date=2021-09-07|website=Kundin tarihi|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2020-10-15|title=Takaitaccen Tarihin Jaruma Momee Gombe..|url=https://www.alummarhausa.com.ng/2020/10/momee-gombe.html|access-date=2021-09-07|website=Alummar Hausa|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2020-09-13|title=Meet Momee Gombe Whose Marriage Ended In Less Than 30 Days|url=https://saharanewswatch.org.ng/meet-momee-gombe-whose-marriage-ended-in-less-than-30-days/|access-date=2021-09-07|website=Sahara News Watch|language=en-US}}</ref> ==Nguurndam e golle== Momee Gombe jibinaa ko ñalnde 11 lewru juko hitaande 1999, to [[Diiwal Gombe|diiwaan Gombe]], to leydi Nijeer.<ref>{{Cite web|title=Jaruma Momee Gombe (Maimunah Abubakar)|url=https://www.haskenews.com.ng/2021/06/wacece-momee-gombemaimunah-abubakar.html|access-date=2021-09-07|website=Haskenews-All About Arewa}}</ref><ref>{{Cite web|date=2020-06-26|title=Meet Kannywood Actress Maimuna Abubakar Biography Career And Pictures|url=https://saharanewswatch.org.ng/upcoming-kannywood-actress-maimuna-abubakar-biography-career-pictures-and-more/|access-date=2021-09-07|website=Sahara News Watch|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2020-03-03|title=An Zargi Mawaki Hamisu Breaker Da Yaudaro Matar Aure Zuwa Cikin Harkar Fim {{!}} Hutudole|url=https://www.hutudole.com/an-zargi-mawaki-hamisu-breaker-da-yaudaro-matar-aure-zuwa-cikin-harkar-fim/|access-date=2021-09-07|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2020-10-23|title=Upcoming Kannywood actress Maimuna Abubakar Biography, Career Pictures and more|url=https://www.wothappen.com/upcoming-kannywood-actress-maimuna-abubakar-biography-career-pictures-and-more/|access-date=2021-09-07|website=Wothappen|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Odogwu|date=2021-02-02|title=Momee Gombe Biography, Age, Career, And Phone Number|url=https://naijadailys.com.ng/momee-gombe-biography-age-career-and-phone-number/|access-date=2021-09-07|website=NaijaDailys|language=en-US}}</ref> O janngi leslesre e hakkundeere haa [[Gombe]]. Oon fijoowo ina wondi e jimoowo e fijoowo Hausa biyeteeɗo [[Adam A Zango]] mo o siftini wonde ko o jannginoowo makko e nder dingiral Kannywood, rewi heen ko jimoowo Hamisu Breaker,[6] e jimoowo e fijoowo [[Garzali Miko]] e sukaaɓe yimooɓe Hausa woɗɓe to Fuɗnaange [[Naajeeriya]]. ==Nguurndam neɗɗo== Momme Gombe resii jimoowo Hausa lolluɗo biyeteeɗo Adam Fasaha e hitaande 2021, kono dewgal ngal joofi ko ina wona lewru, heewɓe ina cikka ko ɗum addani mo jokkondirde e Hamisu Breaker.<ref>{{Cite news|last=Askira|first=Aliyu|date=2020-10-16|title=I didn't terminate my marriage because of Hamisu Breaker – Momee Gombe|url=https://www.blueprint.ng/i-didnt-terminate-my-marriage-because-of-hamisu-breaker-momee-gombe/|location=Abuja, Nigeria|access-date=2022-07-28|newspaper=[[Blueprint (newspaper)|Blueprint]]|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite news|last=Jalal|first=Aliyu|date=2022-03-31|title=Kannywood: I'm Not In A Relationship With Hamisu Breaker — Momee Gombe|url=https://dailytrust.com/kannywood-i-am-not-in-a-relationship-with-hamisu-breaker-momee-gombe|access-date=2022-07-28|newspaper=[[Daily Trust]]|language=en}}</ref> [[File:Momi Gombe.jpg|thumb|'''Momi Gombe''']] ==Filmuuji== O yaltii e ko ina ɓura 30 filmo, tawi heen : Kishin Mata Asalin kaun Sabon Shaafi (2008) ko Maimuna Gidan kashe ahu (2020) Zainabu Abuu (2021) Sarki goma zamani goma (2021) Alaqa (Série TV 2021) ko Halisa ==Ƴeew kadi== Doggol fijooɓe [[Naajeeriya]] Doggol fiyooɓe Kannywood ==Tuugnorgal== pwi2ncep12wb3zjxbxgg9ttejjv2mp1 Isuzuyori-hime 0 30052 161792 125510 2026-04-09T13:52:43Z Fróis 14254 161792 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Isuzuyori-hime''' (e ɗemngal Japon: 五十鈴依媛) ko debbo laamɗo Japon mawɗo, debbo laamɗo Suizei, laamɗo ɗiɗaɓo Japon. Ko kanko woni yumma laamɗo Annei. E wiyde binndanɗe daartol, omo hiisee wonde laamɗo mawɗo Masters of Shiki.<ref>{{cite book |last1=Aston |first1=W. G. |title=Nihongi: Chronicles of Japan From the Earliest Times to A D 697 |date=18 October 2010 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-90234-5 |url=https://books.google.com/books?id=gK4hEAAAQBAJ |language=en}}</ref> == Ngendam == E hitaande ɗimmere, e nder ndunngu laamu Suizei, o toɗɗaa laamɗo debbo. Caggal mum, e hitaande adannde ndee, ñalnde 10 lewru nduu, ñalnde 11 lewru nduu, ɓiyiiko gorko laamɗo Annei, o rokki mo tiitoonde Kodaigo (empress dowager). Ina wiyee wonde o jibinaa ko ɓiɗɗo laamɗo biyeteeɗo Kotoshironushi, e miñiiko debbo biyeteeɗo Himetataraisuzu-hime, laamɗo gadano Japon, e debbo gadano laamɗo Jimmu. Ko o neɗɗo teeŋtuɗo e miijooji e nder Nihon Shoki (Taariik Japon). == Lekki ɓesngu == cp9rq52f4s1avexs66vj78thvjkrpkt Meskerem Abera 0 38602 161900 160328 2026-04-09T17:10:29Z MOIBARDE 10068 161900 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Meskerem Abera''' (amharic: መስከረም አበራ; jibinaa ko hitaande 1989) ko daraniiɗo haɓaade rafiiji e jaayndiyanke [[Ecoppi|Ecoppinaajo]], mo laamu Abiy Ahmed nanngi e kasoo. O nanngaama e lewru abriil 2023 ngam tuumeede warngooji, o ñaawaa e [[lewru]] suwee. E [[lewru]] noowammbar 2024, ñaawoore Meskerem waylaama gila e hitaande haa e lebbi nay.<ref name=":0">{{Cite web|last=Account|date=2024-11-28|title=Ethiopian Government Sentences Meskerem Abera to 1 Year and 4 Months in Prison|url=https://borkena.com/2024/11/28/ethiopian-government-sentences-meskerem-abera-to-1-year-and-4-months-in-prison/|access-date=2024-12-08|website=Borkena Ethiopian News|language=en-US}}</ref> == Nguurndam == === Nguurndam e jaŋde puɗɗagol === Meskerem Abera jibinaa ko e hitaande 1989 to wuro Dangila to Gojjam. O timmini jaŋde makko leslesre, hakkundeere to Dangla, o heɓi BA makko e daartol e njuɓɓudi daartol e MA makko e jaŋde ƴellitaare to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Adis Ababa|Addis Abeba]]. Meskerem golliima e mbaadiiji ceertuɗi, ko wayi no jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Hawassa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hawassa. To duɗal jaaɓi haaɗtirde, o anndiranoo ko waɗde wiɗtooji e geɗe renndo-faggudu.<ref>{{Cite web|title=EPRDF was a source of our problem and it became part of our solution thanks to Premier Dr. Abiy. I cannot imagine the reform without Dr. Abiy: Meskerem Abera instructor, researcher. – Ethiopian Press Agency|url=https://press.et/herald/?p=2645|access-date=2024-12-08|language=en-US}}</ref> == Jaayndeyaagal e gollal == Meskerem ko jaayndiyanke e golloowo, kadi ko o sosɗo lowre Youtube ina wiyee Ethio Nikat Media. E [[lewru]] abriil 2023, o nanngaa to [[Adis Ababa|Addis Abeba]] sabu o tuumaama « ustude fitinaaji e fitinaaji » , o tuumaama o ownugol e lewru suwee. E [[lewru]] mee, o naati e seppo heege ko nanngaaɓe ɓee cifotoo ko tooñannge politik. Meskerem ina jeyaa e Goomu ngam reende jaaynooɓe. E wiyde fedde Amhara [[Amerik]], o tuumaama ko o ñaawaaɗo e ordinateeruuji e wiyde awokaa makko kaalduɗo e BBC.<ref>{{Cite web|title=Meskerem Abera|url=https://cpj.org/data/people/meskerem-abera/|access-date=2024-12-08|website=Committee to Protect Journalists|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Account|date=2023-04-10|title=Critic, journalist Meskerem Aberra detained by police|url=https://borkena.com/2023/04/10/critic-journalist-meskerem-aberra-detained-by-police/|access-date=2024-12-08|website=Borkena Ethiopian News|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Insight|first=Addis|date=2023-04-11|title=Media Professional Meskerem Abera Accused of Providing Shooting Practice to Informal Organizations in Ethiopia|url=https://addisinsight.net/2023/04/media-professional-meskerem-abera-accused-of-providing-shooting-practice-to-informal-organizations-in-ethiopia/|access-date=2024-12-08|website=Addis Insight|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=AAA-admin|date=2024-11-01|title=BBC Amharic – Meskerem Abera accused of computer crimes|url=https://www.amharaamerica.org/post/bbc-amharic-meskerem-abera-accused-of-computer-crimes|access-date=2024-12-08|website=Amhara Association o|language=en}}</ref> Ñalnde 25 noowammbar 2024, ñaawirde fedde ndee wayli ñaawoore Meskerem, gila e hitaande wootere, waɗti ɗum e lebbi nay. == Tuugnorgal == <references /> <references /> in5nfjeomm1lncg25um7s6pdb9fa1se Orlandinho 0 39080 161933 161593 2026-04-09T19:09:56Z Jiddababy 14248 161933 wikitext text/x-wiki == '''Orlando Moreira''' (jibinaa ko 30 noowammbar 1899, ñalngu maayde mum anndaaka), ganndiraaɗo Orlandinho ko fukuyanke Beresiilnaajo. O waɗii pottitte tati e nder kippu fuku koyɗe Beresiil e hitaande 1921. O jeyaa kadi ko e kippu Beresiil ngam tawtoreede kawgel Amerik worgo 1921.<ref>{{cite web|url=https://www.worldfootball.net/person/pe352343/orlandinho/|title=Orlando Moreira|work=worldfootball.net|access-date=20 June 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rsssf.org/tables/21safull.html|title=South American Championship 1921|work=RSSSF|access-date=20 June 2021}}</ref> == == {{Databox}} == <references /> hxcjf9rvhnu8xwrw39xbwq2gz0n8bz4 Mrs. Atkinson (Gwen John) 0 39177 161776 161362 2026-04-09T13:29:33Z SUZYFATIMA 13856 161776 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mrs Atkinson''' ko pentol (natal) ngol Gwen John waɗi. Ko e nder defterdu Musée d’art Metropolitain. Sifaa e firo Golle ɗee ina kollita debbo laɓɓinoowo John, hono Mrs Atkinson, ina jooɗii e suudu ɓuuɓndu, ɓuuɓndu, ɓuuɓndu. Ina woodi ƴiye baali e dow mantel, hay so tawii noon ɗum sikkaaka ina jogii maanaa maande. Simon Schama winndi wonde omo "ƴeewtoo banngeeji ɗii e kulol, o anndaa ko yiɗaa e makko. Natal ngal hollitaama to New English Art Club e ndunngu 1900, ko ngal maande tiiɗngal e nguurndam makko, ngal yiyri kadi natal makko e hoore makko ina hollira toon e oon sahaa fannuuji genre laaɓtuɗi" e nder golle makko gadane nebam mawɗe.<ref>{{cite web|title=Mrs. Atkinson|publisher=[[Metropolitan Museum of Art]]|url=http://www.metmuseum.org/art/collection/search/481922|website=Metmuseum.org|access-date=2017-08-10}}</ref><ref name=":0">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=SJfSDAAAQBAJ&q=%22mrs+atkinson%22+gwen+john&pg=PT384|title=The Face of Britain: A History of the Nation Through Its Portraits|last=Schama|first=Simon|publisher=Oxford University Press|year=2016|isbn=9780190621896|location=New York}}</ref><ref name=":1">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=kYDqAAAAMAAJ|title=Gwen John, the artist and her work|last=Taubman|first=Mary|date=1985|publisher=Cornell University Press|isbn=9780801418945|pages=24|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=RVOPnrEcKKsC&pg=PA386|title=Concise Dictionary of Women Artists|last=Gaze|first=Delia|date=2013-04-03|publisher=Routledge|isbn=9781136599019|pages=386|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> se6evd6rg2sk8uffoch99zbpu77gyrl A Má Notícia 0 39230 162020 161566 2026-04-09T22:00:38Z Isa Oumar 9821 162020 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''A Má Notícia''' (e ɗemngal Purtugeec Beresiil: [a ˈma noˈtʃisjɐ]; Engele: « Kabaaru bonɗo ») ko nate naalanke Beresiilnaajo biyeteeɗo Belmiro de Almeida e hitaande 1897. Golle ɗee ina kollita debbo tokooso jooɗiiɗo e dow fauteuil, ina ŋoŋɗi yeeso ina jogii ɓataake werlaa e dow leydi, ina sikkaa ina jogii "kabaaru bonɗo".{{sfn|Vieira|2012}} == Tariya == Nde pentiraa ko to Pari, Farayse, nde adii hollirde ko to Ouro Preto, to Minas Gerais to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal e ñeeñal wuro ngoo (e oon sahaa laamorgo Minas Gerais). Laamu leydi ndii heɓi ɗum e lewru oktoobar 1897 e 10 000 réis, ɗum artiraa Belo Horizonte caggal nde laamorgo ngoo ummii e ndeen hitaande, hollitaama to Palácio da Liberdade.<ref name="minascultura">{{cite web|date=26 November 2015|title=''A Má Notícia'', tela de Belmiro de Almeida, de 1897, volta a ser exposta no Museu Mineiro|url=https://www.secult.mg.gov.br/noticias-artigos/3108-a-ma-noticia-tela-de-belmiro-de-almeida-de-1897-volta-a-ser-exposta-no-museu-mineiro|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230112222219/https://www.secult.mg.gov.br/noticias-artigos/3108-a-ma-noticia-tela-de-belmiro-de-almeida-de-1897-volta-a-ser-exposta-no-museu-mineiro|archive-date=2023-01-12|access-date=8 April 2024|publisher=Minas Gerais Secretary of Culture}}</ref> Ina wiyee wonde naalanke oo waɗiino ɗaɓɓaande ngam laamu nguu heɓta nate ɗee, nde coodgu nguu waɗi e lewru oktoobar 1897, fotde ujunnaaje sappo réis, o huutorii heen feccere e kaalis keɓaaɗo ngam ustude laamorgo ngoo, o rokki nate ɗee Aurora do 15 de Nohove through.[a] Caggal mum, nde o arti kadi e Pari e hitaande 1899, o etii feere ndee ngam yeeyde canndolinɗo Os Descobridores, mo nganndu-ɗaa ko ngam siftorde duuɓi teemedde nay yiytugol Beresiil, kono o dañaani heen..{{sfn|Conduru|2022}} == Lartol == E nder ciimtol ngol Samuel Mendes Vieira winndi, “ngolɗoo natal, ngal hollirta ko nder galle e nder neɗɗo, heɓi darnde mawnde e nder duuɓi capanɗe cakkitiiɗi ɗii e teeminannde 19ɓiire, jaabtaade yimɓe burjuwaa en yiɗɓe waɗde nate paayodinɗe, paayodinɗe, jogiiɗe tiitooɗe laaɓtuɗe e dille ɓadtiiɗe goonga nguurndam”. Winndiyanke oo ina teskaa wonde e nder golle makko, naalanke oo ina feeñnina "dimension psychologique et domestique" nguurndam Beresiil, laawol ngol naalankooɓe woɗɓe heewɓe kadi ƴetti.[1] Golle ɗee ina njokki e tiitooɗe sentimental tawaaɗe e nate naalanke oo gadane ɗee, ko wayi no Arrufos—natal duuɓi sappo ko adii ɗuum—mo debbo tokooso hollirtee ina woya caggal nde werli rogere e leydi, e Amuada, holliroowo debbo holliroowo mette mum tawa ina tuugnii e Notícia no fauteuil nii. Nate keewɗe ummoraade e yonta oo ina kollita mbaadi debbo e nder sahaaji gonɗi e nder renndo, ina teeŋtina geɗe hakkille, hono no yiyraa e defte Rodolfo Amoedo, e defte Almeida Júnior, walla e defte Jean Béraud.[1] Jaɓɓungal e batte Natal ngal to Arkivo Publiko Mineiro. No laamorgo Minas Gerais ummiraa e hitaande 1897, ko juuti caggal nde nate ɗee puɗɗii hollirde, firo mawngo feeñii wonde "kabaaru bonɗo" mo tiitoonde ndee holliti oo, ko tigi rigi ummital nokku politik e njuɓɓudi laamu ummoraade Ouro Preto fayde Belo Horizonte..<ref name="documentario">{{cite web|date=7 May 2013|title=Lançamento do curta-metragem ''A Má Notícia'' marca as comemorações de aniversário do Museu Mineiro|url=https://www.secult.mg.gov.br/component/content/article/141-2011/1904-lancamento-do-curta-metragem-a-ma-noticia-marca-as-comemoracoes-de-aniversario-do-museu-mineiro|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20240408195144/https://www.secult.mg.gov.br/component/content/article/141-2011/1904-lancamento-do-curta-metragem-a-ma-noticia-marca-as-comemoracoes-de-aniversario-do-museu-mineiro|archive-date=8 April 2024|access-date=8 April 2024|publisher=Minas Gerais Secretary of Culture}}</ref> E nder laamorgo keso ngoo, natal ngal, haa jooni, wonti ko huunde nde yimɓe fof njiɗi, sibu ina tuumaa e caɗeele ɗe guwerneeruuji ɗii njogori dañde e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, ina sikkaa ko kañum woni sabaabu bonɗo—ɗum addani ɗum jaɓde e waylude mbaydiiji keewɗi hakkunde departemaaji laamu ceertuɗi haa ɗo ɗum waɗtaa e laamu archirone ummoraade toon, e Mi ina heddii e kollirgol.[2] E lewru mee 2013, filmo juutɗo mo nate ɗee njiylotoo, hollitaama e ñalngu nguu, ko Elza Cataldo ardii ɗum, tawi ko Fernanda Vianna mo fedde Galpão ardii ɗum.[4] == Teskorɗe == E lewru suwee 1897, Almeida yaltinii winndannde ina wiyee Pela arte em Minas ("Ngam naalankaagal e nder Minas") e nder jaaynde wiyeteende Minas Geraes, ina ɗaɓɓa kaalis naalankaagal tawa ina rokka golle mum.[3] == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewɓe]] 3ig5agwdbmm3da1pxhhj5386wjjbe24 Sharon Beder 0 39280 161784 161721 2026-04-09T13:43:39Z MOIBARDE 10068 161784 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sharon Beder''' ko ganndo ko faati e weeyo , ko o jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong to leydi New South Wales, to leydi [[Ostarali]]. Wiɗtooji makko ɓuri teeŋtude ko e no jokkondiral laamu jogori jogaade e no ngal ƴaañirta, haa teeŋti noon e sosiyeteeji e golle. O winndii defte 11, e binndanɗe keewɗe, tonngooɗe defte e binndanɗe batuuji, kam e peewnugol kaɓirɗe janngirɗe e lowre jaŋde.<ref name="Beder, Sharon">{{cite encyclopedia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0053b.htm|title=Beder, Sharon|encyclopedia=Encyclopedia of Women & Leadership in Twentieth-Century Australia|first=Judy|last=Lambert|archive-url=https://archive.today/20140508092340/http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0053b.htm|archive-date=8 May 2014}}</ref><ref name="Contributors-dn-7(2)">[http://www.democracynature.org/vol7/contributors_2.htm "Contributors,"] ''[[Democracy & Nature]]'', Vol. 7, No. 2 (July 2001). Retrieved 3 June 2014.</ref> ==Nguurndam gadano e ɓesngu== Beder jibinaa ko e hitaande 1956 to Wellington, to leydi Nuwel Selannde, ko taaniiko debbo yahuud en ummoriiɓe [[Ecoppi]], Angalteer e fuɗnaange Orop, ko adii wolde adunaare ɗiɗmere, ko ɓiy Jacqui e Yoss Beder.<ref>{{Cite web|last=Smith|first=Ailie|date=2003|title=Beder, Sharon|url=https://www.eoas.info/biogs/P004458b.htm|access-date=2021-04-11|website=Encyclopedia of Australian Science|language=en-gb}}</ref> ==Jaangirde== Beder fuɗɗii janngude e golloraade ko innde injenieer siwil to leydi Nuwel Selannde[3] hade mum naatde e fannuuji renndo, politik e filosofi injenieer, caggal ɗuum politik ekolosii. O timminii doktoraa makko e ganndal e karallaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e hitaande 1989 tuugnaade e wiɗtooji jowitiiɗi e peeje ƴettugol kuule e nder njuɓɓudi (case study) e ƴellitaare njuɓɓudi ndiyam Sydney. ==Toɗɗagol== Ko adii nde o naatata duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong e hitaande 1992, Beder wonnoo ko gardiiɗo jaŋde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O woniino kadi hooreejo Catal Innjiniyaaruuji Taariindi to Duɗal Innjiniyaaruuji, to Sidney, hooreejo Fedde toppitiinde ko fayti e Responsabiliteeji Renndo e nder Innjiniyaaruuji, e gardiiɗo Fedde Earth Foundation Australia. == Njeenaaje == Beder naati nder doggol "Injiniyankooɓe ɓurduɓe semmbiɗinki nder Ostarali", ngol Injiniya'en [[Ostarali]] wurtini nder hitaande 2004. O naati kadi e jaaynde wiyeteende "Smart 100" e hitaande 2003. Njeenaaje makko ina njeyaa heen : Jaambaraagal mawngal ngam njeenaari IEAust ngam waylo-waylo pinal e nder jaŋde Innjiniyaaruuji, 1998 Njeenaari Michael Daley ngam ɓural mum to bannge ganndal, karallaagal e jaayndeyaagal injiniyaaruuji, hitaande 1992 Njeenaari jaŋde leslesre, 1985-1988 === Defte === Beder, Saron. (1989). Liɗɗi tooke e Surfing Sewer. (Allen e Unwin, Sidney) Beder, Saron. (1996). Nafoore ƴellitaare duumotoonde. (Bayyinaango binndol, Melbourne) Beder, Saron. (1998). Injenieer keso oo: Njuɓɓudi e golle e nder winndere waylotoonde. (Makmilan, wuro Melburn) Beder, Saron. (1997). Spin winndereejo: Ƴellitaare gollorɗe e dow taariindi (Defte ɓaleeje, Devon, Angalteer, oktoobar 1997, bayyinaango ɗiɗaɓo – lewru mee 2002, ISBN 1-903998-09-3) Beder, Saaron (2000). Yeeyde etikaaji golle : Gila e minbar puritan haa e PR korporaasiyoŋ. Ostarali: Jaayndeeji binndi. ISBN 0-908011-48-2. Beder, Saaron (2003). Power Play : Hare ngam ƴellitde kuuraa winndere ndee. Ostarali: Jaayndeeji binndi. ISBN 0-908011-97-0. Beder, Saron. (2006). Kuule e politikaaji taariindi (Jaaynde UNSW, Sidney, Ostarali, ñalngu bayyinaango: lewru suwee 2006) & EARTHSCAN, Londres, leydi Angalteer, bayyinaango, ñalngu bayyinaango, lewru suwee 2006). Beder, Saron. (2006). Suuɗde koye mum en: No Sosiyeteeji ɗii njiyrata Ajendaaji Aduna ɗii. (Skan Leydi, Londres) Beder, Saron. (2006). Misiyoŋaaji luumooji ndimaagu: Manipulaasiyoŋ korporaasiyoŋ e nafooje renndo. (Skan Leydi, Londres) Beder, Saron. (2009). Oo Kiddy tokooso yahi to luumo: Capture corporate cukaagu. (Jaaynde Pluton, Londres) Beder, Saron. (2022). Nelli-Roo: Joey mo alaa ko woni e mum. (Defte daartol kulle ladde) ==Ƴeew kadi== bannge portal [[Ostarali]] Luural dioksin Jaltugol maayo Deregulaasiyoŋ ==Teskorɗe tuugnorgal== iyjxl5ycxg23pugf4y7fvh4a4wtcynm Sundari painting 0 39294 161764 2026-04-09T12:00:59Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Sundari painting''' walla natal Sundari ko sifaa naalankaagal pin-up walla erotik, ngal yimɓe fof njiɗi e Calcutta e teeminannde 19ɓiire, e nder diiwaan Bengal to leydi Inndo Biritaan..<ref name=":0">''The Babu & the Bazaar: Art from the 19th & Early 20th–Century Bengal.'' Aditi Nath Sharkar, with Shatadeep Maitra. DAG Pvt. Ltd., New Delhi, 2022. {{ISBN|978-93-81217-90-0}}.</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=The Babu and the Bazaar|url=https://dagworld.com/the%..." 161764 wikitext text/x-wiki '''Sundari painting''' walla natal Sundari ko sifaa naalankaagal pin-up walla erotik, ngal yimɓe fof njiɗi e Calcutta e teeminannde 19ɓiire, e nder diiwaan Bengal to leydi Inndo Biritaan..<ref name=":0">''The Babu & the Bazaar: Art from the 19th & Early 20th–Century Bengal.'' Aditi Nath Sharkar, with Shatadeep Maitra. DAG Pvt. Ltd., New Delhi, 2022. {{ISBN|978-93-81217-90-0}}.</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=The Babu and the Bazaar|url=https://dagworld.com/the%20babu%20and%20the%20bazaar.html|access-date=2023-06-14|website=dagworld.com|language=en}}</ref>Ko ɓuri heewde e natal ngal ina yeeytee e nate, ina hollita rewɓe, haa teeŋti noon e dental kesal rewɓe Hindu Bengali ƴettuɓe golle jokkere enɗam ngam wuurde, kadi ko tuugnorgal nafoore ngam faamde darnde rewɓe e nder renndo ngo wonnoo ko e waylooji mawɗi.<ref name=":2">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref> Kala Sundari, maanaa mum ko ‘debbo belɗo’, ina joginoo sifaa keeriiɗo, ko wayi no fiyde tabla, feewnude paan, tufde violon, walla poseede e rogere.[3] Nate Sundari ina kollita debbo hindu Bengali mo teeminannde 19ɓiire, mo fotnoo jogaade darnde luulndiinde e nder jokkere enɗam hakkunde debbo jom suudu mum e jom suudu mum, sabu jokkondire renndo-politik keewɗe baɗɗe e nder yonta oo.[3] Nate ɗee ina ndokka heen miijo e feere renndo ɓurnde mawnude e jom suudu, doole rewɓe e njeeygu, ɗe ngoni ko ɓuri heewde e teeminannde sappo e jeenay e noogas e nder leydi Bengal caggal nde sati momtaa.<ref name=":22">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref><ref name=":23">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref> == Mbaadi e mbaydi == Nate Sundari ina keewi yeeyde ko wayi no nate kromolitogaraaf, walla paɗe ndiyam, haa e nate nebam. Ɗe peewniraa ko cuuɗi naalankaagal lolluɗi sosaaɗi e kitaale 1890, ko wayi no cuuɗi naalankaagal Chorebagan, cuuɗi naalankaagal Kansaripara ekn.Suudu naalankaagal ronii mbaadi pentugol Kalighat ngol hollirta ko geɗe keewɗe, ina jeyaa heen fenaande hannde, babus e bibis ekn.[4] Ɗee nate ina ceerti no feewi e nate nebam diine e nate binndaaɗe peewneteeɗe hedde e oon sahaa. Nate diine ɗee mbaɗaama e nder cuuɗi temple, e nder cuuɗi mawɗi e nder galleeji tedduɗi, nate erotikaaji Sundaris ina paarnoo nokkuuji keertiiɗi, suudu jimɗi babus, walla cuuɗi jimɗi.[2] E nder ko ɓuri heewde e ɗeen nate, Sundari en ina kollita ina ɓoornii comci debbo jom suudu, saree daneejo tippudi. Ɓeen rewɓe ina nanndi e korsaaji Mughal walla tawaif en. Nate ɗee mbaɗti ko pin-ups wonande kalaas gentry. Kono eɗe njogii daartol niɓɓol.<ref name=":02">''The Babu & the Bazaar: Art from the 19th & Early 20th–Century Bengal.'' Aditi Nath Sharkar, with Shatadeep Maitra. DAG Pvt. Ltd., New Delhi, 2022. {{ISBN|978-93-81217-90-0}}.</ref><ref name=":12">{{Cite web|title=The Babu and the Bazaar|url=https://dagworld.com/the%20babu%20and%20the%20bazaar.html|access-date=2023-06-14|website=dagworld.com|language=en}}</ref> == Tariya == Reformist en hono Ram Mohan Roy e Ishwar Chandra Vidyasagar ina kaɓanoo e hakkeeji rewɓe e nder leydi Bengal, ina ciftora yoga e waylooji ɓurɗi waylude e fuɗɗoode teeminannde ndee. Sati momtaama, dewgal debbo jom suudu laawɗinaama, dewgal sukaaɓe haɗaama ngam etaade haɗde dewgal keewngal.[6] Kono ɓesnguuji ortodoks en e ɓesnguuji toowɗi njaɓaani jaɓde ɗeen mbayliigaaji. Caggal nde sati momtaa, galleeji Kulin (Brahmin en toowɓe) mbaawaano jaɓde rewɓe ɓee, ngoppi ɗum en ko liggotooɓe, ndokki ɗum en golle njulaagu, walla eggude to Brindavan, nokku ɗo rewɓe jom suudu en njippii. Nde tawnoo rewɓe jom en galleeji ɓee njaɓaani ɓesnguuji mum en, njulaagu wonti laawol nguurndam.<ref>{{Cite book|last=Chakraborty|first=Usha|url=https://books.google.com/books?id=qxMqAAAAYAAJ|title=Condition of Bengali Women Around the 2nd Half of the 19th Century|date=1963|publisher=Usha Chakraborty|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Prostitution in Colonial India - Mainstream Weekly|url=https://www.mainstreamweekly.net/article2142.html|access-date=2023-06-14|website=www.mainstreamweekly.net}}</ref> Sumanta Banerjee hollitii no "yimɓe adanɓe jom en jawɗeele en e nder winndere koloñaal faggudu luumo Bengal e teeminannde 19ɓiire" ina mbaɗi ko ɓuri teeŋtude e rewɓe jom en galleeji ummoriiɓe Kulin, ko jiidaa e rewɓe ɓe njibinaaka, ɓe nanngaa, ɓe heege fiyi, walla baasal mawngal." ɓataake feewde e H. L. Dampier, binndoowo laamu laamu leydi Indiya e hitaande 1892, wonde “E nder leydi Bengal, ina wayi no ko ɓuri heewde e yimɓe jom en jawɗeele en njiylotoo ko e nder renndo rewɓe Hindu en.” 1850s E wiyde ciimtol ngol, e nder 12 000 debbo gollotooɓe e njulaagu e nder Kolkata e oon sahaa, 10 000 ko rewɓe jom en galleeji Hindu en Ko ɓuri heewde e maɓɓe ummorii ko e galleeji Kulin Brahmin.<ref name=":24">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-06-06|title=An exhibition that spotlights the female figure in early Bengal art|url=https://lifestyle.livemint.com//how-to-lounge/art-culture/exhibition-female-figure-early-bengal-art-dag-111686025301891.html|access-date=2023-06-14|website=Mintlounge|language=en}}</ref><ref name=":25">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-06-06|title=An exhibition that spotlights the female figure in early Bengal art|url=https://lifestyle.livemint.com//how-to-lounge/art-culture/exhibition-female-figure-early-bengal-art-dag-111686025301891.html|access-date=2023-06-14|website=Mintlounge|language=en}}</ref> So tawii ko haɗi sati, e dewgal sukaaɓe, hisni rewɓe ɓee e maayde, ndimaagu renndo ina jokki haa jooni – e nder ɗuum, rewɓe ɓee ina nanngaa hakkunde darnde luulndiinde e nder renndo, e adunaaji ceertuɗi e yontaaji ɓennuɗi, hannde e ko arata.[3] Rewɓe ɓee ina keddii e ŋoŋɗi nde aadaaji e jamaanu njiylotoo. Tapati Guha Thakurta teskiima no ɗum addani “ƴeewndo tiiɗngo e denndaangal kollirɗe pinal” e oon sahaa. E wiyde Shatadeep Maitra, naalankaagal peewnaangal e nder teeminannde 19ɓiire to Calcutta hollitii waylooji keewɗi baɗnooɗi sabu doole koloñaal.[3] Laamɓe e Monsters ɓoorniiɓe paɗe Oxford,[laɓɓitingol ina haani] rewɓe ɓoorniiɓe blusaaji, waylooji e politik ɗemngal laawɗungal no Engele lomtiniri Perse nii, ekn, ina mbinndaa e dow canvas. Ko noon kadi, Maitra holliri no "jokkondiral sati pratha e batte mum renndoyankooje mbaɗti jillondirde e natal yimɓe. Nde tawnoo jaŋde mum en ina famɗi walla alaa, rewɓe heewɓe ɓe worɓe mum en maayi ina poti tuugnaade e golle jokkere enɗam ngam wuurde."[3] Nate Sundari ɗee peewniraa ko ɗum.[12] Nate ɗee mbaɗti ko pin-up, kono kadi ina mbaɗi dinamiik voyeuristic nde tawnoo rewɓe ɓee kolliraama ina ɓoornii sariiji ɓuuɓɗi. Nate ɗee ndokki naatgol e nder "sanctum sanctorum galle debbo".<ref>{{Cite book|last=Chakraborty|first=Usha|url=https://books.google.com/books?id=qxMqAAAAYAAJ|title=Condition of Bengali Women Around the 2nd Half of the 19th Century|date=1963|publisher=Usha Chakraborty|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Prostitution in Colonial India - Mainstream Weekly|url=https://www.mainstreamweekly.net/article2142.html|access-date=2023-06-14|website=www.mainstreamweekly.net}}</ref> Teskaade caɗeele sati, e nder hitaande makko 1916 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia the...sis, B. R. Ambedkar winndi: "Sati, doole jom suudu, e dewgal suka debbo ko aadaaji ɗi ko adii fof ko yiɗde safrude caɗeele gorko ɓurɗo heewde e debbo ɓurɗo heewde e nder kasta e jogaade endogami mum ... Burde debbo jom suudu ina itta denndaangal bonanndeeji tati ɗi fralus de woman e surup is alaa caɗeele dewgal gootal e nder walla caggal kasta."[14] == Fannuuji == Pramoda Sundari Nate Pramoda Sundari ina kollita debbo jooɗiiɗo e geɗe keewɗe ngam ɓuuɓnude, ina ɓuuɓna gite mum ina jogii daarorgal yeeso yeeso mum. Nate ɗee ina kollita kollitooje rewɓe gollotooɓe e toppitagol hoore mum en.[1][2] == Anuragini == Ko ɗum yeru ikonogaraafi Sundari caggal ɗuum. Nate kollitooje Anuragini, firti ko ‘dewal’ e ɗemngal Bengali, ina kollita ikonogaraafi mawɗo. Saree makko boɗeejo ina hollita jibinannde, ko ɓuri heewde ko doole keɓtinaaɗe e laamɓe. E nder laylaytol ngol, ina heewi natal goɗɗal ina heen ina hollita maanaaji jillondirɗi. Yeru, e nder mbaydi ndi Kansaripara Studio yaltini, ina waɗi nate kollitooje goose ina ɓuuɓna maleyka, e nder laylaytol. Ɗum ko nate Gerek-Misra keewɗe, kollitooje nafoore moƴƴere e bonannde. Ko noon kadi natal ngal holliri e laaɓal wonde ko hakkunde jamma e waktuuji cukalel, ina hollita maanaaji jokkondire.[1][2] == Bibi == Bibi, (helmere nde heewi wiyde ko debbo juulɗo Bengali dewbo), e nder ndeeɗoo tonngoode, sosi cate goɗɗe naalankaagal erotik ɓurngal lollude. Bibi ina heewi waɗde no debbo e nder nate Pramoda Sundari nii, kadi ngonka dewgal makko ina laaɓti e maande vermillion e tiinde makko. Debbo holliraaɗo oo ina laaɓi ko debbo jom suudu jiɗɗo worɓe wonɓe e sara mum ɓee fof.[1][2] == Golap e paan sundari == E nder nate Golap Sundari,[15] debbo ina hollira ina jogii golap, walla rogere e ɗemngal Bengali, ina waɗa poosuuji liɗɗi, ina nodda giɗo mum. Nate Paan Sundari ko ɗemngal ɓurngal laaɓtude, kono kadi ina njogii maanaaji jokkondire. Ko sakkitii koo holliri debbo ina feewna lekki betel, walla paan, keewɗo anndeede e sifaa mum afrodisiak.[16] Natal Paan Sundari ngal kadi laaɓtinaama caggal ɗuum e suudu naalankaagal Kansaripara e ko wiyetee nate Kumada Sundari kollirooje debbo jom jeewte ina feewna paan, ina gasa tawa ko ngam hoore mum, walla ma a taw ko ngam kiliyanke mum. E nder mbaydi nate Golap Sundari, rewɓe ɗiɗo ina kollita ina ndennda rogere – puɗol ngol ɗoo ina darii laaɓtuɗo no natal giɗo oo nii. Sareeji rewɓe ɗiɗo ɓee ina pentiree no feewi ngam hollirde illusion maɓɓe ina ndennda comci gooti.[1][2] == Manaada Sundari == Ko suudu ñeeñal Kamarpara waɗi nate Manada Sundari. No Sundariiji goɗɗi lomtinaaɗi e kuutorɗe jimɗi nii, sketch fijirde Manada fuɗɗii ko e yeeso oval, ko seeɗa seeɗa laaɓtinaa e daawal gadanal. Kuutorɗe ko wayi no violon ina kollitee no feewi e mawneeki. Background oo kadi ina teskaa e ɗeen binndi : gila e dow karpet, haa e nate textured, e skirting marbre. Tappirɗe ɗee tuugnii ko e nate ɗe naalankooɓe ceertuɓe e Studio oo mbaɗi.[1][2] == Naliini Sundari == Nalini Sundari, keewɗo hollireede ina ɓoornii comci caɗtuɗi e ghungroo e koyngal mum ñaamo, ina hollira ina fija tabla bayan, woni kuutorgal fiyde. O limtaama e nder Sundari en jokkondirɓe e jimɗi. Objectification natal makko ina nanndi no feewi e tawaif en Mughal en walla kurtesan en. Saree makko daneejo ɓuuɓɗo e keeri ɓaleeji ina tabitina ɗum, ina hawra e sifaa makko batte debbo jom suudu e debbo jom suudu.[3][17] == Tuugnorgal == 9fphe0focqwcy3dur48r8ek53rai06f 161765 161764 2026-04-09T12:03:08Z Isa Oumar 9821 161765 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sundari painting''' walla natal Sundari ko sifaa naalankaagal pin-up walla erotik, ngal yimɓe fof njiɗi e Calcutta e teeminannde 19ɓiire, e nder diiwaan Bengal to leydi Inndo Biritaan..<ref name=":0">''The Babu & the Bazaar: Art from the 19th & Early 20th–Century Bengal.'' Aditi Nath Sharkar, with Shatadeep Maitra. DAG Pvt. Ltd., New Delhi, 2022. {{ISBN|978-93-81217-90-0}}.</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=The Babu and the Bazaar|url=https://dagworld.com/the%20babu%20and%20the%20bazaar.html|access-date=2023-06-14|website=dagworld.com|language=en}}</ref>Ko ɓuri heewde e natal ngal ina yeeytee e nate, ina hollita rewɓe, haa teeŋti noon e dental kesal rewɓe Hindu Bengali ƴettuɓe golle jokkere enɗam ngam wuurde, kadi ko tuugnorgal nafoore ngam faamde darnde rewɓe e nder renndo ngo wonnoo ko e waylooji mawɗi.<ref name=":2">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref> Kala Sundari, maanaa mum ko ‘debbo belɗo’, ina joginoo sifaa keeriiɗo, ko wayi no fiyde tabla, feewnude paan, tufde violon, walla poseede e rogere.[3] Nate Sundari ina kollita debbo hindu Bengali mo teeminannde 19ɓiire, mo fotnoo jogaade darnde luulndiinde e nder jokkere enɗam hakkunde debbo jom suudu mum e jom suudu mum, sabu jokkondire renndo-politik keewɗe baɗɗe e nder yonta oo.[3] Nate ɗee ina ndokka heen miijo e feere renndo ɓurnde mawnude e jom suudu, doole rewɓe e njeeygu, ɗe ngoni ko ɓuri heewde e teeminannde sappo e jeenay e noogas e nder leydi Bengal caggal nde sati momtaa.<ref name=":22">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref><ref name=":23">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref> == Mbaadi e mbaydi == Nate Sundari ina keewi yeeyde ko wayi no nate kromolitogaraaf, walla paɗe ndiyam, haa e nate nebam. Ɗe peewniraa ko cuuɗi naalankaagal lolluɗi sosaaɗi e kitaale 1890, ko wayi no cuuɗi naalankaagal Chorebagan, cuuɗi naalankaagal Kansaripara ekn.Suudu naalankaagal ronii mbaadi pentugol Kalighat ngol hollirta ko geɗe keewɗe, ina jeyaa heen fenaande hannde, babus e bibis ekn.[4] Ɗee nate ina ceerti no feewi e nate nebam diine e nate binndaaɗe peewneteeɗe hedde e oon sahaa. Nate diine ɗee mbaɗaama e nder cuuɗi temple, e nder cuuɗi mawɗi e nder galleeji tedduɗi, nate erotikaaji Sundaris ina paarnoo nokkuuji keertiiɗi, suudu jimɗi babus, walla cuuɗi jimɗi.[2] E nder ko ɓuri heewde e ɗeen nate, Sundari en ina kollita ina ɓoornii comci debbo jom suudu, saree daneejo tippudi. Ɓeen rewɓe ina nanndi e korsaaji Mughal walla tawaif en. Nate ɗee mbaɗti ko pin-ups wonande kalaas gentry. Kono eɗe njogii daartol niɓɓol.<ref name=":02">''The Babu & the Bazaar: Art from the 19th & Early 20th–Century Bengal.'' Aditi Nath Sharkar, with Shatadeep Maitra. DAG Pvt. Ltd., New Delhi, 2022. {{ISBN|978-93-81217-90-0}}.</ref><ref name=":12">{{Cite web|title=The Babu and the Bazaar|url=https://dagworld.com/the%20babu%20and%20the%20bazaar.html|access-date=2023-06-14|website=dagworld.com|language=en}}</ref> == Tariya == Reformist en hono Ram Mohan Roy e Ishwar Chandra Vidyasagar ina kaɓanoo e hakkeeji rewɓe e nder leydi Bengal, ina ciftora yoga e waylooji ɓurɗi waylude e fuɗɗoode teeminannde ndee. Sati momtaama, dewgal debbo jom suudu laawɗinaama, dewgal sukaaɓe haɗaama ngam etaade haɗde dewgal keewngal.[6] Kono ɓesnguuji ortodoks en e ɓesnguuji toowɗi njaɓaani jaɓde ɗeen mbayliigaaji. Caggal nde sati momtaa, galleeji Kulin (Brahmin en toowɓe) mbaawaano jaɓde rewɓe ɓee, ngoppi ɗum en ko liggotooɓe, ndokki ɗum en golle njulaagu, walla eggude to Brindavan, nokku ɗo rewɓe jom suudu en njippii. Nde tawnoo rewɓe jom en galleeji ɓee njaɓaani ɓesnguuji mum en, njulaagu wonti laawol nguurndam.<ref>{{Cite book|last=Chakraborty|first=Usha|url=https://books.google.com/books?id=qxMqAAAAYAAJ|title=Condition of Bengali Women Around the 2nd Half of the 19th Century|date=1963|publisher=Usha Chakraborty|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Prostitution in Colonial India - Mainstream Weekly|url=https://www.mainstreamweekly.net/article2142.html|access-date=2023-06-14|website=www.mainstreamweekly.net}}</ref> Sumanta Banerjee hollitii no "yimɓe adanɓe jom en jawɗeele en e nder winndere koloñaal faggudu luumo Bengal e teeminannde 19ɓiire" ina mbaɗi ko ɓuri teeŋtude e rewɓe jom en galleeji ummoriiɓe Kulin, ko jiidaa e rewɓe ɓe njibinaaka, ɓe nanngaa, ɓe heege fiyi, walla baasal mawngal." ɓataake feewde e H. L. Dampier, binndoowo laamu laamu leydi Indiya e hitaande 1892, wonde “E nder leydi Bengal, ina wayi no ko ɓuri heewde e yimɓe jom en jawɗeele en njiylotoo ko e nder renndo rewɓe Hindu en.” 1850s E wiyde ciimtol ngol, e nder 12 000 debbo gollotooɓe e njulaagu e nder Kolkata e oon sahaa, 10 000 ko rewɓe jom en galleeji Hindu en Ko ɓuri heewde e maɓɓe ummorii ko e galleeji Kulin Brahmin.<ref name=":24">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-06-06|title=An exhibition that spotlights the female figure in early Bengal art|url=https://lifestyle.livemint.com//how-to-lounge/art-culture/exhibition-female-figure-early-bengal-art-dag-111686025301891.html|access-date=2023-06-14|website=Mintlounge|language=en}}</ref><ref name=":25">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-06-06|title=An exhibition that spotlights the female figure in early Bengal art|url=https://lifestyle.livemint.com//how-to-lounge/art-culture/exhibition-female-figure-early-bengal-art-dag-111686025301891.html|access-date=2023-06-14|website=Mintlounge|language=en}}</ref> So tawii ko haɗi sati, e dewgal sukaaɓe, hisni rewɓe ɓee e maayde, ndimaagu renndo ina jokki haa jooni – e nder ɗuum, rewɓe ɓee ina nanngaa hakkunde darnde luulndiinde e nder renndo, e adunaaji ceertuɗi e yontaaji ɓennuɗi, hannde e ko arata.[3] Rewɓe ɓee ina keddii e ŋoŋɗi nde aadaaji e jamaanu njiylotoo. Tapati Guha Thakurta teskiima no ɗum addani “ƴeewndo tiiɗngo e denndaangal kollirɗe pinal” e oon sahaa. E wiyde Shatadeep Maitra, naalankaagal peewnaangal e nder teeminannde 19ɓiire to Calcutta hollitii waylooji keewɗi baɗnooɗi sabu doole koloñaal.[3] Laamɓe e Monsters ɓoorniiɓe paɗe Oxford,[laɓɓitingol ina haani] rewɓe ɓoorniiɓe blusaaji, waylooji e politik ɗemngal laawɗungal no Engele lomtiniri Perse nii, ekn, ina mbinndaa e dow canvas. Ko noon kadi, Maitra holliri no "jokkondiral sati pratha e batte mum renndoyankooje mbaɗti jillondirde e natal yimɓe. Nde tawnoo jaŋde mum en ina famɗi walla alaa, rewɓe heewɓe ɓe worɓe mum en maayi ina poti tuugnaade e golle jokkere enɗam ngam wuurde."[3] Nate Sundari ɗee peewniraa ko ɗum.[12] Nate ɗee mbaɗti ko pin-up, kono kadi ina mbaɗi dinamiik voyeuristic nde tawnoo rewɓe ɓee kolliraama ina ɓoornii sariiji ɓuuɓɗi. Nate ɗee ndokki naatgol e nder "sanctum sanctorum galle debbo".<ref>{{Cite book|last=Chakraborty|first=Usha|url=https://books.google.com/books?id=qxMqAAAAYAAJ|title=Condition of Bengali Women Around the 2nd Half of the 19th Century|date=1963|publisher=Usha Chakraborty|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Prostitution in Colonial India - Mainstream Weekly|url=https://www.mainstreamweekly.net/article2142.html|access-date=2023-06-14|website=www.mainstreamweekly.net}}</ref> Teskaade caɗeele sati, e nder hitaande makko 1916 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia the...sis, B. R. Ambedkar winndi: "Sati, doole jom suudu, e dewgal suka debbo ko aadaaji ɗi ko adii fof ko yiɗde safrude caɗeele gorko ɓurɗo heewde e debbo ɓurɗo heewde e nder kasta e jogaade endogami mum ... Burde debbo jom suudu ina itta denndaangal bonanndeeji tati ɗi fralus de woman e surup is alaa caɗeele dewgal gootal e nder walla caggal kasta."[14] == Fannuuji == Pramoda Sundari Nate Pramoda Sundari ina kollita debbo jooɗiiɗo e geɗe keewɗe ngam ɓuuɓnude, ina ɓuuɓna gite mum ina jogii daarorgal yeeso yeeso mum. Nate ɗee ina kollita kollitooje rewɓe gollotooɓe e toppitagol hoore mum en.[1][2] == Anuragini == Ko ɗum yeru ikonogaraafi Sundari caggal ɗuum. Nate kollitooje Anuragini, firti ko ‘dewal’ e ɗemngal Bengali, ina kollita ikonogaraafi mawɗo. Saree makko boɗeejo ina hollita jibinannde, ko ɓuri heewde ko doole keɓtinaaɗe e laamɓe. E nder laylaytol ngol, ina heewi natal goɗɗal ina heen ina hollita maanaaji jillondirɗi. Yeru, e nder mbaydi ndi Kansaripara Studio yaltini, ina waɗi nate kollitooje goose ina ɓuuɓna maleyka, e nder laylaytol. Ɗum ko nate Gerek-Misra keewɗe, kollitooje nafoore moƴƴere e bonannde. Ko noon kadi natal ngal holliri e laaɓal wonde ko hakkunde jamma e waktuuji cukalel, ina hollita maanaaji jokkondire.[1][2] == Bibi == Bibi, (helmere nde heewi wiyde ko debbo juulɗo Bengali dewbo), e nder ndeeɗoo tonngoode, sosi cate goɗɗe naalankaagal erotik ɓurngal lollude. Bibi ina heewi waɗde no debbo e nder nate Pramoda Sundari nii, kadi ngonka dewgal makko ina laaɓti e maande vermillion e tiinde makko. Debbo holliraaɗo oo ina laaɓi ko debbo jom suudu jiɗɗo worɓe wonɓe e sara mum ɓee fof.[1][2] == Golap e paan sundari == E nder nate Golap Sundari,[15] debbo ina hollira ina jogii golap, walla rogere e ɗemngal Bengali, ina waɗa poosuuji liɗɗi, ina nodda giɗo mum. Nate Paan Sundari ko ɗemngal ɓurngal laaɓtude, kono kadi ina njogii maanaaji jokkondire. Ko sakkitii koo holliri debbo ina feewna lekki betel, walla paan, keewɗo anndeede e sifaa mum afrodisiak.[16] Natal Paan Sundari ngal kadi laaɓtinaama caggal ɗuum e suudu naalankaagal Kansaripara e ko wiyetee nate Kumada Sundari kollirooje debbo jom jeewte ina feewna paan, ina gasa tawa ko ngam hoore mum, walla ma a taw ko ngam kiliyanke mum. E nder mbaydi nate Golap Sundari, rewɓe ɗiɗo ina kollita ina ndennda rogere – puɗol ngol ɗoo ina darii laaɓtuɗo no natal giɗo oo nii. Sareeji rewɓe ɗiɗo ɓee ina pentiree no feewi ngam hollirde illusion maɓɓe ina ndennda comci gooti.[1][2] == Manaada Sundari == Ko suudu ñeeñal Kamarpara waɗi nate Manada Sundari. No Sundariiji goɗɗi lomtinaaɗi e kuutorɗe jimɗi nii, sketch fijirde Manada fuɗɗii ko e yeeso oval, ko seeɗa seeɗa laaɓtinaa e daawal gadanal. Kuutorɗe ko wayi no violon ina kollitee no feewi e mawneeki. Background oo kadi ina teskaa e ɗeen binndi : gila e dow karpet, haa e nate textured, e skirting marbre. Tappirɗe ɗee tuugnii ko e nate ɗe naalankooɓe ceertuɓe e Studio oo mbaɗi.[1][2] == Naliini Sundari == Nalini Sundari, keewɗo hollireede ina ɓoornii comci caɗtuɗi e ghungroo e koyngal mum ñaamo, ina hollira ina fija tabla bayan, woni kuutorgal fiyde. O limtaama e nder Sundari en jokkondirɓe e jimɗi. Objectification natal makko ina nanndi no feewi e tawaif en Mughal en walla kurtesan en. Saree makko daneejo ɓuuɓɗo e keeri ɓaleeji ina tabitina ɗum, ina hawra e sifaa makko batte debbo jom suudu e debbo jom suudu.[3][17] == Tuugnorgal == hkjyo2uvvgyhxfdyh83pfivova1096o 162021 161765 2026-04-09T22:03:15Z Isa Oumar 9821 162021 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sundari painting''' walla natal Sundari ko sifaa naalankaagal pin-up walla erotik, ngal yimɓe fof njiɗi e Calcutta e teeminannde 19ɓiire, e nder diiwaan Bengal to leydi Inndo Biritaan..<ref name=":0">''The Babu & the Bazaar: Art from the 19th & Early 20th–Century Bengal.'' Aditi Nath Sharkar, with Shatadeep Maitra. DAG Pvt. Ltd., New Delhi, 2022. {{ISBN|978-93-81217-90-0}}.</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=The Babu and the Bazaar|url=https://dagworld.com/the%20babu%20and%20the%20bazaar.html|access-date=2023-06-14|website=dagworld.com|language=en}}</ref>Ko ɓuri heewde e natal ngal ina yeeytee e nate, ina hollita rewɓe, haa teeŋti noon e dental kesal rewɓe Hindu Bengali ƴettuɓe golle jokkere enɗam ngam wuurde, kadi ko tuugnorgal nafoore ngam faamde darnde rewɓe e nder renndo ngo wonnoo ko e waylooji mawɗi.<ref name=":2">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref> Kala Sundari, maanaa mum ko ‘debbo belɗo’, ina joginoo sifaa keeriiɗo, ko wayi no fiyde tabla, feewnude paan, tufde violon, walla poseede e rogere.[3] Nate Sundari ina kollita debbo hindu Bengali mo teeminannde 19ɓiire, mo fotnoo jogaade darnde luulndiinde e nder jokkere enɗam hakkunde debbo jom suudu mum e jom suudu mum, sabu jokkondire renndo-politik keewɗe baɗɗe e nder yonta oo.[3] Nate ɗee ina ndokka heen miijo e feere renndo ɓurnde mawnude e jom suudu, doole rewɓe e njeeygu, ɗe ngoni ko ɓuri heewde e teeminannde sappo e jeenay e noogas e nder leydi Bengal caggal nde sati momtaa.<ref name=":22">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref><ref name=":23">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref> == Mbaadi e mbaydi == Nate Sundari ina keewi yeeyde ko wayi no nate kromolitogaraaf, walla paɗe ndiyam, haa e nate nebam. Ɗe peewniraa ko cuuɗi naalankaagal lolluɗi sosaaɗi e kitaale 1890, ko wayi no cuuɗi naalankaagal Chorebagan, cuuɗi naalankaagal Kansaripara ekn.Suudu naalankaagal ronii mbaadi pentugol Kalighat ngol hollirta ko geɗe keewɗe, ina jeyaa heen fenaande hannde, babus e bibis ekn.[4] Ɗee nate ina ceerti no feewi e nate nebam diine e nate binndaaɗe peewneteeɗe hedde e oon sahaa. Nate diine ɗee mbaɗaama e nder cuuɗi temple, e nder cuuɗi mawɗi e nder galleeji tedduɗi, nate erotikaaji Sundaris ina paarnoo nokkuuji keertiiɗi, suudu jimɗi babus, walla cuuɗi jimɗi.[2] E nder ko ɓuri heewde e ɗeen nate, Sundari en ina kollita ina ɓoornii comci debbo jom suudu, saree daneejo tippudi. Ɓeen rewɓe ina nanndi e korsaaji Mughal walla tawaif en. Nate ɗee mbaɗti ko pin-ups wonande kalaas gentry. Kono eɗe njogii daartol niɓɓol.<ref name=":02">''The Babu & the Bazaar: Art from the 19th & Early 20th–Century Bengal.'' Aditi Nath Sharkar, with Shatadeep Maitra. DAG Pvt. Ltd., New Delhi, 2022. {{ISBN|978-93-81217-90-0}}.</ref><ref name=":12">{{Cite web|title=The Babu and the Bazaar|url=https://dagworld.com/the%20babu%20and%20the%20bazaar.html|access-date=2023-06-14|website=dagworld.com|language=en}}</ref> == Tariya == Reformist en hono Ram Mohan Roy e Ishwar Chandra Vidyasagar ina kaɓanoo e hakkeeji rewɓe e nder leydi Bengal, ina ciftora yoga e waylooji ɓurɗi waylude e fuɗɗoode teeminannde ndee. Sati momtaama, dewgal debbo jom suudu laawɗinaama, dewgal sukaaɓe haɗaama ngam etaade haɗde dewgal keewngal.[6] Kono ɓesnguuji ortodoks en e ɓesnguuji toowɗi njaɓaani jaɓde ɗeen mbayliigaaji. Caggal nde sati momtaa, galleeji Kulin (Brahmin en toowɓe) mbaawaano jaɓde rewɓe ɓee, ngoppi ɗum en ko liggotooɓe, ndokki ɗum en golle njulaagu, walla eggude to Brindavan, nokku ɗo rewɓe jom suudu en njippii. Nde tawnoo rewɓe jom en galleeji ɓee njaɓaani ɓesnguuji mum en, njulaagu wonti laawol nguurndam.<ref>{{Cite book|last=Chakraborty|first=Usha|url=https://books.google.com/books?id=qxMqAAAAYAAJ|title=Condition of Bengali Women Around the 2nd Half of the 19th Century|date=1963|publisher=Usha Chakraborty|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Prostitution in Colonial India - Mainstream Weekly|url=https://www.mainstreamweekly.net/article2142.html|access-date=2023-06-14|website=www.mainstreamweekly.net}}</ref> Sumanta Banerjee hollitii no "yimɓe adanɓe jom en jawɗeele en e nder winndere koloñaal faggudu luumo Bengal e teeminannde 19ɓiire" ina mbaɗi ko ɓuri teeŋtude e rewɓe jom en galleeji ummoriiɓe Kulin, ko jiidaa e rewɓe ɓe njibinaaka, ɓe nanngaa, ɓe heege fiyi, walla baasal mawngal." ɓataake feewde e H. L. Dampier, binndoowo laamu laamu leydi Indiya e hitaande 1892, wonde “E nder leydi Bengal, ina wayi no ko ɓuri heewde e yimɓe jom en jawɗeele en njiylotoo ko e nder renndo rewɓe Hindu en.” 1850s E wiyde ciimtol ngol, e nder 12 000 debbo gollotooɓe e njulaagu e nder Kolkata e oon sahaa, 10 000 ko rewɓe jom en galleeji Hindu en Ko ɓuri heewde e maɓɓe ummorii ko e galleeji Kulin Brahmin.<ref name=":24">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-06-06|title=An exhibition that spotlights the female figure in early Bengal art|url=https://lifestyle.livemint.com//how-to-lounge/art-culture/exhibition-female-figure-early-bengal-art-dag-111686025301891.html|access-date=2023-06-14|website=Mintlounge|language=en}}</ref><ref name=":25">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-06-06|title=An exhibition that spotlights the female figure in early Bengal art|url=https://lifestyle.livemint.com//how-to-lounge/art-culture/exhibition-female-figure-early-bengal-art-dag-111686025301891.html|access-date=2023-06-14|website=Mintlounge|language=en}}</ref> So tawii ko haɗi sati, e dewgal sukaaɓe, hisni rewɓe ɓee e maayde, ndimaagu renndo ina jokki haa jooni – e nder ɗuum, rewɓe ɓee ina nanngaa hakkunde darnde luulndiinde e nder renndo, e adunaaji ceertuɗi e yontaaji ɓennuɗi, hannde e ko arata.[3] Rewɓe ɓee ina keddii e ŋoŋɗi nde aadaaji e jamaanu njiylotoo. Tapati Guha Thakurta teskiima no ɗum addani “ƴeewndo tiiɗngo e denndaangal kollirɗe pinal” e oon sahaa. E wiyde Shatadeep Maitra, naalankaagal peewnaangal e nder teeminannde 19ɓiire to Calcutta hollitii waylooji keewɗi baɗnooɗi sabu doole koloñaal.[3] Laamɓe e Monsters ɓoorniiɓe paɗe Oxford,[laɓɓitingol ina haani] rewɓe ɓoorniiɓe blusaaji, waylooji e politik ɗemngal laawɗungal no Engele lomtiniri Perse nii, ekn, ina mbinndaa e dow canvas. Ko noon kadi, Maitra holliri no "jokkondiral sati pratha e batte mum renndoyankooje mbaɗti jillondirde e natal yimɓe. Nde tawnoo jaŋde mum en ina famɗi walla alaa, rewɓe heewɓe ɓe worɓe mum en maayi ina poti tuugnaade e golle jokkere enɗam ngam wuurde."[3] Nate Sundari ɗee peewniraa ko ɗum.[12] Nate ɗee mbaɗti ko pin-up, kono kadi ina mbaɗi dinamiik voyeuristic nde tawnoo rewɓe ɓee kolliraama ina ɓoornii sariiji ɓuuɓɗi. Nate ɗee ndokki naatgol e nder "sanctum sanctorum galle debbo".<ref>{{Cite book|last=Chakraborty|first=Usha|url=https://books.google.com/books?id=qxMqAAAAYAAJ|title=Condition of Bengali Women Around the 2nd Half of the 19th Century|date=1963|publisher=Usha Chakraborty|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Prostitution in Colonial India - Mainstream Weekly|url=https://www.mainstreamweekly.net/article2142.html|access-date=2023-06-14|website=www.mainstreamweekly.net}}</ref> Teskaade caɗeele sati, e nder hitaande makko 1916 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia the...sis, B. R. Ambedkar winndi: "Sati, doole jom suudu, e dewgal suka debbo ko aadaaji ɗi ko adii fof ko yiɗde safrude caɗeele gorko ɓurɗo heewde e debbo ɓurɗo heewde e nder kasta e jogaade endogami mum ... Burde debbo jom suudu ina itta denndaangal bonanndeeji tati ɗi fralus de woman e surup is alaa caɗeele dewgal gootal e nder walla caggal kasta."[14] == Fannuuji == Pramoda Sundari Nate Pramoda Sundari ina kollita debbo jooɗiiɗo e geɗe keewɗe ngam ɓuuɓnude, ina ɓuuɓna gite mum ina jogii daarorgal yeeso yeeso mum. Nate ɗee ina kollita kollitooje rewɓe gollotooɓe e toppitagol hoore mum en.[1][2] == Anuragini == Ko ɗum yeru ikonogaraafi Sundari caggal ɗuum. Nate kollitooje Anuragini, firti ko ‘dewal’ e ɗemngal Bengali, ina kollita ikonogaraafi mawɗo. Saree makko boɗeejo ina hollita jibinannde, ko ɓuri heewde ko doole keɓtinaaɗe e laamɓe. E nder laylaytol ngol, ina heewi natal goɗɗal ina heen ina hollita maanaaji jillondirɗi. Yeru, e nder mbaydi ndi Kansaripara Studio yaltini, ina waɗi nate kollitooje goose ina ɓuuɓna maleyka, e nder laylaytol. Ɗum ko nate Gerek-Misra keewɗe, kollitooje nafoore moƴƴere e bonannde. Ko noon kadi natal ngal holliri e laaɓal wonde ko hakkunde jamma e waktuuji cukalel, ina hollita maanaaji jokkondire.[1][2] == Bibi == Bibi, (helmere nde heewi wiyde ko debbo juulɗo Bengali dewbo), e nder ndeeɗoo tonngoode, sosi cate goɗɗe naalankaagal erotik ɓurngal lollude. Bibi ina heewi waɗde no debbo e nder nate Pramoda Sundari nii, kadi ngonka dewgal makko ina laaɓti e maande vermillion e tiinde makko. Debbo holliraaɗo oo ina laaɓi ko debbo jom suudu jiɗɗo worɓe wonɓe e sara mum ɓee fof.[1][2] == Golap e paan sundari == E nder nate Golap Sundari,[15] debbo ina hollira ina jogii golap, walla rogere e ɗemngal Bengali, ina waɗa poosuuji liɗɗi, ina nodda giɗo mum. Nate Paan Sundari ko ɗemngal ɓurngal laaɓtude, kono kadi ina njogii maanaaji jokkondire. Ko sakkitii koo holliri debbo ina feewna lekki betel, walla paan, keewɗo anndeede e sifaa mum afrodisiak.[16] Natal Paan Sundari ngal kadi laaɓtinaama caggal ɗuum e suudu naalankaagal Kansaripara e ko wiyetee nate Kumada Sundari kollirooje debbo jom jeewte ina feewna paan, ina gasa tawa ko ngam hoore mum, walla ma a taw ko ngam kiliyanke mum. E nder mbaydi nate Golap Sundari, rewɓe ɗiɗo ina kollita ina ndennda rogere – puɗol ngol ɗoo ina darii laaɓtuɗo no natal giɗo oo nii. Sareeji rewɓe ɗiɗo ɓee ina pentiree no feewi ngam hollirde illusion maɓɓe ina ndennda comci gooti.[1][2] == Manaada Sundari == Ko suudu ñeeñal Kamarpara waɗi nate Manada Sundari. No Sundariiji goɗɗi lomtinaaɗi e kuutorɗe jimɗi nii, sketch fijirde Manada fuɗɗii ko e yeeso oval, ko seeɗa seeɗa laaɓtinaa e daawal gadanal. Kuutorɗe ko wayi no violon ina kollitee no feewi e mawneeki. Background oo kadi ina teskaa e ɗeen binndi : gila e dow karpet, haa e nate textured, e skirting marbre. Tappirɗe ɗee tuugnii ko e nate ɗe naalankooɓe ceertuɓe e Studio oo mbaɗi.[1][2] == Naliini Sundari == Nalini Sundari, keewɗo hollireede ina ɓoornii comci caɗtuɗi e ghungroo e koyngal mum ñaamo, ina hollira ina fija tabla bayan, woni kuutorgal fiyde. O limtaama e nder Sundari en jokkondirɓe e jimɗi. Objectification natal makko ina nanndi no feewi e tawaif en Mughal en walla kurtesan en. Saree makko daneejo ɓuuɓɗo e keeri ɓaleeji ina tabitina ɗum, ina hawra e sifaa makko batte debbo jom suudu e debbo jom suudu.[3][17] == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewɓe]] 61mvg6ctrsrfz8c82xakjolo94syw99 162022 162021 2026-04-09T22:04:54Z Isa Oumar 9821 162022 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Manada Sundari.jpg|thumb]] '''Sundari painting''' walla natal Sundari ko sifaa naalankaagal pin-up walla erotik, ngal yimɓe fof njiɗi e Calcutta e teeminannde 19ɓiire, e nder diiwaan Bengal to leydi Inndo Biritaan..<ref name=":0">''The Babu & the Bazaar: Art from the 19th & Early 20th–Century Bengal.'' Aditi Nath Sharkar, with Shatadeep Maitra. DAG Pvt. Ltd., New Delhi, 2022. {{ISBN|978-93-81217-90-0}}.</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=The Babu and the Bazaar|url=https://dagworld.com/the%20babu%20and%20the%20bazaar.html|access-date=2023-06-14|website=dagworld.com|language=en}}</ref>Ko ɓuri heewde e natal ngal ina yeeytee e nate, ina hollita rewɓe, haa teeŋti noon e dental kesal rewɓe Hindu Bengali ƴettuɓe golle jokkere enɗam ngam wuurde, kadi ko tuugnorgal nafoore ngam faamde darnde rewɓe e nder renndo ngo wonnoo ko e waylooji mawɗi.<ref name=":2">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref> Kala Sundari, maanaa mum ko ‘debbo belɗo’, ina joginoo sifaa keeriiɗo, ko wayi no fiyde tabla, feewnude paan, tufde violon, walla poseede e rogere.[3] Nate Sundari ina kollita debbo hindu Bengali mo teeminannde 19ɓiire, mo fotnoo jogaade darnde luulndiinde e nder jokkere enɗam hakkunde debbo jom suudu mum e jom suudu mum, sabu jokkondire renndo-politik keewɗe baɗɗe e nder yonta oo.[3] Nate ɗee ina ndokka heen miijo e feere renndo ɓurnde mawnude e jom suudu, doole rewɓe e njeeygu, ɗe ngoni ko ɓuri heewde e teeminannde sappo e jeenay e noogas e nder leydi Bengal caggal nde sati momtaa.<ref name=":22">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref><ref name=":23">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref> == Mbaadi e mbaydi == Nate Sundari ina keewi yeeyde ko wayi no nate kromolitogaraaf, walla paɗe ndiyam, haa e nate nebam. Ɗe peewniraa ko cuuɗi naalankaagal lolluɗi sosaaɗi e kitaale 1890, ko wayi no cuuɗi naalankaagal Chorebagan, cuuɗi naalankaagal Kansaripara ekn.Suudu naalankaagal ronii mbaadi pentugol Kalighat ngol hollirta ko geɗe keewɗe, ina jeyaa heen fenaande hannde, babus e bibis ekn.[4] Ɗee nate ina ceerti no feewi e nate nebam diine e nate binndaaɗe peewneteeɗe hedde e oon sahaa. Nate diine ɗee mbaɗaama e nder cuuɗi temple, e nder cuuɗi mawɗi e nder galleeji tedduɗi, nate erotikaaji Sundaris ina paarnoo nokkuuji keertiiɗi, suudu jimɗi babus, walla cuuɗi jimɗi.[2] E nder ko ɓuri heewde e ɗeen nate, Sundari en ina kollita ina ɓoornii comci debbo jom suudu, saree daneejo tippudi. Ɓeen rewɓe ina nanndi e korsaaji Mughal walla tawaif en. Nate ɗee mbaɗti ko pin-ups wonande kalaas gentry. Kono eɗe njogii daartol niɓɓol.<ref name=":02">''The Babu & the Bazaar: Art from the 19th & Early 20th–Century Bengal.'' Aditi Nath Sharkar, with Shatadeep Maitra. DAG Pvt. Ltd., New Delhi, 2022. {{ISBN|978-93-81217-90-0}}.</ref><ref name=":12">{{Cite web|title=The Babu and the Bazaar|url=https://dagworld.com/the%20babu%20and%20the%20bazaar.html|access-date=2023-06-14|website=dagworld.com|language=en}}</ref> == Tariya == Reformist en hono Ram Mohan Roy e Ishwar Chandra Vidyasagar ina kaɓanoo e hakkeeji rewɓe e nder leydi Bengal, ina ciftora yoga e waylooji ɓurɗi waylude e fuɗɗoode teeminannde ndee. Sati momtaama, dewgal debbo jom suudu laawɗinaama, dewgal sukaaɓe haɗaama ngam etaade haɗde dewgal keewngal.[6] Kono ɓesnguuji ortodoks en e ɓesnguuji toowɗi njaɓaani jaɓde ɗeen mbayliigaaji. Caggal nde sati momtaa, galleeji Kulin (Brahmin en toowɓe) mbaawaano jaɓde rewɓe ɓee, ngoppi ɗum en ko liggotooɓe, ndokki ɗum en golle njulaagu, walla eggude to Brindavan, nokku ɗo rewɓe jom suudu en njippii. Nde tawnoo rewɓe jom en galleeji ɓee njaɓaani ɓesnguuji mum en, njulaagu wonti laawol nguurndam.<ref>{{Cite book|last=Chakraborty|first=Usha|url=https://books.google.com/books?id=qxMqAAAAYAAJ|title=Condition of Bengali Women Around the 2nd Half of the 19th Century|date=1963|publisher=Usha Chakraborty|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Prostitution in Colonial India - Mainstream Weekly|url=https://www.mainstreamweekly.net/article2142.html|access-date=2023-06-14|website=www.mainstreamweekly.net}}</ref> Sumanta Banerjee hollitii no "yimɓe adanɓe jom en jawɗeele en e nder winndere koloñaal faggudu luumo Bengal e teeminannde 19ɓiire" ina mbaɗi ko ɓuri teeŋtude e rewɓe jom en galleeji ummoriiɓe Kulin, ko jiidaa e rewɓe ɓe njibinaaka, ɓe nanngaa, ɓe heege fiyi, walla baasal mawngal." ɓataake feewde e H. L. Dampier, binndoowo laamu laamu leydi Indiya e hitaande 1892, wonde “E nder leydi Bengal, ina wayi no ko ɓuri heewde e yimɓe jom en jawɗeele en njiylotoo ko e nder renndo rewɓe Hindu en.” 1850s E wiyde ciimtol ngol, e nder 12 000 debbo gollotooɓe e njulaagu e nder Kolkata e oon sahaa, 10 000 ko rewɓe jom en galleeji Hindu en Ko ɓuri heewde e maɓɓe ummorii ko e galleeji Kulin Brahmin.<ref name=":24">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-06-06|title=An exhibition that spotlights the female figure in early Bengal art|url=https://lifestyle.livemint.com//how-to-lounge/art-culture/exhibition-female-figure-early-bengal-art-dag-111686025301891.html|access-date=2023-06-14|website=Mintlounge|language=en}}</ref><ref name=":25">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-06-06|title=An exhibition that spotlights the female figure in early Bengal art|url=https://lifestyle.livemint.com//how-to-lounge/art-culture/exhibition-female-figure-early-bengal-art-dag-111686025301891.html|access-date=2023-06-14|website=Mintlounge|language=en}}</ref> So tawii ko haɗi sati, e dewgal sukaaɓe, hisni rewɓe ɓee e maayde, ndimaagu renndo ina jokki haa jooni – e nder ɗuum, rewɓe ɓee ina nanngaa hakkunde darnde luulndiinde e nder renndo, e adunaaji ceertuɗi e yontaaji ɓennuɗi, hannde e ko arata.[3] Rewɓe ɓee ina keddii e ŋoŋɗi nde aadaaji e jamaanu njiylotoo. Tapati Guha Thakurta teskiima no ɗum addani “ƴeewndo tiiɗngo e denndaangal kollirɗe pinal” e oon sahaa. E wiyde Shatadeep Maitra, naalankaagal peewnaangal e nder teeminannde 19ɓiire to Calcutta hollitii waylooji keewɗi baɗnooɗi sabu doole koloñaal.[3] Laamɓe e Monsters ɓoorniiɓe paɗe Oxford,[laɓɓitingol ina haani] rewɓe ɓoorniiɓe blusaaji, waylooji e politik ɗemngal laawɗungal no Engele lomtiniri Perse nii, ekn, ina mbinndaa e dow canvas. Ko noon kadi, Maitra holliri no "jokkondiral sati pratha e batte mum renndoyankooje mbaɗti jillondirde e natal yimɓe. Nde tawnoo jaŋde mum en ina famɗi walla alaa, rewɓe heewɓe ɓe worɓe mum en maayi ina poti tuugnaade e golle jokkere enɗam ngam wuurde."[3] Nate Sundari ɗee peewniraa ko ɗum.[12] Nate ɗee mbaɗti ko pin-up, kono kadi ina mbaɗi dinamiik voyeuristic nde tawnoo rewɓe ɓee kolliraama ina ɓoornii sariiji ɓuuɓɗi. Nate ɗee ndokki naatgol e nder "sanctum sanctorum galle debbo".<ref>{{Cite book|last=Chakraborty|first=Usha|url=https://books.google.com/books?id=qxMqAAAAYAAJ|title=Condition of Bengali Women Around the 2nd Half of the 19th Century|date=1963|publisher=Usha Chakraborty|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Prostitution in Colonial India - Mainstream Weekly|url=https://www.mainstreamweekly.net/article2142.html|access-date=2023-06-14|website=www.mainstreamweekly.net}}</ref> Teskaade caɗeele sati, e nder hitaande makko 1916 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia the...sis, B. R. Ambedkar winndi: "Sati, doole jom suudu, e dewgal suka debbo ko aadaaji ɗi ko adii fof ko yiɗde safrude caɗeele gorko ɓurɗo heewde e debbo ɓurɗo heewde e nder kasta e jogaade endogami mum ... Burde debbo jom suudu ina itta denndaangal bonanndeeji tati ɗi fralus de woman e surup is alaa caɗeele dewgal gootal e nder walla caggal kasta."[14] == Fannuuji == Pramoda Sundari Nate Pramoda Sundari ina kollita debbo jooɗiiɗo e geɗe keewɗe ngam ɓuuɓnude, ina ɓuuɓna gite mum ina jogii daarorgal yeeso yeeso mum. Nate ɗee ina kollita kollitooje rewɓe gollotooɓe e toppitagol hoore mum en.[1][2] == Anuragini == Ko ɗum yeru ikonogaraafi Sundari caggal ɗuum. Nate kollitooje Anuragini, firti ko ‘dewal’ e ɗemngal Bengali, ina kollita ikonogaraafi mawɗo. Saree makko boɗeejo ina hollita jibinannde, ko ɓuri heewde ko doole keɓtinaaɗe e laamɓe. E nder laylaytol ngol, ina heewi natal goɗɗal ina heen ina hollita maanaaji jillondirɗi. Yeru, e nder mbaydi ndi Kansaripara Studio yaltini, ina waɗi nate kollitooje goose ina ɓuuɓna maleyka, e nder laylaytol. Ɗum ko nate Gerek-Misra keewɗe, kollitooje nafoore moƴƴere e bonannde. Ko noon kadi natal ngal holliri e laaɓal wonde ko hakkunde jamma e waktuuji cukalel, ina hollita maanaaji jokkondire.[1][2] == Bibi == Bibi, (helmere nde heewi wiyde ko debbo juulɗo Bengali dewbo), e nder ndeeɗoo tonngoode, sosi cate goɗɗe naalankaagal erotik ɓurngal lollude. Bibi ina heewi waɗde no debbo e nder nate Pramoda Sundari nii, kadi ngonka dewgal makko ina laaɓti e maande vermillion e tiinde makko. Debbo holliraaɗo oo ina laaɓi ko debbo jom suudu jiɗɗo worɓe wonɓe e sara mum ɓee fof.[1][2] == Golap e paan sundari == E nder nate Golap Sundari,[15] debbo ina hollira ina jogii golap, walla rogere e ɗemngal Bengali, ina waɗa poosuuji liɗɗi, ina nodda giɗo mum. Nate Paan Sundari ko ɗemngal ɓurngal laaɓtude, kono kadi ina njogii maanaaji jokkondire. Ko sakkitii koo holliri debbo ina feewna lekki betel, walla paan, keewɗo anndeede e sifaa mum afrodisiak.[16] Natal Paan Sundari ngal kadi laaɓtinaama caggal ɗuum e suudu naalankaagal Kansaripara e ko wiyetee nate Kumada Sundari kollirooje debbo jom jeewte ina feewna paan, ina gasa tawa ko ngam hoore mum, walla ma a taw ko ngam kiliyanke mum. E nder mbaydi nate Golap Sundari, rewɓe ɗiɗo ina kollita ina ndennda rogere – puɗol ngol ɗoo ina darii laaɓtuɗo no natal giɗo oo nii. Sareeji rewɓe ɗiɗo ɓee ina pentiree no feewi ngam hollirde illusion maɓɓe ina ndennda comci gooti.[1][2] == Manaada Sundari == Ko suudu ñeeñal Kamarpara waɗi nate Manada Sundari. No Sundariiji goɗɗi lomtinaaɗi e kuutorɗe jimɗi nii, sketch fijirde Manada fuɗɗii ko e yeeso oval, ko seeɗa seeɗa laaɓtinaa e daawal gadanal. Kuutorɗe ko wayi no violon ina kollitee no feewi e mawneeki. Background oo kadi ina teskaa e ɗeen binndi : gila e dow karpet, haa e nate textured, e skirting marbre. Tappirɗe ɗee tuugnii ko e nate ɗe naalankooɓe ceertuɓe e Studio oo mbaɗi.[1][2] == Naliini Sundari == Nalini Sundari, keewɗo hollireede ina ɓoornii comci caɗtuɗi e ghungroo e koyngal mum ñaamo, ina hollira ina fija tabla bayan, woni kuutorgal fiyde. O limtaama e nder Sundari en jokkondirɓe e jimɗi. Objectification natal makko ina nanndi no feewi e tawaif en Mughal en walla kurtesan en. Saree makko daneejo ɓuuɓɗo e keeri ɓaleeji ina tabitina ɗum, ina hawra e sifaa makko batte debbo jom suudu e debbo jom suudu.[3][17] == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewɓe]] dadkfyybn2i4mbmksi5cjedmgywkc5z 162023 162022 2026-04-09T22:06:25Z Isa Oumar 9821 162023 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Manada Sundari.jpg|thumb]] [[File:Promoda Sundari.jpg|thumb]] '''Sundari painting''' walla natal Sundari ko sifaa naalankaagal pin-up walla erotik, ngal yimɓe fof njiɗi e Calcutta e teeminannde 19ɓiire, e nder diiwaan Bengal to leydi Inndo Biritaan..<ref name=":0">''The Babu & the Bazaar: Art from the 19th & Early 20th–Century Bengal.'' Aditi Nath Sharkar, with Shatadeep Maitra. DAG Pvt. Ltd., New Delhi, 2022. {{ISBN|978-93-81217-90-0}}.</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=The Babu and the Bazaar|url=https://dagworld.com/the%20babu%20and%20the%20bazaar.html|access-date=2023-06-14|website=dagworld.com|language=en}}</ref>Ko ɓuri heewde e natal ngal ina yeeytee e nate, ina hollita rewɓe, haa teeŋti noon e dental kesal rewɓe Hindu Bengali ƴettuɓe golle jokkere enɗam ngam wuurde, kadi ko tuugnorgal nafoore ngam faamde darnde rewɓe e nder renndo ngo wonnoo ko e waylooji mawɗi.<ref name=":2">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref> Kala Sundari, maanaa mum ko ‘debbo belɗo’, ina joginoo sifaa keeriiɗo, ko wayi no fiyde tabla, feewnude paan, tufde violon, walla poseede e rogere.[3] Nate Sundari ina kollita debbo hindu Bengali mo teeminannde 19ɓiire, mo fotnoo jogaade darnde luulndiinde e nder jokkere enɗam hakkunde debbo jom suudu mum e jom suudu mum, sabu jokkondire renndo-politik keewɗe baɗɗe e nder yonta oo.[3] Nate ɗee ina ndokka heen miijo e feere renndo ɓurnde mawnude e jom suudu, doole rewɓe e njeeygu, ɗe ngoni ko ɓuri heewde e teeminannde sappo e jeenay e noogas e nder leydi Bengal caggal nde sati momtaa.<ref name=":22">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref><ref name=":23">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref> == Mbaadi e mbaydi == Nate Sundari ina keewi yeeyde ko wayi no nate kromolitogaraaf, walla paɗe ndiyam, haa e nate nebam. Ɗe peewniraa ko cuuɗi naalankaagal lolluɗi sosaaɗi e kitaale 1890, ko wayi no cuuɗi naalankaagal Chorebagan, cuuɗi naalankaagal Kansaripara ekn.Suudu naalankaagal ronii mbaadi pentugol Kalighat ngol hollirta ko geɗe keewɗe, ina jeyaa heen fenaande hannde, babus e bibis ekn.[4] Ɗee nate ina ceerti no feewi e nate nebam diine e nate binndaaɗe peewneteeɗe hedde e oon sahaa. Nate diine ɗee mbaɗaama e nder cuuɗi temple, e nder cuuɗi mawɗi e nder galleeji tedduɗi, nate erotikaaji Sundaris ina paarnoo nokkuuji keertiiɗi, suudu jimɗi babus, walla cuuɗi jimɗi.[2] E nder ko ɓuri heewde e ɗeen nate, Sundari en ina kollita ina ɓoornii comci debbo jom suudu, saree daneejo tippudi. Ɓeen rewɓe ina nanndi e korsaaji Mughal walla tawaif en. Nate ɗee mbaɗti ko pin-ups wonande kalaas gentry. Kono eɗe njogii daartol niɓɓol.<ref name=":02">''The Babu & the Bazaar: Art from the 19th & Early 20th–Century Bengal.'' Aditi Nath Sharkar, with Shatadeep Maitra. DAG Pvt. Ltd., New Delhi, 2022. {{ISBN|978-93-81217-90-0}}.</ref><ref name=":12">{{Cite web|title=The Babu and the Bazaar|url=https://dagworld.com/the%20babu%20and%20the%20bazaar.html|access-date=2023-06-14|website=dagworld.com|language=en}}</ref> == Tariya == Reformist en hono Ram Mohan Roy e Ishwar Chandra Vidyasagar ina kaɓanoo e hakkeeji rewɓe e nder leydi Bengal, ina ciftora yoga e waylooji ɓurɗi waylude e fuɗɗoode teeminannde ndee. Sati momtaama, dewgal debbo jom suudu laawɗinaama, dewgal sukaaɓe haɗaama ngam etaade haɗde dewgal keewngal.[6] Kono ɓesnguuji ortodoks en e ɓesnguuji toowɗi njaɓaani jaɓde ɗeen mbayliigaaji. Caggal nde sati momtaa, galleeji Kulin (Brahmin en toowɓe) mbaawaano jaɓde rewɓe ɓee, ngoppi ɗum en ko liggotooɓe, ndokki ɗum en golle njulaagu, walla eggude to Brindavan, nokku ɗo rewɓe jom suudu en njippii. Nde tawnoo rewɓe jom en galleeji ɓee njaɓaani ɓesnguuji mum en, njulaagu wonti laawol nguurndam.<ref>{{Cite book|last=Chakraborty|first=Usha|url=https://books.google.com/books?id=qxMqAAAAYAAJ|title=Condition of Bengali Women Around the 2nd Half of the 19th Century|date=1963|publisher=Usha Chakraborty|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Prostitution in Colonial India - Mainstream Weekly|url=https://www.mainstreamweekly.net/article2142.html|access-date=2023-06-14|website=www.mainstreamweekly.net}}</ref> Sumanta Banerjee hollitii no "yimɓe adanɓe jom en jawɗeele en e nder winndere koloñaal faggudu luumo Bengal e teeminannde 19ɓiire" ina mbaɗi ko ɓuri teeŋtude e rewɓe jom en galleeji ummoriiɓe Kulin, ko jiidaa e rewɓe ɓe njibinaaka, ɓe nanngaa, ɓe heege fiyi, walla baasal mawngal." ɓataake feewde e H. L. Dampier, binndoowo laamu laamu leydi Indiya e hitaande 1892, wonde “E nder leydi Bengal, ina wayi no ko ɓuri heewde e yimɓe jom en jawɗeele en njiylotoo ko e nder renndo rewɓe Hindu en.” 1850s E wiyde ciimtol ngol, e nder 12 000 debbo gollotooɓe e njulaagu e nder Kolkata e oon sahaa, 10 000 ko rewɓe jom en galleeji Hindu en Ko ɓuri heewde e maɓɓe ummorii ko e galleeji Kulin Brahmin.<ref name=":24">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-06-06|title=An exhibition that spotlights the female figure in early Bengal art|url=https://lifestyle.livemint.com//how-to-lounge/art-culture/exhibition-female-figure-early-bengal-art-dag-111686025301891.html|access-date=2023-06-14|website=Mintlounge|language=en}}</ref><ref name=":25">{{Cite web|last=Lakshmi|first=Rama|date=2023-05-29|title=Between the brothel and Brindavan—Bengal art shows twin faces of Hindu widows after sati ban|url=https://theprint.in/feature/around-town/between-the-brothel-and-brindavan-bengal-art-shows-twin-faces-of-hindu-widows-after-sati-ban/1599982/|access-date=2023-06-14|website=ThePrint|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-06-06|title=An exhibition that spotlights the female figure in early Bengal art|url=https://lifestyle.livemint.com//how-to-lounge/art-culture/exhibition-female-figure-early-bengal-art-dag-111686025301891.html|access-date=2023-06-14|website=Mintlounge|language=en}}</ref> [[File:Painting of Guru Gobind Singh, found within an early Dasam Granth codex and said to have been commissioned by Mata Sundari, ca.1690's–1700's (grey-scale).jpg|thumb]] So tawii ko haɗi sati, e dewgal sukaaɓe, hisni rewɓe ɓee e maayde, ndimaagu renndo ina jokki haa jooni – e nder ɗuum, rewɓe ɓee ina nanngaa hakkunde darnde luulndiinde e nder renndo, e adunaaji ceertuɗi e yontaaji ɓennuɗi, hannde e ko arata.[3] Rewɓe ɓee ina keddii e ŋoŋɗi nde aadaaji e jamaanu njiylotoo. Tapati Guha Thakurta teskiima no ɗum addani “ƴeewndo tiiɗngo e denndaangal kollirɗe pinal” e oon sahaa. E wiyde Shatadeep Maitra, naalankaagal peewnaangal e nder teeminannde 19ɓiire to Calcutta hollitii waylooji keewɗi baɗnooɗi sabu doole koloñaal.[3] Laamɓe e Monsters ɓoorniiɓe paɗe Oxford,[laɓɓitingol ina haani] rewɓe ɓoorniiɓe blusaaji, waylooji e politik ɗemngal laawɗungal no Engele lomtiniri Perse nii, ekn, ina mbinndaa e dow canvas. Ko noon kadi, Maitra holliri no "jokkondiral sati pratha e batte mum renndoyankooje mbaɗti jillondirde e natal yimɓe. Nde tawnoo jaŋde mum en ina famɗi walla alaa, rewɓe heewɓe ɓe worɓe mum en maayi ina poti tuugnaade e golle jokkere enɗam ngam wuurde."[3] Nate Sundari ɗee peewniraa ko ɗum.[12] Nate ɗee mbaɗti ko pin-up, kono kadi ina mbaɗi dinamiik voyeuristic nde tawnoo rewɓe ɓee kolliraama ina ɓoornii sariiji ɓuuɓɗi. Nate ɗee ndokki naatgol e nder "sanctum sanctorum galle debbo".<ref>{{Cite book|last=Chakraborty|first=Usha|url=https://books.google.com/books?id=qxMqAAAAYAAJ|title=Condition of Bengali Women Around the 2nd Half of the 19th Century|date=1963|publisher=Usha Chakraborty|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Prostitution in Colonial India - Mainstream Weekly|url=https://www.mainstreamweekly.net/article2142.html|access-date=2023-06-14|website=www.mainstreamweekly.net}}</ref> Teskaade caɗeele sati, e nder hitaande makko 1916 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia the...sis, B. R. Ambedkar winndi: "Sati, doole jom suudu, e dewgal suka debbo ko aadaaji ɗi ko adii fof ko yiɗde safrude caɗeele gorko ɓurɗo heewde e debbo ɓurɗo heewde e nder kasta e jogaade endogami mum ... Burde debbo jom suudu ina itta denndaangal bonanndeeji tati ɗi fralus de woman e surup is alaa caɗeele dewgal gootal e nder walla caggal kasta."[14] == Fannuuji == Pramoda Sundari Nate Pramoda Sundari ina kollita debbo jooɗiiɗo e geɗe keewɗe ngam ɓuuɓnude, ina ɓuuɓna gite mum ina jogii daarorgal yeeso yeeso mum. Nate ɗee ina kollita kollitooje rewɓe gollotooɓe e toppitagol hoore mum en.[1][2] == Anuragini == Ko ɗum yeru ikonogaraafi Sundari caggal ɗuum. Nate kollitooje Anuragini, firti ko ‘dewal’ e ɗemngal Bengali, ina kollita ikonogaraafi mawɗo. Saree makko boɗeejo ina hollita jibinannde, ko ɓuri heewde ko doole keɓtinaaɗe e laamɓe. E nder laylaytol ngol, ina heewi natal goɗɗal ina heen ina hollita maanaaji jillondirɗi. Yeru, e nder mbaydi ndi Kansaripara Studio yaltini, ina waɗi nate kollitooje goose ina ɓuuɓna maleyka, e nder laylaytol. Ɗum ko nate Gerek-Misra keewɗe, kollitooje nafoore moƴƴere e bonannde. Ko noon kadi natal ngal holliri e laaɓal wonde ko hakkunde jamma e waktuuji cukalel, ina hollita maanaaji jokkondire.[1][2] == Bibi == Bibi, (helmere nde heewi wiyde ko debbo juulɗo Bengali dewbo), e nder ndeeɗoo tonngoode, sosi cate goɗɗe naalankaagal erotik ɓurngal lollude. Bibi ina heewi waɗde no debbo e nder nate Pramoda Sundari nii, kadi ngonka dewgal makko ina laaɓti e maande vermillion e tiinde makko. Debbo holliraaɗo oo ina laaɓi ko debbo jom suudu jiɗɗo worɓe wonɓe e sara mum ɓee fof.[1][2] == Golap e paan sundari == E nder nate Golap Sundari,[15] debbo ina hollira ina jogii golap, walla rogere e ɗemngal Bengali, ina waɗa poosuuji liɗɗi, ina nodda giɗo mum. Nate Paan Sundari ko ɗemngal ɓurngal laaɓtude, kono kadi ina njogii maanaaji jokkondire. Ko sakkitii koo holliri debbo ina feewna lekki betel, walla paan, keewɗo anndeede e sifaa mum afrodisiak.[16] Natal Paan Sundari ngal kadi laaɓtinaama caggal ɗuum e suudu naalankaagal Kansaripara e ko wiyetee nate Kumada Sundari kollirooje debbo jom jeewte ina feewna paan, ina gasa tawa ko ngam hoore mum, walla ma a taw ko ngam kiliyanke mum. E nder mbaydi nate Golap Sundari, rewɓe ɗiɗo ina kollita ina ndennda rogere – puɗol ngol ɗoo ina darii laaɓtuɗo no natal giɗo oo nii. Sareeji rewɓe ɗiɗo ɓee ina pentiree no feewi ngam hollirde illusion maɓɓe ina ndennda comci gooti.[1][2] == Manaada Sundari == Ko suudu ñeeñal Kamarpara waɗi nate Manada Sundari. No Sundariiji goɗɗi lomtinaaɗi e kuutorɗe jimɗi nii, sketch fijirde Manada fuɗɗii ko e yeeso oval, ko seeɗa seeɗa laaɓtinaa e daawal gadanal. Kuutorɗe ko wayi no violon ina kollitee no feewi e mawneeki. Background oo kadi ina teskaa e ɗeen binndi : gila e dow karpet, haa e nate textured, e skirting marbre. Tappirɗe ɗee tuugnii ko e nate ɗe naalankooɓe ceertuɓe e Studio oo mbaɗi.[1][2] == Naliini Sundari == Nalini Sundari, keewɗo hollireede ina ɓoornii comci caɗtuɗi e ghungroo e koyngal mum ñaamo, ina hollira ina fija tabla bayan, woni kuutorgal fiyde. O limtaama e nder Sundari en jokkondirɓe e jimɗi. Objectification natal makko ina nanndi no feewi e tawaif en Mughal en walla kurtesan en. Saree makko daneejo ɓuuɓɗo e keeri ɓaleeji ina tabitina ɗum, ina hawra e sifaa makko batte debbo jom suudu e debbo jom suudu.[3][17] == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewɓe]] 80zrzlrb04dk6t74kvvtasdd2yzg5oz Saying Grace (Rockwell) 0 39295 161766 2026-04-09T12:35:40Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Saying Grace (Rockwell)''' ko natal Ameriknaajo biyeteeɗo Norman Rockwell waɗi e hitaande 1951, natal ngal waɗi ngam ƴellitde jaaynde wiyeteende The Saturday Evening Post ñalnde 24 noowammbar 1951, ñalnde yettoore.<ref name="Guard">{{Cite news|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/dec/04/norman-rockwell-painting-sells-record-auction|title=Norman Rockwell painting bought for record $46m price at Sotheby's auction|date=4 December 2013..." 161766 wikitext text/x-wiki '''Saying Grace (Rockwell)''' ko natal Ameriknaajo biyeteeɗo Norman Rockwell waɗi e hitaande 1951, natal ngal waɗi ngam ƴellitde jaaynde wiyeteende The Saturday Evening Post ñalnde 24 noowammbar 1951, ñalnde yettoore.<ref name="Guard">{{Cite news|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/dec/04/norman-rockwell-painting-sells-record-auction|title=Norman Rockwell painting bought for record $46m price at Sotheby's auction|date=4 December 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref><ref name="NYT">{{Cite news|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2013/09/19/arts/design/norman-rockwells-america-newly-up-for-bid.html|title=Norman Rockwell's America, Newly Up for Bid|author=Carol Vogel|date=18 September 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref><ref name="NPR">{{Cite web|publisher=National Public Radio|url=https://www.npr.org/blogs/thetwo-way/2013/12/04/248790682/norman-rockwells-saying-grace-sells-for-46-million-at-auction|title=Norman Rockwell's 'Saying Grace' Sells For $46 Million At Auction|accessdate=December 5, 2013}}</ref> Natal ngal holliri debbo e suka gorko ina mbiya moƴƴere e nder restoraan keewɗo yimɓe, no yimɓe woɗɓe njiyrata ɓe e dow taabal maɓɓe.[3] Rockwell ɗon mari haaje wi'ugo Saying Grace diga janngoowo jaaynde Saturday Evening Post mo yi'i saare Mennonite'en ɗon juula nder suudu nyaamdu.[1] Rockwell huutoriima ɓiyiiko biyeteeɗo Jarvis, ngam wonde gooto e ƴettuɓe nate ɗee.<ref name="Guard7">{{Cite news|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/dec/04/norman-rockwell-painting-sells-record-auction|title=Norman Rockwell painting bought for record $46m price at Sotheby's auction|date=4 December 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref>Elizabeth Goldberg, hooreejo Naalankaagal Amerka haa Sotheby's wi'i nder taskaramji maako ngam wi'ugo Grace Rockwell "... o yilli Otomats be nyaamdu haa New York be Philadelphia ngam heɓugo nokkuure nde'e ... natal maako laaɓɗum masin yimɓe wi'an ɓe anndi nyaamdu ndu koo ngam o woodaay, kala nate fuu ɗon nanndi bee tabalde fuu." Square ngam fotooji ngam pentol ngol.[2] E nder peewnugol nate Rockwell maa waɗtu dingiral, huutoroo sehilaaɓe e hoɗdiiɓe mum, ƴetta teemedde fotooje haa weltoo. Rockwell ina waɗa nate e kuuraa, caggal ɗuum nate nebam, hade mum fentude natal gadanal ngal.[2] Rockwell yoɓaama 3 500 dolaar (ko foti no 43 413 dolaar e hitaande 2025)[4] ngam wiyde moƴƴere.[2] Janngooɓe jaaynde The Saturday Evening Post cuɓii Saying Grace ko ɓuri yiɗeede e nder hitaande 1955.[1] Saying Grace wonnoo ko e ñamaande juutnde to suudu defte Norman Rockwell, kadi o hollitaama e nder galleeji 12 goɗɗi e nder leyɗeele dentuɗe Amerik ko adii nde o soodata e hitaande 2013.[3] == 2013 yeeyirde == Wiyde Grace yeeyi ko 46 miliyoŋ dolaar (ina heen njoɓdi soodoowo) to Sotheby’s e lewru desaambar 2013, ɗum noon ko coggu kesu ɓurngu mawnude e naalankaagal Rockwell. Rekord Rockwell gadano o waɗi ko e hitaande 2006 nde o soodi Breaking Home Ties fotde miliyoŋaaji 15 dolaar.<ref name="NYT5">{{Cite news|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2013/09/19/arts/design/norman-rockwells-america-newly-up-for-bid.html|title=Norman Rockwell's America, Newly Up for Bid|author=Carol Vogel|date=18 September 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref>Wiyde Grace ina ɗaminanoo yeeyde hakkunde 15 miliyoŋ e 20 miliyoŋ dolaar.[3] Soodoowo Saying Grace oo anndaaka.<ref name="NYT4">{{Cite news|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2013/09/19/arts/design/norman-rockwells-america-newly-up-for-bid.html|title=Norman Rockwell's America, Newly Up for Bid|author=Carol Vogel|date=18 September 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref> Nate Rockwell ɗiɗi goɗɗe ɗe o ñamlanoo to suudu defte Norman Rockwell, njeeyaa ko e sara Saying Grace ; Gossips e yahdu haa Ekklessiya.<ref name="Guard5">{{Cite news|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/dec/04/norman-rockwell-painting-sells-record-auction|title=Norman Rockwell painting bought for record $46m price at Sotheby's auction|date=4 December 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref>Nate tati ɗee, kam e golle naalankaagal nay goɗɗe ɗe Rockwell waɗi, ko iwdi Kenneth J. Stuart, gardinooɗo naalankaagal jaaynde wiyeteende The Saturday Evening Post, njeeyti ɗe. Yeeyde golle naalankaagal ɗee fuɗɗii ko caggal nde luural sariya joofi hakkunde ɓiɓɓe Stuart.<ref name="Guard6">{{Cite news|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/dec/04/norman-rockwell-painting-sells-record-auction|title=Norman Rockwell painting bought for record $46m price at Sotheby's auction|date=4 December 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref> Ko o gollodiiɗo Rockwell ko juuti, Stuart rokkaama nate ɗe Rockwell rokki ɗum dokkal ngal.<ref name="NYT3">{{Cite news|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2013/09/19/arts/design/norman-rockwells-america-newly-up-for-bid.html|title=Norman Rockwell's America, Newly Up for Bid|author=Carol Vogel|date=18 September 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref>Wiyde Grace fawiino e biro Stuart to jaaynde wiyeteende Posto ñalnde aset, caggal ɗuum e nder suudu hoɗorde Stuart to Wilton, Connecticut. Ɓiɓɓe Stuart nattii waawde jogaade asiraagal e toppitagol nate ɗee e sahaa nde ɗe njeeyaa e hitaande 2013.<ref name="Guard2">{{Cite news|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/dec/04/norman-rockwell-painting-sells-record-auction|title=Norman Rockwell painting bought for record $46m price at Sotheby's auction|date=4 December 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref><ref name="NYT2">{{Cite news|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2013/09/19/arts/design/norman-rockwells-america-newly-up-for-bid.html|title=Norman Rockwell's America, Newly Up for Bid|author=Carol Vogel|date=18 September 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref><ref name="NPR2">{{Cite web|publisher=National Public Radio|url=https://www.npr.org/blogs/thetwo-way/2013/12/04/248790682/norman-rockwells-saying-grace-sells-for-46-million-at-auction|title=Norman Rockwell's 'Saying Grace' Sells For $46 Million At Auction|accessdate=December 5, 2013}}</ref> Nde Stuart maayi e hitaande 1993, jawdi makko feccii fotde hakkunde ɓiɓɓe makko tato, hono Ken Jr., William e Jonathan.<ref name="Guard4">{{Cite news|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/dec/04/norman-rockwell-painting-sells-record-auction|title=Norman Rockwell painting bought for record $46m price at Sotheby's auction|date=4 December 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref> Mawniiko gorko biyeteeɗo Ken Jr., caggal ɗuum William e Jonathan ñaawi ɗum, ɓe mbiyi ko kanko dooli baaba maɓɓe siynude kaayitaaji ngam waawde heɓde doole e jawdi makko.[2] Ɓe ɓeydi heen wonde Ken Jr. huutoriima jawdi baaba mum ngam yoɓde koye mum. Banndiraaɓe tato ɓee njooɗiima e nder ñaawirdu hade yeeyde.[2] Joom jaaynde wiyeteende The Saturday Evening Post, hono Curtis Publishing Company, joginooɗo hakkeeji ƴellitgol nate Rockwell ɗee, kadi etinooma wiyde ko kañum jeyi nate ɗee, kono o dañaani heen nafoore.<ref name="Guard3">{{Cite news|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/dec/04/norman-rockwell-painting-sells-record-auction|title=Norman Rockwell painting bought for record $46m price at Sotheby's auction|date=4 December 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref> Gardiiɗo nokku ina wiyee Norman Rockwell, hono Laurie Norton Moffatt hollitii wonde ina yaakorii wonde nate ɗee maa njokkondir e nokku ɗo nate ɗee njogori arde. Moffatt wiyi e nate ɗee wonde "Min toppitiima ɗe no sukaaɓe nii ... Min ɗaminii ɗe ngartat ñalnde woɗnde. Min cikkata ko ɗoon ɗe njeyaa."[1] Moffatt wiyi wonde majjugol nate ɗee addi "ɓuuɓol ngol lomtinaaka e nder defte musee oo."<ref name="NYT6">{{Cite news|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2013/09/19/arts/design/norman-rockwells-america-newly-up-for-bid.html|title=Norman Rockwell's America, Newly Up for Bid|author=Carol Vogel|date=18 September 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref> == Tuugnorgal == q4q60rvjx149tfio900sc7hqz8y9ljr 161767 161766 2026-04-09T12:50:01Z Isa Oumar 9821 161767 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Saying Grace (Rockwell)''' ko natal Ameriknaajo biyeteeɗo Norman Rockwell waɗi e hitaande 1951, natal ngal waɗi ngam ƴellitde jaaynde wiyeteende The Saturday Evening Post ñalnde 24 noowammbar 1951, ñalnde yettoore.<ref name="Guard">{{Cite news|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/dec/04/norman-rockwell-painting-sells-record-auction|title=Norman Rockwell painting bought for record $46m price at Sotheby's auction|date=4 December 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref><ref name="NYT">{{Cite news|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2013/09/19/arts/design/norman-rockwells-america-newly-up-for-bid.html|title=Norman Rockwell's America, Newly Up for Bid|author=Carol Vogel|date=18 September 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref><ref name="NPR">{{Cite web|publisher=National Public Radio|url=https://www.npr.org/blogs/thetwo-way/2013/12/04/248790682/norman-rockwells-saying-grace-sells-for-46-million-at-auction|title=Norman Rockwell's 'Saying Grace' Sells For $46 Million At Auction|accessdate=December 5, 2013}}</ref> Natal ngal holliri debbo e suka gorko ina mbiya moƴƴere e nder restoraan keewɗo yimɓe, no yimɓe woɗɓe njiyrata ɓe e dow taabal maɓɓe.[3] Rockwell ɗon mari haaje wi'ugo Saying Grace diga janngoowo jaaynde Saturday Evening Post mo yi'i saare Mennonite'en ɗon juula nder suudu nyaamdu.[1] Rockwell huutoriima ɓiyiiko biyeteeɗo Jarvis, ngam wonde gooto e ƴettuɓe nate ɗee.<ref name="Guard7">{{Cite news|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/dec/04/norman-rockwell-painting-sells-record-auction|title=Norman Rockwell painting bought for record $46m price at Sotheby's auction|date=4 December 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref>Elizabeth Goldberg, hooreejo Naalankaagal Amerka haa Sotheby's wi'i nder taskaramji maako ngam wi'ugo Grace Rockwell "... o yilli Otomats be nyaamdu haa New York be Philadelphia ngam heɓugo nokkuure nde'e ... natal maako laaɓɗum masin yimɓe wi'an ɓe anndi nyaamdu ndu koo ngam o woodaay, kala nate fuu ɗon nanndi bee tabalde fuu." Square ngam fotooji ngam pentol ngol.[2] E nder peewnugol nate Rockwell maa waɗtu dingiral, huutoroo sehilaaɓe e hoɗdiiɓe mum, ƴetta teemedde fotooje haa weltoo. Rockwell ina waɗa nate e kuuraa, caggal ɗuum nate nebam, hade mum fentude natal gadanal ngal.[2] Rockwell yoɓaama 3 500 dolaar (ko foti no 43 413 dolaar e hitaande 2025)[4] ngam wiyde moƴƴere.[2] Janngooɓe jaaynde The Saturday Evening Post cuɓii Saying Grace ko ɓuri yiɗeede e nder hitaande 1955.[1] Saying Grace wonnoo ko e ñamaande juutnde to suudu defte Norman Rockwell, kadi o hollitaama e nder galleeji 12 goɗɗi e nder leyɗeele dentuɗe Amerik ko adii nde o soodata e hitaande 2013.[3] == 2013 yeeyirde == Wiyde Grace yeeyi ko 46 miliyoŋ dolaar (ina heen njoɓdi soodoowo) to Sotheby’s e lewru desaambar 2013, ɗum noon ko coggu kesu ɓurngu mawnude e naalankaagal Rockwell. Rekord Rockwell gadano o waɗi ko e hitaande 2006 nde o soodi Breaking Home Ties fotde miliyoŋaaji 15 dolaar.<ref name="NYT5">{{Cite news|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2013/09/19/arts/design/norman-rockwells-america-newly-up-for-bid.html|title=Norman Rockwell's America, Newly Up for Bid|author=Carol Vogel|date=18 September 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref>Wiyde Grace ina ɗaminanoo yeeyde hakkunde 15 miliyoŋ e 20 miliyoŋ dolaar.[3] Soodoowo Saying Grace oo anndaaka.<ref name="NYT4">{{Cite news|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2013/09/19/arts/design/norman-rockwells-america-newly-up-for-bid.html|title=Norman Rockwell's America, Newly Up for Bid|author=Carol Vogel|date=18 September 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref> Nate Rockwell ɗiɗi goɗɗe ɗe o ñamlanoo to suudu defte Norman Rockwell, njeeyaa ko e sara Saying Grace ; Gossips e yahdu haa Ekklessiya.<ref name="Guard5">{{Cite news|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/dec/04/norman-rockwell-painting-sells-record-auction|title=Norman Rockwell painting bought for record $46m price at Sotheby's auction|date=4 December 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref>Nate tati ɗee, kam e golle naalankaagal nay goɗɗe ɗe Rockwell waɗi, ko iwdi Kenneth J. Stuart, gardinooɗo naalankaagal jaaynde wiyeteende The Saturday Evening Post, njeeyti ɗe. Yeeyde golle naalankaagal ɗee fuɗɗii ko caggal nde luural sariya joofi hakkunde ɓiɓɓe Stuart.<ref name="Guard6">{{Cite news|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/dec/04/norman-rockwell-painting-sells-record-auction|title=Norman Rockwell painting bought for record $46m price at Sotheby's auction|date=4 December 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref> Ko o gollodiiɗo Rockwell ko juuti, Stuart rokkaama nate ɗe Rockwell rokki ɗum dokkal ngal.<ref name="NYT3">{{Cite news|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2013/09/19/arts/design/norman-rockwells-america-newly-up-for-bid.html|title=Norman Rockwell's America, Newly Up for Bid|author=Carol Vogel|date=18 September 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref>Wiyde Grace fawiino e biro Stuart to jaaynde wiyeteende Posto ñalnde aset, caggal ɗuum e nder suudu hoɗorde Stuart to Wilton, Connecticut. Ɓiɓɓe Stuart nattii waawde jogaade asiraagal e toppitagol nate ɗee e sahaa nde ɗe njeeyaa e hitaande 2013.<ref name="Guard2">{{Cite news|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/dec/04/norman-rockwell-painting-sells-record-auction|title=Norman Rockwell painting bought for record $46m price at Sotheby's auction|date=4 December 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref><ref name="NYT2">{{Cite news|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2013/09/19/arts/design/norman-rockwells-america-newly-up-for-bid.html|title=Norman Rockwell's America, Newly Up for Bid|author=Carol Vogel|date=18 September 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref><ref name="NPR2">{{Cite web|publisher=National Public Radio|url=https://www.npr.org/blogs/thetwo-way/2013/12/04/248790682/norman-rockwells-saying-grace-sells-for-46-million-at-auction|title=Norman Rockwell's 'Saying Grace' Sells For $46 Million At Auction|accessdate=December 5, 2013}}</ref> Nde Stuart maayi e hitaande 1993, jawdi makko feccii fotde hakkunde ɓiɓɓe makko tato, hono Ken Jr., William e Jonathan.<ref name="Guard4">{{Cite news|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/dec/04/norman-rockwell-painting-sells-record-auction|title=Norman Rockwell painting bought for record $46m price at Sotheby's auction|date=4 December 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref> Mawniiko gorko biyeteeɗo Ken Jr., caggal ɗuum William e Jonathan ñaawi ɗum, ɓe mbiyi ko kanko dooli baaba maɓɓe siynude kaayitaaji ngam waawde heɓde doole e jawdi makko.[2] Ɓe ɓeydi heen wonde Ken Jr. huutoriima jawdi baaba mum ngam yoɓde koye mum. Banndiraaɓe tato ɓee njooɗiima e nder ñaawirdu hade yeeyde.[2] Joom jaaynde wiyeteende The Saturday Evening Post, hono Curtis Publishing Company, joginooɗo hakkeeji ƴellitgol nate Rockwell ɗee, kadi etinooma wiyde ko kañum jeyi nate ɗee, kono o dañaani heen nafoore.<ref name="Guard3">{{Cite news|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2013/dec/04/norman-rockwell-painting-sells-record-auction|title=Norman Rockwell painting bought for record $46m price at Sotheby's auction|date=4 December 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref> Gardiiɗo nokku ina wiyee Norman Rockwell, hono Laurie Norton Moffatt hollitii wonde ina yaakorii wonde nate ɗee maa njokkondir e nokku ɗo nate ɗee njogori arde. Moffatt wiyi e nate ɗee wonde "Min toppitiima ɗe no sukaaɓe nii ... Min ɗaminii ɗe ngartat ñalnde woɗnde. Min cikkata ko ɗoon ɗe njeyaa."[1] Moffatt wiyi wonde majjugol nate ɗee addi "ɓuuɓol ngol lomtinaaka e nder defte musee oo."<ref name="NYT6">{{Cite news|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2013/09/19/arts/design/norman-rockwells-america-newly-up-for-bid.html|title=Norman Rockwell's America, Newly Up for Bid|author=Carol Vogel|date=18 September 2013|accessdate=December 4, 2013}}</ref> == Tuugnorgal == so0fmjq1rt02d7gvjeibbai5pnqm9uz Irena Martínková 0 39296 161768 2026-04-09T12:56:22Z Apdoull 7630 Created page with "'''Irena Martínková''' (jibinaa ko 19 suwee 1986) ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe, gonnooɗo tergal e kippu leydi Cekoslowaki.<ref>{{FACR player|MartinkovaIrena}}</ref><ref>[https://archive.today/20130205194759/http://www.uefa.com/womenseuro/teams/player=62477/index.html Profile] at [[UEFA]] website</ref> For most of her career she has played for [[AC Sparta Prague (women)|Sparta Prague]]<nowiki><ref> Ko ɓuri heewde e nguurndam makko o fiyiino e Sparta P..." 161768 wikitext text/x-wiki '''Irena Martínková''' (jibinaa ko 19 suwee 1986) ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe, gonnooɗo tergal e kippu leydi Cekoslowaki.<ref>{{FACR player|MartinkovaIrena}}</ref><ref>[https://archive.today/20130205194759/http://www.uefa.com/womenseuro/teams/player=62477/index.html Profile] at [[UEFA]] website</ref> For most of her career she has played for [[AC Sparta Prague (women)|Sparta Prague]]<nowiki><ref> Ko ɓuri heewde e nguurndam makko o fiyiino e Sparta Prague e nder Ligue des Femmes Cekoslowaki e Ligue des Champions. Irena ko ɓiɗɗo mawɗo Lucie Martínková, ko kanko kadi woni fuku koyɗe Cekoslowaki.</nowiki> E hitaande 2013 e 2014, miñiraaɓe rewɓe Martínková ina njuɓɓina KIF Örebro DFF mo Suwed.<nowiki></ref></nowiki> in the [[Czech Women's First League]] and the [[UEFA Women's Champions League|Champions League]].<ref>[https://www.uefa.com/womenschampionsleague/clubs/players/62477--irena-martinkova/ Profile] at [[UEFA]] website</ref> Irena is the older twin of [[Lucie Martínková]], who is also a Czech footballer.<ref>{{cite news|first=Daniel|last=Hajný|url=http://prazsky.denik.cz/fotbal_region/ved20090116.html|title=Jako vejce vejci? Kdepak! hlásí|language=cs|work=[[Deník]]|publisher=[[Vltava Labe Media]]|date=16 January 2009|accessdate=13 September 2012}}</ref> Golle ngam WNT Cekoslowaki e kawgel laawɗungel Daawe kawgel Ñalngu Nokku Golle Gaño Njeñtudi Hawtaade 2005, kawgel UEFA 2004-05-09, Portigaal 1 5-1 1 2009, kawgel UEFA 2007-10-27, Espaañ 1 2-2 2 2008-04-26 Roudnice Irlannda woylaare 1 4-0 2011 Kop Aduna FIFA 2010-08-25 Praag Azerbaijaan 1 8-0 1 2013, kawgel UEFA 2011-11-20 Armeni 1 5-0 5 2012-03-31 Tondelaa Portigaal 3 5-2 2012-06-16 Praag Otiris 1 2-3 2017 UEFA ngam tawtoreede kawgel Orop 2015-09-22 Tibilisi Joorji 2 3-0 ==== Tuugnorgal ==== 7s6vz9naqgmq9gwefyl5c59al15qrxe Tahitian Women on the Beach 0 39297 161769 2026-04-09T13:02:43Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Tahitian Women on the Beach''' (e Farayse: Femmes de Tahiti) ko nate nebam ɗe naalanke Farayse biyeteeɗo Paul Gauguin waɗi. Ina hollita rewɓe ɗiɗo Tahitinaaɓe, ndeeɗoo feccere ina jeyaa e golle ɗe Gauguin timmini e dumunna gadano mo o woni e cakkital duuɗe Pasifik. E yiɗde nokkuuji e yimɓe duuɗe ɗee e seertude ɗum en e jikkuuji pinal e estetik Orop, Gauguin hollitii nate ɗiɗi cuuɗiiɗe e sirlu e maandeeji aljanna Tahiti. Natal ngal ina woni hannde e..." 161769 wikitext text/x-wiki '''Tahitian Women on the Beach''' (e Farayse: Femmes de Tahiti) ko nate nebam ɗe naalanke Farayse biyeteeɗo Paul Gauguin waɗi. Ina hollita rewɓe ɗiɗo Tahitinaaɓe, ndeeɗoo feccere ina jeyaa e golle ɗe Gauguin timmini e dumunna gadano mo o woni e cakkital duuɗe Pasifik. E yiɗde nokkuuji e yimɓe duuɗe ɗee e seertude ɗum en e jikkuuji pinal e estetik Orop, Gauguin hollitii nate ɗiɗi cuuɗiiɗe e sirlu e maandeeji aljanna Tahiti. Natal ngal ina woni hannde e nder defterdu Musée d'Orsay, to Pari, Farayse.<ref name=":2">{{Cite book|last=Shackleford|first=George T.M|title=Gauguin Tahiti|publisher=MFA Publications|year=2004|location=Boston|pages=23–33|language=English}}</ref><ref name=":22">{{Cite book|last=Shackleford|first=George T.M|title=Gauguin Tahiti|publisher=MFA Publications|year=2004|location=Boston|pages=23–33|language=English}}</ref> == Wakere == Natal ngal feewnaa ko e joofnirde njillu naalanke oo gadano to Tahiti (1891–1893). Gauguin yahiino to Koloni Farayse ngam yiylaade ko o sifotoo ko « ekstaasi, calminaali, e naalankaagal », woɗɗitaade ngalu Orop.[3] Ɗee miijooji ina kollita ko o sifotoo e ɓataakeeji makko feewde e Van Gogh ko « safaara... ko ɗum kadi woni e hoore am »[4]: 128 Hay so tawii batte koloñaal Farayse e oon sahaa ina loota won e ɗeen sifaaji ɗi o ɗamininoo heɓde,[5] Gauguin noon, ɗuum ina waɗi heen geɗe keewɗe ɗe o waɗi e mbaydiiji goɗɗi golle. Daartooɓe naalankaagal hannde ɓuri jokkondirde ɗeen golle ko e sifaaji Gauguin, sintetik, e mbaydiiji ɓooyɗi.<ref>{{Cite journal|last=Jirat-Wasiutyński|first=Vojtěch|date=1982|title=1886–91 Cloisonism, Synthetism and Symbolism|journal=RACAR: Revue d'art canadienne / Canadian Art Review|volume=9|pages=35–46|doi=10.7202/1074970ar|jstor=42630024|doi-access=free}}</ref>Golle ɗee ina kollita jeyaaɓe e leydi ndii (fotde heen fof ko rewɓe) e nder Eden moƴƴo, mo bonnaaka.<ref>{{Cite web|title=Femmes de Tahiti|url=https://www.musee-orsay.fr/en/artworks/femmes-de-tahiti-290#artwork-complementary-informations|access-date=12 Nov 2023|website=www.musee-orsay.fr}}</ref> Gauguin, Hol to Ngummiɗen? Hol ko ngonɗen? Hol to min njahata?, 1897 Ɗee golle njeyaa ko e toɓɓere hakkundeere e nder nguurndam Gauguin ; ɓe ndarni ko e fannuuji Tahitiyankooji haa jooni tawa ina njogii heen miijo ngo alaa ko woni e mum so wonaa e golle makko caggal ɗuum ko wayi no Hol to ngarten? Hol ko ngonɗen? Hol to njahaten?, ɗi ustata hakkillaaji mum en e ƴeewndo, ɗi ɓuri hakkillaaji mum en ko e maandeeji e ko ɓuri tagoore.[8] Rewɓe Tahitinaaɓe e daande maayo, ko Gauguin neldi ɗum en to Pari ngam hollirde ɗum en e Durand-Ruel e dow miijo sehil Gauguin e balloowo mum ɓurɗo mawnude, hono Edgar Degas.<ref name=":3">{{Cite book|last=ten-Doesschate Chu|first=Petra|title=Nineteenth-Century European Art|publisher=Prentice Hall|year=2006|isbn=0-205-70799-8|edition=3rd|location=NJ|page=478|language=English}}</ref>: 129.<ref name=":6">{{Cite book|last=Groom|first=Gloria-Lynn|title=Gauguin : artist as alchemist|publisher=The Art Institute of Chicago|year=2017|isbn=9780300217018|edition=1st|location=Chicago|page=208|language=English}}</ref><ref name=":34">{{Cite book|last=ten-Doesschate Chu|first=Petra|title=Nineteenth-Century European Art|publisher=Prentice Hall|year=2006|isbn=0-205-70799-8|edition=3rd|location=NJ|page=478|language=English}}</ref> == Koolondiral e ƴeewndo == Pecce ɗee ina kollita rewɓe ɗiɗo Tahitinaaɓe jooɗiiɓe e nder ngonka ŋoŋɗi. Hay so tawii ko toɓɓere jeewte hakkunde daartiyankooɓe naalankaagal, tiitoonde ndee ina majjere sibu ina gasa tawa rewɓe ɗiɗo ɓee ngonaa e daande maayo. Laabi gonɗi e nder nokkuuji pentiir okra e oole kam e laabi daneeji e nder laylaytol ceertungol ɓalewol e danewol ina mbaawi hollirde mahdi wonaa njaareendi e ɓuuɓol. Daartol naalankaagal biyeteeɗo Charles Stuckey hollitii wonde ŋakkeende laaɓtunde ndee ina ɓeyda tan sirlu e maanaa mo anndaaka nanngaa e nder pecce ɗee.[9] Nanduɓe e nate makko Tahitiyankooje ɓennuɗe ɗee, ɓeeɗoo rewɓe ngonaa e gollal gootal.[10] So tawii debbo gonɗo bannge nano oo ina ɓoornii pareu native aadaaji, gonɗo bannge ñaamo oo ina ɓoornii wutte misiyoŋaaji ina hollita semmbe koloñaal Farayse e woodgol duumingol golle misiyoŋaaji Kerecee’en e dow duuɗe ɗee.<ref name=":32">{{Cite book|last=ten-Doesschate Chu|first=Petra|title=Nineteenth-Century European Art|publisher=Prentice Hall|year=2006|isbn=0-205-70799-8|edition=3rd|location=NJ|page=478|language=English}}</ref><ref name=":33">{{Cite book|last=ten-Doesschate Chu|first=Petra|title=Nineteenth-Century European Art|publisher=Prentice Hall|year=2006|isbn=0-205-70799-8|edition=3rd|location=NJ|page=478|language=English}}</ref>: 475 Rewɓe ɓee e koye mum en ko sirlu, ina njiyloo mette. Gauguin ina 6eydoo 6uu6de e oo aduna keso e silsil mum haa teengti noon, mo o wiyi « ina 6eydoo haawnaade e kala ko ina wona...Micfo waawi faamde hol ko addani yim6e 6ee waawde heddaade waktuuji e balcfe ina njoocfii ina 6eydoo 6uu6de e ndaarde asamaan ». sirlu caggal mum. Sifaa rewɓe ɓee kadi ina luulndii miijooji goodɗi ɗii. Laral maɓɓe luggiɗngal e ɓalli maɓɓe doole ina kollita ɓuuɓri mawndi, ina waɗa ɓe no mbaydiiji androgynooji ɓurɗi nanndude e seppooji.[2]: 27 E oon sahaa gooto, yeesooji maɓɓe ɓuri nanndude e masiŋaaji, ina mbayla pentol ngol e portraiture feewde e genre maɓɓe By0:0 laawol, Gauguin ina luulndii miijooji Oropnaaɓe e ŋarɗugol e aljanna.[10]: 60 .<ref name=":62">{{Cite book|last=Groom|first=Gloria-Lynn|title=Gauguin : artist as alchemist|publisher=The Art Institute of Chicago|year=2017|isbn=9780300217018|edition=1st|location=Chicago|page=208|language=English}}</ref><ref name=":35">{{Cite book|last=ten-Doesschate Chu|first=Petra|title=Nineteenth-Century European Art|publisher=Prentice Hall|year=2006|isbn=0-205-70799-8|edition=3rd|location=NJ|page=478|language=English}}</ref> Manet, dow daande maayo, hitaande 1873 To bannge kompoññe, nate ɗee ina njalta e nanondiral jamaanu nguu. Gauguin ina ɓuuɓna limooje ɗiɗi ɗee e nder weeyo canndolinɗo oo, kono ɗe ngonaa gootum no feewi.[11]: 236 Daartooɓe naalankaagal ina nanndi e ngalɗoo fannu golle e no limooje ɗee mbaɗirtee e nder deftere Manet wiyeteende On the Beach.[9]: 236 Nokkuuji ɗi Gauguin huutortoo ɗii ko oraas, oole, roosa, okra, boɗeeji luggiɗɗi, turkiiji, e boɗeeji. Ɗeeɗoo colours ina njuɓɓinaa e mbaydi pawndi e nanndundi e nate.[10]: 60 Geɗe diidi e colours ina mbaɗa sifaaji e motiiji hoybinaaɗi. Ndeeɗoo mahdi ina nanndi e maandeeji, sintetism/kloisonism, e primitivism. So tawii natal ngal ina tuugnii e goonga ko wayi no golle makko caggal ɗuum, ƴeewndorɗe Gauguin e nguurndam Tahiti ina njuɓɓinee e nder binndol makko ngam teeŋtinde sirlu e haawnaaki e miijo aljanna Tahiti, ina ɓuuɓna miijooji ɗii goonga.[8]: 478–481 Gauguin the conception of.[8]: 478–481 rewɓe e nokkuuji mum en rewrude e kuutoragol makko sintesis. Helmere nde o sinci e hoore makko, nde ummii ko e cloisonism, nde huutortoo ko diidi niɓɓi ngam seerndude taƴe ɓutte ngam ustude maanaa huunde goonga, yiyteende, e nokku mum, waɗta hakkille e jimɗi nder mum, maandeeji.[8]: 473 Pecce ɗee, e nder ngalɗoo karallaagal, ina kawra e goongaaji teskagol Gauguin e oo aduna miskineeɓe. Ndeeɗoo mistik ina jokkondiri kadi e fannu ɓurɗo luulndaade e nate ɗee : primitivism. Daartooɓe naalankaagal ɓooyii siftinde golle ɗee ko e nder jaabawol Gauguin e "tooñannge" siwil Orop.[12] Kono, ko ɓuri jooni, daartiyankooɓe naalankaagal ina ñiŋa ndee ɗoo golle, sibu ko ɗum huunde nde imperiyaalisma koloñaal e dow ɓiɓɓe leydi ndii, ina mbiya wonde ndeeɗoo natal e woɗɓe ina njogii huutoraade "savageness" ɓiɓɓe leydi ndii.[13] Parau Api (Ko woni kabaaru?) Gauguin, Parau api (Hol kabaaru?), hitaande 1892 Parau api, timmuɗo e hitaande 1892, ko jibinannde feere Rewɓe Tahitinaaɓe e Beeli. Gauguin ina wiyee mettini heen no feewi nde Parau api yeeytaa, golle ɗee ina kollita no Rewɓe Tahitinaaɓe e Beach mbaɗiri e makko nafoore.[10] Ina waɗi ko famɗi fof geɗe goote kono ina waɗi waylooji keewɗi. Gauguin ittii ɓoornungal misiyoŋaaji ngam pareu ɓuuɓɗo. Nokku oo kadi lomtinaama e oole luggiɗɗe. Kono ko ɓuri teeŋtude, ɓeydugol posto leɗɗe e nder ŋoral toowngal-nyaamo pecce ɗee ina addana en won e seedanteeje ɓeydooje wonde e goonga rewɓe ɓee ngonaa e dow maayo kono ko e dow ŋoral aadaaji Tahiti.[9] Parau api ina hollira hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Dresden, to leydi Almaañ.[14] == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Paul Gauguin waɗi == Tuugnorgal == 8x6y1zz2buqdkk607ll84zs2n5avl1r 161770 161769 2026-04-09T13:03:21Z Isa Oumar 9821 161770 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tahitian Women on the Beach''' (e Farayse: Femmes de Tahiti) ko nate nebam ɗe naalanke Farayse biyeteeɗo Paul Gauguin waɗi. Ina hollita rewɓe ɗiɗo Tahitinaaɓe, ndeeɗoo feccere ina jeyaa e golle ɗe Gauguin timmini e dumunna gadano mo o woni e cakkital duuɗe Pasifik. E yiɗde nokkuuji e yimɓe duuɗe ɗee e seertude ɗum en e jikkuuji pinal e estetik Orop, Gauguin hollitii nate ɗiɗi cuuɗiiɗe e sirlu e maandeeji aljanna Tahiti. Natal ngal ina woni hannde e nder defterdu Musée d'Orsay, to Pari, Farayse.<ref name=":2">{{Cite book|last=Shackleford|first=George T.M|title=Gauguin Tahiti|publisher=MFA Publications|year=2004|location=Boston|pages=23–33|language=English}}</ref><ref name=":22">{{Cite book|last=Shackleford|first=George T.M|title=Gauguin Tahiti|publisher=MFA Publications|year=2004|location=Boston|pages=23–33|language=English}}</ref> == Wakere == Natal ngal feewnaa ko e joofnirde njillu naalanke oo gadano to Tahiti (1891–1893). Gauguin yahiino to Koloni Farayse ngam yiylaade ko o sifotoo ko « ekstaasi, calminaali, e naalankaagal », woɗɗitaade ngalu Orop.[3] Ɗee miijooji ina kollita ko o sifotoo e ɓataakeeji makko feewde e Van Gogh ko « safaara... ko ɗum kadi woni e hoore am »[4]: 128 Hay so tawii batte koloñaal Farayse e oon sahaa ina loota won e ɗeen sifaaji ɗi o ɗamininoo heɓde,[5] Gauguin noon, ɗuum ina waɗi heen geɗe keewɗe ɗe o waɗi e mbaydiiji goɗɗi golle. Daartooɓe naalankaagal hannde ɓuri jokkondirde ɗeen golle ko e sifaaji Gauguin, sintetik, e mbaydiiji ɓooyɗi.<ref>{{Cite journal|last=Jirat-Wasiutyński|first=Vojtěch|date=1982|title=1886–91 Cloisonism, Synthetism and Symbolism|journal=RACAR: Revue d'art canadienne / Canadian Art Review|volume=9|pages=35–46|doi=10.7202/1074970ar|jstor=42630024|doi-access=free}}</ref>Golle ɗee ina kollita jeyaaɓe e leydi ndii (fotde heen fof ko rewɓe) e nder Eden moƴƴo, mo bonnaaka.<ref>{{Cite web|title=Femmes de Tahiti|url=https://www.musee-orsay.fr/en/artworks/femmes-de-tahiti-290#artwork-complementary-informations|access-date=12 Nov 2023|website=www.musee-orsay.fr}}</ref> Gauguin, Hol to Ngummiɗen? Hol ko ngonɗen? Hol to min njahata?, 1897 Ɗee golle njeyaa ko e toɓɓere hakkundeere e nder nguurndam Gauguin ; ɓe ndarni ko e fannuuji Tahitiyankooji haa jooni tawa ina njogii heen miijo ngo alaa ko woni e mum so wonaa e golle makko caggal ɗuum ko wayi no Hol to ngarten? Hol ko ngonɗen? Hol to njahaten?, ɗi ustata hakkillaaji mum en e ƴeewndo, ɗi ɓuri hakkillaaji mum en ko e maandeeji e ko ɓuri tagoore.[8] Rewɓe Tahitinaaɓe e daande maayo, ko Gauguin neldi ɗum en to Pari ngam hollirde ɗum en e Durand-Ruel e dow miijo sehil Gauguin e balloowo mum ɓurɗo mawnude, hono Edgar Degas.<ref name=":3">{{Cite book|last=ten-Doesschate Chu|first=Petra|title=Nineteenth-Century European Art|publisher=Prentice Hall|year=2006|isbn=0-205-70799-8|edition=3rd|location=NJ|page=478|language=English}}</ref>: 129.<ref name=":6">{{Cite book|last=Groom|first=Gloria-Lynn|title=Gauguin : artist as alchemist|publisher=The Art Institute of Chicago|year=2017|isbn=9780300217018|edition=1st|location=Chicago|page=208|language=English}}</ref><ref name=":34">{{Cite book|last=ten-Doesschate Chu|first=Petra|title=Nineteenth-Century European Art|publisher=Prentice Hall|year=2006|isbn=0-205-70799-8|edition=3rd|location=NJ|page=478|language=English}}</ref> == Koolondiral e ƴeewndo == Pecce ɗee ina kollita rewɓe ɗiɗo Tahitinaaɓe jooɗiiɓe e nder ngonka ŋoŋɗi. Hay so tawii ko toɓɓere jeewte hakkunde daartiyankooɓe naalankaagal, tiitoonde ndee ina majjere sibu ina gasa tawa rewɓe ɗiɗo ɓee ngonaa e daande maayo. Laabi gonɗi e nder nokkuuji pentiir okra e oole kam e laabi daneeji e nder laylaytol ceertungol ɓalewol e danewol ina mbaawi hollirde mahdi wonaa njaareendi e ɓuuɓol. Daartol naalankaagal biyeteeɗo Charles Stuckey hollitii wonde ŋakkeende laaɓtunde ndee ina ɓeyda tan sirlu e maanaa mo anndaaka nanngaa e nder pecce ɗee.[9] Nanduɓe e nate makko Tahitiyankooje ɓennuɗe ɗee, ɓeeɗoo rewɓe ngonaa e gollal gootal.[10] So tawii debbo gonɗo bannge nano oo ina ɓoornii pareu native aadaaji, gonɗo bannge ñaamo oo ina ɓoornii wutte misiyoŋaaji ina hollita semmbe koloñaal Farayse e woodgol duumingol golle misiyoŋaaji Kerecee’en e dow duuɗe ɗee.<ref name=":32">{{Cite book|last=ten-Doesschate Chu|first=Petra|title=Nineteenth-Century European Art|publisher=Prentice Hall|year=2006|isbn=0-205-70799-8|edition=3rd|location=NJ|page=478|language=English}}</ref><ref name=":33">{{Cite book|last=ten-Doesschate Chu|first=Petra|title=Nineteenth-Century European Art|publisher=Prentice Hall|year=2006|isbn=0-205-70799-8|edition=3rd|location=NJ|page=478|language=English}}</ref>: 475 Rewɓe ɓee e koye mum en ko sirlu, ina njiyloo mette. Gauguin ina 6eydoo 6uu6de e oo aduna keso e silsil mum haa teengti noon, mo o wiyi « ina 6eydoo haawnaade e kala ko ina wona...Micfo waawi faamde hol ko addani yim6e 6ee waawde heddaade waktuuji e balcfe ina njoocfii ina 6eydoo 6uu6de e ndaarde asamaan ». sirlu caggal mum. Sifaa rewɓe ɓee kadi ina luulndii miijooji goodɗi ɗii. Laral maɓɓe luggiɗngal e ɓalli maɓɓe doole ina kollita ɓuuɓri mawndi, ina waɗa ɓe no mbaydiiji androgynooji ɓurɗi nanndude e seppooji.[2]: 27 E oon sahaa gooto, yeesooji maɓɓe ɓuri nanndude e masiŋaaji, ina mbayla pentol ngol e portraiture feewde e genre maɓɓe By0:0 laawol, Gauguin ina luulndii miijooji Oropnaaɓe e ŋarɗugol e aljanna.[10]: 60 .<ref name=":62">{{Cite book|last=Groom|first=Gloria-Lynn|title=Gauguin : artist as alchemist|publisher=The Art Institute of Chicago|year=2017|isbn=9780300217018|edition=1st|location=Chicago|page=208|language=English}}</ref><ref name=":35">{{Cite book|last=ten-Doesschate Chu|first=Petra|title=Nineteenth-Century European Art|publisher=Prentice Hall|year=2006|isbn=0-205-70799-8|edition=3rd|location=NJ|page=478|language=English}}</ref> Manet, dow daande maayo, hitaande 1873 To bannge kompoññe, nate ɗee ina njalta e nanondiral jamaanu nguu. Gauguin ina ɓuuɓna limooje ɗiɗi ɗee e nder weeyo canndolinɗo oo, kono ɗe ngonaa gootum no feewi.[11]: 236 Daartooɓe naalankaagal ina nanndi e ngalɗoo fannu golle e no limooje ɗee mbaɗirtee e nder deftere Manet wiyeteende On the Beach.[9]: 236 Nokkuuji ɗi Gauguin huutortoo ɗii ko oraas, oole, roosa, okra, boɗeeji luggiɗɗi, turkiiji, e boɗeeji. Ɗeeɗoo colours ina njuɓɓinaa e mbaydi pawndi e nanndundi e nate.[10]: 60 Geɗe diidi e colours ina mbaɗa sifaaji e motiiji hoybinaaɗi. Ndeeɗoo mahdi ina nanndi e maandeeji, sintetism/kloisonism, e primitivism. So tawii natal ngal ina tuugnii e goonga ko wayi no golle makko caggal ɗuum, ƴeewndorɗe Gauguin e nguurndam Tahiti ina njuɓɓinee e nder binndol makko ngam teeŋtinde sirlu e haawnaaki e miijo aljanna Tahiti, ina ɓuuɓna miijooji ɗii goonga.[8]: 478–481 Gauguin the conception of.[8]: 478–481 rewɓe e nokkuuji mum en rewrude e kuutoragol makko sintesis. Helmere nde o sinci e hoore makko, nde ummii ko e cloisonism, nde huutortoo ko diidi niɓɓi ngam seerndude taƴe ɓutte ngam ustude maanaa huunde goonga, yiyteende, e nokku mum, waɗta hakkille e jimɗi nder mum, maandeeji.[8]: 473 Pecce ɗee, e nder ngalɗoo karallaagal, ina kawra e goongaaji teskagol Gauguin e oo aduna miskineeɓe. Ndeeɗoo mistik ina jokkondiri kadi e fannu ɓurɗo luulndaade e nate ɗee : primitivism. Daartooɓe naalankaagal ɓooyii siftinde golle ɗee ko e nder jaabawol Gauguin e "tooñannge" siwil Orop.[12] Kono, ko ɓuri jooni, daartiyankooɓe naalankaagal ina ñiŋa ndee ɗoo golle, sibu ko ɗum huunde nde imperiyaalisma koloñaal e dow ɓiɓɓe leydi ndii, ina mbiya wonde ndeeɗoo natal e woɗɓe ina njogii huutoraade "savageness" ɓiɓɓe leydi ndii.[13] Parau Api (Ko woni kabaaru?) Gauguin, Parau api (Hol kabaaru?), hitaande 1892 Parau api, timmuɗo e hitaande 1892, ko jibinannde feere Rewɓe Tahitinaaɓe e Beeli. Gauguin ina wiyee mettini heen no feewi nde Parau api yeeytaa, golle ɗee ina kollita no Rewɓe Tahitinaaɓe e Beach mbaɗiri e makko nafoore.[10] Ina waɗi ko famɗi fof geɗe goote kono ina waɗi waylooji keewɗi. Gauguin ittii ɓoornungal misiyoŋaaji ngam pareu ɓuuɓɗo. Nokku oo kadi lomtinaama e oole luggiɗɗe. Kono ko ɓuri teeŋtude, ɓeydugol posto leɗɗe e nder ŋoral toowngal-nyaamo pecce ɗee ina addana en won e seedanteeje ɓeydooje wonde e goonga rewɓe ɓee ngonaa e dow maayo kono ko e dow ŋoral aadaaji Tahiti.[9] Parau api ina hollira hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Dresden, to leydi Almaañ.[14] == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Paul Gauguin waɗi == Tuugnorgal == o24v04q9x1fec9ld9kettp1cptmd4ab Gabriela Matoušková 0 39298 161771 2026-04-09T13:05:02Z Apdoull 7630 Created page with "'''Gabriela Matoušková''' (jibinaa ko 9 ut 1992) ko gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe Cekoslowaki, cakkitiiɗo fiyde e Sparta Prague e nder Ligue des Nations Cekoslowaki.<ref>{{cite news|url=https://sparta.cz/cs/clanek/ctyri-posily-38196|title=Čtyři posily|language=Czech|work=sparta.cz|date=12 July 2021|accessdate=12 July 2021}}</ref><ref>{{cite news|first=Claudia|last=Maronne|url=https://www.tuttomercatoweb.com/calcio-femminile/ufficiale-pink-bari-dallo-sparta-praga-ar..." 161771 wikitext text/x-wiki '''Gabriela Matoušková''' (jibinaa ko 9 ut 1992) ko gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe Cekoslowaki, cakkitiiɗo fiyde e Sparta Prague e nder Ligue des Nations Cekoslowaki.<ref>{{cite news|url=https://sparta.cz/cs/clanek/ctyri-posily-38196|title=Čtyři posily|language=Czech|work=sparta.cz|date=12 July 2021|accessdate=12 July 2021}}</ref><ref>{{cite news|first=Claudia|last=Maronne|url=https://www.tuttomercatoweb.com/calcio-femminile/ufficiale-pink-bari-dallo-sparta-praga-arriva-bomber-matouskova-1404373|title=UFFICIALE Pink Bari, dallo Sparta Praga arriva bomber Matoušková|language=Italian|work=tuttomercatoweb.com|date=7 July 2020|accessdate=19 July 2020}}</ref><ref>{{cite news|first=Jiří|last=Možný|url=http://www.vecernikpv.cz/sport/fotbal/7320-aktualizace-fotbalistka-kostelce-jde-hostovat-do-sparty-praha|title=Aktualizace: Fotbalistka Kostelce jde hostovat do Sparty Praha|language=Czech|work=vecernikpv.cz|publisher=Haná Press s.r.o.|date=25 July 2014|accessdate=25 July 2014}}</ref> O jeyaa ko e kippu leydi Cekoslowaki. Matoušková waɗii kawgel mum gadanel e nder kippu ngenndiijo e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e Armeni ñalnde 19 suwee 2012. <nowiki></ref></nowiki> She was a member of the [[Czech Republic women's national football team|Czech national team]]. Matoušková made her debut for the national team in a match against [[Armenia women's national football team|Armenia]] on 19 September 2012.<ref>[http://m.uefa.com/womenseuro/teams/player=250016902/profile/index.html Profile]{{dead link|date=March 2025|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}} in [[UEFA]]'s website</ref><ref>{{CMFS player|MatouskovaGabriela}}</ref> ==== Tuugnorgal ==== 4808t6sn80rs47xvoefxsd71li76c1y Iva Mocová 0 39299 161772 2026-04-09T13:17:14Z Apdoull 7630 Created page with "'''Iva Mocová''' ko difaade fuku koyɗe hakkunde leyɗeele Cekoslowaki, mo o dañii fiyde e Sparta Prague..<ref>[https://sparta.cz/cs/clen/iva-mocova-444 Profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181005154541/https://sparta.cz/cs/clen/iva-mocova-444|date=2018-10-05}} at [[AC Sparta Prague]] website</ref> O woniino tergal e fedde ngenndiire Cekoslowaki gila 2003. Ko e oon hitaande kadi o fuɗɗii fiyde kawgel rewɓe UEFA e Slavia Prague. Mocová waɗii gol..." 161772 wikitext text/x-wiki '''Iva Mocová''' ko difaade fuku koyɗe hakkunde leyɗeele Cekoslowaki, mo o dañii fiyde e Sparta Prague..<ref>[https://sparta.cz/cs/clen/iva-mocova-444 Profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181005154541/https://sparta.cz/cs/clen/iva-mocova-444|date=2018-10-05}} at [[AC Sparta Prague]] website</ref> O woniino tergal e fedde ngenndiire Cekoslowaki gila 2003. Ko e oon hitaande kadi o fuɗɗii fiyde kawgel rewɓe UEFA e Slavia Prague. Mocová waɗii golle ɗiɗi e kawgel fuku winndere 2011.<ref>{{CMFS player|MocovaIva}}</ref>Caggal ɗuum o waɗii gool gadanol leydi Cekoslowaki e nder pottital Euro 2013 e nder pottital 1-1 e Otiris. Mocová toɗɗaama 2023 Coach hitaande - sukaaɓe rewɓe.<ref>{{cite web|url=https://www.ceskenoviny.cz/zpravy/2462298|title=Nejlepším českým fotbalovým starším dorostencem byl zvolen Krulich|language=cs|work=ceskenoviny.cz|publisher=[[Czech News Agency]]|date=6 January 2024|accessdate=7 January 2024}}</ref> Teddungal golle Kalaaba Siparta Praag Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki (9): 2004-05, 2005-06, 2006-07, 2007-08, 2008-09, 2009-10, 2010-11, 2011-12, 2012-13-2012 Kop rewɓe Cekoslowaki (9): 2007-08, 2008-09, 2009-10, 2010-11, 2011-12, 2012-13, 2014-15, 2016-17, 2017-18 Slawi Praag Fedde rewɓe Cekoslowaki adannde (2): 2002-03, 2003-04 == Tuugnorgal == nt5qxf29hv07ycmwmjwv641oclz5kin The Sin (Stuck) 0 39300 161773 2026-04-09T13:18:44Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Sin''' ( Almaañ : Die Sünde )<ref name="sothebys2">{{Cite web|url=http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2014/19th-century-european-art-n09218/lot.49.html.html|title=Franz von Stuck: ''Die Sünde'' (''The Sin'')|publisher=[[Sotheby's]]|access-date=2016-05-26}}</ref> ko natol naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Franz Stuck waɗi e hitaande 1893. Stuck sosi mbaydiiji sappo e ɗiɗi anndaaɗi e nate ɗee. Won heen e ɗeen ina mbaawi yiyeede e Neue Pinakothek, to M..." 161773 wikitext text/x-wiki '''Sin''' ( Almaañ : Die Sünde )<ref name="sothebys2">{{Cite web|url=http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2014/19th-century-european-art-n09218/lot.49.html.html|title=Franz von Stuck: ''Die Sünde'' (''The Sin'')|publisher=[[Sotheby's]]|access-date=2016-05-26}}</ref> ko natol naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Franz Stuck waɗi e hitaande 1893. Stuck sosi mbaydiiji sappo e ɗiɗi anndaaɗi e nate ɗee. Won heen e ɗeen ina mbaawi yiyeede e Neue Pinakothek, to Munich, to Galle ngenndiijo, <ref>{{Cite book|last=Brodskaïa|first=Natalia|year=2012|title=Symbolism|location=New York|publisher=Parkstone International|page=180|isbn=978-1-78042-811-6}}</ref>to Berlin, to Palermo, to galle naalankaagal Frye, to Seattle, e to Villa Stuck, to Munich, ɗo nde winndaa e nder Künstleraltar naalanke oo. Ina hollira Hawaa ɓuuɓɗo, mboddi mawndi ina taarii ɓanndu mum. To dow to bannge ñaamo ko ladde jalbunde, heddii ko saraaji ɗii ko niɓɓiɗi.<ref name="sothebys">{{Cite web|url=http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2014/19th-century-european-art-n09218/lot.49.html.html|title=Franz von Stuck: ''Die Sünde'' (''The Sin'')|publisher=[[Sotheby's]]|access-date=2016-05-26}}</ref> == Tariya == Ko adii ndeeɗoo natal ko natal Stuck, History of the Allegories and Emblems, yaltunde e hitaande 1884. Ina hollita nate debbo ina darii hakkunde coloŋaaji jogiiɗi alkule Dorik. Feccere koloñaaluuji jogiiɗi kapitaaluuji Doric kadi ina mbaɗi banngeeji kaɓirgal mahdi gilded ngam ndeeɗoo nate caggal hitaande 1893. Ko e oon sahaa, sifaa debbo erotik, hono femme fatale, ina ummoo e gite jaajɗe, e comci ɓutti ɗi teeminannde 19ɓiire joofi, e pose seductive hono maande Stuck. Motif oo miijanoo ko ƴellitaare nate Stuck ɗe o winndi e hitaande 1889, wiyeteende Sensuality (Die Sinnlichkeit). Sin fuɗɗii hollireede ko e hitaande 1893, e koolol gadanol Secession Munich, ɗo ngol waɗi ƴaañgal. Ko Neue Pinakothek soodi ɗum to Munich, ɗum wonti njuɓɓudi teskinndi e njulaagu wonande Stuck.[1] Gila ndeen nde wonti pentol maande wonande dille maandeeji. E hitaande 1899 to Vienne nde heɓi "medal kaŋŋe dowla" fawaade e naalankooɓe jananɓe. E nder Villa Stuck, timmuɗo e hitaande 1898, natal ngal ina jogii maanaa keeriiɗo. Gila 1901, mbaydi The Sin jogiindi kaɓirgal kaŋŋe ina fawii e dow sifaa "altar" e nder suudu Stuck ndeen. Nde hiisetenoo ko "caɗeele nokkuure e ideal galle oo".<ref>{{Cite book|last=Brodskaïa|first=Natalia|year=2012|title=Symbolism|location=New York|publisher=Parkstone International|page=180|isbn=978-1-78042-811-6}}</ref><ref>{{Cite book|last=Brodskaïa|first=Natalia|year=2012|title=Symbolism|location=New York|publisher=Parkstone International|page=180|isbn=978-1-78042-811-6}}</ref> == Limtol == Wideyooji yaajɗi ikon wideyoo Detaay Stuck's The Sin, holliroowo hoore mboddi, Smarthistory Natal ngal ko Neue Pinakothek jeyi ɗum gila 1893. Sin ko natal njuuteendi ɓalndu ; yeeso debbo oo hollirtee ko natal tataɓal, yeeso mboddi ndii hollirtee ko natal en face. Debbo holliraaɗo oo ko Anna Maria Brandmaier ummoriiɗo Bayerdilling, giɗo cukaagu mum, kadi ko mbaydi Stuck, jokkondirɗo e gite ƴeewoowo oo. Yeeso makko ina ɓuuɓna, kono gite makko mawɗe ɗe ɓuuɓri daneeri ina peeña ina njirloo banngeeji bannge nano. Hunnduko ina udditee. So en tuugniima e heddiiɓe e yeeso ɓee, ɗeen gite ina mbaɗa mbaydi chiaroscuro tiiɗndi. Gaasa ɓaleejo juutɗo ina taaroo ɓanndu nduu fotde daneejo e ɓuuɓri mum feccere yi’eteendi. Nipple e navel ina mbaɗa ŋorol tatiwol ɓuuɓngol les ngol toɓɓe mum en e nder mbaydi pentol ngol. Mbooy mawngo mawngo, daneejo, fawaade e nate daneeje, ina taaroo ɓanndu mum e daande mum, ina feeña, hoore mum ina fawii e dow ŋoral debbo oo ñaamo, ina ndaara kadi ƴeewoowo oo no feewi. Hoore mboddi ina jogii gite teeŋtuɗe e hunduko udditiingo e ƴiye daabaaji tippudi, ko ɗum woni faandaare mum ko ustude jokkondiral e sifaa kulɓiniiɗo daaba oo wonande yiyoowo. Motif mboodi, nder jokkindiral bee debbo, don hawti bee doggol Alkawal Kesal, nden ɗum holli nder deftere Fuɗɗannde. Ko noon mboddi ndii hollirtee e natal Stuck ngal, ko maande seerndude e kulhuli. Dow e bannge ñaamo ɓanndu debbo oo daneejo, ko mbaydi oraas ina waɗi mbaydi, ina waawi siforeede no yiite jeyngol wonande ɓeen ƴaañiiɓe e jarribooji e bakkaat. Siyno pentoowo oo mo majjere mum ina tawee kadi e ndeeɗoo nokkuure koloñaal e nder binndol tippudi makko: FRANZ STVCK. So wonaa ɗuum, caggal mum ina ɓalee no feewi, alaa luggiɗde. Natal architectural ngal ina jogii maanaa keeriiɗo wonande natal ngal. Ina yiɗaa teeŋtinde keeriindi nate ɗee e nder kollirɗe, ɗe keewi heewde e oon sahaa, e ƴellitde hakkillaaji yiyooɓe. Kadi, kaɓirgal ngal ina jogii tiitoonde nate ɗee e mbaadi binndol keeringol jamaanu: DIE SUENDE. E nder mbaydiiji goɗɗi nate ɗee, tiitoonde ndee ko DIE SVENDE, V e E ina peeña e ligature. Ɗoo ina waawi teskeede wonde Stuck ina joginoo humpito e nder diisnondiral, e naalanke grafik e nate. Stuck yi'i kaɓirɗe makko ɗe o waɗi e juuɗe makko ko e nder golle taktik, ɗo o tagi tan e nder golle makko, kono kadi o mahii heen nguurndam makko naalankaagal fof.<ref>Hans Meissner, ''Franz Stuck'', Berlin, Leipzig, 1899 (German)</ref><ref>Heinrich Voss, "Franz von Stuck 1863–1928. Werkkatalog der Gemälde mit einer Einführung in seinen Symbolismus", in ''Materialien zur Kunst des neunzehnten Jahrhunderts'', Band 1. Prestel, Munich, 1973 (German)</ref> == Jaayɗe == Won heen ko 11 mbaydiiji motif bakkaat mo Franz Stuck waɗi, ina heen mbaydi ndii ko pentol nebam e mbaydi kaŋŋe gooto gooto. Kono tan, nayi ina ŋakki.<ref>{{cite web|publisher=Staatliche Museen zu Berlin|title=Die Sünde Bild um 1912|url=https://id.smb.museum/object/967504/die-s%C3%BCnde}}</ref> == Lartol == E wiyde firooji hannde ɗii, natal ngal fotnoo ko hollirde debbo oo, mo nganndu-ɗaa ina jogii « jokkere enɗam » hono « jom suudu gorko ». Firooji hannde ɗii ina njiyra e maggal ko ɓuri heewde e sifaa mbaylaandi, mbaylaandi e mbaylaandi. E fawaade e ɗuum, mboddi ndii ina hollira tan ko ɓanndu debbo oo ngam rokkude ɗum darnde luural. Kala jiɗɗo ɗum ina foti hulde yiite jeynge, maande nokku oraas to dow ñaamo. Stuck ina huutoroo e hakkille mum geɗe moraale jamaanu, ko wayi no ɗe Eklesiya haɓata, ngam jogaade doole e dow njiimaandi aadee. Stuck ina huutoroo e ina usta ɓanndu debbo ngam wonde kuutorgal ngam yiɗde mum heɓde laamu e nder jokkondiral mum e golle mum, anndinde ɗum e jawdi mum.<ref>Hans Meissner, ''Franz Stuck'', Berlin, Leipzig, 1899 (German)</ref><ref>Heinrich Voss, "Franz von Stuck 1863–1928. Werkkatalog der Gemälde mit einer Einführung in seinen Symbolismus", in ''Materialien zur Kunst des neunzehnten Jahrhunderts'', Band 1. Prestel, Munich, 1973 (German)</ref> == Njiylawu e golle ilnaaɗe == Henry Ossawa Tanner maa huutoro geɗe e nate von Stuck ngam sosde Salome, golle ɗe ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Hirudus Antipas naamndii hoore Yuhanna lootoowo. Hono no von Stuck nii, Tanner ina yayna ɓanndu debbo mo ɓadtiima ɓuuɓde oo e bulo e ɓuuɓri walla ina taƴa hoore mum e ɓuuɓri. Tanner ina heewi huutoraade bulo ngam wonde mbaydi ruuhu,[11] kono toon konngol ina waawi rokkude ɗum nafooje ñaawoore ceniinde, ñaawoore walla maayde. Stuck huutoriima kalaaji, hono Johann Wolfgang von Goethe, ngam nafoore hakkille.[11] O meeɗii hollirde wonde bulo ina waawi maande "sirru, haa abada e deeƴre."[11] Kono tan, konngol ngol sellaani e nder deftere von Stuck wiyeteende The Sin ngam rokkude bulo ɗeen nafooje. Kono, e nder ngonka, bulo lelnaango e ɓanndu debbo oo e yeeso ɓuuɓngo e nder deftere von Stuck wiyeteende The Sin ina waawi wonde maande maayde walla ñaawoore. Debbo gonɗo e natal von Stuck oo, hono no natal Tanner nii, heewaani kulhuli; bulo ina wondi e sirlu e jarribo ko wayi no ƴattoore e jeertinaango. Ɓanndu jarribordu femme fatale, yiɗde umminde njiimaandi, ina taarnaa e niɓɓere, kadi ɓuuɓri oraas dow ɓalewol debbo ina waawi wonde maande jeyngol.[12] == Tuugnorgal == 92qnhqzohjpwpmpbanv21w2k6tpvucv 161774 161773 2026-04-09T13:19:28Z Isa Oumar 9821 161774 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sin''' ( Almaañ : Die Sünde )<ref name="sothebys2">{{Cite web|url=http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2014/19th-century-european-art-n09218/lot.49.html.html|title=Franz von Stuck: ''Die Sünde'' (''The Sin'')|publisher=[[Sotheby's]]|access-date=2016-05-26}}</ref> ko natol naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Franz Stuck waɗi e hitaande 1893. Stuck sosi mbaydiiji sappo e ɗiɗi anndaaɗi e nate ɗee. Won heen e ɗeen ina mbaawi yiyeede e Neue Pinakothek, to Munich, to Galle ngenndiijo, <ref>{{Cite book|last=Brodskaïa|first=Natalia|year=2012|title=Symbolism|location=New York|publisher=Parkstone International|page=180|isbn=978-1-78042-811-6}}</ref>to Berlin, to Palermo, to galle naalankaagal Frye, to Seattle, e to Villa Stuck, to Munich, ɗo nde winndaa e nder Künstleraltar naalanke oo. Ina hollira Hawaa ɓuuɓɗo, mboddi mawndi ina taarii ɓanndu mum. To dow to bannge ñaamo ko ladde jalbunde, heddii ko saraaji ɗii ko niɓɓiɗi.<ref name="sothebys">{{Cite web|url=http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2014/19th-century-european-art-n09218/lot.49.html.html|title=Franz von Stuck: ''Die Sünde'' (''The Sin'')|publisher=[[Sotheby's]]|access-date=2016-05-26}}</ref> == Tariya == Ko adii ndeeɗoo natal ko natal Stuck, History of the Allegories and Emblems, yaltunde e hitaande 1884. Ina hollita nate debbo ina darii hakkunde coloŋaaji jogiiɗi alkule Dorik. Feccere koloñaaluuji jogiiɗi kapitaaluuji Doric kadi ina mbaɗi banngeeji kaɓirgal mahdi gilded ngam ndeeɗoo nate caggal hitaande 1893. Ko e oon sahaa, sifaa debbo erotik, hono femme fatale, ina ummoo e gite jaajɗe, e comci ɓutti ɗi teeminannde 19ɓiire joofi, e pose seductive hono maande Stuck. Motif oo miijanoo ko ƴellitaare nate Stuck ɗe o winndi e hitaande 1889, wiyeteende Sensuality (Die Sinnlichkeit). Sin fuɗɗii hollireede ko e hitaande 1893, e koolol gadanol Secession Munich, ɗo ngol waɗi ƴaañgal. Ko Neue Pinakothek soodi ɗum to Munich, ɗum wonti njuɓɓudi teskinndi e njulaagu wonande Stuck.[1] Gila ndeen nde wonti pentol maande wonande dille maandeeji. E hitaande 1899 to Vienne nde heɓi "medal kaŋŋe dowla" fawaade e naalankooɓe jananɓe. E nder Villa Stuck, timmuɗo e hitaande 1898, natal ngal ina jogii maanaa keeriiɗo. Gila 1901, mbaydi The Sin jogiindi kaɓirgal kaŋŋe ina fawii e dow sifaa "altar" e nder suudu Stuck ndeen. Nde hiisetenoo ko "caɗeele nokkuure e ideal galle oo".<ref>{{Cite book|last=Brodskaïa|first=Natalia|year=2012|title=Symbolism|location=New York|publisher=Parkstone International|page=180|isbn=978-1-78042-811-6}}</ref><ref>{{Cite book|last=Brodskaïa|first=Natalia|year=2012|title=Symbolism|location=New York|publisher=Parkstone International|page=180|isbn=978-1-78042-811-6}}</ref> == Limtol == Wideyooji yaajɗi ikon wideyoo Detaay Stuck's The Sin, holliroowo hoore mboddi, Smarthistory Natal ngal ko Neue Pinakothek jeyi ɗum gila 1893. Sin ko natal njuuteendi ɓalndu ; yeeso debbo oo hollirtee ko natal tataɓal, yeeso mboddi ndii hollirtee ko natal en face. Debbo holliraaɗo oo ko Anna Maria Brandmaier ummoriiɗo Bayerdilling, giɗo cukaagu mum, kadi ko mbaydi Stuck, jokkondirɗo e gite ƴeewoowo oo. Yeeso makko ina ɓuuɓna, kono gite makko mawɗe ɗe ɓuuɓri daneeri ina peeña ina njirloo banngeeji bannge nano. Hunnduko ina udditee. So en tuugniima e heddiiɓe e yeeso ɓee, ɗeen gite ina mbaɗa mbaydi chiaroscuro tiiɗndi. Gaasa ɓaleejo juutɗo ina taaroo ɓanndu nduu fotde daneejo e ɓuuɓri mum feccere yi’eteendi. Nipple e navel ina mbaɗa ŋorol tatiwol ɓuuɓngol les ngol toɓɓe mum en e nder mbaydi pentol ngol. Mbooy mawngo mawngo, daneejo, fawaade e nate daneeje, ina taaroo ɓanndu mum e daande mum, ina feeña, hoore mum ina fawii e dow ŋoral debbo oo ñaamo, ina ndaara kadi ƴeewoowo oo no feewi. Hoore mboddi ina jogii gite teeŋtuɗe e hunduko udditiingo e ƴiye daabaaji tippudi, ko ɗum woni faandaare mum ko ustude jokkondiral e sifaa kulɓiniiɗo daaba oo wonande yiyoowo. Motif mboodi, nder jokkindiral bee debbo, don hawti bee doggol Alkawal Kesal, nden ɗum holli nder deftere Fuɗɗannde. Ko noon mboddi ndii hollirtee e natal Stuck ngal, ko maande seerndude e kulhuli. Dow e bannge ñaamo ɓanndu debbo oo daneejo, ko mbaydi oraas ina waɗi mbaydi, ina waawi siforeede no yiite jeyngol wonande ɓeen ƴaañiiɓe e jarribooji e bakkaat. Siyno pentoowo oo mo majjere mum ina tawee kadi e ndeeɗoo nokkuure koloñaal e nder binndol tippudi makko: FRANZ STVCK. So wonaa ɗuum, caggal mum ina ɓalee no feewi, alaa luggiɗde. Natal architectural ngal ina jogii maanaa keeriiɗo wonande natal ngal. Ina yiɗaa teeŋtinde keeriindi nate ɗee e nder kollirɗe, ɗe keewi heewde e oon sahaa, e ƴellitde hakkillaaji yiyooɓe. Kadi, kaɓirgal ngal ina jogii tiitoonde nate ɗee e mbaadi binndol keeringol jamaanu: DIE SUENDE. E nder mbaydiiji goɗɗi nate ɗee, tiitoonde ndee ko DIE SVENDE, V e E ina peeña e ligature. Ɗoo ina waawi teskeede wonde Stuck ina joginoo humpito e nder diisnondiral, e naalanke grafik e nate. Stuck yi'i kaɓirɗe makko ɗe o waɗi e juuɗe makko ko e nder golle taktik, ɗo o tagi tan e nder golle makko, kono kadi o mahii heen nguurndam makko naalankaagal fof.<ref>Hans Meissner, ''Franz Stuck'', Berlin, Leipzig, 1899 (German)</ref><ref>Heinrich Voss, "Franz von Stuck 1863–1928. Werkkatalog der Gemälde mit einer Einführung in seinen Symbolismus", in ''Materialien zur Kunst des neunzehnten Jahrhunderts'', Band 1. Prestel, Munich, 1973 (German)</ref> == Jaayɗe == Won heen ko 11 mbaydiiji motif bakkaat mo Franz Stuck waɗi, ina heen mbaydi ndii ko pentol nebam e mbaydi kaŋŋe gooto gooto. Kono tan, nayi ina ŋakki.<ref>{{cite web|publisher=Staatliche Museen zu Berlin|title=Die Sünde Bild um 1912|url=https://id.smb.museum/object/967504/die-s%C3%BCnde}}</ref> == Lartol == E wiyde firooji hannde ɗii, natal ngal fotnoo ko hollirde debbo oo, mo nganndu-ɗaa ina jogii « jokkere enɗam » hono « jom suudu gorko ». Firooji hannde ɗii ina njiyra e maggal ko ɓuri heewde e sifaa mbaylaandi, mbaylaandi e mbaylaandi. E fawaade e ɗuum, mboddi ndii ina hollira tan ko ɓanndu debbo oo ngam rokkude ɗum darnde luural. Kala jiɗɗo ɗum ina foti hulde yiite jeynge, maande nokku oraas to dow ñaamo. Stuck ina huutoroo e hakkille mum geɗe moraale jamaanu, ko wayi no ɗe Eklesiya haɓata, ngam jogaade doole e dow njiimaandi aadee. Stuck ina huutoroo e ina usta ɓanndu debbo ngam wonde kuutorgal ngam yiɗde mum heɓde laamu e nder jokkondiral mum e golle mum, anndinde ɗum e jawdi mum.<ref>Hans Meissner, ''Franz Stuck'', Berlin, Leipzig, 1899 (German)</ref><ref>Heinrich Voss, "Franz von Stuck 1863–1928. Werkkatalog der Gemälde mit einer Einführung in seinen Symbolismus", in ''Materialien zur Kunst des neunzehnten Jahrhunderts'', Band 1. Prestel, Munich, 1973 (German)</ref> == Njiylawu e golle ilnaaɗe == Henry Ossawa Tanner maa huutoro geɗe e nate von Stuck ngam sosde Salome, golle ɗe ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Hirudus Antipas naamndii hoore Yuhanna lootoowo. Hono no von Stuck nii, Tanner ina yayna ɓanndu debbo mo ɓadtiima ɓuuɓde oo e bulo e ɓuuɓri walla ina taƴa hoore mum e ɓuuɓri. Tanner ina heewi huutoraade bulo ngam wonde mbaydi ruuhu,[11] kono toon konngol ina waawi rokkude ɗum nafooje ñaawoore ceniinde, ñaawoore walla maayde. Stuck huutoriima kalaaji, hono Johann Wolfgang von Goethe, ngam nafoore hakkille.[11] O meeɗii hollirde wonde bulo ina waawi maande "sirru, haa abada e deeƴre."[11] Kono tan, konngol ngol sellaani e nder deftere von Stuck wiyeteende The Sin ngam rokkude bulo ɗeen nafooje. Kono, e nder ngonka, bulo lelnaango e ɓanndu debbo oo e yeeso ɓuuɓngo e nder deftere von Stuck wiyeteende The Sin ina waawi wonde maande maayde walla ñaawoore. Debbo gonɗo e natal von Stuck oo, hono no natal Tanner nii, heewaani kulhuli; bulo ina wondi e sirlu e jarribo ko wayi no ƴattoore e jeertinaango. Ɓanndu jarribordu femme fatale, yiɗde umminde njiimaandi, ina taarnaa e niɓɓere, kadi ɓuuɓri oraas dow ɓalewol debbo ina waawi wonde maande jeyngol.[12] == Tuugnorgal == mi1js8p1fvoymwnicwc04syl2yhkpyk Simona Necidová 0 39301 161775 2026-04-09T13:26:05Z Apdoull 7630 Created page with "Simona Necidová (jibinaa ko 20 lewru Yarkomaa 1994) ko deenoowo fuku koyɗe Cekoslowaki, fiytotooɗo e fedde Cekoslowaki diɗɗal gadanal biyeteengal Slavia Prague e fedde ngenndiire Cekoslowaki. Mawniiko gorko biyeteeɗo Tomáš Necid kadi ko fukuyanke winndereyanke.<ref>{{cite news|last1=Trunečka|first1=Ondřej|title=Necidovi střílejí oba. Bratr i sestra|url=http://fotbal.idnes.cz/necidovi-strileji-oba-bratr-i-sestra-d7h-/fot_dsouteze.aspx?c=A080923_225707_fot_dso..." 161775 wikitext text/x-wiki Simona Necidová (jibinaa ko 20 lewru Yarkomaa 1994) ko deenoowo fuku koyɗe Cekoslowaki, fiytotooɗo e fedde Cekoslowaki diɗɗal gadanal biyeteengal Slavia Prague e fedde ngenndiire Cekoslowaki. Mawniiko gorko biyeteeɗo Tomáš Necid kadi ko fukuyanke winndereyanke.<ref>{{cite news|last1=Trunečka|first1=Ondřej|title=Necidovi střílejí oba. Bratr i sestra|url=http://fotbal.idnes.cz/necidovi-strileji-oba-bratr-i-sestra-d7h-/fot_dsouteze.aspx?c=A080923_225707_fot_dsouteze_ot|accessdate=1 September 2016|publisher=iDNES.cz|date=23 September 2008|language=cs}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.uefa.com/uefaeuropaleague/news/0236-0e1677d61ea9-e7a5ba3b7978-1000--europe-s-footballing-brothers-and-sisters/|title=Europe's footballing brothers and sisters|publisher=[[UEFA]]|date=9 February 2017}}</ref> Golle kippu Necidová naati Slavia Prague e hitaande 2007, o naati e kippu gadano e nder yontere 2011-12. E nder kawgel rewɓe UEFA 2015–16, o waɗii gool ngol Slavia heɓi 2-1 e Zvezda Perm ko ɗum addani kippu makko naatde e kawgel ngel.<ref>{{cite web|url=https://www.uefa.com/uefaeuropaleague/news/0236-0e1677d61ea9-e7a5ba3b7978-1000--europe-s-footballing-brothers-and-sisters/|title=Europe's footballing brothers and sisters|publisher=[[UEFA]]|date=9 February 2017}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele E nder kawgel Siprus 2016 Necidová waɗii gool cakkitiingol e Galles ngam heɓde 1-0 e leydi Cekoslowaki. Golle winndereeje Limlebbi laaɓtuɗi ko fayti e pottital ngal 12 oktoobar 2022.[6] No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 4 mars 2016 Stade Paralimni, Paralimni, Siprus Finlande 1–0 3–1 2016 Kop rewɓe Siprus 2. 7 marse 2016 Galles 1-0 1-0 3. 27 noowammbar 2022 Stade Městský, Ostrava, Cekoslowaki Pays-Bas 2–1 2–2 2023 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere FIFA rewɓe – UEFA Groupe C == Tuugnorgal == 5qz0qwh81finhj5enfu2r4nr4zbsz1u A Mother's Duty 0 39302 161777 2026-04-09T13:33:09Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Kuugal yumma (1658-1660) ko natal Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch, ngal nebam waɗi e jamaanu kaŋŋe. Ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte Amsterdam, e ñamlagol suudu defte Rijks. Limtol Ndeeɗoo natal Hooch hollirta debbo ina ɓuuɓna ƴiye cukalel, ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1910, winndi : 71. YUMMA WAƊA ƁIƊƊO MUM. Sm. 33, 4, 67; de G. 5. E nder suudu 6aleeru ina joocfii debbo ina 6oornii wutte to bannge nyaamo. O ɓoornii ko wutte..." 161777 wikitext text/x-wiki Kuugal yumma (1658-1660) ko natal Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch, ngal nebam waɗi e jamaanu kaŋŋe. Ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte Amsterdam, e ñamlagol suudu defte Rijks. Limtol Ndeeɗoo natal Hooch hollirta debbo ina ɓuuɓna ƴiye cukalel, ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1910, winndi : 71. YUMMA WAƊA ƁIƊƊO MUM. Sm. 33, 4, 67; de G. 5. E nder suudu 6aleeru ina joocfii debbo ina 6oornii wutte to bannge nyaamo. O ɓoornii ko wutte boɗeejo e wutte daneejo, omo de-lousa ɓiyiiko debbo ina sujjana yeeso makko ina jogii hoore mum e nder koyɗe mum. Caggal makko ko leeso toowngo, ɓuuɓngo, ngo ridooji; jappeere cukalel ina darii e yeeso ñaamo. Damal nano ngal, sara maggal ko dogdu tokoosru, ina udditoo e suudu ɗiɗaɓuru, e nder damal maggal ina yi’ee gesa ina waɗi leɗɗe ɓutte. Ko ɗum jeyi e natal ɓurngal laaɓtude ngal De Hooch waɗi to Hollande. [Yeew 74.] Siynaama e jappeere "Pr d' hooch"; kanndaa e dow panel, 21 inch e 24 inch. Ko selli ko E. Boursse winndi e catal 1887 to Rijksmuseum ; siyno ngoo ko goonga no feewi, tee ina siforee no sikke nii e nder catal 1905. Gerard Braamcamp, Amsterdam, ñalnde 31 sulyee 1771, limre 88 (610 florin, Van der Dussen), (ƴeew kadi Hoet, ii. 504). J. L. van der Dussen, to Amsterdam, ñalnde 31 oktoobar 1774, limre 7 (750 florin). J. J. de J. J. de Faesch, to Amsterdam, ñalnde 3 sulyee 1833, limre 20 (3500 florin ɓeydi heen 7 1/2 e nder teemedere, soodaa e nder; walla 2590 florin, Jansen wonande Moget). Amsterdam, ñalnde 24 abriil 1838, limre 18 (3311 florin, Brondgeest). Naane e nder mooɓondiral Van der Hoop, Amsterdam. Jooni noon e nder suudu defte Rijks to Amsterdam, dokkal Van der Hoop ; Nokku 1250 e nder catal 1905 (ko adii ɗuum ko Nokku 685). Tuugnorgal o1eo2ivqqgktiupe5d9ngos4efdbb0k 161778 161777 2026-04-09T13:34:18Z SUZYFATIMA 13856 161778 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kuugal yumma (1658-1660)''' ko natal Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch, ngal nebam waɗi e jamaanu kaŋŋe. Ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte Amsterdam, e ñamlagol suudu defte Rijks. Limtol Ndeeɗoo natal Hooch hollirta debbo ina ɓuuɓna ƴiye cukalel, ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1910, winndi : 71. YUMMA WAƊA ƁIƊƊO MUM. Sm. 33, 4, 67; de G. 5. E nder suudu 6aleeru ina joocfii debbo ina 6oornii wutte to bannge nyaamo. O ɓoornii ko wutte boɗeejo e wutte daneejo, omo de-lousa ɓiyiiko debbo ina sujjana yeeso makko ina jogii hoore mum e nder koyɗe mum. Caggal makko ko leeso toowngo, ɓuuɓngo, ngo ridooji; jappeere cukalel ina darii e yeeso ñaamo. Damal nano ngal, sara maggal ko dogdu tokoosru, ina udditoo e suudu ɗiɗaɓuru, e nder damal maggal ina yi’ee gesa ina waɗi leɗɗe ɓutte. Ko ɗum jeyi e natal ɓurngal laaɓtude ngal De Hooch waɗi to Hollande. [Yeew 74.] Siynaama e jappeere "Pr d' hooch"; kanndaa e dow panel, 21 inch e 24 inch. Ko selli ko E. Boursse winndi e catal 1887 to Rijksmuseum ; siyno ngoo ko goonga no feewi, tee ina siforee no sikke nii e nder catal 1905. Gerard Braamcamp, Amsterdam, ñalnde 31 sulyee 1771, limre 88 (610 florin, Van der Dussen), (ƴeew kadi Hoet, ii. 504). J. L. van der Dussen, to Amsterdam, ñalnde 31 oktoobar 1774, limre 7 (750 florin). J. J. de J. J. de Faesch, to Amsterdam, ñalnde 3 sulyee 1833, limre 20 (3500 florin ɓeydi heen 7 1/2 e nder teemedere, soodaa e nder; walla 2590 florin, Jansen wonande Moget). Amsterdam, ñalnde 24 abriil 1838, limre 18 (3311 florin, Brondgeest). Naane e nder mooɓondiral Van der Hoop, Amsterdam. Jooni noon e nder suudu defte Rijks to Amsterdam, dokkal Van der Hoop ; Nokku 1250 e nder catal 1905 (ko adii ɗuum ko Nokku 685). == Tuugnorgal == tpjq6tywj6x7uprcw7g7t9kw4k7awa0 161779 161778 2026-04-09T13:36:55Z SUZYFATIMA 13856 161779 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kuugal yumma (1658-1660)''' ko natal Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch, ngal nebam waɗi e jamaanu kaŋŋe. Ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte Amsterdam, e ñamlagol suudu defte Rijks. Limtol Ndeeɗoo natal Hooch hollirta debbo ina ɓuuɓna ƴiye cukalel, ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1910, winndi : 71. YUMMA WAƊA ƁIƊƊO MUM. Sm. 33, 4, 67; de G. 5. E nder suudu 6aleeru ina joocfii debbo ina 6oornii wutte to bannge nyaamo. O ɓoornii ko wutte boɗeejo e wutte daneejo, omo de-lousa ɓiyiiko debbo ina sujjana yeeso makko ina jogii hoore mum e nder koyɗe mum. Caggal makko ko leeso toowngo, ɓuuɓngo, ngo ridooji; jappeere cukalel ina darii e yeeso ñaamo. Damal nano ngal, sara maggal ko dogdu tokoosru, ina udditoo e suudu ɗiɗaɓuru, e nder damal maggal ina yi’ee gesa ina waɗi leɗɗe ɓutte. Ko ɗum jeyi e natal ɓurngal laaɓtude ngal De Hooch waɗi to Hollande. [Yeew 74.] Siynaama e jappeere "Pr d' hooch"; kanndaa e dow panel, 21 inch e 24 inch. Ko selli ko E. Boursse winndi e catal 1887 to Rijksmuseum ; siyno ngoo ko goonga no feewi, tee ina siforee no sikke nii e nder catal 1905. Gerard Braamcamp, Amsterdam, ñalnde 31 sulyee 1771, limre 88 (610 florin, Van der Dussen), (ƴeew kadi Hoet, ii. 504). J. L. van der Dussen, to Amsterdam, ñalnde 31 oktoobar 1774, limre 7 (750 florin). J. J. de J. J. de Faesch, to Amsterdam, ñalnde 3 sulyee 1833, limre 20 (3500 florin ɓeydi heen 7 1/2 e nder teemedere, soodaa e nder; walla 2590 florin, Jansen wonande Moget). Amsterdam, ñalnde 24 abriil 1838, limre 18 (3311 florin, Brondgeest). Naane e nder mooɓondiral Van der Hoop, Amsterdam. Jooni noon e nder suudu defte Rijks to Amsterdam, dokkal Van der Hoop ; Nokku 1250 e nder catal 1905 (ko adii ɗuum ko Nokku 685).<ref>[https://archive.org/stream/catalogueraisonn01hofsuoft#page/569/mode/1up Comparative table] of catalog entries between John Smith's first [[Catalogue raisonné]] of Hooch and Hofstede de Groot's first list of Hooch paintings published in [[Oud Holland]]</ref><ref>"Transcendence in Ordinary Domestic Life", Wall Street Journal, August 19, 2017</ref><ref>[https://archive.org/stream/catalogueraisonn01hofsuoft#page/495/mode/1up entry 71 for Mother Combing her Child's Hair] in Hofstede de Groot, 1908</ref> == Tuugnorgal == <references /> o33bi24l6jxug1ipghnxymwvp308lf5 Megan Marsden 0 39303 161780 2026-04-09T13:38:46Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Megan Marsden (jibinaa ko Megan McCunniff ; 6 suwee 1962) ko jannginoowo jimɗi Ameriknaajo, gonnooɗo jimɗiyanke kolees. Marsden ina joginoo golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah e kippu Utah Red Rocks mooftuɗo ko ina ɓura duuɓi capanɗe tati ; ko almuudo-atleet e ko coftuɗo. Gila 2010, ko kanko woni Co-Head Coach e porogaraam Red Rocks, o renndini golle ɗee e jom suudu makko Greg Marsden haa nde o woppi golle caggal nde o joofni golle makko e hitaande..." 161780 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Megan Marsden (jibinaa ko Megan McCunniff ; 6 suwee 1962) ko jannginoowo jimɗi Ameriknaajo, gonnooɗo jimɗiyanke kolees. Marsden ina joginoo golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah e kippu Utah Red Rocks mooftuɗo ko ina ɓura duuɓi capanɗe tati ; ko almuudo-atleet e ko coftuɗo. Gila 2010, ko kanko woni Co-Head Coach e porogaraam Red Rocks, o renndini golle ɗee e jom suudu makko Greg Marsden haa nde o woppi golle caggal nde o joofni golle makko e hitaande 2015. Ko o almuudo-atleet, Marsden ina heddii e gooto e ɓurɓe waawde golle e nder Utah, keɓɗo tiitooɗe tati gooto gooto e nder leydi ndii. Jaambaraagal makko, e nder golle makko, e nder golle makko, e nder golle makko, addani Marsden heɓde njeenaaje ko wayi no njeenaari Honda (1984), e njeenaari Pac-12 (2014). Tuugnorgal 07fhdoq55wwm7lgrnc3brpb6q8q4yys 161787 161780 2026-04-09T13:46:54Z Ilya Discuss 10103 161787 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Megan Marsden''' (jibinaa ko Megan McCunniff ; 6 suwee 1962) ko jannginoowo jimɗi Ameriknaajo, gonnooɗo jimɗiyanke kolees. Marsden ina joginoo golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah e kippu Utah Red Rocks mooftuɗo ko ina ɓura duuɓi capanɗe tati ; ko almuudo-atleet e ko coftuɗo. Gila 2010, ko kanko woni Co-Head Coach e porogaraam Red Rocks, o renndini golle ɗee e jom suudu makko Greg Marsden haa nde o woppi golle caggal nde o joofni golle makko e hitaande 2015. Ko o almuudo-atleet, Marsden ina heddii e gooto e ɓurɓe waawde golle e nder Utah, keɓɗo tiitooɗe tati gooto gooto e nder leydi ndii. Jaambaraagal makko, e nder golle makko, e nder golle makko, e nder golle makko, addani Marsden heɓde njeenaaje ko wayi no njeenaari Honda (1984), e njeenaari Pac-12 (2014). Tuugnorgal 0aznbc0wj7ghyn8t01aa3q4x76wia6v 161788 161787 2026-04-09T13:48:46Z Ilya Discuss 10103 161788 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Megan Marsden''' (jibinaa ko Megan McCunniff ; 6 suwee 1962) ko jannginoowo jimɗi Ameriknaajo, gonnooɗo jimɗiyanke kolees. Marsden ina joginoo golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah e kippu Utah Red Rocks mooftuɗo ko ina ɓura duuɓi capanɗe tati ; ko almuudo-atleet e ko coftuɗo. Gila 2010, ko kanko woni Co-Head Coach e porogaraam Red Rocks, o renndini golle ɗee e jom suudu makko Greg Marsden haa nde o woppi golle caggal nde o joofni golle makko e hitaande 2015. Ko o almuudo-atleet, Marsden ina heddii e gooto e ɓurɓe waawde golle e nder Utah, keɓɗo tiitooɗe tati gooto gooto e nder leydi ndii. Jaambaraagal makko, e nder golle makko, e nder golle makko, e nder golle makko, addani Marsden heɓde njeenaaje ko wayi no njeenaari Honda (1984), e njeenaari Pac-12 (2014). == Tuugnorgal == 08bim7f08f45h0drz2o6nbvz2r3z4uo 161813 161788 2026-04-09T15:04:38Z Ilya Discuss 10103 161813 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Megan Marsden''' (jibinaa ko Megan McCunniff ; 6 suwee 1962) ko jannginoowo jimɗi Ameriknaajo, gonnooɗo jimɗiyanke kolees. Marsden ina joginoo golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah e kippu Utah Red Rocks mooftuɗo ko ina ɓura duuɓi capanɗe tati ; ko almuudo-atleet e ko coftuɗo. Gila 2010, ko kanko woni Co-Head Coach e porogaraam Red Rocks, o renndini golle ɗee e jom suudu makko Greg Marsden haa nde o woppi golle caggal nde o joofni golle makko e hitaande 2015. Ko o almuudo-atleet, Marsden ina heddii e gooto e ɓurɓe waawde golle e nder Utah, keɓɗo tiitooɗe tati gooto gooto e nder leydi ndii. Jaambaraagal makko, e nder golle makko, e nder golle makko, e nder golle makko, addani Marsden heɓde njeenaaje ko wayi no njeenaari Honda (1984), e njeenaari Pac-12 (2014).<ref>{{cite web|url=http://utahutes.com/news/2009/7/23/Megan_Marsden_Named_Co_Head_Coach.aspx|title=Megan Marsden Named Co-Head Coach|website=University of Utah Athletics|date=23 July 2009|access-date=2 February 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://utahutes.com/news/2015/4/20/Greg_Marsden_Announces_Retirement_after_40_Years_as_Utah_Gymnastics_Coach.aspx|title=Greg Marsden Announces Retirement after 40 Years as Utah Gymnastics Coach|website=University of Utah Athletics|date=20 April 2015|access-date=2 February 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://grfx.cstv.com/photos/schools/utah/sports/w-gym/auto_pdf/2014-15/misc_non_event/mg-15-records.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304210228/http://grfx.cstv.com/photos/schools/utah/sports/w-gym/auto_pdf/2014-15/misc_non_event/mg-15-records.pdf|archive-date=4 March 2016|title=Utah Gymnastics Records/Awards}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/gymnastics|title=Gymnastics|website=CWSA|access-date=2 February 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pac-12.com/article/2014/03/22/utah-crowned-2014-pac-12-womens-gymnastics-champion|archive-url=https://web.archive.org/web/20140325140350/http://pac-12.com/article/2014/03/22/utah-crowned-2014-pac-12-womens-gymnastics-champion|url-status=dead|archive-date=March 25, 2014|title=Utah crowned 2014 Pac-12 women's gymnastics champion|date=March 22, 2014|website=Pac-12 Conference|access-date=2 February 2019}}</ref> == Tuugnorgal == ht50bt3pwmyjq6ww7gfps6o0njhi1b2 Mother with Child 0 39304 161781 2026-04-09T13:38:49Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Yumma e Ɓiɗɗo, anndiraa kadi Nurse, ko deftere naalankaagal nebam nde naalanke jamaanu Maseduwaan biyeteeɗo Nikola Martinoski sosi gila e kitaale 1930 haa 1960. Nate ɗee ina kollita debbo Romaaninaajo Maseduwaan ina ñammina cukalel. Golle ɗee ɓuri huutoraade ko pentiir nebam e dow canvas. Golle ɗee hannde ina njeyaa e geɗe naalankaagal ɓurɗe laaɓtude e nder naalankaagal Maseduwaan hannde ngal. Tuugnorgal" 161781 wikitext text/x-wiki Yumma e Ɓiɗɗo, anndiraa kadi Nurse, ko deftere naalankaagal nebam nde naalanke jamaanu Maseduwaan biyeteeɗo Nikola Martinoski sosi gila e kitaale 1930 haa 1960. Nate ɗee ina kollita debbo Romaaninaajo Maseduwaan ina ñammina cukalel. Golle ɗee ɓuri huutoraade ko pentiir nebam e dow canvas. Golle ɗee hannde ina njeyaa e geɗe naalankaagal ɓurɗe laaɓtude e nder naalankaagal Maseduwaan hannde ngal. Tuugnorgal 0qfc0s4utycmk2gocswe9qcvaxmgm7k 161782 161781 2026-04-09T13:39:45Z SUZYFATIMA 13856 161782 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yumma e Ɓiɗɗo, anndiraa kadi Nurse''', ko deftere naalankaagal nebam nde naalanke jamaanu Maseduwaan biyeteeɗo Nikola Martinoski sosi gila e kitaale 1930 haa 1960. Nate ɗee ina kollita debbo Romaaninaajo Maseduwaan ina ñammina cukalel. Golle ɗee ɓuri huutoraade ko pentiir nebam e dow canvas. Golle ɗee hannde ina njeyaa e geɗe naalankaagal ɓurɗe laaɓtude e nder naalankaagal Maseduwaan hannde ngal. == Tuugnorgal == akhj5o7pgxqit8disllp9vpm6vtxl7k 161783 161782 2026-04-09T13:43:31Z SUZYFATIMA 13856 161783 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yumma e Ɓiɗɗo, anndiraa kadi Nurse''', ko deftere naalankaagal nebam nde naalanke jamaanu Maseduwaan biyeteeɗo Nikola Martinoski sosi gila e kitaale 1930 haa 1960. Nate ɗee ina kollita debbo Romaaninaajo Maseduwaan ina ñammina cukalel. Golle ɗee ɓuri huutoraade ko pentiir nebam e dow canvas. Golle ɗee hannde ina njeyaa e geɗe naalankaagal ɓurɗe laaɓtude e nder naalankaagal Maseduwaan hannde ngal<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=eSEIAQAAMAAJ|title=Kulturen život, Volume 33|publisher=Kulturno-prosvetnata zaednica na Makedonija|year=1988|location=Skopje, Macedonia|pages=32}}</ref>.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=Lug9AAAAMAAJ|title=Istorija na makedonskiot narod|author=Mihailo Apostolski, Aleksandar Stojanovski|year=1972|location=Skopje, Macedonia|pages=297}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.martinoski.mk/mk/painting_175.html|title=''Mother with Child'' (description)|publisher=martinovski.mk|work=[[Nikola Martinoski]]|date=2009|accessdate=15 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130213030857/http://www.martinoski.mk/mk/painting_175.html|archive-date=13 February 2013|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.dlum.org.mk/mk/osnovopoloznik.asp?id=3|title=Nikola Martinoski: Mother with Child|publisher=Organization of Artists of Macedonia|date=2007|accessdate=15 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131110100835/http://www.dlum.org.mk/mk/osnovopoloznik.asp?id=3|archive-date=10 November 2013|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://daily.mk/forward/1679576/prazni-ochi-i-magichen-realizam|title=Nikola Martinoski|work=[[Nova Makedonija]]|date=2009|accessdate=15 September 2013|author=Vladimir Velichkovski}}</ref><ref>{{cite web|url=http://star.vest.com.mk/default.asp?id=69905&idg=4&idb=1014&rubrika=Kultura|archive-url=https://archive.today/20130915143429/http://star.vest.com.mk/default.asp?id=69905&idg=4&idb=1014&rubrika=Kultura|url-status=dead|archive-date=2013-09-15|title=Drawing and Paintings by Nikola Martinoski|work=Vest (newspaper)|date=2001|accessdate=15 September 2013}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 5gk780cu81ef06anbjwv4zdujqkq7j1 Mother with a Child and a Chambermaid 0 39305 161785 2026-04-09T13:45:39Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Yumma e ɓiɗɗo e golloowo suudu (1665-1668) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte Amsterdam. Ko ɗum woni natal ɗiɗaɓal de Hooch ngal Hofstede de Groot winndi e hitaande 1908, winndi : 2. YUMMA JOƊƊO ƁIƊƊO E CHAMBERMAID. Sm. 31 e Suppl. 12; deG. 4. To bannge nano, kono sara hakkunde natal ngal, debbo ina jooɗii, ina jogii cu..." 161785 wikitext text/x-wiki Yumma e ɓiɗɗo e golloowo suudu (1665-1668) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte Amsterdam. Ko ɗum woni natal ɗiɗaɓal de Hooch ngal Hofstede de Groot winndi e hitaande 1908, winndi : 2. YUMMA JOƊƊO ƁIƊƊO E CHAMBERMAID. Sm. 31 e Suppl. 12; deG. 4. To bannge nano, kono sara hakkunde natal ngal, debbo ina jooɗii, ina jogii cukalel tokosel e dow koyngal mum e junngo mum nano. Omo ɓoornii wutte daneejo ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo boɗeejo; to bannge ñaamo makko ko ɓiɗngel wicker. Ko ɓuri woɗɗude caggal, to bannge ñaamo laylaytol ngol, debbo suudu ina ɓuuɓna leydi tile. Naange jalboore ina ummoo e feɗeendu toowndu to bannge nano, ina yayna ŋoral caggal, ngal natal fawii e dow mum. Natal goɗngal ina fawii e dow ŋoral; les ko jappeere. E yeeso nano ko taabal ina waɗi mbaydi, dow mum ko ɓuuɓri. Damal udditiingal caggal ina hollira yiyngo kanndaa ina waɗi jolngo kaaƴe e galle naange. Siynaama "P. D. Hooch"; panel oak, 14 1/2 inch e 16 1/2 inch. Koppi mum ina woni e nder galle defte Stockholm. Yeeyirde: P. Locquet, to Amsterdam, ñalnde 22 suwee 1783, limre 139 (355 florin, Delfos). Jurriaans, ñalnde 28 ut 1817 (990 florin, De Vries). G. Simmelpennink, to Amsterdam, ñalnde 12 sulyee 1819, limre 40 (799 florin, De Vries). Amsterdam, ñalnde 14 mee 1832, limre 37 (925 florin, De Vries). E nder deftere Van der Hoop, hitaande 1842 (Sm.). Jooni noon e nder suudu defte Rijks to Amsterdam, limre 1252 e nder catal 1903 (ko adii limre 684). Tuugnorgal ra89glr1lqzd0e0doqcd3bwqpsc1au7 161786 161785 2026-04-09T13:46:48Z SUZYFATIMA 13856 161786 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yumma e ɓiɗɗo e golloowo suudu (1665-1668)''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte Amsterdam. Ko ɗum woni natal ɗiɗaɓal de Hooch ngal Hofstede de Groot winndi e hitaande 1908, winndi : 2. YUMMA JOƊƊO ƁIƊƊO E CHAMBERMAID. Sm. 31 e Suppl. 12; deG. 4. To bannge nano, kono sara hakkunde natal ngal, debbo ina jooɗii, ina jogii cukalel tokosel e dow koyngal mum e junngo mum nano. Omo ɓoornii wutte daneejo ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo boɗeejo; to bannge ñaamo makko ko ɓiɗngel wicker. Ko ɓuri woɗɗude caggal, to bannge ñaamo laylaytol ngol, debbo suudu ina ɓuuɓna leydi tile. Naange jalboore ina ummoo e feɗeendu toowndu to bannge nano, ina yayna ŋoral caggal, ngal natal fawii e dow mum. Natal goɗngal ina fawii e dow ŋoral; les ko jappeere. E yeeso nano ko taabal ina waɗi mbaydi, dow mum ko ɓuuɓri. Damal udditiingal caggal ina hollira yiyngo kanndaa ina waɗi jolngo kaaƴe e galle naange. Siynaama "P. D. Hooch"; panel oak, 14 1/2 inch e 16 1/2 inch. Koppi mum ina woni e nder galle defte Stockholm. Yeeyirde: P. Locquet, to Amsterdam, ñalnde 22 suwee 1783, limre 139 (355 florin, Delfos). Jurriaans, ñalnde 28 ut 1817 (990 florin, De Vries). G. Simmelpennink, to Amsterdam, ñalnde 12 sulyee 1819, limre 40 (799 florin, De Vries). Amsterdam, ñalnde 14 mee 1832, limre 37 (925 florin, De Vries). E nder deftere Van der Hoop, hitaande 1842 (Sm.). Jooni noon e nder suudu defte Rijks to Amsterdam, limre 1252 e nder catal 1903 (ko adii limre 684). == Tuugnorgal == frvfn6swqtazyfm7ptii86s41405am1 161789 161786 2026-04-09T13:49:06Z SUZYFATIMA 13856 161789 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yumma e ɓiɗɗo e golloowo suudu (1665-1668)''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte Amsterdam. Ko ɗum woni natal ɗiɗaɓal de Hooch ngal Hofstede de Groot winndi e hitaande 1908, winndi : 2. YUMMA JOƊƊO ƁIƊƊO E CHAMBERMAID. Sm. 31 e Suppl. 12; deG. 4. To bannge nano, kono sara hakkunde natal ngal, debbo ina jooɗii, ina jogii cukalel tokosel e dow koyngal mum e junngo mum nano. Omo ɓoornii wutte daneejo ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo boɗeejo; to bannge ñaamo makko ko ɓiɗngel wicker. Ko ɓuri woɗɗude caggal, to bannge ñaamo laylaytol ngol, debbo suudu ina ɓuuɓna leydi tile. Naange jalboore ina ummoo e feɗeendu toowndu to bannge nano, ina yayna ŋoral caggal, ngal natal fawii e dow mum. Natal goɗngal ina fawii e dow ŋoral; les ko jappeere. E yeeso nano ko taabal ina waɗi mbaydi, dow mum ko ɓuuɓri. Damal udditiingal caggal ina hollira yiyngo kanndaa ina waɗi jolngo kaaƴe e galle naange. Siynaama "P. D. Hooch"; panel oak, 14 1/2 inch e 16 1/2 inch. Koppi mum ina woni e nder galle defte Stockholm. Yeeyirde: P. Locquet, to Amsterdam, ñalnde 22 suwee 1783, limre 139 (355 florin, Delfos). Jurriaans, ñalnde 28 ut 1817 (990 florin, De Vries). G. Simmelpennink, to Amsterdam, ñalnde 12 sulyee 1819, limre 40 (799 florin, De Vries). Amsterdam, ñalnde 14 mee 1832, limre 37 (925 florin, De Vries). E nder deftere Van der Hoop, hitaande 1842 (Sm.). Jooni noon e nder suudu defte Rijks to Amsterdam, limre 1252 e nder catal 1903 (ko adii limre 684).<ref>[https://archive.org/stream/catalogueraisonn01hofsuoft#page/569/mode/1up Comparative table] of catalog entries between John Smith's first [[Catalogue raisonné]] of Hooch and Hofstede de Groot's first list of Hooch paintings published in [[Oud Holland]]</ref><ref>[https://archive.org/stream/catalogueraisonn01hofsuoft#page/475/mode/1up entry 2 for Mother with a Child and a Chambermaid] in Hofstede de Groot, 1908</ref> == Tuugnorgal == <references /> 4h8nl7yz424p9v4wiugf2nykbva3k9y Morning Yawn 0 39306 161790 2026-04-09T13:50:57Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Subaka Yawn ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Norweesnaajo biyeteeɗo Edvard Munch waɗi, gila 1913. Ngol waɗetee ko e nokku pinal Bergen [no], to Bergen. Matinol Natal ngal ina hollita debbo jom suudu ina jooɗii e damal leeso mum ina yawna. To bannge ñaamo ina yiyee feccere e taabal. Tuugnorgal" 161790 wikitext text/x-wiki Subaka Yawn ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Norweesnaajo biyeteeɗo Edvard Munch waɗi, gila 1913. Ngol waɗetee ko e nokku pinal Bergen [no], to Bergen. Matinol Natal ngal ina hollita debbo jom suudu ina jooɗii e damal leeso mum ina yawna. To bannge ñaamo ina yiyee feccere e taabal. Tuugnorgal rdezu86q0ql5vg7n98zro7xdtf4pe8s 161791 161790 2026-04-09T13:51:49Z SUZYFATIMA 13856 161791 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Subaka Yawn''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Norweesnaajo biyeteeɗo Edvard Munch waɗi, gila 1913. Ngol waɗetee ko e nokku pinal Bergen [no], to Bergen. Matinol Natal ngal ina hollita debbo jom suudu ina jooɗii e damal leeso mum ina yawna. To bannge ñaamo ina yiyee feccere e taabal. == Tuugnorgal == j4qbb1lyrcdxcc5qus26p3b4kz900jg 161793 161791 2026-04-09T13:53:35Z SUZYFATIMA 13856 161793 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Subaka Yawn''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Norweesnaajo biyeteeɗo Edvard Munch waɗi, gila 1913. Ngol waɗetee ko e nokku pinal Bergen [no], to Bergen. Matinol Natal ngal ina hollita debbo jom suudu ina jooɗii e damal leeso mum ina yawna. To bannge ñaamo ina yiyee feccere e taabal.<ref>{{cite web|title=Morning Yawn|url=http://www.the-athenaeum.org/art/detail.php?ID=52283|website=The-Athenaeum.org|accessdate=28 June 2016}}</ref><ref>{{cite web|last1=Walusinski|first1=Docteur Olivier|title=baillement-munch|url=https://www.baillement.com/munch.html|website=Baillement.com|accessdate=28 June 2016}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> iolofx6q1k2rhnkl2warukkxep8uxa2 Miss Bentham 0 39307 161794 2026-04-09T13:55:47Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Miss Bentham ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo George Bellows waɗi e hitaande 1906, ina hollira debbo timmuɗo, dariiɗo, ɓuuɓɗo, gila caggal. E hitaande 2015, ko Duɗal Barber to Birmingham, to Angalteer heɓi ɗum. Tariya Bellows waɗi natal ngal, natal mum gadanal, ko e hitaande 1906, o meeɗaa yeeyde ngal. Ko e nder suudu makko tan woni e sahaa maayde makko, ko debbo makko jom suudu makko yeeyti ɗum e hitaande 1985, Andy Warhol. Caggal nde Warho..." 161794 wikitext text/x-wiki Miss Bentham ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo George Bellows waɗi e hitaande 1906, ina hollira debbo timmuɗo, dariiɗo, ɓuuɓɗo, gila caggal. E hitaande 2015, ko Duɗal Barber to Birmingham, to Angalteer heɓi ɗum. Tariya Bellows waɗi natal ngal, natal mum gadanal, ko e hitaande 1906, o meeɗaa yeeyde ngal. Ko e nder suudu makko tan woni e sahaa maayde makko, ko debbo makko jom suudu makko yeeyti ɗum e hitaande 1985, Andy Warhol. Caggal nde Warhol sankii e hitaande 1987, nde soodaa ko mooftuɗo keeriiɗo mo anndaaka, kanko ne sooda ɗum e hitaande 2015, rewrude e yeeyoowo biyeteeɗo Collisart, to Duɗal Barber. Ɓe mbaɗi ɗum e kollirgol ko juuti. Natal ngal ko natal gadanal Barber Ameriknaajo, kadi ko ngal ɗiɗaɓal tan e golle Bellows naatde e defterdu renndo to leydi Angalteer. Hugh Carslake, hooreejo fedde wiyeteende Henry Barber Trust, soodnde natal ngal e innde Duɗal ngal, wiyi : Ko ɗum keɓgol welngol no feewi wonande mooftirgel Barber. Sosnooɗo men oo, hono Lady Barber, hollitii wonde sifaa golle e nder mooɓondiral amen ina foti wonde "nafooje keewɗe e teeŋtuɗe" e nannditinde sifaa golle e nder Galle ngenndiijo e mooɓondiral Wallace, ɗum noon ko ɓeydaare teeŋtunde. Tuugnorgal b36ecu37kxz67up0ny9izhyt4wmlcq8 161795 161794 2026-04-09T13:56:39Z SUZYFATIMA 13856 161795 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Miss Bentham''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo George Bellows waɗi e hitaande 1906, ina hollira debbo timmuɗo, dariiɗo, ɓuuɓɗo, gila caggal. E hitaande 2015, ko Duɗal Barber to Birmingham, to Angalteer heɓi ɗum. Tariya Bellows waɗi natal ngal, natal mum gadanal, ko e hitaande 1906, o meeɗaa yeeyde ngal. Ko e nder suudu makko tan woni e sahaa maayde makko, ko debbo makko jom suudu makko yeeyti ɗum e hitaande 1985, Andy Warhol. Caggal nde Warhol sankii e hitaande 1987, nde soodaa ko mooftuɗo keeriiɗo mo anndaaka, kanko ne sooda ɗum e hitaande 2015, rewrude e yeeyoowo biyeteeɗo Collisart, to Duɗal Barber. Ɓe mbaɗi ɗum e kollirgol ko juuti. Natal ngal ko natal gadanal Barber Ameriknaajo, kadi ko ngal ɗiɗaɓal tan e golle Bellows naatde e defterdu renndo to leydi Angalteer. Hugh Carslake, hooreejo fedde wiyeteende Henry Barber Trust, soodnde natal ngal e innde Duɗal ngal, wiyi : Ko ɗum keɓgol welngol no feewi wonande mooftirgel Barber. Sosnooɗo men oo, hono Lady Barber, hollitii wonde sifaa golle e nder mooɓondiral amen ina foti wonde "nafooje keewɗe e teeŋtuɗe" e nannditinde sifaa golle e nder Galle ngenndiijo e mooɓondiral Wallace, ɗum noon ko ɓeydaare teeŋtunde. == Tuugnorgal == dtzfp24kwr8z7cy9igd5y4mfek1tv5p 161796 161795 2026-04-09T13:59:48Z SUZYFATIMA 13856 161796 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Miss Bentham''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo George Bellows waɗi e hitaande 1906, ina hollira debbo timmuɗo, dariiɗo, ɓuuɓɗo, gila caggal. E hitaande 2015, ko Duɗal Barber to Birmingham, to Angalteer heɓi ɗum. Tariya Bellows waɗi natal ngal, natal mum gadanal, ko e hitaande 1906, o meeɗaa yeeyde ngal. Ko e nder suudu makko tan woni e sahaa maayde makko, ko debbo makko jom suudu makko yeeyti ɗum e hitaande 1985, Andy Warhol. Caggal nde Warhol sankii e hitaande 1987, nde soodaa ko mooftuɗo keeriiɗo mo anndaaka, kanko ne sooda ɗum e hitaande 2015, rewrude e yeeyoowo biyeteeɗo Collisart, to Duɗal Barber. Ɓe mbaɗi ɗum e kollirgol ko juuti. Natal ngal ko natal gadanal Barber Ameriknaajo, kadi ko ngal ɗiɗaɓal tan e golle Bellows naatde e defterdu renndo to leydi Angalteer. Hugh Carslake, hooreejo fedde wiyeteende Henry Barber Trust, soodnde natal ngal e innde Duɗal ngal, wiyi : Ko ɗum keɓgol welngol no feewi wonande mooftirgel Barber. Sosnooɗo men oo, hono Lady Barber, hollitii wonde sifaa golle e nder mooɓondiral amen ina foti wonde "nafooje keewɗe e teeŋtuɗe" e nannditinde sifaa golle e nder Galle ngenndiijo e mooɓondiral Wallace, ɗum noon ko ɓeydaare teeŋtunde.<ref name="Kennedy">{{cite web|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2015/feb/03/george-bellows-nude-barber-institute-warhol|title=Splendidly sturdy George Bellows nude is bought by Barber Institute|last=Kennedy|first=Maev|date=3 February 2015|work=The Guardian|accessdate=16 February 2015}}</ref><ref name="AA">{{cite web|url=http://barber.org.uk/american-acquisition-barber/|title=American Acquisition|publisher=Barber Institute of Fine Arts|accessdate=16 February 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150217000620/http://barber.org.uk/american-acquisition-barber/|archivedate=17 February 2015}}</ref><ref name="Brown">{{cite web|url=http://www.birminghampost.co.uk/news/local-news/artwork-owned-andy-warhol-becomes-8569891|title=Artwork owned by Andy Warhol becomes Barber Institute's first nude|last=Brown|first=Graeme|date=3 February 2015|work=[[Birmingham Post]]|accessdate=16 February 2015}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 4n0ial2f7qm5nzcqxsj2n8z9plfmimy 161857 161796 2026-04-09T15:48:11Z Isa Oumar 9821 161857 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Miss Bentham''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo George Bellows waɗi e hitaande 1906, ina hollira debbo timmuɗo, dariiɗo, ɓuuɓɗo, gila caggal. E hitaande 2015, ko Duɗal Barber to Birmingham, to Angalteer heɓi ɗum. == Tariya == Bellows waɗi natal ngal, natal mum gadanal, ko e hitaande 1906, o meeɗaa yeeyde ngal. Ko e nder suudu makko tan woni e sahaa maayde makko, ko debbo makko jom suudu makko yeeyti ɗum e hitaande 1985, Andy Warhol. Caggal nde Warhol sankii e hitaande 1987, nde soodaa ko mooftuɗo keeriiɗo mo anndaaka, kanko ne sooda ɗum e hitaande 2015, rewrude e yeeyoowo biyeteeɗo Collisart, to Duɗal Barber. Ɓe mbaɗi ɗum e kollirgol ko juuti. Natal ngal ko natal gadanal Barber Ameriknaajo, kadi ko ngal ɗiɗaɓal tan e golle Bellows naatde e defterdu renndo to leydi Angalteer. Hugh Carslake, hooreejo fedde wiyeteende Henry Barber Trust, soodnde natal ngal e innde Duɗal ngal, wiyi : Ko ɗum keɓgol welngol no feewi wonande mooftirgel Barber. Sosnooɗo men oo, hono Lady Barber, hollitii wonde sifaa golle e nder mooɓondiral amen ina foti wonde "nafooje keewɗe e teeŋtuɗe" e nannditinde sifaa golle e nder Galle ngenndiijo e mooɓondiral Wallace, ɗum noon ko ɓeydaare teeŋtunde.<ref name="Kennedy">{{cite web|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2015/feb/03/george-bellows-nude-barber-institute-warhol|title=Splendidly sturdy George Bellows nude is bought by Barber Institute|last=Kennedy|first=Maev|date=3 February 2015|work=The Guardian|accessdate=16 February 2015}}</ref><ref name="AA">{{cite web|url=http://barber.org.uk/american-acquisition-barber/|title=American Acquisition|publisher=Barber Institute of Fine Arts|accessdate=16 February 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150217000620/http://barber.org.uk/american-acquisition-barber/|archivedate=17 February 2015}}</ref><ref name="Brown">{{cite web|url=http://www.birminghampost.co.uk/news/local-news/artwork-owned-andy-warhol-becomes-8569891|title=Artwork owned by Andy Warhol becomes Barber Institute's first nude|last=Brown|first=Graeme|date=3 February 2015|work=[[Birmingham Post]]|accessdate=16 February 2015}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 44cqz23fz1f9ihiwti8t6pbam3dlnfm The Mill (Burne-Jones) 0 39308 161797 2026-04-09T14:02:52Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "The Mill ko Mouvement Aesthetique, pentol nebam e dow canvas ngol Renaissance-inspired ngol pentol Engele biyeteeɗo Edward Burne-Jones timmini e hitaande 1882. Ina hollira rewɓe tato ina njimra e jimoowo gooto e yeeso weendu millo e kikiiɗe ndunngu, e worɓe heewɓe ɓoorniiɓe comci e nokkuuji leɗɗe e nder hitaande 1882. Natal ngal ina waɗi 91 santimeeteer (36 in) tooweeki, e 197 santimeeteer (78 in) njaajeendi. Edward Burne-Jones ƴetti duuɓi sappo e ɗiɗi nga..." 161797 wikitext text/x-wiki The Mill ko Mouvement Aesthetique, pentol nebam e dow canvas ngol Renaissance-inspired ngol pentol Engele biyeteeɗo Edward Burne-Jones timmini e hitaande 1882. Ina hollira rewɓe tato ina njimra e jimoowo gooto e yeeso weendu millo e kikiiɗe ndunngu, e worɓe heewɓe ɓoorniiɓe comci e nokkuuji leɗɗe e nder hitaande 1882. Natal ngal ina waɗi 91 santimeeteer (36 in) tooweeki, e 197 santimeeteer (78 in) njaajeendi. Edward Burne-Jones ƴetti duuɓi sappo e ɗiɗi ngam timminde The Mill, o fuɗɗii golle e hitaande 1870, o timmini ɗum e hitaande 1882. Caggal nde o timmini golle makko seeɗa, natal ngal hollitaama e koolol to Galle Grosvenor. Mill oo ummorii ko e nate laamu moƴƴu e bonngu, nate dillooje ɗe naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Ambrogio Lorenzetti waɗi hakkunde 1338 e 1340. Rewɓe yimooɓe e nder nate ɗee, ko rewɓe ɓe Burne-Jones anndi e hoore mum : gila nano haa ñaamo, Aglaia Stimball Coronio, Maria Zamanill Coronio, e nate. Aglaia ko ɓiy Konstantin Ionides, mo Burne-Jones nii, jiɗɗo naalankaagal. Marie ko pentoowo, Mariyam ko taaniiko debbo Ionides. Oon sahaa, Mariyam ko joom suudu Burne-Jones. Mill ko nate ɗe laaɓaani, ɗe ngalaa maanaa keeriiɗo. Ina waɗi heen styles ummoriiɗi e Dille Estetik e Renaissance. E nder natal ngal, rewɓe tato ɓoorniiɓe comci daneeji, baɗɗi no Renaissance nii, ina njima e nder werlaa, jamma dabbunde. To bannge ñaamo rewɓe yimooɓe ɓee, jimoowo mo jinnaaɗo mum anndaaka ina darii e les loggi. Ponndi millo ina yiyee caggal rewɓe ɓee. To bannge weendu nduu, ina waɗi worɓe heewɓe ɓuuɓɓe, ina sikkaa ina njuula. E nder laabi ɗii ko leydi ndi alaa ko woni heen so wonaa diidi e sifaaji mahdi ceertuɗi. Tuugnorgal hjbqzbtzmm6xj5kuoujylbbxosw307m 161798 161797 2026-04-09T14:03:38Z SUZYFATIMA 13856 161798 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''The Mill''' ko Mouvement Aesthetique, pentol nebam e dow canvas ngol Renaissance-inspired ngol pentol Engele biyeteeɗo Edward Burne-Jones timmini e hitaande 1882. Ina hollira rewɓe tato ina njimra e jimoowo gooto e yeeso weendu millo e kikiiɗe ndunngu, e worɓe heewɓe ɓoorniiɓe comci e nokkuuji leɗɗe e nder hitaande 1882. Natal ngal ina waɗi 91 santimeeteer (36 in) tooweeki, e 197 santimeeteer (78 in) njaajeendi. Edward Burne-Jones ƴetti duuɓi sappo e ɗiɗi ngam timminde The Mill, o fuɗɗii golle e hitaande 1870, o timmini ɗum e hitaande 1882. Caggal nde o timmini golle makko seeɗa, natal ngal hollitaama e koolol to Galle Grosvenor. Mill oo ummorii ko e nate laamu moƴƴu e bonngu, nate dillooje ɗe naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Ambrogio Lorenzetti waɗi hakkunde 1338 e 1340. Rewɓe yimooɓe e nder nate ɗee, ko rewɓe ɓe Burne-Jones anndi e hoore mum : gila nano haa ñaamo, Aglaia Stimball Coronio, Maria Zamanill Coronio, e nate. Aglaia ko ɓiy Konstantin Ionides, mo Burne-Jones nii, jiɗɗo naalankaagal. Marie ko pentoowo, Mariyam ko taaniiko debbo Ionides. Oon sahaa, Mariyam ko joom suudu Burne-Jones. Mill ko nate ɗe laaɓaani, ɗe ngalaa maanaa keeriiɗo. Ina waɗi heen styles ummoriiɗi e Dille Estetik e Renaissance. E nder natal ngal, rewɓe tato ɓoorniiɓe comci daneeji, baɗɗi no Renaissance nii, ina njima e nder werlaa, jamma dabbunde. To bannge ñaamo rewɓe yimooɓe ɓee, jimoowo mo jinnaaɗo mum anndaaka ina darii e les loggi. Ponndi millo ina yiyee caggal rewɓe ɓee. To bannge weendu nduu, ina waɗi worɓe heewɓe ɓuuɓɓe, ina sikkaa ina njuula. E nder laabi ɗii ko leydi ndi alaa ko woni heen so wonaa diidi e sifaaji mahdi ceertuɗi. == Tuugnorgal == jyywx157gobx7zgf1rprnlav9wbs9z8 161799 161798 2026-04-09T14:08:24Z SUZYFATIMA 13856 161799 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''The Mill''' ko Mouvement Aesthetique, pentol nebam e dow canvas ngol Renaissance-inspired ngol pentol Engele biyeteeɗo Edward Burne-Jones timmini e hitaande 1882. Ina hollira rewɓe tato ina njimra e jimoowo gooto e yeeso weendu millo e kikiiɗe ndunngu, e worɓe heewɓe ɓoorniiɓe comci e nokkuuji leɗɗe e nder hitaande 1882. Natal ngal ina waɗi 91 santimeeteer (36 in) tooweeki, e 197 santimeeteer (78 in) njaajeendi. Edward Burne-Jones ƴetti duuɓi sappo e ɗiɗi ngam timminde The Mill, o fuɗɗii golle e hitaande 1870, o timmini ɗum e hitaande 1882. Caggal nde o timmini golle makko seeɗa, natal ngal hollitaama e koolol to Galle Grosvenor. Mill oo ummorii ko e nate laamu moƴƴu e bonngu, nate dillooje ɗe naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Ambrogio Lorenzetti waɗi hakkunde 1338 e 1340. Rewɓe yimooɓe e nder nate ɗee, ko rewɓe ɓe Burne-Jones anndi e hoore mum : gila nano haa ñaamo, Aglaia Stimball Coronio, Maria Zamanill Coronio, e nate. Aglaia ko ɓiy Konstantin Ionides, mo Burne-Jones nii, jiɗɗo naalankaagal. Marie ko pentoowo, Mariyam ko taaniiko debbo Ionides. Oon sahaa, Mariyam ko joom suudu Burne-Jones. Mill ko nate ɗe laaɓaani, ɗe ngalaa maanaa keeriiɗo. Ina waɗi heen styles ummoriiɗi e Dille Estetik e Renaissance. E nder natal ngal, rewɓe tato ɓoorniiɓe comci daneeji, baɗɗi no Renaissance nii, ina njima e nder werlaa, jamma dabbunde. To bannge ñaamo rewɓe yimooɓe ɓee, jimoowo mo jinnaaɗo mum anndaaka ina darii e les loggi. Ponndi millo ina yiyee caggal rewɓe ɓee. To bannge weendu nduu, ina waɗi worɓe heewɓe ɓuuɓɓe, ina sikkaa ina njuula. E nder laabi ɗii ko leydi ndi alaa ko woni heen so wonaa diidi e sifaaji mahdi ceertuɗi.<ref name="tate">{{cite web|title=Study of a Dancing Woman for 'The Mill' c.1870–82|url=http://www.tate.org.uk/art/artworks/burne-jones-study-of-a-dancing-woman-for-the-mill-n03981|accessdate=22 February 2015|website=tate.org.uk}}</ref><ref name="Wahl2013">{{cite book|author=Kimberly Wahl|url=https://books.google.com/books?id=UK-3AgAAQBAJ&pg=PA84|title=Dressed As in a Painting: Women and British Aestheticism in an Age of Reform|publisher=UPNE|year=2013|isbn=978-1-61168-415-5|page=84}}</ref><ref name="leicester">{{cite web|title=Portrait of Marie Spartali, Mrs W. J. Stillman (England, c.1880)|url=http://www.leicestergalleries.com/19th-20th-century-paintings/d/pre-raphaelite/edward-coley-burne-jones/11300|accessdate=22 February 2015|website=leicestergalleries.com}}</ref><ref name="MacCarthy">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=YA-_nl_N-a4C&pg=PA204&l|title=The Last Pre-Raphaelite: Edward Burne-Jones and the Victorian Imagination|date=Mar 5, 2012|publisher=Harvard University Press|ISBN=9780674065796|pages=203–204}}</ref><ref name="vam">{{cite web|title=The Mill: Girls Dancing to Music by a River|url=https://collections.vam.ac.uk/item/O14964/the-mill-girls-dancing-to-oil-painting-burne-jones-edward/|accessdate=25 February 2015|website=collections.vam.ac.uk}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 3gj5uvlthj3mbn03vdfny0crf1hww6b Una Mestiza 0 39309 161800 2026-04-09T14:11:17Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Una Mestiza ("Mestiza"), sahaa e sahaa fof ina wiyee La Mestiza ("Mestiza"), ko natal ngal pentoowo e jaambaaro Filipiin biyeteeɗo Juan Luna waɗi e hitaande 1887. Koolol ngol ina anndaa kadi ko La mestiza en su tocador firti e ɗemngal Engele ko Mestiza to taabal mum walla debbo Mestiza to tappirde mum. Una Mestiza kadi ina wiyee Charing. Ko hawri heen tan, ndeeɗoo tiitoonde lomtinaande ko innde jom suudu Luna biyeteeɗo Rosario Melgar. Luna rokki Una Mestiza to nokku..." 161800 wikitext text/x-wiki Una Mestiza ("Mestiza"), sahaa e sahaa fof ina wiyee La Mestiza ("Mestiza"), ko natal ngal pentoowo e jaambaaro Filipiin biyeteeɗo Juan Luna waɗi e hitaande 1887. Koolol ngol ina anndaa kadi ko La mestiza en su tocador firti e ɗemngal Engele ko Mestiza to taabal mum walla debbo Mestiza to tappirde mum. Una Mestiza kadi ina wiyee Charing. Ko hawri heen tan, ndeeɗoo tiitoonde lomtinaande ko innde jom suudu Luna biyeteeɗo Rosario Melgar. Luna rokki Una Mestiza to nokku defterdu Victor Balaguer (Museum defterdu Victor Balaguer) to wuro wiyeteengo Vilanova i la Geltrú to diiwaan Barselona to Espaañ. Tuugnorgal 0du6g10wwksd9zujh6v1utnvaeqnkqy 161801 161800 2026-04-09T14:12:04Z SUZYFATIMA 13856 161801 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Una Mestiza ("Mestiza"),''' sahaa e sahaa fof ina wiyee La Mestiza ("Mestiza"), ko natal ngal pentoowo e jaambaaro Filipiin biyeteeɗo Juan Luna waɗi e hitaande 1887. Koolol ngol ina anndaa kadi ko La mestiza en su tocador firti e ɗemngal Engele ko Mestiza to taabal mum walla debbo Mestiza to tappirde mum. Una Mestiza kadi ina wiyee Charing. Ko hawri heen tan, ndeeɗoo tiitoonde lomtinaande ko innde jom suudu Luna biyeteeɗo Rosario Melgar. Luna rokki Una Mestiza to nokku defterdu Victor Balaguer (Museum defterdu Victor Balaguer) to wuro wiyeteengo Vilanova i la Geltrú to diiwaan Barselona to Espaañ. == Tuugnorgal == 8sv1eswxnunqog4y9kyt9qodzu1zrqr 161802 161801 2026-04-09T14:14:30Z SUZYFATIMA 13856 161802 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Una Mestiza ("Mestiza"),''' sahaa e sahaa fof ina wiyee La Mestiza ("Mestiza"), ko natal ngal pentoowo e jaambaaro Filipiin biyeteeɗo Juan Luna waɗi e hitaande 1887. Koolol ngol ina anndaa kadi ko La mestiza en su tocador firti e ɗemngal Engele ko Mestiza to taabal mum walla debbo Mestiza to tappirde mum. Una Mestiza kadi ina wiyee Charing. Ko hawri heen tan, ndeeɗoo tiitoonde lomtinaande ko innde jom suudu Luna biyeteeɗo Rosario Melgar. Luna rokki Una Mestiza to nokku defterdu Victor Balaguer (Museum defterdu Victor Balaguer) to wuro wiyeteengo Vilanova i la Geltrú to diiwaan Barselona to Espaañ.<ref name="Geringer">[http://www.geringerart.com/bios/luna.html "Mestiza Lady at Her Dresser" by Juan Luna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100111004031/http://www.geringerart.com/bios/luna.html|date=2010-01-11}}, from Juan Novicio Luna article, geringerart.com</ref><ref name="Eprints">Gomez, Luís Angel Sanchéz. [http://eprints.ucm.es/8526/1/Indigenous_art._PDF.pdf "Una Mestiza" by Juan Luna], Indigenous Art at the Philippine Exposition of 1887, Journal of the History of Collections 14, No., 2002, page 285 and 294 (PDF page 3 and 12), eprints.ucm.es</ref> == Tuugnorgal == <references /> p5dn85vx3h2vlfaeh75pbtr8nkrahih The Matchmaker (Honthorst) 0 39310 161803 2026-04-09T14:16:24Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Koɗo walla jom suudu ko nate nebam e dow panneau ɗe naalanke Holanndee biyeteeɗo Gerard van Honthorst sosi e hitaande 1625, jooni ko e galle mooftirgel (Musée Central) to Utrecht, ɗe Vereniging Rembrandt soodi e hitaande 1951. Daartol e sifaa Van Honthorst jeyaa ko e duɗal karallaagal Utrecht. Tuggi 1610 haa 1620 o woni ko e leydi Itali, ɗo o heɓi heen humpito mawngo e nate jammaaji e chiaroscuro laaɓtuɗo, ko ɗum addani mo innde Gerardo delle Notti. Natal ng..." 161803 wikitext text/x-wiki Koɗo walla jom suudu ko nate nebam e dow panneau ɗe naalanke Holanndee biyeteeɗo Gerard van Honthorst sosi e hitaande 1625, jooni ko e galle mooftirgel (Musée Central) to Utrecht, ɗe Vereniging Rembrandt soodi e hitaande 1951. Daartol e sifaa Van Honthorst jeyaa ko e duɗal karallaagal Utrecht. Tuggi 1610 haa 1620 o woni ko e leydi Itali, ɗo o heɓi heen humpito mawngo e nate jammaaji e chiaroscuro laaɓtuɗo, ko ɗum addani mo innde Gerardo delle Notti. Natal ngal ina hollita suka debbo jom wutte ɓuuɓɗo, jom gite ɓuuɓɗe ; omo wondi e gorko jogiiɗo kaalis e junngo mum e debbo mawɗo. Kamɓe fof ɓe ngoni ko e nokku ɓuuɓɗo. Annoore ummoraade e butel gonngel dow taabal ina teeŋtina ɓuuɓri debbo oo e comci mum ɓuttiɗi e ɓuttiɗi. To bannge nano, debbo jom suudu mawɗo, mo ƴiiƴam mum yaltata e hunuko mum udditiiɗam, ina ƴeewa ko woni koo. Luute, e nder ngonka kaa, ina firta huunde e njulaagu, ɗum noon ina jogii maanaa erotik. Luute kadi ko maande wonande ƴiye debbo e njiimaandi. Natal ngal ina heewi luural, wonaa tan hakkunde annoore e niɓɓere, kono kadi hakkunde sukaaɓe e mawɓe. Gooto e daande maayo debbo oo ina teskaa. Natal nanndungal e ngalɗoo daawal, ko gollodiiɗo Van Honthorst, hono Dirck van Baburen waɗi ɗum. Model suka debbo oo ina feeñi kadi e nate goɗɗe ɗe Van Honthorst waɗi. Tuugnorgal blk4plxbesxpsih7mbouo1p43b57dqh 161804 161803 2026-04-09T14:17:37Z SUZYFATIMA 13856 161804 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koɗo walla jom suudu''' ko nate nebam e dow panneau ɗe naalanke Holanndee biyeteeɗo Gerard van Honthorst sosi e hitaande 1625, jooni ko e galle mooftirgel (Musée Central) to Utrecht, ɗe Vereniging Rembrandt soodi e hitaande 1951. Daartol e sifaa Van Honthorst jeyaa ko e duɗal karallaagal Utrecht. Tuggi 1610 haa 1620 o woni ko e leydi Itali, ɗo o heɓi heen humpito mawngo e nate jammaaji e chiaroscuro laaɓtuɗo, ko ɗum addani mo innde Gerardo delle Notti. Natal ngal ina hollita suka debbo jom wutte ɓuuɓɗo, jom gite ɓuuɓɗe ; omo wondi e gorko jogiiɗo kaalis e junngo mum e debbo mawɗo. Kamɓe fof ɓe ngoni ko e nokku ɓuuɓɗo. Annoore ummoraade e butel gonngel dow taabal ina teeŋtina ɓuuɓri debbo oo e comci mum ɓuttiɗi e ɓuttiɗi. To bannge nano, debbo jom suudu mawɗo, mo ƴiiƴam mum yaltata e hunuko mum udditiiɗam, ina ƴeewa ko woni koo. Luute, e nder ngonka kaa, ina firta huunde e njulaagu, ɗum noon ina jogii maanaa erotik. Luute kadi ko maande wonande ƴiye debbo e njiimaandi. Natal ngal ina heewi luural, wonaa tan hakkunde annoore e niɓɓere, kono kadi hakkunde sukaaɓe e mawɓe. Gooto e daande maayo debbo oo ina teskaa. Natal nanndungal e ngalɗoo daawal, ko gollodiiɗo Van Honthorst, hono Dirck van Baburen waɗi ɗum. Model suka debbo oo ina feeñi kadi e nate goɗɗe ɗe Van Honthorst waɗi. == Tuugnorgal == 1yt57b3umf4t95le315dtgseuu4avou 161806 161804 2026-04-09T14:20:42Z SUZYFATIMA 13856 161806 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koɗo walla jom suudu''' ko nate nebam e dow panneau ɗe naalanke Holanndee biyeteeɗo Gerard van Honthorst sosi e hitaande 1625, jooni ko e galle mooftirgel (Musée Central) to Utrecht, ɗe Vereniging Rembrandt soodi e hitaande 1951. Daartol e sifaa Van Honthorst jeyaa ko e duɗal karallaagal Utrecht. Tuggi 1610 haa 1620 o woni ko e leydi Itali, ɗo o heɓi heen humpito mawngo e nate jammaaji e chiaroscuro laaɓtuɗo, ko ɗum addani mo innde Gerardo delle Notti. Natal ngal ina hollita suka debbo jom wutte ɓuuɓɗo, jom gite ɓuuɓɗe ; omo wondi e gorko jogiiɗo kaalis e junngo mum e debbo mawɗo. Kamɓe fof ɓe ngoni ko e nokku ɓuuɓɗo. Annoore ummoraade e butel gonngel dow taabal ina teeŋtina ɓuuɓri debbo oo e comci mum ɓuttiɗi e ɓuttiɗi. To bannge nano, debbo jom suudu mawɗo, mo ƴiiƴam mum yaltata e hunuko mum udditiiɗam, ina ƴeewa ko woni koo. Luute, e nder ngonka kaa, ina firta huunde e njulaagu, ɗum noon ina jogii maanaa erotik. Luute kadi ko maande wonande ƴiye debbo e njiimaandi. Natal ngal ina heewi luural, wonaa tan hakkunde annoore e niɓɓere, kono kadi hakkunde sukaaɓe e mawɓe. Gooto e daande maayo debbo oo ina teskaa. Natal nanndungal e ngalɗoo daawal, ko gollodiiɗo Van Honthorst, hono Dirck van Baburen waɗi ɗum. Model suka debbo oo ina feeñi kadi e nate goɗɗe ɗe Van Honthorst waɗi.<ref>{{in lang|es}} Rynck, Patrick de: Gerard van Honthorst, «La alcahueta», in ''Cómo leer la pintura'', 2005, Grupo Editorial Random House Mondadori, S.L., pp. 258-259, {{ISBN|84-8156-388-9}}</ref><ref>{{in lang|nl}} Din Pieters, et al.: Het Nederlandse Kunst Boek. W-books, Zwolle, 2016, blz. 63. {{ISBN|9789462581104}}</ref><ref>{{in lang|es}} Rynck, Patrick de: Gerard van Honthorst, «La alcahueta», in ''Cómo leer la pintura'', 2005, Grupo Editorial Random House Mondadori, S.L., pp. 258-259, {{ISBN|84-8156-388-9}}</ref><ref>{{in lang|nl}} Din Pieters, et al.: Het Nederlandse Kunst Boek. W-books, Zwolle, 2016, blz. 63. {{ISBN|9789462581104}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> mjz4ypn12cd4wmekd3j2cxw9oqyzg92 Mansura Isah 0 39311 161805 2026-04-09T14:20:39Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Mansura Isah''' ko debbo Najeriya, ko o fijoowo filmuuji, ko o peewnitoowo filmuuji, golloowo e nder filmuuji Hausa ɗi yimɓe fof nganndi Kannywood. O fuɗɗii golle makko e nder kitaale 1990, o hiisetee ko debbo gadano e nder dingiral cenema Hausa. O resi Sani Muusa Danja, jimoowo e fijoowo leydi Nijeer. Caggal ɗuum ɓe ceerti. ==Filmogaraafi== 'Yan Mata (2010) Gurnaani Jarumay (2004) Zazzaɓi (2005) ==Tuugnorgal==" 161805 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mansura Isah''' ko debbo Najeriya, ko o fijoowo filmuuji, ko o peewnitoowo filmuuji, golloowo e nder filmuuji Hausa ɗi yimɓe fof nganndi Kannywood. O fuɗɗii golle makko e nder kitaale 1990, o hiisetee ko debbo gadano e nder dingiral cenema Hausa. O resi Sani Muusa Danja, jimoowo e fijoowo leydi Nijeer. Caggal ɗuum ɓe ceerti. ==Filmogaraafi== 'Yan Mata (2010) Gurnaani Jarumay (2004) Zazzaɓi (2005) ==Tuugnorgal== 7bdf3d2almylp3uq621wuctc1x7mz0z 161809 161805 2026-04-09T14:26:04Z MOIBARDE 10068 161809 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mansura Isah''' ko debbo [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ko o fijoowo filmuuji, ko o peewnitoowo filmuuji, golloowo e nder filmuuji Hausa ɗi yimɓe fof nganndi [[Kannywood]].<ref>{{Cite news|title=INTERVIEW: I achieved everything I wanted in Kannywood – Mansura Isah|url=https://www.premiumtimesng.com/entertainment/kannywood/246788-interview-i-achieved-everything-i-wanted-kannywood-mansura-isah.html?tztc=1|access-date=2025-10-11|newspaper=[[Premium Times]]}}</ref><ref>{{Cite web|last=Adeleye|first=Kunle|date=2021-11-18|title=Mansurah Isah Biography, Age, Early Life, Family, Education, Movies/Music Produced & Other Facts|url=https://glamsquadmagazine.com/mansurah-isah-biography-age-early-life-family-education-movies-music-produced-other-facts/|access-date=2025-10-11|website=GLAMSQUAD MAGAZINE|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2019-12-19|title=...Daga bakin mai ita tare da Mansura Isa: 'Na taba fada da 'yan daba'|url=https://www.bbc.com/hausa/labarai-50843565|access-date=2025-10-11|website=BBC News Hausa|language=ha}}</ref><ref>{{Cite web|date=2025-05-25|title=Mansurah: 'Yadda tsohon mijina ya sake ni bayan ƙwace min kwangilar biliyoyin naira'|url=https://www.bbc.com/hausa/articles/cp92859mgx4o|access-date=2025-10-11|website=BBC News Hausa|language=ha}}</ref> O fuɗɗii golle makko e nder kitaale 1990, o hiisetee ko debbo gadano e nder dingiral cenema Hausa. O resi [[Sani Muusa Danja]], jimoowo e fijoowo leydi Nijeer. Caggal ɗuum ɓe ceerti.<ref>{{Cite news|title=Dalilin da matan fim ba su dadewa a gidan aure - Aminiya|url=https://aminiya.ng/dalilin-da-matan-fim-ba-su-dadewa-a-gidan-aure/|access-date=2025-10-11|newspaper=Aminiya}}</ref><ref>{{Cite news|title=KANNYWOOD: I'm not first actress to be divorced, Danja's ex- wife, Mansura, replies critics|url=https://www.premiumtimesng.com/entertainment/kannywood/475576-kannywood-im-not-first-actress-to-be-divorced-danjas-ex-wife-mansura-replies-critics.html|access-date=2025-10-11|newspaper=[[Premium Times]]}}</ref><ref>{{Cite web|date=2025-05-26|title=How my husband divorced me over N4bn contract - Kannywood actress, Mansura Isah - The Street Journal|url=https://thestreetjournal.org/how-my-husband-divorced-me-over-n4bn-contract-kannywood-actress-mansura-isah/|access-date=2025-10-11|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite news|title=Ba na kewar yin fina-finan Kannywood – Mansura Isa|url=https://www.bbc.com/hausa/labarai-41723095|access-date=2025-10-11|work=BBC News Hausa|language=ha}}</ref> ==Filmogaraafi== 'Yan Mata (2010) Gurnaani Jarumay (2004) Zazzaɓi (2005) ==Tuugnorgal== 7h4jb15s5eikgdeonmfssqy567s1420 Mary Magdalen in Ecstasy 0 39312 161807 2026-04-09T14:23:22Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Mariyam Magadala e nder Ekstaasi (1606) ko nate ɗe naalanke barok Itaalinaajo biyeteeɗo Michelangelo Merisi da Karavajo (1571-1610) waɗi. Ko sikkaa ko mbaydi goonga e nate ɗee, yiytaa ko e deftere keeriinde e hitaande 2014 ; pentol ngol ko adii fof ko daartiyankooɓe naalankaagal tan nganndi ɗum en rewrude e limre koppiiji ɗi almudɓe naalanke oo mbaɗi. Ina jaɓee wonde Caravaggio pentii golle ɗee ko e hitaande 1606 nde o woni e suuɗde e nder estaaduuji galle C..." 161807 wikitext text/x-wiki Mariyam Magadala e nder Ekstaasi (1606) ko nate ɗe naalanke barok Itaalinaajo biyeteeɗo Michelangelo Merisi da Karavajo (1571-1610) waɗi. Ko sikkaa ko mbaydi goonga e nate ɗee, yiytaa ko e deftere keeriinde e hitaande 2014 ; pentol ngol ko adii fof ko daartiyankooɓe naalankaagal tan nganndi ɗum en rewrude e limre koppiiji ɗi almudɓe naalanke oo mbaɗi. Ina jaɓee wonde Caravaggio pentii golle ɗee ko e hitaande 1606 nde o woni e suuɗde e nder estaaduuji galle Colonna caggal nde o dogi Rome caggal warngo Ranuccio Tommason. Kuje E wiyde lefol ɓurngol lollude e jamaanu Caravaggio, caggal maayde Almasiihu, almuudo makko debbo gooŋɗinɗo biyeteeɗo Mariyam mo Magdala, ummiima to fuɗnaange Farayse, ɗo o hoɗi e nder ngaska to Sainte-Baume sara Aix-en-Provence. Ko ɗoon maleykaaji njahrata e makko laabi jeeɗiɗi e ñalawma, to yeeso Alla, “ɗo o nani, e noppi makko, jimɗi belɗi ɗi jimɗi asamaan ɗii mbaɗata ɗii.” Naalankooɓe ɓennuɓe ina kollita Mariyam ina ummoo e yeeso Alla rewrude e duule keewɗe colour ina wondi e maleykaaji ; Caravaggio waɗi ko ɓuri tagoore ndee ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, tawi ko Magdalen tan woni e dow ŋoral niɓɓiɗngal ngal alaa sifaa, nanngaa e lewru tiiɗndu, hoore mum ina ɓuuɓtoo caggal, gite mum ina ɓuuɓtoo e gonɗi. Ndee ɗoo firo naturalist revolutionnaire e lefol ngol kadi addani mo nanngude ko nanndi e giɗli mistik e giɗli erotik, e nder darnde Mariyam semi-reclining e ɓalewol ɓuuɓngol. Natal ngal ina waɗi batte keewɗe e ƴellitgol tiitoonde ndee e yeeso, naalankooɓe hono Rubens e Simon Vouet (ɓe ƴetti Magdalen mo Carvaggio jokkondiri e leydi kono ɓe ngartiri maleykaaji), e Ecstasy St Theresa mo Bernini mawnini. Mariyam Magdalene e nder Ecstasy ina sikkaa majjii ko ina wona teeminanɗe, ɗo ɗum woni anndaaka caggal duuɓi cakkitiiɗi ɗi Caravaggio waɗi jiiɓru. E hitaande 2014, natal ngal ummiima, caggal ɗuum ngal seedtinii wonde ngal woni ko e mbaydi teskinndi, tawi ko goomu daartiyankooɓe naalankaagal mawɓe, ina heen ganndo Itaalinaajo lolluɗo biyeteeɗo Mina Gregori. Yiytude maggal kadi ko sahaa ɓuuɓɗo e nder winndere naalankaagal, rokki heen humpito keso e golle Caravaggio caggal ɗuum. Tuugnorgal lwue9z5ecu7wzwhecrfuqg2j0py9hax 161808 161807 2026-04-09T14:24:12Z SUZYFATIMA 13856 161808 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mariyam Magadala e nder Ekstaasi (1606)''' ko nate ɗe naalanke barok Itaalinaajo biyeteeɗo Michelangelo Merisi da Karavajo (1571-1610) waɗi. Ko sikkaa ko mbaydi goonga e nate ɗee, yiytaa ko e deftere keeriinde e hitaande 2014 ; pentol ngol ko adii fof ko daartiyankooɓe naalankaagal tan nganndi ɗum en rewrude e limre koppiiji ɗi almudɓe naalanke oo mbaɗi. Ina jaɓee wonde Caravaggio pentii golle ɗee ko e hitaande 1606 nde o woni e suuɗde e nder estaaduuji galle Colonna caggal nde o dogi Rome caggal warngo Ranuccio Tommason. Kuje E wiyde lefol ɓurngol lollude e jamaanu Caravaggio, caggal maayde Almasiihu, almuudo makko debbo gooŋɗinɗo biyeteeɗo Mariyam mo Magdala, ummiima to fuɗnaange Farayse, ɗo o hoɗi e nder ngaska to Sainte-Baume sara Aix-en-Provence. Ko ɗoon maleykaaji njahrata e makko laabi jeeɗiɗi e ñalawma, to yeeso Alla, “ɗo o nani, e noppi makko, jimɗi belɗi ɗi jimɗi asamaan ɗii mbaɗata ɗii.” Naalankooɓe ɓennuɓe ina kollita Mariyam ina ummoo e yeeso Alla rewrude e duule keewɗe colour ina wondi e maleykaaji ; Caravaggio waɗi ko ɓuri tagoore ndee ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, tawi ko Magdalen tan woni e dow ŋoral niɓɓiɗngal ngal alaa sifaa, nanngaa e lewru tiiɗndu, hoore mum ina ɓuuɓtoo caggal, gite mum ina ɓuuɓtoo e gonɗi. Ndee ɗoo firo naturalist revolutionnaire e lefol ngol kadi addani mo nanngude ko nanndi e giɗli mistik e giɗli erotik, e nder darnde Mariyam semi-reclining e ɓalewol ɓuuɓngol. Natal ngal ina waɗi batte keewɗe e ƴellitgol tiitoonde ndee e yeeso, naalankooɓe hono Rubens e Simon Vouet (ɓe ƴetti Magdalen mo Carvaggio jokkondiri e leydi kono ɓe ngartiri maleykaaji), e Ecstasy St Theresa mo Bernini mawnini. Mariyam Magdalene e nder Ecstasy ina sikkaa majjii ko ina wona teeminanɗe, ɗo ɗum woni anndaaka caggal duuɓi cakkitiiɗi ɗi Caravaggio waɗi jiiɓru. E hitaande 2014, natal ngal ummiima, caggal ɗuum ngal seedtinii wonde ngal woni ko e mbaydi teskinndi, tawi ko goomu daartiyankooɓe naalankaagal mawɓe, ina heen ganndo Itaalinaajo lolluɗo biyeteeɗo Mina Gregori. Yiytude maggal kadi ko sahaa ɓuuɓɗo e nder winndere naalankaagal, rokki heen humpito keso e golle Caravaggio caggal ɗuum. == Tuugnorgal == 6dxn027nuwwbn7wnw9oen4m8gg2m9fp 161810 161808 2026-04-09T14:29:29Z SUZYFATIMA 13856 161810 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mariyam Magadala e nder Ekstaasi (1606)''' ko nate ɗe naalanke barok Itaalinaajo biyeteeɗo Michelangelo Merisi da Karavajo (1571-1610) waɗi. Ko sikkaa ko mbaydi goonga e nate ɗee, yiytaa ko e deftere keeriinde e hitaande 2014 ; pentol ngol ko adii fof ko daartiyankooɓe naalankaagal tan nganndi ɗum en rewrude e limre koppiiji ɗi almudɓe naalanke oo mbaɗi. Ina jaɓee wonde Caravaggio pentii golle ɗee ko e hitaande 1606 nde o woni e suuɗde e nder estaaduuji galle Colonna caggal nde o dogi Rome caggal warngo Ranuccio Tommason. Kuje E wiyde lefol ɓurngol lollude e jamaanu Caravaggio, caggal maayde Almasiihu, almuudo makko debbo gooŋɗinɗo biyeteeɗo Mariyam mo Magdala, ummiima to fuɗnaange Farayse, ɗo o hoɗi e nder ngaska to Sainte-Baume sara Aix-en-Provence. Ko ɗoon maleykaaji njahrata e makko laabi jeeɗiɗi e ñalawma, to yeeso Alla, “ɗo o nani, e noppi makko, jimɗi belɗi ɗi jimɗi asamaan ɗii mbaɗata ɗii.” Naalankooɓe ɓennuɓe ina kollita Mariyam ina ummoo e yeeso Alla rewrude e duule keewɗe colour ina wondi e maleykaaji ; Caravaggio waɗi ko ɓuri tagoore ndee ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, tawi ko Magdalen tan woni e dow ŋoral niɓɓiɗngal ngal alaa sifaa, nanngaa e lewru tiiɗndu, hoore mum ina ɓuuɓtoo caggal, gite mum ina ɓuuɓtoo e gonɗi. Ndee ɗoo firo naturalist revolutionnaire e lefol ngol kadi addani mo nanngude ko nanndi e giɗli mistik e giɗli erotik, e nder darnde Mariyam semi-reclining e ɓalewol ɓuuɓngol. Natal ngal ina waɗi batte keewɗe e ƴellitgol tiitoonde ndee e yeeso, naalankooɓe hono Rubens e Simon Vouet (ɓe ƴetti Magdalen mo Carvaggio jokkondiri e leydi kono ɓe ngartiri maleykaaji), e Ecstasy St Theresa mo Bernini mawnini. Mariyam Magdalene e nder Ecstasy ina sikkaa majjii ko ina wona teeminanɗe, ɗo ɗum woni anndaaka caggal duuɓi cakkitiiɗi ɗi Caravaggio waɗi jiiɓru. E hitaande 2014, natal ngal ummiima, caggal ɗuum ngal seedtinii wonde ngal woni ko e mbaydi teskinndi, tawi ko goomu daartiyankooɓe naalankaagal mawɓe, ina heen ganndo Itaalinaajo lolluɗo biyeteeɗo Mina Gregori. Yiytude maggal kadi ko sahaa ɓuuɓɗo e nder winndere naalankaagal, rokki heen humpito keso e golle Caravaggio caggal ɗuum.<ref>{{Cite news|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2016/mar/01/long-lost-caravaggio-painting-mary-magdalene-tokyo-exhibition|title=Long-lost Caravaggio painting goes on show in Tokyo|agency=Associated Press|date=2016-03-01|work=The Guardian|access-date=2019-01-02|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/11185264/Caravaggios-original-Mary-Magdalene-in-Ecstasy-discovered.html|title=Caravaggio's original Mary Magdalene in Ecstasy 'discovered'|last=Vogt|first=Andrea|newspaper=The Daily Telegraph|date=2014-10-24|access-date=2019-01-02|language=en-GB|issn=0307-1235}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.caravaggio.org/the-magdalen-in-ecstasy.jsp|title=The magdalen in ecstacy- by Caravaggio|website=Caravaggion and his 100 famous paintings|access-date=2019-01-02}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2018/10/08/arts/paris-caravaggio-roman-days.html|title=In Paris, a Celebration of Caravaggio's Roman Days|last=Nayeri|first=Farah|date=2018-10-08|work=The New York Times|access-date=2019-01-02|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/11185264/Caravaggios-original-Mary-Magdalene-in-Ecstasy-discovered.html|title=Caravaggio's original Mary Magdalene in Ecstasy 'discovered'|last=Vogt|first=Andrea|newspaper=The Daily Telegraph|date=2014-10-24|access-date=2019-01-02|language=en-GB|issn=0307-1235}}</ref><ref>Gash, John (2004). ''Caravaggio''. Londres: Chaucer Press. Cited in Turvey, Victoria Elizabeth Sauron. ''[https://etheses.whiterose.ac.uk/26108/1/484907.pdf Paradoxical Bodies: Femininity, subjectivity and the visual discourse of ecstasy]''. University of Leeds.</ref><ref>{{Cite web|date=2025-04-17|title=Mary Magdalene in Ecstasy|url=https://www.knma.in/mary-magdalene-ecstasy|access-date=2025-07-18|website=Kiran Nadar Museum of Art|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> ljva8tgw63ka7k49yseuej7r72uustk 161856 161810 2026-04-09T15:47:00Z Isa Oumar 9821 161856 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mariyam Magadala e nder Ekstaasi (1606)''' ko nate ɗe naalanke barok Itaalinaajo biyeteeɗo Michelangelo Merisi da Karavajo (1571-1610) waɗi. Ko sikkaa ko mbaydi goonga e nate ɗee, yiytaa ko e deftere keeriinde e hitaande 2014 ; pentol ngol ko adii fof ko daartiyankooɓe naalankaagal tan nganndi ɗum en rewrude e limre koppiiji ɗi almudɓe naalanke oo mbaɗi. Ina jaɓee wonde Caravaggio pentii golle ɗee ko e hitaande 1606 nde o woni e suuɗde e nder estaaduuji galle Colonna caggal nde o dogi Rome caggal warngo Ranuccio Tommason. == Kuje == E wiyde lefol ɓurngol lollude e jamaanu Caravaggio, caggal maayde Almasiihu, almuudo makko debbo gooŋɗinɗo biyeteeɗo Mariyam mo Magdala, ummiima to fuɗnaange Farayse, ɗo o hoɗi e nder ngaska to Sainte-Baume sara Aix-en-Provence. Ko ɗoon maleykaaji njahrata e makko laabi jeeɗiɗi e ñalawma, to yeeso Alla, “ɗo o nani, e noppi makko, jimɗi belɗi ɗi jimɗi asamaan ɗii mbaɗata ɗii.” Naalankooɓe ɓennuɓe ina kollita Mariyam ina ummoo e yeeso Alla rewrude e duule keewɗe colour ina wondi e maleykaaji ; Caravaggio waɗi ko ɓuri tagoore ndee ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, tawi ko Magdalen tan woni e dow ŋoral niɓɓiɗngal ngal alaa sifaa, nanngaa e lewru tiiɗndu, hoore mum ina ɓuuɓtoo caggal, gite mum ina ɓuuɓtoo e gonɗi. Ndee ɗoo firo naturalist revolutionnaire e lefol ngol kadi addani mo nanngude ko nanndi e giɗli mistik e giɗli erotik, e nder darnde Mariyam semi-reclining e ɓalewol ɓuuɓngol. Natal ngal ina waɗi batte keewɗe e ƴellitgol tiitoonde ndee e yeeso, naalankooɓe hono Rubens e Simon Vouet (ɓe ƴetti Magdalen mo Carvaggio jokkondiri e leydi kono ɓe ngartiri maleykaaji), e Ecstasy St Theresa mo Bernini mawnini. Mariyam Magdalene e nder Ecstasy ina sikkaa majjii ko ina wona teeminanɗe, ɗo ɗum woni anndaaka caggal duuɓi cakkitiiɗi ɗi Caravaggio waɗi jiiɓru. E hitaande 2014, natal ngal ummiima, caggal ɗuum ngal seedtinii wonde ngal woni ko e mbaydi teskinndi, tawi ko goomu daartiyankooɓe naalankaagal mawɓe, ina heen ganndo Itaalinaajo lolluɗo biyeteeɗo Mina Gregori. Yiytude maggal kadi ko sahaa ɓuuɓɗo e nder winndere naalankaagal, rokki heen humpito keso e golle Caravaggio caggal ɗuum.<ref>{{Cite news|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2016/mar/01/long-lost-caravaggio-painting-mary-magdalene-tokyo-exhibition|title=Long-lost Caravaggio painting goes on show in Tokyo|agency=Associated Press|date=2016-03-01|work=The Guardian|access-date=2019-01-02|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/11185264/Caravaggios-original-Mary-Magdalene-in-Ecstasy-discovered.html|title=Caravaggio's original Mary Magdalene in Ecstasy 'discovered'|last=Vogt|first=Andrea|newspaper=The Daily Telegraph|date=2014-10-24|access-date=2019-01-02|language=en-GB|issn=0307-1235}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.caravaggio.org/the-magdalen-in-ecstasy.jsp|title=The magdalen in ecstacy- by Caravaggio|website=Caravaggion and his 100 famous paintings|access-date=2019-01-02}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2018/10/08/arts/paris-caravaggio-roman-days.html|title=In Paris, a Celebration of Caravaggio's Roman Days|last=Nayeri|first=Farah|date=2018-10-08|work=The New York Times|access-date=2019-01-02|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/11185264/Caravaggios-original-Mary-Magdalene-in-Ecstasy-discovered.html|title=Caravaggio's original Mary Magdalene in Ecstasy 'discovered'|last=Vogt|first=Andrea|newspaper=The Daily Telegraph|date=2014-10-24|access-date=2019-01-02|language=en-GB|issn=0307-1235}}</ref><ref>Gash, John (2004). ''Caravaggio''. Londres: Chaucer Press. Cited in Turvey, Victoria Elizabeth Sauron. ''[https://etheses.whiterose.ac.uk/26108/1/484907.pdf Paradoxical Bodies: Femininity, subjectivity and the visual discourse of ecstasy]''. University of Leeds.</ref><ref>{{Cite web|date=2025-04-17|title=Mary Magdalene in Ecstasy|url=https://www.knma.in/mary-magdalene-ecstasy|access-date=2025-07-18|website=Kiran Nadar Museum of Art|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 20yicso3srap59ceebssjj9q3e4uby4 Max Matsuura 0 39313 161814 2026-04-09T15:08:05Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Masato Matsuura (松浦 勝人, Matsu'ura Masato; jibinaa ko ñalnde 1 oktoobar 1964 to Yokohama, Japon), ɓurɗo anndeede e innde dingiral makko Max Matsuura (松浦 マックス, peewnoowo disko Japon), ko jom ngalu Japonnaajo. Ko kanko sosi e hooreejo Avex Group, gooto e dille ɓurɗe mawnude e jimɗi. O ɓuri anndeede ko e yiytude e ƴellitde naalankooɓe kesi ngam waɗtude ɗum en koode (ko ɓuri teeŋtude heen ko Ayumi Hamasaki), kam e wuurtinde golle Am..." 161814 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Masato Matsuura (松浦 勝人, Matsu'ura Masato; jibinaa ko ñalnde 1 oktoobar 1964 to Yokohama, Japon), ɓurɗo anndeede e innde dingiral makko Max Matsuura (松浦 マックス, peewnoowo disko Japon), ko jom ngalu Japonnaajo. Ko kanko sosi e hooreejo Avex Group, gooto e dille ɓurɗe mawnude e jimɗi. O ɓuri anndeede ko e yiytude e ƴellitde naalankooɓe kesi ngam waɗtude ɗum en koode (ko ɓuri teeŋtude heen ko Ayumi Hamasaki), kam e wuurtinde golle Ami Suzuki caggal nde o yaltinaa e fedde makko ɓennunde ndee. Taƴre rajo Rajo makko yontere kala, Max Matsuura Golle, Golle, Fijo ngam weltaare! (max matsuura 仕事が遊で遊おびで遊おびで遊びが仕事 ), fuɗɗii ko ñalnde 5 suwee 2009, ina yalta kala alet, 1w00h–1w30h subaka, e Siistem Jaaynde Nippon. Luural E hitaande 2004, Matsuura wonnoo ko e won e luural nde o miijii yaltude Avex Music Group sabu luural hakkunde makko e Tom Yoda. Naalankooɓe heewɓe, haa arti noon e Ayumi Hamasaki, mbiyi maa ɓe njaltu kadi so tawii o waɗii ɗum.Nii woni, seŋorde Avex Trax yani, Yoda joofni e deƴƴude, ɗum joofni luural ngal. E lewru marse 2009, Matsuura walli Tetsuya Komuro e ñaawoore fenaande cakkitiinde ndee. Matsuura yoɓi ñaawoowo oo 648 000 000 ¥ (500 000 000 ¥ ngam njoɓdi laaɓtundi, ¥100 000 000 ngam njoɓdi njoɓdi e ¥48 000 000 ngam ñamaale leeltuɗe). [ciimtol ina haani] Ñalnde 17 sulyee 2011, Matsuura udditi konte mum Twitter sabu luural mawngal hakkunde mum e yiɗɓe fedde K-pop wiyeteende JYJ. Nguurndam neɗɗo Matsuura ina hoɗi to wuro wiyeteengo Denenchofu, to Tokiyoo. Ƴeew kadi $4.50 Sosiyetee tiyaataar Tuugnorgal ntsvqyw1wkv6ekzp06q9nbsy22qqz88 161815 161814 2026-04-09T15:09:23Z Ilya Discuss 10103 161815 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Masato Matsuura''' (松浦 勝人, Matsu'ura Masato; jibinaa ko ñalnde 1 oktoobar 1964 to Yokohama, Japon), ɓurɗo anndeede e innde dingiral makko Max Matsuura (松浦 マックス, peewnoowo disko Japon), ko jom ngalu Japonnaajo. Ko kanko sosi e hooreejo Avex Group, gooto e dille ɓurɗe mawnude e jimɗi. O ɓuri anndeede ko e yiytude e ƴellitde naalankooɓe kesi ngam waɗtude ɗum en koode (ko ɓuri teeŋtude heen ko Ayumi Hamasaki), kam e wuurtinde golle Ami Suzuki caggal nde o yaltinaa e fedde makko ɓennunde ndee. Taƴre rajo Rajo makko yontere kala, Max Matsuura Golle, Golle, Fijo ngam weltaare! (max matsuura 仕事が遊で遊おびで遊おびで遊びが仕事 ), fuɗɗii ko ñalnde 5 suwee 2009, ina yalta kala alet, 1w00h–1w30h subaka, e Siistem Jaaynde Nippon. Luural E hitaande 2004, Matsuura wonnoo ko e won e luural nde o miijii yaltude Avex Music Group sabu luural hakkunde makko e Tom Yoda. Naalankooɓe heewɓe, haa arti noon e Ayumi Hamasaki, mbiyi maa ɓe njaltu kadi so tawii o waɗii ɗum.Nii woni, seŋorde Avex Trax yani, Yoda joofni e deƴƴude, ɗum joofni luural ngal. E lewru marse 2009, Matsuura walli Tetsuya Komuro e ñaawoore fenaande cakkitiinde ndee. Matsuura yoɓi ñaawoowo oo 648 000 000 ¥ (500 000 000 ¥ ngam njoɓdi laaɓtundi, ¥100 000 000 ngam njoɓdi njoɓdi e ¥48 000 000 ngam ñamaale leeltuɗe). [ciimtol ina haani] Ñalnde 17 sulyee 2011, Matsuura udditi konte mum Twitter sabu luural mawngal hakkunde mum e yiɗɓe fedde K-pop wiyeteende JYJ. Nguurndam neɗɗo Matsuura ina hoɗi to wuro wiyeteengo Denenchofu, to Tokiyoo. Ƴeew kadi $4.50 Sosiyetee tiyaataar Tuugnorgal lksuq5kf3khe3ym0bqe6s06r33frthu 161816 161815 2026-04-09T15:09:44Z Ilya Discuss 10103 161816 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Masato Matsuura''' (松浦 勝人, Matsu'ura Masato; jibinaa ko ñalnde 1 oktoobar 1964 to Yokohama, Japon), ɓurɗo anndeede e innde dingiral makko Max Matsuura (松浦 マックス, peewnoowo disko Japon), ko jom ngalu Japonnaajo. Ko kanko sosi e hooreejo Avex Group, gooto e dille ɓurɗe mawnude e jimɗi. O ɓuri anndeede ko e yiytude e ƴellitde naalankooɓe kesi ngam waɗtude ɗum en koode (ko ɓuri teeŋtude heen ko Ayumi Hamasaki), kam e wuurtinde golle Ami Suzuki caggal nde o yaltinaa e fedde makko ɓennunde ndee. == Taƴre rajo == Rajo makko yontere kala, Max Matsuura Golle, Golle, Fijo ngam weltaare! (max matsuura 仕事が遊で遊おびで遊おびで遊びが仕事 ), fuɗɗii ko ñalnde 5 suwee 2009, ina yalta kala alet, 1w00h–1w30h subaka, e Siistem Jaaynde Nippon. Luural E hitaande 2004, Matsuura wonnoo ko e won e luural nde o miijii yaltude Avex Music Group sabu luural hakkunde makko e Tom Yoda. Naalankooɓe heewɓe, haa arti noon e Ayumi Hamasaki, mbiyi maa ɓe njaltu kadi so tawii o waɗii ɗum.Nii woni, seŋorde Avex Trax yani, Yoda joofni e deƴƴude, ɗum joofni luural ngal. E lewru marse 2009, Matsuura walli Tetsuya Komuro e ñaawoore fenaande cakkitiinde ndee. Matsuura yoɓi ñaawoowo oo 648 000 000 ¥ (500 000 000 ¥ ngam njoɓdi laaɓtundi, ¥100 000 000 ngam njoɓdi njoɓdi e ¥48 000 000 ngam ñamaale leeltuɗe). [ciimtol ina haani] Ñalnde 17 sulyee 2011, Matsuura udditi konte mum Twitter sabu luural mawngal hakkunde mum e yiɗɓe fedde K-pop wiyeteende JYJ. Nguurndam neɗɗo Matsuura ina hoɗi to wuro wiyeteengo Denenchofu, to Tokiyoo. Ƴeew kadi $4.50 Sosiyetee tiyaataar Tuugnorgal 11541vlqcipo27rwj1wjyme0ri1w3xd 161817 161816 2026-04-09T15:10:30Z Ilya Discuss 10103 161817 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Masato Matsuura''' (松浦 勝人, Matsu'ura Masato; jibinaa ko ñalnde 1 oktoobar 1964 to Yokohama, Japon), ɓurɗo anndeede e innde dingiral makko Max Matsuura (松浦 マックス, peewnoowo disko Japon), ko jom ngalu Japonnaajo. Ko kanko sosi e hooreejo Avex Group, gooto e dille ɓurɗe mawnude e jimɗi. O ɓuri anndeede ko e yiytude e ƴellitde naalankooɓe kesi ngam waɗtude ɗum en koode (ko ɓuri teeŋtude heen ko Ayumi Hamasaki), kam e wuurtinde golle Ami Suzuki caggal nde o yaltinaa e fedde makko ɓennunde ndee. == Taƴre rajo == Rajo makko yontere kala, Max Matsuura Golle, Golle, Fijo ngam weltaare! (max matsuura 仕事が遊で遊おびで遊おびで遊びが仕事 ), fuɗɗii ko ñalnde 5 suwee 2009, ina yalta kala alet, 1w00h–1w30h subaka, e Siistem Jaaynde Nippon. == Luural == E hitaande 2004, Matsuura wonnoo ko e won e luural nde o miijii yaltude Avex Music Group sabu luural hakkunde makko e Tom Yoda. Naalankooɓe heewɓe, haa arti noon e Ayumi Hamasaki, mbiyi maa ɓe njaltu kadi so tawii o waɗii ɗum.Nii woni, seŋorde Avex Trax yani, Yoda joofni e deƴƴude, ɗum joofni luural ngal. E lewru marse 2009, Matsuura walli Tetsuya Komuro e ñaawoore fenaande cakkitiinde ndee. Matsuura yoɓi ñaawoowo oo 648 000 000 ¥ (500 000 000 ¥ ngam njoɓdi laaɓtundi, ¥100 000 000 ngam njoɓdi njoɓdi e ¥48 000 000 ngam ñamaale leeltuɗe). [ciimtol ina haani] Ñalnde 17 sulyee 2011, Matsuura udditi konte mum Twitter sabu luural mawngal hakkunde mum e yiɗɓe fedde K-pop wiyeteende JYJ. == Nguurndam neɗɗo == Matsuura ina hoɗi to wuro wiyeteengo Denenchofu, to Tokiyoo. == Ƴeew kadi == $4.50 Sosiyetee tiyaataar == Tuugnorgal == pg5oidohnk810kxc2iy6lq6xraoi8b6 161818 161817 2026-04-09T15:11:25Z Ilya Discuss 10103 161818 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Masato Matsuura''' (松浦 勝人, Matsu'ura Masato; jibinaa ko ñalnde 1 oktoobar 1964 to Yokohama, Japon), ɓurɗo anndeede e innde dingiral makko Max Matsuura (松浦 マックス, peewnoowo disko Japon), ko jom ngalu Japonnaajo. Ko kanko sosi e hooreejo Avex Group, gooto e dille ɓurɗe mawnude e jimɗi. O ɓuri anndeede ko e yiytude e ƴellitde naalankooɓe kesi ngam waɗtude ɗum en koode (ko ɓuri teeŋtude heen ko Ayumi Hamasaki), kam e wuurtinde golle Ami Suzuki caggal nde o yaltinaa e fedde makko ɓennunde ndee.<ref>[http://www.allnightnippon.com/program/max/ Nippon Broadcasting System – Max Matsuura Work, Work, Play for Fun!]</ref><ref>[[:ja:max matsuura 仕事が遊びで遊びが仕事|Max Matsuura Work, Work, Play for Fun!]]</ref> == Taƴre rajo == Rajo makko yontere kala, Max Matsuura Golle, Golle, Fijo ngam weltaare! (max matsuura 仕事が遊で遊おびで遊おびで遊びが仕事 ), fuɗɗii ko ñalnde 5 suwee 2009, ina yalta kala alet, 1w00h–1w30h subaka, e Siistem Jaaynde Nippon. == Luural == E hitaande 2004, Matsuura wonnoo ko e won e luural nde o miijii yaltude Avex Music Group sabu luural hakkunde makko e Tom Yoda. Naalankooɓe heewɓe, haa arti noon e Ayumi Hamasaki, mbiyi maa ɓe njaltu kadi so tawii o waɗii ɗum.Nii woni, seŋorde Avex Trax yani, Yoda joofni e deƴƴude, ɗum joofni luural ngal. E lewru marse 2009, Matsuura walli Tetsuya Komuro e ñaawoore fenaande cakkitiinde ndee. Matsuura yoɓi ñaawoowo oo 648 000 000 ¥ (500 000 000 ¥ ngam njoɓdi laaɓtundi, ¥100 000 000 ngam njoɓdi njoɓdi e ¥48 000 000 ngam ñamaale leeltuɗe). [ciimtol ina haani] Ñalnde 17 sulyee 2011, Matsuura udditi konte mum Twitter sabu luural mawngal hakkunde mum e yiɗɓe fedde K-pop wiyeteende JYJ. == Nguurndam neɗɗo == Matsuura ina hoɗi to wuro wiyeteengo Denenchofu, to Tokiyoo. == Ƴeew kadi == $4.50 Sosiyetee tiyaataar == Tuugnorgal == 07vro2nxa06hxoq9c76svqltsvltkd7 161819 161818 2026-04-09T15:12:42Z Ilya Discuss 10103 161819 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Masato Matsuura''' (松浦 勝人, Matsu'ura Masato; jibinaa ko ñalnde 1 oktoobar 1964 to Yokohama, Japon), ɓurɗo anndeede e innde dingiral makko Max Matsuura (松浦 マックス, peewnoowo disko Japon), ko jom ngalu Japonnaajo. Ko kanko sosi e hooreejo Avex Group, gooto e dille ɓurɗe mawnude e jimɗi. O ɓuri anndeede ko e yiytude e ƴellitde naalankooɓe kesi ngam waɗtude ɗum en koode (ko ɓuri teeŋtude heen ko Ayumi Hamasaki), kam e wuurtinde golle Ami Suzuki caggal nde o yaltinaa e fedde makko ɓennunde ndee.<ref>[http://www.allnightnippon.com/program/max/ Nippon Broadcasting System – Max Matsuura Work, Work, Play for Fun!]</ref><ref>[[:ja:max matsuura 仕事が遊びで遊びが仕事|Max Matsuura Work, Work, Play for Fun!]]</ref> == Taƴre rajo == Rajo makko yontere kala, Max Matsuura Golle, Golle, Fijo ngam weltaare! (max matsuura 仕事が遊で遊おびで遊おびで遊びが仕事 ), fuɗɗii ko ñalnde 5 suwee 2009, ina yalta kala alet, 1w00h–1w30h subaka, e Siistem Jaaynde Nippon.<ref>[http://www.japan-zone.com/news/2004/08/index.shtml Japan Entertainment News – August 2004: Avex Founder Steps Down (2004.8.1)/Avex in Chaos (2004.8.3)/A Twist in Avex Group (2004.8.4)]</ref><ref>[[:ja:エイベックス|Avex Group (Japanese Wikipedia)]]</ref> == Luural == E hitaande 2004, Matsuura wonnoo ko e won e luural nde o miijii yaltude Avex Music Group sabu luural hakkunde makko e Tom Yoda. Naalankooɓe heewɓe, haa arti noon e Ayumi Hamasaki, mbiyi maa ɓe njaltu kadi so tawii o waɗii ɗum.Nii woni, seŋorde Avex Trax yani, Yoda joofni e deƴƴude, ɗum joofni luural ngal. E lewru marse 2009, Matsuura walli Tetsuya Komuro e ñaawoore fenaande cakkitiinde ndee. Matsuura yoɓi ñaawoowo oo 648 000 000 ¥ (500 000 000 ¥ ngam njoɓdi laaɓtundi, ¥100 000 000 ngam njoɓdi njoɓdi e ¥48 000 000 ngam ñamaale leeltuɗe). [ciimtol ina haani] Ñalnde 17 sulyee 2011, Matsuura udditi konte mum Twitter sabu luural mawngal hakkunde mum e yiɗɓe fedde K-pop wiyeteende JYJ. == Nguurndam neɗɗo == Matsuura ina hoɗi to wuro wiyeteengo Denenchofu, to Tokiyoo. == Ƴeew kadi == $4.50 Sosiyetee tiyaataar == Tuugnorgal == bztmmaqr1pvsijmcdctdwdffy7bq69o 161820 161819 2026-04-09T15:13:24Z Ilya Discuss 10103 161820 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Masato Matsuura''' (松浦 勝人, Matsu'ura Masato; jibinaa ko ñalnde 1 oktoobar 1964 to Yokohama, Japon), ɓurɗo anndeede e innde dingiral makko Max Matsuura (松浦 マックス, peewnoowo disko Japon), ko jom ngalu Japonnaajo. Ko kanko sosi e hooreejo Avex Group, gooto e dille ɓurɗe mawnude e jimɗi. O ɓuri anndeede ko e yiytude e ƴellitde naalankooɓe kesi ngam waɗtude ɗum en koode (ko ɓuri teeŋtude heen ko Ayumi Hamasaki), kam e wuurtinde golle Ami Suzuki caggal nde o yaltinaa e fedde makko ɓennunde ndee.<ref>[http://www.allnightnippon.com/program/max/ Nippon Broadcasting System – Max Matsuura Work, Work, Play for Fun!]</ref><ref>[[:ja:max matsuura 仕事が遊びで遊びが仕事|Max Matsuura Work, Work, Play for Fun!]]</ref> == Taƴre rajo == Rajo makko yontere kala, Max Matsuura Golle, Golle, Fijo ngam weltaare! (max matsuura 仕事が遊で遊おびで遊おびで遊びが仕事 ), fuɗɗii ko ñalnde 5 suwee 2009, ina yalta kala alet, 1w00h–1w30h subaka, e Siistem Jaaynde Nippon.<ref>[http://www.japan-zone.com/news/2004/08/index.shtml Japan Entertainment News – August 2004: Avex Founder Steps Down (2004.8.1)/Avex in Chaos (2004.8.3)/A Twist in Avex Group (2004.8.4)]</ref><ref>[[:ja:エイベックス|Avex Group (Japanese Wikipedia)]]</ref> == Luural == E hitaande 2004, Matsuura wonnoo ko e won e luural nde o miijii yaltude Avex Music Group sabu luural hakkunde makko e Tom Yoda. Naalankooɓe heewɓe, haa arti noon e Ayumi Hamasaki, mbiyi maa ɓe njaltu kadi so tawii o waɗii ɗum.Nii woni, seŋorde Avex Trax yani, Yoda joofni e deƴƴude, ɗum joofni luural ngal.<ref>[http://www.tokyohive.com/2011/07/avex-ceo-max-matsuura-closes-twitter-account-due-to-jyj-fans/ TokyoHive – avex CEO Max Matsuura closes Twitter account due to JYJ fans?]</ref> E lewru marse 2009, Matsuura walli Tetsuya Komuro e ñaawoore fenaande cakkitiinde ndee. Matsuura yoɓi ñaawoowo oo 648 000 000 ¥ (500 000 000 ¥ ngam njoɓdi laaɓtundi, ¥100 000 000 ngam njoɓdi njoɓdi e ¥48 000 000 ngam ñamaale leeltuɗe). [ciimtol ina haani] Ñalnde 17 sulyee 2011, Matsuura udditi konte mum Twitter sabu luural mawngal hakkunde mum e yiɗɓe fedde K-pop wiyeteende JYJ. == Nguurndam neɗɗo == Matsuura ina hoɗi to wuro wiyeteengo Denenchofu, to Tokiyoo. == Ƴeew kadi == $4.50 Sosiyetee tiyaataar == Tuugnorgal == dgea4wft9ibfuy19012q64qrhaiup7z Thailand women's national under-20 football team 0 39314 161821 2026-04-09T15:17:04Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Kippu ngenndiijo rewɓe Taylande les 20 hitaande tawtoraama kawgel fuku koyɗe FIFA 2004 hakkunde rewɓe les 19. Gollotooɓe coftal ɓalli Nuengruethai Sathongwien, gardiiɗo hannde kippu rewɓe Taylande ɓe duuɓi mum en njahrata e 20 hitaande. Rekorde kawgel Kop aduna FIFA U-20 rewɓe Rekord FIFA U-20 e nder kawgel fuku winndere Hitaande fof GP W D L GF GA Kanadaa 2002 Waɗaani Taylande 2004 Daawe kawgel 3 0 0 3 0 18 Riisi 2006 haa... Kolommbi 2024 Waɗaan..." 161821 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kippu ngenndiijo rewɓe Taylande les 20 hitaande tawtoraama kawgel fuku koyɗe FIFA 2004 hakkunde rewɓe les 19. Gollotooɓe coftal ɓalli Nuengruethai Sathongwien, gardiiɗo hannde kippu rewɓe Taylande ɓe duuɓi mum en njahrata e 20 hitaande. Rekorde kawgel Kop aduna FIFA U-20 rewɓe Rekord FIFA U-20 e nder kawgel fuku winndere Hitaande fof GP W D L GF GA Kanadaa 2002 Waɗaani Taylande 2004 Daawe kawgel 3 0 0 3 0 18 Riisi 2006 haa... Kolommbi 2024 Waɗaani Poloñ 2026 Ngam Anndinde Total ɓurngal moƴƴude: Daawe fedde 3 0 0 3 0 18 Kop Asii rewɓe AFC U-20 Rekorde AFC U-20 rewɓe e nder kawgel Aasi Hitaande fof GP W D L GF GA Leydi Indiya 2002 Daawe kawgel 3 1 0 2 2 12 Siin 2004 nokku nayaɓo 6 3 0 3 14 15 Malesi 2006 heɓaani heen Siin 2007 Daawe kawgel 3 1 0 2 3 5 Siin 2009 3003111 Vietnam 2011 heɓaani heen Siin 2013 Siin 2015 Daawe 3 1 0 2 7 9 Siin 2017 3012213 Taylande 2019 300328 Usbekistaan ​​2024 heɓaani heen Taylande 2026 3 2 0 1 7 4 Hakke:8/12 Ɓurɗo moƴƴude: Nokku nayaɓo 27 8 1 18 38 77 Kaɓirɗe rewɓe AFF U-19/Kaɓirɗe rewɓe ASEAN U-19 Rekord kawgel rewɓe ASEAN U-19 Hitaande Njeñtudi Pijirlooji Dañii Naatɗi GF GA Coach Taylande 2014 5 4 1 0 36 1 Nuenrutai Srathongvian Indoneesi 2022 Nokku tataɓo 6 4 0 2 15 2 Miyo Okamoto 4 0 0 16 2 Sawin Jaraspetcharanan, ko ƴaañoowo leydi Indoneesi 2023 5 0 0 25 4 ko kamɓe ngoni 5 0 0 25 4 Hakke 4/4 20 17 1 2 92 9 Kaɓirɗe AFF rewɓe Rekord Championnat rewɓe AFF Njeñtudi hitaande Pld W D L GF GA Vietnam 2004 Daawe kawgel 3 1 1 12 1 Hakke 1/1 3 1 1 12 1 Ƴeew kadi Kippu ngenndiijo fuku koyɗe rewɓe leydi Taylande Kippu ngenndiijo rewɓe leydi Taylande ɓe duuɓi mum en njahrata e 17 hitaande Tuugnorgal 53j1d2y6r8nk6tvmik6ahfixamwhdp5 161825 161821 2026-04-09T15:18:53Z Ilya Discuss 10103 161825 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kippu ngenndiijo rewɓe Taylande les 20 hitaande tawtoraama kawgel fuku koyɗe FIFA 2004 hakkunde rewɓe les 19.''' Gollotooɓe coftal ɓalli Nuengruethai Sathongwien, gardiiɗo hannde kippu rewɓe Taylande ɓe duuɓi mum en njahrata e 20 hitaande. Rekorde kawgel Kop aduna FIFA U-20 rewɓe Rekord FIFA U-20 e nder kawgel fuku winndere Hitaande fof GP W D L GF GA Kanadaa 2002 Waɗaani Taylande 2004 Daawe kawgel 3 0 0 3 0 18 Riisi 2006 haa... Kolommbi 2024 Waɗaani Poloñ 2026 Ngam Anndinde Total ɓurngal moƴƴude: Daawe fedde 3 0 0 3 0 18 Kop Asii rewɓe AFC U-20 Rekorde AFC U-20 rewɓe e nder kawgel Aasi Hitaande fof GP W D L GF GA Leydi Indiya 2002 Daawe kawgel 3 1 0 2 2 12 Siin 2004 nokku nayaɓo 6 3 0 3 14 15 Malesi 2006 heɓaani heen Siin 2007 Daawe kawgel 3 1 0 2 3 5 Siin 2009 3003111 Vietnam 2011 heɓaani heen Siin 2013 Siin 2015 Daawe 3 1 0 2 7 9 Siin 2017 3012213 Taylande 2019 300328 Usbekistaan ​​2024 heɓaani heen Taylande 2026 3 2 0 1 7 4 Hakke:8/12 Ɓurɗo moƴƴude: Nokku nayaɓo 27 8 1 18 38 77 Kaɓirɗe rewɓe AFF U-19/Kaɓirɗe rewɓe ASEAN U-19 Rekord kawgel rewɓe ASEAN U-19 Hitaande Njeñtudi Pijirlooji Dañii Naatɗi GF GA Coach Taylande 2014 5 4 1 0 36 1 Nuenrutai Srathongvian Indoneesi 2022 Nokku tataɓo 6 4 0 2 15 2 Miyo Okamoto 4 0 0 16 2 Sawin Jaraspetcharanan, ko ƴaañoowo leydi Indoneesi 2023 5 0 0 25 4 ko kamɓe ngoni 5 0 0 25 4 Hakke 4/4 20 17 1 2 92 9 Kaɓirɗe AFF rewɓe Rekord Championnat rewɓe AFF Njeñtudi hitaande Pld W D L GF GA Vietnam 2004 Daawe kawgel 3 1 1 12 1 Hakke 1/1 3 1 1 12 1 Ƴeew kadi Kippu ngenndiijo fuku koyɗe rewɓe leydi Taylande Kippu ngenndiijo rewɓe leydi Taylande ɓe duuɓi mum en njahrata e 17 hitaande Tuugnorgal owxnkya3zm10378bnmuldjrmhxcb8pm 161826 161825 2026-04-09T15:19:57Z Ilya Discuss 10103 161826 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kippu ngenndiijo rewɓe Taylande les 20 hitaande tawtoraama kawgel fuku koyɗe FIFA 2004 hakkunde rewɓe les 19.''' Gollotooɓe coftal ɓalli Nuengruethai Sathongwien, gardiiɗo hannde kippu rewɓe Taylande ɓe duuɓi mum en njahrata e 20 hitaande. == Rekorde kawgel == Kop aduna FIFA U-20 rewɓe Rekord FIFA U-20 e nder kawgel fuku winndere Hitaande fof GP W D L GF GA == Kanadaa 2002 Waɗaani == Taylande 2004 Daawe kawgel 3 0 0 3 0 18 Riisi 2006 haa... Kolommbi 2024 Waɗaani Poloñ 2026 Ngam Anndinde Total ɓurngal moƴƴude: Daawe fedde 3 0 0 3 0 18 Kop Asii rewɓe AFC U-20 Rekorde AFC U-20 rewɓe e nder kawgel Aasi Hitaande fof GP W D L GF GA Leydi Indiya 2002 Daawe kawgel 3 1 0 2 2 12 Siin 2004 nokku nayaɓo 6 3 0 3 14 15 Malesi 2006 heɓaani heen Siin 2007 Daawe kawgel 3 1 0 2 3 5 Siin 2009 3003111 Vietnam 2011 heɓaani heen Siin 2013 Siin 2015 Daawe 3 1 0 2 7 9 Siin 2017 3012213 Taylande 2019 300328 Usbekistaan ​​2024 heɓaani heen == Taylande 2026 3 2 0 1 7 4 == Hakke:8/12 Ɓurɗo moƴƴude: Nokku nayaɓo 27 8 1 18 38 77 Kaɓirɗe rewɓe AFF U-19/Kaɓirɗe rewɓe ASEAN U-19 Rekord kawgel rewɓe ASEAN U-19 Hitaande Njeñtudi Pijirlooji Dañii Naatɗi GF GA Coach Taylande 2014 5 4 1 0 36 1 Nuenrutai Srathongvian Indoneesi 2022 Nokku tataɓo 6 4 0 2 15 2 Miyo Okamoto 4 0 0 16 2 Sawin Jaraspetcharanan, ko ƴaañoowo leydi Indoneesi 2023 5 0 0 25 4 ko kamɓe ngoni 5 0 0 25 4 Hakke 4/4 20 17 1 2 92 9 Kaɓirɗe AFF rewɓe Rekord Championnat rewɓe AFF Njeñtudi hitaande Pld W D L GF GA Vietnam 2004 Daawe kawgel 3 1 1 12 1 Hakke 1/1 3 1 1 12 1 Ƴeew kadi Kippu ngenndiijo fuku koyɗe rewɓe leydi Taylande Kippu ngenndiijo rewɓe leydi Taylande ɓe duuɓi mum en njahrata e 17 hitaande Tuugnorgal bje94ghllhmn4xexow6ma2ujyb0rzeo 161830 161826 2026-04-09T15:23:01Z Ilya Discuss 10103 161830 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kippu ngenndiijo rewɓe Taylande les 20 hitaande tawtoraama kawgel fuku koyɗe FIFA 2004 hakkunde rewɓe les 19.''' Gollotooɓe coftal ɓalli Nuengruethai Sathongwien, gardiiɗo hannde kippu rewɓe Taylande ɓe duuɓi mum en njahrata e 20 hitaande. == Rekorde kawgel == Kop aduna FIFA U-20 rewɓe Rekord FIFA U-20 e nder kawgel fuku winndere Hitaande fof GP W D L GF GA == Kanadaa 2002 Waɗaani == Taylande 2004 Daawe kawgel 3 0 0 3 0 18 Riisi 2006 haa... Kolommbi 2024 Waɗaani Poloñ 2026 Ngam Anndinde Total ɓurngal moƴƴude: Daawe fedde 3 0 0 3 0 18 Kop Asii rewɓe AFC U-20 Rekorde AFC U-20 rewɓe e nder kawgel Aasi Hitaande fof GP W D L GF GA Leydi Indiya 2002 Daawe kawgel 3 1 0 2 2 12 Siin 2004 nokku nayaɓo 6 3 0 3 14 15 Malesi 2006 heɓaani heen Siin 2007 Daawe kawgel 3 1 0 2 3 5 Siin 2009 3003111 Vietnam 2011 heɓaani heen Siin 2013 Siin 2015 Daawe 3 1 0 2 7 9 Siin 2017 3012213 Taylande 2019 300328 Usbekistaan ​​2024 heɓaani heen == Taylande 2026 3 2 0 1 7 4 == Hakke:8/12 Ɓurɗo moƴƴude: Nokku nayaɓo 27 8 1 18 38 77 Kaɓirɗe rewɓe AFF U-19/Kaɓirɗe rewɓe ASEAN U-19 Rekord kawgel rewɓe ASEAN U-19 Hitaande Njeñtudi Pijirlooji Dañii Naatɗi GF GA Coach Taylande 2014 5 4 1 0 36 1 Nuenrutai Srathongvian Indoneesi 2022 Nokku tataɓo 6 4 0 2 15 2 Miyo Okamoto 4 0 0 16 2 Sawin Jaraspetcharanan, ko ƴaañoowo leydi Indoneesi 2023 5 0 0 25 4 ko kamɓe ngoni 5 0 0 25 4 Hakke 4/4 20 17 1 2 92 9 == Kaɓirɗe AFF rewɓe == Rekord Championnat rewɓe AFF Njeñtudi hitaande Pld W D L GF GA Vietnam 2004 Daawe kawgel 3 1 1 12 1 Hakke 1/1 3 1 1 12 1 == Ƴeew kadi == Kippu ngenndiijo fuku koyɗe rewɓe leydi Taylande Kippu ngenndiijo rewɓe leydi Taylande ɓe duuɓi mum en njahrata e 17 hitaande == Tuugnorgal == qtm2c8uknkbjjs8yg1n1jk3nq9wyj2f 161832 161830 2026-04-09T15:23:56Z Ilya Discuss 10103 161832 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kippu ngenndiijo rewɓe Taylande les 20 hitaande tawtoraama kawgel fuku koyɗe FIFA 2004 hakkunde rewɓe les 19.''' Gollotooɓe coftal ɓalli Nuengruethai Sathongwien, gardiiɗo hannde kippu rewɓe Taylande ɓe duuɓi mum en njahrata e 20 hitaande.<ref>{{cite web|url=https://www.fifa.com/tournaments/womens/u20womensworldcup/thailand2004/match-center|title=FIFA U-19 Women's World Championship Thailand 2004|publisher=[[RSSSF]]|date=2004|access-date=15 November 2015}}</ref> == Rekorde kawgel == Kop aduna FIFA U-20 rewɓe Rekord FIFA U-20 e nder kawgel fuku winndere Hitaande fof GP W D L GF GA == Kanadaa 2002 Waɗaani == Taylande 2004 Daawe kawgel 3 0 0 3 0 18 Riisi 2006 haa... Kolommbi 2024 Waɗaani Poloñ 2026 Ngam Anndinde Total ɓurngal moƴƴude: Daawe fedde 3 0 0 3 0 18 Kop Asii rewɓe AFC U-20 Rekorde AFC U-20 rewɓe e nder kawgel Aasi Hitaande fof GP W D L GF GA Leydi Indiya 2002 Daawe kawgel 3 1 0 2 2 12 Siin 2004 nokku nayaɓo 6 3 0 3 14 15 Malesi 2006 heɓaani heen Siin 2007 Daawe kawgel 3 1 0 2 3 5 Siin 2009 3003111 Vietnam 2011 heɓaani heen Siin 2013 Siin 2015 Daawe 3 1 0 2 7 9 Siin 2017 3012213 Taylande 2019 300328 Usbekistaan ​​2024 heɓaani heen == Taylande 2026 3 2 0 1 7 4 == Hakke:8/12 Ɓurɗo moƴƴude: Nokku nayaɓo 27 8 1 18 38 77 Kaɓirɗe rewɓe AFF U-19/Kaɓirɗe rewɓe ASEAN U-19 Rekord kawgel rewɓe ASEAN U-19 Hitaande Njeñtudi Pijirlooji Dañii Naatɗi GF GA Coach Taylande 2014 5 4 1 0 36 1 Nuenrutai Srathongvian Indoneesi 2022 Nokku tataɓo 6 4 0 2 15 2 Miyo Okamoto 4 0 0 16 2 Sawin Jaraspetcharanan, ko ƴaañoowo leydi Indoneesi 2023 5 0 0 25 4 ko kamɓe ngoni 5 0 0 25 4 Hakke 4/4 20 17 1 2 92 9 == Kaɓirɗe AFF rewɓe == Rekord Championnat rewɓe AFF Njeñtudi hitaande Pld W D L GF GA Vietnam 2004 Daawe kawgel 3 1 1 12 1 Hakke 1/1 3 1 1 12 1 == Ƴeew kadi == Kippu ngenndiijo fuku koyɗe rewɓe leydi Taylande Kippu ngenndiijo rewɓe leydi Taylande ɓe duuɓi mum en njahrata e 17 hitaande == Tuugnorgal == 046ya20kfdbt4pyr00rtvkgqhrerp7j Irene Bolger 0 39315 161822 2026-04-09T15:17:32Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Irene Bolger''' (hedde 1943 - ) ko senndikaa, awokaa e politik to Ostarali. O ardii seppo balɗe 50 ngo infirmiyee en mbaɗi to Victoria. O riiwaa, o artiraa e golle makko ko Fedde toppitiinde ko fayti e safrooɓe e jibinannde Ostarali. Caggal nde o dañaani suɓeede kadi e gardagol sekreteruuji branche o janngi ko barrister. == Ngendam == Bolger jibinaa ko hedde hitaande 1943, o waɗi cukaagu makko ko e wuro liɗɗi wiyeteengo Port Albert to Gippsland worgo. O daña..." 161822 wikitext text/x-wiki '''Irene Bolger''' (hedde 1943 - ) ko senndikaa, awokaa e politik to Ostarali. O ardii seppo balɗe 50 ngo infirmiyee en mbaɗi to Victoria. O riiwaa, o artiraa e golle makko ko Fedde toppitiinde ko fayti e safrooɓe e jibinannde Ostarali. Caggal nde o dañaani suɓeede kadi e gardagol sekreteruuji branche o janngi ko barrister. == Ngendam == Bolger jibinaa ko hedde hitaande 1943, o waɗi cukaagu makko ko e wuro liɗɗi wiyeteengo Port Albert to Gippsland worgo. O dañaani seedantaagal duɗal to Our Lady of Sion at Sale[1] e hitaande 1968 o yahi golloyaade to opitaal The Alfred ngam wonde infirmiyee. E nder waktuuji makko limtilimtinɗi o woniino tergal nano lannda gollotooɓe Ostarali (ALP). E hitaande 1983 o naati e fedde toppitiinde ko fayti e infirmiyee en to Ostarali, o wonti yuɓɓinoowo golle gollorɗe fedde nde.[2] E hitaande 1984 Barbara Carson ardii kampaañ keɓtinaaɗo ngam ittude kuulal e nder kuule cafrirɗe Victoria, Fedde toppitiinde ko fayti e safaara e jibinannde Ostarali, haɗoowo seppooji. E hitaande rewtunde ndee o ardii seppo balɗe joy baɗngo faayiida, ngam haɓaade infirmiyee en yo mbaɗtu golle ɗe ngonaa infirmiyee en. Carson woppi laamu e hitaande 1986, Bolger, mo meeɗaa daraade ngam suɓaade Carson, wonti sekreteruuji cafrirde ndee.[2] Bolger ardii seppo ngoɗngo ɓurngo juutde e hitaande 1986.[3] E lewru oktoobar 1986, 5 000 infirmiye cuɓiima e batu fedde ngam waɗde seppo ngo alaa ɗo haaɗi. Seppo ngoo waɗii balɗe 50, ɗum addani ɓe ɓeydaade dokkal ummoraade e diiwaan Victoria.[2] E hitaande 1989 Bolger ina wonnoo e safrirde nde senndikaa o riiwti mo caggal nde o tuumaama o bonni kuule senndikaa. Bolger ƴetti ñaawoore ndee, o artiri njoɓdi makko. Ñaawirde fedde nde artiri mo tergal e senndikaa kono o jaɓaani yillaade nokku ɗo o gollotoo ɗoo. O yahi batu infirmiyee en ngam daranaade darnde makko kono yuɓɓinɓe batu nguu ndartini lampaaji e sound system. E woote garooje ɗee o dariima no neɗɗo yaajɗo nii, kono o fiyi ɗum ko Belinda Morieson mo ƴetti 4124 woote e Bolger 3185. Fooyre ndee addani mo waasde jogaade kaalis keewɗo, o fotnoo ko yeeyde suudu makko ɗo kanko e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi 18 ɓe ngonnoo ɗoo.[1] E hitaande 1996 o dariima e hoore mum ngam suɓaade ngam lomtaade Batman. O woni nayaɓo e nder kanndidaaji 8. Nafoore ndee ko e lannda Labour mo Ostarali, o dañii ko ɓuri laabi sappo woote.[4] Bolger wonti ofisee hakkeeji almudɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Melbourne haa o winnditii e almuudo mawɗo to bannge sariya.[1] O waɗii duuɓi 56 e hitaande 1999, nde o heɓi seedantaagal wonde awokaa caggal nde o golli hitaande to Ñaawirde Toownde e gardagol Philip Cummins.[1] Bolger golliima e goomu njuɓɓudi lannda gollotooɓe to Ostarali to New South Wales. O yalti lannda ka ngam sosde lannda keso "Coalition Labour" e hitaande 2015 siftorde ALP ko "gutless". O dariima ngam suɓaade Senaa ngam Victoria e kanndidaa goɗɗo lannda ka, Mark Ptolemy, dariima to New South Wales.[5] == Njawdi == Batte infirmiyee en waawde fiyde e jikkuuji ina teeŋti. Seppo ngo Bolger ardinoo ngo ko seppo wonande rewɓe e ardii ɗum. Bolger teskiima defte daartol keewɗe ciftoraani seppo ngoo. Nde "juutnde e nder winndere ndee, nde wonnoo ko balɗe 50 tikkere. Kono haa jooni mi waawaano yiyde heen tuugnorgal gootal e seppooji ɓurɗi maantinde e daartol Ostarali. Sexism ina jokki."[6] == Tuugnorgal == rg63gr36q8ogy85uw8o7ck3aovu3hix 161823 161822 2026-04-09T15:17:50Z Isa Oumar 9821 161823 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Irene Bolger''' (hedde 1943 - ) ko senndikaa, awokaa e politik to Ostarali. O ardii seppo balɗe 50 ngo infirmiyee en mbaɗi to Victoria. O riiwaa, o artiraa e golle makko ko Fedde toppitiinde ko fayti e safrooɓe e jibinannde Ostarali. Caggal nde o dañaani suɓeede kadi e gardagol sekreteruuji branche o janngi ko barrister. == Ngendam == Bolger jibinaa ko hedde hitaande 1943, o waɗi cukaagu makko ko e wuro liɗɗi wiyeteengo Port Albert to Gippsland worgo. O dañaani seedantaagal duɗal to Our Lady of Sion at Sale[1] e hitaande 1968 o yahi golloyaade to opitaal The Alfred ngam wonde infirmiyee. E nder waktuuji makko limtilimtinɗi o woniino tergal nano lannda gollotooɓe Ostarali (ALP). E hitaande 1983 o naati e fedde toppitiinde ko fayti e infirmiyee en to Ostarali, o wonti yuɓɓinoowo golle gollorɗe fedde nde.[2] E hitaande 1984 Barbara Carson ardii kampaañ keɓtinaaɗo ngam ittude kuulal e nder kuule cafrirɗe Victoria, Fedde toppitiinde ko fayti e safaara e jibinannde Ostarali, haɗoowo seppooji. E hitaande rewtunde ndee o ardii seppo balɗe joy baɗngo faayiida, ngam haɓaade infirmiyee en yo mbaɗtu golle ɗe ngonaa infirmiyee en. Carson woppi laamu e hitaande 1986, Bolger, mo meeɗaa daraade ngam suɓaade Carson, wonti sekreteruuji cafrirde ndee.[2] Bolger ardii seppo ngoɗngo ɓurngo juutde e hitaande 1986.[3] E lewru oktoobar 1986, 5 000 infirmiye cuɓiima e batu fedde ngam waɗde seppo ngo alaa ɗo haaɗi. Seppo ngoo waɗii balɗe 50, ɗum addani ɓe ɓeydaade dokkal ummoraade e diiwaan Victoria.[2] E hitaande 1989 Bolger ina wonnoo e safrirde nde senndikaa o riiwti mo caggal nde o tuumaama o bonni kuule senndikaa. Bolger ƴetti ñaawoore ndee, o artiri njoɓdi makko. Ñaawirde fedde nde artiri mo tergal e senndikaa kono o jaɓaani yillaade nokku ɗo o gollotoo ɗoo. O yahi batu infirmiyee en ngam daranaade darnde makko kono yuɓɓinɓe batu nguu ndartini lampaaji e sound system. E woote garooje ɗee o dariima no neɗɗo yaajɗo nii, kono o fiyi ɗum ko Belinda Morieson mo ƴetti 4124 woote e Bolger 3185. Fooyre ndee addani mo waasde jogaade kaalis keewɗo, o fotnoo ko yeeyde suudu makko ɗo kanko e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi 18 ɓe ngonnoo ɗoo.[1] E hitaande 1996 o dariima e hoore mum ngam suɓaade ngam lomtaade Batman. O woni nayaɓo e nder kanndidaaji 8. Nafoore ndee ko e lannda Labour mo Ostarali, o dañii ko ɓuri laabi sappo woote.[4] Bolger wonti ofisee hakkeeji almudɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Melbourne haa o winnditii e almuudo mawɗo to bannge sariya.[1] O waɗii duuɓi 56 e hitaande 1999, nde o heɓi seedantaagal wonde awokaa caggal nde o golli hitaande to Ñaawirde Toownde e gardagol Philip Cummins.[1] Bolger golliima e goomu njuɓɓudi lannda gollotooɓe to Ostarali to New South Wales. O yalti lannda ka ngam sosde lannda keso "Coalition Labour" e hitaande 2015 siftorde ALP ko "gutless". O dariima ngam suɓaade Senaa ngam Victoria e kanndidaa goɗɗo lannda ka, Mark Ptolemy, dariima to New South Wales.[5] == Njawdi == Batte infirmiyee en waawde fiyde e jikkuuji ina teeŋti. Seppo ngo Bolger ardinoo ngo ko seppo wonande rewɓe e ardii ɗum. Bolger teskiima defte daartol keewɗe ciftoraani seppo ngoo. Nde "juutnde e nder winndere ndee, nde wonnoo ko balɗe 50 tikkere. Kono haa jooni mi waawaano yiyde heen tuugnorgal gootal e seppooji ɓurɗi maantinde e daartol Ostarali. Sexism ina jokki."[6] == Tuugnorgal == jar5iiawxbn4qw6msr52vvt0t1llmiy 161828 161823 2026-04-09T15:22:10Z Isa Oumar 9821 161828 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Irene Bolger''' (hedde 1943 - ) <ref name="k20063">{{Cite web|last=Kizilos|first=Katherine|date=2006-06-03|title=Fighting the good fight, 20 years on|url=https://www.theage.com.au/technology/fighting-the-good-fight-20-years-on-20060603-ge2fzs.html|access-date=2024-09-10|website=The Age|language=en}}</ref>ko senndikaa, awokaa e politik to Ostarali. O ardii seppo balɗe 50 ngo infirmiyee en mbaɗi to Victoria. O riiwaa, o artiraa e golle makko ko Fedde toppitiinde ko fayti e safrooɓe e jibinannde Ostarali. Caggal nde o dañaani suɓeede kadi e gardagol sekreteruuji branche o janngi ko barrister.<ref name="bluep2">{{Cite web|last=Australian Women's Archives Project|first=Christina Cregan|title=A 'Blueprint' for Union Organising: Multiplying the membership in the Australian Nursing Federation (Victorian Branch) 1989-2012 - Irene Bolger|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/anfv/leaders-4.html|access-date=2024-09-10|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> == Ngendam == Bolger jibinaa ko hedde hitaande 1943, o waɗi cukaagu makko ko e wuro liɗɗi wiyeteengo Port Albert to Gippsland worgo. O dañaani seedantaagal duɗal to Our Lady of Sion at Sale[1] e hitaande 1968 o yahi golloyaade to opitaal The Alfred ngam wonde infirmiyee. E nder waktuuji makko limtilimtinɗi o woniino tergal nano lannda gollotooɓe Ostarali (ALP). E hitaande 1983 o naati e fedde toppitiinde ko fayti e infirmiyee en to Ostarali, o wonti yuɓɓinoowo golle gollorɗe fedde nde.<ref name="bluep">{{Cite web|last=Australian Women's Archives Project|first=Christina Cregan|title=A 'Blueprint' for Union Organising: Multiplying the membership in the Australian Nursing Federation (Victorian Branch) 1989-2012 - Irene Bolger|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/anfv/leaders-4.html|access-date=2024-09-10|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> E hitaande 1984 Barbara Carson ardii kampaañ keɓtinaaɗo ngam ittude kuulal e nder kuule cafrirɗe Victoria, Fedde toppitiinde ko fayti e safaara e jibinannde Ostarali, haɗoowo seppooji. E hitaande rewtunde ndee o ardii seppo balɗe joy baɗngo faayiida, ngam haɓaade infirmiyee en yo mbaɗtu golle ɗe ngonaa infirmiyee en. Carson woppi laamu e hitaande 1986, Bolger, mo meeɗaa daraade ngam suɓaade Carson, wonti sekreteruuji cafrirde ndee.<ref name="bluep3">{{Cite web|last=Australian Women's Archives Project|first=Christina Cregan|title=A 'Blueprint' for Union Organising: Multiplying the membership in the Australian Nursing Federation (Victorian Branch) 1989-2012 - Irene Bolger|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/anfv/leaders-4.html|access-date=2024-09-10|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Bolger ardii seppo ngoɗngo ɓurngo juutde e hitaande 1986.[3] E lewru oktoobar 1986, 5 000 infirmiye cuɓiima e batu fedde ngam waɗde seppo ngo alaa ɗo haaɗi. Seppo ngoo waɗii balɗe 50, ɗum addani ɓe ɓeydaade dokkal ummoraade e diiwaan Victoria.<ref name="k20062">{{Cite web|last=Kizilos|first=Katherine|date=2006-06-03|title=Fighting the good fight, 20 years on|url=https://www.theage.com.au/technology/fighting-the-good-fight-20-years-on-20060603-ge2fzs.html|access-date=2024-09-10|website=The Age|language=en}}</ref> E hitaande 1989 Bolger ina wonnoo e safrirde nde senndikaa o riiwti mo caggal nde o tuumaama o bonni kuule senndikaa. Bolger ƴetti ñaawoore ndee, o artiri njoɓdi makko. Ñaawirde fedde nde artiri mo tergal e senndikaa kono o jaɓaani yillaade nokku ɗo o gollotoo ɗoo. O yahi batu infirmiyee en ngam daranaade darnde makko kono yuɓɓinɓe batu nguu ndartini lampaaji e sound system. E woote garooje ɗee o dariima no neɗɗo yaajɗo nii, kono o fiyi ɗum ko Belinda Morieson mo ƴetti 4124 woote e Bolger 3185. Fooyre ndee addani mo waasde jogaade kaalis keewɗo, o fotnoo ko yeeyde suudu makko ɗo kanko e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi 18 ɓe ngonnoo ɗoo.<ref name="k2006">{{Cite web|last=Kizilos|first=Katherine|date=2006-06-03|title=Fighting the good fight, 20 years on|url=https://www.theage.com.au/technology/fighting-the-good-fight-20-years-on-20060603-ge2fzs.html|access-date=2024-09-10|website=The Age|language=en}}</ref> E hitaande 1996 o dariima e hoore mum ngam suɓaade ngam lomtaade Batman. O woni nayaɓo e nder kanndidaaji 8. Nafoore ndee ko e lannda Labour mo Ostarali, o dañii ko ɓuri laabi sappo woote. Bolger wonti ofisee hakkeeji almudɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Melbourne haa o winnditii e almuudo mawɗo to bannge sariya.<ref name="green2">{{Cite web|date=2016-12-03|title=Lessons for today’s unionists from the Victorian nurses’ strike {{!}} Green Left|url=https://www.greenleft.org.au/content/lessons-todays-unionists-victorian-nurses-strike|access-date=2024-09-10|website=www.greenleft.org.au|language=en}}</ref> O waɗii duuɓi 56 e hitaande 1999, nde o heɓi seedantaagal wonde awokaa caggal nde o golli hitaande to Ñaawirde Toownde e gardagol Philip Cummins. Bolger golliima e goomu njuɓɓudi lannda gollotooɓe to Ostarali to New South Wales. O yalti lannda ka ngam sosde lannda keso "Coalition Labour" e hitaande 2015 siftorde ALP ko "gutless". O dariima ngam suɓaade Senaa ngam Victoria e kanndidaa goɗɗo lannda ka, Mark Ptolemy, dariima to New South Wales.<ref name="barbara">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Carson, Barbara - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0261b.htm|access-date=2024-09-10|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref><ref name="barbara2">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Carson, Barbara - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0261b.htm|access-date=2024-09-10|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> == Njawdi == Batte infirmiyee en waawde fiyde e jikkuuji ina teeŋti. Seppo ngo Bolger ardinoo ngo ko seppo wonande rewɓe e ardii ɗum. Bolger teskiima defte daartol keewɗe ciftoraani seppo ngoo. Nde "juutnde e nder winndere ndee, nde wonnoo ko balɗe 50 tikkere. Kono haa jooni mi waawaano yiyde heen tuugnorgal gootal e seppooji ɓurɗi maantinde e daartol Ostarali. Sexism ina jokki."<ref name="green">{{Cite web|date=2016-12-03|title=Lessons for today’s unionists from the Victorian nurses’ strike {{!}} Green Left|url=https://www.greenleft.org.au/content/lessons-todays-unionists-victorian-nurses-strike|access-date=2024-09-10|website=www.greenleft.org.au|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == 1vupsjkqkz49cvljk92xkm5fbzlbvds Breton Peasant Women 0 39316 161824 2026-04-09T15:18:04Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Rewɓe remooɓe Breton''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Paul Gauguin waɗi e hitaande 1894, ɗe rewɓe remooɓe Breton ɗiɗo e nder yeewtere.[1] Jooni ko e nder suudu defte Orsay to Pari.[2] == Tuugnorgal ==" 161824 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe remooɓe Breton''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Paul Gauguin waɗi e hitaande 1894, ɗe rewɓe remooɓe Breton ɗiɗo e nder yeewtere.[1] Jooni ko e nder suudu defte Orsay to Pari.[2] == Tuugnorgal == 0qo9cmsyz4xvwn8wgzphg7v44r8soyv 161827 161824 2026-04-09T15:20:40Z Isa Oumar 9821 161827 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe remooɓe Breton''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Paul Gauguin waɗi e hitaande 1894, ɗe rewɓe remooɓe Breton ɗiɗo e nder yeewtere.<ref>{{Cite web|url=https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/joconde/000PE003831|title=Joconde entry}}</ref> Jooni ko e nder suudu defte Orsay to Pari.<ref>{{Cite web|url=https://www.musee-orsay.fr/fr/collections/catalogue-des-oeuvres/notice.html?nnumid=295|title=Catalogue entry}}</ref> == Tuugnorgal == 57dql5ywtxp9kdn8sn6oa1ddlde40v0 161829 161827 2026-04-09T15:22:56Z Isa Oumar 9821 161829 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe remooɓe Breton''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Paul Gauguin waɗi e hitaande 1894, ɗe rewɓe remooɓe Breton ɗiɗo e nder yeewtere.<ref>{{Cite web|url=https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/joconde/000PE003831|title=Joconde entry}}</ref> Jooni ko e nder suudu defte Orsay to Pari.<ref>{{Cite web|url=https://www.musee-orsay.fr/fr/collections/catalogue-des-oeuvres/notice.html?nnumid=295|title=Catalogue entry}}</ref> == Tuugnorgal == mv0eh0asdeui7bpr46w0dikyvnq72zw Talk:Muzaffar Hanafi 1 39317 161831 2026-04-09T15:23:15Z ~2026-21867-64 14257 /* Muzaffar Hanfi' */ new section 161831 wikitext text/x-wiki == Muzaffar Hanfi' == Muzaffar Hanfi (Muzaffar Hanafi ) should be on Wikipedia in English as he is well known Urdu writer with more than 100 books and have said so many ghazals . [[Special:Contributions/&#126;2026-21867-64|&#126;2026-21867-64]] ([[User talk:&#126;2026-21867-64|talk]]) 15:23, 9 Seeɗto 2026 (UTC) jpn6lw9qyk9caokqmff1dm0p3k60v5s Breton Women 0 39318 161833 2026-04-09T15:27:05Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Rewɓe Breton''' ko natal ndiyam ngal Vincent van Gogh waɗi e hitaande 1888, ngal ƴetti golle Émile Bernard, sehil van Gogh e Paul Gauguin, mo kadi waɗi Rewɓe Breton e Wall e dow huunde nanndunde e ndee. Jooni noon, ko e nder defterdu Galle nate jamaanu to Milan.[1] == Ƴeew kadi == Doggol golle Vincent Van Gogh == Tuugnorgal ==" 161833 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe Breton''' ko natal ndiyam ngal Vincent van Gogh waɗi e hitaande 1888, ngal ƴetti golle Émile Bernard, sehil van Gogh e Paul Gauguin, mo kadi waɗi Rewɓe Breton e Wall e dow huunde nanndunde e ndee. Jooni noon, ko e nder defterdu Galle nate jamaanu to Milan.[1] == Ƴeew kadi == Doggol golle Vincent Van Gogh == Tuugnorgal == pbpy0s55honv43azyun1oebxnxc8zzq 161836 161833 2026-04-09T15:29:54Z Isa Oumar 9821 161836 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe Breton''' ko natal ndiyam ngal Vincent van Gogh waɗi e hitaande 1888, ngal ƴetti golle Émile Bernard, sehil van Gogh e Paul Gauguin, mo kadi waɗi Rewɓe Breton e Wall e dow huunde nanndunde e ndee. Jooni noon, ko e nder defterdu Galle nate jamaanu to Milan.<ref>{{in lang|it}} Federica Armiraglio, ''Van Gogh'', Milano, Skira, 2003.</ref> == Ƴeew kadi == Doggol golle Vincent Van Gogh == Tuugnorgal == ig43zcte9lghad10kyxvhauh0hip12x 161839 161836 2026-04-09T15:33:15Z Isa Oumar 9821 161839 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe Breton''' ko natal ndiyam ngal Vincent van Gogh waɗi e hitaande 1888, ngal ƴetti golle Émile Bernard, sehil van Gogh e Paul Gauguin, mo kadi waɗi Rewɓe Breton e Wall e dow huunde nanndunde e ndee. Jooni noon, ko e nder defterdu Galle nate jamaanu to Milan.<ref>{{in lang|it}} Federica Armiraglio, ''Van Gogh'', Milano, Skira, 2003.</ref> == Ƴeew kadi == Doggol golle Vincent Van Gogh == Tuugnorgal == 0oejqrgjult0oegxy6gbk1mnzwnuo6d Anne Fraser Bon 0 39319 161834 2026-04-09T15:28:25Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Anne Fraser Bon''' (9 abriil 1838 – 5 suwee 1936) ko duroowo Ostarali jibinaaɗo to Ecoppi, ko o baawɗo moƴƴere, ko o daraniiɗo yimɓe Aborigine en.<ref>{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bon-ann-fraser-5284|title=Australian Dictionary of Biography|last=Gillison|first=Joan|chapter=Ann Fraser Bon (1838–1936)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|year=1979|edition=Volume 7|location=Canberra}}</ref><ref>{{cite news|u..." 161834 wikitext text/x-wiki '''Anne Fraser Bon''' (9 abriil 1838 – 5 suwee 1936) ko duroowo Ostarali jibinaaɗo to Ecoppi, ko o baawɗo moƴƴere, ko o daraniiɗo yimɓe Aborigine en.<ref>{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bon-ann-fraser-5284|title=Australian Dictionary of Biography|last=Gillison|first=Joan|chapter=Ann Fraser Bon (1838–1936)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|year=1979|edition=Volume 7|location=Canberra}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11041836|title=The Widow of Wappan|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|issue=28,023|location=Victoria, Australia|date=13 June 1936|access-date=6 January 2018|page=8|via=National Library of Australia}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article204842806|title=Mrs. Anne Fraser Bon|date=10 June 1936|newspaper=[[The Age]]|access-date=6 January 2018|issue=25,320|location=Victoria, Australia|page=19|via=National Library of Australia}}</ref> == Ngendam == Bon jibinaa ko to Perthshire, Ecosse, ko ɓiɗɗo ɗiɗaɓo Jane (jibinaa ko Fraser) e cafroowo biyeteeɗo David Dougall. E hitaande 1858, o resi sehil galle Dougall gooto ina wiyee John Bon, ɓe ngummii to Victoria ɗo John jooɗii ɗoo.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11040747|title=Death of Mrs. Anne Fraser Bon|date=9 June 1936|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|access-date=6 January 2018|issue=28,019|location=Victoria, Australia|page=12|via=National Library of Australia}}</ref> O woniino e daranaade yimɓe marginaal en e nder Victoria, haa arti noon e Siinnaaɓe, soldateeɓe wumɓe e nanngaaɓe e duɗe hakkillaaji Dowla. O waɗi kampaañ ngam wiɗto jamaanu ko faati e no yimɓe Aborigine en Victoria mbaɗirtee, ɗum addani mo waɗde wiɗto Coranderrk e hitaande 1881 ngo o toɗɗaa tergal mum. Bon toɗɗaama caggal mum e nder fedde toppitiinde ndeenka Aborigine en to Victoria.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article10922560|title=Barak Memorial|date=28 March 1934|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|access-date=6 January 2018|issue=27,335|location=Victoria, Australia|page=10|via=National Library of Australia}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.smh.com.au/national/victorian-friendship-crossed-colour-barriers-20091016-h18a.html|title=Victorian friendship crossed colour barriers|last=Flanagan|first=Martin|date=2009-10-17|work=The Sydney Morning Herald|access-date=2018-01-06|language=en-US}}</ref> E hitaande 1934 o rokki William Barak hayre huutorteende ngam waɗde monimaaji to Healesville, mo o jokkondiri e mum ko juuti.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11041836|title=The Widow of Wappan|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|issue=28,023|location=Victoria, Australia|date=13 June 1936|access-date=6 January 2018|page=8|via=National Library of Australia}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article204842806|title=Mrs. Anne Fraser Bon|date=10 June 1936|newspaper=[[The Age]]|access-date=6 January 2018|issue=25,320|location=Victoria, Australia|page=19|via=National Library of Australia}}</ref> Bon sankii ko ñalnde 5 suwee 1936 to wuro Melbourne.<ref>{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bon-ann-fraser-5284|title=Australian Dictionary of Biography|last=Gillison|first=Joan|chapter=Ann Fraser Bon (1838–1936)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|year=1979|edition=Volume 7|location=Canberra}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bon-ann-fraser-5284|title=Australian Dictionary of Biography|last=Gillison|first=Joan|chapter=Ann Fraser Bon (1838–1936)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|year=1979|edition=Volume 7|location=Canberra}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11040747|title=Death of Mrs. Anne Fraser Bon|date=9 June 1936|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|access-date=6 January 2018|issue=28,019|location=Victoria, Australia|page=12|via=National Library of Australia}}</ref> == Tuugnorgal == dw3r8klddy6ggnqg3dytok5bn9ryf7m 161835 161834 2026-04-09T15:28:44Z Isa Oumar 9821 161835 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anne Fraser Bon''' (9 abriil 1838 – 5 suwee 1936) ko duroowo Ostarali jibinaaɗo to Ecoppi, ko o baawɗo moƴƴere, ko o daraniiɗo yimɓe Aborigine en.<ref>{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bon-ann-fraser-5284|title=Australian Dictionary of Biography|last=Gillison|first=Joan|chapter=Ann Fraser Bon (1838–1936)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|year=1979|edition=Volume 7|location=Canberra}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11041836|title=The Widow of Wappan|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|issue=28,023|location=Victoria, Australia|date=13 June 1936|access-date=6 January 2018|page=8|via=National Library of Australia}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article204842806|title=Mrs. Anne Fraser Bon|date=10 June 1936|newspaper=[[The Age]]|access-date=6 January 2018|issue=25,320|location=Victoria, Australia|page=19|via=National Library of Australia}}</ref> == Ngendam == Bon jibinaa ko to Perthshire, Ecosse, ko ɓiɗɗo ɗiɗaɓo Jane (jibinaa ko Fraser) e cafroowo biyeteeɗo David Dougall. E hitaande 1858, o resi sehil galle Dougall gooto ina wiyee John Bon, ɓe ngummii to Victoria ɗo John jooɗii ɗoo.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11040747|title=Death of Mrs. Anne Fraser Bon|date=9 June 1936|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|access-date=6 January 2018|issue=28,019|location=Victoria, Australia|page=12|via=National Library of Australia}}</ref> O woniino e daranaade yimɓe marginaal en e nder Victoria, haa arti noon e Siinnaaɓe, soldateeɓe wumɓe e nanngaaɓe e duɗe hakkillaaji Dowla. O waɗi kampaañ ngam wiɗto jamaanu ko faati e no yimɓe Aborigine en Victoria mbaɗirtee, ɗum addani mo waɗde wiɗto Coranderrk e hitaande 1881 ngo o toɗɗaa tergal mum. Bon toɗɗaama caggal mum e nder fedde toppitiinde ndeenka Aborigine en to Victoria.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article10922560|title=Barak Memorial|date=28 March 1934|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|access-date=6 January 2018|issue=27,335|location=Victoria, Australia|page=10|via=National Library of Australia}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.smh.com.au/national/victorian-friendship-crossed-colour-barriers-20091016-h18a.html|title=Victorian friendship crossed colour barriers|last=Flanagan|first=Martin|date=2009-10-17|work=The Sydney Morning Herald|access-date=2018-01-06|language=en-US}}</ref> E hitaande 1934 o rokki William Barak hayre huutorteende ngam waɗde monimaaji to Healesville, mo o jokkondiri e mum ko juuti.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11041836|title=The Widow of Wappan|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|issue=28,023|location=Victoria, Australia|date=13 June 1936|access-date=6 January 2018|page=8|via=National Library of Australia}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article204842806|title=Mrs. Anne Fraser Bon|date=10 June 1936|newspaper=[[The Age]]|access-date=6 January 2018|issue=25,320|location=Victoria, Australia|page=19|via=National Library of Australia}}</ref> Bon sankii ko ñalnde 5 suwee 1936 to wuro Melbourne.<ref>{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bon-ann-fraser-5284|title=Australian Dictionary of Biography|last=Gillison|first=Joan|chapter=Ann Fraser Bon (1838–1936)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|year=1979|edition=Volume 7|location=Canberra}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bon-ann-fraser-5284|title=Australian Dictionary of Biography|last=Gillison|first=Joan|chapter=Ann Fraser Bon (1838–1936)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|year=1979|edition=Volume 7|location=Canberra}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11040747|title=Death of Mrs. Anne Fraser Bon|date=9 June 1936|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|access-date=6 January 2018|issue=28,019|location=Victoria, Australia|page=12|via=National Library of Australia}}</ref> == Tuugnorgal == m5i1zwxpxogw51p9pchizxasi4pokuk Raghuvir Sharan Mitra 0 39320 161837 2026-04-09T15:31:16Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Raghuvir Sharan Mitra (1919-1996) ko yimoowo, winndiyanke, binndoowo binndol Hindi. Ko kanko woni binnduɗo defte jimɗi ko wayi no Jeevan ke Panne, Bharatodaya e Sindhu Sarovara, defte binndaaɗe ko wayi no Rakt Surya e Aag aur Paani, e binndanɗe ko wayi no Kāi aura Kamala e Bhūmijā. Njeenaaje Laamu leydi Indiya rokki mo teddungal nayaɓal ɓurngal toowde e nder leydi Indiya, hono Padma Shri e hitaande 1983. Ƴeew kadi Binndol Hindi bannge portal leydi Indiya Por..." 161837 wikitext text/x-wiki Raghuvir Sharan Mitra (1919-1996) ko yimoowo, winndiyanke, binndoowo binndol Hindi. Ko kanko woni binnduɗo defte jimɗi ko wayi no Jeevan ke Panne, Bharatodaya e Sindhu Sarovara, defte binndaaɗe ko wayi no Rakt Surya e Aag aur Paani, e binndanɗe ko wayi no Kāi aura Kamala e Bhūmijā. Njeenaaje Laamu leydi Indiya rokki mo teddungal nayaɓal ɓurngal toowde e nder leydi Indiya, hono Padma Shri e hitaande 1983. Ƴeew kadi Binndol Hindi bannge portal leydi Indiya Portal binndol Tuugnorgal 985hxhj3hecylvb07q17jumfxq6qoue 161838 161837 2026-04-09T15:32:25Z Ilya Discuss 10103 161838 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Raghuvir Sharan Mitra (1919-1996) ko yimoowo, winndiyanke, binndoowo binndol Hindi. Ko kanko woni binnduɗo defte jimɗi ko wayi no Jeevan ke Panne, Bharatodaya e Sindhu Sarovara, defte binndaaɗe ko wayi no Rakt Surya e Aag aur Paani, e binndanɗe ko wayi no Kāi aura Kamala e Bhūmijā. Njeenaaje Laamu leydi Indiya rokki mo teddungal nayaɓal ɓurngal toowde e nder leydi Indiya, hono Padma Shri e hitaande 1983. Ƴeew kadi Binndol Hindi bannge portal leydi Indiya Portal binndol Tuugnorgal ojrigm3zppdr2a8ikrcpb81baw0b93d 161840 161838 2026-04-09T15:33:20Z Ilya Discuss 10103 161840 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Raghuvir Sharan Mitra''' (1919-1996) ko yimoowo, winndiyanke, binndoowo binndol Hindi. Ko kanko woni binnduɗo defte jimɗi ko wayi no Jeevan ke Panne, Bharatodaya e Sindhu Sarovara, defte binndaaɗe ko wayi no Rakt Surya e Aag aur Paani, e binndanɗe ko wayi no Kāi aura Kamala e Bhūmijā. == Njeenaaje == Laamu leydi Indiya rokki mo teddungal nayaɓal ɓurngal toowde e nder leydi Indiya, hono Padma Shri e hitaande 1983. == Ƴeew kadi == Binndol Hindi bannge portal leydi Indiya Portal binndol == Tuugnorgal == ttac8ijujrkc1aov4f1ah19cyxzcpls 161843 161840 2026-04-09T15:35:47Z Ilya Discuss 10103 161843 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Raghuvir Sharan Mitra''' (1919-1996) ko yimoowo, winndiyanke, binndoowo binndol Hindi. Ko kanko woni binnduɗo defte jimɗi ko wayi no Jeevan ke Panne, Bharatodaya e Sindhu Sarovara, defte binndaaɗe ko wayi no Rakt Surya e Aag aur Paani, e binndanɗe ko wayi no Kāi aura Kamala e Bhūmijā.<ref name="au:Sharan, Raghuvir">{{cite web|url=http://www.worldcat.org/search?q=au%3ASharan%2C+Raghuvir%2C&qt=hot_author|title=au:Sharan, Raghuvir|publisher=WorldCat|date=2015|access-date=July 4, 2015}}</ref><ref name="Sharan, Raghuvir, 1919-">{{cite web|url=http://catalog.hathitrust.org/Search/Home?lookfor=%22Sharan,%20Raghuvir,%201919-%22&type=author&inst=|title=Sharan, Raghuvir, 1919-|publisher=Hathi Trust|date=2015|access-date=July 4, 2015}}</ref><ref name="Jeevan ke panne">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=NTGzHAAACAAJ|title=Jeevan ke panne|publisher=Bharatoday Prakashan|author=Raghuvir Sharan Mitra|year=1990|pages=224}}</ref><ref name="Sindhu sarovara">{{cite web|url=https://openlibrary.org/authors/OL4563592A/Raghuvir_Sharan_Mitra|title=Sindhu sarovara|publisher=Open Library|date=1978|access-date=July 4, 2015}}</ref><ref name="Kāi aura Kamala">{{cite book|url=http://catalog.hathitrust.org/Record/000995596|title=Kāi aura Kamala|publisher=Janatha Publications|author=Raghuvir Sharan Mitra|year=1973|pages=128}}</ref><ref name="Bhūmijā">{{cite book|title=Bhūmijā|publisher=Bharatiya Sahitya Prakashana|author=Raghuvir Sharan Mitra|year=1967|oclc=571588776}}</ref> == Njeenaaje == Laamu leydi Indiya rokki mo teddungal nayaɓal ɓurngal toowde e nder leydi Indiya, hono Padma Shri e hitaande 1983. == Ƴeew kadi == Binndol Hindi bannge portal leydi Indiya Portal binndol == Tuugnorgal == 14qnrj7rnz49ryc913nmn07utrxm01i 161844 161843 2026-04-09T15:37:03Z Ilya Discuss 10103 161844 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Raghuvir Sharan Mitra''' (1919-1996) ko yimoowo, winndiyanke, binndoowo binndol Hindi. Ko kanko woni binnduɗo defte jimɗi ko wayi no Jeevan ke Panne, Bharatodaya e Sindhu Sarovara, defte binndaaɗe ko wayi no Rakt Surya e Aag aur Paani, e binndanɗe ko wayi no Kāi aura Kamala e Bhūmijā.<ref name="au:Sharan, Raghuvir">{{cite web|url=http://www.worldcat.org/search?q=au%3ASharan%2C+Raghuvir%2C&qt=hot_author|title=au:Sharan, Raghuvir|publisher=WorldCat|date=2015|access-date=July 4, 2015}}</ref><ref name="Sharan, Raghuvir, 1919-">{{cite web|url=http://catalog.hathitrust.org/Search/Home?lookfor=%22Sharan,%20Raghuvir,%201919-%22&type=author&inst=|title=Sharan, Raghuvir, 1919-|publisher=Hathi Trust|date=2015|access-date=July 4, 2015}}</ref><ref name="Jeevan ke panne">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=NTGzHAAACAAJ|title=Jeevan ke panne|publisher=Bharatoday Prakashan|author=Raghuvir Sharan Mitra|year=1990|pages=224}}</ref><ref name="Sindhu sarovara">{{cite web|url=https://openlibrary.org/authors/OL4563592A/Raghuvir_Sharan_Mitra|title=Sindhu sarovara|publisher=Open Library|date=1978|access-date=July 4, 2015}}</ref><ref name="Kāi aura Kamala">{{cite book|url=http://catalog.hathitrust.org/Record/000995596|title=Kāi aura Kamala|publisher=Janatha Publications|author=Raghuvir Sharan Mitra|year=1973|pages=128}}</ref><ref name="Bhūmijā">{{cite book|title=Bhūmijā|publisher=Bharatiya Sahitya Prakashana|author=Raghuvir Sharan Mitra|year=1967|oclc=571588776}}</ref> == Njeenaaje == Laamu leydi Indiya rokki mo teddungal nayaɓal ɓurngal toowde e nder leydi Indiya, hono Padma Shri e hitaande 1983.<ref name="Padma Shri">{{cite web|url=http://mha.nic.in/sites/upload_files/mha/files/LST-PDAWD-2013.pdf|title=Padma Shri|publisher=Padma Shri|date=2015|access-date=June 18, 2015|archive-date=15 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151015193758/http://mha.nic.in/sites/upload_files/mha/files/LST-PDAWD-2013.pdf|url-status=dead}}</ref> == Ƴeew kadi == Binndol Hindi bannge portal leydi Indiya Portal binndol == Tuugnorgal == mjmcnrmo4y1ye2o2ith556o6rrpko9d John Lavington Bonython 0 39321 161841 2026-04-09T15:33:34Z Isa Oumar 9821 Created page with "Sir John Lavington Bonython (10 suwee 1875 – 6 noowammbar 1960) ko neɗɗo mawɗo e nder renndo to Adelayde, ganndiraaɗo golle jaayndeyaagal, njulaagu e politik. E jokkondiral e baaba makko, o naati e njuɓɓudi jaayɗe ina jeyaa heen The Advertiser ; o woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende The Saturday Express, o woniino kadi jaayndiyanke. Caggal nde The Advertiser yeeytaa e hitaande 1929, o waɗtaa sosiyatee laamu, o wonti gardiiɗo, e nder dumunna cukko hooreej..." 161841 wikitext text/x-wiki Sir John Lavington Bonython (10 suwee 1875 – 6 noowammbar 1960) ko neɗɗo mawɗo e nder renndo to Adelayde, ganndiraaɗo golle jaayndeyaagal, njulaagu e politik. E jokkondiral e baaba makko, o naati e njuɓɓudi jaayɗe ina jeyaa heen The Advertiser ; o woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende The Saturday Express, o woniino kadi jaayndiyanke. Caggal nde The Advertiser yeeytaa e hitaande 1929, o waɗtaa sosiyatee laamu, o wonti gardiiɗo, e nder dumunna cukko hooreejo ; fedde nde jokki haa nde o maayi. E hitaande 1901 o fuɗɗii jokkondiral juutngal e Diiso wuro Adelaide, o woni meer Adelaide (1911-1913) caggal ɗuum o woni meer mawɗo Adelaide (1927-1930). O heɓi njeenaari konu e hitaande 1935.[1] Fooyre Lavington Bonython nde ittaa jooni ndee to Terrace worgo, mahiraa ko yeeso suudu defte SA ngam teddinde mo. == Nguurndam == John Lavington Bonyton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Adelaide ñalnde 10 suwee 1875. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Prince Alfred to Adelaide, o naati e jaayndeeji (The Advertiser) e hitaande 1896. E nder sahaa nde o woni e jaayndeeji, o golliima e jaayndeeji, o woniino gardiiɗo jaaynde Saturday Express hakkunde 1912 e 1930.[1] Lavington Bonython naatii e Diiso wuro Adelaide nde o suɓaa e hitaande 1901. O wonti hooreejo leydi e hitaande 1907, o woni meer (1912-1913), o woni meer mawɗo (1928-1930). Toɗɗagol makko e hitaande 1912 waɗi Bonython neɗɗo ɗiɗaɓo ɓurɗo famɗude e golle Meer Adelaide,[3] e nder sahaa mo o woni e diiso ngoo o teskiima sabu makko tiiɗnaade e ndonu Adelaide.[1] Ko ɓuri heewde e yonta makko e wonde meer gardiiɗo[4] e meer ko o debbo jom suudu, kadi miñiiko debbo, Mrs H. A. Parsons, ina waɗa golle meer e nder golle laamu.[5] O heɓi njeenaari konu e hitaande 1935.[6] Ina jeyaa e golle makko goɗɗe, golle keewɗe e nder dipiteeji sosiyeteeji, ina jeyaa heen opitaal Royal Adelaide, Municipal Tramways Trust, e wonde gardiiɗo e cukko hooreejo The Advertiser. Haa teeŋti noon, Lavington Bonython wonnoo ko tergal e yiilirde udditgol Minda Inc, heddii e fedde nde fotde duuɓi 62.[1] Lavington Bonyton sankii ko ñalnde 6 noowammbar 1960. == Caalaje == John Lavington Bonython resii laabi ɗiɗi, tawi fof o dañii sukaaɓe njeegomo. Blanche Ada Bray Ñalnde 16 abriil 1904 o resi biyeteeɗo Blanche Ada Bray, jibinaa ko ñalnde 10 noowammbar 1881 to Adelaide, ɓiɗɗo debbo gooto tan, sir John Cox Bray e Alice Maude Hornabrook, o dañi ɓiɗɗo gorko e ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo (John, Elizabeth e Ada). O sankii ko e jibinannde ñalnde 5 noowammbar 1908, omo yahra e duuɓi 26.[1][9][10][fotde ɓurnde moƴƴude ina haani] John Langdon Bonython AO (1905-1992) jibinaa ko ñalnde 13 lewru Yarkomaa 1905 to Adelayde. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, o woni awokaa e hitaande 1930.[10][11] Ñalnde 18 marse 1954, o woni hooreejo sosɗo yiilirde adannde Santos. Port Boniton inniraa ko e teddungal makko.[12] John Langdon Bonython resii Minnie Hope Rutherford e hitaande 1926, o dañi ɓiɓɓe tato. E hitaande 1930 o resi awokaa biyeteeɗo Keith Wilson, wonnooɗo politik mawɗo to Ostarali worgo. Ɓiɗɗo maɓɓe Ian rewi e koyɗe baaba mum, wonti awokaa, caggal ɗuum wonti tergal Sturt fotde duuɓi 20. Betty ina gollinoo no feewi e geɗe renndo, o golliima e birooji pelle keewɗe.[10][15] E nder teddinde golle makko o toɗɗaa tergal e fedde laamu Biritaan (MBE) e hitaande 1946,[16] e Kumanndaa fedde (CBE) e hitaande 1959.[17] O waɗii duuɓi 100 ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2007, o maayi ko ñalnde 25 suwee 2008, omo yahra e duuɓi 101.[citation needed] Ada Bray Boniton (1908-1965) e ñalawma dewgal mum c. 1930. Rogere caggal : miñiiko biyeteeɗo John Bonyton, Beril Ritchie, Denis Heath (jom suudu), Ada (jom suudu), e Joan Smeaton. Rogere yeeso ndee : miñiraaɓe rewɓe Katherine e Elisabet (Betti) Boniton, Moli Fotheringham e Nansi Rowena Bray. Ada Bray Boniton [ina haani ciimtol] Jean, debbo Boniton Wonande Mari Luwis, jogiiɗo tiitoonde Laamɗo Boniton ko adii ɗuum, ƴeew John Langdon Boniton. Duuɓi nay caggal ɗuum, ñalnde 11 desaambar 1912, Lavington Bonyton resi Konstans Jean Warren, jahroowo e duuɓi 21,[18] (caggal ɗuum Lady Bonython OBE[19]), o jibini ɓiɓɓe tato, Warren, Katherine e Kym. Lavington wonnoo ko meer Adelaide e oon sahaa, Jean ina wiyee "Meer ɓiɗɗo".[18] O woniino e golle haawniinde e nder goomuuji keewɗi. E hitaande 1924 o woniino e wallude e mooftude kaalis ngam fedde jaŋde sukaaɓe to Ostarali worgo e sehil makko Doris Anne Beeston.[20] O heɓi mboros bonɗo e hitaande 1970, e nder dumunna hakkunde ndeen e maayde makko e hitaande 1977, ɓiyiiko biyeteeɗo Warren winndi nguurndam makko : « Mi wonaa debbo : siftorde Constance Jean, debbo Bonython, O.B.E.Yahdaama e nder defte jahruɗe yeeso 1976–1981. Charles Warren Bonython AO (1916-2012) ko ganndo ko faati e taariindi, binndoowo, hade makko woppude golle e hitaande 1966, ko injenieer kemikal. O ɓuri anndeede ko e darnde makko e sosde laawol Heysen, kono o waɗii darnde mawnde e reende nokkuuji joorɗi e nder Ostarali worgo.[21] O resi Sintiya Eyres Young (jibinaa ko hitaande 1921) to Egliis Epifani, Crafers, ñalnde 12 abriil 1941.[22] Katherine Downer Bonython (jibinaa ko 1918) resi Colin Clark Verco e hitaande 1940, ɓeen ɗiɗo ndokki Lavington Bonython e taaniraaɓe tato rewɓe. Hugh Reskymer (Kym) Bonython AC DFC AFC (KStJ) (15 suwee 1920 – 19 marse 2011)[23] wuuri nguurndam tiiɗɗam e ceertuɗam, o huutoriima geɗe keewɗe, ina jeyaa heen golle pilot Rajo ABC World (1937-1938), e nder hitaande 1938. dogginde galleeji naalankaagal e nder Sydney e Adelaide fof, wontude daraniiɗo laamu (wakilaade Ostarali worgo e nder batu doosɗe leydi 1998), e wonde gardiiɗo sosiyetee e tergal yiilirde e nder yiilirdeeji keewɗi.[24] O woniino kadi yeeyoowo naalankaagal, binndoowo defte naalankaagal keewɗe e deftere, jom ngalu jazz, ko juuti ko o ƴellitoowo Rowley Park Speedway (1954–73) to Adelaide e ko o sofereeɓe Speedcars ko juuti, ko o jom duɗe disko keewɗe, kadi ko o ƴellitoowo konsiir. E darnde makko sakkitiinde o addi heewɓe e "mawɓe jazz" to Adelaide, o waɗii darnde mawnde e kaaldigal ngam ɓeydude Adelaide e njillu The Beatles 1964 to Ostarali. Ɓooygol Boniton Lavington, hitaande 2003 == Ƴeew kadi == John Langdon Bonython#Innde galle - ina waɗi humpitooji ko faati e innde galle e daartol mum Boniton == Tuugnorgal == b0xvp6zjp3a7q0mblen9rziul9dldfx 161842 161841 2026-04-09T15:33:52Z Isa Oumar 9821 161842 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Sir John Lavington Bonython (10 suwee 1875 – 6 noowammbar 1960) ko neɗɗo mawɗo e nder renndo to Adelayde, ganndiraaɗo golle jaayndeyaagal, njulaagu e politik. E jokkondiral e baaba makko, o naati e njuɓɓudi jaayɗe ina jeyaa heen The Advertiser ; o woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende The Saturday Express, o woniino kadi jaayndiyanke. Caggal nde The Advertiser yeeytaa e hitaande 1929, o waɗtaa sosiyatee laamu, o wonti gardiiɗo, e nder dumunna cukko hooreejo ; fedde nde jokki haa nde o maayi. E hitaande 1901 o fuɗɗii jokkondiral juutngal e Diiso wuro Adelaide, o woni meer Adelaide (1911-1913) caggal ɗuum o woni meer mawɗo Adelaide (1927-1930). O heɓi njeenaari konu e hitaande 1935.[1] Fooyre Lavington Bonython nde ittaa jooni ndee to Terrace worgo, mahiraa ko yeeso suudu defte SA ngam teddinde mo. == Nguurndam == John Lavington Bonyton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Adelaide ñalnde 10 suwee 1875. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Prince Alfred to Adelaide, o naati e jaayndeeji (The Advertiser) e hitaande 1896. E nder sahaa nde o woni e jaayndeeji, o golliima e jaayndeeji, o woniino gardiiɗo jaaynde Saturday Express hakkunde 1912 e 1930.[1] Lavington Bonython naatii e Diiso wuro Adelaide nde o suɓaa e hitaande 1901. O wonti hooreejo leydi e hitaande 1907, o woni meer (1912-1913), o woni meer mawɗo (1928-1930). Toɗɗagol makko e hitaande 1912 waɗi Bonython neɗɗo ɗiɗaɓo ɓurɗo famɗude e golle Meer Adelaide,[3] e nder sahaa mo o woni e diiso ngoo o teskiima sabu makko tiiɗnaade e ndonu Adelaide.[1] Ko ɓuri heewde e yonta makko e wonde meer gardiiɗo[4] e meer ko o debbo jom suudu, kadi miñiiko debbo, Mrs H. A. Parsons, ina waɗa golle meer e nder golle laamu.[5] O heɓi njeenaari konu e hitaande 1935.[6] Ina jeyaa e golle makko goɗɗe, golle keewɗe e nder dipiteeji sosiyeteeji, ina jeyaa heen opitaal Royal Adelaide, Municipal Tramways Trust, e wonde gardiiɗo e cukko hooreejo The Advertiser. Haa teeŋti noon, Lavington Bonython wonnoo ko tergal e yiilirde udditgol Minda Inc, heddii e fedde nde fotde duuɓi 62.[1] Lavington Bonyton sankii ko ñalnde 6 noowammbar 1960. == Caalaje == John Lavington Bonython resii laabi ɗiɗi, tawi fof o dañii sukaaɓe njeegomo. Blanche Ada Bray Ñalnde 16 abriil 1904 o resi biyeteeɗo Blanche Ada Bray, jibinaa ko ñalnde 10 noowammbar 1881 to Adelaide, ɓiɗɗo debbo gooto tan, sir John Cox Bray e Alice Maude Hornabrook, o dañi ɓiɗɗo gorko e ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo (John, Elizabeth e Ada). O sankii ko e jibinannde ñalnde 5 noowammbar 1908, omo yahra e duuɓi 26.[1][9][10][fotde ɓurnde moƴƴude ina haani] John Langdon Bonython AO (1905-1992) jibinaa ko ñalnde 13 lewru Yarkomaa 1905 to Adelayde. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, o woni awokaa e hitaande 1930.[10][11] Ñalnde 18 marse 1954, o woni hooreejo sosɗo yiilirde adannde Santos. Port Boniton inniraa ko e teddungal makko.[12] John Langdon Bonython resii Minnie Hope Rutherford e hitaande 1926, o dañi ɓiɓɓe tato. E hitaande 1930 o resi awokaa biyeteeɗo Keith Wilson, wonnooɗo politik mawɗo to Ostarali worgo. Ɓiɗɗo maɓɓe Ian rewi e koyɗe baaba mum, wonti awokaa, caggal ɗuum wonti tergal Sturt fotde duuɓi 20. Betty ina gollinoo no feewi e geɗe renndo, o golliima e birooji pelle keewɗe.[10][15] E nder teddinde golle makko o toɗɗaa tergal e fedde laamu Biritaan (MBE) e hitaande 1946,[16] e Kumanndaa fedde (CBE) e hitaande 1959.[17] O waɗii duuɓi 100 ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2007, o maayi ko ñalnde 25 suwee 2008, omo yahra e duuɓi 101.[citation needed] Ada Bray Boniton (1908-1965) e ñalawma dewgal mum c. 1930. Rogere caggal : miñiiko biyeteeɗo John Bonyton, Beril Ritchie, Denis Heath (jom suudu), Ada (jom suudu), e Joan Smeaton. Rogere yeeso ndee : miñiraaɓe rewɓe Katherine e Elisabet (Betti) Boniton, Moli Fotheringham e Nansi Rowena Bray. Ada Bray Boniton [ina haani ciimtol] Jean, debbo Boniton Wonande Mari Luwis, jogiiɗo tiitoonde Laamɗo Boniton ko adii ɗuum, ƴeew John Langdon Boniton. Duuɓi nay caggal ɗuum, ñalnde 11 desaambar 1912, Lavington Bonyton resi Konstans Jean Warren, jahroowo e duuɓi 21,[18] (caggal ɗuum Lady Bonython OBE[19]), o jibini ɓiɓɓe tato, Warren, Katherine e Kym. Lavington wonnoo ko meer Adelaide e oon sahaa, Jean ina wiyee "Meer ɓiɗɗo".[18] O woniino e golle haawniinde e nder goomuuji keewɗi. E hitaande 1924 o woniino e wallude e mooftude kaalis ngam fedde jaŋde sukaaɓe to Ostarali worgo e sehil makko Doris Anne Beeston.[20] O heɓi mboros bonɗo e hitaande 1970, e nder dumunna hakkunde ndeen e maayde makko e hitaande 1977, ɓiyiiko biyeteeɗo Warren winndi nguurndam makko : « Mi wonaa debbo : siftorde Constance Jean, debbo Bonython, O.B.E.Yahdaama e nder defte jahruɗe yeeso 1976–1981. Charles Warren Bonython AO (1916-2012) ko ganndo ko faati e taariindi, binndoowo, hade makko woppude golle e hitaande 1966, ko injenieer kemikal. O ɓuri anndeede ko e darnde makko e sosde laawol Heysen, kono o waɗii darnde mawnde e reende nokkuuji joorɗi e nder Ostarali worgo.[21] O resi Sintiya Eyres Young (jibinaa ko hitaande 1921) to Egliis Epifani, Crafers, ñalnde 12 abriil 1941.[22] Katherine Downer Bonython (jibinaa ko 1918) resi Colin Clark Verco e hitaande 1940, ɓeen ɗiɗo ndokki Lavington Bonython e taaniraaɓe tato rewɓe. Hugh Reskymer (Kym) Bonython AC DFC AFC (KStJ) (15 suwee 1920 – 19 marse 2011)[23] wuuri nguurndam tiiɗɗam e ceertuɗam, o huutoriima geɗe keewɗe, ina jeyaa heen golle pilot Rajo ABC World (1937-1938), e nder hitaande 1938. dogginde galleeji naalankaagal e nder Sydney e Adelaide fof, wontude daraniiɗo laamu (wakilaade Ostarali worgo e nder batu doosɗe leydi 1998), e wonde gardiiɗo sosiyetee e tergal yiilirde e nder yiilirdeeji keewɗi.[24] O woniino kadi yeeyoowo naalankaagal, binndoowo defte naalankaagal keewɗe e deftere, jom ngalu jazz, ko juuti ko o ƴellitoowo Rowley Park Speedway (1954–73) to Adelaide e ko o sofereeɓe Speedcars ko juuti, ko o jom duɗe disko keewɗe, kadi ko o ƴellitoowo konsiir. E darnde makko sakkitiinde o addi heewɓe e "mawɓe jazz" to Adelaide, o waɗii darnde mawnde e kaaldigal ngam ɓeydude Adelaide e njillu The Beatles 1964 to Ostarali. Ɓooygol Boniton Lavington, hitaande 2003 == Ƴeew kadi == John Langdon Bonython#Innde galle - ina waɗi humpitooji ko faati e innde galle e daartol mum Boniton == Tuugnorgal == gfmqs6cz4nd06unriaj15xywvxnjh4t 161852 161842 2026-04-09T15:42:59Z Isa Oumar 9821 161852 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sir John Lavington Bonython''' (10 suwee 1875 – 6 noowammbar 1960) ko neɗɗo mawɗo e nder renndo to Adelayde, ganndiraaɗo golle jaayndeyaagal, njulaagu e politik. E jokkondiral e baaba makko, o naati e njuɓɓudi jaayɗe ina jeyaa heen The Advertiser ; o woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende The Saturday Express, o woniino kadi jaayndiyanke. Caggal nde The Advertiser yeeytaa e hitaande 1929, o waɗtaa sosiyatee laamu, o wonti gardiiɗo, e nder dumunna cukko hooreejo ; fedde nde jokki haa nde o maayi. E hitaande 1901 o fuɗɗii jokkondiral juutngal e Diiso wuro Adelaide, o woni meer Adelaide (1911-1913) caggal ɗuum o woni meer mawɗo Adelaide (1927-1930). O heɓi njeenaari konu e hitaande 1935.Fooyre Lavington Bonython nde ittaa jooni ndee to Terrace worgo, mahiraa ko yeeso suudu defte SA ngam teddinde mo. == Nguurndam == John Lavington Bonyton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Adelaide ñalnde 10 suwee 1875. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Prince Alfred to Adelaide, o naati e jaayndeeji (The Advertiser) e hitaande 1896. E nder sahaa nde o woni e jaayndeeji, o golliima e jaayndeeji, o woniino gardiiɗo jaaynde Saturday Express hakkunde 1912 e 1930.<ref name="lavington">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref><ref name="lavington2">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref> Lavington Bonython naatii e Diiso wuro Adelaide nde o suɓaa e hitaande 1901. O wonti hooreejo leydi e hitaande 1907, o woni meer (1912-1913), o woni meer mawɗo (1928-1930). Toɗɗagol makko e hitaande 1912 waɗi Bonython neɗɗo ɗiɗaɓo ɓurɗo famɗude e golle Meer Adelaide,[3] e nder sahaa mo o woni e diiso ngoo o teskiima sabu makko tiiɗnaade e ndonu Adelaide.[1] Ko ɓuri heewde e yonta makko e wonde meer gardiiɗo[4] e meer ko o debbo jom suudu, kadi miñiiko debbo, Mrs H. A. Parsons, ina waɗa golle meer e nder golle laamu.[5] O heɓi njeenaari konu e hitaande 1935.[6] Ina jeyaa e golle makko goɗɗe, golle keewɗe e nder dipiteeji sosiyeteeji, ina jeyaa heen opitaal Royal Adelaide, Municipal Tramways Trust, e wonde gardiiɗo e cukko hooreejo The Advertiser. Haa teeŋti noon, Lavington Bonython wonnoo ko tergal e yiilirde udditgol Minda Inc, heddii e fedde nde fotde duuɓi 62.[1] Lavington Bonyton sankii ko ñalnde 6 noowammbar 1960. == Caalaje == John Lavington Bonython resii laabi ɗiɗi, tawi fof o dañii sukaaɓe njeegomo. Blanche Ada Bray Ñalnde 16 abriil 1904 o resi biyeteeɗo Blanche Ada Bray, jibinaa ko ñalnde 10 noowammbar 1881 to Adelaide, ɓiɗɗo debbo gooto tan, sir John Cox Bray e Alice Maude Hornabrook, o dañi ɓiɗɗo gorko e ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo (John, Elizabeth e Ada). O sankii ko e jibinannde ñalnde 5 noowammbar 1908, omo yahra e duuɓi 26.[1][9][10][fotde ɓurnde moƴƴude ina haani] John Langdon Bonython AO (1905-1992) jibinaa ko ñalnde 13 lewru Yarkomaa 1905 to Adelayde. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, o woni awokaa e hitaande 1930.<ref>[[Caleb Peacock|Caleb Peacock born 13 April 1841, was elected Mayor of Adelaide, 1875-77]]</ref><ref name="lavington8">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20080207110653/http://users.cyberone.com.au/nevmoya/bray%20families2-o/p34.htm Blanche Ada Bray]</ref><ref name="RC">Richard Carruthers, Family tree, Richard Carruthers in unknown series (n.p.: n.pub., 1986).</ref>{{better source|date=March 2025}} Ñalnde 18 marse 1954, o woni hooreejo sosɗo yiilirde adannde Santos. Port Boniton inniraa ko e teddungal makko.[12] John Langdon Bonython resii Minnie Hope Rutherford e hitaande 1926, o dañi ɓiɓɓe tato. E hitaande 1930 o resi awokaa biyeteeɗo Keith Wilson, wonnooɗo politik mawɗo to Ostarali worgo. Ɓiɗɗo maɓɓe Ian rewi e koyɗe baaba mum, wonti awokaa, caggal ɗuum wonti tergal Sturt fotde duuɓi 20. Betty ina gollinoo no feewi e geɗe renndo, o golliima e birooji pelle keewɗe.[10][15] E nder teddinde golle makko o toɗɗaa tergal e fedde laamu Biritaan (MBE) e hitaande 1946,[16] e Kumanndaa fedde (CBE) e hitaande 1959.[17] O waɗii duuɓi 100 ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2007, o maayi ko ñalnde 25 suwee 2008, omo yahra e duuɓi 101.[citation needed] Ada Bray Boniton (1908-1965) e ñalawma dewgal mum c. 1930.<ref name="lavington5">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref> Rogere caggal : miñiiko biyeteeɗo John Bonyton, Beril Ritchie, Denis Heath (jom suudu), Ada (jom suudu), e Joan Smeaton.<ref>Christie Peuker (2011) [http://www.adelaidenow.com.au/news/south-australia/jets-farewell-our-favourite-son-kym-bonython/story-e6frea83-1226024659061 Jets farewell officer and gentleman Kym Bonython], Adelaide Now, 20 March 2011</ref> Rogere yeeso ndee : miñiraaɓe rewɓe Katherine e Elisabet (Betti) Boniton, Moli Fotheringham e Nansi Rowena Bray. Ada Bray Boniton [ina haani ciimtol] Jean, debbo Boniton<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article211443561|title=Events of the Week.|newspaper=[[The Critic (Adelaide)|The Critic]]|issue=777|location=South Australia|date=18 December 1912|accessdate=11 June 2018|page=21|via=National Library of Australia}} Probably her last official function.</ref> Wonande Mari Luwis, jogiiɗo tiitoonde Laamɗo Boniton ko adii ɗuum, ƴeew John Langdon Boniton.<ref name="lavington6">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref><ref>[[Caleb Peacock|Caleb Peacock born 13 April 1841, was elected Mayor of Adelaide, 1875-77]]</ref> Duuɓi nay caggal ɗuum, ñalnde 11 desaambar 1912, Lavington Bonyton resi Konstans Jean Warren, jahroowo e duuɓi 21,[18] (caggal ɗuum Lady Bonython OBE[19]), o jibini ɓiɓɓe tato, Warren, Katherine e Kym. Lavington wonnoo ko meer Adelaide e oon sahaa, Jean ina wiyee "Meer ɓiɗɗo".[18] O woniino e golle haawniinde e nder goomuuji keewɗi. E hitaande 1924 o woniino e wallude e mooftude kaalis ngam fedde jaŋde sukaaɓe to Ostarali worgo e sehil makko Doris Anne Beeston.[20] O heɓi mboros bonɗo e hitaande 1970, e nder dumunna hakkunde ndeen e maayde makko e hitaande 1977, ɓiyiiko biyeteeɗo Warren winndi nguurndam makko : « Mi wonaa debbo : siftorde Constance Jean, debbo Bonython, O.B.E.Yahdaama e nder defte jahruɗe yeeso 1976–1981.<ref name="lavington7">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref> Charles Warren Bonython AO (1916-2012) ko ganndo ko faati e taariindi, binndoowo, hade makko woppude golle e hitaande 1966, ko injenieer kemikal. O ɓuri anndeede ko e darnde makko e sosde laawol Heysen, kono o waɗii darnde mawnde e reende nokkuuji joorɗi e nder Ostarali worgo.[21] O resi Sintiya Eyres Young (jibinaa ko hitaande 1921) to Egliis Epifani, Crafers, ñalnde 12 abriil 1941.[22] Katherine Downer Bonython (jibinaa ko 1918) resi Colin Clark Verco e hitaande 1940, ɓeen ɗiɗo ndokki Lavington Bonython e taaniraaɓe tato rewɓe.<ref name="lavington4">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article211443561|title=Events of the Week.|newspaper=[[The Critic (Adelaide)|The Critic]]|issue=777|location=South Australia|date=18 December 1912|accessdate=11 June 2018|page=21|via=National Library of Australia}} Probably her last official function.</ref> Hugh Reskymer (Kym) Bonython AC DFC AFC (KStJ) (15 suwee 1920 – 19 marse 2011)[23] wuuri nguurndam tiiɗɗam e ceertuɗam, o huutoriima geɗe keewɗe, ina jeyaa heen golle pilot Rajo ABC World (1937-1938), e nder hitaande 1938. dogginde galleeji naalankaagal e nder Sydney e Adelaide fof, wontude daraniiɗo laamu (wakilaade Ostarali worgo e nder batu doosɗe leydi 1998), e wonde gardiiɗo sosiyetee e tergal yiilirde e nder yiilirdeeji keewɗi.[24] O woniino kadi yeeyoowo naalankaagal, binndoowo defte naalankaagal keewɗe e deftere, jom ngalu jazz, ko juuti ko o ƴellitoowo Rowley Park Speedway (1954–73) to Adelaide e ko o sofereeɓe Speedcars ko juuti, ko o jom duɗe disko keewɗe, kadi ko o ƴellitoowo konsiir. E darnde makko sakkitiinde o addi heewɓe e "mawɓe jazz" to Adelaide, o waɗii darnde mawnde e kaaldigal ngam ɓeydude Adelaide e njillu The Beatles 1964 to Ostarali.<ref name="lavington3">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref> Ɓooygol Boniton Lavington, hitaande 2003 == Ƴeew kadi == * John Langdon Bonython#Innde galle - ina waɗi humpitooji ko faati e innde galle e daartol mum * Boniton<ref>Christie Peuker (2011) [http://www.adelaidenow.com.au/news/south-australia/jets-farewell-our-favourite-son-kym-bonython/story-e6frea83-1226024659061 Jets farewell officer and gentleman Kym Bonython], Adelaide Now, 20 March 2011</ref> == Tuugnorgal == 9b97h48tofre0e6he4jfd1dvkskjpgu Breton Women at a Wall 0 39322 161845 2026-04-09T15:38:41Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Rewɓe Breton''' e mahol ko nate nebam ɗe Émile Bernard waɗi. Ina jeyaa e ko moofti duumiiɗi e nder galle pinal Indianapolis. == Limtol == Bernard ɓuri waawde feewnude ndeeɗoo nate ko e siftorde, nde o ƴetti caggal yahdu ndu o waɗdunoo e Paul Gauguin e hitaande 1888 to Bretagne. Natal ngal ina waɗi rewɓe joy Breton e gorko gooto ina kawri e saraaji mahol. Yeesooji maɓɓe ina njuuti les feewde e mahol kaaƴe. Koye maɓɓe ina njuɓɓinaa e koppi Pont-Aven g..." 161845 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe Breton''' e mahol ko nate nebam ɗe Émile Bernard waɗi. Ina jeyaa e ko moofti duumiiɗi e nder galle pinal Indianapolis. == Limtol == Bernard ɓuri waawde feewnude ndeeɗoo nate ko e siftorde, nde o ƴetti caggal yahdu ndu o waɗdunoo e Paul Gauguin e hitaande 1888 to Bretagne. Natal ngal ina waɗi rewɓe joy Breton e gorko gooto ina kawri e saraaji mahol. Yeesooji maɓɓe ina njuuti les feewde e mahol kaaƴe. Koye maɓɓe ina njuɓɓinaa e koppi Pont-Aven gaadanteeji, ɓe ngoni ko e ɓoornaade comci gaadanteeji Bretagne. Natal ngal ina heewi kobalteeji jalbooji, oole, ɓaleeji, e boɗeeji, kadi ina suɓaa ngam waɗde batte, wonaa laaɓal e hollirde. Rewɓe ɓee fof ina njogii mbaydiiji yeeso seeɗa, kono ɗi ceerndaaka. Bernard huutortoo ko nate ɓutte, ɓutte ngam wallitde siftinde sifaaji mbaydiiji e jeese rewɓe. Gorko oo ina ɓoornii comci daneeji fof, ina fadi heddiiɓe e rewɓe ɓee. Jikkuuji ɗii ko cuusal ɓuuɓɗi, ina ciftina giɗli Bernard e binndi Japon. Joɗnde limooje ɗee ina hollita ŋakkeende Bernard e kuule aadaaji, haa arti noon e tolno walla yiyngo.[1] == Kabaaru daartol == Suka biyeteeɗo Bernard, wondude e Gauguin, ƴettii yah-ngartaa to Pont-Aven, nokku mo woɗɗaani e nder leydi Farayse, o fuɗɗii sosde mbaydi kesiri, mbaydi pentol caggal impressionnisme, cifotoondi Duɗal Pont-Aven e Cloisonnisme e nder ndunngu 1888. Wondude e Gauguin, Bernard e Breton a yimɓe to wuro ina hollita njiimaandi makko e aadaaji maɓɓe, ɗi, e nder renndo Farayse hannde, ina keewi yiyeede ko no laawol ruttaade e ko ɓenni. Bernard maa ƴettu ko o dañi e Bretagne e nder nguurndam makko fof. == Marde == Natal ngal rewi ko e juuɗe yimɓe heewɓe hakkunde 1893 e 1959, hade maggal jippaade e juuɗe mooftuɗo naalankaagal Suisse biyeteeɗo Samuel Josefowitz.[2] E hitaande 1998, suudu defte pinal Indianapolis soodi nate ɗee, wondude e 30 Gauguin, ko dokkal feccere ummoraade e Josefowitz.[3] == Ƴeew kadi == Post-impresiyonism Doggol golle naalankaagal to suudu naalankaagal Indianapolis == Tuugnorgal == 7yn1x6nr92kanpqwiuy0e67mwm4vzwl 161848 161845 2026-04-09T15:41:24Z Isa Oumar 9821 161848 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe Breton''' e mahol ko nate nebam ɗe Émile Bernard waɗi. Ina jeyaa e ko moofti duumiiɗi e nder galle pinal Indianapolis. == Limtol == Bernard ɓuri waawde feewnude ndeeɗoo nate ko e siftorde, nde o ƴetti caggal yahdu ndu o waɗdunoo e Paul Gauguin e hitaande 1888 to Bretagne. Natal ngal ina waɗi rewɓe joy Breton e gorko gooto ina kawri e saraaji mahol. Yeesooji maɓɓe ina njuuti les feewde e mahol kaaƴe. Koye maɓɓe ina njuɓɓinaa e koppi Pont-Aven gaadanteeji, ɓe ngoni ko e ɓoornaade comci gaadanteeji Bretagne. Natal ngal ina heewi kobalteeji jalbooji, oole, ɓaleeji, e boɗeeji, kadi ina suɓaa ngam waɗde batte, wonaa laaɓal e hollirde. Rewɓe ɓee fof ina njogii mbaydiiji yeeso seeɗa, kono ɗi ceerndaaka. Bernard huutortoo ko nate ɓutte, ɓutte ngam wallitde siftinde sifaaji mbaydiiji e jeese rewɓe. Gorko oo ina ɓoornii comci daneeji fof, ina fadi heddiiɓe e rewɓe ɓee. Jikkuuji ɗii ko cuusal ɓuuɓɗi, ina ciftina giɗli Bernard e binndi Japon. Joɗnde limooje ɗee ina hollita ŋakkeende Bernard e kuule aadaaji, haa arti noon e tolno walla yiyngo.<ref>{{cite web|title=Catalog Entry on Women at a Wall|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]|url=http://www.imamuseum.org/art/collections/artwork/breton-women-wall-bernard-emile#ext-text-120|access-date=2 May 2012}}</ref> == Kabaaru daartol == Suka biyeteeɗo Bernard, wondude e Gauguin, ƴettii yah-ngartaa to Pont-Aven, nokku mo woɗɗaani e nder leydi Farayse, o fuɗɗii sosde mbaydi kesiri, mbaydi pentol caggal impressionnisme, cifotoondi Duɗal Pont-Aven e Cloisonnisme e nder ndunngu 1888. Wondude e Gauguin, Bernard e Breton a yimɓe to wuro ina hollita njiimaandi makko e aadaaji maɓɓe, ɗi, e nder renndo Farayse hannde, ina keewi yiyeede ko no laawol ruttaade e ko ɓenni. Bernard maa ƴettu ko o dañi e Bretagne e nder nguurndam makko fof. == Marde == Natal ngal rewi ko e juuɗe yimɓe heewɓe hakkunde 1893 e 1959, hade maggal jippaade e juuɗe mooftuɗo naalankaagal Suisse biyeteeɗo Samuel Josefowitz.<ref>{{cite web|title=Provenance Entry for Women at a Wall|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]|url=http://www.imamuseum.org/art/collections/artwork/breton-women-wall-bernard-emile#provenance-text|access-date=2 May 2012}}</ref> E hitaande 1998, suudu defte pinal Indianapolis soodi nate ɗee, wondude e 30 Gauguin, ko dokkal feccere ummoraade e Josefowitz.<ref>{{cite web|last=Dobrzynski|first=Judith H.|title=Indianapolis Museum Buys 30 Gauguins|work=[[The New York Times]]|date=18 November 1998|url=https://www.nytimes.com/1998/11/18/arts/indianapolis-museum-buys-30-gauguins-from-swiss-collector.html?pagewanted=all&src=pm|access-date=2 May 2012}}</ref> == Ƴeew kadi == Post-impresiyonism Doggol golle naalankaagal to suudu naalankaagal Indianapolis == Tuugnorgal == raemcnp1zm07u0c4pas5amp2kf2libi 161850 161848 2026-04-09T15:42:08Z Isa Oumar 9821 161850 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe Breton''' e mahol ko nate nebam ɗe Émile Bernard waɗi. Ina jeyaa e ko moofti duumiiɗi e nder galle pinal Indianapolis. == Limtol == Bernard ɓuri waawde feewnude ndeeɗoo nate ko e siftorde, nde o ƴetti caggal yahdu ndu o waɗdunoo e Paul Gauguin e hitaande 1888 to Bretagne. Natal ngal ina waɗi rewɓe joy Breton e gorko gooto ina kawri e saraaji mahol. Yeesooji maɓɓe ina njuuti les feewde e mahol kaaƴe. Koye maɓɓe ina njuɓɓinaa e koppi Pont-Aven gaadanteeji, ɓe ngoni ko e ɓoornaade comci gaadanteeji Bretagne. Natal ngal ina heewi kobalteeji jalbooji, oole, ɓaleeji, e boɗeeji, kadi ina suɓaa ngam waɗde batte, wonaa laaɓal e hollirde. Rewɓe ɓee fof ina njogii mbaydiiji yeeso seeɗa, kono ɗi ceerndaaka. Bernard huutortoo ko nate ɓutte, ɓutte ngam wallitde siftinde sifaaji mbaydiiji e jeese rewɓe. Gorko oo ina ɓoornii comci daneeji fof, ina fadi heddiiɓe e rewɓe ɓee. Jikkuuji ɗii ko cuusal ɓuuɓɗi, ina ciftina giɗli Bernard e binndi Japon. Joɗnde limooje ɗee ina hollita ŋakkeende Bernard e kuule aadaaji, haa arti noon e tolno walla yiyngo.<ref>{{cite web|title=Catalog Entry on Women at a Wall|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]|url=http://www.imamuseum.org/art/collections/artwork/breton-women-wall-bernard-emile#ext-text-120|access-date=2 May 2012}}</ref> == Kabaaru daartol == Suka biyeteeɗo Bernard, wondude e Gauguin, ƴettii yah-ngartaa to Pont-Aven, nokku mo woɗɗaani e nder leydi Farayse, o fuɗɗii sosde mbaydi kesiri, mbaydi pentol caggal impressionnisme, cifotoondi Duɗal Pont-Aven e Cloisonnisme e nder ndunngu 1888. Wondude e Gauguin, Bernard e Breton a yimɓe to wuro ina hollita njiimaandi makko e aadaaji maɓɓe, ɗi, e nder renndo Farayse hannde, ina keewi yiyeede ko no laawol ruttaade e ko ɓenni. Bernard maa ƴettu ko o dañi e Bretagne e nder nguurndam makko fof. == Marde == Natal ngal rewi ko e juuɗe yimɓe heewɓe hakkunde 1893 e 1959, hade maggal jippaade e juuɗe mooftuɗo naalankaagal Suisse biyeteeɗo Samuel Josefowitz.<ref>{{cite web|title=Provenance Entry for Women at a Wall|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]|url=http://www.imamuseum.org/art/collections/artwork/breton-women-wall-bernard-emile#provenance-text|access-date=2 May 2012}}</ref> E hitaande 1998, suudu defte pinal Indianapolis soodi nate ɗee, wondude e 30 Gauguin, ko dokkal feccere ummoraade e Josefowitz.<ref>{{cite web|last=Dobrzynski|first=Judith H.|title=Indianapolis Museum Buys 30 Gauguins|work=[[The New York Times]]|date=18 November 1998|url=https://www.nytimes.com/1998/11/18/arts/indianapolis-museum-buys-30-gauguins-from-swiss-collector.html?pagewanted=all&src=pm|access-date=2 May 2012}}</ref> == Ƴeew kadi == Post-impresiyonism Doggol golle naalankaagal to suudu naalankaagal Indianapolis == Tuugnorgal == s82bcmv3iz8okq8dxmx0ba0zh09mlg6 Keisha Spencer 0 39323 161846 2026-04-09T15:39:48Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Keisha Spencer (jibinaa ko 16 feebariyee 1978) ko daɗndoowo Jamayka. O tawtoraama diɗɗal rewɓe tatiwal e Olimpiyaaji 2000. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisiana State, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 2000. Tuugnorgal" 161846 wikitext text/x-wiki Keisha Spencer (jibinaa ko 16 feebariyee 1978) ko daɗndoowo Jamayka. O tawtoraama diɗɗal rewɓe tatiwal e Olimpiyaaji 2000. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisiana State, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 2000. Tuugnorgal 61czw2yf5991vhwa58lfzfr9ek3lwqb 161847 161846 2026-04-09T15:40:23Z Ilya Discuss 10103 161847 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Keisha Spencer (jibinaa ko 16 feebariyee 1978) ko daɗndoowo Jamayka. O tawtoraama diɗɗal rewɓe tatiwal e Olimpiyaaji 2000. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisiana State, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 2000. Tuugnorgal rhe576jpwa3j8onfuyd0h1oxeqrjk7z 161849 161847 2026-04-09T15:41:25Z Ilya Discuss 10103 161849 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Keisha Spencer''' (jibinaa ko 16 feebariyee 1978) ko daɗndoowo Jamayka. O tawtoraama diɗɗal rewɓe tatiwal e Olimpiyaaji 2000. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisiana State, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 2000. Tuugnorgal jajt5o61i49q64sclfwcjs88yukkte1 161851 161849 2026-04-09T15:42:11Z Ilya Discuss 10103 161851 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Keisha Spencer''' (jibinaa ko 16 feebariyee 1978) ko daɗndoowo Jamayka. O tawtoraama diɗɗal rewɓe tatiwal e Olimpiyaaji 2000. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisiana State, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 2000. == Tuugnorgal == t1kz0fhduxnukokfkn7h5sgygkcsc5d 161853 161851 2026-04-09T15:43:08Z Ilya Discuss 10103 161853 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Keisha Spencer''' (jibinaa ko 16 feebariyee 1978) ko daɗndoowo Jamayka. O tawtoraama diɗɗal rewɓe tatiwal e Olimpiyaaji 2000.<ref name="SportsRef">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/sp/keisha-spencer-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418030848/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/sp/keisha-spencer-1.html|url-status=dead|archive-date=18 April 2020|title=Keisha Spencer Olympic Results|access-date=25 December 2017}}</ref> Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisiana State, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 2000. == Tuugnorgal == 87ke229xhjg8kmt2im77uw8zf2e6zu1 161854 161853 2026-04-09T15:44:04Z Ilya Discuss 10103 161854 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Keisha Spencer''' (jibinaa ko 16 feebariyee 1978) ko daɗndoowo Jamayka. O tawtoraama diɗɗal rewɓe tatiwal e Olimpiyaaji 2000.<ref name="SportsRef">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/sp/keisha-spencer-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418030848/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/sp/keisha-spencer-1.html|url-status=dead|archive-date=18 April 2020|title=Keisha Spencer Olympic Results|access-date=25 December 2017}}</ref> Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisiana State, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 2000.<ref>{{Cite web|url=https://www.theadvocate.com/baton_rouge/sports/lsu/article_48bab162-84b6-579d-80c4-4b6b6a8a26f7.html|title=Jefferson to spend day with ESPN|last=Services|first=Advocate News|website=The Advocate|date=16 June 2011|language=en|access-date=26 March 2020}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/trackfield|title=Track & Field|website=CWSA|language=en|access-date=26 March 2020}}</ref> == Tuugnorgal == gvv47og7nlfdsgj8g22vq8oelrhv2rr Bride's Toilet 0 39324 161855 2026-04-09T15:44:55Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Toilet jom''' suudu ko nate nebam e dow mbaydi, naalanke Honngiri-Inndo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil (1913-1941) penti e hitaande 1937.[1] Golle jamaanu,[2] nate ɗee ina keɓa batte e nate Ajanta e miniatureeji naalankaagal Mughal, ɗum noon ina addana ɗum jillondiral mawngal hakkunde mbaydiiji Inndo e Orop.[3] Feccere e deftere Sher-Gil anndaande no feewi e nder defte tati (3) ɗe o waɗi e nder leydi Indiya, tawi ina waɗi heen kadi Brahmacharis e yimɓe gure leydi..." 161855 wikitext text/x-wiki '''Toilet jom''' suudu ko nate nebam e dow mbaydi, naalanke Honngiri-Inndo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil (1913-1941) penti e hitaande 1937.[1] Golle jamaanu,[2] nate ɗee ina keɓa batte e nate Ajanta e miniatureeji naalankaagal Mughal, ɗum noon ina addana ɗum jillondiral mawngal hakkunde mbaydiiji Inndo e Orop.[3] Feccere e deftere Sher-Gil anndaande no feewi e nder defte tati (3) ɗe o waɗi e nder leydi Indiya, tawi ina waɗi heen kadi Brahmacharis e yimɓe gure leydi Indiya,[4] Bride's Toilet ina yuurnitoo ko weeɓi e keewal nguurndam ladde, ko huunde nde o waɗti waɗde e nate makko caggal ɗuum.[5] Nde Sher-Gil arti to leydi Inndo e hitaande 1934, jikku makko e naalankaagal wayliima no feewi. Golle naalankaagal keewɗe caggal ɗuum ina taarii miskineeɓe e waasɓe, yimɓe heewɓe e hareeji mum en.[6][7] Toilet Bride ina hollira suudu jommbaajo,[8] ɗo debbo jom suudu daneejo, ina sikkaa ko jommbaajo tiitoonde, jooɗii. O woni ko e feccere ɓaleejo; palɗe makko ina njuuti e mehndi. Omo taaroo rewɓe ɗiɗo woɗɓe e sukaaɓe ɗiɗo. Gooto e rewɓe ɓee ina ɓoornoo wutte mum,[9] goɗɗo oo ina jogii konte. Yeesooji maɓɓe ina ngalaa ko njiylotoo. Natal ngal ina huutoroo palet keewɗo, ɓuuɓɗo. Toonuuji kuutoraama e karallaagal.[10][11] Natal ngal hollitii nafoore mawnde Sher-Gil e rewɓe, nguurndam mum en e caɗeele mum en.[12] Natal ngal ina jeyaa e golle 33 ɗe Sher-Gil holliri e koolol makko gootol to otel Faletti to Lahore, to leydi Inndo, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937.[13] == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Amrita Sher-Gil waɗi == Tuugnorgal == rdhe5z05rf4q4duc693q6e0bhsy6pgf 161860 161855 2026-04-09T15:53:44Z Isa Oumar 9821 161860 wikitext text/x-wiki '''Toilet jom''' suudu ko nate nebam e dow mbaydi, naalanke Honngiri-Inndo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil (1913-1941) penti e hitaande 1937.<ref name="Chowdhury2024">{{cite journal|last1=Chowdhury|first1=Asma|title=Use of Figure as the Language of Artistic Expression: An Analysis Based on Indian Female Artists’ Artworks|journal=Journal of South Asian Exchanges|date=22 August 2024|volume=1|issue=2|pages=1-16|doi=10.21659/jsae/v1n2/v1n218|url=https://saexchanges.com/v1n2/v1n218.pdf}}</ref> Golle jamaanu,<ref>{{Cite web|date=2017-09-06|title=Bride's Toilet [Amrita Sher-Gil] {{!}} Sartle - Rogue Art History|url=https://www.sartle.com/artwork/brides-toilet-amrita-sher-gil|access-date=2022-12-30|website=www.sartle.com|language=en}}</ref> t nate ɗee ina keɓa batte e nate Ajanta e miniatureeji naalankaagal Mughal, ɗum noon ina addana ɗum jillondiral mawngal hakkunde mbaydiiji Inndo e Orop.<ref>{{Cite web|title=Bride's Toilet by Amrita Sher-Gil - Famous Indian Art - Handmade Oil Painting on Canvas — Canvas Paintings|url=https://www.artworkonly.com/indian-paintings/brides-toilet-by-amrita-sher-gil-famous-indian-art-handmade-oil-painting-on-canvas|access-date=2022-12-30|website=ArtworkOnly.Com|language=en-AU}}</ref> Feccere e deftere Sher-Gil anndaande no feewi e nder defte tati (3) ɗe o waɗi e nder leydi Indiya, tawi ina waɗi heen kadi Brahmacharis e yimɓe gure leydi Indiya.<ref>{{Cite web|last=Bhandari|first=Parul|title=On Amrita Sher-Gil’s birth anniversary, a closer look at the women in her paintings|url=https://scroll.in/article/985478/on-amrita-sher-gils-birth-anniversary-a-closer-look-at-the-women-in-her-paintings|access-date=2022-12-30|website=Scroll.in|language=en-US}}</ref> Bride's Toilet ina yuurnitoo ko weeɓi e keewal nguurndam ladde, ko huunde nde o waɗti waɗde e nate makko caggal ɗuum,<ref>{{Cite web|title=Amrita Shergill, Drawn from Life , indiaprofile.com|url=https://www.indiaprofile.com/people/amritashergill.htm|access-date=2023-01-04|website=www.indiaprofile.com}}</ref> Nde Sher-Gil arti to leydi Inndo e hitaande 1934, jikku makko e naalankaagal wayliima no feewi. Golle naalankaagal keewɗe caggal ɗuum ina taarii miskineeɓe e waasɓe, yimɓe heewɓe e hareeji mum en.<ref>{{Cite news|date=2014-06-14|title=A Life in Art|language=en-US|work=The Indian Express|url=https://indianexpress.com/article/cities/mumbai/a-life-in-art/|access-date=2022-12-30}}</ref><ref>{{Cite web|last=Power|first=Petra|date=2013-11-05|title=Amrita Sher-Gil: The Female Pioneer Of Modern Indian Art|url=https://theculturetrip.com/india/articles/india-s-frida-kahlo-amrita-sher-gil-s-contribution-to-indian-modern-art/|access-date=2022-12-30|website=Culture Trip|language=en}}</ref> Toilet Bride ina hollira suudu jommbaajo,<ref>{{Cite web|date=2014-06-14|title=A Life in Art|url=https://indianexpress.com/article/cities/mumbai/a-life-in-art/|access-date=2022-12-31|website=The Indian Express|language=en}}</ref> ɗo debbo jom suudu daneejo, ina sikkaa ko jommbaajo tiitoonde, jooɗii. O woni ko e feccere ɓaleejo; palɗe makko ina njuuti e mehndi. Omo taaroo rewɓe ɗiɗo woɗɓe e sukaaɓe ɗiɗo. Gooto e rewɓe ɓee ina ɓoornoo wutte mum,<ref>{{Cite web|title=Bride's Toilet Archives|url=https://blog.saffronart.com/tag/brides-toilet/|access-date=2022-12-31|website=State of the Art|language=en-US}}</ref> goɗɗo oo ina jogii konte. Yeesooji maɓɓe ina ngalaa ko njiylotoo. Natal ngal ina huutoroo palet keewɗo, ɓuuɓɗo. Toonuuji kuutoraama e karallaagal .<ref>{{Cite web|title=Bride's Toilet - Amrita Sher-Gil|url=https://artsandculture.google.com/asset/bride-s-toilet-amrita-sher-gil/xQFBEtHIb8eQDg|access-date=2022-12-31|website=Google Arts & Culture|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Bride's Toilet|url=http://indianculture.gov.in/museum-paintings/brides-toilet|access-date=2022-12-31|website=INDIAN CULTURE|language=en}}</ref>Natal ngal hollitii nafoore mawnde Sher-Gil e rewɓe, nguurndam mum en e caɗeele mum en.<ref>{{Cite news|date=2013-02-07|title=An Indian rhapsody|language=en-IN|work=The Hindu|url=https://www.thehindu.com/features/friday-review/art/an-indian-rhapsody/article4389013.ece|access-date=2022-12-31|issn=0971-751X}}</ref> Natal ngal ina jeyaa e golle 33 ɗe Sher-Gil holliri e koolol makko gootol to otel Faletti to Lahore, to leydi Inndo, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937.<ref name="Sundaram2010">{{cite book|last1=Sundaram|first1=Vivan|title=Amrita Sher-Gil: A Self-Portrait in Letters and Writings|date=2010|publisher=Tulika Books|location=New Delhi|volume=2|page=422|isbn=978-81-89487-59-1}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Amrita Sher-Gil waɗi == Tuugnorgal == iw0fg7ki5qwaktsvcvb9oo5qgegrz6s 161862 161860 2026-04-09T15:54:44Z Isa Oumar 9821 161862 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Toilet jom''' suudu ko nate nebam e dow mbaydi, naalanke Honngiri-Inndo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil (1913-1941) penti e hitaande 1937.<ref name="Chowdhury2024">{{cite journal|last1=Chowdhury|first1=Asma|title=Use of Figure as the Language of Artistic Expression: An Analysis Based on Indian Female Artists’ Artworks|journal=Journal of South Asian Exchanges|date=22 August 2024|volume=1|issue=2|pages=1-16|doi=10.21659/jsae/v1n2/v1n218|url=https://saexchanges.com/v1n2/v1n218.pdf}}</ref> Golle jamaanu,<ref>{{Cite web|date=2017-09-06|title=Bride's Toilet [Amrita Sher-Gil] {{!}} Sartle - Rogue Art History|url=https://www.sartle.com/artwork/brides-toilet-amrita-sher-gil|access-date=2022-12-30|website=www.sartle.com|language=en}}</ref> t nate ɗee ina keɓa batte e nate Ajanta e miniatureeji naalankaagal Mughal, ɗum noon ina addana ɗum jillondiral mawngal hakkunde mbaydiiji Inndo e Orop.<ref>{{Cite web|title=Bride's Toilet by Amrita Sher-Gil - Famous Indian Art - Handmade Oil Painting on Canvas — Canvas Paintings|url=https://www.artworkonly.com/indian-paintings/brides-toilet-by-amrita-sher-gil-famous-indian-art-handmade-oil-painting-on-canvas|access-date=2022-12-30|website=ArtworkOnly.Com|language=en-AU}}</ref> Feccere e deftere Sher-Gil anndaande no feewi e nder defte tati (3) ɗe o waɗi e nder leydi Indiya, tawi ina waɗi heen kadi Brahmacharis e yimɓe gure leydi Indiya.<ref>{{Cite web|last=Bhandari|first=Parul|title=On Amrita Sher-Gil’s birth anniversary, a closer look at the women in her paintings|url=https://scroll.in/article/985478/on-amrita-sher-gils-birth-anniversary-a-closer-look-at-the-women-in-her-paintings|access-date=2022-12-30|website=Scroll.in|language=en-US}}</ref> Bride's Toilet ina yuurnitoo ko weeɓi e keewal nguurndam ladde, ko huunde nde o waɗti waɗde e nate makko caggal ɗuum,<ref>{{Cite web|title=Amrita Shergill, Drawn from Life , indiaprofile.com|url=https://www.indiaprofile.com/people/amritashergill.htm|access-date=2023-01-04|website=www.indiaprofile.com}}</ref> Nde Sher-Gil arti to leydi Inndo e hitaande 1934, jikku makko e naalankaagal wayliima no feewi. Golle naalankaagal keewɗe caggal ɗuum ina taarii miskineeɓe e waasɓe, yimɓe heewɓe e hareeji mum en.<ref>{{Cite news|date=2014-06-14|title=A Life in Art|language=en-US|work=The Indian Express|url=https://indianexpress.com/article/cities/mumbai/a-life-in-art/|access-date=2022-12-30}}</ref><ref>{{Cite web|last=Power|first=Petra|date=2013-11-05|title=Amrita Sher-Gil: The Female Pioneer Of Modern Indian Art|url=https://theculturetrip.com/india/articles/india-s-frida-kahlo-amrita-sher-gil-s-contribution-to-indian-modern-art/|access-date=2022-12-30|website=Culture Trip|language=en}}</ref> Toilet Bride ina hollira suudu jommbaajo,<ref>{{Cite web|date=2014-06-14|title=A Life in Art|url=https://indianexpress.com/article/cities/mumbai/a-life-in-art/|access-date=2022-12-31|website=The Indian Express|language=en}}</ref> ɗo debbo jom suudu daneejo, ina sikkaa ko jommbaajo tiitoonde, jooɗii. O woni ko e feccere ɓaleejo; palɗe makko ina njuuti e mehndi. Omo taaroo rewɓe ɗiɗo woɗɓe e sukaaɓe ɗiɗo. Gooto e rewɓe ɓee ina ɓoornoo wutte mum,<ref>{{Cite web|title=Bride's Toilet Archives|url=https://blog.saffronart.com/tag/brides-toilet/|access-date=2022-12-31|website=State of the Art|language=en-US}}</ref> goɗɗo oo ina jogii konte. Yeesooji maɓɓe ina ngalaa ko njiylotoo. Natal ngal ina huutoroo palet keewɗo, ɓuuɓɗo. Toonuuji kuutoraama e karallaagal .<ref>{{Cite web|title=Bride's Toilet - Amrita Sher-Gil|url=https://artsandculture.google.com/asset/bride-s-toilet-amrita-sher-gil/xQFBEtHIb8eQDg|access-date=2022-12-31|website=Google Arts & Culture|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Bride's Toilet|url=http://indianculture.gov.in/museum-paintings/brides-toilet|access-date=2022-12-31|website=INDIAN CULTURE|language=en}}</ref>Natal ngal hollitii nafoore mawnde Sher-Gil e rewɓe, nguurndam mum en e caɗeele mum en.<ref>{{Cite news|date=2013-02-07|title=An Indian rhapsody|language=en-IN|work=The Hindu|url=https://www.thehindu.com/features/friday-review/art/an-indian-rhapsody/article4389013.ece|access-date=2022-12-31|issn=0971-751X}}</ref> Natal ngal ina jeyaa e golle 33 ɗe Sher-Gil holliri e koolol makko gootol to otel Faletti to Lahore, to leydi Inndo, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937.<ref name="Sundaram2010">{{cite book|last1=Sundaram|first1=Vivan|title=Amrita Sher-Gil: A Self-Portrait in Letters and Writings|date=2010|publisher=Tulika Books|location=New Delhi|volume=2|page=422|isbn=978-81-89487-59-1}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Amrita Sher-Gil waɗi == Tuugnorgal == fa8uj3xkkxnedjludf3fxwe5l98f822 Yuka Kaneko 0 39325 161858 2026-04-09T15:49:04Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Yuka Kaneko (jibinaa ko Yuka Yoshida, Japon: 吉田友佳, jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1976) ko gonnooɗo tennis karallo ummoriiɗo Japon. E nder golle makko, o dañii njeenaaje tati e nder kawgel WTA : 1995 to Tokiyoo, 1996 to Pattaya, e 2005 to Memphis. Kaneko kadi dañii tiitooɗe joy gooto e jeeɗiɗi e nder ɗiɗo e nder Circuit ITF. Ko ɓuri moƴƴude e golle makko e nder Grand Slam ko e hitaande 1998 nde o yettii 1/4 finaal kawgel ɗiɗmel ngel US Op..." 161858 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Yuka Kaneko (jibinaa ko Yuka Yoshida, Japon: 吉田友佳, jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1976) ko gonnooɗo tennis karallo ummoriiɗo Japon. E nder golle makko, o dañii njeenaaje tati e nder kawgel WTA : 1995 to Tokiyoo, 1996 to Pattaya, e 2005 to Memphis. Kaneko kadi dañii tiitooɗe joy gooto e jeeɗiɗi e nder ɗiɗo e nder Circuit ITF. Ko ɓuri moƴƴude e golle makko e nder Grand Slam ko e hitaande 1998 nde o yettii 1/4 finaal kawgel ɗiɗmel ngel US Open. Finaluuji golle WTA Legend Gooto e Ɗiɗi Jaɓɓungal mawngal 0-0 0-0 Toɓɓere I 0-0 0-0 Toɓɓere II 0-0 0-0 Toɓɓere III 0-0 2-1 Toɓɓere IV e V 0-1 1-1 Gooto: 1 (ɗiɗaɓo) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Losko 1. Abriil 1997 Danamon Udditii, Indoneesi leydi Japon Naoko Sawamatsu 3-6, 2-6 Ɗiɗi : 5 (tiitoonde 3, ɗiɗmere) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Win 1. Apr 1995 Japon udditii, Tokyo Japon tiiɗɗo Miho Saeki Japon Kyoko Nagatsuka Japon Ai Sugiyama 6-7(5-7), 6-4, 7-6(7-5) 1996 Pattaya Udditi, Taylande Hard Japon Miho Saeki Sloveni Tina Križan Japon Nana Miyagi 6-2, 6-3 1997 Danamon Open, Indoneesi Cekoslowaki tiiɗɗo Lenka Nemečková Ostarali Kerry-Anne Guse Ostarali Kristin Radford 4-6, 7-5, 5-7 1999, Kuala Lumpur, Malesi leydi Japon Rika Hiraki Korowasi Jelena Kostanić Slovenia Tiina Pisnik 6-3, 2-6, 4-6 Win 5. Feebariyee 2005 Memfis nder galle, Amerik tiiɗɗo (i) Japon Miho Saeki Amerik Laura Granville Leyɗeele dentuɗe Amerik Abigayil Sipiirs 6-3, 6-4 Finaluuji ITF Circuit 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Gooto: 10 (5-5) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Nafoore 1. 10 oktoobar 1993 ITF Ibaraki, Japon tiiɗɗo (i) Ostarali Lisa McShia 3-6, 6-2, 7-5 Losko 2. 15 mars 1996 ITF Rockford, Amerik Riisi tiiɗɗo Anna Kournikova 1-6, 4-6 Losko 3. 20 feebariyee 2000 ITF Midland, Dental Dowlaaji Amerik Nikol Pratt 4-6, 3-6 Losko 4. 24 suwee 2000 ITF Kirkland, Dental Dowlaaji Amerik tiiɗngal Brie Rippner 3-6, 2-6 Nasaraaku 5. 3 mars 2002 ITF Bendigo, Ostarali Hard Ostarali Cindi Watson 6-1, 7-6 Losko 6. 3 mars 2003 ITF Bendigo Hard Ostarali Rachel Makkilan 0-6, 2-6 Nafoore 7. 20 abriil 2003 ITF wuro Ho Chi Minh, Vietnam tiiɗngo Japon 6-3, 5-7, 6-2 Nasaraaku 8. 19 oktoobar 2003 ITF Haibara, Japon Japon tiiɗɗo Seiko Okamoto 6-1, 6-4 Win 9. 2 noowammbar 2003 ITF Pekin, Siin tiiɗɗo (i) Siin Xie Yanze 6-1, 7-6(2) 24 oktoobar 2004 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Aiko Nakamura 1-6, 4-6 Ɗiɗi: 15 (7-8) qh97esezh2a90e7m9pglo7tcrhjlynm 161859 161858 2026-04-09T15:50:30Z Ilya Discuss 10103 161859 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Yuka Kaneko (jibinaa ko Yuka Yoshida, Japon: 吉田友佳, jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1976) ko gonnooɗo tennis karallo ummoriiɗo Japon. E nder golle makko, o dañii njeenaaje tati e nder kawgel WTA : 1995 to Tokiyoo, 1996 to Pattaya, e 2005 to Memphis. Kaneko kadi dañii tiitooɗe joy gooto e jeeɗiɗi e nder ɗiɗo e nder Circuit ITF. Ko ɓuri moƴƴude e golle makko e nder Grand Slam ko e hitaande 1998 nde o yettii 1/4 finaal kawgel ɗiɗmel ngel US Open. Finaluuji golle WTA Legend Gooto e Ɗiɗi Jaɓɓungal mawngal 0-0 0-0 Toɓɓere I 0-0 0-0 Toɓɓere II 0-0 0-0 Toɓɓere III 0-0 2-1 Toɓɓere IV e V 0-1 1-1 Gooto: 1 (ɗiɗaɓo) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Losko 1. Abriil 1997 Danamon Udditii, Indoneesi leydi Japon Naoko Sawamatsu 3-6, 2-6 Ɗiɗi : 5 (tiitoonde 3, ɗiɗmere) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Win 1. Apr 1995 Japon udditii, Tokyo Japon tiiɗɗo Miho Saeki Japon Kyoko Nagatsuka Japon Ai Sugiyama 6-7(5-7), 6-4, 7-6(7-5) 1996 Pattaya Udditi, Taylande Hard Japon Miho Saeki Sloveni Tina Križan Japon Nana Miyagi 6-2, 6-3 1997 Danamon Open, Indoneesi Cekoslowaki tiiɗɗo Lenka Nemečková Ostarali Kerry-Anne Guse Ostarali Kristin Radford 4-6, 7-5, 5-7 1999, Kuala Lumpur, Malesi leydi Japon Rika Hiraki Korowasi Jelena Kostanić Slovenia Tiina Pisnik 6-3, 2-6, 4-6 Win 5. Feebariyee 2005 Memfis nder galle, Amerik tiiɗɗo (i) Japon Miho Saeki Amerik Laura Granville Leyɗeele dentuɗe Amerik Abigayil Sipiirs 6-3, 6-4 Finaluuji ITF Circuit 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Gooto: 10 (5-5) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Nafoore 1. 10 oktoobar 1993 ITF Ibaraki, Japon tiiɗɗo (i) Ostarali Lisa McShia 3-6, 6-2, 7-5 Losko 2. 15 mars 1996 ITF Rockford, Amerik Riisi tiiɗɗo Anna Kournikova 1-6, 4-6 Losko 3. 20 feebariyee 2000 ITF Midland, Dental Dowlaaji Amerik Nikol Pratt 4-6, 3-6 Losko 4. 24 suwee 2000 ITF Kirkland, Dental Dowlaaji Amerik tiiɗngal Brie Rippner 3-6, 2-6 Nasaraaku 5. 3 mars 2002 ITF Bendigo, Ostarali Hard Ostarali Cindi Watson 6-1, 7-6 Losko 6. 3 mars 2003 ITF Bendigo Hard Ostarali Rachel Makkilan 0-6, 2-6 Nafoore 7. 20 abriil 2003 ITF wuro Ho Chi Minh, Vietnam tiiɗngo Japon 6-3, 5-7, 6-2 Nasaraaku 8. 19 oktoobar 2003 ITF Haibara, Japon Japon tiiɗɗo Seiko Okamoto 6-1, 6-4 Win 9. 2 noowammbar 2003 ITF Pekin, Siin tiiɗɗo (i) Siin Xie Yanze 6-1, 7-6(2) 24 oktoobar 2004 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Aiko Nakamura 1-6, 4-6 Ɗiɗi: 15 (7-8) Ɗiɗi: 15 (7-8) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi 1993 ITF Seoul, Koree du Sud Japon tiiɗɗo Kazue Takuma Indoneesi Mimma Chernovita Indonesiya Irawati Moerid 5-7, 6-2, 3-6 Win 2. 5 sulyee 1993 ITF Lohja, Finlande leydi Japon Hollande Annemari Mikers 6-2, 6-7, 6-4 Losko 3. 7 mars 1994 ITF Offenbach, Almaañ Karpet Japon Hiroko Mochizuki Almaañ Sandra Wachtershauser Almaañ Petra Winzenholler 6-7, 3-6 Win 4. 21 lewru bowte hitaande 1994 ITF Fayetteville, Amerik Japon tiiɗɗo Ai Sugiyama Amerik Andrea Leand Leyɗeele dentuɗe Amerik Eleni Rosides 6-4, 7-5 Losko 5. 6 ut 1995 ITF Austin, Amerik Japon tiiɗɗo Naoko Kijimuta Amerik Shannan McCarthy Leyɗeele dentuɗe Amerik Juli Sitiven 4-6, 3-6 21 mars 1999 ITF Noda, Japon Hard Japon Shinobu Asagoe Koree worgo Cho Yoon-jeong Koriya fombinaari Park Sung-hee 3-6, 3-6 Losko 7. 24 oktoobar 1999 ITF Nashville, Amerik Japon tiiɗɗo Shinobu Asagoe Amerik Nikol Arendt Leyɗeele dentuɗe Amerik Katie Slukebir 1-6, 6-7 Winndere 8. 3 abriil 2000 ITF West Palm Beach, Dental Dowlaaji Amerik Clay Japon Rika Hiraki Dental Dowlaaji Amerik Erika deLone Ostarali Nikol Pratt 1-6, 6-0, 7-6(5) Winndere 9. 7 mee 2000 ITF Gifu, Japon Hard Japon Shinobu Asagoe Afrik worgo Nannie de Villiers Afrik worgo Surina De Biir 6-3, 6-1 Los Gatos, Amerik Japon tiiɗɗo Ryoko Takemura Amerik Fajiri Buth Kanadaa Vanessa Webb 2-6, 6-7 Losko 11. 30 lewru juko hitaande 2002 ITF Edmond, Amerik Japon tiiɗɗo Satomi Kinjo Amerik Lauren Kalvaria Leyɗeele dentuɗe Amerik Gabriyela Lastra 1-6, 4-6 7 lewru juko hitaande 2002 ITF Los Gatos, Amerik Japon tiiɗɗo Ryoko Takemura Amerik Teryn Ashley Kanadaa Vanessa Webb 3-6, 4-6 Win 13. 14 lewru juko hitaande 2002 ITF Koldaa Park, Amerik Japon tiiɗɗo Miho Saeki Amerik Teryn Ashley Leyɗeele dentuɗe Amerik Jennifer Rasel 7-5, 6-1 20 oktoobar 2002 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Remi Tezuka Japon Haruka Inoue Japon Maiko Inoue 6-0, 6-2 Win 15. 6 sulyee 2003 ITF Los Gatos, Amerik Japon tiiɗɗo Shiho Hisamatsu Amerik Tanner Cochran Leyɗeele dentuɗe Amerik Shenay Peri 6-4, 3-6, 6-2 Tuugnorgal naij1fh0xnxvcxp9cao42a5xn9iwqcg 161861 161859 2026-04-09T15:54:36Z Ilya Discuss 10103 161861 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yuka Kaneko''' (jibinaa ko Yuka Yoshida, Japon: 吉田友佳, jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1976) ko gonnooɗo tennis karallo ummoriiɗo Japon. E nder golle makko, o dañii njeenaaje tati e nder kawgel WTA : 1995 to Tokiyoo, 1996 to Pattaya, e 2005 to Memphis. Kaneko kadi dañii tiitooɗe joy gooto e jeeɗiɗi e nder ɗiɗo e nder Circuit ITF. Ko ɓuri moƴƴude e golle makko e nder Grand Slam ko e hitaande 1998 nde o yettii 1/4 finaal kawgel ɗiɗmel ngel US Open. Finaluuji golle WTA Legend Gooto e Ɗiɗi Jaɓɓungal mawngal 0-0 0-0 Toɓɓere I 0-0 0-0 Toɓɓere II 0-0 0-0 Toɓɓere III 0-0 2-1 Toɓɓere IV e V 0-1 1-1 Gooto: 1 (ɗiɗaɓo) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Losko 1. Abriil 1997 Danamon Udditii, Indoneesi leydi Japon Naoko Sawamatsu 3-6, 2-6 Ɗiɗi : 5 (tiitoonde 3, ɗiɗmere) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Win 1. Apr 1995 Japon udditii, Tokyo Japon tiiɗɗo Miho Saeki Japon Kyoko Nagatsuka Japon Ai Sugiyama 6-7(5-7), 6-4, 7-6(7-5) 1996 Pattaya Udditi, Taylande Hard Japon Miho Saeki Sloveni Tina Križan Japon Nana Miyagi 6-2, 6-3 1997 Danamon Open, Indoneesi Cekoslowaki tiiɗɗo Lenka Nemečková Ostarali Kerry-Anne Guse Ostarali Kristin Radford 4-6, 7-5, 5-7 1999, Kuala Lumpur, Malesi leydi Japon Rika Hiraki Korowasi Jelena Kostanić Slovenia Tiina Pisnik 6-3, 2-6, 4-6 Win 5. Feebariyee 2005 Memfis nder galle, Amerik tiiɗɗo (i) Japon Miho Saeki Amerik Laura Granville Leyɗeele dentuɗe Amerik Abigayil Sipiirs 6-3, 6-4 Finaluuji ITF Circuit 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Gooto: 10 (5-5) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Nafoore 1. 10 oktoobar 1993 ITF Ibaraki, Japon tiiɗɗo (i) Ostarali Lisa McShia 3-6, 6-2, 7-5 Losko 2. 15 mars 1996 ITF Rockford, Amerik Riisi tiiɗɗo Anna Kournikova 1-6, 4-6 Losko 3. 20 feebariyee 2000 ITF Midland, Dental Dowlaaji Amerik Nikol Pratt 4-6, 3-6 Losko 4. 24 suwee 2000 ITF Kirkland, Dental Dowlaaji Amerik tiiɗngal Brie Rippner 3-6, 2-6 Nasaraaku 5. 3 mars 2002 ITF Bendigo, Ostarali Hard Ostarali Cindi Watson 6-1, 7-6 Losko 6. 3 mars 2003 ITF Bendigo Hard Ostarali Rachel Makkilan 0-6, 2-6 Nafoore 7. 20 abriil 2003 ITF wuro Ho Chi Minh, Vietnam tiiɗngo Japon 6-3, 5-7, 6-2 Nasaraaku 8. 19 oktoobar 2003 ITF Haibara, Japon Japon tiiɗɗo Seiko Okamoto 6-1, 6-4 Win 9. 2 noowammbar 2003 ITF Pekin, Siin tiiɗɗo (i) Siin Xie Yanze 6-1, 7-6(2) 24 oktoobar 2004 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Aiko Nakamura 1-6, 4-6 Ɗiɗi: 15 (7-8) Ɗiɗi: 15 (7-8) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi 1993 ITF Seoul, Koree du Sud Japon tiiɗɗo Kazue Takuma Indoneesi Mimma Chernovita Indonesiya Irawati Moerid 5-7, 6-2, 3-6 Win 2. 5 sulyee 1993 ITF Lohja, Finlande leydi Japon Hollande Annemari Mikers 6-2, 6-7, 6-4 Losko 3. 7 mars 1994 ITF Offenbach, Almaañ Karpet Japon Hiroko Mochizuki Almaañ Sandra Wachtershauser Almaañ Petra Winzenholler 6-7, 3-6 Win 4. 21 lewru bowte hitaande 1994 ITF Fayetteville, Amerik Japon tiiɗɗo Ai Sugiyama Amerik Andrea Leand Leyɗeele dentuɗe Amerik Eleni Rosides 6-4, 7-5 Losko 5. 6 ut 1995 ITF Austin, Amerik Japon tiiɗɗo Naoko Kijimuta Amerik Shannan McCarthy Leyɗeele dentuɗe Amerik Juli Sitiven 4-6, 3-6 21 mars 1999 ITF Noda, Japon Hard Japon Shinobu Asagoe Koree worgo Cho Yoon-jeong Koriya fombinaari Park Sung-hee 3-6, 3-6 Losko 7. 24 oktoobar 1999 ITF Nashville, Amerik Japon tiiɗɗo Shinobu Asagoe Amerik Nikol Arendt Leyɗeele dentuɗe Amerik Katie Slukebir 1-6, 6-7 Winndere 8. 3 abriil 2000 ITF West Palm Beach, Dental Dowlaaji Amerik Clay Japon Rika Hiraki Dental Dowlaaji Amerik Erika deLone Ostarali Nikol Pratt 1-6, 6-0, 7-6(5) Winndere 9. 7 mee 2000 ITF Gifu, Japon Hard Japon Shinobu Asagoe Afrik worgo Nannie de Villiers Afrik worgo Surina De Biir 6-3, 6-1 Los Gatos, Amerik Japon tiiɗɗo Ryoko Takemura Amerik Fajiri Buth Kanadaa Vanessa Webb 2-6, 6-7 Losko 11. 30 lewru juko hitaande 2002 ITF Edmond, Amerik Japon tiiɗɗo Satomi Kinjo Amerik Lauren Kalvaria Leyɗeele dentuɗe Amerik Gabriyela Lastra 1-6, 4-6 7 lewru juko hitaande 2002 ITF Los Gatos, Amerik Japon tiiɗɗo Ryoko Takemura Amerik Teryn Ashley Kanadaa Vanessa Webb 3-6, 4-6 Win 13. 14 lewru juko hitaande 2002 ITF Koldaa Park, Amerik Japon tiiɗɗo Miho Saeki Amerik Teryn Ashley Leyɗeele dentuɗe Amerik Jennifer Rasel 7-5, 6-1 20 oktoobar 2002 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Remi Tezuka Japon Haruka Inoue Japon Maiko Inoue 6-0, 6-2 Win 15. 6 sulyee 2003 ITF Los Gatos, Amerik Japon tiiɗɗo Shiho Hisamatsu Amerik Tanner Cochran Leyɗeele dentuɗe Amerik Shenay Peri 6-4, 3-6, 6-2 Tuugnorgal 7ng2ilkq0hznfekosy55ry0bmc3i983 161873 161861 2026-04-09T16:23:53Z Ilya Discuss 10103 161873 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yuka Kaneko''' (jibinaa ko Yuka Yoshida, Japon: 吉田友佳, jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1976) ko gonnooɗo tennis karallo ummoriiɗo Japon. E nder golle makko, o dañii njeenaaje tati e nder kawgel WTA : 1995 to Tokiyoo, 1996 to Pattaya, e 2005 to Memphis. Kaneko kadi dañii tiitooɗe joy gooto e jeeɗiɗi e nder ɗiɗo e nder Circuit ITF. Ko ɓuri moƴƴude e golle makko e nder Grand Slam ko e hitaande 1998 nde o yettii 1/4 finaal kawgel ɗiɗmel ngel US Open. == Finaluuji golle WTA == == Legend Gooto e Ɗiɗi == Jaɓɓungal mawngal 0-0 0-0 Toɓɓere I 0-0 0-0 Toɓɓere II 0-0 0-0 Toɓɓere III 0-0 2-1 Toɓɓere IV e V 0-1 1-1 Gooto: 1 (ɗiɗaɓo) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Losko 1. Abriil 1997 Danamon Udditii, Indoneesi leydi Japon Naoko Sawamatsu 3-6, 2-6 Ɗiɗi : 5 (tiitoonde 3, ɗiɗmere) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Win 1. Apr 1995 Japon udditii, Tokyo Japon tiiɗɗo Miho Saeki Japon Kyoko Nagatsuka Japon Ai Sugiyama 6-7(5-7), 6-4, 7-6(7-5) 1996 Pattaya Udditi, Taylande Hard Japon Miho Saeki Sloveni Tina Križan Japon Nana Miyagi 6-2, 6-3 1997 Danamon Open, Indoneesi Cekoslowaki tiiɗɗo Lenka Nemečková Ostarali Kerry-Anne Guse Ostarali Kristin Radford 4-6, 7-5, 5-7 1999, Kuala Lumpur, Malesi leydi Japon Rika Hiraki Korowasi Jelena Kostanić Slovenia Tiina Pisnik 6-3, 2-6, 4-6 Win 5. Feebariyee 2005 Memfis nder galle, Amerik tiiɗɗo (i) Japon Miho Saeki Amerik Laura Granville Leyɗeele dentuɗe Amerik Abigayil Sipiirs 6-3, 6-4 Finaluuji ITF Circuit 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Gooto: 10 (5-5) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Nafoore 1. 10 oktoobar 1993 ITF Ibaraki, Japon tiiɗɗo (i) Ostarali Lisa McShia 3-6, 6-2, 7-5 Losko 2. 15 mars 1996 ITF Rockford, Amerik Riisi tiiɗɗo Anna Kournikova 1-6, 4-6 Losko 3. 20 feebariyee 2000 ITF Midland, Dental Dowlaaji Amerik Nikol Pratt 4-6, 3-6 Losko 4. 24 suwee 2000 ITF Kirkland, Dental Dowlaaji Amerik tiiɗngal Brie Rippner 3-6, 2-6 Nasaraaku 5. 3 mars 2002 ITF Bendigo, Ostarali Hard Ostarali Cindi Watson 6-1, 7-6 Losko 6. 3 mars 2003 ITF Bendigo Hard Ostarali Rachel Makkilan 0-6, 2-6 Nafoore 7. 20 abriil 2003 ITF wuro Ho Chi Minh, Vietnam tiiɗngo Japon 6-3, 5-7, 6-2 Nasaraaku 8. 19 oktoobar 2003 ITF Haibara, Japon Japon tiiɗɗo Seiko Okamoto 6-1, 6-4 Win 9. 2 noowammbar 2003 ITF Pekin, Siin tiiɗɗo (i) Siin Xie Yanze 6-1, 7-6(2) 24 oktoobar 2004 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Aiko Nakamura 1-6, 4-6 Ɗiɗi: 15 (7-8) Ɗiɗi: 15 (7-8) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi 1993 ITF Seoul, Koree du Sud Japon tiiɗɗo Kazue Takuma Indoneesi Mimma Chernovita Indonesiya Irawati Moerid 5-7, 6-2, 3-6 Win 2. 5 sulyee 1993 ITF Lohja, Finlande leydi Japon Hollande Annemari Mikers 6-2, 6-7, 6-4 Losko 3. 7 mars 1994 ITF Offenbach, Almaañ Karpet Japon Hiroko Mochizuki Almaañ Sandra Wachtershauser Almaañ Petra Winzenholler 6-7, 3-6 Win 4. 21 lewru bowte hitaande 1994 ITF Fayetteville, Amerik Japon tiiɗɗo Ai Sugiyama Amerik Andrea Leand Leyɗeele dentuɗe Amerik Eleni Rosides 6-4, 7-5 Losko 5. 6 ut 1995 ITF Austin, Amerik Japon tiiɗɗo Naoko Kijimuta Amerik Shannan McCarthy Leyɗeele dentuɗe Amerik Juli Sitiven 4-6, 3-6 21 mars 1999 ITF Noda, Japon Hard Japon Shinobu Asagoe Koree worgo Cho Yoon-jeong Koriya fombinaari Park Sung-hee 3-6, 3-6 Losko 7. 24 oktoobar 1999 ITF Nashville, Amerik Japon tiiɗɗo Shinobu Asagoe Amerik Nikol Arendt Leyɗeele dentuɗe Amerik Katie Slukebir 1-6, 6-7 Winndere 8. 3 abriil 2000 ITF West Palm Beach, Dental Dowlaaji Amerik Clay Japon Rika Hiraki Dental Dowlaaji Amerik Erika deLone Ostarali Nikol Pratt 1-6, 6-0, 7-6(5) Winndere 9. 7 mee 2000 ITF Gifu, Japon Hard Japon Shinobu Asagoe Afrik worgo Nannie de Villiers Afrik worgo Surina De Biir 6-3, 6-1 Los Gatos, Amerik Japon tiiɗɗo Ryoko Takemura Amerik Fajiri Buth Kanadaa Vanessa Webb 2-6, 6-7 Losko 11. 30 lewru juko hitaande 2002 ITF Edmond, Amerik Japon tiiɗɗo Satomi Kinjo Amerik Lauren Kalvaria Leyɗeele dentuɗe Amerik Gabriyela Lastra 1-6, 4-6 7 lewru juko hitaande 2002 ITF Los Gatos, Amerik Japon tiiɗɗo Ryoko Takemura Amerik Teryn Ashley Kanadaa Vanessa Webb 3-6, 4-6 Win 13. 14 lewru juko hitaande 2002 ITF Koldaa Park, Amerik Japon tiiɗɗo Miho Saeki Amerik Teryn Ashley Leyɗeele dentuɗe Amerik Jennifer Rasel 7-5, 6-1 20 oktoobar 2002 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Remi Tezuka Japon Haruka Inoue Japon Maiko Inoue 6-0, 6-2 Win 15. 6 sulyee 2003 ITF Los Gatos, Amerik Japon tiiɗɗo Shiho Hisamatsu Amerik Tanner Cochran Leyɗeele dentuɗe Amerik Shenay Peri 6-4, 3-6, 6-2 == Tuugnorgal == b177bh1vjtca5aq8soigv8tjl5hooio The Bridesmaid (painting) 0 39326 161863 2026-04-09T16:00:28Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Koɗo debbo''' oo ko nate nebam ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Everett Millais waɗi e hitaande 1851.[1] Ina hollira debbo gooto, golloowo e jommbaajo, ina rewi e feggere dewgal e nder cirƴam laabi jeenay. Ɗee ko geɗe aadaaji e nder goongɗingol wonde maa ɗe kollite natal gorko wonande mo e nder yontaaji garooji.[2] Millais yaltiino e sosɗo e gooto e naalankooɓe ɓurɓe mawnude e nder yontaaji Pre-Raphaelite e nder cakkital teeminannde sappo e jeenayɓi..." 161863 wikitext text/x-wiki '''Koɗo debbo''' oo ko nate nebam ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Everett Millais waɗi e hitaande 1851.[1] Ina hollira debbo gooto, golloowo e jommbaajo, ina rewi e feggere dewgal e nder cirƴam laabi jeenay. Ɗee ko geɗe aadaaji e nder goongɗingol wonde maa ɗe kollite natal gorko wonande mo e nder yontaaji garooji.[2] Millais yaltiino e sosɗo e gooto e naalankooɓe ɓurɓe mawnude e nder yontaaji Pre-Raphaelite e nder cakkital teeminannde sappo e jeenayɓiire. Hannde natal ngal ina woni e nder defterdu Fitzwilliam to Cambridge, nde ngal heɓaa e hitaande 1889.[3] Millais waɗii natal goɗngal e tiitoonde wootere e hitaande 1879.[4] == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe John Everet Millais waɗi == Tuugnorgal == kx2ubvuihg5b33zzsbmdir1snp1lpgo 161864 161863 2026-04-09T16:03:01Z Isa Oumar 9821 161864 wikitext text/x-wiki '''Koɗo debbo''' oo ko nate nebam ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Everett Millais waɗi e hitaande 1851.[1] Ina hollira debbo gooto, golloowo e jommbaajo, ina rewi e feggere dewgal e nder cirƴam laabi jeenay. Ɗee ko geɗe aadaaji e nder goongɗingol wonde maa ɗe kollite natal gorko wonande mo e nder yontaaji garooji.<ref>Barringer p.92</ref> Millais yaltiino e sosɗo e gooto e naalankooɓe ɓurɓe mawnude e nder yontaaji Pre-Raphaelite e nder cakkital teeminannde sappo e jeenayɓiire. Hannde natal ngal ina woni e nder defterdu Fitzwilliam to Cambridge, nde ngal heɓaa e hitaande 1889.<ref>{{cite web|title=The Bridesmaid &#124; Art UK|url=https://artuk.org/discover/artworks/the-bridesmaid-4901}}</ref> Millais waɗii natal goɗngal e tiitoonde wootere e hitaande 1879.<ref>{{Cite journal|date=1929|title=Exhibition of works by the late Sir John Everett Millais, Bart., president of the Royal Academy|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/57/Exhibition_of_works_by_the_late_Sir_John_Everett_Millais%2C_Bart.%2C_president_of_the_Royal_Academy_-_Winter_exhibition%2C_twenty-ninth_year%2C_MDCCCXCVIII_%28IA_exhibitionofwork1898roya%29.pdf|journal=Royal Academy of London}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe John Everet Millais waɗi == Tuugnorgal == ajvokle6cpqjwpeuddahsqbbtplf9ed 161865 161864 2026-04-09T16:03:39Z Isa Oumar 9821 161865 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koɗo debbo''' oo ko nate nebam ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Everett Millais waɗi e hitaande 1851.[1] Ina hollira debbo gooto, golloowo e jommbaajo, ina rewi e feggere dewgal e nder cirƴam laabi jeenay. Ɗee ko geɗe aadaaji e nder goongɗingol wonde maa ɗe kollite natal gorko wonande mo e nder yontaaji garooji.<ref>Barringer p.92</ref> Millais yaltiino e sosɗo e gooto e naalankooɓe ɓurɓe mawnude e nder yontaaji Pre-Raphaelite e nder cakkital teeminannde sappo e jeenayɓiire. Hannde natal ngal ina woni e nder defterdu Fitzwilliam to Cambridge, nde ngal heɓaa e hitaande 1889.<ref>{{cite web|title=The Bridesmaid &#124; Art UK|url=https://artuk.org/discover/artworks/the-bridesmaid-4901}}</ref> Millais waɗii natal goɗngal e tiitoonde wootere e hitaande 1879.<ref>{{Cite journal|date=1929|title=Exhibition of works by the late Sir John Everett Millais, Bart., president of the Royal Academy|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/57/Exhibition_of_works_by_the_late_Sir_John_Everett_Millais%2C_Bart.%2C_president_of_the_Royal_Academy_-_Winter_exhibition%2C_twenty-ninth_year%2C_MDCCCXCVIII_%28IA_exhibitionofwork1898roya%29.pdf|journal=Royal Academy of London}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe John Everet Millais waɗi == Tuugnorgal == k7qdg3bbcdfz4aopw1yyav7aowyp2ry Mary Booth (physician) 0 39327 161866 2026-04-09T16:05:48Z Isa Oumar 9821 Created page with "Mary Booth OBE (1869-1956) ko cafroowo Ostarali, debbo fedde, golloowo wellitaare. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Mary Booth jibinaa ko ñalnde 9 lewru juko hitaande 1869 to wuro wiyeteengo Burwood, to wuro Sidney. Ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe tato rewɓe Ruth Sewell, e William Booth. Booth janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Airlie, caggal ɗuum o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney to bannge ganndal. O walli hoore m..." 161866 wikitext text/x-wiki Mary Booth OBE (1869-1956) ko cafroowo Ostarali, debbo fedde, golloowo wellitaare. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Mary Booth jibinaa ko ñalnde 9 lewru juko hitaande 1869 to wuro wiyeteengo Burwood, to wuro Sidney. Ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe tato rewɓe Ruth Sewell, e William Booth. Booth janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Airlie, caggal ɗuum o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney to bannge ganndal. O walli hoore makko e golle guwerneer wonande sukaaɓe guwerneer New South Wales, hono Victor Child Villiers, 7ɓo leydi Jersey, haa hitaande 1893 nde o heɓi ndonu mawniiko biyeteeɗo Thomas Sewell. O janngi safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara rewɓe to Edinburgh (o heɓi bak makko e hitaande 1899) hade makko hootde Sidney e hitaande 1900.<ref name=":0">{{Citation|last=Roe|first=Jill|title=Booth, Mary (1869–1956)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/booth-mary-5291|work=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0113b.htm|title=Booth, Mary - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last=Melbourne|first=The University of|website=www.womenaustralia.info|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|url=https://nla.gov.au/nla.party-771086|title=Booth, Mary (1869-1956) - People and organisations|website=Trove|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":3">{{Cite journal|last=BROOKES|first=BARBARA|date=April 2008|title=A Corresponding Community: Dr Agnes Bennett and her Friends from the Edinburgh Medical College for Women of the 1890s|journal=Medical History|volume=52|issue=2|pages=237–256|issn=0025-7273|pmc=2329860|pmid=18458784|doi=10.1017/s0025727300002374}}</ref><ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.eoas.info/biogs/P000963b.htm|title=Booth, Mary - Biographical entry - Encyclopedia of Australian Science|last=Centre|first=The University of Melbourne eScholarship Research|website=www.eoas.info|access-date=2019-03-20}}</ref> == Kugal == Booth ina joginoo cuuɗi toppitiiɗi safaara e mbedda Macquarie, ko adii fof ko golle kontraaji e cellal renndo. O jannginii e duɗe hakkundeeje sukaaɓe rewɓe, o golliima kadi e jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde NSW.[3][4] E hitaande 1910-12 o sosi duɗal Victoria ngam golloraade safaara.<ref name=":03">{{Citation|last=Roe|first=Jill|title=Booth, Mary (1869–1956)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/booth-mary-5291|work=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":13">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0113b.htm|title=Booth, Mary - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last=Melbourne|first=The University of|website=www.womenaustralia.info|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":23">{{Cite web|url=https://nla.gov.au/nla.party-771086|title=Booth, Mary (1869-1956) - People and organisations|website=Trove|access-date=2019-03-20}}</ref> Booth ina gollinoo e pelle rewɓe, ko kanko woni sosɗo fedde rewɓe, kadi omo joginoo geɗe e nder Diiso Ngenndiijo Rewɓe to New South Wales. E nder wolde mawnde, Booth wonti kampaañ tiiɗɗo ngam ƴettude konuuji, o ƴetti darnde e goomu toppitiingu golle Ligue des services universels. O hollitii golle makko ngam ƴeewtaade nokkuuji mooliiɓe to leydi Misira, kono o saliima.[3] E nder heen o heddii e leydi Ostarali, o sosi pelle ballitooje ko wayi no fedde wiyeteende Babies’ Kit Society for the Allies Babies, nde mooftata comci sukaaɓe ngam mooliiɓe.[7] Booth woniino gardiiɗo golle e sosɗo pelle keewɗe ɗe njiimaandi mum en yiɗi, ina jeyaa heen Fedde Sehilaaɓe Rewɓe Konunkooɓe e Fedde Konunkooɓe.[8] O sosi fedde soldateeɓe to otel Royal to George Street, nde o anndi caɗeele soldateeɓe ɓe ngalaa galleeji. O sosi kadi nokku ngam rewɓe e yummiraaɓe soldateeɓe, o sosi kadi kaalis rewɓe jommbaajo wolde.[2] Ngam sosde fedde soldateeɓe, e fedde sehilaaɓe rewɓe soldateeɓe o teddinaama e OBE. Booth dariima no feewi ngam North Shore ngam wonde kanndidaa jeytaare e hitaande 1920.[3][4] Ndeen o dañaani noddaango e hitaande 1922 ngam suɓaade Senaa. O yaltini jaaynde lewru kala wiyeteende Boy Settler ; sosi fedde rewɓe Anzac e hitaande 1921 ; e naatde e fedde Dreadnought. == Njeenaaje e teddungal == Booth heɓi OBE e hitaande 1918 ngam golle makko moƴƴe.[8] == Maayde e ndonu == Booth maayi ko e hitaande 1956. Caggal maayde makko e yeeyde jawdi makko, kaalis o huutoraa ngam fuɗɗoraade bursi wonande rewɓe janngooɓe faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. E hitaande 1961, nokku ƴeewndo Mary Booth to Kirribilli innitiraa ko e teddungal makko.[11] Booth Crescent, e nder wuro Canberra, ina wiyee Cook, ina wiyee mo.<ref name=":02">{{Citation|last=Roe|first=Jill|title=Booth, Mary (1869–1956)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/booth-mary-5291|work=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":12">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0113b.htm|title=Booth, Mary - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last=Melbourne|first=The University of|website=www.womenaustralia.info|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":22">{{Cite web|url=https://nla.gov.au/nla.party-771086|title=Booth, Mary (1869-1956) - People and organisations|website=Trove|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":32">{{Cite journal|last=BROOKES|first=BARBARA|date=April 2008|title=A Corresponding Community: Dr Agnes Bennett and her Friends from the Edinburgh Medical College for Women of the 1890s|journal=Medical History|volume=52|issue=2|pages=237–256|issn=0025-7273|pmc=2329860|pmid=18458784|doi=10.1017/s0025727300002374}}</ref><ref name=":42">{{Cite web|url=http://www.eoas.info/biogs/P000963b.htm|title=Booth, Mary - Biographical entry - Encyclopedia of Australian Science|last=Centre|first=The University of Melbourne eScholarship Research|website=www.eoas.info|access-date=2019-03-20}}</ref> == Tuugnorgal == jokw8busmbdpj3yvp4tbdx7fptje13c 161870 161866 2026-04-09T16:14:02Z Isa Oumar 9821 161870 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Booth OBE''' (1869-1956) ko cafroowo Ostarali, debbo fedde, golloowo wellitaare. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Mary Booth jibinaa ko ñalnde 9 lewru juko hitaande 1869 to wuro wiyeteengo Burwood, to wuro Sidney. Ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe tato rewɓe Ruth Sewell, e William Booth. Booth janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Airlie, caggal ɗuum o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney to bannge ganndal. O walli hoore makko e golle guwerneer wonande sukaaɓe guwerneer New South Wales, hono Victor Child Villiers, 7ɓo leydi Jersey, haa hitaande 1893 nde o heɓi ndonu mawniiko biyeteeɗo Thomas Sewell. O janngi safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara rewɓe to Edinburgh (o heɓi bak makko e hitaande 1899) hade makko hootde Sidney e hitaande 1900.<ref name=":0">{{Citation|last=Roe|first=Jill|title=Booth, Mary (1869–1956)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/booth-mary-5291|work=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0113b.htm|title=Booth, Mary - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last=Melbourne|first=The University of|website=www.womenaustralia.info|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|url=https://nla.gov.au/nla.party-771086|title=Booth, Mary (1869-1956) - People and organisations|website=Trove|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":3">{{Cite journal|last=BROOKES|first=BARBARA|date=April 2008|title=A Corresponding Community: Dr Agnes Bennett and her Friends from the Edinburgh Medical College for Women of the 1890s|journal=Medical History|volume=52|issue=2|pages=237–256|issn=0025-7273|pmc=2329860|pmid=18458784|doi=10.1017/s0025727300002374}}</ref><ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.eoas.info/biogs/P000963b.htm|title=Booth, Mary - Biographical entry - Encyclopedia of Australian Science|last=Centre|first=The University of Melbourne eScholarship Research|website=www.eoas.info|access-date=2019-03-20}}</ref> == Kugal == Booth ina joginoo cuuɗi toppitiiɗi safaara e mbedda Macquarie, ko adii fof ko golle kontraaji e cellal renndo. O jannginii e duɗe hakkundeeje sukaaɓe rewɓe, o golliima kadi e jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde NSW.[3][4] E hitaande 1910-12 o sosi duɗal Victoria ngam golloraade safaara.<ref name=":03">{{Citation|last=Roe|first=Jill|title=Booth, Mary (1869–1956)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/booth-mary-5291|work=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":13">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0113b.htm|title=Booth, Mary - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last=Melbourne|first=The University of|website=www.womenaustralia.info|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":23">{{Cite web|url=https://nla.gov.au/nla.party-771086|title=Booth, Mary (1869-1956) - People and organisations|website=Trove|access-date=2019-03-20}}</ref> Booth ina gollinoo e pelle rewɓe, ko kanko woni sosɗo fedde rewɓe, kadi omo joginoo geɗe e nder Diiso Ngenndiijo Rewɓe to New South Wales. E nder wolde mawnde, Booth wonti kampaañ tiiɗɗo ngam ƴettude konuuji, o ƴetti darnde e goomu toppitiingu golle Ligue des services universels. O hollitii golle makko ngam ƴeewtaade nokkuuji mooliiɓe to leydi Misira, kono o saliima.[3] E nder heen o heddii e leydi Ostarali, o sosi pelle ballitooje ko wayi no fedde wiyeteende Babies’ Kit Society for the Allies Babies, nde mooftata comci sukaaɓe ngam mooliiɓe.[7] Booth woniino gardiiɗo golle e sosɗo pelle keewɗe ɗe njiimaandi mum en yiɗi, ina jeyaa heen Fedde Sehilaaɓe Rewɓe Konunkooɓe e Fedde Konunkooɓe.[8] O sosi fedde soldateeɓe to otel Royal to George Street, nde o anndi caɗeele soldateeɓe ɓe ngalaa galleeji. O sosi kadi nokku ngam rewɓe e yummiraaɓe soldateeɓe, o sosi kadi kaalis rewɓe jommbaajo wolde. Ngam sosde fedde soldateeɓe, e fedde sehilaaɓe rewɓe soldateeɓe o teddinaama e OBE. Booth dariima no feewi ngam North Shore ngam wonde kanndidaa jeytaare e hitaande 1920.[3][4] Ndeen o dañaani noddaango e hitaande 1922 ngam suɓaade Senaa. O yaltini jaaynde lewru kala wiyeteende Boy Settler ; sosi fedde rewɓe Anzac e hitaande 1921 ; e naatde e fedde Dreadnought. == Njeenaaje e teddungal == Booth heɓi OBE e hitaande 1918 ngam golle makko moƴƴe.[8] == Maayde e ndonu == Booth maayi ko e hitaande 1956. Caggal maayde makko e yeeyde jawdi makko, kaalis o huutoraa ngam fuɗɗoraade bursi wonande rewɓe janngooɓe faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. E hitaande 1961, nokku ƴeewndo Mary Booth to Kirribilli innitiraa ko e teddungal makko.[11] Booth Crescent, e nder wuro Canberra, ina wiyee Cook, ina wiyee mo.<ref name=":02">{{Citation|last=Roe|first=Jill|title=Booth, Mary (1869–1956)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/booth-mary-5291|work=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":12">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0113b.htm|title=Booth, Mary - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last=Melbourne|first=The University of|website=www.womenaustralia.info|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":22">{{Cite web|url=https://nla.gov.au/nla.party-771086|title=Booth, Mary (1869-1956) - People and organisations|website=Trove|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":32">{{Cite journal|last=BROOKES|first=BARBARA|date=April 2008|title=A Corresponding Community: Dr Agnes Bennett and her Friends from the Edinburgh Medical College for Women of the 1890s|journal=Medical History|volume=52|issue=2|pages=237–256|issn=0025-7273|pmc=2329860|pmid=18458784|doi=10.1017/s0025727300002374}}</ref><ref name=":42">{{Cite web|url=http://www.eoas.info/biogs/P000963b.htm|title=Booth, Mary - Biographical entry - Encyclopedia of Australian Science|last=Centre|first=The University of Melbourne eScholarship Research|website=www.eoas.info|access-date=2019-03-20}}</ref> == Tuugnorgal == l69qa9031phytkh662zmdo7p8rujsuv 161875 161870 2026-04-09T16:29:31Z Isa Oumar 9821 161875 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Booth OBE''' (1869-1956) ko cafroowo Ostarali, debbo fedde, golloowo wellitaare. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Mary Booth jibinaa ko ñalnde 9 lewru juko hitaande 1869 to wuro wiyeteengo Burwood, to wuro Sidney. Ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe tato rewɓe Ruth Sewell, e William Booth. Booth janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Airlie, caggal ɗuum o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney to bannge ganndal. O walli hoore makko e golle guwerneer wonande sukaaɓe guwerneer New South Wales, hono Victor Child Villiers, 7ɓo leydi Jersey, haa hitaande 1893 nde o heɓi ndonu mawniiko biyeteeɗo Thomas Sewell. O janngi safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara rewɓe to Edinburgh (o heɓi bak makko e hitaande 1899) hade makko hootde Sidney e hitaande 1900.<ref name=":0">{{Citation|last=Roe|first=Jill|title=Booth, Mary (1869–1956)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/booth-mary-5291|work=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0113b.htm|title=Booth, Mary - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last=Melbourne|first=The University of|website=www.womenaustralia.info|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|url=https://nla.gov.au/nla.party-771086|title=Booth, Mary (1869-1956) - People and organisations|website=Trove|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":3">{{Cite journal|last=BROOKES|first=BARBARA|date=April 2008|title=A Corresponding Community: Dr Agnes Bennett and her Friends from the Edinburgh Medical College for Women of the 1890s|journal=Medical History|volume=52|issue=2|pages=237–256|issn=0025-7273|pmc=2329860|pmid=18458784|doi=10.1017/s0025727300002374}}</ref><ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.eoas.info/biogs/P000963b.htm|title=Booth, Mary - Biographical entry - Encyclopedia of Australian Science|last=Centre|first=The University of Melbourne eScholarship Research|website=www.eoas.info|access-date=2019-03-20}}</ref> == Kugal == Booth ina joginoo cuuɗi toppitiiɗi safaara e mbedda Macquarie, ko adii fof ko golle kontraaji e cellal renndo. O jannginii e duɗe hakkundeeje sukaaɓe rewɓe, o golliima kadi e jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde NSW.[3][4] E hitaande 1910-12 o sosi duɗal Victoria ngam golloraade safaara.<ref name=":03">{{Citation|last=Roe|first=Jill|title=Booth, Mary (1869–1956)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/booth-mary-5291|work=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":13">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0113b.htm|title=Booth, Mary - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last=Melbourne|first=The University of|website=www.womenaustralia.info|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":23">{{Cite web|url=https://nla.gov.au/nla.party-771086|title=Booth, Mary (1869-1956) - People and organisations|website=Trove|access-date=2019-03-20}}</ref> Booth ina gollinoo e pelle rewɓe, ko kanko woni sosɗo fedde rewɓe, kadi omo joginoo geɗe e nder Diiso Ngenndiijo Rewɓe to New South Wales. E nder wolde mawnde, Booth wonti kampaañ tiiɗɗo ngam ƴettude konuuji, o ƴetti darnde e goomu toppitiingu golle Ligue des services universels. O hollitii golle makko ngam ƴeewtaade nokkuuji mooliiɓe to leydi Misira, kono o saliima.[3] E nder heen o heddii e leydi Ostarali, o sosi pelle ballitooje ko wayi no fedde wiyeteende Babies’ Kit Society for the Allies Babies, nde mooftata comci sukaaɓe ngam mooliiɓe.[7] Booth woniino gardiiɗo golle e sosɗo pelle keewɗe ɗe njiimaandi mum en yiɗi, ina jeyaa heen Fedde Sehilaaɓe Rewɓe Konunkooɓe e Fedde Konunkooɓe.[8] O sosi fedde soldateeɓe to otel Royal to George Street, nde o anndi caɗeele soldateeɓe ɓe ngalaa galleeji. O sosi kadi nokku ngam rewɓe e yummiraaɓe soldateeɓe, o sosi kadi kaalis rewɓe jommbaajo wolde. Ngam sosde fedde soldateeɓe, e fedde sehilaaɓe rewɓe soldateeɓe o teddinaama e OBE. Booth dariima no feewi ngam North Shore ngam wonde kanndidaa jeytaare e hitaande 1920.[3][4] Ndeen o dañaani noddaango e hitaande 1922 ngam suɓaade Senaa. O yaltini jaaynde lewru kala wiyeteende Boy Settler ; sosi fedde rewɓe Anzac e hitaande 1921 ; e naatde e fedde Dreadnought. == Njeenaaje e teddungal == Booth heɓi OBE e hitaande 1918 ngam golle makko moƴƴe. == Maayde e ndonu == Booth maayi ko e hitaande 1956. Caggal maayde makko e yeeyde jawdi makko, kaalis o huutoraa ngam fuɗɗoraade bursi wonande rewɓe janngooɓe faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. E hitaande 1961, nokku ƴeewndo Mary Booth to Kirribilli innitiraa ko e teddungal makko.[11] Booth Crescent, e nder wuro Canberra, ina wiyee Cook, ina wiyee mo.<ref name=":02">{{Citation|last=Roe|first=Jill|title=Booth, Mary (1869–1956)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/booth-mary-5291|work=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":12">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0113b.htm|title=Booth, Mary - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last=Melbourne|first=The University of|website=www.womenaustralia.info|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":22">{{Cite web|url=https://nla.gov.au/nla.party-771086|title=Booth, Mary (1869-1956) - People and organisations|website=Trove|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":32">{{Cite journal|last=BROOKES|first=BARBARA|date=April 2008|title=A Corresponding Community: Dr Agnes Bennett and her Friends from the Edinburgh Medical College for Women of the 1890s|journal=Medical History|volume=52|issue=2|pages=237–256|issn=0025-7273|pmc=2329860|pmid=18458784|doi=10.1017/s0025727300002374}}</ref><ref name=":42">{{Cite web|url=http://www.eoas.info/biogs/P000963b.htm|title=Booth, Mary - Biographical entry - Encyclopedia of Australian Science|last=Centre|first=The University of Melbourne eScholarship Research|website=www.eoas.info|access-date=2019-03-20}}</ref> == Tuugnorgal == nt0eig40sq3vqml3zcqwhdl6y6etc97 The Bunch of Flowers (Gauguin) 0 39328 161867 2026-04-09T16:08:54Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Ɓoornugol puɗi walla''' puɗi Farayse (e Farayse: Le bouquet de fleurs [lə bukɛ d(ə) flœʁ]; e ɗemngal Tahiti: Te tiare farani)[ina haani IPA] ko nate nebam e dow canvas ɗe Paul Gauguin waɗi, gila 1891. Ina yuɓɓinee e nder suudu defte Pushkin. Ko ɗum jeyaa e golle gadane e nder defte makko Tahiti. == Daartol == Golle ɗee ko ɗiɗmere (caggal Debbo Tahitiyanke jogiiɗo Puɗol) Gauguin rokki tiitoonde Tahitiyankoore,[1] e oon sahaa holliraaɗo e dow taabal..." 161867 wikitext text/x-wiki '''Ɓoornugol puɗi walla''' puɗi Farayse (e Farayse: Le bouquet de fleurs [lə bukɛ d(ə) flœʁ]; e ɗemngal Tahiti: Te tiare farani)[ina haani IPA] ko nate nebam e dow canvas ɗe Paul Gauguin waɗi, gila 1891. Ina yuɓɓinee e nder suudu defte Pushkin. Ko ɗum jeyaa e golle gadane e nder defte makko Tahiti. == Daartol == Golle ɗee ko ɗiɗmere (caggal Debbo Tahitiyanke jogiiɗo Puɗol) Gauguin rokki tiitoonde Tahitiyankoore,[1] e oon sahaa holliraaɗo e dow taabal-dowre to bannge ñaamo caka. Les vase oo ina waɗi kartal ina waɗi nate Amerik worgo, suka gorko Tahiti gooto ina jooɗii bannge nano natal ngal, suka debbo gooto ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo ina ndaara e nder windo caggal mum. Naalanke oo neldi golle ɗee Pari e hitaande 1893, ɗo ɗe puɗɗii hollirde jamaanu e nder galle Paul Durand-Ruel - ɗe ndokkaama tiitoonde Farayse e oon sahaa. Ñalnde 18 feebariyee 1895 nde hollitaama e yeeyirde natal e nate Gauguin to galle yeeyirde Hotel Drouot,[2] e kaalis mo o dañi ngam yoɓde yahdu woɗndu to Tahiti nde naalanke oo waɗata. Natal ngal yeeyaaka, Gauguin soodi ngal kadi ko 340 faraŋ.[3] Ndeen golle ɗee mbaɗtaa e yeeyirde to galle Ambroise Vollard, ɗo ɗe kollitaa e Salon d’automne 1906. Ivan Morozov soodi golle ɗee e hitaande 1908 e 8 000 faraŋ - Vollard wiyi e Morozov wonde Hugo von Tschudi ina joginoo ko adii ɗuum ɗaɓɓaande soodde golle ɗee ngam Alte Nationalgalerie to Berlin, nanondiral ngal tan yani sabu von Tschudi woppi laamu.[4] Dowla Sowiyet nanngi ko Morozov moofti koo caggal nde o waɗi Rewolison Oktoobar, o rokki ɗum to Musée de l’Art Moderne de l’Ouest e hitaande 1923. Ndeen musee momtaa e hitaande 1948, golle ɗee mbaɗtaa e galle mum hannde oo.[3] == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Paul Gauguin waɗi == Tuugnorgal == ruh4aoohz7ge1sxzi8x1ln70cn0t4d9 161868 161867 2026-04-09T16:12:32Z Isa Oumar 9821 161868 wikitext text/x-wiki '''Ɓoornugol puɗi walla''' puɗi Farayse (e Farayse: Le bouquet de fleurs [lə bukɛ d(ə) flœʁ]; e ɗemngal Tahiti: Te tiare farani)[ina haani IPA] ko nate nebam e dow canvas ɗe Paul Gauguin waɗi, gila 1891. Ina yuɓɓinee e nder suudu defte Pushkin. Ko ɗum jeyaa e golle gadane e nder defte makko Tahiti. == Daartol == Golle ɗee ko ɗiɗmere (caggal Debbo Tahitiyanke jogiiɗo Puɗol) Gauguin rokki tiitoonde Tahitiyankoore,<ref>{{in lang|fr}} Wildenstein G. Gauguin. I. Catalogue. — Paris, 1964. — 283 p. - pages 162—163, 166</ref>e oon sahaa holliraaɗo e dow taabal-dowre to bannge ñaamo caka. Les vase oo ina waɗi kartal ina waɗi nate Amerik worgo, suka gorko Tahiti gooto ina jooɗii bannge nano natal ngal, suka debbo gooto ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo ina ndaara e nder windo caggal mum. Naalanke oo neldi golle ɗee Pari e hitaande 1893, ɗo ɗe puɗɗii hollirde jamaanu e nder galle Paul Durand-Ruel - ɗe ndokkaama tiitoonde Farayse e oon sahaa. Ñalnde 18 feebariyee 1895 nde hollitaama e yeeyirde natal e nate Gauguin to galle yeeyirde Hotel Drouot,<ref>{{in lang|fr}} Wildenstein G. Gauguin. I. Catalogue. — Paris, 1964. — 283 p. - page 166</ref> e kaalis mo o dañi ngam yoɓde yahdu woɗndu to Tahiti nde naalanke oo waɗata. Natal ngal yeeyaaka, Gauguin soodi ngal kadi ko 340 faraŋ.<ref name="page672">{{in lang|ru}} Бессонова М. А., Георгиевская Е. Б. ''Франция второй половины XIX — XX века. Собрание живописи / Государственный музей изобразительных искусств имени А. С. Пушкина.'' — М.: Красная площадь, 2001. — 399 с. — <nowiki>ISBN 5-900743-58-6</nowiki>, page 67</ref> Ndeen golle ɗee mbaɗtaa e yeeyirde to galle Ambroise Vollard, ɗo ɗe kollitaa e Salon d’automne 1906. Ivan Morozov soodi golle ɗee e hitaande 1908 e 8 000 faraŋ - Vollard wiyi e Morozov wonde Hugo von Tschudi ina joginoo ko adii ɗuum ɗaɓɓaande soodde golle ɗee ngam Alte Nationalgalerie to Berlin, nanondiral ngal tan yani sabu von Tschudi woppi laamu.<ref name="page134">{{in lang|ru}} Братья Морозовы. Великие русские коллекционеры: каталог выставки / Государственный Эрмитаж; Государственный музей изобразительных искусств имени А. С. Пушкина. — СПб.: Изд-во Гос. Эрмитажа, 2019. — 368 с. — <nowiki>ISBN 978-5-93572-861-8</nowiki>, page 134</ref> Dowla Sowiyet nanngi ko Morozov moofti koo caggal nde o waɗi Rewolison Oktoobar, o rokki ɗum to Musée de l’Art Moderne de l’Ouest e hitaande 1923. Ndeen musee momtaa e hitaande 1948, golle ɗee mbaɗtaa e galle mum hannde oo.<ref name="page67">{{in lang|ru}} Бессонова М. А., Георгиевская Е. Б. ''Франция второй половины XIX — XX века. Собрание живописи / Государственный музей изобразительных искусств имени А. С. Пушкина.'' — М.: Красная площадь, 2001. — 399 с. — <nowiki>ISBN 5-900743-58-6</nowiki>, page 67</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Paul Gauguin waɗi == Tuugnorgal == asnomvmzm2c69amtefcpdh7i22m1piz 161869 161868 2026-04-09T16:13:16Z Isa Oumar 9821 161869 wikitext text/x-wiki '''<nowiki>{{Ɓoornugol puɗi walla</nowiki>''' puɗi Farayse (e Farayse: Le bouquet de fleurs [lə bukɛ d(ə) flœʁ]; e ɗemngal Tahiti: Te tiare farani)[ina haani IPA] ko nate nebam e dow canvas ɗe Paul Gauguin waɗi, gila 1891. Ina yuɓɓinee e nder suudu defte Pushkin. Ko ɗum jeyaa e golle gadane e nder defte makko Tahiti. == Daartol == Golle ɗee ko ɗiɗmere (caggal Debbo Tahitiyanke jogiiɗo Puɗol) Gauguin rokki tiitoonde Tahitiyankoore,<ref>{{in lang|fr}} Wildenstein G. Gauguin. I. Catalogue. — Paris, 1964. — 283 p. - pages 162—163, 166</ref>e oon sahaa holliraaɗo e dow taabal-dowre to bannge ñaamo caka. Les vase oo ina waɗi kartal ina waɗi nate Amerik worgo, suka gorko Tahiti gooto ina jooɗii bannge nano natal ngal, suka debbo gooto ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo ina ndaara e nder windo caggal mum. Naalanke oo neldi golle ɗee Pari e hitaande 1893, ɗo ɗe puɗɗii hollirde jamaanu e nder galle Paul Durand-Ruel - ɗe ndokkaama tiitoonde Farayse e oon sahaa. Ñalnde 18 feebariyee 1895 nde hollitaama e yeeyirde natal e nate Gauguin to galle yeeyirde Hotel Drouot,<ref>{{in lang|fr}} Wildenstein G. Gauguin. I. Catalogue. — Paris, 1964. — 283 p. - page 166</ref> e kaalis mo o dañi ngam yoɓde yahdu woɗndu to Tahiti nde naalanke oo waɗata. Natal ngal yeeyaaka, Gauguin soodi ngal kadi ko 340 faraŋ.<ref name="page672">{{in lang|ru}} Бессонова М. А., Георгиевская Е. Б. ''Франция второй половины XIX — XX века. Собрание живописи / Государственный музей изобразительных искусств имени А. С. Пушкина.'' — М.: Красная площадь, 2001. — 399 с. — <nowiki>ISBN 5-900743-58-6</nowiki>, page 67</ref> Ndeen golle ɗee mbaɗtaa e yeeyirde to galle Ambroise Vollard, ɗo ɗe kollitaa e Salon d’automne 1906. Ivan Morozov soodi golle ɗee e hitaande 1908 e 8 000 faraŋ - Vollard wiyi e Morozov wonde Hugo von Tschudi ina joginoo ko adii ɗuum ɗaɓɓaande soodde golle ɗee ngam Alte Nationalgalerie to Berlin, nanondiral ngal tan yani sabu von Tschudi woppi laamu.<ref name="page134">{{in lang|ru}} Братья Морозовы. Великие русские коллекционеры: каталог выставки / Государственный Эрмитаж; Государственный музей изобразительных искусств имени А. С. Пушкина. — СПб.: Изд-во Гос. Эрмитажа, 2019. — 368 с. — <nowiki>ISBN 978-5-93572-861-8</nowiki>, page 134</ref> Dowla Sowiyet nanngi ko Morozov moofti koo caggal nde o waɗi Rewolison Oktoobar, o rokki ɗum to Musée de l’Art Moderne de l’Ouest e hitaande 1923. Ndeen musee momtaa e hitaande 1948, golle ɗee mbaɗtaa e galle mum hannde oo.<ref name="page67">{{in lang|ru}} Бессонова М. А., Георгиевская Е. Б. ''Франция второй половины XIX — XX века. Собрание живописи / Государственный музей изобразительных искусств имени А. С. Пушкина.'' — М.: Красная площадь, 2001. — 399 с. — <nowiki>ISBN 5-900743-58-6</nowiki>, page 67</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Paul Gauguin waɗi == Tuugnorgal == c3uecms1cg2ml1zhvfg9wfclyrkaau0 161871 161869 2026-04-09T16:15:32Z Isa Oumar 9821 161871 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ɓoornugol puɗi walla''' puɗi Farayse (e Farayse: Le bouquet de fleurs [lə bukɛ d(ə) flœʁ]; e ɗemngal Tahiti: Te tiare farani)[ina haani IPA] ko nate nebam e dow canvas ɗe Paul Gauguin waɗi, gila 1891. Ina yuɓɓinee e nder suudu defte Pushkin. Ko ɗum jeyaa e golle gadane e nder defte makko Tahiti. == Daartol == Golle ɗee ko ɗiɗmere (caggal Debbo Tahitiyanke jogiiɗo Puɗol) Gauguin rokki tiitoonde Tahitiyankoore,<ref>{{in lang|fr}} Wildenstein G. Gauguin. I. Catalogue. — Paris, 1964. — 283 p. - pages 162—163, 166</ref>e oon sahaa holliraaɗo e dow taabal-dowre to bannge ñaamo caka. Les vase oo ina waɗi kartal ina waɗi nate Amerik worgo, suka gorko Tahiti gooto ina jooɗii bannge nano natal ngal, suka debbo gooto ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo ina ndaara e nder windo caggal mum. Naalanke oo neldi golle ɗee Pari e hitaande 1893, ɗo ɗe puɗɗii hollirde jamaanu e nder galle Paul Durand-Ruel - ɗe ndokkaama tiitoonde Farayse e oon sahaa. Ñalnde 18 feebariyee 1895 nde hollitaama e yeeyirde natal e nate Gauguin to galle yeeyirde Hotel Drouot,<ref>{{in lang|fr}} Wildenstein G. Gauguin. I. Catalogue. — Paris, 1964. — 283 p. - page 166</ref> e kaalis mo o dañi ngam yoɓde yahdu woɗndu to Tahiti nde naalanke oo waɗata. Natal ngal yeeyaaka, Gauguin soodi ngal kadi ko 340 faraŋ.<ref name="page672">{{in lang|ru}} Бессонова М. А., Георгиевская Е. Б. ''Франция второй половины XIX — XX века. Собрание живописи / Государственный музей изобразительных искусств имени А. С. Пушкина.'' — М.: Красная площадь, 2001. — 399 с. — <nowiki>ISBN 5-900743-58-6</nowiki>, page 67</ref> Ndeen golle ɗee mbaɗtaa e yeeyirde to galle Ambroise Vollard, ɗo ɗe kollitaa e Salon d’automne 1906. Ivan Morozov soodi golle ɗee e hitaande 1908 e 8 000 faraŋ - Vollard wiyi e Morozov wonde Hugo von Tschudi ina joginoo ko adii ɗuum ɗaɓɓaande soodde golle ɗee ngam Alte Nationalgalerie to Berlin, nanondiral ngal tan yani sabu von Tschudi woppi laamu.<ref name="page134">{{in lang|ru}} Братья Морозовы. Великие русские коллекционеры: каталог выставки / Государственный Эрмитаж; Государственный музей изобразительных искусств имени А. С. Пушкина. — СПб.: Изд-во Гос. Эрмитажа, 2019. — 368 с. — <nowiki>ISBN 978-5-93572-861-8</nowiki>, page 134</ref> Dowla Sowiyet nanngi ko Morozov moofti koo caggal nde o waɗi Rewolison Oktoobar, o rokki ɗum to Musée de l’Art Moderne de l’Ouest e hitaande 1923. Ndeen musee momtaa e hitaande 1948, golle ɗee mbaɗtaa e galle mum hannde oo.<ref name="page67">{{in lang|ru}} Бессонова М. А., Георгиевская Е. Б. ''Франция второй половины XIX — XX века. Собрание живописи / Государственный музей изобразительных искусств имени А. С. Пушкина.'' — М.: Красная площадь, 2001. — 399 с. — <nowiki>ISBN 5-900743-58-6</nowiki>, page 67</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Paul Gauguin waɗi == Tuugnorgal == 5ud3ckfo3532nva3x8bepbgsscrjzmz The Café-Concert 0 39329 161872 2026-04-09T16:21:23Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Café-Concert''' ko natal 1879 ngal pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Édouard Manet waɗi, keewɗo nanngude dille kafe ina kollita nguurndam renndo e darorɗe teeminannde sappo e jeenayɓiire nannduɗe e ɗe natal ngal hollirta.[1] == Daartol == Nokku oo anndiraa ko « Brasserie Reichshoffen » to laawol Rochechouart.[2] Manet hollirta en worɓe e rewɓe e nder brasseries e cafés kesi Pari, ko ɗum addanta ƴeewoowo oo yi’annde woɗnde e nguurndam Pari kesam.[3] M..." 161872 wikitext text/x-wiki '''Café-Concert''' ko natal 1879 ngal pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Édouard Manet waɗi, keewɗo nanngude dille kafe ina kollita nguurndam renndo e darorɗe teeminannde sappo e jeenayɓiire nannduɗe e ɗe natal ngal hollirta.[1] == Daartol == Nokku oo anndiraa ko « Brasserie Reichshoffen » to laawol Rochechouart.[2] Manet hollirta en worɓe e rewɓe e nder brasseries e cafés kesi Pari, ko ɗum addanta ƴeewoowo oo yi’annde woɗnde e nguurndam Pari kesam.[3] Manet wiyi omo fenta golle laaɓtuɗe walla « golle laaɓtuɗe ». Rewɓe hollirɓe e ɗeen dille ina njuɓɓina won e riisuuji to bannge faamde e jikkuuji.[4] == Kompoññe == E nder The Café-Concert, Manet hollitii kafe-konser ɗo limlebbi tati cakkitiiɗi mbaɗata tatiire kono kam en fof eɓe ngolloo e banngeeji luurondirɗi. Dingiral kafe-konser, ina sikkaa ko casual, ko Manet holliti wonde ko ngal seerndi. Waɗde, jom suudu oo ina weltii e biir, debbo gonɗo e taabal oo ina ɓuuɓna simme, ina feeña ina ɓuuɓtoo, gorko oo ina wayi no ina weltii, ina ndaara njillu nguu (yimoowo ganndiraaɗo « La Belle Polonaise » ina feeñi e daarorgal e nder ŋoral natal ngal). Teskaama wonde gorko oo ina addana en hoolaare, sibu worɓe ɓe ngonaa rewɓe ina mbaawi heewde yahde kafe tawa ngalaa kisal.[3] Natal ngal ko poseede e timminde e nder suudu (studio) kono ina rokka mbaadi yiyteede ko keso.[3] == Hiisiwal == E nder ndeeɗoo nate, miijooji kollitooji aadaaji ina njaɓaa. Limlebbi yimɓe lomtiiɓe ɓee laaɓtaani kono ko mbaydiiji (modèles) e mbaydiiji (brushstrokes). Nokkuuji ɗii mbaɗetee ko e dow canvas oo e mbaydiiji loowɗi, ɓuuɓɗi, e nokkuuji ɗo laabi pigment e glazes mbaɗetee e dow fondo niɓɓo.[2] == Off Wall == Koolol ngol kollirgol « The Café-Concert » ngol hollitaama e nder Off the Wall, koolol udditiingol e nder laabi wuro Baltimore, to leydi Maryland. Ko ƴettaa e nate ɗee, asliije ɗee ina njeyaa e ko moofti e nder suudu defte Walters, ina hollira to Banke Renndo CFG (Fell's Point).[5] Galle ngenndiijo to London fuɗɗii miijo addude naalankaagal e dame e hitaande 2007 e Detroit Institute of Art naatni miijo ngo e nder U.S.. Reproductions Off the Wall ɗe nate Walters mbaɗata ko e vinyl mo weeyo waawata, ina heen sifaa nate ɗee e kode QR ngam telefoŋaaji cinndooji.[6] == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Édouard Manet waɗi 1879 e nder art == Daartol kollirgol == Gila Ingres haa Gauguin : Nate Farayse e teeminannde sappo e jeenay jeyaaɗe e Maryland. Koolol naalankaagal Baltimore, Baltimore. 1951. Gila e El Greco haa e Pollock : Golle gadane e caggal ɗe naalankooɓe Orop e Amerik mbaɗi. Koolol naalankaagal Baltimore, Baltimore. 1968. Manet e Pari hannde. Galle ngenndiijo ñeeñal, Wasinton. Hitaande 1982 haa 1983. Manet, hitaande 1832-1883. Galleeji ngenndiiji Palas mawɗo, Pari ; Musiyum ñeeñal wuro mawngo, to New York. 1983. Ɗemngal Maryland: Moɓondiral ñeeñal e nder Maryland 1800-1934. Galle ñeeñal Walters, to wuro Baltimore. 1984. Laabi golle Manet. Galle Courtauld, to Londres. 1986. Impressionnisme, wuro e nguurndam jamaanu. Ordrupgaard, to wuro wiyeteengo Charloten. 1996. Ko adii Monet : Pentol leydi e Farayse e Jaagorgal Impressionniste : Ko ɓuri teeŋtude e deftere The Walters. Galle ñeeñal Walters, to wuro Baltimore. 1998. Wuur Farayse! Ngalu Farayse gila e yontaaji hakkundeeji haa e Monet. Galle ñeeñal Walters, to wuro Baltimore. Hittande 1999 haa 2000. Teeŋtinirɗi e nder Koolol ngol. Galle ñeeñal Walters, to wuro Baltimore. Duuɓi 1998 haa 2001. Nafoore pentol Farayse : golle maantiniiɗe gila e Ingres haa e Matisse. Koolol naalankaagal Baltimore, Baltimore; Koolol pinal Philbrook, to wuro Tulsa; Musiyum naalankaagal Norton, to bannge worgo Palm ; Akademi ganndal laamɗo, to Londres ; Galle ñeeñal Albright-Knox, to Buffalo ; Duɗal naalankaagal Dayton, Dayton. Hittande 2000 haa 2002. Duuɓi mawɗi : golle maantiniiɗe ummoriiɗe e nokku pinal Walters, to Baltimore. Koolol ñeeñal Nelson-Atkins, to wuro Kansas ; Musiyum naalankaagal Mint, Charlotte; Ko nokku pinal Walters, to wuro Baltimore. 2002-2004. Kuuɗe mawɗe ɗe Teeminannde 19ɓiire ummoriiɗe e nokku pinal Walters. Musiyum Santa Barbara, Santa Barbara; Jaak S. Blanton, nokku defte naalankaagal, to wuro wiyeteengo Austin. Hitaande 2010 haa 2011. == Tuugnorgal == n84wxlcytdkbvvrl99yuj96ttcaqb9c 161874 161872 2026-04-09T16:28:45Z Isa Oumar 9821 161874 wikitext text/x-wiki '''Café-Concert''' ko natal 1879 ngal pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Édouard Manet waɗi, keewɗo nanngude dille kafe ina kollita nguurndam renndo e darorɗe teeminannde sappo e jeenayɓiire nannduɗe e ɗe natal ngal hollirta.<ref name="William Johnston3">Johnston, W., Nineteenth Century Art: From Romanticism to Art Nouveau, The Walters Art Gallery, 2000, p. 136, {{ISBN|1857592263}}</ref> == Daartol == Nokku oo anndiraa ko « Brasserie Reichshoffen » to laawol Rochechouart.<ref name="William Johnston2">Johnston, W., Nineteenth Century Art: From Romanticism to Art Nouveau, The Walters Art Gallery, 2000, p. 136, {{ISBN|1857592263}}</ref>Manet hollirta en worɓe e rewɓe e nder brasseries e cafés kesi Pari, ko ɗum addanta ƴeewoowo oo yi’annde woɗnde e nguurndam Pari kesam.<ref name="Herbert3">Herbert, R.L., Impressionists:Art, Leisure, and Parisian Society, Yale University Press, 1991, p. 2, {{ISBN|0300050836}}</ref> Manet wiyi omo fenta golle laaɓtuɗe walla « golle laaɓtuɗe ». Rewɓe hollirɓe e ɗeen dille ina njuɓɓina won e riisuuji to bannge faamde e jikkuuji.<ref name="Dolan">Dolan, T., Perspectives on Manet, Ashgate, 2012, p. 23, {{ISBN|1409420744}}</ref> == Kompoññe == E nder The Café-Concert, Manet hollitii kafe-konser ɗo limlebbi tati cakkitiiɗi mbaɗata tatiire kono kam en fof eɓe ngolloo e banngeeji luurondirɗi. Dingiral kafe-konser, ina sikkaa ko casual, ko Manet holliti wonde ko ngal seerndi. Waɗde, jom suudu oo ina weltii e biir, debbo gonɗo e taabal oo ina ɓuuɓna simme, ina feeña ina ɓuuɓtoo, gorko oo ina wayi no ina weltii, ina ndaara njillu nguu (yimoowo ganndiraaɗo « La Belle Polonaise » ina feeñi e daarorgal e nder ŋoral natal ngal). Teskaama wonde gorko oo ina addana en hoolaare, sibu worɓe ɓe ngonaa rewɓe ina mbaawi heewde yahde kafe tawa ngalaa kisal.<ref name="Herbert2">Herbert, R.L., Impressionists:Art, Leisure, and Parisian Society, Yale University Press, 1991, p. 2, {{ISBN|0300050836}}</ref> Natal ngal ko poseede e timminde e nder suudu (studio) kono ina rokka mbaadi yiyteede ko keso.<ref name="Herbert">Herbert, R.L., Impressionists:Art, Leisure, and Parisian Society, Yale University Press, 1991, p. 2, {{ISBN|0300050836}}</ref> == Hiisiwal == E nder ndeeɗoo nate, miijooji kollitooji aadaaji ina njaɓaa. Limlebbi yimɓe lomtiiɓe ɓee laaɓtaani kono ko mbaydiiji (modèles) e mbaydiiji (brushstrokes). Nokkuuji ɗii mbaɗetee ko e dow canvas oo e mbaydiiji loowɗi, ɓuuɓɗi, e nokkuuji ɗo laabi pigment e glazes mbaɗetee e dow fondo niɓɓo.<ref name="William Johnston">Johnston, W., Nineteenth Century Art: From Romanticism to Art Nouveau, The Walters Art Gallery, 2000, p. 136, {{ISBN|1857592263}}</ref> == Off Wall == Koolol ngol kollirgol « The Café-Concert » ngol hollitaama e nder Off the Wall, koolol udditiingol e nder laabi wuro Baltimore, to leydi Maryland. Ko ƴettaa e nate ɗee, asliije ɗee ina njeyaa e ko moofti e nder suudu defte Walters, ina hollira to Banke Renndo CFG (Fell's Point) .<ref name="The Baltimore Sun">Smith, T., Walters Art Museum goes of the wall, ''The Baltimore Sun'', September 11, 2012</ref>Galle ngenndiijo to London fuɗɗii miijo addude naalankaagal e dame e hitaande 2007 e Detroit Institute of Art naatni miijo ngo e nder U.S.. Reproductions Off the Wall ɗe nate Walters mbaɗata ko e vinyl mo weeyo waawata, ina heen sifaa nate ɗee e kode QR ngam telefoŋaaji cinndooji.<ref name="The Walters Art Museum">[http://art.thewalters.org/detail/16473/at-the-caf233/ Walters Art Museum - At the Cafe]</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Édouard Manet waɗi 1879 e nder art == Daartol kollirgol == Gila Ingres haa Gauguin : Nate Farayse e teeminannde sappo e jeenay jeyaaɗe e Maryland. Koolol naalankaagal Baltimore, Baltimore. 1951. Gila e El Greco haa e Pollock : Golle gadane e caggal ɗe naalankooɓe Orop e Amerik mbaɗi. Koolol naalankaagal Baltimore, Baltimore. 1968. Manet e Pari hannde. Galle ngenndiijo ñeeñal, Wasinton. Hitaande 1982 haa 1983. Manet, hitaande 1832-1883. Galleeji ngenndiiji Palas mawɗo, Pari ; Musiyum ñeeñal wuro mawngo, to New York. 1983. Ɗemngal Maryland: Moɓondiral ñeeñal e nder Maryland 1800-1934. Galle ñeeñal Walters, to wuro Baltimore. 1984. Laabi golle Manet. Galle Courtauld, to Londres. 1986. Impressionnisme, wuro e nguurndam jamaanu. Ordrupgaard, to wuro wiyeteengo Charloten. 1996. Ko adii Monet : Pentol leydi e Farayse e Jaagorgal Impressionniste : Ko ɓuri teeŋtude e deftere The Walters. Galle ñeeñal Walters, to wuro Baltimore. 1998. Wuur Farayse! Ngalu Farayse gila e yontaaji hakkundeeji haa e Monet. Galle ñeeñal Walters, to wuro Baltimore. Hittande 1999 haa 2000. Teeŋtinirɗi e nder Koolol ngol. Galle ñeeñal Walters, to wuro Baltimore. Duuɓi 1998 haa 2001. Nafoore pentol Farayse : golle maantiniiɗe gila e Ingres haa e Matisse. Koolol naalankaagal Baltimore, Baltimore; Koolol pinal Philbrook, to wuro Tulsa; Musiyum naalankaagal Norton, to bannge worgo Palm ; Akademi ganndal laamɗo, to Londres ; Galle ñeeñal Albright-Knox, to Buffalo ; Duɗal naalankaagal Dayton, Dayton. Hittande 2000 haa 2002. Duuɓi mawɗi : golle maantiniiɗe ummoriiɗe e nokku pinal Walters, to Baltimore. Koolol ñeeñal Nelson-Atkins, to wuro Kansas ; Musiyum naalankaagal Mint, Charlotte; Ko nokku pinal Walters, to wuro Baltimore. 2002-2004. Kuuɗe mawɗe ɗe Teeminannde 19ɓiire ummoriiɗe e nokku pinal Walters. Musiyum Santa Barbara, Santa Barbara; Jaak S. Blanton, nokku defte naalankaagal, to wuro wiyeteengo Austin. Hitaande 2010 haa 2011. == Tuugnorgal == buoasqggqpkmc6lbp3g100ogz40tb33 161876 161874 2026-04-09T16:29:58Z Isa Oumar 9821 161876 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Café-Concert''' ko natal 1879 ngal pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Édouard Manet waɗi, keewɗo nanngude dille kafe ina kollita nguurndam renndo e darorɗe teeminannde sappo e jeenayɓiire nannduɗe e ɗe natal ngal hollirta.<ref name="William Johnston3">Johnston, W., Nineteenth Century Art: From Romanticism to Art Nouveau, The Walters Art Gallery, 2000, p. 136, {{ISBN|1857592263}}</ref> == Daartol == Nokku oo anndiraa ko « Brasserie Reichshoffen » to laawol Rochechouart.<ref name="William Johnston2">Johnston, W., Nineteenth Century Art: From Romanticism to Art Nouveau, The Walters Art Gallery, 2000, p. 136, {{ISBN|1857592263}}</ref>Manet hollirta en worɓe e rewɓe e nder brasseries e cafés kesi Pari, ko ɗum addanta ƴeewoowo oo yi’annde woɗnde e nguurndam Pari kesam.<ref name="Herbert3">Herbert, R.L., Impressionists:Art, Leisure, and Parisian Society, Yale University Press, 1991, p. 2, {{ISBN|0300050836}}</ref> Manet wiyi omo fenta golle laaɓtuɗe walla « golle laaɓtuɗe ». Rewɓe hollirɓe e ɗeen dille ina njuɓɓina won e riisuuji to bannge faamde e jikkuuji.<ref name="Dolan">Dolan, T., Perspectives on Manet, Ashgate, 2012, p. 23, {{ISBN|1409420744}}</ref> == Kompoññe == E nder The Café-Concert, Manet hollitii kafe-konser ɗo limlebbi tati cakkitiiɗi mbaɗata tatiire kono kam en fof eɓe ngolloo e banngeeji luurondirɗi. Dingiral kafe-konser, ina sikkaa ko casual, ko Manet holliti wonde ko ngal seerndi. Waɗde, jom suudu oo ina weltii e biir, debbo gonɗo e taabal oo ina ɓuuɓna simme, ina feeña ina ɓuuɓtoo, gorko oo ina wayi no ina weltii, ina ndaara njillu nguu (yimoowo ganndiraaɗo « La Belle Polonaise » ina feeñi e daarorgal e nder ŋoral natal ngal). Teskaama wonde gorko oo ina addana en hoolaare, sibu worɓe ɓe ngonaa rewɓe ina mbaawi heewde yahde kafe tawa ngalaa kisal.<ref name="Herbert2">Herbert, R.L., Impressionists:Art, Leisure, and Parisian Society, Yale University Press, 1991, p. 2, {{ISBN|0300050836}}</ref> Natal ngal ko poseede e timminde e nder suudu (studio) kono ina rokka mbaadi yiyteede ko keso.<ref name="Herbert">Herbert, R.L., Impressionists:Art, Leisure, and Parisian Society, Yale University Press, 1991, p. 2, {{ISBN|0300050836}}</ref> == Hiisiwal == E nder ndeeɗoo nate, miijooji kollitooji aadaaji ina njaɓaa. Limlebbi yimɓe lomtiiɓe ɓee laaɓtaani kono ko mbaydiiji (modèles) e mbaydiiji (brushstrokes). Nokkuuji ɗii mbaɗetee ko e dow canvas oo e mbaydiiji loowɗi, ɓuuɓɗi, e nokkuuji ɗo laabi pigment e glazes mbaɗetee e dow fondo niɓɓo.<ref name="William Johnston">Johnston, W., Nineteenth Century Art: From Romanticism to Art Nouveau, The Walters Art Gallery, 2000, p. 136, {{ISBN|1857592263}}</ref> == Off Wall == Koolol ngol kollirgol « The Café-Concert » ngol hollitaama e nder Off the Wall, koolol udditiingol e nder laabi wuro Baltimore, to leydi Maryland. Ko ƴettaa e nate ɗee, asliije ɗee ina njeyaa e ko moofti e nder suudu defte Walters, ina hollira to Banke Renndo CFG (Fell's Point) .<ref name="The Baltimore Sun">Smith, T., Walters Art Museum goes of the wall, ''The Baltimore Sun'', September 11, 2012</ref>Galle ngenndiijo to London fuɗɗii miijo addude naalankaagal e dame e hitaande 2007 e Detroit Institute of Art naatni miijo ngo e nder U.S.. Reproductions Off the Wall ɗe nate Walters mbaɗata ko e vinyl mo weeyo waawata, ina heen sifaa nate ɗee e kode QR ngam telefoŋaaji cinndooji.<ref name="The Walters Art Museum">[http://art.thewalters.org/detail/16473/at-the-caf233/ Walters Art Museum - At the Cafe]</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Édouard Manet waɗi 1879 e nder art == Daartol kollirgol == Gila Ingres haa Gauguin : Nate Farayse e teeminannde sappo e jeenay jeyaaɗe e Maryland. Koolol naalankaagal Baltimore, Baltimore. 1951. Gila e El Greco haa e Pollock : Golle gadane e caggal ɗe naalankooɓe Orop e Amerik mbaɗi. Koolol naalankaagal Baltimore, Baltimore. 1968. Manet e Pari hannde. Galle ngenndiijo ñeeñal, Wasinton. Hitaande 1982 haa 1983. Manet, hitaande 1832-1883. Galleeji ngenndiiji Palas mawɗo, Pari ; Musiyum ñeeñal wuro mawngo, to New York. 1983. Ɗemngal Maryland: Moɓondiral ñeeñal e nder Maryland 1800-1934. Galle ñeeñal Walters, to wuro Baltimore. 1984. Laabi golle Manet. Galle Courtauld, to Londres. 1986. Impressionnisme, wuro e nguurndam jamaanu. Ordrupgaard, to wuro wiyeteengo Charloten. 1996. Ko adii Monet : Pentol leydi e Farayse e Jaagorgal Impressionniste : Ko ɓuri teeŋtude e deftere The Walters. Galle ñeeñal Walters, to wuro Baltimore. 1998. Wuur Farayse! Ngalu Farayse gila e yontaaji hakkundeeji haa e Monet. Galle ñeeñal Walters, to wuro Baltimore. Hittande 1999 haa 2000. Teeŋtinirɗi e nder Koolol ngol. Galle ñeeñal Walters, to wuro Baltimore. Duuɓi 1998 haa 2001. Nafoore pentol Farayse : golle maantiniiɗe gila e Ingres haa e Matisse. Koolol naalankaagal Baltimore, Baltimore; Koolol pinal Philbrook, to wuro Tulsa; Musiyum naalankaagal Norton, to bannge worgo Palm ; Akademi ganndal laamɗo, to Londres ; Galle ñeeñal Albright-Knox, to Buffalo ; Duɗal naalankaagal Dayton, Dayton. Hittande 2000 haa 2002. Duuɓi mawɗi : golle maantiniiɗe ummoriiɗe e nokku pinal Walters, to Baltimore. Koolol ñeeñal Nelson-Atkins, to wuro Kansas ; Musiyum naalankaagal Mint, Charlotte; Ko nokku pinal Walters, to wuro Baltimore. 2002-2004. Kuuɗe mawɗe ɗe Teeminannde 19ɓiire ummoriiɗe e nokku pinal Walters. Musiyum Santa Barbara, Santa Barbara; Jaak S. Blanton, nokku defte naalankaagal, to wuro wiyeteengo Austin. Hitaande 2010 haa 2011. == Tuugnorgal == n7if04pl6d304qy7nfeyvelmkfnx6m6 Czech Republic women's national volleyball team 0 39330 161877 2026-04-09T16:30:59Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Kippu ngenndiijo rewɓe Cekoslowaki (Cesk : České národní volejbalové družstvo žen) ina lomtoo Cekoslowaki e kawgel fuku rewɓe hakkunde leyɗeele e kawgel sehilaagal. Kippu ngenndiijo oo yuɓɓini ɗum ko Fedde Volleyball Cekoslowaki (Ceský : Český volejbalový svaz : ČVS) jeyaaɗo e Fedde Volleyball Winndereere (FIVB) kam e Fedde Volleyball Orop (CEV). Fedde ngenndiire ndee ina jeyaa kadi e Fedde Zone Volleyball Orop hakkundeejo (MEVZA). Sappinolji Kaɓirɗ..." 161877 wikitext text/x-wiki Kippu ngenndiijo rewɓe Cekoslowaki (Cesk : České národní volejbalové družstvo žen) ina lomtoo Cekoslowaki e kawgel fuku rewɓe hakkunde leyɗeele e kawgel sehilaagal. Kippu ngenndiijo oo yuɓɓini ɗum ko Fedde Volleyball Cekoslowaki (Ceský : Český volejbalový svaz : ČVS) jeyaaɗo e Fedde Volleyball Winndereere (FIVB) kam e Fedde Volleyball Orop (CEV). Fedde ngenndiire ndee ina jeyaa kadi e Fedde Zone Volleyball Orop hakkundeejo (MEVZA). Sappinolji Kaɓirɗe winndere Beresiil 1994 — 9ɓo Almaañ 2002 — 19ɓo Japon 2010 — 15ɓo Pays-BasPoloñ 2022 — 18ɓo Taylande 2025 — 25ɓo Prix ​​mawɗo winndere Japon 2013 — 14ɓo Bulgari 2014 — 22ɓo (Goomu 3) Poloñ 2015 — 15ɓo (Goomu 2) Bulgari 2016 — 18ɓo (Goomu 2) Cekoslowaki 2017 — 16ɓo (Goomu 2) Ligue des Nations Poloñ 2025 — 11ɓo Kop ƴaañoowo Peru 2018 — Waɗaani heen Peruu 2019 — 2ɓo Korowasi 2022 — 6ɓo Farayse 2023 — Waɗaani heen Filipiin 2024 — 1ɓo Kaɓirɗe Orop 1997 — 3ɓo 1999 — Waɗaani 2001 — 9ɓo 2003 — 9ɓo 2005 — Waɗaani 2007 — 9ɓo 2009 — 10ɓo 2011 — 8ɓo 2013 — 10ɓo 2015 — 11ɓo 2017 — 12ɓo 2019 — Waɗaani 2021 — 15ɓo 2023 — nokku 8ɓo 2026 — O heɓii seedantaagal wonde koolaaɗo kuuɓal Ligue européenne 2011 — 4ɓo 2012 — 1ɓo 2018 — 3ɓo 2019 — 1ɓo 2021 — nokku 4ɓo 2022 — 2ɓo 2023 — 3ɓo 2024 — 2ɓo Geeɓe Squad jooni oo Ko ɗoo woni doggol Cekoslowaki ngam tawtoreede kawgel winnderewal rewɓe FIVB 2025[2] Gardiiɗo coftal ɓalli: Ioannis Atanasopulos No. Innde Ñalngu jibinannde Pos Toowgol 1 Ema Kneiflová 22 suwee 2002 MB 190 cm (6 ft 3 in) 189 cm (6 ft 2 in) 3 1 Duujal 2005 MB 190 cm (6 ft 3 in) 4 lewru Mbooy 1997 MB 182 cm (6 ft 0 in) 181 cm (5 ft 11 in) 6 Helena Grozer 25 sulyee 1988 OH 186 cm (6 ft 1 in) 7 Magdalena Bukovská 28 abriil 2003 OH 184 cm (6 ft 0 in) 8 Ela Koulisiani 1 oktoobar 2002 MB 188 cm (6 ft 2 in) 9 19 oktoobar 2000 L 169 cm (5 ft 7 in) 10 Kateriina Valková 6 feebariyee 1996 S 177 cm (5 ft 10 in) 11 lewru abriil 1992 L 170 cm (5 ft 7 in) 13 lewru juko hitaande 2001 OH 180 cm (5 ft 11 in) 14 Lucie Kolařová 2 suwee 2000 OH 189 cm (6 ft 2 in) 15 Ñalnde 16 lewru bowte hitaande 2000 MB 189 cm (6 ft 2 in) 16 26 sulyee 1996 OH 185 cm (6 ft 1 in) 17 Klára Ditě 23 desaambar 1997 OH 183 cm (6 ft 0 in) 18 Abriil 2006 OH 187 cm (6 ft 2 in) 19 25 oktoobar 2004 S 177 cm (5 ft 10 in) 20 lewru mee 2002 S 180 cm (5 ft 11 in) 23 Anna Pragerová 3 abriil 2006 S 178 cm (5 ft 10 in) 24 Anna Semanová 7 desaambar 2006 O 193 cm (6 ft 4 in) 189 cm (6 ft 2 in) 27 Barbora Chaloupková 4 sulyee 2003 L 172 cm (5 ft 8 in) 28 Eva Rejmanová 9 mars 2008 OH 188 cm (6 ft 2 in) 29 Jana Fixová 4 ut 2003 O 182 cm (6 ft 0 in) Squads ɓennuɗi 0q6tfjgsm4hens8urq3lmi3s11ii1f6 161880 161877 2026-04-09T16:33:29Z Ilya Discuss 10103 161880 wikitext text/x-wiki Kippu ngenndiijo rewɓe Cekoslowaki (Cesk : České národní volejbalové družstvo žen) ina lomtoo Cekoslowaki e kawgel fuku rewɓe hakkunde leyɗeele e kawgel sehilaagal. Kippu ngenndiijo oo yuɓɓini ɗum ko Fedde Volleyball Cekoslowaki (Ceský : Český volejbalový svaz : ČVS) jeyaaɗo e Fedde Volleyball Winndereere (FIVB) kam e Fedde Volleyball Orop (CEV). Fedde ngenndiire ndee ina jeyaa kadi e Fedde Zone Volleyball Orop hakkundeejo (MEVZA). Sappinolji Kaɓirɗe winndere Beresiil 1994 — 9ɓo Almaañ 2002 — 19ɓo Japon 2010 — 15ɓo Pays-BasPoloñ 2022 — 18ɓo Taylande 2025 — 25ɓo Prix ​​mawɗo winndere Japon 2013 — 14ɓo Bulgari 2014 — 22ɓo (Goomu 3) Poloñ 2015 — 15ɓo (Goomu 2) Bulgari 2016 — 18ɓo (Goomu 2) Cekoslowaki 2017 — 16ɓo (Goomu 2) Ligue des Nations Poloñ 2025 — 11ɓo Kop ƴaañoowo Peru 2018 — Waɗaani heen Peruu 2019 — 2ɓo Korowasi 2022 — 6ɓo Farayse 2023 — Waɗaani heen Filipiin 2024 — 1ɓo Kaɓirɗe Orop 1997 — 3ɓo 1999 — Waɗaani 2001 — 9ɓo 2003 — 9ɓo 2005 — Waɗaani 2007 — 9ɓo 2009 — 10ɓo 2011 — 8ɓo 2013 — 10ɓo 2015 — 11ɓo 2017 — 12ɓo 2019 — Waɗaani 2021 — 15ɓo 2023 — nokku 8ɓo 2026 — O heɓii seedantaagal wonde koolaaɗo kuuɓal Ligue européenne 2011 — 4ɓo 2012 — 1ɓo 2018 — 3ɓo 2019 — 1ɓo 2021 — nokku 4ɓo 2022 — 2ɓo 2023 — 3ɓo 2024 — 2ɓo Geeɓe Squad jooni oo Ko ɗoo woni doggol Cekoslowaki ngam tawtoreede kawgel winnderewal rewɓe FIVB 2025[2] Gardiiɗo coftal ɓalli: Ioannis Atanasopulos No. Innde Ñalngu jibinannde Pos Toowgol 1 Ema Kneiflová 22 suwee 2002 MB 190 cm (6 ft 3 in) 189 cm (6 ft 2 in) 3 1 Duujal 2005 MB 190 cm (6 ft 3 in) 4 lewru Mbooy 1997 MB 182 cm (6 ft 0 in) 181 cm (5 ft 11 in) 6 Helena Grozer 25 sulyee 1988 OH 186 cm (6 ft 1 in) 7 Magdalena Bukovská 28 abriil 2003 OH 184 cm (6 ft 0 in) 8 Ela Koulisiani 1 oktoobar 2002 MB 188 cm (6 ft 2 in) 9 19 oktoobar 2000 L 169 cm (5 ft 7 in) 10 Kateriina Valková 6 feebariyee 1996 S 177 cm (5 ft 10 in) 11 lewru abriil 1992 L 170 cm (5 ft 7 in) 13 lewru juko hitaande 2001 OH 180 cm (5 ft 11 in) 14 Lucie Kolařová 2 suwee 2000 OH 189 cm (6 ft 2 in) 15 Ñalnde 16 lewru bowte hitaande 2000 MB 189 cm (6 ft 2 in) 16 26 sulyee 1996 OH 185 cm (6 ft 1 in) 17 Klára Ditě 23 desaambar 1997 OH 183 cm (6 ft 0 in) 18 Abriil 2006 OH 187 cm (6 ft 2 in) 19 25 oktoobar 2004 S 177 cm (5 ft 10 in) 20 lewru mee 2002 S 180 cm (5 ft 11 in) 23 Anna Pragerová 3 abriil 2006 S 178 cm (5 ft 10 in) 24 Anna Semanová 7 desaambar 2006 O 193 cm (6 ft 4 in) 189 cm (6 ft 2 in) 27 Barbora Chaloupková 4 sulyee 2003 L 172 cm (5 ft 8 in) 28 Eva Rejmanová 9 mars 2008 OH 188 cm (6 ft 2 in) 29 Jana Fixová 4 ut 2003 O 182 cm (6 ft 0 in) Squads ɓennuɗi ko ɗoo woni doggol Cekoslowaki e kawgel volleyball rewɓe Orop 2015 Gardiiɗo coftal ɓalli : Karlo Parisi No. Innde Ñalngu jibinannde Toowgol Teddeendi Spike Blok 2015 club 1 Andrea Kossanyiová 6 ut 1993 1,85 m (6 ft 1 in) 72 kg (159 lb) 310 cm (120 in) 300 cm (120 in) Poloñ Impel Wrocław 2 Eva Hodanová 18 Duujal 1993 1,89 m (6 ft 2 in) 75 kg (165 lb) 306 cm (120 in) 298 cm (117 in) Cekoslowaki PVK Olymp Praga 3 Veronika Trnková 13 oktoobar 1995 1,84 m (6 ft 0 in) 90 kg (200 lb) 302 cm (119 in) 299 cm (118 in) Cekoslowaki PVK Olymp Praga 4 Aneta Havlíčková 3 sulyee 1987 1,93 m (6 ft 4 in) 62 kg (137 lb) 295 cm (116 in) 280 cm (110 in) Azerbaijaan Lokomotiv Baku 5 Julie Jášová 14 suwee 1987 1,84 m (6 ft 0 in) 78 kg (172 lb) 305 cm (120 in) 293 cm (115 in) Cekoslowaki V. K. Prostějov 6 Lucie Smutná 14 abriil 1991 1,81 m (5 ft 11 in) 75 kg (165 lb) 307 cm (121 in) 285 cm (112 in) Itali Volley Soverato 8 Barbora Purchartová 9 mee 1992 1,89 m (6 ft 2 in) 85 kg (187 lb) 309 cm (122 in) 300 cm (120 in) Ɓoornugol Belsik 11 Veronika Dostálová 7 abriil 1992 1,70 m (5 ft 7 in) 67 kg (148 lb) 278 cm (109 in) 269 cm (106 in) Leydi Cekoslowaki PVK Olymp Praha 12 Michaela Mlejnková 26 sulyee 1996 1,84 m (6 ft 0 in) 70 kg (150 lb) 305 cm (120 in) 298 cm (117 in) Leydi Cekoslowaki PVK Olymp Praha 13 Tereza Vanžurová 4 abriil 1991 1,86 m (6 ft 1 in) 74 kg (163 lb) 308 cm (121 in) 293 cm (115 in) Itali 14 Nikol Sajdová 20 sulyee 1988 1,85 m (6 ft 1 in) 79 kg (174 lb) 298 cm (117 in) 295 cm (116 in) Almaañ Raben Vilsbiburg 16 Helena Havelková (C) 25 sulyee 1988 1,88 m (6 ft 2 in) 64 kg (141 lb) 308 cm (121 in) 295 cm (116 in) Itali Yamamay Busto Arsizio 19 Pavla Vincourová 12 noowammbar 1992 1,80 m (5 ft 11 in) 62 kg (137 lb) 303 cm (119 in) 292 cm (115 in) Poloñ Budowlani Łódź 20 Marie Toufarová 9 lewru juko hitaande 1992 1,83 m (6 ft 0 in) 70 kg (150 lb) 307 cm (121 in) 294 cm (116 in) Cekoslowaki Královo Pole Brno Fulɓe teskiniiɓe E doggol alkule Anna Kalistova Helena Havelkova Helena Horka Kristina Pastulova Marketa Kulumska Martina Utla Mikayela Hasalikova Sarka Barborkova Šarka Melikarkova Tereza Vanzurowa Tuugnorgal cs6a7lt3mms9yt8kr8avl4kbq4n5dz9 161881 161880 2026-04-09T16:36:36Z Ilya Discuss 10103 161881 wikitext text/x-wiki '''Kippu ngenndiijo rewɓe Cekoslowaki''' (Cesk : České národní volejbalové družstvo žen) ina lomtoo Cekoslowaki e kawgel fuku rewɓe hakkunde leyɗeele e kawgel sehilaagal. Kippu ngenndiijo oo yuɓɓini ɗum ko Fedde Volleyball Cekoslowaki (Ceský : Český volejbalový svaz : ČVS) jeyaaɗo e Fedde Volleyball Winndereere (FIVB) kam e Fedde Volleyball Orop (CEV). Fedde ngenndiire ndee ina jeyaa kadi e Fedde Zone Volleyball Orop hakkundeejo (MEVZA). == Sappinolji == Kaɓirɗe winndere Beresiil 1994 — 9ɓo Almaañ 2002 — 19ɓo Japon 2010 — 15ɓo Pays-BasPoloñ 2022 — 18ɓo Taylande 2025 — 25ɓo Prix ​​mawɗo winndere Japon 2013 — 14ɓo Bulgari 2014 — 22ɓo (Goomu 3) Poloñ 2015 — 15ɓo (Goomu 2) Bulgari 2016 — 18ɓo (Goomu 2) Cekoslowaki 2017 — 16ɓo (Goomu 2) Ligue des Nations Poloñ 2025 — 11ɓo Kop ƴaañoowo Peru 2018 — Waɗaani heen Peruu 2019 — 2ɓo Korowasi 2022 — 6ɓo Farayse 2023 — Waɗaani heen Filipiin 2024 — 1ɓo Kaɓirɗe Orop 1997 — 3ɓo 1999 — Waɗaani 2001 — 9ɓo 2003 — 9ɓo 2005 — Waɗaani 2007 — 9ɓo 2009 — 10ɓo 2011 — 8ɓo 2013 — 10ɓo 2015 — 11ɓo 2017 — 12ɓo 2019 — Waɗaani 2021 — 15ɓo 2023 — nokku 8ɓo 2026 — O heɓii seedantaagal wonde koolaaɗo kuuɓal == Ligue européenne == 2011 — 4ɓo 2012 — 1ɓo 2018 — 3ɓo 2019 — 1ɓo 2021 — nokku 4ɓo 2022 — 2ɓo 2023 — 3ɓo 2024 — 2ɓo Geeɓe Squad jooni oo Ko ɗoo woni doggol Cekoslowaki ngam tawtoreede kawgel winnderewal rewɓe FIVB 2025[2] Gardiiɗo coftal ɓalli: Ioannis Atanasopulos No. Innde Ñalngu jibinannde Pos Toowgol 1 Ema Kneiflová 22 suwee 2002 MB 190 cm (6 ft 3 in) 189 cm (6 ft 2 in) 3 1 Duujal 2005 MB 190 cm (6 ft 3 in) 4 lewru Mbooy 1997 MB 182 cm (6 ft 0 in) 181 cm (5 ft 11 in) 6 Helena Grozer 25 sulyee 1988 OH 186 cm (6 ft 1 in) 7 Magdalena Bukovská 28 abriil 2003 OH 184 cm (6 ft 0 in) 8 Ela Koulisiani 1 oktoobar 2002 MB 188 cm (6 ft 2 in) 9 19 oktoobar 2000 L 169 cm (5 ft 7 in) 10 Kateriina Valková 6 feebariyee 1996 S 177 cm (5 ft 10 in) 11 lewru abriil 1992 L 170 cm (5 ft 7 in) 13 lewru juko hitaande 2001 OH 180 cm (5 ft 11 in) 14 Lucie Kolařová 2 suwee 2000 OH 189 cm (6 ft 2 in) 15 Ñalnde 16 lewru bowte hitaande 2000 MB 189 cm (6 ft 2 in) 16 26 sulyee 1996 OH 185 cm (6 ft 1 in) 17 Klára Ditě 23 desaambar 1997 OH 183 cm (6 ft 0 in) 18 Abriil 2006 OH 187 cm (6 ft 2 in) 19 25 oktoobar 2004 S 177 cm (5 ft 10 in) 20 lewru mee 2002 S 180 cm (5 ft 11 in) 23 Anna Pragerová 3 abriil 2006 S 178 cm (5 ft 10 in) 24 Anna Semanová 7 desaambar 2006 O 193 cm (6 ft 4 in) 189 cm (6 ft 2 in) 27 Barbora Chaloupková 4 sulyee 2003 L 172 cm (5 ft 8 in) 28 Eva Rejmanová 9 mars 2008 OH 188 cm (6 ft 2 in) 29 Jana Fixová 4 ut 2003 O 182 cm (6 ft 0 in) Squads ɓennuɗi ko ɗoo woni doggol Cekoslowaki e kawgel volleyball rewɓe Orop 2015 Gardiiɗo coftal ɓalli : Karlo Parisi No. Innde Ñalngu jibinannde Toowgol Teddeendi Spike Blok 2015 club 1 Andrea Kossanyiová 6 ut 1993 1,85 m (6 ft 1 in) 72 kg (159 lb) 310 cm (120 in) 300 cm (120 in) Poloñ Impel Wrocław 2 Eva Hodanová 18 Duujal 1993 1,89 m (6 ft 2 in) 75 kg (165 lb) 306 cm (120 in) 298 cm (117 in) Cekoslowaki PVK Olymp Praga 3 Veronika Trnková 13 oktoobar 1995 1,84 m (6 ft 0 in) 90 kg (200 lb) 302 cm (119 in) 299 cm (118 in) Cekoslowaki PVK Olymp Praga 4 Aneta Havlíčková 3 sulyee 1987 1,93 m (6 ft 4 in) 62 kg (137 lb) 295 cm (116 in) 280 cm (110 in) Azerbaijaan Lokomotiv Baku 5 Julie Jášová 14 suwee 1987 1,84 m (6 ft 0 in) 78 kg (172 lb) 305 cm (120 in) 293 cm (115 in) Cekoslowaki V. K. Prostějov 6 Lucie Smutná 14 abriil 1991 1,81 m (5 ft 11 in) 75 kg (165 lb) 307 cm (121 in) 285 cm (112 in) Itali Volley Soverato 8 Barbora Purchartová 9 mee 1992 1,89 m (6 ft 2 in) 85 kg (187 lb) 309 cm (122 in) 300 cm (120 in) Ɓoornugol Belsik 11 Veronika Dostálová 7 abriil 1992 1,70 m (5 ft 7 in) 67 kg (148 lb) 278 cm (109 in) 269 cm (106 in) Leydi Cekoslowaki PVK Olymp Praha 12 Michaela Mlejnková 26 sulyee 1996 1,84 m (6 ft 0 in) 70 kg (150 lb) 305 cm (120 in) 298 cm (117 in) Leydi Cekoslowaki PVK Olymp Praha 13 Tereza Vanžurová 4 abriil 1991 1,86 m (6 ft 1 in) 74 kg (163 lb) 308 cm (121 in) 293 cm (115 in) Itali 14 Nikol Sajdová 20 sulyee 1988 1,85 m (6 ft 1 in) 79 kg (174 lb) 298 cm (117 in) 295 cm (116 in) Almaañ Raben Vilsbiburg 16 Helena Havelková (C) 25 sulyee 1988 1,88 m (6 ft 2 in) 64 kg (141 lb) 308 cm (121 in) 295 cm (116 in) Itali Yamamay Busto Arsizio 19 Pavla Vincourová 12 noowammbar 1992 1,80 m (5 ft 11 in) 62 kg (137 lb) 303 cm (119 in) 292 cm (115 in) Poloñ Budowlani Łódź 20 Marie Toufarová 9 lewru juko hitaande 1992 1,83 m (6 ft 0 in) 70 kg (150 lb) 307 cm (121 in) 294 cm (116 in) Cekoslowaki Královo Pole Brno Fulɓe teskiniiɓe E doggol alkule Anna Kalistova Helena Havelkova Helena Horka Kristina Pastulova Marketa Kulumska Martina Utla Mikayela Hasalikova Sarka Barborkova Šarka Melikarkova Tereza Vanzurowa Tuugnorgal oqu6owuzij9sx3l08iawv37e8fi8yev 161882 161881 2026-04-09T16:37:32Z Ilya Discuss 10103 161882 wikitext text/x-wiki '''Kippu ngenndiijo rewɓe Cekoslowaki''' (Cesk : České národní volejbalové družstvo žen) ina lomtoo Cekoslowaki e kawgel fuku rewɓe hakkunde leyɗeele e kawgel sehilaagal. Kippu ngenndiijo oo yuɓɓini ɗum ko Fedde Volleyball Cekoslowaki (Ceský : Český volejbalový svaz : ČVS) jeyaaɗo e Fedde Volleyball Winndereere (FIVB) kam e Fedde Volleyball Orop (CEV). Fedde ngenndiire ndee ina jeyaa kadi e Fedde Zone Volleyball Orop hakkundeejo (MEVZA). == Sappinolji == Kaɓirɗe winndere Beresiil 1994 — 9ɓo Almaañ 2002 — 19ɓo Japon 2010 — 15ɓo Pays-BasPoloñ 2022 — 18ɓo Taylande 2025 — 25ɓo Prix ​​mawɗo winndere Japon 2013 — 14ɓo Bulgari 2014 — 22ɓo (Goomu 3) Poloñ 2015 — 15ɓo (Goomu 2) Bulgari 2016 — 18ɓo (Goomu 2) Cekoslowaki 2017 — 16ɓo (Goomu 2) Ligue des Nations Poloñ 2025 — 11ɓo Kop ƴaañoowo Peru 2018 — Waɗaani heen Peruu 2019 — 2ɓo Korowasi 2022 — 6ɓo Farayse 2023 — Waɗaani heen Filipiin 2024 — 1ɓo Kaɓirɗe Orop 1997 — 3ɓo 1999 — Waɗaani 2001 — 9ɓo 2003 — 9ɓo 2005 — Waɗaani 2007 — 9ɓo 2009 — 10ɓo 2011 — 8ɓo 2013 — 10ɓo 2015 — 11ɓo 2017 — 12ɓo 2019 — Waɗaani 2021 — 15ɓo 2023 — nokku 8ɓo 2026 — O heɓii seedantaagal wonde koolaaɗo kuuɓal == Ligue européenne == 2011 — 4ɓo 2012 — 1ɓo 2018 — 3ɓo 2019 — 1ɓo 2021 — nokku 4ɓo 2022 — 2ɓo 2023 — 3ɓo 2024 — 2ɓo == Geeɓe == Squad jooni oo Ko ɗoo woni doggol Cekoslowaki ngam tawtoreede kawgel winnderewal rewɓe FIVB 2025[2] Gardiiɗo coftal ɓalli: Ioannis Atanasopulos No. Innde Ñalngu jibinannde Pos Toowgol 1 Ema Kneiflová 22 suwee 2002 MB 190 cm (6 ft 3 in) 189 cm (6 ft 2 in) 3 1 Duujal 2005 MB 190 cm (6 ft 3 in) 4 lewru Mbooy 1997 MB 182 cm (6 ft 0 in) 181 cm (5 ft 11 in) 6 Helena Grozer 25 sulyee 1988 OH 186 cm (6 ft 1 in) 7 Magdalena Bukovská 28 abriil 2003 OH 184 cm (6 ft 0 in) 8 Ela Koulisiani 1 oktoobar 2002 MB 188 cm (6 ft 2 in) 9 19 oktoobar 2000 L 169 cm (5 ft 7 in) 10 Kateriina Valková 6 feebariyee 1996 S 177 cm (5 ft 10 in) 11 lewru abriil 1992 L 170 cm (5 ft 7 in) 13 lewru juko hitaande 2001 OH 180 cm (5 ft 11 in) 14 Lucie Kolařová 2 suwee 2000 OH 189 cm (6 ft 2 in) 15 Ñalnde 16 lewru bowte hitaande 2000 MB 189 cm (6 ft 2 in) 16 26 sulyee 1996 OH 185 cm (6 ft 1 in) 17 Klára Ditě 23 desaambar 1997 OH 183 cm (6 ft 0 in) 18 Abriil 2006 OH 187 cm (6 ft 2 in) 19 25 oktoobar 2004 S 177 cm (5 ft 10 in) 20 lewru mee 2002 S 180 cm (5 ft 11 in) 23 Anna Pragerová 3 abriil 2006 S 178 cm (5 ft 10 in) 24 Anna Semanová 7 desaambar 2006 O 193 cm (6 ft 4 in) 189 cm (6 ft 2 in) 27 Barbora Chaloupková 4 sulyee 2003 L 172 cm (5 ft 8 in) 28 Eva Rejmanová 9 mars 2008 OH 188 cm (6 ft 2 in) 29 Jana Fixová 4 ut 2003 O 182 cm (6 ft 0 in) Squads ɓennuɗi ko ɗoo woni doggol Cekoslowaki e kawgel volleyball rewɓe Orop 2015 Gardiiɗo coftal ɓalli : Karlo Parisi No. Innde Ñalngu jibinannde Toowgol Teddeendi Spike Blok 2015 club 1 Andrea Kossanyiová 6 ut 1993 1,85 m (6 ft 1 in) 72 kg (159 lb) 310 cm (120 in) 300 cm (120 in) Poloñ Impel Wrocław 2 Eva Hodanová 18 Duujal 1993 1,89 m (6 ft 2 in) 75 kg (165 lb) 306 cm (120 in) 298 cm (117 in) Cekoslowaki PVK Olymp Praga 3 Veronika Trnková 13 oktoobar 1995 1,84 m (6 ft 0 in) 90 kg (200 lb) 302 cm (119 in) 299 cm (118 in) Cekoslowaki PVK Olymp Praga 4 Aneta Havlíčková 3 sulyee 1987 1,93 m (6 ft 4 in) 62 kg (137 lb) 295 cm (116 in) 280 cm (110 in) Azerbaijaan Lokomotiv Baku 5 Julie Jášová 14 suwee 1987 1,84 m (6 ft 0 in) 78 kg (172 lb) 305 cm (120 in) 293 cm (115 in) Cekoslowaki V. K. Prostějov 6 Lucie Smutná 14 abriil 1991 1,81 m (5 ft 11 in) 75 kg (165 lb) 307 cm (121 in) 285 cm (112 in) Itali Volley Soverato 8 Barbora Purchartová 9 mee 1992 1,89 m (6 ft 2 in) 85 kg (187 lb) 309 cm (122 in) 300 cm (120 in) Ɓoornugol Belsik 11 Veronika Dostálová 7 abriil 1992 1,70 m (5 ft 7 in) 67 kg (148 lb) 278 cm (109 in) 269 cm (106 in) Leydi Cekoslowaki PVK Olymp Praha 12 Michaela Mlejnková 26 sulyee 1996 1,84 m (6 ft 0 in) 70 kg (150 lb) 305 cm (120 in) 298 cm (117 in) Leydi Cekoslowaki PVK Olymp Praha 13 Tereza Vanžurová 4 abriil 1991 1,86 m (6 ft 1 in) 74 kg (163 lb) 308 cm (121 in) 293 cm (115 in) Itali 14 Nikol Sajdová 20 sulyee 1988 1,85 m (6 ft 1 in) 79 kg (174 lb) 298 cm (117 in) 295 cm (116 in) Almaañ Raben Vilsbiburg 16 Helena Havelková (C) 25 sulyee 1988 1,88 m (6 ft 2 in) 64 kg (141 lb) 308 cm (121 in) 295 cm (116 in) Itali Yamamay Busto Arsizio 19 Pavla Vincourová 12 noowammbar 1992 1,80 m (5 ft 11 in) 62 kg (137 lb) 303 cm (119 in) 292 cm (115 in) Poloñ Budowlani Łódź 20 Marie Toufarová 9 lewru juko hitaande 1992 1,83 m (6 ft 0 in) 70 kg (150 lb) 307 cm (121 in) 294 cm (116 in) Cekoslowaki Královo Pole Brno Fulɓe teskiniiɓe E doggol alkule Anna Kalistova Helena Havelkova Helena Horka Kristina Pastulova Marketa Kulumska Martina Utla Mikayela Hasalikova Sarka Barborkova Šarka Melikarkova Tereza Vanzurowa Tuugnorgal fdl97t6oa0d16vdbfojrnd77l223s5p 161885 161882 2026-04-09T16:40:22Z Ilya Discuss 10103 161885 wikitext text/x-wiki '''Kippu ngenndiijo rewɓe Cekoslowaki''' (Cesk : České národní volejbalové družstvo žen) ina lomtoo Cekoslowaki e kawgel fuku rewɓe hakkunde leyɗeele e kawgel sehilaagal. Kippu ngenndiijo oo yuɓɓini ɗum ko Fedde Volleyball Cekoslowaki (Ceský : Český volejbalový svaz : ČVS) jeyaaɗo e Fedde Volleyball Winndereere (FIVB) kam e Fedde Volleyball Orop (CEV). Fedde ngenndiire ndee ina jeyaa kadi e Fedde Zone Volleyball Orop hakkundeejo (MEVZA). == Sappinolji == Kaɓirɗe winndere Beresiil 1994 — 9ɓo Almaañ 2002 — 19ɓo Japon 2010 — 15ɓo Pays-BasPoloñ 2022 — 18ɓo Taylande 2025 — 25ɓo Prix ​​mawɗo winndere Japon 2013 — 14ɓo Bulgari 2014 — 22ɓo (Goomu 3) Poloñ 2015 — 15ɓo (Goomu 2) Bulgari 2016 — 18ɓo (Goomu 2) Cekoslowaki 2017 — 16ɓo (Goomu 2) Ligue des Nations Poloñ 2025 — 11ɓo Kop ƴaañoowo Peru 2018 — Waɗaani heen Peruu 2019 — 2ɓo Korowasi 2022 — 6ɓo Farayse 2023 — Waɗaani heen Filipiin 2024 — 1ɓo Kaɓirɗe Orop 1997 — 3ɓo 1999 — Waɗaani 2001 — 9ɓo 2003 — 9ɓo 2005 — Waɗaani 2007 — 9ɓo 2009 — 10ɓo 2011 — 8ɓo 2013 — 10ɓo 2015 — 11ɓo 2017 — 12ɓo 2019 — Waɗaani 2021 — 15ɓo 2023 — nokku 8ɓo 2026 — O heɓii seedantaagal wonde koolaaɗo kuuɓal == Ligue européenne == 2011 — 4ɓo 2012 — 1ɓo 2018 — 3ɓo 2019 — 1ɓo 2021 — nokku 4ɓo 2022 — 2ɓo 2023 — 3ɓo 2024 — 2ɓo == Geeɓe == Squad jooni oo Ko ɗoo woni doggol Cekoslowaki ngam tawtoreede kawgel winnderewal rewɓe FIVB 2025[2] Gardiiɗo coftal ɓalli: Ioannis Atanasopulos No. Innde Ñalngu jibinannde Pos Toowgol 1 Ema Kneiflová 22 suwee 2002 MB 190 cm (6 ft 3 in) 189 cm (6 ft 2 in) 3 1 Duujal 2005 MB 190 cm (6 ft 3 in) 4 lewru Mbooy 1997 MB 182 cm (6 ft 0 in) 181 cm (5 ft 11 in) 6 Helena Grozer 25 sulyee 1988 OH 186 cm (6 ft 1 in) 7 Magdalena Bukovská 28 abriil 2003 OH 184 cm (6 ft 0 in) 8 Ela Koulisiani 1 oktoobar 2002 MB 188 cm (6 ft 2 in) 9 19 oktoobar 2000 L 169 cm (5 ft 7 in) 10 Kateriina Valková 6 feebariyee 1996 S 177 cm (5 ft 10 in) 11 lewru abriil 1992 L 170 cm (5 ft 7 in) 13 lewru juko hitaande 2001 OH 180 cm (5 ft 11 in) 14 Lucie Kolařová 2 suwee 2000 OH 189 cm (6 ft 2 in) 15 Ñalnde 16 lewru bowte hitaande 2000 MB 189 cm (6 ft 2 in) 16 26 sulyee 1996 OH 185 cm (6 ft 1 in) 17 Klára Ditě 23 desaambar 1997 OH 183 cm (6 ft 0 in) 18 Abriil 2006 OH 187 cm (6 ft 2 in) 19 25 oktoobar 2004 S 177 cm (5 ft 10 in) 20 lewru mee 2002 S 180 cm (5 ft 11 in) 23 Anna Pragerová 3 abriil 2006 S 178 cm (5 ft 10 in) 24 Anna Semanová 7 desaambar 2006 O 193 cm (6 ft 4 in) 189 cm (6 ft 2 in) 27 Barbora Chaloupková 4 sulyee 2003 L 172 cm (5 ft 8 in) 28 Eva Rejmanová 9 mars 2008 OH 188 cm (6 ft 2 in) 29 Jana Fixová 4 ut 2003 O 182 cm (6 ft 0 in) Squads ɓennuɗi ko ɗoo woni doggol Cekoslowaki e kawgel volleyball rewɓe Orop 2015 Gardiiɗo coftal ɓalli : Karlo Parisi No. Innde Ñalngu jibinannde Toowgol Teddeendi Spike Blok 2015 club 1 Andrea Kossanyiová 6 ut 1993 1,85 m (6 ft 1 in) 72 kg (159 lb) 310 cm (120 in) 300 cm (120 in) Poloñ Impel Wrocław 2 Eva Hodanová 18 Duujal 1993 1,89 m (6 ft 2 in) 75 kg (165 lb) 306 cm (120 in) 298 cm (117 in) Cekoslowaki PVK Olymp Praga 3 Veronika Trnková 13 oktoobar 1995 1,84 m (6 ft 0 in) 90 kg (200 lb) 302 cm (119 in) 299 cm (118 in) Cekoslowaki PVK Olymp Praga 4 Aneta Havlíčková 3 sulyee 1987 1,93 m (6 ft 4 in) 62 kg (137 lb) 295 cm (116 in) 280 cm (110 in) Azerbaijaan Lokomotiv Baku 5 Julie Jášová 14 suwee 1987 1,84 m (6 ft 0 in) 78 kg (172 lb) 305 cm (120 in) 293 cm (115 in) Cekoslowaki V. K. Prostějov 6 Lucie Smutná 14 abriil 1991 1,81 m (5 ft 11 in) 75 kg (165 lb) 307 cm (121 in) 285 cm (112 in) Itali Volley Soverato 8 Barbora Purchartová 9 mee 1992 1,89 m (6 ft 2 in) 85 kg (187 lb) 309 cm (122 in) 300 cm (120 in) Ɓoornugol Belsik 11 Veronika Dostálová 7 abriil 1992 1,70 m (5 ft 7 in) 67 kg (148 lb) 278 cm (109 in) 269 cm (106 in) Leydi Cekoslowaki PVK Olymp Praha 12 Michaela Mlejnková 26 sulyee 1996 1,84 m (6 ft 0 in) 70 kg (150 lb) 305 cm (120 in) 298 cm (117 in) Leydi Cekoslowaki PVK Olymp Praha 13 Tereza Vanžurová 4 abriil 1991 1,86 m (6 ft 1 in) 74 kg (163 lb) 308 cm (121 in) 293 cm (115 in) Itali 14 Nikol Sajdová 20 sulyee 1988 1,85 m (6 ft 1 in) 79 kg (174 lb) 298 cm (117 in) 295 cm (116 in) Almaañ Raben Vilsbiburg 16 Helena Havelková (C) 25 sulyee 1988 1,88 m (6 ft 2 in) 64 kg (141 lb) 308 cm (121 in) 295 cm (116 in) Itali Yamamay Busto Arsizio 19 Pavla Vincourová 12 noowammbar 1992 1,80 m (5 ft 11 in) 62 kg (137 lb) 303 cm (119 in) 292 cm (115 in) Poloñ Budowlani Łódź 20 Marie Toufarová 9 lewru juko hitaande 1992 1,83 m (6 ft 0 in) 70 kg (150 lb) 307 cm (121 in) 294 cm (116 in) Cekoslowaki Královo Pole Brno == Fulɓe teskiniiɓe == == E doggol alkule == == Anna Kalistova == Helena Havelkova Helena Horka Kristina Pastulova Marketa Kulumska == Martina Utla == Mikayela Hasalikova Sarka Barborkova Šarka Melikarkova Tereza Vanzurowa == Tuugnorgal == qrks2yqc2zei4xez9na2xro1shs5icn 161887 161885 2026-04-09T16:41:49Z Ilya Discuss 10103 161887 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kippu ngenndiijo rewɓe Cekoslowaki''' (Cesk : České národní volejbalové družstvo žen) ina lomtoo Cekoslowaki e kawgel fuku rewɓe hakkunde leyɗeele e kawgel sehilaagal. Kippu ngenndiijo oo yuɓɓini ɗum ko Fedde Volleyball Cekoslowaki (Ceský : Český volejbalový svaz : ČVS) jeyaaɗo e Fedde Volleyball Winndereere (FIVB) kam e Fedde Volleyball Orop (CEV). Fedde ngenndiire ndee ina jeyaa kadi e Fedde Zone Volleyball Orop hakkundeejo (MEVZA). == Sappinolji == Kaɓirɗe winndere Beresiil 1994 — 9ɓo Almaañ 2002 — 19ɓo Japon 2010 — 15ɓo Pays-BasPoloñ 2022 — 18ɓo Taylande 2025 — 25ɓo Prix ​​mawɗo winndere Japon 2013 — 14ɓo Bulgari 2014 — 22ɓo (Goomu 3) Poloñ 2015 — 15ɓo (Goomu 2) Bulgari 2016 — 18ɓo (Goomu 2) Cekoslowaki 2017 — 16ɓo (Goomu 2) Ligue des Nations Poloñ 2025 — 11ɓo Kop ƴaañoowo Peru 2018 — Waɗaani heen Peruu 2019 — 2ɓo Korowasi 2022 — 6ɓo Farayse 2023 — Waɗaani heen Filipiin 2024 — 1ɓo Kaɓirɗe Orop 1997 — 3ɓo 1999 — Waɗaani 2001 — 9ɓo 2003 — 9ɓo 2005 — Waɗaani 2007 — 9ɓo 2009 — 10ɓo 2011 — 8ɓo 2013 — 10ɓo 2015 — 11ɓo 2017 — 12ɓo 2019 — Waɗaani 2021 — 15ɓo 2023 — nokku 8ɓo 2026 — O heɓii seedantaagal wonde koolaaɗo kuuɓal == Ligue européenne == 2011 — 4ɓo 2012 — 1ɓo 2018 — 3ɓo 2019 — 1ɓo 2021 — nokku 4ɓo 2022 — 2ɓo 2023 — 3ɓo 2024 — 2ɓo == Geeɓe == Squad jooni oo Ko ɗoo woni doggol Cekoslowaki ngam tawtoreede kawgel winnderewal rewɓe FIVB 2025[2] Gardiiɗo coftal ɓalli: Ioannis Atanasopulos No. Innde Ñalngu jibinannde Pos Toowgol 1 Ema Kneiflová 22 suwee 2002 MB 190 cm (6 ft 3 in) 189 cm (6 ft 2 in) 3 1 Duujal 2005 MB 190 cm (6 ft 3 in) 4 lewru Mbooy 1997 MB 182 cm (6 ft 0 in) 181 cm (5 ft 11 in) 6 Helena Grozer 25 sulyee 1988 OH 186 cm (6 ft 1 in) 7 Magdalena Bukovská 28 abriil 2003 OH 184 cm (6 ft 0 in) 8 Ela Koulisiani 1 oktoobar 2002 MB 188 cm (6 ft 2 in) 9 19 oktoobar 2000 L 169 cm (5 ft 7 in) 10 Kateriina Valková 6 feebariyee 1996 S 177 cm (5 ft 10 in) 11 lewru abriil 1992 L 170 cm (5 ft 7 in) 13 lewru juko hitaande 2001 OH 180 cm (5 ft 11 in) 14 Lucie Kolařová 2 suwee 2000 OH 189 cm (6 ft 2 in) 15 Ñalnde 16 lewru bowte hitaande 2000 MB 189 cm (6 ft 2 in) 16 26 sulyee 1996 OH 185 cm (6 ft 1 in) 17 Klára Ditě 23 desaambar 1997 OH 183 cm (6 ft 0 in) 18 Abriil 2006 OH 187 cm (6 ft 2 in) 19 25 oktoobar 2004 S 177 cm (5 ft 10 in) 20 lewru mee 2002 S 180 cm (5 ft 11 in) 23 Anna Pragerová 3 abriil 2006 S 178 cm (5 ft 10 in) 24 Anna Semanová 7 desaambar 2006 O 193 cm (6 ft 4 in) 189 cm (6 ft 2 in) 27 Barbora Chaloupková 4 sulyee 2003 L 172 cm (5 ft 8 in) 28 Eva Rejmanová 9 mars 2008 OH 188 cm (6 ft 2 in) 29 Jana Fixová 4 ut 2003 O 182 cm (6 ft 0 in) Squads ɓennuɗi ko ɗoo woni doggol Cekoslowaki e kawgel volleyball rewɓe Orop 2015 Gardiiɗo coftal ɓalli : Karlo Parisi No. Innde Ñalngu jibinannde Toowgol Teddeendi Spike Blok 2015 club 1 Andrea Kossanyiová 6 ut 1993 1,85 m (6 ft 1 in) 72 kg (159 lb) 310 cm (120 in) 300 cm (120 in) Poloñ Impel Wrocław 2 Eva Hodanová 18 Duujal 1993 1,89 m (6 ft 2 in) 75 kg (165 lb) 306 cm (120 in) 298 cm (117 in) Cekoslowaki PVK Olymp Praga 3 Veronika Trnková 13 oktoobar 1995 1,84 m (6 ft 0 in) 90 kg (200 lb) 302 cm (119 in) 299 cm (118 in) Cekoslowaki PVK Olymp Praga 4 Aneta Havlíčková 3 sulyee 1987 1,93 m (6 ft 4 in) 62 kg (137 lb) 295 cm (116 in) 280 cm (110 in) Azerbaijaan Lokomotiv Baku 5 Julie Jášová 14 suwee 1987 1,84 m (6 ft 0 in) 78 kg (172 lb) 305 cm (120 in) 293 cm (115 in) Cekoslowaki V. K. Prostějov 6 Lucie Smutná 14 abriil 1991 1,81 m (5 ft 11 in) 75 kg (165 lb) 307 cm (121 in) 285 cm (112 in) Itali Volley Soverato 8 Barbora Purchartová 9 mee 1992 1,89 m (6 ft 2 in) 85 kg (187 lb) 309 cm (122 in) 300 cm (120 in) Ɓoornugol Belsik 11 Veronika Dostálová 7 abriil 1992 1,70 m (5 ft 7 in) 67 kg (148 lb) 278 cm (109 in) 269 cm (106 in) Leydi Cekoslowaki PVK Olymp Praha 12 Michaela Mlejnková 26 sulyee 1996 1,84 m (6 ft 0 in) 70 kg (150 lb) 305 cm (120 in) 298 cm (117 in) Leydi Cekoslowaki PVK Olymp Praha 13 Tereza Vanžurová 4 abriil 1991 1,86 m (6 ft 1 in) 74 kg (163 lb) 308 cm (121 in) 293 cm (115 in) Itali 14 Nikol Sajdová 20 sulyee 1988 1,85 m (6 ft 1 in) 79 kg (174 lb) 298 cm (117 in) 295 cm (116 in) Almaañ Raben Vilsbiburg 16 Helena Havelková (C) 25 sulyee 1988 1,88 m (6 ft 2 in) 64 kg (141 lb) 308 cm (121 in) 295 cm (116 in) Itali Yamamay Busto Arsizio 19 Pavla Vincourová 12 noowammbar 1992 1,80 m (5 ft 11 in) 62 kg (137 lb) 303 cm (119 in) 292 cm (115 in) Poloñ Budowlani Łódź 20 Marie Toufarová 9 lewru juko hitaande 1992 1,83 m (6 ft 0 in) 70 kg (150 lb) 307 cm (121 in) 294 cm (116 in) Cekoslowaki Královo Pole Brno == Fulɓe teskiniiɓe == == E doggol alkule == == Anna Kalistova == Helena Havelkova Helena Horka Kristina Pastulova Marketa Kulumska == Martina Utla == Mikayela Hasalikova Sarka Barborkova Šarka Melikarkova Tereza Vanzurowa == Tuugnorgal == j3uyrnqxmxdzb3r1s73rs25cxi5gnuv 161889 161887 2026-04-09T16:43:55Z Ilya Discuss 10103 161889 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kippu ngenndiijo rewɓe Cekoslowaki''' (Cesk : České národní volejbalové družstvo žen) ina lomtoo Cekoslowaki e kawgel fuku rewɓe hakkunde leyɗeele e kawgel sehilaagal. Kippu ngenndiijo oo yuɓɓini ɗum ko Fedde Volleyball Cekoslowaki (Ceský : Český volejbalový svaz : ČVS) jeyaaɗo e Fedde Volleyball Winndereere (FIVB) kam e Fedde Volleyball Orop (CEV). Fedde ngenndiire ndee ina jeyaa kadi e Fedde Zone Volleyball Orop hakkundeejo (MEVZA).<ref>{{Cite web|last=|date=|title=Team Czechia Volleyball Players {{!}} Women's World Championship 2025|url=https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/women-world-championship/teams/7302/players/|access-date=2025-08-20|website=volleyballworld.com|language=en}}</ref> == Sappinolji == Kaɓirɗe winndere Beresiil 1994 — 9ɓo Almaañ 2002 — 19ɓo Japon 2010 — 15ɓo Pays-BasPoloñ 2022 — 18ɓo Taylande 2025 — 25ɓo Prix ​​mawɗo winndere Japon 2013 — 14ɓo Bulgari 2014 — 22ɓo (Goomu 3) Poloñ 2015 — 15ɓo (Goomu 2) Bulgari 2016 — 18ɓo (Goomu 2) Cekoslowaki 2017 — 16ɓo (Goomu 2) Ligue des Nations Poloñ 2025 — 11ɓo Kop ƴaañoowo Peru 2018 — Waɗaani heen Peruu 2019 — 2ɓo Korowasi 2022 — 6ɓo Farayse 2023 — Waɗaani heen Filipiin 2024 — 1ɓo Kaɓirɗe Orop 1997 — 3ɓo 1999 — Waɗaani 2001 — 9ɓo 2003 — 9ɓo 2005 — Waɗaani 2007 — 9ɓo 2009 — 10ɓo 2011 — 8ɓo 2013 — 10ɓo 2015 — 11ɓo 2017 — 12ɓo 2019 — Waɗaani 2021 — 15ɓo 2023 — nokku 8ɓo 2026 — O heɓii seedantaagal wonde koolaaɗo kuuɓal == Ligue européenne == 2011 — 4ɓo 2012 — 1ɓo 2018 — 3ɓo 2019 — 1ɓo 2021 — nokku 4ɓo 2022 — 2ɓo 2023 — 3ɓo 2024 — 2ɓo == Geeɓe == Squad jooni oo Ko ɗoo woni doggol Cekoslowaki ngam tawtoreede kawgel winnderewal rewɓe FIVB 2025[2] Gardiiɗo coftal ɓalli: Ioannis Atanasopulos No. Innde Ñalngu jibinannde Pos Toowgol 1 Ema Kneiflová 22 suwee 2002 MB 190 cm (6 ft 3 in) 189 cm (6 ft 2 in) 3 1 Duujal 2005 MB 190 cm (6 ft 3 in) 4 lewru Mbooy 1997 MB 182 cm (6 ft 0 in) 181 cm (5 ft 11 in) 6 Helena Grozer 25 sulyee 1988 OH 186 cm (6 ft 1 in) 7 Magdalena Bukovská 28 abriil 2003 OH 184 cm (6 ft 0 in) 8 Ela Koulisiani 1 oktoobar 2002 MB 188 cm (6 ft 2 in) 9 19 oktoobar 2000 L 169 cm (5 ft 7 in) 10 Kateriina Valková 6 feebariyee 1996 S 177 cm (5 ft 10 in) 11 lewru abriil 1992 L 170 cm (5 ft 7 in) 13 lewru juko hitaande 2001 OH 180 cm (5 ft 11 in) 14 Lucie Kolařová 2 suwee 2000 OH 189 cm (6 ft 2 in) 15 Ñalnde 16 lewru bowte hitaande 2000 MB 189 cm (6 ft 2 in) 16 26 sulyee 1996 OH 185 cm (6 ft 1 in) 17 Klára Ditě 23 desaambar 1997 OH 183 cm (6 ft 0 in) 18 Abriil 2006 OH 187 cm (6 ft 2 in) 19 25 oktoobar 2004 S 177 cm (5 ft 10 in) 20 lewru mee 2002 S 180 cm (5 ft 11 in) 23 Anna Pragerová 3 abriil 2006 S 178 cm (5 ft 10 in) 24 Anna Semanová 7 desaambar 2006 O 193 cm (6 ft 4 in) 189 cm (6 ft 2 in) 27 Barbora Chaloupková 4 sulyee 2003 L 172 cm (5 ft 8 in) 28 Eva Rejmanová 9 mars 2008 OH 188 cm (6 ft 2 in) 29 Jana Fixová 4 ut 2003 O 182 cm (6 ft 0 in) Squads ɓennuɗi ko ɗoo woni doggol Cekoslowaki e kawgel volleyball rewɓe Orop 2015 Gardiiɗo coftal ɓalli : Karlo Parisi No. Innde Ñalngu jibinannde Toowgol Teddeendi Spike Blok 2015 club 1 Andrea Kossanyiová 6 ut 1993 1,85 m (6 ft 1 in) 72 kg (159 lb) 310 cm (120 in) 300 cm (120 in) Poloñ Impel Wrocław 2 Eva Hodanová 18 Duujal 1993 1,89 m (6 ft 2 in) 75 kg (165 lb) 306 cm (120 in) 298 cm (117 in) Cekoslowaki PVK Olymp Praga 3 Veronika Trnková 13 oktoobar 1995 1,84 m (6 ft 0 in) 90 kg (200 lb) 302 cm (119 in) 299 cm (118 in) Cekoslowaki PVK Olymp Praga 4 Aneta Havlíčková 3 sulyee 1987 1,93 m (6 ft 4 in) 62 kg (137 lb) 295 cm (116 in) 280 cm (110 in) Azerbaijaan Lokomotiv Baku 5 Julie Jášová 14 suwee 1987 1,84 m (6 ft 0 in) 78 kg (172 lb) 305 cm (120 in) 293 cm (115 in) Cekoslowaki V. K. Prostějov 6 Lucie Smutná 14 abriil 1991 1,81 m (5 ft 11 in) 75 kg (165 lb) 307 cm (121 in) 285 cm (112 in) Itali Volley Soverato 8 Barbora Purchartová 9 mee 1992 1,89 m (6 ft 2 in) 85 kg (187 lb) 309 cm (122 in) 300 cm (120 in) Ɓoornugol Belsik 11 Veronika Dostálová 7 abriil 1992 1,70 m (5 ft 7 in) 67 kg (148 lb) 278 cm (109 in) 269 cm (106 in) Leydi Cekoslowaki PVK Olymp Praha 12 Michaela Mlejnková 26 sulyee 1996 1,84 m (6 ft 0 in) 70 kg (150 lb) 305 cm (120 in) 298 cm (117 in) Leydi Cekoslowaki PVK Olymp Praha 13 Tereza Vanžurová 4 abriil 1991 1,86 m (6 ft 1 in) 74 kg (163 lb) 308 cm (121 in) 293 cm (115 in) Itali 14 Nikol Sajdová 20 sulyee 1988 1,85 m (6 ft 1 in) 79 kg (174 lb) 298 cm (117 in) 295 cm (116 in) Almaañ Raben Vilsbiburg 16 Helena Havelková (C) 25 sulyee 1988 1,88 m (6 ft 2 in) 64 kg (141 lb) 308 cm (121 in) 295 cm (116 in) Itali Yamamay Busto Arsizio 19 Pavla Vincourová 12 noowammbar 1992 1,80 m (5 ft 11 in) 62 kg (137 lb) 303 cm (119 in) 292 cm (115 in) Poloñ Budowlani Łódź 20 Marie Toufarová 9 lewru juko hitaande 1992 1,83 m (6 ft 0 in) 70 kg (150 lb) 307 cm (121 in) 294 cm (116 in) Cekoslowaki Královo Pole Brno == Fulɓe teskiniiɓe == == E doggol alkule == == Anna Kalistova == Helena Havelkova Helena Horka Kristina Pastulova Marketa Kulumska == Martina Utla == Mikayela Hasalikova Sarka Barborkova Šarka Melikarkova Tereza Vanzurowa == Tuugnorgal == 575zo96iytx2uslkuk3lzz5yng83fud Kira Bousloff 0 39331 161878 2026-04-09T16:32:54Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Kira Abrikossova Bousloff''' OAM (1914-2001) [1] ko jimoowo e Ballets Russes mo njillu mum to Ostarali e hitaande 1938 o jooɗii, o seerti e jom suudu makko gadano biyeteeɗo Serge Bousloff caggal ɗuum o resi (e o seerti) James Penberthy tawi omo jogii batte keewɗe e ƴellitaare ballet to Ostarali hirnaange. Jibinaa ko Kira Abricossova to leydi Riisi, ɓiy galle aristokraasi Riisi, gonɗo e njiimaandi Monte Carlo e hitaande 1917, [2] o mawni ko to Farayse, o ƴetti..." 161878 wikitext text/x-wiki '''Kira Abrikossova Bousloff''' OAM (1914-2001) [1] ko jimoowo e Ballets Russes mo njillu mum to Ostarali e hitaande 1938 o jooɗii, o seerti e jom suudu makko gadano biyeteeɗo Serge Bousloff caggal ɗuum o resi (e o seerti) James Penberthy tawi omo jogii batte keewɗe e ƴellitaare ballet to Ostarali hirnaange. Jibinaa ko Kira Abricossova to leydi Riisi, ɓiy galle aristokraasi Riisi, gonɗo e njiimaandi Monte Carlo e hitaande 1917, [2] o mawni ko to Farayse, o ƴetti janngirɗe e émigrés Riisi. [3] O sosi Ballet Ostarali Hirnaange to Perth (1952) [4] [5] o sosi duɗal ballet jokki haa hannde. [6] Heewɓe e yimooɓe Ostaralinaaɓe maantinɓe ngari ko e duɗal ngal, ina heen Stephen Heathcote. [7] E nder teddinde darnde makko e Ballet Ostarali o rokkaama Medaal de l’Ordre de l’Oustralie (OAM) e hitaande 2000. O woniino keɓoowo njeenaari Ostarali ngam golle makko e nder nguurndam makko e hitaande 2000. O waɗii njeenaari nguurndam dowla Ostarali hirnaange 1998 [8] . Tuugnorgal 2h6x8s8cljqaulu4s165cqhq2z3nm0l 161883 161878 2026-04-09T16:37:38Z Isa Oumar 9821 161883 wikitext text/x-wiki '''Kira Abrikossova Bousloff''' OAM (1914-2001) <ref>{{cite web|url=http://trove.nla.gov.au/people/783862|title=Bousloff, Kira (1914-2001)|accessdate=7 June 2015}}</ref>ko jimoowo e Ballets Russes mo njillu mum to Ostarali e hitaande 1938 o jooɗii, o seerti e jom suudu makko gadano biyeteeɗo Serge Bousloff caggal ɗuum o resi (e o seerti) James Penberthy tawi omo jogii batte keewɗe e ƴellitaare ballet to Ostarali hirnaange. Jibinaa ko Kira Abricossova to leydi Riisi, ɓiy galle aristokraasi Riisi, gonɗo e njiimaandi Monte Carlo e hitaande 1917, <ref>{{cite web|title=Bousloff, Kira Abricossova|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0083b.htm|accessdate=7 June 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Bousloff, Kira Abricossova|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0083b.htm|accessdate=7 June 2015}}</ref> o mawni ko to Farayse, o ƴetti janngirɗe e émigrés Riisi. <ref>{{cite web|title=Madame Kira's legacy of dance to Western Australia|url=https://open.abc.net.au/explore/84092|accessdate=7 June 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Madame Kira's legacy of dance to Western Australia|url=https://open.abc.net.au/explore/84092|accessdate=7 June 2015}}</ref> O sosi Ballet Ostarali Hirnaange to Perth (1952) [4] [5] o sosi duɗal ballet jokki haa hannde. Heewɓe e yimooɓe Ostaralinaaɓe maantinɓe ngari ko e duɗal ngal, ina heen Stephen Heathcote.<ref>{{cite web|title=Our Story|url=http://waballet.com.au/the-company/our-story/|accessdate=7 June 2015|archive-date=28 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160228231840/http://waballet.com.au/the-company/our-story/|url-status=dead}}</ref> E nder teddinde darnde makko e Ballet Ostarali o rokkaama Medaal de l’Ordre de l’Oustralie (OAM) e hitaande 2000. O woniino keɓoowo njeenaari Ostarali ngam golle makko e nder nguurndam makko e hitaande 2000. O waɗii njeenaari nguurndam dowla Ostarali hirnaange 1998 <ref>{{cite web|title=Our Story|url=http://waballet.com.au/the-company/our-story/|accessdate=7 June 2015|archive-date=28 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160228231840/http://waballet.com.au/the-company/our-story/|url-status=dead}}</ref>. Tuugnorgal 20j5fzre3ew7com5z8toa8uh6pizutn 161884 161883 2026-04-09T16:38:03Z Isa Oumar 9821 161884 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kira Abrikossova Bousloff''' OAM (1914-2001) <ref>{{cite web|url=http://trove.nla.gov.au/people/783862|title=Bousloff, Kira (1914-2001)|accessdate=7 June 2015}}</ref>ko jimoowo e Ballets Russes mo njillu mum to Ostarali e hitaande 1938 o jooɗii, o seerti e jom suudu makko gadano biyeteeɗo Serge Bousloff caggal ɗuum o resi (e o seerti) James Penberthy tawi omo jogii batte keewɗe e ƴellitaare ballet to Ostarali hirnaange. Jibinaa ko Kira Abricossova to leydi Riisi, ɓiy galle aristokraasi Riisi, gonɗo e njiimaandi Monte Carlo e hitaande 1917, <ref>{{cite web|title=Bousloff, Kira Abricossova|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0083b.htm|accessdate=7 June 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Bousloff, Kira Abricossova|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0083b.htm|accessdate=7 June 2015}}</ref> o mawni ko to Farayse, o ƴetti janngirɗe e émigrés Riisi. <ref>{{cite web|title=Madame Kira's legacy of dance to Western Australia|url=https://open.abc.net.au/explore/84092|accessdate=7 June 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Madame Kira's legacy of dance to Western Australia|url=https://open.abc.net.au/explore/84092|accessdate=7 June 2015}}</ref> O sosi Ballet Ostarali Hirnaange to Perth (1952) [4] [5] o sosi duɗal ballet jokki haa hannde. Heewɓe e yimooɓe Ostaralinaaɓe maantinɓe ngari ko e duɗal ngal, ina heen Stephen Heathcote.<ref>{{cite web|title=Our Story|url=http://waballet.com.au/the-company/our-story/|accessdate=7 June 2015|archive-date=28 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160228231840/http://waballet.com.au/the-company/our-story/|url-status=dead}}</ref> E nder teddinde darnde makko e Ballet Ostarali o rokkaama Medaal de l’Ordre de l’Oustralie (OAM) e hitaande 2000. O woniino keɓoowo njeenaari Ostarali ngam golle makko e nder nguurndam makko e hitaande 2000. O waɗii njeenaari nguurndam dowla Ostarali hirnaange 1998 <ref>{{cite web|title=Our Story|url=http://waballet.com.au/the-company/our-story/|accessdate=7 June 2015|archive-date=28 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160228231840/http://waballet.com.au/the-company/our-story/|url-status=dead}}</ref>. == Tuugnorgal == td53nka0un91p83ss24se7r5i4qepsw Camote Diggers 0 39332 161879 2026-04-09T16:33:19Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Camote Diggers''' ko nate ɗe njoofaani, ɗe limtaa ko e nate cakkitiiɗe ɗe naalanke ngenndiijo Filipiin biyeteeɗo Botong Francisco waɗi ko adii maayde mum e hitaande 1969.[1] == Baawo == Natal ngal ina hollira debbo mawɗo e suka gorko ina njima camote (potato).[2] Camote Diggers ko golle nebam e dow mbaydi 1969, fotde 88 cm × 149 cm (35 in × 59 in).[3] Camote Diggers ɓurɗo famɗude e timmuɗo ina woodi – nebam e dow naalankaagal canvas mo njuuteendi mum t..." 161879 wikitext text/x-wiki '''Camote Diggers''' ko nate ɗe njoofaani, ɗe limtaa ko e nate cakkitiiɗe ɗe naalanke ngenndiijo Filipiin biyeteeɗo Botong Francisco waɗi ko adii maayde mum e hitaande 1969.[1] == Baawo == Natal ngal ina hollira debbo mawɗo e suka gorko ina njima camote (potato).[2] Camote Diggers ko golle nebam e dow mbaydi 1969, fotde 88 cm × 149 cm (35 in × 59 in).[3] Camote Diggers ɓurɗo famɗude e timmuɗo ina woodi – nebam e dow naalankaagal canvas mo njuuteendi mum tolnii e 27 cm × 38 cm (11 in × 15 in) kadi ina waɗi ñalngu 1969. Ko ɓuri famɗude e mbaydi ndii ina waɗi binndi "To sehil am Tony Kayanan, ngam weltinde, Botong Francisco2" e ɓale mum. E wiyde daartoowo e gardotooɗo Ambeth Ocampo, ɓuuɓnude debbo mawɗo oo e gorko oo, mo o wiyi ina waawi wonde ɓiyiiko, ko firo e caɗeele miskineeɓe. Ocampo ɓeydi heen wonde boɗeejo, daneejo, e daneejo gonɗo caggal oo, ina foti hollirde bannge Filipiin, ko ɗum huunde maantiniinde e "republique men mettuɗo, ndeen e jooni".[2] == Sarɗi e nokku == Camote Diggers heddii ko timmaani, o resndaa e nder suudu Botong Fransisko haa hitaande 1973, nde debbo Fransisko rokki hooreejo leydi ndii e oon sahaa, e debbo mum gadano Imelda Marcos, golle naalankaagal ɗee. Marcos en ko ballooɓe Fransisko, golle maɓɓe cakkitiiɗe ɗe ɓe njamiraa ko Nguurndam Ferdinand Marcos.[2] Ndeen nde fawaa e nder galle laamorɗo Malacañang, e nder suudu sara janngirde hooreejo leydi ndii.[4] E hitaande 2004, Camote Diggers ina joginoo ɓiy senaateer gooto, yeeynoo ɗum gonnooɗo guwerneer banke mawɗo biyeteeɗo Jaime C. Laya.[5] Golle naalankaagal ɗee ñamlaama to suudu defte Yuchengco tuggi 2011 haa 2019 e nder koolol ngol naalankooɓe ngenndiiji ceertuɗi mbaɗata.[4] E hitaande 2012, natal ngal kadi hollitaama e nder retrospective keeriiɗo e naalanke biyeteeɗo Botong Francisco: Leñol miijotoongol to suudu defte Ayala ngol caggal ɗuum yaltinaa e catal mum kollirgol.[6] E hitaande 2019, Camote Diggers soodaama e nder galle laamorɗo Leon, to Manila, fotde ₱23,4 miliyoŋ, tawi ina heen njoɓdi soodoowo.[1] Kono iwdi golle naalankaagal ɗee wonti luural e ronooɓe Francisco ina cikki wonde nate ɗee ina poti wonde to Malacañang.[7][8] Ɗum addani neldoowo oo, e dow yamiroore soodoowo mo soodi nate ɗee e nder njulaagu, rokkude Camote Diggers e musee ngenndiijo.[1] == Tuugnorgal == 3q6d6wyysil1w5ifw4s6srv2uyclpzq 161886 161879 2026-04-09T16:41:31Z Isa Oumar 9821 161886 wikitext text/x-wiki '''Camote Diggers''' ko nate ɗe njoofaani, ɗe limtaa ko e nate cakkitiiɗe ɗe naalanke ngenndiijo Filipiin biyeteeɗo Botong Francisco waɗi ko adii maayde mum e hitaande 1969.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref> == Baawo == Natal ngal ina hollira debbo mawɗo e suka gorko ina njima camote (potato) {{Convert|88|x|149|cm|in|abbr=on}}.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref>Camote Diggers ko golle nebam e dow mbaydi 1969, fotde 88 cm × 149 cm (35 in × 59 in){{Convert|88|x|149|cm|in|abbr=on}}.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref>Camote Diggers ɓurɗo famɗude e timmuɗo ina woodi – nebam e dow naalankaagal canvas mo njuuteendi mum tolnii e 27 cm × 38 cm (11 in × 15 in) kadi ina waɗi ñalngu 1969. Ko ɓuri famɗude e mbaydi ndii ina waɗi binndi "To sehil am Tony Kayanan, ngam weltinde, Botong Francisco2" e ɓale mum. E wiyde daartoowo e gardotooɗo Ambeth Ocampo, ɓuuɓnude debbo mawɗo oo e gorko oo, mo o wiyi ina waawi wonde ɓiyiiko, ko firo e caɗeele miskineeɓe. Ocampo ɓeydi heen wonde boɗeejo, daneejo, e daneejo gonɗo caggal oo, ina foti hollirde bannge Filipiin, ko ɗum huunde maantiniinde e "republique men mettuɗo, ndeen e jooni.<ref name="ethical2">{{cite news|last1=Ocampo|first1=Ambeth R.|author1-link=Ambeth Ocampo|title=Botong's 'Camote Diggers'—ethical questions waiting for answers|url=https://lifestyle.inquirer.net/339944/botongs-camote-diggers-ethical-questions-waiting-for-answers/|access-date=20 November 2021|newspaper=[[Philippine Daily Inquirer]]|date=7 July 2019}}</ref> == Sarɗi e nokku == Camote Diggers heddii ko timmaani, o resndaa e nder suudu Botong Fransisko haa hitaande 1973, nde debbo Fransisko rokki hooreejo leydi ndii e oon sahaa, e debbo mum gadano Imelda Marcos, golle naalankaagal ɗee. Marcos en ko ballooɓe Fransisko, golle maɓɓe cakkitiiɗe ɗe ɓe njamiraa ko Nguurndam Ferdinand Marcos.<ref name="ethical">{{cite news|last1=Ocampo|first1=Ambeth R.|author1-link=Ambeth Ocampo|title=Botong's 'Camote Diggers'—ethical questions waiting for answers|url=https://lifestyle.inquirer.net/339944/botongs-camote-diggers-ethical-questions-waiting-for-answers/|access-date=20 November 2021|newspaper=[[Philippine Daily Inquirer]]|date=7 July 2019}}</ref>Ndeen nde fawaa e nder galle laamorɗo Malacañang, e nder suudu sara janngirde hooreejo leydi ndii.<ref name="ancx2">{{cite news|last1=Oreña-Drilon|first1=Ces|title=Consigner of Botong painting says artwork was sold to him by a senator's son|url=https://www.abs-cbn.com/ancx/culture/spotlight/06/28/19/ancxclusive-consigner-of-botong-painting-says-artwork-was-sold-to-him-by-a-senators-son|access-date=20 November 2021|work=ANCX|date=29 June 2019}}{{failed verification|date=October 2024}}</ref> E hitaande 2004, Camote Diggers ina joginoo ɓiy senaateer gooto, yeeynoo ɗum gonnooɗo guwerneer banke mawɗo biyeteeɗo Jaime C. Laya.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref> Golle naalankaagal ɗee ñamlaama to suudu defte Yuchengco tuggi 2011 haa 2019 e nder koolol ngol naalankooɓe ngenndiiji ceertuɗi mbaɗata.<ref name="ancx">{{cite news|last1=Oreña-Drilon|first1=Ces|title=Consigner of Botong painting says artwork was sold to him by a senator's son|url=https://www.abs-cbn.com/ancx/culture/spotlight/06/28/19/ancxclusive-consigner-of-botong-painting-says-artwork-was-sold-to-him-by-a-senators-son|access-date=20 November 2021|work=ANCX|date=29 June 2019}}{{failed verification|date=October 2024}}</ref> E hitaande 2012, natal ngal kadi hollitaama e nder retrospective keeriiɗo e naalanke biyeteeɗo Botong Francisco: Leñol miijotoongol to suudu defte Ayala ngol caggal ɗuum yaltinaa e catal mum kollirgol.<ref>{{Citation|title=Botong Francisco: A Nation Imagined|place=Makati City|publisher=Ayala Foundation, Inc.|year=2012|isbn=9789718551837}}</ref> E hitaande 2019, Camote Diggers soodaama e nder galle laamorɗo Leon, to Manila, fotde ₱23,4 miliyoŋ, tawi ina heen njoɓdi soodoowo.<ref name="to-go-to-national2">{{cite news|last1=Nakpil|first1=Lisa Guerrero|title=Botong Francisco's 'Camote Diggers' to go to national institution|url=https://www.philstar.com/lifestyle/sunday-life/2019/06/23/1928881/botong-franciscos-camote-diggers-go-national-institution|access-date=20 November 2021|work=The Philippine Star|date=23 June 2019}}</ref>Kono iwdi golle naalankaagal ɗee wonti luural e ronooɓe Francisco ina cikki wonde nate ɗee ina poti wonde to Malacañang.<ref>{{cite news|last1=Aguinaldo|first1=Sandra|title=Botong's work 'Camote Diggers' auctioned off at P23.4M amid looming controversy|url=https://www.gmanetwork.com/news/lifestyle/artandculture/698580/botong-s-work-camote-diggers-auctioned-off-at-p21m-amid-looming-controversy/story/|access-date=20 November 2021|work=GMA News|date=22 June 2019|language=en}}</ref><ref>{{cite news|last1=Aguinaldo|first1=Sandra|title=NCCA probing provenance of Botong's painting 'Camote Diggers'|url=https://www.gmanetwork.com/news/lifestyle/artandculture/699322/ncca-probing-provenance-of-botong-s-painting-camote-diggers/story/|access-date=20 November 2021|work=GMA News|date=29 June 2019|language=en}}</ref> Ɗum addani neldoowo oo, e dow yamiroore soodoowo mo soodi nate ɗee e nder njulaagu, rokkude Camote Diggers e musee ngenndiijo.<ref name="to-go-to-national">{{cite news|last1=Nakpil|first1=Lisa Guerrero|title=Botong Francisco's 'Camote Diggers' to go to national institution|url=https://www.philstar.com/lifestyle/sunday-life/2019/06/23/1928881/botong-franciscos-camote-diggers-go-national-institution|access-date=20 November 2021|work=The Philippine Star|date=23 June 2019}}</ref> == Tuugnorgal == hejh2xuyfmhsv68ugg4ekhzdg0iyy8k 161888 161886 2026-04-09T16:42:17Z Isa Oumar 9821 161888 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Camote Diggers''' ko nate ɗe njoofaani, ɗe limtaa ko e nate cakkitiiɗe ɗe naalanke ngenndiijo Filipiin biyeteeɗo Botong Francisco waɗi ko adii maayde mum e hitaande 1969.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref> == Baawo == Natal ngal ina hollira debbo mawɗo e suka gorko ina njima camote (potato) {{Convert|88|x|149|cm|in|abbr=on}}.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref>Camote Diggers ko golle nebam e dow mbaydi 1969, fotde 88 cm × 149 cm (35 in × 59 in){{Convert|88|x|149|cm|in|abbr=on}}.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref>Camote Diggers ɓurɗo famɗude e timmuɗo ina woodi – nebam e dow naalankaagal canvas mo njuuteendi mum tolnii e 27 cm × 38 cm (11 in × 15 in) kadi ina waɗi ñalngu 1969. Ko ɓuri famɗude e mbaydi ndii ina waɗi binndi "To sehil am Tony Kayanan, ngam weltinde, Botong Francisco2" e ɓale mum. E wiyde daartoowo e gardotooɗo Ambeth Ocampo, ɓuuɓnude debbo mawɗo oo e gorko oo, mo o wiyi ina waawi wonde ɓiyiiko, ko firo e caɗeele miskineeɓe. Ocampo ɓeydi heen wonde boɗeejo, daneejo, e daneejo gonɗo caggal oo, ina foti hollirde bannge Filipiin, ko ɗum huunde maantiniinde e "republique men mettuɗo, ndeen e jooni.<ref name="ethical2">{{cite news|last1=Ocampo|first1=Ambeth R.|author1-link=Ambeth Ocampo|title=Botong's 'Camote Diggers'—ethical questions waiting for answers|url=https://lifestyle.inquirer.net/339944/botongs-camote-diggers-ethical-questions-waiting-for-answers/|access-date=20 November 2021|newspaper=[[Philippine Daily Inquirer]]|date=7 July 2019}}</ref> == Sarɗi e nokku == Camote Diggers heddii ko timmaani, o resndaa e nder suudu Botong Fransisko haa hitaande 1973, nde debbo Fransisko rokki hooreejo leydi ndii e oon sahaa, e debbo mum gadano Imelda Marcos, golle naalankaagal ɗee. Marcos en ko ballooɓe Fransisko, golle maɓɓe cakkitiiɗe ɗe ɓe njamiraa ko Nguurndam Ferdinand Marcos.<ref name="ethical">{{cite news|last1=Ocampo|first1=Ambeth R.|author1-link=Ambeth Ocampo|title=Botong's 'Camote Diggers'—ethical questions waiting for answers|url=https://lifestyle.inquirer.net/339944/botongs-camote-diggers-ethical-questions-waiting-for-answers/|access-date=20 November 2021|newspaper=[[Philippine Daily Inquirer]]|date=7 July 2019}}</ref>Ndeen nde fawaa e nder galle laamorɗo Malacañang, e nder suudu sara janngirde hooreejo leydi ndii.<ref name="ancx2">{{cite news|last1=Oreña-Drilon|first1=Ces|title=Consigner of Botong painting says artwork was sold to him by a senator's son|url=https://www.abs-cbn.com/ancx/culture/spotlight/06/28/19/ancxclusive-consigner-of-botong-painting-says-artwork-was-sold-to-him-by-a-senators-son|access-date=20 November 2021|work=ANCX|date=29 June 2019}}{{failed verification|date=October 2024}}</ref> E hitaande 2004, Camote Diggers ina joginoo ɓiy senaateer gooto, yeeynoo ɗum gonnooɗo guwerneer banke mawɗo biyeteeɗo Jaime C. Laya.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref> Golle naalankaagal ɗee ñamlaama to suudu defte Yuchengco tuggi 2011 haa 2019 e nder koolol ngol naalankooɓe ngenndiiji ceertuɗi mbaɗata.<ref name="ancx">{{cite news|last1=Oreña-Drilon|first1=Ces|title=Consigner of Botong painting says artwork was sold to him by a senator's son|url=https://www.abs-cbn.com/ancx/culture/spotlight/06/28/19/ancxclusive-consigner-of-botong-painting-says-artwork-was-sold-to-him-by-a-senators-son|access-date=20 November 2021|work=ANCX|date=29 June 2019}}{{failed verification|date=October 2024}}</ref> E hitaande 2012, natal ngal kadi hollitaama e nder retrospective keeriiɗo e naalanke biyeteeɗo Botong Francisco: Leñol miijotoongol to suudu defte Ayala ngol caggal ɗuum yaltinaa e catal mum kollirgol.<ref>{{Citation|title=Botong Francisco: A Nation Imagined|place=Makati City|publisher=Ayala Foundation, Inc.|year=2012|isbn=9789718551837}}</ref> E hitaande 2019, Camote Diggers soodaama e nder galle laamorɗo Leon, to Manila, fotde ₱23,4 miliyoŋ, tawi ina heen njoɓdi soodoowo.<ref name="to-go-to-national2">{{cite news|last1=Nakpil|first1=Lisa Guerrero|title=Botong Francisco's 'Camote Diggers' to go to national institution|url=https://www.philstar.com/lifestyle/sunday-life/2019/06/23/1928881/botong-franciscos-camote-diggers-go-national-institution|access-date=20 November 2021|work=The Philippine Star|date=23 June 2019}}</ref>Kono iwdi golle naalankaagal ɗee wonti luural e ronooɓe Francisco ina cikki wonde nate ɗee ina poti wonde to Malacañang.<ref>{{cite news|last1=Aguinaldo|first1=Sandra|title=Botong's work 'Camote Diggers' auctioned off at P23.4M amid looming controversy|url=https://www.gmanetwork.com/news/lifestyle/artandculture/698580/botong-s-work-camote-diggers-auctioned-off-at-p21m-amid-looming-controversy/story/|access-date=20 November 2021|work=GMA News|date=22 June 2019|language=en}}</ref><ref>{{cite news|last1=Aguinaldo|first1=Sandra|title=NCCA probing provenance of Botong's painting 'Camote Diggers'|url=https://www.gmanetwork.com/news/lifestyle/artandculture/699322/ncca-probing-provenance-of-botong-s-painting-camote-diggers/story/|access-date=20 November 2021|work=GMA News|date=29 June 2019|language=en}}</ref> Ɗum addani neldoowo oo, e dow yamiroore soodoowo mo soodi nate ɗee e nder njulaagu, rokkude Camote Diggers e musee ngenndiijo.<ref name="to-go-to-national">{{cite news|last1=Nakpil|first1=Lisa Guerrero|title=Botong Francisco's 'Camote Diggers' to go to national institution|url=https://www.philstar.com/lifestyle/sunday-life/2019/06/23/1928881/botong-franciscos-camote-diggers-go-national-institution|access-date=20 November 2021|work=The Philippine Star|date=23 June 2019}}</ref> == Tuugnorgal == 3g3t3a0s7c0qgrr0wom1nlmcpsoagnp 161902 161888 2026-04-09T17:16:05Z Isa Oumar 9821 161902 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''<nowiki>{{Camote Diggers</nowiki>''' ko nate ɗe njoofaani, ɗe limtaa ko e nate cakkitiiɗe ɗe naalanke ngenndiijo Filipiin biyeteeɗo Botong Francisco waɗi ko adii maayde mum e hitaande 1969.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref> == Baawo == Natal ngal ina hollira debbo mawɗo e suka gorko ina njima camote (potato) {{Convert|88|x|149|cm|in|abbr=on}}.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref>Camote Diggers ko golle nebam e dow mbaydi 1969, fotde 88 cm × 149 cm (35 in × 59 in){{Convert|88|x|149|cm|in|abbr=on}}.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref>Camote Diggers ɓurɗo famɗude e timmuɗo ina woodi – nebam e dow naalankaagal canvas mo njuuteendi mum tolnii e 27 cm × 38 cm (11 in × 15 in) kadi ina waɗi ñalngu 1969. Ko ɓuri famɗude e mbaydi ndii ina waɗi binndi "To sehil am Tony Kayanan, ngam weltinde, Botong Francisco2" e ɓale mum. E wiyde daartoowo e gardotooɗo Ambeth Ocampo, ɓuuɓnude debbo mawɗo oo e gorko oo, mo o wiyi ina waawi wonde ɓiyiiko, ko firo e caɗeele miskineeɓe. Ocampo ɓeydi heen wonde boɗeejo, daneejo, e daneejo gonɗo caggal oo, ina foti hollirde bannge Filipiin, ko ɗum huunde maantiniinde e "republique men mettuɗo, ndeen e jooni.<ref name="ethical2">{{cite news|last1=Ocampo|first1=Ambeth R.|author1-link=Ambeth Ocampo|title=Botong's 'Camote Diggers'—ethical questions waiting for answers|url=https://lifestyle.inquirer.net/339944/botongs-camote-diggers-ethical-questions-waiting-for-answers/|access-date=20 November 2021|newspaper=[[Philippine Daily Inquirer]]|date=7 July 2019}}</ref> == Sarɗi e nokku == Camote Diggers heddii ko timmaani, o resndaa e nder suudu Botong Fransisko haa hitaande 1973, nde debbo Fransisko rokki hooreejo leydi ndii e oon sahaa, e debbo mum gadano Imelda Marcos, golle naalankaagal ɗee. Marcos en ko ballooɓe Fransisko, golle maɓɓe cakkitiiɗe ɗe ɓe njamiraa ko Nguurndam Ferdinand Marcos.<ref name="ethical">{{cite news|last1=Ocampo|first1=Ambeth R.|author1-link=Ambeth Ocampo|title=Botong's 'Camote Diggers'—ethical questions waiting for answers|url=https://lifestyle.inquirer.net/339944/botongs-camote-diggers-ethical-questions-waiting-for-answers/|access-date=20 November 2021|newspaper=[[Philippine Daily Inquirer]]|date=7 July 2019}}</ref>Ndeen nde fawaa e nder galle laamorɗo Malacañang, e nder suudu sara janngirde hooreejo leydi ndii.<ref name="ancx2">{{cite news|last1=Oreña-Drilon|first1=Ces|title=Consigner of Botong painting says artwork was sold to him by a senator's son|url=https://www.abs-cbn.com/ancx/culture/spotlight/06/28/19/ancxclusive-consigner-of-botong-painting-says-artwork-was-sold-to-him-by-a-senators-son|access-date=20 November 2021|work=ANCX|date=29 June 2019}}{{failed verification|date=October 2024}}</ref> E hitaande 2004, Camote Diggers ina joginoo ɓiy senaateer gooto, yeeynoo ɗum gonnooɗo guwerneer banke mawɗo biyeteeɗo Jaime C. Laya.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref> Golle naalankaagal ɗee ñamlaama to suudu defte Yuchengco tuggi 2011 haa 2019 e nder koolol ngol naalankooɓe ngenndiiji ceertuɗi mbaɗata.<ref name="ancx">{{cite news|last1=Oreña-Drilon|first1=Ces|title=Consigner of Botong painting says artwork was sold to him by a senator's son|url=https://www.abs-cbn.com/ancx/culture/spotlight/06/28/19/ancxclusive-consigner-of-botong-painting-says-artwork-was-sold-to-him-by-a-senators-son|access-date=20 November 2021|work=ANCX|date=29 June 2019}}{{failed verification|date=October 2024}}</ref> E hitaande 2012, natal ngal kadi hollitaama e nder retrospective keeriiɗo e naalanke biyeteeɗo Botong Francisco: Leñol miijotoongol to suudu defte Ayala ngol caggal ɗuum yaltinaa e catal mum kollirgol.<ref>{{Citation|title=Botong Francisco: A Nation Imagined|place=Makati City|publisher=Ayala Foundation, Inc.|year=2012|isbn=9789718551837}}</ref> E hitaande 2019, Camote Diggers soodaama e nder galle laamorɗo Leon, to Manila, fotde ₱23,4 miliyoŋ, tawi ina heen njoɓdi soodoowo.<ref name="to-go-to-national2">{{cite news|last1=Nakpil|first1=Lisa Guerrero|title=Botong Francisco's 'Camote Diggers' to go to national institution|url=https://www.philstar.com/lifestyle/sunday-life/2019/06/23/1928881/botong-franciscos-camote-diggers-go-national-institution|access-date=20 November 2021|work=The Philippine Star|date=23 June 2019}}</ref>Kono iwdi golle naalankaagal ɗee wonti luural e ronooɓe Francisco ina cikki wonde nate ɗee ina poti wonde to Malacañang.<ref>{{cite news|last1=Aguinaldo|first1=Sandra|title=Botong's work 'Camote Diggers' auctioned off at P23.4M amid looming controversy|url=https://www.gmanetwork.com/news/lifestyle/artandculture/698580/botong-s-work-camote-diggers-auctioned-off-at-p21m-amid-looming-controversy/story/|access-date=20 November 2021|work=GMA News|date=22 June 2019|language=en}}</ref><ref>{{cite news|last1=Aguinaldo|first1=Sandra|title=NCCA probing provenance of Botong's painting 'Camote Diggers'|url=https://www.gmanetwork.com/news/lifestyle/artandculture/699322/ncca-probing-provenance-of-botong-s-painting-camote-diggers/story/|access-date=20 November 2021|work=GMA News|date=29 June 2019|language=en}}</ref> Ɗum addani neldoowo oo, e dow yamiroore soodoowo mo soodi nate ɗee e nder njulaagu, rokkude Camote Diggers e musee ngenndiijo.<ref name="to-go-to-national">{{cite news|last1=Nakpil|first1=Lisa Guerrero|title=Botong Francisco's 'Camote Diggers' to go to national institution|url=https://www.philstar.com/lifestyle/sunday-life/2019/06/23/1928881/botong-franciscos-camote-diggers-go-national-institution|access-date=20 November 2021|work=The Philippine Star|date=23 June 2019}}</ref> == Tuugnorgal == t0x0esua75vx5c3r50hxf1oxiijevkg 161903 161902 2026-04-09T17:17:06Z Isa Oumar 9821 161903 wikitext text/x-wiki {{Databox}}{{Databox}}'''Camote Diggers''' ko nate ɗe njoofaani, ɗe limtaa ko e nate cakkitiiɗe ɗe naalanke ngenndiijo Filipiin biyeteeɗo Botong Francisco waɗi ko adii maayde mum e hitaande 1969.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref> == Baawo == Natal ngal ina hollira debbo mawɗo e suka gorko ina njima camote (potato) {{Convert|88|x|149|cm|in|abbr=on}}.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref>Camote Diggers ko golle nebam e dow mbaydi 1969, fotde 88 cm × 149 cm (35 in × 59 in){{Convert|88|x|149|cm|in|abbr=on}}.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref>Camote Diggers ɓurɗo famɗude e timmuɗo ina woodi – nebam e dow naalankaagal canvas mo njuuteendi mum tolnii e 27 cm × 38 cm (11 in × 15 in) kadi ina waɗi ñalngu 1969. Ko ɓuri famɗude e mbaydi ndii ina waɗi binndi "To sehil am Tony Kayanan, ngam weltinde, Botong Francisco2" e ɓale mum. E wiyde daartoowo e gardotooɗo Ambeth Ocampo, ɓuuɓnude debbo mawɗo oo e gorko oo, mo o wiyi ina waawi wonde ɓiyiiko, ko firo e caɗeele miskineeɓe. Ocampo ɓeydi heen wonde boɗeejo, daneejo, e daneejo gonɗo caggal oo, ina foti hollirde bannge Filipiin, ko ɗum huunde maantiniinde e "republique men mettuɗo, ndeen e jooni.<ref name="ethical2">{{cite news|last1=Ocampo|first1=Ambeth R.|author1-link=Ambeth Ocampo|title=Botong's 'Camote Diggers'—ethical questions waiting for answers|url=https://lifestyle.inquirer.net/339944/botongs-camote-diggers-ethical-questions-waiting-for-answers/|access-date=20 November 2021|newspaper=[[Philippine Daily Inquirer]]|date=7 July 2019}}</ref> == Sarɗi e nokku == Camote Diggers heddii ko timmaani, o resndaa e nder suudu Botong Fransisko haa hitaande 1973, nde debbo Fransisko rokki hooreejo leydi ndii e oon sahaa, e debbo mum gadano Imelda Marcos, golle naalankaagal ɗee. Marcos en ko ballooɓe Fransisko, golle maɓɓe cakkitiiɗe ɗe ɓe njamiraa ko Nguurndam Ferdinand Marcos.<ref name="ethical">{{cite news|last1=Ocampo|first1=Ambeth R.|author1-link=Ambeth Ocampo|title=Botong's 'Camote Diggers'—ethical questions waiting for answers|url=https://lifestyle.inquirer.net/339944/botongs-camote-diggers-ethical-questions-waiting-for-answers/|access-date=20 November 2021|newspaper=[[Philippine Daily Inquirer]]|date=7 July 2019}}</ref>Ndeen nde fawaa e nder galle laamorɗo Malacañang, e nder suudu sara janngirde hooreejo leydi ndii.<ref name="ancx2">{{cite news|last1=Oreña-Drilon|first1=Ces|title=Consigner of Botong painting says artwork was sold to him by a senator's son|url=https://www.abs-cbn.com/ancx/culture/spotlight/06/28/19/ancxclusive-consigner-of-botong-painting-says-artwork-was-sold-to-him-by-a-senators-son|access-date=20 November 2021|work=ANCX|date=29 June 2019}}{{failed verification|date=October 2024}}</ref> E hitaande 2004, Camote Diggers ina joginoo ɓiy senaateer gooto, yeeynoo ɗum gonnooɗo guwerneer banke mawɗo biyeteeɗo Jaime C. Laya.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref> Golle naalankaagal ɗee ñamlaama to suudu defte Yuchengco tuggi 2011 haa 2019 e nder koolol ngol naalankooɓe ngenndiiji ceertuɗi mbaɗata.<ref name="ancx">{{cite news|last1=Oreña-Drilon|first1=Ces|title=Consigner of Botong painting says artwork was sold to him by a senator's son|url=https://www.abs-cbn.com/ancx/culture/spotlight/06/28/19/ancxclusive-consigner-of-botong-painting-says-artwork-was-sold-to-him-by-a-senators-son|access-date=20 November 2021|work=ANCX|date=29 June 2019}}{{failed verification|date=October 2024}}</ref> E hitaande 2012, natal ngal kadi hollitaama e nder retrospective keeriiɗo e naalanke biyeteeɗo Botong Francisco: Leñol miijotoongol to suudu defte Ayala ngol caggal ɗuum yaltinaa e catal mum kollirgol.<ref>{{Citation|title=Botong Francisco: A Nation Imagined|place=Makati City|publisher=Ayala Foundation, Inc.|year=2012|isbn=9789718551837}}</ref> E hitaande 2019, Camote Diggers soodaama e nder galle laamorɗo Leon, to Manila, fotde ₱23,4 miliyoŋ, tawi ina heen njoɓdi soodoowo.<ref name="to-go-to-national2">{{cite news|last1=Nakpil|first1=Lisa Guerrero|title=Botong Francisco's 'Camote Diggers' to go to national institution|url=https://www.philstar.com/lifestyle/sunday-life/2019/06/23/1928881/botong-franciscos-camote-diggers-go-national-institution|access-date=20 November 2021|work=The Philippine Star|date=23 June 2019}}</ref>Kono iwdi golle naalankaagal ɗee wonti luural e ronooɓe Francisco ina cikki wonde nate ɗee ina poti wonde to Malacañang.<ref>{{cite news|last1=Aguinaldo|first1=Sandra|title=Botong's work 'Camote Diggers' auctioned off at P23.4M amid looming controversy|url=https://www.gmanetwork.com/news/lifestyle/artandculture/698580/botong-s-work-camote-diggers-auctioned-off-at-p21m-amid-looming-controversy/story/|access-date=20 November 2021|work=GMA News|date=22 June 2019|language=en}}</ref><ref>{{cite news|last1=Aguinaldo|first1=Sandra|title=NCCA probing provenance of Botong's painting 'Camote Diggers'|url=https://www.gmanetwork.com/news/lifestyle/artandculture/699322/ncca-probing-provenance-of-botong-s-painting-camote-diggers/story/|access-date=20 November 2021|work=GMA News|date=29 June 2019|language=en}}</ref> Ɗum addani neldoowo oo, e dow yamiroore soodoowo mo soodi nate ɗee e nder njulaagu, rokkude Camote Diggers e musee ngenndiijo.<ref name="to-go-to-national">{{cite news|last1=Nakpil|first1=Lisa Guerrero|title=Botong Francisco's 'Camote Diggers' to go to national institution|url=https://www.philstar.com/lifestyle/sunday-life/2019/06/23/1928881/botong-franciscos-camote-diggers-go-national-institution|access-date=20 November 2021|work=The Philippine Star|date=23 June 2019}}</ref> == Tuugnorgal == jkbb4cklq7bnl41zeyv7to3b5y6a4n6 162008 161903 2026-04-09T21:26:40Z Isa Oumar 9821 162008 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Camote Diggers''' ko nate ɗe njoofaani, ɗe limtaa ko e nate cakkitiiɗe ɗe naalanke ngenndiijo Filipiin biyeteeɗo Botong Francisco waɗi ko adii maayde mum e hitaande 1969.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref> == Baawo == Natal ngal ina hollira debbo mawɗo e suka gorko ina njima camote (potato) {{Convert|88|x|149|cm|in|abbr=on}}.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref>Camote Diggers ko golle nebam e dow mbaydi 1969, fotde 88 cm × 149 cm (35 in × 59 in){{Convert|88|x|149|cm|in|abbr=on}}.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref>Camote Diggers ɓurɗo famɗude e timmuɗo ina woodi – nebam e dow naalankaagal canvas mo njuuteendi mum tolnii e 27 cm × 38 cm (11 in × 15 in) kadi ina waɗi ñalngu 1969. Ko ɓuri famɗude e mbaydi ndii ina waɗi binndi "To sehil am Tony Kayanan, ngam weltinde, Botong Francisco2" e ɓale mum. E wiyde daartoowo e gardotooɗo Ambeth Ocampo, ɓuuɓnude debbo mawɗo oo e gorko oo, mo o wiyi ina waawi wonde ɓiyiiko, ko firo e caɗeele miskineeɓe. Ocampo ɓeydi heen wonde boɗeejo, daneejo, e daneejo gonɗo caggal oo, ina foti hollirde bannge Filipiin, ko ɗum huunde maantiniinde e "republique men mettuɗo, ndeen e jooni.<ref name="ethical2">{{cite news|last1=Ocampo|first1=Ambeth R.|author1-link=Ambeth Ocampo|title=Botong's 'Camote Diggers'—ethical questions waiting for answers|url=https://lifestyle.inquirer.net/339944/botongs-camote-diggers-ethical-questions-waiting-for-answers/|access-date=20 November 2021|newspaper=[[Philippine Daily Inquirer]]|date=7 July 2019}}</ref> == Sarɗi e nokku == Camote Diggers heddii ko timmaani, o resndaa e nder suudu Botong Fransisko haa hitaande 1973, nde debbo Fransisko rokki hooreejo leydi ndii e oon sahaa, e debbo mum gadano Imelda Marcos, golle naalankaagal ɗee. Marcos en ko ballooɓe Fransisko, golle maɓɓe cakkitiiɗe ɗe ɓe njamiraa ko Nguurndam Ferdinand Marcos.<ref name="ethical">{{cite news|last1=Ocampo|first1=Ambeth R.|author1-link=Ambeth Ocampo|title=Botong's 'Camote Diggers'—ethical questions waiting for answers|url=https://lifestyle.inquirer.net/339944/botongs-camote-diggers-ethical-questions-waiting-for-answers/|access-date=20 November 2021|newspaper=[[Philippine Daily Inquirer]]|date=7 July 2019}}</ref>Ndeen nde fawaa e nder galle laamorɗo Malacañang, e nder suudu sara janngirde hooreejo leydi ndii.<ref name="ancx2">{{cite news|last1=Oreña-Drilon|first1=Ces|title=Consigner of Botong painting says artwork was sold to him by a senator's son|url=https://www.abs-cbn.com/ancx/culture/spotlight/06/28/19/ancxclusive-consigner-of-botong-painting-says-artwork-was-sold-to-him-by-a-senators-son|access-date=20 November 2021|work=ANCX|date=29 June 2019}}{{failed verification|date=October 2024}}</ref> E hitaande 2004, Camote Diggers ina joginoo ɓiy senaateer gooto, yeeynoo ɗum gonnooɗo guwerneer banke mawɗo biyeteeɗo Jaime C. Laya.<ref>{{cite web|title=Extraordinary Experiences Of The Prevailing Zeitgeist|url=https://lifestyleasia.onemega.com/leon-gallery-spectacular-mid-year-auction-2019/|website=Lifestyle Asia|access-date=20 November 2021|date=14 June 2019}}</ref> Golle naalankaagal ɗee ñamlaama to suudu defte Yuchengco tuggi 2011 haa 2019 e nder koolol ngol naalankooɓe ngenndiiji ceertuɗi mbaɗata.<ref name="ancx">{{cite news|last1=Oreña-Drilon|first1=Ces|title=Consigner of Botong painting says artwork was sold to him by a senator's son|url=https://www.abs-cbn.com/ancx/culture/spotlight/06/28/19/ancxclusive-consigner-of-botong-painting-says-artwork-was-sold-to-him-by-a-senators-son|access-date=20 November 2021|work=ANCX|date=29 June 2019}}{{failed verification|date=October 2024}}</ref> E hitaande 2012, natal ngal kadi hollitaama e nder retrospective keeriiɗo e naalanke biyeteeɗo Botong Francisco: Leñol miijotoongol to suudu defte Ayala ngol caggal ɗuum yaltinaa e catal mum kollirgol.<ref>{{Citation|title=Botong Francisco: A Nation Imagined|place=Makati City|publisher=Ayala Foundation, Inc.|year=2012|isbn=9789718551837}}</ref> E hitaande 2019, Camote Diggers soodaama e nder galle laamorɗo Leon, to Manila, fotde ₱23,4 miliyoŋ, tawi ina heen njoɓdi soodoowo.<ref name="to-go-to-national2">{{cite news|last1=Nakpil|first1=Lisa Guerrero|title=Botong Francisco's 'Camote Diggers' to go to national institution|url=https://www.philstar.com/lifestyle/sunday-life/2019/06/23/1928881/botong-franciscos-camote-diggers-go-national-institution|access-date=20 November 2021|work=The Philippine Star|date=23 June 2019}}</ref>Kono iwdi golle naalankaagal ɗee wonti luural e ronooɓe Francisco ina cikki wonde nate ɗee ina poti wonde to Malacañang.<ref>{{cite news|last1=Aguinaldo|first1=Sandra|title=Botong's work 'Camote Diggers' auctioned off at P23.4M amid looming controversy|url=https://www.gmanetwork.com/news/lifestyle/artandculture/698580/botong-s-work-camote-diggers-auctioned-off-at-p21m-amid-looming-controversy/story/|access-date=20 November 2021|work=GMA News|date=22 June 2019|language=en}}</ref><ref>{{cite news|last1=Aguinaldo|first1=Sandra|title=NCCA probing provenance of Botong's painting 'Camote Diggers'|url=https://www.gmanetwork.com/news/lifestyle/artandculture/699322/ncca-probing-provenance-of-botong-s-painting-camote-diggers/story/|access-date=20 November 2021|work=GMA News|date=29 June 2019|language=en}}</ref> Ɗum addani neldoowo oo, e dow yamiroore soodoowo mo soodi nate ɗee e nder njulaagu, rokkude Camote Diggers e musee ngenndiijo.<ref name="to-go-to-national">{{cite news|last1=Nakpil|first1=Lisa Guerrero|title=Botong Francisco's 'Camote Diggers' to go to national institution|url=https://www.philstar.com/lifestyle/sunday-life/2019/06/23/1928881/botong-franciscos-camote-diggers-go-national-institution|access-date=20 November 2021|work=The Philippine Star|date=23 June 2019}}</ref> == Tuugnorgal == 3g3t3a0s7c0qgrr0wom1nlmcpsoagnp Shannan Click 0 39333 161890 2026-04-09T16:47:43Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Shannan Marie Click jibinaa ko ñalnde 17 noowammbar 1983. O feeñii e jaayɗe keewɗe hakkunde leyɗeele ɗe Vogue (ina heen Vogue Italia) e jaayndeeji 2008, 2009, 2010 e 2011 e nder jaayɗe Victoria Secret. Nguurndam e jiytugol puɗɗagol Click jibinaa ko ñalnde 17 noowammbar 1983, to wuro wiyeteengo San Dimas, to Kaliforni. Ko agent gooto yiyti mo nde o woni to Huntington Beach. Kugal Gig mawɗo gadano mo Click waɗi ko e GUESS?. Hitaande fawtii heen, o..." 161890 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Shannan Marie Click jibinaa ko ñalnde 17 noowammbar 1983. O feeñii e jaayɗe keewɗe hakkunde leyɗeele ɗe Vogue (ina heen Vogue Italia) e jaayndeeji 2008, 2009, 2010 e 2011 e nder jaayɗe Victoria Secret. Nguurndam e jiytugol puɗɗagol Click jibinaa ko ñalnde 17 noowammbar 1983, to wuro wiyeteengo San Dimas, to Kaliforni. Ko agent gooto yiyti mo nde o woni to Huntington Beach. Kugal Gig mawɗo gadano mo Click waɗi ko e GUESS?. Hitaande fawtii heen, o fuɗɗii golle makko e nder dingiral winnderewal, omo yahra e diisnondirooɓe hono Miu Miu, Prada, Alexander McQueen, e Luella Bartley. O yahri ko e yontaaji goɗɗi ngam galleeji keewɗi, ko wayi no Yves Saint Laurent, Dior Cosmetics, Chanel, e Louis Vuitton. Golle makko cakkitiiɗe e kampaañ ina njeyaa heen : Pepe Jeans, Pretty mo Elizabeth Arden waɗi, GAP, e Tommy Hilfiger. Kampaañuuji goɗɗi ina njeyaa heen : Levi’s, Emporio Armani, H&M, Dolce & Gabbana, Burberry, Dior Cosmetics, e Biotherm. Nguurndam neɗɗo Click fuɗɗii jokkondirde e fijoowo Engele biyeteeɗo Jack Huston ko e hitaande 2011.Click e Huston ina njogii ɓiɗɗo debbo e ɓiɗɗo gorko. Ɓeeɗoo ɗiɗo njibinaama e hitaande 2022 to Las Vegas. Tuugnorgal 9d3au44008jni1qpa56pfrqkerjd3v7 161891 161890 2026-04-09T16:48:51Z Ilya Discuss 10103 161891 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Shannan Marie Click jibinaa''' ko ñalnde 17 noowammbar 1983. O feeñii e jaayɗe keewɗe hakkunde leyɗeele ɗe Vogue (ina heen Vogue Italia) e jaayndeeji 2008, 2009, 2010 e 2011 e nder jaayɗe Victoria Secret. == Nguurndam e jiytugol puɗɗagol == Click jibinaa ko ñalnde 17 noowammbar 1983, to wuro wiyeteengo San Dimas, to Kaliforni. Ko agent gooto yiyti mo nde o woni to Huntington Beach. == Kugal == Gig mawɗo gadano mo Click waɗi ko e GUESS?. Hitaande fawtii heen, o fuɗɗii golle makko e nder dingiral winnderewal, omo yahra e diisnondirooɓe hono Miu Miu, Prada, Alexander McQueen, e Luella Bartley. O yahri ko e yontaaji goɗɗi ngam galleeji keewɗi, ko wayi no Yves Saint Laurent, Dior Cosmetics, Chanel, e Louis Vuitton. Golle makko cakkitiiɗe e kampaañ ina njeyaa heen : Pepe Jeans, Pretty mo Elizabeth Arden waɗi, GAP, e Tommy Hilfiger. Kampaañuuji goɗɗi ina njeyaa heen : Levi’s, Emporio Armani, H&M, Dolce & Gabbana, Burberry, Dior Cosmetics, e Biotherm. Nguurndam neɗɗo Click fuɗɗii jokkondirde e fijoowo Engele biyeteeɗo Jack Huston ko e hitaande 2011.Click e Huston ina njogii ɓiɗɗo debbo e ɓiɗɗo gorko. Ɓeeɗoo ɗiɗo njibinaama e hitaande 2022 to Las Vegas. Tuugnorgal eera0fqhnnbkfyccxs4tr0apntub8xj 161892 161891 2026-04-09T16:49:27Z Ilya Discuss 10103 161892 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Shannan Marie Click jibinaa''' ko ñalnde 17 noowammbar 1983. O feeñii e jaayɗe keewɗe hakkunde leyɗeele ɗe Vogue (ina heen Vogue Italia) e jaayndeeji 2008, 2009, 2010 e 2011 e nder jaayɗe Victoria Secret. == Nguurndam e jiytugol puɗɗagol == Click jibinaa ko ñalnde 17 noowammbar 1983, to wuro wiyeteengo San Dimas, to Kaliforni. Ko agent gooto yiyti mo nde o woni to Huntington Beach. == Kugal == Gig mawɗo gadano mo Click waɗi ko e GUESS?. Hitaande fawtii heen, o fuɗɗii golle makko e nder dingiral winnderewal, omo yahra e diisnondirooɓe hono Miu Miu, Prada, Alexander McQueen, e Luella Bartley. O yahri ko e yontaaji goɗɗi ngam galleeji keewɗi, ko wayi no Yves Saint Laurent, Dior Cosmetics, Chanel, e Louis Vuitton. Golle makko cakkitiiɗe e kampaañ ina njeyaa heen : Pepe Jeans, Pretty mo Elizabeth Arden waɗi, GAP, e Tommy Hilfiger. Kampaañuuji goɗɗi ina njeyaa heen : Levi’s, Emporio Armani, H&M, Dolce & Gabbana, Burberry, Dior Cosmetics, e Biotherm. == Nguurndam neɗɗo == Click fuɗɗii jokkondirde e fijoowo Engele biyeteeɗo Jack Huston ko e hitaande 2011.Click e Huston ina njogii ɓiɗɗo debbo e ɓiɗɗo gorko. Ɓeeɗoo ɗiɗo njibinaama e hitaande 2022 to Las Vegas. == Tuugnorgal == iyo5jksqobypg72ti9sukuk01awti6p 161893 161892 2026-04-09T16:50:49Z Ilya Discuss 10103 161893 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Shannan Marie Click jibinaa''' ko ñalnde 17 noowammbar 1983. O feeñii e jaayɗe keewɗe hakkunde leyɗeele ɗe Vogue (ina heen Vogue Italia) e jaayndeeji 2008, 2009, 2010 e 2011 e nder jaayɗe Victoria Secret.<ref>{{cite web|url=http://www.familytreelegends.com/records/calbirths?c=search&first=shannon&last=click&spelling=Exact&4_year=&4_month=0&4_day=0&5=&7=&SubmitSearch.x=58&SubmitSearch.y=25&SubmitSearch=Submit|title=Free Family Tree, Genealogy and Family History - MyHeritage|website=www.familytreelegends.com}}</ref> {{birth date and age|1983|11|17}}<ref name="fmd">{{FMD model|shannan_click}}</ref> == Nguurndam e jiytugol puɗɗagol == Click jibinaa ko ñalnde 17 noowammbar 1983, to wuro wiyeteengo San Dimas, to Kaliforni. Ko agent gooto yiyti mo nde o woni to Huntington Beach. == Kugal == Gig mawɗo gadano mo Click waɗi ko e GUESS?. Hitaande fawtii heen, o fuɗɗii golle makko e nder dingiral winnderewal, omo yahra e diisnondirooɓe hono Miu Miu, Prada, Alexander McQueen, e Luella Bartley. O yahri ko e yontaaji goɗɗi ngam galleeji keewɗi, ko wayi no Yves Saint Laurent, Dior Cosmetics, Chanel, e Louis Vuitton. Golle makko cakkitiiɗe e kampaañ ina njeyaa heen : Pepe Jeans, Pretty mo Elizabeth Arden waɗi, GAP, e Tommy Hilfiger. Kampaañuuji goɗɗi ina njeyaa heen : Levi’s, Emporio Armani, H&M, Dolce & Gabbana, Burberry, Dior Cosmetics, e Biotherm. == Nguurndam neɗɗo == Click fuɗɗii jokkondirde e fijoowo Engele biyeteeɗo Jack Huston ko e hitaande 2011.Click e Huston ina njogii ɓiɗɗo debbo e ɓiɗɗo gorko. Ɓeeɗoo ɗiɗo njibinaama e hitaande 2022 to Las Vegas. == Tuugnorgal == jgzi5qy207aukujjqjylsny202tpj68 161894 161893 2026-04-09T16:52:30Z Ilya Discuss 10103 161894 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Shannan Marie Click jibinaa''' ko ñalnde 17 noowammbar 1983. O feeñii e jaayɗe keewɗe hakkunde leyɗeele ɗe Vogue (ina heen Vogue Italia) e jaayndeeji 2008, 2009, 2010 e 2011 e nder jaayɗe Victoria Secret.<ref>{{cite web|url=http://www.familytreelegends.com/records/calbirths?c=search&first=shannon&last=click&spelling=Exact&4_year=&4_month=0&4_day=0&5=&7=&SubmitSearch.x=58&SubmitSearch.y=25&SubmitSearch=Submit|title=Free Family Tree, Genealogy and Family History - MyHeritage|website=www.familytreelegends.com}}</ref> {{birth date and age|1983|11|17}}<ref name="fmd">{{FMD model|shannan_click}}</ref> == Nguurndam e jiytugol puɗɗagol == Click jibinaa ko ñalnde 17 noowammbar 1983, to wuro wiyeteengo San Dimas, to Kaliforni. Ko agent gooto yiyti mo nde o woni to Huntington Beach.<ref name="NYmag">{{cite web|url=http://nymag.com/fashion/models/sclick/shannanclick/|title=Shannan Click|website=New York Magazine|access-date=December 5, 2019|archive-date=January 19, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170119140005/http://nymag.com/fashion/models/sclick/shannanclick/|url-status=dead}}</ref><ref name="NYmag" /> == Kugal == Gig mawɗo gadano mo Click waɗi ko e GUESS?. Hitaande fawtii heen, o fuɗɗii golle makko e nder dingiral winnderewal, omo yahra e diisnondirooɓe hono Miu Miu, Prada, Alexander McQueen, e Luella Bartley. O yahri ko e yontaaji goɗɗi ngam galleeji keewɗi, ko wayi no Yves Saint Laurent, Dior Cosmetics, Chanel, e Louis Vuitton. Golle makko cakkitiiɗe e kampaañ ina njeyaa heen : Pepe Jeans, Pretty mo Elizabeth Arden waɗi, GAP, e Tommy Hilfiger. Kampaañuuji goɗɗi ina njeyaa heen : Levi’s, Emporio Armani, H&M, Dolce & Gabbana, Burberry, Dior Cosmetics, e Biotherm. == Nguurndam neɗɗo == Click fuɗɗii jokkondirde e fijoowo Engele biyeteeɗo Jack Huston ko e hitaande 2011.Click e Huston ina njogii ɓiɗɗo debbo e ɓiɗɗo gorko. Ɓeeɗoo ɗiɗo njibinaama e hitaande 2022 to Las Vegas. == Tuugnorgal == 5s3s2wb1qz0nbganqa7kvs9jqsqq4ap 161895 161894 2026-04-09T16:54:43Z Ilya Discuss 10103 161895 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Shannan Marie Click jibinaa''' ko ñalnde 17 noowammbar 1983. O feeñii e jaayɗe keewɗe hakkunde leyɗeele ɗe Vogue (ina heen Vogue Italia) e jaayndeeji 2008, 2009, 2010 e 2011 e nder jaayɗe Victoria Secret.<ref>{{cite web|url=http://www.familytreelegends.com/records/calbirths?c=search&first=shannon&last=click&spelling=Exact&4_year=&4_month=0&4_day=0&5=&7=&SubmitSearch.x=58&SubmitSearch.y=25&SubmitSearch=Submit|title=Free Family Tree, Genealogy and Family History - MyHeritage|website=www.familytreelegends.com}}</ref> {{birth date and age|1983|11|17}}<ref name="fmd">{{FMD model|shannan_click}}</ref> == Nguurndam e jiytugol puɗɗagol == Click jibinaa ko ñalnde 17 noowammbar 1983, to wuro wiyeteengo San Dimas, to Kaliforni. Ko agent gooto yiyti mo nde o woni to Huntington Beach.<ref name="NYmag">{{cite web|url=http://nymag.com/fashion/models/sclick/shannanclick/|title=Shannan Click|website=New York Magazine|access-date=December 5, 2019|archive-date=January 19, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170119140005/http://nymag.com/fashion/models/sclick/shannanclick/|url-status=dead}}</ref><ref name="NYmag" /> == Kugal == Gig mawɗo gadano mo Click waɗi ko e GUESS?. Hitaande fawtii heen, o fuɗɗii golle makko e nder dingiral winnderewal, omo yahra e diisnondirooɓe hono Miu Miu, Prada, Alexander McQueen, e Luella Bartley. O yahri ko e yontaaji goɗɗi ngam galleeji keewɗi, ko wayi no Yves Saint Laurent, Dior Cosmetics, Chanel, e Louis Vuitton. Golle makko cakkitiiɗe e kampaañ ina njeyaa heen : Pepe Jeans, Pretty mo Elizabeth Arden waɗi, GAP, e Tommy Hilfiger. Kampaañuuji goɗɗi ina njeyaa heen : Levi’s, Emporio Armani, H&M, Dolce & Gabbana, Burberry, Dior Cosmetics, e Biotherm.<ref name="People">{{cite web|url=http://celebritybabies.people.com/2012/10/09/boardwalk-empire-jack-huston-shannan-click-pregnant-expecting-first-child/|title=Baby on the Way for Jack Huston and Shannan Click|work=[[People (magazine)|People]]|date=October 9, 2012}}</ref><ref>[http://celebritybabies.people.com/2016/01/19/jack-huston-shannan-click-welcome-son-cypress-night/ Jack Huston and Shannan Click Welcome Son Cypress Night], ''[[People (magazine)|People]]'', January 19, 2016.</ref><ref>{{Cite web|last=Gould|first=Jennifer|date=2024-11-04|title=Ex-Victoria's Secret model Shannan Click lists $2.9M NYC pad|url=https://nypost.com/2024/11/04/real-estate/ex-victorias-secret-model-shannan-click-lists-2-9m-nyc-pad/|access-date=2024-12-18|language=en-US}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Click fuɗɗii jokkondirde e fijoowo Engele biyeteeɗo Jack Huston ko e hitaande 2011.Click e Huston ina njogii ɓiɗɗo debbo e ɓiɗɗo gorko. Ɓeeɗoo ɗiɗo njibinaama e hitaande 2022 to Las Vegas. == Tuugnorgal == ljprzeb2gjea9jvfxryyudx470umqv4 SC Freiburg (women) 0 39334 161896 2026-04-09T16:58:48Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}SC Freiburg ko fedde fuku koyɗe fedde rewɓe Almaañ, jooɗiiɗo to Freiburg. Kippu oo ina fijira hannde e kawgel fuku koyɗe biyeteeɗo Frauen-Bundesliga. Taariindi golle ligue SC Freiburg Fulɓe Squad jooni oo Haa ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2026 Tesko : Banngeeji ina kollita kippu ngenndiijo no siforaa e kuule FIFA ; won heen ko seerti e ko famɗi fof ina kuutoree. Fulɓe ina mbaawi jogaade ko ɓuri ngenndi gooto mo wonaa FIFA. Alaa. Pos. Leñol Pijirlooj..." 161896 wikitext text/x-wiki {{Databox}}SC Freiburg ko fedde fuku koyɗe fedde rewɓe Almaañ, jooɗiiɗo to Freiburg. Kippu oo ina fijira hannde e kawgel fuku koyɗe biyeteeɗo Frauen-Bundesliga. Taariindi golle ligue SC Freiburg Fulɓe Squad jooni oo Haa ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2026 Tesko : Banngeeji ina kollita kippu ngenndiijo no siforaa e kuule FIFA ; won heen ko seerti e ko famɗi fof ina kuutoree. Fulɓe ina mbaawi jogaade ko ɓuri ngenndi gooto mo wonaa FIFA. Alaa. Pos. Leñol Pijirlooji 1 GK GER Laura Benkarth 2 DF GER Lisa Karl 3 DF GER Alina Akstmann 4 MF GER Meret Felde 5 DF SUI Juliya Stierli 6 MF AUT Nikol Ojukwu 7 MF GER Tessa ɓuuɓɗo 8 MF SUI Alena Bienz 9 FW SUI ko ɓiɗɗo leydi 10 MF GER Selina Vobiyan 12 DF GER ko Alisiya Gudorf 15 MF GER ko mawɗo leydi ndi Alaa. Pos. Leñol Pijirlooji 16 DF GER ko Ɓiɗɗo leydi 18 DF GER Miya-Lena Maas 19 DF GER Nia Szenk 20 FW SUI Leela Egli 22 FW AUT Lisa Kolb 23 FW GER ko Luka Birkholz 24 DF ISL Ingibjorg Sigurðardóttir 27 MF GER Sofiya Naatgol 31 FW GER Noora Ɓooyɗo 32 GK GER Saara-Liisa Dubel 33 GK GER ko Rebekka Aadama Gonnooɗo fiyooɓe Ngam heɓugo bayaanuuji fijooɓe jooni e ɓennuɓe, laaru Category:SC fijooɓe Freiburg (rewɓe). Almaañ Melani Beringer Siwis Marisa Brunner Almaañ Klara Bühl Almaañ Sara Dabritz Almaañ ko Merle Frohms Almaañ Giuli Gwinn Almaañ Anja Hegenawer Almaañ Turki Hasret Kayikçi Almaañ ko Rebekka Knaak Almaañ ko Melani Leupolz Almaañ Lina Magull Almaañ Juliyane Maiyer Almaañ Janina Minge Otiris Sara Puntigam Almaañ ko Verena Sweers Almaañ Sandra Starke Almaañ Kora Zicai Slowaaki Mariyam Korensiova Gollotooɓe e kippu Innde Darnde Gardiiɗo leydi Albani Edmond Kapllani Balloowo gardiiɗo Almaañ biyeteeɗo Nico Schneck Almaañ Sebastiyan Grunert Dominik Bergdorf, gardiiɗo gool Almaañ Koolaaɗo kuuɓal jokkondiral Almaañ Sandrino Braun-Shumacher Koolaaɗo kuuɓal Almaañ biyeteeɗo Tobias Galli Gardiiɗo departemaa Almaañ Birgit Bauer-Schick Gardiiɗo atletik Almaañ biyeteeɗo André Malinowski Gardiiɗo kippu nguu Almaañ Annika Miller Gardiiɗo kippu nguu Almaañ Silke Heckel Ekipaaji Doktoor Almaañ Doktoor Lisa Bode Almaañ Doktoor Markus Siegel Gardiiɗo fijirde e atletik Almaañ biyeteeɗo Carolin Schneider Daniyel Streif, ganndo ko faati e doosɗe leydi Almaañ Fisiyoloji Almaañ biyeteeɗo Nils Afflerbach Kaalirde jaayndeeji e gardiiɗo jaayndeeji ngam fuku koyɗe rewɓe Almaañ Niklas Batsch Tendinowo jgiv6yx4rt373034182vn1bn3hjst4q 161897 161896 2026-04-09T17:03:25Z Ilya Discuss 10103 161897 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''SC Freiburg''' ko fedde fuku koyɗe fedde rewɓe Almaañ, jooɗiiɗo to Freiburg. Kippu oo ina fijira hannde e kawgel fuku koyɗe biyeteeɗo Frauen-Bundesliga. Taariindi golle ligue SC Freiburg == Fulɓe == Squad jooni oo Haa ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2026 Tesko : Banngeeji ina kollita kippu ngenndiijo no siforaa e kuule FIFA ; won heen ko seerti e ko famɗi fof ina kuutoree. Fulɓe ina mbaawi jogaade ko ɓuri ngenndi gooto mo wonaa FIFA. Alaa. Pos. Leñol Pijirlooji 1 GK GER Laura Benkarth 2 DF GER Lisa Karl 3 DF GER Alina Akstmann 4 MF GER Meret Felde 5 DF SUI Juliya Stierli 6 MF AUT Nikol Ojukwu 7 MF GER Tessa ɓuuɓɗo 8 MF SUI Alena Bienz 9 FW SUI ko ɓiɗɗo leydi 10 MF GER Selina Vobiyan 12 DF GER ko Alisiya Gudorf 15 MF GER ko mawɗo leydi ndi Alaa. Pos. Leñol Pijirlooji 16 DF GER ko Ɓiɗɗo leydi 18 DF GER Miya-Lena Maas 19 DF GER Nia Szenk 20 FW SUI Leela Egli 22 FW AUT Lisa Kolb 23 FW GER ko Luka Birkholz 24 DF ISL Ingibjorg Sigurðardóttir 27 MF GER Sofiya Naatgol 31 FW GER Noora Ɓooyɗo 32 GK GER Saara-Liisa Dubel 33 GK GER ko Rebekka Aadama Gonnooɗo fiyooɓe Ngam heɓugo bayaanuuji fijooɓe jooni e ɓennuɓe, laaru Category:SC fijooɓe Freiburg (rewɓe). Almaañ Melani Beringer Siwis Marisa Brunner Almaañ Klara Bühl Almaañ Sara Dabritz Almaañ ko Merle Frohms Almaañ Giuli Gwinn Almaañ Anja Hegenawer Almaañ Turki Hasret Kayikçi Almaañ ko Rebekka Knaak Almaañ ko Melani Leupolz Almaañ Lina Magull Almaañ Juliyane Maiyer Almaañ Janina Minge Otiris Sara Puntigam Almaañ ko Verena Sweers Almaañ Sandra Starke Almaañ Kora Zicai Slowaaki Mariyam Korensiova Gollotooɓe e kippu Innde Darnde Gardiiɗo leydi Albani Edmond Kapllani Balloowo gardiiɗo Almaañ biyeteeɗo Nico Schneck Almaañ Sebastiyan Grunert Dominik Bergdorf, gardiiɗo gool Almaañ Koolaaɗo kuuɓal jokkondiral Almaañ Sandrino Braun-Shumacher Koolaaɗo kuuɓal Almaañ biyeteeɗo Tobias Galli Gardiiɗo departemaa Almaañ Birgit Bauer-Schick Gardiiɗo atletik Almaañ biyeteeɗo André Malinowski Gardiiɗo kippu nguu Almaañ Annika Miller Gardiiɗo kippu nguu Almaañ Silke Heckel Ekipaaji Doktoor Almaañ Doktoor Lisa Bode Almaañ Doktoor Markus Siegel Gardiiɗo fijirde e atletik Almaañ biyeteeɗo Carolin Schneider Daniyel Streif, ganndo ko faati e doosɗe leydi Almaañ Fisiyoloji Almaañ biyeteeɗo Nils Afflerbach Kaalirde jaayndeeji e gardiiɗo jaayndeeji ngam fuku koyɗe rewɓe Almaañ Niklas Batsch == Tendinowo == lsyfmkptc1j8ks3dqdqaiqny7jb2tt9 161898 161897 2026-04-09T17:04:17Z Ilya Discuss 10103 161898 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''SC Freiburg''' ko fedde fuku koyɗe fedde rewɓe Almaañ, jooɗiiɗo to Freiburg. Kippu oo ina fijira hannde e kawgel fuku koyɗe biyeteeɗo Frauen-Bundesliga. Taariindi golle ligue SC Freiburg == Fulɓe == Squad jooni oo Haa ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2026 Tesko : Banngeeji ina kollita kippu ngenndiijo no siforaa e kuule FIFA ; won heen ko seerti e ko famɗi fof ina kuutoree. Fulɓe ina mbaawi jogaade ko ɓuri ngenndi gooto mo wonaa FIFA. Alaa. Pos. Leñol Pijirlooji 1 GK GER Laura Benkarth 2 DF GER Lisa Karl 3 DF GER Alina Akstmann 4 MF GER Meret Felde 5 DF SUI Juliya Stierli 6 MF AUT Nikol Ojukwu 7 MF GER Tessa ɓuuɓɗo 8 MF SUI Alena Bienz 9 FW SUI ko ɓiɗɗo leydi 10 MF GER Selina Vobiyan 12 DF GER ko Alisiya Gudorf 15 MF GER ko mawɗo leydi ndi Alaa. Pos. Leñol Pijirlooji 16 DF GER ko Ɓiɗɗo leydi 18 DF GER Miya-Lena Maas 19 DF GER Nia Szenk 20 FW SUI Leela Egli 22 FW AUT Lisa Kolb 23 FW GER ko Luka Birkholz 24 DF ISL Ingibjorg Sigurðardóttir 27 MF GER Sofiya Naatgol 31 FW GER Noora Ɓooyɗo 32 GK GER Saara-Liisa Dubel 33 GK GER ko Rebekka Aadama == Gonnooɗo fiyooɓe == Ngam heɓugo bayaanuuji fijooɓe jooni e ɓennuɓe, laaru Category:SC fijooɓe Freiburg (rewɓe). Almaañ Melani Beringer Siwis Marisa Brunner Almaañ Klara Bühl == Almaañ Sara Dabritz == Almaañ ko Merle Frohms Almaañ Giuli Gwinn Almaañ Anja Hegenawer Almaañ Turki Hasret Kayikçi Almaañ ko Rebekka Knaak Almaañ ko Melani Leupolz Almaañ Lina Magull Almaañ Juliyane Maiyer Almaañ Janina Minge Otiris Sara Puntigam Almaañ ko Verena Sweers Almaañ Sandra Starke Almaañ Kora Zicai Slowaaki Mariyam Korensiova Gollotooɓe e kippu == Innde Darnde == Gardiiɗo leydi Albani Edmond Kapllani Balloowo gardiiɗo Almaañ biyeteeɗo Nico Schneck Almaañ Sebastiyan Grunert Dominik Bergdorf, gardiiɗo gool Almaañ Koolaaɗo kuuɓal jokkondiral Almaañ Sandrino Braun-Shumacher Koolaaɗo kuuɓal Almaañ biyeteeɗo Tobias Galli Gardiiɗo departemaa Almaañ Birgit Bauer-Schick Gardiiɗo atletik Almaañ biyeteeɗo André Malinowski Gardiiɗo kippu nguu Almaañ Annika Miller Gardiiɗo kippu nguu Almaañ Silke Heckel Ekipaaji Doktoor Almaañ Doktoor Lisa Bode Almaañ Doktoor Markus Siegel Gardiiɗo fijirde e atletik Almaañ biyeteeɗo Carolin Schneider Daniyel Streif, ganndo ko faati e doosɗe leydi Almaañ Fisiyoloji Almaañ biyeteeɗo Nils Afflerbach Kaalirde jaayndeeji e gardiiɗo jaayndeeji ngam fuku koyɗe rewɓe Almaañ Niklas Batsch == Tendinowo == iz4wuz4t8525tw82q8stjg0cs0gtgw2 Kim Hyo-joo 0 39335 161899 2026-04-09T17:10:03Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Kim Hyo-joo (Koree: 김효주; Hanja: 金孝周; Koree: [kim.çod͡ʑu]; jibinaa ko ñalnde 14 sulyee 1995), ganndiraaɗo kadi Hyo Joo Kim, ko golfoowo karallo Koree worgo, fiyoowo e Tour LPGA Koree. O heɓi njeenaari Evian Championship 2014 nde o waɗti limde limre ɓurnde famɗude e 18-hole e nder major e 61 e nder doggol gadanol ngol. Ko kawgel Evian 2014 woni yeewtere makko adannde mawnde. Caggal mum o jaɓi wonde tergal e LPGA Tour ngam hitaande 2015. Pr..." 161899 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kim Hyo-joo (Koree: 김효주; Hanja: 金孝周; Koree: [kim.çod͡ʑu]; jibinaa ko ñalnde 14 sulyee 1995), ganndiraaɗo kadi Hyo Joo Kim, ko golfoowo karallo Koree worgo, fiyoowo e Tour LPGA Koree. O heɓi njeenaari Evian Championship 2014 nde o waɗti limde limre ɓurnde famɗude e 18-hole e nder major e 61 e nder doggol gadanol ngol. Ko kawgel Evian 2014 woni yeewtere makko adannde mawnde. Caggal mum o jaɓi wonde tergal e LPGA Tour ngam hitaande 2015. Professionnel heɓi (27) LPGA mo Koree Tour heɓi (14) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Doggo(ɓe)-up 1 15 Abriil 2012 Lotte Mart Udditgol rewɓe (hono amateur) 66-67-73-66=272 −16 9 mboros Koree worgo Lewru Hyun-hee 2 16 Dec 2012 Ɓooygol 68-68-69=205 −11 2 jolɗe Koree worgo Kim Hye-youn 3 22 juin 2014 Kia ​​Motors Koree rewɓe Udditii 71-71-69-74=285 -3 2 stroke Koree worgo Bae Seon-woo 4 6 Juillet 2014 Kumho Tire Ladies Udditii 67-67-69=203 −13 7 jolɗe Koree worgo Ko Jin-young 5 3 ut 2014 Hanwha kaalis kiisɗo 69-69-76-69=283 −5 6 mborosaaji Koree worgo Lee Jung-min 6 12 Oktoobar 2014 Kaɓirɗe Hite Jinro 69-73-69-73=284 −4 Koree worgo ƴaañorgal Lee Jung-min 7 26 Okt 2014 KB Kaɓirɗe Hoodere Kaalis 69-71-67-69=276 −12 1 jolngo Koree worgo Inbee Park 8 14 Dec 2014 Ɓooygol 70-67-65=202 −14 2 jolɗe Koree worgo Chun In-gee 9 5 Jul 2015 Kumho Tire Ladies Udditii 68-66-72=206 −10 4 jolɗe Siin Shanshan Feng 10 18 Dec 2016 Ɓooygol 74-69-67=210 −6 2 jolɗe Koree worgo Jang Ha-na Koree worgo Lim Eun-bin 11 7 Juko 2020 Lotte Cantata Ladies Udditii 66-68-69-67=270 −18 Koree worgo Kim Sei-young 12 18 Oktoobar 2020 KB Kaɓirɗe Hoodere Fedde Kaalis 66-69-69-75=279 −9 8 mboros Ko Jin-young 13 19 Sep 2021 Noddaango 68-67-66=201 −15 2 strokes Koree du Sud Hong Jung-min 14 31 Oktoobar 2021 Resooji SK Seokyung Ladies Classic 71-68-67-68=274 −14 1 stroke Koree du Sud Lee So-young LPGA mo Japon Tour heɓi (1) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Ɗiɗaɓo 1 10 Juko 2012 Suntory Ladies Udditii (hono no amateur nii) 71-71-68-61=271 −17 4 jolɗe iuaftmywd2g28iwzwtqbw9l2al1gcmc 161901 161899 2026-04-09T17:14:32Z Ilya Discuss 10103 161901 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kim Hyo-joo (Koree: 김효주; Hanja: 金孝周; Koree: [kim.çod͡ʑu]; jibinaa ko ñalnde 14 sulyee 1995), ganndiraaɗo kadi Hyo Joo Kim, ko golfoowo karallo Koree worgo, fiyoowo e Tour LPGA Koree. O heɓi njeenaari Evian Championship 2014 nde o waɗti limde limre ɓurnde famɗude e 18-hole e nder major e 61 e nder doggol gadanol ngol. Ko kawgel Evian 2014 woni yeewtere makko adannde mawnde. Caggal mum o jaɓi wonde tergal e LPGA Tour ngam hitaande 2015. Professionnel heɓi (27) LPGA mo Koree Tour heɓi (14) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Doggo(ɓe)-up 1 15 Abriil 2012 Lotte Mart Udditgol rewɓe (hono amateur) 66-67-73-66=272 −16 9 mboros Koree worgo Lewru Hyun-hee 2 16 Dec 2012 Ɓooygol 68-68-69=205 −11 2 jolɗe Koree worgo Kim Hye-youn 3 22 juin 2014 Kia ​​Motors Koree rewɓe Udditii 71-71-69-74=285 -3 2 stroke Koree worgo Bae Seon-woo 4 6 Juillet 2014 Kumho Tire Ladies Udditii 67-67-69=203 −13 7 jolɗe Koree worgo Ko Jin-young 5 3 ut 2014 Hanwha kaalis kiisɗo 69-69-76-69=283 −5 6 mborosaaji Koree worgo Lee Jung-min 6 12 Oktoobar 2014 Kaɓirɗe Hite Jinro 69-73-69-73=284 −4 Koree worgo ƴaañorgal Lee Jung-min 7 26 Okt 2014 KB Kaɓirɗe Hoodere Kaalis 69-71-67-69=276 −12 1 jolngo Koree worgo Inbee Park 8 14 Dec 2014 Ɓooygol 70-67-65=202 −14 2 jolɗe Koree worgo Chun In-gee 9 5 Jul 2015 Kumho Tire Ladies Udditii 68-66-72=206 −10 4 jolɗe Siin Shanshan Feng 10 18 Dec 2016 Ɓooygol 74-69-67=210 −6 2 jolɗe Koree worgo Jang Ha-na Koree worgo Lim Eun-bin 11 7 Juko 2020 Lotte Cantata Ladies Udditii 66-68-69-67=270 −18 Koree worgo Kim Sei-young 12 18 Oktoobar 2020 KB Kaɓirɗe Hoodere Fedde Kaalis 66-69-69-75=279 −9 8 mboros Ko Jin-young 13 19 Sep 2021 Noddaango 68-67-66=201 −15 2 strokes Koree du Sud Hong Jung-min 14 31 Oktoobar 2021 Resooji SK Seokyung Ladies Classic 71-68-67-68=274 −14 1 stroke Koree du Sud Lee So-young LPGA mo Japon Tour heɓi (1) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Ɗiɗaɓo 1 10 Juko 2012 Suntory Ladies Udditii (hono no amateur nii) 71-71-68-61=271 −17 4 jolɗe Rekorde LPGA Tour (1–2) No. Hitaande kawgel gaño Result 1 2018 U.S. rewɓe udditiiɓe Taylande Ariya Jutanugarn heɓi e par e ɓuuɓri nayaɓiri playoff ɓulli ɗiɗi kawrital playoff: Kim: 3-5=8 (F), 4-5, Jutanugarn: 4-4=8 (F), 4-4 2 2025 Kaɓirɗe Ford Amerik Lilia Vu Won e birdie e dow ɓuuɓri adanndi ɓeydaandi 3 2025 Kaɓirɗe Chevron Amerik Lindy Duncan Taylande Ariya Jutanugarn Japon Mao Saigo Siin Yin Ruoning Saigo heɓi birdie e ɓuuɓri adanndi ɓeydaandi Tour Orop rewɓe heɓi (3) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Ɗiɗaɓo Nasaraaku renndinde ($) 1 14 lewru Seeɗto 2014 Kaɓirɗe Evian^ 61-72-72-68=273 −11 1 jolngo Ostarali Karrie Webb 487 500 2 12 lewru Mbooy 2024 Seereer Kippu Aramco – Koree 68-70-68=206 −10 3 jolɗe Angalteer Charley Hull 75 000 3 11 mee 2025 Kaɓirɗe Aramco Koree 70-70-69=209 −7 2 jolɗe Siwis Kiara Tamburlini 225 000 ^ Ko nanndi e LPGA Tour Woɗɓe keɓii (1) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Ɗiɗaɓo 1 13 Septembre 2012 Ɗaɗi ɓuuɓɗi TLPGA Udditiiɗi (LPGA Taywan) (hono amateur) 69-68-70=207 −9 5 ƴattooje Taiwan Ssu-chia Cheng Kaɓirɗe mawɗe Nasaraaku (1) Hitaande Championnat Nafoore limre Margin Ɗiɗaɓo Nafoore's renndinde ($) 2014 Kaɓirɗe Evian −11 (61-72-72-68=273) 1 jolngo Ostarali Karrie Webb 487 500 Njeñtudi waktuuji Njeñtudi ndii wonaa e doggol sahaaji. Kawgel 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2023 2024 2025 Kaɓirɗe Chevron T11 T18 T40 TAƁDE T6 T28 T8 11 TAƁDE T2 U.S. Rewɓe Udditiiɓe TAƁE T38 TAƁE 2 TAƁE T20 TAƁE T6 T12 TAƊE Kaɓirɗe PGA rewɓe T9 TAƁDE TAƁDE T15 T7 T3 T5 T20 T16 WD Kaɓirɗe Evian 1 T20 T39 T14 T49 T2 T17 T3 T20 T12 T31 Rewɓe Angalteer udditi T13 TAƁDE T7 T22 T24 T15 T4 T29 T13 Daɗugo Top 10 Fijaani CUT = ŋakki taƴre feccere laawol WD = yalti T = haɓɓaama Samere Kawgel ngel heɓi 2ɓo 3ɓo Top-5 Top-10 Top-25 Kewuuji Taƴe mbaɗaama Kaɓirɗe Chevron 0 1 0 1 3 6 10 8 Udditgol rewɓe Amerik 0 1 0 1 2 4 10 5 Kaɓirɗe PGA rewɓe 0 0 1 2 4 7 10 7 Kaɓirɗe Evian 1 1 1 3 3 8 11 11 Udditgol rewɓe Angalteer 0 0 0 1 2 6 9 8 Hakke mum ko 1 3 2 8 14 31 50 39 Ko ɓuri heewde e taƴe jokkondirɗe mbaɗaama – 8 (PGA 2019 – Chevron 2022) Ko ɓuri juutde e limre 10 ɓurnde juutde – 2 (laabi ɗiɗi) Ciimtol golle LPGA Tour Duuɓi kawgel fiyi Cuts made* Winndi 2e 3e Top 10s Ɓuri moƴƴude timminde Ngalu ($) Kaalis doggol ranndo Toɓɓere hakkundeere Toɓɓere darnde 2012 4 4 0 0 1 T4 alaa ko woni heen 70,60 alaa ko woni heen 2013 2 0 0 0 1 T9 alaa ko woni heen 70,43 alaa ko woni heen 2014 4 4 1 0 0 4 1 n/a n/a 69,75 n/a 2015 24 22100919232211370,14 5 2016 27 23 1 0 1 6 1 753 638 20 70,97 24 T7 492 408 38 70,24 18 2018 22 18 01 012 753 439 25 71,61 60 2019 21 20 0 3 0 12 1 290 734 10 69,41 2 2020 Fijaani 2021 16 15 10 1 4 855 962 21 70,19 20 2022 17 15 1 0 3 8 1 1 533 497 11 69,39 2 2023 20201219122123856769,632 2024 18 15 0 0 3 T5 879 118 44 71,11 43 2025 18 15 1 3 0 7 1 1 737 466 13 69,87 5 Hakke^ 205 (2015) 181 (2015) 7 9 6 63 111 343 339 25 ^ Laamu gila e hitaande 2025[5][6][7] <nowiki>*</nowiki>Ina heen matchplay e kawgel goɗngel ngel taƴaaka. Ranndo aduna Darnde e nder limlebbi golf winndereyankoore rewɓe e darorɗe kala hitaande limlebbi. Hitaande Aduna ranking Fuɗɗoode 2012 41 hitaande 2013 2014 7 2015 9 2016 25 2017 48 2018 45 2019 13 2020 9 2021 9 2022 9 2023 7 23 2024 2025 8 Peeñgol ekipaaji Amateur Koppi Espirito Santo (ina lomtii Koree worgo) : 2012 (jaaltaaɓe) Aandi kugal Kuuɓal hakkunde leyɗeele (wakilaade Koree worgo): 2023, 2025 Tuugnorgal 7c227p1se8czc96oldlucst1o14ck71 161904 161901 2026-04-09T17:18:19Z Ilya Discuss 10103 161904 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kim Hyo-joo''' (Koree: 김효주; Hanja: 金孝周; Koree: [kim.çod͡ʑu]; jibinaa ko ñalnde 14 sulyee 1995), ganndiraaɗo kadi Hyo Joo Kim, ko golfoowo karallo Koree worgo, fiyoowo e Tour LPGA Koree. O heɓi njeenaari Evian Championship 2014 nde o waɗti limde limre ɓurnde famɗude e 18-hole e nder major e 61 e nder doggol gadanol ngol. Ko kawgel Evian 2014 woni yeewtere makko adannde mawnde. Caggal mum o jaɓi wonde tergal e LPGA Tour ngam hitaande 2015. Professionnel heɓi (27) LPGA mo Koree Tour heɓi (14) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Doggo(ɓe)-up 1 15 Abriil 2012 Lotte Mart Udditgol rewɓe (hono amateur) 66-67-73-66=272 −16 9 mboros Koree worgo Lewru Hyun-hee 2 16 Dec 2012 Ɓooygol 68-68-69=205 −11 2 jolɗe Koree worgo Kim Hye-youn 3 22 juin 2014 Kia ​​Motors Koree rewɓe Udditii 71-71-69-74=285 -3 2 stroke Koree worgo Bae Seon-woo 4 6 Juillet 2014 Kumho Tire Ladies Udditii 67-67-69=203 −13 7 jolɗe Koree worgo Ko Jin-young 5 3 ut 2014 Hanwha kaalis kiisɗo 69-69-76-69=283 −5 6 mborosaaji Koree worgo Lee Jung-min 6 12 Oktoobar 2014 Kaɓirɗe Hite Jinro 69-73-69-73=284 −4 Koree worgo ƴaañorgal Lee Jung-min 7 26 Okt 2014 KB Kaɓirɗe Hoodere Kaalis 69-71-67-69=276 −12 1 jolngo Koree worgo Inbee Park 8 14 Dec 2014 Ɓooygol 70-67-65=202 −14 2 jolɗe Koree worgo Chun In-gee 9 5 Jul 2015 Kumho Tire Ladies Udditii 68-66-72=206 −10 4 jolɗe Siin Shanshan Feng 10 18 Dec 2016 Ɓooygol 74-69-67=210 −6 2 jolɗe Koree worgo Jang Ha-na Koree worgo Lim Eun-bin 11 7 Juko 2020 Lotte Cantata Ladies Udditii 66-68-69-67=270 −18 Koree worgo Kim Sei-young 12 18 Oktoobar 2020 KB Kaɓirɗe Hoodere Fedde Kaalis 66-69-69-75=279 −9 8 mboros Ko Jin-young 13 19 Sep 2021 Noddaango 68-67-66=201 −15 2 strokes Koree du Sud Hong Jung-min 14 31 Oktoobar 2021 Resooji SK Seokyung Ladies Classic 71-68-67-68=274 −14 1 stroke Koree du Sud Lee So-young LPGA mo Japon Tour heɓi (1) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Ɗiɗaɓo 1 10 Juko 2012 Suntory Ladies Udditii (hono no amateur nii) 71-71-68-61=271 −17 4 jolɗe Rekorde LPGA Tour (1–2) No. Hitaande kawgel gaño Result 1 2018 U.S. rewɓe udditiiɓe Taylande Ariya Jutanugarn heɓi e par e ɓuuɓri nayaɓiri playoff ɓulli ɗiɗi kawrital playoff: Kim: 3-5=8 (F), 4-5, Jutanugarn: 4-4=8 (F), 4-4 2 2025 Kaɓirɗe Ford Amerik Lilia Vu Won e birdie e dow ɓuuɓri adanndi ɓeydaandi 3 2025 Kaɓirɗe Chevron Amerik Lindy Duncan Taylande Ariya Jutanugarn Japon Mao Saigo Siin Yin Ruoning Saigo heɓi birdie e ɓuuɓri adanndi ɓeydaandi Tour Orop rewɓe heɓi (3) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Ɗiɗaɓo Nasaraaku renndinde ($) 1 14 lewru Seeɗto 2014 Kaɓirɗe Evian^ 61-72-72-68=273 −11 1 jolngo Ostarali Karrie Webb 487 500 2 12 lewru Mbooy 2024 Seereer Kippu Aramco – Koree 68-70-68=206 −10 3 jolɗe Angalteer Charley Hull 75 000 3 11 mee 2025 Kaɓirɗe Aramco Koree 70-70-69=209 −7 2 jolɗe Siwis Kiara Tamburlini 225 000 ^ Ko nanndi e LPGA Tour Woɗɓe keɓii (1) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de == nasaraaku Ɗiɗaɓo == 1 13 Septembre 2012 Ɗaɗi ɓuuɓɗi TLPGA Udditiiɗi (LPGA Taywan) (hono amateur) 69-68-70=207 −9 5 ƴattooje Taiwan Ssu-chia Cheng == Kaɓirɗe mawɗe == Nasaraaku (1) Hitaande Championnat Nafoore limre Margin Ɗiɗaɓo Nafoore's renndinde ($) 2014 Kaɓirɗe Evian −11 (61-72-72-68=273) 1 jolngo Ostarali Karrie Webb 487 500 == Njeñtudi waktuuji == Njeñtudi ndii wonaa e doggol sahaaji. Kawgel 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2023 2024 2025 Kaɓirɗe Chevron T11 T18 T40 TAƁDE T6 T28 T8 11 TAƁDE T2 U.S. Rewɓe Udditiiɓe TAƁE T38 TAƁE 2 TAƁE T20 TAƁE T6 T12 TAƊE Kaɓirɗe PGA rewɓe T9 TAƁDE TAƁDE T15 T7 T3 T5 T20 T16 WD Kaɓirɗe Evian 1 T20 T39 T14 T49 T2 T17 T3 T20 T12 T31 Rewɓe Angalteer udditi T13 TAƁDE T7 T22 T24 T15 T4 T29 T13 == Daɗugo == Top 10 == Fijaani == CUT = ŋakki taƴre feccere laawol WD = yalti T = haɓɓaama == Samere == Kawgel ngel heɓi 2ɓo 3ɓo Top-5 Top-10 Top-25 Kewuuji Taƴe mbaɗaama Kaɓirɗe Chevron 0 1 0 1 3 6 10 8 Udditgol rewɓe Amerik 0 1 0 1 2 4 10 5 Kaɓirɗe PGA rewɓe 0 0 1 2 4 7 10 7 Kaɓirɗe Evian 1 1 1 3 3 8 11 11 Udditgol rewɓe Angalteer 0 0 0 1 2 6 9 8 Hakke mum ko 1 3 2 8 14 31 50 39 Ko ɓuri heewde e taƴe jokkondirɗe mbaɗaama – 8 (PGA 2019 – Chevron 2022) Ko ɓuri juutde e limre 10 ɓurnde juutde – 2 (laabi ɗiɗi) Ciimtol golle LPGA Tour == Duuɓi kawgel == fiyi Cuts made* Winndi 2e 3e Top 10s Ɓuri moƴƴude == timminde Ngalu == ($) Kaalis doggol ranndo Toɓɓere hakkundeere Toɓɓere darnde 2012 4 4 0 0 1 T4 alaa ko woni heen 70,60 alaa ko woni heen 2013 2 0 0 0 1 T9 alaa ko woni heen 70,43 alaa ko woni heen 2014 4 4 1 0 0 4 1 n/a n/a 69,75 n/a 2015 24 22100919232211370,14 5 2016 27 23 1 0 1 6 1 753 638 20 70,97 24 T7 492 408 38 70,24 18 2018 22 18 01 012 753 439 25 71,61 60 2019 21 20 0 3 0 12 1 290 734 10 69,41 2 2020 Fijaani 2021 16 15 10 1 4 855 962 21 70,19 20 2022 17 15 1 0 3 8 1 1 533 497 11 69,39 2 2023 20201219122123856769,632 2024 18 15 0 0 3 T5 879 118 44 71,11 43 2025 18 15 1 3 0 7 1 1 737 466 13 69,87 5 Hakke^ 205 (2015) 181 (2015) 7 9 6 63 111 343 339 25 ^ Laamu gila e hitaande 2025[5][6][7] <nowiki>*</nowiki>Ina heen matchplay e kawgel goɗngel ngel taƴaaka. Ranndo aduna Darnde e nder limlebbi golf winndereyankoore rewɓe e darorɗe kala hitaande limlebbi. Hitaande Aduna ranking Fuɗɗoode 2012 41 hitaande 2013 2014 7 2015 9 2016 25 2017 48 2018 45 2019 13 2020 9 2021 9 2022 9 2023 7 23 2024 2025 8 Peeñgol ekipaaji == Amateur == Koppi Espirito Santo (ina lomtii Koree worgo) : 2012 (jaaltaaɓe) == Aandi kugal == Kuuɓal hakkunde leyɗeele (wakilaade Koree worgo): 2023, 2025 == Tuugnorgal == 1qvqornfa5mkimwfviu9on2wtorrnje 161907 161904 2026-04-09T17:20:06Z Ilya Discuss 10103 161907 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kim Hyo-joo''' (Koree: 김효주; Hanja: 金孝周; Koree: [kim.çod͡ʑu]; jibinaa ko ñalnde 14 sulyee 1995), ganndiraaɗo kadi Hyo Joo Kim, ko golfoowo karallo Koree worgo, fiyoowo e Tour LPGA Koree. O heɓi njeenaari Evian Championship 2014 nde o waɗti limde limre ɓurnde famɗude e 18-hole e nder major e 61 e nder doggol gadanol ngol. Ko kawgel Evian 2014 woni yeewtere makko adannde mawnde. Caggal mum o jaɓi wonde tergal e LPGA Tour ngam hitaande 2015.<ref>{{cite news|url=https://www.espn.com/golf/story/_/id/11524546/teen-hyo-joo-kim-beats-karrie-webb-1-win-evian-championship|title=Teen Hyo-Joo Kim wins Evian title|work=ESPN|agency=Associated Press|date=14 September 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/golf/news/2014/12/qschool-final-rd-5-notes.aspx|title=Alison Lee, Minjee Lee Medal; Woods Gets LPGA Tour Membership|publisher=LPGA|date=7 December 2014}}</ref> Professionnel heɓi (27) LPGA mo Koree Tour heɓi (14) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Doggo(ɓe)-up 1 15 Abriil 2012 Lotte Mart Udditgol rewɓe (hono amateur) 66-67-73-66=272 −16 9 mboros Koree worgo Lewru Hyun-hee 2 16 Dec 2012 Ɓooygol 68-68-69=205 −11 2 jolɗe Koree worgo Kim Hye-youn 3 22 juin 2014 Kia ​​Motors Koree rewɓe Udditii 71-71-69-74=285 -3 2 stroke Koree worgo Bae Seon-woo 4 6 Juillet 2014 Kumho Tire Ladies Udditii 67-67-69=203 −13 7 jolɗe Koree worgo Ko Jin-young 5 3 ut 2014 Hanwha kaalis kiisɗo 69-69-76-69=283 −5 6 mborosaaji Koree worgo Lee Jung-min 6 12 Oktoobar 2014 Kaɓirɗe Hite Jinro 69-73-69-73=284 −4 Koree worgo ƴaañorgal Lee Jung-min 7 26 Okt 2014 KB Kaɓirɗe Hoodere Kaalis 69-71-67-69=276 −12 1 jolngo Koree worgo Inbee Park 8 14 Dec 2014 Ɓooygol 70-67-65=202 −14 2 jolɗe Koree worgo Chun In-gee 9 5 Jul 2015 Kumho Tire Ladies Udditii 68-66-72=206 −10 4 jolɗe Siin Shanshan Feng 10 18 Dec 2016 Ɓooygol 74-69-67=210 −6 2 jolɗe Koree worgo Jang Ha-na Koree worgo Lim Eun-bin 11 7 Juko 2020 Lotte Cantata Ladies Udditii 66-68-69-67=270 −18 Koree worgo Kim Sei-young 12 18 Oktoobar 2020 KB Kaɓirɗe Hoodere Fedde Kaalis 66-69-69-75=279 −9 8 mboros Ko Jin-young 13 19 Sep 2021 Noddaango 68-67-66=201 −15 2 strokes Koree du Sud Hong Jung-min 14 31 Oktoobar 2021 Resooji SK Seokyung Ladies Classic 71-68-67-68=274 −14 1 stroke Koree du Sud Lee So-young LPGA mo Japon Tour heɓi (1) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Ɗiɗaɓo 1 10 Juko 2012 Suntory Ladies Udditii (hono no amateur nii) 71-71-68-61=271 −17 4 jolɗe Rekorde LPGA Tour (1–2) No. Hitaande kawgel gaño Result 1 2018 U.S. rewɓe udditiiɓe Taylande Ariya Jutanugarn heɓi e par e ɓuuɓri nayaɓiri playoff ɓulli ɗiɗi kawrital playoff: Kim: 3-5=8 (F), 4-5, Jutanugarn: 4-4=8 (F), 4-4 2 2025 Kaɓirɗe Ford Amerik Lilia Vu Won e birdie e dow ɓuuɓri adanndi ɓeydaandi 3 2025 Kaɓirɗe Chevron Amerik Lindy Duncan Taylande Ariya Jutanugarn Japon Mao Saigo Siin Yin Ruoning Saigo heɓi birdie e ɓuuɓri adanndi ɓeydaandi Tour Orop rewɓe heɓi (3) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Ɗiɗaɓo Nasaraaku renndinde ($) 1 14 lewru Seeɗto 2014 Kaɓirɗe Evian^ 61-72-72-68=273 −11 1 jolngo Ostarali Karrie Webb 487 500 2 12 lewru Mbooy 2024 Seereer Kippu Aramco – Koree 68-70-68=206 −10 3 jolɗe Angalteer Charley Hull 75 000 3 11 mee 2025 Kaɓirɗe Aramco Koree 70-70-69=209 −7 2 jolɗe Siwis Kiara Tamburlini 225 000 ^ Ko nanndi e LPGA Tour Woɗɓe keɓii (1) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de == nasaraaku Ɗiɗaɓo == 1 13 Septembre 2012 Ɗaɗi ɓuuɓɗi TLPGA Udditiiɗi (LPGA Taywan) (hono amateur) 69-68-70=207 −9 5 ƴattooje Taiwan Ssu-chia Cheng == Kaɓirɗe mawɗe == Nasaraaku (1) Hitaande Championnat Nafoore limre Margin Ɗiɗaɓo Nafoore's renndinde ($) 2014 Kaɓirɗe Evian −11 (61-72-72-68=273) 1 jolngo Ostarali Karrie Webb 487 500 == Njeñtudi waktuuji == Njeñtudi ndii wonaa e doggol sahaaji. Kawgel 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2023 2024 2025 Kaɓirɗe Chevron T11 T18 T40 TAƁDE T6 T28 T8 11 TAƁDE T2 U.S. Rewɓe Udditiiɓe TAƁE T38 TAƁE 2 TAƁE T20 TAƁE T6 T12 TAƊE Kaɓirɗe PGA rewɓe T9 TAƁDE TAƁDE T15 T7 T3 T5 T20 T16 WD Kaɓirɗe Evian 1 T20 T39 T14 T49 T2 T17 T3 T20 T12 T31 Rewɓe Angalteer udditi T13 TAƁDE T7 T22 T24 T15 T4 T29 T13 == Daɗugo == Top 10 == Fijaani == CUT = ŋakki taƴre feccere laawol WD = yalti T = haɓɓaama == Samere == Kawgel ngel heɓi 2ɓo 3ɓo Top-5 Top-10 Top-25 Kewuuji Taƴe mbaɗaama Kaɓirɗe Chevron 0 1 0 1 3 6 10 8 Udditgol rewɓe Amerik 0 1 0 1 2 4 10 5 Kaɓirɗe PGA rewɓe 0 0 1 2 4 7 10 7 Kaɓirɗe Evian 1 1 1 3 3 8 11 11 Udditgol rewɓe Angalteer 0 0 0 1 2 6 9 8 Hakke mum ko 1 3 2 8 14 31 50 39 Ko ɓuri heewde e taƴe jokkondirɗe mbaɗaama – 8 (PGA 2019 – Chevron 2022) Ko ɓuri juutde e limre 10 ɓurnde juutde – 2 (laabi ɗiɗi) Ciimtol golle LPGA Tour == Duuɓi kawgel == fiyi Cuts made* Winndi 2e 3e Top 10s Ɓuri moƴƴude == timminde Ngalu == ($) Kaalis doggol ranndo Toɓɓere hakkundeere Toɓɓere darnde 2012 4 4 0 0 1 T4 alaa ko woni heen 70,60 alaa ko woni heen 2013 2 0 0 0 1 T9 alaa ko woni heen 70,43 alaa ko woni heen 2014 4 4 1 0 0 4 1 n/a n/a 69,75 n/a 2015 24 22100919232211370,14 5 2016 27 23 1 0 1 6 1 753 638 20 70,97 24 T7 492 408 38 70,24 18 2018 22 18 01 012 753 439 25 71,61 60 2019 21 20 0 3 0 12 1 290 734 10 69,41 2 2020 Fijaani 2021 16 15 10 1 4 855 962 21 70,19 20 2022 17 15 1 0 3 8 1 1 533 497 11 69,39 2 2023 20201219122123856769,632 2024 18 15 0 0 3 T5 879 118 44 71,11 43 2025 18 15 1 3 0 7 1 1 737 466 13 69,87 5 Hakke^ 205 (2015) 181 (2015) 7 9 6 63 111 343 339 25 ^ Laamu gila e hitaande 2025[5][6][7] <nowiki>*</nowiki>Ina heen matchplay e kawgel goɗngel ngel taƴaaka. Ranndo aduna Darnde e nder limlebbi golf winndereyankoore rewɓe e darorɗe kala hitaande limlebbi. Hitaande Aduna ranking Fuɗɗoode 2012 41 hitaande 2013 2014 7 2015 9 2016 25 2017 48 2018 45 2019 13 2020 9 2021 9 2022 9 2023 7 23 2024 2025 8 Peeñgol ekipaaji == Amateur == Koppi Espirito Santo (ina lomtii Koree worgo) : 2012 (jaaltaaɓe) == Aandi kugal == Kuuɓal hakkunde leyɗeele (wakilaade Koree worgo): 2023, 2025 == Tuugnorgal == 4vuahnt0ijhr9k2jh6belyi54abq60y 161909 161907 2026-04-09T17:22:21Z Ilya Discuss 10103 161909 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kim Hyo-joo''' (Koree: 김효주; Hanja: 金孝周; Koree: [kim.çod͡ʑu]; jibinaa ko ñalnde 14 sulyee 1995), ganndiraaɗo kadi Hyo Joo Kim, ko golfoowo karallo Koree worgo, fiyoowo e Tour LPGA Koree. O heɓi njeenaari Evian Championship 2014 nde o waɗti limde limre ɓurnde famɗude e 18-hole e nder major e 61 e nder doggol gadanol ngol. Ko kawgel Evian 2014 woni yeewtere makko adannde mawnde. Caggal mum o jaɓi wonde tergal e LPGA Tour ngam hitaande 2015.<ref>{{cite news|url=https://www.espn.com/golf/story/_/id/11524546/teen-hyo-joo-kim-beats-karrie-webb-1-win-evian-championship|title=Teen Hyo-Joo Kim wins Evian title|work=ESPN|agency=Associated Press|date=14 September 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/golf/news/2014/12/qschool-final-rd-5-notes.aspx|title=Alison Lee, Minjee Lee Medal; Woods Gets LPGA Tour Membership|publisher=LPGA|date=7 December 2014}}</ref> Professionnel heɓi (27) LPGA mo Koree Tour heɓi (14) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Doggo(ɓe)-up 1 15 Abriil 2012 Lotte Mart Udditgol rewɓe (hono amateur) 66-67-73-66=272 −16 9 mboros Koree worgo Lewru Hyun-hee 2 16 Dec 2012 Ɓooygol 68-68-69=205 −11 2 jolɗe Koree worgo Kim Hye-youn 3 22 juin 2014 Kia ​​Motors Koree rewɓe Udditii 71-71-69-74=285 -3 2 stroke Koree worgo Bae Seon-woo 4 6 Juillet 2014 Kumho Tire Ladies Udditii 67-67-69=203 −13 7 jolɗe Koree worgo Ko Jin-young 5 3 ut 2014 Hanwha kaalis kiisɗo 69-69-76-69=283 −5 6 mborosaaji Koree worgo Lee Jung-min 6 12 Oktoobar 2014 Kaɓirɗe Hite Jinro 69-73-69-73=284 −4 Koree worgo ƴaañorgal Lee Jung-min 7 26 Okt 2014 KB Kaɓirɗe Hoodere Kaalis 69-71-67-69=276 −12 1 jolngo Koree worgo Inbee Park 8 14 Dec 2014 Ɓooygol 70-67-65=202 −14 2 jolɗe Koree worgo Chun In-gee 9 5 Jul 2015 Kumho Tire Ladies Udditii 68-66-72=206 −10 4 jolɗe Siin Shanshan Feng 10 18 Dec 2016 Ɓooygol 74-69-67=210 −6 2 jolɗe Koree worgo Jang Ha-na Koree worgo Lim Eun-bin 11 7 Juko 2020 Lotte Cantata Ladies Udditii 66-68-69-67=270 −18 Koree worgo Kim Sei-young 12 18 Oktoobar 2020 KB Kaɓirɗe Hoodere Fedde Kaalis 66-69-69-75=279 −9 8 mboros Ko Jin-young 13 19 Sep 2021 Noddaango 68-67-66=201 −15 2 strokes Koree du Sud Hong Jung-min 14 31 Oktoobar 2021 Resooji SK Seokyung Ladies Classic 71-68-67-68=274 −14 1 stroke Koree du Sud Lee So-young LPGA mo Japon Tour heɓi (1) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Ɗiɗaɓo 1 10 Juko 2012 Suntory Ladies Udditii (hono no amateur nii) 71-71-68-61=271 −17 4 jolɗe Rekorde LPGA Tour (1–2) No. Hitaande kawgel gaño Result 1 2018 U.S. rewɓe udditiiɓe Taylande Ariya Jutanugarn heɓi e par e ɓuuɓri nayaɓiri playoff ɓulli ɗiɗi kawrital playoff: Kim: 3-5=8 (F), 4-5, Jutanugarn: 4-4=8 (F), 4-4 2 2025 Kaɓirɗe Ford Amerik Lilia Vu Won e birdie e dow ɓuuɓri adanndi ɓeydaandi 3 2025 Kaɓirɗe Chevron Amerik Lindy Duncan Taylande Ariya Jutanugarn Japon Mao Saigo Siin Yin Ruoning Saigo heɓi birdie e ɓuuɓri adanndi ɓeydaandi Tour Orop rewɓe heɓi (3) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Ɗiɗaɓo Nasaraaku renndinde ($) 1 14 lewru Seeɗto 2014 Kaɓirɗe Evian^ 61-72-72-68=273 −11 1 jolngo Ostarali Karrie Webb 487 500 2 12 lewru Mbooy 2024 Seereer Kippu Aramco – Koree 68-70-68=206 −10 3 jolɗe Angalteer Charley Hull 75 000 3 11 mee 2025 Kaɓirɗe Aramco Koree 70-70-69=209 −7 2 jolɗe Siwis Kiara Tamburlini 225 000 ^ Ko nanndi e LPGA Tour Woɗɓe keɓii (1) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de == nasaraaku Ɗiɗaɓo == 1 13 Septembre 2012 Ɗaɗi ɓuuɓɗi TLPGA Udditiiɗi (LPGA Taywan) (hono amateur) 69-68-70=207 −9 5 ƴattooje Taiwan Ssu-chia Cheng == Kaɓirɗe mawɗe == Nasaraaku (1) Hitaande Championnat Nafoore limre Margin Ɗiɗaɓo Nafoore's renndinde ($) 2014 Kaɓirɗe Evian −11 (61-72-72-68=273) 1 jolngo Ostarali Karrie Webb 487 500 == Njeñtudi waktuuji == Njeñtudi ndii wonaa e doggol sahaaji. Kawgel 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2023 2024 2025 Kaɓirɗe Chevron T11 T18 T40 TAƁDE T6 T28 T8 11 TAƁDE T2 U.S. Rewɓe Udditiiɓe TAƁE T38 TAƁE 2 TAƁE T20 TAƁE T6 T12 TAƊE Kaɓirɗe PGA rewɓe T9 TAƁDE TAƁDE T15 T7 T3 T5 T20 T16 WD Kaɓirɗe Evian 1 T20 T39 T14 T49 T2 T17 T3 T20 T12 T31 Rewɓe Angalteer udditi T13 TAƁDE T7 T22 T24 T15 T4 T29 T13 == Daɗugo == Top 10 == Fijaani == CUT = ŋakki taƴre feccere laawol WD = yalti T = haɓɓaama == Samere == Kawgel ngel heɓi 2ɓo 3ɓo Top-5 Top-10 Top-25 Kewuuji Taƴe mbaɗaama Kaɓirɗe Chevron 0 1 0 1 3 6 10 8 Udditgol rewɓe Amerik 0 1 0 1 2 4 10 5 Kaɓirɗe PGA rewɓe 0 0 1 2 4 7 10 7 Kaɓirɗe Evian 1 1 1 3 3 8 11 11 Udditgol rewɓe Angalteer 0 0 0 1 2 6 9 8 Hakke mum ko 1 3 2 8 14 31 50 39 Ko ɓuri heewde e taƴe jokkondirɗe mbaɗaama – 8 (PGA 2019 – Chevron 2022) Ko ɓuri juutde e limre 10 ɓurnde juutde – 2 (laabi ɗiɗi) Ciimtol golle LPGA Tour == Duuɓi kawgel == fiyi Cuts made* Winndi 2e 3e Top 10s Ɓuri moƴƴude == timminde Ngalu == ($) Kaalis doggol ranndo Toɓɓere hakkundeere Toɓɓere darnde 2012 4 4 0 0 1 T4 alaa ko woni heen 70,60 alaa ko woni heen 2013 2 0 0 0 1 T9 alaa ko woni heen 70,43 alaa ko woni heen 2014 4 4 1 0 0 4 1 n/a n/a 69,75 n/a 2015 24 22100919232211370,14 5 2016 27 23 1 0 1 6 1 753 638 20 70,97 24 T7 492 408 38 70,24 18 2018 22 18 01 012 753 439 25 71,61 60 2019 21 20 0 3 0 12 1 290 734 10 69,41 2 2020 Fijaani 2021 16 15 10 1 4 855 962 21 70,19 20 2022 17 15 1 0 3 8 1 1 533 497 11 69,39 2 2023 20201219122123856769,632 2024 18 15 0 0 3 T5 879 118 44 71,11 43 2025 18 15 1 3 0 7 1 1 737 466 13 69,87 5 Hakke^ 205 (2015) 181 (2015) 7 9 6 63 111 343 339 25 ^ Laamu gila e hitaande 2025 <nowiki>*</nowiki>Ina heen matchplay e kawgel goɗngel ngel taƴaaka. Ranndo aduna Darnde e nder limlebbi golf winndereyankoore rewɓe e darorɗe kala hitaande limlebbi. Hitaande Aduna ranking Fuɗɗoode 2012 41 hitaande 2013 2014 7<ref>{{Cite web|title=Hyo Joo Kim Holds off Nelly Korda for a Wire-to-Wire Win in the Fortinet Founders Cup|url=https://www.lpga.com/news/2026/hyo-joo-kim-holds-off-nelly-korda-for-a-wire-to-wire-win-in-the-fortinet-founders-cup|publisher=LPGA|agency=Associated Press|date=22 March 2026|access-date=30 March 2026}}</ref> 2015 9 2016 25 2017 48 2018 45 2019 13 2020 9 2021 9 2022 9 2023 7 23 2024 2025 8 Peeñgol ekipaaji == Amateur == Koppi Espirito Santo (ina lomtii Koree worgo) : 2012 (jaaltaaɓe) == Aandi kugal == Kuuɓal hakkunde leyɗeele (wakilaade Koree worgo): 2023, 2025 == Tuugnorgal == fqdni02no3gbvpgs4dmun38ucev3vs4 161910 161909 2026-04-09T17:23:47Z Ilya Discuss 10103 161910 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kim Hyo-joo''' (Koree: 김효주; Hanja: 金孝周; Koree: [kim.çod͡ʑu]; jibinaa ko ñalnde 14 sulyee 1995), ganndiraaɗo kadi Hyo Joo Kim, ko golfoowo karallo Koree worgo, fiyoowo e Tour LPGA Koree. O heɓi njeenaari Evian Championship 2014 nde o waɗti limde limre ɓurnde famɗude e 18-hole e nder major e 61 e nder doggol gadanol ngol. Ko kawgel Evian 2014 woni yeewtere makko adannde mawnde. Caggal mum o jaɓi wonde tergal e LPGA Tour ngam hitaande 2015.<ref>{{cite news|url=https://www.espn.com/golf/story/_/id/11524546/teen-hyo-joo-kim-beats-karrie-webb-1-win-evian-championship|title=Teen Hyo-Joo Kim wins Evian title|work=ESPN|agency=Associated Press|date=14 September 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/golf/news/2014/12/qschool-final-rd-5-notes.aspx|title=Alison Lee, Minjee Lee Medal; Woods Gets LPGA Tour Membership|publisher=LPGA|date=7 December 2014}}</ref> Professionnel heɓi (27) LPGA mo Koree Tour heɓi (14) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Doggo(ɓe)-up 1 15 Abriil 2012 Lotte Mart Udditgol rewɓe (hono amateur) 66-67-73-66=272 −16 9 mboros Koree worgo Lewru Hyun-hee 2 16 Dec 2012 Ɓooygol 68-68-69=205 −11 2 jolɗe Koree worgo Kim Hye-youn 3 22 juin 2014 Kia ​​Motors Koree rewɓe Udditii 71-71-69-74=285 -3 2 stroke Koree worgo Bae Seon-woo 4 6 Juillet 2014 Kumho Tire Ladies Udditii 67-67-69=203 −13 7 jolɗe Koree worgo Ko Jin-young 5 3 ut 2014 Hanwha kaalis kiisɗo 69-69-76-69=283 −5 6 mborosaaji Koree worgo Lee Jung-min 6 12 Oktoobar 2014 Kaɓirɗe Hite Jinro 69-73-69-73=284 −4 Koree worgo ƴaañorgal Lee Jung-min<ref>{{Cite web|url=https://www.lpga.com/news/2026/hyo-joo-kim-tops-nelly-korda-again-and-wins-on-lpga-for-2nd-straight-week|title=Hyo Joo Kim Tops Nelly Korda Again and Wins on LPGA for 2nd Straight Week|publisher=LPGA|agency=Associated Press|date=29 March 2026|access-date=30 March 2026}}</ref> 7 26 Okt 2014 KB Kaɓirɗe Hoodere Kaalis 69-71-67-69=276 −12 1 jolngo Koree worgo Inbee Park 8 14 Dec 2014 Ɓooygol 70-67-65=202 −14 2 jolɗe Koree worgo Chun In-gee 9 5 Jul 2015 Kumho Tire Ladies Udditii 68-66-72=206 −10 4 jolɗe Siin Shanshan Feng 10 18 Dec 2016 Ɓooygol 74-69-67=210 −6 2 jolɗe Koree worgo Jang Ha-na Koree worgo Lim Eun-bin 11 7 Juko 2020 Lotte Cantata Ladies Udditii 66-68-69-67=270 −18 Koree worgo Kim Sei-young 12 18 Oktoobar 2020 KB Kaɓirɗe Hoodere Fedde Kaalis 66-69-69-75=279 −9 8 mboros Ko Jin-young 13 19 Sep 2021 Noddaango 68-67-66=201 −15 2 strokes Koree du Sud Hong Jung-min 14 31 Oktoobar 2021 Resooji SK Seokyung Ladies Classic 71-68-67-68=274 −14 1 stroke Koree du Sud Lee So-young LPGA mo Japon Tour heɓi (1) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Ɗiɗaɓo 1 10 Juko 2012 Suntory Ladies Udditii (hono no amateur nii) 71-71-68-61=271 −17 4 jolɗe Rekorde LPGA Tour (1–2) No. Hitaande kawgel gaño Result 1 2018 U.S. rewɓe udditiiɓe Taylande Ariya Jutanugarn heɓi e par e ɓuuɓri nayaɓiri playoff ɓulli ɗiɗi kawrital playoff: Kim: 3-5=8 (F), 4-5, Jutanugarn: 4-4=8 (F), 4-4 2 2025 Kaɓirɗe Ford Amerik Lilia Vu Won e birdie e dow ɓuuɓri adanndi ɓeydaandi 3 2025 Kaɓirɗe Chevron Amerik Lindy Duncan Taylande Ariya Jutanugarn Japon Mao Saigo Siin Yin Ruoning Saigo heɓi birdie e ɓuuɓri adanndi ɓeydaandi Tour Orop rewɓe heɓi (3) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Ɗiɗaɓo Nasaraaku renndinde ($) 1 14 lewru Seeɗto 2014 Kaɓirɗe Evian^ 61-72-72-68=273 −11 1 jolngo Ostarali Karrie Webb 487 500 2 12 lewru Mbooy 2024 Seereer Kippu Aramco – Koree 68-70-68=206 −10 3 jolɗe Angalteer Charley Hull 75 000 3 11 mee 2025 Kaɓirɗe Aramco Koree 70-70-69=209 −7 2 jolɗe Siwis Kiara Tamburlini 225 000 ^ Ko nanndi e LPGA Tour Woɗɓe keɓii (1) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de == nasaraaku Ɗiɗaɓo == 1 13 Septembre 2012 Ɗaɗi ɓuuɓɗi TLPGA Udditiiɗi (LPGA Taywan) (hono amateur) 69-68-70=207 −9 5 ƴattooje Taiwan Ssu-chia Cheng == Kaɓirɗe mawɗe == Nasaraaku (1) Hitaande Championnat Nafoore limre Margin Ɗiɗaɓo Nafoore's renndinde ($) 2014 Kaɓirɗe Evian −11 (61-72-72-68=273) 1 jolngo Ostarali Karrie Webb 487 500 == Njeñtudi waktuuji == Njeñtudi ndii wonaa e doggol sahaaji. Kawgel 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2023 2024 2025 Kaɓirɗe Chevron T11 T18 T40 TAƁDE T6 T28 T8 11 TAƁDE T2 U.S. Rewɓe Udditiiɓe TAƁE T38 TAƁE 2 TAƁE T20 TAƁE T6 T12 TAƊE Kaɓirɗe PGA rewɓe T9 TAƁDE TAƁDE T15 T7 T3 T5 T20 T16 WD Kaɓirɗe Evian 1 T20 T39 T14 T49 T2 T17 T3 T20 T12 T31 Rewɓe Angalteer udditi T13 TAƁDE T7 T22 T24 T15 T4 T29 T13 == Daɗugo == Top 10 == Fijaani == CUT = ŋakki taƴre feccere laawol WD = yalti T = haɓɓaama == Samere == Kawgel ngel heɓi 2ɓo 3ɓo Top-5 Top-10 Top-25 Kewuuji Taƴe mbaɗaama Kaɓirɗe Chevron 0 1 0 1 3 6 10 8 Udditgol rewɓe Amerik 0 1 0 1 2 4 10 5 Kaɓirɗe PGA rewɓe 0 0 1 2 4 7 10 7 Kaɓirɗe Evian 1 1 1 3 3 8 11 11 Udditgol rewɓe Angalteer 0 0 0 1 2 6 9 8 Hakke mum ko 1 3 2 8 14 31 50 39 Ko ɓuri heewde e taƴe jokkondirɗe mbaɗaama – 8 (PGA 2019 – Chevron 2022) Ko ɓuri juutde e limre 10 ɓurnde juutde – 2 (laabi ɗiɗi) Ciimtol golle LPGA Tour == Duuɓi kawgel == fiyi Cuts made* Winndi 2e 3e Top 10s Ɓuri moƴƴude == timminde Ngalu == ($) Kaalis doggol ranndo Toɓɓere hakkundeere Toɓɓere darnde 2012 4 4 0 0 1 T4 alaa ko woni heen 70,60 alaa ko woni heen 2013 2 0 0 0 1 T9 alaa ko woni heen 70,43 alaa ko woni heen 2014 4 4 1 0 0 4 1 n/a n/a 69,75 n/a 2015 24 22100919232211370,14 5 2016 27 23 1 0 1 6 1 753 638 20 70,97 24 T7 492 408 38 70,24 18 2018 22 18 01 012 753 439 25 71,61 60 2019 21 20 0 3 0 12 1 290 734 10 69,41 2 2020 Fijaani 2021 16 15 10 1 4 855 962 21 70,19 20 2022 17 15 1 0 3 8 1 1 533 497 11 69,39 2 2023 20201219122123856769,632 2024 18 15 0 0 3 T5 879 118 44 71,11 43 2025 18 15 1 3 0 7 1 1 737 466 13 69,87 5 Hakke^ 205 (2015) 181 (2015) 7 9 6 63 111 343 339 25 ^ Laamu gila e hitaande 2025 <nowiki>*</nowiki>Ina heen matchplay e kawgel goɗngel ngel taƴaaka. Ranndo aduna Darnde e nder limlebbi golf winndereyankoore rewɓe e darorɗe kala hitaande limlebbi. Hitaande Aduna ranking Fuɗɗoode 2012 41 hitaande 2013 2014 7<ref>{{Cite web|title=Hyo Joo Kim Holds off Nelly Korda for a Wire-to-Wire Win in the Fortinet Founders Cup|url=https://www.lpga.com/news/2026/hyo-joo-kim-holds-off-nelly-korda-for-a-wire-to-wire-win-in-the-fortinet-founders-cup|publisher=LPGA|agency=Associated Press|date=22 March 2026|access-date=30 March 2026}}</ref> 2015 9 2016 25 2017 48 2018 45 2019 13 2020 9 2021 9 2022 9 2023 7 23 2024 2025 8 Peeñgol ekipaaji == Amateur == Koppi Espirito Santo (ina lomtii Koree worgo) : 2012 (jaaltaaɓe) == Aandi kugal == Kuuɓal hakkunde leyɗeele (wakilaade Koree worgo): 2023, 2025 == Tuugnorgal == ibr2pcb06ok29pz070obo1vrcpa1fod 161913 161910 2026-04-09T17:26:09Z Ilya Discuss 10103 161913 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kim Hyo-joo''' (Koree: 김효주; Hanja: 金孝周; Koree: [kim.çod͡ʑu]; jibinaa ko ñalnde 14 sulyee 1995), ganndiraaɗo kadi Hyo Joo Kim, ko golfoowo karallo Koree worgo, fiyoowo e Tour LPGA Koree. O heɓi njeenaari Evian Championship 2014 nde o waɗti limde limre ɓurnde famɗude e 18-hole e nder major e 61 e nder doggol gadanol ngol. Ko kawgel Evian 2014 woni yeewtere makko adannde mawnde. Caggal mum o jaɓi wonde tergal e LPGA Tour ngam hitaande 2015.<ref>{{cite news|url=https://www.espn.com/golf/story/_/id/11524546/teen-hyo-joo-kim-beats-karrie-webb-1-win-evian-championship|title=Teen Hyo-Joo Kim wins Evian title|work=ESPN|agency=Associated Press|date=14 September 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/golf/news/2014/12/qschool-final-rd-5-notes.aspx|title=Alison Lee, Minjee Lee Medal; Woods Gets LPGA Tour Membership|publisher=LPGA|date=7 December 2014}}</ref> Professionnel heɓi (27) LPGA mo Koree Tour heɓi (14) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Doggo(ɓe)-up 1 15 Abriil 2012 Lotte Mart Udditgol rewɓe (hono amateur) 66-67-73-66=272 −16 9 mboros Koree worgo Lewru Hyun-hee 2 16 Dec 2012 Ɓooygol 68-68-69=205 −11 2 jolɗe Koree worgo Kim Hye-youn 3 22 juin 2014 Kia ​​Motors Koree rewɓe Udditii 71-71-69-74=285 -3 2 stroke Koree worgo Bae Seon-woo 4 6 Juillet 2014 Kumho Tire Ladies Udditii 67-67-69=203 −13 7 jolɗe Koree worgo Ko Jin-young 5 3 ut 2014 Hanwha kaalis kiisɗo 69-69-76-69=283 −5 6 mborosaaji Koree worgo Lee Jung-min 6 12 Oktoobar 2014 Kaɓirɗe Hite Jinro 69-73-69-73=284 −4 Koree worgo ƴaañorgal Lee Jung-min<ref>{{Cite web|url=https://www.lpga.com/news/2026/hyo-joo-kim-tops-nelly-korda-again-and-wins-on-lpga-for-2nd-straight-week|title=Hyo Joo Kim Tops Nelly Korda Again and Wins on LPGA for 2nd Straight Week|publisher=LPGA|agency=Associated Press|date=29 March 2026|access-date=30 March 2026}}</ref> 7 26 Okt 2014 KB Kaɓirɗe Hoodere Kaalis 69-71-67-69=276 −12 1 jolngo Koree worgo Inbee Park 8 14 Dec 2014 Ɓooygol 70-67-65=202 −14 2 jolɗe Koree worgo Chun In-gee 9 5 Jul 2015 Kumho Tire Ladies Udditii 68-66-72=206 −10 4 jolɗe Siin Shanshan Feng 10 18 Dec 2016 Ɓooygol 74-69-67=210 −6 2 jolɗe Koree worgo Jang Ha-na Koree worgo Lim Eun-bin 11 7 Juko 2020 Lotte Cantata Ladies Udditii 66-68-69-67=270 −18 Koree worgo Kim Sei-young 12 18 Oktoobar 2020 KB Kaɓirɗe Hoodere Fedde Kaalis 66-69-69-75=279 −9 8 mboros Ko Jin-young 13 19 Sep 2021 Noddaango 68-67-66=201 −15 2 strokes Koree du Sud Hong Jung-min 14 31 Oktoobar 2021 Resooji SK Seokyung Ladies Classic 71-68-67-68=274 −14 1 stroke Koree du Sud Lee So-young LPGA mo Japon Tour heɓi (1)<ref>{{cite web|url=https://www.lpga.com/athletes/hyo-joo-kim/98236/results|title=Hyo Joo Kim results|publisher=LPGA|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lpga.com/stats-and-rankings/money-and-finishes#tab-list|title=Career Money|publisher=LPGA|access-date=23 December 2025}}</ref> No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Ɗiɗaɓo 1 10 Juko 2012 Suntory Ladies Udditii (hono no amateur nii) 71-71-68-61=271 −17 4 jolɗe Rekorde LPGA Tour (1–2) No. Hitaande kawgel gaño Result 1 2018 U.S. rewɓe udditiiɓe Taylande Ariya Jutanugarn heɓi e par e ɓuuɓri nayaɓiri playoff ɓulli ɗiɗi kawrital playoff: Kim: 3-5=8 (F), 4-5, Jutanugarn: 4-4=8 (F), 4-4 2 2025 Kaɓirɗe Ford Amerik Lilia Vu Won e birdie e dow ɓuuɓri adanndi ɓeydaandi 3 2025 Kaɓirɗe Chevron Amerik Lindy Duncan Taylande Ariya Jutanugarn Japon Mao Saigo Siin Yin Ruoning Saigo heɓi birdie e ɓuuɓri adanndi ɓeydaandi Tour Orop rewɓe heɓi (3) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de nasaraaku Ɗiɗaɓo Nasaraaku renndinde ($) 1 14 lewru Seeɗto 2014 Kaɓirɗe Evian^ 61-72-72-68=273 −11 1 jolngo Ostarali Karrie Webb 487 500 2 12 lewru Mbooy 2024 Seereer Kippu Aramco – Koree 68-70-68=206 −10 3 jolɗe Angalteer Charley Hull 75 000 3 11 mee 2025 Kaɓirɗe Aramco Koree 70-70-69=209 −7 2 jolɗe Siwis Kiara Tamburlini 225 000 ^ Ko nanndi e LPGA Tour Woɗɓe keɓii (1) No. Ñalngu Turno Jaaliiɗo limre To par Marge de == nasaraaku Ɗiɗaɓo == 1 13 Septembre 2012 Ɗaɗi ɓuuɓɗi TLPGA Udditiiɗi (LPGA Taywan) (hono amateur) 69-68-70=207 −9 5 ƴattooje Taiwan Ssu-chia Cheng == Kaɓirɗe mawɗe == Nasaraaku (1) Hitaande Championnat Nafoore limre Margin Ɗiɗaɓo Nafoore's renndinde ($) 2014 Kaɓirɗe Evian −11 (61-72-72-68=273) 1 jolngo Ostarali Karrie Webb 487 500 == Njeñtudi waktuuji == Njeñtudi ndii wonaa e doggol sahaaji. Kawgel 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2023 2024 2025 Kaɓirɗe Chevron T11 T18 T40 TAƁDE T6 T28 T8 11 TAƁDE T2 U.S. Rewɓe Udditiiɓe TAƁE T38 TAƁE 2 TAƁE T20 TAƁE T6 T12 TAƊE Kaɓirɗe PGA rewɓe T9 TAƁDE TAƁDE T15 T7 T3 T5 T20 T16 WD Kaɓirɗe Evian 1 T20 T39 T14 T49 T2 T17 T3 T20 T12 T31 Rewɓe Angalteer udditi T13 TAƁDE T7 T22 T24 T15 T4 T29 T13 == Daɗugo == Top 10 == Fijaani == CUT = ŋakki taƴre feccere laawol WD = yalti T = haɓɓaama == Samere == Kawgel ngel heɓi 2ɓo 3ɓo Top-5 Top-10 Top-25 Kewuuji Taƴe mbaɗaama Kaɓirɗe Chevron 0 1 0 1 3 6 10 8 Udditgol rewɓe Amerik 0 1 0 1 2 4 10 5 Kaɓirɗe PGA rewɓe 0 0 1 2 4 7 10 7 Kaɓirɗe Evian 1 1 1 3 3 8 11 11 Udditgol rewɓe Angalteer 0 0 0 1 2 6 9 8 Hakke mum ko 1 3 2 8 14 31 50 39 Ko ɓuri heewde e taƴe jokkondirɗe mbaɗaama – 8 (PGA 2019 – Chevron 2022) Ko ɓuri juutde e limre 10 ɓurnde juutde – 2 (laabi ɗiɗi) Ciimtol golle LPGA Tour == Duuɓi kawgel == fiyi Cuts made* Winndi 2e 3e Top 10s Ɓuri moƴƴude == timminde Ngalu == ($) Kaalis doggol ranndo Toɓɓere hakkundeere Toɓɓere darnde 2012 4 4 0 0 1 T4 alaa ko woni heen 70,60 alaa ko woni heen 2013 2 0 0 0 1 T9 alaa ko woni heen 70,43 alaa ko woni heen 2014 4 4 1 0 0 4 1 n/a n/a 69,75 n/a 2015 24 22100919232211370,14 5 2016 27 23 1 0 1 6 1 753 638 20 70,97 24 T7 492 408 38 70,24 18 2018 22 18 01 012 753 439 25 71,61 60 2019 21 20 0 3 0 12 1 290 734 10 69,41 2 2020 Fijaani 2021 16 15 10 1 4 855 962 21 70,19 20 2022 17 15 1 0 3 8 1 1 533 497 11 69,39 2 2023 20201219122123856769,632 2024 18 15 0 0 3 T5 879 118 44 71,11 43 2025 18 15 1 3 0 7 1 1 737 466 13 69,87 5 Hakke^ 205 (2015) 181 (2015) 7 9 6 63 111 343 339 25 ^ Laamu gila e hitaande 2025 <nowiki>*</nowiki>Ina heen matchplay e kawgel goɗngel ngel taƴaaka. Ranndo aduna Darnde e nder limlebbi golf winndereyankoore rewɓe e darorɗe kala hitaande limlebbi. Hitaande Aduna ranking Fuɗɗoode 2012 41 hitaande 2013 2014 7<ref>{{Cite web|title=Hyo Joo Kim Holds off Nelly Korda for a Wire-to-Wire Win in the Fortinet Founders Cup|url=https://www.lpga.com/news/2026/hyo-joo-kim-holds-off-nelly-korda-for-a-wire-to-wire-win-in-the-fortinet-founders-cup|publisher=LPGA|agency=Associated Press|date=22 March 2026|access-date=30 March 2026}}</ref> 2015 9 2016 25 2017 48 2018 45 2019 13 2020 9 2021 9 2022 9 2023 7 23 2024 2025 8 Peeñgol ekipaaji == Amateur == Koppi Espirito Santo (ina lomtii Koree worgo) : 2012 (jaaltaaɓe) == Aandi kugal == Kuuɓal hakkunde leyɗeele (wakilaade Koree worgo): 2023, 2025 == Tuugnorgal == rkucp050uktc44fjee1dyx1ih9aa7f5 Women's Legal History Biography Project 0 39336 161905 2026-04-09T17:19:08Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Gollotooɓe e defterdu Robert Crown to duɗal sariya Stanford, e ballondiral e porfeseer Barbara Babcock e almudɓe mum, mbaɗii lowre enternet ngam wallitde denndaangal yiɗɓe humpitaade ko fayti e rewɓe awokaaji e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Kuutorgal maggal mawngal ko nguurndam, janngugol nguurndam rewɓe awokaaji gooto gooto e dille e filosofiiji ɗi njiylotonoo e ɗi njiylotonoo. Clara Ɓooyɗo Foltz Eɓɓaande ndee fuɗɗorii ko e nguurndam gootol - nguurnda..." 161905 wikitext text/x-wiki Gollotooɓe e defterdu Robert Crown to duɗal sariya Stanford, e ballondiral e porfeseer Barbara Babcock e almudɓe mum, mbaɗii lowre enternet ngam wallitde denndaangal yiɗɓe humpitaade ko fayti e rewɓe awokaaji e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Kuutorgal maggal mawngal ko nguurndam, janngugol nguurndam rewɓe awokaaji gooto gooto e dille e filosofiiji ɗi njiylotonoo e ɗi njiylotonoo. Clara Ɓooyɗo Foltz Eɓɓaande ndee fuɗɗorii ko e nguurndam gootol - nguurndam Clara S. Foltz, debbo gadano awokaa to Kaliforni. E nder binndol nguurndam makko, binndoowo nguurndam Foltz, hono porfeseer Barbara Babcock, renndini ko heewi e humpitooji jowitiiɗi e toɓɓere makko e sahaaji ɗi o wuuri ɗii, haa teeŋti noon e rewɓe awokaaji woɗɓe ɓe o anndunoo. Ko ɗum waɗi, taƴre lowre ndee fof ina halfinaa Ms Foltz, ina waɗi binndanɗe makko e nder doggol nguurndam-in-progress. Indeks awokaaji rewɓe Indeks awokaaji rewɓe ko doggol denndaangal rewɓe awokaaji e nder mooɓondiral ngal haa jooni. Awokaaji pioneer en wonɓe e golle tawaaɗe e les tiitooɗe goɗɗe ina limtee e alkule. Ɓoɗɗude naatgol ngol ina nawta janngoowo oo nokkuuji goɗɗi e lowre ndee ɗo debbo oo yeewtetee. Tuugnorgal 3bh5mvckn88d4kcucg0tad1iinmgw46 161906 161905 2026-04-09T17:20:04Z SUZYFATIMA 13856 161906 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Gollotooɓe e defterdu Robert Crown to duɗal sariya Stanford,''' e ballondiral e porfeseer Barbara Babcock e almudɓe mum, mbaɗii lowre enternet ngam wallitde denndaangal yiɗɓe humpitaade ko fayti e rewɓe awokaaji e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Kuutorgal maggal mawngal ko nguurndam, janngugol nguurndam rewɓe awokaaji gooto gooto e dille e filosofiiji ɗi njiylotonoo e ɗi njiylotonoo. Clara Ɓooyɗo Foltz Eɓɓaande ndee fuɗɗorii ko e nguurndam gootol - nguurndam Clara S. Foltz, debbo gadano awokaa to Kaliforni. E nder binndol nguurndam makko, binndoowo nguurndam Foltz, hono porfeseer Barbara Babcock, renndini ko heewi e humpitooji jowitiiɗi e toɓɓere makko e sahaaji ɗi o wuuri ɗii, haa teeŋti noon e rewɓe awokaaji woɗɓe ɓe o anndunoo. Ko ɗum waɗi, taƴre lowre ndee fof ina halfinaa Ms Foltz, ina waɗi binndanɗe makko e nder doggol nguurndam-in-progress. Indeks awokaaji rewɓe Indeks awokaaji rewɓe ko doggol denndaangal rewɓe awokaaji e nder mooɓondiral ngal haa jooni. Awokaaji pioneer en wonɓe e golle tawaaɗe e les tiitooɗe goɗɗe ina limtee e alkule. Ɓoɗɗude naatgol ngol ina nawta janngoowo oo nokkuuji goɗɗi e lowre ndee ɗo debbo oo yeewtetee. == Tuugnorgal == k306g4uuf9o6oa9h33qieesgoa35vht 161908 161906 2026-04-09T17:22:17Z SUZYFATIMA 13856 161908 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Gollotooɓe e defterdu Robert Crown to duɗal sariya Stanford,''' e ballondiral e porfeseer Barbara Babcock e almudɓe mum, mbaɗii lowre enternet ngam wallitde denndaangal yiɗɓe humpitaade ko fayti e rewɓe awokaaji e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Kuutorgal maggal mawngal ko nguurndam, janngugol nguurndam rewɓe awokaaji gooto gooto e dille e filosofiiji ɗi njiylotonoo e ɗi njiylotonoo. Clara Ɓooyɗo Foltz Eɓɓaande ndee fuɗɗorii ko e nguurndam gootol - nguurndam Clara S. Foltz, debbo gadano awokaa to Kaliforni. E nder binndol nguurndam makko, binndoowo nguurndam Foltz, hono porfeseer Barbara Babcock, renndini ko heewi e humpitooji jowitiiɗi e toɓɓere makko e sahaaji ɗi o wuuri ɗii, haa teeŋti noon e rewɓe awokaaji woɗɓe ɓe o anndunoo. Ko ɗum waɗi, taƴre lowre ndee fof ina halfinaa Ms Foltz, ina waɗi binndanɗe makko e nder doggol nguurndam-in-progress. Indeks awokaaji rewɓe Indeks awokaaji rewɓe ko doggol denndaangal rewɓe awokaaji e nder mooɓondiral ngal haa jooni. Awokaaji pioneer en wonɓe e golle tawaaɗe e les tiitooɗe goɗɗe ina limtee e alkule. Ɓoɗɗude naatgol ngol ina nawta janngoowo oo nokkuuji goɗɗi e lowre ndee ɗo debbo oo yeewtetee.<ref>{{Cite journal|date=2007-10-30|title=Women's Legal History Biography Project|journal=Reference Reviews|volume=21|issue=8|pages=23|doi=10.1108/09504120710838804|issn=0950-4125}}</ref><ref>[http://www.law.stanford.edu/publications/projects/wlhbp/profiles.html Women’s Legal History (WLH) website!]</ref> == Tuugnorgal == <references /> 6emyljar3y35ald3u4b21qik7pxby6l Frida: A Biography of Frida Kahlo 0 39337 161911 2026-04-09T17:24:13Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Frida: Nguurndam Frida Kahlo ko deftere nde Hayden Herrera winndi e hitaande 1983, ko fayti e nguurndam naalanke Meksiknaajo biyeteeɗo Frida Kahlo, naalankaagal mum, e jokkondiral mum e naalanke biyeteeɗo Diego Rivera. Deftere ndee ina waɗi 25 boowe pecciraaɗe pecce jeegom, kam e fotooje Kahlo e nate mum. E nder kala taƴre, ina waɗi nate nguurndam Kahlo, koppiiji ɓataakeeji ɗi Kahlo winndi, e sifaaji e ƴeewndorɗe nate makko. Filmu mawɗo mo suudu 2002, Frida,..." 161911 wikitext text/x-wiki Frida: Nguurndam Frida Kahlo ko deftere nde Hayden Herrera winndi e hitaande 1983, ko fayti e nguurndam naalanke Meksiknaajo biyeteeɗo Frida Kahlo, naalankaagal mum, e jokkondiral mum e naalanke biyeteeɗo Diego Rivera. Deftere ndee ina waɗi 25 boowe pecciraaɗe pecce jeegom, kam e fotooje Kahlo e nate mum. E nder kala taƴre, ina waɗi nate nguurndam Kahlo, koppiiji ɓataakeeji ɗi Kahlo winndi, e sifaaji e ƴeewndorɗe nate makko. Filmu mawɗo mo suudu 2002, Frida, ƴettaa e deftere nde, ina holla Salma Hayek e Kahlo. Deftere ndee yalti ko e hitaande 2002, tawi ko mbaydi ɗiɗmiri ndi filmo oo ƴetti. Tuugnorgal coj95ihsw2lhtmmc7486easl7gl4kr4 161912 161911 2026-04-09T17:25:01Z SUZYFATIMA 13856 161912 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Frida: Nguurndam Frida Kahlo''' ko deftere nde Hayden Herrera winndi e hitaande 1983, ko fayti e nguurndam naalanke Meksiknaajo biyeteeɗo Frida Kahlo, naalankaagal mum, e jokkondiral mum e naalanke biyeteeɗo Diego Rivera. Deftere ndee ina waɗi 25 boowe pecciraaɗe pecce jeegom, kam e fotooje Kahlo e nate mum. E nder kala taƴre, ina waɗi nate nguurndam Kahlo, koppiiji ɓataakeeji ɗi Kahlo winndi, e sifaaji e ƴeewndorɗe nate makko. Filmu mawɗo mo suudu 2002, Frida, ƴettaa e deftere nde, ina holla Salma Hayek e Kahlo. Deftere ndee yalti ko e hitaande 2002, tawi ko mbaydi ɗiɗmiri ndi filmo oo ƴetti. == Tuugnorgal == 7ujnqct36yovvtxzo7ie7xksakbcfrc 161914 161912 2026-04-09T17:28:45Z SUZYFATIMA 13856 161914 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Frida: Nguurndam Frida Kahlo''' ko deftere nde Hayden Herrera winndi e hitaande 1983, ko fayti e nguurndam naalanke Meksiknaajo biyeteeɗo Frida Kahlo, naalankaagal mum, e jokkondiral mum e naalanke biyeteeɗo Diego Rivera. Deftere ndee ina waɗi 25 boowe pecciraaɗe pecce jeegom, kam e fotooje Kahlo e nate mum. E nder kala taƴre, ina waɗi nate nguurndam Kahlo, koppiiji ɓataakeeji ɗi Kahlo winndi, e sifaaji e ƴeewndorɗe nate makko. Filmu mawɗo mo suudu 2002, Frida, ƴettaa e deftere nde, ina holla Salma Hayek e Kahlo. Deftere ndee yalti ko e hitaande 2002, tawi ko mbaydi ɗiɗmiri ndi filmo oo ƴetti.<ref>{{cite journal|url=https://www.bustle.com/p/11-biographies-of-badass-women-to-inspire-you-to-kick-ass-make-good-art-change-the-world-10068194|title=11 Biographies Of Badass Women To Inspire You To Kick Ass, Make Good Art, And Change The World|last=Ahlin|first=Charlotte|date=13 August 2018|access-date=19 August 2018|journal=[[Bustle (magazine)|Bustle]]}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.indiatimes.com/trending/social-relevance/10-biographies-of-badass-women-that-are-bucket-list-worthy-351422.html|last=Archana|first=KC|date=18 August 2018|access-date=19 August 2018|newspaper=[[India Times]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20180818185153/https://www.indiatimes.com/trending/social-relevance/10-biographies-of-badass-women-that-are-bucket-list-worthy-351422.html|archive-date=18 August 2018|publisher=[[Times Internet Limited]]|title=10 Biographies Of Badass Women That Are Bucket List-Worthy}}</ref><ref name=":0">{{Cite book|last=Herrera|first=Hayden|title=Frida: a biography of Frida Kahlo|date=2002|publisher=Perennial|isbn=978-0-06-008589-6|edition=reprint|location=New York}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2002/10/25/movies/film-review-a-celebrated-artist-s-biography-on-the-verge-of-being-a-musical.html|title=FILM REVIEW; A Celebrated Artist's Biography, on the Verge of Being a Musical|last=Scott|first=A. O.|author-link=A. O. Scott|date=19 August 2000|access-date=19 August 2018|newspaper=[[NY Times]]|publisher=[[The New York Times Company]]}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/film/2010/jun/17/frida-reel-history|title=Frida: raises an eyebrow|first=Alex|last=von Tunzelmann|author-link=Alex von Tunzelmann|date=17 June 2010|access-date=19 August 2018|newspaper=[[The Guardian]]|publisher=[[Guardian News and Media Limited]]}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> r7s8e6e8km0s9t4dbo4oq8wo8801p4h Anna Bligh 0 39338 161915 2026-04-09T17:29:06Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Anna Maria Bligh''' (jibinaa ko ñalnde 14 sulyee 1960) ko lobbo Ostarali, gonnooɗo politikyanke, gonnooɗo hooreejo leydi Queensland 37ɓo, gardinooɗo laamu tuggi 2007 haa 2012 e gardagol lannda gollotooɓe Queensland. Ko kanko woni debbo gadano jogaade heen jappeere ndee. E hitaande 2017, o toɗɗaa hooreejo fedde bankeeji Ostarali. Bligh jibinaa ko to wuro Warwick, to leydi Queensland, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland. Ko adii nde o naa..." 161915 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anna Maria Bligh''' (jibinaa ko ñalnde 14 sulyee 1960) ko lobbo Ostarali, gonnooɗo politikyanke, gonnooɗo hooreejo leydi Queensland 37ɓo, gardinooɗo laamu tuggi 2007 haa 2012 e gardagol lannda gollotooɓe Queensland. Ko kanko woni debbo gadano jogaade heen jappeere ndee. E hitaande 2017, o toɗɗaa hooreejo fedde bankeeji Ostarali. Bligh jibinaa ko to wuro Warwick, to leydi Queensland, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland. Ko adii nde o naatata e politik o golliima e pelle renndo ceertuɗe. Bligh naati e suudu sarɗiiji leydi Queensland e woote diiwaan 1995, o heɓi jooɗorde Brisbane worgo. O artiraa e ministeer oo e hitaande 1998, e gardagol Peter Beattie, o wonti cukko hooreejo leydi ndii e hitaande 2005, o woni kadi gardiiɗo kaalis leydi ndii e hitaande 2006. Bligh lomtii Beattie e gardagol leydi ndii e hitaande 2007 – debbo gadano hooreejo leydi Queensland, tataɓo Ostarali. O ardii lannda Labour haa o heɓi nafoore e wooteeji diiwaan 2009, kono e wooteeji 2012 o dañii foolde mawnde, o habri wonde o woppii politik. Tuggi 2010 haa 2011, Bligh woniino hooreejo ngenndi lannda gollotooɓe to Ostarali. ==Nguurndam arano== Bligh jibinaa ko to wuro Warwick, to leydi Queensland. Ko o iwdi William Bligh, mo nganndu-ɗaa ko kañum woni guwerneer 4ɓo leydi New South Wales. Bligh mawni ko e Cote d’Or. Jibnaaɓe makko ceerti nde o yahrata e duuɓi 13. <ref>{{cite news|url=http://www.theaustralian.com.au/news/bligh-reveals-familys-dark-secret/story-e6frg6oo-1111115301483|first=Hedley|last=Thomas|title=Bligh reveals family's dark secret|date=12 January 2008|work=The Australian}}</ref>O janngi e duɗe katolik en haa hitaande 9, o miijii wonde debbo debbo. Gooto e taaniraaɓe makko wonti moñño, goɗɗo o naatii e suudu dewal. Kono noon, jikku eklesiya oo e yimve ceertuve (yumma mum nattii waawde 6etde Komuniyon) ina wiyee ina woɗɗina mo e yumma makko e eklesiya.<ref name="QMag">{{cite news|title=out of left field|date=3 June 2006|publisher=QWeekend Magazine|author=Jamie Walker|page=13}}</ref> Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland gila 1978, e hitaande 1981 Bligh heɓi Baccalauréat e ganndal.<ref>{{Cite web|date=2015-11-02|title=The Honourable Anna Bligh AC|url=https://alumni.uq.edu.au/story/1264/honourable-anna-bligh-ac|access-date=2025-05-20|website=alumni.uq.edu.au|language=en}}</ref> Bligh rewi e politik mum ko e hitaande mum adannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o yiyti seppo hakke marse e nder King George Square ɗo yimɓe ina piytoo e hoore mum e polis. Ndeen o yahi haa o naati e fedde wiyeteende Women’s Rights Collective nde kampaañ ngam ruttaade e laawɗingol ngam haɓaade ruttaade e politikaaji laamu Bjelke-Petersen. Darnde Bligh caggal ɗuum ko cukko hooreejo fedde rewɓe e nder fedde janngooɓe. Ndeen o dogi tikket woote biyeteeɗo EAT (Goomu golle jaŋde) e nder eɓɓaande nde o dañaani, ngam riiwtude fedde toppitiinde laamu nguu, tawi ko David Barbagallo, gardinooɗo laamu Goss garoowo oo ardii ɗum. Paul Lucas, janngoowo sariya, cukko hooreejo leydi Bligh garoowo, ina jeyaa e ekipaaji Barbagallo. Kippu makko e hitaande 1982 ina waɗi gonnooɗo jaagorgal jaŋde, heblo e naalankaagal biyeteeɗo Rod Welford. Anne Warner, gonnooɗo jaagorde garoowo e laamu Goss, ko jom birooji e oon sahaa e nder Dental ngal. Warner ɓooyaani wonti gooto e jannginooɓe politik Bligh mawɓe.<ref name="QMag2">{{cite news|title=out of left field|date=3 June 2006|publisher=QWeekend Magazine|author=Jamie Walker|page=13}}</ref> t75hipygvk2pbfxl3l2ebaj17dz0z7k Dictionary of Women Artists 0 39339 161916 2026-04-09T17:30:58Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Saggitorde rewɓe naalankooɓe ko saggitorde defte ɗiɗi, ina waɗi 600 naalanke debbo jibinaaɗo ko adii 1945, ina yahra e yontaaji hakkundeeji. Ko Delia Gaze yuɓɓini nde e 23 wasiyaaji e ko ina ɓura 100 ballitoowo. Gaze ko winndiyanke ngam Oxford Dictionnaire de Biographie Nationale o winndi binndanɗe keewɗe ɗe njaltinaa e hitaande 2004 e ODNB. Deftere nde ina yaaji no feewi e nder deftere naalankooɓe rewɓe hirnaange, ina jogii kadi heen miijo wonde nde ƴaa..." 161916 wikitext text/x-wiki Saggitorde rewɓe naalankooɓe ko saggitorde defte ɗiɗi, ina waɗi 600 naalanke debbo jibinaaɗo ko adii 1945, ina yahra e yontaaji hakkundeeji. Ko Delia Gaze yuɓɓini nde e 23 wasiyaaji e ko ina ɓura 100 ballitoowo. Gaze ko winndiyanke ngam Oxford Dictionnaire de Biographie Nationale o winndi binndanɗe keewɗe ɗe njaltinaa e hitaande 2004 e ODNB. Deftere nde ina yaaji no feewi e nder deftere naalankooɓe rewɓe hirnaange, ina jogii kadi heen miijo wonde nde ƴaañii e naalankooɓe hirnaange sabu caɗeele ɗe suɓagol ngol waɗi. Deftere ndee ina waɗi doggol naalankooɓe e doggol alkule e doggol sahaaji e bibliografi iwdiiji. Ko adii binndanɗe nguurndam ɗee ko limlebbi "wiɗtooji naatgol", ko huunde nde miijo wonngo ɓooyngo e nder wiɗtooji jinnaaɓe wonde rewɓe ina mbaawi renndineede e nder cate.[citation needed] Ina waɗi naalankooɓe rewɓe heewɓe cifaaɗe e binndanɗe ɗee, tawi binndanɗe mum en naatnaaka heen, sibu alaa ko heddii e binndanɗe ngam timminde sarɗiiji naatgol ɗii. Golle ɗee njiɗnoo ko jokkude e golle teskinɗe ɓennuɗe tawi ina heen 21 000 debbo pentoowo, sewnde, tappirde, e nate, ɗe Chris Petteys winndi, Saggitorde rewɓe naalankooɓe: Saggitorde hakkunde leyɗeele rewɓe naalankooɓe jibinɓe ko adii hitaande 1900, yaltinaande e hitaande 1985 wellcu the were-d e "lineers gooto" ɗi limotaako. E hitaande 2001, Gaze yaltinii deftere hesere "Concise" nde cuɓagol mum ɓuri famɗude e nder deftere wootere. Tuugnorgal hrb8t3rczgyakklg9om9d9u7eyf4a5m 161917 161916 2026-04-09T17:31:47Z SUZYFATIMA 13856 161917 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Saggitorde rewɓe naalankooɓe''' ko saggitorde defte ɗiɗi, ina waɗi 600 naalanke debbo jibinaaɗo ko adii 1945, ina yahra e yontaaji hakkundeeji. Ko Delia Gaze yuɓɓini nde e 23 wasiyaaji e ko ina ɓura 100 ballitoowo. Gaze ko winndiyanke ngam Oxford Dictionnaire de Biographie Nationale o winndi binndanɗe keewɗe ɗe njaltinaa e hitaande 2004 e ODNB. Deftere nde ina yaaji no feewi e nder deftere naalankooɓe rewɓe hirnaange, ina jogii kadi heen miijo wonde nde ƴaañii e naalankooɓe hirnaange sabu caɗeele ɗe suɓagol ngol waɗi. Deftere ndee ina waɗi doggol naalankooɓe e doggol alkule e doggol sahaaji e bibliografi iwdiiji. Ko adii binndanɗe nguurndam ɗee ko limlebbi "wiɗtooji naatgol", ko huunde nde miijo wonngo ɓooyngo e nder wiɗtooji jinnaaɓe wonde rewɓe ina mbaawi renndineede e nder cate.[citation needed] Ina waɗi naalankooɓe rewɓe heewɓe cifaaɗe e binndanɗe ɗee, tawi binndanɗe mum en naatnaaka heen, sibu alaa ko heddii e binndanɗe ngam timminde sarɗiiji naatgol ɗii. Golle ɗee njiɗnoo ko jokkude e golle teskinɗe ɓennuɗe tawi ina heen 21 000 debbo pentoowo, sewnde, tappirde, e nate, ɗe Chris Petteys winndi, Saggitorde rewɓe naalankooɓe: Saggitorde hakkunde leyɗeele rewɓe naalankooɓe jibinɓe ko adii hitaande 1900, yaltinaande e hitaande 1985 wellcu the were-d e "lineers gooto" ɗi limotaako. E hitaande 2001, Gaze yaltinii deftere hesere "Concise" nde cuɓagol mum ɓuri famɗude e nder deftere wootere. == Tuugnorgal == snzfj81t4xn8pazi712gxuffomumuaw 161918 161917 2026-04-09T17:33:43Z SUZYFATIMA 13856 161918 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Saggitorde rewɓe naalankooɓe''' ko saggitorde defte ɗiɗi, ina waɗi 600 naalanke debbo jibinaaɗo ko adii 1945, ina yahra e yontaaji hakkundeeji. Ko Delia Gaze yuɓɓini nde e 23 wasiyaaji e ko ina ɓura 100 ballitoowo. Gaze ko winndiyanke ngam Oxford Dictionnaire de Biographie Nationale o winndi binndanɗe keewɗe ɗe njaltinaa e hitaande 2004 e ODNB. Deftere nde ina yaaji no feewi e nder deftere naalankooɓe rewɓe hirnaange, ina jogii kadi heen miijo wonde nde ƴaañii e naalankooɓe hirnaange sabu caɗeele ɗe suɓagol ngol waɗi. Deftere ndee ina waɗi doggol naalankooɓe e doggol alkule e doggol sahaaji e bibliografi iwdiiji. Ko adii binndanɗe nguurndam ɗee ko limlebbi "wiɗtooji naatgol", ko huunde nde miijo wonngo ɓooyngo e nder wiɗtooji jinnaaɓe wonde rewɓe ina mbaawi renndineede e nder cate.[citation needed] Ina waɗi naalankooɓe rewɓe heewɓe cifaaɗe e binndanɗe ɗee, tawi binndanɗe mum en naatnaaka heen, sibu alaa ko heddii e binndanɗe ngam timminde sarɗiiji naatgol ɗii. Golle ɗee njiɗnoo ko jokkude e golle teskinɗe ɓennuɗe tawi ina heen 21 000 debbo pentoowo, sewnde, tappirde, e nate, ɗe Chris Petteys winndi, Saggitorde rewɓe naalankooɓe: Saggitorde hakkunde leyɗeele rewɓe naalankooɓe jibinɓe ko adii hitaande 1900, yaltinaande e hitaande 1985 wellcu the were-d e "lineers gooto" ɗi limotaako. E hitaande 2001, Gaze yaltinii deftere hesere "Concise" nde cuɓagol mum ɓuri famɗude e nder deftere wootere.<ref>[http://oxfordindex.oup.com/search?q=delia+gaze Delia Gaze] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170202100736/http://oxfordindex.oup.com/search?q=delia+gaze|date=2017-02-02}} in the ODNB</ref><ref>[https://www.jstor.org/stable/27948939 Reviewed Work: ''DICTIONARY OF WOMEN ARTISTS'' 2 vol. by Delia Gaze], Review by: Sheila Klos in ''Art Documentation: Journal of the Art Libraries Society of North America'', Vol. 17, No. 1 (Spring 1998), pp. 49-50</ref> == Tuugnorgal == <references /> 4dip6niosnmqpf6dsoa82mumnb99zhx Women in World History 0 39340 161919 2026-04-09T17:36:45Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Rewɓe nder Taariiha Duuniyaaru: Encyclopedia Biographical ɗum deftere limngal 16 dow taariihaaji rewɓe tedduɓe. Ina heen nguurndam fotde 10 000 debbo, ina heen kadi nate taariindi galleeji tedduɗi e won e binndanɗe kawraaɗe ko fayti e rewɓe heewɓe (hono "Astronauts: Women in Space"). Golle ɗee ina kuutoroo rewɓe ummoriiɓe e kala fannu nguurndam, haa teeŋti noon e rewɓe ɓe nguurndam mum en winndaaka no moƴƴi e golle goɗɗe. Caggal duuɓi jeenay golle, a..." 161919 wikitext text/x-wiki Rewɓe nder Taariiha Duuniyaaru: Encyclopedia Biographical ɗum deftere limngal 16 dow taariihaaji rewɓe tedduɓe. Ina heen nguurndam fotde 10 000 debbo, ina heen kadi nate taariindi galleeji tedduɗi e won e binndanɗe kawraaɗe ko fayti e rewɓe heewɓe (hono "Astronauts: Women in Space"). Golle ɗee ina kuutoroo rewɓe ummoriiɓe e kala fannu nguurndam, haa teeŋti noon e rewɓe ɓe nguurndam mum en winndaaka no moƴƴi e golle goɗɗe. Caggal duuɓi jeenay golle, ansikolooji ɗii njalti e hitaande 1999, e gardagol Anne Commire. Ko ina tolnoo e 300 neɗɗo ina mbaɗi ballal. Nde heɓi njeenaari Dartmouth e hitaande 2001 ngam golle teskinɗe ummoraade e Fedde Defte Amerik. Tuugnorgal bm3fpijvza7pfc1sop98mhrhji7z7m6 161920 161919 2026-04-09T17:37:29Z SUZYFATIMA 13856 161920 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe nder Taariiha Duuniyaaru:''' Encyclopedia Biographical ɗum deftere limngal 16 dow taariihaaji rewɓe tedduɓe. Ina heen nguurndam fotde 10 000 debbo, ina heen kadi nate taariindi galleeji tedduɗi e won e binndanɗe kawraaɗe ko fayti e rewɓe heewɓe (hono "Astronauts: Women in Space"). Golle ɗee ina kuutoroo rewɓe ummoriiɓe e kala fannu nguurndam, haa teeŋti noon e rewɓe ɓe nguurndam mum en winndaaka no moƴƴi e golle goɗɗe. Caggal duuɓi jeenay golle, ansikolooji ɗii njalti e hitaande 1999, e gardagol Anne Commire. Ko ina tolnoo e 300 neɗɗo ina mbaɗi ballal. Nde heɓi njeenaari Dartmouth e hitaande 2001 ngam golle teskinɗe ummoraade e Fedde Defte Amerik. == Tuugnorgal == 1ohtd6nlkusnvavzmfva86rifv02vry 161921 161920 2026-04-09T17:41:13Z SUZYFATIMA 13856 161921 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe nder Taariiha Duuniyaaru:''' Encyclopedia Biographical ɗum deftere limngal 16 dow taariihaaji rewɓe tedduɓe. Ina heen nguurndam fotde 10 000 debbo, ina heen kadi nate taariindi galleeji tedduɗi e won e binndanɗe kawraaɗe ko fayti e rewɓe heewɓe (hono "Astronauts: Women in Space"). Golle ɗee ina kuutoroo rewɓe ummoriiɓe e kala fannu nguurndam, haa teeŋti noon e rewɓe ɓe nguurndam mum en winndaaka no moƴƴi e golle goɗɗe. Caggal duuɓi jeenay golle, ansikolooji ɗii njalti e hitaande 1999, e gardagol Anne Commire. Ko ina tolnoo e 300 neɗɗo ina mbaɗi ballal. Nde heɓi njeenaari Dartmouth e hitaande 2001 ngam golle teskinɗe ummoraade e Fedde Defte Amerik.<ref name="intro">{{cite encyclopedia|last=Commire|first=Anne|title=Introduction|pages=vii-xi|volume=1|editor=Commire, Anne|encyclopedia=Women in world history: A biographical encyclopedia|year=1999|publisher=Yorkin Publications, Gale Group|location=Waterford, CT|ISBN=0787640808}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ala.org/rusa/awards/dartmouth|title=Dartmouth Medal|publisher=ALA|access-date=Jan 18, 2013}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> ibwm3x5bxv68vy6t7zi7swram8utwbp Marilyn: A Biography 0 39341 161922 2026-04-09T17:44:38Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Nguurndam Marilyn Monroe mo Norman Mailer winndi e hitaande 1973 (ko ɓuri heewde e mum ko Marilyn: Nguurndam)[a] ko deftere mawnde, fotooje Monroe ɗe Mailer rokki binndol ngol. E fuɗɗoode, o gollinaama ngam winndude naatgol ngol Lawrence Schiller, baɗnooɗo paaspoor deftere ndee, Mailer yaajtini naatgol ngol e binndol juutngol. E nder tonngoode sakkitiinde deftere ndee, Mailer hollitii miijo mum wonde Monroe waraa ko e juuɗe gollotooɓe e FBI e CIA, ɓe mettini e..." 161922 wikitext text/x-wiki Nguurndam Marilyn Monroe mo Norman Mailer winndi e hitaande 1973 (ko ɓuri heewde e mum ko Marilyn: Nguurndam)[a] ko deftere mawnde, fotooje Monroe ɗe Mailer rokki binndol ngol. E fuɗɗoode, o gollinaama ngam winndude naatgol ngol Lawrence Schiller, baɗnooɗo paaspoor deftere ndee, Mailer yaajtini naatgol ngol e binndol juutngol. E nder tonngoode sakkitiinde deftere ndee, Mailer hollitii miijo mum wonde Monroe waraa ko e juuɗe gollotooɓe e FBI e CIA, ɓe mettini e ko o sikkata ko Robert F. Kennedy. E nder deftere makko nde o winndi e hitaande 1987, Timebends, binndoowo fijirde biyeteeɗo Arthur Miller, gorko Monroe cakkitiiɗo, winndi e Mailer : "[Mailer] ko kanko woni e dogde, omo waɗa ko o yiɗi e Hollywood ko fayti e innde e jikkuuji ɗi ngalaa keerol e doole." Fuɗɗoode Mailer huutoriima nguurndam Marilyn Monroe (1960), Marilyn: daartol ngol haalaaka (Norman Rosten, 1967) e - Norma Jean: Nguurndam Marilyn Monroe (Fred Lawrence Guiles, 1969) ngam wonde iwdi. Jaɓɓugo Jaɓɓungal critique ina jillondiri. So tawii fotooje ɗee ina njetta, ñaawooɓe ɓee ndokki binndol Mailer ngol mbaydi teskinndi, haa teeŋti noon e wiyde makko wonde ko gollotooɓe laamu mbari Monroe.[citation needed] E nder yeewtere 60 Minutes yaltunde ñalnde 13 sulyee 1973, Mailer naamndii yeewtidiiɗo mum Mike Wallace so tawii o rokkii tesis makko ko fayti e « warngo » Monroe kala ko ina selli. Wallace wiyi o waɗaani. Mailer jaɓi e Wallace wonde o winndi deftere ndee ko e kaalis, kadi ko senaare warngo Kennedy addani deftere ndee ɓeydaade yeeyde. Deftere nde soodi ko ɓuri defte makko kala so wonaa The Naked and the Dead. Nde heddii e binndol ko ina wona duuɓi capanɗe, kono nde yalti e binndol e nder leyɗeele dentuɗe Amerik gila 2011. Golle ɗiɗi caggal ɗuum ɗe Mailer winndi, kollirii konnguɗi e miijooji miijanteeɗi e daande Monroe : deftere 1980 wiyeteende Of Women and Their Elegance e pijirlooji Strawhead 1986, peewnaaɗi caggal Broadway tawi ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Kate Mailer ina hoɗi ɗum. Tuugnorgal dflpkho5fn97tr1nobrxya47w19avxh 161923 161922 2026-04-09T17:45:41Z SUZYFATIMA 13856 161923 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nguurndam Marilyn Monroe mo Norman Mailer winndi e hitaande 1973''' (ko ɓuri heewde e mum ko Marilyn: Nguurndam)[a] ko deftere mawnde, fotooje Monroe ɗe Mailer rokki binndol ngol. E fuɗɗoode, o gollinaama ngam winndude naatgol ngol Lawrence Schiller, baɗnooɗo paaspoor deftere ndee, Mailer yaajtini naatgol ngol e binndol juutngol. E nder tonngoode sakkitiinde deftere ndee, Mailer hollitii miijo mum wonde Monroe waraa ko e juuɗe gollotooɓe e FBI e CIA, ɓe mettini e ko o sikkata ko Robert F. Kennedy. E nder deftere makko nde o winndi e hitaande 1987, Timebends, binndoowo fijirde biyeteeɗo Arthur Miller, gorko Monroe cakkitiiɗo, winndi e Mailer : "[Mailer] ko kanko woni e dogde, omo waɗa ko o yiɗi e Hollywood ko fayti e innde e jikkuuji ɗi ngalaa keerol e doole." Fuɗɗoode Mailer huutoriima nguurndam Marilyn Monroe (1960), Marilyn: daartol ngol haalaaka (Norman Rosten, 1967) e - Norma Jean: Nguurndam Marilyn Monroe (Fred Lawrence Guiles, 1969) ngam wonde iwdi. Jaɓɓugo Jaɓɓungal critique ina jillondiri. So tawii fotooje ɗee ina njetta, ñaawooɓe ɓee ndokki binndol Mailer ngol mbaydi teskinndi, haa teeŋti noon e wiyde makko wonde ko gollotooɓe laamu mbari Monroe. E nder yeewtere 60 Minutes yaltunde ñalnde 13 sulyee 1973, Mailer naamndii yeewtidiiɗo mum Mike Wallace so tawii o rokkii tesis makko ko fayti e « warngo » Monroe kala ko ina selli. Wallace wiyi o waɗaani. Mailer jaɓi e Wallace wonde o winndi deftere ndee ko e kaalis, kadi ko senaare warngo Kennedy addani deftere ndee ɓeydaade yeeyde. Deftere nde soodi ko ɓuri defte makko kala so wonaa The Naked and the Dead. Nde heddii e binndol ko ina wona duuɓi capanɗe, kono nde yalti e binndol e nder leyɗeele dentuɗe Amerik gila 2011. Golle ɗiɗi caggal ɗuum ɗe Mailer winndi, kollirii konnguɗi e miijooji miijanteeɗi e daande Monroe : deftere 1980 wiyeteende Of Women and Their Elegance e pijirlooji Strawhead 1986, peewnaaɗi caggal Broadway tawi ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Kate Mailer ina hoɗi ɗum. == Tuugnorgal == q0csamolklyvmpyv2mhe08yhw13ctlm 161924 161923 2026-04-09T17:47:50Z SUZYFATIMA 13856 161924 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nguurndam Marilyn Monroe mo Norman Mailer winndi e hitaande 1973''' (ko ɓuri heewde e mum ko Marilyn: Nguurndam)[a] ko deftere mawnde, fotooje Monroe ɗe Mailer rokki binndol ngol. E fuɗɗoode, o gollinaama ngam winndude naatgol ngol Lawrence Schiller, baɗnooɗo paaspoor deftere ndee, Mailer yaajtini naatgol ngol e binndol juutngol. E nder tonngoode sakkitiinde deftere ndee, Mailer hollitii miijo mum wonde Monroe waraa ko e juuɗe gollotooɓe e FBI e CIA, ɓe mettini e ko o sikkata ko Robert F. Kennedy. E nder deftere makko nde o winndi e hitaande 1987, Timebends, binndoowo fijirde biyeteeɗo Arthur Miller, gorko Monroe cakkitiiɗo, winndi e Mailer : "[Mailer] ko kanko woni e dogde, omo waɗa ko o yiɗi e Hollywood ko fayti e innde e jikkuuji ɗi ngalaa keerol e doole." Fuɗɗoode Mailer huutoriima nguurndam Marilyn Monroe (1960), Marilyn: daartol ngol haalaaka (Norman Rosten, 1967) e - Norma Jean: Nguurndam Marilyn Monroe (Fred Lawrence Guiles, 1969) ngam wonde iwdi. Jaɓɓugo Jaɓɓungal critique ina jillondiri. So tawii fotooje ɗee ina njetta, ñaawooɓe ɓee ndokki binndol Mailer ngol mbaydi teskinndi, haa teeŋti noon e wiyde makko wonde ko gollotooɓe laamu mbari Monroe. E nder yeewtere 60 Minutes yaltunde ñalnde 13 sulyee 1973, Mailer naamndii yeewtidiiɗo mum Mike Wallace so tawii o rokkii tesis makko ko fayti e « warngo » Monroe kala ko ina selli. Wallace wiyi o waɗaani. Mailer jaɓi e Wallace wonde o winndi deftere ndee ko e kaalis, kadi ko senaare warngo Kennedy addani deftere ndee ɓeydaade yeeyde. Deftere nde soodi ko ɓuri defte makko kala so wonaa The Naked and the Dead. Nde heddii e binndol ko ina wona duuɓi capanɗe, kono nde yalti e binndol e nder leyɗeele dentuɗe Amerik gila 2011. Golle ɗiɗi caggal ɗuum ɗe Mailer winndi, kollirii konnguɗi e miijooji miijanteeɗi e daande Monroe : deftere 1980 wiyeteende Of Women and Their Elegance e pijirlooji Strawhead 1986, peewnaaɗi caggal Broadway tawi ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Kate Mailer ina hoɗi ɗum.<ref>{{cite web|title=Top 100 most sought after out-of-print books in 2011|url=http://www.bookfinder.com/books/bookfinder_report_2011/|publisher=Book Finder|accessdate=22 May 2012}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 57dngc2tepk98v4cg5qd8gibz3pwecr Anne Frank: The Biography 0 39342 161925 2026-04-09T17:50:13Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Anne Frank: Nguurndam ko nguurndam timmuɗam gadana Anne Frank, winndiyanke Holocaust. Winndi nde ko Melissa Müller nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 1998 to Almaañ. Deftere ndee woni ko e ƴellitde deftere tokosere wiyeteende Anne Frank: Daartol ngol fof (2001). Samere Anne Frank jibinaa ko ñalnde 12 lewru nduu hitaande 1929 e nder galle yahuud en leslese walla hakkundeejo to Frankfurt, Almaañ mo nganndu-ɗaa ina anndi kulhuli Nazism gadani nde Hitler ummii e laamu..." 161925 wikitext text/x-wiki Anne Frank: Nguurndam ko nguurndam timmuɗam gadana Anne Frank, winndiyanke Holocaust. Winndi nde ko Melissa Müller nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 1998 to Almaañ. Deftere ndee woni ko e ƴellitde deftere tokosere wiyeteende Anne Frank: Daartol ngol fof (2001). Samere Anne Frank jibinaa ko ñalnde 12 lewru nduu hitaande 1929 e nder galle yahuud en leslese walla hakkundeejo to Frankfurt, Almaañ mo nganndu-ɗaa ina anndi kulhuli Nazism gadani nde Hitler ummii e laamu e hitaande 1933. Ɓooytaani ɓesngu makko e van dan eggii to Pays-Bas ɗo Anne weltii e nguurndam janngirɗe, nguurndam renndo. Kono ngonka kaa wayliima no feewi nde Almaañ yani e Pays-Bas e lewru mee 1940. Ɓooytaani, ɓesngu nguu felliti yahde suuɗde e ɓesngu goɗɗo to galle caggal njulaagu ɓesngu nguu. Nde wonnoo toon Anne ina joginoo e nuunɗal deftere sifotoonde ngonkaaji ñalnde kala e miijooji mum e goongɗingol mum. Caggal duuɓi ɗiɗi e lewru, ɓe njaltinaama e lanndaaji ɗi nganndaaka haa jooni, ɓe neldaa e kaɓirɗe ɗo ɓe fof mbaraa so wonaa baaba Anne, hono Otto Frank. Deftere ndee joofni ko e konngol caggal gooto e rewɓe suuɗnooɓe ɓe, hono Miep Gies, binndoowo Otto Frank. Tuugnorgal eowb16ux8ac7avajhxoo0xi4t6jzlu5 161926 161925 2026-04-09T17:51:19Z SUZYFATIMA 13856 161926 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anne Frank: Nguurndam''' ko nguurndam timmuɗam gadana Anne Frank, winndiyanke Holocaust. Winndi nde ko Melissa Müller nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 1998 to Almaañ. Deftere ndee woni ko e ƴellitde deftere tokosere wiyeteende Anne Frank: Daartol ngol fof (2001). Samere Anne Frank jibinaa ko ñalnde 12 lewru nduu hitaande 1929 e nder galle yahuud en leslese walla hakkundeejo to Frankfurt, Almaañ mo nganndu-ɗaa ina anndi kulhuli Nazism gadani nde Hitler ummii e laamu e hitaande 1933. Ɓooytaani ɓesngu makko e van dan eggii to Pays-Bas ɗo Anne weltii e nguurndam janngirɗe, nguurndam renndo. Kono ngonka kaa wayliima no feewi nde Almaañ yani e Pays-Bas e lewru mee 1940. Ɓooytaani, ɓesngu nguu felliti yahde suuɗde e ɓesngu goɗɗo to galle caggal njulaagu ɓesngu nguu. Nde wonnoo toon Anne ina joginoo e nuunɗal deftere sifotoonde ngonkaaji ñalnde kala e miijooji mum e goongɗingol mum. Caggal duuɓi ɗiɗi e lewru, ɓe njaltinaama e lanndaaji ɗi nganndaaka haa jooni, ɓe neldaa e kaɓirɗe ɗo ɓe fof mbaraa so wonaa baaba Anne, hono Otto Frank. Deftere ndee joofni ko e konngol caggal gooto e rewɓe suuɗnooɓe ɓe, hono Miep Gies, binndoowo Otto Frank. == Tuugnorgal == 81fbzlvrccnoawcbbe72ar2fx1oirr4 161927 161926 2026-04-09T17:52:55Z SUZYFATIMA 13856 161927 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anne Frank: Nguurndam''' ko nguurndam timmuɗam gadana Anne Frank, winndiyanke Holocaust. Winndi nde ko Melissa Müller nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 1998 to Almaañ. Deftere ndee woni ko e ƴellitde deftere tokosere wiyeteende Anne Frank: Daartol ngol fof (2001). Samere Anne Frank jibinaa ko ñalnde 12 lewru nduu hitaande 1929 e nder galle yahuud en leslese walla hakkundeejo to Frankfurt, Almaañ mo nganndu-ɗaa ina anndi kulhuli Nazism gadani nde Hitler ummii e laamu e hitaande 1933. Ɓooytaani ɓesngu makko e van dan eggii to Pays-Bas ɗo Anne weltii e nguurndam janngirɗe, nguurndam renndo. Kono ngonka kaa wayliima no feewi nde Almaañ yani e Pays-Bas e lewru mee 1940. Ɓooytaani, ɓesngu nguu felliti yahde suuɗde e ɓesngu goɗɗo to galle caggal njulaagu ɓesngu nguu. Nde wonnoo toon Anne ina joginoo e nuunɗal deftere sifotoonde ngonkaaji ñalnde kala e miijooji mum e goongɗingol mum. Caggal duuɓi ɗiɗi e lewru, ɓe njaltinaama e lanndaaji ɗi nganndaaka haa jooni, ɓe neldaa e kaɓirɗe ɗo ɓe fof mbaraa so wonaa baaba Anne, hono Otto Frank. Deftere ndee joofni ko e konngol caggal gooto e rewɓe suuɗnooɓe ɓe, hono Miep Gies, binndoowo Otto Frank.<ref>{{cite web|url=http://www.peabodyawards.com/award-profile/anne-frank|title=Anne Frank (ABC)|publisher=[[Peabody Awards]]|work=61st Annual Peabody Awards, May 2002|accessdate=December 13, 2018}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 5io2om6scwbp2bjf6gvj99ac0tgjunc Society for Promoting the Employment of Women 0 39343 161928 2026-04-09T18:37:21Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Fedde ngam ƴellitde golle rewɓe (SPEW) ina jeyaa e pelle rewɓe Angalteer gadane. Fedde nde sosaa ko e hitaande 1859, tawi ko Jessie Bucherett e Barbara Bodichon e Adelaide Anne Procter e Lydia Becker ngam ɓamtude jaŋde e golloraade rewɓe. Saggitorde nguurndam Kanadaa wiyi Maria Rye kadi ko tergal sosngal. E duuɓi mum gadani, nde jokkondiri ko e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Ganndal Renndo, hay so tawii noon jokkondiral hakkunde maɓɓe taƴaama e hitaa..." 161928 wikitext text/x-wiki Fedde ngam ƴellitde golle rewɓe (SPEW) ina jeyaa e pelle rewɓe Angalteer gadane. Fedde nde sosaa ko e hitaande 1859, tawi ko Jessie Bucherett e Barbara Bodichon e Adelaide Anne Procter e Lydia Becker ngam ɓamtude jaŋde e golloraade rewɓe. Saggitorde nguurndam Kanadaa wiyi Maria Rye kadi ko tergal sosngal. E duuɓi mum gadani, nde jokkondiri ko e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Ganndal Renndo, hay so tawii noon jokkondiral hakkunde maɓɓe taƴaama e hitaande 1889[dubious – discuss]. Jaaynde renndo ngoo ko Jaaynde debbo Engeleere nde Emily Faithfull yaltini. Nde SPEW sosaa ndee, golle jaɓɓotooɗe rewɓe hakkundeeji ina pamɗi, so wonaa guwerneeruuji walla sehilaaɓe laamɗo. SPEW waɗi ɗum jaɓde rewɓe wonde tappirɗe, njuɓɓudi, njuɓɓudi binndi, e njuɓɓudi defte. E hitaande 1926 SPEW wayli innde mum, wonti Fedde ngam ƴellitde heblo rewɓe. Nde wayli innde mayre kadi e hitaande 2014, nde wonti Futures pour les femmes. Ina golloo haa hannde, hono limoore sadak binnditagol 313700 e limoore sosiyetee binnditagol 0013103. Kaayitaaji mayre haa 1991 ina mbaɗee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Girton, to Cambridge. Tuugnorgal ta9zkaiqbvmotm5q2em9w1b4ko9ev1s 161929 161928 2026-04-09T19:00:31Z SUZYFATIMA 13856 161929 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fedde ngam ƴellitde golle rewɓe (SPEW)''' ina jeyaa e pelle rewɓe Angalteer gadane. Fedde nde sosaa ko e hitaande 1859, tawi ko Jessie Bucherett e Barbara Bodichon e Adelaide Anne Procter e Lydia Becker ngam ɓamtude jaŋde e golloraade rewɓe. Saggitorde nguurndam Kanadaa wiyi Maria Rye kadi ko tergal sosngal. E duuɓi mum gadani, nde jokkondiri ko e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Ganndal Renndo, hay so tawii noon jokkondiral hakkunde maɓɓe taƴaama e hitaande 1889[dubious – discuss]. Jaaynde renndo ngoo ko Jaaynde debbo Engeleere nde Emily Faithfull yaltini. Nde SPEW sosaa ndee, golle jaɓɓotooɗe rewɓe hakkundeeji ina pamɗi, so wonaa guwerneeruuji walla sehilaaɓe laamɗo. SPEW waɗi ɗum jaɓde rewɓe wonde tappirɗe, njuɓɓudi, njuɓɓudi binndi, e njuɓɓudi defte. E hitaande 1926 SPEW wayli innde mum, wonti Fedde ngam ƴellitde heblo rewɓe. Nde wayli innde mayre kadi e hitaande 2014, nde wonti Futures pour les femmes. Ina golloo haa hannde, hono limoore sadak binnditagol 313700 e limoore sosiyetee binnditagol 0013103. Kaayitaaji mayre haa 1991 ina mbaɗee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Girton, to Cambridge. == Tuugnorgal == gp69wb2ksl2vh9rerskb3wvv9f1pyng 161930 161929 2026-04-09T19:05:24Z SUZYFATIMA 13856 161930 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fedde ngam ƴellitde golle rewɓe (SPEW)''' ina jeyaa e pelle rewɓe Angalteer gadane. Fedde nde sosaa ko e hitaande 1859, tawi ko Jessie Bucherett e Barbara Bodichon e Adelaide Anne Procter e Lydia Becker ngam ɓamtude jaŋde e golloraade rewɓe. Saggitorde nguurndam Kanadaa wiyi Maria Rye kadi ko tergal sosngal. E duuɓi mum gadani, nde jokkondiri ko e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Ganndal Renndo, hay so tawii noon jokkondiral hakkunde maɓɓe taƴaama e hitaande 1889[dubious – discuss]. Jaaynde renndo ngoo ko Jaaynde debbo Engeleere nde Emily Faithfull yaltini. Nde SPEW sosaa ndee, golle jaɓɓotooɗe rewɓe hakkundeeji ina pamɗi, so wonaa guwerneeruuji walla sehilaaɓe laamɗo. SPEW waɗi ɗum jaɓde rewɓe wonde tappirɗe, njuɓɓudi, njuɓɓudi binndi, e njuɓɓudi defte. E hitaande 1926 SPEW wayli innde mum, wonti Fedde ngam ƴellitde heblo rewɓe. Nde wayli innde mayre kadi e hitaande 2014, nde wonti Futures pour les femmes. Ina golloo haa hannde, hono limoore sadak binnditagol 313700 e limoore sosiyetee binnditagol 0013103. Kaayitaaji mayre haa 1991 ina mbaɗee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Girton, to Cambridge.<ref>{{cite book|first1=Peter|last1=Gordon|first2=David|last2=Doughan|title=Dictionary of British Women's Organisations, 1825-1960|year=2001|publisher=Woburn Press|location=London & Portland, Or.|isbn=0-7130-0223-9|contribution=Society for Promoting the Employment of Women|pages=129–30}}</ref><ref>{{cite DCB|last1=Parr|first1=Joy|title=Rye, Maria Susan|url=http://www.biographi.ca/en/bio/rye_maria_susan_13E.html|volume=13}}</ref><ref>{{Citation|last=Boucherett|first=Jessie|chapter=Cooking Schools|pages=142|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781107049345|doi=10.1017/cbo9781107049345.014|title=Hints on Self-Help|year=2014}}</ref><ref>{{cite web|title=A History of the Society {{!}} Future For Women (SPTW)|url=http://futuresforwomen.org.uk/history/|accessdate=21 February 2019}}</ref><ref name="Janus">[http://janus.lib.cam.ac.uk/db/node.xsp?id=EAD%2FGBR%2F0271%2FGCIP%20SPTW Janus: Society for Promoting the Training of Women, Cambridge University Library network]</ref> == Tuugnorgal == <references /> dvi6q5xug1h1gifs249ygd8o43gh3tq International Encyclopedia of Women Composers 0 39344 161931 2026-04-09T19:08:29Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Ensiklopediya hakkunde leyɗeele rewɓe jimooɓe ko deftere 1981 nde Aaron I. Cohen winndi, ina waɗi nguurndam ko ina tolnoo e 5 000 debbo jimoowo ummoriiɓe fotde 70 leydi. Nde hawraa ko nde Cohen woppi golle ngam wallitde heblude ŋakkeende e daartol jimɗi. Edition ɗiɗaɓo, ina waɗi defte ɗiɗi yaajɗe, yaltinaa e hitaande 1987. Ɓawo Cohen ko gorko pentiiɗo, jahroowo e duuɓi capanɗe jeegom, mo anniya mum wonnoo ko hebbinde « ŋakkeende mawnde e daartol jim..." 161931 wikitext text/x-wiki Ensiklopediya hakkunde leyɗeele rewɓe jimooɓe ko deftere 1981 nde Aaron I. Cohen winndi, ina waɗi nguurndam ko ina tolnoo e 5 000 debbo jimoowo ummoriiɓe fotde 70 leydi. Nde hawraa ko nde Cohen woppi golle ngam wallitde heblude ŋakkeende e daartol jimɗi. Edition ɗiɗaɓo, ina waɗi defte ɗiɗi yaajɗe, yaltinaa e hitaande 1987. Ɓawo Cohen ko gorko pentiiɗo, jahroowo e duuɓi capanɗe jeegom, mo anniya mum wonnoo ko hebbinde « ŋakkeende mawnde e daartol jimɗi » e wonde « liberal e inclusive » e jimɗi ɗi o suɓii ɗii. Koolol tokosol ngol o hawri ngol wallitii mo e firtude binndol ngol e ɗemɗe 15. Deftere nde winndaa ko e jaabawol haala Thomas Beecham wiynoo, "Alaa rewɓe winndooɓe, meeɗaa wonde, ina gasa tawa meeɗaa wonde." Jimoowo seeɗa anndaaɗo jogiiɗo naatgol ina jeyaa heen jimoowo Ecoppinaajo biyeteeɗo Christine Morison, jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Louise Talma, e jimoowo teeminannde jeegom Hind Bind 'Utba. Toɓɓere adannde ndee ina waɗi naatgol tiitoonde "Geɗe teeŋtuɗe e rewɓe jimooɓe". Edition gadano oo waɗii 597 kelle, tawi ko ina tolnoo e 5 000 jimoowo ummoriiɓe fotde 70 leydi, e fuɗɗoode mum ko 135 dolaar. Jaaynde ɗiɗmere E sahaa nde ansikolooji ɗii ngoni e golloraade, ko nanndi e ɗuum, regginorde ndee ina jokki e yuɓɓinde ɗum e Goomu Naalankaagal/Bartal/Musique mo Fedde Adunaare Rewɓe. Edition ɗiɗmere ndee yalti ko e hitaande 1987 e hawrude e binndanɗe ummoriiɗe e Diiso Rewɓe e Cohen. Edition ɗiɗaɓo oo waɗii defte ɗiɗi, ɓeydi heen 643 nguurndam rewɓe jimooɓe wuurɓe "caggal rido njamndi", jimɗi ɗi jimooɓe aarabeeɓe mbaɗi ko ina tolnoo e teeminanɗe jeenay, e jimɗi 500 ɗi mbiyaa ko anndaaka e edition gadano oo. Kala naatgol nguurndam ina waɗi iwdi kabaruuji e limtude diskooji jimol ngol. Ko ɓuri heewde e naatgol ngol ina waɗi daartol nguurndam jimoowo, innde mum timmunde, ñalngu jibinannde mum, ñalngu maayde mum, e doggol jimɗi mum. Ina woodi appendiiseeji baɗɗi jimɗi ɗi ngalaa humpitooji keewɗi binndaaɗi e mum en, taƴe golle renndinirɗe, inɗe fenaande jimɗi ɗii, operaaji, e operetaaji. Jaɓɓugo Ansiklopediya oo ƴeewtaama e The Library Quarterly e lewru Siilo 1982 e Fedde Defterdu Musik e hitaande 1983. Nde limtaama e nder Jannde Rewɓe: Bibliografi Wasiyaa e haala, "Ngolɗoo gollal teskinngal ina wasiyaa no feewi wonande defte janngirɗe." Edward Rothstein mo jaaynde New York Times winndi, "Kono deftere winndereyankoore rewɓe winndooɓe gimi nde Aaron I. Cohen winndi, nde R.R. Bowker yaltini jooni, ko deftere arandeere yaajnde, nde kala neɗɗo ina jogii heen miijo e daartol jimol rewɓe." Tuugnorgal ly1crblz1wal5xwxdxc46up2t9iwnic 161932 161931 2026-04-09T19:09:30Z SUZYFATIMA 13856 161932 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ensiklopediya hakkunde leyɗeele rewɓe jimooɓe''' ko deftere 1981 nde Aaron I. Cohen winndi, ina waɗi nguurndam ko ina tolnoo e 5 000 debbo jimoowo ummoriiɓe fotde 70 leydi. Nde hawraa ko nde Cohen woppi golle ngam wallitde heblude ŋakkeende e daartol jimɗi. Edition ɗiɗaɓo, ina waɗi defte ɗiɗi yaajɗe, yaltinaa e hitaande 1987. Ɓawo Cohen ko gorko pentiiɗo, jahroowo e duuɓi capanɗe jeegom, mo anniya mum wonnoo ko hebbinde « ŋakkeende mawnde e daartol jimɗi » e wonde « liberal e inclusive » e jimɗi ɗi o suɓii ɗii. Koolol tokosol ngol o hawri ngol wallitii mo e firtude binndol ngol e ɗemɗe 15. Deftere nde winndaa ko e jaabawol haala Thomas Beecham wiynoo, "Alaa rewɓe winndooɓe, meeɗaa wonde, ina gasa tawa meeɗaa wonde." Jimoowo seeɗa anndaaɗo jogiiɗo naatgol ina jeyaa heen jimoowo Ecoppinaajo biyeteeɗo Christine Morison, jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Louise Talma, e jimoowo teeminannde jeegom Hind Bind 'Utba. Toɓɓere adannde ndee ina waɗi naatgol tiitoonde "Geɗe teeŋtuɗe e rewɓe jimooɓe". Edition gadano oo waɗii 597 kelle, tawi ko ina tolnoo e 5 000 jimoowo ummoriiɓe fotde 70 leydi, e fuɗɗoode mum ko 135 dolaar. Jaaynde ɗiɗmere E sahaa nde ansikolooji ɗii ngoni e golloraade, ko nanndi e ɗuum, regginorde ndee ina jokki e yuɓɓinde ɗum e Goomu Naalankaagal/Bartal/Musique mo Fedde Adunaare Rewɓe. Edition ɗiɗmere ndee yalti ko e hitaande 1987 e hawrude e binndanɗe ummoriiɗe e Diiso Rewɓe e Cohen. Edition ɗiɗaɓo oo waɗii defte ɗiɗi, ɓeydi heen 643 nguurndam rewɓe jimooɓe wuurɓe "caggal rido njamndi", jimɗi ɗi jimooɓe aarabeeɓe mbaɗi ko ina tolnoo e teeminanɗe jeenay, e jimɗi 500 ɗi mbiyaa ko anndaaka e edition gadano oo. Kala naatgol nguurndam ina waɗi iwdi kabaruuji e limtude diskooji jimol ngol. Ko ɓuri heewde e naatgol ngol ina waɗi daartol nguurndam jimoowo, innde mum timmunde, ñalngu jibinannde mum, ñalngu maayde mum, e doggol jimɗi mum. Ina woodi appendiiseeji baɗɗi jimɗi ɗi ngalaa humpitooji keewɗi binndaaɗi e mum en, taƴe golle renndinirɗe, inɗe fenaande jimɗi ɗii, operaaji, e operetaaji. Jaɓɓugo Ansiklopediya oo ƴeewtaama e The Library Quarterly e lewru Siilo 1982 e Fedde Defterdu Musik e hitaande 1983. Nde limtaama e nder Jannde Rewɓe: Bibliografi Wasiyaa e haala, "Ngolɗoo gollal teskinngal ina wasiyaa no feewi wonande defte janngirɗe." Edward Rothstein mo jaaynde New York Times winndi, "Kono deftere winndereyankoore rewɓe winndooɓe gimi nde Aaron I. Cohen winndi, nde R.R. Bowker yaltini jooni, ko deftere arandeere yaajnde, nde kala neɗɗo ina jogii heen miijo e daartol jimol rewɓe." == Tuugnorgal == d47cq3o0znhv0ec7jg6wy7x6gz56et4 161934 161932 2026-04-09T19:13:56Z SUZYFATIMA 13856 161934 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ensiklopediya hakkunde leyɗeele rewɓe jimooɓe''' ko deftere 1981 nde Aaron I. Cohen winndi, ina waɗi nguurndam ko ina tolnoo e 5 000 debbo jimoowo ummoriiɓe fotde 70 leydi. Nde hawraa ko nde Cohen woppi golle ngam wallitde heblude ŋakkeende e daartol jimɗi. Edition ɗiɗaɓo, ina waɗi defte ɗiɗi yaajɗe, yaltinaa e hitaande 1987. Ɓawo Cohen ko gorko pentiiɗo, jahroowo e duuɓi capanɗe jeegom, mo anniya mum wonnoo ko hebbinde « ŋakkeende mawnde e daartol jimɗi » e wonde « liberal e inclusive » e jimɗi ɗi o suɓii ɗii. Koolol tokosol ngol o hawri ngol wallitii mo e firtude binndol ngol e ɗemɗe 15. Deftere nde winndaa ko e jaabawol haala Thomas Beecham wiynoo, "Alaa rewɓe winndooɓe, meeɗaa wonde, ina gasa tawa meeɗaa wonde." Jimoowo seeɗa anndaaɗo jogiiɗo naatgol ina jeyaa heen jimoowo Ecoppinaajo biyeteeɗo Christine Morison, jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Louise Talma, e jimoowo teeminannde jeegom Hind Bind 'Utba. Toɓɓere adannde ndee ina waɗi naatgol tiitoonde "Geɗe teeŋtuɗe e rewɓe jimooɓe". Edition gadano oo waɗii 597 kelle, tawi ko ina tolnoo e 5 000 jimoowo ummoriiɓe fotde 70 leydi, e fuɗɗoode mum ko 135 dolaar. Jaaynde ɗiɗmere E sahaa nde ansikolooji ɗii ngoni e golloraade, ko nanndi e ɗuum, regginorde ndee ina jokki e yuɓɓinde ɗum e Goomu Naalankaagal/Bartal/Musique mo Fedde Adunaare Rewɓe. Edition ɗiɗmere ndee yalti ko e hitaande 1987 e hawrude e binndanɗe ummoriiɗe e Diiso Rewɓe e Cohen. Edition ɗiɗaɓo oo waɗii defte ɗiɗi, ɓeydi heen 643 nguurndam rewɓe jimooɓe wuurɓe "caggal rido njamndi", jimɗi ɗi jimooɓe aarabeeɓe mbaɗi ko ina tolnoo e teeminanɗe jeenay, e jimɗi 500 ɗi mbiyaa ko anndaaka e edition gadano oo. Kala naatgol nguurndam ina waɗi iwdi kabaruuji e limtude diskooji jimol ngol. Ko ɓuri heewde e naatgol ngol ina waɗi daartol nguurndam jimoowo, innde mum timmunde, ñalngu jibinannde mum, ñalngu maayde mum, e doggol jimɗi mum. Ina woodi appendiiseeji baɗɗi jimɗi ɗi ngalaa humpitooji keewɗi binndaaɗi e mum en, taƴe golle renndinirɗe, inɗe fenaande jimɗi ɗii, operaaji, e operetaaji. Jaɓɓugo Ansiklopediya oo ƴeewtaama e The Library Quarterly e lewru Siilo 1982 e Fedde Defterdu Musik e hitaande 1983. Nde limtaama e nder Jannde Rewɓe: Bibliografi Wasiyaa e haala, "Ngolɗoo gollal teskinngal ina wasiyaa no feewi wonande defte janngirɗe." Edward Rothstein mo jaaynde New York Times winndi, "Kono deftere winndereyankoore rewɓe winndooɓe gimi nde Aaron I. Cohen winndi, nde R.R. Bowker yaltini jooni, ko deftere arandeere yaajnde, nde kala neɗɗo ina jogii heen miijo e daartol jimol rewɓe."<ref name="New">{{cite web|url=https://www.nytimes.com/1981/11/12/books/news-of-music-44-centuries-of-female-composers.html|title=News of Music; 44 Centuries of Female Composers|last=Rothstein|first=Edward|date=November 12, 1981|website=The New York Times|access-date=December 26, 2018}}</ref><ref name="KrikosLoeb2004">{{cite book|author1=Linda A. Krikos|author2=Catherine R. Loeb|author3=Cindy Ingold|title=Women's Studies: A Recommended Bibliography|url=https://books.google.com/books?id=BFfXsiGWKyIC&pg=PA383|year=2004|publisher=Libraries Unlimited|isbn=978-1-56308-566-6|page=383}}</ref><ref>{{cite book|author1=Karin Pendle|author2=Melinda Boyd|title=Women in Music: A Research and Information Guide|url=https://books.google.com/books?id=2LAFDAAAQBAJ&pg=PA4|date=19 September 2005|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-38456-2|page=383}}</ref><ref>{{cite journal|title=International Encyclopedia of Women Composers. Aaron I. Cohen|date=July 1982|journal=The Library Quarterly|volume=52|issue=3|pages=296|doi=10.1086/601265}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.proquest.com/openview/a17f2c91792ad158e14f34aee6a06da5/1?pq-origsite=gscholar&cbl=1819506|title="International Encyclopedia of Women Composers", ed. by Aaron I. Cohen (Book Review)|last=Neuls-Bates|first=Carol|date=September 1, 1983|website=ProQuest|publisher=Music Library Association|access-date=December 26, 2018}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> kqca0c099bbnhyrwelpm2g28siwphl5 Sermons to Young Women 0 39345 161935 2026-04-09T19:19:14Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Waajuuji sukaaɓe rewɓe (1766), ɗi keewi wiyeede ko Waajuuji Fordyce, ko deftere waajuuji ɗi James Fordyce, diineyanke Presbyterian mo Ecoppi, winndi, ɗi kanko e woɗɓe mbaɗi e fuɗɗoode. Ɗe njiɗnoo ko heɗtiiɓe ko ɓuri heewde ko rewɓe. Fordyce ina hiisee wonde haaloowo moƴƴo, tee deftere makko nde o winndi ndee ina heɓi yimɓe heewɓe heɗtiiɓe e nder diineeji Engele en e laamɓe fof. Nde yaawi wontude huunde teskinnde e defte Eklesiyaaji e defte keewɗ..." 161935 wikitext text/x-wiki Waajuuji sukaaɓe rewɓe (1766), ɗi keewi wiyeede ko Waajuuji Fordyce, ko deftere waajuuji ɗi James Fordyce, diineyanke Presbyterian mo Ecoppi, winndi, ɗi kanko e woɗɓe mbaɗi e fuɗɗoode. Ɗe njiɗnoo ko heɗtiiɓe ko ɓuri heewde ko rewɓe. Fordyce ina hiisee wonde haaloowo moƴƴo, tee deftere makko nde o winndi ndee ina heɓi yimɓe heewɓe heɗtiiɓe e nder diineeji Engele en e laamɓe fof. Nde yaawi wontude huunde teskinnde e defte Eklesiyaaji e defte keewɗe. Tuugnorgal e nder golle goɗɗe E nder deftere makko wiyeteende A Vindication des droits de la femme, yaltunde e hitaande 1792, Mary Wollstonecraft winndii wonde ina foti yeewtude Waajuuji Fordyce, hay so tawii noon ɗi ngalaa ɗo kaaɗi, sibu ɗi ndokkaama sukaaɓe heewɓe no janngirtee nii. E siftinde geɗe e nder waajuuji ɗii, Wollstonecraft teskiima « yiɗde ɓuuɓnde » e « weltaare jokkere enɗam » ko ɗum woni ko Fordyce e woɗɓe mbaɗata e rewɓe. O wiyi rewɓe ngonata ko e jeytaare so tawii ko hono ɗeen yettoode ɗe ngonaa laaɓɗe, wonaa goonga e softinde, ko ɗum woni ko ɓe njiylotoo. O noddi jikku debbo mo Fordyce yamiri ngam jaabaade gorko mo alaa ko toppitii so wonaa hakkille "natal maccuɗo galle". E nder deftere Jane Austen wiyeteende « Pride et préjudice » (1813), Mr Collins, diineyanke, ina etoo jannginde rewɓe ɓee deftere ndee e daande toownde e nder njillu mum to galle Bennet. Ɓiɗɗo debbo Bennet ɓurɗo famɗude e maɓɓe, hono Lydia, taƴi mo "ko adii ... kelle tati" addani mo woppude jaŋde, e wiyde makko, "no sukaaɓe rewɓe tokosɓe ɓee njiɗiri defte tammborde seertunde, hay so tawii ko ngam nafoore maɓɓe tan janngirde." Yanti heen e nder pijirlooji biyeteeɗi « The Rivals » ɗi Richard Brinsley Sheridan winndi e hitaande 1775, waaju Fordyce ko fayti e Sobriety ina haalee. Tuugnorgal b7uw8cp3rb1pnrcr1878tpytmto03be 161936 161935 2026-04-09T19:20:08Z SUZYFATIMA 13856 161936 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Waajuuji sukaaɓe rewɓe (1766),''' ɗi keewi wiyeede ko Waajuuji Fordyce, ko deftere waajuuji ɗi James Fordyce, diineyanke Presbyterian mo Ecoppi, winndi, ɗi kanko e woɗɓe mbaɗi e fuɗɗoode. Ɗe njiɗnoo ko heɗtiiɓe ko ɓuri heewde ko rewɓe. Fordyce ina hiisee wonde haaloowo moƴƴo, tee deftere makko nde o winndi ndee ina heɓi yimɓe heewɓe heɗtiiɓe e nder diineeji Engele en e laamɓe fof. Nde yaawi wontude huunde teskinnde e defte Eklesiyaaji e defte keewɗe. Tuugnorgal e nder golle goɗɗe E nder deftere makko wiyeteende A Vindication des droits de la femme, yaltunde e hitaande 1792, Mary Wollstonecraft winndii wonde ina foti yeewtude Waajuuji Fordyce, hay so tawii noon ɗi ngalaa ɗo kaaɗi, sibu ɗi ndokkaama sukaaɓe heewɓe no janngirtee nii. E siftinde geɗe e nder waajuuji ɗii, Wollstonecraft teskiima « yiɗde ɓuuɓnde » e « weltaare jokkere enɗam » ko ɗum woni ko Fordyce e woɗɓe mbaɗata e rewɓe. O wiyi rewɓe ngonata ko e jeytaare so tawii ko hono ɗeen yettoode ɗe ngonaa laaɓɗe, wonaa goonga e softinde, ko ɗum woni ko ɓe njiylotoo. O noddi jikku debbo mo Fordyce yamiri ngam jaabaade gorko mo alaa ko toppitii so wonaa hakkille "natal maccuɗo galle". E nder deftere Jane Austen wiyeteende « Pride et préjudice » (1813), Mr Collins, diineyanke, ina etoo jannginde rewɓe ɓee deftere ndee e daande toownde e nder njillu mum to galle Bennet. Ɓiɗɗo debbo Bennet ɓurɗo famɗude e maɓɓe, hono Lydia, taƴi mo "ko adii ... kelle tati" addani mo woppude jaŋde, e wiyde makko, "no sukaaɓe rewɓe tokosɓe ɓee njiɗiri defte tammborde seertunde, hay so tawii ko ngam nafoore maɓɓe tan janngirde." Yanti heen e nder pijirlooji biyeteeɗi « The Rivals » ɗi Richard Brinsley Sheridan winndi e hitaande 1775, waaju Fordyce ko fayti e Sobriety ina haalee. == Tuugnorgal == rkois1yakl6ug86gsq8k6pddqanov7v 161937 161936 2026-04-09T19:24:27Z SUZYFATIMA 13856 161937 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Waajuuji sukaaɓe rewɓe (1766),''' ɗi keewi wiyeede ko Waajuuji Fordyce, ko deftere waajuuji ɗi James Fordyce, diineyanke Presbyterian mo Ecoppi, winndi, ɗi kanko e woɗɓe mbaɗi e fuɗɗoode. Ɗe njiɗnoo ko heɗtiiɓe ko ɓuri heewde ko rewɓe. Fordyce ina hiisee wonde haaloowo moƴƴo, tee deftere makko nde o winndi ndee ina heɓi yimɓe heewɓe heɗtiiɓe e nder diineeji Engele en e laamɓe fof. Nde yaawi wontude huunde teskinnde e defte Eklesiyaaji e defte keewɗe. Tuugnorgal e nder golle goɗɗe E nder deftere makko wiyeteende A Vindication des droits de la femme, yaltunde e hitaande 1792, Mary Wollstonecraft winndii wonde ina foti yeewtude Waajuuji Fordyce, hay so tawii noon ɗi ngalaa ɗo kaaɗi, sibu ɗi ndokkaama sukaaɓe heewɓe no janngirtee nii. E siftinde geɗe e nder waajuuji ɗii, Wollstonecraft teskiima « yiɗde ɓuuɓnde » e « weltaare jokkere enɗam » ko ɗum woni ko Fordyce e woɗɓe mbaɗata e rewɓe. O wiyi rewɓe ngonata ko e jeytaare so tawii ko hono ɗeen yettoode ɗe ngonaa laaɓɗe, wonaa goonga e softinde, ko ɗum woni ko ɓe njiylotoo. O noddi jikku debbo mo Fordyce yamiri ngam jaabaade gorko mo alaa ko toppitii so wonaa hakkille "natal maccuɗo galle". E nder deftere Jane Austen wiyeteende « Pride et préjudice » (1813), Mr Collins, diineyanke, ina etoo jannginde rewɓe ɓee deftere ndee e daande toownde e nder njillu mum to galle Bennet. Ɓiɗɗo debbo Bennet ɓurɗo famɗude e maɓɓe, hono Lydia, taƴi mo "ko adii ... kelle tati" addani mo woppude jaŋde, e wiyde makko, "no sukaaɓe rewɓe tokosɓe ɓee njiɗiri defte tammborde seertunde, hay so tawii ko ngam nafoore maɓɓe tan janngirde." Yanti heen e nder pijirlooji biyeteeɗi « The Rivals » ɗi Richard Brinsley Sheridan winndi e hitaande 1775, waaju Fordyce ko fayti e Sobriety ina haalee.<ref>{{cite book|title=Sermons to Young Women: in Two Volumes|publisher=WorldCat|oclc=84805777}}</ref><ref name="DNB">{{cite DNB|wstitle=Fordyce, James}}</ref><ref>{{Cite web|last=Wollstonecraft|first=Mary|title=A Vindication of the Rights of Woman&#10;With Strictures on Political and Moral Subjects|url=https://www.gutenberg.org/ebooks/3420/pg3420-images.html|access-date=2024-03-12|website=www.gutenberg.org/files/3420/3420.txt|language=en}}</ref><ref>{{cite wikisource|chapter=Chapter 14|wslink=Pride and Prejudice|plaintitle=Pride and Prejudice}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> mqj6awh1x9fzor330w641l5kh1r0ijo User:配合比全额更好(说说而已) 2 39346 161938 2026-04-09T19:27:09Z 配合比全额更好(说说而已) 14258 Created page with "Sanu!Mi 配合比全额更好(说说而已)." 161938 wikitext text/x-wiki Sanu!Mi 配合比全额更好(说说而已). f7bcas80jnww0me9auk6pg028hna4aw The Road to Rome (painting) 0 39347 161939 2026-04-09T19:29:50Z Isa Oumar 9821 Created page with "Laawol Rome ( e farayse: La Route de Rome ) ko natol pentoowo belsiknaajo biyeteeɗo Paul Delvaux waɗi e hitaande 1979. Ina hollita nokku Oropnaaɓe e nder jamma, ina waɗi rewɓe heewɓe, heewɓe heen ko ɓuuɓɓe walla semi-ɓuuɓɓe, ina cirƴa e nokku hee. Dame tati toowɗe, udditiiɗe ina ndarii ina tiiɗi e sara laawol ngol. Teemedde Tiitoonde ndee ko muse, mbaydi debbo ko doole caggal ƴoƴre. Debbo hakkundeejo oo ina hollira wonde belɗo kono mo heɓaaka. E wi..." 161939 wikitext text/x-wiki Laawol Rome ( e farayse: La Route de Rome ) ko natol pentoowo belsiknaajo biyeteeɗo Paul Delvaux waɗi e hitaande 1979. Ina hollita nokku Oropnaaɓe e nder jamma, ina waɗi rewɓe heewɓe, heewɓe heen ko ɓuuɓɓe walla semi-ɓuuɓɓe, ina cirƴa e nokku hee. Dame tati toowɗe, udditiiɗe ina ndarii ina tiiɗi e sara laawol ngol. Teemedde Tiitoonde ndee ko muse, mbaydi debbo ko doole caggal ƴoƴre. Debbo hakkundeejo oo ina hollira wonde belɗo kono mo heɓaaka. E wiyde Paul Delvaux Foundation, "o siftortaako no feewi ko fayti e jikkuuji, ko wayi no jikkuuji ɓalli mettuɗi". Delvaux ɓuri waawde huutoraade ko pentooɓe itaalinaaɓe, kono njuuteendi colour cold ina jokkondiri e sifaa makko no Oropnaajo worgo nii. Seengo ngoo ina jokkondiri e Biriksel, ladde Wallon kam e nafoore Delvaux e antiquité classique. E jokkondireede geɗe ɓooyɗe e geɗe jamaanu, Delvaux etinooma sosde miijo ngo sahaa mum alaa. Hay so tawii woɗɓe ina keewi wiyde Delvaux ko surrealist, o teeŋtinii heen laabi keewɗi wonde o wonaa jokkuɗo e janngirɗe Sigmund Freud, kadi o waɗaani heen hay nate psikanaalitik e nder nate makko. Iwdi mum Natal ngal jeyaa ko e Fooyre Ɓamtaare Paul Delvaux haa hitaande 2016, nde ngal soodaa e nder kampaañ ngam dañde kaalis. E wiyde Martine Gautot, hooreejo fedde nde, "Delvaux e hoore mum ina anndi won golle e nder mooɓondiral duumingal ina mbaawi yeeyde ngam newnude ƴellitaare fedde nde e Musée". Natal ngal soodaa ko e Sotheby’s to New York ñalnde 14 noowammbar 2016 e nder yeeyirde jamma naalankaagal Impressionist & Modern. Soodoowo oo yoɓi 2 652 500 dolaar Amerik. Bibliyogaraafi Mark Rombaut, Pool Delvaux, Nuwaasoot, hitaande 1990, limre. 149, holliraaɗo e kala p. 120 == Tuugnorgal == 2dmiwv0nnqsenxc6643s9kdyy3ctaub 161972 161939 2026-04-09T20:13:53Z Isa Oumar 9821 161972 wikitext text/x-wiki '''Laawol Rome''' ( e farayse: La Route de Rome ) ko natol pentoowo belsiknaajo biyeteeɗo Paul Delvaux waɗi e hitaande 1979. Ina hollita nokku Oropnaaɓe e nder jamma, ina waɗi rewɓe heewɓe, heewɓe heen ko ɓuuɓɓe walla semi-ɓuuɓɓe, ina cirƴa e nokku hee. Dame tati toowɗe, udditiiɗe ina ndarii ina tiiɗi e sara laawol ngol. Teemedde Tiitoonde ndee ko muse, mbaydi debbo ko doole caggal ƴoƴre. Debbo hakkundeejo oo ina hollira wonde belɗo kono mo heɓaaka. E wiyde Paul Delvaux Foundation, "o siftortaako no feewi ko fayti e jikkuuji, ko wayi no jikkuuji ɓalli mettuɗi". Delvaux ɓuri waawde huutoraade ko pentooɓe itaalinaaɓe, kono njuuteendi colour cold ina jokkondiri e sifaa makko no Oropnaajo worgo nii. Seengo ngoo ina jokkondiri e Biriksel, ladde Wallon kam e nafoore Delvaux e antiquité classique. E jokkondireede geɗe ɓooyɗe e geɗe jamaanu, Delvaux etinooma sosde miijo ngo sahaa mum alaa. Hay so tawii woɗɓe ina keewi wiyde Delvaux ko surrealist, o teeŋtinii heen laabi keewɗi wonde o wonaa jokkuɗo e janngirɗe Sigmund Freud, kadi o waɗaani heen hay nate psikanaalitik e nder nate makko. Iwdi mum Natal ngal jeyaa ko e Fooyre Ɓamtaare Paul Delvaux haa hitaande 2016, nde ngal soodaa e nder kampaañ ngam dañde kaalis. E wiyde Martine Gautot, hooreejo fedde nde, "Delvaux e hoore mum ina anndi won golle e nder mooɓondiral duumingal ina mbaawi yeeyde ngam newnude ƴellitaare fedde nde e Musée". Natal ngal soodaa ko e Sotheby’s to New York ñalnde 14 noowammbar 2016 e nder yeeyirde jamma naalankaagal Impressionist & Modern. Soodoowo oo yoɓi 2 652 500 dolaar Amerik. Bibliyogaraafi Mark Rombaut, Pool Delvaux, Nuwaasoot, hitaande 1990, limre. 149, holliraaɗo e kala p. 120 == Tuugnorgal == 4od2niy8iaolvcfdav7pua1b8s6478a 161973 161972 2026-04-09T20:14:47Z Isa Oumar 9821 161973 wikitext text/x-wiki '''Laawol Rome''' ( e farayse: La Route de Rome ) ko natol pentoowo belsiknaajo biyeteeɗo Paul Delvaux waɗi e hitaande 1979. Ina hollita nokku Oropnaaɓe e nder jamma, ina waɗi rewɓe heewɓe, heewɓe heen ko ɓuuɓɓe walla semi-ɓuuɓɓe, ina cirƴa e nokku hee. Dame tati toowɗe, udditiiɗe ina ndarii ina tiiɗi e sara laawol ngol. == Teemedde == Tiitoonde ndee ko muse, mbaydi debbo ko doole caggal ƴoƴre. Debbo hakkundeejo oo ina hollira wonde belɗo kono mo heɓaaka. E wiyde Paul Delvaux Foundation, "o siftortaako no feewi ko fayti e jikkuuji, ko wayi no jikkuuji ɓalli mettuɗi". Delvaux ɓuri waawde huutoraade ko pentooɓe itaalinaaɓe, kono njuuteendi colour cold ina jokkondiri e sifaa makko no Oropnaajo worgo nii. Seengo ngoo ina jokkondiri e Biriksel, ladde Wallon kam e nafoore Delvaux e antiquité classique. E jokkondireede geɗe ɓooyɗe e geɗe jamaanu, Delvaux etinooma sosde miijo ngo sahaa mum alaa. Hay so tawii woɗɓe ina keewi wiyde Delvaux ko surrealist, o teeŋtinii heen laabi keewɗi wonde o wonaa jokkuɗo e janngirɗe Sigmund Freud, kadi o waɗaani heen hay nate psikanaalitik e nder nate makko. == Iwdi mum == Natal ngal jeyaa ko e Fooyre Ɓamtaare Paul Delvaux haa hitaande 2016, nde ngal soodaa e nder kampaañ ngam dañde kaalis. E wiyde Martine Gautot, hooreejo fedde nde, "Delvaux e hoore mum ina anndi won golle e nder mooɓondiral duumingal ina mbaawi yeeyde ngam newnude ƴellitaare fedde nde e Musée". Natal ngal soodaa ko e Sotheby’s to New York ñalnde 14 noowammbar 2016 e nder yeeyirde jamma naalankaagal Impressionist & Modern. Soodoowo oo yoɓi 2 652 500 dolaar Amerik. Bibliyogaraafi Mark Rombaut, Pool Delvaux, Nuwaasoot, hitaande 1990, limre. 149, holliraaɗo e kala p. 120 == Tuugnorgal == gas0a6gde7krcdek7a6u3sl06ee4aw8 161978 161973 2026-04-09T20:17:48Z Isa Oumar 9821 161978 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Laawol Rome''' ( e farayse: La Route de Rome ) ko natol pentoowo belsiknaajo biyeteeɗo Paul Delvaux waɗi e hitaande 1979. Ina hollita nokku Oropnaaɓe e nder jamma, ina waɗi rewɓe heewɓe, heewɓe heen ko ɓuuɓɓe walla semi-ɓuuɓɓe, ina cirƴa e nokku hee. Dame tati toowɗe, udditiiɗe ina ndarii ina tiiɗi e sara laawol ngol. == Teemedde == Tiitoonde ndee ko muse, mbaydi debbo ko doole caggal ƴoƴre. Debbo hakkundeejo oo ina hollira wonde belɗo kono mo heɓaaka. E wiyde Paul Delvaux Foundation, "o siftortaako no feewi ko fayti e jikkuuji, ko wayi no jikkuuji ɓalli mettuɗi". Delvaux ɓuri waawde huutoraade ko pentooɓe itaalinaaɓe, kono njuuteendi colour cold ina jokkondiri e sifaa makko no Oropnaajo worgo nii. Seengo ngoo ina jokkondiri e Biriksel, ladde Wallon kam e nafoore Delvaux e antiquité classique. E jokkondireede geɗe ɓooyɗe e geɗe jamaanu, Delvaux etinooma sosde miijo ngo sahaa mum alaa. Hay so tawii woɗɓe ina keewi wiyde Delvaux ko surrealist, o teeŋtinii heen laabi keewɗi wonde o wonaa jokkuɗo e janngirɗe Sigmund Freud, kadi o waɗaani heen hay nate psikanaalitik e nder nate makko. == Iwdi mum == Natal ngal jeyaa ko e Fooyre Ɓamtaare Paul Delvaux haa hitaande 2016, nde ngal soodaa e nder kampaañ ngam dañde kaalis. E wiyde Martine Gautot, hooreejo fedde nde, "Delvaux e hoore mum ina anndi won golle e nder mooɓondiral duumingal ina mbaawi yeeyde ngam newnude ƴellitaare fedde nde e Musée". Natal ngal soodaa ko e Sotheby’s to New York ñalnde 14 noowammbar 2016 e nder yeeyirde jamma naalankaagal Impressionist & Modern. Soodoowo oo yoɓi 2 652 500 dolaar Amerik. Bibliyogaraafi Mark Rombaut, Pool Delvaux, Nuwaasoot, hitaande 1990, limre. 149, holliraaɗo e kala p. 120 == Tuugnorgal == d4796cdc5zauh3yfrn2bfhm9ua2w9k3 161983 161978 2026-04-09T20:22:46Z Isa Oumar 9821 161983 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Laawol Rome''' ( e farayse: La Route de Rome ) ko natol pentoowo belsiknaajo biyeteeɗo Paul Delvaux waɗi e hitaande 1979. Ina hollita nokku Oropnaaɓe e nder jamma, ina waɗi rewɓe heewɓe, heewɓe heen ko ɓuuɓɓe walla semi-ɓuuɓɓe, ina cirƴa e nokku hee. Dame tati toowɗe, udditiiɗe ina ndarii ina tiiɗi e sara laawol ngol.<ref>{{Cite web|year=2016|url=http://www.delvauxmuseum.com/docs/Route_de_Rome_EN.pdf|title=A Timeless Art|work=A Road to New Horizons|publisher=Paul Delvaux Foundation|pages=14–15|accessdate=2017-03-31}}</ref> == Teemedde == Tiitoonde ndee ko muse, mbaydi debbo ko doole caggal ƴoƴre. Debbo hakkundeejo oo ina hollira wonde belɗo kono mo heɓaaka. E wiyde Paul Delvaux Foundation, "o siftortaako no feewi ko fayti e jikkuuji, ko wayi no jikkuuji ɓalli mettuɗi". Delvaux ɓuri waawde huutoraade ko pentooɓe itaalinaaɓe, kono njuuteendi colour cold ina jokkondiri e sifaa makko no Oropnaajo worgo nii. Seengo ngoo ina jokkondiri e Biriksel, ladde Wallon kam e nafoore Delvaux e antiquité classique. E jokkondireede geɗe ɓooyɗe e geɗe jamaanu, Delvaux etinooma sosde miijo ngo sahaa mum alaa. Hay so tawii woɗɓe ina keewi wiyde Delvaux ko surrealist, o teeŋtinii heen laabi keewɗi wonde o wonaa jokkuɗo e janngirɗe Sigmund Freud, kadi o waɗaani heen hay nate psikanaalitik e nder nate makko. == Iwdi mum == Natal ngal jeyaa ko e Fooyre Ɓamtaare Paul Delvaux haa hitaande 2016, nde ngal soodaa e nder kampaañ ngam dañde kaalis. E wiyde Martine Gautot, hooreejo fedde nde, "Delvaux e hoore mum ina anndi won golle e nder mooɓondiral duumingal ina mbaawi yeeyde ngam newnude ƴellitaare fedde nde e Musée". Natal ngal soodaa ko e Sotheby’s to New York ñalnde 14 noowammbar 2016 e nder yeeyirde jamma naalankaagal Impressionist & Modern. Soodoowo oo yoɓi 2 652 500 dolaar Amerik. Bibliyogaraafi Mark Rombaut, Pool Delvaux, Nuwaasoot, hitaande 1990, limre. 149, holliraaɗo e kala p. 120 == Tuugnorgal == tm9dz5h2rgmkjfnc6frow1cstmed7o4 161984 161983 2026-04-09T20:23:30Z Isa Oumar 9821 161984 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Laawol Rome''' ( e farayse: La Route de Rome ) ko natol pentoowo belsiknaajo biyeteeɗo Paul Delvaux waɗi e hitaande 1979. Ina hollita nokku Oropnaaɓe e nder jamma, ina waɗi rewɓe heewɓe, heewɓe heen ko ɓuuɓɓe walla semi-ɓuuɓɓe, ina cirƴa e nokku hee. Dame tati toowɗe, udditiiɗe ina ndarii ina tiiɗi e sara laawol ngol.<ref>{{Cite web|year=2016|url=http://www.delvauxmuseum.com/docs/Route_de_Rome_EN.pdf|title=A Timeless Art|work=A Road to New Horizons|publisher=Paul Delvaux Foundation|pages=14–15|accessdate=2017-03-31}}</ref><ref name="sothebys">{{Cite web|url=http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2016/impressionist-modern-art-evening-sale-n09567/lot.27.html|title=Paul Delvaux: La Route de Rome|publisher=[[Sotheby's]]|accessdate=2017-03-31}}</ref> == Teemedde == Tiitoonde ndee ko muse, mbaydi debbo ko doole caggal ƴoƴre. Debbo hakkundeejo oo ina hollira wonde belɗo kono mo heɓaaka. E wiyde Paul Delvaux Foundation, "o siftortaako no feewi ko fayti e jikkuuji, ko wayi no jikkuuji ɓalli mettuɗi". Delvaux ɓuri waawde huutoraade ko pentooɓe itaalinaaɓe, kono njuuteendi colour cold ina jokkondiri e sifaa makko no Oropnaajo worgo nii. Seengo ngoo ina jokkondiri e Biriksel, ladde Wallon kam e nafoore Delvaux e antiquité classique. E jokkondireede geɗe ɓooyɗe e geɗe jamaanu, Delvaux etinooma sosde miijo ngo sahaa mum alaa. Hay so tawii woɗɓe ina keewi wiyde Delvaux ko surrealist, o teeŋtinii heen laabi keewɗi wonde o wonaa jokkuɗo e janngirɗe Sigmund Freud, kadi o waɗaani heen hay nate psikanaalitik e nder nate makko. == Iwdi mum == Natal ngal jeyaa ko e Fooyre Ɓamtaare Paul Delvaux haa hitaande 2016, nde ngal soodaa e nder kampaañ ngam dañde kaalis. E wiyde Martine Gautot, hooreejo fedde nde, "Delvaux e hoore mum ina anndi won golle e nder mooɓondiral duumingal ina mbaawi yeeyde ngam newnude ƴellitaare fedde nde e Musée". Natal ngal soodaa ko e Sotheby’s to New York ñalnde 14 noowammbar 2016 e nder yeeyirde jamma naalankaagal Impressionist & Modern. Soodoowo oo yoɓi 2 652 500 dolaar Amerik. Bibliyogaraafi Mark Rombaut, Pool Delvaux, Nuwaasoot, hitaande 1990, limre. 149, holliraaɗo e kala p. 120 == Tuugnorgal == ouv99ymsl8tmg4vmck86694fgq3eobi Tales of Conan 0 39349 161943 2026-04-09T19:33:58Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Samlet som Tales of Conan repræsenterer et supplement til Gnomes Conan-serie, der kommer mellem historier udgivet i de resterende bind. Den første "fortælling" ville falde inden for samlingen The Coming of Conan, den anden mellem dette bind og samlingen Conan the Barbarian, den tredje inden for Conan the Barbarian, og den fjerde mellem dette bind og samlingen The Sword of Conan. Indhold "Introduktion" (P. Schuyler Miller) "Ghostly Note" (L. Sprague de Camp) "The..." 161943 wikitext text/x-wiki Samlet som Tales of Conan repræsenterer et supplement til Gnomes Conan-serie, der kommer mellem historier udgivet i de resterende bind. Den første "fortælling" ville falde inden for samlingen The Coming of Conan, den anden mellem dette bind og samlingen Conan the Barbarian, den tredje inden for Conan the Barbarian, og den fjerde mellem dette bind og samlingen The Sword of Conan. Indhold "Introduktion" (P. Schuyler Miller) "Ghostly Note" (L. Sprague de Camp) "The Blood-Stained God" "Hawks Over Shem" "The Road of the Eagles" "The Flame-Knife" Modtagelse Galaxy-anmelderen Floyd C. Gale fandt samlingen ringere end de Camps egen The Tritonian Ring, hvor de Camp "overdøvede Conan". Anthony Boucher bemærkede, at Millers introduktion "er så livlig smittende, at man næsten bukker under for hans entusiasme ... indtil man prøver at læse de fire lange historier." Referencer aqdr6wzyin3u8medlzrlnxras5me3nr 161944 161943 2026-04-09T19:34:15Z Quinlan83 7270 Requesting deletion 161944 wikitext text/x-wiki {{delete|Test page}}Samlet som Tales of Conan repræsenterer et supplement til Gnomes Conan-serie, der kommer mellem historier udgivet i de resterende bind. Den første "fortælling" ville falde inden for samlingen The Coming of Conan, den anden mellem dette bind og samlingen Conan the Barbarian, den tredje inden for Conan the Barbarian, og den fjerde mellem dette bind og samlingen The Sword of Conan. Indhold "Introduktion" (P. Schuyler Miller) "Ghostly Note" (L. Sprague de Camp) "The Blood-Stained God" "Hawks Over Shem" "The Road of the Eagles" "The Flame-Knife" Modtagelse Galaxy-anmelderen Floyd C. Gale fandt samlingen ringere end de Camps egen The Tritonian Ring, hvor de Camp "overdøvede Conan". Anthony Boucher bemærkede, at Millers introduktion "er så livlig smittende, at man næsten bukker under for hans entusiasme ... indtil man prøver at læse de fire lange historier." Referencer si66sgzz1our6jg361uhe55s3ov4lw2 Capax Infiniti 0 39350 161945 2026-04-09T19:36:40Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Capax Infiniti''',[1] walla Capax Infiniti (Jogaade ko aldaa e keerol),[2] ko nate 2014 ɗe naalanke Afrik worgo biyeteeɗo Faith47 waɗi, ɗe naalanke Afrik worgo biyeteeɗo Faith47 waɗi, ɗe o waɗi e bannge galle Carlyle, to 1114 laawol Washington to bannge worgo-fuɗnaange, to caka wuro Portland, to Oregon, to leyɗeele dentuɗe Amerik. == Limtol == Plaque ɓadiiɗo Mural ina hollira debbo mo 6uu6ol mum seecfa ina ndaara 6uu6ol, ina 6uu6na juucfe mum caggal.[3]..." 161945 wikitext text/x-wiki '''Capax Infiniti''',[1] walla Capax Infiniti (Jogaade ko aldaa e keerol),[2] ko nate 2014 ɗe naalanke Afrik worgo biyeteeɗo Faith47 waɗi, ɗe naalanke Afrik worgo biyeteeɗo Faith47 waɗi, ɗe o waɗi e bannge galle Carlyle, to 1114 laawol Washington to bannge worgo-fuɗnaange, to caka wuro Portland, to Oregon, to leyɗeele dentuɗe Amerik. == Limtol == Plaque ɓadiiɗo Mural ina hollira debbo mo 6uu6ol mum seecfa ina ndaara 6uu6ol, ina 6uu6na juucfe mum caggal.[3] Naalanke oo wiyi e golle ɗee wonde "miɗo yiɗi nde nannda e nde ɓooyi. Miɗo weltii e gollodaade e geɗe ɗe ngonaa jinneeji seeɗa. Ina wayi no nde woodi e nokkuuji ɗiɗi e sahaa gooto."[4] == Tariya == Mural e mahdi mahdi ɓadiiɗo, 2022 Natal ngal ko Programme Public Art Murals e dokke keeriiɗe ndokki ngal kaalis, ngal woni ko e njuɓɓudi Naalankaagal e Pinal Diiwaan oo.[2] Eɓɓoore ndee ko eɓɓoore mural nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Ladde ngam leɗɗe.[5] Mural ngal ina ɗaminaa maa heddo yiyeede hay so tawii ko mahngo Eleven West, e wiyde jaaynde The Oregonian.[6] == Jaɓɓugo == Marta Yousif mo jaaynde Daily Vanguard naatnii Capax Infiniti e doggol mum 2019 « 10 ɓurɗi waawde ƴeewteede e Portland ». Kristin Luna mo Parade wi'i mural man ɓuri wooɗugo haa Oregon nder limngal maako 2019, "Murals nder Ameerika: Naalankaaku laabi ɓurduɗum wooɗugo nder kala jiha".[4] == Ƴeew kadi == 2014 e nder naalankaagal == Tuugnorgal == kk7fjimad0v4jrl7jlhbj9ppe69ftyx 161949 161945 2026-04-09T19:45:47Z Isa Oumar 9821 161949 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Capax Infiniti''',<ref name="Marum2">{{cite news|last1=Marum|first1=Anna|title=24-story tower with swimming pool planned for downtown Portland's West End|url=https://www.oregonlive.com/business/2017/07/eleven_west_tower.html|access-date=November 13, 2020|work=[[The Oregonian]]|date=July 22, 2017|archive-date=August 8, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220808162433/https://www.oregonlive.com/business/2017/07/eleven_west_tower.html|url-status=live}}</ref> walla Capax Infiniti (Jogaade ko aldaa e keerol),<ref name="RACC2">{{cite web|title=Public Art Search: Capax Infiniti (Holding the Infinite)|url=https://racc.org/public-art/search/?page=details&featured=yes&recid=3337.38|publisher=[[Regional Arts & Culture Council]]|access-date=March 20, 2016|archive-date=April 5, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160405071337/https://racc.org/public-art/search/?page=details&featured=yes&recid=3337.38|url-status=live}}</ref> ko nate 2014 ɗe naalanke Afrik worgo biyeteeɗo Faith47 waɗi, ɗe naalanke Afrik worgo biyeteeɗo Faith47 waɗi, ɗe o waɗi e bannge galle Carlyle, to 1114 laawol Washington to bannge worgo-fuɗnaange, to caka wuro Portland, to Oregon, to leyɗeele dentuɗe Amerik. == Limtol == Plaque ɓadiiɗo Mural ina hollira debbo mo 6uu6ol mum seecfa ina ndaara 6uu6ol, ina 6uu6na juucfe mum caggal.<ref>{{cite web|title=Capax Infinity|url=https://artslandia.com/blog/2018/08/31/capax-infinity/|website=Artslandia|access-date=29 October 2020|date=31 August 2018|archive-date=1 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101232709/https://artslandia.com/blog/2018/08/31/capax-infinity/|url-status=live}}</ref>Naalanke oo wiyi e golle ɗee wonde "miɗo yiɗi nde nannda e nde ɓooyi. Miɗo weltii e gollodaade e geɗe ɗe ngonaa jinneeji seeɗa. Ina wayi no nde woodi e nokkuuji ɗiɗi e sahaa gooto". == Tariya == Mural e mahdi mahdi ɓadiiɗo, 2022 Natal ngal ko Programme Public Art Murals e dokke keeriiɗe ndokki ngal kaalis, ngal woni ko e njuɓɓudi Naalankaagal e Pinal Diiwaan oo.<ref name="RACC">{{cite web|title=Public Art Search: Capax Infiniti (Holding the Infinite)|url=https://racc.org/public-art/search/?page=details&featured=yes&recid=3337.38|publisher=[[Regional Arts & Culture Council]]|access-date=March 20, 2016|archive-date=April 5, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160405071337/https://racc.org/public-art/search/?page=details&featured=yes&recid=3337.38|url-status=live}}</ref> Eɓɓoore ndee ko eɓɓoore mural nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Ladde ngam leɗɗe.<ref>{{cite news|last=Gaillot|first=Ann-Derrick|title=Forest for the Trees is painting Portland's culture on city's walls|url=http://news.streetroots.org/2015/08/20/forest-trees-painting-portland-s-culture-citys-walls|work=[[Street Roots]]|access-date=March 20, 2016|date=August 20, 2014|archive-date=March 12, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312225150/http://news.streetroots.org/2015/08/20/forest-trees-painting-portland-s-culture-citys-walls|url-status=live}}</ref> Mural ngal ina ɗaminaa maa heddo yiyeede hay so tawii ko mahngo Eleven West, e wiyde jaaynde The Oregonian.<ref name="Marum">{{cite news|last1=Marum|first1=Anna|title=24-story tower with swimming pool planned for downtown Portland's West End|url=https://www.oregonlive.com/business/2017/07/eleven_west_tower.html|access-date=November 13, 2020|work=[[The Oregonian]]|date=July 22, 2017|archive-date=August 8, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220808162433/https://www.oregonlive.com/business/2017/07/eleven_west_tower.html|url-status=live}}</ref> == Jaɓɓugo == Marta Yousif mo jaaynde Daily Vanguard naatnii Capax Infiniti e doggol mum 2019 « 10 ɓurɗi waawde ƴeewteede e Portland ». Kristin Luna mo Parade wi'i mural man ɓuri wooɗugo haa Oregon nder limngal maako 2019, "Murals nder Ameerika: Naalankaaku laabi ɓurduɗum wooɗugo nder kala jiha".<ref name="par">{{cite journal|last1=Luna|first1=Kristin|title=Murals Across America: The Very Best Street Art in Every State|journal=[[Parade (magazine)|Parade]]|date=July 26, 2019|url=https://parade.com/899760/kristinluna/best-murals-street-art-every-state/|access-date=January 15, 2020|archive-date=March 20, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200320094722/https://parade.com/899760/kristinluna/best-murals-street-art-every-state/|url-status=live}}</ref> == Ƴeew kadi == 2014 e nder naalankaagal == Tuugnorgal == dxg9315cafu5uir0ly3devaga9gpr90 A New Woman of Japan 0 39351 161946 2026-04-09T19:39:59Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo keso Japon: Taariiha politik Katō Shidzue ko deftere 1996 ko fayti e Shidzue Katō nde Helen M. Hopper winndi, nde Westview Press yaltini. Barbara Molony mo Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Santa Clara siftini ɗum ko "taariindi teskinndi" Katō gadani, e wonde golle ɗee "nanngi nafoore" jokkondiral Katō. Hopper wiyi wonde Katō ɓuri tiiɗnaade ko e reentaade jibinannde, o winndaani ko heewi e miijo, o ɓuri tiiɗnaade ko e activism ; o wiyi wonde ɗee geɗe ina koll..." 161946 wikitext text/x-wiki Debbo keso Japon: Taariiha politik Katō Shidzue ko deftere 1996 ko fayti e Shidzue Katō nde Helen M. Hopper winndi, nde Westview Press yaltini. Barbara Molony mo Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Santa Clara siftini ɗum ko "taariindi teskinndi" Katō gadani, e wonde golle ɗee "nanngi nafoore" jokkondiral Katō. Hopper wiyi wonde Katō ɓuri tiiɗnaade ko e reentaade jibinannde, o winndaani ko heewi e miijo, o ɓuri tiiɗnaade ko e activism ; o wiyi wonde ɗee geɗe ina kollita wonde Katō ina famɗi no feewi hakkille. Hopper teskiima wonde Katō waɗii binndanɗe keewɗe, kono binndanɗe ɗe feministe en Japon woɗɓe mbinndi, ina famɗi ɗo mbiyata mo. Golle ɗee ina teskaa kadi jokkondiral makko e Kanjū Katō. Lori Williamson e nder "Taariindi e nguurndam rewɓe" hollitii wonde deftere ndee ina yuurnitoo darnde naafigaagal ko fayti e jokkondiral leƴƴi ɗo Katō ñiŋi ɓiyiiko debbo jom suudu mum ngam etaade jokkondirde e soldaat Ameriknaajo. Ɓawo Ko heewi e geɗe kuutorteeɗe ngam wiɗto ɗee ummorii ko e leyɗeele dentuɗe Amerik, ina heen defte binndaaɗe e binndanɗe ganndal. Molony hollitii wonde huutoraade geɗe Amerik no feewi ina firta wonde golle ɗee ina teeŋtina jokkondiral Katō e Ameriknaaɓe ɓuri jokkondiral mum e Japonnaaɓe woɗɓe. Janet Goff mo Pacific Affairs winndi wonde golle ɗee ko "kuulal juutngal ngam ƴellitde iwdiiji adanɗi". Jaɓɓugo Joyce Gelb mo duɗal jaaɓi haaɗtirde wuro New York siftini deftere nde ko "deftere teeŋtunde, daartol, e nguurndam debbo keewɗo faayiida". Gelb hollitii wonde deftere ndee hollitaaki ko waɗi Katō ina jokkondiri e Fusae Ichikawa. Goff winndi wonde golle ɗee ngalaa "yiyngo duumiingo" e haala kaa, ɗum noon ina waasa jogaade "fiilngo yeewtere", o joofniri wonde golle ɗee "ina ŋakki weltinde no daartol renndo nii". Linda L. Johnson mo duɗal jaaɓi haaɗtirde Concordia winndi wonde deftere ndee ko "ko tiiɗnde", "wiɗteede no feewi", kadi "ina laaɓti no feewi". Johnson ñiŋii ŋakkeende "caɗeele ƴeewndo". Molony joofniri ko « ɓeydaare welnde » e fannu oo, o wiyi wonde golle ɗee ina njogii nuance, ɗe ngonaa « hagiography ». Molony wiyi wonde golle ɗee ina poti ɓurde laaɓtude sabu ina waɗi ŋakkeende "haawnaaki" e binndol. E. Patricia Tsurumi mo Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Victoria to Kanadaa siftinii ɗum ko golle « weltaare ». O hollitii wonde golle ɗee mbaɗti Katō feeñde omo jogii miijooji luulndiiɗi wolde nde tawnoo ɗum wonaa noon, kadi o alaa heen miijo e warɓe koloñaal Japon e nder wolde nde no o waɗiri e banndiraaɓe makko Japonnaaɓe nii. C. L. Yates of Choice: Current Reviews for Academic Libraries winndi wonde ina waɗi daartol "ɓurngol famɗude e haalde" ko fayti e nguurndam fannu oo, kono ina ŋakki "anndinde tiiɗnde e ƴeewtaade geɗe mawɗe" e nder geɗe goɗɗe ""gee whiz" daande to daartol ngol "ko". Tuugnorgal 22my9wbv88uwsf1azz54mtwi2r3t67g 161956 161946 2026-04-09T19:56:36Z SUZYFATIMA 13856 161956 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo keso Japon:''' Taariiha politik Katō Shidzue ko deftere 1996 ko fayti e Shidzue Katō nde Helen M. Hopper winndi, nde Westview Press yaltini. Barbara Molony mo Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Santa Clara siftini ɗum ko "taariindi teskinndi" Katō gadani, e wonde golle ɗee "nanngi nafoore" jokkondiral Katō. Hopper wiyi wonde Katō ɓuri tiiɗnaade ko e reentaade jibinannde, o winndaani ko heewi e miijo, o ɓuri tiiɗnaade ko e activism ; o wiyi wonde ɗee geɗe ina kollita wonde Katō ina famɗi no feewi hakkille. Hopper teskiima wonde Katō waɗii binndanɗe keewɗe, kono binndanɗe ɗe feministe en Japon woɗɓe mbinndi, ina famɗi ɗo mbiyata mo. Golle ɗee ina teskaa kadi jokkondiral makko e Kanjū Katō. Lori Williamson e nder "Taariindi e nguurndam rewɓe" hollitii wonde deftere ndee ina yuurnitoo darnde naafigaagal ko fayti e jokkondiral leƴƴi ɗo Katō ñiŋi ɓiyiiko debbo jom suudu mum ngam etaade jokkondirde e soldaat Ameriknaajo. Ɓawo Ko heewi e geɗe kuutorteeɗe ngam wiɗto ɗee ummorii ko e leyɗeele dentuɗe Amerik, ina heen defte binndaaɗe e binndanɗe ganndal. Molony hollitii wonde huutoraade geɗe Amerik no feewi ina firta wonde golle ɗee ina teeŋtina jokkondiral Katō e Ameriknaaɓe ɓuri jokkondiral mum e Japonnaaɓe woɗɓe. Janet Goff mo Pacific Affairs winndi wonde golle ɗee ko "kuulal juutngal ngam ƴellitde iwdiiji adanɗi". Jaɓɓugo Joyce Gelb mo duɗal jaaɓi haaɗtirde wuro New York siftini deftere nde ko "deftere teeŋtunde, daartol, e nguurndam debbo keewɗo faayiida". Gelb hollitii wonde deftere ndee hollitaaki ko waɗi Katō ina jokkondiri e Fusae Ichikawa. Goff winndi wonde golle ɗee ngalaa "yiyngo duumiingo" e haala kaa, ɗum noon ina waasa jogaade "fiilngo yeewtere", o joofniri wonde golle ɗee "ina ŋakki weltinde no daartol renndo nii". Linda L. Johnson mo duɗal jaaɓi haaɗtirde Concordia winndi wonde deftere ndee ko "ko tiiɗnde", "wiɗteede no feewi", kadi "ina laaɓti no feewi". Johnson ñiŋii ŋakkeende "caɗeele ƴeewndo". Molony joofniri ko « ɓeydaare welnde » e fannu oo, o wiyi wonde golle ɗee ina njogii nuance, ɗe ngonaa « hagiography ». Molony wiyi wonde golle ɗee ina poti ɓurde laaɓtude sabu ina waɗi ŋakkeende "haawnaaki" e binndol. E. Patricia Tsurumi mo Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Victoria to Kanadaa siftinii ɗum ko golle « weltaare ». O hollitii wonde golle ɗee mbaɗti Katō feeñde omo jogii miijooji luulndiiɗi wolde nde tawnoo ɗum wonaa noon, kadi o alaa heen miijo e warɓe koloñaal Japon e nder wolde nde no o waɗiri e banndiraaɓe makko Japonnaaɓe nii. C. L. Yates of Choice: Current Reviews for Academic Libraries winndi wonde ina waɗi daartol "ɓurngol famɗude e haalde" ko fayti e nguurndam fannu oo, kono ina ŋakki "anndinde tiiɗnde e ƴeewtaade geɗe mawɗe" e nder geɗe goɗɗe ""gee whiz" daande to daartol ngol "ko". == Tuugnorgal == 81zh6eeg13y7dcldh0hhw87cg63hbti 161960 161956 2026-04-09T20:01:32Z SUZYFATIMA 13856 161960 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo keso Japon:''' Taariiha politik Katō Shidzue ko deftere 1996 ko fayti e Shidzue Katō nde Helen M. Hopper winndi, nde Westview Press yaltini. Barbara Molony mo Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Santa Clara siftini ɗum ko "taariindi teskinndi" Katō gadani, e wonde golle ɗee "nanngi nafoore" jokkondiral Katō. Hopper wiyi wonde Katō ɓuri tiiɗnaade ko e reentaade jibinannde, o winndaani ko heewi e miijo, o ɓuri tiiɗnaade ko e activism ; o wiyi wonde ɗee geɗe ina kollita wonde Katō ina famɗi no feewi hakkille. Hopper teskiima wonde Katō waɗii binndanɗe keewɗe, kono binndanɗe ɗe feministe en Japon woɗɓe mbinndi, ina famɗi ɗo mbiyata mo. Golle ɗee ina teskaa kadi jokkondiral makko e Kanjū Katō. Lori Williamson e nder "Taariindi e nguurndam rewɓe" hollitii wonde deftere ndee ina yuurnitoo darnde naafigaagal ko fayti e jokkondiral leƴƴi ɗo Katō ñiŋi ɓiyiiko debbo jom suudu mum ngam etaade jokkondirde e soldaat Ameriknaajo. Ɓawo Ko heewi e geɗe kuutorteeɗe ngam wiɗto ɗee ummorii ko e leyɗeele dentuɗe Amerik, ina heen defte binndaaɗe e binndanɗe ganndal. Molony hollitii wonde huutoraade geɗe Amerik no feewi ina firta wonde golle ɗee ina teeŋtina jokkondiral Katō e Ameriknaaɓe ɓuri jokkondiral mum e Japonnaaɓe woɗɓe. Janet Goff mo Pacific Affairs winndi wonde golle ɗee ko "kuulal juutngal ngam ƴellitde iwdiiji adanɗi". Jaɓɓugo Joyce Gelb mo duɗal jaaɓi haaɗtirde wuro New York siftini deftere nde ko "deftere teeŋtunde, daartol, e nguurndam debbo keewɗo faayiida". Gelb hollitii wonde deftere ndee hollitaaki ko waɗi Katō ina jokkondiri e Fusae Ichikawa. Goff winndi wonde golle ɗee ngalaa "yiyngo duumiingo" e haala kaa, ɗum noon ina waasa jogaade "fiilngo yeewtere", o joofniri wonde golle ɗee "ina ŋakki weltinde no daartol renndo nii". Linda L. Johnson mo duɗal jaaɓi haaɗtirde Concordia winndi wonde deftere ndee ko "ko tiiɗnde", "wiɗteede no feewi", kadi "ina laaɓti no feewi". Johnson ñiŋii ŋakkeende "caɗeele ƴeewndo". Molony joofniri ko « ɓeydaare welnde » e fannu oo, o wiyi wonde golle ɗee ina njogii nuance, ɗe ngonaa « hagiography ». Molony wiyi wonde golle ɗee ina poti ɓurde laaɓtude sabu ina waɗi ŋakkeende "haawnaaki" e binndol. E. Patricia Tsurumi mo Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Victoria to Kanadaa siftinii ɗum ko golle « weltaare ». O hollitii wonde golle ɗee mbaɗti Katō feeñde omo jogii miijooji luulndiiɗi wolde nde tawnoo ɗum wonaa noon, kadi o alaa heen miijo e warɓe koloñaal Japon e nder wolde nde no o waɗiri e banndiraaɓe makko Japonnaaɓe nii. C. L. Yates of Choice: Current Reviews for Academic Libraries winndi wonde ina waɗi daartol "ɓurngol famɗude e haalde" ko fayti e nguurndam fannu oo, kono ina ŋakki "anndinde tiiɗnde e ƴeewtaade geɗe mawɗe" e nder geɗe goɗɗe ""gee whiz" daande to daartol ngol "ko".<ref>Molony, p. 183.</ref><ref name="Molonyp184">Molony, p. 184.</ref><ref name="Johnsonp388">Johnson, p. 388.</ref><ref name="Molonyp185">Molony, p. 185.</ref><ref>Williamson, p. 381.</ref><ref name="Molonyp184185">Molony, p. 184-185.</ref><ref name="Goffp100">Goff, p. 100.</ref> == Tuugnorgal == <references /> j7nbs7kih4r61b3qtcfl82sj7t3pgq9 Hearts in Suspension 0 39352 161947 2026-04-09T19:43:18Z Mejiddanmama 14215 Created page with ""Hearts in Suspension" er en faglitterær bog fra 2016 af Stephen King, redigeret af Jim Bishop. Bogen fokuserer på Kings tid som studerende på University of Maine. Indhold Bogen indeholder et nyt essay af King med titlen "Five to One, One in Five", fire afsnit af "King's Garbage Truck" (en klumme King skrev til UMaines studenteravis), et genoptryk af Kings novelle "Hearts in Atlantis", som foregår på campus i 1966, tolv essays fra "medstuderende og venner fra Kings..." 161947 wikitext text/x-wiki "Hearts in Suspension" er en faglitterær bog fra 2016 af Stephen King, redigeret af Jim Bishop. Bogen fokuserer på Kings tid som studerende på University of Maine. Indhold Bogen indeholder et nyt essay af King med titlen "Five to One, One in Five", fire afsnit af "King's Garbage Truck" (en klumme King skrev til UMaines studenteravis), et genoptryk af Kings novelle "Hearts in Atlantis", som foregår på campus i 1966, tolv essays fra "medstuderende og venner fra Kings universitetsdage" og "et galleri af fotografier og dokumenter fra perioden". Bogen blev redigeret af Jim Bishop, en tidligere engelsklærer på University of Maine, der underviste King. Referencer 61y5mhm3xjug7om69s5h1flisjggpt4 161948 161947 2026-04-09T19:44:39Z Mejiddanmama 14215 161948 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''"Hearts in Suspension"''' er en faglitterær bog fra 2016 af Stephen King, redigeret af Jim Bishop. Bogen fokuserer på Kings tid som studerende på University of Maine. Indhold Bogen indeholder et nyt essay af King med titlen "Five to One, One in Five", fire afsnit af "King's Garbage Truck" (en klumme King skrev til UMaines studenteravis), et genoptryk af Kings novelle "Hearts in Atlantis", som foregår på campus i 1966, tolv essays fra "medstuderende og venner fra Kings universitetsdage" og "et galleri af fotografier og dokumenter fra perioden". Bogen blev redigeret af Jim Bishop, en tidligere engelsklærer på University of Maine, der underviste King. == Referencer == rx5antybnmi6f017j45kh4sigkkxf31 161951 161948 2026-04-09T19:49:52Z Mejiddanmama 14215 161951 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''"Hearts in Suspension"''' er en faglitterær bog fra 2016 af Stephen King, redigeret af Jim Bishop. Bogen fokuserer på Kings tid som studerende på University of Maine. Indhold Bogen indeholder et nyt essay af King med titlen "Five to One, One in Five", fire afsnit af "King's Garbage Truck" (en klumme King skrev til UMaines studenteravis), et genoptryk af Kings novelle "Hearts in Atlantis", som foregår på campus i 1966, tolv essays fra "medstuderende og venner fra Kings universitetsdage" og "et galleri af fotografier og dokumenter fra perioden". Bogen blev redigeret af Jim Bishop, en tidligere engelsklærer på University of Maine, der underviste King.<ref>{{cite web|url=http://umaine.edu/umpress/forthcoming-books/hearts-in-suspension|title=Hearts in Suspension - University of Maine Press - University of Maine|website=umaine.edu}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://liljas-library.com/cell/article.php?id=5138|title=Lilja's}}</ref> == Referencer == <references /> 64vq1pjxrp4reqydd5v2lgcizjxh3op Charity (Reni, New York) 0 39353 161950 2026-04-09T19:49:51Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Sadak ko nebam''' e dow pentol Guido Reni, sosaa ko e hitaande 1629-1630. Nde waɗetee ko to galle pinal, to New York, ɗo Mr e Mrs Charles Wrightsman ndokki nde e hitaande 1974.[1] Golle ɗee puɗɗii winndeede ko e limto 1767 mo Joseph Wenzel I, laamɗo Liktenstein moofti. Nde heddii e nder mooɓondiral laamɗo haa nde Johann II, laamɗo Lichtenstein soodi nde to Pari ñalnde 16 mee 1882. Ndeen nde heddii e nder mooɓondiral keeringal Pari haa hedde hitaande 1933 e..." 161950 wikitext text/x-wiki '''Sadak ko nebam''' e dow pentol Guido Reni, sosaa ko e hitaande 1629-1630. Nde waɗetee ko to galle pinal, to New York, ɗo Mr e Mrs Charles Wrightsman ndokki nde e hitaande 1974.[1] Golle ɗee puɗɗii winndeede ko e limto 1767 mo Joseph Wenzel I, laamɗo Liktenstein moofti. Nde heddii e nder mooɓondiral laamɗo haa nde Johann II, laamɗo Lichtenstein soodi nde to Pari ñalnde 16 mee 1882. Ndeen nde heddii e nder mooɓondiral keeringal Pari haa hedde hitaande 1933 e dow mbaydi fenaande to Simon New Yorks to Simon New Yorks, caggal ɗuum nde rewi e yeeyooɓe naalankaagal ɗiɗo hade nde soodeede e hitaande99. == Ƴeew kadi == Kosam e nder naalankaagal == Tuugnorgal == bgmz07ae9wmcks6h097c3o1xq67ofpb 161952 161950 2026-04-09T19:51:21Z Isa Oumar 9821 161952 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sadak ko nebam''' e dow pentol Guido Reni, sosaa ko e hitaande 1629-1630. Nde waɗetee ko to galle pinal, to New York, ɗo Mr e Mrs Charles Wrightsman ndokki nde e hitaande 1974.<ref>Richard E. Spear, ''The "Divine" Guido: Religion, Sex, Money, and Art in the World of Guido Reni'' (Yale University Press, 1997), pages 231-232</ref> Golle ɗee puɗɗii winndeede ko e limto 1767 mo Joseph Wenzel I, laamɗo Liktenstein moofti. Nde heddii e nder mooɓondiral laamɗo haa nde Johann II, laamɗo Lichtenstein soodi nde to Pari ñalnde 16 mee 1882. Ndeen nde heddii e nder mooɓondiral keeringal Pari haa hedde hitaande 1933 e dow mbaydi fenaande to Simon New Yorks to Simon New Yorks, caggal ɗuum nde rewi e yeeyooɓe naalankaagal ɗiɗo hade nde soodeede e hitaande99. == Ƴeew kadi == Kosam e nder naalankaagal == Tuugnorgal == caic33e4jir9jlh3vmgskry88wbrzrf Song book 0 39354 161953 2026-04-09T19:52:01Z Mejiddanmama 14215 Created page with ""Sangbog" omdirigerer hertil. For andre anvendelser, se Sangbog (flertydig). En sangbog er en bog, der indeholder sangtekster. Sangbøger kan være simple kompositionsbøger eller spiralbundne notesbøger. Musikforlag producerede også trykte udgaver til fællessang. Sådanne bind blev brugt i USA af klaverproducenter som et markedsføringsværktøj. Sangbøger, der indeholder religiøs musik, kaldes ofte salmebøger; bøger, der indeholder musikken til salmer med mini..." 161953 wikitext text/x-wiki "Sangbog" omdirigerer hertil. For andre anvendelser, se Sangbog (flertydig). En sangbog er en bog, der indeholder sangtekster. Sangbøger kan være simple kompositionsbøger eller spiralbundne notesbøger. Musikforlag producerede også trykte udgaver til fællessang. Sådanne bind blev brugt i USA af klaverproducenter som et markedsføringsværktøj. Sangbøger, der indeholder religiøs musik, kaldes ofte salmebøger; bøger, der indeholder musikken til salmer med minimale eller ingen ord, kaldes undertiden melodibøger. Se også Great American Songbook Referencer fg0z2f8v6cyvrhj8w41j5px6nejx9sr 161954 161953 2026-04-09T19:52:13Z Quinlan83 7270 Requesting deletion 161954 wikitext text/x-wiki {{delete|Test page}}"Sangbog" omdirigerer hertil. For andre anvendelser, se Sangbog (flertydig). En sangbog er en bog, der indeholder sangtekster. Sangbøger kan være simple kompositionsbøger eller spiralbundne notesbøger. Musikforlag producerede også trykte udgaver til fællessang. Sådanne bind blev brugt i USA af klaverproducenter som et markedsføringsværktøj. Sangbøger, der indeholder religiøs musik, kaldes ofte salmebøger; bøger, der indeholder musikken til salmer med minimale eller ingen ord, kaldes undertiden melodibøger. Se også Great American Songbook Referencer 6e72x1l1i4apl2pu14w1hbu5onzeefr K. G. Saur Verlag 0 39355 161955 2026-04-09T19:55:32Z Mejiddanmama 14215 Created page with "K. G. Saur Verlag er et tysk forlag med base i München, der specialiserer sig i referenceinformation til biblioteker. Forlaget, grundlagt i 1949 af Karl-Otto Saur, chef for våbenstaben i Nazityskland under krigen som Dokumentation Saur, blev først økonomisk succesfuldt, nu kaldet K. G. Saur Verlag, fra 1966 under hans søn Klaus Gerhard Saur [de]. I 1987 blev K. G. Saur opkøbt af Reed International. De britiske aktier blev fusioneret ind i det separate selskab Bowk..." 161955 wikitext text/x-wiki K. G. Saur Verlag er et tysk forlag med base i München, der specialiserer sig i referenceinformation til biblioteker. Forlaget, grundlagt i 1949 af Karl-Otto Saur, chef for våbenstaben i Nazityskland under krigen som Dokumentation Saur, blev først økonomisk succesfuldt, nu kaldet K. G. Saur Verlag, fra 1966 under hans søn Klaus Gerhard Saur [de]. I 1987 blev K. G. Saur opkøbt af Reed International. De britiske aktier blev fusioneret ind i det separate selskab Bowker-Saur. I 2000 solgte Reed Elsevier K. G. Saur til Gale Group, en del af Thomson Corporation.[2] Walter de Gruyter erhvervede det i 2006. Publikationer Blandt publikationerne er den tyske biografiske encyklopædi (DBE), Bibliotheca Teubneriana og World Biographical Information System, som indeholder biografisk information om næsten fem millioner mennesker fra det 4. årtusinde f.Kr. til i dag. I 1981 blev det omfattende katalog over tysksprogede publikationer, en retrospektiv nationalbibliografi for den tysktalende verden, færdiggjort. Biblioteksvidenskabelige serier og værker fortsættes under De Gruyter Saur-imprintet. Referencer kgakfzzhqqt7ikz9psnqdexqhbqedj6 161957 161955 2026-04-09T19:56:55Z Mejiddanmama 14215 161957 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''K. G. Saur Verlag er''' et tysk forlag med base i München, der specialiserer sig i referenceinformation til biblioteker. Forlaget, grundlagt i 1949 af Karl-Otto Saur, chef for våbenstaben i Nazityskland under krigen som Dokumentation Saur, blev først økonomisk succesfuldt, nu kaldet K. G. Saur Verlag, fra 1966 under hans søn Klaus Gerhard Saur [de]. I 1987 blev K. G. Saur opkøbt af Reed International. De britiske aktier blev fusioneret ind i det separate selskab Bowker-Saur. I 2000 solgte Reed Elsevier K. G. Saur til Gale Group, en del af Thomson Corporation.[2] Walter de Gruyter erhvervede det i 2006. Publikationer Blandt publikationerne er den tyske biografiske encyklopædi (DBE), Bibliotheca Teubneriana og World Biographical Information System, som indeholder biografisk information om næsten fem millioner mennesker fra det 4. årtusinde f.Kr. til i dag. I 1981 blev det omfattende katalog over tysksprogede publikationer, en retrospektiv nationalbibliografi for den tysktalende verden, færdiggjort. Biblioteksvidenskabelige serier og værker fortsættes under De Gruyter Saur-imprintet. == Referencer == cxozhhfxjv02z0ksa26pc2shwmeeh27 Charity (Pollaiuolo) 0 39356 161958 2026-04-09T19:57:25Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Sadak ko nate''' nebam e hitaande 1469 ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi, jooni ko e Uffizi to Firenze.<ref>{{cite web|url=http://www.polomuseale.firenze.it/catalogo/scheda.asp?nctn=00158557&value=1|title=Catalogue page}}</ref> == Tariya == Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoor..." 161958 wikitext text/x-wiki '''Sadak ko nate''' nebam e hitaande 1469 ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi, jooni ko e Uffizi to Firenze.<ref>{{cite web|url=http://www.polomuseale.firenze.it/catalogo/scheda.asp?nctn=00158557&value=1|title=Catalogue page}}</ref> == Tariya == Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni natal gadanal timmungal, ngal yettinaa e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo artiraa ko Botticelli e sahaa gooto, ina gasa tawa ko caggal nde Pollaiuolo leeltini ɗum. Botticelli feewni Fortitude ko adii seppooji mawɗi ummoraade e Pollaiuolo e miñi mum Antonio wonde kontraa ɗiɗmo oo artiri ɗum e Piero e suudu makko feewni golle jeegom keddiiɗe ɗee e nder dingiral hee. E timminde ɗum, laaɓaani no darnde Antonio waɗiri e golle Piero e won e daartiyankooɓe naalankaagal mbiyata ɗum ko Antonio tan. Billi, Albertini e Cruttwell ina kaɓa e binndanɗe wonde cirƴam ɗam fof ko Piero waɗi ɗum, tawi noon Ullman e woɗɓe ina ciftora golle jeegom ɗee kala e Antonio tuugnaade e nanondiral styles e golle seeɗa ɗe Antonio siifondiri, haa arti noon e binndi. Kono woɗɓe ina mbiya ko Antonio waɗi golle ɗee kono nate ɗee e koye mum en ko Piero.<ref>{{in lang|it}} Gloria Fossi, ''Uffizi'', Giunti, Firenze 2004. {{ISBN|88-09-03675-1}}</ref> Caggal nde magistrat oo naati e nder Uffizi, nate ɗee kolliraama e nder galle oo gila 1717 caggal nde Tribunal oo suppitii. E teeminannde 19ɓiire golle ɗee ngonnoo ko e ngonka bonka no feewi haa ko Prudence tan hollirtee. E hitaande 2003, e dow ballal jom jawɗeele en Fratelli Piccini to Firenze ngam teddinde duuɓi mum teemedere, nate ɗee ngartiraa[3]. == Ƴeew kadi == Kosam e nder naalankaagal == Tuugnorgal == 7g192hecpj0wppttmq4o8kbmpm8ajqt 161959 161958 2026-04-09T19:57:58Z Isa Oumar 9821 161959 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sadak ko nate''' nebam e hitaande 1469 ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi, jooni ko e Uffizi to Firenze.<ref>{{cite web|url=http://www.polomuseale.firenze.it/catalogo/scheda.asp?nctn=00158557&value=1|title=Catalogue page}}</ref> == Tariya == Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni natal gadanal timmungal, ngal yettinaa e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo artiraa ko Botticelli e sahaa gooto, ina gasa tawa ko caggal nde Pollaiuolo leeltini ɗum. Botticelli feewni Fortitude ko adii seppooji mawɗi ummoraade e Pollaiuolo e miñi mum Antonio wonde kontraa ɗiɗmo oo artiri ɗum e Piero e suudu makko feewni golle jeegom keddiiɗe ɗee e nder dingiral hee. E timminde ɗum, laaɓaani no darnde Antonio waɗiri e golle Piero e won e daartiyankooɓe naalankaagal mbiyata ɗum ko Antonio tan. Billi, Albertini e Cruttwell ina kaɓa e binndanɗe wonde cirƴam ɗam fof ko Piero waɗi ɗum, tawi noon Ullman e woɗɓe ina ciftora golle jeegom ɗee kala e Antonio tuugnaade e nanondiral styles e golle seeɗa ɗe Antonio siifondiri, haa arti noon e binndi. Kono woɗɓe ina mbiya ko Antonio waɗi golle ɗee kono nate ɗee e koye mum en ko Piero.<ref>{{in lang|it}} Gloria Fossi, ''Uffizi'', Giunti, Firenze 2004. {{ISBN|88-09-03675-1}}</ref> Caggal nde magistrat oo naati e nder Uffizi, nate ɗee kolliraama e nder galle oo gila 1717 caggal nde Tribunal oo suppitii. E teeminannde 19ɓiire golle ɗee ngonnoo ko e ngonka bonka no feewi haa ko Prudence tan hollirtee. E hitaande 2003, e dow ballal jom jawɗeele en Fratelli Piccini to Firenze ngam teddinde duuɓi mum teemedere, nate ɗee ngartiraa[3]. == Ƴeew kadi == Kosam e nder naalankaagal == Tuugnorgal == twadymotd3oczf6o20xf8o1ab5odnw2 Christ and the Canaanite Woman (Preti) 0 39357 161961 2026-04-09T20:02:03Z Isa Oumar 9821 Created page with "{{Databox}}'''Almasiihu e debbo Kanaanaajo''' ko c. 1650 nebam e dow nate ɗe Mattia Preti waɗi.<ref>{{in lang|it}} {{cite web|url=https://mattia-preti.it/262-cristo-e-la-cananea/|title=mattia-preti.it - Cristo e la Cananea|access-date=9 December 2022}}</ref>Nde e golle goɗɗe ɗe Preti holliri Almasiihu e debbo gooto (Almasiihu e debbo nanngaaɗo e jeenaani) kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbinndaa ko e nder Certosa di San Martino to Naples e hitaande 1806, kono ɓe peccii e hi..." 161961 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Almasiihu e debbo Kanaanaajo''' ko c. 1650 nebam e dow nate ɗe Mattia Preti waɗi.<ref>{{in lang|it}} {{cite web|url=https://mattia-preti.it/262-cristo-e-la-cananea/|title=mattia-preti.it - Cristo e la Cananea|access-date=9 December 2022}}</ref>Nde e golle goɗɗe ɗe Preti holliri Almasiihu e debbo gooto (Almasiihu e debbo nanngaaɗo e jeenaani) kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbinndaa ko e nder Certosa di San Martino to Naples e hitaande 1806, kono ɓe peccii e hitaande rewtunde ndee nde jeenaani heɓi ɗum e juuɗe Real Museo Borbonico e ekkol San'fre. E hitaande 1828 golle ɗiɗi ɗee e 38 goɗɗe ndokkaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde toownde to Palermo, Sisili, ko François I mo Sisili ɗiɗo oo rokki ɗum en, kamɓe fof eɓe ndarni hannde e Palazzo Abatellis e nder wuro wooto.<ref name="Zeri">{{in lang|it}} {{cite web|url=http://catalogo.fondazionezeri.unibo.it/scheda/opera/54541/Preti%20Mattia%2C%20Cristo%20guarisce%20la%20figlia%20della%20Cananea|title=Fondazione Zeri - Preti Mattia, ''Cristo guarisce la figlia della Cananea''}}</ref> == Tuugnorgal == bc6lodnygnesopa9l32asn6r8vdkxhg Dagny Berger 0 39358 161962 2026-04-09T20:05:43Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Dagny Hansen Berger (1903-1950) woni debbo gadano diwooje laana ndiwoowa to leydi Norwees. O heɓi seedantaagal makko ko e fedde wiyeteende Royal Aero Club to leydi Angalteer e lewru suwee 1927. Nguurndam Dagny Hansen jibinaa ko ñalnde 16 suwee 1903 to Asker. Innde makko waylaama, wonti Hansen, wonti Berger e hitaande 1910 nde jibnaaɓe makko coodi ngesa Berger Gård to Bærum. Nde o joofni jaŋde makko, Berger gollinaama e galle, ko huunde woownde waɗeede e oon sahaa..." 161962 wikitext text/x-wiki Dagny Hansen Berger (1903-1950) woni debbo gadano diwooje laana ndiwoowa to leydi Norwees. O heɓi seedantaagal makko ko e fedde wiyeteende Royal Aero Club to leydi Angalteer e lewru suwee 1927. Nguurndam Dagny Hansen jibinaa ko ñalnde 16 suwee 1903 to Asker. Innde makko waylaama, wonti Hansen, wonti Berger e hitaande 1910 nde jibnaaɓe makko coodi ngesa Berger Gård to Bærum. Nde o joofni jaŋde makko, Berger gollinaama e galle, ko huunde woownde waɗeede e oon sahaa. E hitaande 1923, Berger jeyaa ko e rewɓe Norweesnaaɓe adanɓe ƴettude kaayitaaji mum en. O tawtoraama kewuuji pijirlooji otooji to Finlande. Oto makko gadano ko Willys Overland mo jooɗorɗe ɗiɗi. Sofer keewɗo doole, omo wondi e caɗeele e yoɓde njoɓdi otooji ngam wonde golloowo. Ko ɗum waɗi o fuɗɗii yeeyde defte e waktuuji hade makko golloraade e nder yeeyirdu ɓiɓɓe leɗɗe e sigaraaji to Stabekk. O woni e yiɗde diwde caggal nde o janngi ko fayti e diwooje rewɓe e leyɗe goɗɗe. Caggal nde o salii naatde duɗal diwooje konu to Kjeller e ndunngu 1927, e lewru suwee rewo o fuɗɗii janngude to duɗal diwooje De Havilland to Stag Lane Aerodrome sara Londres ɗo o janngi diwde DH60 Moth. Ñalnde 27 suwee o heɓi seedantaagal makko, hono 8160, to Royal Aero Club. Nde o arti to leydi Norwees, o etinooma udditaade gollorde makko ngam yiylaade nokkuuji e yah-ngartaa kono nafoore yah-ngartaa e nder leydi Norwees ina famɗi e oon sahaa. E nder ɗuum, gila 1929 o golliima e guwerneer to Montreal, New York, Pari e Niiseer. O arti Norwees e hitaande 1933, o golliima ko adii fof e nder restoraa hade makko sosde biro dilloowo. Nde udditaa ko e hitaande 1949. Dagny Berger maayi ñalnde 10 mee 1950 nde o yani e ndiyam to Bygdøy. O yahrata tan ko e duuɓi 46. Laabi gooto to Bærum, ina wiyee Dagny Bergersvei, ina inniraa e siftorde makko. Tuugnorgal nbxdbsixzlbc3c8opilupymseu9o2cm 161963 161962 2026-04-09T20:06:35Z SUZYFATIMA 13856 161963 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dagny Hansen Berger (1903-1950)''' woni debbo gadano diwooje laana ndiwoowa to leydi Norwees. O heɓi seedantaagal makko ko e fedde wiyeteende Royal Aero Club to leydi Angalteer e lewru suwee 1927. Nguurndam Dagny Hansen jibinaa ko ñalnde 16 suwee 1903 to Asker. Innde makko waylaama, wonti Hansen, wonti Berger e hitaande 1910 nde jibnaaɓe makko coodi ngesa Berger Gård to Bærum. Nde o joofni jaŋde makko, Berger gollinaama e galle, ko huunde woownde waɗeede e oon sahaa. E hitaande 1923, Berger jeyaa ko e rewɓe Norweesnaaɓe adanɓe ƴettude kaayitaaji mum en. O tawtoraama kewuuji pijirlooji otooji to Finlande. Oto makko gadano ko Willys Overland mo jooɗorɗe ɗiɗi. Sofer keewɗo doole, omo wondi e caɗeele e yoɓde njoɓdi otooji ngam wonde golloowo. Ko ɗum waɗi o fuɗɗii yeeyde defte e waktuuji hade makko golloraade e nder yeeyirdu ɓiɓɓe leɗɗe e sigaraaji to Stabekk. O woni e yiɗde diwde caggal nde o janngi ko fayti e diwooje rewɓe e leyɗe goɗɗe. Caggal nde o salii naatde duɗal diwooje konu to Kjeller e ndunngu 1927, e lewru suwee rewo o fuɗɗii janngude to duɗal diwooje De Havilland to Stag Lane Aerodrome sara Londres ɗo o janngi diwde DH60 Moth. Ñalnde 27 suwee o heɓi seedantaagal makko, hono 8160, to Royal Aero Club. Nde o arti to leydi Norwees, o etinooma udditaade gollorde makko ngam yiylaade nokkuuji e yah-ngartaa kono nafoore yah-ngartaa e nder leydi Norwees ina famɗi e oon sahaa. E nder ɗuum, gila 1929 o golliima e guwerneer to Montreal, New York, Pari e Niiseer. O arti Norwees e hitaande 1933, o golliima ko adii fof e nder restoraa hade makko sosde biro dilloowo. Nde udditaa ko e hitaande 1949. Dagny Berger maayi ñalnde 10 mee 1950 nde o yani e ndiyam to Bygdøy. O yahrata tan ko e duuɓi 46. Laabi gooto to Bærum, ina wiyee Dagny Bergersvei, ina inniraa e siftorde makko. == Tuugnorgal == 4ujmz2j9sdy5imrmvm5llbrw8cwqu6e 161966 161963 2026-04-09T20:09:26Z SUZYFATIMA 13856 161966 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dagny Hansen Berger (1903-1950)''' woni debbo gadano diwooje laana ndiwoowa to leydi Norwees. O heɓi seedantaagal makko ko e fedde wiyeteende Royal Aero Club to leydi Angalteer e lewru suwee 1927. Nguurndam Dagny Hansen jibinaa ko ñalnde 16 suwee 1903 to Asker. Innde makko waylaama, wonti Hansen, wonti Berger e hitaande 1910 nde jibnaaɓe makko coodi ngesa Berger Gård to Bærum. Nde o joofni jaŋde makko, Berger gollinaama e galle, ko huunde woownde waɗeede e oon sahaa. E hitaande 1923, Berger jeyaa ko e rewɓe Norweesnaaɓe adanɓe ƴettude kaayitaaji mum en. O tawtoraama kewuuji pijirlooji otooji to Finlande. Oto makko gadano ko Willys Overland mo jooɗorɗe ɗiɗi. Sofer keewɗo doole, omo wondi e caɗeele e yoɓde njoɓdi otooji ngam wonde golloowo. Ko ɗum waɗi o fuɗɗii yeeyde defte e waktuuji hade makko golloraade e nder yeeyirdu ɓiɓɓe leɗɗe e sigaraaji to Stabekk. O woni e yiɗde diwde caggal nde o janngi ko fayti e diwooje rewɓe e leyɗe goɗɗe. Caggal nde o salii naatde duɗal diwooje konu to Kjeller e ndunngu 1927, e lewru suwee rewo o fuɗɗii janngude to duɗal diwooje De Havilland to Stag Lane Aerodrome sara Londres ɗo o janngi diwde DH60 Moth. Ñalnde 27 suwee o heɓi seedantaagal makko, hono 8160, to Royal Aero Club. Nde o arti to leydi Norwees, o etinooma udditaade gollorde makko ngam yiylaade nokkuuji e yah-ngartaa kono nafoore yah-ngartaa e nder leydi Norwees ina famɗi e oon sahaa. E nder ɗuum, gila 1929 o golliima e guwerneer to Montreal, New York, Pari e Niiseer. O arti Norwees e hitaande 1933, o golliima ko adii fof e nder restoraa hade makko sosde biro dilloowo. Nde udditaa ko e hitaande 1949. Dagny Berger maayi ñalnde 10 mee 1950 nde o yani e ndiyam to Bygdøy. O yahrata tan ko e duuɓi 46. Laabi gooto to Bærum, ina wiyee Dagny Bergersvei, ina inniraa e siftorde makko.<ref name="nbl">{{cite web|url=https://nbl.snl.no/Dagny_Berger|title=Dagny Berger, Flypioner|author=Gynnild, Olav|publisher=Norsk Biografisk Leksikon|accessdate=6 August 2017|language=}}</ref><ref name="fg">{{cite web|url=https://www.flightglobal.com/FlightPDFArchive/1927/1927%20-%200846.PDF|title=The Committee—October 26|author=Perrin, H.E.|publisher=Flight Global|date=3 November 1927|accessdate=6 August 2017|language=}}</ref><ref name="fn">{{cite web|url=http://www.flynytt.no/artikler/vet-du-hvem-som-var-norges-forste-kvinnelige-pilot/377737|title=Vet du hvem som var Norges første kvinnelige pilot?|author=Grønskar, Lise|publisher=Flynytt|date=9 March 2017|accessdate=6 August 2017|language=Norwegian}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> sfsz5x8qi3fccrj6sqsppgb6hxy6aw2 Philtrum Press 0 39359 161965 2026-04-09T20:08:21Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Philtrum Press er et lille forlag drevet af Stephen King. Dette lille forlag, der opererer fra Kings hovedkontor i Bangor, Maine, drives primært af Kings personlige assistent, Marsha DeFillipo (som også er moderator for Stephen Kings hjemmeside-opslagstavle). Mindst følgende er blevet udgivet: The Plant, del 1 (1982), serienummereret brevroman skrevet af Stephen King The Plant, del 2 (1983) The Eyes of the Dragon (1984), roman skrevet af Stephen King, 1000 eksemplar..." 161965 wikitext text/x-wiki Philtrum Press er et lille forlag drevet af Stephen King. Dette lille forlag, der opererer fra Kings hovedkontor i Bangor, Maine, drives primært af Kings personlige assistent, Marsha DeFillipo (som også er moderator for Stephen Kings hjemmeside-opslagstavle). Mindst følgende er blevet udgivet: The Plant, del 1 (1982), serienummereret brevroman skrevet af Stephen King The Plant, del 2 (1983) The Eyes of the Dragon (1984), roman skrevet af Stephen King, 1000 eksemplarer, signeret/begrænset oplag The Plant, del 3 (1985) The Ideal Genuine Man (1987), en roman skrevet af Don Robertson, ISBN 0-399-19993-4 Six Stories (1997), en novellesamling skrevet af Stephen King, 1100 eksemplarer, signeret/begrænset oplag The New Lieutenant's Rap (1999), en novelle skrevet af Stephen King, 500 eksemplarer (ca.) Signeret/Begrænset Guns (2013), et essay skrevet af Stephen King, udgivet som en 25-siders e-bog Referencer qo4s1wg6eywledepc0mybu2clj7qmoe 161967 161965 2026-04-09T20:11:06Z Mejiddanmama 14215 161967 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Philtrum Press''' er et lille forlag drevet af Stephen King. Dette lille forlag, der opererer fra Kings hovedkontor i Bangor, Maine, drives primært af Kings personlige assistent, Marsha DeFillipo (som også er moderator for Stephen Kings hjemmeside-opslagstavle). Mindst følgende er blevet udgivet: == The Plant, del 1 (1982), serienummereret brevroman skrevet af Stephen King The Plant, del 2 (1983) == == The Eyes of the Dragon (1984), roman skrevet af Stephen King, 1000 eksemplarer, signeret/begrænset oplag The Plant, del 3 (1985) The Ideal Genuine Man (1987), en roman skrevet af Don Robertson, ISBN 0-399-19993-4<nowiki/>Six Stories (1997), en novellesamling skrevet af Stephen King, 1100 eksemplarer, signeret/begrænset opslag == == Referencer == j5mb57gg6atyf6mxshkg62pq3723pgr 161974 161967 2026-04-09T20:15:21Z Mejiddanmama 14215 161974 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Philtrum Press''' er et lille forlag drevet af Stephen King. Dette lille forlag, der opererer fra Kings hovedkontor i Bangor, Maine, drives primært af Kings personlige assistent, Marsha DeFillipo (som også er moderator for Stephen Kings hjemmeside-opslagstavle).<ref>{{cite web|url=http://www.stephenking.com/forums/|website=StephenKing.com|title=The Official Stephen King Website Message Board|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080724172626/http://stephenking.com/forums/|archive-date=July 24, 2008}}</ref>) <ref>{{cite news|work=The New York Times|title=Stephen King, Author, Dons a Publisher's Hat|date=January 23, 1988|url=https://www.nytimes.com/1988/01/23/books/stephen-king-author-dons-a-publisher-s-hat.html}}</ref> Mindst følgende er blevet udgivet: == The Plant, del 1 (1982), serienummereret brevroman skrevet af Stephen King The Plant, del 2 (1983) == == The Eyes of the Dragon (1984), roman skrevet af Stephen King, 1000 eksemplarer, signeret/begrænset oplag The Plant, del 3 (1985) The Ideal Genuine Man (1987), en roman skrevet af Don Robertson, ISBN 0-399-19993-4<nowiki/>Six Stories (1997), en novellesamling skrevet af Stephen King, 1100 eksemplarer, signeret/begrænset opslag == == Referencer == aowkhh72gajlacqpjcup1zd8g8fvp47 Amen Aamir 0 39360 161968 2026-04-09T20:11:44Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Amin Aamir (Urdu: آمین عامر) ko laana ndiwoowa ummoriiɗo Gilgit-Baltistan, ko kanko woni debbo gadano ummoriiɗo e diiwaan hee heɓde seedantaagal wonde laana ndiwoowa njulaagu. O jibinaa ko to Skardu, o heɓi heen miijo wonde pilot caggal nde o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde to nokku ɗo konu Pakistaan ​​woni ɗoo. O janngi fiyde ko e nokku diwooje Rawalpindi. Diwgol makko gadanol ngol o waɗi ko ñalnde 19 desaambar 2015. O heɓi bak makko ko pilot njula..." 161968 wikitext text/x-wiki Amin Aamir (Urdu: آمین عامر) ko laana ndiwoowa ummoriiɗo Gilgit-Baltistan, ko kanko woni debbo gadano ummoriiɗo e diiwaan hee heɓde seedantaagal wonde laana ndiwoowa njulaagu. O jibinaa ko to Skardu, o heɓi heen miijo wonde pilot caggal nde o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde to nokku ɗo konu Pakistaan ​​woni ɗoo. O janngi fiyde ko e nokku diwooje Rawalpindi. Diwgol makko gadanol ngol o waɗi ko ñalnde 19 desaambar 2015. O heɓi bak makko ko pilot njulaagu e hitaande 2017. Tuugnorgal alh36xewlpo3rcn4s9zxf37f47rnnb3 161971 161968 2026-04-09T20:12:32Z SUZYFATIMA 13856 161971 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amin Aamir (Urdu: آمین عامر)''' ko laana ndiwoowa ummoriiɗo Gilgit-Baltistan, ko kanko woni debbo gadano ummoriiɗo e diiwaan hee heɓde seedantaagal wonde laana ndiwoowa njulaagu. O jibinaa ko to Skardu, o heɓi heen miijo wonde pilot caggal nde o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde to nokku ɗo konu Pakistaan ​​woni ɗoo. O janngi fiyde ko e nokku diwooje Rawalpindi. Diwgol makko gadanol ngol o waɗi ko ñalnde 19 desaambar 2015. O heɓi bak makko ko pilot njulaagu e hitaande 2017. == Tuugnorgal == n31rcznojzjdg7gkwv3ins9ceo3ryd4 161977 161971 2026-04-09T20:16:55Z SUZYFATIMA 13856 161977 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amin Aamir (Urdu: آمین عامر)''' ko laana ndiwoowa ummoriiɗo Gilgit-Baltistan, ko kanko woni debbo gadano ummoriiɗo e diiwaan hee heɓde seedantaagal wonde laana ndiwoowa njulaagu. O jibinaa ko to Skardu, o heɓi heen miijo wonde pilot caggal nde o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde to nokku ɗo konu Pakistaan ​​woni ɗoo. O janngi fiyde ko e nokku diwooje Rawalpindi. Diwgol makko gadanol ngol o waɗi ko ñalnde 19 desaambar 2015. O heɓi bak makko ko pilot njulaagu e hitaande 2017.<ref>{{Cite web|title=15 Inspiring Women from Gilgit-Baltistan & Chitral (GBC) who are breaking barriers despite all odds|url=https://defence.pk/pdf/threads/15-inspiring-women-from-gilgit-baltistan-chitral-gbc-who-are-breaking-barriers-despite-all-odds.509107/|access-date=2023-02-18|website=Pakistan Defence|date=27 July 2017|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=www.webspider.pk|first=Web Spider (pvt) Ltd|title=Soaring The Blue Skies|url=https://www.hilal.gov.pk/her-article/detail/NDQ5MQ==.html|access-date=2023-02-18|website=www.hilal.gov.pk|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=pkaviation|date=2017-05-05|title=Humans of Pakistan Aviation, Amen Aamir|url=https://pkaviation.com/2017/05/05/humans-of-pakistan-aviation-aimen-amir/|access-date=2023-02-18|website=Pakistan Aviation|language=en-GB}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Die fliegende Frau aus Pakistan {{!}} DW {{!}} 02.02.2018|url=https://www.dw.com/de/die-fliegende-frau-aus-pakistan/a-42420019|access-date=2023-02-18|website=DW.COM|language=de-DE}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> rqku98miikb4l32iwmvil1vm05nhc2q Christ and the Samaritan Woman (de Troy) 0 39361 161975 2026-04-09T20:15:48Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Almasiihu e debbo Samariyanke''' ko natal Jean-François de Troy waɗi e hitaande 1742, hollirta ko haala debbo Samariyanke to ɓunndu. Ko ɗum jeyi e nate jeegom ɗe arɗo biskop biyeteeɗo Pierre Guérin de Tencin e galle mum arɗo biskop to Liyon yamiri naalanke oo ; heddiiɓe ɓee ko Maayde Lucretia, Maayde Kleopatra, Ñaawoore Suleymaani, Rewde sanamuuji Suleymaani e Debbo nanngaaɗo e zina. Jooni ko to galle pinal (Musée des Arts Beaux) to Lyon.<ref>M. F. Amigu..." 161975 wikitext text/x-wiki '''Almasiihu e debbo Samariyanke''' ko natal Jean-François de Troy waɗi e hitaande 1742, hollirta ko haala debbo Samariyanke to ɓunndu. Ko ɗum jeyi e nate jeegom ɗe arɗo biskop biyeteeɗo Pierre Guérin de Tencin e galle mum arɗo biskop to Liyon yamiri naalanke oo ; heddiiɓe ɓee ko Maayde Lucretia, Maayde Kleopatra, Ñaawoore Suleymaani, Rewde sanamuuji Suleymaani e Debbo nanngaaɗo e zina. Jooni ko to galle pinal (Musée des Arts Beaux) to Lyon.<ref>M. F. Amigues-de Uffrédi, S. Charret-Berthon and M. F. Pérez (dir.), ''Tableaux français du xviie et du xviiie siècles au musée des Beaux-Arts de Lyon: mémoire de maîtrise d’histoire de l’art dans l’université Lumière'', April 1989 {{in lang|fr}}</ref> == Limtol == Natal ngal holliri Iisaa ina jooɗii sara Ɓunndu Yaakuuba e yeeso, ina yeewtida e debbo Samariyanke gonɗo e koppi mum. E nder woɗɗude, wuro Sikar ngo ɓadiiɗo ngo, ngo udditaa e nder ŋoral mum, ina fawii e dow tulde. To bannge nano, Nulaaɓe Iisaa ɗiɗo, hollirɓe no worɓe jom en gite ina ngarta e wuro, ina ƴeewa nokku oo e haalaaji e geɗe kaawniiɗe e jaɓde. Limlebbi nguurndam ina peeña ina ɓuuɓna, ina kebbina mbaydi nate ɗee fof. Nattii tiiɗnaade e laaɓal daartol, de Troy teeŋtinii defte teskinɗe e eksootik e nder nokkuuji, koltu, e mbaydiiji gaasaaji limtooji deftere nde.<ref>M. F. Amigues-de Uffrédi, S. Charret-Berthon and M. F. Pérez (dir.), ''Tableaux français du xviie et du xviiie siècles au musée des Beaux-Arts de Lyon: mémoire de maîtrise d’histoire de l’art dans l’université Lumière'', April 1989 {{in lang|fr}}</ref> == Tuugnorgal == g5j6r7d67v3mca94u6txfrdzp8zaxpa 161976 161975 2026-04-09T20:16:17Z Isa Oumar 9821 161976 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Almasiihu e debbo Samariyanke''' ko natal Jean-François de Troy waɗi e hitaande 1742, hollirta ko haala debbo Samariyanke to ɓunndu. Ko ɗum jeyi e nate jeegom ɗe arɗo biskop biyeteeɗo Pierre Guérin de Tencin e galle mum arɗo biskop to Liyon yamiri naalanke oo ; heddiiɓe ɓee ko Maayde Lucretia, Maayde Kleopatra, Ñaawoore Suleymaani, Rewde sanamuuji Suleymaani e Debbo nanngaaɗo e zina. Jooni ko to galle pinal (Musée des Arts Beaux) to Lyon.<ref>M. F. Amigues-de Uffrédi, S. Charret-Berthon and M. F. Pérez (dir.), ''Tableaux français du xviie et du xviiie siècles au musée des Beaux-Arts de Lyon: mémoire de maîtrise d’histoire de l’art dans l’université Lumière'', April 1989 {{in lang|fr}}</ref> == Limtol == Natal ngal holliri Iisaa ina jooɗii sara Ɓunndu Yaakuuba e yeeso, ina yeewtida e debbo Samariyanke gonɗo e koppi mum. E nder woɗɗude, wuro Sikar ngo ɓadiiɗo ngo, ngo udditaa e nder ŋoral mum, ina fawii e dow tulde. To bannge nano, Nulaaɓe Iisaa ɗiɗo, hollirɓe no worɓe jom en gite ina ngarta e wuro, ina ƴeewa nokku oo e haalaaji e geɗe kaawniiɗe e jaɓde. Limlebbi nguurndam ina peeña ina ɓuuɓna, ina kebbina mbaydi nate ɗee fof. Nattii tiiɗnaade e laaɓal daartol, de Troy teeŋtinii defte teskinɗe e eksootik e nder nokkuuji, koltu, e mbaydiiji gaasaaji limtooji deftere nde.<ref>M. F. Amigues-de Uffrédi, S. Charret-Berthon and M. F. Pérez (dir.), ''Tableaux français du xviie et du xviiie siècles au musée des Beaux-Arts de Lyon: mémoire de maîtrise d’histoire de l’art dans l’université Lumière'', April 1989 {{in lang|fr}}</ref> == Tuugnorgal == 5ufhqccmpf1lp47akbm48kx0bsizhq0 Juvenilia 0 39362 161979 2026-04-09T20:18:55Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Juvenilia er litterære, musikalske eller kunstneriske værker produceret af forfattere i deres ungdom. Skrevede juvenilia, hvis de overhovedet udgives, udkommer normalt som retrospektive publikationer, et stykke tid efter at forfatteren er blevet kendt for senere værker. Udtrykket blev første gang registreret i 1622 i George Withers digtsamling Ivvenilia. Senere begyndte andre bemærkelsesværdige digtere, såsom John Dryden og Alfred, Lord Tennyson, at bruge udtrykk..." 161979 wikitext text/x-wiki Juvenilia er litterære, musikalske eller kunstneriske værker produceret af forfattere i deres ungdom. Skrevede juvenilia, hvis de overhovedet udgives, udkommer normalt som retrospektive publikationer, et stykke tid efter at forfatteren er blevet kendt for senere værker. Udtrykket blev første gang registreret i 1622 i George Withers digtsamling Ivvenilia. Senere begyndte andre bemærkelsesværdige digtere, såsom John Dryden og Alfred, Lord Tennyson, at bruge udtrykket om samlinger af deres tidlige digte. De historier og digte, som forfatteren Jane Austen skrev før hun fyldte atten, kaldes hendes Juvenilia. Undtagelser fra retrospektiv udgivelse inkluderer Leigh Hunts samling Juvenilia, der først blev udgivet, da han stadig var teenager; og Lord Byrons udgivelse af Fugitive Pieces, da forfatteren kun var 17 år gammel, og hans efterfølgende udgivelse af Hours of Idleness i en alder af 18. I disse tidlige værker udforsker Byron mange af de temaer, der ville forme hans senere værker. [kilde mangler] Referencer 9swj18d4hv0z6xz11t318dhwjy8uj9w 161982 161979 2026-04-09T20:20:40Z Mejiddanmama 14215 161982 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Juvenilia er''' litterære, musikalske eller kunstneriske værker produceret af forfattere i deres ungdom. Skrevede juvenilia, hvis de overhovedet udgives, udkommer normalt som retrospektive publikationer, et stykke tid efter at forfatteren er blevet kendt for senere værker. Udtrykket blev første gang registreret i 1622 i George Withers digtsamling Ivvenilia. Senere begyndte andre bemærkelsesværdige digtere, såsom John Dryden og Alfred, Lord Tennyson, at bruge udtrykket om samlinger af deres tidlige digte. De historier og digte, som forfatteren Jane Austen skrev før hun fyldte atten, kaldes hendes Juvenilia. Undtagelser fra retrospektiv udgivelse inkluderer Leigh Hunts samling Juvenilia, der først blev udgivet, da han stadig var teenager; og Lord Byrons udgivelse af Fugitive Pieces, da forfatteren kun var 17 år gammel, og hans efterfølgende udgivelse af Hours of Idleness i en alder af 18. I disse tidlige værker udforsker Byron mange af de temaer, der ville forme hans senere værker. [kilde mangler] == Referencer == 8w1hogjkaeb24dqgylaflh5dzlk6hot 161985 161982 2026-04-09T20:24:36Z Mejiddanmama 14215 161985 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Juvenilia er''' litterære, musikalske eller kunstneriske værker produceret af forfattere i deres ungdom. Skrevede juvenilia, hvis de overhovedet udgives, udkommer normalt som retrospektive publikationer, et stykke tid efter at forfatteren er blevet kendt for senere værker. Udtrykket blev første gang registreret i 1622 i George Withers digtsamling Ivvenilia. Senere begyndte andre bemærkelsesværdige digtere, såsom John Dryden og Alfred, Lord Tennyson, at bruge udtrykket om samlinger af deres tidlige digte. De historier og digte, som forfatteren Jane Austen skrev før hun fyldte atten, kaldes hendes Juvenilia.<ref name="British Library - Discovering Literature: Romantics and Victorians - Jane Austen's juvenilia">{{cite web|url=http://www.bl.uk/romantics-and-victorians/articles/jane-austens-juvenilia|title=Discovering Literature: Romantics and Victorians - Jane Austen's juvenilia|last=Kathryn Sutherland|publisher=[[British Library]]|access-date=12 October 2014|archive-date=November 27, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221127114558/https://www.bl.uk/romantics-and-victorians/articles/jane-austens-juvenilia|url-status=dead}}</ref> <references /> Undtagelser fra retrospektiv udgivelse inkluderer Leigh Hunts samling Juvenilia, der først blev udgivet, da han stadig var teenager; og Lord Byrons udgivelse af Fugitive Pieces, da forfatteren kun var 17 år gammel, og hans efterfølgende udgivelse af Hours of Idleness i en alder af 18. I disse tidlige værker udforsker Byron mange af de temaer, der ville forme hans senere værker. [kilde mangler] == Referencer == aid3ifq1qppse05qic2uq2cuh44idsr Asli Hassan Abade 0 39363 161980 2026-04-09T20:19:17Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Asli Hassan Abade (jibinaa ko 1 lewru Yarkomaa 1958) ko laana ndiwoowa Somali, koolaaɗo konu, kadi ko daraniiɗo siwil. Ko kanko woni debbo Afriknaajo gadano pilot, haa jooni ko kanko tan woni pilot debbo e nder konu weeyo Somali (SAF). Haa e lewru oktoobar 2009, o hoɗi ko e diiwaan Texas to Amerik. Abade ina anndaa e nder konu weeyo Somali, ɗo o woni pilot gila 1976 haa 1992. Kugal Konu weeyo Somali Abade waɗii diwooje mum gadane ñalnde 9 suwee 1976. Kampaañ jam..." 161980 wikitext text/x-wiki Asli Hassan Abade (jibinaa ko 1 lewru Yarkomaa 1958) ko laana ndiwoowa Somali, koolaaɗo konu, kadi ko daraniiɗo siwil. Ko kanko woni debbo Afriknaajo gadano pilot, haa jooni ko kanko tan woni pilot debbo e nder konu weeyo Somali (SAF). Haa e lewru oktoobar 2009, o hoɗi ko e diiwaan Texas to Amerik. Abade ina anndaa e nder konu weeyo Somali, ɗo o woni pilot gila 1976 haa 1992. Kugal Konu weeyo Somali Abade waɗii diwooje mum gadane ñalnde 9 suwee 1976. Kampaañ jam E nder cakkital kitaale 2000, Abade waɗii kampaañ jam, o hirjinii depiteeji ɗii nde ngartata ngam haɗde hareeji siwil ɓooyɗi e nder leydi mum Somali. Tawtoreede kala kewu politik mawɗo ɓoorniiɗo wutteeji daneeji Somali, ina wiyee o yamirii hormaade denndaangal tawtoraaɓe. Ngam darnde makko e nder golle nanondiral baɗnooɗe to koɗdiiɗo Arta, Jibuuti, yiyri sosde laamu fedde nde, o rokkaa innde Calansida (« Jom bannge »). Abade ina siftina hoore mum wonde "patriot", e "laamɗo tiiɗɗo", sabu humpito mum e konu. Tuugnorgal imjnycxbid6zog5yv994xsrfkkpzwo5 161981 161980 2026-04-09T20:20:13Z SUZYFATIMA 13856 161981 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Asli Hassan Abade''' (jibinaa ko 1 lewru Yarkomaa 1958) ko laana ndiwoowa Somali, koolaaɗo konu, kadi ko daraniiɗo siwil. Ko kanko woni debbo Afriknaajo gadano pilot, haa jooni ko kanko tan woni pilot debbo e nder konu weeyo Somali (SAF). Haa e lewru oktoobar 2009, o hoɗi ko e diiwaan Texas to Amerik. Abade ina anndaa e nder konu weeyo Somali, ɗo o woni pilot gila 1976 haa 1992. Kugal Konu weeyo Somali Abade waɗii diwooje mum gadane ñalnde 9 suwee 1976. Kampaañ jam E nder cakkital kitaale 2000, Abade waɗii kampaañ jam, o hirjinii depiteeji ɗii nde ngartata ngam haɗde hareeji siwil ɓooyɗi e nder leydi mum Somali. Tawtoreede kala kewu politik mawɗo ɓoorniiɗo wutteeji daneeji Somali, ina wiyee o yamirii hormaade denndaangal tawtoraaɓe. Ngam darnde makko e nder golle nanondiral baɗnooɗe to koɗdiiɗo Arta, Jibuuti, yiyri sosde laamu fedde nde, o rokkaa innde Calansida (« Jom bannge »). Abade ina siftina hoore mum wonde "patriot", e "laamɗo tiiɗɗo", sabu humpito mum e konu. == Tuugnorgal == 6ksw4dseoc7keevs5w9dz9i7xajn800 161986 161981 2026-04-09T20:25:03Z SUZYFATIMA 13856 161986 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Asli Hassan Abade''' (jibinaa ko 1 lewru Yarkomaa 1958) ko laana ndiwoowa Somali, koolaaɗo konu, kadi ko daraniiɗo siwil. Ko kanko woni debbo Afriknaajo gadano pilot, haa jooni ko kanko tan woni pilot debbo e nder konu weeyo Somali (SAF). Haa e lewru oktoobar 2009, o hoɗi ko e diiwaan Texas to Amerik. Abade ina anndaa e nder konu weeyo Somali, ɗo o woni pilot gila 1976 haa 1992. Kugal Konu weeyo Somali Abade waɗii diwooje mum gadane ñalnde 9 suwee 1976. Kampaañ jam E nder cakkital kitaale 2000, Abade waɗii kampaañ jam, o hirjinii depiteeji ɗii nde ngartata ngam haɗde hareeji siwil ɓooyɗi e nder leydi mum Somali. Tawtoreede kala kewu politik mawɗo ɓoorniiɗo wutteeji daneeji Somali, ina wiyee o yamirii hormaade denndaangal tawtoraaɓe. Ngam darnde makko e nder golle nanondiral baɗnooɗe to koɗdiiɗo Arta, Jibuuti, yiyri sosde laamu fedde nde, o rokkaa innde Calansida (« Jom bannge »). Abade ina siftina hoore mum wonde "patriot", e "laamɗo tiiɗɗo", sabu humpito mum e konu.<ref>{{cite news|title=Somali Leader Rallies Kinsmen; Ahmed Meets Twin Cities Diaspora, Asks U.S. Officials to Help Aid Stability At Home|date=5 October 2009|work=[[St. Paul Pioneer Press]]|pages=A5}}</ref><ref name="Twin">{{cite news|url=http://www.twincities.com/crime/ci_13486693|title=Somali president rallies with Twin Cities diaspora|date=10 May 2009|publisher=[[St. Paul Pioneer Press]]|accessdate=23 May 2015}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://ummahsonic.com/asli-hassan-abade-military-pilot-africa/|title=The Story of Asli Hassan Abade, the First Female Military Pilot in Africa}}{{dead link|date=November 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=The History of Somali Aviation Resource Center|url=http://somavires.org/history2.html|website=Somavires|publisher=Somali Aviation Resource Center|accessdate=20 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130411133921/http://somavires.org/history2.html|archivedate=11 April 2013|location=Mogadishu, Somalia|date=2013|url-status=usurped}}</ref><ref name="flag">{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3723142.stm|title=Flying the flag for Somali peace|date=7 October 2004|publisher=[[BBC]]|access-date=22 March 2010}}</ref><ref name="Somvir">{{Cite web|url=http://somavires.org/diary.html|title=The Rise and Fall of the Somalia Airforce: A Diary Reflection|access-date=2016-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20140226192809/http://somavires.org/diary.html|archive-date=2014-02-26|url-status=usurped}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 9ydcwciqbowetw1wp09rjefpoh2soo5 Christ and the Samaritan Woman (Artemisia Gentileschi) 0 39364 161987 2026-04-09T20:25:25Z Isa Oumar 9821 Created page with "{{Databox}}'''Almasiihu e debbo Samariya''' ko nate nebam ɗe naalanke Itaaliyanke biyeteeɗo Artemisia Gentileschi waɗi e hitaande 1637, ina hollita daartol ummoraade e Alkawal Kesal. Nde jeyaa ko e mooɓondiral keeringal to Palermo,.<ref name="Herstory Locker3">{{cite web|last1=Locker|first1=Jesse|title=Artemisia Gentileschi: What Wasn’t in the London Exhibition and Why it Matters|url=https://artherstory.net/artemisia-gentileschi-what-wasnt-in-the-london-exhibition-..." 161987 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Almasiihu e debbo Samariya''' ko nate nebam ɗe naalanke Itaaliyanke biyeteeɗo Artemisia Gentileschi waɗi e hitaande 1637, ina hollita daartol ummoraade e Alkawal Kesal. Nde jeyaa ko e mooɓondiral keeringal to Palermo,.<ref name="Herstory Locker3">{{cite web|last1=Locker|first1=Jesse|title=Artemisia Gentileschi: What Wasn’t in the London Exhibition and Why it Matters|url=https://artherstory.net/artemisia-gentileschi-what-wasnt-in-the-london-exhibition-and-why-it-matters/|website=Art Herstory|access-date=13 February 2022}}</ref>, jooni noon nde woni ko e Palazzo Blu renndo to Pisa. == Haala tiitoonde == Haala debbo Samariyankaajo don haala nder Linjiila Yuhanna. Debbo ina 6eydoo 6uu6de e yeewtidde e Iisaa, ina seerti e nate 6urcfe yoocfde e sahaa nde hollirta debbo ina joocfii ina nana haala gooto.<ref name="Herstory Locker2">{{cite web|last1=Locker|first1=Jesse|title=Artemisia Gentileschi: What Wasn’t in the London Exhibition and Why it Matters|url=https://artherstory.net/artemisia-gentileschi-what-wasnt-in-the-london-exhibition-and-why-it-matters/|website=Art Herstory|access-date=13 February 2022}}</ref>Ina jeyaa e golle seeɗa ɗe Gentileschi waɗi e leydi timmundi.{{sfn|Locker|2015|p=89}} Almuɓɓe Iisaa ina mbaawi yiyeede e caggal, ina njalta e nder wuro ngo koɗorɗe mum ngoni.{{sfn|Locker|2015|p=89}} Nokkuuji ɓuuɓɗi ɗi koltu fijirde ndee e leydi ndii laaɓtundi, mbaɗti jokkondirde e golle ɗe o waɗi e ooɗoo sahaa to Naples..<ref name="Herstory Locker">{{cite web|last1=Locker|first1=Jesse|title=Artemisia Gentileschi: What Wasn’t in the London Exhibition and Why it Matters|url=https://artherstory.net/artemisia-gentileschi-what-wasnt-in-the-london-exhibition-and-why-it-matters/|website=Art Herstory|access-date=13 February 2022}}</ref> == Iwdi mum == Koolol ummoraade e Gentileschi hollitii wonde omo etoo yeeyde nate ɗiɗi Kardinal Francesco Barberini e hitaande 1637, heen gooto ko debbo Samariyanke.{{sfn|Spear|2011|p=804}} Ngolɗoo gollal yiytaa ko ɓooyaani e nder defterdu keeriiɗo, anndiraa e ndeen pentol.{{sfn|Spear|2011|p=804}} Golle ɗee ina nanndi e meeɗaa yettaade Barberini e daartol mum ko goɗɗum winndaaka. .<ref>{{cite web|title=Pisa, Palazzo Blu acquires important work by Artemisia Gentileschi|url=https://www.finestresullarte.info/en/ancient-art/pisa-palazzo-blu-acquires-important-work-by-artemisia-gentileschi|website=Finestre sull'Arte|access-date=22 March 2023|language=en}}</ref>Ko musee Palazzo Blu to Pisa heɓi ɗum e lewru noowammbar 2022..<ref>{{cite web|title=Pisa, Palazzo Blu acquires important work by Artemisia Gentileschi|url=https://www.finestresullarte.info/en/ancient-art/pisa-palazzo-blu-acquires-important-work-by-artemisia-gentileschi|website=Finestre sull'Arte|access-date=22 March 2023|language=en}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol golle Artemisiya Gentileski == Tuugnorgal == 8rwmmk0dai7qhv2wjjb8tqn2yjrgd1s Leman Altınçekiç 0 39365 161988 2026-04-09T20:27:19Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Leman Bozkurt Altinçekiç (1932 – 4 mee 2001) ko laana ndiwoowa leydi Turki. Ko kanko woni debbo gadano jaɓaaɗo pilot jet e nder konu weeyo Turki e OTAN. Duuɓi gadani Leman Bozkurt jibinaa ko e hitaande 1932 to Sarıkamış, e nder diiwaan Kars, e nder galle Karapapak. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe tan to Istanbul, o ɗaɓɓi to duɗal jaaɓi haaɗtirde İnönü to Fedde Aeronautique Turki to diiwaan İnönü to diiwaan E..." 161988 wikitext text/x-wiki Leman Bozkurt Altinçekiç (1932 – 4 mee 2001) ko laana ndiwoowa leydi Turki. Ko kanko woni debbo gadano jaɓaaɗo pilot jet e nder konu weeyo Turki e OTAN. Duuɓi gadani Leman Bozkurt jibinaa ko e hitaande 1932 to Sarıkamış, e nder diiwaan Kars, e nder galle Karapapak. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe tan to Istanbul, o ɗaɓɓi to duɗal jaaɓi haaɗtirde İnönü to Fedde Aeronautique Turki to diiwaan İnönü to diiwaan Eskişehir ngam jannginde pilot diwooje. Kuugal konu Nde konu aeroportu Turki felliti winnditaade rewɓe e hitaande 1954, o ɗaɓɓi naatde e konu aeroportu. Ko kanko woni debbo gadano janngoowo e duɗal konu to İzmir. O jannginaama e laana ndiwoowa (propeller) hakkunde 1955 e 1957. E nder yeewtere nde o waɗi o wiyi wonde e balɗe gadane ɗee, duɗal ngal alaa ɗo sukaaɓe rewɓe ɓee mbaawi hoɗde, o fotnoo ko hoɗde e galle galle ofisee gooto. Ñalnde 30 ut 1957, o heɓi bak makko, o woni pilot militeer. Hay so tawii noon, almudɓe rewɓe joy woɗɓe kadi njaɓaama e duɗal ngal caggal makko, ko kanko tan woni almuudo debbo naatɗo e fedde aeronautique to nokku konu Eskişehir. O janngi ko to Eskişehir ngam wonde laana ndiwoowa, o heɓi darnde lietnaa ɗiɗmo ñalnde 22 noowammbar 1958. Haa e hitaande 1967 o diwi ko e laana ndiwoowa Republique F-84 Thunderjet e laana ndiwoowa Lockheed T-33. E duuɓi makko cakkitiiɗi o golliima e golle gollotooɓe. O woppi golle makko ko kolonel mawɗo e nder weeyo. Nguurndam keeriɗam E hitaande 1959, Leman Bozkurt resi Tahir Altinçekiç, gollodiiɗo mum to Eskişehir. O sankii ko ñalnde 4 mee 2001 to İzmir. O wirnaa ko e yanaande Karabağlar. Njawdi Ñalnde 1 desaambar 1984, woni hitaande 50ɓiire nde rewɓe Turki keɓi suɓngooji timmuɗi, o noddaama to parlemaa Turki, o heɓi njeenaari sabu wonde debbo gadano e ngalɗoo gollal. Tuugnorgal nqjeupzl9hbnwcb0ccb7oqbo47ndrf8 161989 161988 2026-04-09T20:28:23Z SUZYFATIMA 13856 161989 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Leman Bozkurt Altinçekiç (1932 – 4 mee 2001)''' ko laana ndiwoowa leydi Turki. Ko kanko woni debbo gadano jaɓaaɗo pilot jet e nder konu weeyo Turki e OTAN. Duuɓi gadani Leman Bozkurt jibinaa ko e hitaande 1932 to Sarıkamış, e nder diiwaan Kars, e nder galle Karapapak. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe tan to Istanbul, o ɗaɓɓi to duɗal jaaɓi haaɗtirde İnönü to Fedde Aeronautique Turki to diiwaan İnönü to diiwaan Eskişehir ngam jannginde pilot diwooje. Kuugal konu Nde konu aeroportu Turki felliti winnditaade rewɓe e hitaande 1954, o ɗaɓɓi naatde e konu aeroportu. Ko kanko woni debbo gadano janngoowo e duɗal konu to İzmir. O jannginaama e laana ndiwoowa (propeller) hakkunde 1955 e 1957. E nder yeewtere nde o waɗi o wiyi wonde e balɗe gadane ɗee, duɗal ngal alaa ɗo sukaaɓe rewɓe ɓee mbaawi hoɗde, o fotnoo ko hoɗde e galle galle ofisee gooto. Ñalnde 30 ut 1957, o heɓi bak makko, o woni pilot militeer. Hay so tawii noon, almudɓe rewɓe joy woɗɓe kadi njaɓaama e duɗal ngal caggal makko, ko kanko tan woni almuudo debbo naatɗo e fedde aeronautique to nokku konu Eskişehir. O janngi ko to Eskişehir ngam wonde laana ndiwoowa, o heɓi darnde lietnaa ɗiɗmo ñalnde 22 noowammbar 1958. Haa e hitaande 1967 o diwi ko e laana ndiwoowa Republique F-84 Thunderjet e laana ndiwoowa Lockheed T-33. E duuɓi makko cakkitiiɗi o golliima e golle gollotooɓe. O woppi golle makko ko kolonel mawɗo e nder weeyo. Nguurndam keeriɗam E hitaande 1959, Leman Bozkurt resi Tahir Altinçekiç, gollodiiɗo mum to Eskişehir. O sankii ko ñalnde 4 mee 2001 to İzmir. O wirnaa ko e yanaande Karabağlar. Njawdi Ñalnde 1 desaambar 1984, woni hitaande 50ɓiire nde rewɓe Turki keɓi suɓngooji timmuɗi, o noddaama to parlemaa Turki, o heɓi njeenaari sabu wonde debbo gadano e ngalɗoo gollal. == Tuugnorgal == do6wcj2qwqth0vt7i6exnldb46b45vq 161992 161989 2026-04-09T20:34:10Z SUZYFATIMA 13856 161992 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Leman Bozkurt Altinçekiç (1932 – 4 mee 2001)''' ko laana ndiwoowa leydi Turki. Ko kanko woni debbo gadano jaɓaaɗo pilot jet e nder konu weeyo Turki e OTAN. Duuɓi gadani Leman Bozkurt jibinaa ko e hitaande 1932 to Sarıkamış, e nder diiwaan Kars, e nder galle Karapapak. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe tan to Istanbul, o ɗaɓɓi to duɗal jaaɓi haaɗtirde İnönü to Fedde Aeronautique Turki to diiwaan İnönü to diiwaan Eskişehir ngam jannginde pilot diwooje. Kuugal konu Nde konu aeroportu Turki felliti winnditaade rewɓe e hitaande 1954, o ɗaɓɓi naatde e konu aeroportu. Ko kanko woni debbo gadano janngoowo e duɗal konu to İzmir. O jannginaama e laana ndiwoowa (propeller) hakkunde 1955 e 1957. E nder yeewtere nde o waɗi o wiyi wonde e balɗe gadane ɗee, duɗal ngal alaa ɗo sukaaɓe rewɓe ɓee mbaawi hoɗde, o fotnoo ko hoɗde e galle galle ofisee gooto. Ñalnde 30 ut 1957, o heɓi bak makko, o woni pilot militeer. Hay so tawii noon, almudɓe rewɓe joy woɗɓe kadi njaɓaama e duɗal ngal caggal makko, ko kanko tan woni almuudo debbo naatɗo e fedde aeronautique to nokku konu Eskişehir. O janngi ko to Eskişehir ngam wonde laana ndiwoowa, o heɓi darnde lietnaa ɗiɗmo ñalnde 22 noowammbar 1958. Haa e hitaande 1967 o diwi ko e laana ndiwoowa Republique F-84 Thunderjet e laana ndiwoowa Lockheed T-33. E duuɓi makko cakkitiiɗi o golliima e golle gollotooɓe. O woppi golle makko ko kolonel mawɗo e nder weeyo. Nguurndam keeriɗam E hitaande 1959, Leman Bozkurt resi Tahir Altinçekiç, gollodiiɗo mum to Eskişehir. O sankii ko ñalnde 4 mee 2001 to İzmir. O wirnaa ko e yanaande Karabağlar. Njawdi Ñalnde 1 desaambar 1984, woni hitaande 50ɓiire nde rewɓe Turki keɓi suɓngooji timmuɗi, o noddaama to parlemaa Turki, o heɓi njeenaari sabu wonde debbo gadano e ngalɗoo gollal.<ref>{{cite web|website=Bilkent University Institutional Repository|url=http://repository.bilkent.edu.tr/handle/11693/51518|title=NATO's and Turkey's First Female Jet Pilot: Leman Altınçekiç}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.trthaber.com/haber/yasam/natonun-ilk-kadin-jet-pilotu-leman-bozkurt-altincekic-578181.html|title=NATO'nun ilk kadın jet pilotu: Leman Bozkurt Altınçekiç|website=TRT Haber}}</ref><ref name="AV">{{Cite web|last=UZAR|first=Webmaster:Celal|title=TAYYARECI ARSIV|url=http://tayyareci.com/arsiv/lemanaltincekic.asp|archive-url=http://web.archive.org/web/20231203140738/http://tayyareci.com/arsiv/lemanaltincekic.asp|archive-date=2023-12-03|access-date=2025-12-27|website=www.tayyareci.com}}</ref><ref>[https://www.hvkk.tsk.tr/en-us/Turkish_Air_Force/Firsts_in_the_100th_Anniversary/First_Jet_Pilots_and_Jet_Aircraft Turkish Air forces page]</ref><ref>[http://gazetearsivi.milliyet.com.tr/Arsiv/1959/09/05 Milliyet newspaper ]{{in lang|tr}}</ref><ref name="LA">{{Cite web|url=http://leman-altincekic.com/|title=Leman Altınçekiç's page|access-date=2017-10-31|language=tr|archive-date=2021-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210304064941/http://leman-altincekic.com/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gazetesi|first=Türkiye|date=2013-11-30|title=Galaxy'nin en tutulmayan modeli hangisi|url=https://www.turkiyegazetesi.com.tr/teknoloji/galaxynin-en-tutulmayan-modeli-hangisi-108425|access-date=2025-12-27|website=Türkiye Gazetesi|language=tr}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> acvhrmlu5qaxcsvtggp468qhxj14e53 The Devil in Iron 0 39366 161990 2026-04-09T20:33:10Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Wanderer (Lancer Books, 1968) og The Devil in Iron (Grant, 1976). Den er for nylig blevet udgivet i samlingerne The Conan Chronicles Volume 1: The People of the Black Circle (Gollancz, 2000) og Conan of Cimmeria: Volume One (1932–1933) (Del Rey, 2003). Adaptation Roy Thomas, John Buscema og Alfredo Alcala bearbejdede denne historie i Savage Sword of Conan #15. Dark Horse Comics-serien Conan the Slayer bearbejdede historien i numre #8–11. Referencer" 161990 wikitext text/x-wiki Wanderer (Lancer Books, 1968) og The Devil in Iron (Grant, 1976). Den er for nylig blevet udgivet i samlingerne The Conan Chronicles Volume 1: The People of the Black Circle (Gollancz, 2000) og Conan of Cimmeria: Volume One (1932–1933) (Del Rey, 2003). Adaptation Roy Thomas, John Buscema og Alfredo Alcala bearbejdede denne historie i Savage Sword of Conan #15. Dark Horse Comics-serien Conan the Slayer bearbejdede historien i numre #8–11. Referencer dm2227ao164zc1o8gme15gzw5vdwgtj 161991 161990 2026-04-09T20:34:01Z Mejiddanmama 14215 161991 wikitext text/x-wiki ''Wanderer (Lancer Books, 1968)'' og The Devil in Iron (Grant, 1976). Den er for nylig blevet udgivet i samlingerne The Conan Chronicles Volume 1: The People of the Black Circle (Gollancz, 2000) og Conan of Cimmeria: Volume One (1932–1933) (Del Rey, 2003). Adaptation Roy Thomas, John Buscema og Alfredo Alcala bearbejdede denne historie i Savage Sword of Conan #15. Dark Horse Comics-serien Conan the Slayer bearbejdede historien i numre #8–11. == Referencer == furaacr3ettxg5626ormsgf5u333iez 161993 161991 2026-04-09T20:34:34Z Mejiddanmama 14215 161993 wikitext text/x-wiki Wanderer (Lancer Books, 1968) og The Devil in Iron (Grant, 1976). Den er for nylig blevet udgivet i samlingerne The Conan Chronicles Volume 1: The People of the Black Circle (Gollancz, 2000) og Conan of Cimmeria: Volume One (1932–1933) (Del Rey, 2003). Adaptation Roy Thomas, John Buscema og Alfredo Alcala bearbejdede denne historie i Savage Sword of Conan #15. Dark Horse Comics-serien Conan the Slayer bearbejdede historien i numre #8–11. Referencer dm2227ao164zc1o8gme15gzw5vdwgtj 161994 161993 2026-04-09T20:35:21Z Mejiddanmama 14215 161994 wikitext text/x-wiki '''Wanderer (Lancer Books, 1968)''' og The Devil in Iron (Grant, 1976). Den er for nylig blevet udgivet i samlingerne The Conan Chronicles Volume 1: The People of the Black Circle (Gollancz, 2000) og Conan of Cimmeria: Volume One (1932–1933) (Del Rey, 2003). Adaptation Roy Thomas, John Buscema og Alfredo Alcala bearbejdede denne historie i Savage Sword of Conan #15. Dark Horse Comics-serien Conan the Slayer bearbejdede historien i numre #8–11. == Referencer == ayc89pdyl5pwh14tlylpwunynock6ki 161995 161994 2026-04-09T20:36:00Z Mejiddanmama 14215 161995 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wanderer (Lancer Books, 1968)''' og The Devil in Iron (Grant, 1976). Den er for nylig blevet udgivet i samlingerne The Conan Chronicles Volume 1: The People of the Black Circle (Gollancz, 2000) og Conan of Cimmeria: Volume One (1932–1933) (Del Rey, 2003). Adaptation Roy Thomas, John Buscema og Alfredo Alcala bearbejdede denne historie i Savage Sword of Conan #15. Dark Horse Comics-serien Conan the Slayer bearbejdede historien i numre #8–11. == Referencer == fpok7mj9n4eh84ocn8wl27cndfa01w8 161996 161995 2026-04-09T20:39:04Z Mejiddanmama 14215 161996 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wanderer (Lancer Books, 1968)''' og The Devil in Iron (Grant, 1976). Den er for nylig blevet udgivet i samlingerne The Conan Chronicles Volume 1: The People of the Black Circle (Gollancz, 2000) og Conan of Cimmeria: Volume One (1932–1933) (Del Rey, 2003). Adaptation Roy Thomas, John Buscema og Alfredo Alcala bearbejdede denne historie i Savage Sword of Conan #15. Dark Horse Comics-serien Conan the Slayer bearbejdede historien i numre #8–11.<ref>Patrice Louinet. ''Hyborian Genesis: Part 1'', page 452, ''The Coming of Conan the Cimmerian''; 2003, Del Rey.</ref> == Referencer == <references /> mth457uc6i4biy0q34669lpbpqya9xi Gaby Angelini 0 39367 161997 2026-04-09T20:39:35Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Gabriyella (Gaby) Angelini (1911 - 3 desaambar 1932) ko laana ndiwoowa Itaalinaajo. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Angelini jibinaa ko to Milan e nder galle alɗuɗo. O heɓi kaayitaaji makko pilot ko omo yahra e duuɓi 19, o yaawi wontude neɗɗo lolluɗo e nder leydi Itali. Golle diwooje Moto silindiraaɗo 4, mo henndu coofni, ina sikkaa ko kañum woni laana ndiwoowa Breda Ba.15 ka Gaby Angelini yani e jeereende Libi ñalnde 3 desaambar 1932 Angelini woni debbo Itaali..." 161997 wikitext text/x-wiki Gabriyella (Gaby) Angelini (1911 - 3 desaambar 1932) ko laana ndiwoowa Itaalinaajo. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Angelini jibinaa ko to Milan e nder galle alɗuɗo. O heɓi kaayitaaji makko pilot ko omo yahra e duuɓi 19, o yaawi wontude neɗɗo lolluɗo e nder leydi Itali. Golle diwooje Moto silindiraaɗo 4, mo henndu coofni, ina sikkaa ko kañum woni laana ndiwoowa Breda Ba.15 ka Gaby Angelini yani e jeereende Libi ñalnde 3 desaambar 1932 Angelini woni debbo Itaalinaajo gadano timminde diwgol mum e nder Orop, o yahri ko leyɗeele Orop jeetati, o heɓi heen njeenaari « Golden Eagle ». E hitaande 1932 o ummii Itali e laana ndiwoowa gooto, o fayi Delhi, to leydi Inndo, omo yahra e laana ndiwoowa Breda Ba.15. Angelini hawri e caɗeele e nder henndu sanngara to Libi e laawol, o yani e jeereende, o maayi. Ko ɓuri 120 000 neɗɗo tawtoraama wirwirnde makko to Milan. Njawdi E hitaande 2014, deftere nde Rosellina Piano winndi e nguurndam Angelini, tiitoonde mum ko La Leggenda di Little Gaby (Legende de petite Gaby). Tuugnorgal 2146xu3j4gpeluap3dnifmvram2xboz 161998 161997 2026-04-09T20:40:53Z SUZYFATIMA 13856 161998 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Gabriyella (Gaby) Angelini''' (1911 - 3 desaambar 1932) ko laana ndiwoowa Itaalinaajo. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Angelini jibinaa ko to Milan e nder galle alɗuɗo. O heɓi kaayitaaji makko pilot ko omo yahra e duuɓi 19, o yaawi wontude neɗɗo lolluɗo e nder leydi Itali. Golle diwooje Moto silindiraaɗo 4, mo henndu coofni, ina sikkaa ko kañum woni laana ndiwoowa Breda Ba.15 ka Gaby Angelini yani e jeereende Libi ñalnde 3 desaambar 1932 Angelini woni debbo Itaalinaajo gadano timminde diwgol mum e nder Orop, o yahri ko leyɗeele Orop jeetati, o heɓi heen njeenaari « Golden Eagle ». E hitaande 1932 o ummii Itali e laana ndiwoowa gooto, o fayi Delhi, to leydi Inndo, omo yahra e laana ndiwoowa Breda Ba.15. Angelini hawri e caɗeele e nder henndu sanngara to Libi e laawol, o yani e jeereende, o maayi. Ko ɓuri 120 000 neɗɗo tawtoraama wirwirnde makko to Milan. Njawdi E hitaande 2014, deftere nde Rosellina Piano winndi e nguurndam Angelini, tiitoonde mum ko La Leggenda di Little Gaby (Legende de petite Gaby). == Tuugnorgal == dxk2n5qshtsvntiz6ws3wtct153z7kk 161999 161998 2026-04-09T20:45:49Z SUZYFATIMA 13856 161999 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Gabriyella (Gaby) Angelini''' (1911 - 3 desaambar 1932) ko laana ndiwoowa Itaalinaajo. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Angelini jibinaa ko to Milan e nder galle alɗuɗo. O heɓi kaayitaaji makko pilot ko omo yahra e duuɓi 19, o yaawi wontude neɗɗo lolluɗo e nder leydi Itali. Golle diwooje Moto silindiraaɗo 4, mo henndu coofni, ina sikkaa ko kañum woni laana ndiwoowa Breda Ba.15 ka Gaby Angelini yani e jeereende Libi ñalnde 3 desaambar 1932 Angelini woni debbo Itaalinaajo gadano timminde diwgol mum e nder Orop, o yahri ko leyɗeele Orop jeetati, o heɓi heen njeenaari « Golden Eagle ». E hitaande 1932 o ummii Itali e laana ndiwoowa gooto, o fayi Delhi, to leydi Inndo, omo yahra e laana ndiwoowa Breda Ba.15. Angelini hawri e caɗeele e nder henndu sanngara to Libi e laawol, o yani e jeereende, o maayi. Ko ɓuri 120 000 neɗɗo tawtoraama wirwirnde makko to Milan. Njawdi E hitaande 2014, deftere nde Rosellina Piano winndi e nguurndam Angelini, tiitoonde mum ko La Leggenda di Little Gaby (Legende de petite Gaby).<ref name=":0">{{Cite book|title=Politics of the Visible: Writing Women, Culture, and Fascism|last=Pickering-Iazzi|first=Robin|publisher=University of Minnesota Press|year=1997|isbn=|location=Minneapolis, MN|pages=113|quote=|via=}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/gaby-angelini/|title=Angelini, Gaby nell'Enciclopedia Treccani|website=www.treccani.it|access-date=2017-01-26}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://news.google.com/newspapers?nid=2507&dat=19321212&id=xaBAAAAAIBAJ&sjid=dqUMAAAAIBAJ&pg=3452,6207412|title=The Glasgow Herald - Google News Archive Search|website=news.google.com|access-date=2017-01-26}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://mauroquattrina.jimdo.com/gaby-angelini/|title=GABY ANGELINI|website=mauroquattrina.jimdo.com|language=it-IT|access-date=2017-01-26}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.astilibri.com/cultura/little_gaby.htm|title=La leggenda di Little Gaby|website=www.astilibri.com|access-date=2017-01-26}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> arczh6impklih5ugm8tfbxz0a1nqnhc In the Ploughed Field: Spring 0 39368 162000 2026-04-09T20:56:14Z Galadima002 13879 Created page with "E nder ngesa ndema: Duujal[a] (e ɗemngal Riisi: На пашне. Весна, e ɗemngal Ruus: Na Pashne. Vesna) ko nate nebam ɗe naalanke Riisinaajo biyeteeɗo Alexey Venetsianov waɗi e feccere adannde e kitaale 1820. Natal ngal ina hollita yumma remoowo ɓoorniiɗo comci daneeji ina ardii pucci ɗiɗi ina jogii feggere, ina jokki e ƴeewde ɓiyiiko jooɗiiɗo sara feggere ndee. Nde woni ko e Galle Tretyakov to Mosku, to leydi Riisi gila 1893, nde hiisetee ko e golle..." 162000 wikitext text/x-wiki E nder ngesa ndema: Duujal[a] (e ɗemngal Riisi: На пашне. Весна, e ɗemngal Ruus: Na Pashne. Vesna) ko nate nebam ɗe naalanke Riisinaajo biyeteeɗo Alexey Venetsianov waɗi e feccere adannde e kitaale 1820. Natal ngal ina hollita yumma remoowo ɓoorniiɗo comci daneeji ina ardii pucci ɗiɗi ina jogii feggere, ina jokki e ƴeewde ɓiyiiko jooɗiiɗo sara feggere ndee. Nde woni ko e Galle Tretyakov to Mosku, to leydi Riisi gila 1893, nde hiisetee ko e golle Venetsianov ɓurɗe mawnude. Natal ngal ina jeyaa e ko Venetsianov waɗi, kollitoowol golle remooɓe. O golliima e nate ɗee to Vyshnevolotsky Uyezd to guwerneer Tver e fuɗɗoode kitaale 1820. Daartol natal ngal, fuɗɗoraade e kitaale 1840, anndaaka haa Pavel Tretyakov soodi ngal ngam galle mum e hitaande 1893. Ko ngal tokosal fof, ngal hiisetee ko ngal gollal mawngal e nder mooɓondiral Galle Tretyakov, ngal hiisetee ko e daartiyankooɓe naalankaagal ko ngal geɗel gootel gonngel e nder pinal Riisi. == Tariya == Ñalngu laaɓtungu tagoore E nder ngesa ndema: Duujal ina luulndii. E nder deftere makko 1949, ganndo naalankaagal Riisi biyeteeɗo Zinaida Fomicheva hollitii wonde natal ngal sosaa ko e kitaale 1810, tawi daartoowo naalankaagal Sowiyetik biyeteeɗo Aleksei Savinov [ru] hollitii wonde natal ngal sosaa ko e fuɗɗoode kitaale 1830 e nder deftere mum 1955. Ndee ɗoo luural ummorii ko e salaade Venetsianov siynude walla ñalngu kala nate makko. Ɗuum fof e wayde noon, wiɗtooɓe hannde ɓee ina cikki wonde E nder ladde ndema: ndunngu ko Venetsianov sosi ɗum e feccere adannde e kitaale 1820, nde catal Galle Tretyakov wallitta ɗum. To Kosam. Ndungu. hakkunde kitaale 1820 Waɗde hay. hakkunde kitaale 1820 E nder ngesa ndema : Duujal ko nate gadane e nder nate Venetsianov hollirɗe golle remooɓe, ina heen kadi nate At the Harvest. Sommer e Hayre. Sereeji ɗii ina mbiya sahaa e sahaa fof "Seasons" (duuɓi, ndunngu e ndunngu), e natal nayaɓal hollirngal ndunngu ina sikkaa ina woodi, kono alaa ko holliti heen natal tawaaka. Ko ɓuri heewde e golle naalankaagal ɗe Venetsianov waɗi, ɗe o waɗi e nder wuro wiyeteengo Tronikha e Safonkovo ​​e nder Uyezd Vyshnevolotsky (ɗee ɗiɗi fof hannde ina njeyaa e wuro Venetsianovo [ru] e nder diiwaan Udomelsky e nder diiwaan Tver). E wiyde daartoowo nokku oo biyeteeɗo Dimitry Podushkov [ru], wiɗtoowo nguurndam Venetsianov, o hoɗi ko Tronikha tuggi 1819 haa 1832 hade makko yahde Safonkovo. O waɗi nguurndam makko heddiiɗam e nder ladde Tver, o woni ko e ɓurde waawde tafde e oon sahaa. Natal ngal ina anndaa e inɗe keewɗe e nder duuɓi capanɗe seeɗa gadani caggal nde ngal joofi. E kitaale 1830, nde inniraa ko debbo remoowo e nder ladde, pucci ardiiɗi (Крестьянка в поле, ведущая лошадей), e hitaande 1838, nde inniraa ko debbo wuro jogiiɗo pucci (Деревенская женщина с лошадьми). E hitaande 1840, nde anndiraa Debbo haroowo ngesa (Женщина, боронящая поле). Daartol natal ngal gila e kitaale 1840 haa 1893 e sifaaji joom mum adanɓe anndaaka. Ko anndaa tan ko Pavel Tretyakov soodi natal ngal ko e hitaande 1893.[6] Naalankaagal Svetlana Stepanova [ru] winndii: "Feññinde hono ndeeɗoo kanndaa hono E nder ladde ndema: Duujal ina wayi no ko sifaa sirlu, so wonaa kaawis. Alaa ko haalaa heen so wonaa e naalanke oo e hoore mum e nder ɓataakeeji mum e nguurndam mum walla e yontaaji mum anndaaka." == Tiitoonde e sifaa == Kanndaa oo ko goonga e alkule nde tawnoo ina etoo hollirde natal idealisé leydi Riisi.[ Venetsianov ina joginoo njeenaari sosde duɗal ganndal nafooje leydi Riisi, ngal ɓuri maantinde ko e nder ladde ndema: ndunngu.Asamaan ina ƴetta ko ɓuri heewde e golle naalankaagal, ɗe Venetsianov janngi no feewi hade mum fentude ngam heɓde batte duule gonɗe e mbaydiiji tati e doggol mum en ɓuuɓngol e nder golle naalankaagal. Laral horizon e nder nate ɗee ina doga no feewi, ina ɓuuɓtoo haa ɓura lesɗude e bannge ñaamo canvas oo. Ɗuum ina addana naalanke oo waɗde illusion nokku udditirɗo mawɗo. Naalankooɓe leydi Riisi lolluɓe ko wayi no Mikhail Vrubel e Viktor Vasnetsov caggal ɗuum njiyti ngalɗoo karallaagal. == E nder Ngesa Remeede: Detal ndunngu == Natal ngal ko yumma remoowo suka debbo ina ardii pucci ɗiɗi ina ndaara ɓiyum jooɗiiɗo saraaji ŋoral to les ŋoral ñaamo ŋoral.Yumma remoowo oo ina ɓoornii sarafan e kokoshnik,] ɗiin ɗiɗi fof ina njahdi e golle ndema. O yahata ko e ladde nde e mbelnaari, o memata leydi, ina wayi no o 6uuccii e dow mayri,[ina wayi no ko kanko woni laamcfo Flora, ina 6eydoo 6uu6de e Duujal;[1][19] ngal cfoo miijo ina semmbina e ko 6uu6ol debbo ngol feeñata ina 6eydoo mawnude e 6uu6ol ngol[]1. Venetsianov lugginaaki e maandeeji hakkille ndunngu e yeeso debbo remoowo sabu o pentaaki s == Tuunorgal == mdhmvl9g3mukavb4zxkz0nq4ddzcdxe 162001 162000 2026-04-09T20:56:55Z Galadima002 13879 162001 wikitext text/x-wiki '''E nder ngesa ndema''': Duujal[a] (e ɗemngal Riisi: На пашне. Весна, e ɗemngal Ruus: Na Pashne. Vesna) ko nate nebam ɗe naalanke Riisinaajo biyeteeɗo Alexey Venetsianov waɗi e feccere adannde e kitaale 1820. Natal ngal ina hollita yumma remoowo ɓoorniiɗo comci daneeji ina ardii pucci ɗiɗi ina jogii feggere, ina jokki e ƴeewde ɓiyiiko jooɗiiɗo sara feggere ndee. Nde woni ko e Galle Tretyakov to Mosku, to leydi Riisi gila 1893, nde hiisetee ko e golle Venetsianov ɓurɗe mawnude. Natal ngal ina jeyaa e ko Venetsianov waɗi, kollitoowol golle remooɓe. O golliima e nate ɗee to Vyshnevolotsky Uyezd to guwerneer Tver e fuɗɗoode kitaale 1820. Daartol natal ngal, fuɗɗoraade e kitaale 1840, anndaaka haa Pavel Tretyakov soodi ngal ngam galle mum e hitaande 1893. Ko ngal tokosal fof, ngal hiisetee ko ngal gollal mawngal e nder mooɓondiral Galle Tretyakov, ngal hiisetee ko e daartiyankooɓe naalankaagal ko ngal geɗel gootel gonngel e nder pinal Riisi. == Tariya == Ñalngu laaɓtungu tagoore E nder ngesa ndema: Duujal ina luulndii. E nder deftere makko 1949, ganndo naalankaagal Riisi biyeteeɗo Zinaida Fomicheva hollitii wonde natal ngal sosaa ko e kitaale 1810, tawi daartoowo naalankaagal Sowiyetik biyeteeɗo Aleksei Savinov [ru] hollitii wonde natal ngal sosaa ko e fuɗɗoode kitaale 1830 e nder deftere mum 1955. Ndee ɗoo luural ummorii ko e salaade Venetsianov siynude walla ñalngu kala nate makko. Ɗuum fof e wayde noon, wiɗtooɓe hannde ɓee ina cikki wonde E nder ladde ndema: ndunngu ko Venetsianov sosi ɗum e feccere adannde e kitaale 1820, nde catal Galle Tretyakov wallitta ɗum. To Kosam. Ndungu. hakkunde kitaale 1820 Waɗde hay. hakkunde kitaale 1820 E nder ngesa ndema : Duujal ko nate gadane e nder nate Venetsianov hollirɗe golle remooɓe, ina heen kadi nate At the Harvest. Sommer e Hayre. Sereeji ɗii ina mbiya sahaa e sahaa fof "Seasons" (duuɓi, ndunngu e ndunngu), e natal nayaɓal hollirngal ndunngu ina sikkaa ina woodi, kono alaa ko holliti heen natal tawaaka. Ko ɓuri heewde e golle naalankaagal ɗe Venetsianov waɗi, ɗe o waɗi e nder wuro wiyeteengo Tronikha e Safonkovo ​​e nder Uyezd Vyshnevolotsky (ɗee ɗiɗi fof hannde ina njeyaa e wuro Venetsianovo [ru] e nder diiwaan Udomelsky e nder diiwaan Tver). E wiyde daartoowo nokku oo biyeteeɗo Dimitry Podushkov [ru], wiɗtoowo nguurndam Venetsianov, o hoɗi ko Tronikha tuggi 1819 haa 1832 hade makko yahde Safonkovo. O waɗi nguurndam makko heddiiɗam e nder ladde Tver, o woni ko e ɓurde waawde tafde e oon sahaa. Natal ngal ina anndaa e inɗe keewɗe e nder duuɓi capanɗe seeɗa gadani caggal nde ngal joofi. E kitaale 1830, nde inniraa ko debbo remoowo e nder ladde, pucci ardiiɗi (Крестьянка в поле, ведущая лошадей), e hitaande 1838, nde inniraa ko debbo wuro jogiiɗo pucci (Деревенская женщина с лошадьми). E hitaande 1840, nde anndiraa Debbo haroowo ngesa (Женщина, боронящая поле). Daartol natal ngal gila e kitaale 1840 haa 1893 e sifaaji joom mum adanɓe anndaaka. Ko anndaa tan ko Pavel Tretyakov soodi natal ngal ko e hitaande 1893.[6] Naalankaagal Svetlana Stepanova [ru] winndii: "Feññinde hono ndeeɗoo kanndaa hono E nder ladde ndema: Duujal ina wayi no ko sifaa sirlu, so wonaa kaawis. Alaa ko haalaa heen so wonaa e naalanke oo e hoore mum e nder ɓataakeeji mum e nguurndam mum walla e yontaaji mum anndaaka." == Tiitoonde e sifaa == Kanndaa oo ko goonga e alkule nde tawnoo ina etoo hollirde natal idealisé leydi Riisi.[ Venetsianov ina joginoo njeenaari sosde duɗal ganndal nafooje leydi Riisi, ngal ɓuri maantinde ko e nder ladde ndema: ndunngu.Asamaan ina ƴetta ko ɓuri heewde e golle naalankaagal, ɗe Venetsianov janngi no feewi hade mum fentude ngam heɓde batte duule gonɗe e mbaydiiji tati e doggol mum en ɓuuɓngol e nder golle naalankaagal. Laral horizon e nder nate ɗee ina doga no feewi, ina ɓuuɓtoo haa ɓura lesɗude e bannge ñaamo canvas oo. Ɗuum ina addana naalanke oo waɗde illusion nokku udditirɗo mawɗo. Naalankooɓe leydi Riisi lolluɓe ko wayi no Mikhail Vrubel e Viktor Vasnetsov caggal ɗuum njiyti ngalɗoo karallaagal. == E nder Ngesa Remeede: Detal ndunngu == Natal ngal ko yumma remoowo suka debbo ina ardii pucci ɗiɗi ina ndaara ɓiyum jooɗiiɗo saraaji ŋoral to les ŋoral ñaamo ŋoral.Yumma remoowo oo ina ɓoornii sarafan e kokoshnik,] ɗiin ɗiɗi fof ina njahdi e golle ndema. O yahata ko e ladde nde e mbelnaari, o memata leydi, ina wayi no o 6uuccii e dow mayri,[ina wayi no ko kanko woni laamcfo Flora, ina 6eydoo 6uu6de e Duujal;[1][19] ngal cfoo miijo ina semmbina e ko 6uu6ol debbo ngol feeñata ina 6eydoo mawnude e 6uu6ol ngol[]1. Venetsianov lugginaaki e maandeeji hakkille ndunngu e yeeso debbo remoowo sabu o pentaaki s == Tuunorgal == 8ez1lrxpzk6l5jnfbgzsk706e5e3yeo 162002 162001 2026-04-09T20:57:16Z Galadima002 13879 162002 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''E nder ngesa ndema''': Duujal[a] (e ɗemngal Riisi: На пашне. Весна, e ɗemngal Ruus: Na Pashne. Vesna) ko nate nebam ɗe naalanke Riisinaajo biyeteeɗo Alexey Venetsianov waɗi e feccere adannde e kitaale 1820. Natal ngal ina hollita yumma remoowo ɓoorniiɗo comci daneeji ina ardii pucci ɗiɗi ina jogii feggere, ina jokki e ƴeewde ɓiyiiko jooɗiiɗo sara feggere ndee. Nde woni ko e Galle Tretyakov to Mosku, to leydi Riisi gila 1893, nde hiisetee ko e golle Venetsianov ɓurɗe mawnude. Natal ngal ina jeyaa e ko Venetsianov waɗi, kollitoowol golle remooɓe. O golliima e nate ɗee to Vyshnevolotsky Uyezd to guwerneer Tver e fuɗɗoode kitaale 1820. Daartol natal ngal, fuɗɗoraade e kitaale 1840, anndaaka haa Pavel Tretyakov soodi ngal ngam galle mum e hitaande 1893. Ko ngal tokosal fof, ngal hiisetee ko ngal gollal mawngal e nder mooɓondiral Galle Tretyakov, ngal hiisetee ko e daartiyankooɓe naalankaagal ko ngal geɗel gootel gonngel e nder pinal Riisi. == Tariya == Ñalngu laaɓtungu tagoore E nder ngesa ndema: Duujal ina luulndii. E nder deftere makko 1949, ganndo naalankaagal Riisi biyeteeɗo Zinaida Fomicheva hollitii wonde natal ngal sosaa ko e kitaale 1810, tawi daartoowo naalankaagal Sowiyetik biyeteeɗo Aleksei Savinov [ru] hollitii wonde natal ngal sosaa ko e fuɗɗoode kitaale 1830 e nder deftere mum 1955. Ndee ɗoo luural ummorii ko e salaade Venetsianov siynude walla ñalngu kala nate makko. Ɗuum fof e wayde noon, wiɗtooɓe hannde ɓee ina cikki wonde E nder ladde ndema: ndunngu ko Venetsianov sosi ɗum e feccere adannde e kitaale 1820, nde catal Galle Tretyakov wallitta ɗum. To Kosam. Ndungu. hakkunde kitaale 1820 Waɗde hay. hakkunde kitaale 1820 E nder ngesa ndema : Duujal ko nate gadane e nder nate Venetsianov hollirɗe golle remooɓe, ina heen kadi nate At the Harvest. Sommer e Hayre. Sereeji ɗii ina mbiya sahaa e sahaa fof "Seasons" (duuɓi, ndunngu e ndunngu), e natal nayaɓal hollirngal ndunngu ina sikkaa ina woodi, kono alaa ko holliti heen natal tawaaka. Ko ɓuri heewde e golle naalankaagal ɗe Venetsianov waɗi, ɗe o waɗi e nder wuro wiyeteengo Tronikha e Safonkovo ​​e nder Uyezd Vyshnevolotsky (ɗee ɗiɗi fof hannde ina njeyaa e wuro Venetsianovo [ru] e nder diiwaan Udomelsky e nder diiwaan Tver). E wiyde daartoowo nokku oo biyeteeɗo Dimitry Podushkov [ru], wiɗtoowo nguurndam Venetsianov, o hoɗi ko Tronikha tuggi 1819 haa 1832 hade makko yahde Safonkovo. O waɗi nguurndam makko heddiiɗam e nder ladde Tver, o woni ko e ɓurde waawde tafde e oon sahaa. Natal ngal ina anndaa e inɗe keewɗe e nder duuɓi capanɗe seeɗa gadani caggal nde ngal joofi. E kitaale 1830, nde inniraa ko debbo remoowo e nder ladde, pucci ardiiɗi (Крестьянка в поле, ведущая лошадей), e hitaande 1838, nde inniraa ko debbo wuro jogiiɗo pucci (Деревенская женщина с лошадьми). E hitaande 1840, nde anndiraa Debbo haroowo ngesa (Женщина, боронящая поле). Daartol natal ngal gila e kitaale 1840 haa 1893 e sifaaji joom mum adanɓe anndaaka. Ko anndaa tan ko Pavel Tretyakov soodi natal ngal ko e hitaande 1893.[6] Naalankaagal Svetlana Stepanova [ru] winndii: "Feññinde hono ndeeɗoo kanndaa hono E nder ladde ndema: Duujal ina wayi no ko sifaa sirlu, so wonaa kaawis. Alaa ko haalaa heen so wonaa e naalanke oo e hoore mum e nder ɓataakeeji mum e nguurndam mum walla e yontaaji mum anndaaka." == Tiitoonde e sifaa == Kanndaa oo ko goonga e alkule nde tawnoo ina etoo hollirde natal idealisé leydi Riisi.[ Venetsianov ina joginoo njeenaari sosde duɗal ganndal nafooje leydi Riisi, ngal ɓuri maantinde ko e nder ladde ndema: ndunngu.Asamaan ina ƴetta ko ɓuri heewde e golle naalankaagal, ɗe Venetsianov janngi no feewi hade mum fentude ngam heɓde batte duule gonɗe e mbaydiiji tati e doggol mum en ɓuuɓngol e nder golle naalankaagal. Laral horizon e nder nate ɗee ina doga no feewi, ina ɓuuɓtoo haa ɓura lesɗude e bannge ñaamo canvas oo. Ɗuum ina addana naalanke oo waɗde illusion nokku udditirɗo mawɗo. Naalankooɓe leydi Riisi lolluɓe ko wayi no Mikhail Vrubel e Viktor Vasnetsov caggal ɗuum njiyti ngalɗoo karallaagal. == E nder Ngesa Remeede: Detal ndunngu == Natal ngal ko yumma remoowo suka debbo ina ardii pucci ɗiɗi ina ndaara ɓiyum jooɗiiɗo saraaji ŋoral to les ŋoral ñaamo ŋoral.Yumma remoowo oo ina ɓoornii sarafan e kokoshnik,] ɗiin ɗiɗi fof ina njahdi e golle ndema. O yahata ko e ladde nde e mbelnaari, o memata leydi, ina wayi no o 6uuccii e dow mayri,[ina wayi no ko kanko woni laamcfo Flora, ina 6eydoo 6uu6de e Duujal;[1][19] ngal cfoo miijo ina semmbina e ko 6uu6ol debbo ngol feeñata ina 6eydoo mawnude e 6uu6ol ngol[]1. Venetsianov lugginaaki e maandeeji hakkille ndunngu e yeeso debbo remoowo sabu o pentaaki s == Tuunorgal == iw5r8e7kiur2i2s0i83seojjfbqaw65 162003 162002 2026-04-09T21:07:24Z Galadima002 13879 162003 wikitext text/x-wiki {{Databox}}E nder ngesa ndema: Duujal[a] (e ɗemngal Riisi: На пашне. Весна, e ɗemngal Ruus: Na Pashne. Vesna) ko nate nebam ɗe naalanke Riisinaajo biyeteeɗo Alexey Venetsianov waɗi e feccere adannde e kitaale 1820. Natal ngal ina hollita yumma remoowo ɓoorniiɗo comci daneeji ina ardii pucci ɗiɗi ina jogii feggere, ina jokki e ƴeewde ɓiyiiko jooɗiiɗo sara feggere ndee. Nde woni ko e Galle Tretyakov to Mosku, to leydi Riisi gila 1893, nde hiisetee ko e golle Venetsianov ɓurɗe mawnude. Natal ngal ina jeyaa e ko Venetsianov waɗi, kollitoowol golle remooɓe. O golliima e nate ɗee to Vyshnevolotsky Uyezd to guwerneer Tver e fuɗɗoode kitaale 1820. Daartol natal ngal, fuɗɗoraade e kitaale 1840, anndaaka haa Pavel Tretyakov soodi ngal ngam galle mum e hitaande 1893. Ko ngal tokosal fof, ngal hiisetee ko ngal gollal mawngal e nder mooɓondiral Galle Tretyakov, ngal hiisetee ko e daartiyankooɓe naalankaagal ko ngal geɗel gootel gonngel e nder pinal Riisi == Tariya == Ñalngu laaɓtungu tagoore E nder ngesa ndema: Duujal ina luulndii. E nder deftere makko 1949, ganndo naalankaagal Riisi biyeteeɗo Zinaida Fomicheva hollitii wonde natal ngal sosaa ko e kitaale 1810, tawi daartoowo naalankaagal Sowiyetik biyeteeɗo Aleksei Savinov [ru] hollitii wonde natal ngal sosaa ko e fuɗɗoode kitaale 1830 e nder deftere mum 1955. Ndee ɗoo luural ummorii ko e salaade Venetsianov siynude walla ñalngu kala nate makko. Ɗuum fof e wayde noon, wiɗtooɓe hannde ɓee ina cikki wonde E nder ladde ndema: ndunngu ko Venetsianov sosi ɗum e feccere adannde e kitaale 1820, nde catal Galle Tretyakov wallitta ɗum. To Kosam. Ndungu. hakkunde kitaale 1820 Waɗde hay. hakkunde kitaale 1820 E nder ngesa ndema : Duujal ko nate gadane e nder nate Venetsianov hollirɗe golle remooɓe, ina heen kadi nate At the Harvest. Sommer e Hayre. Sereeji ɗii ina mbiya sahaa e sahaa fof "Seasons" (duuɓi, ndunngu e ndunngu), e natal nayaɓal hollirngal ndunngu ina sikkaa ina woodi, kono alaa ko holliti heen natal tawaaka. Ko ɓuri heewde e golle naalankaagal ɗe Venetsianov waɗi, ɗe o waɗi e nder wuro wiyeteengo Tronikha e Safonkovo ​​e nder Uyezd Vyshnevolotsky (ɗee ɗiɗi fof hannde ina njeyaa e wuro Venetsianovo [ru] e nder diiwaan Udomelsky e nder diiwaan Tver). E wiyde daartoowo nokku oo biyeteeɗo Dimitry Podushkov [ru], wiɗtoowo nguurndam Venetsianov, o hoɗi ko Tronikha tuggi 1819 haa 1832 hade makko yahde Safonkovo. O waɗi nguurndam makko heddiiɗam e nder ladde Tver, o woni ko e ɓurde waawde tafde e oon sahaa. Natal ngal ina anndaa e inɗe keewɗe e nder duuɓi capanɗe seeɗa gadani caggal nde ngal joofi. E kitaale 1830, nde inniraa ko debbo remoowo e nder ladde, pucci ardiiɗi (Крестьянка в поле, ведущая лошадей), e hitaande 1838, nde inniraa ko debbo wuro jogiiɗo pucci (Деревенская женщина с лошадьми). E hitaande 1840, nde anndiraa Debbo haroowo ngesa (Женщина, боронящая поле). Daartol natal ngal gila e kitaale 1840 haa 1893 e sifaaji joom mum adanɓe anndaaka. Ko anndaa tan ko Pavel Tretyakov soodi natal ngal ko e hitaande 1893.[6] Naalankaagal Svetlana Stepanova [ru] winndii: "Feññinde hono ndeeɗoo kanndaa hono E nder ladde ndema: Duujal ina wayi no ko sifaa sirlu, so wonaa kaawis. Alaa ko haalaa heen so wonaa e naalanke oo e hoore mum e nder ɓataakeeji mum e nguurndam mum walla e yontaaji mum anndaaka." == Tiitoonde e sifaa == Kanndaa oo ko goonga e alkule nde tawnoo ina etoo hollirde natal idealisé leydi Riisi.[ Venetsianov ina joginoo njeenaari sosde duɗal ganndal nafooje leydi Riisi, ngal ɓuri maantinde ko e nder ladde ndema: ndunngu.Asamaan ina ƴetta ko ɓuri heewde e golle naalankaagal, ɗe Venetsianov janngi no feewi hade mum fentude ngam heɓde batte duule gonɗe e mbaydiiji tati e doggol mum en ɓuuɓngol e nder golle naalankaagal. Laral horizon e nder nate ɗee ina doga no feewi, ina ɓuuɓtoo haa ɓura lesɗude e bannge ñaamo canvas oo. Ɗuum ina addana naalanke oo waɗde illusion nokku udditirɗo mawɗo. Naalankooɓe leydi Riisi lolluɓe ko wayi no Mikhail Vrubel e Viktor Vasnetsov caggal ɗuum njiyti ngalɗoo karallaagal. == E nder Ngesa Remeede: Detal ndunngu == Natal ngal ko yumma remoowo suka debbo ina ardii pucci ɗiɗi ina ndaara ɓiyum jooɗiiɗo saraaji ŋoral to les ŋoral ñaamo ŋoral.Yumma remoowo oo ina ɓoornii sarafan e kokoshnik,] ɗiin ɗiɗi fof ina njahdi e golle ndema. O yahata ko e ladde nde e mbelnaari, o memata leydi, ina wayi no o 6uuccii e dow mayri,[ina wayi no ko kanko woni laamcfo Flora, ina 6eydoo 6uu6de e Duujal;[1][19] ngal cfoo miijo ina semmbina e ko 6uu6ol debbo ngol feeñata ina 6eydoo mawnude e 6uu6ol ngol[]1. Venetsianov lugginaaki e maandeeji hakkille ndunngu e yeeso debbo remoowo sabu o pentaaki s == Tuunorgal == 7cezpxaoeq2b7wi6id190udigj1f0bx 162004 162003 2026-04-09T21:12:50Z Galadima002 13879 162004 wikitext text/x-wiki {{Databox}}E nder ngesa ndema: Duujal[a] (e ɗemngal Riisi: На пашне. Весна, e ɗemngal Ruus: Na Pashne. Vesna) ko nate nebam ɗe naalanke Riisinaajo biyeteeɗo Alexey Venetsianov waɗi e feccere adannde e kitaale 1820. Natal ngal ina hollita yumma remoowo ɓoorniiɗo comci daneeji ina ardii pucci ɗiɗi ina jogii feggere, ina jokki e ƴeewde ɓiyiiko jooɗiiɗo sara feggere ndee. Nde woni ko e Galle Tretyakov to Mosku, to leydi Riisi gila 1893, nde hiisetee ko e golle Venetsianov ɓurɗe mawnude. Natal ngal ina jeyaa e ko Venetsianov waɗi, kollitoowol golle remooɓe. O golliima e nate ɗee to Vyshnevolotsky Uyezd to guwerneer Tver e fuɗɗoode kitaale 1820. Daartol natal ngal, fuɗɗoraade e kitaale 1840, anndaaka haa Pavel Tretyakov soodi ngal ngam galle mum e hitaande 1893. Ko ngal tokosal fof, ngal hiisetee ko ngal gollal mawngal e nder mooɓondiral Galle Tretyakov, ngal hiisetee ko e daartiyankooɓe naalankaagal ko ngal geɗel gootel gonngel e nder pinal Riisi.{{sfn|Брук|Иовлева|2005|p=73}}{{sfn|Sarabyanov|1996|p=163}}{{sfn|Леонтьева|1988|p=120}} == Tariya == Ñalngu laaɓtungu tagoore E nder ngesa ndema: Duujal ina luulndii. E nder deftere makko 1949, ganndo naalankaagal Riisi biyeteeɗo Zinaida Fomicheva hollitii wonde natal ngal sosaa ko e kitaale 1810, tawi daartoowo naalankaagal Sowiyetik biyeteeɗo Aleksei Savinov [ru] hollitii wonde natal ngal sosaa ko e fuɗɗoode kitaale 1830 e nder deftere mum 1955. Ndee ɗoo luural ummorii ko e salaade Venetsianov siynude walla ñalngu kala nate makko. Ɗuum fof e wayde noon, wiɗtooɓe hannde ɓee ina cikki wonde E nder ladde ndema: ndunngu ko Venetsianov sosi ɗum e feccere adannde e kitaale 1820, nde catal Galle Tretyakov wallitta ɗum. To Kosam. Ndungu. hakkunde kitaale 1820 Waɗde hay. hakkunde kitaale 1820 E nder ngesa ndema : Duujal ko nate gadane e nder nate Venetsianov hollirɗe golle remooɓe, ina heen kadi nate At the Harvest. Sommer e Hayre. Sereeji ɗii ina mbiya sahaa e sahaa fof "Seasons" (duuɓi, ndunngu e ndunngu), e natal nayaɓal hollirngal ndunngu ina sikkaa ina woodi, kono alaa ko holliti heen natal tawaaka. Ko ɓuri heewde e golle naalankaagal ɗe Venetsianov waɗi, ɗe o waɗi e nder wuro wiyeteengo Tronikha e Safonkovo ​​e nder Uyezd Vyshnevolotsky (ɗee ɗiɗi fof hannde ina njeyaa e wuro Venetsianovo [ru] e nder diiwaan Udomelsky e nder diiwaan Tver). E wiyde daartoowo nokku oo biyeteeɗo Dimitry Podushkov [ru], wiɗtoowo nguurndam Venetsianov, o hoɗi ko Tronikha tuggi 1819 haa 1832 hade makko yahde Safonkovo. O waɗi nguurndam makko heddiiɗam e nder ladde Tver, o woni ko e ɓurde waawde tafde e oon sahaa. Natal ngal ina anndaa e inɗe keewɗe e nder duuɓi capanɗe seeɗa gadani caggal nde ngal joofi. E kitaale 1830, nde inniraa ko debbo remoowo e nder ladde, pucci ardiiɗi (Крестьянка в поле, ведущая лошадей), e hitaande 1838, nde inniraa ko debbo wuro jogiiɗo pucci (Деревенская женщина с лошадьми). E hitaande 1840, nde anndiraa Debbo haroowo ngesa (Женщина, боронящая поле). Daartol natal ngal gila e kitaale 1840 haa 1893 e sifaaji joom mum adanɓe anndaaka. Ko anndaa tan ko Pavel Tretyakov soodi natal ngal ko e hitaande 1893.[6] Naalankaagal Svetlana Stepanova [ru] winndii: "Feññinde hono ndeeɗoo kanndaa hono E nder ladde ndema: Duujal ina wayi no ko sifaa sirlu, so wonaa kaawis. Alaa ko haalaa heen so wonaa e naalanke oo e hoore mum e nder ɓataakeeji mum e nguurndam mum walla e yontaaji mum anndaaka." == Tiitoonde e sifaa == Kanndaa oo ko goonga e alkule nde tawnoo ina etoo hollirde natal idealisé leydi Riisi.[ Venetsianov ina joginoo njeenaari sosde duɗal ganndal nafooje leydi Riisi, ngal ɓuri maantinde ko e nder ladde ndema: ndunngu.Asamaan ina ƴetta ko ɓuri heewde e golle naalankaagal, ɗe Venetsianov janngi no feewi hade mum fentude ngam heɓde batte duule gonɗe e mbaydiiji tati e doggol mum en ɓuuɓngol e nder golle naalankaagal. Laral horizon e nder nate ɗee ina doga no feewi, ina ɓuuɓtoo haa ɓura lesɗude e bannge ñaamo canvas oo. Ɗuum ina addana naalanke oo waɗde illusion nokku udditirɗo mawɗo. Naalankooɓe leydi Riisi lolluɓe ko wayi no Mikhail Vrubel e Viktor Vasnetsov caggal ɗuum njiyti ngalɗoo karallaagal. == E nder Ngesa Remeede: Detal ndunngu == Natal ngal ko yumma remoowo suka debbo ina ardii pucci ɗiɗi ina ndaara ɓiyum jooɗiiɗo saraaji ŋoral to les ŋoral ñaamo ŋoral.Yumma remoowo oo ina ɓoornii sarafan e kokoshnik,] ɗiin ɗiɗi fof ina njahdi e golle ndema. O yahata ko e ladde nde e mbelnaari, o memata leydi, ina wayi no o 6uuccii e dow mayri,[ina wayi no ko kanko woni laamcfo Flora, ina 6eydoo 6uu6de e Duujal;[1][19] ngal cfoo miijo ina semmbina e ko 6uu6ol debbo ngol feeñata ina 6eydoo mawnude e 6uu6ol ngol[]1. Venetsianov lugginaaki e maandeeji hakkille ndunngu e yeeso debbo remoowo sabu o pentaaki s == Tuunorgal == fi3arln531f5vfj43p6epmdfwhziumd 162005 162004 2026-04-09T21:13:50Z Galadima002 13879 162005 wikitext text/x-wiki {{Databox}}E nder ngesa ndema: Duujal[a] (e ɗemngal Riisi: На пашне. Весна, e ɗemngal Ruus: Na Pashne. Vesna) ko nate nebam ɗe naalanke Riisinaajo biyeteeɗo Alexey Venetsianov waɗi e feccere adannde e kitaale 1820. Natal ngal ina hollita yumma remoowo ɓoorniiɗo comci daneeji ina ardii pucci ɗiɗi ina jogii feggere, ina jokki e ƴeewde ɓiyiiko jooɗiiɗo sara feggere ndee. Nde woni ko e Galle Tretyakov to Mosku, to leydi Riisi gila 1893, nde hiisetee ko e golle Venetsianov ɓurɗe mawnude. Natal ngal ina jeyaa e ko Venetsianov waɗi, kollitoowol golle remooɓe. O golliima e nate ɗee to Vyshnevolotsky Uyezd to guwerneer Tver e fuɗɗoode kitaale 1820. Daartol natal ngal, fuɗɗoraade e kitaale 1840, anndaaka haa Pavel Tretyakov soodi ngal ngam galle mum e hitaande 1893. Ko ngal tokosal fof, ngal hiisetee ko ngal gollal mawngal e nder mooɓondiral Galle Tretyakov, ngal hiisetee ko e daartiyankooɓe naalankaagal ko ngal geɗel gootel gonngel e nder pinal Riisi.{{sfn|Брук|Иовлева|2005|p=73}}{{sfn|Sarabyanov|1996|p=163}}{{sfn|Леонтьева|1988|p=120}}.{{sfn|Jackson|2006|p=15}}{{sfn|Подушков|2013|p=19–21}} == Tariya == Ñalngu laaɓtungu tagoore E nder ngesa ndema: Duujal ina luulndii. E nder deftere makko 1949, ganndo naalankaagal Riisi biyeteeɗo Zinaida Fomicheva hollitii wonde natal ngal sosaa ko e kitaale 1810, tawi daartoowo naalankaagal Sowiyetik biyeteeɗo Aleksei Savinov [ru] hollitii wonde natal ngal sosaa ko e fuɗɗoode kitaale 1830 e nder deftere mum 1955. Ndee ɗoo luural ummorii ko e salaade Venetsianov siynude walla ñalngu kala nate makko. Ɗuum fof e wayde noon, wiɗtooɓe hannde ɓee ina cikki wonde E nder ladde ndema: ndunngu ko Venetsianov sosi ɗum e feccere adannde e kitaale 1820, nde catal Galle Tretyakov wallitta ɗum. To Kosam. Ndungu. hakkunde kitaale 1820 Waɗde hay. hakkunde kitaale 1820 E nder ngesa ndema : Duujal ko nate gadane e nder nate Venetsianov hollirɗe golle remooɓe, ina heen kadi nate At the Harvest. Sommer e Hayre. Sereeji ɗii ina mbiya sahaa e sahaa fof "Seasons" (duuɓi, ndunngu e ndunngu), e natal nayaɓal hollirngal ndunngu ina sikkaa ina woodi, kono alaa ko holliti heen natal tawaaka. Ko ɓuri heewde e golle naalankaagal ɗe Venetsianov waɗi, ɗe o waɗi e nder wuro wiyeteengo Tronikha e Safonkovo ​​e nder Uyezd Vyshnevolotsky (ɗee ɗiɗi fof hannde ina njeyaa e wuro Venetsianovo [ru] e nder diiwaan Udomelsky e nder diiwaan Tver). E wiyde daartoowo nokku oo biyeteeɗo Dimitry Podushkov [ru], wiɗtoowo nguurndam Venetsianov, o hoɗi ko Tronikha tuggi 1819 haa 1832 hade makko yahde Safonkovo. O waɗi nguurndam makko heddiiɗam e nder ladde Tver, o woni ko e ɓurde waawde tafde e oon sahaa. Natal ngal ina anndaa e inɗe keewɗe e nder duuɓi capanɗe seeɗa gadani caggal nde ngal joofi. E kitaale 1830, nde inniraa ko debbo remoowo e nder ladde, pucci ardiiɗi (Крестьянка в поле, ведущая лошадей), e hitaande 1838, nde inniraa ko debbo wuro jogiiɗo pucci (Деревенская женщина с лошадьми). E hitaande 1840, nde anndiraa Debbo haroowo ngesa (Женщина, боронящая поле). Daartol natal ngal gila e kitaale 1840 haa 1893 e sifaaji joom mum adanɓe anndaaka. Ko anndaa tan ko Pavel Tretyakov soodi natal ngal ko e hitaande 1893.[6] Naalankaagal Svetlana Stepanova [ru] winndii: "Feññinde hono ndeeɗoo kanndaa hono E nder ladde ndema: Duujal ina wayi no ko sifaa sirlu, so wonaa kaawis. Alaa ko haalaa heen so wonaa e naalanke oo e hoore mum e nder ɓataakeeji mum e nguurndam mum walla e yontaaji mum anndaaka." == Tiitoonde e sifaa == Kanndaa oo ko goonga e alkule nde tawnoo ina etoo hollirde natal idealisé leydi Riisi.[ Venetsianov ina joginoo njeenaari sosde duɗal ganndal nafooje leydi Riisi, ngal ɓuri maantinde ko e nder ladde ndema: ndunngu.Asamaan ina ƴetta ko ɓuri heewde e golle naalankaagal, ɗe Venetsianov janngi no feewi hade mum fentude ngam heɓde batte duule gonɗe e mbaydiiji tati e doggol mum en ɓuuɓngol e nder golle naalankaagal. Laral horizon e nder nate ɗee ina doga no feewi, ina ɓuuɓtoo haa ɓura lesɗude e bannge ñaamo canvas oo. Ɗuum ina addana naalanke oo waɗde illusion nokku udditirɗo mawɗo. Naalankooɓe leydi Riisi lolluɓe ko wayi no Mikhail Vrubel e Viktor Vasnetsov caggal ɗuum njiyti ngalɗoo karallaagal. == E nder Ngesa Remeede: Detal ndunngu == Natal ngal ko yumma remoowo suka debbo ina ardii pucci ɗiɗi ina ndaara ɓiyum jooɗiiɗo saraaji ŋoral to les ŋoral ñaamo ŋoral.Yumma remoowo oo ina ɓoornii sarafan e kokoshnik,] ɗiin ɗiɗi fof ina njahdi e golle ndema. O yahata ko e ladde nde e mbelnaari, o memata leydi, ina wayi no o 6uuccii e dow mayri,[ina wayi no ko kanko woni laamcfo Flora, ina 6eydoo 6uu6de e Duujal;[1][19] ngal cfoo miijo ina semmbina e ko 6uu6ol debbo ngol feeñata ina 6eydoo mawnude e 6uu6ol ngol[]1. Venetsianov lugginaaki e maandeeji hakkille ndunngu e yeeso debbo remoowo sabu o pentaaki s == Tuunorgal == qdxki7csnaqultb2j9o73mltxd9e6jj 162006 162005 2026-04-09T21:16:11Z Galadima002 13879 162006 wikitext text/x-wiki {{Databox}}E nder ngesa ndema: Duujal[a] (e ɗemngal Riisi: На пашне. Весна, e ɗemngal Ruus: Na Pashne. Vesna) ko nate nebam ɗe naalanke Riisinaajo biyeteeɗo Alexey Venetsianov waɗi e feccere adannde e kitaale 1820. Natal ngal ina hollita yumma remoowo ɓoorniiɗo comci daneeji ina ardii pucci ɗiɗi ina jogii feggere, ina jokki e ƴeewde ɓiyiiko jooɗiiɗo sara feggere ndee. Nde woni ko e Galle Tretyakov to Mosku, to leydi Riisi gila 1893, nde hiisetee ko e golle Venetsianov ɓurɗe mawnude. Natal ngal ina jeyaa e ko Venetsianov waɗi, kollitoowol golle remooɓe. O golliima e nate ɗee to Vyshnevolotsky Uyezd to guwerneer Tver e fuɗɗoode kitaale 1820. Daartol natal ngal, fuɗɗoraade e kitaale 1840, anndaaka haa Pavel Tretyakov soodi ngal ngam galle mum e hitaande 1893. Ko ngal tokosal fof, ngal hiisetee ko ngal gollal mawngal e nder mooɓondiral Galle Tretyakov, ngal hiisetee ko e daartiyankooɓe naalankaagal ko ngal geɗel gootel gonngel e nder pinal Riisi.{{sfn|Брук|Иовлева|2005|p=73}}{{sfn|Sarabyanov|1996|p=163}}{{sfn|Леонтьева|1988|p=120}}.{{sfn|Jackson|2006|p=15}}{{sfn|Подушков|2013|p=19–21}}.{{sfn|Sarabyanov|1996|p=163}}{{sfn|Савинов|1955|p=145}}{{sfn|Sarabyanov|1990|p=52}} == Tariya == Ñalngu laaɓtungu tagoore E nder ngesa ndema: Duujal ina luulndii. E nder deftere makko 1949, ganndo naalankaagal Riisi biyeteeɗo Zinaida Fomicheva hollitii wonde natal ngal sosaa ko e kitaale 1810, tawi daartoowo naalankaagal Sowiyetik biyeteeɗo Aleksei Savinov [ru] hollitii wonde natal ngal sosaa ko e fuɗɗoode kitaale 1830 e nder deftere mum 1955. Ndee ɗoo luural ummorii ko e salaade Venetsianov siynude walla ñalngu kala nate makko. Ɗuum fof e wayde noon, wiɗtooɓe hannde ɓee ina cikki wonde E nder ladde ndema: ndunngu ko Venetsianov sosi ɗum e feccere adannde e kitaale 1820, nde catal Galle Tretyakov wallitta ɗum. To Kosam. Ndungu. hakkunde kitaale 1820 Waɗde hay. hakkunde kitaale 1820 E nder ngesa ndema : Duujal ko nate gadane e nder nate Venetsianov hollirɗe golle remooɓe, ina heen kadi nate At the Harvest. Sommer e Hayre. Sereeji ɗii ina mbiya sahaa e sahaa fof "Seasons" (duuɓi, ndunngu e ndunngu), e natal nayaɓal hollirngal ndunngu ina sikkaa ina woodi, kono alaa ko holliti heen natal tawaaka. Ko ɓuri heewde e golle naalankaagal ɗe Venetsianov waɗi, ɗe o waɗi e nder wuro wiyeteengo Tronikha e Safonkovo ​​e nder Uyezd Vyshnevolotsky (ɗee ɗiɗi fof hannde ina njeyaa e wuro Venetsianovo [ru] e nder diiwaan Udomelsky e nder diiwaan Tver). E wiyde daartoowo nokku oo biyeteeɗo Dimitry Podushkov [ru], wiɗtoowo nguurndam Venetsianov, o hoɗi ko Tronikha tuggi 1819 haa 1832 hade makko yahde Safonkovo. O waɗi nguurndam makko heddiiɗam e nder ladde Tver, o woni ko e ɓurde waawde tafde e oon sahaa. Natal ngal ina anndaa e inɗe keewɗe e nder duuɓi capanɗe seeɗa gadani caggal nde ngal joofi. E kitaale 1830, nde inniraa ko debbo remoowo e nder ladde, pucci ardiiɗi (Крестьянка в поле, ведущая лошадей), e hitaande 1838, nde inniraa ko debbo wuro jogiiɗo pucci (Деревенская женщина с лошадьми). E hitaande 1840, nde anndiraa Debbo haroowo ngesa (Женщина, боронящая поле). Daartol natal ngal gila e kitaale 1840 haa 1893 e sifaaji joom mum adanɓe anndaaka. Ko anndaa tan ko Pavel Tretyakov soodi natal ngal ko e hitaande 1893.[6] Naalankaagal Svetlana Stepanova [ru] winndii: "Feññinde hono ndeeɗoo kanndaa hono E nder ladde ndema: Duujal ina wayi no ko sifaa sirlu, so wonaa kaawis. Alaa ko haalaa heen so wonaa e naalanke oo e hoore mum e nder ɓataakeeji mum e nguurndam mum walla e yontaaji mum anndaaka." == Tiitoonde e sifaa == Kanndaa oo ko goonga e alkule nde tawnoo ina etoo hollirde natal idealisé leydi Riisi.[ Venetsianov ina joginoo njeenaari sosde duɗal ganndal nafooje leydi Riisi, ngal ɓuri maantinde ko e nder ladde ndema: ndunngu.Asamaan ina ƴetta ko ɓuri heewde e golle naalankaagal, ɗe Venetsianov janngi no feewi hade mum fentude ngam heɓde batte duule gonɗe e mbaydiiji tati e doggol mum en ɓuuɓngol e nder golle naalankaagal. Laral horizon e nder nate ɗee ina doga no feewi, ina ɓuuɓtoo haa ɓura lesɗude e bannge ñaamo canvas oo. Ɗuum ina addana naalanke oo waɗde illusion nokku udditirɗo mawɗo. Naalankooɓe leydi Riisi lolluɓe ko wayi no Mikhail Vrubel e Viktor Vasnetsov caggal ɗuum njiyti ngalɗoo karallaagal. == E nder Ngesa Remeede: Detal ndunngu == Natal ngal ko yumma remoowo suka debbo ina ardii pucci ɗiɗi ina ndaara ɓiyum jooɗiiɗo saraaji ŋoral to les ŋoral ñaamo ŋoral.Yumma remoowo oo ina ɓoornii sarafan e kokoshnik,] ɗiin ɗiɗi fof ina njahdi e golle ndema. O yahata ko e ladde nde e mbelnaari, o memata leydi, ina wayi no o 6uuccii e dow mayri,[ina wayi no ko kanko woni laamcfo Flora, ina 6eydoo 6uu6de e Duujal;[1][19] ngal cfoo miijo ina semmbina e ko 6uu6ol debbo ngol feeñata ina 6eydoo mawnude e 6uu6ol ngol[]1. Venetsianov lugginaaki e maandeeji hakkille ndunngu e yeeso debbo remoowo sabu o pentaaki s == Tuunorgal == 9kjd21ebt8y2nisb5k0ua7e3se8zymu 162007 162006 2026-04-09T21:17:13Z Galadima002 13879 162007 wikitext text/x-wiki {{Databox}}E nder ngesa ndema: Duujal[a] (e ɗemngal Riisi: На пашне. Весна, e ɗemngal Ruus: Na Pashne. Vesna) ko nate nebam ɗe naalanke Riisinaajo biyeteeɗo Alexey Venetsianov waɗi e feccere adannde e kitaale 1820. Natal ngal ina hollita yumma remoowo ɓoorniiɗo comci daneeji ina ardii pucci ɗiɗi ina jogii feggere, ina jokki e ƴeewde ɓiyiiko jooɗiiɗo sara feggere ndee. Nde woni ko e Galle Tretyakov to Mosku, to leydi Riisi gila 1893, nde hiisetee ko e golle Venetsianov ɓurɗe mawnude. Natal ngal ina jeyaa e ko Venetsianov waɗi, kollitoowol golle remooɓe. O golliima e nate ɗee to Vyshnevolotsky Uyezd to guwerneer Tver e fuɗɗoode kitaale 1820. Daartol natal ngal, fuɗɗoraade e kitaale 1840, anndaaka haa Pavel Tretyakov soodi ngal ngam galle mum e hitaande 1893. Ko ngal tokosal fof, ngal hiisetee ko ngal gollal mawngal e nder mooɓondiral Galle Tretyakov, ngal hiisetee ko e daartiyankooɓe naalankaagal ko ngal geɗel gootel gonngel e nder pinal Riisi.{{sfn|Брук|Иовлева|2005|p=73}}{{sfn|Sarabyanov|1996|p=163}}{{sfn|Леонтьева|1988|p=120}}.{{sfn|Jackson|2006|p=15}}{{sfn|Подушков|2013|p=19–21}}.{{sfn|Sarabyanov|1996|p=163}}{{sfn|Савинов|1955|p=145}}{{sfn|Sarabyanov|1990|p=52}}.{{sfn|Кожевникова|2001|p=31}}{{sfn|Леонтьева|1988|p=125—126}} == Tariya == Ñalngu laaɓtungu tagoore E nder ngesa ndema: Duujal ina luulndii. E nder deftere makko 1949, ganndo naalankaagal Riisi biyeteeɗo Zinaida Fomicheva hollitii wonde natal ngal sosaa ko e kitaale 1810, tawi daartoowo naalankaagal Sowiyetik biyeteeɗo Aleksei Savinov [ru] hollitii wonde natal ngal sosaa ko e fuɗɗoode kitaale 1830 e nder deftere mum 1955. Ndee ɗoo luural ummorii ko e salaade Venetsianov siynude walla ñalngu kala nate makko. Ɗuum fof e wayde noon, wiɗtooɓe hannde ɓee ina cikki wonde E nder ladde ndema: ndunngu ko Venetsianov sosi ɗum e feccere adannde e kitaale 1820, nde catal Galle Tretyakov wallitta ɗum. To Kosam. Ndungu. hakkunde kitaale 1820 Waɗde hay. hakkunde kitaale 1820 E nder ngesa ndema : Duujal ko nate gadane e nder nate Venetsianov hollirɗe golle remooɓe, ina heen kadi nate At the Harvest. Sommer e Hayre. Sereeji ɗii ina mbiya sahaa e sahaa fof "Seasons" (duuɓi, ndunngu e ndunngu), e natal nayaɓal hollirngal ndunngu ina sikkaa ina woodi, kono alaa ko holliti heen natal tawaaka. Ko ɓuri heewde e golle naalankaagal ɗe Venetsianov waɗi, ɗe o waɗi e nder wuro wiyeteengo Tronikha e Safonkovo ​​e nder Uyezd Vyshnevolotsky (ɗee ɗiɗi fof hannde ina njeyaa e wuro Venetsianovo [ru] e nder diiwaan Udomelsky e nder diiwaan Tver). E wiyde daartoowo nokku oo biyeteeɗo Dimitry Podushkov [ru], wiɗtoowo nguurndam Venetsianov, o hoɗi ko Tronikha tuggi 1819 haa 1832 hade makko yahde Safonkovo. O waɗi nguurndam makko heddiiɗam e nder ladde Tver, o woni ko e ɓurde waawde tafde e oon sahaa. Natal ngal ina anndaa e inɗe keewɗe e nder duuɓi capanɗe seeɗa gadani caggal nde ngal joofi. E kitaale 1830, nde inniraa ko debbo remoowo e nder ladde, pucci ardiiɗi (Крестьянка в поле, ведущая лошадей), e hitaande 1838, nde inniraa ko debbo wuro jogiiɗo pucci (Деревенская женщина с лошадьми). E hitaande 1840, nde anndiraa Debbo haroowo ngesa (Женщина, боронящая поле). Daartol natal ngal gila e kitaale 1840 haa 1893 e sifaaji joom mum adanɓe anndaaka. Ko anndaa tan ko Pavel Tretyakov soodi natal ngal ko e hitaande 1893.[6] Naalankaagal Svetlana Stepanova [ru] winndii: "Feññinde hono ndeeɗoo kanndaa hono E nder ladde ndema: Duujal ina wayi no ko sifaa sirlu, so wonaa kaawis. Alaa ko haalaa heen so wonaa e naalanke oo e hoore mum e nder ɓataakeeji mum e nguurndam mum walla e yontaaji mum anndaaka." == Tiitoonde e sifaa == Kanndaa oo ko goonga e alkule nde tawnoo ina etoo hollirde natal idealisé leydi Riisi.[ Venetsianov ina joginoo njeenaari sosde duɗal ganndal nafooje leydi Riisi, ngal ɓuri maantinde ko e nder ladde ndema: ndunngu.Asamaan ina ƴetta ko ɓuri heewde e golle naalankaagal, ɗe Venetsianov janngi no feewi hade mum fentude ngam heɓde batte duule gonɗe e mbaydiiji tati e doggol mum en ɓuuɓngol e nder golle naalankaagal. Laral horizon e nder nate ɗee ina doga no feewi, ina ɓuuɓtoo haa ɓura lesɗude e bannge ñaamo canvas oo. Ɗuum ina addana naalanke oo waɗde illusion nokku udditirɗo mawɗo. Naalankooɓe leydi Riisi lolluɓe ko wayi no Mikhail Vrubel e Viktor Vasnetsov caggal ɗuum njiyti ngalɗoo karallaagal. == E nder Ngesa Remeede: Detal ndunngu == Natal ngal ko yumma remoowo suka debbo ina ardii pucci ɗiɗi ina ndaara ɓiyum jooɗiiɗo saraaji ŋoral to les ŋoral ñaamo ŋoral.Yumma remoowo oo ina ɓoornii sarafan e kokoshnik,] ɗiin ɗiɗi fof ina njahdi e golle ndema. O yahata ko e ladde nde e mbelnaari, o memata leydi, ina wayi no o 6uuccii e dow mayri,[ina wayi no ko kanko woni laamcfo Flora, ina 6eydoo 6uu6de e Duujal;[1][19] ngal cfoo miijo ina semmbina e ko 6uu6ol debbo ngol feeñata ina 6eydoo mawnude e 6uu6ol ngol[]1. Venetsianov lugginaaki e maandeeji hakkille ndunngu e yeeso debbo remoowo sabu o pentaaki s == Tuunorgal == 6x4ahqg431z3xbv6vyounua0kwmr5lc Inger on the Beach 0 39369 162009 2026-04-09T21:27:48Z Galadima002 13879 Created page with "Inger e dow maayo (kañum ne ko Jemma Duuɓi; e ɗemngal Norwees: Inger på stranden, Sommernatt) ko natal naalanke Norweesnaajo biyeteeɗo Edvard Munch. Nde sosaa ko e ndunngu 1889, to Åsgårdstrand, ko nde natal miñi mum debbo biyeteeɗo Inger. == Limtol == Debbo gooto, mo tiitoonde ndee anndini ko miñi mum debbo biyeteeɗo Inger, ina jooɗii e mbaydi deeƴndi, ina jogii wuttulo huɗo e juuɗe mum, e dow haayre mawnde, ina jogii hoore mum e dow ŋoral. Koorngal mak..." 162009 wikitext text/x-wiki Inger e dow maayo (kañum ne ko Jemma Duuɓi; e ɗemngal Norwees: Inger på stranden, Sommernatt) ko natal naalanke Norweesnaajo biyeteeɗo Edvard Munch. Nde sosaa ko e ndunngu 1889, to Åsgårdstrand, ko nde natal miñi mum debbo biyeteeɗo Inger. == Limtol == Debbo gooto, mo tiitoonde ndee anndini ko miñi mum debbo biyeteeɗo Inger, ina jooɗii e mbaydi deeƴndi, ina jogii wuttulo huɗo e juuɗe mum, e dow haayre mawnde, ina jogii hoore mum e dow ŋoral. Koorngal makko danewal jalbowal ina seerti e kaaƴe ɓutte daneeje e ɓuuɓri ndiyam geec caggal makko, ko ɗum, no tiitooɗe goɗɗe ɗee kollitirta nii, ina hollita jammaaji dabbunde Nordik. Ko pottitte seeɗa tan e laana njoorndi caggal makko ina janfa nguurndam aadee e nder ladde. Munch huutoriima pose nannduɗo e oo e nder deftere mum nder hitaande 1884 wiyeteende Morning, ina hollira suka debbo e dow leeso. == Tariya == E nder ndunngu 1889, Munch renndini galle tokooso to Åsgårdstrand, wuro tokooso to bannge maayo Norwees, to Oslofjord, ngo wonnoo ko nokku ɗo ɓiɗɓe leydi e naalankooɓe heewɓe ummoriiɓe Kristiana saraaji mum, hannde Oslo, njippii e ndunngu. Ina jeyaa e ɓeen sehilaaɓe Muunch Kiristaan ​​Krohg e Frits Thaulow. Nokku oo dañii nafoore mawnde e nguurndam Munch : ɗoo o waɗii wonaa tan e dumunna keewɗo, o soodi e hitaande 1897 galle, ko ɗoon o waɗi nataluuji keewɗi teeŋtuɗi e golle nguurndam makko. E hitaande 1889, hitaande makko adannde to Åsgårdstrand, o fenti Inger e dow maayo. Model oo ko miñiiko debbo biyeteeɗo Inger, mo meeɗnoo waɗde mo model. Natal ngal adii ko wiɗtooji keewɗi ɗi Munch waɗi hakkunde 9 e 23 kikiiɗe ngam janngude ngonka annoore jamma dabbunde Norwees. == Firo == Ulrich Bischoff ina hollita wonde—hono no natal Munch ƴettunoo e hitaande 1884, Inger, mo duuɓi 14 e oon sahaa, e nder mbaydi mum ɓaleeri, golle sukaaɓe e nder aadaaji natal teeminannde 19ɓiire—Inger e dow maayo ina hollita nafoore naalanke oo e yeeso. Munch hollitii e nder ndee ɗoo golle repertoire naalankaagal mum ngam hollirde keeriindi, mette e mette, e hollirde ruppitgol jimol e nder axes horizontal e vertical Frieze of Life caggal mum. Wonande Reinhold Heller, natal ngal ina hollita ko famɗi fof waktu ñalawma, ko ɓuri heewde e jikkuuji, ko ɗum tagi ko konnguɗi e mbaydiiji dimensiyoŋaaji nate e kaaƴe, ko wayi no ŋorol ngol alaa ko woni hakkunde asamaan e maayo, e ŋorol ngol fotnoo wonde ko ŋorol gootol. Anni Carlsson siftinii golle ɗee ko "leydi jikkuuji" ɗo beeli, geec e fijirde naatnetee e nder mooɓondiral, keeri ɗii ndartina nokku. E nder haala caggal mum, Munch nanndini kaaƴe gonɗe e maayo e tagooje guurɗe, goblins e ruuhuuji maayo: "E nder annoore jamma nde mbaydiiji mum en ina njogii tonngooɗe maantiniiɗe". Nicolay Stang ina nanndini "hoybinde mbaadi e mbaydi, ko mbaydi mbaydi e goɗɗo oo" e Paul Gauguin, pentoowo mo Munch anndi golle mum ko adii 1889. Tone Skedsmo wiyi Inger e dow maayo ina woni e aadaaji pentooɓe nattuɓe « koloni Fleksum », hono Christian Skredsvig, Eilif Peterssen, Erik Werenskiold, Gerhard Munthe, Kitty Kielland e Harriet Backer, ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe ngoni jammaaji deƴƴuɗi. So tawii noon jillondiral natal e nder leydi e mooɓondiral elegiac ina nanndi e golle gollodiiɓe Munch Norweesnaaɓe, hoybinde Munch e mbaadiiji ngam hollirde mooɓondiral ina ɓeyda geɗe jamaanu. Ina gasa tawa ko Puvis de Chavannes e Jules Bastien-Lepage, ɓe o hawri e Exposition Universelle d’Anvers (1885) njiylotonoo mo, e yeeso Ingers tiiɗngo e gite mum ɓutte e jokkondire mum joorɗe e pentol ngol. == Jaɓɓugo == Lebbi seeɗa caggal nde nde timmi, natal ngal (ina wiyee Evening) hollitaama ko adii fof e nder koolol ngol hitaande kala e nder wuro Kristiana, tawi Munch ina yahra tawo to Pari ngam mooftude miijooji e dingiral naalankaagal nokku oo, ɗo maandeeji makko keɓata mbaadi hollitooji. Ñaawooje jamaanu ɗee ina njuumti no feewi. Morgenbladet innitiri natal ngal « gibbe » laaɓngal, wiyi wonde jamaanu nguu ina bammbina. Daandeeji goɗɗi ina ñiŋa "kaaƴe ɓutte ɗe nanndaani e huunde softunde, nde alaa mbaadi". Aftenposten siftinii natal jooɗngal ngal ko "ko huunde ɓaleere nde alaa ko woni e mum so wonaa nguurndam e hollirde, nde wonaa goonga e mbaadi no feewi e mbaydi [...] E nder ɗuum fof, ɗum wayi ko no ina jogii nafoore naalankaagal tokosere nii, haa tawtoreede makko e koolol ngol e hoore mum ina saɗi daranaade neɗɗo baawɗo suɗaade haa laaɓa cer e mood e makko e fijde makko e dewal, tawa o ƴeewaani sariyaaji e mbaadiiji gaadoraaɗi, heewi wonde ko e mbaydi fanniyankaagal " Erik Werenskiold, gollodiiɗo Munch mo Norwees, soodi ɗum ko juuti e koolol ngol e hitaande 1909 ; ɗum heɓaa ko e hitaande 1924 e juuɗe Rasmus Meyer, mooftuɗo naalankaagal Norweesnaajo, e nder defte makko renndo to Bergen. Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Edvard Munch waɗi Teskorɗe Biskof hitaande 1988, h. 17. O’Neel e hitaande 1996, h. 13. Heller 1993, h. 38.. Bisoff hitaande 1988, hello 17-18. Karlson hitaande 1989, == Tuunorgal == e339s4qqbx4e1s32362aewl0gs3ikks 162010 162009 2026-04-09T21:28:55Z Galadima002 13879 162010 wikitext text/x-wiki '''Inger e dow maayo''' (kañum ne ko Jemma Duuɓi; e ɗemngal Norwees: Inger på stranden, Sommernatt) ko natal naalanke Norweesnaajo biyeteeɗo Edvard Munch. Nde sosaa ko e ndunngu 1889, to Åsgårdstrand, ko nde natal miñi mum debbo biyeteeɗo Inger. == Limtol == Debbo gooto, mo tiitoonde ndee anndini ko miñi mum debbo biyeteeɗo Inger, ina jooɗii e mbaydi deeƴndi, ina jogii wuttulo huɗo e juuɗe mum, e dow haayre mawnde, ina jogii hoore mum e dow ŋoral. Koorngal makko danewal jalbowal ina seerti e kaaƴe ɓutte daneeje e ɓuuɓri ndiyam geec caggal makko, ko ɗum, no tiitooɗe goɗɗe ɗee kollitirta nii, ina hollita jammaaji dabbunde Nordik. Ko pottitte seeɗa tan e laana njoorndi caggal makko ina janfa nguurndam aadee e nder ladde. Munch huutoriima pose nannduɗo e oo e nder deftere mum nder hitaande 1884 wiyeteende Morning, ina hollira suka debbo e dow leeso. == Tariya == E nder ndunngu 1889, Munch renndini galle tokooso to Åsgårdstrand, wuro tokooso to bannge maayo Norwees, to Oslofjord, ngo wonnoo ko nokku ɗo ɓiɗɓe leydi e naalankooɓe heewɓe ummoriiɓe Kristiana saraaji mum, hannde Oslo, njippii e ndunngu. Ina jeyaa e ɓeen sehilaaɓe Muunch Kiristaan ​​Krohg e Frits Thaulow. Nokku oo dañii nafoore mawnde e nguurndam Munch : ɗoo o waɗii wonaa tan e dumunna keewɗo, o soodi e hitaande 1897 galle, ko ɗoon o waɗi nataluuji keewɗi teeŋtuɗi e golle nguurndam makko. E hitaande 1889, hitaande makko adannde to Åsgårdstrand, o fenti Inger e dow maayo. Model oo ko miñiiko debbo biyeteeɗo Inger, mo meeɗnoo waɗde mo model. Natal ngal adii ko wiɗtooji keewɗi ɗi Munch waɗi hakkunde 9 e 23 kikiiɗe ngam janngude ngonka annoore jamma dabbunde Norwees. == Firo == Ulrich Bischoff ina hollita wonde—hono no natal Munch ƴettunoo e hitaande 1884, Inger, mo duuɓi 14 e oon sahaa, e nder mbaydi mum ɓaleeri, golle sukaaɓe e nder aadaaji natal teeminannde 19ɓiire—Inger e dow maayo ina hollita nafoore naalanke oo e yeeso. Munch hollitii e nder ndee ɗoo golle repertoire naalankaagal mum ngam hollirde keeriindi, mette e mette, e hollirde ruppitgol jimol e nder axes horizontal e vertical Frieze of Life caggal mum. Wonande Reinhold Heller, natal ngal ina hollita ko famɗi fof waktu ñalawma, ko ɓuri heewde e jikkuuji, ko ɗum tagi ko konnguɗi e mbaydiiji dimensiyoŋaaji nate e kaaƴe, ko wayi no ŋorol ngol alaa ko woni hakkunde asamaan e maayo, e ŋorol ngol fotnoo wonde ko ŋorol gootol. Anni Carlsson siftinii golle ɗee ko "leydi jikkuuji" ɗo beeli, geec e fijirde naatnetee e nder mooɓondiral, keeri ɗii ndartina nokku. E nder haala caggal mum, Munch nanndini kaaƴe gonɗe e maayo e tagooje guurɗe, goblins e ruuhuuji maayo: "E nder annoore jamma nde mbaydiiji mum en ina njogii tonngooɗe maantiniiɗe". Nicolay Stang ina nanndini "hoybinde mbaadi e mbaydi, ko mbaydi mbaydi e goɗɗo oo" e Paul Gauguin, pentoowo mo Munch anndi golle mum ko adii 1889. Tone Skedsmo wiyi Inger e dow maayo ina woni e aadaaji pentooɓe nattuɓe « koloni Fleksum », hono Christian Skredsvig, Eilif Peterssen, Erik Werenskiold, Gerhard Munthe, Kitty Kielland e Harriet Backer, ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe ngoni jammaaji deƴƴuɗi. So tawii noon jillondiral natal e nder leydi e mooɓondiral elegiac ina nanndi e golle gollodiiɓe Munch Norweesnaaɓe, hoybinde Munch e mbaadiiji ngam hollirde mooɓondiral ina ɓeyda geɗe jamaanu. Ina gasa tawa ko Puvis de Chavannes e Jules Bastien-Lepage, ɓe o hawri e Exposition Universelle d’Anvers (1885) njiylotonoo mo, e yeeso Ingers tiiɗngo e gite mum ɓutte e jokkondire mum joorɗe e pentol ngol. == Jaɓɓugo == Lebbi seeɗa caggal nde nde timmi, natal ngal (ina wiyee Evening) hollitaama ko adii fof e nder koolol ngol hitaande kala e nder wuro Kristiana, tawi Munch ina yahra tawo to Pari ngam mooftude miijooji e dingiral naalankaagal nokku oo, ɗo maandeeji makko keɓata mbaadi hollitooji. Ñaawooje jamaanu ɗee ina njuumti no feewi. Morgenbladet innitiri natal ngal « gibbe » laaɓngal, wiyi wonde jamaanu nguu ina bammbina. Daandeeji goɗɗi ina ñiŋa "kaaƴe ɓutte ɗe nanndaani e huunde softunde, nde alaa mbaadi". Aftenposten siftinii natal jooɗngal ngal ko "ko huunde ɓaleere nde alaa ko woni e mum so wonaa nguurndam e hollirde, nde wonaa goonga e mbaadi no feewi e mbaydi [...] E nder ɗuum fof, ɗum wayi ko no ina jogii nafoore naalankaagal tokosere nii, haa tawtoreede makko e koolol ngol e hoore mum ina saɗi daranaade neɗɗo baawɗo suɗaade haa laaɓa cer e mood e makko e fijde makko e dewal, tawa o ƴeewaani sariyaaji e mbaadiiji gaadoraaɗi, heewi wonde ko e mbaydi fanniyankaagal " Erik Werenskiold, gollodiiɗo Munch mo Norwees, soodi ɗum ko juuti e koolol ngol e hitaande 1909 ; ɗum heɓaa ko e hitaande 1924 e juuɗe Rasmus Meyer, mooftuɗo naalankaagal Norweesnaajo, e nder defte makko renndo to Bergen. Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Edvard Munch waɗi Teskorɗe Biskof hitaande 1988, h. 17. O’Neel e hitaande 1996, h. 13. Heller 1993, h. 38.. Bisoff hitaande 1988, hello 17-18. Karlson hitaande 1989, == Tuunorgal == a8ssar7ebzmtgbykhz5vg279ww94ome 162011 162010 2026-04-09T21:29:51Z Galadima002 13879 162011 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Inger e dow maayo''' (kañum ne ko Jemma Duuɓi; e ɗemngal Norwees: Inger på stranden, Sommernatt) ko natal naalanke Norweesnaajo biyeteeɗo Edvard Munch. Nde sosaa ko e ndunngu 1889, to Åsgårdstrand, ko nde natal miñi mum debbo biyeteeɗo Inger. == Limtol == Debbo gooto, mo tiitoonde ndee anndini ko miñi mum debbo biyeteeɗo Inger, ina jooɗii e mbaydi deeƴndi, ina jogii wuttulo huɗo e juuɗe mum, e dow haayre mawnde, ina jogii hoore mum e dow ŋoral. Koorngal makko danewal jalbowal ina seerti e kaaƴe ɓutte daneeje e ɓuuɓri ndiyam geec caggal makko, ko ɗum, no tiitooɗe goɗɗe ɗee kollitirta nii, ina hollita jammaaji dabbunde Nordik. Ko pottitte seeɗa tan e laana njoorndi caggal makko ina janfa nguurndam aadee e nder ladde. Munch huutoriima pose nannduɗo e oo e nder deftere mum nder hitaande 1884 wiyeteende Morning, ina hollira suka debbo e dow leeso. == Tariya == E nder ndunngu 1889, Munch renndini galle tokooso to Åsgårdstrand, wuro tokooso to bannge maayo Norwees, to Oslofjord, ngo wonnoo ko nokku ɗo ɓiɗɓe leydi e naalankooɓe heewɓe ummoriiɓe Kristiana saraaji mum, hannde Oslo, njippii e ndunngu. Ina jeyaa e ɓeen sehilaaɓe Muunch Kiristaan ​​Krohg e Frits Thaulow. Nokku oo dañii nafoore mawnde e nguurndam Munch : ɗoo o waɗii wonaa tan e dumunna keewɗo, o soodi e hitaande 1897 galle, ko ɗoon o waɗi nataluuji keewɗi teeŋtuɗi e golle nguurndam makko. E hitaande 1889, hitaande makko adannde to Åsgårdstrand, o fenti Inger e dow maayo. Model oo ko miñiiko debbo biyeteeɗo Inger, mo meeɗnoo waɗde mo model. Natal ngal adii ko wiɗtooji keewɗi ɗi Munch waɗi hakkunde 9 e 23 kikiiɗe ngam janngude ngonka annoore jamma dabbunde Norwees. == Firo == Ulrich Bischoff ina hollita wonde—hono no natal Munch ƴettunoo e hitaande 1884, Inger, mo duuɓi 14 e oon sahaa, e nder mbaydi mum ɓaleeri, golle sukaaɓe e nder aadaaji natal teeminannde 19ɓiire—Inger e dow maayo ina hollita nafoore naalanke oo e yeeso. Munch hollitii e nder ndee ɗoo golle repertoire naalankaagal mum ngam hollirde keeriindi, mette e mette, e hollirde ruppitgol jimol e nder axes horizontal e vertical Frieze of Life caggal mum. Wonande Reinhold Heller, natal ngal ina hollita ko famɗi fof waktu ñalawma, ko ɓuri heewde e jikkuuji, ko ɗum tagi ko konnguɗi e mbaydiiji dimensiyoŋaaji nate e kaaƴe, ko wayi no ŋorol ngol alaa ko woni hakkunde asamaan e maayo, e ŋorol ngol fotnoo wonde ko ŋorol gootol. Anni Carlsson siftinii golle ɗee ko "leydi jikkuuji" ɗo beeli, geec e fijirde naatnetee e nder mooɓondiral, keeri ɗii ndartina nokku. E nder haala caggal mum, Munch nanndini kaaƴe gonɗe e maayo e tagooje guurɗe, goblins e ruuhuuji maayo: "E nder annoore jamma nde mbaydiiji mum en ina njogii tonngooɗe maantiniiɗe". Nicolay Stang ina nanndini "hoybinde mbaadi e mbaydi, ko mbaydi mbaydi e goɗɗo oo" e Paul Gauguin, pentoowo mo Munch anndi golle mum ko adii 1889. Tone Skedsmo wiyi Inger e dow maayo ina woni e aadaaji pentooɓe nattuɓe « koloni Fleksum », hono Christian Skredsvig, Eilif Peterssen, Erik Werenskiold, Gerhard Munthe, Kitty Kielland e Harriet Backer, ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe ngoni jammaaji deƴƴuɗi. So tawii noon jillondiral natal e nder leydi e mooɓondiral elegiac ina nanndi e golle gollodiiɓe Munch Norweesnaaɓe, hoybinde Munch e mbaadiiji ngam hollirde mooɓondiral ina ɓeyda geɗe jamaanu. Ina gasa tawa ko Puvis de Chavannes e Jules Bastien-Lepage, ɓe o hawri e Exposition Universelle d’Anvers (1885) njiylotonoo mo, e yeeso Ingers tiiɗngo e gite mum ɓutte e jokkondire mum joorɗe e pentol ngol. == Jaɓɓugo == Lebbi seeɗa caggal nde nde timmi, natal ngal (ina wiyee Evening) hollitaama ko adii fof e nder koolol ngol hitaande kala e nder wuro Kristiana, tawi Munch ina yahra tawo to Pari ngam mooftude miijooji e dingiral naalankaagal nokku oo, ɗo maandeeji makko keɓata mbaadi hollitooji. Ñaawooje jamaanu ɗee ina njuumti no feewi. Morgenbladet innitiri natal ngal « gibbe » laaɓngal, wiyi wonde jamaanu nguu ina bammbina. Daandeeji goɗɗi ina ñiŋa "kaaƴe ɓutte ɗe nanndaani e huunde softunde, nde alaa mbaadi". Aftenposten siftinii natal jooɗngal ngal ko "ko huunde ɓaleere nde alaa ko woni e mum so wonaa nguurndam e hollirde, nde wonaa goonga e mbaadi no feewi e mbaydi [...] E nder ɗuum fof, ɗum wayi ko no ina jogii nafoore naalankaagal tokosere nii, haa tawtoreede makko e koolol ngol e hoore mum ina saɗi daranaade neɗɗo baawɗo suɗaade haa laaɓa cer e mood e makko e fijde makko e dewal, tawa o ƴeewaani sariyaaji e mbaadiiji gaadoraaɗi, heewi wonde ko e mbaydi fanniyankaagal " Erik Werenskiold, gollodiiɗo Munch mo Norwees, soodi ɗum ko juuti e koolol ngol e hitaande 1909 ; ɗum heɓaa ko e hitaande 1924 e juuɗe Rasmus Meyer, mooftuɗo naalankaagal Norweesnaajo, e nder defte makko renndo to Bergen. Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Edvard Munch waɗi Teskorɗe Biskof hitaande 1988, h. 17. O’Neel e hitaande 1996, h. 13. Heller 1993, h. 38.. Bisoff hitaande 1988, hello 17-18. Karlson hitaande 1989, == Tuunorgal == 0dbu4w5ym97wlzjji4gxwwjwfe6at7s 162012 162011 2026-04-09T21:32:04Z Galadima002 13879 162012 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Inger e dow maayo''' (kañum ne ko Jemma Duuɓi; e ɗemngal Norwees: Inger på stranden, Sommernatt) ko natal naalanke Norweesnaajo biyeteeɗo Edvard Munch. Nde sosaa ko e ndunngu 1889, to Åsgårdstrand, ko nde natal miñi mum debbo biyeteeɗo Inger. == Limtol == Debbo gooto, mo tiitoonde ndee anndini ko miñi mum debbo biyeteeɗo Inger, ina jooɗii e mbaydi deeƴndi, ina jogii wuttulo huɗo e juuɗe mum, e dow haayre mawnde, ina jogii hoore mum e dow ŋoral. Koorngal makko danewal jalbowal ina seerti e kaaƴe ɓutte daneeje e ɓuuɓri ndiyam geec caggal makko, ko ɗum, no tiitooɗe goɗɗe ɗee kollitirta nii, ina hollita jammaaji dabbunde Nordik. Ko pottitte seeɗa tan e laana njoorndi caggal makko ina janfa nguurndam aadee e nder ladde. Munch huutoriima pose nannduɗo e oo e nder deftere mum nder hitaande 1884 wiyeteende Morning, ina hollira suka debbo e dow leeso.{{sfn|Heller|1993|p=38.}} == Tariya == E nder ndunngu 1889, Munch renndini galle tokooso to Åsgårdstrand, wuro tokooso to bannge maayo Norwees, to Oslofjord, ngo wonnoo ko nokku ɗo ɓiɗɓe leydi e naalankooɓe heewɓe ummoriiɓe Kristiana saraaji mum, hannde Oslo, njippii e ndunngu. Ina jeyaa e ɓeen sehilaaɓe Muunch Kiristaan ​​Krohg e Frits Thaulow. Nokku oo dañii nafoore mawnde e nguurndam Munch : ɗoo o waɗii wonaa tan e dumunna keewɗo, o soodi e hitaande 1897 galle, ko ɗoon o waɗi nataluuji keewɗi teeŋtuɗi e golle nguurndam makko. E hitaande 1889, hitaande makko adannde to Åsgårdstrand, o fenti Inger e dow maayo. Model oo ko miñiiko debbo biyeteeɗo Inger, mo meeɗnoo waɗde mo model. Natal ngal adii ko wiɗtooji keewɗi ɗi Munch waɗi hakkunde 9 e 23 kikiiɗe ngam janngude ngonka annoore jamma dabbunde Norwees. == Firo == Ulrich Bischoff ina hollita wonde—hono no natal Munch ƴettunoo e hitaande 1884, Inger, mo duuɓi 14 e oon sahaa, e nder mbaydi mum ɓaleeri, golle sukaaɓe e nder aadaaji natal teeminannde 19ɓiire—Inger e dow maayo ina hollita nafoore naalanke oo e yeeso. Munch hollitii e nder ndee ɗoo golle repertoire naalankaagal mum ngam hollirde keeriindi, mette e mette, e hollirde ruppitgol jimol e nder axes horizontal e vertical Frieze of Life caggal mum. Wonande Reinhold Heller, natal ngal ina hollita ko famɗi fof waktu ñalawma, ko ɓuri heewde e jikkuuji, ko ɗum tagi ko konnguɗi e mbaydiiji dimensiyoŋaaji nate e kaaƴe, ko wayi no ŋorol ngol alaa ko woni hakkunde asamaan e maayo, e ŋorol ngol fotnoo wonde ko ŋorol gootol. Anni Carlsson siftinii golle ɗee ko "leydi jikkuuji" ɗo beeli, geec e fijirde naatnetee e nder mooɓondiral, keeri ɗii ndartina nokku. E nder haala caggal mum, Munch nanndini kaaƴe gonɗe e maayo e tagooje guurɗe, goblins e ruuhuuji maayo: "E nder annoore jamma nde mbaydiiji mum en ina njogii tonngooɗe maantiniiɗe". Nicolay Stang ina nanndini "hoybinde mbaadi e mbaydi, ko mbaydi mbaydi e goɗɗo oo" e Paul Gauguin, pentoowo mo Munch anndi golle mum ko adii 1889. Tone Skedsmo wiyi Inger e dow maayo ina woni e aadaaji pentooɓe nattuɓe « koloni Fleksum », hono Christian Skredsvig, Eilif Peterssen, Erik Werenskiold, Gerhard Munthe, Kitty Kielland e Harriet Backer, ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe ngoni jammaaji deƴƴuɗi. So tawii noon jillondiral natal e nder leydi e mooɓondiral elegiac ina nanndi e golle gollodiiɓe Munch Norweesnaaɓe, hoybinde Munch e mbaadiiji ngam hollirde mooɓondiral ina ɓeyda geɗe jamaanu. Ina gasa tawa ko Puvis de Chavannes e Jules Bastien-Lepage, ɓe o hawri e Exposition Universelle d’Anvers (1885) njiylotonoo mo, e yeeso Ingers tiiɗngo e gite mum ɓutte e jokkondire mum joorɗe e pentol ngol. == Jaɓɓugo == Lebbi seeɗa caggal nde nde timmi, natal ngal (ina wiyee Evening) hollitaama ko adii fof e nder koolol ngol hitaande kala e nder wuro Kristiana, tawi Munch ina yahra tawo to Pari ngam mooftude miijooji e dingiral naalankaagal nokku oo, ɗo maandeeji makko keɓata mbaadi hollitooji. Ñaawooje jamaanu ɗee ina njuumti no feewi. Morgenbladet innitiri natal ngal « gibbe » laaɓngal, wiyi wonde jamaanu nguu ina bammbina. Daandeeji goɗɗi ina ñiŋa "kaaƴe ɓutte ɗe nanndaani e huunde softunde, nde alaa mbaadi". Aftenposten siftinii natal jooɗngal ngal ko "ko huunde ɓaleere nde alaa ko woni e mum so wonaa nguurndam e hollirde, nde wonaa goonga e mbaadi no feewi e mbaydi [...] E nder ɗuum fof, ɗum wayi ko no ina jogii nafoore naalankaagal tokosere nii, haa tawtoreede makko e koolol ngol e hoore mum ina saɗi daranaade neɗɗo baawɗo suɗaade haa laaɓa cer e mood e makko e fijde makko e dewal, tawa o ƴeewaani sariyaaji e mbaadiiji gaadoraaɗi, heewi wonde ko e mbaydi fanniyankaagal " Erik Werenskiold, gollodiiɗo Munch mo Norwees, soodi ɗum ko juuti e koolol ngol e hitaande 1909 ; ɗum heɓaa ko e hitaande 1924 e juuɗe Rasmus Meyer, mooftuɗo naalankaagal Norweesnaajo, e nder defte makko renndo to Bergen. Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Edvard Munch waɗi Teskorɗe Biskof hitaande 1988, h. 17. O’Neel e hitaande 1996, h. 13. Heller 1993, h. 38.. Bisoff hitaande 1988, hello 17-18. Karlson hitaande 1989, == Tuunorgal == gnlttgf8ajhpi81us99jfrdrud14pn4 162013 162012 2026-04-09T21:34:29Z Galadima002 13879 162013 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Inger e dow maayo''' (kañum ne ko Jemma Duuɓi; e ɗemngal Norwees: Inger på stranden, Sommernatt) ko natal naalanke Norweesnaajo biyeteeɗo Edvard Munch. Nde sosaa ko e ndunngu 1889, to Åsgårdstrand, ko nde natal miñi mum debbo biyeteeɗo Inger. == Limtol == Debbo gooto, mo tiitoonde ndee anndini ko miñi mum debbo biyeteeɗo Inger, ina jooɗii e mbaydi deeƴndi, ina jogii wuttulo huɗo e juuɗe mum, e dow haayre mawnde, ina jogii hoore mum e dow ŋoral. Koorngal makko danewal jalbowal ina seerti e kaaƴe ɓutte daneeje e ɓuuɓri ndiyam geec caggal makko, ko ɗum, no tiitooɗe goɗɗe ɗee kollitirta nii, ina hollita jammaaji dabbunde Nordik. Ko pottitte seeɗa tan e laana njoorndi caggal makko ina janfa nguurndam aadee e nder ladde. Munch huutoriima pose nannduɗo e oo e nder deftere mum nder hitaande 1884 wiyeteende Morning, ina hollira suka debbo e dow leeso.{{sfn|Heller|1993|p=38.}}{{sfn|Bischoff|1988|pp=17-18}} == Tariya == E nder ndunngu 1889, Munch renndini galle tokooso to Åsgårdstrand, wuro tokooso to {{sfn|Carlsson|1989|p=33.}}bannge maayo Norwees, to Oslofjord, ngo wonnoo ko nokku ɗo ɓiɗɓe leydi e naalankooɓe heewɓe ummoriiɓe Kristiana saraaji mum, hannde Oslo, njippii e ndunngu.{{sfn|Heller|1993|p=38.}}{{sfn|Carlsson|1989|p=33.}} Ina jeyaa e ɓeen sehilaaɓe Muunch Kiristaan ​​Krohg e Frits Thaulow. Nokku oo dañii nafoore mawnde e nguurndam Munch : ɗoo o waɗii wonaa tan e dumunna keewɗo, o soodi e hitaande 1897 galle, ko ɗoon o waɗi nataluuji keewɗi teeŋtuɗi e golle nguurndam makko. E hitaande 1889, hitaande makko adannde to Åsgårdstrand, o fenti Inger e dow maayo. Model oo ko miñiiko debbo biyeteeɗo Inger, mo meeɗnoo waɗde mo model. Natal ngal adii ko wiɗtooji keewɗi ɗi Munch waɗi hakkunde 9 e 23 kikiiɗe ngam janngude ngonka annoore jamma dabbunde Norwees. == Firo == Ulrich Bischoff ina hollita wonde—hono no natal Munch ƴettunoo e hitaande 1884, Inger, mo duuɓi 14 e oon sahaa, e nder mbaydi mum ɓaleeri, golle sukaaɓe e nder aadaaji natal teeminannde 19ɓiire—Inger e dow maayo ina hollita nafoore naalanke oo e yeeso. Munch hollitii e nder ndee ɗoo golle repertoire naalankaagal mum ngam hollirde keeriindi, mette e mette, e hollirde ruppitgol jimol e nder axes horizontal e vertical Frieze of Life caggal mum. Wonande Reinhold Heller, natal ngal ina hollita ko famɗi fof waktu ñalawma, ko ɓuri heewde e jikkuuji, ko ɗum tagi ko konnguɗi e mbaydiiji dimensiyoŋaaji nate e kaaƴe, ko wayi no ŋorol ngol alaa ko woni hakkunde asamaan e maayo, e ŋorol ngol fotnoo wonde ko ŋorol gootol. Anni Carlsson siftinii golle ɗee ko "leydi jikkuuji" ɗo beeli, geec e fijirde naatnetee e nder mooɓondiral, keeri ɗii ndartina nokku. E nder haala caggal mum, Munch nanndini kaaƴe gonɗe e maayo e tagooje guurɗe, goblins e ruuhuuji maayo: "E nder annoore jamma nde mbaydiiji mum en ina njogii tonngooɗe maantiniiɗe". Nicolay Stang ina nanndini "hoybinde mbaadi e mbaydi, ko mbaydi mbaydi e goɗɗo oo" e Paul Gauguin, pentoowo mo Munch anndi golle mum ko adii 1889. Tone Skedsmo wiyi Inger e dow maayo ina woni e aadaaji pentooɓe nattuɓe « koloni Fleksum », hono Christian Skredsvig, Eilif Peterssen, Erik Werenskiold, Gerhard Munthe, Kitty Kielland e Harriet Backer, ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe ngoni jammaaji deƴƴuɗi. So tawii noon jillondiral natal e nder leydi e mooɓondiral elegiac ina nanndi e golle gollodiiɓe Munch Norweesnaaɓe, hoybinde Munch e mbaadiiji ngam hollirde mooɓondiral ina ɓeyda geɗe jamaanu. Ina gasa tawa ko Puvis de Chavannes e Jules Bastien-Lepage, ɓe o hawri e Exposition Universelle d’Anvers (1885) njiylotonoo mo, e yeeso Ingers tiiɗngo e gite mum ɓutte e jokkondire mum joorɗe e pentol ngol. == Jaɓɓugo == Lebbi seeɗa caggal nde nde timmi, natal ngal (ina wiyee Evening) hollitaama ko adii fof e nder koolol ngol hitaande kala e nder wuro Kristiana, tawi Munch ina yahra tawo to Pari ngam mooftude miijooji e dingiral naalankaagal nokku oo, ɗo maandeeji makko keɓata mbaadi hollitooji. Ñaawooje jamaanu ɗee ina njuumti no feewi. Morgenbladet innitiri natal ngal « gibbe » laaɓngal, wiyi wonde jamaanu nguu ina bammbina. Daandeeji goɗɗi ina ñiŋa "kaaƴe ɓutte ɗe nanndaani e huunde softunde, nde alaa mbaadi". Aftenposten siftinii natal jooɗngal ngal ko "ko huunde ɓaleere nde alaa ko woni e mum so wonaa nguurndam e hollirde, nde wonaa goonga e mbaadi no feewi e mbaydi [...] E nder ɗuum fof, ɗum wayi ko no ina jogii nafoore naalankaagal tokosere nii, haa tawtoreede makko e koolol ngol e hoore mum ina saɗi daranaade neɗɗo baawɗo suɗaade haa laaɓa cer e mood e makko e fijde makko e dewal, tawa o ƴeewaani sariyaaji e mbaadiiji gaadoraaɗi, heewi wonde ko e mbaydi fanniyankaagal " Erik Werenskiold, gollodiiɗo Munch mo Norwees, soodi ɗum ko juuti e koolol ngol e hitaande 1909 ; ɗum heɓaa ko e hitaande 1924 e juuɗe Rasmus Meyer, mooftuɗo naalankaagal Norweesnaajo, e nder defte makko renndo to Bergen. Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Edvard Munch waɗi Teskorɗe Biskof hitaande 1988, h. 17. O’Neel e hitaande 1996, h. 13. Heller 1993, h. 38.. Bisoff hitaande 1988, hello 17-18. Karlson hitaande 1989, == Tuunorgal == 7djmda1urmpdwaigr11j002hcnsd20l 162014 162013 2026-04-09T21:35:46Z Galadima002 13879 162014 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Inger e dow maayo''' (kañum ne ko Jemma Duuɓi; e ɗemngal Norwees: Inger på stranden, Sommernatt) ko natal naalanke Norweesnaajo biyeteeɗo Edvard Munch. Nde sosaa ko e ndunngu 1889, to Åsgårdstrand, ko nde natal miñi mum debbo biyeteeɗo Inger. == Limtol == Debbo gooto, mo tiitoonde ndee anndini ko miñi mum debbo biyeteeɗo Inger, ina jooɗii e mbaydi deeƴndi, ina jogii wuttulo huɗo e juuɗe mum, e dow haayre mawnde, ina jogii hoore mum e dow ŋoral. Koorngal makko danewal jalbowal ina seerti e kaaƴe ɓutte daneeje e ɓuuɓri ndiyam geec caggal makko, ko ɗum, no tiitooɗe goɗɗe ɗee kollitirta nii, ina hollita jammaaji dabbunde Nordik. Ko pottitte seeɗa tan e laana njoorndi caggal makko ina janfa nguurndam aadee e nder ladde. Munch huutoriima pose nannduɗo e oo e nder deftere mum nder hitaande 1884 wiyeteende Morning, ina hollira suka debbo e dow leeso.{{sfn|Heller|1993|p=38.}}{{sfn|Bischoff|1988|pp=17-18}} == Tariya == E nder ndunngu 1889, Munch renndini galle tokooso to Åsgårdstrand, wuro tokooso to {{sfn|Carlsson|1989|p=33.}}bannge maayo Norwees, to Oslofjord, ngo wonnoo ko nokku ɗo ɓiɗɓe leydi e naalankooɓe heewɓe ummoriiɓe Kristiana saraaji mum, hannde Oslo, njippii e ndunngu.{{sfn|Heller|1993|p=38.}}{{sfn|Carlsson|1989|p=33.}} Ina jeyaa e ɓeen sehilaaɓe Muunch Kiristaan ​​Krohg e Frits Thaulow. Nokku oo dañii nafoore mawnde e nguurndam Munch : ɗoo o waɗii wonaa tan e dumunna keewɗo, o soodi e hitaande 1897 galle, ko ɗoon o waɗi nataluuji keewɗi teeŋtuɗi e golle nguurndam makko. E hitaande 1889, hitaande makko adannde to Åsgårdstrand, o fenti Inger e dow maayo. Model oo ko miñiiko debbo biyeteeɗo Inger, mo meeɗnoo waɗde mo model. Natal ngal adii ko wiɗtooji keewɗi ɗi Munch waɗi hakkunde 9 e 23 kikiiɗe ngam janngude ngonka annoore jamma dabbunde Norwees. == Firo == Ulrich Bischoff ina hollita wonde—hono no natal Munch ƴettunoo e hitaande 1884, Inger, mo duuɓi 14 e oon sahaa, e nder mbaydi mum ɓaleeri, golle sukaaɓe e nder aadaaji natal teeminannde 19ɓiire—Inger e dow maayo ina hollita nafoore naalanke oo e yeeso. Munch hollitii e nder ndee ɗoo golle repertoire naalankaagal mum ngam hollirde keeriindi, mette e mette, e hollirde ruppitgol jimol e nder axes horizontal e vertical Frieze of Life caggal mum. Wonande Reinhold Heller, natal ngal ina hollita ko famɗi fof waktu ñalawma, ko ɓuri heewde e jikkuuji, ko ɗum tagi ko konnguɗi e mbaydiiji dimensiyoŋaaji nate e kaaƴe, ko wayi no ŋorol ngol alaa ko woni hakkunde asamaan e maayo, e ŋorol ngol fotnoo wonde ko ŋorol gootol. Anni Carlsson siftinii golle ɗee ko "leydi jikkuuji" ɗo beeli, geec e fijirde naatnetee e nder mooɓondiral, keeri ɗii ndartina nokku. E nder haala caggal mum, Munch nanndini kaaƴe gonɗe e maayo e tagooje guurɗe, goblins e ruuhuuji maayo: "E nder annoore jamma nde mbaydiiji mum en ina njogii tonngooɗe maantiniiɗe". Nicolay Stang ina nanndini "hoybinde mbaadi e mbaydi, ko mbaydi mbaydi e goɗɗo oo" e Paul Gauguin, pentoowo mo Munch anndi golle mum ko adii 1889. Tone Skedsmo wiyi Inger e dow maayo ina woni e aadaaji pentooɓe nattuɓe « koloni Fleksum », hono Christian Skredsvig, Eilif Peterssen, Erik Werenskiold, Gerhard Munthe, Kitty Kielland e Harriet Backer, ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe ngoni jammaaji deƴƴuɗi. So tawii noon jillondiral natal e nder leydi e mooɓondiral elegiac ina nanndi e golle gollodiiɓe Munch Norweesnaaɓe, hoybinde Munch e mbaadiiji ngam hollirde mooɓondiral ina ɓeyda geɗe jamaanu. Ina gasa tawa ko Puvis de Chavannes e Jules Bastien-Lepage, ɓe o hawri e Exposition Universelle d’Anvers (1885) njiylotonoo mo, e yeeso Ingers tiiɗngo e gite mum ɓutte e jokkondire mum joorɗe e pentol ngol. == Jaɓɓugo == Lebbi seeɗa caggal nde nde timmi, natal ngal (ina wiyee Evening) hollitaama ko adii fof e nder koolol ngol hitaande kala e nder wuro Kristiana, tawi Munch ina yahra tawo to Pari ngam mooftude miijooji e dingiral naalankaagal nokku oo, ɗo maandeeji makko keɓata mbaadi hollitooji. Ñaawooje jamaanu ɗee ina njuumti no feewi. Morgenbladet innitiri natal ngal « gibbe » laaɓngal, wiyi wonde jamaanu nguu ina bammbina. Daandeeji goɗɗi ina ñiŋa "kaaƴe ɓutte ɗe nanndaani e huunde softunde, nde alaa mbaadi". Aftenposten siftinii natal jooɗngal ngal ko "ko huunde ɓaleere nde alaa ko woni e mum so wonaa nguurndam e hollirde, nde wonaa goonga e mbaadi no feewi e mbaydi [...] E nder ɗuum fof, ɗum wayi ko no ina jogii nafoore naalankaagal tokosere nii, haa tawtoreede makko e koolol ngol e hoore mum ina saɗi daranaade neɗɗo baawɗo suɗaade haa laaɓa cer e mood e makko e fijde makko e dewal, tawa o ƴeewaani sariyaaji e mbaadiiji gaadoraaɗi, heewi wonde ko e mbaydi fanniyankaagal " Erik Werenskiold, gollodiiɗo Munch mo Norwees, soodi ɗum ko juuti e koolol ngol e hitaande 1909 ; ɗum heɓaa ko e hitaande 1924 e juuɗe Rasmus Meyer, mooftuɗo naalankaagal Norweesnaajo, e nder defte makko renndo to Bergen. == Ƴeew kadi == * Doggol nate ɗe Edvard Munch waɗi == Teskorɗe == * Biskof hitaande 1988, h. 17. * O’Neel e hitaande 1996, h. 13. * Heller 1993, h. 38.. * Bisoff hitaande 1988, hello 17-18. * Karlson hitaande 1989, == Tuunorgal == 2hxck0mj0xagl0utmhc5dyj39dxxg10 Christ and the Canaanite Woman (Carracci) 0 39370 162015 2026-04-09T21:48:06Z Isa Oumar 9821 Created page with "Almasiihu e debbo Kanaanaajo ko nate nebam dow canvas executed ca. 1594-1595 ko pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Annibale Karacci, jooni ko e nokku biyeteeɗo Pinakoteka to Parma. Golle ɗee ko Carlo Cesare Malvasia haali ɗum, mo Felsina Pittrice inniri ɗum « Debbo Kanaanaajo lolluɗo ». Palazzo Farnese] o penti natal Debbo Kanaanaajo, sujji yeeso Almasiihu nder kuugal duwaawu; siftinde wonde kanko, 6icfcfo puccu, 6icfcfo 6aleejo, Almasiihu ina hollira debbo oo e jun..." 162015 wikitext text/x-wiki Almasiihu e debbo Kanaanaajo ko nate nebam dow canvas executed ca. 1594-1595 ko pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Annibale Karacci, jooni ko e nokku biyeteeɗo Pinakoteka to Parma. Golle ɗee ko Carlo Cesare Malvasia haali ɗum, mo Felsina Pittrice inniri ɗum « Debbo Kanaanaajo lolluɗo ». Palazzo Farnese] o penti natal Debbo Kanaanaajo, sujji yeeso Almasiihu nder kuugal duwaawu; siftinde wonde kanko, 6icfcfo puccu, 6icfcfo 6aleejo, Almasiihu ina hollira debbo oo e junngo mum, ina ja6a gooncfinal mum mawngal. Ɗeeɗoo limooje ɗiɗi ina ngoni e yeeso yiyngo leɗɗe jogiiɗe mahaaɗe teeru woɗɗuɗe, ina hersinii no feewi nde wonnoo nde woni ko e ngonka bonka, mawnineede ngam ŋarɗugol mayre". E nder mbaydi ndee ɗoo tonngoode ummoraade e nguurndam Bellori ina wayi no ina sikkaa wonde Almasiihu e debbo Kanaanaajo ko pentol gadanol ngol Annibale waɗi e nder golle Kardinal Odoardo Farnese, nde o ari Rome tan (ina gasa tawa ko e sahaa nde o woni e dumunna juutɗo gadano e hitaande 1594, nde o arti e hitaande 1594 hitaande 1595). == Tariya == Golle ɗee, hono no heddiiɓe e Koolol Farnese nii, eggii ko adii fof to Parma (ɗo ɗe seedtinaa e limto teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire Palazzo del Giardino, jooɗorde Parma e koolol Farnese) caggal ɗuum, e teeminannde sappo e jeetatiire, to Naples. Kono caggal ɗuum, denndaangal batte nate ɗee majjii, majjugol ngol addani miijo ngoo sarde, tawi ina wallita won e daartiyankooɓe naalankaagal, wonde Debbo Kanaanaajo Annibale oo ina foti anndireede e mbaydi keɓtinaandi e nder musee Dijon. Ko e hitaande 1981 tan, natal ngal « yiyti » Charles Dempsey, daartoowo naalankaagal Ameriknaajo, ganndo Annibale Carracci, o anndini asli debbo Kanaanaajo oo e nder kanndaa mo ɓe ndewi e nder Palazzo Comunale to Parma. Ina jeyaa e miijooji gaddanɗi daartoowo oo miijaade wonde natal Parma ngal ko otogaraaf, ina woodi kadi anndinde, e nder suudu ndu meeɗnoo hoɗde e juulirde Palazzo Farnese, kaɓirgal stucco golle Annibale, ngal peeje mum kawri e kaɓirgal ngal Dempsey yiyti Ndee ɗoo sifaa meeɗaa naamneede, kono wonande nate Dijon, jooni ina njiytee ko koppi hay so tawii ko ɗe toowɗe, binnduɗo oo ina anndaa ko François Bonnemer, pentoowo Faraysenaajo, pentoowo e ƴoƴɗo, mo jooɗaade e Rome e nder teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire ina winndaa. Sifaa e mbaydi Annibale Karaasi, Niyobe, hitaande 1595-1598, Galle laamorɗo Windsor, mooftirgel laamɗo Natal ngal hollirii yeewtere Linjiila nde Matiyo e Marku ciftorii. E nder waaju makko, Iisaa ina ñaagii debbo Kanaanaajo (ɗum woni, ummoriiɗo e diiwaan Kanaana, ɗum noon ko paani) ngam sellinde ɓiyum debbo ñawɗo (walla mo jinneeji njibini). Iisaa, sabu goonɗinal debbo oo wonaa yahuud, ina wayi no ko o ƴattoowo, kono nde o teskii tuubgol makko, o jaɓi ɗaɓɓaande makko e sellinde ɓiɗɗo debbo Kanaanaajo oo, hono no debbo oo hoolkisata so o artii galle makko to cukalel ngel. Ina gasa tawa ko golle Annibale gadane ɗe Roomnaaɓe mbaɗi, kanndaa oo ina jokkondiri haa jooni no feewi e ndonu ngu Carracci addi e mum gila Bologne. Ko ɓuri haawnaade heen ko jokkondire ɗe ndeeɗoo natal hollirta e canngaaki ngool ɗoon nate ɗe ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Ludovico Carracci penti duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum, e nder kampaañ dekoraasiyoŋ Palazzo Sampieri to Bologne, ɗo Annibale e hoore mum e Agostino Carracci tawtoraa. Kono tan, ina luurdi so tawii Debbo Kanaanaajo mo Annibale ina waawi jokkondirde e Noli me tangere mo Correggio, mo nganndu-ɗaa kadi ina wayi no ina hollira nanndugol e jimɗi. E goonga, hay so tawii ndee ɗoo golle ina wonnoo e Bologne e nder yontaaji, anndaaka so tawii Annibale (ndeen) meeɗii yiyde ɗum. E wiyde won e miijooji teskinɗi, ɓurɗo famɗude e Carraccis oo maa anndu ndeeɗoo natal Correggio tan caggal nde naati e defte Roomnaaɓe Pietro Aldobrandini (e hitaande 1598), hono no hollirta e tuugnorgal ngal o waɗi e maggal e won e golle caggal ooɗoo ñalngu.Nanndiral Cananea mo Parma e natal Correggio ngal, maa famɗu – e nder ndee firo – e yeewtere ɗiɗmere, ɗum woni, ummoriinde e Cananea Ludovico, mo ma a taw anndunoo Noli me tangere mo Correggio waɗi gila nde natal ngal woni to Bologna. Hay so tawii canndolinɗo oo ina yahra (hono no wayi nii) e yonta gadano mo Carracci woni e Rome, ɗum fof e wayde noon, ina hollita tawo ko adii fof ko jaabawol gadanol e stimuli ɗi Wuro Duumiingo ngoo waawi rokkude mo. E yeeso Debbo Kanaana oo, e goonga, neɗɗo ina waawi yiyde mbayliigu yeeso nate Niobe, jeyaaɗe e "Groupe Niobids", meeɗnooɗo wonde to Villa Medici to dow tulde Pincian, jooni to Uffizi. Yeeso ngoo ko Carracci kadi ƴetti ɗum e nder gooto e nate makko ɓurɗe lollude Koppiiji keewɗi anndaaɗi e Cananea Annibale (ko jiidaa e mo Dijon) e nate ɗe Pietro del Pò e Carlo Cesi mbaɗi heen ina teskaa) ina kollita, wondude e ac == Tunoorgal == gp9x6p3142vlp1r8kog6stqnknv7vk1 162017 162015 2026-04-09T21:50:53Z Isa Oumar 9821 162017 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Almasiihu e debbo Kanaanaajo ko nate nebam dow canvas executed ca. 1594-1595 ko pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Annibale Karacci, jooni ko e nokku biyeteeɗo Pinakoteka to Parma. Golle ɗee ko Carlo Cesare Malvasia haali ɗum, mo Felsina Pittrice inniri ɗum « Debbo Kanaanaajo lolluɗo ». Palazzo Farnese] o penti natal Debbo Kanaanaajo, sujji yeeso Almasiihu nder kuugal duwaawu; siftinde wonde kanko, 6icfcfo puccu, 6icfcfo 6aleejo, Almasiihu ina hollira debbo oo e junngo mum, ina ja6a gooncfinal mum mawngal. Ɗeeɗoo limooje ɗiɗi ina ngoni e yeeso yiyngo leɗɗe jogiiɗe mahaaɗe teeru woɗɗuɗe, ina hersinii no feewi nde wonnoo nde woni ko e ngonka bonka, mawnineede ngam ŋarɗugol mayre". E nder mbaydi ndee ɗoo tonngoode ummoraade e nguurndam Bellori ina wayi no ina sikkaa wonde Almasiihu e debbo Kanaanaajo ko pentol gadanol ngol Annibale waɗi e nder golle Kardinal Odoardo Farnese, nde o ari Rome tan (ina gasa tawa ko e sahaa nde o woni e dumunna juutɗo gadano e hitaande 1594, nde o arti e hitaande 1594 hitaande 1595). == Tariya == Golle ɗee, hono no heddiiɓe e Koolol Farnese nii, eggii ko adii fof to Parma (ɗo ɗe seedtinaa e limto teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire Palazzo del Giardino, jooɗorde Parma e koolol Farnese) caggal ɗuum, e teeminannde sappo e jeetatiire, to Naples. Kono caggal ɗuum, denndaangal batte nate ɗee majjii, majjugol ngol addani miijo ngoo sarde, tawi ina wallita won e daartiyankooɓe naalankaagal, wonde Debbo Kanaanaajo Annibale oo ina foti anndireede e mbaydi keɓtinaandi e nder musee Dijon. Ko e hitaande 1981 tan, natal ngal « yiyti » Charles Dempsey, daartoowo naalankaagal Ameriknaajo, ganndo Annibale Carracci, o anndini asli debbo Kanaanaajo oo e nder kanndaa mo ɓe ndewi e nder Palazzo Comunale to Parma. Ina jeyaa e miijooji gaddanɗi daartoowo oo miijaade wonde natal Parma ngal ko otogaraaf, ina woodi kadi anndinde, e nder suudu ndu meeɗnoo hoɗde e juulirde Palazzo Farnese, kaɓirgal stucco golle Annibale, ngal peeje mum kawri e kaɓirgal ngal Dempsey yiyti Ndee ɗoo sifaa meeɗaa naamneede, kono wonande nate Dijon, jooni ina njiytee ko koppi hay so tawii ko ɗe toowɗe, binnduɗo oo ina anndaa ko François Bonnemer, pentoowo Faraysenaajo, pentoowo e ƴoƴɗo, mo jooɗaade e Rome e nder teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire ina winndaa. Sifaa e mbaydi Annibale Karaasi, Niyobe, hitaande 1595-1598, Galle laamorɗo Windsor, mooftirgel laamɗo Natal ngal hollirii yeewtere Linjiila nde Matiyo e Marku ciftorii. E nder waaju makko, Iisaa ina ñaagii debbo Kanaanaajo (ɗum woni, ummoriiɗo e diiwaan Kanaana, ɗum noon ko paani) ngam sellinde ɓiyum debbo ñawɗo (walla mo jinneeji njibini). Iisaa, sabu goonɗinal debbo oo wonaa yahuud, ina wayi no ko o ƴattoowo, kono nde o teskii tuubgol makko, o jaɓi ɗaɓɓaande makko e sellinde ɓiɗɗo debbo Kanaanaajo oo, hono no debbo oo hoolkisata so o artii galle makko to cukalel ngel. Ina gasa tawa ko golle Annibale gadane ɗe Roomnaaɓe mbaɗi, kanndaa oo ina jokkondiri haa jooni no feewi e ndonu ngu Carracci addi e mum gila Bologne. Ko ɓuri haawnaade heen ko jokkondire ɗe ndeeɗoo natal hollirta e canngaaki ngool ɗoon nate ɗe ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Ludovico Carracci penti duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum, e nder kampaañ dekoraasiyoŋ Palazzo Sampieri to Bologne, ɗo Annibale e hoore mum e Agostino Carracci tawtoraa. Kono tan, ina luurdi so tawii Debbo Kanaanaajo mo Annibale ina waawi jokkondirde e Noli me tangere mo Correggio, mo nganndu-ɗaa kadi ina wayi no ina hollira nanndugol e jimɗi. E goonga, hay so tawii ndee ɗoo golle ina wonnoo e Bologne e nder yontaaji, anndaaka so tawii Annibale (ndeen) meeɗii yiyde ɗum. E wiyde won e miijooji teskinɗi, ɓurɗo famɗude e Carraccis oo maa anndu ndeeɗoo natal Correggio tan caggal nde naati e defte Roomnaaɓe Pietro Aldobrandini (e hitaande 1598), hono no hollirta e tuugnorgal ngal o waɗi e maggal e won e golle caggal ooɗoo ñalngu.Nanndiral Cananea mo Parma e natal Correggio ngal, maa famɗu – e nder ndee firo – e yeewtere ɗiɗmere, ɗum woni, ummoriinde e Cananea Ludovico, mo ma a taw anndunoo Noli me tangere mo Correggio waɗi gila nde natal ngal woni to Bologna. Hay so tawii canndolinɗo oo ina yahra (hono no wayi nii) e yonta gadano mo Carracci woni e Rome, ɗum fof e wayde noon, ina hollita tawo ko adii fof ko jaabawol gadanol e stimuli ɗi Wuro Duumiingo ngoo waawi rokkude mo. E yeeso Debbo Kanaana oo, e goonga, neɗɗo ina waawi yiyde mbayliigu yeeso nate Niobe, jeyaaɗe e "Groupe Niobids", meeɗnooɗo wonde to Villa Medici to dow tulde Pincian, jooni to Uffizi. Yeeso ngoo ko Carracci kadi ƴetti ɗum e nder gooto e nate makko ɓurɗe lollude Koppiiji keewɗi anndaaɗi e Cananea Annibale (ko jiidaa e mo Dijon) e nate ɗe Pietro del Pò e Carlo Cesi mbaɗi heen ina teskaa) ina kollita, wondude e ac == Tunoorgal == tmu9wn4rh90agxfao55vtzola84zvhp 162018 162017 2026-04-09T21:55:23Z Isa Oumar 9821 162018 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Almasiihu e debbo Kanaanaajo ko nate nebam dow canvas executed ca. 1594-1595 ko pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Annibale Karacci, jooni ko e nokku biyeteeɗo Pinakoteka to Parma. Golle ɗee ko Carlo Cesare Malvasia haali ɗum, mo Felsina Pittrice inniri ɗum « Debbo Kanaanaajo lolluɗo ». Palazzo Farnese] o penti natal Debbo Kanaanaajo, sujji yeeso Almasiihu nder kuugal duwaawu; siftinde wonde kanko, 6icfcfo puccu, 6icfcfo 6aleejo, Almasiihu ina hollira debbo oo e junngo mum, ina ja6a gooncfinal mum mawngal. Ɗeeɗoo limooje ɗiɗi ina ngoni e yeeso yiyngo leɗɗe jogiiɗe mahaaɗe teeru woɗɗuɗe, ina hersinii no feewi nde wonnoo nde woni ko e ngonka bonka, mawnineede ngam ŋarɗugol mayre".<ref>''Le vite de' pittori, scultori et architetti moderni'', 1672</ref> E nder mbaydi ndee ɗoo tonngoode ummoraade e nguurndam Bellori ina wayi no ina sikkaa wonde Almasiihu e debbo Kanaanaajo ko pentol gadanol ngol Annibale waɗi e nder golle Kardinal Odoardo Farnese, nde o ari Rome tan (ina gasa tawa ko e sahaa nde o woni e dumunna juutɗo gadano e hitaande 1594, nde o arti e hitaande 1594 hitaande 1595).<ref name="PosnerII">Donald Posner, ''Annibale Carracci: A Study in the reform of Italian Painting around 1590'', Londra, 1971, Vol. II, N. 86, pp. 37–38.</ref> == Tariya == Golle ɗee, hono no heddiiɓe e Koolol Farnese nii, eggii ko adii fof to Parma (ɗo ɗe seedtinaa e limto teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire Palazzo del Giardino, jooɗorde Parma e koolol Farnese) caggal ɗuum, e teeminannde sappo e jeetatiire, to Naples.<ref>[http://fe.fondazionezeri.unibo.it/catalogo/scheda.jsp?decorator=layout_S2&apply=true&tipo_scheda=OA&id=58759&titolo=Anonimo+%2c+Cristo+guarisce+la+figlia+della+Cananea Scheda della versione di Digione sul sito della Fondazione Federico Zeri]</ref> Kono caggal ɗuum, denndaangal batte nate ɗee majjii, majjugol ngol addani miijo ngoo sarde, tawi ina wallita won e daartiyankooɓe naalankaagal, wonde Debbo Kanaanaajo Annibale oo ina foti anndireede e mbaydi keɓtinaandi e nder musee Dijon. Ko e hitaande 1981 tan, natal ngal « yiyti » Charles Dempsey, daartoowo naalankaagal Ameriknaajo, ganndo Annibale Carracci, o anndini asli debbo Kanaanaajo oo e nder kanndaa mo ɓe ndewi e nder Palazzo Comunale to Parma. Ina jeyaa e miijooji gaddanɗi daartoowo oo miijaade wonde natal Parma ngal ko otogaraaf, ina woodi kadi anndinde, e nder suudu ndu meeɗnoo hoɗde e juulirde Palazzo Farnese, kaɓirgal stucco golle Annibale, ngal peeje mum kawri e kaɓirgal ngal Dempsey yiyti Ndee ɗoo sifaa meeɗaa naamneede, kono wonande nate Dijon, jooni ina njiytee ko koppi hay so tawii ko ɗe toowɗe, binnduɗo oo ina anndaa ko François Bonnemer, pentoowo Faraysenaajo, pentoowo e ƴoƴɗo, mo jooɗaade e Rome e nder teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire ina winndaa.<ref name="Dempsey">Charles Dempsey, ''Annibale Carracci's Christ and the Canaanite Woman'', in ''[[The Burlington Magazine]]'', n. 123, 1981, p. 91–95</ref> Sifaa e mbaydi Annibale Karaasi, Niyobe, hitaande 1595-1598, Galle laamorɗo Windsor, mooftirgel laamɗo Natal ngal hollirii yeewtere Linjiila nde Matiyo e Marku ciftorii. E nder waaju makko, Iisaa ina ñaagii debbo Kanaanaajo (ɗum woni, ummoriiɗo e diiwaan Kanaana, ɗum noon ko paani) ngam sellinde ɓiyum debbo ñawɗo (walla mo jinneeji njibini). Iisaa, sabu goonɗinal debbo oo wonaa yahuud, ina wayi no ko o ƴattoowo, kono nde o teskii tuubgol makko, o jaɓi ɗaɓɓaande makko e sellinde ɓiɗɗo debbo Kanaanaajo oo, hono no debbo oo hoolkisata so o artii galle makko to cukalel ngel. Ina gasa tawa ko golle Annibale gadane ɗe Roomnaaɓe mbaɗi, kanndaa oo ina jokkondiri haa jooni no feewi e ndonu ngu Carracci addi e mum gila Bologne. Ko ɓuri haawnaade heen ko jokkondire ɗe ndeeɗoo natal hollirta e canngaaki ngool ɗoon nate ɗe ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Ludovico Carracci penti duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum, e nder kampaañ dekoraasiyoŋ Palazzo Sampieri to Bologne, ɗo Annibale e hoore mum e Agostino Carracci tawtoraa. Kono tan, ina luurdi so tawii Debbo Kanaanaajo mo Annibale ina waawi jokkondirde e Noli me tangere mo Correggio, mo nganndu-ɗaa kadi ina wayi no ina hollira nanndugol e jimɗi. E goonga, hay so tawii ndee ɗoo golle ina wonnoo e Bologne e nder yontaaji, anndaaka so tawii Annibale (ndeen) meeɗii yiyde ɗum. E wiyde won e miijooji teskinɗi, ɓurɗo famɗude e Carraccis oo maa anndu ndeeɗoo natal Correggio tan caggal nde naati e defte Roomnaaɓe Pietro Aldobrandini (e hitaande 1598), hono no hollirta e tuugnorgal ngal o waɗi e maggal e won e golle caggal ooɗoo ñalngu.Nanndiral Cananea mo Parma e natal Correggio ngal, maa famɗu – e nder ndee firo – e yeewtere ɗiɗmere, ɗum woni, ummoriinde e Cananea Ludovico, mo ma a taw anndunoo Noli me tangere mo Correggio waɗi gila nde natal ngal woni to Bologna. Hay so tawii canndolinɗo oo ina yahra (hono no wayi nii) e yonta gadano mo Carracci woni e Rome, ɗum fof e wayde noon, ina hollita tawo ko adii fof ko jaabawol gadanol e stimuli ɗi Wuro Duumiingo ngoo waawi rokkude mo. E yeeso Debbo Kanaana oo, e goonga, neɗɗo ina waawi yiyde mbayliigu yeeso nate Niobe, jeyaaɗe e "Groupe Niobids", meeɗnooɗo wonde to Villa Medici to dow tulde Pincian, jooni to Uffizi. Yeeso ngoo ko Carracci kadi ƴetti ɗum e nder gooto e nate makko ɓurɗe lollude Koppiiji keewɗi anndaaɗi e Cananea Annibale (ko jiidaa e mo Dijon) e nate ɗe Pietro del Pò e Carlo Cesi mbaɗi heen ina teskaa) ina kollita, wondude e ac == Tunoorgal == omkm984uiji00x68mfdntgi2nwkdee8 162019 162018 2026-04-09T21:56:38Z Isa Oumar 9821 162019 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Almasiihu e debbo Kanaanaajo ko nate nebam dow canvas executed ca. 1594-1595 ko pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Annibale Karacci, jooni ko e nokku biyeteeɗo Pinakoteka to Parma. Golle ɗee ko Carlo Cesare Malvasia haali ɗum, mo Felsina Pittrice inniri ɗum « Debbo Kanaanaajo lolluɗo ». Palazzo Farnese] o penti natal Debbo Kanaanaajo, sujji yeeso Almasiihu nder kuugal duwaawu; siftinde wonde kanko, 6icfcfo puccu, 6icfcfo 6aleejo, Almasiihu ina hollira debbo oo e junngo mum, ina ja6a gooncfinal mum mawngal. Ɗeeɗoo limooje ɗiɗi ina ngoni e yeeso yiyngo leɗɗe jogiiɗe mahaaɗe teeru woɗɗuɗe, ina hersinii no feewi nde wonnoo nde woni ko e ngonka bonka, mawnineede ngam ŋarɗugol mayre".<ref>''Le vite de' pittori, scultori et architetti moderni'', 1672</ref> E nder mbaydi ndee ɗoo tonngoode ummoraade e nguurndam Bellori ina wayi no ina sikkaa wonde Almasiihu e debbo Kanaanaajo ko pentol gadanol ngol Annibale waɗi e nder golle Kardinal Odoardo Farnese, nde o ari Rome tan (ina gasa tawa ko e sahaa nde o woni e dumunna juutɗo gadano e hitaande 1594, nde o arti e hitaande 1594 hitaande 1595).<ref name="PosnerII">Donald Posner, ''Annibale Carracci: A Study in the reform of Italian Painting around 1590'', Londra, 1971, Vol. II, N. 86, pp. 37–38.</ref> == Tariya == Golle ɗee, hono no heddiiɓe e Koolol Farnese nii, eggii ko adii fof to Parma (ɗo ɗe seedtinaa e limto teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire Palazzo del Giardino, jooɗorde Parma e koolol Farnese) caggal ɗuum, e teeminannde sappo e jeetatiire, to Naples.<ref>[http://fe.fondazionezeri.unibo.it/catalogo/scheda.jsp?decorator=layout_S2&apply=true&tipo_scheda=OA&id=58759&titolo=Anonimo+%2c+Cristo+guarisce+la+figlia+della+Cananea Scheda della versione di Digione sul sito della Fondazione Federico Zeri]</ref> Kono caggal ɗuum, denndaangal batte nate ɗee majjii, majjugol ngol addani miijo ngoo sarde, tawi ina wallita won e daartiyankooɓe naalankaagal, wonde Debbo Kanaanaajo Annibale oo ina foti anndireede e mbaydi keɓtinaandi e nder musee Dijon. Ko e hitaande 1981 tan, natal ngal « yiyti » Charles Dempsey, daartoowo naalankaagal Ameriknaajo, ganndo Annibale Carracci, o anndini asli debbo Kanaanaajo oo e nder kanndaa mo ɓe ndewi e nder Palazzo Comunale to Parma. Ina jeyaa e miijooji gaddanɗi daartoowo oo miijaade wonde natal Parma ngal ko otogaraaf, ina woodi kadi anndinde, e nder suudu ndu meeɗnoo hoɗde e juulirde Palazzo Farnese, kaɓirgal stucco golle Annibale, ngal peeje mum kawri e kaɓirgal ngal Dempsey yiyti Ndee ɗoo sifaa meeɗaa naamneede, kono wonande nate Dijon, jooni ina njiytee ko koppi hay so tawii ko ɗe toowɗe, binnduɗo oo ina anndaa ko François Bonnemer, pentoowo Faraysenaajo, pentoowo e ƴoƴɗo, mo jooɗaade e Rome e nder teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire ina winndaa.<ref name="Dempsey">Charles Dempsey, ''Annibale Carracci's Christ and the Canaanite Woman'', in ''[[The Burlington Magazine]]'', n. 123, 1981, p. 91–95</ref> Sifaa e mbaydi Annibale Karaasi, Niyobe, hitaande 1595-1598, Galle laamorɗo Windsor, mooftirgel laamɗo Natal ngal hollirii yeewtere Linjiila nde Matiyo e Marku ciftorii. E nder waaju makko, Iisaa ina ñaagii debbo Kanaanaajo (ɗum woni, ummoriiɗo e diiwaan Kanaana, ɗum noon ko paani) ngam sellinde ɓiyum debbo ñawɗo (walla mo jinneeji njibini). Iisaa, sabu goonɗinal debbo oo wonaa yahuud, ina wayi no ko o ƴattoowo, kono nde o teskii tuubgol makko, o jaɓi ɗaɓɓaande makko e sellinde ɓiɗɗo debbo Kanaanaajo oo, hono no debbo oo hoolkisata so o artii galle makko to cukalel ngel. Ina gasa tawa ko golle Annibale gadane ɗe Roomnaaɓe mbaɗi, kanndaa oo ina jokkondiri haa jooni no feewi e ndonu ngu Carracci addi e mum gila Bologne. Ko ɓuri haawnaade heen ko jokkondire ɗe ndeeɗoo natal hollirta e canngaaki ngool ɗoon nate ɗe ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Ludovico Carracci penti duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum, e nder kampaañ dekoraasiyoŋ Palazzo Sampieri to Bologne, ɗo Annibale e hoore mum e Agostino Carracci tawtoraa. Kono tan, ina luurdi so tawii Debbo Kanaanaajo mo Annibale ina waawi jokkondirde e Noli me tangere mo Correggio, mo nganndu-ɗaa kadi ina wayi no ina hollira nanndugol e jimɗi. E goonga, hay so tawii ndee ɗoo golle ina wonnoo e Bologne e nder yontaaji, anndaaka so tawii Annibale (ndeen) meeɗii yiyde ɗum. E wiyde won e miijooji teskinɗi, ɓurɗo famɗude e Carraccis oo maa anndu ndeeɗoo natal Correggio tan caggal nde naati e defte Roomnaaɓe Pietro Aldobrandini (e hitaande 1598), hono no hollirta e tuugnorgal ngal o waɗi e maggal e won e golle caggal ooɗoo ñalngu.Nanndiral Cananea mo Parma e natal Correggio ngal, maa famɗu – e nder ndee firo – e yeewtere ɗiɗmere, ɗum woni, ummoriinde e Cananea Ludovico, mo ma a taw anndunoo Noli me tangere mo Correggio waɗi gila nde natal ngal woni to Bologna. Hay so tawii canndolinɗo oo ina yahra (hono no wayi nii) e yonta gadano mo Carracci woni e Rome, ɗum fof e wayde noon, ina hollita tawo ko adii fof ko jaabawol gadanol e stimuli ɗi Wuro Duumiingo ngoo waawi rokkude mo. E yeeso Debbo Kanaana oo, e goonga, neɗɗo ina waawi yiyde mbayliigu yeeso nate Niobe, jeyaaɗe e "Groupe Niobids", meeɗnooɗo wonde to Villa Medici to dow tulde Pincian, jooni to Uffizi. Yeeso ngoo ko Carracci kadi ƴetti ɗum e nder gooto e nate makko ɓurɗe lollude Koppiiji keewɗi anndaaɗi e Cananea Annibale (ko jiidaa e mo Dijon) e nate ɗe Pietro del Pò e Carlo Cesi mbaɗi heen ina teskaa) ina kollita, wondude e ac == Tunoorgal == * <references /> q4dxp4nwhyaio1v31n2ptqi1jl76pq7 Marie Breen 0 39371 162016 2026-04-09T21:48:30Z ~2026-21961-03 14259 Created page with "Dame Marie Freda Breen DBE (3 noowammbar 1902 – 17 suwee 1993) ko politikyanke Ostarali, caggal nde o suɓaa e hitaande 1961, o woni debbo ɗiɗaɓo e nder Senaa Ostarali ngam lomtaade diiwaan Victoria, kadi ko debbo jeegom e nder Ostarali fof. E hitaande 1965, o woni debbo gadano ardaade goomu Senaa Ostarali. O teskaama e darnde makko ngam moƴƴinde wellitaare rewɓe, sukaaɓe, e dente galleeji Ostarali, kam e darnde makko e golle renndo. O golliima ngam ɓeydude naa..." 162016 wikitext text/x-wiki Dame Marie Freda Breen DBE (3 noowammbar 1902 – 17 suwee 1993) ko politikyanke Ostarali, caggal nde o suɓaa e hitaande 1961, o woni debbo ɗiɗaɓo e nder Senaa Ostarali ngam lomtaade diiwaan Victoria, kadi ko debbo jeegom e nder Ostarali fof. E hitaande 1965, o woni debbo gadano ardaade goomu Senaa Ostarali. O teskaama e darnde makko ngam moƴƴinde wellitaare rewɓe, sukaaɓe, e dente galleeji Ostarali, kam e darnde makko e golle renndo. O golliima ngam ɓeydude naatgol rewɓe e golle laamu, o woniino kadi daraniiɗo semmbinde jokkondiral hakkunde Ostarali e Asii. Ɓiɗɗo debbo gardiiɗo wuro to St Kilda, Victoria, Breen ina yiɗi politik gila e cukaagu mum ; o ɓeydii naatde e politik caggal nde jom suudu makko, hono Robert Tweeddale Breen, toɗɗaa meer wuro Brighton. Kanko e jom suudu makko ɓe naati e lannda Liberal nde sosaa e hitaande 1945. E nder lannda Liberal, o dañii jooɗorde e nder Senaa e woote fedde nde e hitaande 1961 ; o fooli Frank McManus, o heɓi laamu e lewru sulyee 1962. Caggal nde o woppi golle e nder Senaa e hitaande 1968 ngam toppitaade jom suudu makko mo o dañi caɗeele no feewi, o waɗti nguurndam makko e golle renndo e golle neɗɗankaagal ; o toɗɗaa Dame Komanda Ordre de l’Empire britannique ngam mawninde golle makko e hitaande 1979. Breen maayi ko e hitaande 1993 ; o siftinaama e senateer Rod Kemp wonde "debbo teskinɗo, jogiiɗo doole mawɗe e jikkuuji".[1] == Nguurndam arano == Marie Freda Chamberlin jibinaa ko to St Kilda, leydi Victoria, ñalnde 3 noowammbar 1902. Yumma makko ko ɓiɗɗo debbo jibinaaɗo to Ostarali, jibnaaɓe mum ko Engele en, jeyaaɗo to wuro Melbourne.[3] Baaba makko, hono Frederik Wiliyam Chamberlin,[2] jibinaa ko to Angalteer ; nde o woni suka, o ummii Devon o fayti Ostarali, o heɓi golle e nder wuro St Kilda. O anniyaaki golloraade wolde adunaare adannde, kono binnditagol makko saliima sabu rafi ɓernde ; o golliima e golle mooftugol kaalis hare, ɗe Breen kadi tawtoraama.[1][3] Breen siftinii yumma mum ko "joom weltaare e yurmeende" e baaba mum ko "reserved". O limti cukaaku maako bana "weltaare" nden o siftini o mari nafuuda nder kuugal baaba maako nder kawtal wuro wakkati o ɗonno pamaro. E nder cukaagu makko, omo weltii e defte e jimɗi.[3] Chamberlin ko almuudo toowɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Michael, ɗo o heɓi bak makko gila omo yahra e duuɓi 17 ; caggal nde o yalti duɗal, o janngi piyanɗe ko juuti. Caggal ɗuum, nde mawniiko gorko yiɗi udditaade biro awokaaji keeriiɗo, o ƴetti kursus stenograf, omo yiɗi gollanaade mo. Kono golle makko ɗee mbaɗaani e oon sahaa, o yahri yeeso haa o woni gardiiɗo sariya e nder fedde awokaaji, golle ɗe o weltiniri. E nder jokkondiral e fannu sariya, o hawri e jom suudu makko, awokaa e awokaa Robert Tweeddale Breen. Ɓe ɗiɗo fof ɓe resndi to St Kilda ñalnde 12 lewru Duujal hitaande 1928, ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato; Caggal dewgal maɓɓe, Breen e jom suudu mum ngummii Brighton.[4] Golle politik Duuɓi gadani E hitaande 1933, Breen wonti binndoowo balloowo Brighton ngam opitaal laamɗo Melbourne.[2][5] O wonti kadi binndoowo fedde fedde rewɓe Ostarali (AWNL) to Brighton, ɗo o hawri e hooreejo fedde AWNL, hono Elizabeth Couchman. Couchman ina joginoo batte keewɗe e Breen, caggal ɗuum o siftini Couchman ko jannginoowo mawɗo, gardiiɗo jom hakkille.[6] Breen wonnoo kadi tergal e fedde toppitiinde ko fayti e dewgal to Melbourne, nde caggal mum wonti fedde toppitiinde ko fayti e dewgal to Victoria,[5][6] e tergal kuuɓtodinngal fedde toppitiinde cellal sukaaɓe to Victoria fotde duuɓi 36.[3][5] O naati e politik lannda ko gorko makko,[4] mo o siftini wonde "jaagorgal ko feewti e jeewte";[3] e hitaande 1935, o dañii woote gardagol leydi Victoria ngam suɓaade jooɗorde Collingwood, kono o suɓaaka.[4] E lewru ut 1941, Robert suɓaama meer wuro Brighton;[3] Breen caggal mum hollitii wonde jom suudu mum ko "heblo moƴƴo" ngam golle mum politik, o wiyi kadi ko kanko woni ɓurɗo mawnude e doole makko politik.[2][4] Breen e jom suudu mum naati e lannda Liberal keso, e hitaande 1945.[1][4] O woniino hooreejo fedde rewɓe fedde nde e hitaande 1952,[2] o woniino hooreejo fedde ngenndiire rewɓe Victoria gila 1954 haa 1958, kadi o woniino cukko hooreejo lannda ka to diiwaan Victoria gila 1955 haa 1962.[4] E fuɗɗoode, o alaa nafoore seeɗa e ɗaɓɓude woote e nder Senaa, sibu o yiɗaa seertude e ɓesngu makko e nder dumunna juutɗo. Ɗum fof e wayde noon, gorko makko ina jokki e wiyde mo yo o ɗaɓɓu suɓaade lannda Liberal ngam suɓaade hooreejo leydi Balaclava e hitaande 1960,[2] sabu Percy Joske woppude laamu;[6] kono o dañaani suɓaade lannda kaa. E woote fedde ndee e hitaande 1961, o dañii suɓaade ngam heɓde jooɗorde e nder Senaa ; caggal involved kampaañ, o dañii woote, o fooli Frank McManus. Njeñtudi woote ɗee kollitaama ñalnde 5 lewru Yarkomaa 1962 ; manndaa makko e Senaa fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 1962.[2] E nafoore makko, Breen wonti debbo ɗiɗaɓo senaateer gardinooɗo Victoria, caggal Ivy Wedgwood, e debbo jeegom gollotooɗo e Senaa fof.[7] == Seneraal (1962-1968) == E nder yonta Breen e nder Senaa, o ƴellitii no feewi ko ɓuri teeŋtude e golle makko, wellitaare rewɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji Ostarali,[4][8] nafooje ɗe o holliti e konngol makko gadanol to Senaa.[2] Ina jeyaa e sabaabuuji goɗɗi, o wiyi yo bar dewgal Ostarali ittu, ballal kaalis wonande rewɓe jom en galleeji e jom en galleeji, e naatgol rewɓe e golle laamu.[9] Breen wonnoo kadi ko daraniiɗo ɓeydagol njoɓdi wellitaare, haa teeŋti noon e ɓesnguuji, omo sikki wonde deeƴre ɓesnguuji ko huunde tiiɗnde wonande neɗɗo, e, e yaajde, yahrude yeeso ngenndi.[4][10] Yanti heen, o ƴetti nafoore e ko woni e nder porogaraamuuji teleeji jowitiiɗi e sukaaɓe, omo wondi e sunaare e no ɗi poti wonde e sukaaɓe.[2] O woniino jiɗɗo debbo gadano senaateer Ostarali, Dorothy Tangney, sabu golle makko e innde yimɓe Ostarali hirnaange.[6] E nder nguurndam makko fof, Breen ina jokki e wallitde no feewi e semmbinde jokkondiral hakkunde Ostarali e Asii. O naati e peeje Colombo, fedde winndereyankoore rokkata ballal neɗɗankaagal e kaalis wonande leyɗeele ƴellitiiɗe, haa teeŋti noon e Asii fuɗnaange-rewo.[10] O sikki ko Ostarali ina jogii fartaŋŋe wallude leyɗeele ɓurɗe waasde ɗee heɓde tolno nguurndam nannduɗo e oo.[3] Yanti heen, ko kanko woni cukko hooreejo gadano Fedde Ostarali-Aasi, sosaande e hitaande 1957.[2] Kanko e gorko makko ɓe ngoni ko e hoɗde e sukaaɓe ɗiɗo Burmaanaaɓe ummoriiɓe Shan, Myanmar, nde ɓe njanngata to Ostarali.[6] O woniino e wallitde golle luulndiiɗe kominist en to Vietnam e Indoneesi,[10] o woniino e haɓaade ngam Ostarali naatde e wolde Vietnam.[2][4] Breen woniino lomto Ostarali e batu 1966 to Seoul, fedde leƴƴi Asiyankooɓe haɓantooɓe kominist en.[3][4] Ko o senaateer, Breen golliima e goomuuji keewɗi, ina jeyaa heen Goomu defterdu, ngu o gollinoo e nder yonta makko fof e nder Senaa, e Goomu cuɓaaɗo e Siistem Metrik Teddeendi e Peeje e hitaande 1967.[5][11] O golliima kadi e goomuuji ko faati e toɓɓe ko wayi no galleeji, jaŋde, e immigration.[6] Ñalnde 30 marse 1965, o woni debbo gadano ardaade goomu Senaa Ostarali, Goomu Tappirde;[10][11] O joginoo ndeen darnde haa o woppi golle Senaa e hitaande 1968.[4] Nde o woni e heblude batu gadano Goomu cuɓaaɗo e Siistem Metrik Teddeendi e Peeje, Breen humpitii wonde gorko makko ina wondi e aksidaa oto mawɗo. Caggal nde o yani e ndee ɗoo jolngo, o woppi goomu nguu[2][3], o wonti ko ɓuri heewde e ko o gollotoo e fannu politik, o waɗti heen ko heewi e waktuuji makko ngam toppitaade Robert.[2] O suɓii ko waasde ɗaɓɓude suɓaade e nder Senaa ngam jokkude toppitaade mo, o woppi golle makko e joofnirde manndaa makko ñalnde 30 lewru nduu hitaande 1968.[2][4] Robert maayi e gaañanɗe mum balɗe tati caggal ɗuum, o maayi ñalnde 2 sulyee.[2] Breen caggal mum woppii ustaare rewɓe e nder Senaa Ostarali caggal nde o woppi golle.[12] == Caggal Senaa == Caggal maayde gorko makko, Breen waɗi ko heewi e nguurndam mum ko e ballondiral e neɗɗaagu ; o moofti kaalis ngam wallitde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Sukaaɓe, o yuɓɓini toppitagol almudɓe ummoriiɓe to Ostarali e nder peeje Kolombo.[4][9] Ko kanko kadi woni sosɗo e hooreejo fedde Victoria ngam wallitde ɓiɓɓe leydi gila 1970 haa 1978.[8] Breen toɗɗaama Ofisee Ordre de l'Empire britannique e hitaande 1958 sabu golle makko e hooreejo leydi Victoria e nder fedde ngenndiire rewɓe gila 1954 haa 1958.[4][13] O toɗɗaama kadi e gardagol Dame Commander ñalnde 16 lewru juko hitaande 1979 ngam anndinde golle makko e nder renndo.[14] Margaret Guilfoyle, senaateer Ostarali cuɓaaɗo ko juuti caggal Breen, siftinii sahaa Breen e nder Senaa ko "yaajde" daartol makko juutngol e golle renndo.[12] == Wade == Breen sankii ko ñalnde 17 lewru juko hitaande 1993, to Elsternwick, to wuro Melbourne, tawi omo yahra e duuɓi 90.[4] O woni ko e hoɗde e Brighton haa jooni e sahaa maayde makko.[2] Sabaabu maayde makko ko mboros pneumonie. Ɓiɓɓe makko rewɓe tato ɓee fof ɓuri mo wuurde.[4] O wirnaa ko to yanaande mawnde Brighton.[15] E wirwirnde makko, Phyllis Frost ina jeyaa e ɓeen waɗɓe ɗum teddungal. O siftinaama e nder Parlemaa Ostarali ko senateer Rod Kemp lebbi ɗiɗi caggal maayde makko, o noddi mo "debbo teskinɗo, jogiiɗo doole mawɗe e jikkuuji".[1] E hitaande 2010, o ɓeydaa e doggol teddungal rewɓe Victoria caggal maayde makko.[8] == Ƴeew kadi == Rewɓe e nder suudu sarɗiiji leydi Ostarali == Tuugnorgal == 6cmtijwqcup37lfsvls9e57ycl1fzo3 162164 162016 2026-04-10T11:25:49Z Isa Oumar 9821 162164 wikitext text/x-wiki '''Dame Marie''' Freda Breen DBE (3 noowammbar 1902 – 17 suwee 1993) ko politikyanke Ostarali, caggal nde o suɓaa e hitaande 1961, o woni debbo ɗiɗaɓo e nder Senaa Ostarali ngam lomtaade diiwaan Victoria, kadi ko debbo jeegom e nder Ostarali fof. E hitaande 1965, o woni debbo gadano ardaade goomu Senaa Ostarali. O teskaama e darnde makko ngam moƴƴinde wellitaare rewɓe, sukaaɓe, e dente galleeji Ostarali, kam e darnde makko e golle renndo. O golliima ngam ɓeydude naatgol rewɓe e golle laamu, o woniino kadi daraniiɗo semmbinde jokkondiral hakkunde Ostarali e Asii.<ref name=":5">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref> Ɓiɗɗo debbo gardiiɗo wuro to St Kilda, Victoria, Breen ina yiɗi politik gila e cukaagu mum ; o ɓeydii naatde e politik caggal nde jom suudu makko, hono Robert Tweeddale Breen, toɗɗaa meer wuro Brighton. Kanko e jom suudu makko ɓe naati e lannda Liberal nde sosaa e hitaande 1945. E nder lannda Liberal, o dañii jooɗorde e nder Senaa e woote fedde nde e hitaande 1961 ; o fooli Frank McManus, o heɓi laamu e lewru sulyee 1962. Caggal nde o woppi golle e nder Senaa e hitaande 1968 ngam toppitaade jom suudu makko mo o dañi caɗeele no feewi, o waɗti nguurndam makko e golle renndo e golle neɗɗankaagal ; o toɗɗaa Dame Komanda Ordre de l’Empire britannique ngam mawninde golle makko e hitaande 1979. Breen maayi ko e hitaande 1993 ; o siftinaama e senateer Rod Kemp wonde "debbo teskinɗo, jogiiɗo doole mawɗe e jikkuuji". == Nguurndam arano == Marie Freda Chamberlin jibinaa ko to St Kilda, leydi Victoria, ñalnde 3 noowammbar 1902. Yumma makko ko ɓiɗɗo debbo jibinaaɗo to Ostarali, jibnaaɓe mum ko Engele en, jeyaaɗo to wuro Melbourne.[3] Baaba makko, hono Frederik Wiliyam Chamberlin,[2] jibinaa ko to Angalteer ; nde o woni suka, o ummii Devon o fayti Ostarali, o heɓi golle e nder wuro St Kilda. O anniyaaki golloraade wolde adunaare adannde, kono binnditagol makko saliima sabu rafi ɓernde ; o golliima e golle mooftugol kaalis hare, ɗe Breen kadi tawtoraama.[1][3] Breen siftinii yumma mum ko "joom weltaare e yurmeende" e baaba mum ko "reserved". O limti cukaaku maako bana "weltaare" nden o siftini o mari nafuuda nder kuugal baaba maako nder kawtal wuro wakkati o ɗonno pamaro. E nder cukaagu makko, omo weltii e defte e jimɗi.[3] Chamberlin ko almuudo toowɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Michael, ɗo o heɓi bak makko gila omo yahra e duuɓi 17 ; caggal nde o yalti duɗal, o janngi piyanɗe ko juuti. Caggal ɗuum, nde mawniiko gorko yiɗi udditaade biro awokaaji keeriiɗo, o ƴetti kursus stenograf, omo yiɗi gollanaade mo. Kono golle makko ɗee mbaɗaani e oon sahaa, o yahri yeeso haa o woni gardiiɗo sariya e nder fedde awokaaji, golle ɗe o weltiniri. E nder jokkondiral e fannu sariya, o hawri e jom suudu makko, awokaa e awokaa Robert Tweeddale Breen. Ɓe ɗiɗo fof ɓe resndi to St Kilda ñalnde 12 lewru Duujal hitaande 1928, ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato; Caggal dewgal maɓɓe, Breen e jom suudu mum ngummii Brighton.<ref name=":52">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":53">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref>.<ref name=":56">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":12">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> == Golle politik == Duuɓi gadani E hitaande 1933, Breen wonti binndoowo balloowo Brighton ngam opitaal laamɗo Melbourne.[2][5] O wonti kadi binndoowo fedde fedde rewɓe Ostarali (AWNL) to Brighton, ɗo o hawri e hooreejo fedde AWNL, hono Elizabeth Couchman. Couchman ina joginoo batte keewɗe e Breen, caggal ɗuum o siftini Couchman ko jannginoowo mawɗo, gardiiɗo jom hakkille.[6] Breen wonnoo kadi tergal e fedde toppitiinde ko fayti e dewgal to Melbourne, nde caggal mum wonti fedde toppitiinde ko fayti e dewgal to Victoria,[5][6] e tergal kuuɓtodinngal fedde toppitiinde cellal sukaaɓe to Victoria fotde duuɓi 36.[3][5] O naati e politik lannda ko gorko makko,[4] mo o siftini wonde "jaagorgal ko feewti e jeewte";[3] e hitaande 1935, o dañii woote gardagol leydi Victoria ngam suɓaade jooɗorde Collingwood, kono o suɓaaka.[4] E lewru ut 1941, Robert suɓaama meer wuro Brighton;[3] Breen caggal mum hollitii wonde jom suudu mum ko "heblo moƴƴo" ngam golle mum politik, o wiyi kadi ko kanko woni ɓurɗo mawnude e doole makko politik<ref name=":0">{{Cite book|last=Kent|first=Hilary|url=https://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|title=The Biographical Dictionary of the Australian Senate|publisher=University of New South Wales Press Ltd|year=2010|isbn=978-0868409962|volume=3|location=Sydney|pages=59–62|access-date=7 July 2024|archive-date=26 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240326042538/http://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|url-status=live}}</ref><ref name=":13">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> Breen e jom suudu mum naati e lannda Liberal keso, e hitaande 1945.[1][4] O woniino hooreejo fedde rewɓe fedde nde e hitaande 1952,[2] o woniino hooreejo fedde ngenndiire rewɓe Victoria gila 1954 haa 1958, kadi o woniino cukko hooreejo lannda ka to diiwaan Victoria gila 1955 haa 1962.[4] E fuɗɗoode, o alaa nafoore seeɗa e ɗaɓɓude woote e nder Senaa, sibu o yiɗaa seertude e ɓesngu makko e nder dumunna juutɗo. Ɗum fof e wayde noon, gorko makko ina jokki e wiyde mo yo o ɗaɓɓu suɓaade lannda Liberal ngam suɓaade hooreejo leydi Balaclava e hitaande 1960,[2] sabu Percy Joske woppude laamu;[6] kono o dañaani suɓaade lannda kaa. E woote fedde ndee e hitaande 1961, o dañii suɓaade ngam heɓde jooɗorde e nder Senaa ; caggal involved kampaañ, o dañii woote, o fooli Frank McManus. Njeñtudi woote ɗee kollitaama ñalnde 5 lewru Yarkomaa 1962 ; manndaa makko e Senaa fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 1962.[2] E nafoore makko, Breen wonti debbo ɗiɗaɓo senaateer gardinooɗo Victoria, caggal Ivy Wedgwood, e debbo jeegom gollotooɗo e Senaa fof.[7] == Seneraal (1962-1968) == E nder yonta Breen e nder Senaa, o ƴellitii no feewi ko ɓuri teeŋtude e golle makko, wellitaare rewɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji Ostarali,.<ref name=":55">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":1">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> nafooje ɗe o holliti e konngol makko gadanol to Senaa.[2] Ina jeyaa e sabaabuuji goɗɗi, o wiyi yo bar dewgal Ostarali ittu, ballal kaalis wonande rewɓe jom en galleeji e jom en galleeji, e naatgol rewɓe e golle laamu.[9] Breen wonnoo kadi ko daraniiɗo ɓeydagol njoɓdi wellitaare, haa teeŋti noon e ɓesnguuji, omo sikki wonde deeƴre ɓesnguuji ko huunde tiiɗnde wonande neɗɗo, e, e yaajde, yahrude yeeso ngenndi.[4][10] Yanti heen, o ƴetti nafoore e ko woni e nder porogaraamuuji teleeji jowitiiɗi e sukaaɓe, omo wondi e sunaare e no ɗi poti wonde e sukaaɓe.[2] O woniino jiɗɗo debbo gadano senaateer Ostarali, Dorothy Tangney, sabu golle makko e innde yimɓe Ostarali hirnaange.<ref name=":54">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref> E nder nguurndam makko fof, Breen ina jokki e wallitde no feewi e semmbinde jokkondiral hakkunde Ostarali e Asii. O naati e peeje Colombo, fedde winndereyankoore rokkata ballal neɗɗankaagal e kaalis wonande leyɗeele ƴellitiiɗe, haa teeŋti noon e Asii fuɗnaange-rewo.[10] O sikki ko Ostarali ina jogii fartaŋŋe wallude leyɗeele ɓurɗe waasde ɗee heɓde tolno nguurndam nannduɗo e oo.[3] Yanti heen, ko kanko woni cukko hooreejo gadano Fedde Ostarali-Aasi, sosaande e hitaande 1957.[2] Kanko e gorko makko ɓe ngoni ko e hoɗde e sukaaɓe ɗiɗo Burmaanaaɓe ummoriiɓe Shan, Myanmar, nde ɓe njanngata to Ostarali.[6] O woniino e wallitde golle luulndiiɗe kominist en to Vietnam e Indoneesi,[10] o woniino e haɓaade ngam Ostarali naatde e wolde Vietnam. Breen woniino lomto Ostarali e batu 1966 to Seoul, fedde leƴƴi Asiyankooɓe haɓantooɓe kominist en.<ref name=":3">{{Cite web|date=1 November 2023|title=Biography for BREEN, Marie Freda, DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;query=Id%3A%22handbook%2Fallmps%2FK2W%22;src1=sm1|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":10">Breen, Marie (27 August 1980). "[https://nla.gov.au/nla.obj-215164650/listen Marie Breen interviewed by Amy McGrath]" (Interview). Interviewed by Amy McGrath. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191109062231/http://nla.gov.au/nla.obj-215164650/listen|date=9 November 2019}}. [[National Library of Australia]]. Retrieved 8 July 2024.</ref> Ko o senaateer, Breen golliima e goomuuji keewɗi, ina jeyaa heen Goomu defterdu, ngu o gollinoo e nder yonta makko fof e nder Senaa, e Goomu cuɓaaɗo e Siistem Metrik Teddeendi e Peeje e hitaande 1967.[5][11] O golliima kadi e goomuuji ko faati e toɓɓe ko wayi no galleeji, jaŋde, e immigration.[6] Ñalnde 30 marse 1965, o woni debbo gadano ardaade goomu Senaa Ostarali, Goomu Tappirde;[10][11] O joginoo ndeen darnde haa o woppi golle Senaa e hitaande 1968.[4] Nde o woni e heblude batu gadano Goomu cuɓaaɗo e Siistem Metrik Teddeendi e Peeje, Breen humpitii wonde gorko makko ina wondi e aksidaa oto mawɗo. Caggal nde o yani e ndee ɗoo jolngo, o woppi goomu nguu[2][3], o wonti ko ɓuri heewde e ko o gollotoo e fannu politik, o waɗti heen ko heewi e waktuuji makko ngam toppitaade Robert.[2] O suɓii ko waasde ɗaɓɓude suɓaade e nder Senaa ngam jokkude toppitaade mo, o woppi golle makko e joofnirde manndaa makko ñalnde 30 lewru nduu hitaande 1968.[2][4] Robert maayi e gaañanɗe mum balɗe tati caggal ɗuum, o maayi ñalnde 2 sulyee.[2] Breen caggal mum woppii ustaare rewɓe e nder Senaa Ostarali caggal nde o woppi golle.<ref name=":02">{{Cite book|last=Kent|first=Hilary|url=https://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|title=The Biographical Dictionary of the Australian Senate|publisher=University of New South Wales Press Ltd|year=2010|isbn=978-0868409962|volume=3|location=Sydney|pages=59–62|access-date=7 July 2024|archive-date=26 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240326042538/http://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|url-status=live}}</ref><ref name=":14">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> == Caggal Senaa == Caggal maayde gorko makko, Breen waɗi ko heewi e nguurndam mum ko e ballondiral e neɗɗaagu ; o moofti kaalis ngam wallitde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Sukaaɓe, o yuɓɓini toppitagol almudɓe ummoriiɓe to Ostarali e nder peeje Kolombo.<ref name=":59">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":23">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref> Ko kanko kadi woni sosɗo e hooreejo fedde Victoria ngam wallitde ɓiɓɓe leydi gila 1970 haa 1978.[8] Breen toɗɗaama Ofisee Ordre de l'Empire britannique e hitaande 1958 sabu golle makko e hooreejo leydi Victoria e nder fedde ngenndiire rewɓe gila 1954 haa 1958.<ref name=":58">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":22">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref>O toɗɗaama kadi e gardagol Dame Commander ñalnde 16 lewru juko hitaande 1979 ngam anndinde golle makko e nder renndo.[14] Margaret Guilfoyle, senaateer Ostarali cuɓaaɗo ko juuti caggal Breen, siftinii sahaa Breen e nder Senaa ko "yaajde" daartol makko juutngol e golle renndo.<ref name=":57">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref> == Wade == Breen sankii ko ñalnde 17 lewru juko hitaande 1993, to Elsternwick, to wuro Melbourne, tawi omo yahra e duuɓi 90.[4] O woni ko e hoɗde e Brighton haa jooni e sahaa maayde makko.[2] Sabaabu maayde makko ko mboros pneumonie. Ɓiɓɓe makko rewɓe tato ɓee fof ɓuri mo wuurde.[4] O wirnaa ko to yanaande mawnde Brighton.[15] E wirwirnde makko, Phyllis Frost ina jeyaa e ɓeen waɗɓe ɗum teddungal. O siftinaama e nder Parlemaa Ostarali ko senateer Rod Kemp lebbi ɗiɗi caggal maayde makko, o noddi mo "debbo teskinɗo, jogiiɗo doole mawɗe e jikkuuji".[1] E hitaande 2010, o ɓeydaa e doggol teddungal rewɓe Victoria caggal maayde makko.<ref name=":510">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":24">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref> == Ƴeew kadi == Rewɓe e nder suudu sarɗiiji leydi Ostarali == Tuugnorgal == f9yejgikanv5ho7r5qzl4czibhvd9v0 162165 162164 2026-04-10T11:27:03Z Isa Oumar 9821 162165 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Marie''' Freda Breen DBE (3 noowammbar 1902 – 17 suwee 1993) ko politikyanke Ostarali, caggal nde o suɓaa e hitaande 1961, o woni debbo ɗiɗaɓo e nder Senaa Ostarali ngam lomtaade diiwaan Victoria, kadi ko debbo jeegom e nder Ostarali fof. E hitaande 1965, o woni debbo gadano ardaade goomu Senaa Ostarali. O teskaama e darnde makko ngam moƴƴinde wellitaare rewɓe, sukaaɓe, e dente galleeji Ostarali, kam e darnde makko e golle renndo. O golliima ngam ɓeydude naatgol rewɓe e golle laamu, o woniino kadi daraniiɗo semmbinde jokkondiral hakkunde Ostarali e Asii.<ref name=":5">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref> Ɓiɗɗo debbo gardiiɗo wuro to St Kilda, Victoria, Breen ina yiɗi politik gila e cukaagu mum ; o ɓeydii naatde e politik caggal nde jom suudu makko, hono Robert Tweeddale Breen, toɗɗaa meer wuro Brighton. Kanko e jom suudu makko ɓe naati e lannda Liberal nde sosaa e hitaande 1945. E nder lannda Liberal, o dañii jooɗorde e nder Senaa e woote fedde nde e hitaande 1961 ; o fooli Frank McManus, o heɓi laamu e lewru sulyee 1962. Caggal nde o woppi golle e nder Senaa e hitaande 1968 ngam toppitaade jom suudu makko mo o dañi caɗeele no feewi, o waɗti nguurndam makko e golle renndo e golle neɗɗankaagal ; o toɗɗaa Dame Komanda Ordre de l’Empire britannique ngam mawninde golle makko e hitaande 1979. Breen maayi ko e hitaande 1993 ; o siftinaama e senateer Rod Kemp wonde "debbo teskinɗo, jogiiɗo doole mawɗe e jikkuuji". == Nguurndam arano == Marie Freda Chamberlin jibinaa ko to St Kilda, leydi Victoria, ñalnde 3 noowammbar 1902. Yumma makko ko ɓiɗɗo debbo jibinaaɗo to Ostarali, jibnaaɓe mum ko Engele en, jeyaaɗo to wuro Melbourne.[3] Baaba makko, hono Frederik Wiliyam Chamberlin,[2] jibinaa ko to Angalteer ; nde o woni suka, o ummii Devon o fayti Ostarali, o heɓi golle e nder wuro St Kilda. O anniyaaki golloraade wolde adunaare adannde, kono binnditagol makko saliima sabu rafi ɓernde ; o golliima e golle mooftugol kaalis hare, ɗe Breen kadi tawtoraama.[1][3] Breen siftinii yumma mum ko "joom weltaare e yurmeende" e baaba mum ko "reserved". O limti cukaaku maako bana "weltaare" nden o siftini o mari nafuuda nder kuugal baaba maako nder kawtal wuro wakkati o ɗonno pamaro. E nder cukaagu makko, omo weltii e defte e jimɗi.[3] Chamberlin ko almuudo toowɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Michael, ɗo o heɓi bak makko gila omo yahra e duuɓi 17 ; caggal nde o yalti duɗal, o janngi piyanɗe ko juuti. Caggal ɗuum, nde mawniiko gorko yiɗi udditaade biro awokaaji keeriiɗo, o ƴetti kursus stenograf, omo yiɗi gollanaade mo. Kono golle makko ɗee mbaɗaani e oon sahaa, o yahri yeeso haa o woni gardiiɗo sariya e nder fedde awokaaji, golle ɗe o weltiniri. E nder jokkondiral e fannu sariya, o hawri e jom suudu makko, awokaa e awokaa Robert Tweeddale Breen. Ɓe ɗiɗo fof ɓe resndi to St Kilda ñalnde 12 lewru Duujal hitaande 1928, ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato; Caggal dewgal maɓɓe, Breen e jom suudu mum ngummii Brighton.<ref name=":52">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":53">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref>.<ref name=":56">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":12">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> == Golle politik == Duuɓi gadani E hitaande 1933, Breen wonti binndoowo balloowo Brighton ngam opitaal laamɗo Melbourne.[2][5] O wonti kadi binndoowo fedde fedde rewɓe Ostarali (AWNL) to Brighton, ɗo o hawri e hooreejo fedde AWNL, hono Elizabeth Couchman. Couchman ina joginoo batte keewɗe e Breen, caggal ɗuum o siftini Couchman ko jannginoowo mawɗo, gardiiɗo jom hakkille.[6] Breen wonnoo kadi tergal e fedde toppitiinde ko fayti e dewgal to Melbourne, nde caggal mum wonti fedde toppitiinde ko fayti e dewgal to Victoria,[5][6] e tergal kuuɓtodinngal fedde toppitiinde cellal sukaaɓe to Victoria fotde duuɓi 36.[3][5] O naati e politik lannda ko gorko makko,[4] mo o siftini wonde "jaagorgal ko feewti e jeewte";[3] e hitaande 1935, o dañii woote gardagol leydi Victoria ngam suɓaade jooɗorde Collingwood, kono o suɓaaka.[4] E lewru ut 1941, Robert suɓaama meer wuro Brighton;[3] Breen caggal mum hollitii wonde jom suudu mum ko "heblo moƴƴo" ngam golle mum politik, o wiyi kadi ko kanko woni ɓurɗo mawnude e doole makko politik<ref name=":0">{{Cite book|last=Kent|first=Hilary|url=https://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|title=The Biographical Dictionary of the Australian Senate|publisher=University of New South Wales Press Ltd|year=2010|isbn=978-0868409962|volume=3|location=Sydney|pages=59–62|access-date=7 July 2024|archive-date=26 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240326042538/http://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|url-status=live}}</ref><ref name=":13">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> Breen e jom suudu mum naati e lannda Liberal keso, e hitaande 1945.[1][4] O woniino hooreejo fedde rewɓe fedde nde e hitaande 1952,[2] o woniino hooreejo fedde ngenndiire rewɓe Victoria gila 1954 haa 1958, kadi o woniino cukko hooreejo lannda ka to diiwaan Victoria gila 1955 haa 1962.[4] E fuɗɗoode, o alaa nafoore seeɗa e ɗaɓɓude woote e nder Senaa, sibu o yiɗaa seertude e ɓesngu makko e nder dumunna juutɗo. Ɗum fof e wayde noon, gorko makko ina jokki e wiyde mo yo o ɗaɓɓu suɓaade lannda Liberal ngam suɓaade hooreejo leydi Balaclava e hitaande 1960,[2] sabu Percy Joske woppude laamu;[6] kono o dañaani suɓaade lannda kaa. E woote fedde ndee e hitaande 1961, o dañii suɓaade ngam heɓde jooɗorde e nder Senaa ; caggal involved kampaañ, o dañii woote, o fooli Frank McManus. Njeñtudi woote ɗee kollitaama ñalnde 5 lewru Yarkomaa 1962 ; manndaa makko e Senaa fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 1962.[2] E nafoore makko, Breen wonti debbo ɗiɗaɓo senaateer gardinooɗo Victoria, caggal Ivy Wedgwood, e debbo jeegom gollotooɗo e Senaa fof.[7] == Seneraal (1962-1968) == E nder yonta Breen e nder Senaa, o ƴellitii no feewi ko ɓuri teeŋtude e golle makko, wellitaare rewɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji Ostarali,.<ref name=":55">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":1">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> nafooje ɗe o holliti e konngol makko gadanol to Senaa.[2] Ina jeyaa e sabaabuuji goɗɗi, o wiyi yo bar dewgal Ostarali ittu, ballal kaalis wonande rewɓe jom en galleeji e jom en galleeji, e naatgol rewɓe e golle laamu.[9] Breen wonnoo kadi ko daraniiɗo ɓeydagol njoɓdi wellitaare, haa teeŋti noon e ɓesnguuji, omo sikki wonde deeƴre ɓesnguuji ko huunde tiiɗnde wonande neɗɗo, e, e yaajde, yahrude yeeso ngenndi.[4][10] Yanti heen, o ƴetti nafoore e ko woni e nder porogaraamuuji teleeji jowitiiɗi e sukaaɓe, omo wondi e sunaare e no ɗi poti wonde e sukaaɓe.[2] O woniino jiɗɗo debbo gadano senaateer Ostarali, Dorothy Tangney, sabu golle makko e innde yimɓe Ostarali hirnaange.<ref name=":54">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref> E nder nguurndam makko fof, Breen ina jokki e wallitde no feewi e semmbinde jokkondiral hakkunde Ostarali e Asii. O naati e peeje Colombo, fedde winndereyankoore rokkata ballal neɗɗankaagal e kaalis wonande leyɗeele ƴellitiiɗe, haa teeŋti noon e Asii fuɗnaange-rewo.[10] O sikki ko Ostarali ina jogii fartaŋŋe wallude leyɗeele ɓurɗe waasde ɗee heɓde tolno nguurndam nannduɗo e oo.[3] Yanti heen, ko kanko woni cukko hooreejo gadano Fedde Ostarali-Aasi, sosaande e hitaande 1957.[2] Kanko e gorko makko ɓe ngoni ko e hoɗde e sukaaɓe ɗiɗo Burmaanaaɓe ummoriiɓe Shan, Myanmar, nde ɓe njanngata to Ostarali.[6] O woniino e wallitde golle luulndiiɗe kominist en to Vietnam e Indoneesi,[10] o woniino e haɓaade ngam Ostarali naatde e wolde Vietnam. Breen woniino lomto Ostarali e batu 1966 to Seoul, fedde leƴƴi Asiyankooɓe haɓantooɓe kominist en.<ref name=":3">{{Cite web|date=1 November 2023|title=Biography for BREEN, Marie Freda, DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;query=Id%3A%22handbook%2Fallmps%2FK2W%22;src1=sm1|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":10">Breen, Marie (27 August 1980). "[https://nla.gov.au/nla.obj-215164650/listen Marie Breen interviewed by Amy McGrath]" (Interview). Interviewed by Amy McGrath. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191109062231/http://nla.gov.au/nla.obj-215164650/listen|date=9 November 2019}}. [[National Library of Australia]]. Retrieved 8 July 2024.</ref> Ko o senaateer, Breen golliima e goomuuji keewɗi, ina jeyaa heen Goomu defterdu, ngu o gollinoo e nder yonta makko fof e nder Senaa, e Goomu cuɓaaɗo e Siistem Metrik Teddeendi e Peeje e hitaande 1967.[5][11] O golliima kadi e goomuuji ko faati e toɓɓe ko wayi no galleeji, jaŋde, e immigration.[6] Ñalnde 30 marse 1965, o woni debbo gadano ardaade goomu Senaa Ostarali, Goomu Tappirde;[10][11] O joginoo ndeen darnde haa o woppi golle Senaa e hitaande 1968.[4] Nde o woni e heblude batu gadano Goomu cuɓaaɗo e Siistem Metrik Teddeendi e Peeje, Breen humpitii wonde gorko makko ina wondi e aksidaa oto mawɗo. Caggal nde o yani e ndee ɗoo jolngo, o woppi goomu nguu[2][3], o wonti ko ɓuri heewde e ko o gollotoo e fannu politik, o waɗti heen ko heewi e waktuuji makko ngam toppitaade Robert.[2] O suɓii ko waasde ɗaɓɓude suɓaade e nder Senaa ngam jokkude toppitaade mo, o woppi golle makko e joofnirde manndaa makko ñalnde 30 lewru nduu hitaande 1968.[2][4] Robert maayi e gaañanɗe mum balɗe tati caggal ɗuum, o maayi ñalnde 2 sulyee.[2] Breen caggal mum woppii ustaare rewɓe e nder Senaa Ostarali caggal nde o woppi golle.<ref name=":02">{{Cite book|last=Kent|first=Hilary|url=https://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|title=The Biographical Dictionary of the Australian Senate|publisher=University of New South Wales Press Ltd|year=2010|isbn=978-0868409962|volume=3|location=Sydney|pages=59–62|access-date=7 July 2024|archive-date=26 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240326042538/http://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|url-status=live}}</ref><ref name=":14">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> == Caggal Senaa == Caggal maayde gorko makko, Breen waɗi ko heewi e nguurndam mum ko e ballondiral e neɗɗaagu ; o moofti kaalis ngam wallitde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Sukaaɓe, o yuɓɓini toppitagol almudɓe ummoriiɓe to Ostarali e nder peeje Kolombo.<ref name=":59">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":23">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref> Ko kanko kadi woni sosɗo e hooreejo fedde Victoria ngam wallitde ɓiɓɓe leydi gila 1970 haa 1978.[8] Breen toɗɗaama Ofisee Ordre de l'Empire britannique e hitaande 1958 sabu golle makko e hooreejo leydi Victoria e nder fedde ngenndiire rewɓe gila 1954 haa 1958.<ref name=":58">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":22">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref>O toɗɗaama kadi e gardagol Dame Commander ñalnde 16 lewru juko hitaande 1979 ngam anndinde golle makko e nder renndo.[14] Margaret Guilfoyle, senaateer Ostarali cuɓaaɗo ko juuti caggal Breen, siftinii sahaa Breen e nder Senaa ko "yaajde" daartol makko juutngol e golle renndo.<ref name=":57">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref> == Wade == Breen sankii ko ñalnde 17 lewru juko hitaande 1993, to Elsternwick, to wuro Melbourne, tawi omo yahra e duuɓi 90.[4] O woni ko e hoɗde e Brighton haa jooni e sahaa maayde makko.[2] Sabaabu maayde makko ko mboros pneumonie. Ɓiɓɓe makko rewɓe tato ɓee fof ɓuri mo wuurde.[4] O wirnaa ko to yanaande mawnde Brighton.[15] E wirwirnde makko, Phyllis Frost ina jeyaa e ɓeen waɗɓe ɗum teddungal. O siftinaama e nder Parlemaa Ostarali ko senateer Rod Kemp lebbi ɗiɗi caggal maayde makko, o noddi mo "debbo teskinɗo, jogiiɗo doole mawɗe e jikkuuji".[1] E hitaande 2010, o ɓeydaa e doggol teddungal rewɓe Victoria caggal maayde makko.<ref name=":510">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":24">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref> == Ƴeew kadi == Rewɓe e nder suudu sarɗiiji leydi Ostarali == Tuugnorgal == 6yd0lomnqv2328d0yf3r8gy71ui2xrq Meselu Abera 0 39372 162024 2026-04-09T22:11:18Z Apdoull 7630 Created page with "'''Meselu Abera''' Tesfamariam ko ƴamoowo fuku koyɗe Ecoppinaajo, o fijata ko e yeeso e nder kippu ngenndiijo rewɓe Ecoppi.[1][2] E hitaande 2018, o waɗii golle tati e nder kawgel rewɓe CECAFA 2018 ngam heɓde njeenaari ɓurndi heewde golle e nder kawgel ngel.[3][4] == Tuugnorgal ==" 162024 wikitext text/x-wiki '''Meselu Abera''' Tesfamariam ko ƴamoowo fuku koyɗe Ecoppinaajo, o fijata ko e yeeso e nder kippu ngenndiijo rewɓe Ecoppi.[1][2] E hitaande 2018, o waɗii golle tati e nder kawgel rewɓe CECAFA 2018 ngam heɓde njeenaari ɓurndi heewde golle e nder kawgel ngel.[3][4] == Tuugnorgal == t1nc41qx2fyjrvgi7t4y2lms5nxfj6c 162025 162024 2026-04-09T22:17:18Z Apdoull 7630 162025 wikitext text/x-wiki '''Meselu Abera''' Tesfamariam ko ƴamoowo fuku koyɗe Ecoppinaajo, o fijata ko e yeeso e nder kippu ngenndiijo rewɓe Ecoppi.<ref>{{Cite web|last=|first=|title=Women Olympics Q - Uganda Crested Cranes 0-1 Ethiopia|url=https://www.cafonline.com/news-center/news/women-olympics-q-uganda-crested-cranes-0-1-ethiopia|access-date=2022-02-21|website=CAFOnline|publisher=CAF-Confedération Africaine du Football|language=}}</ref><ref>{{Cite web|title=Meselu Abera's goal crushes Harambee Starlets hope of lifting Cecafa title|url=https://www.goal.com/en-gh/news/meselu-aberas-goal-crushes-harambee-starlets-hope-of-lifting/1wougyf4h5oyt1llvvgu7j0z4w|access-date=2022-02-21|website=Goal}}</ref>E hitaande 2018, o waɗii golle tati e nder kawgel rewɓe CECAFA 2018 ngam heɓde njeenaari ɓurndi heewde golle e nder kawgel ngel.<ref>{{Cite web|last=|date=2018-07-29|title=Video: Tanzania pull stunning comeback to retain Cecafa title|url=https://www.jwsports1.com/video-tanzania-pull-stunning-comeback-to-retain-cecafa-title/|access-date=2022-02-21|website=JWsports1|language=en-GB}}</ref> == Tuugnorgal == ibe662demt1jskvdhphmyieju1u9aq9 Tracy Akiror 0 39373 162026 2026-04-09T22:23:29Z Apdoull 7630 Created page with "'''Tracy Jones Akiror''' (jibinaa ko 25 ut 1997), ganndiraaɗo Tracy Jones, ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Uganndaa, o fijirta ko hakkundeere e nder fedde wiyeteende USL W League AFC Ann Arbor e fedde ngenndiire rewɓe Uganndaa. Nguurndam gadano Jones jibinaa ko to opitaal keeriiɗo leydi Mulago.[2] O mawni ko to Luzira-Kirombe, nder wuro Kampala. Golle kolees Jones janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Seminole (Oklahoma) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Lindsey Wilson to leyɗee..." 162026 wikitext text/x-wiki '''Tracy Jones Akiror''' (jibinaa ko 25 ut 1997), ganndiraaɗo Tracy Jones, ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Uganndaa, o fijirta ko hakkundeere e nder fedde wiyeteende USL W League AFC Ann Arbor e fedde ngenndiire rewɓe Uganndaa. Nguurndam gadano Jones jibinaa ko to opitaal keeriiɗo leydi Mulago.[2] O mawni ko to Luzira-Kirombe, nder wuro Kampala. Golle kolees Jones janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Seminole (Oklahoma) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Lindsey Wilson to leyɗeele dentuɗe Amerik.[4][3] Golle kippu Jones o fiyiino e nder fedde Kawempe juulɓe FC to leydi Uganda. Akiror fiyiino e AFC Ann Arbor e nder duuɓi 2022 e 2023. AFC Ann Arbor ina fija e kawgel USL W. E nder daawal 2022 o feeñii e pottitte 5 o waɗii gool gootol. Haa jooni e nder daawal 2023 o fuɗɗiima e pottitte 8, o waɗii gool gootol. [fotde ɓurnde moƴƴude ina haani] [5] Golle hakkunde leyɗeele Jones woniino gardiiɗo leydi Uganndaa e kawgel fuku winndere 2014 hakkunde rewɓe Afriknaaɓe les 20 hitaande. To bannge toowɗo, o fiyi kawgel rewɓe COSAFA 2018. Golle winndereeje Njoɓɗeele e njeñtudi ina limta limre golle Uganda ko adii No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1 17 suwee 2018 Stade Wolfson, Kwazakele, Afrik worgo Simmbaabuwee 2-0 2-1 Kaɓirɗe rewɓe COSAFA 2018 2 21 suwee 2018 leydi Sammbi 1-0 1-0 == Tuugnorgal == r8w6vacqe6ec45sgcpih3zcyqk4p512 162027 162026 2026-04-09T22:27:18Z Apdoull 7630 162027 wikitext text/x-wiki '''Tracy Jones Akiror''' (jibinaa ko 25 ut 1997), ganndiraaɗo Tracy Jones, ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Uganndaa, o fijirta ko hakkundeere e nder fedde wiyeteende USL W League AFC Ann Arbor e fedde ngenndiire rewɓe Uganndaa. Nguurndam gadano Jones jibinaa ko to opitaal keeriiɗo leydi Mulago<ref>{{Cite web|url=https://www.swiftsportsug.com/blog/tracy-jones-akiror-crested-cranes-skipper-leaves-for-usa/|title=TRACY JONES AKIROR : Crested Cranes skipper leaves for USA|website=Swift Sports Uganda|accessdate=14 March 2020|date=17 August 2019}}</ref>O mawni ko to Luzira-Kirombe, nder wuro Kampala. Golle kolees Jones janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Seminole (Oklahoma) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Lindsey Wilson to leyɗeele dentuɗe Amerik.<ref name="K">{{Cite web|url=https://kawowo.com/2016/08/25/tracy-jones-akiror-the-passionate-and-eager-to-learn-female-footballer/|title=Tracy Jones Akiror: The passionate and eager to learn female footballer|website=Kawowo|date=25 August 2016|accessdate=4 March 2022}}</ref> | birth_place = [[Mulago]], [[Kampala]], Uganda | height = 1.65 m<ref name="LWBR">{{Cite web|url=https://www.lindseyathletics.com/roster/37/3/15778.php|website=Lindsey Wilson Blue Raiders|title=Tracy Jones – 2021 Women's Soccer Roster|accessdate=4 March 2022}}</ref> | position = [[Midfielder]]<ref name="SST">{{Cite web|url=https://seminole.prestosports.com/sports/wsoc/2019-20/bios/akiror_jones_tracy_h6nr|title=Tracy Akiror|website=Seminole State Trojans|accessdate=14 March 2020}}</ref> Golle kippu Jones o fiyiino e nder fedde Kawempe juulɓe FC to leydi Uganda. Akiror fiyiino e AFC Ann Arbor e nder duuɓi 2022 e 2023. AFC Ann Arbor ina fija e kawgel USL W. E nder daawal 2022 o feeñii e pottitte 5 o waɗii gool gootol. Haa jooni e nder daawal 2023 o fuɗɗiima e pottitte 8, o waɗii gool gootol. [fotde ɓurnde moƴƴude ina haani] Golle hakkunde leyɗeele Jones woniino gardiiɗo leydi Uganndaa e kawgel fuku winndere 2014 hakkunde rewɓe Afriknaaɓe les 20 hitaande. To bannge toowɗo, o fiyi kawgel rewɓe COSAFA 2018. Golle winndereeje Njoɓɗeele e njeñtudi ina limta limre golle Uganda ko adii No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1 17 suwee 2018 Stade Wolfson, Kwazakele, Afrik worgo Simmbaabuwee 2-0 2-1 Kaɓirɗe rewɓe COSAFA 2018 2 21 suwee 2018 leydi Sammbi 1-0 1-0 == Tuugnorgal == rm2xgojwtd2srvi7unlchdctug6ok98 Stumai Athumani 0 39374 162028 2026-04-09T22:36:35Z Apdoull 7630 Created page with "'''Athumani suɓaama''' ngam tawtoreede kawgel ngel 21 neɗɗo ngam tawtoreede kawgel rewɓe COSAFA 2021. O yahrata ko e fuɗɗoraade e nder pijirlooji joy Tansani ɗii fof, o fija minit kala.<ref name="GSA">{{GSA player|id=stumai-athumani/467114|accessdate=29 March 2022}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=Saddam|first=Mihigo|title=CECAFA WOMEN 2018: Tanzania yatwaye igikombe ku nshuro ya kabiri yikurikiranya-AMAFOTO - Inyarwanda.com|url=https://inyarwanda.com/inkuru/8..." 162028 wikitext text/x-wiki '''Athumani suɓaama''' ngam tawtoreede kawgel ngel 21 neɗɗo ngam tawtoreede kawgel rewɓe COSAFA 2021. O yahrata ko e fuɗɗoraade e nder pijirlooji joy Tansani ɗii fof, o fija minit kala.<ref name="GSA">{{GSA player|id=stumai-athumani/467114|accessdate=29 March 2022}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=Saddam|first=Mihigo|title=CECAFA WOMEN 2018: Tanzania yatwaye igikombe ku nshuro ya kabiri yikurikiranya-AMAFOTO - Inyarwanda.com|url=https://inyarwanda.com/inkuru/83871/cecafa-women-2018-tanzania-yatwaye-igikombe-ku-nshuro-ya-kab-83871.html|access-date=2022-02-27|website=inyarwanda.com|language=en}}</ref> Ñalnde 4 oktoobar, e nder pottital cakkitiingal hakkunde fedde nde e kippu hoɗɓe Sudaan worgo, Athumani waɗi hat-trick, ɗum addani mo heɓde 3-0, o naati semi-finaal. E nder semi-finaal o waɗii hojomaaji 90 timmuɗi nde Tansani heɓi e penaale 3-2 caggal nde pottital ngal joofi e 1-1. Ñalnde 15 lewru juko, o innitiraa ko fuɗɗorde, nde Tansani fooli Malawi 1-0 e kawgel finaal ngam heɓde kawgel ngel ko adii fof e nder daartol. <ref>{{Cite web|title=Match Report of Tanzania vs Malawi - 2021-10-09 - COSAFA Women's Championship - Global Sports Archive|url=https://globalsportsarchive.com/match/soccer/2021-10-09/tanzania-vs-malawi/2501522/|access-date=2022-03-03|website=globalsportsarchive.com}}</ref><ref name=":3">{{Cite web|title=Tanzania crowned 2021 COSAFA Women’s Championship winners!|url=https://www.cosafa.com/eng-fre-por-tanzania-crowned-2021-cosafa-womens-championship-winners/|access-date=2022-03-03|website=COSAFA|publisher=Council of Southern Africa Football Associations|language=}}</ref> == Honours == * [[CECAFA Women's Championship]]: [[2018 CECAFA Women's Championship|2018]], [[2025 CECAFA Women's Championship|2025]]<ref name=":1" /> * [[2021 COSAFA Women's Championship|COSAFA Women's Championship]]: [[2021 COSAFA Women's Championship|2021]]<ref name=":3" /> Teddungal Kaɓirɗe rewɓe CECAFA: 2018, 2025[5] Kaɓirɗe rewɓe COSAFA: 2021 == Tuugnorgal == ew0fph32fy0myydinbf8dm7mocwdcjx Amina Bilali 0 39375 162029 2026-04-09T22:40:48Z Apdoull 7630 Created page with "'''Amina Ally Bilali''' ko ɓiɗɗo fuku koyɗe mo Tansani, o woni ko e fiyde e nder Yanga Princess, o woni kadi kapiteen kippu rewɓe Tansani.[1][2] Golle hakkunde leyɗeele Ally woni hooreejo kippu ngenndiijo rewɓe Tansani e kawgel rewɓe COSAFA 2020 e kawgel rewɓe COSAFA 2021.[3][4][5] O ñaawaama gorko potɗo fiyde e Malawi mo ɓe keɓi 1-0 e dow gool Enekia Kasonga, caggal ɗuum o woni fijoowo kawgel ngel.[6] Teddungal Kaɓirɗe rewɓe CECAFA: hitaande 2018..." 162029 wikitext text/x-wiki '''Amina Ally Bilali''' ko ɓiɗɗo fuku koyɗe mo Tansani, o woni ko e fiyde e nder Yanga Princess, o woni kadi kapiteen kippu rewɓe Tansani.[1][2] Golle hakkunde leyɗeele Ally woni hooreejo kippu ngenndiijo rewɓe Tansani e kawgel rewɓe COSAFA 2020 e kawgel rewɓe COSAFA 2021.[3][4][5] O ñaawaama gorko potɗo fiyde e Malawi mo ɓe keɓi 1-0 e dow gool Enekia Kasonga, caggal ɗuum o woni fijoowo kawgel ngel.[6] Teddungal Kaɓirɗe rewɓe CECAFA: hitaande 2018 Kaɓirɗe rewɓe COSAFA: 2021 Koolaaɗo kuuɓal rewɓe COSAFA : 2021[6] == Tuugnorgal == 9tmwhekv7qj736a1ibzt6g9k1an66jx 162030 162029 2026-04-09T22:43:37Z Apdoull 7630 162030 wikitext text/x-wiki '''Amina Ally Bilali''' ko ɓiɗɗo fuku koyɗe mo Tansani, o woni ko e fiyde e nder Yanga Princess, o woni kadi kapiteen kippu rewɓe Tansani.<ref>{{GSA player|id=amina-bilali/466949/|access-date=2022-03-01}}</ref><ref>{{Cite web|last=Duret|first=Sebastien|title=COSAFA Women's Cup - La TANZANIE remporte son premier titre|url=https://www.footofeminin.fr/COSAFA-Women-s-Cup-La-TANZANIE-remporte-son-premier-titre_a17483.html|access-date=2022-03-01|website=Footofeminin.fr : le football au féminin|language=fr}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele Ally woni hooreejo kippu ngenndiijo rewɓe Tansani e kawgel rewɓe COSAFA 2020 e kawgel rewɓe COSAFA 2021.<ref>{{cite web|date=20 September 2021|title=Tanzania go for youth at 2021 COSAFA Women's Championship|url=https://www.cosafa.com/tanzania-go-for-youth-at-2021-cosafa-womens-championship/|publisher=[[COSAFA]]}}</ref><ref>{{cite tweet|number=1317111403199725574|user=Tanfootball|title=Kikosi cha Timu ya Taifa ya Wanawake @twigastars kilichopo Kambini kujiandaa na mashindano ya COSAFA yatakayoanza Novemba 3-14 Afrika Kusini.|author=[[Tanzania Football Federation]]|date=16 October 2020|language=Swahili|trans-title=Squad of the National Women's Team @twigastars present at Camp to prepare for the COSAFA tournament which starts on November 3–14 in South Africa}}</ref><ref>{{cite web|date=4 November 2020|title=Zimbabwe 0-1 Tanzania|url=https://hosted.wh.geniussports.com/COS/en/competition/552/match/145453/summary|publisher=[[Council of Southern Africa Football Associations|COSAFA]]}}</ref> O ñaawaama gorko potɗo fiyde e Malawi mo ɓe keɓi 1-0 e dow gool Enekia Kasonga, caggal ɗuum o woni fijoowo kawgel ngel. Teddungal Kaɓirɗe rewɓe CECAFA: hitaande 2018 Kaɓirɗe rewɓe COSAFA: 2021 Koolaaɗo kuuɓal rewɓe COSAFA : 2021 == Tuugnorgal == p5fjk1bwpb0b9fgw0u6cyh6qn5r4zh7 Rukiya Bizimana 0 39376 162031 2026-04-09T22:46:20Z Apdoull 7630 Created page with "'''Rukiya Bizimana''' (jibinaa ko ñalnde 23 marse 2006) ko fukuyanke Burundinaajo, fijoowo ko yeeso e nder fedde Etoile du matin e fedde ngenndiire rewɓe Burundi.[2][3][4] Golle hakkunde leyɗeele E lewru feebariyee 2022, Bizimana waɗii golle nay e nder pottital maɓɓe 11-1 e dow Jibuuti ko ɗum addani ɓe naatde e kawgel rewɓe Afrik 2022, kawgel maɓɓe gadanel e kawgel rewɓe Afrik.[5][3] == Tuugnorgal ==" 162031 wikitext text/x-wiki '''Rukiya Bizimana''' (jibinaa ko ñalnde 23 marse 2006) ko fukuyanke Burundinaajo, fijoowo ko yeeso e nder fedde Etoile du matin e fedde ngenndiire rewɓe Burundi.[2][3][4] Golle hakkunde leyɗeele E lewru feebariyee 2022, Bizimana waɗii golle nay e nder pottital maɓɓe 11-1 e dow Jibuuti ko ɗum addani ɓe naatde e kawgel rewɓe Afrik 2022, kawgel maɓɓe gadanel e kawgel rewɓe Afrik.[5][3] == Tuugnorgal == 0cr72nuvwrul3x665aa7iht1ax6r4ij 162032 162031 2026-04-09T22:48:41Z Apdoull 7630 162032 wikitext text/x-wiki '''Rukiya Bizimana''' (jibinaa ko ñalnde 23 marse 2006) ko fukuyanke Burundinaajo, fijoowo ko yeeso e nder fedde Etoile du matin e fedde ngenndiire rewɓe Burundi.| position = [[Forward (association football)|Forward]] | height = 160 cm | birth_place = | birth_date = {{Birth date and age|2006|3|23|df=y}}<ref name="SW">{{Soccerway|847581}}</ref> | birth_name = <!-- if different from fullname --> | ntupdate = 21 February 2022.<ref name="GSA">{{GSA player|id=rukiya-bizimana/531738/|accessdate=22 February 2022}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele E lewru feebariyee 2022, Bizimana waɗii golle nay e nder pottital maɓɓe 11-1 e dow Jibuuti ko ɗum addani ɓe naatde e kawgel rewɓe Afrik 2022, kawgel maɓɓe gadanel e kawgel rewɓe Afrik.African Women Cup of Nations]], their first [[Africa Women Cup of Nations|African Women's Cup of Nations]] tournament.<ref>{{Cite news|title=Burundi qualify for first ever Women's Afcon|language=en-GB|work=BBC Sport|url=https://www.bbc.com/sport/africa/60465821|access-date=2022-02-25}}</ref><ref name=":0" /> == Tuugnorgal == rp5n2eaisqkfsurc135rhlz0m97m7ee Faridah Bulega 0 39377 162033 2026-04-09T22:53:29Z Apdoull 7630 Created page with "'''Fariida Bulega''' Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol Kujeji huwugo Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Faridah Bulega ko gardiiɗo fuku koyɗe leydi Uganndaa, o woniino gardiiɗo kippu rewɓe Crested Cranes to leydi Uganndaa. Ko adii ɗuum, Madijah Nantanda ko gardiiɗo kippu rewɓe ngenndiijo to Crested Cranes.[10] George Lutalo ƴetti laamu e juuɗe Bulega ngam wonde gardiiɗo keso fedde nde. Daartol golle Nde o woni coftuɗo Cre..." 162033 wikitext text/x-wiki '''Fariida Bulega''' Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol Kujeji huwugo Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Faridah Bulega ko gardiiɗo fuku koyɗe leydi Uganndaa, o woniino gardiiɗo kippu rewɓe Crested Cranes to leydi Uganndaa. Ko adii ɗuum, Madijah Nantanda ko gardiiɗo kippu rewɓe ngenndiijo to Crested Cranes.[10] George Lutalo ƴetti laamu e juuɗe Bulega ngam wonde gardiiɗo keso fedde nde. Daartol golle Nde o woni coftuɗo Crested Cranes, o toɗɗii Ayub Khalifan ngam wonde balloowo coftuɗo ɗiɗmo e bannge karallaagal e nder kawgel rewɓe Cecafa.[12][13] Khalifan heɓi njeenaaje nay e nder Ligue des Femmes de Fufa e Kawempe Muslim e kawgel Cosafa U17 to leydi Moritani.[12] O winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde CAF B to leydi Keñiya, o timmini ɗum.[14][15][16] O woniino hooreejo coftal ɓalli e nder fedde fuku koyɗe rewɓe Kampala Queens.[17] Ko kanko kadi woni gardiiɗo Wakiso United.[18] Ƴeew kadi Kippu fuku koyɗe rewɓe leydi Uganda Kop CECAFA ngam haɓaade rewɓe Fedde fedde fuku koyɗe leydi Uganndaa Kippu ngenndi fuku koyɗe leydi Uganndaa Jokkondire yaajɗe Wideyoo YouTube ko faati e doole debbo: Faridah Bulega ina janngina Wakiso United e nder kawgel mawngel FUFA 96ɓiire-batu-fufa-natal-jaɓɓungal-diiwaan-kampala/bulega-faridah/ == Tuugnorgal == lw9d9cjoepeqdfdazon1rjdr37k59e0 162034 162033 2026-04-09T22:59:40Z Apdoull 7630 162034 wikitext text/x-wiki '''Fariida Bulega''' Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol Kujeji huwugo Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Faridah Bulega ko gardiiɗo fuku koyɗe leydi Uganndaa, o woniino gardiiɗo kippu rewɓe Crested Cranes to leydi Uganndaa. Ko adii ɗuum, Madijah Nantanda ko gardiiɗo kippu rewɓe ngenndiijo to Crested Cranes. George Lutalo ƴetti laamu e juuɗe Bulega ngam wonde gardiiɗo keso fedde nde. Daartol golle Nde o woni coftuɗo Crested Cranes, o toɗɗii Ayub Khalifan ngam wonde balloowo coftuɗo ɗiɗmo e bannge karallaagal e nder kawgel rewɓe <ref>{{Cite web|last=Kaweru|first=Franklin|date=2018-03-07|title=Faridah Bulega: Crested Cranes coach petitioned to FUFA over sexual immorality|url=http://kawowo.com/2018/03/07/faridah-bulega-crested-cranes-coach-petitioned-to-fufa-over-sexual-immorality/|access-date=2024-08-13|website=Kawowo Sports|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=EDITOR|first=SHABAN LUBEGA {{!}} PML Daily DEPUTY|date=2018-07-20|title=Faridah Bulega: Who are we to defeat Kenya|url=https://www.pmldaily.com/sports/2018/07/faridah-bulega-who-are-we-to-defeat-kenya.html|access-date=2024-08-13|website=PML Daily|language=en-US}}</ref> Khalifan heɓi njeenaaje nay e nder Ligue des Femmes de Fufa e Kawempe Muslim e kawgel Cosafa U17 to leydi Moritani.[12] O winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde CAF B to leydi Keñiya, o timmini ɗum<ref>{{Cite web|title=Faridah Bulega Archives|url=https://sportsnation.co.ug/tag/faridah-bulega/|access-date=2024-08-13|website=Live from ground|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|date=2024-05-05|title=A Prime View helping youngsters pursue their dreams|url=https://www.monitor.co.ug/uganda/sports/soccer/a-prime-view-helping-youngsters-pursue-their-dreams-4612806|access-date=2024-08-13|website=Monitor|language=en}}</ref><ref name="Faridah Bulega">{{Cite web|title=Faridah Bulega|url=https://chimpreports.com/tag/faridah-bulega/|access-date=2024-08-13|website=ChimpReports|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2019-03-15|title=Faridah Bulega Archives|url=http://kawowo.com/tag/faridah-bulega/|access-date=2024-08-13|website=Kawowo Sports|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=UGA|url=https://qa.cafonline.com/ar/inside-caf/member-associations/uga/|access-date=2024-08-13|website=UGA|language=ar-EG}}</ref> O woniino hooreejo coftal ɓalli e nder fedde fuku koyɗe rewɓe Kampala Queens. Ko kanko kadi woni gardiiɗo Wakiso United.<ref>{{Cite web|date=2015-10-08|title=Faridah Bulega Wakiso United Archives|url=https://bigeye.ug/tag/faridah-bulega-wakiso-united/|access-date=2024-08-13|website=BigEye.UG|language=en-US}}</ref> Ƴeew kadi Kippu fuku koyɗe rewɓe leydi Uganda Kop CECAFA ngam haɓaade rewɓe Fedde fedde fuku koyɗe leydi Uganndaa Kippu ngenndi fuku koyɗe leydi Uganndaa Jokkondire yaajɗe Wideyoo YouTube ko faati e doole debbo: Faridah Bulega ina janngina Wakiso United e nder kawgel mawngel FUFA 96ɓiire-batu-fufa-natal-jaɓɓungal-diiwaan-kampala/bulega-faridah/ == Tuugnorgal == 85plbjf2e0w5klcbsrbwk33r0xze5o9 Sears Women's Classic 0 39378 162035 2026-04-09T23:02:07Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Sears Women's Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1974. Ngol fijiraa ko to Port St. E hitaande 1971, mbaadi ndii ko 54 ɓuuɓri pijirlooji stroke. Tuggi 1972 haa 1974, mbaadi ndii wayliima wonti pijirlooji ɗiɗi ngam ustude laabi ɗii gila e 64 haa 16 pijirlooji, rewi heen ko pijirlooji stroke gooto. Jaaltaaɓe Sears Rewɓe Kilaasiik 1974 Gail Denenberg 1973 Kaarol Mann Sears Rewɓe Aduna Kilaasiik 1972 Betsi Kulen 1971 Ruut Jesen Tuugnorgal" 162035 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Sears Women's Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1974. Ngol fijiraa ko to Port St. E hitaande 1971, mbaadi ndii ko 54 ɓuuɓri pijirlooji stroke. Tuggi 1972 haa 1974, mbaadi ndii wayliima wonti pijirlooji ɗiɗi ngam ustude laabi ɗii gila e 64 haa 16 pijirlooji, rewi heen ko pijirlooji stroke gooto. Jaaltaaɓe Sears Rewɓe Kilaasiik 1974 Gail Denenberg 1973 Kaarol Mann Sears Rewɓe Aduna Kilaasiik 1972 Betsi Kulen 1971 Ruut Jesen Tuugnorgal qvwq6cvwz2d7gg93cgaqkq97k9e6oek 162036 162035 2026-04-09T23:03:03Z Ilya Discuss 10103 162036 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sears Women's Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1974. Ngol fijiraa ko to Port St. E hitaande 1971, mbaadi ndii ko 54 ɓuuɓri pijirlooji stroke. Tuggi 1972 haa 1974, mbaadi ndii wayliima wonti pijirlooji ɗiɗi ngam ustude laabi ɗii gila e 64 haa 16 pijirlooji, rewi heen ko pijirlooji stroke gooto. Jaaltaaɓe Sears Rewɓe Kilaasiik 1974 Gail Denenberg 1973 Kaarol Mann Sears Rewɓe Aduna Kilaasiik 1972 Betsi Kulen 1971 Ruut Jesen Tuugnorgal lbwyzrlvok6t0wy6uvxntccfgaex56c 162038 162036 2026-04-09T23:03:46Z Ilya Discuss 10103 162038 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sears Women's Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1974. Ngol fijiraa ko to Port St. E hitaande 1971, mbaadi ndii ko 54 ɓuuɓri pijirlooji stroke. Tuggi 1972 haa 1974, mbaadi ndii wayliima wonti pijirlooji ɗiɗi ngam ustude laabi ɗii gila e 64 haa 16 pijirlooji, rewi heen ko pijirlooji stroke gooto. Jaaltaaɓe Sears Rewɓe Kilaasiik 1974 Gail Denenberg 1973 Kaarol Mann Sears Rewɓe Aduna Kilaasiik 1972 Betsi Kulen 1971 Ruut Jesen Tuugnorgal f5vi04ihx1cevnlmpygelomvwr6ed34 162039 162038 2026-04-09T23:04:28Z Ilya Discuss 10103 162039 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sears Women's Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1974. Ngol fijiraa ko to Port St. E hitaande 1971, mbaadi ndii ko 54 ɓuuɓri pijirlooji stroke. Tuggi 1972 haa 1974, mbaadi ndii wayliima wonti pijirlooji ɗiɗi ngam ustude laabi ɗii gila e 64 haa 16 pijirlooji, rewi heen ko pijirlooji stroke gooto. == Jaaltaaɓe == Sears Rewɓe Kilaasiik 1974 Gail Denenberg 1973 Kaarol Mann == Sears Rewɓe Aduna Kilaasiik == 1972 Betsi Kulen 1971 Ruut Jesen == Tuugnorgal == px9yz0zy2oocvsbo6axsbz5em1p1xrk 162040 162039 2026-04-09T23:06:43Z Ilya Discuss 10103 162040 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sears Women's Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1974. Ngol fijiraa ko to Port St. E hitaande 1971, mbaadi ndii ko 54 ɓuuɓri pijirlooji stroke. Tuggi 1972 haa 1974, mbaadi ndii wayliima wonti pijirlooji ɗiɗi ngam ustude laabi ɗii gila e 64 haa 16 pijirlooji, rewi heen ko pijirlooji stroke gooto.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-09-05|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="y1971" /><ref name="y1972" /><ref name="y1973" /><ref name="y1974" /> == Jaaltaaɓe == Sears Rewɓe Kilaasiik 1974 Gail Denenberg 1973 Kaarol Mann == Sears Rewɓe Aduna Kilaasiik == 1972 Betsi Kulen 1971 Ruut Jesen == Tuugnorgal == ldu40tzmw4rlbi9hyyv7m5ajwpobgc0 162042 162040 2026-04-09T23:09:20Z Ilya Discuss 10103 162042 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sears Women's Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1974. Ngol fijiraa ko to Port St. E hitaande 1971, mbaadi ndii ko 54 ɓuuɓri pijirlooji stroke. Tuggi 1972 haa 1974, mbaadi ndii wayliima wonti pijirlooji ɗiɗi ngam ustude laabi ɗii gila e 64 haa 16 pijirlooji, rewi heen ko pijirlooji stroke gooto.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-09-05|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="y1971" /><ref name="y1972" /><ref name="y1973" /><ref name="y1974" /> == Jaaltaaɓe == Sears Rewɓe Kilaasiik <ref name="y19742">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=gAorAAAAIBAJ&sjid=AJoFAAAAIBAJ&pg=4729,5906851&dq=sears+women%27s+golf&hl=en|title=First Pro Win|newspaper=[[Reading Eagle]]|location=[[Reading, Pennsylvania]]|agency=[[Associated Press|AP]]|date=February 11, 1974|page=20|access-date=January 25, 2012}}</ref><ref name="y19732">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=wE40AAAAIBAJ&sjid=t2YEAAAAIBAJ&pg=7441,5018268&dq=sears+women%27s+golf&hl=en|title=Carol Mann Wins Sears Open|newspaper=[[Sarasota Herald-Tribune]]|location=[[Sarasota, Florida]]|agency=[[United Press International|UPI]]|date=March 26, 1973|page=2-C|access-date=January 25, 2012}}</ref> 1974 Gail Denenberg 1973 Kaarol Mann == Sears Rewɓe Aduna Kilaasiik == 1972 Betsi Kulen 1971 Ruut Jesen == Tuugnorgal == 4o6m8f7ve2u23o9h45t79gpd7ipqdi0 162043 162042 2026-04-09T23:10:40Z Ilya Discuss 10103 162043 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sears Women's Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1974. Ngol fijiraa ko to Port St. E hitaande 1971, mbaadi ndii ko 54 ɓuuɓri pijirlooji stroke. Tuggi 1972 haa 1974, mbaadi ndii wayliima wonti pijirlooji ɗiɗi ngam ustude laabi ɗii gila e 64 haa 16 pijirlooji, rewi heen ko pijirlooji stroke gooto.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-09-05|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="y1971" /><ref name="y1972" /><ref name="y1973" /><ref name="y1974" /> <ref name="y19722">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=rIMyAAAAIBAJ&sjid=x7cFAAAAIBAJ&pg=898,2550742&dq=sears+women%27s+golf&hl=en|title=Pro-Am Sets Stage for Sears Women's Golf Classic|newspaper=[[The Palm Beach Post]]|location=[[West Palm Beach, Florida]]|date=March 23, 1972|page=11|access-date=January 25, 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=FLkfAAAAIBAJ&sjid=vdcEAAAAIBAJ&pg=6013,4300953&dq=sears+women%27s+golf&hl=en|title=Cullen Wins Women's Golf|newspaper=[[The Gadsden Times]]|location=[[Gadsden, Alabama]]|agency=[[Associated Press|AP]]|date=March 27, 1972|page=9|access-date=January 25, 2012}}</ref> * 1971 [[Ruth Jessen]]<ref name="y19712">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=iNpRAAAAIBAJ&sjid=0y8MAAAAIBAJ&pg=5810,4078314&dq=sears+women%27s+golf&hl=en|title=Ruth Jessen Wins Richest Women's Golf Tournament|newspaper=[[Lewiston Morning Tribune]]|location=[[Lewiston, Idaho]]|agency=[[Associated Press|AP]]|date=February 22, 1971|page=11|access-date=January 25, 2012}}</ref> == Jaaltaaɓe == Sears Rewɓe Kilaasiik <ref name="y19742">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=gAorAAAAIBAJ&sjid=AJoFAAAAIBAJ&pg=4729,5906851&dq=sears+women%27s+golf&hl=en|title=First Pro Win|newspaper=[[Reading Eagle]]|location=[[Reading, Pennsylvania]]|agency=[[Associated Press|AP]]|date=February 11, 1974|page=20|access-date=January 25, 2012}}</ref><ref name="y19732">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=wE40AAAAIBAJ&sjid=t2YEAAAAIBAJ&pg=7441,5018268&dq=sears+women%27s+golf&hl=en|title=Carol Mann Wins Sears Open|newspaper=[[Sarasota Herald-Tribune]]|location=[[Sarasota, Florida]]|agency=[[United Press International|UPI]]|date=March 26, 1973|page=2-C|access-date=January 25, 2012}}</ref> 1974 Gail Denenberg 1973 Kaarol Mann == Sears Rewɓe Aduna Kilaasiik == 1972 Betsi Kulen 1971 Ruut Jesen == Tuugnorgal == fivu5xrw0gu6fkcslfy7x0vb901rdse Fazila Ikwaput 0 39379 162037 2026-04-09T23:03:44Z Apdoull 7630 Created page with "'''Fazila Ikwaput''' (jibinaa ko 15 lewru Seeɗto hitaande 2000) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi Uganndaa, o fijata ko e fedde rewɓe leydi Indiya wiyeteende Bengal fuɗnaange e fedde fuku koyɗe rewɓe leydi Uganda.[1] Golle kippu Ikwaput e hitaande 2017–18 e nder kawgel rewɓe Inndo (IWL) o fiyi e Gokulam Kerala FC (rewɓe) o waɗii golle joy e kippu makko. Kadi e hitaande ndee tan o woni debbo Uganndaanaajo gadano fuku koyɗe ngam fiyde e kawgel fuku koyɗe UEFA e..." 162037 wikitext text/x-wiki '''Fazila Ikwaput''' (jibinaa ko 15 lewru Seeɗto hitaande 2000) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi Uganndaa, o fijata ko e fedde rewɓe leydi Indiya wiyeteende Bengal fuɗnaange e fedde fuku koyɗe rewɓe leydi Uganda.[1] Golle kippu Ikwaput e hitaande 2017–18 e nder kawgel rewɓe Inndo (IWL) o fiyi e Gokulam Kerala FC (rewɓe) o waɗii golle joy e kippu makko. Kadi e hitaande ndee tan o woni debbo Uganndaanaajo gadano fuku koyɗe ngam fiyde e kawgel fuku koyɗe UEFA e fedde Kazakhstan wiyeteende BIIK Kazygurt. Ndeen Fazila ina fijira Omonoia Women FC to leydi Siprus. E lewru Yarkomaa 2024, Ikwaput arti e Gokulam Kerala, ko adii nde IWL waɗata hitaande 2023-24.[2] O joofniri sahaa oo ko ɓurɗo waawde golloraade e nder kawgel ngel, o waɗii heen 13 gool e nder pottitte jeenay, o heɓi kadi booto kaŋŋe. O waɗii golle ɗiɗi e nder pottital makko gadanal e Sports Odisha, tawi ko 8-0. Ndeen o waɗii hat-trick e Bengal Fuɗnaange e nder 4-0 hade makko waɗde golle nay e Sports Odisha.[3] Ikwaput heɓi njeenaari ɓurndi waawde fiyde.[4] Golle winndereeje Njoɓɗeele e njeñtudi limto Uganda gool tally ko adii No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1 17 Noowammbar 2019 Dingiral Chamazi, Mbagala, Tansani Jibuuti 6–0 13–0 2019 Kaɓirgal rewɓe CECAFA 2 8-0 3 9-0 4 12 lewru juko 2023 Stade Kigali Pelé, Kigal, Ruwannda Ruwannda 3–3 3–3 2024 ƴaañgal Olimpiyaade 5 16 lewru juko hitaande 2023 Stade Kigali Pelé, Kigal, Ruwannda Ruwannda 1-0 1-0 6 26 oktoobar 2023 Duɗal karallaagal FUFA, Njeru, Uganndaa Kameruun 2-0 2-0 Teddungal Goodo Ko ɓuri heewde e limtooji rewɓe Indiya: 2023–24 Ligue des femmes indienne : 2023–24:[5] == Tuugnorgal == htl2w9mdkf5dne0eyiai47j5upm1pfc 162041 162037 2026-04-09T23:08:31Z Apdoull 7630 162041 wikitext text/x-wiki '''Fazila Ikwaput''' (jibinaa ko 15 lewru Seeɗto hitaande 2000) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi Uganndaa, o fijata ko e fedde rewɓe leydi Indiya wiyeteende Bengal fuɗnaange e fedde fuku koyɗe rewɓe leydi Uganda.<ref>{{Cite web|url=https://kawowo.com/2018/09/12/uganda-female-footballer-ikwaput-scores-against-barcelona-women-champions-league/|website=kawowo.com|access-date=2020-02-04|title=Uganda female footballer Ikwaput scores against Barcelona|archive-date=13 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180913121934/https://www.kawowo.com/2018/09/12/uganda-female-footballer-ikwaput-scores-against-barcelona-women-champions-league/|url-status=live}}</ref> Golle kippu Ikwaput e hitaande 2017–18 e nder kawgel rewɓe Inndo (IWL) o fiyi e Gokulam Kerala FC (rewɓe) o waɗii golle joy e kippu makko. Kadi e hitaande ndee tan o woni debbo Uganndaanaajo gadano fuku koyɗe ngam fiyde e kawgel fuku koyɗe UEFA e fedde Kazakhstan wiyeteende BIIK Kazygurt. Ndeen Fazila ina fijira Omonoia Women FC to leydi Siprus.<ref>{{cite news|title=Lumala makes winning debut at Croatian side Slaven Belupo|url=https://www.pulsesports.ug/football/story/lumala-makes-winning-debut-at-croatian-side-slaven-belupo-2024032505224131282|access-date=28 March 2024|work=Pulse Sports|date=25 March 2024|language=en}}</ref> E lewru Yarkomaa 2024, Ikwaput arti e Gokulam Kerala, ko adii nde IWL waɗata hitaande 2023-24.[2] O joofniri sahaa oo ko ɓurɗo waawde golloraade e nder kawgel ngel, o waɗii heen 13 gool e nder pottitte jeenay, o heɓi kadi booto kaŋŋe. O waɗii golle ɗiɗi e nder pottital makko gadanal e Sports Odisha, tawi ko 8-0. Ndeen o waɗii hat-trick e Bengal Fuɗnaange e nder 4-0 hade makko waɗde golle nay e Sports Odisha.[3] Ikwaput heɓi njeenaari ɓurndi waawde fiyde.<ref>{{cite web|title=IWL 2023–24 Roll of Honours announced|url=https://i-league.org/iwl-2023-24-roll-of-honours-announced|website=i-league|access-date=28 March 2024}}</ref> Golle winndereeje Njoɓɗeele e njeñtudi limto Uganda gool tally ko adii No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1 17 Noowammbar 2019 Dingiral Chamazi, Mbagala, Tansani Jibuuti 6–0 13–0 2019 Kaɓirgal rewɓe CECAFA 2 8-0 3 9-0 4 12 lewru juko 2023 Stade Kigali Pelé, Kigal, Ruwannda Ruwannda 3–3 3–3 2024 ƴaañgal Olimpiyaade 5 16 lewru juko hitaande 2023 Stade Kigali Pelé, Kigal, Ruwannda Ruwannda 1-0 1-0 6 26 oktoobar 2023 Duɗal karallaagal FUFA, Njeru, Uganndaa Kameruun 2-0 2-0 Teddungal Goodo Ko ɓuri heewde e limtooji rewɓe Indiya: 2023–24 Ligue des femmes indienne : 2023–24: == Tuugnorgal == 172n6g7ygyivr43aqghw9vmz6sq5adf Sylvia Kabene 0 39380 162044 2026-04-09T23:11:58Z Apdoull 7630 Created page with "'''Sylvia Kabene''' (jibinaa ko ñalnde 3 mee 2007) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi Uganndaa, o woni ko e fuku koyɗe, o woni ko e fiyde e nder fedde FUFA Women Super League St. Golle kippu Nde o woni janngoowo to duɗal sukaaɓe rewɓe St. Noa, Kabene fijiraani e kippu fuku koyɗe duɗal ngal, tawi ina fijira e nder FUFA Women Elite League, ɗo o dañi hakkillaaji ngam waawde waɗde golle e nder kawgel ligue, kawgel kopporeeje, e kawgel Fresh Dairy Games.[1][2] Caggal..." 162044 wikitext text/x-wiki '''Sylvia Kabene''' (jibinaa ko ñalnde 3 mee 2007) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi Uganndaa, o woni ko e fuku koyɗe, o woni ko e fiyde e nder fedde FUFA Women Super League St. Golle kippu Nde o woni janngoowo to duɗal sukaaɓe rewɓe St. Noa, Kabene fijiraani e kippu fuku koyɗe duɗal ngal, tawi ina fijira e nder FUFA Women Elite League, ɗo o dañi hakkillaaji ngam waawde waɗde golle e nder kawgel ligue, kawgel kopporeeje, e kawgel Fresh Dairy Games.[1][2] Caggal nde kawgel ngel joofi, suka gorko oo innitiraa ko ƴaañoowo ɓurɗo nafoore e nder kawgel ngel caggal nde o waɗi kampaañ mawɗo, baɗnooɗo darnde mawnde e heɓde tiitoonde kawgel ngel e yahrude yeeso e nder kawgel ngel.[3][4] E lewru suwee 2025, Kabene naati Hibernians FC e nder Ligue des Femmes Malta to Orop nde o siifondiri e makko nanondiral duuɓi ɗiɗi.[5][6] Golle hakkunde leyɗeele To bannge sukaaɓe, Kabene lomtii leydi Uganndaa to bannge sukaaɓe les 17, o tawtoraama kawgel fuku winndere 2024 hakkunde rewɓe Afrik les 17.[7][8] Kabene heɓi noddaango mum gadano e nder kippu ngenndiijo mawɗo e lewru Oktoobar 2024 ngam waɗde kawgel sehilaaɓe e DR Congo.[9] Ñalnde 27 oktoobar 2024, o waɗii yeewtere makko adannde e Crested Cranes, o ari e lomto caggal nde waktu oo timmi. O waɗii batte ɗoon e ɗoon, o waɗii gool makko gadanol hakkunde leyɗeele e nder hojomaaji 77 ngam wallude Uganndaa heɓtude ardaade e heɓde nafoore.[10] E lewru suwee 2025, o innitiraa ko e doggol cakkitiingol Uganndaa ngam tawtoreede kawgel rewɓe CECAFA 2025 to Chamazi. Ñalnde 15 lewru juko hitaande 2025, o waɗii golle makko gadane e kawgel ngel, o waɗii hat-trick e Sudaan worgo, o dañi njeenaari ɓurndi moƴƴude e kawgel ngel e nafoore 5-0.[11][12] Baɗte Kabene walli cranes laamɗo leydi Uganda ngam heɓde Namibi e kawgel fuku winndere FIFA U20 to Kadiba.[13][14] O walli fedde fuku koyɗe sukaaɓe rewɓe St. Noa ngam ittude Kampala Queens e kawgel fuku koyɗe FUFA 2025 e nder limre seeɗa, 3-2.[15] Kabene inniraama ɓurɗo nafoore (MVP) e nder Ligue des Femmes FUFA mo St. Noa Girls FC.[16] Limlebbi golle Haa ñalnde 15 suwee 2025 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle Uganndaa 2024 4 1 2025 2 3 Hakke 6 4 Njoɓɗeele e njeñtudi limto golle Uganndaa ko adii, koloñaal njoɓɗeele ina kollita njoɓɗeele caggal kala golle Kabene. Doggol golle hakkunde leyɗeele ɗe Sylvia Kabene waɗi No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 27 oktoobar 2024 Stade des martyrs, Kinshasa, RD Konngo DR Konngo 2–1 2–1 Sehilaagal 2. 15 lewru juko hitaande 2025 Stade Chamaz, Chamaz, Tansani Sudaan worgo 1-0 5-0 2025 Kaɓirɗe CECAFA 3. 4-0 4. 5-0 == Tuugnorgal == 0s5fciy79t2d3dacv6632j8gwrvkcj5 162049 162044 2026-04-09T23:19:11Z Apdoull 7630 162049 wikitext text/x-wiki '''Sylvia Kabene''' (jibinaa ko ñalnde 3 mee 2007) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi Uganndaa, o woni ko e fuku koyɗe, o woni ko e fiyde e nder fedde FUFA Women Super League St. Golle kippu Nde o woni janngoowo to duɗal sukaaɓe rewɓe St. Noa, Kabene fijiraani e kippu fuku koyɗe duɗal ngal, tawi ina fijira e nder FUFA Women Elite League, ɗo o dañi hakkillaaji ngam waawde waɗde golle e nder kawgel ligue, kawgel kopporeeje, e kawgel Fresh Dairy Games..<ref>{{cite web|last=Mugalu|first=Jeremiah|date=29 April 2024|title=Fresh Diary Games: Slyvia Kabene, St Noa Girls School's goal machine|url=https://thetouchlinesports.com/fresh-diary-games-slyvia-kabene-st-noa-girls-schools-goal-machine/|website=thetouchlinesports.com|access-date=17 June 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Mujuni|first=Oscar Diego|date=28 May 2025|title=Sylvia Kabene Hat-Trick Knocks Out Kampala Queens as St Noa Storm Women's Cup Semis|url=https://nbssport.co.ug/2025/05/28/sylvia-kabene-hat-trick-knocks-out-kampala-queens-as-st-noa-storm-womens-cup-semis/|website=nbssport.co.ug|access-date=17 June 2025}}</ref>Caggal nde kawgel ngel joofi, suka gorko oo innitiraa ko ƴaañoowo ɓurɗo nafoore e nder kawgel ngel caggal nde o waɗi kampaañ mawɗo, baɗnooɗo darnde mawnde e heɓde tiitoonde kawgel ngel e yahrude yeeso e nder kawgel ngel.<ref>{{cite web|date=2 June 2025|title=Sylvia Kabene named MVP of the FUFA Women Elite League|url=https://sepuyaincagency.com/sylvia-kabene-named-mvp-of-the-fufa-women-elite-league/|website=sepuyaincagency.com|access-date=17 June 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Jackson|first=Kayiira|date=28 May 2025|title=FUFA Women's Cup: Kabene Sees No Weight in League Champions, Gives KQ a Parental Punishment as St Noa Propells to Semifinals|url=https://voiceofbugerere.com/fufa-womens-cup-kabene-sees-no-value-in-league-champions-gives-kq-a-parental-punishment-as-st-noa-reach-semis/|website=voiceofbugerere.com|access-date=17 June 2025}}</ref> E lewru suwee 2025, Kabene naati Hibernians FC e nder Ligue des Femmes Malta to Orop nde o siifondiri e makko nanondiral duuɓi ɗiɗi.<ref>{{Cite web|date=2025-09-26|title=Breaking: Kabene Seals a Move to Maltese Giants {{!}} Voice of Bugerere|url=https://voiceofbugerere.com/breaking-kabene-seals-a-move-to-maltese-giants/|access-date=2025-09-30|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Ocaido|first=Stephen|date=2025-09-26|title=St. Noa Girls striker Sylvia Kabene off to Europe after sealing move to Maltese Giants Hibernians FC - wallnetnews|url=https://wallnetnews.com/st-noa-girls-striker-sylvia-kabene-off-to-europe-after-sealing-move-to-maltese-giants-hibernians-fc/|access-date=2025-09-30|language=en-US}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele To bannge sukaaɓe, Kabene lomtii leydi Uganndaa to bannge sukaaɓe les 17, o tawtoraama kawgel fuku winndere 2024 hakkunde rewɓe Afrik les 17. Kabene heɓi noddaango mum gadano e nder kippu ngenndiijo mawɗo e lewru Oktoobar 2024 ngam waɗde kawgel sehilaaɓe e DR Congo. Ñalnde 27 oktoobar 2024, o waɗii yeewtere makko adannde e Crested Cranes, o ari e lomto caggal nde waktu oo timmi. O waɗii batte ɗoon e ɗoon, o waɗii gool makko gadanol hakkunde leyɗeele e nder hojomaaji 77 ngam wallude Uganndaa heɓtude ardaade e heɓde nafoore. E lewru suwee 2025, o innitiraa ko e doggol cakkitiingol Uganndaa ngam tawtoreede kawgel rewɓe CECAFA 2025 to Chamazi. Ñalnde 15 lewru juko hitaande 2025, o waɗii golle makko gadane e kawgel ngel, o waɗii hat-trick e Sudaan worgo, o dañi njeenaari ɓurndi moƴƴude e kawgel ngel e nafoore 5-0.<ref>{{cite web|date=24 October 2024|title=Crested Cranes Travelling Squad to Democratic Republic of Congo|url=https://www.fufa.co.ug/crested-cranes-travelling-squad-to-democratic-republic-of-congo/|website=fufa.co.ug|publisher=[[Federation of Uganda Football Associations|FUFA]]|access-date=17 June 2025}}</ref> Baɗte Kabene walli cranes laamɗo leydi Uganda ngam heɓde Namibi e kawgel fuku winndere FIFA U20 to Kadiba. O walli fedde fuku koyɗe sukaaɓe rewɓe St. Noa ngam ittude Kampala Queens e kawgel fuku koyɗe FUFA 2025 e nder limre seeɗa, 3-2. Kabene inniraama ɓurɗo nafoore (MVP) e nder Ligue des Femmes FUFA mo St. Noa Girls FC. Limlebbi golle Haa ñalnde 15 suwee 2025 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle Uganndaa 2024 4 1 2025 2 3 Hakke 6 4 Njoɓɗeele e njeñtudi limto golle Uganndaa ko adii, koloñaal njoɓɗeele ina kollita njoɓɗeele caggal kala golle Kabene. Doggol golle hakkunde leyɗeele ɗe Sylvia Kabene waɗi No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 27 oktoobar 2024 Stade des martyrs, Kinshasa, RD Konngo DR Konngo 2–1 2–1 Sehilaagal 2. 15 lewru juko hitaande 2025 Stade Chamaz, Chamaz, Tansani Sudaan worgo 1-0 5-0 2025 Kaɓirɗe CECAFA 3. 4-0 4. 5-0 == Tuugnorgal == 2u6kt9n793oxqz2mdtzx99z9z8gvrd8 162091 162049 2026-04-10T00:34:39Z Apdoull 7630 162091 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sylvia Kabene''' (jibinaa ko ñalnde 3 mee 2007) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi Uganndaa, o woni ko e fuku koyɗe, o woni ko e fiyde e nder fedde FUFA Women Super League St. Golle kippu Nde o woni janngoowo to duɗal sukaaɓe rewɓe St. Noa, Kabene fijiraani e kippu fuku koyɗe duɗal ngal, tawi ina fijira e nder FUFA Women Elite League, ɗo o dañi hakkillaaji ngam waawde waɗde golle e nder kawgel ligue, kawgel kopporeeje, e kawgel Fresh Dairy Games..<ref>{{cite web|last=Mugalu|first=Jeremiah|date=29 April 2024|title=Fresh Diary Games: Slyvia Kabene, St Noa Girls School's goal machine|url=https://thetouchlinesports.com/fresh-diary-games-slyvia-kabene-st-noa-girls-schools-goal-machine/|website=thetouchlinesports.com|access-date=17 June 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Mujuni|first=Oscar Diego|date=28 May 2025|title=Sylvia Kabene Hat-Trick Knocks Out Kampala Queens as St Noa Storm Women's Cup Semis|url=https://nbssport.co.ug/2025/05/28/sylvia-kabene-hat-trick-knocks-out-kampala-queens-as-st-noa-storm-womens-cup-semis/|website=nbssport.co.ug|access-date=17 June 2025}}</ref>Caggal nde kawgel ngel joofi, suka gorko oo innitiraa ko ƴaañoowo ɓurɗo nafoore e nder kawgel ngel caggal nde o waɗi kampaañ mawɗo, baɗnooɗo darnde mawnde e heɓde tiitoonde kawgel ngel e yahrude yeeso e nder kawgel ngel.<ref>{{cite web|date=2 June 2025|title=Sylvia Kabene named MVP of the FUFA Women Elite League|url=https://sepuyaincagency.com/sylvia-kabene-named-mvp-of-the-fufa-women-elite-league/|website=sepuyaincagency.com|access-date=17 June 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Jackson|first=Kayiira|date=28 May 2025|title=FUFA Women's Cup: Kabene Sees No Weight in League Champions, Gives KQ a Parental Punishment as St Noa Propells to Semifinals|url=https://voiceofbugerere.com/fufa-womens-cup-kabene-sees-no-value-in-league-champions-gives-kq-a-parental-punishment-as-st-noa-reach-semis/|website=voiceofbugerere.com|access-date=17 June 2025}}</ref> E lewru suwee 2025, Kabene naati Hibernians FC e nder Ligue des Femmes Malta to Orop nde o siifondiri e makko nanondiral duuɓi ɗiɗi.<ref>{{Cite web|date=2025-09-26|title=Breaking: Kabene Seals a Move to Maltese Giants {{!}} Voice of Bugerere|url=https://voiceofbugerere.com/breaking-kabene-seals-a-move-to-maltese-giants/|access-date=2025-09-30|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Ocaido|first=Stephen|date=2025-09-26|title=St. Noa Girls striker Sylvia Kabene off to Europe after sealing move to Maltese Giants Hibernians FC - wallnetnews|url=https://wallnetnews.com/st-noa-girls-striker-sylvia-kabene-off-to-europe-after-sealing-move-to-maltese-giants-hibernians-fc/|access-date=2025-09-30|language=en-US}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele To bannge sukaaɓe, Kabene lomtii leydi Uganndaa to bannge sukaaɓe les 17, o tawtoraama kawgel fuku winndere 2024 hakkunde rewɓe Afrik les 17. Kabene heɓi noddaango mum gadano e nder kippu ngenndiijo mawɗo e lewru Oktoobar 2024 ngam waɗde kawgel sehilaaɓe e DR Congo. Ñalnde 27 oktoobar 2024, o waɗii yeewtere makko adannde e Crested Cranes, o ari e lomto caggal nde waktu oo timmi. O waɗii batte ɗoon e ɗoon, o waɗii gool makko gadanol hakkunde leyɗeele e nder hojomaaji 77 ngam wallude Uganndaa heɓtude ardaade e heɓde nafoore. E lewru suwee 2025, o innitiraa ko e doggol cakkitiingol Uganndaa ngam tawtoreede kawgel rewɓe CECAFA 2025 to Chamazi. Ñalnde 15 lewru juko hitaande 2025, o waɗii golle makko gadane e kawgel ngel, o waɗii hat-trick e Sudaan worgo, o dañi njeenaari ɓurndi moƴƴude e kawgel ngel e nafoore 5-0.<ref>{{cite web|date=24 October 2024|title=Crested Cranes Travelling Squad to Democratic Republic of Congo|url=https://www.fufa.co.ug/crested-cranes-travelling-squad-to-democratic-republic-of-congo/|website=fufa.co.ug|publisher=[[Federation of Uganda Football Associations|FUFA]]|access-date=17 June 2025}}</ref> Baɗte Kabene walli cranes laamɗo leydi Uganda ngam heɓde Namibi e kawgel fuku winndere FIFA U20 to Kadiba. O walli fedde fuku koyɗe sukaaɓe rewɓe St. Noa ngam ittude Kampala Queens e kawgel fuku koyɗe FUFA 2025 e nder limre seeɗa, 3-2. Kabene inniraama ɓurɗo nafoore (MVP) e nder Ligue des Femmes FUFA mo St. Noa Girls FC. Limlebbi golle Haa ñalnde 15 suwee 2025 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle Uganndaa 2024 4 1 2025 2 3 Hakke 6 4 Njoɓɗeele e njeñtudi limto golle Uganndaa ko adii, koloñaal njoɓɗeele ina kollita njoɓɗeele caggal kala golle Kabene. Doggol golle hakkunde leyɗeele ɗe Sylvia Kabene waɗi No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 27 oktoobar 2024 Stade des martyrs, Kinshasa, RD Konngo DR Konngo 2–1 2–1 Sehilaagal 2. 15 lewru juko hitaande 2025 Stade Chamaz, Chamaz, Tansani Sudaan worgo 1-0 5-0 2025 Kaɓirɗe CECAFA 3. 4-0 4. 5-0 == Tuugnorgal == b8gr9p03nn0nd5npt82uxsjmi6qyeec 162092 162091 2026-04-10T00:39:29Z Apdoull 7630 162092 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sylvia Kabene''' (jibinaa ko ñalnde 3 mee 2007) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi Uganndaa, o woni ko e fuku koyɗe, o woni ko e fiyde e nder fedde FUFA Women Super League St. Golle kippu Nde o woni janngoowo to duɗal sukaaɓe rewɓe St. Noa, Kabene fijiraani e kippu fuku koyɗe duɗal ngal, tawi ina fijira e nder FUFA Women Elite League, ɗo o dañi hakkillaaji ngam waawde waɗde golle e nder kawgel ligue, kawgel kopporeeje, e kawgel Fresh Dairy Games..<ref>{{cite web|last=Mugalu|first=Jeremiah|date=29 April 2024|title=Fresh Diary Games: Slyvia Kabene, St Noa Girls School's goal machine|url=https://thetouchlinesports.com/fresh-diary-games-slyvia-kabene-st-noa-girls-schools-goal-machine/|website=thetouchlinesports.com|access-date=17 June 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Mujuni|first=Oscar Diego|date=28 May 2025|title=Sylvia Kabene Hat-Trick Knocks Out Kampala Queens as St Noa Storm Women's Cup Semis|url=https://nbssport.co.ug/2025/05/28/sylvia-kabene-hat-trick-knocks-out-kampala-queens-as-st-noa-storm-womens-cup-semis/|website=nbssport.co.ug|access-date=17 June 2025}}</ref>Caggal nde kawgel ngel joofi, suka gorko oo innitiraa ko ƴaañoowo ɓurɗo nafoore e nder kawgel ngel caggal nde o waɗi kampaañ mawɗo, baɗnooɗo darnde mawnde e heɓde tiitoonde kawgel ngel e yahrude yeeso e nder kawgel ngel.<ref>{{cite web|date=2 June 2025|title=Sylvia Kabene named MVP of the FUFA Women Elite League|url=https://sepuyaincagency.com/sylvia-kabene-named-mvp-of-the-fufa-women-elite-league/|website=sepuyaincagency.com|access-date=17 June 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Jackson|first=Kayiira|date=28 May 2025|title=FUFA Women's Cup: Kabene Sees No Weight in League Champions, Gives KQ a Parental Punishment as St Noa Propells to Semifinals|url=https://voiceofbugerere.com/fufa-womens-cup-kabene-sees-no-value-in-league-champions-gives-kq-a-parental-punishment-as-st-noa-reach-semis/|website=voiceofbugerere.com|access-date=17 June 2025}}</ref> E lewru suwee 2025, Kabene naati Hibernians FC e nder Ligue des Femmes Malta to Orop nde o siifondiri e makko nanondiral duuɓi ɗiɗi.<ref>{{Cite web|date=2025-09-26|title=Breaking: Kabene Seals a Move to Maltese Giants {{!}} Voice of Bugerere|url=https://voiceofbugerere.com/breaking-kabene-seals-a-move-to-maltese-giants/|access-date=2025-09-30|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Ocaido|first=Stephen|date=2025-09-26|title=St. Noa Girls striker Sylvia Kabene off to Europe after sealing move to Maltese Giants Hibernians FC - wallnetnews|url=https://wallnetnews.com/st-noa-girls-striker-sylvia-kabene-off-to-europe-after-sealing-move-to-maltese-giants-hibernians-fc/|access-date=2025-09-30|language=en-US}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele To bannge sukaaɓe, Kabene lomtii leydi Uganndaa to bannge sukaaɓe les 17, o tawtoraama kawgel fuku winndere 2024 hakkunde rewɓe Afrik les 17. Kabene heɓi noddaango mum gadano e nder kippu ngenndiijo mawɗo e lewru Oktoobar 2024 ngam waɗde kawgel sehilaaɓe e DR Congo. Ñalnde 27 oktoobar 2024, o waɗii yeewtere makko adannde e Crested Cranes, o ari e lomto caggal nde waktu oo timmi. O waɗii batte ɗoon e ɗoon, o waɗii gool makko gadanol hakkunde leyɗeele e nder hojomaaji 77 ngam wallude Uganndaa heɓtude ardaade e heɓde nafoore. E lewru suwee 2025, o innitiraa ko e doggol cakkitiingol Uganndaa ngam tawtoreede kawgel rewɓe CECAFA 2025 to Chamazi. Ñalnde 15 lewru juko hitaande 2025, o waɗii golle makko gadane e kawgel ngel, o waɗii hat-trick e Sudaan worgo, o dañi njeenaari ɓurndi moƴƴude e kawgel ngel e nafoore 5-0.<ref>{{cite web|date=24 October 2024|title=Crested Cranes Travelling Squad to Democratic Republic of Congo|url=https://www.fufa.co.ug/crested-cranes-travelling-squad-to-democratic-republic-of-congo/|website=fufa.co.ug|publisher=[[Federation of Uganda Football Associations|FUFA]]|access-date=17 June 2025}}</ref> Baɗte Kabene walli cranes laamɗo leydi Uganda ngam heɓde Namibi e kawgel fuku winndere FIFA U20 to Kadiba. O walli fedde fuku koyɗe sukaaɓe rewɓe St. Noa ngam ittude Kampala Queens e kawgel fuku koyɗe FUFA 2025 e nder limre seeɗa, 3-2. Kabene inniraama ɓurɗo nafoore (MVP) e nder Ligue des Femmes FUFA mo St. Noa Girls FC. Limlebbi golle Haa ñalnde 15 suwee 2025 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle Uganndaa 2024 4 1 2025 2 3 Hakke 6 4 Njoɓɗeele e njeñtudi limto golle Uganndaa ko adii, koloñaal njoɓɗeele ina kollita njoɓɗeele caggal kala golle Kabene. Doggol golle hakkunde leyɗeele ɗe Sylvia Kabene waɗi No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 27 oktoobar 2024 Stade des martyrs, Kinshasa, RD Konngo DR Konngo 2–1 2–1 Sehilaagal 2. 15 lewru juko hitaande 2025 Stade Chamaz, Chamaz, Tansani Sudaan worgo 1-0 5-0 2025 Kaɓirɗe CECAFA 3. 4-0 4. 5-0 == Tuugnorgal == <references /> <references /> gl8a87dh2wxv9pqt55fh9dyl579aslq Phyllis Mudford King 0 39381 162045 2026-04-09T23:14:00Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Phyllis Mudford King (jibinaa ko Mudford; 23 Ogost 1905 – 27 Yarkoma 2006) ko debbo Engeleejo fijoowo tennis, kadi ko kanko ɓuri ɓooyde e jaaliiɗo Wimbledon nde o maayi e duuɓi 100. Fillis Evelin Mudford jibinaa ko e hitaande 1905 to wuro Wallington, to leydi Surrey. O janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sutton, ɗo o woni Kapiteen Tennis, gooto e galleeji nay duɗal ngal ina inniraa teddungal makko. O heɓi njeenaari kawgel ngel rewɓe ɗiɗo e hitaan..." 162045 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Phyllis Mudford King (jibinaa ko Mudford; 23 Ogost 1905 – 27 Yarkoma 2006) ko debbo Engeleejo fijoowo tennis, kadi ko kanko ɓuri ɓooyde e jaaliiɗo Wimbledon nde o maayi e duuɓi 100. Fillis Evelin Mudford jibinaa ko e hitaande 1905 to wuro Wallington, to leydi Surrey. O janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sutton, ɗo o woni Kapiteen Tennis, gooto e galleeji nay duɗal ngal ina inniraa teddungal makko. O heɓi njeenaari kawgel ngel rewɓe ɗiɗo e hitaande 1931 kanko e gollodiiɗo makko Dorothy Shepherd-Barron, o sakkitii tawtoreede kawgel ngel e hitaande 1953. E hitaande 1931, o heɓi njeenaari gooto e kawgel Kent caggal nde o fooli Dorothy Round e kawgel finaal e nder setuuji juutɗi. E hitaande 1934, o heɓi kadi tiitoonde nde o fooli Joan Hartigan e kawgel finaal. O fiyi e leydi Angalteer e kawgel Wightman e hitaande 1930, 1931, 1932 e 1935. E nder wasiyaaji makko, ñalnde 14 feebariyee 1983, King acci lefol to All England Club Wimbledon ngam "Trophy potɗo fiyde hitaande kala". Teegal Mudford resi Moris Richard King to St Mark e St Philip to Regate ñalnde 30 lewru Abriil hitaande 1932. Final Slam mawɗo Ɗiɗi (1 tiitoonde, 1 ɗiɗaɓere) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score 1931 Wimbledon huɗo leydi Angalteer Dorothy Shepherd-Barron Farayse Doris Metaxa Josan Sigart mo Belsik 3-6, 6-3, 6-4 1937 Wimbledon Grass Dental Dowlaaji Amerik Elsie Pittman Farayse Simonne Mathieu Bili Yorke leydi Biritaniya 3-6, 3-6 Tuugnorgal josz37jeweqon5fauv91u3q5h3i82ik 162046 162045 2026-04-09T23:14:59Z Ilya Discuss 10103 162046 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Phyllis Mudford King''' (jibinaa ko Mudford; 23 Ogost 1905 – 27 Yarkoma 2006) ko debbo Engeleejo fijoowo tennis, kadi ko kanko ɓuri ɓooyde e jaaliiɗo Wimbledon nde o maayi e duuɓi 100. Fillis Evelin Mudford jibinaa ko e hitaande 1905 to wuro Wallington, to leydi Surrey. O janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sutton, ɗo o woni Kapiteen Tennis, gooto e galleeji nay duɗal ngal ina inniraa teddungal makko. O heɓi njeenaari kawgel ngel rewɓe ɗiɗo e hitaande 1931 kanko e gollodiiɗo makko Dorothy Shepherd-Barron, o sakkitii tawtoreede kawgel ngel e hitaande 1953. E hitaande 1931, o heɓi njeenaari gooto e kawgel Kent caggal nde o fooli Dorothy Round e kawgel finaal e nder setuuji juutɗi. E hitaande 1934, o heɓi kadi tiitoonde nde o fooli Joan Hartigan e kawgel finaal. O fiyi e leydi Angalteer e kawgel Wightman e hitaande 1930, 1931, 1932 e 1935. E nder wasiyaaji makko, ñalnde 14 feebariyee 1983, King acci lefol to All England Club Wimbledon ngam "Trophy potɗo fiyde hitaande kala". Teegal Mudford resi Moris Richard King to St Mark e St Philip to Regate ñalnde 30 lewru Abriil hitaande 1932. Final Slam mawɗo Ɗiɗi (1 tiitoonde, 1 ɗiɗaɓere) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score 1931 Wimbledon huɗo leydi Angalteer Dorothy Shepherd-Barron Farayse Doris Metaxa Josan Sigart mo Belsik 3-6, 6-3, 6-4 1937 Wimbledon Grass Dental Dowlaaji Amerik Elsie Pittman Farayse Simonne Mathieu Bili Yorke leydi Biritaniya 3-6, 3-6 Tuugnorgal n4zi36whp2qs010ajmswmn8ixtkno4v 162047 162046 2026-04-09T23:16:23Z Ilya Discuss 10103 162047 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Phyllis Mudford King''' (jibinaa ko Mudford; 23 Ogost 1905 – 27 Yarkoma 2006) ko debbo Engeleejo fijoowo tennis, kadi ko kanko ɓuri ɓooyde e jaaliiɗo Wimbledon nde o maayi e duuɓi 100. Fillis Evelin Mudford jibinaa ko e hitaande 1905 to wuro Wallington, to leydi Surrey. O janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sutton, ɗo o woni Kapiteen Tennis, gooto e galleeji nay duɗal ngal ina inniraa teddungal makko. O heɓi njeenaari kawgel ngel rewɓe ɗiɗo e hitaande 1931 kanko e gollodiiɗo makko Dorothy Shepherd-Barron, o sakkitii tawtoreede kawgel ngel e hitaande 1953. E hitaande 1931, o heɓi njeenaari gooto e kawgel Kent caggal nde o fooli Dorothy Round e kawgel finaal e nder setuuji juutɗi. E hitaande 1934, o heɓi kadi tiitoonde nde o fooli Joan Hartigan e kawgel finaal. O fiyi e leydi Angalteer e kawgel Wightman e hitaande 1930, 1931, 1932 e 1935. E nder wasiyaaji makko, ñalnde 14 feebariyee 1983, King acci lefol to All England Club Wimbledon ngam "Trophy potɗo fiyde hitaande kala". == Teegal == Mudford resi Moris Richard King to St Mark e St Philip to Regate ñalnde 30 lewru Abriil hitaande 1932. == Final Slam mawɗo == Ɗiɗi (1 tiitoonde, 1 ɗiɗaɓere) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score 1931 Wimbledon huɗo leydi Angalteer Dorothy Shepherd-Barron Farayse Doris Metaxa Josan Sigart mo Belsik 3-6, 6-3, 6-4 1937 Wimbledon Grass Dental Dowlaaji Amerik Elsie Pittman Farayse Simonne Mathieu Bili Yorke leydi Biritaniya 3-6, 3-6 == Tuugnorgal == njrpf4ej50xvraithbvp1bfo0zwtzeb 162048 162047 2026-04-09T23:19:02Z Ilya Discuss 10103 162048 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Phyllis Mudford King''' (jibinaa ko Mudford; 23 Ogost 1905 – 27 Yarkoma 2006) ko debbo Engeleejo fijoowo tennis, kadi ko kanko ɓuri ɓooyde e jaaliiɗo Wimbledon nde o maayi e duuɓi 100.<ref>{{cite news|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/obituaries/article724497.ece|archive-url=https://web.archive.org/web/20110524035956/http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/obituaries/article724497.ece|url-status=dead|archive-date=24 May 2011|location=London|work=The Times|title=Phyllis King|date=2 February 2006}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.suttonhigh.gdst.net/senior/houses/Pages/default.aspx|title=Our House System|publisher=Sutton High School|access-date=5 December 2012|archive-date=17 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120117183158/http://www.suttonhigh.gdst.net/senior/houses/Pages/default.aspx|url-status=dead}}</ref> Fillis Evelin Mudford jibinaa ko e hitaande 1905 to wuro Wallington, to leydi Surrey. O janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sutton, ɗo o woni Kapiteen Tennis, gooto e galleeji nay duɗal ngal ina inniraa teddungal makko. O heɓi njeenaari kawgel ngel rewɓe ɗiɗo e hitaande 1931 kanko e gollodiiɗo makko Dorothy Shepherd-Barron, o sakkitii tawtoreede kawgel ngel e hitaande 1953. E hitaande 1931, o heɓi njeenaari gooto e kawgel Kent caggal nde o fooli Dorothy Round e kawgel finaal e nder setuuji juutɗi. E hitaande 1934, o heɓi kadi tiitoonde nde o fooli Joan Hartigan e kawgel finaal. O fiyi e leydi Angalteer e kawgel Wightman e hitaande 1930, 1931, 1932 e 1935. E nder wasiyaaji makko, ñalnde 14 feebariyee 1983, King acci lefol to All England Club Wimbledon ngam "Trophy potɗo fiyde hitaande kala". == Teegal == Mudford resi Moris Richard King to St Mark e St Philip to Regate ñalnde 30 lewru Abriil hitaande 1932. == Final Slam mawɗo == Ɗiɗi (1 tiitoonde, 1 ɗiɗaɓere) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score 1931 Wimbledon huɗo leydi Angalteer Dorothy Shepherd-Barron Farayse Doris Metaxa Josan Sigart mo Belsik 3-6, 6-3, 6-4 1937 Wimbledon Grass Dental Dowlaaji Amerik Elsie Pittman Farayse Simonne Mathieu Bili Yorke leydi Biritaniya 3-6, 3-6 == Tuugnorgal == p3q88pkeb5kxa102jkc8dgjy36mgcec 162050 162048 2026-04-09T23:20:26Z Ilya Discuss 10103 162050 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Phyllis Mudford King''' (jibinaa ko Mudford; 23 Ogost 1905 – 27 Yarkoma 2006) ko debbo Engeleejo fijoowo tennis, kadi ko kanko ɓuri ɓooyde e jaaliiɗo Wimbledon nde o maayi e duuɓi 100.<ref>{{cite news|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/obituaries/article724497.ece|archive-url=https://web.archive.org/web/20110524035956/http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/obituaries/article724497.ece|url-status=dead|archive-date=24 May 2011|location=London|work=The Times|title=Phyllis King|date=2 February 2006}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.suttonhigh.gdst.net/senior/houses/Pages/default.aspx|title=Our House System|publisher=Sutton High School|access-date=5 December 2012|archive-date=17 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120117183158/http://www.suttonhigh.gdst.net/senior/houses/Pages/default.aspx|url-status=dead}}</ref> Fillis Evelin Mudford jibinaa ko e hitaande 1905 to wuro Wallington, to leydi Surrey. O janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sutton, ɗo o woni Kapiteen Tennis, gooto e galleeji nay duɗal ngal ina inniraa teddungal makko. O heɓi njeenaari kawgel ngel rewɓe ɗiɗo e hitaande 1931 kanko e gollodiiɗo makko Dorothy Shepherd-Barron, o sakkitii tawtoreede kawgel ngel e hitaande 1953.<ref name="henderson">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/sport/2004/jun/27/wimbledon2004.wimbledon4|title=It was a sport in my day|last=Henderson|first=Jon|date=27 June 2004|work=[[The Observer]]}}</ref> E hitaande 1931, o heɓi njeenaari gooto e kawgel Kent caggal nde o fooli Dorothy Round e kawgel finaal e nder setuuji juutɗi. E hitaande 1934, o heɓi kadi tiitoonde nde o fooli Joan Hartigan e kawgel finaal. O fiyi e leydi Angalteer e kawgel Wightman e hitaande 1930, 1931, 1932 e 1935. E nder wasiyaaji makko, ñalnde 14 feebariyee 1983, King acci lefol to All England Club Wimbledon ngam "Trophy potɗo fiyde hitaande kala". == Teegal == Mudford resi Moris Richard King to St Mark e St Philip to Regate ñalnde 30 lewru Abriil hitaande 1932. == Final Slam mawɗo == Ɗiɗi (1 tiitoonde, 1 ɗiɗaɓere) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score 1931 Wimbledon huɗo leydi Angalteer Dorothy Shepherd-Barron Farayse Doris Metaxa Josan Sigart mo Belsik 3-6, 6-3, 6-4 1937 Wimbledon Grass Dental Dowlaaji Amerik Elsie Pittman Farayse Simonne Mathieu Bili Yorke leydi Biritaniya 3-6, 3-6 == Tuugnorgal == 8r0m24xn8lwblno5az957eturrl2lqq 162051 162050 2026-04-09T23:22:05Z Ilya Discuss 10103 162051 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Phyllis Mudford King''' (jibinaa ko Mudford; 23 Ogost 1905 – 27 Yarkoma 2006) ko debbo Engeleejo fijoowo tennis, kadi ko kanko ɓuri ɓooyde e jaaliiɗo Wimbledon nde o maayi e duuɓi 100.<ref>{{cite news|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/obituaries/article724497.ece|archive-url=https://web.archive.org/web/20110524035956/http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/obituaries/article724497.ece|url-status=dead|archive-date=24 May 2011|location=London|work=The Times|title=Phyllis King|date=2 February 2006}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.suttonhigh.gdst.net/senior/houses/Pages/default.aspx|title=Our House System|publisher=Sutton High School|access-date=5 December 2012|archive-date=17 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120117183158/http://www.suttonhigh.gdst.net/senior/houses/Pages/default.aspx|url-status=dead}}</ref> Fillis Evelin Mudford jibinaa ko e hitaande 1905 to wuro Wallington, to leydi Surrey. O janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sutton, ɗo o woni Kapiteen Tennis, gooto e galleeji nay duɗal ngal ina inniraa teddungal makko. O heɓi njeenaari kawgel ngel rewɓe ɗiɗo e hitaande 1931 kanko e gollodiiɗo makko Dorothy Shepherd-Barron, o sakkitii tawtoreede kawgel ngel e hitaande 1953.<ref name="henderson">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/sport/2004/jun/27/wimbledon2004.wimbledon4|title=It was a sport in my day|last=Henderson|first=Jon|date=27 June 2004|work=[[The Observer]]}}</ref> E hitaande 1931, o heɓi njeenaari gooto e kawgel Kent caggal nde o fooli Dorothy Round e kawgel finaal e nder setuuji juutɗi. E hitaande 1934, o heɓi kadi tiitoonde nde o fooli Joan Hartigan e kawgel finaal. O fiyi e leydi Angalteer e kawgel Wightman e hitaande 1930, 1931, 1932 e 1935.<ref>{{cite web|title=Kent Championships – Ladies' Singles Roll of Honour|url=http://www.beckenhamtennisclub.co.uk/photos/Beck_W_Roll.pdf|publisher=Beckenham Tennis Club|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120722091332/http://www.beckenhamtennisclub.co.uk/photos/Beck_W_Roll.pdf|archive-date=2012-07-22}}</ref><ref name="lowe1936">{{cite book|last=Lowe|first=Gordon|author-link=Gordon Lowe|title=Lowe's Lawn Tennis Annual|year=1936|publisher=Eyre & Spottiswoode|location=London|pages=157–58}}</ref> E nder wasiyaaji makko, ñalnde 14 feebariyee 1983, King acci lefol to All England Club Wimbledon ngam "Trophy potɗo fiyde hitaande kala". == Teegal == Mudford resi Moris Richard King to St Mark e St Philip to Regate ñalnde 30 lewru Abriil hitaande 1932. == Final Slam mawɗo == Ɗiɗi (1 tiitoonde, 1 ɗiɗaɓere) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score 1931 Wimbledon huɗo leydi Angalteer Dorothy Shepherd-Barron Farayse Doris Metaxa Josan Sigart mo Belsik 3-6, 6-3, 6-4 1937 Wimbledon Grass Dental Dowlaaji Amerik Elsie Pittman Farayse Simonne Mathieu Bili Yorke leydi Biritaniya 3-6, 3-6 == Tuugnorgal == mmvgvptb2xi1l9po2glgz1pyf0gj12c 162053 162051 2026-04-09T23:23:12Z Ilya Discuss 10103 162053 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Phyllis Mudford King''' (jibinaa ko Mudford; 23 Ogost 1905 – 27 Yarkoma 2006) ko debbo Engeleejo fijoowo tennis, kadi ko kanko ɓuri ɓooyde e jaaliiɗo Wimbledon nde o maayi e duuɓi 100.<ref>{{cite news|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/obituaries/article724497.ece|archive-url=https://web.archive.org/web/20110524035956/http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/obituaries/article724497.ece|url-status=dead|archive-date=24 May 2011|location=London|work=The Times|title=Phyllis King|date=2 February 2006}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.suttonhigh.gdst.net/senior/houses/Pages/default.aspx|title=Our House System|publisher=Sutton High School|access-date=5 December 2012|archive-date=17 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120117183158/http://www.suttonhigh.gdst.net/senior/houses/Pages/default.aspx|url-status=dead}}</ref> Fillis Evelin Mudford jibinaa ko e hitaande 1905 to wuro Wallington, to leydi Surrey. O janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sutton, ɗo o woni Kapiteen Tennis, gooto e galleeji nay duɗal ngal ina inniraa teddungal makko. O heɓi njeenaari kawgel ngel rewɓe ɗiɗo e hitaande 1931 kanko e gollodiiɗo makko Dorothy Shepherd-Barron, o sakkitii tawtoreede kawgel ngel e hitaande 1953.<ref name="henderson">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/sport/2004/jun/27/wimbledon2004.wimbledon4|title=It was a sport in my day|last=Henderson|first=Jon|date=27 June 2004|work=[[The Observer]]}}</ref> E hitaande 1931, o heɓi njeenaari gooto e kawgel Kent caggal nde o fooli Dorothy Round e kawgel finaal e nder setuuji juutɗi. E hitaande 1934, o heɓi kadi tiitoonde nde o fooli Joan Hartigan e kawgel finaal. O fiyi e leydi Angalteer e kawgel Wightman e hitaande 1930, 1931, 1932 e 1935.<ref>{{cite web|title=Kent Championships – Ladies' Singles Roll of Honour|url=http://www.beckenhamtennisclub.co.uk/photos/Beck_W_Roll.pdf|publisher=Beckenham Tennis Club|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120722091332/http://www.beckenhamtennisclub.co.uk/photos/Beck_W_Roll.pdf|archive-date=2012-07-22}}</ref><ref name="lowe1936">{{cite book|last=Lowe|first=Gordon|author-link=Gordon Lowe|title=Lowe's Lawn Tennis Annual|year=1936|publisher=Eyre & Spottiswoode|location=London|pages=157–58}}</ref> E nder wasiyaaji makko, ñalnde 14 feebariyee 1983, King acci lefol to All England Club Wimbledon ngam "Trophy potɗo fiyde hitaande kala".<ref>Surrey, England, Church of England Marriages and Banns, 1754-1937 for Maurice Richard King</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.alamy.com/tennis-star-to-marry-london-buisness-man-miss-phyllis-mudford-the-wightman-cup-lawn-tennis-international-and-one-of-the-leading-english-girl-players-at-wimbledon-is-to-marry-mr-maurice-richard-king-elder-son-of-dr-and-mrs-king-of-sutton-the-wedding-will-take-place-at-the-end-of-april-mrs-phyllis-mudford-with-mr-maurice-richard-king-after-the-announcement-of-their-coming-wedding-19-march-1932-image359776565.html|title=Stock Photo - Tennis star to marry London businessman. Miss Phyllis Mudford , the Wightman Cup lawn tennis international and one of the leading English girl players at Wimbledon , is to|first=Smith Archive|last=Alamy|website=Alamy}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.thetimes.com/sport/tennis/article/phyllis-king-m7xffb69w7l|title=Phyllis King|first=August 23, 1905-|last=January 27, 2006|via=www.thetimes.co.uk}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=Lf-GDwAAQBAJ&q=Phyllis+Mudford+King+married&pg=PT203|title=Routledge Handbook of Tennis: History, Culture and Politics|first=Robert J.|last=Lake|date=February 5, 2019|publisher=Routledge|isbn=9781315533551|via=Google Books}}</ref> == Teegal == Mudford resi Moris Richard King to St Mark e St Philip to Regate ñalnde 30 lewru Abriil hitaande 1932. == Final Slam mawɗo == Ɗiɗi (1 tiitoonde, 1 ɗiɗaɓere) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score 1931 Wimbledon huɗo leydi Angalteer Dorothy Shepherd-Barron Farayse Doris Metaxa Josan Sigart mo Belsik 3-6, 6-3, 6-4 1937 Wimbledon Grass Dental Dowlaaji Amerik Elsie Pittman Farayse Simonne Mathieu Bili Yorke leydi Biritaniya 3-6, 3-6 == Tuugnorgal == frtdoh53qpp1da54odd6llmupj19g4n Vanessa Karungi 0 39382 162052 2026-04-09T23:22:26Z Apdoull 7630 Created page with "'''Vanessa Edith Karungi''' (jibinaa ko 8 noowammbar 1999) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi Uganndaa, o woni ko e fiyde gool e nder fedde wiyeteende Nordsjælland. Nguurndam gadano Karungi janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Olila to leydi Uganndaa.[1] Golle Karungi heɓi njeenaari 2017 Fedde Jaayndeeji Dingiral Uganda debbo ɓurɗo waawde fiyde fuku koyɗe.[2] Sifaa pijirlooji Karungi siforaama wonde "ina anndaa e mbaawka mum hisnude penaale".[3] Nguurndam neɗɗo Ka..." 162052 wikitext text/x-wiki '''Vanessa Edith Karungi''' (jibinaa ko 8 noowammbar 1999) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi Uganndaa, o woni ko e fiyde gool e nder fedde wiyeteende Nordsjælland. Nguurndam gadano Karungi janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Olila to leydi Uganndaa.[1] Golle Karungi heɓi njeenaari 2017 Fedde Jaayndeeji Dingiral Uganda debbo ɓurɗo waawde fiyde fuku koyɗe.[2] Sifaa pijirlooji Karungi siforaama wonde "ina anndaa e mbaawka mum hisnude penaale".[3] Nguurndam neɗɗo Karungi ina jogii banndiraaɓe ɗiɗo.[4] == Tuugnorgal == shscf1s8bzw63axyja7nceyk1jbvata 162055 162052 2026-04-09T23:26:18Z Apdoull 7630 162055 wikitext text/x-wiki '''Vanessa Edith Karungi''' (jibinaa ko 8 noowammbar 1999) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi Uganndaa, o woni ko e fiyde gool e nder fedde wiyeteende Nordsjælland. Nguurndam gadano Karungi janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Olila to leydi Uganndaa.<ref>{{Cite web|url=https://www.monitor.co.ug/uganda/sports/soccer/karungi-s-time-to-shine-4373604|title=Karungi's time to shine|publisher=monitor.co.ug}}</ref> Golle Karungi heɓi njeenaari 2017 Fedde Jaayndeeji Dingiral Uganda debbo ɓurɗo waawde fiyde fuku koyɗe.<ref>{{Cite web|url=https://www.the-sportsnation.com/2021/08/26/players-in-diaspora-vanessa-karungi-impress-on-debut-for-boldklubben/|title=Players In Diaspora: Vanessa Karungi|publisher=the-sportsnation.com}}</ref> Sifaa pijirlooji Karungi siforaama wonde "ina anndaa e mbaawka mum hisnude penaale". Nguurndam neɗɗo Karungi ina jogii banndiraaɓe ɗiɗo.<ref>{{Cite web|url=https://chimpreports.com/know-your-stars-karungi-the-female-goalkeeper-who-has-made-a-name-out-of-saving-penalties/|title=Know Your Stars: Karungi|publisher=chimpreports.com}}</ref> == Tuugnorgal == 0we4qm08f9aeguyihv99vc9i1wtx2h1 Yankee Women's Open 0 39383 162054 2026-04-09T23:26:11Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Yankee Women's Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1967. Ngol fijiraa ko to Grand Blanc, Michigan to dingiral Atlas Valley tuggi 1964 haa 1966 e to dingiral Willowood e hitaande 1967. Ko kawgel kippu (ballal ɓurngal moƴƴude) e hitaande696. Jaaltaaɓe Kaɓirɗe ekipaaji rewɓe Yankee 1967 Kilifford Ann Kriid e Margie Masters Yankee Rewɓe Udditii 1966 Gloria Ehret e Judi Kimball Yankee Uddit 1965 Kati Witwort Yankee Rewɓe Udditii 1964 Ruut..." 162054 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Yankee Women's Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1967. Ngol fijiraa ko to Grand Blanc, Michigan to dingiral Atlas Valley tuggi 1964 haa 1966 e to dingiral Willowood e hitaande 1967. Ko kawgel kippu (ballal ɓurngal moƴƴude) e hitaande696. Jaaltaaɓe Kaɓirɗe ekipaaji rewɓe Yankee 1967 Kilifford Ann Kriid e Margie Masters Yankee Rewɓe Udditii 1966 Gloria Ehret e Judi Kimball Yankee Uddit 1965 Kati Witwort Yankee Rewɓe Udditii 1964 Ruut Yesen Tuugnorgal k1663qhwn9s1oy3arxpopc5k3n5cjlv 162056 162054 2026-04-09T23:27:10Z Ilya Discuss 10103 162056 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yankee Women's Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1967. Ngol fijiraa ko to Grand Blanc, Michigan to dingiral Atlas Valley tuggi 1964 haa 1966 e to dingiral Willowood e hitaande 1967. Ko kawgel kippu (ballal ɓurngal moƴƴude) e hitaande696. Jaaltaaɓe Kaɓirɗe ekipaaji rewɓe Yankee 1967 Kilifford Ann Kriid e Margie Masters Yankee Rewɓe Udditii 1966 Gloria Ehret e Judi Kimball Yankee Uddit 1965 Kati Witwort Yankee Rewɓe Udditii 1964 Ruut Yesen Tuugnorgal 5trldvbf4f895jt62cxkyfv2vreqvso 162057 162056 2026-04-09T23:27:49Z Ilya Discuss 10103 162057 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yankee Women's Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1967. Ngol fijiraa ko to Grand Blanc, Michigan to dingiral Atlas Valley tuggi 1964 haa 1966 e to dingiral Willowood e hitaande 1967. Ko kawgel kippu (ballal ɓurngal moƴƴude) e hitaande696. Jaaltaaɓe Kaɓirɗe ekipaaji rewɓe Yankee 1967 Kilifford Ann Kriid e Margie Masters Yankee Rewɓe Udditii 1966 Gloria Ehret e Judi Kimball Yankee Uddit 1965 Kati Witwort Yankee Rewɓe Udditii 1964 Ruut Yesen Tuugnorgal jxuqsoxah8a1ujyovf9q88hqxhaghbp 162058 162057 2026-04-09T23:28:48Z Ilya Discuss 10103 162058 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yankee Women's Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1967. Ngol fijiraa ko to Grand Blanc, Michigan to dingiral Atlas Valley tuggi 1964 haa 1966 e to dingiral Willowood e hitaande 1967. Ko kawgel kippu (ballal ɓurngal moƴƴude) e hitaande696. == Jaaltaaɓe == Kaɓirɗe ekipaaji rewɓe Yankee 1967 Kilifford Ann Kriid e Margie Masters == Yankee Rewɓe Udditii == 1966 Gloria Ehret e Judi Kimball == Yankee Uddit == 1965 Kati Witwort == Yankee Rewɓe Udditii == 1964 Ruut Yesen == Tuugnorgal == 56tf3y4izghnuphlhgkl1oxh0kjnl8b 162059 162058 2026-04-09T23:29:51Z Ilya Discuss 10103 162059 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yankee Women's Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1967. Ngol fijiraa ko to Grand Blanc, Michigan to dingiral Atlas Valley tuggi 1964 haa 1966 e to dingiral Willowood e hitaande 1967. Ko kawgel kippu (ballal ɓurngal moƴƴude) e hitaande696.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960-1969|access-date=2010-09-11|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|url-status=dead}}</ref> == Jaaltaaɓe == Kaɓirɗe ekipaaji rewɓe Yankee 1967 Kilifford Ann Kriid e Margie Masters == Yankee Rewɓe Udditii == 1966 Gloria Ehret e Judi Kimball == Yankee Uddit == 1965 Kati Witwort == Yankee Rewɓe Udditii == 1964 Ruut Yesen == Tuugnorgal == btq9ipws1521zlhgq1rbxgswxl5io6h Sumaya Komuntale 0 39384 162060 2026-04-09T23:30:06Z Apdoull 7630 Created page with "'''Sumaya Komuntale''' (jibinaa ko ñalnde 3 ut 2003), ina wiyee kadi Sumayah Komuntale,[3] ko fukuyanke Uganndaajo, fiyoowo ko fayti e nano e nder fedde FUFA Women Ligue Super Ligue Tooro Queens FC e fedde ngenndiire rewɓe Uganndaa. Nguurndam gadano Komuntale mawni ko Kyenjojo jeyaa ko e leñol Tooro.[1] Golle kippu Komuntale fijiino e fedde Tooro Queens to leydi Uganndaa.[3] Golle hakkunde leyɗeele Komuntale cappanɗe Uganda e tolno mawɗo e nder kawgel 2022 ngam..." 162060 wikitext text/x-wiki '''Sumaya Komuntale''' (jibinaa ko ñalnde 3 ut 2003), ina wiyee kadi Sumayah Komuntale,[3] ko fukuyanke Uganndaajo, fiyoowo ko fayti e nano e nder fedde FUFA Women Ligue Super Ligue Tooro Queens FC e fedde ngenndiire rewɓe Uganndaa. Nguurndam gadano Komuntale mawni ko Kyenjojo jeyaa ko e leñol Tooro.[1] Golle kippu Komuntale fijiino e fedde Tooro Queens to leydi Uganndaa.[3] Golle hakkunde leyɗeele Komuntale cappanɗe Uganda e tolno mawɗo e nder kawgel 2022 ngam tawtoreede kawgel rewɓe Afrik.[2] == Tuugnorgal == t8492wgjj0xsx9v7761iz5cjlumj6t0 162064 162060 2026-04-09T23:34:12Z Apdoull 7630 162064 wikitext text/x-wiki '''Sumaya Komuntale''' (jibinaa ko ñalnde 3 ut 2003), ina wiyee kadi Sumayah Komuntale,[3] ko fukuyanke Uganndaajo, fiyoowo ko fayti e nano e nder fedde FUFA Women Ligue Super Ligue Tooro Queens FC e fedde ngenndiire rewɓe Uganndaa. Nguurndam gadano Komuntale mawni ko Kyenjojo jeyaa ko e leñol Tooro.<ref name="FUFA-Profile">{{Cite web|url=https://fufa.co.ug/profiles-of-the-uganda-u20-womens-national-team-players/|title=Profiles Of The Uganda U20 Women's National Team Players|date=25 September 2021|accessdate=21 February 2022|website=Federation of Uganda Football Associations}}</ref> Golle kippu Komuntale fijiino e fedde Tooro Queens to leydi Uganndaa. Golle hakkunde leyɗeele Komuntale cappanɗe Uganda e tolno mawɗo e nder kawgel 2022 ngam tawtoreede kawgel rewɓe Afrik.<ref name="GSA">{{GSA player|id=sumaya-komuntale/525322|accessdate=21 February 2022}}</ref> == Tuugnorgal == mhe67qtne8290xetz3epm3t1y8i1zsi Colgate European Open 0 39385 162061 2026-04-09T23:32:30Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Colgate European Open ko kawgel golf karallaagal rewɓe e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1979. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1974 e 1975. Ngol waɗi ko e nokku golf Sunningdale to Berkshire, Angalteer. Jaaltaaɓe Colgate Orop udditirɗo 1979 Nansi Lopez 1978 Nansi Lopez Colgate Oropnaaɓe rewɓe Udditiiɓe 1977 Judi Rankin Colgate Orop udditirɗo 1976 Hisako "Chako" Higuchi Ko kewu mo wonaa laawɗuɗo 1975 Donna Kaponi 1974 Judi Rankin Tuugnorgal" 162061 wikitext text/x-wiki Colgate European Open ko kawgel golf karallaagal rewɓe e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1979. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1974 e 1975. Ngol waɗi ko e nokku golf Sunningdale to Berkshire, Angalteer. Jaaltaaɓe Colgate Orop udditirɗo 1979 Nansi Lopez 1978 Nansi Lopez Colgate Oropnaaɓe rewɓe Udditiiɓe 1977 Judi Rankin Colgate Orop udditirɗo 1976 Hisako "Chako" Higuchi Ko kewu mo wonaa laawɗuɗo 1975 Donna Kaponi 1974 Judi Rankin Tuugnorgal hoo5a3glsk91ii29m330mi05yt6lu6t 162062 162061 2026-04-09T23:33:11Z Ilya Discuss 10103 162062 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Colgate European Open ko kawgel golf karallaagal rewɓe e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1979. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1974 e 1975. Ngol waɗi ko e nokku golf Sunningdale to Berkshire, Angalteer. Jaaltaaɓe Colgate Orop udditirɗo 1979 Nansi Lopez 1978 Nansi Lopez Colgate Oropnaaɓe rewɓe Udditiiɓe 1977 Judi Rankin Colgate Orop udditirɗo 1976 Hisako "Chako" Higuchi Ko kewu mo wonaa laawɗuɗo 1975 Donna Kaponi 1974 Judi Rankin Tuugnorgal chfghm8uut5c3a9e4dgv4o0b1vmu7q5 162063 162062 2026-04-09T23:34:00Z Ilya Discuss 10103 162063 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Colgate European Open''' ko kawgel golf karallaagal rewɓe e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1979. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1974 e 1975. Ngol waɗi ko e nokku golf Sunningdale to Berkshire, Angalteer. Jaaltaaɓe Colgate Orop udditirɗo 1979 Nansi Lopez 1978 Nansi Lopez Colgate Oropnaaɓe rewɓe Udditiiɓe 1977 Judi Rankin Colgate Orop udditirɗo 1976 Hisako "Chako" Higuchi Ko kewu mo wonaa laawɗuɗo 1975 Donna Kaponi 1974 Judi Rankin Tuugnorgal ldgdcwfr3n98xd3aixyaikug9rneoqa 162065 162063 2026-04-09T23:34:38Z Ilya Discuss 10103 162065 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Colgate European Open''' ko kawgel golf karallaagal rewɓe e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1979. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1974 e 1975. Ngol waɗi ko e nokku golf Sunningdale to Berkshire, Angalteer. Jaaltaaɓe Colgate Orop udditirɗo 1979 Nansi Lopez 1978 Nansi Lopez Colgate Oropnaaɓe rewɓe Udditiiɓe 1977 Judi Rankin Colgate Orop udditirɗo 1976 Hisako "Chako" Higuchi Ko kewu mo wonaa laawɗuɗo 1975 Donna Kaponi 1974 Judi Rankin Tuugnorgal mfwzql9qraxsn5pe1adxq7quyqv5egp 162066 162065 2026-04-09T23:35:39Z Ilya Discuss 10103 162066 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Colgate European Open''' ko kawgel golf karallaagal rewɓe e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1979. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1974 e 1975. Ngol waɗi ko e nokku golf Sunningdale to Berkshire, Angalteer. == Jaaltaaɓe == Colgate Orop udditirɗo 1979 Nansi Lopez 1978 Nansi Lopez == Colgate Oropnaaɓe rewɓe Udditiiɓe == 1977 Judi Rankin == Colgate Orop udditirɗo == 1976 Hisako "Chako" Higuchi == Ko kewu mo wonaa laawɗuɗo == 1975 Donna Kaponi 1974 Judi Rankin == Tuugnorgal == du1e71rx9ixm9eoh1p131c7y2s6erc4 162067 162066 2026-04-09T23:36:41Z Ilya Discuss 10103 162067 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Colgate European Open''' ko kawgel golf karallaagal rewɓe e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1979. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1974 e 1975. Ngol waɗi ko e nokku golf Sunningdale to Berkshire, Angalteer.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref> == Jaaltaaɓe == Colgate Orop udditirɗo 1979 Nansi Lopez 1978 Nansi Lopez == Colgate Oropnaaɓe rewɓe Udditiiɓe == 1977 Judi Rankin == Colgate Orop udditirɗo == 1976 Hisako "Chako" Higuchi == Ko kewu mo wonaa laawɗuɗo == 1975 Donna Kaponi 1974 Judi Rankin == Tuugnorgal == h27obkiam38jvwmpjfxihieghi4noli Otandeka Laki 0 39386 162068 2026-04-09T23:38:15Z Apdoull 7630 Created page with "'''Otandeka Kanyesigye Laki''' (jibinaa ko 24 lewru bowte hitaande 1996) ko fukuyanke Uganndaanaajo, fiyoowo fuku koyɗe e fuku koyɗe e nder fedde Doncaster Rovers Belles e fedde ngenndiire rewɓe Uganndaa. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Laki jibinaa ko to wuro wiyeteengo Bronx, to leydi Amerik, o mawni ko to wuro Marlboro, to leydi New Jersey, to jibnaaɓe makko ko Uganndaa – baaba makko ko ammbasadeer.[6][7] O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colts Neck.[8] Golle..." 162068 wikitext text/x-wiki '''Otandeka Kanyesigye Laki''' (jibinaa ko 24 lewru bowte hitaande 1996) ko fukuyanke Uganndaanaajo, fiyoowo fuku koyɗe e fuku koyɗe e nder fedde Doncaster Rovers Belles e fedde ngenndiire rewɓe Uganndaa. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Laki jibinaa ko to wuro wiyeteengo Bronx, to leydi Amerik, o mawni ko to wuro Marlboro, to leydi New Jersey, to jibnaaɓe makko ko Uganndaa – baaba makko ko ammbasadeer.[6][7] O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colts Neck.[8] Golle kippu Laki fijiraama e kawgel SV 67 Weinberg e MSV Duisburg II to Almaañ e kawgel New Jersey Copa to Amerik.[3][9] Laki siifondirii e fedde Angalteer e lewru Oktoobar 2022, o waɗii yeewtere makko adannde e Peterborough United.[10] E hitaande 2023 o ummii o fayi Lituwaani, o naati e FK Saned. Ñalnde 3 lewru bowte hitaande 2023 o waɗii kawgel gadanel e nder Ligue A rewɓe e FK Vilnius.[11] Ñalnde 13 suwee 2023 o waɗii gool e pottital rewɓe A league e FC Gintra. Tiitoonde FC Gintra, gardinooɗo jaaltaaɓe, fooli ƴaañooɓe mum en e 10-1.[12] Ñalnde 17 suwee 2023 e nder pottital FK Vilnius o waɗii gool teddungal. Vilnius heɓi nasaraaku mawngu e 11-1.[13] E hitaande 2024 Laki artiraa e MFA Žalgiris-MRU.[14] Ñalnde 17 marse 2024 MFA Žalgiris-MRU fooli FK Saned e 21-0. Laki waɗii golle ɗiɗi e ndeeɗoo pottital.[15][16] E lewru suwee 2024, Laki arti e fedde nde.[17] Golle hakkunde leyɗeele Laki woniino cappanɗe Uganndaa e tolno mawɗo e nder kawgel rewɓe CECAFA 2016, ɗo o waɗi golle ɗiɗi, e kawgel rewɓe COSAFA 2021.[3][5] Golle winndereeje Njoɓɗeele e njeñtudi limto Uganda gool tally ko adii No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1 13 suwee 2016 Jinja, Uganndaa Sansibaar ?–0 9–0 2016 Kaɓirɗe rewɓe CECAFA 2 ?-0 Nguurndam neɗɗo Laki ina wiyee Oti, o janngii jaayndeyaagal e jaayndeeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rutgers.[18] Ƴeew kadi Ameriknaaɓe Uganndaa == Tuugnorgal == smf9aa18hcwzn6luaalwso74mqwyml8 162075 162068 2026-04-09T23:44:36Z Apdoull 7630 162075 wikitext text/x-wiki '''Otandeka Kanyesigye Laki''' (jibinaa ko 24 lewru bowte hitaande 1996) ko fukuyanke Uganndaanaajo, fiyoowo fuku koyɗe e fuku koyɗe e nder fedde Doncaster Rovers Belles e fedde ngenndiire rewɓe Uganndaa. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Laki jibinaa ko to wuro wiyeteengo Bronx, to leydi Amerik, o mawni ko to wuro Marlboro, to leydi New Jersey, to jibnaaɓe makko ko Uganndaa – baaba makko ko ammbasadeer<ref>{{Cite web|url=https://fufa.co.ug/2022-awcon-qualifiers-crested-cranes-squad-travelling-to-ethiopia/|title=COSAFA Women's Championship: Five-Star Crested Cranes Soar Past Eswatini|website=Federation of Uganda Football Associations|date=24 October 2021|accessdate=22 February 2022}}</ref> | birth_name = <!-- if different from fullname --> | birth_date = {{birth date and age|1996|1|24|df=y}}<ref name="SW">{{Soccerway|id=605528|accessdate=22 February 2022}}</ref> O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colts Neck. Golle kippu Laki fijiraama e kawgel SV 67 Weinberg e MSV Duisburg II to Almaañ e kawgel New Jersey Copa to Amerik.<ref>{{Cite web|url=https://www.ncsasports.org/womens-soccer-recruiting/new-jersey/colts-neck/colts-neck-high-school/otandeka-laki|title=Otandeka Laki's Women's Soccer Recruiting Profile|website=Next College Student Athlete|accessdate=22 February 2022}}</ref> Laki siifondirii e fedde Angalteer e lewru Oktoobar 2022, o waɗii yeewtere makko adannde e Peterborough United. E hitaande 2023 o ummii o fayi Lituwaani, o naati e FK Saned. Ñalnde 3 lewru bowte hitaande 2023 o waɗii kawgel gadanel e nder Ligue A rewɓe e FK Vilnius. Ñalnde 13 suwee 2023 o waɗii gool e pottital rewɓe A league e FC Gintra. Tiitoonde FC Gintra, gardinooɗo jaaltaaɓe, fooli ƴaañooɓe mum en e 10-1.[12] Ñalnde 17 suwee 2023 e nder pottital FK Vilnius o waɗii gool teddungal. Vilnius heɓi nasaraaku mawngu e 11-1. E hitaande 2024 Laki artiraa e MFA Žalgiris-MRU.[14] Ñalnde 17 marse 2024 MFA Žalgiris-MRU fooli FK Saned e 21-0. Laki waɗii golle ɗiɗi e ndeeɗoo pottital.<ref>{{Cite web|url=https://lietuvosfutbolas.lt/rungtynes/fk-gintra-fk-saned-15913474/|title=FK Gintra - FK Saned - Lietuvos Futbolas|website=lietuvosfutbolas.lt|accessdate=18 September 2024}}</ref> On 17 September 2023 in the match against FK Vilnius he scored an honorary goal. Vilnius won a crushing victory with the result 11-1.<ref>{{Cite web|url=https://lietuvosfutbolas.lt/rungtynes/fk-saned-fk-vilnius-15913549/|title=FK Saned - FK Vilnius - Lietuvos Futbolas|website=lietuvosfutbolas.lt|accessdate=18 September 2024}}</ref> E lewru suwee 2024, Laki arti e fedde nde. Golle hakkunde leyɗeele Laki woniino cappanɗe Uganndaa e tolno mawɗo e nder kawgel rewɓe CECAFA 2016, ɗo o waɗi golle ɗiɗi, e kawgel rewɓe COSAFA 2021. Golle winndereeje Njoɓɗeele e njeñtudi limto Uganda gool tally ko adii No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1 13 suwee 2016 Jinja, Uganndaa Sansibaar ?–0 9–0 2016 Kaɓirɗe rewɓe CECAFA 2 ?-0 Nguurndam neɗɗo Laki ina wiyee Oti, o janngii jaayndeyaagal e jaayndeeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rutgers.[18] Ƴeew kadi Ameriknaaɓe Uganndaa == Tuugnorgal == c1sh74uz72kd5fcknqqgwthcuig6yda Los Coyotes LPGA Classic 0 39387 162069 2026-04-09T23:38:47Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Los Coyotes LPGA Classic ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1989 haa 1992. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Buena Park, Kaliforni. Jaaltaaɓe Los Koyoteeji LPGA ko ɓooyɗo 1992 Nansi Skranton MBS LPGA ko ɓooyɗo 1991 Pat Bradley 1990 Nansi Lopez Nippon Jaɓɓungal-MBS Kilaasiik 1989 Nansi Lopez Tuugnorgal" 162069 wikitext text/x-wiki Los Coyotes LPGA Classic ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1989 haa 1992. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Buena Park, Kaliforni. Jaaltaaɓe Los Koyoteeji LPGA ko ɓooyɗo 1992 Nansi Skranton MBS LPGA ko ɓooyɗo 1991 Pat Bradley 1990 Nansi Lopez Nippon Jaɓɓungal-MBS Kilaasiik 1989 Nansi Lopez Tuugnorgal ay8eudkl258dzpjzhqu2aqzb4mqhcbf 162070 162069 2026-04-09T23:39:28Z Ilya Discuss 10103 162070 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Los Coyotes LPGA Classic ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1989 haa 1992. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Buena Park, Kaliforni. Jaaltaaɓe Los Koyoteeji LPGA ko ɓooyɗo 1992 Nansi Skranton MBS LPGA ko ɓooyɗo 1991 Pat Bradley 1990 Nansi Lopez Nippon Jaɓɓungal-MBS Kilaasiik 1989 Nansi Lopez Tuugnorgal n95vj169oszqndnguzc3d423f755g1f 162071 162070 2026-04-09T23:40:50Z Ilya Discuss 10103 162071 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Los Coyotes LPGA Classic''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1989 haa 1992. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Buena Park, Kaliforni. Jaaltaaɓe Los Koyoteeji LPGA ko ɓooyɗo 1992 Nansi Skranton MBS LPGA ko ɓooyɗo 1991 Pat Bradley 1990 Nansi Lopez Nippon Jaɓɓungal-MBS Kilaasiik 1989 Nansi Lopez Tuugnorgal tbcla1pw0vttvy29z13mb5gchrv89pm 162072 162071 2026-04-09T23:41:33Z Ilya Discuss 10103 162072 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Los Coyotes LPGA Classic''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1989 haa 1992. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Buena Park, Kaliforni. Jaaltaaɓe Los Koyoteeji LPGA ko ɓooyɗo 1992 Nansi Skranton MBS LPGA ko ɓooyɗo 1991 Pat Bradley 1990 Nansi Lopez Nippon Jaɓɓungal-MBS Kilaasiik 1989 Nansi Lopez Tuugnorgal dv725oamc7anc764atapmy4ektpsqei 162073 162072 2026-04-09T23:42:10Z Ilya Discuss 10103 162073 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Los Coyotes LPGA Classic''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1989 haa 1992. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Buena Park, Kaliforni. == Jaaltaaɓe == Los Koyoteeji LPGA ko ɓooyɗo 1992 Nansi Skranton MBS LPGA ko ɓooyɗo 1991 Pat Bradley 1990 Nansi Lopez Nippon Jaɓɓungal-MBS Kilaasiik 1989 Nansi Lopez == Tuugnorgal == h2j70s6ctegvbhcvd0y6lyrlh91h7s1 162074 162073 2026-04-09T23:43:02Z Ilya Discuss 10103 162074 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Los Coyotes LPGA Classic''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1989 haa 1992. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Buena Park, Kaliforni..<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=2011-06-29}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=2007-09-20}}</ref> == Jaaltaaɓe == Los Koyoteeji LPGA ko ɓooyɗo 1992 Nansi Skranton MBS LPGA ko ɓooyɗo 1991 Pat Bradley 1990 Nansi Lopez Nippon Jaɓɓungal-MBS Kilaasiik 1989 Nansi Lopez == Tuugnorgal == 6uqkhyq8rfs7qee51fjmx6qfy6udwv8 Kathy Ireland Championship 0 39388 162076 2026-04-09T23:45:34Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Kathy Irlande ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Onion Creek Club to Austin, Teksas. Kathy Ireland woni tiitoonde ballondiral e yeewtere 2001 ndee e yeewtereeji tati ɗii fof mbaɗaama ngam teddinde Harvey Penick, jeyaaɗo to Austin, jannginoowo golf to suudu sarɗiiji winndere. Jaaltaaɓe Kathy Irlande Kaɓirɗe teddungal Harvey Penick 2001 Rosii Jonɗo Noddaango Philips teddini Harvey Penick 2000 Laura Da..." 162076 wikitext text/x-wiki Kathy Irlande ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Onion Creek Club to Austin, Teksas. Kathy Ireland woni tiitoonde ballondiral e yeewtere 2001 ndee e yeewtereeji tati ɗii fof mbaɗaama ngam teddinde Harvey Penick, jeyaaɗo to Austin, jannginoowo golf to suudu sarɗiiji winndere. Jaaltaaɓe Kathy Irlande Kaɓirɗe teddungal Harvey Penick 2001 Rosii Jonɗo Noddaango Philips teddini Harvey Penick 2000 Laura Daawiis 1999 Akiko Fukusima Tuugnorgal bjlitd0bfoa0sfhur6zzk5mb8bpohoq 162077 162076 2026-04-09T23:47:10Z Ilya Discuss 10103 162077 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kathy Irlande ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Onion Creek Club to Austin, Teksas. Kathy Ireland woni tiitoonde ballondiral e yeewtere 2001 ndee e yeewtereeji tati ɗii fof mbaɗaama ngam teddinde Harvey Penick, jeyaaɗo to Austin, jannginoowo golf to suudu sarɗiiji winndere. Jaaltaaɓe Kathy Irlande Kaɓirɗe teddungal Harvey Penick 2001 Rosii Jonɗo Noddaango Philips teddini Harvey Penick 2000 Laura Daawiis 1999 Akiko Fukusima Tuugnorgal itad4u312k2fg28dg8bbmf5qw0b3rbc 162079 162077 2026-04-09T23:49:30Z Ilya Discuss 10103 162079 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kathy Irlande''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Onion Creek Club to Austin, Teksas. Kathy Ireland woni tiitoonde ballondiral e yeewtere 2001 ndee e yeewtereeji tati ɗii fof mbaɗaama ngam teddinde Harvey Penick, jeyaaɗo to Austin, jannginoowo golf to suudu sarɗiiji winndere. Jaaltaaɓe Kathy Irlande Kaɓirɗe teddungal Harvey Penick 2001 Rosii Jonɗo Noddaango Philips teddini Harvey Penick 2000 Laura Daawiis 1999 Akiko Fukusima Tuugnorgal rm7r2cp1km324c4u2fjyiwzxc63xbqh 162081 162079 2026-04-09T23:51:15Z Ilya Discuss 10103 162081 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kathy Irlande''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Onion Creek Club to Austin, Teksas. Kathy Ireland woni tiitoonde ballondiral e yeewtere 2001 ndee e yeewtereeji tati ɗii fof mbaɗaama ngam teddinde Harvey Penick, jeyaaɗo to Austin, jannginoowo golf to suudu sarɗiiji winndere. Jaaltaaɓe Kathy Irlande Kaɓirɗe teddungal Harvey Penick 2001 Rosii Jonɗo Noddaango Philips teddini Harvey Penick 2000 Laura Daawiis 1999 Akiko Fukusima Tuugnorgal 5gg9qqf463h3p12e21wlvczqwni6v3g 162082 162081 2026-04-09T23:53:17Z Ilya Discuss 10103 162082 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kathy Irlande''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Onion Creek Club to Austin, Teksas. Kathy Ireland woni tiitoonde ballondiral e yeewtere 2001 ndee e yeewtereeji tati ɗii fof mbaɗaama ngam teddinde Harvey Penick, jeyaaɗo to Austin, jannginoowo golf to suudu sarɗiiji winndere. == Jaaltaaɓe == Kathy Irlande Kaɓirɗe teddungal Harvey Penick 2001 Rosii Jonɗo Noddaango Philips teddini Harvey Penick 2000 Laura Daawiis 1999 Akiko Fukusima == Tuugnorgal == nmo3rd032k90brtw4ewmwa0z6v9k3sx 162083 162082 2026-04-09T23:56:33Z Ilya Discuss 10103 162083 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kathy Irlande''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Onion Creek Club to Austin, Teksas. Kathy Ireland woni tiitoonde ballondiral e yeewtere 2001 ndee e yeewtereeji tati ɗii fof mbaɗaama ngam teddinde Harvey Penick, jeyaaɗo to Austin, jannginoowo golf to suudu sarɗiiji winndere.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=2007-09-20}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-2008] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=2011-03-04}}</ref> == Jaaltaaɓe == Kathy Irlande Kaɓirɗe teddungal Harvey Penick 2001 Rosii Jonɗo Noddaango Philips teddini Harvey Penick 2000 Laura Daawiis 1999 Akiko Fukusima == Tuugnorgal == 9zl3pmr9hbl10gj4twaxg4l2a2vg5ee Amy Lasu 0 39389 162078 2026-04-09T23:47:48Z Apdoull 7630 Created page with "'''Amy Lasu Luaya Lasu''' (jibinaa ko 8 noowammbar 1995) ko fukuyanke Sudaan worgo, fijoowo hakkundeejo e nder kippu rewɓe Sudaan worgo.[3][4][5][6] Nguurndam gadano Lasu ummiima leydi Keña e hitaande 1998, omo yahra e duuɓi tati.[7] Golle hakkunde leyɗeele Lasu capped ngam Sudan fombinaare haa darnde mawnde wakkati kawtal rewɓe COSAFA 2021.[1] Nguurndam neɗɗo E hitaande 2018, Lasu heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi doole neɗɗo to duɗal jaaɓi haaɗtir..." 162078 wikitext text/x-wiki '''Amy Lasu Luaya Lasu''' (jibinaa ko 8 noowammbar 1995) ko fukuyanke Sudaan worgo, fijoowo hakkundeejo e nder kippu rewɓe Sudaan worgo.[3][4][5][6] Nguurndam gadano Lasu ummiima leydi Keña e hitaande 1998, omo yahra e duuɓi tati.[7] Golle hakkunde leyɗeele Lasu capped ngam Sudan fombinaare haa darnde mawnde wakkati kawtal rewɓe COSAFA 2021.[1] Nguurndam neɗɗo E hitaande 2018, Lasu heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi doole neɗɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moi.[7] == Tuugnorgal == jp8uqqo1b0hqx4kgrgm44ynny6xjv5p 162080 162078 2026-04-09T23:51:04Z Apdoull 7630 162080 wikitext text/x-wiki '''Amy Lasu Luaya Lasu''' (jibinaa ko 8 noowammbar 1995) ko fukuyanke Sudaan worgo, fijoowo hakkundeejo e nder kippu rewɓe Sudaan worgo.<ref name="GSA">{{GSA player|id=amy-lasu/466135|accessdate=11 October 2021}}</ref> | birth_date = {{Birth date and age|1995|11|08|df=y}}<ref>{{Cite web|url=https://fbref.com/en/players/0bb3b45b/Amy-Lasu|title=Amy Lasu|website=FBref|accessdate=11 October 2021}}</ref> Nguurndam gadano Lasu ummiima leydi Keña e hitaande 1998, omo yahra e duuɓi tati.<ref>{{Cite web|url=https://www.eyeradio.org/the-journey-amy-lasu-dreams-of-playing-for-olympic-lyon/|title=The journey: Amy Lasu dreams of playing for Olympic Lyon}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://pachodo.org/latest-news-articles/news-from-various-sources/31686-south-sudan%E2%80%99s-lasu-relishing-cosafa-women%E2%80%99s-championship-challenge|title=South Sudan’s captain Amy Lasu relishing COSAFA Women’s Championship Challenge}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele Lasu capped ngam Sudan fombinaare haa darnde mawnde wakkati kawtal rewɓe COSAFA 2021.<nowiki><ref>{{Cite web|url=https://www.eyeradio.org/the-journey-amy-lasu-dreams-of-playing-for-olympic-lyon/|title=The journey: Amy Lasu dreams of playing for Olympic Lyon}}</ref></nowiki><nowiki><ref>{{Cite web|url=https://pachodo.org/latest-news-articles/news-from-various-sources/31686-south-sudan%E2%80%99s-lasu-relishing-cosafa-women%E2%80%99s-championship-challenge|title=South Sudan’s captain Amy Lasu relishing COSAFA Women’s Championship Challenge}}</ref></nowiki> Nguurndam neɗɗo E hitaande 2018, Lasu heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi doole neɗɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moi. == Tuugnorgal == 1fcn1zdrmfh485jtuodv6pih1xwm8us 162090 162080 2026-04-10T00:17:56Z Apdoull 7630 162090 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amy Lasu Luaya Lasu''' (jibinaa ko 8 noowammbar 1995) ko fukuyanke Sudaan worgo, fijoowo hakkundeejo e nder kippu rewɓe Sudaan worgo.<ref name="GSA">{{GSA player|id=amy-lasu/466135|accessdate=11 October 2021}}</ref> | birth_date = {{Birth date and age|1995|11|08|df=y}}<ref>{{Cite web|url=https://fbref.com/en/players/0bb3b45b/Amy-Lasu|title=Amy Lasu|website=FBref|accessdate=11 October 2021}}</ref> Nguurndam gadano Lasu ummiima leydi Keña e hitaande 1998, omo yahra e duuɓi tati.<ref>{{Cite web|url=https://www.eyeradio.org/the-journey-amy-lasu-dreams-of-playing-for-olympic-lyon/|title=The journey: Amy Lasu dreams of playing for Olympic Lyon}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://pachodo.org/latest-news-articles/news-from-various-sources/31686-south-sudan%E2%80%99s-lasu-relishing-cosafa-women%E2%80%99s-championship-challenge|title=South Sudan’s captain Amy Lasu relishing COSAFA Women’s Championship Challenge}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele Lasu capped ngam Sudan fombinaare haa darnde mawnde wakkati kawtal rewɓe COSAFA 2021.<nowiki><ref>{{Cite web|url=https://www.eyeradio.org/the-journey-amy-lasu-dreams-of-playing-for-olympic-lyon/|title=The journey: Amy Lasu dreams of playing for Olympic Lyon}}</ref></nowiki><nowiki><ref>{{Cite web|url=https://pachodo.org/latest-news-articles/news-from-various-sources/31686-south-sudan%E2%80%99s-lasu-relishing-cosafa-women%E2%80%99s-championship-challenge|title=South Sudan’s captain Amy Lasu relishing COSAFA Women’s Championship Challenge}}</ref></nowiki> Nguurndam neɗɗo E hitaande 2018, Lasu heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi doole neɗɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moi. == Tuugnorgal == qtdrzlej5242u4xkl1dnlvc57g61ojs Chicago Challenge 0 39390 162084 2026-04-10T00:01:33Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Chicago Challenge ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1991 haa 1994.[1] Nde fijiraa ko to diiwaan Chicago, Illinois : to nokku golf Oak Brook to Oak Brook e hitaande 1991 e to nokku golf White Eagle to Naperville tuggi 1992 haa 1994. Tiitoonde ballondiral e duuɓi tati gadani ɗii ko Chicago Sun-Times. Jaaltaaɓe Caɗeele Chicago 1994 Jane Geddes Caɗeele Naange-Waktuuji 1993 Sinndi Sreyer 1992 Dotti Mokri LPGA Chicago Naange-Waktuuji Fiyde-Out 1991 Marta ina wiyee..." 162084 wikitext text/x-wiki Chicago Challenge ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1991 haa 1994.[1] Nde fijiraa ko to diiwaan Chicago, Illinois : to nokku golf Oak Brook to Oak Brook e hitaande 1991 e to nokku golf White Eagle to Naperville tuggi 1992 haa 1994. Tiitoonde ballondiral e duuɓi tati gadani ɗii ko Chicago Sun-Times. Jaaltaaɓe Caɗeele Chicago 1994 Jane Geddes Caɗeele Naange-Waktuuji 1993 Sinndi Sreyer 1992 Dotti Mokri LPGA Chicago Naange-Waktuuji Fiyde-Out 1991 Marta ina wiyee Tuugnorgal d1zsomvn3n2g20ucj2wbml368qcs212 162085 162084 2026-04-10T00:02:13Z Ilya Discuss 10103 162085 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Chicago Challenge ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1991 haa 1994.[1] Nde fijiraa ko to diiwaan Chicago, Illinois : to nokku golf Oak Brook to Oak Brook e hitaande 1991 e to nokku golf White Eagle to Naperville tuggi 1992 haa 1994. Tiitoonde ballondiral e duuɓi tati gadani ɗii ko Chicago Sun-Times. Jaaltaaɓe Caɗeele Chicago 1994 Jane Geddes Caɗeele Naange-Waktuuji 1993 Sinndi Sreyer 1992 Dotti Mokri LPGA Chicago Naange-Waktuuji Fiyde-Out 1991 Marta ina wiyee Tuugnorgal hrnctorrtrpt7p368l91wpodqvemerh 162086 162085 2026-04-10T00:03:10Z Ilya Discuss 10103 162086 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chicago Challenge''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1991 haa 1994.[1] Nde fijiraa ko to diiwaan Chicago, Illinois : to nokku golf Oak Brook to Oak Brook e hitaande 1991 e to nokku golf White Eagle to Naperville tuggi 1992 haa 1994. Tiitoonde ballondiral e duuɓi tati gadani ɗii ko Chicago Sun-Times. Jaaltaaɓe Caɗeele Chicago 1994 Jane Geddes Caɗeele Naange-Waktuuji 1993 Sinndi Sreyer 1992 Dotti Mokri LPGA Chicago Naange-Waktuuji Fiyde-Out 1991 Marta ina wiyee Tuugnorgal psso651o79guigqftxpqbwa42fjnivz 162087 162086 2026-04-10T00:04:02Z Ilya Discuss 10103 162087 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chicago Challenge''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1991 haa 1994.[1] Nde fijiraa ko to diiwaan Chicago, Illinois : to nokku golf Oak Brook to Oak Brook e hitaande 1991 e to nokku golf White Eagle to Naperville tuggi 1992 haa 1994. Tiitoonde ballondiral e duuɓi tati gadani ɗii ko Chicago Sun-Times. Jaaltaaɓe Caɗeele Chicago 1994 Jane Geddes Caɗeele Naange-Waktuuji 1993 Sinndi Sreyer 1992 Dotti Mokri LPGA Chicago Naange-Waktuuji Fiyde-Out 1991 Marta ina wiyee Tuugnorgal 16lqexlwknb04m8x16igrkquez4p3ey 162088 162087 2026-04-10T00:04:46Z Ilya Discuss 10103 162088 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chicago Challenge''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1991 haa 1994.[1] Nde fijiraa ko to diiwaan Chicago, Illinois : to nokku golf Oak Brook to Oak Brook e hitaande 1991 e to nokku golf White Eagle to Naperville tuggi 1992 haa 1994. Tiitoonde ballondiral e duuɓi tati gadani ɗii ko Chicago Sun-Times. == Jaaltaaɓe == == Caɗeele Chicago == 1994 Jane Geddes == Caɗeele Naange-Waktuuji == 1993 Sinndi Sreyer 1992 Dotti Mokri == LPGA Chicago Naange-Waktuuji Fiyde-Out == 1991 Marta ina wiyee == Tuugnorgal == 8apop56g2s09zczbaefliqxs9z1ti7w 162089 162088 2026-04-10T00:05:47Z Ilya Discuss 10103 162089 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chicago Challenge''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1991 haa 1994. Nde fijiraa ko to diiwaan Chicago, Illinois : to nokku golf Oak Brook to Oak Brook e hitaande 1991 e to nokku golf White Eagle to Naperville tuggi 1992 haa 1994. Tiitoonde ballondiral e duuɓi tati gadani ɗii ko Chicago Sun-Times.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=September 20, 2007}}</ref> == Jaaltaaɓe == == Caɗeele Chicago == 1994 Jane Geddes == Caɗeele Naange-Waktuuji == 1993 Sinndi Sreyer 1992 Dotti Mokri == LPGA Chicago Naange-Waktuuji Fiyde-Out == 1991 Marta ina wiyee == Tuugnorgal == dw0845tyk2awpvlneerkb1yzq3w552n Larissa Behrendt 0 39391 162093 2026-04-10T00:59:05Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Larissa Yasmin Behrendt''' AO FASSA FAHA FAAL (jibinaa ko 1969) ko ganndo sariya, binndoowo, waɗoowo filmuuji, daraniiɗo hakkeeji ɓiɓɓe leydi to Ostarali. O woniino porfeseer sariya (2001-2018) to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sidney (UTS), jooni ko porfeseer tedduɗo toon. O woniino gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS, kadi omo jogii jappeere adannde e wiɗtooji koɗki to UTS. E h..." 162093 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Larissa Yasmin Behrendt''' AO FASSA FAHA FAAL (jibinaa ko 1969) ko ganndo sariya, binndoowo, waɗoowo filmuuji, daraniiɗo hakkeeji ɓiɓɓe leydi to Ostarali. O woniino porfeseer sariya (2001-2018) to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sidney (UTS), jooni ko porfeseer tedduɗo toon. O woniino gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS, kadi omo jogii jappeere adannde e wiɗtooji koɗki to UTS. E hitaande 2025 o toɗɗaa hooreejo fedde binndol Ostarali. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Larissa Yasmin Behrendt jibinaa ko to Cooma, to leydi Galles du Sud, e hitaande 1969, ko iwdi Aborigine en bannge baaba mum. Ko o gorko Eualeyai e Kamilaroi, o mawni ko e galle sukaaɓe, o wonti ɓiɗɗo mbedda. Nde o mawni, o golliima e njuɓɓudi laaɗe diwooje hade makko wonde jannginoowo Aboriginal Studies. O sosi nokku wiɗto e doole Aborigine en to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to Sidney e hitaande 1988, hedde sahaa nde Behrendt fuɗɗii janngude toon. Yumma makko, mo wonaa ɓiɗɗo leydi, ina gollinoo e humpito laana ndiwoowa.[5] Behrendt siftinii nehdi makko ko "golle no feewi", jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ina luulndii diine. Ɓe ngummii Sutherland Shire nde o woni e duɗal leslesal.[4] Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kirrawee, Behrendt timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e hitaande 1992. E nder hitaande ndee tan, o jaɓaama e Ñaawirde Toownde New South Wales ngam waɗde golle awokaa.[citation needed] Caggal nde o waɗi golle e nder sariyaaji galleeji e ballal sariya, o yahi e bursi to Amerik, ɗo o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal sariyaaji Harvard to duɗal sariyaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor Science to Juri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juri e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor to Juri to Jume 1998. Behrendt woni ɓiɗɗo leydi Ostarali gadano heɓde seedantaagal mum to duɗal sariya Harvard. O heɓi kadi Dipolomaaji makko to bannge binndol (2012) e Dipolomaaji makko to bannge binndol (2013) to Duɗal Filmuuji, Teleeji e Rajo Ostarali (AFTRS),[7] kadi ko o dipolomaaji to Duɗal Ardiiɓe Sosiyeteeji Ostarali (2013). r47vsbgd1dvgh581w15l03fpw2voc27 162096 162093 2026-04-10T01:05:36Z MOIBARDE 10068 162096 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Larissa Yasmin Behrendt''' AO FASSA FAHA FAAL (jibinaa ko 1969) ko ganndo sariya, binndoowo, waɗoowo filmuuji, daraniiɗo hakkeeji ɓiɓɓe leydi to [[Ostarali]]. O woniino porfeseer sariya (2001-2018) to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sidney (UTS), jooni ko porfeseer tedduɗo toon. O woniino gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS, kadi omo jogii jappeere adannde e wiɗtooji koɗki to UTS. E hitaande 2025 o toɗɗaa hooreejo fedde binndol [[Ostarali]]. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Larissa Yasmin Behrendt jibinaa ko to Cooma, to leydi Galles du Sud, e hitaande 1969, ko iwdi Aborigine en bannge baaba mum. Ko o gorko Eualeyai e Kamilaroi, o mawni ko e galle sukaaɓe, o wonti ɓiɗɗo mbedda. Nde o mawni, o golliima e njuɓɓudi laaɗe diwooje hade makko wonde jannginoowo Aboriginal Studies. O sosi nokku wiɗto e doole Aborigine en to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to Sidney e hitaande 1988, hedde sahaa nde Behrendt fuɗɗii janngude toon. Yumma makko, mo wonaa ɓiɗɗo leydi, ina gollinoo e humpito laana ndiwoowa. Behrendt siftinii nehdi makko ko "golle no feewi", jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ina luulndii diine. Ɓe ngummii Sutherland Shire nde o woni e duɗal leslesal. Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kirrawee, Behrendt timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e hitaande 1992. E nder hitaande ndee tan, o jaɓaama e Ñaawirde Toownde New South Wales ngam waɗde golle awokaa.[citation needed] Caggal nde o waɗi golle e nder sariyaaji galleeji e ballal sariya, o yahi e bursi to Amerik, ɗo o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal sariyaaji Harvard to duɗal sariyaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor Science to Juri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juri e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor to Juri to Jume 1998. Behrendt woni ɓiɗɗo leydi [[Ostarali]] gadano heɓde seedantaagal mum to duɗal sariya Harvard. O heɓi kadi Dipolomaaji makko to bannge binndol (2012) e Dipolomaaji makko to bannge binndol (2013) to Duɗal Filmuuji, Teleeji e Rajo [[Ostarali]] (AFTRS), kadi ko o dipolomaaji to Duɗal Ardiiɓe Sosiyeteeji [[Ostarali]] (2013). 8gsdl8l4ljwwm4lpcuz9fg2zb06utgp 162101 162096 2026-04-10T01:17:07Z MOIBARDE 10068 162101 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Larissa Yasmin Behrendt''' AO FASSA FAHA FAAL (jibinaa ko 1969) ko ganndo sariya, binndoowo, waɗoowo filmuuji, daraniiɗo hakkeeji ɓiɓɓe leydi to [[Ostarali]]. O woniino porfeseer sariya (2001-2018) to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sidney (UTS), jooni ko porfeseer tedduɗo toon. O woniino gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS, kadi omo jogii jappeere adannde e wiɗtooji koɗki to UTS. E hitaande 2025 o toɗɗaa hooreejo fedde binndol [[Ostarali]]. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Larissa Yasmin Behrendt jibinaa ko to Cooma, to leydi Galles du Sud, e hitaande 1969, ko iwdi Aborigine en bannge baaba mum. Ko o gorko Eualeyai e Kamilaroi, o mawni ko e galle sukaaɓe, o wonti ɓiɗɗo mbedda. Nde o mawni, o golliima e njuɓɓudi laaɗe diwooje hade makko wonde jannginoowo Aboriginal Studies. O sosi nokku wiɗto e doole Aborigine en to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to Sidney e hitaande 1988, hedde sahaa nde Behrendt fuɗɗii janngude toon. Yumma makko, mo wonaa ɓiɗɗo leydi, ina gollinoo e humpito laana ndiwoowa. Behrendt siftinii nehdi makko ko "golle no feewi", jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ina luulndii diine. Ɓe ngummii Sutherland Shire nde o woni e duɗal leslesal. Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kirrawee, Behrendt timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e hitaande 1992. E nder hitaande ndee tan, o jaɓaama e Ñaawirde Toownde New South Wales ngam waɗde golle awokaa.[citation needed] Caggal nde o waɗi golle e nder sariyaaji galleeji e ballal sariya, o yahi e bursi to Amerik, ɗo o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal sariyaaji Harvard to duɗal sariyaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor Science to Juri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juri e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor to Juri to Jume 1998. Behrendt woni ɓiɗɗo leydi [[Ostarali]] gadano heɓde seedantaagal mum to duɗal sariya Harvard. O heɓi kadi Dipolomaaji makko to bannge binndol (2012) e Dipolomaaji makko to bannge binndol (2013) to Duɗal Filmuuji, Teleeji e Rajo [[Ostarali]] (AFTRS), kadi ko o dipolomaaji to Duɗal Ardiiɓe Sosiyeteeji [[Ostarali]] (2013). == Kugal == === Sariya e jaŋde === Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal sariya Harvard e cagataagal kitaale 1990, Behrendt golliima to [[Kanada|Kanadaa]] fotde hitaande e pelle keewɗe ɗe ''First Nations''. E hitaande 1999, o gollodiima e Asaambele Leyɗeele Gadane ngam ƴellitde politik potal rewɓe e worɓe, o lomtii Asaambele oo to Fedde Ngenndiije Dentuɗe. E hitaande ndee tan, o waɗi wiɗto wonande leñol Slavey ngam renndinde ƴellitaare tiitoonde ngenndiire to [[Ostarali]], Kanadaa e Nuwel Selannde. Behrendt warti Ostarali ngam wontude wiɗtoowo caggal doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]], o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sydney (UTS) e hitaande 2000.[5] E hitaande 2000, o jaɓaa e Ñaawirde Toownde (Cour Supreme) to leydi Ostarali ngam waɗde golle awokaa. Behrendt ko repibilik, ina luulndii njuɓɓudi laamu to [[Ostarali]]. O woniino porfeseer sariya (2001-2018) e gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS. O toɗɗaama hooreejo gadano wiɗtooji koɗki e gardo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde e hitaande 2011. Behrendt ina jeyaa e geɗe keewɗe jarribooje pro bono jowitiiɗe e bonanndeeji baɗeteeɗi e leƴƴi Aborigine en e nder njuɓɓudi ñaawoore, ina jeyaa heen feeñde e ñaawoore tokosere e nder ñaawirdu toowndu NSW Campbell v Directeur de la Procureur Public [2008]. O golliima e nder system kasooji NSW hakkunde 2003 e 2012 e nder darnde makko hono hooreejo alternatiif e nder fedde ƴeewndo tooñooɓe mawɓe. O joginoo kadi golle ñaawoore e nder Ñaawirde Kuule Njuɓɓudi (Division ''d’Equal Opportunity'') e wonde Komiseer leydi e nder Ñaawirde Leydi e Taariindi. Darnde jaŋde jooni Tuggi lewru sulyee 2025 Behrendt ko porfeseer tedduɗo (gila 2018) to UTS, kadi ko o Fedde Laureate to Galle Janngirɗe Ɓiɓɓe leydi Jumbunna. Ko kanko woni hooreejo gadano wiɗtooji koɗki e gardo wiɗto e porogaraamuuji jaŋde (gila 2011). === Golle goɗɗe === === E jaŋde e renndo === Behrendt ina gollinoo e geɗe jowitiiɗe e jaŋde Ɓiɓɓe leydi ina jeyaa heen binndol. E hitaande 2002, o woniino gooto e heɓooɓe njeenaari janngingol ngenndiwal Neville Bonner. O golliima e yiilirde duɗal jaaɓi haaɗtirde Aborigine Tranby to Glebe, Sydney, o woniino kadi ammbasadeer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gawura (duɗal leslesal ɓiɓɓe leydi) to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Andrew gila ko famɗi fof hitaande 2012. Ko kanko woni sosɗo Fabriika daartol Sydney e hitaande 2012, sosnooɗo porogaraam jaŋde binndol to Redfern. qi2mruob8ao8fpy58zukpwbdzo8smu7 Fatuma Issa Maonyo 0 39392 162094 2026-04-10T01:01:57Z Apdoull 7630 Created page with "'''Fatuma Issa Maonyo''' (jibinaa ko ñalnde 9 abriil 1995) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe tansani, o fijiraa ko difaade Simba Queens e kippu ngenndiijo rewɓe Tansani.<ref>{{GSA player|id=fatuma-issa/517766/|access-date=2022-02-21}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=Saddam|first=Mihigo|title=CECAFA WOMEN 2018: Tanzania yatwaye igikombe ku nshuro ya kabiri yikurikiranya-AMAFOTO – Inyarwanda.com|url=https://inyarwanda.com/inkuru/83871/cecafa-women-2018-tanzania-yatwaye-ig..." 162094 wikitext text/x-wiki '''Fatuma Issa Maonyo''' (jibinaa ko ñalnde 9 abriil 1995) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe tansani, o fijiraa ko difaade Simba Queens e kippu ngenndiijo rewɓe Tansani.<ref>{{GSA player|id=fatuma-issa/517766/|access-date=2022-02-21}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=Saddam|first=Mihigo|title=CECAFA WOMEN 2018: Tanzania yatwaye igikombe ku nshuro ya kabiri yikurikiranya-AMAFOTO – Inyarwanda.com|url=https://inyarwanda.com/inkuru/83871/cecafa-women-2018-tanzania-yatwaye-igikombe-ku-nshuro-ya-kab-83871.html|access-date=2022-02-27|website=inyarwanda.com|language=en}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele E lewru sulyee 2018, Maonyo heɓi njeenaari kawgel rewɓe CECAFA 2018 e Tansani caggal nde fooli Ecoppi 4-1 e kawgel maɓɓe cakkitiingel. O ñaawaama kadi ko o ɓurɗo waawde fiyde e kawgel ngel e joofnirde.<ref name=":1">{{Cite web|last=Isabirye|first=David|date=2018-07-28|title=Tanzania humbles Ethiopia to win 2018 CECAFA Women title|url=http://kawowo.com/2018/07/28/tanzania-humbles-ethiopia-to-win-2018-cecafa-women-title/|access-date=2022-02-26|website=Kawowo Sports|language=en-US}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|last=Myaluko|first=Elbogast|date=28 July 2018|title=Fatuma Issa wa Kilimanjaro Queens kwenda Ulaya|url=https://www.eatv.tv/sw/news/sport/fatuma-issa-wa-kilimanjaro-queens-kwenda-ulaya|access-date=26 February 2022|website=East Africa Television|language=sw}}</ref><ref name=":02" /> Teddungal Kaɓirɗe rewɓe CECAFA: hitaande 2018[3] Koolaaɗo kuuɓal rewɓe CECAFA: 2018 == Tuugnorgal == oc5rjlcuysh0x9bpre8r5d58i2o03lb 162095 162094 2026-04-10T01:03:47Z Apdoull 7630 162095 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Fatuma Issa Maonyo''' (jibinaa ko ñalnde 9 abriil 1995) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe tansani, o fijiraa ko difaade Simba Queens e kippu ngenndiijo rewɓe Tansani.<ref>{{GSA player|id=fatuma-issa/517766/|access-date=2022-02-21}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=Saddam|first=Mihigo|title=CECAFA WOMEN 2018: Tanzania yatwaye igikombe ku nshuro ya kabiri yikurikiranya-AMAFOTO – Inyarwanda.com|url=https://inyarwanda.com/inkuru/83871/cecafa-women-2018-tanzania-yatwaye-igikombe-ku-nshuro-ya-kab-83871.html|access-date=2022-02-27|website=inyarwanda.com|language=en}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele E lewru sulyee 2018, Maonyo heɓi njeenaari kawgel rewɓe CECAFA 2018 e Tansani caggal nde fooli Ecoppi 4-1 e kawgel maɓɓe cakkitiingel. O ñaawaama kadi ko o ɓurɗo waawde fiyde e kawgel ngel e joofnirde.<ref name=":1">{{Cite web|last=Isabirye|first=David|date=2018-07-28|title=Tanzania humbles Ethiopia to win 2018 CECAFA Women title|url=http://kawowo.com/2018/07/28/tanzania-humbles-ethiopia-to-win-2018-cecafa-women-title/|access-date=2022-02-26|website=Kawowo Sports|language=en-US}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|last=Myaluko|first=Elbogast|date=28 July 2018|title=Fatuma Issa wa Kilimanjaro Queens kwenda Ulaya|url=https://www.eatv.tv/sw/news/sport/fatuma-issa-wa-kilimanjaro-queens-kwenda-ulaya|access-date=26 February 2022|website=East Africa Television|language=sw}}</ref><ref name=":02" /> Teddungal Kaɓirɗe rewɓe CECAFA: hitaande 2018[3] Koolaaɗo kuuɓal rewɓe CECAFA: 2018 == Tuugnorgal == 3nzl1pzoubrg3znq1mptjqaewl3bano Aisha Masaka 0 39393 162097 2026-04-10T01:10:24Z Apdoull 7630 Created page with "'''Aisha Khamis Masaka''' (Swahili: [ɑˈiʃɑ xɑˈmisi mɑˈsɑkɑ]; jibinaa ko ñalnde 10 noowammbar 2003) ko fukuyanke tansaniijo, fiyoowo fuku koyɗe e nder fedde rewɓe wiyeteende Brighton & Hove Albion e fedde rewɓe Tansanii. Golle kippu Masaka fiyiino e sukaaɓe Afriknaaɓe to Tansani.<ref name="LTAA">{{Cite web|url=https://lta-agency.com/player/aisha-masaka/|title=Aisha Masaka|website=LTA Agency|accessdate=20 October 2021|archive-date=20 October 2021|archive-u..." 162097 wikitext text/x-wiki '''Aisha Khamis Masaka''' (Swahili: [ɑˈiʃɑ xɑˈmisi mɑˈsɑkɑ]; jibinaa ko ñalnde 10 noowammbar 2003) ko fukuyanke tansaniijo, fiyoowo fuku koyɗe e nder fedde rewɓe wiyeteende Brighton & Hove Albion e fedde rewɓe Tansanii. Golle kippu Masaka fiyiino e sukaaɓe Afriknaaɓe to Tansani.<ref name="LTAA">{{Cite web|url=https://lta-agency.com/player/aisha-masaka/|title=Aisha Masaka|website=LTA Agency|accessdate=20 October 2021|archive-date=20 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211020203154/https://lta-agency.com/player/aisha-masaka/|url-status=live}}</ref> Caggal nde o waɗi duuɓi ɗiɗi e BK Häcken, Masaka siifondiri e Brighton ñalnde 17 sulyee 2024. <ref name="LTAA2" /> After a two-year spell at [[BK Häcken FF|BK Häcken]], Masaka signed for [[Brighton & Hove Albion W.F.C.|Brighton & Hove Albion]] on 17 July 2024.<nowiki><ref></nowiki> Golle hakkunde leyɗeele Masaka cappanɗe Tansani e darnde mawnde e nder kawgel rewɓe COSAFA 2021. Limlebbi golle Kalaaba Haa ñalnde 8 noowammbar 2024.<ref name="SC">{{cite web|url=https://int.soccerway.com/players/aisha-masaka/828094/|publisher=Soccerway|access-date=11 August 2024|title=Aisha Masaka player profile}}</ref> Feññinde e paandaale e fedde, sahaa e kawgel Kop ngenndiijo Ligue Season Club[a] Kop Ligue Kontinental Total Division Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle BK Haken 2023 Damalsvenskan 12 5 5 0 — 0 0 17 5 2024 2010-6090 Hakke mum ko 14 560 — 60265 Brayton e Hove Albiyon 2024-25 WSL 100010-20 Hakke golle 15 5 6 0 1 0 6 0 28 5 Ina heen Svenska Cupen Damer e Kop FA rewɓe Teddungal Tansani Jaaliiɗo kawgel rewɓe COSAFA: 2021 == Tuugnorgal == 1jhpyoxfgwtsax7bvxc6wh25n8vyw0n 162098 162097 2026-04-10T01:11:32Z Apdoull 7630 162098 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aisha Khamis Masaka''' (Swahili: [ɑˈiʃɑ xɑˈmisi mɑˈsɑkɑ]; jibinaa ko ñalnde 10 noowammbar 2003) ko fukuyanke tansaniijo, fiyoowo fuku koyɗe e nder fedde rewɓe wiyeteende Brighton & Hove Albion e fedde rewɓe Tansanii. Golle kippu Masaka fiyiino e sukaaɓe Afriknaaɓe to Tansani.<ref name="LTAA">{{Cite web|url=https://lta-agency.com/player/aisha-masaka/|title=Aisha Masaka|website=LTA Agency|accessdate=20 October 2021|archive-date=20 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211020203154/https://lta-agency.com/player/aisha-masaka/|url-status=live}}</ref> Caggal nde o waɗi duuɓi ɗiɗi e BK Häcken, Masaka siifondiri e Brighton ñalnde 17 sulyee 2024. <ref name="LTAA2" /> After a two-year spell at [[BK Häcken FF|BK Häcken]], Masaka signed for [[Brighton & Hove Albion W.F.C.|Brighton & Hove Albion]] on 17 July 2024.<nowiki><ref></nowiki> Golle hakkunde leyɗeele Masaka cappanɗe Tansani e darnde mawnde e nder kawgel rewɓe COSAFA 2021. Limlebbi golle Kalaaba Haa ñalnde 8 noowammbar 2024.<ref name="SC">{{cite web|url=https://int.soccerway.com/players/aisha-masaka/828094/|publisher=Soccerway|access-date=11 August 2024|title=Aisha Masaka player profile}}</ref> Feññinde e paandaale e fedde, sahaa e kawgel Kop ngenndiijo Ligue Season Club[a] Kop Ligue Kontinental Total Division Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle BK Haken 2023 Damalsvenskan 12 5 5 0 — 0 0 17 5 2024 2010-6090 Hakke mum ko 14 560 — 60265 Brayton e Hove Albiyon 2024-25 WSL 100010-20 Hakke golle 15 5 6 0 1 0 6 0 28 5 Ina heen Svenska Cupen Damer e Kop FA rewɓe Teddungal Tansani Jaaliiɗo kawgel rewɓe COSAFA: 2021 == Tuugnorgal == m5ajmxbe8eh2nyw43u8d5pzw7hborre Donisia Minja 0 39394 162099 2026-04-10T01:16:12Z Apdoull 7630 Created page with "'''Donisia Daniel Minja''' (jibinaa ko 9 lewru bowte hitaande 1999) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe tansani, o fijiraa ko yeeso e nder fedde Yanga Princess e fedde ngenndiire rewɓe Tansani.<ref>{{GSA player|id=donisia-minja/517771/|access-date=2022-02-21}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele E hitaande 2018, Minja waɗii golle tati e nder kawgel rewɓe CECAFA 2018 ngam heɓde njeenaari ɓurndi heewde golle e nder kawgel ngel.<ref>{{Cite web|date=2018-07-03|title=Five nations con..." 162099 wikitext text/x-wiki '''Donisia Daniel Minja''' (jibinaa ko 9 lewru bowte hitaande 1999) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe tansani, o fijiraa ko yeeso e nder fedde Yanga Princess e fedde ngenndiire rewɓe Tansani.<ref>{{GSA player|id=donisia-minja/517771/|access-date=2022-02-21}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele E hitaande 2018, Minja waɗii golle tati e nder kawgel rewɓe CECAFA 2018 ngam heɓde njeenaari ɓurndi heewde golle e nder kawgel ngel.<ref>{{Cite web|date=2018-07-03|title=Five nations confirm participation in 2018 Cecafa Women's Championship|url=https://www.jwsports1.com/five-nations-confirm-participation-in-cecafa-senior-challenge-cup/|access-date=2022-02-21|website=JWsports1|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|date=2018-07-29|title=Video: Tanzania pull stunning comeback to retain Cecafa title|url=https://www.jwsports1.com/video-tanzania-pull-stunning-comeback-to-retain-cecafa-title/|access-date=2022-02-21|website=JWsports1|language=en-GB}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=Saddam|first=Mihigo|title=CECAFA WOMEN 2018: Tanzania yatwaye igikombe ku nshuro ya kabiri yikurikiranya-AMAFOTO – Inyarwanda.com|url=https://inyarwanda.com/inkuru/83871/cecafa-women-2018-tanzania-yatwaye-igikombe-ku-nshuro-ya-kab-83871.html|access-date=2022-02-27|website=inyarwanda.com|language=en}}</ref> Teddungal Kaɓirɗe rewɓe CECAFA: 2018[5] Ko ɓuri heewde e kawgel rewɓe CECAFA : 2018 == Tuugnorgal == exckgd4rurp6e5phkm2tv0p51emavxj 162100 162099 2026-04-10T01:16:56Z Apdoull 7630 162100 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Donisia Daniel Minja''' (jibinaa ko 9 lewru bowte hitaande 1999) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe tansani, o fijiraa ko yeeso e nder fedde Yanga Princess e fedde ngenndiire rewɓe Tansani.<ref>{{GSA player|id=donisia-minja/517771/|access-date=2022-02-21}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele E hitaande 2018, Minja waɗii golle tati e nder kawgel rewɓe CECAFA 2018 ngam heɓde njeenaari ɓurndi heewde golle e nder kawgel ngel.<ref>{{Cite web|date=2018-07-03|title=Five nations confirm participation in 2018 Cecafa Women's Championship|url=https://www.jwsports1.com/five-nations-confirm-participation-in-cecafa-senior-challenge-cup/|access-date=2022-02-21|website=JWsports1|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|date=2018-07-29|title=Video: Tanzania pull stunning comeback to retain Cecafa title|url=https://www.jwsports1.com/video-tanzania-pull-stunning-comeback-to-retain-cecafa-title/|access-date=2022-02-21|website=JWsports1|language=en-GB}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=Saddam|first=Mihigo|title=CECAFA WOMEN 2018: Tanzania yatwaye igikombe ku nshuro ya kabiri yikurikiranya-AMAFOTO – Inyarwanda.com|url=https://inyarwanda.com/inkuru/83871/cecafa-women-2018-tanzania-yatwaye-igikombe-ku-nshuro-ya-kab-83871.html|access-date=2022-02-27|website=inyarwanda.com|language=en}}</ref> Teddungal Kaɓirɗe rewɓe CECAFA: 2018[5] Ko ɓuri heewde e kawgel rewɓe CECAFA : 2018 == Tuugnorgal == et3c2d6pzwfhwx7e1r1c7gmq0q3od9v Diana Msewa 0 39395 162102 2026-04-10T01:25:38Z Apdoull 7630 Created page with "'''Diana Lucas Msewa''' (jibinaa ko 13 noowammbar 2001) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe rewɓe tansani, fiyoowo e Ligue Super Turki ngam Trabzon e kippu ngenndiijo rewɓe Tansani.<ref name=":0">{{GSA player|id=diana-msewa/517772/|access-date=2022-03-03}}</ref> Golle kippu E lewru suwee 2023, Msewa ummiima leydi Turki, o siifondiri e fedde wiyeteende Amed, nde Diyarbakır, ngam fiyde Ligue Super. O waɗii golle jeetati e nder pottital 25.<ref name="tff0" /><ref name="ad1" />..." 162102 wikitext text/x-wiki '''Diana Lucas Msewa''' (jibinaa ko 13 noowammbar 2001) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe rewɓe tansani, fiyoowo e Ligue Super Turki ngam Trabzon e kippu ngenndiijo rewɓe Tansani.<ref name=":0">{{GSA player|id=diana-msewa/517772/|access-date=2022-03-03}}</ref> Golle kippu E lewru suwee 2023, Msewa ummiima leydi Turki, o siifondiri e fedde wiyeteende Amed, nde Diyarbakır, ngam fiyde Ligue Super. O waɗii golle jeetati e nder pottital 25.<ref name="tff0" /><ref name="ad1" /> She scored eight goals in 25 matches.<ref name="tff0" /> The next season, she transferred to [[Trabzonspor (women's football)|Trabzon]].<ref name="tff0" /><ref name="h611" /><ref name="tff0a" /> Season garoowo oo, o arti Trabzon. Golle hakkunde leyɗeele E hitaande 2019, Msewa heɓi noddaango feewde e kippu rewɓe Tansani les duuɓi 20 ngam tawtoreede kawgel fuku koyɗe COSAFA les duuɓi 20 2019. ] E joofnirde kawgel ngel ɓe njalti ko e jaaltaaɓe caggal nde ɓe keɓi foolde Zambie 2-1 e kawgel finaal. E nder kawgel fuku winndere 2020 hakkunde rewɓe Afriknaaɓe U-20, Msewa waɗii golle ɗiɗi gadane e nder kawgel gadanel ngel e kawgel ngel ɓe mbaɗi e Uganndaa, ɗum addani ɓe heɓde 4-2 e kawgel ngel ngam yahde e kawgel gadanel ngel.<ref>{{Cite web|last=Ahmadu|first=Samuel|date=27 July 2019|title=Twiga Stars news: Aisha Masaka and Irene Kisisa named in Cosafa U20 Women's Championship squad|url=https://www.goal.com/en-gh/news/aisha-masaka-and-irene-kisisa-named-in-tanzanias-cosafa-u20/5fq2cv19wxx015t3lsy19mkqo|access-date=3 March 2022|website=[[Goal (website)|Goal]]}}</ref> At the end of the competition they emerged champions after defeating Zambia by 2–1 in the final.<ref>{{Cite web|date=7 August 2019|title=Botswana, Zambia draw, meet in semis|url=http://www.daily-mail.co.zm/botswana-zambia-draw-meet-in-semis/|access-date=3 March 2022|website=Zambia Daily Mail}}</ref> E hitaande 2019, o artiraa e kippu mawɗo, o waɗi kadi kippu ngam tawtoreede kawgel rewɓe CECAFA 2019. O inniri caggal mum e doggol limtooji rewɓe COSAFA 2021. O waɗii pottitte nay e nder kawgel ngel nde Tansani yalti e jappeere nde ko adii fof e nder daartol.<ref>{{cite web|date=20 September 2021|title=Tanzania go for youth at 2021 COSAFA Women’s Championship|url=https://www.cosafa.com/tanzania-go-for-youth-at-2021-cosafa-womens-championship/|publisher=[[COSAFA]]}}</ref> She played four matches during the competition as Tanzania emerged champions for the first time in history.<ref name=":02" /><ref name=":1">{{Cite web|title=Tanzania stop Malawi to win COSAFA Women’s Championship 2021 title|url=https://www.cafonline.com/development/women-football/news/tanzania-stop-malawi-to-win-cosafa-women-s-championship-2021-title|access-date=2022-03-02|website=CAFOnline|publisher=CAF-Confedération Africaine du Football}}</ref> Teddungal Kaɓirɗe COSAFA hakkunde duuɓi 20 e rewɓe: 2019 Kaɓirɗe rewɓe COSAFA: 2021 == Tuugnorgal == 7ek6dfayur3ryjdnel24oiagds3kd2n 162103 162102 2026-04-10T01:26:47Z Apdoull 7630 162103 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Diana Lucas Msewa''' (jibinaa ko 13 noowammbar 2001) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe rewɓe tansani, fiyoowo e Ligue Super Turki ngam Trabzon e kippu ngenndiijo rewɓe Tansani.<ref name=":0">{{GSA player|id=diana-msewa/517772/|access-date=2022-03-03}}</ref> Golle kippu E lewru suwee 2023, Msewa ummiima leydi Turki, o siifondiri e fedde wiyeteende Amed, nde Diyarbakır, ngam fiyde Ligue Super. O waɗii golle jeetati e nder pottital 25.<ref name="tff0" /><ref name="ad1" /> She scored eight goals in 25 matches.<ref name="tff0" /> The next season, she transferred to [[Trabzonspor (women's football)|Trabzon]].<ref name="tff0" /><ref name="h611" /><ref name="tff0a" /> Season garoowo oo, o arti Trabzon. Golle hakkunde leyɗeele E hitaande 2019, Msewa heɓi noddaango feewde e kippu rewɓe Tansani les duuɓi 20 ngam tawtoreede kawgel fuku koyɗe COSAFA les duuɓi 20 2019. ] E joofnirde kawgel ngel ɓe njalti ko e jaaltaaɓe caggal nde ɓe keɓi foolde Zambie 2-1 e kawgel finaal. E nder kawgel fuku winndere 2020 hakkunde rewɓe Afriknaaɓe U-20, Msewa waɗii golle ɗiɗi gadane e nder kawgel gadanel ngel e kawgel ngel ɓe mbaɗi e Uganndaa, ɗum addani ɓe heɓde 4-2 e kawgel ngel ngam yahde e kawgel gadanel ngel.<ref>{{Cite web|last=Ahmadu|first=Samuel|date=27 July 2019|title=Twiga Stars news: Aisha Masaka and Irene Kisisa named in Cosafa U20 Women's Championship squad|url=https://www.goal.com/en-gh/news/aisha-masaka-and-irene-kisisa-named-in-tanzanias-cosafa-u20/5fq2cv19wxx015t3lsy19mkqo|access-date=3 March 2022|website=[[Goal (website)|Goal]]}}</ref> At the end of the competition they emerged champions after defeating Zambia by 2–1 in the final.<ref>{{Cite web|date=7 August 2019|title=Botswana, Zambia draw, meet in semis|url=http://www.daily-mail.co.zm/botswana-zambia-draw-meet-in-semis/|access-date=3 March 2022|website=Zambia Daily Mail}}</ref> E hitaande 2019, o artiraa e kippu mawɗo, o waɗi kadi kippu ngam tawtoreede kawgel rewɓe CECAFA 2019. O inniri caggal mum e doggol limtooji rewɓe COSAFA 2021. O waɗii pottitte nay e nder kawgel ngel nde Tansani yalti e jappeere nde ko adii fof e nder daartol.<ref>{{cite web|date=20 September 2021|title=Tanzania go for youth at 2021 COSAFA Women’s Championship|url=https://www.cosafa.com/tanzania-go-for-youth-at-2021-cosafa-womens-championship/|publisher=[[COSAFA]]}}</ref> She played four matches during the competition as Tanzania emerged champions for the first time in history.<ref name=":02" /><ref name=":1">{{Cite web|title=Tanzania stop Malawi to win COSAFA Women’s Championship 2021 title|url=https://www.cafonline.com/development/women-football/news/tanzania-stop-malawi-to-win-cosafa-women-s-championship-2021-title|access-date=2022-03-02|website=CAFOnline|publisher=CAF-Confedération Africaine du Football}}</ref> Teddungal Kaɓirɗe COSAFA hakkunde duuɓi 20 e rewɓe: 2019 Kaɓirɗe rewɓe COSAFA: 2021 == Tuugnorgal == o3xv4snt9k82eyjixqgdbnpweyfm3sq Lillian Mutuuzo 0 39396 162104 2026-04-10T01:32:19Z Apdoull 7630 Created page with "'''Lilian Mutuuzo''' (jibinaa ko 22 desaambar 2002) ko fukuyanke Uganndaanaajo, fijoowo ko yeeso e nder fedde FUFA rewɓe wiyeteende Kampala Queens e fedde ngenndiire rewɓe Uganndaa. Golle kippu Mutuuzo fijiraama e nder dingiral Kampala to leydi Uganndaa.<ref>{{Cite web|url=https://fufa.co.ug/cecafa-women-challenge-cup-2018-teenager-mutuuzo-scores-crested-cranes-edge-kenya/|title=CECAFA Women Challenge Cup 2018: Teenager Mutuuzo Scores For Crested Cranes To Edge Kenya|..." 162104 wikitext text/x-wiki '''Lilian Mutuuzo''' (jibinaa ko 22 desaambar 2002) ko fukuyanke Uganndaanaajo, fijoowo ko yeeso e nder fedde FUFA rewɓe wiyeteende Kampala Queens e fedde ngenndiire rewɓe Uganndaa. Golle kippu Mutuuzo fijiraama e nder dingiral Kampala to leydi Uganndaa.<ref>{{Cite web|url=https://fufa.co.ug/cecafa-women-challenge-cup-2018-teenager-mutuuzo-scores-crested-cranes-edge-kenya/|title=CECAFA Women Challenge Cup 2018: Teenager Mutuuzo Scores For Crested Cranes To Edge Kenya|website=Federation of Uganda Football Associations|accessdate=22 February 2022}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele Mutuuzo cappanɗe Uganndaa e tolno mawɗo e nder kawgel rewɓe CECAFA 2018.<ref>{{Cite web|date=25 January 2022|title=Coach Lutalo Names Crested Cranes Provisional Squad Ahead Of AWCON Qualifiers Against Kenya|url=https://fufa.co.ug/coach-lutalo-names-crested-cranes-provisional-squad-ahead-of-awcon-qualifiers-against-kenya/|access-date=19 February 2022|website=Federation of Uganda Football Associations}}</ref> == Tuugnorgal == g0ju61vyyij8zv3x7o2sruldwklhpl7 162105 162104 2026-04-10T01:33:02Z Apdoull 7630 162105 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lilian Mutuuzo''' (jibinaa ko 22 desaambar 2002) ko fukuyanke Uganndaanaajo, fijoowo ko yeeso e nder fedde FUFA rewɓe wiyeteende Kampala Queens e fedde ngenndiire rewɓe Uganndaa. Golle kippu Mutuuzo fijiraama e nder dingiral Kampala to leydi Uganndaa.<ref>{{Cite web|url=https://fufa.co.ug/cecafa-women-challenge-cup-2018-teenager-mutuuzo-scores-crested-cranes-edge-kenya/|title=CECAFA Women Challenge Cup 2018: Teenager Mutuuzo Scores For Crested Cranes To Edge Kenya|website=Federation of Uganda Football Associations|accessdate=22 February 2022}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele Mutuuzo cappanɗe Uganndaa e tolno mawɗo e nder kawgel rewɓe CECAFA 2018.<ref>{{Cite web|date=25 January 2022|title=Coach Lutalo Names Crested Cranes Provisional Squad Ahead Of AWCON Qualifiers Against Kenya|url=https://fufa.co.ug/coach-lutalo-names-crested-cranes-provisional-squad-ahead-of-awcon-qualifiers-against-kenya/|access-date=19 February 2022|website=Federation of Uganda Football Associations}}</ref> == Tuugnorgal == dbf0mmbo3um7u3uk8ht4gf4g2msrsey Agnes Nabukenya 0 39397 162106 2026-04-10T01:42:57Z Apdoull 7630 Created page with "'''Agnes Nabukenya''' (jibinaa ko 10 oktoobar 2008) ko ƴarotooɗo leydi Uganndaa to fedde fuku koyɗe rewɓe juulɓe Kawempe.<ref name=":0">{{Cite web|date=2024-07-12|title=This is my year: Agnes Nabukenya|url=https://www.monitor.co.ug/uganda/special-reports/this-is-my-year-agnes-nabukenya-4688196|access-date=2024-11-06|website=Monitor|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Nabukenya inspires Kawempe Muslim Ladies FC to amazing win over Rines|url=https://www.newvision..." 162106 wikitext text/x-wiki '''Agnes Nabukenya''' (jibinaa ko 10 oktoobar 2008) ko ƴarotooɗo leydi Uganndaa to fedde fuku koyɗe rewɓe juulɓe Kawempe.<ref name=":0">{{Cite web|date=2024-07-12|title=This is my year: Agnes Nabukenya|url=https://www.monitor.co.ug/uganda/special-reports/this-is-my-year-agnes-nabukenya-4688196|access-date=2024-11-06|website=Monitor|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Nabukenya inspires Kawempe Muslim Ladies FC to amazing win over Rines|url=https://www.newvision.co.ug/category/sports/nabukenya-inspires-kawempe-muslim-ladies-fc-t-NV_196801|access-date=2024-11-06|website=New Vision|language=en}}</ref> Kippu oo ina jogii gardiiɗo leydi Uganndaa.[3][4] Nabukenya wondude e wondiiɓe mum ina njuɓɓina e nder Ligue des Femmes FUFA, ina njogii golle maantiniiɗe.[5][6] Golle jaŋde Agnes Nabukenya fuɗɗii jaŋde mum ko e duɗal jaŋde leslesre e duɗal leslesal Mityana to diiwaan Mityana, e hitaande 2018, o arti e duɗal tokosal St Noa ɗo o joginoo hitaande wootere tan hade makko naatde e jibnaaɓe Mukono e hitaande 2019 ɗo o jooɗii PLE makko e hitaande 2021 E hitaande 2022, o naati duɗal hakkundeewal juulɓe Kawempe ɗo o janngata haa jooni .<ref>{{Cite web|date=2024-07-24|title=Caf Women’s Champions League: Kawempe in fair qualification draw|url=https://www.monitor.co.ug/uganda/sports/soccer/caf-women-s-champions-league-kawempe-in-fair-qualification-draw-4701122|access-date=2024-11-06|website=Monitor|language=en}}</ref> Nabukenya together with fellow club members play in the [[FUFA Women Super League]] and have notable achievements.<nowiki><ref></nowiki> Golle fuku koyɗe O fuɗɗii golle makko e fuku koyɗe gila e duɗal St Noa Junior nde o woni e duɗal leslesal joyaɓal, golle makko e fuku koyɗe e nder fedde nde fuɗɗii ko e fedde fuku koyɗe rewɓe juulɓe Kawempe e hitaande 2022. Kippu fuku koyɗe oo lomtii leydi Uganndaa e nder kawgel fuku koyɗe CAF Women's Champions League Zonal . Ngam golle mum, kippu fuku koyɗe Uganda heɓi kippu tokooso ngam fedde fuku koyɗe Kawempe Muslim Ladies Football Club ko ɗum waɗi ɗum kippu fuku koyɗe rewɓe gadano naatde e kippu njuɓɓudi njeeygu Uganndaa.<ref>{{Cite web|date=2024-11-03|title=Kawempe Muslim ladies, Amus College share spoils in 1-1 draw|url=https://www.ntv.co.ug/ug/news/sports/kawempe-muslim-ladies-amus-college-share-spoils-in-1-1-draw-4810982|access-date=2024-11-06|website=NTV Uganda|language=en|archive-date=2025-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20250609170127/https://www.ntv.co.ug/ug/news/sports/kawempe-muslim-ladies-amus-college-share-spoils-in-1-1-draw-4810982|url-status=dead}}</ref> E nder daawal makko gadanal e nder fedde fuku koyɗe Kawempe juulɓe, o waɗaani gool e nder pottitte tati ɗe o waɗi. Gila 2022 haa 2025, o waɗii 23 gool e nder 72 pottital e nder denndaangal kawgel to bannge kippu Ko kanko wonnoo ƴaañoowo ɓurɗo nafoore e ƴaañoowo ɓurɗo waawde golloraade (gooluuji 10) e Ligue Super Ligue des Femmes FUFA 2023/24, o dañii kadi njeenaari ndii e Kawempe Golle hakkunde leyɗeele O naati e kippuuji ngenndiiji e hitaande 2023, o fiyi e kippuuji U18, U17, U20 e kippuuji mawɗi rewɓe Uganndaa biyeteeɗi Crested Cranes. Debut makko e kippuuji ngenndiiji ari ko e hitaande 2023 e kippu sukaaɓe U18, o waɗii pottitte nay o waɗii golle tati, o waɗii pottitte nay e U20, e hitaande wootere o waɗii golle tati. E hitaande 2024 o waɗii pottitte nay e nder kippu ngenndiijo U17 o waɗii heen golle ɗiɗi, e hitaande ndee tan, o heɓi debut makko e kippu ngenndiijo mawɗo biyeteeɗo Crested Cranes o waɗii pottitte ɗiɗi kono o waɗaani. E hitaande 2025, Nabukenya waɗii pottitte tati ngam U17 e nder kawgel fuku winndere FIFA U-17 rewɓe e o waɗii golle jeegom e nder pottital gootal e fedde fuku koyɗe rewɓe Namibi U-17 . E hitaande 2025, Agnes Nabukenya kadi waɗii pottital gootal e kippu ngenndiijo mawɗo biyeteeɗo Crested Cranes. Teddungal 2022: U15 CAF Duɗe jaaɓi haaɗtirde kawgel ngel [8 gool]. 2023/24: Koppi Ligue des Femmes FUFA 2023/24: MVP Ligue des Femmes FUFA 2023/24: Koolaaɗo kuuɓal FUFA Ligue des Femmes [Gooluuji 2024 : Pijirlooji bal USSSA keɓii kawgel gootol 2025 : Pijirlooji bal USSSA gooto e kawgel ɓurngel waawde [15 gool].<ref>{{Cite web|last=Otim|first=Joshua|date=2024-07-30|title=Kawempe Muslim Ladies Junior Team Joins URA Family|url=https://nbssport.co.ug/2024/07/30/kawempe-muslim-ladies-junior-team-joins-ura-family/|access-date=2024-11-06|website=NBS Sport|language=en-US}}</ref> Ƴeew kadi Shamira Nalugya Fawsiya Najjemba == Tuugnorgal == 8xyjsv5jm1evxzql5958kwg2l9u6vtm 162107 162106 2026-04-10T01:43:49Z Apdoull 7630 162107 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Agnes Nabukenya''' (jibinaa ko 10 oktoobar 2008) ko ƴarotooɗo leydi Uganndaa to fedde fuku koyɗe rewɓe juulɓe Kawempe.<ref name=":0">{{Cite web|date=2024-07-12|title=This is my year: Agnes Nabukenya|url=https://www.monitor.co.ug/uganda/special-reports/this-is-my-year-agnes-nabukenya-4688196|access-date=2024-11-06|website=Monitor|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Nabukenya inspires Kawempe Muslim Ladies FC to amazing win over Rines|url=https://www.newvision.co.ug/category/sports/nabukenya-inspires-kawempe-muslim-ladies-fc-t-NV_196801|access-date=2024-11-06|website=New Vision|language=en}}</ref> Kippu oo ina jogii gardiiɗo leydi Uganndaa.[3][4] Nabukenya wondude e wondiiɓe mum ina njuɓɓina e nder Ligue des Femmes FUFA, ina njogii golle maantiniiɗe.[5][6] Golle jaŋde Agnes Nabukenya fuɗɗii jaŋde mum ko e duɗal jaŋde leslesre e duɗal leslesal Mityana to diiwaan Mityana, e hitaande 2018, o arti e duɗal tokosal St Noa ɗo o joginoo hitaande wootere tan hade makko naatde e jibnaaɓe Mukono e hitaande 2019 ɗo o jooɗii PLE makko e hitaande 2021 E hitaande 2022, o naati duɗal hakkundeewal juulɓe Kawempe ɗo o janngata haa jooni .<ref>{{Cite web|date=2024-07-24|title=Caf Women’s Champions League: Kawempe in fair qualification draw|url=https://www.monitor.co.ug/uganda/sports/soccer/caf-women-s-champions-league-kawempe-in-fair-qualification-draw-4701122|access-date=2024-11-06|website=Monitor|language=en}}</ref> Nabukenya together with fellow club members play in the [[FUFA Women Super League]] and have notable achievements.<nowiki><ref></nowiki> Golle fuku koyɗe O fuɗɗii golle makko e fuku koyɗe gila e duɗal St Noa Junior nde o woni e duɗal leslesal joyaɓal, golle makko e fuku koyɗe e nder fedde nde fuɗɗii ko e fedde fuku koyɗe rewɓe juulɓe Kawempe e hitaande 2022. Kippu fuku koyɗe oo lomtii leydi Uganndaa e nder kawgel fuku koyɗe CAF Women's Champions League Zonal . Ngam golle mum, kippu fuku koyɗe Uganda heɓi kippu tokooso ngam fedde fuku koyɗe Kawempe Muslim Ladies Football Club ko ɗum waɗi ɗum kippu fuku koyɗe rewɓe gadano naatde e kippu njuɓɓudi njeeygu Uganndaa.<ref>{{Cite web|date=2024-11-03|title=Kawempe Muslim ladies, Amus College share spoils in 1-1 draw|url=https://www.ntv.co.ug/ug/news/sports/kawempe-muslim-ladies-amus-college-share-spoils-in-1-1-draw-4810982|access-date=2024-11-06|website=NTV Uganda|language=en|archive-date=2025-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20250609170127/https://www.ntv.co.ug/ug/news/sports/kawempe-muslim-ladies-amus-college-share-spoils-in-1-1-draw-4810982|url-status=dead}}</ref> E nder daawal makko gadanal e nder fedde fuku koyɗe Kawempe juulɓe, o waɗaani gool e nder pottitte tati ɗe o waɗi. Gila 2022 haa 2025, o waɗii 23 gool e nder 72 pottital e nder denndaangal kawgel to bannge kippu Ko kanko wonnoo ƴaañoowo ɓurɗo nafoore e ƴaañoowo ɓurɗo waawde golloraade (gooluuji 10) e Ligue Super Ligue des Femmes FUFA 2023/24, o dañii kadi njeenaari ndii e Kawempe Golle hakkunde leyɗeele O naati e kippuuji ngenndiiji e hitaande 2023, o fiyi e kippuuji U18, U17, U20 e kippuuji mawɗi rewɓe Uganndaa biyeteeɗi Crested Cranes. Debut makko e kippuuji ngenndiiji ari ko e hitaande 2023 e kippu sukaaɓe U18, o waɗii pottitte nay o waɗii golle tati, o waɗii pottitte nay e U20, e hitaande wootere o waɗii golle tati. E hitaande 2024 o waɗii pottitte nay e nder kippu ngenndiijo U17 o waɗii heen golle ɗiɗi, e hitaande ndee tan, o heɓi debut makko e kippu ngenndiijo mawɗo biyeteeɗo Crested Cranes o waɗii pottitte ɗiɗi kono o waɗaani. E hitaande 2025, Nabukenya waɗii pottitte tati ngam U17 e nder kawgel fuku winndere FIFA U-17 rewɓe e o waɗii golle jeegom e nder pottital gootal e fedde fuku koyɗe rewɓe Namibi U-17 . E hitaande 2025, Agnes Nabukenya kadi waɗii pottital gootal e kippu ngenndiijo mawɗo biyeteeɗo Crested Cranes. Teddungal 2022: U15 CAF Duɗe jaaɓi haaɗtirde kawgel ngel [8 gool]. 2023/24: Koppi Ligue des Femmes FUFA 2023/24: MVP Ligue des Femmes FUFA 2023/24: Koolaaɗo kuuɓal FUFA Ligue des Femmes [Gooluuji 2024 : Pijirlooji bal USSSA keɓii kawgel gootol 2025 : Pijirlooji bal USSSA gooto e kawgel ɓurngel waawde [15 gool].<ref>{{Cite web|last=Otim|first=Joshua|date=2024-07-30|title=Kawempe Muslim Ladies Junior Team Joins URA Family|url=https://nbssport.co.ug/2024/07/30/kawempe-muslim-ladies-junior-team-joins-ura-family/|access-date=2024-11-06|website=NBS Sport|language=en-US}}</ref> Ƴeew kadi Shamira Nalugya Fawsiya Najjemba == Tuugnorgal == ct6c9g5263yiy11me9bvu42x477urvu Fauzia Najjemba 0 39398 162108 2026-04-10T01:53:13Z Apdoull 7630 Created page with "'''Fauzia Najjemba''' (jibinaa ko 7 oktoobar 2003) ko fukuyanke Uganndaanaajo, fiyoowo fuku koyɗe e nder fedde Boston Legacy FC e nder fedde fuku koyɗe rewɓe (NWSL) e fedde ngenndiire fuku koyɗe leydi Uganndaa. Nguurndam gadano Najjemba jibinaa ko Zubair Kivumbi e Hawa Namulono[4], o mawni ko to Nakifuma, o jeyaa ko e leñol Baganda to leydi Uganndaa.O janngi St. Joseph P/ S Naggalama ɗo o jooɗii ngam PLE makko e hitaande 2014. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Nak..." 162108 wikitext text/x-wiki '''Fauzia Najjemba''' (jibinaa ko 7 oktoobar 2003) ko fukuyanke Uganndaanaajo, fiyoowo fuku koyɗe e nder fedde Boston Legacy FC e nder fedde fuku koyɗe rewɓe (NWSL) e fedde ngenndiire fuku koyɗe leydi Uganndaa. Nguurndam gadano Najjemba jibinaa ko Zubair Kivumbi e Hawa Namulono[4], o mawni ko to Nakifuma, o jeyaa ko e leñol Baganda to leydi Uganndaa.O janngi St. Joseph P/ S Naggalama ɗo o jooɗii ngam PLE makko e hitaande 2014. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Nakifuma caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Mukono ɗo o timmini jaŋde makko O' e hitaande 2018.<ref name="FUFA-Profile">{{Cite web|url=https://fufa.co.ug/profiles-of-the-uganda-u20-womens-national-team-players/|title=Profiles Of The Uganda U20 Women's National Team Players|date=25 September 2021|accessdate=21 February 2022|website=Federation of Uganda Football Associations}}</ref> Golle kippu Najjemba ina joginoo fijo Kampala Queens FC to leydi Uganndaa. O fiyi kadi e duɗal fuku koyɗe Isra.<ref>{{cite web|title=Fauzia Najjemba, forward|url=https://w-en.fcdynamo.ru/players/nazemba-fauziia/|website=fcdynamo.ru|access-date=20 May 2025}}</ref> Ñalnde 8 lewru bowte hitaande 2026, fedde yaajnde fedde fuku koyɗe rewɓe (NWSL) Boston Legacy FC hollitii siynude Najjemba e nanondiral duuɓi ɗiɗi e cuɓagol hakkunde maɓɓe ngam hitaande woɗnde. Golle hakkunde leyɗeele Najjemba cappi Uganda e darnde mawnde e nder kawgel 2022 ngam tawtoreede kawgel rewɓe Afrik.[3] Golle winndereeje Njoɓɗeele e njeñtudi limto Uganda gool tally ko adii No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1 17 Noowammbar 2019 Stade Chamazi, Mbagala, Tansani Jibuuti 10–0 13–0 2019 Kaɓirɗe rewɓe CECAFA 2 19 noowammbar 2019 Ecoppi 1-0 1-0 3 20 oktoobar 2021 Stade St 4 1 Duujal 2023 Stade Père Jégo, Kasablanka, Maruk Maruk 1–0 1–1 Sehilaagal Njeenaaje e njeenaari Najjemba heɓi njeenaari ɓurndi nafoore e kawgel CECAFA 2019 to Njeru. Ƴeew kadi Kippu fuku koyɗe rewɓe leydi Uganda Kampala laamɓe FC Kaɓirɗe rewɓe CECAFA 2022 kawgel rewɓe Afrik ngam tawtoreede kawgel ngel Fuku koyɗe to leydi Uganndaa<ref name=":0" /> and raised in [[Nakifuma]], and belongs to the [[Baganda]] tribe in Uganda.<ref name="FUFA-Profile2" /> She attended St. Joseph P/ S Naggalama where she sat for her PLE in 2014. She joined Nakifuma High and later Mukono High School where she finished her O' level in 2018.<ref>{{Cite web|last=Muyita|first=Joel|date=2019-09-20|title=Kampala Queens sign highly rated forward Najjemba|url=https://kawowo.com/2019/09/20/women-football-kampala-queens-sign-highly-rated-forward-najjemba/|access-date=2025-12-18|website=Kawowo Sports|language=en-US}}</ref> == Tuugnorgal == o7pn7ha4gup1tgsbehysdc0kpyxf9m9 162109 162108 2026-04-10T01:54:04Z Apdoull 7630 162109 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fauzia Najjemba''' (jibinaa ko 7 oktoobar 2003) ko fukuyanke Uganndaanaajo, fiyoowo fuku koyɗe e nder fedde Boston Legacy FC e nder fedde fuku koyɗe rewɓe (NWSL) e fedde ngenndiire fuku koyɗe leydi Uganndaa. Nguurndam gadano Najjemba jibinaa ko Zubair Kivumbi e Hawa Namulono[4], o mawni ko to Nakifuma, o jeyaa ko e leñol Baganda to leydi Uganndaa.O janngi St. Joseph P/ S Naggalama ɗo o jooɗii ngam PLE makko e hitaande 2014. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Nakifuma caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Mukono ɗo o timmini jaŋde makko O' e hitaande 2018.<ref name="FUFA-Profile">{{Cite web|url=https://fufa.co.ug/profiles-of-the-uganda-u20-womens-national-team-players/|title=Profiles Of The Uganda U20 Women's National Team Players|date=25 September 2021|accessdate=21 February 2022|website=Federation of Uganda Football Associations}}</ref> Golle kippu Najjemba ina joginoo fijo Kampala Queens FC to leydi Uganndaa. O fiyi kadi e duɗal fuku koyɗe Isra.<ref>{{cite web|title=Fauzia Najjemba, forward|url=https://w-en.fcdynamo.ru/players/nazemba-fauziia/|website=fcdynamo.ru|access-date=20 May 2025}}</ref> Ñalnde 8 lewru bowte hitaande 2026, fedde yaajnde fedde fuku koyɗe rewɓe (NWSL) Boston Legacy FC hollitii siynude Najjemba e nanondiral duuɓi ɗiɗi e cuɓagol hakkunde maɓɓe ngam hitaande woɗnde. Golle hakkunde leyɗeele Najjemba cappi Uganda e darnde mawnde e nder kawgel 2022 ngam tawtoreede kawgel rewɓe Afrik.[3] Golle winndereeje Njoɓɗeele e njeñtudi limto Uganda gool tally ko adii No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1 17 Noowammbar 2019 Stade Chamazi, Mbagala, Tansani Jibuuti 10–0 13–0 2019 Kaɓirɗe rewɓe CECAFA 2 19 noowammbar 2019 Ecoppi 1-0 1-0 3 20 oktoobar 2021 Stade St 4 1 Duujal 2023 Stade Père Jégo, Kasablanka, Maruk Maruk 1–0 1–1 Sehilaagal Njeenaaje e njeenaari Najjemba heɓi njeenaari ɓurndi nafoore e kawgel CECAFA 2019 to Njeru. Ƴeew kadi Kippu fuku koyɗe rewɓe leydi Uganda Kampala laamɓe FC Kaɓirɗe rewɓe CECAFA 2022 kawgel rewɓe Afrik ngam tawtoreede kawgel ngel Fuku koyɗe to leydi Uganndaa<ref name=":0" /> and raised in [[Nakifuma]], and belongs to the [[Baganda]] tribe in Uganda.<ref name="FUFA-Profile2" /> She attended St. Joseph P/ S Naggalama where she sat for her PLE in 2014. She joined Nakifuma High and later Mukono High School where she finished her O' level in 2018.<ref>{{Cite web|last=Muyita|first=Joel|date=2019-09-20|title=Kampala Queens sign highly rated forward Najjemba|url=https://kawowo.com/2019/09/20/women-football-kampala-queens-sign-highly-rated-forward-najjemba/|access-date=2025-12-18|website=Kawowo Sports|language=en-US}}</ref> == Tuugnorgal == tm2cvkfxrwxcrrfj6xitu4b6n0lqcmp Konwika Apinyapong 0 39399 162110 2026-04-10T05:30:14Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Konwika Apinyapong (jibinaa ko 24 noowammbar 1987) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe nder suudu leydi Taylande. O jeyaa ko e kippu ngenndiijo volleyball rewɓe Taylande. O tawtoraama Pijirlooji Asii 2006, e Kop Adunaajo Volleyball FIVB 2007. Kippuuji Taylande (2005-2013) Tuugnorgal" 162110 wikitext text/x-wiki Konwika Apinyapong (jibinaa ko 24 noowammbar 1987) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe nder suudu leydi Taylande. O jeyaa ko e kippu ngenndiijo volleyball rewɓe Taylande. O tawtoraama Pijirlooji Asii 2006, e Kop Adunaajo Volleyball FIVB 2007. Kippuuji Taylande (2005-2013) Tuugnorgal ectlx8uqn3m82rimr1ukvvrkq02ei4p 162111 162110 2026-04-10T05:31:10Z SUZYFATIMA 13856 162111 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Konwika Apinyapong''' (jibinaa ko 24 noowammbar 1987) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe nder suudu leydi Taylande. O jeyaa ko e kippu ngenndiijo volleyball rewɓe Taylande. O tawtoraama Pijirlooji Asii 2006, e Kop Adunaajo Volleyball FIVB 2007. Kippuuji Taylande (2005-2013) == Tuugnorgal == qtm5k3651952fi19maq5qk820q8jk24 162112 162111 2026-04-10T05:33:20Z SUZYFATIMA 13856 162112 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Konwika Apinyapong''' (jibinaa ko 24 noowammbar 1987) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe nder suudu leydi Taylande. O jeyaa ko e kippu ngenndiijo volleyball rewɓe Taylande. O tawtoraama Pijirlooji Asii 2006, e Kop Adunaajo Volleyball FIVB 2007. Kippuuji Taylande (2005-2013)<ref name="FIVB">{{cite web|url=http://www.fivb.org/EN/volleyball/competitions/WorldCup/2007/Women/Teams/Team_Roster.asp?TRN=WWC2007&TEAM=THA&sm=41|title=Thailand Team roster 2007|accessdate=27 January 2018}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 60xymie5ee4ddicp3nm42lsfwhcjal4 Women in Minnesota government 0 39400 162113 2026-04-10T06:27:20Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Rewɓe ina njoginoo golle keewɗe e nder laamu Minnesota kono haa jooni ina keddii e ŋakkeende. Yeru, Minnesota meeɗaa jogaade debbo guwerneer. Catal kuuɓtodinngal 18 debbo ngolliima e nder njuɓɓudi laamu to Minnesota. Darnde maɓɓe e nder njuɓɓudi laamu ina jeyaa heen Lietnaa-guwerneer, Auditeur, Awokaa mawɗo, Sekereteer dowla, e Kaalis. Debbo gadano cuɓaaɗo e jappeere laamu ko Virginia Holm e hitaande 1952, hono jaagorgal dowla. Rewɓe njeetato ngoni ko e L..." 162113 wikitext text/x-wiki Rewɓe ina njoginoo golle keewɗe e nder laamu Minnesota kono haa jooni ina keddii e ŋakkeende. Yeru, Minnesota meeɗaa jogaade debbo guwerneer. Catal kuuɓtodinngal 18 debbo ngolliima e nder njuɓɓudi laamu to Minnesota. Darnde maɓɓe e nder njuɓɓudi laamu ina jeyaa heen Lietnaa-guwerneer, Auditeur, Awokaa mawɗo, Sekereteer dowla, e Kaalis. Debbo gadano cuɓaaɗo e jappeere laamu ko Virginia Holm e hitaande 1952, hono jaagorgal dowla. Rewɓe njeetato ngoni ko e Lietnaa Guwerneer, njoyo ko Auditeur, gooto ko Awokaa mawɗo, tato ko Sekreteruuji Dowla, gooto ko Kaalis. Catal Legislatif Ko 281 debbo cuɓaa e nder suudu sarɗiiji. Ko adii fof ko rewɓe cuɓaa e nder suudu sarɗiiji leydi ndii ko e hitaande 1922. Rewɓe nayo cuɓaama : Myrtle Agnes Cain, Sue Metzger Hough, Hannah Jensen Kempfer e Mabeth Hurd Paige. Kamɓe fof ɓe cuɓaama e nder suudu nduu. Debbo gadano cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji leydi Minnesota ko Laura Emelia Naplin e hitaande 1927. Neva Walker woni debbo gadano ɓaleejo cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji leydi Minnesota. Catal Ñaawirde Debbo gadano golloraade e nder Ñaawirde Toownde ko Rosalie E. Wahl e hitaande 1977. Gila ndeen, rewɓe 10 woɗɓe ina ngondi e Ñaawirde Toownde. Debbo gadano wontude hooreejo ñaawirde toownde Minnesota ko Kathleen Blatz e hitaande 1998. Toɗɗagol ñaawirde Sandra Gardebring e hitaande 1991 waɗii Minnesota jogaade ñaawirde toownde dowri ɓurnde heewde rewɓe e nder leydi ndii.Wilhelmina M. Wright woni debbo gadano ɓaleejo toɗɗaaɗo e co22. Tuugnorgal rxuh3ycct8i7fek4bt6r56v6371rwiw 162114 162113 2026-04-10T06:28:31Z SUZYFATIMA 13856 162114 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe ina njoginoo golle keewɗe''' e nder laamu Minnesota kono haa jooni ina keddii e ŋakkeende. Yeru, Minnesota meeɗaa jogaade debbo guwerneer. Catal kuuɓtodinngal 18 debbo ngolliima e nder njuɓɓudi laamu to Minnesota. Darnde maɓɓe e nder njuɓɓudi laamu ina jeyaa heen Lietnaa-guwerneer, Auditeur, Awokaa mawɗo, Sekereteer dowla, e Kaalis. Debbo gadano cuɓaaɗo e jappeere laamu ko Virginia Holm e hitaande 1952, hono jaagorgal dowla. Rewɓe njeetato ngoni ko e Lietnaa Guwerneer, njoyo ko Auditeur, gooto ko Awokaa mawɗo, tato ko Sekreteruuji Dowla, gooto ko Kaalis. Catal Legislatif Ko 281 debbo cuɓaa e nder suudu sarɗiiji. Ko adii fof ko rewɓe cuɓaa e nder suudu sarɗiiji leydi ndii ko e hitaande 1922. Rewɓe nayo cuɓaama : Myrtle Agnes Cain, Sue Metzger Hough, Hannah Jensen Kempfer e Mabeth Hurd Paige. Kamɓe fof ɓe cuɓaama e nder suudu nduu. Debbo gadano cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji leydi Minnesota ko Laura Emelia Naplin e hitaande 1927. Neva Walker woni debbo gadano ɓaleejo cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji leydi Minnesota. Catal Ñaawirde Debbo gadano golloraade e nder Ñaawirde Toownde ko Rosalie E. Wahl e hitaande 1977. Gila ndeen, rewɓe 10 woɗɓe ina ngondi e Ñaawirde Toownde. Debbo gadano wontude hooreejo ñaawirde toownde Minnesota ko Kathleen Blatz e hitaande 1998. Toɗɗagol ñaawirde Sandra Gardebring e hitaande 1991 waɗii Minnesota jogaade ñaawirde toownde dowri ɓurnde heewde rewɓe e nder leydi ndii.Wilhelmina M. Wright woni debbo gadano ɓaleejo toɗɗaaɗo e co22. == Tuugnorgal == k2qb2sl973vofe4cvipwqyzdllh0tzx 162115 162114 2026-04-10T06:34:49Z SUZYFATIMA 13856 162115 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe ina njoginoo golle keewɗe''' e nder laamu Minnesota kono haa jooni ina keddii e ŋakkeende. Yeru, Minnesota meeɗaa jogaade debbo guwerneer. Catal kuuɓtodinngal 18 debbo ngolliima e nder njuɓɓudi laamu to Minnesota. Darnde maɓɓe e nder njuɓɓudi laamu ina jeyaa heen Lietnaa-guwerneer, Auditeur, Awokaa mawɗo, Sekereteer dowla, e Kaalis. Debbo gadano cuɓaaɗo e jappeere laamu ko Virginia Holm e hitaande 1952, hono jaagorgal dowla. Rewɓe njeetato ngoni ko e Lietnaa Guwerneer, njoyo ko Auditeur, gooto ko Awokaa mawɗo, tato ko Sekreteruuji Dowla, gooto ko Kaalis. Catal Legislatif Ko 281 debbo cuɓaa e nder suudu sarɗiiji. Ko adii fof ko rewɓe cuɓaa e nder suudu sarɗiiji leydi ndii ko e hitaande 1922. Rewɓe nayo cuɓaama : Myrtle Agnes Cain, Sue Metzger Hough, Hannah Jensen Kempfer e Mabeth Hurd Paige. Kamɓe fof ɓe cuɓaama e nder suudu nduu. Debbo gadano cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji leydi Minnesota ko Laura Emelia Naplin e hitaande 1927. Neva Walker woni debbo gadano ɓaleejo cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji leydi Minnesota. Catal Ñaawirde Debbo gadano golloraade e nder Ñaawirde Toownde ko Rosalie E. Wahl e hitaande 1977. Gila ndeen, rewɓe 10 woɗɓe ina ngondi e Ñaawirde Toownde. Debbo gadano wontude hooreejo ñaawirde toownde Minnesota ko Kathleen Blatz e hitaande 1998. Toɗɗagol ñaawirde Sandra Gardebring e hitaande 1991 waɗii Minnesota jogaade ñaawirde toownde dowri ɓurnde heewde rewɓe e nder leydi ndii.Wilhelmina M. Wright woni debbo gadano ɓaleejo toɗɗaaɗo e co22.<ref name=":0">{{Cite web|title=Minnesota|url=https://cawp.rutgers.edu/facts/state-state-information/minnesota|access-date=2022-11-03|website=cawp.rutgers.edu|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=Women in the Minnesota Legislature by Years Elected|url=https://www.lrl.mn.gov/history/wmnpuboffname|access-date=2022-11-03|website=www.lrl.mn.gov}}</ref><ref>{{Cite web|last=EHN|first=Reference Desk|title=Library Research Guides: Rosalie E. Wahl, Associate Justice 1977-1994: Biography|url=https://mncourts.libguides.com/wahl/bio|access-date=2022-11-03|website=mncourts.libguides.com|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Biographies of Minnesota Supreme Court Justices|url=https://mn.gov/law-library/research-links/justice-bios/|access-date=November 21, 2022}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|title=Minnesota Firsts for Women|url=https://www.lwvmn.org/minnesota-firsts-for-women|access-date=2022-11-03|website=League of Women Voters Minnesota (LWVMN)|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=EHN|first=Reference Desk|title=Library Research Guides: Kathleen A. Blatz, Associate Justice, 1996-1998; Chief Justice 1998-2006: Biography|url=https://mncourts.libguides.com/blatz/bio|access-date=2022-11-03|website=mncourts.libguides.com|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=EHN|first=Reference Desk|title=Library Research Guides: Sandra S. Gardebring, Associate Justice, 1991-1998: Biography|url=https://mncourts.libguides.com/gardebring/bio|access-date=2022-11-21|website=mncourts.libguides.com|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=EHN|first=Reference Desk|title=Library Research Guides: Wilhelmina M. Wright, Associate Justice 2012-2016: Biography|url=https://mncourts.libguides.com/Wright/bio|access-date=2022-11-22|website=mncourts.libguides.com|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> qkefwwqh8zqo4ahob3299w2o32k69da Kessinger Publishing 0 39401 162116 2026-04-10T06:36:34Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Kessinger Publishing, LLC er et amerikansk print-on-demand forlag beliggende i Whitefish, Montana, der specialiserer sig i reproduktioner af sjældne, udgåede bøger. I 2009 producerede virksomheden 190.175 titler og blev rapporteret at være den tredjestørste producent af "ikke-traditionelle" bøger det år, hvilket gav dem anerkendelse fra Kelly Gallagher. The Register rapporterede i 2009, at bind 1 af en bog af Lafcadio Hearn ikke var tilgængelig til en fuld forh..." 162116 wikitext text/x-wiki Kessinger Publishing, LLC er et amerikansk print-on-demand forlag beliggende i Whitefish, Montana, der specialiserer sig i reproduktioner af sjældne, udgåede bøger. I 2009 producerede virksomheden 190.175 titler og blev rapporteret at være den tredjestørste producent af "ikke-traditionelle" bøger det år, hvilket gav dem anerkendelse fra Kelly Gallagher. The Register rapporterede i 2009, at bind 1 af en bog af Lafcadio Hearn ikke var tilgængelig til en fuld forhåndsvisning på Google Books, fordi den var markeret som "ophavsretligt beskyttet materiale" og udbudt til salg af Kessinger Publishing. Ifølge artiklen var nogle "forskere rasende", fordi bogen tidligere var offentlig tilgængelig (beskyldte dem for ophavsretsbedrageri), og kritiserede Kessinger Publishing for at gøre internetkopien af ​​bogen "ubrugelig for forskere" ved at tvinge dem til at købe den. Referencer 3evotewtmw65kskzcc73prabndxlt4f 162117 162116 2026-04-10T06:37:37Z Mejiddanmama 14215 162117 wikitext text/x-wiki '''Kessinger Publishing, LLC''' er et amerikansk print-on-demand forlag beliggende i Whitefish, Montana, der specialiserer sig i reproduktioner af sjældne, udgåede bøger. I 2009 producerede virksomheden 190.175 titler og blev rapporteret at være den tredjestørste producent af "ikke-traditionelle" bøger det år, hvilket gav dem anerkendelse fra Kelly Gallagher. The Register rapporterede i 2009, at bind 1 af en bog af Lafcadio Hearn ikke var tilgængelig til en fuld forhåndsvisning på Google Books, fordi den var markeret som "ophavsretligt beskyttet materiale" og udbudt til salg af Kessinger Publishing. Ifølge artiklen var nogle "forskere rasende", fordi bogen tidligere var offentlig tilgængelig (beskyldte dem for ophavsretsbedrageri), og kritiserede Kessinger Publishing for at gøre internetkopien af ​​bogen "ubrugelig for forskere" ved at tvinge dem til at købe den. == Referencer == kk8c6x3ilv4lszbsinkqxij7ck3pdg8 162118 162117 2026-04-10T06:38:29Z Mejiddanmama 14215 162118 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kessinger Publishing, LLC''' er et amerikansk print-on-demand forlag beliggende i Whitefish, Montana, der specialiserer sig i reproduktioner af sjældne, udgåede bøger. I 2009 producerede virksomheden 190.175 titler og blev rapporteret at være den tredjestørste producent af "ikke-traditionelle" bøger det år, hvilket gav dem anerkendelse fra Kelly Gallagher. The Register rapporterede i 2009, at bind 1 af en bog af Lafcadio Hearn ikke var tilgængelig til en fuld forhåndsvisning på Google Books, fordi den var markeret som "ophavsretligt beskyttet materiale" og udbudt til salg af Kessinger Publishing. Ifølge artiklen var nogle "forskere rasende", fordi bogen tidligere var offentlig tilgængelig (beskyldte dem for ophavsretsbedrageri), og kritiserede Kessinger Publishing for at gøre internetkopien af ​​bogen "ubrugelig for forskere" ved at tvinge dem til at købe den. == Referencer == k427kf9cw3ccwawp2n8xysnh1a64k5b 162121 162118 2026-04-10T06:42:54Z Mejiddanmama 14215 162121 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kessinger Publishing, LLC''' er et amerikansk print-on-demand forlag beliggende i Whitefish, Montana, der specialiserer sig i reproduktioner af sjældne, udgåede bøger. I 2009 producerede virksomheden 190.175 titler og blev rapporteret at være den tredjestørste producent af "ikke-traditionelle" bøger det år, hvilket gav dem anerkendelse fra Kelly Gallagher.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2010/05/02/magazine/02FOB-medium-t.html|work=The New York Times|first=Virginia|last=Heffernan|title=Authors Unbound Online|date=2010-04-30}}</ref><ref>(June 12, 2008) 'Love Letters' book in 'Sex and City' movie an imaginary tale, ''Albany Times Union'' (Albany, New York)</ref><ref name="Strauss">{{Cite web|last=Strauss|first=Victoria|author-link=Victoria Strauss|title=Lies, Damned Lies, and Statistics|work=Sfwa.org|publisher=[[Science Fiction and Fantasy Writers of America|SFWA]] and [[Writer Beware]]|access-date=2010-12-21|date=2010-05-23|url=http://www.sfwa.org/2010/05/lies-damned-lies-and-statistics/|archive-url=https://web.archive.org/web/20101030032151/http://www.sfwa.org/2010/05/lies-damned-lies-and-statistics/|archive-date=2010-10-30|url-status=dead}}</ref> The Register rapporterede i 2009, at bind 1 af en bog af Lafcadio Hearn ikke var tilgængelig til en fuld forhåndsvisning på Google Books, fordi den var markeret som "ophavsretligt beskyttet materiale" og udbudt til salg af Kessinger Publishing. Ifølge artiklen var nogle "forskere rasende", fordi bogen tidligere var offentlig tilgængelig (beskyldte dem for ophavsretsbedrageri), og kritiserede Kessinger Publishing for at gøre internetkopien af ​​bogen "ubrugelig for forskere" ved at tvinge dem til at købe den.<ref>{{Cite web|title=Bowker Reports Traditional U.S. Book Production Flat in 2009|work=Bowker.com|publisher=R.&nbsp;R. Bowker|location=New Providence, New Jersey|access-date=2010-12-21|date=2010-04-14|url=http://www.bowker.com/index.php/press-releases/616-bowker-reports-traditional-us-book-production-flat-in-2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20101220051104/http://www.bowker.com/index.php/press-releases/616-bowker-reports-traditional-us-book-production-flat-in-2009|archive-date=2010-12-20|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Copyfraud: Poisoning the public domain, How web giants are stealing the future of knowledge|url=https://www.theregister.co.uk/2009/06/26/copyfraud/|work=The Register|first=Charles|last=Eicher|date=2009-06-26|access-date=2012-03-31}}</ref> <references /> == Referencer == fnht967dc2xablliq0onmkkw3gsq6st Ziegfeld: The Man and His Women 0 39402 162119 2026-04-10T06:40:28Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Ziegfeld: Gorko e rewɓe mum ko filmo teleeji 1978, tuugiiɗo e nguurndam jom suudu biyeteeɗo Florenz Ziegfeld. Ardii ɗum ko Buzz Kulik e hoodereeji Paul Shenar e nder fijirde Ziegfeld, Samanta Eggar e fijirde Billie Burke, Barbara Parkins fijirde Anna Held, Walter Willison fijirde Frank Carter, Catherine Jacoby (anndiraaɗo Loria Parker) fijirde Fanny Brice, e Inga Swenson fijirde Nora Bayes. Ko Columbia Pictures feewni ɗum (filmaama to suudu Warner's Burbank Studios..." 162119 wikitext text/x-wiki Ziegfeld: Gorko e rewɓe mum ko filmo teleeji 1978, tuugiiɗo e nguurndam jom suudu biyeteeɗo Florenz Ziegfeld. Ardii ɗum ko Buzz Kulik e hoodereeji Paul Shenar e nder fijirde Ziegfeld, Samanta Eggar e fijirde Billie Burke, Barbara Parkins fijirde Anna Held, Walter Willison fijirde Frank Carter, Catherine Jacoby (anndiraaɗo Loria Parker) fijirde Fanny Brice, e Inga Swenson fijirde Nora Bayes. Ko Columbia Pictures feewni ɗum (filmaama to suudu Warner's Burbank Studios) e fuɗɗoode yaltude e NBC e lewru mee 1978. Patricia Ziegfeld Stephenson, ɓiy Ziegfeld e Billie Burke, ko jiiloowo filmo oo. Film o suɓaama ngam heɓde njeenaaje Emmy keewɗe e hitaande 1978 nde o heɓi e cate sinemaa, Gerald Finnerman. Film o hollitaama e mbaydiiji keewɗi. Nde fuɗɗii yaltude ko e NBC, e yeeyirde. Nde holliri caggal ɗuum e kaɓirgal Showtime e kitaale 1980 tawa alaa ko bonnata njulaagu ko ɗuum addani doggol ɓurngol moƴƴude e taƴe episodic. Goɗngol taƴaaɗo (juutɗo) feeñii e kaɓirgal Starz. Sinopsis Taariindi nguurndam Florenz Ziegfeld gila e siftorde makko adannde to Chicago, ina siftina yiite 1871 haa e lummbirɗe keewɗe ɗe o jokkondiri e mum en. Daartol ngol ko episodic e heewɓe e rewɓe teeŋtuɓe e nguurndam makko ina naatna segmenteeji ɗi ɓe ngondi e Ziegfeld, won heen ko ɓuri moƴƴude, won heen ko ɓuri bonde. Yimɓe woɗɓe teeŋtuɓe e daartol ina njeyaa heen: Bert Wiliyam, Irving Berlin, Eddie Cantor, Charles Frohman e Nora Bayes. Tuugnorgal hcuhpv1x71vdhifd4kwdyb3egg68rd5 162120 162119 2026-04-10T06:41:32Z SUZYFATIMA 13856 162120 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ziegfeld: Gorko e rewɓe mum''' ko filmo teleeji 1978, tuugiiɗo e nguurndam jom suudu biyeteeɗo Florenz Ziegfeld. Ardii ɗum ko Buzz Kulik e hoodereeji Paul Shenar e nder fijirde Ziegfeld, Samanta Eggar e fijirde Billie Burke, Barbara Parkins fijirde Anna Held, Walter Willison fijirde Frank Carter, Catherine Jacoby (anndiraaɗo Loria Parker) fijirde Fanny Brice, e Inga Swenson fijirde Nora Bayes. Ko Columbia Pictures feewni ɗum (filmaama to suudu Warner's Burbank Studios) e fuɗɗoode yaltude e NBC e lewru mee 1978. Patricia Ziegfeld Stephenson, ɓiy Ziegfeld e Billie Burke, ko jiiloowo filmo oo. Film o suɓaama ngam heɓde njeenaaje Emmy keewɗe e hitaande 1978 nde o heɓi e cate sinemaa, Gerald Finnerman. Film o hollitaama e mbaydiiji keewɗi. Nde fuɗɗii yaltude ko e NBC, e yeeyirde. Nde holliri caggal ɗuum e kaɓirgal Showtime e kitaale 1980 tawa alaa ko bonnata njulaagu ko ɗuum addani doggol ɓurngol moƴƴude e taƴe episodic. Goɗngol taƴaaɗo (juutɗo) feeñii e kaɓirgal Starz. Sinopsis Taariindi nguurndam Florenz Ziegfeld gila e siftorde makko adannde to Chicago, ina siftina yiite 1871 haa e lummbirɗe keewɗe ɗe o jokkondiri e mum en. Daartol ngol ko episodic e heewɓe e rewɓe teeŋtuɓe e nguurndam makko ina naatna segmenteeji ɗi ɓe ngondi e Ziegfeld, won heen ko ɓuri moƴƴude, won heen ko ɓuri bonde. Yimɓe woɗɓe teeŋtuɓe e daartol ina njeyaa heen: Bert Wiliyam, Irving Berlin, Eddie Cantor, Charles Frohman e Nora Bayes. == Tuugnorgal == oljbyobw7i7f8van5t02q0q26qw4xfy 162122 162120 2026-04-10T06:45:05Z SUZYFATIMA 13856 162122 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ziegfeld: Gorko e rewɓe mum''' ko filmo teleeji 1978, tuugiiɗo e nguurndam jom suudu biyeteeɗo Florenz Ziegfeld. Ardii ɗum ko Buzz Kulik e hoodereeji Paul Shenar e nder fijirde Ziegfeld, Samanta Eggar e fijirde Billie Burke, Barbara Parkins fijirde Anna Held, Walter Willison fijirde Frank Carter, Catherine Jacoby (anndiraaɗo Loria Parker) fijirde Fanny Brice, e Inga Swenson fijirde Nora Bayes. Ko Columbia Pictures feewni ɗum (filmaama to suudu Warner's Burbank Studios) e fuɗɗoode yaltude e NBC e lewru mee 1978. Patricia Ziegfeld Stephenson, ɓiy Ziegfeld e Billie Burke, ko jiiloowo filmo oo. Film o suɓaama ngam heɓde njeenaaje Emmy keewɗe e hitaande 1978 nde o heɓi e cate sinemaa, Gerald Finnerman. Film o hollitaama e mbaydiiji keewɗi. Nde fuɗɗii yaltude ko e NBC, e yeeyirde. Nde holliri caggal ɗuum e kaɓirgal Showtime e kitaale 1980 tawa alaa ko bonnata njulaagu ko ɗuum addani doggol ɓurngol moƴƴude e taƴe episodic. Goɗngol taƴaaɗo (juutɗo) feeñii e kaɓirgal Starz. Sinopsis Taariindi nguurndam Florenz Ziegfeld gila e siftorde makko adannde to Chicago, ina siftina yiite 1871 haa e lummbirɗe keewɗe ɗe o jokkondiri e mum en. Daartol ngol ko episodic e heewɓe e rewɓe teeŋtuɓe e nguurndam makko ina naatna segmenteeji ɗi ɓe ngondi e Ziegfeld, won heen ko ɓuri moƴƴude, won heen ko ɓuri bonde. Yimɓe woɗɓe teeŋtuɓe e daartol ina njeyaa heen: Bert Wiliyam, Irving Berlin, Eddie Cantor, Charles Frohman e Nora Bayes.<ref name="captive">{{cite magazine|magazine=Filmink|date=18 October 2025|access-date=18 October 2025|first=Stephen|last=Vagg|url=https://www.filmink.com.au/the-captive-and-captivating-samantha-eggar/|title=The captive and captivating Samantha Eggar}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20150909122038/http://www.tcm.com/tcmdb/title/482814/Ziegfeld-The-Man-and-His-Women/ Turner Classic Movies (TCM)]</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20190603232400/https://www.bfi.org.uk/films-tv-people/4ce2b78f2f71a BFI, British Film Institute-film details]</ref><ref>[https://www.emmys.com/shows/ziegfeld-man-and-his-women The Emmys, ''Ziegfeld: The Man and His Women''...emmys.com]</ref> == Tuugnorgal == <references /> eiehcg7isq6fwhnlo3nkzzvy311j3jp Conan the Rebel 0 39403 162123 2026-04-10T06:45:55Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Conan, og kongen, for hvem urolighederne er en distraktion fra hans plan om at invadere Ophir, har også noget imod ham. Kronologisk set foregår historien mellem kapitel 1 og 2 i Robert E. Howard Conans historie "Queen of the Black Coast". Bêlit er, udover at få handlingen i gang, næsten helt fraværende i det efterfølgende eventyr. Modtagelse Anmelder Don D'Ammassa bemærkede: "Der er nogle meget kunstige plot-teknikker, men generelt var dette et underholdende ev..." 162123 wikitext text/x-wiki Conan, og kongen, for hvem urolighederne er en distraktion fra hans plan om at invadere Ophir, har også noget imod ham. Kronologisk set foregår historien mellem kapitel 1 og 2 i Robert E. Howard Conans historie "Queen of the Black Coast". Bêlit er, udover at få handlingen i gang, næsten helt fraværende i det efterfølgende eventyr. Modtagelse Anmelder Don D'Ammassa bemærkede: "Der er nogle meget kunstige plot-teknikker, men generelt var dette et underholdende eventyr."[2] Publishers Weekly mente, at det ikke levede op til Howards kreation, men at fans ville nyde det. Referencer 4v4ahzv7fyy2ggngee5qvs4ucfrkthu 162124 162123 2026-04-10T06:46:56Z Mejiddanmama 14215 162124 wikitext text/x-wiki '''Conan''', og kongen, for hvem urolighederne er en distraktion fra hans plan om at invadere Ophir, har også noget imod ham. Kronologisk set foregår historien mellem kapitel 1 og 2 i Robert E. Howard Conans historie "Queen of the Black Coast". Bêlit er, udover at få handlingen i gang, næsten helt fraværende i det efterfølgende eventyr. Modtagelse Anmelder Don D'Ammassa bemærkede: "Der er nogle meget kunstige plot-teknikker, men generelt var dette et underholdende eventyr."[2] Publishers Weekly mente, at det ikke levede op til Howards kreation, men at fans ville nyde det. == Referencer == kd7sujl4zzbxkpsc6fuanzfxecl8w75 162126 162124 2026-04-10T06:47:42Z Mejiddanmama 14215 162126 wikitext text/x-wiki '''Conan''', og kongen, for hvem urolighederne er en distraktion fra hans plan om at invadere Ophir, har også noget imod ham. Kronologisk set foregår historien mellem kapitel 1 og 2 i Robert E. Howard Conans historie "Queen of the Black Coast". Bêlit er, udover at få handlingen i gang, næsten helt fraværende i det efterfølgende eventyr. Modtagelse Anmelder Don D'Ammassa bemærkede: "Der er nogle meget kunstige plot-teknikker, men generelt var dette et underholdende eventyr."[2] Publishers Weekly mente, at det ikke levede op til Howards kreation, men at fans ville nyde det. == Referencer{{Databox}} == k77oc0w6pgmyyinflb2qkerbptrx94l 162128 162126 2026-04-10T06:51:12Z Mejiddanmama 14215 162128 wikitext text/x-wiki '''Conan''', og kongen, for hvem urolighederne er en distraktion fra hans plan om at invadere Ophir, har også noget imod ham. Kronologisk set foregår historien mellem kapitel 1 og 2 i Robert E. Howard Conans historie "Queen of the Black Coast". Bêlit er, udover at få handlingen i gang, næsten helt fraværende i det efterfølgende eventyr.<ref>{{ISFDB title|id=5352|title=Conan the Rebel}}</ref><ref>D'Ammassa, Don. [http://www.dondammassa.com/R2C2017.htm#Conan_the_Rebel_ "Conan the Rebel"] (review on [http://www.dondammassa.com/index.htm Critical Mass]). Jul. 14, 2017.</ref><ref>{{cite magazine|title=Fiction Book Review: CONAN THE REBEL by Poul Anderson, Author|magazine=[[Publishers Weekly]]|date=October 10, 2001|url=https://www.publishersweekly.com/9780765300720}}</ref> <references /> Modtagelse Anmelder Don D'Ammassa bemærkede: "Der er nogle meget kunstige plot-teknikker, men generelt var dette et underholdende eventyr."[2] Publishers Weekly mente, at det ikke levede op til Howards kreation, men at fans ville nyde det. == Referencer{{Databox}} == c4hblxmq92vflsgz531sjqzgeq8rtli La Blouse Roumaine 0 39404 162125 2026-04-10T06:47:33Z ~2026-21980-49 14261 Created page with "'''La Blouse Roumaine''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal Henri Matisse waɗi gila 1940. Natal ngal ina waɗi 92 × 73 cm, ngal woni hannde ko e galle mooftirɗo naalankaagal kesal to Pari. Ina hollira debbo ina ɓoornii wutte daneejo, ina ɓoornii wutte daneejo, ina ɓoornii wutte daneejo.[1] Hay so tawii noon Centre Pompidou ina siftina Lydia Delectorskaya wonde ko kañum woni mbaydi asliiji,[1] kanndidaaji goɗɗi ngam ƴellitde nate ɗee ina njeyaa heen Elvira Pope..." 162125 wikitext text/x-wiki '''La Blouse Roumaine''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal Henri Matisse waɗi gila 1940. Natal ngal ina waɗi 92 × 73 cm, ngal woni hannde ko e galle mooftirɗo naalankaagal kesal to Pari. Ina hollira debbo ina ɓoornii wutte daneejo, ina ɓoornii wutte daneejo, ina ɓoornii wutte daneejo.[1] Hay so tawii noon Centre Pompidou ina siftina Lydia Delectorskaya wonde ko kañum woni mbaydi asliiji,[1] kanndidaaji goɗɗi ngam ƴellitde nate ɗee ina njeyaa heen Elvira Popesku, Elena Vakaresku, Anna de Noailles e Marthe Bibesco.[2] Matisse waɗii nate sappo e hitaande 1939 haa 1945.[3] Sketch pen e tinndi ina waɗi tiitoonde wootere, ina waɗi buloos nannduɗo kono ko mbaydi ngoɗndi, ina waɗi e hitaande 1937, ina woni e nder defterdu Baltimore Museum of Art.[4][5] == Ƴeew kadi == Doggol golle Henri Matisse Koɗki gaadanteeji Rumaani == Tuugnorgal == "Bluse Romaine". okt54eon64v6tfdz76t8k4ev5c014ng 162127 162125 2026-04-10T06:50:55Z ~2026-21980-49 14261 162127 wikitext text/x-wiki '''La Blouse Roumaine''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal Henri Matisse waɗi gila 1940. Natal ngal ina waɗi 92 × 73 cm, ngal woni hannde ko e galle mooftirɗo naalankaagal kesal to Pari. Ina hollira debbo ina ɓoornii wutte daneejo, ina ɓoornii wutte daneejo, ina ɓoornii wutte daneejo.<ref name="pomp2">{{cite web|url=https://www.centrepompidou.fr/fr/ressources/oeuvre/Tf4mMLp|title=La Blouse Romaine|publisher=Centre Pompidou|access-date=2024-06-14}}</ref> Hay so tawii noon Centre Pompidou ina siftina Lydia Delectorskaya wonde ko kañum woni mbaydi asliiji,<ref name="pomp">{{cite web|url=https://www.centrepompidou.fr/fr/ressources/oeuvre/Tf4mMLp|title=La Blouse Romaine|publisher=Centre Pompidou|access-date=2024-06-14}}</ref> kanndidaaji goɗɗi ngam ƴellitde nate ɗee ina njeyaa heen Elvira Popesku, Elena Vakaresku, Anna de Noailles e Marthe Bibesco.<ref>{{cite web|url=http://www.ziare.com/vedete/actori/mandru-ca-sunt-roman-elvira-popescu-steaua-teatrului-si-cinematografiei-franceze-1200978|title=Elvira Popescu, steaua teatrului si cinematografiei franceze|publisher=ziare.com|language=Romanian|accessdate=August 4, 2013}}</ref> Matisse waɗii nate sappo e hitaande 1939 haa 1945.<ref>{{cite book|title=Concise Encyclopedia of Modern Art|first=Raymond|last=Charmet|editor-first=Roger|editor-last=Brunyate|publisher=Follett Publishing Company|year=1974|isbn=9780695804695|page=154}}</ref> Sketch pen e tinndi ina waɗi tiitoonde wootere, ina waɗi buloos nannduɗo kono ko mbaydi ngoɗndi, ina waɗi e hitaande 1937, ina woni e nder defterdu Baltimore Museum of Art.<ref>{{cite web|url=https://collection.artbma.org/objects/28753/rumanian-blouse|title=Rumanian Blouse|publisher=Baltimore Museum of Art|access-date=2024-06-14}}</ref><ref>{{cite book|title=Henri Matisse|first=Jean|last=Leymarie|pages=154–155|url=https://books.google.com/books?id=SBdn1a2XwBwC&pg=PA154|publisher=University of California Press|year=1966}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol golle Henri Matisse Koɗki gaadanteeji Rumaani == Tuugnorgal == "Bluse Romaine". dez4tfas1xbqg87d0kciekzigtetl6u Ger1893Anne Bozeman Lyon 0 39405 162129 2026-04-10T06:57:30Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Anne Bozeman Lyon (1860-1936) ko Ameriknaajo binndoowo binndi to bannge worgo Amerik. O winndii jimɗi, sketchuuji juutɗi e defte, o ɓuri waawde golle sifotooɗe. Lyon winndii aayeeji ngam Louisville Courier-Journal e binndanɗe goɗɗe ñalnde kala ko adii hitaande 1890, caggal ɗuum, binndanɗe juutɗe e binndanɗe ngam binndanɗe e jaayndeeji ceertuɗi. O waɗii wiɗto keeriiɗo e daartol koloñaal Alabama e Louisiana. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Anne Bozeman Lyo..." 162129 wikitext text/x-wiki Anne Bozeman Lyon (1860-1936) ko Ameriknaajo binndoowo binndi to bannge worgo Amerik. O winndii jimɗi, sketchuuji juutɗi e defte, o ɓuri waawde golle sifotooɗe. Lyon winndii aayeeji ngam Louisville Courier-Journal e binndanɗe goɗɗe ñalnde kala ko adii hitaande 1890, caggal ɗuum, binndanɗe juutɗe e binndanɗe ngam binndanɗe e jaayndeeji ceertuɗi. O waɗii wiɗto keeriiɗo e daartol koloñaal Alabama e Louisiana. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Anne Bozeman Lyon jibinaa ko to Mobile, Alabama, ñalnde 25 feebariyee 1860. Jibnaaɓe makko ko Thomas Temple Armstrong e Mary Morgan Kafe (Heard) Lyon. Maamiraaɓe baaba makko ko Engele en e Welsh en. O jokkondiri e galleeji ummoriiɗi Virginie, ina jeyaa heen Temple en, Pendleton en e Strother en. Seneraal David Hunter Strother mo konu Dental ngal ko ɓiy mawniiko. Mr. Armstrong ko jeyaaɗo to diiwaan Stokes, to North Carolina, caggal ɗuum o hoɗi Mobile, ɗo o woni e golloraade njulaagu mawngu e cotton. O woniino mawɗo e nder konu Dowlaaji Dentuɗi. Yumma Anne ko iwdi galleeji ɗiɗi ummoriiɗi Georgia. Anne ko mawɗo e sukaaɓe sappo. E cukaagu makko, o hoɗi ko Mobile e nder bayou maayo Mississippi, ɗo baaba makko ina mahi laawol laana njoorndi. Lyon heɓi jaŋde mum heblo e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Locquet e duɗe goɗɗe to New Orleans, to Louisiana. Rewi heen ko jaŋde woɗnde to Mobile to duɗal Quigley e wondude e Prof. Amos Towle, keɓtinaaɗo e ɗemɗe e jimɗi jamaanu. Jaŋde makko ɓurnde yiɗeede ko Farayse, daartol e miijooji, omo weltii e jaŋngude jimɗi. Kugal Aayeeji makko gadani bayyinaaɗi peeñii e nder appeal Memphis, e hitaande 1884-86, e nder jaaynde Louisville Courier-Journal ko ina wona ñalngu nguu. Sketchuuji makko, aayeeji makko, daartol makko juutngol e daartol makko "negro dialect" njaltinaa e jaaynde New Orleans Times-Democrat e nder hitaande 1892. E hitaande 1892, o dañii njeenaari e nder cate binndol hannde ngam waɗde heen ƴoƴre, tiitoonde mum ko "The Mourner" e dow 1 300 ƴaañoowo. "Rewɓe tedduɓe e telefoŋaaji" yaltinaama e jaaynde Montgomery, lewru noowammbar 1893. Vanity Fair wonti jaaynde yaltinnde e nder hitaande 1895-96. Doktoor Charles J. O’Malley yaltinii deftere Lyon wiyeteende “Padre Felipo: daartol ɓooyngol” e nder deftere mum wiyeteende Poor Soul Advocate, hitaande 1895, e nder deftere 2 toɓɓe e hitaande wootere. Ko ɗum woni daartol koloñaal juutngol gadanol Lyon. Nde ƴettaa ko no feewi, nde heɓi njettoor Walter Lecky, binndoowo deftere ndee, e woɗɓe. Missions de Sud (1893) yaltinaama to Almaañ e to Angalteer, kadi ƴettaa ko e deftere janngirnde e nder yoga e duɗe Florida. Binndanɗe goɗɗe ɗe o winndi ina njeyaa heen : « Waylo-waylo ngo alaa ko nafi », yaltinaango e jaaynde wiyeteende The Southern Magazine, to Louisville, to Kentucky ; "Ninita", yaltunde e jaaynde wiyeteende « The Mid-Continent » (hono jaaynde wiyeteende « The Sud » ; « Dewgal Chitto », yaltunde e jaaynde wiyeteende Telegaraaf Katolik, to Cincinnati ; « L’Huile de Marie », yaltunde e jaaynde wiyeteende Chicago Aduna Keso ; e « Casimir Jacques », yaltunde e jaaynde ngenndiire, to Boston, e nder deftere e hitaande 1912. « Bonapartist to Alabama », yalti e jaaynde Southern Home, e lewru abriil 1900, e nder deftere e hitaande 1903. Ko jiidaa e ko limtu-ɗen dow koo, o waɗii kadi golle jaayndeeji e nate keewɗe, o winndii heen binndanɗe daartol keewɗe sahaa e sahaa fof. O woniino balloowo e jaaynde Stratford, e jaaynde Boston, e jaaynde Ladies' World, e jaaynde Mobile Tribune. No Saint (Louisville, 1890), deftere makko adannde, waɗi innde ɗoon e ɗoon. To Sterling’s Camp, deftere makko ɗiɗmere ndee, jaɓɓaama no feewi. Goonga fiction Lyon ina faamninaa e haala makko: "So mi fuɗɗiima gooto e ɗeen daartol koloñaal, mi yi’at jikkuuji ɗii no feewi, kadi miɗo nana inɗe maɓɓe, miɗo nana gonndigal maɓɓe. Ɓe njillotoo, ɓe njillondira e am, wonaa miin ɓe. So daartol ngol gasii, mi waawaano winndude goɗɗum haa nde ruuhu oo yahrata e am, mi waawataa." Won e sahaaji, o ardii departemaa debbo "Feminine Fancies" ngam ƴeewde Mobile ñalnde aset. O woniino tergal e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe Pen Amerik, o woniino wakiliijo diiwaan Alabama, 1917-1919. O woniino kadi tergal e fedde yimooɓe to Londres. Nguurndam neɗɗo Lyon wonnoo ko tergal e fedde wiyeteende Ɓiɓɓe rewɓe Rewolison Amerik. Anne Bozeman Lyon waɗi galle mum ko to Mobile, Alabama, ɗo o maayi ñalnde 25 desaambar 1936. Golle cuɓaaɗe Defte Alaa Seniiɗo, hitaande 1890 To nokku Sterling Misiyonji arandeeji haa Fombina, hitaande 1893 Padre Felipo e daartol goɗngol e telefoŋaaji ɓooyɗi (2 deftere), hitaande 1895 Bonapartist en to Alabama, hitaande 1903 Kasimir Jak, hitaande 1912 Tuugnorgal qhxtjx10vv9eliy4kj9bjn356z3brwu 162130 162129 2026-04-10T06:59:45Z SUZYFATIMA 13856 162130 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anne Bozeman Lyon (1860-1936)''' ko Ameriknaajo binndoowo binndi to bannge worgo Amerik. O winndii jimɗi, sketchuuji juutɗi e defte, o ɓuri waawde golle sifotooɗe. Lyon winndii aayeeji ngam Louisville Courier-Journal e binndanɗe goɗɗe ñalnde kala ko adii hitaande 1890, caggal ɗuum, binndanɗe juutɗe e binndanɗe ngam binndanɗe e jaayndeeji ceertuɗi. O waɗii wiɗto keeriiɗo e daartol koloñaal Alabama e Louisiana. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Anne Bozeman Lyon jibinaa ko to Mobile, Alabama, ñalnde 25 feebariyee 1860. Jibnaaɓe makko ko Thomas Temple Armstrong e Mary Morgan Kafe (Heard) Lyon. Maamiraaɓe baaba makko ko Engele en e Welsh en. O jokkondiri e galleeji ummoriiɗi Virginie, ina jeyaa heen Temple en, Pendleton en e Strother en. Seneraal David Hunter Strother mo konu Dental ngal ko ɓiy mawniiko. Mr. Armstrong ko jeyaaɗo to diiwaan Stokes, to North Carolina, caggal ɗuum o hoɗi Mobile, ɗo o woni e golloraade njulaagu mawngu e cotton. O woniino mawɗo e nder konu Dowlaaji Dentuɗi. Yumma Anne ko iwdi galleeji ɗiɗi ummoriiɗi Georgia. Anne ko mawɗo e sukaaɓe sappo. E cukaagu makko, o hoɗi ko Mobile e nder bayou maayo Mississippi, ɗo baaba makko ina mahi laawol laana njoorndi. Lyon heɓi jaŋde mum heblo e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Locquet e duɗe goɗɗe to New Orleans, to Louisiana. Rewi heen ko jaŋde woɗnde to Mobile to duɗal Quigley e wondude e Prof. Amos Towle, keɓtinaaɗo e ɗemɗe e jimɗi jamaanu. Jaŋde makko ɓurnde yiɗeede ko Farayse, daartol e miijooji, omo weltii e jaŋngude jimɗi. Kugal Aayeeji makko gadani bayyinaaɗi peeñii e nder appeal Memphis, e hitaande 1884-86, e nder jaaynde Louisville Courier-Journal ko ina wona ñalngu nguu. Sketchuuji makko, aayeeji makko, daartol makko juutngol e daartol makko "negro dialect" njaltinaa e jaaynde New Orleans Times-Democrat e nder hitaande 1892. E hitaande 1892, o dañii njeenaari e nder cate binndol hannde ngam waɗde heen ƴoƴre, tiitoonde mum ko "The Mourner" e dow 1 300 ƴaañoowo. "Rewɓe tedduɓe e telefoŋaaji" yaltinaama e jaaynde Montgomery, lewru noowammbar 1893. Vanity Fair wonti jaaynde yaltinnde e nder hitaande 1895-96. Doktoor Charles J. O’Malley yaltinii deftere Lyon wiyeteende “Padre Felipo: daartol ɓooyngol” e nder deftere mum wiyeteende Poor Soul Advocate, hitaande 1895, e nder deftere 2 toɓɓe e hitaande wootere. Ko ɗum woni daartol koloñaal juutngol gadanol Lyon. Nde ƴettaa ko no feewi, nde heɓi njettoor Walter Lecky, binndoowo deftere ndee, e woɗɓe. Missions de Sud (1893) yaltinaama to Almaañ e to Angalteer, kadi ƴettaa ko e deftere janngirnde e nder yoga e duɗe Florida. Binndanɗe goɗɗe ɗe o winndi ina njeyaa heen : « Waylo-waylo ngo alaa ko nafi », yaltinaango e jaaynde wiyeteende The Southern Magazine, to Louisville, to Kentucky ; "Ninita", yaltunde e jaaynde wiyeteende « The Mid-Continent » (hono jaaynde wiyeteende « The Sud » ; « Dewgal Chitto », yaltunde e jaaynde wiyeteende Telegaraaf Katolik, to Cincinnati ; « L’Huile de Marie », yaltunde e jaaynde wiyeteende Chicago Aduna Keso ; e « Casimir Jacques », yaltunde e jaaynde ngenndiire, to Boston, e nder deftere e hitaande 1912. « Bonapartist to Alabama », yalti e jaaynde Southern Home, e lewru abriil 1900, e nder deftere e hitaande 1903. Ko jiidaa e ko limtu-ɗen dow koo, o waɗii kadi golle jaayndeeji e nate keewɗe, o winndii heen binndanɗe daartol keewɗe sahaa e sahaa fof. O woniino balloowo e jaaynde Stratford, e jaaynde Boston, e jaaynde Ladies' World, e jaaynde Mobile Tribune. No Saint (Louisville, 1890), deftere makko adannde, waɗi innde ɗoon e ɗoon. To Sterling’s Camp, deftere makko ɗiɗmere ndee, jaɓɓaama no feewi. Goonga fiction Lyon ina faamninaa e haala makko: "So mi fuɗɗiima gooto e ɗeen daartol koloñaal, mi yi’at jikkuuji ɗii no feewi, kadi miɗo nana inɗe maɓɓe, miɗo nana gonndigal maɓɓe. Ɓe njillotoo, ɓe njillondira e am, wonaa miin ɓe. So daartol ngol gasii, mi waawaano winndude goɗɗum haa nde ruuhu oo yahrata e am, mi waawataa." Won e sahaaji, o ardii departemaa debbo "Feminine Fancies" ngam ƴeewde Mobile ñalnde aset. O woniino tergal e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe Pen Amerik, o woniino wakiliijo diiwaan Alabama, 1917-1919. O woniino kadi tergal e fedde yimooɓe to Londres. Nguurndam neɗɗo Lyon wonnoo ko tergal e fedde wiyeteende Ɓiɓɓe rewɓe Rewolison Amerik. Anne Bozeman Lyon waɗi galle mum ko to Mobile, Alabama, ɗo o maayi ñalnde 25 desaambar 1936. Golle cuɓaaɗe Defte Alaa Seniiɗo, hitaande 1890 To nokku Sterling Misiyonji arandeeji haa Fombina, hitaande 1893 Padre Felipo e daartol goɗngol e telefoŋaaji ɓooyɗi (2 deftere), hitaande 1895 Bonapartist en to Alabama, hitaande 1903 Kasimir Jak, hitaande 1912 == Tuugnorgal == 75i2lidqtn95ayvgd9hcxv34uzp2r2a 162134 162130 2026-04-10T07:30:41Z SUZYFATIMA 13856 162134 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anne Bozeman Lyon (1860-1936)''' ko Ameriknaajo binndoowo binndi to bannge worgo Amerik. O winndii jimɗi, sketchuuji juutɗi e defte, o ɓuri waawde golle sifotooɗe. Lyon winndii aayeeji ngam Louisville Courier-Journal e binndanɗe goɗɗe ñalnde kala ko adii hitaande 1890, caggal ɗuum, binndanɗe juutɗe e binndanɗe ngam binndanɗe e jaayndeeji ceertuɗi. O waɗii wiɗto keeriiɗo e daartol koloñaal Alabama e Louisiana. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Anne Bozeman Lyon jibinaa ko to Mobile, Alabama, ñalnde 25 feebariyee 1860. Jibnaaɓe makko ko Thomas Temple Armstrong e Mary Morgan Kafe (Heard) Lyon. Maamiraaɓe baaba makko ko Engele en e Welsh en. O jokkondiri e galleeji ummoriiɗi Virginie, ina jeyaa heen Temple en, Pendleton en e Strother en. Seneraal David Hunter Strother mo konu Dental ngal ko ɓiy mawniiko. Mr. Armstrong ko jeyaaɗo to diiwaan Stokes, to North Carolina, caggal ɗuum o hoɗi Mobile, ɗo o woni e golloraade njulaagu mawngu e cotton. O woniino mawɗo e nder konu Dowlaaji Dentuɗi. Yumma Anne ko iwdi galleeji ɗiɗi ummoriiɗi Georgia. Anne ko mawɗo e sukaaɓe sappo. E cukaagu makko, o hoɗi ko Mobile e nder bayou maayo Mississippi, ɗo baaba makko ina mahi laawol laana njoorndi. Lyon heɓi jaŋde mum heblo e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Locquet e duɗe goɗɗe to New Orleans, to Louisiana. Rewi heen ko jaŋde woɗnde to Mobile to duɗal Quigley e wondude e Prof. Amos Towle, keɓtinaaɗo e ɗemɗe e jimɗi jamaanu. Jaŋde makko ɓurnde yiɗeede ko Farayse, daartol e miijooji, omo weltii e jaŋngude jimɗi. Kugal Aayeeji makko gadani bayyinaaɗi peeñii e nder appeal Memphis, e hitaande 1884-86, e nder jaaynde Louisville Courier-Journal ko ina wona ñalngu nguu. Sketchuuji makko, aayeeji makko, daartol makko juutngol e daartol makko "negro dialect" njaltinaa e jaaynde New Orleans Times-Democrat e nder hitaande 1892. E hitaande 1892, o dañii njeenaari e nder cate binndol hannde ngam waɗde heen ƴoƴre, tiitoonde mum ko "The Mourner" e dow 1 300 ƴaañoowo. "Rewɓe tedduɓe e telefoŋaaji" yaltinaama e jaaynde Montgomery, lewru noowammbar 1893. Vanity Fair wonti jaaynde yaltinnde e nder hitaande 1895-96. Doktoor Charles J. O’Malley yaltinii deftere Lyon wiyeteende “Padre Felipo: daartol ɓooyngol” e nder deftere mum wiyeteende Poor Soul Advocate, hitaande 1895, e nder deftere 2 toɓɓe e hitaande wootere. Ko ɗum woni daartol koloñaal juutngol gadanol Lyon. Nde ƴettaa ko no feewi, nde heɓi njettoor Walter Lecky, binndoowo deftere ndee, e woɗɓe. Missions de Sud (1893) yaltinaama to Almaañ e to Angalteer, kadi ƴettaa ko e deftere janngirnde e nder yoga e duɗe Florida. Binndanɗe goɗɗe ɗe o winndi ina njeyaa heen : « Waylo-waylo ngo alaa ko nafi », yaltinaango e jaaynde wiyeteende The Southern Magazine, to Louisville, to Kentucky ; "Ninita", yaltunde e jaaynde wiyeteende « The Mid-Continent » (hono jaaynde wiyeteende « The Sud » ; « Dewgal Chitto », yaltunde e jaaynde wiyeteende Telegaraaf Katolik, to Cincinnati ; « L’Huile de Marie », yaltunde e jaaynde wiyeteende Chicago Aduna Keso ; e « Casimir Jacques », yaltunde e jaaynde ngenndiire, to Boston, e nder deftere e hitaande 1912. « Bonapartist to Alabama », yalti e jaaynde Southern Home, e lewru abriil 1900, e nder deftere e hitaande 1903. Ko jiidaa e ko limtu-ɗen dow koo, o waɗii kadi golle jaayndeeji e nate keewɗe, o winndii heen binndanɗe daartol keewɗe sahaa e sahaa fof. O woniino balloowo e jaaynde Stratford, e jaaynde Boston, e jaaynde Ladies' World, e jaaynde Mobile Tribune. No Saint (Louisville, 1890), deftere makko adannde, waɗi innde ɗoon e ɗoon. To Sterling’s Camp, deftere makko ɗiɗmere ndee, jaɓɓaama no feewi. Goonga fiction Lyon ina faamninaa e haala makko: "So mi fuɗɗiima gooto e ɗeen daartol koloñaal, mi yi’at jikkuuji ɗii no feewi, kadi miɗo nana inɗe maɓɓe, miɗo nana gonndigal maɓɓe. Ɓe njillotoo, ɓe njillondira e am, wonaa miin ɓe. So daartol ngol gasii, mi waawaano winndude goɗɗum haa nde ruuhu oo yahrata e am, mi waawataa." Won e sahaaji, o ardii departemaa debbo "Feminine Fancies" ngam ƴeewde Mobile ñalnde aset. O woniino tergal e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe Pen Amerik, o woniino wakiliijo diiwaan Alabama, 1917-1919. O woniino kadi tergal e fedde yimooɓe to Londres. Nguurndam neɗɗo Lyon wonnoo ko tergal e fedde wiyeteende Ɓiɓɓe rewɓe Rewolison Amerik. Anne Bozeman Lyon waɗi galle mum ko to Mobile, Alabama, ɗo o maayi ñalnde 25 desaambar 1936. Golle cuɓaaɗe Defte Alaa Seniiɗo, hitaande 1890 To nokku Sterling Misiyonji arandeeji haa Fombina, hitaande 1893 Padre Felipo e daartol goɗngol e telefoŋaaji ɓooyɗi (2 deftere), hitaande 1895 Bonapartist en to Alabama, hitaande 1903 Kasimir Jak, hitaande 1912<ref name="Magazine1902">{{cite magazine|title=The Gulf States Historical Magazine|magazine=Magazine of American History|date=July 1902|volume=30|issue=5|page=116|url=https://books.google.com/books?id=n7UTAAAAYAAJ&pg=PA116|access-date=24 December 2023|publisher=A.P. French.|language=en}} {{Source-attribution}}</ref><ref name="WillardLivermore-1893">{{cite book|last1=Willard|first1=Frances Elizabeth|author1-link=Frances Willard|last2=Livermore|first2=Mary Ashton Rice|author2-link=Mary Livermore|title=A Woman of the Century: Fourteen Hundred-seventy Biographical Sketches Accompanied by Portraits of Leading American Women in All Walks of Life|year=1893|publisher=[[Charles Wells Moulton]]|url=https://en.wikisource.org/wiki/Woman_of_the_Century/Anne_Bozeman_Lyon|pages=479–80|chapter=LYON, Miss Anne Bozeman}} {{Source-attribution}}</ref><ref name="Owen1921">{{cite book|last1=Owen|first1=Thomas McAdory|title=History of Alabama and Dictionary of Alabama Biography|date=1921|publisher=S. J. Clarke publishing Company|page=1079|url=https://books.google.com/books?id=R2Z5AAAAMAAJ&pg=PA1079|access-date=24 December 2023|language=en}} {{Source-attribution}}</ref><ref name="Leonard1901">{{cite book|last1=Leonard|first1=John William|last2=Marquis|first2=Albert Nelson|title=Who's who in America|date=1901|publisher=A.N. Marquis|page=709|url=https://books.google.com/books?id=3T4zAAAAMAAJ&pg=PA709|access-date=24 December 2023|language=en}} {{Source-attribution}}</ref><ref name="Annual1898">{{cite book|author1=American Historical Association|title=Annual Report of the American Historical Association|date=1898|publisher=U.S. Government Printing Office|page=1027|url=https://books.google.com/books?id=iZZcnaRvHTMC&pg=PA1027|access-date=24 December 2023|language=en}} {{Source-attribution}}</ref><ref name="Owen19212" /><ref name="Leonard19012" /><ref name="Traub1919">{{cite book|last1=Traub|first1=Hamilton Paul|title=The American Literary Yearbook: A Biographical and Bibliographical Dictionary of Living North American Authors; a Record of Contemporary Literary Activity; an Authors' Manual and Students' Text Book|date=1919|publisher=P. Traub|page=146|url=https://books.google.com/books?id=fVA9AQAAMAAJ&pg=PA146|access-date=24 December 2023|language=en}} {{Source-attribution}}</ref><ref name="Lyon1903">{{cite book|last1=Lyon|first1=Anne Bozeman|title=The Bonapartists in Alabama ...|date=1903|url=https://books.google.com/books?id=-fhBNQEACAAJ&q=Ann+Bozeman+Lyon|access-date=24 December 2023|language=en}} {{Source-attribution}}</ref><ref name="Who1975">{{cite book|author1=Marquis Who's Who Inc|title=Who was who in American History, Arts and Letters|date=1975|publisher=Marquis Who's Who|isbn=978-0-8379-3301-6|page=302|url=https://books.google.com/books?id=ZTQOAQAAMAAJ&q=Anne+Bozeman+Lyon+Casemir-Jacques|access-date=24 December 2023|language=en}}</ref><ref name="UA">{{cite web|title=Alabama Authors » Blog Archive » LYON, ANNE BOZEMAN, 1860–1936|url=http://www.lib.ua.edu/Alabama_Authors/?p=1802|publisher=The University of Alabama University Libraries|access-date=24 December 2023}}</ref><ref name="Lineage1919">{{cite book|author1=Daughters of the American Revolution|title=Lineage Book|date=1919|publisher=The Society|page=138|url=https://books.google.com/books?id=rXtGHmx4XwcC&pg=PA138|access-date=24 December 2023|language=en}} {{Source-attribution}}</ref><ref name="familysearch">{{cite web|title=Anne Bozeman Lyon Female 25 February 1860 – 25 December 1936|url=https://www.familysearch.org/tree/person/details/LVN2-MKH|website=www.familysearch.org|access-date=24 December 2023}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> qslwn4b8n63f5whqsvp4jiymivivaq9 Boadicea Haranguing the Britons 0 39406 162131 2026-04-10T06:59:45Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Boadicea Haranguing''' the Britanniques ko nate daartol nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Opie waɗi, gila 1793. Ina yuɓɓinee e nder defterdu keeriiɗo. == Daartol e sifaa == Ina hollita Boudica, laamɗo leñol Iceni ɓooyngol Angalteer, ardinooɗo fitinaaji ɗi ngalaa nafoore e laamu Room e nder teeminannde adannde. O hollitaama e mbaydi daneeri e mbaydi boɗeeri, mbaydi jalboori e nder mbaydi niɓɓiri kuuɓtodinndi. Omo ɓoornii kaski, i..." 162131 wikitext text/x-wiki '''Boadicea Haranguing''' the Britanniques ko nate daartol nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Opie waɗi, gila 1793. Ina yuɓɓinee e nder defterdu keeriiɗo. == Daartol e sifaa == Ina hollita Boudica, laamɗo leñol Iceni ɓooyngol Angalteer, ardinooɗo fitinaaji ɗi ngalaa nafoore e laamu Room e nder teeminannde adannde. O hollitaama e mbaydi daneeri e mbaydi boɗeeri, mbaydi jalboori e nder mbaydi niɓɓiri kuuɓtodinndi. Omo ɓoornii kaski, ina hollita darnde makko e gardagol konu. Ɓiɓɓe makko rewɓe ɗiɗo ina njuula caggal makko ngam hisnude mo, gooto ina ndaara les, ina haalda, ina moofta wallidiiɓe makko. Kolliraaɗi ɗii ko joy, ina keɗoo haala makko no feewi .<ref>Gillespie p.IX</ref>No o waɗiri no aristokraasi nii, ina seerti e no o hollirta e nder nate Henry Courtney Selous ɗe o waɗi e hitaande 1840, ɗe tiitoonde ndee woni.<ref>James L. & Dillon p.469</ref> Natal tuugingal e nate Opie ɗe William Sharp waɗi, ina woni hannde e Galle Nate Ngenndiije.<ref>[https://www.npg.org.uk/collections/search/portrait/mw56792/Boadicea-Haranguing-the-Britons-called-Boudicca-Boadicea National Portrait Gallery]</ref> == Tuugnorgal == j4gdw636bq3r9ptpbinxptjisz2pvs5 The Bohemian (Bouguereau) 0 39407 162132 2026-04-10T07:03:49Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Bohemian ko''' nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau timmini e hitaande 1890. Ina hollira debbo gooto mo koyɗe mum ngalaa, ina jooɗii e dow jappeere beton to bannge worgo maayo Seine, sara Notre Dame de Paris ina fooftoo violon e koyɗe mum.<ref>{{cite book|title=Historical Dictionary of Romantic Art and Architecture|url=https://books.google.com/books?id=WAqfDwAAQBAJ&dq=bouguereau+bohemienne+shepherdess&pg=PA55|last=..." 162132 wikitext text/x-wiki '''Bohemian ko''' nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau timmini e hitaande 1890. Ina hollira debbo gooto mo koyɗe mum ngalaa, ina jooɗii e dow jappeere beton to bannge worgo maayo Seine, sara Notre Dame de Paris ina fooftoo violon e koyɗe mum.<ref>{{cite book|title=Historical Dictionary of Romantic Art and Architecture|url=https://books.google.com/books?id=WAqfDwAAQBAJ&dq=bouguereau+bohemienne+shepherdess&pg=PA55|last=Palmer|first=Allison Lee|language=en|date=2019-07-26|publisher=Rowman & Littlefield|access-date=2021-12-20|isbn=978-1-5381-2296-9}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.christies.com/lot/lot-4264007/?intObjectID=4264007|title=William Adolphe Bouguereau (French, 1825-1905)|website=www.christies.com|language=en|access-date=2021-12-20}}</ref> Juuɗe makko ñaamo ina fawii e dow koyngal makko, junngo makko nano ina fawii e koppi makko nano ngam waasde fawde e violon .<ref>{{cite web|url=https://www.dailysabah.com/arts-culture/2019/04/19/notre-dame-an-inspiration-in-film-music-and-books|title=Notre Dame an inspiration in film, music and books|author=|website=Daily Sabah|date=2019-04-19|language=en-US|access-date=2021-12-20}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.arts-in-the-city.com/2019/04/16/quand-notre-dame-inspire-les-peintres/|title=Quand Notre-Dame inspire les peintres - Arts in the City|date=2019-04-16|language=fr-FR|access-date=2021-12-20}}</ref>Juuɗe makko ina njuuti e koppi ina njuuti yeeso tawi koyɗe makko ina njuuti e ɓuuɓri daneeri e ɓaleeri, omo ɓoornii wutte daneejo ina yaaji haa e koyɗe makko. Bow violon oo ina jokki e rewrude e diagonaal les fingerboard. To bannge ñaamo makko ko lekki maple. Tiitoonde ndee ko mbaydi ndi Bouguereau gollorii e ndeeɗoo nate e nate goɗɗe, haa arti noon e « The Shepherdess ». Ko Duɗal Naalankaagal Minneapolis jeyi ɗum haa hitaande 2004 nde Christie's[5] soodi ɗum ngam naftoraade kaalis keɓgol ngol. == Tuugnorgal == 70rolw1rmcnfqcs6n56pq4i8f16ci44 The Braid 0 39408 162133 2026-04-10T07:06:51Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Kosam ɗam,''' anndiraaɗam kadi Femme se coiffant, La Natte, walla Bojel Ɓoornuɗo Kosam mum, ko nate nebam e dow mbaydi, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Pierre-Auguste Renoir, sosi ɗum hakkunde 1886 e 1887 e sahaa mo o wiyetee sahaa yoorɗo walla Ingres.<ref name="feist2">Feist, Peter H. (2000). ''[[iarchive:pierreaugusteren0000feis_u5x0/|Pierre-Auguste Renoir, 1841-1919: A Dream of Harmony]]''. Taschen. pp. 54-67. {{isbn|3-8228-6328-9}}.</ref> Renoir yahiino to..." 162133 wikitext text/x-wiki '''Kosam ɗam,''' anndiraaɗam kadi Femme se coiffant, La Natte, walla Bojel Ɓoornuɗo Kosam mum, ko nate nebam e dow mbaydi, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Pierre-Auguste Renoir, sosi ɗum hakkunde 1886 e 1887 e sahaa mo o wiyetee sahaa yoorɗo walla Ingres.<ref name="feist2">Feist, Peter H. (2000). ''[[iarchive:pierreaugusteren0000feis_u5x0/|Pierre-Auguste Renoir, 1841-1919: A Dream of Harmony]]''. Taschen. pp. 54-67. {{isbn|3-8228-6328-9}}.</ref> Renoir yahiino to leydi Itali e hitaande 1881, ɗo o yiyri golle Raphael. O arti galle, e hitaande 1883, o fuɗɗii sikkude o "heɓii Impressionnisme". O fuɗɗii huutoraade nate ɓurɗe laaɓtude e rewde mbaydi e nder golle makko kuuɓtodinɗe, o ruttii e mbaydi makko ɓennundi, o arti e Neoklasikism pentoowo biyeteeɗo Jean-Auguste-Dominique Ingres.<ref name="feist">Feist, Peter H. (2000). ''[[iarchive:pierreaugusteren0000feis_u5x0/|Pierre-Auguste Renoir, 1841-1919: A Dream of Harmony]]''. Taschen. pp. 54-67. {{isbn|3-8228-6328-9}}.</ref> Pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Suzanne Valadon woni ko e ƴeewde debbo oo e nder nate ɗee, kono mbaadi makko Renoir wayli ɗum ngam feeñde e Itaalinaajo.<ref>Preiswerk-Lösel, Eva-Maria (ed.) (2005). ''A Home for the Impressionists: The Langmatt Museum. The Sidney and Jenny Brown Foundation, Baden, Switzerland''. Hatje Cantz. pp. 34, 127-128. {{isbn|978-3-7757-1018-3}}</ref> Valadon wonnoo ko mbaydi golle Renoir keewɗe, ina jeyaa heen Womre e nder wuro (1883), Womre to Bougival (1883), Natal Suzanne Valadon (1885), e Suzanne Valadon (1885). Natal ngal ko Musée Langmatt jogii ngal. == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Pier-Ogust Renoir waɗi == Tuugnorgal == 1q0b3lsv3jv4280rs8pkh6wt24matkx Dictionary of Women Worldwide 0 39409 162135 2026-04-10T07:40:35Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Saggitorde rewɓe e winndere ndee kala: 25 000 debbo e nder duuɓi kala ko saggitorde nguurndam rewɓe. Yorkin Publications (imprint Gale) yaltini ɗum e hitaande 2006, Saggitorde ndee ina waɗi defte tati, fawaade e ko feewti e ŋakkeende humpitooji jowitiiɗi e rewɓe tawaaɗi e saggitorde nguurndam goɗɗe. Editaaji Anne Commire e Deborah Klezmer njiyti wonde ko ɓuri heewde e binndi ɗii, ko ina wona joy e nder teemedere walla ko ɓuri ɗum, ko rewɓe tan mbaɗata ɗ..." 162135 wikitext text/x-wiki Saggitorde rewɓe e winndere ndee kala: 25 000 debbo e nder duuɓi kala ko saggitorde nguurndam rewɓe. Yorkin Publications (imprint Gale) yaltini ɗum e hitaande 2006, Saggitorde ndee ina waɗi defte tati, fawaade e ko feewti e ŋakkeende humpitooji jowitiiɗi e rewɓe tawaaɗi e saggitorde nguurndam goɗɗe. Editaaji Anne Commire e Deborah Klezmer njiyti wonde ko ɓuri heewde e binndi ɗii, ko ina wona joy e nder teemedere walla ko ɓuri ɗum, ko rewɓe tan mbaɗata ɗum. Saggitorde ndee heɓi njeenaari deftere ɓurnde moƴƴude e hitaande 2007 to Fedde Defte Amerik. Ko woni ha ton Defte ɗiɗi gadane ɗe saggitorde ndee ina njogii binndanɗe ko fayti e rewɓe e nder duuɓi ujunnaaje e defte tataɓere ɗee ko feewti e indeksuuji. Deftere ndee ina waɗi kadi 85 kartal iwdi. Saggitorde ndee alaa ko woni e mum so wonaa binnduɗo walla iwdi; kono 10 000 naatgol ina njuɓɓina janngoowo oo e deftere winndiyaŋkooɓe ndee, nde 17 deftere wiyeteende Women in World History nde ina waɗi heen ko ɓuri laaɓtude. Dictionnaire des Women Worldwide series waɗii yaajnude golle gadiiɗe ɗe defte keewɗe, hay so tawii naatgol ngol waɗiraa ko juutde e njuuteendi so en ƴeewtindiima. Kala naatgol ina heewi jogaade humpitooji nguurndam ina heen ñalngu jibinannde e ñalngu maayde, golle, kala inɗe kuutorteeɗe e, so tawii ko dewgal, hol jom suudu mum e sukaaɓe mum, caggal ɗuum sifaa kuuɓtodinɗo nguurndam mum e golle mum. Waktuuji ɗi limtaa ɗii ina mbaɗi ko ina wona duuɓi 3100 ko adii jibineede Iisaa haa e teeminannde 20ɓiire. Inndeeji ɗii ina ceernda naatgol ngol e mbaadiiji ceertuɗi, ina heen sahaa, sifaa golle, e nokkuuji. Limooje kelle naatgol ɗee noon, naatnaaka e ɗeen limlebbi e koye mum en, ɗum noon ina foti yiyteede e alkule e nder deftere nde. Jaɓɓungal tiiɗngal E nder ƴeewndo Feminist Collections: Ɗemngal Sappoɓal e Jaŋde Rewɓe, Vicki Tobias winndi, "Ko ɗum huunde teskinnde, Dictionnaire rewɓe e winndere ndee kala ina heɓi nafoore ɗo golle goɗɗe nannduɗe e ɗeen ŋakki." O teeŋtinii njuuteendi e detal naatgol ngol, ngol heewi wonde ko mbayliigu inɗe, dewgal e "leñol debbo, golle ɗe keewi waasde, kono kadi ko huunde tiiɗnde ngam tabitinde humpitooji laaɓtuɗi ko fayti e nguurndam rewɓe ... Dictionnaire des femmes du monde est un admirable 'first stop' toɓɓere toɓɓere ɓurnde famɗude e toɓɓere fof e rokkude s wiɗto luggiɗngo." Tuugnorgal pro9kcclglmu73fx0n967xbu2xxmm5m 162136 162135 2026-04-10T07:41:44Z SUZYFATIMA 13856 162136 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Saggitorde rewɓe e winndere ndee kala:''' 25 000 debbo e nder duuɓi kala ko saggitorde nguurndam rewɓe. Yorkin Publications (imprint Gale) yaltini ɗum e hitaande 2006, Saggitorde ndee ina waɗi defte tati, fawaade e ko feewti e ŋakkeende humpitooji jowitiiɗi e rewɓe tawaaɗi e saggitorde nguurndam goɗɗe. Editaaji Anne Commire e Deborah Klezmer njiyti wonde ko ɓuri heewde e binndi ɗii, ko ina wona joy e nder teemedere walla ko ɓuri ɗum, ko rewɓe tan mbaɗata ɗum. Saggitorde ndee heɓi njeenaari deftere ɓurnde moƴƴude e hitaande 2007 to Fedde Defte Amerik. Ko woni ha ton Defte ɗiɗi gadane ɗe saggitorde ndee ina njogii binndanɗe ko fayti e rewɓe e nder duuɓi ujunnaaje e defte tataɓere ɗee ko feewti e indeksuuji. Deftere ndee ina waɗi kadi 85 kartal iwdi. Saggitorde ndee alaa ko woni e mum so wonaa binnduɗo walla iwdi; kono 10 000 naatgol ina njuɓɓina janngoowo oo e deftere winndiyaŋkooɓe ndee, nde 17 deftere wiyeteende Women in World History nde ina waɗi heen ko ɓuri laaɓtude. Dictionnaire des Women Worldwide series waɗii yaajnude golle gadiiɗe ɗe defte keewɗe, hay so tawii naatgol ngol waɗiraa ko juutde e njuuteendi so en ƴeewtindiima. Kala naatgol ina heewi jogaade humpitooji nguurndam ina heen ñalngu jibinannde e ñalngu maayde, golle, kala inɗe kuutorteeɗe e, so tawii ko dewgal, hol jom suudu mum e sukaaɓe mum, caggal ɗuum sifaa kuuɓtodinɗo nguurndam mum e golle mum. Waktuuji ɗi limtaa ɗii ina mbaɗi ko ina wona duuɓi 3100 ko adii jibineede Iisaa haa e teeminannde 20ɓiire. Inndeeji ɗii ina ceernda naatgol ngol e mbaadiiji ceertuɗi, ina heen sahaa, sifaa golle, e nokkuuji. Limooje kelle naatgol ɗee noon, naatnaaka e ɗeen limlebbi e koye mum en, ɗum noon ina foti yiyteede e alkule e nder deftere nde. Jaɓɓungal tiiɗngal E nder ƴeewndo Feminist Collections: Ɗemngal Sappoɓal e Jaŋde Rewɓe, Vicki Tobias winndi, "Ko ɗum huunde teskinnde, Dictionnaire rewɓe e winndere ndee kala ina heɓi nafoore ɗo golle goɗɗe nannduɗe e ɗeen ŋakki." O teeŋtinii njuuteendi e detal naatgol ngol, ngol heewi wonde ko mbayliigu inɗe, dewgal e "leñol debbo, golle ɗe keewi waasde, kono kadi ko huunde tiiɗnde ngam tabitinde humpitooji laaɓtuɗi ko fayti e nguurndam rewɓe ... Dictionnaire des femmes du monde est un admirable 'first stop' toɓɓere toɓɓere ɓurnde famɗude e toɓɓere fof e rokkude s wiɗto luggiɗngo." == Tuugnorgal == l3l2jzawlr3ardarqqg47zyckznsasa 162137 162136 2026-04-10T07:46:31Z SUZYFATIMA 13856 162137 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Saggitorde rewɓe e winndere ndee kala:''' 25 000 debbo e nder duuɓi kala ko saggitorde nguurndam rewɓe. Yorkin Publications (imprint Gale) yaltini ɗum e hitaande 2006, Saggitorde ndee ina waɗi defte tati, fawaade e ko feewti e ŋakkeende humpitooji jowitiiɗi e rewɓe tawaaɗi e saggitorde nguurndam goɗɗe. Editaaji Anne Commire e Deborah Klezmer njiyti wonde ko ɓuri heewde e binndi ɗii, ko ina wona joy e nder teemedere walla ko ɓuri ɗum, ko rewɓe tan mbaɗata ɗum. Saggitorde ndee heɓi njeenaari deftere ɓurnde moƴƴude e hitaande 2007 to Fedde Defte Amerik. Ko woni ha ton Defte ɗiɗi gadane ɗe saggitorde ndee ina njogii binndanɗe ko fayti e rewɓe e nder duuɓi ujunnaaje e defte tataɓere ɗee ko feewti e indeksuuji. Deftere ndee ina waɗi kadi 85 kartal iwdi. Saggitorde ndee alaa ko woni e mum so wonaa binnduɗo walla iwdi; kono 10 000 naatgol ina njuɓɓina janngoowo oo e deftere winndiyaŋkooɓe ndee, nde 17 deftere wiyeteende Women in World History nde ina waɗi heen ko ɓuri laaɓtude. Dictionnaire des Women Worldwide series waɗii yaajnude golle gadiiɗe ɗe defte keewɗe, hay so tawii naatgol ngol waɗiraa ko juutde e njuuteendi so en ƴeewtindiima. Kala naatgol ina heewi jogaade humpitooji nguurndam ina heen ñalngu jibinannde e ñalngu maayde, golle, kala inɗe kuutorteeɗe e, so tawii ko dewgal, hol jom suudu mum e sukaaɓe mum, caggal ɗuum sifaa kuuɓtodinɗo nguurndam mum e golle mum. Waktuuji ɗi limtaa ɗii ina mbaɗi ko ina wona duuɓi 3100 ko adii jibineede Iisaa haa e teeminannde 20ɓiire. Inndeeji ɗii ina ceernda naatgol ngol e mbaadiiji ceertuɗi, ina heen sahaa, sifaa golle, e nokkuuji. Limooje kelle naatgol ɗee noon, naatnaaka e ɗeen limlebbi e koye mum en, ɗum noon ina foti yiyteede e alkule e nder deftere nde. Jaɓɓungal tiiɗngal E nder ƴeewndo Feminist Collections: Ɗemngal Sappoɓal e Jaŋde Rewɓe, Vicki Tobias winndi, "Ko ɗum huunde teskinnde, Dictionnaire rewɓe e winndere ndee kala ina heɓi nafoore ɗo golle goɗɗe nannduɗe e ɗeen ŋakki." O teeŋtinii njuuteendi e detal naatgol ngol, ngol heewi wonde ko mbayliigu inɗe, dewgal e "leñol debbo, golle ɗe keewi waasde, kono kadi ko huunde tiiɗnde ngam tabitinde humpitooji laaɓtuɗi ko fayti e nguurndam rewɓe ... Dictionnaire des femmes du monde est un admirable 'first stop' toɓɓere toɓɓere ɓurnde famɗude e toɓɓere fof e rokkude s wiɗto luggiɗngo."<ref>{{cite journal|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|date=2007|title=Dictionary of women worldwide; 25,000 women through the ages; 3v|journal=Reference & Research Book News|volume=22|issue=1|via=[[Gale Academic Onefile]]|name-list-style=vanc}}{{subscription required}}</ref><ref>{{cite web|author=<!--Not stated-->|date=September 23, 2010|title=Awards and Grants: Dictionary of women worldwide: 25,000 women through the ages|url=https://www.ala.org/awardsgrants/content/dictionary-women-worldwide-25000-women-through-ages-2|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010132028/http://www.ala.org/awardsgrants/content/dictionary-women-worldwide-25000-women-through-ages-2|archive-date=October 10, 2019|access-date=July 4, 2021|website=[[American Library Association]]}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Reid|first1=Christine D.|date=2007|title=Dictionary of Women Worldwide: 25,000 Women through the Ages|url=https://www.proquest.com/docview/215215357|journal=[[Reference Reviews]]|volume=21|issue=8|pages=12–13|id={{ProQuest|215215357}}|name-list-style=vanc}}{{subscription required}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Sartori|first1=E.|date=2007|title=Dictionary of Women Worldwide: 25,000 Women through the Ages|url=https://www.proquest.com/docview/225737355|journal=[[Choice Reviews]]|volume=45|issue=1|pages=70, 72|id={{ProQuest|225737355}}|name-list-style=vanc}}{{subscription required}}</ref><ref>{{cite book|editor1-last=Whitlatch|editor1-first=Jo Bell|editor2-last=Searing|editor2-first=Susan E.|date=2014|title=Guide to Reference in Essential General Reference and Library Science Sources|url=https://books.google.com/books?id=06WnBAAAQBAJ|publisher=[[American Library Association]]|isbn=9780838912324}}</ref><ref>{{cite book|editor1-last=Hysell|editor1-first=Shannon Graff|date=2007|title=American Reference Books Annual: 2007 Edition|url=https://books.google.com/books?id=o-QhihMBzdwC|publisher=[[Libraries Unlimited]]|page=367|isbn=9781591585251}}</ref><ref name=":0">{{cite journal|last1=Tobias|first1=Vicki|date=2007|title=Dictionary of Women Worldwide: 25,000 Women Through the Ages|journal=Feminist Collections|volume=28|issue=2|pages=27|via=[[Gale Academic Onefile]]|name-list-style=vanc}}{{subscription required}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 632hc1pet6zhjqgqnwmcwwzmgmtl08c 162138 162137 2026-04-10T09:30:27Z Adamu mc 10501 Edit 162138 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Saggitorde rewɓe e winndere ndee kala:''' 25 000 debbo e nder duuɓi kala ko saggitorde nguurndam rewɓe. Yorkin Publications (imprint Gale) yaltini ɗum e hitaande 2006, Saggitorde ndee ina waɗi defte tati, fawaade e ko feewti e ŋakkeende humpitooji jowitiiɗi e rewɓe tawaaɗi e saggitorde nguurndam goɗɗe. Editaaji Anne Commire e Deborah Klezmer njiyti wonde ko ɓuri heewde e binndi ɗii, ko ina wona joy e nder teemedere walla ko ɓuri ɗum, ko rewɓe tan mbaɗata ɗum. Saggitorde ndee heɓi njeenaari deftere ɓurnde moƴƴude e hitaande 2007 to Fedde Defte Amerik. ko woni ha ton Defte ɗiɗi gadane ɗe saggitorde ndee ina njogii binndanɗe ko fayti e rewɓe e nder duuɓi ujunnaaje e defte tataɓere ɗee ko feewti e indeksuuji. Deftere ndee ina waɗi kadi 85 kartal iwdi. Saggitorde ndee alaa ko woni e mum so wonaa binnduɗo walla iwdi; kono 10 000 naatgol ina njuɓɓina janngoowo oo e deftere winndiyaŋkooɓe ndee, nder lambare 17 deftere wiyeteende Women in World History nde ina waɗi heen ko ɓuri laaɓtude. Dictionnaire des Women Worldwide series waɗii yaajnude golle gadiiɗe ɗe defte keewɗe, hay so tawii naatgol ngol waɗiraa ko juutde e njuuteendi so en ƴeewtindiima. Kala naatgol ina heewi jogaade humpitooji nguurndam ina heen ñalngu jibinannde e ñalngu maayde, golle, kala inɗe kuutorteeɗe e, so tawii ko dewgal, hol jom suudu mum e sukaaɓe mum, caggal ɗuum sifaa kuuɓtodinɗo nguurndam mum e golle mum. Waktuuji ɗi limtaa ɗii ina mbaɗi ko ina wona duuɓi 3100 ko adii jibineede Iisaa haa e teeminannde 20ɓiire. Inndeeji ɗii ina ceernda naatgol ngol e mbaadiiji ceertuɗi, ina heen sahaa, sifaa golle, e nokkuuji. Limooje kelle naatgol ɗee noon, naatnaaka e ɗeen limlebbi e koye mum en, ɗum noon ina foti yiyteede e alkule e nder deftere nde. Jaɓɓungal tiiɗngal E nder ƴeewndo Feminist Collections: Ɗemngal Sappoɓal e Jaŋde Rewɓe, Vicki Tobias winndi, "Ko ɗum huunde teskinnde, Dictionnaire rewɓe e winndere ndee kala ina heɓi nafoore ɗo golle goɗɗe nannduɗe e ɗeen ŋakki." O teeŋtinii njuuteendi e detal naatgol ngol, ngol heewi wonde ko mbayliigu inɗe, dewgal e "leñol debbo, golle ɗe keewi waasde, kono kadi ko huunde tiiɗnde ngam tabitinde humpitooji laaɓtuɗi ko fayti e nguurndam rewɓe ... Dictionnaire des femmes du monde est un admirable 'first stop' toɓɓere toɓɓere ɓurnde famɗude e toɓɓere fof e rokkude s wiɗto luggiɗngo."<ref>{{cite journal|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|date=2007|title=Dictionary of women worldwide; 25,000 women through the ages; 3v|journal=Reference & Research Book News|volume=22|issue=1|via=[[Gale Academic Onefile]]|name-list-style=vanc}}{{subscription required}}</ref><ref>{{cite web|author=<!--Not stated-->|date=September 23, 2010|title=Awards and Grants: Dictionary of women worldwide: 25,000 women through the ages|url=https://www.ala.org/awardsgrants/content/dictionary-women-worldwide-25000-women-through-ages-2|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010132028/http://www.ala.org/awardsgrants/content/dictionary-women-worldwide-25000-women-through-ages-2|archive-date=October 10, 2019|access-date=July 4, 2021|website=[[American Library Association]]}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Reid|first1=Christine D.|date=2007|title=Dictionary of Women Worldwide: 25,000 Women through the Ages|url=https://www.proquest.com/docview/215215357|journal=[[Reference Reviews]]|volume=21|issue=8|pages=12–13|id={{ProQuest|215215357}}|name-list-style=vanc}}{{subscription required}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Sartori|first1=E.|date=2007|title=Dictionary of Women Worldwide: 25,000 Women through the Ages|url=https://www.proquest.com/docview/225737355|journal=[[Choice Reviews]]|volume=45|issue=1|pages=70, 72|id={{ProQuest|225737355}}|name-list-style=vanc}}{{subscription required}}</ref><ref>{{cite book|editor1-last=Whitlatch|editor1-first=Jo Bell|editor2-last=Searing|editor2-first=Susan E.|date=2014|title=Guide to Reference in Essential General Reference and Library Science Sources|url=https://books.google.com/books?id=06WnBAAAQBAJ|publisher=[[American Library Association]]|isbn=9780838912324}}</ref><ref>{{cite book|editor1-last=Hysell|editor1-first=Shannon Graff|date=2007|title=American Reference Books Annual: 2007 Edition|url=https://books.google.com/books?id=o-QhihMBzdwC|publisher=[[Libraries Unlimited]]|page=367|isbn=9781591585251}}</ref><ref name=":0">{{cite journal|last1=Tobias|first1=Vicki|date=2007|title=Dictionary of Women Worldwide: 25,000 Women Through the Ages|journal=Feminist Collections|volume=28|issue=2|pages=27|via=[[Gale Academic Onefile]]|name-list-style=vanc}}{{subscription required}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 9giyspqnct6r0aq048nk03xwzbail2b 162139 162138 2026-04-10T09:31:35Z Adamu mc 10501 Edit 162139 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Saggitorde rewɓe e winndere ndee kala:''' 25 000 [[Debbo golloowo|debbo]] e nder duuɓi kala ko saggitorde nguurndam rewɓe. Yorkin Publications (imprint Gale) yaltini ɗum e hitaande 2006, Saggitorde ndee ina waɗi defte tati, fawaade e ko feewti e ŋakkeende humpitooji jowitiiɗi e rewɓe tawaaɗi e saggitorde nguurndam goɗɗe. Editaaji Anne Commire e Deborah Klezmer njiyti wonde ko ɓuri heewde e binndi ɗii, ko ina wona joy e nder teemedere walla ko ɓuri ɗum, ko rewɓe tan mbaɗata ɗum. Saggitorde ndee heɓi njeenaari deftere ɓurnde moƴƴude e hitaande 2007 to Fedde Defte Amerik. ko woni ha ton Defte ɗiɗi gadane ɗe saggitorde ndee ina njogii binndanɗe ko fayti e rewɓe e nder duuɓi ujunnaaje e defte tataɓere ɗee ko feewti e indeksuuji. Deftere ndee ina waɗi kadi 85 kartal iwdi. Saggitorde ndee alaa ko woni e mum so wonaa binnduɗo walla iwdi; kono 10 000 naatgol ina njuɓɓina janngoowo oo e deftere winndiyaŋkooɓe ndee, nder lambare 17 deftere wiyeteende Women in World History nde ina waɗi heen ko ɓuri laaɓtude. Dictionnaire des Women Worldwide series waɗii yaajnude golle gadiiɗe ɗe defte keewɗe, hay so tawii naatgol ngol waɗiraa ko juutde e njuuteendi so en ƴeewtindiima. Kala naatgol ina heewi jogaade humpitooji nguurndam ina heen ñalngu jibinannde e ñalngu maayde, golle, kala inɗe kuutorteeɗe e, so tawii ko dewgal, hol jom suudu mum e sukaaɓe mum, caggal ɗuum sifaa kuuɓtodinɗo nguurndam mum e golle mum. Waktuuji ɗi limtaa ɗii ina mbaɗi ko ina wona duuɓi 3100 ko adii jibineede Iisaa haa e teeminannde 20ɓiire. Inndeeji ɗii ina ceernda naatgol ngol e mbaadiiji ceertuɗi, ina heen sahaa, sifaa golle, e nokkuuji. Limooje kelle naatgol ɗee noon, naatnaaka e ɗeen limlebbi e koye mum en, ɗum noon ina foti yiyteede e alkule e nder deftere nde. Jaɓɓungal tiiɗngal E nder ƴeewndo Feminist Collections: [[Ɗemngal]] Sappoɓal e Jaŋde Rewɓe, Vicki Tobias winndi, "Ko ɗum huunde teskinnde, Dictionnaire rewɓe e winndere ndee kala ina heɓi nafoore ɗo golle goɗɗe nannduɗe e ɗeen ŋakki." O teeŋtinii njuuteendi e detal naatgol ngol, ngol heewi wonde ko mbayliigu inɗe, dewgal e "leñol debbo, golle ɗe keewi waasde, kono kadi ko huunde tiiɗnde ngam tabitinde humpitooji laaɓtuɗi ko fayti e nguurndam rewɓe ... Dictionnaire des femmes du monde est un admirable 'first stop' toɓɓere toɓɓere ɓurnde famɗude e toɓɓere fof e rokkude s wiɗto luggiɗngo."<ref>{{cite journal|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|date=2007|title=Dictionary of women worldwide; 25,000 women through the ages; 3v|journal=Reference & Research Book News|volume=22|issue=1|via=[[Gale Academic Onefile]]|name-list-style=vanc}}{{subscription required}}</ref><ref>{{cite web|author=<!--Not stated-->|date=September 23, 2010|title=Awards and Grants: Dictionary of women worldwide: 25,000 women through the ages|url=https://www.ala.org/awardsgrants/content/dictionary-women-worldwide-25000-women-through-ages-2|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010132028/http://www.ala.org/awardsgrants/content/dictionary-women-worldwide-25000-women-through-ages-2|archive-date=October 10, 2019|access-date=July 4, 2021|website=[[American Library Association]]}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Reid|first1=Christine D.|date=2007|title=Dictionary of Women Worldwide: 25,000 Women through the Ages|url=https://www.proquest.com/docview/215215357|journal=[[Reference Reviews]]|volume=21|issue=8|pages=12–13|id={{ProQuest|215215357}}|name-list-style=vanc}}{{subscription required}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Sartori|first1=E.|date=2007|title=Dictionary of Women Worldwide: 25,000 Women through the Ages|url=https://www.proquest.com/docview/225737355|journal=[[Choice Reviews]]|volume=45|issue=1|pages=70, 72|id={{ProQuest|225737355}}|name-list-style=vanc}}{{subscription required}}</ref><ref>{{cite book|editor1-last=Whitlatch|editor1-first=Jo Bell|editor2-last=Searing|editor2-first=Susan E.|date=2014|title=Guide to Reference in Essential General Reference and Library Science Sources|url=https://books.google.com/books?id=06WnBAAAQBAJ|publisher=[[American Library Association]]|isbn=9780838912324}}</ref><ref>{{cite book|editor1-last=Hysell|editor1-first=Shannon Graff|date=2007|title=American Reference Books Annual: 2007 Edition|url=https://books.google.com/books?id=o-QhihMBzdwC|publisher=[[Libraries Unlimited]]|page=367|isbn=9781591585251}}</ref><ref name=":0">{{cite journal|last1=Tobias|first1=Vicki|date=2007|title=Dictionary of Women Worldwide: 25,000 Women Through the Ages|journal=Feminist Collections|volume=28|issue=2|pages=27|via=[[Gale Academic Onefile]]|name-list-style=vanc}}{{subscription required}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> dor77zru2liwn7bc08lpo6jqs69z9iy Royal Poinciana Invitational 0 39410 162140 2026-04-10T09:49:01Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Royal Poinciana Invitational ko kawgel golf e nder njillu LPGA e hitaande 1961 e hitaande 1962. Ngol fijiraa ko to nokku golf biyeteeɗo Palm Beach to Palm Beach, Florida, nokku ɗo Dick Wilson e Joe Lee peewni Par-3. Kawgel ngel jeyaa ko e gadanol e nder golf professionnel ina waɗi miijo Battle of the Sexes, tawi ko dingiral Par 3 ngal neutraliser doole e teeŋtinde golf laaɓtuɗo. E hitaande 1961, fannu oo ina waɗi 24 gorko e debbo, kamɓe fof ko ɓe ama..." 162140 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Royal Poinciana Invitational ko kawgel golf e nder njillu LPGA e hitaande 1961 e hitaande 1962. Ngol fijiraa ko to nokku golf biyeteeɗo Palm Beach to Palm Beach, Florida, nokku ɗo Dick Wilson e Joe Lee peewni Par-3. Kawgel ngel jeyaa ko e gadanol e nder golf professionnel ina waɗi miijo Battle of the Sexes, tawi ko dingiral Par 3 ngal neutraliser doole e teeŋtinde golf laaɓtuɗo. E hitaande 1961, fannu oo ina waɗi 24 gorko e debbo, kamɓe fof ko ɓe amateur en e ko ɓe annduɓe. Kawgel ngel ko 54 ɓulli, Louise Suggs heɓi ɗum e stroke gooto e dow pro nokku oo Dub Pagan. Sam Snead woni tataɓo, ko balɗe ɗiɗi caggal. E hitaande 1962, miijo Battle of the Sexes waylaama wonti 14 karallo LPGA e gorko gooto, hoodere mawnde PGA Amerik Sam Snead (feccere karallaagal njilluuji jamaanu waɗataa haa 1968). Kawgel ngel waɗi ko e dow 72 ɓuuɓri. Snead heɓiino balɗe joy e dow Mickey Wright, gardinooɗo Hall-of-Famer, ɗum noon ko kanko tan woni gorko keɓɗo njeenaari kewu LPGA Tour laawɗuɗo. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe keɓii 82 kawgel e nder njilluuji maɓɓe gadani e nder nguurndam maɓɓe, ɗum noon hare Snead-Wright ndee ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, sibu ko kawgel laawɗungel. Miijo golf professionnel Battle of the Sexes ƴeewtaama e ko ɓuri heewde e kewuuji kollitooji, kono artataa haa Jordan Mixed Open 2019 mo Ayla holliti, nde Challenge Tour, Tour Senior Orop e Tour Ladies Orop tawtoraama kewu laawɗuɗo wonande njilluuji tati ɗii kala. Ko wuro Palm Beach soodi laawol ngol e hitaande 1973, Raymond Floyd, ganndo PGA Tour, ƴetti ɗum e hitaande 2009. Jaaltaaɓe Noddaango laamɗo Poinciana Plaza 1962 Sam Snead (ko fof) Mickey Rait (debbo ɓurɗo toowde) Noddaango laamɗo Poinciana 1961 Luwiis Sugges Tuugnorgal om39wcua98q2ps0ogabn5wg7kg4f8cf 162141 162140 2026-04-10T09:51:49Z Ilya Discuss 10103 162141 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Royal Poinciana Invitational''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA e hitaande 1961 e hitaande 1962. Ngol fijiraa ko to nokku golf biyeteeɗo Palm Beach to Palm Beach, Florida, nokku ɗo Dick Wilson e Joe Lee peewni Par-3. Kawgel ngel jeyaa ko e gadanol e nder golf professionnel ina waɗi miijo Battle of the Sexes, tawi ko dingiral Par 3 ngal neutraliser doole e teeŋtinde golf laaɓtuɗo. E hitaande 1961, fannu oo ina waɗi 24 gorko e debbo, kamɓe fof ko ɓe amateur en e ko ɓe annduɓe. Kawgel ngel ko 54 ɓulli, Louise Suggs heɓi ɗum e stroke gooto e dow pro nokku oo Dub Pagan. Sam Snead woni tataɓo, ko balɗe ɗiɗi caggal. E hitaande 1962, miijo Battle of the Sexes waylaama wonti 14 karallo LPGA e gorko gooto, hoodere mawnde PGA Amerik Sam Snead (feccere karallaagal njilluuji jamaanu waɗataa haa 1968). Kawgel ngel waɗi ko e dow 72 ɓuuɓri. Snead heɓiino balɗe joy e dow Mickey Wright, gardinooɗo Hall-of-Famer, ɗum noon ko kanko tan woni gorko keɓɗo njeenaari kewu LPGA Tour laawɗuɗo. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe keɓii 82 kawgel e nder njilluuji maɓɓe gadani e nder nguurndam maɓɓe, ɗum noon hare Snead-Wright ndee ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, sibu ko kawgel laawɗungel. Miijo golf professionnel Battle of the Sexes ƴeewtaama e ko ɓuri heewde e kewuuji kollitooji, kono artataa haa Jordan Mixed Open 2019 mo Ayla holliti, nde Challenge Tour, Tour Senior Orop e Tour Ladies Orop tawtoraama kewu laawɗuɗo wonande njilluuji tati ɗii kala. Ko wuro Palm Beach soodi laawol ngol e hitaande 1973, Raymond Floyd, ganndo PGA Tour, ƴetti ɗum e hitaande 2009. Jaaltaaɓe Noddaango laamɗo Poinciana Plaza 1962 Sam Snead (ko fof) Mickey Rait (debbo ɓurɗo toowde) Noddaango laamɗo Poinciana 1961 Luwiis Sugges Tuugnorgal lgn9movfw8hmnl9jnmv0ann8o5kedue 162142 162141 2026-04-10T09:52:29Z Ilya Discuss 10103 162142 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Royal Poinciana Invitational''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA e hitaande 1961 e hitaande 1962. Ngol fijiraa ko to nokku golf biyeteeɗo Palm Beach to Palm Beach, Florida, nokku ɗo Dick Wilson e Joe Lee peewni Par-3. Kawgel ngel jeyaa ko e gadanol e nder golf professionnel ina waɗi miijo Battle of the Sexes, tawi ko dingiral Par 3 ngal neutraliser doole e teeŋtinde golf laaɓtuɗo. E hitaande 1961, fannu oo ina waɗi 24 gorko e debbo, kamɓe fof ko ɓe amateur en e ko ɓe annduɓe. Kawgel ngel ko 54 ɓulli, Louise Suggs heɓi ɗum e stroke gooto e dow pro nokku oo Dub Pagan. Sam Snead woni tataɓo, ko balɗe ɗiɗi caggal. E hitaande 1962, miijo Battle of the Sexes waylaama wonti 14 karallo LPGA e gorko gooto, hoodere mawnde PGA Amerik Sam Snead (feccere karallaagal njilluuji jamaanu waɗataa haa 1968). Kawgel ngel waɗi ko e dow 72 ɓuuɓri. Snead heɓiino balɗe joy e dow Mickey Wright, gardinooɗo Hall-of-Famer, ɗum noon ko kanko tan woni gorko keɓɗo njeenaari kewu LPGA Tour laawɗuɗo. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe keɓii 82 kawgel e nder njilluuji maɓɓe gadani e nder nguurndam maɓɓe, ɗum noon hare Snead-Wright ndee ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, sibu ko kawgel laawɗungel. Miijo golf professionnel Battle of the Sexes ƴeewtaama e ko ɓuri heewde e kewuuji kollitooji, kono artataa haa Jordan Mixed Open 2019 mo Ayla holliti, nde Challenge Tour, Tour Senior Orop e Tour Ladies Orop tawtoraama kewu laawɗuɗo wonande njilluuji tati ɗii kala. Ko wuro Palm Beach soodi laawol ngol e hitaande 1973, Raymond Floyd, ganndo PGA Tour, ƴetti ɗum e hitaande 2009. == Jaaltaaɓe == Noddaango laamɗo Poinciana Plaza 1962 Sam Snead (ko fof) Mickey Rait (debbo ɓurɗo toowde) == Noddaango laamɗo Poinciana == 1961 Luwiis Sugges == Tuugnorgal == 7b5dscs9x2skokipnfjjktrrzr8zheh 162143 162142 2026-04-10T09:53:41Z Ilya Discuss 10103 162143 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Royal Poinciana Invitational''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA e hitaande 1961 e hitaande 1962. Ngol fijiraa ko to nokku golf biyeteeɗo Palm Beach to Palm Beach, Florida, nokku ɗo Dick Wilson e Joe Lee peewni Par-3. Kawgel ngel jeyaa ko e gadanol e nder golf professionnel ina waɗi miijo Battle of the Sexes, tawi ko dingiral Par 3 ngal neutraliser doole e teeŋtinde golf laaɓtuɗo. E hitaande 1961, fannu oo ina waɗi 24 gorko e debbo, kamɓe fof ko ɓe amateur en e ko ɓe annduɓe. Kawgel ngel ko 54 ɓulli, Louise Suggs heɓi ɗum e stroke gooto e dow pro nokku oo Dub Pagan. Sam Snead woni tataɓo, ko balɗe ɗiɗi caggal..<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref> E hitaande 1962, miijo Battle of the Sexes waylaama wonti 14 karallo LPGA e gorko gooto, hoodere mawnde PGA Amerik Sam Snead (feccere karallaagal njilluuji jamaanu waɗataa haa 1968). Kawgel ngel waɗi ko e dow 72 ɓuuɓri. Snead heɓiino balɗe joy e dow Mickey Wright, gardinooɗo Hall-of-Famer, ɗum noon ko kanko tan woni gorko keɓɗo njeenaari kewu LPGA Tour laawɗuɗo. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe keɓii 82 kawgel e nder njilluuji maɓɓe gadani e nder nguurndam maɓɓe, ɗum noon hare Snead-Wright ndee ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, sibu ko kawgel laawɗungel. Miijo golf professionnel Battle of the Sexes ƴeewtaama e ko ɓuri heewde e kewuuji kollitooji, kono artataa haa Jordan Mixed Open 2019 mo Ayla holliti, nde Challenge Tour, Tour Senior Orop e Tour Ladies Orop tawtoraama kewu laawɗuɗo wonande njilluuji tati ɗii kala. Ko wuro Palm Beach soodi laawol ngol e hitaande 1973, Raymond Floyd, ganndo PGA Tour, ƴetti ɗum e hitaande 2009. == Jaaltaaɓe == Noddaango laamɗo Poinciana Plaza 1962 Sam Snead (ko fof) Mickey Rait (debbo ɓurɗo toowde) == Noddaango laamɗo Poinciana == 1961 Luwiis Sugges == Tuugnorgal == iji7ubohn4g30lemtv6l3265nvnx5c5 162144 162143 2026-04-10T09:55:32Z Ilya Discuss 10103 162144 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Royal Poinciana Invitational''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA e hitaande 1961 e hitaande 1962. Ngol fijiraa ko to nokku golf biyeteeɗo Palm Beach to Palm Beach, Florida, nokku ɗo Dick Wilson e Joe Lee peewni Par-3. Kawgel ngel jeyaa ko e gadanol e nder golf professionnel ina waɗi miijo Battle of the Sexes, tawi ko dingiral Par 3 ngal neutraliser doole e teeŋtinde golf laaɓtuɗo. E hitaande 1961, fannu oo ina waɗi 24 gorko e debbo, kamɓe fof ko ɓe amateur en e ko ɓe annduɓe. Kawgel ngel ko 54 ɓulli, Louise Suggs heɓi ɗum e stroke gooto e dow pro nokku oo Dub Pagan. Sam Snead woni tataɓo, ko balɗe ɗiɗi caggal..<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref> E hitaande 1962, miijo Battle of the Sexes waylaama wonti 14 karallo LPGA e gorko gooto, hoodere mawnde PGA Amerik Sam Snead (feccere karallaagal njilluuji jamaanu waɗataa haa 1968). Kawgel ngel waɗi ko e dow 72 ɓuuɓri. Snead heɓiino balɗe joy e dow Mickey Wright, gardinooɗo Hall-of-Famer, ɗum noon ko kanko tan woni gorko keɓɗo njeenaari kewu LPGA Tour laawɗuɗo. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe keɓii 82 kawgel e nder njilluuji maɓɓe gadani e nder nguurndam maɓɓe, ɗum noon hare Snead-Wright ndee ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, sibu ko kawgel laawɗungel.<ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=DcEtAAAAIBAJ&sjid=v4wFAAAAIBAJ&pg=1317,4830569&dq=royal+poinciana+golf&hl=en|title=Field of 24 Ready for $10,000 Royal Poinciana Meet Tuesday|newspaper=[[Palm Beach Daily News]]|location=[[Palm Beach, Florida]]|date=February 10, 1961|page=5|access-date=September 15, 2010}}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=4S4xAAAAIBAJ&sjid=9hAEAAAAIBAJ&pg=2985,2624207&dq=royal+poinciana+golf&hl=en|title=Louise Suggs Beats Snead, Other Pros|newspaper=[[Milwaukee Sentinel]]|location=[[Milwaukee, Wisconsin]]|agency=[[Associated Press|AP]]|date=February 16, 1961|pages=2–6|access-date=September 15, 2010}}</ref> Miijo golf professionnel Battle of the Sexes ƴeewtaama e ko ɓuri heewde e kewuuji kollitooji, kono artataa haa Jordan Mixed Open 2019 mo Ayla holliti, nde Challenge Tour, Tour Senior Orop e Tour Ladies Orop tawtoraama kewu laawɗuɗo wonande njilluuji tati ɗii kala. Ko wuro Palm Beach soodi laawol ngol e hitaande 1973, Raymond Floyd, ganndo PGA Tour, ƴetti ɗum e hitaande 2009. == Jaaltaaɓe == Noddaango laamɗo Poinciana Plaza 1962 Sam Snead (ko fof) Mickey Rait (debbo ɓurɗo toowde) == Noddaango laamɗo Poinciana == 1961 Luwiis Sugges == Tuugnorgal == jq2em7j56uq8megltg05vpokwklhjdn Wolverine Open 0 39411 162145 2026-04-10T09:59:21Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Wolverine Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaama e nder dumunna gooto gila 1955 haa 1963. Ngel yuɓɓinaama e nokkuuji tati to diiwaan Detroit, Michigan : dingiral ladde to wuro wiyeteengo Bloomfield hills e hitaande 1955, diiwaan mo Lochmoor to wuro 1957 1960 e hitaande 1963. Jaaltaaɓe 1963 Kati Witwort 1961-62 Alaa kawgel 1960 Joys Ziske 1958-59 Alaa kawgel 1957 Miki Raay 1956 Alaa kawgel 1955 Fay Kroker Tuugnorgal" 162145 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Wolverine Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaama e nder dumunna gooto gila 1955 haa 1963. Ngel yuɓɓinaama e nokkuuji tati to diiwaan Detroit, Michigan : dingiral ladde to wuro wiyeteengo Bloomfield hills e hitaande 1955, diiwaan mo Lochmoor to wuro 1957 1960 e hitaande 1963. Jaaltaaɓe 1963 Kati Witwort 1961-62 Alaa kawgel 1960 Joys Ziske 1958-59 Alaa kawgel 1957 Miki Raay 1956 Alaa kawgel 1955 Fay Kroker Tuugnorgal n1io6mi73zes2k7vt6jkxfk1ijbwlpi 162146 162145 2026-04-10T10:00:43Z Ilya Discuss 10103 162146 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wolverine Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaama e nder dumunna gooto gila 1955 haa 1963. Ngel yuɓɓinaama e nokkuuji tati to diiwaan Detroit, Michigan : dingiral ladde to wuro wiyeteengo Bloomfield hills e hitaande 1955, diiwaan mo Lochmoor to wuro 1957 1960 e hitaande 1963. Jaaltaaɓe 1963 Kati Witwort 1961-62 Alaa kawgel 1960 Joys Ziske 1958-59 Alaa kawgel 1957 Miki Raay 1956 Alaa kawgel 1955 Fay Kroker Tuugnorgal gdd1qdvp6zb9e67k9jqkf2uhmoezvo1 162147 162146 2026-04-10T10:01:28Z Ilya Discuss 10103 162147 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wolverine Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaama e nder dumunna gooto gila 1955 haa 1963. Ngel yuɓɓinaama e nokkuuji tati to diiwaan Detroit, Michigan : dingiral ladde to wuro wiyeteengo Bloomfield hills e hitaande 1955, diiwaan mo Lochmoor to wuro 1957 1960 e hitaande 1963. Jaaltaaɓe 1963 Kati Witwort 1961-62 Alaa kawgel 1960 Joys Ziske 1958-59 Alaa kawgel 1957 Miki Raay 1956 Alaa kawgel 1955 Fay Kroker Tuugnorgal lhmt1rcx0eogg7h42yqni49q09m3nkm 162148 162147 2026-04-10T10:01:53Z Ilya Discuss 10103 162148 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wolverine Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaama e nder dumunna gooto gila 1955 haa 1963. Ngel yuɓɓinaama e nokkuuji tati to diiwaan Detroit, Michigan : dingiral ladde to wuro wiyeteengo Bloomfield hills e hitaande 1955, diiwaan mo Lochmoor to wuro 1957 1960 e hitaande 1963. == Jaaltaaɓe == 1963 Kati Witwort 1961-62 Alaa kawgel 1960 Joys Ziske 1958-59 Alaa kawgel 1957 Miki Raay 1956 Alaa kawgel 1955 Fay Kroker == Tuugnorgal == mu322hlayejnhlxd47s3vzfwlikmu9k 162150 162148 2026-04-10T10:03:35Z Ilya Discuss 10103 162150 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wolverine Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaama e nder dumunna gooto gila 1955 haa 1963. Ngel yuɓɓinaama e nokkuuji tati to diiwaan Detroit, Michigan : dingiral ladde to wuro wiyeteengo Bloomfield hills e hitaande 1955, diiwaan mo Lochmoor to wuro 1957 1960 e hitaande 1963.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-15|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960-1969|access-date=2010-09-15|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|url-status=dead}}</ref> == Jaaltaaɓe == 1963 Kati Witwort 1961-62 Alaa kawgel 1960 Joys Ziske 1958-59 Alaa kawgel 1957 Miki Raay 1956 Alaa kawgel 1955 Fay Kroker == Tuugnorgal == 8vjkaorknnysgnpdjlybjvjjhsl1ysh Priscilla Hagan 0 39412 162149 2026-04-10T10:02:01Z Apdoull 7630 Created page with "{{Databox}}'''Priscilla Hagan''' (jibinaa ko 8 abriil 1996) ko fukuyanke Ganaajo, fijoowo ko yeeso, fijoowo e fedde Sloveni wiyeteende Olimpija Ljubljana. O jeyaa ko e fedde rewɓe leydi Gana.[3] Kugal Kalaaba E lewru feebariyee 2019, Hagan ummiima leydi Turki, o naati e Konak Belediyespor ngam feccere ɗimmere e hitaande 2018–19, Ligue des Femmes Turki.[4] Je lesdi feere Hagan noddiraama e nder kippu fuku koyɗe rewɓe Ganaa,[5] kono o waawaano fiyde e kawgel fuku k..." 162149 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Priscilla Hagan''' (jibinaa ko 8 abriil 1996) ko fukuyanke Ganaajo, fijoowo ko yeeso, fijoowo e fedde Sloveni wiyeteende Olimpija Ljubljana. O jeyaa ko e fedde rewɓe leydi Gana.[3] Kugal Kalaaba E lewru feebariyee 2019, Hagan ummiima leydi Turki, o naati e Konak Belediyespor ngam feccere ɗimmere e hitaande 2018–19, Ligue des Femmes Turki.[4] Je lesdi feere Hagan noddiraama e nder kippu fuku koyɗe rewɓe Ganaa,[5] kono o waawaano fiyde e kawgel fuku koyɗe rewɓe Afrik 2018 sabu gaañannde nde o heɓi e heblo e nder njillu kippu ngenndiijo to Zambie e Keñiya.[3] Hagan ina joginoo noddaango ngoɗngo e kippu nguu ngam tawtoreede kawgel rewɓe Turki 2020. == Tuugnorgal == k82sowo1nba9xxdg0addkc9i1bxatm7 162151 162149 2026-04-10T10:05:47Z Apdoull 7630 162151 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Priscilla Hagan''' (jibinaa ko 8 abriil 1996) ko fukuyanke Ganaajo, fijoowo ko yeeso, fijoowo e fedde Sloveni wiyeteende Olimpija Ljubljana. O jeyaa ko e fedde rewɓe leydi Gana.<ref>{{cite web|title=Priscilla Hagan – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si/tekmovanja/?action=igralecStat&id_igralca=219432|website=nzs.si|access-date=18 August 2021|language=sl}}</ref> Kugal Kalaaba E lewru feebariyee 2019, Hagan ummiima leydi Turki, o naati e Konak Belediyespor ngam feccere ɗimmere e hitaande 2018–19, Ligue des Femmes Turki. <ref name="gs1" /> == Career == === Club === In February 2019, Hagan moved to Turkey and joined [[Konak Belediyespor]] for the second half of the [[2018–19 Turkish Women's First Football League|2018–19 Turlish Women's First League]] season.<ref name="tff0" /> Je lesdi feere Hagan noddiraama e nder kippu fuku koyɗe rewɓe Ganaa,[5] kono o waawaano fiyde e kawgel fuku koyɗe rewɓe Afrik 2018 sabu gaañannde nde o heɓi e heblo e nder njillu kippu ngenndiijo to Zambie e Keñiya. Hagan ina joginoo noddaango ngoɗngo e kippu nguu ngam tawtoreede kawgel rewɓe Turki 2020. == Tuugnorgal == 93i9ny60qcxj10zbyty1zo2yemsei6f Smart Card Open Monet+ 0 39413 162152 2026-04-10T10:06:14Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Smart Card Open Monet+ ko kawgel ngel rewɓe jom en hakkillaaji en mbaɗata e dow dingiral loope. Kewu nguu limtaa ko e kawgel ITF Women's Circuit fotde 25 000 dolaar, kono ina joginoo kaalis ɓurɗo mawnude e duuɓi ɓennuɗi ɗii. Nde waɗi ko to Zlín, to leydi Cekoslowaki, tuggi 2007 haa 2013. Finaluuji ɓennuɗi Ceerno Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2013 Otiris Melani Klaffner Slowaki Kristina Kukova 6-3, 6-2 2012 Espaañ Mariya Teresa Toro Flor Bosniya e Herse..." 162152 wikitext text/x-wiki Smart Card Open Monet+ ko kawgel ngel rewɓe jom en hakkillaaji en mbaɗata e dow dingiral loope. Kewu nguu limtaa ko e kawgel ITF Women's Circuit fotde 25 000 dolaar, kono ina joginoo kaalis ɓurɗo mawnude e duuɓi ɓennuɗi ɗii. Nde waɗi ko to Zlín, to leydi Cekoslowaki, tuggi 2007 haa 2013. Finaluuji ɓennuɗi Ceerno Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2013 Otiris Melani Klaffner Slowaki Kristina Kukova 6-3, 6-2 2012 Espaañ Mariya Teresa Toro Flor Bosniya e Hersegovina Jasmina Tinjić 6-1, 1-6, 6-1 2011 Otiris Patrisiya Mayr-Akleitner Riisi Kseniya Pervak ​​6-1, 6-0 2010 Otiris Patrisiya Mayr Itaali Korina Dentoni 6-1, 6-2 2009 Slovenia Polona Herkog Slowaaki Zuzana Kukova 6-3, 6-1 2008 Almaañ Anna-Lena Gronfeld Korowasi Jelena Kostanich Tosić 6-3, 4-6, 6-1 2007 Leydi Cekoslowaki Klara Zakopalova Leydi Cekoslowaki Petra Kitova 6-4, 6-1 Ɗiɗi Hitaande Champions Ɗiɗaɓol Njoɓdi 2013 Cekoslowaki Martina Borekka Leydi Cekoslowaki Tereza Smitkova Poloñ Paula Kania Poloñ Katarzina Piter 6-1, 5-7, [10-8] 2012 Kostova leydi Bulgari Bosni e Hersegovina Jasmina Tinjić Paraguwaay Veronika Cepede Royg Beresiil Teliyana Pereira 4-6, 6-1, [10-8] 2011 Ukrani Yuliya Beygelsimer Georgia (leydi) Margalita Chakhnashvili Hong Kong Réka-Luca Jani Honngiri Katalin Marosi 3-6, 6-1, [10-8]. 2010 Cekoslowaki Eva Birnerová Farayse Stephanie Foretz Cekoslowaki Tereza Hladikova Slowaki Mikayela Pochabova 7-5, 4-6, [10-6] 2009 Slowaki Kirista Kučova Slowaki Zuzana Kučová Leydi Cekoslowaki Nikola Fraňkova Almaañ Karmen Kilaska 6-3, 6-4 2008 Leydi Cekoslowaki Simona Dobra Leydi Cekoslowaki Tereza Hladiková Leydi Cekoslowaki Lucie Hradecká Leydi Cekoslowaki Renata Vorakova 6-4, 6-3 2007 Leydi Cekoslowaki Lusiya Hradekka Leydi Cekoslowaki Renata Voráčová Leydi Cekoslowaki Leydi Cekoslowaki Hana Sromova 6-2, 4-6, 6-4 Jokkondire yaajɗe Lowre laawɗunde (e ɗemngal Cekoslowaki) vte ITF kawgel tennis winndereejo rewɓe 7xxvwbgzxeodkiokw44squ72kenceq0 162153 162152 2026-04-10T10:09:15Z Ilya Discuss 10103 162153 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Smart Card Open Monet+ ko kawgel ngel rewɓe jom en hakkillaaji en mbaɗata e dow dingiral loope. Kewu nguu limtaa ko e kawgel ITF Women's Circuit fotde 25 000 dolaar, kono ina joginoo kaalis ɓurɗo mawnude e duuɓi ɓennuɗi ɗii. Nde waɗi ko to Zlín, to leydi Cekoslowaki, tuggi 2007 haa 2013. Finaluuji ɓennuɗi Ceerno Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2013 Otiris Melani Klaffner Slowaki Kristina Kukova 6-3, 6-2 2012 Espaañ Mariya Teresa Toro Flor Bosniya e Hersegovina Jasmina Tinjić 6-1, 1-6, 6-1 2011 Otiris Patrisiya Mayr-Akleitner Riisi Kseniya Pervak ​​6-1, 6-0 2010 Otiris Patrisiya Mayr Itaali Korina Dentoni 6-1, 6-2 2009 Slovenia Polona Herkog Slowaaki Zuzana Kukova 6-3, 6-1 2008 Almaañ Anna-Lena Gronfeld Korowasi Jelena Kostanich Tosić 6-3, 4-6, 6-1 2007 Leydi Cekoslowaki Klara Zakopalova Leydi Cekoslowaki Petra Kitova 6-4, 6-1 Ɗiɗi Hitaande Champions Ɗiɗaɓol Njoɓdi 2013 Cekoslowaki Martina Borekka Leydi Cekoslowaki Tereza Smitkova Poloñ Paula Kania Poloñ Katarzina Piter 6-1, 5-7, [10-8] 2012 Kostova leydi Bulgari Bosni e Hersegovina Jasmina Tinjić Paraguwaay Veronika Cepede Royg Beresiil Teliyana Pereira 4-6, 6-1, [10-8] 2011 Ukrani Yuliya Beygelsimer Georgia (leydi) Margalita Chakhnashvili Hong Kong Réka-Luca Jani Honngiri Katalin Marosi 3-6, 6-1, [10-8]. 2010 Cekoslowaki Eva Birnerová Farayse Stephanie Foretz Cekoslowaki Tereza Hladikova Slowaki Mikayela Pochabova 7-5, 4-6, [10-6] 2009 Slowaki Kirista Kučova Slowaki Zuzana Kučová Leydi Cekoslowaki Nikola Fraňkova Almaañ Karmen Kilaska 6-3, 6-4 2008 Leydi Cekoslowaki Simona Dobra Leydi Cekoslowaki Tereza Hladiková Leydi Cekoslowaki Lucie Hradecká Leydi Cekoslowaki Renata Vorakova 6-4, 6-3 2007 Leydi Cekoslowaki Lusiya Hradekka Leydi Cekoslowaki Renata Voráčová Leydi Cekoslowaki Leydi Cekoslowaki Hana Sromova 6-2, 4-6, 6-4 Jokkondire yaajɗe Lowre laawɗunde (e ɗemngal Cekoslowaki) vte ITF kawgel tennis winndereejo rewɓe tcw9ge5cpnsrmy4h8d22j3od809skgp 162154 162153 2026-04-10T10:11:39Z Ilya Discuss 10103 162154 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Smart Card Open Monet+''' ko kawgel ngel rewɓe jom en hakkillaaji en mbaɗata e dow dingiral loope. Kewu nguu limtaa ko e kawgel ITF Women's Circuit fotde 25 000 dolaar, kono ina joginoo kaalis ɓurɗo mawnude e duuɓi ɓennuɗi ɗii. Nde waɗi ko to Zlín, to leydi Cekoslowaki, tuggi 2007 haa 2013. == Finaluuji ɓennuɗi == == Ceerno == Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2013 Otiris Melani Klaffner Slowaki Kristina Kukova 6-3, 6-2 2012 Espaañ Mariya Teresa Toro Flor Bosniya e Hersegovina Jasmina Tinjić 6-1, 1-6, 6-1 2011 Otiris Patrisiya Mayr-Akleitner Riisi Kseniya Pervak ​​6-1, 6-0 2010 Otiris Patrisiya Mayr Itaali Korina Dentoni 6-1, 6-2 2009 Slovenia Polona Herkog Slowaaki Zuzana Kukova 6-3, 6-1 2008 Almaañ Anna-Lena Gronfeld Korowasi Jelena Kostanich Tosić 6-3, 4-6, 6-1 2007 Leydi Cekoslowaki Klara Zakopalova Leydi Cekoslowaki Petra Kitova 6-4, 6-1 Ɗiɗi Hitaande Champions Ɗiɗaɓol Njoɓdi 2013 Cekoslowaki Martina Borekka Leydi Cekoslowaki Tereza Smitkova Poloñ Paula Kania Poloñ Katarzina Piter 6-1, 5-7, [10-8] 2012 Kostova leydi Bulgari Bosni e Hersegovina Jasmina Tinjić Paraguwaay Veronika Cepede Royg Beresiil Teliyana Pereira 4-6, 6-1, [10-8] 2011 Ukrani Yuliya Beygelsimer Georgia (leydi) Margalita Chakhnashvili Hong Kong Réka-Luca Jani Honngiri Katalin Marosi 3-6, 6-1, [10-8]. 2010 Cekoslowaki Eva Birnerová Farayse Stephanie Foretz Cekoslowaki Tereza Hladikova Slowaki Mikayela Pochabova 7-5, 4-6, [10-6] 2009 Slowaki Kirista Kučova Slowaki Zuzana Kučová Leydi Cekoslowaki Nikola Fraňkova Almaañ Karmen Kilaska 6-3, 6-4 2008 Leydi Cekoslowaki Simona Dobra Leydi Cekoslowaki Tereza Hladiková Leydi Cekoslowaki Lucie Hradecká Leydi Cekoslowaki Renata Vorakova 6-4, 6-3 2007 Leydi Cekoslowaki Lusiya Hradekka Leydi Cekoslowaki Renata Voráčová Leydi Cekoslowaki Leydi Cekoslowaki Hana Sromova 6-2, 4-6, 6-4 Jokkondire yaajɗe Lowre laawɗunde (e ɗemngal Cekoslowaki) vte ITF kawgel tennis winndereejo rewɓe 9a2mhwxn61avnf3z3laun7l9srgveuz 162156 162154 2026-04-10T10:13:56Z Ilya Discuss 10103 162156 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Smart Card Open Monet+''' ko kawgel ngel rewɓe jom en hakkillaaji en mbaɗata e dow dingiral loope. Kewu nguu limtaa ko e kawgel ITF Women's Circuit fotde 25 000 dolaar, kono ina joginoo kaalis ɓurɗo mawnude e duuɓi ɓennuɗi ɗii. Nde waɗi ko to Zlín, to leydi Cekoslowaki, tuggi 2007 haa 2013. == Finaluuji ɓennuɗi == == Ceerno == Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2013 Otiris Melani Klaffner Slowaki Kristina Kukova 6-3, 6-2 2012 Espaañ Mariya Teresa Toro Flor Bosniya e Hersegovina Jasmina Tinjić 6-1, 1-6, 6-1 2011 Otiris Patrisiya Mayr-Akleitner Riisi Kseniya Pervak ​​6-1, 6-0 2010 Otiris Patrisiya Mayr Itaali Korina Dentoni 6-1, 6-2 2009 Slovenia Polona Herkog Slowaaki Zuzana Kukova 6-3, 6-1 2008 Almaañ Anna-Lena Gronfeld Korowasi Jelena Kostanich Tosić 6-3, 4-6, 6-1 2007 Leydi Cekoslowaki Klara Zakopalova Leydi Cekoslowaki Petra Kitova 6-4, 6-1 Ɗiɗi Hitaande Champions Ɗiɗaɓol Njoɓdi 2013 Cekoslowaki Martina Borekka Leydi Cekoslowaki Tereza Smitkova Poloñ Paula Kania Poloñ Katarzina Piter 6-1, 5-7, [10-8] 2012 Kostova leydi Bulgari Bosni e Hersegovina Jasmina Tinjić Paraguwaay Veronika Cepede Royg Beresiil Teliyana Pereira 4-6, 6-1, [10-8] 2011 Ukrani Yuliya Beygelsimer Georgia (leydi) Margalita Chakhnashvili Hong Kong Réka-Luca Jani Honngiri Katalin Marosi 3-6, 6-1, [10-8]. 2010 Cekoslowaki Eva Birnerová Farayse Stephanie Foretz Cekoslowaki Tereza Hladikova Slowaki Mikayela Pochabova 7-5, 4-6, [10-6] 2009 Slowaki Kirista Kučova Slowaki Zuzana Kučová Leydi Cekoslowaki Nikola Fraňkova Almaañ Karmen Kilaska 6-3, 6-4 2008 Leydi Cekoslowaki Simona Dobra Leydi Cekoslowaki Tereza Hladiková Leydi Cekoslowaki Lucie Hradecká Leydi Cekoslowaki Renata Vorakova 6-4, 6-3 2007 Leydi Cekoslowaki Lusiya Hradekka Leydi Cekoslowaki Renata Voráčová Leydi Cekoslowaki Leydi Cekoslowaki Hana Sromova 6-2, 4-6, 6-4 Jokkondire yaajɗe Lowre laawɗunde (e ɗemngal Cekoslowaki) vte ITF kawgel tennis winndereejo rewɓe osmo0aqqz5k8z0iigc0290xhg4st2i4 162157 162156 2026-04-10T10:15:02Z Ilya Discuss 10103 162157 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Smart Card Open Monet+''' ko kawgel ngel rewɓe jom en hakkillaaji en mbaɗata e dow dingiral loope. Kewu nguu limtaa ko e kawgel ITF Women's Circuit fotde 25 000 dolaar, kono ina joginoo kaalis ɓurɗo mawnude e duuɓi ɓennuɗi ɗii. Nde waɗi ko to Zlín, to leydi Cekoslowaki, tuggi 2007 haa 2013. == Finaluuji ɓennuɗi == == Ceerno == Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2013 Otiris Melani Klaffner Slowaki Kristina Kukova 6-3, 6-2 2012 Espaañ Mariya Teresa Toro Flor Bosniya e Hersegovina Jasmina Tinjić 6-1, 1-6, 6-1 2011 Otiris Patrisiya Mayr-Akleitner Riisi Kseniya Pervak ​​6-1, 6-0 2010 Otiris Patrisiya Mayr Itaali Korina Dentoni 6-1, 6-2 2009 Slovenia Polona Herkog Slowaaki Zuzana Kukova 6-3, 6-1 2008 Almaañ Anna-Lena Gronfeld Korowasi Jelena Kostanich Tosić 6-3, 4-6, 6-1 2007 Leydi Cekoslowaki Klara Zakopalova Leydi Cekoslowaki Petra Kitova 6-4, 6-1 Ɗiɗi Hitaande Champions Ɗiɗaɓol Njoɓdi 2013 Cekoslowaki Martina Borekka Leydi Cekoslowaki Tereza Smitkova Poloñ Paula Kania Poloñ Katarzina Piter 6-1, 5-7, [10-8] 2012 Kostova leydi Bulgari Bosni e Hersegovina Jasmina Tinjić Paraguwaay Veronika Cepede Royg Beresiil Teliyana Pereira 4-6, 6-1, [10-8] 2011 Ukrani Yuliya Beygelsimer Georgia (leydi) Margalita Chakhnashvili Hong Kong Réka-Luca Jani Honngiri Katalin Marosi 3-6, 6-1, [10-8]. 2010 Cekoslowaki Eva Birnerová Farayse Stephanie Foretz Cekoslowaki Tereza Hladikova Slowaki Mikayela Pochabova 7-5, 4-6, [10-6] 2009 Slowaki Kirista Kučova Slowaki Zuzana Kučová Leydi Cekoslowaki Nikola Fraňkova Almaañ Karmen Kilaska 6-3, 6-4 2008 Leydi Cekoslowaki Simona Dobra Leydi Cekoslowaki Tereza Hladiková Leydi Cekoslowaki Lucie Hradecká Leydi Cekoslowaki Renata Vorakova 6-4, 6-3 2007 Leydi Cekoslowaki Lusiya Hradekka Leydi Cekoslowaki Renata Voráčová Leydi Cekoslowaki Leydi Cekoslowaki Hana Sromova 6-2, 4-6, 6-4 == Jokkondire yaajɗe == Lowre laawɗunde (e ɗemngal Cekoslowaki) == vte == ITF kawgel tennis winndereejo rewɓe b7y3paru7negllnvyoehmi0a96qqvbh Evelyn Badu 0 39414 162155 2026-04-10T10:13:52Z Apdoull 7630 Created page with "{{Databox}}'''Evelyn Badu''' (jibinaa ko 11 suwee 2002) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Ganaajo, o fijata ko e yeeso Montreal Roses FC e kippu ngenndiijo Ganaa. O meeɗiino fiyde e fedde Norwees wiyeteende Avaldsnes IL e fedde Farayse wiyeteende FC Fleury 91. Golle kippu Badu fijiraama Hasaacas Ladies to leydi Gana, o feeñii e kawgel cakkitiingel ngel CAF 2021, o waɗii golle 5, o heɓi kadi njeenaari Golden Boot.[2][4] O yahi to fedde Norwees Avaldsnes IL ngam hitaande 2..." 162155 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Evelyn Badu''' (jibinaa ko 11 suwee 2002) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Ganaajo, o fijata ko e yeeso Montreal Roses FC e kippu ngenndiijo Ganaa. O meeɗiino fiyde e fedde Norwees wiyeteende Avaldsnes IL e fedde Farayse wiyeteende FC Fleury 91. Golle kippu Badu fijiraama Hasaacas Ladies to leydi Gana, o feeñii e kawgel cakkitiingel ngel CAF 2021, o waɗii golle 5, o heɓi kadi njeenaari Golden Boot.[2][4] O yahi to fedde Norwees Avaldsnes IL ngam hitaande 2022.[5] E lewru marse 2024, fedde Farayse wiyeteende FC Fleury 91 hollitii siynude Badu e nder hakkundeere hitaande 2023–24.[6] Ñalnde 26 mars 2025, fedde 1. divisjon Norwees wiyeteende Molde FK hollitii wonde ɓe ciifi Badu e nanondiral hitaande wootere.[7] Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2026, Badu anndinaama to Montreal Roses FC.[8] Golle hakkunde leyɗeele Badu ina jeyaa e fedde Gana nde tawtoraama kawgel fuku winndere 2018 hakkunde rewɓe 20, kono o fijaani hay kawgel gootol.[2] O cappanɗe e tolno mawɗo e nder kawgel 2020 ngam suɓaade Olimpiyaade rewɓe CAF (toɓɓere tataɓere).[3] Badu jeyaa ko e kippu Ganaa keɓɗo tataɓo e kawgel rewɓe Afrik 2024.[4] Golle winndereeje Njoɓɗeele e njeñtudi ina limta limre golle Ganaa ko adii. No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 19 feebariyee 2023 Stade de l’Amitié, Kotonu, Benin Benin 1–0 3–0 Sehilaagal 2. 11 abriil 2023 Stade dingiral Akra, Akra, Ganaa Senegaal 1–0 1–0 3. 14 sulyee 2023 Stade Seneraal Lansana Konte, Konakri, Gine Gine 3–0 3–0 2024 Kawgel rewɓe CAF ngam suɓaade Olimpiyaaji 4. 18 sulyee 2023 Stade dingiral Akra, Akra, Ganaa Gine 1–0 4–0 5. 3-0 Teddungal Hasaacas Rewɓe Ligue des champions rewɓe Ganaa (GWPL): 2020-21[9] Kawgel keeriiɗo rewɓe Ganaa: 2019[10] Kop FA rewɓe Gana: 2021[11] Kawgel WAFU zone B: 2021[12] Ɗiɗaɓo e kawgel rewɓe CAF: 2021[13] Goodo Koolaaɗo kuuɓal CAF e nder Ligue des Champions rewɓe: 2021[14] CAF Ligue des Champions femmes Ɓooyɗo e nder kawgel ngel: 2021[15] Koolaaɗo kuuɓal rewɓe CAF: 2021 Njeenaaje keɓgol weltaare Debbo diɗɗal hitaande: 2022[16] CAF rokki njeenaari ƴaañoowo hakkunde kippuuji e hitaande ndee: 2022 CAF rokki sukaaɓe ɓurɓe waawde fiyde e hitaande ndee: 2022 Avaldsnes IL Ko ɓuri waawde fiyde e hitaande 2023[17] Njeenaari Avaldsnes IL : 2023[17] == Tuugnorgal == 6j5nre13rgu53ff1qn8nupv29jdbsj4 162158 162155 2026-04-10T10:19:49Z Apdoull 7630 162158 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Evelyn Badu''' (jibinaa ko 11 suwee 2002) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Ganaajo, o fijata ko e yeeso Montreal Roses FC e kippu ngenndiijo Ganaa. O meeɗiino fiyde e fedde Norwees wiyeteende Avaldsnes IL e fedde Farayse wiyeteende FC Fleury 91. Golle kippu Badu fijiraama Hasaacas Ladies to leydi Gana, o feeñii e kawgel cakkitiingel ngel CAF 2021, o waɗii golle 5, o heɓi kadi njeenaari Golden Boot<ref name="Fleury">{{Cite web|url=https://www.fcfleury91.fr/effectif-arkemapl|title=Effectif - Arkema PL / Saison 2024-2025|website=FC Fleury 91|language=fr-fr|accessdate=10 October 2024}}</ref><ref name="SW">{{Soccerway|accessdate=10 October 2024}}</ref> | birth_place = [[Seikwa]], Ghana | height = 1.66m<ref name="SW" /> O yahi to fedde Norwees Avaldsnes IL ngam hitaande 2022. E lewru marse 2024, fedde Farayse wiyeteende FC Fleury 91 hollitii siynude Badu e nder hakkundeere hitaande 2023–24. Ñalnde 26 mars 2025, fedde 1. divisjon Norwees wiyeteende Molde FK hollitii wonde ɓe ciifi Badu e nanondiral hitaande wootere. Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2026, Badu anndinaama to Montreal Roses FC. Golle hakkunde <ref name="Fleury2" /> [[midfielder]]<ref name="SW2" /> Badu ina jeyaa e fedde Gana nde tawtoraama kawgel fuku winndere 2018 hakkunde rewɓe 20, kono o fijaani hay kawgel gootol. O cappanɗe e tolno mawɗo e nder kawgel 2020 ngam suɓaade Olimpiyaade rewɓe CAF (toɓɓere tataɓere). Badu jeyaa ko e kippu Ganaa keɓɗo tataɓo e kawgel rewɓe Afrik 2024. Golle winndereeje Njoɓɗeele e njeñtudi ina limta limre golle Ganaa ko adii. No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 19 feebariyee 2023 Stade de l’Amitié, Kotonu, Benin Benin 1–0 3–0 Sehilaagal 2. 11 abriil 2023 Stade dingiral Akra, Akra, Ganaa Senegaal 1–0 1–0 3. 14 sulyee 2023 Stade Seneraal Lansana Konte, Konakri, Gine Gine 3–0 3–0 2024 Kawgel rewɓe CAF ngam suɓaade Olimpiyaaji 4. 18 sulyee 2023 Stade dingiral Akra, Akra, Ganaa Gine 1–0 4–0 5. 3-0 Teddungal Hasaacas Rewɓe Ligue des champions rewɓe Ganaa (GWPL): 2020-21[9] Kawgel keeriiɗo rewɓe Ganaa: 2019<ref name="FF">{{Cite web|url=https://www.footofeminin.fr/JO-2020-Qualifications-AFRIQUE-le-NIGERIA-out-le-GHANA-aussi_a16224.html|language=fr|website=FootOFéminin.fr|title=JO 2020 - Qualifications AFRIQUE : le NIGERIA out, le GHANA aussi|trans-title=2020 Olympics - AFRICA Qualifications: NIGERIA out, GHANA too|accessdate=6 November 2021}}</ref> Kop FA rewɓe Gana: 2021 Kawgel WAFU zone B: 2021 Ɗiɗaɓo e kawgel rewɓe CAF: 2021 Goodo Koolaaɗo kuuɓal CAF e nder Ligue des Champions rewɓe: 2021 CAF Ligue des Champions femmes Ɓooyɗo e nder kawgel ngel: 2021<ref>{{Cite web|date=22 December 2021|title=Ghana's Badu will need time to settle - Riise|url=https://www.bbc.com/sport/africa/59756867|access-date=6 March 2024|website=BBC News|via=}}</ref> Koolaaɗo kuuɓal rewɓe CAF: 2021 Njeenaaje keɓgol weltaare Debbo diɗɗal hitaande: 2022 CAF rokki njeenaari ƴaañoowo hakkunde kippuuji e hitaande ndee: 2022 CAF rokki sukaaɓe ɓurɓe waawde fiyde e hitaande ndee: 2022 Avaldsnes IL Ko ɓuri waawde fiyde e hitaande 2023 Njeenaari Avaldsnes IL : 2023 == Tuugnorgal == o1hei8f3fgfyukgdenpbkjrxc2pradw 162159 162158 2026-04-10T10:22:24Z Apdoull 7630 162159 wikitext text/x-wiki {{Databox}}{{Databox}}'''Evelyn Badu''' (jibinaa ko 11 suwee 2002) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Ganaajo, o fijata ko e yeeso Montreal Roses FC e kippu ngenndiijo Ganaa. O meeɗiino fiyde e fedde Norwees wiyeteende Avaldsnes IL e fedde Farayse wiyeteende FC Fleury 91. Golle kippu Badu fijiraama Hasaacas Ladies to leydi Gana, o feeñii e kawgel cakkitiingel ngel CAF 2021, o waɗii golle 5, o heɓi kadi njeenaari Golden Boot<ref name="Fleury">{{Cite web|url=https://www.fcfleury91.fr/effectif-arkemapl|title=Effectif - Arkema PL / Saison 2024-2025|website=FC Fleury 91|language=fr-fr|accessdate=10 October 2024}}</ref><ref name="SW">{{Soccerway|accessdate=10 October 2024}}</ref> | birth_place = [[Seikwa]], Ghana | height = 1.66m<ref name="SW" /> O yahi to fedde Norwees Avaldsnes IL ngam hitaande 2022. E lewru marse 2024, fedde Farayse wiyeteende FC Fleury 91 hollitii siynude Badu e nder hakkundeere hitaande 2023–24. Ñalnde 26 mars 2025, fedde 1. divisjon Norwees wiyeteende Molde FK hollitii wonde ɓe ciifi Badu e nanondiral hitaande wootere. Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2026, Badu anndinaama to Montreal Roses FC. Golle hakkunde <ref name="Fleury2" /> [[midfielder]]<ref name="SW2" /> Badu ina jeyaa e fedde Gana nde tawtoraama kawgel fuku winndere 2018 hakkunde rewɓe 20, kono o fijaani hay kawgel gootol. O cappanɗe e tolno mawɗo e nder kawgel 2020 ngam suɓaade Olimpiyaade rewɓe CAF (toɓɓere tataɓere). Badu jeyaa ko e kippu Ganaa keɓɗo tataɓo e kawgel rewɓe Afrik 2024. Golle winndereeje Njoɓɗeele e njeñtudi ina limta limre golle Ganaa ko adii. No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 19 feebariyee 2023 Stade de l’Amitié, Kotonu, Benin Benin 1–0 3–0 Sehilaagal 2. 11 abriil 2023 Stade dingiral Akra, Akra, Ganaa Senegaal 1–0 1–0 3. 14 sulyee 2023 Stade Seneraal Lansana Konte, Konakri, Gine Gine 3–0 3–0 2024 Kawgel rewɓe CAF ngam suɓaade Olimpiyaaji 4. 18 sulyee 2023 Stade dingiral Akra, Akra, Ganaa Gine 1–0 4–0 5. 3-0 Teddungal Hasaacas Rewɓe Ligue des champions rewɓe Ganaa (GWPL): 2020-21[9] Kawgel keeriiɗo rewɓe Ganaa: 2019<ref name="FF">{{Cite web|url=https://www.footofeminin.fr/JO-2020-Qualifications-AFRIQUE-le-NIGERIA-out-le-GHANA-aussi_a16224.html|language=fr|website=FootOFéminin.fr|title=JO 2020 - Qualifications AFRIQUE : le NIGERIA out, le GHANA aussi|trans-title=2020 Olympics - AFRICA Qualifications: NIGERIA out, GHANA too|accessdate=6 November 2021}}</ref> Kop FA rewɓe Gana: 2021 Kawgel WAFU zone B: 2021 Ɗiɗaɓo e kawgel rewɓe CAF: 2021 Goodo Koolaaɗo kuuɓal CAF e nder Ligue des Champions rewɓe: 2021 CAF Ligue des Champions femmes Ɓooyɗo e nder kawgel ngel: 2021<ref>{{Cite web|date=22 December 2021|title=Ghana's Badu will need time to settle - Riise|url=https://www.bbc.com/sport/africa/59756867|access-date=6 March 2024|website=BBC News|via=}}</ref> Koolaaɗo kuuɓal rewɓe CAF: 2021 Njeenaaje keɓgol weltaare Debbo diɗɗal hitaande: 2022 CAF rokki njeenaari ƴaañoowo hakkunde kippuuji e hitaande ndee: 2022 CAF rokki sukaaɓe ɓurɓe waawde fiyde e hitaande ndee: 2022 Avaldsnes IL Ko ɓuri waawde fiyde e hitaande 2023 Njeenaari Avaldsnes IL : 2023 == Tuugnorgal == p9f6k2mzf03n01oj8kqt05hl2ps5838 Ernestina Abambila 0 39415 162160 2026-04-10T10:31:53Z Apdoull 7630 Created page with "'''Ernestina Abambila''' (jibinaa ko ñalnde 30 lewru Duujal hitaande 1998) ko fukuyanke Ganaajo, fiyoowo fuku koyɗe e nder fedde Női NB I ETO FC Győr. Abambila woni Ganaajo gadano waɗde gool e nder kawgel ngel rewɓe. O waɗii kawgel makko gadanel e nder winndere ndee e nder kippu ngenndiijo Ganaa e hitaande 2017 tawi omo yahra e duuɓi 18.<ref>{{cite web|url=http://spicefmonline.com/ernestina-abambila-scored-her-first-ucl-goal-as-zfk-minsk-walloped-ljubiljana-50/|t..." 162160 wikitext text/x-wiki '''Ernestina Abambila''' (jibinaa ko ñalnde 30 lewru Duujal hitaande 1998) ko fukuyanke Ganaajo, fiyoowo fuku koyɗe e nder fedde Női NB I ETO FC Győr. Abambila woni Ganaajo gadano waɗde gool e nder kawgel ngel rewɓe. O waɗii kawgel makko gadanel e nder winndere ndee e nder kippu ngenndiijo Ganaa e hitaande 2017 tawi omo yahra e duuɓi 18.<ref>{{cite web|url=http://spicefmonline.com/ernestina-abambila-scored-her-first-ucl-goal-as-zfk-minsk-walloped-ljubiljana-50/|title=Ernestina Abambila scored her first UCL goal as ZFK Minsk walloped Ljubiljana 5:0 - Spice FM|website=spicefmonline.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20180208182856/http://spicefmonline.com/ernestina-abambila-scored-her-first-ucl-goal-as-zfk-minsk-walloped-ljubiljana-50/|archive-date=2018-02-08}}</ref> Golle kippu E hitaande 2016, Abambila siifondirii e leydi Youngstown nanondiral duuɓi ɗiɗi. Abambila fuɗɗii golle mum ko caggal nde o timmini jaŋde makko toownde. O siifondirii e fedde Bielorussi (rewɓe) wiyeteende FC Minsk. O wonii Ganaajo gadano waɗde gool e nder kawgel rewɓe UEFA nde FC Minsk fooli Ljubljana e kawgel ngel rewɓe 2017–18.<ref>{{cite web|last1=Fifa|title=Ernestina ABAMBILA|url=https://www.fifa.com/fifa-tournaments/players-coaches/people=377844/index.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20151121031357/http://www.fifa.com/fifa-tournaments/players-coaches/people=377844/index.html|url-status=dead|archive-date=21 November 2015|website=Fifa|accessdate=29 June 2017}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele Abambila waɗii ñalngu mum gadano e FIFA e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 ngel Kosta Rika yuɓɓini e hitaande 2014. Kawgel makko gadanel ko e Koree worgo ngel joofni 2-0 e Ganaa.<ref>{{cite web|title=Mistrzynie Polski z TME SMS Łódź podsumowały sezon. Kto został MVP?|url=https://dzienniklodzki.pl/mistrzynie-polski-z-tme-sms-lodz-podsumowaly-sezon-kto-zostal-mvp/ar/c2-16420255|website=dzienniklodzki.pl|access-date=5 December 2023|language=pl|date=6 June 2022}}</ref> Teddungal FC Minsk Ligue des champions Belarus: 2017 Kop Bielorusi: 2017 SMS UKS ko Łódź Ekstraliga: 2021-22[4] Kop Poloñ: 2022-23 Ƴeew kadi Doggol rewɓe Gana fuku koyɗe hakkunde leyɗeele == Tuugnorgal == 23cwbuqbra7xg86gebgkhjeugccf7o7 162161 162160 2026-04-10T10:33:05Z Apdoull 7630 162161 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ernestina Abambila''' (jibinaa ko ñalnde 30 lewru Duujal hitaande 1998) ko fukuyanke Ganaajo, fiyoowo fuku koyɗe e nder fedde Női NB I ETO FC Győr. Abambila woni Ganaajo gadano waɗde gool e nder kawgel ngel rewɓe. O waɗii kawgel makko gadanel e nder winndere ndee e nder kippu ngenndiijo Ganaa e hitaande 2017 tawi omo yahra e duuɓi 18.<ref>{{cite web|url=http://spicefmonline.com/ernestina-abambila-scored-her-first-ucl-goal-as-zfk-minsk-walloped-ljubiljana-50/|title=Ernestina Abambila scored her first UCL goal as ZFK Minsk walloped Ljubiljana 5:0 - Spice FM|website=spicefmonline.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20180208182856/http://spicefmonline.com/ernestina-abambila-scored-her-first-ucl-goal-as-zfk-minsk-walloped-ljubiljana-50/|archive-date=2018-02-08}}</ref> Golle kippu E hitaande 2016, Abambila siifondirii e leydi Youngstown nanondiral duuɓi ɗiɗi. Abambila fuɗɗii golle mum ko caggal nde o timmini jaŋde makko toownde. O siifondirii e fedde Bielorussi (rewɓe) wiyeteende FC Minsk. O wonii Ganaajo gadano waɗde gool e nder kawgel rewɓe UEFA nde FC Minsk fooli Ljubljana e kawgel ngel rewɓe 2017–18.<ref>{{cite web|last1=Fifa|title=Ernestina ABAMBILA|url=https://www.fifa.com/fifa-tournaments/players-coaches/people=377844/index.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20151121031357/http://www.fifa.com/fifa-tournaments/players-coaches/people=377844/index.html|url-status=dead|archive-date=21 November 2015|website=Fifa|accessdate=29 June 2017}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele Abambila waɗii ñalngu mum gadano e FIFA e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 ngel Kosta Rika yuɓɓini e hitaande 2014. Kawgel makko gadanel ko e Koree worgo ngel joofni 2-0 e Ganaa.<ref>{{cite web|title=Mistrzynie Polski z TME SMS Łódź podsumowały sezon. Kto został MVP?|url=https://dzienniklodzki.pl/mistrzynie-polski-z-tme-sms-lodz-podsumowaly-sezon-kto-zostal-mvp/ar/c2-16420255|website=dzienniklodzki.pl|access-date=5 December 2023|language=pl|date=6 June 2022}}</ref> Teddungal FC Minsk Ligue des champions Belarus: 2017 Kop Bielorusi: 2017 SMS UKS ko Łódź Ekstraliga: 2021-22[4] Kop Poloñ: 2022-23 Ƴeew kadi Doggol rewɓe Gana fuku koyɗe hakkunde leyɗeele == Tuugnorgal == keohi99t2i8vgd1bj96mdkcmwczbhq7 Elshaddai Acheampong 0 39416 162162 2026-04-10T11:10:23Z Apdoull 7630 Created page with "Elshaddai Acheampong (jibinaa ko 16 lewru bowte hitaande 2003)<ref name=":0">{{Cite web|title=Elshaddai Acheampong - Player Details TFF|url=https://www.tff.org/Default.aspx?pageId=526&kisiId=2691411|access-date=2025-03-21|website=www.tff.org}}</ref>ko debbo Ganaajo, fiyoowo fuku koyɗe e nder fedde Hapoel Ra'anana. O fiyi kadi e Gokulam Kerala e nder Ligue des femmes indienne, ko kanko woni ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 2022. Nguurndam gadano Acheampong jibinaa ko Kum..." 162162 wikitext text/x-wiki Elshaddai Acheampong (jibinaa ko 16 lewru bowte hitaande 2003)<ref name=":0">{{Cite web|title=Elshaddai Acheampong - Player Details TFF|url=https://www.tff.org/Default.aspx?pageId=526&kisiId=2691411|access-date=2025-03-21|website=www.tff.org}}</ref>ko debbo Ganaajo, fiyoowo fuku koyɗe e nder fedde Hapoel Ra'anana. O fiyi kadi e Gokulam Kerala e nder Ligue des femmes indienne, ko kanko woni ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 2022. Nguurndam gadano Acheampong jibinaa ko Kumasi, o fuɗɗii fiyde fuku koyɗe ko omo yahra e duuɓi jeegom. O fiyi e polis Ladies.<ref>{{Cite web|last=ANI|date=2022-05-24|title=IWL a good platform for exposure to many players like mine: Elshaddai Acheampong|url=https://theprint.in/sport/iwl-a-good-platform-for-exposure-to-many-players-like-mine-elshaddai-acheampong/969036/|access-date=2023-09-20|website=ThePrint|language=en-US}}</ref> Kugal E hitaande 2021–22, Acheampong waɗii golle 20 e nder pottitte 11 ngam heɓde njeenaari Boot kaŋŋe e njeenaari kaalis e nder IWL.[4] Gokulam kadi heɓi Ligue 2021–22. E daawal 2022/2023, o siifondirii e fedde wiyeteende Apollon Ladies F.C. ɗo o dañi kaɓirɗe 2[citation needed] kadi o fiyi e kawgel rewɓe UEFA. Ndeen o artiraa ko to Bengal fuɗnaange e hitaande 2024/2025. Hakkunde, o fiyi Ligue des Champions des Femmes de Turkcell to Turki ngam kippu Hakkarigucu Spor e lewru suwee 2024. Ñalnde 9 marse 2025, o waɗii hattrick ngam Bengal Fuɗnaange e Odisha FC e nder nafoore maɓɓe 3-1.<ref>{{Cite web|title=Hero IWL, a fast, progressive league, says Gokulam Kerala's Ghanaian striker Elshaddai Acheampong|url=https://www.the-aiff.com/article/hero-iwl-a-fast-progressive-league-says-gokulam-keralas-ghanaian-striker-elshaddai-acheampong|access-date=2025-03-21|website=www.the-aiff.com}}</ref> O woni ko e fiyde e kippu Ghana gila 2018 kadi o suɓaama ngam fiyde kawgel fuku winndere FIFA U-20 ngam Ghana. Teddungal Gokulam Kerala Fedde rewɓe Indiya: 2021-22 Bengal Fuɗnaange Fedde rewɓe Indiya: 2024-25 == Tuugnorgal == 8r7zdg97wfs5489wwk1qdiz6doheyj3 162163 162162 2026-04-10T11:11:16Z Apdoull 7630 162163 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Elshaddai Acheampong (jibinaa ko 16 lewru bowte hitaande 2003)<ref name=":0">{{Cite web|title=Elshaddai Acheampong - Player Details TFF|url=https://www.tff.org/Default.aspx?pageId=526&kisiId=2691411|access-date=2025-03-21|website=www.tff.org}}</ref>ko debbo Ganaajo, fiyoowo fuku koyɗe e nder fedde Hapoel Ra'anana. O fiyi kadi e Gokulam Kerala e nder Ligue des femmes indienne, ko kanko woni ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 2022. Nguurndam gadano Acheampong jibinaa ko Kumasi, o fuɗɗii fiyde fuku koyɗe ko omo yahra e duuɓi jeegom. O fiyi e polis Ladies.<ref>{{Cite web|last=ANI|date=2022-05-24|title=IWL a good platform for exposure to many players like mine: Elshaddai Acheampong|url=https://theprint.in/sport/iwl-a-good-platform-for-exposure-to-many-players-like-mine-elshaddai-acheampong/969036/|access-date=2023-09-20|website=ThePrint|language=en-US}}</ref> Kugal E hitaande 2021–22, Acheampong waɗii golle 20 e nder pottitte 11 ngam heɓde njeenaari Boot kaŋŋe e njeenaari kaalis e nder IWL.[4] Gokulam kadi heɓi Ligue 2021–22. E daawal 2022/2023, o siifondirii e fedde wiyeteende Apollon Ladies F.C. ɗo o dañi kaɓirɗe 2[citation needed] kadi o fiyi e kawgel rewɓe UEFA. Ndeen o artiraa ko to Bengal fuɗnaange e hitaande 2024/2025. Hakkunde, o fiyi Ligue des Champions des Femmes de Turkcell to Turki ngam kippu Hakkarigucu Spor e lewru suwee 2024. Ñalnde 9 marse 2025, o waɗii hattrick ngam Bengal Fuɗnaange e Odisha FC e nder nafoore maɓɓe 3-1.<ref>{{Cite web|title=Hero IWL, a fast, progressive league, says Gokulam Kerala's Ghanaian striker Elshaddai Acheampong|url=https://www.the-aiff.com/article/hero-iwl-a-fast-progressive-league-says-gokulam-keralas-ghanaian-striker-elshaddai-acheampong|access-date=2025-03-21|website=www.the-aiff.com}}</ref> O woni ko e fiyde e kippu Ghana gila 2018 kadi o suɓaama ngam fiyde kawgel fuku winndere FIFA U-20 ngam Ghana. Teddungal Gokulam Kerala Fedde rewɓe Indiya: 2021-22 Bengal Fuɗnaange Fedde rewɓe Indiya: 2024-25 == Tuugnorgal == aigvjhzb18tl8hvogb8hrz1muiuzyvu Anna Teresa Brennan 0 39417 162166 2026-04-10T11:30:09Z Isa Oumar 9821 Created page with "Anna Teresa Brennan (2 suwee 1879 – 11 oktoobar 1962) ko awokaa to Ostarali. Ko kanko woni debbo ɗiɗmo jaɓaaɗo golloraade sariya to Victoria, Ostarali, kadi omo jogii golle maantiniiɗe e nder sariya dewgal.<ref name="ADoB – Brennan, Anna Teresa (1879–1962)">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-anna-teresa-5344|title=Brennan, Anna Teresa (1879–1962)|author1=Ruth Campbell|author2=Margaret Morgen|accessdate=25 November 2011}}</ref> == Nguurnda..." 162166 wikitext text/x-wiki Anna Teresa Brennan (2 suwee 1879 – 11 oktoobar 1962) ko awokaa to Ostarali. Ko kanko woni debbo ɗiɗmo jaɓaaɗo golloraade sariya to Victoria, Ostarali, kadi omo jogii golle maantiniiɗe e nder sariya dewgal.<ref name="ADoB – Brennan, Anna Teresa (1879–1962)">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-anna-teresa-5344|title=Brennan, Anna Teresa (1879–1962)|author1=Ruth Campbell|author2=Margaret Morgen|accessdate=25 November 2011}}</ref> == Nguurndam gadano e ɓesngu == Anna Teresa Brennan jibinaa ko ñalnde 2 suwee 1879 to Emu Creek, to Victoria, saraaji Bendigo, to Mary e Michael Brennan, ko ɓiɗɗo maɓɓe sappo e tato. Mikael Brennan (1828-1902) jibinaa ko to diiwaan Donegal, to leydi Irlannda, o eggini Ostarali e hitaande 1852. O egginii Ostarali e hitaande 1853. Ɓe resndi ɗum ko wuro Melbourne ñalnde 14 abriil 1856.<ref name="ABoD – Brennan, William Adrian (1871–1956)">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-william-adrian-5635|title=Brennan, William Adrian (1871–1956)|last=Ryan|first=Kevin|accessdate=25 November 2011}}</ref><ref name="ABoD – Brennan, William Adrian (1871–1956)2">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-william-adrian-5635|title=Brennan, William Adrian (1871–1956)|last=Ryan|first=Kevin|accessdate=25 November 2011}}</ref> Banndiraaɓe makko ina mbaɗi awokaajo e siyaasyanke biyeteeɗo Thomas (1866-1944), awokaajo e siyaasyanke biyeteeɗo Francis (1873-1950), e jaayndiyanke William (1871-1956).[1] Miñi mum goɗɗo, ina wiyee Richard Brennan, ina joginoo ɓiɗɗo debbo ina wiyee Molly Brennan, ina yiɗi rewde e neene mum Anna, e nder sariya.<ref name="ADoB – Brennan, Anna Teresa (1879–1962)2">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-anna-teresa-5344|title=Brennan, Anna Teresa (1879–1962)|author1=Ruth Campbell|author2=Margaret Morgen|accessdate=25 November 2011}}</ref><ref name="ADoB – Brennan, Anna Teresa (1879–1962)3">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-anna-teresa-5344|title=Brennan, Anna Teresa (1879–1962)|author1=Ruth Campbell|author2=Margaret Morgen|accessdate=25 November 2011}}</ref><ref name="DEECD – About BSSC2">{{cite web|url=http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|title=About BSSC|work=[[Bendigo Senior Secondary College]]|publisher=[[Department of Education and Early Childhood Development]]|accessdate=26 November 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111205151359/http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|archivedate=5 December 2011}}</ref> == Jaangirde == Jaŋde Brennan hakkundeere ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Andrew, Bendigo[4] ko hannde woni duɗal jaaɓi haaɗtirde mawngal Bendigo.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Brennan fuɗɗii jaŋde mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1904, o fuɗɗii janngude ko safaara. O wayli e jaŋde sariya, o heɓi bak makko e hitaande 1909.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> == Kugal == Brennan jaɓaama wonde awokaa e awokaa to Ñaawirde Toownde Victoria ñalnde 1 ut 1911.<ref name="DEECD – About BSSC">{{cite web|url=http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|title=About BSSC|work=[[Bendigo Senior Secondary College]]|publisher=[[Department of Education and Early Childhood Development]]|accessdate=26 November 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111205151359/http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|archivedate=5 December 2011}}</ref> Brennan wirnaama to yanaande Coburg, to wuro Preston, to leydi Victoria. Yanaande makko ina jeyaa e yahdu ndonu hoore mum to yanaande nde kadi humpitooji ko faati e nguurndam makko ina tawee e maande gonnde e sara yanaande makko.<ref>Friends of Coburg Cemetery website http://www.friendsofcoburgcemetery.com</ref><ref>Friends of Coburg Cemetery website http://www.friendsofcoburgcemetery.com</ref> == Ƴeew kadi == Flos Greig Ada Evans Tuugnorgal oftuzr3wmt4336yy82p5dx25ydomn8o 162167 162166 2026-04-10T11:30:50Z Isa Oumar 9821 162167 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anna Teresa Brennan''' (2 suwee 1879 – 11 oktoobar 1962) ko awokaa to Ostarali. Ko kanko woni debbo ɗiɗmo jaɓaaɗo golloraade sariya to Victoria, Ostarali, kadi omo jogii golle maantiniiɗe e nder sariya dewgal.<ref name="ADoB – Brennan, Anna Teresa (1879–1962)">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-anna-teresa-5344|title=Brennan, Anna Teresa (1879–1962)|author1=Ruth Campbell|author2=Margaret Morgen|accessdate=25 November 2011}}</ref> == Nguurndam gadano e ɓesngu == Anna Teresa Brennan jibinaa ko ñalnde 2 suwee 1879 to Emu Creek, to Victoria, saraaji Bendigo, to Mary e Michael Brennan, ko ɓiɗɗo maɓɓe sappo e tato. Mikael Brennan (1828-1902) jibinaa ko to diiwaan Donegal, to leydi Irlannda, o eggini Ostarali e hitaande 1852. O egginii Ostarali e hitaande 1853. Ɓe resndi ɗum ko wuro Melbourne ñalnde 14 abriil 1856.<ref name="ABoD – Brennan, William Adrian (1871–1956)">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-william-adrian-5635|title=Brennan, William Adrian (1871–1956)|last=Ryan|first=Kevin|accessdate=25 November 2011}}</ref><ref name="ABoD – Brennan, William Adrian (1871–1956)2">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-william-adrian-5635|title=Brennan, William Adrian (1871–1956)|last=Ryan|first=Kevin|accessdate=25 November 2011}}</ref> Banndiraaɓe makko ina mbaɗi awokaajo e siyaasyanke biyeteeɗo Thomas (1866-1944), awokaajo e siyaasyanke biyeteeɗo Francis (1873-1950), e jaayndiyanke William (1871-1956).[1] Miñi mum goɗɗo, ina wiyee Richard Brennan, ina joginoo ɓiɗɗo debbo ina wiyee Molly Brennan, ina yiɗi rewde e neene mum Anna, e nder sariya.<ref name="ADoB – Brennan, Anna Teresa (1879–1962)2">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-anna-teresa-5344|title=Brennan, Anna Teresa (1879–1962)|author1=Ruth Campbell|author2=Margaret Morgen|accessdate=25 November 2011}}</ref><ref name="ADoB – Brennan, Anna Teresa (1879–1962)3">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-anna-teresa-5344|title=Brennan, Anna Teresa (1879–1962)|author1=Ruth Campbell|author2=Margaret Morgen|accessdate=25 November 2011}}</ref><ref name="DEECD – About BSSC2">{{cite web|url=http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|title=About BSSC|work=[[Bendigo Senior Secondary College]]|publisher=[[Department of Education and Early Childhood Development]]|accessdate=26 November 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111205151359/http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|archivedate=5 December 2011}}</ref> == Jaangirde == Jaŋde Brennan hakkundeere ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Andrew, Bendigo[4] ko hannde woni duɗal jaaɓi haaɗtirde mawngal Bendigo.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Brennan fuɗɗii jaŋde mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1904, o fuɗɗii janngude ko safaara. O wayli e jaŋde sariya, o heɓi bak makko e hitaande 1909.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> == Kugal == Brennan jaɓaama wonde awokaa e awokaa to Ñaawirde Toownde Victoria ñalnde 1 ut 1911.<ref name="DEECD – About BSSC">{{cite web|url=http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|title=About BSSC|work=[[Bendigo Senior Secondary College]]|publisher=[[Department of Education and Early Childhood Development]]|accessdate=26 November 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111205151359/http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|archivedate=5 December 2011}}</ref> Brennan wirnaama to yanaande Coburg, to wuro Preston, to leydi Victoria. Yanaande makko ina jeyaa e yahdu ndonu hoore mum to yanaande nde kadi humpitooji ko faati e nguurndam makko ina tawee e maande gonnde e sara yanaande makko.<ref>Friends of Coburg Cemetery website http://www.friendsofcoburgcemetery.com</ref><ref>Friends of Coburg Cemetery website http://www.friendsofcoburgcemetery.com</ref> == Ƴeew kadi == Flos Greig Ada Evans Tuugnorgal dayklpl6l6d0ni1wu5tb7y344hs5xhh 162168 162167 2026-04-10T11:32:19Z Isa Oumar 9821 162168 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anna Teresa Brennan''' (2 suwee 1879 – 11 oktoobar 1962) ko awokaa to Ostarali. Ko kanko woni debbo ɗiɗmo jaɓaaɗo golloraade sariya to Victoria, Ostarali, kadi omo jogii golle maantiniiɗe e nder sariya dewgal.<ref name="ADoB – Brennan, Anna Teresa (1879–1962)">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-anna-teresa-5344|title=Brennan, Anna Teresa (1879–1962)|author1=Ruth Campbell|author2=Margaret Morgen|accessdate=25 November 2011}}</ref> == Nguurndam gadano e ɓesngu == Anna Teresa Brennan jibinaa ko ñalnde 2 suwee 1879 to Emu Creek, to Victoria, saraaji Bendigo, to Mary e Michael Brennan, ko ɓiɗɗo maɓɓe sappo e tato. Mikael Brennan (1828-1902) jibinaa ko to diiwaan Donegal, to leydi Irlannda, o eggini Ostarali e hitaande 1852. O egginii Ostarali e hitaande 1853. Ɓe resndi ɗum ko wuro Melbourne ñalnde 14 abriil 1856.<ref name="ABoD – Brennan, William Adrian (1871–1956)">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-william-adrian-5635|title=Brennan, William Adrian (1871–1956)|last=Ryan|first=Kevin|accessdate=25 November 2011}}</ref><ref name="ABoD – Brennan, William Adrian (1871–1956)2">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-william-adrian-5635|title=Brennan, William Adrian (1871–1956)|last=Ryan|first=Kevin|accessdate=25 November 2011}}</ref> Banndiraaɓe makko ina mbaɗi awokaajo e siyaasyanke biyeteeɗo Thomas (1866-1944), awokaajo e siyaasyanke biyeteeɗo Francis (1873-1950), e jaayndiyanke William (1871-1956).[1] Miñi mum goɗɗo, ina wiyee Richard Brennan, ina joginoo ɓiɗɗo debbo ina wiyee Molly Brennan, ina yiɗi rewde e neene mum Anna, e nder sariya.<ref name="ADoB – Brennan, Anna Teresa (1879–1962)2">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-anna-teresa-5344|title=Brennan, Anna Teresa (1879–1962)|author1=Ruth Campbell|author2=Margaret Morgen|accessdate=25 November 2011}}</ref><ref name="ADoB – Brennan, Anna Teresa (1879–1962)3">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-anna-teresa-5344|title=Brennan, Anna Teresa (1879–1962)|author1=Ruth Campbell|author2=Margaret Morgen|accessdate=25 November 2011}}</ref><ref name="DEECD – About BSSC2">{{cite web|url=http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|title=About BSSC|work=[[Bendigo Senior Secondary College]]|publisher=[[Department of Education and Early Childhood Development]]|accessdate=26 November 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111205151359/http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|archivedate=5 December 2011}}</ref> == Jaangirde == Jaŋde Brennan hakkundeere ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Andrew, Bendigo[4] ko hannde woni duɗal jaaɓi haaɗtirde mawngal Bendigo.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Brennan fuɗɗii jaŋde mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1904, o fuɗɗii janngude ko safaara. O wayli e jaŋde sariya, o heɓi bak makko e hitaande 1909.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> == Kugal == Brennan jaɓaama wonde awokaa e awokaa to Ñaawirde Toownde Victoria ñalnde 1 ut 1911.<ref name="DEECD – About BSSC">{{cite web|url=http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|title=About BSSC|work=[[Bendigo Senior Secondary College]]|publisher=[[Department of Education and Early Childhood Development]]|accessdate=26 November 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111205151359/http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|archivedate=5 December 2011}}</ref> Brennan wirnaama to yanaande Coburg, to wuro Preston, to leydi Victoria. Yanaande makko ina jeyaa e yahdu ndonu hoore mum to yanaande nde kadi humpitooji ko faati e nguurndam makko ina tawee e maande gonnde e sara yanaande makko.<ref>Friends of Coburg Cemetery website http://www.friendsofcoburgcemetery.com</ref><ref>Friends of Coburg Cemetery website http://www.friendsofcoburgcemetery.com</ref> == Ƴeew kadi == Flos Greig Ada Evans Tuugnorgal tsj8iz7ob6zr3j38gqndybre1z1gni8 Molly Brennan 0 39418 162169 2026-04-10T11:46:47Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Mary Brennan''' (1914 – 15 suwee 2012), lollirɗo Molly Brennan, ko gardiiɗo duɗal Ostarali. Ko kanko woni debbo gadano ardaade duɗal hakkundeewal mawngal to diiwaan Ostarali biyeteeɗo Victoria mo wonaa duɗal sukaaɓe rewɓe.<ref>{{Cite journal|last=Towns|first=Deborah|date=2011|title='It's a Woman': Molly Brennan and Gender, Social Justice and Leadership in the Victorian Education Department, 1960s and 1970s in Founders, firsts and feminists : women leaders in..." 162169 wikitext text/x-wiki '''Mary Brennan''' (1914 – 15 suwee 2012), lollirɗo Molly Brennan, ko gardiiɗo duɗal Ostarali. Ko kanko woni debbo gadano ardaade duɗal hakkundeewal mawngal to diiwaan Ostarali biyeteeɗo Victoria mo wonaa duɗal sukaaɓe rewɓe.<ref>{{Cite journal|last=Towns|first=Deborah|date=2011|title='It's a Woman': Molly Brennan and Gender, Social Justice and Leadership in the Victorian Education Department, 1960s and 1970s in Founders, firsts and feminists : women leaders in twentieth-century Australia / edited by Fiona Davis, Nell Musgrove and Judith Smart|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/fff/pdfs/brennan.pdf|journal=Fao History Council of Victoria|via=History Council of Victoria, c/- RHSV, 239 A’Beckett Street, Melbourne}}</ref><ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=Australian Women's Archives Project and The University of|title=Founders, Firsts and Feminists: Women Leaders in Twentieth-century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/fff/brennan.html|access-date=2024-09-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> == Ngendam == Brennan jibinaa ko e hitaande 1914 to wuro wiyeteengo Sedgwick, to leydi Victoria, nokku ɗo hannde woni e nder wuro Bendigo mawngo.<ref>{{Cite web|title=Preston Girls High School|url=http://learningfromthepast.com.au/preston-girls-high-school/|access-date=2024-09-16|website=Learning from the Past|language=en-AU}}</ref> Jibnaaɓe makko katolik en ko Mary Anne (jibinaa ko Conway) e Richard Brennan. Neene makko ko awokaa biyeteeɗo Anna Brennan, kaaw makko ko politikaaji biyeteeɗi Thomas Brennan e Frank Brennan. O timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne ɗo o janngi fannu sariya galle. Ɗum ko e sahaa depression e yiytude ŋakkeende jannginooɓe o woppi yiɗde makko wonde article clerk. O waɗi duuɓi capanɗe tati garooji ɗii ko e golle e nder duɗe ceertuɗe, omo ɗaɓɓa golle kese caggal duuɓi ɗiɗi walla tati ngam heɓde ƴellitaare. Duɗe hakkundeeje ina pamɗi jannginooɓe rewɓe kadi ina njiɗi rokkude rewɓe ɓe ngonaa jom en galleeji yiɗɓe golle ɓurɗe moƴƴude.<ref>{{Cite journal|last=Towns|first=Deborah|date=2011|title='It's a Woman': Molly Brennan and Gender, Social Justice and Leadership in the Victorian Education Department, 1960s and 1970s in Founders, firsts and feminists : women leaders in twentieth-century Australia / edited by Fiona Davis, Nell Musgrove and Judith Smart|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/fff/pdfs/brennan.pdf|journal=Fao History Council of Victoria|via=History Council of Victoria, c/- RHSV, 239 A’Beckett Street, Melbourne}}</ref><ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=Australian Women's Archives Project and The University of|title=Founders, Firsts and Feminists: Women Leaders in Twentieth-century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/fff/brennan.html|access-date=2024-09-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Brennan ƴettitaa e jappeere mum adannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Preston to Melbourne. Duɗal ngal udditanoo ko e hitaande 1928.[4] Duɗal jaaɓi haaɗtirde Brighton ko duɗal gadanal jaŋde hakkundeere, ko ina tolnoo e ujunere almuudo e nder diiwaan Victoria, tawi ko debbo ardii ɗum. Dowla oo ittiino jokkere enɗam hakkunde rewɓe e worɓe, ɗum addani duɗe sukaaɓe rewɓe keewɗe ardineede ko worɓe. Kono alaa debbo ardinoo duɗal mawngal ngal wonaa duɗal sukaaɓe rewɓe. Ardorde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brighton wonti ko ŋakkere, Brennan ɗaɓɓi. O wonti hooreejo ɗoo e hitaande 1970 caggal nde o wullitii kuulal gadanal ngam toɗɗaade gorko mo alaa ko waawi. Defterdu duɗal ngal ina inniree mo.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> E hitaande 1974, o etiima ruttaade e nafoore makko nde o ɗaɓɓi wonde hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe worɓe to Melbourne. O ñaagii kadi nde gorko mo alaa ko waawi toɗɗaa, kono oo sahaa alaa ko o heɓi heen hay so tawii o waɗii toɓɓere politik.<ref>{{Cite web|title=Preston Girls High School|url=http://learningfromthepast.com.au/preston-girls-high-school/|access-date=2024-09-16|website=Learning from the Past|language=en-AU}}</ref> Ko kanko woni hooreejo ko wiyetee hannde duɗal hakkundeewal Castlemaine fotde duuɓi ɗiɗi haa o woppi golle e hitaande 1977.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Brennan sankii ko to Bendigo ñalnde 15 suwee 2012.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> == Tuugnorgal == l67kvi4fckuiy7erbkenohq3bjozj5w 162170 162169 2026-04-10T11:47:01Z Isa Oumar 9821 162170 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Brennan''' (1914 – 15 suwee 2012), lollirɗo Molly Brennan, ko gardiiɗo duɗal Ostarali. Ko kanko woni debbo gadano ardaade duɗal hakkundeewal mawngal to diiwaan Ostarali biyeteeɗo Victoria mo wonaa duɗal sukaaɓe rewɓe.<ref>{{Cite journal|last=Towns|first=Deborah|date=2011|title='It's a Woman': Molly Brennan and Gender, Social Justice and Leadership in the Victorian Education Department, 1960s and 1970s in Founders, firsts and feminists : women leaders in twentieth-century Australia / edited by Fiona Davis, Nell Musgrove and Judith Smart|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/fff/pdfs/brennan.pdf|journal=Fao History Council of Victoria|via=History Council of Victoria, c/- RHSV, 239 A’Beckett Street, Melbourne}}</ref><ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=Australian Women's Archives Project and The University of|title=Founders, Firsts and Feminists: Women Leaders in Twentieth-century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/fff/brennan.html|access-date=2024-09-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> == Ngendam == Brennan jibinaa ko e hitaande 1914 to wuro wiyeteengo Sedgwick, to leydi Victoria, nokku ɗo hannde woni e nder wuro Bendigo mawngo.<ref>{{Cite web|title=Preston Girls High School|url=http://learningfromthepast.com.au/preston-girls-high-school/|access-date=2024-09-16|website=Learning from the Past|language=en-AU}}</ref> Jibnaaɓe makko katolik en ko Mary Anne (jibinaa ko Conway) e Richard Brennan. Neene makko ko awokaa biyeteeɗo Anna Brennan, kaaw makko ko politikaaji biyeteeɗi Thomas Brennan e Frank Brennan. O timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne ɗo o janngi fannu sariya galle. Ɗum ko e sahaa depression e yiytude ŋakkeende jannginooɓe o woppi yiɗde makko wonde article clerk. O waɗi duuɓi capanɗe tati garooji ɗii ko e golle e nder duɗe ceertuɗe, omo ɗaɓɓa golle kese caggal duuɓi ɗiɗi walla tati ngam heɓde ƴellitaare. Duɗe hakkundeeje ina pamɗi jannginooɓe rewɓe kadi ina njiɗi rokkude rewɓe ɓe ngonaa jom en galleeji yiɗɓe golle ɓurɗe moƴƴude.<ref>{{Cite journal|last=Towns|first=Deborah|date=2011|title='It's a Woman': Molly Brennan and Gender, Social Justice and Leadership in the Victorian Education Department, 1960s and 1970s in Founders, firsts and feminists : women leaders in twentieth-century Australia / edited by Fiona Davis, Nell Musgrove and Judith Smart|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/fff/pdfs/brennan.pdf|journal=Fao History Council of Victoria|via=History Council of Victoria, c/- RHSV, 239 A’Beckett Street, Melbourne}}</ref><ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=Australian Women's Archives Project and The University of|title=Founders, Firsts and Feminists: Women Leaders in Twentieth-century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/fff/brennan.html|access-date=2024-09-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Brennan ƴettitaa e jappeere mum adannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Preston to Melbourne. Duɗal ngal udditanoo ko e hitaande 1928.[4] Duɗal jaaɓi haaɗtirde Brighton ko duɗal gadanal jaŋde hakkundeere, ko ina tolnoo e ujunere almuudo e nder diiwaan Victoria, tawi ko debbo ardii ɗum. Dowla oo ittiino jokkere enɗam hakkunde rewɓe e worɓe, ɗum addani duɗe sukaaɓe rewɓe keewɗe ardineede ko worɓe. Kono alaa debbo ardinoo duɗal mawngal ngal wonaa duɗal sukaaɓe rewɓe. Ardorde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brighton wonti ko ŋakkere, Brennan ɗaɓɓi. O wonti hooreejo ɗoo e hitaande 1970 caggal nde o wullitii kuulal gadanal ngam toɗɗaade gorko mo alaa ko waawi. Defterdu duɗal ngal ina inniree mo.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> E hitaande 1974, o etiima ruttaade e nafoore makko nde o ɗaɓɓi wonde hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe worɓe to Melbourne. O ñaagii kadi nde gorko mo alaa ko waawi toɗɗaa, kono oo sahaa alaa ko o heɓi heen hay so tawii o waɗii toɓɓere politik.<ref>{{Cite web|title=Preston Girls High School|url=http://learningfromthepast.com.au/preston-girls-high-school/|access-date=2024-09-16|website=Learning from the Past|language=en-AU}}</ref> Ko kanko woni hooreejo ko wiyetee hannde duɗal hakkundeewal Castlemaine fotde duuɓi ɗiɗi haa o woppi golle e hitaande 1977.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Brennan sankii ko to Bendigo ñalnde 15 suwee 2012.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> == Tuugnorgal == im9pl7qvjw5et52e7cuclj32nmmyyea Rebecca Cole 0 39419 162171 2026-04-10T11:48:37Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Rebecca J. Cole (16 marse 1846 – 14 ut 1922) ko cafroowo Ameriknaajo, sosɗo fedde, peewnoowo renndo. E hitaande 1867, o woni debbo afriknaajo-ameriknaajo ɗiɗaɓo wontude safroowo to Amerik, caggal Rebecca Lee Crumpler duuɓi tati ko adii ɗuum. E nder nguurndam makko fof o hawri ko e caɗeele njiyaagu e jinnaaɓe e nder jaŋde makko safaara, e heblo e nder duɗe rewɓe fof ɗe yontaaji gadani cafrooɓe rewɓe jannguɓe. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Cole jibinaa ko..." 162171 wikitext text/x-wiki Rebecca J. Cole (16 marse 1846 – 14 ut 1922) ko cafroowo Ameriknaajo, sosɗo fedde, peewnoowo renndo. E hitaande 1867, o woni debbo afriknaajo-ameriknaajo ɗiɗaɓo wontude safroowo to Amerik, caggal Rebecca Lee Crumpler duuɓi tati ko adii ɗuum. E nder nguurndam makko fof o hawri ko e caɗeele njiyaagu e jinnaaɓe e nder jaŋde makko safaara, e heblo e nder duɗe rewɓe fof ɗe yontaaji gadani cafrooɓe rewɓe jannguɓe. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Cole jibinaa ko to Philadelphia ñalnde 16 marse 1846, omo jeyaa e sukaaɓe njoyo. Baaba makko ko golloowo, yumma makko ko lootoowo. Gooto e miñiraaɓe makko rewɓe, hono Sarah Elizabeth Cole, resii Henry L. Phillips, almuudo Episkopaal Afriknaajo Ameriknaajo mawɗo, c.1876. Cole janngi duɗal hakkundeewal to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe ɓaleeɓe ɗo janngirɗe ɗemngal Latin, Grek, e hiisa, o heɓi bak makko e hitaande 1863. Cole heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara debbo to Pennsylvania e hitaande 1867, e gardagol Ann Preston, debbo gadano deenoowo duɗal ngal. Koolaaɗo kuuɓal safaara rewɓe sosaa ko e juuɗe Quaker en yiɗɓe woppude laamu e reformers temperance e hitaande 1850. Ko adii fof ko duɗal safaara rewɓe Pennsylvania, ko ngal duɗal gadanal rokkude rewɓe jaŋde safaara laaɓtunde tawa ko e kulhuli tesis M.D. Cole e tiitoonde mum ko The Eendages. E hitaande makko mawnde, Cole wuuri ko e wondiiɓe makko janngooɓe safaara, hono Odelia Blinn e Martha E. Hutchings. Fotde duuɓi capanɗe tati caggal ɗuum, Blinn winndi winndannde ina hollita no taƴgol ‘color line’ to Philadelphia fotnoo ustude jaŋde Cole to duɗal jaaɓi haaɗtirde e peeje mum ngam waɗde golle safroowo. Kugal Caggal nde o heɓi dipolom makko to bannge safaara, Cole naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Elizabeth Blackwell to New York ngam rewɓe e sukaaɓe waasɓe, ɗo o halfinaa jannginde rewɓe wonɓe e cuuɗi cafrirɗi toppitagol e cellal hade jibineede. Blackwell siftini Cole bana "cafroowo suka mo mari hakkilo [mo] jokki kuugal man bee hakkilo bee hakkiilo." Cole caggal ɗuum waɗii safaara seeɗa to Caroline du Sud hade mum hootde Philadelphia. E hitaande 1873, Cole udditi nokku ɗo rewɓe njiylotoo ɗoo e Doktoor Charlotte Abbey, ɗo o rokkata rewɓe e sukaaɓe waasɓe golle safaara e sariya. E lewru Yarkomaa hitaande 1899, Cole toɗɗaama hooreejo galle mo fedde wallitooɓe rewɓe e sukaaɓe waasɓe ɓaleeɓe to Washington, D.C. Rajo fedde nde hitaande 1899 hollitii wonde Cole ina jogii "denndaangal sifaaji potɗi wonde e ndee ɗoo darnde, humpito, semmbe." Ciimtol caggal ɗuum hollitii wonde : Kanko Dr Cole, o waɗii ko ɓuri ko sehilaaɓe makko ɗaminii. E yi’annde laaɓnde e kuuɓtodinnde e fannu golle makko fof, o waɗii peeje makko e hakkille moƴƴo e doole ɗe ngonaa e jikku makko, tawa kadi ko weltaare makko, e pellital makko yiyde ko ɓuri moƴƴude e kala ngonka e nder kala neɗɗo, o waɗii e sara makko weeyo naange ɓeydoowo weltaare e wellitaare kala galle. — Ciimtol hitaandewol Fedde ngenndiije ngam wallitde rewɓe e sukaaɓe ɓaleeɓe waasɓe, https://www.loc.gov/item/91898495/ Cole waɗii safaara duuɓi capanɗe joyi. E hitaande 2015, o suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal wuro Philadelphia ngam wonde teddinaaɗo e nder dingiral Innovators Walk of Fame. Wade Cole sankii ko ñalnde 14 ut 1922, tawi omo yahra e duuɓi 76. O wirnaa ko to yanaande Eden to Collingdale, to Pennsylvanie. Ko seeɗa e binndanɗe walla fotooje makko keddii. Tuugnorgal 1lftaocdx29nb4szqtmugoiedmqpmbg 162174 162171 2026-04-10T11:50:11Z SUZYFATIMA 13856 162174 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rebecca J. Cole (16 marse 1846 – 14 ut 1922)''' ko cafroowo Ameriknaajo, sosɗo fedde, peewnoowo renndo. E hitaande 1867, o woni debbo afriknaajo-ameriknaajo ɗiɗaɓo wontude safroowo to Amerik, caggal Rebecca Lee Crumpler duuɓi tati ko adii ɗuum. E nder nguurndam makko fof o hawri ko e caɗeele njiyaagu e jinnaaɓe e nder jaŋde makko safaara, e heblo e nder duɗe rewɓe fof ɗe yontaaji gadani cafrooɓe rewɓe jannguɓe. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Cole jibinaa ko to Philadelphia ñalnde 16 marse 1846, omo jeyaa e sukaaɓe njoyo. Baaba makko ko golloowo, yumma makko ko lootoowo. Gooto e miñiraaɓe makko rewɓe, hono Sarah Elizabeth Cole, resii Henry L. Phillips, almuudo Episkopaal Afriknaajo Ameriknaajo mawɗo, c.1876. Cole janngi duɗal hakkundeewal to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe ɓaleeɓe ɗo janngirɗe ɗemngal Latin, Grek, e hiisa, o heɓi bak makko e hitaande 1863. Cole heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara debbo to Pennsylvania e hitaande 1867, e gardagol Ann Preston, debbo gadano deenoowo duɗal ngal. Koolaaɗo kuuɓal safaara rewɓe sosaa ko e juuɗe Quaker en yiɗɓe woppude laamu e reformers temperance e hitaande 1850. Ko adii fof ko duɗal safaara rewɓe Pennsylvania, ko ngal duɗal gadanal rokkude rewɓe jaŋde safaara laaɓtunde tawa ko e kulhuli tesis M.D. Cole e tiitoonde mum ko The Eendages. E hitaande makko mawnde, Cole wuuri ko e wondiiɓe makko janngooɓe safaara, hono Odelia Blinn e Martha E. Hutchings. Fotde duuɓi capanɗe tati caggal ɗuum, Blinn winndi winndannde ina hollita no taƴgol ‘color line’ to Philadelphia fotnoo ustude jaŋde Cole to duɗal jaaɓi haaɗtirde e peeje mum ngam waɗde golle safroowo. Kugal Caggal nde o heɓi dipolom makko to bannge safaara, Cole naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Elizabeth Blackwell to New York ngam rewɓe e sukaaɓe waasɓe, ɗo o halfinaa jannginde rewɓe wonɓe e cuuɗi cafrirɗi toppitagol e cellal hade jibineede. Blackwell siftini Cole bana "cafroowo suka mo mari hakkilo [mo] jokki kuugal man bee hakkilo bee hakkiilo." Cole caggal ɗuum waɗii safaara seeɗa to Caroline du Sud hade mum hootde Philadelphia. E hitaande 1873, Cole udditi nokku ɗo rewɓe njiylotoo ɗoo e Doktoor Charlotte Abbey, ɗo o rokkata rewɓe e sukaaɓe waasɓe golle safaara e sariya. E lewru Yarkomaa hitaande 1899, Cole toɗɗaama hooreejo galle mo fedde wallitooɓe rewɓe e sukaaɓe waasɓe ɓaleeɓe to Washington, D.C. Rajo fedde nde hitaande 1899 hollitii wonde Cole ina jogii "denndaangal sifaaji potɗi wonde e ndee ɗoo darnde, humpito, semmbe." Ciimtol caggal ɗuum hollitii wonde : Kanko Dr Cole, o waɗii ko ɓuri ko sehilaaɓe makko ɗaminii. E yi’annde laaɓnde e kuuɓtodinnde e fannu golle makko fof, o waɗii peeje makko e hakkille moƴƴo e doole ɗe ngonaa e jikku makko, tawa kadi ko weltaare makko, e pellital makko yiyde ko ɓuri moƴƴude e kala ngonka e nder kala neɗɗo, o waɗii e sara makko weeyo naange ɓeydoowo weltaare e wellitaare kala galle. — Ciimtol hitaandewol Fedde ngenndiije ngam wallitde rewɓe e sukaaɓe ɓaleeɓe waasɓe, https://www.loc.gov/item/91898495/ Cole waɗii safaara duuɓi capanɗe joyi. E hitaande 2015, o suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal wuro Philadelphia ngam wonde teddinaaɗo e nder dingiral Innovators Walk of Fame. Wade Cole sankii ko ñalnde 14 ut 1922, tawi omo yahra e duuɓi 76. O wirnaa ko to yanaande Eden to Collingdale, to Pennsylvanie. Ko seeɗa e binndanɗe walla fotooje makko keddii. == Tuugnorgal == rjrmcx6lkdi7f6hvaxhzuc9fdft92iw 162177 162174 2026-04-10T11:58:30Z SUZYFATIMA 13856 162177 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rebecca J. Cole (16 marse 1846 – 14 ut 1922)''' ko cafroowo Ameriknaajo, sosɗo fedde, peewnoowo renndo. E hitaande 1867, o woni debbo afriknaajo-ameriknaajo ɗiɗaɓo wontude safroowo to Amerik, caggal Rebecca Lee Crumpler duuɓi tati ko adii ɗuum. E nder nguurndam makko fof o hawri ko e caɗeele njiyaagu e jinnaaɓe e nder jaŋde makko safaara, e heblo e nder duɗe rewɓe fof ɗe yontaaji gadani cafrooɓe rewɓe jannguɓe. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Cole jibinaa ko to Philadelphia ñalnde 16 marse 1846, omo jeyaa e sukaaɓe njoyo. Baaba makko ko golloowo, yumma makko ko lootoowo. Gooto e miñiraaɓe makko rewɓe, hono Sarah Elizabeth Cole, resii Henry L. Phillips, almuudo Episkopaal Afriknaajo Ameriknaajo mawɗo, c.1876. Cole janngi duɗal hakkundeewal to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe ɓaleeɓe ɗo janngirɗe ɗemngal Latin, Grek, e hiisa, o heɓi bak makko e hitaande 1863. Cole heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara debbo to Pennsylvania e hitaande 1867, e gardagol Ann Preston, debbo gadano deenoowo duɗal ngal. Koolaaɗo kuuɓal safaara rewɓe sosaa ko e juuɗe Quaker en yiɗɓe woppude laamu e reformers temperance e hitaande 1850. Ko adii fof ko duɗal safaara rewɓe Pennsylvania, ko ngal duɗal gadanal rokkude rewɓe jaŋde safaara laaɓtunde tawa ko e kulhuli tesis M.D. Cole e tiitoonde mum ko The Eendages. E hitaande makko mawnde, Cole wuuri ko e wondiiɓe makko janngooɓe safaara, hono Odelia Blinn e Martha E. Hutchings. Fotde duuɓi capanɗe tati caggal ɗuum, Blinn winndi winndannde ina hollita no taƴgol ‘color line’ to Philadelphia fotnoo ustude jaŋde Cole to duɗal jaaɓi haaɗtirde e peeje mum ngam waɗde golle safroowo. Kugal Caggal nde o heɓi dipolom makko to bannge safaara, Cole naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Elizabeth Blackwell to New York ngam rewɓe e sukaaɓe waasɓe, ɗo o halfinaa jannginde rewɓe wonɓe e cuuɗi cafrirɗi toppitagol e cellal hade jibineede. Blackwell siftini Cole bana "cafroowo suka mo mari hakkilo [mo] jokki kuugal man bee hakkilo bee hakkiilo." Cole caggal ɗuum waɗii safaara seeɗa to Caroline du Sud hade mum hootde Philadelphia. E hitaande 1873, Cole udditi nokku ɗo rewɓe njiylotoo ɗoo e Doktoor Charlotte Abbey, ɗo o rokkata rewɓe e sukaaɓe waasɓe golle safaara e sariya. E lewru Yarkomaa hitaande 1899, Cole toɗɗaama hooreejo galle mo fedde wallitooɓe rewɓe e sukaaɓe waasɓe ɓaleeɓe to Washington, D.C. Rajo fedde nde hitaande 1899 hollitii wonde Cole ina jogii "denndaangal sifaaji potɗi wonde e ndee ɗoo darnde, humpito, semmbe." Ciimtol caggal ɗuum hollitii wonde : Kanko Dr Cole, o waɗii ko ɓuri ko sehilaaɓe makko ɗaminii. E yi’annde laaɓnde e kuuɓtodinnde e fannu golle makko fof, o waɗii peeje makko e hakkille moƴƴo e doole ɗe ngonaa e jikku makko, tawa kadi ko weltaare makko, e pellital makko yiyde ko ɓuri moƴƴude e kala ngonka e nder kala neɗɗo, o waɗii e sara makko weeyo naange ɓeydoowo weltaare e wellitaare kala galle. — Ciimtol hitaandewol Fedde ngenndiije ngam wallitde rewɓe e sukaaɓe ɓaleeɓe waasɓe, https://www.loc.gov/item/91898495/ Cole waɗii safaara duuɓi capanɗe joyi. E hitaande 2015, o suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal wuro Philadelphia ngam wonde teddinaaɗo e nder dingiral Innovators Walk of Fame. Wade Cole sankii ko ñalnde 14 ut 1922, tawi omo yahra e duuɓi 76. O wirnaa ko to yanaande Eden to Collingdale, to Pennsylvanie. Ko seeɗa e binndanɗe walla fotooje makko keddii.<ref>{{cite book|first=Darryl|last=Lyman|title=Great African-American Women|location=Middle Village, NY|publisher=J David|year=2005|isbn=978-0-82460-459-2|page=279}}</ref><ref>{{Cite web|date=2007-11-17|title=Rebecca J. Cole (1846-1922) •|url=https://www.blackpast.org/african-american-history/cole-rebecca-j-1846-1922/|access-date=2022-02-11|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Archdeacon Henry L. Phillips Ninth Rector (1912-1914)|url=http://www.aecst.org/phillips%209threc.htm|access-date=2023-06-06|website=www.aecst.org}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Fee|first1=Elizabeth|last2=Brown|first2=Theodore M.|date=March 2004|title="An Eventful Epoch in the History of Your Lives"|journal=American Journal of Public Health|volume=94|issue=3|pages=367|doi=10.2105/ajph.94.3.367|issn=0090-0036|pmc=1448257|pmid=14998795}}</ref><ref>{{cite news|last1=Odelia Blinn, MD|title=The Color Line in 1867|publisher=[[Chicago Inter Ocean|The Inter Ocean]]|date=May 18, 1896|page=12}}</ref><ref>{{Cite book|last=Nimura|first=Janice P.|author-link=Janice P. Nimura|title=The doctors Blackwell : how two pioneering sisters brought medicine to women--and women to medicine|date=2021|isbn=978-0-393-63554-6|edition=|location=New York, N.Y.|publisher=W.W. Norton & Company|oclc=1155067347}}</ref><ref name="ThreadofHope">{{cite book|last1=Clark Hine|first1=Darlene|url=https://archive.org/details/shiningthreadofh00hine|title=A Shining Thread of Hope|last2=Thompson|first2=Kathleen|date=1998|publisher=Broadway Books|isbn=0-7679-0111-8|edition=First|location=New York, NY|page=[https://archive.org/details/shiningthreadofh00hine/page/163 163]|url-access=registration}}</ref><ref>{{Cite web|title=Thirty-seventh annual report of the National Association for the Relief of Destitute Colored Women and Children, for the year ending January, 1900 ...|url=https://www.loc.gov/item/91898495/|access-date=2022-02-11|website=Library of Congress}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 5wk6zysxs6usxwguci9vhbjrxujn5jm Patricia Brennan 0 39420 162172 2026-04-10T11:48:48Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Patrisiya Brennan''' ina waawi ƴeewtaade: * Patricia Brennan (misiyoŋ), doktoor Ostarali, misiyoŋ e kampaañ ngam ordinateeruuji rewɓe * Patricia Brennan (jimoowo), jimoowo jazz Ameriknaajo jibinaaɗo to Meksik, jimoowo * Patrisiya Flatley Brennan, gardiiɗo defterdu ngenndiiru safaara * Patty Brennan, ganndo ko faati e nguurndam e nehdi, mo Kolommbi e Ameriknaajo" 162172 wikitext text/x-wiki '''Patrisiya Brennan''' ina waawi ƴeewtaade: * Patricia Brennan (misiyoŋ), doktoor Ostarali, misiyoŋ e kampaañ ngam ordinateeruuji rewɓe * Patricia Brennan (jimoowo), jimoowo jazz Ameriknaajo jibinaaɗo to Meksik, jimoowo * Patrisiya Flatley Brennan, gardiiɗo defterdu ngenndiiru safaara * Patty Brennan, ganndo ko faati e nguurndam e nehdi, mo Kolommbi e Ameriknaajo kz7rut7a7nl59sjflilg5adabghkk7g 162173 162172 2026-04-10T11:49:28Z Isa Oumar 9821 162173 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Patrisiya Brennan''' ina waawi ƴeewtaade: * Patricia Brennan (misiyoŋ), doktoor Ostarali, misiyoŋ e kampaañ ngam ordinateeruuji rewɓe * Patricia Brennan (jimoowo), jimoowo jazz Ameriknaajo jibinaaɗo to Meksik, jimoowo * Patrisiya Flatley Brennan, gardiiɗo defterdu ngenndiiru safaara * Patty Brennan, ganndo ko faati e nguurndam e nehdi, mo Kolommbi e Ameriknaajo 4u4rzd83r04ir78gv0oskvbrkph6qxg Hesba Fay Brinsmead 0 39421 162175 2026-04-10T11:54:42Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Hesba Fay Brinsmead''' (Hesba Fay Hungerford ; 15 mars 1922 to Berambing, New South Wales – 24 noowammbar 2003 to Murwillumbah) ko binndoowo defte sukaaɓe, kadi ko ganndo ko faati e weeyo.[1] == Nguurndam == Nehdi Jibnaaɓe Brinsmead, Edward Kenelm Guy Hungerford e May Lambert, ko misiyoŋaaji e nder Egliis Adventist ñalnde jeeɗiɗaɓere ummoriiɗo Sidney feewde Java (Indoneesi) 1909 haa 1912. Nde ɓe ngarti, baaba makko e miñiraaɓe makko mahii cuuɗi e nder..." 162175 wikitext text/x-wiki '''Hesba Fay Brinsmead''' (Hesba Fay Hungerford ; 15 mars 1922 to Berambing, New South Wales – 24 noowammbar 2003 to Murwillumbah) ko binndoowo defte sukaaɓe, kadi ko ganndo ko faati e weeyo.[1] == Nguurndam == Nehdi Jibnaaɓe Brinsmead, Edward Kenelm Guy Hungerford e May Lambert, ko misiyoŋaaji e nder Egliis Adventist ñalnde jeeɗiɗaɓere ummoriiɗo Sidney feewde Java (Indoneesi) 1909 haa 1912. Nde ɓe ngarti, baaba makko e miñiraaɓe makko mahii cuuɗi e nder nokku keeriiɗo e nder koɗli Brimenad. Ken e May ƴetti sukaaɓe mum en tato tokosɓe, gooto e maɓɓe ina rafi no feewi. Ɓe ndemi e ooɗoo nokku belɗo, sukaaɓe ɓee ina mawna. Brinsmead woni ɓiɗɗo ɓurɗo famɗude, e nder duuɓi keewɗi, ko kanko tan woni ɓiɗɗo e nder galle nde tawnoo banndiraaɓe makko ina ngondi e duɗal e nder wuro.[1] == Winndiyanke oo == Brinsmead fellitii wonde binndoowo gila e cukaagu mum kono jaŋde mum ina famɗi no feewi sabu nokku ɗo galle mum woni ɗoo ina woɗɗi. Yumma makko rokki mo ko heewi e jaŋde makko adannde to galle sara taabal maɓɓe.[2] Caggal nde o timmini won e duɗe leslese e binndol o naati duɗal tokosal ekkol to Wahroonga, Sydney. Haa jooni o yalti galle e nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o wonti jannginoowo. O jannginii e nokkuuji keewɗi e nder Ostarali, e nder duɗal jannginoowo gooto, o woni guwerneer to bannge worgo NSW e nder falnde Derwent to Tasmania. O waɗii kursus korrespondansi e jaayndeyaagal tawi omo yahra e duuɓi capanɗe tati. O resiino Reg Brinsmead nde o yahrata e duuɓi 20, o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Jom suudu makko ina joginoo, ina joginoo njulaagu (business) ngam haɓaade ñawuuji, ina golloroo e nder dowlaaji tati. Yiytude waktu ngam winndude walla janngude ko hare wonande Brinsmead nde tawnoo omo joginoo sahaa kala golle binnditagol e yuɓɓinde haajuuji gollotooɓe e nguura e hoɗorde. O dañii dogde e laabi ceertuɗi ngam heɓde nokku ɗo o winndata tawa o ƴaañii; to karallaagal e nder galle caggal leydi walla to kafe.[2] Nde o woni to Melbourne, banke ANZ sara galle makko to wuro Nunawading, rokki mo laawol huutoraade suudu restoraaji e nder nokku maɓɓe. O wuuri ko duuɓi ceertuɗi to Fuɗnaange Queensland, to Melbourne, to Tasmania, to bannge worgo Ostarali, e to worgo New South Wales. Ɗeeɗoo nokkuuje fof ina teskini e tiiɗnaare e nder defte makko. == Batte e iwdi == Defte makko, ƴettaaɗe e geɗe makko e yah-ngartaa makko e nder Ostarali, mbinndaa ko e sukaaɓe e mawɓe ; kono ɓe kollitii tiitooɗe keewɗe ɓurɗe teeŋtude e winndere hannde ndee – ko wayi no ŋakkeende e ŋarɗugol nokkuuji e nokkuuji koɗdiiɗi e ŋakkeende ndeenka mum en, batte bonnugol ekolosii, caɗeele mooliiɓe e renndooji ɗi ngonaa wellitaare e njoɓdi aadee ngam ƴellitde ngalu. Yeruuji, Echo in the Wilderness, gonɗo e dow maayo Pedder e ñalnde aset halkaare mum, ina siftina ɓuuɓgol e mumtugol maayo ngoo.[2] Deftere makko nde o winndi e hitaande 1983, mi wiyataa ñalawma oo waɗii (deftere makko tan nde wonaa firo/mawɓe) wuurtinii hare ngam hisnude Lake Pedder. O ƴaañii e haaju makko e haajuuji waɗde huunde e bonnugol nokkuuji e nder leydi Tasmani. Deftere makko wiyeteende Isle of the Sea Horse, yaltunde e hitaande 1969, mawni ko e kulhuli makko e bonnugol ekolosii e nder geec mawɗo, e nder kulhuli goɗɗi, caɗeele mooliiɓe. Trilogie makko Longtime waɗaama, e ballondiral e nehdi makko e nder, Blue Mountains. == Anndinde e nguurndam caggal == O wonnoo ko sehil banndiraaɓe makko winndooɓe sukaaɓe anndaaɓe, hono Nance Donkin e Lu Rees, caggal ɗuum, o rokki wasiyaaji e ballal binndoowo tokooso biyeteeɗo Nette Hilton, caggal nde o ummii to Fuɗnaange New South Wales e hitaande 1976. Brinsmead wonnoo ko laabi ɗiɗi keɓɗo njeenaari deftere sukaaɓe to Ostarali e hitaande 1976 e « Longtime Passing » e hitaande 1972), e keɓɗo njeenaari Dame Mary Gilmore e hitaande 1965. « Pastures de la crane bleue » caggal ɗuum, ABC TV waɗi ɗum ko mini-seriiji baɗɗi faayiida. Lowre makko e binndol defte addani mo waɗde golle ceertuɗe kono jokkondirɗe e haalooɓe e nder renndo, e haalde e nder batuuji, seminaaji, batuuji, kewuuji duɗe e defterdu renndo. Ko heewi e defte makko ko ina tolnoo e capanɗe ɗiɗi (20) njottii janngooɓe winndere ndee, ɗe mbaylaama e ɗemɗe Japon, Itaali, Cekoslowaki, e Almaañ kadi ɗe njaltinaama e ɗemɗe Angalteer, Amerik e Ostarali.[1] E nder nguurndam makko caggal ɗuum o woppi golle makko to Terranora to fuɗnaange NSW kono hay e duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii o woniino luulndiiɗo ƴellitooɓe ƴettugol leydi ndii. O woppi binndol ko e kitaale 1990 sabu rafi cellal. O wonnoo ko e rafi osteoporosis e nguurndam makko fof.[1] == Bibliyogaraafi == 66fti55e1m4enlc5axs3j1edgrolzbg 162176 162175 2026-04-10T11:56:34Z Isa Oumar 9821 162176 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hesba Fay Brinsmead''' (Hesba Fay Hungerford ; 15 mars 1922 to Berambing, New South Wales – 24 noowammbar 2003 to Murwillumbah) ko binndoowo defte sukaaɓe, kadi ko ganndo ko faati e weeyo.<ref name="Austlit">{{cite web|title=Austlit — Hesba Brinsmead|publisher=Austlit|url=https://www.austlit.edu.au/austlit/page/A35558|access-date=14 May 2024}}</ref><ref name="SMHObit2">{{cite web|title="A wry chronicler of society's foibles"|publisher=Sydney Morning Herald, 29 November 2003|url=http://www.milesago.com/Obits/brinsmead-hesba.htm|access-date=14 May 2024}}</ref> == Nguurndam == Nehdi Jibnaaɓe Brinsmead, Edward Kenelm Guy Hungerford e May Lambert, ko misiyoŋaaji e nder Egliis Adventist ñalnde jeeɗiɗaɓere ummoriiɗo Sidney feewde Java (Indoneesi) 1909 haa 1912. Nde ɓe ngarti, baaba makko e miñiraaɓe makko mahii cuuɗi e nder nokku keeriiɗo e nder koɗli Brimenad. Ken e May ƴetti sukaaɓe mum en tato tokosɓe, gooto e maɓɓe ina rafi no feewi. Ɓe ndemi e ooɗoo nokku belɗo, sukaaɓe ɓee ina mawna. Brinsmead woni ɓiɗɗo ɓurɗo famɗude, e nder duuɓi keewɗi, ko kanko tan woni ɓiɗɗo e nder galle nde tawnoo banndiraaɓe makko ina ngondi e duɗal e nder wuro.<ref name="Austlit2">{{cite web|title=Austlit — Hesba Brinsmead|publisher=Austlit|url=https://www.austlit.edu.au/austlit/page/A35558|access-date=14 May 2024}}</ref> == Winndiyanke oo == Brinsmead fellitii wonde binndoowo gila e cukaagu mum kono jaŋde mum ina famɗi no feewi sabu nokku ɗo galle mum woni ɗoo ina woɗɗi. Yumma makko rokki mo ko heewi e jaŋde makko adannde to galle sara taabal maɓɓe.[2] Caggal nde o timmini won e duɗe leslese e binndol o naati duɗal tokosal ekkol to Wahroonga, Sydney. Haa jooni o yalti galle e nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o wonti jannginoowo. O jannginii e nokkuuji keewɗi e nder Ostarali, e nder duɗal jannginoowo gooto, o woni guwerneer to bannge worgo NSW e nder falnde Derwent to Tasmania. O waɗii kursus korrespondansi e jaayndeyaagal tawi omo yahra e duuɓi capanɗe tati. O resiino Reg Brinsmead nde o yahrata e duuɓi 20, o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Jom suudu makko ina joginoo, ina joginoo njulaagu (business) ngam haɓaade ñawuuji, ina golloroo e nder dowlaaji tati. Yiytude waktu ngam winndude walla janngude ko hare wonande Brinsmead nde tawnoo omo joginoo sahaa kala golle binnditagol e yuɓɓinde haajuuji gollotooɓe e nguura e hoɗorde. O dañii dogde e laabi ceertuɗi ngam heɓde nokku ɗo o winndata tawa o ƴaañii; to karallaagal e nder galle caggal leydi walla to kafe.<ref name="SMHObit">{{cite web|title="A wry chronicler of society's foibles"|publisher=Sydney Morning Herald, 29 November 2003|url=http://www.milesago.com/Obits/brinsmead-hesba.htm|access-date=14 May 2024}}</ref> Nde o woni to Melbourne, banke ANZ sara galle makko to wuro Nunawading, rokki mo laawol huutoraade suudu restoraaji e nder nokku maɓɓe. O wuuri ko duuɓi ceertuɗi to Fuɗnaange Queensland, to Melbourne, to Tasmania, to bannge worgo Ostarali, e to worgo New South Wales. Ɗeeɗoo nokkuuje fof ina teskini e tiiɗnaare e nder defte makko. == Batte e iwdi == Defte makko, ƴettaaɗe e geɗe makko e yah-ngartaa makko e nder Ostarali, mbinndaa ko e sukaaɓe e mawɓe ; kono ɓe kollitii tiitooɗe keewɗe ɓurɗe teeŋtude e winndere hannde ndee – ko wayi no ŋakkeende e ŋarɗugol nokkuuji e nokkuuji koɗdiiɗi e ŋakkeende ndeenka mum en, batte bonnugol ekolosii, caɗeele mooliiɓe e renndooji ɗi ngonaa wellitaare e njoɓdi aadee ngam ƴellitde ngalu. Yeruuji, Echo in the Wilderness, gonɗo e dow maayo Pedder e ñalnde aset halkaare mum, ina siftina ɓuuɓgol e mumtugol maayo ngoo.[2] Deftere makko nde o winndi e hitaande 1983, mi wiyataa ñalawma oo waɗii (deftere makko tan nde wonaa firo/mawɓe) wuurtinii hare ngam hisnude Lake Pedder. O ƴaañii e haaju makko e haajuuji waɗde huunde e bonnugol nokkuuji e nder leydi Tasmani. Deftere makko wiyeteende Isle of the Sea Horse, yaltunde e hitaande 1969, mawni ko e kulhuli makko e bonnugol ekolosii e nder geec mawɗo, e nder kulhuli goɗɗi, caɗeele mooliiɓe. Trilogie makko Longtime waɗaama, e ballondiral e nehdi makko e nder, Blue Mountains.<ref name="SMHObit3">{{cite web|title="A wry chronicler of society's foibles"|publisher=Sydney Morning Herald, 29 November 2003|url=http://www.milesago.com/Obits/brinsmead-hesba.htm|access-date=14 May 2024}}</ref> == Anndinde e nguurndam caggal == O wonnoo ko sehil banndiraaɓe makko winndooɓe sukaaɓe anndaaɓe, hono Nance Donkin e Lu Rees, caggal ɗuum, o rokki wasiyaaji e ballal binndoowo tokooso biyeteeɗo Nette Hilton, caggal nde o ummii to Fuɗnaange New South Wales e hitaande 1976. Brinsmead wonnoo ko laabi ɗiɗi keɓɗo njeenaari deftere sukaaɓe to Ostarali e hitaande 1976 e « Longtime Passing » e hitaande 1972), e keɓɗo njeenaari Dame Mary Gilmore e hitaande 1965. « Pastures de la crane bleue » caggal ɗuum, ABC TV waɗi ɗum ko mini-seriiji baɗɗi faayiida. Lowre makko e binndol defte addani mo waɗde golle ceertuɗe kono jokkondirɗe e haalooɓe e nder renndo, e haalde e nder batuuji, seminaaji, batuuji, kewuuji duɗe e defterdu renndo. Ko heewi e defte makko ko ina tolnoo e capanɗe ɗiɗi (20) njottii janngooɓe winndere ndee, ɗe mbaylaama e ɗemɗe Japon, Itaali, Cekoslowaki, e Almaañ kadi ɗe njaltinaama e ɗemɗe Angalteer, Amerik e Ostarali.<ref name="SMHObit4">{{cite web|title="A wry chronicler of society's foibles"|publisher=Sydney Morning Herald, 29 November 2003|url=http://www.milesago.com/Obits/brinsmead-hesba.htm|access-date=14 May 2024}}</ref> E nder nguurndam makko caggal ɗuum o woppi golle makko to Terranora to fuɗnaange NSW kono hay e duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii o woniino luulndiiɗo ƴellitooɓe ƴettugol leydi ndii. O woppi binndol ko e kitaale 1990 sabu rafi cellal. O wonnoo ko e rafi osteoporosis e nguurndam makko fof.[1] == Bibliyogaraafi == 0z4ltscaftterbbe9asalws0bv48kw9