Wikipedia
ffwiki
https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo
MediaWiki 1.46.0-wmf.23
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Fulfulde
0
1604
162371
161970
2026-04-11T00:03:03Z
~2026-18390-26
14156
/* Adlam */ a
162371
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
[[File:Fulfulde Sudu.jpg|thumb|Fulfulde sudu]]
[[File:Fulanin migrants.jpg|thumb|waynaaɓe fulɓe]]
'''Fulfulde''' walla '''pulaar''' maa '''pular''' ko [[ɗemngal]] [[Fulɓe]] e [[Haalpulaar'en]] Ɗemngal ngal no haalee e [[Leydi|leyɗe]] keewɗe e [[Afirik]].<ref>https://www.sciencedirect.com/topics/social-sciences/fulfulde</ref> Haalooɓe fulfulde-pulaar ina kawra miliyonji 60 haa koyari miliyanji 80.
[[File:ASC Leiden - F. van der Kraaij Collection - 12 - 074 - Une femme debout et une autre assise dans l'ouverture d'une hutte - Boucle du Mouhoun, Burkina Faso, 1984.tif|thumb|ASC_Leiden_-_F._van_der_Kraaij_Collection_-_12_-_074_-_Une_femme_debout_et_une_autre_assise_dans_l'ouverture_d'une_hutte_-_Boucle_du_Mouhoun,_Burkina_Faso,_1984]]Ɗemngal ngal ina jeyaa e Suudu ɗemɗe Hiirnaange [[Atlantis|Atlantik]], taweteendu kanyum duu e nder suudu ɗemɗe afirikankeeje ɓurndu yaajude wi'eteendu [[Niiser]]-[[Konngo]]. Ɗemɗe goɗɗe jeyaaɗe e ndun suudu ngoni: ce'aar ([[ɗemngal]] seereero) e njolfo. E ɗeen ɗiɗi ko seereero ɓuri ɓadondirde e pulaar.
== Caltuɗe ==
'''1.''' '''Caltuɗe:''' Ko ɓuri heewde koo, pulaar ina feccee waɗee caltuɗe jowi mawɗe kawrooje e dawlaaji [[Fulɓe]] taariikayankooji (dawlaaji [[Fulɓe]] adiiɗi laamu kolonaaku). Kannje ngoni:
Pulaar Fuuta Tooro (no gasa ko e ngal diiwal ɗemngal ngal yalti), leydi [[Senegal]] Pular [[Fuuta Jaloo]], [[Leydi]] [[Gine]], Fulfulde Maasina, Lesdi [[Maali]], Fulfulde Liptaako, Leydi [[Burkina Faso]], [[Fulfulde]] [[Adamawa]], Lesdi [[Naajeeriya]] e Kamarun. Feccoore go'o no waawa wonirde nii:
* Pular Fuuta Jaloo ([[Gine]], [[Sarliyon]], e [[Gine-Bisaawo]])
* Pulaar Fuuta Tooro [[Senegaal]], [[Muritani]], e [[Maali]] hiirnaange
* Pulaar Firdu (maa Fulaadu maa Fulakunnda)
* Fulfulde Maasina (ana anndira "Maasinaŋkoore" ; [[Maali]])
* Fulfulde Liptaako ([[Burkina Faso]])
* Fulfulde Borgu ([[Benen]] e [[Togo]])
* Fulfulde Hakkundeeri [[Niiseriya|Najeeriya]] (laamu [[Usmaani Ɓii Fooduyee]], wano [[Sokoto]])
* Fulfulde Adamaawa (ana anndira "Aadamankoore" ; [[Naajeeriya|Naajeeriya]] e [[Kamarun]] e [[Caadi]] e Suudan e [[Afirka Cakaari]])
Ko ɓuri kon e [[Fulfulde]] ɗen hino humii e gootal e diiwe limtaaɗe ɗoo, e piide misal si en ƴettii Fulfulde Bagirmi, ɗum ko leydi e nder Caad, ko e Adamaawankoore nden jeyaa. Fulfulde Funnaange [[Niijer]] ko e Fulfulde Hakkundeeri [[Naajeeriya]] ɓuri jeydude, Fulfulde Hiirnaange Niijer ko e Liptaakuure e Maasinankoore jeyaa.
So en teskiima, ma en taw ina heddii fahin caltuɗe ɗalaaɗe hono [[pulaar]] Fulaadu (ɓaleeri [[Senegal]] e [[Gammbiya]]), Fulfulde Borgu e nder leydi Benen, fulfulde diiwaanuuji hakkunde [[Naajeeriya]]. Kono ɗeen pulfule na ɓadii goɗɗe e ɗee ɗe adi-ɗen limtude yeru Borgu no ɓadondiri e [[Maasinji|Maasina]], Fulaadu no nanndi e Fuuta Tooro no nanndi e Fuuta Jaloo, e maanaa no hakkunde maa fulfulde Caad walla [[Sudan]] ko e Adamawa jeydi.
== Alkule ==
==Alkule lateŋ==
'''2.''' '''Alkule:''' gila teemedannde sappo e jeetataɓere nden, pulaar-fulfulde no winndiree alkule aarabe. Haa hannde no fellitaa wonnde e leyɗe goɗɗe yeru Fuuta Jaloo maa [[Adamawa]], Fulɓe ko alkule aarabe ɓuri doolnoraade. fulɓe non sinciino binndi goo ko wonaa ajami, wano "Miimiyee afrika, kaɓɓe,..
[[File:الابجدية الفولانية بالحرف اللاتيني.jpg|thumb|500px|الابجدية_الفولانية_بالحرف_اللاتيني]]
Gila hakkunde duuɓi 1950 han 1960, sukaaɓe fulɓe iwruɓe baŋŋe fow jangaynooɓe to jaaɓi hattirde [[Misra]] e leyɗeele Aarabeeɓe goo, no huutora alkule latin ngam winndude pulaar. Ko e hitaande 1966 to bensondiral mawngal [[Bamako]], Fulɓe ɓen fottani winndirde abajada laten. Ndiin mbinndudi innniraa abajada [[UNESCO]] maa alkule [[UNESCO]]. Ɗen golle waɗi itti ñannde 28 2ɓuru han 5 3ɓuru. No jeyanoo e tawaaɓe ɗen golle, Aamadu Hampaate Bah; ko kanko jooɗaninoo ton ɗemngal fulfulde wonndude e Alfaa Ibrahiim Soo. Ɓaawo kawral maɓɓe e huutorde alkule latin ɗee, ɓe sinci alkule addayɗe hitooji fulfulde ɗin. Ko ɗen woni: '''ɓ ɗ ŋ ƴ'''
Ɓaawo jonnde Bamako ndee, laamuuji ɗin yamiraa yaltinngo dekeree ngam anndinnde fof wonnde ko ɗee ɗoo woni alkuke [[Fulɓe]]. E leydi Senegal ñannde 16 6ɓuru 1980, Senngor yaltini dekere on e kuulal 80-1049. Ko e fewndo on saa'a kadi Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije [[Moritani]] sincaa. Fewndo on yonta e leydi [[Gine]], Seeku Tuure hari yamiriino jannirgol ɗemɗe muynaaɗe ɗen kono o jaɓaano tawtude jonnde Bamoko nden. Fii heɓugol hitooji pular ɗin, ko alkule ɓasaaɗe ɓe huutortonoo; yeru: ɓ = bh, ɗ = dh, ekn... Ɗum non no heddii e hakkile ɓiɓɓe Gine heewuɓe haa ka woni; ɓe nanay tun alkuke pular ɓe miijoo e alkuke ɗe Seeku huutori ɗen sabu ɗen maraano hitooji pular ɗin fof.
E hitaande 1978 UNESCO waɗuno jonnde [[Ñamey]], leydi [[Niijeer]] gila ñannde 17 han 21 6ɓuru. Jonnde noddiraande, Jonnde Fanniyankeeɓe fii Winndugol e Faamondiral ɗemɗe Afriknaaje. E nden jonnde, toowa ganndeeɓe heewuɓe immoriiɓe e leyɗeele [[Afrik]] e Orop tawdano ɗum. Jooɗaniiɗo ton ɗemngal fulfulde ko Profesor Alfaa Ibraahiima Soo, immoriiɗo to dawla [[Faransi]]. Ko soñaa e ɗen golle, ko nawtaama to dawlaaji Afriknaaji ngam haa wona tuugnorde e winndugol ɗemɗe mum ngenndiije.
Tuggude gila ngal nanondiral waɗi fii winndugol pular, waɗii battane mawɗo e binndol e jannde ɗemngal pular. Gila 1966 heɓi hannde, no buri 2000 tiitoode, e kala fannu ganndal, winndaa ɗum e pular tawa ko e latin. Lowe geese heewuɗe no woodi tawa ko e pular ɗe winndata, tawa ko latin ɗe huutortoo.
Alkule ɗen ngoni:
'''a e i o u b mb ɓ c d nd ɗ f g ng h j nj k l m n ñ ŋ p r s t w y ƴ ''''
Sincugol ndiin mbinndudi e dow nanondiral haɗaali [[Fulɓe]] sincude alkule kese, noddana ɗe
==Adlam==
𞤀 𞤁 𞤂 𞤃 𞤄 𞤅 𞤆 𞤇 𞤈 𞤉 𞤊 𞤋 𞤌 𞤍 𞤎 𞤏 𞤐 𞤑 𞤒 𞤓 𞤔 𞤕 𞤖 𞤗 𞤘 𞤙 𞤚 𞤛
ko Alkule ɗe yoga e Fulɓe mbinndirta jooni e nder leyɗeele duunde [[Afrik]] lutti [[Senegal]] e [[Moritani]]. Ko alkule kese, pentaaɗe [[Gine]] hitaande 1989 immorde e Abdoulaay e Ibaraahiima Barry. Ko ɓee ɗiɗo sinciɗe, daraniiɗe ɓaawo ɓe faamineede woodeede alkule pular kono tawi hakkil maɓɓe ƴettaa ɗum. Alkule ɗeen ko 28 e limtol daraniiɓe ɗen alkule, kono ko ɗe 32 si muume ñonndinaɗe ɗee (n'g, n'j, n'b, n'd) tawdaama hen.
Jokkuɓe ɗin binndi no yeynaɗi e nder [[Gine]] e leyɗeele goo ngam Afriknaaɓe fof huutorooɗi ([[fulɓe]] e ko wonaa)
Pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa, woni ɗemngal keeringal to banŋŋe innude geɗe e rokkude ɗumʼen ma'anaa. Paygol maggal ina fawii he toɓɓe keewɗe, ko wayi no heewde alkule e mbaadi pirligol golle e firo kelmeendi…
Alkule : pulaar/fulfulde ɓuri heewde alkule e farayse e arab e enngele… (32 alkulal). Won alkule ɗe ɗemngal ngal jogii weeɓaani tawde he ɗemɗe goɗɗe, ko wayi no alkule ɗ, ƴ, ŋ…
Pirlitgol golle : pulaar fulfulde ina jogii lomto gollooɓe 7ɗo so en limtii heen lomto golloowo naattinoowo : enen, ko noon ne so en ƴeewii gollal jogorngal, to bannge sahaa, angal firlitiree he mbaadiiji keewɗi : maa o ar, omo ara, o arat, o aroyat, o aratno, o aratnoo…
Firo kelme : kelmeendi pulaar/fulfulde ina heerorii fayde mum, cañki pulaar fulfulde ina ɗelñira karallaagal timmungal e ñeeñal baydungal : ina holla en ɗuum mahdi helmere pulaar
* Pelle inɗe : ɗemngal ngal ina jogii pelle inɗe hedde 20 tawi heen fedde kala ina jogii hattan kaawniiɗo ngam sifaade innde toɗɗii nde. En njuutnotaako ɗoon sabu ɗuum ɓooyii yimeede
* Ceekirɗe : ɗoon ne kadi en njuutnotaako sabu jooni kala janngoowo ɗemngal ngal anndii wonde e nder helmere wootere eɗen mbaawi dañde ceekirɗe keewɗe haa helmere nde metta wowlude yeru : naftondiroyde, walla jiiɓoo wowlude jiiɓoo faamde, yeru : ɓamtinondiriroroyatno ; te
seekirde heen kala arda e maanaa mum.
Ngam añde woɗɗinoyde, sabu en mbaawaa te en kattanaani haalde fof, njahen he toɓɓere sakkitiinde he ndee ɗo lowre, ɗum woni maanaa ɓesɗo.
_ Kelme keewɗe ngam maanaa gooto: pulaar/fulfulde ina jogii hattan seɗde maanaa helmere yaltina firoyon mum tokoson ngonkon nder mum. Aɗa waawi yiyde kelme sappo walla ɓura tawi ko he maanaa gooto. Ngam newnude golle men ƴeften yeru he kelme ɓurɗe baɗtinde he nguurndam [[fulɓe]]:
a/ toɓo: jannja, ngatamaare, maamaare, wis_wis, yaral (jaral), juko, Demmba diŋaare, hokkitere, mbayritam, bowte…
b/ laawol: burdubujol(walla ballaŋaawol), mosol, jurol, lappol, bolol, celol, codol,perol, kallu(walla kallol…), mbedda(walla mbeddawol)…
c/ haɓɓude: fiɓde, jomde, ŋaaŋde,ŋeeŋde, raɗaade, wajde, humde, saande (saanaade), worsude, dokkaade…
d/ ndiyam: maayo, caanngol, weendu, fetere (feto), deedal, berjal, reebelde, njarka, sewnde, laddungol…
e/ leydi: ceenal(seeno),mbaalwaaldi, jehjegol, hollalde, jakre, waka jiiju, jaaka maka, wallere, haraawo(karawal, taccoonde), karhaaƴol(woojeere, tiŋaale)… Eɗen mbaawi teskaade ɗo kelmeendi mbaawndi wallitde gannde kese; eɗen teskina wonde Tafsiiru JIGGO (yoo GENO yurmo ɗum), gooto he sanɗaaji Misira won ko waɗnoo heen ko faati he ganndal ndema
Eɗen mbaawi raɓɓiɗinaade ɗo, tawi kadi eɗen nganndi en memaani fannuuji goɗɗi bayɗi no inɗe kuɗi e leɗɗe, sifaaji jawdi, poñndi (he ɗemngal waañooɓe e awooɓe) e nehaandi (he ɗemngal aynooɓe), keneeli, koode, ekn…
Eɗen mbaawi wiyde ɗo waɗde pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa, ŋarɗungal. Maa a taw ko ɗuum addani won heen (Bookar Tijjaani Njaay) wiyde ko GENO tellini ngal he ŋarɗeende maggal, wiyi yimɓe maggal “ko MIIN tagani on ngal mbele oɗon ngona ɓe AM”. Eɗen mbaawi wiyde kadi ko ngal ɗemngal ɓooyngal , Bookar Tijjaani hollitii wonde [[Fulɓe]] koɗdiino he israa’iilanaaɓe, o hollitii haatumeere kelme teemedere he hebroore walla ɓura, tawi kañje kala eɗe nanndi he kelme pulaar/fulfulde to wowlaango e to maanaa (en njiɗaani addude ɗo laaɓndal to Fulɓe ngummii, holi mo ɓe njiidi).
Kono kadi eɗen poti ustude bakkooji ha ngannden so ɗemngal men ngal ina jogii hattan wuurde haa yeeso e daɗde e gaatuleeje aduna keso o. mbele ɗemngal men ngal ina jogii hannde nduun fittaandu haa waawa ɓamtaade no ɗemɗe koɗdiiɗe ɗe ni. Sabu wonde ɗemngal men ngal limtaaka e ɗemɗe daɗooje ɗo e 2036 ina miijtinii hay so en kulaani.
Kañum ni, wondi ko, hay sinno ɗemngal men ngal wonii ɗemngal maanaa, ko gila hanki, he nder nguurndam mawɓe men keeriɗam. Ko mawɓe men ngollii haa ngal wayi noon. Kono enen hannde en poti laaɓndaade ko mbaɗ-ɗen e ko pot-ɗen waɗde sabu eɗen keewi caɗeele:
* Caɗeele wosteede : duɗe tuubakooɓe e kesamhesamaagu e jaajngol gure waɗii haa ko ɓuri heewde he men nattii haalde ɗemngal ngal no fotiri (ɗooftaade doosɗe maggal) walla nattii haalde ngal
* En ngustiima he faarnoraade ɗemngal ngal: nattii no waynoo he diŋire…
* Ŋakkere paamondiral: he miijo am, ceerundal kinɗe e ngaddinaaji fotnoo ko alɗinde goodal men; kono so waɗii duuñondiral e deentondiral tan jibinta ko tanaaji ɗi njiɗaaka tawi ittaani.
* Caɗeele firo: so pulaar/fulfulde wonii ɗemngal maanaa ne ina jogii caɗeele firde yoga e kelme kese yeru helmere “sens” e farayse firdee maanaa (iwdi arab), waɗde mbiyen pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa ngal firataa maanaa. Yimɓe ɓe fof kawraani he no pirdaten kelme kese ɗe: so en pirat ɗe tan he ɗemɗe goɗɗe hay so wonaa pulaar walla so en pentanat ɗum helmere fulɗinaande hay so faamaamuya mum in noddi tiinnaare mawnde.
==Internet==
* [http://www.sil.org/silesr/2003/silesr2003-009.htm Fulfulde]
* [https://web.archive.org/web/20110531205357/http://homepage.univie.ac.at/martina.gajdos/fulfulde.html Fulfulde Dictionaire Fulfulde]
* [https://web.archive.org/web/20120401043037/http://www.pulaar.org/ https://web.archive.org/web/20120401043037/http://www.pulaar.org/]
*kuɗol Abdullaay jallo to Ari founda.
*E yeewtere Amadou mouctara thiam. (Radio fulɓe)
== Hiimobe ==
[[Catégorie:Fulɓe]]
[[Category:Ɗemɗe]]
9pa5bq8nbmzo92a83nm60lsbn7vckd8
Ahmed Seeku Tuuree
0
3326
162462
159520
2026-04-11T11:00:39Z
Mamman Ali
9126
/* growthexperiments-addlink-summary-summary:3|0|0 */
162462
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
'''Ahmed Sékou Touré''' (var var '''Turay''' walla Ture gow0e ngenndi Guinean hawtaade e dañde ndimaagu [[leydi]] ndi e leydi [[Farayse]]. O maayat caggal ɗuum to [[Amerik]] e hitaande 1984.
Juulɓe dewbo e nder leñol Mandink, Sékou Touré, woni mawnikiniiɗo Musiɗɗo Musiiba, hono Samori Ture, so sosii politik Islaam keeriiɗo e nder feccere [[Afirik|Afrik]] hirnaange. E hitaande 1960, o hollitii wonde lannda makko Demokaraat en to [[Gine]] (Parti démocratique de Guinée, PDG) fedde sariya gooto tan e nder diiwaan hee, o laamiima gila ndeen ko o dictatoor ''virtual''. O suɓaama mo o waɗaani, o fotaani waɗde manndaaji nay duuɓi jeeɗiɗi tawa o alaa luulndo sariya. E nder laamu makko yimɓe heewɓe mbaraama, teeŋti noon e Camp Boiro.
== Cukaagu e mbaydi galle ==
Samori Ture, mawniiko gorko Touré ko sosɗo laamu Wassoulou, dowla [[Lislaamu|lislaam]] e nder [[Gine]] hannde oo, luulndiiɗo laamu koloñaal [[Farayse]] to [[Afrik]] hirnaange gila 1882 haa o nanngaa e hitaande 1898.<ref name="The 20th Century Go-N: Dictionary of World Biography, Volume 8">{{cite book|last=Magill|first=Frank N.|date=5 March 2014|title=The 20th Century Go-N: Dictionary of World Biography, Volume 8|url=https://books.google.com/books?id=uiQAaGgOChIC&q=Aminata+Tour%C3%A9+born&pg=PA3711|publisher=Routledge|page=3711|isbn=978-1-317-74060-5}}</ref>
Sékou Touré jibinaa ko ñalnde 9 lewru bowte hitaande 1922, e nder galle juulɓe to Faranah, [[Gine]] [[Farayse]], koloni [[Farayse]].<ref name="Augui1">{{cite web|url=http://www.radio-kankan.com|title=Radio-kankan - la première radio internet de guinée !!!|website=www.radio-kankan.com}}</ref> Faranah ko wuro luggiɗngo e nder leydi [[Gine]], ngo woni ko e daande maayo Niiseer. O jeyaa ko e sukaaɓe njeeɗiɗo jibinaaɓe e Alfa Turé e Aminata Turé, ɓe ngonnoo ko remooɓe nguura. Ko o tergal aristokraasi e nder leñol Mandinka. Mawniiko gorko ko Samori Ture (Samory Touré), laamɗo juulɗo Mandinka mawɗo, sosɗo laamu Wassoulou (1861–1890) e nder leydi [[Gine]] e [[Mali]], fooli dowlaaji [[Afirik|Afrik]] tokoosi keewɗi e konu mum mawngu, yuɓɓondirngu e karallaagal, jogiingu kaɓirɗe. O salii njiimaandi koloñaal [[Farayse]] haa o nanngaa e hitaande 1898, o maayi nde o woni e eggude to [[Gabon]].
[[File:Ahmed Sékou Touré usgov-83-08641.jpg|thumb|Ahmed Seeku Tuuree]]
Baaba makko Alpha Touré ummorii ko [[Sudan|Sudaan]] [[Farayse]] (Mali hannde), o egginiino wuro Siguiri, wuro aadaaji njulaagu kaŋŋe, kanko e banndiraaɓe makko. O jokki haa [[Kankan]], Kourousa, Kissidugu, caggal ɗuum o jooɗii Faranah. Aminata wonaa debbo makko gadano. O jibini ɓiɓɓe tato, ina heen Sékou e miñiiko gorko maayɗo e cukaagu, caggal ɗuum o maayi o jibini ɓiɗɗo tataɓo, suka debbo ina wiyee Nounkoumba. Jibineede Sékou ina sikkaa hawri ko e maande - ɓiɗɗo kuɗol addiraa Faranah, hollitaama e laamuuji koloñaal [[Farayse]]. [source ɓurɗo moƴƴude ina haani]. Sékou Touré janngi École Coranique (duɗal Qur’aana) to wuro mum, caggal ɗuum naati duɗal leslesal [[Farayse]] to Kankan. O wi'aama o ƴaɓɓii ekkolaaji ngam nastugo duɗal jaaɓi haaɗtirde William Ponty ngam o salii winndugo binndanɗe cemmbiɗɗe dow maamiraaɓe maako Samori Toure seppo almuudo ngam salaade moƴƴere nguura e yaawde naatde e golle senndikaaji gollotooɓe. E nder cukaagu makko, Touré janngi golle Karl Marx e Vladimir Lenin e woɗɓe.
== Politik e senndikaaji ==
E hitaande 1940, Touré heɓi darnde binnditagol e nder Sosiyetee Niiseer [[Farayse]], tawi kadi omo golloo ngam timminde jaŋde jaŋde, nde addanta mo naatde e sarwisaaji Posto, Telegaraam e Telefoŋaaji (e [[Farayse]] : Postes, télégraphes et téléphones (PTT)). Caggal nde o timmini jaŋde makko ekkol, o yahi o golliima e PTT, o woni gardiiɗo posto to Konaakiri e hitaande 1941. E nder oon sahaa, o jokkondiri e Fedde [[Farayse]] toppitiinde golle, fedde gollotooɓe [[Farayse]] nde kominist en ɓuri heewde.
Touré adii waɗde politik ko nde o gollotoo e PTT. E hitaande 1945, o sosi Senngo Gollotooɓe Posto e Telefoŋaaji (SPTT; senndikaa gadano e nder [[Gine]] [[Farayse]]), o woni kadi hooreejo fedde nde e hitaande 1946. E hitaande ndee kadi, o woniino tergal sosngal Fedde Demokaraasi [[Afirik|Afrik]] ([[Farayse]] : ''Rassemblement Démocratique Africain, RDA)'', fedde lanndaaji dawrugol e jokkondire mum to bannge hirnaange [[Farayse]] e [[Afirik|Afrik]] Ekuwatoor.
E hitaande 1948, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal Dental [[Dowlaaji Dentuɗi]] (CGT), duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal goomu toppitiingu (CGT) wonande [[Afrik]] worgo [[Farayse]] e Togoland Farayse.[citation needed] E nder wooteeji 1951 e kampaañ RDA e kampaañ Lannda Demokaraasi [[Gine]] (Parti démocratique de Guinée walla PDG, taƴre [[Gine]] RDA) sosaande ko ɓooyaani koo ; kono kawtal ngal waɗii ko boni.
E hitaande 1952, o woni hooreejo PDG. RDA ina ƴaañii ngam ittude koloñaal [[Afirik|Afrik]], ina jeyaa heen nulaaɓe ummoriiɓe e denndaangal koloniiji [[Farayse]] to [[Afirik|Afrik]] hirnaange. Lannda kaa waɗi nanondiral e senndikaaji gollotooɓe, Touré toɗɗaa yo won gardiiɗo jaagorɗe.
Nafoore makko ɓurnde mawnude e wonde hooreejo senndikaa ko nde gollotooɓe e nder [[Gine]] [[Farayse]] fof mbaɗi seppo mawngo balɗe 71 (ko ɓuri juutde e terɗe goɗɗe e nder [[Afirik|Afrik]] worgo [[Farayse]]) e hitaande 1953 ngam dooleede huutoraade kuule kese golle caggal leydi. Caggal ɗuum o fiilaa e Asaambele leydi [[Gine]] e ndeen hitaande kadi. Ko ɗum waɗi o suɓaama e hitaande 1954, o wonta gooto e binnditagol mawngol tato lannda kominist [[Farayse]], hono ''Confédération Générale'' du Travail (Fedde kuuɓtodinnde golle; CGT).
Fedde PDG-RDA e gardagol Sékou Touré tawtoraama woote gardagol leydi e hitaande 1954, baɗnooɗe caggal maayde Yacine Diallo. O fooli ko Diawadou Barry. Woote ɗee noon, mbayliima no feewi. Jaagorgal [[Farayse]] biyeteeɗo Robert Buron jaɓii e hitaande 1968 wonde ko [[Farayse]] fenaande ɗum ngam haɗde Sékou Touré heɓde.
E hitaande 1957, o yuɓɓini Fedde Ngenndiije Dentuɗe (''Union générale des Travailleurs d’Afrique Noire''), woni nokku senndikaa gooto wonande [[Afirik|Afrik]] hirnaange [[Farayse]]. Ko kanko wonnoo hooreejo RDA, gollodiiɗo no feewi e Félix Houphouët-Boigny, toɗɗaaɗo caggal ɗuum hooreejo Kodduwaar. E hitaande 1956, Touré toɗɗaa depitee [[Gine]] to asaambele ngenndi [[Farayse]] e meer [[Konaakiri]], golle ɗe o huutortonoo ngam ñiŋde laamu koloñaal [[Farayse]].
Touré wonnoo ko e dumunna gardiiɗo pelle [[Afirik|Afrik]] to [[Farayse]], ɗo o gollinoo ngam kaaldigal ngam jeytaare koloniiji [[Afirik|Afrik]] [[Farayse]].
E lewru suwee 1958, [[Gine]] tawtoraama woote woote ngam ƴettude doosgal leydi [[Farayse]] kesal. E jaɓgol doosgal kesal ngal, terɗe [[Farayse]] caggal leydi ina njoginoo feere suɓaade jokkude ngonka mum en gonka ka, yahrude yeeso e naatgol timmungol e nder [[Farayse]] ''metropolitan'', walla heɓde darnde republique autonome e nder ''Dental'' [[Farayse]] kesal gonngal e nder fedde nde. Kono so ɓe njaɓaani doosgal kesal, ɓe keɓata jeytaare ɗoon e ɗoon. Hooreejo leydi [[Farayse]], hono Charles de Gaulle, hollitii wonde leydi ndi jokki e laawol ndimaagu mum, nattii heɓde ballal faggudu e kaalis [[Farayse]], walla jogaade ofiseeji karallaagal e njuɓɓudi [[Farayse]].
E hitaande 1958, PDG mo Touré, ƴaañii « Alaa » e referaandoom ''Dental'' [[Farayse]] mo laamu [[Farayse]] yuɓɓini. Nde o nani suɓngo Touré e haala kaa, Seneraal de Gaulle jaabii, "Ndeen noon ko pot-ɗaa waɗde tan ko suɓaade 'alaa'. Miɗo fotnoo wonde hay gooto daraaki e laawol jeytaare maa." Faraysenaaɓe kadi ndartinii taƴde denndaangal ballal mum en e [[Gine]] so tawii koloñaal oo wootii jeytaare mum e [[Farayse]]. Fiilooɓe [[Gine]] njaɓaani doosgal kesal ngal no feewi, [[Gine]] wonti dowla keɓtinaaɗo ñalnde 2 oktoobar 1958, tawi ko Touré, hooreejo senngo gollotooɓe ɓurngo semmbe [[Gine]], woni hooreejo leydi ndii. [[Gine]] noon ko kañum tan woni koloni [[Afrik]] wootnooɗo ndimaagu mum ko yaawi, wonaa jokkude jokkondiral mum e [[Farayse]], ko ɗum waɗi ko kañum tan woni koloni [[Farayse]] mo salii tawtoreede ''Dental'' [[Farayse]] kesal nde heɓi jeytaare mum e hitaande 1958. Ko waawi heen wonde fof, heddiiɓe e [[Afirik|Afrik]] [[Farayse]] keɓii jeytaare mum en no feewi caggal duuɓi ɗiɗi e hitaande 1960.
E nder jaabawol woote ngam heɓde jeytaare jooni e keewal, koɗdiiɗo Faraysenaaɓe e koloñaal en to [[Gine]] ina keewi no feewi e jokkondirde e [[Gine]], tawi ko heewɓe e gollotooɓe e laamu Faraysenaaɓe mbonniima e nder njuɓɓudi laamu [[Gine]] nde tawnoo ɓe njaltii e [[Gine]] nde tawnoo ɓe njaltii e [[Gine]] ko golle tiiɗɗe ɗe Ginenaaɓe mbaɗata ngam wontude jeytaare. ''The Washington Post'' teskiima no Faraysenaaɓe mbaɗiri e riiwtude ko ɓe cikkatnoo ko darnde maɓɓe e [[Gine]] : "E nder jaabawol, e jeertinaango e nokkuuji goɗɗi ɗi Faraysenaaɓe kaaldata, Faraysenaaɓe njalti e leydi Gine e nder lebbi ɗiɗi, ƴettude kala ko ina mbaawi e maɓɓe. Ɓe mberlii e mum en lampaaji ɗi mbaylaaka, ɓe ittaa peeje ngam waɗde tuubaaji seeɗa e nder Konnakry to [[Konaakiri|Konakri]], laamorgo leydi ndii, haa arti noon e leɗɗe cafrorteeɗe, wonaa e accude ɗum en e Ginenaaɓe."
== Hooreejo leydi (1958-1984) ==
Sekou Turé ina yilloyoo leydi Yugoslawi e hitaande 1961
Sekou Turé yilliima Rumaani e hitaande 1979
E hitaande 1960, Touré hollitii wonde PDG ko kañum tan woni lannda sariya, hay so tawii noon leydi ndii ina joginoo lannda gooto gila nde heɓi jeytaare mum. Duuɓi 24 garooji ɗii, Touré ina joginoo denndaangal doole laamu e nder ngenndi ndii. O toɗɗaa e duuɓi jeeɗiɗi e gardagol leydi ndii e hitaande 1961 ; ko gardiiɗo PDG ko kanko tan woni kanndidaa. O suɓaama kadi tawi hay gooto luulndaaki mo e hitaande 1968, 1974 e 1982. Duuɓi joy kala, doggol gootol kanndidaaji PDG ina artiree e Asaambele ngenndi.
E nder laamu makko, politik Touré tuugii ko e sosiyaalisma no feewi, e ngenndiyaŋkaagal sosiyeteeji janani e peeje faggudu cakkitiiɗe. O heɓi njeenaari jam Lenin e hitaande 1961. Golle makko gadane ngam salaade Faraysenaaɓe, caggal ɗuum heɓde jawdi e leydi ndema e juuɗe joom en leyɗeele aadaaji, mettini heen doole keewɗe, kono ɓeydagol ŋakkeende laamu makko e rokkude ɗum en fartaŋŋeeji faggudu walla hakkeeji demokaraasi, ɓeydii mettinde ɗum en. Ko ɓuri anndeede, o wiyi wonde [[Gine]] ɓuri yiɗde ko baasal e nder ndimaagu, ɓuri yiɗde ko jawdi e nder maccungaagu.
Ginenaaɓe dognooɓe ɓee kollitii wonde laamu Touré « ina huutoroo ñalnde kala tooñanngeeji e torlaaji ». Laawol makko e luulndiiɓe makko addani ''Amnesty International'' (hono pelle jojjanɗe aadee goɗɗe) ñaaweede, tawi ina tuuma laamu makko ina tooña no feewi. Tuggi 1965 haa 1975 Touré joofni denndaangal jokkondiral laamu mum e [[Farayse]], laamu koloñaal ɓooyngu.
Touré wiyi wonde [[Afirik|Afrik]] majjii ko heewi e sahaa koloñaal, tee [[Afirik|Afrik]] ina foti ruttaade e taƴde jokkondiral mum e leyɗeele koloñaal ɓooyɗe. Kono e hitaande 1978 jokkondiral [[Gine]] e Dental Sowiyet ɓuuɓtii,[ko waɗi?] e, ngam hollirde nanondiral, hooreejo leydi [[Farayse]] Valéry Giscard d’Estaing yilliima Gine, njillu dowla gadano mo hooreejo leydi [[Farayse]] waɗi.
Andree Touré, jom suudu makko e debbo gadano leydi [[Gine]]
E nder luural Touré e [[Farayse]] fof, o jokkondirii e leyɗeele sosiyaalist en keewɗe. Kono tan, jikku Touré e [[Farayse]], ko ɓuri heewde, jaɓaaka no feewi e leñol makko e won e leyɗeele [[Afirik|Afrik]] goɗɗe[ɗe?] ndartini jokkondiral dipolomaasi e Gine ngam golle makko.[citation needed] O heewi kadi ko hollirde ŋakkeende hoolaare makko e leƴƴi [[Afirik|Afrik]] goɗɗi ɗii. E nder ɗuum, fotde miliyoŋaaji 1,5 Ginenaajo ina ndoga Gine ina payi leyɗe hoɗdiiɓe, ko wayi no Siyeraa Leyoon. Ko wonaa ɗuum koo, darnde Touré heɓi ballal pelle e ardiiɓe heewɓe luulndiiɓe koloñaal e Pan-[[Afirik|Afrik]].[ko?]
Ko ɓuri heewde e sehilaaɓe Touré e nder diiwaan hee ko hooreejo leydi Ganaa biyeteeɗo Kwame Nkrumah e hooreejo leydi Mali biyeteeɗo Modibo Keita. Caggal nde Nkrumah fooli laamu e kuudetaa 1966, Touré rokki mo asilo to [[Gine]], rokki mo tiitoonde teddunde hooreejo leydi. Ko o gardiiɗo dillere Pan-Afrikaniste, Touré ina jokki e haalde ko feewti e laamuuji koloñaal, o seerti e Afriknaaɓe Ameriknaaɓe daraniiɓe hakkeeji siwil ko wayi no Malcolm X e Stokely Carmichael, ɓe o rokki asilo. Carmichel ƴetti inɗe ardiiɓe ɗiɗo ɓee, hono Kwame Ture.
Touré ina jokkondiri no feewi e leyɗeele dentuɗe [[Amerik]] e gardagol hooreejo leydi ndii, hono John F. Kennedy. Kono, caggal nde Kennedy waraa, jokkondiral mum e Wasinton ɓeydii bonde. Nde delegaasiyoŋ [[Gine]] sokaa to Ganaa, caggal nde Nkrumah fooli laamu, Touré tuumi Wasinton.[citation needed] O hulii wonde Fedde toppitiinde ko fayti e humpito, kam e Dental Sowiyet, ina mbaɗa peeje ngam haɓaade laamu makko hay so tawii omo ƴetta ballal faggudu e lanndaaji ɗiɗi ɗii kala.
Wondude e Nkrumah, Touré wallitii e sosde lannda Rewolison Leƴƴi [[Afirik|Afrik]] fof, o wallitii geriyaaɓe PAIGC e hare mum en e koloñaal Portigaal to [[Gine]] Portigaal koɗdiiɗo mum en. Portigaalnaaɓe puɗɗii hare e Konakri e hitaande 1970 nde fotde 350 neɗɗo, e gardagol ofiseeji Portigaalnaaɓe ummoriiɓe [[Gine]] Portigaal (hannde Gine [[Bisaawo]]), ina heen partiiji FLNG e soldateeɓe Portigaalnaaɓe Afriknaaɓe, naati [[Gine]] ngam hisnude Portigaalnaaɓe nanngaaɓe e wolde Touréstro e dow PA bases.[citation needed] Ɓe keɓii hisnude kono ɓe mbaawaano ittude laamu Touré.[citation needed] Touré ardii ɓoggi nanngugol, nanngugol, e won e warngooji ardiiɓe luulndo anndaaɓe e tuumaaɓe e nder leydi [[Gine]] caggal ndeeɗoo golle konu.[citation needed]
E nder duuɓi capanɗe tati gadani jeytaare, Gine ƴellitii haa wonti dowla sosiyaalist en jom en hakkillaaji en, ko ɗum hawti golle e terɗe PDG e juɓɓule laamu ceertuɗe, ina jeyaa heen birooji laamu laamu.[yiytude ina haani] Ngoo e nder lannda gooto-dowre ina fotnoo timminde doole e nguurndam faggudu leydi e politik.[yiyngo ina haani] Guinea, ina riiwta Ameri [[Amerik]] ''Peace Corps'' e hitaande 1966 sabu ko ɓe tuumaaɓe naatde e fedde ngam foolde hooreejo leydi Touré.[citation ina haani] Ko nanndi e ɗuum, ko [[Farayse]] ; jokkondiral dipolomaasi taƴaa e hitaande 1965 e Touré hesɗitinaani ɗe haa e hitaande 1975. Ko jokki e luural hakkunde [[Gine]] e hoɗdiiɓe mum haalooɓe [[Farayse]], ko kañum woni sabaabu feccere miliyoŋaaji miliyoŋaaji e nder leydi [[Senegaal]] e Ivoire ; won heen ko luulndiiɓe gollotooɓe, e hitaande 1966, sosi Fedde Ngenndiije Dentuɗe (''Front de libération National de Guinée)'', walla FLNG).
E nder Le Français est à nous! (ɗemngal faraniiwal ko enen!), jannginooɓe duɗe jaaɓi-haaɗtirde [[Farayse]] Maria Candéa ko yettoore Laélia Véron sabu ko kamɓe mbaɗi ɗemɗe jeetati nokkuuji ɗii, [[Gine]]. Ɓe cifotoo politik makko ɗemngal ko "très ambitieuse" (très no feewi).
Hakkunde kitaale 1969 e 1976, e wiyde ''Amnesty International'', 4 000 neɗɗo to Gine ina ngondi e dalillaaji politik, tawi ko 2 900 neɗɗo anndaaka. Caggal nde Fulaninaajo tuumaaɗo ngam warde Touré, o hollitii e lewru mee 1976, Diallo Telli, jaagorde kabine e ko adii ɗuum, ko o gardiiɗo jaagorɗe leydi OAU, nanngaa, neldaa kasoo. O maayi ko e lewru Noowammbar e ndeen hitaande. [Kamndo] ina haani]
E hitaande 1977, seppooji ngam salaade politik faggudu laamu nguu, jowitiiɗi e njulaagu ngu alaa yamiroore, addani ɗum en waɗde fitinaaji, tawi guwerneeruuji diiwaanuuji tati mbaraa heen. Touré jaabtii ɗum ko ustude kuule njulaagu, rokki yaafuya egginaaɓe (ujunaaje ujunnaaje ngarti), e woppitde teemedde kasoo politik. Jokkondiral e dental Sowiyet ɓeydii coofde, nde tawnoo Touré ina yiɗi ɓeydude ballal leyɗe hirnaange e njulaagu keeriiɗo ngam faggudu [[Gine]] ɓuuɓndu.
O walla o riiwi ardiiɓe luulndo makko ɓurɓe semmbe. Nde yahi haa ɓooyi, Touré nanngi yimɓe heewɓe tuumaaɓe luulndiiɓe politik, o nanngi ɗum en e kasoo, ko wayi no kasoo Boiro, lolluɗo oo. Caggal nde yanaande mawnde yiytaa e hitaande 2002, ciimtol 50 000 neɗɗo mbaraama e laamu Touré, pelle ko wayi no fedde wiyeteende ''Camp Boiro Memorial'', njaltinii ɗum no feewi. Ciimtol goɗngol ngol annduɓe e juɓɓule winndereyankooje kollitii wonde maayɓe ɓee ina pamɗi no feewi, tawi noon ciimtol suudu sarɗiiji [[Amerik]] hollitii wonde ko ina tolnoo e 5000 neɗɗo maayi heen.
E nder leydi hee, Sékou Touré ina jokki e politik faggudu sosiyaalist, ina jeyaa heen ngenndiyaŋkaagal bankeeji, semmbeeji e yah-ngartaa ; e nder geɗe caggal leydi, o naati e fedde wiyeteende « ''Mouvement non-aligned'' », o ƴelliti jokkondiral tiiɗngal no feewi e Mao Tse Tung e Republique Populaire de Chine.
Nde [[Gine]] fuɗɗii raptaade e [[Farayse]] e darorɗe kitaale 1970, Marxist[ho?] e nder wallitooɓe Touré puɗɗii luulndaade mbayliigu laamu mum feewde e ''liberalism'' kapitaali. E hitaande 1978, Touré woppii Marxism e njulaagu mum, e njulaagu nguu, e njulaagu nguu e Hirnaange.
Wooteeji doggol gootol ngam Asaambele ngenndi yaajndi yuɓɓinaama e hitaande 1980.[Kaɓɓingol ina haani] Touré suɓaama tawa o jaɓaani e nder duuɓi nay nayaɓere e nder laamu ñalnde 9 mee 1982. Doosgal kesal ƴettaa e oon lewru, e nder dumunna Touré to [[Amerik]]. So tawii to Washington, Touré eeriima ngam ɓeydude ngalu keewngu [[Amerik]] e nder leydi [[Gine]], o wiyi wonde leydi ndii ina jogii « mbaawka faggudu » sabu rezerwuuji mum miniraaji. Ɗum ko dipolomaat [[Amerik]] ƴetti ɗum ngam jaɓde ŋakkeende Marxism. Ko e nder waylo-waylo politik faggudu makko addani mo ɗaɓɓude njulaagu hirnaange ngam ƴellitde resooji mawɗi [[Gine]]. Kono e oon sahaa gooto, ngalu ngu Ginenaaɓe tolnii e 140 dolaar [[Amerik]] (fotde 424 dolaar [[Amerik]] e hitaande 2024), nguurndam nguurndam ko e duuɓi 41 tan, tee tolno binndol ngol ko 10% tan. Peeje bayyinaaɗe e hitaande 1983 addi ko ɓeydagol faggudu, haa arti noon e delegaasiyoŋ yeeyde geɗe e yeeyooɓe keeriiɓe.[yiyde ina haani]
== Wade ==
Touré maayi ko e rafi ɓernde nannduɗo e rafi ɓernde ñalnde 26 marse 1984 nde o woni e safrude ɓernde to [[Amerik]], to ''Cleveland Clinic to Cleveland'', Ohio, ngam opereeji ɓernde cakkitiiɗi ; o ruttinaama to [[Amerik]] caggal nde o fiyi ɗum to Arabi Sawdit ñalnde heen. Yannge Touré woni ko e Mausoleum Camayanne, woni e nder gesaaji juulirde mawnde [[Konaakiri|Konakri]].
Gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono no Louis Lansana Béavogui wonti hooreejo leydi ndi, tawi ko wooteeji potɗi yuɓɓineede e nder balɗe 45. Biro politik lannda Demokaraasi Gine laamu nguu ina fotnoo innirde cuɓagol mum lomto Touré ñalnde 3 abriil 1984. E nder doosgal leydi ndii, gardiiɗo keso PDG oo, maa suɓee otooji ɗii e manndaa mum duuɓi jeeɗiɗi, tawa kadi wootooɓe ɓee ina tabitina ɗum e laamu mum haa nde ndunngu joofi. Waktuuji seeɗa hade ndeen batu waɗde, militeer en keɓti laamu e kuudetaa. Ɓe cemmbini duuɓi cakkitiiɗi laamu Touré ɗii, ko « laamu diktatoor ƴiiƴam, mo yurmeende mum alaa ». Doosgal leydi dartinaama, Asaambele ngenndi fusaa, PDG momtaa. Kolonel Lansana Conté, gardinooɗo kuudetaa oo, toɗɗii laamu ñalnde 5 abriil, e gardagol Goomu Konu Restoraaji Ngenndi (''Comité militaire de Résection National—CMRN''). Junta militeer oo woppii fotde 1000 kasoo politik.
E hitaande 1985 Konte naftoriima kuudetaa biyeteeɗo ngam nanngude e warde heewɓe e sehilaaɓe Sekou Turé, ina jeyaa heen Ismaa’il Turé, Mamadi Keïta, Siaka Turé, gonnooɗo komandaajo Kampaañ Boiro ; e Muusa Diyakite.
== Soklaaji yanaande Touré ==
Ñalnde 14 sulyee 2020, yanaande makko softinii neɗɗo mo anndaaka. E wiyde banndiiko gooto e hooreejo leydi RDA jahroowo e nokku ɗo o waɗi ɗoo, neɗɗo oo yani e tricolor mo woni e nder yanaande hee. Ndeen o fuɗɗii werlaade ndiyam e nder nokku ɗo o wirnii ɗoo. Janngo mum debbo makko ina woya golle bonɗe ɗee. Kanko e hoore makko o laɓɓinii wonde mausoleum oo jeyaa ko e leñol makko, tee ina woppiree tawa kisal alaa, o miijii ko ƴettude kisal.
== Njeenaaje e teddungal caggal leydi ==
*Cekoslowaki
*Kollirgol yamiroore liyon daneejo (1959)
*[[Farayse]]
*Kuraana mawɗo Legiyoŋ teddungal (1978)
*[[Afirik|Afrik]] worgo
*Koolaaɗo kuuɓal fedde sahabaaɓe O. R. Tambo (2004)
*Dental Sowiyet
*Njeenaari jam Lenin (1961)
*Espaañ
*Kollirgol yamiroore njuɓɓudi siwil (1979)
*Hirnaange [[Almaanya|Almaañ]]
*Kuraana mawɗo mo njeenaari njeenaari leydi [[Almaanya|Almaañ]] (1959)
*Yugoslawi
*Hoodere mawnde e nder njuɓɓudi hoodere Yugoslawi (7 lewru Yarkomaa 1961)
== Golle Touré (feccere) ==
Ahmed Sekou Turé. Ñalnde 8 noowammbar 1964 (Konaakiri): Lannda Demokaraasi Gine, (1965)
Ko faati e Saharaa hirnaange : konngol hooreejo leydi Ahmed Sekou Turé e batu 17ɓo OAU, to wuro [[Firiton|Freetown]], ñalnde 3 sulyee 1980. (S.l.: n.s., 1980)
Konngol hooreejo leydi Ahmed Sékou Touré, hooreejo leydi Gine [sic] : miijooji cakkitiiɗi e nder batu diiwaan diisnondiral Afrik hirnaange yuɓɓinaangu to Konaakiri, e nder balɗe 19 e 20 noowammbar 1971. (Kayhayri: Sekretariyaa duumotooɗo Fedde Leƴƴi Afrik-Aasi Soli91)
Afrik e imperiyaalisma. Newark, N.J.: Jaaynde Jihaadi. Ko., hitaande 1973.
Kawrital, jeewte e ciimtol, Konaakiri: Impr. laamu nguu, (1958–)
Kongres mawɗo fedde U.G.T.A.N. (Dental kuuɓtodinngal gollotooɓe ɓaleeɓe Afrik) : Konakri, 15–18 lewru Yarkomaa 1959 : ciimtol njiimaandi e doosɗe. (Paris): Wonnde Afrik, c1959.
Konnguɗi M. Sékou Touré, Hooreejo Diiso Goomu laamu ñalnde 28 sulyee e 25 ut 1958, mo M. Diallo Saifoulaye, hooreejo Asaambele Territoire e Seneraal de Gaulle, hooreejo laamu ndenndaandi ndii (Conakry) : Gine Farayse8,1.
Jaŋde e laabi lannda Demokaraasi Gine (Conakry 1963).
Humpito Gine e ngootaagu Afrik. Pari, gonndigal Afrik (1959)
Gine-Festival / firo e tafngo, Wolibo Dukuré ganndiraaɗo Mawniiko. Konakri: Goomu Pinal Goomu Catal, 1983.
Gine, Fuɗɗoode jeytaare (Haala Jacques Rabemananjara) Pari, Gondugol Afrik (1958)
Teddungal e rewolisiyoŋ Kubaa ; Neldal ummoraade e sehil Ahmed Sekou Toure feewde e ɓesngu Kubaa e ñalngu mawningol duuɓi 20 ko njanngu kaser Moncada (sulko 1973). Konakri: Biro jaaynde Hooreejo leydi ndii, (1975).
Ahmed Sekou Turé. Politik hakkunde leyɗeele e golle dipolomaasi lannda Demokaraasi Gine ; ƴettugol ciimtol ko fayti e doosɗe e njiimaandi (orientation) sakkitiingol e batu ngenndiijo 3d P.D.G. (Cairo, Fedde Fuɗnaange ngam Jaayndeeji, 1962)
Ahmed Sekou Turé. Politik hakkunde leyɗeele e golle dipolomaasi lannda Demokaraasi Gine ; ƴettugol ciimtol ko fayti e doosɗe e njiimaandi (orientation) sakkitiingol e batu ngenndiijo 3d P.D.G. (Cairo, Fedde Fuɗnaange ngam Jaayndeeji, 1962)
Ahmed Sekou Turé. Konngol udditgol batu hooreeɓe leyɗeele e laamuuji e hooreejo leydi ndii, hono Ahmed Sékou Touré, hooreejo batu nguu (ñalnde 20 noowammbar 1980). (S.l.: s.n., hitaande 1980)
Ahmed Sekou Turé. Yimre militeer en. (Konaakiri, Gine): Lannda Demokaraasi Gine, 1964
Ahmed Sekou Turé. Ardiiɗo politik jogorɗo wonde wakiliijo pinal. (Newark, N.J.: Pewnugol Jihaadi, 19--)
Ahmed Sekou Turé. Ngam cehilaagal Aljeri-Gine. (Konaakiri, Gine: Lannda Demokaraasi Gine, 1972)
Ciimtol ko faati e doosɗe e politik kuuɓtodinɗo, Konakri: Jaaynde ngenndiire, 1959.
Feere e taktikuuji rewolisiyoŋ, Konakri, Gine: Jaayndeeji, 1978.
Ngootaagu Leydi, Konaakiri, Ndenndaandi Gine (B.P. 1005, Konaakiri, Ndenndaandi Gine): Biro Jaayndeeji Hooreejo leydi ndii, 1977.
== Ƴeew kadi ==
#bannge portal Gine
#Portal nguurndam
#Dawrugol leydi Gine
#1963 njillu Sekou Turé to Ndenndaandi Konngo
#Galle hooreejo leydi Sekhoutoureah
==Himobe==
== Ngewte ==
[[Catégorie:Gine]]
[[Category:Pelaajo Gine]]
[[Category:Yimɓe]]
[[Category:Yimɓe Leydi Gine]]
[[Category:Stub]]
a3ekac2gtphu8hqryr7o64dav6hhklo
Halima Atete
0
4775
162466
160220
2026-04-11T11:01:55Z
Mamman Ali
9126
/* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */
162466
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
'''Halima Yusuf Atete anndiraa''' kadi Halima Atete (duuɓi daygo nyalnde 26 lewru jolal hitaande ndunngu alif 1988) ko filmisɗo [[Naajeeriya]] e filmisɗo, jibinaaɗo e mawninaama e [[Maiduguri]], [[Diiwal Borno|Borno]].<ref>https://saharareporters.com/2023/02/24/how-apc-senator-uses-women-groups-subtle-vote-buying-gombe</ref> Halima Atete anndiraa e nder filmiskannywood ngam kuugal mo o jogii ko o golli e yiɗde.<ref>{{Cite news|last1=Askira|first1=Aliyu|title=It's all gossip; I am not having an affair with Ali Nuhu – Halima Atete|url=https://www.blueprint.ng/its-all-gossip-i-am-not-having-an-affair-with-ali-nuhu-halima-atete/|location=Abuja, Nigeria|newspaper=[[Blueprint (newspaper)|Blueprint]]|accessdate=27 August 2019|date=1 December 2014}}</ref>
O jokki ''kannywood'' e hitaande 2012, o waɗi ko o waɗi nder ''Asalina (My Origin)'' film mo o waɗi, caggal nde o waɗi nder fimji feere bano ''Kona Gari, Asalina, Dakin Amarya,'' o heɓii ko o ɓurɗo ɓooyde laamɗoyaŋkoore nder gelle [[yimmɓe]] naanetoɓe benudɗon too heeɓongo ''Awards'' e hitaande ndunngu 2013, o jeyaa e nder nder jaaynde [[Afirik|Afrik]] ko e [[London]] ngam o waɗii ko o waɗi e nder nder jaaynde.<ref>{{cite web|last1=Aiki|first1=Damilare|title=2013 City People Entertainment Awards: First Photos & Full List of Winners|url=https://www.bellanaija.com/2013/07/2013-city-people-entertainment-awards-first-photos-full-list-of-winners/|website=BellaNaija|accessdate=27 August 2019|date=16 July 2013}}</ref><ref>{{Cite news|title=Seven Kannywood stars to be honoured in London|url=https://www.dailytrust.com.ng/seven-kannywood-stars-to-be-honoured-in-london.html|newspaper=[[Daily Trust]]|accessdate=27 August 2019|date=23 October 2017}}</ref>
== Fedde fuɗɗorɗe e golle ==
Halima Atete jibinaa e [[Maiduguri]], lesdi [[Borno]]. O yahdi jaŋde Maigari, o jaɓi jaŋde Yerwa dowla. Halima jaɓi ''Diploma National'' e ''Sharia'' e sariya laaɓal. Halima Atete naatiri nder jaŋde film kannywood e hitaande dowgu 2012, o waɗi nder sinemaji 160 e nder sinemaji, o waɗi kadi sinemaji ɗuuɗɗi bana Asalina (Aamnde am), e Uwar Gulma (Daawa gootol).
== Jaɓɓorgo Ganndal ==
{| class="wikitable sortable"
!Year
!Award
!Category
!Result
|-
!2013
|[[City People Entertainment Awards]]
|Best New Actress
|{{Won}}
|-
!2014
|[[City People Entertainment Awards]]
|Best Supporting Actress<ref>{{cite web|last1=Lere|first1=Muhammad|title=Kannywood's finest, worst moments of 2014 - Premium Times Nigeria|url=https://www.premiumtimesng.com/entertainment/174090-kannywoods-finest-worst-moments-2014.html|website=Premium Times|publisher=Premium Times|accessdate=27 August 2019|date=1 January 2015}}</ref>
|{{Won}}
|-
!2017
|African Voice
|Best Actress
|{{Nom}}
|-
!2017
|[[City People Entertainment Awards]]
|Best Actress<ref>{{cite web|last1=Emmanuel|first1=Daniji|title=Full List Of Winners At The 2017 City People Movie Awards|url=http://www.citypeopleonline.com/full-list-winners-2017-city-people-movie-awards/|website=City People Magazine|accessdate=27 August 2019|date=18 October 2017}}</ref>
|{{Won}}
|-
!2018
|[[City People Entertainment Awards]]
|Kannywood Face<ref>{{cite web|last1=People|first1=City|title=Winners Emerge @ 2018 City People Movie Awards|url=http://www.citypeopleonline.com/winners-emerge-2018-city-people-movie-awards/|website=City People Magazine|accessdate=27 August 2019|date=24 September 2018}}</ref>
|{{Won}}
|-
|}
==Fuɗɗugo filmi==
Gimɗo on fuɗɗi nastugo kanfaniwal hautuki filmiji [[Hausare]] gonɗun [[Kano]] e ɗungu 2012 e ɗen mo fuɗɗi filmi maako artuɗun biaɗun asaalina. Ko haa waddi jonii mo wurtoiko e filmiji dau ko ɓum sappoje sappo e sappoje jewego’o (60)
===Filmi maako===
{| class="wikitable sortable"
|- style="background:#b0c4de; text-align:center;"
! Title
! Year
|-
|Wata Hudu
|ND
|-
| Yaudarar Zuciya
|ND
|-
|Asalina ''(My Origin)''
|2012
|-
|Kona Gari
|2012
|-
|Dakin Amarya
|2013
|-
|Matar Jami’a
|2013
|-
| Wata Rayuwa
|2013
|-
|Ashabu Kahfi
|2014
|-
|Ba’asi
|2014
|-
|Bikin Yar Gata
|2014
|-
|Maidalilin Aure
|2014
|-
|Soyayya Da Shakuwa
|2014
|-
|Alkalin Kauye
|2015
|-
|Bani Bake
|2015
|-
|Kurman Kallo
|2015
|-
|Uwar Gulma ''(Mother of Gossip)''
|2015
|-
|Mu’amalat
|2016
|-
|Igiyar Zato
|2016
|-
|}
==Nasruji==
{| class="wikitable sortable"
!Year
!Award
!Category
!Result
|-
!2013
|[[City People Entertainment Awards]]
|Best New Actress
|{{Won}}
|-
!2014
|[[City People Entertainment Awards]]
|Best Supporting Actress<ref>https://www.premiumtimesng.com/entertainment/174090-kannywoods-finest-worst-moments-2014.html</ref>
|{{Won}}
|-
!2017
|African Voice
|Best Actress
|{{Nom}}
|-
!2017
|[[City People Entertainment Awards]]
|Best Actress<ref>http://www.citypeopleonline.com/full-list-winners-2017-city-people-movie-awards/</ref>
|{{Won}}
|-
!2018
|[[City People Entertainment Awards]]
|Kannywood Face<ref>http://www.citypeopleonline.com/winners-emerge-2018-city-people-movie-awards/</ref>
|{{Won}}
|-
|}
==Manaje==
Atete mo heɓe lambaji manaje ɗuɗɗi e Kannywood latiɗun ɓurɗun ɗuɗuki manaje e ɗe gurtoyto gada City People Entertaiment hai ɗenbo gotol gol mo heɓI diga [[Afrik]] Voice.
==Fijooji==
{{reflist}}
[[Catégorie:Filmi Hawsare]]
[[Catégorie:Yimɓe]]
[[Catégorie:Naajeeriya]]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
65m8ssgf61bvgpehh422va98ywhiz5s
User talk:Fulani215
3
5051
162497
155240
2026-04-11T11:57:31Z
MediaWiki message delivery
3284
/* Next Steps and Feedback meeting for Feminism and Folklore Organizers */ new section
162497
wikitext
text/x-wiki
== "Toukuci Lamu Dukku" ==
Dukku toukocil lamu eii gomben Nigeria.toudin walata touden garee Dukku,cangol Gongola imo toukii gorgal eii wailaa moudun lamu.emou woudi harton 3,815 km2 andi doudii jama,are 207,190 eii limi 2006.sirree dukku houkaen musilmi,en, doun ewodi kahiri,en.moaudu yaree ein fulbe dun hun batatuu fulfulde eii lamu moudun yaree toh gundi ingilishi lokaci batuu.
Lamba worou yeree 760.[1]
Lawul waila toe lituggal hardun latitude 14'N toe longitude 14'E oseli eii tokocil lamu Hadde kilomita Joe go,on banye humbina eii litugal toe sirre Dukku . [[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 12:40, 29 Siilto 2022 (UTC)
== Translation ==
Hi. sorry to bother you but I would like to ask you whether you could please translate this to Hausa?
<poem>
Lingua Franca Nova (“Elefen”) is a language designed to be particularly simple, consistent, and easy to learn for international communications. It has a number of positive qualities:
1. It has a limited number of phonemes. It sounds similar to Italian or Spanish.
2. It is phonetically spelled. No child should have to spend years learning irregularities.
3. It has a completely regular grammar, similar to the world’s creoles.
4. It has a limited and completely regular set of productive affixes for routine word derivation.
5. It has well-defined rules for word order, in keeping with many major languages.
6. Its vocabulary is strongly rooted in modern Romance languages. These languages are themselves widespread and influential, plus they have contributed the major part of English vocabulary
7. It is designed to be naturally accepting of Latin and Greek technical neologisms, the de facto “world standard”.
8. It is designed to seem relatively “natural” to those who are familiar with Romance languages, without being any more difficult for others to learn.
We hope you like Elefen!
</poem>
Thanks for your help. --[[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|yeewtu]]) 08:40, 21 Korse 2023 (UTC)
==Fassara==
Waka
Lingua Franca Nova ("Elefen") harshe ne da aka ƙera don ya zama mai sauƙi, daidaito, da sauƙin koyo don sadarwar ƙasashen duniya. Yana da amfani masu kyau da yawa:
1. Yana da takaitaccen adadin wayoyi. Yana sauti kama da Italiyanci da kuma Espanya.
2. An rubuta shi ta hanyar sauti. Bai kamata yaro ya kwashe shekaru yana koyan rashin bin doka ba.
3. Yana da nahawu na yau da kullun, kwatankwacin ma'auni na duniya.
4. Yana da ƙayyadaddun ƙayyadaddun saiti na yau da kullun na affixes masu amfani don samo kalmar yau da kullun.
5. Yana da ƙayyadaddun ƙayyadaddun ƙa'idodi don tsarin kalmomi, daidai da manyan harsuna da yawa.
6. Kalmominsa sun samo asali ne daga harsunan Romance na zamani. Waɗannan harsuna da kansu sun yaɗu kuma suna da tasiri, kuma sun ba da gudummawar babban ɓangaren ƙamus na Ingilishi.
7. An tsara shi don a yarda da dabi'ar Latin da Girkanci neologisms fasaha, de facto "duniya misali".
8. An ƙera shi don ya zama kamar “na halitta” ga waɗanda suka saba da yarukan Romance, ba tare da ƙarin wahalar koyo ba.
Muna fatan kuna son Elefen.
[[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]])
Thank you for your help. --[[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|yeewtu]]) 05:17, 22 Korse 2023 (UTC)
:Could you also translate this please?
:The basics
:* Alphabet and pronunciation
:* Letter
:* Pronunciation
:Word order
:* subject – verb – object:
:** “the woman loves the house”
:* particles – noun – adjectives:
:** “the big house”
:* auxiliaries – verb – adverbs:
:** “I must walk carefully”
:* preposition – noun:
:** “he is in the garden”
:Grammar
:* -s (or -es after consonants) forms the plural of nouns:
:** “men and women”
:* ia forms the past tense of verbs:
:** “you worked”
:* va is the future tense of verbs:
:** “you will work”
:* ta is the conditional mood (optional):
:** “if I could, I would fly”
:* One verb can follow another if it has the same subject:
:** “I want to buy a shirt”
:* Intransitive verbs become causative simply by adding an object:
:** “I move” → “I move the table”
:* Add -nte to a verb to make the active participle, which acts as an adjective or noun:
:** “giving (adjective) or giver”
:* Add -da to a verb to make the passive participle, which acts as an adjective or noun:
:** “given or gift”
:* A verb can be used as a noun just as it is:
:** “we dance” → “the dance”
:* An adjective can be used as a noun the same way:
:** “a wise man” → “the wise (ones)”
:* Adverbs are identical to adjectives:
:** “a happy man” → “he/she dances happily”
:* to make a question, start with a question word or esce, and end with a question mark:
:** “can you dance?” - “when do you prefer to eat?”
:Thanks [[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|yeewtu]]) 09:18, 22 Korse 2023 (UTC)
:okay I will help with the translation
:But I have few questions I will like to ask
:1.why is me requesting to translate the content?
:2.And why in hausa language not any other ?
:<nowiki>~~~</nowiki> [[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 19:22, 22 Korse 2023 (UTC)
::===Fassara===
::Wasika
::Lafazin lafazin
::Tsarin kalma
::batu – fi’ili – abu:
::"mace tana son gidan"
::barbashi - suna - sifa:
::"katon gida"
::auxiliaries - fi'ili - karin magana:
::"Dole in yi tafiya a hankali"
::preposition - suna:
::"yana cikin lambu"
::Nahawu
::-s (ko -es bayan baƙaƙe) sun samar da jam'in sunaye:
::"maza da mata"
::ia yana samar da lokutan da suka gabata na fi'ili:
::"kanyi aiki"
::va shine makomar fi'ili:
::"zaka yi aiki"
::ta shine yanayin yanayi (na zaɓi):
::"Idan zan iya, zan tashi"
::Wani fi'ili na iya bin wani idan yana da maudu'i iri ɗaya:
::"Ina son siyan riga"
::Maganganun kalmomin da ba za su iya jurewa ba suna zama sanadi kawai ta ƙara wani abu:
::"Ina motsawa" → "Na motsa tebur"
::Ƙara -nte zuwa fi'ili don sanya mahalarta aiki, wanda ke aiki azaman sifa ko suna:
::"mai bayarwa (siffa) ko mai bayarwa"
::Ƙara -da zuwa fi'ili don sanya maƙasudin shiga, wanda ke aiki azaman sifa ko suna:
::"baiwa ko kyauta"
::Ana iya amfani da fi'ili azaman suna kamar yadda yake:
::"muna rawa" → "dance"
::Ana iya amfani da sifa azaman suna kamar haka:
::“mai hikima” → “masu hikima (masu hikima)”
::Maganganu iri ɗaya ne da sifa:
::"mai farin ciki" → "shi/ta na rawa cikin farin ciki"
::don yin tambaya, fara da kalmar tambaya ko esce, sannan a ƙare da alamar tambaya:
::"zaki iya rawa?" - "Yaushe ka fi son cin abinci
::<nowiki>~~~</nowiki> [[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 19:33, 22 Korse 2023 (UTC)
:::thank you, how would you say
:::*"Introduction in Fula"
:::*"The basics"? -- [[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|yeewtu]]) 05:45, 23 Korse 2023 (UTC)
::::mi waniii
::::<nowiki>~~~</nowiki> [[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 18:25, 23 Korse 2023 (UTC)
== Translation ==
Could you please translate this?
* Wikipedia:List of articles all languages should have
* Biography
* Philosophy and psychology
* Philosophy
* Psychology
* Religion
* World view and religion
* Social sciences
* Language and literature
* Science
*Technology
* Arts and recreation
* History and geography
* History
* Geography
Thank you. --[[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|yeewtu]]) 09:57, 25 Korse 2023 (UTC)
:Wikipedia:Lissafin labaran duk harsuna yakamata su kasance suna da
:Tarihin Rayuwa
:Falsafa da ilimin halin dan Adam
:addini
:Kimiyyar zamantakewa
:Harshe da adabiKimiyyar
:Fasaha
:Fasaha da nishaɗi
:Tarihi da labarin kasa
:Tarihin Kimiya
:<nowiki>~~~</nowiki> [[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 17:28, 26 Korse 2023 (UTC)
Sorry but I don't know which translation corresponds to each word in English. Could you please put it like this?
* Wikipedia:List of articles all languages should have = Wikipedia:Lissafin labaran duk harsuna yakamata su kasance suna da
* Biography = Tarihin Rayuwa
* Philosophy and psychology = Falsafa da ilimin halin dan Adam
I don't speak a word of Fula and therefore I need to have it like that in order to be able to help. --[[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|yeewtu]]) 06:10, 27 Korse 2023 (UTC)
:actually it will take alot of time and resources, if you can provide resources I will manage my time and do it for you.
:<nowiki>~~~ </nowiki> [[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 09:19, 27 Korse 2023 (UTC)
::I created the [[Wikipedia:Lissafin labaran duk harsuna yakamata su kasance suna da|page]] and added the text in English. If you have time, it would be good to have the list in Fula or, at least, the titles. [[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|yeewtu]]) 15:24, 27 Korse 2023 (UTC)
:::okay i look for the possibility
:::[[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 20:44, 28 Korse 2023 (UTC)
::::Hi, could you please translate this?
::::Ghana Empire: The Ghana Empire (Arabic: غانا), also known as simply Ghana, Ghanata, Wagadou, or Awkar, was a West African empire based in the modern-day southeast of Mauritania and western Mali that existed from c. 300 until c. 1100. The Empire was founded by the Soninke people, and was based in the city of Koumbi Saleh.
::::Thank you very much. [[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|yeewtu]]) 19:15, 11 Morso 2023 (UTC)
:::::Daular Ghana: wanda kuma aka fi sani da Ghana, Ghanata, Wagadou, ko Awkar, daular Afirka ta Yamma ce da ke kudu maso gabashin Mauritania da yammacin Mali ta zamani wacce ta wanzu daga Marni 300 zuwa karni 1100. Mutanen Soninke ne suka kafa daular, kuma an kafa shi a birnin Koumbi Saleh.
:::::<nowiki>~~~</nowiki> [[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 13:05, 12 Morso 2023 (UTC)
::::::Hi, could you please translate this?
::::::Guosa is a constructed interlanguage originally created by Alex Igbineweka in 1965. It was designed to be a combination of the indigenous languages of Nigeria and to serve as a lingua franca to West Africa.
::::::Thanks for your help. [[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|yeewtu]]) 21:27, 15 Jolal 2023 (UTC)
:::::::Guosa eii doon biddido yare,en mawbe bandirawo <nowiki>[[Alex Igbineweka]]</nowiki> duubi 1965. O janja yare,en Naajeeriya Sheree fransajjo to woyla <nowiki>[[Afri]]</nowiki>. [[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 09:44, 16 Jolal 2023 (UTC)
::::::::Thanks, could you please translate this?
::::::::It has the following characteristics:
::::::::* It is an isolating language with subject–verb–object word order.
::::::::* There are no articles.
::::::::* There is no grammatical gender or noun class system.
::::::::* Most grammatical meaning is expressed through particles that precede the words they modify.
::::::::* Adjectives follow the noun.
::::::::* Guosa is generally prepositional.
::::::::Thanks [[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|yeewtu]]) 12:37, 16 Jolal 2023 (UTC)
:::::::::Thank you for the message,
:::::::::Please can you explain exactly what you mean. [[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 12:46, 16 Jolal 2023 (UTC)
::::::::::If you could please translate this text to Fulani.
::::::::::It has the following characteristics:
::::::::::* It is an isolating language with subject–verb–object word order.
::::::::::* There are no articles.
::::::::::* There is no grammatical gender or noun class system.
::::::::::* Most grammatical meaning is expressed through particles that precede the words they modify.
::::::::::* Adjectives follow the noun.
::::::::::* Guosa is generally prepositional.
::::::::::[[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|yeewtu]]) 12:51, 16 Jolal 2023 (UTC)
:::::::::::* Eii doon yare,en mawbe
:::::::::::* Eii walah julbe
:::::::::::* Eii bididdo se,on hande Grammer o hande makko
:::::::::::* Bare,en sennu yawtere
:::::::::::* Gouda eii makko sediku
:::::::::::[[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 13:18, 17 Jolal 2023 (UTC)
== <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Reminder to vote now to select members of the first U4C</span> ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
<section begin="announcement-content" />
:''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Election/2024/Announcement – vote reminder|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]] [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Election/2024/Announcement – vote reminder}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]''
Dear Wikimedian,
You are receiving this message because you previously participated in the UCoC process.
This is a reminder that the voting period for the Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C) ends on May 9, 2024. Read the information on the [[m:Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Election/2024|voting page on Meta-wiki]] to learn more about voting and voter eligibility.
The Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C) is a global group dedicated to providing an equitable and consistent implementation of the UCoC. Community members were invited to submit their applications for the U4C. For more information and the responsibilities of the U4C, please [[m:Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter|review the U4C Charter]].
Please share this message with members of your community so they can participate as well.
On behalf of the UCoC project team,<section end="announcement-content" />
</div>
[[m:User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 23:10, 2 Duujal 2024 (UTC)
<!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2024/Previous_voters_list_2&oldid=26721207 -->
== Mass machine translations ==
Good morning, I have noticed that since the beginning of this year, masses of pages have been created in this project with only copy&paste machine translations, without checking the translations or checking what is being copied. See https://ff.wikiscan.org/.
The pages often have wrong titles and also the content is not correct, often "[1], [2]" from the original references are present, but the references are not available, because the pages are just mass copies of some pages that were translated by google translate without verification.
<big>Examples<.</big>
*[https://ff.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Undelete&target=Main+page+Contents+Current+events+Random+article+About+Wikipedia+Contact+us+Donate+Switch+to+old+look+Contribute+Help+Learn+to+edit+Community+portal+Recent+changes+Upload+file+Contents+hide+%28Top%29+References+External+links+Peter+Aluma×tamp=20240830170712 Main page Contents Current events Random article About Wikipedia Contact us Donate Switch to old look Contribute Help Learn to edit Community portal Recent changes Upload file Contents hide (Top) References External links Peter Aluma],
*[https://ff.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Undelete&target=Main+menu+WikipediaThe+Free+Encyclopedia+Search+Peedy3274+Appearance+Alerts+%280%29+Notices+%282%29+Watchlist+Personal+tools+Toggle+the+table+of+contents+Ras+Daniel+Heartman×tamp=20240825161615 Main menu WikipediaThe Free Encyclopedia Search Peedy3274 Appearance Alerts (0) Notices (2) Watchlist Personal tools Toggle the table of contents Ras Daniel Heartman],
*[[Monday Emoghavwe]]
* ...
[[User:WikiBayer|WikiBayer]] ([[User talk:WikiBayer|yeewtu]]) 06:38, 31 Juko 2024 (UTC)
:Thank you very much for reaching out to me on this very important topic, as a administrator on ffwiki I have take some measure steps since I noticed this problem by deleting such articles, clean up so many articles, sending messages to the user with such habit on their talk page, but no any respond from them, and I don't have a personal contact with them, though I come to realize that they are new editor's recruited last three months ago.
:As a global Wikipedia administrator I will like to colloborate with you to strength my work to see something has done on this crucial topic. [[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 10:13, 31 Juko 2024 (UTC)
::[[Special:AbuseFilter/2]] I have now create a warning Filter. Can you write a Warning Template in the Language [[User:WikiBayer|WikiBayer]] ([[User talk:WikiBayer|yeewtu]]) 13:24, 31 Juko 2024 (UTC)
:::There are users who have been doing this for a long time, if you have already addressed all of them it would be best to block this users. They won't stop otherwise.--[[User:WikiBayer|WikiBayer]] ([[User talk:WikiBayer|yeewtu]]) 13:58, 31 Juko 2024 (UTC)
::::Give me some days I will do all my possible best to reach out to those new Editor's. [[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 18:41, 31 Juko 2024 (UTC)
:::Yes I can do that [[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 18:37, 31 Juko 2024 (UTC)
== Thank you for being a medical contributors! ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
{| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;"
|rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]]
|style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award'''
|-
| style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do!
Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs.
Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating].
|}
Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 06:24, 26 Siilo 2025 (UTC)
</div>
<!-- Message sent by User:Doc James@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 -->
== Reminder: Submit Your Local Results for Wiki Loves Ramadan 2025 by 15 May ==
Dear Fulani215,
Thank you for your valuable contributions to '''Wiki Loves Ramadan 2025''' in your communities!
This is a kind reminder that the '''deadline to submit your local results is 15 May 2025'''.
Please make sure to submit the '''complete and detailed results''' of your local contest on the following Meta-Wiki page:
'''[[m:Wiki Loves Ramadan 2025/Results]]'''
Additionally, feel free to add a brief summary of your local event under the '''Results''' section in your country/region’s row on the participants page:
'''[[m:Wiki Loves Ramadan 2025/Participants]]'''
If you need any assistance during this process, don’t hesitate to reach out.
Thank you for your continued dedication and support!
For, Wiki Loves Ramadan International Team 11:51, 2 Duujal 2025 (UTC)
<!-- Message sent by User:ZI Jony@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:ZI_Jony/MassMessage/WLR/List/Local_organizers&oldid=28651179 -->
== Final Reminder – Submit Full Local Results for Wiki Loves Ramadan 2025 by 15 May EOD ==
Dear Fulani215,
This is a final reminder that the deadline to submit your '''full and detailed local results''' for '''Wiki Loves Ramadan 2025''' is '''15 May 2025''' EOD.
Please ensure you complete the following as soon as possible:
* Submit your full results on Meta-Wiki here: '''[[m:Wiki Loves Ramadan 2025/Results]]'''
* Add a brief summary of your local event under the "Results" column on: '''[[Wiki Loves Ramadan 2025/Participants]]'''
Failure to submit by the deadline may result in exclusion from the international jury consideration.
If you need help or encounter any issues, feel free to contact the international team.
Thank you once again for your dedication and hard work!
''Warm regards,''<br/>
'''Wiki Loves Ramadan International Team''', 02:39, 15 Duujal 2025 (UTC)
<!-- Message sent by User:ZI Jony@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:ZI_Jony/MassMessage/WLR/List/Local_organizers&oldid=28651179 -->
== Join the 6th Wikipedia Pages Wanting Photos Campaign – 2025 Edition ==
Dear Wikimedia affiliate community leader,
Thanks for organizing the previous editions of the [[:m:Wikipedia Pages Wanting Photos Campaign|Wikipedia Pages Wanting Photos]] Campaign in your community. We invite your community again to participate in the 6th edition of the [[:m:Wikipedia Pages Wanting Photos 2025|Wikipedia Pages Wanting Photos Campaign]], a global campaign taking place from July 1 to August 31, 2025.
Participants will choose among Wikipedia pages without photos, then add a suitable photo from among the many thousands of photos in the Wikimedia Commons, especially those uploaded from thematic contests ([[:m:Wiki Loves Africa|Wiki Loves Africa]], [[:m:Wiki Loves Earth|Wiki Loves Earth]], [[:m:Wiki Loves Folklore|Wiki Loves Folklore]], [[:m:Wiki Loves Monuments|Wiki Loves Monuments]], etc.) over the years.
More than 80 Wikimedia affiliates have participated since the campaign was launched in 2020 and have added images to more than 400,000 Wikipedia articles in over 245 Wikipedia languages. Thanks to the volunteer contributors!
We now invite your affiliate to organize and lead the campaign within your community. As a local organizer, you may:
*Encourage individual members to take part by adding images to Wikipedia articles.
*Host edit-a-thons focused on improving visual content.
*Organize training workshops to teach contributors how to correctly integrate images into Wikipedia.
These activities will help build local capacity and increase visual content across Wikipedia.
Please note that for participants to be eligible to participate in the campaign, they need to have registered an account for at least a year before the official start date of the contest. That is, for the 2025 edition, they must have registered an account on or before July 1, 2025. The account can be from any Wikimedia project wikis.
The organizing team is looking for a contact person to coordinate WPWP participation at the Wikimedia user group or chapter level (geographically or thematically) or for a language Wikipedia.
We would be glad for you to [[:m:Wikipedia Pages Wanting Photos 2025/Participating Communities|sign up directly]] at [[:m:Wikipedia Pages Wanting Photos 2025/Participating Communities|WPWP Participating Communities]].
With kind regards,
[[User:Reading Beans]]
On behalf of the Wikipedia Pages Wanting Photos campaign 2025. [[User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[User talk:MediaWiki message delivery|yeewtu]]) 13:43, 17 Duujal 2025 (UTC)
<!-- Message sent by User:T Cells@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Wikipedia_Pages_Wanting_Photos_2025/Call_for_participation_letter/Targets_past_organizers&oldid=28745740 -->
:Thank you so much for finding our community worthy to Participate in the 2025 edition of Wikipedia Page Wanting Photo, am happy to inform you that we have registered as the participating community, and we look forward to hear the next step from you.
:Thank you once again [[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 20:35, 17 Duujal 2025 (UTC)
== Share Your Feedback – Wiki Loves Ramadan 2025 ==
Dear Fulani215
Thank you for being a part of '''[[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan 2025|Wiki Loves Ramadan 2025]]''' — whether as a contributor, jury member, or local organizer. Your efforts helped make this campaign a meaningful celebration of culture, heritage, and community on Wikimedia platforms.
To help us improve and grow this initiative in future years, we kindly ask you to complete a short '''feedback form'''. Your responses are valuable in shaping how we support contributors like you.
* '''Feedback Form:''' [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdXEtaqszxcwmTJa8pGT60E7GDtpbssNadR9vZFVFbLicGFBg/viewform Submit your feedback here]
* '''Deadline to submit:''' 31 May 2025
It will only take a few minutes to complete, and your input will directly impact how we plan, communicate, and collaborate in the future.
Thank you again for your support. We look forward to having you with us in future campaigns!
Warm regards,<br/>
''Wiki Loves Ramadan International Team'' 08:51, 19 Duujal 2025 (UTC)
<!-- Message sent by User:ZI Jony@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:ZI_Jony/MassMessage/WLR/List/Participants&oldid=28751574 -->
== Notice of expiration of your sysop right ==
<div dir="ltr">Hi, as part of [[:m:Special:MyLanguage/Global reminder bot|Global reminder bot]], this is an automated reminder to let you know that your permission "sysop" (Yiilooɓe) will expire on 2025-06-19 11:58:45. Please renew this right if you would like to continue using it. <i>In other languages: [[:m:Special:MyLanguage/Global reminder bot/Messages/default|click here]]</i> [[User:Leaderbot|Leaderbot]] ([[User talk:Leaderbot|yeewtu]]) 19:42, 12 Korse 2025 (UTC)</div>
== Congratulations! You’re Among the Top 25 Contributors of Wiki Loves Ramadan 2025 🎉🌙 ==
Dear Fulani215,
We’re excited to inform you that you have been selected as one of the '''Top 25 Contributors''' of the [[m:Wiki Loves Ramadan 2025|Wiki Loves Ramadan 2025]] international campaign! Your remarkable dedication and contributions truly stood out among hundreds of participants across the globe.
To help us document your experience and improve future editions, we kindly request you to take a moment to fill out our short feedback form:
📋 Feedback Form:
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdXEtaqszxcwmTJa8pGT60E7GDtpbssNadR9vZFVFbLicGFBg/viewform
After completing the feedback, please request your Top 25 Digital Certificate of Appreciation using this form:
📄 Top 25 Certificate Form:
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSepqMajvCTl3XA1xbFbTsPDJO_yxCro4mdU9UzA5T1GfLWl2w/viewform
Thank you once again for your contributions to this campaign. We are proud to have you as part of the Wiki Loves Ramadan community.
Warm regards,<br/>
Wiki Loves Ramadan International Team
<!-- Message sent by User:ZI Jony@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:ZI_Jony/MassMessage/WLR/List/2025_TOP_25&oldid=28893400 -->
== Please Fill Feedback Form to Receive Your WLR 2025 Digital Certificate 🌙 ==
Dear Fulani215,
Greetings from the Wiki Loves Ramadan 2025 International Organizing Team!
Thank you once again for your valuable support and contribution as a '''Local Organizer / Jury Member''' for [[m:Wiki Loves Ramadan 2025|Wiki Loves Ramadan 2025]]. Your dedication played a vital role in making this global campaign a meaningful success across communities.
As part of our post-event documentation and appreciation process, we kindly request you to complete the Participant Feedback Form. This will help us understand your experience and improve future campaigns:
📋 Feedback Form:
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdXEtaqszxcwmTJa8pGT60E7GDtpbssNadR9vZFVFbLicGFBg/viewform
After submitting the feedback, you’ll be able to request your personalized Digital Certificate of Appreciation through this quick form:
📄 Certificate Request Form:
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSc0yv5KHfUY21SpHkIpX_fJ9npsrfK4rWM4onDEkfnFtarcDw/viewform
We highly appreciate your time in completing these forms. Should you need any assistance, feel free to reach out.
Warm regards,<br/>
Wiki Loves Ramadan International Team
<!-- Message sent by User:ZI Jony@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:ZI_Jony/MassMessage/WLR/List/2025_Local_Team&oldid=28893397 -->
== Feminism and Folklore 2026 starts soon ==
<div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;">
[[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]]
::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
<div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div>
;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026
Dear Wikimedian,
We thank you for taking an initiative to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia.
The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects.
;About the Campaign
'''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices.
;What Can Participants Write About?
Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to:
* Folk festivals, rituals, and celebrations
* Folk dances, music, and traditional performances
* Women and queer figures in folklore
* Women in mythology and oral traditions
* Women warriors, witches, and witch-hunting narratives
* Fairy tales, folk stories, and legends
* Folk games, sports, and cultural practices
Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools.
;Checklist for Organizers
Organizers are requested to complete the following steps to register their community:
# Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]]
# Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool
# Prepare a local article list and clearly mention:
#* Campaign timeline
#* Local and international prizes
# Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]]
# Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]'''
;Campaign Tools
The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants:
* '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats.
* '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore.
Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]'''
;Learn More & Get Support
For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''.
If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via:
* '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]'''
* Email us using details on the contact page.
;Join Us in upcoming office hours
We look forward to your presence in the upcoming office hours where the community and the international Team can interact with each other and know more about the contest. resister yourself for the [[:m:Event:Wiki Loves Folklore 2026 Office Hours|office hours event]].
Thank you and all the best,
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]'''
----
''Stay connected:''
[[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]
[[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]]
</div></div>
--[[User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[User talk:MediaWiki message delivery|yeewtu]]) 13:30, 18 Siilo 2026 (UTC)
<!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Tiven2240/fnf26&oldid=29948401 -->
== Feminism and Folklore 2026 – Community Organisers & Jury ==
Hello {{PAGENAME}}!,
Thank you for taking the lead in organising '''Feminism and Folklore 2026''' in your community. We truly appreciate your efforts!
To ensure a smooth and successful campaign, please make sure you have:
* Fully completed all details on the [[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Feminism and Folklore 2026 Project Page]]:
* Started promoting the campaign within your community.
* Requested a local administrator to place a '''sitenotice''' about the campaign so users are notified.
* Used the '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/fnf/ Article List Generator Tool]''' and shared the generated article lists with your community.
=== Internet & Childcare Support ===
Community organisers and jury members who require '''internet and childcare support''' (non-mandatory, opt-in, request-only support) should fill the support request form '''by 22 February 2026'''.
'''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeutXEF1yTnJfExWUYPIf6SkhcnTgul07BeI-biqT4RE_vsrA/viewform Link to the form]'''
Requests submitted after this date will not be entertained.
=== Important Participation Guidelines ===
* Minimum article size: '''3000 bytes and 300 words''' (final decision may be set by local organisers).
* If your country is not listed on the Article list generator tool, please contact us.
=== Community Engagement ===
* Keep your community active and motivated throughout the campaign.
* Share your achievements and notable articles with us so we can highlight them globally.
* In the support form, please indicate if you would like a '''quick coordination call after the campaign'''.
Let’s make '''Feminism and Folklore''', under the banner of '''#WeTogether''', help bridge the '''gender gap''' and '''folklore gap''' on Wikipedia worldwide. 🌍✊
Thank you for your collaboration!
''If someone from your community organisers or jury has missed this message feel free to share this message with them.''
Feminism and Folklore International Team.
–[[User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[User talk:MediaWiki message delivery|yeewtu]]) 05:17, 16 Colte 2026 (UTC)
<!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Tiven2240/fnf26&oldid=30083330 -->
== Block review request ==
Hi! Could I ask for your review of the block on [[Special:Contributions/Adamu ab|Adamu ab]] placed by a global sysop roughly a year ago? If you do not think their contributions necessitate the block, I'd recommend removing it.
The short version on my end is that [[Special:CentralAuth/Adamu ab|Adamu ab]] created a new account, [[Special:CentralAuth/Adamu mc|Adamu mc]], after their account was blocked and subsequently locked. I identified this yesterday and globally blocked the new account as evading the blocks on the old account. However, reviewing their edits, I don't think they're actually connected to AhmedMustafaaaa. If their contributions to this wiki do not warrant a block, removing their previous account's block would be useful. Thanks for your time, and let me know if I should send this request elsewhere. Best, [[User:Vermont|Vermont]] ([[User talk:Vermont|yeewtu]]) 19:07, 16 Mbooy 2026 (UTC)
:Hello,
:Thank you for taking the time to review the situation and for raising this request.
:I appreciate your effort in looking into the block placed on the Adamu ab account and for noting that the connection with the AhmedMustafaaaa account may not be accurate. I also acknowledge that creating the Adamu mc account happened after the original account was blocked and locked.
:Going forward, I understand that the appropriate process is to follow the standard appeal procedures rather than creating a new account. I sincerely appreciate your willingness to review the case and your time in helping clarify the situation.
:Thank you again for your support and consideration. [[User:Fulani215|Fulani215]] ([[User talk:Fulani215|yeewtu]]) 20:33, 16 Mbooy 2026 (UTC)
== Next Steps and Feedback meeting for Feminism and Folklore Organizers ==
<div style="border:8px maroon ridge; padding:6px;">
[[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|center|550px|frameless]]
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="padding: 1em 2em;">
<div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div>
Dear Organizer,
I hope this message finds you well.
First and foremost, on behalf of the International Team I want to extend my gratitude to you for your efforts in organizing the '''Feminism and Folklore 2026''' campaign on your local Wikipedia. Your contribution has been instrumental in bridging the gender and folk gap on Wikipedia, and we truly appreciate your dedication to this important cause.
As the campaign has ended I wanted to inform you about the next steps. It's time to commence the jury process using the CampWiz or Fountain tool where your campaign was hosted. Please ensure that you update the details of the jury, campaign links and the names of organizers accurately on the [[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|sign-up page]].
Once the jury process is completed, kindly update only the top 3 winners details on the [[:m:Feminism and Folklore 2026/Results|results page]] accordingly. The deadline for jury submission of results is '''April 30, 2026'''. However, if you find that the number of articles is high and you require more time, please don't hesitate to inform us via email or on campaign Meta Wiki talk page. We are more than willing to approve an extension if needed.
Should you encounter any issues with the tools, please feel free to reach out to us on Telegram for assistance.
Your feedback and progress updates are crucial for us to improve the campaign and better understand your community's insights. Therefore, we kindly ask you to spare just an hour to collectively share your progress and achievements with us during our '''[[:m:Event:Feminism and Folklore 2026 Post-Campaign Office Hour|community feedback session]]'''. Your input will greatly assist us in making the campaign more meaningful and impactful.
Thank you once again for your hard work and dedication to the Feminism and Folklore campaign. Your efforts are deeply appreciated, and we look forward to hearing from you soon.
Warm regards,
[[User:Tiven2240|Tiven2240]]
on behalf of Feminism and Folklore International Team
<nowiki>#WeTogether</nowiki>
</div></div>
--[[User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[User talk:MediaWiki message delivery|yeewtu]]) 11:57, 11 Seeɗto 2026 (UTC)
<!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Tiven2240/fnf26&oldid=30391231 -->
ltmi2mlz7dopoddn3eo4cq7txeo936i
Maryam Booth
0
5731
162468
160227
2026-04-11T11:02:38Z
Mamman Ali
9126
/* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */
162468
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Maryam Ado Mohammed,''' anndiraa kadi '''Maryam Booth''' (duubi daygo 28 yarkooma 1993) o fijo gembitali e model [[Naajeeriya]], anndiraaɗo ngam kuugal mum nder ''The Milkmaid (film)'' (2020), ɗum woni wakiilu ''Nigeria'' ngam kuugal ɓurngal ''international'' nder ''Academy'' ''Awards''.<ref>{{Cite web|title=Maryam Booth: 'Nude video no go make us ban Maryam from Kannywood'|url=https://www.bbc.com/pidgin/tori-51448016|access-date=22 March 2021|website=BBC}}</ref><ref>{{Cite news|title=AMAA 2020: Maryam Booth wins best supporting actress|url=https://dailytrust.com/amaa-2020-maryam-booth-wins-best-supporting-actress|access-date=22 March 2021|newspaper=[[Daily Trust]]|archive-date=26 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210126171247/https://dailytrust.com/amaa-2020-maryam-booth-wins-best-supporting-actress|url-status=dead}}</ref> Ngam kuugal maako "Zainab" nder ''film'', o heɓii sariya [[Afirik|Afrik]] ''Movie Academy Award for Best Actress in a Supporting Role.''<ref>{{Cite news|title=Kanny Wood Actress Maryam Booth Crowned As Sumal Ambassador|url=https://leadership.ng/kanny-wood-actress-crowned-sumal-ambassador/|newspaper=[[Leadership (newspaper)|Leadership]]}}</ref>
=== Ɓiɗɗo e janngirde ===
Maryam jibinaa e 28 oktoobar 1993, to [[Kano]], [[Kano]] ''State''. Yimɓe ɗiɗo e maɓɓe, e maa mum [[Zainab Booth]] boo ɓe ngaɗata gollal. Nder wolwugo bee BellaNaija, o holli o ɗon golla diga o duuɓi 8.<ref>{{Cite web|title=Queens of Kannywood: The women shaping Northern Nigeria's film industry {{!}} Pulse Nigeria|url=https://www.pulse.ng/articles/entertainment/movies/top-kannywood-actresses-2025032420093192709|access-date=2025-06-30|website=www.pulse.ng|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Damilola|first=O|date=13 February 2021|title=Introducing #BNMeetTheStar: Meet Maryam Booth; Lead Actress in Nigeria's 2021 Oscars Movie Selection|url=https://www.bellanaija.com/2021/02/maryam-booth-the-milkmaid/|access-date=22 March 2021|website=BellaNaija}}</ref>
=== Kuugal ===
O waɗi jaaynde 2019 nder jaaynde ''Best of Nollywood'' ''Awards''. Nder hitaande 2020, Maryam heɓii jaaynde ɓurɗo jaaynde nder jaaynde [[Afrik]] ''Movie Academy Awards''.[Jaaynde maako nder ''film'' ''dow Desmond Obviagele'' hokki mo jaaynde ɓurɗo jaaynde nder jaaynde 2017 nder jaaynde [[Afrik]] ''Movie Academy Awards'' (AMAA).<ref>{{Cite news|last=Nwanne|first=Chuks|date=21 December 2019|title=Best Of Nollywood Lights Up Kano|url=https://guardian.ng/life/best-of-nollywood-lights-up-kano/|location=Lagos, Nigeria|access-date=10 October 2021|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite news|date=2 January 2021|title=Continental pip for Kannywood starlet, Maryam Booth, at AMAA|url=https://guardian.ng/saturday-magazine/celebrity/continental-pip-for-kannywood-starlet-maryam-booth-at-amaa/|location=Lagos, Nigeria|access-date=22 July 2022|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref>
== Filmogaraafi ==
=== Filmuuji ===
Kosam (2020) ko Zainab
Ñalngu laaɓal (2021) ko Munirat
Kiss maayde (2024)
Suyaaɓe (2024)
Ayshaaji ɗiɗo (2023)
Ko ɓuri wutte (2023)
Lamba (2022)
Sarki goma zamani goma (2021)
Tsakaninmu (2021)
Koolaaɗo kuuɓal [[Lagos]] haa [[Abuja]] (2020)
Jalil (2020)
Maimuna (2020)
Karki manta dani (2019)
Na yarde (2019)
Guwarzon Shekara (2018)
Ruwan dara (2018)
Hakkunde (2017)
Rariya (2017)
Mijin Biza (2017)
Dijangal (2008)<ref>{{Cite web|title=Maryam Booth {{!}} Actress, Producer|url=https://m.imdb.com/name/nm4178187/?ref_=nv_sr_srsg_0_tt_0_nm_8_in_0_q_Maryam%2520Booth|access-date=2025-05-03|website=IMDb|language=en-US}}</ref>
Bakar Tukunya (2007).
=== Sereeji teleeji ===
Ɓiɓɓe Kaliifa
== Fijooji ==
m5dfj6q8smygy8okr0bpv8bc8bicky0
Rochon Sands
0
20154
162460
159770
2026-04-11T10:59:53Z
Mamman Ali
9126
/* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */
162460
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Playground_in_Rochon_Sands_Provincial_Park.jpg|thumb|Rochon Sands, wuro jaŋde nder Kanada]]
[[File:Rochon_Sands.jpg|thumb|laawol to Rochon Sands]]
[[File:Rochon_Sands_Provincial_Park,_Alberta_(1967).jpg|thumb|Firo nder nder nder nder rancjkn sands]]
'''Rochon Sands''' ko wuro wuro to nder maayo Buffalo nder nder nder lesdi [[Alberta]], [[Kanada]]. Haŋkadi e Rochon Sands Province Park.<ref>http://www.municipalaffairs.alberta.ca/mc_municipal_officials_search</ref> Ko wuro ngoo e nokkuure nde ɓe nganndi ina jogii innde mum e nder wuro Rochon, wonɓe e leydi ndii e fuɗɗoode hitaande 1900.
== Hakkiilo ==
E nder duɗal yimɓe 2021 ko Census Canada waɗi, wuro Rochon Sands wonande ko e nder wuro ngo, ina woodi yimɓe 97 e nder 53 nder 156 nder wuro ngo.12.8% daga yimɓe mum 2016 86. E leydi ndii ina heewi 2.03 km2, ina woodi yimɓe 47.8/km e hitaande 2021.<ref>https://web.archive.org/web/20220209200828/https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810000202&geocode=A000248</ref>
E nder jaŋde 2016 nde Statistics Canada waɗi, wuro Rochon Sands ina jogii yimɓe 86 e nder 47 nder cuuɗi 152.32.3% waylitii diga yimɓe 2011 65. E nokkuure leydi ndii ina heewi 2.16 km2 (0.83 , ina woodi yimɓe 39.8/km e hitaande 2016.<ref>http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/hlt-fst/pd-pl/Table.cfm?Lang=Eng&T=302&SR=1&S=86&O=A&RPP=9999&PR=48</ref>
== Ndaare boo ==
* [[:en:List_of_communities_in_Alberta|List of communities in Alberta]]
* [[:en:List_of_summer_villages_in_Alberta|List of summer villages in Alberta]]
* [[:en:List_of_resort_villages_in_Saskatchewan|List of resort villages in Saskatchewan]]
== Mawɓe anndal ==
9ym8o5ymyag1clxfbmmxxdupapilysm
Youssouf Djaoro
0
22545
162318
81275
2026-04-10T18:48:17Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
162318
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Youssouf Djaoro''' (dimaa 28 mars 1963) ko filmiiɗo film Chadiyanko.
O waɗi ko o waɗii nde o feewi nder film ''Daresalam'' e hitaande 2000 nder nder film ngal o waɗi ko Tom. Ɗum waɗi diga Issa Serge Coelo, mo yimɓe heɓaani mo, nden woni film arande nder filmaaji ɗi ɓe kuuwti e. Tartina City, ko Coelo waɗi nder hitaande 2006 nder nder nder nder ɗum Djaoro waɗiɗo haalde haalde wonnoo ko he nder jaaynde nde wonnoo ko e nder jaayndi film mondial 31th Montreal.<ref>[https://web.archive.org/web/20200812010340/https://en.unifrance.org/news/5097/montreal-world-film-festival-awards Montreal World Film Festival Awards]</ref>
Caggal ɗuum e hitaande 2006 o waɗi filmo Daratt omo fijira Nassara. Ardii ɗum ko Mahamat Saleh Haroun, Darratt heɓi njeenaari mawndi keeriindi to fedde 63ɓiire to Venezuela, kam e njeenaaje 8 goɗɗe to Venezuela e ñalngu filmuuji e teleeji Panafrik to Waagadugu. Ngam darnde makko e filmo A Screaming Man, Djaoro heɓi njeenaari « Silver Hugo » ngam ɓurde waawde fiyde e ñalɗi 46ɓiire to Chicago.
== Filmography ==
* ''Daresalam'' (2000) nder nder Tom
* Tartina City (2006)
* ''Daratt'' (2006) nder Nassara
* A Screaming Man (2010) nder Adam
* Ariane's Thread (2014) nder darnde Night Watchman
* Lingui, The Sacred Bonds (2021) bana Brahim
== Koolol ==
{{Reflist}}
== Wurooji wurooji ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
lwmidsayqfzftkvfn7r0yq3klc9vovs
Kamuli
0
34416
162496
144884
2026-04-11T11:56:20Z
Mamman Ali
9126
162496
wikitext
text/x-wiki
'''Kamuli''' ko wuro wonngo e diiwaan fuɗnaange leydi [[Ugannda|Uganndaa]].<ref>https://www.citypopulation.de/en/uganda/cities/ Yimɓe wuro.de E wiyde Biro toppitiiɗo limlebbi leydi Uganndaa (UBOS). Heɓtinaama ñalnde 29 Duujal 2020.</ref> Ko ɗoon woni nokku mawɗo municipaal, njuɓɓudi, e njulaagu e nder diiwaan Kamuli, ko ɗoon woni gardiiɗo diiwaan oo. Diiwaan oo inniraa ko wuro ngoo.<ref>https://www.newvision.co.ug/news/1408558/kamuli-receives-municipality-status-mixed-feelings heɓtinaama ñalde 29 Duujal 2020</ref>
== Diiso wuro Kamuli. ==
Diiso wuro Kamuli.
== Wakere ==
Kamuli ko hedde 63 kiloomeeteer (39 mi), e laawol, to fuɗnaange Jinja, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan [[Busia|Busoga]], e laawol asfalt ngol kala sahaa.<ref>https://www.google.com/maps/dir/Jinja/Kamuli/@0.6933381,32.8852603,10z/data=!3m1!4b1!4m14!4m13!1m5!1m1!1s0x177e7b862c391f47:0x300fe90f956a9f4a!2m2!1d33.2026122!2d0.4478566!1m5!1m1!1s0x177ea98277f16db3:0x9296acdfb563947f!2m2!1d33.126717!2d0.944785!3e0 heɓtinaama ñalde 29 Duujal 2020</ref>
Oo wuro ina waɗi fotde 131 kiloomeeteer (81 mi), e laawol, bannge worgo Mbale, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan fuɗnaange leydi [[Ugannda|Uganndaa]]. Koɗkiiji wuro Kamuli ko 0°56'42.0"N, 33°07'30.0"E (Njaajeendi:0.9450; Njuuteeki:33.1250).<ref>https://www.google.com/maps/dir/Mbale/Kamuli/@0.7675251,33.0842402,9z/data=!3m1!4b1!4m14!4m13!1m5!1m1!1s0x1778b6126bdea17b:0xb84df43e61b7b568!2m2!1d34.1810057!2d1.0784436!1m5!1m1!1s0x177ea98277f16db3:0x9296acdfb563947f!2m2!1d33.126717!2d0.944785!3e0 heɓtinaama ñalde 29 Duujal 2020</ref>
== Ummatore ==
E wiyde binnditagol ngenndiwal e wizto yimve 2014, yimve [[Municipal Museum of Archaeology in Ichikawa|Munisipaal]] Kamuli<ref>https://www.google.com/maps/place/0%C2%B056'42.0%22N+33%C2%B007'30.0%22E/@0.9441983,33.1250481,623m/data=!3m1!1e3!4m5!3m4!1s0x0:0x0!8m2!3d0.945!4d33.125?hl=en heɓtinaama ñalde 29 Duujal 2020</ref> ko 58 984. E lewru Siilo hitaande 2020, Biro toppitiiɗo limlebbi leydi [[Ugannda|Uganda]], hiisiima wonde yimɓe wuro ngoo ina tolnoo e 67 800 neɗɗo e nder caka hitaande.<ref>https://web.archive.org/web/20220319193455/https://budget.go.ug/sites/default/files/Indivisual%20LG%20Budgets/2019-2020_VoteBFP_789_Kamuli%20Municipal%20Council_.pdf Uganda Government Budget Office. Archived from the original (PDF) on 19 March 2022. Retrieved 29 December 2020.</ref>
== Yimɓe daartol ==
Hitaande Pop. ±%
2014 ko 58 984 —
2020 67 800 +14,9%
== wawru: ==
Njuɓɓudi
Wuro ngoo ko Diiso Municipaal ardii ɗum ko meer. Ina woodi Diiso Municipaal cuɓaaɗo, tawi ko dipiteeji sappo e joy. Bidjet hitaande kala wonande kominaaji ɗii e hitaande kaalis 2019/2020 joofnde ñalnde 30 suwee 2020 ko UGX:6 921 343 000 (1 908 570 dolaar [[Amerik]]).
Toɓɓe nafooje
== Toɓɓe nafooje ɗee ina tawee e nder keeri wuro ngoo walla saraaji keeri mum : ==
1. Joɗnde njuɓɓudi diiwaan Kamuli
2. Birooji Diiso wuro Kamuli
3. Lugge hakkundeeje Kamuli
4. Opitaal Mission Kamuli, opitaal keeriiɗo mo 160 leeso, jeyaaɗo e diiwaan katolik Roma to Jinja
5. Ospitaal mawɗo Kamuli, opitaal laamu 100 leeso, jeyaaɗo e laamu [[Ugannda|Uganndaa]], ko kañum woni opitaal diiwaan oo wonande diiwaan Kamuli e renndooji koɗdiiɗi heen ɗii.
6. Suukara Kamuli Limited, ko nokku suukara gonɗo ko ina tolnoo e kilooji 12 (7 mi) to fuɗnaange Kamuli, sara laawol Kamuli-Mbulamuti.
== Yimɓe teskinaaɓe ==
Rebeka Kadaga, ko o dawriyanke
Tuugnorgal
k59uqivg2wesfkd2xo5gc28udc7ttyo
VOX (Norwegian TV channel)
0
38315
162317
158927
2026-04-10T18:09:13Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
162317
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''VOX''' ko teleeji leydi Norwees jeyaaɗi e fedde wiyeteende Warner Bros.
Kanaal oo fuɗɗii ko e lewru Yarkomaa 2012, ina fadi mawɓe ɓurɓe duuɓi 30.
Logooji
Logo VOX gadano gila 2012 haa 2024
Logo VOX gadano gila 2012 haa 2024
Porogaraamuuji
Doggol porogaraamuuji ɗi VOX yaltini<ref>[https://web.archive.org/web/20120111174655/http://www.voxtv.no/programmer/vox/voksen-tv-kanal-1.14653 Voksen TV-kanal]</ref><ref>[http://www.kampanje.com/medier/article5783682.ece TVNorge lanserer ny TV-kanal]</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
rgg0o5ixdgupuspdgzut2jlnbkyjuml
Hawaiian Ladies Open
0
38395
162467
159721
2026-04-11T11:02:19Z
Mamman Ali
9126
/* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */
162467
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hawaiian Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1987 haa 2001. Ngol yuɓɓinaama e nokkuuji tati ceertuɗi e duunde Oahu to Hawaii.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1980-1989|access-date=2010-08-13|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1990-1999|access-date=2010-08-13|archive-date=2007-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-2008] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=2011-03-04}}</ref>
== Kursuuji kawgel ==
1987-1989 nokku ɓuuɓɗo, Kahuku, Hawai
1990-1995 Ko Olina Golf, 'Ewa Beach, Hawaii
1996-2001 Golf Kapolei, Kapolei, Hawai
== Jaaltaaɓe ==
Hitaande Jaaliiɗo Njoɓdi To par Marge de
nasaraaku Doggo(ɓe)-up Purse ($) Nasaraaku
feccere ($) Ref.
Kop Noodles Hawaian Rewɓe Udditi
2001 Ecoppi Katriyona Matiyu
2000 Dowlaaji Dentuɗi Amerik Betsy King
Fuɗnaange Hawaii rewɓe Udditii
1999 Angalteer Alison Nikolaa
Kop Noodles Hawaian Rewɓe Udditi
1998 Dowlaaji Dentuɗi Amerik
1997 [[Suwed]] Annika Sorenstaam
1996 Amerik Meg Mallon
1995 Dowlaaji Dentuɗi Amerik Barb Tomaas
1994 Espaañ Marta Figuyeras-Dotti
Itoki Hawaii rewɓe udditi
1993 Kanadaa Lisa Walters
1992 Kanadaa Lisa Walters
Orix Hawaii rewɓe udditi
1991 Dowlaaji Dentuɗi Amerik
1990 Dowlaaji Dentuɗi Amerik Bet Daniyel
1989 Dental Dowlaaji Amerik 205 -11 4 jolɗe Dental Dowlaaji Amerik Sara Anne Makgetrik 300 000 45 000
Orient Leasing Hawaii Rewɓe Udditii
1988 [[Japan|Japon]] Ayako Okamoto 213 −3 1 jolngo Dental Dowlaaji Amerik Joanne Karner
Leyɗeele dentuɗe Amerik Deb Richard 300 000 45 000
Tsumura Hawaii debbo udditi
1987 Dental Dowlaaji Amerik Cindi Rarik 207 -9 2 mboros Dental Dowlaaji Amerik Jane Geddes 300 000 45 000
== Tuugnorgal ==
teda5at0ojhmo1b0wp24zpafpvk4s6u
Aiko Nakamura
0
39020
162461
160871
2026-04-11T11:00:16Z
Mamman Ali
9126
/* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */
162461
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aiko Nakamura''' (jibinaa ko 28 desaambar 1983), ko [[Japan|Japon]]<nowiki/>naajo gonnooɗo fiyoowo tennis. E lewru sulyee 2008, ko kanko woni ɗiɗaɓo ɓurɗo toowde e WTA e nder Japon, e limto 107, caggal Ai Sugiyama.
Nakamura jibinaa ko to Tennoji-ku, to Osaka. Hono no Monica Seles, mo o yi’ata oo, omo jogii juuɗe ɗiɗi yeeso e caggal, kono omo gollina juuɗe ñaamo. O dañii tiitooɗe nay e nder kawgel ngel e tati e nder kawgel ngel e nder ITF Circuit. E hitaande 2006, o yettiima e kawgel finaal Japon Open to Tokiyoo, ɗo o fooli Marion Bartoli e setuuji tati.
Nakamura kadi ina fijira e kippu Japon Fed Cup. O woppi golle tennis e hitaande 2012.
Finndeeji njillu WTA
Gooto: 1 (ɗiɗaɓo)
== Tariya ==
Slam mawɗo (0-0)
Toɓɓere I (0-0)
Toɓɓere ɗiɗaɓere (0-0)
Toɓɓere tataɓere, IV e V (0-1)
Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Gaño Score
Los Oktoobar 2006 Tokyo, Japon Farayse tiiɗɗo Mariyon Bartoli 6-2, 2-6, 2-6
Ɗiɗi: 1 (ɗiɗaɓo)
== Tariya ==
Slam mawɗo (0-0)
Toɓɓere I (0-0)
Toɓɓere ɗiɗaɓere (0-0)
Toɓɓere tataɓere, IV e V (0-1)
Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score
Loss Sep 2008 Tokio, Japon Hard Japon Ayumi Morita Dental Dowlaaji Amerik Jill Craybas
Marina Erakovic mo leydi Nuwel Selannde 6-4, 5-7, [6-10]
Finaluuji cirkooji ITF
100 000 dolaar ko kawgel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel
Gooto: 10 (4-6)
Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score
Ɗiɗaɓo 1. 21 abriil 2002 ITF Gunma, Japon tapi [[Riisii|Riisi]] Maria Sharapova 4-6, 1-6
Ɗiɗaɓo 2. 21 lewru juko hitaande 2002 ITF Baltimore, Dental Dowlaaji Amerik 4-6, 5-7
Ɗiɗaɓo 3. 20 oktoobar 2002 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Shinobu Asagoe 4-6, 5-7
Ɗiɗaɓo 4. 27 oktoobar 2002 ITF Tokyo, Japon Japon tiiɗɗo Haruka Inoue 2-6, 2-6
Ñalnde 23 noowammbar 2003 ITF Nuriootpa, Ostarali Amerik tiiɗɗo Jessica Lehnhoff 6-7(2), 6-7(2)
Nasaraaku 6. 8 Ogost 2004 ITF Louisville, Dental Dowlaaji Amerik 6-4, 6-2
Nafoore 7. 24 oktoobar 2004 ITF Haibara, Japon tapi Japon Yuka Yoshida 6-1, 6-4
Ɗiɗaɓo 8. 7 mee 2006 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Japon Erika Takao 1-6, 7-5, 1-6
Nafoore 9. 3 mee 2009 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Japon Tomoko Yonemura 6-1, 6-4
Nafoore 10. 29 ut 2011 ITF Tsukuba, Japon Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Chan Chin-wei 6-3, 2-6, 6-3
Ɗiɗi: 6 (3-3)
Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi
Nafoore 1. 28 sulyee 2002 ITF Evansville, Amerik Koree worgo tiiɗɗo Kim Jin-hee Ostarali Gabriyel Baker
Deanna Roberts mo Ostarali 6-4, 6-0
Ɗiɗaɓo 2. 18 mee 2003 ITF Nagano, Japon Huɗo Japon Maki Arai Japon Tomoko Taira
Japon Tomoko Yonemura 3-6, 1-6
Ɗiɗaɓo 3. 25 mee 2003 ITF Gunma, Japon Huɗo Japon Maki Arai Japon Kumiko Iijima
Taylande Sukanun Viratprasert 6-4, 5-7, 4-6
Nafoore 4. 18 abriil 2004 ITF wuro Hosimin, Vietnam tiiɗngo Japon Rika Fujiwara Ukrani Olena Antypina
Riisi Goulnara Fattakhetdinova 6-3, 6-3
Nafoore 5. 3 mee 2009 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Ostarali Sofi Ferguson Japon Misaki Doi
Japon Kurumi Nara 6-2, 6-1
Ɗiɗaɓo 6. 2 mee 2011 Fukuoka hakkunde leyɗeele, Japon Tapi Japon Junri Namigata Japon Shuko Aoyama
Japon Rika Fujiwara 6-7(3), 0-6
== Tuugnorgal ==
qu9eul4qwho97pc6hhnvmrwzycl1m5e
Barbara Haas
0
39147
162463
161260
2026-04-11T11:01:00Z
Mamman Ali
9126
/* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */
162463
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Barbara Haas''' (e ɗemngal Almaañ: [ˈbaʁbaʁa ˈhaːs]; jibinaa ko ñalnde 19 marse 1996) ko tenisyanke Otirisnaajo mo alaa ko gollotoo. O dañii 16 tiitoonde gooto e tiitooɗe tati e nder ɗiɗo e nder ITF Circuit. Ñalnde 24 feebariyee 2020, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e nder limlebbi gooto e WTA, hono 133. Ñalnde 27 suwee 2021, o yettii limre 164 e nder limlebbi ɗiɗi.
E fiyde e kippu Austria Fed Cup, Haas ina jogii limre 16-8.
== Kugal ==
Haas waɗii ñalngu mum gadano e kawgel WTA to Gastein Ladies 2012, kadi o fiyi e kawgel Linz Open 2012.
Grand Slam gooto e golle waktuuji
== Kuɓlol ==
W F SF QF #R RR Q# P# DNQ A Z# PO G S B NMS NTI P NH
(W) jaaliiɗo; (F) joofnirde; (SF) semi-finaal; (QF) ƴaañoowo; (#R) cirƴam 4, 3, 2, 1; (RR) dingiral cirƴam ; (Q#) ronndo jaŋde; (P#) doggol adanngol; (DNQ) heɓaani ; (A) alaa; (Z#) Fedde Zone Kop Davis/Fed (e limoore hollitoore) walla (PO) ƴaañorgal ; (G) kaŋŋe, (S) kaalis walla (B) medal Olimpiya/Paralimpiya njamndi ; (NMS) wonaa kawgel Masters ; (NTI) wonaa kawgel Tier I ; (P) joɗɗinaama; (NH) waɗaaka; (SR) tolno strike (kewuuji keɓaaɗi / kawraaɗi); (W–L) winndannde winndere–waasde.
Ngam woɗɗitaade jiiɓru e limde laabi ɗiɗi, ɗeen karte ina kesɗitinee e joofnirde kawgel walla nde tawtoreede joloowo oo joofi.
Kawgel ngel 2016 2017 2018 2019 2020 2022 2023 W–L
Udditgol Ostarali A Q1 Q1 Q1 Q3 Q1 A Q1 0–0
Farayse Udditii Q3 Q2 Q1 A 1R Q1 A A 0–1
Wimbledon Q3 Q2 Q3 Q1 NH Q2 Q1 A 0–0
Udditgol Amerik 1R Q2 A Q1 1R Q1 Q1 A 0–2
Nasaraaku-nafoore 0-1 0-0 0-0 0-0 0-2 0-0 0-0 0-0 0-3
Finndeeji njillu WTA
Ɗiɗi : 2 (ɗiɗaɓo)
== Tariya ==
Slam mawɗo
WTA 1000
WTA 500
WTA 250 (0-2)
Finaluuji e dow leydi
Saɗti (0-2)
Loyre (0-0)
Huɗo (0-0)
Tapi (0-0)
Njeñtudi Ñalngu Kawgel Tier Surface Partner Luutndiiɓe Score
Losko Okt 2019 Linz udditaa, Otiris hakkunde leyɗeele[a] tiiɗɗo (i) Siwis Xenia Knoll Cekoslowaki Barbora Krejčíková
Leydi Cekoslowaki Kateriina Siniakova 4-6, 3-6
Loss Feb 2020 Kaɓirɗe Hua Hin,
Taylande hakkunde leyɗeele tiiɗɗe Ostarali Ellen Perez Ostarali Arina Rodionova
Henndu Ostarali 3-6, 3-6
Finaluuji cirkooji ITF
Gooto : 28 (16 tiitoonde, 12 ɗiɗaɓere)
== Tariya ==
$50/60 000 kawgel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel
Finaluuji e dow leydi
Tiiɗnde (6-8)
Loyre (10–
Kawgel Tier Surface Gaño Njoɓdi
Natela Dzalamidze 3-6, 7-6(3), 0-6
Winndere 1–1 sulyee 2012 ITF Vienne, Otiris 10 000 leydi Farayse Amandine Hesse 6-1, 6-4
Losko 1-2 settaambar 2012 ITF Sharm El Sheek, Ejipt 10 000 Siwis tiiɗɗo Belinda Bencic 4-6, 0-6
Losko 1–3 feebariyee 2013 ITF Sharm El Sheek, Ejipt 10 000 [[Riisii|Riisi]] tiiɗɗo Marina Shamayko 6-4, 3-6, 3-6
Winndere 2-3 desaambar 2013 ITF Jibuti 10 000 Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Lee Hua-chen 6-4, 6-3
Win 3-3 Dec 2013 ITF Jibuti 10 000 Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Lee Hua-chen 6-3, 6-3
Losko 3-4 feebariyee 2014 ITF Sharm El Sheikh, Ejipt 10 000 Montenegro tiiɗɗo Ana Veselinović 5-7, 7-5, 3-6
Losko 3-5 mee 2014 ITF Velenje, Sloveni 10 000 loope Sloveni Tamara Zidanšek 6-4, 2-6, 3-6
Winndi 4-5 sulyee 2014 ITF Bad Waltersdorf, Otiris 10 000 loope Korowasi Iva Mekovec 7-6(6), 6-3
Losko 4-6 ut 2014 ITF Portschach, Otiris 10 000 loope Otiris Pia König 3-6, 6-4, 5-7
10 000 leydi Itali Anna Remondina 7-6(1), 0-6, 6-1
Losko 5-7 Oktoobar 2014 ITF Heraklion, Giriis 10,000 Slowaki tiiɗɗo Viktoriya Kužmova 4-6, 3-6
10.000 Hong Kong tiiɗɗo Reka Luca Jani 6-4, 3-6, 6-7(6)
Majjugol 5-9 noowammbar 2014, udditgol New Delhi, Inndo 50 000 Serbi tiiɗɗo Ivana Jorović 2-6, 2-6
2015 ITF Antalya, [[Turkiya|Turki]] 10 000 Ukrani tiiɗɗo Alyona Sotnikova 3-6, 3-6
Nafoore 6-10 ut 2015 ITF Graz, Otiris 10 000 loope Otiris Juliya Grabher 1-6, 6-1, 6-2
Naatde e 7-10 settaambar 2015 Kop laamɗo, Montenegro 25 000 leydi Serbi Doroteja Erić 6-3, 6-1
8-10 Dec 2015 ITF Navi Mumbai, Inndo 25 000 Belarus tiiɗɗo Aryna Sabalenka 7-6(2), 7-6(6)
Naatgol 9-10 feebariyee 2016 ITF Port Pirie, Ostarali 25 000 Ostarali tiiɗɗo Arina Rodionova 6-4, 5-7, 6-4
Nafoore 10-10 mars 2016 ITF Naples, Dental Dowlaaji Amerik 25 000 leydi Ukrani Elizaveta Ianchuk 3-6, 6-2, 6-2
Nasaraaku 11-10 Abriil 2017 ITF Jakson, Dental Dowlaaji Amerik 25,000 Loowdi Dental Dowlaaji Amerik Sophie Chang 6-4, 6-7(3), 6-4
Losko 11-11 sulyee 2017 Reinert Open, Almaañ 60 000 leydi Rumaani Mihaela Buzarnesku 0-6, 2-6
Winndere 12-11 lewru Seeɗto 2018 ITF Sofiya, Bulgari 25 000 leydi Almaañ Katarina Hobgarski 6-3, 6-2
13-11 Duujal 2018 ITF Navi Mumbai, Inndo 25,000 Lettoni tiiɗɗo 0-6, 6-3, 7-5
Losko 13–12 lewru juko hitaande 2019 hakkunde leyɗeele Roma, Itali 60 000 leydi Itali Sara Errani 1–6, 4–6
Naatgol 14-12 ut 2019 Hechingen, Almaañ 60 000 leydi Serbi Olga Danilovic 6-2, 6-1
Winndere 15-12 settaambar 2019 ITF Prague udditiinde, Cekoslowaki 25 000 leydi Almaañ Julyette Steur 7-5, 4-6, 6-0
16-12 Dec 2019 ITF Navi Mumbai, Inndo (2) 25 000 Koree worgo tiiɗɗo Jeong Su-nam 4-6, 6-2, 7-6(2)
Ɗiɗi : 6 (tiitoonde 3, 3 ɗiɗmere)
== Tariya ==
000 dolaar ko kawgel ngel
10/15 000 dolaar ko kawgel ngel
Finaluuji e dow leydi
Tiiɗnde (1-2)
Loyre (2-1)
Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Tier Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi
10.000 Farayse tiiɗɗo
Riisi Yana Sizikova 2-6, 4-6
10 000 Serbi tiiɗɗo Doroteja Erić Cekoslowaki Martina Kubičíková
Slowakiya 6-2, 7-5
10 000 Poloñ tiiɗɗo Riisi Anastasiya Komardina
Ukrani Valeriya Strakhova 6-3, 5-7, [6-10]
Winndere 2–2 abriil 2015 ITF Kayhayɗi, Ejipt 15 000 Leydi Ejipt Sandra Samir Farayse Amandine Hesse
Farayse 0-6, 6-4, [10-7]
Losko 2–3 lewru juko hitaande 2015 ITF Breda, Pays-Bas 15 000 leydi Otiris
Ukrani Alyona Sotnikova 3-6, 1-6
Win 3–3 Abriil 2021 Zagreb Ladies Open, Korowasi 60 000 leydi Poloñ
Sloveni Nika Radisić 7-6 (1), 5-7, [10-6]
Teskorɗe
Kawgel hakkunde leyɗeele WTA ngel artiraa ko kawgel WTA 250 e hitaande 2021.
== Tuugnorgal ==
ohzqfsu7nzy3qk442rvu54ip1cudmna
Josefin Lillhage
0
39254
162464
161652
2026-04-11T11:01:19Z
Mamman Ali
9126
/* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */
162464
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Josefin Lillhage''' (jibinaa ko 15 marse 1980) ko gonnooɗo njuumri ummoriiɗo [[Suwed]], keɓɗo njeenaari njamndi e nder 200 m e nder kawgel winnderewal ndiyam e hitaande 2005 to Montreal, Kebek, Kanadaa. O tawtoraama Olimpiyaaji nay : e hitaande 1996, 2000, 2004 e 2008.<ref name="melbourne07">{{cite web|url=http://www.omegatiming.com/swimming/racearchives/2007/melbourne2007/Book_All_Results.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930165010/http://www.omegatiming.com/swimming/racearchives/2007/melbourne2007/Book_All_Results.pdf|url-status=dead|archive-date=30 September 2007|title=12th FINA World Championships Melbourne 2007 Full Results Book|access-date=2008-07-28|publisher=Omega Timing|date=1 April 2007}}</ref>
Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo
Laawol juutngol (50 m)
== Waktu kewu nguu ==
Ñalngu Joɗnde Nokku Ref
100 m e dogdu 54,07 NR (h) 13 ut 2008 Pijirlooji Olimpiyaaji Pekin, Siin
200 m e dogdu 1:57.78 NR 27 mars 2007 Kaɓirɗe winndere Melbourne, Ostarali.<ref>{{cite web|url=http://static.espn.go.com/oly/summer00/swimming/index.html|title=ESPN Sydney Swimming|access-date=2009-03-13}}</ref>
Lefol ngol: WR – Rekorde winndereere ; ER – Rekorde Orop ; NR – winndannde Suwed ;
Rekorde nde waɗaaka e finaaluuji : h – nguleeki ; sf – feccere finaal ; r – estafeta koyngal 1 ngal ; rh – nguleeki relay koyngal 1 ngal ; b – B timmuɗo ; † – e laawol feewde e maande sakkitiinde ; tt – jarribo waktu
Laawol juutngol (25 m
== Waktu kewu nguu ==
Ñalngu Joɗnde Nokku Ref
50 m 24,28 (sf) 13 Dec 2009 Kaɓirɗe Orop SC to Istanbul, to leydi [[Turkiya|Turki]]
100 m e dogdu 52,45 (sf) 10 desaambar 2009 Kaɓirɗe Orop SC to Istanbul, to leydi Turki
200 m 1:53.55 NR 16 Dec 2007 Kaɓirɗe Orop SC Debrecen, Hong Kong
400 m e dogdu 4:05.40 11 mars 2004 Kaɓirɗe SC Suwed Malmö, Suwed
100 m medley gooto 59,84 29 noowammbar 2008 kawgel SC Suwed Stockholm, Suwed
Lefol ngol: WR – Rekorde winndereere ; ER – Rekorde Orop ; NR – winndannde Suwed ;
Rekorde nde waɗaaka e finaaluuji : h – nguleeki ; sf – feccere finaal ; r – estafeta koyngal 1 ngal ; rh – nguleeki relay koyngal 1 ngal ; b – B timmuɗo ; † – e laawol feewde e maande sakkitiinde ; tt – jarribo waktu
== Kippuuji ==
Hitaande 1902
Sim (-1999)
Vasby SS (1999-)
== Tuugnorgal ==
lg48w71aurt4uh5vh0z0sx1wtyspcez
Yuka Kaneko
0
39325
162465
161873
2026-04-11T11:01:35Z
Mamman Ali
9126
/* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */
162465
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yuka Kaneko''' (jibinaa ko Yuka Yoshida, [[Japan|Japon]]: 吉田友佳, jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1976) ko gonnooɗo tennis karallo ummoriiɗo Japon.
E nder golle makko, o dañii njeenaaje tati e nder kawgel WTA : 1995 to Tokiyoo, 1996 to Pattaya, e 2005 to Memphis.
Kaneko kadi dañii tiitooɗe joy gooto e jeeɗiɗi e nder ɗiɗo e nder Circuit ITF.
Ko ɓuri moƴƴude e golle makko e nder Grand Slam ko e hitaande 1998 nde o yettii 1/4 finaal kawgel ɗiɗmel ngel US Open.
== Finaluuji golle WTA ==
== Legend Gooto e Ɗiɗi ==
Jaɓɓungal mawngal 0-0 0-0
Toɓɓere I 0-0 0-0
Toɓɓere II 0-0 0-0
Toɓɓere III 0-0 2-1
Toɓɓere IV e V 0-1 1-1
Gooto: 1 (ɗiɗaɓo)
Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi
Losko 1. Abriil 1997 Danamon Udditii, Indoneesi leydi Japon Naoko Sawamatsu 3-6, 2-6
Ɗiɗi : 5 (tiitoonde 3, ɗiɗmere)
Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi
Win 1. Apr 1995 Japon udditii, Tokyo Japon tiiɗɗo Miho Saeki Japon Kyoko Nagatsuka
Japon Ai Sugiyama 6-7(5-7), 6-4, 7-6(7-5)
1996 Pattaya Udditi, Taylande Hard Japon Miho Saeki Sloveni Tina Križan
Japon Nana Miyagi 6-2, 6-3
1997 Danamon Open, Indoneesi Cekoslowaki tiiɗɗo Lenka Nemečková Ostarali Kerry-Anne Guse
Ostarali Kristin Radford 4-6, 7-5, 5-7
1999, Kuala Lumpur, Malesi leydi Japon Rika Hiraki Korowasi Jelena Kostanić
Slovenia Tiina Pisnik 6-3, 2-6, 4-6
Win 5. Feebariyee 2005 Memfis nder galle, Amerik tiiɗɗo (i) Japon Miho Saeki Amerik Laura Granville
Leyɗeele dentuɗe Amerik Abigayil Sipiirs 6-3, 6-4
Finaluuji ITF Circuit
100 000 dolaar ko kawgel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel
Gooto: 10 (5-5)
Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi
Nafoore 1. 10 oktoobar 1993 ITF Ibaraki, Japon tiiɗɗo (i) Ostarali Lisa McShia 3-6, 6-2, 7-5
Losko 2. 15 mars 1996 ITF Rockford, Amerik [[Riisii|Riisi]] tiiɗɗo Anna Kournikova 1-6, 4-6
Losko 3. 20 feebariyee 2000 ITF Midland, Dental Dowlaaji Amerik Nikol Pratt 4-6, 3-6
Losko 4. 24 suwee 2000 ITF Kirkland, Dental Dowlaaji Amerik tiiɗngal Brie Rippner 3-6, 2-6
Nasaraaku 5. 3 mars 2002 ITF Bendigo, Ostarali Hard Ostarali Cindi Watson 6-1, 7-6
Losko 6. 3 mars 2003 ITF Bendigo Hard Ostarali Rachel Makkilan 0-6, 2-6
Nafoore 7. 20 abriil 2003 ITF wuro Ho Chi Minh, Vietnam tiiɗngo Japon 6-3, 5-7, 6-2
Nasaraaku 8. 19 oktoobar 2003 ITF Haibara, Japon Japon tiiɗɗo Seiko Okamoto 6-1, 6-4
Win 9. 2 noowammbar 2003 ITF Pekin, Siin tiiɗɗo (i) Siin Xie Yanze 6-1, 7-6(2)
24 oktoobar 2004 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Aiko Nakamura 1-6, 4-6
Ɗiɗi: 15 (7-8)
Ɗiɗi: 15 (7-8)
Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi
1993 ITF Seoul, Koree du Sud Japon tiiɗɗo Kazue Takuma Indoneesi Mimma Chernovita
Indonesiya Irawati Moerid 5-7, 6-2, 3-6
Win 2. 5 sulyee 1993 ITF Lohja, Finlande leydi Japon
Hollande Annemari Mikers 6-2, 6-7, 6-4
Losko 3. 7 mars 1994 ITF Offenbach, Almaañ Karpet Japon Hiroko Mochizuki Almaañ Sandra Wachtershauser
Almaañ Petra Winzenholler 6-7, 3-6
Win 4. 21 lewru bowte hitaande 1994 ITF Fayetteville, Amerik Japon tiiɗɗo Ai Sugiyama Amerik Andrea Leand
Leyɗeele dentuɗe Amerik Eleni Rosides 6-4, 7-5
Losko 5. 6 ut 1995 ITF Austin, Amerik Japon tiiɗɗo Naoko Kijimuta Amerik Shannan McCarthy
Leyɗeele dentuɗe Amerik Juli Sitiven 4-6, 3-6
21 mars 1999 ITF Noda, Japon Hard Japon Shinobu Asagoe Koree worgo Cho Yoon-jeong
Koriya fombinaari Park Sung-hee 3-6, 3-6
Losko 7. 24 oktoobar 1999 ITF Nashville, Amerik Japon tiiɗɗo Shinobu Asagoe Amerik Nikol Arendt
Leyɗeele dentuɗe Amerik Katie Slukebir 1-6, 6-7
Winndere 8. 3 abriil 2000 ITF West Palm Beach, Dental Dowlaaji Amerik Clay Japon Rika Hiraki Dental Dowlaaji Amerik Erika deLone
Ostarali Nikol Pratt 1-6, 6-0, 7-6(5)
Winndere 9. 7 mee 2000 ITF Gifu, Japon Hard Japon Shinobu Asagoe Afrik worgo Nannie de Villiers
Afrik worgo Surina De Biir 6-3, 6-1
Los Gatos, Amerik Japon tiiɗɗo Ryoko Takemura Amerik Fajiri Buth
Kanadaa Vanessa Webb 2-6, 6-7
Losko 11. 30 lewru juko hitaande 2002 ITF Edmond, Amerik Japon tiiɗɗo Satomi Kinjo Amerik Lauren Kalvaria
Leyɗeele dentuɗe Amerik Gabriyela Lastra 1-6, 4-6
7 lewru juko hitaande 2002 ITF Los Gatos, Amerik Japon tiiɗɗo Ryoko Takemura Amerik Teryn Ashley
Kanadaa Vanessa Webb 3-6, 4-6
Win 13. 14 lewru juko hitaande 2002 ITF Koldaa Park, Amerik Japon tiiɗɗo Miho Saeki Amerik Teryn Ashley
Leyɗeele dentuɗe Amerik Jennifer Rasel 7-5, 6-1
20 oktoobar 2002 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Remi Tezuka Japon Haruka Inoue
Japon Maiko Inoue 6-0, 6-2
Win 15. 6 sulyee 2003 ITF Los Gatos, Amerik Japon tiiɗɗo Shiho Hisamatsu Amerik Tanner Cochran
Leyɗeele dentuɗe Amerik Shenay Peri 6-4, 3-6, 6-2
== Tuugnorgal ==
795nzd4r18sg8oft8v1smp3p5lwpc2m
Larissa Behrendt
0
39391
162337
162101
2026-04-10T21:45:39Z
MOIBARDE
10068
162337
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Larissa Yasmin Behrendt''' AO FASSA FAHA FAAL (jibinaa ko 1969) ko ganndo sariya, binndoowo, waɗoowo filmuuji, daraniiɗo hakkeeji ɓiɓɓe leydi to [[Ostarali]]. O woniino porfeseer sariya (2001-2018) to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sidney (UTS), jooni ko porfeseer tedduɗo toon. O woniino gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS, kadi omo jogii jappeere adannde e wiɗtooji koɗki to UTS. E hitaande 2025 o toɗɗaa hooreejo fedde binndol [[Ostarali]].
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Larissa Yasmin Behrendt jibinaa ko to Cooma, to leydi Galles du Sud, e hitaande 1969, ko iwdi Aborigine en bannge baaba mum. Ko o gorko Eualeyai e Kamilaroi, o mawni ko e galle sukaaɓe, o wonti ɓiɗɗo mbedda. Nde o mawni, o golliima e njuɓɓudi laaɗe diwooje hade makko wonde jannginoowo Aboriginal Studies. O sosi nokku wiɗto e doole Aborigine en to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to Sidney e hitaande 1988, hedde sahaa nde Behrendt fuɗɗii janngude toon. Yumma makko, mo wonaa ɓiɗɗo leydi, ina gollinoo e humpito laana ndiwoowa. Behrendt siftinii nehdi makko ko "golle no feewi", jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ina luulndii diine. Ɓe ngummii Sutherland Shire nde o woni e duɗal leslesal.
Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kirrawee, Behrendt timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e hitaande 1992. E nder hitaande ndee tan, o jaɓaama e Ñaawirde Toownde New South Wales ngam waɗde golle awokaa.[citation needed] Caggal nde o waɗi golle e nder sariyaaji galleeji e ballal sariya, o yahi e bursi to Amerik, ɗo o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal sariyaaji Harvard to duɗal sariyaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor Science to Juri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juri e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor to Juri to Jume 1998. Behrendt woni ɓiɗɗo leydi [[Ostarali]] gadano heɓde seedantaagal mum to duɗal sariya Harvard.
O heɓi kadi Dipolomaaji makko to bannge binndol (2012) e Dipolomaaji makko to bannge binndol (2013) to Duɗal Filmuuji, Teleeji e Rajo [[Ostarali]] (AFTRS), kadi ko o dipolomaaji to Duɗal Ardiiɓe Sosiyeteeji [[Ostarali]] (2013).
== Kugal ==
=== Sariya e jaŋde ===
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal sariya Harvard e cagataagal kitaale 1990, Behrendt golliima to [[Kanada|Kanadaa]] fotde hitaande e pelle keewɗe ɗe ''First Nations''. E hitaande 1999, o gollodiima e Asaambele Leyɗeele Gadane ngam ƴellitde politik potal rewɓe e worɓe, o lomtii Asaambele oo to Fedde Ngenndiije Dentuɗe. E hitaande ndee tan, o waɗi wiɗto wonande leñol Slavey ngam renndinde ƴellitaare tiitoonde ngenndiire to [[Ostarali]], Kanadaa e Nuwel Selannde.
Behrendt warti Ostarali ngam wontude wiɗtoowo caggal doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]], o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sydney (UTS) e hitaande 2000.[5] E hitaande 2000, o jaɓaa e Ñaawirde Toownde (Cour Supreme) to leydi Ostarali ngam waɗde golle awokaa. Behrendt ko repibilik, ina luulndii njuɓɓudi laamu to [[Ostarali]].
O woniino porfeseer sariya (2001-2018) e gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS. O toɗɗaama hooreejo gadano wiɗtooji koɗki e gardo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde e hitaande 2011.
Behrendt ina jeyaa e geɗe keewɗe jarribooje pro bono jowitiiɗe e bonanndeeji baɗeteeɗi e leƴƴi Aborigine en e nder njuɓɓudi ñaawoore, ina jeyaa heen feeñde e ñaawoore tokosere e nder ñaawirdu toowndu NSW Campbell v Directeur de la Procureur Public [2008]. O golliima e nder system kasooji NSW hakkunde 2003 e 2012 e nder darnde makko hono hooreejo alternatiif e nder fedde ƴeewndo tooñooɓe mawɓe. O joginoo kadi golle ñaawoore e nder Ñaawirde Kuule Njuɓɓudi (Division ''d’Equal Opportunity'') e wonde Komiseer leydi e nder Ñaawirde Leydi e Taariindi.
Darnde jaŋde jooni
Tuggi lewru sulyee 2025 Behrendt ko porfeseer tedduɗo (gila 2018) to UTS, kadi ko o Fedde Laureate to Galle Janngirɗe Ɓiɓɓe leydi Jumbunna. Ko kanko woni hooreejo gadano wiɗtooji koɗki e gardo wiɗto e porogaraamuuji jaŋde (gila 2011).
=== Golle goɗɗe ===
=== E jaŋde e renndo ===
Behrendt ina gollinoo e geɗe jowitiiɗe e jaŋde Ɓiɓɓe leydi ina jeyaa heen binndol. E hitaande 2002, o woniino gooto e heɓooɓe njeenaari janngingol ngenndiwal Neville Bonner. O golliima e yiilirde duɗal jaaɓi haaɗtirde Aborigine Tranby to Glebe, Sydney, o woniino kadi ammbasadeer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gawura (duɗal leslesal ɓiɓɓe leydi) to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Andrew gila ko famɗi fof hitaande 2012. Ko kanko woni sosɗo Fabriika daartol Sydney e hitaande 2012, sosnooɗo porogaraam jaŋde binndol to Redfern.
E lewru abriil 2011, Behrendt toɗɗaa ngam ardaade ƴeewndo keɓgol jaŋde toownde e batte mum wonande yimɓe Aborigine en e Torres Strait Islander wonande laamu fedde ndee. Rewindaade, halfinaande rokkude kartal laawol ngam jaŋde duɗe jaaɓi-haaɗtirde ɓiɓɓe leydi ndii, rokkii ciimtol mum e lewru suwee 2012, heɓi jaabawol moƴƴol no feewi ngam teeŋtinde paandaale potɗe heɓtineede e feccude jawdi gonndi ngam wallitde batte laaɓtuɗe ko wayi no "fostering class a'2". E nder yaltinde ciimtol ngol ñalnde 14 suwee 2012, senaateer Chris Evans, jaagorgal jaŋde toownde, jaɓii wasiyaaji mum fof.
Tuggi 2009 haa 2012, o woni hooreejo fedde wasiyaaji yimɓe wuro Sydney e yimɓe duunde Torres Strait.
=== E nder ñeeñal ===
Behrendt waɗii darnde tiiɗnde e sosde e wallitde pelle e eɓɓooje naalankaagal kadi ko o daraniiɗo ɓeydude kaalis ngam naalankaagal.[24] Ko kanko woni hooreejo gadano Teleeji ngenndiiji ɓiɓɓe leydi (NITV), teleeji gadani e nder Ostarali, jowitiiɗi e porogaraamuuji ɓiɓɓe leydi, tuggi 2006 haa 2009.
E hitaande 2008, o toɗɗaa e yiilirde fedde dingiral Bangarra, o woni hooreejo gila 2010[26] 20 2014. O toɗɗaama e yiilirde Muuseeji e Galleeji NSW e hitaande 2012.
Behrendt woniino e yiilirde fedde winndooɓe Sydney[28] gila 2015, yiilirde Musée de ''Arts'' Contemporains [[Ostarali]], hooreejo fedde maɓɓe wasiyaaji ɓiɓɓe leydi (2007–2012).
O woniino tergal e yiilirde fedde naalankooɓe mawnde to [[Ostarali]] (AMPAG) tuggi 2013 haa 2014, o woniino ñaawoowo ko wonaa fijirde e nder njeenaaje binndol gardiiɗo New South Wales (2013–2014) e o woniino tergal e fedde naalankooɓe mawnde to [[Ostarali]] gila 2013.
=== Bindi ===
Behrendt winndii ko heewi e geɗe sariya e nuunɗal renndo Ɓiɓɓe leydi. Defte makko ina njeyaa heen « Ƴellitaare luural hakkunde Aborigine en » (1995) e « Heɓde nuunɗal renndo » (2003). E hitaande 2005 o winndi deftere wiyeteende ''Treaty''.
Behrendt winndii kadi defte tati teskinɗe, ina heen deftere wiyeteende Home, nde heɓi njeenaaje binndol to ''Queensland'', njeenaari David Unaipon e hitaande 2002, e njeenaari winndooɓe ''Commonwealth'' ngam deftere adannde ɓurnde moƴƴude e nder diiwaan Lecy fuɗnaange-rewo Victoria/Pasifik fuɗnaange, nde heɓi njeenaari ɗiɗaɓiri Herga no40 Njeenaari binndol Premier ngam njeenaari binndol koɗki (2010). Deftere makko tataɓere, ''After Story'', yalti ko e hitaande 2021.
E hitaande 2012, Behrendt yaltinii deftere wiyeteende Ɓiɓɓe [[Ostarali]] ngam Dummi.
Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2025 o toɗɗaa hooreejo fedde binndol [[Ostarali]]. Binndol [[Ostarali]] ina jeyaa e ''Creative Australia'', ko kañum woni ballal e ƴellitde binndol [[Ostarali]].
b8nzf6woezbia7vze0hr0uma9kgo2ug
162422
162337
2026-04-11T07:10:45Z
MOIBARDE
10068
162422
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Larissa Yasmin Behrendt''' AO FASSA FAHA FAAL (jibinaa ko 1969) ko ganndo sariya, binndoowo, waɗoowo filmuuji, daraniiɗo hakkeeji ɓiɓɓe leydi to [[Ostarali]]. O woniino porfeseer sariya (2001-2018) to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sidney (UTS), jooni ko porfeseer tedduɗo toon. O woniino gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS, kadi omo jogii jappeere adannde e wiɗtooji koɗki to UTS. E hitaande 2025 o toɗɗaa hooreejo fedde binndol [[Ostarali]].
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Larissa Yasmin Behrendt jibinaa ko to Cooma, to leydi Galles du Sud, e hitaande 1969, ko iwdi Aborigine en bannge baaba mum. Ko o gorko Eualeyai e Kamilaroi, o mawni ko e galle sukaaɓe, o wonti ɓiɗɗo mbedda. Nde o mawni, o golliima e njuɓɓudi laaɗe diwooje hade makko wonde jannginoowo Aboriginal Studies. O sosi nokku wiɗto e doole Aborigine en to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to Sidney e hitaande 1988, hedde sahaa nde Behrendt fuɗɗii janngude toon. Yumma makko, mo wonaa ɓiɗɗo leydi, ina gollinoo e humpito laana ndiwoowa. Behrendt siftinii nehdi makko ko "golle no feewi", jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ina luulndii diine. Ɓe ngummii Sutherland Shire nde o woni e duɗal leslesal.
Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kirrawee, Behrendt timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e hitaande 1992. E nder hitaande ndee tan, o jaɓaama e Ñaawirde Toownde New South Wales ngam waɗde golle awokaa.[citation needed] Caggal nde o waɗi golle e nder sariyaaji galleeji e ballal sariya, o yahi e bursi to Amerik, ɗo o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal sariyaaji Harvard to duɗal sariyaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor Science to Juri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juri e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor to Juri to Jume 1998. Behrendt woni ɓiɗɗo leydi [[Ostarali]] gadano heɓde seedantaagal mum to duɗal sariya Harvard.
O heɓi kadi Dipolomaaji makko to bannge binndol (2012) e Dipolomaaji makko to bannge binndol (2013) to Duɗal Filmuuji, Teleeji e Rajo [[Ostarali]] (AFTRS), kadi ko o dipolomaaji to Duɗal Ardiiɓe Sosiyeteeji [[Ostarali]] (2013).
== Kugal ==
=== Sariya e jaŋde ===
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal sariya Harvard e cagataagal kitaale 1990, Behrendt golliima to [[Kanada|Kanadaa]] fotde hitaande e pelle keewɗe ɗe ''First Nations''. E hitaande 1999, o gollodiima e Asaambele Leyɗeele Gadane ngam ƴellitde politik potal rewɓe e worɓe, o lomtii Asaambele oo to Fedde Ngenndiije Dentuɗe. E hitaande ndee tan, o waɗi wiɗto wonande leñol Slavey ngam renndinde ƴellitaare tiitoonde ngenndiire to [[Ostarali]], Kanadaa e Nuwel Selannde.
Behrendt warti Ostarali ngam wontude wiɗtoowo caggal doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]], o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sydney (UTS) e hitaande 2000.[5] E hitaande 2000, o jaɓaa e Ñaawirde Toownde (Cour Supreme) to leydi Ostarali ngam waɗde golle awokaa. Behrendt ko repibilik, ina luulndii njuɓɓudi laamu to [[Ostarali]].
O woniino porfeseer sariya (2001-2018) e gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS. O toɗɗaama hooreejo gadano wiɗtooji koɗki e gardo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde e hitaande 2011.
Behrendt ina jeyaa e geɗe keewɗe jarribooje pro bono jowitiiɗe e bonanndeeji baɗeteeɗi e leƴƴi Aborigine en e nder njuɓɓudi ñaawoore, ina jeyaa heen feeñde e ñaawoore tokosere e nder ñaawirdu toowndu NSW Campbell v Directeur de la Procureur Public [2008]. O golliima e nder system kasooji NSW hakkunde 2003 e 2012 e nder darnde makko hono hooreejo alternatiif e nder fedde ƴeewndo tooñooɓe mawɓe. O joginoo kadi golle ñaawoore e nder Ñaawirde Kuule Njuɓɓudi (Division ''d’Equal Opportunity'') e wonde Komiseer leydi e nder Ñaawirde Leydi e Taariindi.
Darnde jaŋde jooni
Tuggi lewru sulyee 2025 Behrendt ko porfeseer tedduɗo (gila 2018) to UTS, kadi ko o Fedde Laureate to Galle Janngirɗe Ɓiɓɓe leydi Jumbunna. Ko kanko woni hooreejo gadano wiɗtooji koɗki e gardo wiɗto e porogaraamuuji jaŋde (gila 2011).
=== Golle goɗɗe ===
=== E jaŋde e renndo ===
Behrendt ina gollinoo e geɗe jowitiiɗe e jaŋde Ɓiɓɓe leydi ina jeyaa heen binndol. E hitaande 2002, o woniino gooto e heɓooɓe njeenaari janngingol ngenndiwal Neville Bonner. O golliima e yiilirde duɗal jaaɓi haaɗtirde Aborigine Tranby to Glebe, Sydney, o woniino kadi ammbasadeer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gawura (duɗal leslesal ɓiɓɓe leydi) to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Andrew gila ko famɗi fof hitaande 2012. Ko kanko woni sosɗo Fabriika daartol Sydney e hitaande 2012, sosnooɗo porogaraam jaŋde binndol to Redfern.
E lewru abriil 2011, Behrendt toɗɗaa ngam ardaade ƴeewndo keɓgol jaŋde toownde e batte mum wonande yimɓe Aborigine en e Torres Strait Islander wonande laamu fedde ndee. Rewindaade, halfinaande rokkude kartal laawol ngam jaŋde duɗe jaaɓi-haaɗtirde ɓiɓɓe leydi ndii, rokkii ciimtol mum e lewru suwee 2012, heɓi jaabawol moƴƴol no feewi ngam teeŋtinde paandaale potɗe heɓtineede e feccude jawdi gonndi ngam wallitde batte laaɓtuɗe ko wayi no "fostering class a'2". E nder yaltinde ciimtol ngol ñalnde 14 suwee 2012, senaateer Chris Evans, jaagorgal jaŋde toownde, jaɓii wasiyaaji mum fof.
Tuggi 2009 haa 2012, o woni hooreejo fedde wasiyaaji yimɓe wuro Sydney e yimɓe duunde Torres Strait.
=== E nder ñeeñal ===
Behrendt waɗii darnde tiiɗnde e sosde e wallitde pelle e eɓɓooje naalankaagal kadi ko o daraniiɗo ɓeydude kaalis ngam naalankaagal.[24] Ko kanko woni hooreejo gadano Teleeji ngenndiiji ɓiɓɓe leydi (NITV), teleeji gadani e nder Ostarali, jowitiiɗi e porogaraamuuji ɓiɓɓe leydi, tuggi 2006 haa 2009.
E hitaande 2008, o toɗɗaa e yiilirde fedde dingiral Bangarra, o woni hooreejo gila 2010[26] 20 2014. O toɗɗaama e yiilirde Muuseeji e Galleeji NSW e hitaande 2012.
Behrendt woniino e yiilirde fedde winndooɓe Sydney[28] gila 2015, yiilirde Musée de ''Arts'' Contemporains [[Ostarali]], hooreejo fedde maɓɓe wasiyaaji ɓiɓɓe leydi (2007–2012).
O woniino tergal e yiilirde fedde naalankooɓe mawnde to [[Ostarali]] (AMPAG) tuggi 2013 haa 2014, o woniino ñaawoowo ko wonaa fijirde e nder njeenaaje binndol gardiiɗo New South Wales (2013–2014) e o woniino tergal e fedde naalankooɓe mawnde to [[Ostarali]] gila 2013.
=== Bindi ===
Behrendt winndii ko heewi e geɗe sariya e nuunɗal renndo Ɓiɓɓe leydi. Defte makko ina njeyaa heen « Ƴellitaare luural hakkunde Aborigine en » (1995) e « Heɓde nuunɗal renndo » (2003). E hitaande 2005 o winndi deftere wiyeteende ''Treaty''.
Behrendt winndii kadi defte tati teskinɗe, ina heen deftere wiyeteende Home, nde heɓi njeenaaje binndol to ''Queensland'', njeenaari David Unaipon e hitaande 2002, e njeenaari winndooɓe ''Commonwealth'' ngam deftere adannde ɓurnde moƴƴude e nder diiwaan Lecy fuɗnaange-rewo Victoria/Pasifik fuɗnaange, nde heɓi njeenaari ɗiɗaɓiri Herga no40 Njeenaari binndol Premier ngam njeenaari binndol koɗki (2010). Deftere makko tataɓere, ''After Story'', yalti ko e hitaande 2021.
E hitaande 2012, Behrendt yaltinii deftere wiyeteende Ɓiɓɓe [[Ostarali]] ngam Dummi.
Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2025 o toɗɗaa hooreejo fedde binndol [[Ostarali]]. Binndol [[Ostarali]] ina jeyaa e ''Creative Australia'', ko kañum woni ballal e ƴellitde binndol [[Ostarali]].
=== Vidiyo ===
Behrendt winndii, ardii, e/walla waɗii filmuuji keewɗi binndaaɗi gila 2013, ina heen filmo ''Innocence Betrayed'' (2013, winndiyanke) E nder ƴiiƴam am ina doga (2019, peewnoowo) e Maralinga Tjarutja (2020, winndiyanke), ɗiɗaɓo oo ko faati e jarribooji nukliyeer Marlinga3 to Ostarali Sud8. O wonnoo ko jiiloowo ɓiɓɓe leydi ngam miniseriiji dokimaaji teleeji Ostarali: Daartol men e hitaande 2015, Hol mo cikkuɗaa ko a? (2018–2019) e eɓɓooji goɗɗi.
E hitaande 2016 Behrendt (hono gardo) Michaela Perske (winndiyanke e peewnoowo) e ɓe ndokkaama kaalis eɓɓaande binnditagol ɓiɗɓe leydi ndii e fedde filmuuji Adelaide e ballondiral e Screen Australia e KOJO ngam golloraade eɓɓoore maɓɓe binnditagol, Caggal yaafuya, on Aèber2019 e filmo mo o heɓi oo. Filmu oo ina ndaara ɓeydagol ittugol sukaaɓe ɓiɓɓe leydi e nder duuɓi garooji caggal nde Kevin Rudd yaafnii leƴƴi ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]]. Nde heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ardaade filmo binndaaɗo ummoraade e fedde ardiiɓe Ostarali e hitaande 2018, nde suɓaama e nder cate tati e nder njeenaaje AACTA 2018, ina heen njeenaari ɓurndi moƴƴude e teleeji ɗi ngonaa fijirde.
Behrendt ardii Maralinga Tjarutja, ko filmo teleeji lewru mee 2020 mo Blackfella Films waɗi ngam tele ABC, ina haala daartol yimɓe Maralinga, Ostarali worgo, gila e kitaale 1950 jarribooji nukliyeer Angalteer to Maralinga. Nde yaltinaama e anniya hedde wakkati gooto nde seppo drama ''Operation Buffalo'' woni, ngam hokkugo daande yimɓe ɓiɓɓe lesdi nokkuure nden e hollugo no ɗum wayliri nguurdam maɓɓe. Screenhub rokkii ɗum koode 4,5, o innitiri ɗum "documentaire moƴƴo". Filmu oo hollitii muñal leñol Maralinga Tjarutja, e no ɓe njokkiri haɓaade hakkeeji maɓɓe ngam toppitaade leydi ndi mbonndi ndii.
E hitaande 2020 Behrendt golliima e binndol e nder dumunna ɗiɗaɓo ''Total Control'' (seriiji teleeji), e binndol/hooreejo e filmo binnditagol ina wiyee Hare Gooto.
Behrendt ardii Araatika: ''Rise Up''!, ko filmo winndannde ko faati e fedde fukuyaŋkooɓe Ligue des Nationales sosɓe ko nanndi e haka Māori en Nuwel Selannde Aborigine en Ostarali. Luke Buckmaster rokki ɗum koode 3 e nder 5 e nder ƴeewndo mum e nder jaaynde The Guardian, o siftinii no Behrendt ardii ɗum nii, ko "no cinema-essayist, baawɗo liggaade e yuɓɓinde hujjaaji, haa teeŋti noon so tawii ko to bannge politik e pinal". Araatika: Ummo! yalti e ñalɗi filmuuji Sydney e hitaande 2021, e yalti e NITV e hitaande 2022.
Behrendt ardii filmo 6urcfo teegtude biyeteeɗo ''One Mind'', ''One Heart'', mo Michaela Perske feewni, mo Michaela Perske feewni, mo 6amtaare mum adannde holliri e 6amtaare filmuuji Adelaide e lewru oktoobar 2024. Filma oo ina rewi e daartol 6amtaare barkeeji Yirrkala e hitaande 1963, nde yim6e Yolgnu sosi e nder misiyoŋ Yirrkala6 binndanɗe anndinde yimɓe Ɓiɓɓe leydi e nder sariyaaji [[Ostarali]], ko maandeeji e nder kampaañ ngam hisnude pinal e jogaade hakkeeji leydi Aborigine en. Film o hollitaama kadi e NITV, Teleeji SBS, e SBS On Demand (to o woni haa jooni gila lewru Duujal 2025) ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2025, e nder Fedde Filmuuji Binndanɗe Antenna e lewru Feebariye 2025,
bmkcbbg45pfom353haggadi5svg309k
162428
162422
2026-04-11T07:29:54Z
MOIBARDE
10068
162428
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Larissa Yasmin Behrendt''' AO FASSA FAHA FAAL (jibinaa ko 1969) ko ganndo sariya, binndoowo, waɗoowo filmuuji, daraniiɗo hakkeeji ɓiɓɓe leydi to [[Ostarali]]. O woniino porfeseer sariya (2001-2018) to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sidney (UTS), jooni ko porfeseer tedduɗo toon. O woniino gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS, kadi omo jogii jappeere adannde e wiɗtooji koɗki to UTS. E hitaande 2025 o toɗɗaa hooreejo fedde binndol [[Ostarali]].
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Larissa Yasmin Behrendt jibinaa ko to Cooma, to leydi Galles du Sud, e hitaande 1969, ko iwdi Aborigine en bannge baaba mum. Ko o gorko Eualeyai e Kamilaroi, o mawni ko e galle sukaaɓe, o wonti ɓiɗɗo mbedda. Nde o mawni, o golliima e njuɓɓudi laaɗe diwooje hade makko wonde jannginoowo Aboriginal Studies. O sosi nokku wiɗto e doole Aborigine en to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to Sidney e hitaande 1988, hedde sahaa nde Behrendt fuɗɗii janngude toon. Yumma makko, mo wonaa ɓiɗɗo leydi, ina gollinoo e humpito laana ndiwoowa. Behrendt siftinii nehdi makko ko "golle no feewi", jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ina luulndii diine. Ɓe ngummii Sutherland Shire nde o woni e duɗal leslesal.
Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kirrawee, Behrendt timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e hitaande 1992. E nder hitaande ndee tan, o jaɓaama e Ñaawirde Toownde New South Wales ngam waɗde golle awokaa.[citation needed] Caggal nde o waɗi golle e nder sariyaaji galleeji e ballal sariya, o yahi e bursi to Amerik, ɗo o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal sariyaaji Harvard to duɗal sariyaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor Science to Juri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juri e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor to Juri to Jume 1998. Behrendt woni ɓiɗɗo leydi [[Ostarali]] gadano heɓde seedantaagal mum to duɗal sariya Harvard.
O heɓi kadi Dipolomaaji makko to bannge binndol (2012) e Dipolomaaji makko to bannge binndol (2013) to Duɗal Filmuuji, Teleeji e Rajo [[Ostarali]] (AFTRS), kadi ko o dipolomaaji to Duɗal Ardiiɓe Sosiyeteeji [[Ostarali]] (2013).
== Kugal ==
=== Sariya e jaŋde ===
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal sariya Harvard e cagataagal kitaale 1990, Behrendt golliima to [[Kanada|Kanadaa]] fotde hitaande e pelle keewɗe ɗe ''First Nations''. E hitaande 1999, o gollodiima e Asaambele Leyɗeele Gadane ngam ƴellitde politik potal rewɓe e worɓe, o lomtii Asaambele oo to Fedde Ngenndiije Dentuɗe. E hitaande ndee tan, o waɗi wiɗto wonande leñol Slavey ngam renndinde ƴellitaare tiitoonde ngenndiire to [[Ostarali]], [[Kanada|Kanadaa]] e Nuwel Selannde.
Behrendt warti [[Ostarali]] ngam wontude wiɗtoowo caggal doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]], o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sydney (UTS) e hitaande 2000. E hitaande 2000, o jaɓaa e Ñaawirde Toownde (''Cour Supreme'') to leydi Ostarali ngam waɗde golle awokaa. Behrendt ko repibilik, ina luulndii njuɓɓudi laamu to [[Ostarali]].
O woniino porfeseer sariya (2001-2018) e gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS. O toɗɗaama hooreejo gadano wiɗtooji koɗki e gardo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde e hitaande 2011.
Behrendt ina jeyaa e geɗe keewɗe jarribooje pro bono jowitiiɗe e bonanndeeji baɗeteeɗi e leƴƴi Aborigine en e nder njuɓɓudi ñaawoore, ina jeyaa heen feeñde e ñaawoore tokosere e nder ñaawirdu toowndu NSW Campbell v Directeur de la Procureur Public [2008]. O golliima e nder system kasooji NSW hakkunde 2003 e 2012 e nder darnde makko hono hooreejo alternatiif e nder fedde ƴeewndo tooñooɓe mawɓe. O joginoo kadi golle ñaawoore e nder Ñaawirde Kuule Njuɓɓudi (Division ''d’Equal Opportunity'') e wonde Komiseer leydi e nder Ñaawirde Leydi e Taariindi.
=== Darnde jaŋde jooni ===
Tuggi lewru sulyee 2025 Behrendt ko porfeseer tedduɗo (gila 2018) to UTS, kadi ko o Fedde Laureate to Galle Janngirɗe Ɓiɓɓe leydi Jumbunna. Ko kanko woni hooreejo gadano wiɗtooji koɗki e gardo wiɗto e porogaraamuuji jaŋde (gila 2011).
=== Golle goɗɗe ===
=== E jaŋde e renndo ===
Behrendt ina gollinoo e geɗe jowitiiɗe e jaŋde Ɓiɓɓe leydi ina jeyaa heen binndol. E hitaande 2002, o woniino gooto e heɓooɓe njeenaari janngingol ngenndiwal Neville Bonner. O golliima e yiilirde duɗal jaaɓi haaɗtirde Aborigine Tranby to Glebe, Sydney, o woniino kadi ammbasadeer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gawura (duɗal leslesal ɓiɓɓe leydi) to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Andrew gila ko famɗi fof hitaande 2012. Ko kanko woni sosɗo Fabriika daartol Sydney e hitaande 2012, sosnooɗo porogaraam jaŋde binndol to Redfern.
E lewru abriil 2011, Behrendt toɗɗaa ngam ardaade ƴeewndo keɓgol jaŋde toownde e batte mum wonande yimɓe Aborigine en e Torres Strait Islander wonande laamu fedde ndee. Rewindaade, halfinaande rokkude kartal laawol ngam jaŋde duɗe jaaɓi-haaɗtirde ɓiɓɓe leydi ndii, rokkii ciimtol mum e lewru suwee 2012, heɓi jaabawol moƴƴol no feewi ngam teeŋtinde paandaale potɗe heɓtineede e feccude jawdi gonndi ngam wallitde batte laaɓtuɗe ko wayi no "fostering class a'2". E nder yaltinde ciimtol ngol ñalnde 14 suwee 2012, senaateer Chris Evans, jaagorgal jaŋde toownde, jaɓii wasiyaaji mum fof.
Tuggi 2009 haa 2012, o woni hooreejo fedde wasiyaaji yimɓe wuro Sydney e yimɓe duunde Torres Strait.
=== E nder ñeeñal ===
Behrendt waɗii darnde tiiɗnde e sosde e wallitde pelle e eɓɓooje naalankaagal kadi ko o daraniiɗo ɓeydude kaalis ngam naalankaagal.[24] Ko kanko woni hooreejo gadano Teleeji ngenndiiji ɓiɓɓe leydi (NITV), teleeji gadani e nder Ostarali, jowitiiɗi e porogaraamuuji ɓiɓɓe leydi, tuggi 2006 haa 2009.
E hitaande 2008, o toɗɗaa e yiilirde fedde dingiral Bangarra, o woni hooreejo gila 2010[26] 20 2014. O toɗɗaama e yiilirde Muuseeji e Galleeji NSW e hitaande 2012.
Behrendt woniino e yiilirde fedde winndooɓe Sydney[28] gila 2015, yiilirde Musée de ''Arts'' Contemporains [[Ostarali]], hooreejo fedde maɓɓe wasiyaaji ɓiɓɓe leydi (2007–2012).
O woniino tergal e yiilirde fedde naalankooɓe mawnde to [[Ostarali]] (AMPAG) tuggi 2013 haa 2014, o woniino ñaawoowo ko wonaa fijirde e nder njeenaaje binndol gardiiɗo New South Wales (2013–2014) e o woniino tergal e fedde naalankooɓe mawnde to [[Ostarali]] gila 2013.
=== Bindi ===
Behrendt winndii ko heewi e geɗe sariya e nuunɗal renndo Ɓiɓɓe leydi. Defte makko ina njeyaa heen « Ƴellitaare luural hakkunde Aborigine en » (1995) e « Heɓde nuunɗal renndo » (2003). E hitaande 2005 o winndi deftere wiyeteende ''Treaty''.
Behrendt winndii kadi defte tati teskinɗe, ina heen deftere wiyeteende Home, nde heɓi njeenaaje binndol to ''Queensland'', njeenaari David Unaipon e hitaande 2002, e njeenaari winndooɓe ''Commonwealth'' ngam deftere adannde ɓurnde moƴƴude e nder diiwaan Lecy fuɗnaange-rewo Victoria/Pasifik fuɗnaange, nde heɓi njeenaari ɗiɗaɓiri Herga no40 Njeenaari binndol Premier ngam njeenaari binndol koɗki (2010). Deftere makko tataɓere, ''After Story'', yalti ko e hitaande 2021.
E hitaande 2012, Behrendt yaltinii deftere wiyeteende Ɓiɓɓe [[Ostarali]] ngam Dummi.
Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2025 o toɗɗaa hooreejo fedde binndol [[Ostarali]]. Binndol [[Ostarali]] ina jeyaa e ''Creative Australia'', ko kañum woni ballal e ƴellitde binndol [[Ostarali]].
=== Vidiyo ===
Behrendt winndii, ardii, e/walla waɗii filmuuji keewɗi binndaaɗi gila 2013, ina heen filmo ''Innocence Betrayed'' (2013, winndiyanke) E nder ƴiiƴam am ina doga (2019, peewnoowo) e Maralinga Tjarutja (2020, winndiyanke), ɗiɗaɓo oo ko faati e jarribooji nukliyeer Marlinga3 to Ostarali Sud8. O wonnoo ko jiiloowo ɓiɓɓe leydi ngam miniseriiji dokimaaji teleeji Ostarali: Daartol men e hitaande 2015, Hol mo cikkuɗaa ko a? (2018–2019) e eɓɓooji goɗɗi.
E hitaande 2016 Behrendt (hono gardo) Michaela Perske (winndiyanke e peewnoowo) e ɓe ndokkaama kaalis eɓɓaande binnditagol ɓiɗɓe leydi ndii e fedde filmuuji Adelaide e ballondiral e Screen Australia e KOJO ngam golloraade eɓɓoore maɓɓe binnditagol, Caggal yaafuya, on Aèber2019 e filmo mo o heɓi oo. Filmu oo ina ndaara ɓeydagol ittugol sukaaɓe ɓiɓɓe leydi e nder duuɓi garooji caggal nde Kevin Rudd yaafnii leƴƴi ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]]. Nde heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ardaade filmo binndaaɗo ummoraade e fedde ardiiɓe Ostarali e hitaande 2018, nde suɓaama e nder cate tati e nder njeenaaje AACTA 2018, ina heen njeenaari ɓurndi moƴƴude e teleeji ɗi ngonaa fijirde.
Behrendt ardii Maralinga Tjarutja, ko filmo teleeji lewru mee 2020 mo Blackfella Films waɗi ngam tele ABC, ina haala daartol yimɓe Maralinga, Ostarali worgo, gila e kitaale 1950 jarribooji nukliyeer Angalteer to Maralinga. Nde yaltinaama e anniya hedde wakkati gooto nde seppo drama ''Operation Buffalo'' woni, ngam hokkugo daande yimɓe ɓiɓɓe lesdi nokkuure nden e hollugo no ɗum wayliri nguurdam maɓɓe. Screenhub rokkii ɗum koode 4,5, o innitiri ɗum "documentaire moƴƴo". Filmu oo hollitii muñal leñol Maralinga Tjarutja, e no ɓe njokkiri haɓaade hakkeeji maɓɓe ngam toppitaade leydi ndi mbonndi ndii.
E hitaande 2020 Behrendt golliima e binndol e nder dumunna ɗiɗaɓo ''Total Control'' (seriiji teleeji), e binndol/hooreejo e filmo binnditagol ina wiyee Hare Gooto.
Behrendt ardii Araatika: ''Rise Up''!, ko filmo winndannde ko faati e fedde fukuyaŋkooɓe Ligue des Nationales sosɓe ko nanndi e haka Māori en Nuwel Selannde Aborigine en Ostarali. Luke Buckmaster rokki ɗum koode 3 e nder 5 e nder ƴeewndo mum e nder jaaynde The Guardian, o siftinii no Behrendt ardii ɗum nii, ko "no cinema-essayist, baawɗo liggaade e yuɓɓinde hujjaaji, haa teeŋti noon so tawii ko to bannge politik e pinal". Araatika: Ummo! yalti e ñalɗi filmuuji Sydney e hitaande 2021, e yalti e NITV e hitaande 2022.
Behrendt ardii filmo 6urcfo teegtude biyeteeɗo ''One Mind'', ''One Heart'', mo Michaela Perske feewni, mo Michaela Perske feewni, mo 6amtaare mum adannde holliri e 6amtaare filmuuji Adelaide e lewru oktoobar 2024. Filma oo ina rewi e daartol 6amtaare barkeeji Yirrkala e hitaande 1963, nde yim6e Yolgnu sosi e nder misiyoŋ Yirrkala6 binndanɗe anndinde yimɓe Ɓiɓɓe leydi e nder sariyaaji [[Ostarali]], ko maandeeji e nder kampaañ ngam hisnude pinal e jogaade hakkeeji leydi Aborigine en. Film o hollitaama kadi e NITV, Teleeji SBS, e SBS On Demand (to o woni haa jooni gila lewru Duujal 2025) ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2025, e nder Fedde Filmuuji Binndanɗe Antenna e lewru Feebariye 2025,
=== Rajo ===
Behrendt hokki taskaram rajo ''Speaking Out'', ko laarani "politik, naalankaaku e aadaaji diga gite ɓiɓɓe lesdi feere-feere". Nde yaltata ko e Rajo ''ABC National'' ñalnde alet 12w00h (caɗeele) e Rajo ABC Local ñalnde alet 21w00h.
=== Aandinol ===
Behrendt ko tergal e Akademi gannde renndo to [[Ostarali]], kadi ko tergal Foundation Fedde e Akademi sariya [[Ostarali]].
1993: Jaaliiɗo, Bursi Lionel Murphy[57]
2002: Ko kanko heɓi njeenaari janngingol ngenndiwal Neville Bonner
2002: Njeenaari David Unaipon e nder njeenaari binndol mawndi leydi Queensland, ngam golle makko fijirde Home
2004: Jaaliiɗo, 2004 njeenaari maayndi ngam golle maantiniiɗe e binndol[58]
2005: Jaaliiɗo, njeenaari winndooɓe Commonwealth – Deftere adannde ɓurnde moƴƴude (Asiya/Pacifik)
2009: Neɗɗo NAIDOC ngenndiijo mo hitaande ndee
2009: Jaaliiɗo, njeenaari binndol koɗki, njeenaari binndol hooreejo leydi Victoria, ngam Legacy.
2011: NSW [[Ostarali|Ostaraliijo]] ɓurɗo waawde hitaande ndee
2012: Njeenaari ɓiyleydaagu AFTRS AW Myer.
2018: Ardorde ɓurnde moƴƴude e filmo binnditagol, fedde ardorde [[Ostarali]], ngam caggal yaafuya[6]
2020: Teddungal ñalngu Ostarali 2020, Ofiisaajo e nder Division General Ordre of Australia (AO), ngam "golle makko teeŋtuɗe e jaŋde e wiɗtooji ɓiɓɓe leydi, sariya e naalankaagal yiyteende e golle"
2021: Jaaliiɗo, Medaal Hakkeeji Aadee
2023: Fedde e Akademi ganndal neɗɗankaagal to [[Ostarali]]
== Nguurndam neɗɗo ==
Behrendt resii naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Kris Faller e hitaande 1997 nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Ɓe ceerti e jam e hitaande 2001, caggal ɗuum ɓe ceerti.
O mari jokkindiral juutngal bee Geoff Scott, hooreejo birooji ɓiɓɓe lesdi, gonnooɗo hooreejo hukuuma lesdi Aborigine e Torres Strait, nden boo hooreejo hukuuma lesdi NSW.
E hitaande 2009, Behrendt fuɗɗii jokkondirde e Michael Lavarch, gonnooɗo jaagorgal kuuge Ostarali ; ɓe resndi ɗum ko hitaande 2011.
== Bibliyogaraafi ==
=== Defte ===
Saare. St Lucia, Qld: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland. 2004.
Legacy, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Queensland, St Lucia, QLD, hitaande 2009, <nowiki>ISBN 9780702237331</nowiki>
Caggal daartol, jaaynde duɗal jaaɓi-haaɗtirde Queensland, St Lucia, QLD, 2021, <nowiki>ISBN 9780702263316</nowiki>
=== Haalaaji juutɗi ===
"Nokku hakkunde men", e nder Behrendt et al., daartol 10 juutngol ngol pot-ɗaa janngude e hitaande 2011, Fedde Ostarali ngam Naalankaagal, Ostarali, 2011, <nowiki>ISBN 9780733628481</nowiki>, Faandaare 3: pp
"Les laral, nder ƴiiƴam", Dow leydi, Winndere no. 203, hitaande 2011
=== Fijirde sukaaɓe ===
Laabi kawtal, Jaami’aare Oxford, Jaami’aare Oxford, Fombina Melbourne, VIC, 2011, ISBN 9780195572483
psyzym6n6s1bj151q0n379s108vomcs
162435
162428
2026-04-11T07:39:47Z
MOIBARDE
10068
162435
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Larissa Yasmin Behrendt''' AO FASSA FAHA FAAL (jibinaa ko 1969) ko ganndo sariya, binndoowo, waɗoowo filmuuji, daraniiɗo hakkeeji ɓiɓɓe leydi to [[Ostarali]]. O woniino porfeseer sariya (2001-2018) to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sidney (UTS), jooni ko porfeseer tedduɗo toon. O woniino gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS, kadi omo jogii jappeere adannde e wiɗtooji koɗki to UTS. E hitaande 2025 o toɗɗaa hooreejo fedde binndol [[Ostarali]].
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Larissa Yasmin Behrendt jibinaa ko to Cooma, to leydi Galles du Sud, e hitaande 1969, ko iwdi Aborigine en bannge baaba mum. Ko o gorko Eualeyai e Kamilaroi, o mawni ko e galle sukaaɓe, o wonti ɓiɗɗo mbedda. Nde o mawni, o golliima e njuɓɓudi laaɗe diwooje hade makko wonde jannginoowo Aboriginal Studies. O sosi nokku wiɗto e doole Aborigine en to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to Sidney e hitaande 1988, hedde sahaa nde Behrendt fuɗɗii janngude toon. Yumma makko, mo wonaa ɓiɗɗo leydi, ina gollinoo e humpito laana ndiwoowa. Behrendt siftinii nehdi makko ko "golle no feewi", jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ina luulndii diine. Ɓe ngummii Sutherland Shire nde o woni e duɗal leslesal.
Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kirrawee, Behrendt timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e hitaande 1992. E nder hitaande ndee tan, o jaɓaama e Ñaawirde Toownde New South Wales ngam waɗde golle awokaa.[citation needed] Caggal nde o waɗi golle e nder sariyaaji galleeji e ballal sariya, o yahi e bursi to Amerik, ɗo o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal sariyaaji Harvard to duɗal sariyaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor Science to Juri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juri e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor to Juri to Jume 1998. Behrendt woni ɓiɗɗo leydi [[Ostarali]] gadano heɓde seedantaagal mum to duɗal sariya Harvard.
O heɓi kadi Dipolomaaji makko to bannge binndol (2012) e Dipolomaaji makko to bannge binndol (2013) to Duɗal Filmuuji, Teleeji e Rajo [[Ostarali]] (AFTRS), kadi ko o dipolomaaji to Duɗal Ardiiɓe Sosiyeteeji [[Ostarali]] (2013).
== Kugal ==
=== Sariya e jaŋde ===
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal sariya Harvard e cagataagal kitaale 1990, Behrendt golliima to [[Kanada|Kanadaa]] fotde hitaande e pelle keewɗe ɗe ''First Nations''. E hitaande 1999, o gollodiima e Asaambele Leyɗeele Gadane ngam ƴellitde politik potal rewɓe e worɓe, o lomtii Asaambele oo to Fedde Ngenndiije Dentuɗe. E hitaande ndee tan, o waɗi wiɗto wonande leñol Slavey ngam renndinde ƴellitaare tiitoonde ngenndiire to [[Ostarali]], [[Kanada|Kanadaa]] e Nuwel Selannde.
Behrendt warti [[Ostarali]] ngam wontude wiɗtoowo caggal doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]], o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sydney (UTS) e hitaande 2000. E hitaande 2000, o jaɓaa e Ñaawirde Toownde (''Cour Supreme'') to leydi Ostarali ngam waɗde golle awokaa. Behrendt ko repibilik, ina luulndii njuɓɓudi laamu to [[Ostarali]].
O woniino porfeseer sariya (2001-2018) e gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS. O toɗɗaama hooreejo gadano wiɗtooji koɗki e gardo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde e hitaande 2011.
Behrendt ina jeyaa e geɗe keewɗe jarribooje pro bono jowitiiɗe e bonanndeeji baɗeteeɗi e leƴƴi Aborigine en e nder njuɓɓudi ñaawoore, ina jeyaa heen feeñde e ñaawoore tokosere e nder ñaawirdu toowndu NSW Campbell v Directeur de la Procureur Public [2008]. O golliima e nder system kasooji NSW hakkunde 2003 e 2012 e nder darnde makko hono hooreejo alternatiif e nder fedde ƴeewndo tooñooɓe mawɓe. O joginoo kadi golle ñaawoore e nder Ñaawirde Kuule Njuɓɓudi (Division ''d’Equal Opportunity'') e wonde Komiseer leydi e nder Ñaawirde Leydi e Taariindi.
=== Darnde jaŋde jooni ===
Tuggi lewru sulyee 2025 Behrendt ko porfeseer tedduɗo (gila 2018) to UTS, kadi ko o Fedde Laureate to Galle Janngirɗe Ɓiɓɓe leydi Jumbunna. Ko kanko woni hooreejo gadano wiɗtooji koɗki e gardo wiɗto e porogaraamuuji jaŋde (gila 2011).
=== Golle goɗɗe ===
=== E jaŋde e renndo ===
Behrendt ina gollinoo e geɗe jowitiiɗe e jaŋde Ɓiɓɓe leydi ina jeyaa heen binndol. E hitaande 2002, o woniino gooto e heɓooɓe njeenaari janngingol ngenndiwal Neville Bonner. O golliima e yiilirde duɗal jaaɓi haaɗtirde Aborigine Tranby to Glebe, Sydney, o woniino kadi ammbasadeer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gawura (duɗal leslesal ɓiɓɓe leydi) to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Andrew gila ko famɗi fof hitaande 2012. Ko kanko woni sosɗo Fabriika daartol Sydney e hitaande 2012, sosnooɗo porogaraam jaŋde binndol to Redfern.
E lewru abriil 2011, Behrendt toɗɗaa ngam ardaade ƴeewndo keɓgol jaŋde toownde e batte mum wonande yimɓe Aborigine en e Torres Strait Islander wonande laamu fedde ndee. Rewindaade, halfinaande rokkude kartal laawol ngam jaŋde duɗe jaaɓi-haaɗtirde ɓiɓɓe leydi ndii, rokkii ciimtol mum e lewru suwee 2012, heɓi jaabawol moƴƴol no feewi ngam teeŋtinde paandaale potɗe heɓtineede e feccude jawdi gonndi ngam wallitde batte laaɓtuɗe ko wayi no "fostering class a'2". E nder yaltinde ciimtol ngol ñalnde 14 suwee 2012, senaateer Chris Evans, jaagorgal jaŋde toownde, jaɓii wasiyaaji mum fof.
Tuggi 2009 haa 2012, o woni hooreejo fedde wasiyaaji yimɓe wuro Sydney e yimɓe duunde Torres Strait.
=== E nder ñeeñal ===
Behrendt waɗii darnde tiiɗnde e sosde e wallitde pelle e eɓɓooje naalankaagal kadi ko o daraniiɗo ɓeydude kaalis ngam naalankaagal.[24] Ko kanko woni hooreejo gadano Teleeji ngenndiiji ɓiɓɓe leydi (NITV), teleeji gadani e nder Ostarali, jowitiiɗi e porogaraamuuji ɓiɓɓe leydi, tuggi 2006 haa 2009.
E hitaande 2008, o toɗɗaa e yiilirde fedde dingiral Bangarra, o woni hooreejo gila 2010[26] 20 2014. O toɗɗaama e yiilirde Muuseeji e Galleeji NSW e hitaande 2012.
Behrendt woniino e yiilirde fedde winndooɓe Sydney[28] gila 2015, yiilirde Musée de ''Arts'' Contemporains [[Ostarali]], hooreejo fedde maɓɓe wasiyaaji ɓiɓɓe leydi (2007–2012).
O woniino tergal e yiilirde fedde naalankooɓe mawnde to [[Ostarali]] (AMPAG) tuggi 2013 haa 2014, o woniino ñaawoowo ko wonaa fijirde e nder njeenaaje binndol gardiiɗo New South Wales (2013–2014) e o woniino tergal e fedde naalankooɓe mawnde to [[Ostarali]] gila 2013.
=== Bindi ===
Behrendt winndii ko heewi e geɗe sariya e nuunɗal renndo Ɓiɓɓe leydi. Defte makko ina njeyaa heen « Ƴellitaare luural hakkunde Aborigine en » (1995) e « Heɓde nuunɗal renndo » (2003). E hitaande 2005 o winndi deftere wiyeteende ''Treaty''.
Behrendt winndii kadi defte tati teskinɗe, ina heen deftere wiyeteende Home, nde heɓi njeenaaje binndol to ''Queensland'', njeenaari David Unaipon e hitaande 2002, e njeenaari winndooɓe ''Commonwealth'' ngam deftere adannde ɓurnde moƴƴude e nder diiwaan Lecy fuɗnaange-rewo Victoria/Pasifik fuɗnaange, nde heɓi njeenaari ɗiɗaɓiri Herga no40 Njeenaari binndol Premier ngam njeenaari binndol koɗki (2010). Deftere makko tataɓere, ''After Story'', yalti ko e hitaande 2021.
E hitaande 2012, Behrendt yaltinii deftere wiyeteende Ɓiɓɓe [[Ostarali]] ngam Dummi.
Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2025 o toɗɗaa hooreejo fedde binndol [[Ostarali]]. Binndol [[Ostarali]] ina jeyaa e ''Creative Australia'', ko kañum woni ballal e ƴellitde binndol [[Ostarali]].
=== Vidiyo ===
Behrendt winndii, ardii, e/walla waɗii filmuuji keewɗi binndaaɗi gila 2013, ina heen filmo ''Innocence Betrayed'' (2013, winndiyanke) E nder ƴiiƴam am ina doga (2019, peewnoowo) e Maralinga Tjarutja (2020, winndiyanke), ɗiɗaɓo oo ko faati e jarribooji nukliyeer Marlinga3 to Ostarali Sud8. O wonnoo ko jiiloowo ɓiɓɓe leydi ngam miniseriiji dokimaaji teleeji Ostarali: Daartol men e hitaande 2015, Hol mo cikkuɗaa ko a? (2018–2019) e eɓɓooji goɗɗi.
E hitaande 2016 Behrendt (hono gardo) Michaela Perske (winndiyanke e peewnoowo) e ɓe ndokkaama kaalis eɓɓaande binnditagol ɓiɗɓe leydi ndii e fedde filmuuji Adelaide e ballondiral e Screen Australia e KOJO ngam golloraade eɓɓoore maɓɓe binnditagol, Caggal yaafuya, on Aèber2019 e filmo mo o heɓi oo. Filmu oo ina ndaara ɓeydagol ittugol sukaaɓe ɓiɓɓe leydi e nder duuɓi garooji caggal nde Kevin Rudd yaafnii leƴƴi ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]]. Nde heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ardaade filmo binndaaɗo ummoraade e fedde ardiiɓe Ostarali e hitaande 2018, nde suɓaama e nder cate tati e nder njeenaaje AACTA 2018, ina heen njeenaari ɓurndi moƴƴude e teleeji ɗi ngonaa fijirde.
Behrendt ardii Maralinga Tjarutja, ko filmo teleeji lewru mee 2020 mo Blackfella Films waɗi ngam tele ABC, ina haala daartol yimɓe Maralinga, Ostarali worgo, gila e kitaale 1950 jarribooji nukliyeer Angalteer to Maralinga. Nde yaltinaama e anniya hedde wakkati gooto nde seppo drama ''Operation Buffalo'' woni, ngam hokkugo daande yimɓe ɓiɓɓe lesdi nokkuure nden e hollugo no ɗum wayliri nguurdam maɓɓe. Screenhub rokkii ɗum koode 4,5, o innitiri ɗum "documentaire moƴƴo". Filmu oo hollitii muñal leñol Maralinga Tjarutja, e no ɓe njokkiri haɓaade hakkeeji maɓɓe ngam toppitaade leydi ndi mbonndi ndii.
E hitaande 2020 Behrendt golliima e binndol e nder dumunna ɗiɗaɓo ''Total Control'' (seriiji teleeji), e binndol/hooreejo e filmo binnditagol ina wiyee Hare Gooto.
Behrendt ardii Araatika: ''Rise Up''!, ko filmo winndannde ko faati e fedde fukuyaŋkooɓe Ligue des Nationales sosɓe ko nanndi e haka Māori en Nuwel Selannde Aborigine en Ostarali. Luke Buckmaster rokki ɗum koode 3 e nder 5 e nder ƴeewndo mum e nder jaaynde The Guardian, o siftinii no Behrendt ardii ɗum nii, ko "no cinema-essayist, baawɗo liggaade e yuɓɓinde hujjaaji, haa teeŋti noon so tawii ko to bannge politik e pinal". Araatika: Ummo! yalti e ñalɗi filmuuji Sydney e hitaande 2021, e yalti e NITV e hitaande 2022.
Behrendt ardii filmo 6urcfo teegtude biyeteeɗo ''One Mind'', ''One Heart'', mo Michaela Perske feewni, mo Michaela Perske feewni, mo 6amtaare mum adannde holliri e 6amtaare filmuuji Adelaide e lewru oktoobar 2024. Filma oo ina rewi e daartol 6amtaare barkeeji Yirrkala e hitaande 1963, nde yim6e Yolgnu sosi e nder misiyoŋ Yirrkala6 binndanɗe anndinde yimɓe Ɓiɓɓe leydi e nder sariyaaji [[Ostarali]], ko maandeeji e nder kampaañ ngam hisnude pinal e jogaade hakkeeji leydi Aborigine en. Film o hollitaama kadi e NITV, Teleeji SBS, e SBS On Demand (to o woni haa jooni gila lewru Duujal 2025) ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2025, e nder Fedde Filmuuji Binndanɗe Antenna e lewru Feebariye 2025,
=== Rajo ===
Behrendt hokki taskaram rajo ''Speaking Out'', ko laarani "politik, naalankaaku e aadaaji diga gite ɓiɓɓe lesdi feere-feere". Nde yaltata ko e Rajo ''ABC National'' ñalnde alet 12w00h (caɗeele) e Rajo ABC Local ñalnde alet 21w00h.
=== Aandinol ===
Behrendt ko tergal e Akademi gannde renndo to [[Ostarali]], kadi ko tergal Foundation Fedde e Akademi sariya [[Ostarali]].
1993: Jaaliiɗo, Bursi Lionel Murphy[57]
2002: Ko kanko heɓi njeenaari janngingol ngenndiwal Neville Bonner
2002: Njeenaari David Unaipon e nder njeenaari binndol mawndi leydi Queensland, ngam golle makko fijirde Home
2004: Jaaliiɗo, 2004 njeenaari maayndi ngam golle maantiniiɗe e binndol[58]
2005: Jaaliiɗo, njeenaari winndooɓe Commonwealth – Deftere adannde ɓurnde moƴƴude (Asiya/Pacifik)
2009: Neɗɗo NAIDOC ngenndiijo mo hitaande ndee
2009: Jaaliiɗo, njeenaari binndol koɗki, njeenaari binndol hooreejo leydi Victoria, ngam Legacy.
2011: NSW [[Ostarali|Ostaraliijo]] ɓurɗo waawde hitaande ndee
2012: Njeenaari ɓiyleydaagu AFTRS AW Myer.
2018: Ardorde ɓurnde moƴƴude e filmo binnditagol, fedde ardorde [[Ostarali]], ngam caggal yaafuya[6]
2020: Teddungal ñalngu Ostarali 2020, Ofiisaajo e nder Division General Ordre of Australia (AO), ngam "golle makko teeŋtuɗe e jaŋde e wiɗtooji ɓiɓɓe leydi, sariya e naalankaagal yiyteende e golle"
2021: Jaaliiɗo, Medaal Hakkeeji Aadee
2023: Fedde e Akademi ganndal neɗɗankaagal to [[Ostarali]]
== Nguurndam neɗɗo ==
Behrendt resii naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Kris Faller e hitaande 1997 nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Ɓe ceerti e jam e hitaande 2001, caggal ɗuum ɓe ceerti.
O mari jokkindiral juutngal bee Geoff Scott, hooreejo birooji ɓiɓɓe lesdi, gonnooɗo hooreejo hukuuma lesdi Aborigine e Torres Strait, nden boo hooreejo hukuuma lesdi NSW.
E hitaande 2009, Behrendt fuɗɗii jokkondirde e Michael Lavarch, gonnooɗo jaagorgal kuuge Ostarali ; ɓe resndi ɗum ko hitaande 2011.
== Bibliyogaraafi ==
=== Defte ===
Saare. St Lucia, Qld: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland. 2004.
Legacy, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Queensland, St Lucia, QLD, hitaande 2009, <nowiki>ISBN 9780702237331</nowiki>
Caggal daartol, jaaynde duɗal jaaɓi-haaɗtirde Queensland, St Lucia, QLD, 2021, <nowiki>ISBN 9780702263316</nowiki>
=== Haalaaji juutɗi ===
"Nokku hakkunde men", e nder Behrendt et al., daartol 10 juutngol ngol pot-ɗaa janngude e hitaande 2011, Fedde Ostarali ngam Naalankaagal, Ostarali, 2011, <nowiki>ISBN 9780733628481</nowiki>, Faandaare 3: pp
"Les laral, nder ƴiiƴam", Dow leydi, Winndere no. 203, hitaande 2011
=== Fijirde sukaaɓe ===
Laabi kawtal, Jaami’aare Oxford, Jaami’aare Oxford, Fombina Melbourne, VIC, 2011, ISBN 9780195572483
Ko wonaa fijirde
Ƴeewndo luural Aborigine en: Ɗatal feewde e ƴellitaare hoore mum e ndimaagu renndo, Jaaynde Fedde nde, Leichhardt, NSW 1995, ISBN 1862871787[67]
Heɓde nuunɗal renndo: hakkeeji ɓiɓɓe leydi e ko fayti e Ostarali, Jaaynde Fedde, Annandale, NSW, 2003, ISBN 1862874506
Ƴeewndo luural ɓiɓɓe leydi: luural leydi e ko ɓuri ɗum, winndi e Loretta Kelly, Jaaynde Fedde, Leichhardt, NSW, hitaande 2008, ISBN 9781862877078
"Taƴde silsil e nder doosgal leydi". Siftorde. 39: 11-12. 2010.
Ɓiɓɓe Ostarali ngam ɓiɓɓe lesdi, John Wiley e ɓiɓɓe maako, Milton, QLD, 2012, ISBN 9781742169637
Feccere nde ɓowɗi ndartaaki, Jaaynde kaalis, Sidney, NSW, 2012, ISBN 9780868199108
Yiytude Eliza: Doole e daartol koloñaal, Jaaɓi-haaɗtirde Queensland, St Lucia, QLD, 2016, ISBN 9780702253904
2011 henndu tweet e Eatock v Bolt
Miijooji ɗi Behrendt haali e Twitter ɗi peeñi ko ina cemmbina tergal Asaambele Legislatif leydi ndii, jaagorgal leydi ndii, e mawɗo Aborigine biyeteeɗo Bess Price, ngaddi luural hay so tawii Behrendt ina jokki e wiyde wonde tweet oo yaltinaama e ngonka mum.[68][69] O jokki heen wonde o haaldaani e Price, kono ko e tenor acrimonious jeewte e nder porogaraam tele Q+A. Behrendt jaabtiima haala Twitter ka holliti mettere mum e ballal Price e naatgol e nder leydi ndi, o winndi heen « mi yiyii eɓɓoore nde gorko gooto jokkondiri e puccu, miɗo sikki ɗum ɓuri Bess Price mettinde », o tuugnii ko e yeewtere tele wiyeteende Deadwood. Behrendt ɗaɓɓiri Price yaafuya e yeeso yimɓe fof e nder suudu mum, o jaɓaani yaafuya makko e no haanirta nii.[68][70] Behrendt wiyi wonde haala ka throwaway waɗi mo ko kampaañ warngooji jikkuuji,[68] e haalooɓe heewɓe ina njaɓa, teeŋti noon e Robert Manne.[69][71] Ostaraliijo oo yaltinii daartol 15 e dow Behrendt e nder yontereeji ɗiɗi caggal nde o waɗi tweet oo.[72]
Ɓooygol Behrendt ngol, caggal ɗuum, siforii ko jaabawol kuuɓtodinngol e ñaawoore nde kanko e yimɓe njeetato woɗɓe ɓe ngondi e sahaa gooto, feewde e News Corp,[71] anndiraande Eatock v Bolt. Winndiyanke jaaynde Herald Sun, hono Andrew Bolt, huutoriima innde Behrendt e binndanɗe ɗiɗi jowitiiɗe e Aborigine en « politik ». Bolt hollitii wonde Behrendt e woɗɓe Aborigine en ɓaleeɓe ina mbiya ko Aborigine en ngam yahrude yeeso e golle mum en.[73] Ñaawirde fedde ndee wiyi wonde kuule ɗee ko ɓuuɓɗe, ko bonɗe, ina luurdi e sariya jowitiiɗo e njiyaagu.[74][75]
Teskorɗe
barwq74phqmdqv11yri3w46d48i0pom
162442
162435
2026-04-11T07:44:53Z
MOIBARDE
10068
162442
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Larissa Yasmin Behrendt''' AO FASSA FAHA FAAL (jibinaa ko 1969) ko ganndo sariya, binndoowo, waɗoowo filmuuji, daraniiɗo hakkeeji ɓiɓɓe leydi to [[Ostarali]]. O woniino porfeseer sariya (2001-2018) to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sidney (UTS), jooni ko porfeseer tedduɗo toon. O woniino gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS, kadi omo jogii jappeere adannde e wiɗtooji koɗki to UTS. E hitaande 2025 o toɗɗaa hooreejo fedde binndol [[Ostarali]].
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Larissa Yasmin Behrendt jibinaa ko to Cooma, to leydi Galles du Sud, e hitaande 1969, ko iwdi Aborigine en bannge baaba mum. Ko o gorko Eualeyai e Kamilaroi, o mawni ko e galle sukaaɓe, o wonti ɓiɗɗo mbedda. Nde o mawni, o golliima e njuɓɓudi laaɗe diwooje hade makko wonde jannginoowo Aboriginal Studies. O sosi nokku wiɗto e doole Aborigine en to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to Sidney e hitaande 1988, hedde sahaa nde Behrendt fuɗɗii janngude toon. Yumma makko, mo wonaa ɓiɗɗo leydi, ina gollinoo e humpito laana ndiwoowa. Behrendt siftinii nehdi makko ko "golle no feewi", jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ina luulndii diine. Ɓe ngummii Sutherland Shire nde o woni e duɗal leslesal.
Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kirrawee, Behrendt timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e hitaande 1992. E nder hitaande ndee tan, o jaɓaama e Ñaawirde Toownde New South Wales ngam waɗde golle awokaa.[citation needed] Caggal nde o waɗi golle e nder sariyaaji galleeji e ballal sariya, o yahi e bursi to Amerik, ɗo o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal sariyaaji Harvard to duɗal sariyaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor Science to Juri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juri e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor to Juri to Jume 1998. Behrendt woni ɓiɗɗo leydi [[Ostarali]] gadano heɓde seedantaagal mum to duɗal sariya Harvard.
O heɓi kadi Dipolomaaji makko to bannge binndol (2012) e Dipolomaaji makko to bannge binndol (2013) to Duɗal Filmuuji, Teleeji e Rajo [[Ostarali]] (AFTRS), kadi ko o dipolomaaji to Duɗal Ardiiɓe Sosiyeteeji [[Ostarali]] (2013).
== Kugal ==
=== Sariya e jaŋde ===
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal sariya Harvard e cagataagal kitaale 1990, Behrendt golliima to [[Kanada|Kanadaa]] fotde hitaande e pelle keewɗe ɗe ''First Nations''. E hitaande 1999, o gollodiima e Asaambele Leyɗeele Gadane ngam ƴellitde politik potal rewɓe e worɓe, o lomtii Asaambele oo to Fedde Ngenndiije Dentuɗe. E hitaande ndee tan, o waɗi wiɗto wonande leñol Slavey ngam renndinde ƴellitaare tiitoonde ngenndiire to [[Ostarali]], [[Kanada|Kanadaa]] e Nuwel Selannde.
Behrendt warti [[Ostarali]] ngam wontude wiɗtoowo caggal doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]], o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sydney (UTS) e hitaande 2000. E hitaande 2000, o jaɓaa e Ñaawirde Toownde (''Cour Supreme'') to leydi Ostarali ngam waɗde golle awokaa. Behrendt ko repibilik, ina luulndii njuɓɓudi laamu to [[Ostarali]].
O woniino porfeseer sariya (2001-2018) e gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS. O toɗɗaama hooreejo gadano wiɗtooji koɗki e gardo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde e hitaande 2011.
Behrendt ina jeyaa e geɗe keewɗe jarribooje pro bono jowitiiɗe e bonanndeeji baɗeteeɗi e leƴƴi Aborigine en e nder njuɓɓudi ñaawoore, ina jeyaa heen feeñde e ñaawoore tokosere e nder ñaawirdu toowndu NSW Campbell v Directeur de la Procureur Public [2008]. O golliima e nder system kasooji NSW hakkunde 2003 e 2012 e nder darnde makko hono hooreejo alternatiif e nder fedde ƴeewndo tooñooɓe mawɓe. O joginoo kadi golle ñaawoore e nder Ñaawirde Kuule Njuɓɓudi (Division ''d’Equal Opportunity'') e wonde Komiseer leydi e nder Ñaawirde Leydi e Taariindi.
=== Darnde jaŋde jooni ===
Tuggi lewru sulyee 2025 Behrendt ko porfeseer tedduɗo (gila 2018) to UTS, kadi ko o Fedde Laureate to Galle Janngirɗe Ɓiɓɓe leydi Jumbunna. Ko kanko woni hooreejo gadano wiɗtooji koɗki e gardo wiɗto e porogaraamuuji jaŋde (gila 2011).
=== Golle goɗɗe ===
=== E jaŋde e renndo ===
Behrendt ina gollinoo e geɗe jowitiiɗe e jaŋde Ɓiɓɓe leydi ina jeyaa heen binndol. E hitaande 2002, o woniino gooto e heɓooɓe njeenaari janngingol ngenndiwal Neville Bonner. O golliima e yiilirde duɗal jaaɓi haaɗtirde Aborigine Tranby to Glebe, Sydney, o woniino kadi ammbasadeer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gawura (duɗal leslesal ɓiɓɓe leydi) to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Andrew gila ko famɗi fof hitaande 2012. Ko kanko woni sosɗo Fabriika daartol Sydney e hitaande 2012, sosnooɗo porogaraam jaŋde binndol to Redfern.
E lewru abriil 2011, Behrendt toɗɗaa ngam ardaade ƴeewndo keɓgol jaŋde toownde e batte mum wonande yimɓe Aborigine en e Torres Strait Islander wonande laamu fedde ndee. Rewindaade, halfinaande rokkude kartal laawol ngam jaŋde duɗe jaaɓi-haaɗtirde ɓiɓɓe leydi ndii, rokkii ciimtol mum e lewru suwee 2012, heɓi jaabawol moƴƴol no feewi ngam teeŋtinde paandaale potɗe heɓtineede e feccude jawdi gonndi ngam wallitde batte laaɓtuɗe ko wayi no "fostering class a'2". E nder yaltinde ciimtol ngol ñalnde 14 suwee 2012, senaateer Chris Evans, jaagorgal jaŋde toownde, jaɓii wasiyaaji mum fof.
Tuggi 2009 haa 2012, o woni hooreejo fedde wasiyaaji yimɓe wuro Sydney e yimɓe duunde Torres Strait.
=== E nder ñeeñal ===
Behrendt waɗii darnde tiiɗnde e sosde e wallitde pelle e eɓɓooje naalankaagal kadi ko o daraniiɗo ɓeydude kaalis ngam naalankaagal.[24] Ko kanko woni hooreejo gadano Teleeji ngenndiiji ɓiɓɓe leydi (NITV), teleeji gadani e nder Ostarali, jowitiiɗi e porogaraamuuji ɓiɓɓe leydi, tuggi 2006 haa 2009.
E hitaande 2008, o toɗɗaa e yiilirde fedde dingiral Bangarra, o woni hooreejo gila 2010[26] 20 2014. O toɗɗaama e yiilirde Muuseeji e Galleeji NSW e hitaande 2012.
Behrendt woniino e yiilirde fedde winndooɓe Sydney[28] gila 2015, yiilirde Musée de ''Arts'' Contemporains [[Ostarali]], hooreejo fedde maɓɓe wasiyaaji ɓiɓɓe leydi (2007–2012).
O woniino tergal e yiilirde fedde naalankooɓe mawnde to [[Ostarali]] (AMPAG) tuggi 2013 haa 2014, o woniino ñaawoowo ko wonaa fijirde e nder njeenaaje binndol gardiiɗo New South Wales (2013–2014) e o woniino tergal e fedde naalankooɓe mawnde to [[Ostarali]] gila 2013.
=== Bindi ===
Behrendt winndii ko heewi e geɗe sariya e nuunɗal renndo Ɓiɓɓe leydi. Defte makko ina njeyaa heen « Ƴellitaare luural hakkunde Aborigine en » (1995) e « Heɓde nuunɗal renndo » (2003). E hitaande 2005 o winndi deftere wiyeteende ''Treaty''.
Behrendt winndii kadi defte tati teskinɗe, ina heen deftere wiyeteende Home, nde heɓi njeenaaje binndol to ''Queensland'', njeenaari David Unaipon e hitaande 2002, e njeenaari winndooɓe ''Commonwealth'' ngam deftere adannde ɓurnde moƴƴude e nder diiwaan Lecy fuɗnaange-rewo Victoria/Pasifik fuɗnaange, nde heɓi njeenaari ɗiɗaɓiri Herga no40 Njeenaari binndol Premier ngam njeenaari binndol koɗki (2010). Deftere makko tataɓere, ''After Story'', yalti ko e hitaande 2021.
E hitaande 2012, Behrendt yaltinii deftere wiyeteende Ɓiɓɓe [[Ostarali]] ngam Dummi.
Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2025 o toɗɗaa hooreejo fedde binndol [[Ostarali]]. Binndol [[Ostarali]] ina jeyaa e ''Creative Australia'', ko kañum woni ballal e ƴellitde binndol [[Ostarali]].
=== Vidiyo ===
Behrendt winndii, ardii, e/walla waɗii filmuuji keewɗi binndaaɗi gila 2013, ina heen filmo ''Innocence Betrayed'' (2013, winndiyanke) E nder ƴiiƴam am ina doga (2019, peewnoowo) e Maralinga Tjarutja (2020, winndiyanke), ɗiɗaɓo oo ko faati e jarribooji nukliyeer Marlinga3 to Ostarali Sud8. O wonnoo ko jiiloowo ɓiɓɓe leydi ngam miniseriiji dokimaaji teleeji Ostarali: Daartol men e hitaande 2015, Hol mo cikkuɗaa ko a? (2018–2019) e eɓɓooji goɗɗi.
E hitaande 2016 Behrendt (hono gardo) Michaela Perske (winndiyanke e peewnoowo) e ɓe ndokkaama kaalis eɓɓaande binnditagol ɓiɗɓe leydi ndii e fedde filmuuji Adelaide e ballondiral e Screen Australia e KOJO ngam golloraade eɓɓoore maɓɓe binnditagol, Caggal yaafuya, on Aèber2019 e filmo mo o heɓi oo. Filmu oo ina ndaara ɓeydagol ittugol sukaaɓe ɓiɓɓe leydi e nder duuɓi garooji caggal nde Kevin Rudd yaafnii leƴƴi ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]]. Nde heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ardaade filmo binndaaɗo ummoraade e fedde ardiiɓe Ostarali e hitaande 2018, nde suɓaama e nder cate tati e nder njeenaaje AACTA 2018, ina heen njeenaari ɓurndi moƴƴude e teleeji ɗi ngonaa fijirde.
Behrendt ardii Maralinga Tjarutja, ko filmo teleeji lewru mee 2020 mo Blackfella Films waɗi ngam tele ABC, ina haala daartol yimɓe Maralinga, Ostarali worgo, gila e kitaale 1950 jarribooji nukliyeer Angalteer to Maralinga. Nde yaltinaama e anniya hedde wakkati gooto nde seppo drama ''Operation Buffalo'' woni, ngam hokkugo daande yimɓe ɓiɓɓe lesdi nokkuure nden e hollugo no ɗum wayliri nguurdam maɓɓe. Screenhub rokkii ɗum koode 4,5, o innitiri ɗum "documentaire moƴƴo". Filmu oo hollitii muñal leñol Maralinga Tjarutja, e no ɓe njokkiri haɓaade hakkeeji maɓɓe ngam toppitaade leydi ndi mbonndi ndii.
E hitaande 2020 Behrendt golliima e binndol e nder dumunna ɗiɗaɓo ''Total Control'' (seriiji teleeji), e binndol/hooreejo e filmo binnditagol ina wiyee Hare Gooto.
Behrendt ardii Araatika: ''Rise Up''!, ko filmo winndannde ko faati e fedde fukuyaŋkooɓe Ligue des Nationales sosɓe ko nanndi e haka Māori en Nuwel Selannde Aborigine en Ostarali. Luke Buckmaster rokki ɗum koode 3 e nder 5 e nder ƴeewndo mum e nder jaaynde The Guardian, o siftinii no Behrendt ardii ɗum nii, ko "no cinema-essayist, baawɗo liggaade e yuɓɓinde hujjaaji, haa teeŋti noon so tawii ko to bannge politik e pinal". Araatika: Ummo! yalti e ñalɗi filmuuji Sydney e hitaande 2021, e yalti e NITV e hitaande 2022.
Behrendt ardii filmo 6urcfo teegtude biyeteeɗo ''One Mind'', ''One Heart'', mo Michaela Perske feewni, mo Michaela Perske feewni, mo 6amtaare mum adannde holliri e 6amtaare filmuuji Adelaide e lewru oktoobar 2024. Filma oo ina rewi e daartol 6amtaare barkeeji Yirrkala e hitaande 1963, nde yim6e Yolgnu sosi e nder misiyoŋ Yirrkala6 binndanɗe anndinde yimɓe Ɓiɓɓe leydi e nder sariyaaji [[Ostarali]], ko maandeeji e nder kampaañ ngam hisnude pinal e jogaade hakkeeji leydi Aborigine en. Film o hollitaama kadi e NITV, Teleeji SBS, e SBS On Demand (to o woni haa jooni gila lewru Duujal 2025) ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2025, e nder Fedde Filmuuji Binndanɗe Antenna e lewru Feebariye 2025,
=== Rajo ===
Behrendt hokki taskaram rajo ''Speaking Out'', ko laarani "politik, naalankaaku e aadaaji diga gite ɓiɓɓe lesdi feere-feere". Nde yaltata ko e Rajo ''ABC National'' ñalnde alet 12w00h (caɗeele) e Rajo ABC Local ñalnde alet 21w00h.
=== Aandinol ===
Behrendt ko tergal e Akademi gannde renndo to [[Ostarali]], kadi ko tergal Foundation Fedde e Akademi sariya [[Ostarali]].
1993: Jaaliiɗo, Bursi Lionel Murphy[57]
2002: Ko kanko heɓi njeenaari janngingol ngenndiwal Neville Bonner
2002: Njeenaari David Unaipon e nder njeenaari binndol mawndi leydi Queensland, ngam golle makko fijirde Home
2004: Jaaliiɗo, 2004 njeenaari maayndi ngam golle maantiniiɗe e binndol[58]
2005: Jaaliiɗo, njeenaari winndooɓe Commonwealth – Deftere adannde ɓurnde moƴƴude (Asiya/Pacifik)
2009: Neɗɗo NAIDOC ngenndiijo mo hitaande ndee
2009: Jaaliiɗo, njeenaari binndol koɗki, njeenaari binndol hooreejo leydi Victoria, ngam Legacy.
2011: NSW [[Ostarali|Ostaraliijo]] ɓurɗo waawde hitaande ndee
2012: Njeenaari ɓiyleydaagu AFTRS AW Myer.
2018: Ardorde ɓurnde moƴƴude e filmo binnditagol, fedde ardorde [[Ostarali]], ngam caggal yaafuya[6]
2020: Teddungal ñalngu Ostarali 2020, Ofiisaajo e nder Division General Ordre of Australia (AO), ngam "golle makko teeŋtuɗe e jaŋde e wiɗtooji ɓiɓɓe leydi, sariya e naalankaagal yiyteende e golle"
2021: Jaaliiɗo, Medaal Hakkeeji Aadee
2023: Fedde e Akademi ganndal neɗɗankaagal to [[Ostarali]]
== Nguurndam neɗɗo ==
Behrendt resii naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Kris Faller e hitaande 1997 nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Ɓe ceerti e jam e hitaande 2001, caggal ɗuum ɓe ceerti.
O mari jokkindiral juutngal bee Geoff Scott, hooreejo birooji ɓiɓɓe lesdi, gonnooɗo hooreejo hukuuma lesdi Aborigine e Torres Strait, nden boo hooreejo hukuuma lesdi NSW.
E hitaande 2009, Behrendt fuɗɗii jokkondirde e Michael Lavarch, gonnooɗo jaagorgal kuuge Ostarali ; ɓe resndi ɗum ko hitaande 2011.
== Bibliyogaraafi ==
=== Defte ===
Saare. St Lucia, Qld: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland. 2004.
Legacy, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Queensland, St Lucia, QLD, hitaande 2009, <nowiki>ISBN 9780702237331</nowiki>
Caggal daartol, jaaynde duɗal jaaɓi-haaɗtirde Queensland, St Lucia, QLD, 2021, <nowiki>ISBN 9780702263316</nowiki>
=== Haalaaji juutɗi ===
"Nokku hakkunde men", e nder Behrendt et al., daartol 10 juutngol ngol pot-ɗaa janngude e hitaande 2011, Fedde Ostarali ngam Naalankaagal, Ostarali, 2011, <nowiki>ISBN 9780733628481</nowiki>, Faandaare 3: pp
"Les laral, nder ƴiiƴam", Dow leydi, Winndere no. 203, hitaande 2011
=== Fijirde sukaaɓe ===
Laabi kawtal, Jaami’aare Oxford, Jaami’aare Oxford, Fombina Melbourne, VIC, 2011, ISBN 9780195572483
Ko wonaa fijirde
Ƴeewndo luural Aborigine en: Ɗatal feewde e ƴellitaare hoore mum e ndimaagu renndo, Jaaynde Fedde nde, Leichhardt, NSW 1995, ISBN 1862871787
Heɓde nuunɗal renndo: hakkeeji ɓiɓɓe leydi e ko fayti e [[Ostarali]], Jaaynde Fedde, Annandale, NSW, 2003, ISBN 1862874506
Ƴeewndo luural ɓiɓɓe leydi: luural leydi e ko ɓuri ɗum, winndi e Loretta Kelly, Jaaynde Fedde, Leichhardt, NSW, hitaande 2008, ISBN 9781862877078
"Taƴde silsil e nder doosgal leydi". Siftorde. 39: 11-12. 2010.
Ɓiɓɓe [[Ostarali]] ngam ɓiɓɓe lesdi, John Wiley e ɓiɓɓe maako, Milton, QLD, 2012, ISBN 9781742169637
Feccere nde ɓowɗi ndartaaki, Jaaynde kaalis, Sidney, NSW, 2012, ISBN 9780868199108
Yiytude Eliza: Doole e daartol koloñaal, Jaaɓi-haaɗtirde Queensland, St Lucia, QLD, 2016, ISBN 9780702253904
2011 henndu tweet e Eatock v Bolt
Miijooji ɗi Behrendt haali e Twitter ɗi peeñi ko ina cemmbina tergal Asaambele Legislatif leydi ndii, jaagorgal leydi ndii, e mawɗo Aborigine biyeteeɗo Bess Price, ngaddi luural hay so tawii Behrendt ina jokki e wiyde wonde tweet oo yaltinaama e ngonka mum. O jokki heen wonde o haaldaani e Price, kono ko e tenor acrimonious jeewte e nder porogaraam tele Q+A. Behrendt jaabtiima haala Twitter ka holliti mettere mum e ballal Price e naatgol e nder leydi ndi, o winndi heen « mi yiyii eɓɓoore nde gorko gooto jokkondiri e puccu, miɗo sikki ɗum ɓuri Bess Price mettinde », o tuugnii ko e yeewtere tele wiyeteende Deadwood. Behrendt ɗaɓɓiri Price yaafuya e yeeso yimɓe fof e nder suudu mum, o jaɓaani yaafuya makko e no haanirta nii. Behrendt wiyi wonde haala ka throwaway waɗi mo ko kampaañ warngooji jikkuuji, e haalooɓe heewɓe ina njaɓa, teeŋti noon e Robert Manne. [[Ostarali|Ostaraliijo]] oo yaltinii daartol 15 e dow Behrendt e nder yontereeji ɗiɗi caggal nde o waɗi tweet oo.
Ɓooygol Behrendt ngol, caggal ɗuum, siforii ko jaabawol kuuɓtodinngol e ñaawoore nde kanko e yimɓe njeetato woɗɓe ɓe ngondi e sahaa gooto, feewde e News Corp, anndiraande Eatock v Bolt. Winndiyanke jaaynde Herald Sun, hono Andrew Bolt, huutoriima innde Behrendt e binndanɗe ɗiɗi jowitiiɗe e Aborigine en « politik ». Bolt hollitii wonde Behrendt e woɗɓe Aborigine en ɓaleeɓe ina mbiya ko Aborigine en ngam yahrude yeeso e golle mum en. Ñaawirde fedde ndee wiyi wonde kuule ɗee ko ɓuuɓɗe, ko bonɗe, ina luurdi e sariya jowitiiɗo e njiyaagu.
== Teskorɗe ==
rds0haptugmx5l5lk76laqm1lx45wam
162446
162442
2026-04-11T07:49:39Z
MOIBARDE
10068
162446
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Larissa Yasmin Behrendt''' AO FASSA FAHA FAAL (jibinaa ko 1969) ko ganndo sariya, binndoowo, waɗoowo filmuuji, daraniiɗo hakkeeji ɓiɓɓe leydi to [[Ostarali]]. O woniino porfeseer sariya (2001-2018) to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sidney (UTS), jooni ko porfeseer tedduɗo toon. O woniino gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS, kadi omo jogii jappeere adannde e wiɗtooji koɗki to UTS. E hitaande 2025 o toɗɗaa hooreejo fedde binndol [[Ostarali]].<ref name="encyc">{{cite book|first=Anne|last=Standish|title=Behrendt, Larissa|publisher=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|date=2014|via=Australian Women's Archives Project 2014|isbn=978-0-7340-4873-8|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0273b.htm|access-date=12 September 2020|archive-date=6 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806023458/http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0273b.htm|url-status=dead}}</ref><ref name="int2021" />
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Larissa Yasmin Behrendt jibinaa ko to Cooma, to leydi Galles du Sud, e hitaande 1969, ko iwdi Aborigine en bannge baaba mum. Ko o gorko Eualeyai e Kamilaroi, o mawni ko e galle sukaaɓe, o wonti ɓiɗɗo mbedda. Nde o mawni, o golliima e njuɓɓudi laaɗe diwooje hade makko wonde jannginoowo Aboriginal Studies. O sosi nokku wiɗto e doole Aborigine en to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to Sidney e hitaande 1988, hedde sahaa nde Behrendt fuɗɗii janngude toon. Yumma makko, mo wonaa ɓiɗɗo leydi, ina gollinoo e humpito laana ndiwoowa. Behrendt siftinii nehdi makko ko "golle no feewi", jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ina luulndii diine. Ɓe ngummii Sutherland Shire nde o woni e duɗal leslesal.
Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kirrawee, Behrendt timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e hitaande 1992. E nder hitaande ndee tan, o jaɓaama e Ñaawirde Toownde New South Wales ngam waɗde golle awokaa.[citation needed] Caggal nde o waɗi golle e nder sariyaaji galleeji e ballal sariya, o yahi e bursi to Amerik, ɗo o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal sariyaaji Harvard to duɗal sariyaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor Science to Juri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juri e hitaande 1994, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Doctor to Juri to Jume 1998. Behrendt woni ɓiɗɗo leydi [[Ostarali]] gadano heɓde seedantaagal mum to duɗal sariya Harvard.
O heɓi kadi Dipolomaaji makko to bannge binndol (2012) e Dipolomaaji makko to bannge binndol (2013) to Duɗal Filmuuji, Teleeji e Rajo [[Ostarali]] (AFTRS), kadi ko o dipolomaaji to Duɗal Ardiiɓe Sosiyeteeji [[Ostarali]] (2013).
== Kugal ==
=== Sariya e jaŋde ===
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal sariya Harvard e cagataagal kitaale 1990, Behrendt golliima to [[Kanada|Kanadaa]] fotde hitaande e pelle keewɗe ɗe ''First Nations''. E hitaande 1999, o gollodiima e Asaambele Leyɗeele Gadane ngam ƴellitde politik potal rewɓe e worɓe, o lomtii Asaambele oo to Fedde Ngenndiije Dentuɗe. E hitaande ndee tan, o waɗi wiɗto wonande leñol Slavey ngam renndinde ƴellitaare tiitoonde ngenndiire to [[Ostarali]], [[Kanada|Kanadaa]] e Nuwel Selannde.
Behrendt warti [[Ostarali]] ngam wontude wiɗtoowo caggal doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]], o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sydney (UTS) e hitaande 2000. E hitaande 2000, o jaɓaa e Ñaawirde Toownde (''Cour Supreme'') to leydi Ostarali ngam waɗde golle awokaa. Behrendt ko repibilik, ina luulndii njuɓɓudi laamu to [[Ostarali]].
O woniino porfeseer sariya (2001-2018) e gardiiɗo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde (2001-2011) to Duɗal Jaŋde e Wiɗtooji Jumbunna to UTS. O toɗɗaama hooreejo gadano wiɗtooji koɗki e gardo wiɗtooji e porogaraamuuji jaŋde e hitaande 2011.
Behrendt ina jeyaa e geɗe keewɗe jarribooje pro bono jowitiiɗe e bonanndeeji baɗeteeɗi e leƴƴi Aborigine en e nder njuɓɓudi ñaawoore, ina jeyaa heen feeñde e ñaawoore tokosere e nder ñaawirdu toowndu NSW Campbell v Directeur de la Procureur Public [2008]. O golliima e nder system kasooji NSW hakkunde 2003 e 2012 e nder darnde makko hono hooreejo alternatiif e nder fedde ƴeewndo tooñooɓe mawɓe. O joginoo kadi golle ñaawoore e nder Ñaawirde Kuule Njuɓɓudi (Division ''d’Equal Opportunity'') e wonde Komiseer leydi e nder Ñaawirde Leydi e Taariindi.
=== Darnde jaŋde jooni ===
Tuggi lewru sulyee 2025 Behrendt ko porfeseer tedduɗo (gila 2018) to UTS, kadi ko o Fedde Laureate to Galle Janngirɗe Ɓiɓɓe leydi Jumbunna. Ko kanko woni hooreejo gadano wiɗtooji koɗki e gardo wiɗto e porogaraamuuji jaŋde (gila 2011).
=== Golle goɗɗe ===
=== E jaŋde e renndo ===
Behrendt ina gollinoo e geɗe jowitiiɗe e jaŋde Ɓiɓɓe leydi ina jeyaa heen binndol. E hitaande 2002, o woniino gooto e heɓooɓe njeenaari janngingol ngenndiwal Neville Bonner. O golliima e yiilirde duɗal jaaɓi haaɗtirde Aborigine Tranby to Glebe, Sydney, o woniino kadi ammbasadeer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gawura (duɗal leslesal ɓiɓɓe leydi) to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Andrew gila ko famɗi fof hitaande 2012. Ko kanko woni sosɗo Fabriika daartol Sydney e hitaande 2012, sosnooɗo porogaraam jaŋde binndol to Redfern.
E lewru abriil 2011, Behrendt toɗɗaa ngam ardaade ƴeewndo keɓgol jaŋde toownde e batte mum wonande yimɓe Aborigine en e Torres Strait Islander wonande laamu fedde ndee. Rewindaade, halfinaande rokkude kartal laawol ngam jaŋde duɗe jaaɓi-haaɗtirde ɓiɓɓe leydi ndii, rokkii ciimtol mum e lewru suwee 2012, heɓi jaabawol moƴƴol no feewi ngam teeŋtinde paandaale potɗe heɓtineede e feccude jawdi gonndi ngam wallitde batte laaɓtuɗe ko wayi no "fostering class a'2". E nder yaltinde ciimtol ngol ñalnde 14 suwee 2012, senaateer Chris Evans, jaagorgal jaŋde toownde, jaɓii wasiyaaji mum fof.
Tuggi 2009 haa 2012, o woni hooreejo fedde wasiyaaji yimɓe wuro Sydney e yimɓe duunde Torres Strait.
=== E nder ñeeñal ===
Behrendt waɗii darnde tiiɗnde e sosde e wallitde pelle e eɓɓooje naalankaagal kadi ko o daraniiɗo ɓeydude kaalis ngam naalankaagal.[24] Ko kanko woni hooreejo gadano Teleeji ngenndiiji ɓiɓɓe leydi (NITV), teleeji gadani e nder Ostarali, jowitiiɗi e porogaraamuuji ɓiɓɓe leydi, tuggi 2006 haa 2009.
E hitaande 2008, o toɗɗaa e yiilirde fedde dingiral Bangarra, o woni hooreejo gila 2010[26] 20 2014. O toɗɗaama e yiilirde Muuseeji e Galleeji NSW e hitaande 2012.
Behrendt woniino e yiilirde fedde winndooɓe Sydney[28] gila 2015, yiilirde Musée de ''Arts'' Contemporains [[Ostarali]], hooreejo fedde maɓɓe wasiyaaji ɓiɓɓe leydi (2007–2012).
O woniino tergal e yiilirde fedde naalankooɓe mawnde to [[Ostarali]] (AMPAG) tuggi 2013 haa 2014, o woniino ñaawoowo ko wonaa fijirde e nder njeenaaje binndol gardiiɗo New South Wales (2013–2014) e o woniino tergal e fedde naalankooɓe mawnde to [[Ostarali]] gila 2013.
=== Bindi ===
Behrendt winndii ko heewi e geɗe sariya e nuunɗal renndo Ɓiɓɓe leydi. Defte makko ina njeyaa heen « Ƴellitaare luural hakkunde Aborigine en » (1995) e « Heɓde nuunɗal renndo » (2003). E hitaande 2005 o winndi deftere wiyeteende ''Treaty''.
Behrendt winndii kadi defte tati teskinɗe, ina heen deftere wiyeteende Home, nde heɓi njeenaaje binndol to ''Queensland'', njeenaari David Unaipon e hitaande 2002, e njeenaari winndooɓe ''Commonwealth'' ngam deftere adannde ɓurnde moƴƴude e nder diiwaan Lecy fuɗnaange-rewo Victoria/Pasifik fuɗnaange, nde heɓi njeenaari ɗiɗaɓiri Herga no40 Njeenaari binndol Premier ngam njeenaari binndol koɗki (2010). Deftere makko tataɓere, ''After Story'', yalti ko e hitaande 2021.
E hitaande 2012, Behrendt yaltinii deftere wiyeteende Ɓiɓɓe [[Ostarali]] ngam Dummi.
Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2025 o toɗɗaa hooreejo fedde binndol [[Ostarali]]. Binndol [[Ostarali]] ina jeyaa e ''Creative Australia'', ko kañum woni ballal e ƴellitde binndol [[Ostarali]].
=== Vidiyo ===
Behrendt winndii, ardii, e/walla waɗii filmuuji keewɗi binndaaɗi gila 2013, ina heen filmo ''Innocence Betrayed'' (2013, winndiyanke) E nder ƴiiƴam am ina doga (2019, peewnoowo) e Maralinga Tjarutja (2020, winndiyanke), ɗiɗaɓo oo ko faati e jarribooji nukliyeer Marlinga3 to Ostarali Sud8. O wonnoo ko jiiloowo ɓiɓɓe leydi ngam miniseriiji dokimaaji teleeji Ostarali: Daartol men e hitaande 2015, Hol mo cikkuɗaa ko a? (2018–2019) e eɓɓooji goɗɗi.
E hitaande 2016 Behrendt (hono gardo) Michaela Perske (winndiyanke e peewnoowo) e ɓe ndokkaama kaalis eɓɓaande binnditagol ɓiɗɓe leydi ndii e fedde filmuuji Adelaide e ballondiral e Screen Australia e KOJO ngam golloraade eɓɓoore maɓɓe binnditagol, Caggal yaafuya, on Aèber2019 e filmo mo o heɓi oo. Filmu oo ina ndaara ɓeydagol ittugol sukaaɓe ɓiɓɓe leydi e nder duuɓi garooji caggal nde Kevin Rudd yaafnii leƴƴi ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]]. Nde heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ardaade filmo binndaaɗo ummoraade e fedde ardiiɓe Ostarali e hitaande 2018, nde suɓaama e nder cate tati e nder njeenaaje AACTA 2018, ina heen njeenaari ɓurndi moƴƴude e teleeji ɗi ngonaa fijirde.
Behrendt ardii Maralinga Tjarutja, ko filmo teleeji lewru mee 2020 mo Blackfella Films waɗi ngam tele ABC, ina haala daartol yimɓe Maralinga, Ostarali worgo, gila e kitaale 1950 jarribooji nukliyeer Angalteer to Maralinga. Nde yaltinaama e anniya hedde wakkati gooto nde seppo drama ''Operation Buffalo'' woni, ngam hokkugo daande yimɓe ɓiɓɓe lesdi nokkuure nden e hollugo no ɗum wayliri nguurdam maɓɓe. Screenhub rokkii ɗum koode 4,5, o innitiri ɗum "documentaire moƴƴo". Filmu oo hollitii muñal leñol Maralinga Tjarutja, e no ɓe njokkiri haɓaade hakkeeji maɓɓe ngam toppitaade leydi ndi mbonndi ndii.
E hitaande 2020 Behrendt golliima e binndol e nder dumunna ɗiɗaɓo ''Total Control'' (seriiji teleeji), e binndol/hooreejo e filmo binnditagol ina wiyee Hare Gooto.
Behrendt ardii Araatika: ''Rise Up''!, ko filmo winndannde ko faati e fedde fukuyaŋkooɓe Ligue des Nationales sosɓe ko nanndi e haka Māori en Nuwel Selannde Aborigine en Ostarali. Luke Buckmaster rokki ɗum koode 3 e nder 5 e nder ƴeewndo mum e nder jaaynde The Guardian, o siftinii no Behrendt ardii ɗum nii, ko "no cinema-essayist, baawɗo liggaade e yuɓɓinde hujjaaji, haa teeŋti noon so tawii ko to bannge politik e pinal". Araatika: Ummo! yalti e ñalɗi filmuuji Sydney e hitaande 2021, e yalti e NITV e hitaande 2022.
Behrendt ardii filmo 6urcfo teegtude biyeteeɗo ''One Mind'', ''One Heart'', mo Michaela Perske feewni, mo Michaela Perske feewni, mo 6amtaare mum adannde holliri e 6amtaare filmuuji Adelaide e lewru oktoobar 2024. Filma oo ina rewi e daartol 6amtaare barkeeji Yirrkala e hitaande 1963, nde yim6e Yolgnu sosi e nder misiyoŋ Yirrkala6 binndanɗe anndinde yimɓe Ɓiɓɓe leydi e nder sariyaaji [[Ostarali]], ko maandeeji e nder kampaañ ngam hisnude pinal e jogaade hakkeeji leydi Aborigine en. Film o hollitaama kadi e NITV, Teleeji SBS, e SBS On Demand (to o woni haa jooni gila lewru Duujal 2025) ñalnde 19 lewru Yarkomaa 2025, e nder Fedde Filmuuji Binndanɗe Antenna e lewru Feebariye 2025,
=== Rajo ===
Behrendt hokki taskaram rajo ''Speaking Out'', ko laarani "politik, naalankaaku e aadaaji diga gite ɓiɓɓe lesdi feere-feere". Nde yaltata ko e Rajo ''ABC National'' ñalnde alet 12w00h (caɗeele) e Rajo ABC Local ñalnde alet 21w00h.
=== Aandinol ===
Behrendt ko tergal e Akademi gannde renndo to [[Ostarali]], kadi ko tergal Foundation Fedde e Akademi sariya [[Ostarali]].
1993: Jaaliiɗo, Bursi Lionel Murphy[57]
2002: Ko kanko heɓi njeenaari janngingol ngenndiwal Neville Bonner
2002: Njeenaari David Unaipon e nder njeenaari binndol mawndi leydi Queensland, ngam golle makko fijirde Home
2004: Jaaliiɗo, 2004 njeenaari maayndi ngam golle maantiniiɗe e binndol[58]
2005: Jaaliiɗo, njeenaari winndooɓe Commonwealth – Deftere adannde ɓurnde moƴƴude (Asiya/Pacifik)
2009: Neɗɗo NAIDOC ngenndiijo mo hitaande ndee
2009: Jaaliiɗo, njeenaari binndol koɗki, njeenaari binndol hooreejo leydi Victoria, ngam Legacy.
2011: NSW [[Ostarali|Ostaraliijo]] ɓurɗo waawde hitaande ndee
2012: Njeenaari ɓiyleydaagu AFTRS AW Myer.
2018: Ardorde ɓurnde moƴƴude e filmo binnditagol, fedde ardorde [[Ostarali]], ngam caggal yaafuya[6]
2020: Teddungal ñalngu Ostarali 2020, Ofiisaajo e nder Division General Ordre of Australia (AO), ngam "golle makko teeŋtuɗe e jaŋde e wiɗtooji ɓiɓɓe leydi, sariya e naalankaagal yiyteende e golle"
2021: Jaaliiɗo, Medaal Hakkeeji Aadee
2023: Fedde e Akademi ganndal neɗɗankaagal to [[Ostarali]]
== Nguurndam neɗɗo ==
Behrendt resii naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Kris Faller e hitaande 1997 nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Ɓe ceerti e jam e hitaande 2001, caggal ɗuum ɓe ceerti.
O mari jokkindiral juutngal bee Geoff Scott, hooreejo birooji ɓiɓɓe lesdi, gonnooɗo hooreejo hukuuma lesdi Aborigine e Torres Strait, nden boo hooreejo hukuuma lesdi NSW.
E hitaande 2009, Behrendt fuɗɗii jokkondirde e Michael Lavarch, gonnooɗo jaagorgal kuuge Ostarali ; ɓe resndi ɗum ko hitaande 2011.
== Bibliyogaraafi ==
=== Defte ===
Saare. St Lucia, Qld: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland. 2004.
Legacy, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Queensland, St Lucia, QLD, hitaande 2009, <nowiki>ISBN 9780702237331</nowiki>
Caggal daartol, jaaynde duɗal jaaɓi-haaɗtirde Queensland, St Lucia, QLD, 2021, <nowiki>ISBN 9780702263316</nowiki>
=== Haalaaji juutɗi ===
"Nokku hakkunde men", e nder Behrendt et al., daartol 10 juutngol ngol pot-ɗaa janngude e hitaande 2011, Fedde Ostarali ngam Naalankaagal, Ostarali, 2011, <nowiki>ISBN 9780733628481</nowiki>, Faandaare 3: pp
"Les laral, nder ƴiiƴam", Dow leydi, Winndere no. 203, hitaande 2011
=== Fijirde sukaaɓe ===
Laabi kawtal, Jaami’aare Oxford, Jaami’aare Oxford, Fombina Melbourne, VIC, 2011, ISBN 9780195572483
Ko wonaa fijirde
Ƴeewndo luural Aborigine en: Ɗatal feewde e ƴellitaare hoore mum e ndimaagu renndo, Jaaynde Fedde nde, Leichhardt, NSW 1995, ISBN 1862871787
Heɓde nuunɗal renndo: hakkeeji ɓiɓɓe leydi e ko fayti e [[Ostarali]], Jaaynde Fedde, Annandale, NSW, 2003, ISBN 1862874506
Ƴeewndo luural ɓiɓɓe leydi: luural leydi e ko ɓuri ɗum, winndi e Loretta Kelly, Jaaynde Fedde, Leichhardt, NSW, hitaande 2008, ISBN 9781862877078
"Taƴde silsil e nder doosgal leydi". Siftorde. 39: 11-12. 2010.
Ɓiɓɓe [[Ostarali]] ngam ɓiɓɓe lesdi, John Wiley e ɓiɓɓe maako, Milton, QLD, 2012, ISBN 9781742169637
Feccere nde ɓowɗi ndartaaki, Jaaynde kaalis, Sidney, NSW, 2012, ISBN 9780868199108
Yiytude Eliza: Doole e daartol koloñaal, Jaaɓi-haaɗtirde Queensland, St Lucia, QLD, 2016, ISBN 9780702253904
2011 henndu tweet e Eatock v Bolt
Miijooji ɗi Behrendt haali e Twitter ɗi peeñi ko ina cemmbina tergal Asaambele Legislatif leydi ndii, jaagorgal leydi ndii, e mawɗo Aborigine biyeteeɗo Bess Price, ngaddi luural hay so tawii Behrendt ina jokki e wiyde wonde tweet oo yaltinaama e ngonka mum. O jokki heen wonde o haaldaani e Price, kono ko e tenor acrimonious jeewte e nder porogaraam tele Q+A. Behrendt jaabtiima haala Twitter ka holliti mettere mum e ballal Price e naatgol e nder leydi ndi, o winndi heen « mi yiyii eɓɓoore nde gorko gooto jokkondiri e puccu, miɗo sikki ɗum ɓuri Bess Price mettinde », o tuugnii ko e yeewtere tele wiyeteende Deadwood. Behrendt ɗaɓɓiri Price yaafuya e yeeso yimɓe fof e nder suudu mum, o jaɓaani yaafuya makko e no haanirta nii. Behrendt wiyi wonde haala ka throwaway waɗi mo ko kampaañ warngooji jikkuuji, e haalooɓe heewɓe ina njaɓa, teeŋti noon e Robert Manne. [[Ostarali|Ostaraliijo]] oo yaltinii daartol 15 e dow Behrendt e nder yontereeji ɗiɗi caggal nde o waɗi tweet oo.
Ɓooygol Behrendt ngol, caggal ɗuum, siforii ko jaabawol kuuɓtodinngol e ñaawoore nde kanko e yimɓe njeetato woɗɓe ɓe ngondi e sahaa gooto, feewde e News Corp, anndiraande Eatock v Bolt. Winndiyanke jaaynde Herald Sun, hono Andrew Bolt, huutoriima innde Behrendt e binndanɗe ɗiɗi jowitiiɗe e Aborigine en « politik ». Bolt hollitii wonde Behrendt e woɗɓe Aborigine en ɓaleeɓe ina mbiya ko Aborigine en ngam yahrude yeeso e golle mum en. Ñaawirde fedde ndee wiyi wonde kuule ɗee ko ɓuuɓɗe, ko bonɗe, ina luurdi e sariya jowitiiɗo e njiyaagu.
== Teskorɗe ==
bmsfek3umod8ro3oh2yqt3c116jknur
Peggy Brock
0
39422
162178
2026-04-10T12:02:13Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Peggy Brock''' "Peggy" Brock A. M. FASSA (16 marse 1948 – 30 mee 2023) ko daartoowo e binndoowo Ostarali. Faandaare makko ɓurnde yiɗeede ko daartol koloñaal e taariindi ɓiɓɓe leydi Australia, Pasifik e nokkuuji Kanadaa e Afrik, teeŋti noon e rewɓe Aborigine en Ostarali. Golle makko ina njokki e siftineede e nder jeewte ngenndiije e hakkunde leyɗeele jowitiiɗe e politik Ɓiɓɓe leydi. O jibinaa ko to Adelaide, o ƴetti golle jaŋde, o woni ko e joofnirde g..."
162178
wikitext
text/x-wiki
'''Peggy Brock''' "Peggy" Brock A. M. FASSA (16 marse 1948 – 30 mee 2023) ko daartoowo e binndoowo Ostarali. Faandaare makko ɓurnde yiɗeede ko daartol koloñaal e taariindi ɓiɓɓe leydi Australia, Pasifik e nokkuuji Kanadaa e Afrik, teeŋti noon e rewɓe Aborigine en Ostarali. Golle makko ina njokki e siftineede e nder jeewte ngenndiije e hakkunde leyɗeele jowitiiɗe e politik Ɓiɓɓe leydi. O jibinaa ko to Adelaide, o ƴetti golle jaŋde, o woni ko e joofnirde golle makko, o woni porfeseer emeritus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edith Cowan to Perth, to bannge worgo Ostarali.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Margaret Susan Brock[1] jibinaa ko to Adelaide, to Ostarali worgo ñalnde 16 marse 1948. Jibnaaɓe makko, hono Frank e Ilse, ko yahuud en Otirisnaaɓe e Almaañnaaɓe, ɓe ngummii to Angalteer e kitaale 1930 caggal nde ɓe torraa sabu ko ɓe ngoongɗini sosiyaalist en. Caggal nde ɓe ngummii to Ostarali, ɓe kawri e wolde adunaare ɗiɗmere e humpitooji maɓɓe e ɗemngal Almaañ, ɓe mbaɗti ɗum en ko alɗuɓe. Frank wonti jom njulaagu, Ilse wonti fijirde.[2]
Brock mawni ko to Netherby e Hazelwood Park, o yahi duɗal to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Presbyterian, hannde duɗal jaaɓi haaɗtirde Seymour.[2]
O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, ɗo o heɓi B.A.(Hons) e hitaande 1969 (caggal ɗuum o heɓi PhD).[3][4][5]
O yahri no feewi e nder duuɓi makko capanɗe jeegom, ko ɓuri heewde ko e Orop.[2]
== Fuɗɗoode golle ==
Brock fuɗɗii wonde jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde, kono o ardiima o woppi jaŋde caggal nde almuudo gooto naamndii mo hol ko waɗi ɓe janngude Henry VIII, o tawi o waawaa jaabaade ngal naamnal.[2]
Caggal nde o golliima e laamu Ostarali worgo, o woni peewnitoowo wuro Monarto ngo o yiɗi, kono caggal ɗuum o woppitaa, o wonti daartoowo gadano e nder fedde toppitiinde ko fayti e ndonaandi Aborigine en Ostarali worgo e nder Departemaa Environnement e Planning e nder kitaale 1980. O fuɗɗii wallude renndooji Aborigine en ngam winndude ko kewi e leƴƴi mum en caggal nde Ostarali heɓti koloñaal, o huutorii karallaagal ngal o ƴetti e hoore makko. Ɗee ngaddi hakkille makko e nder leydi hee e nder winndere ndee kala. O ɓuri tiiɗnaade ko e rewɓe, ɓe annduɓe ɓennuɓe ɓee njiytaani darnde mum en e nder renndooji mum en.[2]
== Golle jaŋde ==
Caggal nde gorko makko, Norman Etherington, toɗɗaa hooreejo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange e hitaande 1989, Brock ina golloo e doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide,[2] ngal o rokkaa e hitaande 1992.[3] E yahde Perth, o ɓadtii duɗal jaaɓi-haaɗtirde Edith Cowan, ngal sosaa ko ɓooyaani, ngal e oon sahaa alaa gollotooɓe seeɗa ngam Departemaa maɓɓe keso oo, ko fayti e jaŋde Aborigine en e hakkunde pine.[2]
Caggal nde o toɗɗaa e Edith Cowan, o dañii ƴellitaare jokkondire, haa o dañi darnde professeur toon e hitaande 2007. O toɗɗaa ko njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel, Siwis (2003) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Commonwealth, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres (2005).[3]
Ɓesngu nguu arti Adelaide e hitaande 2010, Brock jokki wiɗtooji mum e nder wiɗtooji njillu, tawi ko ballal fedde wiɗtooji Ostarali, o jokki e wallitde defte e jaŋde.[2] O wonti jannginoowo emeritus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edith Cowan.[6]
== Binndanɗe ==
E hitaande 1985, nde o woni e golle e nder fedde nde wonaa laamuyankoore to SA, o yaltini deftere makko adannde, nde o tuugnii e golle makko e leñol Adnyamathanha to bannge worgo Flinders Ranges.[2] Yura e Udnyu: Daartol Adnyamathanha e nder ŋoral Flinders worgo [Jaaynde Wakefield, 1985 e 2023].
Ngoo wiɗto addani en waɗde bayyinaango mawngo woɗngo, wiyeteengo Women Rites & Sites. Ganndal pinal rewɓe aborigine,[7] ko deftere binndanɗe teskinɗe tuugiiɗe e ciimtol asliwol feewde e dental ndonaandi aborigine, kanko e rewɓe jeeɗiɗo woɗɓe ɓe ngonaa aborigine, annduɓe e ndeeɗoo fannu (Catherine Berndt, Catherine J. Ellis, Linda Barwick, Helen Her Jacob an Jacob an Jane). ɓeydaare joofnirde e dow diiwaan fuɗnaange Ostarali fuɗnaange nde Fay Gale, wiɗtoowo ganndal ɓooyɗo e yimɓe Aborigine en winndi, ngam timminde ƴeewndo Dowla oo fof.[8] Faandaare Women Rites & Sites ko hollirde e feewnude mbaydiiji pinal e wumre jinnaaɓe e wiɗtooji ɓennuɗi jowitiiɗi e nguurndam pinal Aborigine en.[9] Ko ɗum yeru arano e faamde taariindi e pinal ɓiɓɓe leydi Ostarali puɗɗii feeñde e kitaale 1980 caggal nde Henry Reynolds winndi “Bannge goɗɗo oo e keeri: Reentaade Aborigine en e Naatgol Oropnaaɓe e Ostarali” (1981), taariindi luurondirndi e jokkondiral hakkunde Aborigine’en Ostarali, e Oropnaaɓe koɗdiiɗo Hareeji.
Ɓooytaani, Brock wallitii e daartol Background to ciimtol Ostarali fuɗnaange ngol Komiseer laamɗo oo waɗi e maayde Aborigine en e nder kasoo (1990), e ɗaɓɓaande tiitoonde ɓiɓɓe leydi e nder Ostarali fuɗnaange ina heewi siftinde wiɗtooji makko.[3][2]
Golle makko mawɗe garooje ɗee ko golle ballondiral e Doreen Kartinyeri, e daartol Misiyoŋ Poonindie to duunde Eyre[2] (Poonindie: Ummagol e halkaare renndo ndema aborigine en (1989).[10]
Deftere makko tataɓere ndee ko « Ghettos Outback ». Daartol juɓɓule e nguurndam Aborigine en (1993), ngol kadi teeŋtini ko Ostarali worgo,[11] tawi ko jogori aroyde, Words and Silences. Rewɓe Aborigine’en, Siyaasa e Leydi (2001) jokkiti hakkiilo maako dow rewɓe Aborigine’en ammaa nder wakkati Australia ɓurduɗum.[12]
O waɗii duuɓi 15 e wiɗto, e binndol, e binndol golle mawɗe bayyinaaɗe e hitaande 2011, wiyeteende « Jaɓɓungal keewngal Arthur Wellington Clah : gorko Tsimshian to bannge worgo-fuɗnaange Pasifik ». O tawi e o moofti ciimtol gorko gooto jeyaaɗo e leƴƴi gadani Kanadaa (Tsimshian) biyeteeɗo Arthur Wellington Clah, binndaaɗo hakkunde kitaale 1850 e 1900.[2][13]
Defte makko goɗɗe, Leƴƴi ɓiɗɓe leydi e waylo-waylo diine e Linjiila ɓiɗɓe leydi e naamne laamu e nder laamu Biritaan 1750-1940), kadi ina njahdi e ngonka Ostarali.
== Anndinde e teddungal ==
Brock suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde gannde renndo to Ostarali e hitaande 2005, o waɗii njilluuji e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel, Siwis (2003) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Commonwealth, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres (2005).[3]
E nder hitaande 2021, ñalngu nguu laamɗo debbo oo mawni, Brock toɗɗaama tergal e fedde Ostarali ngam "golle maantinɗe e jaŋde toownde, e daartol ɓiɓɓe leydi".[1]
Nguurndam neɗɗo
Brock resi Norman Etherington, mo o hawri e mum ko jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo. Natan e Ben.[2]
== Maayde e ndonu ==
Brock maayi ko e rafi kanseer ñalnde 30 mee 2023. O woppi jom suudu makko, ɓiɓɓe makko worɓe e taaniraaɓe makko. Skarlett e Hariyet Eterington [2] [6]
E nder defte ɗee fof o winndi walla o wayli defte jeenay, heen jeegom ko ko fayti e Aborigine en Ostarali worgo.[2] O wallitii no feewi e ɓanndu ganndal taariindi koloñaal e ɓiɓɓe leydi to Ostarali, Pasifik, e nokkuuji Kanadaa e Afrik, haa teeŋti e rewɓe Aborigine en. Golle makko ina njokki e siftineede e nder jeewte ngenndiije e hakkunde leyɗeele jowitiiɗe e politik ɓiɓɓe leydi.[14][15]
== Golle mawɗe ==
* Yura e Udnyu: Taariiha Adnyhamathanaha haa woylaare Flinders Jaaynde Wakefield, 1985 e 2022].
* Rewɓe Rites & Sites. Ganndal pinal rewɓe aborigine en (Allen & Unwin (Ostarali), 1989)
* Wondude e Kartinyeri, D., Poonindie: Ummagol e halkaare renndo ndema aborigine en (1989)
* Gettooji caggal leydi. Daartol juɓɓule e nguurndam Aborigine en (1993)
* Konnguɗi e Silsil. Rewɓe Ɓiɓɓe leydi, politik e leydi (2001, 2003)
* Leƴƴi Ɓiɓɓe leydi e waylo-waylo diine (2005)
* Jaɓɓungal keewngal ngal Arthur Wellington Clah waɗi: Gorko Tsimshian to bannge worgo-fuɗnaange Pasifik, Vancouver (2011)
* E Etherington, N., Griffiths, G., e Van Gent, J., Linjiila’en lesdi’en e ƴamɗe laamu nder Laamu Biritaniya 1750-1940 (2015)
* E Tom Gara (eds.) Koloñaal e caggal mum, Daartol Aborigine en Ostarali worgo (Wakefield Press, 2017)
== Tuugnorgal ==
ao5y1rvp891tcbsv566iflg246if4s4
162180
162178
2026-04-10T12:05:13Z
Isa Oumar
9821
162180
wikitext
text/x-wiki
'''Peggy Brock''' "Peggy" Brock A. M. FASSA (16 marse 1948 – 30 mee 2023) ko daartoowo e binndoowo Ostarali. Faandaare makko ɓurnde yiɗeede ko daartol koloñaal e taariindi ɓiɓɓe leydi Australia, Pasifik e nokkuuji Kanadaa e Afrik, teeŋti noon e rewɓe Aborigine en Ostarali. Golle makko ina njokki e siftineede e nder jeewte ngenndiije e hakkunde leyɗeele jowitiiɗe e politik Ɓiɓɓe leydi. O jibinaa ko to Adelaide, o ƴetti golle jaŋde, o woni ko e joofnirde golle makko, o woni porfeseer emeritus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edith Cowan to Perth, to bannge worgo Ostarali.<ref name="eccles2023">{{cite web|last=Eccles|first=David|title=Historian helped Indigenous Australians tell their stories|website=[[InDaily]]|date=10 August 2023|url=https://indaily.com.au/news/2023/08/10/historian-helped-indigenous-australians-tell-their-stories/|access-date=10 August 2023}}</ref><ref>{{cite book|last=Brock|first=P.|title=The Many Voyages of Arthur Wellington Clah: A Tsimshian Man on the Pacific Northwest Coast|publisher=UBC Press|year=2011|isbn=978-0-7748-2007-3|url=https://books.google.com/books?id=NgMtTxJ91ikC|access-date=11 August 2023|page=}}</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Margaret Susan Brock[1] jibinaa ko to Adelaide, to Ostarali worgo ñalnde 16 marse 1948. Jibnaaɓe makko, hono Frank e Ilse, ko yahuud en Otirisnaaɓe e Almaañnaaɓe, ɓe ngummii to Angalteer e kitaale 1930 caggal nde ɓe torraa sabu ko ɓe ngoongɗini sosiyaalist en. Caggal nde ɓe ngummii to Ostarali, ɓe kawri e wolde adunaare ɗiɗmere e humpitooji maɓɓe e ɗemngal Almaañ, ɓe mbaɗti ɗum en ko alɗuɓe. Frank wonti jom njulaagu, Ilse wonti fijirde.<ref name="quadrant">Roberts, Brian, [https://quadrant.org.au/opinion/bennelong-papers/2015/06/debate-remote-reason/ "A Debate Remote from Reason"], ''Quadrant'', 2015-06-06</ref><ref name="dubinsky">{{Cite book|title=Within and Without the Nation: Canadian History as Transnational History|last1=Dubinsky|first1=Karen|last2=Perry|first2=Adele|last3=Yu|first3=Henry|publisher=University of Toronto Press|year=2015|isbn=9781442614635|location=Toronto}}</ref>
Brock mawni ko to Netherby e Hazelwood Park, o yahi duɗal to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Presbyterian, hannde duɗal jaaɓi haaɗtirde Seymour.[2]
O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, ɗo o heɓi B.A.(Hons) e hitaande 1969 (caggal ɗuum o heɓi PhD).[3][4][5]
O yahri no feewi e nder duuɓi makko capanɗe jeegom, ko ɓuri heewde ko e Orop.[2]
== Fuɗɗoode golle ==
Brock fuɗɗii wonde jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde, kono o ardiima o woppi jaŋde caggal nde almuudo gooto naamndii mo hol ko waɗi ɓe janngude Henry VIII, o tawi o waawaa jaabaade ngal naamnal.[2]
Caggal nde o golliima e laamu Ostarali worgo, o woni peewnitoowo wuro Monarto ngo o yiɗi, kono caggal ɗuum o woppitaa, o wonti daartoowo gadano e nder fedde toppitiinde ko fayti e ndonaandi Aborigine en Ostarali worgo e nder Departemaa Environnement e Planning e nder kitaale 1980. O fuɗɗii wallude renndooji Aborigine en ngam winndude ko kewi e leƴƴi mum en caggal nde Ostarali heɓti koloñaal, o huutorii karallaagal ngal o ƴetti e hoore makko. Ɗee ngaddi hakkille makko e nder leydi hee e nder winndere ndee kala. O ɓuri tiiɗnaade ko e rewɓe, ɓe annduɓe ɓennuɓe ɓee njiytaani darnde mum en e nder renndooji mum en.[2]
== Golle jaŋde ==
Caggal nde gorko makko, Norman Etherington, toɗɗaa hooreejo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange e hitaande 1989, Brock ina golloo e doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide,[2] ngal o rokkaa e hitaande 1992.[3] E yahde Perth, o ɓadtii duɗal jaaɓi-haaɗtirde Edith Cowan, ngal sosaa ko ɓooyaani, ngal e oon sahaa alaa gollotooɓe seeɗa ngam Departemaa maɓɓe keso oo, ko fayti e jaŋde Aborigine en e hakkunde pine.[2]
Caggal nde o toɗɗaa e Edith Cowan, o dañii ƴellitaare jokkondire, haa o dañi darnde professeur toon e hitaande 2007. O toɗɗaa ko njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel, Siwis (2003) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Commonwealth, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres (2005).[3]
Ɓesngu nguu arti Adelaide e hitaande 2010, Brock jokki wiɗtooji mum e nder wiɗtooji njillu, tawi ko ballal fedde wiɗtooji Ostarali, o jokki e wallitde defte e jaŋde.[2] O wonti jannginoowo emeritus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edith Cowan.<ref name="valesam3">{{Cite web|title=Vale Emeritus Professor Peggy Brock AM FASSA (1948-2023)|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/media/peggy-brock|access-date=2023-07-21|website=[[South Australian Museum]]}}</ref><ref name="valesam4">{{Cite web|title=Vale Emeritus Professor Peggy Brock AM FASSA (1948-2023)|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/media/peggy-brock|access-date=2023-07-21|website=[[South Australian Museum]]}}</ref>
== Binndanɗe ==
E hitaande 1985, nde o woni e golle e nder fedde nde wonaa laamuyankoore to SA, o yaltini deftere makko adannde, nde o tuugnii e golle makko e leñol Adnyamathanha to bannge worgo Flinders Ranges.[2] Yura e Udnyu: Daartol Adnyamathanha e nder ŋoral Flinders worgo [Jaaynde Wakefield, 1985 e 2023].<ref name="eccles20233">{{cite web|last=Eccles|first=David|title=Historian helped Indigenous Australians tell their stories|website=[[InDaily]]|date=10 August 2023|url=https://indaily.com.au/news/2023/08/10/historian-helped-indigenous-australians-tell-their-stories/|access-date=10 August 2023}}</ref><ref name="valesam2">{{Cite web|title=Vale Emeritus Professor Peggy Brock AM FASSA (1948-2023)|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/media/peggy-brock|access-date=2023-07-21|website=[[South Australian Museum]]}}</ref>
Ngoo wiɗto addani en waɗde bayyinaango mawngo woɗngo, wiyeteengo Women Rites & Sites. Ganndal pinal rewɓe aborigine,[7] ko deftere binndanɗe teskinɗe tuugiiɗe e ciimtol asliwol feewde e dental ndonaandi aborigine, kanko e rewɓe jeeɗiɗo woɗɓe ɓe ngonaa aborigine, annduɓe e ndeeɗoo fannu (Catherine Berndt, Catherine J. Ellis, Linda Barwick, Helen Her Jacob an Jacob an Jane). ɓeydaare joofnirde e dow diiwaan fuɗnaange Ostarali fuɗnaange nde Fay Gale, wiɗtoowo ganndal ɓooyɗo e yimɓe Aborigine en winndi, ngam timminde ƴeewndo Dowla oo fof.[8] Faandaare Women Rites & Sites ko hollirde e feewnude mbaydiiji pinal e wumre jinnaaɓe e wiɗtooji ɓennuɗi jowitiiɗi e nguurndam pinal Aborigine en.[9] Ko ɗum yeru arano e faamde taariindi e pinal ɓiɓɓe leydi Ostarali puɗɗii feeñde e kitaale 1980 caggal nde Henry Reynolds winndi “Bannge goɗɗo oo e keeri: Reentaade Aborigine en e Naatgol Oropnaaɓe e Ostarali” (1981), taariindi luurondirndi e jokkondiral hakkunde Aborigine’en Ostarali, e Oropnaaɓe koɗdiiɗo Hareeji.<ref name="quadrant2">Roberts, Brian, [https://quadrant.org.au/opinion/bennelong-papers/2015/06/debate-remote-reason/ "A Debate Remote from Reason"], ''Quadrant'', 2015-06-06</ref><ref name="dubinsky2">{{Cite book|title=Within and Without the Nation: Canadian History as Transnational History|last1=Dubinsky|first1=Karen|last2=Perry|first2=Adele|last3=Yu|first3=Henry|publisher=University of Toronto Press|year=2015|isbn=9781442614635|location=Toronto}}</ref>
Ɓooytaani, Brock wallitii e daartol Background to ciimtol Ostarali fuɗnaange ngol Komiseer laamɗo oo waɗi e maayde Aborigine en e nder kasoo (1990), e ɗaɓɓaande tiitoonde ɓiɓɓe leydi e nder Ostarali fuɗnaange ina heewi siftinde wiɗtooji makko.[3][2]
Golle makko mawɗe garooje ɗee ko golle ballondiral e Doreen Kartinyeri, e daartol Misiyoŋ Poonindie to duunde Eyre[2] (Poonindie: Ummagol e halkaare renndo ndema aborigine en (1989).[10]
Deftere makko tataɓere ndee ko « Ghettos Outback ». Daartol juɓɓule e nguurndam Aborigine en (1993), ngol kadi teeŋtini ko Ostarali worgo,[11] tawi ko jogori aroyde, Words and Silences. Rewɓe Aborigine’en, Siyaasa e Leydi (2001) jokkiti hakkiilo maako dow rewɓe Aborigine’en ammaa nder wakkati Australia ɓurduɗum.<ref name="eccles20232">{{cite web|last=Eccles|first=David|title=Historian helped Indigenous Australians tell their stories|website=[[InDaily]]|date=10 August 2023|url=https://indaily.com.au/news/2023/08/10/historian-helped-indigenous-australians-tell-their-stories/|access-date=10 August 2023}}</ref><ref name="valesam">{{Cite web|title=Vale Emeritus Professor Peggy Brock AM FASSA (1948-2023)|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/media/peggy-brock|access-date=2023-07-21|website=[[South Australian Museum]]}}</ref>
O waɗii duuɓi 15 e wiɗto, e binndol, e binndol golle mawɗe bayyinaaɗe e hitaande 2011, wiyeteende « Jaɓɓungal keewngal Arthur Wellington Clah : gorko Tsimshian to bannge worgo-fuɗnaange Pasifik ». O tawi e o moofti ciimtol gorko gooto jeyaaɗo e leƴƴi gadani Kanadaa (Tsimshian) biyeteeɗo Arthur Wellington Clah, binndaaɗo hakkunde kitaale 1850 e 1900.[2][13]
Defte makko goɗɗe, Leƴƴi ɓiɗɓe leydi e waylo-waylo diine e Linjiila ɓiɗɓe leydi e naamne laamu e nder laamu Biritaan 1750-1940), kadi ina njahdi e ngonka Ostarali.
== Anndinde e teddungal ==
Brock suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde gannde renndo to Ostarali e hitaande 2005, o waɗii njilluuji e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel, Siwis (2003) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Commonwealth, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres (2005).[3]
E nder hitaande 2021, ñalngu nguu laamɗo debbo oo mawni, Brock toɗɗaama tergal e fedde Ostarali ngam "golle maantinɗe e jaŋde toownde, e daartol ɓiɓɓe leydi".[1]
Nguurndam neɗɗo
Brock resi Norman Etherington, mo o hawri e mum ko jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo. Natan e Ben.[2]
== Maayde e ndonu ==
Brock maayi ko e rafi kanseer ñalnde 30 mee 2023. O woppi jom suudu makko, ɓiɓɓe makko worɓe e taaniraaɓe makko. Skarlett e Hariyet Eterington [2] [6]
E nder defte ɗee fof o winndi walla o wayli defte jeenay, heen jeegom ko ko fayti e Aborigine en Ostarali worgo.[2] O wallitii no feewi e ɓanndu ganndal taariindi koloñaal e ɓiɓɓe leydi to Ostarali, Pasifik, e nokkuuji Kanadaa e Afrik, haa teeŋti e rewɓe Aborigine en. Golle makko ina njokki e siftineede e nder jeewte ngenndiije e hakkunde leyɗeele jowitiiɗe e politik ɓiɓɓe leydi.[14][15]
== Golle mawɗe ==
* Yura e Udnyu: Taariiha Adnyhamathanaha haa woylaare Flinders Jaaynde Wakefield, 1985 e 2022].
* Rewɓe Rites & Sites. Ganndal pinal rewɓe aborigine en (Allen & Unwin (Ostarali), 1989)
* Wondude e Kartinyeri, D., Poonindie: Ummagol e halkaare renndo ndema aborigine en (1989)
* Gettooji caggal leydi. Daartol juɓɓule e nguurndam Aborigine en (1993)
* Konnguɗi e Silsil. Rewɓe Ɓiɓɓe leydi, politik e leydi (2001, 2003)
* Leƴƴi Ɓiɓɓe leydi e waylo-waylo diine (2005)
* Jaɓɓungal keewngal ngal Arthur Wellington Clah waɗi: Gorko Tsimshian to bannge worgo-fuɗnaange Pasifik, Vancouver (2011)
* E Etherington, N., Griffiths, G., e Van Gent, J., Linjiila’en lesdi’en e ƴamɗe laamu nder Laamu Biritaniya 1750-1940 (2015)
* E Tom Gara (eds.) Koloñaal e caggal mum, Daartol Aborigine en Ostarali worgo (Wakefield Press, 2017)
== Tuugnorgal ==
5pfll6qpwdx0lgfnvse9741j6cfrxvf
162181
162180
2026-04-10T12:05:32Z
Isa Oumar
9821
162181
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Peggy Brock''' "Peggy" Brock A. M. FASSA (16 marse 1948 – 30 mee 2023) ko daartoowo e binndoowo Ostarali. Faandaare makko ɓurnde yiɗeede ko daartol koloñaal e taariindi ɓiɓɓe leydi Australia, Pasifik e nokkuuji Kanadaa e Afrik, teeŋti noon e rewɓe Aborigine en Ostarali. Golle makko ina njokki e siftineede e nder jeewte ngenndiije e hakkunde leyɗeele jowitiiɗe e politik Ɓiɓɓe leydi. O jibinaa ko to Adelaide, o ƴetti golle jaŋde, o woni ko e joofnirde golle makko, o woni porfeseer emeritus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edith Cowan to Perth, to bannge worgo Ostarali.<ref name="eccles2023">{{cite web|last=Eccles|first=David|title=Historian helped Indigenous Australians tell their stories|website=[[InDaily]]|date=10 August 2023|url=https://indaily.com.au/news/2023/08/10/historian-helped-indigenous-australians-tell-their-stories/|access-date=10 August 2023}}</ref><ref>{{cite book|last=Brock|first=P.|title=The Many Voyages of Arthur Wellington Clah: A Tsimshian Man on the Pacific Northwest Coast|publisher=UBC Press|year=2011|isbn=978-0-7748-2007-3|url=https://books.google.com/books?id=NgMtTxJ91ikC|access-date=11 August 2023|page=}}</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Margaret Susan Brock[1] jibinaa ko to Adelaide, to Ostarali worgo ñalnde 16 marse 1948. Jibnaaɓe makko, hono Frank e Ilse, ko yahuud en Otirisnaaɓe e Almaañnaaɓe, ɓe ngummii to Angalteer e kitaale 1930 caggal nde ɓe torraa sabu ko ɓe ngoongɗini sosiyaalist en. Caggal nde ɓe ngummii to Ostarali, ɓe kawri e wolde adunaare ɗiɗmere e humpitooji maɓɓe e ɗemngal Almaañ, ɓe mbaɗti ɗum en ko alɗuɓe. Frank wonti jom njulaagu, Ilse wonti fijirde.<ref name="quadrant">Roberts, Brian, [https://quadrant.org.au/opinion/bennelong-papers/2015/06/debate-remote-reason/ "A Debate Remote from Reason"], ''Quadrant'', 2015-06-06</ref><ref name="dubinsky">{{Cite book|title=Within and Without the Nation: Canadian History as Transnational History|last1=Dubinsky|first1=Karen|last2=Perry|first2=Adele|last3=Yu|first3=Henry|publisher=University of Toronto Press|year=2015|isbn=9781442614635|location=Toronto}}</ref>
Brock mawni ko to Netherby e Hazelwood Park, o yahi duɗal to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Presbyterian, hannde duɗal jaaɓi haaɗtirde Seymour.[2]
O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, ɗo o heɓi B.A.(Hons) e hitaande 1969 (caggal ɗuum o heɓi PhD).[3][4][5]
O yahri no feewi e nder duuɓi makko capanɗe jeegom, ko ɓuri heewde ko e Orop.[2]
== Fuɗɗoode golle ==
Brock fuɗɗii wonde jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde, kono o ardiima o woppi jaŋde caggal nde almuudo gooto naamndii mo hol ko waɗi ɓe janngude Henry VIII, o tawi o waawaa jaabaade ngal naamnal.[2]
Caggal nde o golliima e laamu Ostarali worgo, o woni peewnitoowo wuro Monarto ngo o yiɗi, kono caggal ɗuum o woppitaa, o wonti daartoowo gadano e nder fedde toppitiinde ko fayti e ndonaandi Aborigine en Ostarali worgo e nder Departemaa Environnement e Planning e nder kitaale 1980. O fuɗɗii wallude renndooji Aborigine en ngam winndude ko kewi e leƴƴi mum en caggal nde Ostarali heɓti koloñaal, o huutorii karallaagal ngal o ƴetti e hoore makko. Ɗee ngaddi hakkille makko e nder leydi hee e nder winndere ndee kala. O ɓuri tiiɗnaade ko e rewɓe, ɓe annduɓe ɓennuɓe ɓee njiytaani darnde mum en e nder renndooji mum en.[2]
== Golle jaŋde ==
Caggal nde gorko makko, Norman Etherington, toɗɗaa hooreejo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange e hitaande 1989, Brock ina golloo e doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide,[2] ngal o rokkaa e hitaande 1992.[3] E yahde Perth, o ɓadtii duɗal jaaɓi-haaɗtirde Edith Cowan, ngal sosaa ko ɓooyaani, ngal e oon sahaa alaa gollotooɓe seeɗa ngam Departemaa maɓɓe keso oo, ko fayti e jaŋde Aborigine en e hakkunde pine.[2]
Caggal nde o toɗɗaa e Edith Cowan, o dañii ƴellitaare jokkondire, haa o dañi darnde professeur toon e hitaande 2007. O toɗɗaa ko njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel, Siwis (2003) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Commonwealth, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres (2005).[3]
Ɓesngu nguu arti Adelaide e hitaande 2010, Brock jokki wiɗtooji mum e nder wiɗtooji njillu, tawi ko ballal fedde wiɗtooji Ostarali, o jokki e wallitde defte e jaŋde.[2] O wonti jannginoowo emeritus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edith Cowan.<ref name="valesam3">{{Cite web|title=Vale Emeritus Professor Peggy Brock AM FASSA (1948-2023)|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/media/peggy-brock|access-date=2023-07-21|website=[[South Australian Museum]]}}</ref><ref name="valesam4">{{Cite web|title=Vale Emeritus Professor Peggy Brock AM FASSA (1948-2023)|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/media/peggy-brock|access-date=2023-07-21|website=[[South Australian Museum]]}}</ref>
== Binndanɗe ==
E hitaande 1985, nde o woni e golle e nder fedde nde wonaa laamuyankoore to SA, o yaltini deftere makko adannde, nde o tuugnii e golle makko e leñol Adnyamathanha to bannge worgo Flinders Ranges.[2] Yura e Udnyu: Daartol Adnyamathanha e nder ŋoral Flinders worgo [Jaaynde Wakefield, 1985 e 2023].<ref name="eccles20233">{{cite web|last=Eccles|first=David|title=Historian helped Indigenous Australians tell their stories|website=[[InDaily]]|date=10 August 2023|url=https://indaily.com.au/news/2023/08/10/historian-helped-indigenous-australians-tell-their-stories/|access-date=10 August 2023}}</ref><ref name="valesam2">{{Cite web|title=Vale Emeritus Professor Peggy Brock AM FASSA (1948-2023)|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/media/peggy-brock|access-date=2023-07-21|website=[[South Australian Museum]]}}</ref>
Ngoo wiɗto addani en waɗde bayyinaango mawngo woɗngo, wiyeteengo Women Rites & Sites. Ganndal pinal rewɓe aborigine,[7] ko deftere binndanɗe teskinɗe tuugiiɗe e ciimtol asliwol feewde e dental ndonaandi aborigine, kanko e rewɓe jeeɗiɗo woɗɓe ɓe ngonaa aborigine, annduɓe e ndeeɗoo fannu (Catherine Berndt, Catherine J. Ellis, Linda Barwick, Helen Her Jacob an Jacob an Jane). ɓeydaare joofnirde e dow diiwaan fuɗnaange Ostarali fuɗnaange nde Fay Gale, wiɗtoowo ganndal ɓooyɗo e yimɓe Aborigine en winndi, ngam timminde ƴeewndo Dowla oo fof.[8] Faandaare Women Rites & Sites ko hollirde e feewnude mbaydiiji pinal e wumre jinnaaɓe e wiɗtooji ɓennuɗi jowitiiɗi e nguurndam pinal Aborigine en.[9] Ko ɗum yeru arano e faamde taariindi e pinal ɓiɓɓe leydi Ostarali puɗɗii feeñde e kitaale 1980 caggal nde Henry Reynolds winndi “Bannge goɗɗo oo e keeri: Reentaade Aborigine en e Naatgol Oropnaaɓe e Ostarali” (1981), taariindi luurondirndi e jokkondiral hakkunde Aborigine’en Ostarali, e Oropnaaɓe koɗdiiɗo Hareeji.<ref name="quadrant2">Roberts, Brian, [https://quadrant.org.au/opinion/bennelong-papers/2015/06/debate-remote-reason/ "A Debate Remote from Reason"], ''Quadrant'', 2015-06-06</ref><ref name="dubinsky2">{{Cite book|title=Within and Without the Nation: Canadian History as Transnational History|last1=Dubinsky|first1=Karen|last2=Perry|first2=Adele|last3=Yu|first3=Henry|publisher=University of Toronto Press|year=2015|isbn=9781442614635|location=Toronto}}</ref>
Ɓooytaani, Brock wallitii e daartol Background to ciimtol Ostarali fuɗnaange ngol Komiseer laamɗo oo waɗi e maayde Aborigine en e nder kasoo (1990), e ɗaɓɓaande tiitoonde ɓiɓɓe leydi e nder Ostarali fuɗnaange ina heewi siftinde wiɗtooji makko.[3][2]
Golle makko mawɗe garooje ɗee ko golle ballondiral e Doreen Kartinyeri, e daartol Misiyoŋ Poonindie to duunde Eyre[2] (Poonindie: Ummagol e halkaare renndo ndema aborigine en (1989).[10]
Deftere makko tataɓere ndee ko « Ghettos Outback ». Daartol juɓɓule e nguurndam Aborigine en (1993), ngol kadi teeŋtini ko Ostarali worgo,[11] tawi ko jogori aroyde, Words and Silences. Rewɓe Aborigine’en, Siyaasa e Leydi (2001) jokkiti hakkiilo maako dow rewɓe Aborigine’en ammaa nder wakkati Australia ɓurduɗum.<ref name="eccles20232">{{cite web|last=Eccles|first=David|title=Historian helped Indigenous Australians tell their stories|website=[[InDaily]]|date=10 August 2023|url=https://indaily.com.au/news/2023/08/10/historian-helped-indigenous-australians-tell-their-stories/|access-date=10 August 2023}}</ref><ref name="valesam">{{Cite web|title=Vale Emeritus Professor Peggy Brock AM FASSA (1948-2023)|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/media/peggy-brock|access-date=2023-07-21|website=[[South Australian Museum]]}}</ref>
O waɗii duuɓi 15 e wiɗto, e binndol, e binndol golle mawɗe bayyinaaɗe e hitaande 2011, wiyeteende « Jaɓɓungal keewngal Arthur Wellington Clah : gorko Tsimshian to bannge worgo-fuɗnaange Pasifik ». O tawi e o moofti ciimtol gorko gooto jeyaaɗo e leƴƴi gadani Kanadaa (Tsimshian) biyeteeɗo Arthur Wellington Clah, binndaaɗo hakkunde kitaale 1850 e 1900.[2][13]
Defte makko goɗɗe, Leƴƴi ɓiɗɓe leydi e waylo-waylo diine e Linjiila ɓiɗɓe leydi e naamne laamu e nder laamu Biritaan 1750-1940), kadi ina njahdi e ngonka Ostarali.
== Anndinde e teddungal ==
Brock suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde gannde renndo to Ostarali e hitaande 2005, o waɗii njilluuji e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel, Siwis (2003) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Commonwealth, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres (2005).[3]
E nder hitaande 2021, ñalngu nguu laamɗo debbo oo mawni, Brock toɗɗaama tergal e fedde Ostarali ngam "golle maantinɗe e jaŋde toownde, e daartol ɓiɓɓe leydi".[1]
Nguurndam neɗɗo
Brock resi Norman Etherington, mo o hawri e mum ko jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo. Natan e Ben.[2]
== Maayde e ndonu ==
Brock maayi ko e rafi kanseer ñalnde 30 mee 2023. O woppi jom suudu makko, ɓiɓɓe makko worɓe e taaniraaɓe makko. Skarlett e Hariyet Eterington [2] [6]
E nder defte ɗee fof o winndi walla o wayli defte jeenay, heen jeegom ko ko fayti e Aborigine en Ostarali worgo.[2] O wallitii no feewi e ɓanndu ganndal taariindi koloñaal e ɓiɓɓe leydi to Ostarali, Pasifik, e nokkuuji Kanadaa e Afrik, haa teeŋti e rewɓe Aborigine en. Golle makko ina njokki e siftineede e nder jeewte ngenndiije e hakkunde leyɗeele jowitiiɗe e politik ɓiɓɓe leydi.[14][15]
== Golle mawɗe ==
* Yura e Udnyu: Taariiha Adnyhamathanaha haa woylaare Flinders Jaaynde Wakefield, 1985 e 2022].
* Rewɓe Rites & Sites. Ganndal pinal rewɓe aborigine en (Allen & Unwin (Ostarali), 1989)
* Wondude e Kartinyeri, D., Poonindie: Ummagol e halkaare renndo ndema aborigine en (1989)
* Gettooji caggal leydi. Daartol juɓɓule e nguurndam Aborigine en (1993)
* Konnguɗi e Silsil. Rewɓe Ɓiɓɓe leydi, politik e leydi (2001, 2003)
* Leƴƴi Ɓiɓɓe leydi e waylo-waylo diine (2005)
* Jaɓɓungal keewngal ngal Arthur Wellington Clah waɗi: Gorko Tsimshian to bannge worgo-fuɗnaange Pasifik, Vancouver (2011)
* E Etherington, N., Griffiths, G., e Van Gent, J., Linjiila’en lesdi’en e ƴamɗe laamu nder Laamu Biritaniya 1750-1940 (2015)
* E Tom Gara (eds.) Koloñaal e caggal mum, Daartol Aborigine en Ostarali worgo (Wakefield Press, 2017)
== Tuugnorgal ==
5wowy35vynv8em56t3jxysktyvntq73
Juan Bennett Drummond
0
39423
162179
2026-04-10T12:04:41Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Juan F. Bennett Drummond (7 suwee 1864 - 4 noowammbar 1926) ko cafroowo Ameriknaajo. E hitaande 1888, o woni debbo afriknaajo-ameriknaajo gadano wontude safroowo keɓtinaaɗo e nder diiwaan Massachusetts to Amerik. Nguurndam Drummond jibinaa ko ñalnde 7 lewru juko hitaande 1864, to wuro wiyeteengo New Bedford, to leydi Massachusetts. Drummond ko iwdi Paul Cuffe. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New Bedford e hitaande 1883, o heɓi kadi jaŋde makko to duɗ..."
162179
wikitext
text/x-wiki
Juan F. Bennett Drummond (7 suwee 1864 - 4 noowammbar 1926) ko cafroowo Ameriknaajo. E hitaande 1888, o woni debbo afriknaajo-ameriknaajo gadano wontude safroowo keɓtinaaɗo e nder diiwaan Massachusetts to Amerik.
Nguurndam
Drummond jibinaa ko ñalnde 7 lewru juko hitaande 1864, to wuro wiyeteengo New Bedford, to leydi Massachusetts. Drummond ko iwdi Paul Cuffe. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New Bedford e hitaande 1883, o heɓi kadi jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara rewɓe to Pennsylvania e hitaande 1888.
Drummond ina joginoo nokku cafrirɗo keeriiɗo fotde duuɓi 34, o fuɗɗii golloraade ko e galle makko, caggal ɗuum o gollotoo ko e biro to dow State Theatre to New Bedford. Ko kanko woni debbo afriknaajo Ameriknaajo gadano golloraade cafroowo jogiiɗo seedantaagal to Massachusetts. O tawtoraama kadi e moƴƴinde renndo makko, o jeyaa ko e sosɓe galle mawɓe biyeteeɗo New Bedford.
Drummond maayi ko e galle mum ñalnde 4 noowammbar hitaande 1926.
Tuugnorgal
pmwwnmpfl3t9yxy8ggloqr5w9ii14s9
162182
162179
2026-04-10T12:05:43Z
SUZYFATIMA
13856
162182
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Juan F. Bennett Drummond''' (7 suwee 1864 - 4 noowammbar 1926) ko cafroowo Ameriknaajo. E hitaande 1888, o woni debbo afriknaajo-ameriknaajo gadano wontude safroowo keɓtinaaɗo e nder diiwaan Massachusetts to Amerik.
Nguurndam
Drummond jibinaa ko ñalnde 7 lewru juko hitaande 1864, to wuro wiyeteengo New Bedford, to leydi Massachusetts. Drummond ko iwdi Paul Cuffe. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New Bedford e hitaande 1883, o heɓi kadi jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara rewɓe to Pennsylvania e hitaande 1888.
Drummond ina joginoo nokku cafrirɗo keeriiɗo fotde duuɓi 34, o fuɗɗii golloraade ko e galle makko, caggal ɗuum o gollotoo ko e biro to dow State Theatre to New Bedford. Ko kanko woni debbo afriknaajo Ameriknaajo gadano golloraade cafroowo jogiiɗo seedantaagal to Massachusetts. O tawtoraama kadi e moƴƴinde renndo makko, o jeyaa ko e sosɓe galle mawɓe biyeteeɗo New Bedford.
Drummond maayi ko e galle mum ñalnde 4 noowammbar hitaande 1926.
== Tuugnorgal ==
np2dr8hfxw6kj8p2m40z215ao7hgzu6
162184
162182
2026-04-10T12:10:09Z
SUZYFATIMA
13856
162184
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Juan F. Bennett Drummond''' (7 suwee 1864 - 4 noowammbar 1926) ko cafroowo Ameriknaajo. E hitaande 1888, o woni debbo afriknaajo-ameriknaajo gadano wontude safroowo keɓtinaaɗo e nder diiwaan Massachusetts to Amerik.
Nguurndam
Drummond jibinaa ko ñalnde 7 lewru juko hitaande 1864, to wuro wiyeteengo New Bedford, to leydi Massachusetts. Drummond ko iwdi Paul Cuffe. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New Bedford e hitaande 1883, o heɓi kadi jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara rewɓe to Pennsylvania e hitaande 1888.
Drummond ina joginoo nokku cafrirɗo keeriiɗo fotde duuɓi 34, o fuɗɗii golloraade ko e galle makko, caggal ɗuum o gollotoo ko e biro to dow State Theatre to New Bedford. Ko kanko woni debbo afriknaajo Ameriknaajo gadano golloraade cafroowo jogiiɗo seedantaagal to Massachusetts. O tawtoraama kadi e moƴƴinde renndo makko, o jeyaa ko e sosɓe galle mawɓe biyeteeɗo New Bedford.
Drummond maayi ko e galle mum ñalnde 4 noowammbar hitaande 1926.<ref name=":0">{{Cite web|title=Juan Bennett Drummond|url=http://historicwomensouthcoast.org/juan-bennett-drummond/|date=2019-06-20|website=Lighting the Way, Historic Women of the SouthCoast|language=en-US|access-date=2020-05-07}}</ref><ref>{{Cite news|date=1926-11-06|title=New Bedford, Mass., Nov. 5|pages=7|work=The Burlington Free Press|url=https://www.newspapers.com/clip/50451802/the-burlington-free-press/|access-date=2020-05-07|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite news|date=1888-03-16|title=Gentle Doctors|pages=7|work=The Philadelphia Inquirer|url=https://www.newspapers.com/clip/28855106/the-philadelphia-inquirer/|access-date=2020-05-07|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite book|last=Hayden|first=Robert C.|url=https://archive.org/details/africanamericans00robe/page/n1/mode/2up|title=African-Americans and Cape Verdean-Americans in New Bedford : A History of Community and Achievement|publisher=Select Publications|year=1993|isbn=0-9635682-0-5|location=Boston|pages=116|oclc=28467971|url-access=registration|via=Internet Archive}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
p0x2mnligofj8lr9kje1yhpr9n2589i
Ada Bromham
0
39424
162183
2026-04-10T12:07:41Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Ada Bromham''' (20 desaambar 1880 – 15 marse 1965) ko debbo Ostaralinaajo, daraniiɗo haɓaade rewɓe e teddungal. == Nguurndam == Bromham jibinaa ko to Gobur, to leydi Victoria, to galle jom njamndi mboɗeeri e Charlotte, jom suudu Bradford. O janngi ko to Yarck hade makko yahde e galle makko to Ostarali hirnaange e hitaande 1893. O janngi to Fremantle, caggal ɗuum o wonti jaɓɓotooɗo safrooɓe. Yumma makko maayi ko e hitaande 1908, Bromham golliima e nder duɗ..."
162183
wikitext
text/x-wiki
'''Ada Bromham''' (20 desaambar 1880 – 15 marse 1965) ko debbo Ostaralinaajo, daraniiɗo haɓaade rewɓe e teddungal.
== Nguurndam ==
Bromham jibinaa ko to Gobur, to leydi Victoria, to galle jom njamndi mboɗeeri e Charlotte, jom suudu Bradford. O janngi ko to Yarck hade makko yahde e galle makko to Ostarali hirnaange e hitaande 1893. O janngi to Fremantle, caggal ɗuum o wonti jaɓɓotooɗo safrooɓe. Yumma makko maayi ko e hitaande 1908, Bromham golliima e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Claremont, o hoɗi e ɓiɓɓe rewɓe gonnooɗo meer Fremantle e kampaañ ngam haɓaade teddungal biyeteeɗo Thomas Smith. E fuɗɗoode kitaale 1920, nde njulaagu nguu yahri yeeso, o fuɗɗii naatde e geɗe renndo, o tawtoraama woote dowla 1921, o dañaani heen nafoore. O woniino hooreejo fedde wiyeteende West Australian Temperance Alliance e binndoowo fedde rewɓe Ostarali ngam potal ɓiyleydaagu e hitaande 1925 hade makko wonde binndoowo fedde renndooji rewɓe Ostarali e hitaande 1926.[1]
E lewru suwee 1926, Bromham ardii delegaasiyoŋ Ostarali to batu fedde hakkunde leyɗeele ngam haɓaade suɓngooji to Pari, caggal ɗuum o lomtii Ostarali e batu fedde wiyeteende Ligue de l’Empire britannique to Londres ko fayti e eggugol. O ummi Perth o fayi Melbourne e lewru Yarkomaa 1934, o jokki e daranaade senngo makko e batuuji e batuuji to Stockholm e London. O wonti hooreejo fedde rewɓe Kerecee’en (WCTU) e hitaande 1937, o ummii Adelaide, o fooli Unley e wooteeji diiwaan 1941. O woppi golle seeɗa e hitaande 1946 hade makko hootde Melbourne e hitaande 1947, o woni binndoowo mawɗo. O woppi golle kadi e darorɗe hitaande 1949.[1]
Caggal nde o woppi dillere temperance, Bromham naati e fedde sehilaagal Siin e Ostarali, o naati e delegaasiyoŋ jam to Pekin e sahaa mo Siin yiɗaa no feewi. O jokki e wallude WCTU kono o tawi ko o goongɗini sosiyaalist en Kirista en ina ɓeydoo luurdude e ajendaaji senngo ngo, o arti to Ostarali hirnaange e hitaande 1959. O waɗi kadi kampaañ ngam hakkeeji Aborigine en.[1]
Tappirɗe ciftorgol e humpitooji to yanaande Karrakatta
Bromham maayi ko e opitaal Brentwood e hitaande 1965, o wuli.[1] Tappirde siftorde ina tawee e yanaande Karrakatta, ɗo nde feeñi e gooto e laabi yah-ngartaa taariindi yanaande ndee.[2]
== Tuugnorgal kuuɓtodinngal ==
Bromham, Ada (1880 - 1965) e nder deftere ganndal rewɓe e ardorde e nder Ostarali e teeminannde noogas
== Tuugnorgal ==
6pndje23c63swnp4045wj5sjug9vkk9
162185
162183
2026-04-10T12:10:24Z
Isa Oumar
9821
162185
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ada Bromham''' (20 desaambar 1880 – 15 marse 1965) ko debbo Ostaralinaajo, daraniiɗo haɓaade rewɓe e teddungal.
== Nguurndam ==
Bromham jibinaa ko to Gobur, to leydi Victoria, to galle jom njamndi mboɗeeri e Charlotte, jom suudu Bradford. O janngi ko to Yarck hade makko yahde e galle makko to Ostarali hirnaange e hitaande 1893. O janngi to Fremantle, caggal ɗuum o wonti jaɓɓotooɗo safrooɓe. Yumma makko maayi ko e hitaande 1908, Bromham golliima e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Claremont, o hoɗi e ɓiɓɓe rewɓe gonnooɗo meer Fremantle e kampaañ ngam haɓaade teddungal biyeteeɗo Thomas Smith. E fuɗɗoode kitaale 1920, nde njulaagu nguu yahri yeeso, o fuɗɗii naatde e geɗe renndo, o tawtoraama woote dowla 1921, o dañaani heen nafoore. O woniino hooreejo fedde wiyeteende West Australian Temperance Alliance e binndoowo fedde rewɓe Ostarali ngam potal ɓiyleydaagu e hitaande 1925 hade makko wonde binndoowo fedde renndooji rewɓe Ostarali e hitaande 1926.<ref name="adb">{{Cite web|last=Birman|first=Wendy|author-link=|title=Bromham, Ada (1880–1965)|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|publisher=[[Australian National University]]|year=1979|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bromham-ada-5368|format=|doi=|access-date=21 July 2011}}</ref>
E lewru suwee 1926, Bromham ardii delegaasiyoŋ Ostarali to batu fedde hakkunde leyɗeele ngam haɓaade suɓngooji to Pari, caggal ɗuum o lomtii Ostarali e batu fedde wiyeteende Ligue de l’Empire britannique to Londres ko fayti e eggugol. O ummi Perth o fayi Melbourne e lewru Yarkomaa 1934, o jokki e daranaade senngo makko e batuuji e batuuji to Stockholm e London. O wonti hooreejo fedde rewɓe Kerecee’en (WCTU) e hitaande 1937, o ummii Adelaide, o fooli Unley e wooteeji diiwaan 1941. O woppi golle seeɗa e hitaande 1946 hade makko hootde Melbourne e hitaande 1947, o woni binndoowo mawɗo. O woppi golle kadi e darorɗe hitaande 1949.<ref name="adb2">{{Cite web|last=Birman|first=Wendy|author-link=|title=Bromham, Ada (1880–1965)|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|publisher=[[Australian National University]]|year=1979|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bromham-ada-5368|format=|doi=|access-date=21 July 2011}}</ref>
Caggal nde o woppi dillere temperance, Bromham naati e fedde sehilaagal Siin e Ostarali, o naati e delegaasiyoŋ jam to Pekin e sahaa mo Siin yiɗaa no feewi. O jokki e wallude WCTU kono o tawi ko o goongɗini sosiyaalist en Kirista en ina ɓeydoo luurdude e ajendaaji senngo ngo, o arti to Ostarali hirnaange e hitaande 1959. O waɗi kadi kampaañ ngam hakkeeji Aborigine en.<ref name="adb3">{{Cite web|last=Birman|first=Wendy|author-link=|title=Bromham, Ada (1880–1965)|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|publisher=[[Australian National University]]|year=1979|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bromham-ada-5368|format=|doi=|access-date=21 July 2011}}</ref>
Tappirɗe ciftorgol e humpitooji to yanaande Karrakatta
Bromham maayi ko e opitaal Brentwood e hitaande 1965, o wuli.<ref name="adb4">{{Cite web|last=Birman|first=Wendy|author-link=|title=Bromham, Ada (1880–1965)|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|publisher=[[Australian National University]]|year=1979|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bromham-ada-5368|format=|doi=|access-date=21 July 2011}}</ref> Tappirde siftorde ina tawee e yanaande Karrakatta, ɗo nde feeñi e gooto e laabi yah-ngartaa taariindi yanaande ndee.<ref>{{citation|url=https://www.wa.gov.au/organisation/metropolitan-cemeteries-board/karrakatta-historical-walk-trail-two#3-ada-bromham-01|title=Location 3|work=Karrakatta Historical Walk Trail Two}}</ref><ref>{{citation|url=https://www.wa.gov.au/organisation/metropolitan-cemeteries-board/karrakatta-historical-walk-trail-two#3-ada-bromham-01|title=Location 3|work=Karrakatta Historical Walk Trail Two}}</ref>
== Tuugnorgal kuuɓtodinngal ==
Bromham, Ada (1880 - 1965) e nder deftere ganndal rewɓe e ardorde e nder Ostarali e teeminannde noogas
== Tuugnorgal ==
1hskykeh0cqeyuiu9nhb37dpl36scmu
Ivy Brookes
0
39425
162186
2026-04-10T12:18:48Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Ivy Brookes''' (14 sulyee 1883 – 27 desaambar 1970) ko golloowo renndo e daraniiɗo Ostarali. O joginoo golle ardorde e nder pelle keewɗe e nder leydi Victoria. O woniino hooreejo fedde ngenndiire rewɓe Ostarali tuggi 1948 haa 1953.<ref name="adb4">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-i..."
162186
wikitext
text/x-wiki
'''Ivy Brookes''' (14 sulyee 1883 – 27 desaambar 1970) ko golloowo renndo e daraniiɗo Ostarali. O joginoo golle ardorde e nder pelle keewɗe e nder leydi Victoria. O woniino hooreejo fedde ngenndiire rewɓe Ostarali tuggi 1948 haa 1953.<ref name="adb4">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref>
== Nguurndam arano ==
Deakin jibinaa ko ñalnde 14 sulyee 1883 to wuro Yarra, to leydi Victoria, ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe rewɓe tato ɓe Pattie (Browne) e Alfred Deakin njibini. Baaba makko wonti gardiiɗo jaagorɗe ɗiɗaɓo leydi Ostarali, o waɗii manndaaji tati hakkunde 1903 e 1910. <ref name="adb">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref> Tuugnaade e keewal peeñgol makko e nder deftere makko, binndoowo nguurndam Alfred Deakin biyeteeɗo Judith Brett hollitii wonde Ivy ko ɓiɗɗo makko ɓurɗo yiɗeede.[2] Miñiraaɓe rewɓe Deakin ɓee, ko neene maɓɓe Catherine Deakin janngini ɗum en e fuɗɗoode, hade mum en yahde jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Melbourne.<ref name="adb2">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref>
== Womre ==
E hitaande 1901, Deakin fuɗɗii janngude jimɗi e violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde jimɗi.[3] O heɓi dipolom e hitaande 1903, o heɓi bursi mawɗo biyeteeɗo Ormond Scholarship e hitaande 1904, kono o fotnoo ko woppude ɗum e dewgal makko hitaande rewtunde ndee. Ko kanko woni violon gadano e nder fedde George Marshall-Hall tuggi 1903 haa 1913, o jokki e yiɗde jimɗi haa nguurndam makko fof. E hitaande 1926, o toɗɗaa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. O woni tergal haa hitaande 1969,[1] sahaa e sahaa fof ko tergal maggal debbo tan.<ref name="ncw2">{{cite news|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-05.html|title=Ivy Brookes|publisher=National Council of Women of Australia|access-date=11 April 2019}}</ref> O woniino kadi cukko hooreejo fedde rewɓe Orkestra Simfoni Melbourne.<ref name="adb3">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref>
== Golle renndo ==
Brookes ina jeyaa e pelle keewɗe, e wiyde jaaynde The Sydney Morning Herald, o "meeɗaa wonde tan ko hooreejo leydi walla ko gollodiiɗo ɗaaniiɗo e kala gollorde nde o acci innde makko jokkondirde e mum".<ref name="ncw5">{{cite news|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-05.html|title=Ivy Brookes|publisher=National Council of Women of Australia|access-date=11 April 2019}}</ref>Gooto e fedde makko ɓurnde duumaade ko e opitaal rewɓe laamɗo, hono tergal e yiilirde opitaal fotde duuɓi 50.[5] E hitaande 1915, Brookes wonti hooreejo sosɗo fedde gollondiral rewɓe galleeji (caggal ɗuum fedde rewɓe galleeji Victoria), nde ƴelliti njuɓɓudi njulaagu e gollondiral ngam haɓaade ɓeydagol coggu nguura e nder wolde adunaare adannde.[5] O hoɗi ko Washington, D.C., tuggi 1929 haa 1931, e sahaa nde jom suudu makko woni Komiseer mawɗo to leyɗeele dentuɗe Amerik.[1] Nde o arti o hollitii golle wellitaare sukaaɓe Amerik to Fedde toppitiinde wellitaare sukaaɓe to Victoria.<ref name="ncw">{{cite news|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-05.html|title=Ivy Brookes|publisher=National Council of Women of Australia|access-date=11 April 2019}}</ref>
Caggal nde sukaaɓe makko fof njottii duuɓi jaŋde, Brookes waawi ɓeydude golle mum e nder renndo. Ko kanko sosi fedde hakkunde leyɗeele Victoria (1933–1958), kadi o joginoo kadi golle mawɗe e nder cate Victoria to Biro toppitiiɗo geɗe renndo e hakkunde leyɗeele, to Dental Leyɗeele Leyɗeele, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe.[5] E hitaande 1937, o lomtii Ostarali e batu Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Geneve, ko kanko tan woni debbo e nder delegaasiyoŋ Ostarali.[6] Brookes suɓaama ngam wonde ñaawoowo jam e hitaande 1934.<ref name="ncw3">{{cite news|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-05.html|title=Ivy Brookes|publisher=National Council of Women of Australia|access-date=11 April 2019}}</ref>Ko kanko woni cukko hooreejo gadano fedde haɓantoonde kanseer to Victoria, tuggi 1936 haa 1966,[8] kadi ko kanko woni tergal sosngal fedde jaŋde ɓalliwal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne (1938–1970) e jaŋde renndo (1941–1967).<ref name="adb6">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref>O nasti nder limngal teddungal rewɓe Victoria ɓaawo maayde maako nder hitaande 2001.<ref name="adb5">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref>
== Naatgol e politik ==
Brookes ina renndini geɗe keewɗe ɗe baaba mum goongɗini e politik, hono no gorko mum nii. Ko o haaloowo jamaanu baawɗo, yuɓɓinoowo politik, o wonti "lietnaa ɓurɗo nafoore e baaba makko e yuɓɓinde rewɓe ngam haɓaade ndimaagu".[10] E hitaande 1909, o wonti binndoowo tedduɗo lannda Liberal Commonwealth (CLP), fedde nde Deakin sosi ngam wallitde lannda Liberal "Fusion" mo o sosi e nder parlemaa fedde ndee. CLP caggal mum naatnaa e lannda Liberal People, ɗo o joginoo darnde nanndunde e ndee.[5] Brookes ina gollinoo e peewnugol politik, ina hollita binndanɗe politik ko faati e potal njoɓdi ngam potal golle, "assurance sociale nationale", "jibnaaɓe bonɓe", e darnde rewɓe e nder politik.[11] E hitaande 1913, o tawtoraama batu ngu Vida Goldstein ardii, o jokki e wiyde ina ɗaɓɓi e laamu fedde ndee yo waɗtu fotde njoɓdi ngam golle potɗe.<ref name="adb7">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref><ref>{{cite book|first=Margaret|last=Fitzherbert|authorlink=Margaret Fitzherbert|year=2004|title=Liberal Women: Federation to 1949|page=126|url=https://books.google.com/books?id=DUCCAxmw4yMC|publisher=Federation Press|isbn=9781862874602}}</ref><ref>{{cite book|first=Margaret|last=Fitzherbert|authorlink=Margaret Fitzherbert|year=2004|title=Liberal Women: Federation to 1949|page=126|url=https://books.google.com/books?id=DUCCAxmw4yMC|publisher=Federation Press|isbn=9781862874602}}</ref>
Brookes waɗii kampaañ ngam suɓaade « Eey » e nder wooteeji 1916 e 1917 ngam haɓaade konuuji, o fuɗɗii « laawol haaldude e yimɓe fof » to leydi Victoria. Caggal nde lannda ngenndiijo sosaa e hitaande 1917, o joginoo kadi darnde ardorde e nder Dental ngenndiwal e Fedde ngenndiije. Kono o dartini naatde e politik caggal maayde baaba makko e hitaande 1919.[13] E hitaande 1925, Brookes arti e politik ngam lomtaade gorko mum ñawɗo, o yuɓɓini kaalis e kaɓirɗe woote e woote fedde nde hitaande 1925.[14] Miijooji makko liberal en ko adii ɗuum ngaddannoo mo luural e fedde ɓurnde yuumtude e fedde wiyeteende Ligue Nationale des Femmes d’Australie (AWNL), kono o naati e fedde nde, o wonti cukko hooreejo leydi. O walli Elizabeth Couchman e addude AWNL e nder lannda Liberal keso to Ostarali e hitaande 1944, o wonti gooto e terɗe sosɗe lannda ka e "matriarch lannda ka kanko e Herbert ɓe njiyri ɗum ko ronooɓe filosofi baaba makko".<ref name="ncw4">{{cite news|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-05.html|title=Ivy Brookes|publisher=National Council of Women of Australia|access-date=11 April 2019}}</ref>
== Diiso ngenndiijoko Rewɓe ==
Brookes adii suɓeede ko e hooreejo fedde ngenndiire rewɓe Victoria e hitaande 1912. O suɓaama kadi e hooreejo fedde nde e hitaande 1934, caggal ɗuum o suɓaama cukko hooreejo leydi e hitaande 1936, o woni hooreejo leydi e hitaande 1938. O jeyaa ko e nulaaɓe Ostarali e batu fedde rewɓe winndereyankoore e hitaande 50ɓiire e hitaande 1938 nulaaɗo to Diiso Ngenndiijo Rewɓe Ostarali (NCWA), Brookes ardii goomuuji mum jaayndeeji, naalankaagal e ɓataakeeji e jam e jokkondiral hakkunde leyɗeele fotde duuɓi keewɗi. O toɗɗaa hooreejo leydi ndii e hitaande 1948, o woni hooreejo leydi ndii haa hitaande 1953. E nder manndaa makko, fedde ndee ina ɗaɓɓi fotde njoɓdi e ittude kuule dewgal, ina ɗaɓɓi nafooje eggooɓe e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii. Brookes woniino lomto fedde ndee e batu inflation ngenndiijo 1951, e wonde tergal Goomu wasiyaaji ngam haɓaade laylaytol naatgol. O toɗɗaa cukko hooreejo NCWA e nder nguurndam makko e joofnirde manndaa makko e gardagol leydi.[5]
== Nguurndam neɗɗo ==
Ivy Deakin e nder limce dewgal mum e hitaande 1905
Ɓesngu Deakin ina yahra e Egliis Ostarali, Egliis dental liberal ngal Charles Strong ardii. E hitaande 1905, tawi Ivy ina yahra e duuɓi 21, o resi Herbert Brookes, gorko mo duuɓi 37, jom suudu mum, sehil galle oo, mo meeɗaa resde ɓiɗɗo Strong debbo.[1] Ɓe njibini ɓiɓɓe tato:
Sir Wilfred Deakin Bruks (1906-1997), ofisee RAAF e jom njulaagu.
Jessie Deakin Clarke (1914-2014), golloowo renndo gadano, gardiiɗo gollordu fedde toppitiinde ko fayti e caɗeele e nder leydi Victoria. Resi Tony Clarke, ɓiy Sir Frank Clarke e hitaande 1939.[16][17]
Alfred Deakin Brookes (1920-2005), gardiiɗo humpito, gardiiɗo gadano fedde humpito sirlu Ostarali
O maayi ko e hitaande 1963, o maayi to Melbourne ñalnde 27 lewru Duujal hitaande 1970, omo yahra e duuɓi 87. O wirnaa ko to yanaande St Kilda e sara jom suudu makko.[1]
== Tuugnorgal ==
o8lzovmuhv1m7kvxxpmrzscul8yqlef
162189
162186
2026-04-10T12:22:01Z
Isa Oumar
9821
162189
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ivy Brookes''' (14 sulyee 1883 – 27 desaambar 1970) ko golloowo renndo e daraniiɗo Ostarali. O joginoo golle ardorde e nder pelle keewɗe e nder leydi Victoria. O woniino hooreejo fedde ngenndiire rewɓe Ostarali tuggi 1948 haa 1953.<ref name="adb4">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref>
== Nguurndam arano ==
Deakin jibinaa ko ñalnde 14 sulyee 1883 to wuro Yarra, to leydi Victoria, ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe rewɓe tato ɓe Pattie (Browne) e Alfred Deakin njibini. Baaba makko wonti gardiiɗo jaagorɗe ɗiɗaɓo leydi Ostarali, o waɗii manndaaji tati hakkunde 1903 e 1910. <ref name="adb">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref> Tuugnaade e keewal peeñgol makko e nder deftere makko, binndoowo nguurndam Alfred Deakin biyeteeɗo Judith Brett hollitii wonde Ivy ko ɓiɗɗo makko ɓurɗo yiɗeede.[2] Miñiraaɓe rewɓe Deakin ɓee, ko neene maɓɓe Catherine Deakin janngini ɗum en e fuɗɗoode, hade mum en yahde jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Melbourne.<ref name="adb2">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref>
== Womre ==
E hitaande 1901, Deakin fuɗɗii janngude jimɗi e violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde jimɗi.[3] O heɓi dipolom e hitaande 1903, o heɓi bursi mawɗo biyeteeɗo Ormond Scholarship e hitaande 1904, kono o fotnoo ko woppude ɗum e dewgal makko hitaande rewtunde ndee. Ko kanko woni violon gadano e nder fedde George Marshall-Hall tuggi 1903 haa 1913, o jokki e yiɗde jimɗi haa nguurndam makko fof. E hitaande 1926, o toɗɗaa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. O woni tergal haa hitaande 1969,[1] sahaa e sahaa fof ko tergal maggal debbo tan.<ref name="ncw2">{{cite news|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-05.html|title=Ivy Brookes|publisher=National Council of Women of Australia|access-date=11 April 2019}}</ref> O woniino kadi cukko hooreejo fedde rewɓe Orkestra Simfoni Melbourne.<ref name="adb3">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref>
== Golle renndo ==
Brookes ina jeyaa e pelle keewɗe, e wiyde jaaynde The Sydney Morning Herald, o "meeɗaa wonde tan ko hooreejo leydi walla ko gollodiiɗo ɗaaniiɗo e kala gollorde nde o acci innde makko jokkondirde e mum".<ref name="ncw5">{{cite news|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-05.html|title=Ivy Brookes|publisher=National Council of Women of Australia|access-date=11 April 2019}}</ref>Gooto e fedde makko ɓurnde duumaade ko e opitaal rewɓe laamɗo, hono tergal e yiilirde opitaal fotde duuɓi 50.[5] E hitaande 1915, Brookes wonti hooreejo sosɗo fedde gollondiral rewɓe galleeji (caggal ɗuum fedde rewɓe galleeji Victoria), nde ƴelliti njuɓɓudi njulaagu e gollondiral ngam haɓaade ɓeydagol coggu nguura e nder wolde adunaare adannde.[5] O hoɗi ko Washington, D.C., tuggi 1929 haa 1931, e sahaa nde jom suudu makko woni Komiseer mawɗo to leyɗeele dentuɗe Amerik.[1] Nde o arti o hollitii golle wellitaare sukaaɓe Amerik to Fedde toppitiinde wellitaare sukaaɓe to Victoria.<ref name="ncw">{{cite news|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-05.html|title=Ivy Brookes|publisher=National Council of Women of Australia|access-date=11 April 2019}}</ref>
Caggal nde sukaaɓe makko fof njottii duuɓi jaŋde, Brookes waawi ɓeydude golle mum e nder renndo. Ko kanko sosi fedde hakkunde leyɗeele Victoria (1933–1958), kadi o joginoo kadi golle mawɗe e nder cate Victoria to Biro toppitiiɗo geɗe renndo e hakkunde leyɗeele, to Dental Leyɗeele Leyɗeele, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe.[5] E hitaande 1937, o lomtii Ostarali e batu Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Geneve, ko kanko tan woni debbo e nder delegaasiyoŋ Ostarali.[6] Brookes suɓaama ngam wonde ñaawoowo jam e hitaande 1934.<ref name="ncw3">{{cite news|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-05.html|title=Ivy Brookes|publisher=National Council of Women of Australia|access-date=11 April 2019}}</ref>Ko kanko woni cukko hooreejo gadano fedde haɓantoonde kanseer to Victoria, tuggi 1936 haa 1966,[8] kadi ko kanko woni tergal sosngal fedde jaŋde ɓalliwal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne (1938–1970) e jaŋde renndo (1941–1967).<ref name="adb6">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref>O nasti nder limngal teddungal rewɓe Victoria ɓaawo maayde maako nder hitaande 2001.<ref name="adb5">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref>
== Naatgol e politik ==
Brookes ina renndini geɗe keewɗe ɗe baaba mum goongɗini e politik, hono no gorko mum nii. Ko o haaloowo jamaanu baawɗo, yuɓɓinoowo politik, o wonti "lietnaa ɓurɗo nafoore e baaba makko e yuɓɓinde rewɓe ngam haɓaade ndimaagu".[10] E hitaande 1909, o wonti binndoowo tedduɗo lannda Liberal Commonwealth (CLP), fedde nde Deakin sosi ngam wallitde lannda Liberal "Fusion" mo o sosi e nder parlemaa fedde ndee. CLP caggal mum naatnaa e lannda Liberal People, ɗo o joginoo darnde nanndunde e ndee.[5] Brookes ina gollinoo e peewnugol politik, ina hollita binndanɗe politik ko faati e potal njoɓdi ngam potal golle, "assurance sociale nationale", "jibnaaɓe bonɓe", e darnde rewɓe e nder politik.[11] E hitaande 1913, o tawtoraama batu ngu Vida Goldstein ardii, o jokki e wiyde ina ɗaɓɓi e laamu fedde ndee yo waɗtu fotde njoɓdi ngam golle potɗe.<ref name="adb7">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref><ref>{{cite book|first=Margaret|last=Fitzherbert|authorlink=Margaret Fitzherbert|year=2004|title=Liberal Women: Federation to 1949|page=126|url=https://books.google.com/books?id=DUCCAxmw4yMC|publisher=Federation Press|isbn=9781862874602}}</ref><ref>{{cite book|first=Margaret|last=Fitzherbert|authorlink=Margaret Fitzherbert|year=2004|title=Liberal Women: Federation to 1949|page=126|url=https://books.google.com/books?id=DUCCAxmw4yMC|publisher=Federation Press|isbn=9781862874602}}</ref>
Brookes waɗii kampaañ ngam suɓaade « Eey » e nder wooteeji 1916 e 1917 ngam haɓaade konuuji, o fuɗɗii « laawol haaldude e yimɓe fof » to leydi Victoria. Caggal nde lannda ngenndiijo sosaa e hitaande 1917, o joginoo kadi darnde ardorde e nder Dental ngenndiwal e Fedde ngenndiije. Kono o dartini naatde e politik caggal maayde baaba makko e hitaande 1919.[13] E hitaande 1925, Brookes arti e politik ngam lomtaade gorko mum ñawɗo, o yuɓɓini kaalis e kaɓirɗe woote e woote fedde nde hitaande 1925.[14] Miijooji makko liberal en ko adii ɗuum ngaddannoo mo luural e fedde ɓurnde yuumtude e fedde wiyeteende Ligue Nationale des Femmes d’Australie (AWNL), kono o naati e fedde nde, o wonti cukko hooreejo leydi. O walli Elizabeth Couchman e addude AWNL e nder lannda Liberal keso to Ostarali e hitaande 1944, o wonti gooto e terɗe sosɗe lannda ka e "matriarch lannda ka kanko e Herbert ɓe njiyri ɗum ko ronooɓe filosofi baaba makko".<ref name="ncw4">{{cite news|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-05.html|title=Ivy Brookes|publisher=National Council of Women of Australia|access-date=11 April 2019}}</ref>
== Diiso ngenndiijoko Rewɓe ==
Brookes adii suɓeede ko e hooreejo fedde ngenndiire rewɓe Victoria e hitaande 1912. O suɓaama kadi e hooreejo fedde nde e hitaande 1934, caggal ɗuum o suɓaama cukko hooreejo leydi e hitaande 1936, o woni hooreejo leydi e hitaande 1938. O jeyaa ko e nulaaɓe Ostarali e batu fedde rewɓe winndereyankoore e hitaande 50ɓiire e hitaande 1938 nulaaɗo to Diiso Ngenndiijo Rewɓe Ostarali (NCWA), Brookes ardii goomuuji mum jaayndeeji, naalankaagal e ɓataakeeji e jam e jokkondiral hakkunde leyɗeele fotde duuɓi keewɗi. O toɗɗaa hooreejo leydi ndii e hitaande 1948, o woni hooreejo leydi ndii haa hitaande 1953. E nder manndaa makko, fedde ndee ina ɗaɓɓi fotde njoɓdi e ittude kuule dewgal, ina ɗaɓɓi nafooje eggooɓe e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii. Brookes woniino lomto fedde ndee e batu inflation ngenndiijo 1951, e wonde tergal Goomu wasiyaaji ngam haɓaade laylaytol naatgol. O toɗɗaa cukko hooreejo NCWA e nder nguurndam makko e joofnirde manndaa makko e gardagol leydi.[5]
== Nguurndam neɗɗo ==
Ivy Deakin e nder limce dewgal mum e hitaande 1905
Ɓesngu Deakin ina yahra e Egliis Ostarali, Egliis dental liberal ngal Charles Strong ardii. E hitaande 1905, tawi Ivy ina yahra e duuɓi 21, o resi Herbert Brookes, gorko mo duuɓi 37, jom suudu mum, sehil galle oo, mo meeɗaa resde ɓiɗɗo Strong debbo.[1] Ɓe njibini ɓiɓɓe tato:
Sir Wilfred Deakin Bruks (1906-1997), ofisee RAAF e jom njulaagu.
Jessie Deakin Clarke (1914-2014), golloowo renndo gadano, gardiiɗo gollordu fedde toppitiinde ko fayti e caɗeele e nder leydi Victoria. Resi Tony Clarke, ɓiy Sir Frank Clarke e hitaande 1939.[16][17]
Alfred Deakin Brookes (1920-2005), gardiiɗo humpito, gardiiɗo gadano fedde humpito sirlu Ostarali
O maayi ko e hitaande 1963, o maayi to Melbourne ñalnde 27 lewru Duujal hitaande 1970, omo yahra e duuɓi 87. O wirnaa ko to yanaande St Kilda e sara jom suudu makko.[1]
== Tuugnorgal ==
9qiwmi0w9xn9n48fi0isgrqjhey3zqi
A Daughter of the Seine
0
39426
162187
2026-04-10T12:20:37Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ɓiɗɗo debbo Seine: Nguurndam Madame Roland ko deftere daartol sukaaɓe nde Jeanette Eaton winndi, holliti. Nde siftinii daartol nguurndam Mari-Jeanne Roland de la Platière, neɗɗo baawɗo wonde fof e nder wolde Farayse. O jibinaa ko e niɓɓere, o wonti Girondist mawɗo, o waraa e nder gooto e purgeeji Robespierre. Nguurndam makko fuɗɗii yaltude ko e hitaande 1929, o heɓi teddungal Newbery e hitaande 1930. Tuugnorgal"
162187
wikitext
text/x-wiki
Ɓiɗɗo debbo Seine: Nguurndam Madame Roland ko deftere daartol sukaaɓe nde Jeanette Eaton winndi, holliti. Nde siftinii daartol nguurndam Mari-Jeanne Roland de la Platière, neɗɗo baawɗo wonde fof e nder wolde Farayse. O jibinaa ko e niɓɓere, o wonti Girondist mawɗo, o waraa e nder gooto e purgeeji Robespierre. Nguurndam makko fuɗɗii yaltude ko e hitaande 1929, o heɓi teddungal Newbery e hitaande 1930.
Tuugnorgal
p8x2nsbvffk4ey1ps9jlvyq5kdsavzv
162188
162187
2026-04-10T12:21:29Z
SUZYFATIMA
13856
162188
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ɓiɗɗo debbo Seine:''' Nguurndam Madame Roland ko deftere daartol sukaaɓe nde Jeanette Eaton winndi, holliti. Nde siftinii daartol nguurndam Mari-Jeanne Roland de la Platière, neɗɗo baawɗo wonde fof e nder wolde Farayse. O jibinaa ko e niɓɓere, o wonti Girondist mawɗo, o waraa e nder gooto e purgeeji Robespierre. Nguurndam makko fuɗɗii yaltude ko e hitaande 1929, o heɓi teddungal Newbery e hitaande 1930.
== Tuugnorgal ==
82eeyew0gvsfvmnez3vdk5rbp9iw5vf
162190
162188
2026-04-10T12:23:45Z
SUZYFATIMA
13856
162190
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ɓiɗɗo debbo Seine:''' Nguurndam Madame Roland ko deftere daartol sukaaɓe nde Jeanette Eaton winndi, holliti. Nde siftinii daartol nguurndam Mari-Jeanne Roland de la Platière, neɗɗo baawɗo wonde fof e nder wolde Farayse. O jibinaa ko e niɓɓere, o wonti Girondist mawɗo, o waraa e nder gooto e purgeeji Robespierre. Nguurndam makko fuɗɗii yaltude ko e hitaande 1929, o heɓi teddungal Newbery e hitaande 1930.<ref name="printz">{{cite book|title=The Newbery/Printz Companion: Book Talk and Related Materials|edition=3rd|editor1-first=John T.|editor1-last=Gillespie|editor2-first=Corinne J.|editor2-last=Naden|publisher=Libraries Unlimited|year=2006|isbn=1-59158-313-6}}</ref><ref name="award">{{cite web|url=https://www.ala.org/sites/default/files/2025-09/newbery-medals-honors-1922-present.pdf|title=Association for Library Service to Children - Newbery Medal Winners & Honor Books, 1922 – Present|website=ALA.org|access-date=December 13, 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
maw745z4e9uxj1zbgmuuqmnilh9qb5o
Betsy Sheridan
0
39427
162191
2026-04-10T12:27:14Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ann Elizabeth Sheridan Le Fanu (1758– 4 lewru Yarkomaa 1837) ko winndiyanke e binndoowo defte Angalteer-Irlannda. Ko o ɓiy debbo fijoowo dingiral Irlande biyeteeɗo Thomas Sheridan e miñiiko debbo binndoowo dingiral biyeteeɗo Richard Brinsley Sheridan e binndoowo pijirlooji biyeteeɗo Alicia Sheridan Le Fanu. O resi Kapiteen Henri Le Fanu e hitaande 1791, ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Alisiya Le Fanu kadi ko binndoowo. Golle Nasaraaku Hakkilo dow Yarlitaare, W..."
162191
wikitext
text/x-wiki
Ann Elizabeth Sheridan Le Fanu (1758– 4 lewru Yarkomaa 1837) ko winndiyanke e binndoowo defte Angalteer-Irlannda. Ko o ɓiy debbo fijoowo dingiral Irlande biyeteeɗo Thomas Sheridan e miñiiko debbo binndoowo dingiral biyeteeɗo Richard Brinsley Sheridan e binndoowo pijirlooji biyeteeɗo Alicia Sheridan Le Fanu. O resi Kapiteen Henri Le Fanu e hitaande 1791, ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Alisiya Le Fanu kadi ko binndoowo.
Golle
Nasaraaku Hakkilo dow Yarlitaare, Walla, Taariiha Miss Mortimer e Miss Fitzgerald. Jaaynde Ñaawirɗe Nay. 1781. ISBN 9781846822896. innde fenaande:"binndi Emeline"
Lefanu, Elisabet Sheridan (1986). Jaaynde Betsy Sheridan: ɓataakeeji ummoraade e miñi mum debbo Sheridan, hitaande 1784-1786 e hitaande 1788-1790. Lislaam binndol, LLC. ISBN 1258515520. – binndanɗe jaayndeeji ɗi banndiiko biyeteeɗo William LeFanu moofti e ƴeewti
Laawol leydi Indiya. G. e J. Robinson. 1804. Ɗemngal 3628480477.
Tuugnorgal
7wnmsl6mzr7idawh98xzwk9tbxpbp98
162192
162191
2026-04-10T12:28:42Z
SUZYFATIMA
13856
162192
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ann Elizabeth Sheridan Le Fanu''' (1758– 4 lewru Yarkomaa 1837) ko winndiyanke e binndoowo defte Angalteer-Irlannda. Ko o ɓiy debbo fijoowo dingiral Irlande biyeteeɗo Thomas Sheridan e miñiiko debbo binndoowo dingiral biyeteeɗo Richard Brinsley Sheridan e binndoowo pijirlooji biyeteeɗo Alicia Sheridan Le Fanu. O resi Kapiteen Henri Le Fanu e hitaande 1791, ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Alisiya Le Fanu kadi ko binndoowo.
Golle
Nasaraaku Hakkilo dow Yarlitaare, Walla, Taariiha Miss Mortimer e Miss Fitzgerald. Jaaynde Ñaawirɗe Nay. 1781. ISBN 9781846822896. innde fenaande:"binndi Emeline"
Lefanu, Elisabet Sheridan (1986). Jaaynde Betsy Sheridan: ɓataakeeji ummoraade e miñi mum debbo Sheridan, hitaande 1784-1786 e hitaande 1788-1790. Lislaam binndol, LLC. ISBN 1258515520. – binndanɗe jaayndeeji ɗi banndiiko biyeteeɗo William LeFanu moofti e ƴeewti
Laawol leydi Indiya. G. e J. Robinson. 1804. Ɗemngal 3628480477.
== Tuugnorgal ==
5e5fpj1v4hl6u5bn4z0xcll6zwbs8l6
162193
162192
2026-04-10T12:31:23Z
SUZYFATIMA
13856
162193
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ann Elizabeth Sheridan Le Fanu''' (1758– 4 lewru Yarkomaa 1837) ko winndiyanke e binndoowo defte Angalteer-Irlannda. Ko o ɓiy debbo fijoowo dingiral Irlande biyeteeɗo Thomas Sheridan e miñiiko debbo binndoowo dingiral biyeteeɗo Richard Brinsley Sheridan e binndoowo pijirlooji biyeteeɗo Alicia Sheridan Le Fanu. O resi Kapiteen Henri Le Fanu e hitaande 1791, ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Alisiya Le Fanu kadi ko binndoowo.
Golle
Nasaraaku Hakkilo dow Yarlitaare, Walla, Taariiha Miss Mortimer e Miss Fitzgerald. Jaaynde Ñaawirɗe Nay. 1781. ISBN 9781846822896. innde fenaande:"binndi Emeline"
Lefanu, Elisabet Sheridan (1986). Jaaynde Betsy Sheridan: ɓataakeeji ummoraade e miñi mum debbo Sheridan, hitaande 1784-1786 e hitaande 1788-1790. Lislaam binndol, LLC. ISBN 1258515520. – binndanɗe jaayndeeji ɗi banndiiko biyeteeɗo William LeFanu moofti e ƴeewti
Laawol leydi Indiya. G. e J. Robinson. 1804. Ɗemngal 3628480477.<ref>{{cite book|url=https://ci.nii.ac.jp/ncid/BA42659962|title=Betsy Sheridan's journal : letters from Sheridan's sister, 1784-1786 and 1788-1790|accessdate=9 October 2018|website=[[CiNii]]|year=1986|publisher=Oxford University Press}}</ref><ref name="LOC">{{cite web|url=http://id.loc.gov/authorities/names/n85306865.html|website=[[Library of Congress]]|accessdate=9 October 2018|title=Sheridan, Betsy, 1758-1837}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
0hs3a2j8iv8iwyv2ciuk56f8nudyi9k
Sue Brooks
0
39428
162194
2026-04-10T13:27:05Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Sue Brooks''' ko gardo filmo e peewnoowo filmuuji to Ostarali. O ardii filmuuji joy gila 1984, gadano oo ko The Drover's Wife, filmo tokooso tuugiiɗo e daartol Murray Bail.[1] O heɓi njeenaari "Alexander kaŋŋe" (njeenaari adanndi) ngam filmo ɓurɗo moƴƴude e juuɗe filmuuji hakkunde leyɗeele to Tesalonik ngam filmo makko Road to Nhill (1997). == Filmogaraafi == Debbo Drover (1984) film juutɗo Debbo ordinateer (1988) Laawol feewde Nhill (1997) Daartol Ja..."
162194
wikitext
text/x-wiki
'''Sue Brooks''' ko gardo filmo e peewnoowo filmuuji to Ostarali.
O ardii filmuuji joy gila 1984, gadano oo ko The Drover's Wife, filmo tokooso tuugiiɗo e daartol Murray Bail.[1]
O heɓi njeenaari "Alexander kaŋŋe" (njeenaari adanndi) ngam filmo ɓurɗo moƴƴude e juuɗe filmuuji hakkunde leyɗeele to Tesalonik ngam filmo makko Road to Nhill (1997).
== Filmogaraafi ==
Debbo Drover (1984) film juutɗo
Debbo ordinateer (1988)
Laawol feewde Nhill (1997)
Daartol Japon (2003)
Feccere (2009)
Yiylaade moƴƴere (2015)
== Tuugnorgal ==
ckubswbx1b44mpbn2watn3ffwdbl87r
162195
162194
2026-04-10T13:27:41Z
Isa Oumar
9821
162195
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sue Brooks''' ko gardo filmo e peewnoowo filmuuji to Ostarali.
O ardii filmuuji joy gila 1984, gadano oo ko The Drover's Wife, filmo tokooso tuugiiɗo e daartol Murray Bail.[1]
O heɓi njeenaari "Alexander kaŋŋe" (njeenaari adanndi) ngam filmo ɓurɗo moƴƴude e juuɗe filmuuji hakkunde leyɗeele to Tesalonik ngam filmo makko Road to Nhill (1997).
== Filmogaraafi ==
Debbo Drover (1984) film juutɗo
Debbo ordinateer (1988)
Laawol feewde Nhill (1997)
Daartol Japon (2003)
Feccere (2009)
Yiylaade moƴƴere (2015)
== Tuugnorgal ==
0otlehhww3xntkltnh22k5izce3hj9c
162196
162195
2026-04-10T13:28:57Z
Isa Oumar
9821
162196
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sue Brooks''' ko gardo filmo e peewnoowo filmuuji to Ostarali.
O ardii filmuuji joy gila 1984, gadano oo ko The Drover's Wife, filmo tokooso tuugiiɗo e daartol Murray Bail.<ref>{{cite web|url=https://acmi.net.au/works/78319--the-drovers-wife/|title=The Drover's wife|author=[[Australian Centre for the Moving Image]]|access-date=6 September 2024|publisher=Australian Centre for the Moving Image}}</ref>
O heɓi njeenaari "Alexander kaŋŋe" (njeenaari adanndi) ngam filmo ɓurɗo moƴƴude e juuɗe filmuuji hakkunde leyɗeele to Tesalonik ngam filmo makko Road to Nhill (1997).<ref>{{cite web|url=https://acmi.net.au/works/78319--the-drovers-wife/|title=The Drover's wife|author=[[Australian Centre for the Moving Image]]|access-date=6 September 2024|publisher=Australian Centre for the Moving Image}}</ref>
== Filmogaraafi ==
* Debbo Drover (1984) film juutɗo
* Debbo ordinateer (1988)
* Laawol feewde Nhill (1997)
* Daartol Japon (2003)
* Feccere (2009)
* Yiylaade moƴƴere (2015)
== Tuugnorgal ==
hum5eq95vdeyv94ftw0y44fu50malb0
Lois Bryson
0
39429
162197
2026-04-10T13:30:39Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Lois Joyce Bryson''' (5 oktoobar 1937 – 7 lewru bowte 2024) ko ganndo renndo Ostarali. O jeyaa ko e sosɓe sosiyoloji jaŋde to Ostarali.[1] == Jaangirde == Bryson timmini Bachelor of Arts (BA) e hitaande 1959 rewi heen ko Diploma jaŋde e hitaande 1964, ɗiɗo fof to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, hade makko heɓde doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash.[2] O woniino debbo gadano e mbaydi ɗiɗmiri to Ostarali.[3]..."
162197
wikitext
text/x-wiki
'''Lois Joyce Bryson''' (5 oktoobar 1937 – 7 lewru bowte 2024) ko ganndo renndo Ostarali. O jeyaa ko e sosɓe sosiyoloji jaŋde to Ostarali.[1]
== Jaangirde ==
Bryson timmini Bachelor of Arts (BA) e hitaande 1959 rewi heen ko Diploma jaŋde e hitaande 1964, ɗiɗo fof to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, hade makko heɓde doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash.[2] O woniino debbo gadano e mbaydi ɗiɗmiri to Ostarali.[3]
== Kugal ==
Nder hitaande 1972, Bryson winndi wuro Ostarali keso (1972), janngirde sosiyoloji aranndeere haa lesdi Ostarali bee Faith Thompson be, bee Ian Winter, waylugo rento, ngeendam wuro (1999), janngirde feere dow wuro ngoon duuɓi cappanɗe tati ɓaawo.[1]
Bryson kadi winndi wiɗtooji ko faati e rewɓe e nder dingiral,[4] cellal rewɓe[5] e dowla wellitaare.[6][7] O golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide.[8]
Golle makko e wiɗtooji nganndiraama nde o suɓaa e nder Akademi gannde renndo to Ostarali e hitaande 1998,[9] o woni tergal e goomu heblo wiɗto e golle to Goomu wiɗtooji Ostarali, e dokkal medal Fedde (2003).[10]
E nder retireede makko o woniino jannginoowo emeritus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Newcastle, o woniino jannginoowo balloowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Melbourne.[11]
== Wade ==
Bryson maayi ko e lewru Yarkomaa 2024.[12] O woppi ɓiɓɓe makko ɗiɗo e taaniraaɓe makko ɗiɗo.[13]
== Tuugnorgal ==
iccr0j6ktd4bzmaliwm7qcwiooezqkn
162199
162197
2026-04-10T13:32:36Z
Isa Oumar
9821
162199
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lois Joyce Bryson''' (5 oktoobar 1937 – 7 lewru bowte 2024) ko ganndo renndo Ostarali. O jeyaa ko e sosɓe sosiyoloji jaŋde to Ostarali.[1]
== Jaangirde ==
Bryson timmini Bachelor of Arts (BA) e hitaande 1959 rewi heen ko Diploma jaŋde e hitaande 1964, ɗiɗo fof to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, hade makko heɓde doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash.[2] O woniino debbo gadano e mbaydi ɗiɗmiri to Ostarali.[3]
== Kugal ==
Nder hitaande 1972, Bryson winndi wuro Ostarali keso (1972), janngirde sosiyoloji aranndeere haa lesdi Ostarali bee Faith Thompson be, bee Ian Winter, waylugo rento, ngeendam wuro (1999), janngirde feere dow wuro ngoon duuɓi cappanɗe tati ɓaawo.[1]
Bryson kadi winndi wiɗtooji ko faati e rewɓe e nder dingiral,[4] cellal rewɓe[5] e dowla wellitaare.[6][7] O golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide.[8]
Golle makko e wiɗtooji nganndiraama nde o suɓaa e nder Akademi gannde renndo to Ostarali e hitaande 1998,[9] o woni tergal e goomu heblo wiɗto e golle to Goomu wiɗtooji Ostarali, e dokkal medal Fedde (2003).[10]
E nder retireede makko o woniino jannginoowo emeritus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Newcastle, o woniino jannginoowo balloowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Melbourne.[11]
== Wade ==
Bryson maayi ko e lewru Yarkomaa 2024.[12] O woppi ɓiɓɓe makko ɗiɗo e taaniraaɓe makko ɗiɗo.[13]
== Tuugnorgal ==
ts5txm80ycjkz1vqx1ztikghyr2npy8
162200
162199
2026-04-10T13:34:53Z
Isa Oumar
9821
162200
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lois Joyce Bryson''' (5 oktoobar 1937 – 7 lewru bowte 2024) ko ganndo renndo Ostarali. O jeyaa ko e sosɓe sosiyoloji jaŋde to Ostarali.<ref name=":0">{{Cite web|title=Professor Lois Bryson|url=https://www.abc.net.au/listen/programs/bigideas/professor-lois-bryson/3481184|access-date=2024-11-30|website=ABC listen|language=en-AU|archive-date=3 December 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241203085148/https://www.abc.net.au/listen/programs/bigideas/professor-lois-bryson/3481184|url-status=live}}</ref>
== Jaangirde ==
Bryson timmini Bachelor of Arts (BA) e hitaande 1959 rewi heen ko Diploma jaŋde e hitaande 1964, ɗiɗo fof to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, hade makko heɓde doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash.<ref>{{Cite web|title=ALSWH – Australian Longitudinal Study on Women's Health|url=https://alswh.org.au/|access-date=2024-11-30|website=alswh.org.au|archive-date=4 December 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241204021858/https://alswh.org.au/|url-status=live}}</ref> O woniino debbo gadano e mbaydi ɗiɗmiri to Ostarali.<ref name=":02">{{Cite web|title=Professor Lois Bryson|url=https://www.abc.net.au/listen/programs/bigideas/professor-lois-bryson/3481184|access-date=2024-11-30|website=ABC listen|language=en-AU|archive-date=3 December 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241203085148/https://www.abc.net.au/listen/programs/bigideas/professor-lois-bryson/3481184|url-status=live}}</ref>
== Kugal ==
Nder hitaande 1972, Bryson winndi wuro Ostarali keso (1972), janngirde sosiyoloji aranndeere haa lesdi Ostarali bee Faith Thompson be, bee Ian Winter, waylugo rento, ngeendam wuro (1999), janngirde feere dow wuro ngoon duuɓi cappanɗe tati ɓaawo.<ref>{{Cite web|title=ALSWH – Australian Longitudinal Study on Women's Health|url=https://alswh.org.au/|access-date=2024-11-30|website=alswh.org.au|archive-date=4 December 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241204021858/https://alswh.org.au/|url-status=live}}</ref>
Bryson kadi winndi wiɗtooji ko faati e rewɓe e nder dingiral,[4] cellal rewɓe[5] e dowla wellitaare.<ref>{{Cite journal|last1=Bryson|first1=Lois|last2=Eastop|first2=Len|date=1980-12-01|title=Poverty, Welfare and Hegemony, 1973 and 19781|url=https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/144078338001600307|journal=The Australian and New Zealand Journal of Sociology|language=en|volume=16|issue=3|pages=61–71|doi=10.1177/144078338001600307|issn=0004-8690|url-access=subscription|archive-date=3 December 2024|access-date=30 November 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241203053623/https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/144078338001600307|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Marston|first1=Greg|last2=McDonald|first2=Catherine|last3=Bryson|first3=Lois|date=2014|title=The Australian welfare state: who benefits now?|url=https://nova.newcastle.edu.au/vital/access/%20/manager/Repository;jsessionid=3D1EEB8B57FBD77819735BDEB97A4CD6/uon:18085?exact=sm_creator:%22Marston,+Greg%22|language=en|archive-date=28 April 2025|access-date=30 November 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20250428043513/https://nova.newcastle.edu.au/vital/access/%20/manager/Repository%3Bjsessionid%3D3D1EEB8B57FBD77819735BDEB97A4CD6/uon%3A18085?exact=sm_creator%3A%22Marston%2C%20Greg%22|url-status=live}}</ref>O golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide.[8]
Golle makko e wiɗtooji nganndiraama nde o suɓaa e nder Akademi gannde renndo to Ostarali e hitaande 1998,[9] o woni tergal e goomu heblo wiɗto e golle to Goomu wiɗtooji Ostarali, e dokkal medal Fedde (2003).[10]
E nder retireede makko o woniino jannginoowo emeritus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Newcastle, o woniino jannginoowo balloowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Melbourne.<ref>{{Cite web|title=Lois Bryson Death Notice - Sydney, New South Wales {{!}} Sydney Morning Herald|url=https://tributes.smh.com.au/obituaries/499105/lois-bryson|access-date=2024-11-30|website=tributes.smh.com.au|archive-date=30 November 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241130233457/https://tributes.smh.com.au/obituaries/499105/lois-bryson|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|title=Lois Bryson Death Notice - Sydney, New South Wales {{!}} Sydney Morning Herald|url=https://tributes.smh.com.au/obituaries/499105/lois-bryson|access-date=2024-11-30|website=tributes.smh.com.au|archive-date=30 November 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241130233457/https://tributes.smh.com.au/obituaries/499105/lois-bryson|url-status=live}}</ref>
== Wade ==
Bryson maayi ko e lewru Yarkomaa 2024.[12] O woppi ɓiɓɓe makko ɗiɗo e taaniraaɓe makko ɗiɗo.<ref>{{Cite journal|last1=Bryson|first1=Lois|last2=Eastop|first2=Len|date=1980-12-01|title=Poverty, Welfare and Hegemony, 1973 and 19781|url=https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/144078338001600307|journal=The Australian and New Zealand Journal of Sociology|language=en|volume=16|issue=3|pages=61–71|doi=10.1177/144078338001600307|issn=0004-8690|url-access=subscription|archive-date=3 December 2024|access-date=30 November 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241203053623/https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/144078338001600307|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Marston|first1=Greg|last2=McDonald|first2=Catherine|last3=Bryson|first3=Lois|date=2014|title=The Australian welfare state: who benefits now?|url=https://nova.newcastle.edu.au/vital/access/%20/manager/Repository;jsessionid=3D1EEB8B57FBD77819735BDEB97A4CD6/uon:18085?exact=sm_creator:%22Marston,+Greg%22|language=en|archive-date=28 April 2025|access-date=30 November 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20250428043513/https://nova.newcastle.edu.au/vital/access/%20/manager/Repository%3Bjsessionid%3D3D1EEB8B57FBD77819735BDEB97A4CD6/uon%3A18085?exact=sm_creator%3A%22Marston%2C%20Greg%22|url-status=live}}</ref>
== Tuugnorgal ==
emjf8ax4brokxktz0zitgxf9fclewb7
Phyllis Duguid
0
39430
162198
2026-04-10T13:32:24Z
Bakurakurama
11269
Created page with "'''Phyllis Evelyn''' Duguid OAM (16 oktoobar 1904 – 9 marse 1993), jibinaa ko Lade, ko jannginoowo Ostarali, daraniiɗo hakkeeji Aborigine en e rewɓe, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri teddineede sabu darnde mum juutnde e ɓe o yi’ata ko e nder renndo ngo. O resii, o heewi gollodaade ko e Charles Duguid, safroowo e kampaañ hakkeeji Aborigine en, jom suudu oo ardii ko heewi e golle ngam moƴƴinde nguurndam Aborigine en to Ostarali worgo e cagataagal teeminannde nooga..."
162198
wikitext
text/x-wiki
'''Phyllis Evelyn''' Duguid OAM (16 oktoobar 1904 – 9 marse 1993), jibinaa ko Lade, ko jannginoowo Ostarali, daraniiɗo hakkeeji Aborigine en e rewɓe, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri teddineede sabu darnde mum juutnde e ɓe o yi’ata ko e nder renndo ngo. O resii, o heewi gollodaade ko e Charles Duguid, safroowo e kampaañ hakkeeji Aborigine en, jom suudu oo ardii ko heewi e golle ngam moƴƴinde nguurndam Aborigine en to Ostarali worgo e cagataagal teeminannde noogas. O sosi Fedde ngam ndeenka e ɓamtaare rewɓe Aborigine en e feccere kastaaji, nde wonti caggal ɗuum Fedde ɓamtaare Aborigine en to Ostarali worgo (AALSA).
Leƴƴi Duguid en ina njeyaa heen kaalis baɗaaɗo e Duguid to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Ostarali e yeewtere ciftorgol Duguid (waɗeteende e duuɓi ɗiɗi to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ostarali worgo e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Flinders).
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Ɓiɗɗo tataɓo e nder sukaaɓe njeegomo, Duguid jibinaa ko ñalnde 16 ut 1904 to Hawthorn, to leydi Ostarali.<ref name="ADB">{{Cite book|chapter-url=https://adb.anu.edu.au/biography/duguid-phyllis-evelyn-18068|title=Duguid, Phyllis Evelyn (1904–1993)|last=Edwards|first=W.E.H.|chapter=Phyllis Evelyn Duguid (1904–1993)|website=The Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=14 July 2019}}</ref>Baaba makko, Frank Lade (1868-1948), ko diine Metodist, o yahrata ko no feewi ngam rokkude terɗe fedde teskinnde .<ref name="interview">Duguid, Phyllis. Interview by Mary Hutchison, 13 August 1982. Transcript. Australian Federation of University Women Oral History Project. State Library of South Australia</ref> nguu ummiima Adelaide e hitaande 1911, Phyllis naati duɗal sukaaɓe rewɓe Miss Henderson, caggal ɗuum duɗal rewɓe Methodist (caggal ɗuum duɗal Annesley) <ref name="encyc">{{cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0189b.htm|title=Phyllis Evelyn Duguid|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|first=Rani|last=Kerin|access-date=14 July 2019}}</ref>Yumma Duguid, Lillian Frances (nee Millard) ina wallita no feewi e jaŋde ɓiyiiko debbo e ɗemngal Engele e binndol".<ref name="ANUendow">{{Cite web|url=https://rsph.anu.edu.au/giving/endowments/duguid-indigenous-endowment|title=Duguid Indigenous Endowment|website=Australian National University|date=5 June 2017|access-date=4 April 2019|archive-date=13 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210313030338/https://rsph.anu.edu.au/giving/endowments/duguid-indigenous-endowment|url-status=dead}}</ref> to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide (BA Hons, 1925), o wiyi wonde "o jaɓataa hay gooto e amen jooɗaade tan e galle mum, o wona ko wiyetee homegirl haa nde min mbaɗi ɗum".
Duguid golliima seeɗa e jaŋde Engele to duɗal jaaɓi-haaɗtirde, caggal ɗuum o wonti jannginoowo mawɗo Engele to duɗal jaaɓi-haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Presbyterian to Adelaide (hannde ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde Seymour), o resi safroowo biyeteeɗo Charles Duguid ñalnde 18 desaambar 1930 to Egliis Methodist, to wuro Kent, to Ostarali worgo. Ɓe ndañi ɓiɗɗo gorko e ɓiɗɗo debbo..<ref name="Kerin">{{cite book|title=Colonialism and its Aftermath: A history of Aboriginal South Australia|chapter-url=https://www.wakefieldpress.com.au/product.php?productid=1385|publisher=[[Wakefield Press (Australia)|Wakefield Press]]|isbn=9781743054994|date=2017|editor1-first=Peggy|editor1-last=Brock|editor2-first=Tom|editor2-last=Gara|chapter=6. Adelaide-based activism in the mid-twentieth century: ''Radical respectability''|first1=Rani|last1=Kerin|pages=113–130|archive-date=21 October 2022|access-date=3 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20221021032937/https://www.wakefieldpress.com.au/product.php?productid=1385|url-status=dead}}</ref>
Waɗde, wallitde rewɓe e ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe
Duguid "ina hollita doole neɗɗaagal" e wondude e Charles e ƴellitde yiɗde mum e dow nuunɗal Aborigine en, ko o daraniiɗo wellitaare rewɓe Aborigine en e mbaadi mum, o wayli binndanɗe Charles. Eɗe kawri, ɗe cifaa ko "doole doole no feewi".[5]
Duguid heɓiino kampaañ ngam haɓaade geɗe Ɓiɓɓe leydi caggal nde o nani gooto e ñawɓe Charles ko fayti e ngonkaaji bonɗi e nder caka e worgo Ostarali, e ñaawoore Tuckiar v The King e hitaande 1934, nde ñaawoore nde fotaani waɗeede e gorko Yolngu (Dhakiyarr) e nder leydi Ostarali worgo. O nani haala yahdu gorko maako haa lesdi Pitjantjatjara e Yankunytjatjara nder hitaande 1935, o walli eɓɓoore maako ngam sosde Misiyoŋ Ernabella..<ref>{{Citation|title=Equality Committee of League of Women Voters|date=1975|url=https://trove.nla.gov.au/work/208481803|access-date=13 July 2019}}</ref>
Ligue pour la protection et l'avancement des femmes aborigines et half-caste
Caggal nde o yahi to Ostarali hakkundeejo e hitaande 1938 e hooreejo fedde rewɓe Kerecee’en Temperance, W.E. Eaton,[2] Duguid sosi fedde ngam reende e yahrude yeeso rewɓe Aborigine en e feccere kastaaji, tawa ina waɗi fedde rewɓe ɓe ngonaa Aborigine en, lomtiiɓe pelle kerecee en e pelle rewɓe goɗɗe, ko nde fedde adannde e nder Ostarali.[6] Duguid woni hooreejo sosɗo Fedde nde, kadi ko tergal goomuuji keewɗi,[2] ina heen Goomu Potal Fedde Rewɓe Wootooɓe.<ref name="a-z">{{cite web|website=Adelaide A-Z|url=https://adelaideaz.com/articles/charles-and-phyllis-duguid-champion-aboriginal-causes-from-ernabella-to-advancement-league|title=Charles/Phyllis Duguid champion Aboriginal causes from Ernabella to the advancement league|access-date=13 July 2019}}</ref>
E nder hitaande adannde golle mum, Ligue des Champions ina joginoo 205 tergal, tawi heen fedde mawnde ina waɗi 20 debbo, sosɓe gardiiɗo njuɓɓudi ndii. Faandaare mayre adannde mawnde ko « sosde e jogaade nokku wellitaare e wellitaare to Alice Springs wonande rewɓe e sukaaɓe rewɓe Aborigine en e feccere kastaaji, ngam hollirde haaju e rokkude ɗeen nokkuuje ». Faddaade ndee ɗoo golle e yeeso ñiŋooje ummoraade e Rev. J.H. Sexton mo fedde sehilaaɓe Aborigine en, Duguid wiyi wonde golle ɗe fedde makko ƴetti ko golle rewɓe, wonande rewɓe e rewɓe. Catal Alice Springs ina miijanoo wonde nokku renndo, ɗo sukaaɓe rewɓe e worɓe Aborigine en e iwdiiji jillondirɗi fof mbaawi ɓamtude koye mum en e ɓamtude darnde mum en, kadi ina keɓa ndeenka e huutoraade walla bonnude kala sifaa so ina haani. Won kadi peeje ngam mahde hostel hoɗɓe. Feere ndee hollitii darnde Ligue des Nations e assimilation, ɓurnde kala ko laamu fedde ndee ƴetti e oon sahaa. Hay so tawii laamu fedde ndee ina yi’a miijo ngo no moƴƴi, peeje ngam ƴellitde nokku renndo e fijirde ndee, taƴaama sabu ko ɓuri teeŋtude ko ɗaɓɓi e gargol wolde adunaare ɗimmere.<ref name="ADBCharles">{{cite book|first=W. H.|last=Edwards|title=Duguid, Charles (1884 - 1986)|website=Australian Dictionary of Biography|others=Originally published in Volume 17 of the ADB (Melbourne University Press, 2007, pp. 338-340)|chapter=Charles Duguid (1884–1986)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|chapter-url=http://adbonline.anu.edu.au/biogs/A170335b.htm|access-date=14 July 2019}}</ref>
Nde fedde ndeenka Aborigine en fusi e hitaande 1946, nde rokki kaalis mum heddii e fedde rewɓe nde, ndeen nde udditani worɓe terɗe mum, nde anndiraa fedde ɓamtaare Aborigine en to Ostarali fuɗnaange (AALSA) e hitaande 1950.[2]
Evolution ɗeen pelle hollirii waylo waylo teeŋtin’de gila e ndeenka haa e yahrude yeeso..<ref name="letter">{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article43756418|title=Smith of Dunesk Bequest|newspaper=[[The Advertiser (Adelaide)]]|volume=90|issue=27882|date=17 February 1948|access-date=14 July 2019|page=2|via=National Library of Australiathers=(Letter to the editor, confirming that the bequest was made for the benefit of Aborigines in South Australia.)}}</ref>
== Golle goɗɗeE hitaande 1944 o resndi suka gorko gooto jahroowo e duuɓi jeegom, biyeteeɗo Sydney James Cook, mo o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde King’s College, Adelaide, o wuuri e galle hee haa hitaande 1950, nde Duguid en pelliti wonde o ɓuri waawde mawnude e nder renndo Aborigine en, o neldi mo to maayo Roper Terri to Fuɗnaange-rewo[8]. E hitaande 1946-7 o walli Charles no feewi e kampaañ makko ngam haɓaade sosde nokku ɗo roketaaji mbaawi fiyde to Woomera, to Ostarali worgo..<ref>{{cite web|url=https://giving.unisa.edu.au/events/biennial-duguid-memorial-lecture/|title=Biennial Duguid Memorial Lecture|website=UniSA|access-date=2 July 2019}}</ref> ==
== Kanko e Charles ɓe ngoni ko e teskeede e nder AALSA, golle makko ina mballitii e yuɓɓinde batu nguu to galle laamorɗo leydi Adelaide e hitaande 1953, ngu rokki konngol yimɓe njoyo (George Rankin, Mona Paul, Peter Tilmouth, Ivy Mitchell, e Geoff Barnes) e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde wiyeteengal Wiltwood, wiyeteende Hostel ɗiɗaɓo. O jokki e ƴettude nafoore mawnde e Hostel,[2] e jom suudu oo meeɗii jaɓɓaade 34 e sukaaɓe rewɓe ɓee e galle maɓɓe e nder yontereeji jeegom..<ref>{{cite web|url=https://giving.unisa.edu.au/events/biennial-duguid-memorial-lecture/|title=Biennial Duguid Memorial Lecture|website=UniSA|access-date=2 July 2019}}</ref> ==
== Duguid ina gollinoo e Ligue des femmes votants de l’Australie du Sud, o wonti hooreejo mayre cakkitiiɗo e hitaande 1979 kam e jogaade birooji goɗɗi ko adii ɗuum. Ko kanko woni hooreejo batu gadano fedde toppitiinde ko fayti e ngonka rewɓe to Ostarali worgo..<ref>{{cite web|url=https://giving.unisa.edu.au/events/biennial-duguid-memorial-lecture/|title=Biennial Duguid Memorial Lecture|website=UniSA|access-date=2 July 2019}}</ref> ==
== O woniino tergal mawngal e nder WCTU e fedde politik rewɓe ɓe ngonaa lanndaaji, kadi o woniino tergal e yiilirde laamu Ostarali worgo ngam wellitaare sukaaɓe e ballal yimɓe e nder duuɓi keewɗi..<ref>{{cite web|url=https://giving.unisa.edu.au/events/biennial-duguid-memorial-lecture/|title=Biennial Duguid Memorial Lecture|website=UniSA|access-date=2 July 2019}}</ref> ==
== Binndol e haala ==
== Duguid ina joginoo ƴoƴre binndol e haaldude e yeeso yimɓe, alɗuɓe e yiɗde binndol. O winndi, o haali ko fayti e geɗe bayɗe no potal njoɓdi ngam potal golle, teddungal, moƴƴitingol kasooji, e njulaagu. ==
== E hitaande 1937 o winndi deftere ina wiyee « Ciimtol juutngol e ndonu Smith mo Dunesk , ko fayti e ndonu nguu, ina waɗi jawdi to Ostarali worgo,[10] ndi debbo Ecoppinaajo biyeteeɗo Henrietta Smith acci e hitaande 1893, teeŋti noon ngam nafoore yimɓe Aborigine en, ko ɗum addani sosde Mission Smith mo Belta1. (Jom suudu Charles winndi ɓataake feewde e The Advertiser e hitaande 1948 ina rokka won e defte e dokkal ngal, ina jeyaa heen wonde eɓɓooje mbaɗaama ngam ittude kaalis oo e juuɗe Aborigine en, e wonde feccere e ngalu nguu ina foti tutored ngam golle Egliis Presbyterian hakkunde Aborigine en to Ernabella.<ref>{{cite web|url=https://giving.unisa.edu.au/events/biennial-duguid-memorial-lecture/|title=Biennial Duguid Memorial Lecture|website=UniSA|access-date=2 July 2019}}</ref> ==
== O winndi deftere ina wiyee « The Economic Status of the Homemaker » e hitaande 1944,[12] nde o wiyi « galleeji baɗaaɗi e dow jokkondiral goongawal hakkunde worɓe e rewɓe, ɓe ngonaa rimɓe, fotɓe e jokkondirɓe »,[2] wonde « ndimaagu politik rewɓe ina waawi timmude so tawii ko e nder faggudu mawndu arguɓe e maɓɓe, ɓe ngoni ko e jokkere enɗam jom en galleeji..<ref>{{cite web|url=https://giving.unisa.edu.au/events/biennial-duguid-memorial-lecture/|title=Biennial Duguid Memorial Lecture|website=UniSA|access-date=2 July 2019}}</ref> ==
== O waɗi yeewtere nde Diiso Ardorde Dewgal yuɓɓini e hitaande 1953, nde o wiyi ina moƴƴi sukaaɓe ɓee "annda caɗeele ɗe ngonka faggudu gorko e debbo potaani" e peewnugol no haanirta nii.[14] ==
== Nguurndam caggal, teddungal, ndonu ==
== Duguid ina anndiraa Kungka (debbo) e yimɓe Pitjantjara.[2] ==
== E hitaande 1987, ñalngu teddungal Ostarali, Duguid heɓi Medaal (OAM) ngam golloraade wellitaare Aborigine en..[1] ==
== O maayi ko ñalnde 9 mars 1993 to Linden Park, ƴiiƴam makko wirnaa sara ƴiiƴam jom suudu makko to yanaande Ernabella Mission.[2] ==
== Ko Rosemary e Bob Douglas (ɓiɗɗo debbo e jom suudu Duguid en) e Dr Andrew Duguid (ɓiɗɗo maɓɓe gorko) sosi ɗum to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali.[5] ==
== Bursi Duguid Travelling ina heɓee e dokkal ngal Andrew Duguid e Rosemary Douglas ndokki e hitaande 2002 to ANU ngam anndude darnde jibnaaɓe mum en.[16] ==
== E hitaande 1994, fedde wiyeteende Aborigines Advancement League waɗii dokkal mawngal to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Australie du Sud e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Flinders, ngam rokkude ballal jaŋde wonande janngooɓe Aborigine en e waɗde yeewtere ciftorgol duuɓi ɗiɗi kala. Lecture ciftorgol Duguid (waɗetee ko duuɓi ɗiɗi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali worgo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Flinders) ina yuɓɓinee ngam teddinde Charles e Phyllis Duguid.[17] ==
== Tuugnorgal ==
besvu043hc3685azuaxj1dy4fz14rrt
162201
162198
2026-04-10T13:35:48Z
Bakurakurama
11269
162201
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Phyllis Evelyn''' Duguid OAM (16 oktoobar 1904 – 9 marse 1993), jibinaa ko Lade, ko jannginoowo Ostarali, daraniiɗo hakkeeji Aborigine en e rewɓe, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri teddineede sabu darnde mum juutnde e ɓe o yi’ata ko e nder renndo ngo. O resii, o heewi gollodaade ko e Charles Duguid, safroowo e kampaañ hakkeeji Aborigine en, jom suudu oo ardii ko heewi e golle ngam moƴƴinde nguurndam Aborigine en to Ostarali worgo e cagataagal teeminannde noogas. O sosi Fedde ngam ndeenka e ɓamtaare rewɓe Aborigine en e feccere kastaaji, nde wonti caggal ɗuum Fedde ɓamtaare Aborigine en to Ostarali worgo (AALSA).
Leƴƴi Duguid en ina njeyaa heen kaalis baɗaaɗo e Duguid to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Ostarali e yeewtere ciftorgol Duguid (waɗeteende e duuɓi ɗiɗi to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ostarali worgo e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Flinders).
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Ɓiɗɗo tataɓo e nder sukaaɓe njeegomo, Duguid jibinaa ko ñalnde 16 ut 1904 to Hawthorn, to leydi Ostarali.<ref name="ADB">{{Cite book|chapter-url=https://adb.anu.edu.au/biography/duguid-phyllis-evelyn-18068|title=Duguid, Phyllis Evelyn (1904–1993)|last=Edwards|first=W.E.H.|chapter=Phyllis Evelyn Duguid (1904–1993)|website=The Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=14 July 2019}}</ref>Baaba makko, Frank Lade (1868-1948), ko diine Metodist, o yahrata ko no feewi ngam rokkude terɗe fedde teskinnde .<ref name="interview">Duguid, Phyllis. Interview by Mary Hutchison, 13 August 1982. Transcript. Australian Federation of University Women Oral History Project. State Library of South Australia</ref> nguu ummiima Adelaide e hitaande 1911, Phyllis naati duɗal sukaaɓe rewɓe Miss Henderson, caggal ɗuum duɗal rewɓe Methodist (caggal ɗuum duɗal Annesley) <ref name="encyc">{{cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0189b.htm|title=Phyllis Evelyn Duguid|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|first=Rani|last=Kerin|access-date=14 July 2019}}</ref>Yumma Duguid, Lillian Frances (nee Millard) ina wallita no feewi e jaŋde ɓiyiiko debbo e ɗemngal Engele e binndol".<ref name="ANUendow">{{Cite web|url=https://rsph.anu.edu.au/giving/endowments/duguid-indigenous-endowment|title=Duguid Indigenous Endowment|website=Australian National University|date=5 June 2017|access-date=4 April 2019|archive-date=13 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210313030338/https://rsph.anu.edu.au/giving/endowments/duguid-indigenous-endowment|url-status=dead}}</ref> to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide (BA Hons, 1925), o wiyi wonde "o jaɓataa hay gooto e amen jooɗaade tan e galle mum, o wona ko wiyetee homegirl haa nde min mbaɗi ɗum".
Duguid golliima seeɗa e jaŋde Engele to duɗal jaaɓi-haaɗtirde, caggal ɗuum o wonti jannginoowo mawɗo Engele to duɗal jaaɓi-haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Presbyterian to Adelaide (hannde ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde Seymour), o resi safroowo biyeteeɗo Charles Duguid ñalnde 18 desaambar 1930 to Egliis Methodist, to wuro Kent, to Ostarali worgo. Ɓe ndañi ɓiɗɗo gorko e ɓiɗɗo debbo..<ref name="Kerin">{{cite book|title=Colonialism and its Aftermath: A history of Aboriginal South Australia|chapter-url=https://www.wakefieldpress.com.au/product.php?productid=1385|publisher=[[Wakefield Press (Australia)|Wakefield Press]]|isbn=9781743054994|date=2017|editor1-first=Peggy|editor1-last=Brock|editor2-first=Tom|editor2-last=Gara|chapter=6. Adelaide-based activism in the mid-twentieth century: ''Radical respectability''|first1=Rani|last1=Kerin|pages=113–130|archive-date=21 October 2022|access-date=3 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20221021032937/https://www.wakefieldpress.com.au/product.php?productid=1385|url-status=dead}}</ref>
Waɗde, wallitde rewɓe e ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe
Duguid "ina hollita doole neɗɗaagal" e wondude e Charles e ƴellitde yiɗde mum e dow nuunɗal Aborigine en, ko o daraniiɗo wellitaare rewɓe Aborigine en e mbaadi mum, o wayli binndanɗe Charles. Eɗe kawri, ɗe cifaa ko "doole doole no feewi".[5]
Duguid heɓiino kampaañ ngam haɓaade geɗe Ɓiɓɓe leydi caggal nde o nani gooto e ñawɓe Charles ko fayti e ngonkaaji bonɗi e nder caka e worgo Ostarali, e ñaawoore Tuckiar v The King e hitaande 1934, nde ñaawoore nde fotaani waɗeede e gorko Yolngu (Dhakiyarr) e nder leydi Ostarali worgo. O nani haala yahdu gorko maako haa lesdi Pitjantjatjara e Yankunytjatjara nder hitaande 1935, o walli eɓɓoore maako ngam sosde Misiyoŋ Ernabella..<ref>{{Citation|title=Equality Committee of League of Women Voters|date=1975|url=https://trove.nla.gov.au/work/208481803|access-date=13 July 2019}}</ref>
Ligue pour la protection et l'avancement des femmes aborigines et half-caste
Caggal nde o yahi to Ostarali hakkundeejo e hitaande 1938 e hooreejo fedde rewɓe Kerecee’en Temperance, W.E. Eaton,[2] Duguid sosi fedde ngam reende e yahrude yeeso rewɓe Aborigine en e feccere kastaaji, tawa ina waɗi fedde rewɓe ɓe ngonaa Aborigine en, lomtiiɓe pelle kerecee en e pelle rewɓe goɗɗe, ko nde fedde adannde e nder Ostarali.[6] Duguid woni hooreejo sosɗo Fedde nde, kadi ko tergal goomuuji keewɗi,[2] ina heen Goomu Potal Fedde Rewɓe Wootooɓe.<ref name="a-z">{{cite web|website=Adelaide A-Z|url=https://adelaideaz.com/articles/charles-and-phyllis-duguid-champion-aboriginal-causes-from-ernabella-to-advancement-league|title=Charles/Phyllis Duguid champion Aboriginal causes from Ernabella to the advancement league|access-date=13 July 2019}}</ref>
E nder hitaande adannde golle mum, Ligue des Champions ina joginoo 205 tergal, tawi heen fedde mawnde ina waɗi 20 debbo, sosɓe gardiiɗo njuɓɓudi ndii. Faandaare mayre adannde mawnde ko « sosde e jogaade nokku wellitaare e wellitaare to Alice Springs wonande rewɓe e sukaaɓe rewɓe Aborigine en e feccere kastaaji, ngam hollirde haaju e rokkude ɗeen nokkuuje ». Faddaade ndee ɗoo golle e yeeso ñiŋooje ummoraade e Rev. J.H. Sexton mo fedde sehilaaɓe Aborigine en, Duguid wiyi wonde golle ɗe fedde makko ƴetti ko golle rewɓe, wonande rewɓe e rewɓe. Catal Alice Springs ina miijanoo wonde nokku renndo, ɗo sukaaɓe rewɓe e worɓe Aborigine en e iwdiiji jillondirɗi fof mbaawi ɓamtude koye mum en e ɓamtude darnde mum en, kadi ina keɓa ndeenka e huutoraade walla bonnude kala sifaa so ina haani. Won kadi peeje ngam mahde hostel hoɗɓe. Feere ndee hollitii darnde Ligue des Nations e assimilation, ɓurnde kala ko laamu fedde ndee ƴetti e oon sahaa. Hay so tawii laamu fedde ndee ina yi’a miijo ngo no moƴƴi, peeje ngam ƴellitde nokku renndo e fijirde ndee, taƴaama sabu ko ɓuri teeŋtude ko ɗaɓɓi e gargol wolde adunaare ɗimmere.<ref name="ADBCharles">{{cite book|first=W. H.|last=Edwards|title=Duguid, Charles (1884 - 1986)|website=Australian Dictionary of Biography|others=Originally published in Volume 17 of the ADB (Melbourne University Press, 2007, pp. 338-340)|chapter=Charles Duguid (1884–1986)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|chapter-url=http://adbonline.anu.edu.au/biogs/A170335b.htm|access-date=14 July 2019}}</ref>
Nde fedde ndeenka Aborigine en fusi e hitaande 1946, nde rokki kaalis mum heddii e fedde rewɓe nde, ndeen nde udditani worɓe terɗe mum, nde anndiraa fedde ɓamtaare Aborigine en to Ostarali fuɗnaange (AALSA) e hitaande 1950.[2]
Evolution ɗeen pelle hollirii waylo waylo teeŋtin’de gila e ndeenka haa e yahrude yeeso..<ref name="letter">{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article43756418|title=Smith of Dunesk Bequest|newspaper=[[The Advertiser (Adelaide)]]|volume=90|issue=27882|date=17 February 1948|access-date=14 July 2019|page=2|via=National Library of Australiathers=(Letter to the editor, confirming that the bequest was made for the benefit of Aborigines in South Australia.)}}</ref>
== Golle goɗɗeE hitaande 1944 o resndi suka gorko gooto jahroowo e duuɓi jeegom, biyeteeɗo Sydney James Cook, mo o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde King’s College, Adelaide, o wuuri e galle hee haa hitaande 1950, nde Duguid en pelliti wonde o ɓuri waawde mawnude e nder renndo Aborigine en, o neldi mo to maayo Roper Terri to Fuɗnaange-rewo[8]. E hitaande 1946-7 o walli Charles no feewi e kampaañ makko ngam haɓaade sosde nokku ɗo roketaaji mbaawi fiyde to Woomera, to Ostarali worgo..<ref>{{cite web|url=https://giving.unisa.edu.au/events/biennial-duguid-memorial-lecture/|title=Biennial Duguid Memorial Lecture|website=UniSA|access-date=2 July 2019}}</ref> ==
== Kanko e Charles ɓe ngoni ko e teskeede e nder AALSA, golle makko ina mballitii e yuɓɓinde batu nguu to galle laamorɗo leydi Adelaide e hitaande 1953, ngu rokki konngol yimɓe njoyo (George Rankin, Mona Paul, Peter Tilmouth, Ivy Mitchell, e Geoff Barnes) e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde wiyeteengal Wiltwood, wiyeteende Hostel ɗiɗaɓo. O jokki e ƴettude nafoore mawnde e Hostel,[2] e jom suudu oo meeɗii jaɓɓaade 34 e sukaaɓe rewɓe ɓee e galle maɓɓe e nder yontereeji jeegom..<ref>{{cite web|url=https://giving.unisa.edu.au/events/biennial-duguid-memorial-lecture/|title=Biennial Duguid Memorial Lecture|website=UniSA|access-date=2 July 2019}}</ref> ==
== Duguid ina gollinoo e Ligue des femmes votants de l’Australie du Sud, o wonti hooreejo mayre cakkitiiɗo e hitaande 1979 kam e jogaade birooji goɗɗi ko adii ɗuum. Ko kanko woni hooreejo batu gadano fedde toppitiinde ko fayti e ngonka rewɓe to Ostarali worgo..<ref>{{cite web|url=https://giving.unisa.edu.au/events/biennial-duguid-memorial-lecture/|title=Biennial Duguid Memorial Lecture|website=UniSA|access-date=2 July 2019}}</ref> ==
== O woniino tergal mawngal e nder WCTU e fedde politik rewɓe ɓe ngonaa lanndaaji, kadi o woniino tergal e yiilirde laamu Ostarali worgo ngam wellitaare sukaaɓe e ballal yimɓe e nder duuɓi keewɗi..<ref>{{cite web|url=https://giving.unisa.edu.au/events/biennial-duguid-memorial-lecture/|title=Biennial Duguid Memorial Lecture|website=UniSA|access-date=2 July 2019}}</ref> ==
== Binndol e haala ==
== Duguid ina joginoo ƴoƴre binndol e haaldude e yeeso yimɓe, alɗuɓe e yiɗde binndol. O winndi, o haali ko fayti e geɗe bayɗe no potal njoɓdi ngam potal golle, teddungal, moƴƴitingol kasooji, e njulaagu. ==
== E hitaande 1937 o winndi deftere ina wiyee « Ciimtol juutngol e ndonu Smith mo Dunesk , ko fayti e ndonu nguu, ina waɗi jawdi to Ostarali worgo,[10] ndi debbo Ecoppinaajo biyeteeɗo Henrietta Smith acci e hitaande 1893, teeŋti noon ngam nafoore yimɓe Aborigine en, ko ɗum addani sosde Mission Smith mo Belta1. (Jom suudu Charles winndi ɓataake feewde e The Advertiser e hitaande 1948 ina rokka won e defte e dokkal ngal, ina jeyaa heen wonde eɓɓooje mbaɗaama ngam ittude kaalis oo e juuɗe Aborigine en, e wonde feccere e ngalu nguu ina foti tutored ngam golle Egliis Presbyterian hakkunde Aborigine en to Ernabella.<ref>{{cite web|url=https://giving.unisa.edu.au/events/biennial-duguid-memorial-lecture/|title=Biennial Duguid Memorial Lecture|website=UniSA|access-date=2 July 2019}}</ref> ==
== O winndi deftere ina wiyee « The Economic Status of the Homemaker » e hitaande 1944,[12] nde o wiyi « galleeji baɗaaɗi e dow jokkondiral goongawal hakkunde worɓe e rewɓe, ɓe ngonaa rimɓe, fotɓe e jokkondirɓe »,[2] wonde « ndimaagu politik rewɓe ina waawi timmude so tawii ko e nder faggudu mawndu arguɓe e maɓɓe, ɓe ngoni ko e jokkere enɗam jom en galleeji..<ref>{{cite web|url=https://giving.unisa.edu.au/events/biennial-duguid-memorial-lecture/|title=Biennial Duguid Memorial Lecture|website=UniSA|access-date=2 July 2019}}</ref> ==
== O waɗi yeewtere nde Diiso Ardorde Dewgal yuɓɓini e hitaande 1953, nde o wiyi ina moƴƴi sukaaɓe ɓee "annda caɗeele ɗe ngonka faggudu gorko e debbo potaani" e peewnugol no haanirta nii.[14] ==
== Nguurndam caggal, teddungal, ndonu ==
== Duguid ina anndiraa Kungka (debbo) e yimɓe Pitjantjara.[2] ==
== E hitaande 1987, ñalngu teddungal Ostarali, Duguid heɓi Medaal (OAM) ngam golloraade wellitaare Aborigine en..[1] ==
== O maayi ko ñalnde 9 mars 1993 to Linden Park, ƴiiƴam makko wirnaa sara ƴiiƴam jom suudu makko to yanaande Ernabella Mission.[2] ==
== Ko Rosemary e Bob Douglas (ɓiɗɗo debbo e jom suudu Duguid en) e Dr Andrew Duguid (ɓiɗɗo maɓɓe gorko) sosi ɗum to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali.[5] ==
== Bursi Duguid Travelling ina heɓee e dokkal ngal Andrew Duguid e Rosemary Douglas ndokki e hitaande 2002 to ANU ngam anndude darnde jibnaaɓe mum en.[16] ==
== E hitaande 1994, fedde wiyeteende Aborigines Advancement League waɗii dokkal mawngal to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Australie du Sud e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Flinders, ngam rokkude ballal jaŋde wonande janngooɓe Aborigine en e waɗde yeewtere ciftorgol duuɓi ɗiɗi kala. Lecture ciftorgol Duguid (waɗetee ko duuɓi ɗiɗi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali worgo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Flinders) ina yuɓɓinee ngam teddinde Charles e Phyllis Duguid.[17] ==
== Tuugnorgal ==
25gpqjrxq2olblfnwlbhu0hecpqi24f
User:Bakurakurama
2
39431
162202
2026-04-10T13:36:22Z
Bakurakurama
11269
Created page with "My is Mohammed tijjani kurama"
162202
wikitext
text/x-wiki
My is Mohammed tijjani kurama
odo0lq24i19wq76940aozd41rixvdwe
Dorothy Buckland-Fuller
0
39432
162203
2026-04-10T13:38:15Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Dorothy Buckland-Fuller AM, MBE''' (21 lewru Yarkomaa 1922 – 5 Siilo 2019) ko ganndo renndo Ostarali, daraniiɗo jam e jojjanɗe aadee, daraniiɗo renndo eggooɓe e neɗɗaŋke. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Buckland-Fuller jibinaa ko e hitaande 1922 to Port Said, leydi Ejipt, jibnaaɓe mum ko Gerek en.[1] Nde o wuuri duuɓi seeɗa to Angalteer o eggii e jom suudu makko o fayi Sydney, Ostarali e hitaande 1961. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wa..."
162203
wikitext
text/x-wiki
'''Dorothy Buckland-Fuller AM, MBE''' (21 lewru Yarkomaa 1922 – 5 Siilo 2019) ko ganndo renndo Ostarali, daraniiɗo jam e jojjanɗe aadee, daraniiɗo renndo eggooɓe e neɗɗaŋke.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Buckland-Fuller jibinaa ko e hitaande 1922 to Port Said, leydi Ejipt, jibnaaɓe mum ko Gerek en.[1] Nde o wuuri duuɓi seeɗa to Angalteer o eggii e jom suudu makko o fayi Sydney, Ostarali e hitaande 1961. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, o timmini BA e hitaande 1969, o rewi heen ko MA Qual (honours equivalent) e Sosiyoloji e hitaande 1972.[2]
== Kugal ==
E hitaande 1974 Buckland-Fuller sosi fedde rewɓe eggooɓe to Ostarali ngam rokkude rewɓe eggooɓe fartaŋŋe jokkondirde.[3]
O toɗɗaama gooto e komisariyaaji jeeɗiɗi toɗɗaaɗi e Komiseer Geɗe Leƴƴi to New South Wales e lewru mee 1977.[4]
Buckland-Fuller ko hooreejo fedde rewɓe winndereyankoore ngam jam e ndimaagu e hitaande 2002-2004.[2]
Wondude e Robyn Williams, o wonnoo ko gardiiɗo fedde aadee en to New South Wales Inc.[5]
Buckland-Fuller sankii ko ñalnde 5 sulyee 2019.[6][7]
== Njeenaaje e njeenaari ==
E hitaande 1977, ñalngu nguu laamɗo debbo oo jibinaa, Buckland-Fuller waɗtaa tergal e laamu Biritaan (MBE) "ngam anndinde golle mum e renndo".[8][9]
E hitaande 2001 o waɗtaa tergal nguurndam e nder Diiso Dental Ortodoks Gerek to Sydney e New South Wales ngam mawninde golle makko duuɓi 40 e nder renndo Grek.[2] E nder hitaande ndee tan o suɓaama e nder fedde rewɓe adannde naatnde e doggol teddungal rewɓe Victoria.[10]
O waɗtaa tergal e Order of Australia (AM) e nder hitaande 2008, ñalngu nguu laamɗo debbo oo waɗi ngam "gollaade renndo ngoo e wallitde renndo ngo no feewi, e pelle rewɓe leƴƴi e eggiyankooɓe e rewrude e humpitaade geɗe baɗɗe faayiida e rewɓe ummoriiɓe e nokkuuji ceertuɗi e pinal e ɗemɗe1[1].
Gooto e masiŋaaji nay ɓuuɓɗi tunnel kuutorteeɗi ngam mahde Sydney Metro West inniraa ko Dorothy ngam teddinde mo.[12]
== Golle ==
Bukland-fuller, Doroti (1981). Rewɓe eggooɓe e ňawu nguu e nder golle. Tappirde laamu.
== Kaayitaaji batuuji ==
Bukland-Fuler, Doroti; Fedde sosiyoloji Ostarali e New Zealand kawral (1975 : Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Waikato, Hamilton, N.Z.) (1975), Rewɓe eggooɓe to Ostarali, U.N.S.W.], ƴettaa ko ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019
—; Koolol ngenndiwal ngam cellal rewɓe (1975 : Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Queensland) (1975), Seerndude rewɓe eggooɓe e nder renndo Ostarali, U.N.S.W, ƴettaa ko ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019
—; Fedde Diisnondiral Leƴƴi Ostarali. (Mawɓe e nder renndooji leƴƴi) (Kongres ngenndiijo : 1984 : Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Melbourne) (1984), Mawɓe ɓe ngonaa haalooɓe Engele, ƴettaa ko ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019
—; Seminar Fedde Rewɓe Amerik Latin (2ɓo : 1985 : Sydney, N.S.W.) (1985), Rewɓe ɓe ngonaa haalooɓe Engele e nder renndo Ostarali : ƴeewndo, Kawtal NSW ko faati e duuɓi?, ƴettaa ko ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019
—; N.S.W. Diisnondiral ko faati e mawnugol ; N.S.W. Konseye ko faati e mawnugol. (1986 : Sydney, N.S.W.) (1986), Peeje ngam naatde e yimɓe mawɓe ɓe ngonaa haalooɓe Engele e nder porogaraam toppitagol galleeji e renndo, ƴettaa ko ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019
== Tuugnorgal ==
5vbl83wpa6mdkglzjvd4s9fazxbofz8
162204
162203
2026-04-10T13:40:32Z
Isa Oumar
9821
162204
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Dorothy Buckland-Fuller AM, MBE''' (21 lewru Yarkomaa 1922 – 5 Siilo 2019) ko ganndo renndo Ostarali, daraniiɗo jam e jojjanɗe aadee, daraniiɗo renndo eggooɓe e neɗɗaŋke.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Buckland-Fuller jibinaa ko e hitaande 1922 to Port Said, leydi Ejipt, jibnaaɓe mum ko Gerek en.[1] Nde o wuuri duuɓi seeɗa to Angalteer o eggii e jom suudu makko o fayi Sydney, Ostarali e hitaande 1961. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, o timmini BA e hitaande 1969, o rewi heen ko MA Qual (honours equivalent) e Sosiyoloji e hitaande 1972.[2]
== Kugal ==
E hitaande 1974 Buckland-Fuller sosi fedde rewɓe eggooɓe to Ostarali ngam rokkude rewɓe eggooɓe fartaŋŋe jokkondirde.[3]
O toɗɗaama gooto e komisariyaaji jeeɗiɗi toɗɗaaɗi e Komiseer Geɗe Leƴƴi to New South Wales e lewru mee 1977.[4]
Buckland-Fuller ko hooreejo fedde rewɓe winndereyankoore ngam jam e ndimaagu e hitaande 2002-2004.[2]
Wondude e Robyn Williams, o wonnoo ko gardiiɗo fedde aadee en to New South Wales Inc.[5]
Buckland-Fuller sankii ko ñalnde 5 sulyee 2019.[6][7]
== Njeenaaje e njeenaari ==
E hitaande 1977, ñalngu nguu laamɗo debbo oo jibinaa, Buckland-Fuller waɗtaa tergal e laamu Biritaan (MBE) "ngam anndinde golle mum e renndo".[8][9]
E hitaande 2001 o waɗtaa tergal nguurndam e nder Diiso Dental Ortodoks Gerek to Sydney e New South Wales ngam mawninde golle makko duuɓi 40 e nder renndo Grek.[2] E nder hitaande ndee tan o suɓaama e nder fedde rewɓe adannde naatnde e doggol teddungal rewɓe Victoria.[10]
O waɗtaa tergal e Order of Australia (AM) e nder hitaande 2008, ñalngu nguu laamɗo debbo oo waɗi ngam "gollaade renndo ngoo e wallitde renndo ngo no feewi, e pelle rewɓe leƴƴi e eggiyankooɓe e rewrude e humpitaade geɗe baɗɗe faayiida e rewɓe ummoriiɓe e nokkuuji ceertuɗi e pinal e ɗemɗe1[1].
Gooto e masiŋaaji nay ɓuuɓɗi tunnel kuutorteeɗi ngam mahde Sydney Metro West inniraa ko Dorothy ngam teddinde mo.[12]
== Golle ==
Bukland-fuller, Doroti (1981). Rewɓe eggooɓe e ňawu nguu e nder golle. Tappirde laamu.
== Kaayitaaji batuuji ==
Bukland-Fuler, Doroti; Fedde sosiyoloji Ostarali e New Zealand kawral (1975 : Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Waikato, Hamilton, N.Z.) (1975), Rewɓe eggooɓe to Ostarali, U.N.S.W.], ƴettaa ko ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019
—; Koolol ngenndiwal ngam cellal rewɓe (1975 : Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Queensland) (1975), Seerndude rewɓe eggooɓe e nder renndo Ostarali, U.N.S.W, ƴettaa ko ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019
—; Fedde Diisnondiral Leƴƴi Ostarali. (Mawɓe e nder renndooji leƴƴi) (Kongres ngenndiijo : 1984 : Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Melbourne) (1984), Mawɓe ɓe ngonaa haalooɓe Engele, ƴettaa ko ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019
—; Seminar Fedde Rewɓe Amerik Latin (2ɓo : 1985 : Sydney, N.S.W.) (1985), Rewɓe ɓe ngonaa haalooɓe Engele e nder renndo Ostarali : ƴeewndo, Kawtal NSW ko faati e duuɓi?, ƴettaa ko ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019
—; N.S.W. Diisnondiral ko faati e mawnugol ; N.S.W. Konseye ko faati e mawnugol. (1986 : Sydney, N.S.W.) (1986), Peeje ngam naatde e yimɓe mawɓe ɓe ngonaa haalooɓe Engele e nder porogaraam toppitagol galleeji e renndo, ƴettaa ko ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019
== Tuugnorgal ==
17j5eg4zfo69jbb3mlggbcmjw50vq15
162206
162204
2026-04-10T13:43:43Z
Isa Oumar
9821
162206
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Dorothy Buckland-Fuller AM, MBE''' (21 lewru Yarkomaa 1922 – 5 Siilo 2019) ko ganndo renndo Ostarali, daraniiɗo jam e jojjanɗe aadee, daraniiɗo renndo eggooɓe e neɗɗaŋke.<ref>{{Cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1087431|title=Dorothy Buckland|last=|first=|date=|website=honours.pmc.gov.au|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-01-29}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://nla.gov.au/nla.news-article110849963|title=The 1977 Queen's Birthday Honours List|date=1977-06-11|work=Canberra Times (ACT : 1926 - 1995)|access-date=2019-01-29|pages=14}}</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Buckland-Fuller jibinaa ko e hitaande 1922 to Port Said, leydi Ejipt, jibnaaɓe mum ko Gerek en. Nde o wuuri duuɓi seeɗa to Angalteer o eggii e jom suudu makko o fayi Sydney, Ostarali e hitaande 1961. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, o timmini BA e hitaande 1969, o rewi heen ko MA Qual (honours equivalent) e Sosiyoloji e hitaande 1972.<ref>{{cite web|url=https://www.whise.org.au/assets/docs/policy/Victorian%20Honour%20Roll%20of%20Women%202001-%202011.pdf|title=Victorian Honour Roll of Women: List of Inductees 2001-2018|website=WHISE: Women's Health in the South East|accessdate=2019-01-29}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.whise.org.au/assets/docs/policy/Victorian%20Honour%20Roll%20of%20Women%202001-%202011.pdf|title=Victorian Honour Roll of Women: List of Inductees 2001-2018|website=WHISE: Women's Health in the South East|accessdate=2019-01-29}}</ref>
== Kugal ==
E hitaande 1974 Buckland-Fuller sosi fedde rewɓe eggooɓe to Ostarali ngam rokkude rewɓe eggooɓe fartaŋŋe jokkondirde.
O toɗɗaama gooto e komisariyaaji jeeɗiɗi toɗɗaaɗi e Komiseer Geɗe Leƴƴi to New South Wales e lewru mee 1977.
Buckland-Fuller ko hooreejo fedde rewɓe winndereyankoore ngam jam e ndimaagu e hitaande 2002-2004.
Wondude e Robyn Williams, o wonnoo ko gardiiɗo fedde aadee en to New South Wales Inc.
Buckland-Fuller sankii ko ñalnde 5 sulyee 2019.<ref>{{Cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1087431|title=Dorothy Buckland|last=|first=|date=|website=honours.pmc.gov.au|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-01-29}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://nla.gov.au/nla.news-article110849963|title=The 1977 Queen's Birthday Honours List|date=1977-06-11|work=Canberra Times (ACT : 1926 - 1995)|access-date=2019-01-29|pages=14}}</ref>
== Njeenaaje e njeenaari ==
E hitaande 1977, ñalngu nguu laamɗo debbo oo jibinaa, Buckland-Fuller waɗtaa tergal e laamu Biritaan (MBE) "ngam anndinde golle mum e renndo".<ref>{{Cite web|url=https://tributes.smh.com.au/obituaries/8597/dorothy-buckland-fuller-mbe-am/|title=Dorothy Buckland-Fuller MBE AM|website=Skymorials|language=en|access-date=2019-07-14}}</ref><ref name="sbsgreek">{{cite news|title=Dorothy Buckland dies age 97|url=https://www.sbs.com.au/yourlanguage/greek/en/article/2019/07/09/pliris-imeron-afise-ta-egkosmia-i-ntorothi-mpaklant|accessdate=16 July 2019|work=SBS Your Language|date=10 July 2019|language=en}}</ref>
E hitaande 2001 o waɗtaa tergal nguurndam e nder Diiso Dental Ortodoks Gerek to Sydney e New South Wales ngam mawninde golle makko duuɓi 40 e nder renndo Grek.[2] E nder hitaande ndee tan o suɓaama e nder fedde rewɓe adannde naatnde e doggol teddungal rewɓe Victoria.
O waɗtaa tergal e Order of Australia (AM) e nder hitaande 2008, ñalngu nguu laamɗo debbo oo waɗi ngam "gollaade renndo ngoo e wallitde renndo ngo no feewi, e pelle rewɓe leƴƴi e eggiyankooɓe e rewrude e humpitaade geɗe baɗɗe faayiida e rewɓe ummoriiɓe e nokkuuji ceertuɗi e pinal e ɗemɗe1.
Gooto e masiŋaaji nay ɓuuɓɗi tunnel kuutorteeɗi ngam mahde Sydney Metro West inniraa ko Dorothy ngam teddinde mo.
== Golle ==
Bukland-fuller, Doroti (1981). Rewɓe eggooɓe e ňawu nguu e nder golle. Tappirde laamu.
== Kaayitaaji batuuji ==
* Bukland-Fuler, Doroti; Fedde sosiyoloji Ostarali e New Zealand kawral (1975 : Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Waikato, Hamilton, N.Z.) (1975), Rewɓe eggooɓe to Ostarali, U.N.S.W.], ƴettaa ko ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019
* —; Koolol ngenndiwal ngam cellal rewɓe (1975 : Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Queensland) (1975), Seerndude rewɓe eggooɓe e nder renndo Ostarali, U.N.S.W, ƴettaa ko ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019
* —; Fedde Diisnondiral Leƴƴi Ostarali. (Mawɓe e nder renndooji leƴƴi) (Kongres ngenndiijo : 1984 : Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Melbourne) (1984), Mawɓe ɓe ngonaa haalooɓe Engele, ƴettaa ko ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019
* —; Seminar Fedde Rewɓe Amerik Latin (2ɓo : 1985 : Sydney, N.S.W.) (1985), Rewɓe ɓe ngonaa haalooɓe Engele e nder renndo Ostarali : ƴeewndo, Kawtal NSW ko faati e duuɓi?, ƴettaa ko ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019
* —; N.S.W. Diisnondiral ko faati e mawnugol ; N.S.W. Konseye ko faati e mawnugol. (1986 : Sydney, N.S.W.) (1986), Peeje ngam naatde e yimɓe mawɓe ɓe ngonaa haalooɓe Engele e nder porogaraam toppitagol galleeji e renndo, ƴettaa ko ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019
== Tuugnorgal ==
4apau8ur4k2dbsd9etao38hoxow986n
Moses and His Ethiopian Wife Zipporah
0
39433
162205
2026-04-10T13:42:23Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Muusaa e debbo mum Etiyoppiyanke biyeteeɗo''' Sipporah (hollande: Mozes en zijn Etiyoppiyanke vrouw Seporah) ko natal e nebbam e dow canvas c. 1645-1650 ko pentoowo barok flamande biyeteeɗo Jacob Jordaens. Natal ngal ko feccere njuuteendi kollirgol annabi Muusa e debbo mum Afriknaajo. Ko galle defte biyeteeɗo Rubenshuis to Antwerpen, to leydi Belsik, heɓi ɗum e hitaande 1951. Limtol Muusaa ina darii yeeso, junngo mum ñaamo ina woni dow, junngo mum nano ina won..."
162205
wikitext
text/x-wiki
'''Muusaa e debbo mum Etiyoppiyanke biyeteeɗo''' Sipporah (hollande: Mozes en zijn Etiyoppiyanke vrouw Seporah) ko natal e nebbam e dow canvas c. 1645-1650 ko pentoowo barok flamande biyeteeɗo Jacob Jordaens. Natal ngal ko feccere njuuteendi kollirgol annabi Muusa e debbo mum Afriknaajo. Ko galle defte biyeteeɗo Rubenshuis to Antwerpen, to leydi Belsik, heɓi ɗum e hitaande 1951.
Limtol
Muusaa ina darii yeeso, junngo mum ñaamo ina woni dow, junngo mum nano ina woni e dow alluuje kaaƴe. Alluuje ɗee ina ngondi e ŋoral, ko woni e mum koo, jamirooje sappo ɗee, ina janngee. Caggal makko to bannge ñaamo, ina darii debbo makko, debbo ɓaleejo —ina gasa tawa ko Sippora. O nanngi junngo makko ñaamo e ɓanndu makko. Limlebbi gonɗi e wuttulo makko ina nanndi e leggal walla leggal leggal.[3][4][5]: 247
== Fuɗɗoode ==
Limlebbi 12:1 wi'i Muusa ɗonno ƴama mawɓe maako ngam o resi "debbo Kusi'en", Aethiopissa nder deftere Bibel Vulgate Latin.[a] Firo gootel nder aayaare nde'e woni debbo Muusa Sippora, ɓii Rewuel/Yetro mo Madiyan, laati ɓaleejo. Firo ngoɗngo ko Muusaa resi ko ɓuri laawol gootol. E nder binndanɗe Josephus (teeminannde adannde) e nder daartol jamaanu hakkundeejo, Muusaa resii Tharbis, debbo mum gadano. Yiyngo Jordaens anndaaka, kadi nate ɗee kolliraama e tiitooɗe ɗe ngalaa innde Zipporah.[5]: 248
Ina gasa tawa Jordaens hawri e daartol debbo Muusaa e nder firooji Biibal hannde ɗii e binndanɗe Josephus. Ina gasa tawa kadi o jokkondiriino e golle jesuit biyeteeɗo Alonso de Sandoval e Afrik. Naalankooɓe hannde ɓe kadi mbaɗti rewɓe ɓaleeɓe e nate mum en ina gasa tawa ko kamɓe kadi njiylotonoo mo, ko wayi no Sybil Agrippina mo Jan van den Hoecke winndi.[5]: 254, 274
Jordaens ina gasa tawa wonaa e yamiroore waɗi nate ɗee, kono ko e hoore mum walla e sehil mum ɓadiiɗo.[5]: 247
== Jannde arandeere, c 1650 ==
Natal kaake ko c. 1650 e Jordaens, ko ɗum e wiyde Rubenshuis ko wiɗto adanngo e nate ɗee, ina hollira nate tati : to bannge ñaamo, Muusaa, seerndi ɗum ko ƴiye ɗiɗi e hoore mum ; to bannge nano, miñiiko Haaruuna, holliraaɗo ko mawɗo almuɓɓe, ɓoorniiɗo comci almuɓɓe, ina jogii laylaytol; hakkunde maɓɓe debbo, miñi maɓɓe debbo biyeteeɗo Mariyam.[6]
== Firo ==
Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Elizabeth McGrath wiyi noon
Muusaa ina fadi debbo mum ɓaleejo yeeso ƴeewoowo, wonaa miñi mum e miñi mum debbo. Ko e ƴeewoowo oo debbo Ecoppinaajo oo rewrata caggal, naamnoo, ƴattoo, ma a taw ina hula seeɗa. E kuutoragol makko cemmbinngol e feere naatgol e jokkere enɗam, Jordaens rokkii haala kaa jokkere enɗam, ina ƴattoo Kerecee’en yonta makko ngam jaɓde Etiyopiyanke Muusaa, no Mariyam e Haaruuna mbaawirta nii, wonaa tan no wakiliijo hakkille paani, natal ɓuuɓngal e nder Eklesiya maɓɓe,[2]2
== Jeyi ==
E hitaande 1788, pentol ngol ko Mr Vandergucht jeyi ɗum.[7] A Mr Oliver soodi nde e lewru marse 1788. Galerie Fiévez soodi nde e lewru desaambar 1924. Nde woni ko e deftere Van Gelder e hitaande 1928. Porogaraam Monuments, Arts Fines & Archives tawi ɗum ko e lewru noowammbar 1944. Nokku mooftirɗo München heɓi ɗum ko e hitaande 1948. Rubenshuis heɓi ɗum ko e hitaande 1951.[1] Haa e hitaande 2025, nde woni ko e ñamlaade to suudu defte Walters to Baltimore, Maryland, Amerik,[8] nde tawnoo feccere mawnde "Hoɗorde Naalanke" e nder suudu defte Rubenshuis ina udditaa ngam moƴƴinde ɗum.[9]
== Ƴeew kadi ==
Kushi – Konngol ɓurngol huutoreede e nder deftere Hebree ngam wiyde neɗɗo ɓaleejo iwdi Afrik
Tharbis – Laamiiɗo Kusi
Debbo Kusi [o] e Wikipedia Ebere
Gujjugol naalankaagal e njulaagu e nder wolde adunaare ɗimmere
Teskorɗe
"Debbo Etiyopiyanke" nder deftere King James e "debbo Kusi" nder deftere Duuniyaaru Kesum.
== Tuugnorgal ==
0y83596pv1c0erx1i8k4menu1ubja1a
162210
162205
2026-04-10T13:49:40Z
Isa Oumar
9821
162210
wikitext
text/x-wiki
'''Muusaa e debbo mum Etiyoppiyanke biyeteeɗo''' Sipporah (hollande: Mozes en zijn Etiyoppiyanke vrouw Seporah) ko natal e nebbam e dow canvas c. 1645-1650 ko pentoowo barok flamande biyeteeɗo Jacob Jordaens. Natal ngal ko feccere njuuteendi kollirgol annabi Muusa e debbo mum Afriknaajo. Ko galle defte biyeteeɗo Rubenshuis to Antwerpen, to leydi Belsik, heɓi ɗum e hitaande 1951.
Limtol
Muusaa ina darii yeeso, junngo mum ñaamo ina woni dow, junngo mum nano ina woni e dow alluuje kaaƴe. Alluuje ɗee ina ngondi e ŋoral, ko woni e mum koo, jamirooje sappo ɗee, ina janngee. Caggal makko to bannge ñaamo, ina darii debbo makko, debbo ɓaleejo —ina gasa tawa ko Sippora. O nanngi junngo makko ñaamo e ɓanndu makko. Limlebbi gonɗi e wuttulo makko ina nanndi e leggal walla leggal leggal.<ref name="RKD">{{cite web|title=Jacob Jordaens (I)|url=https://rkd.nl/en/explore/images/120703|publisher=[[Netherlands Institute for Art History]]|language=en}}</ref><ref>{{cite news|last1=Galer|first1=Sophia Smith|title=How black women were whitewashed by art|url=https://www.bbc.com/culture/article/20190114-how-black-women-were-whitewashed-by-art|date=16 January 2019|access-date=21 January 2021|work=BBC|language=en}}</ref> The: 247
== Fuɗɗoode ==
Limlebbi 12:1 wi'i Muusa ɗonno ƴama mawɓe maako ngam o resi "debbo Kusi'en", Aethiopissa nder deftere Bibel Vulgate Latin.[a] Firo gootel nder aayaare nde'e woni debbo Muusa Sippora, ɓii Rewuel/Yetro mo Madiyan, laati ɓaleejo. Firo ngoɗngo ko Muusaa resi ko ɓuri laawol gootol. E nder binndanɗe Josephus (teeminannde adannde) e nder daartol jamaanu hakkundeejo, Muusaa resii Tharbis, debbo mum gadano. Yiyngo Jordaens anndaaka, kadi nate ɗee kolliraama e tiitooɗe ɗe ngalaa innde Zipporah.alo.<ref>{{cite book|last1=Massing|first1=Jean Michel|author1-link=Jean Michel Massing|title=The image of the Black in western art|date=2010|page=264|publisher=[[Harvard University Press]]|location=Cambridge, Massachusetts|isbn=9780674052710|edition=New|url=https://archive.org/details/imageofblackinwe0003unse_k5z3/page/n5/mode/2up?q=Jordaens}}</ref><ref name="FAC">{{cite web|title=Mozes en zijn Ethiopische vrouw Seporah {{!}} Barok in de Zuidelijke Nederlanden {{!}} Een online museum|url=https://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/nl/kunstwerk/mozes-en-zijn-ethiopische-vrouw-seporah|publisher=[[Flemish Art Collection]]}}</ref><ref name="McGrath">{{cite journal|last1=McGrath|first1=Elizabeth|author1-link=Elizabeth McGrath (art historian)|title=Jacob Jordaens and Moses's Ethiopian Wife|journal=[[Journal of the Warburg and Courtauld Institutes]]|date=2007|volume=70|pages=247–285|jstor=20462764|url=https://www.jstor.org/stable/20462764|issn=0075-4390}}</ref>
Ina gasa tawa Jordaens hawri e daartol debbo Muusaa e nder firooji Biibal hannde ɗii e binndanɗe Josephus. Ina gasa tawa kadi o jokkondiriino e golle jesuit biyeteeɗo Alonso de Sandoval e Afrik. Naalankooɓe hannde ɓe kadi mbaɗti rewɓe ɓaleeɓe e nate mum en ina gasa tawa ko kamɓe kadi njiylotonoo mo, ko wayi no Sybil Agrippina mo Jan van den Hoecke winndi.<ref name="McGrath2">{{cite journal|last1=McGrath|first1=Elizabeth|author1-link=Elizabeth McGrath (art historian)|title=Jacob Jordaens and Moses's Ethiopian Wife|journal=[[Journal of the Warburg and Courtauld Institutes]]|date=2007|volume=70|pages=247–285|jstor=20462764|url=https://www.jstor.org/stable/20462764|issn=0075-4390}}</ref>: 254, 274
Jordaens ina gasa tawa wonaa e yamiroore waɗi nate ɗee, kono ko e hoore mum walla e sehil mum ɓadiiɗo.[5]: 247
== Jannde arandeere, c 1650 ==
Natal kaake ko c. 1650 e Jordaens, ko ɗum e wiyde Rubenshuis ko wiɗto adanngo e nate ɗee, ina hollira nate tati : to bannge ñaamo, Muusaa, seerndi ɗum ko ƴiye ɗiɗi e hoore mum ; to bannge nano, miñiiko Haaruuna, holliraaɗo ko mawɗo almuɓɓe, ɓoorniiɗo comci almuɓɓe, ina jogii laylaytol; hakkunde maɓɓe debbo, miñi maɓɓe debbo biyeteeɗo Mariyam..<ref>{{Cite web|title=Moses and his Ethiopian Wife, ca. 1650. On loan from the Rubenshuis, Antwerp, IL.2023.43.1 {{!}} The Walters Art Museum|url=https://art.thewalters.org/object/IL.2023.43.1/|access-date=10 November 2025|website=Online Collection of the Walters Art Museum|language=en}}</ref>
== Firo ==
Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Elizabeth McGrath wiyi noon
Muusaa ina fadi debbo mum ɓaleejo yeeso ƴeewoowo, wonaa miñi mum e miñi mum debbo. Ko e ƴeewoowo oo debbo Ecoppinaajo oo rewrata caggal, naamnoo, ƴattoo, ma a taw ina hula seeɗa. E kuutoragol makko cemmbinngol e feere naatgol e jokkere enɗam, Jordaens rokkii haala kaa jokkere enɗam, ina ƴattoo Kerecee’en yonta makko ngam jaɓde Etiyopiyanke Muusaa, no Mariyam e Haaruuna mbaawirta nii, wonaa tan no wakiliijo hakkille paani, natal ɓuuɓngal e nder Eklesiya maɓɓe,,<ref>{{Cite web|title=Moses and his Ethiopian Wife, ca. 1650. On loan from the Rubenshuis, Antwerp, IL.2023.43.1 {{!}} The Walters Art Museum|url=https://art.thewalters.org/object/IL.2023.43.1/|access-date=9 November 2025|website=Online Collection of the Walters Art Museum|language=en}}</ref>2
== Jeyi ==
E hitaande 1788, pentol ngol ko Mr Vandergucht jeyi ɗum.[7] A Mr Oliver soodi nde e lewru marse 1788. Galerie Fiévez soodi nde e lewru desaambar 1924. Nde woni ko e deftere Van Gelder e hitaande 1928. Porogaraam Monuments, Arts Fines & Archives tawi ɗum ko e lewru noowammbar 1944. Nokku mooftirɗo München heɓi ɗum ko e hitaande 1948. Rubenshuis heɓi ɗum ko e hitaande 1951.[1] Haa e hitaande 2025, nde woni ko e ñamlaade to suudu defte Walters to Baltimore, Maryland, Amerik,[8] nde tawnoo feccere mawnde "Hoɗorde Naalanke" e nder suudu defte Rubenshuis ina udditaa ngam moƴƴinde ɗum..<ref>[https://www.rubenshuis.be/en/artists-residence Museum website], accessed 11 November 2025</ref>
== Ƴeew kadi ==
Kushi – Konngol ɓurngol huutoreede e nder deftere Hebree ngam wiyde neɗɗo ɓaleejo iwdi Afrik
Tharbis – Laamiiɗo Kusi
Debbo Kusi [o] e Wikipedia Ebere
Gujjugol naalankaagal e njulaagu e nder wolde adunaare ɗimmere
Teskorɗe
"Debbo Etiyopiyanke" nder deftere King James e "debbo Kusi" nder deftere Duuniyaaru Kesum.
== Tuugnorgal ==
1l0k3bf9vi50ltos3js7al507n0qgcr
162212
162210
2026-04-10T13:50:31Z
Isa Oumar
9821
162212
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Muusaa e debbo mum Etiyoppiyanke biyeteeɗo''' Sipporah (hollande: Mozes en zijn Etiyoppiyanke vrouw Seporah) ko natal e nebbam e dow canvas c. 1645-1650 ko pentoowo barok flamande biyeteeɗo Jacob Jordaens. Natal ngal ko feccere njuuteendi kollirgol annabi Muusa e debbo mum Afriknaajo. Ko galle defte biyeteeɗo Rubenshuis to Antwerpen, to leydi Belsik, heɓi ɗum e hitaande 1951.
Limtol
Muusaa ina darii yeeso, junngo mum ñaamo ina woni dow, junngo mum nano ina woni e dow alluuje kaaƴe. Alluuje ɗee ina ngondi e ŋoral, ko woni e mum koo, jamirooje sappo ɗee, ina janngee. Caggal makko to bannge ñaamo, ina darii debbo makko, debbo ɓaleejo —ina gasa tawa ko Sippora. O nanngi junngo makko ñaamo e ɓanndu makko. Limlebbi gonɗi e wuttulo makko ina nanndi e leggal walla leggal leggal.<ref name="RKD">{{cite web|title=Jacob Jordaens (I)|url=https://rkd.nl/en/explore/images/120703|publisher=[[Netherlands Institute for Art History]]|language=en}}</ref><ref>{{cite news|last1=Galer|first1=Sophia Smith|title=How black women were whitewashed by art|url=https://www.bbc.com/culture/article/20190114-how-black-women-were-whitewashed-by-art|date=16 January 2019|access-date=21 January 2021|work=BBC|language=en}}</ref> The: 247
== Fuɗɗoode ==
Limlebbi 12:1 wi'i Muusa ɗonno ƴama mawɓe maako ngam o resi "debbo Kusi'en", Aethiopissa nder deftere Bibel Vulgate Latin.[a] Firo gootel nder aayaare nde'e woni debbo Muusa Sippora, ɓii Rewuel/Yetro mo Madiyan, laati ɓaleejo. Firo ngoɗngo ko Muusaa resi ko ɓuri laawol gootol. E nder binndanɗe Josephus (teeminannde adannde) e nder daartol jamaanu hakkundeejo, Muusaa resii Tharbis, debbo mum gadano. Yiyngo Jordaens anndaaka, kadi nate ɗee kolliraama e tiitooɗe ɗe ngalaa innde Zipporah.alo.<ref>{{cite book|last1=Massing|first1=Jean Michel|author1-link=Jean Michel Massing|title=The image of the Black in western art|date=2010|page=264|publisher=[[Harvard University Press]]|location=Cambridge, Massachusetts|isbn=9780674052710|edition=New|url=https://archive.org/details/imageofblackinwe0003unse_k5z3/page/n5/mode/2up?q=Jordaens}}</ref><ref name="FAC">{{cite web|title=Mozes en zijn Ethiopische vrouw Seporah {{!}} Barok in de Zuidelijke Nederlanden {{!}} Een online museum|url=https://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/nl/kunstwerk/mozes-en-zijn-ethiopische-vrouw-seporah|publisher=[[Flemish Art Collection]]}}</ref><ref name="McGrath">{{cite journal|last1=McGrath|first1=Elizabeth|author1-link=Elizabeth McGrath (art historian)|title=Jacob Jordaens and Moses's Ethiopian Wife|journal=[[Journal of the Warburg and Courtauld Institutes]]|date=2007|volume=70|pages=247–285|jstor=20462764|url=https://www.jstor.org/stable/20462764|issn=0075-4390}}</ref>
Ina gasa tawa Jordaens hawri e daartol debbo Muusaa e nder firooji Biibal hannde ɗii e binndanɗe Josephus. Ina gasa tawa kadi o jokkondiriino e golle jesuit biyeteeɗo Alonso de Sandoval e Afrik. Naalankooɓe hannde ɓe kadi mbaɗti rewɓe ɓaleeɓe e nate mum en ina gasa tawa ko kamɓe kadi njiylotonoo mo, ko wayi no Sybil Agrippina mo Jan van den Hoecke winndi.<ref name="McGrath2">{{cite journal|last1=McGrath|first1=Elizabeth|author1-link=Elizabeth McGrath (art historian)|title=Jacob Jordaens and Moses's Ethiopian Wife|journal=[[Journal of the Warburg and Courtauld Institutes]]|date=2007|volume=70|pages=247–285|jstor=20462764|url=https://www.jstor.org/stable/20462764|issn=0075-4390}}</ref>: 254, 274
Jordaens ina gasa tawa wonaa e yamiroore waɗi nate ɗee, kono ko e hoore mum walla e sehil mum ɓadiiɗo.[5]: 247
== Jannde arandeere, c 1650 ==
Natal kaake ko c. 1650 e Jordaens, ko ɗum e wiyde Rubenshuis ko wiɗto adanngo e nate ɗee, ina hollira nate tati : to bannge ñaamo, Muusaa, seerndi ɗum ko ƴiye ɗiɗi e hoore mum ; to bannge nano, miñiiko Haaruuna, holliraaɗo ko mawɗo almuɓɓe, ɓoorniiɗo comci almuɓɓe, ina jogii laylaytol; hakkunde maɓɓe debbo, miñi maɓɓe debbo biyeteeɗo Mariyam..<ref>{{Cite web|title=Moses and his Ethiopian Wife, ca. 1650. On loan from the Rubenshuis, Antwerp, IL.2023.43.1 {{!}} The Walters Art Museum|url=https://art.thewalters.org/object/IL.2023.43.1/|access-date=10 November 2025|website=Online Collection of the Walters Art Museum|language=en}}</ref>
== Firo ==
Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Elizabeth McGrath wiyi noon
Muusaa ina fadi debbo mum ɓaleejo yeeso ƴeewoowo, wonaa miñi mum e miñi mum debbo. Ko e ƴeewoowo oo debbo Ecoppinaajo oo rewrata caggal, naamnoo, ƴattoo, ma a taw ina hula seeɗa. E kuutoragol makko cemmbinngol e feere naatgol e jokkere enɗam, Jordaens rokkii haala kaa jokkere enɗam, ina ƴattoo Kerecee’en yonta makko ngam jaɓde Etiyopiyanke Muusaa, no Mariyam e Haaruuna mbaawirta nii, wonaa tan no wakiliijo hakkille paani, natal ɓuuɓngal e nder Eklesiya maɓɓe,,<ref>{{Cite web|title=Moses and his Ethiopian Wife, ca. 1650. On loan from the Rubenshuis, Antwerp, IL.2023.43.1 {{!}} The Walters Art Museum|url=https://art.thewalters.org/object/IL.2023.43.1/|access-date=9 November 2025|website=Online Collection of the Walters Art Museum|language=en}}</ref>2
== Jeyi ==
E hitaande 1788, pentol ngol ko Mr Vandergucht jeyi ɗum.[7] A Mr Oliver soodi nde e lewru marse 1788. Galerie Fiévez soodi nde e lewru desaambar 1924. Nde woni ko e deftere Van Gelder e hitaande 1928. Porogaraam Monuments, Arts Fines & Archives tawi ɗum ko e lewru noowammbar 1944. Nokku mooftirɗo München heɓi ɗum ko e hitaande 1948. Rubenshuis heɓi ɗum ko e hitaande 1951.[1] Haa e hitaande 2025, nde woni ko e ñamlaade to suudu defte Walters to Baltimore, Maryland, Amerik,[8] nde tawnoo feccere mawnde "Hoɗorde Naalanke" e nder suudu defte Rubenshuis ina udditaa ngam moƴƴinde ɗum..<ref>[https://www.rubenshuis.be/en/artists-residence Museum website], accessed 11 November 2025</ref>
== Ƴeew kadi ==
Kushi – Konngol ɓurngol huutoreede e nder deftere Hebree ngam wiyde neɗɗo ɓaleejo iwdi Afrik
Tharbis – Laamiiɗo Kusi
Debbo Kusi [o] e Wikipedia Ebere
Gujjugol naalankaagal e njulaagu e nder wolde adunaare ɗimmere
Teskorɗe
"Debbo Etiyopiyanke" nder deftere King James e "debbo Kusi" nder deftere Duuniyaaru Kesum.
== Tuugnorgal ==
kxc5v5dt719qfnfz4avohk5zt74tfvi
Hannah Buckley
0
39434
162207
2026-04-10T13:47:23Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Hannah Buckley''' ko ganndo ko faati e ekoloji to leydi Nuwel Selannde, jannginoowo, kadi ko gardiiɗo duɗal ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal to Auckland, ko ganndo ko faati e mbayliigu nguurndam e nder keewal ekoloji renndo e nder sahaa e nokku. == Golle jaŋde == Buckley timminii bakkaa mum ganndal e teddungal to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Victoria to Wellington, caggal ɗuum o heɓi doktoraa makko tiitoonde mum ko mbaydi leɗɗe ƴiiƴam, ƴiye epifi..."
162207
wikitext
text/x-wiki
'''Hannah Buckley''' ko ganndo ko faati e ekoloji to leydi Nuwel Selannde, jannginoowo, kadi ko gardiiɗo duɗal ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal to Auckland, ko ganndo ko faati e mbayliigu nguurndam e nder keewal ekoloji renndo e nder sahaa e nokku.
== Golle jaŋde ==
Buckley timminii bakkaa mum ganndal e teddungal to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Victoria to Wellington, caggal ɗuum o heɓi doktoraa makko tiitoonde mum ko mbaydi leɗɗe ƴiiƴam, ƴiye epifitik, ƴiye leydi (Carabidae), e renndooji diyaatom (Bacillariophyceae) to bannge worgo-cakaari Alberta, Kanadaa to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Alberta.[1] Buckley timmini golle makko caggal doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Florida State, ɗo o golli e mbayliigu ekolosii e nder renndooji nder leɗɗe pitcher e nder Amerik worgo.[2] Ndeen Buckley naatii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, ɗo o ummii o woni porfeseer gardiiɗo. E nder oon sahaa o rokkaama njeenaari Bullard Fellowship to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, ɗo kanko e jom suudu makko Brad Case ɓe njiylotonoo ko faati e mbaydiiji nokkuuji e nder mbaydiiji gonɗi e nder laddeeji e Aaron Ellison.[3][4]
Ndeen Buckley yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Auckland, o wonti hooreejo duɗal ganndal e lewru marse, 2020, o wonti porfeseer ekoloji e hitaande 2022.[5] Ko kanko woni wiɗto mawngo e nder yeewtere ganndal ngenndiwal ndonaandi nguurndam.[6]
Buckley ko annduɗo ekoloji, wiɗtoowo ko feewti e mbayliigu nguurndam e nder sahaa e nokku.[7] O janngi kadi ko faati e jinnaaɓe e nder ganndal, o tawi wonde suɓagol rewooɓe ƴeewtooɓe ngam binndanɗe ɗe ɓe neldi e jaaynde New Zealand Journal of Ecology hollirii ŋakkeende jinnaaɓe: "Fooyre batte jinnaaɓe rewooɓe jokkondirɓe e suɓagol ƴeewtooɓe rewɓe e worɓe tiiɗnaaki, kono noon, wonno rewooɓe ɓee ɓuri suɓaade female di female, ina hollita wonde winndooɓe ina mbaawi moƴƴinde tolnooji suɓagol rewɓe e nder kala ko ina wona."[8]
== Golle cuɓaaɗe ==
logo
Scholia ina jogii nate Hanna Buckley (Q55482913).
Siiri M. Hermans; Hanna Bukley; Ñaawoore Bradley S; Fiyona Kuran-Kurnaan; Matiyu Tayler; Gavin Leer (28 oktoobar 2016). "Bakteriiji ko kollitooji ngonka leydi". Mikrobiyoloji kuutorteeɗi e nokkuuji. 83 (1). 10.1128/AEM.02826-16. Ɗemngal 0099-2240. PMC 5165110. <nowiki>PMID 27793827</nowiki>. Wikidata Q38802443.
Tomaas E Miler; Jean H ɓuuɓɗo; Pablo Munguya; Erik L Walters; Jaami M Neytel; Pool M Riis; Nikolaa Mouket; Hanna L Buckley (11 feebariyee 2005). "Ƴeewndo tiiɗngo e duuɓi capanɗe ɗiɗi kuutoragol miijo resource-ratio". Naturalist Ameriknaajo. 165 (4): 439-448. 1086/428681. Ɗemngal 0003-0147. <nowiki>PMID 15791536</nowiki>. Wikidaa Q34406509.
Tomaas E. Miler; Elisaa S. Gorniis; Hanna L. Buckley (4 sulyee 2009). "Klimaa e leɗɗe duuɗe daande maayo: jiiɓru, moƴƴitingol, e lomtinande". Ekoloji leɗɗe. 206 (1): 97-104. Doi: 10.1007/S11258-009-9626-Z. Ɗemngal 1385-0237. Wikiiji Q123765637.
Matiyas Jonson; Hanna L. Bukley; Bradley S. Ñaawoore; Sitefa D. Winndiyanke; Rodi J. Haale; Rafael K. Didam (20 abriil 2012). "Tiimtingol ndemri ina addana batte ngonka leydi e jokkondiral hakkunde host-parasitoid e nder agroecosystems". Jaaynde Ekoloji kuutorteeɗo. 49 (3): 706-714. 10.1111/J.1365-2664.X. Ɗemngal 0021-8901. Wikiiji Q123765632.
Gavin jannguɗo; Ian Dikki; Jonatan Banks; e woɗɓe. (2018), Laabi ngam ittude, mooftude, ɓeydude e jokkondire ADN e nder sammeeji nokkuuji, doi:10.20417/NZJECOL.42.9, Wikidata Q56827236
Siri M Hermans; Hanna L Bukley; Ñaawoore Bradley S; Fiyona Kuran-Kurnaan; Matiyu Tayler; Gavin Leer (2 lewru juko hitaande 2020). "Naftoraade renndooji bakteriiji leydi ngam teskaade waylooji fisik-kemikal e sifaa leydi". Mikrobiyom. 8 (1): 79. Ƴeewndo: 10.1186/S40168-020-00858-1. Ɗemngal 2049-2618. PMC 7268603. <nowiki>PMID 32487269</nowiki>. Wikidata Q96123138.
Hanna L. Bukley; Tomaas E. Miler; Haaruuna M. Elison; Nikolaa J. Gotelli (lewru suwee 2003). "Waytugo mbayliigaaji latitude nder jawdi muminteeji nder laylaytol nyaamdu pitcher-leɗɗe". Ɓataakeeji Ekoloji. 6 (9): 825-829. 1046/J.1461-0248.2003.00504.X. Ɗemngal 1461-023X. Wikiiji Q58042479.
== Tuugnorgal ==
qahscejnlsu764e3ier1szg0vflg35x
162209
162207
2026-04-10T13:49:34Z
Isa Oumar
9821
162209
wikitext
text/x-wiki
'''Hannah Buckley''' ko ganndo ko faati e ekoloji to leydi Nuwel Selannde, jannginoowo, kadi ko gardiiɗo duɗal ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal to Auckland, ko ganndo ko faati e mbayliigu nguurndam e nder keewal ekoloji renndo e nder sahaa e nokku.<ref>{{Cite web|date=31 October 2022|title=Farming & Nature Conservation attracts over $2.7 million in co-funding - Biological Heritage NZ|url=https://bioheritage.nz/farming-nature-conservation-attracts-over-2-7-million-in-co-funding/|access-date=2023-12-12|website=New Zealand Biological Heritage|language=en-NZ}}</ref>
== Golle jaŋde ==
Buckley timminii bakkaa mum ganndal e teddungal to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Victoria to Wellington, caggal ɗuum o heɓi doktoraa makko tiitoonde mum ko mbaydi leɗɗe ƴiiƴam, ƴiye epifitik, ƴiye leydi (Carabidae), e renndooji diyaatom (Bacillariophyceae) to bannge worgo-cakaari Alberta, Kanadaa to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Alberta.[1] Buckley timmini golle makko caggal doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Florida State, ɗo o golli e mbayliigu ekolosii e nder renndooji nder leɗɗe pitcher e nder Amerik worgo.[2] Ndeen Buckley naatii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, ɗo o ummii o woni porfeseer gardiiɗo. E nder oon sahaa o rokkaama njeenaari Bullard Fellowship to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, ɗo kanko e jom suudu makko Brad Case ɓe njiylotonoo ko faati e mbaydiiji nokkuuji e nder mbaydiiji gonɗi e nder laddeeji e Aaron Ellison.<ref>{{Cite web|title=Bullard Spotlight: Hannah Buckley and Bradley Case on Forest Spatial Patterns {{!}} Harvard Forest|url=https://harvardforest.fas.harvard.edu/news/bullard-spotlight-hannah-buckley-and-bradley-case-forest-spatial-patterns|access-date=2023-12-12|website=harvardforest.fas.harvard.edu}}</ref><ref>{{Cite web|last=Lincoln University|date=August 2015|title=Harvard fellowship for Lincoln lecturers {{!}} Scoop News|url=https://www.scoop.co.nz/stories/ED1508/S00002/harvard-fellowship-for-lincoln-lecturers.htm|access-date=2023-12-12|website=www.scoop.co.nz}}</ref>
Ndeen Buckley yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Auckland, o wonti hooreejo duɗal ganndal e lewru marse, 2020, o wonti porfeseer ekoloji e hitaande 2022.[5] Ko kanko woni wiɗto mawngo e nder yeewtere ganndal ngenndiwal ndonaandi nguurndam.<ref>{{Cite web|last=Auckland University of Technology|title=Academic profile: Professor Hannah Buckley|url=https://academics.aut.ac.nz/hannah.buckley|access-date=2023-12-12|website=academics.aut.ac.nz}}</ref>
Buckley ko annduɗo ekoloji, wiɗtoowo ko feewti e mbayliigu nguurndam e nder sahaa e nokku.[7] O janngi kadi ko faati e jinnaaɓe e nder ganndal, o tawi wonde suɓagol rewooɓe ƴeewtooɓe ngam binndanɗe ɗe ɓe neldi e jaaynde New Zealand Journal of Ecology hollirii ŋakkeende jinnaaɓe: "Fooyre batte jinnaaɓe rewooɓe jokkondirɓe e suɓagol ƴeewtooɓe rewɓe e worɓe tiiɗnaaki, kono noon, wonno rewooɓe ɓee ɓuri suɓaade female di female, ina hollita wonde winndooɓe ina mbaawi moƴƴinde tolnooji suɓagol rewɓe e nder kala ko ina wona."<ref>{{Cite web|date=31 October 2022|title=Farming & Nature Conservation attracts over $2.7 million in co-funding - Biological Heritage NZ|url=https://bioheritage.nz/farming-nature-conservation-attracts-over-2-7-million-in-co-funding/|access-date=2023-12-12|website=New Zealand Biological Heritage|language=en-NZ}}</ref>
== Golle cuɓaaɗe ==
logo
* Scholia ina jogii nate Hanna Buckley (Q55482913).
* Siiri M. Hermans; Hanna Bukley; Ñaawoore Bradley S; Fiyona Kuran-Kurnaan; Matiyu Tayler; Gavin Leer (28 oktoobar 2016). "Bakteriiji ko kollitooji ngonka leydi". Mikrobiyoloji kuutorteeɗi e nokkuuji. 83 (1). 10.1128/AEM.02826-16. Ɗemngal 0099-2240. PMC 5165110. <nowiki>PMID 27793827</nowiki>. Wikidata Q38802443.
* Tomaas E Miler; Jean H ɓuuɓɗo; Pablo Munguya; Erik L Walters; Jaami M Neytel; Pool M Riis; Nikolaa Mouket; Hanna L Buckley (11 feebariyee 2005). "Ƴeewndo tiiɗngo e duuɓi capanɗe ɗiɗi kuutoragol miijo resource-ratio". Naturalist Ameriknaajo. 165 (4): 439-448. 1086/428681. Ɗemngal 0003-0147. <nowiki>PMID 15791536</nowiki>. Wikidaa Q34406509.
* Tomaas E. Miler; Elisaa S. Gorniis; Hanna L. Buckley (4 sulyee 2009). "Klimaa e leɗɗe duuɗe daande maayo: jiiɓru, moƴƴitingol, e lomtinande". Ekoloji leɗɗe. 206 (1): 97-104. Doi: 10.1007/S11258-009-9626-Z. Ɗemngal 1385-0237. Wikiiji Q123765637.
* Matiyas Jonson; Hanna L. Bukley; Bradley S. Ñaawoore; Sitefa D. Winndiyanke; Rodi J. Haale; Rafael K. Didam (20 abriil 2012). "Tiimtingol ndemri ina addana batte ngonka leydi e jokkondiral hakkunde host-parasitoid e nder agroecosystems". Jaaynde Ekoloji kuutorteeɗo. 49 (3): 706-714. 10.1111/J.1365-2664.X. Ɗemngal 0021-8901. Wikiiji Q123765632.
* Gavin jannguɗo; Ian Dikki; Jonatan Banks; e woɗɓe. (2018), Laabi ngam ittude, mooftude, ɓeydude e jokkondire ADN e nder sammeeji nokkuuji, doi:10.20417/NZJECOL.42.9, Wikidata Q56827236
* Siri M Hermans; Hanna L Bukley; Ñaawoore Bradley S; Fiyona Kuran-Kurnaan; Matiyu Tayler; Gavin Leer (2 lewru juko hitaande 2020). "Naftoraade renndooji bakteriiji leydi ngam teskaade waylooji fisik-kemikal e sifaa leydi". Mikrobiyom. 8 (1): 79. Ƴeewndo: 10.1186/S40168-020-00858-1. Ɗemngal 2049-2618. PMC 7268603. <nowiki>PMID 32487269</nowiki>. Wikidata Q96123138.
* Hanna L. Bukley; Tomaas E. Miler; Haaruuna M. Elison; Nikolaa J. Gotelli (lewru suwee 2003). "Waytugo mbayliigaaji latitude nder jawdi muminteeji nder laylaytol nyaamdu pitcher-leɗɗe". Ɓataakeeji Ekoloji. 6 (9): 825-829. 1046/J.1461-0248.2003.00504.X. Ɗemngal 1461-023X. Wikiiji Q58042479.
== Tuugnorgal ==
ljhifj2ltf3qna57rg9ibvfm62szone
162211
162209
2026-04-10T13:50:13Z
Isa Oumar
9821
162211
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Hannah Buckley''' ko ganndo ko faati e ekoloji to leydi Nuwel Selannde, jannginoowo, kadi ko gardiiɗo duɗal ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal to Auckland, ko ganndo ko faati e mbayliigu nguurndam e nder keewal ekoloji renndo e nder sahaa e nokku.<ref>{{Cite web|date=31 October 2022|title=Farming & Nature Conservation attracts over $2.7 million in co-funding - Biological Heritage NZ|url=https://bioheritage.nz/farming-nature-conservation-attracts-over-2-7-million-in-co-funding/|access-date=2023-12-12|website=New Zealand Biological Heritage|language=en-NZ}}</ref>
== Golle jaŋde ==
Buckley timminii bakkaa mum ganndal e teddungal to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Victoria to Wellington, caggal ɗuum o heɓi doktoraa makko tiitoonde mum ko mbaydi leɗɗe ƴiiƴam, ƴiye epifitik, ƴiye leydi (Carabidae), e renndooji diyaatom (Bacillariophyceae) to bannge worgo-cakaari Alberta, Kanadaa to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Alberta.[1] Buckley timmini golle makko caggal doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Florida State, ɗo o golli e mbayliigu ekolosii e nder renndooji nder leɗɗe pitcher e nder Amerik worgo.[2] Ndeen Buckley naatii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, ɗo o ummii o woni porfeseer gardiiɗo. E nder oon sahaa o rokkaama njeenaari Bullard Fellowship to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, ɗo kanko e jom suudu makko Brad Case ɓe njiylotonoo ko faati e mbaydiiji nokkuuji e nder mbaydiiji gonɗi e nder laddeeji e Aaron Ellison.<ref>{{Cite web|title=Bullard Spotlight: Hannah Buckley and Bradley Case on Forest Spatial Patterns {{!}} Harvard Forest|url=https://harvardforest.fas.harvard.edu/news/bullard-spotlight-hannah-buckley-and-bradley-case-forest-spatial-patterns|access-date=2023-12-12|website=harvardforest.fas.harvard.edu}}</ref><ref>{{Cite web|last=Lincoln University|date=August 2015|title=Harvard fellowship for Lincoln lecturers {{!}} Scoop News|url=https://www.scoop.co.nz/stories/ED1508/S00002/harvard-fellowship-for-lincoln-lecturers.htm|access-date=2023-12-12|website=www.scoop.co.nz}}</ref>
Ndeen Buckley yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Auckland, o wonti hooreejo duɗal ganndal e lewru marse, 2020, o wonti porfeseer ekoloji e hitaande 2022.[5] Ko kanko woni wiɗto mawngo e nder yeewtere ganndal ngenndiwal ndonaandi nguurndam.<ref>{{Cite web|last=Auckland University of Technology|title=Academic profile: Professor Hannah Buckley|url=https://academics.aut.ac.nz/hannah.buckley|access-date=2023-12-12|website=academics.aut.ac.nz}}</ref>
Buckley ko annduɗo ekoloji, wiɗtoowo ko feewti e mbayliigu nguurndam e nder sahaa e nokku.[7] O janngi kadi ko faati e jinnaaɓe e nder ganndal, o tawi wonde suɓagol rewooɓe ƴeewtooɓe ngam binndanɗe ɗe ɓe neldi e jaaynde New Zealand Journal of Ecology hollirii ŋakkeende jinnaaɓe: "Fooyre batte jinnaaɓe rewooɓe jokkondirɓe e suɓagol ƴeewtooɓe rewɓe e worɓe tiiɗnaaki, kono noon, wonno rewooɓe ɓee ɓuri suɓaade female di female, ina hollita wonde winndooɓe ina mbaawi moƴƴinde tolnooji suɓagol rewɓe e nder kala ko ina wona."<ref>{{Cite web|date=31 October 2022|title=Farming & Nature Conservation attracts over $2.7 million in co-funding - Biological Heritage NZ|url=https://bioheritage.nz/farming-nature-conservation-attracts-over-2-7-million-in-co-funding/|access-date=2023-12-12|website=New Zealand Biological Heritage|language=en-NZ}}</ref>
== Golle cuɓaaɗe ==
logo
* Scholia ina jogii nate Hanna Buckley (Q55482913).
* Siiri M. Hermans; Hanna Bukley; Ñaawoore Bradley S; Fiyona Kuran-Kurnaan; Matiyu Tayler; Gavin Leer (28 oktoobar 2016). "Bakteriiji ko kollitooji ngonka leydi". Mikrobiyoloji kuutorteeɗi e nokkuuji. 83 (1). 10.1128/AEM.02826-16. Ɗemngal 0099-2240. PMC 5165110. <nowiki>PMID 27793827</nowiki>. Wikidata Q38802443.
* Tomaas E Miler; Jean H ɓuuɓɗo; Pablo Munguya; Erik L Walters; Jaami M Neytel; Pool M Riis; Nikolaa Mouket; Hanna L Buckley (11 feebariyee 2005). "Ƴeewndo tiiɗngo e duuɓi capanɗe ɗiɗi kuutoragol miijo resource-ratio". Naturalist Ameriknaajo. 165 (4): 439-448. 1086/428681. Ɗemngal 0003-0147. <nowiki>PMID 15791536</nowiki>. Wikidaa Q34406509.
* Tomaas E. Miler; Elisaa S. Gorniis; Hanna L. Buckley (4 sulyee 2009). "Klimaa e leɗɗe duuɗe daande maayo: jiiɓru, moƴƴitingol, e lomtinande". Ekoloji leɗɗe. 206 (1): 97-104. Doi: 10.1007/S11258-009-9626-Z. Ɗemngal 1385-0237. Wikiiji Q123765637.
* Matiyas Jonson; Hanna L. Bukley; Bradley S. Ñaawoore; Sitefa D. Winndiyanke; Rodi J. Haale; Rafael K. Didam (20 abriil 2012). "Tiimtingol ndemri ina addana batte ngonka leydi e jokkondiral hakkunde host-parasitoid e nder agroecosystems". Jaaynde Ekoloji kuutorteeɗo. 49 (3): 706-714. 10.1111/J.1365-2664.X. Ɗemngal 0021-8901. Wikiiji Q123765632.
* Gavin jannguɗo; Ian Dikki; Jonatan Banks; e woɗɓe. (2018), Laabi ngam ittude, mooftude, ɓeydude e jokkondire ADN e nder sammeeji nokkuuji, doi:10.20417/NZJECOL.42.9, Wikidata Q56827236
* Siri M Hermans; Hanna L Bukley; Ñaawoore Bradley S; Fiyona Kuran-Kurnaan; Matiyu Tayler; Gavin Leer (2 lewru juko hitaande 2020). "Naftoraade renndooji bakteriiji leydi ngam teskaade waylooji fisik-kemikal e sifaa leydi". Mikrobiyom. 8 (1): 79. Ƴeewndo: 10.1186/S40168-020-00858-1. Ɗemngal 2049-2618. PMC 7268603. <nowiki>PMID 32487269</nowiki>. Wikidata Q96123138.
* Hanna L. Bukley; Tomaas E. Miler; Haaruuna M. Elison; Nikolaa J. Gotelli (lewru suwee 2003). "Waytugo mbayliigaaji latitude nder jawdi muminteeji nder laylaytol nyaamdu pitcher-leɗɗe". Ɓataakeeji Ekoloji. 6 (9): 825-829. 1046/J.1461-0248.2003.00504.X. Ɗemngal 1461-023X. Wikiiji Q58042479.
== Tuugnorgal ==
avuf1irbmtogvgetvge0vrjarubpoc8
John Morrow Godfrey
0
39435
162208
2026-04-10T13:49:15Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "John Morrow Godfrey (28 suwee 1912 - 8 marse 2001) ko laana ndiwoowa, awokaa, dawriyanke Kanadaa. Jaangirde Godfrey jibinaa ko to Port Kredit, to leydi Ontario. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu laamɗo Kanadaa e hitaande 1929, o janngi to duɗal sariya Osgoode Hall. Kugal E wolde adunaare ɗimmere, Godfrey wonnoo ko pilot e Komandaajo Wing e nder konu weeyo laamɗo Kanadaa to Angalteer e Farayse. Caggal wolde ndee, o woniino gollodiiɗo inniraaɗo e nder biro..."
162208
wikitext
text/x-wiki
John Morrow Godfrey (28 suwee 1912 - 8 marse 2001) ko laana ndiwoowa, awokaa, dawriyanke Kanadaa.
Jaangirde
Godfrey jibinaa ko to Port Kredit, to leydi Ontario. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu laamɗo Kanadaa e hitaande 1929, o janngi to duɗal sariya Osgoode Hall.
Kugal
E wolde adunaare ɗimmere, Godfrey wonnoo ko pilot e Komandaajo Wing e nder konu weeyo laamɗo Kanadaa to Angalteer e Farayse. Caggal wolde ndee, o woniino gollodiiɗo inniraaɗo e nder biro awokaaji biyeteeɗo Campbell, Godfrey e Lewtas (jooni ko Fasken Martineau DuMoulin). O woniino mooftuɗo kaalis e lannda Liberal Kanadaa.
E hitaande 1973, o toɗɗaa e Senaa Kanadaa ngam lomtaade diɗɗal senaa Rosedale, to Ontario. Ko o Liberal, o woppi golle ñalnde o heɓi duuɓi 75 e hitaande 1987.
Caalaje
Debbo
Mary Godfrey (mo jibinaa ko Ferguson) jibinaa ko to Toronto, to Ontario, caggal ɗuum o naati duɗal sukaaɓe rewɓe biyeteeɗo Bishop Strachan. Ndeen Mary yahi janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toronto, o fuɗɗii golle makko e njulaagu ko juuti. John e Mary kawri nde John woni e duɗal sariya Osgoode Hall. Ɓeeɗoo ɗiɗo resndi ɗum ko e hitaande 1940 nde John woni e konu weeyo e wolde adunaare ɗimmere. E nder nguurndam makko fof, Mariyam ina jeyaa e renndo ngo no feewi rewrude e goomuuji, e njuɓɓudiiji, e golle ballondiral. Mariyam ina sikki wonde ina foti wonde ballondiral moƴƴal hakkunde pinal e golle wellitaare e nder nguurndam neɗɗo. Golle pinal ɗe Mary waɗi ina jeyaa heen wonde tergal e Goomu Ngenndiijo Ballet nde tawnoo omo ɗaminii yiyde ƴellitaare ballet to Kanadaa. O woniino kadi e Goomu Rewɓe Opera Festival to Toronto, o toɗɗaa hooreejo goomu nguu e lewru suwee 1958. Golle wellitaare ɗe Mary waɗi ɗee, ko wayi no wallitde e opitaal mawɗo Toronto, wonde tergal e Ligue Junior, kam e wonde e yiilirde wasiyaaji Fedde Women’s Auxiliary.
Ɓiɗɗo
John Godfrey ko gonnooɗo tergal parlemaa, jaagorde kabine, daartoowo e faggudu. Omo jeyaa e ɓiɓɓe John e Mary Godfrey nayo ɓe ina heen sukaaɓe worɓe ɗiɗo e sukaaɓe rewɓe ɗiɗo.
Tuugnorgal
ntn0uftrkqz560oj7kxzvuevplt41r0
162213
162208
2026-04-10T13:50:34Z
SUZYFATIMA
13856
162213
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''John Morrow Godfrey''' (28 suwee 1912 - 8 marse 2001) ko laana ndiwoowa, awokaa, dawriyanke Kanadaa.
Jaangirde
Godfrey jibinaa ko to Port Kredit, to leydi Ontario. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu laamɗo Kanadaa e hitaande 1929, o janngi to duɗal sariya Osgoode Hall.
Kugal
E wolde adunaare ɗimmere, Godfrey wonnoo ko pilot e Komandaajo Wing e nder konu weeyo laamɗo Kanadaa to Angalteer e Farayse. Caggal wolde ndee, o woniino gollodiiɗo inniraaɗo e nder biro awokaaji biyeteeɗo Campbell, Godfrey e Lewtas (jooni ko Fasken Martineau DuMoulin). O woniino mooftuɗo kaalis e lannda Liberal Kanadaa.
E hitaande 1973, o toɗɗaa e Senaa Kanadaa ngam lomtaade diɗɗal senaa Rosedale, to Ontario. Ko o Liberal, o woppi golle ñalnde o heɓi duuɓi 75 e hitaande 1987.
Caalaje
Debbo
Mary Godfrey (mo jibinaa ko Ferguson) jibinaa ko to Toronto, to Ontario, caggal ɗuum o naati duɗal sukaaɓe rewɓe biyeteeɗo Bishop Strachan. Ndeen Mary yahi janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toronto, o fuɗɗii golle makko e njulaagu ko juuti. John e Mary kawri nde John woni e duɗal sariya Osgoode Hall. Ɓeeɗoo ɗiɗo resndi ɗum ko e hitaande 1940 nde John woni e konu weeyo e wolde adunaare ɗimmere. E nder nguurndam makko fof, Mariyam ina jeyaa e renndo ngo no feewi rewrude e goomuuji, e njuɓɓudiiji, e golle ballondiral. Mariyam ina sikki wonde ina foti wonde ballondiral moƴƴal hakkunde pinal e golle wellitaare e nder nguurndam neɗɗo. Golle pinal ɗe Mary waɗi ina jeyaa heen wonde tergal e Goomu Ngenndiijo Ballet nde tawnoo omo ɗaminii yiyde ƴellitaare ballet to Kanadaa. O woniino kadi e Goomu Rewɓe Opera Festival to Toronto, o toɗɗaa hooreejo goomu nguu e lewru suwee 1958. Golle wellitaare ɗe Mary waɗi ɗee, ko wayi no wallitde e opitaal mawɗo Toronto, wonde tergal e Ligue Junior, kam e wonde e yiilirde wasiyaaji Fedde Women’s Auxiliary.
Ɓiɗɗo
John Godfrey ko gonnooɗo tergal parlemaa, jaagorde kabine, daartoowo e faggudu. Omo jeyaa e ɓiɓɓe John e Mary Godfrey nayo ɓe ina heen sukaaɓe worɓe ɗiɗo e sukaaɓe rewɓe ɗiɗo.
== Tuugnorgal ==
l3vy7sx63a7cfpzuje372v2eoybnvxz
162215
162213
2026-04-10T13:52:24Z
SUZYFATIMA
13856
162215
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''John Morrow Godfrey''' (28 suwee 1912 - 8 marse 2001) ko laana ndiwoowa, awokaa, dawriyanke Kanadaa.
Jaangirde
Godfrey jibinaa ko to Port Kredit, to leydi Ontario. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu laamɗo Kanadaa e hitaande 1929, o janngi to duɗal sariya Osgoode Hall.
Kugal
E wolde adunaare ɗimmere, Godfrey wonnoo ko pilot e Komandaajo Wing e nder konu weeyo laamɗo Kanadaa to Angalteer e Farayse. Caggal wolde ndee, o woniino gollodiiɗo inniraaɗo e nder biro awokaaji biyeteeɗo Campbell, Godfrey e Lewtas (jooni ko Fasken Martineau DuMoulin). O woniino mooftuɗo kaalis e lannda Liberal Kanadaa.
E hitaande 1973, o toɗɗaa e Senaa Kanadaa ngam lomtaade diɗɗal senaa Rosedale, to Ontario. Ko o Liberal, o woppi golle ñalnde o heɓi duuɓi 75 e hitaande 1987.
Caalaje
Debbo
Mary Godfrey (mo jibinaa ko Ferguson) jibinaa ko to Toronto, to Ontario, caggal ɗuum o naati duɗal sukaaɓe rewɓe biyeteeɗo Bishop Strachan. Ndeen Mary yahi janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toronto, o fuɗɗii golle makko e njulaagu ko juuti. John e Mary kawri nde John woni e duɗal sariya Osgoode Hall. Ɓeeɗoo ɗiɗo resndi ɗum ko e hitaande 1940 nde John woni e konu weeyo e wolde adunaare ɗimmere. E nder nguurndam makko fof, Mariyam ina jeyaa e renndo ngo no feewi rewrude e goomuuji, e njuɓɓudiiji, e golle ballondiral. Mariyam ina sikki wonde ina foti wonde ballondiral moƴƴal hakkunde pinal e golle wellitaare e nder nguurndam neɗɗo. Golle pinal ɗe Mary waɗi ina jeyaa heen wonde tergal e Goomu Ngenndiijo Ballet nde tawnoo omo ɗaminii yiyde ƴellitaare ballet to Kanadaa. O woniino kadi e Goomu Rewɓe Opera Festival to Toronto, o toɗɗaa hooreejo goomu nguu e lewru suwee 1958. Golle wellitaare ɗe Mary waɗi ɗee, ko wayi no wallitde e opitaal mawɗo Toronto, wonde tergal e Ligue Junior, kam e wonde e yiilirde wasiyaaji Fedde Women’s Auxiliary.
Ɓiɗɗo
John Godfrey ko gonnooɗo tergal parlemaa, jaagorde kabine, daartoowo e faggudu. Omo jeyaa e ɓiɓɓe John e Mary Godfrey nayo ɓe ina heen sukaaɓe worɓe ɗiɗo e sukaaɓe rewɓe ɗiɗo.<ref name=":0">{{Cite news|title=A Gallery of Women|date=March 5, 1959|work=The Globe and Mail}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
34h1nvoicynrqotgz781v9m82nys0oc
Nancy Tyson Burbidge
0
39436
162214
2026-04-10T13:51:56Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Nancy Tyson Burbidge AM''' (5 ut 1912 – 4 mars 1977) ko ganndo leɗɗe, ganndo ko faati e leɗɗe, ko ganndo ko faati e leɗɗe. == Nguurndam e heblo arano == Burbidge jibinaa ko to wuro wiyeteengo Cleckheaton, to leydi Yorkshire. Baaba makko, hono William Burbidge, ko ɓiy Rev. gila e duɗal jaaɓi haaɗtirde Emmanuel, Cambridge, e hitaande 1892. Caggal baaba makko e nder diine, o waɗtaa diine e nder Egliis Angalteer e hitaande 1897, o woni almuudo e hitaande 189..."
162214
wikitext
text/x-wiki
'''Nancy Tyson Burbidge AM''' (5 ut 1912 – 4 mars 1977) ko ganndo leɗɗe, ganndo ko faati e leɗɗe, ko ganndo ko faati e leɗɗe.
== Nguurndam e heblo arano ==
Burbidge jibinaa ko to wuro wiyeteengo Cleckheaton, to leydi Yorkshire. Baaba makko, hono William Burbidge, ko ɓiy Rev. gila e duɗal jaaɓi haaɗtirde Emmanuel, Cambridge, e hitaande 1892. Caggal baaba makko e nder diine, o waɗtaa diine e nder Egliis Angalteer e hitaande 1897, o woni almuudo e hitaande 1898. O woniino kuraajo to Leeds tuggi 1897 haa 1900, caggal ɗuum duuɓi joy o woni e Bush Brothers,1. Nde o arti Angalteer, o resi e hitaande 1906 Mary Eleanor Simmonds. Ko o ɓiy Aleksanndere Hague Simmonds mo Burnt Ash Hill, Lee, Londres, e debbo makko Hanna Tison mo Baltimore, taaniiko debbo Natan Tison e Marta Ellikot Tison.[2][3]
Mary Simmonds janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Newnham tuggi 1897 haa 1900. O janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 1900 haa 1904, e to duɗal sukaaɓe rewɓe wuro Londres 1904-5.[4] Vikaar to Cleckheaton tuggi 1906 haa 1913, William Burbidge egginii e ɓesngu mum to Ostarali e hitaande 1913 nde o toɗɗaa e parsel to Katanning, to Ostarali hirnaange.[1][5]
Nancy Burbidge janngi ko e duɗal sukaaɓe rewɓe Katanning (Kobeelya) Egliis Angalteer, ngal yumma mum sosi e hitaande 1917. O timmini jaŋde makko e hitaande 1922 nde o heɓi bak makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bunbury, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange. O timmini jaŋde makko BSc e hitaande 1937, caggal ɗuum o heɓi njeenaari ngam yahde Angalteer, o waɗi lebbi 18 to Royal Botanic Gardens Kew. Nde o woni to Kew o golliima e ƴeewndo leñol huɗo Ostarali biyeteengol Enneapogon. Nde Nancy arti Ostarali o jokki jaŋde makko e leɗɗe Ostarali rewrude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Western Australia, o timmini jaŋde makko MSc. e hitaande 1945.
== Kugal ==
E hitaande 1943, Burbidge toɗɗaa yo won balloowo agronomist to Duɗal Wiɗtooji Ndema Waite to Adelaide, ɗo o fuɗɗii golle e dow kullon ladde njoorkon wonande Ostarali worgo joorɗo e semi-joorɗo. O toɗɗaa e jappeere hesere nde ganndo leɗɗe (botanique) to Diɗɗal CSIRO to bannge njulaagu leɗɗe, to Canberra e hitaande 1946. To CSIRO, o golliima e yuɓɓinde e yaajnude nokku ɗo leɗɗe ɗee ngoni ɗoo, ko adii fof ko ganndo wiɗto, caggal ɗuum ko gardiiɗo leɗɗe, o woni kadi kalfinaaɗo lelnude sosiyeteeji Herbarium National Australianse, Herbarium Australianse. O winndi Key to leñol Eucalyptus L'Hér to Ostarali fuɗnaange. kono o keeriiɗo e genus oo.[6] Nafoore makko e golle makko e ganndal leɗɗe ina feeñi e golle makko e nder goomu ganndal leɗɗe e nder fedde Ostarali e Nuwel Selannde ngam ɓamtaare ganndal gila 1948 haa 1952. O winnditii kadi jaayndeeji Herbarium News haa hitaande 1953, nde o woni to Ostarali Keaveson Liraitan Office to Australia Jardiiji leɗɗe. Nde o woni to Kew o waɗi fotooje e limngal leɗɗe Ostarali e o waɗi koppiiji mikroofilm defte Robert Brown ngam herbaria Ostarali.[7]
Nde o arti to Ostarali e hitaande 1954 o fuɗɗii golle makko keewɗe. O winndi deftere yaajnde "Fitojogaraafi diiwaan Ostarali" nde yaltinaa e jaaynde Ostarali ko faati e leɗɗe e hitaande 1960, o wallitii e heɓde DSc makko e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Ostarali hirnaange e hitaande 1961. Saggitorde makko e Leɗɗe Ostarali Genera yaltinaa e hitaande 1963, e fedde Nico studies e Helikrisum. Heewɓe e binndanɗe makko ina mbaɗi heen nate makko. Caggal nde o woppi golle makko e gardagol herbarium o yahi haa o naati e ƴellitgol seppooji Flora of Australia, o ardii eɓɓoore ndee gila 1973 haa 1977.[8] Ko jiidaa e defte makko, o winndii kadi ko ina tolnoo e 50 binndanɗe ko faati e fitogeogaraafi, ekoloji, daartol leɗɗe e mbaydiiji leɗɗe Ostarali.[7] Ngam darnde maako nder anndal leɗɗe, o hokkaama medal Clarke nder hitaande 1971 ngam kuuɗe maako nder anndal leɗɗe e ekkoloji, diga kawtal Royal Society mo New South Wales, nden o warti tergal nder kawtal Australia nder hitaande 1976.[9]
Burbidge ina yiɗi kadi reende. O woniino tergal sosngal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Parkeeji e nder leydi laamorgo Ostarali e hitaande 1960, o woniino hooreejo mayre laabi ɗiɗi. O woniino mawɗo e lobbugol sosde parkeeji ngenndiiji e nder ACT ina jeyaa heen parkeeji ngenndiiji Tidbinbilla e parkeeji ngenndiiji Namadgi ; ɗiin ɗiɗi fof ko caggal maayde makko. O woniino kadi tergal Fedde Rewɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ostarali, o woniino hooreejo fedde Canberra tuggi 1959 haa 1961, Fedde Rewɓe Pan-Pacific e Asii Fuɗnaange-rewo tuggi 1957 haa 1958, o woniino kadi binndoowo hakkunde leyɗeele hakkunde 1961 e 1968.
Amfiteatre ciftorgol Nancy T. Burbidge
== Aandinol ==
Ngam darnde maako nder anndal fuungooje Burbidge hokkaama medal Clarke nder hitaande 1971 ngam kuugal maako nder anndal fuungooje taksonomi e ekkolosi diga kawtal Royal Society mo New South Wales nden o warti tergalr e nder yamiroore Ostarali e hitaande 1976.[9]
Darnde Burbidge ina siftoree e yeeso hirsirde, hollirnde bankeeji e ñaamooɓe njuumri, e nder Egliis Angalteer St Michael, Mount Pleasant, Hirnaange Ostarali,[8] e Siftorde Nancy T. Burbidge, amfiteatre e nder Jardiiji Botaniiji ngenndiiji Ostarali to Canberra. Indeks inɗe leɗɗe Ostarali ina halfinaa siftorde makko e dow tulde e nder nokku biyeteeɗo Namadgi ina wiyee Mount Burbidge ngam teddinde mo.[10][11] Akasiya burbidgeae anndiraaɗo kadi wattle Burbidge ina inniree kadi e teddungal makko.[12]
"Medaal Nancy T. Burbidge" hokkaama hitaande fuu diga hitaande 2001 diga Fedde Anndal Leɗɗe Sistimatik Ostarali, ngam darnde maako juutnde e mawnde haa kuugal taksonomi e anndal leɗɗe nder Ostarali, nden keɓoowo ɗum hokkata janngirde Nancy T. Burbidge hitaande fuu haa kawtal Fedde. Heɓooɓe ɗum ɓee ko Patrik Brownsey e Phil Garnock-Jones.[13]
Herbarium ngenndiijo Ostarali ina jogii ko ina tolnoo e 7 000 ƴiye ɗe Burbidge moofti. Herbariiji goɗɗi nder Ostarali jogiiɗi ko o moofti ko wayi no Herbariiji hirnaange Ostarali, Herbariiji ngenndiiji New South Wales, Herbariiji Tasmania, Herbariiji dowla Ostarali fuɗnaange, Herbariiji Queensland, Herbariiji leydi Fuɗnaange.[14]
Abbreviation binndoowo standart
Abbreviation auteur standard N.T.Burb huutortee ko ngam hollirde oo neɗɗo ko binnduɗo so o siftinii innde botanique.[15]
== Binndanɗe ==
logo
Scholia ina jogii nate Nancy Tyson Burbidge (Q6963048).
Wattles leydi laamorde leydi Ostarali (1961)
Saggitorde tagoore leɗɗe Ostarali: Gimnospermji e Anjiyospermeeji (1963) LCCN 65-87091
Huɗo Ostarali, defte ɗiɗi (1966-1970) <nowiki>ISBN 0-207-95263-9</nowiki>
Leɗɗe leydi laamorgo Ostarali e Max Gray (1970) <nowiki>ISBN 0-7081-0073-2</nowiki>
Binndi taksonomi fuungooje nder defte Ostarali (1978) <nowiki>ISBN 0-643-00286-3</nowiki>
== Tuugnorgal ==
kqtfzedu50tc5xvswcyp1sszau0o1o9
162220
162214
2026-04-10T14:01:00Z
Isa Oumar
9821
162220
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nancy Tyson Burbidge AM''' (5 ut 1912 – 4 mars 1977) ko ganndo leɗɗe, ganndo ko faati e leɗɗe, ko ganndo ko faati e leɗɗe.
== Nguurndam e heblo arano ==
Burbidge jibinaa ko to wuro wiyeteengo Cleckheaton, to leydi Yorkshire. Baaba makko, hono William Burbidge, ko ɓiy Rev. gila e duɗal jaaɓi haaɗtirde Emmanuel, Cambridge, e hitaande 1892. Caggal baaba makko e nder diine, o waɗtaa diine e nder Egliis Angalteer e hitaande 1897, o woni almuudo e hitaande 1898. O woniino kuraajo to Leeds tuggi 1897 haa 1900, caggal ɗuum duuɓi joy o woni e Bush Brothers,1. Nde o arti Angalteer, o resi e hitaande 1906 Mary Eleanor Simmonds. Ko o ɓiy Aleksanndere Hague Simmonds mo Burnt Ash Hill, Lee, Londres, e debbo makko Hanna Tison mo Baltimore, taaniiko debbo Natan Tison e Marta Ellikot Tison.[2][3]
Mary Simmonds janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Newnham tuggi 1897 haa 1900. O janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 1900 haa 1904, e to duɗal sukaaɓe rewɓe wuro Londres 1904-5.[4] Vikaar to Cleckheaton tuggi 1906 haa 1913, William Burbidge egginii e ɓesngu mum to Ostarali e hitaande 1913 nde o toɗɗaa e parsel to Katanning, to Ostarali hirnaange.[1][5]
Nancy Burbidge janngi ko e duɗal sukaaɓe rewɓe Katanning (Kobeelya) Egliis Angalteer, ngal yumma mum sosi e hitaande 1917. O timmini jaŋde makko e hitaande 1922 nde o heɓi bak makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bunbury, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange. O timmini jaŋde makko BSc e hitaande 1937, caggal ɗuum o heɓi njeenaari ngam yahde Angalteer, o waɗi lebbi 18 to Royal Botanic Gardens Kew. Nde o woni to Kew o golliima e ƴeewndo leñol huɗo Ostarali biyeteengol Enneapogon. Nde Nancy arti Ostarali o jokki jaŋde makko e leɗɗe Ostarali rewrude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Western Australia, o timmini jaŋde makko MSc. e hitaande 1945.
== Kugal ==
E hitaande 1943, Burbidge toɗɗaa yo won balloowo agronomist to Duɗal Wiɗtooji Ndema Waite to Adelaide, ɗo o fuɗɗii golle e dow kullon ladde njoorkon wonande Ostarali worgo joorɗo e semi-joorɗo. O toɗɗaa e jappeere hesere nde ganndo leɗɗe (botanique) to Diɗɗal CSIRO to bannge njulaagu leɗɗe, to Canberra e hitaande 1946. To CSIRO, o golliima e yuɓɓinde e yaajnude nokku ɗo leɗɗe ɗee ngoni ɗoo, ko adii fof ko ganndo wiɗto, caggal ɗuum ko gardiiɗo leɗɗe, o woni kadi kalfinaaɗo lelnude sosiyeteeji Herbarium National Australianse, Herbarium Australianse. O winndi Key to leñol Eucalyptus L'Hér to Ostarali fuɗnaange. kono o keeriiɗo e genus oo.[6] Nafoore makko e golle makko e ganndal leɗɗe ina feeñi e golle makko e nder goomu ganndal leɗɗe e nder fedde Ostarali e Nuwel Selannde ngam ɓamtaare ganndal gila 1948 haa 1952. O winnditii kadi jaayndeeji Herbarium News haa hitaande 1953, nde o woni to Ostarali Keaveson Liraitan Office to Australia Jardiiji leɗɗe. Nde o woni to Kew o waɗi fotooje e limngal leɗɗe Ostarali e o waɗi koppiiji mikroofilm defte Robert Brown ngam herbaria Ostarali.[7]
Nde o arti to Ostarali e hitaande 1954 o fuɗɗii golle makko keewɗe. O winndi deftere yaajnde "Fitojogaraafi diiwaan Ostarali" nde yaltinaa e jaaynde Ostarali ko faati e leɗɗe e hitaande 1960, o wallitii e heɓde DSc makko e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Ostarali hirnaange e hitaande 1961. Saggitorde makko e Leɗɗe Ostarali Genera yaltinaa e hitaande 1963, e fedde Nico studies e Helikrisum. Heewɓe e binndanɗe makko ina mbaɗi heen nate makko. Caggal nde o woppi golle makko e gardagol herbarium o yahi haa o naati e ƴellitgol seppooji Flora of Australia, o ardii eɓɓoore ndee gila 1973 haa 1977.[8] Ko jiidaa e defte makko, o winndii kadi ko ina tolnoo e 50 binndanɗe ko faati e fitogeogaraafi, ekoloji, daartol leɗɗe e mbaydiiji leɗɗe Ostarali.[7] Ngam darnde maako nder anndal leɗɗe, o hokkaama medal Clarke nder hitaande 1971 ngam kuuɗe maako nder anndal leɗɗe e ekkoloji, diga kawtal Royal Society mo New South Wales, nden o warti tergal nder kawtal Australia nder hitaande 1976.[9]
Burbidge ina yiɗi kadi reende. O woniino tergal sosngal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Parkeeji e nder leydi laamorgo Ostarali e hitaande 1960, o woniino hooreejo mayre laabi ɗiɗi. O woniino mawɗo e lobbugol sosde parkeeji ngenndiiji e nder ACT ina jeyaa heen parkeeji ngenndiiji Tidbinbilla e parkeeji ngenndiiji Namadgi ; ɗiin ɗiɗi fof ko caggal maayde makko. O woniino kadi tergal Fedde Rewɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ostarali, o woniino hooreejo fedde Canberra tuggi 1959 haa 1961, Fedde Rewɓe Pan-Pacific e Asii Fuɗnaange-rewo tuggi 1957 haa 1958, o woniino kadi binndoowo hakkunde leyɗeele hakkunde 1961 e 1968.
Amfiteatre ciftorgol Nancy T. Burbidge
== Aandinol ==
Ngam darnde maako nder anndal fuungooje Burbidge hokkaama medal Clarke nder hitaande 1971 ngam kuugal maako nder anndal fuungooje taksonomi e ekkolosi diga kawtal Royal Society mo New South Wales nden o warti tergalr e nder yamiroore Ostarali e hitaande 1976.[9]
Darnde Burbidge ina siftoree e yeeso hirsirde, hollirnde bankeeji e ñaamooɓe njuumri, e nder Egliis Angalteer St Michael, Mount Pleasant, Hirnaange Ostarali,[8] e Siftorde Nancy T. Burbidge, amfiteatre e nder Jardiiji Botaniiji ngenndiiji Ostarali to Canberra. Indeks inɗe leɗɗe Ostarali ina halfinaa siftorde makko e dow tulde e nder nokku biyeteeɗo Namadgi ina wiyee Mount Burbidge ngam teddinde mo.[10][11] Akasiya burbidgeae anndiraaɗo kadi wattle Burbidge ina inniree kadi e teddungal makko.[12]
"Medaal Nancy T. Burbidge" hokkaama hitaande fuu diga hitaande 2001 diga Fedde Anndal Leɗɗe Sistimatik Ostarali, ngam darnde maako juutnde e mawnde haa kuugal taksonomi e anndal leɗɗe nder Ostarali, nden keɓoowo ɗum hokkata janngirde Nancy T. Burbidge hitaande fuu haa kawtal Fedde. Heɓooɓe ɗum ɓee ko Patrik Brownsey e Phil Garnock-Jones.[13]
Herbarium ngenndiijo Ostarali ina jogii ko ina tolnoo e 7 000 ƴiye ɗe Burbidge moofti. Herbariiji goɗɗi nder Ostarali jogiiɗi ko o moofti ko wayi no Herbariiji hirnaange Ostarali, Herbariiji ngenndiiji New South Wales, Herbariiji Tasmania, Herbariiji dowla Ostarali fuɗnaange, Herbariiji Queensland, Herbariiji leydi Fuɗnaange.[14]
Abbreviation binndoowo standart
Abbreviation auteur standard N.T.Burb huutortee ko ngam hollirde oo neɗɗo ko binnduɗo so o siftinii innde botanique.[15]
== Binndanɗe ==
logo
Scholia ina jogii nate Nancy Tyson Burbidge (Q6963048).
Wattles leydi laamorde leydi Ostarali (1961)
Saggitorde tagoore leɗɗe Ostarali: Gimnospermji e Anjiyospermeeji (1963) LCCN 65-87091
Huɗo Ostarali, defte ɗiɗi (1966-1970) <nowiki>ISBN 0-207-95263-9</nowiki>
Leɗɗe leydi laamorgo Ostarali e Max Gray (1970) <nowiki>ISBN 0-7081-0073-2</nowiki>
Binndi taksonomi fuungooje nder defte Ostarali (1978) <nowiki>ISBN 0-643-00286-3</nowiki>
== Tuugnorgal ==
81r1e5kn2wct1kipvq968u2ws2l4ol2
162223
162220
2026-04-10T14:03:38Z
Isa Oumar
9821
162223
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nancy Tyson Burbidge AM''' (5 ut 1912 – 4 mars 1977) ko ganndo leɗɗe, ganndo ko faati e leɗɗe, ko ganndo ko faati e leɗɗe.<ref name="acad2">{{acad|id=BRBG889W|name=Burbidge, William}}</ref><ref name="ADB2">Chippendale, G. M. (1993) [https://adb.anu.edu.au/biography/burbidge-nancy-tyson-9624 Burbidge, Nancy Tyson (1912–1977)], ''Australian Dictionary of Biography'', Volume 13, Melbourne University Press, pp 298–299.</ref>
== Nguurndam e heblo arano ==
Burbidge jibinaa ko to wuro wiyeteengo Cleckheaton, to leydi Yorkshire. Baaba makko, hono William Burbidge, ko ɓiy Rev. gila e duɗal jaaɓi haaɗtirde Emmanuel, Cambridge, e hitaande 1892. Caggal baaba makko e nder diine, o waɗtaa diine e nder Egliis Angalteer e hitaande 1897, o woni almuudo e hitaande 1898. O woniino kuraajo to Leeds tuggi 1897 haa 1900, caggal ɗuum duuɓi joy o woni e Bush Brothers,1. Nde o arti Angalteer, o resi e hitaande 1906 Mary Eleanor Simmonds. Ko o ɓiy Aleksanndere Hague Simmonds mo Burnt Ash Hill, Lee, Londres, e debbo makko Hanna Tison mo Baltimore, taaniiko debbo Natan Tison e Marta Ellikot Tison.<ref>{{cite news|title=Marriages|url=https://www.britishnewspaperarchive.co.uk/viewer/bl/0004609/19061009/001/0001|work=West Kent Argus and Borough of Lewisham News|date=9 October 1906|page=1}}</ref><ref>{{cite book|last1=Shoemaker|first1=Benjamin H.|title=Genealogy of the Shoemaker family of Cheltenham|date=1903|publisher=Printed by J. B. Lippincott company|location=Philadelphia|page=403|url=https://archive.org/details/genealogyofshoem00shoe/page/527/mode/1up}}</ref>
Mary Simmonds janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Newnham tuggi 1897 haa 1900. O janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 1900 haa 1904, e to duɗal sukaaɓe rewɓe wuro Londres 1904-5.[4] Vikaar to Cleckheaton tuggi 1906 haa 1913, William Burbidge egginii e ɓesngu mum to Ostarali e hitaande 1913 nde o toɗɗaa e parsel to Katanning, to Ostarali hirnaange.[1][5]
Nancy Burbidge janngi ko e duɗal sukaaɓe rewɓe Katanning (Kobeelya) Egliis Angalteer, ngal yumma mum sosi e hitaande 1917. O timmini jaŋde makko e hitaande 1922 nde o heɓi bak makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bunbury, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange. O timmini jaŋde makko BSc e hitaande 1937, caggal ɗuum o heɓi njeenaari ngam yahde Angalteer, o waɗi lebbi 18 to Royal Botanic Gardens Kew. Nde o woni to Kew o golliima e ƴeewndo leñol huɗo Ostarali biyeteengol Enneapogon. Nde Nancy arti Ostarali o jokki jaŋde makko e leɗɗe Ostarali rewrude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Western Australia, o timmini jaŋde makko MSc. e hitaande 1945.<ref name="acad">{{acad|id=BRBG889W|name=Burbidge, William}}</ref><ref name="ADB">Chippendale, G. M. (1993) [https://adb.anu.edu.au/biography/burbidge-nancy-tyson-9624 Burbidge, Nancy Tyson (1912–1977)], ''Australian Dictionary of Biography'', Volume 13, Melbourne University Press, pp 298–299.</ref>
== Kugal ==
E hitaande 1943, Burbidge toɗɗaa yo won balloowo agronomist to Duɗal Wiɗtooji Ndema Waite to Adelaide, ɗo o fuɗɗii golle e dow kullon ladde njoorkon wonande Ostarali worgo joorɗo e semi-joorɗo. O toɗɗaa e jappeere hesere nde ganndo leɗɗe (botanique) to Diɗɗal CSIRO to bannge njulaagu leɗɗe, to Canberra e hitaande 1946. To CSIRO, o golliima e yuɓɓinde e yaajnude nokku ɗo leɗɗe ɗee ngoni ɗoo, ko adii fof ko ganndo wiɗto, caggal ɗuum ko gardiiɗo leɗɗe, o woni kadi kalfinaaɗo lelnude sosiyeteeji Herbarium National Australianse, Herbarium Australianse. O winndi Key to leñol Eucalyptus L'Hér to Ostarali fuɗnaange. kono o keeriiɗo e genus oo.[6] Nafoore makko e golle makko e ganndal leɗɗe ina feeñi e golle makko e nder goomu ganndal leɗɗe e nder fedde Ostarali e Nuwel Selannde ngam ɓamtaare ganndal gila 1948 haa 1952. O winnditii kadi jaayndeeji Herbarium News haa hitaande 1953, nde o woni to Ostarali Keaveson Liraitan Office to Australia Jardiiji leɗɗe. Nde o woni to Kew o waɗi fotooje e limngal leɗɗe Ostarali e o waɗi koppiiji mikroofilm defte Robert Brown ngam herbaria Ostarali..<ref>{{cite news|title=Marriages|url=https://www.britishnewspaperarchive.co.uk/viewer/bl/0004609/19061009/001/0001|work=West Kent Argus and Borough of Lewisham News|date=9 October 1906|page=1}}</ref><ref>{{cite book|last1=Shoemaker|first1=Benjamin H.|title=Genealogy of the Shoemaker family of Cheltenham|date=1903|publisher=Printed by J. B. Lippincott company|location=Philadelphia|page=403|url=https://archive.org/details/genealogyofshoem00shoe/page/527/mode/1up}}</ref>
Nde o arti to Ostarali e hitaande 1954 o fuɗɗii golle makko keewɗe. O winndi deftere yaajnde "Fitojogaraafi diiwaan Ostarali" nde yaltinaa e jaaynde Ostarali ko faati e leɗɗe e hitaande 1960, o wallitii e heɓde DSc makko e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Ostarali hirnaange e hitaande 1961. Saggitorde makko e Leɗɗe Ostarali Genera yaltinaa e hitaande 1963, e fedde Nico studies e Helikrisum. Heewɓe e binndanɗe makko ina mbaɗi heen nate makko. Caggal nde o woppi golle makko e gardagol herbarium o yahi haa o naati e ƴellitgol seppooji Flora of Australia, o ardii eɓɓoore ndee gila 1973 haa 1977.[8] Ko jiidaa e defte makko, o winndii kadi ko ina tolnoo e 50 binndanɗe ko faati e fitogeogaraafi, ekoloji, daartol leɗɗe e mbaydiiji leɗɗe Ostarali.[7] Ngam darnde maako nder anndal leɗɗe, o hokkaama medal Clarke nder hitaande 1971 ngam kuuɗe maako nder anndal leɗɗe e ekkoloji, diga kawtal Royal Society mo New South Wales, nden o warti tergal nder kawtal Australia nder hitaande 1976.[9]
Burbidge ina yiɗi kadi reende. O woniino tergal sosngal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Parkeeji e nder leydi laamorgo Ostarali e hitaande 1960, o woniino hooreejo mayre laabi ɗiɗi. O woniino mawɗo e lobbugol sosde parkeeji ngenndiiji e nder ACT ina jeyaa heen parkeeji ngenndiiji Tidbinbilla e parkeeji ngenndiiji Namadgi ; ɗiin ɗiɗi fof ko caggal maayde makko. O woniino kadi tergal Fedde Rewɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ostarali, o woniino hooreejo fedde Canberra tuggi 1959 haa 1961, Fedde Rewɓe Pan-Pacific e Asii Fuɗnaange-rewo tuggi 1957 haa 1958, o woniino kadi binndoowo hakkunde leyɗeele hakkunde 1961 e 1968.
Amfiteatre ciftorgol Nancy T. Burbidge
== Aandinol ==
Ngam darnde maako nder anndal fuungooje Burbidge hokkaama medal Clarke nder hitaande 1971 ngam kuugal maako nder anndal fuungooje taksonomi e ekkolosi diga kawtal Royal Society mo New South Wales nden o warti tergalr e nder yamiroore Ostarali e hitaande 1976.[9]
Darnde Burbidge ina siftoree e yeeso hirsirde, hollirnde bankeeji e ñaamooɓe njuumri, e nder Egliis Angalteer St Michael, Mount Pleasant, Hirnaange Ostarali,[8] e Siftorde Nancy T. Burbidge, amfiteatre e nder Jardiiji Botaniiji ngenndiiji Ostarali to Canberra. Indeks inɗe leɗɗe Ostarali ina halfinaa siftorde makko e dow tulde e nder nokku biyeteeɗo Namadgi ina wiyee Mount Burbidge ngam teddinde mo.[10][11] Akasiya burbidgeae anndiraaɗo kadi wattle Burbidge ina inniree kadi e teddungal makko.<ref name="acad3">{{acad|id=BRBG889W|name=Burbidge, William}}</ref><ref name="ADB3">Chippendale, G. M. (1993) [https://adb.anu.edu.au/biography/burbidge-nancy-tyson-9624 Burbidge, Nancy Tyson (1912–1977)], ''Australian Dictionary of Biography'', Volume 13, Melbourne University Press, pp 298–299.</ref>
"Medaal Nancy T. Burbidge" hokkaama hitaande fuu diga hitaande 2001 diga Fedde Anndal Leɗɗe Sistimatik Ostarali, ngam darnde maako juutnde e mawnde haa kuugal taksonomi e anndal leɗɗe nder Ostarali, nden keɓoowo ɗum hokkata janngirde Nancy T. Burbidge hitaande fuu haa kawtal Fedde. Heɓooɓe ɗum ɓee ko Patrik Brownsey e Phil Garnock-Jones.[13]
Herbarium ngenndiijo Ostarali ina jogii ko ina tolnoo e 7 000 ƴiye ɗe Burbidge moofti. Herbariiji goɗɗi nder Ostarali jogiiɗi ko o moofti ko wayi no Herbariiji hirnaange Ostarali, Herbariiji ngenndiiji New South Wales, Herbariiji Tasmania, Herbariiji dowla Ostarali fuɗnaange, Herbariiji Queensland, Herbariiji leydi Fuɗnaange.[14]
Abbreviation binndoowo standart
Abbreviation auteur standard N.T.Burb huutortee ko ngam hollirde oo neɗɗo ko binnduɗo so o siftinii innde botanique.[15]
== Binndanɗe ==
logo
Scholia ina jogii nate Nancy Tyson Burbidge (Q6963048).
Wattles leydi laamorde leydi Ostarali (1961)
Saggitorde tagoore leɗɗe Ostarali: Gimnospermji e Anjiyospermeeji (1963) LCCN 65-87091
Huɗo Ostarali, defte ɗiɗi (1966-1970) <nowiki>ISBN 0-207-95263-9</nowiki>
Leɗɗe leydi laamorgo Ostarali e Max Gray (1970) <nowiki>ISBN 0-7081-0073-2</nowiki>
Binndi taksonomi fuungooje nder defte Ostarali (1978) <nowiki>ISBN 0-643-00286-3</nowiki>
== Tuugnorgal ==
goddnyqvyccrtyknrjvcoqylqnfuzfq
Kate Darian-Smith
0
39437
162216
2026-04-10T13:56:50Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Katherine Darian-Smith,''' jibinaa ko ñalnde 25 feebariyee 1961) ko daartoowo renndo e ganndal Ostarali. O woniino gardiiɗo jaagorɗe e pro vice-chancelier to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tasmania. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Katherine Darian-Smith jibinaa ko to wuro Sidney, to leydi Galles du Sud, e hitaande 1961.<ref name=":02">{{Cite web|last=Harrison|first=Sharon M.|title=Darian-Smith, Katherine (Kate)|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE050..."
162216
wikitext
text/x-wiki
'''Katherine Darian-Smith,''' jibinaa ko ñalnde 25 feebariyee 1961) ko daartoowo renndo e ganndal Ostarali. O woniino gardiiɗo jaagorɗe e pro vice-chancelier to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tasmania.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Katherine Darian-Smith jibinaa ko to wuro Sidney, to leydi Galles du Sud, e hitaande 1961.<ref name=":02">{{Cite web|last=Harrison|first=Sharon M.|title=Darian-Smith, Katherine (Kate)|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0505b.htm|access-date=2020-09-26|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|language=en-gb}}</ref> Ko o ɓiy ganndo neurobiyoloji biyeteeɗo Ian Darian-Smith, wonnooɗo porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1972. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kew, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, o heɓi Bachelor of Arts e Honours e hitaande 1983, o heɓi Doktoraa Filosofi e hitaande 1988.
== Kugal ==
Ko adii nde o toɗɗaa jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1995, Darian-Smith golliima e departemaa daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ballarat, o waɗii hitaande 1992 haa 1994 to duɗal jaaɓi haaɗtirde London, o woniino cukko hooreejo, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sir Robert Menzies ngam janngude Ostarali.<ref name=":0">{{Cite web|last=Harrison|first=Sharon M.|title=Darian-Smith, Katherine (Kate)|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0505b.htm|access-date=2020-09-26|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|language=en-gb}}</ref>
Hakkunde 2017 e 2024 Darian-Smith wonnoo ko gardiiɗo jaagorɗe e cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Tasmania.<ref>{{Cite web|url=https://www.linkedin.com/in/kate-darian-smith-900132206/|title=LinkedIn Profile - Kate Darian-Smith}}</ref><ref name=":12">{{Cite web|title=Professor Kate Darian-Smith FASSA|url=https://socialsciences.org.au/academy-fellow/?sId=0032v000033l9TMAAY|access-date=2020-09-26|website=Academy of the Social Sciences in Australia|language=en-US}}</ref> O woni ko e wonde jannginoowo tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne.<ref>{{Cite web|title=Prof Kate Darian-Smith|url=https://findanexpert.unimelb.edu.au/profile/12647-kate-darian-smith|access-date=2020-09-26|website=University of Melbourne: Find an Expert}}</ref>
Darian-Smith suɓaama Fellow e Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 2008,<ref name=":1">{{Cite web|title=Professor Kate Darian-Smith FASSA|url=https://socialsciences.org.au/academy-fellow/?sId=0032v000033l9TMAAY|access-date=2020-09-26|website=Academy of the Social Sciences in Australia|language=en-US}}</ref> e gila 2019 omo jogii darnde e goomu toppitiingu ɗum.<ref>{{Cite web|date=2019-10-15|title=Governance|url=https://socialsciences.org.au/governance/|access-date=2020-09-26|website=Academy of the Social Sciences in Australia|language=en-US}}</ref>O woni ko e fedde toppitiinde ko fayti e daartol Compass ngam diiwaan Ostarali e Pasifik.<ref>{{Cite web|title=History Compass|url=https://onlinelibrary.wiley.com/page/journal/14780542/homepage/editorialboard.html|access-date=2020-09-25|website=Wiley Online Library|language=en}}</ref>
== Golle cuɓaaɗe ==
Dariyan-Simith, K (1990). To bannge konu: Melbourne e sahaa wolde, 1939-1945. Melbourne: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Melbourne. <nowiki>ISBN 9780195531268</nowiki>.
Dariyan-Smith, Kate; Hamilton, Paula, winndooɓe. (1994). Siftorde e daartol e nder Ostarali e teeminannde noogas. Melbourne: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 019-553569-3</nowiki>.
Driskol, Katariin; Dariyan-Smith, Kate, winndooɓe. (2017). Duumagol pinal e nder renndooji teeru: Miijaade gure laddeeji Ostarali. Londres: Ruutledge. <nowiki>ISBN 978-1-4724-6864-2</nowiki>.
Dariyan-Smith, Kate; Willis, Julie, ƴettuɓe. (2017), Duɗe peewnugol: nokku, nokku e jaŋde, Routledge, ko binndital fedde Taylor e Francis, <nowiki>ISBN 978-1-138-88622-3</nowiki>
== Tuugnorgal ==
16kyepz3kwg8qphywsqfsb2bvpb43tt
162219
162216
2026-04-10T14:00:39Z
Isa Oumar
9821
162219
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Katherine Darian-Smith,''' jibinaa ko ñalnde 25 feebariyee 1961) ko daartoowo renndo e ganndal Ostarali. O woniino gardiiɗo jaagorɗe e pro vice-chancelier to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tasmania.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Katherine Darian-Smith jibinaa ko to wuro Sidney, to leydi Galles du Sud, e hitaande 1961.<ref name=":02">{{Cite web|last=Harrison|first=Sharon M.|title=Darian-Smith, Katherine (Kate)|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0505b.htm|access-date=2020-09-26|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|language=en-gb}}</ref> Ko o ɓiy ganndo neurobiyoloji biyeteeɗo Ian Darian-Smith, wonnooɗo porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1972. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kew, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, o heɓi Bachelor of Arts e Honours e hitaande 1983, o heɓi Doktoraa Filosofi e hitaande 1988.
== Kugal ==
Ko adii nde o toɗɗaa jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1995, Darian-Smith golliima e departemaa daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ballarat, o waɗii hitaande 1992 haa 1994 to duɗal jaaɓi haaɗtirde London, o woniino cukko hooreejo, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sir Robert Menzies ngam janngude Ostarali.<ref name=":0">{{Cite web|last=Harrison|first=Sharon M.|title=Darian-Smith, Katherine (Kate)|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0505b.htm|access-date=2020-09-26|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|language=en-gb}}</ref>
Hakkunde 2017 e 2024 Darian-Smith wonnoo ko gardiiɗo jaagorɗe e cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Tasmania.<ref>{{Cite web|url=https://www.linkedin.com/in/kate-darian-smith-900132206/|title=LinkedIn Profile - Kate Darian-Smith}}</ref><ref name=":12">{{Cite web|title=Professor Kate Darian-Smith FASSA|url=https://socialsciences.org.au/academy-fellow/?sId=0032v000033l9TMAAY|access-date=2020-09-26|website=Academy of the Social Sciences in Australia|language=en-US}}</ref> O woni ko e wonde jannginoowo tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne.<ref>{{Cite web|title=Prof Kate Darian-Smith|url=https://findanexpert.unimelb.edu.au/profile/12647-kate-darian-smith|access-date=2020-09-26|website=University of Melbourne: Find an Expert}}</ref>
Darian-Smith suɓaama Fellow e Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 2008,<ref name=":1">{{Cite web|title=Professor Kate Darian-Smith FASSA|url=https://socialsciences.org.au/academy-fellow/?sId=0032v000033l9TMAAY|access-date=2020-09-26|website=Academy of the Social Sciences in Australia|language=en-US}}</ref> e gila 2019 omo jogii darnde e goomu toppitiingu ɗum.<ref>{{Cite web|date=2019-10-15|title=Governance|url=https://socialsciences.org.au/governance/|access-date=2020-09-26|website=Academy of the Social Sciences in Australia|language=en-US}}</ref>O woni ko e fedde toppitiinde ko fayti e daartol Compass ngam diiwaan Ostarali e Pasifik.<ref>{{Cite web|title=History Compass|url=https://onlinelibrary.wiley.com/page/journal/14780542/homepage/editorialboard.html|access-date=2020-09-25|website=Wiley Online Library|language=en}}</ref>
== Golle cuɓaaɗe ==
Dariyan-Simith, K (1990). To bannge konu: Melbourne e sahaa wolde, 1939-1945. Melbourne: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Melbourne. <nowiki>ISBN 9780195531268</nowiki>.
Dariyan-Smith, Kate; Hamilton, Paula, winndooɓe. (1994). Siftorde e daartol e nder Ostarali e teeminannde noogas. Melbourne: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 019-553569-3</nowiki>.
Driskol, Katariin; Dariyan-Smith, Kate, winndooɓe. (2017). Duumagol pinal e nder renndooji teeru: Miijaade gure laddeeji Ostarali. Londres: Ruutledge. <nowiki>ISBN 978-1-4724-6864-2</nowiki>.
Dariyan-Smith, Kate; Willis, Julie, ƴettuɓe. (2017), Duɗe peewnugol: nokku, nokku e jaŋde, Routledge, ko binndital fedde Taylor e Francis, <nowiki>ISBN 978-1-138-88622-3</nowiki>
== Tuugnorgal ==
51vx4om7i54lpx9m0c4xejz7rh1hewp
Elizabeth Lee (writer)
0
39438
162217
2026-04-10T13:58:09Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Elizabeth Lee (1857 – 10 sulyee 1920) ko jannginoowo Engele, ganndo binndol, binndoowo nguurndam e firoore. O woniino binndoowo fedde Engele fotde duuɓi joy e fuɗɗoode teeminannde noogas, laamu Farayse rokki mo teddungal Officier d’Académie ngam golle makko e jaŋde. Ko kanko woni miñiiko debbo biyeteeɗo Sir Sidney Lee, e les njiimaandi makko, o winndii binndanɗe keewɗe e nguurndam rewɓe ngam Dictionnaire de biografie nationale. Binndanɗe makko goɗɗe ɗee..."
162217
wikitext
text/x-wiki
Elizabeth Lee (1857 – 10 sulyee 1920) ko jannginoowo Engele, ganndo binndol, binndoowo nguurndam e firoore. O woniino binndoowo fedde Engele fotde duuɓi joy e fuɗɗoode teeminannde noogas, laamu Farayse rokki mo teddungal Officier d’Académie ngam golle makko e jaŋde. Ko kanko woni miñiiko debbo biyeteeɗo Sir Sidney Lee, e les njiimaandi makko, o winndii binndanɗe keewɗe e nguurndam rewɓe ngam Dictionnaire de biografie nationale. Binndanɗe makko goɗɗe ɗee kollirii ko fayti e jaŋde, binndol Farayse e nguurndam.
Nguurndam
Lee jibinaa ko to Londres, ko mawniiko debbo biyeteeɗo Sidney Lee. Innde galle oo ko Levy. O janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queen’s College, to Londres. Caggal nde o yalti duɗal, o fuɗɗii jannginde sukaaɓe rewɓe Engele e nder duɗe hakkundeeje, ko ɗum woni golle ɗe o jokki e nguurndam makko fof.
Tuggi 1907 haa 1912, ko o binndoowo Fedde Engele. Nde o woni e ndeeɗoo posto, o janngi laabi jaŋde e nder duunde he, o yaltini deftere wiyeteende « Janngingol binndol e nder duɗe hakkundeeje Farayse e Almaañ ». Ñalnde 1 noowammbar 1909 jaagorgal jaŋde renndo Farayse waɗi mo Ofisee d’Académie.
Gaagaa jaŋde, Lee ina heewi winndude ko fayti e binndol Farayse e nguurndam rewɓe. Duuɓi keewɗi, o waɗii winndannde ko fayti e binndol Farayse e kala tonngoode The Library. O yaltinii defte ko wayi no Ouida : Memoir (1914) e Nguurndam rewɓe gardiiɗo jaagorɗe laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria (1917). Ina jeyaa e golle makko mawɗe, winndude ko ina tolnoo e capanɗe jeetati e jeetati nguurndam rewɓe ngam Dictionnaire de la Biographie Nationale, nde miñiiko biyeteeɗo Sir Sidney Lee winndi. O walli kadi miñiiko e golle makko goɗɗe, haa arti noon e feewnude hujjaaji e winndude indeks makko ngam nguurndam William Shakespeare (1905, 5e édition).
Elizabeth Lee sankii ko ina yahra e duuɓi 62 to galle mum to Kensington ñalnde aset 10 sulyee 1920. O wirnaa ko ñalnde talaata 13 sulyee garoowo oo to nokku ɓuuɓɗo biyeteeɗo Golders Green.
Tuugnorgal
46x4xrkst06yfd1t1mz65r0q5p9llwn
162218
162217
2026-04-10T13:59:09Z
SUZYFATIMA
13856
162218
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elizabeth Lee (1857 – 10 sulyee 1920)''' ko jannginoowo Engele, ganndo binndol, binndoowo nguurndam e firoore. O woniino binndoowo fedde Engele fotde duuɓi joy e fuɗɗoode teeminannde noogas, laamu Farayse rokki mo teddungal Officier d’Académie ngam golle makko e jaŋde. Ko kanko woni miñiiko debbo biyeteeɗo Sir Sidney Lee, e les njiimaandi makko, o winndii binndanɗe keewɗe e nguurndam rewɓe ngam Dictionnaire de biografie nationale. Binndanɗe makko goɗɗe ɗee kollirii ko fayti e jaŋde, binndol Farayse e nguurndam.
Nguurndam
Lee jibinaa ko to Londres, ko mawniiko debbo biyeteeɗo Sidney Lee. Innde galle oo ko Levy. O janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queen’s College, to Londres. Caggal nde o yalti duɗal, o fuɗɗii jannginde sukaaɓe rewɓe Engele e nder duɗe hakkundeeje, ko ɗum woni golle ɗe o jokki e nguurndam makko fof.
Tuggi 1907 haa 1912, ko o binndoowo Fedde Engele. Nde o woni e ndeeɗoo posto, o janngi laabi jaŋde e nder duunde he, o yaltini deftere wiyeteende « Janngingol binndol e nder duɗe hakkundeeje Farayse e Almaañ ». Ñalnde 1 noowammbar 1909 jaagorgal jaŋde renndo Farayse waɗi mo Ofisee d’Académie.
Gaagaa jaŋde, Lee ina heewi winndude ko fayti e binndol Farayse e nguurndam rewɓe. Duuɓi keewɗi, o waɗii winndannde ko fayti e binndol Farayse e kala tonngoode The Library. O yaltinii defte ko wayi no Ouida : Memoir (1914) e Nguurndam rewɓe gardiiɗo jaagorɗe laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria (1917). Ina jeyaa e golle makko mawɗe, winndude ko ina tolnoo e capanɗe jeetati e jeetati nguurndam rewɓe ngam Dictionnaire de la Biographie Nationale, nde miñiiko biyeteeɗo Sir Sidney Lee winndi. O walli kadi miñiiko e golle makko goɗɗe, haa arti noon e feewnude hujjaaji e winndude indeks makko ngam nguurndam William Shakespeare (1905, 5e édition).
Elizabeth Lee sankii ko ina yahra e duuɓi 62 to galle mum to Kensington ñalnde aset 10 sulyee 1920. O wirnaa ko ñalnde talaata 13 sulyee garoowo oo to nokku ɓuuɓɗo biyeteeɗo Golders Green.
== Tuugnorgal ==
7dtxlnaqdp0jwudqc48e2usxodsjxuq
162221
162218
2026-04-10T14:02:34Z
SUZYFATIMA
13856
162221
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elizabeth Lee (1857 – 10 sulyee 1920)''' ko jannginoowo Engele, ganndo binndol, binndoowo nguurndam e firoore. O woniino binndoowo fedde Engele fotde duuɓi joy e fuɗɗoode teeminannde noogas, laamu Farayse rokki mo teddungal Officier d’Académie ngam golle makko e jaŋde. Ko kanko woni miñiiko debbo biyeteeɗo Sir Sidney Lee, e les njiimaandi makko, o winndii binndanɗe keewɗe e nguurndam rewɓe ngam Dictionnaire de biografie nationale. Binndanɗe makko goɗɗe ɗee kollirii ko fayti e jaŋde, binndol Farayse e nguurndam.
Nguurndam
Lee jibinaa ko to Londres, ko mawniiko debbo biyeteeɗo Sidney Lee. Innde galle oo ko Levy. O janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queen’s College, to Londres. Caggal nde o yalti duɗal, o fuɗɗii jannginde sukaaɓe rewɓe Engele e nder duɗe hakkundeeje, ko ɗum woni golle ɗe o jokki e nguurndam makko fof.
Tuggi 1907 haa 1912, ko o binndoowo Fedde Engele. Nde o woni e ndeeɗoo posto, o janngi laabi jaŋde e nder duunde he, o yaltini deftere wiyeteende « Janngingol binndol e nder duɗe hakkundeeje Farayse e Almaañ ». Ñalnde 1 noowammbar 1909 jaagorgal jaŋde renndo Farayse waɗi mo Ofisee d’Académie.
Gaagaa jaŋde, Lee ina heewi winndude ko fayti e binndol Farayse e nguurndam rewɓe. Duuɓi keewɗi, o waɗii winndannde ko fayti e binndol Farayse e kala tonngoode The Library. O yaltinii defte ko wayi no Ouida : Memoir (1914) e Nguurndam rewɓe gardiiɗo jaagorɗe laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria (1917). Ina jeyaa e golle makko mawɗe, winndude ko ina tolnoo e capanɗe jeetati e jeetati nguurndam rewɓe ngam Dictionnaire de la Biographie Nationale, nde miñiiko biyeteeɗo Sir Sidney Lee winndi. O walli kadi miñiiko e golle makko goɗɗe, haa arti noon e feewnude hujjaaji e winndude indeks makko ngam nguurndam William Shakespeare (1905, 5e édition).
Elizabeth Lee sankii ko ina yahra e duuɓi 62 to galle mum to Kensington ñalnde aset 10 sulyee 1920. O wirnaa ko ñalnde talaata 13 sulyee garoowo oo to nokku ɓuuɓɗo biyeteeɗo Golders Green.<nowiki></ref></nowiki> After leaving school, she began teaching English to girls in [[secondary schools]], a career she maintained all of her life.<ref name="obit" />
== Tuugnorgal ==
<references />
44fwya6nallzxwreb828gtvonu8jzf1
Two Tahitian Women
0
39439
162222
2026-04-10T14:03:29Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Rewɓe ɗiɗo Tahitinaaɓe''' ko natal Paul Gauguin waɗi e hitaande 1899. Ina hollita rewɓe ɗiɗo ɓe ngalaa top, gooto ina jogii puɗi mango, to duunde Pasifik wiyeteende Tahiti. Natal ngal ina jeyaa e ko mooftaa duumingal e nder galle pinal to wuro New York, ko William Church Osborn rokki ngal e hitaande 1949.[1] Hay so tawii Tahiti ina hollira wonde aljanna mo alaa ko boni, rewɓe ɗiɗo ɓee e nder nate ɗee ina kaɓa e ƴeewoowo oo no nanndi e Le déjeuner su..."
162222
wikitext
text/x-wiki
'''Rewɓe ɗiɗo Tahitinaaɓe''' ko natal Paul Gauguin waɗi e hitaande 1899. Ina hollita rewɓe ɗiɗo ɓe ngalaa top, gooto ina jogii puɗi mango, to duunde Pasifik wiyeteende Tahiti. Natal ngal ina jeyaa e ko mooftaa duumingal e nder galle pinal to wuro New York, ko William Church Osborn rokki ngal e hitaande 1949.[1]
Hay so tawii Tahiti ina hollira wonde aljanna mo alaa ko boni, rewɓe ɗiɗo ɓee e nder nate ɗee ina kaɓa e ƴeewoowo oo no nanndi e Le déjeuner sur l’herbe (1863) walla Olympia (1863) mo Manet holliri,[2] ina njokki e aada naalankaagal nanndinde ƴiye debbo e puɗi walla[3]. Rewɓe wonɓe e nate ɗee ina peeña kadi e golle ɗiɗi goɗɗe ɗe Gauguin waɗi, hono Faa Iheihe (Durnde Tahiti) (1898) e Rupe, Rupe (1899).[1]
Natal ngal yani ko ñalnde 1 abriil 2011, nde ngal woni e ñamlaade to Galle Naalankaagal ngenndiwal to Washington D.C. Sabu ndeenka pleksiglass ngal, natal ngal bonnaaka.[4][5]
== Tuugnorgal ==
Rewɓe ɗiɗo Tahiti - suudu defte naalankaagal mawndu heɓtinaama ñalnde 15 lewru juko hitaande 2012
Sturma, Mika'iil (2002). Sukaaɓe maayo worgo: Fantaasi hirnaange e politik jokkondiral e nder Pasifik worgo. Fedde bayyinoowo defte Greenwood. 88-90. <nowiki>ISBN 0313-31674-0</nowiki>.
Siwaarz, Daaniyel R. (1997). Reconfiguring Modernism: Wiɗtooji e nder jokkondiral hakkunde naalankaagal jamaanu e binndol jamaanu. New York: Jaaynde St. 85-86. <nowiki>ISBN 0-312-12660-3</nowiki>.
"Njillu Galle ngenndiijo yani e pentol Gauguin, ardiiɓe mbiyi". Jaaynde Wasinton. Ñalnde 4 abriil 2011. Heɓtinaama ñalnde 5 abriil 2011.
"Natal Gauguin to Washington DC, debbo yani e mum". Kabaaru BBC. Ñalnde 5 abriil 2011.
== Jokkondire yaajɗe ==
cf4flxr8i4jof14oz7g0yptvt9dfhz1
162227
162222
2026-04-10T14:06:25Z
Isa Oumar
9821
162227
wikitext
text/x-wiki
'''Rewɓe ɗiɗo Tahitinaaɓe''' ko natal Paul Gauguin waɗi e hitaande 1899. Ina hollita rewɓe ɗiɗo ɓe ngalaa top, gooto ina jogii puɗi mango, to duunde Pasifik wiyeteende Tahiti. Natal ngal ina jeyaa e ko mooftaa duumingal e nder galle pinal to wuro New York, ko William Church Osborn rokki ngal e hitaande 1949.[1]
Hay so tawii Tahiti ina hollira wonde aljanna mo alaa ko boni, rewɓe ɗiɗo ɓee e nder nate ɗee ina kaɓa e ƴeewoowo oo no nanndi e Le déjeuner sur l’herbe (1863) walla Olympia (1863) mo Manet holliri,[2] ina njokki e aada naalankaagal nanndinde ƴiye debbo e puɗi walla,<ref>{{Cite book|last=Sturma|first=Michael|title=South Sea Maidens: Western Fantasy and Sexual Politics in the South Pacific|publisher=Greenwood Publishing Group|year=2002|pages=88–90|url=https://books.google.com/books?id=Ttl3FT0UqngC|isbn=0-313-31674-0}}</ref> Rewɓe wonɓe e nate ɗee ina peeña kadi e golle ɗiɗi goɗɗe ɗe Gauguin waɗi, hono Faa Iheihe (Durnde Tahiti) (1898) e Rupe, Rupe (1899).<ref name="Metropolitan Museum of Art">[http://www.metmuseum.org/Collections/search-the-collections/110000888?rpp=20&pg=1&ft=two+tahitian+women&pos=2 Two Tahitian Women] - Metropolitan Museum of Art Retrieved July 15, 2012</ref>
Natal ngal yani ko ñalnde 1 abriil 2011, nde ngal woni e ñamlaade to Galle Naalankaagal ngenndiwal to Washington D.C. Sabu ndeenka pleksiglass ngal, natal ngal bonnaaka.<ref name="washpo-20110403">{{cite news|title=National Gallery visitor attacks Gauguin painting, officials say|date=April 4, 2011|url=https://www.washingtonpost.com/lifestyle/style/national-gallery-visitor-attacks-gauguin-painting-officials-say/2011/04/03/AFoATUXC_story.html?hpid=z4|newspaper=[[The Washington Post]]|access-date=April 5, 2011}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-us-canada-12966698|title=Gauguin painting in Washington DC attacked by woman|work=BBC News|date=April 5, 2011}}</ref>
== Tuugnorgal ==
Rewɓe ɗiɗo Tahiti - suudu defte naalankaagal mawndu heɓtinaama ñalnde 15 lewru juko hitaande 2012
Sturma, Mika'iil (2002). Sukaaɓe maayo worgo: Fantaasi hirnaange e politik jokkondiral e nder Pasifik worgo. Fedde bayyinoowo defte Greenwood. 88-90. <nowiki>ISBN 0313-31674-0</nowiki>.
Siwaarz, Daaniyel R. (1997). Reconfiguring Modernism: Wiɗtooji e nder jokkondiral hakkunde naalankaagal jamaanu e binndol jamaanu. New York: Jaaynde St. 85-86. <nowiki>ISBN 0-312-12660-3</nowiki>.
"Njillu Galle ngenndiijo yani e pentol Gauguin, ardiiɓe mbiyi". Jaaynde Wasinton. Ñalnde 4 abriil 2011. Heɓtinaama ñalnde 5 abriil 2011.
"Natal Gauguin to Washington DC, debbo yani e mum". Kabaaru BBC. Ñalnde 5 abriil 2011.
== Jokkondire yaajɗe ==
1dikaqo8huhx36r60i8w7382p9j83fk
162230
162227
2026-04-10T14:09:53Z
Isa Oumar
9821
162230
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Rewɓe ɗiɗo Tahitinaaɓe''' ko natal Paul Gauguin waɗi e hitaande 1899. Ina hollita rewɓe ɗiɗo ɓe ngalaa top, gooto ina jogii puɗi mango, to duunde Pasifik wiyeteende Tahiti. Natal ngal ina jeyaa e ko mooftaa duumingal e nder galle pinal to wuro New York, ko William Church Osborn rokki ngal e hitaande 1949.[1]
Hay so tawii Tahiti ina hollira wonde aljanna mo alaa ko boni, rewɓe ɗiɗo ɓee e nder nate ɗee ina kaɓa e ƴeewoowo oo no nanndi e Le déjeuner sur l’herbe (1863) walla Olympia (1863) mo Manet holliri,[2] ina njokki e aada naalankaagal nanndinde ƴiye debbo e puɗi walla,<ref>{{Cite book|last=Sturma|first=Michael|title=South Sea Maidens: Western Fantasy and Sexual Politics in the South Pacific|publisher=Greenwood Publishing Group|year=2002|pages=88–90|url=https://books.google.com/books?id=Ttl3FT0UqngC|isbn=0-313-31674-0}}</ref> Rewɓe wonɓe e nate ɗee ina peeña kadi e golle ɗiɗi goɗɗe ɗe Gauguin waɗi, hono Faa Iheihe (Durnde Tahiti) (1898) e Rupe, Rupe (1899).<ref name="Metropolitan Museum of Art">[http://www.metmuseum.org/Collections/search-the-collections/110000888?rpp=20&pg=1&ft=two+tahitian+women&pos=2 Two Tahitian Women] - Metropolitan Museum of Art Retrieved July 15, 2012</ref>
Natal ngal yani ko ñalnde 1 abriil 2011, nde ngal woni e ñamlaade to Galle Naalankaagal ngenndiwal to Washington D.C. Sabu ndeenka pleksiglass ngal, natal ngal bonnaaka.<ref name="washpo-20110403">{{cite news|title=National Gallery visitor attacks Gauguin painting, officials say|date=April 4, 2011|url=https://www.washingtonpost.com/lifestyle/style/national-gallery-visitor-attacks-gauguin-painting-officials-say/2011/04/03/AFoATUXC_story.html?hpid=z4|newspaper=[[The Washington Post]]|access-date=April 5, 2011}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-us-canada-12966698|title=Gauguin painting in Washington DC attacked by woman|work=BBC News|date=April 5, 2011}}</ref>
== Tuugnorgal ==
Rewɓe ɗiɗo Tahiti - suudu defte naalankaagal mawndu heɓtinaama ñalnde 15 lewru juko hitaande 2012
Sturma, Mika'iil (2002). Sukaaɓe maayo worgo: Fantaasi hirnaange e politik jokkondiral e nder Pasifik worgo. Fedde bayyinoowo defte Greenwood. 88-90. <nowiki>ISBN 0313-31674-0</nowiki>.
Siwaarz, Daaniyel R. (1997). Reconfiguring Modernism: Wiɗtooji e nder jokkondiral hakkunde naalankaagal jamaanu e binndol jamaanu. New York: Jaaynde St. 85-86. <nowiki>ISBN 0-312-12660-3</nowiki>.
"Njillu Galle ngenndiijo yani e pentol Gauguin, ardiiɓe mbiyi". Jaaynde Wasinton. Ñalnde 4 abriil 2011. Heɓtinaama ñalnde 5 abriil 2011.
"Natal Gauguin to Washington DC, debbo yani e mum". Kabaaru BBC. Ñalnde 5 abriil 2011.
== Jokkondire yaajɗe ==
m98wk146jhgal28fqkney2a8qfxjp5q
Jiaxing Women's Normal School
0
39440
162224
2026-04-10T14:04:27Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Duɗal rewɓe Jiaxing ko duɗal to Jiaxing, Siin, ngal misiyoŋaaji Kerecee’en njiimi. Almuɓɓe teskinaaɓe Wang Huiwu Tuugnorgal"
162224
wikitext
text/x-wiki
Duɗal rewɓe Jiaxing ko duɗal to Jiaxing, Siin, ngal misiyoŋaaji Kerecee’en njiimi.
Almuɓɓe teskinaaɓe
Wang Huiwu
Tuugnorgal
t5g5af6lgbutwb0trczuz9tyimwvp7f
162225
162224
2026-04-10T14:05:17Z
SUZYFATIMA
13856
162225
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Duɗal rewɓe Jiaxing''' ko duɗal to Jiaxing, Siin, ngal misiyoŋaaji Kerecee’en njiimi.
Almuɓɓe teskinaaɓe
Wang Huiwu
== Tuugnorgal ==
7p7wmmkkq1q7g1fvjym0awzihy1ir4t
162229
162225
2026-04-10T14:08:54Z
SUZYFATIMA
13856
162229
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Duɗal rewɓe Jiaxing''' ko duɗal to Jiaxing, Siin, ngal misiyoŋaaji Kerecee’en njiimi.
Almuɓɓe teskinaaɓe
Wang Huiwu<ref name="Smith2000">{{cite book|last=Smith|first=Stephen Anthony|title=A Road Is Made: Communism in Shanghai, 1920-1927|url=https://books.google.com/books?id=OF9h6b8tc6UC&pg=PA47|accessdate=26 April 2013|year=2000|publisher=University of Hawaii Press|isbn=978-0-8248-2314-6|pages=47–}}</ref><ref name="LeeStefanowska2003">{{cite book|author1=Lily Hsiao Hung Lee|author2=Agnes D. Stefanowska|author3=Sue Wiles|title=中國婦女傳記詞典(Chinese for "Chinese women biography dictionary")|url=https://books.google.com/books?id=XOGdnCPJSOMC&pg=PA534|accessdate=27 April 2013|year=2003|publisher=M.E. Sharpe|isbn=978-0-7656-0798-0|pages=534–}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
a3psecjdluejdtjac379eo2rlsg3xlp
Barbara Darling
0
39441
162226
2026-04-10T14:05:33Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Barbara Brinsley Darling''' (17 oktoobar 1947 - 15 feebariyee 2015) ko episkop Angalteer to Ostarali. O jeyaa ko e rewɓe adanɓe won’de diineeji toɗɗaaɗi e nder Egliis Anglikan en to Ostarali. Darling jibinaa ko to Burwood, to Sidney, omo jeyaa e ɓiɓɓe tato Geoff e Honor Darling. E hitaande 1975 o fuɗɗii janngude diine to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ridley, to wuro Melbourne.<ref name="smhobit2">{{cite news|last1=Porter|first1=Muriel|author-link1=Muriel Porte..."
162226
wikitext
text/x-wiki
'''Barbara Brinsley Darling''' (17 oktoobar 1947 - 15 feebariyee 2015) ko episkop Angalteer to Ostarali. O jeyaa ko e rewɓe adanɓe won’de diineeji toɗɗaaɗi e nder Egliis Anglikan en to Ostarali.
Darling jibinaa ko to Burwood, to Sidney, omo jeyaa e ɓiɓɓe tato Geoff e Honor Darling. E hitaande 1975 o fuɗɗii janngude diine to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ridley, to wuro Melbourne.<ref name="smhobit2">{{cite news|last1=Porter|first1=Muriel|author-link1=Muriel Porter|title=Gracious and gentle pioneer was a role model for Anglican women|url=https://www.smh.com.au/comment/obituaries/gracious-and-gentle-pioneer-was-a-role-model-for-anglican-women-20150216-13gcet.html|access-date=20 February 2015|work=The Sydney Morning Herald|date=16 February 2015}}</ref>
Darling toɗɗaa ko diine ñalnde 9 feebariyee 1986, o woni almuudo ñalnde 13 lewru desaambar 1992.<ref name="stpaulscathedral.org.au2">{{Cite web|url=http://www.stpaulscathedral.org.au/uploads/FINAL%20Funeral%20Barbara%20Darling%20Order%20of%20Service(1).pdf|title=A Service of Thanksgiving to celebrate the life and ministry of Bishop Barbara Brinsley Darling|date=22 February 2015|access-date=22 February 2015|website=St Paul's Cathedral, Melbourne|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150222151626/http://www.stpaulscathedral.org.au/uploads/FINAL%20Funeral%20Barbara%20Darling%20Order%20of%20Service%281%29.pdf|archive-date=22 February 2015|df=dmy}}</ref> O seertinaama e episkopat to jumaa St Paul, to wuro Melbourne, ñalnde 31 lewru mbooy hitaande 2008.<ref>{{cite web|title=First woman bishop appointed in Victoria|url=http://www.melbourne.anglican.com.au/main.php?pg=news&news_id=11328&s=151|author=Jane Still|date=25 April 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080722163539/http://www.melbourne.anglican.com.au/main.php?pg=news&news_id=11328&s=151|archive-date=22 July 2008}}</ref><ref>{{cite web|title=Joyful end to a long journey for the Diocese|url=http://www.melbourne.anglican.com.au/main.php?pg=news&news_id=11852|archive-url=https://web.archive.org/web/20080726210239/http://www.melbourne.anglican.com.au/main.php?pg=news&news_id=11852|url-status=dead|archive-date=26 July 2008|author=Roland Ashby|date=2 June 2008}}</ref>O woni debbo gadano wonde bismaango e nder diiwaan Angalteer to Melbourne .<ref name="smhobit">{{cite news|last1=Porter|first1=Muriel|author-link1=Muriel Porter|title=Gracious and gentle pioneer was a role model for Anglican women|url=https://www.smh.com.au/comment/obituaries/gracious-and-gentle-pioneer-was-a-role-model-for-anglican-women-20150216-13gcet.html|access-date=20 February 2015|work=The Sydney Morning Herald|date=16 February 2015}}</ref>Ko kanko woni Bishop ngam ministeeruuji diiwaanuuji haa hitaande 2009 nde o wonti Bishop diiwaan Fuɗnaange.
Darling maayi ko ñalnde 15 feebariyee 2015 caggal rafi mboros.<ref>{{cite news|last1=Mannix|first1=Liam|title=Melbourne's first Anglican female bishop dies|url=https://www.theage.com.au/victoria/melbournes-first-anglican-female-bishop-dies-20150215-13f7pk.html|access-date=15 February 2015|work=[[The Age]]|date=15 February 2015}}</ref>Janngugol makko waɗi ko to jumaa St Paul, to wuro Melbourne, ñalnde 22 feebariyee 2015.<ref name="stpaulscathedral.org.au">{{Cite web|url=http://www.stpaulscathedral.org.au/uploads/FINAL%20Funeral%20Barbara%20Darling%20Order%20of%20Service(1).pdf|title=A Service of Thanksgiving to celebrate the life and ministry of Bishop Barbara Brinsley Darling|date=22 February 2015|access-date=22 February 2015|website=St Paul's Cathedral, Melbourne|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150222151626/http://www.stpaulscathedral.org.au/uploads/FINAL%20Funeral%20Barbara%20Darling%20Order%20of%20Service%281%29.pdf|archive-date=22 February 2015|df=dmy}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Ordinaasiyoŋ rewɓe e nder fedde Angalteer
== Tuugnorgal ==
odvlym6f3cgtjnketqd42zx389ouxsa
162228
162226
2026-04-10T14:07:16Z
Isa Oumar
9821
162228
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Barbara Brinsley Darling''' (17 oktoobar 1947 - 15 feebariyee 2015) ko episkop Angalteer to Ostarali. O jeyaa ko e rewɓe adanɓe won’de diineeji toɗɗaaɗi e nder Egliis Anglikan en to Ostarali.
Darling jibinaa ko to Burwood, to Sidney, omo jeyaa e ɓiɓɓe tato Geoff e Honor Darling. E hitaande 1975 o fuɗɗii janngude diine to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ridley, to wuro Melbourne.<ref name="smhobit2">{{cite news|last1=Porter|first1=Muriel|author-link1=Muriel Porter|title=Gracious and gentle pioneer was a role model for Anglican women|url=https://www.smh.com.au/comment/obituaries/gracious-and-gentle-pioneer-was-a-role-model-for-anglican-women-20150216-13gcet.html|access-date=20 February 2015|work=The Sydney Morning Herald|date=16 February 2015}}</ref>
Darling toɗɗaa ko diine ñalnde 9 feebariyee 1986, o woni almuudo ñalnde 13 lewru desaambar 1992.<ref name="stpaulscathedral.org.au2">{{Cite web|url=http://www.stpaulscathedral.org.au/uploads/FINAL%20Funeral%20Barbara%20Darling%20Order%20of%20Service(1).pdf|title=A Service of Thanksgiving to celebrate the life and ministry of Bishop Barbara Brinsley Darling|date=22 February 2015|access-date=22 February 2015|website=St Paul's Cathedral, Melbourne|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150222151626/http://www.stpaulscathedral.org.au/uploads/FINAL%20Funeral%20Barbara%20Darling%20Order%20of%20Service%281%29.pdf|archive-date=22 February 2015|df=dmy}}</ref> O seertinaama e episkopat to jumaa St Paul, to wuro Melbourne, ñalnde 31 lewru mbooy hitaande 2008.<ref>{{cite web|title=First woman bishop appointed in Victoria|url=http://www.melbourne.anglican.com.au/main.php?pg=news&news_id=11328&s=151|author=Jane Still|date=25 April 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080722163539/http://www.melbourne.anglican.com.au/main.php?pg=news&news_id=11328&s=151|archive-date=22 July 2008}}</ref><ref>{{cite web|title=Joyful end to a long journey for the Diocese|url=http://www.melbourne.anglican.com.au/main.php?pg=news&news_id=11852|archive-url=https://web.archive.org/web/20080726210239/http://www.melbourne.anglican.com.au/main.php?pg=news&news_id=11852|url-status=dead|archive-date=26 July 2008|author=Roland Ashby|date=2 June 2008}}</ref>O woni debbo gadano wonde bismaango e nder diiwaan Angalteer to Melbourne .<ref name="smhobit">{{cite news|last1=Porter|first1=Muriel|author-link1=Muriel Porter|title=Gracious and gentle pioneer was a role model for Anglican women|url=https://www.smh.com.au/comment/obituaries/gracious-and-gentle-pioneer-was-a-role-model-for-anglican-women-20150216-13gcet.html|access-date=20 February 2015|work=The Sydney Morning Herald|date=16 February 2015}}</ref>Ko kanko woni Bishop ngam ministeeruuji diiwaanuuji haa hitaande 2009 nde o wonti Bishop diiwaan Fuɗnaange.
Darling maayi ko ñalnde 15 feebariyee 2015 caggal rafi mboros.<ref>{{cite news|last1=Mannix|first1=Liam|title=Melbourne's first Anglican female bishop dies|url=https://www.theage.com.au/victoria/melbournes-first-anglican-female-bishop-dies-20150215-13f7pk.html|access-date=15 February 2015|work=[[The Age]]|date=15 February 2015}}</ref>Janngugol makko waɗi ko to jumaa St Paul, to wuro Melbourne, ñalnde 22 feebariyee 2015.<ref name="stpaulscathedral.org.au">{{Cite web|url=http://www.stpaulscathedral.org.au/uploads/FINAL%20Funeral%20Barbara%20Darling%20Order%20of%20Service(1).pdf|title=A Service of Thanksgiving to celebrate the life and ministry of Bishop Barbara Brinsley Darling|date=22 February 2015|access-date=22 February 2015|website=St Paul's Cathedral, Melbourne|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150222151626/http://www.stpaulscathedral.org.au/uploads/FINAL%20Funeral%20Barbara%20Darling%20Order%20of%20Service%281%29.pdf|archive-date=22 February 2015|df=dmy}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Ordinaasiyoŋ rewɓe e nder fedde Angalteer
== Tuugnorgal ==
2mj3s3hjh5pf66rwnoxc3qnfteajt53
Deborah Baker
0
39442
162231
2026-04-10T14:12:54Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Deborah Baker ko Ameriknaajo binndoowo nguurndam e binndoowo. O jibinaa ko ñalnde 28 marse 1959 to wuro wiyeteengo Charlottesville, to Virginie. Ko kanko winndi deftere wiyeteende A Blue Hand : The Beats in Indiya, deftere nguurndam Allen Ginsberg, nde o winndi e sahaa makko to Inndo, e deftere wiyeteende In Extremis : Nguurndam Laura Riding, nde o heɓi njeenaari Pulitzer e hitaande 1994. O winndi kadi e jaaynde wiyeteende Los Angeles Times. Deftere makko wiyeteende..."
162231
wikitext
text/x-wiki
Deborah Baker ko Ameriknaajo binndoowo nguurndam e binndoowo. O jibinaa ko ñalnde 28 marse 1959 to wuro wiyeteengo Charlottesville, to Virginie.
Ko kanko winndi deftere wiyeteende A Blue Hand : The Beats in Indiya, deftere nguurndam Allen Ginsberg, nde o winndi e sahaa makko to Inndo, e deftere wiyeteende In Extremis : Nguurndam Laura Riding, nde o heɓi njeenaari Pulitzer e hitaande 1994. O winndi kadi e jaaynde wiyeteende Los Angeles Times. Deftere makko wiyeteende « Tuubiiɗo : Haala eggugol e tooñanngeeji » (2011) ko daartol nguurndam Maryam Jameelah (jibinaa ko Margaret Marcus), debbo yahuud jeyaaɗo to New York, tuubiiɗo e diine Lislaam. E hitaande 2012, o winndi ƴeewndo tiiɗngo wonande jaaynde Wall Street, ko faati e nguurndam Winston Churchill.
Caalaje
O resi ko binndoowo bengali biyeteeɗo Amitav Ghosh, omo hoɗi to Brooklyn, to Calcutta, to Goa.
Njeenaaje
Baker heɓi njeenaari Guggenheim e hitaande 2014.
E hitaande 2016, o rokkaa njeenaari ndi wiyetee ko Whiting Creative Nonfiction Grant ngam timminde deftere makko wiyeteende « Engele en cakkitiiɗi : yiɗde, wolde e joofnirde laamu ».
Golle
Waɗde ngesa: Nguurndam Robert Bly; 1981. OCLC 909398434
E nder Extremis: Nguurndam Laura Riding; New York : Grove Weidenfeld, 1992. ISBN 978080213641, OCLC 213341906
Juuɗe Bulo: Beats e nder leydi Indiya; New York : Jaaynde Penguin, 2008. ISBN 978159420990, OCLC 239110990
Ko tuubiiɗo: Haala eggol e ekstremism. Saint Paul, Minn. : Graywolf, 2013. ISBN 9781555976279, OCLC 822959870
Engele en cakkitiiɗe, jaaynde Graywolf, Minneapolis, Minnesota : Jaaynde Graywolf, 2018. ISBN 9781555978044, OCLC 1002562236
Charlottesville: Daartol Ameriknaajo, Jaaynde Graywolf, Minneapolis, Minnesota : Jaaynde Graywolf, 2025. ISBN 9781644453414
Tuugnorgal
3vm5or6kjgq0ykani1e5ovgg7mizurc
162233
162231
2026-04-10T14:15:56Z
SUZYFATIMA
13856
162233
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Deborah Baker''' ko Ameriknaajo binndoowo nguurndam e binndoowo. O jibinaa ko ñalnde 28 marse 1959 to wuro wiyeteengo Charlottesville, to Virginie.
Ko kanko winndi deftere wiyeteende A Blue Hand : The Beats in Indiya, deftere nguurndam Allen Ginsberg, nde o winndi e sahaa makko to Inndo, e deftere wiyeteende In Extremis : Nguurndam Laura Riding, nde o heɓi njeenaari Pulitzer e hitaande 1994. O winndi kadi e jaaynde wiyeteende Los Angeles Times. Deftere makko wiyeteende « Tuubiiɗo : Haala eggugol e tooñanngeeji » (2011) ko daartol nguurndam Maryam Jameelah (jibinaa ko Margaret Marcus), debbo yahuud jeyaaɗo to New York, tuubiiɗo e diine Lislaam. E hitaande 2012, o winndi ƴeewndo tiiɗngo wonande jaaynde Wall Street, ko faati e nguurndam Winston Churchill.
Caalaje
O resi ko binndoowo bengali biyeteeɗo Amitav Ghosh, omo hoɗi to Brooklyn, to Calcutta, to Goa.
Njeenaaje
Baker heɓi njeenaari Guggenheim e hitaande 2014.
E hitaande 2016, o rokkaa njeenaari ndi wiyetee ko Whiting Creative Nonfiction Grant ngam timminde deftere makko wiyeteende « Engele en cakkitiiɗi : yiɗde, wolde e joofnirde laamu ».
Golle
Waɗde ngesa: Nguurndam Robert Bly; 1981. OCLC 909398434
E nder Extremis: Nguurndam Laura Riding; New York : Grove Weidenfeld, 1992. ISBN 978080213641, OCLC 213341906
Juuɗe Bulo: Beats e nder leydi Indiya; New York : Jaaynde Penguin, 2008. ISBN 978159420990, OCLC 239110990
Ko tuubiiɗo: Haala eggol e ekstremism. Saint Paul, Minn. : Graywolf, 2013. ISBN 9781555976279, OCLC 822959870
Engele en cakkitiiɗe, jaaynde Graywolf, Minneapolis, Minnesota : Jaaynde Graywolf, 2018. ISBN 9781555978044, OCLC 1002562236
Charlottesville: Daartol Ameriknaajo, Jaaynde Graywolf, Minneapolis, Minnesota : Jaaynde Graywolf, 2025. ISBN 9781644453414
== Tuugnorgal ==
mikqr94977wwvtzmljnftzgv50e55s9
162241
162233
2026-04-10T14:24:37Z
SUZYFATIMA
13856
162241
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Deborah Baker''' ko Ameriknaajo binndoowo nguurndam e binndoowo. O jibinaa ko ñalnde 28 marse 1959 to wuro wiyeteengo Charlottesville, to Virginie.
Ko kanko winndi deftere wiyeteende A Blue Hand : The Beats in Indiya, deftere nguurndam Allen Ginsberg, nde o winndi e sahaa makko to Inndo, e deftere wiyeteende In Extremis : Nguurndam Laura Riding, nde o heɓi njeenaari Pulitzer e hitaande 1994. O winndi kadi e jaaynde wiyeteende Los Angeles Times. Deftere makko wiyeteende « Tuubiiɗo : Haala eggugol e tooñanngeeji » (2011) ko daartol nguurndam Maryam Jameelah (jibinaa ko Margaret Marcus), debbo yahuud jeyaaɗo to New York, tuubiiɗo e diine Lislaam. E hitaande 2012, o winndi ƴeewndo tiiɗngo wonande jaaynde Wall Street, ko faati e nguurndam Winston Churchill.
Caalaje
O resi ko binndoowo bengali biyeteeɗo Amitav Ghosh, omo hoɗi to Brooklyn, to Calcutta, to Goa.
Njeenaaje
Baker heɓi njeenaari Guggenheim e hitaande 2014.
E hitaande 2016, o rokkaa njeenaari ndi wiyetee ko Whiting Creative Nonfiction Grant ngam timminde deftere makko wiyeteende « Engele en cakkitiiɗi : yiɗde, wolde e joofnirde laamu ».
Golle
Waɗde ngesa: Nguurndam Robert Bly; 1981. OCLC 909398434
E nder Extremis: Nguurndam Laura Riding; New York : Grove Weidenfeld, 1992. ISBN 978080213641, OCLC 213341906
Juuɗe Bulo: Beats e nder leydi Indiya; New York : Jaaynde Penguin, 2008. ISBN 978159420990, OCLC 239110990
Ko tuubiiɗo: Haala eggol e ekstremism. Saint Paul, Minn. : Graywolf, 2013. ISBN 9781555976279, OCLC 822959870
Engele en cakkitiiɗe, jaaynde Graywolf, Minneapolis, Minnesota : Jaaynde Graywolf, 2018. ISBN 9781555978044, OCLC 1002562236
Charlottesville: Daartol Ameriknaajo, Jaaynde Graywolf, Minneapolis, Minnesota : Jaaynde Graywolf, 2025. ISBN 9781644453414<ref>{{cite news|author=Celia McGee|url=https://www.nytimes.com/2008/04/13/books/review/McGee-t.html|title=Om Sweet Om|location=India|work=The New York Times|date=2008-04-13|access-date=2012-11-16}}</ref><ref>{{cite web|author=Richard Ellmann|url=http://www.pulitzer.org/bycat/Biography+or+Autobiography|title=The Pulitzer Prizes; Biography or Autobiography|publisher=Pulitzer.org|date=|access-date=2012-11-16}}</ref><ref>{{cite news|url=http://articles.latimes.com/writers/deborah-baker|archive-url=https://web.archive.org/web/20090714000322/http://articles.latimes.com/writers/deborah-baker|url-status=dead|archive-date=July 14, 2009|work=Los Angeles Times|title=Featured Articles From the Los Angeles Times}}</ref><ref>{{cite news|last=Adams|first=Lorraine|url=https://www.nytimes.com/2011/05/22/books/review/book-review-the-convert-by-deborah-baker.html|title=Book Review - The Convert - By Deborah Baker|work=The New York Times|date=2011-05-20|access-date=2012-11-16}}</ref><ref>[https://www.wsj.com/news/articles/SB10001424052970204530504578077051308225418 wsj.com: "The Last Stand of Winston Churchill" (Baker) 9 Nov 2012]</ref><ref>{{cite web|url=http://www.sajaforum.org/2008/03/books-deborah-b.html|title=BOOKS: Deborah Baker's "A Blue Hand: The Beats in India"|publisher=SAJAforum|date=2008-03-21|access-date=2012-11-16}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.gf.org/fellows/results?query=&lower_bound=2014&upper_bound=2014&competition=ALL&fellowship_category=ALL&x=24&y=12|title=Search Results - John Simon Guggenheim Memorial Foundation|access-date=2015-01-16|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402105927/http://www.gf.org/fellows/results?query=&lower_bound=2014&upper_bound=2014&competition=ALL&fellowship_category=ALL&x=24&y=12|archive-date=2015-04-02}}</ref><ref>{{cite web|title=2016 Whiting Creative Nonfiction Grantee: Deborah Baker|url=https://www.whiting.org/awards/content/deborah-baker|website=Whiting.org|archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020100/https://www.whiting.org/awards/content/deborah-baker|access-date=24 January 2018|archive-date=2018-01-25}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
84ciclard3ct7o2top004hcimptxmrh
Beatrice Deloitte Davis
0
39443
162232
2026-04-10T14:13:58Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Beatrice Deloitte Davis''' AM, MBE (28 lewru Yarkomaa 1909 – 24 lewru Mbooy 1992) woni gardiiɗo defte gadano e nder Ostarali, mo Angus & Robertson toɗɗii e hitaande 1937. == Ngendam == O jibinaa ko to Bendigo, Victoria, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe to North Sydney, to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal muusik e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o heɓi bakkaa makko e ɗemngal Engele e Farayse e hitaande 1929. Darnde makko ko ka..."
162232
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Beatrice Deloitte Davis''' AM, MBE (28 lewru Yarkomaa 1909 – 24 lewru Mbooy 1992) woni gardiiɗo defte gadano e nder Ostarali, mo Angus & Robertson toɗɗii e hitaande 1937.
== Ngendam ==
O jibinaa ko to Bendigo, Victoria, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe to North Sydney, to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal muusik e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o heɓi bakkaa makko e ɗemngal Engele e Farayse e hitaande 1929. Darnde makko ko kanko woni binndoowo e balloowo rewrude e jaaynde jaaynde wiyeteende Australian Medical Journal nde yontere kala, wonti nokku ɗo o naati e jaŋde makko. Nde o woni e golle e jaaynde ndee o wonti kadi binndoowo tedduɗo e hitaande 1937 Angus & Robertson toɗɗii mo ko o binndoowo defte maɓɓe gadano timmuɗo, jokkondirɗo e defte binndaaɗe e ɗe ngonaa binndaaɗe. O woni e Angus & Robertson haa hitaande 1974. Darnde makko siforaama wonde wonaa tan binndol kono ko bayyinoowo binndol de facto.<ref>Kent, Jacqueline "Case study – Beatrice Davis" in Craig Munro and [[Robyn Sheahan-Bright]] ''Paper Empires: a history of the book in Australia 1946–2005'', pp 177–178</ref> E nder dumunna juutɗo mo o woni e winnditaade Angus & Robertson ɓeydii yaajnude binndanɗe Ostarali tiiɗɗe.
Gaagaa ƴeewtaade e hirjinde winndooɓe gooto gooto, haa arti noon e winndooɓe sukaaɓe, o fuɗɗii kadi, e binndoowo biyeteeɗo Douglas Stewart, defte binndaaɗe hitaande kala ɗe Angus & Robertson winndi, jimɗi Ostarali e Coast to Coast (haalaaji juutɗi) e wasiyde ɓe coodgu jaaynde binndol wiyeteende Southerly. O jeyaa ko e ñaawooɓe njeenaari Miles Franklin gila nde o fuɗɗii e hitaande 1957 haa ko adii maayde makko e hitaande 1992.<ref>Stephens, 1992 see above</ref>
E hitaande 1974 o yalti Angus & Robertson o yahi golloyaade to Thomas Nelson, e peeje ngam golloraade e galle. O golliima kadi e maɓɓe ko wayi no editor consultant caggal nde o woppi golle timmuɗe.
O resi Dr Frederick Bridges e hitaande 1937, gardinooɗo opitaal Royal Prince Alfred to Sydney, o resi debbo makko e hitaande 1945 nde gorko makko maayi e rafi tuubakooɓe.
== Njeenaaje ==
Tergal e fedde laamu Biritaan (MBE; 1967)<ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1085404 It's an Honour: MBE]</ref>
Njeenaari Bookman mo kawtal defte lesdi 1976
Tergal e fedde Ostarali (AM; 1981)<ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/869858 It's an Honour: AM]</ref>
Doktoor tedduɗo e ɓataakeeji, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, 1992
== Tuugnorgal ==
6xok06mk598pddh0u3b60v2co6scndh
Mary De Garis
0
39444
162234
2026-04-10T14:20:06Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Mary Clementina De Garis''' (16 desaambar 1881 – 18 noowammbar 1963) ko cafroowo Ostarali. E wolde adunaare adannde o golliima to Ostrovo Unit to Serbi ngam opitaaluuji rewɓe Ecoppi caggal wolde o golliima to opitaal Geelong to Ostarali. Ko o daraniiɗo toppitagol hade jibineede e caggal jibineede. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Mary Klementina De Garis jibinaa ko to wuro Charlton, to leydi Victoria e hitaande 1881. Ko o ɓiy diine Mildura, piilaa..."
162234
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mary Clementina De Garis''' (16 desaambar 1881 – 18 noowammbar 1963) ko cafroowo Ostarali. E wolde adunaare adannde o golliima to Ostrovo Unit to Serbi ngam opitaaluuji rewɓe Ecoppi caggal wolde o golliima to opitaal Geelong to Ostarali. Ko o daraniiɗo toppitagol hade jibineede e caggal jibineede.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Mary Klementina De Garis jibinaa ko to wuro Charlton, to leydi Victoria e hitaande 1881. Ko o ɓiy diine Mildura, piilaaɗo ndiyam, ganndiraaɗo Elizee De Garis, e Elisee Buncle, debbo jibinoowo. Sukaaɓe njeegomo ina ngonnoo e galle hee : Mariyam e Elisabet (ɓiɗɓe ɗiɗo), Kelemen, (anndiraaɗo Jaak), Liliyan, Alfred, e Lukas (anndiraaɗo George). E hitaande 1898 Mary De Garis woni dux hitaande mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Metodist to wuro Melbourne. E hitaande 1900 o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne ngam janngude safaara.
De Garis ko debbo capanɗe tati e go’o winnditiiɗo e safaara ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, o heɓi kadi seedantaagal safaara (M.B.) e hitaande 1904 e seedantaagal seppo (B.S.) e hitaande 1905. Ndeen o toɗɗaama e golle ɗiɗi hoɗɓe, to Hospitaal Melbourne the Women e60 gila 1906 haa 1907. E hitaande 1907, o woni debbo ɗiɗaɓo e nder leydi Victoria, keɓɗo Doktoraa mum to bannge safaara.<ref name=":0">{{Cite web|last=Lee|first=Ruth|title=De Garis, Mary Clementina|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0014b.htm|access-date=29 October 2021|website=The Encyclopedia of Women & Leadership in Twentieth-Century Australia}}</ref>
== Kugal ==
Caggal nde o heɓi bak makko, De Garis yahi to ladde Ostarali ngam ƴettude golle makko gadane timmuɗe to Muttaburra, to worgo-fuɗnaange Queensland. Caggal ɗuum, e hitaande 1908–09 o yahi to leydi Angalteer e to leyɗeele dentuɗe Amerik fotde lebbi sappo e nay ngam ɓeydude ƴellitaare makko e golle makko. Nde o arti Melbourne, o golliima to opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria, o waɗii kadi golle keertiiɗe to caka wuro Melbourne. E hitaande 1911, Mary De Garis yahi to wuro wiyeteengo Tibooburra, to bannge worgo leydi New South Wales ngam golloraade to opitaal haa hitaande 1915.
== Hare adunaare adannde ==
E yiɗde ɓadtaade jom suudu makko, hono Colin Thomson, naatnooɗo e konu laamɗo Ostarali, e hitaande 1916 o arti e laana ndiwoowa to Londres, o golliima to opitaal Manor fotde lebbi joy. Caggal maayde Colin Thomson e wolde Pozieres e lewru ut 1916, o naati e fedde Hospitaaluuji rewve Ecoppi, o artiraa e fedde Ameriknaare - anndiraande kadi fedde Ostrovo - to Maseduwaan, saraaji Front Balkan, tuggi lewru feebariyee 1917 haa lewru oktoobar ko Mary Chical De41 lebbi.<ref name=":02">{{Cite web|last=Lee|first=Ruth|title=De Garis, Mary Clementina|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0014b.htm|access-date=29 October 2021|website=The Encyclopedia of Women & Leadership in Twentieth-Century Australia}}</ref>
De Garis heɓi njeenaari Serbi ndi St Sava 3ɓo.<ref>{{Cite web|title=No place for women: Dr Mary De Garis MB BS, MD|url=https://geoffreykayemuseum.org.au/rareprivilege/no-place-for-women/|access-date=25 December 2021|website=GEOFFREY KAYE MUSEUM OF ANAESTHETIC HISTORY}}</ref>
== Caggal wolde e maayde ==
Caggal wolde ndee, e lewru mee 1919, De Garis hoɗi Geelong, e nder leydi Wiktoriya. Ɗoo o ƴaañii ngam rewɓe ngona terɗe goomu kuuɓtodinngu safrirde ndee kam e kadi ngam suudu jibinannde adanndu nduu naata e safrirde ndee. Ko kanko kadi halfinaa toppitagol hade jibineede e caggal jibineede ina huutoree e opitaal hee. E hitaande 1931 o toɗɗaa ko o safroowo tedduɗo to suudu safrirdu to suudu safrirdu Geelong haa hitaande 1941 caggal ɗuum o wonti konsul tedduɗo to suudu safrirdu to suudu safrirdu haa hitaande 1959. Ko kanko woni safroowo debbo gadano e gooto tan e nder wiɗtooji Conduin to1949 e nder golle e geɗe jibinannde goɗɗe, o yaltinii ko ina tolnoo e 40 binndanɗe e ɓataakeeji e nder jaayɗe Fedde Cafrirɗe Angalteer/Ostarali kam e defte 5. O woni e golloraade haa hitaande 1960, o maayi to Geelong e hitaande 1963.
== Ƴeew kadi ==
Rewɓe woɗɓe teskinaaɓe ina mbaɗa golle e nder opitaaluuji rewɓe Ecoppi ngam golloraade caggal leydi
Rewɓe e wolde adunaare adannde
Rewɓe Ostarali e wolde adunaare adannde
Kampaañ Serbi (1914-1915)
== Tuugnorgal ==
chg9xudszfjmamehf7y28xzag1t9fux
Verity Burgmann
0
39445
162235
2026-04-10T14:20:19Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Verity Nancy Burgmann''' FASSA jibinaa ko ñalnde 17 suwee 1952) ko ganndo e daraniiɗo Ostarali. Ko o jannginoowo gardiiɗo politik to duɗal gannde renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash, kadi ko o jannginoowo tedduɗo to duɗal wiɗtooji eScholarship to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, ɗo o woni gardiiɗo lowre internet Reason in Revolt.[1] E hitaande 2013 o woniino Ludwig Hirschfeld Mack, jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Freie Berlin to duɗal..."
162235
wikitext
text/x-wiki
'''Verity Nancy Burgmann''' FASSA jibinaa ko ñalnde 17 suwee 1952) ko ganndo e daraniiɗo Ostarali. Ko o jannginoowo gardiiɗo politik to duɗal gannde renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash, kadi ko o jannginoowo tedduɗo to duɗal wiɗtooji eScholarship to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, ɗo o woni gardiiɗo lowre internet Reason in Revolt.[1] E hitaande 2013 o woniino Ludwig Hirschfeld Mack, jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Freie Berlin to duɗal jaaɓi haaɗtirde Filoloji Engele.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Burgmann jibinaa ko to Sidney, to Ostarali, ko ɓiy Victor Burgmann e Lorna Bradbury. E hitaande 1971 o ummii galle makko ngam yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde faggudu to Londres, o heɓi ɗoon BSc (Econ) e ganndal politik. E hitaande 1980 o timmini doktoraa makko, to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali, to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali, sosiyaalisma Ostarali e caɗeele njiyaagu.
== Golle e wiɗtooji ==
* Feccere e serie on...
* Sosiyaalisma e nder...
* Ostarali
== Tariya ==
'''Yimbe'''
* Juɓɓule (Golle)
* Juɓɓule (Maayɗe)
* Bindol
* Tiitooɗe jokkondirɗe
* icon portal sosiyaalisma
* icon Portal Golle Yuɓɓo
== bannge portal Ostarali ==
'''vte'''
E kitaale 1970, Burgmann naatii e politik ‘radikal’, teeŋti noon e kampaañ luulndiingo apartaayd, e kampaañ ngam hakkeeji leydi aborigine en. E hitaande 1971, kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Meredith, o riiwaa e nokku biyeteeɗo Sydney Cricket Ground caggal nde o bonni fijo e nder njillu rugby Afrik worgo 1971 to Ostarali.[2] Golle Burgmann ina njokki e sahaa nde o woni to Angalteer, ɗo o waɗti darnde makko e fedde Sosiyaalist en hakkunde leyɗeele e lannda Sosiyaalist en gollotooɓe (Angalteer).
O hoɗi e Peter Hain, gardinooɗo e oon sahaa kampaañ STST (Stop The Seventy Tour) to Angalteer ngam haɓaade njilluuji kippuuji dingiral cuɓaaɗi e nder leƴƴi ummoriiɗi Afrik worgo.[3] Caggal nde o ummii Melbourne e fuɗɗoode kitaale 1980, o naati e fedde wiyeteende « Yimɓe ngam ustude kaɓirɗe nukliyeer ». E nder kampaañ wooteeji fedde nde e hitaande 1990, hooreejo luulndo Andrew Peacock yilliima nokku ɗo ɓiɓɓe mum njibinaa ngam ƴettude fotooje ɗo Burgmann salmini mo e ɓiyiiko gorko hakkundeejo e dow ŋoral mum, omo jogii alluwal sukaaɓe ina winndaa heen: "Mi yiɗaa Mr Peacock ina muɓɓa ɓiɗɗo am." hooreejo fedde jaŋde renndo) e senndikaaji.
Verity Burgmann resii Andrew Milner, ganndo pinal, ganndo binndol, Angalteer-Ostarali, e hitaande 1977. Ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe tato.
Verity Burgmann fuɗɗii golle mum jaŋde ko e jannginde laamu Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde South London e hitaande 1975. Hakkunde 1978 e 1980 Burgmann golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, hade makko yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1903. Burgmann wonnoo ko cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne hakkunde 2004 e 2006. O woppi golle e hitaande 2013, o janngini to Berlin fotde dumunna gooto, caggal ɗuum o toɗɗaa porfeseer gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash.
O suɓaama Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1999.
Nafooje wiɗto Burgmann ko daartol e politik dille gollotooɓe Ostarali, miijooji politik radikal, dille seppooji hannde, politik ekolosii, njiyaagu, luulndaade winndereyankaagal e luulndaade politik gollorɗe. O tabitinii innde mawnde e nder daartol golle e nder ganndo politik dille renndo e waylo-waylo renndo.
== Golle cuɓaaɗe ==
'''Binndi'''
(be Meredith Burgmann) haɗi haalaaji ɓaleeji, Dental Boɗewal: Hisnugo wuro, binndi ɗiɗaɓo, Jaami'aare New South Wales, Sidney, 2017.
Duuniyaaru be kuugal nder teeminannde noogas e go’o, Routledge, London be New York, 2016.
(e Hans A. Baer) Siyaasa weeyo e yahdu weeyo e nder Ostarali, Jaaynde Jaaɓi-haaɗtirde Melbourne, Melbourne, 2012.
Doole, Njoɓdi e Seppooji: Dille renndo Ostarali e winndereyankaagal, Allen e Unwin, Sidney, 2003.
(Be Meredith Burgmann) haɗi haalaaji ɓaleeji, kawtal boɗewal: Kuugal taariindi e kawtal gollooɓe mahooɓe New South Wales, Jaami’aare NSW, Sydney, 1998.
Dental gollorɗe mbayliigu. Gollotooɓe e nder winndere nde e nder Ostarali, Jaaɓi-haaɗtirde Cambridge, Melbourne, hitaande 1995.
Doole e Seppo. Dille ngam waylugo nder ummaatoore Ostarali, Allen be Unwin, Sydney, hitaande 1993.
E jamaanu men: Sosiyaalisma e ƴellitaare golle, 1885-1905, Allen e Unwin, Sidney, 1985.
== Golle baylaaɗe ==
* Andrew Milner, Simon Sellars e Verity Burgmann, Waylude Kiliima: Utopiya, Distopiya e Catastrofe, Jaayndeeji Arena, Melbourne, 2011.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, Ɓoornugol Wattle: Taariiha Yimɓe Ostarali gila 1788, McPhee Gribble/Penguin, Melbourne, 1988.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, Mahingo aadaaji: Taariiha yimɓe Ostarali gila 1788, McPhee Gribble/Penguin, Melbourne, 1988.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, Waɗde Nguurndam: Taariindi Yimɓe Ostarali gila 1788, Makfi Gribbel/Penguin, Melburn, hitaande 1988.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, keɓgol ɓurngol nafoore: Taariindi yimɓe Ostarali gila 1788, McPhee Gribble/Penguin, Melbourne, 1988.
== Tuugnorgal ==
8835agklsqa1u6jrbn7mh9msj0zlxlc
162236
162235
2026-04-10T14:21:54Z
Isa Oumar
9821
162236
wikitext
text/x-wiki
'''Verity Nancy Burgmann''' FASSA jibinaa ko ñalnde 17 suwee 1952) ko ganndo e daraniiɗo Ostarali. Ko o jannginoowo gardiiɗo politik to duɗal gannde renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash, kadi ko o jannginoowo tedduɗo to duɗal wiɗtooji eScholarship to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, ɗo o woni gardiiɗo lowre internet Reason in Revolt.[1] E hitaande 2013 o woniino Ludwig Hirschfeld Mack, jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Freie Berlin to duɗal jaaɓi haaɗtirde Filoloji Engele.<ref>{{Cite web|url=http://www.reasoninrevolt.net.au/|title=Reason in Revolt}}</ref><ref>''The Age'', 27 February 1990.</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Burgmann jibinaa ko to Sidney, to Ostarali, ko ɓiy Victor Burgmann e Lorna Bradbury. E hitaande 1971 o ummii galle makko ngam yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde faggudu to Londres, o heɓi ɗoon BSc (Econ) e ganndal politik. E hitaande 1980 o timmini doktoraa makko, to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali, to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali, sosiyaalisma Ostarali e caɗeele njiyaagu.<ref>''The Guardian'', 22 August 1972.</ref><ref>''The Guardian'', 22 August 1972.</ref>
== Golle e wiɗtooji ==
* Feccere e serie on...
* Sosiyaalisma e nder...
* Ostarali
== Tariya ==
'''Yimbe'''
* Juɓɓule (Golle)
* Juɓɓule (Maayɗe)
* Bindol
* Tiitooɗe jokkondirɗe
* icon portal sosiyaalisma
* icon Portal Golle Yuɓɓo<ref>''The Age'', 27 February 1990.</ref>
== bannge portal Ostarali ==
'''vte'''
E kitaale 1970, Burgmann naatii e politik ‘radikal’, teeŋti noon e kampaañ luulndiingo apartaayd, e kampaañ ngam hakkeeji leydi aborigine en. E hitaande 1971, kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Meredith, o riiwaa e nokku biyeteeɗo Sydney Cricket Ground caggal nde o bonni fijo e nder njillu rugby Afrik worgo 1971 to Ostarali.[2] Golle Burgmann ina njokki e sahaa nde o woni to Angalteer, ɗo o waɗti darnde makko e fedde Sosiyaalist en hakkunde leyɗeele e lannda Sosiyaalist en gollotooɓe (Angalteer).
O hoɗi e Peter Hain, gardinooɗo e oon sahaa kampaañ STST (Stop The Seventy Tour) to Angalteer ngam haɓaade njilluuji kippuuji dingiral cuɓaaɗi e nder leƴƴi ummoriiɗi Afrik worgo.[3] Caggal nde o ummii Melbourne e fuɗɗoode kitaale 1980, o naati e fedde wiyeteende « Yimɓe ngam ustude kaɓirɗe nukliyeer ». E nder kampaañ wooteeji fedde nde e hitaande 1990, hooreejo luulndo Andrew Peacock yilliima nokku ɗo ɓiɓɓe mum njibinaa ngam ƴettude fotooje ɗo Burgmann salmini mo e ɓiyiiko gorko hakkundeejo e dow ŋoral mum, omo jogii alluwal sukaaɓe ina winndaa heen: "Mi yiɗaa Mr Peacock ina muɓɓa ɓiɗɗo am." hooreejo fedde jaŋde renndo) e senndikaaji.
Verity Burgmann resii Andrew Milner, ganndo pinal, ganndo binndol, Angalteer-Ostarali, e hitaande 1977. Ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe tato.
Verity Burgmann fuɗɗii golle mum jaŋde ko e jannginde laamu Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde South London e hitaande 1975. Hakkunde 1978 e 1980 Burgmann golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, hade makko yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1903. Burgmann wonnoo ko cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne hakkunde 2004 e 2006. O woppi golle e hitaande 2013, o janngini to Berlin fotde dumunna gooto, caggal ɗuum o toɗɗaa porfeseer gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash.
O suɓaama Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1999.<ref>[http://www.esrc.unimelb.edu.au/about-us/research-fellows-and-students/ Burgmann's University of Melbourne staff profile]</ref>
Nafooje wiɗto Burgmann ko daartol e politik dille gollotooɓe Ostarali, miijooji politik radikal, dille seppooji hannde, politik ekolosii, njiyaagu, luulndaade winndereyankaagal e luulndaade politik gollorɗe. O tabitinii innde mawnde e nder daartol golle e nder ganndo politik dille renndo e waylo-waylo renndo.
== Golle cuɓaaɗe ==
'''Binndi'''
(be Meredith Burgmann) haɗi haalaaji ɓaleeji, Dental Boɗewal: Hisnugo wuro, binndi ɗiɗaɓo, Jaami'aare New South Wales, Sidney, 2017.
Duuniyaaru be kuugal nder teeminannde noogas e go’o, Routledge, London be New York, 2016.
(e Hans A. Baer) Siyaasa weeyo e yahdu weeyo e nder Ostarali, Jaaynde Jaaɓi-haaɗtirde Melbourne, Melbourne, 2012.
Doole, Njoɓdi e Seppooji: Dille renndo Ostarali e winndereyankaagal, Allen e Unwin, Sidney, 2003.
(Be Meredith Burgmann) haɗi haalaaji ɓaleeji, kawtal boɗewal: Kuugal taariindi e kawtal gollooɓe mahooɓe New South Wales, Jaami’aare NSW, Sydney, 1998.
Dental gollorɗe mbayliigu. Gollotooɓe e nder winndere nde e nder Ostarali, Jaaɓi-haaɗtirde Cambridge, Melbourne, hitaande 1995.
Doole e Seppo. Dille ngam waylugo nder ummaatoore Ostarali, Allen be Unwin, Sydney, hitaande 1993.
E jamaanu men: Sosiyaalisma e ƴellitaare golle, 1885-1905, Allen e Unwin, Sidney, 1985.<ref>[http://www.esrc.unimelb.edu.au/about-us/research-fellows-and-students/ Burgmann's University of Melbourne staff profile]</ref>
== Golle baylaaɗe ==
* Andrew Milner, Simon Sellars e Verity Burgmann, Waylude Kiliima: Utopiya, Distopiya e Catastrofe, Jaayndeeji Arena, Melbourne, 2011.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, Ɓoornugol Wattle: Taariiha Yimɓe Ostarali gila 1788, McPhee Gribble/Penguin, Melbourne, 1988.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, Mahingo aadaaji: Taariiha yimɓe Ostarali gila 1788, McPhee Gribble/Penguin, Melbourne, 1988.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, Waɗde Nguurndam: Taariindi Yimɓe Ostarali gila 1788, Makfi Gribbel/Penguin, Melburn, hitaande 1988.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, keɓgol ɓurngol nafoore: Taariindi yimɓe Ostarali gila 1788, McPhee Gribble/Penguin, Melbourne, 1988.
== Tuugnorgal ==
gl6sq1wttoda588keuh990ouqi0q5w9
162238
162236
2026-04-10T14:22:12Z
Isa Oumar
9821
162238
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Verity Nancy Burgmann''' FASSA jibinaa ko ñalnde 17 suwee 1952) ko ganndo e daraniiɗo Ostarali. Ko o jannginoowo gardiiɗo politik to duɗal gannde renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash, kadi ko o jannginoowo tedduɗo to duɗal wiɗtooji eScholarship to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, ɗo o woni gardiiɗo lowre internet Reason in Revolt.[1] E hitaande 2013 o woniino Ludwig Hirschfeld Mack, jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Freie Berlin to duɗal jaaɓi haaɗtirde Filoloji Engele.<ref>{{Cite web|url=http://www.reasoninrevolt.net.au/|title=Reason in Revolt}}</ref><ref>''The Age'', 27 February 1990.</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Burgmann jibinaa ko to Sidney, to Ostarali, ko ɓiy Victor Burgmann e Lorna Bradbury. E hitaande 1971 o ummii galle makko ngam yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde faggudu to Londres, o heɓi ɗoon BSc (Econ) e ganndal politik. E hitaande 1980 o timmini doktoraa makko, to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali, to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali, sosiyaalisma Ostarali e caɗeele njiyaagu.<ref>''The Guardian'', 22 August 1972.</ref><ref>''The Guardian'', 22 August 1972.</ref>
== Golle e wiɗtooji ==
* Feccere e serie on...
* Sosiyaalisma e nder...
* Ostarali
== Tariya ==
'''Yimbe'''
* Juɓɓule (Golle)
* Juɓɓule (Maayɗe)
* Bindol
* Tiitooɗe jokkondirɗe
* icon portal sosiyaalisma
* icon Portal Golle Yuɓɓo<ref>''The Age'', 27 February 1990.</ref>
== bannge portal Ostarali ==
'''vte'''
E kitaale 1970, Burgmann naatii e politik ‘radikal’, teeŋti noon e kampaañ luulndiingo apartaayd, e kampaañ ngam hakkeeji leydi aborigine en. E hitaande 1971, kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Meredith, o riiwaa e nokku biyeteeɗo Sydney Cricket Ground caggal nde o bonni fijo e nder njillu rugby Afrik worgo 1971 to Ostarali.[2] Golle Burgmann ina njokki e sahaa nde o woni to Angalteer, ɗo o waɗti darnde makko e fedde Sosiyaalist en hakkunde leyɗeele e lannda Sosiyaalist en gollotooɓe (Angalteer).
O hoɗi e Peter Hain, gardinooɗo e oon sahaa kampaañ STST (Stop The Seventy Tour) to Angalteer ngam haɓaade njilluuji kippuuji dingiral cuɓaaɗi e nder leƴƴi ummoriiɗi Afrik worgo.[3] Caggal nde o ummii Melbourne e fuɗɗoode kitaale 1980, o naati e fedde wiyeteende « Yimɓe ngam ustude kaɓirɗe nukliyeer ». E nder kampaañ wooteeji fedde nde e hitaande 1990, hooreejo luulndo Andrew Peacock yilliima nokku ɗo ɓiɓɓe mum njibinaa ngam ƴettude fotooje ɗo Burgmann salmini mo e ɓiyiiko gorko hakkundeejo e dow ŋoral mum, omo jogii alluwal sukaaɓe ina winndaa heen: "Mi yiɗaa Mr Peacock ina muɓɓa ɓiɗɗo am." hooreejo fedde jaŋde renndo) e senndikaaji.
Verity Burgmann resii Andrew Milner, ganndo pinal, ganndo binndol, Angalteer-Ostarali, e hitaande 1977. Ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe tato.
Verity Burgmann fuɗɗii golle mum jaŋde ko e jannginde laamu Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde South London e hitaande 1975. Hakkunde 1978 e 1980 Burgmann golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, hade makko yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1903. Burgmann wonnoo ko cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne hakkunde 2004 e 2006. O woppi golle e hitaande 2013, o janngini to Berlin fotde dumunna gooto, caggal ɗuum o toɗɗaa porfeseer gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash.
O suɓaama Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1999.<ref>[http://www.esrc.unimelb.edu.au/about-us/research-fellows-and-students/ Burgmann's University of Melbourne staff profile]</ref>
Nafooje wiɗto Burgmann ko daartol e politik dille gollotooɓe Ostarali, miijooji politik radikal, dille seppooji hannde, politik ekolosii, njiyaagu, luulndaade winndereyankaagal e luulndaade politik gollorɗe. O tabitinii innde mawnde e nder daartol golle e nder ganndo politik dille renndo e waylo-waylo renndo.
== Golle cuɓaaɗe ==
'''Binndi'''
(be Meredith Burgmann) haɗi haalaaji ɓaleeji, Dental Boɗewal: Hisnugo wuro, binndi ɗiɗaɓo, Jaami'aare New South Wales, Sidney, 2017.
Duuniyaaru be kuugal nder teeminannde noogas e go’o, Routledge, London be New York, 2016.
(e Hans A. Baer) Siyaasa weeyo e yahdu weeyo e nder Ostarali, Jaaynde Jaaɓi-haaɗtirde Melbourne, Melbourne, 2012.
Doole, Njoɓdi e Seppooji: Dille renndo Ostarali e winndereyankaagal, Allen e Unwin, Sidney, 2003.
(Be Meredith Burgmann) haɗi haalaaji ɓaleeji, kawtal boɗewal: Kuugal taariindi e kawtal gollooɓe mahooɓe New South Wales, Jaami’aare NSW, Sydney, 1998.
Dental gollorɗe mbayliigu. Gollotooɓe e nder winndere nde e nder Ostarali, Jaaɓi-haaɗtirde Cambridge, Melbourne, hitaande 1995.
Doole e Seppo. Dille ngam waylugo nder ummaatoore Ostarali, Allen be Unwin, Sydney, hitaande 1993.
E jamaanu men: Sosiyaalisma e ƴellitaare golle, 1885-1905, Allen e Unwin, Sidney, 1985.<ref>[http://www.esrc.unimelb.edu.au/about-us/research-fellows-and-students/ Burgmann's University of Melbourne staff profile]</ref>
== Golle baylaaɗe ==
* Andrew Milner, Simon Sellars e Verity Burgmann, Waylude Kiliima: Utopiya, Distopiya e Catastrofe, Jaayndeeji Arena, Melbourne, 2011.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, Ɓoornugol Wattle: Taariiha Yimɓe Ostarali gila 1788, McPhee Gribble/Penguin, Melbourne, 1988.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, Mahingo aadaaji: Taariiha yimɓe Ostarali gila 1788, McPhee Gribble/Penguin, Melbourne, 1988.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, Waɗde Nguurndam: Taariindi Yimɓe Ostarali gila 1788, Makfi Gribbel/Penguin, Melburn, hitaande 1988.
* Verity Burgmann e Jenny Lee, keɓgol ɓurngol nafoore: Taariindi yimɓe Ostarali gila 1788, McPhee Gribble/Penguin, Melbourne, 1988.
== Tuugnorgal ==
j94d4vhl2ak8wjofb0cuahca4ib6b9r
Mother and Child (Cassatt)
0
39446
162237
2026-04-10T14:22:06Z
Isa Oumar
9821
Created page with "Yumma e Ɓiɗɗo (Daarorgal Oval) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Mary Cassatt waɗi. Natal ngal ina hollira yumma e ɓiyum yeeso daarorgal. Natal ngal ina hollita nguurndam galle yumma e ɓiyum, ina siftina ikonaaji diineeji gila e jamaanu Renaissance Itaali<ref name=":0">{{Cite web|title=Mother and Child (The Oval Mirror) {{!}} Mary Cassatt {{!}} 29.100.47 {{!}} Work of Art {{!}} Heilbrunn Timeline of Art History {{!}} The Metropolitan M..."
162237
wikitext
text/x-wiki
Yumma e Ɓiɗɗo (Daarorgal Oval) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Mary Cassatt waɗi. Natal ngal ina hollira yumma e ɓiyum yeeso daarorgal. Natal ngal ina hollita nguurndam galle yumma e ɓiyum, ina siftina ikonaaji diineeji gila e jamaanu Renaissance Itaali<ref name=":0">{{Cite web|title=Mother and Child (The Oval Mirror) {{!}} Mary Cassatt {{!}} 29.100.47 {{!}} Work of Art {{!}} Heilbrunn Timeline of Art History {{!}} The Metropolitan Museum of Art|url=http://www.metmuseum.org/toah/works-of-art/29.100.47/|access-date=2017-06-22|website=The Met’s Heilbrunn Timeline of Art History}}</ref> However. Kono tan, nate yumma e ɓiyum ina keewi e golle Cassatt, ɗum noon ina gasa tawa ngool nanondiral ko jokkere enɗam, wonaa anniya..<ref name=":1">{{Cite book|last=Pollock|first=Griselda|title=Mary Cassatt|publisher=Chuacher Press|year=2005}}</ref>
Laaɓaani hol nde Cassatt penti Yumma e Ɓiɗɗo, kono ko yeeyoowo biyeteeɗo Durand-Ruel heɓi ɗum e hitaande 1898.[3] Durand-Ruel soodi nate ɗee e hitaande 1899.<ref name=":02">{{Cite book|last=Spassky|first=Natalie|url=https://books.google.com/books?id=SHIrFr5DkcwC&q=Mother+and+Child+%28The+Oval+Mirror%29&pg=PA646|title=American Paintings: A Catalogue of the Collection of the Metropolitan Museum of Art|date=1965|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=9780870994395|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Frelinghuysen|first1=Alice Cooney|url=https://books.google.com/books?id=5VUheKAVZ3QC&q=Mother+and+Child+%28The+Oval+Mirror%29&pg=PA300|title=Splendid Legacy: The Havemeyer Collection|last2=N.Y.)|first2=Metropolitan Museum of Art (New York|date=1993|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=9780870996641|language=en}}</ref>Musiyum Metropolitan heɓi natal ngal ko e hitaande 1929.<ref>{{cite web|title=Mother and Child (The Oval Mirror)|url=http://www.metmuseum.org/art/collection/search/10401|publisher=[[Metropolitan Museum of Art]]}}</ref>
== Wakere ==
Tuggi 1881 haa 1891, innde Cassatt ɓeydii mawnude nde o fuɗɗii waɗtude hakkille makko e geɗe yumma e ɓiɗɗo. Gaagaa Yumma e Ɓiɗɗo (The Oval Mirror), Cassatt waɗii nate goɗɗe keewɗe kollitooje ko fayti e yumma e ɓiɗɗo. Yiylaade ngool ɗoon fannu ina heewi e nder Impressionniste en, ko wayi no nate Monet keewɗe e mbaydiiji hayre. Ko adii nde o waɗata hakkille makko e yummiraaɓe e sukaaɓe mum en, Cassatt ina heewi dille goɗɗe e nguurndam ñalnde kala. Hakkille Cassatt e mbaadi yumma-e-ɓiɗɗo e nder kitaale 1880, won heen sahaaji ina firtee wonde ina jokkondiri e ƴellitaare Symbolism e nder naalankaagal Farayse e nder ɗii duuɓi sappo.<ref>{{Cite book|last=Mathews|first=Nancy Mowll|title=Mary Cassatt: An American Impressionist in Paris|publisher=Fond Mercator|year=2018|isbn=9780300236521|location=Brussels|pages=76–95}}</ref>
== Lartol ==
Madonna e Cukalel ummoraade e gollorde Andrea della Robbia
Golle ɗee ina kollita yumma e ɓiɗɗo, ina nanndi e ko ƴettata e ikonogaraafi "Mariyam e ɓiɗɗo" natal diine.<ref>{{Cite web|title=Mother and Child (The Oval Mirror) {{!}} Mary Cassatt {{!}} 29.100.47 {{!}} Work of Art {{!}} Heilbrunn Timeline of Art History {{!}} The Metropolitan Museum of Art|url=http://www.metmuseum.org/toah/works-of-art/29.100.47/|access-date=2017-06-22|website=The Met’s Heilbrunn Timeline of Art History}}</ref><ref>{{Cite book|last=Weinberg|first=Helene Barbara|url=https://books.google.com/books?id=JOJ5cgrERvQC&q=Mother+and+Child+%28The+Oval+Mirror%29&pg=PA236|title=American Impressionism & Realism: A Landmark Exhibition from the MET, the Metropolitan Museum of Art, New York|date=2009|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=9781876509996|language=en}}</ref> Njiylawu hakkunde Yumma e Ɓiɗɗo e nate Madonna e Almasiihu cukalel ummoraade e Renaissance Itaali ina hollita wonde Cassatt ina waawi wonde ko natal diine. Nanndugol ɓuri feeñde ko e njuɓɓudi limooje ɗee haa teeŋti e cukalel ngel. Madonna e Cukalel ummoraade e gollorde Andrea della Robbia ina rokka toɓɓere wootere potnde ƴeewteede. Cukalel ngel e nder nate Cassatt ina joginoo darnde Almasiihu (contrapposto) e nder golle ummoraade e Renaissance Itaali. O fawi junngo makko e daande makko, junngo makko ina fawi junngo yumma makko. Ko cfuum woni darnde cukalel Almasiihu e nder Madonna e Almasiihu. Yanti heen, daarorgal caggal koye maɓɓe ina hollira halooji e nder Madonna e Almasiihu''.''<ref name=":24">{{Cite book|last=Barter|first=Judith|title=Mary Cassatt: A Modern Woman|publisher=Harry N Abrams, Inc.|year=1998}}</ref> Havemeyers kadi waɗii jokkondiral e natal diine nde natal ngal woni e juuɗe maɓɓe. Ɓe mbiyata ɗum ko "Madonna Florence.""<ref name=":03">{{Cite web|title=Mary Cassatt {{!}} Mother and Child (The Oval Mirror) {{!}} The Met|url=http://www.metmuseum.org/art/collection/search/10401|access-date=2017-06-22|website=The Metropolitan Museum of Art, i.e. The Met Museum}}</ref>
So tawii daarorgal gonngal caggal koye limooje ɗee ina waawi faamreede no maande diine nii, ina addana kadi yiyannde woɗnde. Miijo ngoo ina waawi kadi hollirde nokku galle mo Cassatt waɗata limooje mum. Miroir e nder ndee natal ko opaque ko ɗum addanta ko curator Judith Barter sifotoo ko no jikku "intimacy, privacy, e miijo no feewi."[9]
Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Griselda Pollock noon ina salii miijo wonde Cassatt ina gollina maande diine Madonna e Almasiihu cukalel. O wiyi wonde Cassatt ina huutoroo natal jibinannde e cukalel ngam hollirde fawaade e geɗe nguurndam galle. Pollock ina yeewta no gooto e tiitoonde Cassatt mawnde woniri hollirde yumma e ɓiɗɗo, waɗde nanndugol e natal diine ko huunde nde alaa ɗo haaɗi. Pollock hollitii wonde Cassatt ina joginoo hakkille e jokkondiral hakkunde kala yumma e ɓiyum, wonaa jokkondiral hakkunde Mariyam e Almasiihu.<ref name=":13">{{Cite book|last=Pollock|first=Griselda|title=Mary Cassatt|publisher=Chuacher Press|year=2005}}</ref>
== Batte ==
Kitagawa Utamaaro
Hono no impressioniste en heewɓe woɗɓe nii, Cassatt ina joginoo batte e naalankaagal Japon. E hitaande 1890, koolol ñeeñal Japon ari Pari, Cassatt ina heewi yillaade koolol ngol. Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e batte makko, Kitagawa Utamaro, mo fannuuji mum nanndi e Cassatt. O ɓuri hollirde ko debbo e sukaaɓe ina njaha e nguurndam mum en nder galleeji. Gooto e nate Utamaro ɗe ina gasa tawa ina mbaawi battinde e Cassatt ko Takashima Ohisha huutortoo ko miijooji ɗiɗi ngam ƴeewde mbaydi mum. Utamaro e Cassatt kamɓe fof eɓe kuutoroo daarorgal e nder nate maɓɓe ngam humpitaade rewɓe e nder nate maɓɓe. Ina gasa tawa ko Cassatt jeyi binndi ɗii.[12]
== Edgar Degas ==
Nde tawnoo ko o Impressionniste, Cassatt ina joginoo heen miijo, ina gollondira e woɗɓe e fedde nde, haa teeŋti noon e Edgar Degas. Jaagorgal ngal Durand-Ruel, yeeyoowo Yumma e Ɓiɗɗo, wiyi Havemeyers wonde nde o naamndii Degas miijo makko e pecce ɗee, o jaabii wonde ko « golle ɓurɗe moƴƴude ɗe Mary Cassatt meeɗi waɗde » e wonde « ina waɗi sifaaji makko fof, tee ina teskaa heen doole makko ». Caggal mum, Louisine Havemeyer anndi Degas wiyiino tigi rigi: "Ɗum ina waɗi sifaaji maa [Mariyam] fof e aybeeji maa fof—ɗum ko ɓiɗɗo Iisaa e jom suudu mum Engele..<ref name=":22">{{Cite book|last=Barter|first=Judith|title=Mary Cassatt: A Modern Woman|publisher=Harry N Abrams, Inc.|year=1998}}</ref>
== Jeyi ==
Havemeyers
E hitaande 1899, galle Havemeyer rokki 2000 dolaar ngam Yumma e Ɓiɗɗo. Ndeeɗoo coggu ina heewi no feewi, tee ina gasa tawa ko sabu yettude Edgar Degas e nate ɗee. Havemeyers e oo sahaa ina joginoo deftere mawnde e golle Degas e defte goɗɗe seeɗa ɗe Cassatt winndi.<ref name=":23">{{Cite book|last=Barter|first=Judith|title=Mary Cassatt: A Modern Woman|publisher=Harry N Abrams, Inc.|year=1998}}</ref>
Musium naalankaagal wuro mawngo
E hitaande 1929, debbo biyeteeɗo Henri Osborne Havemeyer sankii e pentugol ngolBatte
Kitagawa Utamaaro
Hono no impressioniste en heewɓe woɗɓe nii, Cassatt ina joginoo batte e naalankaagal Japon. E hitaande 1890, koolol ñeeñal Japon ari Pari, Cassatt ina heewi yillaade koolol ngol. Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e batte makko, Kitagawa Utamaro, mo fannuuji mum nanndi e Cassatt. O ɓuri hollirde ko debbo e sukaaɓe ina njaha e nguurndam mum en nder galleeji. Gooto e nate Utamaro ɗe ina gasa tawa ina mbaawi battinde e Cassatt ko Takashima Ohisha huutortoo ko miijooji ɗiɗi ngam ƴeewde mbaydi mum. Utamaro e Cassatt kamɓe fof eɓe kuutoroo daarorgal e nder nate maɓɓe ngam humpitaade rewɓe e nder nate maɓɓe. Ina gasa tawa ko Cassatt jeyi binndi ɗii.[12]
== Edgar Degas ==
Nde tawnoo ko o Impressionniste, Cassatt ina joginoo heen miijo, ina gollondira e woɗɓe e fedde nde, haa teeŋti noon e Edgar Degas. Jaagorgal ngal Durand-Ruel, yeeyoowo Yumma e Ɓiɗɗo, wiyi Havemeyers wonde nde o naamndii Degas miijo makko e pecce ɗee, o jaabii wonde ko « golle ɓurɗe moƴƴude ɗe Mary Cassatt meeɗi waɗde » e wonde « ina waɗi sifaaji makko fof, tee ina teskaa heen doole makko ». Caggal mum, Louisine Havemeyer anndi Degas wiyiino tigi rigi: "Ɗum ina waɗi sifaaji maa [Mariyam] fof e aybeeji maa fof—ɗum ko ɓiɗɗo Iisaa e jom suudu mum Engele."[12]
== Jeyi ==
Havemeyers
E hitaande 1899, galle Havemeyer rokki 2000 dolaar ngam Yumma e Ɓiɗɗo. Ndeeɗoo coggu ina heewi no feewi, tee ina gasa tawa ko sabu yettude Edgar Degas e nate ɗee. Havemeyers e oo sahaa ina joginoo deftere mawnde e golle Degas e defte goɗɗe seeɗa ɗe Cassatt winndi.[13]
Musium naalankaagal wuro mawngo
E hitaande 1929, debbo biyeteeɗo Henry Osborne Havemeyer sankii, natal ngal rokkaa galle pinal (musée d’art) wuro mawngo. Hannde, natal ngal ina tawee e Galle 774 mo musee oo.[1]
Ƴeew kadi
Doggol golle Mary Cassatt
== Tuugnorgal ==
ez6hh1ug54nhebbn88u50cd19a3cv3x
162239
162237
2026-04-10T14:22:53Z
Isa Oumar
9821
162239
wikitext
text/x-wiki
'''Yumma e Ɓiɗɗo (Daarorgal Oval)''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Mary Cassatt waɗi. Natal ngal ina hollira yumma e ɓiyum yeeso daarorgal. Natal ngal ina hollita nguurndam galle yumma e ɓiyum, ina siftina ikonaaji diineeji gila e jamaanu Renaissance Itaali<ref name=":0">{{Cite web|title=Mother and Child (The Oval Mirror) {{!}} Mary Cassatt {{!}} 29.100.47 {{!}} Work of Art {{!}} Heilbrunn Timeline of Art History {{!}} The Metropolitan Museum of Art|url=http://www.metmuseum.org/toah/works-of-art/29.100.47/|access-date=2017-06-22|website=The Met’s Heilbrunn Timeline of Art History}}</ref> However. Kono tan, nate yumma e ɓiyum ina keewi e golle Cassatt, ɗum noon ina gasa tawa ngool nanondiral ko jokkere enɗam, wonaa anniya..<ref name=":1">{{Cite book|last=Pollock|first=Griselda|title=Mary Cassatt|publisher=Chuacher Press|year=2005}}</ref>
Laaɓaani hol nde Cassatt penti Yumma e Ɓiɗɗo, kono ko yeeyoowo biyeteeɗo Durand-Ruel heɓi ɗum e hitaande 1898.[3] Durand-Ruel soodi nate ɗee e hitaande 1899.<ref name=":02">{{Cite book|last=Spassky|first=Natalie|url=https://books.google.com/books?id=SHIrFr5DkcwC&q=Mother+and+Child+%28The+Oval+Mirror%29&pg=PA646|title=American Paintings: A Catalogue of the Collection of the Metropolitan Museum of Art|date=1965|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=9780870994395|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Frelinghuysen|first1=Alice Cooney|url=https://books.google.com/books?id=5VUheKAVZ3QC&q=Mother+and+Child+%28The+Oval+Mirror%29&pg=PA300|title=Splendid Legacy: The Havemeyer Collection|last2=N.Y.)|first2=Metropolitan Museum of Art (New York|date=1993|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=9780870996641|language=en}}</ref>Musiyum Metropolitan heɓi natal ngal ko e hitaande 1929.<ref>{{cite web|title=Mother and Child (The Oval Mirror)|url=http://www.metmuseum.org/art/collection/search/10401|publisher=[[Metropolitan Museum of Art]]}}</ref>
== Wakere ==
Tuggi 1881 haa 1891, innde Cassatt ɓeydii mawnude nde o fuɗɗii waɗtude hakkille makko e geɗe yumma e ɓiɗɗo. Gaagaa Yumma e Ɓiɗɗo (The Oval Mirror), Cassatt waɗii nate goɗɗe keewɗe kollitooje ko fayti e yumma e ɓiɗɗo. Yiylaade ngool ɗoon fannu ina heewi e nder Impressionniste en, ko wayi no nate Monet keewɗe e mbaydiiji hayre. Ko adii nde o waɗata hakkille makko e yummiraaɓe e sukaaɓe mum en, Cassatt ina heewi dille goɗɗe e nguurndam ñalnde kala. Hakkille Cassatt e mbaadi yumma-e-ɓiɗɗo e nder kitaale 1880, won heen sahaaji ina firtee wonde ina jokkondiri e ƴellitaare Symbolism e nder naalankaagal Farayse e nder ɗii duuɓi sappo.<ref>{{Cite book|last=Mathews|first=Nancy Mowll|title=Mary Cassatt: An American Impressionist in Paris|publisher=Fond Mercator|year=2018|isbn=9780300236521|location=Brussels|pages=76–95}}</ref>
== Lartol ==
Madonna e Cukalel ummoraade e gollorde Andrea della Robbia
Golle ɗee ina kollita yumma e ɓiɗɗo, ina nanndi e ko ƴettata e ikonogaraafi "Mariyam e ɓiɗɗo" natal diine.<ref>{{Cite web|title=Mother and Child (The Oval Mirror) {{!}} Mary Cassatt {{!}} 29.100.47 {{!}} Work of Art {{!}} Heilbrunn Timeline of Art History {{!}} The Metropolitan Museum of Art|url=http://www.metmuseum.org/toah/works-of-art/29.100.47/|access-date=2017-06-22|website=The Met’s Heilbrunn Timeline of Art History}}</ref><ref>{{Cite book|last=Weinberg|first=Helene Barbara|url=https://books.google.com/books?id=JOJ5cgrERvQC&q=Mother+and+Child+%28The+Oval+Mirror%29&pg=PA236|title=American Impressionism & Realism: A Landmark Exhibition from the MET, the Metropolitan Museum of Art, New York|date=2009|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=9781876509996|language=en}}</ref> Njiylawu hakkunde Yumma e Ɓiɗɗo e nate Madonna e Almasiihu cukalel ummoraade e Renaissance Itaali ina hollita wonde Cassatt ina waawi wonde ko natal diine. Nanndugol ɓuri feeñde ko e njuɓɓudi limooje ɗee haa teeŋti e cukalel ngel. Madonna e Cukalel ummoraade e gollorde Andrea della Robbia ina rokka toɓɓere wootere potnde ƴeewteede. Cukalel ngel e nder nate Cassatt ina joginoo darnde Almasiihu (contrapposto) e nder golle ummoraade e Renaissance Itaali. O fawi junngo makko e daande makko, junngo makko ina fawi junngo yumma makko. Ko cfuum woni darnde cukalel Almasiihu e nder Madonna e Almasiihu. Yanti heen, daarorgal caggal koye maɓɓe ina hollira halooji e nder Madonna e Almasiihu''.''<ref name=":24">{{Cite book|last=Barter|first=Judith|title=Mary Cassatt: A Modern Woman|publisher=Harry N Abrams, Inc.|year=1998}}</ref> Havemeyers kadi waɗii jokkondiral e natal diine nde natal ngal woni e juuɗe maɓɓe. Ɓe mbiyata ɗum ko "Madonna Florence.""<ref name=":03">{{Cite web|title=Mary Cassatt {{!}} Mother and Child (The Oval Mirror) {{!}} The Met|url=http://www.metmuseum.org/art/collection/search/10401|access-date=2017-06-22|website=The Metropolitan Museum of Art, i.e. The Met Museum}}</ref>
So tawii daarorgal gonngal caggal koye limooje ɗee ina waawi faamreede no maande diine nii, ina addana kadi yiyannde woɗnde. Miijo ngoo ina waawi kadi hollirde nokku galle mo Cassatt waɗata limooje mum. Miroir e nder ndee natal ko opaque ko ɗum addanta ko curator Judith Barter sifotoo ko no jikku "intimacy, privacy, e miijo no feewi."[9]
Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Griselda Pollock noon ina salii miijo wonde Cassatt ina gollina maande diine Madonna e Almasiihu cukalel. O wiyi wonde Cassatt ina huutoroo natal jibinannde e cukalel ngam hollirde fawaade e geɗe nguurndam galle. Pollock ina yeewta no gooto e tiitoonde Cassatt mawnde woniri hollirde yumma e ɓiɗɗo, waɗde nanndugol e natal diine ko huunde nde alaa ɗo haaɗi. Pollock hollitii wonde Cassatt ina joginoo hakkille e jokkondiral hakkunde kala yumma e ɓiyum, wonaa jokkondiral hakkunde Mariyam e Almasiihu.<ref name=":13">{{Cite book|last=Pollock|first=Griselda|title=Mary Cassatt|publisher=Chuacher Press|year=2005}}</ref>
== Batte ==
Kitagawa Utamaaro
Hono no impressioniste en heewɓe woɗɓe nii, Cassatt ina joginoo batte e naalankaagal Japon. E hitaande 1890, koolol ñeeñal Japon ari Pari, Cassatt ina heewi yillaade koolol ngol. Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e batte makko, Kitagawa Utamaro, mo fannuuji mum nanndi e Cassatt. O ɓuri hollirde ko debbo e sukaaɓe ina njaha e nguurndam mum en nder galleeji. Gooto e nate Utamaro ɗe ina gasa tawa ina mbaawi battinde e Cassatt ko Takashima Ohisha huutortoo ko miijooji ɗiɗi ngam ƴeewde mbaydi mum. Utamaro e Cassatt kamɓe fof eɓe kuutoroo daarorgal e nder nate maɓɓe ngam humpitaade rewɓe e nder nate maɓɓe. Ina gasa tawa ko Cassatt jeyi binndi ɗii.[12]
== Edgar Degas ==
Nde tawnoo ko o Impressionniste, Cassatt ina joginoo heen miijo, ina gollondira e woɗɓe e fedde nde, haa teeŋti noon e Edgar Degas. Jaagorgal ngal Durand-Ruel, yeeyoowo Yumma e Ɓiɗɗo, wiyi Havemeyers wonde nde o naamndii Degas miijo makko e pecce ɗee, o jaabii wonde ko « golle ɓurɗe moƴƴude ɗe Mary Cassatt meeɗi waɗde » e wonde « ina waɗi sifaaji makko fof, tee ina teskaa heen doole makko ». Caggal mum, Louisine Havemeyer anndi Degas wiyiino tigi rigi: "Ɗum ina waɗi sifaaji maa [Mariyam] fof e aybeeji maa fof—ɗum ko ɓiɗɗo Iisaa e jom suudu mum Engele..<ref name=":22">{{Cite book|last=Barter|first=Judith|title=Mary Cassatt: A Modern Woman|publisher=Harry N Abrams, Inc.|year=1998}}</ref>
== Jeyi ==
Havemeyers
E hitaande 1899, galle Havemeyer rokki 2000 dolaar ngam Yumma e Ɓiɗɗo. Ndeeɗoo coggu ina heewi no feewi, tee ina gasa tawa ko sabu yettude Edgar Degas e nate ɗee. Havemeyers e oo sahaa ina joginoo deftere mawnde e golle Degas e defte goɗɗe seeɗa ɗe Cassatt winndi.<ref name=":23">{{Cite book|last=Barter|first=Judith|title=Mary Cassatt: A Modern Woman|publisher=Harry N Abrams, Inc.|year=1998}}</ref>
Musium naalankaagal wuro mawngo
E hitaande 1929, debbo biyeteeɗo Henri Osborne Havemeyer sankii e pentugol ngolBatte
Kitagawa Utamaaro
Hono no impressioniste en heewɓe woɗɓe nii, Cassatt ina joginoo batte e naalankaagal Japon. E hitaande 1890, koolol ñeeñal Japon ari Pari, Cassatt ina heewi yillaade koolol ngol. Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e batte makko, Kitagawa Utamaro, mo fannuuji mum nanndi e Cassatt. O ɓuri hollirde ko debbo e sukaaɓe ina njaha e nguurndam mum en nder galleeji. Gooto e nate Utamaro ɗe ina gasa tawa ina mbaawi battinde e Cassatt ko Takashima Ohisha huutortoo ko miijooji ɗiɗi ngam ƴeewde mbaydi mum. Utamaro e Cassatt kamɓe fof eɓe kuutoroo daarorgal e nder nate maɓɓe ngam humpitaade rewɓe e nder nate maɓɓe. Ina gasa tawa ko Cassatt jeyi binndi ɗii.[12]
== Edgar Degas ==
Nde tawnoo ko o Impressionniste, Cassatt ina joginoo heen miijo, ina gollondira e woɗɓe e fedde nde, haa teeŋti noon e Edgar Degas. Jaagorgal ngal Durand-Ruel, yeeyoowo Yumma e Ɓiɗɗo, wiyi Havemeyers wonde nde o naamndii Degas miijo makko e pecce ɗee, o jaabii wonde ko « golle ɓurɗe moƴƴude ɗe Mary Cassatt meeɗi waɗde » e wonde « ina waɗi sifaaji makko fof, tee ina teskaa heen doole makko ». Caggal mum, Louisine Havemeyer anndi Degas wiyiino tigi rigi: "Ɗum ina waɗi sifaaji maa [Mariyam] fof e aybeeji maa fof—ɗum ko ɓiɗɗo Iisaa e jom suudu mum Engele."[12]
== Jeyi ==
Havemeyers
E hitaande 1899, galle Havemeyer rokki 2000 dolaar ngam Yumma e Ɓiɗɗo. Ndeeɗoo coggu ina heewi no feewi, tee ina gasa tawa ko sabu yettude Edgar Degas e nate ɗee. Havemeyers e oo sahaa ina joginoo deftere mawnde e golle Degas e defte goɗɗe seeɗa ɗe Cassatt winndi.[13]
Musium naalankaagal wuro mawngo
E hitaande 1929, debbo biyeteeɗo Henry Osborne Havemeyer sankii, natal ngal rokkaa galle pinal (musée d’art) wuro mawngo. Hannde, natal ngal ina tawee e Galle 774 mo musee oo.[1]
Ƴeew kadi
Doggol golle Mary Cassatt
== Tuugnorgal ==
r4q1ejiupcgdxskxcwkjvt5iatqjpkc
162240
162239
2026-04-10T14:23:19Z
Isa Oumar
9821
162240
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yumma e Ɓiɗɗo (Daarorgal Oval)''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Mary Cassatt waɗi. Natal ngal ina hollira yumma e ɓiyum yeeso daarorgal. Natal ngal ina hollita nguurndam galle yumma e ɓiyum, ina siftina ikonaaji diineeji gila e jamaanu Renaissance Itaali<ref name=":0">{{Cite web|title=Mother and Child (The Oval Mirror) {{!}} Mary Cassatt {{!}} 29.100.47 {{!}} Work of Art {{!}} Heilbrunn Timeline of Art History {{!}} The Metropolitan Museum of Art|url=http://www.metmuseum.org/toah/works-of-art/29.100.47/|access-date=2017-06-22|website=The Met’s Heilbrunn Timeline of Art History}}</ref> However. Kono tan, nate yumma e ɓiyum ina keewi e golle Cassatt, ɗum noon ina gasa tawa ngool nanondiral ko jokkere enɗam, wonaa anniya..<ref name=":1">{{Cite book|last=Pollock|first=Griselda|title=Mary Cassatt|publisher=Chuacher Press|year=2005}}</ref>
Laaɓaani hol nde Cassatt penti Yumma e Ɓiɗɗo, kono ko yeeyoowo biyeteeɗo Durand-Ruel heɓi ɗum e hitaande 1898.[3] Durand-Ruel soodi nate ɗee e hitaande 1899.<ref name=":02">{{Cite book|last=Spassky|first=Natalie|url=https://books.google.com/books?id=SHIrFr5DkcwC&q=Mother+and+Child+%28The+Oval+Mirror%29&pg=PA646|title=American Paintings: A Catalogue of the Collection of the Metropolitan Museum of Art|date=1965|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=9780870994395|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Frelinghuysen|first1=Alice Cooney|url=https://books.google.com/books?id=5VUheKAVZ3QC&q=Mother+and+Child+%28The+Oval+Mirror%29&pg=PA300|title=Splendid Legacy: The Havemeyer Collection|last2=N.Y.)|first2=Metropolitan Museum of Art (New York|date=1993|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=9780870996641|language=en}}</ref>Musiyum Metropolitan heɓi natal ngal ko e hitaande 1929.<ref>{{cite web|title=Mother and Child (The Oval Mirror)|url=http://www.metmuseum.org/art/collection/search/10401|publisher=[[Metropolitan Museum of Art]]}}</ref>
== Wakere ==
Tuggi 1881 haa 1891, innde Cassatt ɓeydii mawnude nde o fuɗɗii waɗtude hakkille makko e geɗe yumma e ɓiɗɗo. Gaagaa Yumma e Ɓiɗɗo (The Oval Mirror), Cassatt waɗii nate goɗɗe keewɗe kollitooje ko fayti e yumma e ɓiɗɗo. Yiylaade ngool ɗoon fannu ina heewi e nder Impressionniste en, ko wayi no nate Monet keewɗe e mbaydiiji hayre. Ko adii nde o waɗata hakkille makko e yummiraaɓe e sukaaɓe mum en, Cassatt ina heewi dille goɗɗe e nguurndam ñalnde kala. Hakkille Cassatt e mbaadi yumma-e-ɓiɗɗo e nder kitaale 1880, won heen sahaaji ina firtee wonde ina jokkondiri e ƴellitaare Symbolism e nder naalankaagal Farayse e nder ɗii duuɓi sappo.<ref>{{Cite book|last=Mathews|first=Nancy Mowll|title=Mary Cassatt: An American Impressionist in Paris|publisher=Fond Mercator|year=2018|isbn=9780300236521|location=Brussels|pages=76–95}}</ref>
== Lartol ==
Madonna e Cukalel ummoraade e gollorde Andrea della Robbia
Golle ɗee ina kollita yumma e ɓiɗɗo, ina nanndi e ko ƴettata e ikonogaraafi "Mariyam e ɓiɗɗo" natal diine.<ref>{{Cite web|title=Mother and Child (The Oval Mirror) {{!}} Mary Cassatt {{!}} 29.100.47 {{!}} Work of Art {{!}} Heilbrunn Timeline of Art History {{!}} The Metropolitan Museum of Art|url=http://www.metmuseum.org/toah/works-of-art/29.100.47/|access-date=2017-06-22|website=The Met’s Heilbrunn Timeline of Art History}}</ref><ref>{{Cite book|last=Weinberg|first=Helene Barbara|url=https://books.google.com/books?id=JOJ5cgrERvQC&q=Mother+and+Child+%28The+Oval+Mirror%29&pg=PA236|title=American Impressionism & Realism: A Landmark Exhibition from the MET, the Metropolitan Museum of Art, New York|date=2009|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=9781876509996|language=en}}</ref> Njiylawu hakkunde Yumma e Ɓiɗɗo e nate Madonna e Almasiihu cukalel ummoraade e Renaissance Itaali ina hollita wonde Cassatt ina waawi wonde ko natal diine. Nanndugol ɓuri feeñde ko e njuɓɓudi limooje ɗee haa teeŋti e cukalel ngel. Madonna e Cukalel ummoraade e gollorde Andrea della Robbia ina rokka toɓɓere wootere potnde ƴeewteede. Cukalel ngel e nder nate Cassatt ina joginoo darnde Almasiihu (contrapposto) e nder golle ummoraade e Renaissance Itaali. O fawi junngo makko e daande makko, junngo makko ina fawi junngo yumma makko. Ko cfuum woni darnde cukalel Almasiihu e nder Madonna e Almasiihu. Yanti heen, daarorgal caggal koye maɓɓe ina hollira halooji e nder Madonna e Almasiihu''.''<ref name=":24">{{Cite book|last=Barter|first=Judith|title=Mary Cassatt: A Modern Woman|publisher=Harry N Abrams, Inc.|year=1998}}</ref> Havemeyers kadi waɗii jokkondiral e natal diine nde natal ngal woni e juuɗe maɓɓe. Ɓe mbiyata ɗum ko "Madonna Florence.""<ref name=":03">{{Cite web|title=Mary Cassatt {{!}} Mother and Child (The Oval Mirror) {{!}} The Met|url=http://www.metmuseum.org/art/collection/search/10401|access-date=2017-06-22|website=The Metropolitan Museum of Art, i.e. The Met Museum}}</ref>
So tawii daarorgal gonngal caggal koye limooje ɗee ina waawi faamreede no maande diine nii, ina addana kadi yiyannde woɗnde. Miijo ngoo ina waawi kadi hollirde nokku galle mo Cassatt waɗata limooje mum. Miroir e nder ndee natal ko opaque ko ɗum addanta ko curator Judith Barter sifotoo ko no jikku "intimacy, privacy, e miijo no feewi."[9]
Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Griselda Pollock noon ina salii miijo wonde Cassatt ina gollina maande diine Madonna e Almasiihu cukalel. O wiyi wonde Cassatt ina huutoroo natal jibinannde e cukalel ngam hollirde fawaade e geɗe nguurndam galle. Pollock ina yeewta no gooto e tiitoonde Cassatt mawnde woniri hollirde yumma e ɓiɗɗo, waɗde nanndugol e natal diine ko huunde nde alaa ɗo haaɗi. Pollock hollitii wonde Cassatt ina joginoo hakkille e jokkondiral hakkunde kala yumma e ɓiyum, wonaa jokkondiral hakkunde Mariyam e Almasiihu.<ref name=":13">{{Cite book|last=Pollock|first=Griselda|title=Mary Cassatt|publisher=Chuacher Press|year=2005}}</ref>
== Batte ==
Kitagawa Utamaaro
Hono no impressioniste en heewɓe woɗɓe nii, Cassatt ina joginoo batte e naalankaagal Japon. E hitaande 1890, koolol ñeeñal Japon ari Pari, Cassatt ina heewi yillaade koolol ngol. Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e batte makko, Kitagawa Utamaro, mo fannuuji mum nanndi e Cassatt. O ɓuri hollirde ko debbo e sukaaɓe ina njaha e nguurndam mum en nder galleeji. Gooto e nate Utamaro ɗe ina gasa tawa ina mbaawi battinde e Cassatt ko Takashima Ohisha huutortoo ko miijooji ɗiɗi ngam ƴeewde mbaydi mum. Utamaro e Cassatt kamɓe fof eɓe kuutoroo daarorgal e nder nate maɓɓe ngam humpitaade rewɓe e nder nate maɓɓe. Ina gasa tawa ko Cassatt jeyi binndi ɗii.[12]
== Edgar Degas ==
Nde tawnoo ko o Impressionniste, Cassatt ina joginoo heen miijo, ina gollondira e woɗɓe e fedde nde, haa teeŋti noon e Edgar Degas. Jaagorgal ngal Durand-Ruel, yeeyoowo Yumma e Ɓiɗɗo, wiyi Havemeyers wonde nde o naamndii Degas miijo makko e pecce ɗee, o jaabii wonde ko « golle ɓurɗe moƴƴude ɗe Mary Cassatt meeɗi waɗde » e wonde « ina waɗi sifaaji makko fof, tee ina teskaa heen doole makko ». Caggal mum, Louisine Havemeyer anndi Degas wiyiino tigi rigi: "Ɗum ina waɗi sifaaji maa [Mariyam] fof e aybeeji maa fof—ɗum ko ɓiɗɗo Iisaa e jom suudu mum Engele..<ref name=":22">{{Cite book|last=Barter|first=Judith|title=Mary Cassatt: A Modern Woman|publisher=Harry N Abrams, Inc.|year=1998}}</ref>
== Jeyi ==
Havemeyers
E hitaande 1899, galle Havemeyer rokki 2000 dolaar ngam Yumma e Ɓiɗɗo. Ndeeɗoo coggu ina heewi no feewi, tee ina gasa tawa ko sabu yettude Edgar Degas e nate ɗee. Havemeyers e oo sahaa ina joginoo deftere mawnde e golle Degas e defte goɗɗe seeɗa ɗe Cassatt winndi.<ref name=":23">{{Cite book|last=Barter|first=Judith|title=Mary Cassatt: A Modern Woman|publisher=Harry N Abrams, Inc.|year=1998}}</ref>
Musium naalankaagal wuro mawngo
E hitaande 1929, debbo biyeteeɗo Henri Osborne Havemeyer sankii e pentugol ngolBatte
Kitagawa Utamaaro
Hono no impressioniste en heewɓe woɗɓe nii, Cassatt ina joginoo batte e naalankaagal Japon. E hitaande 1890, koolol ñeeñal Japon ari Pari, Cassatt ina heewi yillaade koolol ngol. Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e batte makko, Kitagawa Utamaro, mo fannuuji mum nanndi e Cassatt. O ɓuri hollirde ko debbo e sukaaɓe ina njaha e nguurndam mum en nder galleeji. Gooto e nate Utamaro ɗe ina gasa tawa ina mbaawi battinde e Cassatt ko Takashima Ohisha huutortoo ko miijooji ɗiɗi ngam ƴeewde mbaydi mum. Utamaro e Cassatt kamɓe fof eɓe kuutoroo daarorgal e nder nate maɓɓe ngam humpitaade rewɓe e nder nate maɓɓe. Ina gasa tawa ko Cassatt jeyi binndi ɗii.[12]
== Edgar Degas ==
Nde tawnoo ko o Impressionniste, Cassatt ina joginoo heen miijo, ina gollondira e woɗɓe e fedde nde, haa teeŋti noon e Edgar Degas. Jaagorgal ngal Durand-Ruel, yeeyoowo Yumma e Ɓiɗɗo, wiyi Havemeyers wonde nde o naamndii Degas miijo makko e pecce ɗee, o jaabii wonde ko « golle ɓurɗe moƴƴude ɗe Mary Cassatt meeɗi waɗde » e wonde « ina waɗi sifaaji makko fof, tee ina teskaa heen doole makko ». Caggal mum, Louisine Havemeyer anndi Degas wiyiino tigi rigi: "Ɗum ina waɗi sifaaji maa [Mariyam] fof e aybeeji maa fof—ɗum ko ɓiɗɗo Iisaa e jom suudu mum Engele."[12]
== Jeyi ==
Havemeyers
E hitaande 1899, galle Havemeyer rokki 2000 dolaar ngam Yumma e Ɓiɗɗo. Ndeeɗoo coggu ina heewi no feewi, tee ina gasa tawa ko sabu yettude Edgar Degas e nate ɗee. Havemeyers e oo sahaa ina joginoo deftere mawnde e golle Degas e defte goɗɗe seeɗa ɗe Cassatt winndi.[13]
Musium naalankaagal wuro mawngo
E hitaande 1929, debbo biyeteeɗo Henry Osborne Havemeyer sankii, natal ngal rokkaa galle pinal (musée d’art) wuro mawngo. Hannde, natal ngal ina tawee e Galle 774 mo musee oo.[1]
Ƴeew kadi
Doggol golle Mary Cassatt
== Tuugnorgal ==
ix1btbbnsqhp319087laxi43y0djkac
La Danse (Bouguereau)
0
39447
162242
2026-04-10T14:25:15Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''La Danse (e ɗemngal Engele: The Dance)''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau waɗi e hitaande 1856. Nate ɗee ina njooɗii hannde to suudu defte (Musée d'Orsay) to Pari.[1] Golle ɗee, ɗe Anatole Bartholoni yamiri e hitaande 1855 ngam faarnoraade suudu hoɗorde to otel mum Pari, ina kollita jimɗi e mbaadi mbaylaandi. Kanndaaji goɗɗi e nder set oo ina mbaɗee to Ammbasadeer Amerik to Pari.[2] Nde hollitaam..."
162242
wikitext
text/x-wiki
'''La Danse (e ɗemngal Engele: The Dance)''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau waɗi e hitaande 1856. Nate ɗee ina njooɗii hannde to suudu defte (Musée d'Orsay) to Pari.[1]
Golle ɗee, ɗe Anatole Bartholoni yamiri e hitaande 1855 ngam faarnoraade suudu hoɗorde to otel mum Pari, ina kollita jimɗi e mbaadi mbaylaandi. Kanndaaji goɗɗi e nder set oo ina mbaɗee to Ammbasadeer Amerik to Pari.[2] Nde hollitaama to Salon hitaande 1857.
Kaɓirgal ngal ko Kapiteen Peter Moore rokki ngal to Musées ngenndiiji ngam Musée d'Orsay e hitaande 1981. Ndeen ngal siifaama Musée du Louvre, ngal joofniri ko Musée d'Orsay e hitaande ndee tan.[3]
Ƴeew kadi
Galle Wiliyam-Adolfe Buguereau
== Tuugnorgal ==
dyrfmhorqtvd79pjbxlqztz1lmzl27s
162243
162242
2026-04-10T14:28:07Z
Isa Oumar
9821
162243
wikitext
text/x-wiki
'''La Danse (e ɗemngal Engele: The Dance)''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau waɗi e hitaande 1856. Nate ɗee ina njooɗii hannde to suudu defte (Musée d'Orsay) to Pari.<ref name="wissman">{{cite book|last=Wissman|first=Fronia E.|title=Bouguereau|publisher=Pomegranate Artbooks|location=San Francisco|date=1996|page=21|isbn=978-0876545829}}</ref>
Golle ɗee, ɗe Anatole Bartholoni yamiri e hitaande 1855 ngam faarnoraade suudu hoɗorde to otel mum Pari, ina kollita jimɗi e mbaadi mbaylaandi. Kanndaaji goɗɗi e nder set oo ina mbaɗee to Ammbasadeer Amerik to Par.<ref>{{cite web|url=https://www.musee-orsay.fr/en/collections/catalogue-des-oeuvres/notice.html?no_cache=1&nnumid=1065&cHash=0666d84fd2|title=La Danse|publisher=Musee d'Orsay|accessdate=17 August 2020}}</ref>iNde hollitaama to Salon hitaande 1857.
Kaɓirgal ngal ko Kapiteen Peter Moore rokki ngal to Musées ngenndiiji ngam Musée d'Orsay e hitaande 1981. Ndeen ngal siifaama Musée du Louvre, ngal joofniri ko Musée d'Orsay e hitaande ndee tan..<ref>{{Cite book|last=Chenu.|url=http://dx.doi.org/10.5962/bhl.title.10582|title=Notice sur le Musee Conchyliologique de M. le Baron Benjamin Delessert.|date=1849|publisher=[s.n.]|location=Paris|doi=10.5962/bhl.title.10582}}</ref>
Ƴeew kadi
Galle Wiliyam-Adolfe Buguereau
== Tuugnorgal ==
im9ncjqu37729rud5kbznhmk4rwjpgk
162244
162243
2026-04-10T14:28:27Z
Isa Oumar
9821
162244
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''La Danse (e ɗemngal Engele: The Dance)''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau waɗi e hitaande 1856. Nate ɗee ina njooɗii hannde to suudu defte (Musée d'Orsay) to Pari.<ref name="wissman">{{cite book|last=Wissman|first=Fronia E.|title=Bouguereau|publisher=Pomegranate Artbooks|location=San Francisco|date=1996|page=21|isbn=978-0876545829}}</ref>
Golle ɗee, ɗe Anatole Bartholoni yamiri e hitaande 1855 ngam faarnoraade suudu hoɗorde to otel mum Pari, ina kollita jimɗi e mbaadi mbaylaandi. Kanndaaji goɗɗi e nder set oo ina mbaɗee to Ammbasadeer Amerik to Par.<ref>{{cite web|url=https://www.musee-orsay.fr/en/collections/catalogue-des-oeuvres/notice.html?no_cache=1&nnumid=1065&cHash=0666d84fd2|title=La Danse|publisher=Musee d'Orsay|accessdate=17 August 2020}}</ref>iNde hollitaama to Salon hitaande 1857.
Kaɓirgal ngal ko Kapiteen Peter Moore rokki ngal to Musées ngenndiiji ngam Musée d'Orsay e hitaande 1981. Ndeen ngal siifaama Musée du Louvre, ngal joofniri ko Musée d'Orsay e hitaande ndee tan..<ref>{{Cite book|last=Chenu.|url=http://dx.doi.org/10.5962/bhl.title.10582|title=Notice sur le Musee Conchyliologique de M. le Baron Benjamin Delessert.|date=1849|publisher=[s.n.]|location=Paris|doi=10.5962/bhl.title.10582}}</ref>
Ƴeew kadi
Galle Wiliyam-Adolfe Buguereau
== Tuugnorgal ==
8ngldwc7p62rjcxh5e4df3q67lrpttd
Dante and Beatrice (painting)
0
39448
162245
2026-04-10T14:32:07Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Dante e Beatrice''' ko natal naalanke biyeteeɗo Henry Holiday waɗi e hitaande 1883, ina hollira e nder galle naalankaagal Walker, to Liverpool, to leydi Angalteer. Ko ɗum hiisetee ko pentol ɓurngol teeŋtude e Holiday..<ref name="wag">{{Cite web|url=https://www.liverpoolmuseums.org.uk/artifact/dante-and-beatrice|title='Dante and Beatrice', Henry Holiday, 1884|access-date=7 April 2022|publisher=[[National Museums Liverpool]]}}</ref>Nde waɗaama e nebam e dow canvas..."
162245
wikitext
text/x-wiki
'''Dante e Beatrice''' ko natal naalanke biyeteeɗo Henry Holiday waɗi e hitaande 1883, ina hollira e nder galle naalankaagal Walker, to Liverpool, to leydi Angalteer. Ko ɗum hiisetee ko pentol ɓurngol teeŋtude e Holiday..<ref name="wag">{{Cite web|url=https://www.liverpoolmuseums.org.uk/artifact/dante-and-beatrice|title='Dante and Beatrice', Henry Holiday, 1884|access-date=7 April 2022|publisher=[[National Museums Liverpool]]}}</ref>Nde waɗaama e nebam e dow canvas, nde fotnoo ko 142,2 santimeeteer (56 in) e 203,2 santimeeteer (80 in) nde galle oo soodi nde e hitaande 1884..<ref name="walker72">{{Citation|year=1994|title=The Walker Art Gallery|publication-place=London|publisher=Scala|page=72|isbn=1-85759-037-6}}</ref>
Nde o maayi e hitaande 1927, Holiday siforaama wonde « ko adii Rafael cakkitiiɗo » Nde tuugnii ko e deftere Dante winndi e hitaande 1294, wiyeteende La Vita Nuova, sifotoonde giɗli makko e Beatrice Portinari. Dante suuɗii giɗli mum e waɗde no yiɗiri rewɓe woɗɓe. Natal ngal ina hollita huunde nde Beatrice, nde nani haalaaji jowitiiɗi e ɗuum, salii haaldude e makko.[1] Kewu nguu hollitaama no Beatrice e rewɓe ɗiɗo woɗɓe njahrata e pont Santa Trinita to Firenze.[2] Beatrice ina ɓoornii wutte daneejo, ina yaha sara sehil mum Monna Vanna, golloowo Beatrice ina woni caggal mum seeɗa.<ref name="wag2">{{Cite web|url=https://www.liverpoolmuseums.org.uk/artifact/dante-and-beatrice|title='Dante and Beatrice', Henry Holiday, 1884|access-date=7 April 2022|publisher=[[National Museums Liverpool]]}}</ref>
E hitaande 1860 Holiday waɗiino dingiral goɗngal ummoraade e La Vita Nuova hollirngal kawral hakkunde Dante e Beatrice nde ɓe ngonnoo sukaaɓe e nder jarne baaba Beatrice, e hitaande 1875 o waɗii natal Dante. Gaagaa nate Dante e Beatrice timmuɗe, Galle ñeeñal Walker ina jogii nate tati ɗe o waɗi heen. Ɗiɗi e ɗiin ina kollita limooje ɗee fof, tataɓo oo ko Dante tan. Holiday waɗiino kadi nate plaster nude e nate rewɓe ɗiɗo mawɗe ɗe o ɓeydi heen comci caggal ɗuum. Ɗee kadi ko galle oo jeyi..<ref name="wag3">{{Cite web|url=https://www.liverpoolmuseums.org.uk/artifact/dante-and-beatrice|title='Dante and Beatrice', Henry Holiday, 1884|access-date=7 April 2022|publisher=[[National Museums Liverpool]]}}</ref>Model Beatrice ko Eleanor Butcher, Milly Hughes woni model Monna Vanna, model golloowo debbo oo ko Kitty Lushington.
Holiday ina anniya wonde natal ngal ina foti wonde goonga e daartol, e hitaande 1881 o yahi Firenze ngam waɗde wiɗtooji. O yiyti wonde e teeminannde 13ɓiire Lungarno, laawol gonngol bannge worgo maayo Arno hakkunde Ponte Vecchio (yiyaaɗo e caggal) e Ponte Santa Trinita, ina waɗi birik, ina waɗi kadi butelaaji e nokku hee ; ɗiin kolliraama e nate ɗee. O anndi kadi wonde Ponte Vecchio yanii e ilam e hitaande 1235. Ina mahiraa hakkunde 1285 e 1290 e nder nate ɗee ina hollira ina suddii e ŋoral.<ref name="wag4">{{Cite web|url=https://www.liverpoolmuseums.org.uk/artifact/dante-and-beatrice|title='Dante and Beatrice', Henry Holiday, 1884|access-date=7 April 2022|publisher=[[National Museums Liverpool]]}}</ref>
== Tuugnorgal ==
qqitg67utpnhv2ukc6xj13hwz3clisx
162246
162245
2026-04-10T14:33:07Z
Isa Oumar
9821
162246
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Dante e Beatrice''' ko natal naalanke biyeteeɗo Henry Holiday waɗi e hitaande 1883, ina hollira e nder galle naalankaagal Walker, to Liverpool, to leydi Angalteer. Ko ɗum hiisetee ko pentol ɓurngol teeŋtude e Holiday..<ref name="wag">{{Cite web|url=https://www.liverpoolmuseums.org.uk/artifact/dante-and-beatrice|title='Dante and Beatrice', Henry Holiday, 1884|access-date=7 April 2022|publisher=[[National Museums Liverpool]]}}</ref>Nde waɗaama e nebam e dow canvas, nde fotnoo ko 142,2 santimeeteer (56 in) e 203,2 santimeeteer (80 in) nde galle oo soodi nde e hitaande 1884..<ref name="walker72">{{Citation|year=1994|title=The Walker Art Gallery|publication-place=London|publisher=Scala|page=72|isbn=1-85759-037-6}}</ref>
Nde o maayi e hitaande 1927, Holiday siforaama wonde « ko adii Rafael cakkitiiɗo » Nde tuugnii ko e deftere Dante winndi e hitaande 1294, wiyeteende La Vita Nuova, sifotoonde giɗli makko e Beatrice Portinari. Dante suuɗii giɗli mum e waɗde no yiɗiri rewɓe woɗɓe. Natal ngal ina hollita huunde nde Beatrice, nde nani haalaaji jowitiiɗi e ɗuum, salii haaldude e makko.[1] Kewu nguu hollitaama no Beatrice e rewɓe ɗiɗo woɗɓe njahrata e pont Santa Trinita to Firenze.[2] Beatrice ina ɓoornii wutte daneejo, ina yaha sara sehil mum Monna Vanna, golloowo Beatrice ina woni caggal mum seeɗa.<ref name="wag2">{{Cite web|url=https://www.liverpoolmuseums.org.uk/artifact/dante-and-beatrice|title='Dante and Beatrice', Henry Holiday, 1884|access-date=7 April 2022|publisher=[[National Museums Liverpool]]}}</ref>
E hitaande 1860 Holiday waɗiino dingiral goɗngal ummoraade e La Vita Nuova hollirngal kawral hakkunde Dante e Beatrice nde ɓe ngonnoo sukaaɓe e nder jarne baaba Beatrice, e hitaande 1875 o waɗii natal Dante. Gaagaa nate Dante e Beatrice timmuɗe, Galle ñeeñal Walker ina jogii nate tati ɗe o waɗi heen. Ɗiɗi e ɗiin ina kollita limooje ɗee fof, tataɓo oo ko Dante tan. Holiday waɗiino kadi nate plaster nude e nate rewɓe ɗiɗo mawɗe ɗe o ɓeydi heen comci caggal ɗuum. Ɗee kadi ko galle oo jeyi..<ref name="wag3">{{Cite web|url=https://www.liverpoolmuseums.org.uk/artifact/dante-and-beatrice|title='Dante and Beatrice', Henry Holiday, 1884|access-date=7 April 2022|publisher=[[National Museums Liverpool]]}}</ref>Model Beatrice ko Eleanor Butcher, Milly Hughes woni model Monna Vanna, model golloowo debbo oo ko Kitty Lushington.
Holiday ina anniya wonde natal ngal ina foti wonde goonga e daartol, e hitaande 1881 o yahi Firenze ngam waɗde wiɗtooji. O yiyti wonde e teeminannde 13ɓiire Lungarno, laawol gonngol bannge worgo maayo Arno hakkunde Ponte Vecchio (yiyaaɗo e caggal) e Ponte Santa Trinita, ina waɗi birik, ina waɗi kadi butelaaji e nokku hee ; ɗiin kolliraama e nate ɗee. O anndi kadi wonde Ponte Vecchio yanii e ilam e hitaande 1235. Ina mahiraa hakkunde 1285 e 1290 e nder nate ɗee ina hollira ina suddii e ŋoral.<ref name="wag4">{{Cite web|url=https://www.liverpoolmuseums.org.uk/artifact/dante-and-beatrice|title='Dante and Beatrice', Henry Holiday, 1884|access-date=7 April 2022|publisher=[[National Museums Liverpool]]}}</ref>
== Tuugnorgal ==
6d0flxcicmhqkpo9goxbv15dwiq3agb
Miriam Dixson
0
39449
162247
2026-04-10T14:33:27Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Miriam Joyce Dixson''' (jibinaa ko hitaande 1930) ko daartoowo renndo Ostarali, binnduɗo deftere wiyeteende « Matilda goonga : debbo e anndinde neɗɗo e nder Ostarali » 1788 haa 1975.<ref>{{cite book|last1=Doyle|first1=Helen|editor1-last=Davison|editor1-first=Graeme|editor2-last=Hirst|editor2-first=John|editor3-last=Macintyre|editor3-first=Stuart|title=The Oxford Companion to Australian History|date=2001|publisher=Oxford University Press|chapter=Dixson,..."
162247
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Miriam Joyce Dixson''' (jibinaa ko hitaande 1930) ko daartoowo renndo Ostarali, binnduɗo deftere wiyeteende « Matilda goonga : debbo e anndinde neɗɗo e nder Ostarali » 1788 haa 1975.<ref>{{cite book|last1=Doyle|first1=Helen|editor1-last=Davison|editor1-first=Graeme|editor2-last=Hirst|editor2-first=John|editor3-last=Macintyre|editor3-first=Stuart|title=The Oxford Companion to Australian History|date=2001|publisher=Oxford University Press|chapter=Dixson, Miriam}}</ref><ref name="Leadership3">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0265b.htm|title=Dixson, Miriam Joyce - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last1=Foley|first1=Susan|last2=Sowerwine|first2=Charles|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=2018-10-17}}</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Miriam Joyce Dixson jibinaa ko to wuro Melbourne e hitaande 1930.<ref>{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE5054b.htm|title=Dixson, Miriam Joyce - The Australian Women's Register|website=www.women Australia.info|language=en-gb|access-date=2018-10-17}}</ref> O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e BA e daartol e hitaande 1950 e MA to duɗal jaaɓi haaɗtirde gootal e hitaande 1957 ngam winndude binndanɗe makko, Seppo gollotooɓe to bannge ndiyam e nder portooji Ostarali, 1928, e udditgol gollotooɓe e nder nokkuuji kuuraa to bannge worgo New South Wales, 1924-03.
O heɓi doktoraa makko e lewru mee 1966 to Duɗal Wiɗtooji Ganndal Renndo to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Ostarali ngam winndude binndanɗe makko, Reformiste en e rewolisoneeɓe: Firo jokkondiral hakkunde Sosiyaalist en e pelle gollotooɓe e nder leydi New South Wales 1919-27, e tuugnaade e Sydney.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article131772775|title=Degrees conferred|newspaper=[[The Canberra Times]]|volume=40|issue=11,468|location=Australian Capital Territory, Australia|date=14 May 1966|access-date=17 October 2018|page=26|via=National Library of Australia}}</ref><ref>{{Citation|author1=Dixson, Miriam|title=Reformists and revolutionaries : an interpretation of the relations between the Socialists and the mass labor organisations in New South Wales 1919-27, with special reference to Sydney|date=1965|url=https://trove.nla.gov.au/work/8255969|access-date=17 October 2018|type=Thesis}}</ref>
== Kugal ==
E hitaande 1969 Dixson yaltini deftere tuugniinde e binndol mum doktoraa, Darnde miijo : hare fedde Lang e Labor 1920-1927, rewi heen e hitaande 1975 ko ɓuri Lenin mawnude : Lang e Labour 1916-1932.
Dixson toɗɗaama jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England, e hitaande 1975 o rokki Ostarali jaŋde adannde e daartol rewɓe.<ref name="Leadership2">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0265b.htm|title=Dixson, Miriam Joyce - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last1=Foley|first1=Susan|last2=Sowerwine|first2=Charles|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=2018-10-17}}</ref> E hitaande 1976, Penguin yaltinii deftere wiyeteende The Real Matilda: Debbo e mbaydi mum e nder Ostarali 1788 haa 1975. Nde deftere mum tataɓere yalti e hitaande 1994 nde hiisaama e nder defte nay teeŋtuɗe daartol rewɓe Ostarali,<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article110909607|last1=Dowse|first1=Sara|title=BOOKS: COLONIAL WOMAN OBSERVED|newspaper=[[The Canberra Times]]|volume=53|issue=15,700|location=Australian Capital Territory, Australia|date=16 September 1978|access-date=2 November 2018|page=12|via=National Library of Australia}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article118156552|last1=Pratt|first1=Catherine|title=Catherine Pratt reviews two books which re-examine the place of women in our national identity The real Matildas|newspaper=[[The Canberra Times]]|volume=68|issue=21,510|location=Australian Capital Territory, Australia|date=8 March 1994|access-date=2 November 2018|page=16 (THE CANBERRA TIMES BOOK SUPPLEMENT)|via=National Library of Australia}}</ref> wondude e deftere Beverley Kingston da Mary women, My wife e nder Ostarali. Edna Ryan e Anne Conlon mbinndi deftere mum wiyeteende : Rewɓe Ostarali ina ngolloo, 1788-1974 e deftere Anne Summers wiyeteende « Rewɓe jommbaajo en e polis Alla : Koloniiji rewɓe e nder Ostarali ».<ref name="Leadership">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0265b.htm|title=Dixson, Miriam Joyce - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last1=Foley|first1=Susan|last2=Sowerwine|first2=Charles|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=2018-10-17}}</ref> No winndiyanke gooto wiyri nii, "e nder .. ngonka Ostarali, a waawaa yeewtude rewɓe e nder daartol no The Real Matilda, walla Damned Whores And God's Police, meeɗaa winndeede nii."<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article213733749|last1=Lawson|first1=Sylvia|title=Seriously Undertaken|newspaper=[[Filmnews]]|volume=13|issue=3|location=New South Wales, Australia|date=1 March 1983|access-date=2 November 2018|page=10|via=National Library of Australia}}</ref> Deftere nayaɓere The Real Matilda yaltinaa e hitaande 1999.
Kaayitaaji Dixson ina njogii defte ngenndiije Ostarali.<ref>{{Cite web|url=https://nla.gov.au/nla.party-553992|title=Dixson, Miriam (1930-) - People and organisations|website=Trove|language=en|access-date=2018-10-17}}</ref>
E hitaande 1997 Dixson heɓi Doktoraa tedduɗo e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England.<ref>{{Cite web|url=https://www.une.edu.au/about-une/governance/une-council/council-committees/media/documents/honorary-degree-recipients-since-1955-and-emeritus-professor-awardees-since-1964|title=Honorary Degree Recipients since 1955 and Emeritus Professor Awardees since 1964|website=www.une.edu.au|language=en-AU|access-date=2018-10-17}}</ref>
== Golle ==
Dixson, Miriam (1969), Darnde miijo : Hare fedde Lang e Labor 1920-1927, Fedde janngugol politik Ostarali
— (1975), Mawɗo e Lenin : Lang e golle 1916-1932, Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. Departemaa ganndal politik
— (1976), Matilda goonga oo: Debbo e mbaydi mum e nder Ostarali 1788 haa 1975, Pinguin
— (1999), Ostaraliyanke miijotooɗo: Angalteer-Celts e anndinde, 1788 haa hannde, Jaaynde UNSW, <nowiki>ISBN 978-0-86840-665-7</nowiki>
== Tuugnorgal ==
mkxf88fq6rqgpiz3n6qlyqhi08spe3i
Dawn (Bouguereau)
0
39450
162248
2026-04-10T14:34:58Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Fajiri (Farayse: L’Aurore),''' anndiraango kadi Bojel jogiiɗo Lili, ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau waɗi e hitaande 1881. Ngol jeyaa ko e golle makko ɓurɗe maantinde. Njaajeendi maggal ko 214,9 × 107 cm.[1] Ko ɗum woni ko adii e nder limlebbiiji limtooji waktuuji nay ñalnde kala : heddiiɓe ɓee ko Dusk e hitaande 1882 ; Jemma e hitaande 1883; e Ñalawma e hitaande 1884. Jooni ko e nder galle pinal..."
162248
wikitext
text/x-wiki
'''Fajiri (Farayse: L’Aurore),''' anndiraango kadi Bojel jogiiɗo Lili, ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau waɗi e hitaande 1881. Ngol jeyaa ko e golle makko ɓurɗe maantinde. Njaajeendi maggal ko 214,9 × 107 cm.[1] Ko ɗum woni ko adii e nder limlebbiiji limtooji waktuuji nay ñalnde kala : heddiiɓe ɓee ko Dusk e hitaande 1882 ; Jemma e hitaande 1883; e Ñalawma e hitaande 1884.
Jooni ko e nder galle pinal Birmingham.[2]
== Tuugnorgal ==
7a4ja3zldv1d4mmaeqmpioc27jrk3pn
162251
162248
2026-04-10T14:36:40Z
Isa Oumar
9821
162251
wikitext
text/x-wiki
'''Fajiri (Farayse: L’Aurore),''' anndiraango kadi Bojel jogiiɗo Lili, ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau waɗi e hitaande 1881. Ngol jeyaa ko e golle makko ɓurɗe maantinde. Njaajeendi maggal ko 214,9 × 107 cm.<ref>{{cite web|url=https://artsbma.org/collection/laurore-dawn/|title=L'Aurore (Dawn)|publisher=[[Birmingham Museum of Art]]|accessdate=27 February 2019}}</ref>. Ko ɗum woni ko adii e nder limlebbiiji limtooji waktuuji nay ñalnde kala : heddiiɓe ɓee ko Dusk e hitaande 1882 ; Jemma e hitaande 1883; e Ñalawma e hitaande 1884.
Jooni ko the Birmingham Museum of Art.<ref>{{cite web|url=https://www.artrenewal.org/Artwork/Index/1071|title=L'aurore|publisher=[[Art Renewal Center]]|accessdate=27 February 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
kslmtste6h3bxu6cqe0s2jf0pg7jhy9
162252
162251
2026-04-10T14:37:11Z
Isa Oumar
9821
162252
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fajiri (Farayse: L’Aurore),''' anndiraango kadi Bojel jogiiɗo Lili, ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau waɗi e hitaande 1881. Ngol jeyaa ko e golle makko ɓurɗe maantinde. Njaajeendi maggal ko 214,9 × 107 cm.<ref>{{cite web|url=https://artsbma.org/collection/laurore-dawn/|title=L'Aurore (Dawn)|publisher=[[Birmingham Museum of Art]]|accessdate=27 February 2019}}</ref>. Ko ɗum woni ko adii e nder limlebbiiji limtooji waktuuji nay ñalnde kala : heddiiɓe ɓee ko Dusk e hitaande 1882 ; Jemma e hitaande 1883; e Ñalawma e hitaande 1884.
Jooni ko the Birmingham Museum of Art.<ref>{{cite web|url=https://www.artrenewal.org/Artwork/Index/1071|title=L'aurore|publisher=[[Art Renewal Center]]|accessdate=27 February 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
mjo5fi2p2tn18bmagtkpvc5wqv6idy7
162253
162252
2026-04-10T14:38:06Z
Isa Oumar
9821
162253
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}{{Databox}}'''Fajiri (Farayse: L’Aurore),''' anndiraango kadi Bojel jogiiɗo Lili, ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau waɗi e hitaande 1881. Ngol jeyaa ko e golle makko ɓurɗe maantinde. Njaajeendi maggal ko 214,9 × 107 cm.<ref>{{cite web|url=https://artsbma.org/collection/laurore-dawn/|title=L'Aurore (Dawn)|publisher=[[Birmingham Museum of Art]]|accessdate=27 February 2019}}</ref>. Ko ɗum woni ko adii e nder limlebbiiji limtooji waktuuji nay ñalnde kala : heddiiɓe ɓee ko Dusk e hitaande 1882 ; Jemma e hitaande 1883; e Ñalawma e hitaande 1884.
Jooni ko the Birmingham Museum of Art.<ref>{{cite web|url=https://www.artrenewal.org/Artwork/Index/1071|title=L'aurore|publisher=[[Art Renewal Center]]|accessdate=27 February 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
p6dkh2lxor97xcit8qjywz8k65q0kq6
Linda Burney
0
39451
162249
2026-04-10T14:35:23Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Linda Jean Burney''' <ref name="aph2">{{Cite web|website=Australian Parliament House|title=Hon Linda Burney MP|location=Canberra ACT, Australia|url=https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|access-date=2022-09-28|language=en-AU|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918092000/https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|url-status=live}}</ref>(jibinaa ko ñalnde 25 abriil 1957) ko..."
162249
wikitext
text/x-wiki
'''Linda Jean Burney''' <ref name="aph2">{{Cite web|website=Australian Parliament House|title=Hon Linda Burney MP|location=Canberra ACT, Australia|url=https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|access-date=2022-09-28|language=en-AU|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918092000/https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|url-status=live}}</ref>(jibinaa ko ñalnde 25 abriil 1957) ko politik lannda gollotooɓe e Ostarali (ALP) wonnoo tergal Parlemaa (MP) ngam feccere Barton tuggi 2016 haa 2025. O wonnoo ko jaagorgal ko fayti e ɓiɓɓe leydi Ostarali tuggi 2022 haa lewru sulyee 2024 (MLA) ngam diiwaan Canterbury tuggi 2003 haa 2016 e ko adii ɗuum ko jannginoowo.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/australia-news/article/2024/jul/26/linda-burney-departure-minister-for-indigenous-australians-courage-dedication-hailed|title=Linda Burney hailed for 'courage' and 'dedication' amid departure as minister for Indigenous Australians|first=Lorena|last=Allam|work=The Guardian|date=26 July 2024|quote=Burney, a Wiradjuri woman and the first Aboriginal woman to be elected to the federal House of Representatives}}</ref><ref>{{cite web|url=https://au.news.yahoo.com/linda-burney-childhood-reckoning-103800682.html|title=Linda Burney's childhood 'reckoning'|work=Yahoo News|date=29 August 2023|quote=The Wiradjuri woman spoke about being raised by her great-aunt and uncle through the 1950s and 1960s}}</ref><ref name="aph">{{Cite web|website=Australian Parliament House|title=Hon Linda Burney MP|location=Canberra ACT, Australia|url=https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|access-date=2022-09-28|language=en-AU|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918092000/https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|url-status=live}}</ref>
Burney wonnoo ko tergal e Asaambele Legislatif New South Wales lomtotooɗo Canterbury ngam golle gila 2003 haa 2016. E nder ooɗoo sahaa woote o woniino cukko hooreejo luulndo New South Wales kadi o woniino jaagorgal jaŋde e jaagorgal geɗe Aborigine en. To ministeer Keneally, ko o jaagorgal ko feewti e peeje dowri e jaagorgal ko feewti e golle renndo. E nder kitaale 2008 e 2009, Burney woniino hooreejo ngenndi lannda Labour.
Burney, woni Wiradjuri, <ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/australia-news/article/2024/jul/26/linda-burney-departure-minister-for-indigenous-australians-courage-dedication-hailed|title=Linda Burney hailed for 'courage' and 'dedication' amid departure as minister for Indigenous Australians|first=Lorena|last=Allam|work=The Guardian|date=26 July 2024|quote=Burney, a Wiradjuri woman and the first Aboriginal woman to be elected to the federal House of Representatives}}</ref><ref>{{cite web|url=https://au.news.yahoo.com/linda-burney-childhood-reckoning-103800682.html|title=Linda Burney's childhood 'reckoning'|work=Yahoo News|date=29 August 2023|quote=The Wiradjuri woman spoke about being raised by her great-aunt and uncle through the 1950s and 1960s}}</ref>woni neɗɗo gadano anndiraaɗo wonde Aborigine ngam golloraade e nder Parlemaa New South Wales nde o suɓaa e hitaande 2003. Caggal ɗuum o wonti debbo gadano anndiraaɗo anndude wonde Aborigine e nder suudu sarɗiiji nde o naati e politik fedde ndee e wooteeji 2016.
Caggal nde ALP suɓaa e woote fedde nde 2022, Burney toɗɗaa jaagorde ko fayti e ɓiɗɓe leydi Ostaralinaaɓe e nder laamu Albaani. E lewru sulyee 2024 o woppi golle e nder ministeer o, o hollitii wonde o woppii golle e nder parlemaa e wooteeji 2025.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Burney jibinaa ko ñalnde 25 abriil 1957 to Whitton,[3] wuro tokooso to fuɗnaange-rewo New South Wales sara Leeton, o mawni ko toon. O jeyaa ko e iwdi Wiradjuri e Ecoppi.[4][5] O wiyi e konngol makko gadanol e nder Parlemaa NSW wonde o mawnaani e anndude galle makko Aborigine, o hawri tan ko e baaba makko, hono Nonny Ingram, e hitaande 1984. Caggal ɗuum o hawri e banndiraaɓe makko sappo. O mawni ko e neene makko mawɗo e kaaw makko, banndiraaɓe makko Nina e Billy Laing, ɓeen "ndokki [mo] leydi ndi [mo] darii" e jannginde mo "nafooje nuunɗal, nuunɗal e teddungal".[6]
Burney janngi ko e duɗal leslesal nokku oo to Whitton. O waɗi duuɓi makko nay gadani e duɗal hakkundeewal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leeton, duuɓi ɗiɗi cakkitiiɗi ɗii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penrith.<ref name="aph3">{{Cite web|website=Australian Parliament House|title=Hon Linda Burney MP|location=Canberra ACT, Australia|url=https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|access-date=2022-09-28|language=en-AU|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918092000/https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|url-status=live}}</ref>
O jeyaa ko e almudɓe Aborigine en adanɓe heɓde dipolomaaji mum en to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mitchell (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Charles Sturt),[8] ɗo o heɓi Dipolomaaji janngingol e hitaande 1978. O heɓi Doktoraa tedduɗo e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Charles Sturt e hitaande 2002.[3]
== Golle e nder jaŋde ==
Burney fuɗɗii golle mum ko e jannginde to duɗal laamu Lethbridge Park to bannge hirnaange Sydney tuggi 1979[9] haa 1981, caggal ɗuum o golliima to Duɗal Jaŋde Aborigine (Policy) to Departemaa Jaŋde NSW tuggi 1981 haa 1983.[3]
O tawtoraama fedde toppitiinde jaŋde Aborigine en to New South Wales (NSW AECG) tuggi 1983 haa 1998,[3] o tawtoraama e ƴellitgol e huutoraade politik jaŋde Aborigine en gadano to Ostarali.[9] O wonti hooreejo AECG e hitaande 1988.<ref name="aph4">{{Cite web|website=Australian Parliament House|title=Hon Linda Burney MP|location=Canberra ACT, Australia|url=https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|access-date=2022-09-28|language=en-AU|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918092000/https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|url-status=live}}</ref><ref name="aph5">{{Cite web|website=Australian Parliament House|title=Hon Linda Burney MP|location=Canberra ACT, Australia|url=https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|access-date=2022-09-28|language=en-AU|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918092000/https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|url-status=live}}</ref>
== Geɗe Aborigine en ==
E hitaande 1998 Burney toɗɗaa cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e Aborigine en (NSW), o ƴetti golle hooreejo fedde nde gila 2000 haa 2003.[3]
== Golle politik ==
Naatgol e nder golle ko yaawi
Burney ko kanndidaa mo dañaani nafoore e woote gardagol leydi Ostarali e hitaande 1997, o dogi e tikket « Nanondiral Ostarali » e bannge Frank Brennan, Wendy McCarthy e Aden Ridgeway. Fedde nde waɗii 0,7% e wooteeji ɓurɗi yiɗeede e nder leydi New South Wales.[10]
Burney ko tergal e lannda Labour.[11] E hitaande 2006 o suɓaama cukko hooreejo leydi ndi e nder lannda gollotooɓe e leydi Ostarali,[7] e nder hitaande 2008 e 2009 o woni hooreejo leydi ndii.[12]
== Parlemaa leydi NSW ==
Nde Burney suɓaa ngam wonde tergal Canterbury e hitaande 2003, o wonti Aborigine gadano golloraade e nder Parlemaa NSW.[13] E nder konngol makko gadanol e nder Asaambele Legislatif o wiyi :
Miin ko mi tergal e leñol Aborigine Wiradjuri doole [...] Mawnude e cukalel Aborigine ƴeewoowo e nder daarorgal leydi men ina saɗi, ina woɗɗina. Miijo maa e nder daarorgal ina boni, ina 6eydoo bonde, ina boni kadi alaa.[6]
Burney toɗɗaa ko gardiiɗo parlemaa ngam jaŋde e nehdi e hitaande 2005. Caggal wooteeji 2007 Burney wonti jaagorgal njulaagu nuunɗungu, jaagorgal sukaaɓe, e jaagorgal ballondiral. E lewru suwee 2008, o artiraa e jaagorde golle renndo, e lewru desaambar 2009 o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e peeje dowla.[14]
Toɗɗagol Burney e jaagorgal ko feewti e golle renndo ko lebbi ɗiɗi ko adii nde o rokkata ciimtol Komiseer keeriiɗo toppitiiɗo ko fayti e golle reende sukaaɓe, tawi ko ñaawoowo to suudu sarɗiiji leydi ndii, hono James Wood, mo o dañii golle, rokki ɗum e lewru noowammbar 2008.[15] Ko kanko woni jaagorde ardiinde e nder peeje peewnugol laamu nguu fof, "Keep Them Safe", puɗɗiiɗe huutoraade wasiyaaji wiɗto ngoo.[16]
Ko o jaagorgal, Burney woniino patron gadano e njeenaari NSW Volunteer hitaande, majwalla laamu NSW walli eɓɓoore.[17]
Burney joginoo golle renndo e portfoliooji peeje dowla haa ALP fooli e wooteeji dowla 2011. Caggal woote ɗe, Burney suɓaama cukko hooreejo lannda Labour e cukko hooreejo luulndo caggal nde gonnooɗo cukko hooreejo leydi Carmel Tebbutt suɓii woppude darnde. O wonti kadi jaagorgal ko feewti e peewnugol, njuɓɓudi e ndonu, jaagorgal ko feewti e Coast Central e jaagorgal Hunter e Shadow ko feewti e dingiral e fijirde.[14]
Ñalnde 23 lewru Duujal hitaande 2014, nde o woni cukko hooreejo leydi ndii, Burney wonti hooreejo luulndo ngo ko juuti caggal nde John Robertson woppi laamu,[18] caggal ɗuum o suɓaa kadi cukko hooreejo leydi Luke Foley.[14]
Burney wonnoo kadi ko jaagorgal jaŋde e jaagorgal geɗe Aborigine en haa nde o woppi golle e nder parlemaa leydi ndii.[14]
== Parlemaa fedde nde ==
Ñalnde 1 marse 2016, Burney hollitii wonde maa o darano ngam suɓaade ngam tawtoreede jooɗorde fedde Barton e wooteeji fedde 2016 garooji ɗii.[19] O tabitinaama kanndidaa Labour caggal woote ɗe hooreejo leydi ALP waɗi.[20] O rokki hooreejo suudu sarɗiiji leydi NSW ñalnde 6 mee 2016, o lomtii ɗum tergal diiwaan Canterbury ko Sophie Cotsis caggal wooteeji garooji baɗaaɗi ñalnde 12 noowammbar 2016.[21]
Burney woni debbo Aborigine gadano suɓaade e nder suudu sarɗiiji fedde nde.<ref name="maiden">{{cite web|title=Inaugural Speeches|work=Legislative Assembly Hansard – 06 May 2003|publisher=Parliament of New South Wales|url=https://www.parliament.nsw.gov.au/Hansard/Pages/HansardResult.aspx#/docid/HANSARD-1323879322-84421/link/21|date=6 May 2003|access-date=21 June 2010|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918090416/https://www.parliament.nsw.gov.au/Hansard/Pages/HansardResult.aspx|archive-date=18 September 2023}}</ref><ref name="maiden2">{{cite web|title=Inaugural Speeches|work=Legislative Assembly Hansard – 06 May 2003|publisher=Parliament of New South Wales|url=https://www.parliament.nsw.gov.au/Hansard/Pages/HansardResult.aspx#/docid/HANSARD-1323879322-84421/link/21|date=6 May 2003|access-date=21 June 2010|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918090416/https://www.parliament.nsw.gov.au/Hansard/Pages/HansardResult.aspx|archive-date=18 September 2023}}</ref>
Burney jogi jooɗorde Barton ngam ALP e woote ɗe, o wonti debbo ɓiɗɗo leydi gadano suɓaade e nder suudu sarɗiiji e neɗɗo ɓiɗɗo leydi ɗiɗaɓo cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji caggal Ken Wyatt e hitaande 2010.[23] Ñalnde 22 lewru juko, o toɗɗaa jaagorgal Shadow ngam golle aadee.[24] Ñalnde 28 lewru juko hitaande 2018, o ɓeydi heen golle portfolio makko ngam haɗde fitinaaji e nder galleeji, ñalnde 22 lewru bowte hitaande 2018, o wonti jaagorgal Shadow ngam galleeji e golle renndo.<ref>{{Cite web|title=About Linda|url=https://www.lindaburney.com.au/about-linda|access-date=2022-11-30|website=Linda Burney MP|language=en-AU}}{{User-generated source|date=September 2023}}</ref>
Burney suɓaama kadi e wooteeji fedde nde 2019 e ɓeydagol keewal. Caggal suɓol ngol o jokki e golle ɓesnguuji e golle renndo e nder ministeer Anthony Albanese, o ɓeydi heen kadi o waɗtaa jaagorgal ngam ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe e nokku Patrick Dodson.<ref>{{Cite web|title=About Linda|url=https://www.lindaburney.com.au/about-linda|access-date=2022-11-30|website=Linda Burney MP|language=en-AU}}{{User-generated source|date=September 2023}}</ref>
Gila suɓagol laamu fedde Labour e nder wooteeji 2022 to Ostarali ñalnde 21 mee 2022, tawi Anthony Albanese woni gardiiɗo jaagorɗe Ostarali, Burney toɗɗaama jaagorgal ko fayti e ɓiɓɓe leydi Ostarali,[26] o hunii ñalnde 1 suwee 2022.<ref>{{cite web|title=Labor's new-look shadow ministry|url=https://www.sbs.com.au/news/labor-s-new-look-shadow-ministry/e1629c15-7e65-4aec-aa27-3ee6a1cea0bb|website=SBS News|publisher=Special Broadcasting Service|access-date=31 October 2021}}</ref> wontude debbo Aborigine gadano golloraade e ndeen darnde.<ref name="aph6">{{Cite web|website=Australian Parliament House|title=Hon Linda Burney MP|location=Canberra ACT, Australia|url=https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|access-date=2022-09-28|language=en-AU|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918092000/https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|url-status=live}}</ref><ref name="aph7">{{Cite web|website=Australian Parliament House|title=Hon Linda Burney MP|location=Canberra ACT, Australia|url=https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|access-date=2022-09-28|language=en-AU|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918092000/https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|url-status=live}}</ref>
Ñalnde 25 lewru juko hitaande 2024 Burney hollitii wonde o woppii golle makko e Parlemaa fedde ndee e wooteeji garooji ɗii, ko adii mbayliigu kabine o, ngu anndinaama ñalnde 28 lewru juko hitaande 2024. O lomtinaama e golle jaagorgal ko feewti e ɓiɓɓe leydi Ostarali, ko Malarndirri McCarthy.<ref>{{cite web|title=Labor's new-look shadow ministry|url=https://www.sbs.com.au/news/labor-s-new-look-shadow-ministry/e1629c15-7e65-4aec-aa27-3ee6a1cea0bb|website=SBS News|publisher=Special Broadcasting Service|access-date=31 October 2021}}</ref>
== Sarwiis goomu ==
Goomu jokkondire ngam ƴellitde faggudu leydi ndii, 10 suwee 2018 – 1 sulyee 2019<ref>{{cite web|title=Labor's new-look shadow ministry|url=https://www.sbs.com.au/news/labor-s-new-look-shadow-ministry/e1629c15-7e65-4aec-aa27-3ee6a1cea0bb|website=SBS News|publisher=Special Broadcasting Service|access-date=31 October 2021}}</ref>
Goomu cuɓaaɗo kawral ngam anndinde doosɗe leydi jowitiiɗe e leƴƴi Aborigine en e leƴƴi Torres Strait (2018), 26 marse 2018 – 29 noowammbar 2018[3]
== Darndeeji goɗɗi ==
Burney ina joginoo golle mawɗe e nder sektoraa mo wonaa laamuyankeewo, o golliima e dipiteeji keewɗi ina jeyaa heen SBS, Diisnondiral NSW ngam haɓaade njiyaagu e Diisnondiral NSW ngam jaŋde. Burney wonnoo ko tergal mawngal e nder fedde ngenndiire ngam nanondiral Aborigine en, hooreejo fedde diisnondiral jaŋde aborigine en NSW, kadi ko o gonnooɗo hooreejo fedde NSW ngam haɓaade aborigine en.
E hitaande 1996, o waɗii yeewtere siftorde Frank Archibald to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England, e dow tiitoonde "Jaŋde e nuunɗal renndo".<ref>{{cite web|title=Labor's new-look shadow ministry|url=https://www.sbs.com.au/news/labor-s-new-look-shadow-ministry/e1629c15-7e65-4aec-aa27-3ee6a1cea0bb|website=SBS News|publisher=Special Broadcasting Service|access-date=31 October 2021}}</ref>
E hitaande 2006, Burney waɗii yeewtere jeeɗiɗaɓere ngam siftorde Vincent Lingiari,[13] e hitaande 2008 o waɗii yeewtere jeegoɓere nde Henry Parkes.[31]
E nder ñalɗi Sydney 2012, Burney waɗii no kanko e hoore makko holliri konngol makko gadanol e nder Parlemaa NSW e nder peewnugol tiyaataar ina wiyee I am Eora.<ref name="nswparl2">{{cite NSW Parliament|id=19|name=The Hon. Linda Jean BURNEY, HonDEd, DipEd (1957 - )|former=Yes|access-date=2 April 2019}}</ref><ref name="nswparl3">{{cite NSW Parliament|id=19|name=The Hon. Linda Jean BURNEY, HonDEd, DipEd (1957 - )|former=Yes|access-date=2 April 2019}}</ref><ref name="nswparl4">{{cite NSW Parliament|id=19|name=The Hon. Linda Jean BURNEY, HonDEd, DipEd (1957 - )|former=Yes|access-date=2 April 2019}}</ref><ref name="nswparl5">{{cite NSW Parliament|id=19|name=The Hon. Linda Jean BURNEY, HonDEd, DipEd (1957 - )|former=Yes|access-date=2 April 2019}}</ref>
O hokki konngol Lowitja O'Donoghue to Fooyre Don Dunstan to Adelaide ñalnde 31 lewru Mbooy hitaande 2022, ɗo o haali ko fayti e darnde laamu Albaani e bayyinaango Uluru ummoraade e ɓernde.<ref name="nswparl">{{cite NSW Parliament|id=19|name=The Hon. Linda Jean BURNEY, HonDEd, DipEd (1957 - )|former=Yes|access-date=2 April 2019}}</ref>
== Aandinol ==
Jaambaraagal Burney ina anndaa e ɗeeɗoo teddungal e njeenaaje:[3]
1992 : Njeenaari gardiiɗo jaŋde duɗe (NSW) ngam golle maantiniiɗe e duɗe laamu
2002 : Medaal teemedere hitaande
2002 : Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Charles Sturt
2010 : Njeenaari golle moƴƴe e jaŋde e heblo renndo
2014 : Njeenaari NAIDOC ngam golle nguurndam
Nguurndam neɗɗo
Burney ina jogii ɓiɗɗo gorko e ɓiɗɗo debbo. Sehil makko duuɓi keewɗi, haa o sankii e hitaande 2006, ko Rick Farley. Ɓiyiiko biyeteeɗo Binni, maayi ko ɗoon e ɗoon ñalnde 24 oktoobar 2017.[33]
== Tuugnorgal ==
2qnzq63fvp9s108b2hc4v3noup57m02
162250
162249
2026-04-10T14:35:44Z
Isa Oumar
9821
162250
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Linda Jean Burney''' <ref name="aph2">{{Cite web|website=Australian Parliament House|title=Hon Linda Burney MP|location=Canberra ACT, Australia|url=https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|access-date=2022-09-28|language=en-AU|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918092000/https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|url-status=live}}</ref>(jibinaa ko ñalnde 25 abriil 1957) ko politik lannda gollotooɓe e Ostarali (ALP) wonnoo tergal Parlemaa (MP) ngam feccere Barton tuggi 2016 haa 2025. O wonnoo ko jaagorgal ko fayti e ɓiɓɓe leydi Ostarali tuggi 2022 haa lewru sulyee 2024 (MLA) ngam diiwaan Canterbury tuggi 2003 haa 2016 e ko adii ɗuum ko jannginoowo.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/australia-news/article/2024/jul/26/linda-burney-departure-minister-for-indigenous-australians-courage-dedication-hailed|title=Linda Burney hailed for 'courage' and 'dedication' amid departure as minister for Indigenous Australians|first=Lorena|last=Allam|work=The Guardian|date=26 July 2024|quote=Burney, a Wiradjuri woman and the first Aboriginal woman to be elected to the federal House of Representatives}}</ref><ref>{{cite web|url=https://au.news.yahoo.com/linda-burney-childhood-reckoning-103800682.html|title=Linda Burney's childhood 'reckoning'|work=Yahoo News|date=29 August 2023|quote=The Wiradjuri woman spoke about being raised by her great-aunt and uncle through the 1950s and 1960s}}</ref><ref name="aph">{{Cite web|website=Australian Parliament House|title=Hon Linda Burney MP|location=Canberra ACT, Australia|url=https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|access-date=2022-09-28|language=en-AU|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918092000/https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|url-status=live}}</ref>
Burney wonnoo ko tergal e Asaambele Legislatif New South Wales lomtotooɗo Canterbury ngam golle gila 2003 haa 2016. E nder ooɗoo sahaa woote o woniino cukko hooreejo luulndo New South Wales kadi o woniino jaagorgal jaŋde e jaagorgal geɗe Aborigine en. To ministeer Keneally, ko o jaagorgal ko feewti e peeje dowri e jaagorgal ko feewti e golle renndo. E nder kitaale 2008 e 2009, Burney woniino hooreejo ngenndi lannda Labour.
Burney, woni Wiradjuri, <ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/australia-news/article/2024/jul/26/linda-burney-departure-minister-for-indigenous-australians-courage-dedication-hailed|title=Linda Burney hailed for 'courage' and 'dedication' amid departure as minister for Indigenous Australians|first=Lorena|last=Allam|work=The Guardian|date=26 July 2024|quote=Burney, a Wiradjuri woman and the first Aboriginal woman to be elected to the federal House of Representatives}}</ref><ref>{{cite web|url=https://au.news.yahoo.com/linda-burney-childhood-reckoning-103800682.html|title=Linda Burney's childhood 'reckoning'|work=Yahoo News|date=29 August 2023|quote=The Wiradjuri woman spoke about being raised by her great-aunt and uncle through the 1950s and 1960s}}</ref>woni neɗɗo gadano anndiraaɗo wonde Aborigine ngam golloraade e nder Parlemaa New South Wales nde o suɓaa e hitaande 2003. Caggal ɗuum o wonti debbo gadano anndiraaɗo anndude wonde Aborigine e nder suudu sarɗiiji nde o naati e politik fedde ndee e wooteeji 2016.
Caggal nde ALP suɓaa e woote fedde nde 2022, Burney toɗɗaa jaagorde ko fayti e ɓiɗɓe leydi Ostaralinaaɓe e nder laamu Albaani. E lewru sulyee 2024 o woppi golle e nder ministeer o, o hollitii wonde o woppii golle e nder parlemaa e wooteeji 2025.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Burney jibinaa ko ñalnde 25 abriil 1957 to Whitton,[3] wuro tokooso to fuɗnaange-rewo New South Wales sara Leeton, o mawni ko toon. O jeyaa ko e iwdi Wiradjuri e Ecoppi.[4][5] O wiyi e konngol makko gadanol e nder Parlemaa NSW wonde o mawnaani e anndude galle makko Aborigine, o hawri tan ko e baaba makko, hono Nonny Ingram, e hitaande 1984. Caggal ɗuum o hawri e banndiraaɓe makko sappo. O mawni ko e neene makko mawɗo e kaaw makko, banndiraaɓe makko Nina e Billy Laing, ɓeen "ndokki [mo] leydi ndi [mo] darii" e jannginde mo "nafooje nuunɗal, nuunɗal e teddungal".[6]
Burney janngi ko e duɗal leslesal nokku oo to Whitton. O waɗi duuɓi makko nay gadani e duɗal hakkundeewal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leeton, duuɓi ɗiɗi cakkitiiɗi ɗii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penrith.<ref name="aph3">{{Cite web|website=Australian Parliament House|title=Hon Linda Burney MP|location=Canberra ACT, Australia|url=https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|access-date=2022-09-28|language=en-AU|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918092000/https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|url-status=live}}</ref>
O jeyaa ko e almudɓe Aborigine en adanɓe heɓde dipolomaaji mum en to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mitchell (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Charles Sturt),[8] ɗo o heɓi Dipolomaaji janngingol e hitaande 1978. O heɓi Doktoraa tedduɗo e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Charles Sturt e hitaande 2002.[3]
== Golle e nder jaŋde ==
Burney fuɗɗii golle mum ko e jannginde to duɗal laamu Lethbridge Park to bannge hirnaange Sydney tuggi 1979[9] haa 1981, caggal ɗuum o golliima to Duɗal Jaŋde Aborigine (Policy) to Departemaa Jaŋde NSW tuggi 1981 haa 1983.[3]
O tawtoraama fedde toppitiinde jaŋde Aborigine en to New South Wales (NSW AECG) tuggi 1983 haa 1998,[3] o tawtoraama e ƴellitgol e huutoraade politik jaŋde Aborigine en gadano to Ostarali.[9] O wonti hooreejo AECG e hitaande 1988.<ref name="aph4">{{Cite web|website=Australian Parliament House|title=Hon Linda Burney MP|location=Canberra ACT, Australia|url=https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|access-date=2022-09-28|language=en-AU|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918092000/https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|url-status=live}}</ref><ref name="aph5">{{Cite web|website=Australian Parliament House|title=Hon Linda Burney MP|location=Canberra ACT, Australia|url=https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|access-date=2022-09-28|language=en-AU|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918092000/https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|url-status=live}}</ref>
== Geɗe Aborigine en ==
E hitaande 1998 Burney toɗɗaa cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e Aborigine en (NSW), o ƴetti golle hooreejo fedde nde gila 2000 haa 2003.[3]
== Golle politik ==
Naatgol e nder golle ko yaawi
Burney ko kanndidaa mo dañaani nafoore e woote gardagol leydi Ostarali e hitaande 1997, o dogi e tikket « Nanondiral Ostarali » e bannge Frank Brennan, Wendy McCarthy e Aden Ridgeway. Fedde nde waɗii 0,7% e wooteeji ɓurɗi yiɗeede e nder leydi New South Wales.[10]
Burney ko tergal e lannda Labour.[11] E hitaande 2006 o suɓaama cukko hooreejo leydi ndi e nder lannda gollotooɓe e leydi Ostarali,[7] e nder hitaande 2008 e 2009 o woni hooreejo leydi ndii.[12]
== Parlemaa leydi NSW ==
Nde Burney suɓaa ngam wonde tergal Canterbury e hitaande 2003, o wonti Aborigine gadano golloraade e nder Parlemaa NSW.[13] E nder konngol makko gadanol e nder Asaambele Legislatif o wiyi :
Miin ko mi tergal e leñol Aborigine Wiradjuri doole [...] Mawnude e cukalel Aborigine ƴeewoowo e nder daarorgal leydi men ina saɗi, ina woɗɗina. Miijo maa e nder daarorgal ina boni, ina 6eydoo bonde, ina boni kadi alaa.[6]
Burney toɗɗaa ko gardiiɗo parlemaa ngam jaŋde e nehdi e hitaande 2005. Caggal wooteeji 2007 Burney wonti jaagorgal njulaagu nuunɗungu, jaagorgal sukaaɓe, e jaagorgal ballondiral. E lewru suwee 2008, o artiraa e jaagorde golle renndo, e lewru desaambar 2009 o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e peeje dowla.[14]
Toɗɗagol Burney e jaagorgal ko feewti e golle renndo ko lebbi ɗiɗi ko adii nde o rokkata ciimtol Komiseer keeriiɗo toppitiiɗo ko fayti e golle reende sukaaɓe, tawi ko ñaawoowo to suudu sarɗiiji leydi ndii, hono James Wood, mo o dañii golle, rokki ɗum e lewru noowammbar 2008.[15] Ko kanko woni jaagorde ardiinde e nder peeje peewnugol laamu nguu fof, "Keep Them Safe", puɗɗiiɗe huutoraade wasiyaaji wiɗto ngoo.[16]
Ko o jaagorgal, Burney woniino patron gadano e njeenaari NSW Volunteer hitaande, majwalla laamu NSW walli eɓɓoore.[17]
Burney joginoo golle renndo e portfoliooji peeje dowla haa ALP fooli e wooteeji dowla 2011. Caggal woote ɗe, Burney suɓaama cukko hooreejo lannda Labour e cukko hooreejo luulndo caggal nde gonnooɗo cukko hooreejo leydi Carmel Tebbutt suɓii woppude darnde. O wonti kadi jaagorgal ko feewti e peewnugol, njuɓɓudi e ndonu, jaagorgal ko feewti e Coast Central e jaagorgal Hunter e Shadow ko feewti e dingiral e fijirde.[14]
Ñalnde 23 lewru Duujal hitaande 2014, nde o woni cukko hooreejo leydi ndii, Burney wonti hooreejo luulndo ngo ko juuti caggal nde John Robertson woppi laamu,[18] caggal ɗuum o suɓaa kadi cukko hooreejo leydi Luke Foley.[14]
Burney wonnoo kadi ko jaagorgal jaŋde e jaagorgal geɗe Aborigine en haa nde o woppi golle e nder parlemaa leydi ndii.[14]
== Parlemaa fedde nde ==
Ñalnde 1 marse 2016, Burney hollitii wonde maa o darano ngam suɓaade ngam tawtoreede jooɗorde fedde Barton e wooteeji fedde 2016 garooji ɗii.[19] O tabitinaama kanndidaa Labour caggal woote ɗe hooreejo leydi ALP waɗi.[20] O rokki hooreejo suudu sarɗiiji leydi NSW ñalnde 6 mee 2016, o lomtii ɗum tergal diiwaan Canterbury ko Sophie Cotsis caggal wooteeji garooji baɗaaɗi ñalnde 12 noowammbar 2016.[21]
Burney woni debbo Aborigine gadano suɓaade e nder suudu sarɗiiji fedde nde.<ref name="maiden">{{cite web|title=Inaugural Speeches|work=Legislative Assembly Hansard – 06 May 2003|publisher=Parliament of New South Wales|url=https://www.parliament.nsw.gov.au/Hansard/Pages/HansardResult.aspx#/docid/HANSARD-1323879322-84421/link/21|date=6 May 2003|access-date=21 June 2010|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918090416/https://www.parliament.nsw.gov.au/Hansard/Pages/HansardResult.aspx|archive-date=18 September 2023}}</ref><ref name="maiden2">{{cite web|title=Inaugural Speeches|work=Legislative Assembly Hansard – 06 May 2003|publisher=Parliament of New South Wales|url=https://www.parliament.nsw.gov.au/Hansard/Pages/HansardResult.aspx#/docid/HANSARD-1323879322-84421/link/21|date=6 May 2003|access-date=21 June 2010|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918090416/https://www.parliament.nsw.gov.au/Hansard/Pages/HansardResult.aspx|archive-date=18 September 2023}}</ref>
Burney jogi jooɗorde Barton ngam ALP e woote ɗe, o wonti debbo ɓiɗɗo leydi gadano suɓaade e nder suudu sarɗiiji e neɗɗo ɓiɗɗo leydi ɗiɗaɓo cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji caggal Ken Wyatt e hitaande 2010.[23] Ñalnde 22 lewru juko, o toɗɗaa jaagorgal Shadow ngam golle aadee.[24] Ñalnde 28 lewru juko hitaande 2018, o ɓeydi heen golle portfolio makko ngam haɗde fitinaaji e nder galleeji, ñalnde 22 lewru bowte hitaande 2018, o wonti jaagorgal Shadow ngam galleeji e golle renndo.<ref>{{Cite web|title=About Linda|url=https://www.lindaburney.com.au/about-linda|access-date=2022-11-30|website=Linda Burney MP|language=en-AU}}{{User-generated source|date=September 2023}}</ref>
Burney suɓaama kadi e wooteeji fedde nde 2019 e ɓeydagol keewal. Caggal suɓol ngol o jokki e golle ɓesnguuji e golle renndo e nder ministeer Anthony Albanese, o ɓeydi heen kadi o waɗtaa jaagorgal ngam ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe e nokku Patrick Dodson.<ref>{{Cite web|title=About Linda|url=https://www.lindaburney.com.au/about-linda|access-date=2022-11-30|website=Linda Burney MP|language=en-AU}}{{User-generated source|date=September 2023}}</ref>
Gila suɓagol laamu fedde Labour e nder wooteeji 2022 to Ostarali ñalnde 21 mee 2022, tawi Anthony Albanese woni gardiiɗo jaagorɗe Ostarali, Burney toɗɗaama jaagorgal ko fayti e ɓiɓɓe leydi Ostarali,[26] o hunii ñalnde 1 suwee 2022.<ref>{{cite web|title=Labor's new-look shadow ministry|url=https://www.sbs.com.au/news/labor-s-new-look-shadow-ministry/e1629c15-7e65-4aec-aa27-3ee6a1cea0bb|website=SBS News|publisher=Special Broadcasting Service|access-date=31 October 2021}}</ref> wontude debbo Aborigine gadano golloraade e ndeen darnde.<ref name="aph6">{{Cite web|website=Australian Parliament House|title=Hon Linda Burney MP|location=Canberra ACT, Australia|url=https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|access-date=2022-09-28|language=en-AU|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918092000/https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|url-status=live}}</ref><ref name="aph7">{{Cite web|website=Australian Parliament House|title=Hon Linda Burney MP|location=Canberra ACT, Australia|url=https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|access-date=2022-09-28|language=en-AU|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918092000/https://www.aph.gov.au/Senators_and_Members/Parliamentarian?MPID=8GH|url-status=live}}</ref>
Ñalnde 25 lewru juko hitaande 2024 Burney hollitii wonde o woppii golle makko e Parlemaa fedde ndee e wooteeji garooji ɗii, ko adii mbayliigu kabine o, ngu anndinaama ñalnde 28 lewru juko hitaande 2024. O lomtinaama e golle jaagorgal ko feewti e ɓiɓɓe leydi Ostarali, ko Malarndirri McCarthy.<ref>{{cite web|title=Labor's new-look shadow ministry|url=https://www.sbs.com.au/news/labor-s-new-look-shadow-ministry/e1629c15-7e65-4aec-aa27-3ee6a1cea0bb|website=SBS News|publisher=Special Broadcasting Service|access-date=31 October 2021}}</ref>
== Sarwiis goomu ==
Goomu jokkondire ngam ƴellitde faggudu leydi ndii, 10 suwee 2018 – 1 sulyee 2019<ref>{{cite web|title=Labor's new-look shadow ministry|url=https://www.sbs.com.au/news/labor-s-new-look-shadow-ministry/e1629c15-7e65-4aec-aa27-3ee6a1cea0bb|website=SBS News|publisher=Special Broadcasting Service|access-date=31 October 2021}}</ref>
Goomu cuɓaaɗo kawral ngam anndinde doosɗe leydi jowitiiɗe e leƴƴi Aborigine en e leƴƴi Torres Strait (2018), 26 marse 2018 – 29 noowammbar 2018[3]
== Darndeeji goɗɗi ==
Burney ina joginoo golle mawɗe e nder sektoraa mo wonaa laamuyankeewo, o golliima e dipiteeji keewɗi ina jeyaa heen SBS, Diisnondiral NSW ngam haɓaade njiyaagu e Diisnondiral NSW ngam jaŋde. Burney wonnoo ko tergal mawngal e nder fedde ngenndiire ngam nanondiral Aborigine en, hooreejo fedde diisnondiral jaŋde aborigine en NSW, kadi ko o gonnooɗo hooreejo fedde NSW ngam haɓaade aborigine en.
E hitaande 1996, o waɗii yeewtere siftorde Frank Archibald to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England, e dow tiitoonde "Jaŋde e nuunɗal renndo".<ref>{{cite web|title=Labor's new-look shadow ministry|url=https://www.sbs.com.au/news/labor-s-new-look-shadow-ministry/e1629c15-7e65-4aec-aa27-3ee6a1cea0bb|website=SBS News|publisher=Special Broadcasting Service|access-date=31 October 2021}}</ref>
E hitaande 2006, Burney waɗii yeewtere jeeɗiɗaɓere ngam siftorde Vincent Lingiari,[13] e hitaande 2008 o waɗii yeewtere jeegoɓere nde Henry Parkes.[31]
E nder ñalɗi Sydney 2012, Burney waɗii no kanko e hoore makko holliri konngol makko gadanol e nder Parlemaa NSW e nder peewnugol tiyaataar ina wiyee I am Eora.<ref name="nswparl2">{{cite NSW Parliament|id=19|name=The Hon. Linda Jean BURNEY, HonDEd, DipEd (1957 - )|former=Yes|access-date=2 April 2019}}</ref><ref name="nswparl3">{{cite NSW Parliament|id=19|name=The Hon. Linda Jean BURNEY, HonDEd, DipEd (1957 - )|former=Yes|access-date=2 April 2019}}</ref><ref name="nswparl4">{{cite NSW Parliament|id=19|name=The Hon. Linda Jean BURNEY, HonDEd, DipEd (1957 - )|former=Yes|access-date=2 April 2019}}</ref><ref name="nswparl5">{{cite NSW Parliament|id=19|name=The Hon. Linda Jean BURNEY, HonDEd, DipEd (1957 - )|former=Yes|access-date=2 April 2019}}</ref>
O hokki konngol Lowitja O'Donoghue to Fooyre Don Dunstan to Adelaide ñalnde 31 lewru Mbooy hitaande 2022, ɗo o haali ko fayti e darnde laamu Albaani e bayyinaango Uluru ummoraade e ɓernde.<ref name="nswparl">{{cite NSW Parliament|id=19|name=The Hon. Linda Jean BURNEY, HonDEd, DipEd (1957 - )|former=Yes|access-date=2 April 2019}}</ref>
== Aandinol ==
Jaambaraagal Burney ina anndaa e ɗeeɗoo teddungal e njeenaaje:[3]
1992 : Njeenaari gardiiɗo jaŋde duɗe (NSW) ngam golle maantiniiɗe e duɗe laamu
2002 : Medaal teemedere hitaande
2002 : Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Charles Sturt
2010 : Njeenaari golle moƴƴe e jaŋde e heblo renndo
2014 : Njeenaari NAIDOC ngam golle nguurndam
Nguurndam neɗɗo
Burney ina jogii ɓiɗɗo gorko e ɓiɗɗo debbo. Sehil makko duuɓi keewɗi, haa o sankii e hitaande 2006, ko Rick Farley. Ɓiyiiko biyeteeɗo Binni, maayi ko ɗoon e ɗoon ñalnde 24 oktoobar 2017.[33]
== Tuugnorgal ==
2q6bekuhb1ay726fiees5e5eyjrq7ev
Elizabeth Galloway Bell
0
39452
162254
2026-04-10T14:38:49Z
Yariemar 03
11293
Created page with "'''Elizabeth Galloway Bell''' OAM (10 suwee 1911 – 16 marse 2007) (jibinaa ko Watson) ko Budisma Ostarali, hooreejo fedde Budisma Victoria fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi. O woniino kadi hooreejo Fedde Buddahaa to Ostarali, e gardiiɗo jaaynde wiyeteende Metta. O walli e yuɓɓinde njillu gadano Dalai Lama to Ostarali, o woniino nulaaɗo e batu winndereewu diineeji ngam jam, yuɓɓinaangu to Melbourne e hitaande 1984. O heɓi njeenaari « Ordre d’Australie » e hitaande..."
162254
wikitext
text/x-wiki
'''Elizabeth Galloway Bell''' OAM (10 suwee 1911 – 16 marse 2007) (jibinaa ko Watson) ko Budisma Ostarali, hooreejo fedde Budisma Victoria fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi. O woniino kadi hooreejo Fedde Buddahaa to Ostarali, e gardiiɗo jaaynde wiyeteende Metta. O walli e yuɓɓinde njillu gadano Dalai Lama to Ostarali, o woniino nulaaɗo e batu winndereewu diineeji ngam jam, yuɓɓinaangu to Melbourne e hitaande 1984. O heɓi njeenaari « Ordre d’Australie » e hitaande 1999 sabu darnde makko e diine Budism to Ostarali.
== Nguurndam ==
Elizabeth Watson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Melbourne, to leydi Ostarali, ñalnde 16 suwee 1911. Jibnaaɓe makko, hono William e Christina Watson, ngummiima Ecoppi, fayti Ostarali e hitaande 1907. Baaba makko ko jom laana. Bell ko ɓiɗɗo maɓɓe debbo mawɗo. Ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Thomas jibinaa ko duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum.O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Coburg, o golliima e nder yeeyirdu puɗi.
Bell resii Graeme Bell, jimoowo jazz, e hitaande 1946. Graeme Bell jeyaa ko e ardiiɓe jazz to Ostarali. E sahaa dewgal maɓɓe, Graeme ina joginoo fedde mum, wiyeteende Dixieland Jazz Band, nde ina ɓeydoo heewde yimɓe. E hitaande 1947, ɓe noddaama ngam fiyde e fedde sukaaɓe winndereere to Cekoslowaki ; ɓe ngoni e ƴeewde hitaande, ɓe njillondiri e Orop. Bell hawri e gorko mum nde fedde makko ina njilloyoo. E hitaande 1950, nde o woni kadi e yahde caggal leydi, Bell jibini ɓiɗɗo maɓɓe gooto, Christina, to Angalteer. Bell e Graeme caggal mum ceerti. Graeme ummiima Sydney, o resi goɗɗo. Bell jooɗii to Victoria, o mawni toon ɓiɗɗo maɓɓe debbo.
Ina jeyaa e nafooje makko goɗɗe, Bell winndi jimɗi, jimɗi makko "Ern Malley's Sister" yaltinaa e jaaynde Quadrant e hitaande 2006.
Bell sankii ko ñalnde 16 marse 2007, to Richmond, to leydi Victoria, tawi ina yahra e duuɓi 95.
== Ardorde e nder renndooji Buddhist en ==
Bell fuɗɗii golloraade diine Buddha ko e hitaande 1963. O mawni ko e ekkol Presbyterian, o tawi omo yiɗi janngirɗe Buddha. O wonti tergal e fedde Buddhist en to Victoria, fedde Buddhist en ɓurnde ɓooyde e nder Ostarali, sosaande e hitaande 1953.[7] O wonti hooreejo leydi e kitaale 1970, o golliima ko ina ɓura duuɓi capanɗe ɗiɗi e ndeen darnde. O jaɓɓii mooɓondiral to galle makko, o jaɓɓii hoɓɓe heewɓe. E hitaande 1975, o ardii soodde galle ngam waɗde jeewte e kewuuji, anndiraaɗo galle Buddhist.
Bell woniino e goomu yuɓɓinngu njillu Dalai Lama to Ostarali e hitaande 1982. Oon sahaa, Dalai Lama anndaaka no feewi e nder leydi hee, caggal dingiral Budisma. Njillu daartol ngol, ngol Dalai Lama adii waɗde to Ostarali, ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, nde alaa ɗo haaɗi, nde yimɓe nokku oo peewni ɗum.
Bell kadi ina jeyaa e fedde ngenndiire Buddhist en to Ostarali, o wonti hooreejo e kitaale 1970. E darorɗe kitaale 1980, o woniino gardiiɗo jaaynde fedde nde wiyeteende Metta. E hitaande 1984, nde batu nayaɓu winndereyankeewu jowitiingu e diineeji e jam yuɓɓinaa to wuro Melbourne, Bell tawtoraama no nulaaɗo nii. E hitaande 1986, o winndi daartol juutngol ko fayti e ƴellitaare diine Budda e nder leydi Victoria.
E nder teddungal ñalngu jibinannde laamɗo debbo e hitaande 1999, Bell heɓi Medaal Ordre de l'Oustralie, ngam mawninde darnde makko e diine Buddha.
== Ƴeew kadi ==
Budda e nder leydi Ostarali
Henri njamndi mboɗeeri Olkot
1999 Teddungal ñalngu nguu laamɗo debbo (Ostraali)
== Tuugnorgal ==
g008maacjiqji92e3chx2peb74pu6e7
162257
162254
2026-04-10T14:43:10Z
Yariemar 03
11293
162257
wikitext
text/x-wiki
'''Elizabeth Galloway Bell''' OAM (10 suwee 1911 – 16 marse 2007) (jibinaa ko Watson) ko Budisma Ostarali, hooreejo fedde Budisma Victoria fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi. O woniino kadi hooreejo Fedde Buddahaa to Ostarali, e gardiiɗo jaaynde wiyeteende Metta. O walli e yuɓɓinde njillu gadano Dalai Lama to Ostarali, o woniino nulaaɗo e batu winndereewu diineeji ngam jam, yuɓɓinaangu to Melbourne e hitaande 1984. O heɓi njeenaari « Ordre d’Australie » e hitaande 1999 sabu darnde makko e diine Budism to Ostarali.
== Nguurndam ==
Elizabeth Watson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Melbourne, to leydi Ostarali, ñalnde 16 suwee 1911. Jibnaaɓe makko, hono William e Christina Watson, ngummiima Ecoppi, fayti Ostarali e hitaande 1907. Baaba makko ko jom laana. Bell ko ɓiɗɗo maɓɓe debbo mawɗo. Ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Thomas jibinaa ko duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum.O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Coburg, o golliima e nder yeeyirdu puɗi.
Bell resii Graeme Bell, jimoowo jazz, e hitaande 1946. Graeme Bell jeyaa ko e ardiiɓe jazz to Ostarali. E sahaa dewgal maɓɓe, Graeme ina joginoo fedde mum, wiyeteende Dixieland Jazz Band, nde ina ɓeydoo heewde yimɓe. E hitaande 1947, ɓe noddaama ngam fiyde e fedde sukaaɓe winndereere to Cekoslowaki ; ɓe ngoni e ƴeewde hitaande, ɓe njillondiri e Orop. Bell hawri e gorko mum nde fedde makko ina njilloyoo. E hitaande 1950, nde o woni kadi e yahde caggal leydi, Bell jibini ɓiɗɗo maɓɓe gooto, Christina, to Angalteer. Bell e Graeme caggal mum ceerti. Graeme ummiima Sydney, o resi goɗɗo. Bell jooɗii to Victoria, o mawni toon ɓiɗɗo maɓɓe debbo.
Ina jeyaa e nafooje makko goɗɗe, Bell winndi jimɗi, jimɗi makko "Ern Malley's Sister" yaltinaa e jaaynde Quadrant e hitaande 2006.<ref name=":0">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Bell, Elizabeth – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0318b.htm|access-date=2021-02-13|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
Bell sankii ko ñalnde 16 marse 2007, to Richmond, to leydi Victoria, tawi ina yahra e duuɓi 95.<ref name=":3">{{Cite web|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|title=Bell, Elizabeth Galloway – Woman – The Australian Women's Register|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE4979b.htm|access-date=2021-02-13|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
== Ardorde e nder renndooji Buddhist en ==
Bell fuɗɗii golloraade diine Buddha ko e hitaande 1963. O mawni ko e ekkol Presbyterian, o tawi omo yiɗi janngirɗe Buddha. O wonti tergal e fedde Buddhist en to Victoria, fedde Buddhist en ɓurnde ɓooyde e nder Ostarali, sosaande e hitaande 1953.[7] O wonti hooreejo leydi e kitaale 1970, o golliima ko ina ɓura duuɓi capanɗe ɗiɗi e ndeen darnde. O jaɓɓii mooɓondiral to galle makko, o jaɓɓii hoɓɓe heewɓe. E hitaande 1975, o ardii soodde galle ngam waɗde jeewte e kewuuji, anndiraaɗo galle Buddhist.
Bell woniino e goomu yuɓɓinngu njillu Dalai Lama to Ostarali e hitaande 1982. Oon sahaa, Dalai Lama anndaaka no feewi e nder leydi hee, caggal dingiral Budisma. Njillu daartol ngol, ngol Dalai Lama adii waɗde to Ostarali, ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, nde alaa ɗo haaɗi, nde yimɓe nokku oo peewni ɗum.
Bell kadi ina jeyaa e fedde ngenndiire Buddhist en to Ostarali, o wonti hooreejo e kitaale 1970. E darorɗe kitaale 1980, o woniino gardiiɗo jaaynde fedde nde wiyeteende Metta. E hitaande 1984, nde batu nayaɓu winndereyankeewu jowitiingu e diineeji e jam yuɓɓinaa to wuro Melbourne, Bell tawtoraama no nulaaɗo nii. E hitaande 1986, o winndi daartol juutngol ko fayti e ƴellitaare diine Budda e nder leydi Victoria.
E nder teddungal ñalngu jibinannde laamɗo debbo e hitaande 1999, Bell heɓi Medaal Ordre de l'Oustralie, ngam mawninde darnde makko e diine Buddha.
== Ƴeew kadi ==
Budda e nder leydi Ostarali
Henri njamndi mboɗeeri Olkot
1999 Teddungal ñalngu nguu laamɗo debbo (Ostraali)
== Tuugnorgal ==
alos2ojuczp10iipgtehj7addte8bgh
162259
162257
2026-04-10T14:57:23Z
Yariemar 03
11293
162259
wikitext
text/x-wiki
'''Elizabeth Galloway Bell''' OAM (10 suwee 1911 – 16 marse 2007) (jibinaa ko Watson) ko Budisma Ostarali, hooreejo fedde Budisma Victoria fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi. O woniino kadi hooreejo Fedde Buddahaa to Ostarali, e gardiiɗo jaaynde wiyeteende Metta. O walli e yuɓɓinde njillu gadano Dalai Lama to Ostarali, o woniino nulaaɗo e batu winndereewu diineeji ngam jam, yuɓɓinaangu to Melbourne e hitaande 1984. O heɓi njeenaari « Ordre d’Australie » e hitaande 1999 sabu darnde makko e diine Budism to Ostarali.
== Nguurndam ==
Elizabeth Watson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Melbourne, to leydi Ostarali, ñalnde 16 suwee 1911. Jibnaaɓe makko, hono William e Christina Watson, ngummiima Ecoppi, fayti Ostarali e hitaande 1907. Baaba makko ko jom laana. Bell ko ɓiɗɗo maɓɓe debbo mawɗo. Ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Thomas jibinaa ko duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum.O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Coburg, o golliima e nder yeeyirdu puɗi.
Bell resii Graeme Bell, jimoowo jazz, e hitaande 1946. Graeme Bell jeyaa ko e ardiiɓe jazz to Ostarali. E sahaa dewgal maɓɓe, Graeme ina joginoo fedde mum, wiyeteende Dixieland Jazz Band, nde ina ɓeydoo heewde yimɓe. E hitaande 1947, ɓe noddaama ngam fiyde e fedde sukaaɓe winndereere to Cekoslowaki ; ɓe ngoni e ƴeewde hitaande, ɓe njillondiri e Orop. Bell hawri e gorko mum nde fedde makko ina njilloyoo. E hitaande 1950, nde o woni kadi e yahde caggal leydi, Bell jibini ɓiɗɗo maɓɓe gooto, Christina, to Angalteer. Bell e Graeme caggal mum ceerti. Graeme ummiima Sydney, o resi goɗɗo. Bell jooɗii to Victoria, o mawni toon ɓiɗɗo maɓɓe debbo.
Ina jeyaa e nafooje makko goɗɗe, Bell winndi jimɗi, jimɗi makko "Ern Malley's Sister" yaltinaa e jaaynde Quadrant e hitaande 2006.<ref name=":0">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Bell, Elizabeth – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0318b.htm|access-date=2021-02-13|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
Bell sankii ko ñalnde 16 marse 2007, to Richmond, to leydi Victoria, tawi ina yahra e duuɓi 95.<ref name=":3">{{Cite web|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|title=Bell, Elizabeth Galloway – Woman – The Australian Women's Register|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE4979b.htm|access-date=2021-02-13|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
== Ardorde e nder renndooji Buddhist en ==
Bell fuɗɗii golloraade diine Buddha ko e hitaande 1963. O mawni ko e ekkol Presbyterian, o tawi omo yiɗi janngirɗe Buddha. O wonti tergal e fedde Buddhist en to Victoria, fedde Buddhist en ɓurnde ɓooyde e nder Ostarali, sosaande e hitaande 1953.[7] O wonti hooreejo leydi e kitaale 1970, o golliima ko ina ɓura duuɓi capanɗe ɗiɗi e ndeen darnde. O jaɓɓii mooɓondiral to galle makko, o jaɓɓii hoɓɓe heewɓe. E hitaande 1975, o ardii soodde galle ngam waɗde jeewte e kewuuji, anndiraaɗo galle Buddhist.
Bell woniino e goomu yuɓɓinngu njillu Dalai Lama to Ostarali e hitaande 1982. Oon sahaa, Dalai Lama anndaaka no feewi e nder leydi hee, caggal dingiral Budisma. Njillu daartol ngol, ngol Dalai Lama adii waɗde to Ostarali, ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, nde alaa ɗo haaɗi, nde yimɓe nokku oo peewni ɗum.<ref name=":1">{{Cite web|date=2007-07-07|title=Magnet for those seeking calm counsel|url=https://www.smh.com.au/national/magnet-for-those-seeking-calm-counsel-20070707-gdqk8m.html|access-date=2021-02-13|website=The Sydney Morning Herald|language=en}}</ref>
Bell kadi ina jeyaa e fedde ngenndiire Buddhist en to Ostarali, o wonti hooreejo e kitaale 1970. E darorɗe kitaale 1980, o woniino gardiiɗo jaaynde fedde nde wiyeteende Metta. E hitaande 1984, nde batu nayaɓu winndereyankeewu jowitiingu e diineeji e jam yuɓɓinaa to wuro Melbourne, Bell tawtoraama no nulaaɗo nii. E hitaande 1986, o winndi daartol juutngol ko fayti e ƴellitaare diine Budda e nder leydi Victoria.
E nder teddungal ñalngu jibinannde laamɗo debbo e hitaande 1999, Bell heɓi Medaal Ordre de l'Oustralie, ngam mawninde darnde makko e diine Buddha.
== Ƴeew kadi ==
Budda e nder leydi Ostarali
Henri njamndi mboɗeeri Olkot
1999 Teddungal ñalngu nguu laamɗo debbo (Ostraali)
== Tuugnorgal ==
r1lalkmbv6absbo6i2cgruxkavvj8id
162262
162259
2026-04-10T14:58:27Z
Yariemar 03
11293
162262
wikitext
text/x-wiki
'''Elizabeth Galloway Bell''' OAM (10 suwee 1911 – 16 marse 2007) (jibinaa ko Watson) ko Budisma Ostarali, hooreejo fedde Budisma Victoria fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi. O woniino kadi hooreejo Fedde Buddahaa to Ostarali, e gardiiɗo jaaynde wiyeteende Metta. O walli e yuɓɓinde njillu gadano Dalai Lama to Ostarali, o woniino nulaaɗo e batu winndereewu diineeji ngam jam, yuɓɓinaangu to Melbourne e hitaande 1984. O heɓi njeenaari « Ordre d’Australie » e hitaande 1999 sabu darnde makko e diine Budism to Ostarali.
== Nguurndam ==
Elizabeth Watson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Melbourne, to leydi Ostarali, ñalnde 16 suwee 1911. Jibnaaɓe makko, hono William e Christina Watson, ngummiima Ecoppi, fayti Ostarali e hitaande 1907. Baaba makko ko jom laana. Bell ko ɓiɗɗo maɓɓe debbo mawɗo. Ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Thomas jibinaa ko duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum.O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Coburg, o golliima e nder yeeyirdu puɗi.
Bell resii Graeme Bell, jimoowo jazz, e hitaande 1946. Graeme Bell jeyaa ko e ardiiɓe jazz to Ostarali. E sahaa dewgal maɓɓe, Graeme ina joginoo fedde mum, wiyeteende Dixieland Jazz Band, nde ina ɓeydoo heewde yimɓe. E hitaande 1947, ɓe noddaama ngam fiyde e fedde sukaaɓe winndereere to Cekoslowaki ; ɓe ngoni e ƴeewde hitaande, ɓe njillondiri e Orop. Bell hawri e gorko mum nde fedde makko ina njilloyoo. E hitaande 1950, nde o woni kadi e yahde caggal leydi, Bell jibini ɓiɗɗo maɓɓe gooto, Christina, to Angalteer. Bell e Graeme caggal mum ceerti. Graeme ummiima Sydney, o resi goɗɗo. Bell jooɗii to Victoria, o mawni toon ɓiɗɗo maɓɓe debbo.
Ina jeyaa e nafooje makko goɗɗe, Bell winndi jimɗi, jimɗi makko "Ern Malley's Sister" yaltinaa e jaaynde Quadrant e hitaande 2006.<ref name=":0">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Bell, Elizabeth – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0318b.htm|access-date=2021-02-13|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
Bell sankii ko ñalnde 16 marse 2007, to Richmond, to leydi Victoria, tawi ina yahra e duuɓi 95.<ref name=":3">{{Cite web|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|title=Bell, Elizabeth Galloway – Woman – The Australian Women's Register|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE4979b.htm|access-date=2021-02-13|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
== Ardorde e nder renndooji Buddhist en ==
Bell fuɗɗii golloraade diine Buddha ko e hitaande 1963. O mawni ko e ekkol Presbyterian, o tawi omo yiɗi janngirɗe Buddha. O wonti tergal e fedde Buddhist en to Victoria, fedde Buddhist en ɓurnde ɓooyde e nder Ostarali, sosaande e hitaande 1953.[7] O wonti hooreejo leydi e kitaale 1970, o golliima ko ina ɓura duuɓi capanɗe ɗiɗi e ndeen darnde. O jaɓɓii mooɓondiral to galle makko, o jaɓɓii hoɓɓe heewɓe. E hitaande 1975, o ardii soodde galle ngam waɗde jeewte e kewuuji, anndiraaɗo galle Buddhist.
Bell woniino e goomu yuɓɓinngu njillu Dalai Lama to Ostarali e hitaande 1982. Oon sahaa, Dalai Lama anndaaka no feewi e nder leydi hee, caggal dingiral Budisma. Njillu daartol ngol, ngol Dalai Lama adii waɗde to Ostarali, ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, nde alaa ɗo haaɗi, nde yimɓe nokku oo peewni ɗum.<ref name=":1">{{Cite web|date=2007-07-07|title=Magnet for those seeking calm counsel|url=https://www.smh.com.au/national/magnet-for-those-seeking-calm-counsel-20070707-gdqk8m.html|access-date=2021-02-13|website=The Sydney Morning Herald|language=en}}</ref>.<ref>{{Cite web|title=Graeme Bell And His Australian Jazz Band|url=https://www.discogs.com/artist/3701309-Graeme-Bell-And-His-Australian-Jazz-Band|access-date=2021-02-13|website=Discogs|language=en}}</ref>
Bell kadi ina jeyaa e fedde ngenndiire Buddhist en to Ostarali, o wonti hooreejo e kitaale 1970. E darorɗe kitaale 1980, o woniino gardiiɗo jaaynde fedde nde wiyeteende Metta. E hitaande 1984, nde batu nayaɓu winndereyankeewu jowitiingu e diineeji e jam yuɓɓinaa to wuro Melbourne, Bell tawtoraama no nulaaɗo nii. E hitaande 1986, o winndi daartol juutngol ko fayti e ƴellitaare diine Budda e nder leydi Victoria.
E nder teddungal ñalngu jibinannde laamɗo debbo e hitaande 1999, Bell heɓi Medaal Ordre de l'Oustralie, ngam mawninde darnde makko e diine Buddha.
== Ƴeew kadi ==
Budda e nder leydi Ostarali
Henri njamndi mboɗeeri Olkot
1999 Teddungal ñalngu nguu laamɗo debbo (Ostraali)
== Tuugnorgal ==
8vsud7be7yvg7faz16888cfnsg0b7vy
162263
162262
2026-04-10T14:59:11Z
Yariemar 03
11293
162263
wikitext
text/x-wiki
'''Elizabeth Galloway Bell''' OAM (10 suwee 1911 – 16 marse 2007) (jibinaa ko Watson) ko Budisma Ostarali, hooreejo fedde Budisma Victoria fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi. O woniino kadi hooreejo Fedde Buddahaa to Ostarali, e gardiiɗo jaaynde wiyeteende Metta. O walli e yuɓɓinde njillu gadano Dalai Lama to Ostarali, o woniino nulaaɗo e batu winndereewu diineeji ngam jam, yuɓɓinaangu to Melbourne e hitaande 1984. O heɓi njeenaari « Ordre d’Australie » e hitaande 1999 sabu darnde makko e diine Budism to Ostarali.
== Nguurndam ==
Elizabeth Watson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Melbourne, to leydi Ostarali, ñalnde 16 suwee 1911. Jibnaaɓe makko, hono William e Christina Watson, ngummiima Ecoppi, fayti Ostarali e hitaande 1907. Baaba makko ko jom laana. Bell ko ɓiɗɗo maɓɓe debbo mawɗo. Ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Thomas jibinaa ko duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum.O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Coburg, o golliima e nder yeeyirdu puɗi.
Bell resii Graeme Bell, jimoowo jazz, e hitaande 1946. Graeme Bell jeyaa ko e ardiiɓe jazz to Ostarali. E sahaa dewgal maɓɓe, Graeme ina joginoo fedde mum, wiyeteende Dixieland Jazz Band, nde ina ɓeydoo heewde yimɓe. E hitaande 1947, ɓe noddaama ngam fiyde e fedde sukaaɓe winndereere to Cekoslowaki ; ɓe ngoni e ƴeewde hitaande, ɓe njillondiri e Orop. Bell hawri e gorko mum nde fedde makko ina njilloyoo. E hitaande 1950, nde o woni kadi e yahde caggal leydi, Bell jibini ɓiɗɗo maɓɓe gooto, Christina, to Angalteer. Bell e Graeme caggal mum ceerti. Graeme ummiima Sydney, o resi goɗɗo. Bell jooɗii to Victoria, o mawni toon ɓiɗɗo maɓɓe debbo.
Ina jeyaa e nafooje makko goɗɗe, Bell winndi jimɗi, jimɗi makko "Ern Malley's Sister" yaltinaa e jaaynde Quadrant e hitaande 2006.<ref name=":0">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Bell, Elizabeth – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0318b.htm|access-date=2021-02-13|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
Bell sankii ko ñalnde 16 marse 2007, to Richmond, to leydi Victoria, tawi ina yahra e duuɓi 95.<ref name=":3">{{Cite web|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|title=Bell, Elizabeth Galloway – Woman – The Australian Women's Register|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE4979b.htm|access-date=2021-02-13|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
== Ardorde e nder renndooji Buddhist en ==
Bell fuɗɗii golloraade diine Buddha ko e hitaande 1963. O mawni ko e ekkol Presbyterian, o tawi omo yiɗi janngirɗe Buddha. O wonti tergal e fedde Buddhist en to Victoria, fedde Buddhist en ɓurnde ɓooyde e nder Ostarali, sosaande e hitaande 1953.[7] O wonti hooreejo leydi e kitaale 1970, o golliima ko ina ɓura duuɓi capanɗe ɗiɗi e ndeen darnde. O jaɓɓii mooɓondiral to galle makko, o jaɓɓii hoɓɓe heewɓe. E hitaande 1975, o ardii soodde galle ngam waɗde jeewte e kewuuji, anndiraaɗo galle Buddhist.
Bell woniino e goomu yuɓɓinngu njillu Dalai Lama to Ostarali e hitaande 1982. Oon sahaa, Dalai Lama anndaaka no feewi e nder leydi hee, caggal dingiral Budisma. Njillu daartol ngol, ngol Dalai Lama adii waɗde to Ostarali, ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, nde alaa ɗo haaɗi, nde yimɓe nokku oo peewni ɗum.<ref name=":1">{{Cite web|date=2007-07-07|title=Magnet for those seeking calm counsel|url=https://www.smh.com.au/national/magnet-for-those-seeking-calm-counsel-20070707-gdqk8m.html|access-date=2021-02-13|website=The Sydney Morning Herald|language=en}}</ref>.<ref>{{Cite web|title=Graeme Bell And His Australian Jazz Band|url=https://www.discogs.com/artist/3701309-Graeme-Bell-And-His-Australian-Jazz-Band|access-date=2021-02-13|website=Discogs|language=en}}</ref>
Bell kadi ina jeyaa e fedde ngenndiire Buddhist en to Ostarali, o wonti hooreejo e kitaale 1970. E darorɗe kitaale 1980, o woniino gardiiɗo jaaynde fedde nde wiyeteende Metta. E hitaande 1984, nde batu nayaɓu winndereyankeewu jowitiingu e diineeji e jam yuɓɓinaa to wuro Melbourne, Bell tawtoraama no nulaaɗo nii. E hitaande 1986, o winndi daartol juutngol ko fayti e ƴellitaare diine Budda e nder leydi Victoria..<ref>{{Cite web|title=Graeme Bell's Czechoslovak Journey – Victorian Jazz Stories|url=http://www.cv.vic.gov.au/stories/creative-life/victorian-jazz-stories/graeme-bells-czechoslovak-journey/|access-date=2021-02-13|website=Culture Victoria|language=en}}</ref>
E nder teddungal ñalngu jibinannde laamɗo debbo e hitaande 1999, Bell heɓi Medaal Ordre de l'Oustralie, ngam mawninde darnde makko e diine Buddha.
== Ƴeew kadi ==
Budda e nder leydi Ostarali
Henri njamndi mboɗeeri Olkot
1999 Teddungal ñalngu nguu laamɗo debbo (Ostraali)
== Tuugnorgal ==
g00hnf5pekekag6a7vmmutxk6j02ww2
162265
162263
2026-04-10T15:01:12Z
Yariemar 03
11293
162265
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Elizabeth Galloway Bell''' OAM (10 suwee 1911 – 16 marse 2007) (jibinaa ko Watson) ko Budisma Ostarali, hooreejo fedde Budisma Victoria fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi. O woniino kadi hooreejo Fedde Buddahaa to Ostarali, e gardiiɗo jaaynde wiyeteende Metta. O walli e yuɓɓinde njillu gadano Dalai Lama to Ostarali, o woniino nulaaɗo e batu winndereewu diineeji ngam jam, yuɓɓinaangu to Melbourne e hitaande 1984. O heɓi njeenaari « Ordre d’Australie » e hitaande 1999 sabu darnde makko e diine Budism to Ostarali.
== Nguurndam ==
Elizabeth Watson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Melbourne, to leydi Ostarali, ñalnde 16 suwee 1911. Jibnaaɓe makko, hono William e Christina Watson, ngummiima Ecoppi, fayti Ostarali e hitaande 1907. Baaba makko ko jom laana. Bell ko ɓiɗɗo maɓɓe debbo mawɗo. Ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Thomas jibinaa ko duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum.O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Coburg, o golliima e nder yeeyirdu puɗi.
Bell resii Graeme Bell, jimoowo jazz, e hitaande 1946. Graeme Bell jeyaa ko e ardiiɓe jazz to Ostarali. E sahaa dewgal maɓɓe, Graeme ina joginoo fedde mum, wiyeteende Dixieland Jazz Band, nde ina ɓeydoo heewde yimɓe. E hitaande 1947, ɓe noddaama ngam fiyde e fedde sukaaɓe winndereere to Cekoslowaki ; ɓe ngoni e ƴeewde hitaande, ɓe njillondiri e Orop. Bell hawri e gorko mum nde fedde makko ina njilloyoo. E hitaande 1950, nde o woni kadi e yahde caggal leydi, Bell jibini ɓiɗɗo maɓɓe gooto, Christina, to Angalteer. Bell e Graeme caggal mum ceerti. Graeme ummiima Sydney, o resi goɗɗo. Bell jooɗii to Victoria, o mawni toon ɓiɗɗo maɓɓe debbo.
Ina jeyaa e nafooje makko goɗɗe, Bell winndi jimɗi, jimɗi makko "Ern Malley's Sister" yaltinaa e jaaynde Quadrant e hitaande 2006.<ref name=":0">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Bell, Elizabeth – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0318b.htm|access-date=2021-02-13|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
Bell sankii ko ñalnde 16 marse 2007, to Richmond, to leydi Victoria, tawi ina yahra e duuɓi 95.<ref name=":3">{{Cite web|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|title=Bell, Elizabeth Galloway – Woman – The Australian Women's Register|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE4979b.htm|access-date=2021-02-13|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
== Ardorde e nder renndooji Buddhist en ==
Bell fuɗɗii golloraade diine Buddha ko e hitaande 1963. O mawni ko e ekkol Presbyterian, o tawi omo yiɗi janngirɗe Buddha. O wonti tergal e fedde Buddhist en to Victoria, fedde Buddhist en ɓurnde ɓooyde e nder Ostarali, sosaande e hitaande 1953.[7] O wonti hooreejo leydi e kitaale 1970, o golliima ko ina ɓura duuɓi capanɗe ɗiɗi e ndeen darnde. O jaɓɓii mooɓondiral to galle makko, o jaɓɓii hoɓɓe heewɓe. E hitaande 1975, o ardii soodde galle ngam waɗde jeewte e kewuuji, anndiraaɗo galle Buddhist.
Bell woniino e goomu yuɓɓinngu njillu Dalai Lama to Ostarali e hitaande 1982. Oon sahaa, Dalai Lama anndaaka no feewi e nder leydi hee, caggal dingiral Budisma. Njillu daartol ngol, ngol Dalai Lama adii waɗde to Ostarali, ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, nde alaa ɗo haaɗi, nde yimɓe nokku oo peewni ɗum.<ref name=":1">{{Cite web|date=2007-07-07|title=Magnet for those seeking calm counsel|url=https://www.smh.com.au/national/magnet-for-those-seeking-calm-counsel-20070707-gdqk8m.html|access-date=2021-02-13|website=The Sydney Morning Herald|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Graeme Bell And His Australian Jazz Band|url=https://www.discogs.com/artist/3701309-Graeme-Bell-And-His-Australian-Jazz-Band|access-date=2021-02-13|website=Discogs|language=en}}</ref>
Bell kadi ina jeyaa e fedde ngenndiire Buddhist en to Ostarali, o wonti hooreejo e kitaale 1970. E darorɗe kitaale 1980, o woniino gardiiɗo jaaynde fedde nde wiyeteende Metta. E hitaande 1984, nde batu nayaɓu winndereyankeewu jowitiingu e diineeji e jam yuɓɓinaa to wuro Melbourne, Bell tawtoraama no nulaaɗo nii. E hitaande 1986, o winndi daartol juutngol ko fayti e ƴellitaare diine Budda e nder leydi Victoria.<ref>{{Cite web|title=Graeme Bell's Czechoslovak Journey – Victorian Jazz Stories|url=http://www.cv.vic.gov.au/stories/creative-life/victorian-jazz-stories/graeme-bells-czechoslovak-journey/|access-date=2021-02-13|website=Culture Victoria|language=en}}</ref>
E nder teddungal ñalngu jibinannde laamɗo debbo e hitaande 1999, Bell heɓi Medaal Ordre de l'Oustralie, ngam mawninde darnde makko e diine Buddha.<ref>{{Cite journal|last=Galloway|first=Elizabeth|date=2006|title=Ern Malley's Sister|url=|journal=Quadrant|volume=50|issue=7–8|pages=41|via=}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Budda e nder leydi Ostarali
Henri njamndi mboɗeeri Olkot
1999 Teddungal ñalngu nguu laamɗo debbo (Ostraali)
== Tuugnorgal ==
4vfqo8lue7sknyjkvpz5f4mi99wnm6i
162267
162265
2026-04-10T15:02:51Z
Yariemar 03
11293
162267
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Elizabeth Galloway Bell''' OAM (10 suwee 1911 – 16 marse 2007) (jibinaa ko Watson) ko Budisma Ostarali, hooreejo fedde Budisma Victoria fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi. O woniino kadi hooreejo Fedde Buddahaa to Ostarali, e gardiiɗo jaaynde wiyeteende Metta. O walli e yuɓɓinde njillu gadano Dalai Lama to Ostarali, o woniino nulaaɗo e batu winndereewu diineeji ngam jam, yuɓɓinaangu to Melbourne e hitaande 1984. O heɓi njeenaari « Ordre d’Australie » e hitaande 1999 sabu darnde makko e diine Budism to Ostarali.
== Nguurndam ==
Elizabeth Watson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Melbourne, to leydi Ostarali, ñalnde 16 suwee 1911. Jibnaaɓe makko, hono William e Christina Watson, ngummiima Ecoppi, fayti Ostarali e hitaande 1907. Baaba makko ko jom laana. Bell ko ɓiɗɗo maɓɓe debbo mawɗo. Ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Thomas jibinaa ko duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum.O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Coburg, o golliima e nder yeeyirdu puɗi.
Bell resii Graeme Bell, jimoowo jazz, e hitaande 1946. Graeme Bell jeyaa ko e ardiiɓe jazz to Ostarali. E sahaa dewgal maɓɓe, Graeme ina joginoo fedde mum, wiyeteende Dixieland Jazz Band, nde ina ɓeydoo heewde yimɓe. E hitaande 1947, ɓe noddaama ngam fiyde e fedde sukaaɓe winndereere to Cekoslowaki ; ɓe ngoni e ƴeewde hitaande, ɓe njillondiri e Orop. Bell hawri e gorko mum nde fedde makko ina njilloyoo. E hitaande 1950, nde o woni kadi e yahde caggal leydi, Bell jibini ɓiɗɗo maɓɓe gooto, Christina, to Angalteer. Bell e Graeme caggal mum ceerti. Graeme ummiima Sydney, o resi goɗɗo. Bell jooɗii to Victoria, o mawni toon ɓiɗɗo maɓɓe debbo.
Ina jeyaa e nafooje makko goɗɗe, Bell winndi jimɗi, jimɗi makko "Ern Malley's Sister" yaltinaa e jaaynde Quadrant e hitaande 2006.<ref name=":0">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Bell, Elizabeth – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0318b.htm|access-date=2021-02-13|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
Bell sankii ko ñalnde 16 marse 2007, to Richmond, to leydi Victoria, tawi ina yahra e duuɓi 95.<ref name=":3">{{Cite web|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|title=Bell, Elizabeth Galloway – Woman – The Australian Women's Register|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE4979b.htm|access-date=2021-02-13|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
== Ardorde e nder renndooji Buddhist en ==
Bell fuɗɗii golloraade diine Buddha ko e hitaande 1963. O mawni ko e ekkol Presbyterian, o tawi omo yiɗi janngirɗe Buddha. O wonti tergal e fedde Buddhist en to Victoria, fedde Buddhist en ɓurnde ɓooyde e nder Ostarali, sosaande e hitaande 1953.[7] O wonti hooreejo leydi e kitaale 1970, o golliima ko ina ɓura duuɓi capanɗe ɗiɗi e ndeen darnde. O jaɓɓii mooɓondiral to galle makko, o jaɓɓii hoɓɓe heewɓe. E hitaande 1975, o ardii soodde galle ngam waɗde jeewte e kewuuji, anndiraaɗo galle Buddhist.
Bell woniino e goomu yuɓɓinngu njillu Dalai Lama to Ostarali e hitaande 1982. Oon sahaa, Dalai Lama anndaaka no feewi e nder leydi hee, caggal dingiral Budisma. Njillu daartol ngol, ngol Dalai Lama adii waɗde to Ostarali, ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, nde alaa ɗo haaɗi, nde yimɓe nokku oo peewni ɗum.<ref name=":1">{{Cite web|date=2007-07-07|title=Magnet for those seeking calm counsel|url=https://www.smh.com.au/national/magnet-for-those-seeking-calm-counsel-20070707-gdqk8m.html|access-date=2021-02-13|website=The Sydney Morning Herald|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Graeme Bell And His Australian Jazz Band|url=https://www.discogs.com/artist/3701309-Graeme-Bell-And-His-Australian-Jazz-Band|access-date=2021-02-13|website=Discogs|language=en}}</ref>
Bell kadi ina jeyaa e fedde ngenndiire Buddhist en to Ostarali, o wonti hooreejo e kitaale 1970. E darorɗe kitaale 1980, o woniino gardiiɗo jaaynde fedde nde wiyeteende Metta. E hitaande 1984, nde batu nayaɓu winndereyankeewu jowitiingu e diineeji e jam yuɓɓinaa to wuro Melbourne, Bell tawtoraama no nulaaɗo nii. E hitaande 1986, o winndi daartol juutngol ko fayti e ƴellitaare diine Budda e nder leydi Victoria.<ref>{{Cite web|title=Graeme Bell's Czechoslovak Journey – Victorian Jazz Stories|url=http://www.cv.vic.gov.au/stories/creative-life/victorian-jazz-stories/graeme-bells-czechoslovak-journey/|access-date=2021-02-13|website=Culture Victoria|language=en}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|title=History of Buddhism in Victoria {{!}} Buddhist Council of Victoria|url=https://bcv.org.au/history-of-buddhism-in-victoria/|access-date=2021-02-13|language=en-AU}}</ref><ref>{{Cite web|title=Peace, politics and Masterchef: A timeline of the Dalai Lama's Australian visits|url=https://www.sbs.com.au/language/english/peace-politics-and-masterchef-a-timeline-of-the-dalai-lama-s-australian-visits|access-date=2021-02-13|website=SBS Your Language|language=en}}</ref>
E nder teddungal ñalngu jibinannde laamɗo debbo e hitaande 1999, Bell heɓi Medaal Ordre de l'Oustralie, ngam mawninde darnde makko e diine Buddha.<ref>{{Cite journal|last=Galloway|first=Elizabeth|date=2006|title=Ern Malley's Sister|url=|journal=Quadrant|volume=50|issue=7–8|pages=41|via=}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Budda e nder leydi Ostarali
Henri njamndi mboɗeeri Olkot
1999 Teddungal ñalngu nguu laamɗo debbo (Ostraali)
== Tuugnorgal ==
tmz5w2jqr9y38nmcqnijbejq7atku7m
162268
162267
2026-04-10T15:05:49Z
Yariemar 03
11293
162268
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Elizabeth Galloway Bell''' OAM (10 suwee 1911 – 16 marse 2007) (jibinaa ko Watson) ko Budisma Ostarali, hooreejo fedde Budisma Victoria fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi. O woniino kadi hooreejo Fedde Buddahaa to Ostarali, e gardiiɗo jaaynde wiyeteende Metta. O walli e yuɓɓinde njillu gadano Dalai Lama to Ostarali, o woniino nulaaɗo e batu winndereewu diineeji ngam jam, yuɓɓinaangu to Melbourne e hitaande 1984. O heɓi njeenaari « Ordre d’Australie » e hitaande 1999 sabu darnde makko e diine Budism to Ostarali.
== Nguurndam ==
Elizabeth Watson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Melbourne, to leydi Ostarali, ñalnde 16 suwee 1911. Jibnaaɓe makko, hono William e Christina Watson, ngummiima Ecoppi, fayti Ostarali e hitaande 1907. Baaba makko ko jom laana. Bell ko ɓiɗɗo maɓɓe debbo mawɗo. Ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Thomas jibinaa ko duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum.O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Coburg, o golliima e nder yeeyirdu puɗi.
Bell resii Graeme Bell, jimoowo jazz, e hitaande 1946. Graeme Bell jeyaa ko e ardiiɓe jazz to Ostarali. E sahaa dewgal maɓɓe, Graeme ina joginoo fedde mum, wiyeteende Dixieland Jazz Band, nde ina ɓeydoo heewde yimɓe. E hitaande 1947, ɓe noddaama ngam fiyde e fedde sukaaɓe winndereere to Cekoslowaki ; ɓe ngoni e ƴeewde hitaande, ɓe njillondiri e Orop. Bell hawri e gorko mum nde fedde makko ina njilloyoo. E hitaande 1950, nde o woni kadi e yahde caggal leydi, Bell jibini ɓiɗɗo maɓɓe gooto, Christina, to Angalteer. Bell e Graeme caggal mum ceerti. Graeme ummiima Sydney, o resi goɗɗo. Bell jooɗii to Victoria, o mawni toon ɓiɗɗo maɓɓe debbo.
Ina jeyaa e nafooje makko goɗɗe, Bell winndi jimɗi, jimɗi makko "Ern Malley's Sister" yaltinaa e jaaynde Quadrant e hitaande 2006.<ref name=":0">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Bell, Elizabeth – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0318b.htm|access-date=2021-02-13|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
Bell sankii ko ñalnde 16 marse 2007, to Richmond, to leydi Victoria, tawi ina yahra e duuɓi 95.<ref name=":3">{{Cite web|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|title=Bell, Elizabeth Galloway – Woman – The Australian Women's Register|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE4979b.htm|access-date=2021-02-13|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
== Ardorde e nder renndooji Buddhist en ==
Bell fuɗɗii golloraade diine Buddha ko e hitaande 1963. O mawni ko e ekkol Presbyterian, o tawi omo yiɗi janngirɗe Buddha. O wonti tergal e fedde Buddhist en to Victoria, fedde Buddhist en ɓurnde ɓooyde e nder Ostarali, sosaande e hitaande 1953.[7] O wonti hooreejo leydi e kitaale 1970, o golliima ko ina ɓura duuɓi capanɗe ɗiɗi e ndeen darnde. O jaɓɓii mooɓondiral to galle makko, o jaɓɓii hoɓɓe heewɓe. E hitaande 1975, o ardii soodde galle ngam waɗde jeewte e kewuuji, anndiraaɗo galle Buddhist.
Bell woniino e goomu yuɓɓinngu njillu Dalai Lama to Ostarali e hitaande 1982. Oon sahaa, Dalai Lama anndaaka no feewi e nder leydi hee, caggal dingiral Budisma. Njillu daartol ngol, ngol Dalai Lama adii waɗde to Ostarali, ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, nde alaa ɗo haaɗi, nde yimɓe nokku oo peewni ɗum.<ref name=":1">{{Cite web|date=2007-07-07|title=Magnet for those seeking calm counsel|url=https://www.smh.com.au/national/magnet-for-those-seeking-calm-counsel-20070707-gdqk8m.html|access-date=2021-02-13|website=The Sydney Morning Herald|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Graeme Bell And His Australian Jazz Band|url=https://www.discogs.com/artist/3701309-Graeme-Bell-And-His-Australian-Jazz-Band|access-date=2021-02-13|website=Discogs|language=en}}</ref>
Bell kadi ina jeyaa e fedde ngenndiire Buddhist en to Ostarali, o wonti hooreejo e kitaale 1970. E darorɗe kitaale 1980, o woniino gardiiɗo jaaynde fedde nde wiyeteende Metta. E hitaande 1984, nde batu nayaɓu winndereyankeewu jowitiingu e diineeji e jam yuɓɓinaa to wuro Melbourne, Bell tawtoraama no nulaaɗo nii. E hitaande 1986, o winndi daartol juutngol ko fayti e ƴellitaare diine Budda e nder leydi Victoria.<ref>{{Cite web|title=Graeme Bell's Czechoslovak Journey – Victorian Jazz Stories|url=http://www.cv.vic.gov.au/stories/creative-life/victorian-jazz-stories/graeme-bells-czechoslovak-journey/|access-date=2021-02-13|website=Culture Victoria|language=en}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|title=History of Buddhism in Victoria {{!}} Buddhist Council of Victoria|url=https://bcv.org.au/history-of-buddhism-in-victoria/|access-date=2021-02-13|language=en-AU}}</ref><ref>{{Cite web|title=Peace, politics and Masterchef: A timeline of the Dalai Lama's Australian visits|url=https://www.sbs.com.au/language/english/peace-politics-and-masterchef-a-timeline-of-the-dalai-lama-s-australian-visits|access-date=2021-02-13|website=SBS Your Language|language=en}}</ref>
E nder teddungal ñalngu jibinannde laamɗo debbo e hitaande 1999, Bell heɓi Medaal Ordre de l'Oustralie, ngam mawninde darnde makko e diine Buddha.<ref>{{Cite journal|last=Galloway|first=Elizabeth|date=2006|title=Ern Malley's Sister|url=|journal=Quadrant|volume=50|issue=7–8|pages=41|via=}}</ref><ref>{{Cite book|last=Croucher|first=Paul|title=Buddhism in Australia, 1848–1988|date=1989|publisher=New South Wales University Press|isbn=0-86840-195-1|location=Kensington, NSW, Australia|pages=98|oclc=21339174}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Budda e nder leydi Ostarali.<ref>{{Cite journal|last=Bell|first=E|date=January 1986|title=A Short History of Buddhism in Victoria|url=|journal=Buddhism Today|volume=1|pages=|via=}}</ref>
Henri njamndi mboɗeeri Olkot<ref>{{Cite web|title=World Conference on Religion and Peace Records (DG 078) Swarthmore College Peace Collection|url=https://www.swarthmore.edu/library/peace/DG051-099/DG078WCRP.html|access-date=2021-02-13|website=www.swarthmore.edu|archive-date=11 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210211082811/http://www.swarthmore.edu/Library/peace/DG051-099/DG078WCRP.html|url-status=dead}}</ref>
1999 Teddungal ñalngu nguu laamɗo debbo (Ostraali)
== Tuugnorgal ==
8qfg0xd5udty6v4p1w5p6jx88iac7wr
Emily Dobson
0
39453
162255
2026-04-10T14:42:17Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Emily Dobson''' (jibinaa ko Lempriere ; 10 oktoobar 1842 – 5 suwee 1934) ko neɗɗo Ostaralinaajo ballitoowo yimɓe. O anndiranoo ko golle makko ballitooje balle rewɓe. == Nguurndam arano == Dobson jibinaa ko to Port Artur, to leydi Tasmani ñalnde 10 oktoobar 1842, e galle Tomaas Jaak Lempriye e Charlotte Lempriye jibinaaɗo Smith. O jannginii to galle ko baaba makko.<ref name="adob6">{{cite web|last=Reynolds|first=I. A.|title=Dobson, Emily (1842–193..."
162255
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emily Dobson''' (jibinaa ko Lempriere ; 10 oktoobar 1842 – 5 suwee 1934) ko neɗɗo Ostaralinaajo ballitoowo yimɓe. O anndiranoo ko golle makko ballitooje balle rewɓe.
== Nguurndam arano ==
Dobson jibinaa ko to Port Artur, to leydi Tasmani ñalnde 10 oktoobar 1842, e galle Tomaas Jaak Lempriye e Charlotte Lempriye jibinaaɗo Smith. O jannginii to galle ko baaba makko.<ref name="adob6">{{cite web|last=Reynolds|first=I. A.|title=Dobson, Emily (1842–1934)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/dobson-emily-5985|website=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=7 February 2018}}</ref> Debbo makko, Fanny, wonti jimoowo biyeteeɗo Fanny Benson mo yumma Lucy Charlotte Benson.<ref>{{Cite web|last=Walters|first=Jessica|date=2022-04-05|title=The Lady Conductor and the Score of 'The Toreador'|url=https://libraries.tas.gov.au/state-library-of-tasmania/blog/the-lady-conductor-and-the-score-of-the-toreador/|access-date=2024-08-06|website=Libraries Tasmania|language=en-AU}}</ref> Emily resii awokaa e politik, biyeteeɗo Henry Dobson, to Egliis Bothwell to Angalteer ñalnde 4 feebariyee 1868.<ref name="adob5">{{cite web|last=Reynolds|first=I. A.|title=Dobson, Emily (1842–1934)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/dobson-emily-5985|website=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=7 February 2018}}</ref>
== Golle moƴƴere ==
Dobson fuɗɗii golle mum moƴƴe caggal nde gorko mum suɓaa e Parlemaa Tasmania e hitaande 1891 .<ref name="encyclopedia2">{{cite web|last=Swain|first=Shurlee|title=Dobson, Emily - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0134b.htm|website=The Australian Women's Register|accessdate=7 February 2018|language=en-gb}}</ref>O wonti binndoowo fedde rewɓe toppitiinde cellal e lewru suwee 1891 nde sosaa ngam haɓaade rafi tifoyid to Hobart. Fedde nde ɗaɓɓiri diiso nokku Hobart, ɓe ndarni kanndidaaji ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 1892, e wondude e fedde worɓe ngam ɓamtaare cellal e ɓamtaare kuuɓtodinnde.<ref name="adob4">{{cite web|last=Reynolds|first=I. A.|title=Dobson, Emily (1842–1934)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/dobson-emily-5985|website=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=7 February 2018}}</ref>
E hitaande 1892, Mary Jane Brabazon, konte Meath e jom suudu mum njilliima leydi Nuwel Selannde e Tasmani. To Hobart o haali ko feewti e nafoore fedde sukaaɓe ministeer. Nanondiraama fuɗɗoraade fedde to Hobart.<ref>{{Cite news|date=1892-03-24|title=The Ministering Children's League.|work=Argus|url=http://nla.gov.au/nla.news-article8408384|access-date=2023-02-25}}</ref> E hitaande 1906 won galle gooto to Victoria.<ref name="vict">{{Cite web|title=Ministering Children's League, cottage by the sea, Queenscliff, 1906 {{!}} Victorian Places|url=https://www.victorianplaces.com.au/node/71270|access-date=2023-02-25|website=www.victorianplaces.com.au}}</ref> E hitaande 1892 Dobson's sosi fedde sukaaɓe ministeeruuji nokku oo. E hitaande 1898 o sosi goomu rewɓe fedde wumɓe, muumɓe e muumɓe. Dobson kadi ina wallitnoo duɗe safrooɓe, o jeyaa ko e sosɓe Sanatorium Consumptives New Town e hitaande 1905 kadi ko o gardiiɗo fedde safrooɓe Bush Tasmania e nder nguurndam mum fof.<ref name="adob3">{{cite web|last=Reynolds|first=I. A.|title=Dobson, Emily (1842–1934)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/dobson-emily-5985|website=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=7 February 2018}}</ref>
Dobson kadi ko daraniiɗo tempere, o woniino cukko hooreejo fedde rewɓe tempere kerecee en to Tasmania.<ref name="adob2">{{cite web|last=Reynolds|first=I. A.|title=Dobson, Emily (1842–1934)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/dobson-emily-5985|website=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=7 February 2018}}</ref>
E hitaande 1899, o wonti cukko hooreejo fedde ngenndiire rewɓe Tasmania sosaande keso, o tawtoraama batu fedde rewɓe hakkunde leyɗeele to Londres e hitaande 1899, o woni kadi nulaaɗo e batu fedde hakkunde leyɗeele rewɓe to Amsterdam e hitaande 1908.<ref>{{cite web|title=Presidents of the National Council of Women of Australia and its predecessors|url=http://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-09.html|website=The Australian Women's Register|accessdate=9 February 2018|language=en-gb}}</ref> E hitaande 1919, Kawtal ngenndiwal rewɓe Tasmania sosi njeenaari Emily Dobson ngam mawninde golle makko.<ref name="encyclopedia">{{cite web|last=Swain|first=Shurlee|title=Dobson, Emily - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0134b.htm|website=The Australian Women's Register|accessdate=7 February 2018|language=en-gb}}</ref>
Dobson maayi ko to Hobart ñalnde 5 lewru nduu hitaande 1934, o wirnaa ko e yanaande Queenborough.<ref name="adob">{{cite web|last=Reynolds|first=I. A.|title=Dobson, Emily (1842–1934)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/dobson-emily-5985|website=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=7 February 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
cr4sx76loqbwiy3ivqfhfdz5kamuxsc
A Bar at the Folies-Bergère
0
39454
162256
2026-04-10T14:42:41Z
Isa Oumar
9821
Created page with "Bar at the Folies-Bergère (e Farayse: Un bar aux Folies Bergère) ko natal Édouard Manet, ngal hiisetee ko golle makko cakkitiiɗe mawɗe. Nde pentiraa ko e hitaande 1882, nde hollitaama to Salon Pari e ndeen hitaande. Ina hollita heen dingiral e nder dingiral jamma biyeteengal Folies Bergère to Pari. Natal ngal ko jeyi jimoowo biyeteeɗo Emmanuel Chabrier, sehil Manet no feewi, ngal fawii e dow piyanɗe makko. Jooni ko e galle Courtauld to Londres. == Fawnugo == Nat..."
162256
wikitext
text/x-wiki
Bar at the Folies-Bergère (e Farayse: Un bar aux Folies Bergère) ko natal Édouard Manet, ngal hiisetee ko golle makko cakkitiiɗe mawɗe. Nde pentiraa ko e hitaande 1882, nde hollitaama to Salon Pari e ndeen hitaande. Ina hollita heen dingiral e nder dingiral jamma biyeteengal Folies Bergère to Pari. Natal ngal ko jeyi jimoowo biyeteeɗo Emmanuel Chabrier, sehil Manet no feewi, ngal fawii e dow piyanɗe makko. Jooni ko e galle Courtauld to Londres.
== Fawnugo ==
Natal ngal ina hollita darnde Manet e goonga e nder hollirde mum laaɓtunde e dingiral hannde ngal. Feereeji keewɗi ina njiyloo koye mum en kono ko famɗi fof kolliraama ina njogii daliilu, kadi nate ɗee ina mbaɗi binndanɗe keewɗe ɗe yimɓe fof njiɗi e annduɓe.
Limre hakkundeere ndee ina darii yeeso daarorgal, hay so tawii noon ñiŋooɓe ɓee – ina tuuma Manet wonde majjere yi’annde e tuumaade ko heewi e ko waawaa waɗeede e nder nate ɗee – ina njeewtida e ndeeɗoo toɓɓere gila nde ƴeewte gadane ɗee njaltinaa. Kono e hitaande 2000, daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Malcolm Park hollitii wonde yi’annde ndee ina waawi waɗeede e ɓanndu, nde tawnoo o waɗii ƴeewndo hollirngo ngam ƴellitde dingiral ngal no Manet pentiri nii. E fawaade e ngool peewnugol, "yeewtere nde heewɓe cikkatnoo ina waɗa hakkunde barmaid e gorko ina feeñnina wonde ko feere optik—gorko oo ina darii e yaasi nokku ɗo pentoowo oo yi’ata ɗoo, to bannge nano, ina ndaara barmaid oo, wonaa daraade ñaamo yeeso makko."[3] As it the appstanding to bar oo ɓuri gorko mo miijo mum feeñata e damal ñaamo natal ngal. Ɗumɗoo ko yaltugol ngol heewaani yiyeede e toɓɓere hakkundeere heewnde teskaade so ƴeewdaama natal ƴettaangal fawaade e yiyannde.
Jannde ngam bar to Folies-Bergere (1881)
Tabitingol woodde daarorgal ina waɗi nafoore mawnde e firooji jamaanu keewɗi.Ina rokka nanondiral laaɓtungal e Las Meninas, ko naalanke mo Manet yiɗi, hono Diego Velázquez, waɗi. Won ƴellitaare mawnde e ndee toɓɓere gila nde Michel Foucault ƴetti nde e deftere mum wiyeteende « Ordre des choses » (1966).
Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Jeffrey Meyers ina siftina pijirlooji anniyaaji e dow yi’annde e ko nanndi e majjere golle miijooji : "Caggal makko, e yaajde e njuuteendi pentol ngol fof, ko kañum woni mbaydi kaŋŋe miijooji mawɗi waylata geɗe e gite, gite e geɗe, miin e woɗɓe, woɗɓe e am.' Enen, yiyooɓe ɓee, eɗen ndarii e sara barmaid oo bannge goɗɗo oo e counter oo, eɗen ƴeewa gite men e nder gite, eɗen njiya ko o yi’ata koo tigi... Critique gooto teskiima wonde Manet ‘jaŋde adannde hollirta ko o joɗɗinaama to bannge ñaamo, tawi noon e nder canvas timmuɗo oo, ko kanko woni no feewi hakkunde attention’. Hay so Manet waylitii mo gila nyaamo haa caka, o jokki miijo makko e nyaamo, o yi’aama e nder daarorgal, o wayi ko no o jokkondirii e soodoowo e yeeso timmungo, omo reena hoore makko, omo woɗɗitoo.
Natal ngal ina heewi defte baɗɗe faayiida to bannge renndo e milieu. Debbo gonɗo to bar oo ko neɗɗo tigi-rigi, ganndiraaɗo Suzon, gollinooɗo to Folies-Bergère e fuɗɗoode kitaale 1880. Ngam pentugol makko, Manet ƴetti mo e nder suudu makko. E naatnude diƴƴe oraas e yeeso, Manet hollitii barmaid oo ko debbo jom suudu, e wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Larry L. Ligo, wiyɗo wonde Manet ina heewi jokkondirde oraas e jom suudu e nder nate mum. T. J. Clark wiyi wonde barmaid oo "ina yiɗi lomtaade gooto e jom en jawɗeele en ɓe Folies-Bergère anndiraa no feewi", mo lomtotoo "hono yeeyoowo e marsandiis—ko huunde nde soodata wondude e njaram.
Detaayuuji goɗɗi teskiniiɗi ina mbaɗi koyɗe ɗiɗi ɓaleeje to dow ŋoral nano, jeyaaɗe e naalanke trapeze mo waɗata dow patrons restora oo. Butelaaji biir kollitooji ɗii ina newii anndeede e mbaydi tatiire boɗeeri e dow nate ɗee, hono Bass Pale Ale, e woodgol ngalɗoo marke Biritaannaaɓe e nokku biir Almaañ, firti ko binndanɗe kollitooje miijooji luulndiiɗi Almaañ e nder Farayse e nder duuɓi sappo caggal wolde Farayse e Prusse.
== Tuugnorgal pinal ==
Balet Bar aux Folies-Bergère mo hitaande 1934 e koreeji Ninette de Valois e jimɗi Chabrier sosaa ko e, e tuugnaade e, nate Manet.[9] Filmo 1947 biyeteeɗo Les affaires privées de Bel Ami ina hollita e nuunɗal A Bar at the Folies-Bergère hojomaaji capanɗe jeenay e jeenay e nder filmo oo e fijoowo nannduɗo e mum, set e props nde yimɓe mawɓe ɓee naatata e nder estaad oo.
Natal ngal ko ƴoƴre jimol (ina gasa tawa ko Sydney Carter) e nder peewnugol tiyaataar lollungol biyeteengol The Lyric Revue, to Londres e hitaande 1951. Natal ngal yahri ko "Oh, no njiɗir-mi hootde e Bretagne am giɗo [...] Kono hoddiro suɓiima mi e bar to Folies-Bergères".
Natal biyeteengal The Bar (1954) ngal naalanke Ostarali biyeteeɗo John Brack waɗi, ngal hollirta ko...Ko ɓuri heewde e nokkuuji bar Melbourne, ko huunde teskinnde e A Bar to Folies-Bergère.
E nder filmo Eddie Murphy biyeteeɗo Coming to America mo hitaande 1988, ko ƴattooje e nate ɗe barmaid en ngoni rewɓe ɓaleeɓe ɓoorniiɓe comci boɗeeji e woodi hamburger e dow taasawol e dow counter ina waawi yiyeede ina fawii e hoɗorde McDowell.
Naalanke Kanadaa biyeteeɗo Jeff Wall ina siftora « Bar to Folies-Bergère » e nder deftere mum Natal wonande rewɓe (1979).Binndol mahol Tate Modern ngam Natal ngam Rewɓe, ummoraade e koolol 2005-2006 Fotooji Jeff Wall 1978-2004, hollitii batte natal Manet:
E nder natal Manet, barmaid ina ndaara e nder kaɓirgal, ina teskaa e mbaydi gorko ɓuuɓɗo. Dingiral ngal fof ina wayi no ina feeñi e daarorgal caggal barme oo, ina waɗa lowre yi’anndeeji caɗtuɗi. Wall ina ñamla mbaydi ndernderi pentol ngol, e motiiji ko wayi no lampaaji lampaaji dokkuɗi ɗum luggiɗde nokku. Limlebbi ɗii noon ina peeñnina e nder gite, debbo oo ina jogii gite ɓuuɓɗe e darnde barmannde Manet, gorko oo ko naalanke oo e hoore mum. Hay so tawii geɗe ƴeewndo gorko, haa teeŋti noon e jokkondiral doole hakkunde naalanke gorko e model debbo, e darnde ƴeewoowo oo e ƴeewoowo, ina njiyloo e nder nate Manet, Wall ina hesɗitina tiitoonde ndee e jogaade kamera e hakkunde golle ɗee, mbele ina nannga golle waɗde natal ngal (the mirror in the time, the mirror re, the straight time, e) to amen.
== Ƴeew kadi ==
Doggol nate ɗe Édouard Manet waɗi
1882 e nder art
== Tuugnorgal e iwdi ==
aelznd7q5y0wa8k26it2ngm3cy9pvnc
162258
162256
2026-04-10T14:45:07Z
Isa Oumar
9821
162258
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Bar at the Folies-Bergère''' (e Farayse: Un bar aux Folies Bergère) ko natal Édouard Manet, ngal hiisetee ko golle makko cakkitiiɗe mawɗe. Nde pentiraa ko e hitaande 1882, nde hollitaama to Salon Pari e ndeen hitaande. Ina hollita heen dingiral e nder dingiral jamma biyeteengal Folies Bergère to Pari. Natal ngal ko jeyi jimoowo biyeteeɗo Emmanuel Chabrier, sehil Manet no feewi, ngal fawii e dow piyanɗe makko. Jooni ko e galle Courtauld to Londres.
== Fawnugo ==
Natal ngal ina hollita darnde Manet e goonga e nder hollirde mum laaɓtunde e dingiral hannde ngal. Feereeji keewɗi ina njiyloo koye mum en kono ko famɗi fof kolliraama ina njogii daliilu, kadi nate ɗee ina mbaɗi binndanɗe keewɗe ɗe yimɓe fof njiɗi e annduɓe.
Limre hakkundeere ndee ina darii yeeso daarorgal, hay so tawii noon ñiŋooɓe ɓee – ina tuuma Manet wonde majjere yi’annde e tuumaade ko heewi e ko waawaa waɗeede e nder nate ɗee – ina njeewtida e ndeeɗoo toɓɓere gila nde ƴeewte gadane ɗee njaltinaa. Kono e hitaande 2000, daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Malcolm Park hollitii wonde yi’annde ndee ina waawi waɗeede e ɓanndu, nde tawnoo o waɗii ƴeewndo hollirngo ngam ƴellitde dingiral ngal no Manet pentiri nii. E fawaade e ngool peewnugol, "yeewtere nde heewɓe cikkatnoo ina waɗa hakkunde barmaid e gorko ina feeñnina wonde ko feere optik—gorko oo ina darii e yaasi nokku ɗo pentoowo oo yi’ata ɗoo, to bannge nano, ina ndaara barmaid oo, wonaa daraade ñaamo yeeso makko."[3] As it the appstanding to bar oo ɓuri gorko mo miijo mum feeñata e damal ñaamo natal ngal. Ɗumɗoo ko yaltugol ngol heewaani yiyeede e toɓɓere hakkundeere heewnde teskaade so ƴeewdaama natal ƴettaangal fawaade e yiyannde.
Jannde ngam bar to Folies-Bergere (1881)
Tabitingol woodde daarorgal ina waɗi nafoore mawnde e firooji jamaanu keewɗi.Ina rokka nanondiral laaɓtungal e Las Meninas, ko naalanke mo Manet yiɗi, hono Diego Velázquez, waɗi. Won ƴellitaare mawnde e ndee toɓɓere gila nde Michel Foucault ƴetti nde e deftere mum wiyeteende « Ordre des choses » (1966).
Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Jeffrey Meyers ina siftina pijirlooji anniyaaji e dow yi’annde e ko nanndi e majjere golle miijooji : "Caggal makko, e yaajde e njuuteendi pentol ngol fof, ko kañum woni mbaydi kaŋŋe miijooji mawɗi waylata geɗe e gite, gite e geɗe, miin e woɗɓe, woɗɓe e am.' Enen, yiyooɓe ɓee, eɗen ndarii e sara barmaid oo bannge goɗɗo oo e counter oo, eɗen ƴeewa gite men e nder gite, eɗen njiya ko o yi’ata koo tigi... Critique gooto teskiima wonde Manet ‘jaŋde adannde hollirta ko o joɗɗinaama to bannge ñaamo, tawi noon e nder canvas timmuɗo oo, ko kanko woni no feewi hakkunde attention’. Hay so Manet waylitii mo gila nyaamo haa caka, o jokki miijo makko e nyaamo, o yi’aama e nder daarorgal, o wayi ko no o jokkondirii e soodoowo e yeeso timmungo, omo reena hoore makko, omo woɗɗitoo.
Natal ngal ina heewi defte baɗɗe faayiida to bannge renndo e milieu. Debbo gonɗo to bar oo ko neɗɗo tigi-rigi, ganndiraaɗo Suzon, gollinooɗo to Folies-Bergère e fuɗɗoode kitaale 1880. Ngam pentugol makko, Manet ƴetti mo e nder suudu makko. E naatnude diƴƴe oraas e yeeso, Manet hollitii barmaid oo ko debbo jom suudu, e wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Larry L. Ligo, wiyɗo wonde Manet ina heewi jokkondirde oraas e jom suudu e nder nate mum. T. J. Clark wiyi wonde barmaid oo "ina yiɗi lomtaade gooto e jom en jawɗeele en ɓe Folies-Bergère anndiraa no feewi", mo lomtotoo "hono yeeyoowo e marsandiis—ko huunde nde soodata wondude e njaram.
Detaayuuji goɗɗi teskiniiɗi ina mbaɗi koyɗe ɗiɗi ɓaleeje to dow ŋoral nano, jeyaaɗe e naalanke trapeze mo waɗata dow patrons restora oo. Butelaaji biir kollitooji ɗii ina newii anndeede e mbaydi tatiire boɗeeri e dow nate ɗee, hono Bass Pale Ale, e woodgol ngalɗoo marke Biritaannaaɓe e nokku biir Almaañ, firti ko binndanɗe kollitooje miijooji luulndiiɗi Almaañ e nder Farayse e nder duuɓi sappo caggal wolde Farayse e Prusse.
== Tuugnorgal pinal ==
Balet Bar aux Folies-Bergère mo hitaande 1934 e koreeji Ninette de Valois e jimɗi Chabrier sosaa ko e, e tuugnaade e, nate Manet.[9] Filmo 1947 biyeteeɗo Les affaires privées de Bel Ami ina hollita e nuunɗal A Bar at the Folies-Bergère hojomaaji capanɗe jeenay e jeenay e nder filmo oo e fijoowo nannduɗo e mum, set e props nde yimɓe mawɓe ɓee naatata e nder estaad oo.
Natal ngal ko ƴoƴre jimol (ina gasa tawa ko Sydney Carter) e nder peewnugol tiyaataar lollungol biyeteengol The Lyric Revue, to Londres e hitaande 1951. Natal ngal yahri ko "Oh, no njiɗir-mi hootde e Bretagne am giɗo [...] Kono hoddiro suɓiima mi e bar to Folies-Bergères".
Natal biyeteengal The Bar (1954) ngal naalanke Ostarali biyeteeɗo John Brack waɗi, ngal hollirta ko...Ko ɓuri heewde e nokkuuji bar Melbourne, ko huunde teskinnde e A Bar to Folies-Bergère.
E nder filmo Eddie Murphy biyeteeɗo Coming to America mo hitaande 1988, ko ƴattooje e nate ɗe barmaid en ngoni rewɓe ɓaleeɓe ɓoorniiɓe comci boɗeeji e woodi hamburger e dow taasawol e dow counter ina waawi yiyeede ina fawii e hoɗorde McDowell.
Naalanke Kanadaa biyeteeɗo Jeff Wall ina siftora « Bar to Folies-Bergère » e nder deftere mum Natal wonande rewɓe (1979).Binndol mahol Tate Modern ngam Natal ngam Rewɓe, ummoraade e koolol 2005-2006 Fotooji Jeff Wall 1978-2004, hollitii batte natal Manet:
E nder natal Manet, barmaid ina ndaara e nder kaɓirgal, ina teskaa e mbaydi gorko ɓuuɓɗo. Dingiral ngal fof ina wayi no ina feeñi e daarorgal caggal barme oo, ina waɗa lowre yi’anndeeji caɗtuɗi. Wall ina ñamla mbaydi ndernderi pentol ngol, e motiiji ko wayi no lampaaji lampaaji dokkuɗi ɗum luggiɗde nokku. Limlebbi ɗii noon ina peeñnina e nder gite, debbo oo ina jogii gite ɓuuɓɗe e darnde barmannde Manet, gorko oo ko naalanke oo e hoore mum. Hay so tawii geɗe ƴeewndo gorko, haa teeŋti noon e jokkondiral doole hakkunde naalanke gorko e model debbo, e darnde ƴeewoowo oo e ƴeewoowo, ina njiyloo e nder nate Manet, Wall ina hesɗitina tiitoonde ndee e jogaade kamera e hakkunde golle ɗee, mbele ina nannga golle waɗde natal ngal (the mirror in the time, the mirror re, the straight time, e) to amen.
== Ƴeew kadi ==
Doggol nate ɗe Édouard Manet waɗi
1882 e nder art
== Tuugnorgal e iwdi ==
8if64ffg1mu5tnozro5yeot3drc2kam
162266
162258
2026-04-10T15:02:26Z
Isa Oumar
9821
162266
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Bar at the Folies-Bergère''' (e Farayse: Un bar aux Folies Bergère) ko natal Édouard Manet, ngal hiisetee ko golle makko cakkitiiɗe mawɗe. Nde pentiraa ko e hitaande 1882, nde hollitaama to Salon Pari e ndeen hitaande. Ina hollita heen dingiral e nder dingiral jamma biyeteengal Folies Bergère to Pari. Natal ngal ko jeyi jimoowo biyeteeɗo Emmanuel Chabrier, sehil Manet no feewi, ngal fawii e dow piyanɗe makko. Jooni ko e galle Courtauld to Londres.
== Fawnugo ==
Natal ngal ina hollita darnde Manet e goonga e nder hollirde mum laaɓtunde e dingiral hannde ngal. Feereeji keewɗi ina njiyloo koye mum en kono ko famɗi fof kolliraama ina njogii daliilu, kadi nate ɗee ina mbaɗi binndanɗe keewɗe ɗe yimɓe fof njiɗi e annduɓe<ref>Malcolm Park, ''Ambiguity, and the Engagement of Spatial Illusion within the Surface of Manet's Paintings'' (PhD dissertation, University of New South Wales, Australia, 2001).</ref><ref>[[Thierry de Duve]], "Intentionality and Art Historical Methodology: A Case Study". Nonsite.org Issue #6, July 1, 2012 [http://nonsite.org/article/intentionality-and-art-historical-methodology-a-case-study] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171108161234/http://nonsite.org/article/intentionality-and-art-historical-methodology-a-case-study|date=2017-11-08}}; builds and corrects previous work Thierry de Duve, ''How Manet's A Bar at the Folies-Bergere is Constructed'', Critical Enquiry, Vol. 25, No. 1, Autumn 1998, pp. 136–168.</ref><ref name="OneScholar'sPerspective">[http://www.getty.edu/art/exhibitions/manet_bar/looking_glass.html "Manet's ''Bar at the Folies-Bergère'': One Scholar's Perspective"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180323012750/http://www.getty.edu/art/exhibitions/manet_bar/looking_glass.html|date=2018-03-23}}, www.getty.edu. Retrieved July 20, 2012.</ref><ref>Bradford R. Collins, ed., ''12 Views of Manet's Bar'', Princeton, New Jersey: Princeton University Press, 1996</ref><ref>Foucault has given a talk on Manet's ''Bar'' at the Albright-Knox Art Gallery in Buffalo on April 8, 1970. He had planned a book on Manet's painting and gave a series of lectures during 1970/1 but the project was abandoned; see ''Cahiers de L'Herne: Michel Foucault'', March 2011</ref><ref>Jeffrey Meyers, ''Impressionist Quartet: The Intimate Genius of Manet and Morisot, Degas and Cassatt''. New York: Harcourt, 2005. p. 77</ref><ref name="Lanier102-103">Doris Lanier, ''Absinthe, the Cocaine of the Nineteenth Century: A History of the Hallucinogenic Drug and Its Effect on Artists and Writers in Europe and the United States'', McFarland, 2004, pp. 102–103. {{ISBN|0786419679}}</ref><ref>Kenneth Bendiner, ''Food in Painting: From the Renaissance to the Present'', Reaktion Books, 2004, pp. 73–74. {{ISBN|1861892136}}</ref><ref name="Quicksilver">Rambert, Marie. ''Quicksilver: an autobiography''. Papermac (Macmillan Publishers Ltd), London, 1983, p157.</ref><ref>{{cite web|url=http://www.theage.com.au/news/arts/the-great-art-robbery/2006/04/14/1144521505593.html?page=fullpage#contentSwap1|title=The great art robbery|work=The Age|date=2006-04-14|access-date=19 March 2009|archive-date=3 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121103024613/http://www.theage.com.au/news/arts/the-great-art-robbery/2006/04/14/1144521505593.html?page=fullpage#contentSwap1|url-status=live}}</ref>.
Limre hakkundeere ndee ina darii yeeso daarorgal, hay so tawii noon ñiŋooɓe ɓee – ina tuuma Manet wonde majjere yi’annde e tuumaade ko heewi e ko waawaa waɗeede e nder nate ɗee – ina njeewtida e ndeeɗoo toɓɓere gila nde ƴeewte gadane ɗee njaltinaa. Kono e hitaande 2000, daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Malcolm Park hollitii wonde yi’annde ndee ina waawi waɗeede e ɓanndu, nde tawnoo o waɗii ƴeewndo hollirngo ngam ƴellitde dingiral ngal no Manet pentiri nii. E fawaade e ngool peewnugol, "yeewtere nde heewɓe cikkatnoo ina waɗa hakkunde barmaid e gorko ina feeñnina wonde ko feere optik—gorko oo ina darii e yaasi nokku ɗo pentoowo oo yi’ata ɗoo, to bannge nano, ina ndaara barmaid oo, wonaa daraade ñaamo yeeso makko."[3] As it the appstanding to bar oo ɓuri gorko mo miijo mum feeñata e damal ñaamo natal ngal. Ɗumɗoo ko yaltugol ngol heewaani yiyeede e toɓɓere hakkundeere heewnde teskaade so ƴeewdaama natal ƴettaangal fawaade e yiyannde.
Jannde ngam bar to Folies-Bergere (1881)
Tabitingol woodde daarorgal ina waɗi nafoore mawnde e firooji jamaanu keewɗi.Ina rokka nanondiral laaɓtungal e Las Meninas, ko naalanke mo Manet yiɗi, hono Diego Velázquez, waɗi. Won ƴellitaare mawnde e ndee toɓɓere gila nde Michel Foucault ƴetti nde e deftere mum wiyeteende « Ordre des choses » (1966).
Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Jeffrey Meyers ina siftina pijirlooji anniyaaji e dow yi’annde e ko nanndi e majjere golle miijooji : "Caggal makko, e yaajde e njuuteendi pentol ngol fof, ko kañum woni mbaydi kaŋŋe miijooji mawɗi waylata geɗe e gite, gite e geɗe, miin e woɗɓe, woɗɓe e am.' Enen, yiyooɓe ɓee, eɗen ndarii e sara barmaid oo bannge goɗɗo oo e counter oo, eɗen ƴeewa gite men e nder gite, eɗen njiya ko o yi’ata koo tigi... Critique gooto teskiima wonde Manet ‘jaŋde adannde hollirta ko o joɗɗinaama to bannge ñaamo, tawi noon e nder canvas timmuɗo oo, ko kanko woni no feewi hakkunde attention’. Hay so Manet waylitii mo gila nyaamo haa caka, o jokki miijo makko e nyaamo, o yi’aama e nder daarorgal, o wayi ko no o jokkondirii e soodoowo e yeeso timmungo, omo reena hoore makko, omo woɗɗitoo.
Natal ngal ina heewi defte baɗɗe faayiida to bannge renndo e milieu. Debbo gonɗo to bar oo ko neɗɗo tigi-rigi, ganndiraaɗo Suzon, gollinooɗo to Folies-Bergère e fuɗɗoode kitaale 1880. Ngam pentugol makko, Manet ƴetti mo e nder suudu makko. E naatnude diƴƴe oraas e yeeso, Manet hollitii barmaid oo ko debbo jom suudu, e wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Larry L. Ligo, wiyɗo wonde Manet ina heewi jokkondirde oraas e jom suudu e nder nate mum. T. J. Clark wiyi wonde barmaid oo "ina yiɗi lomtaade gooto e jom en jawɗeele en ɓe Folies-Bergère anndiraa no feewi", mo lomtotoo "hono yeeyoowo e marsandiis—ko huunde nde soodata wondude e njaram.
Detaayuuji goɗɗi teskiniiɗi ina mbaɗi koyɗe ɗiɗi ɓaleeje to dow ŋoral nano, jeyaaɗe e naalanke trapeze mo waɗata dow patrons restora oo. Butelaaji biir kollitooji ɗii ina newii anndeede e mbaydi tatiire boɗeeri e dow nate ɗee, hono Bass Pale Ale, e woodgol ngalɗoo marke Biritaannaaɓe e nokku biir Almaañ, firti ko binndanɗe kollitooje miijooji luulndiiɗi Almaañ e nder Farayse e nder duuɓi sappo caggal wolde Farayse e Prusse.
== Tuugnorgal pinal ==
Balet Bar aux Folies-Bergère mo hitaande 1934 e koreeji Ninette de Valois e jimɗi Chabrier sosaa ko e, e tuugnaade e, nate Manet.[9] Filmo 1947 biyeteeɗo Les affaires privées de Bel Ami ina hollita e nuunɗal A Bar at the Folies-Bergère hojomaaji capanɗe jeenay e jeenay e nder filmo oo e fijoowo nannduɗo e mum, set e props nde yimɓe mawɓe ɓee naatata e nder estaad oo.
Natal ngal ko ƴoƴre jimol (ina gasa tawa ko Sydney Carter) e nder peewnugol tiyaataar lollungol biyeteengol The Lyric Revue, to Londres e hitaande 1951. Natal ngal yahri ko "Oh, no njiɗir-mi hootde e Bretagne am giɗo [...] Kono hoddiro suɓiima mi e bar to Folies-Bergères".
Natal biyeteengal The Bar (1954) ngal naalanke Ostarali biyeteeɗo John Brack waɗi, ngal hollirta ko...Ko ɓuri heewde e nokkuuji bar Melbourne, ko huunde teskinnde e A Bar to Folies-Bergère.
E nder filmo Eddie Murphy biyeteeɗo Coming to America mo hitaande 1988, ko ƴattooje e nate ɗe barmaid en ngoni rewɓe ɓaleeɓe ɓoorniiɓe comci boɗeeji e woodi hamburger e dow taasawol e dow counter ina waawi yiyeede ina fawii e hoɗorde McDowell.
Naalanke Kanadaa biyeteeɗo Jeff Wall ina siftora « Bar to Folies-Bergère » e nder deftere mum Natal wonande rewɓe (1979).Binndol mahol Tate Modern ngam Natal ngam Rewɓe, ummoraade e koolol 2005-2006 Fotooji Jeff Wall 1978-2004, hollitii batte natal Manet:
E nder natal Manet, barmaid ina ndaara e nder kaɓirgal, ina teskaa e mbaydi gorko ɓuuɓɗo. Dingiral ngal fof ina wayi no ina feeñi e daarorgal caggal barme oo, ina waɗa lowre yi’anndeeji caɗtuɗi. Wall ina ñamla mbaydi ndernderi pentol ngol, e motiiji ko wayi no lampaaji lampaaji dokkuɗi ɗum luggiɗde nokku. Limlebbi ɗii noon ina peeñnina e nder gite, debbo oo ina jogii gite ɓuuɓɗe e darnde barmannde Manet, gorko oo ko naalanke oo e hoore mum. Hay so tawii geɗe ƴeewndo gorko, haa teeŋti noon e jokkondiral doole hakkunde naalanke gorko e model debbo, e darnde ƴeewoowo oo e ƴeewoowo, ina njiyloo e nder nate Manet, Wall ina hesɗitina tiitoonde ndee e jogaade kamera e hakkunde golle ɗee, mbele ina nannga golle waɗde natal ngal (the mirror in the time, the mirror re, the straight time, e) to amen.
== Ƴeew kadi ==
Doggol nate ɗe Édouard Manet waɗi
1882 e nder art
== Tuugnorgal e iwdi ==
jgz1hn4v5w6j0egl6kq681txg6xoha5
162271
162266
2026-04-10T15:07:32Z
Isa Oumar
9821
162271
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Bar at the Folies-Bergère''' (e Farayse: Un bar aux Folies Bergère) ko natal Édouard Manet, ngal hiisetee ko golle makko cakkitiiɗe mawɗe. Nde pentiraa ko e hitaande 1882, nde hollitaama to Salon Pari e ndeen hitaande. Ina hollita heen dingiral e nder dingiral jamma biyeteengal Folies Bergère to Pari. Natal ngal ko jeyi jimoowo biyeteeɗo Emmanuel Chabrier, sehil Manet no feewi, ngal fawii e dow piyanɗe makko. Jooni ko e galle Courtauld to Londres.
== Fawnugo ==
Natal ngal ina hollita darnde Manet e goonga e nder hollirde mum laaɓtunde e dingiral hannde ngal. Feereeji keewɗi ina njiyloo koye mum en kono ko famɗi fof kolliraama ina njogii daliilu, kadi nate ɗee ina mbaɗi binndanɗe keewɗe ɗe yimɓe fof njiɗi e annduɓe<ref>Malcolm Park, ''Ambiguity, and the Engagement of Spatial Illusion within the Surface of Manet's Paintings'' (PhD dissertation, University of New South Wales, Australia, 2001).</ref><ref>[[Thierry de Duve]], "Intentionality and Art Historical Methodology: A Case Study". Nonsite.org Issue #6, July 1, 2012 [http://nonsite.org/article/intentionality-and-art-historical-methodology-a-case-study] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171108161234/http://nonsite.org/article/intentionality-and-art-historical-methodology-a-case-study|date=2017-11-08}}; builds and corrects previous work Thierry de Duve, ''How Manet's A Bar at the Folies-Bergere is Constructed'', Critical Enquiry, Vol. 25, No. 1, Autumn 1998, pp. 136–168.</ref><ref name="OneScholar'sPerspective">[http://www.getty.edu/art/exhibitions/manet_bar/looking_glass.html "Manet's ''Bar at the Folies-Bergère'': One Scholar's Perspective"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180323012750/http://www.getty.edu/art/exhibitions/manet_bar/looking_glass.html|date=2018-03-23}}, www.getty.edu. Retrieved July 20, 2012.</ref><ref>Bradford R. Collins, ed., ''12 Views of Manet's Bar'', Princeton, New Jersey: Princeton University Press, 1996</ref><ref>Foucault has given a talk on Manet's ''Bar'' at the Albright-Knox Art Gallery in Buffalo on April 8, 1970. He had planned a book on Manet's painting and gave a series of lectures during 1970/1 but the project was abandoned; see ''Cahiers de L'Herne: Michel Foucault'', March 2011</ref><ref>Jeffrey Meyers, ''Impressionist Quartet: The Intimate Genius of Manet and Morisot, Degas and Cassatt''. New York: Harcourt, 2005. p. 77</ref><ref name="Lanier102-103">Doris Lanier, ''Absinthe, the Cocaine of the Nineteenth Century: A History of the Hallucinogenic Drug and Its Effect on Artists and Writers in Europe and the United States'', McFarland, 2004, pp. 102–103. {{ISBN|0786419679}}</ref><ref>Kenneth Bendiner, ''Food in Painting: From the Renaissance to the Present'', Reaktion Books, 2004, pp. 73–74. {{ISBN|1861892136}}</ref><ref name="Quicksilver">Rambert, Marie. ''Quicksilver: an autobiography''. Papermac (Macmillan Publishers Ltd), London, 1983, p157.</ref><ref>{{cite web|url=http://www.theage.com.au/news/arts/the-great-art-robbery/2006/04/14/1144521505593.html?page=fullpage#contentSwap1|title=The great art robbery|work=The Age|date=2006-04-14|access-date=19 March 2009|archive-date=3 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121103024613/http://www.theage.com.au/news/arts/the-great-art-robbery/2006/04/14/1144521505593.html?page=fullpage#contentSwap1|url-status=live}}</ref>.
Limre hakkundeere ndee ina darii yeeso daarorgal, hay so tawii noon ñiŋooɓe ɓee – ina tuuma Manet wonde majjere yi’annde e tuumaade ko heewi e ko waawaa waɗeede e nder nate ɗee – ina njeewtida e ndeeɗoo toɓɓere gila nde ƴeewte gadane ɗee njaltinaa. Kono e hitaande 2000, daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Malcolm Park hollitii wonde yi’annde ndee ina waawi waɗeede e ɓanndu, nde tawnoo o waɗii ƴeewndo hollirngo ngam ƴellitde dingiral ngal no Manet pentiri nii. E fawaade e ngool peewnugol, "yeewtere nde heewɓe cikkatnoo ina waɗa hakkunde barmaid e gorko ina feeñnina wonde ko feere optik—gorko oo ina darii e yaasi nokku ɗo pentoowo oo yi’ata ɗoo, to bannge nano, ina ndaara barmaid oo, wonaa daraade ñaamo yeeso makko."[3] As it the appstanding to bar oo ɓuri gorko mo miijo mum feeñata e damal ñaamo natal ngal. Ɗumɗoo ko yaltugol ngol heewaani yiyeede e toɓɓere hakkundeere heewnde teskaade so ƴeewdaama natal ƴettaangal fawaade e yiyannde.
Jannde ngam bar to Folies-Bergere (1881)
Tabitingol woodde daarorgal ina waɗi nafoore mawnde e firooji jamaanu keewɗi.Ina rokka nanondiral laaɓtungal e Las Meninas, ko naalanke mo Manet yiɗi, hono Diego Velázquez, waɗi. Won ƴellitaare mawnde e ndee toɓɓere gila nde Michel Foucault ƴetti nde e deftere mum wiyeteende « Ordre des choses » (1966).
Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Jeffrey Meyers ina siftina pijirlooji anniyaaji e dow yi’annde e ko nanndi e majjere golle miijooji : "Caggal makko, e yaajde e njuuteendi pentol ngol fof, ko kañum woni mbaydi kaŋŋe miijooji mawɗi waylata geɗe e gite, gite e geɗe, miin e woɗɓe, woɗɓe e am.' Enen, yiyooɓe ɓee, eɗen ndarii e sara barmaid oo bannge goɗɗo oo e counter oo, eɗen ƴeewa gite men e nder gite, eɗen njiya ko o yi’ata koo tigi... Critique gooto teskiima wonde Manet ‘jaŋde adannde hollirta ko o joɗɗinaama to bannge ñaamo, tawi noon e nder canvas timmuɗo oo, ko kanko woni no feewi hakkunde attention’. Hay so Manet waylitii mo gila nyaamo haa caka, o jokki miijo makko e nyaamo, o yi’aama e nder daarorgal, o wayi ko no o jokkondirii e soodoowo e yeeso timmungo, omo reena hoore makko, omo woɗɗitoo.
Natal ngal ina heewi defte baɗɗe faayiida to bannge renndo e milieu. Debbo gonɗo to bar oo ko neɗɗo tigi-rigi, ganndiraaɗo Suzon, gollinooɗo to Folies-Bergère e fuɗɗoode kitaale 1880. Ngam pentugol makko, Manet ƴetti mo e nder suudu makko. E naatnude diƴƴe oraas e yeeso, Manet hollitii barmaid oo ko debbo jom suudu, e wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Larry L. Ligo, wiyɗo wonde Manet ina heewi jokkondirde oraas e jom suudu e nder nate mum. T. J. Clark wiyi wonde barmaid oo "ina yiɗi lomtaade gooto e jom en jawɗeele en ɓe Folies-Bergère anndiraa no feewi", mo lomtotoo "hono yeeyoowo e marsandiis—ko huunde nde soodata wondude e njaram.
Detaayuuji goɗɗi teskiniiɗi ina mbaɗi koyɗe ɗiɗi ɓaleeje to dow ŋoral nano, jeyaaɗe e naalanke trapeze mo waɗata dow patrons restora oo. Butelaaji biir kollitooji ɗii ina newii anndeede e mbaydi tatiire boɗeeri e dow nate ɗee, hono Bass Pale Ale, e woodgol ngalɗoo marke Biritaannaaɓe e nokku biir Almaañ, firti ko binndanɗe kollitooje miijooji luulndiiɗi Almaañ e nder Farayse e nder duuɓi sappo caggal wolde Farayse e Prusse.
== Tuugnorgal pinal ==
Balet Bar aux Folies-Bergère mo hitaande 1934 e koreeji Ninette de Valois e jimɗi Chabrier sosaa ko e, e tuugnaade e, nate Manet.[9] Filmo 1947 biyeteeɗo Les affaires privées de Bel Ami ina hollita e nuunɗal A Bar at the Folies-Bergère hojomaaji capanɗe jeenay e jeenay e nder filmo oo e fijoowo nannduɗo e mum, set e props nde yimɓe mawɓe ɓee naatata e nder estaad oo.
Natal ngal ko ƴoƴre jimol (ina gasa tawa ko Sydney Carter) e nder peewnugol tiyaataar lollungol biyeteengol The Lyric Revue, to Londres e hitaande 1951. Natal ngal yahri ko "Oh, no njiɗir-mi hootde e Bretagne am giɗo [...] Kono hoddiro suɓiima mi e bar to Folies-Bergères".
Natal biyeteengal The Bar (1954) ngal naalanke Ostarali biyeteeɗo John Brack waɗi, ngal hollirta ko...Ko ɓuri heewde e nokkuuji bar Melbourne, ko huunde teskinnde e A Bar to Folies-Bergère.
E nder filmo Eddie Murphy biyeteeɗo Coming to America mo hitaande 1988, ko ƴattooje e nate ɗe barmaid en ngoni rewɓe ɓaleeɓe ɓoorniiɓe comci boɗeeji e woodi hamburger e dow taasawol e dow counter ina waawi yiyeede ina fawii e hoɗorde McDowell.
Naalanke Kanadaa biyeteeɗo Jeff Wall ina siftora « Bar to Folies-Bergère » e nder deftere mum Natal wonande rewɓe (1979).Binndol mahol Tate Modern ngam Natal ngam Rewɓe, ummoraade e koolol 2005-2006 Fotooji Jeff Wall 1978-2004, hollitii batte natal Manet:
E nder natal Manet, barmaid ina ndaara e nder kaɓirgal, ina teskaa e mbaydi gorko ɓuuɓɗo. Dingiral ngal fof ina wayi no ina feeñi e daarorgal caggal barme oo, ina waɗa lowre yi’anndeeji caɗtuɗi. Wall ina ñamla mbaydi ndernderi pentol ngol, e motiiji ko wayi no lampaaji lampaaji dokkuɗi ɗum luggiɗde nokku. Limlebbi ɗii noon ina peeñnina e nder gite, debbo oo ina jogii gite ɓuuɓɗe e darnde barmannde Manet, gorko oo ko naalanke oo e hoore mum. Hay so tawii geɗe ƴeewndo gorko, haa teeŋti noon e jokkondiral doole hakkunde naalanke gorko e model debbo, e darnde ƴeewoowo oo e ƴeewoowo, ina njiyloo e nder nate Manet, Wall ina hesɗitina tiitoonde ndee e jogaade kamera e hakkunde golle ɗee, mbele ina nannga golle waɗde natal ngal (the mirror in the time, the mirror re, the straight time, e) to amen.
== Ƴeew kadi ==
* Doggol nate ɗe Édouard Manet waɗi
* 1882 e nder art
== Tuugnorgal e iwdi ==
6j4ih596726myopqgfx62rkfwcw63t1
162272
162271
2026-04-10T15:08:17Z
Isa Oumar
9821
162272
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Bar at the Folies-Bergère''' (e Farayse: Un bar aux Folies Bergère) ko natal Édouard Manet, ngal hiisetee ko golle makko cakkitiiɗe mawɗe. Nde pentiraa ko e hitaande 1882, nde hollitaama to Salon Pari e ndeen hitaande. Ina hollita heen dingiral e nder dingiral jamma biyeteengal Folies Bergère to Pari. Natal ngal ko jeyi jimoowo biyeteeɗo Emmanuel Chabrier, sehil Manet no feewi, ngal fawii e dow piyanɗe makko. Jooni ko e galle Courtauld to Londres.
== Fawnugo ==
Natal ngal ina hollita darnde Manet e goonga e nder hollirde mum laaɓtunde e dingiral hannde ngal. Feereeji keewɗi ina njiyloo koye mum en kono ko famɗi fof kolliraama ina njogii daliilu, kadi nate ɗee ina mbaɗi binndanɗe keewɗe ɗe yimɓe fof njiɗi e annduɓe<ref>Malcolm Park, ''Ambiguity, and the Engagement of Spatial Illusion within the Surface of Manet's Paintings'' (PhD dissertation, University of New South Wales, Australia, 2001).</ref><ref>[[Thierry de Duve]], "Intentionality and Art Historical Methodology: A Case Study". Nonsite.org Issue #6, July 1, 2012 [http://nonsite.org/article/intentionality-and-art-historical-methodology-a-case-study] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171108161234/http://nonsite.org/article/intentionality-and-art-historical-methodology-a-case-study|date=2017-11-08}}; builds and corrects previous work Thierry de Duve, ''How Manet's A Bar at the Folies-Bergere is Constructed'', Critical Enquiry, Vol. 25, No. 1, Autumn 1998, pp. 136–168.</ref><ref name="OneScholar'sPerspective">[http://www.getty.edu/art/exhibitions/manet_bar/looking_glass.html "Manet's ''Bar at the Folies-Bergère'': One Scholar's Perspective"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180323012750/http://www.getty.edu/art/exhibitions/manet_bar/looking_glass.html|date=2018-03-23}}, www.getty.edu. Retrieved July 20, 2012.</ref><ref>Bradford R. Collins, ed., ''12 Views of Manet's Bar'', Princeton, New Jersey: Princeton University Press, 1996</ref><ref>Foucault has given a talk on Manet's ''Bar'' at the Albright-Knox Art Gallery in Buffalo on April 8, 1970. He had planned a book on Manet's painting and gave a series of lectures during 1970/1 but the project was abandoned; see ''Cahiers de L'Herne: Michel Foucault'', March 2011</ref><ref>Jeffrey Meyers, ''Impressionist Quartet: The Intimate Genius of Manet and Morisot, Degas and Cassatt''. New York: Harcourt, 2005. p. 77</ref><ref name="Lanier102-103">Doris Lanier, ''Absinthe, the Cocaine of the Nineteenth Century: A History of the Hallucinogenic Drug and Its Effect on Artists and Writers in Europe and the United States'', McFarland, 2004, pp. 102–103. {{ISBN|0786419679}}</ref><ref>Kenneth Bendiner, ''Food in Painting: From the Renaissance to the Present'', Reaktion Books, 2004, pp. 73–74. {{ISBN|1861892136}}</ref><ref name="Quicksilver">Rambert, Marie. ''Quicksilver: an autobiography''. Papermac (Macmillan Publishers Ltd), London, 1983, p157.</ref><ref>{{cite web|url=http://www.theage.com.au/news/arts/the-great-art-robbery/2006/04/14/1144521505593.html?page=fullpage#contentSwap1|title=The great art robbery|work=The Age|date=2006-04-14|access-date=19 March 2009|archive-date=3 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121103024613/http://www.theage.com.au/news/arts/the-great-art-robbery/2006/04/14/1144521505593.html?page=fullpage#contentSwap1|url-status=live}}</ref>.
Limre hakkundeere ndee ina darii yeeso daarorgal, hay so tawii noon ñiŋooɓe ɓee – ina tuuma Manet wonde majjere yi’annde e tuumaade ko heewi e ko waawaa waɗeede e nder nate ɗee – ina njeewtida e ndeeɗoo toɓɓere gila nde ƴeewte gadane ɗee njaltinaa. Kono e hitaande 2000, daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Malcolm Park hollitii wonde yi’annde ndee ina waawi waɗeede e ɓanndu, nde tawnoo o waɗii ƴeewndo hollirngo ngam ƴellitde dingiral ngal no Manet pentiri nii. E fawaade e ngool peewnugol, "yeewtere nde heewɓe cikkatnoo ina waɗa hakkunde barmaid e gorko ina feeñnina wonde ko feere optik—gorko oo ina darii e yaasi nokku ɗo pentoowo oo yi’ata ɗoo, to bannge nano, ina ndaara barmaid oo, wonaa daraade ñaamo yeeso makko."[3] As it the appstanding to bar oo ɓuri gorko mo miijo mum feeñata e damal ñaamo natal ngal. Ɗumɗoo ko yaltugol ngol heewaani yiyeede e toɓɓere hakkundeere heewnde teskaade so ƴeewdaama natal ƴettaangal fawaade e yiyannde.
Jannde ngam bar to Folies-Bergere (1881)
Tabitingol woodde daarorgal ina waɗi nafoore mawnde e firooji jamaanu keewɗi.Ina rokka nanondiral laaɓtungal e Las Meninas, ko naalanke mo Manet yiɗi, hono Diego Velázquez, waɗi. Won ƴellitaare mawnde e ndee toɓɓere gila nde Michel Foucault ƴetti nde e deftere mum wiyeteende « Ordre des choses » (1966).
Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Jeffrey Meyers ina siftina pijirlooji anniyaaji e dow yi’annde e ko nanndi e majjere golle miijooji : "Caggal makko, e yaajde e njuuteendi pentol ngol fof, ko kañum woni mbaydi kaŋŋe miijooji mawɗi waylata geɗe e gite, gite e geɗe, miin e woɗɓe, woɗɓe e am.' Enen, yiyooɓe ɓee, eɗen ndarii e sara barmaid oo bannge goɗɗo oo e counter oo, eɗen ƴeewa gite men e nder gite, eɗen njiya ko o yi’ata koo tigi... Critique gooto teskiima wonde Manet ‘jaŋde adannde hollirta ko o joɗɗinaama to bannge ñaamo, tawi noon e nder canvas timmuɗo oo, ko kanko woni no feewi hakkunde attention’. Hay so Manet waylitii mo gila nyaamo haa caka, o jokki miijo makko e nyaamo, o yi’aama e nder daarorgal, o wayi ko no o jokkondirii e soodoowo e yeeso timmungo, omo reena hoore makko, omo woɗɗitoo.
Natal ngal ina heewi defte baɗɗe faayiida to bannge renndo e milieu. Debbo gonɗo to bar oo ko neɗɗo tigi-rigi, ganndiraaɗo Suzon, gollinooɗo to Folies-Bergère e fuɗɗoode kitaale 1880. Ngam pentugol makko, Manet ƴetti mo e nder suudu makko. E naatnude diƴƴe oraas e yeeso, Manet hollitii barmaid oo ko debbo jom suudu, e wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Larry L. Ligo, wiyɗo wonde Manet ina heewi jokkondirde oraas e jom suudu e nder nate mum. T. J. Clark wiyi wonde barmaid oo "ina yiɗi lomtaade gooto e jom en jawɗeele en ɓe Folies-Bergère anndiraa no feewi", mo lomtotoo "hono yeeyoowo e marsandiis—ko huunde nde soodata wondude e njaram.
Detaayuuji goɗɗi teskiniiɗi ina mbaɗi koyɗe ɗiɗi ɓaleeje to dow ŋoral nano, jeyaaɗe e naalanke trapeze mo waɗata dow patrons restora oo. Butelaaji biir kollitooji ɗii ina newii anndeede e mbaydi tatiire boɗeeri e dow nate ɗee, hono Bass Pale Ale, e woodgol ngalɗoo marke Biritaannaaɓe e nokku biir Almaañ, firti ko binndanɗe kollitooje miijooji luulndiiɗi Almaañ e nder Farayse e nder duuɓi sappo caggal wolde Farayse e Prusse.
== Tuugnorgal pinal ==
Balet Bar aux Folies-Bergère mo hitaande 1934 e koreeji Ninette de Valois e jimɗi Chabrier sosaa ko e, e tuugnaade e, nate Manet.[9] Filmo 1947 biyeteeɗo Les affaires privées de Bel Ami ina hollita e nuunɗal A Bar at the Folies-Bergère hojomaaji capanɗe jeenay e jeenay e nder filmo oo e fijoowo nannduɗo e mum, set e props nde yimɓe mawɓe ɓee naatata e nder estaad oo.
Natal ngal ko ƴoƴre jimol (ina gasa tawa ko Sydney Carter) e nder peewnugol tiyaataar lollungol biyeteengol The Lyric Revue, to Londres e hitaande 1951. Natal ngal yahri ko "Oh, no njiɗir-mi hootde e Bretagne am giɗo [...] Kono hoddiro suɓiima mi e bar to Folies-Bergères".
Natal biyeteengal The Bar (1954) ngal naalanke Ostarali biyeteeɗo John Brack waɗi, ngal hollirta ko...Ko ɓuri heewde e nokkuuji bar Melbourne, ko huunde teskinnde e A Bar to Folies-Bergère.
E nder filmo Eddie Murphy biyeteeɗo Coming to America mo hitaande 1988, ko ƴattooje e nate ɗe barmaid en ngoni rewɓe ɓaleeɓe ɓoorniiɓe comci boɗeeji e woodi hamburger e dow taasawol e dow counter ina waawi yiyeede ina fawii e hoɗorde McDowell.
Naalanke Kanadaa biyeteeɗo Jeff Wall ina siftora « Bar to Folies-Bergère » e nder deftere mum Natal wonande rewɓe (1979).Binndol mahol Tate Modern ngam Natal ngam Rewɓe, ummoraade e koolol 2005-2006 Fotooji Jeff Wall 1978-2004, hollitii batte natal Manet:
E nder natal Manet, barmaid ina ndaara e nder kaɓirgal, ina teskaa e mbaydi gorko ɓuuɓɗo. Dingiral ngal fof ina wayi no ina feeñi e daarorgal caggal barme oo, ina waɗa lowre yi’anndeeji caɗtuɗi. Wall ina ñamla mbaydi ndernderi pentol ngol, e motiiji ko wayi no lampaaji lampaaji dokkuɗi ɗum luggiɗde nokku. Limlebbi ɗii noon ina peeñnina e nder gite, debbo oo ina jogii gite ɓuuɓɗe e darnde barmannde Manet, gorko oo ko naalanke oo e hoore mum. Hay so tawii geɗe ƴeewndo gorko, haa teeŋti noon e jokkondiral doole hakkunde naalanke gorko e model debbo, e darnde ƴeewoowo oo e ƴeewoowo, ina njiyloo e nder nate Manet, Wall ina hesɗitina tiitoonde ndee e jogaade kamera e hakkunde golle ɗee, mbele ina nannga golle waɗde natal ngal (the mirror in the time, the mirror re, the straight time, e) to amen.
== Ƴeew kadi ==
* Doggol nate ɗe Édouard Manet waɗi
* 1882 e nder art
== Tuugnorgal e iwdi ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
ih3dumfgu99d6xdohdjt21swvtxeckj
Kathleen Mary Burrow
0
39455
162260
2026-04-10T14:57:30Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Kathleen Mary Burrow MBE''' (1899 - 1987) ko ganndo ko faati e fijirde, jannginoowo, jom njulaagu, gardiiɗo laylaytol katolik to Ostarali. Kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Anne, ɓe cosi duɗal jaaɓi haaɗtirde Graham-Burrow e hitaande 1926. Ɓe njuɓɓinii kursuuji e nder duɗe katolik en ngam ƴellitde jimɗi, jaŋde ɓalliwal e deportaasiyoŋ. Ko o hooreejo layya, Burrow woni hooreejo Legion des femmes catholiques e nder Archidiocèse katolik Romain to Sydney fo..."
162260
wikitext
text/x-wiki
'''Kathleen Mary Burrow MBE''' (1899 - 1987) ko ganndo ko faati e fijirde, jannginoowo, jom njulaagu, gardiiɗo laylaytol katolik to Ostarali. Kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Anne, ɓe cosi duɗal jaaɓi haaɗtirde Graham-Burrow e hitaande 1926. Ɓe njuɓɓinii kursuuji e nder duɗe katolik en ngam ƴellitde jimɗi, jaŋde ɓalliwal e deportaasiyoŋ. Ko o hooreejo layya, Burrow woni hooreejo Legion des femmes catholiques e nder Archidiocèse katolik Romain to Sydney fotde duu6i sappo, o woniino hooreejo Ligue des femmes catholiques de Ostarali tuggi 1957 haa 1959. O woniino hooreejo fedde rewve Pan-Pacifique e Asie Sud-Est de l’Association des femmes de l’A929 de l’A979 Nations, o woniino hooreejo e nder fedde diiwaan NSW e nder fedde leyɗeele dentuɗe Ostarali fotde duuɓi capanɗe tati..<ref>{{Cite web|last=University|first=© Stanford|last2=Stanford|last3=California 94305|date=2017-06-15|title=National Council of Negro Women (NCNW)|url=https://kinginstitute.stanford.edu/encyclopedia/national-council-negro-women-ncnw|access-date=2022-08-26|website=The Martin Luther King, Jr., Research and Education Institute|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Program from the 1957 National Council of Negro Women annual convention|url=https://nmaahc.si.edu/object/nmaahc_2010.60.1.53|access-date=2022-08-26|website=National Museum of African American History and Culture|language=en}}</ref>
Burrow toɗɗaama tergal e fedde laamu Angalteer e hitaande 1956, o rokkaa kadi njeenaaje Pro Ecclesia et Pontifice e hitaande 1977. O heɓi kadi njeenaaje ɗiɗi jam ummoraade e Fedde Ngenndiije Dentuɗe, heen gooto e hitaande 1976, gooto e hitaande 1989.[1] Burrow maayi ko e hitaande 1987.
== Nguurndam ==
'''Nguurndam e jaŋde puɗɗagol'''
Burrow jibinaa ko ñalnde 18 abriil 1899 to Mudgee, to leydi Ostarali. Jibnaaɓe makko ko Eliya e Catherine Graham.[2] Baaba makko ko injenieer njulaagu, ɓesngu nguu ina hoɗi e nokku njulaagu kaŋŋe sara Clarkes Creek.[1] O woodi miñiiko debbo, Anne, mo o fuɗɗotoo e mum caggal mum njulaagu.<ref name=":0">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":02">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":03">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":04">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":05">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":06">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref>
Burrow naati duɗal St. Mathews Convent of Mercy, ngal banndiraaɓe yurmeende njiimi, ngam jaŋde makko hakkundeere.[1][3] Ndeen o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o timmini dipolomaaji makko Bachelor of Arts e hitaande 1922. O wonti tergal sosngal fedde rewɓe katolik en duɗal jaaɓi haaɗtirde,[1] o suɓaama keso e hitaande 1926, o woni dipolomaaji.[4] O naati kadi e fedde Newman nde janngooɓe katolik en, o woniino e fedde toppitiinde golle.[5] Caggal mum o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney ngam timminde Dipoloma makko e ganndal renndo e hitaande 1944..<ref>{{Cite web|last=University|first=© Stanford|last2=Stanford|last3=California 94305|date=2017-06-15|title=National Council of Negro Women (NCNW)|url=https://kinginstitute.stanford.edu/encyclopedia/national-council-negro-women-ncnw|access-date=2022-08-26|website=The Martin Luther King, Jr., Research and Education Institute|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Program from the 1957 National Council of Negro Women annual convention|url=https://nmaahc.si.edu/object/nmaahc_2010.60.1.53|access-date=2022-08-26|website=National Museum of African American History and Culture|language=en}}</ref>.<ref>{{Cite web|last=University|first=© Stanford|last2=Stanford|last3=California 94305|date=2017-06-15|title=National Council of Negro Women (NCNW)|url=https://kinginstitute.stanford.edu/encyclopedia/national-council-negro-women-ncnw|access-date=2022-08-26|website=The Martin Luther King, Jr., Research and Education Institute|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Program from the 1957 National Council of Negro Women annual convention|url=https://nmaahc.si.edu/object/nmaahc_2010.60.1.53|access-date=2022-08-26|website=National Museum of African American History and Culture|language=en}}</ref>
== Kugal ==
Jannginde e fijirde
Burrow fuɗɗii golle mum ko jannginoowo pinal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe to North Sydney. O golliima kadi e nder cuuɗi sukaaɓe katolik en, omo rokka porogaraamuuji jaŋde ɓalli. Ndeen Burrow e miñi mum debbo biyeteeɗo Anne cosi duɗal mum en, duɗal jaŋde ɓalliwal Graham-Burrow, e hitaande 1926. Duɗal ngal ina gollina renndo katolik en, ina rokka jaŋde ɓalliwal, e jimɗi e deportaasiyoŋ e nder duɗe katolik en. Burrow jokki e ƴellitde seedanteeje mum to bannge karallaagal, o dañi seedantaagal e masiŋaaji e hitaande 1936. O woniino fijirde binnditiiɗo fotde duuɓi capanɗe tati.[1] E nder kewuuji goɗɗi, Burrow ardii golle "Rosary guurɗo" kollirgol, ngol jeyaa ko e mawningol katolik en Archidiocèse de Sydney ngam juulde Jubilee Commonwealth yuɓɓinaande e lewru abriil 1951;[6][1][7] ñalngu "Rosary guurɗo" ina waɗi kadi ujunnaaje joy sukaaɓe ina mbaɗa ndee hiirde Medidition to Burrow ko o wakiliijo layya e nder goomu peewnugol Jubilee Archidiocèse.
== Ardorde e nder pelle siwil e rewɓe ==
Gaagaa nguurndam makko to bannge golle, hono jom njulaagu e jannginoowo, Burrows ko gardiiɗo tiiɗɗo e nder pelle rewɓe katolik en. E hitaande 1949, o toɗɗaa hooreejo fedde Legion des Femmes Catholiques to Sydney, e juuɗe Norman Gilroy, ndeen o woniino Arɗo Biskop Kardinal to Sydney.[9] Ko adii nde o wontata hooreejo leydi, o wonnoo ko keso fedde diiwaan Legion, kadi o woniino tergal e fedde nokkuure Ashfield. O wonii hooreejo leydi duuɓi sappo, tuggi 1949 haa 1959.[1] E nder oon sahaa, Burrow ardii golle ngam ɓeydude naatgol rewɓe katolik en e nder pelle siwil e juɓɓule laamu. E hitaande 1949, o tawtoraama e haalde e seppooji baɗnooɗi to Sidney ngam salaade kasoo kardinal József Mindszenty, to leydi Hong Kong.
Burrow kadi ƴettii darnde ardaade e nder pelle rewɓe katolik en to bannge ngenndi. O wonii gardiiɗo Fedde Rewɓe Katolik en Ostarali e batu rewɓe Jubilee, yuɓɓinaangu to Melbourne e lewru Oktoobar 1951,[12] o wonii hooreejo leydi Fedde Rewɓe Katolik en Ostarali tuggi 1957 haa 1959.[13] Burrow wonnoo kadi ko wakiliijo Ostarali to Dental Adunawal Fedde Rewɓe Katolik en, tuggi 1957 haa 1965. O tawtoraama batu ɗiɗaɓuru Lay Apostolate yuɓɓinanoongu to Rome e hitaande 1957, kam e batu 14ɓo winndereyankeewu pelle rewɓe katolik en, yuɓɓinaangu to Rome e ndeen hitaande.
Gaagaa golle makko e nder pelle rewɓe katolik en, Burrow wonnoo ko gardiiɗo pelle siwil e rewɓe keewɗe goɗɗe. Ko o balloowo Fedde Ngenndiije Dentuɗe no feewi, o tawtoraama fedde Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Ostarali, to New South Wales, fotde duuɓi capanɗe tati. E hitaande 1959, o woniino e goomu darnde ngam darnde rewɓe, kam e goomu cellal winndere, ngam fedde NSW.
Tuggi 1954 haa 1960, Burrow woniino gardiiɗo winndereyankeewo to Diiso ngenndiijo rewɓe Ostarali. E hitaande 1957, o yahi Washington D.C., ngam tawtoreedekoolol ngenndiwal ko fayti e rewɓe ɓaleeɓe, hono koɗo.[15] Ko ɗum woni batu hitaande kala fedde ngenndiire rewɓe ɓaleeɓe, e nder batu nguu e hitaande 1957, Doktoor Martin Luther King, Jr. ina jeyaa e haalooɓe mawɓe.<ref name=":07">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":08">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":09">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":010">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":011">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":012">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":013">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref>
E hitaande 1958, Burrow lomtii Ostarali e batu rewɓe Tokyo Pan-Pacifik e Asii Fuɗnaange-rewo.[15] Caggal mum o woni hooreejo fedde rewɓe Pan-Pacifik e Asii fuɗnaange-rewo to Ostarali, tuggi 1969 haa 1972. Tuggi 1976 haa 1982, o woni kadi e darnde ardorde e nder fedde ngenndiire rewɓe Ostarali, anndiraande hannde Fedde ngenndiire rewɓe Ostarali, o woniino convensor ma.
== Nguurndam e maayde neɗɗo ==
Ñalnde 17 lewru bowte hitaande 1925, o resi Kenney Burrow, ko o defterdu. Ɓe resndaa ko e jumaa katolik St Mary’s to Mudgee, to leydi New South Wales. Ɓeeɗoo ɗiɗo njibini ɓiɓɓe tato, ɓiɗɗo debbo gooto e ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo. Jom suudu makko maayi ko e hitaande 1954. Gooto e ɓiɓɓe makko worɓe adii maayde makko kadi.
Burrow maayi ko ñalnde 20 lewru mbooy hitaande 1987, o wirnaa ko e yanaande Rookwood.
== Teddungal ==
Burrow toɗɗaa tergal e Ordre de l'Empire britannique ñalnde 2 lewru Yarkomaa 1956, e nder teddungal hitaande hesere. Njeenaari ndii rokkaama "Ngam anndinde golle makko ngam wellitaare renndo."[18] O heɓi njeenaari Papaal Pro Ecclesia et Pontifice e hitaande 1977. Burrows heɓi kadi medayuuji ɗiɗi jam e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe, gadanol ngol ko e hitaande 1976, ɗiɗmol ngol ko e hitaande 1986.
== Njawdi ==
E hitaande 1931, Burrow rokki kaalis fedde rewɓe katolik en to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney ngam heɓde njeenaari hitaande kala e dow ɓataake jowitiingal e tiitoonde "Sakramentuuji ko feere moƴƴere". Njeenaari ndi inniraa ko e teddungal makko, njeenaari Kathleen Burrows.
Duɗal wiɗto Kathleen Burrow sosaa ko e duɗe katolik en to New South Wales (NSW). Lowre duɗal ngal hollitii wonde "ina waɗa e ina yaltina wiɗtooji ko faati e geɗe hannde e nder jaŋde duɗe".[3] E hitaande 2021, Anthony Fisher, hooreejo diine Sidney, waɗii yeewtere adannde to duɗal wiɗto Kathleen Burrow.
== Tuugnorgal ==
1uw8oczjl60us7lpmk2ew970jsbkdr8
162261
162260
2026-04-10T14:57:59Z
Isa Oumar
9821
162261
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kathleen Mary Burrow MBE''' (1899 - 1987) ko ganndo ko faati e fijirde, jannginoowo, jom njulaagu, gardiiɗo laylaytol katolik to Ostarali. Kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Anne, ɓe cosi duɗal jaaɓi haaɗtirde Graham-Burrow e hitaande 1926. Ɓe njuɓɓinii kursuuji e nder duɗe katolik en ngam ƴellitde jimɗi, jaŋde ɓalliwal e deportaasiyoŋ. Ko o hooreejo layya, Burrow woni hooreejo Legion des femmes catholiques e nder Archidiocèse katolik Romain to Sydney fotde duu6i sappo, o woniino hooreejo Ligue des femmes catholiques de Ostarali tuggi 1957 haa 1959. O woniino hooreejo fedde rewve Pan-Pacifique e Asie Sud-Est de l’Association des femmes de l’A929 de l’A979 Nations, o woniino hooreejo e nder fedde diiwaan NSW e nder fedde leyɗeele dentuɗe Ostarali fotde duuɓi capanɗe tati..<ref>{{Cite web|last=University|first=© Stanford|last2=Stanford|last3=California 94305|date=2017-06-15|title=National Council of Negro Women (NCNW)|url=https://kinginstitute.stanford.edu/encyclopedia/national-council-negro-women-ncnw|access-date=2022-08-26|website=The Martin Luther King, Jr., Research and Education Institute|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Program from the 1957 National Council of Negro Women annual convention|url=https://nmaahc.si.edu/object/nmaahc_2010.60.1.53|access-date=2022-08-26|website=National Museum of African American History and Culture|language=en}}</ref>
Burrow toɗɗaama tergal e fedde laamu Angalteer e hitaande 1956, o rokkaa kadi njeenaaje Pro Ecclesia et Pontifice e hitaande 1977. O heɓi kadi njeenaaje ɗiɗi jam ummoraade e Fedde Ngenndiije Dentuɗe, heen gooto e hitaande 1976, gooto e hitaande 1989.[1] Burrow maayi ko e hitaande 1987.
== Nguurndam ==
'''Nguurndam e jaŋde puɗɗagol'''
Burrow jibinaa ko ñalnde 18 abriil 1899 to Mudgee, to leydi Ostarali. Jibnaaɓe makko ko Eliya e Catherine Graham.[2] Baaba makko ko injenieer njulaagu, ɓesngu nguu ina hoɗi e nokku njulaagu kaŋŋe sara Clarkes Creek.[1] O woodi miñiiko debbo, Anne, mo o fuɗɗotoo e mum caggal mum njulaagu.<ref name=":0">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":02">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":03">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":04">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":05">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":06">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref>
Burrow naati duɗal St. Mathews Convent of Mercy, ngal banndiraaɓe yurmeende njiimi, ngam jaŋde makko hakkundeere.[1][3] Ndeen o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o timmini dipolomaaji makko Bachelor of Arts e hitaande 1922. O wonti tergal sosngal fedde rewɓe katolik en duɗal jaaɓi haaɗtirde,[1] o suɓaama keso e hitaande 1926, o woni dipolomaaji.[4] O naati kadi e fedde Newman nde janngooɓe katolik en, o woniino e fedde toppitiinde golle.[5] Caggal mum o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney ngam timminde Dipoloma makko e ganndal renndo e hitaande 1944..<ref>{{Cite web|last=University|first=© Stanford|last2=Stanford|last3=California 94305|date=2017-06-15|title=National Council of Negro Women (NCNW)|url=https://kinginstitute.stanford.edu/encyclopedia/national-council-negro-women-ncnw|access-date=2022-08-26|website=The Martin Luther King, Jr., Research and Education Institute|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Program from the 1957 National Council of Negro Women annual convention|url=https://nmaahc.si.edu/object/nmaahc_2010.60.1.53|access-date=2022-08-26|website=National Museum of African American History and Culture|language=en}}</ref>.<ref>{{Cite web|last=University|first=© Stanford|last2=Stanford|last3=California 94305|date=2017-06-15|title=National Council of Negro Women (NCNW)|url=https://kinginstitute.stanford.edu/encyclopedia/national-council-negro-women-ncnw|access-date=2022-08-26|website=The Martin Luther King, Jr., Research and Education Institute|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Program from the 1957 National Council of Negro Women annual convention|url=https://nmaahc.si.edu/object/nmaahc_2010.60.1.53|access-date=2022-08-26|website=National Museum of African American History and Culture|language=en}}</ref>
== Kugal ==
Jannginde e fijirde
Burrow fuɗɗii golle mum ko jannginoowo pinal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe to North Sydney. O golliima kadi e nder cuuɗi sukaaɓe katolik en, omo rokka porogaraamuuji jaŋde ɓalli. Ndeen Burrow e miñi mum debbo biyeteeɗo Anne cosi duɗal mum en, duɗal jaŋde ɓalliwal Graham-Burrow, e hitaande 1926. Duɗal ngal ina gollina renndo katolik en, ina rokka jaŋde ɓalliwal, e jimɗi e deportaasiyoŋ e nder duɗe katolik en. Burrow jokki e ƴellitde seedanteeje mum to bannge karallaagal, o dañi seedantaagal e masiŋaaji e hitaande 1936. O woniino fijirde binnditiiɗo fotde duuɓi capanɗe tati.[1] E nder kewuuji goɗɗi, Burrow ardii golle "Rosary guurɗo" kollirgol, ngol jeyaa ko e mawningol katolik en Archidiocèse de Sydney ngam juulde Jubilee Commonwealth yuɓɓinaande e lewru abriil 1951;[6][1][7] ñalngu "Rosary guurɗo" ina waɗi kadi ujunnaaje joy sukaaɓe ina mbaɗa ndee hiirde Medidition to Burrow ko o wakiliijo layya e nder goomu peewnugol Jubilee Archidiocèse.
== Ardorde e nder pelle siwil e rewɓe ==
Gaagaa nguurndam makko to bannge golle, hono jom njulaagu e jannginoowo, Burrows ko gardiiɗo tiiɗɗo e nder pelle rewɓe katolik en. E hitaande 1949, o toɗɗaa hooreejo fedde Legion des Femmes Catholiques to Sydney, e juuɗe Norman Gilroy, ndeen o woniino Arɗo Biskop Kardinal to Sydney.[9] Ko adii nde o wontata hooreejo leydi, o wonnoo ko keso fedde diiwaan Legion, kadi o woniino tergal e fedde nokkuure Ashfield. O wonii hooreejo leydi duuɓi sappo, tuggi 1949 haa 1959.[1] E nder oon sahaa, Burrow ardii golle ngam ɓeydude naatgol rewɓe katolik en e nder pelle siwil e juɓɓule laamu. E hitaande 1949, o tawtoraama e haalde e seppooji baɗnooɗi to Sidney ngam salaade kasoo kardinal József Mindszenty, to leydi Hong Kong.
Burrow kadi ƴettii darnde ardaade e nder pelle rewɓe katolik en to bannge ngenndi. O wonii gardiiɗo Fedde Rewɓe Katolik en Ostarali e batu rewɓe Jubilee, yuɓɓinaangu to Melbourne e lewru Oktoobar 1951,[12] o wonii hooreejo leydi Fedde Rewɓe Katolik en Ostarali tuggi 1957 haa 1959.[13] Burrow wonnoo kadi ko wakiliijo Ostarali to Dental Adunawal Fedde Rewɓe Katolik en, tuggi 1957 haa 1965. O tawtoraama batu ɗiɗaɓuru Lay Apostolate yuɓɓinanoongu to Rome e hitaande 1957, kam e batu 14ɓo winndereyankeewu pelle rewɓe katolik en, yuɓɓinaangu to Rome e ndeen hitaande.
Gaagaa golle makko e nder pelle rewɓe katolik en, Burrow wonnoo ko gardiiɗo pelle siwil e rewɓe keewɗe goɗɗe. Ko o balloowo Fedde Ngenndiije Dentuɗe no feewi, o tawtoraama fedde Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Ostarali, to New South Wales, fotde duuɓi capanɗe tati. E hitaande 1959, o woniino e goomu darnde ngam darnde rewɓe, kam e goomu cellal winndere, ngam fedde NSW.
Tuggi 1954 haa 1960, Burrow woniino gardiiɗo winndereyankeewo to Diiso ngenndiijo rewɓe Ostarali. E hitaande 1957, o yahi Washington D.C., ngam tawtoreedekoolol ngenndiwal ko fayti e rewɓe ɓaleeɓe, hono koɗo.[15] Ko ɗum woni batu hitaande kala fedde ngenndiire rewɓe ɓaleeɓe, e nder batu nguu e hitaande 1957, Doktoor Martin Luther King, Jr. ina jeyaa e haalooɓe mawɓe.<ref name=":07">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":08">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":09">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":010">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":011">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":012">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref><ref name=":013">{{Citation|last=Payten|first=Marianne|title=Burrow, Kathleen Mary (Kate) (1899–1987)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/burrow-kathleen-mary-kate-12269|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-06-24}}</ref>
E hitaande 1958, Burrow lomtii Ostarali e batu rewɓe Tokyo Pan-Pacifik e Asii Fuɗnaange-rewo.[15] Caggal mum o woni hooreejo fedde rewɓe Pan-Pacifik e Asii fuɗnaange-rewo to Ostarali, tuggi 1969 haa 1972. Tuggi 1976 haa 1982, o woni kadi e darnde ardorde e nder fedde ngenndiire rewɓe Ostarali, anndiraande hannde Fedde ngenndiire rewɓe Ostarali, o woniino convensor ma.
== Nguurndam e maayde neɗɗo ==
Ñalnde 17 lewru bowte hitaande 1925, o resi Kenney Burrow, ko o defterdu. Ɓe resndaa ko e jumaa katolik St Mary’s to Mudgee, to leydi New South Wales. Ɓeeɗoo ɗiɗo njibini ɓiɓɓe tato, ɓiɗɗo debbo gooto e ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo. Jom suudu makko maayi ko e hitaande 1954. Gooto e ɓiɓɓe makko worɓe adii maayde makko kadi.
Burrow maayi ko ñalnde 20 lewru mbooy hitaande 1987, o wirnaa ko e yanaande Rookwood.
== Teddungal ==
Burrow toɗɗaa tergal e Ordre de l'Empire britannique ñalnde 2 lewru Yarkomaa 1956, e nder teddungal hitaande hesere. Njeenaari ndii rokkaama "Ngam anndinde golle makko ngam wellitaare renndo."[18] O heɓi njeenaari Papaal Pro Ecclesia et Pontifice e hitaande 1977. Burrows heɓi kadi medayuuji ɗiɗi jam e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe, gadanol ngol ko e hitaande 1976, ɗiɗmol ngol ko e hitaande 1986.
== Njawdi ==
E hitaande 1931, Burrow rokki kaalis fedde rewɓe katolik en to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney ngam heɓde njeenaari hitaande kala e dow ɓataake jowitiingal e tiitoonde "Sakramentuuji ko feere moƴƴere". Njeenaari ndi inniraa ko e teddungal makko, njeenaari Kathleen Burrows.
Duɗal wiɗto Kathleen Burrow sosaa ko e duɗe katolik en to New South Wales (NSW). Lowre duɗal ngal hollitii wonde "ina waɗa e ina yaltina wiɗtooji ko faati e geɗe hannde e nder jaŋde duɗe".[3] E hitaande 2021, Anthony Fisher, hooreejo diine Sidney, waɗii yeewtere adannde to duɗal wiɗto Kathleen Burrow.
== Tuugnorgal ==
1uimij78h029wafpo7wrpgiot54j1b7
The Day Dream (Rossetti)
0
39456
162264
2026-04-10T14:59:58Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Koyngal ñalawma walla, no ngal''' fotnoo innireede e fuɗɗoode nii, Monna Primavera, ko natal nebam e dow mbaydi, ngal Dante Gabriel Rossetti, tergal sosngal fedde banndiraaɓe hade Rafael en, waɗi. Golle ɗee, ɗe njuuteendi mum en ko 158,7 santimeeteer (62,5 in) toownde e 92,7 santimeeteer (36,5 in) njaajeendi, mbaɗaama e hitaande 1880, ina hollira Jane Morris ina jooɗii e dow ŋoral lekki sikamore. E junngo makko ina waɗi ƴiye tokoose – maande giɗli e jam..."
162264
wikitext
text/x-wiki
'''Koyngal ñalawma walla, no ngal''' fotnoo innireede e fuɗɗoode nii, Monna Primavera, ko natal nebam e dow mbaydi, ngal Dante Gabriel Rossetti, tergal sosngal fedde banndiraaɓe hade Rafael en, waɗi. Golle ɗee, ɗe njuuteendi mum en ko 158,7 santimeeteer (62,5 in) toownde e 92,7 santimeeteer (36,5 in) njaajeendi, mbaɗaama e hitaande 1880, ina hollira Jane Morris ina jooɗii e dow ŋoral lekki sikamore. E junngo makko ina waɗi ƴiye tokoose – maande giɗli e jamaanu Victoria – ina waawi wonde maande sirlu nde naalanke oo lummbotoo e makko e oon sahaa. Konstantin Aleksanndere Ionides acci ɗum e suudu defte Victoria e Albert e hitaande 1900.
== Ɓawo ==
E nder hitaande 1878 Rossetti timminii nate Morris,[1] giɗo mum sirlu, mo o hawri e mum to suudu dingiral laamɗo, Drury Lane, e hitaande 1857.[2] Ko kanko woni mbaydi nate makko keewɗe ganndaaɗe, ina heen Proserpine.[2] Natal ngal hollitaama dow mantol ngol e nder suudu Rossetti.[3] E fuɗɗoode natal ngal ina foti wiyeede Monna Primavera,[4] walla Vanna Primavera,[5] ina gasa tawa ko La Vita Nuova,[5], daartol ngol Rossetti nanngi[6], ngol woni tuugnorgal golle makko naalankaagal gadane ɗee.[7] Rossetti kadi ko yimoowo, o winndii sonnets ngam yahdude e nate makko keewɗe;[8] jimɗi makko cakkitiiɗi e nder deftere makko tiitoonde Sonnets for Pictures ina jokkondiri e ndee nate.[9] Sonet oo ina winndaa heen:[10]
Laabi ɓuuɓɗi ɗi sikomoor ɓuuɓɗo
Haa jooni ina njibina leppi tokoosi feccere e ndunngu nguu;
Gila nde robin 'gainst blue mo suuɗaaki
Perched niɓɓere, haa jooni, luggiɗnde e nder ƴiiƴam leɗɗe,
Noteeji leɗɗe jaawɗi throstle embowered ina njirloo
Rewrude e silki dumunna. Haa jooni leɗɗe ɗee ina ngara kesi;
Kono meeɗaa rose-sheathed no ɓeen ɓe njiylotonoo
Ɗemɗe maɓɓe spiral gila e ɓuuɓri-ɓuuɓri haa jooni.
E nder ɓuuɓri branche Reverie
Koyɗe hay ina mbaawi ɓuuɓde haa ndunngu; tee hay gooto wontaa
Bi debbo budding nyalawma-koyɗol ruuhu-fann'd.
Ndaar! tow'rd asamaan luggiɗiiɗo, ko ɓuri luggiɗde e ndaarde makko,
O hoyɗata; haa jooni e deftere makko yejjittaande ndee
Toppita puɗol yejjittaangol e junngo makko.
Rossetti weltaaki e nate ɗee no feewi e fuɗɗoode, o waɗi heen peeje keewɗe.[9] O winndi Morris ngam yaafnaade sabu o ƴetti koyɗe debbo goɗɗo e natal ngal.[11] Natal Morris gadanal, tiitoonde mum ko The Salutation of Beatrice, hono noon huutoriima juuɗe model goɗɗo e mbaydi cakkitiindi.[7]
== Limtol ==
Sifaa Jane Morris
Sketch chalk mo The Day Dream tuugnii e mum oo, ko galle mooftirgel Ashmolean to Oxford joginoo.
Morris ina jooɗii e dow ŋoral lekki sikamore. E junngo makko ina waɗi ƴiye tokoose – maande giɗli e jamaanu Victoria – ina waawi wonde maande sirlu nde naalanke oo lummbotoo e makko e oon sahaa.[12] Ko heewi e golle Rossetti e oo sahaa – ɗum ina jeyaa e nate makko cakkitiiɗe – model oo ina hollira njuuteendi timmundi.[13] Natal ngal ina winndaa heen "D. Rossetti 1880" to les ñaamo.[3]
Dingiral ngal ko hollirde debbo jahroowo e duuɓi 18, ɓuuɓɗo e leɗɗe sikkere. Dow hoore makko e saraaji makko, 6uu6ol leɗɗe ina hollira ina fotnoo 6uu6nude mo, walla ina wayi no o yaltata ko e lekki kii e hoore mum, ina fotnoo wonde dryad, walla nimsa lekki. O hollitaama omo ɓoornii comci daneeji fof, ɓoornateeri makko silki ko ɓoornanteeri silki yaajndi, loowndi, ina ɓuuɓtoo e ɓuuɓri les, ina hawra e leɗɗe lekki kii, e mbaadi jokkondirndi e haala kaa e saraaji makko e gite. Omo lummboo e koycfe makko, omo 6uuccoo gite makko les, omo wocfcfoo yi’oowo, omo ndaara huunde nde yi’ataa walla ma a taw ko kanko tan anndi. Natal debbo tokooso, 6urcfo yoocfde e nder 6oornugol mum ina taaroo 6aleeri, ina 6eyda heen miijo sirlu e nate cfee, ina waawi hollude 6uu6ol haala kaa walla nokku pottital sirlu. E nder 6uu6ol ngol ina ni66i, kono e sara 6anndu makko ina woodi 6uu6ol 6uu6ol, 6uu6ol 6aleewol, ina hollira wonde ko ñalawma.
== Kollitgol e iwdi ==
Ko Konstantin Aleksanndere Ionides acci nde e hitaande 1900.[3] Ionides yamiriino Rossetti yo waɗ golle ɗee e hitaande 1879 e teemedde jeeɗiɗi gineeji.[3] Rossetti e Ionides ina kawri e nder dumunna golle e nate ɗee fof ; nde nde fotnoo timmude ñalnde 18 marse 1880 Rossetti winndi wiyi: "[ɗum] maa won ko ɓuri naamneede no huunde moƴƴere no meeɗ-mi waɗde nii."[3] O rokki kadi jamirooje laaɓtuɗe ko fayti e hol to natal ngal foti jogaade, ina heen detaayuuji ko fayti e tooweeki ummoraade e leydi e nokku ɗo annoore ndee foti fiyde.[3]
Ƴeew kadi
Doggol nate ɗe Dante Gabriyel Rosetti waɗi
== Tuugnorgal ==
167in1vknbj1ticptoqeriswwedqpzu
162269
162264
2026-04-10T15:05:50Z
Isa Oumar
9821
162269
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Koyngal ñalawma walla, no ngal''' fotnoo innireede e fuɗɗoode nii, Monna Primavera, ko natal nebam e dow mbaydi, ngal Dante Gabriel Rossetti, tergal sosngal fedde banndiraaɓe hade Rafael en, waɗi. Golle ɗee, ɗe njuuteendi mum en ko 158,7 santimeeteer (62,5 in) toownde e 92,7 santimeeteer (36,5 in) njaajeendi, mbaɗaama e hitaande 1880, ina hollira Jane Morris ina jooɗii e dow ŋoral lekki sikamore. E junngo makko ina waɗi ƴiye tokoose – maande giɗli e jamaanu Victoria – ina waawi wonde maande sirlu nde naalanke oo lummbotoo e makko e oon sahaa. Konstantin Aleksanndere Ionides acci ɗum e suudu defte Victoria e Albert e hitaande 1900.
== Ɓawo ==
E nder hitaande 1878 Rossetti timminii nate Morris,[1] giɗo mum sirlu, mo o hawri e mum to suudu dingiral laamɗo, Drury Lane, e hitaande 1857.[2] Ko kanko woni mbaydi nate makko keewɗe ganndaaɗe, ina heen Proserpine.[2] Natal ngal hollitaama dow mantol ngol e nder suudu Rossetti.[3] E fuɗɗoode natal ngal ina foti wiyeede Monna Primavera,[4] walla Vanna Primavera,[5] ina gasa tawa ko La Vita Nuova,[5], daartol ngol Rossetti nanngi[6], ngol woni tuugnorgal golle makko naalankaagal gadane ɗee.[7] Rossetti kadi ko yimoowo, o winndii sonnets ngam yahdude e nate makko keewɗe;[8] jimɗi makko cakkitiiɗi e nder deftere makko tiitoonde Sonnets for Pictures ina jokkondiri e ndee nate.[9] Sonet oo ina winndaa heen:[10]
Laabi ɓuuɓɗi ɗi sikomoor ɓuuɓɗo
Haa jooni ina njibina leppi tokoosi feccere e ndunngu nguu;
Gila nde robin 'gainst blue mo suuɗaaki
Perched niɓɓere, haa jooni, luggiɗnde e nder ƴiiƴam leɗɗe,
Noteeji leɗɗe jaawɗi throstle embowered ina njirloo
Rewrude e silki dumunna. Haa jooni leɗɗe ɗee ina ngara kesi;
Kono meeɗaa rose-sheathed no ɓeen ɓe njiylotonoo
Ɗemɗe maɓɓe spiral gila e ɓuuɓri-ɓuuɓri haa jooni.
E nder ɓuuɓri branche Reverie
Koyɗe hay ina mbaawi ɓuuɓde haa ndunngu; tee hay gooto wontaa
Bi debbo budding nyalawma-koyɗol ruuhu-fann'd.
Ndaar! tow'rd asamaan luggiɗiiɗo, ko ɓuri luggiɗde e ndaarde makko,
O hoyɗata; haa jooni e deftere makko yejjittaande ndee
Toppita puɗol yejjittaangol e junngo makko.
Rossetti weltaaki e nate ɗee no feewi e fuɗɗoode, o waɗi heen peeje keewɗe.[9] O winndi Morris ngam yaafnaade sabu o ƴetti koyɗe debbo goɗɗo e natal ngal.[11] Natal Morris gadanal, tiitoonde mum ko The Salutation of Beatrice, hono noon huutoriima juuɗe model goɗɗo e mbaydi cakkitiindi.[7]
== Limtol ==
Sifaa Jane Morris
Sketch chalk mo The Day Dream tuugnii e mum oo, ko galle mooftirgel Ashmolean to Oxford joginoo.
Morris ina jooɗii e dow ŋoral lekki sikamore. E junngo makko ina waɗi ƴiye tokoose – maande giɗli e jamaanu Victoria – ina waawi wonde maande sirlu nde naalanke oo lummbotoo e makko e oon sahaa.[12] Ko heewi e golle Rossetti e oo sahaa – ɗum ina jeyaa e nate makko cakkitiiɗe – model oo ina hollira njuuteendi timmundi.[13] Natal ngal ina winndaa heen "D. Rossetti 1880" to les ñaamo.[3]
Dingiral ngal ko hollirde debbo jahroowo e duuɓi 18, ɓuuɓɗo e leɗɗe sikkere. Dow hoore makko e saraaji makko, 6uu6ol leɗɗe ina hollira ina fotnoo 6uu6nude mo, walla ina wayi no o yaltata ko e lekki kii e hoore mum, ina fotnoo wonde dryad, walla nimsa lekki. O hollitaama omo ɓoornii comci daneeji fof, ɓoornateeri makko silki ko ɓoornanteeri silki yaajndi, loowndi, ina ɓuuɓtoo e ɓuuɓri les, ina hawra e leɗɗe lekki kii, e mbaadi jokkondirndi e haala kaa e saraaji makko e gite. Omo lummboo e koycfe makko, omo 6uuccoo gite makko les, omo wocfcfoo yi’oowo, omo ndaara huunde nde yi’ataa walla ma a taw ko kanko tan anndi. Natal debbo tokooso, 6urcfo yoocfde e nder 6oornugol mum ina taaroo 6aleeri, ina 6eyda heen miijo sirlu e nate cfee, ina waawi hollude 6uu6ol haala kaa walla nokku pottital sirlu. E nder 6uu6ol ngol ina ni66i, kono e sara 6anndu makko ina woodi 6uu6ol 6uu6ol, 6uu6ol 6aleewol, ina hollira wonde ko ñalawma.
== Kollitgol e iwdi ==
Ko Konstantin Aleksanndere Ionides acci nde e hitaande 1900.[3] Ionides yamiriino Rossetti yo waɗ golle ɗee e hitaande 1879 e teemedde jeeɗiɗi gineeji.[3] Rossetti e Ionides ina kawri e nder dumunna golle e nate ɗee fof ; nde nde fotnoo timmude ñalnde 18 marse 1880 Rossetti winndi wiyi: "[ɗum] maa won ko ɓuri naamneede no huunde moƴƴere no meeɗ-mi waɗde nii."[3] O rokki kadi jamirooje laaɓtuɗe ko fayti e hol to natal ngal foti jogaade, ina heen detaayuuji ko fayti e tooweeki ummoraade e leydi e nokku ɗo annoore ndee foti fiyde.[3]
Ƴeew kadi
Doggol nate ɗe Dante Gabriyel Rosetti waɗi
== Tuugnorgal ==
kjkiogcdmpfe7pti3zga7edoqz12ivn
Eva Burrows
0
39457
162270
2026-04-10T15:07:28Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Eva Evelyn Burrows AC OF''' (15 suwee 1929 – 20 mars 2015) ko ofisee konu kisnugol Ostarali wonnoo ko seneraal 13ɓo konu kisnugol, o golliima gila 1986 haa 1993. O wonii ofisee konu kisnugol gila 1951 haa hitaande93 Gariepy yaltinii nguurndam mum, Seneraal konu Alla: nguurndam Seneraal Eva Burrows laawɗinaaɗam. == Nguurndam arano == Burrows jibinaa ko ñalnde 15 suwee 1929 to wuro wiyeteengo Newcastle. Jibnaaɓe makko, hono Robert John Guthrie Burrows..."
162270
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Eva Evelyn Burrows AC OF''' (15 suwee 1929 – 20 mars 2015) ko ofisee konu kisnugol Ostarali wonnoo ko seneraal 13ɓo konu kisnugol, o golliima gila 1986 haa 1993. O wonii ofisee konu kisnugol gila 1951 haa hitaande93 Gariepy yaltinii nguurndam mum, Seneraal konu Alla: nguurndam Seneraal Eva Burrows laawɗinaaɗam.
== Nguurndam arano ==
Burrows jibinaa ko ñalnde 15 suwee 1929 to wuro wiyeteengo Newcastle. Jibnaaɓe makko, hono Robert John Guthrie Burrows e Ella Maria Watson Burrows, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe ofiseeji konu kisnugol. Ɓee ɗiɗo njibini ɓiɓɓe nayo : Doroti, Joyce, Beverly, Walter, Robert, Bramwell, Elisabeth, Eva e Margaret.[1] Sabu nguurndam jibnaaɓe makko njilluuji, jaŋde Burrows leslesre taƴaama, kono o timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brisbane State High School, ɗo o suɓaa ngam wonde prefekt e Head Girl.[2] Gila e duuɓi sappo e jeeɗiɗi, Burrows naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland, o heɓi Bachelor of Arts e lewru mee 1950 e jaŋde mawnde e ɗemngal Engele e daartol. .<ref>{{Cite web|last=|first=|title=Our History|url=https://evaburrowscollege.edu.au/about-us/our-history|access-date=2025-11-25|website=Eva Burrows College|language=en-au}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|title=About us|url=https://evaburrowscollege.edu.au/about-us/|access-date=2025-11-25|website=Eva Burrows College|language=en-au}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|title=Learning and Development|url=https://evaburrowscollege.edu.au/about-us/what-we-offer/learning-and-development/|access-date=2025-11-25|website=Eva Burrows College|language=en-au}}</ref>
== Konu kisnugol ==
E hitaande 1950, Burrows naati duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkunde leyɗeele to London.<ref name="HonOF">{{cite web|url=http://www.salvationarmy.org/ihq/news/inr030715b|title=Former General Honoured During International Congress Founders' Day Session|access-date=6 July 2015|archive-date=16 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210716051331/https://www.salvationarmy.org/ihq/news/inr030715b|url-status=live}}</ref> O yamiraama wonde ofisee konu kisnugol e hitaande 1951. Caggal nde o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres ngam wonde jannginoowo,<ref name="HonAC3">{{cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/873614|title=Search Australian Honours result for Burrows, Eva Evelyn|publisher=It's an Honour Australia Celebrating Australians. Australian Government|date=26 January 1994|access-date=31 October 2012|quote=AC For service to the temporal and spiritual welfare of the community and to social justice as the world leader of the Salvation Army|archive-date=29 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190129122924/https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/873614|url-status=live}}.</ref> o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard to Rodesi tuggi 1952 haa 1967, o wonii hooreejo duɗal Usher[6] tuggi 1966 haa 1970, o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cedar Hill, to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Syham to Londres 1970 haa 1975, ko adii fof ko balloowo hooreejo, caggal ɗuum ko hooreejo.[citation needed]
Burrows wonti hooreejo fedde konu kisnugol ngam rewɓe e nder leydi Angalteer e hitaande 1975, e hooreejo golle konu kisnugol to Sri Lanka e hitaande 1977. E hitaande 1980, o wonti hooreejo golle konu kisnugol to Ecosse, o rewi heen e hitaande 1982 o woni hooreejo golle konu kisnugol Terri to Ostarali. E hitaande 1986, o suɓaama Seneraal Konu Kisnugol e marge ɓurɗo famɗude e daartol Diiso Toowngo (22 haa 24 e woote nayaɓere, marge woote neɗɗo gooto).[7] E hitaande 1986, tawi omo yahra e duuɓi 56, Burrows wonti gardiiɗo fedde nde ɓurɗo famɗude. Burrows ko debbo gooto tan e nder kanndidaaji jeeɗiɗi, ko kanndidaa toowɗo konu nguu suɓii mo ngam lomtaade Seneraal gardinooɗo golle oo, hono Jarl Wahlström. E nder duuɓi jeeɗiɗi ɗi o woni hooreejo Konu Kisnugol, o hollitii wonde omo jogii baawɗe no feewi, o ardii golle e nder leyɗeele fotde 90, o umminii kadi ruuhu sosɗo Konu nguu e linjiila, o ardii ɗum e nder Orop fuɗnaange caggal nde kominist yani.[8] E joofnirde manndaa makko, o ɓeydaama duuɓi ɗiɗi goɗɗi sabu limto makko e golle makko.<ref name="HonOF2">{{cite web|url=http://www.salvationarmy.org/ihq/news/inr030715b|title=Former General Honoured During International Congress Founders' Day Session|access-date=6 July 2015|archive-date=16 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210716051331/https://www.salvationarmy.org/ihq/news/inr030715b|url-status=live}}</ref>
Burrows timminii golle mum duuɓi sappo e nder Yiilirde Fedde Biibal hakkunde leyɗeele (e hitaande 2005), o woniino Jaagorgal hakkunde leyɗeele e kampaañ Be A Hero, kadi o jooɗiima e Yiilirde Reference College War Army.[citation needed] O winndi A Field For Exploits: For Army Lea1.
== Wade ==
Burrows maayi ko e duuɓi 85 ñalnde 20 marse 2015[11] to nokku biyeteeɗo Coppin to wuro wiyeteengo Melbourne, to leydi Victoria.[12]
== Teddungal ==
E nder teddungal ñalngu Ostarali e hitaande 1986, Burrows toɗɗaama Ofisee Ordo Ostarali (AO) e citation "E nder anndinde golle ngam wellitaare renndo e ruuhu e nuunɗal renndo hono hooreejo winndere Konu Kisnugol".<ref name="HonAC2">{{cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/873614|title=Search Australian Honours result for Burrows, Eva Evelyn|publisher=It's an Honour Australia Celebrating Australians. Australian Government|date=26 January 1994|access-date=31 October 2012|quote=AC For service to the temporal and spiritual welfare of the community and to social justice as the world leader of the Salvation Army|archive-date=29 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190129122924/https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/873614|url-status=live}}.</ref> E hitaande 1994 nde ɓeydaa e innde Sehil Ordo Ostarali (AC).<ref name="HonAC">{{cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/873614|title=Search Australian Honours result for Burrows, Eva Evelyn|publisher=It's an Honour Australia Celebrating Australians. Australian Government|date=26 January 1994|access-date=31 October 2012|quote=AC For service to the temporal and spiritual welfare of the community and to social justice as the world leader of the Salvation Army|archive-date=29 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190129122924/https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/873614|url-status=live}}.</ref>
E hitaande 1988, Burrows wonti Doktoraa tedduɗo e ganndal ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ewha Womans to Seoul, o rokkaa kadi njeenaari LLD teddundi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Asbury to Amerik e hitaande 1988. E lewru desaambar 1993, o heɓi Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queenland need]tation makko.
Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2001, Burrows heɓi njeenaari teemedere hitaande "[f]or gollal renndo Ostarali".[15] E nder hitaande ndee kadi o naati e doggol teddungal rewɓe Victoria.<ref name="HonOF3">{{cite web|url=http://www.salvationarmy.org/ihq/news/inr030715b|title=Former General Honoured During International Congress Founders' Day Session|access-date=6 July 2015|archive-date=16 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210716051331/https://www.salvationarmy.org/ihq/news/inr030715b|url-status=live}}</ref>
Burrows naati nder suudu mawndu ardiiɓe filu Queensland nder hitaande 2012.<ref>{{Cite web|url=http://leaders.slq.qld.gov.au/inductees/|title=Hall of Fame|website=[[Queensland Business Leaders Hall of Fame]]|publisher=[[State Library of Queensland]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20181023083836/http://leaders.slq.qld.gov.au/inductees/|archive-date=23 October 2018|url-status=live|access-date=23 October 2018}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://leaders.slq.qld.gov.au/inductees/eva-burrows/|title=Queensland Business Leaders Hall of Fame {{!}} General (Rtd) Eva Burrows AC (1929 – 2015)|website=leaders.slq.qld.gov.au|language=en-US|access-date=8 March 2017|archive-date=16 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210716051359/https://use.typekit.net/af/73d497/000000000000000000012b3d/27/l?subset_id=2&fvd=n4&v=3|url-status=live}}</ref>
Ñalnde alet 3 sulyee 2015 (AEST), lebbi tati caggal maayde makko, Burrows rokkaama teddungal ɓurngal toowde e Konu Kisnugol caggal maayde mum, hono "Ordre du Fondateur" e nder kewu to Boundless, to Londres ngam mawninde duuɓi 150 Konu Kisnugol. Njeenaari ndii ko Komiseer Tidd heɓi ɗum e innde galle Burrows.[19]
Koolaaɗo kuuɓal Eva Burrows inniraa ko e makko. Nde sosaa ko e hitaande 2018 caggal kawral koleesuuji ɗiɗi goodɗi ɗii, nde gollotoo ko to Sydney, Melbourne, e nder internet, nde rokka jaŋde e heblo wonande ofiseeji, gollotooɓe e wallidiiɓe konu Salvation Army.<ref>{{Cite web|last=|first=|title=Our History|url=https://evaburrowscollege.edu.au/about-us/our-history|access-date=2025-11-25|website=Eva Burrows College|language=en-au}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|title=About us|url=https://evaburrowscollege.edu.au/about-us/|access-date=2025-11-25|website=Eva Burrows College|language=en-au}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|title=Learning and Development|url=https://evaburrowscollege.edu.au/about-us/what-we-offer/learning-and-development/|access-date=2025-11-25|website=Eva Burrows College|language=en-au}}</ref>
== Toɗɗagol e kaayitaaji ==
{| class="wikitable"
|-
| style="width:400px;"|'''Details'''
| style="width:200px;"|'''Location'''
| style="width:150px;"|'''Date'''
|-
|[[Soldier of The Salvation Army|Soldier]], [[Fortitude Valley]], [[Queensland]] || Australia Eastern Territory ||
|-
|[[Bachelor of Arts]] || [[Queensland University]] || 1947–1950
|-
|Commissioned as an [[Officer of The Salvation Army|Officer]] || London, United Kingdom || 1951
|-
|[[Post Graduate Certificate of Education]] || [[University of London]], UK|| 1951–1952
|-
|Corps Work || British Territory (UK Territory) || 1951–1952
|-
|[[Howard Institute]] || [[Rhodesia]] || 1952–1967
|-
|Head of Teacher Training, [[Howard Institute]] || [[Rhodesia]] || 1965
|-
|Vice-Principal, [[Howard Institute]] || [[Rhodesia]] || 1965–1967
|-
|Principal, [[Usher Institute]] || [[Rhodesia]] || 1967–1970
|-
|Assistant Principal, [http://www.salvationarmy.org/ico International College for Officers] || [[London]] || 1970–1974
|-
|Principal, [http://www.salvationarmy.org/ico International College for Officers] || [[London]] || 1974–1975
|-
|Leader of Women's [[Social Services]] || Great Britain || 1975–1977
|-
|Territorial Commander || Sri Lanka Territory || 1977–1979
|-
|Territorial Commander || Scotland Territory || 1979–1982
|-
|Territorial Commander || Australia Southern Territory || 1982–1986
|-
|[[Generals of The Salvation Army|General of The Salvation Army]] || Worldwide || 1986–1993
|-
|[[Order of Australia|Officer of the Order of Australia]] || Australia || 1986
|-
|[[Master of Education]] || [[Sydney University]] ||
|-
|Hon. Dr. Liberalium Artium (Dr. of Liberal Arts – [[Doctor of Liberal Arts|DLA]]) || [[Ewha Womans University]], [[Seoul]] || 1988
|-
|Hon. Dr. of Laws ([[Legum Doctor|LLD]]) || [[Asbury University|Asbury College]] || 1988
|-
|Paul Harris Fellow of [[Rotary International]] || Worldwide || 1990
|-
|Hon. DST ([[Delta Sigma Theta]]) || [[Houghton College]] || 1992
|-
|Hon. Dr. of Divinity ([[D.D.]]) || [[Olivet Nazarene University]] || 1993
|-
|Hon. Dr. of Philosophy ([[PhD]]) || [[Queensland University]] || 1993
|-
|Hon. [[Doctor of the University|Dr. of the University]] || [[Griffith University]] || 1994
|-
|[[Order of Australia|Companion of the Order of Australia]] || Australia || 1994
|-
|Living Legacy Award, [[Women's International Center]] || United States || 1996
|-
|Board, [[International Bible Society]] || || 1995–2005
|-
|Board of Reference, The Salvation Army War College || [[Vancouver]] & [[Chicago]] ||
|}
== Tuugnorgal ==
j84d8mc36oashdj8kx9acvq68empzdj
162273
162270
2026-04-10T15:08:32Z
Isa Oumar
9821
162273
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Eva Evelyn Burrows AC OF''' (15 suwee 1929 – 20 mars 2015) ko ofisee konu kisnugol Ostarali wonnoo ko seneraal 13ɓo konu kisnugol, o golliima gila 1986 haa 1993. O wonii ofisee konu kisnugol gila 1951 haa hitaande93 Gariepy yaltinii nguurndam mum, Seneraal konu Alla: nguurndam Seneraal Eva Burrows laawɗinaaɗam.
== Nguurndam arano ==
Burrows jibinaa ko ñalnde 15 suwee 1929 to wuro wiyeteengo Newcastle. Jibnaaɓe makko, hono Robert John Guthrie Burrows e Ella Maria Watson Burrows, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe ofiseeji konu kisnugol. Ɓee ɗiɗo njibini ɓiɓɓe nayo : Doroti, Joyce, Beverly, Walter, Robert, Bramwell, Elisabeth, Eva e Margaret.[1] Sabu nguurndam jibnaaɓe makko njilluuji, jaŋde Burrows leslesre taƴaama, kono o timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brisbane State High School, ɗo o suɓaa ngam wonde prefekt e Head Girl.[2] Gila e duuɓi sappo e jeeɗiɗi, Burrows naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland, o heɓi Bachelor of Arts e lewru mee 1950 e jaŋde mawnde e ɗemngal Engele e daartol. .<ref>{{Cite web|last=|first=|title=Our History|url=https://evaburrowscollege.edu.au/about-us/our-history|access-date=2025-11-25|website=Eva Burrows College|language=en-au}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|title=About us|url=https://evaburrowscollege.edu.au/about-us/|access-date=2025-11-25|website=Eva Burrows College|language=en-au}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|title=Learning and Development|url=https://evaburrowscollege.edu.au/about-us/what-we-offer/learning-and-development/|access-date=2025-11-25|website=Eva Burrows College|language=en-au}}</ref>
== Konu kisnugol ==
E hitaande 1950, Burrows naati duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkunde leyɗeele to London.<ref name="HonOF">{{cite web|url=http://www.salvationarmy.org/ihq/news/inr030715b|title=Former General Honoured During International Congress Founders' Day Session|access-date=6 July 2015|archive-date=16 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210716051331/https://www.salvationarmy.org/ihq/news/inr030715b|url-status=live}}</ref> O yamiraama wonde ofisee konu kisnugol e hitaande 1951. Caggal nde o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres ngam wonde jannginoowo,<ref name="HonAC3">{{cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/873614|title=Search Australian Honours result for Burrows, Eva Evelyn|publisher=It's an Honour Australia Celebrating Australians. Australian Government|date=26 January 1994|access-date=31 October 2012|quote=AC For service to the temporal and spiritual welfare of the community and to social justice as the world leader of the Salvation Army|archive-date=29 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190129122924/https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/873614|url-status=live}}.</ref> o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard to Rodesi tuggi 1952 haa 1967, o wonii hooreejo duɗal Usher[6] tuggi 1966 haa 1970, o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cedar Hill, to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Syham to Londres 1970 haa 1975, ko adii fof ko balloowo hooreejo, caggal ɗuum ko hooreejo.[citation needed]
Burrows wonti hooreejo fedde konu kisnugol ngam rewɓe e nder leydi Angalteer e hitaande 1975, e hooreejo golle konu kisnugol to Sri Lanka e hitaande 1977. E hitaande 1980, o wonti hooreejo golle konu kisnugol to Ecosse, o rewi heen e hitaande 1982 o woni hooreejo golle konu kisnugol Terri to Ostarali. E hitaande 1986, o suɓaama Seneraal Konu Kisnugol e marge ɓurɗo famɗude e daartol Diiso Toowngo (22 haa 24 e woote nayaɓere, marge woote neɗɗo gooto).[7] E hitaande 1986, tawi omo yahra e duuɓi 56, Burrows wonti gardiiɗo fedde nde ɓurɗo famɗude. Burrows ko debbo gooto tan e nder kanndidaaji jeeɗiɗi, ko kanndidaa toowɗo konu nguu suɓii mo ngam lomtaade Seneraal gardinooɗo golle oo, hono Jarl Wahlström. E nder duuɓi jeeɗiɗi ɗi o woni hooreejo Konu Kisnugol, o hollitii wonde omo jogii baawɗe no feewi, o ardii golle e nder leyɗeele fotde 90, o umminii kadi ruuhu sosɗo Konu nguu e linjiila, o ardii ɗum e nder Orop fuɗnaange caggal nde kominist yani.[8] E joofnirde manndaa makko, o ɓeydaama duuɓi ɗiɗi goɗɗi sabu limto makko e golle makko.<ref name="HonOF2">{{cite web|url=http://www.salvationarmy.org/ihq/news/inr030715b|title=Former General Honoured During International Congress Founders' Day Session|access-date=6 July 2015|archive-date=16 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210716051331/https://www.salvationarmy.org/ihq/news/inr030715b|url-status=live}}</ref>
Burrows timminii golle mum duuɓi sappo e nder Yiilirde Fedde Biibal hakkunde leyɗeele (e hitaande 2005), o woniino Jaagorgal hakkunde leyɗeele e kampaañ Be A Hero, kadi o jooɗiima e Yiilirde Reference College War Army.[citation needed] O winndi A Field For Exploits: For Army Lea1.
== Wade ==
Burrows maayi ko e duuɓi 85 ñalnde 20 marse 2015[11] to nokku biyeteeɗo Coppin to wuro wiyeteengo Melbourne, to leydi Victoria.[12]
== Teddungal ==
E nder teddungal ñalngu Ostarali e hitaande 1986, Burrows toɗɗaama Ofisee Ordo Ostarali (AO) e citation "E nder anndinde golle ngam wellitaare renndo e ruuhu e nuunɗal renndo hono hooreejo winndere Konu Kisnugol".<ref name="HonAC2">{{cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/873614|title=Search Australian Honours result for Burrows, Eva Evelyn|publisher=It's an Honour Australia Celebrating Australians. Australian Government|date=26 January 1994|access-date=31 October 2012|quote=AC For service to the temporal and spiritual welfare of the community and to social justice as the world leader of the Salvation Army|archive-date=29 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190129122924/https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/873614|url-status=live}}.</ref> E hitaande 1994 nde ɓeydaa e innde Sehil Ordo Ostarali (AC).<ref name="HonAC">{{cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/873614|title=Search Australian Honours result for Burrows, Eva Evelyn|publisher=It's an Honour Australia Celebrating Australians. Australian Government|date=26 January 1994|access-date=31 October 2012|quote=AC For service to the temporal and spiritual welfare of the community and to social justice as the world leader of the Salvation Army|archive-date=29 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190129122924/https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/873614|url-status=live}}.</ref>
E hitaande 1988, Burrows wonti Doktoraa tedduɗo e ganndal ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ewha Womans to Seoul, o rokkaa kadi njeenaari LLD teddundi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Asbury to Amerik e hitaande 1988. E lewru desaambar 1993, o heɓi Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queenland need]tation makko.
Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2001, Burrows heɓi njeenaari teemedere hitaande "[f]or gollal renndo Ostarali".[15] E nder hitaande ndee kadi o naati e doggol teddungal rewɓe Victoria.<ref name="HonOF3">{{cite web|url=http://www.salvationarmy.org/ihq/news/inr030715b|title=Former General Honoured During International Congress Founders' Day Session|access-date=6 July 2015|archive-date=16 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210716051331/https://www.salvationarmy.org/ihq/news/inr030715b|url-status=live}}</ref>
Burrows naati nder suudu mawndu ardiiɓe filu Queensland nder hitaande 2012.<ref>{{Cite web|url=http://leaders.slq.qld.gov.au/inductees/|title=Hall of Fame|website=[[Queensland Business Leaders Hall of Fame]]|publisher=[[State Library of Queensland]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20181023083836/http://leaders.slq.qld.gov.au/inductees/|archive-date=23 October 2018|url-status=live|access-date=23 October 2018}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://leaders.slq.qld.gov.au/inductees/eva-burrows/|title=Queensland Business Leaders Hall of Fame {{!}} General (Rtd) Eva Burrows AC (1929 – 2015)|website=leaders.slq.qld.gov.au|language=en-US|access-date=8 March 2017|archive-date=16 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210716051359/https://use.typekit.net/af/73d497/000000000000000000012b3d/27/l?subset_id=2&fvd=n4&v=3|url-status=live}}</ref>
Ñalnde alet 3 sulyee 2015 (AEST), lebbi tati caggal maayde makko, Burrows rokkaama teddungal ɓurngal toowde e Konu Kisnugol caggal maayde mum, hono "Ordre du Fondateur" e nder kewu to Boundless, to Londres ngam mawninde duuɓi 150 Konu Kisnugol. Njeenaari ndii ko Komiseer Tidd heɓi ɗum e innde galle Burrows.[19]
Koolaaɗo kuuɓal Eva Burrows inniraa ko e makko. Nde sosaa ko e hitaande 2018 caggal kawral koleesuuji ɗiɗi goodɗi ɗii, nde gollotoo ko to Sydney, Melbourne, e nder internet, nde rokka jaŋde e heblo wonande ofiseeji, gollotooɓe e wallidiiɓe konu Salvation Army.<ref>{{Cite web|last=|first=|title=Our History|url=https://evaburrowscollege.edu.au/about-us/our-history|access-date=2025-11-25|website=Eva Burrows College|language=en-au}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|title=About us|url=https://evaburrowscollege.edu.au/about-us/|access-date=2025-11-25|website=Eva Burrows College|language=en-au}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|title=Learning and Development|url=https://evaburrowscollege.edu.au/about-us/what-we-offer/learning-and-development/|access-date=2025-11-25|website=Eva Burrows College|language=en-au}}</ref>
== Toɗɗagol e kaayitaaji ==
{| class="wikitable"
|-
| style="width:400px;"|'''Details'''
| style="width:200px;"|'''Location'''
| style="width:150px;"|'''Date'''
|-
|[[Soldier of The Salvation Army|Soldier]], [[Fortitude Valley]], [[Queensland]] || Australia Eastern Territory ||
|-
|[[Bachelor of Arts]] || [[Queensland University]] || 1947–1950
|-
|Commissioned as an [[Officer of The Salvation Army|Officer]] || London, United Kingdom || 1951
|-
|[[Post Graduate Certificate of Education]] || [[University of London]], UK|| 1951–1952
|-
|Corps Work || British Territory (UK Territory) || 1951–1952
|-
|[[Howard Institute]] || [[Rhodesia]] || 1952–1967
|-
|Head of Teacher Training, [[Howard Institute]] || [[Rhodesia]] || 1965
|-
|Vice-Principal, [[Howard Institute]] || [[Rhodesia]] || 1965–1967
|-
|Principal, [[Usher Institute]] || [[Rhodesia]] || 1967–1970
|-
|Assistant Principal, [http://www.salvationarmy.org/ico International College for Officers] || [[London]] || 1970–1974
|-
|Principal, [http://www.salvationarmy.org/ico International College for Officers] || [[London]] || 1974–1975
|-
|Leader of Women's [[Social Services]] || Great Britain || 1975–1977
|-
|Territorial Commander || Sri Lanka Territory || 1977–1979
|-
|Territorial Commander || Scotland Territory || 1979–1982
|-
|Territorial Commander || Australia Southern Territory || 1982–1986
|-
|[[Generals of The Salvation Army|General of The Salvation Army]] || Worldwide || 1986–1993
|-
|[[Order of Australia|Officer of the Order of Australia]] || Australia || 1986
|-
|[[Master of Education]] || [[Sydney University]] ||
|-
|Hon. Dr. Liberalium Artium (Dr. of Liberal Arts – [[Doctor of Liberal Arts|DLA]]) || [[Ewha Womans University]], [[Seoul]] || 1988
|-
|Hon. Dr. of Laws ([[Legum Doctor|LLD]]) || [[Asbury University|Asbury College]] || 1988
|-
|Paul Harris Fellow of [[Rotary International]] || Worldwide || 1990
|-
|Hon. DST ([[Delta Sigma Theta]]) || [[Houghton College]] || 1992
|-
|Hon. Dr. of Divinity ([[D.D.]]) || [[Olivet Nazarene University]] || 1993
|-
|Hon. Dr. of Philosophy ([[PhD]]) || [[Queensland University]] || 1993
|-
|Hon. [[Doctor of the University|Dr. of the University]] || [[Griffith University]] || 1994
|-
|[[Order of Australia|Companion of the Order of Australia]] || Australia || 1994
|-
|Living Legacy Award, [[Women's International Center]] || United States || 1996
|-
|Board, [[International Bible Society]] || || 1995–2005
|-
|Board of Reference, The Salvation Army War College || [[Vancouver]] & [[Chicago]] ||
|}
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
lt10kd70e3x0wevhm04dr864n556mud
The Death of Sophonisba (Preti)
0
39458
162274
2026-04-10T15:09:02Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Ndeeɗoo natal Barok ina siftina''' doole mawɗe e sifaa diinaaji. Preti ina joginoo batte e naalankaagal Caravaggio yurmeende e niɓɓiɗnde. Ina waɗi sifaa tiyaataar tawa geɗe mahdi ina mbaɗa heen mbaydi. Sophonisbe ina ɓuuɓna, ina ɓuuɓna, ina wayi no ina hollira batte jaawɗe tooke ɗe o ƴetti jooni ɗee. Juuɗe makko nano ina fawii e dow becce makko, omo jogii tooke ɗee e junngo ñaamo. Pallour yeeso makko ina hollita batte timmuɗe e golle makko bonɗe...."
162274
wikitext
text/x-wiki
'''Ndeeɗoo natal Barok ina siftina''' doole mawɗe e sifaa diinaaji. Preti ina joginoo batte e naalankaagal Caravaggio yurmeende e niɓɓiɗnde. Ina waɗi sifaa tiyaataar tawa geɗe mahdi ina mbaɗa heen mbaydi. Sophonisbe ina ɓuuɓna, ina ɓuuɓna, ina wayi no ina hollira batte jaawɗe tooke ɗe o ƴetti jooni ɗee. Juuɗe makko nano ina fawii e dow becce makko, omo jogii tooke ɗee e junngo ñaamo. Pallour yeeso makko ina hollita batte timmuɗe e golle makko bonɗe. Massinissa ina ɓoornii toga boɗeejo dow koyngal ina hollira warngo e yiɗde halkoore. Sophonisbe ina ɓoornii wutte daneejo, mbaydi keeriindi, reerɗinaaɗi e yimɓe teeŋtuɓe. Ndee yiɗde kadi ina teskaa e putto, maleyka tokooso, wakiliijo naalankaagal barok. Yiyooɓe ɓee fof ina njiyloo Sophonisbe, jikku mawɗo dingiral ngal. Debbo les ɗoo e ñaamo ina suuɗii nofru mum e wuttulo ngam hollirde kulhuli. Asamaan oo, mo yiyataa dow to bannge ñaamo, ina waɗi duule keewɗe gila e ɓaleeje haa e ɓaleeje. Ɗeeɗoo nooneeji niɓɓiɗi asamaan ina kollita maayde Sophonisbe.[2]
== Iwdi e restoraasiyoŋ ==
E hitaande 1802, nate ɗee keɓtinaa e laamu Naples ngam rokkude Farayse ngam yoɓde nate ɗe ƴettaa e depasuuji Farayse to Egliis Saint-Louis-des-Français to Rome. E hitaande 1804, pentol ngol ari Pari. Ngol waɗetee ko to galle pinal (Musée des beaux-arts) to Lyon.
E hitaande 1987, nate ɗee ngartiraa caggal ƴeewndo LRMF (Laboratoire de recherche des musées français) e nder gollorɗe Versailles. Wiɗto ngoo hollitii wonde ina woodi mbayliigaaji keewɗi, ina heen sewnde ŋorol e nder feccere hakkundeere nate ɗee (ina yahra e tolno daande natal keɓoowo taƴre ndee) e laral natal ngal fof ina suuɗii e vernis ɓaleejo-boɗeejo tiiɗɗo no feewi. Geɗe pentol ngol taƴaama e nder relining ɓennuɗo oo (golle restoraasiyoŋ). Restoraasiyoŋ oo waɗi ko jokkondirde e laral ɓennungal ngal, ɓuuɓnude vernis e ittude repaints e ittude e scalpel kala astic, grime e mooftugol vernis. Ndeen, golle ɗee mbaɗtaa ko e fuɗɗoraade ɓoornaade e pentugol glaasuuji re-harmonisation e koloor ndiyam e junngo ñaamo gorko gonɗo e kaɓirɗe. Restoraasiyoŋ oo joofi ko e vernis kuuɓtodinɗo golle ɗee.
== Tuugnorgal ==
he3og499pkymoj7bvkhxhfmjhxmbjl8
162276
162274
2026-04-10T15:10:05Z
Isa Oumar
9821
162276
wikitext
text/x-wiki
'''Ndeeɗoo natal Barok ina siftina''' doole mawɗe e sifaa diinaaji. Preti ina joginoo batte e naalankaagal Caravaggio yurmeende e niɓɓiɗnde. Ina waɗi sifaa tiyaataar tawa geɗe mahdi ina mbaɗa heen mbaydi. Sophonisbe ina ɓuuɓna, ina ɓuuɓna, ina wayi no ina hollira batte jaawɗe tooke ɗe o ƴetti jooni ɗee. Juuɗe makko nano ina fawii e dow becce makko, omo jogii tooke ɗee e junngo ñaamo. Pallour yeeso makko ina hollita batte timmuɗe e golle makko bonɗe. Massinissa ina ɓoornii toga boɗeejo dow koyngal ina hollira warngo e yiɗde halkoore. Sophonisbe ina ɓoornii wutte daneejo, mbaydi keeriindi, reerɗinaaɗi e yimɓe teeŋtuɓe. Ndee yiɗde kadi ina teskaa e putto, maleyka tokooso, wakiliijo naalankaagal barok. Yiyooɓe ɓee fof ina njiyloo Sophonisbe, jikku mawɗo dingiral ngal. Debbo les ɗoo e ñaamo ina suuɗii nofru mum e wuttulo ngam hollirde kulhuli. Asamaan oo, mo yiyataa dow to bannge ñaamo, ina waɗi duule keewɗe gila e ɓaleeje haa e ɓaleeje. Ɗeeɗoo nooneeji niɓɓiɗi asamaan ina kollita maayde Sophonisbe.<ref>[https://www.wga.hu/html_m/p/preti/sophonis.html Sophonisba Receiving the Goblet, Web Gallery of Art]</ref>
== Iwdi e restoraasiyoŋ ==
E hitaande 1802, nate ɗee keɓtinaa e laamu Naples ngam rokkude Farayse ngam yoɓde nate ɗe ƴettaa e depasuuji Farayse to Egliis Saint-Louis-des-Français to Rome. E hitaande 1804, pentol ngol ari Pari. Ngol waɗetee ko to galle pinal (Musée des beaux-arts) to Lyon.
E hitaande 1987, nate ɗee ngartiraa caggal ƴeewndo LRMF (Laboratoire de recherche des musées français) e nder gollorɗe Versailles. Wiɗto ngoo hollitii wonde ina woodi mbayliigaaji keewɗi, ina heen sewnde ŋorol e nder feccere hakkundeere nate ɗee (ina yahra e tolno daande natal keɓoowo taƴre ndee) e laral natal ngal fof ina suuɗii e vernis ɓaleejo-boɗeejo tiiɗɗo no feewi. Geɗe pentol ngol taƴaama e nder relining ɓennuɗo oo (golle restoraasiyoŋ). Restoraasiyoŋ oo waɗi ko jokkondirde e laral ɓennungal ngal, ɓuuɓnude vernis e ittude repaints e ittude e scalpel kala astic, grime e mooftugol vernis. Ndeen, golle ɗee mbaɗtaa ko e fuɗɗoraade ɓoornaade e pentugol glaasuuji re-harmonisation e koloor ndiyam e junngo ñaamo gorko gonɗo e kaɓirɗe. Restoraasiyoŋ oo joofi ko e vernis kuuɓtodinɗo golle ɗee.
== Tuugnorgal ==
humw370i8u5aopowi3axn6nwuvevw0t
162277
162276
2026-04-10T15:10:20Z
Isa Oumar
9821
162277
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ndeeɗoo natal Barok ina siftina''' doole mawɗe e sifaa diinaaji. Preti ina joginoo batte e naalankaagal Caravaggio yurmeende e niɓɓiɗnde. Ina waɗi sifaa tiyaataar tawa geɗe mahdi ina mbaɗa heen mbaydi. Sophonisbe ina ɓuuɓna, ina ɓuuɓna, ina wayi no ina hollira batte jaawɗe tooke ɗe o ƴetti jooni ɗee. Juuɗe makko nano ina fawii e dow becce makko, omo jogii tooke ɗee e junngo ñaamo. Pallour yeeso makko ina hollita batte timmuɗe e golle makko bonɗe. Massinissa ina ɓoornii toga boɗeejo dow koyngal ina hollira warngo e yiɗde halkoore. Sophonisbe ina ɓoornii wutte daneejo, mbaydi keeriindi, reerɗinaaɗi e yimɓe teeŋtuɓe. Ndee yiɗde kadi ina teskaa e putto, maleyka tokooso, wakiliijo naalankaagal barok. Yiyooɓe ɓee fof ina njiyloo Sophonisbe, jikku mawɗo dingiral ngal. Debbo les ɗoo e ñaamo ina suuɗii nofru mum e wuttulo ngam hollirde kulhuli. Asamaan oo, mo yiyataa dow to bannge ñaamo, ina waɗi duule keewɗe gila e ɓaleeje haa e ɓaleeje. Ɗeeɗoo nooneeji niɓɓiɗi asamaan ina kollita maayde Sophonisbe.<ref>[https://www.wga.hu/html_m/p/preti/sophonis.html Sophonisba Receiving the Goblet, Web Gallery of Art]</ref>
== Iwdi e restoraasiyoŋ ==
E hitaande 1802, nate ɗee keɓtinaa e laamu Naples ngam rokkude Farayse ngam yoɓde nate ɗe ƴettaa e depasuuji Farayse to Egliis Saint-Louis-des-Français to Rome. E hitaande 1804, pentol ngol ari Pari. Ngol waɗetee ko to galle pinal (Musée des beaux-arts) to Lyon.
E hitaande 1987, nate ɗee ngartiraa caggal ƴeewndo LRMF (Laboratoire de recherche des musées français) e nder gollorɗe Versailles. Wiɗto ngoo hollitii wonde ina woodi mbayliigaaji keewɗi, ina heen sewnde ŋorol e nder feccere hakkundeere nate ɗee (ina yahra e tolno daande natal keɓoowo taƴre ndee) e laral natal ngal fof ina suuɗii e vernis ɓaleejo-boɗeejo tiiɗɗo no feewi. Geɗe pentol ngol taƴaama e nder relining ɓennuɗo oo (golle restoraasiyoŋ). Restoraasiyoŋ oo waɗi ko jokkondirde e laral ɓennungal ngal, ɓuuɓnude vernis e ittude repaints e ittude e scalpel kala astic, grime e mooftugol vernis. Ndeen, golle ɗee mbaɗtaa ko e fuɗɗoraade ɓoornaade e pentugol glaasuuji re-harmonisation e koloor ndiyam e junngo ñaamo gorko gonɗo e kaɓirɗe. Restoraasiyoŋ oo joofi ko e vernis kuuɓtodinɗo golle ɗee.
== Tuugnorgal ==
5m67687sau6h5ov3khlrzh0t93gh588
Diane Bell
0
39459
162275
2026-04-10T15:09:25Z
Yariemar 03
11293
Created page with "'''Diane Bell''' ina waawi wiyde: Diane Bell (annduɗo ko faati e neɗɗaagu) (jibinaa ko hitaande 1943), ko annduɗo ko faati e neɗɗaagu to Ostarali Diane Bell (gardinooɗo) (teeminannde 21ɓiire), gardinooɗo filmuuji Ecoppi Diane Bell (judo) (jibinaa ko 1963), judo Angalteer"
162275
wikitext
text/x-wiki
'''Diane Bell''' ina waawi wiyde:
Diane Bell (annduɗo ko faati e neɗɗaagu) (jibinaa ko hitaande 1943), ko annduɗo ko faati e neɗɗaagu to Ostarali
Diane Bell (gardinooɗo) (teeminannde 21ɓiire), gardinooɗo filmuuji Ecoppi
Diane Bell (judo) (jibinaa ko 1963), judo Angalteer
6v9fsi92d3s8l69yri2pq3sbw9bnjjj
Bronwen Phyllis Douglas
0
39460
162278
2026-04-10T15:11:38Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Bronwen Phyllis Douglas''' (jibinaa ko hitaande 1946), ko ganndo taariiha leƴƴi Ostaraliijo mo toɓɓe wiɗto mum mawɗe ko faati e miijo aduna oo e peeñgol mum e nder Oseani, teeŋti noon e duuɗe Pasifik, duunde Asii Fuɗnaange-rewo e Ostarali. == Nguurndam == Douglas ko ɓiɗɗo gooto, jibinaa ko ñalnde 8 sulyee 1946 to wuro wiyeteengo Adelaide, to leydi Ostarali, to Jean Naughton Craig e Joseph Campbell Craig gollotooɓe e garde laana njoorndi. Cag..."
162278
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Bronwen Phyllis Douglas''' (jibinaa ko hitaande 1946), ko ganndo taariiha leƴƴi Ostaraliijo mo toɓɓe wiɗto mum mawɗe ko faati e miijo aduna oo e peeñgol mum e nder Oseani, teeŋti noon e duuɗe Pasifik, duunde Asii Fuɗnaange-rewo e Ostarali.
== Nguurndam ==
Douglas ko ɓiɗɗo gooto, jibinaa ko ñalnde 8 sulyee 1946 to wuro wiyeteengo Adelaide, to leydi Ostarali, to Jean Naughton Craig e Joseph Campbell Craig gollotooɓe e garde laana njoorndi. Caggal nde baaba makko maayi ɗoon e ɗoon e hitaande 1955, o mawni ko e yumma makko, o walli ɓe e golle ƴeewndo cellal.<ref name=":08">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Douglas, Bronwen Phyllis - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0516b.htm|access-date=2024-11-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref><ref>{{Cite web|title=Douglas, Bronwen Phyllis|url=https://www.womenaustralia.info/entries/douglas-bronwen-phyllis/|access-date=2024-11-16|website=AWR|language=en-AU}}</ref>
== Jaangirde ==
Douglas janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Adelaide e duɗal jaaɓi haaɗtirde Woodville to Ostarali worgo, o dañi bursiiji keewɗi, ko ɗum addani mo heɓde jaŋde toownde tawa o yoɓaani. O heɓi bak makko e hitaande 1966 e BA e daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide hawri e Dipolomaaji janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Adelaide. E darorɗe hitaande ndee, o ummii Adelaide o fayti Canberra, ngam jaɓde bursi PhD e daartol Pasifik to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (AUN). Ko ɗoon daartoowo biyeteeɗo Dorothy Shineberg toppitii mo. E hitaande 1972 o rokkaa doktoraa e deftere makko tiitoonde, Daartol jokkondiral pinal e nder fuɗnaange-rewo Kaledoni, 1774-1870
.<ref name=":07">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Douglas, Bronwen Phyllis - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0516b.htm|access-date=2024-11-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref><ref name=":12">{{Cite web|title=Bronwen Douglas|url=https://researchportalplus.anu.edu.au/en/persons/bronwen-douglas|access-date=2024-11-16|website=The Australian National University|language=en-GB}}</ref>
=== Career ===
== Kugal ==
Douglas golliima e janngirde mawnde e daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, to Melbourne, e hitaande 1971. Hitaande rewtunde ndee o wonti jannginoowo e daartol o dañii golle e hitaande 1973 o artiraa e janngirde mawnde e hitaande 1979. O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe 'e days mawɗo Mel an' tergal cemmbinngal.".<ref name=":06">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Douglas, Bronwen Phyllis - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0516b.htm|access-date=2024-11-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> E hitaande 1996, o yalti duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, o jaɓi toɗɗaade ngam wonde Fellow e nder Duɗal Wiɗtooji Pasifik e Asii to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ngenndiwal Ostarali (ANU), Canberra. Ko adii nde o artiraa Senior Fellow e hitaande 2000. O woppi golle makko e ANU e lewru desaambar 2012, o jaɓi toɗɗagol kesol ngam wonde Adjunct Senior Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU to Asii e Pasifik. E nder golle makko jaŋde to ANU, o ardii 13 janngoowo PhD keɓɗo nafoore. Hay caggal nde o woppi golle, o jokki e wasiyaade kanndidaaji doktoraa e jannginde sukaaɓe gollodiiɓe e almudɓe.<ref name=":05">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Douglas, Bronwen Phyllis - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0516b.htm|access-date=2024-11-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
O waawi waɗde wiɗtooji seeɗa tan e nder duuɓi gadani golle makko sabu janngingol makko e golle jibinannde makko, hay so tawii o waɗii "yaltinde winndannde teskinnde e ardorde Pasifik e miijooji asliiji e hareeji e kawral diineeji e nder New Caledonia e Vanuatu."<ref name=":04">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Douglas, Bronwen Phyllis - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0516b.htm|access-date=2024-11-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Caggal nde Douglas was de 1996, to time binndol e wiɗto.<ref name=":03">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Douglas, Bronwen Phyllis - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0516b.htm|access-date=2024-11-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref><ref>{{Cite web|title=Editors' Biographies|url=https://press-files.anu.edu.au/downloads/press/p53561/mobile/pr03.html|access-date=2024-11-16|website=press-files.anu.edu.au}}</ref> O woni ko e wonde porfeseer tedduɗo to ANU<ref>{{Cite web|title=Ethnohistory and Historical Ethnography|url=https://www.oxfordbibliographies.com/ViewContributor/document/obo-9780199766567/obo-9780199766567-0240.xml?id=con10278|access-date=2024-11-16|website=Oxford Bibliographies|language=en}}</ref>, ko toon defte makko ngoni.<ref>{{Cite web|title=Bronwen Douglas Pacific research papers - Archives|url=https://archivescollection.anu.edu.au/index.php/bronwen-douglas-pacific-research-papers|access-date=2024-11-16|website=archivescollection.anu.edu.au}}</ref>
O woniino ardinoowo cuɓaaɗo e jaaynde daartol Pasifik e ardinoowo gooto e janndeeji Palgrave e nder daartol Pasifik.<ref name=":02">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Douglas, Bronwen Phyllis - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0516b.htm|access-date=2024-11-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref><ref>{{Cite web|title=Editors' Biographies|url=https://press-files.anu.edu.au/downloads/press/p53561/mobile/pr03.html|access-date=2024-11-16|website=press-files.anu.edu.au}}</ref>
Douglas suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal neɗɗankaagal to Ostarali (2020).<ref name=":1">{{Cite web|title=Bronwen Douglas|url=https://researchportalplus.anu.edu.au/en/persons/bronwen-douglas|access-date=2024-11-16|website=The Australian National University|language=en-GB}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
O resii e hitaande 1967 Charles Douglas, ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo.<ref name=":0">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Douglas, Bronwen Phyllis - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0516b.htm|access-date=2024-11-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>
== Golle cuɓaaɗe ==
Duglaas, Bronwen. "Darnde, doole, laamu: Ƴeewndo ardungal aadaaji nder rentooji Pasifik Fombinaari." Jaaynde daartol Pasifik 14, no. 1 (1979): 2-27.
Duglaas, Bronwen. "Yiɓɓe lesdi Kirista'en: rewɓe e kaaldigal jamanu nder Vanuatu." Pasifik hannde (2002): 1-38.
Douglas, Bronwen, Fanni Wonu Veys, e Bili Litberg. Moftugo nder maayo Fombina: Jaɓɓugo Bruni d’Antrecasteaux 1791-1794. Jaaynde Sidestone, 2018.
Herda, Filis, e Bronwen Duglas. "Tonga'en nder hitaande 1793." E nder deftere Mooftugol e nder maayo Fuɗnaange: Jaɓɓungal Bruni, Entrecasteaux 1791-1794, h 255-266. Jaaynde Sidestone, 2018.
== Tuugnorgal ==
tm3zf78gi1gfwqs8g39wgfqjr52vv7a
Decorating of the Bride
0
39461
162279
2026-04-10T15:14:18Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Fawde jom suudu''' (e ɗemngal Serbi: Кићење невесте, Kićenje neveste) ko nate nebam ɗe naalanke Serbi biyeteeɗo Paja Jovanović waɗi. Ina hollita debbo jom suudu tokooso ɓoorniiɗo comci gaadanteeji, ina feewniree dewgal mum garoowal, tawi ko rewɓe galle mum. Ko ɗum jeyi e jimɗi ɗiɗi ɗi Jovanović penti e ndeeɗoo toɓɓere ; keddiiɗo oo ina sikkaa ko majjuɗo. Natal ngal waɗi ko hakkunde 1885 e 1888, e nder gooto e yah-ngartaa Jovanović e..."
162279
wikitext
text/x-wiki
'''Fawde jom suudu''' (e ɗemngal Serbi: Кићење невесте, Kićenje neveste) ko nate nebam ɗe naalanke Serbi biyeteeɗo Paja Jovanović waɗi. Ina hollita debbo jom suudu tokooso ɓoorniiɗo comci gaadanteeji, ina feewniree dewgal mum garoowal, tawi ko rewɓe galle mum. Ko ɗum jeyi e jimɗi ɗiɗi ɗi Jovanović penti e ndeeɗoo toɓɓere ; keddiiɗo oo ina sikkaa ko majjuɗo.
Natal ngal waɗi ko hakkunde 1885 e 1888, e nder gooto e yah-ngartaa Jovanović e nder Balkan en. Nde pentiraa ko Galle Farayse, mo Jovanović wondunoo e mum, nde jaɓɓaama no feewi e ƴeewooɓe naalankaagal e renndo. Nde woni ko e juuɗe Galle Farayse haa hitaande 1893, nde soodoowo Londres soodi nde. E hitaande 1935, ministeer geɗe caggal leydi Yugoslawi soodi golle ɗee, rokki ɗe Musée National de Serbie, mo ɗe keddii e juuɗe mum. E hitaande 2009, nate ɗee puɗɗii feewnireede.
== Sifaa ==
Fawde jom suudu (e ɗemngal Serbe: Kićenje neveste; e ɗemngal Serbe: Кићење невесте)[a] ina foti 96,5 e 136 santimeeteer (38,0 in × 53,5 in).[2] Natal ngal waɗi ko e galle miskineeɓe leñol Albaaniyankeejo e teeminannde 19ɓiire.[3] Ina hollita rewɓe galle oo ina mbeltinira jommbaajo debbo. Jawdi ndi jommbaajo oo foti ɓoornaade e dewgal mum, ƴettaa ko e kees leɗɗe ɓooyɗo, ina yiyee e ŋoral nano, ina fawee e dow ŋoral njamndi sara makko. Ɗoon e ɗoon sara kees oo, suka debbo tokooso ina jogii feggere njamndi woɗnde, ina waɗi kadi geɗe keewɗe jeewte. Rewɓe ɗiɗo mawɓe ina toppitii jommbaajo oo. To bannge ñaamo, sukaaɓe rewɓe ina mbaɗa garlande puɗi kesi, ina njuumta e weltaare. Suudu ndu rew6e 6ee kawri nduu ina famcfi 6uu6ol, ina waɗi 6uu6ol 6uu6ol, ina waɗi 6uu6ol 6uu6ol, ina waɗi 6uu6ol 6uu6ngol. Jom suudu oo ina ɓoornii comci gaadanteeji, ina waɗi wutte kaŋŋe e wutte mum, ina waɗi kadi paɗe ɓutte ɗe njuumri ɓuuɓndi e koyɗe mum.[1] Siyno naalanke oo, biyeteeɗo P. Joanowitch, ina yiyee les ɗoo e ñaamo.[4]
Natal ngal kadi ina wiyee Nevesta (« Jom suudu »), Kite mladu (« Jom suudu ina fawee ») e Oprema mlade (« Trousseau jom suudu »).[4] Naalanke oo rokkaani golle mum tiitooɗe, sibu omo sikki so nate ɗee njuɓɓinaama no moƴƴi, yiyooɓe ɓee ina mbaawi ƴettude tiitoonde ndee e koye mum en. Ko noon ne kadi, ko ɓuri heewde e nate makko ina limtee e tiitooɗe keewɗe ceertuɗe.[5]
== Daartol ==
Paja Jovanović (1859-1957) wonnoo ko gooto e ɓurɓe anndeede e Serbiyankooɓe e nder teeminannde 19ɓiire. Tuggi 1877 haa 1882, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal ñeeñal to Vienne, o janngi e les njiimaandi Christian Griepenkerl e Leopold Müller e woɗɓe.[6] E fuɗɗoode golle makko, o waɗi ko ɓuri heewde e nate Orientalist en, ɗe njiɗaa no feewi e oon sahaa. Nate ɗee tuugii ko e humpitooji makko e nder Balkan en, Fuɗnaange hakkundeejo e Afrik worgo, kadi ina teskii darnde makko e nder annduɓe naalankaagal to Hirnaange.[7]
Fawde jommbaajo debbo ina jeyaa e golle Jovanović ɗe o waɗi e nder fuɗnaange, yeruuji maantinɗi ko wayi no Montenegro gaañiiɗo (1882), Jannde fencing (1883) e Hare cowiiɗo (1897).[8][9] Natal ngal alaa ñalngu, ngal heddii ko anndaaka hol nde ngal waɗiraa tigi rigi. Petar Petrović, gardinooɗo nokku defte ngenndiije Serbi, wiyi ko ca. Hitaande 1885-86. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Lilien Filipovitch-Robinson winndii wonde nde pentiraa ko e hitaande 1888.[1] Ko anndaa heen tan ko Jovanović penti ɗum ko e cakkital kitaale 1880 e gooto e yah-ngartaa mum e nder Balkan en. Won wiyɓe wonde nde winndaa ko e sahaa nde naalanke oo yillotoo wuro Shkodër, to leydi Albaani hannde ndii.[10] Goɗngol e nate ɗee ina wiyee ko naalanke oo tagi ɗum ko juuti caggal asliwol ngol, kono ina hiisee majjii. Winndannde jaaynde 1891 ina siftina ngalɗoo mbaydi wonde ina hollira rewɓe ɗiɗo ina paarnoo jommbaajo debbo oo, tawi to bannge nano yumma jommbaajo oo ina fawi juuɗe mum ina woya e weltaare. Ndeeɗoo mbaydi ina wiyee hollirii suka debbo gooto ina woni e gonɗi ina darii e damal to bannge nano. To bannge ñaamo, debbo e suka debbo ina njiyee ina ndokka jommbaajo oo dokke. E nder ƴeewndorɗe konservatoire e hitaande 2009, tawaama wonde Decorating of the Bride ina pentiraa e dow golle nannduɗe e ɗeen, ko adii ɗuum. Naalanke oo wayi ko no juutnii bannge ñaamo nate ɗee fotde santimeeteeruuji 7 (2,8 in), wayli mbaadi nder mum, wayli seeɗa bannge nano nate ɗee. So wonaa njuuteendi canvas juutndi, bannge ñaamo pentol ngol ina nanndi e ngol e nder mbaydi cakkitiindi ndii.[4]
3kebv8e9knlrz1grspyq5t3n2qxkcue
162280
162279
2026-04-10T15:15:11Z
Isa Oumar
9821
162280
wikitext
text/x-wiki
'''Fawde jom suudu''' (e ɗemngal Serbi: Кићење невесте, Kićenje neveste) ko nate nebam ɗe naalanke Serbi biyeteeɗo Paja Jovanović waɗi. Ina hollita debbo jom suudu tokooso ɓoorniiɗo comci gaadanteeji, ina feewniree dewgal mum garoowal, tawi ko rewɓe galle mum. Ko ɗum jeyi e jimɗi ɗiɗi ɗi Jovanović penti e ndeeɗoo toɓɓere ; keddiiɗo oo ina sikkaa ko majjuɗo.
Natal ngal waɗi ko hakkunde 1885 e 1888, e nder gooto e yah-ngartaa Jovanović e nder Balkan en. Nde pentiraa ko Galle Farayse, mo Jovanović wondunoo e mum, nde jaɓɓaama no feewi e ƴeewooɓe naalankaagal e renndo. Nde woni ko e juuɗe Galle Farayse haa hitaande 1893, nde soodoowo Londres soodi nde. E hitaande 1935, ministeer geɗe caggal leydi Yugoslawi soodi golle ɗee, rokki ɗe Musée National de Serbie, mo ɗe keddii e juuɗe mum. E hitaande 2009, nate ɗee puɗɗii feewnireede.
== Sifaa ==
Fawde jom suudu (e ɗemngal Serbe: Kićenje neveste; e ɗemngal Serbe: Кићење невесте)[a] ina foti 96,5 e 136 santimeeteer (38,0 in × 53,5 in).[2] Natal ngal waɗi ko e galle miskineeɓe leñol Albaaniyankeejo e teeminannde 19ɓiire.[3] Ina hollita rewɓe galle oo ina mbeltinira jommbaajo debbo. Jawdi ndi jommbaajo oo foti ɓoornaade e dewgal mum, ƴettaa ko e kees leɗɗe ɓooyɗo, ina yiyee e ŋoral nano, ina fawee e dow ŋoral njamndi sara makko. Ɗoon e ɗoon sara kees oo, suka debbo tokooso ina jogii feggere njamndi woɗnde, ina waɗi kadi geɗe keewɗe jeewte. Rewɓe ɗiɗo mawɓe ina toppitii jommbaajo oo. To bannge ñaamo, sukaaɓe rewɓe ina mbaɗa garlande puɗi kesi, ina njuumta e weltaare. Suudu ndu rew6e 6ee kawri nduu ina famcfi 6uu6ol, ina waɗi 6uu6ol 6uu6ol, ina waɗi 6uu6ol 6uu6ol, ina waɗi 6uu6ol 6uu6ngol. Jom suudu oo ina ɓoornii comci gaadanteeji, ina waɗi wutte kaŋŋe e wutte mum, ina waɗi kadi paɗe ɓutte ɗe njuumri ɓuuɓndi e koyɗe mum.[1] Siyno naalanke oo, biyeteeɗo P. Joanowitch, ina yiyee les ɗoo e ñaamo.[4]
Natal ngal kadi ina wiyee Nevesta (« Jom suudu »), Kite mladu (« Jom suudu ina fawee ») e Oprema mlade (« Trousseau jom suudu »).[4] Naalanke oo rokkaani golle mum tiitooɗe, sibu omo sikki so nate ɗee njuɓɓinaama no moƴƴi, yiyooɓe ɓee ina mbaawi ƴettude tiitoonde ndee e koye mum en. Ko noon ne kadi, ko ɓuri heewde e nate makko ina limtee e tiitooɗe keewɗe ceertuɗe.[5]
== Daartol ==
Paja Jovanović (1859-1957) wonnoo ko gooto e ɓurɓe anndeede e Serbiyankooɓe e nder teeminannde 19ɓiire. Tuggi 1877 haa 1882, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal ñeeñal to Vienne, o janngi e les njiimaandi Christian Griepenkerl e Leopold Müller e woɗɓe.[6] E fuɗɗoode golle makko, o waɗi ko ɓuri heewde e nate Orientalist en, ɗe njiɗaa no feewi e oon sahaa. Nate ɗee tuugii ko e humpitooji makko e nder Balkan en, Fuɗnaange hakkundeejo e Afrik worgo, kadi ina teskii darnde makko e nder annduɓe naalankaagal to Hirnaange.[7]
Fawde jommbaajo debbo ina jeyaa e golle Jovanović ɗe o waɗi e nder fuɗnaange, yeruuji maantinɗi ko wayi no Montenegro gaañiiɗo (1882), Jannde fencing (1883) e Hare cowiiɗo (1897).[8][9] Natal ngal alaa ñalngu, ngal heddii ko anndaaka hol nde ngal waɗiraa tigi rigi. Petar Petrović, gardinooɗo nokku defte ngenndiije Serbi, wiyi ko ca. Hitaande 1885-86. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Lilien Filipovitch-Robinson winndii wonde nde pentiraa ko e hitaande 1888.[1] Ko anndaa heen tan ko Jovanović penti ɗum ko e cakkital kitaale 1880 e gooto e yah-ngartaa mum e nder Balkan en. Won wiyɓe wonde nde winndaa ko e sahaa nde naalanke oo yillotoo wuro Shkodër, to leydi Albaani hannde ndii.[10] Goɗngol e nate ɗee ina wiyee ko naalanke oo tagi ɗum ko juuti caggal asliwol ngol, kono ina hiisee majjii. Winndannde jaaynde 1891 ina siftina ngalɗoo mbaydi wonde ina hollira rewɓe ɗiɗo ina paarnoo jommbaajo debbo oo, tawi to bannge nano yumma jommbaajo oo ina fawi juuɗe mum ina woya e weltaare. Ndeeɗoo mbaydi ina wiyee hollirii suka debbo gooto ina woni e gonɗi ina darii e damal to bannge nano. To bannge ñaamo, debbo e suka debbo ina njiyee ina ndokka jommbaajo oo dokke. E nder ƴeewndorɗe konservatoire e hitaande 2009, tawaama wonde Decorating of the Bride ina pentiraa e dow golle nannduɗe e ɗeen, ko adii ɗuum. Naalanke oo wayi ko no juutnii bannge ñaamo nate ɗee fotde santimeeteeruuji 7 (2,8 in), wayli mbaadi nder mum, wayli seeɗa bannge nano nate ɗee. So wonaa njuuteendi canvas juutndi, bannge ñaamo pentol ngol ina nanndi e ngol e nder mbaydi cakkitiindi ndii.[4]Hiisiwal
Tonaliteeji ngulɗi ina njiimi e jimɗi ɗii, ɗi pentiraa ko e mbaydiiji juutɗi e juutɗi e hay peccitagol annoore. Filipovitch-Robinson ina teskii jikkuuji teskinɗi e nate ɗee, ɗe o sifotoo ko e humpito Jovanović e nguurndam Balkan en. O hollitii « o wonaano koɗo e nokku hee ». “O anndi yimɓe wuro maako, jokkindiral maɓɓe, gikkuuji maɓɓe e haalaaji maɓɓe e ɗemngal ɓanndu maɓɓe.” Koolol ngol e hoore mum, o jokki, ina hollita "peewnugol e mawningol". Filipovitch-Robinson teskiima wonde kaalis kaŋŋe mo jommbaajo oo ɓoorni oo, ina jeyaa e dokkal, ina hollita « fartaŋŋe galle e manngu kam e ɗaminaare nanondiral hay e nder gure ɗe ngalaa kaalis ». O yahri yeeso e seerndude mbaydi jommbaajo debbo oo e laaɓal baasal gonngal e saraaji makko.[1]
Filipovitch-Robinson hollitii wonde ɓernde eeraango Jovanović wonde ko o ganndo fuɗnaange, woni ko e "sifaa moƴƴo nguurndam Balkan en". Annduɓe hannde ɓee, o winndi, ina njenanaa naalanke oo sabu mum yejjiteede e caɗeele nguurndam teeru Balkan en. Filipovitch-Robinson ina sikki wonde hono ndeeɗoo ñiŋoore alaa ɗo haaɗi, tee ina hollita nanondiral hakkunde golle Orientalist en Jovanović e golle realist en lolluɓe hannde e nder leydi Farayse, ɓe golle mum en keewaani jogaade maanaa politik, kono ɓe meeɗaa ñiŋeede sabu yejjiteede e geɗe renndo.[12]
== Jaɓɓungal e ndonu ==
Natal ngal heɓi njettoor e juuɗe ƴeewooɓe, mooftooɓe e yimɓe fof.[1] Ina yaaji e nder golle Jovanović ɓurɗe moƴƴude.[4][13] E wiyde Petrović e Sofija Kajtez, gardiiɗo naalankaagal, ina jeyaa kadi e ɓurɗe lollude e makko. Ɓe ɗiɗo fof ina ciftora Decorating of the Bride ko "naalankaagal timmungal", eɓe mbiya wonde ngal waɗii darnde tiiɗnde e ƴellitaare goongaaji Serbi e darorɗe teeminannde 19ɓiire, hono no golle Jovanović goɗɗe ɗe Orientalist en mbaɗiri nii.[4]
Ƴeew kadi
Ko juulde dewgal Boyar
== Tuugnorgal ==
27efv49ch1yped6ng42cj68o9acdn14
162282
162280
2026-04-10T15:15:34Z
Isa Oumar
9821
162282
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fawde jom suudu''' (e ɗemngal Serbi: Кићење невесте, Kićenje neveste) ko nate nebam ɗe naalanke Serbi biyeteeɗo Paja Jovanović waɗi. Ina hollita debbo jom suudu tokooso ɓoorniiɗo comci gaadanteeji, ina feewniree dewgal mum garoowal, tawi ko rewɓe galle mum. Ko ɗum jeyi e jimɗi ɗiɗi ɗi Jovanović penti e ndeeɗoo toɓɓere ; keddiiɗo oo ina sikkaa ko majjuɗo.
Natal ngal waɗi ko hakkunde 1885 e 1888, e nder gooto e yah-ngartaa Jovanović e nder Balkan en. Nde pentiraa ko Galle Farayse, mo Jovanović wondunoo e mum, nde jaɓɓaama no feewi e ƴeewooɓe naalankaagal e renndo. Nde woni ko e juuɗe Galle Farayse haa hitaande 1893, nde soodoowo Londres soodi nde. E hitaande 1935, ministeer geɗe caggal leydi Yugoslawi soodi golle ɗee, rokki ɗe Musée National de Serbie, mo ɗe keddii e juuɗe mum. E hitaande 2009, nate ɗee puɗɗii feewnireede.
== Sifaa ==
Fawde jom suudu (e ɗemngal Serbe: Kićenje neveste; e ɗemngal Serbe: Кићење невесте)[a] ina foti 96,5 e 136 santimeeteer (38,0 in × 53,5 in).[2] Natal ngal waɗi ko e galle miskineeɓe leñol Albaaniyankeejo e teeminannde 19ɓiire.[3] Ina hollita rewɓe galle oo ina mbeltinira jommbaajo debbo. Jawdi ndi jommbaajo oo foti ɓoornaade e dewgal mum, ƴettaa ko e kees leɗɗe ɓooyɗo, ina yiyee e ŋoral nano, ina fawee e dow ŋoral njamndi sara makko. Ɗoon e ɗoon sara kees oo, suka debbo tokooso ina jogii feggere njamndi woɗnde, ina waɗi kadi geɗe keewɗe jeewte. Rewɓe ɗiɗo mawɓe ina toppitii jommbaajo oo. To bannge ñaamo, sukaaɓe rewɓe ina mbaɗa garlande puɗi kesi, ina njuumta e weltaare. Suudu ndu rew6e 6ee kawri nduu ina famcfi 6uu6ol, ina waɗi 6uu6ol 6uu6ol, ina waɗi 6uu6ol 6uu6ol, ina waɗi 6uu6ol 6uu6ngol. Jom suudu oo ina ɓoornii comci gaadanteeji, ina waɗi wutte kaŋŋe e wutte mum, ina waɗi kadi paɗe ɓutte ɗe njuumri ɓuuɓndi e koyɗe mum.[1] Siyno naalanke oo, biyeteeɗo P. Joanowitch, ina yiyee les ɗoo e ñaamo.[4]
Natal ngal kadi ina wiyee Nevesta (« Jom suudu »), Kite mladu (« Jom suudu ina fawee ») e Oprema mlade (« Trousseau jom suudu »).[4] Naalanke oo rokkaani golle mum tiitooɗe, sibu omo sikki so nate ɗee njuɓɓinaama no moƴƴi, yiyooɓe ɓee ina mbaawi ƴettude tiitoonde ndee e koye mum en. Ko noon ne kadi, ko ɓuri heewde e nate makko ina limtee e tiitooɗe keewɗe ceertuɗe.[5]
== Daartol ==
Paja Jovanović (1859-1957) wonnoo ko gooto e ɓurɓe anndeede e Serbiyankooɓe e nder teeminannde 19ɓiire. Tuggi 1877 haa 1882, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal ñeeñal to Vienne, o janngi e les njiimaandi Christian Griepenkerl e Leopold Müller e woɗɓe.[6] E fuɗɗoode golle makko, o waɗi ko ɓuri heewde e nate Orientalist en, ɗe njiɗaa no feewi e oon sahaa. Nate ɗee tuugii ko e humpitooji makko e nder Balkan en, Fuɗnaange hakkundeejo e Afrik worgo, kadi ina teskii darnde makko e nder annduɓe naalankaagal to Hirnaange.[7]
Fawde jommbaajo debbo ina jeyaa e golle Jovanović ɗe o waɗi e nder fuɗnaange, yeruuji maantinɗi ko wayi no Montenegro gaañiiɗo (1882), Jannde fencing (1883) e Hare cowiiɗo (1897).[8][9] Natal ngal alaa ñalngu, ngal heddii ko anndaaka hol nde ngal waɗiraa tigi rigi. Petar Petrović, gardinooɗo nokku defte ngenndiije Serbi, wiyi ko ca. Hitaande 1885-86. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Lilien Filipovitch-Robinson winndii wonde nde pentiraa ko e hitaande 1888.[1] Ko anndaa heen tan ko Jovanović penti ɗum ko e cakkital kitaale 1880 e gooto e yah-ngartaa mum e nder Balkan en. Won wiyɓe wonde nde winndaa ko e sahaa nde naalanke oo yillotoo wuro Shkodër, to leydi Albaani hannde ndii.[10] Goɗngol e nate ɗee ina wiyee ko naalanke oo tagi ɗum ko juuti caggal asliwol ngol, kono ina hiisee majjii. Winndannde jaaynde 1891 ina siftina ngalɗoo mbaydi wonde ina hollira rewɓe ɗiɗo ina paarnoo jommbaajo debbo oo, tawi to bannge nano yumma jommbaajo oo ina fawi juuɗe mum ina woya e weltaare. Ndeeɗoo mbaydi ina wiyee hollirii suka debbo gooto ina woni e gonɗi ina darii e damal to bannge nano. To bannge ñaamo, debbo e suka debbo ina njiyee ina ndokka jommbaajo oo dokke. E nder ƴeewndorɗe konservatoire e hitaande 2009, tawaama wonde Decorating of the Bride ina pentiraa e dow golle nannduɗe e ɗeen, ko adii ɗuum. Naalanke oo wayi ko no juutnii bannge ñaamo nate ɗee fotde santimeeteeruuji 7 (2,8 in), wayli mbaadi nder mum, wayli seeɗa bannge nano nate ɗee. So wonaa njuuteendi canvas juutndi, bannge ñaamo pentol ngol ina nanndi e ngol e nder mbaydi cakkitiindi ndii.[4]Hiisiwal
Tonaliteeji ngulɗi ina njiimi e jimɗi ɗii, ɗi pentiraa ko e mbaydiiji juutɗi e juutɗi e hay peccitagol annoore. Filipovitch-Robinson ina teskii jikkuuji teskinɗi e nate ɗee, ɗe o sifotoo ko e humpito Jovanović e nguurndam Balkan en. O hollitii « o wonaano koɗo e nokku hee ». “O anndi yimɓe wuro maako, jokkindiral maɓɓe, gikkuuji maɓɓe e haalaaji maɓɓe e ɗemngal ɓanndu maɓɓe.” Koolol ngol e hoore mum, o jokki, ina hollita "peewnugol e mawningol". Filipovitch-Robinson teskiima wonde kaalis kaŋŋe mo jommbaajo oo ɓoorni oo, ina jeyaa e dokkal, ina hollita « fartaŋŋe galle e manngu kam e ɗaminaare nanondiral hay e nder gure ɗe ngalaa kaalis ». O yahri yeeso e seerndude mbaydi jommbaajo debbo oo e laaɓal baasal gonngal e saraaji makko.[1]
Filipovitch-Robinson hollitii wonde ɓernde eeraango Jovanović wonde ko o ganndo fuɗnaange, woni ko e "sifaa moƴƴo nguurndam Balkan en". Annduɓe hannde ɓee, o winndi, ina njenanaa naalanke oo sabu mum yejjiteede e caɗeele nguurndam teeru Balkan en. Filipovitch-Robinson ina sikki wonde hono ndeeɗoo ñiŋoore alaa ɗo haaɗi, tee ina hollita nanondiral hakkunde golle Orientalist en Jovanović e golle realist en lolluɓe hannde e nder leydi Farayse, ɓe golle mum en keewaani jogaade maanaa politik, kono ɓe meeɗaa ñiŋeede sabu yejjiteede e geɗe renndo.[12]
== Jaɓɓungal e ndonu ==
Natal ngal heɓi njettoor e juuɗe ƴeewooɓe, mooftooɓe e yimɓe fof.[1] Ina yaaji e nder golle Jovanović ɓurɗe moƴƴude.[4][13] E wiyde Petrović e Sofija Kajtez, gardiiɗo naalankaagal, ina jeyaa kadi e ɓurɗe lollude e makko. Ɓe ɗiɗo fof ina ciftora Decorating of the Bride ko "naalankaagal timmungal", eɓe mbiya wonde ngal waɗii darnde tiiɗnde e ƴellitaare goongaaji Serbi e darorɗe teeminannde 19ɓiire, hono no golle Jovanović goɗɗe ɗe Orientalist en mbaɗiri nii.[4]
Ƴeew kadi
Ko juulde dewgal Boyar
== Tuugnorgal ==
84vnp5eawrq7krvgzmlpi62te8i6x5u
162287
162282
2026-04-10T15:23:46Z
Isa Oumar
9821
162287
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fawde jom suudu''' (e ɗemngal Serbi: Кићење невесте, Kićenje neveste) ko nate nebam ɗe naalanke Serbi biyeteeɗo Paja Jovanović waɗi. Ina hollita debbo jom suudu tokooso ɓoorniiɗo comci gaadanteeji, ina feewniree dewgal mum garoowal, tawi ko rewɓe galle mum. Ko ɗum jeyi e jimɗi ɗiɗi ɗi Jovanović penti e ndeeɗoo toɓɓere ; keddiiɗo oo ina sikkaa ko majjuɗo.
Natal ngal waɗi ko hakkunde 1885 e 1888, e nder gooto e yah-ngartaa Jovanović e nder Balkan en. Nde pentiraa ko Galle Farayse, mo Jovanović wondunoo e mum, nde jaɓɓaama no feewi e ƴeewooɓe naalankaagal e renndo. Nde woni ko e juuɗe Galle Farayse haa hitaande 1893, nde soodoowo Londres soodi nde. E hitaande 1935, ministeer geɗe caggal leydi Yugoslawi soodi golle ɗee, rokki ɗe Musée National de Serbie, mo ɗe keddii e juuɗe mum. E hitaande 2009, nate ɗee puɗɗii feewnireede.
== Sifaa ==
Fawde jom suudu (e ɗemngal Serbe: Kićenje neveste; e ɗemngal Serbe: Кићење невесте)[a] ina foti 96,5 e 136 santimeeteer (38,0 in × 53,5 in).[2] Natal ngal waɗi ko e galle miskineeɓe leñol Albaaniyankeejo e teeminannde 19ɓiire.[3] Ina hollita rewɓe galle oo ina mbeltinira jommbaajo debbo. Jawdi ndi jommbaajo oo foti ɓoornaade e dewgal mum, ƴettaa ko e kees leɗɗe ɓooyɗo, ina yiyee e ŋoral nano, ina fawee e dow ŋoral njamndi sara makko. Ɗoon e ɗoon sara kees oo, suka debbo tokooso ina jogii feggere njamndi woɗnde, ina waɗi kadi geɗe keewɗe jeewte. Rewɓe ɗiɗo mawɓe ina toppitii jommbaajo oo. To bannge ñaamo, sukaaɓe rewɓe ina mbaɗa garlande puɗi kesi, ina njuumta e weltaare. Suudu ndu rew6e 6ee kawri nduu ina famcfi 6uu6ol, ina waɗi 6uu6ol 6uu6ol, ina waɗi 6uu6ol 6uu6ol, ina waɗi 6uu6ol 6uu6ngol. Jom suudu oo ina ɓoornii comci gaadanteeji, ina waɗi wutte kaŋŋe e wutte mum, ina waɗi kadi paɗe ɓutte ɗe njuumri ɓuuɓndi e koyɗe mum.[1] Siyno naalanke oo, biyeteeɗo P. Joanowitch, ina yiyee les ɗoo e ñaamo.[4]
Natal ngal kadi ina wiyee Nevesta (« Jom suudu »), Kite mladu (« Jom suudu ina fawee ») e Oprema mlade (« Trousseau jom suudu »).[4] Naalanke oo rokkaani golle mum tiitooɗe, sibu omo sikki so nate ɗee njuɓɓinaama no moƴƴi, yiyooɓe ɓee ina mbaawi ƴettude tiitoonde ndee e koye mum en. Ko noon ne kadi, ko ɓuri heewde e nate makko ina limtee e tiitooɗe keewɗe ceertuɗe.[5]
== Daartol ==
Paja Jovanović (1859-1957) wonnoo ko gooto e ɓurɓe anndeede e Serbiyankooɓe e nder teeminannde 19ɓiire. Tuggi 1877 haa 1882, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal ñeeñal to Vienne, o janngi e les njiimaandi Christian Griepenkerl e Leopold Müller e woɗɓe.[6] E fuɗɗoode golle makko, o waɗi ko ɓuri heewde e nate Orientalist en, ɗe njiɗaa no feewi e oon sahaa. Nate ɗee tuugii ko e humpitooji makko e nder Balkan en, Fuɗnaange hakkundeejo e Afrik worgo, kadi ina teskii darnde makko e nder annduɓe naalankaagal to Hirnaange.[7]
Fawde jommbaajo debbo ina jeyaa e golle Jovanović ɗe o waɗi e nder fuɗnaange, yeruuji maantinɗi ko wayi no Montenegro gaañiiɗo (1882), Jannde fencing (1883) e Hare cowiiɗo (1897).[8][9] Natal ngal alaa ñalngu, ngal heddii ko anndaaka hol nde ngal waɗiraa tigi rigi. Petar Petrović, gardinooɗo nokku defte ngenndiije Serbi, wiyi ko ca. Hitaande 1885-86. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Lilien Filipovitch-Robinson winndii wonde nde pentiraa ko e hitaande 1888.[1] Ko anndaa heen tan ko Jovanović penti ɗum ko e cakkital kitaale 1880 e gooto e yah-ngartaa mum e nder Balkan en. Won wiyɓe wonde nde winndaa ko e sahaa nde naalanke oo yillotoo wuro Shkodër, to leydi Albaani hannde ndii.[10] Goɗngol e nate ɗee ina wiyee ko naalanke oo tagi ɗum ko juuti caggal asliwol ngol, kono ina hiisee majjii. Winndannde jaaynde 1891 ina siftina ngalɗoo mbaydi wonde ina hollira rewɓe ɗiɗo ina paarnoo jommbaajo debbo oo, tawi to bannge nano yumma jommbaajo oo ina fawi juuɗe mum ina woya e weltaare. Ndeeɗoo mbaydi ina wiyee hollirii suka debbo gooto ina woni e gonɗi ina darii e damal to bannge nano. To bannge ñaamo, debbo e suka debbo ina njiyee ina ndokka jommbaajo oo dokke. E nder ƴeewndorɗe konservatoire e hitaande 2009, tawaama wonde Decorating of the Bride ina pentiraa e dow golle nannduɗe e ɗeen, ko adii ɗuum. Naalanke oo wayi ko no juutnii bannge ñaamo nate ɗee fotde santimeeteeruuji 7 (2,8 in), wayli mbaadi nder mum, wayli seeɗa bannge nano nate ɗee. So wonaa njuuteendi canvas juutndi, bannge ñaamo pentol ngol ina nanndi e ngol e nder mbaydi cakkitiindi ndii.[4]Hiisiwal
Tonaliteeji ngulɗi ina njiimi e jimɗi ɗii, ɗi pentiraa ko e mbaydiiji juutɗi e juutɗi e hay peccitagol annoore. Filipovitch-Robinson ina teskii jikkuuji teskinɗi e nate ɗee, ɗe o sifotoo ko e humpito Jovanović e nguurndam Balkan en. O hollitii « o wonaano koɗo e nokku hee ». “O anndi yimɓe wuro maako, jokkindiral maɓɓe, gikkuuji maɓɓe e haalaaji maɓɓe e ɗemngal ɓanndu maɓɓe.” Koolol ngol e hoore mum, o jokki, ina hollita "peewnugol e mawningol". Filipovitch-Robinson teskiima wonde kaalis kaŋŋe mo jommbaajo oo ɓoorni oo, ina jeyaa e dokkal, ina hollita « fartaŋŋe galle e manngu kam e ɗaminaare nanondiral hay e nder gure ɗe ngalaa kaalis ». O yahri yeeso e seerndude mbaydi jommbaajo debbo oo e laaɓal baasal gonngal e saraaji makko.[1]
Filipovitch-Robinson hollitii wonde ɓernde eeraango Jovanović wonde ko o ganndo fuɗnaange, woni ko e "sifaa moƴƴo nguurndam Balkan en". Annduɓe hannde ɓee, o winndi, ina njenanaa naalanke oo sabu mum yejjiteede e caɗeele nguurndam teeru Balkan en. Filipovitch-Robinson ina sikki wonde hono ndeeɗoo ñiŋoore alaa ɗo haaɗi, tee ina hollita nanondiral hakkunde golle Orientalist en Jovanović e golle realist en lolluɓe hannde e nder leydi Farayse, ɓe golle mum en keewaani jogaade maanaa politik, kono ɓe meeɗaa ñiŋeede sabu yejjiteede e geɗe renndo.[12]
== Jaɓɓungal e ndonu ==
Natal ngal heɓi njettoor e juuɗe ƴeewooɓe, mooftooɓe e yimɓe fof.[1] Ina yaaji e nder golle Jovanović ɓurɗe moƴƴude.[4][13] E wiyde Petrović e Sofija Kajtez, gardiiɗo naalankaagal, ina jeyaa kadi e ɓurɗe lollude e makko. Ɓe ɗiɗo fof ina ciftora Decorating of the Bride ko "naalankaagal timmungal", eɓe mbiya wonde ngal waɗii darnde tiiɗnde e ƴellitaare goongaaji Serbi e darorɗe teeminannde 19ɓiire, hono no golle Jovanović goɗɗe ɗe Orientalist en mbaɗiri nii.[4]
== Ƴeew kadi ==
* Ko juulde dewgal Boyar
== Tuugnorgal ==
98zwppskk5s033zpg6lrdatxznp3a5c
162415
162287
2026-04-11T06:51:48Z
Isa Oumar
9821
162415
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fawde jom suudu''' (e ɗemngal Serbi: Кићење невесте, Kićenje neveste) ko nate nebam ɗe naalanke Serbi biyeteeɗo Paja Jovanović waɗi. Ina hollita debbo jom suudu tokooso ɓoorniiɗo comci gaadanteeji, ina feewniree dewgal mum garoowal, tawi ko rewɓe galle mum. Ko ɗum jeyi e jimɗi ɗiɗi ɗi Jovanović penti e ndeeɗoo toɓɓere ; keddiiɗo oo ina sikkaa ko majjuɗo.
Natal ngal waɗi ko hakkunde 1885 e 1888, e nder gooto e yah-ngartaa Jovanović e nder Balkan en. Nde pentiraa ko Galle Farayse, mo Jovanović wondunoo e mum, nde jaɓɓaama no feewi e ƴeewooɓe naalankaagal e renndo. Nde woni ko e juuɗe Galle Farayse haa hitaande 1893, nde soodoowo Londres soodi nde. E hitaande 1935, ministeer geɗe caggal leydi Yugoslawi soodi golle ɗee, rokki ɗe Musée National de Serbie, mo ɗe keddii e juuɗe mum. E hitaande 2009, nate ɗee puɗɗii feewnireede.{{sfn|Antić|1970|p=31}}{{sfn|Filipovitch-Robinson|2002|p=367}}
== Sifaa ==
Fawde jom suudu (e ɗemngal Serbe: Kićenje neveste; e ɗemngal Serbe: Кићење невесте)[a] ina foti 96,5 e 136 santimeeteer (38,0 in × 53,5 in).[2] Natal ngal waɗi ko e galle miskineeɓe leñol Albaaniyankeejo e teeminannde 19ɓiire.[3] Ina hollita rewɓe galle oo ina mbeltinira jommbaajo debbo. Jawdi ndi jommbaajo oo foti ɓoornaade e dewgal mum, ƴettaa ko e kees leɗɗe ɓooyɗo, ina yiyee e ŋoral nano, ina fawee e dow ŋoral njamndi sara makko. Ɗoon e ɗoon sara kees oo, suka debbo tokooso ina jogii feggere njamndi woɗnde, ina waɗi kadi geɗe keewɗe jeewte. Rewɓe ɗiɗo mawɓe ina toppitii jommbaajo oo. To bannge ñaamo, sukaaɓe rewɓe ina mbaɗa garlande puɗi kesi, ina njuumta e weltaare. Suudu ndu rew6e 6ee kawri nduu ina famcfi 6uu6ol, ina waɗi 6uu6ol 6uu6ol, ina waɗi 6uu6ol 6uu6ol, ina waɗi 6uu6ol 6uu6ngol. Jom suudu oo ina ɓoornii comci gaadanteeji, ina waɗi wutte kaŋŋe e wutte mum, ina waɗi kadi paɗe ɓutte ɗe njuumri ɓuuɓndi e koyɗe mum.[1] Siyno naalanke oo, biyeteeɗo P. Joanowitch, ina yiyee les ɗoo e ñaamo.<ref name="NM3">{{cite web|last1=Petrović|first1=Petar|last2=Kajtez|first2=Sofija|title=Kićenje neveste Paje Jovanovića|trans-title=Decorating of the Bride by Paja Jovanović|language=Serbian|publisher=National Museum of Serbia|url=http://www.narodnimuzej.rs/zanimljivosti/mala-skola-istorije-umetnosti/kicenje-neveste-paje-jovanovica/?lng=lat|access-date=7 June 2016}}</ref>
Natal ngal kadi ina wiyee Nevesta (« Jom suudu »), Kite mladu (« Jom suudu ina fawee ») e Oprema mlade (« Trousseau jom suudu »).[4] Naalanke oo rokkaani golle mum tiitooɗe, sibu omo sikki so nate ɗee njuɓɓinaama no moƴƴi, yiyooɓe ɓee ina mbaawi ƴettude tiitoonde ndee e koye mum en. Ko noon ne kadi, ko ɓuri heewde e nate makko ina limtee e tiitooɗe keewɗe ceertuɗe.<ref name="NM2">{{cite web|last1=Petrović|first1=Petar|last2=Kajtez|first2=Sofija|title=Kićenje neveste Paje Jovanovića|trans-title=Decorating of the Bride by Paja Jovanović|language=Serbian|publisher=National Museum of Serbia|url=http://www.narodnimuzej.rs/zanimljivosti/mala-skola-istorije-umetnosti/kicenje-neveste-paje-jovanovica/?lng=lat|access-date=7 June 2016}}</ref>
== Daartol ==
Paja Jovanović (1859-1957) wonnoo ko gooto e ɓurɓe anndeede e Serbiyankooɓe e nder teeminannde 19ɓiire. Tuggi 1877 haa 1882, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal ñeeñal to Vienne, o janngi e les njiimaandi Christian Griepenkerl e Leopold Müller e woɗɓe.[6] E fuɗɗoode golle makko, o waɗi ko ɓuri heewde e nate Orientalist en, ɗe njiɗaa no feewi e oon sahaa. Nate ɗee tuugii ko e humpitooji makko e nder Balkan en, Fuɗnaange hakkundeejo e Afrik worgo, kadi ina teskii darnde makko e nder annduɓe naalankaagal to Hirnaange.<ref name="NM4">{{cite web|last1=Petrović|first1=Petar|last2=Kajtez|first2=Sofija|title=Kićenje neveste Paje Jovanovića|trans-title=Decorating of the Bride by Paja Jovanović|language=Serbian|publisher=National Museum of Serbia|url=http://www.narodnimuzej.rs/zanimljivosti/mala-skola-istorije-umetnosti/kicenje-neveste-paje-jovanovica/?lng=lat|access-date=7 June 2016}}</ref><ref name="NM5">{{cite web|last1=Petrović|first1=Petar|last2=Kajtez|first2=Sofija|title=Kićenje neveste Paje Jovanovića|trans-title=Decorating of the Bride by Paja Jovanović|language=Serbian|publisher=National Museum of Serbia|url=http://www.narodnimuzej.rs/zanimljivosti/mala-skola-istorije-umetnosti/kicenje-neveste-paje-jovanovica/?lng=lat|access-date=7 June 2016}}</ref>
Fawde jommbaajo debbo ina jeyaa e golle Jovanović ɗe o waɗi e nder fuɗnaange, yeruuji maantinɗi ko wayi no Montenegro gaañiiɗo (1882), Jannde fencing (1883) e Hare cowiiɗo (1897).[8][9] Natal ngal alaa ñalngu, ngal heddii ko anndaaka hol nde ngal waɗiraa tigi rigi. Petar Petrović, gardinooɗo nokku defte ngenndiije Serbi, wiyi ko ca. Hitaande 1885-86. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Lilien Filipovitch-Robinson winndii wonde nde pentiraa ko e hitaande 1888.[1] Ko anndaa heen tan ko Jovanović penti ɗum ko e cakkital kitaale 1880 e gooto e yah-ngartaa mum e nder Balkan en. Won wiyɓe wonde nde winndaa ko e sahaa nde naalanke oo yillotoo wuro Shkodër, to leydi Albaani hannde ndii.[10] Goɗngol e nate ɗee ina wiyee ko naalanke oo tagi ɗum ko juuti caggal asliwol ngol, kono ina hiisee majjii. Winndannde jaaynde 1891 ina siftina ngalɗoo mbaydi wonde ina hollira rewɓe ɗiɗo ina paarnoo jommbaajo debbo oo, tawi to bannge nano yumma jommbaajo oo ina fawi juuɗe mum ina woya e weltaare. Ndeeɗoo mbaydi ina wiyee hollirii suka debbo gooto ina woni e gonɗi ina darii e damal to bannge nano. To bannge ñaamo, debbo e suka debbo ina njiyee ina ndokka jommbaajo oo dokke. E nder ƴeewndorɗe konservatoire e hitaande 2009, tawaama wonde Decorating of the Bride ina pentiraa e dow golle nannduɗe e ɗeen, ko adii ɗuum. Naalanke oo wayi ko no juutnii bannge ñaamo nate ɗee fotde santimeeteeruuji 7 (2,8 in), wayli mbaadi nder mum, wayli seeɗa bannge nano nate ɗee. So wonaa njuuteendi canvas juutndi, bannge ñaamo pentol ngol ina nanndi e ngol e nder mbaydi cakkitiindi ndii.[4]Hiisiwal{{sfn|Antić|1970|p=31}}{{sfn|Filipovitch-Robinson|2002|p=367}}
Tonaliteeji ngulɗi ina njiimi e jimɗi ɗii, ɗi pentiraa ko e mbaydiiji juutɗi e juutɗi e hay peccitagol annoore. Filipovitch-Robinson ina teskii jikkuuji teskinɗi e nate ɗee, ɗe o sifotoo ko e humpito Jovanović e nguurndam Balkan en. O hollitii « o wonaano koɗo e nokku hee ». “O anndi yimɓe wuro maako, jokkindiral maɓɓe, gikkuuji maɓɓe e haalaaji maɓɓe e ɗemngal ɓanndu maɓɓe.” Koolol ngol e hoore mum, o jokki, ina hollita "peewnugol e mawningol". Filipovitch-Robinson teskiima wonde kaalis kaŋŋe mo jommbaajo oo ɓoorni oo, ina jeyaa e dokkal, ina hollita « fartaŋŋe galle e manngu kam e ɗaminaare nanondiral hay e nder gure ɗe ngalaa kaalis ». O yahri yeeso e seerndude mbaydi jommbaajo debbo oo e laaɓal baasal gonngal e saraaji makko.{{efn|Also translated as ''Preparation of the Bride''.{{sfn|Filipovitch-Robinson|2014|p=46}}}}
Filipovitch-Robinson hollitii wonde ɓernde eeraango Jovanović wonde ko o ganndo fuɗnaange, woni ko e "sifaa moƴƴo nguurndam Balkan en". Annduɓe hannde ɓee, o winndi, ina njenanaa naalanke oo sabu mum yejjiteede e caɗeele nguurndam teeru Balkan en. Filipovitch-Robinson ina sikki wonde hono ndeeɗoo ñiŋoore alaa ɗo haaɗi, tee ina hollita nanondiral hakkunde golle Orientalist en Jovanović e golle realist en lolluɓe hannde e nder leydi Farayse, ɓe golle mum en keewaani jogaade maanaa politik, kono ɓe meeɗaa ñiŋeede sabu yejjiteede e geɗe renndo.<ref name="NM">{{cite web|last1=Petrović|first1=Petar|last2=Kajtez|first2=Sofija|title=Kićenje neveste Paje Jovanovića|trans-title=Decorating of the Bride by Paja Jovanović|language=Serbian|publisher=National Museum of Serbia|url=http://www.narodnimuzej.rs/zanimljivosti/mala-skola-istorije-umetnosti/kicenje-neveste-paje-jovanovica/?lng=lat|access-date=7 June 2016}}</ref>
== Jaɓɓungal e ndonu ==
Natal ngal heɓi njettoor e juuɗe ƴeewooɓe, mooftooɓe e yimɓe fof.[1] Ina yaaji e nder golle Jovanović ɓurɗe moƴƴude.[4][13] E wiyde Petrović e Sofija Kajtez, gardiiɗo naalankaagal, ina jeyaa kadi e ɓurɗe lollude e makko. Ɓe ɗiɗo fof ina ciftora Decorating of the Bride ko "naalankaagal timmungal", eɓe mbiya wonde ngal waɗii darnde tiiɗnde e ƴellitaare goongaaji Serbi e darorɗe teeminannde 19ɓiire, hono no golle Jovanović goɗɗe ɗe Orientalist en mbaɗiri nii.{{efn|Also translated as ''Preparation of the Bride''.{{sfn|Filipovitch-Robinson|2014|p=46}}}}
== Ƴeew kadi ==
* Ko juulde dewgal Boyar
== Tuugnorgal ==
t8hd6fgstdqwp8h6ohbzse0at573u8q
Dull Gret
0
39462
162281
2026-04-10T15:15:12Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}ictional narrative set e nder daartol ngol Inkiisiyoŋ katolik en mbaɗi e Lutheran en to Flandre e fuɗɗoode teeminannde 16ɓiire. Daartol ngol ina etoo rokkude maanaa goonga e majjere debbo biyeteeɗo Dulle Griet. E hitaande 2018, deftere Dull Margaret, nde Jim Broadbent winndi, nde Dulle Gret ƴetti, yaltinaa e defte Fantagraphics. == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Pieter Bruegel mawɗo oo waɗi == Teskorɗe == Dulle-griet-e-raid-hade-naatde-jeyngol-1667..."
162281
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}ictional narrative set e nder daartol ngol Inkiisiyoŋ katolik en mbaɗi e Lutheran en to Flandre e fuɗɗoode teeminannde 16ɓiire. Daartol ngol ina etoo rokkude maanaa goonga e majjere debbo biyeteeɗo Dulle Griet.
E hitaande 2018, deftere Dull Margaret, nde Jim Broadbent winndi, nde Dulle Gret ƴetti, yaltinaa e defte Fantagraphics.
== Ƴeew kadi ==
Doggol nate ɗe Pieter Bruegel mawɗo oo waɗi
== Teskorɗe ==
Dulle-griet-e-raid-hade-naatde-jeyngol-1667-1
De Meesterwerken: 'Sukaaɓe rewɓe gooto' to www.bruzz.be (e ɗemngal Nederlandeere)
Doruntina Islaamaaj. Schilderij "De dulle griet" woni ko e lowre VRT, ñalnde 1 marse 2018 (e ɗemngal neerlande)
Cf. Piyetro Allegretti. Burugel. Milan: Skira, 2003. ISBN (e ɗemngal itaali)
"Musium Mayer van den Bergh". Musiyum.antwerpen.be. 30 lewru nduu 2013. Heɓtinaa ko ñalnde 12/08 2013.
Pieter Bruegel : Dulle Griet, e nder galle defte Mayer van den Bergh, Antwerpen, mo Leo van Puyvelde winndi, bayyinaango e hitaande 1900 ngam galle defte defte defte Mayer van den Bergh
Maks Seydel, Rojeer H. Marijnisen. Birugel. Pt.2, Suudu Rando, 1985. <nowiki>ISBN 0-517-44772-X</nowiki>
Sullivan, Margaret A. (1 marse 1977). "Majjere e majjere: Peter Bruegel mawɗo oo". Bulletin Naalankaagal. 59 (1): 55-66. Doi: 10.1080/00043079.1977.10787370. Ɗemngal 0004-3079. <nowiki>PMID 11616638</nowiki>. Heɓtinaama ñalnde 5 oktoobar 2021.
Cf. Tinndi Pays-Bas: Simposium hakkunde leyɗeele ko faati e Pieter Brueg(h)els, ed. ko Wolfgang Mieder winndi. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Vermont. 2004.
Lien Van de Voordea, Jolien Van Pevenageb, Kaat De Langhec, Robin De Wolfa, Bart Vekemansa, Laszlo Vinczea, Peter Vandenabeelec, Maximiliaan P.J spektoromeeteruuji, Spektrokimika Acta Feccere B: Spektroskopi atomik
"Piyeer Brugel, Meg Mad (Dulle Griet)". kalaaji.com.
"Komik e Defte :: Defte :: Dull Margaret". www.fantagaraafi.com. Heɓtinaama ñalnde 16/06/2019.
== Jokkondire yaajɗe ==
bevok2pt1qjerwymwsmxdcxzm5rcqhe
162285
162281
2026-04-10T15:20:37Z
Isa Oumar
9821
162285
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}ictional narrative set e nder daartol ngol Inkiisiyoŋ katolik en mbaɗi e Lutheran en to Flandre e fuɗɗoode teeminannde 16ɓiire. Daartol ngol ina etoo rokkude maanaa goonga e majjere debbo biyeteeɗo Dulle Griet<ref>[https://www.bruzz.be/videoreeks/de-meesterwerken/video-de-meesterwerken-een-feministisch-schilderij De Meesterwerken: 'Een feministisch schilderij'] at {{URL|www.bruzz.be}} {{in lang|nl}}</ref><ref>Doruntina Islamaj. [https://www.vrt.be/vrtnws/nl/2018/03/01/schilderij--de-dulle-griet--is-twee-jaar-jonger-dan-gedacht/ Schilderij "De dulle griet" is twee jaar jonger dan gedacht] at [[Vlaamse Radio- en Televisieomroeporganisatie|VRT]] website, 1 March 2018 {{in lang|nl}}</ref><ref name="Skira2003">Cf. Pietro Allegretti. ''Brueghel''. Milan: Skira, 2003. {{ISBN|0-00-001088-X}} {{in lang|it}}</ref><ref>{{cite web|url=http://museum.antwerpen.be/mayervandenbergh//index_eng.html|title=Museum Mayer van den Bergh|publisher=Museum.antwerpen.be|date=2013-11-30|accessdate=2013-12-08}}</ref><ref>[https://archive.org/stream/pieterbruegeldul00puyv Pieter Bruegel : The Dulle Griet, in the Mayer van den Bergh Museum, Antwerp], by Leo van Puyvelde, publication in 1900 for the Museum Mayer van den Bergh</ref><ref>Max Seidel, Roger H. Marijnissen. ''Bruegel''. Pt.2, Random House, 1985. {{ISBN|0-517-44772-X}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Sullivan|first1=Margaret A.|title=Madness and Folly: Peter Bruegel the Elder's Dulle Griet|journal=The Art Bulletin|date=1 March 1977|volume=59|issue=1|pages=55–66|doi=10.1080/00043079.1977.10787370|pmid=11616638|url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00043079.1977.10787370|access-date=5 October 2021|issn=0004-3079|url-access=subscription}}</ref><ref>Cf. The Netherlandish Proverbs: An International Symposium on the Pieter Brueg(h)els, ed. by [[Wolfgang Mieder]]. University of Vermont. 2004.</ref><ref>Lien Van de Voordea, Jolien Van Pevenageb, Kaat De Langhec, Robin De Wolfa, Bart Vekemansa, Laszlo Vinczea, Peter Vandenabeelec, Maximiliaan P.J. Martens, Non-destructive in situ study of “Mad Meg” by Pieter Bruegel the Elder using mobile X-ray fluorescence, X-ray diffraction and Raman spectrometers, Spectrochimica Acta Part B: Atomic Spectroscopy</ref><ref>{{cite web|url=http://colourlex.com/project/bruegel-mad-meg/|title=Pieter Bruegel, Mad Meg (Dulle Griet)|website=colourlex.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.fantagraphics.com/dullmargaret/|title=Comics & Graphic Novels :: Graphic Novels :: Dull Margaret|website=www.fantagraphics.com|access-date=2019-06-16}}</ref>.
E hitaande 2018, deftere Dull Margaret, nde Jim Broadbent winndi, nde Dulle Gret ƴetti, yaltinaa e defte Fantagraphics.<ref>https://www.khm.at/en/artworks/dulle-griet-on-a-raid-before-the-entrance-to-hell-1667-1</ref>
== Ƴeew kadi ==
Doggol nate ɗe Pieter Bruegel mawɗo oo waɗi
== Teskorɗe ==
Dulle-griet-e-raid-hade-naatde-jeyngol-1667-1
De Meesterwerken: 'Sukaaɓe rewɓe gooto' to www.bruzz.be (e ɗemngal Nederlandeere)
Doruntina Islaamaaj. Schilderij "De dulle griet" woni ko e lowre VRT, ñalnde 1 marse 2018 (e ɗemngal neerlande)
Cf. Piyetro Allegretti. Burugel. Milan: Skira, 2003. ISBN (e ɗemngal itaali)
"Musium Mayer van den Bergh". Musiyum.antwerpen.be. 30 lewru nduu 2013. Heɓtinaa ko ñalnde 12/08 2013.
Pieter Bruegel : Dulle Griet, e nder galle defte Mayer van den Bergh, Antwerpen, mo Leo van Puyvelde winndi, bayyinaango e hitaande 1900 ngam galle defte defte defte Mayer van den Bergh
Maks Seydel, Rojeer H. Marijnisen. Birugel. Pt.2, Suudu Rando, 1985. <nowiki>ISBN 0-517-44772-X</nowiki>
Sullivan, Margaret A. (1 marse 1977). "Majjere e majjere: Peter Bruegel mawɗo oo". Bulletin Naalankaagal. 59 (1): 55-66. Doi: 10.1080/00043079.1977.10787370. Ɗemngal 0004-3079. <nowiki>PMID 11616638</nowiki>. Heɓtinaama ñalnde 5 oktoobar 2021.
Cf. Tinndi Pays-Bas: Simposium hakkunde leyɗeele ko faati e Pieter Brueg(h)els, ed. ko Wolfgang Mieder winndi. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Vermont. 2004.
Lien Van de Voordea, Jolien Van Pevenageb, Kaat De Langhec, Robin De Wolfa, Bart Vekemansa, Laszlo Vinczea, Peter Vandenabeelec, Maximiliaan P.J spektoromeeteruuji, Spektrokimika Acta Feccere B: Spektroskopi atomik
"Piyeer Brugel, Meg Mad (Dulle Griet)". kalaaji.com.
"Komik e Defte :: Defte :: Dull Margaret". www.fantagaraafi.com. Heɓtinaama ñalnde 16/06/2019.
== Jokkondire yaajɗe ==
779zvlx1c6lxbmc737wq1y70zlxu764
162286
162285
2026-04-10T15:21:17Z
Isa Oumar
9821
162286
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''ictional narrative''' set e nder daartol ngol Inkiisiyoŋ katolik en mbaɗi e Lutheran en to Flandre e fuɗɗoode teeminannde 16ɓiire. Daartol ngol ina etoo rokkude maanaa goonga e majjere debbo biyeteeɗo Dulle Griet<ref>[https://www.bruzz.be/videoreeks/de-meesterwerken/video-de-meesterwerken-een-feministisch-schilderij De Meesterwerken: 'Een feministisch schilderij'] at {{URL|www.bruzz.be}} {{in lang|nl}}</ref><ref>Doruntina Islamaj. [https://www.vrt.be/vrtnws/nl/2018/03/01/schilderij--de-dulle-griet--is-twee-jaar-jonger-dan-gedacht/ Schilderij "De dulle griet" is twee jaar jonger dan gedacht] at [[Vlaamse Radio- en Televisieomroeporganisatie|VRT]] website, 1 March 2018 {{in lang|nl}}</ref><ref name="Skira2003">Cf. Pietro Allegretti. ''Brueghel''. Milan: Skira, 2003. {{ISBN|0-00-001088-X}} {{in lang|it}}</ref><ref>{{cite web|url=http://museum.antwerpen.be/mayervandenbergh//index_eng.html|title=Museum Mayer van den Bergh|publisher=Museum.antwerpen.be|date=2013-11-30|accessdate=2013-12-08}}</ref><ref>[https://archive.org/stream/pieterbruegeldul00puyv Pieter Bruegel : The Dulle Griet, in the Mayer van den Bergh Museum, Antwerp], by Leo van Puyvelde, publication in 1900 for the Museum Mayer van den Bergh</ref><ref>Max Seidel, Roger H. Marijnissen. ''Bruegel''. Pt.2, Random House, 1985. {{ISBN|0-517-44772-X}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Sullivan|first1=Margaret A.|title=Madness and Folly: Peter Bruegel the Elder's Dulle Griet|journal=The Art Bulletin|date=1 March 1977|volume=59|issue=1|pages=55–66|doi=10.1080/00043079.1977.10787370|pmid=11616638|url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00043079.1977.10787370|access-date=5 October 2021|issn=0004-3079|url-access=subscription}}</ref><ref>Cf. The Netherlandish Proverbs: An International Symposium on the Pieter Brueg(h)els, ed. by [[Wolfgang Mieder]]. University of Vermont. 2004.</ref><ref>Lien Van de Voordea, Jolien Van Pevenageb, Kaat De Langhec, Robin De Wolfa, Bart Vekemansa, Laszlo Vinczea, Peter Vandenabeelec, Maximiliaan P.J. Martens, Non-destructive in situ study of “Mad Meg” by Pieter Bruegel the Elder using mobile X-ray fluorescence, X-ray diffraction and Raman spectrometers, Spectrochimica Acta Part B: Atomic Spectroscopy</ref><ref>{{cite web|url=http://colourlex.com/project/bruegel-mad-meg/|title=Pieter Bruegel, Mad Meg (Dulle Griet)|website=colourlex.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.fantagraphics.com/dullmargaret/|title=Comics & Graphic Novels :: Graphic Novels :: Dull Margaret|website=www.fantagraphics.com|access-date=2019-06-16}}</ref>.
E hitaande 2018, deftere Dull Margaret, nde Jim Broadbent winndi, nde Dulle Gret ƴetti, yaltinaa e defte Fantagraphics.<ref>https://www.khm.at/en/artworks/dulle-griet-on-a-raid-before-the-entrance-to-hell-1667-1</ref>
== Ƴeew kadi ==
Doggol nate ɗe Pieter Bruegel mawɗo oo waɗi
== Teskorɗe ==
Dulle-griet-e-raid-hade-naatde-jeyngol-1667-1
De Meesterwerken: 'Sukaaɓe rewɓe gooto' to www.bruzz.be (e ɗemngal Nederlandeere)
Doruntina Islaamaaj. Schilderij "De dulle griet" woni ko e lowre VRT, ñalnde 1 marse 2018 (e ɗemngal neerlande)
Cf. Piyetro Allegretti. Burugel. Milan: Skira, 2003. ISBN (e ɗemngal itaali)
"Musium Mayer van den Bergh". Musiyum.antwerpen.be. 30 lewru nduu 2013. Heɓtinaa ko ñalnde 12/08 2013.
Pieter Bruegel : Dulle Griet, e nder galle defte Mayer van den Bergh, Antwerpen, mo Leo van Puyvelde winndi, bayyinaango e hitaande 1900 ngam galle defte defte defte Mayer van den Bergh
Maks Seydel, Rojeer H. Marijnisen. Birugel. Pt.2, Suudu Rando, 1985. <nowiki>ISBN 0-517-44772-X</nowiki>
Sullivan, Margaret A. (1 marse 1977). "Majjere e majjere: Peter Bruegel mawɗo oo". Bulletin Naalankaagal. 59 (1): 55-66. Doi: 10.1080/00043079.1977.10787370. Ɗemngal 0004-3079. <nowiki>PMID 11616638</nowiki>. Heɓtinaama ñalnde 5 oktoobar 2021.
Cf. Tinndi Pays-Bas: Simposium hakkunde leyɗeele ko faati e Pieter Brueg(h)els, ed. ko Wolfgang Mieder winndi. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Vermont. 2004.
Lien Van de Voordea, Jolien Van Pevenageb, Kaat De Langhec, Robin De Wolfa, Bart Vekemansa, Laszlo Vinczea, Peter Vandenabeelec, Maximiliaan P.J spektoromeeteruuji, Spektrokimika Acta Feccere B: Spektroskopi atomik
"Piyeer Brugel, Meg Mad (Dulle Griet)". kalaaji.com.
"Komik e Defte :: Defte :: Dull Margaret". www.fantagaraafi.com. Heɓtinaama ñalnde 16/06/2019.
== Jokkondire yaajɗe ==
ael8f5s0gaex1zq5vhzl6bhj52eujqb
Connie Bush
0
39463
162283
2026-04-10T15:16:44Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Konstans Doreen Bush MBE''' (1919 – 1997) ko golloowo cellal ɓiɓɓe leydi Ostarali.<ref name="ewl20">{{cite web|last1=|title=Bush, Constance (Connie) Doreen|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0374b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=The University of Melbourne|access-date=1 August 2023|language=en-gb}}</ref><ref name="awr">{{cite web|last1=|title=Bush, Constance (Connie) Doreen|url=https:..."
162283
wikitext
text/x-wiki
'''Konstans Doreen Bush MBE''' (1919 – 1997) ko golloowo cellal ɓiɓɓe leydi Ostarali.<ref name="ewl20">{{cite web|last1=|title=Bush, Constance (Connie) Doreen|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0374b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=The University of Melbourne|access-date=1 August 2023|language=en-gb}}</ref><ref name="awr">{{cite web|last1=|title=Bush, Constance (Connie) Doreen|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/AWE5004b.htm|website=The Australian Women's Register|publisher=National Foundation for Australian Women and The University of Melbourne|access-date=1 August 2023|language=en-gb}}</ref>
Bush jibinaa ko e hitaande 1919 to Boroloola. Yumma makko, Norah, ko Garrwa, baaba makko, Tom Turner, ko polis jom puccu.<ref>{{London Gazette|issue=48640|date=12 June 1981|page=38|supp=y}}</ref> Connie e yumma mum ceertii e hitaande 1924, ɓe meeɗaa yiyondirde kadi.<ref>{{Cite web|title=Tom Turner|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/collection/archives/provenances/aa342|access-date=2024-06-25|website=www.samuseum.sa.gov.au}}</ref>Bush ummii ko e misiyoŋ to Groote Eylandt.
Laabi gooto to Alyangula, leydi Fuɗnaange, ina inniraa e teddungal makko.<ref>{{Cite web|title=Tom Turner|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/collection/archives/provenances/aa342|access-date=2024-06-25|website=www.samuseum.sa.gov.au}}</ref>
Bush toɗɗaama MBE e hitaande 1981 e ñalngu nguu "ngam golle makko e rewɓe Aborigine en".
E hitaande 1990, Bush yaltinii defte juutɗe keewɗe, ina heen defte ɗiɗi ɗe o winndi e nguurndam makko, e nder tonngoode teeŋtunde wiyeteende « Taariikaaji juutɗi Ostarali jowitiiɗi e daartol juutngol Aborigine en », tawi ko Bruce Pascoe winndi ɗum. Deftere nde waɗiraa ko Bush e Maureen Watson.<ref name="ewl202">{{cite web|last1=|title=Bush, Constance (Connie) Doreen|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0374b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=The University of Melbourne|access-date=1 August 2023|language=en-gb}}</ref><ref name="awr2">{{cite web|last1=|title=Bush, Constance (Connie) Doreen|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/AWE5004b.htm|website=The Australian Women's Register|publisher=National Foundation for Australian Women and The University of Melbourne|access-date=1 August 2023|language=en-gb}}</ref>
== Tuugnorgal ==
4k41iobcuiga0krtgh8jhbdqeeblv7t
162284
162283
2026-04-10T15:17:03Z
Isa Oumar
9821
162284
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Konstans Doreen Bush MBE''' (1919 – 1997) ko golloowo cellal ɓiɓɓe leydi Ostarali.<ref name="ewl20">{{cite web|last1=|title=Bush, Constance (Connie) Doreen|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0374b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=The University of Melbourne|access-date=1 August 2023|language=en-gb}}</ref><ref name="awr">{{cite web|last1=|title=Bush, Constance (Connie) Doreen|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/AWE5004b.htm|website=The Australian Women's Register|publisher=National Foundation for Australian Women and The University of Melbourne|access-date=1 August 2023|language=en-gb}}</ref>
Bush jibinaa ko e hitaande 1919 to Boroloola. Yumma makko, Norah, ko Garrwa, baaba makko, Tom Turner, ko polis jom puccu.<ref>{{London Gazette|issue=48640|date=12 June 1981|page=38|supp=y}}</ref> Connie e yumma mum ceertii e hitaande 1924, ɓe meeɗaa yiyondirde kadi.<ref>{{Cite web|title=Tom Turner|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/collection/archives/provenances/aa342|access-date=2024-06-25|website=www.samuseum.sa.gov.au}}</ref>Bush ummii ko e misiyoŋ to Groote Eylandt.
Laabi gooto to Alyangula, leydi Fuɗnaange, ina inniraa e teddungal makko.<ref>{{Cite web|title=Tom Turner|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/collection/archives/provenances/aa342|access-date=2024-06-25|website=www.samuseum.sa.gov.au}}</ref>
Bush toɗɗaama MBE e hitaande 1981 e ñalngu nguu "ngam golle makko e rewɓe Aborigine en".
E hitaande 1990, Bush yaltinii defte juutɗe keewɗe, ina heen defte ɗiɗi ɗe o winndi e nguurndam makko, e nder tonngoode teeŋtunde wiyeteende « Taariikaaji juutɗi Ostarali jowitiiɗi e daartol juutngol Aborigine en », tawi ko Bruce Pascoe winndi ɗum. Deftere nde waɗiraa ko Bush e Maureen Watson.<ref name="ewl202">{{cite web|last1=|title=Bush, Constance (Connie) Doreen|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0374b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=The University of Melbourne|access-date=1 August 2023|language=en-gb}}</ref><ref name="awr2">{{cite web|last1=|title=Bush, Constance (Connie) Doreen|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/AWE5004b.htm|website=The Australian Women's Register|publisher=National Foundation for Australian Women and The University of Melbourne|access-date=1 August 2023|language=en-gb}}</ref>
== Tuugnorgal ==
da1dxkdkxqvzczh696qszgz3i13xkh3
Jane Bell (nurse)
0
39464
162288
2026-04-10T15:27:49Z
Yariemar 03
11293
Created page with "'''Jane Bell''' [[Obegu|OBE]] (1873-1959) ko debbo jibinaaɗo to Ecoppi, jibinaaɗo e Ostarali. O ɓuri anndeede ko e golle makko e opitaaluuji laddeeji Australian Imperial Force (AIF) to Ejipt e wolde adunaare adannde, e wallitde golle infirmiyee. == Kugal == Bell jibinaa ko ñalnde 16 marse 1873 to Middlebie, ngesa to Ecoppi. Caggal maayde jibnaaɓe makko ɗiɗo ɓee fof e miñiraaɓe makko nayo e rafi tuberkuloos, Bell ummiima Sydney e miñiraaɓe mum heddiiɓe ɓee..."
162288
wikitext
text/x-wiki
'''Jane Bell''' [[Obegu|OBE]] (1873-1959) ko debbo jibinaaɗo to Ecoppi, jibinaaɗo e Ostarali. O ɓuri anndeede ko e golle makko e opitaaluuji laddeeji Australian Imperial Force (AIF) to Ejipt e wolde adunaare adannde, e wallitde golle infirmiyee.
== Kugal ==
Bell jibinaa ko ñalnde 16 marse 1873 to Middlebie, ngesa to Ecoppi. Caggal maayde jibnaaɓe makko ɗiɗo ɓee fof e miñiraaɓe makko nayo e rafi tuberkuloos, Bell ummiima Sydney e miñiraaɓe mum heddiiɓe ɓee (miñiraaɓe makko ɗiɗo rewɓe e miñiiko gorko gooto) e wallitde ɗum e waɗde ɗum e parrois Presbyterian ɓesngu makko. Sukaaɓe ɓee ngari Sidney e hitaande 1886 ɗo o janngi golle infirmiyee to opitaal Royal Prince Alfred to Sidney. E hitaande 1899 o woni tergal sosngal fedde infirmiyee en jannguɓe to Ostarali. Caggal nde o timmini jaŋde makko, Bell toɗɗaa Matron to opitaal Bundaberg e hitaande 1903.
Bell ummiima London e hitaande 1906, ɗo o janngi e safaara jibinannde to opitaal Queen Charlotte, ɗo o gollotoo e cukko hooreejo safaara.<ref name="gohome">{{Cite web|last=Hagan|first=Kate|date=2011-10-11|title=Matron legacy strong as medals go 'home' to Royal Melbourne|url=https://www.theage.com.au/national/victoria/matron-legacy-strong-as-medals-go-home-to-royal-melbourne-20111011-1lj20.html|access-date=2023-10-30|website=The Age|language=en}}</ref><ref name="The London Gazette - 1 January 1944 - page 21">{{cite news|title=Supplement to The London Gazette, 1 January, 1944|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/36309/supplement/21/data.pdf|access-date=18 November 2021|work=[[The London Gazette]]|date=1 January 1944|page=21}}</ref>
O arti Ostarali e hitaande 1910 ngam ƴettude golle matron to opitaal Melbourne ɗo o gollotoo haa hitaande 1934. Golle makko toon no taƴiraa nii nde, caggal nde wolde adunaare adannde fuɗɗii, e hitaande 1914, o toɗɗaa matron mawɗo to opitaal mawɗo Ostarali gadano to Ejipt. Nde o ari ɗoon e ɗoon o naati e hare e ‘’establishment militaire’’, o naamnaa yo o hoot Ostarali. Ƴeewndo caggal ɗuum e opitaal njuɓɓudi hollitii darnde makko, o udditi laawol ngam yuɓɓinde golle safaara e infirmiyeeji konu Ostarali e hitaande 1916.<ref name="ADB2">{{Cite Australian Dictionary of Biography|last1=Gardiner|first1=Lyndsay|title=Jane Bell (1873–1959)|id2=bell-jane-5195/text8737|access-date=12 November 2021|year=1979|volume=7}}</ref>
Ko o matron to opitaal Melbourne o sosi darnde "debbo debbo tiyaataar" e hitaande 1912 (lomtii worɓe ordinateeruuji), o sosi duɗal jannginirgal infirmiyee en e hitaande 1927 e o sosi "cuuɗi nyaamdu keertiiɗi" gadani e nder opitaal Ostarali e hitaande 1929.
E nder nguurndam makko fof Bell waɗii kampaañ ngam anndude nafoore infirmiyee e heɓde peeje keewɗe e nder ngonkaaji golle e heblo. O yiɗiino "ittude miijo infirmiyee en wonde rewɓe jogiiɓe lampaaji, wonaa annduɓe jannguɓe". E nder golle makko Bell heɓiino waylooji keewɗi e nder ngonka golle e heblo.<ref name="ADB">{{Cite Australian Dictionary of Biography|last1=Gardiner|first1=Lyndsay|title=Jane Bell (1873–1959)|id2=bell-jane-5195/text8737|access-date=12 November 2021|year=1979|volume=7}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Jane Bell|url=https://old.wmoa.com.au/uploads/bell.pdf|website=Women's Museum of Australia}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|date=2022-05-26|title=Jane Bell OBE|url=https://www.vic.gov.au/jane-bell-obe|access-date=2023-10-07|website=www.vic.gov.au|language=en-AU}}</ref>
== Njeenaaje e teddungal ==
Matron Jane Bell rokkii teewu kaalis nde o woppi golle
O hokkaama njeenaari Ofiseejo Ordo Laamu Biritaniya nder hitaande 1944 ngam teddugo kuugal maako bana hooreejo janngirde Royal Victoria College of Nursing.<ref>{{Cite web|last=Centre for Transformative Innovation|first=Swinburne University of Technology|title=Bell, Jane - Person - Encyclopedia of Australian Science and Innovation|url=https://www.eoas.info/biogs/P000970b.htm|access-date=2023-10-07|website=www.eoas.info|language=en-gb}}</ref>
E hitaande 2013 o naati e doggol teddungal rewɓe Victoria ngam wonde golloowo waylo.<ref name="Australian Women's Register - Bell, Jane (1873 - 1959)">{{cite web|title=Australian Women's Register - Bell, Jane (1873 - 1959)|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/IMP0098b.htm|access-date=12 November 2021}}</ref>
== Maayde e ndonu ==
Bell maayi ko ñalnde 6 lewru bowte hitaande 1959 to opitaal laamɗo to Parkville, to leydi Victoria.<ref>{{Cite web|title=Jane Bell, O.B.E. (1873-1959) - Lady Superintendent, The Royal Melbourne Hospital (1910-1934)|url=https://regimental-books.com.au/product/jane-bell_-o_b_e_-1873-1959-lady-superintendent_-the-royal-melbourne-hospital-1910-1934/|access-date=2023-10-07|website=Welcome to Regimental Books|language=en-AU}}</ref>
Won deftere bayyinaande ko fayti e Bell : 1915- (1988). Jane Bell OBE (1873-1959) ko debbo gardiiɗo, opitaal laamɗo Melbourne (1910-1934). Spektoor.
"Jane Bell Lane" woni nder wuro laamiiɗo debbo Victoria nder wuro Melbourne, inniraa ɗum ngam teddungal maako. E hitaande 2011, ɓiyiiko gorko mawɗo rokki medayuuji makko e OBE to opitaal Royal Melbourne.<ref name="[University of Melbourne - eMelboune - School of Historical and Philosophical Studies - July 2008 - Jane Bell Lane">{{cite web|last1=Byrne|first1=Edwina|title=Jane Bell Lane|url=https://www.emelbourne.net.au/biogs/EM01766b.htm|website=eMelbourne - School of Historical and Philosophical Studies|publisher=[[University of Melbourne]]|access-date=18 November 2021|date=July 2008}}</ref>
== Tuugnorga ==
2rs3ynu5myq7d61ubhk75nmma1d3sbw
162289
162288
2026-04-10T15:29:03Z
Yariemar 03
11293
162289
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jane Bell''' [[Obegu|OBE]]<nowiki> (1873-1959) ko debbo jibinaaɗo to Ecoppi, jibinaaɗo e Ostarali. O ɓuri anndeede ko e golle makko e opitaaluuji {{laddeeji Australian Imperial Force (AIF) to Ejipt e wolde adunaare adannde, e wallitde golle infirmiyee.</nowiki>
== Kugal ==
Bell jibinaa ko ñalnde 16 marse 1873 to Middlebie, ngesa to Ecoppi. Caggal maayde jibnaaɓe makko ɗiɗo ɓee fof e miñiraaɓe makko nayo e rafi tuberkuloos, Bell ummiima Sydney e miñiraaɓe mum heddiiɓe ɓee (miñiraaɓe makko ɗiɗo rewɓe e miñiiko gorko gooto) e wallitde ɗum e waɗde ɗum e parrois Presbyterian ɓesngu makko. Sukaaɓe ɓee ngari Sidney e hitaande 1886 ɗo o janngi golle infirmiyee to opitaal Royal Prince Alfred to Sidney. E hitaande 1899 o woni tergal sosngal fedde infirmiyee en jannguɓe to Ostarali. Caggal nde o timmini jaŋde makko, Bell toɗɗaa Matron to opitaal Bundaberg e hitaande 1903.
Bell ummiima London e hitaande 1906, ɗo o janngi e safaara jibinannde to opitaal Queen Charlotte, ɗo o gollotoo e cukko hooreejo safaara.<ref name="gohome">{{Cite web|last=Hagan|first=Kate|date=2011-10-11|title=Matron legacy strong as medals go 'home' to Royal Melbourne|url=https://www.theage.com.au/national/victoria/matron-legacy-strong-as-medals-go-home-to-royal-melbourne-20111011-1lj20.html|access-date=2023-10-30|website=The Age|language=en}}</ref><ref name="The London Gazette - 1 January 1944 - page 21">{{cite news|title=Supplement to The London Gazette, 1 January, 1944|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/36309/supplement/21/data.pdf|access-date=18 November 2021|work=[[The London Gazette]]|date=1 January 1944|page=21}}</ref>
O arti Ostarali e hitaande 1910 ngam ƴettude golle matron to opitaal Melbourne ɗo o gollotoo haa hitaande 1934. Golle makko toon no taƴiraa nii nde, caggal nde wolde adunaare adannde fuɗɗii, e hitaande 1914, o toɗɗaa matron mawɗo to opitaal mawɗo Ostarali gadano to Ejipt. Nde o ari ɗoon e ɗoon o naati e hare e ‘’establishment militaire’’, o naamnaa yo o hoot Ostarali. Ƴeewndo caggal ɗuum e opitaal njuɓɓudi hollitii darnde makko, o udditi laawol ngam yuɓɓinde golle safaara e infirmiyeeji konu Ostarali e hitaande 1916.<ref name="ADB2">{{Cite Australian Dictionary of Biography|last1=Gardiner|first1=Lyndsay|title=Jane Bell (1873–1959)|id2=bell-jane-5195/text8737|access-date=12 November 2021|year=1979|volume=7}}</ref>
Ko o matron to opitaal Melbourne o sosi darnde "debbo debbo tiyaataar" e hitaande 1912 (lomtii worɓe ordinateeruuji), o sosi duɗal jannginirgal infirmiyee en e hitaande 1927 e o sosi "cuuɗi nyaamdu keertiiɗi" gadani e nder opitaal Ostarali e hitaande 1929.
E nder nguurndam makko fof Bell waɗii kampaañ ngam anndude nafoore infirmiyee e heɓde peeje keewɗe e nder ngonkaaji golle e heblo. O yiɗiino "ittude miijo infirmiyee en wonde rewɓe jogiiɓe lampaaji, wonaa annduɓe jannguɓe". E nder golle makko Bell heɓiino waylooji keewɗi e nder ngonka golle e heblo.<ref name="ADB">{{Cite Australian Dictionary of Biography|last1=Gardiner|first1=Lyndsay|title=Jane Bell (1873–1959)|id2=bell-jane-5195/text8737|access-date=12 November 2021|year=1979|volume=7}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Jane Bell|url=https://old.wmoa.com.au/uploads/bell.pdf|website=Women's Museum of Australia}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|date=2022-05-26|title=Jane Bell OBE|url=https://www.vic.gov.au/jane-bell-obe|access-date=2023-10-07|website=www.vic.gov.au|language=en-AU}}</ref>
== Njeenaaje e teddungal ==
Matron Jane Bell rokkii teewu kaalis nde o woppi golle
O hokkaama njeenaari Ofiseejo Ordo Laamu Biritaniya nder hitaande 1944 ngam teddugo kuugal maako bana hooreejo janngirde Royal Victoria College of Nursing.<ref>{{Cite web|last=Centre for Transformative Innovation|first=Swinburne University of Technology|title=Bell, Jane - Person - Encyclopedia of Australian Science and Innovation|url=https://www.eoas.info/biogs/P000970b.htm|access-date=2023-10-07|website=www.eoas.info|language=en-gb}}</ref>
E hitaande 2013 o naati e doggol teddungal rewɓe Victoria ngam wonde golloowo waylo.<ref name="Australian Women's Register - Bell, Jane (1873 - 1959)">{{cite web|title=Australian Women's Register - Bell, Jane (1873 - 1959)|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/IMP0098b.htm|access-date=12 November 2021}}</ref>
== Maayde e ndonu ==
Bell maayi ko ñalnde 6 lewru bowte hitaande 1959 to opitaal laamɗo to Parkville, to leydi Victoria.<ref>{{Cite web|title=Jane Bell, O.B.E. (1873-1959) - Lady Superintendent, The Royal Melbourne Hospital (1910-1934)|url=https://regimental-books.com.au/product/jane-bell_-o_b_e_-1873-1959-lady-superintendent_-the-royal-melbourne-hospital-1910-1934/|access-date=2023-10-07|website=Welcome to Regimental Books|language=en-AU}}</ref>
Won deftere bayyinaande ko fayti e Bell : 1915- (1988). Jane Bell OBE (1873-1959) ko debbo gardiiɗo, opitaal laamɗo Melbourne (1910-1934). Spektoor.
"Jane Bell Lane" woni nder wuro laamiiɗo debbo Victoria nder wuro Melbourne, inniraa ɗum ngam teddungal maako. E hitaande 2011, ɓiyiiko gorko mawɗo rokki medayuuji makko e OBE to opitaal Royal Melbourne.<ref name="[University of Melbourne - eMelboune - School of Historical and Philosophical Studies - July 2008 - Jane Bell Lane">{{cite web|last1=Byrne|first1=Edwina|title=Jane Bell Lane|url=https://www.emelbourne.net.au/biogs/EM01766b.htm|website=eMelbourne - School of Historical and Philosophical Studies|publisher=[[University of Melbourne]]|access-date=18 November 2021|date=July 2008}}</ref>
== Tuugnorga ==
rjijt617ocue0trf5gy0fz8ni7o17se
Henrietta Dugdale
0
39465
162290
2026-04-10T15:29:55Z
~2026-22221-05
14265
Created page with "{{Databox}}'''Henrietta Augusta Dugdale''' (jibinaa ko Worrell ; 14 mee 1827 – 17 suwee 1918) ko Ostaralinaajo gadano, puɗɗinooɗo renndo gadano ngam suɓaade rewɓe e nder Ostarali. Kampaañ makko mo wonaa ƴaañoowo, mo ƴaañoowo, mo yaawnaaki, waɗii ƴellitaare ngam hakkeeji rewɓe e nder Ostarali. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Henrietta Augusta Worrell jibinaa ko to St Pancras Londres ñalnde 14 lewru mbooy hitaande 1827, <ref>{{cite book|author=Susan Pr..."
162290
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Henrietta Augusta Dugdale''' (jibinaa ko Worrell ; 14 mee 1827 – 17 suwee 1918) ko Ostaralinaajo gadano, puɗɗinooɗo renndo gadano ngam suɓaade rewɓe e nder Ostarali. Kampaañ makko mo wonaa ƴaañoowo, mo ƴaañoowo, mo yaawnaaki, waɗii ƴellitaare ngam hakkeeji rewɓe e nder Ostarali.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Henrietta Augusta Worrell jibinaa ko to St Pancras Londres ñalnde 14 lewru mbooy hitaande 1827, <ref>{{cite book|author=Susan Priestley|title=Henrietta Augusta Dugdale An Activist 1827–1918|url=http://www.melbournebooks.com.au/henrietta-augusta-dudgale.html|year=2011|publisher=Melbourne Books|page=11|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120321052338/http://www.melbournebooks.com.au/henrietta-augusta-dudgale.html|archive-date=21 March 2012}}</ref> ɓiɗɗo debbo ɗiɗaɓo gonɗo e nguurndam John Worrell e Henrietta Ann (jibinaa ko Austin).<ref>{{cite book|author=Susan Priestley|title=Henrietta Augusta Dugdale An Activist 1827–1918|url=http://www.melbournebooks.com.au/henrietta-augusta-dudgale.html|year=2011|publisher=Melbourne Books|page=11|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120321052338/http://www.melbournebooks.com.au/henrietta-augusta-dudgale.html|archive-date=21 March 2012}}</ref> Haala makko dewgal gadanal e duuɓi 14<ref>{{cite journal|date=20 October 1899|title=Mrs Dugdale|url=https://trove.nla.gov.au/newspaper/article/145918328|journal=Table Talk|page=6|via=National Library of Australia}}</ref> yahdaani e dewgal makko laawɗungal e hitaande 1848 e ofisee laana ndiwoowa njulaagu J. A. Davies, mo o ardi e mum to Ostarali e hitaande 1852.<ref>{{cite book|author=Susan Priestley|title=Henrietta Augusta Dugdale An Activist 1827–1918|url=http://www.melbournebooks.com.au/henrietta-augusta-dudgale.html|year=2011|publisher=Melbourne Books|page=58|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120321052338/http://www.melbournebooks.com.au/henrietta-augusta-dudgale.html|archive-date=21 March 2012}}</ref>Caggal maayde Davies o resi kapiteen laana ndiwoowa biyeteeɗo William Dugdale to Melbourne e lewru marse 1853. Ɓe koɗi to Queenscliff ɗo ɓiɓɓe worɓe Einnim, Carl e Austin njibinaa. Dugdale ko neɗɗo ñaamoowo teewu.<ref>Pearce, Sharyn. (1992). ''The Shameless Scribbler: Louisa Lawson''. Sir Robert Menzies Centre for Australian Studies. p. 4</ref><ref>Magarey, Susan. (2001). ''Passions of the First Wave Feminists''. UNSW Press. p. 26. {{ISBN|0-86840-780-1}}</ref>
Caggal nde o seerti e William Dugdale e darorɗe kitaale 1860, o ummii o fayi to wuro wiyeteengo Camberwell, ɗo o woni haa duuɓi seeɗa hade makko maayde ñalnde 17 lewru juko hitaande 1918 to Point Lonsdale. Jom suudu makko tataɓo biyeteeɗo Frederick Johnson, mo o resi e hitaande 1903, adii mo.<ref name="autogenerated1">{{cite web|url=http://aec.gov.au/Elections/Australian_Electoral_History/reform.htm|title=Australia's major electoral developments Timeline: 1788 – 1899 – Australian Electoral Commission|publisher=Aec.gov.au|date=21 June 2012|accessdate=21 June 2012}}</ref>
== Kugal ==
Kampaañ Dugdale ngam ‘fotde nuunɗal rewɓe’ fuɗɗii ko e ɓataake feewde e jaaynde Argus to Melbourne e lewru abriil 1869.<ref>{{cite journal|title=An Appeal to Mr. Higinbotham|journal=The Argus|date=13 April 1869|url=http://nla.gov.au/nla.news-article5825783?searchTerm=henrietta%20dugdale%20&searchLimits=}} Written under the pseudonym "ADA".</ref> Nde tolnii e kitaale 1880 e nder jeewte renndoyankooje, nde o woni tergal e fedde Eklektik Melbourne e Fedde Sekulaar Ostarali, rewrude e nate makko utopiste, Waktuuji seeɗa e nder yontaaji woɗɗuɗi <ref>{{cite book|author=Henrietta Dugdale|title=A Few Hours in a Far-Off Age|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:A_Few_Hours_in_a_Far_Off_Age.djvu|year=1883}}</ref> e nder sosde e lewru mee 1884 e nder lewru mee 1884 fedde rewɓe wiyeteende Victorian’s Society the Australian’s Suff. E oon hitaande kadi, Henrietta winndi ñaawoore tiiɗnde e ñaawirɗe Victoria, e waasde mum en reende rewɓe e bonanndeeji bonɗi. Nde o yaltini e jaaynde wiyeteende Melbourne Herald, konngol makko ngol taƴii ko juuti e haala kaa : « Tikkere rewɓe ndee, » o winndi heen, « ina ɓeydoo heewde sabu waɗooɓe bonanndeeji e rewɓe ina njogii geɗal e waɗde sariyaaji ɗii, tawi noon warɓe ɗum en ɓee ngalaa heen geɗal.'[citation needed]
Dugdale jaɓaama wonde piilaaɗo suɓaade nde rewɓe Ostarali keɓi woote e hakke jokkondirɗo e mum ngam daranaade parlemaa fedde ndee e lewru suwee 1902<ref>{{cite news|url=https://trove.nla.gov.au/newspaper/article/9583997|title=Women's Suffrage: A City Celebration|date=20 June 1902|newspaper=The Mercury|access-date=9 July 2019|place=Hobart|page=2}}</ref>(ko adii fof e winndere ndee) e nde Dowla Victoria <ref name="autogenerated2">{{cite web|url=http://aec.gov.au/Elections/Australian_Electoral_History/reform.htm|title=Australia's major electoral developments Timeline: 1788 – 1899 – Australian Electoral Commission|publisher=Aec.gov.au|date=21 June 2012|accessdate=21 June 2012}}</ref>rewi heen caggal mum e lewru desaambar 1908.[11] Dugdale sankii ko ñalnde 17 lewru juko hitaande 1918 to wuro wiyeteengo Point lonsdale, to leydi Ostarali.<ref name="adb">{{cite Australian Dictionary of Biography|last1=Brownfoot|first1=Janice N.|title=Dugdale, Henrietta Augusta (1827–1918)|id2=dugdale-henrietta-augusta-3452|accessdate=7 July 2019}}</ref>
== Njawdi ==
Laabi gooto e nder wuro Canberra, Cook, ina inniree mo.<ref>{{Cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article236924141|title=Australian Capital Territory National Memorials Ordinance 1928-1972|date=1976-04-13|work=Australian Government Gazette. Periodic (National: 1974–1977)|access-date=2020-02-09|pages=1}}</ref>
E hitaande 2013, Dugdale anndiraama e nder leydi ndii wonde debbo Ostaraliyanke mo nganndu-ɗaa ko kañum woni debbo jom suudu makko, kadi fedde wiyeteende The Dugdale Trust for Women & Girls, ina inniraa ngam teddinde golle nguurndam makko. Dugdale naati nder doggol teddungal rewɓe Victoria e hitaande 2001.<ref>{{Cite web|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/AWE3683b.htm|title=Dugdale, Henrietta Augusta - Woman - The Australian Women's Register|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=2019-08-08}}</ref> Dugdale Trust ngam rewɓe e sukaaɓe rewɓe ko fedde ngenndiire ngam haɓaade bonanndeeji nde fedde rewɓe Victoria gollotoo ngam wonde hoolaare.
== Ƴeew kadi ==
Doggol suɓngooji e suɓngooji
Doggol daraniiɓe hakkeeji rewɓe
Rewɓe e laamu to leydi Ostarali
Politik leydi Ostarali
Hakkeeji aadee e nder leydi Ostarali
Suɓngooji e nder leydi Ostarali
Suɓngooji rewɓe to leydi Ostarali
Waktuuji suɓngooji rewɓe
== Tuugnorgal ==
2rgukguztyhexdklmy2cgccfhoqsrpl
The Garden of the Orphanage in Amsterdam Article Talk
0
39466
162291
2026-04-10T15:31:01Z
Galadima002
13879
Created page with "'''Jardiin Orphanage''' to Amsterdam ko nate 1894 ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Max Liebermann, nate gonɗe e mbaydi goonga, e mbaydi teskinndi, e teskuyaaji caggal teskuyaaji. Jooni noon, ko e galle mooftirɗo ñeeñal (Musée d’art moderne et contemporain) to wuro Strasbourg, to leydi Farayse. Limre limre maggal ko 55,974,0,680. Natal ngal ko gardiiɗo musiiba oo, hono Wilhelm von Bode, soodi ngal, e hitaande nde ngal joofi. Ko ngol woni gadanol e nder golle..."
162291
wikitext
text/x-wiki
'''Jardiin Orphanage''' to Amsterdam ko nate 1894 ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Max Liebermann, nate gonɗe e mbaydi goonga, e mbaydi teskinndi, e teskuyaaji caggal teskuyaaji. Jooni noon, ko e galle mooftirɗo ñeeñal (Musée d’art moderne et contemporain) to wuro Strasbourg, to leydi Farayse. Limre limre maggal ko 55,974,0,680.
Natal ngal ko gardiiɗo musiiba oo, hono Wilhelm von Bode, soodi ngal, e hitaande nde ngal joofi. Ko ngol woni gadanol e nder golle limtilimtinɗe kollitooje dille ummoraade e galle sukaaɓe Amsterdam, puɗɗiiɗe e hitaande 1876 e limtooji nate in situ e haa timmi e nate nebam keewɗe, ɓurɗe mawnude e majje ina ngoni hannde e nder suudu defte Städel to Strankfurt (1882), e nder suudu defte Kunsthalle to Hamburg.
== Tuugnorgal ==
emplyb1v70m1cwt6xxdv3rlwo9fqouo
162292
162291
2026-04-10T15:31:37Z
Galadima002
13879
162292
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin Orphanage''' to Amsterdam ko nate 1894 ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Max Liebermann, nate gonɗe e mbaydi goonga, e mbaydi teskinndi, e teskuyaaji caggal teskuyaaji. Jooni noon, ko e galle mooftirɗo ñeeñal (Musée d’art moderne et contemporain) to wuro Strasbourg, to leydi Farayse. Limre limre maggal ko 55,974,0,680.
Natal ngal ko gardiiɗo musiiba oo, hono Wilhelm von Bode, soodi ngal, e hitaande nde ngal joofi. Ko ngol woni gadanol e nder golle limtilimtinɗe kollitooje dille ummoraade e galle sukaaɓe Amsterdam, puɗɗiiɗe e hitaande 1876 e limtooji nate in situ e haa timmi e nate nebam keewɗe, ɓurɗe mawnude e majje ina ngoni hannde e nder suudu defte Städel to Strankfurt (1882), e nder suudu defte Kunsthalle to Hamburg.
== Tuugnorgal ==
olu2kgki7syyv5g1f0zkptd3trly7wx
162293
162292
2026-04-10T15:44:34Z
Galadima002
13879
162293
wikitext
text/x-wiki
'''{{Databox}}'''
'''Jardiin Orphanage''' to Amsterdam ko nate 1894 ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Max Liebermann, nate gonɗe e mbaydi goonga, e mbaydi teskinndi, e teskuyaaji caggal teskuyaaji. Jooni noon, ko e galle mooftirɗo ñeeñal (Musée d’art moderne et contemporain) to wuro Strasbourg, to leydi Farayse. Limre limre maggal ko 55,974,0,680.
Natal ngal ko gardiiɗo musiiba oo, hono Wilhelm von Bode, soodi ngal, e hitaande nde ngal joofi. Ko ngol woni gadanol e nder golle limtilimtinɗe kollitooje dille ummoraade e galle sukaaɓe Amsterdam, puɗɗiiɗe e hitaande 1876 e limtooji nate in situ e haa timmi e nate nebam keewɗe, ɓurɗe mawnude e majje ina ngoni hannde e nder suudu defte Städel to Strankfurt (1882), e nder suudu defte Kunsthalle to Hamburg.<ref>{{cite book|last1=Geyer|first1=Marie-Jeanne|title=Les collections du musée d'art moderne et contemporain de la ville de Strasbourg|date=February 2008|publisher=Musées de la ville de Strasbourg|location=Strasbourg|isbn=978-2-901833-82-6|page=34}}</ref>
== Tuugnorgal ==
9cq6hna6kbpn97siid6ks810prkhh1y
Nancy Buttfield
0
39467
162294
2026-04-10T15:51:33Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Dame Nancy Eileen Buttfield''', DBE (jibinaa ko Holden; 12 noowammbar 1912 – 4 suwee 2005) ko senaateer Ostarali, debbo gadano golloraade e nder Parlemaa Ostarali ngam wonde wakiliijo dowla Ostarali worgo. == Nguurndam arano == Buttfield jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1912 to wuro wiyeteengo Kensington, to Ostarali worgo. Ko kanko woni ɓiy Hilda May (jibinaa ko Lavis) e Edward Holden. Baaba makko, mo ɓe keɓi njeenaari ndii e hitaande 1946, ko gooto e sosɓe ma..."
162294
wikitext
text/x-wiki
'''Dame Nancy Eileen Buttfield''', DBE (jibinaa ko Holden; 12 noowammbar 1912 – 4 suwee 2005) ko senaateer Ostarali, debbo gadano golloraade e nder Parlemaa Ostarali ngam wonde wakiliijo dowla Ostarali worgo.
== Nguurndam arano ==
Buttfield jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1912 to wuro wiyeteengo Kensington, to Ostarali worgo. Ko kanko woni ɓiy Hilda May (jibinaa ko Lavis) e Edward Holden. Baaba makko, mo ɓe keɓi njeenaari ndii e hitaande 1946, ko gooto e sosɓe marque otooji biyeteeɗo Holden, mo iwdi mum ummorii ko e saddlery mo mawniiko James Holden sosi. O suɓaama e nder Diiso sarɗiiji leydi Ostarali worgo e hitaande 1935.[2] O janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe Girton House (1918-1923) e duɗal sukaaɓe rewɓe to Egliis Woodlands Glenelg (1924-1929). Ko o prefek duɗal e kapiteen galle e hitaande makko sakkitiinde. Caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde to Pari fotde hitaande, caggal ɗuum o janngi ganndal hakkille, jimɗi, logic e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. O woniino tergal e parlemaa ɓurɗo heewde worɓe, o woppi parlemaa rewɓe.[2]
Ko adii nde o naatata e politik, Buttfield ko debbo galle, tawi ina jeyaa e ko ɓuri heewde e golle moƴƴe, ina joginoo hoore mum "moftuɗo kaalis". Ina jeyaa e ɗeen, opitaal jibinannde laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria, Fedde cellal yummiraaɓe e sukaaɓe, e Fonds de comforts d’Australie, sosaande ngam wallitde soldateeɓe e wolde adunaare ɗimmere. E hitaande 1946, kanko e Esther Lipman ɓe mballi sosde opitaal jibinannde Emergency to Mile End, ɗo o wonti gardiiɗo.[2]
== Politik ==
Kaɓirɗe kampaañ ɗe Buttfield huutorii e woote fedde nde e hitaande 1954
Buttfield fuɗɗii naatde e Senaa ñalnde 11 oktoobar 1955, caggal nde Parlemaa Ostarali worgo suɓii mo, e nder kuulal 15 doosgal leydi Ostarali, ngam lomtaade senaateer George McLeay, maayɗo lewru ɓennundu nduu.
O suɓaama e jojjanɗe makko e woote gardagol leydi 1955. Ñalnde 8 desaambar 1961, o woppi jooɗorde makko e nder Senaa, tawi manndaa makko ina jogori joofde ñalnde 30 suwee 1962. O woppi jooɗorde ndee ko ngam haɓaade jokkere enɗam nde Rex Pearson maayi, e woote 1961 ñalnde heen. Gordon Davidson toɗɗanooma e parlemaa Ostarali worgo ngam lomtaade Pearson kono o haɓaaki e jappeere laamu. Buttfield heɓi woote ngam heɓde laamu casual, o golliima haa heddii manndaa Pearson, fotnoo ko joofde e hitaande 1965. Davidson, toɗɗaa ñalnde 8 feebariyee 1962, lebbi nay heddiiɗi ɗii.[3]
Hay so tawii golle makko e nder parlemaa ina njokki, ko kanko woni debbo gadano e nder parlemaa Ostarali, deƴƴuɗo golle.[4] O woni e Senaa haa ñalnde 30 suwee 1965, nde o dañi jooɗorde makko e woote Senaa 1964. O toɗɗaa kadi e hitaande 1967, manndaa makko keso oo fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 1968. Nde woote fedde ndee noddaa ñalnde 11 abriil 1974, cuuɗi ɗiɗi ɗii fof ndartinaa e nder balɗe ɗiɗi, o suɓii ko woppude golle, tawi o golliima fotde duuɓi sappo e jeegom e feccere. Ko kanko woni tergal gadiingal wuurde e Senaa 1955–1956.
Buttfield ina anndiranoo daranaade hakkeeji rewɓe. Ina wiyee wonde, e hirjinde gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Robert Menzies, o fooli nanondiral ɓooyngal e nder galle parlemaa ɓooyɗo, o wonti debbo gadano yarde e nder suudu sarɗiiji terɗe, tawi ko worɓe tan ngonnoo heen.[5]
== Nguurndam neɗɗo ==
Buttfield ina joginoo ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe e jom suudu mum Frank Charles Buttfield, jom suudu mum, mo o resi e hitaande 1936. Ɓiyiiko biyeteeɗo Andrew ko kanndidaa lannda gollotooɓe mo dañaani nafoore e wooteeji fedde nde 1975. Caggal nde o yalti Senaa o arti e ngesa to Chain of Ponds ; nde galle oo woni e mahde kanko e jom suudu makko ɓe ngoni ko e otooji laana njoorndi ɗi kuutoraaka. Buttfield ko debbo jom suudu mum e hitaande 1998, o maayi ko to Adelaide ñalnde 4 suwee 2005, omo yahra e duuɓi 92.[2]
== Teddungal ==
Buttfield toɗɗaama Dame Komanda e nder Ordre de l'Empire britannique (DBE) e nder teddungal hitaande hesere 1972.[2]
== Tuugnorgal ==
8wv5px3tethktd7ncjjs4hdj19sr1hh
162295
162294
2026-04-10T15:54:06Z
Isa Oumar
9821
162295
wikitext
text/x-wiki
'''Dame Nancy Eileen Buttfield''', DBE (jibinaa ko Holden; 12 noowammbar 1912 – 4 suwee 2005) ko senaateer Ostarali, debbo gadano golloraade e nder Parlemaa Ostarali ngam wonde wakiliijo dowla Ostarali worgo.<ref>{{cite web|title=Buttfield, Nancy Eileen|url=http://trove.nla.gov.au/people/611323?c=people|via=Trove|access-date=1 October 2013}}</ref>
== Nguurndam arano ==
Buttfield jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1912 to wuro wiyeteengo Kensington, to Ostarali worgo. Ko kanko woni ɓiy Hilda May (jibinaa ko Lavis) e Edward Holden. Baaba makko, mo ɓe keɓi njeenaari ndii e hitaande 1946, ko gooto e sosɓe marque otooji biyeteeɗo Holden, mo iwdi mum ummorii ko e saddlery mo mawniiko James Holden sosi. O suɓaama e nder Diiso sarɗiiji leydi Ostarali worgo e hitaande 1935.[2] O janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe Girton House (1918-1923) e duɗal sukaaɓe rewɓe to Egliis Woodlands Glenelg (1924-1929). Ko o prefek duɗal e kapiteen galle e hitaande makko sakkitiinde. Caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde to Pari fotde hitaande, caggal ɗuum o janngi ganndal hakkille, jimɗi, logic e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. O woniino tergal e parlemaa ɓurɗo heewde worɓe, o woppi parlemaa rewɓe.[2]
Ko adii nde o naatata e politik, Buttfield ko debbo galle, tawi ina jeyaa e ko ɓuri heewde e golle moƴƴe, ina joginoo hoore mum "moftuɗo kaalis". Ina jeyaa e ɗeen, opitaal jibinannde laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria, Fedde cellal yummiraaɓe e sukaaɓe, e Fonds de comforts d’Australie, sosaande ngam wallitde soldateeɓe e wolde adunaare ɗimmere. E hitaande 1946, kanko e Esther Lipman ɓe mballi sosde opitaal jibinannde Emergency to Mile End, ɗo o wonti gardiiɗo.<ref name="bio4">{{cite Au Senate|Sen id=buttfield-nancy-eileen|name=BUTTFIELD, Dame Nancy Eileen (1912–2005) Senator for South Australia, 1955–65, 1968–74 (Liberal Party of Australia)|access-date=12 November 2019}}</ref>
== Politik ==
Kaɓirɗe kampaañ ɗe Buttfield huutorii e woote fedde nde e hitaande 1954
Buttfield fuɗɗii naatde e Senaa ñalnde 11 oktoobar 1955, caggal nde Parlemaa Ostarali worgo suɓii mo, e nder kuulal 15 doosgal leydi Ostarali, ngam lomtaade senaateer George McLeay, maayɗo lewru ɓennundu nduu.<ref name="birthref">{{cite web|title=Buttfield, Nancy|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0115b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=29 August 2017}}</ref><ref name="birthref2">{{cite web|title=Buttfield, Nancy|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0115b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=29 August 2017}}</ref>
O suɓaama e jojjanɗe makko e woote gardagol leydi 1955. Ñalnde 8 desaambar 1961, o woppi jooɗorde makko e nder Senaa, tawi manndaa makko ina jogori joofde ñalnde 30 suwee 1962. O woppi jooɗorde ndee ko ngam haɓaade jokkere enɗam nde Rex Pearson maayi, e woote 1961 ñalnde heen. Gordon Davidson toɗɗanooma e parlemaa Ostarali worgo ngam lomtaade Pearson kono o haɓaaki e jappeere laamu. Buttfield heɓi woote ngam heɓde laamu casual, o golliima haa heddii manndaa Pearson, fotnoo ko joofde e hitaande 1965. Davidson, toɗɗaa ñalnde 8 feebariyee 1962, lebbi nay heddiiɗi ɗii.<ref name="bio2">{{cite Au Senate|Sen id=buttfield-nancy-eileen|name=BUTTFIELD, Dame Nancy Eileen (1912–2005) Senator for South Australia, 1955–65, 1968–74 (Liberal Party of Australia)|access-date=12 November 2019}}</ref>
Hay so tawii golle makko e nder parlemaa ina njokki, ko kanko woni debbo gadano e nder parlemaa Ostarali, deƴƴuɗo golle.<ref name="bio3">{{cite Au Senate|Sen id=buttfield-nancy-eileen|name=BUTTFIELD, Dame Nancy Eileen (1912–2005) Senator for South Australia, 1955–65, 1968–74 (Liberal Party of Australia)|access-date=12 November 2019}}</ref> O woni e Senaa haa ñalnde 30 suwee 1965, nde o dañi jooɗorde makko e woote Senaa 1964. O toɗɗaa kadi e hitaande 1967, manndaa makko keso oo fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 1968. Nde woote fedde ndee noddaa ñalnde 11 abriil 1974, cuuɗi ɗiɗi ɗii fof ndartinaa e nder balɗe ɗiɗi, o suɓii ko woppude golle, tawi o golliima fotde duuɓi sappo e jeegom e feccere. Ko kanko woni tergal gadiingal wuurde e Senaa 1955–1956.
Buttfield ina anndiranoo daranaade hakkeeji rewɓe. Ina wiyee wonde, e hirjinde gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Robert Menzies, o fooli nanondiral ɓooyngal e nder galle parlemaa ɓooyɗo, o wonti debbo gadano yarde e nder suudu sarɗiiji terɗe, tawi ko worɓe tan ngonnoo heen.<ref>{{cite web|title=Buttfield, Nancy Eileen|url=http://trove.nla.gov.au/people/611323?c=people|via=Trove|access-date=1 October 2013}}</ref><ref>{{cite web|title=Buttfield, Nancy Eileen|url=http://trove.nla.gov.au/people/611323?c=people|via=Trove|access-date=1 October 2013}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Buttfield ina joginoo ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe e jom suudu mum Frank Charles Buttfield, jom suudu mum, mo o resi e hitaande 1936. Ɓiyiiko biyeteeɗo Andrew ko kanndidaa lannda gollotooɓe mo dañaani nafoore e wooteeji fedde nde 1975. Caggal nde o yalti Senaa o arti e ngesa to Chain of Ponds ; nde galle oo woni e mahde kanko e jom suudu makko ɓe ngoni ko e otooji laana njoorndi ɗi kuutoraaka. Buttfield ko debbo jom suudu mum e hitaande 1998, o maayi ko to Adelaide ñalnde 4 suwee 2005, omo yahra e duuɓi 92.<ref name="bio">{{cite Au Senate|Sen id=buttfield-nancy-eileen|name=BUTTFIELD, Dame Nancy Eileen (1912–2005) Senator for South Australia, 1955–65, 1968–74 (Liberal Party of Australia)|access-date=12 November 2019}}</ref>
== Teddungal ==
Buttfield toɗɗaama Dame Komanda e nder Ordre de l'Empire britannique (DBE) e nder teddungal hitaande hesere 1972.[2]
== Tuugnorgal ==
cfxpvks5xidbf5or1d3y8di3rxucv5k
162296
162295
2026-04-10T15:54:42Z
Isa Oumar
9821
162296
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Dame Nancy Eileen Buttfield''', DBE (jibinaa ko Holden; 12 noowammbar 1912 – 4 suwee 2005) ko senaateer Ostarali, debbo gadano golloraade e nder Parlemaa Ostarali ngam wonde wakiliijo dowla Ostarali worgo.<ref>{{cite web|title=Buttfield, Nancy Eileen|url=http://trove.nla.gov.au/people/611323?c=people|via=Trove|access-date=1 October 2013}}</ref>
== Nguurndam arano ==
Buttfield jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1912 to wuro wiyeteengo Kensington, to Ostarali worgo. Ko kanko woni ɓiy Hilda May (jibinaa ko Lavis) e Edward Holden. Baaba makko, mo ɓe keɓi njeenaari ndii e hitaande 1946, ko gooto e sosɓe marque otooji biyeteeɗo Holden, mo iwdi mum ummorii ko e saddlery mo mawniiko James Holden sosi. O suɓaama e nder Diiso sarɗiiji leydi Ostarali worgo e hitaande 1935.[2] O janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe Girton House (1918-1923) e duɗal sukaaɓe rewɓe to Egliis Woodlands Glenelg (1924-1929). Ko o prefek duɗal e kapiteen galle e hitaande makko sakkitiinde. Caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde to Pari fotde hitaande, caggal ɗuum o janngi ganndal hakkille, jimɗi, logic e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. O woniino tergal e parlemaa ɓurɗo heewde worɓe, o woppi parlemaa rewɓe.[2]
Ko adii nde o naatata e politik, Buttfield ko debbo galle, tawi ina jeyaa e ko ɓuri heewde e golle moƴƴe, ina joginoo hoore mum "moftuɗo kaalis". Ina jeyaa e ɗeen, opitaal jibinannde laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria, Fedde cellal yummiraaɓe e sukaaɓe, e Fonds de comforts d’Australie, sosaande ngam wallitde soldateeɓe e wolde adunaare ɗimmere. E hitaande 1946, kanko e Esther Lipman ɓe mballi sosde opitaal jibinannde Emergency to Mile End, ɗo o wonti gardiiɗo.<ref name="bio4">{{cite Au Senate|Sen id=buttfield-nancy-eileen|name=BUTTFIELD, Dame Nancy Eileen (1912–2005) Senator for South Australia, 1955–65, 1968–74 (Liberal Party of Australia)|access-date=12 November 2019}}</ref>
== Politik ==
Kaɓirɗe kampaañ ɗe Buttfield huutorii e woote fedde nde e hitaande 1954
Buttfield fuɗɗii naatde e Senaa ñalnde 11 oktoobar 1955, caggal nde Parlemaa Ostarali worgo suɓii mo, e nder kuulal 15 doosgal leydi Ostarali, ngam lomtaade senaateer George McLeay, maayɗo lewru ɓennundu nduu.<ref name="birthref">{{cite web|title=Buttfield, Nancy|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0115b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=29 August 2017}}</ref><ref name="birthref2">{{cite web|title=Buttfield, Nancy|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0115b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=29 August 2017}}</ref>
O suɓaama e jojjanɗe makko e woote gardagol leydi 1955. Ñalnde 8 desaambar 1961, o woppi jooɗorde makko e nder Senaa, tawi manndaa makko ina jogori joofde ñalnde 30 suwee 1962. O woppi jooɗorde ndee ko ngam haɓaade jokkere enɗam nde Rex Pearson maayi, e woote 1961 ñalnde heen. Gordon Davidson toɗɗanooma e parlemaa Ostarali worgo ngam lomtaade Pearson kono o haɓaaki e jappeere laamu. Buttfield heɓi woote ngam heɓde laamu casual, o golliima haa heddii manndaa Pearson, fotnoo ko joofde e hitaande 1965. Davidson, toɗɗaa ñalnde 8 feebariyee 1962, lebbi nay heddiiɗi ɗii.<ref name="bio2">{{cite Au Senate|Sen id=buttfield-nancy-eileen|name=BUTTFIELD, Dame Nancy Eileen (1912–2005) Senator for South Australia, 1955–65, 1968–74 (Liberal Party of Australia)|access-date=12 November 2019}}</ref>
Hay so tawii golle makko e nder parlemaa ina njokki, ko kanko woni debbo gadano e nder parlemaa Ostarali, deƴƴuɗo golle.<ref name="bio3">{{cite Au Senate|Sen id=buttfield-nancy-eileen|name=BUTTFIELD, Dame Nancy Eileen (1912–2005) Senator for South Australia, 1955–65, 1968–74 (Liberal Party of Australia)|access-date=12 November 2019}}</ref> O woni e Senaa haa ñalnde 30 suwee 1965, nde o dañi jooɗorde makko e woote Senaa 1964. O toɗɗaa kadi e hitaande 1967, manndaa makko keso oo fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 1968. Nde woote fedde ndee noddaa ñalnde 11 abriil 1974, cuuɗi ɗiɗi ɗii fof ndartinaa e nder balɗe ɗiɗi, o suɓii ko woppude golle, tawi o golliima fotde duuɓi sappo e jeegom e feccere. Ko kanko woni tergal gadiingal wuurde e Senaa 1955–1956.
Buttfield ina anndiranoo daranaade hakkeeji rewɓe. Ina wiyee wonde, e hirjinde gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Robert Menzies, o fooli nanondiral ɓooyngal e nder galle parlemaa ɓooyɗo, o wonti debbo gadano yarde e nder suudu sarɗiiji terɗe, tawi ko worɓe tan ngonnoo heen.<ref>{{cite web|title=Buttfield, Nancy Eileen|url=http://trove.nla.gov.au/people/611323?c=people|via=Trove|access-date=1 October 2013}}</ref><ref>{{cite web|title=Buttfield, Nancy Eileen|url=http://trove.nla.gov.au/people/611323?c=people|via=Trove|access-date=1 October 2013}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Buttfield ina joginoo ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe e jom suudu mum Frank Charles Buttfield, jom suudu mum, mo o resi e hitaande 1936. Ɓiyiiko biyeteeɗo Andrew ko kanndidaa lannda gollotooɓe mo dañaani nafoore e wooteeji fedde nde 1975. Caggal nde o yalti Senaa o arti e ngesa to Chain of Ponds ; nde galle oo woni e mahde kanko e jom suudu makko ɓe ngoni ko e otooji laana njoorndi ɗi kuutoraaka. Buttfield ko debbo jom suudu mum e hitaande 1998, o maayi ko to Adelaide ñalnde 4 suwee 2005, omo yahra e duuɓi 92.<ref name="bio">{{cite Au Senate|Sen id=buttfield-nancy-eileen|name=BUTTFIELD, Dame Nancy Eileen (1912–2005) Senator for South Australia, 1955–65, 1968–74 (Liberal Party of Australia)|access-date=12 November 2019}}</ref>
== Teddungal ==
Buttfield toɗɗaama Dame Komanda e nder Ordre de l'Empire britannique (DBE) e nder teddungal hitaande hesere 1972.[2]
== Tuugnorgal ==
kyhen5rnwmj39j9kcq2z8k73gjc411j
162297
162296
2026-04-10T15:55:21Z
Isa Oumar
9821
162297
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Dame Nancy Eileen Buttfield''', DBE (jibinaa ko Holden; 12 noowammbar 1912 – 4 suwee 2005) ko senaateer Ostarali, debbo gadano golloraade e nder Parlemaa Ostarali ngam wonde wakiliijo dowla Ostarali worgo.<ref>{{cite web|title=Buttfield, Nancy Eileen|url=http://trove.nla.gov.au/people/611323?c=people|via=Trove|access-date=1 October 2013}}</ref>
== Nguurndam arano ==
Buttfield jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1912 to wuro wiyeteengo Kensington, to Ostarali worgo. Ko kanko woni ɓiy Hilda May (jibinaa ko Lavis) e Edward Holden. Baaba makko, mo ɓe keɓi njeenaari ndii e hitaande 1946, ko gooto e sosɓe marque otooji biyeteeɗo Holden, mo iwdi mum ummorii ko e saddlery mo mawniiko James Holden sosi. O suɓaama e nder Diiso sarɗiiji leydi Ostarali worgo e hitaande 1935.[2] O janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe Girton House (1918-1923) e duɗal sukaaɓe rewɓe to Egliis Woodlands Glenelg (1924-1929). Ko o prefek duɗal e kapiteen galle e hitaande makko sakkitiinde. Caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde to Pari fotde hitaande, caggal ɗuum o janngi ganndal hakkille, jimɗi, logic e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. O woniino tergal e parlemaa ɓurɗo heewde worɓe, o woppi parlemaa rewɓe.
Ko adii nde o naatata e politik, Buttfield ko debbo galle, tawi ina jeyaa e ko ɓuri heewde e golle moƴƴe, ina joginoo hoore mum "moftuɗo kaalis". Ina jeyaa e ɗeen, opitaal jibinannde laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria, Fedde cellal yummiraaɓe e sukaaɓe, e Fonds de comforts d’Australie, sosaande ngam wallitde soldateeɓe e wolde adunaare ɗimmere. E hitaande 1946, kanko e Esther Lipman ɓe mballi sosde opitaal jibinannde Emergency to Mile End, ɗo o wonti gardiiɗo.<ref name="bio4">{{cite Au Senate|Sen id=buttfield-nancy-eileen|name=BUTTFIELD, Dame Nancy Eileen (1912–2005) Senator for South Australia, 1955–65, 1968–74 (Liberal Party of Australia)|access-date=12 November 2019}}</ref>
== Politik ==
Kaɓirɗe kampaañ ɗe Buttfield huutorii e woote fedde nde e hitaande 1954
Buttfield fuɗɗii naatde e Senaa ñalnde 11 oktoobar 1955, caggal nde Parlemaa Ostarali worgo suɓii mo, e nder kuulal 15 doosgal leydi Ostarali, ngam lomtaade senaateer George McLeay, maayɗo lewru ɓennundu nduu.<ref name="birthref">{{cite web|title=Buttfield, Nancy|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0115b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=29 August 2017}}</ref><ref name="birthref2">{{cite web|title=Buttfield, Nancy|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0115b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=29 August 2017}}</ref>
O suɓaama e jojjanɗe makko e woote gardagol leydi 1955. Ñalnde 8 desaambar 1961, o woppi jooɗorde makko e nder Senaa, tawi manndaa makko ina jogori joofde ñalnde 30 suwee 1962. O woppi jooɗorde ndee ko ngam haɓaade jokkere enɗam nde Rex Pearson maayi, e woote 1961 ñalnde heen. Gordon Davidson toɗɗanooma e parlemaa Ostarali worgo ngam lomtaade Pearson kono o haɓaaki e jappeere laamu. Buttfield heɓi woote ngam heɓde laamu casual, o golliima haa heddii manndaa Pearson, fotnoo ko joofde e hitaande 1965. Davidson, toɗɗaa ñalnde 8 feebariyee 1962, lebbi nay heddiiɗi ɗii.<ref name="bio2">{{cite Au Senate|Sen id=buttfield-nancy-eileen|name=BUTTFIELD, Dame Nancy Eileen (1912–2005) Senator for South Australia, 1955–65, 1968–74 (Liberal Party of Australia)|access-date=12 November 2019}}</ref>
Hay so tawii golle makko e nder parlemaa ina njokki, ko kanko woni debbo gadano e nder parlemaa Ostarali, deƴƴuɗo golle.<ref name="bio3">{{cite Au Senate|Sen id=buttfield-nancy-eileen|name=BUTTFIELD, Dame Nancy Eileen (1912–2005) Senator for South Australia, 1955–65, 1968–74 (Liberal Party of Australia)|access-date=12 November 2019}}</ref> O woni e Senaa haa ñalnde 30 suwee 1965, nde o dañi jooɗorde makko e woote Senaa 1964. O toɗɗaa kadi e hitaande 1967, manndaa makko keso oo fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 1968. Nde woote fedde ndee noddaa ñalnde 11 abriil 1974, cuuɗi ɗiɗi ɗii fof ndartinaa e nder balɗe ɗiɗi, o suɓii ko woppude golle, tawi o golliima fotde duuɓi sappo e jeegom e feccere. Ko kanko woni tergal gadiingal wuurde e Senaa 1955–1956.
Buttfield ina anndiranoo daranaade hakkeeji rewɓe. Ina wiyee wonde, e hirjinde gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Robert Menzies, o fooli nanondiral ɓooyngal e nder galle parlemaa ɓooyɗo, o wonti debbo gadano yarde e nder suudu sarɗiiji terɗe, tawi ko worɓe tan ngonnoo heen.<ref>{{cite web|title=Buttfield, Nancy Eileen|url=http://trove.nla.gov.au/people/611323?c=people|via=Trove|access-date=1 October 2013}}</ref><ref>{{cite web|title=Buttfield, Nancy Eileen|url=http://trove.nla.gov.au/people/611323?c=people|via=Trove|access-date=1 October 2013}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Buttfield ina joginoo ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe e jom suudu mum Frank Charles Buttfield, jom suudu mum, mo o resi e hitaande 1936. Ɓiyiiko biyeteeɗo Andrew ko kanndidaa lannda gollotooɓe mo dañaani nafoore e wooteeji fedde nde 1975. Caggal nde o yalti Senaa o arti e ngesa to Chain of Ponds ; nde galle oo woni e mahde kanko e jom suudu makko ɓe ngoni ko e otooji laana njoorndi ɗi kuutoraaka. Buttfield ko debbo jom suudu mum e hitaande 1998, o maayi ko to Adelaide ñalnde 4 suwee 2005, omo yahra e duuɓi 92.<ref name="bio">{{cite Au Senate|Sen id=buttfield-nancy-eileen|name=BUTTFIELD, Dame Nancy Eileen (1912–2005) Senator for South Australia, 1955–65, 1968–74 (Liberal Party of Australia)|access-date=12 November 2019}}</ref>
== Teddungal ==
Buttfield toɗɗaama Dame Komanda e nder Ordre de l'Empire britannique (DBE) e nder teddungal hitaande hesere 1972.[2]
== Tuugnorgal ==
mad2y4388htb6z51gvydg8vsx4o5p7x
Leneen Forde
0
39468
162298
2026-04-10T15:57:36Z
Galadima002
13879
Created page with "'''Mary Marguerite Leneen Forde,''' AC DStJ (jibinaa ko ñalnde 12 mee 1935) ko awokaa Ostarali jibinaaɗo to Kanadaa, gonnooɗo hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Griffith, gonnooɗo guwerneer 22ɓo leydi Queensland tuggi 1992 haa 1997] Forde ardii Komiseer wiɗto ko faati e tooñanngeeji sukaaɓe e nder duɗe Queensland e nder hitaande 1998 e 1999 tawi ko tooñannge sukaaɓe e nder duɗe laamu walla ɗe ngonaa laamuyankooje hakkunde 1911 e 1999. == Nguurndam gadano ==..."
162298
wikitext
text/x-wiki
'''Mary Marguerite Leneen Forde,''' AC DStJ (jibinaa ko ñalnde 12 mee 1935) ko awokaa Ostarali jibinaaɗo to Kanadaa, gonnooɗo hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Griffith, gonnooɗo guwerneer 22ɓo leydi Queensland tuggi 1992 haa 1997] Forde ardii Komiseer wiɗto ko faati e tooñanngeeji sukaaɓe e nder duɗe Queensland e nder hitaande 1998 e 1999 tawi ko tooñannge sukaaɓe e nder duɗe laamu walla ɗe ngonaa laamuyankooje hakkunde 1911 e 1999.
== Nguurndam gadano ==
Forde jibinaa ko to Ottawa, to leydi Kanadaa. O golliima e karallo laboratuwaar safaara, o janngi ko juuti ngam heɓde Bachelor of Arts hade makko yahde Ostarali e hitaande 1954. E hitaande 1955, o resi (Francis) Gerald Forde, ɓiy Frank Forde, gonnooɗo gardiiɗo jaagorɗe Ostarali e Komiseer mawɗo to Kanadaa. Fordeeji ɗii fof kawri, ɓe ndañi ɓiɓɓe njoyo. O golliima e departemaa Hematology to opitaal Royal Brisbane duuɓi ɗiɗi ko adii nde o janngata sariya timmuɗo caggal maayde gorko makko e hitaande 1966.
== Kugal ==
Forde heɓi bakkaa mum ko fayti e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland e hitaande 1970, gila 1971 o golliima e golle awokaa. Tuggi 1974 haa 1992, o woniino gollodiiɗo e Cannan & Peterson, kalfinaaɗo njuɓɓudi laamu e jawdi. E hitaande 1992, caggal nde o toɗɗaa guwerneer, o woni ko e ñaawoore siwil fotde 500 000 dolaar ummoraade e galle Fitzgerald, ronooɓe laamu biir Castlemaine Perkins, ɓe mbiyi o waɗii golle bonɗe e golle ngam bonnude ɓe. Ñaawirde toownde leydi Queensland hollitii wonde o fotaani yoɓde ñamaale.
Forde wonnoo ko hooreejo winndereyankeewo fedde gollorde rewɓe wiyeteende Zonta International tuggi 1990 haa 1992. E lewru marse 1992 o anndinaama wonde hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e rewɓe Queensland.
Guwerneer leydi Queensland
E hitaande 1992, Forde woni debbo ɗiɗaɓo tan toɗɗaaɗo e jappeere guwerneer dowla Ostarali (caggal Dame Roma Mitchell wonnooɗo guwerneer Ostarali worgo e hitaande 1991) e gadano ƴettude darnde ndee to Queensland.
Forde resiino kadi gardiiɗo detektoreeɓe polis New South Wales, biyeteeɗo Angus McDonald, e hitaande 1983. McDonald wonnoo ko cukko debbo laamɗo, ko kanko woni gorko gadano jom suudu guwerneer to Ostarali. Forde woppi golle guwerneer e hitaande 1997.
== Forde Ƴeewndo ==
E hitaande 1998, Forde toɗɗaa yo ardo Goomu wiɗto ko faati e tooñanngeeji sukaaɓe e nder duɗe Queensland. Forde rokkii laamu Queensland ciimtol ngol e lewru mee 1999. Wiɗto ngoo yuɓɓinii 159 juɓɓule tuggi 1911 haa 1999, tawi ko bonanndeeji mbaɗii, waɗii wasiyaaji 42 jowitiiɗi e golle reende sukaaɓe hannde, nuunɗal sukaaɓe e moƴƴitingol bonanndeeji ɓennuɗi. Ƴeewndo ngoo waɗii eɓɓooji nanondiral ko wayi no yaafuya, ciftorgol e kewuuji, sosde e yettinde njuɓɓudi laamu Queensland, sosde kaalis Forde Foundation Trust Fund, e sosde sarwisaaji ballondiral renndo.
== Teddungal ==
Ñalnde 26 lewru bowte hitaande 1993, Forde toɗɗaa yo won sehil Ordre de l’Oustralie ngam mawninde golle makko e nder sariya, ngam ɓamtude ngonka rewɓe e ƴellitaare faggudu e njulaagu. Forde ko Dame de Grace e nder Ordre Saint-Jean de Jerusalem. Ko kanko woni hooreejo winndereyankeewo Zonta gila 1990 haa 1992, e 1991 ko kanko woni hooreejo leydi Queensland mo hitaande ndee.
== Tuugnorgal ==
"Forde, Leneen AC". Herald e sahaaji yontere. Mo woni Mo to Ostarali. 2002.
"Taariiha: Leneen Forde". Rewɓe e nder sariya to leydi Queensland. Ñaawirde toownde defterdu Queensland. 2003. Hinndaa ko e asli ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2013. Heɓtinaama ñalnde 1 Duujal 2012.
Nankervis, Antoni (2 suwee 2009). "Faransis Mikael Forde, PC" (PDF). Musiyum Demokaraasi Ostarali. Arsiif mum ko e asli (PDF) ñalnde 16 suwee 2009.
"Mawɗo makko" (binndol). Daartol Ostarali. Ostarali: Tele ABC. 26 sulyee 1997. Arsiif e asli ñalnde 10 noowammbar 2012. Keɓtinaa ko ñalnde 1 desaambar 2012.
Kuri, Susan (Desammbar 2006). "Binndugol rewɓe e nder sariya e nder leydi Queensland" (PDF). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde karallaagal Queensland. Archived (PDF) gila e asli mum ñalnde 24 lewru Yarkomaa 2018. Heɓtinaama ñalnde 24 lewru Yarkomaa 2018.
"Leneen Forde AC". Fooyre Forde. Archive gila e asli ñalnde 25 lewru Yarkomaa 2018. Heɓtinaama ñalnde 24 lewru Yarkomaa 2018.
"Guwerneer Qld silminii e ñaawirdu". Jaaynde Kanbera. 28 oktoobar 1992. Arsiif e asli ñalnde 19 mee 2023. Keɓtinaa ko ñalnde 19 mee 2023.
"Governor Queensland laɓɓinii tuumeede, kono wonaa ñaawoowo". Jaaynde Kanbera. 7 lewru bowte hitaande 1993. Arsiif mum ko e asli ñalnde 19 mee 2023. Keɓtinaa ko ñalnde 19 mee 2023.
"Hooreeɓe leyɗeele ɓennuɗe". Zonta hakkunde leyɗeele. Archive gila e asli ñalnde 19 mee 2023. Heɓtinaama ñalnde 19 mee 2023.
"Forde ina ardii diiso rewɓe keso". Jaaynde Kanbera. 30 mars 1992. Archived gila e asli ñalnde 19 mee 2023. Keɓtinaama ñalnde 19 mee 2023.
"Forde Ƴeewndo e Feewnitde bonanndeeji ɓennuɗi". Departemaa renndooji, kisal sukaaɓe e sarwisaaji ŋakkeende. Laamu leydi Queensland. 24 ut 2012. Arsiif mum ko e asli ñalnde 18 noowammbarr 2012. Heɓtinaama ñalnde 1 desaambar 2012.
Makdermot, Kuwentin (18 ut 2003). "Yeewtere e Leen Forde". Koɗorɗe Nayi. Ostarali: Tele ABC. Arsiif mum ko e asli (binndi) ñalnde 10 noowammbar 2012. Heɓtinaama ñalnde 1 desaambar 2012.
"Forde, Mariyam Margerit Leneen". Ko Teddungal. Komin leydi Ostarali. 26 lewru Yarkomaa 1993. Arsiif mum ko e asli ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019. Heɓtinaama ñalnde 1 Duujal 2012.
Beati, Piyeer (1 suwee 2007). "Njeenaaje mawɗe Queensland ina teddina leƴƴi wuurɗi" (Jaaynde). Laamu leydi Queensland. Archived gila e fuɗɗoode ñalnde 26 feebariyee 2012. Heɓtinaama ñalnde 1 desaambar 2012.
== Jokkondire yaajɗe ==
0m1xpq8y6ldnx0gchaimfx1lokuag4d
162299
162298
2026-04-10T15:58:13Z
Galadima002
13879
162299
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mary Marguerite Leneen Forde,''' AC DStJ (jibinaa ko ñalnde 12 mee 1935) ko awokaa Ostarali jibinaaɗo to Kanadaa, gonnooɗo hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Griffith, gonnooɗo guwerneer 22ɓo leydi Queensland tuggi 1992 haa 1997] Forde ardii Komiseer wiɗto ko faati e tooñanngeeji sukaaɓe e nder duɗe Queensland e nder hitaande 1998 e 1999 tawi ko tooñannge sukaaɓe e nder duɗe laamu walla ɗe ngonaa laamuyankooje hakkunde 1911 e 1999.
== Nguurndam gadano ==
Forde jibinaa ko to Ottawa, to leydi Kanadaa. O golliima e karallo laboratuwaar safaara, o janngi ko juuti ngam heɓde Bachelor of Arts hade makko yahde Ostarali e hitaande 1954. E hitaande 1955, o resi (Francis) Gerald Forde, ɓiy Frank Forde, gonnooɗo gardiiɗo jaagorɗe Ostarali e Komiseer mawɗo to Kanadaa. Fordeeji ɗii fof kawri, ɓe ndañi ɓiɓɓe njoyo. O golliima e departemaa Hematology to opitaal Royal Brisbane duuɓi ɗiɗi ko adii nde o janngata sariya timmuɗo caggal maayde gorko makko e hitaande 1966.
== Kugal ==
Forde heɓi bakkaa mum ko fayti e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland e hitaande 1970, gila 1971 o golliima e golle awokaa. Tuggi 1974 haa 1992, o woniino gollodiiɗo e Cannan & Peterson, kalfinaaɗo njuɓɓudi laamu e jawdi. E hitaande 1992, caggal nde o toɗɗaa guwerneer, o woni ko e ñaawoore siwil fotde 500 000 dolaar ummoraade e galle Fitzgerald, ronooɓe laamu biir Castlemaine Perkins, ɓe mbiyi o waɗii golle bonɗe e golle ngam bonnude ɓe. Ñaawirde toownde leydi Queensland hollitii wonde o fotaani yoɓde ñamaale.
Forde wonnoo ko hooreejo winndereyankeewo fedde gollorde rewɓe wiyeteende Zonta International tuggi 1990 haa 1992. E lewru marse 1992 o anndinaama wonde hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e rewɓe Queensland.
Guwerneer leydi Queensland
E hitaande 1992, Forde woni debbo ɗiɗaɓo tan toɗɗaaɗo e jappeere guwerneer dowla Ostarali (caggal Dame Roma Mitchell wonnooɗo guwerneer Ostarali worgo e hitaande 1991) e gadano ƴettude darnde ndee to Queensland.
Forde resiino kadi gardiiɗo detektoreeɓe polis New South Wales, biyeteeɗo Angus McDonald, e hitaande 1983. McDonald wonnoo ko cukko debbo laamɗo, ko kanko woni gorko gadano jom suudu guwerneer to Ostarali. Forde woppi golle guwerneer e hitaande 1997.
== Forde Ƴeewndo ==
E hitaande 1998, Forde toɗɗaa yo ardo Goomu wiɗto ko faati e tooñanngeeji sukaaɓe e nder duɗe Queensland. Forde rokkii laamu Queensland ciimtol ngol e lewru mee 1999. Wiɗto ngoo yuɓɓinii 159 juɓɓule tuggi 1911 haa 1999, tawi ko bonanndeeji mbaɗii, waɗii wasiyaaji 42 jowitiiɗi e golle reende sukaaɓe hannde, nuunɗal sukaaɓe e moƴƴitingol bonanndeeji ɓennuɗi. Ƴeewndo ngoo waɗii eɓɓooji nanondiral ko wayi no yaafuya, ciftorgol e kewuuji, sosde e yettinde njuɓɓudi laamu Queensland, sosde kaalis Forde Foundation Trust Fund, e sosde sarwisaaji ballondiral renndo.
== Teddungal ==
Ñalnde 26 lewru bowte hitaande 1993, Forde toɗɗaa yo won sehil Ordre de l’Oustralie ngam mawninde golle makko e nder sariya, ngam ɓamtude ngonka rewɓe e ƴellitaare faggudu e njulaagu. Forde ko Dame de Grace e nder Ordre Saint-Jean de Jerusalem. Ko kanko woni hooreejo winndereyankeewo Zonta gila 1990 haa 1992, e 1991 ko kanko woni hooreejo leydi Queensland mo hitaande ndee.
== Tuugnorgal ==
"Forde, Leneen AC". Herald e sahaaji yontere. Mo woni Mo to Ostarali. 2002.
"Taariiha: Leneen Forde". Rewɓe e nder sariya to leydi Queensland. Ñaawirde toownde defterdu Queensland. 2003. Hinndaa ko e asli ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2013. Heɓtinaama ñalnde 1 Duujal 2012.
Nankervis, Antoni (2 suwee 2009). "Faransis Mikael Forde, PC" (PDF). Musiyum Demokaraasi Ostarali. Arsiif mum ko e asli (PDF) ñalnde 16 suwee 2009.
"Mawɗo makko" (binndol). Daartol Ostarali. Ostarali: Tele ABC. 26 sulyee 1997. Arsiif e asli ñalnde 10 noowammbar 2012. Keɓtinaa ko ñalnde 1 desaambar 2012.
Kuri, Susan (Desammbar 2006). "Binndugol rewɓe e nder sariya e nder leydi Queensland" (PDF). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde karallaagal Queensland. Archived (PDF) gila e asli mum ñalnde 24 lewru Yarkomaa 2018. Heɓtinaama ñalnde 24 lewru Yarkomaa 2018.
"Leneen Forde AC". Fooyre Forde. Archive gila e asli ñalnde 25 lewru Yarkomaa 2018. Heɓtinaama ñalnde 24 lewru Yarkomaa 2018.
"Guwerneer Qld silminii e ñaawirdu". Jaaynde Kanbera. 28 oktoobar 1992. Arsiif e asli ñalnde 19 mee 2023. Keɓtinaa ko ñalnde 19 mee 2023.
"Governor Queensland laɓɓinii tuumeede, kono wonaa ñaawoowo". Jaaynde Kanbera. 7 lewru bowte hitaande 1993. Arsiif mum ko e asli ñalnde 19 mee 2023. Keɓtinaa ko ñalnde 19 mee 2023.
"Hooreeɓe leyɗeele ɓennuɗe". Zonta hakkunde leyɗeele. Archive gila e asli ñalnde 19 mee 2023. Heɓtinaama ñalnde 19 mee 2023.
"Forde ina ardii diiso rewɓe keso". Jaaynde Kanbera. 30 mars 1992. Archived gila e asli ñalnde 19 mee 2023. Keɓtinaama ñalnde 19 mee 2023.
"Forde Ƴeewndo e Feewnitde bonanndeeji ɓennuɗi". Departemaa renndooji, kisal sukaaɓe e sarwisaaji ŋakkeende. Laamu leydi Queensland. 24 ut 2012. Arsiif mum ko e asli ñalnde 18 noowammbarr 2012. Heɓtinaama ñalnde 1 desaambar 2012.
Makdermot, Kuwentin (18 ut 2003). "Yeewtere e Leen Forde". Koɗorɗe Nayi. Ostarali: Tele ABC. Arsiif mum ko e asli (binndi) ñalnde 10 noowammbar 2012. Heɓtinaama ñalnde 1 desaambar 2012.
"Forde, Mariyam Margerit Leneen". Ko Teddungal. Komin leydi Ostarali. 26 lewru Yarkomaa 1993. Arsiif mum ko e asli ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019. Heɓtinaama ñalnde 1 Duujal 2012.
Beati, Piyeer (1 suwee 2007). "Njeenaaje mawɗe Queensland ina teddina leƴƴi wuurɗi" (Jaaynde). Laamu leydi Queensland. Archived gila e fuɗɗoode ñalnde 26 feebariyee 2012. Heɓtinaama ñalnde 1 desaambar 2012.
== Jokkondire yaajɗe ==
7btxfjysuadwi6p1tweq33yicz2frhu
162300
162299
2026-04-10T16:02:48Z
Galadima002
13879
162300
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mary Marguerite Leneen Forde,''' AC DStJ (jibinaa ko ñalnde 12 mee 1935) ko awokaa Ostarali jibinaaɗo to Kanadaa, gonnooɗo hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Griffith, gonnooɗo guwerneer 22ɓo leydi Queensland tuggi 1992 haa 1997] Forde ardii Komiseer wiɗto ko faati e tooñanngeeji sukaaɓe e nder duɗe Queensland e nder hitaande 1998 e 1999 tawi ko tooñannge sukaaɓe e nder duɗe laamu walla ɗe ngonaa laamuyankooje hakkunde <ref>{{cite web|title=Francis Michael Forde, PC|author=Nankervis, Anthony|date=2 September 2009|url=http://apmc.oph.gov.au/lib/docs/15-Forde-Web.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20090916104822/http://apmc.oph.gov.au/lib/docs/15-Forde-Web.pdf|url-status=dead|archive-date=16 September 2009|publisher=Museum of Australian Democracy}}</ref><ref name="ABCausstory">{{cite news|url=http://www.abc.net.au/austory/series2/9724.htm|work=Australian Story|title=Her Excellency|format=transcript|date=26 July 1997|publisher=ABC TV|location=Australia|accessdate=1 December 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121110202714/http://www.abc.net.au/austory/series2/9724.htm|archive-date=10 November 2012|url-status=live}}</ref><ref name="twil2">{{cite web|url=http://www.sclqld.org.au/schp/exhibitions/witl/biographies/forde.htm|title=Biography: Leneen Forde|work=Women in Law in Queensland|publisher=Supreme Court of Queensland Library|year=2003|accessdate=1 December 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20130114063102/http://www.sclqld.org.au/schp/exhibitions/witl/biographies/forde.htm|archive-date=14 January 2013|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://eprints.qut.edu.au/16395/1/Susan_Currie_Thesis.pdf|title=Writing Women into the Law in Queensland|last=Currie|first=Susan|date=December 2006|website=Queensland University of Technology eprints|access-date=24 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180124195632/https://eprints.qut.edu.au/16395/1/Susan_Currie_Thesis.pdf|archive-date=24 January 2018|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://fordefoundation.org.au/about/our-patron-leneen-forde|title=Leneen Forde AC|website=The Forde Foundation|access-date=24 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015535/http://fordefoundation.org.au/about/our-patron-leneen-forde|archive-date=25 January 2018|url-status=live}}</ref>.<ref>{{cite web|url=http://www.communities.qld.gov.au/communityservices/community-support/forgotten-australians/forde-inquiry-and-redress-of-past-abuse|title=Forde Inquiry and Redress of past abuse|work=Department of Communities, Child Safety and Disability Services|publisher=Queensland Government|date=24 August 2012|accessdate=1 December 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121118043925/http://www.communities.qld.gov.au/communityservices/community-support/forgotten-australians/forde-inquiry-and-redress-of-past-abuse|archivedate=18 November 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.abc.net.au/4corners/content/2003/20030818_homies/int_forde.htm|title=Interview with Leneen Forde|format=transcript|work=Four Corners|publisher=ABC TV|location=Australia|date=18 August 2003|accessdate=1 December 2012|author=McDermott, Quentin|archive-url=https://web.archive.org/web/20121110202719/http://www.abc.net.au/4corners/content/2003/20030818_homies/int_forde.htm|archive-date=10 November 2012|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/873785|title=FORDE, Mary Marguerite Leneen|date=26 January 1993|work=It's an Honour|publisher=Commonwealth of Australia|accessdate=1 December 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20190129181350/https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/873785|archive-date=29 January 2019|url-status=live}}</ref><ref name="ABCausstory2">{{cite news|url=http://www.abc.net.au/austory/series2/9724.htm|work=Australian Story|title=Her Excellency|format=transcript|date=26 July 1997|publisher=ABC TV|location=Australia|accessdate=1 December 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121110202714/http://www.abc.net.au/austory/series2/9724.htm|archive-date=10 November 2012|url-status=live}}</ref>1911 e 1999.<ref name="twil">{{cite web|url=http://www.sclqld.org.au/schp/exhibitions/witl/biographies/forde.htm|title=Biography: Leneen Forde|work=Women in Law in Queensland|publisher=Supreme Court of Queensland Library|year=2003|accessdate=1 December 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20130114063102/http://www.sclqld.org.au/schp/exhibitions/witl/biographies/forde.htm|archive-date=14 January 2013|url-status=live}}</ref>
== Nguurndam gadano ==
Forde jibinaa ko to Ottawa, to leydi Kanadaa. O golliima e karallo laboratuwaar safaara, o janngi ko juuti ngam heɓde Bachelor of Arts hade makko yahde Ostarali e hitaande 1954. E hitaande 1955, o resi (Francis) Gerald Forde, ɓiy Frank Forde, gonnooɗo gardiiɗo jaagorɗe Ostarali e Komiseer mawɗo to Kanadaa. Fordeeji ɗii fof kawri, ɓe ndañi ɓiɓɓe njoyo. O golliima e departemaa Hematology to opitaal Royal Brisbane duuɓi ɗiɗi ko adii nde o janngata sariya timmuɗo caggal maayde gorko makko e hitaande 1966.
== Kugal ==
Forde heɓi bakkaa mum ko fayti e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland e hitaande 1970, gila 1971 o golliima e golle awokaa. Tuggi 1974 haa 1992, o woniino gollodiiɗo e Cannan & Peterson, kalfinaaɗo njuɓɓudi laamu e jawdi. E hitaande 1992, caggal nde o toɗɗaa guwerneer, o woni ko e ñaawoore siwil fotde 500 000 dolaar ummoraade e galle Fitzgerald, ronooɓe laamu biir Castlemaine Perkins, ɓe mbiyi o waɗii golle bonɗe e golle ngam bonnude ɓe. Ñaawirde toownde leydi Queensland hollitii wonde o fotaani yoɓde ñamaale.
Forde wonnoo ko hooreejo winndereyankeewo fedde gollorde rewɓe wiyeteende Zonta International tuggi 1990 haa 1992. E lewru marse 1992 o anndinaama wonde hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e rewɓe Queensland.
Guwerneer leydi Queensland
E hitaande 1992, Forde woni debbo ɗiɗaɓo tan toɗɗaaɗo e jappeere guwerneer dowla Ostarali (caggal Dame Roma Mitchell wonnooɗo guwerneer Ostarali worgo e hitaande 1991) e gadano ƴettude darnde ndee to Queensland.
Forde resiino kadi gardiiɗo detektoreeɓe polis New South Wales, biyeteeɗo Angus McDonald, e hitaande 1983. McDonald wonnoo ko cukko debbo laamɗo, ko kanko woni gorko gadano jom suudu guwerneer to Ostarali. Forde woppi golle guwerneer e hitaande 1997.
== Forde Ƴeewndo ==
E hitaande 1998, Forde toɗɗaa yo ardo Goomu wiɗto ko faati e tooñanngeeji sukaaɓe e nder duɗe Queensland. Forde rokkii laamu Queensland ciimtol ngol e lewru mee 1999. Wiɗto ngoo yuɓɓinii 159 juɓɓule tuggi 1911 haa 1999, tawi ko bonanndeeji mbaɗii, waɗii wasiyaaji 42 jowitiiɗi e golle reende sukaaɓe hannde, nuunɗal sukaaɓe e moƴƴitingol bonanndeeji ɓennuɗi. Ƴeewndo ngoo waɗii eɓɓooji nanondiral ko wayi no yaafuya, ciftorgol e kewuuji, sosde e yettinde njuɓɓudi laamu Queensland, sosde kaalis Forde Foundation Trust Fund, e sosde sarwisaaji ballondiral renndo.
== Teddungal ==
Ñalnde 26 lewru bowte hitaande 1993, Forde toɗɗaa yo won sehil Ordre de l’Oustralie ngam mawninde golle makko e nder sariya, ngam ɓamtude ngonka rewɓe e ƴellitaare faggudu e njulaagu. Forde ko Dame de Grace e nder Ordre Saint-Jean de Jerusalem. Ko kanko woni hooreejo winndereyankeewo Zonta gila 1990 haa 1992, e 1991 ko kanko woni hooreejo leydi Queensland mo hitaande ndee.
== Tuugnorgal ==
"Forde, Leneen AC". Herald e sahaaji yontere. Mo woni Mo to Ostarali. 2002.
"Taariiha: Leneen Forde". Rewɓe e nder sariya to leydi Queensland. Ñaawirde toownde defterdu Queensland. 2003. Hinndaa ko e asli ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2013. Heɓtinaama ñalnde 1 Duujal 2012.
Nankervis, Antoni (2 suwee 2009). "Faransis Mikael Forde, PC" (PDF). Musiyum Demokaraasi Ostarali. Arsiif mum ko e asli (PDF) ñalnde 16 suwee 2009.
"Mawɗo makko" (binndol). Daartol Ostarali. Ostarali: Tele ABC. 26 sulyee 1997. Arsiif e asli ñalnde 10 noowammbar 2012. Keɓtinaa ko ñalnde 1 desaambar 2012.
Kuri, Susan (Desammbar 2006). "Binndugol rewɓe e nder sariya e nder leydi Queensland" (PDF). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde karallaagal Queensland. Archived (PDF) gila e asli mum ñalnde 24 lewru Yarkomaa 2018. Heɓtinaama ñalnde 24 lewru Yarkomaa 2018.
"Leneen Forde AC". Fooyre Forde. Archive gila e asli ñalnde 25 lewru Yarkomaa 2018. Heɓtinaama ñalnde 24 lewru Yarkomaa 2018.
"Guwerneer Qld silminii e ñaawirdu". Jaaynde Kanbera. 28 oktoobar 1992. Arsiif e asli ñalnde 19 mee 2023. Keɓtinaa ko ñalnde 19 mee 2023.
"Governor Queensland laɓɓinii tuumeede, kono wonaa ñaawoowo". Jaaynde Kanbera. 7 lewru bowte hitaande 1993. Arsiif mum ko e asli ñalnde 19 mee 2023. Keɓtinaa ko ñalnde 19 mee 2023.
"Hooreeɓe leyɗeele ɓennuɗe". Zonta hakkunde leyɗeele. Archive gila e asli ñalnde 19 mee 2023. Heɓtinaama ñalnde 19 mee 2023.
"Forde ina ardii diiso rewɓe keso". Jaaynde Kanbera. 30 mars 1992. Archived gila e asli ñalnde 19 mee 2023. Keɓtinaama ñalnde 19 mee 2023.
"Forde Ƴeewndo e Feewnitde bonanndeeji ɓennuɗi". Departemaa renndooji, kisal sukaaɓe e sarwisaaji ŋakkeende. Laamu leydi Queensland. 24 ut 2012. Arsiif mum ko e asli ñalnde 18 noowammbarr 2012. Heɓtinaama ñalnde 1 desaambar 2012.
Makdermot, Kuwentin (18 ut 2003). "Yeewtere e Leen Forde". Koɗorɗe Nayi. Ostarali: Tele ABC. Arsiif mum ko e asli (binndi) ñalnde 10 noowammbar 2012. Heɓtinaama ñalnde 1 desaambar 2012.
"Forde, Mariyam Margerit Leneen". Ko Teddungal. Komin leydi Ostarali. 26 lewru Yarkomaa 1993. Arsiif mum ko e asli ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2019. Heɓtinaama ñalnde 1 Duujal 2012.
Beati, Piyeer (1 suwee 2007). "Njeenaaje mawɗe Queensland ina teddina leƴƴi wuurɗi" (Jaaynde). Laamu leydi Queensland. Archived gila e fuɗɗoode ñalnde 26 feebariyee 2012. Heɓtinaama ñalnde 1 desaambar 2012.
== Jokkondire yaajɗe ==
pv62tg6pjcpaos837lmbxerfdii3ukd
Lynn Foster
0
39469
162301
2026-04-10T16:06:35Z
Galadima002
13879
Created page with "'''Lynn Foster (1914-1985'''), ko binndoowo pijirlooji, peewnoowo rajooji e binndoowo, ko binndoowo binndi e binndoowo tele. Ko kanko woni debbo gadano e nder Ostarali kam e ardaade e winndude eɓɓoore rajo ngenndiire mawnde, nde woni serial Big Sister. E hitaande 1945, o winndi pijirlooji ina wiyee Lost Generations, ngam wallitde e yeeyde bonɗe wolde, o rokkaa ɓataake yettoore ummoraade e gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Ben Chifley. == Nguurndam == Foster jibi..."
162301
wikitext
text/x-wiki
'''Lynn Foster (1914-1985'''), ko binndoowo pijirlooji, peewnoowo rajooji e binndoowo, ko binndoowo binndi e binndoowo tele. Ko kanko woni debbo gadano e nder Ostarali kam e ardaade e winndude eɓɓoore rajo ngenndiire mawnde, nde woni serial Big Sister.
E hitaande 1945, o winndi pijirlooji ina wiyee Lost Generations, ngam wallitde e yeeyde bonɗe wolde, o rokkaa ɓataake yettoore ummoraade e gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Ben Chifley.
== Nguurndam ==
Foster jibinaa ko to Sydney, to Ostarali, e hitaande 1914. O yiɗiino wonde binndoowo pijirlooji. Nde o heɓi duuɓi sappo e jeenay Foster heɓi njeenaari ɗiɗmiri e nder kawgel ngel addani mo heɓde golle e rajo 2UE to Sydney. Seeɗa seeɗa o fuɗɗii ƴellitaade e pecce juutɗe ngam kanaal maɓɓe haa hitaande 1936 nde o woni e winndude binndanɗe ngam Fedde Broadcasting Service Association e fedde nde o anndiraa Macquarie Players e hitaande 1938. Foster ɓuri yiɗde ko golloraade hoore mum, o winndi ngam patrons keewɗi ceertuɗi. Golle makko njahri yeeso ko e waylude binndanɗe rajooji ummoraade Amerik haa hitaande 1942 nde o wonti gardo Big Sister. Koolol ngol waɗii toɓɓe ɓurɗe toowde e porogaraamuuji ñalnde kala e nder duuɓi joy ngol ngol waɗi, ngol waɗi ko Thelma Scott, e Nigel Lovell. Nde nde joofi Foster ardii Crossroads de vie.
O ɓeydi heen darnde sehil makko, fiyoowo filmo biyeteeɗo Peter Finch. O huutoriima njoɓdi makko ngam yoɓde njoɓdi yahde Londres ɗo golle makko puɗɗii. E hitaande 1949 Foster rewi e makko, o jooɗii to Londres, o golli toon e rajooji e teleeji fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi. O arti Sydney e hitaande 1970, o golli e teleeji Number 96.
Grace Gibson ummoriiɗo Texas sosi fedde wiyeteende Grace Gibson Productions e hitaande 1944, o ƴetti Foster ngam wonde gardiiɗo sosiyetee oo gadano. Hitaande rewtunde ndee Foster winndi Lost Generation o yahi haa o wonti winndooɓe rajooji njulaagu wakiliijo gollotooɓe ngam waawde waylude Actors Equity mo ƴellitii haa wonti fedde winndooɓe.
O ummii o fayi Londres e hitaande 1949.
E nder jamaanu makko to leydi Angalteer o winndi deftere wiyeteende The Exiles, nde sifotoo ko no cirƴam pijirlooji nay, nde o waɗi e nder leydi Ostarali hakkunde hitaande 1873 e oon sahaa hannde.[9]
Foster sankii ko to Mosman, to Sidney, e hitaande 1985, omo yahra e duuɓi 71.
Suɓo Krediiji
Nde henndu fuɗi (1957) - winndiyanke
Egguɓe (1959) - winndiyanke
Laawol Koronaawiris - winndiyanke
Ñaawirde ceergal (1967–68) - winndiyanke
Ko yiɗaaka (1969) - peewnoowo
Limre 96 - winndiyanke, mbayliigu binndol
Polis Matlock - winndiyanke, bayyinoowo binndol
== Tuugnorgal e iwdi ==
9vebatfvi1eevultbgisrbsv1ynoa9j
162302
162301
2026-04-10T16:07:09Z
Galadima002
13879
162302
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lynn Foster (1914-1985'''), ko binndoowo pijirlooji, peewnoowo rajooji e binndoowo, ko binndoowo binndi e binndoowo tele. Ko kanko woni debbo gadano e nder Ostarali kam e ardaade e winndude eɓɓoore rajo ngenndiire mawnde, nde woni serial Big Sister.
E hitaande 1945, o winndi pijirlooji ina wiyee Lost Generations, ngam wallitde e yeeyde bonɗe wolde, o rokkaa ɓataake yettoore ummoraade e gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Ben Chifley.
== Nguurndam ==
Foster jibinaa ko to Sydney, to Ostarali, e hitaande 1914. O yiɗiino wonde binndoowo pijirlooji. Nde o heɓi duuɓi sappo e jeenay Foster heɓi njeenaari ɗiɗmiri e nder kawgel ngel addani mo heɓde golle e rajo 2UE to Sydney. Seeɗa seeɗa o fuɗɗii ƴellitaade e pecce juutɗe ngam kanaal maɓɓe haa hitaande 1936 nde o woni e winndude binndanɗe ngam Fedde Broadcasting Service Association e fedde nde o anndiraa Macquarie Players e hitaande 1938. Foster ɓuri yiɗde ko golloraade hoore mum, o winndi ngam patrons keewɗi ceertuɗi. Golle makko njahri yeeso ko e waylude binndanɗe rajooji ummoraade Amerik haa hitaande 1942 nde o wonti gardo Big Sister. Koolol ngol waɗii toɓɓe ɓurɗe toowde e porogaraamuuji ñalnde kala e nder duuɓi joy ngol ngol waɗi, ngol waɗi ko Thelma Scott, e Nigel Lovell. Nde nde joofi Foster ardii Crossroads de vie.
O ɓeydi heen darnde sehil makko, fiyoowo filmo biyeteeɗo Peter Finch. O huutoriima njoɓdi makko ngam yoɓde njoɓdi yahde Londres ɗo golle makko puɗɗii. E hitaande 1949 Foster rewi e makko, o jooɗii to Londres, o golli toon e rajooji e teleeji fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi. O arti Sydney e hitaande 1970, o golli e teleeji Number 96.
Grace Gibson ummoriiɗo Texas sosi fedde wiyeteende Grace Gibson Productions e hitaande 1944, o ƴetti Foster ngam wonde gardiiɗo sosiyetee oo gadano. Hitaande rewtunde ndee Foster winndi Lost Generation o yahi haa o wonti winndooɓe rajooji njulaagu wakiliijo gollotooɓe ngam waawde waylude Actors Equity mo ƴellitii haa wonti fedde winndooɓe.
O ummii o fayi Londres e hitaande 1949.
E nder jamaanu makko to leydi Angalteer o winndi deftere wiyeteende The Exiles, nde sifotoo ko no cirƴam pijirlooji nay, nde o waɗi e nder leydi Ostarali hakkunde hitaande 1873 e oon sahaa hannde.[9]
Foster sankii ko to Mosman, to Sidney, e hitaande 1985, omo yahra e duuɓi 71.
Suɓo Krediiji
Nde henndu fuɗi (1957) - winndiyanke
Egguɓe (1959) - winndiyanke
Laawol Koronaawiris - winndiyanke
Ñaawirde ceergal (1967–68) - winndiyanke
Ko yiɗaaka (1969) - peewnoowo
Limre 96 - winndiyanke, mbayliigu binndol
Polis Matlock - winndiyanke, bayyinoowo binndol
== Tuugnorgal e iwdi ==
3g0dgywfxh0sqw0w4qvdrqlbt19758c
162303
162302
2026-04-10T16:11:16Z
Galadima002
13879
162303
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lynn Foster (1914-1985'''), ko binndoowo pijirlooji, peewnoowo rajooji e binndoowo, ko binndoowo binndi e binndoowo tele. Ko kanko woni debbo gadano e nder Ostarali kam e ardaade e winndude eɓɓoore rajo ngenndiire mawnde, nde woni serial Big Sister..<ref name="The University of Melbourne 20132">{{cite web|author=The University of Melbourne|title=Foster, Lynn - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|website=Woman|date=2013-05-29|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0410b.htm|access-date=2020-01-10}}</ref><ref name="AusStage 1947">{{cite web|title=AusStage|website=AusStage|date=1947-04-17|url=https://www.ausstage.edu.au/pages/contributor/230807|access-date=2020-01-10}}</ref><ref name="Arneil 2013">{{cite web|last=Arneil|first=Chris|title=Lynn Foster|website=NFSA|date=2013-02-12|url=https://www.nfsa.gov.au/latest/lynn-foster|access-date=2020-01-10}}</ref><ref name="Moran Keating 2009 p. 171">{{cite book|last1=Moran|first1=A.|last2=Keating|first2=C.|title=The A to Z of Australian Radio and Television|publisher=Scarecrow Press|series=The A to Z Guide Series|year=2009|isbn=978-0-8108-7022-2|url=https://books.google.com/books?id=OYRPAH2FrfcC&pg=PA171|access-date=2020-01-10|page=171}}</ref><ref name="Doyle 2014">{{cite web|last=Doyle|first=Maryanne|title=Women leaders in radio|website=NFSA|date=2014-02-28|url=https://www.nfsa.gov.au/latest/women-radio-dorothy-muriel-crawford|access-date=2020-01-10}}</ref>
E hitaande 1945, o winndi pijirlooji ina wiyee Lost Generations, ngam wallitde e yeeyde bonɗe wolde, o rokkaa ɓataake yettoore ummoraade e gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Ben Chifley.<ref name="The University of Melbourne 2013">{{cite web|author=The University of Melbourne|title=Foster, Lynn - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|website=Woman|date=2013-05-29|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0410b.htm|access-date=2020-01-10}}</ref>
== Nguurndam ==
Foster jibinaa ko to Sydney, to Ostarali, e hitaande 1914. O yiɗiino wonde binndoowo<ref name="Arneil 20132">{{cite web|last=Arneil|first=Chris|title=Lynn Foster|website=NFSA|date=2013-02-12|url=https://www.nfsa.gov.au/latest/lynn-foster|access-date=2020-01-10}}</ref><ref name="Moran Keating 2009 p. 1712">{{cite book|last1=Moran|first1=A.|last2=Keating|first2=C.|title=The A to Z of Australian Radio and Television|publisher=Scarecrow Press|series=The A to Z Guide Series|year=2009|isbn=978-0-8108-7022-2|url=https://books.google.com/books?id=OYRPAH2FrfcC&pg=PA171|access-date=2020-01-10|page=171}}</ref><ref name="Doyle 20142">{{cite web|last=Doyle|first=Maryanne|title=Women leaders in radio|website=NFSA|date=2014-02-28|url=https://www.nfsa.gov.au/latest/women-radio-dorothy-muriel-crawford|access-date=2020-01-10}}</ref><ref name="The University of Melbourne 20133">{{cite web|author=The University of Melbourne|title=Foster, Lynn - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|website=Woman|date=2013-05-29|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0410b.htm|access-date=2020-01-10}}</ref> pijirlooji. Nde o heɓi duuɓi sappo e jeenay Foster heɓi njeenaari ɗiɗmiri e nder kawgel ngel addani mo heɓde golle e rajo 2UE to Sydney. Seeɗa seeɗa o fuɗɗii ƴellitaade e pecce juutɗe ngam kanaal maɓɓe haa hitaande 1936 nde o woni e winndude binndanɗe ngam Fedde Broadcasting Service Association e fedde nde o anndiraa Macquarie Players e hitaande 1938. Foster ɓuri yiɗde ko golloraade hoore mum, o winndi ngam patrons keewɗi ceertuɗi. Golle makko njahri yeeso ko e waylude binndanɗe rajooji ummoraade Amerik haa hitaande 1942 nde o wonti gardo Big Sister. Koolol ngol waɗii toɓɓe ɓurɗe toowde e porogaraamuuji ñalnde kala e nder duuɓi joy ngol ngol waɗi, ngol waɗi ko Thelma Scott, e Nigel Lovell. Nde nde joofi Foster ardii Crossroads de vie..<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article60994989|title=The WORLD of WOMEN|newspaper=[[The Examiner (Tasmania)]]|volume=CIV|issue=256|location=Tasmania, Australia|date=7 January 1947|accessdate=25 July 2023|page=5|via=National Library of Australia}}</ref><ref>{{cite news|newspaper=The Croydon Advertiser and Surrey County Reporter|date=23 January 1959|page=5|title=One of the greatest television plumbs}}</ref><ref>{{cite news|newspaper=The Sydney Morning Herald|date=27 June 1964|page=4|title=Authoress returns to Australia}}</ref>
O ɓeydi heen darnde sehil makko, fiyoowo filmo biyeteeɗo Peter Finch. O huutoriima njoɓdi makko ngam yoɓde njoɓdi yahde Londres ɗo golle makko puɗɗii. E hitaande 1949 Foster rewi e makko, o jooɗii to Londres, o golli toon e rajooji e teleeji fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi. O arti Sydney e hitaande 1970, o golli e teleeji Number 96.
Grace Gibson ummoriiɗo Texas sosi fedde wiyeteende Grace Gibson Productions e hitaande 1944, o ƴetti Foster ngam wonde gardiiɗo sosiyetee oo gadano. Hitaande rewtunde ndee Foster winndi Lost Generation o yahi haa o wonti winndooɓe rajooji njulaagu wakiliijo gollotooɓe ngam waawde waylude Actors Equity mo ƴellitii haa wonti fedde winndooɓe.
O ummii o fayi Londres e hitaande 1949.
E nder jamaanu makko to leydi Angalteer o winndi deftere wiyeteende The Exiles, nde sifotoo ko no cirƴam pijirlooji nay, nde o waɗi e nder leydi Ostarali hakkunde hitaande 1873 e oon sahaa hannde.[9]
Foster sankii ko to Mosman, to Sidney, e hitaande 1985, omo yahra e duuɓi 71.
== Suɓo Krediiji ==
* Nde henndu fuɗi (1957) - winndiyanke
* Egguɓe (1959) - winndiyanke
* Laawol Koronaawiris - winndiyanke
* Ñaawirde ceergal (1967–68) - winndiyanke
* Ko yiɗaaka (1969) - peewnoowo
* Limre 96 - winndiyanke, mbayliigu binndol
* Polis Matlock - winndiyanke, bayyinoowo binndol
* Tuugnorgal e iwdi
ci6nrkpej3s2hx9zv048c76ebdliyj4
Rae Frances
0
39470
162304
2026-04-10T16:15:55Z
Galadima002
13879
Created page with "Raelene Frances, AM, FASSA (jibinaa ko 1955) ko daartoowo Ostarali, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Frances jibinaa ko to Collie, to Ostarali hirnaange, o inniri ɗum Raelene Frances Anderson e hitaande 1955. O yalti duɗal jaaɓi haaɗtirde Collie e hitaande 1972, caggal nde o woni dux e ndeen hitaande, o heɓi njeenaari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange, kollirgol daartol e bursi Commonwealt..."
162304
wikitext
text/x-wiki
Raelene Frances, AM, FASSA (jibinaa ko 1955) ko daartoowo Ostarali, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Frances jibinaa ko to Collie, to Ostarali hirnaange, o inniri ɗum Raelene Frances Anderson e hitaande 1955. O yalti duɗal jaaɓi haaɗtirde Collie e hitaande 1972, caggal nde o woni dux e ndeen hitaande, o heɓi njeenaari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange, kollirgol daartol e bursi Commonwealth.
Frances heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange e hitaande 1978, o timmini jaŋde makko leslesre duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, binndanɗe makko ko njulaagu to Perth e Fremantle e to Fuɗnaange Goldfields, 1895-1939. Caggal mum o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash e hitaande 1989 e deftere makko, Politik golle: wiɗtooji e nder gollorɗe tati Victoria, 1880–1939, ko ɗum woni tuugnorgal deftere makko adannde.
== Kugal ==
Frances jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch e hitaande 1987–88 hade mum yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auckland, ɗo o waɗi duuɓi tati e jannginoowo. E hitaande 1992 o toɗɗaa jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, caggal ɗuum o artiraa jannginoowo mawɗo, caggal ɗuum o wonti porfeseer gardiiɗo duɗal daartol. Tuggi 1987 haa 1999 o renndini denndaangal toɗɗagol makko jaŋde e sehil makko, hono Bruce Scates. E hitaande 2007 o toɗɗaa Dean of Arts e professeur daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash.
== Frances wonti dean to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal renndo e jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali e hitaande 2017. ==
Ko jiidaa e golle makko to duɗal jaaɓi-haaɗtirde, Frances wonnoo ko tergal e diiso ngenndiijo (Musée National) to Ostarali e tergal yiilirde e nder Diiso Naalankaagal, Gannde Neɗɗankaagal e Gannde Renndo e Diiso Dekanuuji Naalankaagal, Gannde Renndo e Neɗɗaagu Ostarali. Tergal Fedde Daartol Ostarali, tuggi 2002 haa 2004 o woniino tergal e Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Terɗe karallaagal goɗɗe ina njeyaa heen : Reso jannginooɓe daartol to Ostarali e Fedde Ostarali ngam janngude daartol golle, nde o woni hooreejo fedde nde gila 2003 haa 2007. Tuggi 1998 haa 2000 o wonii hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales Catal Dental Jaŋde Toownde Ngenndiire e tuggi 2000 haa 2004 o wonii tergal e Diiso Duɗal Jaaɓihaaɗtirde New South Wales. O wonii e goomuuji suɓngooji bursiiji keewɗi, omo ardii goomu suɓngooji bursiiji Tuckwell.
== Njeenaaje e njeenaari ==
Frances suɓaama e hitaande 2011 e nder duɗal ganndal renndo to Ostarali (FASSA).[2] O toɗɗaa tergal e Ordre of Australia (AM) e nder teddungal ñalngu Australia 2020 ngam “golle maantinɗe e jaŋde daartol e nder jannginoowo, wiɗtoowo e binndoowo”. E hitaande 2000 o heɓi njeenaari Edna Ryan ngam golle makko e rewɓe gollotooɓe. E hitaande 2008 o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e jaŋde ummoraade e fedde hakkunde pine Ostarali ngam ƴellitde jaŋde hakkunde diineeji, wiɗtooji e kaaldigal. E hitaande 2010, meer wuro Bandung, to leydi Indoneesi, rokki mo njeenaari njettoor sabu tiiɗtinde jokkondiral jaŋde e pinal hakkunde Bandung e Ostarali.
Deftere Frances adannde, The Politics of Work, heɓi njeenaari Hancock, ndi Fedde Taariindi Ostarali rokki, Rewɓe e Hare Mawnde heɓi njeenaari Taariindi Sukaaɓe to New South Wales e hitaande 1998, Selling Sex kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari Taariindi Ernest Scott. E hitaande 2015 o heɓi njeenaari daartol golle ngam winndannde ɓurnde moƴƴude e nder jaaynde wiyeteende Labor History, e nder duuɓi ɗiɗi 2013–14, ngam ‘Ardiiɓe Goongɗinɓe: Rewɓe e Ardorde e nder Senngooji Ostarali ko adii wolde adunaare ɗimmere’
Frances anndiraama wonde jannginoowo teskinɗo rewrude e njeenaaje jannginooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde, dowlaaji e ngenndiiji, ɗeen njeenaaje fof o renndini ko e gollodiiɗo makko, hono Bruce Scates.
== Je hoore ==
Frances ina resndi banndiiko daartoowo biyeteeɗo Bruce Scates, mo o winndi e mum binndanɗe e defte keewɗe e jaayndeeji, mo o renndini kadi njeenaaje keewɗe ngam jannginde.
Bibliyogaraafi
logo
Scholia ina jogii nate Raelene Farayse (Q83804735).
== Goɗɗo ==
— (hitaande 1993). Siyaasaku kuugal: Jinnaaɓe e kuugal haa Victoria 1880-1939. Kambridge: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kambridge. <nowiki>ISBN 0521401992</nowiki>.
—; Skates, Burus (1993). Rewɓe e golle to Ostarali gila e njiimaandi kaŋŋe haa e wolde adunaare ɗimmere. Kambridge: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kambridge. ISBN ko 0521387698.
—; Skates, Burus (1997). Rewɓe e wolde mawnde. Kambridge: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kambridge. ISBN ko 052146918X.
— (hitaande 2007). Yeeyde Sex: Daartol Suuɗngol e Njulaagu. Sydney: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde New South Wales. <nowiki>ISBN 9780868409016</nowiki>.
== Moƴƴinoowo ==
—; Skates, Burus, winndooɓe. (2016). Ko caggal Gallipoli: Yiyngooji kesi e Anzac. Clayton: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. <nowiki>ISBN 9781925495102</nowiki>.
== Tuugnorgal ==
mlrh9g9i698fjt1b24a4rxzn1x8m72y
162305
162304
2026-04-10T16:19:54Z
Galadima002
13879
162305
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Raelene Frances, AM, FASSA (jibinaa ko 1955) ko daartoowo Ostarali, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali'''.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Frances jibinaa ko to Collie, to Ostarali hirnaange, o inniri ɗum Raelene Frances Anderson e hitaande 1955. O yalti duɗal jaaɓi haaɗtirde Collie e hitaande 1972, caggal nde o woni dux e ndeen hitaande, o heɓi njeenaari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange, kollirgol daartol e bursi Commonwealth.
Frances heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange e hitaande 1978, o timmini jaŋde makko leslesre duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, binndanɗe makko ko njulaagu to Perth e Fremantle e to Fuɗnaange Goldfields, 1895-1939. Caggal mum o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash e hitaande 1989 e deftere makko, Politik golle: wiɗtooji e nder gollorɗe tati Victoria, 1880–1939, ko ɗum woni tuugnorgal deftere makko adannde.
== Kugal ==
Frances jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch e hitaande 1987–88 hade mum yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auckland, ɗo o waɗi duuɓi tati e jannginoowo. E hitaande 1992 o toɗɗaa jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, caggal ɗuum o artiraa jannginoowo mawɗo, caggal ɗuum o wonti porfeseer gardiiɗo duɗal daartol. Tuggi 1987 haa 1999 o renndini denndaangal toɗɗagol makko jaŋde e sehil makko, hono Bruce Scates. E hitaande 2007 o toɗɗaa Dean of Arts e professeur daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash.
== Frances wonti dean to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal renndo e jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali e hitaande 2017. ==
Ko jiidaa e golle makko to duɗal jaaɓi-haaɗtirde, Frances wonnoo ko tergal e diiso ngenndiijo (Musée National) to Ostarali e tergal yiilirde e nder Diiso Naalankaagal, Gannde Neɗɗankaagal e Gannde Renndo e Diiso Dekanuuji Naalankaagal, Gannde Renndo e Neɗɗaagu Ostarali. Tergal Fedde Daartol Ostarali, tuggi 2002 haa 2004 o woniino tergal e Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Terɗe karallaagal goɗɗe ina njeyaa heen : Reso jannginooɓe daartol to Ostarali e Fedde Ostarali ngam janngude daartol golle, nde o woni hooreejo fedde nde gila 2003 haa 2007. Tuggi 1998 haa 2000 o wonii hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales Catal Dental Jaŋde Toownde Ngenndiire e tuggi 2000 haa 2004 o wonii tergal e Diiso Duɗal Jaaɓihaaɗtirde New South Wales. O wonii e goomuuji suɓngooji bursiiji keewɗi, omo ardii goomu suɓngooji bursiiji Tuckwell.
== Njeenaaje e njeenaari ==
Frances suɓaama e hitaande 2011 e nder duɗal ganndal renndo to Ostarali (FASSA).[2] O toɗɗaa tergal e Ordre of Australia (AM) e nder teddungal ñalngu Australia 2020 ngam “golle maantinɗe e jaŋde daartol e nder jannginoowo, wiɗtoowo e binndoowo”. E hitaande 2000 o heɓi njeenaari Edna Ryan ngam golle makko e rewɓe gollotooɓe. E hitaande 2008 o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e jaŋde ummoraade e fedde hakkunde pine Ostarali ngam ƴellitde jaŋde hakkunde diineeji, wiɗtooji e kaaldigal. E hitaande 2010, meer wuro Bandung, to leydi Indoneesi, rokki mo njeenaari njettoor sabu tiiɗtinde jokkondiral jaŋde e pinal hakkunde Bandung e Ostarali.
Deftere Frances adannde, The Politics of Work, heɓi njeenaari Hancock, ndi Fedde Taariindi Ostarali rokki, Rewɓe e Hare Mawnde heɓi njeenaari Taariindi Sukaaɓe to New South Wales e hitaande 1998, Selling Sex kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari Taariindi Ernest Scott. E hitaande 2015 o heɓi njeenaari daartol golle ngam winndannde ɓurnde moƴƴude e nder jaaynde wiyeteende Labor History, e nder duuɓi ɗiɗi 2013–14, ngam ‘Ardiiɓe Goongɗinɓe: Rewɓe e Ardorde e nder Senngooji Ostarali ko adii wolde adunaare ɗimmere’
Frances anndiraama wonde jannginoowo teskinɗo rewrude e njeenaaje jannginooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde, dowlaaji e ngenndiiji, ɗeen njeenaaje fof o renndini ko e gollodiiɗo makko, hono Bruce Scates.
== Je hoore ==
Frances ina resndi banndiiko daartoowo biyeteeɗo Bruce Scates, mo o winndi e mum binndanɗe e defte keewɗe e jaayndeeji, mo o renndini kadi njeenaaje keewɗe ngam jannginde.
Bibliyogaraafi
logo
Scholia ina jogii nate Raelene Farayse (Q83804735).
== Goɗɗo ==
— (hitaande 1993). Siyaasaku kuugal: Jinnaaɓe e kuugal haa Victoria 1880-1939. Kambridge: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kambridge. <nowiki>ISBN 0521401992</nowiki>.
—; Skates, Burus (1993). Rewɓe e golle to Ostarali gila e njiimaandi kaŋŋe haa e wolde adunaare ɗimmere. Kambridge: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kambridge. ISBN ko 0521387698.
—; Skates, Burus (1997). Rewɓe e wolde mawnde. Kambridge: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kambridge. ISBN ko 052146918X.
— (hitaande 2007). Yeeyde Sex: Daartol Suuɗngol e Njulaagu. Sydney: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde New South Wales. <nowiki>ISBN 9780868409016</nowiki>.
== Moƴƴinoowo ==
—; Skates, Burus, winndooɓe. (2016). Ko caggal Gallipoli: Yiyngooji kesi e Anzac. Clayton: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. <nowiki>ISBN 9781925495102</nowiki>.
== Tuugnorgal ==
r3gdozs3ro6buvwtnu8v7dyqon40x2g
162306
162305
2026-04-10T16:26:43Z
Galadima002
13879
162306
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Raelene Frances, AM, FASSA (jibinaa ko 1955) ko daartoowo Ostarali, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali'''.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Frances jibinaa ko to Collie, to Ostarali hirnaange, o inniri ɗum Raelene Frances Anderson e hitaande 1955. O yalti duɗal jaaɓi haaɗtirde Collie e hitaande 1972, caggal nde o woni dux e ndeen hitaande, o heɓi njeenaari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange, kollirgol daartol e bursi Commonwealth.
Frances heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange e hitaande 1978, o timmini jaŋde makko leslesre duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, binndanɗe makko ko njulaagu to Perth e Fremantle e to Fuɗnaange Goldfields, 1895-1939. Caggal mum o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash e hitaande 1989 e deftere makko, Politik golle: wiɗtooji e nder gollorɗe tati Victoria, 1880–1939, ko ɗum woni tuugnorgal deftere makko adannde.
== Kugal ==
Frances jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch e hitaande 1987–88 hade mum yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auckland, ɗo o waɗi duuɓi tati e jannginoowo. E hitaande 1992 o toɗɗaa jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, caggal ɗuum o artiraa jannginoowo mawɗo, caggal ɗuum o wonti porfeseer gardiiɗo duɗal daartol. Tuggi 1987 haa 1999 o renndini denndaangal toɗɗagol makko jaŋde e sehil makko, hono Bruce Scates. E hitaande 2007 o toɗɗaa Dean of Arts e professeur daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash.
== Frances wonti dean to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal renndo e jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali e hitaande 2017. ==
Ko jiidaa e golle makko to duɗal jaaɓi-haaɗtirde, Frances wonnoo ko tergal e diiso ngenndiijo (Musée National) to Ostarali e tergal yiilirde e nder Diiso Naalankaagal, Gannde Neɗɗankaagal e Gannde Renndo e Diiso Dekanuuji Naalankaagal, Gannde Renndo e Neɗɗaagu Ostarali. Tergal Fedde Daartol Ostarali, tuggi 2002 haa 2004 o woniino tergal e Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Terɗe karallaagal goɗɗe ina njeyaa heen : Reso jannginooɓe daartol to Ostarali e Fedde Ostarali ngam janngude daartol golle, nde o woni hooreejo fedde nde gila 2003 haa 2007. Tuggi 1998 haa 2000 o wonii hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales Catal Dental Jaŋde Toownde Ngenndiire e tuggi 2000 haa 2004 o wonii tergal e Diiso Duɗal Jaaɓihaaɗtirde New South Wales. O wonii e goomuuji suɓngooji bursiiji keewɗi, omo ardii goomu suɓngooji bursiiji Tuckwell.
== Njeenaaje e njeenaari ==
Frances suɓaama e hitaande 2011 e nder duɗal ganndal renndo to Ostarali (FASSA).[2] O toɗɗaa tergal e Ordre of Australia (AM) e nder teddungal ñalngu Australia 2020 ngam “golle maantinɗe e jaŋde daartol e nder jannginoowo, wiɗtoowo e binndoowo”. E hitaande 2000 o heɓi njeenaari Edna Ryan ngam golle makko e rewɓe gollotooɓe. E hitaande 2008 o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e jaŋde ummoraade e fedde hakkunde pine Ostarali ngam ƴellitde jaŋde hakkunde diineeji, wiɗtooji e kaaldigal. E hitaande 2010, meer wuro Bandung, to leydi Indoneesi<ref name=":23">{{Cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/2005782|title=Professor Raelene Frances|last=|first=|date=|website=honours.pmc.gov.au|access-date=2020-01-27}}</ref>, rokki mo njeenaari njettoor sabu tiiɗtinde jokkondiral jaŋde e pinal hakkunde Bandung e Ostarali.<ref name=":22">{{Cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/2005782|title=Professor Raelene Frances|last=|first=|date=|website=honours.pmc.gov.au|access-date=2020-01-27}}</ref>
Deftere Frances adannde, The Politics of Work, heɓi njeenaari Hancock, ndi Fedde Taariindi Ostarali rokki, Rewɓe e Hare Mawnde heɓi njeenaari Taariindi Sukaaɓe to New South Wales e hitaande 1998, Selling Sex kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari Taariindi Ernest Scott. E hitaande 2015 o heɓi njeenaari daartol golle ngam winndannde ɓurnde moƴƴude e nder jaaynde wiyeteende Labor History, e nder duuɓi ɗiɗi 2013–14, ngam ‘Ardiiɓe Goongɗinɓe: Rewɓe e Ardorde e nder Senngooji Ostarali<ref name=":13">{{Cite web|url=https://socialsciences.org.au/academy-fellow/|title=Academy Fellow: Professor Rae Frances FASSA|last=|first=|date=|website=Academy of the Social Sciences in Australia|language=en-US|access-date=2020-01-27}}</ref> ko adii wolde adunaare ɗimmere’<ref name=":12">{{Cite web|url=https://socialsciences.org.au/academy-fellow/|title=Academy Fellow: Professor Rae Frances FASSA|last=|first=|date=|website=Academy of the Social Sciences in Australia|language=en-US|access-date=2020-01-27}}</ref>
Frances anndiraama wonde jannginoowo teskinɗo rewrude e njeenaaje jannginooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde, dowlaaji e ngenndiiji, ɗeen njeenaaje fof o renndini ko e gollodiiɗo makko, hono Bruce Scates.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://socialsciences.org.au/academy-fellow/|title=Academy Fellow: Professor Rae Frances FASSA|last=|first=|date=|website=Academy of the Social Sciences in Australia|language=en-US|access-date=2020-01-27}}</ref>
== Je hoore ==
Frances ina resndi banndiiko daartoowo biyeteeɗo Bruce Scates, mo o winndi e mum binndanɗe e defte keewɗe e jaayndeeji, mo o renndini kadi njeenaaje keewɗe ngam jannginde.<ref name=":2">{{Cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/2005782|title=Professor Raelene Frances|last=|first=|date=|website=honours.pmc.gov.au|access-date=2020-01-27}}</ref>
Bibliyogaraafi<ref name=":02">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0544b.htm|title=Frances, Raelene – Woman|last=Harrison|first=Sharon M.|date=|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|language=en-gb|access-date=2020-01-27}}</ref>
logo
Scholia ina jogii nate Raelene Farayse (Q83804735).<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0544b.htm|title=Frances, Raelene – Woman|last=Harrison|first=Sharon M.|date=|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|language=en-gb|access-date=2020-01-27}}</ref>
== Goɗɗo ==
* — (hitaande 1993). Siyaasaku kuugal: Jinnaaɓe e kuugal haa Victoria 1880-1939. Kambridge: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kambridge. <nowiki>ISBN 0521401992</nowiki>.
* —; Skates, Burus (1993). Rewɓe e golle to Ostarali gila e njiimaandi kaŋŋe haa e wolde adunaare ɗimmere. Kambridge: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kambridge. ISBN ko 0521387698.
* —; Skates, Burus (1997). Rewɓe e wolde mawnde. Kambridge: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kambridge. ISBN ko 052146918X.
* — (hitaande 2007). Yeeyde Sex: Daartol Suuɗngol e Njulaagu. Sydney: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde New South Wales. <nowiki>ISBN 9780868409016</nowiki>.
== Moƴƴinoowo ==
* —; Skates, Burus, winndooɓe. (2016). Ko caggal Gallipoli: Yiyngooji kesi e Anzac. Clayton: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. <nowiki>ISBN 9781925495102</nowiki>.
== Tuugnorgal ==
qzmip06ieork0isyuj5oyd7gf4elpzw
162307
162306
2026-04-10T16:27:25Z
Galadima002
13879
162307
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Raelene Frances, AM, FASSA (jibinaa ko 1955) ko daartoowo Ostarali, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali'''.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Frances jibinaa ko to Collie, to Ostarali hirnaange, o inniri ɗum Raelene Frances Anderson e hitaande 1955. O yalti duɗal jaaɓi haaɗtirde Collie e hitaande 1972, caggal nde o woni dux e ndeen hitaande, o heɓi njeenaari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange, kollirgol daartol e bursi Commonwealth.
Frances heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange e hitaande 1978, o timmini jaŋde makko leslesre duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, binndanɗe makko ko njulaagu to Perth e Fremantle e to Fuɗnaange Goldfields, 1895-1939. Caggal mum o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash e hitaande 1989 e deftere makko, Politik golle: wiɗtooji e nder gollorɗe tati Victoria, 1880–1939, ko ɗum woni tuugnorgal deftere makko adannde.
== Kugal ==
Frances jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch e hitaande 1987–88 hade mum yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auckland, ɗo o waɗi duuɓi tati e jannginoowo. E hitaande 1992 o toɗɗaa jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, caggal ɗuum o artiraa jannginoowo mawɗo, caggal ɗuum o wonti porfeseer gardiiɗo duɗal daartol. Tuggi 1987 haa 1999 o renndini denndaangal toɗɗagol makko jaŋde e sehil makko, hono Bruce Scates. E hitaande 2007 o toɗɗaa Dean of Arts e professeur daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash.
== Frances wonti dean to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal renndo e jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali e hitaande 2017. ==
Ko jiidaa e golle makko to duɗal jaaɓi-haaɗtirde, Frances wonnoo ko tergal e diiso ngenndiijo (Musée National) to Ostarali e tergal yiilirde e nder Diiso Naalankaagal, Gannde Neɗɗankaagal e Gannde Renndo e Diiso Dekanuuji Naalankaagal, Gannde Renndo e Neɗɗaagu Ostarali. Tergal Fedde Daartol Ostarali, tuggi 2002 haa 2004 o woniino tergal e Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Terɗe karallaagal goɗɗe ina njeyaa heen : Reso jannginooɓe daartol to Ostarali e Fedde Ostarali ngam janngude daartol golle, nde o woni hooreejo fedde nde gila 2003 haa 2007. Tuggi 1998 haa 2000 o wonii hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales Catal Dental Jaŋde Toownde Ngenndiire e tuggi 2000 haa 2004 o wonii tergal e Diiso Duɗal Jaaɓihaaɗtirde New South Wales. O wonii e goomuuji suɓngooji bursiiji keewɗi, omo ardii goomu suɓngooji bursiiji Tuckwell.
== Njeenaaje e njeenaari ==
Frances suɓaama e hitaande 2011 e nder duɗal ganndal renndo to Ostarali (FASSA).[2] O toɗɗaa tergal e Ordre of Australia (AM) e nder teddungal ñalngu Australia 2020 ngam “golle maantinɗe e jaŋde daartol e nder jannginoowo, wiɗtoowo e binndoowo”. E hitaande 2000 o heɓi njeenaari Edna Ryan ngam golle makko e rewɓe gollotooɓe. E hitaande 2008 o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e jaŋde ummoraade e fedde hakkunde pine Ostarali ngam ƴellitde jaŋde hakkunde diineeji, wiɗtooji e kaaldigal. E hitaande 2010, meer wuro Bandung, to leydi Indoneesi<ref name=":23">{{Cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/2005782|title=Professor Raelene Frances|last=|first=|date=|website=honours.pmc.gov.au|access-date=2020-01-27}}</ref>, rokki mo njeenaari njettoor sabu tiiɗtinde jokkondiral jaŋde e pinal hakkunde Bandung e Ostarali.<ref name=":22">{{Cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/2005782|title=Professor Raelene Frances|last=|first=|date=|website=honours.pmc.gov.au|access-date=2020-01-27}}</ref>
Deftere Frances adannde, The Politics of Work, heɓi njeenaari Hancock, ndi Fedde Taariindi Ostarali rokki, Rewɓe e Hare Mawnde heɓi njeenaari Taariindi Sukaaɓe to New South Wales e hitaande 1998, Selling Sex kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari Taariindi Ernest Scott. E hitaande 2015 o heɓi njeenaari daartol golle ngam winndannde ɓurnde moƴƴude e nder jaaynde wiyeteende Labor History, e nder duuɓi ɗiɗi 2013–14, ngam ‘Ardiiɓe Goongɗinɓe: Rewɓe e Ardorde e nder Senngooji Ostarali<ref name=":13">{{Cite web|url=https://socialsciences.org.au/academy-fellow/|title=Academy Fellow: Professor Rae Frances FASSA|last=|first=|date=|website=Academy of the Social Sciences in Australia|language=en-US|access-date=2020-01-27}}</ref> ko adii wolde adunaare ɗimmere’<ref name=":12">{{Cite web|url=https://socialsciences.org.au/academy-fellow/|title=Academy Fellow: Professor Rae Frances FASSA|last=|first=|date=|website=Academy of the Social Sciences in Australia|language=en-US|access-date=2020-01-27}}</ref>
Frances anndiraama wonde jannginoowo teskinɗo rewrude e njeenaaje jannginooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde, dowlaaji e ngenndiiji, ɗeen njeenaaje fof o renndini ko e gollodiiɗo makko, hono Bruce Scates.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://socialsciences.org.au/academy-fellow/|title=Academy Fellow: Professor Rae Frances FASSA|last=|first=|date=|website=Academy of the Social Sciences in Australia|language=en-US|access-date=2020-01-27}}</ref>
== Je hoore ==
Frances ina resndi banndiiko daartoowo biyeteeɗo Bruce Scates, mo o winndi e mum binndanɗe e defte keewɗe e jaayndeeji, mo o renndini kadi njeenaaje keewɗe ngam jannginde.<ref name=":2">{{Cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/2005782|title=Professor Raelene Frances|last=|first=|date=|website=honours.pmc.gov.au|access-date=2020-01-27}}</ref>
Bibliyogaraafi<ref name=":02">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0544b.htm|title=Frances, Raelene – Woman|last=Harrison|first=Sharon M.|date=|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|language=en-gb|access-date=2020-01-27}}</ref>
logo
Scholia ina jogii nate Raelene Farayse (Q83804735).<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0544b.htm|title=Frances, Raelene – Woman|last=Harrison|first=Sharon M.|date=|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|language=en-gb|access-date=2020-01-27}}</ref>
== Goɗɗo ==
* — (hitaande 1993). Siyaasaku kuugal: Jinnaaɓe e kuugal haa Victoria 1880-1939. Kambridge: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kambridge. <nowiki>ISBN 0521401992</nowiki>.
* —; Skates, Burus (1993). Rewɓe e golle to Ostarali gila e njiimaandi kaŋŋe haa e wolde adunaare ɗimmere. Kambridge: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kambridge. ISBN ko 0521387698.
* —; Skates, Burus (1997). Rewɓe e wolde mawnde. Kambridge: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kambridge. ISBN ko 052146918X.
* — (hitaande 2007). Yeeyde Sex: Daartol Suuɗngol e Njulaagu. Sydney: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde New South Wales. <nowiki>ISBN 9780868409016</nowiki>.
== Moƴƴinoowo ==
* —; Skates, Burus, winndooɓe. (2016). Ko caggal Gallipoli: Yiyngooji kesi e Anzac. Clayton: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. <nowiki>ISBN 9781925495102</nowiki>.
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
1gzykf40nsszhq9jc060dqy7y4mnfy3
Miles Franklin
0
39471
162308
2026-04-10T16:42:18Z
Galadima002
13879
Created page with "Stella Maria Sarah Miles Franklin (14 oktoobar 1879 – 19 suwee 1954),ganndiraaɗo Miles Franklin, ko binndoowo Ostaraliijo, ɓurɗo anndeede e deftere makko wiyeteende My Brilliant Career, nde Blackwoods mo Edinburgh yaltini e hitaande 1901 Swagger, yaltinaaka haa hitaande 1936. O woniino e ƴellitde binndol kesol ngol Ostarali, o jokki e ndee faandaare e wallitde winndooɓe, jaayɗe binndol, e pelle winndooɓe. O waɗii batte juutɗe e nguurndam binndol Ostarali rewr..."
162308
wikitext
text/x-wiki
Stella Maria Sarah Miles Franklin (14 oktoobar 1879 – 19 suwee 1954),ganndiraaɗo Miles Franklin, ko binndoowo Ostaraliijo, ɓurɗo anndeede e deftere makko wiyeteende My Brilliant Career, nde Blackwoods mo Edinburgh yaltini e hitaande 1901 Swagger, yaltinaaka haa hitaande 1936.
O woniino e ƴellitde binndol kesol ngol Ostarali, o jokki e ndee faandaare e wallitde winndooɓe, jaayɗe binndol, e pelle winndooɓe. O waɗii batte juutɗe e nguurndam binndol Ostarali rewrude e dokkal makko njeenaari mawndi hitaande kala ngam binndol ko faati e "Nguurndam Ostarali e kala faɗo mum", njeenaari Miles Franklin. Batte makko ɓeydii anndeede e hitaande 2013 e sosde njeenaari Stella, ndi debbo Ostaraliijo rokkata hitaande kala ngam golle binndol ɓurɗe moƴƴude.
== Nguurndam e golle ==
Jibnaaɓe Franklin ko Susanna e John Franklin
Franklin jibinaa ko to Talbingo, to leydi Galles du Sud, o mawni ko e nder falnde Brindabella e nder nokku biyeteeɗo Staasiyoŋ Brindabella. Ko kanko woni ɓiɗɗo mawɗo jibnaaɓe Ostarali, John Moris Franklin e Susannah Margaret Eleanor Franklin, jibinaaɗo Lampe, mo woni kala ko mawniiko debbo biyeteeɗo Edward Miles (walla Moyle) garnooɗo e laana ndiwoowa gadana ka to Scarborough e ñaawoore duuɓi jeeɗiɗi ngam gujjugol.Ɓesngu makko ko tergal e fedde squattocracy. O janngi ko e galle makko haa hitaande 1889 nde o naati duɗal Thornford Public. E nder oon sahaa, jannginoowo makko, Mary Gillespie (1856-1938) e Tom Hebblewhite (1857-1923) gardinooɗo jaaynde Goulburn nokku oo, cemmbini mo e binndol makko.
== Franklin nder hitaande 1901 ==
Deftere makko ɓurnde anndeede, My Brilliant Career, ina haala daartol suka debbo jahroowo e duuɓi 18, biyeteeɗo Sybylla Melvyn, mawɗo haa wonti debbo e nder ladde New South Wales.[6] Nde yalti ko e hitaande 1901 e ballal winndiyanke Ostarali biyeteeɗo Henry Lawson. Caggal nde nde yalti, Franklin ƴettii golle e nder safaara, caggal ɗuum o woni golloowo galle to Sydney e Melbourne. Nde o waɗata ɗum, o waɗii defte haa jaaynde Daily Telegraph e jaaynde Sydney Morning Herald les innde "Bachelor ɓooyɗo" e "Ɗemngal lesdi". E nder oo sahaa o winndi My Career Goes Bung ɗo Sybylla hawri e set binndol Sydney, kono nde yaltinaaka e jamaanu haa hitaande 1946.] Pijirlooji luulndiiɗi wolde, The Dead Must Not Return, yaltinaaka walla mbaɗaaka kono keɓii janngugol jamaanu e lewru suwee 2009.
To leyɗeele dentuɗe Amerik e Angalteer
== Foto mo alaa ñalngu ==
E hitaande 1906, Franklin ummii to Amerik, o waɗti golle binnditagol e Alice Henry, goɗɗo Ostaraliijo, to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe to Chicago, o wondi e jaaynde fedde nde, Life and Labor. Duuɓi makko to Amerik ina peeñninaa e On Dearborn Street (mo yaltinaaka haa 1981), daartol giɗli huutortoongol ɗemngal Amerik e mbaadi ndi nanndaani e golle Dashiell Hammett gadane ɗee. Kadi nde o woni to Amerik o winndi Some Everyday Folk and Dawn (1909), daartol galle tokooso Ostarali, huutortooɗo binndi ɓaleeji ngam waɗde ko ina wona 100 000 neɗɗo. O heɓi rafiiji keewɗi, o naati e sanatorium ko juuti e hitaande 1912 E hitaande 1915, o yahi Angalteer o golliima e coodoowo, o dañi heen kaalis e jaayndeyaagal. E lewru mars 1917 Franklin hokki hoore mum ngam kuugal konu haa suudu nyawndiigu Ostrovo haa suudu nyawndiigu rewɓe Ecoppi wakkati kampaañ Serbia hitaande 1917-18. O woniino coodoowo, caggal ɗuum o wonii gardiiɗo matron e nder opitaal 200 leeso jokkondirɗo e konu Serbi sara maayo Ostrovo to leydi Grece Maseduwaan gila lewru sulyee 1917 haa lewru feebariyee 1918.
Waɗi staff cook e dow yiɗde am. ... Ndeen Miss Brown waɗii rowre e kala & tiiɗnii wonde hoore. Mi acci tan 'em muddle along e mi hoosa notice bana mi mari hitaande ekkitol haa London dow laabi Engele. Ma miijo miijooji am mi winnda deftere so tawii firo ngoo arii e hoore am.
— Miles Franklin (deftere makko), ina siftina golle makko e sahaa wolde
Tuggi 1919 haa 1926 Franklin golliima e fedde ngenndiire toppitiinde koɗki e peewnugol wuro to Londres. O yuɓɓini kawral rewɓe hakkunde leyɗeele ngam koɗki e hitaande 1924. Nguurndam makko to Angalteer e kitaale 1920 addani mo waɗde filmo Bring the Monkey (1933), deftere sirlu galle ladde Angalteer. Deftere nde hollitii miijooji Franklin e dow ngenndi e kalaas. Deftere ndee ko ŋakkeende binndol e njulaagu.
== Hoto ngartu e leydi Ostarali ==
Franklin hoɗii to Ostarali e hitaande 1932 caggal maayde baaba mum e hitaande 1931. E nder oon duuɓi sappo o winndii defte keewɗe daartol e nder ladde Ostarali, ko ɓuri heen heewde o yaltinaa e innde "Brent of Bin Bin". Dagmar Schmidmaier, defterdu lesdi New South Wales, wi'i "Miles ɗon ɓesda hulde dow walaa ko o winndi fotti bee nasaraaku deftere My Brilliant Career nden o ɗon mari haaje winndugo bee inɗe feere-feere, hawti bee innde Brent of Bin Bin, ngam faddaago hoore maako diga limngal maako." 1936, o heɓi njeenaari S. H.Njeenaari ciftorgol ko adii. Franklin heɓi kadi njeenaari ciftorgol S. H. Prior e hitaande 1939 wondude e Kate Baker ngam golle maɓɓe ballondiral ‘Hol ko wonnoo Joseph Furphy?’.
E nder nguurndam makko fof, Franklin ina jokki e wallitde binndol Ostarali. O naati e fedde winndooɓe Ostarali e hitaande 1933 e fedde PEN Sydney e hitaande 1935. O hirjinii sukaaɓe winndooɓe ko wayi no Jean Devanny, Sumner Locke Elliott e Ric Throssell kadi o wallitorii jaayndeeji binndi kesi, Meanjin e Southerly. Miles weltinii yimɓe winndooɓe to galle mum to Carlton, NSW. Deftere otogaraafi anndiraande Deftere Waratah Miles Franklin nde defterdu dowla NSW joginoo, huutoraa ko ngam otogaraafi e binndi. Hoɓɓe ɓee cemmbinaama ngam yarde teewu e nder koppi Waratah, koppi Royal Doulton, ɗi Sydney jibinaaɗo biyeteeɗo Lulu Shorter feewni, e winndude e deftere Waratah.
Koppo waratah e ɓuuɓri Miles Franklin 1904. Oo koppo ina jeyaa e ko defterdu dowla NSW moofti
E hitaande 1937, Franklin salii toɗɗaade Ofisee e nder yamiroore laamu Biritaan nde tawnoo o mettini e toɗɗagol yimoowo banndiiko biyeteeɗo Mary Gilmore e teddungal ɓurngal toowde e Dame Commander e nder yamiroore wootere.
E nder ooɗoo sahaa nguurndam makko Franklin ko tawtoraaɗo e haaloowo sahaa kala e nder kewuuji pinal e binndol ceertuɗi. Njoɓdi makko ina tuugnii e ndimaagu haala e daranaade binndol Ostarali. Franklin wonaa tergal e lannda politik gooto, hay so tawii noon binndanɗe makko ina kollita nafoore sosiyaalisma e ASIO ina joginoo fayndaare Franklin e sahaa wolde huuɓtodinnde. Sehil Franklin binndoowo biyeteeɗo P.R. ('Inky') Stephenson fuɗɗii dillere Ostarali adannde, haɓantoonde wolde, e darorɗe hitaande 1941, nde Franklin salii no feewi, hono no seedtorii binndanɗe makko e binndanɗe makko e oon sahaa - "Reds walla pinks walla 'rightists' holliti majjere mum en fof de Stephenson "Mi waawaano jogaade hay huunde e politik makko". Franklin ina haɓanoo wolde no feewi, tee, nde tawnoo ina mettini e ko o dañi e wolde adunaare adannde, o hulii no feewi wolde e leydi Ostarali e oo sahaa.
So tawii Miles Franklin ina joginoo jom suudu heewɓe, o meeɗaa resde. O sankii ko ñalnde 19 lewru Seeɗto hitaande 1954, omo yahra e duuɓi 74, ƴiiƴam makko sankii to Jounama Creek, Talbingo sara ɗo o jibinaa ɗoo.
== Gollondiral ==
Miles Franklin waɗii golle binndol keewɗe e nder nguurndam mum fof. Gaagaa winndude jaaynde wiyeteende Life and Labour e Alice Henry to Amerik, o winndi kadi Pioneers on Parade e ballondiral e Dymphna Cusack [20] e nguurndam Joseph Furphy (1944) "e ballondiral mettungal e Kate Baker".[7] Ko adii ɗuum, e hitaande 1939, kanko e Baker ɓe keɓii njeenaari Prior Memorial ngam winndannde maɓɓe e Furphy.[7]
Dever winndi wonde ɓataakeeji hakkunde Dymphna Cusack e Miles Franklin ɗi njaltinaa e Yarn Spinners [21] "ina ndokka heen miijo laaɓtungo e naalankaagal ɓuuɓngal gollondiral binndol".[22]
Njawdi
== Sifaa Franklin mo Geraldin Rede waɗi ==
E nder wasiya makko o waɗii wasiyaaji ngam sosde njeenaari binndol hitaande kala anndiraandi njeenaari Miles Franklin. Nafoore adannde ndee ko Patrick White e Voss e hitaande 1957.
Wuro Canberra ngo Franklin e duɗal leslesal ɓadiiɗo ngal Miles Franklin ina inniree e teddungal makko.[23] Duɗal ngal ina waɗa hitaande kala kawgel binndol ngam siftorde mo.[24] Yanti heen kadi Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Franklin to Tumut, NSW ina inniraa kadi e teddungal makko.[25]
E nder nguurndam makko Miles Franklin rokkii defterdu Mitchell geɗe keewɗe. Kaɓirɗe binndaaɗe e junngo kollitaama e nder dumunna 1937–1942. Eɓɓooje ceertuɗe "Pioneers on Parade" kollitaama e hitaande 1940. O wasiyi defte makko binndaaɗe, binndanɗe e binndanɗe kam e jimɗi Mary Fullerton.[26] 47 e defte Miles Franklin ina tawee e defterdu dowri New South Wales, ina heen koppi gooto yiytaa e hitaande 2018.[12]
Ummital nafoore Franklin waɗi ko caggal filmo Ostarali biyeteeɗo My Brilliant Career (1979), keɓɗo njeenaaje keewɗe e nder winndere ndee.
E hitaande 2014, Google Doodle mawninii duuɓi mum 135.[27]
E nder deftere makko 2022, Salonika Burning, winndiyanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Gail Jones ina fijira Miles Franklin (hono 'Stella'), e ko o yi'i e Maseduwaan, ko o neɗɗo caɗtuɗo, wondude e pentooɓe Biritaan en Grace Pailthorpe e Stanley Spencer, e Olive King, jahroowo e duuɓi 18.
== Njeenaaje ==
1936 : Njeenaari ciftorgol S. H. Prior ndi jaaynde wiyeteende The Bulletin rokki ɗum ngam kala ko ina ɓuuɓna
1939: Njeenaari S. H. Prior wonande Joseph Furphy: Lefol gorko e deftere mum
2001: Caggal maayde makko o naati e doggol teddungal rewɓe Victoria[28]
Golle cuɓaaɗe
== Defte ==
Golle am cemmbinɗe (1901)
Won e yimɓe ñalnde kala e fajiri (1909)
Blastus ɓooyɗo mo Banndikot (1931)
Addu ɓoccoonde (1933)
Ko ɗum fof (1936)
Pioneer en e defile (1939) – e Dimfna Kusak
Golle am ina njaha (1946)
Rose ɓuuɓɗo (1947)
Haa laawol Dearborn (1981)
E les innde fenaande "Brent mo Bin Bin".
Dow leydi (1928)
Doggol maayo sappo (1930)
Rutto e Bool Bool (1931)
Fuɗɗoode toUmmital (1950)
Kakakooji (1954)
Gorko mawɗo to Gyang Gyang (1956)
Ko wonaa fijirde
Joseph Furphy: Lefol neɗɗo e deftere mum (1944)
Jaleeɗe, wonaa ngam kaɓirgal (1956)
Cukaagu to Brindabella (1963)
== Tuugnorgal ==
cpy816t0tdf5phnvsaob5naughf2w0c
162309
162308
2026-04-10T16:43:13Z
Galadima002
13879
162309
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Stella Maria Sarah Miles Franklin (14 oktoobar 1879 – 19 suwee 1954)''',ganndiraaɗo Miles Franklin, ko binndoowo Ostaraliijo, ɓurɗo anndeede e deftere makko wiyeteende My Brilliant Career, nde Blackwoods mo Edinburgh yaltini e hitaande 1901 Swagger, yaltinaaka haa hitaande 1936.
O woniino e ƴellitde binndol kesol ngol Ostarali, o jokki e ndee faandaare e wallitde winndooɓe, jaayɗe binndol, e pelle winndooɓe. O waɗii batte juutɗe e nguurndam binndol Ostarali rewrude e dokkal makko njeenaari mawndi hitaande kala ngam binndol ko faati e "Nguurndam Ostarali e kala faɗo mum", njeenaari Miles Franklin. Batte makko ɓeydii anndeede e hitaande 2013 e sosde njeenaari Stella, ndi debbo Ostaraliijo rokkata hitaande kala ngam golle binndol ɓurɗe moƴƴude.
== Nguurndam e golle ==
Jibnaaɓe Franklin ko Susanna e John Franklin
Franklin jibinaa ko to Talbingo, to leydi Galles du Sud, o mawni ko e nder falnde Brindabella e nder nokku biyeteeɗo Staasiyoŋ Brindabella. Ko kanko woni ɓiɗɗo mawɗo jibnaaɓe Ostarali, John Moris Franklin e Susannah Margaret Eleanor Franklin, jibinaaɗo Lampe, mo woni kala ko mawniiko debbo biyeteeɗo Edward Miles (walla Moyle) garnooɗo e laana ndiwoowa gadana ka to Scarborough e ñaawoore duuɓi jeeɗiɗi ngam gujjugol.Ɓesngu makko ko tergal e fedde squattocracy. O janngi ko e galle makko haa hitaande 1889 nde o naati duɗal Thornford Public. E nder oon sahaa, jannginoowo makko, Mary Gillespie (1856-1938) e Tom Hebblewhite (1857-1923) gardinooɗo jaaynde Goulburn nokku oo, cemmbini mo e binndol makko.
== Franklin nder hitaande 1901 ==
Deftere makko ɓurnde anndeede, My Brilliant Career, ina haala daartol suka debbo jahroowo e duuɓi 18, biyeteeɗo Sybylla Melvyn, mawɗo haa wonti debbo e nder ladde New South Wales.[6] Nde yalti ko e hitaande 1901 e ballal winndiyanke Ostarali biyeteeɗo Henry Lawson. Caggal nde nde yalti, Franklin ƴettii golle e nder safaara, caggal ɗuum o woni golloowo galle to Sydney e Melbourne. Nde o waɗata ɗum, o waɗii defte haa jaaynde Daily Telegraph e jaaynde Sydney Morning Herald les innde "Bachelor ɓooyɗo" e "Ɗemngal lesdi". E nder oo sahaa o winndi My Career Goes Bung ɗo Sybylla hawri e set binndol Sydney, kono nde yaltinaaka e jamaanu haa hitaande 1946.] Pijirlooji luulndiiɗi wolde, The Dead Must Not Return, yaltinaaka walla mbaɗaaka kono keɓii janngugol jamaanu e lewru suwee 2009.
To leyɗeele dentuɗe Amerik e Angalteer
== Foto mo alaa ñalngu ==
E hitaande 1906, Franklin ummii to Amerik, o waɗti golle binnditagol e Alice Henry, goɗɗo Ostaraliijo, to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe to Chicago, o wondi e jaaynde fedde nde, Life and Labor. Duuɓi makko to Amerik ina peeñninaa e On Dearborn Street (mo yaltinaaka haa 1981), daartol giɗli huutortoongol ɗemngal Amerik e mbaadi ndi nanndaani e golle Dashiell Hammett gadane ɗee. Kadi nde o woni to Amerik o winndi Some Everyday Folk and Dawn (1909), daartol galle tokooso Ostarali, huutortooɗo binndi ɓaleeji ngam waɗde ko ina wona 100 000 neɗɗo. O heɓi rafiiji keewɗi, o naati e sanatorium ko juuti e hitaande 1912 E hitaande 1915, o yahi Angalteer o golliima e coodoowo, o dañi heen kaalis e jaayndeyaagal. E lewru mars 1917 Franklin hokki hoore mum ngam kuugal konu haa suudu nyawndiigu Ostrovo haa suudu nyawndiigu rewɓe Ecoppi wakkati kampaañ Serbia hitaande 1917-18. O woniino coodoowo, caggal ɗuum o wonii gardiiɗo matron e nder opitaal 200 leeso jokkondirɗo e konu Serbi sara maayo Ostrovo to leydi Grece Maseduwaan gila lewru sulyee 1917 haa lewru feebariyee 1918.
Waɗi staff cook e dow yiɗde am. ... Ndeen Miss Brown waɗii rowre e kala & tiiɗnii wonde hoore. Mi acci tan 'em muddle along e mi hoosa notice bana mi mari hitaande ekkitol haa London dow laabi Engele. Ma miijo miijooji am mi winnda deftere so tawii firo ngoo arii e hoore am.
— Miles Franklin (deftere makko), ina siftina golle makko e sahaa wolde
Tuggi 1919 haa 1926 Franklin golliima e fedde ngenndiire toppitiinde koɗki e peewnugol wuro to Londres. O yuɓɓini kawral rewɓe hakkunde leyɗeele ngam koɗki e hitaande 1924. Nguurndam makko to Angalteer e kitaale 1920 addani mo waɗde filmo Bring the Monkey (1933), deftere sirlu galle ladde Angalteer. Deftere nde hollitii miijooji Franklin e dow ngenndi e kalaas. Deftere ndee ko ŋakkeende binndol e njulaagu.
== Hoto ngartu e leydi Ostarali ==
Franklin hoɗii to Ostarali e hitaande 1932 caggal maayde baaba mum e hitaande 1931. E nder oon duuɓi sappo o winndii defte keewɗe daartol e nder ladde Ostarali, ko ɓuri heen heewde o yaltinaa e innde "Brent of Bin Bin". Dagmar Schmidmaier, defterdu lesdi New South Wales, wi'i "Miles ɗon ɓesda hulde dow walaa ko o winndi fotti bee nasaraaku deftere My Brilliant Career nden o ɗon mari haaje winndugo bee inɗe feere-feere, hawti bee innde Brent of Bin Bin, ngam faddaago hoore maako diga limngal maako." 1936, o heɓi njeenaari S. H.Njeenaari ciftorgol ko adii. Franklin heɓi kadi njeenaari ciftorgol S. H. Prior e hitaande 1939 wondude e Kate Baker ngam golle maɓɓe ballondiral ‘Hol ko wonnoo Joseph Furphy?’.
E nder nguurndam makko fof, Franklin ina jokki e wallitde binndol Ostarali. O naati e fedde winndooɓe Ostarali e hitaande 1933 e fedde PEN Sydney e hitaande 1935. O hirjinii sukaaɓe winndooɓe ko wayi no Jean Devanny, Sumner Locke Elliott e Ric Throssell kadi o wallitorii jaayndeeji binndi kesi, Meanjin e Southerly. Miles weltinii yimɓe winndooɓe to galle mum to Carlton, NSW. Deftere otogaraafi anndiraande Deftere Waratah Miles Franklin nde defterdu dowla NSW joginoo, huutoraa ko ngam otogaraafi e binndi. Hoɓɓe ɓee cemmbinaama ngam yarde teewu e nder koppi Waratah, koppi Royal Doulton, ɗi Sydney jibinaaɗo biyeteeɗo Lulu Shorter feewni, e winndude e deftere Waratah.
Koppo waratah e ɓuuɓri Miles Franklin 1904. Oo koppo ina jeyaa e ko defterdu dowla NSW moofti
E hitaande 1937, Franklin salii toɗɗaade Ofisee e nder yamiroore laamu Biritaan nde tawnoo o mettini e toɗɗagol yimoowo banndiiko biyeteeɗo Mary Gilmore e teddungal ɓurngal toowde e Dame Commander e nder yamiroore wootere.
E nder ooɗoo sahaa nguurndam makko Franklin ko tawtoraaɗo e haaloowo sahaa kala e nder kewuuji pinal e binndol ceertuɗi. Njoɓdi makko ina tuugnii e ndimaagu haala e daranaade binndol Ostarali. Franklin wonaa tergal e lannda politik gooto, hay so tawii noon binndanɗe makko ina kollita nafoore sosiyaalisma e ASIO ina joginoo fayndaare Franklin e sahaa wolde huuɓtodinnde. Sehil Franklin binndoowo biyeteeɗo P.R. ('Inky') Stephenson fuɗɗii dillere Ostarali adannde, haɓantoonde wolde, e darorɗe hitaande 1941, nde Franklin salii no feewi, hono no seedtorii binndanɗe makko e binndanɗe makko e oon sahaa - "Reds walla pinks walla 'rightists' holliti majjere mum en fof de Stephenson "Mi waawaano jogaade hay huunde e politik makko". Franklin ina haɓanoo wolde no feewi, tee, nde tawnoo ina mettini e ko o dañi e wolde adunaare adannde, o hulii no feewi wolde e leydi Ostarali e oo sahaa.
So tawii Miles Franklin ina joginoo jom suudu heewɓe, o meeɗaa resde. O sankii ko ñalnde 19 lewru Seeɗto hitaande 1954, omo yahra e duuɓi 74, ƴiiƴam makko sankii to Jounama Creek, Talbingo sara ɗo o jibinaa ɗoo.
== Gollondiral ==
Miles Franklin waɗii golle binndol keewɗe e nder nguurndam mum fof. Gaagaa winndude jaaynde wiyeteende Life and Labour e Alice Henry to Amerik, o winndi kadi Pioneers on Parade e ballondiral e Dymphna Cusack [20] e nguurndam Joseph Furphy (1944) "e ballondiral mettungal e Kate Baker".[7] Ko adii ɗuum, e hitaande 1939, kanko e Baker ɓe keɓii njeenaari Prior Memorial ngam winndannde maɓɓe e Furphy.[7]
Dever winndi wonde ɓataakeeji hakkunde Dymphna Cusack e Miles Franklin ɗi njaltinaa e Yarn Spinners [21] "ina ndokka heen miijo laaɓtungo e naalankaagal ɓuuɓngal gollondiral binndol".[22]
Njawdi
== Sifaa Franklin mo Geraldin Rede waɗi ==
E nder wasiya makko o waɗii wasiyaaji ngam sosde njeenaari binndol hitaande kala anndiraandi njeenaari Miles Franklin. Nafoore adannde ndee ko Patrick White e Voss e hitaande 1957.
Wuro Canberra ngo Franklin e duɗal leslesal ɓadiiɗo ngal Miles Franklin ina inniree e teddungal makko.[23] Duɗal ngal ina waɗa hitaande kala kawgel binndol ngam siftorde mo.[24] Yanti heen kadi Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Franklin to Tumut, NSW ina inniraa kadi e teddungal makko.[25]
E nder nguurndam makko Miles Franklin rokkii defterdu Mitchell geɗe keewɗe. Kaɓirɗe binndaaɗe e junngo kollitaama e nder dumunna 1937–1942. Eɓɓooje ceertuɗe "Pioneers on Parade" kollitaama e hitaande 1940. O wasiyi defte makko binndaaɗe, binndanɗe e binndanɗe kam e jimɗi Mary Fullerton.[26] 47 e defte Miles Franklin ina tawee e defterdu dowri New South Wales, ina heen koppi gooto yiytaa e hitaande 2018.[12]
Ummital nafoore Franklin waɗi ko caggal filmo Ostarali biyeteeɗo My Brilliant Career (1979), keɓɗo njeenaaje keewɗe e nder winndere ndee.
E hitaande 2014, Google Doodle mawninii duuɓi mum 135.[27]
E nder deftere makko 2022, Salonika Burning, winndiyanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Gail Jones ina fijira Miles Franklin (hono 'Stella'), e ko o yi'i e Maseduwaan, ko o neɗɗo caɗtuɗo, wondude e pentooɓe Biritaan en Grace Pailthorpe e Stanley Spencer, e Olive King, jahroowo e duuɓi 18.
== Njeenaaje ==
1936 : Njeenaari ciftorgol S. H. Prior ndi jaaynde wiyeteende The Bulletin rokki ɗum ngam kala ko ina ɓuuɓna
1939: Njeenaari S. H. Prior wonande Joseph Furphy: Lefol gorko e deftere mum
2001: Caggal maayde makko o naati e doggol teddungal rewɓe Victoria[28]
Golle cuɓaaɗe
== Defte ==
Golle am cemmbinɗe (1901)
Won e yimɓe ñalnde kala e fajiri (1909)
Blastus ɓooyɗo mo Banndikot (1931)
Addu ɓoccoonde (1933)
Ko ɗum fof (1936)
Pioneer en e defile (1939) – e Dimfna Kusak
Golle am ina njaha (1946)
Rose ɓuuɓɗo (1947)
Haa laawol Dearborn (1981)
E les innde fenaande "Brent mo Bin Bin".
Dow leydi (1928)
Doggol maayo sappo (1930)
Rutto e Bool Bool (1931)
Fuɗɗoode toUmmital (1950)
Kakakooji (1954)
Gorko mawɗo to Gyang Gyang (1956)
Ko wonaa fijirde
Joseph Furphy: Lefol neɗɗo e deftere mum (1944)
Jaleeɗe, wonaa ngam kaɓirgal (1956)
Cukaagu to Brindabella (1963)
== Tuugnorgal ==
kufsuh8jqzi7ltqdxirgxv8nat0tglt
162312
162309
2026-04-10T16:54:50Z
Galadima002
13879
162312
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Stella Maria Sarah Miles Franklin (14 oktoobar 1879 – 19 suwee 1954)''',ganndiraaɗo Miles Franklin, ko binndoowo Ostaraliijo, ɓurɗo anndeede e deftere makko wiyeteende My Brilliant Career, nde Blackwoods mo Edinburgh yaltini e hitaande 1901 Swagger, yaltinaaka haa hitaande 1936.
O woniino e ƴellitde binndol kesol ngol Ostarali, o jokki e ndee faandaare e wallitde winndooɓe, jaayɗe binndol, e pelle winndooɓe. O waɗii batte juutɗe e nguurndam binndol Ostarali rewrude e dokkal makko njeenaari mawndi hitaande kala ngam binndol ko faati e "Nguurndam Ostarali e kala faɗo mum", njeenaari Miles Franklin. Batte makko ɓeydii anndeede e hitaande 2013 e sosde njeenaari Stella<ref>{{Cite web|title=History of the Award|url=http://www.milesfranklin.com.au/about_history|website=www.milesfranklin.com.au|access-date=17 October 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150906153522/http://www.milesfranklin.com.au/about_history|archive-date=6 September 2015}}</ref>, ndi debbo Ostaraliijo rokkata hitaande kala ngam golle binndol ɓurɗe moƴƴude.<ref name="ADB">{{cite web|title=Stella Maria Sarah Miles Franklin (1879–1954) by Jill Roe|publisher=Australian Dictionary of Biography|url=https://adb.anu.edu.au/biography/franklin-miles-6235|access-date=15 April 2024}}</ref>
== Nguurndam e golle ==
Jibnaaɓe Franklin ko Susanna e John Franklin
Franklin jibinaa ko to Talbingo, to leydi Galles du Sud, o mawni ko e nder falnde <ref>{{Cite web|url=http://thestellaprize.com.au/about-us/about-the-stella-prize/|title=About the Stella Prize|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150419173832/http://thestellaprize.com.au/about-us/about-the-stella-prize/|archive-date=19 April 2015|df=dmy-all}}</ref><ref>State Library of New South Wales</ref><ref name="ADB2">{{cite web|title=Stella Maria Sarah Miles Franklin (1879–1954) by Jill Roe|publisher=Australian Dictionary of Biography|url=https://adb.anu.edu.au/biography/franklin-miles-6235|access-date=15 April 2024}}</ref><ref name="Miles Franklin a brilliant career">{{cite web|title=Miles Franklin a brilliant career|url=http://www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|access-date=14 February 2013|url-status=deviated|archive-url=https://webarchive.nla.gov.au/awa/20071010140000/http://pandora.nla.gov.au/pan/77226/20071011-0000/www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|archive-date=10 October 2007}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Miles-Franklin|title=Miles Franklin {{!}} Australian writer|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=24 August 2017|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170824141704/https://www.britannica.com/biography/Miles-Franklin|archive-date=24 August 2017|df=dmy-all}}</ref><ref name="Roe">Roe (1981)</ref><ref>{{Cite book|title=Great Collections : treasures from Art Gallery of NSW, Australian Museum, Botanic Gardens Trust, Historic Houses Trust of NSW, Museum of Contemporary Art, Powerhouse Museum, State Library of NSW, State Records NSW.|last1=McPhee|first1=John Alexander|author2=Museums and Galleries NSW|year=2008|publisher=Museums & Galleries NSW|isbn=9780646496030|pages=89|oclc=302147838}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Franks|first=Rachel|date=Winter 2016|title=A Far-Flung War Mania|url=https://www.sl.nsw.gov.au/sites/default/files/4701_slmagwinter16_web2_0.pdf|journal=SL Magazine|volume=9. No. 2|pages=22|access-date=1 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20170627091320/http://www.sl.nsw.gov.au/sites/default/files/4701_slmagwinter16_web2_0.pdf|archive-date=27 June 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref name="ADB3">{{cite web|title=Stella Maria Sarah Miles Franklin (1879–1954) by Jill Roe|publisher=Australian Dictionary of Biography|url=https://adb.anu.edu.au/biography/franklin-miles-6235|access-date=15 April 2024}}</ref><ref name="Miles Franklin a brilliant career2">{{cite web|title=Miles Franklin a brilliant career|url=http://www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|access-date=14 February 2013|url-status=deviated|archive-url=https://webarchive.nla.gov.au/awa/20071010140000/http://pandora.nla.gov.au/pan/77226/20071011-0000/www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|archive-date=10 October 2007}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name="Miles Franklin a brilliant career3">{{cite web|title=Miles Franklin a brilliant career|url=http://www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|access-date=14 February 2013|url-status=deviated|archive-url=https://webarchive.nla.gov.au/awa/20071010140000/http://pandora.nla.gov.au/pan/77226/20071011-0000/www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|archive-date=10 October 2007}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name="Miles Franklin a brilliant career4">{{cite web|title=Miles Franklin a brilliant career|url=http://www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|access-date=14 February 2013|url-status=deviated|archive-url=https://webarchive.nla.gov.au/awa/20071010140000/http://pandora.nla.gov.au/pan/77226/20071011-0000/www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|archive-date=10 October 2007}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref>{{cite web|title=Miles Franklin: A Brilliant Career?|url=http://www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|access-date=14 February 2013|url-status=deviated|archive-url=https://webarchive.nla.gov.au/awa/20071010140000/http://pandora.nla.gov.au/pan/77226/20071011-0000/www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|archive-date=10 October 2007}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal|date=Winter 2018|title=Home At Last|url=https://www.sl.nsw.gov.au/sites/default/files/5135_slmag_winter_web_12_accessible-spreads3.pdf|journal=SL Magazine|volume=11|issue=2|pages=12–13|access-date=1 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301074632/https://www.sl.nsw.gov.au/sites/default/files/5135_slmag_winter_web_12_accessible-spreads3.pdf|archive-date=1 March 2019|url-status=live|df=dmy-all}}</ref>Brindabella e nder nokku biyeteeɗo Staasiyoŋ Brindabella. Ko kanko woni ɓiɗɗo mawɗo jibnaaɓe Ostarali, John Moris Franklin e Susannah Margaret Eleanor Franklin, jibinaaɗo Lampe, mo woni kala ko mawniiko debbo biyeteeɗo Edward Miles (walla Moyle) garnooɗo e laana ndiwoowa gadana ka to Scarborough e ñaawoore duuɓi jeeɗiɗi ngam gujjugol.Ɓesngu makko ko tergal e fedde squattocracy. O janngi ko e galle makko haa hitaande 1889 nde o naati duɗal Thornford Public. E nder oon sahaa, jannginoowo makko, Mary Gillespie (1856-1938) e Tom Hebblewhite (1857-1923) gardinooɗo jaaynde Goulburn nokku oo, cemmbini mo e binndol makko.
== Franklin nder hitaande 1901 ==
Deftere makko ɓurnde anndeede, My Brilliant Career, ina haala daartol suka debbo jahroowo e duuɓi 18, biyeteeɗo Sybylla Melvyn, mawɗo haa wonti debbo e nder ladde New South Wales.[6] Nde yalti ko e hitaande 1901 e ballal winndiyanke Ostarali biyeteeɗo Henry Lawson. Caggal nde nde yalti, Franklin ƴettii golle e nder safaara, caggal ɗuum o woni golloowo galle to Sydney e Melbourne. Nde o waɗata ɗum, o waɗii defte haa jaaynde Daily Telegraph e jaaynde Sydney Morning Herald les innde "Bachelor ɓooyɗo" e "Ɗemngal lesdi". E nder oo sahaa o winndi My Career Goes Bung ɗo Sybylla hawri e set binndol Sydney, kono nde yaltinaaka e jamaanu haa hitaande 1946.] Pijirlooji luulndiiɗi wolde, The Dead Must Not Return, yaltinaaka walla mbaɗaaka kono keɓii janngugol jamaanu e lewru suwee 2009.
To leyɗeele dentuɗe Amerik e Angalteer
== Foto mo alaa ñalngu ==
E hitaande 1906, Franklin ummii to Amerik, o waɗti golle binnditagol e Alice Henry, goɗɗo Ostaraliijo, to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe to Chicago, o wondi e jaaynde fedde nde, Life and Labor. Duuɓi makko to Amerik ina peeñninaa e On Dearborn Street (mo yaltinaaka haa 1981), daartol giɗli huutortoongol ɗemngal Amerik e mbaadi ndi nanndaani e golle Dashiell Hammett gadane ɗee. Kadi nde o woni to Amerik o winndi Some Everyday Folk and Dawn (1909), daartol galle tokooso Ostarali, huutortooɗo binndi ɓaleeji ngam waɗde ko ina wona 100 000 neɗɗo. O heɓi rafiiji keewɗi, o naati e sanatorium ko juuti e hitaande 1912 E hitaande 1915, o yahi Angalteer o golliima e coodoowo, o dañi heen kaalis e jaayndeyaagal. E lewru mars 1917 Franklin hokki hoore mum ngam kuugal konu haa suudu nyawndiigu Ostrovo haa suudu nyawndiigu rewɓe Ecoppi wakkati kampaañ Serbia hitaande 1917-18. O woniino coodoowo, caggal ɗuum o wonii gardiiɗo matron e nder opitaal 200 leeso jokkondirɗo e konu Serbi sara maayo Ostrovo to leydi Grece Maseduwaan gila lewru sulyee 1917 haa lewru feebariyee 1918.
Waɗi staff cook e dow yiɗde am. ... Ndeen Miss Brown waɗii rowre e kala & tiiɗnii wonde hoore. Mi acci tan 'em muddle along e mi hoosa notice bana mi mari hitaande ekkitol haa London dow laabi Engele. Ma miijo miijooji am mi winnda deftere so tawii firo ngoo arii e hoore am.
— Miles Franklin (deftere makko), ina siftina golle makko e sahaa wolde
Tuggi 1919 haa 1926 Franklin golliima e fedde ngenndiire toppitiinde koɗki e peewnugol wuro to Londres. O yuɓɓini kawral rewɓe hakkunde leyɗeele ngam koɗki e hitaande 1924. Nguurndam makko to Angalteer e kitaale 1920 addani mo waɗde filmo Bring the Monkey (1933), deftere sirlu galle ladde Angalteer. Deftere nde hollitii miijooji Franklin e dow ngenndi e kalaas. Deftere ndee ko ŋakkeende binndol e njulaagu.
== Hoto ngartu e leydi Ostarali ==
Franklin hoɗii to Ostarali e hitaande 1932 caggal maayde baaba mum e hitaande 1931. E nder oon duuɓi sappo o winndii defte keewɗe daartol e nder ladde Ostarali, ko ɓuri heen heewde o yaltinaa e innde "Brent of Bin Bin". Dagmar Schmidmaier, defterdu lesdi New South Wales, wi'i "Miles ɗon ɓesda hulde dow walaa ko o winndi fotti bee nasaraaku deftere My Brilliant Career nden o ɗon mari haaje winndugo bee inɗe feere-feere, hawti bee innde Brent of Bin Bin, ngam faddaago hoore maako diga limngal maako." 1936, o heɓi njeenaari S. H.Njeenaari ciftorgol ko adii. Franklin heɓi kadi njeenaari ciftorgol S. H. Prior e hitaande 1939 wondude e Kate Baker ngam golle maɓɓe ballondiral ‘Hol ko wonnoo Joseph Furphy?’.
E nder nguurndam makko fof, Franklin ina jokki e wallitde binndol Ostarali. O naati e fedde winndooɓe Ostarali e hitaande 1933 e fedde PEN Sydney e hitaande 1935. O hirjinii sukaaɓe winndooɓe ko wayi no Jean Devanny, Sumner Locke Elliott e Ric Throssell kadi o wallitorii jaayndeeji binndi kesi, Meanjin e Southerly. Miles weltinii yimɓe winndooɓe to galle mum to Carlton, NSW. Deftere otogaraafi anndiraande Deftere Waratah Miles Franklin nde defterdu dowla NSW joginoo, huutoraa ko ngam otogaraafi e binndi. Hoɓɓe ɓee cemmbinaama ngam yarde teewu e nder koppi Waratah, koppi Royal Doulton, ɗi Sydney jibinaaɗo biyeteeɗo Lulu Shorter feewni, e winndude e deftere Waratah.
Koppo waratah e ɓuuɓri Miles Franklin 1904. Oo koppo ina jeyaa e ko defterdu dowla NSW moofti
E hitaande 1937, Franklin salii toɗɗaade Ofisee e nder yamiroore laamu Biritaan nde tawnoo o mettini e toɗɗagol yimoowo banndiiko biyeteeɗo Mary Gilmore e teddungal ɓurngal toowde e Dame Commander e nder yamiroore wootere.
E nder ooɗoo sahaa nguurndam makko Franklin ko tawtoraaɗo e haaloowo sahaa kala e nder kewuuji pinal e binndol ceertuɗi. Njoɓdi makko ina tuugnii e ndimaagu haala e daranaade binndol Ostarali. Franklin wonaa tergal e lannda politik gooto, hay so tawii noon binndanɗe makko ina kollita nafoore sosiyaalisma e ASIO ina joginoo fayndaare Franklin e sahaa wolde huuɓtodinnde. Sehil Franklin binndoowo biyeteeɗo P.R. ('Inky') Stephenson fuɗɗii dillere Ostarali adannde, haɓantoonde wolde, e darorɗe hitaande 1941, nde Franklin salii no feewi, hono no seedtorii binndanɗe makko e binndanɗe makko e oon sahaa - "Reds walla pinks walla 'rightists' holliti majjere mum en fof de Stephenson "Mi waawaano jogaade hay huunde e politik makko". Franklin ina haɓanoo wolde no feewi, tee, nde tawnoo ina mettini e ko o dañi e wolde adunaare adannde, o hulii no feewi wolde e leydi Ostarali e oo sahaa.
So tawii Miles Franklin ina joginoo jom suudu heewɓe, o meeɗaa resde. O sankii ko ñalnde 19 lewru Seeɗto hitaande 1954, omo yahra e duuɓi 74, ƴiiƴam makko sankii to Jounama Creek, Talbingo sara ɗo o jibinaa ɗoo.
== Gollondiral ==
Miles Franklin waɗii golle binndol keewɗe e nder nguurndam mum fof. Gaagaa winndude jaaynde wiyeteende Life and Labour e Alice Henry to Amerik, o winndi kadi Pioneers on Parade e ballondiral e Dymphna Cusack e nguurndam Joseph Furphy (1944) "e ballondiral mettungal e Kate Baker".o adii ɗuum, e hitaande 1939, kanko e Baker ɓe keɓii njeenaari Prior Memorial ngam winndannde maɓɓe e Furphy.
Dever winndi wonde ɓataakeeji hakkunde Dymphna Cusack e Miles Franklin ɗi njaltinaa e Yarn Spinners "ina ndokka heen miijo laaɓtungo e naalankaagal ɓuuɓngal gollondiral binndol".
Njawdi
== Sifaa Franklin mo Geraldin Rede waɗi ==
E nder wasiya makko o waɗii wasiyaaji ngam sosde njeenaari binndol hitaande kala anndiraandi njeenaari Miles Franklin. Nafoore adannde ndee ko Patrick White e Voss e hitaande 1957.
Wuro Canberra ngo Franklin e duɗal leslesal ɓadiiɗo ngal Miles Franklin ina inniree e teddungal makko. Duɗal ngal ina waɗa hitaande kala kawgel binndol ngam siftorde mo.Yanti heen kadi Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Franklin to Tumut, NSW ina inniraa kadi e teddungal makko.
E nder nguurndam makko Miles Franklin rokkii defterdu Mitchell geɗe keewɗe. Kaɓirɗe binndaaɗe e junngo kollitaama e nder dumunna 1937–1942. Eɓɓooje ceertuɗe "Pioneers on Parade" kollitaama e hitaande 1940. O wasiyi defte makko binndaaɗe, binndanɗe e binndanɗe kam e jimɗi Mary Fullerton. 47 e defte Miles Franklin ina tawee e defterdu dowri New South Wales, ina heen koppi gooto yiytaa e hitaande 2018.
Ummital nafoore Franklin waɗi ko caggal filmo Ostarali biyeteeɗo My Brilliant Career (1979), keɓɗo njeenaaje keewɗe e nder winndere ndee.
E hitaande 2014, Google Doodle mawninii duuɓi mum
E nder deftere makko 2022, Salonika Burning, winndiyanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Gail Jones ina fijira Miles Franklin (hono 'Stella'), e ko o yi'i e Maseduwaan, ko o neɗɗo caɗtuɗo, wondude e pentooɓe Biritaan en Grace Pailthorpe e Stanley Spencer, e Olive King, jahroowo e duuɓi 18.
== Njeenaaje ==
* 1936 : Njeenaari ciftorgol S. H. Prior ndi jaaynde wiyeteende The Bulletin rokki ɗum ngam kala ko ina ɓuuɓna
* 1939: Njeenaari S. H. Prior wonande Joseph Furphy: Lefol gorko e deftere mum
* 2001: Caggal maayde makko o naati e doggol teddungal rewɓe Victoria
* Golle cuɓaaɗe
== Defte ==
* Golle am cemmbinɗe (1901)
* Won e yimɓe ñalnde kala e fajiri (1909)
* Blastus ɓooyɗo mo Banndikot (1931)
* Addu ɓoccoonde (1933)
* Ko ɗum fof (1936)
* Pioneer en e defile (1939) – e Dimfna Kusak
* Golle am ina njaha (1946)
* Rose ɓuuɓɗo (1947)
* Haa laawol Dearborn (1981)
* E les innde fenaande "Brent mo Bin Bin".
* Dow leydi (1928)
* Doggol maayo sappo (1930)
* Rutto e Bool Bool (1931)
* Fuɗɗoode toUmmital (1950)
* Kakakooji (1954)
* Gorko mawɗo to Gyang Gyang (1956)
* Ko wonaa fijirde
* Joseph Furphy: Lefol neɗɗo e deftere mum (1944)
* Jaleeɗe, wonaa ngam kaɓirgal (1956)
* Cukaagu to Brindabella (1963)
== Tuugnorgal ==
s1qvbu184f4373qawzy76qno4hzqu6r
162313
162312
2026-04-10T16:55:41Z
Galadima002
13879
162313
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Stella Maria Sarah Miles Franklin (14 oktoobar 1879 – 19 suwee 1954)''',ganndiraaɗo Miles Franklin, ko binndoowo Ostaraliijo, ɓurɗo anndeede e deftere makko wiyeteende My Brilliant Career, nde Blackwoods mo Edinburgh yaltini e hitaande 1901 Swagger, yaltinaaka haa hitaande 1936.
O woniino e ƴellitde binndol kesol ngol Ostarali, o jokki e ndee faandaare e wallitde winndooɓe, jaayɗe binndol, e pelle winndooɓe. O waɗii batte juutɗe e nguurndam binndol Ostarali rewrude e dokkal makko njeenaari mawndi hitaande kala ngam binndol ko faati e "Nguurndam Ostarali e kala faɗo mum", njeenaari Miles Franklin. Batte makko ɓeydii anndeede e hitaande 2013 e sosde njeenaari Stella<ref>{{Cite web|title=History of the Award|url=http://www.milesfranklin.com.au/about_history|website=www.milesfranklin.com.au|access-date=17 October 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150906153522/http://www.milesfranklin.com.au/about_history|archive-date=6 September 2015}}</ref>, ndi debbo Ostaraliijo rokkata hitaande kala ngam golle binndol ɓurɗe moƴƴude.<ref name="ADB">{{cite web|title=Stella Maria Sarah Miles Franklin (1879–1954) by Jill Roe|publisher=Australian Dictionary of Biography|url=https://adb.anu.edu.au/biography/franklin-miles-6235|access-date=15 April 2024}}</ref>
== Nguurndam e golle ==
Jibnaaɓe Franklin ko Susanna e John Franklin
Franklin jibinaa ko to Talbingo, to leydi Galles du Sud, o mawni ko e nder falnde <ref>{{Cite web|url=http://thestellaprize.com.au/about-us/about-the-stella-prize/|title=About the Stella Prize|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150419173832/http://thestellaprize.com.au/about-us/about-the-stella-prize/|archive-date=19 April 2015|df=dmy-all}}</ref><ref>State Library of New South Wales</ref><ref name="ADB2">{{cite web|title=Stella Maria Sarah Miles Franklin (1879–1954) by Jill Roe|publisher=Australian Dictionary of Biography|url=https://adb.anu.edu.au/biography/franklin-miles-6235|access-date=15 April 2024}}</ref><ref name="Miles Franklin a brilliant career">{{cite web|title=Miles Franklin a brilliant career|url=http://www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|access-date=14 February 2013|url-status=deviated|archive-url=https://webarchive.nla.gov.au/awa/20071010140000/http://pandora.nla.gov.au/pan/77226/20071011-0000/www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|archive-date=10 October 2007}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Miles-Franklin|title=Miles Franklin {{!}} Australian writer|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=24 August 2017|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170824141704/https://www.britannica.com/biography/Miles-Franklin|archive-date=24 August 2017|df=dmy-all}}</ref><ref name="Roe">Roe (1981)</ref><ref>{{Cite book|title=Great Collections : treasures from Art Gallery of NSW, Australian Museum, Botanic Gardens Trust, Historic Houses Trust of NSW, Museum of Contemporary Art, Powerhouse Museum, State Library of NSW, State Records NSW.|last1=McPhee|first1=John Alexander|author2=Museums and Galleries NSW|year=2008|publisher=Museums & Galleries NSW|isbn=9780646496030|pages=89|oclc=302147838}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Franks|first=Rachel|date=Winter 2016|title=A Far-Flung War Mania|url=https://www.sl.nsw.gov.au/sites/default/files/4701_slmagwinter16_web2_0.pdf|journal=SL Magazine|volume=9. No. 2|pages=22|access-date=1 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20170627091320/http://www.sl.nsw.gov.au/sites/default/files/4701_slmagwinter16_web2_0.pdf|archive-date=27 June 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref name="ADB3">{{cite web|title=Stella Maria Sarah Miles Franklin (1879–1954) by Jill Roe|publisher=Australian Dictionary of Biography|url=https://adb.anu.edu.au/biography/franklin-miles-6235|access-date=15 April 2024}}</ref><ref name="Miles Franklin a brilliant career2">{{cite web|title=Miles Franklin a brilliant career|url=http://www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|access-date=14 February 2013|url-status=deviated|archive-url=https://webarchive.nla.gov.au/awa/20071010140000/http://pandora.nla.gov.au/pan/77226/20071011-0000/www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|archive-date=10 October 2007}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name="Miles Franklin a brilliant career3">{{cite web|title=Miles Franklin a brilliant career|url=http://www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|access-date=14 February 2013|url-status=deviated|archive-url=https://webarchive.nla.gov.au/awa/20071010140000/http://pandora.nla.gov.au/pan/77226/20071011-0000/www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|archive-date=10 October 2007}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name="Miles Franklin a brilliant career4">{{cite web|title=Miles Franklin a brilliant career|url=http://www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|access-date=14 February 2013|url-status=deviated|archive-url=https://webarchive.nla.gov.au/awa/20071010140000/http://pandora.nla.gov.au/pan/77226/20071011-0000/www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|archive-date=10 October 2007}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref>{{cite web|title=Miles Franklin: A Brilliant Career?|url=http://www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|access-date=14 February 2013|url-status=deviated|archive-url=https://webarchive.nla.gov.au/awa/20071010140000/http://pandora.nla.gov.au/pan/77226/20071011-0000/www.sl.nsw.gov.au/exhibitions/miles/miles_guide.pdf|archive-date=10 October 2007}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal|date=Winter 2018|title=Home At Last|url=https://www.sl.nsw.gov.au/sites/default/files/5135_slmag_winter_web_12_accessible-spreads3.pdf|journal=SL Magazine|volume=11|issue=2|pages=12–13|access-date=1 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301074632/https://www.sl.nsw.gov.au/sites/default/files/5135_slmag_winter_web_12_accessible-spreads3.pdf|archive-date=1 March 2019|url-status=live|df=dmy-all}}</ref>Brindabella e nder nokku biyeteeɗo Staasiyoŋ Brindabella. Ko kanko woni ɓiɗɗo mawɗo jibnaaɓe Ostarali, John Moris Franklin e Susannah Margaret Eleanor Franklin, jibinaaɗo Lampe, mo woni kala ko mawniiko debbo biyeteeɗo Edward Miles (walla Moyle) garnooɗo e laana ndiwoowa gadana ka to Scarborough e ñaawoore duuɓi jeeɗiɗi ngam gujjugol.Ɓesngu makko ko tergal e fedde squattocracy. O janngi ko e galle makko haa hitaande 1889 nde o naati duɗal Thornford Public. E nder oon sahaa, jannginoowo makko, Mary Gillespie (1856-1938) e Tom Hebblewhite (1857-1923) gardinooɗo jaaynde Goulburn nokku oo, cemmbini mo e binndol makko.
== Franklin nder hitaande 1901 ==
Deftere makko ɓurnde anndeede, My Brilliant Career, ina haala daartol suka debbo jahroowo e duuɓi 18, biyeteeɗo Sybylla Melvyn, mawɗo haa wonti debbo e nder ladde New South Wales.[6] Nde yalti ko e hitaande 1901 e ballal winndiyanke Ostarali biyeteeɗo Henry Lawson. Caggal nde nde yalti, Franklin ƴettii golle e nder safaara, caggal ɗuum o woni golloowo galle to Sydney e Melbourne. Nde o waɗata ɗum, o waɗii defte haa jaaynde Daily Telegraph e jaaynde Sydney Morning Herald les innde "Bachelor ɓooyɗo" e "Ɗemngal lesdi". E nder oo sahaa o winndi My Career Goes Bung ɗo Sybylla hawri e set binndol Sydney, kono nde yaltinaaka e jamaanu haa hitaande 1946.] Pijirlooji luulndiiɗi wolde, The Dead Must Not Return, yaltinaaka walla mbaɗaaka kono keɓii janngugol jamaanu e lewru suwee 2009.
To leyɗeele dentuɗe Amerik e Angalteer
== Foto mo alaa ñalngu ==
E hitaande 1906, Franklin ummii to Amerik, o waɗti golle binnditagol e Alice Henry, goɗɗo Ostaraliijo, to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe to Chicago, o wondi e jaaynde fedde nde, Life and Labor. Duuɓi makko to Amerik ina peeñninaa e On Dearborn Street (mo yaltinaaka haa 1981), daartol giɗli huutortoongol ɗemngal Amerik e mbaadi ndi nanndaani e golle Dashiell Hammett gadane ɗee. Kadi nde o woni to Amerik o winndi Some Everyday Folk and Dawn (1909), daartol galle tokooso Ostarali, huutortooɗo binndi ɓaleeji ngam waɗde ko ina wona 100 000 neɗɗo. O heɓi rafiiji keewɗi, o naati e sanatorium ko juuti e hitaande 1912 E hitaande 1915, o yahi Angalteer o golliima e coodoowo, o dañi heen kaalis e jaayndeyaagal. E lewru mars 1917 Franklin hokki hoore mum ngam kuugal konu haa suudu nyawndiigu Ostrovo haa suudu nyawndiigu rewɓe Ecoppi wakkati kampaañ Serbia hitaande 1917-18. O woniino coodoowo, caggal ɗuum o wonii gardiiɗo matron e nder opitaal 200 leeso jokkondirɗo e konu Serbi sara maayo Ostrovo to leydi Grece Maseduwaan gila lewru sulyee 1917 haa lewru feebariyee 1918.
Waɗi staff cook e dow yiɗde am. ... Ndeen Miss Brown waɗii rowre e kala & tiiɗnii wonde hoore. Mi acci tan 'em muddle along e mi hoosa notice bana mi mari hitaande ekkitol haa London dow laabi Engele. Ma miijo miijooji am mi winnda deftere so tawii firo ngoo arii e hoore am.
— Miles Franklin (deftere makko), ina siftina golle makko e sahaa wolde
Tuggi 1919 haa 1926 Franklin golliima e fedde ngenndiire toppitiinde koɗki e peewnugol wuro to Londres. O yuɓɓini kawral rewɓe hakkunde leyɗeele ngam koɗki e hitaande 1924. Nguurndam makko to Angalteer e kitaale 1920 addani mo waɗde filmo Bring the Monkey (1933), deftere sirlu galle ladde Angalteer. Deftere nde hollitii miijooji Franklin e dow ngenndi e kalaas. Deftere ndee ko ŋakkeende binndol e njulaagu.
== Hoto ngartu e leydi Ostarali ==
Franklin hoɗii to Ostarali e hitaande 1932 caggal maayde baaba mum e hitaande 1931. E nder oon duuɓi sappo o winndii defte keewɗe daartol e nder ladde Ostarali, ko ɓuri heen heewde o yaltinaa e innde "Brent of Bin Bin". Dagmar Schmidmaier, defterdu lesdi New South Wales, wi'i "Miles ɗon ɓesda hulde dow walaa ko o winndi fotti bee nasaraaku deftere My Brilliant Career nden o ɗon mari haaje winndugo bee inɗe feere-feere, hawti bee innde Brent of Bin Bin, ngam faddaago hoore maako diga limngal maako." 1936, o heɓi njeenaari S. H.Njeenaari ciftorgol ko adii. Franklin heɓi kadi njeenaari ciftorgol S. H. Prior e hitaande 1939 wondude e Kate Baker ngam golle maɓɓe ballondiral ‘Hol ko wonnoo Joseph Furphy?’.
E nder nguurndam makko fof, Franklin ina jokki e wallitde binndol Ostarali. O naati e fedde winndooɓe Ostarali e hitaande 1933 e fedde PEN Sydney e hitaande 1935. O hirjinii sukaaɓe winndooɓe ko wayi no Jean Devanny, Sumner Locke Elliott e Ric Throssell kadi o wallitorii jaayndeeji binndi kesi, Meanjin e Southerly. Miles weltinii yimɓe winndooɓe to galle mum to Carlton, NSW. Deftere otogaraafi anndiraande Deftere Waratah Miles Franklin nde defterdu dowla NSW joginoo, huutoraa ko ngam otogaraafi e binndi. Hoɓɓe ɓee cemmbinaama ngam yarde teewu e nder koppi Waratah, koppi Royal Doulton, ɗi Sydney jibinaaɗo biyeteeɗo Lulu Shorter feewni, e winndude e deftere Waratah.
Koppo waratah e ɓuuɓri Miles Franklin 1904. Oo koppo ina jeyaa e ko defterdu dowla NSW moofti
E hitaande 1937, Franklin salii toɗɗaade Ofisee e nder yamiroore laamu Biritaan nde tawnoo o mettini e toɗɗagol yimoowo banndiiko biyeteeɗo Mary Gilmore e teddungal ɓurngal toowde e Dame Commander e nder yamiroore wootere.
E nder ooɗoo sahaa nguurndam makko Franklin ko tawtoraaɗo e haaloowo sahaa kala e nder kewuuji pinal e binndol ceertuɗi. Njoɓdi makko ina tuugnii e ndimaagu haala e daranaade binndol Ostarali. Franklin wonaa tergal e lannda politik gooto, hay so tawii noon binndanɗe makko ina kollita nafoore sosiyaalisma e ASIO ina joginoo fayndaare Franklin e sahaa wolde huuɓtodinnde. Sehil Franklin binndoowo biyeteeɗo P.R. ('Inky') Stephenson fuɗɗii dillere Ostarali adannde, haɓantoonde wolde, e darorɗe hitaande 1941, nde Franklin salii no feewi, hono no seedtorii binndanɗe makko e binndanɗe makko e oon sahaa - "Reds walla pinks walla 'rightists' holliti majjere mum en fof de Stephenson "Mi waawaano jogaade hay huunde e politik makko". Franklin ina haɓanoo wolde no feewi, tee, nde tawnoo ina mettini e ko o dañi e wolde adunaare adannde, o hulii no feewi wolde e leydi Ostarali e oo sahaa.
So tawii Miles Franklin ina joginoo jom suudu heewɓe, o meeɗaa resde. O sankii ko ñalnde 19 lewru Seeɗto hitaande 1954, omo yahra e duuɓi 74, ƴiiƴam makko sankii to Jounama Creek, Talbingo sara ɗo o jibinaa ɗoo.
== Gollondiral ==
Miles Franklin waɗii golle binndol keewɗe e nder nguurndam mum fof. Gaagaa winndude jaaynde wiyeteende Life and Labour e Alice Henry to Amerik, o winndi kadi Pioneers on Parade e ballondiral e Dymphna Cusack e nguurndam Joseph Furphy (1944) "e ballondiral mettungal e Kate Baker".o adii ɗuum, e hitaande 1939, kanko e Baker ɓe keɓii njeenaari Prior Memorial ngam winndannde maɓɓe e Furphy.
Dever winndi wonde ɓataakeeji hakkunde Dymphna Cusack e Miles Franklin ɗi njaltinaa e Yarn Spinners "ina ndokka heen miijo laaɓtungo e naalankaagal ɓuuɓngal gollondiral binndol".
Njawdi
== Sifaa Franklin mo Geraldin Rede waɗi ==
E nder wasiya makko o waɗii wasiyaaji ngam sosde njeenaari binndol hitaande kala anndiraandi njeenaari Miles Franklin. Nafoore adannde ndee ko Patrick White e Voss e hitaande 1957.
Wuro Canberra ngo Franklin e duɗal leslesal ɓadiiɗo ngal Miles Franklin ina inniree e teddungal makko. Duɗal ngal ina waɗa hitaande kala kawgel binndol ngam siftorde mo.Yanti heen kadi Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Franklin to Tumut, NSW ina inniraa kadi e teddungal makko.
E nder nguurndam makko Miles Franklin rokkii defterdu Mitchell geɗe keewɗe. Kaɓirɗe binndaaɗe e junngo kollitaama e nder dumunna 1937–1942. Eɓɓooje ceertuɗe "Pioneers on Parade" kollitaama e hitaande 1940. O wasiyi defte makko binndaaɗe, binndanɗe e binndanɗe kam e jimɗi Mary Fullerton. 47 e defte Miles Franklin ina tawee e defterdu dowri New South Wales, ina heen koppi gooto yiytaa e hitaande 2018.
Ummital nafoore Franklin waɗi ko caggal filmo Ostarali biyeteeɗo My Brilliant Career (1979), keɓɗo njeenaaje keewɗe e nder winndere ndee.
E hitaande 2014, Google Doodle mawninii duuɓi mum
E nder deftere makko 2022, Salonika Burning, winndiyanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Gail Jones ina fijira Miles Franklin (hono 'Stella'), e ko o yi'i e Maseduwaan, ko o neɗɗo caɗtuɗo, wondude e pentooɓe Biritaan en Grace Pailthorpe e Stanley Spencer, e Olive King, jahroowo e duuɓi 18.
== Njeenaaje ==
* 1936 : Njeenaari ciftorgol S. H. Prior ndi jaaynde wiyeteende The Bulletin rokki ɗum ngam kala ko ina ɓuuɓna
* 1939: Njeenaari S. H. Prior wonande Joseph Furphy: Lefol gorko e deftere mum
* 2001: Caggal maayde makko o naati e doggol teddungal rewɓe Victoria
* Golle cuɓaaɗe
== Defte ==
* Golle am cemmbinɗe (1901)
* Won e yimɓe ñalnde kala e fajiri (1909)
* Blastus ɓooyɗo mo Banndikot (1931)
* Addu ɓoccoonde (1933)
* Ko ɗum fof (1936)
* Pioneer en e defile (1939) – e Dimfna Kusak
* Golle am ina njaha (1946)
* Rose ɓuuɓɗo (1947)
* Haa laawol Dearborn (1981)
* E les innde fenaande "Brent mo Bin Bin".
* Dow leydi (1928)
* Doggol maayo sappo (1930)
* Rutto e Bool Bool (1931)
* Fuɗɗoode toUmmital (1950)
* Kakakooji (1954)
* Gorko mawɗo to Gyang Gyang (1956)
* Ko wonaa fijirde
* Joseph Furphy: Lefol neɗɗo e deftere mum (1944)
* Jaleeɗe, wonaa ngam kaɓirgal (1956)
* Cukaagu to Brindabella (1963)
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
pvkfimahgu2p1unanik57cnvb2jx8t5
Twilight (painting)
0
39472
162310
2026-04-10T16:46:11Z
Hauwasysy
14067
Created page with "Twilight (e ɗemngal Norwees : Skumring ) ko natal naalanke Norweesnaajo biyeteeɗo Odd Nerdrum waɗi e hitaande 1981. Ina hollita debbo ina ɓuuɓtoo e nder ladde. Nerdrum hollitii nate ɗee ko "teddungal e neɗɗo tagaaɗo, goonga mo enen fof en kuli". Daartol e sifaa Natal ngal Høstutstillingen salii ɗum e hitaande 1981, kam e denndaangal nate goɗɗe ɗe o sakkitii ɗee e mbaadi nate nannduɗe heen, ko ɗum addani jaayɗe ɗee jaabaade e nder leydi Norwees. E wiyd..."
162310
wikitext
text/x-wiki
Twilight (e ɗemngal Norwees : Skumring ) ko natal naalanke Norweesnaajo biyeteeɗo Odd Nerdrum waɗi e hitaande 1981. Ina hollita debbo ina ɓuuɓtoo e nder ladde. Nerdrum hollitii nate ɗee ko "teddungal e neɗɗo tagaaɗo, goonga mo enen fof en kuli".
Daartol e sifaa
Natal ngal Høstutstillingen salii ɗum e hitaande 1981, kam e denndaangal nate goɗɗe ɗe o sakkitii ɗee e mbaadi nate nannduɗe heen, ko ɗum addani jaayɗe ɗee jaabaade e nder leydi Norwees. E wiyde hooreejo juɓɓule ɗee, hono Per Kleiva, ɗum saliima tan sabu ŋakkeende karallaagal, wonaa sabu haala kaa yiyeede ina luurdi. Nde hollitaama e nokku mum to galle Blomqvist Kunsthandel, wondude e nate ɗe naalankooɓe woɗɓe njaɓaani.
Nde ƴeewtaama e jaaynde Aftenposten, ɗo ñaawoowo oo siftini nde wonde nde hulɓiniinde, nde alaa ɗo haaɗi. Nerdrum jaabii : « Ko goonga mi yiɗaa hulɓinde, kono mi yiɗaa suuɗde hay huunde e goonga ».
Joseph Beuys, gonnooɗo jannginoowo Nerdrum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dusseldorf, siftinii Twilight wonde "ina gasa tawa ko pentol ɓurngol radikal" ngol o anndi.[4] Twilight siforaama ko fuɗɗoode course keso e nder golle Nerdrum, ɗo o woppi tiitoonde politik e renndo ɓurnoonde jiimde golle makko e kitaale 1970.
Tuugnorgal
cdtc82w2miru8p3zpd4fp7kxxfgmecp
162311
162310
2026-04-10T16:49:00Z
Hauwasysy
14067
162311
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Twilight (e ɗemngal Norwees : Skumring )''' ko natal naalanke Norweesnaajo biyeteeɗo Odd Nerdrum waɗi e hitaande 1981. Ina hollita debbo ina ɓuuɓtoo e nder ladde. Nerdrum hollitii nate ɗee ko "teddungal e neɗɗo tagaaɗo, goonga mo enen fof en kuli".
Daartol e sifaa
Natal ngal Høstutstillingen salii ɗum e hitaande 1981, kam e denndaangal nate goɗɗe ɗe o sakkitii ɗee e mbaadi nate nannduɗe heen, ko ɗum addani jaayɗe ɗee jaabaade e nder leydi Norwees. E wiyde hooreejo juɓɓule ɗee, hono Per Kleiva, ɗum saliima tan sabu ŋakkeende karallaagal, wonaa sabu haala kaa yiyeede ina luurdi. Nde hollitaama e nokku mum to galle Blomqvist Kunsthandel, wondude e nate ɗe naalankooɓe woɗɓe njaɓaani.
Nde ƴeewtaama e jaaynde Aftenposten, ɗo ñaawoowo oo siftini nde wonde nde hulɓiniinde, nde alaa ɗo haaɗi. Nerdrum jaabii : « Ko goonga mi yiɗaa hulɓinde, kono mi yiɗaa suuɗde hay huunde e goonga ».
Joseph Beuys, gonnooɗo jannginoowo Nerdrum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dusseldorf, siftinii Twilight wonde "ina gasa tawa ko pentol ɓurngol radikal" ngol o anndi.[4] Twilight siforaama ko fuɗɗoode course keso e nder golle Nerdrum, ɗo o woppi tiitoonde politik e renndo ɓurnoonde jiimde golle makko e kitaale 1970.
== Tuugnorgal ==
byh1lmfgoyyniseqy9x02fdwepkugp1
Rosemary Follett
0
39473
162314
2026-04-10T17:04:19Z
Hauwasysy
14067
Created page with "Rosemary Follett AO (jibinaa ko ñalnde 27 marse 1948[citation needed]) ko gonnooɗo politik Ostarali, ko kanko woni hooreejo jaagorɗe gadano e nder leydi laamorgo leydi Ostarali, o golliima e hitaande 1989 e kadi hakkunde 1991 e 1995. Ko kanko woni debbo gadano wontude hooreejo laamu walla leydi Ostarali. Nguurndam gadano Follett ko ɓiy binndoowo hansard biyeteeɗo Aubrey Follett, Angalteer, e debbo mum Judith (jibinaa ko Lusby), jannginoowo, katolik Roma. Follett ji..."
162314
wikitext
text/x-wiki
Rosemary Follett AO (jibinaa ko ñalnde 27 marse 1948[citation needed]) ko gonnooɗo politik Ostarali, ko kanko woni hooreejo jaagorɗe gadano e nder leydi laamorgo leydi Ostarali, o golliima e hitaande 1989 e kadi hakkunde 1991 e 1995. Ko kanko woni debbo gadano wontude hooreejo laamu walla leydi Ostarali.
Nguurndam gadano
Follett ko ɓiy binndoowo hansard biyeteeɗo Aubrey Follett, Angalteer, e debbo mum Judith (jibinaa ko Lusby), jannginoowo, katolik Roma. Follett jibinaa ko to Sydney e hitaande 1948, o ummii e ɓesngu makko o fayi Canberra e hitaande 1952. O ƴettii heen miijo e rewɓe ardiiɓe e nder galle makko gila e cukaagu makko — yumma makko ko jannginoowo gollinooɗo e humpito laana ndiwoowa e nder laana ndiwoowa debbo laamɗo Ostarali e nder wolde adunaare ɗiɗmere, tawi ko Dr e nder konu Ostarali, e taaniiko, Elizabeth Lusby wonnoo ko prioreeji duɗal e nder duɗal Dominiknaaɓe.
Follett janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe katolik to Canberra. O naati e golle laamu Ostarali caggal nde o yalti duɗal, o yahi Darwin e Sydney. O arti Canberra e golle laamu, kono o ɗaɓɓiraa ko yo o woppu golle nde o resi. O janngi stenography, o golliima e sekreteer wonande politikaaji ceertuɗi e nder duuɓi sappo garooji ɗii.would wonta lomto makko e ɗiɗo e gollodiiɓe maɓɓe. Ndeen Follett woppii golle mum e Asaambele Legislatif ACT e lewru desaambar 1996. Simon Corbell suɓaama ngam heblude golle casual. [ciimtol ina haani]
Caggal golle
Gila o yalti politik, Follett woni cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Canberra ; Hooreejo fedde jaŋde e heblo karallaagal ; tergal e Diiso Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Canberra ; tergal yiilirde njuɓɓudi konngol e hooreejo yiilirde jaŋde hakkundeere mawnde. O ardii njillu njulaagu to Japon, o waɗii heen geɗe keewɗe ngam addude jokkondiral hakkunde ACT e wuro banndiraaɓe mum e Nara, o woniino tergal e fedde toppitiinde kosam ACT e hitaande 1996, e fedde gollotooɓe Canberra, fedde njulaagu Canberra e fedde Fabian Ostarali. Follett woniino Komiseer ACT ngam haɓaade njiyaagu e nder hitaande 1996 haa 2004.[2] Ñalnde 14 abriil 2014, Follett heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canberra.
Tuugnorgal
ne3njjs0pd8rt8amfikq3s6k4yz2lsj
162315
162314
2026-04-10T17:05:47Z
Hauwasysy
14067
162315
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Rosemary Follett AO (jibinaa ko ñalnde 27 marse 1948[citation needed])''' ko gonnooɗo politik Ostarali, ko kanko woni hooreejo jaagorɗe gadano e nder leydi laamorgo leydi Ostarali, o golliima e hitaande 1989 e kadi hakkunde 1991 e 1995. Ko kanko woni debbo gadano wontude hooreejo laamu walla leydi Ostarali.
Nguurndam gadano
Follett ko ɓiy binndoowo hansard biyeteeɗo Aubrey Follett, Angalteer, e debbo mum Judith (jibinaa ko Lusby), jannginoowo, katolik Roma. Follett jibinaa ko to Sydney e hitaande 1948, o ummii e ɓesngu makko o fayi Canberra e hitaande 1952. O ƴettii heen miijo e rewɓe ardiiɓe e nder galle makko gila e cukaagu makko — yumma makko ko jannginoowo gollinooɗo e humpito laana ndiwoowa e nder laana ndiwoowa debbo laamɗo Ostarali e nder wolde adunaare ɗiɗmere, tawi ko Dr e nder konu Ostarali, e taaniiko, Elizabeth Lusby wonnoo ko prioreeji duɗal e nder duɗal Dominiknaaɓe.
Follett janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe katolik to Canberra. O naati e golle laamu Ostarali caggal nde o yalti duɗal, o yahi Darwin e Sydney. O arti Canberra e golle laamu, kono o ɗaɓɓiraa ko yo o woppu golle nde o resi. O janngi stenography, o golliima e sekreteer wonande politikaaji ceertuɗi e nder duuɓi sappo garooji ɗii.would wonta lomto makko e ɗiɗo e gollodiiɓe maɓɓe. Ndeen Follett woppii golle mum e Asaambele Legislatif ACT e lewru desaambar 1996. Simon Corbell suɓaama ngam heblude golle casual. [ciimtol ina haani]
Caggal golle
Gila o yalti politik, Follett woni cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Canberra ; Hooreejo fedde jaŋde e heblo karallaagal ; tergal e Diiso Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Canberra ; tergal yiilirde njuɓɓudi konngol e hooreejo yiilirde jaŋde hakkundeere mawnde. O ardii njillu njulaagu to Japon, o waɗii heen geɗe keewɗe ngam addude jokkondiral hakkunde ACT e wuro banndiraaɓe mum e Nara, o woniino tergal e fedde toppitiinde kosam ACT e hitaande 1996, e fedde gollotooɓe Canberra, fedde njulaagu Canberra e fedde Fabian Ostarali. Follett woniino Komiseer ACT ngam haɓaade njiyaagu e nder hitaande 1996 haa 2004.[2] Ñalnde 14 abriil 2014, Follett heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canberra.
== Tuugnorgal ==
8hy2xcnaesor0uxqsovq2zbzy6tvem6
The Millinery Shop
0
39474
162316
2026-04-10T17:08:16Z
Babaji 002
14216
Created page with "{{Databox}}'''Millinery Shop''' ko pentol nebam e dow canvas ngol naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Edgar Degas sosi hakkunde 1879 e 1886.: 220 Ina hollira debbo gooto, ma a taw ko peewnoowo hattan walla soodoowo butik, jooɗiiɗo e dow taabal ina ƴeewtoo hattan e juuɗe mum e dow hatdi leɗɗe e dow addi. Koppiiji colourful e mojobere ina ƴetta ko ɓuri heewde e kaɓirgal ngal. E 100 x 110,7 cm, ko kañum woni golle ɓurɗe mawnude ɗe Degas tagi e dow haala miliyoŋaa..."
162316
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Millinery Shop''' ko pentol nebam e dow canvas ngol naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Edgar Degas sosi hakkunde 1879 e 1886.: 220 Ina hollira debbo gooto, ma a taw ko peewnoowo hattan walla soodoowo butik, jooɗiiɗo e dow taabal ina ƴeewtoo hattan e juuɗe mum e dow hatdi leɗɗe e dow addi. Koppiiji colourful e mojobere ina ƴetta ko ɓuri heewde e kaɓirgal ngal. E 100 x 110,7 cm, ko kañum woni golle ɓurɗe mawnude ɗe Degas tagi e dow haala miliyoŋaaji..<ref name=":05">{{cite book|author=Groom|first=Gloria|title=Impressionism, Fashion, and Modernity|publisher=[[Yale University Press]]|year=2013|isbn=978-0-300-18451-8|location=New Haven, CT|pages=218–231}}</ref>: 218 Natal ngal ina woni e nder defterdu Duɗal Naalankaagal to Chicago..<ref name=":24">{{Cite web|last=Schenkel|first=Ruth|date=October 2004|title=Edgar Degas (1834-1917): Painting and Drawing|url=https://www.metmuseum.org/toah/hd/dgsp/hd_dgsp.htm#:~:text=Degas%20experimented%20with%20an%20array,the%20contours%20of%20his%20figures.|website=The Metropolitan Museum of Art}}</ref>
== Impressionnisme ==
Natal ngal ina waɗi karallaagal keewngal sifaa golle Degas e dille Impressionniste en. Degas ina heewi pentude geɗe mum e nokkuuji ɗi ngonaa aadaaji..<ref name=":22">{{Cite web|last=Schenkel|first=Ruth|date=October 2004|title=Edgar Degas (1834-1917): Painting and Drawing|url=https://www.metmuseum.org/toah/hd/dgsp/hd_dgsp.htm#:~:text=Degas%20experimented%20with%20an%20array,the%20contours%20of%20his%20figures.|website=The Metropolitan Museum of Art}}</ref> Debbo jooɗiiɗo e taabal oo ina pentiraa e ŋorol toowngol keeriiɗo, ngol ƴeewoowo oo woni dow mum. Degas ina heewi huutoraade karallaagal Impressionist hono taƴde ko yaawi e jokkondire asymmetrical kadi..<ref name=":23">{{Cite web|last=Schenkel|first=Ruth|date=October 2004|title=Edgar Degas (1834-1917): Painting and Drawing|url=https://www.metmuseum.org/toah/hd/dgsp/hd_dgsp.htm#:~:text=Degas%20experimented%20with%20an%20array,the%20contours%20of%20his%20figures.|website=The Metropolitan Museum of Art}}</ref> Koolondiral pentol ngol ina yuɓɓinaa haa koppi ɗii ƴetta nokku ɓurɗo heewde e ko woni e dow taabal hee, rokka golle ɗee sifaa ŋakkeende nokku. Degas, hono no Impressionniste en heewɓe nii, ina yiɗi nanngude natal nguurndam wuro hannde e nder sahaaji juutɗi e nder nguurndam ñalnde kala..<ref name=":2">{{Cite web|last=Schenkel|first=Ruth|date=October 2004|title=Edgar Degas (1834-1917): Painting and Drawing|url=https://www.metmuseum.org/toah/hd/dgsp/hd_dgsp.htm#:~:text=Degas%20experimented%20with%20an%20array,the%20contours%20of%20his%20figures.|website=The Metropolitan Museum of Art}}</ref> Suɓagol makko hollirde debbo golloowo walla soodoowo e nder yeeyirdu militeeruuji mbaylaandi ina hollita ɗum. Huutoraade nooneeji pastel cuuɗiiɗi, ko wayi no ɓaleeji jalbooji, boɗeeji, e daneeji ɓuuɓɗi, ina jeyaa kadi e sifaa pentooɓe Impressionniste en.
== Anndinde debbo oo ==
Laaɓaani so tawii Degas ina yiɗi debbo mo o holliti e The Millinery Shop oo, wona soodoowo walla golloowo e nder booñ. Duɗal naalankaagal to Chicago hollitii wonde ko o anniya tan o anndaaka..<ref name=":04">{{cite book|author=Groom|first=Gloria|title=Impressionism, Fashion, and Modernity|publisher=[[Yale University Press]]|year=2013|isbn=978-0-300-18451-8|location=New Haven, CT|pages=218–231}}</ref> Kono daartiyankooɓe naalankaagal heewɓe ina ciftora mo wonde ko o golloowo. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Gloria Groom hollitii wonde Degas ina wayi no pentii mo e gite 6urcfe teegtude e yeeso makko, hono no o gollortoo e hattan makko e juucfe makko e hakkille mawcfo e detal..<ref name=":02">{{cite book|author=Groom|first=Gloria|title=Impressionism, Fashion, and Modernity|publisher=[[Yale University Press]]|year=2013|isbn=978-0-300-18451-8|location=New Haven, CT|pages=218–231}}</ref>: 222 Ɗum hollirta ko gite makko 6urcfe teegtude e leppi makko 6uu6cfi ina cikka ina njogii pinndi..<ref name=":03">{{cite book|author=Groom|first=Gloria|title=Impressionism, Fashion, and Modernity|publisher=[[Yale University Press]]|year=2013|isbn=978-0-300-18451-8|location=New Haven, CT|pages=218–231}}</ref>: 222: McCullagh ɓuri tiiɗnaade ko o milliner..<ref name=":33">{{Cite book|last1=Brettell|first1=Richard|title=Degas in the Art Institute of Chicago|last2=Suzanne|first2=Folds McCullagh|publisher=The Art Institute of Chicago & Harry N. Abrams Inc.|year=1984|isbn=0-8109-0804-2|pages=130–134}}</ref>: 131 Ɓe mbiyi wonde darnde keeriinde e wuttudu nduu dow hoore debbo oo ina addana neɗɗo miijaade wonde o "...ina jokkondiri e batte golle makko, ɗe o fotnoo ɓoornaade.".<ref name=":32">{{Cite book|last1=Brettell|first1=Richard|title=Degas in the Art Institute of Chicago|last2=Suzanne|first2=Folds McCullagh|publisher=The Art Institute of Chicago & Harry N. Abrams Inc.|year=1984|isbn=0-8109-0804-2|pages=130–134}}</ref>1
Fotooje X-ray e sketchuuji gadani ina kollita wonde nate ɗee njahri ko e waylooji keewɗi hade mum en timminde. .<ref name=":3">{{Cite book|last1=Brettell|first1=Richard|title=Degas in the Art Institute of Chicago|last2=Suzanne|first2=Folds McCullagh|publisher=The Art Institute of Chicago & Harry N. Abrams Inc.|year=1984|isbn=0-8109-0804-2|pages=130–134}}</ref>131–132 Ɗeeɗoo radiyooji ina kollita wonde Degas hollitii e fuɗɗoode debbo oo ina ɓoornii wutte daneejo e mbaydi mbaylaandi e dow juuɗe ina kollita wonde she–2:1] ma a taw e fuɗɗoode yahde ko soodoowo bourgeois wonaa golloowo e nder golle sosde golle ɗee, mbaydi makko wayliima. Janngugol pastel gadanol e nate Degas biyeteeɗe At the Milliner’s hollitii wonde debbo oo e fuɗɗoode ina joginoo wuttulo daneejo, ko ɗum ɓeydi hollirde wonde ko adii fof ko o soodoowo..<ref name=":0">{{cite book|author=Groom|first=Gloria|title=Impressionism, Fashion, and Modernity|publisher=[[Yale University Press]]|year=2013|isbn=978-0-300-18451-8|location=New Haven, CT|pages=218–231}}</ref>: 221
== Miliiji Pari ==
Millinery tappirde gila 1887 ina hollita koppi Farayse mojobere
E wiyde daartooɓe naalankaagal Simon Kelly e Esther Bell, koppi ɗii e dow taabal ɗii « ina kollita mbaydiiji cakkitiiɗi no feewi e ndunngu e ndunngu e fuɗɗoode kitaale 1880 ».<ref name=":45">{{Cite book|last1=Simon|first1=Kelly|title=Degas, Impressionism, and the Paris Millinery Trade|last2=Bell|first2=Esther|publisher=Fine Arts Museum of San Francisco & DelMonico Books|isbn=978-3-7913-6747-7|publication-date=2017|pages=17–19, 31,104–107}}</ref>: 105 Ko ɓuri teeŋtude ko mbaydiiji keewɗi, mbaydiiji, e geɗe kuutorteeɗe ngam waɗde koppi ɗii. Koppi ɗii ina njogii ko ɓuri heewde e nokkuuji e nder nate ɗee, teeŋti noon e ŋoral ŋoral e ŋoral ŋoral nder boowal ngal. Ɗum ina hollita wonde Degas ina yiɗi anndude no mbaydiiji hannde ɗii mbaylirta naalankaagal e pinal Farayse. E nder nguurndam Degas, njulaagu millinery ina yaaji—Paris waɗiino kampaañ keso wuro mawngo e nder cakkital teeminannde 19ɓiire ko ɗum semmbini faggudu..<ref name=":44">{{Cite book|last1=Simon|first1=Kelly|title=Degas, Impressionism, and the Paris Millinery Trade|last2=Bell|first2=Esther|publisher=Fine Arts Museum of San Francisco & DelMonico Books|isbn=978-3-7913-6747-7|publication-date=2017|pages=17–19, 31,104–107}}</ref>: 17–19 Ɗum firti ko Parinaaɓe jogiiɓe ngalu keewngu ina njogii kaalis ngam naftoraade ko wayi no hashi items, commercial items. Degas nanndini hay suudu naalanke oo e duɗal miliner..<ref name=":43">{{Cite book|last1=Simon|first1=Kelly|title=Degas, Impressionism, and the Paris Millinery Trade|last2=Bell|first2=Esther|publisher=Fine Arts Museum of San Francisco & DelMonico Books|isbn=978-3-7913-6747-7|publication-date=2017|pages=17–19, 31,104–107}}</ref>: 31 Industry peewnugol hattan ina joginoo won e nanndi e golle naalanke oo, ko ɗum addani Degas waɗde The Millinery Shop. Kelly e Bell teskiima wonde milinery ko "geɗel gootel e nder ƴeewndo Degas e nguurndam Pari hannde, e mbaydiiji, e haa teeŋti e winndere njulaagu e njulaagu.".<ref name=":42">{{Cite book|last1=Simon|first1=Kelly|title=Degas, Impressionism, and the Paris Millinery Trade|last2=Bell|first2=Esther|publisher=Fine Arts Museum of San Francisco & DelMonico Books|isbn=978-3-7913-6747-7|publication-date=2017|pages=17–19, 31,104–107}}</ref>: 18
== Sippol ==
Degas soodi golle ɗee e yeeyoowo naalankaagal Faraysenaajo mawɗo biyeteeɗo Paul Durand-Ruel e hitaande 1913 e 50 000 faraŋ.:.<ref name=":4">{{Cite book|last1=Simon|first1=Kelly|title=Degas, Impressionism, and the Paris Millinery Trade|last2=Bell|first2=Esther|publisher=Fine Arts Museum of San Francisco & DelMonico Books|isbn=978-3-7913-6747-7|publication-date=2017|pages=17–19, 31,104–107}}</ref> 107 Ko ɗum woni kaalis ɓurɗo heewde mo Degas heɓi e golle mum e dow haala miliyoŋ Yarkomaa 1932 ko ina tolnoo e 36 000 dolaar.<ref name=":12">{{cite web|date=2013|title=The Millinery Shop|url=https://www.artic.edu/artworks/14572/the-millinery-shop|accessdate=19 November 2024|work=The Art Institute of Chicago|publisher=}}</ref> Ndeen nde rokkaama duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e hitaande 1933.<ref name=":1">{{cite web|date=2013|title=The Millinery Shop|url=https://www.artic.edu/artworks/14572/the-millinery-shop|accessdate=19 November 2024|work=The Art Institute of Chicago|publisher=}}</ref>
== Tuugnorgal ==
auzj10vs0pbp56g80oqqqmk87han6sq
Leah Redmond Chang
0
39475
162319
2026-04-10T19:38:06Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Leah Redmond Chang ko binndoowo, ganndo binndol. Golle makko ina njokki e daartol rewɓe ina jeyaa heen daartol nguurndam e binndi ɗi ngonaa fijirde. Ko o gonnooɗo porfeseer gardiiɗo binndol e pinal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde George Washington. Deftere makko, Young Queens, anndaa ko e njeenaari deftere Los Angeles Times (Nguurndam), jeyaa ko e defte ɓurɗe moƴƴude e New Yorker e hitaande 2023, gooto e defte ɓurɗe moƴƴude e nguurndam BookRiot e hitaand..."
162319
wikitext
text/x-wiki
Leah Redmond Chang ko binndoowo, ganndo binndol. Golle makko ina njokki e daartol rewɓe ina jeyaa heen daartol nguurndam e binndi ɗi ngonaa fijirde. Ko o gonnooɗo porfeseer gardiiɗo binndol e pinal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde George Washington.
Deftere makko, Young Queens, anndaa ko e njeenaari deftere Los Angeles Times (Nguurndam), jeyaa ko e defte ɓurɗe moƴƴude e New Yorker e hitaande 2023, gooto e defte ɓurɗe moƴƴude e nguurndam BookRiot e hitaande 2023, anndaa ko e defte Waterstones ɓurɗe moƴƴude e hitaande ndee: Daartol2, e Longlist for4 Ko wonaa Fiction.
Golle makko ganndal gadane, ina heen nate yumma laamɗo debbo e Into Print, njaltinaa e innde Leah L. Chang.
O renndini ko waktuuji makko hakkunde Washington D.C e Londres, to leydi Angalteer.
Binndanɗe
Defte
Sukaaɓe Laamɓe: Daartol ɓuuɓngol, jokkondirngol e laamɓe tato: Bloomsbury UK 2023
Sukaaɓe laamɓe - Rewɓe tato renndo e coggu doole: Farrar, Straus e Giroux Amerik 2023
Nate yumma laamɗo debbo: luural, ƴattooje, ɓataakeeji: Iter Press 2014
E nder binndi: Pewnugol binndol rewɓe e fuɗɗoode jamaanu Farayse hannde: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Delaware Press 2009
Binndanɗe
Joy ɓurɗi moƴƴude: Defte dow rewɓe ɓe limtaaka wsj.com 4 oktoobar 2023
Miɗo yiɗi janngooɓe ɓee njokkondir e ɓeeɗoo laamɓe rewɓe, ngam majjude e daartol Catherine, Elisabeth, e Mary bloomsbury.com 4 mee 2023
Tuugnorgal
4fyw7lovovezbruuq7z7tn8yp12kjzd
162320
162319
2026-04-10T19:39:46Z
SUZYFATIMA
13856
162320
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Leah Redmond Chang''' ko binndoowo, ganndo binndol. Golle makko ina njokki e daartol rewɓe ina jeyaa heen daartol nguurndam e binndi ɗi ngonaa fijirde. Ko o gonnooɗo porfeseer gardiiɗo binndol e pinal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde George Washington.
Deftere makko, Young Queens, anndaa ko e njeenaari deftere Los Angeles Times (Nguurndam), jeyaa ko e defte ɓurɗe moƴƴude e New Yorker e hitaande 2023, gooto e defte ɓurɗe moƴƴude e nguurndam BookRiot e hitaande 2023, anndaa ko e defte Waterstones ɓurɗe moƴƴude e hitaande ndee: Daartol2, e Longlist for4 Ko wonaa Fiction.
Golle makko ganndal gadane, ina heen nate yumma laamɗo debbo e Into Print, njaltinaa e innde Leah L. Chang.
O renndini ko waktuuji makko hakkunde Washington D.C e Londres, to leydi Angalteer.
Binndanɗe
Defte
Sukaaɓe Laamɓe: Daartol ɓuuɓngol, jokkondirngol e laamɓe tato: Bloomsbury UK 2023
Sukaaɓe laamɓe - Rewɓe tato renndo e coggu doole: Farrar, Straus e Giroux Amerik 2023
Nate yumma laamɗo debbo: luural, ƴattooje, ɓataakeeji: Iter Press 2014
E nder binndi: Pewnugol binndol rewɓe e fuɗɗoode jamaanu Farayse hannde: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Delaware Press 2009
Binndanɗe
Joy ɓurɗi moƴƴude: Defte dow rewɓe ɓe limtaaka wsj.com 4 oktoobar 2023
Miɗo yiɗi janngooɓe ɓee njokkondir e ɓeeɗoo laamɓe rewɓe, ngam majjude e daartol Catherine, Elisabeth, e Mary bloomsbury.com 4 mee 2023
== Tuugnorgal ==
1athn6iydvjf0v9lhsot1gjfvwv2w6m
162321
162320
2026-04-10T19:48:36Z
SUZYFATIMA
13856
162321
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Leah Redmond Chang''' ko binndoowo, ganndo binndol. Golle makko ina njokki e daartol rewɓe ina jeyaa heen daartol nguurndam e binndi ɗi ngonaa fijirde. Ko o gonnooɗo porfeseer gardiiɗo binndol e pinal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde George Washington.
Deftere makko, Young Queens, anndaa ko e njeenaari deftere Los Angeles Times (Nguurndam), jeyaa ko e defte ɓurɗe moƴƴude e New Yorker e hitaande 2023, gooto e defte ɓurɗe moƴƴude e nguurndam BookRiot e hitaande 2023, anndaa ko e defte Waterstones ɓurɗe moƴƴude e hitaande ndee: Daartol2, e Longlist for4 Ko wonaa Fiction.
Golle makko ganndal gadane, ina heen nate yumma laamɗo debbo e Into Print, njaltinaa e innde Leah L. Chang.
O renndini ko waktuuji makko hakkunde Washington D.C e Londres, to leydi Angalteer.
Binndanɗe
Defte
Sukaaɓe Laamɓe: Daartol ɓuuɓngol, jokkondirngol e laamɓe tato: Bloomsbury UK 2023
Sukaaɓe laamɓe - Rewɓe tato renndo e coggu doole: Farrar, Straus e Giroux Amerik 2023
Nate yumma laamɗo debbo: luural, ƴattooje, ɓataakeeji: Iter Press 2014
E nder binndi: Pewnugol binndol rewɓe e fuɗɗoode jamaanu Farayse hannde: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Delaware Press 2009
Binndanɗe
Joy ɓurɗi moƴƴude: Defte dow rewɓe ɓe limtaaka wsj.com 4 oktoobar 2023
Miɗo yiɗi janngooɓe ɓee njokkondir e ɓeeɗoo laamɓe rewɓe, ngam majjude e daartol Catherine, Elisabeth, e Mary bloomsbury.com 4 mee 2023<ref>{{Cite web|last=Brewer|first=Robert Lee|date=2023-08-13|title=Leah Redmond Chang: Breathing Life Into the History of Misunderstood and Forgotten Queens|url=https://www.writersdigest.com/write-better-nonfiction/leah-redmond-chang-breathing-life-into-the-history-of-misunderstood-and-forgotten-queens|access-date=2024-06-13|website=Writer's Digest|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Kalb|first=Deborah|date=2023-08-15|title=Book Q&As with Deborah Kalb: Q&A with Leah Redmond Chang|url=https://deborahkalbbooks.blogspot.com/2023/08/q-with-leah-redmond-chang.html|access-date=2024-06-13|website=Book Q&As with Deborah Kalb}}</ref><ref>{{Cite web|date=2024-02-21|title=Raja Shehadeh, Yiyun Li and Maria Bamford among L.A. Times Book Prize finalists|url=https://www.latimes.com/entertainment-arts/books/story/2024-02-21/l-a-times-book-prize-finalists-2023|access-date=2024-06-13|website=Los Angeles Times|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite magazine|last=Yorker|first=The New|date=2023-01-25|title=The Best Books of 2023|url=https://www.newyorker.com/best-books-2023|access-date=2024-06-13|magazine=The New Yorker|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Connor|first=C. J.|date=2023-09-21|title=The Best New Biographies of 2023|url=https://bookriot.com/best-biographies-2023/|access-date=2024-06-13|website=BOOK RIOT|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=October 18, 2023|title=The Best Books of 2023: History|url=https://www.waterstones.com/blog/the-best-books-of-2023-history}}</ref><ref>{{Cite web|title=Women's Prize For Non Fiction|url=https://womensprize.com/prizes/womens-prize-for-non-fiction/|access-date=2024-06-13|website=Women's Prize|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Leah L. Chang|url=https://press.uchicago.edu/ucp/books/author/C/L/au23515989.html|access-date=2024-06-13|website=University of Chicago Press|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Larsen|first1=Anne R|last2=Chang|first2=Leah L|date=2010|title=Review of Into Print: The Production of Female Authorship in Early Modern France, Leah L. Chang|url=https://www.jstor.org/stable/10.1086/652599|journal=Renaissance Quarterly|volume=63|issue=1|pages=280–282|doi=10.1086/652599|jstor=10.1086/652599|issn=0034-4338|url-access=subscription}}</ref><ref>{{Cite book|last=Chang|first=Leah Redmond|title=Young Queens: The gripping, intertwined story of three queens|publisher=[[Bloomsbury UK]]|year=2024|isbn=978-1526613431}}</ref><ref>{{Cite book|last=Chang|first=Leah L.|title=Young queens: three Renaissance women and the price of power|date=2023|publisher=Farrar, Straus and Giroux|isbn=978-0-374-29448-9|edition=|location=New York}}</ref><ref>{{Cite book|title=Portraits of the Queen Mother: polemics, panegyrics, letters|date=2014|publisher=Iter Inc|isbn=978-0-7727-2172-3|editor-last=Chang|editor-first=Leah Redmond|series=The other voice in early modern Europe: the Toronto series|location=Toronto|editor-last2=Kong|editor-first2=Katherine}}</ref><ref>{{Cite book|last=Chang|first=Leah L.|title=Into Print: The Production of Female Authorship in Early Modern France|year=2009|publisher=University of Delaware Press|isbn=978-1611491135}}</ref><ref>{{Cite web|last=Chang|first=Leah Redmond|date=October 4, 2023|title=Five Best: Books on Unsung Women|url=https://www.wsj.com/arts-culture/books/five-best-books-on-unsung-women-fadeac28|website=The Wall Street Journal}}</ref><ref>{{Cite web|last=Chang|first=Leah Redmond|date=May 4, 2023|title="I want readers to relate to these queens as women, to get lost in the story of Catherine, Elisabeth, and Mary"|url=https://www.bloomsbury.com/uk/discover/articles/interviews/i-want-readers-to-relate-to-these-queens-as-women-to-get-lost-in-the-story-of-catherine-elisabeth-and-mary/|website=Bloomsbury}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
i63tqt8goadml2szuuzsww8sivd3pz5
Invincible Louisa
0
39476
162322
2026-04-10T19:51:09Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Louisa mo foolaaka ko nguurndam Cornelia Meigs mo heɓi njeenaari Newbery e njeenaari Lewis Carroll Shelf. Ina siftina nguurndam Louisa May Alcott, binnduɗo deftere « Rewɓe tokosɓe ». Ngeesa Louisa mo foolaaka, tiitoonde mum ko « Daartol binnduɗo rewɓe tokosɓe », udditi ko e jibineede Louisa Alcott e ñalawma noowammbar nees to Germantown, Pennsylvania. Baaba makko, hono Bronson Alcott, ina joginoo duɗal sukaaɓe tokosɓe e nder galle maɓɓe. "Ko sahaa welta..."
162322
wikitext
text/x-wiki
Louisa mo foolaaka ko nguurndam Cornelia Meigs mo heɓi njeenaari Newbery e njeenaari Lewis Carroll Shelf. Ina siftina nguurndam Louisa May Alcott, binnduɗo deftere « Rewɓe tokosɓe ».
Ngeesa
Louisa mo foolaaka, tiitoonde mum ko « Daartol binnduɗo rewɓe tokosɓe », udditi ko e jibineede Louisa Alcott e ñalawma noowammbar nees to Germantown, Pennsylvania. Baaba makko, hono Bronson Alcott, ina joginoo duɗal sukaaɓe tokosɓe e nder galle maɓɓe. "Ko sahaa weltaare mawnde, jam, e kisal... Weltaare ina foti jokkude... kono jam e kisal ina jogori artude kadi ko juuti sanne". Nii woni Meigs anndini janngoowo mum nguurndam Alcott. Baaba makko, Bronson, hollitaama ko neɗɗo jom hakkille kono mo alaa ko waawi, mo waawaano wallitde ɓesngu mum no neɗɗo jamaanu oo siforinoo nii.
Deftere nde ina rewi e galle Alcott haa Boston e Concord, nde Bronson Alcott yiylotoo nokkuuji paamɗi miijooji makko ɗi keewaani e jaŋde e ƴellitaare. Louisa hollitii wonde ko cukalel ngel, ngel naati e caɗeele, ngel addani yumma mum, Abba, won e kulhuli. Nde o heɓi duuɓi sappo ɓesngu nguu ummii kadi to Fruitlands, renndo transcendantalist Alcott walli heɓde. Jooni noon ko sukaaɓe rewɓe nayo ngoni e nder galle hee. Meigs hollitii Bronson Alcott e ɓiyiiko debbo mawɗo, Anna, ko ɓe timmuɓe e miijooji nguurndam kesam, kono o wiyi wonde Louisa e yumma mum ina paami no golle tiiɗɗe poti waɗeede ngam ndema renndo ina waawa yahrude yeeso. Feere hakkunde miijo e gollal hollirtee ko nde Bronson e mawɗo gooto goɗɗo oo njalti nokku oo ngam waɗde batu no barmeeji ɗii njuɓɓinirtee nii. Henndu ɓadiiɗo ina waɗi Abba e sukaaɓe ina ngadda gawri tan. Ko ina wona hitaande Fruitlands ronki, ɓesngu nguu ummiima laabi keewɗi goɗɗi.
Louisa mo foolaaka ina jokki e sehilaagal Alcott en e Ralph Waldo Emerson, ina siftora yoga e kewuuji ɗi Louisa huutorii caggal ɗuum e nder Rewɓe tokosɓe, ina jeyaa heen batuuji Pickwick Club e maayde gooto e miñiraaɓe Louisa rewɓe tokosɓe, hono Elizabeth. Louisa caggal mum yalti galle ngam dañde laawol mum binndol e jannginde. E nder wolde hakkunde leyɗeele o yahi Washington, DC ngam ñamminde soldateeɓe. Deftere nde'e timmini bee Louisa winndugo Rewɓe pamarɓe e defte ɗiɗi ɗe tokki ɓaawo man, Worɓe pamarɓe e Jo's Boys. Nasaraaku defte ɗe'e, bana no Meigs wi'i, hokki Louisa "jokkugo belɗum... ko o yiɗi nder ngeedam maako fuu -- ngam o tokka ɗe fuu tan."
Louisa mo foolaaka joofniri ko e limto kelle joy nguurndam Louisa May Alcott.
Jaɓɓungal tiiɗngal
Binndol sukaaɓe ina noddira Invincible Louisa "nate belɗe, binndaaɗe no moƴƴi"... Gaa gaa hollirde geɗe nguurndam makko, winndiyanke oo ina waɗi sifaaji keewɗi teskinɗi e nokkuuji Louisa e miijooji mum, ɗum noon ina sosa nguurndam mum, ina nanndi e ko ɓuri welde e welde, ko ɓuri heewde e golle Ki "Gooto nder winndooɓe defte fiction ɓurduɗe yiɗugo ngam sukaaɓe worɓe e rewɓe."
Louisa mo foolaaka heɓi njeenaari Newbery ngam « darnde mum ɓurnde teeŋtude e binndol Amerik wonande sukaaɓe » e hitaande 1934. O heɓi njeenaari Lewis Carroll Shelf e hitaande 1963.
Tuugnorgal
9ib7hgqatigiraeosz8toc1eoppghcj
162323
162322
2026-04-10T19:58:00Z
SUZYFATIMA
13856
162323
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Louisa mo foolaaka''' ko nguurndam Cornelia Meigs mo heɓi njeenaari Newbery e njeenaari Lewis Carroll Shelf. Ina siftina nguurndam Louisa May Alcott, binnduɗo deftere « Rewɓe tokosɓe ».
Ngeesa
Louisa mo foolaaka, tiitoonde mum ko « Daartol binnduɗo rewɓe tokosɓe », udditi ko e jibineede Louisa Alcott e ñalawma noowammbar nees to Germantown, Pennsylvania. Baaba makko, hono Bronson Alcott, ina joginoo duɗal sukaaɓe tokosɓe e nder galle maɓɓe. "Ko sahaa weltaare mawnde, jam, e kisal... Weltaare ina foti jokkude... kono jam e kisal ina jogori artude kadi ko juuti sanne". Nii woni Meigs anndini janngoowo mum nguurndam Alcott. Baaba makko, Bronson, hollitaama ko neɗɗo jom hakkille kono mo alaa ko waawi, mo waawaano wallitde ɓesngu mum no neɗɗo jamaanu oo siforinoo nii.
Deftere nde ina rewi e galle Alcott haa Boston e Concord, nde Bronson Alcott yiylotoo nokkuuji paamɗi miijooji makko ɗi keewaani e jaŋde e ƴellitaare. Louisa hollitii wonde ko cukalel ngel, ngel naati e caɗeele, ngel addani yumma mum, Abba, won e kulhuli. Nde o heɓi duuɓi sappo ɓesngu nguu ummii kadi to Fruitlands, renndo transcendantalist Alcott walli heɓde. Jooni noon ko sukaaɓe rewɓe nayo ngoni e nder galle hee. Meigs hollitii Bronson Alcott e ɓiyiiko debbo mawɗo, Anna, ko ɓe timmuɓe e miijooji nguurndam kesam, kono o wiyi wonde Louisa e yumma mum ina paami no golle tiiɗɗe poti waɗeede ngam ndema renndo ina waawa yahrude yeeso. Feere hakkunde miijo e gollal hollirtee ko nde Bronson e mawɗo gooto goɗɗo oo njalti nokku oo ngam waɗde batu no barmeeji ɗii njuɓɓinirtee nii. Henndu ɓadiiɗo ina waɗi Abba e sukaaɓe ina ngadda gawri tan. Ko ina wona hitaande Fruitlands ronki, ɓesngu nguu ummiima laabi keewɗi goɗɗi.
Louisa mo foolaaka ina jokki e sehilaagal Alcott en e Ralph Waldo Emerson, ina siftora yoga e kewuuji ɗi Louisa huutorii caggal ɗuum e nder Rewɓe tokosɓe, ina jeyaa heen batuuji Pickwick Club e maayde gooto e miñiraaɓe Louisa rewɓe tokosɓe, hono Elizabeth. Louisa caggal mum yalti galle ngam dañde laawol mum binndol e jannginde. E nder wolde hakkunde leyɗeele o yahi Washington, DC ngam ñamminde soldateeɓe. Deftere nde'e timmini bee Louisa winndugo Rewɓe pamarɓe e defte ɗiɗi ɗe tokki ɓaawo man, Worɓe pamarɓe e Jo's Boys. Nasaraaku defte ɗe'e, bana no Meigs wi'i, hokki Louisa "jokkugo belɗum... ko o yiɗi nder ngeedam maako fuu -- ngam o tokka ɗe fuu tan."
Louisa mo foolaaka joofniri ko e limto kelle joy nguurndam Louisa May Alcott.
Jaɓɓungal tiiɗngal
Binndol sukaaɓe ina noddira Invincible Louisa "nate belɗe, binndaaɗe no moƴƴi"... Gaa gaa hollirde geɗe nguurndam makko, winndiyanke oo ina waɗi sifaaji keewɗi teskinɗi e nokkuuji Louisa e miijooji mum, ɗum noon ina sosa nguurndam mum, ina nanndi e ko ɓuri welde e welde, ko ɓuri heewde e golle Ki "Gooto nder winndooɓe defte fiction ɓurduɗe yiɗugo ngam sukaaɓe worɓe e rewɓe."
Louisa mo foolaaka heɓi njeenaari Newbery ngam « darnde mum ɓurnde teeŋtude e binndol Amerik wonande sukaaɓe » e hitaande 1934. O heɓi njeenaari Lewis Carroll Shelf e hitaande 1963.
== Tuugnorgal ==
lzmioyfwkmkkuy8jvgaycvdq0ybvmuq
162324
162323
2026-04-10T20:02:35Z
SUZYFATIMA
13856
162324
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Louisa mo foolaaka''' ko nguurndam Cornelia Meigs mo heɓi njeenaari Newbery e njeenaari Lewis Carroll Shelf. Ina siftina nguurndam Louisa May Alcott, binnduɗo deftere « Rewɓe tokosɓe ».
Ngeesa
Louisa mo foolaaka, tiitoonde mum ko « Daartol binnduɗo rewɓe tokosɓe », udditi ko e jibineede Louisa Alcott e ñalawma noowammbar nees to Germantown, Pennsylvania. Baaba makko, hono Bronson Alcott, ina joginoo duɗal sukaaɓe tokosɓe e nder galle maɓɓe. "Ko sahaa weltaare mawnde, jam, e kisal... Weltaare ina foti jokkude... kono jam e kisal ina jogori artude kadi ko juuti sanne". Nii woni Meigs anndini janngoowo mum nguurndam Alcott. Baaba makko, Bronson, hollitaama ko neɗɗo jom hakkille kono mo alaa ko waawi, mo waawaano wallitde ɓesngu mum no neɗɗo jamaanu oo siforinoo nii.
Deftere nde ina rewi e galle Alcott haa Boston e Concord, nde Bronson Alcott yiylotoo nokkuuji paamɗi miijooji makko ɗi keewaani e jaŋde e ƴellitaare. Louisa hollitii wonde ko cukalel ngel, ngel naati e caɗeele, ngel addani yumma mum, Abba, won e kulhuli. Nde o heɓi duuɓi sappo ɓesngu nguu ummii kadi to Fruitlands, renndo transcendantalist Alcott walli heɓde. Jooni noon ko sukaaɓe rewɓe nayo ngoni e nder galle hee. Meigs hollitii Bronson Alcott e ɓiyiiko debbo mawɗo, Anna, ko ɓe timmuɓe e miijooji nguurndam kesam, kono o wiyi wonde Louisa e yumma mum ina paami no golle tiiɗɗe poti waɗeede ngam ndema renndo ina waawa yahrude yeeso. Feere hakkunde miijo e gollal hollirtee ko nde Bronson e mawɗo gooto goɗɗo oo njalti nokku oo ngam waɗde batu no barmeeji ɗii njuɓɓinirtee nii. Henndu ɓadiiɗo ina waɗi Abba e sukaaɓe ina ngadda gawri tan. Ko ina wona hitaande Fruitlands ronki, ɓesngu nguu ummiima laabi keewɗi goɗɗi.
Louisa mo foolaaka ina jokki e sehilaagal Alcott en e Ralph Waldo Emerson, ina siftora yoga e kewuuji ɗi Louisa huutorii caggal ɗuum e nder Rewɓe tokosɓe, ina jeyaa heen batuuji Pickwick Club e maayde gooto e miñiraaɓe Louisa rewɓe tokosɓe, hono Elizabeth. Louisa caggal mum yalti galle ngam dañde laawol mum binndol e jannginde. E nder wolde hakkunde leyɗeele o yahi Washington, DC ngam ñamminde soldateeɓe. Deftere nde'e timmini bee Louisa winndugo Rewɓe pamarɓe e defte ɗiɗi ɗe tokki ɓaawo man, Worɓe pamarɓe e Jo's Boys. Nasaraaku defte ɗe'e, bana no Meigs wi'i, hokki Louisa "jokkugo belɗum... ko o yiɗi nder ngeedam maako fuu -- ngam o tokka ɗe fuu tan."
Louisa mo foolaaka joofniri ko e limto kelle joy nguurndam Louisa May Alcott.
Jaɓɓungal tiiɗngal
Binndol sukaaɓe ina noddira Invincible Louisa "nate belɗe, binndaaɗe no moƴƴi"... Gaa gaa hollirde geɗe nguurndam makko, winndiyanke oo ina waɗi sifaaji keewɗi teskinɗi e nokkuuji Louisa e miijooji mum, ɗum noon ina sosa nguurndam mum, ina nanndi e ko ɓuri welde e welde, ko ɓuri heewde e golle Ki "Gooto nder winndooɓe defte fiction ɓurduɗe yiɗugo ngam sukaaɓe worɓe e rewɓe."
Louisa mo foolaaka heɓi njeenaari Newbery ngam « darnde mum ɓurnde teeŋtude e binndol Amerik wonande sukaaɓe » e hitaande 1934. O heɓi njeenaari Lewis Carroll Shelf e hitaande 1963.<ref>Meigs, Cornelia, ''Invincible Louisa'', Scholastic, 1933, pp. 3-4;</ref><ref>Meigs, Cornelia, ''Invincible Louisa'', Scholastic, 1933, pg. 241;</ref><ref>{{cite web|title=Invincible Louisa Review|work=Barnes and Noble|url=http://www.barnesandnoble.com/w/invincible-louisa-cornelia-meigs/1103426589#product-commentary-editorial-review-1|accessdate=2012-05-30}}</ref><ref>{{cite web|title=Invincible Louisa|work=Kirkus Reviews|url=https://www.kirkusreviews.com/book-reviews/cornelia-meigs/invincible-louisa-2/#review|accessdate=2012-05-30}}</ref><ref name="newbery">{{cite web|title=Newbery Awards|date=30 November 1999|url=http://www.ala.org/alsc/awardsgrants/bookmedia/newberymedal/newberyhonors/newberymedal|accessdate=2012-05-15}}</ref><ref>Creighton, Sean and Cunningham, Sheila, ''Literary Laurels: A Reader's Guide to Award-Winning Children's Books'', Hillyard, 1996, pp. 25–34</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
h5lu8luvkoi24gdrktzfbjkfb471ebc
Chiomara
0
39477
162325
2026-04-10T20:07:37Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Chiomara (teeminannde ɗiɗmere ko adii jibineede Iisaa) ko debbo tedduɗo Galaatiyanke, debbo Orgiagon, mawɗo Tectosagi en, gooto e leƴƴi tati Galaatiyankooɓe e nder wolde Galatiyankoore e Rome, e hitaande 189 ko adii jibineede Iisaa. E nder ndee wolde, Gneus Manlius Vulso heɓi nafoore e kampaañ feewde e Gaulnaaɓe Galaati. Gooto e teemedere makko waɗtaa e gardagol fedde nanngaaɓe, ina heen Chiomara, sifotoo ko « debbo belɗo no feewi ». O waɗi e makko jokke..."
162325
wikitext
text/x-wiki
Chiomara (teeminannde ɗiɗmere ko adii jibineede Iisaa) ko debbo tedduɗo Galaatiyanke, debbo Orgiagon, mawɗo Tectosagi en, gooto e leƴƴi tati Galaatiyankooɓe e nder wolde Galatiyankoore e Rome, e hitaande 189 ko adii jibineede Iisaa.
E nder ndee wolde, Gneus Manlius Vulso heɓi nafoore e kampaañ feewde e Gaulnaaɓe Galaati. Gooto e teemedere makko waɗtaa e gardagol fedde nanngaaɓe, ina heen Chiomara, sifotoo ko « debbo belɗo no feewi ». O waɗi e makko jokkere enɗam, nde ɗeen njaɓaaka, o ƴatti mo. O sakkiti ndeen, ngam ustude hersa makko, yo o yoɓ mo, o artira mo e leñol makko, o neldi gooto e maccuɓe makko, kadi ko nanngaaɗo, e konngol ngol.
Banndiraaɓe makko ngari e nokku toɗɗaaɗo oo e njoɓdi ndii, kono nde hooreejo leydi ndii ina limta kaŋŋe oo, Chiomara hollitii ɓe - e ŋoŋɗi, e wiyde Plutarque, walla e haaldude e maɓɓe e ɗemngal maɓɓe, e wiyde Livy e Valerius Maximus - wonde yo ɓe taƴ hoore makko. Oon ne nawti hoore ndee galle, o 6uuccii e 6oggi makko, o werlii cfum e koycfe gorko makko, o wi’i cfum ko gorko gooto tan heddotoo e nguurndam.
Daartoowo Gerek biyeteeɗo Polybius ina wiyee hawri e makko to Sardis, o weltiima e "hakkille makko moƴƴo e hakkille makko". O siftoraama e nder deftere De Mulieribus Claris, deftere nguurndam rewɓe daartol e daartol, nde winndiyanke Florence biyeteeɗo Giovanni Boccaccio winndi e ɗemngal Latin e hitaande 1361-62. Ina teskaa wonde ko deftere adannde nde waɗata tan ko daartol nguurndam rewɓe e nder binndol hirnaange.
Tuugnorgal
c2zas5t1590falm73ljef4h1pp63sdb
162326
162325
2026-04-10T20:08:30Z
SUZYFATIMA
13856
162326
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chiomara''' (teeminannde ɗiɗmere ko adii jibineede Iisaa) ko debbo tedduɗo Galaatiyanke, debbo Orgiagon, mawɗo Tectosagi en, gooto e leƴƴi tati Galaatiyankooɓe e nder wolde Galatiyankoore e Rome, e hitaande 189 ko adii jibineede Iisaa.
E nder ndee wolde, Gneus Manlius Vulso heɓi nafoore e kampaañ feewde e Gaulnaaɓe Galaati. Gooto e teemedere makko waɗtaa e gardagol fedde nanngaaɓe, ina heen Chiomara, sifotoo ko « debbo belɗo no feewi ». O waɗi e makko jokkere enɗam, nde ɗeen njaɓaaka, o ƴatti mo. O sakkiti ndeen, ngam ustude hersa makko, yo o yoɓ mo, o artira mo e leñol makko, o neldi gooto e maccuɓe makko, kadi ko nanngaaɗo, e konngol ngol.
Banndiraaɓe makko ngari e nokku toɗɗaaɗo oo e njoɓdi ndii, kono nde hooreejo leydi ndii ina limta kaŋŋe oo, Chiomara hollitii ɓe - e ŋoŋɗi, e wiyde Plutarque, walla e haaldude e maɓɓe e ɗemngal maɓɓe, e wiyde Livy e Valerius Maximus - wonde yo ɓe taƴ hoore makko. Oon ne nawti hoore ndee galle, o 6uuccii e 6oggi makko, o werlii cfum e koycfe gorko makko, o wi’i cfum ko gorko gooto tan heddotoo e nguurndam.
Daartoowo Gerek biyeteeɗo Polybius ina wiyee hawri e makko to Sardis, o weltiima e "hakkille makko moƴƴo e hakkille makko". O siftoraama e nder deftere De Mulieribus Claris, deftere nguurndam rewɓe daartol e daartol, nde winndiyanke Florence biyeteeɗo Giovanni Boccaccio winndi e ɗemngal Latin e hitaande 1361-62. Ina teskaa wonde ko deftere adannde nde waɗata tan ko daartol nguurndam rewɓe e nder binndol hirnaange.
== Tuugnorgal ==
h7y2vqmnabibvdznapwks8za269o6x6
162327
162326
2026-04-10T20:20:24Z
SUZYFATIMA
13856
162327
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chiomara''' (teeminannde ɗiɗmere ko adii jibineede Iisaa) ko debbo tedduɗo Galaatiyanke, debbo Orgiagon, mawɗo Tectosagi en, gooto e leƴƴi tati Galaatiyankooɓe e nder wolde Galatiyankoore e Rome, e hitaande 189 ko adii jibineede Iisaa.
E nder ndee wolde, Gneus Manlius Vulso heɓi nafoore e kampaañ feewde e Gaulnaaɓe Galaati. Gooto e teemedere makko waɗtaa e gardagol fedde nanngaaɓe, ina heen Chiomara, sifotoo ko « debbo belɗo no feewi ». O waɗi e makko jokkere enɗam, nde ɗeen njaɓaaka, o ƴatti mo. O sakkiti ndeen, ngam ustude hersa makko, yo o yoɓ mo, o artira mo e leñol makko, o neldi gooto e maccuɓe makko, kadi ko nanngaaɗo, e konngol ngol.
Banndiraaɓe makko ngari e nokku toɗɗaaɗo oo e njoɓdi ndii, kono nde hooreejo leydi ndii ina limta kaŋŋe oo, Chiomara hollitii ɓe - e ŋoŋɗi, e wiyde Plutarque, walla e haaldude e maɓɓe e ɗemngal maɓɓe, e wiyde Livy e Valerius Maximus - wonde yo ɓe taƴ hoore makko. Oon ne nawti hoore ndee galle, o 6uuccii e 6oggi makko, o werlii cfum e koycfe gorko makko, o wi’i cfum ko gorko gooto tan heddotoo e nguurndam.
Daartoowo Gerek biyeteeɗo Polybius ina wiyee hawri e makko to Sardis, o weltiima e "hakkille makko moƴƴo e hakkille makko". O siftoraama e nder deftere De Mulieribus Claris, deftere nguurndam rewɓe daartol e daartol, nde winndiyanke Florence biyeteeɗo Giovanni Boccaccio winndi e ɗemngal Latin e hitaande 1361-62. Ina teskaa wonde ko deftere adannde nde waɗata tan ko daartol nguurndam rewɓe e nder binndol hirnaange.<ref name="plutarch">[[Plutarch]], ''On the Bravery of Women'' [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Plutarch/Moralia/Bravery_of_Women*/B.html#XXI 21-22]</ref><ref name="hor-tufts">{{Cite web|url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Liv.+38.24&lang=original|title=Titus Livius (Livy), The History of Rome, Book 38, chapter 24|website=www.perseus.tufts.edu}}</ref><ref name="Brown_xi">{{cite book|last=Boccaccio|first=Giovanni|authorlink=Giovanni Boccaccio|year=2003|translator=Virginia Brown|title=Famous Women|publisher=Harvard University Press|location=Cambridge, MA|series=I Tatti Renaissance Library|volume=1|isbn=0-674-01130-9|page=xi}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
0y2wkmjciyoi701g9d6ruta2saa3owu
Esther McGowin Blake
0
39478
162328
2026-04-10T20:22:47Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Esther McGowin Blake (1897–1979) woni debbo gadano e nder konu weeyo Amerik. O winnditii e hojomaaji gadani e waktu gadano ñalawma gadano oo, golle konu Amerik ina ndokkee yamiroore wonande rewɓe ñalnde 8 sulyee 1948. Golle konu Golle konu Blake tiiɗɗe puɗɗii ko e hitaande 1944 nde kanko debbo jom suudu, o naati e ɓiɓɓe makko worɓe e uniforme ngam yahde konu Amerik. O udditi biro makko ko o golloowo siwil to Miami Air Depot, o naati e konu rewɓe nde o hump..."
162328
wikitext
text/x-wiki
Esther McGowin Blake (1897–1979) woni debbo gadano e nder konu weeyo Amerik. O winnditii e hojomaaji gadani e waktu gadano ñalawma gadano oo, golle konu Amerik ina ndokkee yamiroore wonande rewɓe ñalnde 8 sulyee 1948.
Golle konu
Golle konu Blake tiiɗɗe puɗɗii ko e hitaande 1944 nde kanko debbo jom suudu, o naati e ɓiɓɓe makko worɓe e uniforme ngam yahde konu Amerik. O udditi biro makko ko o golloowo siwil to Miami Air Depot, o naati e konu rewɓe nde o humpitaa ɓiyiiko mawɗo, pilot B-17 Flying Fortress, yani e dow leydi Belsik, o wiyi o majjii.
Ɓiyiiko gorko ina wiyee wonde sabaabu makko naatde heen ko yaakaare wallitde woppitde soldaat gooto e golle kilinik ngam haɓaade, ɗum noon ina yaawi joofnude hare ndee. E nder lebbi e duuɓi garooji ɗii, Blake yiyi ɓiɓɓe mum ɗiɗo ɓee fof ina ngarta galleeji mum en e hare, tawi ko gaañanɗe tokoose tan e paabi keewɗi.
O woni e golle e nder konu weeyo haa hitaande 1954 nde o seerti sabu ŋakkeende. Caggal nde o seerti, o golliima e golle laamu to galle laamorɗo Veterans to Montgomery, Alabama haa o maayi e hitaande 1979.
Tuugnorgal
pw54o7ydppnjrg53p8hc8rn38pc6qxf
162329
162328
2026-04-10T20:23:44Z
SUZYFATIMA
13856
162329
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Esther McGowin Blake (1897–1979)''' woni debbo gadano e nder konu weeyo Amerik. O winnditii e hojomaaji gadani e waktu gadano ñalawma gadano oo, golle konu Amerik ina ndokkee yamiroore wonande rewɓe ñalnde 8 sulyee 1948.
Golle konu
Golle konu Blake tiiɗɗe puɗɗii ko e hitaande 1944 nde kanko debbo jom suudu, o naati e ɓiɓɓe makko worɓe e uniforme ngam yahde konu Amerik. O udditi biro makko ko o golloowo siwil to Miami Air Depot, o naati e konu rewɓe nde o humpitaa ɓiyiiko mawɗo, pilot B-17 Flying Fortress, yani e dow leydi Belsik, o wiyi o majjii.
Ɓiyiiko gorko ina wiyee wonde sabaabu makko naatde heen ko yaakaare wallitde woppitde soldaat gooto e golle kilinik ngam haɓaade, ɗum noon ina yaawi joofnude hare ndee. E nder lebbi e duuɓi garooji ɗii, Blake yiyi ɓiɓɓe mum ɗiɗo ɓee fof ina ngarta galleeji mum en e hare, tawi ko gaañanɗe tokoose tan e paabi keewɗi.
O woni e golle e nder konu weeyo haa hitaande 1954 nde o seerti sabu ŋakkeende. Caggal nde o seerti, o golliima e golle laamu to galle laamorɗo Veterans to Montgomery, Alabama haa o maayi e hitaande 1979.
== Tuugnorgal ==
izzbopq0jbqxb483ex7tkgkw43kldj9
162330
162329
2026-04-10T20:25:20Z
SUZYFATIMA
13856
162330
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Esther McGowin Blake (1897–1979)''' woni debbo gadano e nder konu weeyo Amerik. O winnditii e hojomaaji gadani e waktu gadano ñalawma gadano oo, golle konu Amerik ina ndokkee yamiroore wonande rewɓe ñalnde 8 sulyee 1948.
Golle konu
Golle konu Blake tiiɗɗe puɗɗii ko e hitaande 1944 nde kanko debbo jom suudu, o naati e ɓiɓɓe makko worɓe e uniforme ngam yahde konu Amerik. O udditi biro makko ko o golloowo siwil to Miami Air Depot, o naati e konu rewɓe nde o humpitaa ɓiyiiko mawɗo, pilot B-17 Flying Fortress, yani e dow leydi Belsik, o wiyi o majjii.
Ɓiyiiko gorko ina wiyee wonde sabaabu makko naatde heen ko yaakaare wallitde woppitde soldaat gooto e golle kilinik ngam haɓaade, ɗum noon ina yaawi joofnude hare ndee. E nder lebbi e duuɓi garooji ɗii, Blake yiyi ɓiɓɓe mum ɗiɗo ɓee fof ina ngarta galleeji mum en e hare, tawi ko gaañanɗe tokoose tan e paabi keewɗi.
O woni e golle e nder konu weeyo haa hitaande 1954 nde o seerti sabu ŋakkeende. Caggal nde o seerti, o golliima e golle laamu to galle laamorɗo Veterans to Montgomery, Alabama haa o maayi e hitaande 1979.<ref>Women of the U.S. Air Force: Aiming High By Heather E. Schwartz, p.14</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
e9nekdxop6hiolws3zm1s5kt5fm67my
List of Nigerian women academics
0
39479
162331
2026-04-10T20:33:11Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ko doggol rewɓe jannguɓe Naajeeriya. Jaŋnginoowo ko neɗɗo golloowo e duɗal jaaɓi haaɗtirde walla e duɗal jaaɓi haaɗtirde toowngal. Rewɓe Naajeeriya janngooɓe Funke Abimbola Ayoka Olufunmilayo Adebambo Katerina Obianju Acholonu Oluranti Adebule Maagi Aderin-Pokok Olanike Adeyemo Chimamanda Ngozi Adichie Tomilayo Adekanye Deboora Ajakayiye Biyatiris Aboyade Jadesola Akande Dora Akunyili Saara Alade Tejumade Alakija Moƴƴere Alele-Wiliyam Zayn..."
162331
wikitext
text/x-wiki
Ko doggol rewɓe jannguɓe Naajeeriya. Jaŋnginoowo ko neɗɗo golloowo e duɗal jaaɓi haaɗtirde walla e duɗal jaaɓi haaɗtirde toowngal.
Rewɓe Naajeeriya janngooɓe
Funke Abimbola
Ayoka Olufunmilayo Adebambo
Katerina Obianju Acholonu
Oluranti Adebule
Maagi Aderin-Pokok
Olanike Adeyemo
Chimamanda Ngozi Adichie
Tomilayo Adekanye
Deboora Ajakayiye
Biyatiris Aboyade
Jadesola Akande
Dora Akunyili
Saara Alade
Tejumade Alakija
Moƴƴere Alele-Wiliyam
Zaynab alkali
Sefi Atta
Bolanle Awe
Ayo Ayoola-Aamale
Adejoke Ayoola
Uche Azikiwe
Olubola Babalola
Doris Bozimo
Moƴƴere Ebun Delano
Waɗde weltaare Ekpo
Buchi Emeketa
Chinwe Nwogo Ezeani
Adeyinka Gladys Falusi
Adenik Grange
Fransiska Oboh Ikuenobe
Jakki Kay
Sarah Ladipo Manyika
Amina J. Mohammadu
Eukaari Oluchi Nwaichi
Flora Nwapa
Chinwe Obaji
Aize Obayan
Jumoke oduwole
Molaara Ogundipe
Adetowun Ogunsheye
Katlin Adebola Okikiolu
Viktoriya Okoji
Nnenna Okore
Chinyere Stella Okunna
Smaranda Olarinde
Ibiyemi Olaatunji-Bello
Olufunmilayo olopade
Ifeoma Mabel Onyemelukwe
Adenike Osofisan
Rose Osuji
Felisiti Okpete Ovai
Oyèrónkẹ´ Oyěwùmí
Babalola chinodum jam
Omowunmi Sadik
Arinola olasumbo sanya
Sofola Zulu
Margaret Adebisi Sowunmi
Olaitan Soyannwo
Moƴƴere Oladunni Taylor
Tuugnorgal
djnuqpz615yt8dw47ri5r8ld8szsxja
162332
162331
2026-04-10T20:37:40Z
SUZYFATIMA
13856
162332
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ko doggol rewɓe jannguɓe Naajeeriya.''' Jaŋnginoowo ko neɗɗo golloowo e duɗal jaaɓi haaɗtirde walla e duɗal jaaɓi haaɗtirde toowngal.
Rewɓe Naajeeriya janngooɓe
Funke Abimbola
Ayoka Olufunmilayo Adebambo
Katerina Obianju Acholonu
Oluranti Adebule
Maagi Aderin-Pokok
Olanike Adeyemo
Chimamanda Ngozi Adichie
Tomilayo Adekanye
Debolora Ajakayiye
Biyatiris Aboyade
Jadesola Akande
Dora Akunyili
Saara Alade
Tejumade Alakija
Moƴƴere Alele-Wiliyam
Zaynab alkali
Sefi Atta
Bolanle Awe
Ayo Ayoola-Aamale
Adejoke Ayoola
Uche Azikiwe
Olubola Babalola
Doris Bozimo
Moƴƴere Ebun Delano
Waɗde weltaare Ekpo
Buchi Emeketa
Chinwe Nwogo Ezeani
Adeyinka Gladys Falusi
Adenik Grange
Fransiska Oboh Ikuenobe
Jakki Kay
Sarah Ladipo Manyika
Amina J. Mohammadu
Eukaari Oluchi Nwaichi
Flora Nwapa
Chinwe Obaji
Aize Obayan
Jumoke oduwole
Molaara Ogundipe
Adetowun Ogunsheye
Katlin Adebola Okikiolu
Viktoriya Okoji
Nnenna Okore
Chinyere Stella Okunna
Smaranda Olarinde
Ibiyemi Olaatunji-Bello
Olufunmilayo olopade
Ifeoma Mabel Onyemelukwe
Adenike Osofisan
Rose Osuji
Felisiti Okpete Ovai
Oyèrónkẹ´ Oyěwùmí
Babalola chinodum jam
Omowunmi Sadik
Arinola olasumbo sanya
Sofola Zulu
Margaret Adebisi Sowunmi
Olaitan Soyannwo
Moƴƴere Oladunni Taylor
== Tuugnorgal ==
k2cbdo2ssarc0w5s9f5e7sdc7d8gygd
162333
162332
2026-04-10T20:40:00Z
SUZYFATIMA
13856
162333
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ko doggol rewɓe jannguɓe Naajeeriya.''' Jaŋnginoowo ko neɗɗo golloowo e duɗal jaaɓi haaɗtirde walla e duɗal jaaɓi haaɗtirde toowngal.
Rewɓe Naajeeriya janngooɓe
Funke Abimbola
Ayoka Olufunmilayo Adebambo
Katerina Obianju Acholonu
Oluranti Adebule
Maagi Aderin-Pokok
Olanike Adeyemo
Chimamanda Ngozi Adichie
Tomilayo Adekanye
Debolora Ajakayiye
Biyatiris Aboyade
Jadesola Akande
Dora Akunyili
Saara Alade
Tejumade Alakija
Moƴƴere Alele-Wiliyam
Zaynab alkali
Sefi Atta
Bolanle Awe
Ayo Ayoola-Aamale
Adejoke Ayoola
Uche Azikiwe
Olubola Babalola
Doris Bozimo
Moƴƴere Ebun Delano
Waɗde weltaare Ekpo
Buchi Emeketa
Chinwe Nwogo Ezeani
Adeyinka Gladys Falusi
Adenik Grange
Fransiska Oboh Ikuenobe
Jakki Kay
Sarah Ladipo Manyika
Amina J. Mohammadu
Eukaari Oluchi Nwaichi
Flora Nwapa
Chinwe Obaji
Aize Obayan
Jumoke oduwole
Molaara Ogundipe
Adetowun Ogunsheye
Katlin Adebola Okikiolu
Viktoriya Okoji
Nnenna Okore
Chinyere Stella Okunna
Smaranda Olarinde
Ibiyemi Olaatunji-Bello
Olufunmilayo olopade
Ifeoma Mabel Onyemelukwe
Adenike Osofisan
Rose Osuji
Felisiti Okpete Ovai
Oyèrónkẹ´ Oyěwùmí
Babalola chinodum jam
Omowunmi Sadik
Arinola olasumbo sanya
Sofola Zulu
Margaret Adebisi Sowunmi
Olaitan Soyannwo
Moƴƴere Oladunni Taylor<ref>{{Cite news|date=2016-06-06|title=How I became Africa's first female professor in quantity surveying|url=https://guardian.ng/property/how-i-became-africas-first-female-professor-in-quantity-surveying/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2022-05-25|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ei5qkwttuayd920ri2q4m2trwn25gij
Nawal Mansouri
0
39480
162334
2026-04-10T20:57:51Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Nawel Mansouri (jibinaa ko ñalnde 1 ut 1985, to Bejaïe) ko Alserinaajo, balloowo volleyball hakkunde leyɗeele to bannge libero. O jeyaa ko e kippu volleyball Olimpiyaade Alseri laabi ɗiɗi, e hitaande 2008 e hitaande 2012. Kabaaru kippu Kippu jooni oo : Alseri MB Béjaïe Fedde jooni ndee : Alseri GSP (ex MCA) Kippu gadano : Alseri NC Bejaïe Tuugnorgal"
162334
wikitext
text/x-wiki
Nawel Mansouri (jibinaa ko ñalnde 1 ut 1985, to Bejaïe) ko Alserinaajo, balloowo volleyball hakkunde leyɗeele to bannge libero. O jeyaa ko e kippu volleyball Olimpiyaade Alseri laabi ɗiɗi, e hitaande 2008 e hitaande 2012.
Kabaaru kippu
Kippu jooni oo : Alseri MB Béjaïe
Fedde jooni ndee : Alseri GSP (ex MCA)
Kippu gadano : Alseri NC Bejaïe
Tuugnorgal
hp0ameuu9t22zgpa7jzfmf67arna61t
162335
162334
2026-04-10T20:58:41Z
SUZYFATIMA
13856
162335
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nawel Mansouri''' (jibinaa ko ñalnde 1 ut 1985, to Bejaïe) ko Alserinaajo, balloowo volleyball hakkunde leyɗeele to bannge libero. O jeyaa ko e kippu volleyball Olimpiyaade Alseri laabi ɗiɗi, e hitaande 2008 e hitaande 2012.
Kabaaru kippu
Kippu jooni oo : Alseri MB Béjaïe
Fedde jooni ndee : Alseri GSP (ex MCA)
Kippu gadano : Alseri NC Bejaïe
== Tuugnorgal ==
tuo76jvqf9ffstke5ofis3qxisq83hn
162336
162335
2026-04-10T21:01:30Z
SUZYFATIMA
13856
162336
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nawel Mansouri''' (jibinaa ko ñalnde 1 ut 1985, to Bejaïe) ko Alserinaajo, balloowo volleyball hakkunde leyɗeele to bannge libero. O jeyaa ko e kippu volleyball Olimpiyaade Alseri laabi ɗiɗi, e hitaande 2008 e hitaande 2012.
Kabaaru kippu
Kippu jooni oo : Alseri MB Béjaïe
Fedde jooni ndee : Alseri GSP (ex MCA)
Kippu gadano : Alseri NC Bejaïe<ref>[http://www.fivb.org/EN/volleyball/competitions/Olympics/2008/Women/Teams/Team_Roster.asp?TRN=WOG2008&TEAM=ALG&sm=6 2008 Women's Olympic Games ALG/Aleria Women's Team Composition]</ref><ref>[http://www.fivb.org/EN/volleyball/competitions/Olympics/2008/Women/Teams/VB_PlayerDB.asp?No=113942 FIVB Women's Olympic Games 2008 Player's biography]</ref><ref>[http://www.fivb.org/en/olympics/london2012/PlayersVB-W.asp?Team=ALG&No=113942 FIVB Women's Olympic Games 2012 Player's biography]</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
f78onf06lzc37ghtpff2inez7gxxyde
McCall's LPGA Classic
0
39481
162338
2026-04-10T22:19:23Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "LPGA Classic mo McCall waɗi ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1990 haa 1995. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Stratton Mountain Country Club to Vermont. Jaaltaaɓe LPGA mo McCall waɗi e dow tulde Stratton 1995 Dotti Mokri 1994 Karolin Hil 1993 Dana Lofland-Dormann 1992 Firense Deskampe Stratton koɗorɗe LPGA 1991 Melisa Maknamara 1990 Kaati Gering Tuugnorgal"
162338
wikitext
text/x-wiki
LPGA Classic mo McCall waɗi ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1990 haa 1995. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Stratton Mountain Country Club to Vermont.
Jaaltaaɓe
LPGA mo McCall waɗi e dow tulde Stratton
1995 Dotti Mokri
1994 Karolin Hil
1993 Dana Lofland-Dormann
1992 Firense Deskampe
Stratton koɗorɗe LPGA
1991 Melisa Maknamara
1990 Kaati Gering
Tuugnorgal
gtcji07nfioxkx7m1i1i5zm2ye4qy8d
162339
162338
2026-04-10T22:19:58Z
Ilya Discuss
10103
162339
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}LPGA Classic mo McCall waɗi ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1990 haa 1995. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Stratton Mountain Country Club to Vermont.
Jaaltaaɓe
LPGA mo McCall waɗi e dow tulde Stratton
1995 Dotti Mokri
1994 Karolin Hil
1993 Dana Lofland-Dormann
1992 Firense Deskampe
Stratton koɗorɗe LPGA
1991 Melisa Maknamara
1990 Kaati Gering
Tuugnorgal
ja6r8xlyqpucz3itgzut12jau2ye3xy
162340
162339
2026-04-10T22:21:45Z
Ilya Discuss
10103
162340
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''LPGA Classic mo McCall waɗi''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1990 haa 1995. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Stratton Mountain Country Club to Vermont.
== Jaaltaaɓe ==
LPGA mo McCall waɗi e dow tulde Stratton
1995 Dotti Mokri
1994 Karolin Hil
1993 Dana Lofland-Dormann
1992 Firense Deskampe
== Stratton koɗorɗe LPGA ==
1991 Melisa Maknamara
1990 Kaati Gering
== Tuugnorgal ==
64do75c8du4mzaly5jqlpjagz73jtut
162341
162340
2026-04-10T22:22:55Z
Ilya Discuss
10103
162341
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''LPGA Classic mo McCall waɗi''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1990 haa 1995. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Stratton Mountain Country Club to Vermont.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=September 20, 2007}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
LPGA mo McCall waɗi e dow tulde Stratton
1995 Dotti Mokri
1994 Karolin Hil
1993 Dana Lofland-Dormann
1992 Firense Deskampe
== Stratton koɗorɗe LPGA ==
1991 Melisa Maknamara
1990 Kaati Gering
== Tuugnorgal ==
7yk3vuwpnc27tkrqu4el5vl1ty201pv
Morolake Akinosun
0
39482
162342
2026-04-10T22:28:25Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Morolake AkinosunListenR (jibinaa ko ñalnde 17 mee 1994) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to leydi Nijeer, gonnooɗo dognoowo piste, tawtoraaɗo Olimpiyaaji 2016 to Rio de Janeiro. O dañii njeenaari kaŋŋe kippu e Pijirlooji Pan-Amerik 2015 to Toronto e nder dogdu 4 × 100 meeter. Ko kanko tan woni debbo ɗiɗmo meeɗnooɗo heɓde balɗe nay e nder kawgel NCAA Outdoor Championships e nder duuɓi jokkondirɗi. Ko o kaɓantooɗo NCAA 4 × 100 laabi nay. Akinosun da..."
162342
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Morolake AkinosunListenR (jibinaa ko ñalnde 17 mee 1994) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to leydi Nijeer, gonnooɗo dognoowo piste, tawtoraaɗo Olimpiyaaji 2016 to Rio de Janeiro. O dañii njeenaari kaŋŋe kippu e Pijirlooji Pan-Amerik 2015 to Toronto e nder dogdu 4 × 100 meeter. Ko kanko tan woni debbo ɗiɗmo meeɗnooɗo heɓde balɗe nay e nder kawgel NCAA Outdoor Championships e nder duuɓi jokkondirɗi. Ko o kaɓantooɗo NCAA 4 × 100 laabi nay. Akinosun dañii njeenaari kaŋŋe e kawgel sukaaɓe Amerik 2013, e nder 100 m (11,64).
Olimpiyaade Rio 2016
Akinosun ina jeyaa e kippu 100 meeter keɓɗo njeenaari kaŋŋe, tawi ina wondi e Tianna Bartoletta, Allyson Felix e Engele Gardner. Lomtii mo e finaal ko Tori Bowie caggal nde o dogi e kawgel ɗiɗmel ngam suɓaade.
NCAA
Morolake Akinosun ko ƴaañoowo e nder fedde Texas Longhorns, o dañii 13 tiitoonde kawgel 12 mawngel. Morolake Akinosun ko laabi 13 e nder fedde Ameriknaare adannde (11 to Teksas; 2 to Illinois) e laabi 9 e nder fedde ɗiɗmere (5 to Teksas; 4 to Illinois).
Hitaande Big 12 kawral nder suudu NCAA Division I nder suudu Big 12 kawtal yaasi NCAA Division I yaasi
2015–16 60 meeteruuji 7,30 1ɓo 60 meeteruuji 7,21 4ɓo 100 meeteruuji 11,32 w(0,1) 1ɓo 100 meeteruuji 11,07 w(2,6) 3ɓo
200 meeteer 23,33 5ɓo 200 meeteer 23,35 9ɓo 200009 200 meeteer 22,54 w(1,9) 4ɓo
2014–15 60 meeteer 7,23 1ɓo 60 meeteruuji 7,33 9ɓo 100 meeteruuji 11,00 w(3,5) 1ɓo 100 meeteruuji 10,97 w(3,1) 2ɓo
200 meeteer 23,37 ɗiɗaɓo 200 meeteer 23,69 14ɓo 200 meeteer 22,68 w(3,5) 1ɓo 200 meeteer 22,52 w(1,9) 5ɓo
2013–14 60 meeteer 7,29 1ɓo 60 meeteruuji 7,23 4ɓo 100 meeteruuji 10,96 w(2,6) 1ɓo 100 meeteruuji 11,33 w(−3,4) 2ɓo
200 meeteer 23,54 2ɓo 200 meeteruuji 23,78 14ɓo 200 meeteer 22,17 (w) w(4,3) 1ɓo 200 meeteer 22,89 w(2,2) 5ɓo
Morolake Akinosun ko ɓiɗɗo jaŋde leslesre, o dañii kawgel sappo mawngel e nder meeteruuji 60 e hitaande 2013.
Hitaande Big Ten kawral nder suudu NCAA Division I nder suudu Big Ten kawral yaasi NCAA Division I yaasi
2012–13 60 meeteruuji 7,32 1ɓo 60 meeteruuji 7,39 14ɓo 100 meeteruuji 11,36 w(2,6) 2ɓo 100 meeteruuji 11,41 w(0,9) 8ɓo
200 meeteer 23,47 2ɓo 200 meeteruuji 23,55 12ɓo 200 meeteer 24,49 w(2,6) 8ɓo 200 meeteer 23,52 w(2,7) 19ɓo
Taƴre
Morolake Akinosun heɓi denndaangal teddungal fedde duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois duuɓi nay (2009, 10, 11, 12) ngam duɗal jaaɓi haaɗtirde Waubonsie Valley.
E hitaande 2012, Akinosun wonnoo ko 100 m 3A e nder diiwaan Illinois e 11,41 US#2 IL#1 w(1,7).
E hitaande 2011, Akinosun heɓi tiitoonde e nder Pijirlooji Olimpiyaaji sukaaɓe AAU 100 m (11,62 w(−1,3)) e 200 m (23,73 w(−2,1)). E nder semi-finaal Olimpiyaaji sukaaɓe AAU 2011, Akinosun dogi 100 meeter e 11,42 US#5 IL#1 hade w(1,2) e 200 meeter e 23,49 US#6 IL#1 hade w(−1,8).
Hitaande Illinois Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Fedde Yaasi
2011–12 100 meeteer 11,41 w(1,7) 1ɓo
200 meeteer 24,34 w(−0,9) tataɓo
2010–11 100 meeter 11,61 w(1,6) 2ɓo
2009–10 100 meeteer 11,97 4ɓo
200 meeteer 24,90 5ɓo
Nguurndam neɗɗo
Morolake ko iwdi Yoruba Naajeeriya. Morolake jibinaa ko to Lagos, leydi Nijeer. O egginii Amerik e ɓesngu makko duuɓi 2 tan caggal nde o jibinaa. Ko kanko woni ɓiɗɗo hakkundeejo e sukaaɓe rewɓe tato. O hollitii o woppii golle makko e piste professionnel e hitaande 2024, jooni ko kanko ardii jokkondiral atletee en to Grand Slam Track.
Tuugnorgal
310qnh6gokfh25ocmw109vt4f7c5eu1
162343
162342
2026-04-10T22:32:58Z
Ilya Discuss
10103
162343
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Morolake AkinosunListenR''' (jibinaa ko ñalnde 17 mee 1994) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to leydi Nijeer, gonnooɗo dognoowo piste, tawtoraaɗo Olimpiyaaji 2016 to Rio de Janeiro. O dañii njeenaari kaŋŋe kippu e Pijirlooji Pan-Amerik 2015 to Toronto e nder dogdu 4 × 100 meeter. Ko kanko tan woni debbo ɗiɗmo meeɗnooɗo heɓde balɗe nay e nder kawgel NCAA Outdoor Championships e nder duuɓi jokkondirɗi. Ko o kaɓantooɗo NCAA 4 × 100 laabi nay. Akinosun dañii njeenaari kaŋŋe e kawgel sukaaɓe Amerik 2013, e nder 100 m (11,64).
== Olimpiyaade Rio 2016 ==
Akinosun ina jeyaa e kippu 100 meeter keɓɗo njeenaari kaŋŋe, tawi ina wondi e Tianna Bartoletta, Allyson Felix e Engele Gardner. Lomtii mo e finaal ko Tori Bowie caggal nde o dogi e kawgel ɗiɗmel ngam suɓaade.
NCAA
Morolake Akinosun ko ƴaañoowo e nder fedde Texas Longhorns, o dañii 13 tiitoonde kawgel 12 mawngel. Morolake Akinosun ko laabi 13 e nder fedde Ameriknaare adannde (11 to Teksas; 2 to Illinois) e laabi 9 e nder fedde ɗiɗmere (5 to Teksas; 4 to Illinois).
Hitaande Big 12 kawral nder suudu NCAA Division I nder suudu Big 12 kawtal yaasi NCAA Division I yaasi
2015–16 60 meeteruuji 7,30 1ɓo 60 meeteruuji 7,21 4ɓo 100 meeteruuji 11,32 w(0,1) 1ɓo 100 meeteruuji 11,07 w(2,6) 3ɓo
200 meeteer 23,33 5ɓo 200 meeteer 23,35 9ɓo 200009 200 meeteer 22,54 w(1,9) 4ɓo
2014–15 60 meeteer 7,23 1ɓo 60 meeteruuji 7,33 9ɓo 100 meeteruuji 11,00 w(3,5) 1ɓo 100 meeteruuji 10,97 w(3,1) 2ɓo
200 meeteer 23,37 ɗiɗaɓo 200 meeteer 23,69 14ɓo 200 meeteer 22,68 w(3,5) 1ɓo 200 meeteer 22,52 w(1,9) 5ɓo
2013–14 60 meeteer 7,29 1ɓo 60 meeteruuji 7,23 4ɓo 100 meeteruuji 10,96 w(2,6) 1ɓo 100 meeteruuji 11,33 w(−3,4) 2ɓo
200 meeteer 23,54 2ɓo 200 meeteruuji 23,78 14ɓo 200 meeteer 22,17 (w) w(4,3) 1ɓo 200 meeteer 22,89 w(2,2) 5ɓo
Morolake Akinosun ko ɓiɗɗo jaŋde leslesre, o dañii kawgel sappo mawngel e nder meeteruuji 60 e hitaande 2013.
Hitaande Big Ten kawral nder suudu NCAA Division I nder suudu Big Ten kawral yaasi NCAA Division I yaasi
2012–13 60 meeteruuji 7,32 1ɓo 60 meeteruuji 7,39 14ɓo 100 meeteruuji 11,36 w(2,6) 2ɓo 100 meeteruuji 11,41 w(0,9) 8ɓo
200 meeteer 23,47 2ɓo 200 meeteruuji 23,55 12ɓo 200 meeteer 24,49 w(2,6) 8ɓo 200 meeteer 23,52 w(2,7) 19ɓo
Taƴre
Morolake Akinosun heɓi denndaangal teddungal fedde duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois duuɓi nay (2009, 10, 11, 12) ngam duɗal jaaɓi haaɗtirde Waubonsie Valley.
E hitaande 2012, Akinosun wonnoo ko 100 m 3A e nder diiwaan Illinois e 11,41 US#2 IL#1 w(1,7).
E hitaande 2011, Akinosun heɓi tiitoonde e nder Pijirlooji Olimpiyaaji sukaaɓe AAU 100 m (11,62 w(−1,3)) e 200 m (23,73 w(−2,1)). E nder semi-finaal Olimpiyaaji sukaaɓe AAU 2011, Akinosun dogi 100 meeter e 11,42 US#5 IL#1 hade w(1,2) e 200 meeter e 23,49 US#6 IL#1 hade w(−1,8).
Hitaande Illinois Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Fedde Yaasi
2011–12 100 meeteer 11,41 w(1,7) 1ɓo
200 meeteer 24,34 w(−0,9) tataɓo
2010–11 100 meeter 11,61 w(1,6) 2ɓo
2009–10 100 meeteer 11,97 4ɓo
200 meeteer 24,90 5ɓo
Nguurndam neɗɗo
Morolake ko iwdi Yoruba Naajeeriya. Morolake jibinaa ko to Lagos, leydi Nijeer. O egginii Amerik e ɓesngu makko duuɓi 2 tan caggal nde o jibinaa. Ko kanko woni ɓiɗɗo hakkundeejo e sukaaɓe rewɓe tato. O hollitii o woppii golle makko e piste professionnel e hitaande 2024, jooni ko kanko ardii jokkondiral atletee en to Grand Slam Track.
Tuugnorgal
pemafvccwr3briepl160mhi3iz5fwns
162344
162343
2026-04-10T22:35:02Z
Ilya Discuss
10103
162344
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Morolake AkinosunListenR''' (jibinaa ko ñalnde 17 mee 1994) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to leydi Nijeer, gonnooɗo dognoowo piste, tawtoraaɗo Olimpiyaaji 2016 to Rio de Janeiro. O dañii njeenaari kaŋŋe kippu e Pijirlooji Pan-Amerik 2015 to Toronto e nder dogdu 4 × 100 meeter. Ko kanko tan woni debbo ɗiɗmo meeɗnooɗo heɓde balɗe nay e nder kawgel NCAA Outdoor Championships e nder duuɓi jokkondirɗi. Ko o kaɓantooɗo NCAA 4 × 100 laabi nay. Akinosun dañii njeenaari kaŋŋe e kawgel sukaaɓe Amerik 2013, e nder 100 m (11,64).
== Olimpiyaade Rio 2016 ==
Akinosun ina jeyaa e kippu 100 meeter keɓɗo njeenaari kaŋŋe, tawi ina wondi e Tianna Bartoletta, Allyson Felix e Engele Gardner. Lomtii mo e finaal ko Tori Bowie caggal nde o dogi e kawgel ɗiɗmel ngam suɓaade.
== NCAA ==
Morolake Akinosun ko ƴaañoowo e nder fedde Texas Longhorns, o dañii 13 tiitoonde kawgel 12 mawngel. Morolake Akinosun ko laabi 13 e nder fedde Ameriknaare adannde (11 to Teksas; 2 to Illinois) e laabi 9 e nder fedde ɗiɗmere (5 to Teksas; 4 to Illinois).
Hitaande Big 12 kawral nder suudu NCAA Division I nder suudu Big 12 kawtal yaasi NCAA Division I yaasi
2015–16 60 meeteruuji 7,30 1ɓo 60 meeteruuji 7,21 4ɓo 100 meeteruuji 11,32 w(0,1) 1ɓo 100 meeteruuji 11,07 w(2,6) 3ɓo
200 meeteer 23,33 5ɓo 200 meeteer 23,35 9ɓo 200009 200 meeteer 22,54 w(1,9) 4ɓo
2014–15 60 meeteer 7,23 1ɓo 60 meeteruuji 7,33 9ɓo 100 meeteruuji 11,00 w(3,5) 1ɓo 100 meeteruuji 10,97 w(3,1) 2ɓo
200 meeteer 23,37 ɗiɗaɓo 200 meeteer 23,69 14ɓo 200 meeteer 22,68 w(3,5) 1ɓo 200 meeteer 22,52 w(1,9) 5ɓo
2013–14 60 meeteer 7,29 1ɓo 60 meeteruuji 7,23 4ɓo 100 meeteruuji 10,96 w(2,6) 1ɓo 100 meeteruuji 11,33 w(−3,4) 2ɓo
200 meeteer 23,54 2ɓo 200 meeteruuji 23,78 14ɓo 200 meeteer 22,17 (w) w(4,3) 1ɓo 200 meeteer 22,89 w(2,2) 5ɓo
Morolake Akinosun ko ɓiɗɗo jaŋde leslesre, o dañii kawgel sappo mawngel e nder meeteruuji 60 e hitaande 2013.
Hitaande Big Ten kawral nder suudu NCAA Division I nder suudu Big Ten kawral yaasi NCAA Division I yaasi
2012–13 60 meeteruuji 7,32 1ɓo 60 meeteruuji 7,39 14ɓo 100 meeteruuji 11,36 w(2,6) 2ɓo 100 meeteruuji 11,41 w(0,9) 8ɓo
200 meeteer 23,47 2ɓo 200 meeteruuji 23,55 12ɓo 200 meeteer 24,49 w(2,6) 8ɓo 200 meeteer 23,52 w(2,7) 19ɓo
== Taƴre ==
Morolake Akinosun heɓi denndaangal teddungal fedde duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois duuɓi nay (2009, 10, 11, 12) ngam duɗal jaaɓi haaɗtirde Waubonsie Valley.
E hitaande 2012, Akinosun wonnoo ko 100 m 3A e nder diiwaan Illinois e 11,41 US#2 IL#1 w(1,7).
E hitaande 2011, Akinosun heɓi tiitoonde e nder Pijirlooji Olimpiyaaji sukaaɓe AAU 100 m (11,62 w(−1,3)) e 200 m (23,73 w(−2,1)). E nder semi-finaal Olimpiyaaji sukaaɓe AAU 2011, Akinosun dogi 100 meeter e 11,42 US#5 IL#1 hade w(1,2) e 200 meeter e 23,49 US#6 IL#1 hade w(−1,8).
Hitaande Illinois Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Fedde Yaasi
2011–12 100 meeteer 11,41 w(1,7) 1ɓo
200 meeteer 24,34 w(−0,9) tataɓo
2010–11 100 meeter 11,61 w(1,6) 2ɓo
2009–10 100 meeteer 11,97 4ɓo
200 meeteer 24,90 5ɓo
Nguurndam neɗɗo
Morolake ko iwdi Yoruba Naajeeriya. Morolake jibinaa ko to Lagos, leydi Nijeer. O egginii Amerik e ɓesngu makko duuɓi 2 tan caggal nde o jibinaa. Ko kanko woni ɓiɗɗo hakkundeejo e sukaaɓe rewɓe tato. O hollitii o woppii golle makko e piste professionnel e hitaande 2024, jooni ko kanko ardii jokkondiral atletee en to Grand Slam Track.
Tuugnorgal
n1nlbo0bb0hhnyq6ecmyhw60scdnh3f
162345
162344
2026-04-10T22:37:07Z
Ilya Discuss
10103
162345
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Morolake AkinosunListenR''' (jibinaa ko ñalnde 17 mee 1994) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to leydi Nijeer, gonnooɗo dognoowo piste, tawtoraaɗo Olimpiyaaji 2016 to Rio de Janeiro. O dañii njeenaari kaŋŋe kippu e Pijirlooji Pan-Amerik 2015 to Toronto e nder dogdu 4 × 100 meeter. Ko kanko tan woni debbo ɗiɗmo meeɗnooɗo heɓde balɗe nay e nder kawgel NCAA Outdoor Championships e nder duuɓi jokkondirɗi. Ko o kaɓantooɗo NCAA 4 × 100 laabi nay. Akinosun dañii njeenaari kaŋŋe e kawgel sukaaɓe Amerik 2013, e nder 100 m (11,64).
== Olimpiyaade Rio 2016 ==
Akinosun ina jeyaa e kippu 100 meeter keɓɗo njeenaari kaŋŋe, tawi ina wondi e Tianna Bartoletta, Allyson Felix e Engele Gardner. Lomtii mo e finaal ko Tori Bowie caggal nde o dogi e kawgel ɗiɗmel ngam suɓaade.
== NCAA ==
Morolake Akinosun ko ƴaañoowo e nder fedde Texas Longhorns, o dañii 13 tiitoonde kawgel 12 mawngel. Morolake Akinosun ko laabi 13 e nder fedde Ameriknaare adannde (11 to Teksas; 2 to Illinois) e laabi 9 e nder fedde ɗiɗmere (5 to Teksas; 4 to Illinois).
Hitaande Big 12 kawral nder suudu NCAA Division I nder suudu Big 12 kawtal yaasi NCAA Division I yaasi
2015–16 60 meeteruuji 7,30 1ɓo 60 meeteruuji 7,21 4ɓo 100 meeteruuji 11,32 w(0,1) 1ɓo 100 meeteruuji 11,07 w(2,6) 3ɓo
200 meeteer 23,33 5ɓo 200 meeteer 23,35 9ɓo 200009 200 meeteer 22,54 w(1,9) 4ɓo
2014–15 60 meeteer 7,23 1ɓo 60 meeteruuji 7,33 9ɓo 100 meeteruuji 11,00 w(3,5) 1ɓo 100 meeteruuji 10,97 w(3,1) 2ɓo
200 meeteer 23,37 ɗiɗaɓo 200 meeteer 23,69 14ɓo 200 meeteer 22,68 w(3,5) 1ɓo 200 meeteer 22,52 w(1,9) 5ɓo
2013–14 60 meeteer 7,29 1ɓo 60 meeteruuji 7,23 4ɓo 100 meeteruuji 10,96 w(2,6) 1ɓo 100 meeteruuji 11,33 w(−3,4) 2ɓo
200 meeteer 23,54 2ɓo 200 meeteruuji 23,78 14ɓo 200 meeteer 22,17 (w) w(4,3) 1ɓo 200 meeteer 22,89 w(2,2) 5ɓo
Morolake Akinosun ko ɓiɗɗo jaŋde leslesre, o dañii kawgel sappo mawngel e nder meeteruuji 60 e hitaande 2013.
Hitaande Big Ten kawral nder suudu NCAA Division I nder suudu Big Ten kawral yaasi NCAA Division I yaasi
2012–13 60 meeteruuji 7,32 1ɓo 60 meeteruuji 7,39 14ɓo 100 meeteruuji 11,36 w(2,6) 2ɓo 100 meeteruuji 11,41 w(0,9) 8ɓo
200 meeteer 23,47 2ɓo 200 meeteruuji 23,55 12ɓo 200 meeteer 24,49 w(2,6) 8ɓo 200 meeteer 23,52 w(2,7) 19ɓo
== Taƴre ==
Morolake Akinosun heɓi denndaangal teddungal fedde duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois duuɓi nay (2009, 10, 11, 12) ngam duɗal jaaɓi haaɗtirde Waubonsie Valley.
E hitaande 2012, Akinosun wonnoo ko 100 m 3A e nder diiwaan Illinois e 11,41 US#2 IL#1 w(1,7).
E hitaande 2011, Akinosun heɓi tiitoonde e nder Pijirlooji Olimpiyaaji sukaaɓe AAU 100 m (11,62 w(−1,3)) e 200 m (23,73 w(−2,1)). E nder semi-finaal Olimpiyaaji sukaaɓe AAU 2011, Akinosun dogi 100 meeter e 11,42 US#5 IL#1 hade w(1,2) e 200 meeter e 23,49 US#6 IL#1 hade w(−1,8).
Hitaande Illinois Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Fedde Yaasi
2011–12 100 meeteer 11,41 w(1,7) 1ɓo
200 meeteer 24,34 w(−0,9) tataɓo
2010–11 100 meeter 11,61 w(1,6) 2ɓo
2009–10 100 meeteer 11,97 4ɓo
200 meeteer 24,90 5ɓo
== Nguurndam neɗɗo ==
Morolake ko iwdi Yoruba Naajeeriya. Morolake jibinaa ko to Lagos, leydi Nijeer. O egginii Amerik e ɓesngu makko duuɓi 2 tan caggal nde o jibinaa. Ko kanko woni ɓiɗɗo hakkundeejo e sukaaɓe rewɓe tato. O hollitii o woppii golle makko e piste professionnel e hitaande 2024, jooni ko kanko ardii jokkondiral atletee en to Grand Slam Track.
== Tuugnorgal ==
9lppqasyg61yyz7teftk6plpi7cqdl9
162346
162345
2026-04-10T22:39:22Z
Ilya Discuss
10103
162346
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Morolake AkinosunListenR''' (jibinaa ko ñalnde 17 mee 1994) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to leydi Nijeer, gonnooɗo dognoowo piste, tawtoraaɗo Olimpiyaaji 2016 to Rio de Janeiro. O dañii njeenaari kaŋŋe kippu e Pijirlooji Pan-Amerik 2015 to Toronto e nder dogdu 4 × 100 meeter. Ko kanko tan woni debbo ɗiɗmo meeɗnooɗo heɓde balɗe nay e nder kawgel NCAA Outdoor Championships e nder duuɓi jokkondirɗi. Ko o kaɓantooɗo NCAA 4 × 100 laabi nay. Akinosun dañii njeenaari kaŋŋe e kawgel sukaaɓe Amerik 2013, e nder 100 m (11,64).<ref>{{cite web|url=https://www.chicagotribune.com/suburbs/aurora-beacon-news/sports/ct-abn-womens-track-olympics-morolake-akinosun-st-0821-20160820-story.html|title=Waubonsie Valley's Morolake Akinosun takes Olympic gold as part of 400 relay - Chicago Tribune|website=[[Chicago Tribune]]|date=August 20, 2016}}</ref>
== Olimpiyaade Rio 2016 ==
Akinosun ina jeyaa e kippu 100 meeter keɓɗo njeenaari kaŋŋe, tawi ina wondi e Tianna Bartoletta, Allyson Felix e Engele Gardner. Lomtii mo e finaal ko Tori Bowie caggal nde o dogi e kawgel ɗiɗmel ngam suɓaade.
== NCAA ==
Morolake Akinosun ko ƴaañoowo e nder fedde Texas Longhorns, o dañii 13 tiitoonde kawgel 12 mawngel. Morolake Akinosun ko laabi 13 e nder fedde Ameriknaare adannde (11 to Teksas; 2 to Illinois) e laabi 9 e nder fedde ɗiɗmere (5 to Teksas; 4 to Illinois).
Hitaande Big 12 kawral nder suudu NCAA Division I nder suudu Big 12 kawtal yaasi NCAA Division I yaasi
2015–16 60 meeteruuji 7,30 1ɓo 60 meeteruuji 7,21 4ɓo 100 meeteruuji 11,32 w(0,1) 1ɓo 100 meeteruuji 11,07 w(2,6) 3ɓo
200 meeteer 23,33 5ɓo 200 meeteer 23,35 9ɓo 200009 200 meeteer 22,54 w(1,9) 4ɓo
2014–15 60 meeteer 7,23 1ɓo 60 meeteruuji 7,33 9ɓo 100 meeteruuji 11,00 w(3,5) 1ɓo 100 meeteruuji 10,97 w(3,1) 2ɓo
200 meeteer 23,37 ɗiɗaɓo 200 meeteer 23,69 14ɓo 200 meeteer 22,68 w(3,5) 1ɓo 200 meeteer 22,52 w(1,9) 5ɓo
2013–14 60 meeteer 7,29 1ɓo 60 meeteruuji 7,23 4ɓo 100 meeteruuji 10,96 w(2,6) 1ɓo 100 meeteruuji 11,33 w(−3,4) 2ɓo
200 meeteer 23,54 2ɓo 200 meeteruuji 23,78 14ɓo 200 meeteer 22,17 (w) w(4,3) 1ɓo 200 meeteer 22,89 w(2,2) 5ɓo
Morolake Akinosun ko ɓiɗɗo jaŋde leslesre, o dañii kawgel sappo mawngel e nder meeteruuji 60 e hitaande 2013.
Hitaande Big Ten kawral nder suudu NCAA Division I nder suudu Big Ten kawral yaasi NCAA Division I yaasi
2012–13 60 meeteruuji 7,32 1ɓo 60 meeteruuji 7,39 14ɓo 100 meeteruuji 11,36 w(2,6) 2ɓo 100 meeteruuji 11,41 w(0,9) 8ɓo
200 meeteer 23,47 2ɓo 200 meeteruuji 23,55 12ɓo 200 meeteer 24,49 w(2,6) 8ɓo 200 meeteer 23,52 w(2,7) 19ɓo
== Taƴre ==
Morolake Akinosun heɓi denndaangal teddungal fedde duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois duuɓi nay (2009, 10, 11, 12) ngam duɗal jaaɓi haaɗtirde Waubonsie Valley.
E hitaande 2012, Akinosun wonnoo ko 100 m 3A e nder diiwaan Illinois e 11,41 US#2 IL#1 w(1,7).
E hitaande 2011, Akinosun heɓi tiitoonde e nder Pijirlooji Olimpiyaaji sukaaɓe AAU 100 m (11,62 w(−1,3)) e 200 m (23,73 w(−2,1)). E nder semi-finaal Olimpiyaaji sukaaɓe AAU 2011, Akinosun dogi 100 meeter e 11,42 US#5 IL#1 hade w(1,2) e 200 meeter e 23,49 US#6 IL#1 hade w(−1,8).
Hitaande Illinois Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Fedde Yaasi
2011–12 100 meeteer 11,41 w(1,7) 1ɓo
200 meeteer 24,34 w(−0,9) tataɓo
2010–11 100 meeter 11,61 w(1,6) 2ɓo
2009–10 100 meeteer 11,97 4ɓo
200 meeteer 24,90 5ɓo
== Nguurndam neɗɗo ==
Morolake ko iwdi Yoruba Naajeeriya. Morolake jibinaa ko to Lagos, leydi Nijeer. O egginii Amerik e ɓesngu makko duuɓi 2 tan caggal nde o jibinaa. Ko kanko woni ɓiɗɗo hakkundeejo e sukaaɓe rewɓe tato. O hollitii o woppii golle makko e piste professionnel e hitaande 2024, jooni ko kanko ardii jokkondiral atletee en to Grand Slam Track.
== Tuugnorgal ==
71ewsgv3l5sklfj7nal0mfbr2872fno
162347
162346
2026-04-10T22:40:58Z
Ilya Discuss
10103
162347
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Morolake AkinosunListenR''' (jibinaa ko ñalnde 17 mee 1994) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to leydi Nijeer, gonnooɗo dognoowo piste, tawtoraaɗo Olimpiyaaji 2016 to Rio de Janeiro. O dañii njeenaari kaŋŋe kippu e Pijirlooji Pan-Amerik 2015 to Toronto e nder dogdu 4 × 100 meeter. Ko kanko tan woni debbo ɗiɗmo meeɗnooɗo heɓde balɗe nay e nder kawgel NCAA Outdoor Championships e nder duuɓi jokkondirɗi. Ko o kaɓantooɗo NCAA 4 × 100 laabi nay. Akinosun dañii njeenaari kaŋŋe e kawgel sukaaɓe Amerik 2013, e nder 100 m (11,64).<ref>{{cite web|url=https://www.chicagotribune.com/suburbs/aurora-beacon-news/sports/ct-abn-womens-track-olympics-morolake-akinosun-st-0821-20160820-story.html|title=Waubonsie Valley's Morolake Akinosun takes Olympic gold as part of 400 relay - Chicago Tribune|website=[[Chicago Tribune]]|date=August 20, 2016}}</ref>
== Olimpiyaade Rio 2016 ==
Akinosun ina jeyaa e kippu 100 meeter keɓɗo njeenaari kaŋŋe, tawi ina wondi e Tianna Bartoletta, Allyson Felix e Engele Gardner. Lomtii mo e finaal ko Tori Bowie caggal nde o dogi e kawgel ɗiɗmel ngam suɓaade.titles.<ref>{{cite web|url=https://www.tfrrs.org/athletes/4672809/Texas/Morolake_Akinosun.html|title=Morolake Akinosun University of Texas Longhorns results|work=Track & Field Results Reporting System (TFRRS)|date=July 9, 2016|access-date=November 14, 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://texassports.com/roster.aspx?rp_id=6061|title=Morolake Akinosun University of Texas Longhorns profile|publisher=[[Texas Longhorns]]|date=July 30, 2016|access-date=November 14, 2016}}</ref>
== NCAA ==
Morolake Akinosun ko ƴaañoowo e nder fedde Texas Longhorns, o dañii 13 tiitoonde kawgel 12 mawngel. Morolake Akinosun ko laabi 13 e nder fedde Ameriknaare adannde (11 to Teksas; 2 to Illinois) e laabi 9 e nder fedde ɗiɗmere (5 to Teksas; 4 to Illinois).
Hitaande Big 12 kawral nder suudu NCAA Division I nder suudu Big 12 kawtal yaasi NCAA Division I yaasi
2015–16 60 meeteruuji 7,30 1ɓo 60 meeteruuji 7,21 4ɓo 100 meeteruuji 11,32 w(0,1) 1ɓo 100 meeteruuji 11,07 w(2,6) 3ɓo
200 meeteer 23,33 5ɓo 200 meeteer 23,35 9ɓo 200009 200 meeteer 22,54 w(1,9) 4ɓo
2014–15 60 meeteer 7,23 1ɓo 60 meeteruuji 7,33 9ɓo 100 meeteruuji 11,00 w(3,5) 1ɓo 100 meeteruuji 10,97 w(3,1) 2ɓo
200 meeteer 23,37 ɗiɗaɓo 200 meeteer 23,69 14ɓo 200 meeteer 22,68 w(3,5) 1ɓo 200 meeteer 22,52 w(1,9) 5ɓo
2013–14 60 meeteer 7,29 1ɓo 60 meeteruuji 7,23 4ɓo 100 meeteruuji 10,96 w(2,6) 1ɓo 100 meeteruuji 11,33 w(−3,4) 2ɓo
200 meeteer 23,54 2ɓo 200 meeteruuji 23,78 14ɓo 200 meeteer 22,17 (w) w(4,3) 1ɓo 200 meeteer 22,89 w(2,2) 5ɓo
Morolake Akinosun ko ɓiɗɗo jaŋde leslesre, o dañii kawgel sappo mawngel e nder meeteruuji 60 e hitaande 2013.
Hitaande Big Ten kawral nder suudu NCAA Division I nder suudu Big Ten kawral yaasi NCAA Division I yaasi
2012–13 60 meeteruuji 7,32 1ɓo 60 meeteruuji 7,39 14ɓo 100 meeteruuji 11,36 w(2,6) 2ɓo 100 meeteruuji 11,41 w(0,9) 8ɓo
200 meeteer 23,47 2ɓo 200 meeteruuji 23,55 12ɓo 200 meeteer 24,49 w(2,6) 8ɓo 200 meeteer 23,52 w(2,7) 19ɓo
== Taƴre ==
Morolake Akinosun heɓi denndaangal teddungal fedde duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois duuɓi nay (2009, 10, 11, 12) ngam duɗal jaaɓi haaɗtirde Waubonsie Valley.
E hitaande 2012, Akinosun wonnoo ko 100 m 3A e nder diiwaan Illinois e 11,41 US#2 IL#1 w(1,7).
E hitaande 2011, Akinosun heɓi tiitoonde e nder Pijirlooji Olimpiyaaji sukaaɓe AAU 100 m (11,62 w(−1,3)) e 200 m (23,73 w(−2,1)). E nder semi-finaal Olimpiyaaji sukaaɓe AAU 2011, Akinosun dogi 100 meeter e 11,42 US#5 IL#1 hade w(1,2) e 200 meeter e 23,49 US#6 IL#1 hade w(−1,8).
Hitaande Illinois Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Fedde Yaasi
2011–12 100 meeteer 11,41 w(1,7) 1ɓo
200 meeteer 24,34 w(−0,9) tataɓo
2010–11 100 meeter 11,61 w(1,6) 2ɓo
2009–10 100 meeteer 11,97 4ɓo
200 meeteer 24,90 5ɓo
== Nguurndam neɗɗo ==
Morolake ko iwdi Yoruba Naajeeriya. Morolake jibinaa ko to Lagos, leydi Nijeer. O egginii Amerik e ɓesngu makko duuɓi 2 tan caggal nde o jibinaa. Ko kanko woni ɓiɗɗo hakkundeejo e sukaaɓe rewɓe tato. O hollitii o woppii golle makko e piste professionnel e hitaande 2024, jooni ko kanko ardii jokkondiral atletee en to Grand Slam Track.
== Tuugnorgal ==
jb665khehi3iw192wlig3rg28da7pu1
162348
162347
2026-04-10T22:43:14Z
Ilya Discuss
10103
162348
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Morolake AkinosunListenR''' (jibinaa ko ñalnde 17 mee 1994) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to leydi Nijeer, gonnooɗo dognoowo piste, tawtoraaɗo Olimpiyaaji 2016 to Rio de Janeiro. O dañii njeenaari kaŋŋe kippu e Pijirlooji Pan-Amerik 2015 to Toronto e nder dogdu 4 × 100 meeter. Ko kanko tan woni debbo ɗiɗmo meeɗnooɗo heɓde balɗe nay e nder kawgel NCAA Outdoor Championships e nder duuɓi jokkondirɗi. Ko o kaɓantooɗo NCAA 4 × 100 laabi nay. Akinosun dañii njeenaari kaŋŋe e kawgel sukaaɓe Amerik 2013, e nder 100 m (11,64).<ref>{{cite web|url=https://www.chicagotribune.com/suburbs/aurora-beacon-news/sports/ct-abn-womens-track-olympics-morolake-akinosun-st-0821-20160820-story.html|title=Waubonsie Valley's Morolake Akinosun takes Olympic gold as part of 400 relay - Chicago Tribune|website=[[Chicago Tribune]]|date=August 20, 2016}}</ref>
== Olimpiyaade Rio 2016 ==
Akinosun ina jeyaa e kippu 100 meeter keɓɗo njeenaari kaŋŋe, tawi ina wondi e Tianna Bartoletta, Allyson Felix e Engele Gardner. Lomtii mo e finaal ko Tori Bowie caggal nde o dogi e kawgel ɗiɗmel ngam suɓaade.titles.<ref>{{cite web|url=https://www.tfrrs.org/athletes/4672809/Texas/Morolake_Akinosun.html|title=Morolake Akinosun University of Texas Longhorns results|work=Track & Field Results Reporting System (TFRRS)|date=July 9, 2016|access-date=November 14, 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://texassports.com/roster.aspx?rp_id=6061|title=Morolake Akinosun University of Texas Longhorns profile|publisher=[[Texas Longhorns]]|date=July 30, 2016|access-date=November 14, 2016}}</ref>
== NCAA ==
Morolake Akinosun ko ƴaañoowo e nder fedde Texas Longhorns, o dañii 13 tiitoonde kawgel 12 mawngel. Morolake Akinosun ko laabi 13 e nder fedde Ameriknaare adannde (11 to Teksas; 2 to Illinois) e laabi 9 e nder fedde ɗiɗmere (5 to Teksas; 4 to Illinois).
Hitaande Big 12 kawral nder suudu NCAA Division I nder suudu Big 12 kawtal yaasi NCAA Division I yaasi
2015–16 60 meeteruuji 7,30 1ɓo 60 meeteruuji 7,21 4ɓo 100 meeteruuji 11,32 w(0,1) 1ɓo 100 meeteruuji 11,07 w(2,6) 3ɓo
200 meeteer 23,33 5ɓo 200 meeteer 23,35 9ɓo 200009 200 meeteer 22,54 w(1,9) 4ɓo
2014–15 60 meeteer 7,23 1ɓo 60 meeteruuji 7,33 9ɓo 100 meeteruuji 11,00 w(3,5) 1ɓo 100 meeteruuji 10,97 w(3,1) 2ɓo
200 meeteer 23,37 ɗiɗaɓo 200 meeteer 23,69 14ɓo 200 meeteer 22,68 w(3,5) 1ɓo 200 meeteer 22,52 w(1,9) 5ɓo
2013–14 60 meeteer 7,29 1ɓo 60 meeteruuji 7,23 4ɓo 100 meeteruuji 10,96 w(2,6) 1ɓo 100 meeteruuji 11,33 w(−3,4) 2ɓo
200 meeteer 23,54 2ɓo 200 meeteruuji 23,78 14ɓo 200 meeteer 22,17 (w) w(4,3) 1ɓo 200 meeteer 22,89 w(2,2) 5ɓo.<ref>{{cite web|url=https://www.tfrrs.org/athletes/4176421/Illinois/Morolake_Akinosun.html|title=Morolake Akinosun University of Illinois Urbana–Champaign results|work=Track & Field Results Reporting System (TFRRS)|date=June 9, 2013|access-date=November 14, 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.fightingillini.com/roster.aspx?rp_id=3797|title=Morolake Akinosun University of Illinois Urbana–Champaign profile|publisher=[[Illinois Fighting Illini]]|date=June 30, 2013|access-date=November 14, 2016}}</ref>
Morolake Akinosun ko ɓiɗɗo jaŋde leslesre, o dañii kawgel sappo mawngel e nder meeteruuji 60 e hitaande 2013.
Hitaande Big Ten kawral nder suudu NCAA Division I nder suudu Big Ten kawral yaasi NCAA Division I yaasi
2012–13 60 meeteruuji 7,32 1ɓo 60 meeteruuji 7,39 14ɓo 100 meeteruuji 11,36 w(2,6) 2ɓo 100 meeteruuji 11,41 w(0,9) 8ɓo
200 meeteer 23,47 2ɓo 200 meeteruuji 23,55 12ɓo 200 meeteer 24,49 w(2,6) 8ɓo 200 meeteer 23,52 w(2,7) 19ɓo
== Taƴre ==
Morolake Akinosun heɓi denndaangal teddungal fedde duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois duuɓi nay (2009, 10, 11, 12) ngam duɗal jaaɓi haaɗtirde Waubonsie Valley.
E hitaande 2012, Akinosun wonnoo ko 100 m 3A e nder diiwaan Illinois e 11,41 US#2 IL#1 w(1,7).
E hitaande 2011, Akinosun heɓi tiitoonde e nder Pijirlooji Olimpiyaaji sukaaɓe AAU 100 m (11,62 w(−1,3)) e 200 m (23,73 w(−2,1)). E nder semi-finaal Olimpiyaaji sukaaɓe AAU 2011, Akinosun dogi 100 meeter e 11,42 US#5 IL#1 hade w(1,2) e 200 meeter e 23,49 US#6 IL#1 hade w(−1,8).
Hitaande Illinois Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Fedde Yaasi
2011–12 100 meeteer 11,41 w(1,7) 1ɓo
200 meeteer 24,34 w(−0,9) tataɓo
2010–11 100 meeter 11,61 w(1,6) 2ɓo
2009–10 100 meeteer 11,97 4ɓo
200 meeteer 24,90 5ɓo
== Nguurndam neɗɗo ==
Morolake ko iwdi Yoruba Naajeeriya. Morolake jibinaa ko to Lagos, leydi Nijeer. O egginii Amerik e ɓesngu makko duuɓi 2 tan caggal nde o jibinaa. Ko kanko woni ɓiɗɗo hakkundeejo e sukaaɓe rewɓe tato. O hollitii o woppii golle makko e piste professionnel e hitaande 2024, jooni ko kanko ardii jokkondiral atletee en to Grand Slam Track.
== Tuugnorgal ==
0o61tlyv9fhdulk2adc2odloey2atco
Greater Ft. Myers Classic
0
39483
162349
2026-04-10T22:50:44Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Mawɗo Ft. Myers Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Lochmoor Country Club to worgo Fort Myers, to Floride. E hitaande 1974, nde fijiraa ko LPGA Classic Bill Branch. Golfoowo nano biyeteeɗo Bonnie Bryant heɓi njeenaari ndii e balɗe tati, tawi ko Maria Astrologes, Jane Blalock, Shelley Hamlin e Hollis Stacy. E hitaande 1975, nde fijiraa ko Ft mawɗo. Myers ko ɓooyɗo. Sandra Haynie heɓi njeenaari..."
162349
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Mawɗo Ft. Myers Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Lochmoor Country Club to worgo Fort Myers, to Floride.
E hitaande 1974, nde fijiraa ko LPGA Classic Bill Branch. Golfoowo nano biyeteeɗo Bonnie Bryant heɓi njeenaari ndii e balɗe tati, tawi ko Maria Astrologes, Jane Blalock, Shelley Hamlin e Hollis Stacy.
E hitaande 1975, nde fijiraa ko Ft mawɗo. Myers ko ɓooyɗo. Sandra Haynie heɓi njeenaari ndii e ɓuuɓri ɗiɗmiri e nder pottital maayde ɗoon e ɗoon e Pat Bradley.
Jaaltaaɓe
Mawɗo Ft. Myers ko ɓooyɗo
1975 Sanɗaara Hayni
Bill Catal LPGA ko ɓooyɗo
1974 Bonni Birayyan
Tuugnorgal
17xm8choolnv5hmisxax2z0njybaazh
162350
162349
2026-04-10T22:52:35Z
Ilya Discuss
10103
162350
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mawɗo Ft. Myers Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Lochmoor Country Club to worgo Fort Myers, to Floride.
E hitaande 1974, nde fijiraa ko LPGA Classic Bill Branch. Golfoowo nano biyeteeɗo Bonnie Bryant heɓi njeenaari ndii e balɗe tati, tawi ko Maria Astrologes, Jane Blalock, Shelley Hamlin e Hollis Stacy.
E hitaande 1975, nde fijiraa ko Ft mawɗo. Myers ko ɓooyɗo. Sandra Haynie heɓi njeenaari ndii e ɓuuɓri ɗiɗmiri e nder pottital maayde ɗoon e ɗoon e Pat Bradley.
== Jaaltaaɓe ==
Mawɗo Ft. Myers ko ɓooyɗo
1975 Sanɗaara Hayni
Bill Catal LPGA ko ɓooyɗo
1974 Bonni Birayyan
== Tuugnorgal ==
sydst9znt8fixtdnmhx4op1oz725ril
162351
162350
2026-04-10T22:53:36Z
Ilya Discuss
10103
162351
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mawɗo Ft. Myers Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Lochmoor Country Club to worgo Fort Myers, to Floride.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
E hitaande 1974, nde fijiraa ko LPGA Classic Bill Branch. Golfoowo nano biyeteeɗo Bonnie Bryant heɓi njeenaari ndii e balɗe tati, tawi ko Maria Astrologes, Jane Blalock, Shelley Hamlin e Hollis Stacy.
E hitaande 1975, nde fijiraa ko Ft mawɗo. Myers ko ɓooyɗo. Sandra Haynie heɓi njeenaari ndii e ɓuuɓri ɗiɗmiri e nder pottital maayde ɗoon e ɗoon e Pat Bradley.
== Jaaltaaɓe ==
Mawɗo Ft. Myers ko ɓooyɗo
1975 Sanɗaara Hayni
Bill Catal LPGA ko ɓooyɗo
1974 Bonni Birayyan
== Tuugnorgal ==
5i40iv3b9fiqliqxniwlafynzvh6vac
162352
162351
2026-04-10T22:54:33Z
Ilya Discuss
10103
162352
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mawɗo Ft. Myers Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Lochmoor Country Club to worgo Fort Myers, to Floride.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
E hitaande 1974, nde fijiraa ko LPGA Classic Bill Branch. Golfoowo nano biyeteeɗo Bonnie Bryant heɓi njeenaari ndii e balɗe tati, tawi ko Maria Astrologes, Jane Blalock, Shelley Hamlin e Hollis Stacy.<ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=DZwrAAAAIBAJ&sjid=e_sFAAAAIBAJ&pg=3819,4524687&dq=lochmoor+country+club&hl=en|title=Bradley Loses in Sudden Death|date=November 24, 1975|newspaper=[[Nashua Telegraph]]|location=[[Nashua, New Hampshire]]|page=30|access-date=September 27, 2011}}</ref>
E hitaande 1975, nde fijiraa ko Ft mawɗo. Myers ko ɓooyɗo. Sandra Haynie heɓi njeenaari ndii e ɓuuɓri ɗiɗmiri e nder pottital maayde ɗoon e ɗoon e Pat Bradley.
== Jaaltaaɓe ==
Mawɗo Ft. Myers ko ɓooyɗo
1975 Sanɗaara Hayni
Bill Catal LPGA ko ɓooyɗo
1974 Bonni Birayyan
== Tuugnorgal ==
kbsyw2672j23n8djr0ez0p3scx4r8wj
J&B Scotch Pro-Am
0
39484
162353
2026-04-10T22:57:25Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}J&B Scotch Pro-Am ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1979 haa 1985. Ngol fijiraa ko e nokkuuji keewɗi e nder diiwaan Las Vegas, to Nevada. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1979 Koolol leydi Saharaa to wuro wiyeteengo Las Vegas, to leydi Nevada 1979 Koolol leydi Las Vegas, to leydi Nevada 1980-1985 Golf e leydi Las Vegas, Nevada 1980 Fedde wiyeteende Henderson, to leydi Nevada Jaaltaaɓe J&B Ecoppi Pro-Am 1985 Patti Sheehan 1984 Ayako Okamoto 1983 N..."
162353
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}J&B Scotch Pro-Am ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1979 haa 1985. Ngol fijiraa ko e nokkuuji keewɗi e nder diiwaan Las Vegas, to Nevada.
Nokkuuji kawgel ngel
Duuɓi Nokku Nokku
1979 Koolol leydi Saharaa to wuro wiyeteengo Las Vegas, to leydi Nevada
1979 Koolol leydi Las Vegas, to leydi Nevada
1980-1985 Golf e leydi Las Vegas, Nevada
1980 Fedde wiyeteende Henderson, to leydi Nevada
Jaaltaaɓe
J&B Ecoppi Pro-Am
1985 Patti Sheehan
1984 Ayako Okamoto
1983 Nansi Lopez
1982 Nansi Lopez
LPGA jeereende Inn Pro-Am
1981 Donna Kaponi
LPGA ko fedde ngenndiire Pro-Am
1980 Donna Kaponi
Sahara ngenndi Pro-Am
1979 Nansi Lopez
Tuugnorgal
rop3b9233pwaiwlhao5eqal8ri3yv7a
162354
162353
2026-04-10T22:59:53Z
Ilya Discuss
10103
162354
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}J'''&B Scotch Pro-Am''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1979 haa 1985. Ngol fijiraa ko e nokkuuji keewɗi e nder diiwaan Las Vegas, to Nevada.
== Nokkuuji kawgel ngel ==
Duuɓi Nokku Nokku
1979 Koolol leydi Saharaa to wuro wiyeteengo Las Vegas, to leydi Nevada
1979 Koolol leydi Las Vegas, to leydi Nevada
1980-1985 Golf e leydi Las Vegas, Nevada
1980 Fedde wiyeteende Henderson, to leydi Nevada
Jaaltaaɓe
== J&B Ecoppi Pro-Am ==
1985 Patti Sheehan
1984 Ayako Okamoto
1983 Nansi Lopez
1982 Nansi Lopez
LPGA jeereende Inn Pro-Am
1981 Donna Kaponi
LPGA ko fedde ngenndiire Pro-Am
1980 Donna Kaponi
== Sahara ngenndi Pro-Am ==
1979 Nansi Lopez
== Tuugnorgal ==
0rruv2p4o092v2q0v94vb99ijwxuw4z
162355
162354
2026-04-10T23:00:58Z
Ilya Discuss
10103
162355
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}J'''&B Scotch Pro-Am''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1979 haa 1985. Ngol fijiraa ko e nokkuuji keewɗi e nder diiwaan Las Vegas, to Nevada.
== Nokkuuji kawgel ngel ==
Duuɓi Nokku Nokku
1979 Koolol leydi Saharaa to wuro wiyeteengo Las Vegas, to leydi Nevada
1979 Koolol leydi Las Vegas, to leydi Nevada
1980-1985 Golf e leydi Las Vegas, Nevada
1980 Fedde wiyeteende Henderson, to leydi Nevada
== Jaaltaaɓe ==
== J&B Ecoppi Pro-Am ==
1985 Patti Sheehan
1984 Ayako Okamoto
1983 Nansi Lopez
1982 Nansi Lopez
LPGA jeereende Inn Pro-Am
1981 Donna Kaponi
LPGA ko fedde ngenndiire Pro-Am
1980 Donna Kaponi
== Sahara ngenndi Pro-Am ==
1979 Nansi Lopez
== Tuugnorgal ==
qqthj9u1qcbg6afm7il0weg32g0nod0
162356
162355
2026-04-10T23:02:03Z
Ilya Discuss
10103
162356
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}J'''&B Scotch Pro-Am''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1979 haa 1985. Ngol fijiraa ko e nokkuuji keewɗi e nder diiwaan Las Vegas, to Nevada.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Nokkuuji kawgel ngel ==
Duuɓi Nokku Nokku
1979 Koolol leydi Saharaa to wuro wiyeteengo Las Vegas, to leydi Nevada
1979 Koolol leydi Las Vegas, to leydi Nevada
1980-1985 Golf e leydi Las Vegas, Nevada
1980 Fedde wiyeteende Henderson, to leydi Nevada
== Jaaltaaɓe ==
== J&B Ecoppi Pro-Am ==
1985 Patti Sheehan
1984 Ayako Okamoto
1983 Nansi Lopez
1982 Nansi Lopez
LPGA jeereende Inn Pro-Am
1981 Donna Kaponi
LPGA ko fedde ngenndiire Pro-Am
1980 Donna Kaponi
== Sahara ngenndi Pro-Am ==
1979 Nansi Lopez
== Tuugnorgal ==
n9qllthoz1lasdftn8p4hmdv21zwnuq
Buckeye Savings Invitational
0
39485
162357
2026-04-10T23:04:38Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Buckeye Savings Invitational ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1965 haa 1970. Ngol yuɓɓinaama to Cincinnati, Ohio to nokku biyeteeɗo Clovernook tuggi 1965 haa 1968 e to nokku biyeteeɗo Royal Oak Racquet & Country Club tuggi 1969 haa 1970. Jaaltaaɓe Siinnati Udditii 1970 Betsi Rawls Buckeye Restoraaji Noddaango 1969 Sanɗaara Spuzich 1968 Kaarol Mann 1967 Kaarol Mann 1966 Sanɗaara Hayni 1965 Kati Witwort Tuugnorgal"
162357
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Buckeye Savings Invitational ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1965 haa 1970. Ngol yuɓɓinaama to Cincinnati, Ohio to nokku biyeteeɗo Clovernook tuggi 1965 haa 1968 e to nokku biyeteeɗo Royal Oak Racquet & Country Club tuggi 1969 haa 1970.
Jaaltaaɓe
Siinnati Udditii
1970 Betsi Rawls
Buckeye Restoraaji Noddaango
1969 Sanɗaara Spuzich
1968 Kaarol Mann
1967 Kaarol Mann
1966 Sanɗaara Hayni
1965 Kati Witwort
Tuugnorgal
igf1wm1fqetqfk4s9t3uon0zvn7hcll
162358
162357
2026-04-10T23:05:55Z
Ilya Discuss
10103
162358
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Buckeye Savings Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1965 haa 1970. Ngol yuɓɓinaama to Cincinnati, Ohio to nokku biyeteeɗo Clovernook tuggi 1965 haa 1968 e to nokku biyeteeɗo Royal Oak Racquet & Country Club tuggi 1969 haa 1970.
Jaaltaaɓe
Siinnati Udditii
1970 Betsi Rawls
Buckeye Restoraaji Noddaango
1969 Sanɗaara Spuzich
1968 Kaarol Mann
1967 Kaarol Mann
1966 Sanɗaara Hayni
1965 Kati Witwort
Tuugnorgal
5hzsj51xn4abx7rmr30avmtml481u1j
162359
162358
2026-04-10T23:06:57Z
Ilya Discuss
10103
162359
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Buckeye Savings Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1965 haa 1970. Ngol yuɓɓinaama to Cincinnati, Ohio to nokku biyeteeɗo Clovernook tuggi 1965 haa 1968 e to nokku biyeteeɗo Royal Oak Racquet & Country Club tuggi 1969 haa 1970.
== Jaaltaaɓe ==
Siinnati Udditii
1970 Betsi Rawls
Buckeye Restoraaji Noddaango
1969 Sanɗaara Spuzich
1968 Kaarol Mann
1967 Kaarol Mann
1966 Sanɗaara Hayni
1965 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
01j53253t2xsiwwp9gvl2ocag9o05z9
162360
162359
2026-04-10T23:07:52Z
Ilya Discuss
10103
162360
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Buckeye Savings Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1965 haa 1970. Ngol yuɓɓinaama to Cincinnati, Ohio to nokku biyeteeɗo Clovernook tuggi 1965 haa 1968 e to nokku biyeteeɗo Royal Oak Racquet & Country Club tuggi 1969 haa 1970.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Siinnati Udditii
1970 Betsi Rawls
Buckeye Restoraaji Noddaango
1969 Sanɗaara Spuzich
1968 Kaarol Mann
1967 Kaarol Mann
1966 Sanɗaara Hayni
1965 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
1505x9bk40ox584n5iupgvm1390qqg3
Votes for Women (film)
0
39486
162361
2026-04-10T23:10:49Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Woote ngam rewɓe ko filmo Ameriknaajo mo Hal Reid ardii hitaande 1912. Ko sosiyetee Reliance Film Company waɗi ɗum e ballondiral e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, winndi ɗum ko Mary Ware Dennett, Harriet Laidlaw, e Frances Maule Bjorkman. Edgena De Lespine woni hooreejo fijirde film man, nden o holli fijirle suɓooɓe mawɓe bana Anna Howard Shaw, Jane Addams, bee Inez Milholland, nden o hawti bee fijirle binndaaɗe dow ko laarani su..."
162361
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Woote ngam rewɓe ko filmo Ameriknaajo mo Hal Reid ardii hitaande 1912. Ko sosiyetee Reliance Film Company waɗi ɗum e ballondiral e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, winndi ɗum ko Mary Ware Dennett, Harriet Laidlaw, e Frances Maule Bjorkman. Edgena De Lespine woni hooreejo fijirde film man, nden o holli fijirle suɓooɓe mawɓe bana Anna Howard Shaw, Jane Addams, bee Inez Milholland, nden o hawti bee fijirle binndaaɗe dow ko laarani suɓol rewɓe nder galluure New York. Daartoowo biyeteeɗo Kevin Brownlow innitiri ɗum « filmo gadano teeŋtuɗo e suɓngooji ».
Ngeesa
[ikon]
Ndee feccere ina haani yaajneede. Aɗa waawi wallude e ɓeydude kabaruuji ŋakkuɗi. (Oktoobar 2019)
Golloowo renndo gooto, biyeteeɗo May Fillmore, yiyti galle gonɗo e sukaaɓe nayo heddiiɓe tan caggal nde baaba mum en maayi e rafi tuberkuloos mo ngonka galleeji ɗi ngonaa kisal addani ɗum en, caggal nde o ñaagii joom mum, hono senaateer Herman, ngam feewnude ngonkaaji ɗi moƴƴaani e nder galle hee. O yahi to jom suudu senaateer oo, hono Jane Wadsworth, o dañii ballal makko. Jane ina yahdi e May to galle miskineeɓe, o hulɓinii e ŋakkeende laaɓal kulɓiniinde. Ɓe tawi sukaaɓe rewɓe tato tokosɓe e ɓiɗɗo gorko heddii ngam haɓaade aduna tan. Elsie, mawɗo oo, ina waɗa golle sweat-shop embroidery to galle, ina toppitii cukalel ngel, Hester ina gollina e nder departemaa. Tot goɗɗo oo ko ganndo feccere waktu, e nder kikiiɗe ina wallita miñi mum debbo golloraade koppi korset ngam shop goɗɗo. Ɗeeɗoo sarɗiiji kulɓiniiɗi fof ko May holliti ɗum en, ina njogii batte mum en yiɗde e Jane. O ɓeydii hulde nde o anndi ko jom suudu makko woni joom mum jom hakkille. Jane yahi to makko, o ñaagii mo yo o waɗ huunde e haala kaa. O waggina mo, o waɗa mo no cukalel nii. E tikkere makko, o naati e suffragiste en, o wallitorii ngam addude baaba makko e senaateer oo fof e nanondiral. Hester ina tooña e floorwalker e nder boowal baaba mum, ɗum ina hollita hulɓinaare woɗnde wonande Jane, nde baaba mum waɗaani hay huunde e haala kaa. Caggal ɗuum o heɓi ñawu nguu, ngu o heɓi e mbaydi mbaylaandi e gooto e mbaydiiji makko trousseau, ummoriiɗi e defterdu baaba makko. Baaba oo e senaateer oo, nde nganndi ko kamɓe ngoni e aybeede, no mbaydi mbaylaandi ndii waɗiraa e nder galle senaateer oo, ɓe ndokki, ɓe ɓuri weltaade e naatde e dille suɓngooji ɗii. Ɓe njiyata ko e sukaaɓe rewɓe to gardiiɗo suɓngooji, to Ligue des Mens, haa joofni e nder defile.
Ƴeew kadi
Suɓngo rewɓe e filmo
Tuugnorgal
q47iy8m7curyvzbkgt1xgkkfzn4q6gi
162362
162361
2026-04-10T23:11:52Z
Ilya Discuss
10103
162362
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Woote ngam rewɓe''' ko filmo Ameriknaajo mo Hal Reid ardii hitaande 1912. Ko sosiyetee Reliance Film Company waɗi ɗum e ballondiral e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, winndi ɗum ko Mary Ware Dennett, Harriet Laidlaw, e Frances Maule Bjorkman. Edgena De Lespine woni hooreejo fijirde film man, nden o holli fijirle suɓooɓe mawɓe bana Anna Howard Shaw, Jane Addams, bee Inez Milholland, nden o hawti bee fijirle binndaaɗe dow ko laarani suɓol rewɓe nder galluure New York. Daartoowo biyeteeɗo Kevin Brownlow innitiri ɗum « filmo gadano teeŋtuɗo e suɓngooji ».
Ngeesa
[ikon]
Ndee feccere ina haani yaajneede. Aɗa waawi wallude e ɓeydude kabaruuji ŋakkuɗi. (Oktoobar 2019)
Golloowo renndo gooto, biyeteeɗo May Fillmore, yiyti galle gonɗo e sukaaɓe nayo heddiiɓe tan caggal nde baaba mum en maayi e rafi tuberkuloos mo ngonka galleeji ɗi ngonaa kisal addani ɗum en, caggal nde o ñaagii joom mum, hono senaateer Herman, ngam feewnude ngonkaaji ɗi moƴƴaani e nder galle hee. O yahi to jom suudu senaateer oo, hono Jane Wadsworth, o dañii ballal makko. Jane ina yahdi e May to galle miskineeɓe, o hulɓinii e ŋakkeende laaɓal kulɓiniinde. Ɓe tawi sukaaɓe rewɓe tato tokosɓe e ɓiɗɗo gorko heddii ngam haɓaade aduna tan. Elsie, mawɗo oo, ina waɗa golle sweat-shop embroidery to galle, ina toppitii cukalel ngel, Hester ina gollina e nder departemaa. Tot goɗɗo oo ko ganndo feccere waktu, e nder kikiiɗe ina wallita miñi mum debbo golloraade koppi korset ngam shop goɗɗo. Ɗeeɗoo sarɗiiji kulɓiniiɗi fof ko May holliti ɗum en, ina njogii batte mum en yiɗde e Jane. O ɓeydii hulde nde o anndi ko jom suudu makko woni joom mum jom hakkille. Jane yahi to makko, o ñaagii mo yo o waɗ huunde e haala kaa. O waggina mo, o waɗa mo no cukalel nii. E tikkere makko, o naati e suffragiste en, o wallitorii ngam addude baaba makko e senaateer oo fof e nanondiral. Hester ina tooña e floorwalker e nder boowal baaba mum, ɗum ina hollita hulɓinaare woɗnde wonande Jane, nde baaba mum waɗaani hay huunde e haala kaa. Caggal ɗuum o heɓi ñawu nguu, ngu o heɓi e mbaydi mbaylaandi e gooto e mbaydiiji makko trousseau, ummoriiɗi e defterdu baaba makko. Baaba oo e senaateer oo, nde nganndi ko kamɓe ngoni e aybeede, no mbaydi mbaylaandi ndii waɗiraa e nder galle senaateer oo, ɓe ndokki, ɓe ɓuri weltaade e naatde e dille suɓngooji ɗii. Ɓe njiyata ko e sukaaɓe rewɓe to gardiiɗo suɓngooji, to Ligue des Mens, haa joofni e nder defile.
Ƴeew kadi
Suɓngo rewɓe e filmo
Tuugnorgal
ozowke63piyrqnyh8rjg1xiix1j95ls
162363
162362
2026-04-10T23:12:36Z
Ilya Discuss
10103
162363
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Woote ngam rewɓe''' ko filmo Ameriknaajo mo Hal Reid ardii hitaande 1912. Ko sosiyetee Reliance Film Company waɗi ɗum e ballondiral e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, winndi ɗum ko Mary Ware Dennett, Harriet Laidlaw, e Frances Maule Bjorkman. Edgena De Lespine woni hooreejo fijirde film man, nden o holli fijirle suɓooɓe mawɓe bana Anna Howard Shaw, Jane Addams, bee Inez Milholland, nden o hawti bee fijirle binndaaɗe dow ko laarani suɓol rewɓe nder galluure New York. Daartoowo biyeteeɗo Kevin Brownlow innitiri ɗum « filmo gadano teeŋtuɗo e suɓngooji ».
== Ngeesa ==
[ikon]
Ndee feccere ina haani yaajneede. Aɗa waawi wallude e ɓeydude kabaruuji ŋakkuɗi. (Oktoobar 2019)
Golloowo renndo gooto, biyeteeɗo May Fillmore, yiyti galle gonɗo e sukaaɓe nayo heddiiɓe tan caggal nde baaba mum en maayi e rafi tuberkuloos mo ngonka galleeji ɗi ngonaa kisal addani ɗum en, caggal nde o ñaagii joom mum, hono senaateer Herman, ngam feewnude ngonkaaji ɗi moƴƴaani e nder galle hee. O yahi to jom suudu senaateer oo, hono Jane Wadsworth, o dañii ballal makko. Jane ina yahdi e May to galle miskineeɓe, o hulɓinii e ŋakkeende laaɓal kulɓiniinde. Ɓe tawi sukaaɓe rewɓe tato tokosɓe e ɓiɗɗo gorko heddii ngam haɓaade aduna tan. Elsie, mawɗo oo, ina waɗa golle sweat-shop embroidery to galle, ina toppitii cukalel ngel, Hester ina gollina e nder departemaa. Tot goɗɗo oo ko ganndo feccere waktu, e nder kikiiɗe ina wallita miñi mum debbo golloraade koppi korset ngam shop goɗɗo. Ɗeeɗoo sarɗiiji kulɓiniiɗi fof ko May holliti ɗum en, ina njogii batte mum en yiɗde e Jane. O ɓeydii hulde nde o anndi ko jom suudu makko woni joom mum jom hakkille. Jane yahi to makko, o ñaagii mo yo o waɗ huunde e haala kaa. O waggina mo, o waɗa mo no cukalel nii. E tikkere makko, o naati e suffragiste en, o wallitorii ngam addude baaba makko e senaateer oo fof e nanondiral. Hester ina tooña e floorwalker e nder boowal baaba mum, ɗum ina hollita hulɓinaare woɗnde wonande Jane, nde baaba mum waɗaani hay huunde e haala kaa. Caggal ɗuum o heɓi ñawu nguu, ngu o heɓi e mbaydi mbaylaandi e gooto e mbaydiiji makko trousseau, ummoriiɗi e defterdu baaba makko. Baaba oo e senaateer oo, nde nganndi ko kamɓe ngoni e aybeede, no mbaydi mbaylaandi ndii waɗiraa e nder galle senaateer oo, ɓe ndokki, ɓe ɓuri weltaade e naatde e dille suɓngooji ɗii. Ɓe njiyata ko e sukaaɓe rewɓe to gardiiɗo suɓngooji, to Ligue des Mens, haa joofni e nder defile.
== Ƴeew kadi ==
Suɓngo rewɓe e filmo
== Tuugnorgal ==
nb6fhlhe9jalt6z5ac0fvbw8j9jv5f5
162364
162363
2026-04-10T23:14:21Z
Ilya Discuss
10103
162364
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Woote ngam rewɓe''' ko filmo Ameriknaajo mo Hal Reid ardii hitaande 1912. Ko sosiyetee Reliance Film Company waɗi ɗum e ballondiral e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, winndi ɗum ko Mary Ware Dennett, Harriet Laidlaw, e Frances Maule Bjorkman. Edgena De Lespine woni hooreejo fijirde film man, nden o holli fijirle suɓooɓe mawɓe bana Anna Howard Shaw, Jane Addams, bee Inez Milholland, nden o hawti bee fijirle binndaaɗe dow ko laarani suɓol rewɓe nder galluure New York. Daartoowo biyeteeɗo Kevin Brownlow innitiri ɗum « filmo gadano teeŋtuɗo e suɓngooji ».<ref name="Sloan 1988 p. 112">{{cite book|last=Sloan|first=K.|title=The loud silents: origins of the social problem film|publisher=University of Illinois Press|year=1988|isbn=978-0-252-01544-1|url=https://archive.org/details/loudsilentsorigi0000sloa|url-access=registration|access-date=May 31, 2019|page=[https://archive.org/details/loudsilentsorigi0000sloa/page/112 112]|quote=Under the direction of Hal Reid, the two reels of Votes for Women turned the distinguished world of the United States Senate belly-side ...}}</ref> It was produced by [[Reliance Film Company]] in partnership with the [[National American Woman Suffrage Association]] and was written by suffragists [[Mary Ware Dennett]], Harriet Laidlaw, and [[Frances Maule Bjorkman]]. The film starred [[Edgena De Lespine]], and featured cameos by prominent suffragists, including [[Anna Howard Shaw]], [[Jane Addams]], and [[Inez Milholland]], and incorporated documentary footage of a women's suffrage parade in New York City.<ref>{{Cite web|url=http://centuryofaction.org/index.php/main_site/This_month/july_1912_portlanders_screen_the_film_votes_for_women_starring_anna_howard|title=Oregon Woman Suffrage History Month to Month|website=centuryofaction.org|access-date=May 16, 2019|archive-date=July 4, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160704105002/http://centuryofaction.org/index.php/main_site/This_month/july_1912_portlanders_screen_the_film_votes_for_women_starring_anna_howard|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://sfsilentfilmfestival.blogspot.com/2016/08/suffragists-storm-screen.html|title=The Suffragists Storm the Screen|language=en|access-date=May 16, 2019|archive-date=May 17, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517001325/http://sfsilentfilmfestival.blogspot.com/2016/08/suffragists-storm-screen.html|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=oGS2AgAAQBAJ|title=An Encyclopedic Dictionary of Women in Early American Films: 1895–1930|last=Lowe|first=Denise|date=January 27, 2014|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-71897-0|page=503}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Film: Votes for Women (1912)|url=https://suffrageandthemedia.org/source/film-votes-women-1912/|access-date=2025-05-27|website=Women's Suffrage and the Media|language=en-US}}</ref><ref name=":0" />
== Ngeesa ==
[ikon]
Ndee feccere ina haani yaajneede. Aɗa waawi wallude e ɓeydude kabaruuji ŋakkuɗi. (Oktoobar 2019)
Golloowo renndo gooto, biyeteeɗo May Fillmore, yiyti galle gonɗo e sukaaɓe nayo heddiiɓe tan caggal nde baaba mum en maayi e rafi tuberkuloos mo ngonka galleeji ɗi ngonaa kisal addani ɗum en, caggal nde o ñaagii joom mum, hono senaateer Herman, ngam feewnude ngonkaaji ɗi moƴƴaani e nder galle hee. O yahi to jom suudu senaateer oo, hono Jane Wadsworth, o dañii ballal makko. Jane ina yahdi e May to galle miskineeɓe, o hulɓinii e ŋakkeende laaɓal kulɓiniinde. Ɓe tawi sukaaɓe rewɓe tato tokosɓe e ɓiɗɗo gorko heddii ngam haɓaade aduna tan. Elsie, mawɗo oo, ina waɗa golle sweat-shop embroidery to galle, ina toppitii cukalel ngel, Hester ina gollina e nder departemaa. Tot goɗɗo oo ko ganndo feccere waktu, e nder kikiiɗe ina wallita miñi mum debbo golloraade koppi korset ngam shop goɗɗo. Ɗeeɗoo sarɗiiji kulɓiniiɗi fof ko May holliti ɗum en, ina njogii batte mum en yiɗde e Jane. O ɓeydii hulde nde o anndi ko jom suudu makko woni joom mum jom hakkille. Jane yahi to makko, o ñaagii mo yo o waɗ huunde e haala kaa. O waggina mo, o waɗa mo no cukalel nii. E tikkere makko, o naati e suffragiste en, o wallitorii ngam addude baaba makko e senaateer oo fof e nanondiral. Hester ina tooña e floorwalker e nder boowal baaba mum, ɗum ina hollita hulɓinaare woɗnde wonande Jane, nde baaba mum waɗaani hay huunde e haala kaa. Caggal ɗuum o heɓi ñawu nguu, ngu o heɓi e mbaydi mbaylaandi e gooto e mbaydiiji makko trousseau, ummoriiɗi e defterdu baaba makko. Baaba oo e senaateer oo, nde nganndi ko kamɓe ngoni e aybeede, no mbaydi mbaylaandi ndii waɗiraa e nder galle senaateer oo, ɓe ndokki, ɓe ɓuri weltaade e naatde e dille suɓngooji ɗii. Ɓe njiyata ko e sukaaɓe rewɓe to gardiiɗo suɓngooji, to Ligue des Mens, haa joofni e nder defile.
== Ƴeew kadi ==
Suɓngo rewɓe e filmo
== Tuugnorgal ==
hx91awwvugs488jpmcy69vxk68mfl8s
162365
162364
2026-04-10T23:16:05Z
Ilya Discuss
10103
162365
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Woote ngam rewɓe''' ko filmo Ameriknaajo mo Hal Reid ardii hitaande 1912. Ko sosiyetee Reliance Film Company waɗi ɗum e ballondiral e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, winndi ɗum ko Mary Ware Dennett, Harriet Laidlaw, e Frances Maule Bjorkman. Edgena De Lespine woni hooreejo fijirde film man, nden o holli fijirle suɓooɓe mawɓe bana Anna Howard Shaw, Jane Addams, bee Inez Milholland, nden o hawti bee fijirle binndaaɗe dow ko laarani suɓol rewɓe nder galluure New York. Daartoowo biyeteeɗo Kevin Brownlow innitiri ɗum « filmo gadano teeŋtuɗo e suɓngooji ».<ref name="Sloan 1988 p. 112">{{cite book|last=Sloan|first=K.|title=The loud silents: origins of the social problem film|publisher=University of Illinois Press|year=1988|isbn=978-0-252-01544-1|url=https://archive.org/details/loudsilentsorigi0000sloa|url-access=registration|access-date=May 31, 2019|page=[https://archive.org/details/loudsilentsorigi0000sloa/page/112 112]|quote=Under the direction of Hal Reid, the two reels of Votes for Women turned the distinguished world of the United States Senate belly-side ...}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://centuryofaction.org/index.php/main_site/This_month/july_1912_portlanders_screen_the_film_votes_for_women_starring_anna_howard|title=Oregon Woman Suffrage History Month to Month|website=centuryofaction.org|access-date=May 16, 2019|archive-date=July 4, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160704105002/http://centuryofaction.org/index.php/main_site/This_month/july_1912_portlanders_screen_the_film_votes_for_women_starring_anna_howard|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://sfsilentfilmfestival.blogspot.com/2016/08/suffragists-storm-screen.html|title=The Suffragists Storm the Screen|language=en|access-date=May 16, 2019|archive-date=May 17, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517001325/http://sfsilentfilmfestival.blogspot.com/2016/08/suffragists-storm-screen.html|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=oGS2AgAAQBAJ|title=An Encyclopedic Dictionary of Women in Early American Films: 1895–1930|last=Lowe|first=Denise|date=January 27, 2014|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-71897-0|page=503}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Film: Votes for Women (1912)|url=https://suffrageandthemedia.org/source/film-votes-women-1912/|access-date=2025-05-27|website=Women's Suffrage and the Media|language=en-US}}</ref><ref name=":0" />
== Ngeesa ==
[ikon]
Ndee feccere ina haani yaajneede. Aɗa waawi wallude e ɓeydude kabaruuji ŋakkuɗi. (Oktoobar 2019)
Golloowo renndo gooto, biyeteeɗo May Fillmore, yiyti galle gonɗo e sukaaɓe nayo heddiiɓe tan caggal nde baaba mum en maayi e rafi tuberkuloos mo ngonka galleeji ɗi ngonaa kisal addani ɗum en, caggal nde o ñaagii joom mum, hono senaateer Herman, ngam feewnude ngonkaaji ɗi moƴƴaani e nder galle hee. O yahi to jom suudu senaateer oo, hono Jane Wadsworth, o dañii ballal makko. Jane ina yahdi e May to galle miskineeɓe, o hulɓinii e ŋakkeende laaɓal kulɓiniinde. Ɓe tawi sukaaɓe rewɓe tato tokosɓe e ɓiɗɗo gorko heddii ngam haɓaade aduna tan. Elsie, mawɗo oo, ina waɗa golle sweat-shop embroidery to galle, ina toppitii cukalel ngel, Hester ina gollina e nder departemaa. Tot goɗɗo oo ko ganndo feccere waktu, e nder kikiiɗe ina wallita miñi mum debbo golloraade koppi korset ngam shop goɗɗo. Ɗeeɗoo sarɗiiji kulɓiniiɗi fof ko May holliti ɗum en, ina njogii batte mum en yiɗde e Jane. O ɓeydii hulde nde o anndi ko jom suudu makko woni joom mum jom hakkille. Jane yahi to makko, o ñaagii mo yo o waɗ huunde e haala kaa. O waggina mo, o waɗa mo no cukalel nii. E tikkere makko, o naati e suffragiste en, o wallitorii ngam addude baaba makko e senaateer oo fof e nanondiral. Hester ina tooña e floorwalker e nder boowal baaba mum, ɗum ina hollita hulɓinaare woɗnde wonande Jane, nde baaba mum waɗaani hay huunde e haala kaa. Caggal ɗuum o heɓi ñawu nguu, ngu o heɓi e mbaydi mbaylaandi e gooto e mbaydiiji makko trousseau, ummoriiɗi e defterdu baaba makko. Baaba oo e senaateer oo, nde nganndi ko kamɓe ngoni e aybeede, no mbaydi mbaylaandi ndii waɗiraa e nder galle senaateer oo, ɓe ndokki, ɓe ɓuri weltaade e naatde e dille suɓngooji ɗii. Ɓe njiyata ko e sukaaɓe rewɓe to gardiiɗo suɓngooji, to Ligue des Mens, haa joofni e nder defile.
== Ƴeew kadi ==
Suɓngo rewɓe e filmo
== Tuugnorgal ==
ijb1fmi01y26em90crrl4gt66anl223
World Championship (LPGA Tour)
0
39487
162366
2026-04-10T23:18:39Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Kaɓirgal winnderewal ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1948 haa 1957. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Tam O’Shanter Country Club to Niles, to leydi Illinois. Nde fijiraa ko e sahaa gooto e kawgel worɓe winnderewal golf e PGA Tour kam e kewuuji winndereeji Amateur. Kewuuji ko adii 1950 ina njiytee ko LPGA laawɗuɗo heɓi. Jaaltaaɓe 1957 Patti Berg 1956 Marlen Hagge 1955 Patti Berg 1954 Patti Berg 1953 Patti Berg 1952 Betti Jamson 1951 Ɓiɗɗo Zah..."
162366
wikitext
text/x-wiki
Kaɓirgal winnderewal ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1948 haa 1957. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Tam O’Shanter Country Club to Niles, to leydi Illinois. Nde fijiraa ko e sahaa gooto e kawgel worɓe winnderewal golf e PGA Tour kam e kewuuji winndereeji Amateur. Kewuuji ko adii 1950 ina njiytee ko LPGA laawɗuɗo heɓi.
Jaaltaaɓe
1957 Patti Berg
1956 Marlen Hagge
1955 Patti Berg
1954 Patti Berg
1953 Patti Berg
1952 Betti Jamson
1951 Ɓiɗɗo Zahariya
1950 Ɓiɗɗo Zahariyas
1949 Ɓiɗɗo Zahariya
1948 Ɓiɗɗo Zahariya
Tuugnorgal
s41x5yjr19untwfy4hgqxeio1ygul0z
162367
162366
2026-04-10T23:19:16Z
Ilya Discuss
10103
162367
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kaɓirgal winnderewal ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1948 haa 1957. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Tam O’Shanter Country Club to Niles, to leydi Illinois. Nde fijiraa ko e sahaa gooto e kawgel worɓe winnderewal golf e PGA Tour kam e kewuuji winndereeji Amateur. Kewuuji ko adii 1950 ina njiytee ko LPGA laawɗuɗo heɓi.
Jaaltaaɓe
1957 Patti Berg
1956 Marlen Hagge
1955 Patti Berg
1954 Patti Berg
1953 Patti Berg
1952 Betti Jamson
1951 Ɓiɗɗo Zahariya
1950 Ɓiɗɗo Zahariyas
1949 Ɓiɗɗo Zahariya
1948 Ɓiɗɗo Zahariya
Tuugnorgal
hxi4motd4pvl0iciao351ofa6kwe4e1
162368
162367
2026-04-10T23:20:59Z
Ilya Discuss
10103
162368
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kaɓirgal winnderewal''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1948 haa 1957. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Tam O’Shanter Country Club to Niles, to leydi Illinois. Nde fijiraa ko e sahaa gooto e kawgel worɓe winnderewal golf e PGA Tour kam e kewuuji winndereeji Amateur. Kewuuji ko adii 1950 ina njiytee ko LPGA laawɗuɗo heɓi.
Jaaltaaɓe
1957 Patti Berg
1956 Marlen Hagge
1955 Patti Berg
1954 Patti Berg
1953 Patti Berg
1952 Betti Jamson
1951 Ɓiɗɗo Zahariya
1950 Ɓiɗɗo Zahariyas
1949 Ɓiɗɗo Zahariya
1948 Ɓiɗɗo Zahariya
Tuugnorgal
6euwkslu5uqueybe4p7y18iuzm4zs3s
162369
162368
2026-04-10T23:21:38Z
Ilya Discuss
10103
162369
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kaɓirgal winnderewal''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1948 haa 1957. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Tam O’Shanter Country Club to Niles, to leydi Illinois. Nde fijiraa ko e sahaa gooto e kawgel worɓe winnderewal golf e PGA Tour kam e kewuuji winndereeji Amateur. Kewuuji ko adii 1950 ina njiytee ko LPGA laawɗuɗo heɓi.
== Jaaltaaɓe ==
1957 Patti Berg
1956 Marlen Hagge
1955 Patti Berg
1954 Patti Berg
1953 Patti Berg
1952 Betti Jamson
1951 Ɓiɗɗo Zahariya
1950 Ɓiɗɗo Zahariyas
1949 Ɓiɗɗo Zahariya
1948 Ɓiɗɗo Zahariya
== Tuugnorgal ==
7qyb0l1qog42lvmuucx51xuav1gg3cc
162370
162369
2026-04-10T23:22:56Z
Ilya Discuss
10103
162370
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kaɓirgal winnderewal''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1948 haa 1957. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Tam O’Shanter Country Club to Niles, to leydi Illinois. Nde fijiraa ko e sahaa gooto e kawgel worɓe winnderewal golf e PGA Tour kam e kewuuji winndereeji Amateur. Kewuuji ko adii 1950 ina njiytee ko LPGA laawɗuɗo heɓi.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-18|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1957 Patti Berg
1956 Marlen Hagge
1955 Patti Berg
1954 Patti Berg
1953 Patti Berg
1952 Betti Jamson
1951 Ɓiɗɗo Zahariya
1950 Ɓiɗɗo Zahariyas
1949 Ɓiɗɗo Zahariya
1948 Ɓiɗɗo Zahariya
== Tuugnorgal ==
or68oeqk9woioxbz2lni4se1fs4d7vs
Los Angeles Women's Championship
0
39488
162372
2026-04-11T00:16:23Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Kaɓirgal rewɓe Los Angeles ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1997 haa 2000. Kaɓirgal ngal yuɓɓinaama to Oakmont Country Club to Glendale, Kaliforni tuggi 1997 haa 1999 e to nokku golf Wood Ranch to Simi Valley, Kaliforni e hitaande 2000. Jaaltaaɓe Koolol rewɓe Los Angeles 2000 Laura Daawiis Kaɓirɗe falnde koode 1999 Katrin Nilsmark Koolol rewɓe Los Angeles 1998 Dale Eggeling 1997 Teeri-Jo Mayers Tuugnorgal"
162372
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kaɓirgal rewɓe Los Angeles ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1997 haa 2000. Kaɓirgal ngal yuɓɓinaama to Oakmont Country Club to Glendale, Kaliforni tuggi 1997 haa 1999 e to nokku golf Wood Ranch to Simi Valley, Kaliforni e hitaande 2000.
Jaaltaaɓe
Koolol rewɓe Los Angeles
2000 Laura Daawiis
Kaɓirɗe falnde koode
1999 Katrin Nilsmark
Koolol rewɓe Los Angeles
1998 Dale Eggeling
1997 Teeri-Jo Mayers
Tuugnorgal
tcfvekqne7ocer5ow0m7fdoepo9x8h0
162373
162372
2026-04-11T00:21:47Z
Ilya Discuss
10103
162373
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kaɓirgal rewɓe Los Angeles''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1997 haa 2000. Kaɓirgal ngal yuɓɓinaama to Oakmont Country Club to Glendale, Kaliforni tuggi 1997 haa 1999 e to nokku golf Wood Ranch to Simi Valley, Kaliforni e hitaande 2000.
== Jaaltaaɓe ==
Koolol rewɓe Los Angeles
2000 Laura Daawiis
== Kaɓirɗe falnde kood ==
1999 Katrin Nilsmark
== Koolol rewɓe Los Angeles ==
1998 Dale Eggeling
1997 Teeri-Jo Mayers
== Tuugnorgal ==
hm2824ve3ivyiezbckk3y7i8x5vypv9
162374
162373
2026-04-11T00:23:18Z
Ilya Discuss
10103
162374
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kaɓirgal rewɓe Los Angeles''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1997 haa 2000. Kaɓirgal ngal yuɓɓinaama to Oakmont Country Club to Glendale, Kaliforni tuggi 1997 haa 1999 e to nokku golf Wood Ranch to Simi Valley, Kaliforni e hitaande 2000..<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=2007-09-20}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-2008] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=2011-03-04}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Koolol rewɓe Los Angeles
2000 Laura Daawiis
== Kaɓirɗe falnde kood ==
1999 Katrin Nilsmark
== Koolol rewɓe Los Angeles ==
1998 Dale Eggeling
1997 Teeri-Jo Mayers
== Tuugnorgal ==
m7i1n6t53pheolk0f09vd5zy6kk63tr
162375
162374
2026-04-11T00:25:32Z
Ilya Discuss
10103
162375
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kaɓirgal rewɓe Los Angeles''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1997 haa 2000. Kaɓirgal ngal yuɓɓinaama to Oakmont Country Club to Glendale, Kaliforni tuggi 1997 haa 1999 e to nokku golf Wood Ranch to Simi Valley, Kaliforni e hitaande 2000..<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=2007-09-20}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-2008] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=2011-03-04}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=2007-09-20}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Koolol rewɓe Los Angeles
2000 Laura Daawiis
== Kaɓirɗe falnde kood ==
1999 Katrin Nilsmark
== Koolol rewɓe Los Angeles ==
1998 Dale Eggeling
1997 Teeri-Jo Mayers
== Tuugnorgal ==
31p0ljl1rdpq5q1laedh040jfzxyx5k
Women's advertising club
0
39489
162376
2026-04-11T03:21:38Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Fedde yeeyirde rewɓe ko fedde rewɓe gollotooɓe e yeeyirde. Hono ɗeen pelle puɗɗii ko to Amerik e Angalteer e fuɗɗoode teeminannde noogas caggal nde rewɓe mbaɗti sosde e nder golle ɗee kono ɓe ngoppaama naatde e pelle worɓe. Won heen ko worɓe sosi ɗum en e fuɗɗoode ngam weltinde rewɓe mum en e nder batuuji yeeynooji. Tariya Angalteer Fedde rewɓe yeeyooɓe sosaa ko to Londres e hitaande 1910 walla 1913. Ko Ethel Sayer woni hooreejo mayre. Ɗuum dartii k..."
162376
wikitext
text/x-wiki
Fedde yeeyirde rewɓe ko fedde rewɓe gollotooɓe e yeeyirde. Hono ɗeen pelle puɗɗii ko to Amerik e Angalteer e fuɗɗoode teeminannde noogas caggal nde rewɓe mbaɗti sosde e nder golle ɗee kono ɓe ngoppaama naatde e pelle worɓe. Won heen ko worɓe sosi ɗum en e fuɗɗoode ngam weltinde rewɓe mum en e nder batuuji yeeynooji.
Tariya
Angalteer
Fedde rewɓe yeeyooɓe sosaa ko to Londres e hitaande 1910 walla 1913. Ko Ethel Sayer woni hooreejo mayre. Ɗuum dartii ko e joofnirde wolde adunaare adannde, rewi heen ko fedde rewɓe yeeynorɗe (Club de l’Advertising Club) to Londres e lewru suwee 1923. Fedde nde sosaa ko e worɓe tato e nder fedde wiyeteende Thirty Club, nde yiɗnoo ko weltinde rewɓe hoɗɓe, e hitaande rewtunde ndee, e batu jeeyngal hakkunde leyɗeele to Wembley. Hooreejo leydi gadano oo ko Marion Jean Lyon mo jaaynde wiyeteende Punch. Tato e terɗe sosɗe ɗee ko miñiraaɓe rewɓe biyeteeɗo Florence e Margaret e jom suudu mum en biyeteeɗo Kathleen Maclachlan. Miñiraaɓe rewɓe ɓee ɗiɗo fof ina poti wonde hooreejo leydi, ɓe ngonti ardiiɓe yeeyde ko adii wolde adunaare ɗiɗmere.
Hooreeɓe leydi adanɓe
Mariyon Jean Liyon e hitaande 1923
Etel Sayer e hitaande 1924
Etel Mary Wood e hitaande 1925
Filorins Sangster e hitaande 1926
Amerik
Ligue des femmes publicitaires fuɗɗii ko to New York e hitaande 1912 e juuɗe Christine Frederick, haa hannde ina woodi e wiyeteende Fedde rewɓe jaayndeeji New York. Fedde Ameriknaare woɗnde ina jeyaa heen Fedde Rewɓe Yeeyooɓe St. Louis (1916), Fedde Yeeyooɓe Rewɓe Chicago (1917) e Fedde Rewɓe Yeeyooɓe Toronto (1933). Juɓɓule goɗɗe jowitiiɗe e ɗuum ina njeyaa heen « Women’s Publicity Club of Boston » sosaande e hitaande 1911 ngam haɓaade goonga e nder yeeyde.
Tuugnorgal
3cfkb6v26v4mxni46mgzu9lmn6zfqcp
162377
162376
2026-04-11T03:23:48Z
SUZYFATIMA
13856
162377
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fedde yeeyirde rewɓe''' ko fedde rewɓe gollotooɓe e yeeyirde. Hono ɗeen pelle puɗɗii ko to Amerik e Angalteer e fuɗɗoode teeminannde noogas caggal nde rewɓe mbaɗti sosde e nder golle ɗee kono ɓe ngoppaama naatde e pelle worɓe. Won heen ko worɓe sosi ɗum en e fuɗɗoode ngam weltinde rewɓe mum en e nder batuuji yeeynooji.
Tariya
Angalteer
Fedde rewɓe yeeyooɓe sosaa ko to Londres e hitaande 1910 walla 1913. Ko Ethel Sayer woni hooreejo mayre. Ɗuum dartii ko e joofnirde wolde adunaare adannde, rewi heen ko fedde rewɓe yeeynorɗe (Club de l’Advertising Club) to Londres e lewru suwee 1923. Fedde nde sosaa ko e worɓe tato e nder fedde wiyeteende Thirty Club, nde yiɗnoo ko weltinde rewɓe hoɗɓe, e hitaande rewtunde ndee, e batu jeeyngal hakkunde leyɗeele to Wembley. Hooreejo leydi gadano oo ko Marion Jean Lyon mo jaaynde wiyeteende Punch. Tato e terɗe sosɗe ɗee ko miñiraaɓe rewɓe biyeteeɗo Florence e Margaret e jom suudu mum en biyeteeɗo Kathleen Maclachlan. Miñiraaɓe rewɓe ɓee ɗiɗo fof ina poti wonde hooreejo leydi, ɓe ngonti ardiiɓe yeeyde ko adii wolde adunaare ɗiɗmere.
Hooreeɓe leydi adanɓe
Mariyon Jean Liyon e hitaande 1923
Etel Sayer e hitaande 1924
Etel Mary Wood e hitaande 1925
Filorins Sangster e hitaande 1926
Amerik
Ligue des femmes publicitaires fuɗɗii ko to New York e hitaande 1912 e juuɗe Christine Frederick, haa hannde ina woodi e wiyeteende Fedde rewɓe jaayndeeji New York. Fedde Ameriknaare woɗnde ina jeyaa heen Fedde Rewɓe Yeeyooɓe St. Louis (1916), Fedde Yeeyooɓe Rewɓe Chicago (1917) e Fedde Rewɓe Yeeyooɓe Toronto (1933). Juɓɓule goɗɗe jowitiiɗe e ɗuum ina njeyaa heen « Women’s Publicity Club of Boston » sosaande e hitaande 1911 ngam haɓaade goonga e nder yeeyde.
== Tuugnorgal ==
a51m8xmix3ufgv0zfuukldpgutfhpsl
162378
162377
2026-04-11T03:29:29Z
SUZYFATIMA
13856
162378
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fedde yeeyirde rewɓe''' ko fedde rewɓe gollotooɓe e yeeyirde. Hono ɗeen pelle puɗɗii ko to Amerik e Angalteer e fuɗɗoode teeminannde noogas caggal nde rewɓe mbaɗti sosde e nder golle ɗee kono ɓe ngoppaama naatde e pelle worɓe. Won heen ko worɓe sosi ɗum en e fuɗɗoode ngam weltinde rewɓe mum en e nder batuuji yeeynooji.
Tariya
Angalteer
Fedde rewɓe yeeyooɓe sosaa ko to Londres e hitaande 1910 walla 1913. Ko Ethel Sayer woni hooreejo mayre. Ɗuum dartii ko e joofnirde wolde adunaare adannde, rewi heen ko fedde rewɓe yeeynorɗe (Club de l’Advertising Club) to Londres e lewru suwee 1923. Fedde nde sosaa ko e worɓe tato e nder fedde wiyeteende Thirty Club, nde yiɗnoo ko weltinde rewɓe hoɗɓe, e hitaande rewtunde ndee, e batu jeeyngal hakkunde leyɗeele to Wembley. Hooreejo leydi gadano oo ko Marion Jean Lyon mo jaaynde wiyeteende Punch. Tato e terɗe sosɗe ɗee ko miñiraaɓe rewɓe biyeteeɗo Florence e Margaret e jom suudu mum en biyeteeɗo Kathleen Maclachlan. Miñiraaɓe rewɓe ɓee ɗiɗo fof ina poti wonde hooreejo leydi, ɓe ngonti ardiiɓe yeeyde ko adii wolde adunaare ɗiɗmere.
Hooreeɓe leydi adanɓe
Mariyon Jean Liyon e hitaande 1923
Etel Sayer e hitaande 1924
Etel Mary Wood e hitaande 1925
Filorins Sangster e hitaande 1926
Amerik
Ligue des femmes publicitaires fuɗɗii ko to New York e hitaande 1912 e juuɗe Christine Frederick, haa hannde ina woodi e wiyeteende Fedde rewɓe jaayndeeji New York. Fedde Ameriknaare woɗnde ina jeyaa heen Fedde Rewɓe Yeeyooɓe St. Louis (1916), Fedde Yeeyooɓe Rewɓe Chicago (1917) e Fedde Rewɓe Yeeyooɓe Toronto (1933). Juɓɓule goɗɗe jowitiiɗe e ɗuum ina njeyaa heen « Women’s Publicity Club of Boston » sosaande e hitaande 1911 ngam haɓaade goonga e nder yeeyde.<ref name="DBWO">{{citation|pages=17, 155|title=Dictionary of British Women's Organisations, 1825-1960|journal=The Woburn Education Series|issn=1462-2076|editor=David Doughan, Peter Gordon|publisher=Routledge|year=2014|isbn=9781136897702}}</ref><ref>{{Citation|last=Broadbent|first=Lizzie|title=Wilson [née Sayer], Ethel Maude (1876–1959), advertising manager and company director|date=2023-02-09|work=Oxford Dictionary of National Biography|url=https://www.oxforddnb.com/display/10.1093/odnb/9780198614128.001.0001/odnb-9780198614128-e-90000380811|access-date=2024-11-03|publisher=Oxford University Press|language=en|doi=10.1093/odnb/9780198614128.013.90000380811|isbn=978-0-19-861412-8|url-access=subscription}}</ref><ref>{{Cite web|title=Clubs Associations and Organisations {{!}} The Collections {{!}} History Of Advertising Trust|url=https://www.hatads.org.uk/catalogue/clubs-associations/41/Women-in-Advertising-and-Communications-London-WACL|access-date=2024-11-03|website=www.hatads.org.uk|language=en}}</ref><ref name="madrb">{{Citation|last=Broadbent|first=Lizzie|title=Havinden [née Sangster; other married name Blair], Margaret Kirk (1895–1974), advertising executive|date=2023-02-09|work=Oxford Dictionary of National Biography|url=https://www.oxforddnb.com/display/10.1093/odnb/9780198614128.001.0001/odnb-9780198614128-e-90000380813|access-date=2024-11-02|publisher=Oxford University Press|language=en|doi=10.1093/odnb/9780198614128.013.90000380813|isbn=978-0-19-861412-8|url-access=subscription}}</ref><ref>{{Cite web|last=B|first=Lizzie|date=2022-06-19|title=Ethel M. Wood (1877-1970)|url=https://womenwhomeantbusiness.com/2022/06/19/ethel-m-wood-1877-1970/|access-date=2024-11-03|website=Women Who Meant Business|language=en}}</ref><ref name="MM">{{citation|pages=285–287|title=The Mirror Makers: A History of American Advertising and Its Creators|author=Stephen R. Fox|publisher=University of Illinois Press|year=1984|isbn=9780252066597}}</ref><ref>{{Cite web|title=Advertising Women of St. Louis Records|url=http://files.shsmo.org/manuscripts/saint-louis/S0372.pdf|access-date=2022-03-20|website=State Historical Society of Missouri}}</ref><ref>{{Cite web|date=24 August 2017|title=Women's Advertising Club of Toronto (WACT) Fonds|url=https://www.toronto.ca/city-government/accountability-operations-customer-service/access-city-information-or-records/city-of-toronto-archives/|archive-url=|archive-date=|access-date=2020-06-15|website=City of Toronto Archives}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
dkc2713ankgjdchp52bia6608hwlo4z
Cora Sutton Castle
0
39490
162379
2026-04-11T03:32:50Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Cora Olive Sutton Castle (10 mee 1880 - 14 ut 1966) ko jannginoowo, ganndo renndo, binndoowo, e debbo fedde Ameriknaajo, jooɗiiɗo to San Fransisko, Kaliforni. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Cora Olive Sutton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Prior Lake, to leydi Minnesota, ko ɓiy debbo biyeteeɗo Andre Stewart Sutton e Harriet Snow Sutton. O heɓi dipolom makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota e hitaande 1905, o heɓi kadi dipolom makko leslesre to duɗal ja..."
162379
wikitext
text/x-wiki
Cora Olive Sutton Castle (10 mee 1880 - 14 ut 1966) ko jannginoowo, ganndo renndo, binndoowo, e debbo fedde Ameriknaajo, jooɗiiɗo to San Fransisko, Kaliforni.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Cora Olive Sutton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Prior Lake, to leydi Minnesota, ko ɓiy debbo biyeteeɗo Andre Stewart Sutton e Harriet Snow Sutton. O heɓi dipolom makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota e hitaande 1905, o heɓi kadi dipolom makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni.
Jannde limto rewɓe mawɓe e golle goɗɗe
Cora Sutton Castle heɓi doktoraa mum to fannu ganndal hakkillaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia e hitaande 1913, e deftere nde o winndi e tiitoonde mum ko Jannde limto rewɓe mawɓe, tiitoonde ndee ko tuugnorgal laaɓtungal e deftere wasiyaajo makko James McKeen Cattell, "Jannde limto worɓe mawɓe" (1903). E nder mbaydi wiɗto makko, o naamndii, "Mbele ko ŋakkeende jibinannde woni sabaabu ŋakkeende rewɓe mawɓe, walla ko siwil en meeɗaa rokkude ɓe fartaŋŋe ƴellitde doole e mbaawkaaji jibinannde maɓɓe?" Dissertation makko yalti ko e deftere hitaande aroore ndee, haa hannde ina janngee, ina siforee yeru gadano e nguurndam rewɓe denndaangal.
E hitaande 1916, pelle jeegom nokkuuje ɗee cosi fedde rewɓe e nder wuro San Francisco e nder diiwaan mum.
Castle wonno hooreejo fedde rewɓe wuro San Francisco gila 1918 haa 1920, e nder oon darnde o wallitii sosde "New Outside Inn", ngam jaɓɓaade yimɓe galleeji njilluuji ɗi soldateeɓe safrooɓe to opitaal konu Letterman.
Castle daɗii e laana ndiwoowa bonka to Siin e hitaande 1926, nde o woni e yahde.
Golle
Jannde limto rewɓe mawɓe (doktoraa, duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, 1913).
Jannde limto rewɓe mawɓe. New York: Jaaynde ganndal. 1913.
Jannde limto rewɓe mawɓe Volume 82 juin 1913 Lewru ganndal leñol
Jannde limto rewɓe mawɓe. (1913). Defte anndal hakkiilo, 4(limngal 27), 90.
Nguurndam neɗɗo
Cora Sutton resi Harry Edward Castle, doktoor seernaaɓe, e hitaande 1910. Ɓe nguuri ko e otel Fairmont to San Fransisko duuɓi keewɗi, kanko woni doktoor otel oo. Cora Sutton Castle ko debbo jom suudu mum e hitaande 1949, o maayi ko e rafi kanseer e hitaande 1966, omo yahra e duuɓi 86.
Tuugnorgal
ffjgiz3ya53okyqj2tcx5chvrfxwgv2
162380
162379
2026-04-11T03:34:32Z
SUZYFATIMA
13856
162380
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Cora Olive Sutton Castle''' (10 mee 1880 - 14 ut 1966) ko jannginoowo, ganndo renndo, binndoowo, e debbo fedde Ameriknaajo, jooɗiiɗo to San Fransisko, Kaliforni.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Cora Olive Sutton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Prior Lake, to leydi Minnesota, ko ɓiy debbo biyeteeɗo Andre Stewart Sutton e Harriet Snow Sutton. O heɓi dipolom makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota e hitaande 1905, o heɓi kadi dipolom makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni.
Jannde limto rewɓe mawɓe e golle goɗɗe
Cora Sutton Castle heɓi doktoraa mum to fannu ganndal hakkillaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia e hitaande 1913, e deftere nde o winndi e tiitoonde mum ko Jannde limto rewɓe mawɓe, tiitoonde ndee ko tuugnorgal laaɓtungal e deftere wasiyaajo makko James McKeen Cattell, "Jannde limto worɓe mawɓe" (1903). E nder mbaydi wiɗto makko, o naamndii, "Mbele ko ŋakkeende jibinannde woni sabaabu ŋakkeende rewɓe mawɓe, walla ko siwil en meeɗaa rokkude ɓe fartaŋŋe ƴellitde doole e mbaawkaaji jibinannde maɓɓe?" Dissertation makko yalti ko e deftere hitaande aroore ndee, haa hannde ina janngee, ina siforee yeru gadano e nguurndam rewɓe denndaangal.
E hitaande 1916, pelle jeegom nokkuuje ɗee cosi fedde rewɓe e nder wuro San Francisco e nder diiwaan mum.
Castle wonno hooreejo fedde rewɓe wuro San Francisco gila 1918 haa 1920, e nder oon darnde o wallitii sosde "New Outside Inn", ngam jaɓɓaade yimɓe galleeji njilluuji ɗi soldateeɓe safrooɓe to opitaal konu Letterman.
Castle daɗii e laana ndiwoowa bonka to Siin e hitaande 1926, nde o woni e yahde.
Golle
Jannde limto rewɓe mawɓe (doktoraa, duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, 1913).
Jannde limto rewɓe mawɓe. New York: Jaaynde ganndal. 1913.
Jannde limto rewɓe mawɓe Volume 82 juin 1913 Lewru ganndal leñol
Jannde limto rewɓe mawɓe. (1913). Defte anndal hakkiilo, 4(limngal 27), 90.
Nguurndam neɗɗo
Cora Sutton resi Harry Edward Castle, doktoor seernaaɓe, e hitaande 1910. Ɓe nguuri ko e otel Fairmont to San Fransisko duuɓi keewɗi, kanko woni doktoor otel oo. Cora Sutton Castle ko debbo jom suudu mum e hitaande 1949, o maayi ko e rafi kanseer e hitaande 1966, omo yahra e duuɓi 86.
== Tuugnorgal ==
4sdkn4oiouocoyjdgxcs9vf6njpeaob
162381
162380
2026-04-11T03:41:28Z
SUZYFATIMA
13856
162381
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Cora Olive Sutton Castle''' (10 mee 1880 - 14 ut 1966) ko jannginoowo, ganndo renndo, binndoowo, e debbo fedde Ameriknaajo, jooɗiiɗo to San Fransisko, Kaliforni.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Cora Olive Sutton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Prior Lake, to leydi Minnesota, ko ɓiy debbo biyeteeɗo Andre Stewart Sutton e Harriet Snow Sutton. O heɓi dipolom makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota e hitaande 1905, o heɓi kadi dipolom makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni.
Jannde limto rewɓe mawɓe e golle goɗɗe
Cora Sutton Castle heɓi doktoraa mum to fannu ganndal hakkillaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia e hitaande 1913, e deftere nde o winndi e tiitoonde mum ko Jannde limto rewɓe mawɓe, tiitoonde ndee ko tuugnorgal laaɓtungal e deftere wasiyaajo makko James McKeen Cattell, "Jannde limto worɓe mawɓe" (1903). E nder mbaydi wiɗto makko, o naamndii, "Mbele ko ŋakkeende jibinannde woni sabaabu ŋakkeende rewɓe mawɓe, walla ko siwil en meeɗaa rokkude ɓe fartaŋŋe ƴellitde doole e mbaawkaaji jibinannde maɓɓe?" Dissertation makko yalti ko e deftere hitaande aroore ndee, haa hannde ina janngee, ina siforee yeru gadano e nguurndam rewɓe denndaangal.
E hitaande 1916, pelle jeegom nokkuuje ɗee cosi fedde rewɓe e nder wuro San Francisco e nder diiwaan mum.
Castle wonno hooreejo fedde rewɓe wuro San Francisco gila 1918 haa 1920, e nder oon darnde o wallitii sosde "New Outside Inn", ngam jaɓɓaade yimɓe galleeji njilluuji ɗi soldateeɓe safrooɓe to opitaal konu Letterman.
Castle daɗii e laana ndiwoowa bonka to Siin e hitaande 1926, nde o woni e yahde.
Golle
Jannde limto rewɓe mawɓe (doktoraa, duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, 1913).
Jannde limto rewɓe mawɓe. New York: Jaaynde ganndal. 1913.
Jannde limto rewɓe mawɓe Volume 82 juin 1913 Lewru ganndal leñol
Jannde limto rewɓe mawɓe. (1913). Defte anndal hakkiilo, 4(limngal 27), 90.
Nguurndam neɗɗo
Cora Sutton resi Harry Edward Castle, doktoor seernaaɓe, e hitaande 1910. Ɓe nguuri ko e otel Fairmont to San Fransisko duuɓi keewɗi, kanko woni doktoor otel oo. Cora Sutton Castle ko debbo jom suudu mum e hitaande 1949, o maayi ko e rafi kanseer e hitaande 1966, omo yahra e duuɓi 86.<ref>Cora Sutton, [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.c2872021;view=1up;seq=7 "Gray's Contribution to the Romantic Movement"] (M. L. thesis, University of California, 1908).</ref><ref name="Diss">Cora Sutton Castle, [https://books.google.com/books?id=FgEYAAAAYAAJ&q=Vita&pg=PA91 ''A Statistical Study of Eminent Women''] (Ph.D. dissertation, Columbia University, 1913).</ref><ref>Arika Okrent, [http://theweek.com/articles/464472/klout-score-1903-statistical-study-eminent-men "The Klout Score of 1903: A Statistical Study of Eminent Men"] ''The Week'' (May 11, 2013).</ref><ref>[https://www.newspapers.com/clip/8273961/cora_sutton_castles_a_statistical/ "Comprehensive Study of the World's Greatest Women Out"] ''Oregon Daily Journal'' (June 14, 1914): 26. via [[Newspapers.com]]{{open access}}</ref><ref>Gaby Weiner, [https://www.jstor.org/stable/40375362 "Olive Banks and the Collective Biography of British Feminism"] ''British Journal of Sociology of Education'' 29(4)(July 2008): 404-405.</ref><ref name="theclio/188651">{{cite web|title=Girls Club (1911); Mission Neighborhood Center Wolfsohn Campus|url=https://theclio.com/entry/188651|website=Clio|language=en}}</ref><ref>[https://www.newspapers.com/clip/8273991/cora_sutton_castle_named_president_of/ "S. F. Club Women Hold Convention and Name Leader"] ''San Francisco Chronicle'' (June 8, 1918): 5. via [[Newspapers.com]]{{open access}}</ref><ref>Louis Lyons and Josephine Wilson, eds., [https://books.google.com/books?id=Vi1NAQAAMAAJ&q=Castle&pg=PA105 ''Who's Who Among the Women of California''] (Security Publishing Company 1922): 105.</ref><ref>[https://www.newspapers.com/clip/8273830/cora_sutton_castle_in_shipwreck_1926/ "S. F. Writer Rescued in Ship Wreck"] ''Oakland Tribune'' (December 13, 1926): 3. via [[Newspapers.com]]{{open access}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
svk700ivs9ifjpf0nv4adzgnyw4dpo9
Karen Aardal
0
39491
162382
2026-04-11T03:46:18Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Karen I. Aardal (jibinaa ko hitaande 1961) ko ganndo hiisiwal kuutorteeɗo e Norwees e Holannda, ganndo ordinateer teskinɗo, e wiɗtoowo golle. Wiɗtooji makko ina mbaɗi ƴellitgol kuuɓtodinngol, porogaraamuuji integer, algoritmeeji ɓadtiiɗi, e nokkuuji gollorɗi, e kuutorɗe ko wayi no jokkondire otooji emergency ngam moƴƴinde waktuuji jaabawol mum en. Ko o porfeseer to Duɗal Hiisawal Kuuɓtodinngal Delft to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Karallaagal Delft, kadi ko o..."
162382
wikitext
text/x-wiki
Karen I. Aardal (jibinaa ko hitaande 1961) ko ganndo hiisiwal kuutorteeɗo e Norwees e Holannda, ganndo ordinateer teskinɗo, e wiɗtoowo golle. Wiɗtooji makko ina mbaɗi ƴellitgol kuuɓtodinngol, porogaraamuuji integer, algoritmeeji ɓadtiiɗi, e nokkuuji gollorɗi, e kuutorɗe ko wayi no jokkondire otooji emergency ngam moƴƴinde waktuuji jaabawol mum en. Ko o porfeseer to Duɗal Hiisawal Kuuɓtodinngal Delft to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Karallaagal Delft, kadi ko o hooreejo Fedde toppitiinde ƴellitaare hiisawal wonande daawal 2016–2019.
Jaŋde e golle
Aardal ko leydi Norwees jeyaa. O heɓi doktoraa makko. e hitaande 1992 to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik Louvain to Belsik. Laurence Wolsey ardii deftere makko, wiyeteende « E dow safaara caɗeele nokkuuji gollorɗi baawɗi wonde e tolno gooto e ɗiɗo e mbaadi laana ndiwoowa taƴoowo ». Diisnondiral makko heɓi njeenaari diisnondiral ɗiɗmiri SOLA to Duɗal Wiɗtooji Gollorɗe e Taƴre Gannde Njuɓɓudi to bannge ƴeewndo nokkuuji.
Aardal wonnoo ko wiɗtiyanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wiskunde & Informatica to Holanndee, kadi o ɓeydi heen ko jokkondirde e duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal to Eindhoven gila 2005. O ummiima Delft e hitaande 2008.
O suɓaama e hitaande 2019 e nder fedde wiɗtooji golle e gannde njuɓɓudi.
Tuugnorgal
0aft7k31nmgte1tixwh2w01ue2hibcv
162383
162382
2026-04-11T03:47:20Z
SUZYFATIMA
13856
162383
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Karen I. Aardal''' (jibinaa ko hitaande 1961) ko ganndo hiisiwal kuutorteeɗo e Norwees e Holannda, ganndo ordinateer teskinɗo, e wiɗtoowo golle. Wiɗtooji makko ina mbaɗi ƴellitgol kuuɓtodinngol, porogaraamuuji integer, algoritmeeji ɓadtiiɗi, e nokkuuji gollorɗi, e kuutorɗe ko wayi no jokkondire otooji emergency ngam moƴƴinde waktuuji jaabawol mum en. Ko o porfeseer to Duɗal Hiisawal Kuuɓtodinngal Delft to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Karallaagal Delft, kadi ko o hooreejo Fedde toppitiinde ƴellitaare hiisawal wonande daawal 2016–2019.
Jaŋde e golle
Aardal ko leydi Norwees jeyaa. O heɓi doktoraa makko. e hitaande 1992 to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik Louvain to Belsik. Laurence Wolsey ardii deftere makko, wiyeteende « E dow safaara caɗeele nokkuuji gollorɗi baawɗi wonde e tolno gooto e ɗiɗo e mbaadi laana ndiwoowa taƴoowo ». Diisnondiral makko heɓi njeenaari diisnondiral ɗiɗmiri SOLA to Duɗal Wiɗtooji Gollorɗe e Taƴre Gannde Njuɓɓudi to bannge ƴeewndo nokkuuji.
Aardal wonnoo ko wiɗtiyanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wiskunde & Informatica to Holanndee, kadi o ɓeydi heen ko jokkondirde e duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal to Eindhoven gila 2005. O ummiima Delft e hitaande 2008.
O suɓaama e hitaande 2019 e nder fedde wiɗtooji golle e gannde njuɓɓudi.
== Tuugnorgal ==
539grt7mx2964zw3g7gcaieclnca3x5
162384
162383
2026-04-11T03:52:28Z
SUZYFATIMA
13856
162384
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Karen I. Aardal''' (jibinaa ko hitaande 1961) ko ganndo hiisiwal kuutorteeɗo e Norwees e Holannda, ganndo ordinateer teskinɗo, e wiɗtoowo golle. Wiɗtooji makko ina mbaɗi ƴellitgol kuuɓtodinngol, porogaraamuuji integer, algoritmeeji ɓadtiiɗi, e nokkuuji gollorɗi, e kuutorɗe ko wayi no jokkondire otooji emergency ngam moƴƴinde waktuuji jaabawol mum en. Ko o porfeseer to Duɗal Hiisawal Kuuɓtodinngal Delft to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Karallaagal Delft, kadi ko o hooreejo Fedde toppitiinde ƴellitaare hiisawal wonande daawal 2016–2019.
Jaŋde e golle
Aardal ko leydi Norwees jeyaa. O heɓi doktoraa makko. e hitaande 1992 to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik Louvain to Belsik. Laurence Wolsey ardii deftere makko, wiyeteende « E dow safaara caɗeele nokkuuji gollorɗi baawɗi wonde e tolno gooto e ɗiɗo e mbaadi laana ndiwoowa taƴoowo ». Diisnondiral makko heɓi njeenaari diisnondiral ɗiɗmiri SOLA to Duɗal Wiɗtooji Gollorɗe e Taƴre Gannde Njuɓɓudi to bannge ƴeewndo nokkuuji.
Aardal wonnoo ko wiɗtiyanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wiskunde & Informatica to Holanndee, kadi o ɓeydi heen ko jokkondirde e duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal to Eindhoven gila 2005. O ummiima Delft e hitaande 2008.
O suɓaama e hitaande 2019 e nder fedde wiɗtooji golle e gannde njuɓɓudi.<ref>{{citation|url=https://www.informs.org/Recognizing-Excellence/Fellows/Fellows-Alphabetical-List|title=Fellows: Alphabetical List|publisher=[[Institute for Operations Research and the Management Sciences]]|accessdate=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20190510220119/https://www.informs.org/Recognizing-Excellence/Fellows/Fellows-Alphabetical-List|archive-date=2019-05-10|url-status=dead}}</ref><ref name="app">{{citation|url=https://www.tudelft.nl/en/2015/ewi/karen-aardal-appointed-chairperson-of-the-mathematical-optimization-society/|title=Karen Aardal appointed Chairperson of the Mathematical Optimization Society|date=September 17, 2015|publisher=[[Delft University of Technology]]|accessdate=2018-12-14}}</ref><ref name="born">Birth year from [http://d-nb.info/gnd/122921682 German National Library catalog entry], retrieved 2018-12-14.</ref><ref name="mg">{{mathgenealogy|id=84305}}</ref><ref name="mos">{{citation|url=http://www.mathopt.org/?nav=contact|title=Current MOS Officers|publisher=[[Mathematical Optimization Society]]|accessdate=2018-12-14}}</ref><ref name="naar">{{citation|url=https://www.cwi.nl/nieuws/2008/Karen-Aardal-naar-TU-Delft|title=Karen Aardal naar TU Delft|language=Dutch|publisher=[[Centrum Wiskunde & Informatica]]|date=December 23, 2008|accessdate=2018-12-14}}</ref><ref name="prof">{{citation|url=https://www.tudelft.nl/en/eemcs/the-faculty/professors/|title=Professors|publisher=Delft Institute of Applied Mathematics|accessdate=2018-12-14}}</ref><ref name="slwm">{{citation|url=https://www.tudelft.nl/en/eemcs/current/nodes/stories/saving-lives-with-mathematics/|title=Saving lives with mathematics|first=Merijn|last=van Nuland|date=January 2018|publisher=[[Delft University of Technology]]|accessdate=2018-12-14|archive-date=2019-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401151429/https://www.tudelft.nl/en/eemcs/current/nodes/stories/saving-lives-with-mathematics/|url-status=dead}}</ref><ref name="sola">{{citation|url=https://www.informs.org/Recognizing-Excellence/Award-Recipients/Karen-Aardal|title=Karen Aardal|work=Recognizing Excellence: Award Recipients|publisher=[[Institute for Operations Research and the Management Sciences]]|accessdate=2018-12-14}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
dxm9blklzy4eauiynxedrouatagrvg2
Hanan Mohamed Abdelrahman
0
39492
162385
2026-04-11T03:55:45Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Hanan Mohamed Abdelrahmaan ko jannginoowo hiisiwal Misra, keɓɗo njeenaari Holmboe e hitaande 2017. Nguurndam e golle Hanan Mohamed Abdelrahman ko leydi Ejipt, baaba mum ko injenieer, yumma mum ko banke. O arii Norwees e jom suudu makko, Sudaannaajo ummoriiɗo Norwees, e hitaande 2002. Omo jogii dipolom makko master e jaŋde hiisa, kadi ko o jannginoowo to Lofsrud Skole [no], duɗal hakkundeewal sara Oslo. Darndeeji Duɗal Abdelrahman ina waɗi almuɓɓe heewɓe eggoo..."
162385
wikitext
text/x-wiki
Hanan Mohamed Abdelrahmaan ko jannginoowo hiisiwal Misra, keɓɗo njeenaari Holmboe e hitaande 2017.
Nguurndam e golle
Hanan Mohamed Abdelrahman ko leydi Ejipt, baaba mum ko injenieer, yumma mum ko banke. O arii Norwees e jom suudu makko, Sudaannaajo ummoriiɗo Norwees, e hitaande 2002. Omo jogii dipolom makko master e jaŋde hiisa, kadi ko o jannginoowo to Lofsrud Skole [no], duɗal hakkundeewal sara Oslo.
Darndeeji
Duɗal Abdelrahman ina waɗi almuɓɓe heewɓe eggooɓe, ɓe ngonaa e nokkuuji ceertuɗi. Abdelrahman ina rokka ɓe pijirlooji hiisa, puzzle, e wideyooji kam e golle janngirɗe ɓurɗe aadaade hiisa. O ƴetti miijo wonde e hakkille gooto, almuɓɓe makko fof ina poti waawde janngude hiisa, tawa kadi ko kamɓe fof poti fotde.
Abdelrahman ko binnduɗo deftere e ɗemngal Norwees, wiyeteende Mattehjelperen - Leksehjelp ngam wallitde almudɓe e hiisa, kadi ko o sosɗo lowre internet ngam wallitde almudɓe e hiisa. O jeyaa kadi ko e goomu ngenndiwal ngam yuurnitaade batte ceertugol rewɓe e worɓe e jaŋde.
Caahu
Njeenaari Holmboe, ndi Abdelrahman heɓi e hitaande 2017, ko njeenaari hitaande kala wonande jannginooɓe hiisawal ɓurɓe toowde e nder duɗe leslese e hakkundeeje to Norwees, ndi Diiso Hiisawal Norwees rokkata. Nde rokketee ko e ballondiral e njeenaari Abel, ndi Yves Meyer heɓi e hitaande 2017. Njeenaari Holmboe inniraa ko jannginoowo hiisiwal to Norwees biyeteeɗo Bernt Mikael Holmboe, jannginoowo biyeteeɗo Niels Henrik Abel. Ina rokka njeenaari 100 000 korona Norwees ngam feccude hakkunde keɓɗo ɗum e duɗal keɓɗo njeenaari ndii.
Tuugnorgal
r6h2vmzuyuumsftv431ke843qpiswro
162386
162385
2026-04-11T03:57:16Z
SUZYFATIMA
13856
162386
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hanan Mohamed Abdelrahmaan''' ko jannginoowo hiisiwal Misra, keɓɗo njeenaari Holmboe e hitaande 2017.
Nguurndam e golle
Hanan Mohamed Abdelrahman ko leydi Ejipt, baaba mum ko injenieer, yumma mum ko banke. O arii Norwees e jom suudu makko, Sudaannaajo ummoriiɗo Norwees, e hitaande 2002. Omo jogii dipolom makko master e jaŋde hiisa, kadi ko o jannginoowo to Lofsrud Skole [no], duɗal hakkundeewal sara Oslo.
Darndeeji
Duɗal Abdelrahman ina waɗi almuɓɓe heewɓe eggooɓe, ɓe ngonaa e nokkuuji ceertuɗi. Abdelrahman ina rokka ɓe pijirlooji hiisa, puzzle, e wideyooji kam e golle janngirɗe ɓurɗe aadaade hiisa. O ƴetti miijo wonde e hakkille gooto, almuɓɓe makko fof ina poti waawde janngude hiisa, tawa kadi ko kamɓe fof poti fotde.
Abdelrahman ko binnduɗo deftere e ɗemngal Norwees, wiyeteende Mattehjelperen - Leksehjelp ngam wallitde almudɓe e hiisa, kadi ko o sosɗo lowre internet ngam wallitde almudɓe e hiisa. O jeyaa kadi ko e goomu ngenndiwal ngam yuurnitaade batte ceertugol rewɓe e worɓe e jaŋde.
Caahu
Njeenaari Holmboe, ndi Abdelrahman heɓi e hitaande 2017, ko njeenaari hitaande kala wonande jannginooɓe hiisawal ɓurɓe toowde e nder duɗe leslese e hakkundeeje to Norwees, ndi Diiso Hiisawal Norwees rokkata. Nde rokketee ko e ballondiral e njeenaari Abel, ndi Yves Meyer heɓi e hitaande 2017. Njeenaari Holmboe inniraa ko jannginoowo hiisiwal to Norwees biyeteeɗo Bernt Mikael Holmboe, jannginoowo biyeteeɗo Niels Henrik Abel. Ina rokka njeenaari 100 000 korona Norwees ngam feccude hakkunde keɓɗo ɗum e duɗal keɓɗo njeenaari ndii.
== Tuugnorgal ==
qo4k5g9x7tf56120rrbu77xg6lykx89
162387
162386
2026-04-11T04:01:49Z
SUZYFATIMA
13856
162387
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hanan Mohamed Abdelrahmaan''' ko jannginoowo hiisiwal Misra, keɓɗo njeenaari Holmboe e hitaande 2017.
Nguurndam e golle
Hanan Mohamed Abdelrahman ko leydi Ejipt, baaba mum ko injenieer, yumma mum ko banke. O arii Norwees e jom suudu makko, Sudaannaajo ummoriiɗo Norwees, e hitaande 2002. Omo jogii dipolom makko master e jaŋde hiisa, kadi ko o jannginoowo to Lofsrud Skole [no], duɗal hakkundeewal sara Oslo.
Darndeeji
Duɗal Abdelrahman ina waɗi almuɓɓe heewɓe eggooɓe, ɓe ngonaa e nokkuuji ceertuɗi. Abdelrahman ina rokka ɓe pijirlooji hiisa, puzzle, e wideyooji kam e golle janngirɗe ɓurɗe aadaade hiisa. O ƴetti miijo wonde e hakkille gooto, almuɓɓe makko fof ina poti waawde janngude hiisa, tawa kadi ko kamɓe fof poti fotde.
Abdelrahman ko binnduɗo deftere e ɗemngal Norwees, wiyeteende Mattehjelperen - Leksehjelp ngam wallitde almudɓe e hiisa, kadi ko o sosɗo lowre internet ngam wallitde almudɓe e hiisa. O jeyaa kadi ko e goomu ngenndiwal ngam yuurnitaade batte ceertugol rewɓe e worɓe e jaŋde.
Caahu
Njeenaari Holmboe, ndi Abdelrahman heɓi e hitaande 2017, ko njeenaari hitaande kala wonande jannginooɓe hiisawal ɓurɓe toowde e nder duɗe leslese e hakkundeeje to Norwees, ndi Diiso Hiisawal Norwees rokkata. Nde rokketee ko e ballondiral e njeenaari Abel, ndi Yves Meyer heɓi e hitaande 2017. Njeenaari Holmboe inniraa ko jannginoowo hiisiwal to Norwees biyeteeɗo Bernt Mikael Holmboe, jannginoowo biyeteeɗo Niels Henrik Abel. Ina rokka njeenaari 100 000 korona Norwees ngam feccude hakkunde keɓɗo ɗum e duɗal keɓɗo njeenaari ndii.<ref name="ap">{{citation|url=http://www.abelprisen.no/nyheter/vis.html?tid=69646|title=Hanan Mohamed Abdelrahman tildeles Holmboeprisen|language=Norwegian|publisher=Abel Prize foundation|date=May 22, 2017}}</ref><ref name="db">{{citation|url=https://www.dagbladet.no/nyheter/hanan-mohamed-abdelrahman-36-far-superlaererpris/67522623|newspaper=Dagbladet|title=Vinner av Holmboeprisen 2017: - Hanan Mohamed Abdelrahman (36) får superlærerpris|language=Norwegian|first=Cornelia|last=Kristiansen|date=April 27, 2017}}</ref><ref name="fair">{{citation|url=https://www.nhh.no/en/research-centres/fair/news/2017/tcl-cele-2017/loken-expert-committee-on-gender-in-school/|title=Katrine Løken appointed member of expert committee on gender differences in school|date=August 31, 2017|accessdate=2019-02-25|publisher=NHH Centre for Experimental Research on Fairness, Inequality and Rationality}}</ref><ref name="hbp">{{citation|title=Holmboeprisen|first=Per|last=Manne|publisher=Norwegian Mathematics Council|date=May 21, 2004|url=https://holmboeprisen.no/dokumenter/2004-05-21_pressemelding.html|language=Norwegian}}</ref><ref name="min">{{citation|url=https://www.minskole.no/lunde/artikkel/233608|title=Mattehjelperen|publisher=Lunde skole|first=Eli|last=Ekeland|language=Norwegian|date=January 3, 2019|accessdate=2019-02-25}}</ref><ref name="ud">{{citation|url=https://www.utdanningsnytt.no/utdanning/artikler/2017/november/abdelrahman---jeg-prover-forst-og-fremst-a-fa-elevene-til-a-tenke-selv/|magazine=Utdanning|title=Abdelrahman: - Jeg prøver først og fremst å få elevene til å tenke selv|first=Hans|last=Skjong|date=November 19, 2017|language=Norwegian}}</ref><ref name="ym">{{citation|title=Interview with Abel Laureate Yves Meyer|first1=Bjørn Ian|last1=Dundas|first2=Christian|last2=Skau|journal=EMS Newsletter|date=September 2017|volume=2017-9|issue=105|pages=14–22|doi=10.4171/NEWS/105/5|url=https://www.ems-ph.org/journals/show_pdf.php?issn=1027-488X&vol=9&iss=105&rank=5|doi-access=free}}. Reprinted in ''[[Notices of the American Mathematical Society]]'', [https://www.ams.org/journals/notices/201805/rnoti-p520.pdf Vol. 65, No. 5, May 2018, pp. 520–529].</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
7rmrvgkoq343x8dcvex7f7813deiqxo
Amandine Aftalion
0
39493
162388
2026-04-11T04:06:00Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Amandine Aftalion (jibinaa ko hitaande 1973) ko ganndo hiisawal kuutorteeɗo Farayse, ganndiraaɗo wiɗtooji mum e dow ɓuuɓol Bose-Einstein e dow hiisawal doggol koyɗe. Ko kanko woni gardiiɗo wiɗtooji to Duɗal ngenndiwal wiɗtooji ganndal (CNRS). Jaŋde e golle Aftalion janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde (École normale supérieure) (Paris) tuggi 1992 haa 1996, o heɓi kadi seedantaagal makko to bannge hiisa e hitaande 1994, o heɓi kadi seedantaagal makko toowng..."
162388
wikitext
text/x-wiki
Amandine Aftalion (jibinaa ko hitaande 1973) ko ganndo hiisawal kuutorteeɗo Farayse, ganndiraaɗo wiɗtooji mum e dow ɓuuɓol Bose-Einstein e dow hiisawal doggol koyɗe. Ko kanko woni gardiiɗo wiɗtooji to Duɗal ngenndiwal wiɗtooji ganndal (CNRS).
Jaŋde e golle
Aftalion janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde (École normale supérieure) (Paris) tuggi 1992 haa 1996, o heɓi kadi seedantaagal makko to bannge hiisa e hitaande 1994, o heɓi kadi seedantaagal makko toowngal to bannge ƴeewndo limooje e hitaande 1995 lineaires e kuutorɗe e mbaadiiji e dow ɓuuɓri e ɓuuɓri, e hitaande 1997 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pierre e Marie Curie, e gardagol Henri Berestycki. E hitaande 2002 o dañii habilitaasiyoŋ e binndol makko « Equations au dérivées partielles elliptiques non linéaires : propriétés qualitatives et modèles dans le physique des températures des basses ».
O wonii wiɗtoowo e CNRS gila 1999, o artiraa gardiiɗo wiɗto e hitaande 2008. Gila 2010 darnde makko e CNRS ina jokkondiri e duɗal jaaɓi haaɗtirde Versailles Saint-Quentin-en-Yvelines.
Darndeeji
Aftalion woni binnduɗo deftere wiyeteende « Vortices dans les condensates » (Birkhäuser, 2006). Deftere nde’e ɗon jannga ɓuuɓol kuuɓtodinngol e gikkuuji ɓuuɓɗi nder ɓuuɓol Bose-Einstein, naftirki pottidal Gross-Pitaevskii ngam hollugo semmbe nder ɗiin laabi.
E nder wiɗtooji makko jowitiiɗi e hiisaaji dingiral, Aftalion huutoriima pottitte ceertuɗe ngam ƴeewde dille e doole dogoowo, e fitinaaji aerobik e anaerobik dogoowo nde dogdu yahrata yeeso. O huutoriima miijo ɓurngo moƴƴude ngam hollirde wonde dogooɓe juutɓe ina mbaawi heɓde muñal ɓurngal mawnude e mbayliigaaji tokoosi e njaaweeki, ɗum noon ina luurdi e wiɗtooji gadani ɗi Joseph Keller waɗi, ɗi mbiyata ko dogooɓe ina poti jogaade njaaweeki mum en ko famɗi fof e nder dogdu nduu fof. E nder golle jokkondire, o hollitii wonde, hay so tawii dogooɓe juutɓe ina poti yaawde e dogdu cakkitiingu e nder dogdu, feere ɓurnde moƴƴude ngam dogde koyɗe juutɗe ina waɗi leeltude haa yettoo joofnirde dogdu nduu.
Tuugnorgal
lao4mmhponl05v4ghv4erj3n7xv2oim
162389
162388
2026-04-11T04:07:15Z
SUZYFATIMA
13856
162389
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Amandine Aftalion''' (jibinaa ko hitaande 1973) ko ganndo hiisawal kuutorteeɗo Farayse, ganndiraaɗo wiɗtooji mum e dow ɓuuɓol Bose-Einstein e dow hiisawal doggol koyɗe. Ko kanko woni gardiiɗo wiɗtooji to Duɗal ngenndiwal wiɗtooji ganndal (CNRS).
Jaŋde e golle
Aftalion janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde (École normale supérieure) (Paris) tuggi 1992 haa 1996, o heɓi kadi seedantaagal makko to bannge hiisa e hitaande 1994, o heɓi kadi seedantaagal makko toowngal to bannge ƴeewndo limooje e hitaande 1995 lineaires e kuutorɗe e mbaadiiji e dow ɓuuɓri e ɓuuɓri, e hitaande 1997 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pierre e Marie Curie, e gardagol Henri Berestycki. E hitaande 2002 o dañii habilitaasiyoŋ e binndol makko « Equations au dérivées partielles elliptiques non linéaires : propriétés qualitatives et modèles dans le physique des températures des basses ».
O wonii wiɗtoowo e CNRS gila 1999, o artiraa gardiiɗo wiɗto e hitaande 2008. Gila 2010 darnde makko e CNRS ina jokkondiri e duɗal jaaɓi haaɗtirde Versailles Saint-Quentin-en-Yvelines.
Darndeeji
Aftalion woni binnduɗo deftere wiyeteende « Vortices dans les condensates » (Birkhäuser, 2006). Deftere nde’e ɗon jannga ɓuuɓol kuuɓtodinngol e gikkuuji ɓuuɓɗi nder ɓuuɓol Bose-Einstein, naftirki pottidal Gross-Pitaevskii ngam hollugo semmbe nder ɗiin laabi.
E nder wiɗtooji makko jowitiiɗi e hiisaaji dingiral, Aftalion huutoriima pottitte ceertuɗe ngam ƴeewde dille e doole dogoowo, e fitinaaji aerobik e anaerobik dogoowo nde dogdu yahrata yeeso. O huutoriima miijo ɓurngo moƴƴude ngam hollirde wonde dogooɓe juutɓe ina mbaawi heɓde muñal ɓurngal mawnude e mbayliigaaji tokoosi e njaaweeki, ɗum noon ina luurdi e wiɗtooji gadani ɗi Joseph Keller waɗi, ɗi mbiyata ko dogooɓe ina poti jogaade njaaweeki mum en ko famɗi fof e nder dogdu nduu fof. E nder golle jokkondire, o hollitii wonde, hay so tawii dogooɓe juutɓe ina poti yaawde e dogdu cakkitiingu e nder dogdu, feere ɓurnde moƴƴude ngam dogde koyɗe juutɗe ina waɗi leeltude haa yettoo joofnirde dogdu nduu.
== Tuugnorgal ==
l8k9bpzhbco79e8abmd2s5kpvt6qm0a
162390
162389
2026-04-11T04:12:00Z
SUZYFATIMA
13856
162390
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Amandine Aftalion''' (jibinaa ko hitaande 1973) ko ganndo hiisawal kuutorteeɗo Farayse, ganndiraaɗo wiɗtooji mum e dow ɓuuɓol Bose-Einstein e dow hiisawal doggol koyɗe. Ko kanko woni gardiiɗo wiɗtooji to Duɗal ngenndiwal wiɗtooji ganndal (CNRS).
Jaŋde e golle
Aftalion janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde (École normale supérieure) (Paris) tuggi 1992 haa 1996, o heɓi kadi seedantaagal makko to bannge hiisa e hitaande 1994, o heɓi kadi seedantaagal makko toowngal to bannge ƴeewndo limooje e hitaande 1995 lineaires e kuutorɗe e mbaadiiji e dow ɓuuɓri e ɓuuɓri, e hitaande 1997 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pierre e Marie Curie, e gardagol Henri Berestycki. E hitaande 2002 o dañii habilitaasiyoŋ e binndol makko « Equations au dérivées partielles elliptiques non linéaires : propriétés qualitatives et modèles dans le physique des températures des basses ».
O wonii wiɗtoowo e CNRS gila 1999, o artiraa gardiiɗo wiɗto e hitaande 2008. Gila 2010 darnde makko e CNRS ina jokkondiri e duɗal jaaɓi haaɗtirde Versailles Saint-Quentin-en-Yvelines.
Darndeeji
Aftalion woni binnduɗo deftere wiyeteende « Vortices dans les condensates » (Birkhäuser, 2006). Deftere nde’e ɗon jannga ɓuuɓol kuuɓtodinngol e gikkuuji ɓuuɓɗi nder ɓuuɓol Bose-Einstein, naftirki pottidal Gross-Pitaevskii ngam hollugo semmbe nder ɗiin laabi.
E nder wiɗtooji makko jowitiiɗi e hiisaaji dingiral, Aftalion huutoriima pottitte ceertuɗe ngam ƴeewde dille e doole dogoowo, e fitinaaji aerobik e anaerobik dogoowo nde dogdu yahrata yeeso. O huutoriima miijo ɓurngo moƴƴude ngam hollirde wonde dogooɓe juutɓe ina mbaawi heɓde muñal ɓurngal mawnude e mbayliigaaji tokoosi e njaaweeki, ɗum noon ina luurdi e wiɗtooji gadani ɗi Joseph Keller waɗi, ɗi mbiyata ko dogooɓe ina poti jogaade njaaweeki mum en ko famɗi fof e nder dogdu nduu fof. E nder golle jokkondire, o hollitii wonde, hay so tawii dogooɓe juutɓe ina poti yaawde e dogdu cakkitiingu e nder dogdu, feere ɓurnde moƴƴude ngam dogde koyɗe juutɗe ina waɗi leeltude haa yettoo joofnirde dogdu nduu.<ref name="born">Birth year from [https://www.idref.fr/110114639 SUDOC authority control file], retrieved 2019-09-02</ref><ref name="cv">{{citation|url=http://aftalion.perso.math.cnrs.fr/cvaa2017.pdf|title=Curriculum vitae|journal=International Journal of Mass Spectrometry|year=2017|volume=413|page=9|doi=10.1016/j.ijms.2017.01.010|bibcode=2017IJMSp.413....9.|accessdate=2019-09-02}}</ref><ref name="mgp">{{mathgenealogy|id=112885}}</ref><ref name="run0">{{citation|url=https://www.maa.org/news/math-news/let-math-dictate-your-race-strategy|title=Let Math Dictate Your Race Strategy|date=June 11, 2014|publisher=[[Mathematical Association of America]]}}</ref><ref name="run1">{{citation|url=https://sinews.siam.org/Details-Page/insightful-mathematics-for-an-optimal-run|magazine=SIAM News|first=Karthika Swamy|last=Cohen|date=October 27, 2014|title=Insightful Mathematics for an Optimal Run}}</ref><ref name="run2">{{citation|url=https://sinews.siam.org/Details-Page/run-stem-run|title=Run STEM Run!|first=Janai|last=Juarez|date=September 27, 2017|magazine=SIAM News}}</ref><ref name="vbec">{{citation|title=Review of ''Vortices in Bose–Einstein Condensates''|year=2007|first=Stanley A.|last=Alama|journal=Mathematical Reviews|mr=2228356}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
e7dwros6rjf7kd3d8oilrm95p1z37cc
Room Full of Mirrors
0
39494
162391
2026-04-11T04:20:45Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Suudu heewndu miijooji: Nguurndam Jimi Hendrix ko nguurndam gitaaryanke, jimoowo, e binndoowo jimɗi rock mawɗo biyeteeɗo Jimi Hendrix e hitaande 2005. Ko Charles R. Cross winndi nde. Innde ndee ummorii ko e tiitoonde jimɗi Hendrix. Yahdu nduu yaltinaama e ñalnde aset 35ɓiire maayde Hendrix, Room Full of Mirrors ina waɗi yeewtereeji keewɗi ɗi Cross waɗi. Ko ɓuri feccere e yimɓe yeewtannooɓe ɓee meeɗaa haalde ko fayti e Jimi gila o maayi. Ko woni e mum Cro..."
162391
wikitext
text/x-wiki
Suudu heewndu miijooji: Nguurndam Jimi Hendrix ko nguurndam gitaaryanke, jimoowo, e binndoowo jimɗi rock mawɗo biyeteeɗo Jimi Hendrix e hitaande 2005. Ko Charles R. Cross winndi nde. Innde ndee ummorii ko e tiitoonde jimɗi Hendrix.
Yahdu nduu yaltinaama e ñalnde aset 35ɓiire maayde Hendrix, Room Full of Mirrors ina waɗi yeewtereeji keewɗi ɗi Cross waɗi. Ko ɓuri feccere e yimɓe yeewtannooɓe ɓee meeɗaa haalde ko fayti e Jimi gila o maayi.
Ko woni e mum
Cross ina siftina cukaagu Hendrix e nder baasal e ŋakkeende to Seattle, kam e nde o fuɗɗii yiɗde jimɗi. O rokki heen humpitooji ko faati e no Hendrix huutortoo rewɓe, e yaltinde mo e konu caggal nde o fenni ko fayti e jokkondiral makko. O waɗi heen binndanɗe ɓataakeeji ɗi Jimi winndi e baaba mum Al, hade mum e caggal nde o wonti lolluɗo.
Jaɓɓugo
Rewindaade nder Library Journal hollitii wonde Room Full of Mirrors ko "ƴettugol Hendrix laaɓtungol", "jaɓde Hendrix e laamu e nuunɗal ngam waylude daartol ngol ina tiiɗi no feewi".
E nder oon sahaa, Kirkus Reviews ɓuri heen heewde ko ñiŋde, o wiyi "taariindi Hendrix majjii e nder ɓuuɓol purple". Rewindaade ndee hollitii wonde deftere ndee waawaano ƴeewtaade no feewi nguurndam Hendrix e nder cagataagal kitaale 1960, haa arti noon e jaŋde makko to Chitlin’ Circuit to Fuɗnaange ; ƴellitaare makko e naalankaagal nde o woni e wuro Greenwich ; "jaagorgal makko mawngal e nder suudu"; e luural ngal o tawi nafoore njulaagu ko o musiɗɗo ɓaleejo mo yimɓe ɓaleeɓe njiɗi. Rewindaade kadi hollitii wonde feccere nde yeewtata ko fayti e gargol Hendrix e lollugol mum to London "ina janngee no daartol haalaaɗo laabi ɗiɗi nii".
Tuugnorgal
bfeaedr0bn50w3bixwmdhf9vrfyb7uy
162392
162391
2026-04-11T04:21:46Z
SUZYFATIMA
13856
162392
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Suudu heewndu miijooji:''' Nguurndam Jimi Hendrix ko nguurndam gitaaryanke, jimoowo, e binndoowo jimɗi rock mawɗo biyeteeɗo Jimi Hendrix e hitaande 2005. Ko Charles R. Cross winndi nde. Innde ndee ummorii ko e tiitoonde jimɗi Hendrix.
Yahdu nduu yaltinaama e ñalnde aset 35ɓiire maayde Hendrix, Room Full of Mirrors ina waɗi yeewtereeji keewɗi ɗi Cross waɗi. Ko ɓuri feccere e yimɓe yeewtannooɓe ɓee meeɗaa haalde ko fayti e Jimi gila o maayi.
Ko woni e mum
Cross ina siftina cukaagu Hendrix e nder baasal e ŋakkeende to Seattle, kam e nde o fuɗɗii yiɗde jimɗi. O rokki heen humpitooji ko faati e no Hendrix huutortoo rewɓe, e yaltinde mo e konu caggal nde o fenni ko fayti e jokkondiral makko. O waɗi heen binndanɗe ɓataakeeji ɗi Jimi winndi e baaba mum Al, hade mum e caggal nde o wonti lolluɗo.
Jaɓɓugo
Rewindaade nder Library Journal hollitii wonde Room Full of Mirrors ko "ƴettugol Hendrix laaɓtungol", "jaɓde Hendrix e laamu e nuunɗal ngam waylude daartol ngol ina tiiɗi no feewi".
E nder oon sahaa, Kirkus Reviews ɓuri heen heewde ko ñiŋde, o wiyi "taariindi Hendrix majjii e nder ɓuuɓol purple". Rewindaade ndee hollitii wonde deftere ndee waawaano ƴeewtaade no feewi nguurndam Hendrix e nder cagataagal kitaale 1960, haa arti noon e jaŋde makko to Chitlin’ Circuit to Fuɗnaange ; ƴellitaare makko e naalankaagal nde o woni e wuro Greenwich ; "jaagorgal makko mawngal e nder suudu"; e luural ngal o tawi nafoore njulaagu ko o musiɗɗo ɓaleejo mo yimɓe ɓaleeɓe njiɗi. Rewindaade kadi hollitii wonde feccere nde yeewtata ko fayti e gargol Hendrix e lollugol mum to London "ina janngee no daartol haalaaɗo laabi ɗiɗi nii".
== Tuugnorgal ==
f7qri85ax7ih7pxojzbfb6eqf5avmdl
162393
162392
2026-04-11T04:24:29Z
SUZYFATIMA
13856
162393
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Suudu heewndu miijooji:''' Nguurndam Jimi Hendrix ko nguurndam gitaaryanke, jimoowo, e binndoowo jimɗi rock mawɗo biyeteeɗo Jimi Hendrix e hitaande 2005. Ko Charles R. Cross winndi nde. Innde ndee ummorii ko e tiitoonde jimɗi Hendrix.
Yahdu nduu yaltinaama e ñalnde aset 35ɓiire maayde Hendrix, Room Full of Mirrors ina waɗi yeewtereeji keewɗi ɗi Cross waɗi. Ko ɓuri feccere e yimɓe yeewtannooɓe ɓee meeɗaa haalde ko fayti e Jimi gila o maayi.
Ko woni e mum
Cross ina siftina cukaagu Hendrix e nder baasal e ŋakkeende to Seattle, kam e nde o fuɗɗii yiɗde jimɗi. O rokki heen humpitooji ko faati e no Hendrix huutortoo rewɓe, e yaltinde mo e konu caggal nde o fenni ko fayti e jokkondiral makko. O waɗi heen binndanɗe ɓataakeeji ɗi Jimi winndi e baaba mum Al, hade mum e caggal nde o wonti lolluɗo.
Jaɓɓugo
Rewindaade nder Library Journal hollitii wonde Room Full of Mirrors ko "ƴettugol Hendrix laaɓtungol", "jaɓde Hendrix e laamu e nuunɗal ngam waylude daartol ngol ina tiiɗi no feewi".
E nder oon sahaa, Kirkus Reviews ɓuri heen heewde ko ñiŋde, o wiyi "taariindi Hendrix majjii e nder ɓuuɓol purple". Rewindaade ndee hollitii wonde deftere ndee waawaano ƴeewtaade no feewi nguurndam Hendrix e nder cagataagal kitaale 1960, haa arti noon e jaŋde makko to Chitlin’ Circuit to Fuɗnaange ; ƴellitaare makko e naalankaagal nde o woni e wuro Greenwich ; "jaagorgal makko mawngal e nder suudu"; e luural ngal o tawi nafoore njulaagu ko o musiɗɗo ɓaleejo mo yimɓe ɓaleeɓe njiɗi. Rewindaade kadi hollitii wonde feccere nde yeewtata ko fayti e gargol Hendrix e lollugol mum to London "ina janngee no daartol haalaaɗo laabi ɗiɗi nii".<ref name=":1">{{Cite news|date=2005|title=ROOM FULL OF MIRRORS: A Biography of Jimi Hendrix|url=https://search.ebscohost.com/login.aspx?direct=true&db=lkh&AN=17513509&lang=en-gb&site=eds-live&scope=site|work=[[Kirkus Reviews]]|page=670|volume=73|issue=12}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal|last=Morast|first=Robert|date=2005|title=Room Full of Mirrors: A Biography of Jimi Hendrix|url=https://search.ebscohost.com/login.aspx?direct=true&db=lkh&AN=17614513&lang=en-gb&site=eds-live&scope=site|journal=[[Library Journal]]|volume=130|issue=12|page=82|via=EBSCOHost}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
7p92u8jd6s53wky0vqr720t148jg5n8
Pauline te Beest
0
39495
162394
2026-04-11T04:29:36Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Pauline Jantina te Beest (jibinaa ko 13 feebariyee 1970 to Haarlem) ko gonnooɗo ƴaañoowo kirikit to leydi Pays-Bas, o fiyi e kawgel winnderewal kirikit rewɓe tati, to Angalteer (1993), to Inndo (1997) e to Nuwel Selannde (2000). O waɗii sahaa gooto e Otago Sparks e nder Ligue des Nations to Nuwel Selannde. Ko kanko woni debbo Holanndeejo gadano waɗde 1 000 dogdu e nder kawgel ñalnde wootere. Tuugnorgal"
162394
wikitext
text/x-wiki
Pauline Jantina te Beest (jibinaa ko 13 feebariyee 1970 to Haarlem) ko gonnooɗo ƴaañoowo kirikit to leydi Pays-Bas, o fiyi e kawgel winnderewal kirikit rewɓe tati, to Angalteer (1993), to Inndo (1997) e to Nuwel Selannde (2000). O waɗii sahaa gooto e Otago Sparks e nder Ligue des Nations to Nuwel Selannde. Ko kanko woni debbo Holanndeejo gadano waɗde 1 000 dogdu e nder kawgel ñalnde wootere.
Tuugnorgal
j37owmt89d0eywjx363j14j7yaivfbr
162395
162394
2026-04-11T04:30:18Z
SUZYFATIMA
13856
162395
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Pauline Jantina te Beest''' (jibinaa ko 13 feebariyee 1970 to Haarlem) ko gonnooɗo ƴaañoowo kirikit to leydi Pays-Bas, o fiyi e kawgel winnderewal kirikit rewɓe tati, to Angalteer (1993), to Inndo (1997) e to Nuwel Selannde (2000). O waɗii sahaa gooto e Otago Sparks e nder Ligue des Nations to Nuwel Selannde. Ko kanko woni debbo Holanndeejo gadano waɗde 1 000 dogdu e nder kawgel ñalnde wootere.
== Tuugnorgal ==
1fnz2bir44xv7it9u8yt8fd8erirn0w
162396
162395
2026-04-11T04:33:41Z
SUZYFATIMA
13856
162396
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Pauline Jantina te Beest''' (jibinaa ko 13 feebariyee 1970 to Haarlem) ko gonnooɗo ƴaañoowo kirikit to leydi Pays-Bas, o fiyi e kawgel winnderewal kirikit rewɓe tati, to Angalteer (1993), to Inndo (1997) e to Nuwel Selannde (2000). O waɗii sahaa gooto e Otago Sparks e nder Ligue des Nations to Nuwel Selannde. Ko kanko woni debbo Holanndeejo gadano waɗde 1 000 dogdu e nder kawgel ñalnde wootere.<ref>{{cite web|title=Pauline te Beest profile and biography, stats, records, averages, photos and videos|url=http://www.cricinfo.com/wisdenalmanack/content/player/54656.html|website=cricinfo.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=27th Match: Australia Women v Netherlands Women at Lincoln, 16 Dec 2000 CricInfo Live Report|url=http://www.cricinfo.com.pk/db/ARCHIVE/WORLD_CUPS/WWC2000/SCORECARDS/AUS-WOMEN_NL-WOMEN_WWC2000_WODI27_16DEC2000_LIVE_MR.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110727073232/http://www.cricinfo.com.pk/db/ARCHIVE/WORLD_CUPS/WWC2000/SCORECARDS/AUS-WOMEN_NL-WOMEN_WWC2000_WODI27_16DEC2000_LIVE_MR.html|archive-date=2011-07-27|access-date=2010-03-18|website=cricinfo.com.pk}}</ref><ref>{{Cite web|last=McConnell|first=Lynn|date=4 January 2002|title=Hopes high for tough women's competition in NZ|url=https://i.imgci.com/link_to_database/ARCHIVE/CRICKET_NEWS/2002/JAN/072902_NZ_04JAN2002.html|access-date=14 October 2023|website=ESPNcricinfo}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.womenscriczone.com/pathmakers-first-to-1000-odi-runs-from-each-country/|title=Pathmakers – First to 1000 ODI runs from each country|work=Women's CricZone|accessdate=29 May 2020|archive-date=21 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200921135206/https://www.womenscriczone.com/pathmakers-first-to-1000-odi-runs-from-each-country|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
5v27sayr6w3hc94xjxzcropvmor3sil
Women in the 16th Canadian Parliament
0
39496
162397
2026-04-11T04:35:46Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "E nder batu parlemaa Kanadaa 16ɓo, rewɓe njooɗiima ko adii fof e nder suudu sarɗiiji leydi ndii e nder suudu sarɗiiji leydi ndii e Senaa. Rewɓe ɗiɗo ina poti heɓde jooɗorɗe e nder suudu sarɗiiji leydi Kanadaa e wooteeji fedde nde e hitaande 1926 kono Agnes Macphail, gadano suɓaade e hitaande 1921, jokki wonde debbo gooto tan cuɓaaɗo. E lewru feebariyee 1930, Cairine Wilson toɗɗaa e senaa Kanadaa, woni debbo gadano toɗɗaa e ndeen fedde. Tuugnorgal"
162397
wikitext
text/x-wiki
E nder batu parlemaa Kanadaa 16ɓo, rewɓe njooɗiima ko adii fof e nder suudu sarɗiiji leydi ndii e nder suudu sarɗiiji leydi ndii e Senaa. Rewɓe ɗiɗo ina poti heɓde jooɗorɗe e nder suudu sarɗiiji leydi Kanadaa e wooteeji fedde nde e hitaande 1926 kono Agnes Macphail, gadano suɓaade e hitaande 1921, jokki wonde debbo gooto tan cuɓaaɗo.
E lewru feebariyee 1930, Cairine Wilson toɗɗaa e senaa Kanadaa, woni debbo gadano toɗɗaa e ndeen fedde.
Tuugnorgal
c4ee8kx1wa9xdsyb3dnjc9u1guiqmwf
162398
162397
2026-04-11T04:36:37Z
SUZYFATIMA
13856
162398
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''E nder batu parlemaa Kanadaa 16ɓo,''' rewɓe njooɗiima ko adii fof e nder suudu sarɗiiji leydi ndii e nder suudu sarɗiiji leydi ndii e Senaa. Rewɓe ɗiɗo ina poti heɓde jooɗorɗe e nder suudu sarɗiiji leydi Kanadaa e wooteeji fedde nde e hitaande 1926 kono Agnes Macphail, gadano suɓaade e hitaande 1921, jokki wonde debbo gooto tan cuɓaaɗo.
E lewru feebariyee 1930, Cairine Wilson toɗɗaa e senaa Kanadaa, woni debbo gadano toɗɗaa e ndeen fedde.
== Tuugnorgal ==
g2q909nldfipf9hx3baei3v7ivo3v2f
162399
162398
2026-04-11T04:39:02Z
SUZYFATIMA
13856
162399
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''E nder batu parlemaa Kanadaa 16ɓo,''' rewɓe njooɗiima ko adii fof e nder suudu sarɗiiji leydi ndii e nder suudu sarɗiiji leydi ndii e Senaa. Rewɓe ɗiɗo ina poti heɓde jooɗorɗe e nder suudu sarɗiiji leydi Kanadaa e wooteeji fedde nde e hitaande 1926 kono Agnes Macphail, gadano suɓaade e hitaande 1921, jokki wonde debbo gooto tan cuɓaaɗo.
E lewru feebariyee 1930, Cairine Wilson toɗɗaa e senaa Kanadaa, woni debbo gadano toɗɗaa e ndeen fedde.<ref>{{Canadian Parliament links|2=Cairine Wilson|ID=1951|nolist=yes}}</ref><ref>[http://www2.parl.gc.ca/Sites/LOP/HFER/hfer.asp?Language=E&Search=WomenElection Parliament of Canada: Women Candidates in General Elections]</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
7ocvsr3yrdz1bi2i91vt48h23a8acla
Missouri League of Women Voters
0
39497
162400
2026-04-11T04:54:39Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ligue des femmes votants de Missouri (LWV Missouri) ko fedde nde wonaa laamuyankoore ngam humpitaade rewɓe wootooɓe e nder diiwaan Amerik biyeteeɗo Missouri e hirjinde ɓe e tawtoreede golle politik. Nde sosaa ko e hitaande 1919 ngam lomtaade fedde wiyeteende Equal Suffrage League, kampaañ ngam suɓaade rewɓe e nder diiwaan hee, nde toɗɗii Edna Gellhorn hooreejo mayre gadano. Nde hawti bee kawtal rewɓe wootooɓe haa lesdi Amerika fuu, nden nde yuɓɓina hukuumaaj..."
162400
wikitext
text/x-wiki
Ligue des femmes votants de Missouri (LWV Missouri) ko fedde nde wonaa laamuyankoore ngam humpitaade rewɓe wootooɓe e nder diiwaan Amerik biyeteeɗo Missouri e hirjinde ɓe e tawtoreede golle politik. Nde sosaa ko e hitaande 1919 ngam lomtaade fedde wiyeteende Equal Suffrage League, kampaañ ngam suɓaade rewɓe e nder diiwaan hee, nde toɗɗii Edna Gellhorn hooreejo mayre gadano. Nde hawti bee kawtal rewɓe wootooɓe haa lesdi Amerika fuu, nden nde yuɓɓina hukuumaaji pamari nder nokkuuje feere-feere nder jiha kan.
Tariya
Ligue des femmes votants de Missouri yuɓɓinaama e batu jubilee kaŋŋe fedde ngenndiire Ameriknaare toppitiinde suɓngooji rewɓe to St. Louis, Missouri e lewru marse 1919. Missouri ina jokki e ƴettude kuulal ngam newnude rewɓe suɓaade, kono Ligue de suffrage Equal, e fuɗɗoode, jaɓaaka waylude legisme mum keso. Caggal ɗuum, hooreejo ngenndiijo fedde rewɓe wootooɓe, hono Mrs Carrie Chapman Catt, noddi batu dowla, acci fedde nde wayla innde mum. Ñalnde 16, 17 e 18 oktoobar 1919, Fedde Suɓngooji Missouri waɗii batu, Ligue ɓooyɗo oo wonti Ligue des Femmes Votants de Missouri.
E nder batu nguu, 122 nulaaɗo ummoriiɗo e ligues suffrage actives Missouri tawtoraama, suudu ballal Statler Hotel ina heewi haa heewi. Doosgal kesal, ngal debbo biyeteeɗo Laura Runyon mo Warrensburg, debbo biyeteeɗo Myrtle Wood mo St. Kuulal II doosgal leydi ndii ina winndaa heen " Faandaare ndeeɗoo Fedde ko ɓeydude kattanɗe woote rewɓe ngam ɓamtude laamu moƴƴu. Fedde nde, hono no njuɓɓudi ndii nii, ina foti wonde ko aldaa e paltoor. Ofiseeji mum e terɗe mum ina mbaawi jeyeede e lannda mo ɓe cuɓii." E fuɗɗoode, lanndaaji dawrugol mawɗi ɗii fof ina cikkatnoo wonde Ligue des Femmes Votants, sibu ina cikkatnoo ko ɗum addanta ɓe yuɓɓinde rewɓe.
Edna Gellhorn woni hooreejo gadano fedde rewɓe wootooɓe to Missouri. O waɗii janngirɗe ngam wootooɓe ko adii fof e nder Missouri, o heewi yahde ko e caboose otooji kosam. O woniino hooreejo fedde rewɓe wootooɓe to St. Louis laabi tati, o woniino kadi e nder yiilirde ngenndiire.
Doosɗe
E sahaa nde sosaa ndee, Ligue des femmes votants de Missouri ina siforee wonde fedde rewɓe jogiiɓe hakke wootde, yiɗɓe wootde tan, kono ko wootde huunde. No rewɓe ndokkiraa hakke woote e hitaande 1919 nii, suɓngooji ɗii mbayli hakkillaaji mum en e darnde ngam heɓde woote ɗee, ɓe mbaɗti huutoraade woote maɓɓe ngam mahde aduna ɓurɗo moƴƴude. Terɗe ɗee kollitaama ko politik, kono wonaa partiiji.
LWV Missouri ina hirjina tawtoreede laamu e humpitooji e golle. Fedde ndee wonaa lannda, nde jaɓataa walla nde luulndaaki hay lannda politik walla kanndidaa. LWV ina janngina wootooɓe, ina hirjina ɓiɓɓe leydi ndii ngam winnditaade ngam suɓaade, ina humpita ardiiɓe laamu nguu ko ɓuri teeŋtude e politik. Ɓe ndokka kadi janngirɗe ko faati e laabi woote, kanndidaa, geɗe, lobbugol, e kampaañ. Ngam ƴellitde darnde nde wonaa partiiji, ardiiɓe LWV yi’eteeɓe ɓee ina kaɗa golle politik, ballal partiiji, walla dogde e laamu.
Tuugnorgal
bvx32k56si7x6h6rx61uwnov29uwj5y
162401
162400
2026-04-11T04:55:58Z
SUZYFATIMA
13856
162401
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ligue des femmes votants de Missouri (LWV Missouri)''' ko fedde nde wonaa laamuyankoore ngam humpitaade rewɓe wootooɓe e nder diiwaan Amerik biyeteeɗo Missouri e hirjinde ɓe e tawtoreede golle politik. Nde sosaa ko e hitaande 1919 ngam lomtaade fedde wiyeteende Equal Suffrage League, kampaañ ngam suɓaade rewɓe e nder diiwaan hee, nde toɗɗii Edna Gellhorn hooreejo mayre gadano. Nde hawti bee kawtal rewɓe wootooɓe haa lesdi Amerika fuu, nden nde yuɓɓina hukuumaaji pamari nder nokkuuje feere-feere nder jiha kan.
Tariya
Ligue des femmes votants de Missouri yuɓɓinaama e batu jubilee kaŋŋe fedde ngenndiire Ameriknaare toppitiinde suɓngooji rewɓe to St. Louis, Missouri e lewru marse 1919. Missouri ina jokki e ƴettude kuulal ngam newnude rewɓe suɓaade, kono Ligue de suffrage Equal, e fuɗɗoode, jaɓaaka waylude legisme mum keso. Caggal ɗuum, hooreejo ngenndiijo fedde rewɓe wootooɓe, hono Mrs Carrie Chapman Catt, noddi batu dowla, acci fedde nde wayla innde mum. Ñalnde 16, 17 e 18 oktoobar 1919, Fedde Suɓngooji Missouri waɗii batu, Ligue ɓooyɗo oo wonti Ligue des Femmes Votants de Missouri.
E nder batu nguu, 122 nulaaɗo ummoriiɗo e ligues suffrage actives Missouri tawtoraama, suudu ballal Statler Hotel ina heewi haa heewi. Doosgal kesal, ngal debbo biyeteeɗo Laura Runyon mo Warrensburg, debbo biyeteeɗo Myrtle Wood mo St. Kuulal II doosgal leydi ndii ina winndaa heen " Faandaare ndeeɗoo Fedde ko ɓeydude kattanɗe woote rewɓe ngam ɓamtude laamu moƴƴu. Fedde nde, hono no njuɓɓudi ndii nii, ina foti wonde ko aldaa e paltoor. Ofiseeji mum e terɗe mum ina mbaawi jeyeede e lannda mo ɓe cuɓii." E fuɗɗoode, lanndaaji dawrugol mawɗi ɗii fof ina cikkatnoo wonde Ligue des Femmes Votants, sibu ina cikkatnoo ko ɗum addanta ɓe yuɓɓinde rewɓe.
Edna Gellhorn woni hooreejo gadano fedde rewɓe wootooɓe to Missouri. O waɗii janngirɗe ngam wootooɓe ko adii fof e nder Missouri, o heewi yahde ko e caboose otooji kosam. O woniino hooreejo fedde rewɓe wootooɓe to St. Louis laabi tati, o woniino kadi e nder yiilirde ngenndiire.
Doosɗe
E sahaa nde sosaa ndee, Ligue des femmes votants de Missouri ina siforee wonde fedde rewɓe jogiiɓe hakke wootde, yiɗɓe wootde tan, kono ko wootde huunde. No rewɓe ndokkiraa hakke woote e hitaande 1919 nii, suɓngooji ɗii mbayli hakkillaaji mum en e darnde ngam heɓde woote ɗee, ɓe mbaɗti huutoraade woote maɓɓe ngam mahde aduna ɓurɗo moƴƴude. Terɗe ɗee kollitaama ko politik, kono wonaa partiiji.
LWV Missouri ina hirjina tawtoreede laamu e humpitooji e golle. Fedde ndee wonaa lannda, nde jaɓataa walla nde luulndaaki hay lannda politik walla kanndidaa. LWV ina janngina wootooɓe, ina hirjina ɓiɓɓe leydi ndii ngam winnditaade ngam suɓaade, ina humpita ardiiɓe laamu nguu ko ɓuri teeŋtude e politik. Ɓe ndokka kadi janngirɗe ko faati e laabi woote, kanndidaa, geɗe, lobbugol, e kampaañ. Ngam ƴellitde darnde nde wonaa partiiji, ardiiɓe LWV yi’eteeɓe ɓee ina kaɗa golle politik, ballal partiiji, walla dogde e laamu.
== Tuugnorgal ==
cg2rzglbgec91vjpp6fbgkom3kwp057
162402
162401
2026-04-11T05:01:15Z
SUZYFATIMA
13856
162402
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ligue des femmes votants de Missouri (LWV Missouri)''' ko fedde nde wonaa laamuyankoore ngam humpitaade rewɓe wootooɓe e nder diiwaan Amerik biyeteeɗo Missouri e hirjinde ɓe e tawtoreede golle politik. Nde sosaa ko e hitaande 1919 ngam lomtaade fedde wiyeteende Equal Suffrage League, kampaañ ngam suɓaade rewɓe e nder diiwaan hee, nde toɗɗii Edna Gellhorn hooreejo mayre gadano. Nde hawti bee kawtal rewɓe wootooɓe haa lesdi Amerika fuu, nden nde yuɓɓina hukuumaaji pamari nder nokkuuje feere-feere nder jiha kan.
Tariya
Ligue des femmes votants de Missouri yuɓɓinaama e batu jubilee kaŋŋe fedde ngenndiire Ameriknaare toppitiinde suɓngooji rewɓe to St. Louis, Missouri e lewru marse 1919. Missouri ina jokki e ƴettude kuulal ngam newnude rewɓe suɓaade, kono Ligue de suffrage Equal, e fuɗɗoode, jaɓaaka waylude legisme mum keso. Caggal ɗuum, hooreejo ngenndiijo fedde rewɓe wootooɓe, hono Mrs Carrie Chapman Catt, noddi batu dowla, acci fedde nde wayla innde mum. Ñalnde 16, 17 e 18 oktoobar 1919, Fedde Suɓngooji Missouri waɗii batu, Ligue ɓooyɗo oo wonti Ligue des Femmes Votants de Missouri.
E nder batu nguu, 122 nulaaɗo ummoriiɗo e ligues suffrage actives Missouri tawtoraama, suudu ballal Statler Hotel ina heewi haa heewi. Doosgal kesal, ngal debbo biyeteeɗo Laura Runyon mo Warrensburg, debbo biyeteeɗo Myrtle Wood mo St. Kuulal II doosgal leydi ndii ina winndaa heen " Faandaare ndeeɗoo Fedde ko ɓeydude kattanɗe woote rewɓe ngam ɓamtude laamu moƴƴu. Fedde nde, hono no njuɓɓudi ndii nii, ina foti wonde ko aldaa e paltoor. Ofiseeji mum e terɗe mum ina mbaawi jeyeede e lannda mo ɓe cuɓii." E fuɗɗoode, lanndaaji dawrugol mawɗi ɗii fof ina cikkatnoo wonde Ligue des Femmes Votants, sibu ina cikkatnoo ko ɗum addanta ɓe yuɓɓinde rewɓe.
Edna Gellhorn woni hooreejo gadano fedde rewɓe wootooɓe to Missouri. O waɗii janngirɗe ngam wootooɓe ko adii fof e nder Missouri, o heewi yahde ko e caboose otooji kosam. O woniino hooreejo fedde rewɓe wootooɓe to St. Louis laabi tati, o woniino kadi e nder yiilirde ngenndiire.
Doosɗe
E sahaa nde sosaa ndee, Ligue des femmes votants de Missouri ina siforee wonde fedde rewɓe jogiiɓe hakke wootde, yiɗɓe wootde tan, kono ko wootde huunde. No rewɓe ndokkiraa hakke woote e hitaande 1919 nii, suɓngooji ɗii mbayli hakkillaaji mum en e darnde ngam heɓde woote ɗee, ɓe mbaɗti huutoraade woote maɓɓe ngam mahde aduna ɓurɗo moƴƴude. Terɗe ɗee kollitaama ko politik, kono wonaa partiiji.
LWV Missouri ina hirjina tawtoreede laamu e humpitooji e golle. Fedde ndee wonaa lannda, nde jaɓataa walla nde luulndaaki hay lannda politik walla kanndidaa. LWV ina janngina wootooɓe, ina hirjina ɓiɓɓe leydi ndii ngam winnditaade ngam suɓaade, ina humpita ardiiɓe laamu nguu ko ɓuri teeŋtude e politik. Ɓe ndokka kadi janngirɗe ko faati e laabi woote, kanndidaa, geɗe, lobbugol, e kampaañ. Ngam ƴellitde darnde nde wonaa partiiji, ardiiɓe LWV yi’eteeɓe ɓee ina kaɗa golle politik, ballal partiiji, walla dogde e laamu.<ref name=":0">{{Cite book|title=Missouri Historical Review, Volume 14|last=Shoemaker|first=Floyd Calvin|publisher=State Historical Society of Missouri|year=1920|location=St. Louis, Missouri}}</ref><ref>{{Cite book|title=Dictionary of Missouri Biography|last=Christensen|first=Lawrence O.|last2=Foley|first2=William E.|last3=Kremer|first3=Gary R.|last4=Winn|first4=Kenneth H.|publisher=University of Missouri Press|year=1999|location=Columbia, Missouri}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://lwvmissouri.org/our-nonpartisan-policy/|title=Our Nonpartisan Policy|website=League of Women Voters of Missouri|access-date=July 18, 2016}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
mjqvtz03wu54v6542xbym1vfqreiqaw
Women of Westminster
0
39498
162403
2026-04-11T05:05:19Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Rewɓe Westminster: Depiteeji mbayli politik ko deftere 2019 nde Rachel Reeves winndi, nde wonaa firo, nde yeewtata ko depiteeji rewɓe cuɓaaɓe e teeminannde hakkunde bayyinaango deftere ndee e Nancy Astor ƴettude jooɗorde mum e nder Commons e hitaande 1919—debbo gadano waɗde ɗum. Sinopsis Rewɓe Westminster ina ciftora daartol rewɓe suɓaaɓe e depiteeji e nder duuɓi 100 ɗi ɓe njogii. Reeves ina soomi terɗe anndaaɗe e ɗe nganndaaka no feewi, ina jeyaa he..."
162403
wikitext
text/x-wiki
Rewɓe Westminster: Depiteeji mbayli politik ko deftere 2019 nde Rachel Reeves winndi, nde wonaa firo, nde yeewtata ko depiteeji rewɓe cuɓaaɓe e teeminannde hakkunde bayyinaango deftere ndee e Nancy Astor ƴettude jooɗorde mum e nder Commons e hitaande 1919—debbo gadano waɗde ɗum.
Sinopsis
Rewɓe Westminster ina ciftora daartol rewɓe suɓaaɓe e depiteeji e nder duuɓi 100 ɗi ɓe njogii. Reeves ina soomi terɗe anndaaɗe e ɗe nganndaaka no feewi, ina jeyaa heen Eleanor Rathbone, Barbara Castle, Hariet Harman, Tessa Jowell, Shirley Summerskill e Nancy Astor. O suddi kadi misogyny mo ɓe kawri-gila e Astor haɗeede jooɗaade haa e "ɓurtugol jokkere enɗam" terɗe hono Shirley Williams. Reeves huutoriima geɗe defte e yeewtere nde o waɗdunoo e terɗe fedde nde, hono Diane Abbott, Betty Boothroyd e Theresa May.
Jaɓɓugo
Francesca Morphakis, ƴeewtotooɗo deftere ndee ngam jaaynde wiyeteende « Taariindi Angalteer » e teeminannde noogas, tawi ko hay so Reeves ina yiɗi yuurnitaade depiteeji rewɓe ɓurɗi famɗude anndeede, golle ɗee ina njokki no feewi e « limooje teeŋtuɗe » ko wayi no Ellen Wilkinson e Barbara Castle. Ko noon kadi, Krista Cowman, e nder jaaynde ganndal Biritaan, tawi "ina metti, ko heewi e geɗe nguurndam ina tuugnii e limooje ɗe nguurndam neɗɗo e nguurndam neɗɗo ina huutoroo no feewi". To bannge goɗɗo oo, Adam McKie, e nder daartol parlemaa, miijii wonde Reeves heɓii "faandaare mum wiynde ngam mawninde ɓeen ɓe 'yejjittaake no feewi e daartol men'".
Ko ɓeydi heen, Cowman tawi kadi "Reeves won e sahaaji ina famɗi ko o ñiŋata e ko o haali koo." Morphakis kadi tawi deftere nde ina waɗi politik lanndaaji, nde tawnoo nde "haa jooni nde waɗiraa ko ngam mawninde golle depiteeji Labour."
Kate Murray mo Fabian Society ɓuri weltaade e geɗe yeewtere deftere nde e no ɗe "hollirta no casual – e wonaa casual – sexism jokkiri saɗtinde nguurndam rewɓe depiteeji". Charlotte Henry, e nder jaaynde wiyeteende The Times Literary Supplement, noddii deftere ndee « winndannde teeŋtunde e binndol moƴƴol, kollitoowol caɗeele ɗe rewɓe njogori dañde e politik, teeŋtinii ko heɓaa koo e ko foti waɗeede haa jooni ».
Tuugnorgal
1ixnrf8gkxw2bss0y5yugwnetcy32fc
162404
162403
2026-04-11T05:07:09Z
SUZYFATIMA
13856
162404
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Rewɓe Westminster:''' Depiteeji mbayli politik ko deftere 2019 nde Rachel Reeves winndi, nde wonaa firo, nde yeewtata ko depiteeji rewɓe cuɓaaɓe e teeminannde hakkunde bayyinaango deftere ndee e Nancy Astor ƴettude jooɗorde mum e nder Commons e hitaande 1919—debbo gadano waɗde ɗum.
Sinopsis
Rewɓe Westminster ina ciftora daartol rewɓe suɓaaɓe e depiteeji e nder duuɓi 100 ɗi ɓe njogii. Reeves ina soomi terɗe anndaaɗe e ɗe nganndaaka no feewi, ina jeyaa heen Eleanor Rathbone, Barbara Castle, Hariet Harman, Tessa Jowell, Shirley Summerskill e Nancy Astor. O suddi kadi misogyny mo ɓe kawri-gila e Astor haɗeede jooɗaade haa e "ɓurtugol jokkere enɗam" terɗe hono Shirley Williams. Reeves huutoriima geɗe defte e yeewtere nde o waɗdunoo e terɗe fedde nde, hono Diane Abbott, Betty Boothroyd e Theresa May.
Jaɓɓugo
Francesca Morphakis, ƴeewtotooɗo deftere ndee ngam jaaynde wiyeteende « Taariindi Angalteer » e teeminannde noogas, tawi ko hay so Reeves ina yiɗi yuurnitaade depiteeji rewɓe ɓurɗi famɗude anndeede, golle ɗee ina njokki no feewi e « limooje teeŋtuɗe » ko wayi no Ellen Wilkinson e Barbara Castle. Ko noon kadi, Krista Cowman, e nder jaaynde ganndal Biritaan, tawi "ina metti, ko heewi e geɗe nguurndam ina tuugnii e limooje ɗe nguurndam neɗɗo e nguurndam neɗɗo ina huutoroo no feewi". To bannge goɗɗo oo, Adam McKie, e nder daartol parlemaa, miijii wonde Reeves heɓii "faandaare mum wiynde ngam mawninde ɓeen ɓe 'yejjittaake no feewi e daartol men'".
Ko ɓeydi heen, Cowman tawi kadi "Reeves won e sahaaji ina famɗi ko o ñiŋata e ko o haali koo." Morphakis kadi tawi deftere nde ina waɗi politik lanndaaji, nde tawnoo nde "haa jooni nde waɗiraa ko ngam mawninde golle depiteeji Labour."
Kate Murray mo Fabian Society ɓuri weltaade e geɗe yeewtere deftere nde e no ɗe "hollirta no casual – e wonaa casual – sexism jokkiri saɗtinde nguurndam rewɓe depiteeji". Charlotte Henry, e nder jaaynde wiyeteende The Times Literary Supplement, noddii deftere ndee « winndannde teeŋtunde e binndol moƴƴol, kollitoowol caɗeele ɗe rewɓe njogori dañde e politik, teeŋtinii ko heɓaa koo e ko foti waɗeede haa jooni ».
== Tuugnorgal ==
1t5ccgf8lij9d9pdw893xaxvl8exlxg
162405
162404
2026-04-11T05:15:04Z
SUZYFATIMA
13856
162405
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Rewɓe Westminster:''' Depiteeji mbayli politik ko deftere 2019 nde Rachel Reeves winndi, nde wonaa firo, nde yeewtata ko depiteeji rewɓe cuɓaaɓe e teeminannde hakkunde bayyinaango deftere ndee e Nancy Astor ƴettude jooɗorde mum e nder Commons e hitaande 1919—debbo gadano waɗde ɗum.
Sinopsis
Rewɓe Westminster ina ciftora daartol rewɓe suɓaaɓe e depiteeji e nder duuɓi 100 ɗi ɓe njogii. Reeves ina soomi terɗe anndaaɗe e ɗe nganndaaka no feewi, ina jeyaa heen Eleanor Rathbone, Barbara Castle, Hariet Harman, Tessa Jowell, Shirley Summerskill e Nancy Astor. O suddi kadi misogyny mo ɓe kawri-gila e Astor haɗeede jooɗaade haa e "ɓurtugol jokkere enɗam" terɗe hono Shirley Williams. Reeves huutoriima geɗe defte e yeewtere nde o waɗdunoo e terɗe fedde nde, hono Diane Abbott, Betty Boothroyd e Theresa May.
Jaɓɓugo
Francesca Morphakis, ƴeewtotooɗo deftere ndee ngam jaaynde wiyeteende « Taariindi Angalteer » e teeminannde noogas, tawi ko hay so Reeves ina yiɗi yuurnitaade depiteeji rewɓe ɓurɗi famɗude anndeede, golle ɗee ina njokki no feewi e « limooje teeŋtuɗe » ko wayi no Ellen Wilkinson e Barbara Castle. Ko noon kadi, Krista Cowman, e nder jaaynde ganndal Biritaan, tawi "ina metti, ko heewi e geɗe nguurndam ina tuugnii e limooje ɗe nguurndam neɗɗo e nguurndam neɗɗo ina huutoroo no feewi". To bannge goɗɗo oo, Adam McKie, e nder daartol parlemaa, miijii wonde Reeves heɓii "faandaare mum wiynde ngam mawninde ɓeen ɓe 'yejjittaake no feewi e daartol men'".
Ko ɓeydi heen, Cowman tawi kadi "Reeves won e sahaaji ina famɗi ko o ñiŋata e ko o haali koo." Morphakis kadi tawi deftere nde ina waɗi politik lanndaaji, nde tawnoo nde "haa jooni nde waɗiraa ko ngam mawninde golle depiteeji Labour."
Kate Murray mo Fabian Society ɓuri weltaade e geɗe yeewtere deftere nde e no ɗe "hollirta no casual – e wonaa casual – sexism jokkiri saɗtinde nguurndam rewɓe depiteeji". Charlotte Henry, e nder jaaynde wiyeteende The Times Literary Supplement, noddii deftere ndee « winndannde teeŋtunde e binndol moƴƴol, kollitoowol caɗeele ɗe rewɓe njogori dañde e politik, teeŋtinii ko heɓaa koo e ko foti waɗeede haa jooni ».<ref name="Murray2019">{{cite news|last1=Murray|first1=Kate|title=Book review: Women of Westminster|url=https://fabians.org.uk/book-review-women-of-westminster/|access-date=25 February 2026|work=Fabian Review|publisher=[[Fabian Society]]|date=10 April 2019|language=en}}</ref><ref name="Merrick2019">{{cite news|last1=Merrick|first1=Jane|author1-link=Jane Merrick|title=Women of Westminster by Rachel Reeves review – the MPs who changed politics|url=https://www.theguardian.com/books/2019/mar/15/women-of-westminster-by-rachel-reeves-review-the-mps-who-changed-politics|access-date=25 February 2026|work=[[The Guardian]]|date=15 March 2019}}</ref><ref name="Cowman2021">{{cite journal|last1=Cowman|first1=Krista|title=Rachel Reeves. Women of Westminster: The MPs Who Changed Politics.|journal=[[Journal of British Studies]]|date=July 2021|volume=60|issue=3|pages=759–760|doi=10.1017/jbr.2021.30}}</ref><ref name="McKie2020">{{cite journal|last1=McKie|first1=Adam|title=Women of Westminster: The MPs who Changed Politics. By Rachel Reeves|journal=[[Parliamentary History]]|date=June 2020|volume=39|issue=2|pages=359–360|doi=10.1111/1750-0206.12491}}</ref><ref name="Henry2019">{{cite journal|last1=Henry|first1=Charlotte|title=Rachel Reeves: WOMEN OF WESTMINSTER|journal=[[The Times Literary Supplement]]|date=26 April 2019|issue=6056|page=31|url=https://link.gale.com/apps/doc/A631650043/ITOF|access-date=25 February 2026|via=Gale Literature Resource Center}}</ref><ref name="Morphakis2020">{{cite journal|last1=Morphakis|first1=Francesca|title=Women of Westminster: The MPs Who Changed Politics. By Rachel Reeves|journal=[[Twentieth Century British History ]]|date=1 June 2020|volume=31|issue=2|pages=282–283|doi=10.1093/tcbh/hwz027}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
h35kht6ih7rlkqlnzdqceymn6bh7cba
Women's Emigration Society
0
39499
162406
2026-04-11T05:28:27Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Women’s Emigration Society ko fedde Engeleere nde teeminannde 19ɓiire, nde daranii ko wallitde sukaaɓe rewɓe miskineeɓe ummoraade Angalteer fayde e koloniiji laamu Angalteer. Lomtii ɗum ko juɓɓule e dente goɗɗe. Tariya Renndooji jowitiiɗi e rewɓe eggooɓe e nder koloniiji Angalteer ina ngoodi ko famɗi fof gila e hitaande 1849. Ndee fedde sosaa ko Louisa Hubbard e Caroline Blanchard e hitaande 1880, nde golliima haa nde lomtinaa e hitaande 1884. Neɗɗo go..."
162406
wikitext
text/x-wiki
Women’s Emigration Society ko fedde Engeleere nde teeminannde 19ɓiire, nde daranii ko wallitde sukaaɓe rewɓe miskineeɓe ummoraade Angalteer fayde e koloniiji laamu Angalteer. Lomtii ɗum ko juɓɓule e dente goɗɗe.
Tariya
Renndooji jowitiiɗi e rewɓe eggooɓe e nder koloniiji Angalteer ina ngoodi ko famɗi fof gila e hitaande 1849. Ndee fedde sosaa ko Louisa Hubbard e Caroline Blanchard e hitaande 1880, nde golliima haa nde lomtinaa e hitaande 1884. Neɗɗo goɗɗo teskinɗo sosde fedde ndee ko Sthemy An.
Faandaare renndo ngoo ko rokkude rewɓe ɓe ngalaa fartaŋŋeeji seeɗa e nder leydi Angalteer, yahde nokkuuji ko wayi no Amerik worgo walla Nuwel Selannde. Yuɓɓinɓe fedde ndee ina cikki wonde rewɓe ina mbaawi heɓde golle e nder ɗeen nokkuuje no feewi, ko ɓuri ko ɓe mbaawi heɓde e Angalteer. Ɓe ɓuri etaade ko yiytude rewɓe golle ngam wonde guwerneeruuji walla wallitooɓe galleeji. Ɓe cikkatnoo kadi ko rewɓe mbaawata heɓde worɓe e ɗeen golle.
Hubbard fuɗɗii goongɗinde nafoore eggugol rewɓe ummoraade Angalteer ko e hitaande 1877. Winndiyanke gooto hollitii mo wonde worɓe heewɓe ɓuri rewɓe eggude Angalteer, kadi ina heewi fartaŋŋeeji wonande rewɓe e nder koloniiji Angalteer. Ndeen o fuɗɗiima yaltinde binndanɗe ko faati e ɗuum e nder jaaynde makko wiyeteende The Women’s Gazette. Ɗee binndanɗe nanngi hakkillaaji woɗɓe daraniiɓe eggude, ɓe ɓooyaani ɓe kawri e Hubbard, ɓe pelliti sosde renndo ngoo. Renndo ngoo ina heewi gollodaade e caɗeele YWCA e nokkuuji ɗi ɓe njiɗnoo waɗde rewɓe.
Hubbard anndi caggal mum wonde ina woodi renndooji keewɗi ceertuɗi gollotooɗi ngam ƴellitde eggugol, o felliti etaade hawrude e majji. Ndeen o yaltinii deftere wiyeteende « Binnditagol eggugol rewɓe Engelenaaɓe » (The United Englishwomen’s Emigration Register) o sosi Fedde Egguɓe Dentuɗe ngam etaade hawrude e dille eggugol rewɓe. E hitaande 1884 Caroline Blanchard kadi fuɗɗii Fedde Eggugol Koloñaal ngam ƴellitde eggugol.
Ha yeeso
Kolonist laamɗo ngam lewru Yarkomaa 1905
Ellen Joyce sosi Fedde Egguɓe Rewɓe Angalteer e hitaande 1888. O wonti cukko hooreejo fedde nde, o wonti CBE e hitaande 1920. Sehil makko keɓɗo njeenaari ndii e oon hitaande ko Grace Lefroy wonnoo binndoowo tedduɗo WES.
Louisa Knightley wonno hooreejo fedde jagginnde Afrik worgo, kadi ko kanko woni hooreejo jaaynde jagginnde laamu fedde nde gila 1901 haa 1913.
Tuugnorgal
d9eeeibfrl9t2odormb0wst9oebnbbn
162407
162406
2026-04-11T05:29:53Z
SUZYFATIMA
13856
162407
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Women’s Emigration Society''' ko fedde Engeleere nde teeminannde 19ɓiire, nde daranii ko wallitde sukaaɓe rewɓe miskineeɓe ummoraade Angalteer fayde e koloniiji laamu Angalteer. Lomtii ɗum ko juɓɓule e dente goɗɗe.
Tariya
Renndooji jowitiiɗi e rewɓe eggooɓe e nder koloniiji Angalteer ina ngoodi ko famɗi fof gila e hitaande 1849. Ndee fedde sosaa ko Louisa Hubbard e Caroline Blanchard e hitaande 1880, nde golliima haa nde lomtinaa e hitaande 1884. Neɗɗo goɗɗo teskinɗo sosde fedde ndee ko Sthemy An.
Faandaare renndo ngoo ko rokkude rewɓe ɓe ngalaa fartaŋŋeeji seeɗa e nder leydi Angalteer, yahde nokkuuji ko wayi no Amerik worgo walla Nuwel Selannde. Yuɓɓinɓe fedde ndee ina cikki wonde rewɓe ina mbaawi heɓde golle e nder ɗeen nokkuuje no feewi, ko ɓuri ko ɓe mbaawi heɓde e Angalteer. Ɓe ɓuri etaade ko yiytude rewɓe golle ngam wonde guwerneeruuji walla wallitooɓe galleeji. Ɓe cikkatnoo kadi ko rewɓe mbaawata heɓde worɓe e ɗeen golle.
Hubbard fuɗɗii goongɗinde nafoore eggugol rewɓe ummoraade Angalteer ko e hitaande 1877. Winndiyanke gooto hollitii mo wonde worɓe heewɓe ɓuri rewɓe eggude Angalteer, kadi ina heewi fartaŋŋeeji wonande rewɓe e nder koloniiji Angalteer. Ndeen o fuɗɗiima yaltinde binndanɗe ko faati e ɗuum e nder jaaynde makko wiyeteende The Women’s Gazette. Ɗee binndanɗe nanngi hakkillaaji woɗɓe daraniiɓe eggude, ɓe ɓooyaani ɓe kawri e Hubbard, ɓe pelliti sosde renndo ngoo. Renndo ngoo ina heewi gollodaade e caɗeele YWCA e nokkuuji ɗi ɓe njiɗnoo waɗde rewɓe.
Hubbard anndi caggal mum wonde ina woodi renndooji keewɗi ceertuɗi gollotooɗi ngam ƴellitde eggugol, o felliti etaade hawrude e majji. Ndeen o yaltinii deftere wiyeteende « Binnditagol eggugol rewɓe Engelenaaɓe » (The United Englishwomen’s Emigration Register) o sosi Fedde Egguɓe Dentuɗe ngam etaade hawrude e dille eggugol rewɓe. E hitaande 1884 Caroline Blanchard kadi fuɗɗii Fedde Eggugol Koloñaal ngam ƴellitde eggugol.
Ha yeeso
Kolonist laamɗo ngam lewru Yarkomaa 1905
Ellen Joyce sosi Fedde Egguɓe Rewɓe Angalteer e hitaande 1888. O wonti cukko hooreejo fedde nde, o wonti CBE e hitaande 1920. Sehil makko keɓɗo njeenaari ndii e oon hitaande ko Grace Lefroy wonnoo binndoowo tedduɗo WES.
Louisa Knightley wonno hooreejo fedde jagginnde Afrik worgo, kadi ko kanko woni hooreejo jaaynde jagginnde laamu fedde nde gila 1901 haa 1913.
== Tuugnorgal ==
2z7simyap88jd858zxffh71h7bix7xw
162408
162407
2026-04-11T05:38:44Z
SUZYFATIMA
13856
162408
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Women’s Emigration Society''' ko fedde Engeleere nde teeminannde 19ɓiire, nde daranii ko wallitde sukaaɓe rewɓe miskineeɓe ummoraade Angalteer fayde e koloniiji laamu Angalteer. Lomtii ɗum ko juɓɓule e dente goɗɗe.
Tariya
Renndooji jowitiiɗi e rewɓe eggooɓe e nder koloniiji Angalteer ina ngoodi ko famɗi fof gila e hitaande 1849. Ndee fedde sosaa ko Louisa Hubbard e Caroline Blanchard e hitaande 1880, nde golliima haa nde lomtinaa e hitaande 1884. Neɗɗo goɗɗo teskinɗo sosde fedde ndee ko Sthemy An.
Faandaare renndo ngoo ko rokkude rewɓe ɓe ngalaa fartaŋŋeeji seeɗa e nder leydi Angalteer, yahde nokkuuji ko wayi no Amerik worgo walla Nuwel Selannde. Yuɓɓinɓe fedde ndee ina cikki wonde rewɓe ina mbaawi heɓde golle e nder ɗeen nokkuuje no feewi, ko ɓuri ko ɓe mbaawi heɓde e Angalteer. Ɓe ɓuri etaade ko yiytude rewɓe golle ngam wonde guwerneeruuji walla wallitooɓe galleeji. Ɓe cikkatnoo kadi ko rewɓe mbaawata heɓde worɓe e ɗeen golle.
Hubbard fuɗɗii goongɗinde nafoore eggugol rewɓe ummoraade Angalteer ko e hitaande 1877. Winndiyanke gooto hollitii mo wonde worɓe heewɓe ɓuri rewɓe eggude Angalteer, kadi ina heewi fartaŋŋeeji wonande rewɓe e nder koloniiji Angalteer. Ndeen o fuɗɗiima yaltinde binndanɗe ko faati e ɗuum e nder jaaynde makko wiyeteende The Women’s Gazette. Ɗee binndanɗe nanngi hakkillaaji woɗɓe daraniiɓe eggude, ɓe ɓooyaani ɓe kawri e Hubbard, ɓe pelliti sosde renndo ngoo. Renndo ngoo ina heewi gollodaade e caɗeele YWCA e nokkuuji ɗi ɓe njiɗnoo waɗde rewɓe.
Hubbard anndi caggal mum wonde ina woodi renndooji keewɗi ceertuɗi gollotooɗi ngam ƴellitde eggugol, o felliti etaade hawrude e majji. Ndeen o yaltinii deftere wiyeteende « Binnditagol eggugol rewɓe Engelenaaɓe » (The United Englishwomen’s Emigration Register) o sosi Fedde Egguɓe Dentuɗe ngam etaade hawrude e dille eggugol rewɓe. E hitaande 1884 Caroline Blanchard kadi fuɗɗii Fedde Eggugol Koloñaal ngam ƴellitde eggugol.
Ha yeeso
Kolonist laamɗo ngam lewru Yarkomaa 1905
Ellen Joyce sosi Fedde Egguɓe Rewɓe Angalteer e hitaande 1888. O wonti cukko hooreejo fedde nde, o wonti CBE e hitaande 1920. Sehil makko keɓɗo njeenaari ndii e oon hitaande ko Grace Lefroy wonnoo binndoowo tedduɗo WES.
Louisa Knightley wonno hooreejo fedde jagginnde Afrik worgo, kadi ko kanko woni hooreejo jaaynde jagginnde laamu fedde nde gila 1901 haa 1913.<ref>Elizabeth Baigent, ‘Smythe, Emily Anne, Viscountess Strangford (bap. 1826, d. 1887)’, Oxford Dictionary of National Biography, Oxford University Press, 2004 [http://www.oxforddnb.com/view/article/25963, accessed 3 May 2015]</ref><ref name="Shadle1996">{{cite book|author=Robert Shadle|title=Historical dictionary of the British empire|url=https://books.google.com/books?id=L-X-XYB_ZkIC&pg=PA189|year=1996|publisher=Greenwood Publishing Group|location=London|isbn=978-0-313-29366-5|page=189}}</ref><ref name="Pratt1898">{{cite book|author=Edwin A. Pratt|title=A woman's work for women: being the aims, efforts and aspirations of "L.M.H." (Miss Louisa M. Hubbard) ...|url=https://books.google.com/books?id=eBYYAAAAYAAJ|year=1898|publisher=G. Newnes, Ltd.|location=London|pages=64–71}}</ref><ref>{{Cite ODNB|title=Joyce [née Rice], Ellen (1832–1924), organizer of women's emigration|url=https://www.oxforddnb.com/view/10.1093/ref:odnb/9780198614128.001.0001/odnb-9780198614128-e-74348|access-date=2020-10-27|year=2004|language=en|doi=10.1093/ref:odnb/74348}}</ref><ref name="gaz31712">{{London Gazette|issue=31712|supp=y|page=6|date=30 December 1919}}</ref><ref name="odnb">{{Cite ODNB|id=38806|title=Knightley, Louisa Mary, Lady Knightley}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
glocnjem442165mxu67xhgcbd5mw2xb
Emilie Martin
0
39500
162409
2026-04-11T05:45:26Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Emilie Norton Martin (30 desaambar 1869 – 8 feebariyee 1936) ko ganndo hiisiwal Ameriknaajo, jannginoowo hiisiwal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mount Holyoke. Ngendam Martin heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr e hitaande 1894, o janngi ko faati e hiisa e ɗemngal Latin. O jokki jaŋde makko leslesre to Bryn Mawr e gardagol Charlotte Scott. E hitaande 1897-1898 o huutoriima fedde Mary E. Garrett ummoraade e Bryn Mawr ngam janngude to duɗal jaaɓi..."
162409
wikitext
text/x-wiki
Emilie Norton Martin (30 desaambar 1869 – 8 feebariyee 1936) ko ganndo hiisiwal Ameriknaajo, jannginoowo hiisiwal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mount Holyoke.
Ngendam
Martin heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr e hitaande 1894, o janngi ko faati e hiisa e ɗemngal Latin. O jokki jaŋde makko leslesre to Bryn Mawr e gardagol Charlotte Scott. E hitaande 1897-1898 o huutoriima fedde Mary E. Garrett ummoraade e Bryn Mawr ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Göttingen. To Göttingen, Martin e Virginia Ragsdale tawtoraama yeewtere nde Feliks Klein e David Hilbert mbaɗi. Hay so tawii innde makko e tiitoonde dissertation makko ina mbinndaa e porogaraam puɗɗagol golle makko e hitaande 1899, Ph.D. rokkaaka haa hitaande 1901 nde diisnondiral makko yalti.
E hitaande 1903 o wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mount Holyoke. Caggal ɗuum o artiraa e jappeere, o wonti porfeseer gardiiɗo, caggal ɗuum o wonti porfeseer. Hay so o dañii doktoraa, ɗum yaawnaani mo heɓde porfeseer. O waɗii duuɓi jeetati ko jannginoowo, duuɓi sappo e joy ko o porfeseer gardiiɗo. Ɗumɗoo ina heewnoo waɗeede e rewɓe e jamaanu makko, ɓe keewi waasde heɓde jaŋde toownde. Wiɗtooji Martin ɗii ɓuri teeŋtude ko e pelle lomtinaaɗe adanɗe ɗe degere 15 e pelle lomtinaaɗe adanɗe ɗe degere 18. E hitaande 1904 o yaltinii indeks to defte sappo gadane ɗe Bulletin fedde hiisawal Ameriknaare.
Martin wonnoo ko tergal e fedde Ameriknaare ngam ɓamtaare ganndal, e fedde hiisawal Ameriknaare, e fedde hiisawal Amerik.
Tuugnorgal
8ph6b1xjhml70f071xtgshvaegnknzw
162410
162409
2026-04-11T05:51:46Z
SUZYFATIMA
13856
162410
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emilie Norton Martin''' (30 desaambar 1869 – 8 feebariyee 1936) ko ganndo hiisiwal Ameriknaajo, jannginoowo hiisiwal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mount Holyoke.
Ngendam
Martin heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr e hitaande 1894, o janngi ko faati e hiisa e ɗemngal Latin. O jokki jaŋde makko leslesre to Bryn Mawr e gardagol Charlotte Scott. E hitaande 1897-1898 o huutoriima fedde Mary E. Garrett ummoraade e Bryn Mawr ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Göttingen. To Göttingen, Martin e Virginia Ragsdale tawtoraama yeewtere nde Feliks Klein e David Hilbert mbaɗi. Hay so tawii innde makko e tiitoonde dissertation makko ina mbinndaa e porogaraam puɗɗagol golle makko e hitaande 1899, Ph.D. rokkaaka haa hitaande 1901 nde diisnondiral makko yalti.
E hitaande 1903 o wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mount Holyoke. Caggal ɗuum o artiraa e jappeere, o wonti porfeseer gardiiɗo, caggal ɗuum o wonti porfeseer. Hay so o dañii doktoraa, ɗum yaawnaani mo heɓde porfeseer. O waɗii duuɓi jeetati ko jannginoowo, duuɓi sappo e joy ko o porfeseer gardiiɗo. Ɗumɗoo ina heewnoo waɗeede e rewɓe e jamaanu makko, ɓe keewi waasde heɓde jaŋde toownde. Wiɗtooji Martin ɗii ɓuri teeŋtude ko e pelle lomtinaaɗe adanɗe ɗe degere 15 e pelle lomtinaaɗe adanɗe ɗe degere 18. E hitaande 1904 o yaltinii indeks to defte sappo gadane ɗe Bulletin fedde hiisawal Ameriknaare.
Martin wonnoo ko tergal e fedde Ameriknaare ngam ɓamtaare ganndal, e fedde hiisawal Ameriknaare, e fedde hiisawal Amerik.
== Tuugnorgal ==
a5t2stz38l9ajk2aifku82aw66js9g0
162411
162410
2026-04-11T05:57:33Z
SUZYFATIMA
13856
162411
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emilie Norton Martin''' (30 desaambar 1869 – 8 feebariyee 1936) ko ganndo hiisiwal Ameriknaajo, jannginoowo hiisiwal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mount Holyoke.
Ngendam
Martin heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr e hitaande 1894, o janngi ko faati e hiisa e ɗemngal Latin. O jokki jaŋde makko leslesre to Bryn Mawr e gardagol Charlotte Scott. E hitaande 1897-1898 o huutoriima fedde Mary E. Garrett ummoraade e Bryn Mawr ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Göttingen. To Göttingen, Martin e Virginia Ragsdale tawtoraama yeewtere nde Feliks Klein e David Hilbert mbaɗi. Hay so tawii innde makko e tiitoonde dissertation makko ina mbinndaa e porogaraam puɗɗagol golle makko e hitaande 1899, Ph.D. rokkaaka haa hitaande 1901 nde diisnondiral makko yalti.
E hitaande 1903 o wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mount Holyoke. Caggal ɗuum o artiraa e jappeere, o wonti porfeseer gardiiɗo, caggal ɗuum o wonti porfeseer. Hay so o dañii doktoraa, ɗum yaawnaani mo heɓde porfeseer. O waɗii duuɓi jeetati ko jannginoowo, duuɓi sappo e joy ko o porfeseer gardiiɗo. Ɗumɗoo ina heewnoo waɗeede e rewɓe e jamaanu makko, ɓe keewi waasde heɓde jaŋde toownde. Wiɗtooji Martin ɗii ɓuri teeŋtude ko e pelle lomtinaaɗe adanɗe ɗe degere 15 e pelle lomtinaaɗe adanɗe ɗe degere 18. E hitaande 1904 o yaltinii indeks to defte sappo gadane ɗe Bulletin fedde hiisawal Ameriknaare.
Martin wonnoo ko tergal e fedde Ameriknaare ngam ɓamtaare ganndal, e fedde hiisawal Ameriknaare, e fedde hiisawal Amerik.<ref>{{cite book|editor-last1=Ogilvie|editor-first1=Marilyn|editor-last2=Harvey|editor-first2=Joy|editor-last3=Rossiter|editor-first3=Margaret|editor-link1=Marilyn Bailey Ogilvie|editor-link2=Joy Harvey|editor-link3=Margaret W. Rossiter|title=The Biographical Dictionary of Women in Science: Pioneering Lives From Ancient Times to the Mid-20th Century|url=https://books.google.com/books?id=rUCUAgAAQBAJ&pg=PA848|year=2014|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-96343-9|page=848|orig-year=2000}}</ref><ref name="Bailey">{{cite book|last=Bailey|first=Martha J.|title=American Women in Science: A Biographical Dictionary|url=https://archive.org/details/americanwomenins00bail_0|url-access=registration|edition=second|year=1994|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-87436-740-9|pages=[https://archive.org/details/americanwomenins00bail_0/page/236 236]–237|postscript=: Profiles 400 women who lived or started their careers before 1950}}</ref><ref name="riddle">{{cite web|last=Riddle|first=Larry|work=Biographies of Women in Mathematics|title=Emilie Norton Martin|url=http://www.agnesscott.edu/lriddle/women/martin.htm|publisher=Anges Scott College}}</ref><ref name="green">{{cite book|first1=Judy|last1=Green|author1-link=Judy Green (mathematician)|first2=Jeanne|last2=LaDuke|author2-link=Jeanne LaDuke|title=Pioneering Women in American Mathematics: The Pre-1940 PhD's|at=[https://books.google.com/books?id=jUrq3bUvQlYC&pg=PA235 p. 235]|year=2009|publisher=American Mathematical Soc.|isbn=978-0-8218-9674-7|title-link=Pioneering Women in American Mathematics}} Biography on p.385-387 of the [https://www.ams.org/bookpages/hmath-34-PioneeringWomen.pdf Supplementary Material] at [https://www.ams.org/publications/authors/books/postpub/hmath-34 AMS]</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
hbshf1bjbl3uwejeh095k3fy2n2rnv0
Purposeful omission
0
39501
162412
2026-04-11T06:03:15Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Woppude faandaare ko accude geɗe keewɗe ɗe ngalaa nafoore, ɗe janngoowo oo waawi miijaade (so tawii ko ɗe kuutorteeɗe e binndol), fawaade e ngonka e jikkuuji/geɗe ɗe jikkuuji e nder daartol ngol mbaɗata. Ina addana janngoowo oo waɗde feere mum abstract e ngonka ka woni e junngo. E nder deftere wiyeteende « Ko waɗi en kaɓde : hareeji Amerik e nder filmuuji e daartol », winndiyanke biyeteeɗo Peter Rollins siftinii wonde filmuuji hareeji to Amerik ina njiɗi..."
162412
wikitext
text/x-wiki
Woppude faandaare ko accude geɗe keewɗe ɗe ngalaa nafoore, ɗe janngoowo oo waawi miijaade (so tawii ko ɗe kuutorteeɗe e binndol), fawaade e ngonka e jikkuuji/geɗe ɗe jikkuuji e nder daartol ngol mbaɗata. Ina addana janngoowo oo waɗde feere mum abstract e ngonka ka woni e junngo.
E nder deftere wiyeteende « Ko waɗi en kaɓde : hareeji Amerik e nder filmuuji e daartol », winndiyanke biyeteeɗo Peter Rollins siftinii wonde filmuuji hareeji to Amerik ina njiɗi woppude won e geɗe ngam waɗde ɗum jaɓaaɗo e Pentagon. E nder deftere maɓɓe wiyeteende Representing Lives: Women and Auto/biography, Alison Donnell e Pauline Polkey ina njeewta caɗeele ñaawde goongaaji nate njiyaagu e dow rewɓe so tawii ɗeen nate ko rewɓe wonɓe e darnde teddungal e doole mbaɗata, sibu rewɓe ɓee ina mbaawi woppude won e geɗe ngam natal mum en.
E wiyde won e winndooɓe[mo?], ŋakkeende faandaare ina waawi waɗde sariya e nder ruuhu e golle. E nder fannu karallaagal, helmere ndee huutortee ko ngam hollitde reentaade miijooji ɗi njiɗaa walla ɗi ngalaa nafoore.
Tuugnorgal
32akn7reysnxkdk19djz3enz70jc4a6
162413
162412
2026-04-11T06:04:47Z
SUZYFATIMA
13856
162413
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Woppude faandaare''' ko accude geɗe keewɗe ɗe ngalaa nafoore, ɗe janngoowo oo waawi miijaade (so tawii ko ɗe kuutorteeɗe e binndol), fawaade e ngonka e jikkuuji/geɗe ɗe jikkuuji e nder daartol ngol mbaɗata. Ina addana janngoowo oo waɗde feere mum abstract e ngonka ka woni e junngo.
E nder deftere wiyeteende « Ko waɗi en kaɓde : hareeji Amerik e nder filmuuji e daartol », winndiyanke biyeteeɗo Peter Rollins siftinii wonde filmuuji hareeji to Amerik ina njiɗi woppude won e geɗe ngam waɗde ɗum jaɓaaɗo e Pentagon. E nder deftere maɓɓe wiyeteende Representing Lives: Women and Auto/biography, Alison Donnell e Pauline Polkey ina njeewta caɗeele ñaawde goongaaji nate njiyaagu e dow rewɓe so tawii ɗeen nate ko rewɓe wonɓe e darnde teddungal e doole mbaɗata, sibu rewɓe ɓee ina mbaawi woppude won e geɗe ngam natal mum en.
E wiyde won e winndooɓe[mo?], ŋakkeende faandaare ina waawi waɗde sariya e nder ruuhu e golle. E nder fannu karallaagal, helmere ndee huutortee ko ngam hollitde reentaade miijooji ɗi njiɗaa walla ɗi ngalaa nafoore.
== Tuugnorgal ==
figvdifurtbodnyrowmsspkr7scg4ck
162414
162413
2026-04-11T06:11:28Z
SUZYFATIMA
13856
162414
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Woppude faandaare''' ko accude geɗe keewɗe ɗe ngalaa nafoore, ɗe janngoowo oo waawi miijaade (so tawii ko ɗe kuutorteeɗe e binndol), fawaade e ngonka e jikkuuji/geɗe ɗe jikkuuji e nder daartol ngol mbaɗata. Ina addana janngoowo oo waɗde feere mum abstract e ngonka ka woni e junngo.
E nder deftere wiyeteende « Ko waɗi en kaɓde : hareeji Amerik e nder filmuuji e daartol », winndiyanke biyeteeɗo Peter Rollins siftinii wonde filmuuji hareeji to Amerik ina njiɗi woppude won e geɗe ngam waɗde ɗum jaɓaaɗo e Pentagon. E nder deftere maɓɓe wiyeteende Representing Lives: Women and Auto/biography, Alison Donnell e Pauline Polkey ina njeewta caɗeele ñaawde goongaaji nate njiyaagu e dow rewɓe so tawii ɗeen nate ko rewɓe wonɓe e darnde teddungal e doole mbaɗata, sibu rewɓe ɓee ina mbaawi woppude won e geɗe ngam natal mum en.
E wiyde won e winndooɓe[mo?], ŋakkeende faandaare ina waawi waɗde sariya e nder ruuhu e golle. E nder fannu karallaagal, helmere ndee huutortee ko ngam hollitde reentaade miijooji ɗi njiɗaa walla ɗi ngalaa nafoore.<ref name="webster">{{Cite web|url=http://www.websters-online-dictionary.org/definitions/Purposeful+Omission?cx=partner-pub-0939450753529744%3Av0qd01-tdlq&cof=FORID%3A9&ie=UTF-8&q=Purposeful+Omission&sa=Search#906|title=purposeful omission|accessdate=2012-04-02|publisher=Webster's Online Dictionary}}{{Dead link|date=August 2015}}</ref><ref name="RollinsO'Connor2008">{{cite book|author1=Peter Rollins|author2=John E. O'Connor|title=Why We Fought: America's Wars in Film and History|url=https://archive.org/details/whywefoughtameri00roll|url-access=registration|accessdate=2 April 2012|date=25 July 2008|publisher=University Press of Kentucky|isbn=978-0-8131-7297-2|page=[https://archive.org/details/whywefoughtameri00roll/page/556 556]}}</ref><ref name="DonnellPolkey2000">{{cite book|author1=Alison Donnell|author2=Pauline Polkey|title=Representing lives: women and auto/biography|url=https://books.google.com/books?id=Qvcu2EoY5K4C&pg=PA70|accessdate=2 April 2012|year=2000|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-312-22667-1|page=70}}</ref><ref name="SpirakisMavronicolas2006">{{cite book|author1=Paul G. Spirakis|author2=Marios Mavronicolas|author3=Spyros Kontogiannis|title=Internet and network economics: second international workshop, WINE 2006, Patras, Greece, December 15-17, 2006 : proceedings|url=https://books.google.com/books?id=x6kjlDyX5VEC&pg=PA370|accessdate=2 April 2012|year=2006|publisher=Springer|isbn=978-3-540-68138-0|page=370}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
fck18tpr40zmgxkp1no5ic4ap2f0d98
Ita Buttrose
0
39502
162416
2026-04-11T07:02:45Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Ita Clare Buttrose''' (jibinaa ko 17 lewru Yarkomaa 1942) ko neɗɗo teleeji e rajooji Ostarali, binndoowo e gonnooɗo gardiiɗo jaayndeeji, gardiiɗo baylugol, jaaynoowo jaayndeeji e hooreejo gollordu lowre teleeji.<ref>{{cite web|url=http://catalogue.nla.gov.au/Record/3507369|title=National Library of Australia catalogue: Bark!|via=National Library of Australia|access-date=2012-02-26}}</ref><ref>{{cite web|url=http://catalogue.nla.gov.au/Record/3507369|title=Nationa..."
162416
wikitext
text/x-wiki
'''Ita Clare Buttrose''' (jibinaa ko 17 lewru Yarkomaa 1942) ko neɗɗo teleeji e rajooji Ostarali, binndoowo e gonnooɗo gardiiɗo jaayndeeji, gardiiɗo baylugol, jaaynoowo jaayndeeji e hooreejo gollordu lowre teleeji.<ref>{{cite web|url=http://catalogue.nla.gov.au/Record/3507369|title=National Library of Australia catalogue: Bark!|via=National Library of Australia|access-date=2012-02-26}}</ref><ref>{{cite web|url=http://catalogue.nla.gov.au/Record/3507369|title=National Library of Australia catalogue: Bark!|via=National Library of Australia|access-date=2012-02-26}}</ref>
Buttrose woniino sosɗo jaaynde wiyeteende Cleo, jaaynde jaaynde toownde, nde rewɓe yahrooɓe e duuɓi 20 haa 40, nde laaɓndii ko fayti e jokkondiral (e, e nder cukaagu mum, ina hollira worɓe jom en ɓalli) e, caggal ɗuum, gardinooɗo jaaynde ɓurnde heewde yimɓe wiyeteende Australian Women’s Weekly. Ko kanko ɓuri famɗude toɗɗaade gardiiɗo jaaynde wiyeteende The Weekly, nde wonnoo e oon sahaa, e kala neɗɗo, jaaynde ɓurnde soodde e winndere ndee.
Buttrose wonnoo ko ƴamoowo e yeewtere subaka Reso Ten Studio 10 gila 2013 haa 2018.<ref>{{Australian Women's Register|IMP0219b|Buttrose, Ita Clare (1942–)|archive=20030506065800}}</ref><ref name="TalkingHeads">{{cite web|title=Ita Buttrose|url=http://www.abc.net.au/tv/talkingheads/txt/s2186115.htm|website=[[Talking Heads (Australian TV series)|Talking Heads]]|publisher=Australian Broadcasting Corporation|access-date=26 November 2015|date=17 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20100124093504/http://www.abc.net.au/tv/talkingheads/txt/s2186115.htm|archive-date=24 January 2010}}</ref>
E hitaande 2019, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono Scott Morrison hollitii Buttrose ko hooreejo keso fedde jaayndeeji Ostarali (ABC).[1] O golliima duuɓi joy, lomtii mo ko Kim Williams e lewru marse 2024.[2]
Laamu Buttrose ina jogori ñiŋeede sabu mum jeyeede e udditgol Antoinette Lattouf, gardiiɗo rajo ABC Sydney, tawi ko laawol rewaani laawol e hitaande 2023 (ƴeew Luural).
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Buttrose jibinaa ko ñalnde 17 lewru Yarkomaa 1942 to Potts Point, Sidney, o inniraa ko neene makko to bannge yumma, hono Ita Clare Rodgers (jibinaa ko Rosenthal), ina wiyee /ˈaɪtə/ (ina rimɗina ‘haɓoowo’).[6] O woodi iwdi yahuudu'en haa bannge daada maako. <ref>{{cite web|url=http://catalogue.nla.gov.au/Record/3507369|title=National Library of Australia catalogue: Bark!|via=National Library of Australia|access-date=2012-02-26}}</ref>O mawni ko e katolik e jibnaaɓe makko.[8] Baaba Buttrose, hono Charles Oswald Buttrose, ko jaaynoowo, e sahaa gooto, ko gardiiɗo jaaynde wiyeteende The Daily Mirror to Sidney. E wiyde makko o fellitii waɗde golle jaayndeyaagal nde o yahrata e duuɓi 11.[9] Buttrose waɗi duuɓi mum jowi gadani e nder wuro New York nde baaba makko wonnoo jaaynoowo jaaynde wiyeteende The Daily Mirror.[10] Ɓesngu nguu arti to Ostarali e hitaande 1949, ɓe koɗi e wuro wiyeteengo Vaucluse, sara laana ndiwoowa. Jibnaaɓe makko ceerti ko e cukaagu makko, caggal duuɓi 25 dewgal, e defte nguurndam baaba makko e nder jaayɗe tabloid, ɗum addani yumma makko mette mawɗe. Buttrose janngi ko juuti e duɗal keeringal kono nde tawnoo baaba mum waawaano yoɓde njoɓdi ndii, o artiraa e duɗal laamu. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dover Heights Home Science, o yalti ko e duuɓi 15 ngam fuɗɗaade golle makko.
O fuɗɗii golle makko ko e jaaynde wiyeteende Australian Consolidated Press, jeyaande e galle Packer, o golliima e jaaynde wiyeteende The Daily Telegraph e jaaynde wiyeteende The Sunday Telegraph to Sidney. Byline makko gadano oo ari ko e hitaande 1959 nde o waɗi duuɓi 17 e njillu makko to Ostarali mo laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra waɗi.<ref>[https://web.archive.org/web/20200806012952/https://australianoftheyear.org.au/recipients/ita-buttrose/937/ ''Australian of the Year 2013'', www.australianoftheyear.org.au] Retrieved on 7 February 2022</ref>
== Kugal ==
Butrose to La Traviata to Opera Handa to laana ndiwoowa Sydney 2012
Buttrose toɗɗaa ko gardiiɗo jaaynde Telegraph rewɓe, tawi omo yahra e duuɓi 23 tan. E hitaande 1966 o dañii njeenaari e kawgel ngel jaaynde luulndiinde laamu yuɓɓini, njeenaari ndii adanndi ko yahde caggal leydi, ina heen njillu to Expo 67 to Montreal. Ndeen Buttrose e gorko mum njooɗiima to Angalteer e hitaande 1967 ɗo o gollinoo e jaaynde ngenndiire Angalteer wiyeteende Woman's Own hade makko jibinde ɓiɗɗo makko gadano, ɓiɗɗo debbo, Kate.[5] Ko caggal jibineede ɓiyiiko debbo, o heɓi telegaraam ummoraade e Sir Frank Packer, gardiiɗo jaaynde Ostarali, ina rokka mo golle makko ɓooyɗe, hono jaaynde rewɓe to Telegraph.
E hitaande 1971, Buttrose suɓaama ngam wonde hooreejo sosɗo jaaynde hesere rewɓe Ostarali.[12] Ɗumɗoon noon, ko adii fof, ko jaaynde Ameriknaare wiyeteende Cosmopolitan, ko jaaynde Ostarali, kono nanondiral ngal yani ko caggal nde jaaynde Hearst yeeyti hakkeeji Cosmopolitan e Fairfax, luulndiiɗo Packer ɓooyɗo ; ko ɗuum waɗi Packer e Buttrose puɗɗii sosde bayyinaango keso, ina wiyee Cleo, ngo ɓe puɗɗii e hitaande 1972 lebbi keewɗi ko adii luulndiiɗo ɗum. Cleo wonnoo ko hit instant, yeeyi denndaangal binndi mum asliiji e nder balɗe ɗiɗi tan ; jaaynde ndee ƴettii laawol kesol e nder baylugol jaayndeeji mawɗi to Ostarali, nde holliri centrefold gorko gadano mo alaa ko woni e mum (actor Jack Thompson) e binndanɗe laaɓtuɗe ko faati e jokkondiral rewɓe e toɓɓe goɗɗe, ɗum addani ɗum naatde e taƴre adannde siilnde e nder jaaynde Ostarali. E nder lebbi gadani jaaynde ndee, Buttrose reedu ɓiɗɗo mum ɗiɗaɓo, hono Ben, kono e ballal cemmbinngal Packers o golliima e nder reedu makko; ko huunde nde heewaani yiyeede e oon sahaa nde tawnoo ina heewi wonde haa jooni rewɓe ina poti woppude golle haa abada caggal nde ɓe ndañi reedu.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=c1C-22Zy0Ec|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211213/c1C-22Zy0Ec|archive-date=2021-12-13|url-status=live|title=Ita Buttrose Pt2: 'Paper Giants' – the birth of Cleo, Life Matters, ABC Radio National|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref>
Buttrose winnditii Cleo haa hitaande 1975, nde o toɗɗaa winnditooɗo jaaynde mawnde Packers, wiyeteende « Yontere rewɓe Ostarali » (1975-76). Ndeen o wonti hooreejo jaayndeeji ɗiɗi ɗii fof tuggi 1976 haa 1978, hade makko toɗɗaade bayyinoowo jaayndeeji Ostarali (Division des femmes de la presse consolidée) tuggi 1978 haa 1981 Telegaraaf e Telegaraaf Sunday, ko ɗum waɗi mo debbo gadano winnditaade jaaynde mawnde e nder wuro laamorgo in Ostarali, darnde nde o joginoo haa hitaande 1984 ; o toɗɗaa kadi e yiilirde News Limited. E nder dumunna 1982-1983 o joginoo kadi yeewtere makko e rajo talk back show tan ina wiyee Ita ngam rajo 2UE. O heewi yaltude e rajooji e teleeji e hitaande 1980, darnde makko e jaayndeeji addani mo wontude tiitoonde jimɗi "Ita", ɗi fedde rock Cold Chisel winndi, ɗi naati e albom maɓɓe East mo ɓe keɓi nafoore.
Buttrose wonnoo ko hooreejo Goomu ngenndiijo toppitiiɗo ko fayti e SIDA (NACAIDS) tuggi 1984 haa 1988.[14] Heen sahaaji, o feeñii e hoore makko e kampaañ teleeji leydi ndii kala ngam faamninde wonde dokkugol ƴiiƴam e banke ƴiiƴam addantaa neɗɗo heɓde SIDA (kulhuli mum addani ɗum ustude no feewi dokke). E nder cakkital haa joofnirde kitaale 1980, o joginoo kadi hello "Ask Ita" yontere kala ngam jaaynde Woman's Day nde rokkata janngooɓe wasiyaaji e geɗe neɗɗo.[citation needed]
Caggal nde o woni e News Limited, Buttrose sosi sosiyetee mum bayyinoowo, Capricorn Publishing, o yaltini jaaynde makko, Ita, e hitaande 1989. Sabu ŋakkeende ngalu e ustaare yeeyde lewru kala, jaaynde ndee follii haa jooni, o yaltini sosiyetee keso, biyeteeɗo Good Life Publishing, e hitaande 1989 jaaynde nguurndam fawaade e jom en pucci.<ref>{{Australian Women's Register|IMP0219b|Buttrose, Ita Clare (1942–)|archive=20030506065800}}</ref><ref name="TalkingHeads2">{{cite web|title=Ita Buttrose|url=http://www.abc.net.au/tv/talkingheads/txt/s2186115.htm|website=[[Talking Heads (Australian TV series)|Talking Heads]]|publisher=Australian Broadcasting Corporation|access-date=26 November 2015|date=17 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20100124093504/http://www.abc.net.au/tv/talkingheads/txt/s2186115.htm|archive-date=24 January 2010}}</ref>
Buttrose huutoriima sarwisaaji gardiiɗo celebrity Max Markson ngam wallitde mo e bayyinde e ƴellitde.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=oKgcspZP7FA|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211213/oKgcspZP7FA|archive-date=2021-12-13|url-status=live|title=Ita Buttrose, This Is Your Life Part 1|last=Studio 10|date=16 January 2017|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=oKgcspZP7FA|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211213/oKgcspZP7FA|archive-date=2021-12-13|url-status=live|title=Ita Buttrose, This Is Your Life Part 1|last=Studio 10|date=16 January 2017|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref>
== Teleeji ==
Buttrose e njeenaaje AACTA e Ross Steele
Ƴeew kadi: § Peeñgol teleeji
Buttrose ko neɗɗo keewɗo yahde e Beauté et le Beast e kitaale 1990 e puɗal kitaale 2000. O woniino kadi yeewtanoowo sahaa kala e nder yeewtere nde Nine Network waɗi hannde, e sahaa gooto o miijinoo ko lomtaade Kerri-Anne Kennerley e nder yeewtere subaka ndee.[16]
Buttrose e yeewtere adannde Anchorman 2: Lefol ngol ina jokki (2013)
E lewru suwee 2013, Buttrose naati e lowre sappo ɗo o yuɓɓini eɓɓoore subaka Studio 10 subakaaji ɗiɗi e yontere ngam yeewtere ndee e bannge Joe Hildebrand, Sarah Harris, Denise Drysdale e Jessica Rowe. Koolol ngol fuɗɗii ko e darorɗe hitaande 2013.[17] Kono e hitaande 2016, Buttrose ustii njilluuji mum e nder porogaraam hee, haa arti noon e laabi ɗiɗi tan e nder yontere ngam ɓeydaade jokkondirde e taaniraaɓe mum.<ref>{{Cite web|url=https://www.saxton.com.au/speakers/ita-buttrose|title=Book Ita Buttrose for your next event}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.awcci.org.au/AboutUs/AdvisoryCommittee/tabid/68/Default.aspx|title=Advisory Committee|work=awcci.org.au|publisher=[[Australian Women Chamber of Commerce & Industry]]|access-date=2012-02-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120309121128/http://www.awcci.org.au/AboutUs/AdvisoryCommittee/tabid/68/Default.aspx|archive-date=9 March 2012}}</ref>
O waɗii nate cameo e nder feccere 7547 e nder filmo mo ɓe ngoni e mum oo, wondude e Brendan Jones e Amanda Keller, o woniino jaaynoowo jeewte yaltuɗo e lewru marse 2017.[18]
E lewru abriil 2018, Buttrose woppi golle mum e nder Studio 10 ngam waɗtude hakkille mum e geɗe goɗɗe e nguurndam mum, haa arti noon e ɓeydude waktuuji e taaniraaɓe mum e binndol.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=c1C-22Zy0Ec|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211213/c1C-22Zy0Ec|archive-date=2021-12-13|url-status=live|title=Ita Buttrose Pt2: 'Paper Giants' – the birth of Cleo, Life Matters, ABC Radio National|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref>
Gila o yalti e lowre sappo, Buttrose yaltii e yeewtere subaka to lowre jeeɗiɗi, o hebbini Sonia Kruger e yeewtere hannde ɓeydaande to lowre jeenay.[citation needed]
E hitaande 2019, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Scott Morrison, toɗɗii mo, e nder luural, yo o won hooreejo fedde jaayndeeji Ostarali (ABC) fotde duuɓi joy. Morrison wiyi o yejjitii laawol suɓngo ngol o tabiti, o felliti waɗde « piilngal kapiteen » nde tawnoo o mettini heen no feewi nde goomu keeriiɗo oo wasiyaaki hay debbo gooto. O fellitii salaade ɗaɓɓude manndaa ɗiɗaɓo, o lomtii ɗum ko Kim Williams e lewru marse 2024.[20][21]
== Darnde e golle goɗɗe ==
Buttrose kadi ko binndoowo keewɗo faayiida, o yaltinii defte sappo[nde?], ina heen deftere makko, A Passionate Life. E hitaande 2011, Penguin yaltinii deftere wiyeteende « Ƴellitaare » .
Tuggi 1993 haa 1994, Buttrose woni hooreejo fedde rewɓe mawɓe.<ref name="brisbanetimes.com.au">[http://www.brisbanetimes.com.au/lifestyle/people/ita-buttrose-on-kickstarting-a-sexual-revolution-20110411-1d9zg.html Helen Pitt, "Ita Buttrose on kick-starting a sexual revolution"], ''Brisbane Times'', 11 April 2011.</ref><ref name="brisbanetimes.com.au2">[http://www.brisbanetimes.com.au/lifestyle/people/ita-buttrose-on-kickstarting-a-sexual-revolution-20110411-1d9zg.html Helen Pitt, "Ita Buttrose on kick-starting a sexual revolution"], ''Brisbane Times'', 11 April 2011.</ref>
Buttrose ko walla wonnoo ko balloowo Rewɓe Yiyngo, Yiyngo Aduna Ostarali, Fooyre Ñawuuji Makulaaji Ostarali, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Duuɓi Tati, Fooyre Jabet Sukaaɓe Ostarali, Amarant, Fooyre Ngenndiire Menopause, Fedde Rewɓe Sydney, Safety House, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe Sekreteruuji e Njuɓɓudi haajuuji][citation.
Buttrose ko[nde?] kadi ko ammbasadeer suudu njulaagu rewɓe Ostarali (AWCCI) e jooɗaade e yiilirde wasiyaaji AWCCI.[11] O gollotoo ko e cirkooji haalooɓe karallaagal.
== Anndinde e teddungal ==
Buttrose waɗtaa Ofisee e nder fedde laamu Biritaan (OBE) e hitaande 1979,[25], o toɗɗaa kadi Ofisee e nder fedde Ostarali (AO) e hitaande 1988.[26] E hitaande 2003, o rokkaa njeenaari teemedere hitaande.[27] Buttrose naatnaa e doggol teddungal rewɓe Victoria e hitaande 2001,[28] o yahri yeeso haa wonti sehil e nder doggol Ostarali (AC) e hitaande 2019.<ref>{{cite news|last1=Meade|first1=Amanda|title=Deep in the 185-page Lattouf judgment is a forensic critique of the ABC's top brass|url=https://www.theguardian.com/media/2025/jun/26/antoinette-lattouf-unlawful-dismissal-judgment-abc-management-ntwnfb|archive-url=https://web.archive.org/web/20250626015827/https://www.theguardian.com/media/2025/jun/26/antoinette-lattouf-unlawful-dismissal-judgment-abc-management-ntwnfb|archive-date=26 June 2025|work=The Guardian|date=26 June 2025}}</ref><ref>{{cite news|last1=Meade|first1=Amanda|title=Deep in the 185-page Lattouf judgment is a forensic critique of the ABC's top brass|url=https://www.theguardian.com/media/2025/jun/26/antoinette-lattouf-unlawful-dismissal-judgment-abc-management-ntwnfb|archive-url=https://web.archive.org/web/20250626015827/https://www.theguardian.com/media/2025/jun/26/antoinette-lattouf-unlawful-dismissal-judgment-abc-management-ntwnfb|archive-date=26 June 2025|work=The Guardian|date=26 June 2025}}</ref>
E lewru ut 2017 Buttrose heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e nguurndam mum e nder njeenaari Kennedy Awards hitaande kala ngam ƴellitde jaayndeyaagal.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=oKgcspZP7FA|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211213/oKgcspZP7FA|archive-date=2021-12-13|url-status=live|title=Ita Buttrose, This Is Your Life Part 1|last=Studio 10|date=16 January 2017|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref>
E hitaande 1984 o innitiraa ko Variety Club ‘Neɗɗo hitaande’ kam e dañde njeenaari Akademi Jaayndeeji, Naalankaagal e Ganndal Ostarali ngam ‘Keso ɓurɗo fotde e Rajo’. E hitaande 1993, Buttrose innitiraa ko « Ostaraliyanke ɓurɗo waawde » e nder Fedde toppitiinde ko fayti e jabet sukaaɓe. [ciimtol ina haani]<ref>{{Cite web|url=https://www.saxton.com.au/speakers/ita-buttrose|title=Book Ita Buttrose for your next event}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.awcci.org.au/AboutUs/AdvisoryCommittee/tabid/68/Default.aspx|title=Advisory Committee|work=awcci.org.au|publisher=[[Australian Women Chamber of Commerce & Industry]]|access-date=2012-02-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120309121128/http://www.awcci.org.au/AboutUs/AdvisoryCommittee/tabid/68/Default.aspx|archive-date=9 March 2012}}</ref>
E lewru Abriil 2011, Buttrose e Cleo ngoniino haala filmo ABC-TV mo pecce ɗiɗi, mawɗo kaayitaaji: Jibinannde Cleo, Asher Keddie woni Buttrose, Rob Carlton woni Kerry Packer e Tony Barry woni Frank Packer.
To Ja2013, Buttrose toɗɗaa ko Ostaralinaajo ɓurɗo moƴƴude e hitaande 2013.<ref>{{Australian Women's Register|IMP0219b|Buttrose, Ita Clare (1942–)|archive=20030506065800}}</ref><ref name="TalkingHeads3">{{cite web|title=Ita Buttrose|url=http://www.abc.net.au/tv/talkingheads/txt/s2186115.htm|website=[[Talking Heads (Australian TV series)|Talking Heads]]|publisher=Australian Broadcasting Corporation|access-date=26 November 2015|date=17 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20100124093504/http://www.abc.net.au/tv/talkingheads/txt/s2186115.htm|archive-date=24 January 2010}}</ref>
O rokkaama seedantaagal Doktoraa teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie e hitaande 2014 ngam mawninde darnde makko e naalankaagal. E hitaande 2015, o rokkaama Doktoraa tedduɗo ɗiɗaɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong ngam golle makko teeŋtuɗe e renndo Ostarali e darnde makko e wallitde yimɓe waasɓe e nder renndo ngo.[citation needed] O rokkaama Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wagni e South to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Wagni e South to cellal, e ngam wonde yeru teskinɗo wonande rewɓe yiɗɓe waɗde njulaagu e yiɗɓe waɗde ko seerndi renndo.<ref>{{Cite web|url=https://www.saxton.com.au/speakers/ita-buttrose|title=Book Ita Buttrose for your next event}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.awcci.org.au/AboutUs/AdvisoryCommittee/tabid/68/Default.aspx|title=Advisory Committee|work=awcci.org.au|publisher=[[Australian Women Chamber of Commerce & Industry]]|access-date=2012-02-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120309121128/http://www.awcci.org.au/AboutUs/AdvisoryCommittee/tabid/68/Default.aspx|archive-date=9 March 2012}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
E duuɓi 21, Buttrose resi Alasdair « Mac » Macdonald, mahdiyanke, o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo. E hitaande 1975, nde o woni e rewde jaaynde wiyeteende The Australian Women's Weekly, dewgal makko e Macdonald bonni, ɓe ceerti e hitaande 1976. Caggal ɗuum o hawri e Peter Sawyer, ɓe ceerti e hitaande 1979. E wiyde makko, ɗum "wonaa dewgal welngal no feewi" ; Sawyer yalti e hitaande 1980, caggal ɗuum ɓe ceerti.[5]
Buttrose ina toppitii baaba mum caggal nde o heɓi rafi ƴiiƴam. O sankii ko hitaande 1999.[34]
E nder deftere makko nde o winndi e hitaande 2007, gonnooɗo peewnoowo teleeji jeenay, Gerald Stone, wiyi wonde Buttrose e Kerry Packer mbaɗii geɗe keewɗe kono tiiɗɗe e sahaa nde Buttrose woni e laamu Cleo. Stone wiyi kadi wonde Packer ina yiɗi resde mo kono o salii miijo ngo, ɓe ceerti caggal "hare ɓuuɓnde". Kanko Buttrose o saliima laabi keewɗi haalde ko fayti e haala kaa.[35]
== Luural ==
E hitaande 2023 Buttrose naati e luural jowitiingal e ittugol Antoinette Lattouf, gardinooɗo rajo ABC Sydney. Goonga makko e faamde makko e porotokol e laabi to ABC, luulndaama nde ñaawoowo fedde ndee, hono Darryl Rangiah, yamiri ABC yo yoɓ Lattouf 70 000 dolaar caggal golle ɗe ABC, Buttrose e gollotooɓe heewɓe mbaɗi ɗe ngonaa sariya. E nder jaabawol kampaañ fedde WhatsApp, Buttrose waɗii tiiɗnaare e gardiiɗo Lattouf ngam yoɓde ɗum, ɗum noon ko ɗum huunde nde ñaawirdu fedde ndee, hono Justice Rangiah, ñaawirde mum laaɓtunde, nde ñaawirde ABC ƴetti ngam haɓaade “lobbyiste en daraniiɓe Israayiil” ɓe Lattose huutoriima teeŋti noon “Tocel3uf.
E nder ñaawirdu Fedde nde, jokkondiral keeringal e affidavit mo gardiiɗo ABC David Anderson hollitii wonde Buttrose naatii e golle joofgol golle ɗee.[37] Kaayitaaji ɗii kollitii wonde o ƴaañii e mawɓe gollordu nduu ngam ittude Lattouf, o neldi wullitaango keewngo ngo lobbyist en mbaɗi e hooreejo fedde nde, hono Chris Oliver-Taylor—ina wiyee o woppii laabi diisnondiral kuuɓtodinɗi jaaynde ndee. Buttrose siftinii Lattouf ko "daraniiɗo" e Ñaawirde ndee tawi o "yiɗii Ms Lattouf yaha ko yaawi."[38] So tawii Ñaawirde Fedde ndee tawi ko Buttrose "waɗii tiiɗnaare" e Oliver-Taylor ngam ittude Lattouf, o "wallitaaki e kaalis" e kuulal ngal.[39]
Ɓeen ñiŋooɓe mbiyi wonde hono ɗeen golle ɗe njuɓɓudi mawndi ABC waɗi ina waawi bonnude laamu nder leydi e jeytaare binndol, kadi njuɓɓudi ABC ina joginoo ñiŋooje sabu no jogori jogaade Lattouf e riiwtude ɗum.[40] ABC ina jokki haa ñaawoore ndee joofi wonde ittugol Lattouf ngol ina jokki e politikaaji mum nder leydi, ina fadi golle Buttrose, Oliver-Taylor e David Anderson, kono caggal ɗuum, ɗum woppitaa ɗum e yaafuya gardiiɗo golle ɗee, hono Hugh Marks, mo jaɓi wonde « miliyoŋaaji keewɗi dolaar ina foti huutoreede » jogaaki no haanirta nii e nafooje men e ko min ɗaminii ».[41]
E nder yeewtere makko e porfeseer Henry Brodaty AO ñalnde 18 noowammbar 2025, nde o waɗtata ɓamtude nguurndam makko, Buttrose waɗii ɗeeɗoo haalaaji ko fayti e immigration e nder Ostarali : “Well, mi sikkaani so en ɓurii dividde min kaali ko fayti e so mawnikinaare e nder Ostarali ina golloo no moƴƴiri.E ɗuum ko sabu min njaɓii pelle peccitagol ina ngara e nder Ostarali Kono – e ɗuum ina moƴƴi miɗo sikki, eɗen poti teeŋtinde toɓɓere yi’annde, kono ko ɗum Ostarali So miɗo sikki eɗen poti teeŋtinde wonde aɗa etoo e wuurde laawol amen nde aɗa arta ɗoo e leydi ndi joofnirde ƴettude ɓiyleydaagu men.”<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=c1C-22Zy0Ec|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211213/c1C-22Zy0Ec|archive-date=2021-12-13|url-status=live|title=Ita Buttrose Pt2: 'Paper Giants' – the birth of Cleo, Life Matters, ABC Radio National|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=c1C-22Zy0Ec|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211213/c1C-22Zy0Ec|archive-date=2021-12-13|url-status=live|title=Ita Buttrose Pt2: 'Paper Giants' – the birth of Cleo, Life Matters, ABC Radio National|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref>
== Golle cuɓaaɗe ==
'''Buttrose winndii walla wondi e defte keewɗe, ina heen:'''[citation needed].
* Koolaaɗo kuuɓal Ostarali (2011)
* Nyaamde ngam cellal gite: deftere deftere ko faati e ɓuuɓri gite, nde o winndi e cukko hooreejo leydi Sydney, hono Vanessa Jones (2009)
* Get in Shape: Ko golle timmuɗe ngam semmbe, cellal e nguurndam, ɗe Lee Campbell (2007) winndi.
* Aybinde yumma: Rewɓe Ostarali ina kollita miijooji mum en goonga e Yumma, ko ɗum woni ko Dr Penny Adams winndi (2005; ɓe mbayli ɗum e hitaande 2006) .
* How Ko heewi ina heddi? Laawol maa kaalis ngam retireede weltaare, ngol Will Buttrose e Mike Galgut mbinndi (2003)
* Hol ko woni Yiɗde? (2000)
* Konngol wonande annduɓe (1999)
* Nguurndam mbelɗam (1998; mbaydi kesiri yaltinaandi e hitaande 2001)
* Kala sahaa: Ƴeewndo etikeeji jamaanu (1985)
* Edition gadane: Duuɓi am capanɗe tati gadani (1985)
== Naatgol ==
Ko adii fof: Martins, Ralf e Ragg, Mark. Faamde ñawu Alzheimer : deftere Ostarali timmunde ngam ƴellitde e reentaade ñawu Alzheimer (2013, Pan Macmillan Ostarali).
== Tuugnorgal ==
d2agh9vusud4wlqosxkt8v9pscys7bx
162417
162416
2026-04-11T07:03:01Z
Isa Oumar
9821
162417
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ita Clare Buttrose''' (jibinaa ko 17 lewru Yarkomaa 1942) ko neɗɗo teleeji e rajooji Ostarali, binndoowo e gonnooɗo gardiiɗo jaayndeeji, gardiiɗo baylugol, jaaynoowo jaayndeeji e hooreejo gollordu lowre teleeji.<ref>{{cite web|url=http://catalogue.nla.gov.au/Record/3507369|title=National Library of Australia catalogue: Bark!|via=National Library of Australia|access-date=2012-02-26}}</ref><ref>{{cite web|url=http://catalogue.nla.gov.au/Record/3507369|title=National Library of Australia catalogue: Bark!|via=National Library of Australia|access-date=2012-02-26}}</ref>
Buttrose woniino sosɗo jaaynde wiyeteende Cleo, jaaynde jaaynde toownde, nde rewɓe yahrooɓe e duuɓi 20 haa 40, nde laaɓndii ko fayti e jokkondiral (e, e nder cukaagu mum, ina hollira worɓe jom en ɓalli) e, caggal ɗuum, gardinooɗo jaaynde ɓurnde heewde yimɓe wiyeteende Australian Women’s Weekly. Ko kanko ɓuri famɗude toɗɗaade gardiiɗo jaaynde wiyeteende The Weekly, nde wonnoo e oon sahaa, e kala neɗɗo, jaaynde ɓurnde soodde e winndere ndee.
Buttrose wonnoo ko ƴamoowo e yeewtere subaka Reso Ten Studio 10 gila 2013 haa 2018.<ref>{{Australian Women's Register|IMP0219b|Buttrose, Ita Clare (1942–)|archive=20030506065800}}</ref><ref name="TalkingHeads">{{cite web|title=Ita Buttrose|url=http://www.abc.net.au/tv/talkingheads/txt/s2186115.htm|website=[[Talking Heads (Australian TV series)|Talking Heads]]|publisher=Australian Broadcasting Corporation|access-date=26 November 2015|date=17 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20100124093504/http://www.abc.net.au/tv/talkingheads/txt/s2186115.htm|archive-date=24 January 2010}}</ref>
E hitaande 2019, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono Scott Morrison hollitii Buttrose ko hooreejo keso fedde jaayndeeji Ostarali (ABC).[1] O golliima duuɓi joy, lomtii mo ko Kim Williams e lewru marse 2024.[2]
Laamu Buttrose ina jogori ñiŋeede sabu mum jeyeede e udditgol Antoinette Lattouf, gardiiɗo rajo ABC Sydney, tawi ko laawol rewaani laawol e hitaande 2023 (ƴeew Luural).
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Buttrose jibinaa ko ñalnde 17 lewru Yarkomaa 1942 to Potts Point, Sidney, o inniraa ko neene makko to bannge yumma, hono Ita Clare Rodgers (jibinaa ko Rosenthal), ina wiyee /ˈaɪtə/ (ina rimɗina ‘haɓoowo’).[6] O woodi iwdi yahuudu'en haa bannge daada maako. <ref>{{cite web|url=http://catalogue.nla.gov.au/Record/3507369|title=National Library of Australia catalogue: Bark!|via=National Library of Australia|access-date=2012-02-26}}</ref>O mawni ko e katolik e jibnaaɓe makko.[8] Baaba Buttrose, hono Charles Oswald Buttrose, ko jaaynoowo, e sahaa gooto, ko gardiiɗo jaaynde wiyeteende The Daily Mirror to Sidney. E wiyde makko o fellitii waɗde golle jaayndeyaagal nde o yahrata e duuɓi 11.[9] Buttrose waɗi duuɓi mum jowi gadani e nder wuro New York nde baaba makko wonnoo jaaynoowo jaaynde wiyeteende The Daily Mirror.[10] Ɓesngu nguu arti to Ostarali e hitaande 1949, ɓe koɗi e wuro wiyeteengo Vaucluse, sara laana ndiwoowa. Jibnaaɓe makko ceerti ko e cukaagu makko, caggal duuɓi 25 dewgal, e defte nguurndam baaba makko e nder jaayɗe tabloid, ɗum addani yumma makko mette mawɗe. Buttrose janngi ko juuti e duɗal keeringal kono nde tawnoo baaba mum waawaano yoɓde njoɓdi ndii, o artiraa e duɗal laamu. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dover Heights Home Science, o yalti ko e duuɓi 15 ngam fuɗɗaade golle makko.
O fuɗɗii golle makko ko e jaaynde wiyeteende Australian Consolidated Press, jeyaande e galle Packer, o golliima e jaaynde wiyeteende The Daily Telegraph e jaaynde wiyeteende The Sunday Telegraph to Sidney. Byline makko gadano oo ari ko e hitaande 1959 nde o waɗi duuɓi 17 e njillu makko to Ostarali mo laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra waɗi.<ref>[https://web.archive.org/web/20200806012952/https://australianoftheyear.org.au/recipients/ita-buttrose/937/ ''Australian of the Year 2013'', www.australianoftheyear.org.au] Retrieved on 7 February 2022</ref>
== Kugal ==
Butrose to La Traviata to Opera Handa to laana ndiwoowa Sydney 2012
Buttrose toɗɗaa ko gardiiɗo jaaynde Telegraph rewɓe, tawi omo yahra e duuɓi 23 tan. E hitaande 1966 o dañii njeenaari e kawgel ngel jaaynde luulndiinde laamu yuɓɓini, njeenaari ndii adanndi ko yahde caggal leydi, ina heen njillu to Expo 67 to Montreal. Ndeen Buttrose e gorko mum njooɗiima to Angalteer e hitaande 1967 ɗo o gollinoo e jaaynde ngenndiire Angalteer wiyeteende Woman's Own hade makko jibinde ɓiɗɗo makko gadano, ɓiɗɗo debbo, Kate.[5] Ko caggal jibineede ɓiyiiko debbo, o heɓi telegaraam ummoraade e Sir Frank Packer, gardiiɗo jaaynde Ostarali, ina rokka mo golle makko ɓooyɗe, hono jaaynde rewɓe to Telegraph.
E hitaande 1971, Buttrose suɓaama ngam wonde hooreejo sosɗo jaaynde hesere rewɓe Ostarali.[12] Ɗumɗoon noon, ko adii fof, ko jaaynde Ameriknaare wiyeteende Cosmopolitan, ko jaaynde Ostarali, kono nanondiral ngal yani ko caggal nde jaaynde Hearst yeeyti hakkeeji Cosmopolitan e Fairfax, luulndiiɗo Packer ɓooyɗo ; ko ɗuum waɗi Packer e Buttrose puɗɗii sosde bayyinaango keso, ina wiyee Cleo, ngo ɓe puɗɗii e hitaande 1972 lebbi keewɗi ko adii luulndiiɗo ɗum. Cleo wonnoo ko hit instant, yeeyi denndaangal binndi mum asliiji e nder balɗe ɗiɗi tan ; jaaynde ndee ƴettii laawol kesol e nder baylugol jaayndeeji mawɗi to Ostarali, nde holliri centrefold gorko gadano mo alaa ko woni e mum (actor Jack Thompson) e binndanɗe laaɓtuɗe ko faati e jokkondiral rewɓe e toɓɓe goɗɗe, ɗum addani ɗum naatde e taƴre adannde siilnde e nder jaaynde Ostarali. E nder lebbi gadani jaaynde ndee, Buttrose reedu ɓiɗɗo mum ɗiɗaɓo, hono Ben, kono e ballal cemmbinngal Packers o golliima e nder reedu makko; ko huunde nde heewaani yiyeede e oon sahaa nde tawnoo ina heewi wonde haa jooni rewɓe ina poti woppude golle haa abada caggal nde ɓe ndañi reedu.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=c1C-22Zy0Ec|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211213/c1C-22Zy0Ec|archive-date=2021-12-13|url-status=live|title=Ita Buttrose Pt2: 'Paper Giants' – the birth of Cleo, Life Matters, ABC Radio National|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref>
Buttrose winnditii Cleo haa hitaande 1975, nde o toɗɗaa winnditooɗo jaaynde mawnde Packers, wiyeteende « Yontere rewɓe Ostarali » (1975-76). Ndeen o wonti hooreejo jaayndeeji ɗiɗi ɗii fof tuggi 1976 haa 1978, hade makko toɗɗaade bayyinoowo jaayndeeji Ostarali (Division des femmes de la presse consolidée) tuggi 1978 haa 1981 Telegaraaf e Telegaraaf Sunday, ko ɗum waɗi mo debbo gadano winnditaade jaaynde mawnde e nder wuro laamorgo in Ostarali, darnde nde o joginoo haa hitaande 1984 ; o toɗɗaa kadi e yiilirde News Limited. E nder dumunna 1982-1983 o joginoo kadi yeewtere makko e rajo talk back show tan ina wiyee Ita ngam rajo 2UE. O heewi yaltude e rajooji e teleeji e hitaande 1980, darnde makko e jaayndeeji addani mo wontude tiitoonde jimɗi "Ita", ɗi fedde rock Cold Chisel winndi, ɗi naati e albom maɓɓe East mo ɓe keɓi nafoore.
Buttrose wonnoo ko hooreejo Goomu ngenndiijo toppitiiɗo ko fayti e SIDA (NACAIDS) tuggi 1984 haa 1988.[14] Heen sahaaji, o feeñii e hoore makko e kampaañ teleeji leydi ndii kala ngam faamninde wonde dokkugol ƴiiƴam e banke ƴiiƴam addantaa neɗɗo heɓde SIDA (kulhuli mum addani ɗum ustude no feewi dokke). E nder cakkital haa joofnirde kitaale 1980, o joginoo kadi hello "Ask Ita" yontere kala ngam jaaynde Woman's Day nde rokkata janngooɓe wasiyaaji e geɗe neɗɗo.[citation needed]
Caggal nde o woni e News Limited, Buttrose sosi sosiyetee mum bayyinoowo, Capricorn Publishing, o yaltini jaaynde makko, Ita, e hitaande 1989. Sabu ŋakkeende ngalu e ustaare yeeyde lewru kala, jaaynde ndee follii haa jooni, o yaltini sosiyetee keso, biyeteeɗo Good Life Publishing, e hitaande 1989 jaaynde nguurndam fawaade e jom en pucci.<ref>{{Australian Women's Register|IMP0219b|Buttrose, Ita Clare (1942–)|archive=20030506065800}}</ref><ref name="TalkingHeads2">{{cite web|title=Ita Buttrose|url=http://www.abc.net.au/tv/talkingheads/txt/s2186115.htm|website=[[Talking Heads (Australian TV series)|Talking Heads]]|publisher=Australian Broadcasting Corporation|access-date=26 November 2015|date=17 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20100124093504/http://www.abc.net.au/tv/talkingheads/txt/s2186115.htm|archive-date=24 January 2010}}</ref>
Buttrose huutoriima sarwisaaji gardiiɗo celebrity Max Markson ngam wallitde mo e bayyinde e ƴellitde.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=oKgcspZP7FA|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211213/oKgcspZP7FA|archive-date=2021-12-13|url-status=live|title=Ita Buttrose, This Is Your Life Part 1|last=Studio 10|date=16 January 2017|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=oKgcspZP7FA|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211213/oKgcspZP7FA|archive-date=2021-12-13|url-status=live|title=Ita Buttrose, This Is Your Life Part 1|last=Studio 10|date=16 January 2017|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref>
== Teleeji ==
Buttrose e njeenaaje AACTA e Ross Steele
Ƴeew kadi: § Peeñgol teleeji
Buttrose ko neɗɗo keewɗo yahde e Beauté et le Beast e kitaale 1990 e puɗal kitaale 2000. O woniino kadi yeewtanoowo sahaa kala e nder yeewtere nde Nine Network waɗi hannde, e sahaa gooto o miijinoo ko lomtaade Kerri-Anne Kennerley e nder yeewtere subaka ndee.[16]
Buttrose e yeewtere adannde Anchorman 2: Lefol ngol ina jokki (2013)
E lewru suwee 2013, Buttrose naati e lowre sappo ɗo o yuɓɓini eɓɓoore subaka Studio 10 subakaaji ɗiɗi e yontere ngam yeewtere ndee e bannge Joe Hildebrand, Sarah Harris, Denise Drysdale e Jessica Rowe. Koolol ngol fuɗɗii ko e darorɗe hitaande 2013.[17] Kono e hitaande 2016, Buttrose ustii njilluuji mum e nder porogaraam hee, haa arti noon e laabi ɗiɗi tan e nder yontere ngam ɓeydaade jokkondirde e taaniraaɓe mum.<ref>{{Cite web|url=https://www.saxton.com.au/speakers/ita-buttrose|title=Book Ita Buttrose for your next event}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.awcci.org.au/AboutUs/AdvisoryCommittee/tabid/68/Default.aspx|title=Advisory Committee|work=awcci.org.au|publisher=[[Australian Women Chamber of Commerce & Industry]]|access-date=2012-02-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120309121128/http://www.awcci.org.au/AboutUs/AdvisoryCommittee/tabid/68/Default.aspx|archive-date=9 March 2012}}</ref>
O waɗii nate cameo e nder feccere 7547 e nder filmo mo ɓe ngoni e mum oo, wondude e Brendan Jones e Amanda Keller, o woniino jaaynoowo jeewte yaltuɗo e lewru marse 2017.[18]
E lewru abriil 2018, Buttrose woppi golle mum e nder Studio 10 ngam waɗtude hakkille mum e geɗe goɗɗe e nguurndam mum, haa arti noon e ɓeydude waktuuji e taaniraaɓe mum e binndol.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=c1C-22Zy0Ec|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211213/c1C-22Zy0Ec|archive-date=2021-12-13|url-status=live|title=Ita Buttrose Pt2: 'Paper Giants' – the birth of Cleo, Life Matters, ABC Radio National|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref>
Gila o yalti e lowre sappo, Buttrose yaltii e yeewtere subaka to lowre jeeɗiɗi, o hebbini Sonia Kruger e yeewtere hannde ɓeydaande to lowre jeenay.[citation needed]
E hitaande 2019, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Scott Morrison, toɗɗii mo, e nder luural, yo o won hooreejo fedde jaayndeeji Ostarali (ABC) fotde duuɓi joy. Morrison wiyi o yejjitii laawol suɓngo ngol o tabiti, o felliti waɗde « piilngal kapiteen » nde tawnoo o mettini heen no feewi nde goomu keeriiɗo oo wasiyaaki hay debbo gooto. O fellitii salaade ɗaɓɓude manndaa ɗiɗaɓo, o lomtii ɗum ko Kim Williams e lewru marse 2024.[20][21]
== Darnde e golle goɗɗe ==
Buttrose kadi ko binndoowo keewɗo faayiida, o yaltinii defte sappo[nde?], ina heen deftere makko, A Passionate Life. E hitaande 2011, Penguin yaltinii deftere wiyeteende « Ƴellitaare » .
Tuggi 1993 haa 1994, Buttrose woni hooreejo fedde rewɓe mawɓe.<ref name="brisbanetimes.com.au">[http://www.brisbanetimes.com.au/lifestyle/people/ita-buttrose-on-kickstarting-a-sexual-revolution-20110411-1d9zg.html Helen Pitt, "Ita Buttrose on kick-starting a sexual revolution"], ''Brisbane Times'', 11 April 2011.</ref><ref name="brisbanetimes.com.au2">[http://www.brisbanetimes.com.au/lifestyle/people/ita-buttrose-on-kickstarting-a-sexual-revolution-20110411-1d9zg.html Helen Pitt, "Ita Buttrose on kick-starting a sexual revolution"], ''Brisbane Times'', 11 April 2011.</ref>
Buttrose ko walla wonnoo ko balloowo Rewɓe Yiyngo, Yiyngo Aduna Ostarali, Fooyre Ñawuuji Makulaaji Ostarali, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Duuɓi Tati, Fooyre Jabet Sukaaɓe Ostarali, Amarant, Fooyre Ngenndiire Menopause, Fedde Rewɓe Sydney, Safety House, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe Sekreteruuji e Njuɓɓudi haajuuji][citation.
Buttrose ko[nde?] kadi ko ammbasadeer suudu njulaagu rewɓe Ostarali (AWCCI) e jooɗaade e yiilirde wasiyaaji AWCCI.[11] O gollotoo ko e cirkooji haalooɓe karallaagal.
== Anndinde e teddungal ==
Buttrose waɗtaa Ofisee e nder fedde laamu Biritaan (OBE) e hitaande 1979,[25], o toɗɗaa kadi Ofisee e nder fedde Ostarali (AO) e hitaande 1988.[26] E hitaande 2003, o rokkaa njeenaari teemedere hitaande.[27] Buttrose naatnaa e doggol teddungal rewɓe Victoria e hitaande 2001,[28] o yahri yeeso haa wonti sehil e nder doggol Ostarali (AC) e hitaande 2019.<ref>{{cite news|last1=Meade|first1=Amanda|title=Deep in the 185-page Lattouf judgment is a forensic critique of the ABC's top brass|url=https://www.theguardian.com/media/2025/jun/26/antoinette-lattouf-unlawful-dismissal-judgment-abc-management-ntwnfb|archive-url=https://web.archive.org/web/20250626015827/https://www.theguardian.com/media/2025/jun/26/antoinette-lattouf-unlawful-dismissal-judgment-abc-management-ntwnfb|archive-date=26 June 2025|work=The Guardian|date=26 June 2025}}</ref><ref>{{cite news|last1=Meade|first1=Amanda|title=Deep in the 185-page Lattouf judgment is a forensic critique of the ABC's top brass|url=https://www.theguardian.com/media/2025/jun/26/antoinette-lattouf-unlawful-dismissal-judgment-abc-management-ntwnfb|archive-url=https://web.archive.org/web/20250626015827/https://www.theguardian.com/media/2025/jun/26/antoinette-lattouf-unlawful-dismissal-judgment-abc-management-ntwnfb|archive-date=26 June 2025|work=The Guardian|date=26 June 2025}}</ref>
E lewru ut 2017 Buttrose heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e nguurndam mum e nder njeenaari Kennedy Awards hitaande kala ngam ƴellitde jaayndeyaagal.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=oKgcspZP7FA|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211213/oKgcspZP7FA|archive-date=2021-12-13|url-status=live|title=Ita Buttrose, This Is Your Life Part 1|last=Studio 10|date=16 January 2017|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref>
E hitaande 1984 o innitiraa ko Variety Club ‘Neɗɗo hitaande’ kam e dañde njeenaari Akademi Jaayndeeji, Naalankaagal e Ganndal Ostarali ngam ‘Keso ɓurɗo fotde e Rajo’. E hitaande 1993, Buttrose innitiraa ko « Ostaraliyanke ɓurɗo waawde » e nder Fedde toppitiinde ko fayti e jabet sukaaɓe. [ciimtol ina haani]<ref>{{Cite web|url=https://www.saxton.com.au/speakers/ita-buttrose|title=Book Ita Buttrose for your next event}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.awcci.org.au/AboutUs/AdvisoryCommittee/tabid/68/Default.aspx|title=Advisory Committee|work=awcci.org.au|publisher=[[Australian Women Chamber of Commerce & Industry]]|access-date=2012-02-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120309121128/http://www.awcci.org.au/AboutUs/AdvisoryCommittee/tabid/68/Default.aspx|archive-date=9 March 2012}}</ref>
E lewru Abriil 2011, Buttrose e Cleo ngoniino haala filmo ABC-TV mo pecce ɗiɗi, mawɗo kaayitaaji: Jibinannde Cleo, Asher Keddie woni Buttrose, Rob Carlton woni Kerry Packer e Tony Barry woni Frank Packer.
To Ja2013, Buttrose toɗɗaa ko Ostaralinaajo ɓurɗo moƴƴude e hitaande 2013.<ref>{{Australian Women's Register|IMP0219b|Buttrose, Ita Clare (1942–)|archive=20030506065800}}</ref><ref name="TalkingHeads3">{{cite web|title=Ita Buttrose|url=http://www.abc.net.au/tv/talkingheads/txt/s2186115.htm|website=[[Talking Heads (Australian TV series)|Talking Heads]]|publisher=Australian Broadcasting Corporation|access-date=26 November 2015|date=17 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20100124093504/http://www.abc.net.au/tv/talkingheads/txt/s2186115.htm|archive-date=24 January 2010}}</ref>
O rokkaama seedantaagal Doktoraa teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie e hitaande 2014 ngam mawninde darnde makko e naalankaagal. E hitaande 2015, o rokkaama Doktoraa tedduɗo ɗiɗaɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong ngam golle makko teeŋtuɗe e renndo Ostarali e darnde makko e wallitde yimɓe waasɓe e nder renndo ngo.[citation needed] O rokkaama Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wagni e South to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Wagni e South to cellal, e ngam wonde yeru teskinɗo wonande rewɓe yiɗɓe waɗde njulaagu e yiɗɓe waɗde ko seerndi renndo.<ref>{{Cite web|url=https://www.saxton.com.au/speakers/ita-buttrose|title=Book Ita Buttrose for your next event}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.awcci.org.au/AboutUs/AdvisoryCommittee/tabid/68/Default.aspx|title=Advisory Committee|work=awcci.org.au|publisher=[[Australian Women Chamber of Commerce & Industry]]|access-date=2012-02-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120309121128/http://www.awcci.org.au/AboutUs/AdvisoryCommittee/tabid/68/Default.aspx|archive-date=9 March 2012}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
E duuɓi 21, Buttrose resi Alasdair « Mac » Macdonald, mahdiyanke, o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo. E hitaande 1975, nde o woni e rewde jaaynde wiyeteende The Australian Women's Weekly, dewgal makko e Macdonald bonni, ɓe ceerti e hitaande 1976. Caggal ɗuum o hawri e Peter Sawyer, ɓe ceerti e hitaande 1979. E wiyde makko, ɗum "wonaa dewgal welngal no feewi" ; Sawyer yalti e hitaande 1980, caggal ɗuum ɓe ceerti.[5]
Buttrose ina toppitii baaba mum caggal nde o heɓi rafi ƴiiƴam. O sankii ko hitaande 1999.[34]
E nder deftere makko nde o winndi e hitaande 2007, gonnooɗo peewnoowo teleeji jeenay, Gerald Stone, wiyi wonde Buttrose e Kerry Packer mbaɗii geɗe keewɗe kono tiiɗɗe e sahaa nde Buttrose woni e laamu Cleo. Stone wiyi kadi wonde Packer ina yiɗi resde mo kono o salii miijo ngo, ɓe ceerti caggal "hare ɓuuɓnde". Kanko Buttrose o saliima laabi keewɗi haalde ko fayti e haala kaa.[35]
== Luural ==
E hitaande 2023 Buttrose naati e luural jowitiingal e ittugol Antoinette Lattouf, gardinooɗo rajo ABC Sydney. Goonga makko e faamde makko e porotokol e laabi to ABC, luulndaama nde ñaawoowo fedde ndee, hono Darryl Rangiah, yamiri ABC yo yoɓ Lattouf 70 000 dolaar caggal golle ɗe ABC, Buttrose e gollotooɓe heewɓe mbaɗi ɗe ngonaa sariya. E nder jaabawol kampaañ fedde WhatsApp, Buttrose waɗii tiiɗnaare e gardiiɗo Lattouf ngam yoɓde ɗum, ɗum noon ko ɗum huunde nde ñaawirdu fedde ndee, hono Justice Rangiah, ñaawirde mum laaɓtunde, nde ñaawirde ABC ƴetti ngam haɓaade “lobbyiste en daraniiɓe Israayiil” ɓe Lattose huutoriima teeŋti noon “Tocel3uf.
E nder ñaawirdu Fedde nde, jokkondiral keeringal e affidavit mo gardiiɗo ABC David Anderson hollitii wonde Buttrose naatii e golle joofgol golle ɗee.[37] Kaayitaaji ɗii kollitii wonde o ƴaañii e mawɓe gollordu nduu ngam ittude Lattouf, o neldi wullitaango keewngo ngo lobbyist en mbaɗi e hooreejo fedde nde, hono Chris Oliver-Taylor—ina wiyee o woppii laabi diisnondiral kuuɓtodinɗi jaaynde ndee. Buttrose siftinii Lattouf ko "daraniiɗo" e Ñaawirde ndee tawi o "yiɗii Ms Lattouf yaha ko yaawi."[38] So tawii Ñaawirde Fedde ndee tawi ko Buttrose "waɗii tiiɗnaare" e Oliver-Taylor ngam ittude Lattouf, o "wallitaaki e kaalis" e kuulal ngal.[39]
Ɓeen ñiŋooɓe mbiyi wonde hono ɗeen golle ɗe njuɓɓudi mawndi ABC waɗi ina waawi bonnude laamu nder leydi e jeytaare binndol, kadi njuɓɓudi ABC ina joginoo ñiŋooje sabu no jogori jogaade Lattouf e riiwtude ɗum.[40] ABC ina jokki haa ñaawoore ndee joofi wonde ittugol Lattouf ngol ina jokki e politikaaji mum nder leydi, ina fadi golle Buttrose, Oliver-Taylor e David Anderson, kono caggal ɗuum, ɗum woppitaa ɗum e yaafuya gardiiɗo golle ɗee, hono Hugh Marks, mo jaɓi wonde « miliyoŋaaji keewɗi dolaar ina foti huutoreede » jogaaki no haanirta nii e nafooje men e ko min ɗaminii ».[41]
E nder yeewtere makko e porfeseer Henry Brodaty AO ñalnde 18 noowammbar 2025, nde o waɗtata ɓamtude nguurndam makko, Buttrose waɗii ɗeeɗoo haalaaji ko fayti e immigration e nder Ostarali : “Well, mi sikkaani so en ɓurii dividde min kaali ko fayti e so mawnikinaare e nder Ostarali ina golloo no moƴƴiri.E ɗuum ko sabu min njaɓii pelle peccitagol ina ngara e nder Ostarali Kono – e ɗuum ina moƴƴi miɗo sikki, eɗen poti teeŋtinde toɓɓere yi’annde, kono ko ɗum Ostarali So miɗo sikki eɗen poti teeŋtinde wonde aɗa etoo e wuurde laawol amen nde aɗa arta ɗoo e leydi ndi joofnirde ƴettude ɓiyleydaagu men.”<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=c1C-22Zy0Ec|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211213/c1C-22Zy0Ec|archive-date=2021-12-13|url-status=live|title=Ita Buttrose Pt2: 'Paper Giants' – the birth of Cleo, Life Matters, ABC Radio National|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=c1C-22Zy0Ec|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211213/c1C-22Zy0Ec|archive-date=2021-12-13|url-status=live|title=Ita Buttrose Pt2: 'Paper Giants' – the birth of Cleo, Life Matters, ABC Radio National|via=YouTube}}{{cbignore}}</ref>
== Golle cuɓaaɗe ==
'''Buttrose winndii walla wondi e defte keewɗe, ina heen:'''[citation needed].
* Koolaaɗo kuuɓal Ostarali (2011)
* Nyaamde ngam cellal gite: deftere deftere ko faati e ɓuuɓri gite, nde o winndi e cukko hooreejo leydi Sydney, hono Vanessa Jones (2009)
* Get in Shape: Ko golle timmuɗe ngam semmbe, cellal e nguurndam, ɗe Lee Campbell (2007) winndi.
* Aybinde yumma: Rewɓe Ostarali ina kollita miijooji mum en goonga e Yumma, ko ɗum woni ko Dr Penny Adams winndi (2005; ɓe mbayli ɗum e hitaande 2006) .
* How Ko heewi ina heddi? Laawol maa kaalis ngam retireede weltaare, ngol Will Buttrose e Mike Galgut mbinndi (2003)
* Hol ko woni Yiɗde? (2000)
* Konngol wonande annduɓe (1999)
* Nguurndam mbelɗam (1998; mbaydi kesiri yaltinaandi e hitaande 2001)
* Kala sahaa: Ƴeewndo etikeeji jamaanu (1985)
* Edition gadane: Duuɓi am capanɗe tati gadani (1985)
== Naatgol ==
Ko adii fof: Martins, Ralf e Ragg, Mark. Faamde ñawu Alzheimer : deftere Ostarali timmunde ngam ƴellitde e reentaade ñawu Alzheimer (2013, Pan Macmillan Ostarali).
== Tuugnorgal ==
2kltokb3ey0p0190nn1hsgx6f9udqxp
Lawson's LPGA Classic
0
39503
162418
2026-04-11T07:04:21Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}LPGA Classic mo Lawson waɗi ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Weymouth Valley Country Club to Madiina, to Ohio. Jaaltaaɓe Lawson ko LPGA ɓooyɗo 1975 Kaarol Mann Lawson udditi LPGA 1974 Sanɗaara Hayni Tuugnorgal"
162418
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}LPGA Classic mo Lawson waɗi ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Weymouth Valley Country Club to Madiina, to Ohio.
Jaaltaaɓe
Lawson ko LPGA ɓooyɗo
1975 Kaarol Mann
Lawson udditi LPGA
1974 Sanɗaara Hayni
Tuugnorgal
407x8d2uke18iuunzm9atvt3mmh0wt1
162419
162418
2026-04-11T07:05:24Z
Ilya Discuss
10103
162419
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''LPGA Classic mo Lawson waɗi''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Weymouth Valley Country Club to Madiina, to Ohio.
Jaaltaaɓe
Lawson ko LPGA ɓooyɗo
1975 Kaarol Mann
Lawson udditi LPGA
1974 Sanɗaara Hayni
Tuugnorgal
f451umsdrvmk9a430ja9x5o5vdr5ygb
162420
162419
2026-04-11T07:06:12Z
Ilya Discuss
10103
162420
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''LPGA Classic mo Lawson waɗi''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Weymouth Valley Country Club to Madiina, to Ohio.
== Jaaltaaɓe ==
Lawson ko LPGA ɓooyɗo
1975 Kaarol Mann
Lawson udditi LPGA
1974 Sanɗaara Hayni
== Tuugnorgal ==
khahsdmxe01vbe1k4txd7i3hh4naabd
162421
162420
2026-04-11T07:07:10Z
Ilya Discuss
10103
162421
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''LPGA Classic mo Lawson waɗi''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Weymouth Valley Country Club to Madiina, to Ohio.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Lawson ko LPGA ɓooyɗo
1975 Kaarol Mann
Lawson udditi LPGA
1974 Sanɗaara Hayni
== Tuugnorgal ==
btne5bvp98nayfhhhaj9uemzt4beuju
Brenda Taylor (rower)
0
39504
162423
2026-04-11T07:11:16Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Brenda Taylor (jibinaa ko ñalnde 28 oktoobar 1962, to Nanaimo, to leydi Kolommbi) ko laana ndiwoowa Kanadaa. O dañii medayuuji ɗiɗi kaŋŋe e Olimpiyaade 1992 to Barselona, e nder coxless four e nder coxless four e nder 8. O naatnaa e suudu mawndu dingiral Kanadaa e hitaande 2013. Tuugnorgal"
162423
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Brenda Taylor (jibinaa ko ñalnde 28 oktoobar 1962, to Nanaimo, to leydi Kolommbi) ko laana ndiwoowa Kanadaa. O dañii medayuuji ɗiɗi kaŋŋe e Olimpiyaade 1992 to Barselona, e nder coxless four e nder coxless four e nder 8. O naatnaa e suudu mawndu dingiral Kanadaa e hitaande 2013.
Tuugnorgal
4hfjhpm74mxyd0zao681iuvyttbhsi1
162424
162423
2026-04-11T07:17:21Z
Ilya Discuss
10103
162424
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Brenda Taylor''' (jibinaa ko ñalnde 28 oktoobar 1962, to Nanaimo, to leydi Kolommbi) ko laana ndiwoowa Kanadaa. O dañii medayuuji ɗiɗi kaŋŋe e Olimpiyaade 1992 to Barselona, e nder coxless four e nder coxless four e nder 8. O naatnaa e suudu mawndu dingiral Kanadaa e hitaande 2013.
== Tuugnorgal ==
1oui73r6u3jvwqw39vd6c0lr33v6qni
Sunshine Women's Open
0
39505
162425
2026-04-11T07:22:08Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Sunshine Women's Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1963. Ngol fijiraa ko e nder dingiral golf to Miami Springs, Florida tuggi 1959 haa 1962 e to dingiral golf LeJeune to Miami, Florida e hitaande 1963. Jaaltaaɓe Sunshine Rewɓe Udditiiɓe 1963 Betsi Rawls Naange Uddit 1962 Marilin Smith Miami Udditaa 1961 Miki Raay MAGA ko ƴaañoowo Am 1960 Alaa kawgel 1959 Wiffi Smith Tuugnorgal"
162425
wikitext
text/x-wiki
Sunshine Women's Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1963. Ngol fijiraa ko e nder dingiral golf to Miami Springs, Florida tuggi 1959 haa 1962 e to dingiral golf LeJeune to Miami, Florida e hitaande 1963.
Jaaltaaɓe
Sunshine Rewɓe Udditiiɓe
1963 Betsi Rawls
Naange Uddit
1962 Marilin Smith
Miami Udditaa
1961 Miki Raay
MAGA ko ƴaañoowo Am
1960 Alaa kawgel
1959 Wiffi Smith
Tuugnorgal
61i2ri0j9m8exggo4hgga3cjesvglly
162426
162425
2026-04-11T07:28:14Z
Ilya Discuss
10103
162426
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Sunshine Women's Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1963. Ngol fijiraa ko e nder dingiral golf to Miami Springs, Florida tuggi 1959 haa 1962 e to dingiral golf LeJeune to Miami, Florida e hitaande 1963.
Jaaltaaɓe
Sunshine Rewɓe Udditiiɓe
1963 Betsi Rawls
Naange Uddit
1962 Marilin Smith
Miami Udditaa
1961 Miki Raay
MAGA ko ƴaañoowo Am
1960 Alaa kawgel
1959 Wiffi Smith
Tuugnorgal
7jnt6n8wpn414tsnu46obhoy1khb814
162427
162426
2026-04-11T07:29:28Z
Ilya Discuss
10103
162427
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sunshine Women's Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1963. Ngol fijiraa ko e nder dingiral golf to Miami Springs, Florida tuggi 1959 haa 1962 e to dingiral golf LeJeune to Miami, Florida e hitaande 1963.
Jaaltaaɓe
Sunshine Rewɓe Udditiiɓe
1963 Betsi Rawls
Naange Uddit
1962 Marilin Smith
Miami Udditaa
1961 Miki Raay
MAGA ko ƴaañoowo Am
1960 Alaa kawgel
1959 Wiffi Smith
Tuugnorgal
d5kc2jhowc1po1ewoubic9fqfqmp5q6
162429
162427
2026-04-11T07:30:37Z
Ilya Discuss
10103
162429
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sunshine Women's Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1963. Ngol fijiraa ko e nder dingiral golf to Miami Springs, Florida tuggi 1959 haa 1962 e to dingiral golf LeJeune to Miami, Florida e hitaande 1963.
== Jaaltaaɓe ==
Sunshine Rewɓe Udditiiɓe
1963 Betsi Rawls
== Naange Uddit ==
1962 Marilin Smith
== Miami Udditaa ==
1961 Miki Raay
MAGA ko ƴaañoowo Am
1960 Alaa kawgel
1959 Wiffi Smith
== Tuugnorgal ==
qglbrdvwurz7wyhtmebwwzxe78o61eo
162430
162429
2026-04-11T07:31:33Z
Ilya Discuss
10103
162430
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sunshine Women's Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1963. Ngol fijiraa ko e nder dingiral golf to Miami Springs, Florida tuggi 1959 haa 1962 e to dingiral golf LeJeune to Miami, Florida e hitaande 1963.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959]</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969]</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Sunshine Rewɓe Udditiiɓe
1963 Betsi Rawls
== Naange Uddit ==
1962 Marilin Smith
== Miami Udditaa ==
1961 Miki Raay
MAGA ko ƴaañoowo Am
1960 Alaa kawgel
1959 Wiffi Smith
== Tuugnorgal ==
410hy2xf3vadsfqg6za4ujtcad6ghfx
Jackson Open
0
39506
162431
2026-04-11T07:34:59Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Jackson Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1957, 1958, e 1965. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo koloñaal to Jackson, to leydi Mississippi. Jaaltaaɓe Denndaangal Noddaango Rewɓe Dowla 1965 Jo Ann Prentiis Jackson Udditii 1959–1964 Alaa kawgel 1958 Jakki Pung Koloñaal Udditi 1957 Betti Dodd Tuugnorgal"
162431
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Jackson Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1957, 1958, e 1965. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo koloñaal to Jackson, to leydi Mississippi.
Jaaltaaɓe
Denndaangal Noddaango Rewɓe Dowla
1965 Jo Ann Prentiis
Jackson Udditii
1959–1964 Alaa kawgel
1958 Jakki Pung
Koloñaal Udditi
1957 Betti Dodd
Tuugnorgal
nr2m36tv523hmbw8wtgzj700zy6v8nq
162432
162431
2026-04-11T07:36:01Z
Ilya Discuss
10103
162432
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jackson Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1957, 1958, e 1965. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo koloñaal to Jackson, to leydi Mississippi.
Jaaltaaɓe
Denndaangal Noddaango Rewɓe Dowla
1965 Jo Ann Prentiis
Jackson Udditii
1959–1964 Alaa kawgel
1958 Jakki Pung
Koloñaal Udditi
1957 Betti Dodd
Tuugnorgal
dp4kkg2lx7qbpst5dbubgx7fugfna1f
162433
162432
2026-04-11T07:37:00Z
Ilya Discuss
10103
162433
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jackson Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1957, 1958, e 1965. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo koloñaal to Jackson, to leydi Mississippi.
== Jaaltaaɓe ==
Denndaangal Noddaango Rewɓe Dowla
1965 Jo Ann Prentiis
== Jackson Udditii ==
1959–1964 Alaa kawgel
1958 Jakki Pung
Koloñaal Udditi
1957 Betti Dodd
== Tuugnorgal ==
fn7e0h27kb2obb9maz962zp2oa88blp
162434
162433
2026-04-11T07:37:55Z
Ilya Discuss
10103
162434
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jackson Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1957, 1958, e 1965. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo koloñaal to Jackson, to leydi Mississippi.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Denndaangal Noddaango Rewɓe Dowla
1965 Jo Ann Prentiis
== Jackson Udditii ==
1959–1964 Alaa kawgel
1958 Jakki Pung
Koloñaal Udditi
1957 Betti Dodd
== Tuugnorgal ==
tf6oxv3l8yzn8r08ym9x010gpun4c3f
Subaru Memorial of Naples
0
39507
162436
2026-04-11T07:40:10Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Siftorde Subaru Naples ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Ngol fijiraa ko to The Club to The Strand to Naples, Floride. Jaaltaaɓe Subaru Siftorde Naples 2001 Sofi Gustafson 2000 Nansi Skranton Siftorde LPGA Naples 1999 Meg Malon Tuugnorgal"
162436
wikitext
text/x-wiki
Siftorde Subaru Naples ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Ngol fijiraa ko to The Club to The Strand to Naples, Floride.
Jaaltaaɓe
Subaru Siftorde Naples
2001 Sofi Gustafson
2000 Nansi Skranton
Siftorde LPGA Naples
1999 Meg Malon
Tuugnorgal
11z2ceug9tr394inywayqmr6v9flp72
162437
162436
2026-04-11T07:41:02Z
Ilya Discuss
10103
162437
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Siftorde Subaru Naples ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Ngol fijiraa ko to The Club to The Strand to Naples, Floride.
Jaaltaaɓe
Subaru Siftorde Naples
2001 Sofi Gustafson
2000 Nansi Skranton
Siftorde LPGA Naples
1999 Meg Malon
Tuugnorgal
evu0wx9vpr15vauze0b299vstscfssu
162438
162437
2026-04-11T07:42:23Z
Ilya Discuss
10103
162438
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Siftorde Subaru Naples''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Ngol fijiraa ko to The Club to The Strand to Naples, Floride.
Jaaltaaɓe
Subaru Siftorde Naples
2001 Sofi Gustafson
2000 Nansi Skranton
Siftorde LPGA Naples
1999 Meg Malon
Tuugnorgal
58dkzso8xmtxf68ezc7f82mnro0f5lb
162439
162438
2026-04-11T07:42:54Z
Ilya Discuss
10103
162439
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Siftorde Subaru Naples''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Ngol fijiraa ko to The Club to The Strand to Naples, Floride.
Jaaltaaɓe
Subaru Siftorde Naples
2001 Sofi Gustafson
2000 Nansi Skranton
Siftorde LPGA Naples
1999 Meg Malon
Tuugnorgal
6xjwnhpjl0zd5voq99r60pi68p7rwgz
162440
162439
2026-04-11T07:43:20Z
Ilya Discuss
10103
162440
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Siftorde Subaru Naples''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Ngol fijiraa ko to The Club to The Strand to Naples, Floride.
== Jaaltaaɓe ==
Subaru Siftorde Naples
2001 Sofi Gustafson
2000 Nansi Skranton
== Siftorde LPGA Naples ==
1999 Meg Malon
== Tuugnorgal ==
5touxsest2iv5mxym6c92uxystvp06r
162441
162440
2026-04-11T07:44:12Z
Ilya Discuss
10103
162441
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Siftorde Subaru Naples''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1999 haa 2001. Ngol fijiraa ko to The Club to The Strand to Naples, Floride.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1990-1999|access-date=2010-08-13|archive-date=2007-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=2011-03-04}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Subaru Siftorde Naples
2001 Sofi Gustafson
2000 Nansi Skranton
== Siftorde LPGA Naples ==
1999 Meg Malon
== Tuugnorgal ==
ovo43bh6zf9py1moruod7cdjp2r05aq
Desert Inn Classic
0
39508
162443
2026-04-11T07:46:17Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Desert Inn Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1974. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Las Vegas, to leydi Nevada. Jaaltaaɓe Inn jeereende ko kiisik 1974 Joanne Karner Seeli-Faberge ko ɓooyɗo 1973 Kati Korneliyus Sealy LPGA ko ɓooyɗo 1972 Betti Burfeindt 1971 Sanɗaara palmer Tuugnorgal"
162443
wikitext
text/x-wiki
Desert Inn Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1974. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Las Vegas, to leydi Nevada.
Jaaltaaɓe
Inn jeereende ko kiisik
1974 Joanne Karner
Seeli-Faberge ko ɓooyɗo
1973 Kati Korneliyus
Sealy LPGA ko ɓooyɗo
1972 Betti Burfeindt
1971 Sanɗaara palmer
Tuugnorgal
dub895ijg2klypwapyrnhnbvueyhpd1
162444
162443
2026-04-11T07:47:48Z
Ilya Discuss
10103
162444
wikitext
text/x-wiki
'''Desert Inn Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1974. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Las Vegas, to leydi Nevada.
== Jaaltaaɓe ==
Inn jeereende ko kiisik
1974 Joanne Karner
Seeli-Faberge ko ɓooyɗo
1973 Kati Korneliyus
Sealy LPGA ko ɓooyɗo
1972 Betti Burfeindt
1971 Sanɗaara palmer
== Tuugnorgal ==
na8tx5zsjehl1upfmfnkef33gf6dwl4
162445
162444
2026-04-11T07:48:49Z
Ilya Discuss
10103
162445
wikitext
text/x-wiki
'''Desert Inn Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1974. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Las Vegas, to leydi Nevada.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Inn jeereende ko kiisik
1974 Joanne Karner
Seeli-Faberge ko ɓooyɗo
1973 Kati Korneliyus
Sealy LPGA ko ɓooyɗo
1972 Betti Burfeindt
1971 Sanɗaara palmer
== Tuugnorgal ==
pp7naj72aykrrx8y3wxkqmzzukcu0ye
162447
162445
2026-04-11T07:50:44Z
Ilya Discuss
10103
162447
wikitext
text/x-wiki
'''Desert Inn Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1974. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Las Vegas, to leydi Nevada.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>{{cite news|title=Palmer Finds 'Oasis' in Desert Inn Classic|url=https://www.newspapers.com/clip/72819809/palmer-finds-oasis-in-desert-inn/|access-date=March 6, 2021|work=The News and Observer|date=June 9, 1974}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Inn jeereende ko kiisik
1974 Joanne Karner
Seeli-Faberge ko ɓooyɗo
1973 Kati Korneliyus
Sealy LPGA ko ɓooyɗo
1972 Betti Burfeindt
1971 Sanɗaara palmer
== Tuugnorgal ==
57glabskfk8hkoeuykgrdw1rg42mfv6
Maycon (footballer, born 1977)
0
39509
162448
2026-04-11T08:45:16Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Andréia dos Santos ganndiraaɗo Maycon (jibinaa ko ñalnde 30 abriil 1977, to Lages, Santa Katarina) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe fedde rewɓe Beresiil. O wonii hannde ko diɗɗal hakkundeewal e nder fedde wiyeteende Saad EC to leydi Beresiil. O jeyaa ko e kippu ngenndiijo Beresiil keɓɗo njeenaari kaalis e Olimpiyaaji 2004. Omo anndaa e jaawgol makko e mbaawka makko e dribbling. Innde makko ummorii ko e nanndi e sanam makko, hono Michael Jackson. Tuugnorgal"
162448
wikitext
text/x-wiki
Andréia dos Santos ganndiraaɗo Maycon (jibinaa ko ñalnde 30 abriil 1977, to Lages, Santa Katarina) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe fedde rewɓe Beresiil. O wonii hannde ko diɗɗal hakkundeewal e nder fedde wiyeteende Saad EC to leydi Beresiil. O jeyaa ko e kippu ngenndiijo Beresiil keɓɗo njeenaari kaalis e Olimpiyaaji 2004. Omo anndaa e jaawgol makko e mbaawka makko e dribbling.
Innde makko ummorii ko e nanndi e sanam makko, hono Michael Jackson.
Tuugnorgal
bcggqneelgmia1wuzst5uo6bgbhqcrb
162449
162448
2026-04-11T08:47:18Z
SUZYFATIMA
13856
162449
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Andréia dos Santos ganndiraaɗo Maycon''' (jibinaa ko ñalnde 30 abriil 1977, to Lages, Santa Katarina) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe fedde rewɓe Beresiil. O wonii hannde ko diɗɗal hakkundeewal e nder fedde wiyeteende Saad EC to leydi Beresiil. O jeyaa ko e kippu ngenndiijo Beresiil keɓɗo njeenaari kaalis e Olimpiyaaji 2004. Omo anndaa e jaawgol makko e mbaawka makko e dribbling.
Innde makko ummorii ko e nanndi e sanam makko, hono Michael Jackson.
== Tuugnorgal ==
6n13vk812up0gtunmincndxo7z4n0x3
162450
162449
2026-04-11T08:48:59Z
SUZYFATIMA
13856
162450
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Andréia dos Santos ganndiraaɗo Maycon''' (jibinaa ko ñalnde 30 abriil 1977, to Lages, Santa Katarina) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe fedde rewɓe Beresiil. O wonii hannde ko diɗɗal hakkundeewal e nder fedde wiyeteende Saad EC to leydi Beresiil. O jeyaa ko e kippu ngenndiijo Beresiil keɓɗo njeenaari kaalis e Olimpiyaaji 2004. Omo anndaa e jaawgol makko e mbaawka makko e dribbling.
Innde makko ummorii ko e nanndi e sanam makko, hono Michael Jackson.<ref>[https://pan.uol.com.br/pan/2007/modalidades/futebol/brasileiros/maycon.jhtm Maycon's biography at UOL Esportes]</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
6vhavvkn4oz9p12p98fx2dnafoehadf
Gertrud Elisabeth Mara
0
39510
162451
2026-04-11T08:57:58Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Gertrud Elisabeth Mara (jibinaa ko Schmeling) (23 feebariyee 1749 – 20 lewru bowte 1833) ko soprano Almaañnaajo. Ngendam Gertrude jibinaa ko Kassel, ko ɓiy musiɗɗo miskiino biyeteeɗo Johann Schmeling. Ko e makko o janngi fiyde violon, nde o woni cukalel ndee, fiyde makko e fedde nde to Frankfurt ina teskaa haa kaalis mooftaa ngam dañde ko o dañi. O ƴetti jaŋde yimre e les njiimaandi Pietro Domenico Paradisi. O wallitorii ko sehilaaɓe makko teeŋtuɓe, o jann..."
162451
wikitext
text/x-wiki
Gertrud Elisabeth Mara (jibinaa ko Schmeling) (23 feebariyee 1749 – 20 lewru bowte 1833) ko soprano Almaañnaajo.
Ngendam
Gertrude jibinaa ko Kassel, ko ɓiy musiɗɗo miskiino biyeteeɗo Johann Schmeling. Ko e makko o janngi fiyde violon, nde o woni cukalel ndee, fiyde makko e fedde nde to Frankfurt ina teskaa haa kaalis mooftaa ngam dañde ko o dañi. O ƴetti jaŋde yimre e les njiimaandi Pietro Domenico Paradisi. O wallitorii ko sehilaaɓe makko teeŋtuɓe, o janngi e les njiimaandi Johann Adam Hiller to Leipzig fotde duuɓi joy, e sara Corona Schröter, o hollitii wonde omo jogii daande soprano kaawningol.
O fuɗɗii yimde e yeeso yimɓe ko e hitaande 1771, ɓooyaani ko o anndiraa wonde jimoowo ɓurɗo mawnude mo Almaañ yaltini. O woniino e jokkere enɗam haa abada ngam ñaawirdu Prusse to Berlin, kono dewgal makko e cellist debauched ina wiyee Mara addani mo caɗeele, e hitaande 1780 o woppitaa. Caggal nde o yimi to Vienne (to Mozart nani mo laabi ɗiɗi), Munich e nokkuuji goɗɗi, o feeñi to Pari e hitaande 1782, ɗo luural makko e jimoowo biyeteeɗo Luísa Todi fecci jamaanu nguu e Todist en e Maratist en. E hitaande 1784, o yahi Londres, o jokki e feeñde toon e nafoore mawnde, o waɗi njilluuji e nder sahaaji to Itali e to Pari haa hitaande 1802, nde wonnoo o woppi golle to Riisi, ɗo o dañi jawdi makko e sahaa njiimaandi Farayse. O yilliima Angalteer kadi e hitaande 1819, kono caggal ɗuum o woppi dingiral.
O yahi Livonia, o woni jannginoowo jimɗi to Reval, o maayi toon e hitaande 1833 e baasal mawngal ; o wirnaa ko to yanaande Kopli.
Tuugnorgal
jeff2alnpxudfvo5f7er5p47mfjlpcs
162452
162451
2026-04-11T08:59:22Z
SUZYFATIMA
13856
162452
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Gertrud Elisabeth Mara''' (jibinaa ko Schmeling) (23 feebariyee 1749 – 20 lewru bowte 1833) ko soprano Almaañnaajo.
Ngendam
Gertrude jibinaa ko Kassel, ko ɓiy musiɗɗo miskiino biyeteeɗo Johann Schmeling. Ko e makko o janngi fiyde violon, nde o woni cukalel ndee, fiyde makko e fedde nde to Frankfurt ina teskaa haa kaalis mooftaa ngam dañde ko o dañi. O ƴetti jaŋde yimre e les njiimaandi Pietro Domenico Paradisi. O wallitorii ko sehilaaɓe makko teeŋtuɓe, o janngi e les njiimaandi Johann Adam Hiller to Leipzig fotde duuɓi joy, e sara Corona Schröter, o hollitii wonde omo jogii daande soprano kaawningol.
O fuɗɗii yimde e yeeso yimɓe ko e hitaande 1771, ɓooyaani ko o anndiraa wonde jimoowo ɓurɗo mawnude mo Almaañ yaltini. O woniino e jokkere enɗam haa abada ngam ñaawirdu Prusse to Berlin, kono dewgal makko e cellist debauched ina wiyee Mara addani mo caɗeele, e hitaande 1780 o woppitaa. Caggal nde o yimi to Vienne (to Mozart nani mo laabi ɗiɗi), Munich e nokkuuji goɗɗi, o feeñi to Pari e hitaande 1782, ɗo luural makko e jimoowo biyeteeɗo Luísa Todi fecci jamaanu nguu e Todist en e Maratist en. E hitaande 1784, o yahi Londres, o jokki e feeñde toon e nafoore mawnde, o waɗi njilluuji e nder sahaaji to Itali e to Pari haa hitaande 1802, nde wonnoo o woppi golle to Riisi, ɗo o dañi jawdi makko e sahaa njiimaandi Farayse. O yilliima Angalteer kadi e hitaande 1819, kono caggal ɗuum o woppi dingiral.
O yahi Livonia, o woni jannginoowo jimɗi to Reval, o maayi toon e hitaande 1833 e baasal mawngal ; o wirnaa ko to yanaande Kopli.
== Tuugnorgal ==
d9g1kqnms86j1ogydav2nvyftka7rqa
162453
162452
2026-04-11T09:01:50Z
SUZYFATIMA
13856
162453
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Gertrud Elisabeth Mara''' (jibinaa ko Schmeling) (23 feebariyee 1749 – 20 lewru bowte 1833) ko soprano Almaañnaajo.
Ngendam
Gertrude jibinaa ko Kassel, ko ɓiy musiɗɗo miskiino biyeteeɗo Johann Schmeling. Ko e makko o janngi fiyde violon, nde o woni cukalel ndee, fiyde makko e fedde nde to Frankfurt ina teskaa haa kaalis mooftaa ngam dañde ko o dañi. O ƴetti jaŋde yimre e les njiimaandi Pietro Domenico Paradisi. O wallitorii ko sehilaaɓe makko teeŋtuɓe, o janngi e les njiimaandi Johann Adam Hiller to Leipzig fotde duuɓi joy, e sara Corona Schröter, o hollitii wonde omo jogii daande soprano kaawningol.
O fuɗɗii yimde e yeeso yimɓe ko e hitaande 1771, ɓooyaani ko o anndiraa wonde jimoowo ɓurɗo mawnude mo Almaañ yaltini. O woniino e jokkere enɗam haa abada ngam ñaawirdu Prusse to Berlin, kono dewgal makko e cellist debauched ina wiyee Mara addani mo caɗeele, e hitaande 1780 o woppitaa. Caggal nde o yimi to Vienne (to Mozart nani mo laabi ɗiɗi), Munich e nokkuuji goɗɗi, o feeñi to Pari e hitaande 1782, ɗo luural makko e jimoowo biyeteeɗo Luísa Todi fecci jamaanu nguu e Todist en e Maratist en. E hitaande 1784, o yahi Londres, o jokki e feeñde toon e nafoore mawnde, o waɗi njilluuji e nder sahaaji to Itali e to Pari haa hitaande 1802, nde wonnoo o woppi golle to Riisi, ɗo o dañi jawdi makko e sahaa njiimaandi Farayse. O yilliima Angalteer kadi e hitaande 1819, kono caggal ɗuum o woppi dingiral.
O yahi Livonia, o woni jannginoowo jimɗi to Reval, o maayi toon e hitaande 1833 e baasal mawngal ; o wirnaa ko to yanaande Kopli.<ref>{{Cite Grove|last=Marshall|first=Julian|year=2001|title=Mara [née Schmeling], Gertrud Elisabeth|id=17698}} {{subscription}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
kxqxxmm74621akfuebcwwkrxcc0iye5
Catherine Plunkett
0
39511
162454
2026-04-11T09:03:42Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Catherine Plunkett (hedde 1725 – ?) ko jimoowo violon Irlannda. Nguurndam O jibinaa ko to Dublin, c.1725. Plunkett janngi e Matthew Dubourg, o waɗi jimɗi to Londres e Dublin hedde 1744. O jeyaa ko e rewɓe Irlande seeɗa no feewi waɗɓe jimɗi e dingiral e teeminannde sappo e jeetatiire. Ko seeɗa tan anndaa e makko. E hitaande 1818, cello Stradivarius soodaa ko Mr Alan Dowell, « ɓiy debbo biyeteeɗo Catherine Plunkett ». Ooɗoo cello "Irlande" feeñii to Londr..."
162454
wikitext
text/x-wiki
Catherine Plunkett (hedde 1725 – ?) ko jimoowo violon Irlannda.
Nguurndam
O jibinaa ko to Dublin, c.1725. Plunkett janngi e Matthew Dubourg, o waɗi jimɗi to Londres e Dublin hedde 1744. O jeyaa ko e rewɓe Irlande seeɗa no feewi waɗɓe jimɗi e dingiral e teeminannde sappo e jeetatiire. Ko seeɗa tan anndaa e makko.
E hitaande 1818, cello Stradivarius soodaa ko Mr Alan Dowell, « ɓiy debbo biyeteeɗo Catherine Plunkett ». Ooɗoo cello "Irlande" feeñii to Londres, jooni ko Carlos Prieto jeyi ɗum.
Tuugnorgal
slzrncv3tkby0dwpvnd37wqoq2l8anq
162455
162454
2026-04-11T09:05:56Z
SUZYFATIMA
13856
162455
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Catherine Plunkett''' (hedde 1725 – ?) ko jimoowo violon Irlannda.
Nguurndam
O jibinaa ko to Dublin, c.1725. Plunkett janngi e Matthew Dubourg, o waɗi jimɗi to Londres e Dublin hedde 1744. O jeyaa ko e rewɓe Irlande seeɗa no feewi waɗɓe jimɗi e dingiral e teeminannde sappo e jeetatiire. Ko seeɗa tan anndaa e makko.
E hitaande 1818, cello Stradivarius soodaa ko Mr Alan Dowell, « ɓiy debbo biyeteeɗo Catherine Plunkett ». Ooɗoo cello "Irlande" feeñii to Londres, jooni ko Carlos Prieto jeyi ɗum.
== Tuugnorgal ==
20zllarc6d6joov77f5yrcup34pantc
162459
162455
2026-04-11T09:20:53Z
SUZYFATIMA
13856
162459
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Catherine Plunkett''' (hedde 1725 – ?) ko jimoowo violon Irlannda.
Nguurndam
O jibinaa ko to Dublin, c.1725. Plunkett janngi e Matthew Dubourg, o waɗi jimɗi to Londres e Dublin hedde 1744. O jeyaa ko e rewɓe Irlande seeɗa no feewi waɗɓe jimɗi e dingiral e teeminannde sappo e jeetatiire. Ko seeɗa tan anndaa e makko.
E hitaande 1818, cello Stradivarius soodaa ko Mr Alan Dowell, « ɓiy debbo biyeteeɗo Catherine Plunkett ». Ooɗoo cello "Irlande" feeñii to Londres, jooni ko Carlos Prieto jeyi ɗum.<ref name="Violinist.com 2010">{{cite web|title=Great female violinists of the past|website=Violinist.com|date=2010-12-27|url=https://www.violinist.com/discussion/archive/19135/|access-date=2019-12-08}}</ref><ref name="Violin">{{cite web|title=Women and the Violin – Orchestras – Classical Music|date=2019-11-25|url=https://www.scribd.com/doc/316307047/Women-and-the-Violin|access-date=2019-12-08}}</ref><ref name="Goldberg 2019">{{cite book|last=Goldberg|first=T.|title=Pioneer Violin Virtuose in the Early Twentieth Century: Maud Powell, Marie Hall, and Alma Moodie: A Gendered Re-Evaluation|publisher=Taylor & Francis|year=2019|isbn=978-1-351-16750-5|url=https://books.google.com/books?id=sgKaDwAAQBAJ&pg=PT20|access-date=2019-12-08|page=20}}</ref><ref name="Bachmann 2013">{{cite book|last=Bachmann|first=A.|title=An Encyclopedia of the Violin|publisher=Dover Publications|series=Dover Books on Music|year=2013|isbn=978-0-486-31824-0|url=https://books.google.com/books?id=ocmjAQAAQBAJ&pg=PA390|access-date=2019-12-08|page=390}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.irishtimes.com/news/following-trail-of-an-irish-strad-1.115301|title=Following trail of an Irish Strad|newspaper=The Irish Times|language=en|access-date=2019-12-09}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
84t6197vlvo1n3ps89bwu6959lqqx5s
Rita Buxton
0
39512
162456
2026-04-11T09:12:51Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Dame Rita Mary Buxton,''' DBE (21 noowammbar 1896 – 22 ut 1982) ko golloowo renndo Ostarali, daraniiɗo haɓaade rafiiji, jom pucci daɗndo e moƴƴere. == Baɗte e ɓesngu == O jibinaa ko to wuro wiyeteengo South Yarra, to wuro wiyeteengo Melbourne, ko ɓiɗɗo gooto e jom suudu makko, o janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sacré Coeur, to Glen Iris.[1] Baaba makko ko golloowo laamu, o wonti jom ngalu, o wonti jom suudu Canada Cycle & Motor Co. == Teegal == Ña..."
162456
wikitext
text/x-wiki
'''Dame Rita Mary Buxton,''' DBE (21 noowammbar 1896 – 22 ut 1982) ko golloowo renndo Ostarali, daraniiɗo haɓaade rafiiji, jom pucci daɗndo e moƴƴere.
== Baɗte e ɓesngu ==
O jibinaa ko to wuro wiyeteengo South Yarra, to wuro wiyeteengo Melbourne, ko ɓiɗɗo gooto e jom suudu makko, o janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sacré Coeur, to Glen Iris.[1] Baaba makko ko golloowo laamu, o wonti jom ngalu, o wonti jom suudu Canada Cycle & Motor Co.
== Teegal ==
Ñalnde o heɓi duuɓi 26 (22 noowammbar 1922), to Egliis katolik St Joseph, to Malvern o resi Leonard Raymond Buxton (1896-1977).
== Ko St Vinsent ==
E hitaande 1927 Rita Buxton naati e ballal Toorak to opitaal St Vincent, to Fitzroy. E hitaande 1936 o woni hooreejo fedde toppitiinde golle cafrirɗe ballitooje opitaal oo. O yuɓɓinii ballal e yiɗde St Vincent's e wolde adunaare ɗimmere, o golliima e nokku lootirɗo e hoore makko. E hitaande 1947 o woni debbo gadano (so wonaa yumma rektoor) e nder diiso wasiyaaji safrirde ndee. E hitaande 1958 o toɗɗaa tergal sosngal diiso duɗal wiɗtooji safaara St Vincent, ngal o gollotoo e mooftude kaalis, o rokki kaalis keewɗo mo o joginoo ngam fedde.
== Pucci daɗndo ==
Rita Buxton ina joginoo pucci keewɗi. Gooto e maɓɓe, hono High Syce, heɓiino kawgel Caulfield e hitaande 1929. St Razzle, goɗɗo oo, woni ɗiɗaɓo e hitaande 1949. Fedde Golf Victoria sosi koppi e innde makko, rokketeeɗo keɓɗo kawgel ngel hitaande kala, ngam mawninde darnde makko e fedde nde e wonde hooreejo fedde nde (1937–1937]9a.
Teddungal
OBE, hitaande 1944
CBE, hitaande 1955
DBE, hitaande 1969
== Jokkondiral ==
Fedde Croix-Rouge Ostarali (Victoria)
Koolaaɗo kuuɓal Aleksandra
Duuɓi jawtuɗi ɗii
Caggal maayde gorko makko, Buxton woppi golle makko ɓurɗe heewde e opitaal, hay so tawii noon o woniino diisneteeɗo nguurndam St Vincent e hooreejo nominaal wallidiiɓe. O woppi ɓiɓɓe makko rewɓe tato, o sankii ñalnde 22 ut 1982, omo yahra e duuɓi 85.
Fuɗɗoode
B. Egan, "Laabi opitaal" (1993)
Duuɓi (Melbourne), 7 noowammbar 1934, hello 13, 14 suwee 1969, hello 15
Jaaynde Herald (Melbourne), 14 suwee 1969, hello 2
Jaaynde Naange-Natal (Melbourne), 1 Oktoobar 1982, hello 11
Awokaa (Melbourne), 9 suwee 1982, hello 4
== Tuugnorgal ==
h95udoc7fir49rmrkz1j3fnetdam430
162457
162456
2026-04-11T09:16:52Z
Isa Oumar
9821
162457
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Dame Rita Mary Buxton,''' DBE (21 noowammbar 1896 – 22 ut 1982) ko golloowo renndo Ostarali, daraniiɗo haɓaade rafiiji, jom pucci daɗndo e moƴƴere.
== Baɗte e ɓesngu ==
O jibinaa ko to wuro wiyeteengo South Yarra, to wuro wiyeteengo Melbourne, ko ɓiɗɗo gooto e jom suudu makko, o janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sacré Coeur, to Glen Iris.[1] Baaba makko ko golloowo laamu, o wonti jom ngalu, o wonti jom suudu Canada Cycle & Motor Co.
== Teegal ==
Ñalnde o heɓi duuɓi 26 (22 noowammbar 1922), to Egliis katolik St Joseph, to Malvern o resi Leonard Raymond Buxton (1896-1977).
== Ko St Vinsent ==
E hitaande 1927 Rita Buxton naati e ballal Toorak to opitaal St Vincent, to Fitzroy. E hitaande 1936 o woni hooreejo fedde toppitiinde golle cafrirɗe ballitooje opitaal oo. O yuɓɓinii ballal e yiɗde St Vincent's e wolde adunaare ɗimmere, o golliima e nokku lootirɗo e hoore makko. E hitaande 1947 o woni debbo gadano (so wonaa yumma rektoor) e nder diiso wasiyaaji safrirde ndee. E hitaande 1958 o toɗɗaa tergal sosngal diiso duɗal wiɗtooji safaara St Vincent, ngal o gollotoo e mooftude kaalis, o rokki kaalis keewɗo mo o joginoo ngam fedde.
== Pucci daɗndo ==
Rita Buxton ina joginoo pucci keewɗi. Gooto e maɓɓe, hono High Syce, heɓiino kawgel Caulfield e hitaande 1929. St Razzle, goɗɗo oo, woni ɗiɗaɓo e hitaande 1949. Fedde Golf Victoria sosi koppi e innde makko, rokketeeɗo keɓɗo kawgel ngel hitaande kala, ngam mawninde darnde makko e fedde nde e wonde hooreejo fedde nde (1937–1937]9a.
Teddungal
OBE, hitaande 1944
CBE, hitaande 1955
DBE, hitaande 1969
== Jokkondiral ==
Fedde Croix-Rouge Ostarali (Victoria)
Koolaaɗo kuuɓal Aleksandra
Duuɓi jawtuɗi ɗii
Caggal maayde gorko makko, Buxton woppi golle makko ɓurɗe heewde e opitaal, hay so tawii noon o woniino diisneteeɗo nguurndam St Vincent e hooreejo nominaal wallidiiɓe. O woppi ɓiɓɓe makko rewɓe tato, o sankii ñalnde 22 ut 1982, omo yahra e duuɓi 85.
Fuɗɗoode
B. Egan, "Laabi opitaal" (1993)
Duuɓi (Melbourne), 7 noowammbar 1934, hello 13, 14 suwee 1969, hello 15
Jaaynde Herald (Melbourne), 14 suwee 1969, hello 2
Jaaynde Naange-Natal (Melbourne), 1 Oktoobar 1982, hello 11
Awokaa (Melbourne), 9 suwee 1982, hello 4
== Tuugnorgal ==
edzg63hln2xr1gkpi21jlzl9fj449p8
162458
162457
2026-04-11T09:19:35Z
Isa Oumar
9821
162458
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Dame Rita Mary Buxton,''' DBE (21 noowammbar 1896 – 22 ut 1982) ko golloowo renndo Ostarali, daraniiɗo haɓaade rafiiji, jom pucci daɗndo e moƴƴere.
== Baɗte e ɓesngu ==
O jibinaa ko to wuro wiyeteengo South Yarra, to wuro wiyeteengo Melbourne, ko ɓiɗɗo gooto e jom suudu makko, o janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sacré Coeur, to Glen Iris.[1] Baaba makko ko golloowo laamu, o wonti jom ngalu, o wonti jom suudu Canada Cycle & Motor Co.
== Teegal ==
Ñalnde o heɓi duuɓi 26 (22 noowammbar 1922), to Egliis katolik St Joseph, to Malvern o resi Leonard Raymond Buxton (1896-1977).
== Ko St Vinsent ==
E hitaande 1927 Rita Buxton naati e ballal Toorak to opitaal St Vincent, to Fitzroy. E hitaande 1936 o woni hooreejo fedde toppitiinde golle cafrirɗe ballitooje opitaal oo. O yuɓɓinii ballal e yiɗde St Vincent's e wolde adunaare ɗimmere, o golliima e nokku lootirɗo e hoore makko. E hitaande 1947 o woni debbo gadano (so wonaa yumma rektoor) e nder diiso wasiyaaji safrirde ndee. E hitaande 1958 o toɗɗaa tergal sosngal diiso duɗal wiɗtooji safaara St Vincent, ngal o gollotoo e mooftude kaalis, o rokki kaalis keewɗo mo o joginoo ngam fedde.
== Pucci daɗndo ==
Rita Buxton ina joginoo pucci keewɗi. Gooto e maɓɓe, hono High Syce, heɓiino kawgel Caulfield e hitaande 1929. St Razzle, goɗɗo oo, woni ɗiɗaɓo e hitaande 1949. Fedde Golf Victoria sosi koppi e innde makko, rokketeeɗo keɓɗo kawgel ngel hitaande kala, ngam mawninde darnde makko e fedde nde e wonde hooreejo fedde nde (1937–1937]9a.
== Teddungal ==
* OBE, hitaande 1944
* CBE, hitaande 1955
* DBE, hitaande 1969
== Jokkondiral ==
Fedde Croix-Rouge Ostarali (Victoria)
Koolaaɗo kuuɓal Aleksandra
== Duuɓi jawtuɗi ɗii ==
Caggal maayde gorko makko, Buxton woppi golle makko ɓurɗe heewde e opitaal, hay so tawii noon o woniino diisneteeɗo nguurndam St Vincent e hooreejo nominaal wallidiiɓe. O woppi ɓiɓɓe makko rewɓe tato, o sankii ñalnde 22 ut 1982, omo yahra e duuɓi 85.
== Fuɗɗoode ==
* B. Egan, "Laabi opitaal" (1993)
* Duuɓi (Melbourne), 7 noowammbar 1934, hello 13, 14 suwee 1969, hello 15
* Jaaynde Herald (Melbourne), 14 suwee 1969, hello 2
* Jaaynde Naange-Natal (Melbourne), 1 Oktoobar 1982, hello 11
* Awokaa (Melbourne), 9 suwee 1982, hello 4
== Tuugnorgal ==
t17n9d9fvm5nlg7d2e55jj5wtbeqmot
Kyotera
0
39513
162469
2026-04-11T11:07:24Z
Mamman Ali
9126
Created Article
162469
wikitext
text/x-wiki
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
Wakere
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
Ummatore
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
Toɓɓe nafooje
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
Fotooje
Luumo Kyotera E hitaande 2007
Ƴeew kadi
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
lczqwfiperwxbv4m02xunqcn4iv91z8
162470
162469
2026-04-11T11:08:35Z
Mamman Ali
9126
Added databox
162470
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
Wakere
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
Ummatore
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
Toɓɓe nafooje
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
Fotooje
Luumo Kyotera E hitaande 2007
Ƴeew kadi
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
pi4h7mdl23bx5ty08oeyf8gtj0smheo
162471
162470
2026-04-11T11:09:08Z
Mamman Ali
9126
I improved the article
162471
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
Wakere
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
Ummatore
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
Toɓɓe nafooje
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
Fotooje
Luumo Kyotera E hitaande 2007
Ƴeew kadi
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
l23nxasbpms29azwtr05bk1jwdydm9d
162472
162471
2026-04-11T11:09:39Z
Mamman Ali
9126
I improved the article
162472
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
Wakere
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
Ummatore
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
Toɓɓe nafooje
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
Fotooje
Luumo Kyotera E hitaande 2007
Ƴeew kadi
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
ijqlro4pq53b4wtqnqszf2ys9nzhk4m
162473
162472
2026-04-11T11:10:04Z
Mamman Ali
9126
I improved the article
162473
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
Wakere
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
Ummatore
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
Toɓɓe nafooje
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
Fotooje
Luumo Kyotera E hitaande 2007
Ƴeew kadi
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
smhmhsdi7lnc3yhyh9lbc2w92chp7th
162474
162473
2026-04-11T11:10:38Z
Mamman Ali
9126
I improved the article
162474
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
Wakere
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
Ummatore
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
Toɓɓe nafooje
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
Fotooje
Luumo Kyotera E hitaande 2007
Ƴeew kadi
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
b0l6abz85emvl6591jnjvdik2fygo7b
162475
162474
2026-04-11T11:11:10Z
Mamman Ali
9126
I improved the article
162475
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
Wakere
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
Ummatore
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
Toɓɓe nafooje
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
Fotooje
Luumo Kyotera E hitaande 2007
Ƴeew kadi
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
jnjwd0jwqc76dxhmazctrikpfwtrhdo
162476
162475
2026-04-11T11:11:36Z
Mamman Ali
9126
I improved the article
162476
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
Wakere
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
Ummatore
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
Toɓɓe nafooje
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
Fotooje
Luumo Kyotera E hitaande 2007
Ƴeew kadi
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
m6gsplgbpfssyrp30jks8t2hzksz92p
162477
162476
2026-04-11T11:11:58Z
Mamman Ali
9126
I improved the article
162477
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
Wakere
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
Ummatore
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
Toɓɓe nafooje
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
Fotooje
Luumo Kyotera E hitaande 2007
Ƴeew kadi
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
ms36yiciiswxsjz6f12tey39dk9u424
162478
162477
2026-04-11T11:12:19Z
Mamman Ali
9126
I improved the article
162478
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
Wakere
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
Ummatore
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
Toɓɓe nafooje
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
Fotooje
Luumo Kyotera E hitaande 2007
Ƴeew kadi
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
6ifksmgj4qsf2z9cwtudoucuyvnse4w
162479
162478
2026-04-11T11:12:41Z
Mamman Ali
9126
I improved the article
162479
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
Wakere
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
Ummatore
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
Toɓɓe nafooje
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
Fotooje
Luumo Kyotera E hitaande 2007
Ƴeew kadi
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
fo3fvi158hoo1u7ekjnf34bslga8f74
162480
162479
2026-04-11T11:13:17Z
Mamman Ali
9126
I improved the article
162480
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
Ummatore
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
Toɓɓe nafooje
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
Fotooje
Luumo Kyotera E hitaande 2007
Ƴeew kadi
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
i52t9l7nbk6m41okxc91cnujqrqi9dv
162481
162480
2026-04-11T11:13:41Z
Mamman Ali
9126
I improved the article
162481
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
== Ummatore ==
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
Toɓɓe nafooje
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
Fotooje
Luumo Kyotera E hitaande 2007
Ƴeew kadi
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
mt9g5tug4r6j130vnv4628mg9vlmj8i
162482
162481
2026-04-11T11:14:03Z
Mamman Ali
9126
I improved the article
162482
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
== Ummatore ==
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
== Toɓɓe nafooje ==
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
Fotooje
Luumo Kyotera E hitaande 2007
Ƴeew kadi
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
ggefpgluulxh313c74my917ih0wzm5u
162483
162482
2026-04-11T11:14:23Z
Mamman Ali
9126
I improved the article
162483
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
== Ummatore ==
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
== Toɓɓe nafooje ==
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
== Fotooje ==
Luumo Kyotera E hitaande 2007
Ƴeew kadi
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
g0vy1z0ne661u9e4om4d84hnso4zgde
162484
162483
2026-04-11T11:14:54Z
Mamman Ali
9126
I improved the article
162484
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi Uganndaa. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
== Ummatore ==
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
== Toɓɓe nafooje ==
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
== Fotooje ==
Luumo Kyotera E hitaande 2007
== Ƴeew kadi ==
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
rbbx6cfjrq4a71fe9u8he8zwee007vp
162485
162484
2026-04-11T11:15:30Z
Mamman Ali
9126
Added link
162485
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi [[Ugannda|Uganndaa]]. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
== Ummatore ==
E nder binnditagol leydi Uganndaa e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
== Toɓɓe nafooje ==
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
== Fotooje ==
Luumo Kyotera E hitaande 2007
== Ƴeew kadi ==
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
eid134gvev8at1kf40xvzg7vval70t9
162486
162485
2026-04-11T11:16:07Z
Mamman Ali
9126
Added link
162486
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi [[Ugannda|Uganndaa]]. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
== Ummatore ==
E nder binnditagol leydi [[Ugannda|Uganndaa]] e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
== Toɓɓe nafooje ==
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
== Fotooje ==
Luumo Kyotera E hitaande 2007
== Ƴeew kadi ==
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
8jgejc3xuiew61coamw35e6bjayr4ei
162487
162486
2026-04-11T11:20:24Z
Mamman Ali
9126
Added citation
162487
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi [[Ugannda|Uganndaa]]. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.<ref>https://web.archive.org/web/20170110115940/http://www.ubos.org/onlinefiles/uploads/ubos/NPHC/NPHC%202014%20PROVISIONAL%20RESULTS%20REPORT.pdf</ref>
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
== Ummatore ==
E nder binnditagol leydi [[Ugannda|Uganndaa]] e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
== Toɓɓe nafooje ==
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
== Fotooje ==
Luumo Kyotera E hitaande 2007
== Ƴeew kadi ==
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
edcn9aobwfcyv2fkeqz40igugeakcu1
162488
162487
2026-04-11T11:22:23Z
Mamman Ali
9126
Added citation
162488
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi [[Ugannda|Uganndaa]]. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.<ref>https://web.archive.org/web/20170110115940/http://www.ubos.org/onlinefiles/uploads/ubos/NPHC/NPHC%202014%20PROVISIONAL%20RESULTS%20REPORT.pdf (PDF). Kampala : Biro limto leydi Uganndaa (UBOS). Arsiif mum ko e asli (PDF) ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2017. Heɓtinaama ñalnde 3 ut 2017.</ref>
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333).[l
== Ummatore ==
E nder binnditagol leydi [[Ugannda|Uganndaa]] e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
== Toɓɓe nafooje ==
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
== Fotooje ==
Luumo Kyotera E hitaande 2007
== Ƴeew kadi ==
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
4jxr9e01brf0kutn9a3xp38vp7wd47z
162489
162488
2026-04-11T11:23:55Z
Mamman Ali
9126
Added citation
162489
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi [[Ugannda|Uganndaa]]. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.<ref>https://web.archive.org/web/20170110115940/http://www.ubos.org/onlinefiles/uploads/ubos/NPHC/NPHC%202014%20PROVISIONAL%20RESULTS%20REPORT.pdf (PDF). Kampala : Biro limto leydi Uganndaa (UBOS). Arsiif mum ko e asli (PDF) ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2017. Heɓtinaama ñalnde 3 ut 2017.</ref>
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333). <ref>https://ugandaradionetwork.com/story/kyotera-district-starts-operations</ref>
== Ummatore ==
E nder binnditagol leydi [[Ugannda|Uganndaa]] e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
== Toɓɓe nafooje ==
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
== Fotooje ==
Luumo Kyotera E hitaande 2007
== Ƴeew kadi ==
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
q98e0aue6p8zqawrxfda7r7n9x2ihob
162490
162489
2026-04-11T11:27:03Z
Mamman Ali
9126
Updated citation
162490
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi [[Ugannda|Uganndaa]]. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.<ref>https://web.archive.org/web/20170110115940/http://www.ubos.org/onlinefiles/uploads/ubos/NPHC/NPHC%202014%20PROVISIONAL%20RESULTS%20REPORT.pdf (PDF). Kampala : Biro limto leydi Uganndaa (UBOS). Arsiif mum ko e asli (PDF) ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2017. Heɓtinaama ñalnde 3 ut 2017.</ref>
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333). <ref>Binnde, Eduard (1 sulyee 2017) https://ugandaradionetwork.com/story/kyotera-district-starts-operations heɓtinaama ñalde 1 sulyee 2017</ref>
== Ummatore ==
E nder binnditagol leydi [[Ugannda|Uganndaa]] e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.
== Toɓɓe nafooje ==
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
== Fotooje ==
Luumo Kyotera E hitaande 2007
== Ƴeew kadi ==
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
2og3x2hcwnbl3j3ei3y1e0qs2yy9abv
162491
162490
2026-04-11T11:29:15Z
Mamman Ali
9126
Added citation
162491
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi [[Ugannda|Uganndaa]]. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.<ref>https://web.archive.org/web/20170110115940/http://www.ubos.org/onlinefiles/uploads/ubos/NPHC/NPHC%202014%20PROVISIONAL%20RESULTS%20REPORT.pdf (PDF). Kampala : Biro limto leydi Uganndaa (UBOS). Arsiif mum ko e asli (PDF) ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2017. Heɓtinaama ñalnde 3 ut 2017.</ref>
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333). <ref>Binnde, Eduard (1 sulyee 2017) https://ugandaradionetwork.com/story/kyotera-district-starts-operations heɓtinaama ñalde 1 sulyee 2017</ref>
== Ummatore ==
E nder binnditagol leydi [[Ugannda|Uganndaa]] e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.<ref>http://distancecalculator.globefeed.com/Uganda_Distance_Result.asp?fromplace=Kyotera%2C%20Central%20Region%2C%20Uganda&toplace=Masaka%2C%20Central%20Region%2C%20Uganda%2C&dt1=ChIJTVQrH07X2RkRV7fohDYT7sM&dt2=ChIJ0wz6EJeO1xkRDkvRQzoPNz8</ref>
== Toɓɓe nafooje ==
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
== Fotooje ==
Luumo Kyotera E hitaande 2007
== Ƴeew kadi ==
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
0rl0eg4e3mg40ugfm0zx31at72mzmqp
162492
162491
2026-04-11T11:30:51Z
Mamman Ali
9126
Updated citation
162492
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi [[Ugannda|Uganndaa]]. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.<ref>https://web.archive.org/web/20170110115940/http://www.ubos.org/onlinefiles/uploads/ubos/NPHC/NPHC%202014%20PROVISIONAL%20RESULTS%20REPORT.pdf (PDF). Kampala : Biro limto leydi Uganndaa (UBOS). Arsiif mum ko e asli (PDF) ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2017. Heɓtinaama ñalnde 3 ut 2017.</ref>
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333). <ref>Binnde, Eduard (1 sulyee 2017) https://ugandaradionetwork.com/story/kyotera-district-starts-operations heɓtinaama ñalde 1 sulyee 2017</ref>
== Ummatore ==
E nder binnditagol leydi [[Ugannda|Uganndaa]] e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.<ref>http://distancecalculator.globefeed.com/Uganda_Distance_Result.asp?fromplace=Kyotera%2C%20Central%20Region%2C%20Uganda&toplace=Masaka%2C%20Central%20Region%2C%20Uganda%2C&dt1=ChIJTVQrH07X2RkRV7fohDYT7sM&dt2=ChIJ0wz6EJeO1xkRDkvRQzoPNz8 Feere winndereere (GFC). Heɓtinaama ñalnde 14 sulyee 2015.</ref>
== Toɓɓe nafooje ==
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.
== Fotooje ==
Luumo Kyotera E hitaande 2007
== Ƴeew kadi ==
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
7kkiyae225np20km9c8nvwqprflbtve
162493
162492
2026-04-11T11:32:22Z
Mamman Ali
9126
Added citation
162493
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi [[Ugannda|Uganndaa]]. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.<ref>https://web.archive.org/web/20170110115940/http://www.ubos.org/onlinefiles/uploads/ubos/NPHC/NPHC%202014%20PROVISIONAL%20RESULTS%20REPORT.pdf (PDF). Kampala : Biro limto leydi Uganndaa (UBOS). Arsiif mum ko e asli (PDF) ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2017. Heɓtinaama ñalnde 3 ut 2017.</ref>
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333). <ref>Binnde, Eduard (1 sulyee 2017) https://ugandaradionetwork.com/story/kyotera-district-starts-operations heɓtinaama ñalde 1 sulyee 2017</ref>
== Ummatore ==
E nder binnditagol leydi [[Ugannda|Uganndaa]] e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.<ref>http://distancecalculator.globefeed.com/Uganda_Distance_Result.asp?fromplace=Kyotera%2C%20Central%20Region%2C%20Uganda&toplace=Masaka%2C%20Central%20Region%2C%20Uganda%2C&dt1=ChIJTVQrH07X2RkRV7fohDYT7sM&dt2=ChIJ0wz6EJeO1xkRDkvRQzoPNz8 Feere winndereere (GFC). Heɓtinaama ñalnde 14 sulyee 2015.</ref>
== Toɓɓe nafooje ==
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.<ref>https://www.google.co.ug/maps/place/0%C2%B037'54.0%22S+31%C2%B032'36.0%22E/@-0.2297193,30.8407919,7.49z/data=!4m2!3m1!1s0x0:0x0</ref>
== Fotooje ==
Luumo Kyotera E hitaande 2007
== Ƴeew kadi ==
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
fhfoqgct5mzvmujtg0in3wvuitfdyp4
162494
162493
2026-04-11T11:34:57Z
Mamman Ali
9126
Added citation
162494
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi [[Ugannda|Uganndaa]]. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.<ref>https://web.archive.org/web/20170110115940/http://www.ubos.org/onlinefiles/uploads/ubos/NPHC/NPHC%202014%20PROVISIONAL%20RESULTS%20REPORT.pdf (PDF). Kampala : Biro limto leydi Uganndaa (UBOS). Arsiif mum ko e asli (PDF) ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2017. Heɓtinaama ñalnde 3 ut 2017.</ref>
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka<ref>http://www.ubos.org/onlinefiles/uploads/ubos/pdf%20documents/TP52010.pdf heɓtinaama ñalde 14 sulyee 2015</ref>, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333). <ref>Binnde, Eduard (1 sulyee 2017) https://ugandaradionetwork.com/story/kyotera-district-starts-operations heɓtinaama ñalde 1 sulyee 2017</ref>
== Ummatore ==
E nder binnditagol leydi [[Ugannda|Uganndaa]] e hitaande 2002, yimɓe Kyotera limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.<ref>http://distancecalculator.globefeed.com/Uganda_Distance_Result.asp?fromplace=Kyotera%2C%20Central%20Region%2C%20Uganda&toplace=Masaka%2C%20Central%20Region%2C%20Uganda%2C&dt1=ChIJTVQrH07X2RkRV7fohDYT7sM&dt2=ChIJ0wz6EJeO1xkRDkvRQzoPNz8 Feere winndereere (GFC). Heɓtinaama ñalnde 14 sulyee 2015.</ref>
== Toɓɓe nafooje ==
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.<ref>https://www.google.co.ug/maps/place/0%C2%B037'54.0%22S+31%C2%B032'36.0%22E/@-0.2297193,30.8407919,7.49z/data=!4m2!3m1!1s0x0:0x0</ref>
== Fotooje ==
Luumo Kyotera E hitaande 2007
== Ƴeew kadi ==
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
20veqr0nclhuia5ybv0de52r6a9in2i
162495
162494
2026-04-11T11:37:08Z
Mamman Ali
9126
Added citation
162495
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kyotera''' ko wuro wonngo e bannge worgo diiwaan hakkundeejo leydi [[Ugannda|Uganndaa]]. Ko minisipaal e nder diiwaan Kyotera. Kono gardiiɗo diiwaan oo woni ko to Kasaali.<ref>https://web.archive.org/web/20170110115940/http://www.ubos.org/onlinefiles/uploads/ubos/NPHC/NPHC%202014%20PROVISIONAL%20RESULTS%20REPORT.pdf (PDF). Kampala : Biro limto leydi Uganndaa (UBOS). Arsiif mum ko e asli (PDF) ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2017. Heɓtinaama ñalnde 3 ut 2017.</ref>
== Wakere ==
Kyotera woni ko e diiwaan Kyotera keso oo. Nde woni ko hedde 44 kiloomeeteer (27 mi) to fuɗnaange-rewo Masaka<ref>http://www.ubos.org/onlinefiles/uploads/ubos/pdf%20documents/TP52010.pdf heɓtinaama ñalde 14 sulyee 2015</ref>, wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan hee. Ɗum ko hedde 29 kiloomeeteer (18 mi), e laawol, fuɗnaange-rewo Rakai, ɗo gardiiɗo diiwaan oo woni ɗoo. Koɗkiiji wuro ngo ko 0°37'54.0"S, 31°32'36.0"E (Njaajeendi:-0.631667; Njuuteeki:31.543333). <ref>Binnde, Eduard (1 sulyee 2017) https://ugandaradionetwork.com/story/kyotera-district-starts-operations heɓtinaama ñalde 1 sulyee 2017</ref>
== Ummatore ==
E nder binnditagol leydi [[Ugannda|Uganndaa]] e hitaande 2002, yimɓe Kyotera<ref>https://mapcarta.com/29662136 heɓtinaama ñalde 1 ut 2017</ref> limtaama ko 7 590 neɗɗo. E hitaande 2010, Biro toppitiiɗo limgol leydi Uganndaa (UBOS) limtii wonde yimɓe leydi ndii ina tolnoo e 8 800 neɗɗo. E hitaande 2011, UBOS limtii yimɓe hakkunde hitaande ko 9 000 neɗɗo. E nder binnditagol ngenndiwal e wiɗto galleeji e lewru ut 2014, keewal yimɓe Kyotera limtaama ko 12 789 neɗɗo.<ref>http://distancecalculator.globefeed.com/Uganda_Distance_Result.asp?fromplace=Kyotera%2C%20Central%20Region%2C%20Uganda&toplace=Masaka%2C%20Central%20Region%2C%20Uganda%2C&dt1=ChIJTVQrH07X2RkRV7fohDYT7sM&dt2=ChIJ0wz6EJeO1xkRDkvRQzoPNz8 Feere winndereere (GFC). Heɓtinaama ñalnde 14 sulyee 2015.</ref>
== Toɓɓe nafooje ==
Ko ɗeeɗoo nokkuuje ɓeydooje nafoore ina tawee e nder walla sara Kyotera : (a) birooji Diisnondiral wuro Kyotera (b) Luumo hakkundeejo Kyotera (c) Birooji Sosiyetee Ngenndiijo Ndiyam e Sewnde, Cluster Kyotera (d) Laawol Masaka–Mutukula, rewrude e wuro ngoo e nder mbaydi fuɗnaange/fuɗnaange. e (e) Kasaali, wuro to bannge worgo Kiyotera ko nokku ɗo gardiiɗo diiwaan Kiyotera woni.<ref>https://www.google.co.ug/maps/place/0%C2%B037'54.0%22S+31%C2%B032'36.0%22E/@-0.2297193,30.8407919,7.49z/data=!4m2!3m1!1s0x0:0x0</ref>
== Fotooje ==
Luumo Kyotera E hitaande 2007
== Ƴeew kadi ==
Diiwaan Rakai
Kalisizo
Doggol gure e gure e nder leydi Uganndaa
Tuugnorgal
4zz8yo82g13h0hk4yw52q7s6cplvx9c