Wikipedia
ffwiki
https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo
MediaWiki 1.46.0-wmf.23
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Fulfulde
0
1604
163044
162371
2026-04-12T17:28:39Z
LNTG
14280
Undid revision [[Special:Diff/162371|162371]] by [[Special:Contributions/~2026-18390-26|~2026-18390-26]] ([[User talk:~2026-18390-26|talk]])
163044
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
[[File:Fulfulde Sudu.jpg|thumb|Fulfulde sudu]]
[[File:Fulanin migrants.jpg|thumb|waynaaɓe fulɓe]]
'''Fulfulde''' walla '''pulaar''' maa '''pular''' ko [[ɗemngal]] [[Fulɓe]] e [[Haalpulaar'en]] Ɗemngal ngal no haalee e [[Leydi|leyɗe]] keewɗe e [[Afirik]].<ref>https://www.sciencedirect.com/topics/social-sciences/fulfulde</ref> Haalooɓe fulfulde-pulaar ina kawra miliyonji 60 haa koyari miliyanji 80.
[[File:ASC Leiden - F. van der Kraaij Collection - 12 - 074 - Une femme debout et une autre assise dans l'ouverture d'une hutte - Boucle du Mouhoun, Burkina Faso, 1984.tif|thumb|ASC_Leiden_-_F._van_der_Kraaij_Collection_-_12_-_074_-_Une_femme_debout_et_une_autre_assise_dans_l'ouverture_d'une_hutte_-_Boucle_du_Mouhoun,_Burkina_Faso,_1984]]Ɗemngal ngal ina jeyaa e Suudu ɗemɗe Hiirnaange [[Atlantis|Atlantik]], taweteendu kanyum duu e nder suudu ɗemɗe afirikankeeje ɓurndu yaajude wi'eteendu [[Niiser]]-[[Konngo]]. Ɗemɗe goɗɗe jeyaaɗe e ndun suudu ngoni: ce'aar ([[ɗemngal]] seereero) e njolfo. E ɗeen ɗiɗi ko seereero ɓuri ɓadondirde e pulaar.
== Caltuɗe ==
'''1.''' '''Caltuɗe:''' Ko ɓuri heewde koo, pulaar ina feccee waɗee caltuɗe jowi mawɗe kawrooje e dawlaaji [[Fulɓe]] taariikayankooji (dawlaaji [[Fulɓe]] adiiɗi laamu kolonaaku). Kannje ngoni:
Pulaar Fuuta Tooro (no gasa ko e ngal diiwal ɗemngal ngal yalti), leydi [[Senegal]] Pular [[Fuuta Jaloo]], [[Leydi]] [[Gine]], Fulfulde Maasina, Lesdi [[Maali]], Fulfulde Liptaako, Leydi [[Burkina Faso]], [[Fulfulde]] [[Adamawa]], Lesdi [[Naajeeriya]] e Kamarun. Feccoore go'o no waawa wonirde nii:
* Pular Fuuta Jaloo ([[Gine]], [[Sarliyon]], e [[Gine-Bisaawo]])
* Pulaar Fuuta Tooro [[Senegaal]], [[Muritani]], e [[Maali]] hiirnaange
* Pulaar Firdu (maa Fulaadu maa Fulakunnda)
* Fulfulde Maasina (ana anndira "Maasinaŋkoore" ; [[Maali]])
* Fulfulde Liptaako ([[Burkina Faso]])
* Fulfulde Borgu ([[Benen]] e [[Togo]])
* Fulfulde Hakkundeeri [[Niiseriya|Najeeriya]] (laamu [[Usmaani Ɓii Fooduyee]], wano [[Sokoto]])
* Fulfulde Adamaawa (ana anndira "Aadamankoore" ; [[Naajeeriya|Naajeeriya]] e [[Kamarun]] e [[Caadi]] e Suudan e [[Afirka Cakaari]])
Ko ɓuri kon e [[Fulfulde]] ɗen hino humii e gootal e diiwe limtaaɗe ɗoo, e piide misal si en ƴettii Fulfulde Bagirmi, ɗum ko leydi e nder Caad, ko e Adamaawankoore nden jeyaa. Fulfulde Funnaange [[Niijer]] ko e Fulfulde Hakkundeeri [[Naajeeriya]] ɓuri jeydude, Fulfulde Hiirnaange Niijer ko e Liptaakuure e Maasinankoore jeyaa.
So en teskiima, ma en taw ina heddii fahin caltuɗe ɗalaaɗe hono [[pulaar]] Fulaadu (ɓaleeri [[Senegal]] e [[Gammbiya]]), Fulfulde Borgu e nder leydi Benen, fulfulde diiwaanuuji hakkunde [[Naajeeriya]]. Kono ɗeen pulfule na ɓadii goɗɗe e ɗee ɗe adi-ɗen limtude yeru Borgu no ɓadondiri e [[Maasinji|Maasina]], Fulaadu no nanndi e Fuuta Tooro no nanndi e Fuuta Jaloo, e maanaa no hakkunde maa fulfulde Caad walla [[Sudan]] ko e Adamawa jeydi.
== Alkule ==
==Alkule lateŋ==
'''2.''' '''Alkule:''' gila teemedannde sappo e jeetataɓere nden, pulaar-fulfulde no winndiree alkule aarabe. Haa hannde no fellitaa wonnde e leyɗe goɗɗe yeru Fuuta Jaloo maa [[Adamawa]], Fulɓe ko alkule aarabe ɓuri doolnoraade. fulɓe non sinciino binndi goo ko wonaa ajami, wano "Miimiyee afrika, kaɓɓe,..
[[File:الابجدية الفولانية بالحرف اللاتيني.jpg|thumb|500px|الابجدية_الفولانية_بالحرف_اللاتيني]]
Gila hakkunde duuɓi 1950 han 1960, sukaaɓe fulɓe iwruɓe baŋŋe fow jangaynooɓe to jaaɓi hattirde [[Misra]] e leyɗeele Aarabeeɓe goo, no huutora alkule latin ngam winndude pulaar. Ko e hitaande 1966 to bensondiral mawngal [[Bamako]], Fulɓe ɓen fottani winndirde abajada laten. Ndiin mbinndudi innniraa abajada [[UNESCO]] maa alkule [[UNESCO]]. Ɗen golle waɗi itti ñannde 28 2ɓuru han 5 3ɓuru. No jeyanoo e tawaaɓe ɗen golle, Aamadu Hampaate Bah; ko kanko jooɗaninoo ton ɗemngal fulfulde wonndude e Alfaa Ibrahiim Soo. Ɓaawo kawral maɓɓe e huutorde alkule latin ɗee, ɓe sinci alkule addayɗe hitooji fulfulde ɗin. Ko ɗen woni: '''ɓ ɗ ŋ ƴ'''
Ɓaawo jonnde Bamako ndee, laamuuji ɗin yamiraa yaltinngo dekeree ngam anndinnde fof wonnde ko ɗee ɗoo woni alkuke [[Fulɓe]]. E leydi Senegal ñannde 16 6ɓuru 1980, Senngor yaltini dekere on e kuulal 80-1049. Ko e fewndo on saa'a kadi Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije [[Moritani]] sincaa. Fewndo on yonta e leydi [[Gine]], Seeku Tuure hari yamiriino jannirgol ɗemɗe muynaaɗe ɗen kono o jaɓaano tawtude jonnde Bamoko nden. Fii heɓugol hitooji pular ɗin, ko alkule ɓasaaɗe ɓe huutortonoo; yeru: ɓ = bh, ɗ = dh, ekn... Ɗum non no heddii e hakkile ɓiɓɓe Gine heewuɓe haa ka woni; ɓe nanay tun alkuke pular ɓe miijoo e alkuke ɗe Seeku huutori ɗen sabu ɗen maraano hitooji pular ɗin fof.
E hitaande 1978 UNESCO waɗuno jonnde [[Ñamey]], leydi [[Niijeer]] gila ñannde 17 han 21 6ɓuru. Jonnde noddiraande, Jonnde Fanniyankeeɓe fii Winndugol e Faamondiral ɗemɗe Afriknaaje. E nden jonnde, toowa ganndeeɓe heewuɓe immoriiɓe e leyɗeele [[Afrik]] e Orop tawdano ɗum. Jooɗaniiɗo ton ɗemngal fulfulde ko Profesor Alfaa Ibraahiima Soo, immoriiɗo to dawla [[Faransi]]. Ko soñaa e ɗen golle, ko nawtaama to dawlaaji Afriknaaji ngam haa wona tuugnorde e winndugol ɗemɗe mum ngenndiije.
Tuggude gila ngal nanondiral waɗi fii winndugol pular, waɗii battane mawɗo e binndol e jannde ɗemngal pular. Gila 1966 heɓi hannde, no buri 2000 tiitoode, e kala fannu ganndal, winndaa ɗum e pular tawa ko e latin. Lowe geese heewuɗe no woodi tawa ko e pular ɗe winndata, tawa ko latin ɗe huutortoo.
Alkule ɗen ngoni:
'''a e i o u b mb ɓ c d nd ɗ f g ng h j nj k l m n ñ ŋ p r s t w y ƴ ''''
Sincugol ndiin mbinndudi e dow nanondiral haɗaali [[Fulɓe]] sincude alkule kese, noddana ɗe
==Adlam==
𞤀𞥄 𞤁 𞤂 𞤃 𞤄 𞤅 𞤆 𞤇 𞤈 𞤉 𞤊 𞤋 𞤌 𞤍 𞤎 𞤏 𞤐 𞤑 𞤒 𞤓 𞤔 𞤕 𞤖 𞤗 𞤘 𞤙 𞤚 𞤛
ko Alkule ɗe yoga e Fulɓe mbinndirta jooni e nder leyɗeele duunde [[Afrik]] lutti [[Senegal]] e [[Moritani]]. Ko alkule kese, pentaaɗe [[Gine]] hitaande 1989 immorde e Abdoulaay e Ibaraahiima Barry. Ko ɓee ɗiɗo sinciɗe, daraniiɗe ɓaawo ɓe faamineede woodeede alkule pular kono tawi hakkil maɓɓe ƴettaa ɗum. Alkule ɗeen ko 28 e limtol daraniiɓe ɗen alkule, kono ko ɗe 32 si muume ñonndinaɗe ɗee (n'g, n'j, n'b, n'd) tawdaama hen.
Jokkuɓe ɗin binndi no yeynaɗi e nder [[Gine]] e leyɗeele goo ngam Afriknaaɓe fof huutorooɗi ([[fulɓe]] e ko wonaa)
Pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa, woni ɗemngal keeringal to banŋŋe innude geɗe e rokkude ɗumʼen ma'anaa. Paygol maggal ina fawii he toɓɓe keewɗe, ko wayi no heewde alkule e mbaadi pirligol golle e firo kelmeendi…
Alkule : pulaar/fulfulde ɓuri heewde alkule e farayse e arab e enngele… (32 alkulal). Won alkule ɗe ɗemngal ngal jogii weeɓaani tawde he ɗemɗe goɗɗe, ko wayi no alkule ɗ, ƴ, ŋ…
Pirlitgol golle : pulaar fulfulde ina jogii lomto gollooɓe 7ɗo so en limtii heen lomto golloowo naattinoowo : enen, ko noon ne so en ƴeewii gollal jogorngal, to bannge sahaa, angal firlitiree he mbaadiiji keewɗi : maa o ar, omo ara, o arat, o aroyat, o aratno, o aratnoo…
Firo kelme : kelmeendi pulaar/fulfulde ina heerorii fayde mum, cañki pulaar fulfulde ina ɗelñira karallaagal timmungal e ñeeñal baydungal : ina holla en ɗuum mahdi helmere pulaar
* Pelle inɗe : ɗemngal ngal ina jogii pelle inɗe hedde 20 tawi heen fedde kala ina jogii hattan kaawniiɗo ngam sifaade innde toɗɗii nde. En njuutnotaako ɗoon sabu ɗuum ɓooyii yimeede
* Ceekirɗe : ɗoon ne kadi en njuutnotaako sabu jooni kala janngoowo ɗemngal ngal anndii wonde e nder helmere wootere eɗen mbaawi dañde ceekirɗe keewɗe haa helmere nde metta wowlude yeru : naftondiroyde, walla jiiɓoo wowlude jiiɓoo faamde, yeru : ɓamtinondiriroroyatno ; te
seekirde heen kala arda e maanaa mum.
Ngam añde woɗɗinoyde, sabu en mbaawaa te en kattanaani haalde fof, njahen he toɓɓere sakkitiinde he ndee ɗo lowre, ɗum woni maanaa ɓesɗo.
_ Kelme keewɗe ngam maanaa gooto: pulaar/fulfulde ina jogii hattan seɗde maanaa helmere yaltina firoyon mum tokoson ngonkon nder mum. Aɗa waawi yiyde kelme sappo walla ɓura tawi ko he maanaa gooto. Ngam newnude golle men ƴeften yeru he kelme ɓurɗe baɗtinde he nguurndam [[fulɓe]]:
a/ toɓo: jannja, ngatamaare, maamaare, wis_wis, yaral (jaral), juko, Demmba diŋaare, hokkitere, mbayritam, bowte…
b/ laawol: burdubujol(walla ballaŋaawol), mosol, jurol, lappol, bolol, celol, codol,perol, kallu(walla kallol…), mbedda(walla mbeddawol)…
c/ haɓɓude: fiɓde, jomde, ŋaaŋde,ŋeeŋde, raɗaade, wajde, humde, saande (saanaade), worsude, dokkaade…
d/ ndiyam: maayo, caanngol, weendu, fetere (feto), deedal, berjal, reebelde, njarka, sewnde, laddungol…
e/ leydi: ceenal(seeno),mbaalwaaldi, jehjegol, hollalde, jakre, waka jiiju, jaaka maka, wallere, haraawo(karawal, taccoonde), karhaaƴol(woojeere, tiŋaale)… Eɗen mbaawi teskaade ɗo kelmeendi mbaawndi wallitde gannde kese; eɗen teskina wonde Tafsiiru JIGGO (yoo GENO yurmo ɗum), gooto he sanɗaaji Misira won ko waɗnoo heen ko faati he ganndal ndema
Eɗen mbaawi raɓɓiɗinaade ɗo, tawi kadi eɗen nganndi en memaani fannuuji goɗɗi bayɗi no inɗe kuɗi e leɗɗe, sifaaji jawdi, poñndi (he ɗemngal waañooɓe e awooɓe) e nehaandi (he ɗemngal aynooɓe), keneeli, koode, ekn…
Eɗen mbaawi wiyde ɗo waɗde pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa, ŋarɗungal. Maa a taw ko ɗuum addani won heen (Bookar Tijjaani Njaay) wiyde ko GENO tellini ngal he ŋarɗeende maggal, wiyi yimɓe maggal “ko MIIN tagani on ngal mbele oɗon ngona ɓe AM”. Eɗen mbaawi wiyde kadi ko ngal ɗemngal ɓooyngal , Bookar Tijjaani hollitii wonde [[Fulɓe]] koɗdiino he israa’iilanaaɓe, o hollitii haatumeere kelme teemedere he hebroore walla ɓura, tawi kañje kala eɗe nanndi he kelme pulaar/fulfulde to wowlaango e to maanaa (en njiɗaani addude ɗo laaɓndal to Fulɓe ngummii, holi mo ɓe njiidi).
Kono kadi eɗen poti ustude bakkooji ha ngannden so ɗemngal men ngal ina jogii hattan wuurde haa yeeso e daɗde e gaatuleeje aduna keso o. mbele ɗemngal men ngal ina jogii hannde nduun fittaandu haa waawa ɓamtaade no ɗemɗe koɗdiiɗe ɗe ni. Sabu wonde ɗemngal men ngal limtaaka e ɗemɗe daɗooje ɗo e 2036 ina miijtinii hay so en kulaani.
Kañum ni, wondi ko, hay sinno ɗemngal men ngal wonii ɗemngal maanaa, ko gila hanki, he nder nguurndam mawɓe men keeriɗam. Ko mawɓe men ngollii haa ngal wayi noon. Kono enen hannde en poti laaɓndaade ko mbaɗ-ɗen e ko pot-ɗen waɗde sabu eɗen keewi caɗeele:
* Caɗeele wosteede : duɗe tuubakooɓe e kesamhesamaagu e jaajngol gure waɗii haa ko ɓuri heewde he men nattii haalde ɗemngal ngal no fotiri (ɗooftaade doosɗe maggal) walla nattii haalde ngal
* En ngustiima he faarnoraade ɗemngal ngal: nattii no waynoo he diŋire…
* Ŋakkere paamondiral: he miijo am, ceerundal kinɗe e ngaddinaaji fotnoo ko alɗinde goodal men; kono so waɗii duuñondiral e deentondiral tan jibinta ko tanaaji ɗi njiɗaaka tawi ittaani.
* Caɗeele firo: so pulaar/fulfulde wonii ɗemngal maanaa ne ina jogii caɗeele firde yoga e kelme kese yeru helmere “sens” e farayse firdee maanaa (iwdi arab), waɗde mbiyen pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa ngal firataa maanaa. Yimɓe ɓe fof kawraani he no pirdaten kelme kese ɗe: so en pirat ɗe tan he ɗemɗe goɗɗe hay so wonaa pulaar walla so en pentanat ɗum helmere fulɗinaande hay so faamaamuya mum in noddi tiinnaare mawnde.
==Internet==
* [http://www.sil.org/silesr/2003/silesr2003-009.htm Fulfulde]
* [https://web.archive.org/web/20110531205357/http://homepage.univie.ac.at/martina.gajdos/fulfulde.html Fulfulde Dictionaire Fulfulde]
* [https://web.archive.org/web/20120401043037/http://www.pulaar.org/ https://web.archive.org/web/20120401043037/http://www.pulaar.org/]
*kuɗol Abdullaay jallo to Ari founda.
*E yeewtere Amadou mouctara thiam. (Radio fulɓe)
== Hiimobe ==
[[Catégorie:Fulɓe]]
[[Category:Ɗemɗe]]
7xuez59t0glh276rt2zo3618yu0ie2y
163102
163044
2026-04-12T19:08:37Z
~2026-18390-26
14156
/* Adlam */ Ა
163102
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
[[File:Fulfulde Sudu.jpg|thumb|Fulfulde sudu]]
[[File:Fulanin migrants.jpg|thumb|waynaaɓe fulɓe]]
'''Fulfulde''' walla '''pulaar''' maa '''pular''' ko [[ɗemngal]] [[Fulɓe]] e [[Haalpulaar'en]] Ɗemngal ngal no haalee e [[Leydi|leyɗe]] keewɗe e [[Afirik]].<ref>https://www.sciencedirect.com/topics/social-sciences/fulfulde</ref> Haalooɓe fulfulde-pulaar ina kawra miliyonji 60 haa koyari miliyanji 80.
[[File:ASC Leiden - F. van der Kraaij Collection - 12 - 074 - Une femme debout et une autre assise dans l'ouverture d'une hutte - Boucle du Mouhoun, Burkina Faso, 1984.tif|thumb|ASC_Leiden_-_F._van_der_Kraaij_Collection_-_12_-_074_-_Une_femme_debout_et_une_autre_assise_dans_l'ouverture_d'une_hutte_-_Boucle_du_Mouhoun,_Burkina_Faso,_1984]]Ɗemngal ngal ina jeyaa e Suudu ɗemɗe Hiirnaange [[Atlantis|Atlantik]], taweteendu kanyum duu e nder suudu ɗemɗe afirikankeeje ɓurndu yaajude wi'eteendu [[Niiser]]-[[Konngo]]. Ɗemɗe goɗɗe jeyaaɗe e ndun suudu ngoni: ce'aar ([[ɗemngal]] seereero) e njolfo. E ɗeen ɗiɗi ko seereero ɓuri ɓadondirde e pulaar.
== Caltuɗe ==
'''1.''' '''Caltuɗe:''' Ko ɓuri heewde koo, pulaar ina feccee waɗee caltuɗe jowi mawɗe kawrooje e dawlaaji [[Fulɓe]] taariikayankooji (dawlaaji [[Fulɓe]] adiiɗi laamu kolonaaku). Kannje ngoni:
Pulaar Fuuta Tooro (no gasa ko e ngal diiwal ɗemngal ngal yalti), leydi [[Senegal]] Pular [[Fuuta Jaloo]], [[Leydi]] [[Gine]], Fulfulde Maasina, Lesdi [[Maali]], Fulfulde Liptaako, Leydi [[Burkina Faso]], [[Fulfulde]] [[Adamawa]], Lesdi [[Naajeeriya]] e Kamarun. Feccoore go'o no waawa wonirde nii:
* Pular Fuuta Jaloo ([[Gine]], [[Sarliyon]], e [[Gine-Bisaawo]])
* Pulaar Fuuta Tooro [[Senegaal]], [[Muritani]], e [[Maali]] hiirnaange
* Pulaar Firdu (maa Fulaadu maa Fulakunnda)
* Fulfulde Maasina (ana anndira "Maasinaŋkoore" ; [[Maali]])
* Fulfulde Liptaako ([[Burkina Faso]])
* Fulfulde Borgu ([[Benen]] e [[Togo]])
* Fulfulde Hakkundeeri [[Niiseriya|Najeeriya]] (laamu [[Usmaani Ɓii Fooduyee]], wano [[Sokoto]])
* Fulfulde Adamaawa (ana anndira "Aadamankoore" ; [[Naajeeriya|Naajeeriya]] e [[Kamarun]] e [[Caadi]] e Suudan e [[Afirka Cakaari]])
Ko ɓuri kon e [[Fulfulde]] ɗen hino humii e gootal e diiwe limtaaɗe ɗoo, e piide misal si en ƴettii Fulfulde Bagirmi, ɗum ko leydi e nder Caad, ko e Adamaawankoore nden jeyaa. Fulfulde Funnaange [[Niijer]] ko e Fulfulde Hakkundeeri [[Naajeeriya]] ɓuri jeydude, Fulfulde Hiirnaange Niijer ko e Liptaakuure e Maasinankoore jeyaa.
So en teskiima, ma en taw ina heddii fahin caltuɗe ɗalaaɗe hono [[pulaar]] Fulaadu (ɓaleeri [[Senegal]] e [[Gammbiya]]), Fulfulde Borgu e nder leydi Benen, fulfulde diiwaanuuji hakkunde [[Naajeeriya]]. Kono ɗeen pulfule na ɓadii goɗɗe e ɗee ɗe adi-ɗen limtude yeru Borgu no ɓadondiri e [[Maasinji|Maasina]], Fulaadu no nanndi e Fuuta Tooro no nanndi e Fuuta Jaloo, e maanaa no hakkunde maa fulfulde Caad walla [[Sudan]] ko e Adamawa jeydi.
== Alkule ==
==Alkule lateŋ==
'''2.''' '''Alkule:''' gila teemedannde sappo e jeetataɓere nden, pulaar-fulfulde no winndiree alkule aarabe. Haa hannde no fellitaa wonnde e leyɗe goɗɗe yeru Fuuta Jaloo maa [[Adamawa]], Fulɓe ko alkule aarabe ɓuri doolnoraade. fulɓe non sinciino binndi goo ko wonaa ajami, wano "Miimiyee afrika, kaɓɓe,..
[[File:الابجدية الفولانية بالحرف اللاتيني.jpg|thumb|500px|الابجدية_الفولانية_بالحرف_اللاتيني]]
Gila hakkunde duuɓi 1950 han 1960, sukaaɓe fulɓe iwruɓe baŋŋe fow jangaynooɓe to jaaɓi hattirde [[Misra]] e leyɗeele Aarabeeɓe goo, no huutora alkule latin ngam winndude pulaar. Ko e hitaande 1966 to bensondiral mawngal [[Bamako]], Fulɓe ɓen fottani winndirde abajada laten. Ndiin mbinndudi innniraa abajada [[UNESCO]] maa alkule [[UNESCO]]. Ɗen golle waɗi itti ñannde 28 2ɓuru han 5 3ɓuru. No jeyanoo e tawaaɓe ɗen golle, Aamadu Hampaate Bah; ko kanko jooɗaninoo ton ɗemngal fulfulde wonndude e Alfaa Ibrahiim Soo. Ɓaawo kawral maɓɓe e huutorde alkule latin ɗee, ɓe sinci alkule addayɗe hitooji fulfulde ɗin. Ko ɗen woni: '''ɓ ɗ ŋ ƴ'''
Ɓaawo jonnde Bamako ndee, laamuuji ɗin yamiraa yaltinngo dekeree ngam anndinnde fof wonnde ko ɗee ɗoo woni alkuke [[Fulɓe]]. E leydi Senegal ñannde 16 6ɓuru 1980, Senngor yaltini dekere on e kuulal 80-1049. Ko e fewndo on saa'a kadi Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije [[Moritani]] sincaa. Fewndo on yonta e leydi [[Gine]], Seeku Tuure hari yamiriino jannirgol ɗemɗe muynaaɗe ɗen kono o jaɓaano tawtude jonnde Bamoko nden. Fii heɓugol hitooji pular ɗin, ko alkule ɓasaaɗe ɓe huutortonoo; yeru: ɓ = bh, ɗ = dh, ekn... Ɗum non no heddii e hakkile ɓiɓɓe Gine heewuɓe haa ka woni; ɓe nanay tun alkuke pular ɓe miijoo e alkuke ɗe Seeku huutori ɗen sabu ɗen maraano hitooji pular ɗin fof.
E hitaande 1978 UNESCO waɗuno jonnde [[Ñamey]], leydi [[Niijeer]] gila ñannde 17 han 21 6ɓuru. Jonnde noddiraande, Jonnde Fanniyankeeɓe fii Winndugol e Faamondiral ɗemɗe Afriknaaje. E nden jonnde, toowa ganndeeɓe heewuɓe immoriiɓe e leyɗeele [[Afrik]] e Orop tawdano ɗum. Jooɗaniiɗo ton ɗemngal fulfulde ko Profesor Alfaa Ibraahiima Soo, immoriiɗo to dawla [[Faransi]]. Ko soñaa e ɗen golle, ko nawtaama to dawlaaji Afriknaaji ngam haa wona tuugnorde e winndugol ɗemɗe mum ngenndiije.
Tuggude gila ngal nanondiral waɗi fii winndugol pular, waɗii battane mawɗo e binndol e jannde ɗemngal pular. Gila 1966 heɓi hannde, no buri 2000 tiitoode, e kala fannu ganndal, winndaa ɗum e pular tawa ko e latin. Lowe geese heewuɗe no woodi tawa ko e pular ɗe winndata, tawa ko latin ɗe huutortoo.
Alkule ɗen ngoni:
'''a e i o u b mb ɓ c d nd ɗ f g ng h j nj k l m n ñ ŋ p r s t w y ƴ ''''
Sincugol ndiin mbinndudi e dow nanondiral haɗaali [[Fulɓe]] sincude alkule kese, noddana ɗe
==Adlam==
𞤀 𞤁 𞤂 𞤃 𞤄 𞤅 𞤆 𞤇 𞤈 𞤉 𞤊 𞤋 𞤌 𞤍 𞤎 𞤏 𞤐 𞤑 𞤒 𞤓 𞤔 𞤕 𞤖 𞤗 𞤘 𞤙 𞤚 𞤛
ko Alkule ɗe yoga e Fulɓe mbinndirta jooni e nder leyɗeele duunde [[Afrik]] lutti [[Senegal]] e [[Moritani]]. Ko alkule kese, pentaaɗe [[Gine]] hitaande 1989 immorde e Abdoulaay e Ibaraahiima Barry. Ko ɓee ɗiɗo sinciɗe, daraniiɗe ɓaawo ɓe faamineede woodeede alkule pular kono tawi hakkil maɓɓe ƴettaa ɗum. Alkule ɗeen ko 28 e limtol daraniiɓe ɗen alkule, kono ko ɗe 32 si muume ñonndinaɗe ɗee (n'g, n'j, n'b, n'd) tawdaama hen.
Jokkuɓe ɗin binndi no yeynaɗi e nder [[Gine]] e leyɗeele goo ngam Afriknaaɓe fof huutorooɗi ([[fulɓe]] e ko wonaa)
Pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa, woni ɗemngal keeringal to banŋŋe innude geɗe e rokkude ɗumʼen ma'anaa. Paygol maggal ina fawii he toɓɓe keewɗe, ko wayi no heewde alkule e mbaadi pirligol golle e firo kelmeendi…
Alkule : pulaar/fulfulde ɓuri heewde alkule e farayse e arab e enngele… (32 alkulal). Won alkule ɗe ɗemngal ngal jogii weeɓaani tawde he ɗemɗe goɗɗe, ko wayi no alkule ɗ, ƴ, ŋ…
Pirlitgol golle : pulaar fulfulde ina jogii lomto gollooɓe 7ɗo so en limtii heen lomto golloowo naattinoowo : enen, ko noon ne so en ƴeewii gollal jogorngal, to bannge sahaa, angal firlitiree he mbaadiiji keewɗi : maa o ar, omo ara, o arat, o aroyat, o aratno, o aratnoo…
Firo kelme : kelmeendi pulaar/fulfulde ina heerorii fayde mum, cañki pulaar fulfulde ina ɗelñira karallaagal timmungal e ñeeñal baydungal : ina holla en ɗuum mahdi helmere pulaar
* Pelle inɗe : ɗemngal ngal ina jogii pelle inɗe hedde 20 tawi heen fedde kala ina jogii hattan kaawniiɗo ngam sifaade innde toɗɗii nde. En njuutnotaako ɗoon sabu ɗuum ɓooyii yimeede
* Ceekirɗe : ɗoon ne kadi en njuutnotaako sabu jooni kala janngoowo ɗemngal ngal anndii wonde e nder helmere wootere eɗen mbaawi dañde ceekirɗe keewɗe haa helmere nde metta wowlude yeru : naftondiroyde, walla jiiɓoo wowlude jiiɓoo faamde, yeru : ɓamtinondiriroroyatno ; te
seekirde heen kala arda e maanaa mum.
Ngam añde woɗɗinoyde, sabu en mbaawaa te en kattanaani haalde fof, njahen he toɓɓere sakkitiinde he ndee ɗo lowre, ɗum woni maanaa ɓesɗo.
_ Kelme keewɗe ngam maanaa gooto: pulaar/fulfulde ina jogii hattan seɗde maanaa helmere yaltina firoyon mum tokoson ngonkon nder mum. Aɗa waawi yiyde kelme sappo walla ɓura tawi ko he maanaa gooto. Ngam newnude golle men ƴeften yeru he kelme ɓurɗe baɗtinde he nguurndam [[fulɓe]]:
a/ toɓo: jannja, ngatamaare, maamaare, wis_wis, yaral (jaral), juko, Demmba diŋaare, hokkitere, mbayritam, bowte…
b/ laawol: burdubujol(walla ballaŋaawol), mosol, jurol, lappol, bolol, celol, codol,perol, kallu(walla kallol…), mbedda(walla mbeddawol)…
c/ haɓɓude: fiɓde, jomde, ŋaaŋde,ŋeeŋde, raɗaade, wajde, humde, saande (saanaade), worsude, dokkaade…
d/ ndiyam: maayo, caanngol, weendu, fetere (feto), deedal, berjal, reebelde, njarka, sewnde, laddungol…
e/ leydi: ceenal(seeno),mbaalwaaldi, jehjegol, hollalde, jakre, waka jiiju, jaaka maka, wallere, haraawo(karawal, taccoonde), karhaaƴol(woojeere, tiŋaale)… Eɗen mbaawi teskaade ɗo kelmeendi mbaawndi wallitde gannde kese; eɗen teskina wonde Tafsiiru JIGGO (yoo GENO yurmo ɗum), gooto he sanɗaaji Misira won ko waɗnoo heen ko faati he ganndal ndema
Eɗen mbaawi raɓɓiɗinaade ɗo, tawi kadi eɗen nganndi en memaani fannuuji goɗɗi bayɗi no inɗe kuɗi e leɗɗe, sifaaji jawdi, poñndi (he ɗemngal waañooɓe e awooɓe) e nehaandi (he ɗemngal aynooɓe), keneeli, koode, ekn…
Eɗen mbaawi wiyde ɗo waɗde pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa, ŋarɗungal. Maa a taw ko ɗuum addani won heen (Bookar Tijjaani Njaay) wiyde ko GENO tellini ngal he ŋarɗeende maggal, wiyi yimɓe maggal “ko MIIN tagani on ngal mbele oɗon ngona ɓe AM”. Eɗen mbaawi wiyde kadi ko ngal ɗemngal ɓooyngal , Bookar Tijjaani hollitii wonde [[Fulɓe]] koɗdiino he israa’iilanaaɓe, o hollitii haatumeere kelme teemedere he hebroore walla ɓura, tawi kañje kala eɗe nanndi he kelme pulaar/fulfulde to wowlaango e to maanaa (en njiɗaani addude ɗo laaɓndal to Fulɓe ngummii, holi mo ɓe njiidi).
Kono kadi eɗen poti ustude bakkooji ha ngannden so ɗemngal men ngal ina jogii hattan wuurde haa yeeso e daɗde e gaatuleeje aduna keso o. mbele ɗemngal men ngal ina jogii hannde nduun fittaandu haa waawa ɓamtaade no ɗemɗe koɗdiiɗe ɗe ni. Sabu wonde ɗemngal men ngal limtaaka e ɗemɗe daɗooje ɗo e 2036 ina miijtinii hay so en kulaani.
Kañum ni, wondi ko, hay sinno ɗemngal men ngal wonii ɗemngal maanaa, ko gila hanki, he nder nguurndam mawɓe men keeriɗam. Ko mawɓe men ngollii haa ngal wayi noon. Kono enen hannde en poti laaɓndaade ko mbaɗ-ɗen e ko pot-ɗen waɗde sabu eɗen keewi caɗeele:
* Caɗeele wosteede : duɗe tuubakooɓe e kesamhesamaagu e jaajngol gure waɗii haa ko ɓuri heewde he men nattii haalde ɗemngal ngal no fotiri (ɗooftaade doosɗe maggal) walla nattii haalde ngal
* En ngustiima he faarnoraade ɗemngal ngal: nattii no waynoo he diŋire…
* Ŋakkere paamondiral: he miijo am, ceerundal kinɗe e ngaddinaaji fotnoo ko alɗinde goodal men; kono so waɗii duuñondiral e deentondiral tan jibinta ko tanaaji ɗi njiɗaaka tawi ittaani.
* Caɗeele firo: so pulaar/fulfulde wonii ɗemngal maanaa ne ina jogii caɗeele firde yoga e kelme kese yeru helmere “sens” e farayse firdee maanaa (iwdi arab), waɗde mbiyen pulaar/fulfulde ko ɗemngal maanaa ngal firataa maanaa. Yimɓe ɓe fof kawraani he no pirdaten kelme kese ɗe: so en pirat ɗe tan he ɗemɗe goɗɗe hay so wonaa pulaar walla so en pentanat ɗum helmere fulɗinaande hay so faamaamuya mum in noddi tiinnaare mawnde.
==Internet==
* [http://www.sil.org/silesr/2003/silesr2003-009.htm Fulfulde]
* [https://web.archive.org/web/20110531205357/http://homepage.univie.ac.at/martina.gajdos/fulfulde.html Fulfulde Dictionaire Fulfulde]
* [https://web.archive.org/web/20120401043037/http://www.pulaar.org/ https://web.archive.org/web/20120401043037/http://www.pulaar.org/]
*kuɗol Abdullaay jallo to Ari founda.
*E yeewtere Amadou mouctara thiam. (Radio fulɓe)
== Hiimobe ==
[[Catégorie:Fulɓe]]
[[Category:Ɗemɗe]]
9pa5bq8nbmzo92a83nm60lsbn7vckd8
Marie Byles
0
7333
163003
97776
2026-04-12T15:15:46Z
Isa Oumar
9821
163003
wikitext
text/x-wiki
'''Marie Beuzeville Byles''' (8 abriil 1900 – 21 noowammbar 1979) ko awokaa Ostarali, koolaaɗo kuuɓal, koolaaɗo rewɓe, koolaaɗo e jaayndiyanke, ko kanko woni awokaa debbo gadano golloowo e nder leydi New South Wales. O woniino tergal asliwal e nder fedde Budisma to New South Wales. O woniino kadi binndoowo dillooji e binndoowo mo wonaa fijirde..<ref name="radionational">{{Cite episode|title=Adventurous spirit, Marie Beuzeville Byles|url=http://mpegmedia.abc.net.au/rn/podcast/2010/08/hht_20100822.mp3|series=Hindsight|network=Radio National|credits=Presenter: Michelle Rayner|airdate=22 August 2010}}</ref><ref name="adb-profile">{{Cite encyclopedia|year=1993|title=Byles, Marie Beuzeville (1900–1979)|encyclopedia=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|url=https://adb.anu.edu.au/biography/byles-marie-beuzeville-9652|access-date=1 November 2014|volume=13|author=Radi, Heather}}</ref>
== Ngendam ==
Marie Byles e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sidney, c. 1921<ref name="Coote">{{Cite AV media|title=Marie Byles autobiography, as quoted in "A Singular Woman, Marie Byles 1900–1979"|last=Coote, G. (director), P. Tait, D. Haslem|year=1984}}</ref>
Mawɗo sukaaɓe tato, Byles jibinaa ko e hitaande 1900[3] to Ashton upon Mersey e nder ko wiyetee Cheshire e oon sahaa, Angalteer, e jibnaaɓe yahruɓe yeeso. Miñiraaɓe makko tokosɓe ko David John Bayles [4] e Baldur Unwin Bayles (1904-1975). Jibnaaɓe makko ko Unitariyankooɓe winndereyankooɓe, sosiyaalist en Fabiyankooɓe e pasifist en. Yumma makko Ida Margaret, jibinaaɗo Unwin,[2] ko suffragette, o janngiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Slade, haa "baawɗe makko naalankaagal majji e golle galleeji",[6] kadi ko kanko holliti ɓiyiiko debbo wonde ina haani wonde e dow kaalis worɓe. Baaba makko, Cyril Beuzeville Byles, ko injenieer signaal laana njoorndi.[7] To leydi Angalteer o naatni sukaaɓe makko e kampaañuuji ngam haɓaade fenaande haɗnde yimɓe naatde e yah-ngartaaji wellitaare.<ref name="Coote2">{{Cite AV media|title=Marie Byles autobiography, as quoted in "A Singular Woman, Marie Byles 1900–1979"|last=Coote, G. (director), P. Tait, D. Haslem|year=1984}}</ref>
Ɓesngu nguu ummiima Ostarali e hitaande 1911 sabu Cyril Byles toɗɗaama mawɗo Innjiniyaaruuji Signal e nder laana njoorndi laamu New South Wales, ngam ƴellitde mbaydi signal ngam ƴellitde laana njoorndi.[3] Ɓe tawi heen nokku ina wiyee Beecroft, e hitaande 1913 ɓe mahi toon galle mo ɓe inniri ‘Chilworth’. Ɓesngu nguu waɗii dumunna dabbunde e maayo, e hitaande 1913 ɓe mahi kadi galle tokooso to Palm Beach, to Sunrise Hill ina fadi fitirla kaa.<ref>{{Cite encyclopedia|year=2008|title=Byles, Marie|encyclopedia=Dictionary of Sydney|publisher=Dictionary of Sydney Trust|url=http://dictionaryofsydney.org/entry/byles_marie|accessdate=17 March 2015|author=Solomon, Jonathan}}</ref><ref>{{Cite encyclopedia|year=2008|title=Byles, Marie|encyclopedia=Dictionary of Sydney|publisher=Dictionary of Sydney Trust|url=http://dictionaryofsydney.org/entry/byles_marie|accessdate=17 March 2015|author=Solomon, Jonathan}}</ref>
Byles janngi to duɗal leslesal Beecroft, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Presbyterian, Sydney, to Croydon tuggi 1914 haa 1915, e hitaande 1916 e 1917 to duɗal kesal ɗiɗaɓal duɗal ngal to Pymble (anndiraa hannde duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Pymble). O ɓurii, o wonti prefe e dux duɗal ngal e hitaande 1916, o woni hooreejo prefe e dux e hitaande rewtunde ndee.[8] E matricule, o heɓi Exposition to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney.[3]
Byles meeɗaani resde, alaa ɓiɗɗo, o miijii ɗum ko majjere nde sehil makko Dot Butler suɓii dañde ɓiɓɓe, wonaa jokkude e yah-ngartaa koɗki timmuɗo.<ref name="Coote3">{{Cite AV media|title=Marie Byles autobiography, as quoted in "A Singular Woman, Marie Byles 1900–1979"|last=Coote, G. (director), P. Tait, D. Haslem|year=1984}}</ref><ref name="Coote4">{{Cite AV media|title=Marie Byles autobiography, as quoted in "A Singular Woman, Marie Byles 1900–1979"|last=Coote, G. (director), P. Tait, D. Haslem|year=1984}}</ref>
E hitaande 1932 o naati e fedde wiyeteende The Women's Club, nde sosaa to Sydney e hitaande 1901 ngam rokkude nokku ɗo rewɓe "yiɗɓe golle renndo, karallaagal, ganndal e naalankaagal" mbaawi hawrude.[10]
Byles ko yumma mum mawni ko e ñaamde kosam, e hitaande 1957 o wiyi o meeɗaa ñaamde kosam..<ref name="radionational2">{{Cite episode|title=Adventurous spirit, Marie Beuzeville Byles|url=http://mpegmedia.abc.net.au/rn/podcast/2010/08/hht_20100822.mp3|series=Hindsight|network=Radio National|credits=Presenter: Michelle Rayner|airdate=22 August 2010}}</ref><ref name="adb-profile2">{{Cite encyclopedia|year=1993|title=Byles, Marie Beuzeville (1900–1979)|encyclopedia=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|url=https://adb.anu.edu.au/biography/byles-marie-beuzeville-9652|access-date=1 November 2014|volume=13|author=Radi, Heather}}</ref>
Awokaa debbo gadano
Byles ina jeyaa e rewɓe seeɗa janngooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O heɓi bakkaa makko e hitaande 1921 e hitaande 1924 o timmini bakkaa makko e sariya, o woni debbo gadano jaɓde wonde awokaa to New South Wales.[8][12] Hay so tawii Ada Evans heɓiino jaŋde mum to bannge sariya e hitaande 1902, ko huunde nde sariya haɗi debbo waɗde golle sariya e nder leydi Ostarali haa hitaande 1918. Caggal nde o waɗi golle binnditagol duuɓi nay, e hitaande 1929 Byles sosi golle sariya, debbo gadano waɗde ɗum e nder leydi New South Wales.[6]
Byles golliima e golle sariyaaji ɗiɗi – gooto to Eastwood, goɗɗo o to caka Sydney.[8] O rokki sukaaɓe rewɓe fartaŋŋe tawtoreede golle ɗee. 'Business to Eastwood mahi ngam o woodi innde heɓugo kuuje ko yaawi nden ɗum fotaani anndaago nder birooji sariya, o ɗonno anndaa.' (Golloowo, Ruut Milton).[13] O golliima ko ɓuri heewde e conveyancing e probate, e kadi ngam tabitinde jokkondire ceergal laaɓtuɗe wonande kliyaneeɓe rewɓe.[3] O woppi golle, o rokki golle sariya ɗee e gollodiiɗo makko e hitaande 1970.<ref name="Coote5">{{Cite AV media|title=Marie Byles autobiography, as quoted in "A Singular Woman, Marie Byles 1900–1979"|last=Coote, G. (director), P. Tait, D. Haslem|year=1984}}</ref>
== Jaayndiyanke e haaloowo ==
Nde o woni almuudo, Byles winndi, yaltini binndanɗe ko faati e sariya, politik, e nokkuuji.[2] Tuggi 1927 haa 1936 o woniino jappeere jaaynde wiyeteende « Mirror » rewɓe Ostarali. O winndi binndanɗe ngam haɓaade rewɓe waylude innde mum en e dewgal, ngam reende jawdi mum en kaalis. Ko o jaayndiyanke sariya o addi hakkille e sariyaaji e golle ñaawirɗe ɗe njiylotonoo rewɓe.[3] O waɗii lectures ngam Dental Leyɗeele Ostarali, o winndi defte ngam Fedde Rewɓe Dentuɗe.[2]
Konservatoor e yahoowo ladde
Ko Marie Byles ƴeewtotoo
Nde o woni suka e nder ñalɗi teskinɗi e nder galle makko to Palm Beach, Byles ina ndaara e teleskop makko e nder Broken Bay haa e nder laddeeji saraaji Coast Central. Nokku oo ina winndaa e karte ko Bouddi, innde aborigine firti ko nofru. Ko nokku kuuraa mo liɗɗi tan njillotoo. E hitaande 1920 Byles e won e sehilaaɓe mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde njalti ngam yahde e nder ladde Bouddi haa to Maitland Bay, nde ɓe nganndi e oon sahaa ‘Boat Harbour’, ɗo ɓe ndarni. Nde wonti nokku ɓurɗo yiɗeede e maɓɓe. Fedde yahooɓe ladde tan e oon sahaa ko fedde Mountain Trails nde Myles Dunphy ardii, nde jaɓataa rewɓe.[8] Haa hitaande 1929, woodi ɓesdaari hakkiilo dow fijirle yuɓɓinaaɗe ngam wuro e yimɓe wuro man nden Marie nasti nder Sydney Bush Walkers Club mo duuɓi ɗiɗi. E hitaande 1930, innde hesere wonande Boat Harbor ko proposed e kippu oo; Dorothy Lawry, jom ladde, hollitii "Maitland Bay" caggal laana ndiwoowa ka yani e daande maayo to bannge worgo e hitaande 1889.[14]
E nder duuɓi joy garooji ɗii, e ballal Fedde Sydney Bushwalkers Clubs, Byles waɗii kampaañ mum e nder jaayɗe ngam nokku oo waɗtee e jeyi laamu. Sosde nokku biyeteeɗo Bouddi Natural Park e hitaande 1935 ko huunde maantiniinde wonande reennooɓe adanɓe. Departemaa Leyɗeele ƴetti nokku ɓurɗo mawnude e ko Byles ƴetti.[8] Byles suɓaama hooreejo fedde toppitiinde park oo, e nder duuɓi keewɗi o yuɓɓinii ballal ngam laaɓtinde e jogaade laabi yahdu mum.[8] Lowre dow Bouddi inniraama innde makko;[1] ina heɓee e oto, e laawol The Scenic to Killcare Heights to fuɗnaange nokku njilluuji park ngenndiijo Bouddi.
E hitaande 1939, Byles woni gooto e sosɓe, kanko e sehil makko ɓadiiɗo Paddy Pallin, fedde Bush Club. Ɗum wonnoo ko fedde yah-ngartaa e nder ladde, teeŋtinnde yah-ngartaa ñalnde kala, nde waɗaani jarribooji naatgol tiiɗɗi e terɗe potɗe jeyeede ɗee, kadi nde noddiri mooliiɓe Oropnaaɓe heewɓe ko adii wolde nde, nde wonnoo terɗe.[15][16]
== Yiylotoowo ==
E hitaande 1927–28, Byles dañiino kaalis keewɗo e golle duuɓi nay e nder golle sariya ngam ƴettude hitaande ngam yahde.[3] O ummii ko e laana njoorndi Norwees, ko e oon sahaa o winndi deftere makko lollunde wiyeteende By Cargo Boat and Mountain, yaltunde e hitaande 1931. Caggal ɗuum o dañii sahaa e sahaa fof accude golle makko sariya e juuɗe gollodiiɓe, ngam yahde dow koye makko to Angalteer, Norwees e Kanadaa. E hitaande 1935 o ƴetti Mt Cook to leydi Nuwel Selannde.[8] Caggal nde o tawi yahdu Alaska ina yaaji no feewi,[1] e hitaande 1938 o ardii yahdu mawndu to Mt Sansato, to bannge worgo Siin sara keeri Tibet. Heen sahaaji lannda makko jeegom to Siin, ina heen Dora de Beer e Mick Bowie e Marjorie Edgar-Jones, ina njahda e gardotooɗo konu ngam reende ɗum en e bandiiji. Sabu ŋakkeende weeyo, yahdu nduu waawaano yettaade to dow too, Byles mettini heen no feewi.[8]
== Himmugo ==
Byles wonti yiɗde diine Quaker e nder diine kerecee en, kono o saliima jeyeede heen. E nder dille makko e nder leydi Burma, Siin e Vietnam e hitaande 1938, Byles ina heewi suɓaade jooɗaade e nder cuuɗi dewal, ɗum addani mo jokkondirde e pine e diineeji ɗi ngonaa Oropnaaɓe. Nde o arti, o hesɗitini nafoore makko e janngirɗe Gandhi, o fuɗɗii ƴeewtaade diine Buddha. Arcfo koyngal ɓuuɓngal firti ko o nattii waawde yahde ko juuti walla ƴeeŋtude, o janngi ko fayti e ruuhu e miijo ngam yiytude laabi ngam haɓaade mette makko.[8]
E nder duuɓi garooji ɗii, Byles waɗii hitaande e nder leydi Inndo, haa arti noon e Himalaya, o waɗii yah-ngartaaji tati to Birmaani e yah-ngartaaji ɗiɗi to Japon. E hitaande 1960 o sosi fedde miijo, o noddi yimɓe yiɗɓe diine kala walla hay gooto ngam hawrude e ñalnde aset kikiiɗe ngam janngude karallaagal miijo.[1] E nder nguurndam makko caggal mum o wonti teeŋti e diine Buddha Mahayana e gollal moƴƴal e yurmeende.[1] Gila e ɗeen geɗe o timmini defte nay ko fayti e diine Buddha.[8]
== Galle Byles ==
‘Ahimsa’, galle mo Byles mahi e daande maayo Cheltenham, no wayi e hitaande 2015 nii
Winndannde mawnde: Ahimsa
E hitaande 1938 Byles acci galle mum to Beecroft, o mahi galle makko e dow ladde nde o soodi e hitaande 1935 to daande maayo Cheltenham, sara leydi korona.[17] O inniri ɗum 'Ahimsa' caggal helmere nde Gandhi huutorii nde firti ko "ko aldaa e bonannde". Koɗorɗe nay koyɗe ɗee mahaa ko e fibro e kaaƴe, e veranda mawɗo gonɗo bannge worgo oo, ko ɗoon Byles ɗaaninoo, wuuri ko ɓuri heewde e cuuɗi nder ɗii. Gaagaa galle oo, o yiɗi ko jogaade nokku e leydi makko ɗo pelle kawrata ngam yeewtidde e miijaade. E hitaande 1949, ‘Hut of Happy Omen’ timmaani, feewnaa ko no ɗanngal udditiingal nii, ina waɗi ɓulli e ƴulɓe mawɗe ɗe kaaƴe. O joginoo galle tokooso goɗɗo mahaaɗo sara ‘Ahimsa’ e hitaande 1975, ina wiyee ‘Sentosa’ (konngol ɗemngal Malay firti ko jam e kisal).
E hitaande 1970 Byles wasiyii jawdi mum e fedde wiyeteende The National Trust of Australia (NSW), nde o walli e hitaande 1946 nde o woni awokaa toppitiiɗo ko fayti e doosgal fedde nde.[3]
== Maayde e ndonu ==
Byles maayi ko to 'Ahimsa' e hitaande 1979.[2] E hitaande 1985, Gillian Coote waɗi filmo gooto, A Singular Woman, o huutorii binndi ummoraade e deftere nguurndam makko nde Byles winndi nde yaltinaaka, wondude e ƴeewndorɗe e miijooji sehilaaɓe.[6][18] Binndanɗe makko (1923-1982) ina njuɓɓinee e nder defterdu leydi New South Wales.[19]
Byles Creek sara galle makko ina inniraa e teddungal makko, hono no Byles Place, e nder wuro Canberra, e nder wuro wiyeteengo Chisholm, e nokku ɗo Marie Byles woni ɗoo, e nder wuro wiyeteengo Killcare Heights, to N.S.W.
== Golle ==
E laana njoorndi e koɗorɗe (1931)
Koyɗe Gautama Budda (1957)
Jahgol e nder silsil Burma (1962)
Lotus e taƴre (1963)
Laawol feewde e deeƴre nder (1965)
Laawol kesol feewde e goonga ɓooyɗo, ngol Tenko Nishida e Ittoen Tenko-San mbinndi, ngol Makoto Ohashi firi (naatgol tan, 1971)
Daraade peewnoowo tawa aɗa ŋakkiraa (1978) ko fayti e the teknik Aleksanndere
Heewɓe ina nguuri e nder gooto, binndanɗe nguurndam mum ɗe njaltinaaka[23]
Iwdi: Marie Byles e nder defte (catal WorldCat)
== Ƴeew kadi ==
Dymphna Cusack, sehil makko nguurndam caggal nde ɓe njokkondiri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney
Rewɓe awokaaji gadani e nder winndere nde
== Teskorɗe ==
[[Category:Stub]]
qqa043lq05b2yw87krj399jimk6fa6h
163004
163003
2026-04-12T15:16:00Z
Isa Oumar
9821
163004
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Marie Beuzeville Byles''' (8 abriil 1900 – 21 noowammbar 1979) ko awokaa Ostarali, koolaaɗo kuuɓal, koolaaɗo rewɓe, koolaaɗo e jaayndiyanke, ko kanko woni awokaa debbo gadano golloowo e nder leydi New South Wales. O woniino tergal asliwal e nder fedde Budisma to New South Wales. O woniino kadi binndoowo dillooji e binndoowo mo wonaa fijirde..<ref name="radionational">{{Cite episode|title=Adventurous spirit, Marie Beuzeville Byles|url=http://mpegmedia.abc.net.au/rn/podcast/2010/08/hht_20100822.mp3|series=Hindsight|network=Radio National|credits=Presenter: Michelle Rayner|airdate=22 August 2010}}</ref><ref name="adb-profile">{{Cite encyclopedia|year=1993|title=Byles, Marie Beuzeville (1900–1979)|encyclopedia=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|url=https://adb.anu.edu.au/biography/byles-marie-beuzeville-9652|access-date=1 November 2014|volume=13|author=Radi, Heather}}</ref>
== Ngendam ==
Marie Byles e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sidney, c. 1921<ref name="Coote">{{Cite AV media|title=Marie Byles autobiography, as quoted in "A Singular Woman, Marie Byles 1900–1979"|last=Coote, G. (director), P. Tait, D. Haslem|year=1984}}</ref>
Mawɗo sukaaɓe tato, Byles jibinaa ko e hitaande 1900[3] to Ashton upon Mersey e nder ko wiyetee Cheshire e oon sahaa, Angalteer, e jibnaaɓe yahruɓe yeeso. Miñiraaɓe makko tokosɓe ko David John Bayles [4] e Baldur Unwin Bayles (1904-1975). Jibnaaɓe makko ko Unitariyankooɓe winndereyankooɓe, sosiyaalist en Fabiyankooɓe e pasifist en. Yumma makko Ida Margaret, jibinaaɗo Unwin,[2] ko suffragette, o janngiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Slade, haa "baawɗe makko naalankaagal majji e golle galleeji",[6] kadi ko kanko holliti ɓiyiiko debbo wonde ina haani wonde e dow kaalis worɓe. Baaba makko, Cyril Beuzeville Byles, ko injenieer signaal laana njoorndi.[7] To leydi Angalteer o naatni sukaaɓe makko e kampaañuuji ngam haɓaade fenaande haɗnde yimɓe naatde e yah-ngartaaji wellitaare.<ref name="Coote2">{{Cite AV media|title=Marie Byles autobiography, as quoted in "A Singular Woman, Marie Byles 1900–1979"|last=Coote, G. (director), P. Tait, D. Haslem|year=1984}}</ref>
Ɓesngu nguu ummiima Ostarali e hitaande 1911 sabu Cyril Byles toɗɗaama mawɗo Innjiniyaaruuji Signal e nder laana njoorndi laamu New South Wales, ngam ƴellitde mbaydi signal ngam ƴellitde laana njoorndi.[3] Ɓe tawi heen nokku ina wiyee Beecroft, e hitaande 1913 ɓe mahi toon galle mo ɓe inniri ‘Chilworth’. Ɓesngu nguu waɗii dumunna dabbunde e maayo, e hitaande 1913 ɓe mahi kadi galle tokooso to Palm Beach, to Sunrise Hill ina fadi fitirla kaa.<ref>{{Cite encyclopedia|year=2008|title=Byles, Marie|encyclopedia=Dictionary of Sydney|publisher=Dictionary of Sydney Trust|url=http://dictionaryofsydney.org/entry/byles_marie|accessdate=17 March 2015|author=Solomon, Jonathan}}</ref><ref>{{Cite encyclopedia|year=2008|title=Byles, Marie|encyclopedia=Dictionary of Sydney|publisher=Dictionary of Sydney Trust|url=http://dictionaryofsydney.org/entry/byles_marie|accessdate=17 March 2015|author=Solomon, Jonathan}}</ref>
Byles janngi to duɗal leslesal Beecroft, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Presbyterian, Sydney, to Croydon tuggi 1914 haa 1915, e hitaande 1916 e 1917 to duɗal kesal ɗiɗaɓal duɗal ngal to Pymble (anndiraa hannde duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Pymble). O ɓurii, o wonti prefe e dux duɗal ngal e hitaande 1916, o woni hooreejo prefe e dux e hitaande rewtunde ndee.[8] E matricule, o heɓi Exposition to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney.[3]
Byles meeɗaani resde, alaa ɓiɗɗo, o miijii ɗum ko majjere nde sehil makko Dot Butler suɓii dañde ɓiɓɓe, wonaa jokkude e yah-ngartaa koɗki timmuɗo.<ref name="Coote3">{{Cite AV media|title=Marie Byles autobiography, as quoted in "A Singular Woman, Marie Byles 1900–1979"|last=Coote, G. (director), P. Tait, D. Haslem|year=1984}}</ref><ref name="Coote4">{{Cite AV media|title=Marie Byles autobiography, as quoted in "A Singular Woman, Marie Byles 1900–1979"|last=Coote, G. (director), P. Tait, D. Haslem|year=1984}}</ref>
E hitaande 1932 o naati e fedde wiyeteende The Women's Club, nde sosaa to Sydney e hitaande 1901 ngam rokkude nokku ɗo rewɓe "yiɗɓe golle renndo, karallaagal, ganndal e naalankaagal" mbaawi hawrude.[10]
Byles ko yumma mum mawni ko e ñaamde kosam, e hitaande 1957 o wiyi o meeɗaa ñaamde kosam..<ref name="radionational2">{{Cite episode|title=Adventurous spirit, Marie Beuzeville Byles|url=http://mpegmedia.abc.net.au/rn/podcast/2010/08/hht_20100822.mp3|series=Hindsight|network=Radio National|credits=Presenter: Michelle Rayner|airdate=22 August 2010}}</ref><ref name="adb-profile2">{{Cite encyclopedia|year=1993|title=Byles, Marie Beuzeville (1900–1979)|encyclopedia=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|url=https://adb.anu.edu.au/biography/byles-marie-beuzeville-9652|access-date=1 November 2014|volume=13|author=Radi, Heather}}</ref>
Awokaa debbo gadano
Byles ina jeyaa e rewɓe seeɗa janngooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O heɓi bakkaa makko e hitaande 1921 e hitaande 1924 o timmini bakkaa makko e sariya, o woni debbo gadano jaɓde wonde awokaa to New South Wales.[8][12] Hay so tawii Ada Evans heɓiino jaŋde mum to bannge sariya e hitaande 1902, ko huunde nde sariya haɗi debbo waɗde golle sariya e nder leydi Ostarali haa hitaande 1918. Caggal nde o waɗi golle binnditagol duuɓi nay, e hitaande 1929 Byles sosi golle sariya, debbo gadano waɗde ɗum e nder leydi New South Wales.[6]
Byles golliima e golle sariyaaji ɗiɗi – gooto to Eastwood, goɗɗo o to caka Sydney.[8] O rokki sukaaɓe rewɓe fartaŋŋe tawtoreede golle ɗee. 'Business to Eastwood mahi ngam o woodi innde heɓugo kuuje ko yaawi nden ɗum fotaani anndaago nder birooji sariya, o ɗonno anndaa.' (Golloowo, Ruut Milton).[13] O golliima ko ɓuri heewde e conveyancing e probate, e kadi ngam tabitinde jokkondire ceergal laaɓtuɗe wonande kliyaneeɓe rewɓe.[3] O woppi golle, o rokki golle sariya ɗee e gollodiiɗo makko e hitaande 1970.<ref name="Coote5">{{Cite AV media|title=Marie Byles autobiography, as quoted in "A Singular Woman, Marie Byles 1900–1979"|last=Coote, G. (director), P. Tait, D. Haslem|year=1984}}</ref>
== Jaayndiyanke e haaloowo ==
Nde o woni almuudo, Byles winndi, yaltini binndanɗe ko faati e sariya, politik, e nokkuuji.[2] Tuggi 1927 haa 1936 o woniino jappeere jaaynde wiyeteende « Mirror » rewɓe Ostarali. O winndi binndanɗe ngam haɓaade rewɓe waylude innde mum en e dewgal, ngam reende jawdi mum en kaalis. Ko o jaayndiyanke sariya o addi hakkille e sariyaaji e golle ñaawirɗe ɗe njiylotonoo rewɓe.[3] O waɗii lectures ngam Dental Leyɗeele Ostarali, o winndi defte ngam Fedde Rewɓe Dentuɗe.[2]
Konservatoor e yahoowo ladde
Ko Marie Byles ƴeewtotoo
Nde o woni suka e nder ñalɗi teskinɗi e nder galle makko to Palm Beach, Byles ina ndaara e teleskop makko e nder Broken Bay haa e nder laddeeji saraaji Coast Central. Nokku oo ina winndaa e karte ko Bouddi, innde aborigine firti ko nofru. Ko nokku kuuraa mo liɗɗi tan njillotoo. E hitaande 1920 Byles e won e sehilaaɓe mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde njalti ngam yahde e nder ladde Bouddi haa to Maitland Bay, nde ɓe nganndi e oon sahaa ‘Boat Harbour’, ɗo ɓe ndarni. Nde wonti nokku ɓurɗo yiɗeede e maɓɓe. Fedde yahooɓe ladde tan e oon sahaa ko fedde Mountain Trails nde Myles Dunphy ardii, nde jaɓataa rewɓe.[8] Haa hitaande 1929, woodi ɓesdaari hakkiilo dow fijirle yuɓɓinaaɗe ngam wuro e yimɓe wuro man nden Marie nasti nder Sydney Bush Walkers Club mo duuɓi ɗiɗi. E hitaande 1930, innde hesere wonande Boat Harbor ko proposed e kippu oo; Dorothy Lawry, jom ladde, hollitii "Maitland Bay" caggal laana ndiwoowa ka yani e daande maayo to bannge worgo e hitaande 1889.[14]
E nder duuɓi joy garooji ɗii, e ballal Fedde Sydney Bushwalkers Clubs, Byles waɗii kampaañ mum e nder jaayɗe ngam nokku oo waɗtee e jeyi laamu. Sosde nokku biyeteeɗo Bouddi Natural Park e hitaande 1935 ko huunde maantiniinde wonande reennooɓe adanɓe. Departemaa Leyɗeele ƴetti nokku ɓurɗo mawnude e ko Byles ƴetti.[8] Byles suɓaama hooreejo fedde toppitiinde park oo, e nder duuɓi keewɗi o yuɓɓinii ballal ngam laaɓtinde e jogaade laabi yahdu mum.[8] Lowre dow Bouddi inniraama innde makko;[1] ina heɓee e oto, e laawol The Scenic to Killcare Heights to fuɗnaange nokku njilluuji park ngenndiijo Bouddi.
E hitaande 1939, Byles woni gooto e sosɓe, kanko e sehil makko ɓadiiɗo Paddy Pallin, fedde Bush Club. Ɗum wonnoo ko fedde yah-ngartaa e nder ladde, teeŋtinnde yah-ngartaa ñalnde kala, nde waɗaani jarribooji naatgol tiiɗɗi e terɗe potɗe jeyeede ɗee, kadi nde noddiri mooliiɓe Oropnaaɓe heewɓe ko adii wolde nde, nde wonnoo terɗe.[15][16]
== Yiylotoowo ==
E hitaande 1927–28, Byles dañiino kaalis keewɗo e golle duuɓi nay e nder golle sariya ngam ƴettude hitaande ngam yahde.[3] O ummii ko e laana njoorndi Norwees, ko e oon sahaa o winndi deftere makko lollunde wiyeteende By Cargo Boat and Mountain, yaltunde e hitaande 1931. Caggal ɗuum o dañii sahaa e sahaa fof accude golle makko sariya e juuɗe gollodiiɓe, ngam yahde dow koye makko to Angalteer, Norwees e Kanadaa. E hitaande 1935 o ƴetti Mt Cook to leydi Nuwel Selannde.[8] Caggal nde o tawi yahdu Alaska ina yaaji no feewi,[1] e hitaande 1938 o ardii yahdu mawndu to Mt Sansato, to bannge worgo Siin sara keeri Tibet. Heen sahaaji lannda makko jeegom to Siin, ina heen Dora de Beer e Mick Bowie e Marjorie Edgar-Jones, ina njahda e gardotooɗo konu ngam reende ɗum en e bandiiji. Sabu ŋakkeende weeyo, yahdu nduu waawaano yettaade to dow too, Byles mettini heen no feewi.[8]
== Himmugo ==
Byles wonti yiɗde diine Quaker e nder diine kerecee en, kono o saliima jeyeede heen. E nder dille makko e nder leydi Burma, Siin e Vietnam e hitaande 1938, Byles ina heewi suɓaade jooɗaade e nder cuuɗi dewal, ɗum addani mo jokkondirde e pine e diineeji ɗi ngonaa Oropnaaɓe. Nde o arti, o hesɗitini nafoore makko e janngirɗe Gandhi, o fuɗɗii ƴeewtaade diine Buddha. Arcfo koyngal ɓuuɓngal firti ko o nattii waawde yahde ko juuti walla ƴeeŋtude, o janngi ko fayti e ruuhu e miijo ngam yiytude laabi ngam haɓaade mette makko.[8]
E nder duuɓi garooji ɗii, Byles waɗii hitaande e nder leydi Inndo, haa arti noon e Himalaya, o waɗii yah-ngartaaji tati to Birmaani e yah-ngartaaji ɗiɗi to Japon. E hitaande 1960 o sosi fedde miijo, o noddi yimɓe yiɗɓe diine kala walla hay gooto ngam hawrude e ñalnde aset kikiiɗe ngam janngude karallaagal miijo.[1] E nder nguurndam makko caggal mum o wonti teeŋti e diine Buddha Mahayana e gollal moƴƴal e yurmeende.[1] Gila e ɗeen geɗe o timmini defte nay ko fayti e diine Buddha.[8]
== Galle Byles ==
‘Ahimsa’, galle mo Byles mahi e daande maayo Cheltenham, no wayi e hitaande 2015 nii
Winndannde mawnde: Ahimsa
E hitaande 1938 Byles acci galle mum to Beecroft, o mahi galle makko e dow ladde nde o soodi e hitaande 1935 to daande maayo Cheltenham, sara leydi korona.[17] O inniri ɗum 'Ahimsa' caggal helmere nde Gandhi huutorii nde firti ko "ko aldaa e bonannde". Koɗorɗe nay koyɗe ɗee mahaa ko e fibro e kaaƴe, e veranda mawɗo gonɗo bannge worgo oo, ko ɗoon Byles ɗaaninoo, wuuri ko ɓuri heewde e cuuɗi nder ɗii. Gaagaa galle oo, o yiɗi ko jogaade nokku e leydi makko ɗo pelle kawrata ngam yeewtidde e miijaade. E hitaande 1949, ‘Hut of Happy Omen’ timmaani, feewnaa ko no ɗanngal udditiingal nii, ina waɗi ɓulli e ƴulɓe mawɗe ɗe kaaƴe. O joginoo galle tokooso goɗɗo mahaaɗo sara ‘Ahimsa’ e hitaande 1975, ina wiyee ‘Sentosa’ (konngol ɗemngal Malay firti ko jam e kisal).
E hitaande 1970 Byles wasiyii jawdi mum e fedde wiyeteende The National Trust of Australia (NSW), nde o walli e hitaande 1946 nde o woni awokaa toppitiiɗo ko fayti e doosgal fedde nde.[3]
== Maayde e ndonu ==
Byles maayi ko to 'Ahimsa' e hitaande 1979.[2] E hitaande 1985, Gillian Coote waɗi filmo gooto, A Singular Woman, o huutorii binndi ummoraade e deftere nguurndam makko nde Byles winndi nde yaltinaaka, wondude e ƴeewndorɗe e miijooji sehilaaɓe.[6][18] Binndanɗe makko (1923-1982) ina njuɓɓinee e nder defterdu leydi New South Wales.[19]
Byles Creek sara galle makko ina inniraa e teddungal makko, hono no Byles Place, e nder wuro Canberra, e nder wuro wiyeteengo Chisholm, e nokku ɗo Marie Byles woni ɗoo, e nder wuro wiyeteengo Killcare Heights, to N.S.W.
== Golle ==
E laana njoorndi e koɗorɗe (1931)
Koyɗe Gautama Budda (1957)
Jahgol e nder silsil Burma (1962)
Lotus e taƴre (1963)
Laawol feewde e deeƴre nder (1965)
Laawol kesol feewde e goonga ɓooyɗo, ngol Tenko Nishida e Ittoen Tenko-San mbinndi, ngol Makoto Ohashi firi (naatgol tan, 1971)
Daraade peewnoowo tawa aɗa ŋakkiraa (1978) ko fayti e the teknik Aleksanndere
Heewɓe ina nguuri e nder gooto, binndanɗe nguurndam mum ɗe njaltinaaka[23]
Iwdi: Marie Byles e nder defte (catal WorldCat)
== Ƴeew kadi ==
Dymphna Cusack, sehil makko nguurndam caggal nde ɓe njokkondiri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney
Rewɓe awokaaji gadani e nder winndere nde
== Teskorɗe ==
[[Category:Stub]]
6isr2411ct9mskpohm9095oy1gw0hgj
Folake Onayemi
0
8160
162922
95227
2026-04-12T12:55:21Z
Zeynel
14008
162922
wikitext
text/x-wiki
'''Folake Oritsegbubemi Onayemi''' (4 oktoobar 1964-14 feebariyee 2024) ko jannginoowo defte Nigeria. O wonnoo jannginoowo Classics e o waɗi hooreejo jaango Classics to Jaangoorgal Ibadan nder lesdi Naijeriya. O woni debbo arandeejo mo heɓii doktoor nder Classics nder Nigeria e debbo arandeeji mo warani mo arandeejo Classics e nder [[Afrik]] sub-Sahara. O laati mo anndinoowo dow darnde Greco-Roman e Nigeria,aada,e mitoloji,ɓurna fuu dow darnde e darnde rewɓe.
[[Category:Stub]]
3bvezjgcaihg9flxyykbsvinbt07mc7
Yohaulticetl
0
34845
162974
147041
2026-04-12T14:48:47Z
Zeynel
14008
162974
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Miijooji Aztek en, '''Yohualticetl'''[innde?], "Laamɗo jamma", ko laamɗo lewru e gardotooɗo cukalel.<ref>{{Cite book|last1=Coulter|first1=Charles Russell|url=https://books.google.com/books?id=QEJUEAAAQBAJ|title=Encyclopedia of Ancient Deities|last2=Turner|first2=Patricia|date=2021-12-06|publisher=McFarland|isbn=978-0-7864-9179-7|pages=518|language=en}}</ref>
== '''Ƴeew kadi''' ==
* [[Five Suns|Five Suns (mythology)]]
== '''Tuugnorgal''' ==
<references />
[[Category:Miijooji Aztek en]]
gzpd8eusuv2m6odcvfnk7bjb7gk4vc0
Zin (water spirits)
0
34868
162952
147157
2026-04-12T14:13:27Z
Zeynel
14008
162952
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Zin''' ko ruuhuuji ndiyam miijooji hoɗɓe e maayooji e maayooji e nder [[Afrik]] hirnaange. Ruuhuuji ɗii ina njeyaa e miijooji Songhai en.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=p7dR2w1Wv2sC&q=Zin+African+river+spirits&pg=PA312|title=Mythology: Myths, Legends and Fantasies|date=2007-11-02|publisher=Struik|isbn=9781770074538|language=en}}</ref><ref>{{cite book|last1=McIntosh|first1=Roderick|title=The Peoples of the Middle Niger: The Island of Gold|date=1998-10-15|publisher=Wiley-Blackwell|isbn=978-0631173618|url=https://books.google.com/books?id=4x9GEAAAQBAJ&dq=Zin+water+spirits+songhai&pg=PA290}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Diineeji Afrik gaadanteeji]]
1r40pi2a864pe18wlsr9djucnoa3a36
Olapa
0
34894
162921
146785
2026-04-12T12:54:22Z
Zeynel
14008
162921
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Olapa''', laamɗo lewru, ina resndi Enkai (Ngai), laamɗo naange e nder daartol Maasai.
Mitoloji
Ɓe ɗiɗo fof kaɓi ñalnde wootere, Olapa, nde wonnoo ko debbo juutɗo, waɗi Enkai e gaañannde. Ngam suuɗde hersa makko, o ƴetti lewlewndu ina jalba no feewi, haa hay gooto waawa ndaarde mo no feewi. E nder fenaande, Enkai fiyi Olapa caggal, fiyi gite mum goote. Ɗum ina yiyee hannde, lewru nduu nanaa.
== Inde ==
Konngol lewru e lewru (olapa) ina jogii sifaa gorko ‘ol’ e nder jokkere enɗam.
== Jokkondire yaajɗe ==
[[Category:Stub]]
0zafbu6m521ju877zzh6ynd2fnhe3s7
162938
162921
2026-04-12T13:44:41Z
Zeynel
14008
162938
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Olapa''', laamɗo lewru, ina resndi Enkai (Ngai), laamɗo naange e nder daartol Maasai.
Mitoloji
Ɓe ɗiɗo fof kaɓi ñalnde wootere, Olapa, nde wonnoo ko debbo juutɗo, waɗi Enkai e gaañannde. Ngam suuɗde hersa makko, o ƴetti lewlewndu ina jalba no feewi, haa hay gooto waawa ndaarde mo no feewi. E nder fenaande, Enkai fiyi Olapa caggal, fiyi gite mum goote. Ɗum ina yiyee hannde, lewru nduu nanaa.
== Inde ==
Konngol lewru e lewru (olapa) ina jogii sifaa gorko ‘ol’ e nder jokkere enɗam.
== Jokkondire yaajɗe ==
[[Category:Stub]]
[[Category:Diine Maasai]]
3eadf8y47y5ybpi0ylufz2reoauz18o
162940
162938
2026-04-12T13:47:22Z
Zeynel
14008
162940
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Olapa''', laamɗo lewru, ina resndi Enkai (Ngai), laamɗo naange e nder daartol Maasai.
Mitoloji
Ɓe ɗiɗo fof kaɓi ñalnde wootere, Olapa, nde wonnoo ko debbo juutɗo, waɗi Enkai e gaañannde. Ngam suuɗde hersa makko, o ƴetti lewlewndu ina jalba no feewi, haa hay gooto waawa ndaarde mo no feewi. E nder fenaande, Enkai fiyi Olapa caggal, fiyi gite mum goote. Ɗum ina yiyee hannde, lewru nduu nanaa.
== Inde ==
Konngol lewru e lewru (olapa) ina jogii sifaa gorko ‘ol’ e nder jokkere enɗam.
== Jokkondire yaajɗe ==
[[Category:Stub]]
[[Category:Diine Maasai]]
[[Category:Miijooji Maasai]]
ew9rsxpwt16517cp9q1okf901illhzn
162941
162940
2026-04-12T13:47:58Z
Zeynel
14008
162941
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Olapa''', laamɗo lewru, ina resndi Enkai (Ngai), laamɗo naange e nder daartol Maasai.
Mitoloji
Ɓe ɗiɗo fof kaɓi ñalnde wootere, Olapa, nde wonnoo ko debbo juutɗo, waɗi Enkai e gaañannde. Ngam suuɗde hersa makko, o ƴetti lewlewndu ina jalba no feewi, haa hay gooto waawa ndaarde mo no feewi. E nder fenaande, Enkai fiyi Olapa caggal, fiyi gite mum goote. Ɗum ina yiyee hannde, lewru nduu nanaa.
== Inde ==
Konngol lewru e lewru (olapa) ina jogii sifaa gorko ‘ol’ e nder jokkere enɗam.
== Jokkondire yaajɗe ==
[[Category:Stub]]
[[Category:Miijooji Maasai]]
kimj0pbme5jb8afz38s8g1nb3dmpvng
Vaitakere
0
35076
162994
147344
2026-04-12T15:03:58Z
Zeynel
14008
162994
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Vaitakere''' woni jom suudu Tangaroa. O yiyti mburu e nder koye makko, debbo makko yiyti kastan.<ref name="Brown">{{cite book|last=Brown|first=John Macmillan|title=Maori and Polynesian: Their Origin, History, and Culture|publisher=Hutchinson & Co.|date=1907|pages=[https://archive.org/details/maoriandpolynes00browgoog/page/n134 100]& 294|url=https://archive.org/details/maoriandpolynes00browgoog|quote=Vaitakere -wikipedia.}}</ref><ref>{{Cite web|title=The Ancestry of the Polynesians came to Java a — Century or two before our Era, and there — changed Rice for Breadfruit as their Staple|url=http://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-BroMaor-t1-body1-d9-d2.html|access-date=2020-08-03|website=[[Victoria University of Wellington]]|page=100}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Miijooji Polineesi
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
b4himyx818naogcq5eupjn6vdrdpj69
Tui Tokelau
0
35084
162915
147365
2026-04-12T12:45:14Z
Zeynel
14008
162915
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Tui Tokelau''' ko laamɗo reweteeɗo to Tokelau to Pasifik<ref name="SSP1"/>. Ko adii gargol diine kerecee en e duuɗe ɗee, Tui Tokelau ko laamɗo gadano wondude e panteon laamɓe Polineesi ko woowaa. Marae wuro Fakaofo e dow atol Fakaofo ko nokku ɗo galle gooto ina waɗi lefol koraay mawngol ina hollira Tui Tokelau, ina waɗi matte belɗe. Mawɗo mawɗo (ariki) ko mawɗo almuɓɓe.<ref name="SSP1">{{cite journal |author= Smith, S. Percy |title= Notes on the Ellice and Tokelau Groups; translated from the "Karere Mangaia" 1899|journal= Journal of the Polynesian Society |volume= 29|year= 1920 |pages=144–148 }}</ref>
E nder lewru mee, yimɓe duuɗe Tokelau fof kawri to Fakaofo, ɓe mbaɗi juulde, ɓe ñaagii Tui Tokelau nde reenata ɓe. Ngolɗoo kewu ina hollita hitaande hesere. Koolol kewu ngol e nder lewru mee ina waɗi sadakeeji liɗɗi, ƴiye e ƴiye pandanus. Yiite huɓɓaama nder suudu dewal, yimɓe ɗon njima nder jemmaare<ref name="SSP1"/>.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
b3d8qe2hsmp3482vewnqb8yt6kzspor
162917
162915
2026-04-12T12:50:26Z
Zeynel
14008
162917
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Tui Tokelau''' ko laamɗo reweteeɗo to Tokelau to Pasifik<ref name="SSP1"/>. Ko adii gargol diine kerecee en e duuɗe ɗee, Tui Tokelau ko laamɗo gadano wondude e panteon laamɓe Polineesi ko woowaa. Marae wuro Fakaofo e dow atol Fakaofo ko nokku ɗo galle gooto ina waɗi lefol koraay mawngol ina hollira Tui Tokelau, ina waɗi matte belɗe. Mawɗo mawɗo (ariki) ko mawɗo almuɓɓe.<ref name="SSP1">{{cite journal |author= Smith, S. Percy |title= Notes on the Ellice and Tokelau Groups; translated from the "Karere Mangaia" 1899|journal= Journal of the Polynesian Society |volume= 29|year= 1920 |pages=144–148 }}</ref>
E nder lewru mee, yimɓe duuɗe Tokelau fof kawri to Fakaofo, ɓe mbaɗi juulde, ɓe ñaagii Tui Tokelau nde reenata ɓe. Ngolɗoo kewu ina hollita hitaande hesere. Koolol kewu ngol e nder lewru mee ina waɗi sadakeeji liɗɗi, ƴiye e ƴiye pandanus. Yiite huɓɓaama nder suudu dewal, yimɓe ɗon njima nder jemmaare<ref name="SSP1"/>.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Stub]]
am5oyox44fipbm16cksfb1h16waq4zi
162931
162917
2026-04-12T13:27:53Z
Zeynel
14008
162931
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Tui Tokelau''' ko laamɗo reweteeɗo to Tokelau to Pasifik<ref name="SSP1"/>. Ko adii gargol diine kerecee en e duuɗe ɗee, Tui Tokelau ko laamɗo gadano wondude e panteon laamɓe Polineesi ko woowaa. Marae wuro Fakaofo e dow atol Fakaofo ko nokku ɗo galle gooto ina waɗi lefol koraay mawngol ina hollira Tui Tokelau, ina waɗi matte belɗe. Mawɗo mawɗo (ariki) ko mawɗo almuɓɓe.<ref name="SSP1">{{cite journal |author= Smith, S. Percy |title= Notes on the Ellice and Tokelau Groups; translated from the "Karere Mangaia" 1899|journal= Journal of the Polynesian Society |volume= 29|year= 1920 |pages=144–148 }}</ref>
E nder lewru mee, yimɓe duuɗe Tokelau fof kawri to Fakaofo, ɓe mbaɗi juulde, ɓe ñaagii Tui Tokelau nde reenata ɓe. Ngolɗoo kewu ina hollita hitaande hesere. Koolol kewu ngol e nder lewru mee ina waɗi sadakeeji liɗɗi, ƴiye e ƴiye pandanus. Yiite huɓɓaama nder suudu dewal, yimɓe ɗon njima nder jemmaare<ref name="SSP1"/>.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Stub]]
[[Kategori: Miijooji Polineesi]]
sigz1ptgxdusbd5uwe13y1jttk1ilhf
162932
162931
2026-04-12T13:28:15Z
Zeynel
14008
162932
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Tui Tokelau''' ko laamɗo reweteeɗo to Tokelau to Pasifik<ref name="SSP1"/>. Ko adii gargol diine kerecee en e duuɗe ɗee, Tui Tokelau ko laamɗo gadano wondude e panteon laamɓe Polineesi ko woowaa. Marae wuro Fakaofo e dow atol Fakaofo ko nokku ɗo galle gooto ina waɗi lefol koraay mawngol ina hollira Tui Tokelau, ina waɗi matte belɗe. Mawɗo mawɗo (ariki) ko mawɗo almuɓɓe.<ref name="SSP1">{{cite journal |author= Smith, S. Percy |title= Notes on the Ellice and Tokelau Groups; translated from the "Karere Mangaia" 1899|journal= Journal of the Polynesian Society |volume= 29|year= 1920 |pages=144–148 }}</ref>
E nder lewru mee, yimɓe duuɗe Tokelau fof kawri to Fakaofo, ɓe mbaɗi juulde, ɓe ñaagii Tui Tokelau nde reenata ɓe. Ngolɗoo kewu ina hollita hitaande hesere. Koolol kewu ngol e nder lewru mee ina waɗi sadakeeji liɗɗi, ƴiye e ƴiye pandanus. Yiite huɓɓaama nder suudu dewal, yimɓe ɗon njima nder jemmaare<ref name="SSP1"/>.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Stub]]
[[Category:Miijooji Polineesi]]
tv0yexztqwlkg6u4j3n25r2hba2rz9e
Tui Delai Gau
0
35085
162953
147367
2026-04-12T14:16:38Z
Zeynel
14008
162953
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tui Delai Gau''' ko laamɗo koɗli e nder daartol Fiji, baawɗo ittude juuɗe mum, waɗa ɗe liɗɗi ngam makko. O waawi kadi ittude hoore makko, o waɗta ɗum e asamaan ngam ƴeewde. O hoɗi ko e lekki.
== Fuɗɗoode ==
Waterhouse, Yuusuf (1997) [1866, Londres, Biro kawral Wesleyan]. "Tui Dela i Gau". Laamiiɗo e yimɓe leydi Fiji. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Hawaii. 269 haa 272. Hames, Alis Ines (1967). "Laamɗo Summit Gau". E nder Reed, Aleksanndere Wiklif (moƴƴi). Miijooji e leƴƴi Fiji e Rotuma. Reed. pp.58 e ko jokki.
Naapert, lewru Yarkomaa (1992). "Alla lekki". Miijooji Pasifik : ko ansikoloji miijooji e leƴƴi. Akuariyanke/Torson. h. 305. ISBN ko 9781855381339.
== Janngude ko ɓeydi ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
3utektmkbsh356geixpndamvmnozu60
Tau-Titi
0
35090
162984
147410
2026-04-12T14:58:11Z
Zeynel
14008
162984
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Tau-Titi''' ko omo miru.
Woni ko jimɗi jammaaji baɗaaɗi e innde makko, sahaa e sahaa fof e Tapairu, miñiraaɓe rewɓe Tau-Titi. Nde fajiri ari tan, Tapairu en ngarti e galle mum en to Avaiki.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
ak5ol3uru6gxa4hz472q2ujvfjferv3
Tapairu
0
35091
162983
147412
2026-04-12T14:57:55Z
Zeynel
14008
162983
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Tapairu''' ko elf en walla fenaande, ɓe inniraa ko ɓiɓɓe rewɓe nayo Miru, laamɗo debbo mo alaa ko woni e mum so wonaa aduna les. Ɓe mbiyi ko ɓe tawtoraaɓe nde maayɓe njimi ngam teddinde miñi mum en, hono Tau-Titi. Ɓe njokkondiri kadi e laamɗo Tane.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
no3rvd3h3diyts6wvshl2dwka5ywtur
Tamangori
0
35093
162982
147417
2026-04-12T14:57:36Z
Zeynel
14008
162982
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tamangori''' ko mawɗo lefol. Tamangori ina siforee ko ɓuri meeteruuji jeenay toowɗi, ina waɗi gaasa ɓaleejo juutɗo ina haɓɓaa e ɓuuɓri aada. Omo waawi diwde e deeƴre, omo ñaama aadee. Wari mo ko miñiraaɓe ɗiɗo, Pa e Pe, ummoriiɓe wuro ina wiyee Ivirua.
== Iwdiiji ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
hqobhnj6e22e3dgmrmnvb7mreiq7vv8
162991
162982
2026-04-12T15:01:01Z
Zeynel
14008
162991
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Tamangori''' ko mawɗo lefol. Tamangori ina siforee ko ɓuri meeteruuji jeenay toowɗi, ina waɗi gaasa ɓaleejo juutɗo ina haɓɓaa e ɓuuɓri aada. Omo waawi diwde e deeƴre, omo ñaama aadee. Wari mo ko miñiraaɓe ɗiɗo, Pa e Pe, ummoriiɓe wuro ina wiyee Ivirua.
== Iwdiiji ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
r9pcix99yv8yiplwayskd3dytapscvg
Miijooji Rapa Nui
0
35140
162934
147800
2026-04-12T13:30:43Z
Zeynel
14008
162934
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Miijooji Rapa Nui''', anndiraaɗi kadi miijooji Pascuense walla miijooji duunde Paska, ko miijooji, leƴƴi, e goongɗingol yimɓe Rapa Nui duunde Paska to fuɗnaange-rewo maayo Island]].<ref>Carlos Mordo, Easter Island (Willowdale, Ontario: Firefly Books Ltd., 2002)</ref><ref name="Danver2010">{{cite book|author=Steven L. Danver|author-link=Steven L. Danver|title=Popular Controversies in World History: Investigating History's Intriguing Questions|url=https://books.google.com/books?id=slVobUjdzGMC&pg=RA1-PA223|access-date=10 January 2012|date=22 December 2010|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-59884-077-3|pages=223–224}}</ref>
== Iwdi miijo ==
Winndannde mawnde: Hotu Matu'a
E wiyde daartol Rapa Nui, Hotu Matuꞌa woni koɗdiiɗo gadano e ariki mau ("mawɗo mawɗo" walla "laamɗo") e duunde Paska. Hotu Matu’a e lannda mum koloñaal en laanaaji ɗiɗi (walla laanaaji ɗiɗi) ko Polineesinaaɓe ummoriiɓe leydi ndi anndaaka hannde, hono Hiva Nuku Hiva, Hiva Oa, Fatu Hiva, tufnde Oave, duuɗe Marquesas, Tahiti, Fenua. Ɓe njippii e daande maayo Anakena, yimɓe makko njalti e duunde ndee, ɓe peccii nde hakkunde leƴƴi wiyooɓe iwdi ɓiɓɓe makko, ɓe nguuri ko ɓuri duuɓi ujunnaaje e nder galle maɓɓe duunde woɗnde to bannge worgo-fuɗnaange-rewo Triangle Polynésien haa gargol kapiteen Holanndeejo, hono Jacob Rogge1.
== Kultu maamiraaɓe ==
Winndannde mawnde: Moai
Ko ɓuri yiyeede e pinal ko peewnugol nate mawɗe biyeteeɗe moai ɗe lomtotoo taaniraaɓe laamɓe. Ina sikkaa wonde wuurɓe ina njogii jokkondire simbiyotik e maayɓe ɗo maayɓe ndokkata kala ko wuurɓe ɓee njiɗi (cella, rimɗude leydi e daabaaji, jawdi ekn), wuurɓe e sadakeeji ina ndokka maayɓe nokku ɓurɗo moƴƴude e nder aduna ruuhuuji. Ko ɓuri heewde e koɗkiiji ina tawee e daande maayo e moai ina ndarnaa e saraaji maayo, ina ƴeewa iwdiiji mum en e nder koɗkiiji gadani mum en, ina njuɓɓina ɓalli mum en feewde e aduna ruuhuuji e nder geec.<ref name="West2009">{{cite book|author=Barbara A. West|title=Encyclopedia of the peoples of Asia and Oceania|url=https://books.google.com/books?id=pCiNqFj3MQsC&pg=PA683|access-date=10 January 2012|year=2009|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-0-8160-7109-8|pages=683–684}}</ref>
== Tangata manu kultuɗo ==
Winndannde mawnde: Tangata manu
Kultu Tangata manu walla bird-man lomtii jamaanu Moai duunde ndee nde wolde fuɗɗii ngam ustude jawdi tago, mahngo statues dartinaa. Laamɗo Make-make ko laamɗo mawɗo diine colli. Kultu oo ustii caggal nde yimɓe duunde ndee ƴetti diine katolik, hay so tawii noon njiimaandi birniwol ngol e siftorde mum momtaaka, ina woodi haa jooni e fawaade e dekoraasiyoŋ ekkol duunde ndee.
Allaaji e jaambaarooji
Waɗde-waɗde, tagɗo neɗɗaagal
Uoke, laamɗo tektonik
Hotu Matu'a, laamɗo legendaire e jaambaaro pinal
Aku-Aku, ruuhuuji maayɓe
== Manaana Ƴettu ==
Tangata manu
Hanau epe
Haua
Hina-Oyoo
== Tuugnorgal ==
[[Category:Miijooji Polineesi]]
snftmll42bi0w4rygf1onf47r337vfs
Papa (mythology)
0
35145
162980
147721
2026-04-12T14:56:04Z
Zeynel
14008
162980
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Papa tagaa''' ko nde Varima-te-takere, laamɗo yumma mum gadano, yaltini mo e bannge nano ɓanndu makko. Papa resi miñi mum, laamɗo asamaan Vatea. Ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo, laamɗo maayo Tangaroa e laamɗo leɗɗe Rongo..<ref>''Myths and Songs from the South Pacific'' by William Wyatt Gill, 2004; {{ISBN|9780766188518}}</ref><ref>''ʻAkatokamanāva: myth, history and society in the Southern Cook Islands'' by Jukka Siikala, 1991; p. 50-52</ref>
== Ƴeew kadi ==
Rangi e Papa, e nder daartol Maori
Papahānaumoku, laamɗo Leydi e nder daartol Hawaii
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
7kgrmxbppuhej2mp2bhf5ld2h1q6ccc
162990
162980
2026-04-12T15:00:51Z
Zeynel
14008
162990
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Papa tagaa''' ko nde Varima-te-takere, laamɗo yumma mum gadano, yaltini mo e bannge nano ɓanndu makko. Papa resi miñi mum, laamɗo asamaan Vatea. Ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo, laamɗo maayo Tangaroa e laamɗo leɗɗe Rongo..<ref>''Myths and Songs from the South Pacific'' by William Wyatt Gill, 2004; {{ISBN|9780766188518}}</ref><ref>''ʻAkatokamanāva: myth, history and society in the Southern Cook Islands'' by Jukka Siikala, 1991; p. 50-52</ref>
== Ƴeew kadi ==
Rangi e Papa, e nder daartol Maori
Papahānaumoku, laamɗo Leydi e nder daartol Hawaii
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
hq0iej1fuclhd9ejugn5pss6hez8ms7
Ngaru
0
35150
162979
147737
2026-04-12T14:55:23Z
Zeynel
14008
162979
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ngaru''' ko jaambaaro miijooji ummoriiɗo Avaiki (Hawaiki) e nder miijooji Mangaia e nder duuɗe Cook. Yumma Ngaru ko Vaiare e mawniiko liingu mawngu ngu Moko. Debbo makko ko Tongatea belɗo. Ngam hollirde doole makko, o haɓi e Tikokura e ƴiye Tumuitearetoka, ɗe o fooli e ballal Moko o jippii caggal ɗuum e nder aduna les oo, o arti e leydi wuurɓe ɗo o fooli caggal ɗuum ƴiye asamaan e Amai-te-rangi, jinne asamaan.<ref>{{cite book|title=Myths and Songs from the South Pacific|author=William Wyatt Gill|publisher=H. S. King & Company|location=London|date=1876|page=225-237}}</ref><ref>{{cite journal|url=http://www.jps.auckland.ac.nz/docs/Volume124/JPS_124_2_03.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20180212192905/http://www.jps.auckland.ac.nz/docs/Volume124/JPS_124_2_03.pdf|archive-date=2018-02-12|url-status=live|title=NGARU: A CULTURE HERO OF MANGAIA|author=Michael P. J. Reilly|journal=Journal of the Polynesian Society|volume=124|issue=2|date=2015|page=150-153|access-date=2 September 2020}}</ref><ref>{{cite book|title=Dictionary of Polynesian Mythology|author=R.D. Craig|publisher=Greenwood Press|location=New York|date=1989|page=184}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
8dbhaclxvdlpmgmsv9xz3okengtdzdj
162988
162979
2026-04-12T15:00:13Z
Zeynel
14008
162988
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ngaru''' ko jaambaaro miijooji ummoriiɗo Avaiki (Hawaiki) e nder miijooji Mangaia e nder duuɗe Cook. Yumma Ngaru ko Vaiare e mawniiko liingu mawngu ngu Moko. Debbo makko ko Tongatea belɗo. Ngam hollirde doole makko, o haɓi e Tikokura e ƴiye Tumuitearetoka, ɗe o fooli e ballal Moko o jippii caggal ɗuum e nder aduna les oo, o arti e leydi wuurɓe ɗo o fooli caggal ɗuum ƴiye asamaan e Amai-te-rangi, jinne asamaan.<ref>{{cite book|title=Myths and Songs from the South Pacific|author=William Wyatt Gill|publisher=H. S. King & Company|location=London|date=1876|page=225-237}}</ref><ref>{{cite journal|url=http://www.jps.auckland.ac.nz/docs/Volume124/JPS_124_2_03.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20180212192905/http://www.jps.auckland.ac.nz/docs/Volume124/JPS_124_2_03.pdf|archive-date=2018-02-12|url-status=live|title=NGARU: A CULTURE HERO OF MANGAIA|author=Michael P. J. Reilly|journal=Journal of the Polynesian Society|volume=124|issue=2|date=2015|page=150-153|access-date=2 September 2020}}</ref><ref>{{cite book|title=Dictionary of Polynesian Mythology|author=R.D. Craig|publisher=Greenwood Press|location=New York|date=1989|page=184}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
csmhq9p9041ltp847svo2qpp5popbv8
Motoro
0
35167
162989
147797
2026-04-12T15:00:43Z
Zeynel
14008
162989
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Motoro''' ko laamɗo e nder daartol Polineesi, laamɗo leñol Ngariki mo Mangaia.Ko o ɓiy Tangiia e miñi Ruanuku, Kereteki e Utakea.Nde o yahata Mangaia o luurdi e miñiraaɓe makko ɗiɗo mawɓe, o werlaa e maayo, o ñaami ko ƴiye. Ruuhu makko ndeen ina lummboo e Mangaia e dow feggere hibiscus.O anndiraa ko i'o ora ("laamɗo wuurɓe") sabu almuɓɓe makko mbaawaa huutoreede no sadakeeji aadee.<ref name="Gill1876">{{cite book|author=William Wyatt Gill|title=Myths and Songs from the South Pacific|url=https://archive.org/details/mythsandsongsfr00mlgoog|quote=Motoro.|year=1876|publisher=H. S. King & Company|page=19}}</ref><ref>{{cite book|title=The Journal of the Polynesian Society|url=https://archive.org/details/journalpolynesi18zgoog|quote=Motoro.|year=1911|publisher=Polynesian Society.|page=143}}</ref><ref name="hiroa">{{cite book|url=http://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-BucMangi-t1-body-d2-d5.html|title=Mangaian Society|author=Te Rangi Hiroa|page=22|via=NZETC}}</ref><ref name="hiroa" /><ref>{{cite book|title=Myths & Legends of the Polynesians|author=Johannes C. Andersen|publisher=Tuttle|location=Tokyo|year=1969|page=349}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
ndnwndz74iu67mbovire5x8qexfbkqk
Motikitik
0
35171
162955
147804
2026-04-12T14:20:08Z
Zeynel
14008
162955
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Motikitik''' ko jaambaaro miijooji, lolluɗo e golle mum liɗɗi.<ref>{{Cite web|url=http://www.mythencyclopedia.com/Mi-Ni/Micronesian-Mythology.html|title=Micronesian Mythology - Myth Encyclopedia - god, story, tree, famous, animal, creation, hero, people, children}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Lessa|first=William A.|year=1966|title="Discoverer-of-the-Sun": Mythology as a Reflection of Culture|journal=The Journal of American Folklore|volume=79|issue=311|pages=3–51|doi=10.2307/537490|jstor=537490}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
oj94jma7ou67gx0roq57by0iv04j7d2
Moko (mythology)
0
35173
162987
147814
2026-04-12T14:59:44Z
Zeynel
14008
162987
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Moko''' ko jikku wily e mawniiko Ngaru jaambaaro.<ref>{{cite journal|url=http://www.jps.auckland.ac.nz/docs/Volume124/JPS_124_2_03.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20180212192905/http://www.jps.auckland.ac.nz/docs/Volume124/JPS_124_2_03.pdf|archive-date=2018-02-12|url-status=live|title=NGARU: A CULTURE HERO OF MANGAIA|author=Michael P. J. Reilly|journal=Journal of the Polynesian Society|volume=124|issue=2|date=2015|page=147-187|doi=10.15286/jps.124.2.147-187|access-date=2 September 2020}}</ref>
Moko ko laamɗo walla laamɗo ƴiye, o yamiri liggotooɓe makko ƴiye ɓee yo njah e nder ŋoral jinne asamaan biyeteeɗo Amai-te-rangi ngam ƴeewde mo. So Amai-te-rangi ƴettii feggere mum, o mettini heen no feewi nde tawnoo nde ina heewi ƴiye tokoose mettuɗe, ɗe ndogata, ɗe njirloo e galle makko to asamaan.<ref name="Gill">* W.W. Gill, ''Myths and Songs from the South Pacific'' (H.S. King: London, 1876)</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
8cew9lld0sogfnigch997ptxy1ov0tr
Miru (goddess)
0
35174
162919
147826
2026-04-12T12:53:20Z
Zeynel
14008
162919
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Miru''' ko laamɗo debbo e nder daartol Polineesi e duuɗe Cook jooɗiiɗo to Avaiki les Mangaia. Omo anndaa ko o ñaamoowo ruuhuuji maayɓe. Laawol gootol ngol o ñaamata ruuhuuji ɗii ko waɗde ɗi e nder lowre centipedes guurɗi, addana ɗi ɓuuɓde e mette. <ref>{{cite book|title=Myths and Songs from the South Pacific|author=William Wyatt Gill|publisher=H. S. King & Company|location=London|date=1876|pages=172–174}}</ref> Miru ina hirjina ɓe yo ɓe ɗaɓɓu ballal e diwde e nder maayo, ɗo ɓe njippotoo. Ɗe mbaawi ndeen defde, ñaameede e sahaa makko.
Ooɗoo laamɗo kadi ina haalee e nder jimɗi ɗi Alistair Te Ariki Campbell winndi e nder dille mum to duuɗe Cook. Hay so tawii ko seeɗa, siftorde makko Miru ina haala e miijo wonde so o naatii Savaiki (leydi asliiji leñol Polineesi), ruuhuuji maayɓe ina mbaawi nanngeede e Miru e wallidiiɓe mum, "stupefying" ruuhuuji e dow Kava (yaram baawɗam saabaade maale nannduɗe e derunvoues to being.
Tapairu ko ɓiɓɓe makko rewɓe, Tau-Titi ko ɓiyiiko debbo.<ref>{{cite journal|url=https://www.proquest.com/docview/1312322734|title='A Journey from Despair': Alistair Te Ariki Campbell's The Dark Lord of Savaiki|author=Suzanne Nola|date=2005|website=ProQuest|id={{ProQuest|1312322734}}}}</ref>
Miru feeñii kadi e nder daartol Maori (New Zealand) ko Debbo Maayde.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Stub]]
pzb0waw88swah0kniiplhpmm9hhzhcf
162920
162919
2026-04-12T12:53:41Z
Zeynel
14008
162920
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Miru''' ko laamɗo debbo e nder daartol Polineesi e duuɗe Cook jooɗiiɗo to Avaiki les Mangaia. Omo anndaa ko o ñaamoowo ruuhuuji maayɓe. Laawol gootol ngol o ñaamata ruuhuuji ɗii ko waɗde ɗi e nder lowre centipedes guurɗi, addana ɗi ɓuuɓde e mette. <ref>{{cite book|title=Myths and Songs from the South Pacific|author=William Wyatt Gill|publisher=H. S. King & Company|location=London|date=1876|pages=172–174}}</ref> Miru ina hirjina ɓe yo ɓe ɗaɓɓu ballal e diwde e nder maayo, ɗo ɓe njippotoo. Ɗe mbaawi ndeen defde, ñaameede e sahaa makko.
Ooɗoo laamɗo kadi ina haalee e nder jimɗi ɗi Alistair Te Ariki Campbell winndi e nder dille mum to duuɗe Cook. Hay so tawii ko seeɗa, siftorde makko Miru ina haala e miijo wonde so o naatii Savaiki (leydi asliiji leñol Polineesi), ruuhuuji maayɓe ina mbaawi nanngeede e Miru e wallidiiɓe mum, "stupefying" ruuhuuji e dow Kava (yaram baawɗam saabaade maale nannduɗe e derunvoues to being.
Tapairu ko ɓiɓɓe makko rewɓe, Tau-Titi ko ɓiyiiko debbo.<ref>{{cite journal|url=https://www.proquest.com/docview/1312322734|title='A Journey from Despair': Alistair Te Ariki Campbell's The Dark Lord of Savaiki|author=Suzanne Nola|date=2005|website=ProQuest|id={{ProQuest|1312322734}}}}</ref>
Miru feeñii kadi e nder daartol Maori (New Zealand) ko Debbo Maayde.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Stub]]
1qjqfzx532b4opl0p6dp5cgwszcis0w
162937
162920
2026-04-12T13:40:37Z
Zeynel
14008
162937
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Miru''' ko laamɗo debbo e nder daartol Polineesi e duuɗe Cook jooɗiiɗo to Avaiki les Mangaia. Omo anndaa ko o ñaamoowo ruuhuuji maayɓe. Laawol gootol ngol o ñaamata ruuhuuji ɗii ko waɗde ɗi e nder lowre centipedes guurɗi, addana ɗi ɓuuɓde e mette. <ref>{{cite book|title=Myths and Songs from the South Pacific|author=William Wyatt Gill|publisher=H. S. King & Company|location=London|date=1876|pages=172–174}}</ref> Miru ina hirjina ɓe yo ɓe ɗaɓɓu ballal e diwde e nder maayo, ɗo ɓe njippotoo. Ɗe mbaawi ndeen defde, ñaameede e sahaa makko.
Ooɗoo laamɗo kadi ina haalee e nder jimɗi ɗi Alistair Te Ariki Campbell winndi e nder dille mum to duuɗe Cook. Hay so tawii ko seeɗa, siftorde makko Miru ina haala e miijo wonde so o naatii Savaiki (leydi asliiji leñol Polineesi), ruuhuuji maayɓe ina mbaawi nanngeede e Miru e wallidiiɓe mum, "stupefying" ruuhuuji e dow Kava (yaram baawɗam saabaade maale nannduɗe e derunvoues to being.
Tapairu ko ɓiɓɓe makko rewɓe, Tau-Titi ko ɓiyiiko debbo.<ref>{{cite journal|url=https://www.proquest.com/docview/1312322734|title='A Journey from Despair': Alistair Te Ariki Campbell's The Dark Lord of Savaiki|author=Suzanne Nola|date=2005|website=ProQuest|id={{ProQuest|1312322734}}}}</ref>
Miru feeñii kadi e nder daartol Maori (New Zealand) ko Debbo Maayde.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Stub]]
[[Category:Miijooji Polineesi]]
r14rjlsbk1ght7c25yc4nv6dtrdiiur
Marama (mythology)
0
35190
162993
147901
2026-04-12T15:03:46Z
Zeynel
14008
162993
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Marama''' ko laamɗo Polineesi ceertuɗo e wakilaagu e nafoore fawaade e renndo walla leñol ngol kaal-ɗen ngol.<ref>[http://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-Bes02Reli-t1-body-d4-d5-d3.html Maori religion and mythology Part 2: Lunar Myths]</ref><ref name=":0">{{Cite book|last=Smith Craighill Handy|first=Edward|title=Polynesian Religion|date=1927|publisher=The Museum|edition=12th|pages=35–101}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Tregear|first=E|date=September 1893|title=Asiatic Gods in the Pacific|url=https://www.jstor.org/stable/20701291|journal=The Journal of the Polynesian Society|volume=2|issue=3|pages=133–139|jstor=20701291}}</ref><ref name=":0" />
E leñol Maori, Marama ko lewru, laamɗo gorko resnduɗo Hina, ɓiy Tangaroa. Kono kadi lewru ina hiisee wonde jom suudu rewɓe fof sabu batte lewru e rewɓe lewru kala. E nder duuɗe Gambier, Marama ina hiisee kadi wonde lewru, kono to Samoa e Tahiti, Marama ina hiisee wonde laamɗo Annoore, ina teeŋtina no miijooji ceertuɗi mbaawirta wonde, haa teeŋti noon e nder yaajde Oseani. To leydi Samoa, Marama ina hiisee kadi wonde sosɗo e gardotooɗo gollotooɓe leɗɗe e kaɓirɗe.
Falnde Opunohu ina waɗi daawe 3 ɗe Tahitinaaɓe keɓti, hono Atiro'o (7-1650), Marama (1650-1788), e Pomare (1788-1843). Faandaare Marama ndee inniraa ko galle Marama heɓtuɗo Atiro'o, fecci falnde ndee e Amehiti e Tupaururu, caggal ɗuum waɗi koɗki kesi e nder Tupaururu.<ref>{{Cite journal|last=Descantes|first=Christophe|date=1993|title=Simple Marae of the 'Opunohu Valley Mo'orea, Society Islands, French Polynesia|url=https://www.jstor.org/stable/20706504|journal=The Journal of the Polynesian Society|volume=102|issue=2|pages=187–216|issn=0032-4000}}</ref>
== Iwdi ==
Ko seeɗa anndaa e Marama, siftorde makko heewnde ko ngam humpitaade tan iwdi laamɓe woɗɓe ɓurɓe maantinde e oon sahaa. Iwdi ndii ko nii : Ko adii fof ko Toowɗo, Io, ummoraade e Io ummorii ko Marama, ummoraade e Marama ummorii ko Po. E joofnirde, ummoraade e Po, ko Rangi e Papa, Baaba Asamaan e Yumma Leydi, ɗo laamɓe woɗɓe ɓee fof iwdi.
== Ƴeew kadi ==
Doggol laamɓe lewru
Miijooji Oseani
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
72etgf7cnp5yc9apls0v9kmhcgy85xm
Kafeŕoor
0
35229
162954
148014
2026-04-12T14:18:19Z
Zeynel
14008
162954
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kafeŕoor''' ko nokku "duunde majjunde miijooji" e nder miijooji Pasifik e Polineesi, winndaa e karallaagal yah-ngartaa kammuyankeewal duuɗe Karolin. Feccere e liɗɗi Trigger jokkondirɗi e njuɓɓudi mnemonik-navigation, won heen sahaaji ina kawree e Fanuankuwel ko ‘duunde fenaande’.<ref name="10g">{{cite web|url=http://www.cambridgescholars.com/download/sample/60616|title=Ten Gods: A New Approach to Defining the Mythological Structures of the Indo-Europeans (sample excerpt)|author=Emily Lyle|quote=Kafeŕoor is a mythical vanishing island, Nalikáp and Nókitikiit are big waves, Máŕipeŕip (which means “small pieces”) is a very large, destructive whale, and Fanuankuwel is the place of a whale with two tails.|accessdate=8 January 2015|archive-date=9 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150109003222/http://www.cambridgescholars.com/download/sample/60616|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.jps.auckland.ac.nz/document/Volume_81_1972/Volume_81%2C_No._1/The_organisation_of_navigational_knowledge_on_Puluwat%2C_by_Saul_H._Riesenberg%2C_p_19-56/p1?page=0&action=searchresult&target=|title=The organisation of navigational knowledge on Puluwat|author=Saul H. Riesenberg|year=1972|publisher=[[Journal of the Polynesian Society]], [[Auckland University]]|accessdate=8 January 2015|archive-date=18 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211018230012/http://www.jps.auckland.ac.nz/document/Volume_81_1972/Volume_81,_No._1/The_organisation_of_navigational_knowledge_on_Puluwat,_by_Saul_H._Riesenberg,_p_19-56/p1?page=0&action=searchresult&target=|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.jps.auckland.ac.nz/document//Volume_89_1980/Volume_89,_No._4/Etak_and_the_ghost_islands_of_the_Carolines,_by_Michael_J._Gunn,_p_499-507/p1|title=Etak and the Ghost Islands of the Carolines|author=Michael J. Gunn|year=1980|publisher=[[Journal of the Polynesian Society]], [[University of Otago]]|accessdate=25 February 2015|archive-date=11 November 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101111014215/http://www.jps.auckland.ac.nz/document/Volume_89_1980/Volume_89,_No._4/Etak_and_the_ghost_islands_of_the_Carolines,_by_Michael_J._Gunn,_p_499-507/p1}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Navigation asamaan
Fanuankuwel
Miijooji Polineesi
Laana ndiwoowa Polineesi
Naatgol Mikroneesi
Wa (laana ndiyam)
Duunde fantom
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Polineesi]]
mbat2qe79i7j4wknns07nt0692qoj2r
Auparu
0
35287
162995
148161
2026-04-12T15:04:11Z
Zeynel
14008
162995
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Auparu''' ("njuumri ɓuuɓndi") ko maayo to Rarotonga, nokku lootorde nimsa walla fenaande.<ref name="NAME">{{cite book|last=[[William Wyatt Gill]], [[Friedrich Max Müller]]|title=Myths and Songs from the South Pacific|publisher=H. S. King & co|year=1876|pages=[https://archive.org/details/mythsandsongsfr01mlgoog/page/n286 256]|url=https://archive.org/details/mythsandsongsfr01mlgoog}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
585zg6592tpelnsdxtk309tph03w871
Amai-te-rangi
0
35336
162986
148290
2026-04-12T14:59:33Z
Zeynel
14008
162986
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Amai-te-rangi''' ko ñaamoowo neɗɗo e jinne, etaade nanngude Ngaru. Ngaru noon, ummiima, fooli Amai-te-rangi e ballal mawniiko, Mokoroa.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=|title=Upper Spirit Realm|url=http://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-BucMangi-t1-body-d22-d4.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141008010844/http://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-BucMangi-t1-body-d22-d4.html|archive-date=2014-10-08|access-date=26 July 2020|website=[[New Zealand Electronic Text Centre]]|location=[[Victoria University of Wellington Library]]}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Ocean]]
g24e0tp91vcatf903pvfx6sr1h8mn54
Tulugaak
0
35379
163073
148434
2026-04-12T17:44:33Z
Zeynel
14008
163073
wikitext
text/x-wiki
'''Tulugaak''' ko tagɗo annoore. Maanaa tulug{{Databox}}aq ko ‘rawde’; cf. laamɗo Tuluŋigraq ("huunde nanndunde e raddo").
Heen sahaaji ina jokkondiri e laamɓe asamaan woɗɓe, ko wayi no Torngarsuk e Anguta ummoriiɓe e laamɓe Inuit en.<ref>Lowenstein 1992, p. 10.</ref>
== Teskorɗe ==
Lowensteen 1992, p. 214.
Lowensteen 1992, p. 10.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
3lq5o0h2hkbnav02sweupn7pt7y0lvc
Tootega
0
35409
163058
148501
2026-04-12T17:40:10Z
Zeynel
14008
163058
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tootega''' ko laamɗo ɓooyɗo hakkille, baawɗo « ustude kaɓirɗe, umiak e karallaagal goɗɗal », kam e yahde e dow ndiyam. O hollitaama ko debbo tokooso, mawɗo, hoɗnooɗo e duunde e nder galle kaaƴe.<ref>{{Cite book|last=Carlyon|first=Richard|title=A Guide to the Gods (International)|publisher=New York: Morrow|year=1982|page=42|language=English}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
o7d0g9uk0iw3zb73xz9r4jjtessqk58
Tizheruk
0
35414
163083
148515
2026-04-12T17:50:45Z
Zeynel
14008
163083
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tizheruk''' ko tagoore mawnde nanndunde e mboddi, nde wiyetee ko hoɗnde e ndiyam saraaji duunde Key, to Alaska. Ina wiyee wonde ina jogii hoore meeteruuji ɗiɗi (6,6 ft) e wutte ina waɗi ƴiye. Inuit en nokku oo ina mbiya wonde nde ƴettii yimɓe e piiruuji tawi ɓe teskaaki heen. Ina wiyee kadi Pal-Ray-Yûk. Ina wiyee ina nanndi e Naitaka mo Okanakanaaɓe (Ogopogo) e Haietlik mo Nuu-chah-nulth.
== Janngude ko ɓeydi ==
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
mxwzhhrzp4d2r69orjx90o9bvk376nn
163084
163083
2026-04-12T17:51:09Z
Zeynel
14008
163084
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Tizheruk''' ko tagoore mawnde nanndunde e mboddi, nde wiyetee ko hoɗnde e ndiyam saraaji duunde Key, to Alaska. Ina wiyee wonde ina jogii hoore meeteruuji ɗiɗi (6,6 ft) e wutte ina waɗi ƴiye. Inuit en nokku oo ina mbiya wonde nde ƴettii yimɓe e piiruuji tawi ɓe teskaaki heen. Ina wiyee kadi Pal-Ray-Yûk. Ina wiyee ina nanndi e Naitaka mo Okanakanaaɓe (Ogopogo) e Haietlik mo Nuu-chah-nulth.
== Janngude ko ɓeydi ==
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
dflx9jwjcardoepftkcq0wz4pt063yv
Tarqiup Inua
0
35424
163072
148538
2026-04-12T17:44:29Z
Zeynel
14008
163072
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tarqiup Inua''' ("Jaagorɗo Lewru") ko laamɗo lewru.
== Inɗe ina heen. ==
konngol kuuɓtodinngol wonande lewru, hono Tatqeq (Netsilik) e Tarqeq (Iglulik), walla Tarqiup inua ngam laaɓtinde ruuhu
Aningaa, Aningaaq, walla Aningaa (Netsilik) e Aningaa (Iglulik) walla Aningaap inua kadi toɗɗiiɗo ruuhu
Inɗe caggal ɗee ina njokkondiri e Naange e Lewru (miijo Inuit).<ref>{{cite book|first1=Zebedee|last1=Nungak|first2=Eugene|last2=Arima|date=1969|title=Eskimo stories from Povungnituk, Quebec|publisher=National Museums of Canada|location=Ottawa|page=114|url=https://archive.org/details/unikkaatuatsanau0000nung/page/48/mode/2up|url-access=registration|via=[[Internet Archive]]}}</ref>
Mitoloji
Tarqiup Inua ko laamɗo jibinannde, peewnoowo jikkuuji e wonande Inuit en Alaska - daabaaji. Ruuhu Lewru ko neɗɗo, ko dognoowo doole, jooɗiiɗo e asamaan.[citation needed]
== Ƴeew kadi ==
== Inua ==
Doggol laamɓe lewru
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
punk1nrzkodsozaoswo49kff2843xnh
Qailertetang
0
35459
163063
148620
2026-04-12T17:40:46Z
Zeynel
14008
163063
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Qailertetang''' ko laamɗo Inuit toppitiiɗo daabaaji, liɗɗi, e dogooɓe, kadi ko kañum jogori jogaade nguleeki. O hoɗi e sehil makko Sedna to les maayo e nder fedde ƴiye, baleeji, e kullon ladde goɗɗe. Qailertetang ina hollira wonde « debbo mawɗo, terɗe teeŋtuɗe no feewi ». Ko adii dogdu nduu, kanko e Sedna, ko shaman en liggotoo e innde heddiiɓe e leñol ngol e nder diineeji baɗaaɗi ngam tabitinde nafoore e dogdu nduu nde tawnoo ko ɓuri heewde e ñaamdu pelle Inuit coñce ko daabaaji geec.
Konngol ngol kadi huutortenoo ko ngam siftinde limooje ɗiɗi diineeji e nder ñalngu hitaande hesere Inuit en, hono Quviasukvik, ñalngu ɓurngu teeŋtude e ñalngu Inuit en. Ɗiɗi mawɗi ɓoorniiɓe paɗe tedduɗe, paɗe keewɗe, paɗe debbo, e masiŋaaji seal tatooɗi e jolnude laanaaji seal e ƴattooje e juuɗe mum en e buoy inflated sealskin e dow ɓalli mum en, ina pair off worɓe e rewɓe e ndeen ɓe ndewa ɓe haa "woman andw debbo." Caggal ɗuum, qailertetang ina yaha to daande maayo, ina nodda henndu fuɗnaange ngam weltinde, ina riiwta henndu fuɗnaange "mo moƴƴaani". So ɓe njoofnii ɗum tan, worɓe wuro ngoo fof ndartoo e maɓɓe e ŋoŋɗi mawɗi, mbaɗta warde ɓe, mberloo udditde boowe ɗe ɓe njogii ɗee. Worɓe ɓee njalta ngam heɓde koppi mum en njaram e qailertetang "ummiima e nguurndam kesam." Caggal nde ɓe kebbini ƴiye maɓɓe ndiyam, gorko kala ina waɗa heen koppi ndiyam, ina naamnoo ko fayti e ko arata, so tawii dogdu nduu ina yahra yeeso, e ko fayti e kewuuji nguurndam e nder kuuɓal. Ɓe njaabotoo ko e murto ngo naamnotooɗo oo foti firtude koye mum en. Annduɓe Inuit en biyeteeɓe Laugrand e Oosten ina mbiya ɓe ko wakili’en Sedna.
== Iwdiiji ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
crsmem9vzscy6bl6n7jvt9d90lep6p7
Qiqirn
0
35471
163081
148659
2026-04-12T17:50:19Z
Zeynel
14008
163081
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Qiqirn''' ko ruuhu puccu mawngu, balɗe e nder daartol Inuit, ummoriiɗo e saraaji duunde Baffin. Ina jogii gaasa tan ko e koyɗe mum, e hunuko mum e daande noppi mum e wutte mum. Heɓde maggal maa neldu worɓe e pucci e nder ɓuuɓri, sahaa e sahaa fof ina wara. Kono ina hula aadee, ina doga so angakkuq yiyii ɗum. Helmere nanndunde e ndee, kadi ummoriinde e miijooji Inuit en, ko keelut, ruuhu leydi bonɗo mo feeñata kadi ko no puccu ngu alaa kosam.
Daniel Merkur hollitii wonde fittaandu ndu qiqirn saabii nduu ko alkule puɗɗagol shaman.<ref>{{Cite book|last=Powell|first=J. W.|url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.31822039016092|title=Annual report of the Bureau of Ethnology to the Secretary, v.6.|year=1888|pages=597, 603}}</ref><ref>{{Cite book|last=Guirand|first=Félix|title=The Larousse Encyclopedia of Mythology|year=1935|pages=436}}</ref>
== Pinal leñol ==
E nder daartol Rudyard Kipling "Quiquern", tagoore ndee ina siforee no puccu mawngu, fanniyankeewu, ngu alaa niɓɓe, ngu alaa gaasa, ngu koyɗe jeegom walla jeetati. Quiquern ina yiyee ina ƴaañii hade kewuuji teeŋtuɗi, ina waɗa pucci ina njirloo. Sukaaɓe ɗiɗo dogooɓe Inuit, yiɗɓe heɓde nguura e leñol mum en gonngol e heege, ina cikki ko Quiquern ardii ɗum en, tan ɓe nganndi wonde « ruuhu » keewɗo koyɗe oo, ko goonga ko pucci ɓuuɓɗi ɗi kolce mum en mbaɗti ɓuuɓde. Ɗuum fof e wayde noon, so ɓe njiyii pucci ɗii ina ñamli no feewi, dogooɓe ɓee ngannda ko "ruuhu" oo ardii ɓe ngam heɓde nguura caggal fof..<ref>{{Cite book|last=Kipling|first=Rudyard|title=The Second Jungle Book|date=November 1895}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Kuɗol ɓalewol (leñol)
Serberus
== Jahannama ==
Ke'let
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
twj43h882x6nxbrbttfknt0j8xscna5
Pinga (goddess)
0
35506
163061
148734
2026-04-12T17:40:39Z
Zeynel
14008
163061
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Pinga ("mo woni [dow] toowɗo")''' ko laamɗo hunnde e safaara. O jokkondirii no feewi e asamaan.
== Aadaaji Inuit Karibu ==
E nder renndooji Inuit Karibu, Pinga ina joginoo won e mbaawkaaji e dow jawdi karibu. O tikkanatno so yimɓe mbarii karibu ko ɓuri ko ɓe mbaawi ñaamde, ko ɗum waɗi renndooji karibu ina ndeeni hoto ɓe ɓurtu fiyde. Pinga kadi ko psychopomp, jaɓɓotooɗo ruuhuuji maayɓe keso ɓee, feewna ɗum en ngam jibinde. Angakkuit (shamans) ina waawi yiyde walla jokkondirde e Pinga, walla sahaa e sahaa fof ina nelda ruuhu ngam haaldude e maɓɓe.
Won e Inuit Karibu ina njiyri Sila e Pinga ko gootum walla ko nanndi, renndooji goɗɗi ina ceerti hakkunde majji.
== Teskorɗe ==
Merkur hitaande 1983, h. 28.
Oosten e Lawran 2009, h. 486.
Auger 2005, h. 50.
Bastmeijer e Rasing 2014, p. 766.
Koolaaɗo kuuɓal 1985, h. 31.
Auger 2005, h. 44.
Merkur hitaande 1983, h. 31.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
rpn9pf7139fiee91t4memf9q2tigl8v
Pukkeenegak
0
35509
163062
148744
2026-04-12T17:40:43Z
Zeynel
14008
163062
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Pukkeenegak''' ko laamɗo sukaaɓe, reedu, jibinannde e peewnugol comci. Pukkeenegak, mo nganndu-ɗaa ko laamɗo moƴƴo, ko kañum halfinaa jibinannde e rokkude rewɓe Inuit en kaɓirɗe nguura e koltu. O heewi hollirde ko yeeso tatoo, omo ɓoornii paɗe toowɗe.
Ko o laamɗo ɓuuɓɗo e galle, Pukkeenegak ina ardoo e ƴeewde golle galleeji, ko wayi no sewnde e laɓɓinde, kadi ina ardoo e reende rewɓe reeduɓe, kam e rokkude jibinannde e jibinannde.<ref>{{Cite book|last1=Corey|first1=Melinda|url=https://books.google.com/books?id=wQDWRUx0a14C|title=Fitzroy Dearborn Chronology of Ideas: A Record of Philosophical, Political, Theological and Social Thought from Ancient Times to the Present|last2=Ochoa|first2=George|date=2013-07-04|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-94710-1|pages=72|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Coulter|first1=Charles Russell|url=https://books.google.com/books?id=sEIngqiKOugC|title=Encyclopedia of Ancient Deities|last2=Turner|first2=Patricia|date=2013-07-04|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-96390-3|pages=392|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
sax47hdr0kham68xe0in7rofvra9cz0
Nujalik
0
35526
163060
148802
2026-04-12T17:40:34Z
Zeynel
14008
163060
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''ujalik''' woni laamɗo fijirde dow leydi.
Ngam humpitaade, Sedna ko laamɗo diwgol geec (baleeji, liɗɗi ekn).<ref>{{cite book|last1=Coulter|first1=Charles Russell|last2=Turner|first2=Patricia|title=Encyclopedia of Ancient Deities|date=4 July 2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-96397-2|page=352|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
90xjbdt08brdy5ysp7ztswr2rc2v35n
Nootaikok
0
35527
163071
148805
2026-04-12T17:44:25Z
Zeynel
14008
163071
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nootaikok''' ko ruuhu ardinooɗo, wuurɗo e nder ɓulli e ɓulli. Wondude e Agloolik, ruuhu oo ardii dogooɓe haa sewnde.<ref>{{Cite book|last=Andrews|first=Tamra|url=https://books.google.com/books?id=7jS65aClvFEC|title=Dictionary of Nature Myths: Legends of the Earth, Sea, and Sky|date=2000|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-513677-7|pages=15–16|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
55aeb6g2hme0xcktcgh1sla5di4fmb0
Nerrivik
0
35528
163059
148808
2026-04-12T17:40:31Z
Zeynel
14008
163059
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nerrivik walla Nerivik''' ko yumma maayo, rokkuɗo nguura Inuit en. Ko kanko wonnoo gardiiɗo liɗɗi e dogooɓe. To Kanadaa, o anndiranoo ko Sedna walla Arnapkapfaaluk e nder leydi Greenland, o anndiranoo ko Arnakuagsak.<ref>[http://www.sacred-texts.com/nam/inu/eft/eft43.htm Nerrivik]</ref><ref>[http://www.sacred-texts.com/nam/inu/eft/eft57.htm Polar Eskimo, Smith Sound]</ref>
== Tariya ==
Nerrivik resii laamɗo-henndu, caggal ɗuum o waɗi henndu e nder geec tawi banndiraaɓe makko worɓe ina njirloo e leydi mum en e nder sirlu nde gorko makko alaa e dogdu. Banndiraaɓe makko mberlii mo e maayo ngam deeƴnude henndu nduu, mawniiko taƴi junngo ngo o jokki e nanngude laana kaa; ko ɗum waɗi jooni, e junngo wooto, o woni ko e les maayo.(Rasmussen, 1921, h. 113) Ngolɗoo daartol ummorii ko e Inughuit en (Eskimo en Polar), to Smith Sound (to worgo Greenland).
== Teskorɗe ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
laxyv5orqpfv5odspk59ovm0mv4ivu1
Negafook
0
35529
163070
148811
2026-04-12T17:44:21Z
Zeynel
14008
163070
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Negafook''' (walla Negagfok) ina holla "Henndu Fuɗnaange" walla "ruuhu jiɗɗo nguleeki e henndu."
Mask lomtotooɗo Negafok ina joginoo e nder galle pinal metropolitan to wuro New York. Nde sosaa ko ngam huutoraade e nder kewuuji, yantude e masiŋaaji baɗooji henndu woɗndu nduu, e siftorde "kewu weeyo" e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire.<ref name="metmuseum">{{Cite web|title=North Wind Mask (Negakfok)|work=[[The Metropolitan Museum of Art]]|accessdate=2014-03-15|url=http://www.metmuseum.org/Collections/search-the-collections/310528}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
6ouaxffeollzq0k6w1bdshfnb2hr54c
Kigatilik
0
35563
163080
148944
2026-04-12T17:50:06Z
Zeynel
14008
163080
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kigatilik''' ko jinne mo ƴiye mum mbarata angakkuit (shaman en)
E nder jaayɗe
Fijo Champions Online ina jogii mawɗo to bannge Kosmik ina wiyee Kigatilik, ko laamɗo jinneeji ganndiraaɗo kadi waroowo Shaman.[citation needed].<ref>{{Cite book|last=Bane|first=Theresa|url=https://books.google.com/books?id=njDRfG6YVb8C|title=Encyclopedia of Demons in World Religions and Cultures|date=2014-01-10|publisher=[[McFarland & Company]]|isbn=978-0-7864-8894-0|pages=192|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Grimal|first=Pierre|url=https://archive.org/details/larousseworldmyt00gri_39n/page/447/mode/1up|title=Larousse World Mythology|date=1965|publisher=Putnam|location=New York|pages=447|language=en|oclc=1035922259|author-link=Pierre Grimal}}</ref><ref>{{Cite book|last=Bane|first=Theresa|url=https://books.google.com/books?id=DvYWDAAAQBAJ|title=Encyclopedia of Beasts and Monsters in Myth, Legend and Folklore|date=2016-04-25|publisher=[[McFarland & Company]]|isbn=978-0-7864-9505-4|pages=189–190|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Baumgartner|first=Anne S.|url=https://archive.org/details/comprehensivedic0000baum|title=A comprehensive dictionary of the gods|date=1989|publisher=Carol Communication; [[Kensington Books]]|isbn=9780821601815|location=New York|pages=103|language=en|oclc=1148600363}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
9mvakp9bf5vvgfs5cdfzmdgggfb0pm2
Kadlu
0
35565
163056
148950
2026-04-12T17:38:39Z
Zeynel
14008
163056
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kadlu''' ina firta gooto e tati banndiraaɓe rewɓe, laamɓe 3 tagooɓe weeyo ɓuuɓngo. O tagata ɓuuɓol ko e diwde e dow ice ɓuuɓɗo, e yimde walla e ɓuuɓnude lare seel yoornde. Debbo makko biyeteeɗo Kweetoo ina taga lewru e ɓuuɓnude kaaƴe hakkunde mum en. Debbo tataɓo oo, hono Ignirtoq, baɗɗo lewlewndu e fiyde kaaƴe ɗiɗi, ina ɓuuɓtoo e ɓuuɓri ndi waɗata toɓo. Daartol ngol ina hollita wonde Kadlu ko cukalel ngel no feewi, haa jibnaaɓe mum njamiri ɗum fijde e yaasi. Ko ɗoon o sosi "pijirlooji henndu" sifotooɗi ɗii e miñiraaɓe makko rewɓe.<ref name=":0">{{Cite book|last=Elsom|first=Derek M.|url=https://books.google.com/books?id=ZokwCgAAQBAJ&dq=info:kP4zZYcg1HoJ:scholar.google.com/&pg=PT7|title=Lightning: Nature and Culture|date=2015-10-15|publisher=Reaktion Books|isbn=978-1-78023-546-2|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Cite book|last=Ethnology|first=Smithsonian Institution Bureau of American|url=https://books.google.com/books?id=XkVBAQAAMAAJ&dq=Kadlu+Thunder&pg=PA600|title=Annual Report of the Bureau of Ethnology|date=1888|publisher=U.S. Government Printing Office|language=en}}</ref> Her sister Kweetoo creates [[lightning]] by rubbing stones against each other. The third sister, [[Ignirtoq]], who makes lightning by striking two stones together and [[Urine|urinates]] with profusion which makes rain. The story tells that Kadlu was such a noisy child that her parents command her to play outside. There she invented the described "stormy game" with her sisters.<ref>Holtved; Knud Rasmussen (1921) in Encyclopedia of Goddesses and Heroines By Patricia Monaghan</ref><ref name=":0" />
Kadlu e miñiraaɓe mum rewɓe ina nguuri e galle mawɗo ballitooɗo ƴiye baleeje.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
0igzyizgod6naqwb5mt0kza1qb5ot0j
Ka-Ha-Si
0
35566
163075
148952
2026-04-12T17:44:41Z
Zeynel
14008
163075
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ka-Ha-Si''' walla Duk-Toothl ("Laral ɓalewal") ko jikku e nder daartol leƴƴi Tsimshian e Tlingit to bannge worgo-fuɗnaange Pasifik to Amerik worgo.
E nder daartol, Ka-Ha-Si ina jogii leydi, yerɓooji leydi ko batte makko e feewnude nanngugol makko.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
s8kcfxiqag7slem2x1so8ql4yh08e0s
I'noGo tied
0
35572
163076
148973
2026-04-12T17:44:45Z
Zeynel
14008
163076
wikitext
text/x-wiki
{{DataSupportStatus}}
'''i'noGo tied''' ("galle ruuhuuji") ina firta amulet safaara e ndeenka waɗaaɗo e ɓuuɓri ɓuuɓndi e ɓuuɓri seal.<ref>{{cite book|last=Patterson|first=Lotsee|title=Indian terms of the Americas|year=1994|publisher=Libraries Unlimited|isbn=978-1-56308-133-0|pages=[https://archive.org/details/indiantermsofame00patt/page/110 110]|url=https://archive.org/details/indiantermsofame00patt|url-access=registration|author2=Lotsee Patterson|author3=Mary Ellen Snodgrass|access-date=26 July 2010}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
ax65hi7nzktcyp3wol7khx1w2cxm9mq
Idliragijenget
0
35573
163055
148976
2026-04-12T17:38:35Z
Zeynel
14008
163055
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Idliragijenget''' ko laamɗo geec.
Hono Idliragijenget ("oon ɗaaniiɗo e galle henndu"), ko kanko woni laamɗo les leydi, Adlivun. Kanko e baaba makko Savirqong ina njogii banngeeji ɗiɗi ceertuɗi e galle mawɗo. Gila apotheosis maɓɓe, alaa e sago ɓe nguurda e nokku gooto kono ɓe ceernda mbele ndunngu e ndunngu ina mbaasa jillondirde...No ɓiyiiko debbo nii, omo jogii gite goote tan,—lewru. Maayɓe, ɓe Anguta nanngi ɓee, ina njaltinee toon.<ref>Wardle, H. Newell (1900). "[https://books.google.com/books?id=gosnAQAAIAAJ&pg=PA575 The Sedna Cycle", ''American Anthropologist, Volume 2''], p.575. American Anthropological Association. {{pre-ISBN}}.</ref>
— H. Newel Wardle (1900)
Sedna ko joom suudu gooto e leyɗeele ɗe ruuhuuji njahata caggal maayde. Ina haalee e aadaaji Sedna e fulmar gonɗi dow ɗii wonde o jippiima e Adlivun ; gila ndeen ko kanko woni joom leydi ndi kadi so o noddaama hono noon ina jogii innde Idliragijenget...Ko ɗoon o hoɗi e baaba makko, gooto fof ina jogii heen bannge gooto...Hono no makko nii, baaba oo ina jogii gite goote tan.
— Farayse Bowaas (1888)
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
dc055ruqhcmz9644a5ft0zzv43qe619
Issitoq
0
35576
163065
148984
2026-04-12T17:42:12Z
Zeynel
14008
163065
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Issitoq''' (Isitoq kadi) ko laamɗo ñaawoowo bonnooɓe taƴe. O heewi ƴettude ko mbaadi gite mawɗe diwooje.ref>{{Cite book|last=Bane|first=Theresa|url=https://books.google.com/books?id=7PYWDAAAQBAJ|title=Encyclopedia of Beasts and Monsters in Myth, Legend and Folklore|date=2016-05-22|publisher=McFarland|isbn=978-1-4766-2268-2|pages=173|language=en}}<ref>Rasmussen, K. (1929) Intellectual Culture of the Iglulik Eskimos.</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
dpzg9zb3shukarvpz80gynw1t1n21cm
Caribou mother
0
35618
163057
149118
2026-04-12T17:38:45Z
Zeynel
14008
163057
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chasca''', anndiraaɗo kadi « la virgen del agua » (Ɓiɗɗo debbo ndiyam), ko innde jikku fenaande e nder daartol Salvadoor.
E wiyde haalaaji, e nder barra de Santiago ina hoɗi gorko gooto ina wiyee Pachacutec, yuɓɓini dewgal hakkunde ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Chasca e laamɗo leñol zutuhil.<ref>{{Cite book|last=Merkur|first=Daniel|title=Powers which we do not know: the gods and spirits of the Inuit|date=1991|publisher=University of Idaho Press|isbn=978-0-89301-148-2|location=Moscow, Idaho|pages=676|language=English|oclc=23016717}}</ref><ref>{{Cite book|last=Dupré|first=Wilhelm|url=https://www.proquest.com/docview/2131811859/$N|title=Religion in Primitive Cultures: A Study in Ethnophilosophy|date=1975|publisher=Walter de Gruyter GmbH|isbn=978-3-11087-005-3|pages=376|language=English}}</ref><ref>{{cite journal|last=Hill|first=Erica|date=2011|title=Animals as Agents: Hunting Ritual and Relational Ontologies in Prehistoric Alaska and Chukotka|url=https://www.proquest.com/docview/892759847|journal=Cambridge Archaeological Journal|volume=21|issue=3|pages=407–426|doi=10.1017/S0959774311000448|id={{ProQuest|892759847}}|url-access=subscription}}</ref>
Chasca noon, ina yiɗi suka liɗɗi gooto ina wiyee Acayatl. O 6uuccotoo ko e baaba makko haa o yaha to beeli to Acayatl serenade mo.
Ñalnde heen kulɓiniinde, gooto fiyi Acayatl feggere nde o arti e liɗɗi. Warɗo oo ko Pachacutec neldi ɗum. Chasca yiyi warngo ngoo, wulli e kulol, felliti jokkondirde e giɗo mum e maayde. O haɓɓi haayre e koyngal makko, o werlii hoore makko e nder ndiyam.
Jamma gonɗo caggal mum lewru timmundu, ruuhu Chasca feeñii ko adii fof e nder laana daneewa sara Acayatl, gila e oon sahaa, o jokki feeñde e oon sifaa. Kala nde liɗɗi ɗii teskii lewru timmundu, ɓe njaltataa liɗɗi ɗii sabu ɓe njiɗi ko hormaade e waasde jiiɓrude ɓiɗɗo debbo ndiyam oo e giɗo mum, mo nganndu-ɗaa e oon teddungal, barkinoowo liɗɗi ɗii liɗɗi keewɗi.
== Ƴeew kadi ==
La Huenchuur
Leñol Salvadoor
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
0v3fhmsv8ukrrtx2qez2rh414muimt2
Eeyeekalduk
0
35627
163064
149146
2026-04-12T17:42:08Z
Zeynel
14008
163064
wikitext
text/x-wiki
'''Eeeyekalduk''' ko laamɗo safaara e cellal moƴƴal wonnoo.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
fx2q89y7a0jjrvtsejvpj0o99tjhun9
Aulanerk
0
35668
163069
149267
2026-04-12T17:42:36Z
Zeynel
14008
163069
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aulanerk''' ko laamɗo geec sehil laamɗo e dow ɓuuɓol, e dow ɓuuɓol e weltaare. Ina wiyee omo ɓoornii comci, omo wuuri e maayo..<ref>[https://books.google.com/books?id=rUqpAAAAQBAJ&dq=Aulanerk&pg=PA39 'Aulanerk'], article in the ''Encyclopedia of Fairies in World Folklore and Mythology'' of Theresa Bane (published 2014).</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
msqq0rl6oye41aysuq7oshpabgadk8f
Atshen
0
35669
163082
149270
2026-04-12T17:50:38Z
Zeynel
14008
163082
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Atshen''' ko ruuhu ñaamoowo, dognoowo e nder permafrost..<ref>{{cite book|last=Henriksen|first=Georg|title=I Dreamed the Animals: Kaniuekutat: The Life of an Innu Hunter|url=https://books.google.com/books?id=8otSAwAAQBAJ&pg=PA129|year=2009|publisher=Berghahn Books|isbn=978-1-84545-489-0|page=129}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Wolf neɗɗo
== Wenndigo ==
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
amktgvvin3zfisb58rttg362p9f62e9
Ataksak
0
35678
163054
149294
2026-04-12T17:38:31Z
Zeynel
14008
163054
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ataksak''' ko laamɗo debbo e nder daartol Inuit. Ko kanko woni laamɗo asamaan, kadi ko kanko woni annoore e nder aduna nde addanta yimɓe weltaare e weltaare.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
13w8125edym729geue1ilmvoa7zbyyl
Asiaq
0
35690
163053
149324
2026-04-12T17:38:27Z
Zeynel
14008
163053
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Asiaq''' ko laamɗo weeyo (walla, ko ɓuri famɗude ko laamɗo) kadi Angakoq ina heewi noddireede ngam weeyo moƴƴo, yeru so tawii ndunngu ina juuti ina moƴƴi weltinde mo e waɗde feere mbele omo nelda toɓo e ɓuuɓnude ice.<ref>{{Cite web|url=https://www.asiaq-greenlandsurvey.gl/en/|title=Asiaq Greenland Survey}}</ref>
To leydi Greenland, ko kanko woni yumma weeyo, ko kanko felliti keewal e sahaa nde neesuuji ɗii njippii.
Asiaq ko innde kadi wiɗte Asiaq Greenland, nokku wiɗto to Nuuk.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
7cph1nftyd5h26eh1r53036ehclchb9
Arnapkapfaaluk
0
35694
163052
149334
2026-04-12T17:38:23Z
Zeynel
14008
163052
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Arnapkapfaaluk''' ("debbo bonɗo mawɗo") ko laamɗo geec Inuit en nokku Golf Koronaawiris to Kanadaa. Hay so tawii o joginoo ko darnde fotnde e Sedna e nder diine Inuit, nde tawnoo omo joginoo doole e daabaaji geec, omo teskaa o seerti no feewi no yiyraa e firo innde makko e ɗemngal Engele.
Arnapkapfaaluk wonaa laamɗo moƴƴo mo Sedna wonnoo. E nder ɗuum, o umminii kulol e dogooɓe. So wonaa rokkude Copper Inuit en sewnde e kullon ladde goɗɗon, o haɗata ɗum en. Taƴde taƴre walla ŋakkeende hakkille goɗɗe ina addana hunnde nde dañaani.
== Ƴeew kadi ==
Arnakuagsak (Leydi Geren)
== Nerivik (Alaska) ==
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
0wam7f5x6tdmbn2rjniytxwoukosq39
Arnakuagsak
0
35695
163050
149337
2026-04-12T17:38:17Z
Zeynel
14008
163050
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Arnakuagsak''' ("debbo mawɗo ummoriiɗo maayo". Alternatif: Arnarquagsag, Arnakua'gsak) ko laamɗo Inuit, gooto e laamɓe adanɓe diine, ko kañum halfinaa ngam tabitinde wonde diwooɓe ɓee ina mbaawi nanngude nguura haa heewi, kadi yimɓe ɓee ina keddii e cellal e semmbe. O ɓuri reweede ko e leydi Greenland, kono ko ɓuri heewde e makko ko Sedna walla Arnapkapfaaluk Kanadaa e Nerrivik Alaska.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=IsyQu1kDK-kC|title=Handbook of Native American Mythology|last1=Bastian|first1=Dawn Elaine|last2=Mitchell|first2=Judy K.|date=2004|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781851095339|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
0gj1t0amvahz33kq94li6dc22vw6fao
Apanuugak
0
35697
163074
149346
2026-04-12T17:44:37Z
Zeynel
14008
163074
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Apanuugak''' ko jaambaaro pinal mo sahaa e sahaa fof hollirtee ko jaambaaro jom majjere, wuurɗo haa mawna, sahaa e sahaa fof ko bonɗo dastardly.<ref>{{cite web|url=https://mythologica.fr/themes/heros.htm|title=Le Grenier de Clio: Thème mythologique - Héros et Héroïne|trans-title=Clio's Attic: Mythological Theme - Hero and Heroine|language=fr|website=mythologica.fr|access-date=11 June 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
9y7lk4e2t84p0jwuhxnom1bck1twnf4
Anguta
0
35704
162956
149371
2026-04-12T14:22:51Z
Zeynel
14008
162956
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anguta''' (ina wiyee kadi "Baaba makko", Anigut, walla Aguta) ko baaba mum laamɗo maayo Sedna e nder diine Inuit en.<ref>{{cite journal|last1=Turner|first1=Frederick|title=Bloody Columbus: Restoration and the Transvaluation of Shame into Beauty|journal=Restoration and Management Notes|date=Summer 1992|volume=10|issue=1|pages=70–74|url=https://www.jstor.org/stable/43439976|publisher=University of Wisconsin Press|jstor=43439976}}</ref>
== Jonde ==
E nder won e miijooji Inuit en Greenland, Anguta ina hiisee wonde laamɗo tagɗo, ko kañum woni tagoore ɓurnde toowde e nder Inuit en. E nder miijooji goɗɗi, Anguta ko maayɗo tan. Ko o laamɗo maayɓe e won e taali.<ref>{{cite book|last1=Leeming|first1=David|title=Tales of the Earth: Native North American Creation Mythology|date=2021|publisher=Reaktion Books|isbn=9781789145007}}</ref><ref name="Wardle" /><ref>{{cite book|last1=Falkner|first1=David E.|editor1-last=Hubbell|editor1-first=Gerald R.|title=The Mythology of the Night Sky|date=2020|publisher=Springer|isbn=978-3-030-47693-9|page=184}}</ref>
Inde
Innde makko, firti ko « gorko jogiiɗo ko taƴata », ina firta ko o taƴata ɓiyiiko debbo ko ɗum addani mo wonde laamɗo, golle ɗe o waɗi e nder miijooji ɗiɗi ɗii kala.<ref name="Wardle2">{{cite journal|last1=Wardle|first1=H. Newell|title=The Sedna Cycle: A Study in Myth Evolution|journal=American Anthropologist|date=1900|volume=2|issue=3|pages=568–580|publisher=American Anthropological Association|doi=10.1525/aa.1900.2.3.02a00100|jstor=658969|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite journal|last1=McMahon-Coleman|first1=Kimberley|title=Dreaming an Identity between Two Cultures: The Works of Alootook Ipellie|journal=Kunapipi|date=2006|volume=28|issue=1|page=120|url=https://ro.uow.edu.au/kunapipi/vol28/iss1/12}}</ref>
== Kugal ==
Anguta ko psychopomp, jolnuɗo ruuhuuji ummoraade e leydi wuurɓe haa les, ina wiyee Adlivun, ɗo ɓiyiiko debbo laamii. Ɗeen yontaaji ina poti ndeen ɗaanaade sara makko fotde hitaande hade mum en yahde Qudlivun ("ɓe ngoni dow men"), ɗo ɓe keɓata weltaare duumiinde.E nder won e mbaydiiji taali, ko yontaaji ɗi ngalaa fotde tan poti jooɗaade e Anguta e nder leydi maayɓe. E nder ɗeen miijooji, omo pinna maayɓe ngam torlaade ɗum en.
== Ƴeew kadi ==
Pinga, psikopomp goɗɗo e nder daartol Inuit
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
mphwumw39v2hzejtfyndpvvjtmacdgb
Amaguq
0
35719
163068
149420
2026-04-12T17:42:32Z
Zeynel
14008
163068
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Amaguq''' ko fenaande e ruuhu wolde, baawɗo waylude mbaadi. Amaguq ko helmere Iñupiaq firoore wolde..<ref>{{Cite book|last=Byghan|first=Yowann|url=https://books.google.com/books?id=XoPWDwAAQBAJ|title=Sacred and Mythological Animals: A Worldwide Taxonomy|date=2020-03-31|publisher=McFarland|isbn=978-1-4766-3887-4|pages=7|language=}}</ref><ref>{{Cite book|last=Snodgrass|first=Mary Ellen|url=https://books.google.com/books?id=oz0OAQAAMAAJ|title=Encyclopedia of Fable|date=1998|publisher=Bloomsbury Academic|isbn=978-1-57607-026-0|pages=349|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Honoring Alaska's Indigenous Literature|url=http://www.ankn.uaf.edu/iks/hail/JulieWolves.html|access-date=2024-02-02|website=www.ankn.uaf.edu}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Amarok (waandu)
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
pf1krei17s5o80da6j667sw1nivpf2k
Alignak
0
35721
163067
149428
2026-04-12T17:42:29Z
Zeynel
14008
163067
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Alignak''' ko laamɗo lewru e laamɗo weeyo, ndiyam, ɓuuɓol, ɓuuɓol, e yerɓooji leydi.<ref>{{cite web|url=https://www.godchecker.com/inuit-mythology/ALIGNAK/|title=ALIGNAK – Inuit Moon God of Weather and Motion|website=godchecker.com|publisher=Godchecker – Your Guide to the Gods|access-date=2019-10-09}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Doggol laamɓe lewru
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
2awvjtfbwx7hv6nt413yl1k40vgd91g
Akycha
0
35731
163043
149461
2026-04-12T17:28:26Z
Zeynel
14008
163043
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Akycha''' ko laamɗo naange reweteeɗo to Alaska.<ref>{{cite book|last=Monaghan|first=Patricia|author-link=Patricia Monaghan|date=1981|title=Women in Myth and Legend|page=9}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Doggol laamɓe naange
== Teskorɗe ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
053qblyckgk2re3zbft5qzygrt220l3
Akna (Inuit mythology)
0
35732
163049
149595
2026-04-12T17:38:13Z
Zeynel
14008
163049
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Akna''' ("yumma") ko laamɗo jibinannde e jibinannde.<ref><span class="plainlinks"> [https://web.archive.org/web/20210402135909/https://www.firstpeople.us/glossary/native-american-gods-inuit.html Inuit Goddess] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210402135909/https://www.firstpeople.us/glossary/native-american-gods-inuit.html|date=2021-04-02}}</span> Akna. First People.com</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
npmpe2wnef3yyl5jjklhsskaxk4n3mi
Akhlut
0
35733
163078
149468
2026-04-12T17:47:29Z
Zeynel
14008
163078
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Akluut
Ayaare
Ngewte
Jaangugo
Waylu iwdi
Yiytu daartol
Kuutorɗe ina cuuɗii
Golle
Dimbol
Fu
Ko jokkondiri ɗoo
Waylooji jowitiiɗi heen
Jokkorde duumiinde
Kabaaru hello
Siftor ngoo hello
Heɓ URL juutɗo
Sosde kode QR
Yaajnude fof
Waylu jokkorɗe hakkunde ɗemɗe
Tappirde/yaltinde
Sosde ɗum e PDF
Version mo mbaaw-ɗaa tappirde
E nder eɓɓooji goɗɗi
Piye Wikidata
Nafoore suuɗde
Wolde
Pamarron
Je aandin
Manga
Yajjol
Je aandin
Yaaji
Nokkuure (beta)
Otomatik
Anoora
Balwi
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
E nder daartol Inuit en, kăk-whăn’-û-ghăt kǐg-û-lu’-nǐk walla akh’lut ko daaba kuuɓtodinɗo nannduɗo e orka, ƴettuɗo mbaadi mboddi so ina woni e leydi, sahaa e sahaa fof ina hollira no mboddi e orka nii.<ref name=":0">{{Cite book|url=http://archive.org/details/eskimoberingstrait00nelsrich|title=The Eskimo about Bering strait|last=Nelson|first=Edward William|date=1900|publisher=Washington : U.S.G.P.O|others=University of California Libraries|pages=444}}</ref><ref name="Francis2007">{{cite book|author=Scott Francis|title=Monster Spotter's Guide to North America|chapter-url=https://books.google.com/books?id=fBBPUZjcfQMC&pg=PT155|access-date=11 October 2013|date=11 July 2007|publisher=F+W Media|isbn=978-1-4403-0312-8|page=155|chapter=The Akhlut}}</ref><ref name="Rose2001">{{cite book|author=Carol Rose|title=Giants, Monsters, and Dragons: An Encyclopedia of Folklore, Legend, and Myth|url=https://books.google.com/books?id=GKrACS_n86wC&pg=PA419|access-date=11 October 2013|year=2001|publisher=W. W. Norton|isbn=978-0-393-32211-8|page=10}}</ref>
Haalaaji Inuit en
E hitaande 1900, ganndo ko faati e tago Ameriknaajo biyeteeɗo Edward William Nelson siftinii kăk-whăn’-û-ghăt kǐg-û-lu’-nǐk e nder daabaaji goɗɗi keewɗi, ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin ngoni :
Ina siforee wonde ina nanndi e mbaadi baleejo waroowo, ina sikkaa ina jogii doole waylude no yiɗiri nii, wonta mboddi ; caggal nde nde yahri dow leydi nde ina waawi hootde e maayo, nde wonta baleejo kadi. So tawii e mbaadi wolde ina anndaa e innde dow ndee, e Eskimo en mbiyi ina nganndi ngool waylo-waylo ina waɗa no ɓe njiyri laabi wolde ina njahra e daande maayo haa joofna e ndiyam, walla fuɗɗoraade e daande ndiyam ina njaha e daande maayo. … Ɗiin daabaaji mbiyetee ko bonɗi no feewi, ina mbara yimɓe.
Nelson siftinii daartol tagoore ndee e orka (akh’lut), o faamniri laabi wolde peeñɗi ina njahda e maayo ko batte ɓuuɓri ɓuuɓndi e daande maayo. O anndini daabaaji goɗɗi kuuɓtidinɗi e nder daartol Inuit en, ina heen baleejo daneejo baawɗo waylude wonta ƴiye, o wiyi wonde goongɗingol kăk-whăn’-û-ghăt kǐg-û-lu’-nǐk ina heewi e Inuit en e daande maayo Bering.
Ko ɓuri ɓooyde e mooɓondiral miijooji e leƴƴi kuutoriima helmere nde Nelson rokki orca, akh’lut, ngam siftinde daaba kuuɓtodinɗo.
== Ƴeew kadi ==
Kelpi
Selki
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
neuxhg99lrcsue9laii3xd790i7xdu5
Aipaloovik
0
35737
163066
149479
2026-04-12T17:42:18Z
Zeynel
14008
163066
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aipaloovik''' ko laamɗo geec bonɗo jokkondirɗo e maayde e halkaare. O hiisetee ko luutndiiɗo Anguta. Ko o kulɓiniiɗo wonande liɗɗi ɗii fof.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=o2pFCQAAQBAJ&dq=aipaloovik+inuit+mythology&pg=PA11|title=Death Gods: An Encyclopedia of the Rulers, Evil Spirits, and Geographies of the Dead|last=Abel|first=Ernest L.|date=2009-03-20|publisher=ABC-CLIO|isbn=9780313357138|language=en}}</ref> <ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=UYdGl8XM8L0C&dq=aipaloovik+inuit+mythology&pg=PA72|title=The Complete Idiot's Guide to World Mythology|isbn=9781101047163|last1=Evans Lansing Smith|first1=Ph. D.|last2=Brown|first2=Nathan Robert|date=July 2008|publisher=Penguin}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=sEIngqiKOugC&dq=aipaloovik+inuit+mythology&pg=PA30|title=Encyclopedia of Ancient Deities|last1=Coulter|first1=Charles Russell|last2=Turner|first2=Patricia|date=2013-07-04|publisher=Routledge|isbn=9781135963903|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
8zjdpai2snmf57f87m653vw30wiu8n9
Agloolik
0
35746
163079
149507
2026-04-12T17:47:35Z
Zeynel
14008
163079
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Agloolik''' (Inuktitut: wé �) ko ruuhu guurɗo les ɓuuɓol, ina wona gardinooɗo ngam reende ƴiye. Ina wiyee ina rokka ballal e liɗɗi e dogooɓe. So dogooɓe ñaagiima ruuhu hade mum en liggaade, Agloolik ina barkina dogooɓe ɓee e jawdi.<ref>''Spirits, Fairies, Gnomes And, Goblins: An Encyclopedia of the Little People'', [https://books.google.com/books?id=ZxnXAAAAMAAJ&q=Agloolik page 5]</ref><ref>''A Wiccan Bible: Exploring the Mysteries of the Craft from Birth to Summerland'' by A. J. Drew</ref><ref>''Murder by the Grace of God: The Cia and [[Pope John Paul I]]'' by Lucien Gregoire</ref><ref>{{cite web|title=Agloolik|url=https://www.nightbringer.se/lair_agloolik.html|website=Nightbringer.se|publisher=Veronica|url-status=dead}}</ref>
== Iwdiiji ==
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
dztlhvyafobkd64njlhgw42c8uch7bn
Adlivun
0
35747
163077
149511
2026-04-12T17:44:49Z
Zeynel
14008
163077
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Adlivun''' (ɓeen hoɗɓe les men, gila e at ~ al les, -lirn e nokku gooto, -vun jogiiɗo neɗɗo gadano keewal; anndiraa kadi Idliragijenget) ko ruuhuuji maayɓe hoɗɓe e les leydi, e yaajde les leydi e hoore mum, tawaaɗi les sea e. Yontaaji ɗii laɓɓinee toon, ngam heblude yahde Leydi Lewru (Quidlivun walla Qudlivun, toowɗi ɗii), ɗo ɗi keɓata fooftere e jam duumiingo. Sedna, Torngarsuk e tornat (ruuhuuji daabaaji e mbaydiiji tago) e tupilaq (ruuhuuji maayɓe) ina nguuri e Adlivun, ko heewi siforeede ko leydi ɓuuɓndi. Sedna woni laamɗo leydi ndii, ina wiyee ko kañum woni kasoo ruuhuuji wuurɓe e nder peewnugol daawal garoowal e yahdu maɓɓe.
So Inuk maayii, ɓe mberlee e ɓalndu karibu, ɓe mberlee. Ɓalli mawɓe ina njogii koyɗe mum en to bannge rewo walla fuɗnaange-rewo, koyɗe sukaaɓe ina toɗɗii fuɗnaange walla fuɗnaange-rewo, sukaaɓe mawɓe ina toɗɗii fuɗnaange-rewo. Balɗe tati sunaare ina njokki, banndiraaɓe ina njooɗii e galle maayɗo oo, ina uddita nofru mum e feccere ɓalndu karibu. Caggal balɗe tati, juulɓe ɓee ina cirƴa yanaande ndee laabi tati, ina foda ruuhu oo kosam ɗam, ko ɗuum addanta ɗum so yanaande ndee yillaama.<ref>Boas 1888, Glossary p. 659</ref><ref name="fb88589" /><ref>Boas 1888, Glossary p. 662</ref><ref name="fg95333">Gabryl 1895, p. 333</ref> ruuhuuji maayɓe to Adlivun, ɗo ɓe poti jooɗaade hitaande wootere hade maɓɓe yahde.
== Teskorɗe ==
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
fpspfh35x47gcjw8kwvfzcud4h2o7p0
A'akuluujjusi
0
35756
163048
149540
2026-04-12T17:38:08Z
Zeynel
14008
163048
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''A'akuluujjusi''' ina hiisee wonde yumma tagɗo mawɗo, laamɗo debbo gadano.
== Miijo tagoore ==
A'akuluujjusi tagi daabaaji e comci mum. Ko adii fof, o fawi paɗe makko e leydi, o tagi karibu, o rokki ɗum en tufɗe. Nde o werlii jaak makko les, o wayli wonti walrus; o waɗti ƴiye e hoore maggal. Daabaaji ɗii ina keddii e ƴattaade yimɓe yiɗɓe fiyde ɗi, ko ɗuum waɗi o waɗi heen rewindaade, o wayli ƴiye e ƴiye. O tawi walrus ina timmi e tusks. Kono tan, karibu oo ina doga haa ɓurti, ina waawi nanngeede e dogooɓe. Ko cfuum wacfi, o werlii 6uu6ol reedu makko e henndu ngam 6uu6nude mo.<ref>''Nyx in the House of Night'' by P. C. Cast and Leah Wilson</ref><ref>Holtved; Knud Rasmussen (1921) in [https://books.google.com/books?id=8zHxlL8my-YC&pg=PP1 Encyclopedia of Goddesses and Heroines by Patricia Monaghan]</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Inuit]]
0a2ih8qruml2fihmi60tmt2zl82ttlo
Julie Bishop
0
39565
163194
162749
2026-04-13T06:53:40Z
MOIBARDE
10068
163194
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Julie Isabel Bishop''' (jibinaa ko 17 sulyee 1956) ko gonnooɗo politikyanke [[Ostarali]], gonnooɗo jaagorgal ko feewti e caggal leydi tuggi 2013 haa 2018 e cukko hooreejo lannda Liberal tuggi 2007 haa 2018. O woniino tergal parlemaa Curtin tuggi She911 kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]] gila lewru Yarkomaa 2020.
Bishop jibinaa ko to Lobethal, to [[Ostarali]] worgo, o janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. Ko adii nde o naatata e politik o golliima e awokaa njulaagu to Perth, to Ostarali hirnaange ; ko kanko wonnoo gardiiɗo nokku oo Clayton Utz. O woniino nulaaɗo e batu doosɗe leydi 1998, o woniino kadi gardiiɗo fedde toppitiinde ko faati e jaayɗe (SBS) e tergal senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch. Bishop suɓaama e parlemaa e wooteeji fedde nde e hitaande 1998, o lomtii ''Division Curtin'' e nder wuro Perth to bannge hirnaange. E nder laamu Howard, o woniino jaagorgal mawnugol (2003-2006), jaagorgal jaŋde e ganndal (2006-2007), e jaagorgal rewɓe (2006-2007).
Caggal nde Kawtal ngal fooli woote 2007, Bishop toɗɗaa cukko hooreejo lannda Liberal. Ko kanko woni debbo gadano jogaade oon posto, o suɓaama kadi e oon posto e nder yeewtere ardorde keewnde caggal woote makko gadane. E sahaa nde o woni jaagorgal, won ardiiɓe Liberal en tato ceertuɓe, hono Brendan Nelson, Malcolm Turnbull e Tony Abbott. Nde Kawtal ngal arti e laamu e wooteeji 2013, Bishop toɗɗaa ko jaagorgal geɗe caggal leydi e nder laamu Abbott. Ko kanko woni debbo gadano jaagorde caggal leydi to [[Ostarali]]. Geɗe ummoriiɗe e laamu makko ina njeyaa heen waylooji e porogaraam ballal Ostarali caggal leydi, e jokkondire konu winndereeje ngam haɓaade ISIL, e fiyde laana ndiwoowa ''Malaysia Airlines Flight'' 17, e warngooji ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]] e juuɗe [[Inndonesiya|Indoneesi]].<ref name="Doran-2019">{{cite news|last1=Doran|first1=Matthew|first2=Brett|last2=Worthington|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409024910/https://www.abc.net.au/news/2019-02-21/julie-bishop-to-retire/10834480|url-status=live|title=Julie Bishop, former foreign minister, announces resignation from Parliament|url=https://www.abc.net.au/news/2019-02-21/julie-bishop-to-retire/10834480|access-date=21 February 2019|work=ABC News|date=21 February 2019|language=en-AU}}</ref>
E lewru ut 2018, Peter Dutton luulndii Turnbull ngam ardaade lannda Liberal, sabu mettere lannda ka, hono bannge konservatiif.<ref>{{cite news|title=Scott Morrison wins Liberal party leadership spill|url=https://www.9news.com.au/2018/08/23/13/57/five-things-you-need-to-know-about-scott-morrison|work=Nine News|date=24 August 2018|access-date=24 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824070923/https://www.9news.com.au/2018/08/23/13/57/five-things-you-need-to-know-about-scott-morrison|url-status=live}}</ref> Turnbull fooli Dutton e woote gardagol leydi, kono jiiɓru ina jokki e ɓeydaade, lannda kaa wooti ngam waɗde woote ɗiɗmere ; Bishop suɓii ko wonde kanndidaa. E nder woote ɗiɗmere, Bishop woppitaa e daawal gadanal ngal, ko Peter Dutton e Scott Morrison, Morrison suɓaama hooreejo lannda (hono noon gardiiɗo jaagorɗe) e daawal ɗiɗaɓal.<ref>{{cite web|author1=Corporate Governance & Risk Office|title=The Hon Julie Bishop|url=https://www.anu.edu.au/about/governance/committees/the-hon-julie-bishop|website=Australian National University|date=19 December 2019|access-date=18 April 2020|archive-date=18 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210318044851/https://www.anu.edu.au/about/governance/committees/the-hon-julie-bishop|url-status=live}}</ref>O salii jogaade portfolio geɗe caggal leydi e nder ministeer Morrison, o arti e jappeere caggal leydi. Bishop hollitii wonde o woppii politik ñalnde 21 feebariyee 2019.<ref name="Envoy">{{cite news|via=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|work=[[Associated Press|AP]]|title=UN chief appoints former Australian foreign minister Julie Bishop as UN special envoy for Myanmar|date=6 April 2024|url=https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409015542/https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|url-status=live|access-date=9 April 2024}}</ref> Ɗum fuɗɗii ko ñalnde 11 abriil nde Morrison noddi woote fedde ndee, Parlemaa dartinaa.
Ñalnde 1 [[lewru]] Yarkomaa 2020 Bishop fuɗɗii manndaa mum e gardagol duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]].<ref name="Envoy2">{{cite news|via=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|work=[[Associated Press|AP]]|title=UN chief appoints former Australian foreign minister Julie Bishop as UN special envoy for Myanmar|date=6 April 2024|url=https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409015542/https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|url-status=live|access-date=9 April 2024}}</ref> Ko kanko woni debbo gadano won’de e ngalɗoo darnde.
E lewru abriil 2024 Bishop toɗɗaama nulaaɗo keeriiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Myanmar.
== Nguurndam gadano ==
Bishop jibinaa ko ñalnde 17 sulyee 1956 to Lobethal, to [[Ostarali]] worgo. Ko kanko woni tataɓo e sukaaɓe nayo ɓe Isabel Mary (jibinaa ko Wilson) e Douglas Alan Bishop ; omo jogii miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo mawɓe e miñi mum gorko.<ref name="King-2014">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Bishop siftinii jibnaaɓe mum ko "Liberal en Menzies ɓooyɗo". Baaba makko ko soldaat garɗo, ko jom leɗɗe, ɓesngu yumma makko ko remooɓe baali e alkamaari. Yumma makko e mawniiko William Bishop fof ina ngondi e laamu nokku oo, ina ngonnoo meer diiwaan East Torrens.<ref name="King-20142">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
Bishop mawni ko e ngesa appel e cereeli to Basket Range. Hitaande hade makko jibineede, nde yani haa laaɓi e nder laddeeji Black Sunday. Bishop fuɗɗii jaŋde mum to duɗal leslesal Basket Range, caggal ɗuum o naati duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter to Adelaide.<ref name="King-20143">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Ko kanko wonnoo hooreejo prefekt e hitaande makko sakkitiinde.<ref name="Snow, Deborah-2013">{{cite news|author=Snow, Deborah|url=https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|title=The talented Miss Julie|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123201659/https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|url-status=live}}</ref> Bishop yahi haa o janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. O golli golle ɗiɗi ɗe o golli e barmaid nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde—gooto to Football Park e gooto to pub to Uraidla.<ref name="King-20144">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref><ref name="Snow, Deborah-20132">{{cite news|author=Snow, Deborah|url=https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|title=The talented Miss Julie|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123201659/https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|url-status=live}}</ref>O heɓi dipoloma makko ko fayti e sariya e hitaande 1978.<ref name="parl">{{Cite Au Parliament|mpid=83P|name=83P|title=Hon Julie Bishop MP|access-date=3 November 2021}}</ref>
== Golle karallaagal ==
Caggal nde o timmini jaŋde sariya, Bishop naati e Wallmans, fedde sariya to Adelaide, o woni debbo gadano gardiiɗo sariya.<ref name="Spagnolo, Joe-2013">{{cite news|author=Spagnolo, Joe|url=https://www.perthnow.com.au/news/wa/new-foreign-affairs-minister-julie-bishop-primed-to-take-on-the-world-ng-418cd2faad6b55bda089dd92832a6ef9|title=New Foreign Affairs Minister Julie Bishop, primed to take on the world|newspaper=[[PerthNow]]|date=15 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823210423/https://www.perthnow.com.au/news/wa/new-foreign-affairs-minister-julie-bishop-primed-to-take-on-the-world-ng-418cd2faad6b55bda089dd92832a6ef9|url-status=live}}</ref>O yalti caggal ko ina wona hitaande, e nder heen ko sabu huunde nde sehil makko mawɗo naamndii mo yo o waɗ golle restoraaji.<ref name="King-20145">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>E hitaande 1982, tawi omo yahra e duuɓi 26, o wonti gollodiiɗo e fedde wiyeteende Mangan, Ey & Bishop.<ref name="King-20146">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Hitaande rewtunde ndee, o resi Neil Gillon, jom jawdi en to Ostarali hirnaange, o ummii Perth.<ref>{{cite news|url=https://www.smh.com.au/lifestyle/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141107-11imkz.html|title=Less of a Bishop, more of a pope|newspaper=The Sydney Morning Herald|author=Madonna King|date=21 November 2014|access-date=1 December 2018|archive-date=29 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200929090109/https://www.smh.com.au/lifestyle/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141107-11imkz.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kidspot.com.au/parenting/real-life/in-the-news/foreign-minister-julie-bishop-reveals-why-she-never-had-children/news-story/b06aec2549f2c0992c954dd28593c0ac|title=Foreign Minister Julie Bishop reveals why she never had children|publisher=News Pty Limited|work=Kidspot|date=12 March 2018|access-date=1 December 2018|archive-date=1 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181201093353/https://www.kidspot.com.au/parenting/real-life/in-the-news/foreign-minister-julie-bishop-reveals-why-she-never-had-children/news-story/b06aec2549f2c0992c954dd28593c0ac|url-status=live}}</ref>
Nde o ari WA, Bishop naati e Robinson Cox ngam wonde awokaa keɓtinaaɗo e ñaawoore njulaagu, o waɗtaa gollodiiɗo timmuɗo e hitaande 1985.<ref name="Walker, Tony-2014">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> E wiyde Kerry Stokes, "e nder golle sariya o wonnoo ko neɗɗo pellital no feewi, miijotooɗo [...] alaa ko winndaa heen ko heewi ko fayti e ko Julie woni hooreejo moƴƴo—kañum woni kalfinaaɗo njuɓɓudi e dogginde fedde, wonaa tan awokaa".
E darorɗe kitaale 1980, Robinson Cox gollinaama e CSR Limited ngam daranaade ɗaɓɓaande njoɓdi nde gollotooɓe e nder njulaagu asbestos ngaddi, ɓe keɓiino rafi mesotelioma nde ɓe ngollotonoo e Midalco, fedde CSR. Bishop ina jeyaa e kippu toɗɗaaɗo e ñaawoore ndee, ƴettuɗo hujja wonde sosiyatee gooto alaa ko toppitii so wonaa golle liggotooɓe mum. Ñaawirde toownde Ostarali hirnaange fellitii, haa jooni, taƴde ɓoggol sosiyatee oo, fawde CSR e golle Midalco ; gardiiɗo ñaawoore ndee maayi ko adii nde ñaawoore ndee joofata, nde juuti lebbi jeetati.<ref>{{cite news|author=Priest, Marcus|url=https://www.afr.com/news/politics/national/bishop-defended-csrs-asbestos-corporate-veil-20121127-j1f06|title=Bishop defended CSR's asbestos corporate veil|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 November 2012|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824002240/https://www.afr.com/news/politics/national/bishop-defended-csrs-asbestos-corporate-veil-20121127-j1f06|url-status=live}}</ref> Caggal nde o wonti neɗɗo renndo, Bishop tuumaama e luulndiiɓe mum wonde o waɗii ko boni e jikkuuji makko, o naatni hoore makko e ñaawoore ndee. O wiyi o waɗii hoore makko e neɗɗaagal e karallaagal,<ref name="Walker, Tony-20142">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> e wasiyaaji laabi ɗi awokaaji Robert French e David Malcolm (ɓe ɗiɗo fof ko ñaawooɓe garooji) ndokki mo.<ref>{{cite news|first=Sid|last=Maher|title=I was advised by the best on asbestos cases, says Julie Bishop|url=http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/i-was-advised-by-the-best-on-asbestos-cases-says-bishop/story-fn59niix-1226519147338|newspaper=[[The Australian]]|date=19 November 2012|access-date=14 July 2014|archive-date=27 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121127110159/http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/i-was-advised-by-the-best-on-asbestos-cases-says-bishop/story-fn59niix-1226519147338|url-status=live}}</ref>
Ko o jaagorgal sariya to Fedde Ƴellitaare [[Ostarali]] Hirnaange, Bishop wallitii e naatgol gollorɗe laamu kese keewɗe, ina jeyaa heen Gold Corporation (gollirde Perth Mint), LandCorp, e Eventscorp (feccere Turism [[Ostarali]] Hirnaange).<ref name="Walker, Tony-20143">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> Robinson Cox naati e fedde ɓurnde mawnude wiyeteende Clayton Utz e hitaande 1992, o waɗtaa gardiiɗo biro fedde nde to Perth e hitaande 1994.<ref name="parl2">{{Cite Au Parliament|mpid=83P|name=83P|title=Hon Julie Bishop MP|access-date=3 November 2021}}</ref> E nder hitaande ndee tan, o ƴetti toɗɗagol hooreejo ñaawirdu ñaawirdu laamu leydi ndii, o woni e laamu duuɓi tati.<ref>{{cite news|url=https://www.mediastatements.wa.gov.au/Pages/Court/1993/11/Julie-Bishop-to-chair-Town-Planning-Appeal-Tribunal.aspx|title=Julie Bishop to chair Town Planning Appeal Tribunal|publisher=Government of Western Australia|date=21 November 1993|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823210646/https://www.mediastatements.wa.gov.au/Pages/Court/1993/11/Julie-Bishop-to-chair-Town-Planning-Appeal-Tribunal.aspx|url-status=dead}}</ref> E hitaande 1996, Bishop naati duɗal njulaagu Harvard fotde jonte jeetati ngam timminde porogaraam njuɓɓudi yahrude yeeso wonande ardiiɓe mawɓe.O yetti gooto e jannginooɓe makko toon, George C. Lodge, ngam wallitde mo naatde e nguurndam renndo.<ref name="Davis-2007">{{cite news|first=Mark|last=Davis|title=True blue to her boots|url=http://www.smh.com.au/news/national/true-blue-to-her-boots/2007/09/06/1188783415598.html?page=fullpage|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=7 September 2007|access-date=20 October 2013|archive-date=2 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131202224406/http://www.smh.com.au/news/national/true-blue-to-her-boots/2007/09/06/1188783415598.html?page=fullpage|url-status=live}}</ref> E hitaande 1997, o suɓaama e nder senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, o toɗɗaa kadi gardiiɗo fedde toppitiinde jaayndeeji keertiiɗi (SBS).
Naatgol politik e fuɗɗoode
Bishop naati lannda Liberal e hitaande 1992. O hollitii wonde WA Inc ina waɗi fenaande nde addani mo miijaade wonde o "meeɗaa yiɗde yiyde laamu Labour ina suɓee kadi".<ref name="Walker, Tony-20144">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> O suɓaama hooreejo lannda Liberal CBD hitaande nde o naati lannda ka, o woni hooreejo haa hitaande 1997.<ref name="Grattan-2003">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref> E hitaande 1998, senaateer biyeteeɗo Nick Minchin noddi mo ngam wonde depitee toɗɗaaɗo e batu doosgal leydi ndii e hitaande 1998. Ko o "republicain minimalist", o wooti ko salaade model cakkitiiɗo oo sabu o miijii ko ɗum radikal no feewi, tee ina gasa tawa o dañaani nafoore e referaandoom. E nder batu nguu, o anndi Peter Costello, e oon sahaa ko o gardiiɗo kaalis e gardagol John Howard.<ref name="King-20147">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
== Laamu Howard ==
== Duuɓi gadani e nder parlemaa ==
Ko adii wooteeji fedde nde e hitaande 1998, Bishop heɓiino suɓngo Liberal ngam ''Division Curtin'', ƴettuɗo e nder gure hirnaange Perth. Bid makko ngam suɓaade heɓi ballal gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono Richard Court, mo o suɓii ngam wonde tergal garoowo e kabine fedde nde. Joɗnde ndee ko Allan Rocher joginoo duuɓi 17, sehil gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard kono o yalti e Liberal en e hitaande 1995 ngam jooɗaade e hoore mum. Howard yiɗaa Liberal en mbaɗa kanndidaa ngam haɓaade Rocher, o salii waɗde kampaañ ngam suɓaade Bishop ; kono Peter Costello e Aleksanndere Downer kamɓe ɗiɗo fof ɓe mballitii e kanndidaagal makko, Kostello fuɗɗii kampaañ makko.<ref name="Grattan-20032">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref>E woote ɗe, o heɓti jooɗorde Liberal en e mbaydi mawndi e makko.<ref name="King-20148">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
Caggal nde lannda Liberal fooli wooteeji diiwaan 2001 to Hirnaange Ostarali, Bishop hollitaama e lowre jaayndeeji keewɗi wonde ina waawi lomtaade Richard Court e wonde hooreejo Liberal diiwaan (e noon kadi Ardiiɗo luulndo).<ref name="Grattan-20033">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref> Caggal ɗuum, ko ɗum tabitinaa wonde Ñaawirde ndee ina yiɗi feere nde kanko e cukko makko e luulndiiɗo fedde nde, hono Colin Barnett, ɓe njogori woppude jooɗorɗe maɓɓe e nder Asaambele Legislatif. Bishop maa woppu Parlemaa fedde nde, o rokka Barnett jooɗorde mum, Court maa rokku Bishop ardorde WA Liberals so tawii o wonii e jam e nder suudu sarɗiiji leydi ndii e laawol heɓde jooɗorɗe ɓooyɗe ɗe Court walla Barnett, ɗe ɗiɗi fof ko e nder keeri Curtin, ɗe ngoni ko e kisal Liberals ngam 5. Kono Bishop salii haa jooni nanondiral ngal.<ref name="Grattan-20034">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref>
asixpw2fmnt9v2f4nczvp64dh5k74xi
163196
163194
2026-04-13T07:01:29Z
MOIBARDE
10068
163196
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Julie Isabel Bishop''' (jibinaa ko 17 sulyee 1956) ko gonnooɗo politikyanke [[Ostarali]], gonnooɗo jaagorgal ko feewti e caggal leydi tuggi 2013 haa 2018 e cukko hooreejo lannda Liberal tuggi 2007 haa 2018. O woniino tergal parlemaa Curtin tuggi She911 kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]] gila lewru Yarkomaa 2020.
Bishop jibinaa ko to Lobethal, to [[Ostarali]] worgo, o janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. Ko adii nde o naatata e politik o golliima e awokaa njulaagu to Perth, to Ostarali hirnaange ; ko kanko wonnoo gardiiɗo nokku oo Clayton Utz. O woniino nulaaɗo e batu doosɗe leydi 1998, o woniino kadi gardiiɗo fedde toppitiinde ko faati e jaayɗe (SBS) e tergal senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch. Bishop suɓaama e parlemaa e wooteeji fedde nde e hitaande 1998, o lomtii ''Division Curtin'' e nder wuro Perth to bannge hirnaange. E nder laamu Howard, o woniino jaagorgal mawnugol (2003-2006), jaagorgal jaŋde e ganndal (2006-2007), e jaagorgal rewɓe (2006-2007).
Caggal nde Kawtal ngal fooli woote 2007, Bishop toɗɗaa cukko hooreejo lannda Liberal. Ko kanko woni debbo gadano jogaade oon posto, o suɓaama kadi e oon posto e nder yeewtere ardorde keewnde caggal woote makko gadane. E sahaa nde o woni jaagorgal, won ardiiɓe Liberal en tato ceertuɓe, hono Brendan Nelson, Malcolm Turnbull e Tony Abbott. Nde Kawtal ngal arti e laamu e wooteeji 2013, Bishop toɗɗaa ko jaagorgal geɗe caggal leydi e nder laamu Abbott. Ko kanko woni debbo gadano jaagorde caggal leydi to [[Ostarali]]. Geɗe ummoriiɗe e laamu makko ina njeyaa heen waylooji e porogaraam ballal Ostarali caggal leydi, e jokkondire konu winndereeje ngam haɓaade ISIL, e fiyde laana ndiwoowa ''Malaysia Airlines Flight'' 17, e warngooji ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]] e juuɗe [[Inndonesiya|Indoneesi]].<ref name="Doran-2019">{{cite news|last1=Doran|first1=Matthew|first2=Brett|last2=Worthington|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409024910/https://www.abc.net.au/news/2019-02-21/julie-bishop-to-retire/10834480|url-status=live|title=Julie Bishop, former foreign minister, announces resignation from Parliament|url=https://www.abc.net.au/news/2019-02-21/julie-bishop-to-retire/10834480|access-date=21 February 2019|work=ABC News|date=21 February 2019|language=en-AU}}</ref>
E lewru ut 2018, Peter Dutton luulndii Turnbull ngam ardaade lannda Liberal, sabu mettere lannda ka, hono bannge konservatiif.<ref>{{cite news|title=Scott Morrison wins Liberal party leadership spill|url=https://www.9news.com.au/2018/08/23/13/57/five-things-you-need-to-know-about-scott-morrison|work=Nine News|date=24 August 2018|access-date=24 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824070923/https://www.9news.com.au/2018/08/23/13/57/five-things-you-need-to-know-about-scott-morrison|url-status=live}}</ref> Turnbull fooli Dutton e woote gardagol leydi, kono jiiɓru ina jokki e ɓeydaade, lannda kaa wooti ngam waɗde woote ɗiɗmere ; Bishop suɓii ko wonde kanndidaa. E nder woote ɗiɗmere, Bishop woppitaa e daawal gadanal ngal, ko Peter Dutton e Scott Morrison, Morrison suɓaama hooreejo lannda (hono noon gardiiɗo jaagorɗe) e daawal ɗiɗaɓal.<ref>{{cite web|author1=Corporate Governance & Risk Office|title=The Hon Julie Bishop|url=https://www.anu.edu.au/about/governance/committees/the-hon-julie-bishop|website=Australian National University|date=19 December 2019|access-date=18 April 2020|archive-date=18 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210318044851/https://www.anu.edu.au/about/governance/committees/the-hon-julie-bishop|url-status=live}}</ref>O salii jogaade portfolio geɗe caggal leydi e nder ministeer Morrison, o arti e jappeere caggal leydi. Bishop hollitii wonde o woppii politik ñalnde 21 feebariyee 2019.<ref name="Envoy">{{cite news|via=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|work=[[Associated Press|AP]]|title=UN chief appoints former Australian foreign minister Julie Bishop as UN special envoy for Myanmar|date=6 April 2024|url=https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409015542/https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|url-status=live|access-date=9 April 2024}}</ref> Ɗum fuɗɗii ko ñalnde 11 abriil nde Morrison noddi woote fedde ndee, Parlemaa dartinaa.
Ñalnde 1 [[lewru]] Yarkomaa 2020 Bishop fuɗɗii manndaa mum e gardagol duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]].<ref name="Envoy2">{{cite news|via=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|work=[[Associated Press|AP]]|title=UN chief appoints former Australian foreign minister Julie Bishop as UN special envoy for Myanmar|date=6 April 2024|url=https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409015542/https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|url-status=live|access-date=9 April 2024}}</ref> Ko kanko woni debbo gadano won’de e ngalɗoo darnde.
E lewru abriil 2024 Bishop toɗɗaama nulaaɗo keeriiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Myanmar.
== Nguurndam gadano ==
Bishop jibinaa ko ñalnde 17 sulyee 1956 to Lobethal, to [[Ostarali]] worgo. Ko kanko woni tataɓo e sukaaɓe nayo ɓe Isabel Mary (jibinaa ko Wilson) e Douglas Alan Bishop ; omo jogii miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo mawɓe e miñi mum gorko.<ref name="King-2014">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Bishop siftinii jibnaaɓe mum ko "Liberal en Menzies ɓooyɗo". Baaba makko ko soldaat garɗo, ko jom leɗɗe, ɓesngu yumma makko ko remooɓe baali e alkamaari. Yumma makko e mawniiko William Bishop fof ina ngondi e laamu nokku oo, ina ngonnoo meer diiwaan East Torrens.<ref name="King-20142">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
Bishop mawni ko e ngesa appel e cereeli to Basket Range. Hitaande hade makko jibineede, nde yani haa laaɓi e nder laddeeji Black Sunday. Bishop fuɗɗii jaŋde mum to duɗal leslesal Basket Range, caggal ɗuum o naati duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter to Adelaide.<ref name="King-20143">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Ko kanko wonnoo hooreejo prefekt e hitaande makko sakkitiinde.<ref name="Snow, Deborah-2013">{{cite news|author=Snow, Deborah|url=https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|title=The talented Miss Julie|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123201659/https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|url-status=live}}</ref> Bishop yahi haa o janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. O golli golle ɗiɗi ɗe o golli e barmaid nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde—gooto to Football Park e gooto to pub to Uraidla.<ref name="King-20144">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref><ref name="Snow, Deborah-20132">{{cite news|author=Snow, Deborah|url=https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|title=The talented Miss Julie|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123201659/https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|url-status=live}}</ref>O heɓi dipoloma makko ko fayti e sariya e hitaande 1978.<ref name="parl">{{Cite Au Parliament|mpid=83P|name=83P|title=Hon Julie Bishop MP|access-date=3 November 2021}}</ref>
== Golle karallaagal ==
Caggal nde o timmini jaŋde sariya, Bishop naati e Wallmans, fedde sariya to Adelaide, o woni debbo gadano gardiiɗo sariya.<ref name="Spagnolo, Joe-2013">{{cite news|author=Spagnolo, Joe|url=https://www.perthnow.com.au/news/wa/new-foreign-affairs-minister-julie-bishop-primed-to-take-on-the-world-ng-418cd2faad6b55bda089dd92832a6ef9|title=New Foreign Affairs Minister Julie Bishop, primed to take on the world|newspaper=[[PerthNow]]|date=15 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823210423/https://www.perthnow.com.au/news/wa/new-foreign-affairs-minister-julie-bishop-primed-to-take-on-the-world-ng-418cd2faad6b55bda089dd92832a6ef9|url-status=live}}</ref>O yalti caggal ko ina wona hitaande, e nder heen ko sabu huunde nde sehil makko mawɗo naamndii mo yo o waɗ golle restoraaji.<ref name="King-20145">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>E hitaande 1982, tawi omo yahra e duuɓi 26, o wonti gollodiiɗo e fedde wiyeteende Mangan, Ey & Bishop.<ref name="King-20146">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Hitaande rewtunde ndee, o resi Neil Gillon, jom jawdi en to Ostarali hirnaange, o ummii Perth.<ref>{{cite news|url=https://www.smh.com.au/lifestyle/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141107-11imkz.html|title=Less of a Bishop, more of a pope|newspaper=The Sydney Morning Herald|author=Madonna King|date=21 November 2014|access-date=1 December 2018|archive-date=29 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200929090109/https://www.smh.com.au/lifestyle/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141107-11imkz.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kidspot.com.au/parenting/real-life/in-the-news/foreign-minister-julie-bishop-reveals-why-she-never-had-children/news-story/b06aec2549f2c0992c954dd28593c0ac|title=Foreign Minister Julie Bishop reveals why she never had children|publisher=News Pty Limited|work=Kidspot|date=12 March 2018|access-date=1 December 2018|archive-date=1 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181201093353/https://www.kidspot.com.au/parenting/real-life/in-the-news/foreign-minister-julie-bishop-reveals-why-she-never-had-children/news-story/b06aec2549f2c0992c954dd28593c0ac|url-status=live}}</ref>
Nde o ari WA, Bishop naati e Robinson Cox ngam wonde awokaa keɓtinaaɗo e ñaawoore njulaagu, o waɗtaa gollodiiɗo timmuɗo e hitaande 1985.<ref name="Walker, Tony-2014">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> E wiyde Kerry Stokes, "e nder golle sariya o wonnoo ko neɗɗo pellital no feewi, miijotooɗo [...] alaa ko winndaa heen ko heewi ko fayti e ko Julie woni hooreejo moƴƴo—kañum woni kalfinaaɗo njuɓɓudi e dogginde fedde, wonaa tan awokaa".
E darorɗe kitaale 1980, Robinson Cox gollinaama e CSR Limited ngam daranaade ɗaɓɓaande njoɓdi nde gollotooɓe e nder njulaagu asbestos ngaddi, ɓe keɓiino rafi mesotelioma nde ɓe ngollotonoo e Midalco, fedde CSR. Bishop ina jeyaa e kippu toɗɗaaɗo e ñaawoore ndee, ƴettuɗo hujja wonde sosiyatee gooto alaa ko toppitii so wonaa golle liggotooɓe mum. Ñaawirde toownde Ostarali hirnaange fellitii, haa jooni, taƴde ɓoggol sosiyatee oo, fawde CSR e golle Midalco ; gardiiɗo ñaawoore ndee maayi ko adii nde ñaawoore ndee joofata, nde juuti lebbi jeetati.<ref>{{cite news|author=Priest, Marcus|url=https://www.afr.com/news/politics/national/bishop-defended-csrs-asbestos-corporate-veil-20121127-j1f06|title=Bishop defended CSR's asbestos corporate veil|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 November 2012|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824002240/https://www.afr.com/news/politics/national/bishop-defended-csrs-asbestos-corporate-veil-20121127-j1f06|url-status=live}}</ref> Caggal nde o wonti neɗɗo renndo, Bishop tuumaama e luulndiiɓe mum wonde o waɗii ko boni e jikkuuji makko, o naatni hoore makko e ñaawoore ndee. O wiyi o waɗii hoore makko e neɗɗaagal e karallaagal,<ref name="Walker, Tony-20142">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> e wasiyaaji laabi ɗi awokaaji Robert French e David Malcolm (ɓe ɗiɗo fof ko ñaawooɓe garooji) ndokki mo.<ref>{{cite news|first=Sid|last=Maher|title=I was advised by the best on asbestos cases, says Julie Bishop|url=http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/i-was-advised-by-the-best-on-asbestos-cases-says-bishop/story-fn59niix-1226519147338|newspaper=[[The Australian]]|date=19 November 2012|access-date=14 July 2014|archive-date=27 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121127110159/http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/i-was-advised-by-the-best-on-asbestos-cases-says-bishop/story-fn59niix-1226519147338|url-status=live}}</ref>
Ko o jaagorgal sariya to Fedde Ƴellitaare [[Ostarali]] Hirnaange, Bishop wallitii e naatgol gollorɗe laamu kese keewɗe, ina jeyaa heen Gold Corporation (gollirde Perth Mint), LandCorp, e Eventscorp (feccere Turism [[Ostarali]] Hirnaange).<ref name="Walker, Tony-20143">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> Robinson Cox naati e fedde ɓurnde mawnude wiyeteende Clayton Utz e hitaande 1992, o waɗtaa gardiiɗo biro fedde nde to Perth e hitaande 1994.<ref name="parl2">{{Cite Au Parliament|mpid=83P|name=83P|title=Hon Julie Bishop MP|access-date=3 November 2021}}</ref> E nder hitaande ndee tan, o ƴetti toɗɗagol hooreejo ñaawirdu ñaawirdu laamu leydi ndii, o woni e laamu duuɓi tati.<ref>{{cite news|url=https://www.mediastatements.wa.gov.au/Pages/Court/1993/11/Julie-Bishop-to-chair-Town-Planning-Appeal-Tribunal.aspx|title=Julie Bishop to chair Town Planning Appeal Tribunal|publisher=Government of Western Australia|date=21 November 1993|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823210646/https://www.mediastatements.wa.gov.au/Pages/Court/1993/11/Julie-Bishop-to-chair-Town-Planning-Appeal-Tribunal.aspx|url-status=dead}}</ref> E hitaande 1996, Bishop naati duɗal njulaagu Harvard fotde jonte jeetati ngam timminde porogaraam njuɓɓudi yahrude yeeso wonande ardiiɓe mawɓe.O yetti gooto e jannginooɓe makko toon, George C. Lodge, ngam wallitde mo naatde e nguurndam renndo.<ref name="Davis-2007">{{cite news|first=Mark|last=Davis|title=True blue to her boots|url=http://www.smh.com.au/news/national/true-blue-to-her-boots/2007/09/06/1188783415598.html?page=fullpage|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=7 September 2007|access-date=20 October 2013|archive-date=2 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131202224406/http://www.smh.com.au/news/national/true-blue-to-her-boots/2007/09/06/1188783415598.html?page=fullpage|url-status=live}}</ref> E hitaande 1997, o suɓaama e nder senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, o toɗɗaa kadi gardiiɗo fedde toppitiinde jaayndeeji keertiiɗi (SBS).
Naatgol politik e fuɗɗoode
Bishop naati lannda Liberal e hitaande 1992. O hollitii wonde WA Inc ina waɗi fenaande nde addani mo miijaade wonde o "meeɗaa yiɗde yiyde laamu Labour ina suɓee kadi".<ref name="Walker, Tony-20144">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> O suɓaama hooreejo lannda Liberal CBD hitaande nde o naati lannda ka, o woni hooreejo haa hitaande 1997.<ref name="Grattan-2003">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref> E hitaande 1998, senaateer biyeteeɗo Nick Minchin noddi mo ngam wonde depitee toɗɗaaɗo e batu doosgal leydi ndii e hitaande 1998. Ko o "republicain minimalist", o wooti ko salaade model cakkitiiɗo oo sabu o miijii ko ɗum radikal no feewi, tee ina gasa tawa o dañaani nafoore e referaandoom. E nder batu nguu, o anndi Peter Costello, e oon sahaa ko o gardiiɗo kaalis e gardagol John Howard.<ref name="King-20147">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
== Laamu Howard ==
== Duuɓi gadani e nder parlemaa ==
Ko adii wooteeji fedde nde e hitaande 1998, Bishop heɓiino suɓngo Liberal ngam ''Division Curtin'', ƴettuɗo e nder gure hirnaange Perth. Bid makko ngam suɓaade heɓi ballal gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono Richard Court, mo o suɓii ngam wonde tergal garoowo e kabine fedde nde. Joɗnde ndee ko Allan Rocher joginoo duuɓi 17, sehil gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard kono o yalti e Liberal en e hitaande 1995 ngam jooɗaade e hoore mum. Howard yiɗaa Liberal en mbaɗa kanndidaa ngam haɓaade Rocher, o salii waɗde kampaañ ngam suɓaade Bishop ; kono Peter Costello e Aleksanndere Downer kamɓe ɗiɗo fof ɓe mballitii e kanndidaagal makko, Kostello fuɗɗii kampaañ makko.<ref name="Grattan-20032">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref>E woote ɗe, o heɓti jooɗorde Liberal en e mbaydi mawndi e makko.<ref name="King-20148">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
Caggal nde lannda Liberal fooli wooteeji diiwaan 2001 to Hirnaange Ostarali, Bishop hollitaama e lowre jaayndeeji keewɗi wonde ina waawi lomtaade Richard Court e wonde hooreejo Liberal diiwaan (e noon kadi Ardiiɗo luulndo).<ref name="Grattan-20033">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref> Caggal ɗuum, ko ɗum tabitinaa wonde Ñaawirde ndee ina yiɗi feere nde kanko e cukko makko e luulndiiɗo fedde nde, hono Colin Barnett, ɓe njogori woppude jooɗorɗe maɓɓe e nder Asaambele Legislatif. Bishop maa woppu Parlemaa fedde nde, o rokka Barnett jooɗorde mum, Court maa rokku Bishop ardorde WA Liberals so tawii o wonii e jam e nder suudu sarɗiiji leydi ndii e laawol heɓde jooɗorɗe ɓooyɗe ɗe Court walla Barnett, ɗe ɗiɗi fof ko e nder keeri Curtin, ɗe ngoni ko e kisal Liberals ngam 5. Kono Bishop salii haa jooni nanondiral ngal.<ref name="Grattan-20034">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref>
== Toowgol to ministeer ==
Bishop nde o woni jaagorgal jaŋde e hitaande 2007
Bishop toɗɗaama jaagorgal mawnugol e juuɗe gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard e hitaande 2003. Caggal ɗuum o artiraa jaagorgal jaŋde e ganndal e jaagorgal rewɓe e hitaande 2006, o golliima e ɗeen golle haa laamu Howard fooli e wooteeji fedde nde 2007.
Ko o jaagorgal jaŋde, politikaaji Bishop ina njokki e ƴellitde tolnooji jaŋde ngenndiiji kam e njoɓdi jannginooɓe tuugiindi e golle.[21] Ñalnde 13 abriil 2007, laamuuji dowlaaji Ostarali kawritii e luulndaade politik njoɓdi Bishop. E nder bidsee 2007, laamu fedde ndee hollitii wonde ina rokka miliyaaruuji 5 dolaar "kaalis dokkal" ngam jaŋde toownde, tawi faandaare mum ko hollude jaŋde toownde e nder winndere ndee to Ostarali.[22] Won e miijooji Bishop haali e nder renndo ko fayti e jaŋde, ina jeyaa heen wiyde wonde « dowlaaji ɗii ina njuɓɓina miijooji e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, ina mbonna 180 miliyoŋ dolaar e duppitgol ngol alaa ko nafata », ko ɗum jannginooɓe ɓee ñiŋi ɗum. Kit media advance ngam konngol 2006 wiyi wonde geɗe e nder jaŋde hannde ndee ummorii ko "juumtuɗo e hooreejo leydi Mao" ; haala kaa woppitaa e haala makko.[23][24]
== Cukko hooreejo luulndo ngo ==
Caggal woote 2007, Bishop suɓaama cukko hooreejo lannda Liberal ñalnde 29 noowammbar 2007 ; Brendan Nelson suɓaama hooreejo leydi ndi. E nder woote ɗe terɗe suudu lannda Liberal mbaɗi, Bishop heɓi heen 44 woote, gooto ɓuri wooteeji ɗiɗo ɗi o hawri ɗii fof kawri, hono Andrew Robb (25 woote) e Christopher Pyne (18 woote).[25]
Biskop e guwerneer mawɗo leydi ndi hono Quentin Bryce
Ñalnde 22 lewru Seeɗto hitaande 2008, Bishop toɗɗaa e darnde keso Shadow e juuɗe lomto Nelson e hooreejo luulndo, hono Malcolm Turnbull, ɗum waɗi mo debbo gadano jogaade ndeen portfolio.[26][27] Kono ñalnde 16 feebariyee 2009, o woppitaa oon darnde, tawi jaayɗe ina mbiya wonde gollodiiɓe makko ina mbeltii e golle makko e nder darnde ndee. O hokkaama golle ministeer Shadow ngam geɗe caggal leydi.[28] Caggal nde Tony Abbott suɓaama hooreejo Liberal ɓaawo 2009, Bishop jokki darnde maako bana cukko hooreejo e ministaajo Shadow ngam kuuɗe yaasi.[29][30]
E hitaande 2010, Bishop fawii ko e tuumeede fenaande paaspooruuji Ostarali ɗi Mossad waɗi, o wiyi leyɗeele keewɗe ina kuutoroo fenaande paaspooruuji ngam golle humpito, haa arti noon e Ostarali.[31] Laamu Rudd yani e Bishop ngam haalaaji ɗi, o wiyi o "foppii nanondiral juutngal" ngam waasde miijaade golle hakkille.[32][33] Caggal mum o laɓɓini haala makko, o wiyi "mi alaa ganndal e kala laamu Ostarali ina fotnoo foolde paaspooruuji kala leñol."[34]
Caggal nde Kawtal ngal dañi caɗeele seeɗa e wooteeji fedde nde 2010, Bishop suɓaama kadi e dow nanondiral e won'de cukko hooreejo leydi e juuɗe gollodiiɓe mum, o jokki e jappeere jaagorgal ko fayti e geɗe caggal leydi, o rokkaama kadi golle ɓeydooje jaagorgal ko feewti e njulaagu.[35]
q1z1fben9lhv2qu6axneubk960mshtq
163202
163196
2026-04-13T07:24:24Z
MOIBARDE
10068
163202
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Julie Isabel Bishop''' (jibinaa ko 17 sulyee 1956) ko gonnooɗo politikyanke [[Ostarali]], gonnooɗo jaagorgal ko feewti e caggal leydi tuggi 2013 haa 2018 e cukko hooreejo lannda Liberal tuggi 2007 haa 2018. O woniino tergal parlemaa Curtin tuggi She911 kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]] gila lewru Yarkomaa 2020.
Bishop jibinaa ko to Lobethal, to [[Ostarali]] worgo, o janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. Ko adii nde o naatata e politik o golliima e awokaa njulaagu to Perth, to Ostarali hirnaange ; ko kanko wonnoo gardiiɗo nokku oo Clayton Utz. O woniino nulaaɗo e batu doosɗe leydi 1998, o woniino kadi gardiiɗo fedde toppitiinde ko faati e jaayɗe (SBS) e tergal senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch. Bishop suɓaama e parlemaa e wooteeji fedde nde e hitaande 1998, o lomtii ''Division Curtin'' e nder wuro Perth to bannge hirnaange. E nder laamu Howard, o woniino jaagorgal mawnugol (2003-2006), jaagorgal jaŋde e ganndal (2006-2007), e jaagorgal rewɓe (2006-2007).
Caggal nde Kawtal ngal fooli woote 2007, Bishop toɗɗaa cukko hooreejo lannda Liberal. Ko kanko woni debbo gadano jogaade oon posto, o suɓaama kadi e oon posto e nder yeewtere ardorde keewnde caggal woote makko gadane. E sahaa nde o woni jaagorgal, won ardiiɓe Liberal en tato ceertuɓe, hono Brendan Nelson, Malcolm Turnbull e Tony Abbott. Nde Kawtal ngal arti e laamu e wooteeji 2013, Bishop toɗɗaa ko jaagorgal geɗe caggal leydi e nder laamu Abbott. Ko kanko woni debbo gadano jaagorde caggal leydi to [[Ostarali]]. Geɗe ummoriiɗe e laamu makko ina njeyaa heen waylooji e porogaraam ballal Ostarali caggal leydi, e jokkondire konu winndereeje ngam haɓaade ISIL, e fiyde laana ndiwoowa ''Malaysia Airlines Flight'' 17, e warngooji ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]] e juuɗe [[Inndonesiya|Indoneesi]].<ref name="Doran-2019">{{cite news|last1=Doran|first1=Matthew|first2=Brett|last2=Worthington|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409024910/https://www.abc.net.au/news/2019-02-21/julie-bishop-to-retire/10834480|url-status=live|title=Julie Bishop, former foreign minister, announces resignation from Parliament|url=https://www.abc.net.au/news/2019-02-21/julie-bishop-to-retire/10834480|access-date=21 February 2019|work=ABC News|date=21 February 2019|language=en-AU}}</ref>
E lewru ut 2018, Peter Dutton luulndii Turnbull ngam ardaade lannda Liberal, sabu mettere lannda ka, hono bannge konservatiif.<ref>{{cite news|title=Scott Morrison wins Liberal party leadership spill|url=https://www.9news.com.au/2018/08/23/13/57/five-things-you-need-to-know-about-scott-morrison|work=Nine News|date=24 August 2018|access-date=24 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824070923/https://www.9news.com.au/2018/08/23/13/57/five-things-you-need-to-know-about-scott-morrison|url-status=live}}</ref> Turnbull fooli Dutton e woote gardagol leydi, kono jiiɓru ina jokki e ɓeydaade, lannda kaa wooti ngam waɗde woote ɗiɗmere ; Bishop suɓii ko wonde kanndidaa. E nder woote ɗiɗmere, Bishop woppitaa e daawal gadanal ngal, ko Peter Dutton e Scott Morrison, Morrison suɓaama hooreejo lannda (hono noon gardiiɗo jaagorɗe) e daawal ɗiɗaɓal.<ref>{{cite web|author1=Corporate Governance & Risk Office|title=The Hon Julie Bishop|url=https://www.anu.edu.au/about/governance/committees/the-hon-julie-bishop|website=Australian National University|date=19 December 2019|access-date=18 April 2020|archive-date=18 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210318044851/https://www.anu.edu.au/about/governance/committees/the-hon-julie-bishop|url-status=live}}</ref>O salii jogaade portfolio geɗe caggal leydi e nder ministeer Morrison, o arti e jappeere caggal leydi. Bishop hollitii wonde o woppii politik ñalnde 21 feebariyee 2019.<ref name="Envoy">{{cite news|via=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|work=[[Associated Press|AP]]|title=UN chief appoints former Australian foreign minister Julie Bishop as UN special envoy for Myanmar|date=6 April 2024|url=https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409015542/https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|url-status=live|access-date=9 April 2024}}</ref> Ɗum fuɗɗii ko ñalnde 11 abriil nde Morrison noddi woote fedde ndee, Parlemaa dartinaa.
Ñalnde 1 [[lewru]] Yarkomaa 2020 Bishop fuɗɗii manndaa mum e gardagol duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]].<ref name="Envoy2">{{cite news|via=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|work=[[Associated Press|AP]]|title=UN chief appoints former Australian foreign minister Julie Bishop as UN special envoy for Myanmar|date=6 April 2024|url=https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409015542/https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|url-status=live|access-date=9 April 2024}}</ref> Ko kanko woni debbo gadano won’de e ngalɗoo darnde.
E lewru abriil 2024 Bishop toɗɗaama nulaaɗo keeriiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Myanmar.
== Nguurndam gadano ==
Bishop jibinaa ko ñalnde 17 sulyee 1956 to Lobethal, to [[Ostarali]] worgo. Ko kanko woni tataɓo e sukaaɓe nayo ɓe Isabel Mary (jibinaa ko Wilson) e Douglas Alan Bishop ; omo jogii miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo mawɓe e miñi mum gorko.<ref name="King-2014">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Bishop siftinii jibnaaɓe mum ko "Liberal en Menzies ɓooyɗo". Baaba makko ko soldaat garɗo, ko jom leɗɗe, ɓesngu yumma makko ko remooɓe baali e alkamaari. Yumma makko e mawniiko William Bishop fof ina ngondi e laamu nokku oo, ina ngonnoo meer diiwaan East Torrens.<ref name="King-20142">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
Bishop mawni ko e ngesa appel e cereeli to Basket Range. Hitaande hade makko jibineede, nde yani haa laaɓi e nder laddeeji Black Sunday. Bishop fuɗɗii jaŋde mum to duɗal leslesal Basket Range, caggal ɗuum o naati duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter to Adelaide.<ref name="King-20143">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Ko kanko wonnoo hooreejo prefekt e hitaande makko sakkitiinde.<ref name="Snow, Deborah-2013">{{cite news|author=Snow, Deborah|url=https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|title=The talented Miss Julie|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123201659/https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|url-status=live}}</ref> Bishop yahi haa o janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. O golli golle ɗiɗi ɗe o golli e barmaid nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde—gooto to Football Park e gooto to pub to Uraidla.<ref name="King-20144">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref><ref name="Snow, Deborah-20132">{{cite news|author=Snow, Deborah|url=https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|title=The talented Miss Julie|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123201659/https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|url-status=live}}</ref>O heɓi dipoloma makko ko fayti e sariya e hitaande 1978.<ref name="parl">{{Cite Au Parliament|mpid=83P|name=83P|title=Hon Julie Bishop MP|access-date=3 November 2021}}</ref>
== Golle karallaagal ==
Caggal nde o timmini jaŋde sariya, Bishop naati e Wallmans, fedde sariya to Adelaide, o woni debbo gadano gardiiɗo sariya.<ref name="Spagnolo, Joe-2013">{{cite news|author=Spagnolo, Joe|url=https://www.perthnow.com.au/news/wa/new-foreign-affairs-minister-julie-bishop-primed-to-take-on-the-world-ng-418cd2faad6b55bda089dd92832a6ef9|title=New Foreign Affairs Minister Julie Bishop, primed to take on the world|newspaper=[[PerthNow]]|date=15 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823210423/https://www.perthnow.com.au/news/wa/new-foreign-affairs-minister-julie-bishop-primed-to-take-on-the-world-ng-418cd2faad6b55bda089dd92832a6ef9|url-status=live}}</ref>O yalti caggal ko ina wona hitaande, e nder heen ko sabu huunde nde sehil makko mawɗo naamndii mo yo o waɗ golle restoraaji.<ref name="King-20145">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>E hitaande 1982, tawi omo yahra e duuɓi 26, o wonti gollodiiɗo e fedde wiyeteende Mangan, Ey & Bishop.<ref name="King-20146">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Hitaande rewtunde ndee, o resi Neil Gillon, jom jawdi en to Ostarali hirnaange, o ummii Perth.<ref>{{cite news|url=https://www.smh.com.au/lifestyle/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141107-11imkz.html|title=Less of a Bishop, more of a pope|newspaper=The Sydney Morning Herald|author=Madonna King|date=21 November 2014|access-date=1 December 2018|archive-date=29 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200929090109/https://www.smh.com.au/lifestyle/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141107-11imkz.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kidspot.com.au/parenting/real-life/in-the-news/foreign-minister-julie-bishop-reveals-why-she-never-had-children/news-story/b06aec2549f2c0992c954dd28593c0ac|title=Foreign Minister Julie Bishop reveals why she never had children|publisher=News Pty Limited|work=Kidspot|date=12 March 2018|access-date=1 December 2018|archive-date=1 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181201093353/https://www.kidspot.com.au/parenting/real-life/in-the-news/foreign-minister-julie-bishop-reveals-why-she-never-had-children/news-story/b06aec2549f2c0992c954dd28593c0ac|url-status=live}}</ref>
Nde o ari WA, Bishop naati e Robinson Cox ngam wonde awokaa keɓtinaaɗo e ñaawoore njulaagu, o waɗtaa gollodiiɗo timmuɗo e hitaande 1985.<ref name="Walker, Tony-2014">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> E wiyde Kerry Stokes, "e nder golle sariya o wonnoo ko neɗɗo pellital no feewi, miijotooɗo [...] alaa ko winndaa heen ko heewi ko fayti e ko Julie woni hooreejo moƴƴo—kañum woni kalfinaaɗo njuɓɓudi e dogginde fedde, wonaa tan awokaa".
E darorɗe kitaale 1980, Robinson Cox gollinaama e CSR Limited ngam daranaade ɗaɓɓaande njoɓdi nde gollotooɓe e nder njulaagu asbestos ngaddi, ɓe keɓiino rafi mesotelioma nde ɓe ngollotonoo e Midalco, fedde CSR. Bishop ina jeyaa e kippu toɗɗaaɗo e ñaawoore ndee, ƴettuɗo hujja wonde sosiyatee gooto alaa ko toppitii so wonaa golle liggotooɓe mum. Ñaawirde toownde Ostarali hirnaange fellitii, haa jooni, taƴde ɓoggol sosiyatee oo, fawde CSR e golle Midalco ; gardiiɗo ñaawoore ndee maayi ko adii nde ñaawoore ndee joofata, nde juuti lebbi jeetati.<ref>{{cite news|author=Priest, Marcus|url=https://www.afr.com/news/politics/national/bishop-defended-csrs-asbestos-corporate-veil-20121127-j1f06|title=Bishop defended CSR's asbestos corporate veil|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 November 2012|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824002240/https://www.afr.com/news/politics/national/bishop-defended-csrs-asbestos-corporate-veil-20121127-j1f06|url-status=live}}</ref> Caggal nde o wonti neɗɗo renndo, Bishop tuumaama e luulndiiɓe mum wonde o waɗii ko boni e jikkuuji makko, o naatni hoore makko e ñaawoore ndee. O wiyi o waɗii hoore makko e neɗɗaagal e karallaagal,<ref name="Walker, Tony-20142">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> e wasiyaaji laabi ɗi awokaaji Robert French e David Malcolm (ɓe ɗiɗo fof ko ñaawooɓe garooji) ndokki mo.<ref>{{cite news|first=Sid|last=Maher|title=I was advised by the best on asbestos cases, says Julie Bishop|url=http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/i-was-advised-by-the-best-on-asbestos-cases-says-bishop/story-fn59niix-1226519147338|newspaper=[[The Australian]]|date=19 November 2012|access-date=14 July 2014|archive-date=27 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121127110159/http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/i-was-advised-by-the-best-on-asbestos-cases-says-bishop/story-fn59niix-1226519147338|url-status=live}}</ref>
Ko o jaagorgal sariya to Fedde Ƴellitaare [[Ostarali]] Hirnaange, Bishop wallitii e naatgol gollorɗe laamu kese keewɗe, ina jeyaa heen Gold Corporation (gollirde Perth Mint), LandCorp, e Eventscorp (feccere Turism [[Ostarali]] Hirnaange).<ref name="Walker, Tony-20143">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> Robinson Cox naati e fedde ɓurnde mawnude wiyeteende Clayton Utz e hitaande 1992, o waɗtaa gardiiɗo biro fedde nde to Perth e hitaande 1994.<ref name="parl2">{{Cite Au Parliament|mpid=83P|name=83P|title=Hon Julie Bishop MP|access-date=3 November 2021}}</ref> E nder hitaande ndee tan, o ƴetti toɗɗagol hooreejo ñaawirdu ñaawirdu laamu leydi ndii, o woni e laamu duuɓi tati.<ref>{{cite news|url=https://www.mediastatements.wa.gov.au/Pages/Court/1993/11/Julie-Bishop-to-chair-Town-Planning-Appeal-Tribunal.aspx|title=Julie Bishop to chair Town Planning Appeal Tribunal|publisher=Government of Western Australia|date=21 November 1993|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823210646/https://www.mediastatements.wa.gov.au/Pages/Court/1993/11/Julie-Bishop-to-chair-Town-Planning-Appeal-Tribunal.aspx|url-status=dead}}</ref> E hitaande 1996, Bishop naati duɗal njulaagu Harvard fotde jonte jeetati ngam timminde porogaraam njuɓɓudi yahrude yeeso wonande ardiiɓe mawɓe.O yetti gooto e jannginooɓe makko toon, George C. Lodge, ngam wallitde mo naatde e nguurndam renndo.<ref name="Davis-2007">{{cite news|first=Mark|last=Davis|title=True blue to her boots|url=http://www.smh.com.au/news/national/true-blue-to-her-boots/2007/09/06/1188783415598.html?page=fullpage|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=7 September 2007|access-date=20 October 2013|archive-date=2 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131202224406/http://www.smh.com.au/news/national/true-blue-to-her-boots/2007/09/06/1188783415598.html?page=fullpage|url-status=live}}</ref> E hitaande 1997, o suɓaama e nder senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, o toɗɗaa kadi gardiiɗo fedde toppitiinde jaayndeeji keertiiɗi (SBS).
Naatgol politik e fuɗɗoode
Bishop naati lannda Liberal e hitaande 1992. O hollitii wonde WA Inc ina waɗi fenaande nde addani mo miijaade wonde o "meeɗaa yiɗde yiyde laamu Labour ina suɓee kadi".<ref name="Walker, Tony-20144">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> O suɓaama hooreejo lannda Liberal CBD hitaande nde o naati lannda ka, o woni hooreejo haa hitaande 1997.<ref name="Grattan-2003">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref> E hitaande 1998, senaateer biyeteeɗo Nick Minchin noddi mo ngam wonde depitee toɗɗaaɗo e batu doosgal leydi ndii e hitaande 1998. Ko o "republicain minimalist", o wooti ko salaade model cakkitiiɗo oo sabu o miijii ko ɗum radikal no feewi, tee ina gasa tawa o dañaani nafoore e referaandoom. E nder batu nguu, o anndi Peter Costello, e oon sahaa ko o gardiiɗo kaalis e gardagol John Howard.<ref name="King-20147">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
== Laamu Howard ==
== Duuɓi gadani e nder parlemaa ==
Ko adii wooteeji fedde nde e hitaande 1998, Bishop heɓiino suɓngo Liberal ngam ''Division Curtin'', ƴettuɗo e nder gure hirnaange Perth. Bid makko ngam suɓaade heɓi ballal gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono Richard Court, mo o suɓii ngam wonde tergal garoowo e kabine fedde nde. Joɗnde ndee ko Allan Rocher joginoo duuɓi 17, sehil gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard kono o yalti e Liberal en e hitaande 1995 ngam jooɗaade e hoore mum. Howard yiɗaa Liberal en mbaɗa kanndidaa ngam haɓaade Rocher, o salii waɗde kampaañ ngam suɓaade Bishop ; kono Peter Costello e Aleksanndere Downer kamɓe ɗiɗo fof ɓe mballitii e kanndidaagal makko, Kostello fuɗɗii kampaañ makko.<ref name="Grattan-20032">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref>E woote ɗe, o heɓti jooɗorde Liberal en e mbaydi mawndi e makko.<ref name="King-20148">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
Caggal nde lannda Liberal fooli wooteeji diiwaan 2001 to Hirnaange Ostarali, Bishop hollitaama e lowre jaayndeeji keewɗi wonde ina waawi lomtaade Richard Court e wonde hooreejo Liberal diiwaan (e noon kadi Ardiiɗo luulndo).<ref name="Grattan-20033">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref> Caggal ɗuum, ko ɗum tabitinaa wonde Ñaawirde ndee ina yiɗi feere nde kanko e cukko makko e luulndiiɗo fedde nde, hono Colin Barnett, ɓe njogori woppude jooɗorɗe maɓɓe e nder Asaambele Legislatif. Bishop maa woppu Parlemaa fedde nde, o rokka Barnett jooɗorde mum, Court maa rokku Bishop ardorde WA Liberals so tawii o wonii e jam e nder suudu sarɗiiji leydi ndii e laawol heɓde jooɗorɗe ɓooyɗe ɗe Court walla Barnett, ɗe ɗiɗi fof ko e nder keeri Curtin, ɗe ngoni ko e kisal Liberals ngam 5. Kono Bishop salii haa jooni nanondiral ngal.<ref name="Grattan-20034">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref>
== Toowgol to ministeer ==
Bishop nde o woni jaagorgal jaŋde e hitaande 2007
Bishop toɗɗaama jaagorgal mawnugol e juuɗe gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard e hitaande 2003. Caggal ɗuum o artiraa jaagorgal jaŋde e ganndal e jaagorgal rewɓe e hitaande 2006, o golliima e ɗeen golle haa laamu Howard fooli e wooteeji fedde nde 2007.
Ko o jaagorgal jaŋde, politikaaji Bishop ina njokki e ƴellitde tolnooji jaŋde ngenndiiji kam e njoɓdi jannginooɓe tuugiindi e golle.<ref>{{cite news|first=Julie|last=Bishop|author-link=Julie Bishop|title=Rudd revolution will take more than rhetoric – Opinion|url=http://www.smh.com.au/news/opinion/rudd-revolution-will-take-more-than-rhetoric/2007/01/29/1169919273554.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=30 January 2007|access-date=13 June 2010|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924203055/http://www.smh.com.au/news/opinion/rudd-revolution-will-take-more-than-rhetoric/2007/01/29/1169919273554.html|url-status=live}}</ref>Ñalnde 13 abriil 2007, laamuuji dowlaaji Ostarali kawritii e luulndaade politik njoɓdi Bishop. E nder bidsee 2007, laamu fedde ndee hollitii wonde ina rokka miliyaaruuji 5 dolaar "kaalis dokkal" ngam jaŋde toownde, tawi faandaare mum ko hollude jaŋde toownde e nder winndere ndee to [[Ostarali]].<ref>{{cite web|url=http://www.dest.gov.au/ministers/bishop/budget07/bud03_07.htm|title=Hon Julie Bishop MP – Budget 2007–08 Media Releases|publisher=Dest.gov.au|date=8 May 2007|access-date=13 June 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110309204954/http://www.dest.gov.au/ministers/bishop/budget07/bud03_07.htm|archive-date=9 March 2011}}</ref>Won e miijooji Bishop haali e nder renndo ko fayti e jaŋde, ina jeyaa heen wiyde wonde « dowlaaji ɗii ina njuɓɓina miijooji e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, ina mbonna 180 miliyoŋ dolaar e duppitgol ngol alaa ko nafata », ko ɗum jannginooɓe ɓee ñiŋi ɗum. Kit media advance ngam konngol 2006 wiyi wonde geɗe e nder jaŋde hannde ndee ummorii ko "juumtuɗo e hooreejo leydi Mao" ; haala kaa woppitaa e haala makko.<ref>{{cite news|title=Thatcher v Mao – what a week for ideology – Opinion|url=http://www.theage.com.au/news/editorial/thatcher-v-mao--what-a-week-for-ideology/2006/10/06/1159641526970.html?page=fullpage|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=7 October 2006|access-date=6 May 2007|archive-date=15 October 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121015110555/http://www.theage.com.au/news/editorial/thatcher-v-mao--what-a-week-for-ideology/2006/10/06/1159641526970.html?page=fullpage|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Justine|last=Ferrari|title=Canberra to seize syllabus from states|url=http://www.theaustralian.com.au/news/nation/canberra-to-seize-syllabus-from-states/story-e6frg6nf-1111112318760|newspaper=[[The Australian]]|date=6 October 2006|access-date=6 May 2007|archive-date=21 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150421010301/http://www.theaustralian.com.au/news/nation/canberra-to-seize-syllabus-from-states/story-e6frg6nf-1111112318760|url-status=live}}</ref>
== Cukko hooreejo luulndo ngo ==
Caggal woote 2007, Bishop suɓaama cukko hooreejo lannda Liberal ñalnde 29 noowammbar 2007 ; Brendan Nelson suɓaama hooreejo leydi ndi. E nder woote ɗe terɗe suudu lannda Liberal mbaɗi, Bishop heɓi heen 44 woote, gooto ɓuri wooteeji ɗiɗo ɗi o hawri ɗii fof kawri, hono Andrew Robb (25 woote) e Christopher Pyne (18 woote).<ref>{{cite news|first=Sandra|last=O'Malley|title=Divided Liberals choose Nelson to lead|url=http://news.smh.com.au/national/divided-liberals-choose-nelson-to-lead-20071129-1dka.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|agency=[[Australian Associated Press|AAP]]|date=29 November 2007|access-date=13 July 2007|archive-date=14 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714123603/http://news.smh.com.au/national/divided-liberals-choose-nelson-to-lead-20071129-1dka.html|url-status=live}}</ref>
Biskop e guwerneer mawɗo leydi ndi hono Quentin Bryce
Ñalnde 22 lewru Seeɗto hitaande 2008, Bishop toɗɗaa e darnde keso Shadow e juuɗe lomto Nelson e hooreejo luulndo, hono Malcolm Turnbull, ɗum waɗi mo debbo gadano jogaade ndeen portfolio.<ref>{{cite news|title=Malcolm Turnbull Shadow Ministry team|url=http://www.dailytelegraph.com.au/malcolm-turnbull-shadow-ministry-team/story-e6freuy9-1111117552782|newspaper=[[The Daily Telegraph (Sydney)|The Daily Telegraph]]|location=Sydney|date=22 September 2008|access-date=18 July 2014}}</ref><ref>{{cite news|first=Phillip|last=Hudson|title=Nelson's men dumped|url=http://www.smh.com.au/news/national/turnbull-turns-on-nelsons-men/2008/09/22/1221935509664.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=22 September 2008|access-date=18 July 2014|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924202623/http://www.smh.com.au/news/national/turnbull-turns-on-nelsons-men/2008/09/22/1221935509664.html|url-status=live}}</ref> Kono ñalnde 16 feebariyee 2009, o woppitaa oon darnde, tawi jaayɗe ina mbiya wonde gollodiiɓe makko ina mbeltii e golle makko e nder darnde ndee. O hokkaama golle ministeer Shadow ngam geɗe caggal leydi.<ref>{{cite news|first=Phillip|last=Coorey|title=Bishop quits as shadow treasurer|url=http://www.smh.com.au/national/bishop-quits-as-shadow-treasurer-20090216-88ku.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|agency=[[Australian Associated Press|AAP]]|date=16 February 2009|access-date=16 February 2009|archive-date=8 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308123213/https://www.smh.com.au/national/bishop-quits-as-shadow-treasurer-20090216-88ku.html|url-status=live}}</ref> Caggal nde Tony Abbott suɓaama hooreejo Liberal ɓaawo 2009, Bishop jokki darnde maako bana cukko hooreejo e ministaajo Shadow ngam kuuɗe yaasi.<ref>{{cite news|first=Christian|last=Kerr|title=Julie Bishop keeps job continuity as deputy leader|url=http://www.theaustralian.com.au/news/julie-bishop-keeps-job-continuity-as-deputy-leader/story-e6frg6n6-1225805929293|newspaper=[[The Australian]]|date=2 December 2009|access-date=18 July 2014|archive-date=9 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141009182930/http://www.theaustralian.com.au/news/julie-bishop-keeps-job-continuity-as-deputy-leader/story-e6frg6n6-1225805929293|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Ari|last=Sharp|title=Abbott reveals new frontbench after reshuffle|url=http://www.theage.com.au/national/abbott-reveals-new-frontbench-after-reshuffle-20091208-kgc9.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=8 December 2009|access-date=18 July 2014|archive-date=4 June 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604175950/http://www.theage.com.au/national/abbott-reveals-new-frontbench-after-reshuffle-20091208-kgc9.html|url-status=live}}</ref>
E hitaande 2010, Bishop fawii ko e tuumeede fenaande paaspooruuji [[Ostarali]] ɗi Mossad waɗi, o wiyi leyɗeele keewɗe ina kuutoroo fenaande paaspooruuji ngam golle humpito, haa arti noon e [[Ostarali]].<ref>{{cite news|first=Michael|last=Harvey|title=Liberal Deputy Julie Bishop 'jeopardising' security over passport claim|url=http://www.heraldsun.com.au/news/pm-kevin-rudd-slams-julie-bishop-over-passport-forging-claims/story-e6frf7jo-1225871256613|newspaper=[[Herald Sun]]|location=Melbourne|date=26 May 2010|access-date=13 June 2010|archive-date=14 June 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110614233712/http://www.heraldsun.com.au/news/pm-kevin-rudd-slams-julie-bishop-over-passport-forging-claims/story-e6frf7jo-1225871256613|url-status=live}}</ref>Laamu Rudd yani e Bishop ngam haalaaji ɗi, o wiyi o "foppii nanondiral juutngal" ngam waasde miijaade golle hakkille.<ref>{{cite news|title=First the Israelis, now Julie Bishop's under attack over faked passport scandal|url=http://www.smh.com.au/national/first-the-israelis-now-julie-bishops-under-attack-over-faked-passport-scandal-20100526-wc3j.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|agency=[[Australian Associated Press|AAP]]|date=26 May 2010|access-date=18 July 2014|archive-date=29 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140729192731/http://www.smh.com.au/national/first-the-israelis-now-julie-bishops-under-attack-over-faked-passport-scandal-20100526-wc3j.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Tim|last=Lester|title=Australia forges passports too, says Bishop|url=http://www.smh.com.au/national/australia-forges-passports-too-says-bishop-20100525-wa6b.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=25 May 2010|access-date=13 June 2010|archive-date=28 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100528174545/http://www.smh.com.au/national/australia-forges-passports-too-says-bishop-20100525-wa6b.html?|url-status=live}}</ref> Caggal mum o laɓɓini haala makko, o wiyi "mi alaa ganndal e kala laamu [[Ostarali]] ina fotnoo foolde paaspooruuji kala leñol."<ref>{{cite news|first1=Michelle|last1=Grattan|first2=Tim|last2=Lester|first3=Jason|last3=Koutsoukis|title=Passport gaffe trips Liberals' deputy leader|url=http://www.theage.com.au/national/passport-gaffe-trips-liberals-deputy-leader-20100525-wb0z.html|newspaper=[[The Age]]|location=[[Melbourne]]|date=26 May 2010|access-date=18 July 2014|archive-date=6 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121106133904/http://www.theage.com.au/national/passport-gaffe-trips-liberals-deputy-leader-20100525-wb0z.html|url-status=live}}</ref>
Caggal nde Kawtal ngal dañi caɗeele seeɗa e wooteeji fedde nde 2010, Bishop suɓaama kadi e dow nanondiral e won'de cukko hooreejo leydi e juuɗe gollodiiɓe mum, o jokki e jappeere jaagorgal ko fayti e geɗe caggal leydi, o rokkaama kadi golle ɓeydooje jaagorgal ko feewti e njulaagu.<ref>{{cite web|title=Abbott announces his shadow ministry|url=http://australianconservative.com/2010/09/abbott-announces-his-shadow-ministry/|publisher=Australian Conservative|date=11 September 2010|access-date=18 July 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140725092007/http://australianconservative.com/2010/09/abbott-announces-his-shadow-ministry/|archive-date=25 July 2014}}</ref>
== Jaagorgal ko feewti e caggal leydi ==
Caggal nde Kawtal ngal heɓi woote fedde nde 2013, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii keso biyeteeɗo Tony Abbott tabitinii Bishop wonde jaagorgal geɗe caggal leydi ; o hunnaama e juuɗe Guwerneer Seneraal Quentin Bryce ñalnde 18 suwee 2013. O wonti debbo gooto e nder guwarnama, o rokkaa darnde tataɓere ɓurnde toowde, caggal Abbott e cukko gardiiɗo jaagorɗe Warren Truss.<ref>{{cite web|url=http://m.smh.com.au/federal-politics/political-news/not-a-selfie-among-us-tony-abbott-and-his-team-are-swornin-20130918-2tyqn.html|title='Not a selfie among us': Tony Abbott and his team are sworn-in|work=The Sydney Morning Herald|date=18 September 2013|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925091016/http://m.smh.com.au/federal-politics/political-news/not-a-selfie-among-us-tony-abbott-and-his-team-are-swornin-20130918-2tyqn.html|url-status=live}}</ref> E nder lebbi garooji caggal toɗɗagol makko, ciimtol jaayndeeji keewɗi kollitii wonde Bishop, wondude e jaagorgal ko feewti e renndo Scott Morrison, ina njiytiraa e nder leydi hee ko jaagorɗe ɓurɗe waawde golle e nder laamu nguu.<ref>{{cite web|first=Ross|last=Fitzgerald|author-link=Ross Fitzgerald|url=http://www.rossfitzgerald.com/2014/12/tony-abbotts-top-performers-line-up-for-promotion-in-ministry-reshuffle/|title=Tony Abbott's top performers line up for promotion in ministry reshuffle|publisher=rossfitzgerald.com|date=20 December 2014|access-date=9 July 2016|archive-date=4 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304082954/http://www.rossfitzgerald.com/2014/12/tony-abbotts-top-performers-line-up-for-promotion-in-ministry-reshuffle/|url-status=live}}</ref>
E lewru Duujal 2014, Bishop wonti tan debbo ɗiɗaɓo gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, caggal Julia Gillard.<ref>{{cite web|first=Judith|last=Ireland|url=http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-highs-lows-and-whoas-of-federal-parliament-in-2014-20141204-1209w3.html|title=The highs, lows and whoas of Federal Parliament in 2014|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=5 December 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418002922/http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-highs-lows-and-whoas-of-federal-parliament-in-2014-20141204-1209w3.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Rosie|last=Lewis|url=http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/treasury/julie-bishop-we-must-sell-budget-cuts/news-story/9b72309c0dbae42d2288a1669e91b7b2|title=Julie Bishop: We must sell budget cuts|work=[[The Australian]]|date=31 December 2014|access-date=17 April 2017}}</ref> E nder dumunna mo o woni jaagorde caggal leydi, Bishop ina heewnoo wiyde ko kanko woni hooreejo lannda Liberal e gardiiɗo jaagorɗe.<ref>{{cite web|first=Peter|last=Reith|url=http://www.smh.com.au/comment/why-julie-bishop-should-be-our-next-coalition-pm-20140728-zxmn5.html|title=Why Julie Bishop should be our next Coalition PM|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=28 July 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=6 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170106120839/http://www.smh.com.au/comment/why-julie-bishop-should-be-our-next-coalition-pm-20140728-zxmn5.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Paula|last=Matthewson|url=http://www.abc.net.au/news/2014-10-06/matthewson-julie-bishop:-right-woman,-wrong-time/5792158|title=Julie Bishop: right woman, wrong time|work=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|date=7 October 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418084718/http://www.abc.net.au/news/2014-10-06/matthewson-julie-bishop:-right-woman,-wrong-time/5792158|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Peter|last=Reith|url=http://www.smh.com.au/federal-politics/political-news/julie-bishop-a-hero-for-women-could-be-prime-minister-says-liberal-mp-teresa-gambaro-20141023-11aajm.html|title=Julie Bishop a 'hero' for women; could be prime minister, says Liberal MP Teresa Gambaro|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 October 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418002939/http://www.smh.com.au/federal-politics/political-news/julie-bishop-a-hero-for-women-could-be-prime-minister-says-liberal-mp-teresa-gambaro-20141023-11aajm.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Stephanie|last=Peatling|url=http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/julie-and-julia-how-julie-bishop-appears-to-have-avoided-the-traps-that-snared-julia-gillard-20150310-14009t.html|title=Julie and Julia: How Julie Bishop appears to have avoided the traps that snared Julia Gillard|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=10 March 2015|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418001417/http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/julie-and-julia-how-julie-bishop-appears-to-have-avoided-the-traps-that-snared-julia-gillard-20150310-14009t.html|url-status=live}}</ref>
== Ballal caggal leydi ==
Ina jeyaa e ko Bishop waɗi caggal nde o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e caggal leydi, waɗde mbayliigu mawngu e nder porogaraam ballal caggal leydi Ostarali. Ɗee mbayliigaaji ina njeyaa heen momtugol fedde ballal caggal leydi [[Ostarali]], hono AusAID, e ustude njoɓdiiji keewɗi.<ref>Jack Corbett, 2017, ''Australia's Foreign Aid Dilemma: Humanitarian Aspirations confront Democratic Legitimacy''., Abdingdon, Oxon: Routledge {{ISBN|978-1-138-69671-6}} (hbk).</ref>
Laamu kesu nguu huniima ñalnde 18 suwee 2013. Gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Tony Abbott, habrii ñalnde heen wonde AusAID ina naata e Departemaa Geɗe caggal leydi (DFAT). Kabaaru naatgol ngol eɓɓaande ndee, Bishop yettiniino ɗum e gollotooɓe mawɓe AusAID balɗe seeɗa ko adii ɗuum.<ref>Corbett, op.cit., p.133.</ref> Facciro laawɗungo ngam naatgol AusAID e nder DFAT ko wonde “Naatgol ngol maa addan DFAT waawde huutoraade nafooje ngenndiije [[Ostarali]] tawa ina tabitina jokkondire ɓurɗe ɓadaade e semmbinde jokkondiral hakkunde ballal laamu nguu, geɗe caggal leydi e golle njulaagu.”<ref>Department of Foreign Affairs and Trade. 2014. ''Submission to the Senate Foreign Affairs, Defence and Trade References Committee Inquiry into Australia's Overseas Aid and Development Assistance Program'', 7 February. p.1.</ref>
Batte kawral ngal e mbaadi ballal Ostarali addani jeewte keewɗe.<ref>An independent review of the integration process five years after the change was issued in early 2019. See Richard Moore, '[http://devpolicy.org/publications/reports/DFAT-AusAIDIntegrationReview-FullVersion.pdf Strategic Choice: A future-focused review of the DFAT-AusAID integration'] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190306030123/http://devpolicy.org/publications/reports/DFAT-AusAIDIntegrationReview-FullVersion.pdf|date=6 March 2019}}, February 2019, Canberra: ANU, Development Policy Centre. See also Corbett, op.cit., p. 136.</ref> Sikkooɓe ɓee kollitii yaltugol heewɓe e annduɓe ballal jogiiɓe humpito e nder AusAID ɓooyɗo oo, nde tawnoo golle jokkondire ɗee ina mbaɗa, ɓe mbiyi wonde pinal e ko ɓuri teeŋtude e DFAT ina mballita e porogaraam ballal moƴƴal. Ɓeen yiɗɓe waylo ngoo mbiyi wonde jokkondiral ɓurngal ɓadaade e geɗe caggal leydi ina addana porogaraam ballal ngal ɓurde jogaade faayiida, kadi ina addana ɗum nafoore ɓurnde moƴƴude e kaalis.<ref>Greg Sheridan 2014. '[https://www.theaustralian.com.au/news/inquirer/a-more-effective-aid-dollar/news-story/c190b326e6cb6c1cd340655d34e29498 A more effective aid dollar.'], ''The Australian'', 18 January.</ref>
Caggal ɗuum, Bishop hollitii taƴgol njoɓdi mawndi e nder porogaraam ballal. E nder luulndo, lannda Liberal ina jaɓi e yeeso yimɓe fof faandaare mum ko jogaade bidsee ballal [[Ostarali]] e tolno 0,5% e PIB.<ref>Corbett, op.cit, p. 132.</ref> Ballal ngal ina tolnoo e miliyaaruuji 5,0 dolaar e hitaande 2014/15. Kono taƴgol bidje ngol waɗaama caggal nde laamu kesu nguu heɓi laamu, addani ɗum ustaare mawnde. Jawdi ndii ustaama fotde 4,2 miliyaar dolaar e hitaande 2015/16. Ustaare woɗnde waɗaama e duuɓi garooji ɗii. Jaqde ballal ko feccere e PIB ustii gila e 0,32% e hitaande 2014/15 haa 0,23% e hitaande 2018/19.<ref>Data is available at Development Policy Centre, Australian National University, ''[http://devpolicy.org/aidtracker/trends/ Aid Tracker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190508143122/http://devpolicy.org/aidtracker/trends/|date=8 May 2019}}''. See also Ian Anderson. 2018. ''[http://www.devpolicy.org/something-strange-has-been-happening-to-australian-aid-program-20180820/ Something strange has been happening to the Australian aid program] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190411121428/http://www.devpolicy.org/something-strange-has-been-happening-to-australian-aid-program-20180820/|date=11 April 2019}}''. 20 August.</ref>
c5iqghss5g2wc7wcpgyhmsw4qi3atyj
163219
163202
2026-04-13T09:33:16Z
MOIBARDE
10068
163219
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Julie Isabel Bishop''' (jibinaa ko 17 sulyee 1956) ko gonnooɗo politikyanke [[Ostarali]], gonnooɗo jaagorgal ko feewti e caggal leydi tuggi 2013 haa 2018 e cukko hooreejo lannda Liberal tuggi 2007 haa 2018. O woniino tergal parlemaa Curtin tuggi She911 kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]] gila lewru Yarkomaa 2020.
Bishop jibinaa ko to Lobethal, to [[Ostarali]] worgo, o janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. Ko adii nde o naatata e politik o golliima e awokaa njulaagu to Perth, to Ostarali hirnaange ; ko kanko wonnoo gardiiɗo nokku oo Clayton Utz. O woniino nulaaɗo e batu doosɗe leydi 1998, o woniino kadi gardiiɗo fedde toppitiinde ko faati e jaayɗe (SBS) e tergal senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch. Bishop suɓaama e parlemaa e wooteeji fedde nde e hitaande 1998, o lomtii ''Division Curtin'' e nder wuro Perth to bannge hirnaange. E nder laamu Howard, o woniino jaagorgal mawnugol (2003-2006), jaagorgal jaŋde e ganndal (2006-2007), e jaagorgal rewɓe (2006-2007).
Caggal nde Kawtal ngal fooli woote 2007, Bishop toɗɗaa cukko hooreejo lannda Liberal. Ko kanko woni debbo gadano jogaade oon posto, o suɓaama kadi e oon posto e nder yeewtere ardorde keewnde caggal woote makko gadane. E sahaa nde o woni jaagorgal, won ardiiɓe Liberal en tato ceertuɓe, hono Brendan Nelson, Malcolm Turnbull e Tony Abbott. Nde Kawtal ngal arti e laamu e wooteeji 2013, Bishop toɗɗaa ko jaagorgal geɗe caggal leydi e nder laamu Abbott. Ko kanko woni debbo gadano jaagorde caggal leydi to [[Ostarali]]. Geɗe ummoriiɗe e laamu makko ina njeyaa heen waylooji e porogaraam ballal Ostarali caggal leydi, e jokkondire konu winndereeje ngam haɓaade ISIL, e fiyde laana ndiwoowa ''Malaysia Airlines Flight'' 17, e warngooji ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]] e juuɗe [[Inndonesiya|Indoneesi]].<ref name="Doran-2019">{{cite news|last1=Doran|first1=Matthew|first2=Brett|last2=Worthington|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409024910/https://www.abc.net.au/news/2019-02-21/julie-bishop-to-retire/10834480|url-status=live|title=Julie Bishop, former foreign minister, announces resignation from Parliament|url=https://www.abc.net.au/news/2019-02-21/julie-bishop-to-retire/10834480|access-date=21 February 2019|work=ABC News|date=21 February 2019|language=en-AU}}</ref>
E lewru ut 2018, Peter Dutton luulndii Turnbull ngam ardaade lannda Liberal, sabu mettere lannda ka, hono bannge konservatiif.<ref>{{cite news|title=Scott Morrison wins Liberal party leadership spill|url=https://www.9news.com.au/2018/08/23/13/57/five-things-you-need-to-know-about-scott-morrison|work=Nine News|date=24 August 2018|access-date=24 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824070923/https://www.9news.com.au/2018/08/23/13/57/five-things-you-need-to-know-about-scott-morrison|url-status=live}}</ref> Turnbull fooli Dutton e woote gardagol leydi, kono jiiɓru ina jokki e ɓeydaade, lannda kaa wooti ngam waɗde woote ɗiɗmere ; Bishop suɓii ko wonde kanndidaa. E nder woote ɗiɗmere, Bishop woppitaa e daawal gadanal ngal, ko Peter Dutton e Scott Morrison, Morrison suɓaama hooreejo lannda (hono noon gardiiɗo jaagorɗe) e daawal ɗiɗaɓal.<ref>{{cite web|author1=Corporate Governance & Risk Office|title=The Hon Julie Bishop|url=https://www.anu.edu.au/about/governance/committees/the-hon-julie-bishop|website=Australian National University|date=19 December 2019|access-date=18 April 2020|archive-date=18 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210318044851/https://www.anu.edu.au/about/governance/committees/the-hon-julie-bishop|url-status=live}}</ref>O salii jogaade portfolio geɗe caggal leydi e nder ministeer Morrison, o arti e jappeere caggal leydi. Bishop hollitii wonde o woppii politik ñalnde 21 feebariyee 2019.<ref name="Envoy">{{cite news|via=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|work=[[Associated Press|AP]]|title=UN chief appoints former Australian foreign minister Julie Bishop as UN special envoy for Myanmar|date=6 April 2024|url=https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409015542/https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|url-status=live|access-date=9 April 2024}}</ref> Ɗum fuɗɗii ko ñalnde 11 abriil nde Morrison noddi woote fedde ndee, Parlemaa dartinaa.
Ñalnde 1 [[lewru]] Yarkomaa 2020 Bishop fuɗɗii manndaa mum e gardagol duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]].<ref name="Envoy2">{{cite news|via=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|work=[[Associated Press|AP]]|title=UN chief appoints former Australian foreign minister Julie Bishop as UN special envoy for Myanmar|date=6 April 2024|url=https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409015542/https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|url-status=live|access-date=9 April 2024}}</ref> Ko kanko woni debbo gadano won’de e ngalɗoo darnde.
E lewru abriil 2024 Bishop toɗɗaama nulaaɗo keeriiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Myanmar.
== Nguurndam gadano ==
Bishop jibinaa ko ñalnde 17 sulyee 1956 to Lobethal, to [[Ostarali]] worgo. Ko kanko woni tataɓo e sukaaɓe nayo ɓe Isabel Mary (jibinaa ko Wilson) e Douglas Alan Bishop ; omo jogii miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo mawɓe e miñi mum gorko.<ref name="King-2014">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Bishop siftinii jibnaaɓe mum ko "Liberal en Menzies ɓooyɗo". Baaba makko ko soldaat garɗo, ko jom leɗɗe, ɓesngu yumma makko ko remooɓe baali e alkamaari. Yumma makko e mawniiko William Bishop fof ina ngondi e laamu nokku oo, ina ngonnoo meer diiwaan East Torrens.<ref name="King-20142">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
Bishop mawni ko e ngesa appel e cereeli to Basket Range. Hitaande hade makko jibineede, nde yani haa laaɓi e nder laddeeji Black Sunday. Bishop fuɗɗii jaŋde mum to duɗal leslesal Basket Range, caggal ɗuum o naati duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter to Adelaide.<ref name="King-20143">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Ko kanko wonnoo hooreejo prefekt e hitaande makko sakkitiinde.<ref name="Snow, Deborah-2013">{{cite news|author=Snow, Deborah|url=https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|title=The talented Miss Julie|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123201659/https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|url-status=live}}</ref> Bishop yahi haa o janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. O golli golle ɗiɗi ɗe o golli e barmaid nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde—gooto to Football Park e gooto to pub to Uraidla.<ref name="King-20144">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref><ref name="Snow, Deborah-20132">{{cite news|author=Snow, Deborah|url=https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|title=The talented Miss Julie|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123201659/https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|url-status=live}}</ref>O heɓi dipoloma makko ko fayti e sariya e hitaande 1978.<ref name="parl">{{Cite Au Parliament|mpid=83P|name=83P|title=Hon Julie Bishop MP|access-date=3 November 2021}}</ref>
== Golle karallaagal ==
Caggal nde o timmini jaŋde sariya, Bishop naati e Wallmans, fedde sariya to Adelaide, o woni debbo gadano gardiiɗo sariya.<ref name="Spagnolo, Joe-2013">{{cite news|author=Spagnolo, Joe|url=https://www.perthnow.com.au/news/wa/new-foreign-affairs-minister-julie-bishop-primed-to-take-on-the-world-ng-418cd2faad6b55bda089dd92832a6ef9|title=New Foreign Affairs Minister Julie Bishop, primed to take on the world|newspaper=[[PerthNow]]|date=15 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823210423/https://www.perthnow.com.au/news/wa/new-foreign-affairs-minister-julie-bishop-primed-to-take-on-the-world-ng-418cd2faad6b55bda089dd92832a6ef9|url-status=live}}</ref>O yalti caggal ko ina wona hitaande, e nder heen ko sabu huunde nde sehil makko mawɗo naamndii mo yo o waɗ golle restoraaji.<ref name="King-20145">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>E hitaande 1982, tawi omo yahra e duuɓi 26, o wonti gollodiiɗo e fedde wiyeteende Mangan, Ey & Bishop.<ref name="King-20146">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Hitaande rewtunde ndee, o resi Neil Gillon, jom jawdi en to Ostarali hirnaange, o ummii Perth.<ref>{{cite news|url=https://www.smh.com.au/lifestyle/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141107-11imkz.html|title=Less of a Bishop, more of a pope|newspaper=The Sydney Morning Herald|author=Madonna King|date=21 November 2014|access-date=1 December 2018|archive-date=29 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200929090109/https://www.smh.com.au/lifestyle/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141107-11imkz.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kidspot.com.au/parenting/real-life/in-the-news/foreign-minister-julie-bishop-reveals-why-she-never-had-children/news-story/b06aec2549f2c0992c954dd28593c0ac|title=Foreign Minister Julie Bishop reveals why she never had children|publisher=News Pty Limited|work=Kidspot|date=12 March 2018|access-date=1 December 2018|archive-date=1 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181201093353/https://www.kidspot.com.au/parenting/real-life/in-the-news/foreign-minister-julie-bishop-reveals-why-she-never-had-children/news-story/b06aec2549f2c0992c954dd28593c0ac|url-status=live}}</ref>
Nde o ari WA, Bishop naati e Robinson Cox ngam wonde awokaa keɓtinaaɗo e ñaawoore njulaagu, o waɗtaa gollodiiɗo timmuɗo e hitaande 1985.<ref name="Walker, Tony-2014">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> E wiyde Kerry Stokes, "e nder golle sariya o wonnoo ko neɗɗo pellital no feewi, miijotooɗo [...] alaa ko winndaa heen ko heewi ko fayti e ko Julie woni hooreejo moƴƴo—kañum woni kalfinaaɗo njuɓɓudi e dogginde fedde, wonaa tan awokaa".
E darorɗe kitaale 1980, Robinson Cox gollinaama e CSR Limited ngam daranaade ɗaɓɓaande njoɓdi nde gollotooɓe e nder njulaagu asbestos ngaddi, ɓe keɓiino rafi mesotelioma nde ɓe ngollotonoo e Midalco, fedde CSR. Bishop ina jeyaa e kippu toɗɗaaɗo e ñaawoore ndee, ƴettuɗo hujja wonde sosiyatee gooto alaa ko toppitii so wonaa golle liggotooɓe mum. Ñaawirde toownde Ostarali hirnaange fellitii, haa jooni, taƴde ɓoggol sosiyatee oo, fawde CSR e golle Midalco ; gardiiɗo ñaawoore ndee maayi ko adii nde ñaawoore ndee joofata, nde juuti lebbi jeetati.<ref>{{cite news|author=Priest, Marcus|url=https://www.afr.com/news/politics/national/bishop-defended-csrs-asbestos-corporate-veil-20121127-j1f06|title=Bishop defended CSR's asbestos corporate veil|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 November 2012|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824002240/https://www.afr.com/news/politics/national/bishop-defended-csrs-asbestos-corporate-veil-20121127-j1f06|url-status=live}}</ref> Caggal nde o wonti neɗɗo renndo, Bishop tuumaama e luulndiiɓe mum wonde o waɗii ko boni e jikkuuji makko, o naatni hoore makko e ñaawoore ndee. O wiyi o waɗii hoore makko e neɗɗaagal e karallaagal,<ref name="Walker, Tony-20142">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> e wasiyaaji laabi ɗi awokaaji Robert French e David Malcolm (ɓe ɗiɗo fof ko ñaawooɓe garooji) ndokki mo.<ref>{{cite news|first=Sid|last=Maher|title=I was advised by the best on asbestos cases, says Julie Bishop|url=http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/i-was-advised-by-the-best-on-asbestos-cases-says-bishop/story-fn59niix-1226519147338|newspaper=[[The Australian]]|date=19 November 2012|access-date=14 July 2014|archive-date=27 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121127110159/http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/i-was-advised-by-the-best-on-asbestos-cases-says-bishop/story-fn59niix-1226519147338|url-status=live}}</ref>
Ko o jaagorgal sariya to Fedde Ƴellitaare [[Ostarali]] Hirnaange, Bishop wallitii e naatgol gollorɗe laamu kese keewɗe, ina jeyaa heen Gold Corporation (gollirde Perth Mint), LandCorp, e Eventscorp (feccere Turism [[Ostarali]] Hirnaange).<ref name="Walker, Tony-20143">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> Robinson Cox naati e fedde ɓurnde mawnude wiyeteende Clayton Utz e hitaande 1992, o waɗtaa gardiiɗo biro fedde nde to Perth e hitaande 1994.<ref name="parl2">{{Cite Au Parliament|mpid=83P|name=83P|title=Hon Julie Bishop MP|access-date=3 November 2021}}</ref> E nder hitaande ndee tan, o ƴetti toɗɗagol hooreejo ñaawirdu ñaawirdu laamu leydi ndii, o woni e laamu duuɓi tati.<ref>{{cite news|url=https://www.mediastatements.wa.gov.au/Pages/Court/1993/11/Julie-Bishop-to-chair-Town-Planning-Appeal-Tribunal.aspx|title=Julie Bishop to chair Town Planning Appeal Tribunal|publisher=Government of Western Australia|date=21 November 1993|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823210646/https://www.mediastatements.wa.gov.au/Pages/Court/1993/11/Julie-Bishop-to-chair-Town-Planning-Appeal-Tribunal.aspx|url-status=dead}}</ref> E hitaande 1996, Bishop naati duɗal njulaagu Harvard fotde jonte jeetati ngam timminde porogaraam njuɓɓudi yahrude yeeso wonande ardiiɓe mawɓe.O yetti gooto e jannginooɓe makko toon, George C. Lodge, ngam wallitde mo naatde e nguurndam renndo.<ref name="Davis-2007">{{cite news|first=Mark|last=Davis|title=True blue to her boots|url=http://www.smh.com.au/news/national/true-blue-to-her-boots/2007/09/06/1188783415598.html?page=fullpage|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=7 September 2007|access-date=20 October 2013|archive-date=2 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131202224406/http://www.smh.com.au/news/national/true-blue-to-her-boots/2007/09/06/1188783415598.html?page=fullpage|url-status=live}}</ref> E hitaande 1997, o suɓaama e nder senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, o toɗɗaa kadi gardiiɗo fedde toppitiinde jaayndeeji keertiiɗi (SBS).
Naatgol politik e fuɗɗoode
Bishop naati lannda Liberal e hitaande 1992. O hollitii wonde WA Inc ina waɗi fenaande nde addani mo miijaade wonde o "meeɗaa yiɗde yiyde laamu Labour ina suɓee kadi".<ref name="Walker, Tony-20144">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> O suɓaama hooreejo lannda Liberal CBD hitaande nde o naati lannda ka, o woni hooreejo haa hitaande 1997.<ref name="Grattan-2003">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref> E hitaande 1998, senaateer biyeteeɗo Nick Minchin noddi mo ngam wonde depitee toɗɗaaɗo e batu doosgal leydi ndii e hitaande 1998. Ko o "republicain minimalist", o wooti ko salaade model cakkitiiɗo oo sabu o miijii ko ɗum radikal no feewi, tee ina gasa tawa o dañaani nafoore e referaandoom. E nder batu nguu, o anndi Peter Costello, e oon sahaa ko o gardiiɗo kaalis e gardagol John Howard.<ref name="King-20147">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
== Laamu Howard ==
== Duuɓi gadani e nder parlemaa ==
Ko adii wooteeji fedde nde e hitaande 1998, Bishop heɓiino suɓngo Liberal ngam ''Division Curtin'', ƴettuɗo e nder gure hirnaange Perth. Bid makko ngam suɓaade heɓi ballal gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono Richard Court, mo o suɓii ngam wonde tergal garoowo e kabine fedde nde. Joɗnde ndee ko Allan Rocher joginoo duuɓi 17, sehil gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard kono o yalti e Liberal en e hitaande 1995 ngam jooɗaade e hoore mum. Howard yiɗaa Liberal en mbaɗa kanndidaa ngam haɓaade Rocher, o salii waɗde kampaañ ngam suɓaade Bishop ; kono Peter Costello e Aleksanndere Downer kamɓe ɗiɗo fof ɓe mballitii e kanndidaagal makko, Kostello fuɗɗii kampaañ makko.<ref name="Grattan-20032">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref>E woote ɗe, o heɓti jooɗorde Liberal en e mbaydi mawndi e makko.<ref name="King-20148">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
Caggal nde lannda Liberal fooli wooteeji diiwaan 2001 to Hirnaange Ostarali, Bishop hollitaama e lowre jaayndeeji keewɗi wonde ina waawi lomtaade Richard Court e wonde hooreejo Liberal diiwaan (e noon kadi Ardiiɗo luulndo).<ref name="Grattan-20033">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref> Caggal ɗuum, ko ɗum tabitinaa wonde Ñaawirde ndee ina yiɗi feere nde kanko e cukko makko e luulndiiɗo fedde nde, hono Colin Barnett, ɓe njogori woppude jooɗorɗe maɓɓe e nder Asaambele Legislatif. Bishop maa woppu Parlemaa fedde nde, o rokka Barnett jooɗorde mum, Court maa rokku Bishop ardorde WA Liberals so tawii o wonii e jam e nder suudu sarɗiiji leydi ndii e laawol heɓde jooɗorɗe ɓooyɗe ɗe Court walla Barnett, ɗe ɗiɗi fof ko e nder keeri Curtin, ɗe ngoni ko e kisal Liberals ngam 5. Kono Bishop salii haa jooni nanondiral ngal.<ref name="Grattan-20034">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref>
== Toowgol to ministeer ==
Bishop nde o woni jaagorgal jaŋde e hitaande 2007
Bishop toɗɗaama jaagorgal mawnugol e juuɗe gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard e hitaande 2003. Caggal ɗuum o artiraa jaagorgal jaŋde e ganndal e jaagorgal rewɓe e hitaande 2006, o golliima e ɗeen golle haa laamu Howard fooli e wooteeji fedde nde 2007.
Ko o jaagorgal jaŋde, politikaaji Bishop ina njokki e ƴellitde tolnooji jaŋde ngenndiiji kam e njoɓdi jannginooɓe tuugiindi e golle.<ref>{{cite news|first=Julie|last=Bishop|author-link=Julie Bishop|title=Rudd revolution will take more than rhetoric – Opinion|url=http://www.smh.com.au/news/opinion/rudd-revolution-will-take-more-than-rhetoric/2007/01/29/1169919273554.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=30 January 2007|access-date=13 June 2010|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924203055/http://www.smh.com.au/news/opinion/rudd-revolution-will-take-more-than-rhetoric/2007/01/29/1169919273554.html|url-status=live}}</ref>Ñalnde 13 abriil 2007, laamuuji dowlaaji Ostarali kawritii e luulndaade politik njoɓdi Bishop. E nder bidsee 2007, laamu fedde ndee hollitii wonde ina rokka miliyaaruuji 5 dolaar "kaalis dokkal" ngam jaŋde toownde, tawi faandaare mum ko hollude jaŋde toownde e nder winndere ndee to [[Ostarali]].<ref>{{cite web|url=http://www.dest.gov.au/ministers/bishop/budget07/bud03_07.htm|title=Hon Julie Bishop MP – Budget 2007–08 Media Releases|publisher=Dest.gov.au|date=8 May 2007|access-date=13 June 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110309204954/http://www.dest.gov.au/ministers/bishop/budget07/bud03_07.htm|archive-date=9 March 2011}}</ref>Won e miijooji Bishop haali e nder renndo ko fayti e jaŋde, ina jeyaa heen wiyde wonde « dowlaaji ɗii ina njuɓɓina miijooji e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, ina mbonna 180 miliyoŋ dolaar e duppitgol ngol alaa ko nafata », ko ɗum jannginooɓe ɓee ñiŋi ɗum. Kit media advance ngam konngol 2006 wiyi wonde geɗe e nder jaŋde hannde ndee ummorii ko "juumtuɗo e hooreejo leydi Mao" ; haala kaa woppitaa e haala makko.<ref>{{cite news|title=Thatcher v Mao – what a week for ideology – Opinion|url=http://www.theage.com.au/news/editorial/thatcher-v-mao--what-a-week-for-ideology/2006/10/06/1159641526970.html?page=fullpage|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=7 October 2006|access-date=6 May 2007|archive-date=15 October 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121015110555/http://www.theage.com.au/news/editorial/thatcher-v-mao--what-a-week-for-ideology/2006/10/06/1159641526970.html?page=fullpage|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Justine|last=Ferrari|title=Canberra to seize syllabus from states|url=http://www.theaustralian.com.au/news/nation/canberra-to-seize-syllabus-from-states/story-e6frg6nf-1111112318760|newspaper=[[The Australian]]|date=6 October 2006|access-date=6 May 2007|archive-date=21 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150421010301/http://www.theaustralian.com.au/news/nation/canberra-to-seize-syllabus-from-states/story-e6frg6nf-1111112318760|url-status=live}}</ref>
== Cukko hooreejo luulndo ngo ==
Caggal woote 2007, Bishop suɓaama cukko hooreejo lannda Liberal ñalnde 29 noowammbar 2007 ; Brendan Nelson suɓaama hooreejo leydi ndi. E nder woote ɗe terɗe suudu lannda Liberal mbaɗi, Bishop heɓi heen 44 woote, gooto ɓuri wooteeji ɗiɗo ɗi o hawri ɗii fof kawri, hono Andrew Robb (25 woote) e Christopher Pyne (18 woote).<ref>{{cite news|first=Sandra|last=O'Malley|title=Divided Liberals choose Nelson to lead|url=http://news.smh.com.au/national/divided-liberals-choose-nelson-to-lead-20071129-1dka.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|agency=[[Australian Associated Press|AAP]]|date=29 November 2007|access-date=13 July 2007|archive-date=14 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714123603/http://news.smh.com.au/national/divided-liberals-choose-nelson-to-lead-20071129-1dka.html|url-status=live}}</ref>
Biskop e guwerneer mawɗo leydi ndi hono Quentin Bryce
Ñalnde 22 lewru Seeɗto hitaande 2008, Bishop toɗɗaa e darnde keso Shadow e juuɗe lomto Nelson e hooreejo luulndo, hono Malcolm Turnbull, ɗum waɗi mo debbo gadano jogaade ndeen portfolio.<ref>{{cite news|title=Malcolm Turnbull Shadow Ministry team|url=http://www.dailytelegraph.com.au/malcolm-turnbull-shadow-ministry-team/story-e6freuy9-1111117552782|newspaper=[[The Daily Telegraph (Sydney)|The Daily Telegraph]]|location=Sydney|date=22 September 2008|access-date=18 July 2014}}</ref><ref>{{cite news|first=Phillip|last=Hudson|title=Nelson's men dumped|url=http://www.smh.com.au/news/national/turnbull-turns-on-nelsons-men/2008/09/22/1221935509664.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=22 September 2008|access-date=18 July 2014|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924202623/http://www.smh.com.au/news/national/turnbull-turns-on-nelsons-men/2008/09/22/1221935509664.html|url-status=live}}</ref> Kono ñalnde 16 feebariyee 2009, o woppitaa oon darnde, tawi jaayɗe ina mbiya wonde gollodiiɓe makko ina mbeltii e golle makko e nder darnde ndee. O hokkaama golle ministeer Shadow ngam geɗe caggal leydi.<ref>{{cite news|first=Phillip|last=Coorey|title=Bishop quits as shadow treasurer|url=http://www.smh.com.au/national/bishop-quits-as-shadow-treasurer-20090216-88ku.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|agency=[[Australian Associated Press|AAP]]|date=16 February 2009|access-date=16 February 2009|archive-date=8 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308123213/https://www.smh.com.au/national/bishop-quits-as-shadow-treasurer-20090216-88ku.html|url-status=live}}</ref> Caggal nde Tony Abbott suɓaama hooreejo Liberal ɓaawo 2009, Bishop jokki darnde maako bana cukko hooreejo e ministaajo Shadow ngam kuuɗe yaasi.<ref>{{cite news|first=Christian|last=Kerr|title=Julie Bishop keeps job continuity as deputy leader|url=http://www.theaustralian.com.au/news/julie-bishop-keeps-job-continuity-as-deputy-leader/story-e6frg6n6-1225805929293|newspaper=[[The Australian]]|date=2 December 2009|access-date=18 July 2014|archive-date=9 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141009182930/http://www.theaustralian.com.au/news/julie-bishop-keeps-job-continuity-as-deputy-leader/story-e6frg6n6-1225805929293|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Ari|last=Sharp|title=Abbott reveals new frontbench after reshuffle|url=http://www.theage.com.au/national/abbott-reveals-new-frontbench-after-reshuffle-20091208-kgc9.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=8 December 2009|access-date=18 July 2014|archive-date=4 June 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604175950/http://www.theage.com.au/national/abbott-reveals-new-frontbench-after-reshuffle-20091208-kgc9.html|url-status=live}}</ref>
E hitaande 2010, Bishop fawii ko e tuumeede fenaande paaspooruuji [[Ostarali]] ɗi Mossad waɗi, o wiyi leyɗeele keewɗe ina kuutoroo fenaande paaspooruuji ngam golle humpito, haa arti noon e [[Ostarali]].<ref>{{cite news|first=Michael|last=Harvey|title=Liberal Deputy Julie Bishop 'jeopardising' security over passport claim|url=http://www.heraldsun.com.au/news/pm-kevin-rudd-slams-julie-bishop-over-passport-forging-claims/story-e6frf7jo-1225871256613|newspaper=[[Herald Sun]]|location=Melbourne|date=26 May 2010|access-date=13 June 2010|archive-date=14 June 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110614233712/http://www.heraldsun.com.au/news/pm-kevin-rudd-slams-julie-bishop-over-passport-forging-claims/story-e6frf7jo-1225871256613|url-status=live}}</ref>Laamu Rudd yani e Bishop ngam haalaaji ɗi, o wiyi o "foppii nanondiral juutngal" ngam waasde miijaade golle hakkille.<ref>{{cite news|title=First the Israelis, now Julie Bishop's under attack over faked passport scandal|url=http://www.smh.com.au/national/first-the-israelis-now-julie-bishops-under-attack-over-faked-passport-scandal-20100526-wc3j.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|agency=[[Australian Associated Press|AAP]]|date=26 May 2010|access-date=18 July 2014|archive-date=29 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140729192731/http://www.smh.com.au/national/first-the-israelis-now-julie-bishops-under-attack-over-faked-passport-scandal-20100526-wc3j.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Tim|last=Lester|title=Australia forges passports too, says Bishop|url=http://www.smh.com.au/national/australia-forges-passports-too-says-bishop-20100525-wa6b.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=25 May 2010|access-date=13 June 2010|archive-date=28 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100528174545/http://www.smh.com.au/national/australia-forges-passports-too-says-bishop-20100525-wa6b.html?|url-status=live}}</ref> Caggal mum o laɓɓini haala makko, o wiyi "mi alaa ganndal e kala laamu [[Ostarali]] ina fotnoo foolde paaspooruuji kala leñol."<ref>{{cite news|first1=Michelle|last1=Grattan|first2=Tim|last2=Lester|first3=Jason|last3=Koutsoukis|title=Passport gaffe trips Liberals' deputy leader|url=http://www.theage.com.au/national/passport-gaffe-trips-liberals-deputy-leader-20100525-wb0z.html|newspaper=[[The Age]]|location=[[Melbourne]]|date=26 May 2010|access-date=18 July 2014|archive-date=6 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121106133904/http://www.theage.com.au/national/passport-gaffe-trips-liberals-deputy-leader-20100525-wb0z.html|url-status=live}}</ref>
Caggal nde Kawtal ngal dañi caɗeele seeɗa e wooteeji fedde nde 2010, Bishop suɓaama kadi e dow nanondiral e won'de cukko hooreejo leydi e juuɗe gollodiiɓe mum, o jokki e jappeere jaagorgal ko fayti e geɗe caggal leydi, o rokkaama kadi golle ɓeydooje jaagorgal ko feewti e njulaagu.<ref>{{cite web|title=Abbott announces his shadow ministry|url=http://australianconservative.com/2010/09/abbott-announces-his-shadow-ministry/|publisher=Australian Conservative|date=11 September 2010|access-date=18 July 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140725092007/http://australianconservative.com/2010/09/abbott-announces-his-shadow-ministry/|archive-date=25 July 2014}}</ref>
== Jaagorgal ko feewti e caggal leydi ==
Caggal nde Kawtal ngal heɓi woote fedde nde 2013, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii keso biyeteeɗo Tony Abbott tabitinii Bishop wonde jaagorgal geɗe caggal leydi ; o hunnaama e juuɗe Guwerneer Seneraal Quentin Bryce ñalnde 18 suwee 2013. O wonti debbo gooto e nder guwarnama, o rokkaa darnde tataɓere ɓurnde toowde, caggal Abbott e cukko gardiiɗo jaagorɗe Warren Truss.<ref>{{cite web|url=http://m.smh.com.au/federal-politics/political-news/not-a-selfie-among-us-tony-abbott-and-his-team-are-swornin-20130918-2tyqn.html|title='Not a selfie among us': Tony Abbott and his team are sworn-in|work=The Sydney Morning Herald|date=18 September 2013|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925091016/http://m.smh.com.au/federal-politics/political-news/not-a-selfie-among-us-tony-abbott-and-his-team-are-swornin-20130918-2tyqn.html|url-status=live}}</ref> E nder lebbi garooji caggal toɗɗagol makko, ciimtol jaayndeeji keewɗi kollitii wonde Bishop, wondude e jaagorgal ko feewti e renndo Scott Morrison, ina njiytiraa e nder leydi hee ko jaagorɗe ɓurɗe waawde golle e nder laamu nguu.<ref>{{cite web|first=Ross|last=Fitzgerald|author-link=Ross Fitzgerald|url=http://www.rossfitzgerald.com/2014/12/tony-abbotts-top-performers-line-up-for-promotion-in-ministry-reshuffle/|title=Tony Abbott's top performers line up for promotion in ministry reshuffle|publisher=rossfitzgerald.com|date=20 December 2014|access-date=9 July 2016|archive-date=4 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304082954/http://www.rossfitzgerald.com/2014/12/tony-abbotts-top-performers-line-up-for-promotion-in-ministry-reshuffle/|url-status=live}}</ref>
E lewru Duujal 2014, Bishop wonti tan debbo ɗiɗaɓo gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, caggal Julia Gillard.<ref>{{cite web|first=Judith|last=Ireland|url=http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-highs-lows-and-whoas-of-federal-parliament-in-2014-20141204-1209w3.html|title=The highs, lows and whoas of Federal Parliament in 2014|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=5 December 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418002922/http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-highs-lows-and-whoas-of-federal-parliament-in-2014-20141204-1209w3.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Rosie|last=Lewis|url=http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/treasury/julie-bishop-we-must-sell-budget-cuts/news-story/9b72309c0dbae42d2288a1669e91b7b2|title=Julie Bishop: We must sell budget cuts|work=[[The Australian]]|date=31 December 2014|access-date=17 April 2017}}</ref> E nder dumunna mo o woni jaagorde caggal leydi, Bishop ina heewnoo wiyde ko kanko woni hooreejo lannda Liberal e gardiiɗo jaagorɗe.<ref>{{cite web|first=Peter|last=Reith|url=http://www.smh.com.au/comment/why-julie-bishop-should-be-our-next-coalition-pm-20140728-zxmn5.html|title=Why Julie Bishop should be our next Coalition PM|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=28 July 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=6 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170106120839/http://www.smh.com.au/comment/why-julie-bishop-should-be-our-next-coalition-pm-20140728-zxmn5.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Paula|last=Matthewson|url=http://www.abc.net.au/news/2014-10-06/matthewson-julie-bishop:-right-woman,-wrong-time/5792158|title=Julie Bishop: right woman, wrong time|work=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|date=7 October 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418084718/http://www.abc.net.au/news/2014-10-06/matthewson-julie-bishop:-right-woman,-wrong-time/5792158|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Peter|last=Reith|url=http://www.smh.com.au/federal-politics/political-news/julie-bishop-a-hero-for-women-could-be-prime-minister-says-liberal-mp-teresa-gambaro-20141023-11aajm.html|title=Julie Bishop a 'hero' for women; could be prime minister, says Liberal MP Teresa Gambaro|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 October 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418002939/http://www.smh.com.au/federal-politics/political-news/julie-bishop-a-hero-for-women-could-be-prime-minister-says-liberal-mp-teresa-gambaro-20141023-11aajm.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Stephanie|last=Peatling|url=http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/julie-and-julia-how-julie-bishop-appears-to-have-avoided-the-traps-that-snared-julia-gillard-20150310-14009t.html|title=Julie and Julia: How Julie Bishop appears to have avoided the traps that snared Julia Gillard|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=10 March 2015|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418001417/http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/julie-and-julia-how-julie-bishop-appears-to-have-avoided-the-traps-that-snared-julia-gillard-20150310-14009t.html|url-status=live}}</ref>
== Ballal caggal leydi ==
Ina jeyaa e ko Bishop waɗi caggal nde o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e caggal leydi, waɗde mbayliigu mawngu e nder porogaraam ballal caggal leydi Ostarali. Ɗee mbayliigaaji ina njeyaa heen momtugol fedde ballal caggal leydi [[Ostarali]], hono AusAID, e ustude njoɓdiiji keewɗi.<ref>Jack Corbett, 2017, ''Australia's Foreign Aid Dilemma: Humanitarian Aspirations confront Democratic Legitimacy''., Abdingdon, Oxon: Routledge {{ISBN|978-1-138-69671-6}} (hbk).</ref>
Laamu kesu nguu huniima ñalnde 18 suwee 2013. Gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Tony Abbott, habrii ñalnde heen wonde AusAID ina naata e Departemaa Geɗe caggal leydi (DFAT). Kabaaru naatgol ngol eɓɓaande ndee, Bishop yettiniino ɗum e gollotooɓe mawɓe AusAID balɗe seeɗa ko adii ɗuum.<ref>Corbett, op.cit., p.133.</ref> Facciro laawɗungo ngam naatgol AusAID e nder DFAT ko wonde “Naatgol ngol maa addan DFAT waawde huutoraade nafooje ngenndiije [[Ostarali]] tawa ina tabitina jokkondire ɓurɗe ɓadaade e semmbinde jokkondiral hakkunde ballal laamu nguu, geɗe caggal leydi e golle njulaagu.”<ref>Department of Foreign Affairs and Trade. 2014. ''Submission to the Senate Foreign Affairs, Defence and Trade References Committee Inquiry into Australia's Overseas Aid and Development Assistance Program'', 7 February. p.1.</ref>
Batte kawral ngal e mbaadi ballal Ostarali addani jeewte keewɗe.<ref>An independent review of the integration process five years after the change was issued in early 2019. See Richard Moore, '[http://devpolicy.org/publications/reports/DFAT-AusAIDIntegrationReview-FullVersion.pdf Strategic Choice: A future-focused review of the DFAT-AusAID integration'] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190306030123/http://devpolicy.org/publications/reports/DFAT-AusAIDIntegrationReview-FullVersion.pdf|date=6 March 2019}}, February 2019, Canberra: ANU, Development Policy Centre. See also Corbett, op.cit., p. 136.</ref> Sikkooɓe ɓee kollitii yaltugol heewɓe e annduɓe ballal jogiiɓe humpito e nder AusAID ɓooyɗo oo, nde tawnoo golle jokkondire ɗee ina mbaɗa, ɓe mbiyi wonde pinal e ko ɓuri teeŋtude e DFAT ina mballita e porogaraam ballal moƴƴal. Ɓeen yiɗɓe waylo ngoo mbiyi wonde jokkondiral ɓurngal ɓadaade e geɗe caggal leydi ina addana porogaraam ballal ngal ɓurde jogaade faayiida, kadi ina addana ɗum nafoore ɓurnde moƴƴude e kaalis.<ref>Greg Sheridan 2014. '[https://www.theaustralian.com.au/news/inquirer/a-more-effective-aid-dollar/news-story/c190b326e6cb6c1cd340655d34e29498 A more effective aid dollar.'], ''The Australian'', 18 January.</ref>
Caggal ɗuum, Bishop hollitii taƴgol njoɓdi mawndi e nder porogaraam ballal. E nder luulndo, lannda Liberal ina jaɓi e yeeso yimɓe fof faandaare mum ko jogaade bidsee ballal [[Ostarali]] e tolno 0,5% e PIB.<ref>Corbett, op.cit, p. 132.</ref> Ballal ngal ina tolnoo e miliyaaruuji 5,0 dolaar e hitaande 2014/15. Kono taƴgol bidje ngol waɗaama caggal nde laamu kesu nguu heɓi laamu, addani ɗum ustaare mawnde. Jawdi ndii ustaama fotde 4,2 miliyaar dolaar e hitaande 2015/16. Ustaare woɗnde waɗaama e duuɓi garooji ɗii. Jaqde ballal ko feccere e PIB ustii gila e 0,32% e hitaande 2014/15 haa 0,23% e hitaande 2018/19.<ref>Data is available at Development Policy Centre, Australian National University, ''[http://devpolicy.org/aidtracker/trends/ Aid Tracker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190508143122/http://devpolicy.org/aidtracker/trends/|date=8 May 2019}}''. See also Ian Anderson. 2018. ''[http://www.devpolicy.org/something-strange-has-been-happening-to-australian-aid-program-20180820/ Something strange has been happening to the Australian aid program] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190411121428/http://www.devpolicy.org/something-strange-has-been-happening-to-australian-aid-program-20180820/|date=11 April 2019}}''. 20 August.</ref>
== Feere Kolombo hesere ==
Lebbi seeɗa caggal nde laamu Abbott heɓi laamu, Bishop hollitii wonde ina jogori huutoraade peeje kese ngam rokkude almudɓe janngooɓe duɗe leslese kaalis ngam janngude e nokkuuji keewɗi ceertuɗi e nder leydi Indo-Pacifique. Feere nde fuɗɗii ko e mbaadi jarribordi, caggal nde heɓi nafoore adannde, porogaraam timmuɗo oo fuɗɗii ko e hitaande 2015.<ref>{{cite web|url=http://m.indaily.com.au/flinders-news/2015/09/01/bumper-year-for-new-colombo-plan/|title=Bumper year for New Colombo Plan|work=InDaily – Adelaide News|date=September 2015|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925110326/http://m.indaily.com.au/flinders-news/2015/09/01/bumper-year-for-new-colombo-plan/|url-status=live}}</ref>
== Harbiyankooɓe ISIS ==
Bishop e gardagol jaagorgal leydi [[Amerik]] hono John Kerry
E nder konngol makko e hitaande 2015, ngam faamninde peeje laamu [[Ostarali]] ngam haɓaade ISIS, Bishop nanndini ko jokkere enɗam hakkunde ISIS e jokkere enɗam Nazism. E tuugnaade e deftere Eric Hoffer teskinnde wiyeteende ''The True Believer'', o wiyi wonde Kaliifa bayyinaango ngoo ummorii ko e oon nokku gooto, riiwtuɗo jamaanu nguu wallitde Hitler ; "Invincibility wonnoo ko—haa e hareeji diwooje ɗi Amerik ardii—ɗum fof ko huunde e daɗndugol mum.<ref>{{cite news|first=Julie|last=Bishop|title=Battling the Orwellian nightmare of Islamic State's mind control|work=[[Australian Financial Review]]|url-access=subscription|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409023056/https://www.afr.com/opinion/battling-the-orwellian-nightmare-of-islamic-states-mind-control-20150318-1m20p7|url-status=live|url=http://www.afr.com/opinion/columnists/battling-the-orwellian-nightmare-of-islamic-states-mind-control-20150318-1m20p7|date=18 March 2015|access-date=21 March 2015}}</ref>
E lewru oktoobar 2014, Man Haron Monis winndii awokaa mawɗo biyeteeɗo George Brandis ngam naamnaade so tawii Monis ina waawi jokkondirde e hooreejo ISIS, lebbi ɗiɗi hade mum nanngude yimɓe e nder hare Sydney. Ñalnde 28 lewru mbooy hitaande 2015, Bishop wiyi Parlemaa wonde ɓataake oo rokkaama ngam ƴeewtaade siege oo, hade mum feewnude winndannde ndee balɗe tati caggal ɗuum.<ref>{{cite news|url=http://www.abc.net.au/news/2015-07-04/labor-steps-up-attack-on-government-over-monis-letter/6595222|title=Labor accuses Federal Government of misleading Parliament over Man Haron Monis letter, calls on Prime Minister to 'come clean'|work=ABC News|date=4 July 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409014847/https://www.abc.net.au/news/2015-07-04/labor-steps-up-attack-on-government-over-monis-letter/6595222|archive-date=9 April 2024|url-status=live|first=Dan|last=Conifer}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.smh.com.au/federal-politics/political-news/sydney-siege-tony-abbotts-office-knew-julie-bishop-had-misled-parliament-three-days-before-correction-20150704-gi4mge|title=Sydney siege: Tony Abbott's office knew Julie Bishop had misled Parliament three days before correction|work=The Sydney Morning Herald|date=3 July 2015|url-access=registration|first=Bevan|last=Shields|url-status=live|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409014822/https://www.smh.com.au/politics/federal/sydney-siege-tony-abbotts-office-knew-julie-bishop-had-misled-parliament-three-days-before-correction-20150703-gi4mge.html}}</ref>
== Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ==
Bishop hawri e gardiiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe hono Ban Ki-moon e lewru noowammbar 2014
Hay so tawii Bishop haɓaama e kampaañ laamu Gillard ngam heɓde [[Ostarali]] jooɗorde duuɓi ɗiɗi e nder Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, o yettaama no feewi sabu golle makko gardiiɗe nde o lomtii Ostarali e nder Goomu nguu e mbaadi makko jaagorde caggal leydi. O kaaldi e kuulal jaajngal ngal Diiso ngoo ƴetti ngam heɓde laawol timmungol e nokku ɗo laana ndiwoowa MH17 yani ɗoo.<ref name="smh.com.au2">{{cite web|url=http://m.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-irony-behind-julie-bishops-success-at-the-united-nations-security-council-20141120-11qcmp.html|title=The irony behind Julie Bishop's success at the United Nations Security Council|work=The Sydney Morning Herald|date=20 November 2014|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925091307/http://m.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-irony-behind-julie-bishops-success-at-the-united-nations-security-council-20141120-11qcmp.html|url-status=live}}</ref>
E nder [[lewru]] Noowammbar 2014, Bishop ardii Goomu Kisal, o ardii batu ngam yeewtidde e kulhuli hareeji caggal leydi, jam ONU e rafi Ebola.[55] Caggal ɗuum, Bishop ardii kaaldigal ngam ƴettude kuulal ngam sosde ñaawirdu keeriindi ngam jippinde laana ndiwoowa MH17. Hay so tawii Riisi saliima kuulal ngal, Bishop ina yetta no feewi e depiteeji goɗɗi ɗii sabu golle mum e haala mum tiiɗka caggal nde o salii kuulal ngal, wonde "kuulal ngal Fedde Riisi ƴettiti ngal, ina foti ƴeewteede no feewi".<ref name="smh.com.au">{{cite web|url=http://m.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-irony-behind-julie-bishops-success-at-the-united-nations-security-council-20141120-11qcmp.html|title=The irony behind Julie Bishop's success at the United Nations Security Council|work=The Sydney Morning Herald|date=20 November 2014|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925091307/http://m.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-irony-behind-julie-bishops-success-at-the-united-nations-security-council-20141120-11qcmp.html|url-status=live}}</ref>
== Iraan ==
Bishop e hooreejo leydi [[Iran]] [[Hasan Ruhaan]]<nowiki/>i to galle laamorɗo Saadabad
E lewru abriil 2015, Bishop waɗii njillu laawɗungu to leydi [[Iraan]], caggal nde o joofni njillu makko to leydi Inndo. Ko kanko woni jaagorde laamu [[Ostarali]] gadano yillaade leydi ndii gila 2003, nde tawnoo ko kanko e hoore makko jaagorde caggal leydi Iraan, hono [[Mohammad Javad Zarif]] noddi mo. Ɓe njeewtidii e nanondiral nukliyeer e geɗe jowitiiɗe e ɗaɓɓooɓe asilo [[Iran|Iraan]] to [[Ostarali]].<ref>{{cite news|url=https://www.smh.com.au/world/julie-bishop-to-use-iran-visit-to-discuss-nuclear-program-and-tackling-islamic-state-20150414-1ml3io.html|title=Julie Bishop to use Iran visit to discuss nuclear program and tackling Islamic State|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=14 April 2015|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823174134/https://www.smh.com.au/world/julie-bishop-to-use-iran-visit-to-discuss-nuclear-program-and-tackling-islamic-state-20150414-1ml3io.html|url-status=live}}</ref>Bishop ɓoornii ko wutte walla wutte daneejo e nder dumunna njillu mum, o jokkondirtaa e tedduɓe worɓe ngam waasde tooñde hakkillaaji nokkuuji ɗii. O heɓi won e ñiŋooje sabu ɗuum, tawi Andrew Bolt ina naamnoo ɗum e haala mum so tawii o fotnoo ko « suɓaade hoore makko » e sariya lislaam. Suuɗde hoore wonaa huunde waɗɗiinde e rewɓe jananɓe yillotooɓe leydi Iraan. E nder jaabawol makko, o wiyi: "Ko goonga miɗo ɓoornoo wutteeji e wutteeji e wutteeji hoore no feewi e nder comci am ñalnde kala".<ref>{{cite news|url=https://www.afr.com/news/politics/foreign-minister-julie-bishops-iran-visit-upsets-conservatives-20150419-1mo6x9|title=Foreign Minister Julie Bishop's Iran visit upsets conservatives|first=Geoff|last=Winestock|date=19 April 2015|work=[[Australian Financial Review]]|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823174148/https://www.afr.com/news/politics/foreign-minister-julie-bishops-iran-visit-upsets-conservatives-20150419-1mo6x9|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.smh.com.au/politics/federal/foreign-minister-julie-bishop-enters-iran-in-hat-and-headscarf-20150418-1mnske.html|title=Foreign Minister Julie Bishop enters Iran in hat and headscarf|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=18 April 2015|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823174142/https://www.smh.com.au/politics/federal/foreign-minister-julie-bishop-enters-iran-in-hat-and-headscarf-20150418-1mnske.html|url-status=live}}</ref>
6n0lequot81d4jvvibzrx4spymw4rjq
163220
163219
2026-04-13T09:41:03Z
MOIBARDE
10068
163220
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Julie Isabel Bishop''' (jibinaa ko 17 sulyee 1956) ko gonnooɗo politikyanke [[Ostarali]], gonnooɗo jaagorgal ko feewti e caggal leydi tuggi 2013 haa 2018 e cukko hooreejo lannda Liberal tuggi 2007 haa 2018. O woniino tergal parlemaa Curtin tuggi She911 kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]] gila lewru Yarkomaa 2020.
Bishop jibinaa ko to Lobethal, to [[Ostarali]] worgo, o janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. Ko adii nde o naatata e politik o golliima e awokaa njulaagu to Perth, to Ostarali hirnaange ; ko kanko wonnoo gardiiɗo nokku oo Clayton Utz. O woniino nulaaɗo e batu doosɗe leydi 1998, o woniino kadi gardiiɗo fedde toppitiinde ko faati e jaayɗe (SBS) e tergal senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch. Bishop suɓaama e parlemaa e wooteeji fedde nde e hitaande 1998, o lomtii ''Division Curtin'' e nder wuro Perth to bannge hirnaange. E nder laamu Howard, o woniino jaagorgal mawnugol (2003-2006), jaagorgal jaŋde e ganndal (2006-2007), e jaagorgal rewɓe (2006-2007).
Caggal nde Kawtal ngal fooli woote 2007, Bishop toɗɗaa cukko hooreejo lannda Liberal. Ko kanko woni debbo gadano jogaade oon posto, o suɓaama kadi e oon posto e nder yeewtere ardorde keewnde caggal woote makko gadane. E sahaa nde o woni jaagorgal, won ardiiɓe Liberal en tato ceertuɓe, hono Brendan Nelson, Malcolm Turnbull e Tony Abbott. Nde Kawtal ngal arti e laamu e wooteeji 2013, Bishop toɗɗaa ko jaagorgal geɗe caggal leydi e nder laamu Abbott. Ko kanko woni debbo gadano jaagorde caggal leydi to [[Ostarali]]. Geɗe ummoriiɗe e laamu makko ina njeyaa heen waylooji e porogaraam ballal Ostarali caggal leydi, e jokkondire konu winndereeje ngam haɓaade ISIL, e fiyde laana ndiwoowa ''Malaysia Airlines Flight'' 17, e warngooji ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]] e juuɗe [[Inndonesiya|Indoneesi]].<ref name="Doran-2019">{{cite news|last1=Doran|first1=Matthew|first2=Brett|last2=Worthington|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409024910/https://www.abc.net.au/news/2019-02-21/julie-bishop-to-retire/10834480|url-status=live|title=Julie Bishop, former foreign minister, announces resignation from Parliament|url=https://www.abc.net.au/news/2019-02-21/julie-bishop-to-retire/10834480|access-date=21 February 2019|work=ABC News|date=21 February 2019|language=en-AU}}</ref>
E lewru ut 2018, Peter Dutton luulndii Turnbull ngam ardaade lannda Liberal, sabu mettere lannda ka, hono bannge konservatiif.<ref>{{cite news|title=Scott Morrison wins Liberal party leadership spill|url=https://www.9news.com.au/2018/08/23/13/57/five-things-you-need-to-know-about-scott-morrison|work=Nine News|date=24 August 2018|access-date=24 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824070923/https://www.9news.com.au/2018/08/23/13/57/five-things-you-need-to-know-about-scott-morrison|url-status=live}}</ref> Turnbull fooli Dutton e woote gardagol leydi, kono jiiɓru ina jokki e ɓeydaade, lannda kaa wooti ngam waɗde woote ɗiɗmere ; Bishop suɓii ko wonde kanndidaa. E nder woote ɗiɗmere, Bishop woppitaa e daawal gadanal ngal, ko Peter Dutton e Scott Morrison, Morrison suɓaama hooreejo lannda (hono noon gardiiɗo jaagorɗe) e daawal ɗiɗaɓal.<ref>{{cite web|author1=Corporate Governance & Risk Office|title=The Hon Julie Bishop|url=https://www.anu.edu.au/about/governance/committees/the-hon-julie-bishop|website=Australian National University|date=19 December 2019|access-date=18 April 2020|archive-date=18 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210318044851/https://www.anu.edu.au/about/governance/committees/the-hon-julie-bishop|url-status=live}}</ref>O salii jogaade portfolio geɗe caggal leydi e nder ministeer Morrison, o arti e jappeere caggal leydi. Bishop hollitii wonde o woppii politik ñalnde 21 feebariyee 2019.<ref name="Envoy">{{cite news|via=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|work=[[Associated Press|AP]]|title=UN chief appoints former Australian foreign minister Julie Bishop as UN special envoy for Myanmar|date=6 April 2024|url=https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409015542/https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|url-status=live|access-date=9 April 2024}}</ref> Ɗum fuɗɗii ko ñalnde 11 abriil nde Morrison noddi woote fedde ndee, Parlemaa dartinaa.
Ñalnde 1 [[lewru]] Yarkomaa 2020 Bishop fuɗɗii manndaa mum e gardagol duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]].<ref name="Envoy2">{{cite news|via=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|work=[[Associated Press|AP]]|title=UN chief appoints former Australian foreign minister Julie Bishop as UN special envoy for Myanmar|date=6 April 2024|url=https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409015542/https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|url-status=live|access-date=9 April 2024}}</ref> Ko kanko woni debbo gadano won’de e ngalɗoo darnde.
E lewru abriil 2024 Bishop toɗɗaama nulaaɗo keeriiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Myanmar.
== Nguurndam gadano ==
Bishop jibinaa ko ñalnde 17 sulyee 1956 to Lobethal, to [[Ostarali]] worgo. Ko kanko woni tataɓo e sukaaɓe nayo ɓe Isabel Mary (jibinaa ko Wilson) e Douglas Alan Bishop ; omo jogii miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo mawɓe e miñi mum gorko.<ref name="King-2014">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Bishop siftinii jibnaaɓe mum ko "Liberal en Menzies ɓooyɗo". Baaba makko ko soldaat garɗo, ko jom leɗɗe, ɓesngu yumma makko ko remooɓe baali e alkamaari. Yumma makko e mawniiko William Bishop fof ina ngondi e laamu nokku oo, ina ngonnoo meer diiwaan East Torrens.<ref name="King-20142">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
Bishop mawni ko e ngesa appel e cereeli to Basket Range. Hitaande hade makko jibineede, nde yani haa laaɓi e nder laddeeji Black Sunday. Bishop fuɗɗii jaŋde mum to duɗal leslesal Basket Range, caggal ɗuum o naati duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter to Adelaide.<ref name="King-20143">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Ko kanko wonnoo hooreejo prefekt e hitaande makko sakkitiinde.<ref name="Snow, Deborah-2013">{{cite news|author=Snow, Deborah|url=https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|title=The talented Miss Julie|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123201659/https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|url-status=live}}</ref> Bishop yahi haa o janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. O golli golle ɗiɗi ɗe o golli e barmaid nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde—gooto to Football Park e gooto to pub to Uraidla.<ref name="King-20144">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref><ref name="Snow, Deborah-20132">{{cite news|author=Snow, Deborah|url=https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|title=The talented Miss Julie|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123201659/https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|url-status=live}}</ref>O heɓi dipoloma makko ko fayti e sariya e hitaande 1978.<ref name="parl">{{Cite Au Parliament|mpid=83P|name=83P|title=Hon Julie Bishop MP|access-date=3 November 2021}}</ref>
== Golle karallaagal ==
Caggal nde o timmini jaŋde sariya, Bishop naati e Wallmans, fedde sariya to Adelaide, o woni debbo gadano gardiiɗo sariya.<ref name="Spagnolo, Joe-2013">{{cite news|author=Spagnolo, Joe|url=https://www.perthnow.com.au/news/wa/new-foreign-affairs-minister-julie-bishop-primed-to-take-on-the-world-ng-418cd2faad6b55bda089dd92832a6ef9|title=New Foreign Affairs Minister Julie Bishop, primed to take on the world|newspaper=[[PerthNow]]|date=15 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823210423/https://www.perthnow.com.au/news/wa/new-foreign-affairs-minister-julie-bishop-primed-to-take-on-the-world-ng-418cd2faad6b55bda089dd92832a6ef9|url-status=live}}</ref>O yalti caggal ko ina wona hitaande, e nder heen ko sabu huunde nde sehil makko mawɗo naamndii mo yo o waɗ golle restoraaji.<ref name="King-20145">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>E hitaande 1982, tawi omo yahra e duuɓi 26, o wonti gollodiiɗo e fedde wiyeteende Mangan, Ey & Bishop.<ref name="King-20146">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Hitaande rewtunde ndee, o resi Neil Gillon, jom jawdi en to Ostarali hirnaange, o ummii Perth.<ref>{{cite news|url=https://www.smh.com.au/lifestyle/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141107-11imkz.html|title=Less of a Bishop, more of a pope|newspaper=The Sydney Morning Herald|author=Madonna King|date=21 November 2014|access-date=1 December 2018|archive-date=29 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200929090109/https://www.smh.com.au/lifestyle/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141107-11imkz.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kidspot.com.au/parenting/real-life/in-the-news/foreign-minister-julie-bishop-reveals-why-she-never-had-children/news-story/b06aec2549f2c0992c954dd28593c0ac|title=Foreign Minister Julie Bishop reveals why she never had children|publisher=News Pty Limited|work=Kidspot|date=12 March 2018|access-date=1 December 2018|archive-date=1 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181201093353/https://www.kidspot.com.au/parenting/real-life/in-the-news/foreign-minister-julie-bishop-reveals-why-she-never-had-children/news-story/b06aec2549f2c0992c954dd28593c0ac|url-status=live}}</ref>
Nde o ari WA, Bishop naati e Robinson Cox ngam wonde awokaa keɓtinaaɗo e ñaawoore njulaagu, o waɗtaa gollodiiɗo timmuɗo e hitaande 1985.<ref name="Walker, Tony-2014">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> E wiyde Kerry Stokes, "e nder golle sariya o wonnoo ko neɗɗo pellital no feewi, miijotooɗo [...] alaa ko winndaa heen ko heewi ko fayti e ko Julie woni hooreejo moƴƴo—kañum woni kalfinaaɗo njuɓɓudi e dogginde fedde, wonaa tan awokaa".
E darorɗe kitaale 1980, Robinson Cox gollinaama e CSR Limited ngam daranaade ɗaɓɓaande njoɓdi nde gollotooɓe e nder njulaagu asbestos ngaddi, ɓe keɓiino rafi mesotelioma nde ɓe ngollotonoo e Midalco, fedde CSR. Bishop ina jeyaa e kippu toɗɗaaɗo e ñaawoore ndee, ƴettuɗo hujja wonde sosiyatee gooto alaa ko toppitii so wonaa golle liggotooɓe mum. Ñaawirde toownde Ostarali hirnaange fellitii, haa jooni, taƴde ɓoggol sosiyatee oo, fawde CSR e golle Midalco ; gardiiɗo ñaawoore ndee maayi ko adii nde ñaawoore ndee joofata, nde juuti lebbi jeetati.<ref>{{cite news|author=Priest, Marcus|url=https://www.afr.com/news/politics/national/bishop-defended-csrs-asbestos-corporate-veil-20121127-j1f06|title=Bishop defended CSR's asbestos corporate veil|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 November 2012|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824002240/https://www.afr.com/news/politics/national/bishop-defended-csrs-asbestos-corporate-veil-20121127-j1f06|url-status=live}}</ref> Caggal nde o wonti neɗɗo renndo, Bishop tuumaama e luulndiiɓe mum wonde o waɗii ko boni e jikkuuji makko, o naatni hoore makko e ñaawoore ndee. O wiyi o waɗii hoore makko e neɗɗaagal e karallaagal,<ref name="Walker, Tony-20142">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> e wasiyaaji laabi ɗi awokaaji Robert French e David Malcolm (ɓe ɗiɗo fof ko ñaawooɓe garooji) ndokki mo.<ref>{{cite news|first=Sid|last=Maher|title=I was advised by the best on asbestos cases, says Julie Bishop|url=http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/i-was-advised-by-the-best-on-asbestos-cases-says-bishop/story-fn59niix-1226519147338|newspaper=[[The Australian]]|date=19 November 2012|access-date=14 July 2014|archive-date=27 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121127110159/http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/i-was-advised-by-the-best-on-asbestos-cases-says-bishop/story-fn59niix-1226519147338|url-status=live}}</ref>
Ko o jaagorgal sariya to Fedde Ƴellitaare [[Ostarali]] Hirnaange, Bishop wallitii e naatgol gollorɗe laamu kese keewɗe, ina jeyaa heen Gold Corporation (gollirde Perth Mint), LandCorp, e Eventscorp (feccere Turism [[Ostarali]] Hirnaange).<ref name="Walker, Tony-20143">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> Robinson Cox naati e fedde ɓurnde mawnude wiyeteende Clayton Utz e hitaande 1992, o waɗtaa gardiiɗo biro fedde nde to Perth e hitaande 1994.<ref name="parl2">{{Cite Au Parliament|mpid=83P|name=83P|title=Hon Julie Bishop MP|access-date=3 November 2021}}</ref> E nder hitaande ndee tan, o ƴetti toɗɗagol hooreejo ñaawirdu ñaawirdu laamu leydi ndii, o woni e laamu duuɓi tati.<ref>{{cite news|url=https://www.mediastatements.wa.gov.au/Pages/Court/1993/11/Julie-Bishop-to-chair-Town-Planning-Appeal-Tribunal.aspx|title=Julie Bishop to chair Town Planning Appeal Tribunal|publisher=Government of Western Australia|date=21 November 1993|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823210646/https://www.mediastatements.wa.gov.au/Pages/Court/1993/11/Julie-Bishop-to-chair-Town-Planning-Appeal-Tribunal.aspx|url-status=dead}}</ref> E hitaande 1996, Bishop naati duɗal njulaagu Harvard fotde jonte jeetati ngam timminde porogaraam njuɓɓudi yahrude yeeso wonande ardiiɓe mawɓe.O yetti gooto e jannginooɓe makko toon, George C. Lodge, ngam wallitde mo naatde e nguurndam renndo.<ref name="Davis-2007">{{cite news|first=Mark|last=Davis|title=True blue to her boots|url=http://www.smh.com.au/news/national/true-blue-to-her-boots/2007/09/06/1188783415598.html?page=fullpage|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=7 September 2007|access-date=20 October 2013|archive-date=2 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131202224406/http://www.smh.com.au/news/national/true-blue-to-her-boots/2007/09/06/1188783415598.html?page=fullpage|url-status=live}}</ref> E hitaande 1997, o suɓaama e nder senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, o toɗɗaa kadi gardiiɗo fedde toppitiinde jaayndeeji keertiiɗi (SBS).
Naatgol politik e fuɗɗoode
Bishop naati lannda Liberal e hitaande 1992. O hollitii wonde WA Inc ina waɗi fenaande nde addani mo miijaade wonde o "meeɗaa yiɗde yiyde laamu Labour ina suɓee kadi".<ref name="Walker, Tony-20144">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> O suɓaama hooreejo lannda Liberal CBD hitaande nde o naati lannda ka, o woni hooreejo haa hitaande 1997.<ref name="Grattan-2003">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref> E hitaande 1998, senaateer biyeteeɗo Nick Minchin noddi mo ngam wonde depitee toɗɗaaɗo e batu doosgal leydi ndii e hitaande 1998. Ko o "republicain minimalist", o wooti ko salaade model cakkitiiɗo oo sabu o miijii ko ɗum radikal no feewi, tee ina gasa tawa o dañaani nafoore e referaandoom. E nder batu nguu, o anndi Peter Costello, e oon sahaa ko o gardiiɗo kaalis e gardagol John Howard.<ref name="King-20147">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
== Laamu Howard ==
== Duuɓi gadani e nder parlemaa ==
Ko adii wooteeji fedde nde e hitaande 1998, Bishop heɓiino suɓngo Liberal ngam ''Division Curtin'', ƴettuɗo e nder gure hirnaange Perth. Bid makko ngam suɓaade heɓi ballal gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono Richard Court, mo o suɓii ngam wonde tergal garoowo e kabine fedde nde. Joɗnde ndee ko Allan Rocher joginoo duuɓi 17, sehil gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard kono o yalti e Liberal en e hitaande 1995 ngam jooɗaade e hoore mum. Howard yiɗaa Liberal en mbaɗa kanndidaa ngam haɓaade Rocher, o salii waɗde kampaañ ngam suɓaade Bishop ; kono Peter Costello e Aleksanndere Downer kamɓe ɗiɗo fof ɓe mballitii e kanndidaagal makko, Kostello fuɗɗii kampaañ makko.<ref name="Grattan-20032">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref>E woote ɗe, o heɓti jooɗorde Liberal en e mbaydi mawndi e makko.<ref name="King-20148">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
Caggal nde lannda Liberal fooli wooteeji diiwaan 2001 to Hirnaange Ostarali, Bishop hollitaama e lowre jaayndeeji keewɗi wonde ina waawi lomtaade Richard Court e wonde hooreejo Liberal diiwaan (e noon kadi Ardiiɗo luulndo).<ref name="Grattan-20033">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref> Caggal ɗuum, ko ɗum tabitinaa wonde Ñaawirde ndee ina yiɗi feere nde kanko e cukko makko e luulndiiɗo fedde nde, hono Colin Barnett, ɓe njogori woppude jooɗorɗe maɓɓe e nder Asaambele Legislatif. Bishop maa woppu Parlemaa fedde nde, o rokka Barnett jooɗorde mum, Court maa rokku Bishop ardorde WA Liberals so tawii o wonii e jam e nder suudu sarɗiiji leydi ndii e laawol heɓde jooɗorɗe ɓooyɗe ɗe Court walla Barnett, ɗe ɗiɗi fof ko e nder keeri Curtin, ɗe ngoni ko e kisal Liberals ngam 5. Kono Bishop salii haa jooni nanondiral ngal.<ref name="Grattan-20034">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref>
== Toowgol to ministeer ==
Bishop nde o woni jaagorgal jaŋde e hitaande 2007
Bishop toɗɗaama jaagorgal mawnugol e juuɗe gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard e hitaande 2003. Caggal ɗuum o artiraa jaagorgal jaŋde e ganndal e jaagorgal rewɓe e hitaande 2006, o golliima e ɗeen golle haa laamu Howard fooli e wooteeji fedde nde 2007.
Ko o jaagorgal jaŋde, politikaaji Bishop ina njokki e ƴellitde tolnooji jaŋde ngenndiiji kam e njoɓdi jannginooɓe tuugiindi e golle.<ref>{{cite news|first=Julie|last=Bishop|author-link=Julie Bishop|title=Rudd revolution will take more than rhetoric – Opinion|url=http://www.smh.com.au/news/opinion/rudd-revolution-will-take-more-than-rhetoric/2007/01/29/1169919273554.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=30 January 2007|access-date=13 June 2010|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924203055/http://www.smh.com.au/news/opinion/rudd-revolution-will-take-more-than-rhetoric/2007/01/29/1169919273554.html|url-status=live}}</ref>Ñalnde 13 abriil 2007, laamuuji dowlaaji Ostarali kawritii e luulndaade politik njoɓdi Bishop. E nder bidsee 2007, laamu fedde ndee hollitii wonde ina rokka miliyaaruuji 5 dolaar "kaalis dokkal" ngam jaŋde toownde, tawi faandaare mum ko hollude jaŋde toownde e nder winndere ndee to [[Ostarali]].<ref>{{cite web|url=http://www.dest.gov.au/ministers/bishop/budget07/bud03_07.htm|title=Hon Julie Bishop MP – Budget 2007–08 Media Releases|publisher=Dest.gov.au|date=8 May 2007|access-date=13 June 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110309204954/http://www.dest.gov.au/ministers/bishop/budget07/bud03_07.htm|archive-date=9 March 2011}}</ref>Won e miijooji Bishop haali e nder renndo ko fayti e jaŋde, ina jeyaa heen wiyde wonde « dowlaaji ɗii ina njuɓɓina miijooji e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, ina mbonna 180 miliyoŋ dolaar e duppitgol ngol alaa ko nafata », ko ɗum jannginooɓe ɓee ñiŋi ɗum. Kit media advance ngam konngol 2006 wiyi wonde geɗe e nder jaŋde hannde ndee ummorii ko "juumtuɗo e hooreejo leydi Mao" ; haala kaa woppitaa e haala makko.<ref>{{cite news|title=Thatcher v Mao – what a week for ideology – Opinion|url=http://www.theage.com.au/news/editorial/thatcher-v-mao--what-a-week-for-ideology/2006/10/06/1159641526970.html?page=fullpage|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=7 October 2006|access-date=6 May 2007|archive-date=15 October 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121015110555/http://www.theage.com.au/news/editorial/thatcher-v-mao--what-a-week-for-ideology/2006/10/06/1159641526970.html?page=fullpage|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Justine|last=Ferrari|title=Canberra to seize syllabus from states|url=http://www.theaustralian.com.au/news/nation/canberra-to-seize-syllabus-from-states/story-e6frg6nf-1111112318760|newspaper=[[The Australian]]|date=6 October 2006|access-date=6 May 2007|archive-date=21 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150421010301/http://www.theaustralian.com.au/news/nation/canberra-to-seize-syllabus-from-states/story-e6frg6nf-1111112318760|url-status=live}}</ref>
== Cukko hooreejo luulndo ngo ==
Caggal woote 2007, Bishop suɓaama cukko hooreejo lannda Liberal ñalnde 29 noowammbar 2007 ; Brendan Nelson suɓaama hooreejo leydi ndi. E nder woote ɗe terɗe suudu lannda Liberal mbaɗi, Bishop heɓi heen 44 woote, gooto ɓuri wooteeji ɗiɗo ɗi o hawri ɗii fof kawri, hono Andrew Robb (25 woote) e Christopher Pyne (18 woote).<ref>{{cite news|first=Sandra|last=O'Malley|title=Divided Liberals choose Nelson to lead|url=http://news.smh.com.au/national/divided-liberals-choose-nelson-to-lead-20071129-1dka.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|agency=[[Australian Associated Press|AAP]]|date=29 November 2007|access-date=13 July 2007|archive-date=14 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714123603/http://news.smh.com.au/national/divided-liberals-choose-nelson-to-lead-20071129-1dka.html|url-status=live}}</ref>
Biskop e guwerneer mawɗo leydi ndi hono Quentin Bryce
Ñalnde 22 lewru Seeɗto hitaande 2008, Bishop toɗɗaa e darnde keso Shadow e juuɗe lomto Nelson e hooreejo luulndo, hono Malcolm Turnbull, ɗum waɗi mo debbo gadano jogaade ndeen portfolio.<ref>{{cite news|title=Malcolm Turnbull Shadow Ministry team|url=http://www.dailytelegraph.com.au/malcolm-turnbull-shadow-ministry-team/story-e6freuy9-1111117552782|newspaper=[[The Daily Telegraph (Sydney)|The Daily Telegraph]]|location=Sydney|date=22 September 2008|access-date=18 July 2014}}</ref><ref>{{cite news|first=Phillip|last=Hudson|title=Nelson's men dumped|url=http://www.smh.com.au/news/national/turnbull-turns-on-nelsons-men/2008/09/22/1221935509664.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=22 September 2008|access-date=18 July 2014|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924202623/http://www.smh.com.au/news/national/turnbull-turns-on-nelsons-men/2008/09/22/1221935509664.html|url-status=live}}</ref> Kono ñalnde 16 feebariyee 2009, o woppitaa oon darnde, tawi jaayɗe ina mbiya wonde gollodiiɓe makko ina mbeltii e golle makko e nder darnde ndee. O hokkaama golle ministeer Shadow ngam geɗe caggal leydi.<ref>{{cite news|first=Phillip|last=Coorey|title=Bishop quits as shadow treasurer|url=http://www.smh.com.au/national/bishop-quits-as-shadow-treasurer-20090216-88ku.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|agency=[[Australian Associated Press|AAP]]|date=16 February 2009|access-date=16 February 2009|archive-date=8 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308123213/https://www.smh.com.au/national/bishop-quits-as-shadow-treasurer-20090216-88ku.html|url-status=live}}</ref> Caggal nde Tony Abbott suɓaama hooreejo Liberal ɓaawo 2009, Bishop jokki darnde maako bana cukko hooreejo e ministaajo Shadow ngam kuuɗe yaasi.<ref>{{cite news|first=Christian|last=Kerr|title=Julie Bishop keeps job continuity as deputy leader|url=http://www.theaustralian.com.au/news/julie-bishop-keeps-job-continuity-as-deputy-leader/story-e6frg6n6-1225805929293|newspaper=[[The Australian]]|date=2 December 2009|access-date=18 July 2014|archive-date=9 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141009182930/http://www.theaustralian.com.au/news/julie-bishop-keeps-job-continuity-as-deputy-leader/story-e6frg6n6-1225805929293|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Ari|last=Sharp|title=Abbott reveals new frontbench after reshuffle|url=http://www.theage.com.au/national/abbott-reveals-new-frontbench-after-reshuffle-20091208-kgc9.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=8 December 2009|access-date=18 July 2014|archive-date=4 June 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604175950/http://www.theage.com.au/national/abbott-reveals-new-frontbench-after-reshuffle-20091208-kgc9.html|url-status=live}}</ref>
E hitaande 2010, Bishop fawii ko e tuumeede fenaande paaspooruuji [[Ostarali]] ɗi Mossad waɗi, o wiyi leyɗeele keewɗe ina kuutoroo fenaande paaspooruuji ngam golle humpito, haa arti noon e [[Ostarali]].<ref>{{cite news|first=Michael|last=Harvey|title=Liberal Deputy Julie Bishop 'jeopardising' security over passport claim|url=http://www.heraldsun.com.au/news/pm-kevin-rudd-slams-julie-bishop-over-passport-forging-claims/story-e6frf7jo-1225871256613|newspaper=[[Herald Sun]]|location=Melbourne|date=26 May 2010|access-date=13 June 2010|archive-date=14 June 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110614233712/http://www.heraldsun.com.au/news/pm-kevin-rudd-slams-julie-bishop-over-passport-forging-claims/story-e6frf7jo-1225871256613|url-status=live}}</ref>Laamu Rudd yani e Bishop ngam haalaaji ɗi, o wiyi o "foppii nanondiral juutngal" ngam waasde miijaade golle hakkille.<ref>{{cite news|title=First the Israelis, now Julie Bishop's under attack over faked passport scandal|url=http://www.smh.com.au/national/first-the-israelis-now-julie-bishops-under-attack-over-faked-passport-scandal-20100526-wc3j.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|agency=[[Australian Associated Press|AAP]]|date=26 May 2010|access-date=18 July 2014|archive-date=29 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140729192731/http://www.smh.com.au/national/first-the-israelis-now-julie-bishops-under-attack-over-faked-passport-scandal-20100526-wc3j.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Tim|last=Lester|title=Australia forges passports too, says Bishop|url=http://www.smh.com.au/national/australia-forges-passports-too-says-bishop-20100525-wa6b.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=25 May 2010|access-date=13 June 2010|archive-date=28 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100528174545/http://www.smh.com.au/national/australia-forges-passports-too-says-bishop-20100525-wa6b.html?|url-status=live}}</ref> Caggal mum o laɓɓini haala makko, o wiyi "mi alaa ganndal e kala laamu [[Ostarali]] ina fotnoo foolde paaspooruuji kala leñol."<ref>{{cite news|first1=Michelle|last1=Grattan|first2=Tim|last2=Lester|first3=Jason|last3=Koutsoukis|title=Passport gaffe trips Liberals' deputy leader|url=http://www.theage.com.au/national/passport-gaffe-trips-liberals-deputy-leader-20100525-wb0z.html|newspaper=[[The Age]]|location=[[Melbourne]]|date=26 May 2010|access-date=18 July 2014|archive-date=6 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121106133904/http://www.theage.com.au/national/passport-gaffe-trips-liberals-deputy-leader-20100525-wb0z.html|url-status=live}}</ref>
Caggal nde Kawtal ngal dañi caɗeele seeɗa e wooteeji fedde nde 2010, Bishop suɓaama kadi e dow nanondiral e won'de cukko hooreejo leydi e juuɗe gollodiiɓe mum, o jokki e jappeere jaagorgal ko fayti e geɗe caggal leydi, o rokkaama kadi golle ɓeydooje jaagorgal ko feewti e njulaagu.<ref>{{cite web|title=Abbott announces his shadow ministry|url=http://australianconservative.com/2010/09/abbott-announces-his-shadow-ministry/|publisher=Australian Conservative|date=11 September 2010|access-date=18 July 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140725092007/http://australianconservative.com/2010/09/abbott-announces-his-shadow-ministry/|archive-date=25 July 2014}}</ref>
== Jaagorgal ko feewti e caggal leydi ==
Caggal nde Kawtal ngal heɓi woote fedde nde 2013, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii keso biyeteeɗo Tony Abbott tabitinii Bishop wonde jaagorgal geɗe caggal leydi ; o hunnaama e juuɗe Guwerneer Seneraal Quentin Bryce ñalnde 18 suwee 2013. O wonti debbo gooto e nder guwarnama, o rokkaa darnde tataɓere ɓurnde toowde, caggal Abbott e cukko gardiiɗo jaagorɗe Warren Truss.<ref>{{cite web|url=http://m.smh.com.au/federal-politics/political-news/not-a-selfie-among-us-tony-abbott-and-his-team-are-swornin-20130918-2tyqn.html|title='Not a selfie among us': Tony Abbott and his team are sworn-in|work=The Sydney Morning Herald|date=18 September 2013|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925091016/http://m.smh.com.au/federal-politics/political-news/not-a-selfie-among-us-tony-abbott-and-his-team-are-swornin-20130918-2tyqn.html|url-status=live}}</ref> E nder lebbi garooji caggal toɗɗagol makko, ciimtol jaayndeeji keewɗi kollitii wonde Bishop, wondude e jaagorgal ko feewti e renndo Scott Morrison, ina njiytiraa e nder leydi hee ko jaagorɗe ɓurɗe waawde golle e nder laamu nguu.<ref>{{cite web|first=Ross|last=Fitzgerald|author-link=Ross Fitzgerald|url=http://www.rossfitzgerald.com/2014/12/tony-abbotts-top-performers-line-up-for-promotion-in-ministry-reshuffle/|title=Tony Abbott's top performers line up for promotion in ministry reshuffle|publisher=rossfitzgerald.com|date=20 December 2014|access-date=9 July 2016|archive-date=4 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304082954/http://www.rossfitzgerald.com/2014/12/tony-abbotts-top-performers-line-up-for-promotion-in-ministry-reshuffle/|url-status=live}}</ref>
E lewru Duujal 2014, Bishop wonti tan debbo ɗiɗaɓo gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, caggal Julia Gillard.<ref>{{cite web|first=Judith|last=Ireland|url=http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-highs-lows-and-whoas-of-federal-parliament-in-2014-20141204-1209w3.html|title=The highs, lows and whoas of Federal Parliament in 2014|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=5 December 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418002922/http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-highs-lows-and-whoas-of-federal-parliament-in-2014-20141204-1209w3.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Rosie|last=Lewis|url=http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/treasury/julie-bishop-we-must-sell-budget-cuts/news-story/9b72309c0dbae42d2288a1669e91b7b2|title=Julie Bishop: We must sell budget cuts|work=[[The Australian]]|date=31 December 2014|access-date=17 April 2017}}</ref> E nder dumunna mo o woni jaagorde caggal leydi, Bishop ina heewnoo wiyde ko kanko woni hooreejo lannda Liberal e gardiiɗo jaagorɗe.<ref>{{cite web|first=Peter|last=Reith|url=http://www.smh.com.au/comment/why-julie-bishop-should-be-our-next-coalition-pm-20140728-zxmn5.html|title=Why Julie Bishop should be our next Coalition PM|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=28 July 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=6 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170106120839/http://www.smh.com.au/comment/why-julie-bishop-should-be-our-next-coalition-pm-20140728-zxmn5.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Paula|last=Matthewson|url=http://www.abc.net.au/news/2014-10-06/matthewson-julie-bishop:-right-woman,-wrong-time/5792158|title=Julie Bishop: right woman, wrong time|work=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|date=7 October 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418084718/http://www.abc.net.au/news/2014-10-06/matthewson-julie-bishop:-right-woman,-wrong-time/5792158|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Peter|last=Reith|url=http://www.smh.com.au/federal-politics/political-news/julie-bishop-a-hero-for-women-could-be-prime-minister-says-liberal-mp-teresa-gambaro-20141023-11aajm.html|title=Julie Bishop a 'hero' for women; could be prime minister, says Liberal MP Teresa Gambaro|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 October 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418002939/http://www.smh.com.au/federal-politics/political-news/julie-bishop-a-hero-for-women-could-be-prime-minister-says-liberal-mp-teresa-gambaro-20141023-11aajm.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Stephanie|last=Peatling|url=http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/julie-and-julia-how-julie-bishop-appears-to-have-avoided-the-traps-that-snared-julia-gillard-20150310-14009t.html|title=Julie and Julia: How Julie Bishop appears to have avoided the traps that snared Julia Gillard|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=10 March 2015|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418001417/http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/julie-and-julia-how-julie-bishop-appears-to-have-avoided-the-traps-that-snared-julia-gillard-20150310-14009t.html|url-status=live}}</ref>
== Ballal caggal leydi ==
Ina jeyaa e ko Bishop waɗi caggal nde o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e caggal leydi, waɗde mbayliigu mawngu e nder porogaraam ballal caggal leydi Ostarali. Ɗee mbayliigaaji ina njeyaa heen momtugol fedde ballal caggal leydi [[Ostarali]], hono AusAID, e ustude njoɓdiiji keewɗi.<ref>Jack Corbett, 2017, ''Australia's Foreign Aid Dilemma: Humanitarian Aspirations confront Democratic Legitimacy''., Abdingdon, Oxon: Routledge {{ISBN|978-1-138-69671-6}} (hbk).</ref>
Laamu kesu nguu huniima ñalnde 18 suwee 2013. Gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Tony Abbott, habrii ñalnde heen wonde AusAID ina naata e Departemaa Geɗe caggal leydi (DFAT). Kabaaru naatgol ngol eɓɓaande ndee, Bishop yettiniino ɗum e gollotooɓe mawɓe AusAID balɗe seeɗa ko adii ɗuum.<ref>Corbett, op.cit., p.133.</ref> Facciro laawɗungo ngam naatgol AusAID e nder DFAT ko wonde “Naatgol ngol maa addan DFAT waawde huutoraade nafooje ngenndiije [[Ostarali]] tawa ina tabitina jokkondire ɓurɗe ɓadaade e semmbinde jokkondiral hakkunde ballal laamu nguu, geɗe caggal leydi e golle njulaagu.”<ref>Department of Foreign Affairs and Trade. 2014. ''Submission to the Senate Foreign Affairs, Defence and Trade References Committee Inquiry into Australia's Overseas Aid and Development Assistance Program'', 7 February. p.1.</ref>
Batte kawral ngal e mbaadi ballal Ostarali addani jeewte keewɗe.<ref>An independent review of the integration process five years after the change was issued in early 2019. See Richard Moore, '[http://devpolicy.org/publications/reports/DFAT-AusAIDIntegrationReview-FullVersion.pdf Strategic Choice: A future-focused review of the DFAT-AusAID integration'] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190306030123/http://devpolicy.org/publications/reports/DFAT-AusAIDIntegrationReview-FullVersion.pdf|date=6 March 2019}}, February 2019, Canberra: ANU, Development Policy Centre. See also Corbett, op.cit., p. 136.</ref> Sikkooɓe ɓee kollitii yaltugol heewɓe e annduɓe ballal jogiiɓe humpito e nder AusAID ɓooyɗo oo, nde tawnoo golle jokkondire ɗee ina mbaɗa, ɓe mbiyi wonde pinal e ko ɓuri teeŋtude e DFAT ina mballita e porogaraam ballal moƴƴal. Ɓeen yiɗɓe waylo ngoo mbiyi wonde jokkondiral ɓurngal ɓadaade e geɗe caggal leydi ina addana porogaraam ballal ngal ɓurde jogaade faayiida, kadi ina addana ɗum nafoore ɓurnde moƴƴude e kaalis.<ref>Greg Sheridan 2014. '[https://www.theaustralian.com.au/news/inquirer/a-more-effective-aid-dollar/news-story/c190b326e6cb6c1cd340655d34e29498 A more effective aid dollar.'], ''The Australian'', 18 January.</ref>
Caggal ɗuum, Bishop hollitii taƴgol njoɓdi mawndi e nder porogaraam ballal. E nder luulndo, lannda Liberal ina jaɓi e yeeso yimɓe fof faandaare mum ko jogaade bidsee ballal [[Ostarali]] e tolno 0,5% e PIB.<ref>Corbett, op.cit, p. 132.</ref> Ballal ngal ina tolnoo e miliyaaruuji 5,0 dolaar e hitaande 2014/15. Kono taƴgol bidje ngol waɗaama caggal nde laamu kesu nguu heɓi laamu, addani ɗum ustaare mawnde. Jawdi ndii ustaama fotde 4,2 miliyaar dolaar e hitaande 2015/16. Ustaare woɗnde waɗaama e duuɓi garooji ɗii. Jaqde ballal ko feccere e PIB ustii gila e 0,32% e hitaande 2014/15 haa 0,23% e hitaande 2018/19.<ref>Data is available at Development Policy Centre, Australian National University, ''[http://devpolicy.org/aidtracker/trends/ Aid Tracker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190508143122/http://devpolicy.org/aidtracker/trends/|date=8 May 2019}}''. See also Ian Anderson. 2018. ''[http://www.devpolicy.org/something-strange-has-been-happening-to-australian-aid-program-20180820/ Something strange has been happening to the Australian aid program] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190411121428/http://www.devpolicy.org/something-strange-has-been-happening-to-australian-aid-program-20180820/|date=11 April 2019}}''. 20 August.</ref>
== Feere Kolombo hesere ==
Lebbi seeɗa caggal nde laamu Abbott heɓi laamu, Bishop hollitii wonde ina jogori huutoraade peeje kese ngam rokkude almudɓe janngooɓe duɗe leslese kaalis ngam janngude e nokkuuji keewɗi ceertuɗi e nder leydi Indo-Pacifique. Feere nde fuɗɗii ko e mbaadi jarribordi, caggal nde heɓi nafoore adannde, porogaraam timmuɗo oo fuɗɗii ko e hitaande 2015.<ref>{{cite web|url=http://m.indaily.com.au/flinders-news/2015/09/01/bumper-year-for-new-colombo-plan/|title=Bumper year for New Colombo Plan|work=InDaily – Adelaide News|date=September 2015|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925110326/http://m.indaily.com.au/flinders-news/2015/09/01/bumper-year-for-new-colombo-plan/|url-status=live}}</ref>
== Harbiyankooɓe ISIS ==
Bishop e gardagol jaagorgal leydi [[Amerik]] hono John Kerry
E nder konngol makko e hitaande 2015, ngam faamninde peeje laamu [[Ostarali]] ngam haɓaade ISIS, Bishop nanndini ko jokkere enɗam hakkunde ISIS e jokkere enɗam Nazism. E tuugnaade e deftere Eric Hoffer teskinnde wiyeteende ''The True Believer'', o wiyi wonde Kaliifa bayyinaango ngoo ummorii ko e oon nokku gooto, riiwtuɗo jamaanu nguu wallitde Hitler ; "Invincibility wonnoo ko—haa e hareeji diwooje ɗi Amerik ardii—ɗum fof ko huunde e daɗndugol mum.<ref>{{cite news|first=Julie|last=Bishop|title=Battling the Orwellian nightmare of Islamic State's mind control|work=[[Australian Financial Review]]|url-access=subscription|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409023056/https://www.afr.com/opinion/battling-the-orwellian-nightmare-of-islamic-states-mind-control-20150318-1m20p7|url-status=live|url=http://www.afr.com/opinion/columnists/battling-the-orwellian-nightmare-of-islamic-states-mind-control-20150318-1m20p7|date=18 March 2015|access-date=21 March 2015}}</ref>
E lewru oktoobar 2014, Man Haron Monis winndii awokaa mawɗo biyeteeɗo George Brandis ngam naamnaade so tawii Monis ina waawi jokkondirde e hooreejo ISIS, lebbi ɗiɗi hade mum nanngude yimɓe e nder hare Sydney. Ñalnde 28 lewru mbooy hitaande 2015, Bishop wiyi Parlemaa wonde ɓataake oo rokkaama ngam ƴeewtaade siege oo, hade mum feewnude winndannde ndee balɗe tati caggal ɗuum.<ref>{{cite news|url=http://www.abc.net.au/news/2015-07-04/labor-steps-up-attack-on-government-over-monis-letter/6595222|title=Labor accuses Federal Government of misleading Parliament over Man Haron Monis letter, calls on Prime Minister to 'come clean'|work=ABC News|date=4 July 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409014847/https://www.abc.net.au/news/2015-07-04/labor-steps-up-attack-on-government-over-monis-letter/6595222|archive-date=9 April 2024|url-status=live|first=Dan|last=Conifer}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.smh.com.au/federal-politics/political-news/sydney-siege-tony-abbotts-office-knew-julie-bishop-had-misled-parliament-three-days-before-correction-20150704-gi4mge|title=Sydney siege: Tony Abbott's office knew Julie Bishop had misled Parliament three days before correction|work=The Sydney Morning Herald|date=3 July 2015|url-access=registration|first=Bevan|last=Shields|url-status=live|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409014822/https://www.smh.com.au/politics/federal/sydney-siege-tony-abbotts-office-knew-julie-bishop-had-misled-parliament-three-days-before-correction-20150703-gi4mge.html}}</ref>
== Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ==
Bishop hawri e gardiiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe hono Ban Ki-moon e lewru noowammbar 2014
Hay so tawii Bishop haɓaama e kampaañ laamu Gillard ngam heɓde [[Ostarali]] jooɗorde duuɓi ɗiɗi e nder Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, o yettaama no feewi sabu golle makko gardiiɗe nde o lomtii Ostarali e nder Goomu nguu e mbaadi makko jaagorde caggal leydi. O kaaldi e kuulal jaajngal ngal Diiso ngoo ƴetti ngam heɓde laawol timmungol e nokku ɗo laana ndiwoowa MH17 yani ɗoo.<ref name="smh.com.au2">{{cite web|url=http://m.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-irony-behind-julie-bishops-success-at-the-united-nations-security-council-20141120-11qcmp.html|title=The irony behind Julie Bishop's success at the United Nations Security Council|work=The Sydney Morning Herald|date=20 November 2014|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925091307/http://m.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-irony-behind-julie-bishops-success-at-the-united-nations-security-council-20141120-11qcmp.html|url-status=live}}</ref>
E nder [[lewru]] Noowammbar 2014, Bishop ardii Goomu Kisal, o ardii batu ngam yeewtidde e kulhuli hareeji caggal leydi, jam ONU e rafi Ebola.[55] Caggal ɗuum, Bishop ardii kaaldigal ngam ƴettude kuulal ngam sosde ñaawirdu keeriindi ngam jippinde laana ndiwoowa MH17. Hay so tawii Riisi saliima kuulal ngal, Bishop ina yetta no feewi e depiteeji goɗɗi ɗii sabu golle mum e haala mum tiiɗka caggal nde o salii kuulal ngal, wonde "kuulal ngal Fedde Riisi ƴettiti ngal, ina foti ƴeewteede no feewi".<ref name="smh.com.au">{{cite web|url=http://m.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-irony-behind-julie-bishops-success-at-the-united-nations-security-council-20141120-11qcmp.html|title=The irony behind Julie Bishop's success at the United Nations Security Council|work=The Sydney Morning Herald|date=20 November 2014|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925091307/http://m.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-irony-behind-julie-bishops-success-at-the-united-nations-security-council-20141120-11qcmp.html|url-status=live}}</ref>
== Iraan ==
Bishop e hooreejo leydi [[Iran]] [[Hasan Ruhaan]]<nowiki/>i to galle laamorɗo Saadabad
E lewru abriil 2015, Bishop waɗii njillu laawɗungu to leydi [[Iraan]], caggal nde o joofni njillu makko to leydi Inndo. Ko kanko woni jaagorde laamu [[Ostarali]] gadano yillaade leydi ndii gila 2003, nde tawnoo ko kanko e hoore makko jaagorde caggal leydi Iraan, hono [[Mohammad Javad Zarif]] noddi mo. Ɓe njeewtidii e nanondiral nukliyeer e geɗe jowitiiɗe e ɗaɓɓooɓe asilo [[Iran|Iraan]] to [[Ostarali]].<ref>{{cite news|url=https://www.smh.com.au/world/julie-bishop-to-use-iran-visit-to-discuss-nuclear-program-and-tackling-islamic-state-20150414-1ml3io.html|title=Julie Bishop to use Iran visit to discuss nuclear program and tackling Islamic State|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=14 April 2015|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823174134/https://www.smh.com.au/world/julie-bishop-to-use-iran-visit-to-discuss-nuclear-program-and-tackling-islamic-state-20150414-1ml3io.html|url-status=live}}</ref>Bishop ɓoornii ko wutte walla wutte daneejo e nder dumunna njillu mum, o jokkondirtaa e tedduɓe worɓe ngam waasde tooñde hakkillaaji nokkuuji ɗii. O heɓi won e ñiŋooje sabu ɗuum, tawi Andrew Bolt ina naamnoo ɗum e haala mum so tawii o fotnoo ko « suɓaade hoore makko » e sariya lislaam. Suuɗde hoore wonaa huunde waɗɗiinde e rewɓe jananɓe yillotooɓe leydi Iraan. E nder jaabawol makko, o wiyi: "Ko goonga miɗo ɓoornoo wutteeji e wutteeji e wutteeji hoore no feewi e nder comci am ñalnde kala".<ref>{{cite news|url=https://www.afr.com/news/politics/foreign-minister-julie-bishops-iran-visit-upsets-conservatives-20150419-1mo6x9|title=Foreign Minister Julie Bishop's Iran visit upsets conservatives|first=Geoff|last=Winestock|date=19 April 2015|work=[[Australian Financial Review]]|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823174148/https://www.afr.com/news/politics/foreign-minister-julie-bishops-iran-visit-upsets-conservatives-20150419-1mo6x9|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.smh.com.au/politics/federal/foreign-minister-julie-bishop-enters-iran-in-hat-and-headscarf-20150418-1mnske.html|title=Foreign Minister Julie Bishop enters Iran in hat and headscarf|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=18 April 2015|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823174142/https://www.smh.com.au/politics/federal/foreign-minister-julie-bishop-enters-iran-in-hat-and-headscarf-20150418-1mnske.html|url-status=live}}</ref>
=== Miyanmaar ===
E fuɗɗoode lewru suwee 2017, nde kiris Rohingya en to Myanmar wonti laɓɓingol leƴƴi, Bishop wiyi wonde [[Ostarali]] ina wondi e sunaare mawnde e ɓeydagol fitinaaji e nder diiwaan Rakhine to Myanmar, tee maa rokku fotde miliyoŋaaji 5 dolaar [[Amerik]] ngam wallitde mooliiɓe Rohingya to [[Banngladesh|Bangladesh]].[60][61] E hitaande 2018, Bishop noddii "ngam joofnude fitinaaji ɗii, ngam heɓde neɗɗaagal timmungal tawa aldaa e caɗeele ... e jaɓde jojjanɗe aadee timmuɗe e laaɓtuɗe".[62] O wiyi kadi wonde jokkondiral [[Ostarali]] e konu Myanmar "ina waɗi ngam wallitde ƴellitde waylo-waylo moƴƴo e nder leydi Myanmar".[63]
Indoneesi
Bishop ina jeyaa e toɓɓere ɓurnde toowde e kaaldigal e laamu [[Inndonesiya|Indoneesi]] ngam hisnude nguurndam jom en jawɗeele en ñaawooɓe Myuran Sukumaran e Andrew Chan. E hollirde luulndaare Ostarali e ñaawoore warngo, Bishop weltiima no feewi e no o yuɓɓiniri kaaldigal. Ɗumɗoo ina luurdi no feewi e ñiŋooje ɗe Tony Abbott fotnoo waɗde, mo nganndu-ɗaa ko kañum ƴaañii sabu haala ka o haali ko fayti e ballal caggal leydi ngal [[Ostarali]] rokki [[Inndonesiya|Indoneesi]]. Laamu nguu fof e daranaade, Chan e Sukumaran fof mbaraama e lewru abriil 2015.[64] Ngam warngooji ɗi, Bishop siftinii Ambasadeer Ostarali ummoriiɗo Indoneesi ngam ñiŋde kuulal maɓɓe ngal.[64]
E lewru ut 2015, Bishop hollitii wonde jokkondiral [[Ostarali]] e [[Inndonesiya|Indoneesi]] "artii e laawol" caggal nde o hawri e jaagorde caggal leydi Indoneesi ngam yeewtidde e warngooji ɗii.[65]
=== Siin ===
E lewru mee 2018, Geoff Raby, gonnooɗo ammbasadeer Ostarali to Siin, ñiŋii no Bishop jogori jogaade jokkondiral hakkunde Ostarali e Siin, o wiyi o yejjitii jokkondiral hakkunde leyɗeele ɗee, o mettinii ardiiɓe Siin e "haalaaji jamaanu tiiɗɗi e maayo Siin worgo" e konngol naamningol ardorde diiwaan Siin. O noddii Malcolm Turnbull nde « lomtotoo jaagorde caggal leydi e neɗɗo ɓurɗo waawde huutoraade ɗaɓɓaande golle ɗee ». E nder jaabawol makko, Bishop wiyi wonde Raby « ina luggiɗi no feewi [...] e tolno jokkondiral hakkunde Ostarali e Siin hannde e ngonka jokkondiral ngal », tee o haaldaani e biro makko e nder duuɓi keewɗi. Turnbull wiyi miijo ngoo « ina selli no feewi » o siftini Bishop wonde « jaagorde caggal leydi hulɓiniinde, dipolomaat mawɗo e gollodiiɗo mawɗo ».[66]
=== Deƴƴere e lomtinande ===
Ñalnde 26 lewru bowte hitaande 2018, Bishop yaltinii bayyinaango hollitoore wonde o woppii golle jaagorgal geɗe caggal leydi.[67] Lomtii mo ko senateer Marise Payne ñalnde 28 lewru bowte.[68]
== Geɗe ardaade liberal ==
=== Feebariyee 2015 ardorde ɓuuɓnde ===
E lewru feebariyee 2015, ngam jaabtaade ɓeydagol ñiŋooje ardorde makko, Tony Abbott noddii ɓuuɓri darnde ardorde. Julie Bishop e jaagorgal jokkondiral Malcolm Turnbull fof, jaayɗe kollitii wonde ina miijo luulndaade ardorde nde. Njiylawu miijooji ina hollita e kala sahaa wonde Bishop e Turnbull fof ɓuri yiɗeede ko e jamaanu nguu e Abbott.[69] Haa ragare, motion ngam moftugo limngal ardungal ɗon ƴaɓɓoo bee 61 woote haa 39, nden Abbott ɗon jokki haa laamu.[70]
=== Suwee 2015 ardorde ɓuuɓnde ===
Kabaaruuji goɗɗi: Ƴeewirde ardorde lannda Liberal to Ostarali, lewru suwee 2015
Ñalnde 14 suwee 2015, Malcolm Turnbull luulndiima Tony Abbott ngam ardaade lannda Liberal. Caggal nde Turnbull suɓaa, Bishop fooli ƴamol Kevin Andrews ngam jokkude darnde mum e cukko hooreejo leydi e 70 woote e 30.[71] Waktuuji seeɗa hade Turnbull luulndaade, Bishop yilliima Abbott ngam wasiyaade mo wonde o dañii hoolaare lannda Liberal parlemaa. O wi'aama o yiɗiino suɓaade Abbott e nder woote ardorde haa o anndini wonde darnde makko ina woodi no feewi, caggal ɗuum o suɓii Turnbull.[72] Bishop jokki e wonde jaagorgal caggal leydi caggal nde laamu Turnbull sosaa
19gmdm4f9t6rgh5m07nrdxd88lizr44
163221
163220
2026-04-13T09:56:58Z
MOIBARDE
10068
163221
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Julie Isabel Bishop''' (jibinaa ko 17 sulyee 1956) ko gonnooɗo politikyanke [[Ostarali]], gonnooɗo jaagorgal ko feewti e caggal leydi tuggi 2013 haa 2018 e cukko hooreejo lannda Liberal tuggi 2007 haa 2018. O woniino tergal parlemaa Curtin tuggi She911 kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]] gila lewru Yarkomaa 2020.
Bishop jibinaa ko to Lobethal, to [[Ostarali]] worgo, o janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. Ko adii nde o naatata e politik o golliima e awokaa njulaagu to Perth, to Ostarali hirnaange ; ko kanko wonnoo gardiiɗo nokku oo Clayton Utz. O woniino nulaaɗo e batu doosɗe leydi 1998, o woniino kadi gardiiɗo fedde toppitiinde ko faati e jaayɗe (SBS) e tergal senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch. Bishop suɓaama e parlemaa e wooteeji fedde nde e hitaande 1998, o lomtii ''Division Curtin'' e nder wuro Perth to bannge hirnaange. E nder laamu Howard, o woniino jaagorgal mawnugol (2003-2006), jaagorgal jaŋde e ganndal (2006-2007), e jaagorgal rewɓe (2006-2007).
Caggal nde Kawtal ngal fooli woote 2007, Bishop toɗɗaa cukko hooreejo lannda Liberal. Ko kanko woni debbo gadano jogaade oon posto, o suɓaama kadi e oon posto e nder yeewtere ardorde keewnde caggal woote makko gadane. E sahaa nde o woni jaagorgal, won ardiiɓe Liberal en tato ceertuɓe, hono Brendan Nelson, Malcolm Turnbull e Tony Abbott. Nde Kawtal ngal arti e laamu e wooteeji 2013, Bishop toɗɗaa ko jaagorgal geɗe caggal leydi e nder laamu Abbott. Ko kanko woni debbo gadano jaagorde caggal leydi to [[Ostarali]]. Geɗe ummoriiɗe e laamu makko ina njeyaa heen waylooji e porogaraam ballal Ostarali caggal leydi, e jokkondire konu winndereeje ngam haɓaade ISIL, e fiyde laana ndiwoowa ''Malaysia Airlines Flight'' 17, e warngooji ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]] e juuɗe [[Inndonesiya|Indoneesi]].<ref name="Doran-2019">{{cite news|last1=Doran|first1=Matthew|first2=Brett|last2=Worthington|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409024910/https://www.abc.net.au/news/2019-02-21/julie-bishop-to-retire/10834480|url-status=live|title=Julie Bishop, former foreign minister, announces resignation from Parliament|url=https://www.abc.net.au/news/2019-02-21/julie-bishop-to-retire/10834480|access-date=21 February 2019|work=ABC News|date=21 February 2019|language=en-AU}}</ref>
E lewru ut 2018, Peter Dutton luulndii Turnbull ngam ardaade lannda Liberal, sabu mettere lannda ka, hono bannge konservatiif.<ref>{{cite news|title=Scott Morrison wins Liberal party leadership spill|url=https://www.9news.com.au/2018/08/23/13/57/five-things-you-need-to-know-about-scott-morrison|work=Nine News|date=24 August 2018|access-date=24 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824070923/https://www.9news.com.au/2018/08/23/13/57/five-things-you-need-to-know-about-scott-morrison|url-status=live}}</ref> Turnbull fooli Dutton e woote gardagol leydi, kono jiiɓru ina jokki e ɓeydaade, lannda kaa wooti ngam waɗde woote ɗiɗmere ; Bishop suɓii ko wonde kanndidaa. E nder woote ɗiɗmere, Bishop woppitaa e daawal gadanal ngal, ko Peter Dutton e Scott Morrison, Morrison suɓaama hooreejo lannda (hono noon gardiiɗo jaagorɗe) e daawal ɗiɗaɓal.<ref>{{cite web|author1=Corporate Governance & Risk Office|title=The Hon Julie Bishop|url=https://www.anu.edu.au/about/governance/committees/the-hon-julie-bishop|website=Australian National University|date=19 December 2019|access-date=18 April 2020|archive-date=18 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210318044851/https://www.anu.edu.au/about/governance/committees/the-hon-julie-bishop|url-status=live}}</ref>O salii jogaade portfolio geɗe caggal leydi e nder ministeer Morrison, o arti e jappeere caggal leydi. Bishop hollitii wonde o woppii politik ñalnde 21 feebariyee 2019.<ref name="Envoy">{{cite news|via=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|work=[[Associated Press|AP]]|title=UN chief appoints former Australian foreign minister Julie Bishop as UN special envoy for Myanmar|date=6 April 2024|url=https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409015542/https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|url-status=live|access-date=9 April 2024}}</ref> Ɗum fuɗɗii ko ñalnde 11 abriil nde Morrison noddi woote fedde ndee, Parlemaa dartinaa.
Ñalnde 1 [[lewru]] Yarkomaa 2020 Bishop fuɗɗii manndaa mum e gardagol duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]].<ref name="Envoy2">{{cite news|via=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|work=[[Associated Press|AP]]|title=UN chief appoints former Australian foreign minister Julie Bishop as UN special envoy for Myanmar|date=6 April 2024|url=https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409015542/https://www.abc.net.au/news/2024-04-06/julie-bishop-appointed-un-special-envoy-for-myanmar/103677260|url-status=live|access-date=9 April 2024}}</ref> Ko kanko woni debbo gadano won’de e ngalɗoo darnde.
E lewru abriil 2024 Bishop toɗɗaama nulaaɗo keeriiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Myanmar.
== Nguurndam gadano ==
Bishop jibinaa ko ñalnde 17 sulyee 1956 to Lobethal, to [[Ostarali]] worgo. Ko kanko woni tataɓo e sukaaɓe nayo ɓe Isabel Mary (jibinaa ko Wilson) e Douglas Alan Bishop ; omo jogii miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo mawɓe e miñi mum gorko.<ref name="King-2014">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Bishop siftinii jibnaaɓe mum ko "Liberal en Menzies ɓooyɗo". Baaba makko ko soldaat garɗo, ko jom leɗɗe, ɓesngu yumma makko ko remooɓe baali e alkamaari. Yumma makko e mawniiko William Bishop fof ina ngondi e laamu nokku oo, ina ngonnoo meer diiwaan East Torrens.<ref name="King-20142">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
Bishop mawni ko e ngesa appel e cereeli to Basket Range. Hitaande hade makko jibineede, nde yani haa laaɓi e nder laddeeji Black Sunday. Bishop fuɗɗii jaŋde mum to duɗal leslesal Basket Range, caggal ɗuum o naati duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter to Adelaide.<ref name="King-20143">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Ko kanko wonnoo hooreejo prefekt e hitaande makko sakkitiinde.<ref name="Snow, Deborah-2013">{{cite news|author=Snow, Deborah|url=https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|title=The talented Miss Julie|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123201659/https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|url-status=live}}</ref> Bishop yahi haa o janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. O golli golle ɗiɗi ɗe o golli e barmaid nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde—gooto to Football Park e gooto to pub to Uraidla.<ref name="King-20144">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref><ref name="Snow, Deborah-20132">{{cite news|author=Snow, Deborah|url=https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|title=The talented Miss Julie|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123201659/https://www.smh.com.au/politics/federal/the-talented-miss-julie-20130920-2u58e.html|url-status=live}}</ref>O heɓi dipoloma makko ko fayti e sariya e hitaande 1978.<ref name="parl">{{Cite Au Parliament|mpid=83P|name=83P|title=Hon Julie Bishop MP|access-date=3 November 2021}}</ref>
== Golle karallaagal ==
Caggal nde o timmini jaŋde sariya, Bishop naati e Wallmans, fedde sariya to Adelaide, o woni debbo gadano gardiiɗo sariya.<ref name="Spagnolo, Joe-2013">{{cite news|author=Spagnolo, Joe|url=https://www.perthnow.com.au/news/wa/new-foreign-affairs-minister-julie-bishop-primed-to-take-on-the-world-ng-418cd2faad6b55bda089dd92832a6ef9|title=New Foreign Affairs Minister Julie Bishop, primed to take on the world|newspaper=[[PerthNow]]|date=15 September 2013|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823210423/https://www.perthnow.com.au/news/wa/new-foreign-affairs-minister-julie-bishop-primed-to-take-on-the-world-ng-418cd2faad6b55bda089dd92832a6ef9|url-status=live}}</ref>O yalti caggal ko ina wona hitaande, e nder heen ko sabu huunde nde sehil makko mawɗo naamndii mo yo o waɗ golle restoraaji.<ref name="King-20145">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>E hitaande 1982, tawi omo yahra e duuɓi 26, o wonti gollodiiɗo e fedde wiyeteende Mangan, Ey & Bishop.<ref name="King-20146">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref> Hitaande rewtunde ndee, o resi Neil Gillon, jom jawdi en to Ostarali hirnaange, o ummii Perth.<ref>{{cite news|url=https://www.smh.com.au/lifestyle/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141107-11imkz.html|title=Less of a Bishop, more of a pope|newspaper=The Sydney Morning Herald|author=Madonna King|date=21 November 2014|access-date=1 December 2018|archive-date=29 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200929090109/https://www.smh.com.au/lifestyle/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141107-11imkz.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kidspot.com.au/parenting/real-life/in-the-news/foreign-minister-julie-bishop-reveals-why-she-never-had-children/news-story/b06aec2549f2c0992c954dd28593c0ac|title=Foreign Minister Julie Bishop reveals why she never had children|publisher=News Pty Limited|work=Kidspot|date=12 March 2018|access-date=1 December 2018|archive-date=1 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181201093353/https://www.kidspot.com.au/parenting/real-life/in-the-news/foreign-minister-julie-bishop-reveals-why-she-never-had-children/news-story/b06aec2549f2c0992c954dd28593c0ac|url-status=live}}</ref>
Nde o ari WA, Bishop naati e Robinson Cox ngam wonde awokaa keɓtinaaɗo e ñaawoore njulaagu, o waɗtaa gollodiiɗo timmuɗo e hitaande 1985.<ref name="Walker, Tony-2014">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> E wiyde Kerry Stokes, "e nder golle sariya o wonnoo ko neɗɗo pellital no feewi, miijotooɗo [...] alaa ko winndaa heen ko heewi ko fayti e ko Julie woni hooreejo moƴƴo—kañum woni kalfinaaɗo njuɓɓudi e dogginde fedde, wonaa tan awokaa".
E darorɗe kitaale 1980, Robinson Cox gollinaama e CSR Limited ngam daranaade ɗaɓɓaande njoɓdi nde gollotooɓe e nder njulaagu asbestos ngaddi, ɓe keɓiino rafi mesotelioma nde ɓe ngollotonoo e Midalco, fedde CSR. Bishop ina jeyaa e kippu toɗɗaaɗo e ñaawoore ndee, ƴettuɗo hujja wonde sosiyatee gooto alaa ko toppitii so wonaa golle liggotooɓe mum. Ñaawirde toownde Ostarali hirnaange fellitii, haa jooni, taƴde ɓoggol sosiyatee oo, fawde CSR e golle Midalco ; gardiiɗo ñaawoore ndee maayi ko adii nde ñaawoore ndee joofata, nde juuti lebbi jeetati.<ref>{{cite news|author=Priest, Marcus|url=https://www.afr.com/news/politics/national/bishop-defended-csrs-asbestos-corporate-veil-20121127-j1f06|title=Bishop defended CSR's asbestos corporate veil|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 November 2012|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824002240/https://www.afr.com/news/politics/national/bishop-defended-csrs-asbestos-corporate-veil-20121127-j1f06|url-status=live}}</ref> Caggal nde o wonti neɗɗo renndo, Bishop tuumaama e luulndiiɓe mum wonde o waɗii ko boni e jikkuuji makko, o naatni hoore makko e ñaawoore ndee. O wiyi o waɗii hoore makko e neɗɗaagal e karallaagal,<ref name="Walker, Tony-20142">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> e wasiyaaji laabi ɗi awokaaji Robert French e David Malcolm (ɓe ɗiɗo fof ko ñaawooɓe garooji) ndokki mo.<ref>{{cite news|first=Sid|last=Maher|title=I was advised by the best on asbestos cases, says Julie Bishop|url=http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/i-was-advised-by-the-best-on-asbestos-cases-says-bishop/story-fn59niix-1226519147338|newspaper=[[The Australian]]|date=19 November 2012|access-date=14 July 2014|archive-date=27 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121127110159/http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/i-was-advised-by-the-best-on-asbestos-cases-says-bishop/story-fn59niix-1226519147338|url-status=live}}</ref>
Ko o jaagorgal sariya to Fedde Ƴellitaare [[Ostarali]] Hirnaange, Bishop wallitii e naatgol gollorɗe laamu kese keewɗe, ina jeyaa heen Gold Corporation (gollirde Perth Mint), LandCorp, e Eventscorp (feccere Turism [[Ostarali]] Hirnaange).<ref name="Walker, Tony-20143">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> Robinson Cox naati e fedde ɓurnde mawnude wiyeteende Clayton Utz e hitaande 1992, o waɗtaa gardiiɗo biro fedde nde to Perth e hitaande 1994.<ref name="parl2">{{Cite Au Parliament|mpid=83P|name=83P|title=Hon Julie Bishop MP|access-date=3 November 2021}}</ref> E nder hitaande ndee tan, o ƴetti toɗɗagol hooreejo ñaawirdu ñaawirdu laamu leydi ndii, o woni e laamu duuɓi tati.<ref>{{cite news|url=https://www.mediastatements.wa.gov.au/Pages/Court/1993/11/Julie-Bishop-to-chair-Town-Planning-Appeal-Tribunal.aspx|title=Julie Bishop to chair Town Planning Appeal Tribunal|publisher=Government of Western Australia|date=21 November 1993|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823210646/https://www.mediastatements.wa.gov.au/Pages/Court/1993/11/Julie-Bishop-to-chair-Town-Planning-Appeal-Tribunal.aspx|url-status=dead}}</ref> E hitaande 1996, Bishop naati duɗal njulaagu Harvard fotde jonte jeetati ngam timminde porogaraam njuɓɓudi yahrude yeeso wonande ardiiɓe mawɓe.O yetti gooto e jannginooɓe makko toon, George C. Lodge, ngam wallitde mo naatde e nguurndam renndo.<ref name="Davis-2007">{{cite news|first=Mark|last=Davis|title=True blue to her boots|url=http://www.smh.com.au/news/national/true-blue-to-her-boots/2007/09/06/1188783415598.html?page=fullpage|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=7 September 2007|access-date=20 October 2013|archive-date=2 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131202224406/http://www.smh.com.au/news/national/true-blue-to-her-boots/2007/09/06/1188783415598.html?page=fullpage|url-status=live}}</ref> E hitaande 1997, o suɓaama e nder senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, o toɗɗaa kadi gardiiɗo fedde toppitiinde jaayndeeji keertiiɗi (SBS).
Naatgol politik e fuɗɗoode
Bishop naati lannda Liberal e hitaande 1992. O hollitii wonde WA Inc ina waɗi fenaande nde addani mo miijaade wonde o "meeɗaa yiɗde yiyde laamu Labour ina suɓee kadi".<ref name="Walker, Tony-20144">{{cite news|author=Walker, Tony|url=https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|title=Julie Bishop's worldly ambition|newspaper=[[The Australian Financial Review]]|date=28 February 2014|access-date=23 August 2018|archive-date=24 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180824003759/https://www.afr.com/it-pro/julie-bishops-worldly-ambition-20140227-jy4wj|url-status=dead}}</ref> O suɓaama hooreejo lannda Liberal CBD hitaande nde o naati lannda ka, o woni hooreejo haa hitaande 1997.<ref name="Grattan-2003">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref> E hitaande 1998, senaateer biyeteeɗo Nick Minchin noddi mo ngam wonde depitee toɗɗaaɗo e batu doosgal leydi ndii e hitaande 1998. Ko o "republicain minimalist", o wooti ko salaade model cakkitiiɗo oo sabu o miijii ko ɗum radikal no feewi, tee ina gasa tawa o dañaani nafoore e referaandoom. E nder batu nguu, o anndi Peter Costello, e oon sahaa ko o gardiiɗo kaalis e gardagol John Howard.<ref name="King-20147">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
== Laamu Howard ==
== Duuɓi gadani e nder parlemaa ==
Ko adii wooteeji fedde nde e hitaande 1998, Bishop heɓiino suɓngo Liberal ngam ''Division Curtin'', ƴettuɗo e nder gure hirnaange Perth. Bid makko ngam suɓaade heɓi ballal gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono Richard Court, mo o suɓii ngam wonde tergal garoowo e kabine fedde nde. Joɗnde ndee ko Allan Rocher joginoo duuɓi 17, sehil gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard kono o yalti e Liberal en e hitaande 1995 ngam jooɗaade e hoore mum. Howard yiɗaa Liberal en mbaɗa kanndidaa ngam haɓaade Rocher, o salii waɗde kampaañ ngam suɓaade Bishop ; kono Peter Costello e Aleksanndere Downer kamɓe ɗiɗo fof ɓe mballitii e kanndidaagal makko, Kostello fuɗɗii kampaañ makko.<ref name="Grattan-20032">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref>E woote ɗe, o heɓti jooɗorde Liberal en e mbaydi mawndi e makko.<ref name="King-20148">{{cite news|first=Madonna|last=King|title=Less of a Bishop, more of a pope|url=http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|location=Sydney|date=21 November 2014|access-date=21 November 2014|archive-date=21 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141121070431/http://www.smh.com.au/good-weekend/less-of-a-bishop-more-of-a-pope-20141121-11imkz.html|url-status=live}}</ref>
Caggal nde lannda Liberal fooli wooteeji diiwaan 2001 to Hirnaange Ostarali, Bishop hollitaama e lowre jaayndeeji keewɗi wonde ina waawi lomtaade Richard Court e wonde hooreejo Liberal diiwaan (e noon kadi Ardiiɗo luulndo).<ref name="Grattan-20033">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref> Caggal ɗuum, ko ɗum tabitinaa wonde Ñaawirde ndee ina yiɗi feere nde kanko e cukko makko e luulndiiɗo fedde nde, hono Colin Barnett, ɓe njogori woppude jooɗorɗe maɓɓe e nder Asaambele Legislatif. Bishop maa woppu Parlemaa fedde nde, o rokka Barnett jooɗorde mum, Court maa rokku Bishop ardorde WA Liberals so tawii o wonii e jam e nder suudu sarɗiiji leydi ndii e laawol heɓde jooɗorɗe ɓooyɗe ɗe Court walla Barnett, ɗe ɗiɗi fof ko e nder keeri Curtin, ɗe ngoni ko e kisal Liberals ngam 5. Kono Bishop salii haa jooni nanondiral ngal.<ref name="Grattan-20034">{{cite news|first=Michelle|last=Grattan|title=New kid on the block|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=11 October 2003|access-date=28 November 2007|archive-date=24 December 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20031224204358/http://www.theage.com.au/articles/2003/10/10/1065676160190.html|url-status=live}}</ref>
== Toowgol to ministeer ==
Bishop nde o woni jaagorgal jaŋde e hitaande 2007
Bishop toɗɗaama jaagorgal mawnugol e juuɗe gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard e hitaande 2003. Caggal ɗuum o artiraa jaagorgal jaŋde e ganndal e jaagorgal rewɓe e hitaande 2006, o golliima e ɗeen golle haa laamu Howard fooli e wooteeji fedde nde 2007.
Ko o jaagorgal jaŋde, politikaaji Bishop ina njokki e ƴellitde tolnooji jaŋde ngenndiiji kam e njoɓdi jannginooɓe tuugiindi e golle.<ref>{{cite news|first=Julie|last=Bishop|author-link=Julie Bishop|title=Rudd revolution will take more than rhetoric – Opinion|url=http://www.smh.com.au/news/opinion/rudd-revolution-will-take-more-than-rhetoric/2007/01/29/1169919273554.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=30 January 2007|access-date=13 June 2010|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924203055/http://www.smh.com.au/news/opinion/rudd-revolution-will-take-more-than-rhetoric/2007/01/29/1169919273554.html|url-status=live}}</ref>Ñalnde 13 abriil 2007, laamuuji dowlaaji Ostarali kawritii e luulndaade politik njoɓdi Bishop. E nder bidsee 2007, laamu fedde ndee hollitii wonde ina rokka miliyaaruuji 5 dolaar "kaalis dokkal" ngam jaŋde toownde, tawi faandaare mum ko hollude jaŋde toownde e nder winndere ndee to [[Ostarali]].<ref>{{cite web|url=http://www.dest.gov.au/ministers/bishop/budget07/bud03_07.htm|title=Hon Julie Bishop MP – Budget 2007–08 Media Releases|publisher=Dest.gov.au|date=8 May 2007|access-date=13 June 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110309204954/http://www.dest.gov.au/ministers/bishop/budget07/bud03_07.htm|archive-date=9 March 2011}}</ref>Won e miijooji Bishop haali e nder renndo ko fayti e jaŋde, ina jeyaa heen wiyde wonde « dowlaaji ɗii ina njuɓɓina miijooji e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, ina mbonna 180 miliyoŋ dolaar e duppitgol ngol alaa ko nafata », ko ɗum jannginooɓe ɓee ñiŋi ɗum. Kit media advance ngam konngol 2006 wiyi wonde geɗe e nder jaŋde hannde ndee ummorii ko "juumtuɗo e hooreejo leydi Mao" ; haala kaa woppitaa e haala makko.<ref>{{cite news|title=Thatcher v Mao – what a week for ideology – Opinion|url=http://www.theage.com.au/news/editorial/thatcher-v-mao--what-a-week-for-ideology/2006/10/06/1159641526970.html?page=fullpage|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=7 October 2006|access-date=6 May 2007|archive-date=15 October 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121015110555/http://www.theage.com.au/news/editorial/thatcher-v-mao--what-a-week-for-ideology/2006/10/06/1159641526970.html?page=fullpage|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Justine|last=Ferrari|title=Canberra to seize syllabus from states|url=http://www.theaustralian.com.au/news/nation/canberra-to-seize-syllabus-from-states/story-e6frg6nf-1111112318760|newspaper=[[The Australian]]|date=6 October 2006|access-date=6 May 2007|archive-date=21 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150421010301/http://www.theaustralian.com.au/news/nation/canberra-to-seize-syllabus-from-states/story-e6frg6nf-1111112318760|url-status=live}}</ref>
== Cukko hooreejo luulndo ngo ==
Caggal woote 2007, Bishop suɓaama cukko hooreejo lannda Liberal ñalnde 29 noowammbar 2007 ; Brendan Nelson suɓaama hooreejo leydi ndi. E nder woote ɗe terɗe suudu lannda Liberal mbaɗi, Bishop heɓi heen 44 woote, gooto ɓuri wooteeji ɗiɗo ɗi o hawri ɗii fof kawri, hono Andrew Robb (25 woote) e Christopher Pyne (18 woote).<ref>{{cite news|first=Sandra|last=O'Malley|title=Divided Liberals choose Nelson to lead|url=http://news.smh.com.au/national/divided-liberals-choose-nelson-to-lead-20071129-1dka.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|agency=[[Australian Associated Press|AAP]]|date=29 November 2007|access-date=13 July 2007|archive-date=14 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714123603/http://news.smh.com.au/national/divided-liberals-choose-nelson-to-lead-20071129-1dka.html|url-status=live}}</ref>
Biskop e guwerneer mawɗo leydi ndi hono Quentin Bryce
Ñalnde 22 lewru Seeɗto hitaande 2008, Bishop toɗɗaa e darnde keso Shadow e juuɗe lomto Nelson e hooreejo luulndo, hono Malcolm Turnbull, ɗum waɗi mo debbo gadano jogaade ndeen portfolio.<ref>{{cite news|title=Malcolm Turnbull Shadow Ministry team|url=http://www.dailytelegraph.com.au/malcolm-turnbull-shadow-ministry-team/story-e6freuy9-1111117552782|newspaper=[[The Daily Telegraph (Sydney)|The Daily Telegraph]]|location=Sydney|date=22 September 2008|access-date=18 July 2014}}</ref><ref>{{cite news|first=Phillip|last=Hudson|title=Nelson's men dumped|url=http://www.smh.com.au/news/national/turnbull-turns-on-nelsons-men/2008/09/22/1221935509664.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=22 September 2008|access-date=18 July 2014|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924202623/http://www.smh.com.au/news/national/turnbull-turns-on-nelsons-men/2008/09/22/1221935509664.html|url-status=live}}</ref> Kono ñalnde 16 feebariyee 2009, o woppitaa oon darnde, tawi jaayɗe ina mbiya wonde gollodiiɓe makko ina mbeltii e golle makko e nder darnde ndee. O hokkaama golle ministeer Shadow ngam geɗe caggal leydi.<ref>{{cite news|first=Phillip|last=Coorey|title=Bishop quits as shadow treasurer|url=http://www.smh.com.au/national/bishop-quits-as-shadow-treasurer-20090216-88ku.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|agency=[[Australian Associated Press|AAP]]|date=16 February 2009|access-date=16 February 2009|archive-date=8 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308123213/https://www.smh.com.au/national/bishop-quits-as-shadow-treasurer-20090216-88ku.html|url-status=live}}</ref> Caggal nde Tony Abbott suɓaama hooreejo Liberal ɓaawo 2009, Bishop jokki darnde maako bana cukko hooreejo e ministaajo Shadow ngam kuuɗe yaasi.<ref>{{cite news|first=Christian|last=Kerr|title=Julie Bishop keeps job continuity as deputy leader|url=http://www.theaustralian.com.au/news/julie-bishop-keeps-job-continuity-as-deputy-leader/story-e6frg6n6-1225805929293|newspaper=[[The Australian]]|date=2 December 2009|access-date=18 July 2014|archive-date=9 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141009182930/http://www.theaustralian.com.au/news/julie-bishop-keeps-job-continuity-as-deputy-leader/story-e6frg6n6-1225805929293|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Ari|last=Sharp|title=Abbott reveals new frontbench after reshuffle|url=http://www.theage.com.au/national/abbott-reveals-new-frontbench-after-reshuffle-20091208-kgc9.html|newspaper=[[The Age]]|location=Melbourne|date=8 December 2009|access-date=18 July 2014|archive-date=4 June 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604175950/http://www.theage.com.au/national/abbott-reveals-new-frontbench-after-reshuffle-20091208-kgc9.html|url-status=live}}</ref>
E hitaande 2010, Bishop fawii ko e tuumeede fenaande paaspooruuji [[Ostarali]] ɗi Mossad waɗi, o wiyi leyɗeele keewɗe ina kuutoroo fenaande paaspooruuji ngam golle humpito, haa arti noon e [[Ostarali]].<ref>{{cite news|first=Michael|last=Harvey|title=Liberal Deputy Julie Bishop 'jeopardising' security over passport claim|url=http://www.heraldsun.com.au/news/pm-kevin-rudd-slams-julie-bishop-over-passport-forging-claims/story-e6frf7jo-1225871256613|newspaper=[[Herald Sun]]|location=Melbourne|date=26 May 2010|access-date=13 June 2010|archive-date=14 June 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110614233712/http://www.heraldsun.com.au/news/pm-kevin-rudd-slams-julie-bishop-over-passport-forging-claims/story-e6frf7jo-1225871256613|url-status=live}}</ref>Laamu Rudd yani e Bishop ngam haalaaji ɗi, o wiyi o "foppii nanondiral juutngal" ngam waasde miijaade golle hakkille.<ref>{{cite news|title=First the Israelis, now Julie Bishop's under attack over faked passport scandal|url=http://www.smh.com.au/national/first-the-israelis-now-julie-bishops-under-attack-over-faked-passport-scandal-20100526-wc3j.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|agency=[[Australian Associated Press|AAP]]|date=26 May 2010|access-date=18 July 2014|archive-date=29 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140729192731/http://www.smh.com.au/national/first-the-israelis-now-julie-bishops-under-attack-over-faked-passport-scandal-20100526-wc3j.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Tim|last=Lester|title=Australia forges passports too, says Bishop|url=http://www.smh.com.au/national/australia-forges-passports-too-says-bishop-20100525-wa6b.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=25 May 2010|access-date=13 June 2010|archive-date=28 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100528174545/http://www.smh.com.au/national/australia-forges-passports-too-says-bishop-20100525-wa6b.html?|url-status=live}}</ref> Caggal mum o laɓɓini haala makko, o wiyi "mi alaa ganndal e kala laamu [[Ostarali]] ina fotnoo foolde paaspooruuji kala leñol."<ref>{{cite news|first1=Michelle|last1=Grattan|first2=Tim|last2=Lester|first3=Jason|last3=Koutsoukis|title=Passport gaffe trips Liberals' deputy leader|url=http://www.theage.com.au/national/passport-gaffe-trips-liberals-deputy-leader-20100525-wb0z.html|newspaper=[[The Age]]|location=[[Melbourne]]|date=26 May 2010|access-date=18 July 2014|archive-date=6 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121106133904/http://www.theage.com.au/national/passport-gaffe-trips-liberals-deputy-leader-20100525-wb0z.html|url-status=live}}</ref>
Caggal nde Kawtal ngal dañi caɗeele seeɗa e wooteeji fedde nde 2010, Bishop suɓaama kadi e dow nanondiral e won'de cukko hooreejo leydi e juuɗe gollodiiɓe mum, o jokki e jappeere jaagorgal ko fayti e geɗe caggal leydi, o rokkaama kadi golle ɓeydooje jaagorgal ko feewti e njulaagu.<ref>{{cite web|title=Abbott announces his shadow ministry|url=http://australianconservative.com/2010/09/abbott-announces-his-shadow-ministry/|publisher=Australian Conservative|date=11 September 2010|access-date=18 July 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140725092007/http://australianconservative.com/2010/09/abbott-announces-his-shadow-ministry/|archive-date=25 July 2014}}</ref>
== Jaagorgal ko feewti e caggal leydi ==
Caggal nde Kawtal ngal heɓi woote fedde nde 2013, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii keso biyeteeɗo Tony Abbott tabitinii Bishop wonde jaagorgal geɗe caggal leydi ; o hunnaama e juuɗe Guwerneer Seneraal Quentin Bryce ñalnde 18 suwee 2013. O wonti debbo gooto e nder guwarnama, o rokkaa darnde tataɓere ɓurnde toowde, caggal Abbott e cukko gardiiɗo jaagorɗe Warren Truss.<ref>{{cite web|url=http://m.smh.com.au/federal-politics/political-news/not-a-selfie-among-us-tony-abbott-and-his-team-are-swornin-20130918-2tyqn.html|title='Not a selfie among us': Tony Abbott and his team are sworn-in|work=The Sydney Morning Herald|date=18 September 2013|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925091016/http://m.smh.com.au/federal-politics/political-news/not-a-selfie-among-us-tony-abbott-and-his-team-are-swornin-20130918-2tyqn.html|url-status=live}}</ref> E nder lebbi garooji caggal toɗɗagol makko, ciimtol jaayndeeji keewɗi kollitii wonde Bishop, wondude e jaagorgal ko feewti e renndo Scott Morrison, ina njiytiraa e nder leydi hee ko jaagorɗe ɓurɗe waawde golle e nder laamu nguu.<ref>{{cite web|first=Ross|last=Fitzgerald|author-link=Ross Fitzgerald|url=http://www.rossfitzgerald.com/2014/12/tony-abbotts-top-performers-line-up-for-promotion-in-ministry-reshuffle/|title=Tony Abbott's top performers line up for promotion in ministry reshuffle|publisher=rossfitzgerald.com|date=20 December 2014|access-date=9 July 2016|archive-date=4 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304082954/http://www.rossfitzgerald.com/2014/12/tony-abbotts-top-performers-line-up-for-promotion-in-ministry-reshuffle/|url-status=live}}</ref>
E lewru Duujal 2014, Bishop wonti tan debbo ɗiɗaɓo gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, caggal Julia Gillard.<ref>{{cite web|first=Judith|last=Ireland|url=http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-highs-lows-and-whoas-of-federal-parliament-in-2014-20141204-1209w3.html|title=The highs, lows and whoas of Federal Parliament in 2014|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=5 December 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418002922/http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-highs-lows-and-whoas-of-federal-parliament-in-2014-20141204-1209w3.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Rosie|last=Lewis|url=http://www.theaustralian.com.au/national-affairs/treasury/julie-bishop-we-must-sell-budget-cuts/news-story/9b72309c0dbae42d2288a1669e91b7b2|title=Julie Bishop: We must sell budget cuts|work=[[The Australian]]|date=31 December 2014|access-date=17 April 2017}}</ref> E nder dumunna mo o woni jaagorde caggal leydi, Bishop ina heewnoo wiyde ko kanko woni hooreejo lannda Liberal e gardiiɗo jaagorɗe.<ref>{{cite web|first=Peter|last=Reith|url=http://www.smh.com.au/comment/why-julie-bishop-should-be-our-next-coalition-pm-20140728-zxmn5.html|title=Why Julie Bishop should be our next Coalition PM|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=28 July 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=6 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170106120839/http://www.smh.com.au/comment/why-julie-bishop-should-be-our-next-coalition-pm-20140728-zxmn5.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Paula|last=Matthewson|url=http://www.abc.net.au/news/2014-10-06/matthewson-julie-bishop:-right-woman,-wrong-time/5792158|title=Julie Bishop: right woman, wrong time|work=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|date=7 October 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418084718/http://www.abc.net.au/news/2014-10-06/matthewson-julie-bishop:-right-woman,-wrong-time/5792158|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Peter|last=Reith|url=http://www.smh.com.au/federal-politics/political-news/julie-bishop-a-hero-for-women-could-be-prime-minister-says-liberal-mp-teresa-gambaro-20141023-11aajm.html|title=Julie Bishop a 'hero' for women; could be prime minister, says Liberal MP Teresa Gambaro|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=23 October 2014|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418002939/http://www.smh.com.au/federal-politics/political-news/julie-bishop-a-hero-for-women-could-be-prime-minister-says-liberal-mp-teresa-gambaro-20141023-11aajm.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|first=Stephanie|last=Peatling|url=http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/julie-and-julia-how-julie-bishop-appears-to-have-avoided-the-traps-that-snared-julia-gillard-20150310-14009t.html|title=Julie and Julia: How Julie Bishop appears to have avoided the traps that snared Julia Gillard|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=10 March 2015|access-date=17 April 2017|archive-date=18 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418001417/http://www.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/julie-and-julia-how-julie-bishop-appears-to-have-avoided-the-traps-that-snared-julia-gillard-20150310-14009t.html|url-status=live}}</ref>
== Ballal caggal leydi ==
Ina jeyaa e ko Bishop waɗi caggal nde o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e caggal leydi, waɗde mbayliigu mawngu e nder porogaraam ballal caggal leydi Ostarali. Ɗee mbayliigaaji ina njeyaa heen momtugol fedde ballal caggal leydi [[Ostarali]], hono AusAID, e ustude njoɓdiiji keewɗi.<ref>Jack Corbett, 2017, ''Australia's Foreign Aid Dilemma: Humanitarian Aspirations confront Democratic Legitimacy''., Abdingdon, Oxon: Routledge {{ISBN|978-1-138-69671-6}} (hbk).</ref>
Laamu kesu nguu huniima ñalnde 18 suwee 2013. Gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Tony Abbott, habrii ñalnde heen wonde AusAID ina naata e Departemaa Geɗe caggal leydi (DFAT). Kabaaru naatgol ngol eɓɓaande ndee, Bishop yettiniino ɗum e gollotooɓe mawɓe AusAID balɗe seeɗa ko adii ɗuum.<ref>Corbett, op.cit., p.133.</ref> Facciro laawɗungo ngam naatgol AusAID e nder DFAT ko wonde “Naatgol ngol maa addan DFAT waawde huutoraade nafooje ngenndiije [[Ostarali]] tawa ina tabitina jokkondire ɓurɗe ɓadaade e semmbinde jokkondiral hakkunde ballal laamu nguu, geɗe caggal leydi e golle njulaagu.”<ref>Department of Foreign Affairs and Trade. 2014. ''Submission to the Senate Foreign Affairs, Defence and Trade References Committee Inquiry into Australia's Overseas Aid and Development Assistance Program'', 7 February. p.1.</ref>
Batte kawral ngal e mbaadi ballal Ostarali addani jeewte keewɗe.<ref>An independent review of the integration process five years after the change was issued in early 2019. See Richard Moore, '[http://devpolicy.org/publications/reports/DFAT-AusAIDIntegrationReview-FullVersion.pdf Strategic Choice: A future-focused review of the DFAT-AusAID integration'] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190306030123/http://devpolicy.org/publications/reports/DFAT-AusAIDIntegrationReview-FullVersion.pdf|date=6 March 2019}}, February 2019, Canberra: ANU, Development Policy Centre. See also Corbett, op.cit., p. 136.</ref> Sikkooɓe ɓee kollitii yaltugol heewɓe e annduɓe ballal jogiiɓe humpito e nder AusAID ɓooyɗo oo, nde tawnoo golle jokkondire ɗee ina mbaɗa, ɓe mbiyi wonde pinal e ko ɓuri teeŋtude e DFAT ina mballita e porogaraam ballal moƴƴal. Ɓeen yiɗɓe waylo ngoo mbiyi wonde jokkondiral ɓurngal ɓadaade e geɗe caggal leydi ina addana porogaraam ballal ngal ɓurde jogaade faayiida, kadi ina addana ɗum nafoore ɓurnde moƴƴude e kaalis.<ref>Greg Sheridan 2014. '[https://www.theaustralian.com.au/news/inquirer/a-more-effective-aid-dollar/news-story/c190b326e6cb6c1cd340655d34e29498 A more effective aid dollar.'], ''The Australian'', 18 January.</ref>
Caggal ɗuum, Bishop hollitii taƴgol njoɓdi mawndi e nder porogaraam ballal. E nder luulndo, lannda Liberal ina jaɓi e yeeso yimɓe fof faandaare mum ko jogaade bidsee ballal [[Ostarali]] e tolno 0,5% e PIB.<ref>Corbett, op.cit, p. 132.</ref> Ballal ngal ina tolnoo e miliyaaruuji 5,0 dolaar e hitaande 2014/15. Kono taƴgol bidje ngol waɗaama caggal nde laamu kesu nguu heɓi laamu, addani ɗum ustaare mawnde. Jawdi ndii ustaama fotde 4,2 miliyaar dolaar e hitaande 2015/16. Ustaare woɗnde waɗaama e duuɓi garooji ɗii. Jaqde ballal ko feccere e PIB ustii gila e 0,32% e hitaande 2014/15 haa 0,23% e hitaande 2018/19.<ref>Data is available at Development Policy Centre, Australian National University, ''[http://devpolicy.org/aidtracker/trends/ Aid Tracker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190508143122/http://devpolicy.org/aidtracker/trends/|date=8 May 2019}}''. See also Ian Anderson. 2018. ''[http://www.devpolicy.org/something-strange-has-been-happening-to-australian-aid-program-20180820/ Something strange has been happening to the Australian aid program] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190411121428/http://www.devpolicy.org/something-strange-has-been-happening-to-australian-aid-program-20180820/|date=11 April 2019}}''. 20 August.</ref>
== Feere Kolombo hesere ==
Lebbi seeɗa caggal nde laamu Abbott heɓi laamu, Bishop hollitii wonde ina jogori huutoraade peeje kese ngam rokkude almudɓe janngooɓe duɗe leslese kaalis ngam janngude e nokkuuji keewɗi ceertuɗi e nder leydi Indo-Pacifique. Feere nde fuɗɗii ko e mbaadi jarribordi, caggal nde heɓi nafoore adannde, porogaraam timmuɗo oo fuɗɗii ko e hitaande 2015.<ref>{{cite web|url=http://m.indaily.com.au/flinders-news/2015/09/01/bumper-year-for-new-colombo-plan/|title=Bumper year for New Colombo Plan|work=InDaily – Adelaide News|date=September 2015|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925110326/http://m.indaily.com.au/flinders-news/2015/09/01/bumper-year-for-new-colombo-plan/|url-status=live}}</ref>
== Harbiyankooɓe ISIS ==
Bishop e gardagol jaagorgal leydi [[Amerik]] hono John Kerry
E nder konngol makko e hitaande 2015, ngam faamninde peeje laamu [[Ostarali]] ngam haɓaade ISIS, Bishop nanndini ko jokkere enɗam hakkunde ISIS e jokkere enɗam Nazism. E tuugnaade e deftere Eric Hoffer teskinnde wiyeteende ''The True Believer'', o wiyi wonde Kaliifa bayyinaango ngoo ummorii ko e oon nokku gooto, riiwtuɗo jamaanu nguu wallitde Hitler ; "Invincibility wonnoo ko—haa e hareeji diwooje ɗi Amerik ardii—ɗum fof ko huunde e daɗndugol mum.<ref>{{cite news|first=Julie|last=Bishop|title=Battling the Orwellian nightmare of Islamic State's mind control|work=[[Australian Financial Review]]|url-access=subscription|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409023056/https://www.afr.com/opinion/battling-the-orwellian-nightmare-of-islamic-states-mind-control-20150318-1m20p7|url-status=live|url=http://www.afr.com/opinion/columnists/battling-the-orwellian-nightmare-of-islamic-states-mind-control-20150318-1m20p7|date=18 March 2015|access-date=21 March 2015}}</ref>
E lewru oktoobar 2014, Man Haron Monis winndii awokaa mawɗo biyeteeɗo George Brandis ngam naamnaade so tawii Monis ina waawi jokkondirde e hooreejo ISIS, lebbi ɗiɗi hade mum nanngude yimɓe e nder hare Sydney. Ñalnde 28 lewru mbooy hitaande 2015, Bishop wiyi Parlemaa wonde ɓataake oo rokkaama ngam ƴeewtaade siege oo, hade mum feewnude winndannde ndee balɗe tati caggal ɗuum.<ref>{{cite news|url=http://www.abc.net.au/news/2015-07-04/labor-steps-up-attack-on-government-over-monis-letter/6595222|title=Labor accuses Federal Government of misleading Parliament over Man Haron Monis letter, calls on Prime Minister to 'come clean'|work=ABC News|date=4 July 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409014847/https://www.abc.net.au/news/2015-07-04/labor-steps-up-attack-on-government-over-monis-letter/6595222|archive-date=9 April 2024|url-status=live|first=Dan|last=Conifer}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.smh.com.au/federal-politics/political-news/sydney-siege-tony-abbotts-office-knew-julie-bishop-had-misled-parliament-three-days-before-correction-20150704-gi4mge|title=Sydney siege: Tony Abbott's office knew Julie Bishop had misled Parliament three days before correction|work=The Sydney Morning Herald|date=3 July 2015|url-access=registration|first=Bevan|last=Shields|url-status=live|archive-date=9 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409014822/https://www.smh.com.au/politics/federal/sydney-siege-tony-abbotts-office-knew-julie-bishop-had-misled-parliament-three-days-before-correction-20150703-gi4mge.html}}</ref>
== Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ==
Bishop hawri e gardiiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe hono Ban Ki-moon e lewru noowammbar 2014
Hay so tawii Bishop haɓaama e kampaañ laamu Gillard ngam heɓde [[Ostarali]] jooɗorde duuɓi ɗiɗi e nder Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, o yettaama no feewi sabu golle makko gardiiɗe nde o lomtii Ostarali e nder Goomu nguu e mbaadi makko jaagorde caggal leydi. O kaaldi e kuulal jaajngal ngal Diiso ngoo ƴetti ngam heɓde laawol timmungol e nokku ɗo laana ndiwoowa MH17 yani ɗoo.<ref name="smh.com.au2">{{cite web|url=http://m.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-irony-behind-julie-bishops-success-at-the-united-nations-security-council-20141120-11qcmp.html|title=The irony behind Julie Bishop's success at the United Nations Security Council|work=The Sydney Morning Herald|date=20 November 2014|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925091307/http://m.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-irony-behind-julie-bishops-success-at-the-united-nations-security-council-20141120-11qcmp.html|url-status=live}}</ref>
E nder [[lewru]] Noowammbar 2014, Bishop ardii Goomu Kisal, o ardii batu ngam yeewtidde e kulhuli hareeji caggal leydi, jam ONU e rafi Ebola.[55] Caggal ɗuum, Bishop ardii kaaldigal ngam ƴettude kuulal ngam sosde ñaawirdu keeriindi ngam jippinde laana ndiwoowa MH17. Hay so tawii Riisi saliima kuulal ngal, Bishop ina yetta no feewi e depiteeji goɗɗi ɗii sabu golle mum e haala mum tiiɗka caggal nde o salii kuulal ngal, wonde "kuulal ngal Fedde Riisi ƴettiti ngal, ina foti ƴeewteede no feewi".<ref name="smh.com.au">{{cite web|url=http://m.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-irony-behind-julie-bishops-success-at-the-united-nations-security-council-20141120-11qcmp.html|title=The irony behind Julie Bishop's success at the United Nations Security Council|work=The Sydney Morning Herald|date=20 November 2014|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925091307/http://m.smh.com.au/federal-politics/political-opinion/the-irony-behind-julie-bishops-success-at-the-united-nations-security-council-20141120-11qcmp.html|url-status=live}}</ref>
== Iraan ==
Bishop e hooreejo leydi [[Iran]] [[Hasan Ruhaan]]<nowiki/>i to galle laamorɗo Saadabad
E lewru abriil 2015, Bishop waɗii njillu laawɗungu to leydi [[Iraan]], caggal nde o joofni njillu makko to leydi Inndo. Ko kanko woni jaagorde laamu [[Ostarali]] gadano yillaade leydi ndii gila 2003, nde tawnoo ko kanko e hoore makko jaagorde caggal leydi Iraan, hono [[Mohammad Javad Zarif]] noddi mo. Ɓe njeewtidii e nanondiral nukliyeer e geɗe jowitiiɗe e ɗaɓɓooɓe asilo [[Iran|Iraan]] to [[Ostarali]].<ref>{{cite news|url=https://www.smh.com.au/world/julie-bishop-to-use-iran-visit-to-discuss-nuclear-program-and-tackling-islamic-state-20150414-1ml3io.html|title=Julie Bishop to use Iran visit to discuss nuclear program and tackling Islamic State|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=14 April 2015|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823174134/https://www.smh.com.au/world/julie-bishop-to-use-iran-visit-to-discuss-nuclear-program-and-tackling-islamic-state-20150414-1ml3io.html|url-status=live}}</ref>Bishop ɓoornii ko wutte walla wutte daneejo e nder dumunna njillu mum, o jokkondirtaa e tedduɓe worɓe ngam waasde tooñde hakkillaaji nokkuuji ɗii. O heɓi won e ñiŋooje sabu ɗuum, tawi Andrew Bolt ina naamnoo ɗum e haala mum so tawii o fotnoo ko « suɓaade hoore makko » e sariya lislaam. Suuɗde hoore wonaa huunde waɗɗiinde e rewɓe jananɓe yillotooɓe leydi Iraan. E nder jaabawol makko, o wiyi: "Ko goonga miɗo ɓoornoo wutteeji e wutteeji e wutteeji hoore no feewi e nder comci am ñalnde kala".<ref>{{cite news|url=https://www.afr.com/news/politics/foreign-minister-julie-bishops-iran-visit-upsets-conservatives-20150419-1mo6x9|title=Foreign Minister Julie Bishop's Iran visit upsets conservatives|first=Geoff|last=Winestock|date=19 April 2015|work=[[Australian Financial Review]]|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823174148/https://www.afr.com/news/politics/foreign-minister-julie-bishops-iran-visit-upsets-conservatives-20150419-1mo6x9|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.smh.com.au/politics/federal/foreign-minister-julie-bishop-enters-iran-in-hat-and-headscarf-20150418-1mnske.html|title=Foreign Minister Julie Bishop enters Iran in hat and headscarf|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=18 April 2015|access-date=23 August 2018|archive-date=23 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823174142/https://www.smh.com.au/politics/federal/foreign-minister-julie-bishop-enters-iran-in-hat-and-headscarf-20150418-1mnske.html|url-status=live}}</ref>
=== Miyanmaar ===
E fuɗɗoode lewru suwee 2017, nde kiris Rohingya en to Myanmar wonti laɓɓingol leƴƴi, Bishop wiyi wonde [[Ostarali]] ina wondi e sunaare mawnde e ɓeydagol fitinaaji e nder diiwaan Rakhine to Myanmar, tee maa rokku fotde miliyoŋaaji 5 dolaar [[Amerik]] ngam wallitde mooliiɓe Rohingya to [[Banngladesh|Bangladesh]].<ref>{{cite web|url=http://www.skynews.com.au/news/world/world/2017/09/09/australia-pledges--5-million-to-rohingya.html|title=Australia pledges $5 million to Rohingya|publisher=Skynews.com.au|date=9 September 2017|access-date=6 September 2018|archive-date=13 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170913114512/http://www.skynews.com.au/news/world/world/2017/09/09/australia-pledges--5-million-to-rohingya.html|url-status=dead}}</ref><ref>[http://www.sbs.com.au/news/article/2017/09/09/rohingya-australia-hold-protest-action-over-myanmar-violence "Rohingya in Australia hold protest to call for action over Myanmar violence,"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170911055317/http://www.sbs.com.au/news/article/2017/09/09/rohingya-australia-hold-protest-action-over-myanmar-violence|date=11 September 2017}} 9 September 2017, ''[[SBS News]]''</ref>E hitaande 2018, Bishop noddii "ngam joofnude fitinaaji ɗii, ngam heɓde neɗɗaagal timmungal tawa aldaa e caɗeele ... e jaɓde jojjanɗe aadee timmuɗe e laaɓtuɗe".<ref>{{cite news|title=Rohingya Muslims should not be repatriated to Myanmar until credible investigation, Julie Bishop says|url=http://www.abc.net.au/news/2018-04-30/time-not-right-for-rohingyas-repatriation-myanmar-bishop-says/9709672|work=ABC News|date=29 April 2018|access-date=31 August 2018|archive-date=29 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180829061214/http://www.abc.net.au/news/2018-04-30/time-not-right-for-rohingyas-repatriation-myanmar-bishop-says/9709672|url-status=live}}</ref> O wiyi kadi wonde jokkondiral [[Ostarali]] e konu Myanmar "ina waɗi ngam wallitde ƴellitde waylo-waylo moƴƴo e nder leydi Myanmar".<ref>{{cite news|title=Bishop: Australia to retain military links with Myanmar despite Rohingya crisis|url=https://www.sbs.com.au/news/bishop-australia-to-retain-military-links-with-myanmar-despite-rohingya-crisis|work=SBS News|date=28 June 2018|access-date=31 August 2018|archive-date=31 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180831174618/https://www.sbs.com.au/news/bishop-australia-to-retain-military-links-with-myanmar-despite-rohingya-crisis|url-status=live}}</ref>
=== Indoneesi ===
Bishop ina jeyaa e toɓɓere ɓurnde toowde e kaaldigal e laamu [[Inndonesiya|Indoneesi]] ngam hisnude nguurndam jom en jawɗeele en ñaawooɓe Myuran Sukumaran e Andrew Chan. E hollirde luulndaare [[Ostarali]] e ñaawoore warngo, Bishop weltiima no feewi e no o yuɓɓiniri kaaldigal. Ɗumɗoo ina luurdi no feewi e ñiŋooje ɗe Tony Abbott fotnoo waɗde, mo nganndu-ɗaa ko kañum ƴaañii sabu haala ka o haali ko fayti e ballal caggal leydi ngal [[Ostarali]] rokki [[Inndonesiya|Indoneesi]]. Laamu nguu fof e daranaade, Chan e Sukumaran fof mbaraama e [[lewru]] abriil 2015.<ref name="smh.com.au1">{{cite web|url=http://m.smh.com.au/federal-politics/political-news/bali-9-how-tony-abbott-and-julie-bishop-learnt-of-the-executions-20150429-1mvzth.html|title=Bali 9: How Tony Abbott and Julie Bishop learnt of the executions|work=The Sydney Morning Herald|date=29 April 2015|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925143909/http://m.smh.com.au/federal-politics/political-news/bali-9-how-tony-abbott-and-julie-bishop-learnt-of-the-executions-20150429-1mvzth.html|url-status=live}}</ref>Ngam warngooji ɗi, Bishop siftinii Ambasadeer [[Ostarali]] ummoriiɗo Indoneesi ngam ñiŋde kuulal maɓɓe ngal.<ref name="smh.com.au12">{{cite web|url=http://m.smh.com.au/federal-politics/political-news/bali-9-how-tony-abbott-and-julie-bishop-learnt-of-the-executions-20150429-1mvzth.html|title=Bali 9: How Tony Abbott and Julie Bishop learnt of the executions|work=The Sydney Morning Herald|date=29 April 2015|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925143909/http://m.smh.com.au/federal-politics/political-news/bali-9-how-tony-abbott-and-julie-bishop-learnt-of-the-executions-20150429-1mvzth.html|url-status=live}}</ref>
E lewru ut 2015, Bishop hollitii wonde jokkondiral [[Ostarali]] e [[Inndonesiya|Indoneesi]] "artii e laawol" caggal nde o hawri e jaagorde caggal leydi Indoneesi ngam yeewtidde e warngooji ɗii.<ref>{{cite web|url=http://m.smh.com.au/world/relations-with-indonesia-back-on-track-julie-bishop-20150805-gisfei.html|title=Relations with Indonesia back on track: Julie Bishop|work=The Sydney Morning Herald|date=5 August 2015|access-date=24 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925144021/http://m.smh.com.au/world/relations-with-indonesia-back-on-track-julie-bishop-20150805-gisfei.html|url-status=live}}</ref>
=== Siin ===
E lewru mee 2018, Geoff Raby, gonnooɗo ammbasadeer Ostarali to Siin, ñiŋii no Bishop jogori jogaade jokkondiral hakkunde [[Ostarali]] e Siin, o wiyi o yejjitii jokkondiral hakkunde leyɗeele ɗee, o mettinii ardiiɓe Siin e "haalaaji jamaanu tiiɗɗi e maayo Siin worgo" e konngol naamningol ardorde diiwaan Siin. O noddii Malcolm Turnbull nde « lomtotoo jaagorde caggal leydi e neɗɗo ɓurɗo waawde huutoraade ɗaɓɓaande golle ɗee ». E nder jaabawol makko, Bishop wiyi wonde Raby « ina luggiɗi no feewi [...] e tolno jokkondiral hakkunde Ostarali e Siin hannde e ngonka jokkondiral ngal », tee o haaldaani e biro makko e nder duuɓi keewɗi. Turnbull wiyi miijo ngoo « ina selli no feewi » o siftini Bishop wonde « jaagorde caggal leydi hulɓiniinde, dipolomaat mawɗo e gollodiiɗo mawɗo ».[66]
=== Deƴƴere e lomtinande ===
Ñalnde 26 lewru bowte hitaande 2018, Bishop yaltinii bayyinaango hollitoore wonde o woppii golle jaagorgal geɗe caggal leydi.[67] Lomtii mo ko senateer Marise Payne ñalnde 28 [[lewru]] bowte.<ref>{{cite news|url=http://www.abc.net.au/news/2018-05-15/fmr-china-ambassador-says-julie-bishop-needs-to-be-sacked/9762160|work=ABC News|title=Julie Bishop hits back at former China ambassador Geoff Raby's calls for her sacking|date=16 May 2018|access-date=23 August 2018|author=Vicky Xiuzhong Xu|archive-date=27 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180827024201/http://www.abc.net.au/news/2018-05-15/fmr-china-ambassador-says-julie-bishop-needs-to-be-sacked/9762160|url-status=live}}</ref>Geɗe ardaade liberal
=== Feebariyee 2015 ardorde ɓuuɓnde ===
E lewru feebariyee 2015, ngam jaabtaade ɓeydagol ñiŋooje ardorde makko, Tony Abbott noddii ɓuuɓri darnde ardorde. Julie Bishop e jaagorgal jokkondiral Malcolm Turnbull fof, jaayɗe kollitii wonde ina miijo luulndaade ardorde nde. Njiylawu miijooji ina hollita e kala sahaa wonde Bishop e Turnbull fof ɓuri yiɗeede ko e jamaanu nguu e Abbott.<ref>{{Cite news|url=https://www.upi.com/New-Australian-PM-selects-cabinet-foreign-affairs-minister-resigns/5261535320383/|title=New Australian PM selects cabinet, foreign affairs minister resigns|last=Uria|first=Daniel|date=26 August 2018|work=UPI|access-date=28 August 2018|archive-url=https://archive.today/20180828074724/https://www.upi.com/New-Australian-PM-selects-cabinet-foreign-affairs-minister-resigns/5261535320383/|archive-date=28 August 2018|url-status=live}}</ref>Haa ragare, motion ngam moftugo limngal ardungal ɗon ƴaɓɓoo bee 61 woote haa 39, nden Abbott ɗon jokki haa laamu.<ref>{{Cite web|url=https://foreignminister.gov.au/Pages/default.aspx|title=Minister for Foreign Affairs Senator the Hon Marise Payne|website=Australian Government Department of Foreign Affairs and Trade|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828014414/https://foreignminister.gov.au/Pages/default.aspx|archive-date=28 August 2018|url-status=live|access-date=28 August 2018}}</ref>
=== Suwee 2015 ardorde ɓuuɓnde ===
Kabaaruuji goɗɗi: Ƴeewirde ardorde lannda Liberal to [[Ostarali]], [[lewru]] suwee 2015
Ñalnde 14 suwee 2015, Malcolm Turnbull luulndiima Tony Abbott ngam ardaade lannda Liberal. Caggal nde Turnbull suɓaa, Bishop fooli ƴamol Kevin Andrews ngam jokkude darnde mum e cukko hooreejo leydi e 70 woote e 30.<ref>{{cite web|url=http://www.1015fm.com.au/news/julie-bishop-says-she-wont-challenge-tony-abbott-leadership-nor-she-rounding-backbench-support|title=Julie Bishop says she won't challenge Tony Abbott for leadership, nor is she rounding up backbench support|work=1015fm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925122039/http://www.1015fm.com.au/news/julie-bishop-says-she-wont-challenge-tony-abbott-leadership-nor-she-rounding-backbench-support|archive-date=25 September 2015}}</ref>Waktuuji seeɗa hade Turnbull luulndaade, Bishop yilliima Abbott ngam wasiyaade mo wonde o dañii hoolaare lannda Liberal parlemaa. O wi'aama o yiɗiino suɓaade Abbott e nder woote ardorde haa o anndini wonde darnde makko ina woodi no feewi, caggal ɗuum o suɓii Turnbull.<ref>{{cite web|url=http://m.thenewdaily.com.au/news/2015/02/09/breaking-tony-abbott-survives-spill-move/|title='Damaged goods': Abbott survives leadership coup|date=8 February 2015|publisher=thenewdaily.com.au|access-date=21 September 2015|archive-date=25 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925131019/http://m.thenewdaily.com.au/news/2015/02/09/breaking-tony-abbott-survives-spill-move/|url-status=dead}}</ref>Bishop jokki e wonde jaagorgal caggal leydi caggal nde laamu Turnbull sosaa
t1efc9pma4jag1t71wvp5182yehrg7c
Moremi Ajasoro
0
39592
162889
162887
2026-04-12T11:59:49Z
Adam644
9917
#APRIL
162889
wikitext
text/x-wiki
[[File:Moremi Ajasoro statue.jpg|thumb|Statue moremi ajasoro ife to diiwaan Oyo Nigeria]]
'''Moremi Ajasoro''' (Yoruba: Mọremí Àjàṣorò) ko laamɗo debbo [[Yoruba language|Yoruba]] mawɗo, jaambaaro leñol e nder diiwaan Yorubaland to bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya hannde oo, ballitooɗo e rimɗinde laamu Yoruba Ife e laamu Ugbo koɗdiiɗo mum.<ref>{{Cite news|url=https://www.pulse.ng/lifestyle/food-travel/myths-and-legends-did-you-know-about-the-courageous-queen-moremi-whose-statue-is-the/hr4llg4|title=Did you know about the courageous Queen Moremi whose statue is the tallest in Nigeria?|date=2018-08-07|newspaper=[[Pulse Nigeria]]|language=en-US|access-date=2019-05-08}}</ref>
Moremi resndi Oranmiyan, ɓii Oduduwa, laamɗo gadano Ile-Ife.<ref>{{Cite news|page=83|title=Art in Ancient Ife, Birthplace of the Yoruba|author=Suzanne Preston Blier|url=http://scholar.harvard.edu/files/blier/files/blier.pdf|publisher=Harvard University|accessdate=December 22, 2016}}</ref><ref name="scholar">{{cite journal|title=The Radical Alternative and the Dilemma of the Intellectual Dramatist in Nigeria|journal=Ufahamu: A Journal of African Studies|author=Dele Layiwola|year=1991|url=http://escholarship.org/uc/item/4x1824zj.pdf|accessdate=December 22, 2016|pages=67–68}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=IuDyAAAAMAAJ&q=Moremi+Yoruba+princess|title=Moremi, the Courageous Queen|author=Segun Thomas Ajayi|publisher=Indiana University (Publications Limited)|year=2007|isbn=978-9-788-1250-75}}</ref>
== Daartol laamɗo debbo biyeteeɗo moremi ajasoro e ile-ife ==
Ayaba (Laamɗo debbo) Moremi wuuri ko e teeminannde 12ɓiire,<ref>{{Cite news|url=https://www.mtholyoke.edu/acad/music/queen-moremi-folk-opera|title=Queen Moremi Folk Opera|publisher=Mount Holyoke College|accessdate=December 22, 2016}}</ref><ref name="scholar2" /> ummorii ko e nokku Offa, wuro e nder diiwaan Kwara hannde oo[6], o resi ko Ọranyan, ronooɓe laamɗo Ife e ɓiy baaba mum sosɗo leñol Yoruba, Oduduwa]<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=lnYyAAAAIAAJ|title=Wisdom Lectures on African Thought and Culture|author=Oliver Alozie Onwubiko|publisher=Totan Publishers Limited (University of California)|year=1988|isbn=978-9-782-4495-35|page=64}}</ref>. Ile-Ife ko laamu ngu wiyetee ko ina haɓa e fedde jokkondirnde e maɓɓe, ɓe nganndu-ɗaa ko yimɓe Ladde, Ugbò e ɗemngal Yoruba.
Yimɓe Ife heewɓe ina ngondi e maccuɓe ɓeeɗoo yimɓe, sabu ɗuum ɓe keewi yiyeede ko e majjere e nder denizens Ife puɗɗiiɗi ɗii. Hay so tawii yimɓe Ile-Ife ina tikkani hareeji mum en, ɓe ngalaano feere ngam daɗndude koye maɓɓe. Ko ɗum waɗi njiimaandi ndii ina yiyee e ruuhuuji (Ará Ọ̀rùn) e yimɓe Ife, ina peeña no maskeraaɗe nii, ina ɓuuɓna haa laaɓi e ƴiye raffia.
Laamɗo debbo Moremi ko debbo cuusɗo, jaambaaro, belɗo, ngam haɓaade caɗeele ɗe leñol mum jogori dañde, fodanii Ruuhu maayo Esimirin sadak mawɗo ngam yiytude doole añɓe leñol mum.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=9T_Yt3WAizkC&pg=PA59|title=Womanism and African Consciousness|author=Mary Ebun Modupe Kolawole|publisher=Africa World Press|year=1997|isbn=9780865435414|page=59}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.pulse.ng/lifestyle/[[food]]-travel/myths-and-legends-did-you-know-about-the-courageous-queen-moremi-whose-statue-is-the/hr4llg4|title=Did you know about the courageous Queen Moremi whose statue is the tallest in Nigeria?|date=2018-08-07|newspaper=[[Pulse Nigeria]]|language=en-US|access-date=2019-05-08}}</ref> Caggal njilluuji ɗi njoofaani e Ife e nder njiimaandi, o ƴetti feere jaambaaro ngam sakkitde hoore makko ngam nanngeede e njilluuji ɗii. Ndeen Ugbo en ƴettii mo maccuɗo, sabu ŋarɗugol makko e ballal Esimirin, o resi laamɗo maɓɓe ngam wonde laamɗo makko neɗɗaaɗo. Caggal nde o humpitii sirluuji konu jom suudu makko keso oo, o dogi o fayi Ile-Ife, o holliti ɗum e Yoruba en, ɓeen mbaawi caggal ɗuum foolde ɓe e hare huutoraade hakkille mo o rokki.<ref>{{Cite news|date=2021-09-26|title=Remembering Moremi Ajasoro|url=https://tribuneonlineng.com/remembering-moremi-ajasoro/|access-date=2022-05-12|newspaper=[[Nigerian Tribune]]|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|last=Nwakunor|first=Gregory|date=2019-05-05|title=Hope, betrayal and woman in 'Moremi The Musical'|url=https://guardian.ng/art/hope-betrayal-and-woman-in-moremi-the-musical/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2022-05-15|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref>
[[File:Oba Isoro Sunday Oluwagbeileke Obisanya Owa Yekere, Moremi Ajasoro Custodian and Chief Priest 02.jpg|thumb|Oba Isoro Alet Oluwagbeileke Obisanya Owa Yekere, Moremi Ajasoro Gardiiɗo e Limanjo mawɗo]]
Caggal wolde nde o arti e jom suudu makko gadano, laamɗo Oramiyan mo Ife (caggal ɗuum Oyo), ɗoon e ɗoon o artiri mo laamɗo makko. Moremi hooti maayo Esimirin ngam timminde fodoore mum. Maayo ngoo ɗaɓɓiri mo yo o sakku ɓiyiiko gooto, hono Oluorogbo. Ɗaɓɓaande ndee ina waawi miijaade, Moremi ina ñaagii laamɗo oo nde jaɓata sadak mo hulɓinii. Kono, e joofnirde, o jokki fodoore makko, o yoɓi njoɓdi ndii. Sadaka Oluorogbo haa laamiiɗo maayo mettina Moremi tan ammaa laamu Ifẹ fuu. Yimɓe Ifẹ ɗon semmbiɗina laamiiɗo debbo Moremi bee hokkugo ɓe laato ɓikkoy maako haa abada ngam lomto ɓinngel ngel o majji - fodoore nde ɓe jogi haa hannde.
== Njawdi ==
Koolol Edi fuɗɗii ko juuti caggal maayde Moremi ngam mawninde sadak mo o waɗi ngam leñol Yoruba. Ko ɓuri jooni, Queen Moremi: The Musical - daartol teyaaɗere giɗli, iimanaagal, teddungal e sadak timmuɗo - kadi feewnaama.
Nokkuuji jama'aare feere-feere ɗon innde maako nder diiwal Yorubaland haa lesdi Naajeeriya, bana janngirde mawnde Moremi e cuuɗi hoɗorde rewɓe haa jaami'aare Lagos e jaami'aare Obafemi Awolowo.
E hitaande 2017, Oba Ogunwusi, Ooni Ile-Ife, diiwaan Osun, mahii nate Moremi e nder galle mum. Sifaa oo ko kañum ɓuri toowde e nder leydi Nijeer, sibu ina woɗɗi jogiiɗo oon limre adannde (sifaa to Owerri, laamorgo diiwaan Imo). Kadi ko kañum woni nayaɓo ɓurɗo toowde e Afrik .<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=w3CR1m0SZnkC&pg=PA29|title=Women in the Yoruba Religious Sphere (McGill Studies in the History of Religions)|author=anu oluwapo|publisher=SUNY Press|year=2003|isbn=978-0-791-4588-53|page=29}}</ref> Gardiiɗo e mawɗo almudɓe nokkuure Moremi Ajasoro ko Oba Isoro Alet Oluwagbeileke Obisanya Owa Yekere mo Ife.
== E nder binndol e jaayɗe ==
Daartol Moremi ina addana en waɗde binndanɗe keewɗe e diraamaaji. Adaptaasiyoŋ keeriiɗo ko deftere komik ina wiyee "Moremi: Legend africain" e les njiimaandi 'An African Legend'. Nde yalti ko e hitaande 2021 e kuutoragol mbaadi bande dessinee ɓurndi lollude ngam weltinde sukaaɓe.
Episode Kizazi Moto: Generation Fire tiitoonde "Moremi" ko loowdi tuugniindi e daartol ngol e maggol golloraade no loowdi ƴellitoori timminorde daartol asliwol ngol. Moremi hollitaama ko ganndo doole huutoraade ɓiyiiko biyeteeɗo Olu, ko ɓuri heewde e mum ko mbaydi Oluorogbo juutndi, ngam waɗde doole ngam haɓaade tagooje bonɗe hoɗɓe e leydi ndii. Ɗum addani tagoore Luo, tagoore muumnde nanndunde e ruuhu, woodde. Moremi hisni Luo, etii hawrude e ɓanndu mum asliiru. E nder ɗuum, tagooje ɗee njaltinaa, Moremi hawri e ɓiyiiko haa laaɓi.
Bisi Adeleye-Fayemi, daraniiɗo haɓaade rewɓe, winndii daartol ko fayti e Moremi Ajasoro.<ref>{{Cite news|last=punchng|date=2017-11-29|title=For Adeleye-Fayemi, time for Loud Whispers|url=https://punchng.com/for-adeleye-fayemi-time-for-loud-whispers/|access-date=2024-06-21|newspaper=[[The Punch]]|language=en-US}}</ref>
Daartol Ife puɗɗagol
Daartol Leñol Ugbo
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
1f7jzjc4bma4clzcrvplhesezgo2b4m
162891
162889
2026-04-12T12:01:10Z
Adam644
9917
#APRIL
162891
wikitext
text/x-wiki
[[File:Moremi Ajasoro statue.jpg|thumb|Statue moremi ajasoro ife to diiwaan Oyo Nigeria]]
'''Moremi Ajasoro''' (Yoruba: Mọremí Àjàṣorò) ko laamɗo debbo [[Yoruba language|Yoruba]] mawɗo, jaambaaro leñol e nder diiwaan Yorubaland to bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya hannde oo, ballitooɗo e rimɗinde laamu Yoruba Ife e laamu Ugbo koɗdiiɗo mum.<ref>{{Cite news|url=https://www.pulse.ng/lifestyle/food-travel/myths-and-legends-did-you-know-about-the-courageous-queen-moremi-whose-statue-is-the/hr4llg4|title=Did you know about the courageous Queen Moremi whose statue is the tallest in Nigeria?|date=2018-08-07|newspaper=[[Pulse Nigeria]]|language=en-US|access-date=2019-05-08}}</ref>
Moremi resndi Oranmiyan, ɓii Oduduwa, laamɗo gadano Ile-Ife.<ref>{{Cite news|page=83|title=Art in Ancient Ife, Birthplace of the Yoruba|author=Suzanne Preston Blier|url=http://scholar.harvard.edu/files/blier/files/blier.pdf|publisher=Harvard University|accessdate=December 22, 2016}}</ref><ref name="scholar">{{cite journal|title=The Radical Alternative and the Dilemma of the Intellectual Dramatist in Nigeria|journal=Ufahamu: A Journal of African Studies|author=Dele Layiwola|year=1991|url=http://escholarship.org/uc/item/4x1824zj.pdf|accessdate=December 22, 2016|pages=67–68}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=IuDyAAAAMAAJ&q=Moremi+Yoruba+princess|title=Moremi, the Courageous Queen|author=Segun Thomas Ajayi|publisher=Indiana University (Publications Limited)|year=2007|isbn=978-9-788-1250-75}}</ref>
== Daartol laamɗo debbo biyeteeɗo moremi ajasoro e ile-ife ==
Ayaba (Laamɗo debbo) Moremi wuuri ko e teeminannde 12ɓiire,<ref>{{Cite news|url=https://www.mtholyoke.edu/acad/music/queen-moremi-folk-opera|title=Queen Moremi Folk Opera|publisher=Mount Holyoke College|accessdate=December 22, 2016}}</ref>ummorii ko e nokku Offa, wuro e nder diiwaan Kwara hannde oo[6], o resi ko Ọranyan, ronooɓe laamɗo Ife e ɓiy baaba mum sosɗo leñol Yoruba, Oduduwa]<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=lnYyAAAAIAAJ|title=Wisdom Lectures on African Thought and Culture|author=Oliver Alozie Onwubiko|publisher=Totan Publishers Limited (University of California)|year=1988|isbn=978-9-782-4495-35|page=64}}</ref>. Ile-Ife ko laamu ngu wiyetee ko ina haɓa e fedde jokkondirnde e maɓɓe, ɓe nganndu-ɗaa ko yimɓe Ladde, Ugbò e ɗemngal Yoruba.
Yimɓe Ife heewɓe ina ngondi e maccuɓe ɓeeɗoo yimɓe, sabu ɗuum ɓe keewi yiyeede ko e majjere e nder denizens Ife puɗɗiiɗi ɗii. Hay so tawii yimɓe Ile-Ife ina tikkani hareeji mum en, ɓe ngalaano feere ngam daɗndude koye maɓɓe. Ko ɗum waɗi njiimaandi ndii ina yiyee e ruuhuuji (Ará Ọ̀rùn) e yimɓe Ife, ina peeña no maskeraaɗe nii, ina ɓuuɓna haa laaɓi e ƴiye raffia.
Laamɗo debbo Moremi ko debbo cuusɗo, jaambaaro, belɗo, ngam haɓaade caɗeele ɗe leñol mum jogori dañde, fodanii Ruuhu maayo Esimirin sadak mawɗo ngam yiytude doole añɓe leñol mum.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=9T_Yt3WAizkC&pg=PA59|title=Womanism and African Consciousness|author=Mary Ebun Modupe Kolawole|publisher=Africa World Press|year=1997|isbn=9780865435414|page=59}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.pulse.ng/lifestyle/[[food]]-travel/myths-and-legends-did-you-know-about-the-courageous-queen-moremi-whose-statue-is-the/hr4llg4|title=Did you know about the courageous Queen Moremi whose statue is the tallest in Nigeria?|date=2018-08-07|newspaper=[[Pulse Nigeria]]|language=en-US|access-date=2019-05-08}}</ref> Caggal njilluuji ɗi njoofaani e Ife e nder njiimaandi, o ƴetti feere jaambaaro ngam sakkitde hoore makko ngam nanngeede e njilluuji ɗii. Ndeen Ugbo en ƴettii mo maccuɗo, sabu ŋarɗugol makko e ballal Esimirin, o resi laamɗo maɓɓe ngam wonde laamɗo makko neɗɗaaɗo. Caggal nde o humpitii sirluuji konu jom suudu makko keso oo, o dogi o fayi Ile-Ife, o holliti ɗum e Yoruba en, ɓeen mbaawi caggal ɗuum foolde ɓe e hare huutoraade hakkille mo o rokki.<ref>{{Cite news|date=2021-09-26|title=Remembering Moremi Ajasoro|url=https://tribuneonlineng.com/remembering-moremi-ajasoro/|access-date=2022-05-12|newspaper=[[Nigerian Tribune]]|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|last=Nwakunor|first=Gregory|date=2019-05-05|title=Hope, betrayal and woman in 'Moremi The Musical'|url=https://guardian.ng/art/hope-betrayal-and-woman-in-moremi-the-musical/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2022-05-15|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref>
[[File:Oba Isoro Sunday Oluwagbeileke Obisanya Owa Yekere, Moremi Ajasoro Custodian and Chief Priest 02.jpg|thumb|Oba Isoro Alet Oluwagbeileke Obisanya Owa Yekere, Moremi Ajasoro Gardiiɗo e Limanjo mawɗo]]
Caggal wolde nde o arti e jom suudu makko gadano, laamɗo Oramiyan mo Ife (caggal ɗuum Oyo), ɗoon e ɗoon o artiri mo laamɗo makko. Moremi hooti maayo Esimirin ngam timminde fodoore mum. Maayo ngoo ɗaɓɓiri mo yo o sakku ɓiyiiko gooto, hono Oluorogbo. Ɗaɓɓaande ndee ina waawi miijaade, Moremi ina ñaagii laamɗo oo nde jaɓata sadak mo hulɓinii. Kono, e joofnirde, o jokki fodoore makko, o yoɓi njoɓdi ndii. Sadaka Oluorogbo haa laamiiɗo maayo mettina Moremi tan ammaa laamu Ifẹ fuu. Yimɓe Ifẹ ɗon semmbiɗina laamiiɗo debbo Moremi bee hokkugo ɓe laato ɓikkoy maako haa abada ngam lomto ɓinngel ngel o majji - fodoore nde ɓe jogi haa hannde.
== Njawdi ==
Koolol Edi fuɗɗii ko juuti caggal maayde Moremi ngam mawninde sadak mo o waɗi ngam leñol Yoruba. Ko ɓuri jooni, Queen Moremi: The Musical - daartol teyaaɗere giɗli, iimanaagal, teddungal e sadak timmuɗo - kadi feewnaama.
Nokkuuji jama'aare feere-feere ɗon innde maako nder diiwal Yorubaland haa lesdi Naajeeriya, bana janngirde mawnde Moremi e cuuɗi hoɗorde rewɓe haa jaami'aare Lagos e jaami'aare Obafemi Awolowo.
E hitaande 2017, Oba Ogunwusi, Ooni Ile-Ife, diiwaan Osun, mahii nate Moremi e nder galle mum. Sifaa oo ko kañum ɓuri toowde e nder leydi Nijeer, sibu ina woɗɗi jogiiɗo oon limre adannde (sifaa to Owerri, laamorgo diiwaan Imo). Kadi ko kañum woni nayaɓo ɓurɗo toowde e Afrik .<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=w3CR1m0SZnkC&pg=PA29|title=Women in the Yoruba Religious Sphere (McGill Studies in the History of Religions)|author=anu oluwapo|publisher=SUNY Press|year=2003|isbn=978-0-791-4588-53|page=29}}</ref> Gardiiɗo e mawɗo almudɓe nokkuure Moremi Ajasoro ko Oba Isoro Alet Oluwagbeileke Obisanya Owa Yekere mo Ife.
== E nder binndol e jaayɗe ==
Daartol Moremi ina addana en waɗde binndanɗe keewɗe e diraamaaji. Adaptaasiyoŋ keeriiɗo ko deftere komik ina wiyee "Moremi: Legend africain" e les njiimaandi 'An African Legend'. Nde yalti ko e hitaande 2021 e kuutoragol mbaadi bande dessinee ɓurndi lollude ngam weltinde sukaaɓe.
Episode Kizazi Moto: Generation Fire tiitoonde "Moremi" ko loowdi tuugniindi e daartol ngol e maggol golloraade no loowdi ƴellitoori timminorde daartol asliwol ngol. Moremi hollitaama ko ganndo doole huutoraade ɓiyiiko biyeteeɗo Olu, ko ɓuri heewde e mum ko mbaydi Oluorogbo juutndi, ngam waɗde doole ngam haɓaade tagooje bonɗe hoɗɓe e leydi ndii. Ɗum addani tagoore Luo, tagoore muumnde nanndunde e ruuhu, woodde. Moremi hisni Luo, etii hawrude e ɓanndu mum asliiru. E nder ɗuum, tagooje ɗee njaltinaa, Moremi hawri e ɓiyiiko haa laaɓi.
Bisi Adeleye-Fayemi, daraniiɗo haɓaade rewɓe, winndii daartol ko fayti e Moremi Ajasoro.<ref>{{Cite news|last=punchng|date=2017-11-29|title=For Adeleye-Fayemi, time for Loud Whispers|url=https://punchng.com/for-adeleye-fayemi-time-for-loud-whispers/|access-date=2024-06-21|newspaper=[[The Punch]]|language=en-US}}</ref>
Daartol Ife puɗɗagol
Daartol Leñol Ugbo
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
1oxfptfqrkk9ncvdpbysy0va4mavowz
162892
162891
2026-04-12T12:02:05Z
Adam644
9917
#APRIL
162892
wikitext
text/x-wiki
[[File:Moremi Ajasoro statue.jpg|thumb|Statue moremi ajasoro ife to diiwaan Oyo Nigeria]]
'''Moremi Ajasoro''' (Yoruba: Mọremí Àjàṣorò) ko laamɗo debbo [[Yoruba language|Yoruba]] mawɗo, jaambaaro leñol e nder diiwaan Yorubaland to bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya hannde oo, ballitooɗo e rimɗinde laamu Yoruba Ife e laamu Ugbo koɗdiiɗo mum.<ref>{{Cite news|url=https://www.pulse.ng/lifestyle/food-travel/myths-and-legends-did-you-know-about-the-courageous-queen-moremi-whose-statue-is-the/hr4llg4|title=Did you know about the courageous Queen Moremi whose statue is the tallest in Nigeria?|date=2018-08-07|newspaper=[[Pulse Nigeria]]|language=en-US|access-date=2019-05-08}}</ref>
Moremi resndi Oranmiyan, ɓii Oduduwa, laamɗo gadano Ile-Ife.<ref>{{Cite news|page=83|title=Art in Ancient Ife, Birthplace of the Yoruba|author=Suzanne Preston Blier|url=http://scholar.harvard.edu/files/blier/files/blier.pdf|publisher=Harvard University|accessdate=December 22, 2016}}</ref><ref name="scholar">{{cite journal|title=The Radical Alternative and the Dilemma of the Intellectual Dramatist in Nigeria|journal=Ufahamu: A Journal of African Studies|author=Dele Layiwola|year=1991|url=http://escholarship.org/uc/item/4x1824zj.pdf|accessdate=December 22, 2016|pages=67–68}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=IuDyAAAAMAAJ&q=Moremi+Yoruba+princess|title=Moremi, the Courageous Queen|author=Segun Thomas Ajayi|publisher=Indiana University (Publications Limited)|year=2007|isbn=978-9-788-1250-75}}</ref>
== Daartol laamɗo debbo biyeteeɗo moremi ajasoro e ile-ife ==
Ayaba (Laamɗo debbo) Moremi wuuri ko e teeminannde 12ɓiire,<ref>{{Cite news|url=https://www.mtholyoke.edu/acad/music/queen-moremi-folk-opera|title=Queen Moremi Folk Opera|publisher=Mount Holyoke College|accessdate=December 22, 2016}}</ref>ummorii ko e nokku Offa, wuro e nder diiwaan Kwara hannde oo[6], o resi ko Ọranyan, ronooɓe laamɗo Ife e ɓiy baaba mum sosɗo leñol Yoruba, Oduduwa]<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=lnYyAAAAIAAJ|title=Wisdom Lectures on African Thought and Culture|author=Oliver Alozie Onwubiko|publisher=Totan Publishers Limited (University of California)|year=1988|isbn=978-9-782-4495-35|page=64}}</ref>. Ile-Ife ko laamu ngu wiyetee ko ina haɓa e fedde jokkondirnde e maɓɓe, ɓe nganndu-ɗaa ko yimɓe Ladde, Ugbò e ɗemngal Yoruba.
Yimɓe Ife heewɓe ina ngondi e maccuɓe ɓeeɗoo yimɓe, sabu ɗuum ɓe keewi yiyeede ko e majjere e nder denizens Ife puɗɗiiɗi ɗii. Hay so tawii yimɓe Ile-Ife ina tikkani hareeji mum en, ɓe ngalaano feere ngam daɗndude koye maɓɓe. Ko ɗum waɗi njiimaandi ndii ina yiyee e ruuhuuji (Ará Ọ̀rùn) e yimɓe Ife, ina peeña no maskeraaɗe nii, ina ɓuuɓna haa laaɓi e ƴiye raffia.
Laamɗo debbo Moremi ko debbo cuusɗo, jaambaaro, belɗo, ngam haɓaade caɗeele ɗe leñol mum jogori dañde, fodanii Ruuhu maayo Esimirin sadak mawɗo ngam yiytude doole añɓe leñol mum.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=9T_Yt3WAizkC&pg=PA59|title=Womanism and African Consciousness|author=Mary Ebun Modupe Kolawole|publisher=Africa World Press|year=1997|isbn=9780865435414|page=59}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.pulse.ng/lifestyle/[[food]]-travel/myths-and-legends-did-you-know-about-the-courageous-queen-moremi-whose-statue-is-the/hr4llg4|title=Did you know about the courageous Queen Moremi whose statue is the tallest in Nigeria?|date=2018-08-07|newspaper=[[Pulse Nigeria]]|language=en-US|access-date=2019-05-08}}</ref> Caggal njilluuji ɗi njoofaani e Ife e nder njiimaandi, o ƴetti feere jaambaaro ngam sakkitde hoore makko ngam nanngeede e njilluuji ɗii. Ndeen Ugbo en ƴettii mo maccuɗo, sabu ŋarɗugol makko e ballal Esimirin, o resi laamɗo maɓɓe ngam wonde laamɗo makko neɗɗaaɗo. Caggal nde o humpitii sirluuji konu jom suudu makko keso oo, o dogi o fayi Ile-Ife, o holliti ɗum e Yoruba en, ɓeen mbaawi caggal ɗuum foolde ɓe e hare huutoraade hakkille mo o rokki.<ref>{{Cite news|date=2021-09-26|title=Remembering Moremi Ajasoro|url=https://tribuneonlineng.com/remembering-moremi-ajasoro/|access-date=2022-05-12|newspaper=[[Nigerian Tribune]]|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|last=Nwakunor|first=Gregory|date=2019-05-05|title=Hope, betrayal and woman in 'Moremi The Musical'|url=https://guardian.ng/art/hope-betrayal-and-woman-in-moremi-the-musical/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2022-05-15|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref>
[[File:Oba Isoro Sunday Oluwagbeileke Obisanya Owa Yekere, Moremi Ajasoro Custodian and Chief Priest 02.jpg|thumb|Oba Isoro Alet Oluwagbeileke Obisanya Owa Yekere, Moremi Ajasoro Gardiiɗo e Limanjo mawɗo]]
Caggal wolde nde o arti e jom suudu makko gadano, laamɗo Oramiyan mo Ife (caggal ɗuum Oyo), ɗoon e ɗoon o artiri mo laamɗo makko. Moremi hooti maayo Esimirin ngam timminde fodoore mum. Maayo ngoo ɗaɓɓiri mo yo o sakku ɓiyiiko gooto, hono Oluorogbo. Ɗaɓɓaande ndee ina waawi miijaade, Moremi ina ñaagii laamɗo oo nde jaɓata sadak mo hulɓinii. Kono, e joofnirde, o jokki fodoore makko, o yoɓi njoɓdi ndii. Sadaka Oluorogbo haa laamiiɗo maayo mettina Moremi tan ammaa laamu Ifẹ fuu. Yimɓe Ifẹ ɗon semmbiɗina laamiiɗo debbo Moremi bee hokkugo ɓe laato ɓikkoy maako haa abada ngam lomto ɓinngel ngel o majji - fodoore nde ɓe jogi haa hannde.
== Njawdi ==
Koolol Edi fuɗɗii ko juuti caggal maayde Moremi ngam mawninde sadak mo o waɗi ngam leñol Yoruba. Ko ɓuri jooni, Queen Moremi: The Musical - daartol teyaaɗere giɗli, iimanaagal, teddungal e sadak timmuɗo - kadi feewnaama.
Nokkuuji jama'aare feere-feere ɗon innde maako nder diiwal Yorubaland haa lesdi Naajeeriya, bana janngirde mawnde Moremi e cuuɗi hoɗorde rewɓe haa jaami'aare Lagos e jaami'aare Obafemi Awolowo.
E hitaande 2017, Oba Ogunwusi, Ooni Ile-Ife, diiwaan Osun, mahii nate Moremi e nder galle mum. Sifaa oo ko kañum ɓuri toowde e nder leydi Nijeer, sibu ina woɗɗi jogiiɗo oon limre adannde (sifaa to Owerri, laamorgo diiwaan Imo). Kadi ko kañum woni nayaɓo ɓurɗo toowde e Afrik .<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=w3CR1m0SZnkC&pg=PA29|title=Women in the Yoruba Religious Sphere (McGill Studies in the History of Religions)|author=anu oluwapo|publisher=SUNY Press|year=2003|isbn=978-0-791-4588-53|page=29}}</ref> Gardiiɗo e mawɗo almudɓe nokkuure Moremi Ajasoro ko Oba Isoro Alet Oluwagbeileke Obisanya Owa Yekere mo Ife.
== E nder binndol e jaayɗe ==
Daartol Moremi ina addana en waɗde binndanɗe keewɗe e diraamaaji. Adaptaasiyoŋ keeriiɗo ko deftere komik ina wiyee "Moremi: Legend africain" e les njiimaandi 'An African Legend'. Nde yalti ko e hitaande 2021 e kuutoragol mbaadi bande dessinee ɓurndi lollude ngam weltinde sukaaɓe.
Episode Kizazi Moto: Generation Fire tiitoonde "Moremi" ko loowdi tuugniindi e daartol ngol e maggol golloraade no loowdi ƴellitoori timminorde daartol asliwol ngol. Moremi hollitaama ko ganndo doole huutoraade ɓiyiiko biyeteeɗo Olu, ko ɓuri heewde e mum ko mbaydi Oluorogbo juutndi, ngam waɗde doole ngam haɓaade tagooje bonɗe hoɗɓe e leydi ndii. Ɗum addani tagoore Luo, tagoore muumnde nanndunde e ruuhu, woodde. Moremi hisni Luo, etii hawrude e ɓanndu mum asliiru. E nder ɗuum, tagooje ɗee njaltinaa, Moremi hawri e ɓiyiiko haa laaɓi.
Bisi Adeleye-Fayemi, daraniiɗo haɓaade rewɓe, winndii daartol ko fayti e Moremi Ajasoro.<ref>{{Cite news|last=punchng|date=2017-11-29|title=For Adeleye-Fayemi, time for Loud Whispers|url=https://punchng.com/for-adeleye-fayemi-time-for-loud-whispers/|access-date=2024-06-21|newspaper=[[The Punch]]|language=en-US}}</ref>
Daartol Ife puɗɗagol
Daartol Leñol Ugbo
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
[[Category:Rewɓe Naajeeri]]
fzuu8yzr2d7zjz23hvgqqzcm9adg55s
162896
162892
2026-04-12T12:07:15Z
Adam644
9917
#APRIL
162896
wikitext
text/x-wiki
[[File:Moremi Ajasoro statue.jpg|thumb|Statue moremi ajasoro ife to diiwaan Oyo Nigeria]]
'''Moremi Ajasoro''' (Yoruba: Mọremí Àjàṣorò) ko laamɗo debbo [[Yoruba language|Yoruba]] mawɗo, jaambaaro leñol e nder diiwaan [[Yoruba language|Yorubaland]] to bannge worgo-fuɗnaange leydi [[Naajeeriya|Najeriya hannde]] oo, ballitooɗo e rimɗinde laamu Yoruba [[Ife]] e laamu Ugbo koɗdiiɗo mum.<ref>{{Cite news|url=https://www.pulse.ng/lifestyle/food-travel/myths-and-legends-did-you-know-about-the-courageous-queen-moremi-whose-statue-is-the/hr4llg4|title=Did you know about the courageous Queen Moremi whose statue is the tallest in Nigeria?|date=2018-08-07|newspaper=[[Pulse Nigeria]]|language=en-US|access-date=2019-05-08}}</ref>
Moremi resndi Oranmiyan, ɓii Oduduwa, laamɗo gadano Ile-Ife.<ref>{{Cite news|page=83|title=Art in Ancient Ife, Birthplace of the Yoruba|author=Suzanne Preston Blier|url=http://scholar.harvard.edu/files/blier/files/blier.pdf|publisher=Harvard University|accessdate=December 22, 2016}}</ref><ref name="scholar">{{cite journal|title=The Radical Alternative and the Dilemma of the Intellectual Dramatist in Nigeria|journal=Ufahamu: A Journal of African Studies|author=Dele Layiwola|year=1991|url=http://escholarship.org/uc/item/4x1824zj.pdf|accessdate=December 22, 2016|pages=67–68}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=IuDyAAAAMAAJ&q=Moremi+Yoruba+princess|title=Moremi, the Courageous Queen|author=Segun Thomas Ajayi|publisher=Indiana University (Publications Limited)|year=2007|isbn=978-9-788-1250-75}}</ref>
== Daartol laamɗo debbo biyeteeɗo moremi ajasoro e ile-ife ==
Ayaba (Laamɗo debbo) Moremi wuuri ko e teeminannde 12ɓiire,<ref>{{Cite news|url=https://www.mtholyoke.edu/acad/music/queen-moremi-folk-opera|title=Queen Moremi Folk Opera|publisher=Mount Holyoke College|accessdate=December 22, 2016}}</ref>ummorii ko e nokku Offa, wuro e nder diiwaan Kwara hannde oo[6], o resi ko Ọranyan, ronooɓe laamɗo Ife e ɓiy baaba mum sosɗo leñol Yoruba, Oduduwa]<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=lnYyAAAAIAAJ|title=Wisdom Lectures on African Thought and Culture|author=Oliver Alozie Onwubiko|publisher=Totan Publishers Limited (University of California)|year=1988|isbn=978-9-782-4495-35|page=64}}</ref>. Ile-Ife ko laamu ngu wiyetee ko ina haɓa e fedde jokkondirnde e maɓɓe, ɓe nganndu-ɗaa ko yimɓe Ladde, Ugbò e ɗemngal Yoruba.
Yimɓe Ife heewɓe ina ngondi e maccuɓe ɓeeɗoo yimɓe, sabu ɗuum ɓe keewi yiyeede ko e majjere e nder denizens Ife puɗɗiiɗi ɗii. Hay so tawii yimɓe Ile-Ife ina tikkani hareeji mum en, ɓe ngalaano feere ngam daɗndude koye maɓɓe. Ko ɗum waɗi njiimaandi ndii ina yiyee e ruuhuuji (Ará Ọ̀rùn) e yimɓe Ife, ina peeña no maskeraaɗe nii, ina ɓuuɓna haa laaɓi e ƴiye raffia.
Laamɗo debbo Moremi ko debbo cuusɗo, jaambaaro, belɗo, ngam haɓaade caɗeele ɗe leñol mum jogori dañde, fodanii Ruuhu maayo Esimirin sadak mawɗo ngam yiytude doole añɓe leñol mum.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=9T_Yt3WAizkC&pg=PA59|title=Womanism and African Consciousness|author=Mary Ebun Modupe Kolawole|publisher=Africa World Press|year=1997|isbn=9780865435414|page=59}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.pulse.ng/lifestyle/[[food]]-travel/myths-and-legends-did-you-know-about-the-courageous-queen-moremi-whose-statue-is-the/hr4llg4|title=Did you know about the courageous Queen Moremi whose statue is the tallest in Nigeria?|date=2018-08-07|newspaper=[[Pulse Nigeria]]|language=en-US|access-date=2019-05-08}}</ref> Caggal njilluuji ɗi njoofaani e Ife e nder njiimaandi, o ƴetti feere jaambaaro ngam sakkitde hoore makko ngam nanngeede e njilluuji ɗii. Ndeen Ugbo en ƴettii mo maccuɗo, sabu ŋarɗugol makko e ballal Esimirin, o resi laamɗo maɓɓe ngam wonde laamɗo makko neɗɗaaɗo. Caggal nde o humpitii sirluuji konu jom suudu makko keso oo, o dogi o fayi Ile-Ife, o holliti ɗum e Yoruba en, ɓeen mbaawi caggal ɗuum foolde ɓe e hare huutoraade hakkille mo o rokki.<ref>{{Cite news|date=2021-09-26|title=Remembering Moremi Ajasoro|url=https://tribuneonlineng.com/remembering-moremi-ajasoro/|access-date=2022-05-12|newspaper=[[Nigerian Tribune]]|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|last=Nwakunor|first=Gregory|date=2019-05-05|title=Hope, betrayal and woman in 'Moremi The Musical'|url=https://guardian.ng/art/hope-betrayal-and-woman-in-moremi-the-musical/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2022-05-15|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref>
[[File:Oba Isoro Sunday Oluwagbeileke Obisanya Owa Yekere, Moremi Ajasoro Custodian and Chief Priest 02.jpg|thumb|Oba Isoro Alet Oluwagbeileke Obisanya Owa Yekere, Moremi Ajasoro Gardiiɗo e Limanjo mawɗo]]
Caggal wolde nde o arti e jom suudu makko gadano, laamɗo Oramiyan mo Ife (caggal ɗuum Oyo), ɗoon e ɗoon o artiri mo laamɗo makko. Moremi hooti maayo Esimirin ngam timminde fodoore mum. Maayo ngoo ɗaɓɓiri mo yo o sakku ɓiyiiko gooto, hono Oluorogbo. Ɗaɓɓaande ndee ina waawi miijaade, Moremi ina ñaagii laamɗo oo nde jaɓata sadak mo hulɓinii. Kono, e joofnirde, o jokki fodoore makko, o yoɓi njoɓdi ndii. Sadaka Oluorogbo haa laamiiɗo maayo mettina Moremi tan ammaa laamu Ifẹ fuu. Yimɓe Ifẹ ɗon semmbiɗina laamiiɗo debbo Moremi bee hokkugo ɓe laato ɓikkoy maako haa abada ngam lomto ɓinngel ngel o majji - fodoore nde ɓe jogi haa hannde.
== Njawdi ==
Koolol Edi fuɗɗii ko juuti caggal maayde Moremi ngam mawninde sadak mo o waɗi ngam leñol Yoruba. Ko ɓuri jooni, Queen Moremi: The Musical - daartol teyaaɗere giɗli, iimanaagal, teddungal e sadak timmuɗo - kadi feewnaama.
Nokkuuji jama'aare feere-feere ɗon innde maako nder diiwal Yorubaland haa lesdi Naajeeriya, bana janngirde mawnde Moremi e cuuɗi hoɗorde rewɓe haa jaami'aare Lagos e jaami'aare Obafemi Awolowo.
E hitaande 2017, Oba Ogunwusi, Ooni Ile-Ife, diiwaan Osun, mahii nate Moremi e nder galle mum. Sifaa oo ko kañum ɓuri toowde e nder leydi Nijeer, sibu ina woɗɗi jogiiɗo oon limre adannde (sifaa to Owerri, laamorgo diiwaan Imo). Kadi ko kañum woni nayaɓo ɓurɗo toowde e Afrik .<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=w3CR1m0SZnkC&pg=PA29|title=Women in the Yoruba Religious Sphere (McGill Studies in the History of Religions)|author=anu oluwapo|publisher=SUNY Press|year=2003|isbn=978-0-791-4588-53|page=29}}</ref> Gardiiɗo e mawɗo almudɓe nokkuure Moremi Ajasoro ko Oba Isoro Alet Oluwagbeileke Obisanya Owa Yekere mo Ife.
== E nder binndol e jaayɗe ==
Daartol Moremi ina addana en waɗde binndanɗe keewɗe e diraamaaji. Adaptaasiyoŋ keeriiɗo ko deftere komik ina wiyee "Moremi: Legend africain" e les njiimaandi 'An African Legend'. Nde yalti ko e hitaande 2021 e kuutoragol mbaadi bande dessinee ɓurndi lollude ngam weltinde sukaaɓe.
Episode Kizazi Moto: Generation Fire tiitoonde "Moremi" ko loowdi tuugniindi e daartol ngol e maggol golloraade no loowdi ƴellitoori timminorde daartol asliwol ngol. Moremi hollitaama ko ganndo doole huutoraade ɓiyiiko biyeteeɗo Olu, ko ɓuri heewde e mum ko mbaydi Oluorogbo juutndi, ngam waɗde doole ngam haɓaade tagooje bonɗe hoɗɓe e leydi ndii. Ɗum addani tagoore Luo, tagoore muumnde nanndunde e ruuhu, woodde. Moremi hisni Luo, etii hawrude e ɓanndu mum asliiru. E nder ɗuum, tagooje ɗee njaltinaa, Moremi hawri e ɓiyiiko haa laaɓi.
Bisi Adeleye-Fayemi, daraniiɗo haɓaade rewɓe, winndii daartol ko fayti e Moremi Ajasoro.<ref>{{Cite news|last=punchng|date=2017-11-29|title=For Adeleye-Fayemi, time for Loud Whispers|url=https://punchng.com/for-adeleye-fayemi-time-for-loud-whispers/|access-date=2024-06-21|newspaper=[[The Punch]]|language=en-US}}</ref>
Daartol Ife puɗɗagol
Daartol Leñol Ugbo
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
[[Category:Rewɓe Naajeeri]]
bhpjir65egq7lfs8ahwiuylnlhnatw6
Janet Sung
0
39593
162890
162888
2026-04-12T12:00:02Z
SUZYFATIMA
13856
162890
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Janet Sung''' ko jimoowo violon Ameriknaajo. O jibinaa ko to wuro New York, o fuɗɗii janngude violon ko omo yahra e duuɓi 7, o fuɗɗii yahde ko omo yahra e duuɓi 9 e nder fedde wiyeteende Pittsburgh. Ndeen o janngii e Josef Gingold e nder suudu makko fotde duuɓi sappo. O heɓi B.A makko. ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, caggal ɗuum o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard.
Sung waɗii jimɗi ko wayi no soloist e wondude e orkestraaji keewɗi kadi omo janngina violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde DePaul to Chicago.
== Tuugnorgal ==
i8o1np8wkz02a1na75mgkgow4upin9k
162893
162890
2026-04-12T12:02:26Z
SUZYFATIMA
13856
162893
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Janet Sung''' ko jimoowo violon Ameriknaajo. O jibinaa ko to wuro New York, o fuɗɗii janngude violon ko omo yahra e duuɓi 7, o fuɗɗii yahde ko omo yahra e duuɓi 9 e nder fedde wiyeteende Pittsburgh. Ndeen o janngii e Josef Gingold e nder suudu makko fotde duuɓi sappo. O heɓi B.A makko. ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, caggal ɗuum o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard.
Sung waɗii jimɗi ko wayi no soloist e wondude e orkestraaji keewɗi kadi omo janngina violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde DePaul to Chicago.<ref>Voight, Sandye (22 January 2004). [https://news.google.com/newspapers?id=apZdAAAAIBAJ&sjid=qlwNAAAAIBAJ&pg=5538,4760306&dq=janet+sung+violinist&hl=en "Sung Began Violin at Young Age"]. ''[[The Telegraph-Herald]]''. Retrieved 21 May 2013.</ref><ref>[[DePaul University]] School of Music. [http://music.depaul.edu/FacultyAndStaff/S/jsung.asp Janet Sung] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131005163146/http://music.depaul.edu/FacultyAndStaff/S/jsung.asp|date=2013-10-05}}. Retrieved 21 May 2013.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
436ujbsivuwje8twndiwtxw06fl585i
162894
162893
2026-04-12T12:02:54Z
SUZYFATIMA
13856
162894
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Janet Sung''' ko jimoowo violon Ameriknaajo. O jibinaa ko to wuro New York, o fuɗɗii janngude violon ko omo yahra e duuɓi 7, o fuɗɗii yahde ko omo yahra e duuɓi 9 e nder fedde wiyeteende Pittsburgh. Ndeen o janngii e Josef Gingold e nder suudu makko fotde duuɓi sappo. O heɓi B.A makko. ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, caggal ɗuum o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard.
Sung waɗii jimɗi ko wayi no soloist e wondude e orkestraaji keewɗi kadi omo janngina violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde DePaul to Chicago.<ref>Voight, Sandye (22 January 2004). [https://news.google.com/newspapers?id=apZdAAAAIBAJ&sjid=qlwNAAAAIBAJ&pg=5538,4760306&dq=janet+sung+violinist&hl=en "Sung Began Violin at Young Age"]. ''[[The Telegraph-Herald]]''. Retrieved 21 May 2013.</ref><ref>[[DePaul University]] School of Music. [http://music.depaul.edu/FacultyAndStaff/S/jsung.asp Janet Sung] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131005163146/http://music.depaul.edu/FacultyAndStaff/S/jsung.asp|date=2013-10-05}}. Retrieved 21 May 2013.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
5xbws4fpr9vcyxe0hfrbpm3kwtzrpov
Emmy Wegener
0
39594
162895
2026-04-12T12:06:08Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Emmy Heil Frensel-Wegener (14 suwee 1901 to Amsterdam – 11 lewru bowte 1973 to Laren (Olande worgo) ko fiyoowo violon, piyanoowo, yimoowo e jimoowo Holanndeejo. Nguurndam e golle Wegener ko ɓiy jimoowo biyeteeɗo Berta Frensel Wegener-Koopman e gardiiɗo asiraagal Ameriknaajo biyeteeɗo John Frensel-Wegener. O janngi ko e duɗal muusik to Bussum, caggal ɗuum to Angalteer, caggal ɗuum o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Conservatoire) to Amsterdam ɗo..."
162895
wikitext
text/x-wiki
Emmy Heil Frensel-Wegener (14 suwee 1901 to Amsterdam – 11 lewru bowte 1973 to Laren (Olande worgo) ko fiyoowo violon, piyanoowo, yimoowo e jimoowo Holanndeejo.
Nguurndam e golle
Wegener ko ɓiy jimoowo biyeteeɗo Berta Frensel Wegener-Koopman e gardiiɗo asiraagal Ameriknaajo biyeteeɗo John Frensel-Wegener. O janngi ko e duɗal muusik to Bussum, caggal ɗuum to Angalteer, caggal ɗuum o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Conservatoire) to Amsterdam ɗo o heɓi dipolom makko e violon to Felice Togni. O janngi kadi jimɗi e Sem Dresden, e klarinet e Willem Brohm e jimɗi Gregorien.
E hitaande 1926 Wegener resi Jan Heil, kono ɓe ceertii e hitaande 1932. E hitaande 1934 o woni e juɓɓule ngam ƴeewtaade jimɗi nay a cappella ngam Fedde Holanndee ngam jimɗi jamaanu, wondude e Hendrik Andriessen, Henk Badings, Anthonward van Rudry no Daniel a jury kono ko adii fof njeenaari, yiytude alaa "composition de sens exemplaire" e nder 47 binndanɗe.
E hitaande 1935 Wegener heɓi rafi bonɗo, o yahri haa o dañi mboros e hitaande 1950. O winndi ko famɗi fof jimɗi gooti ɗi o yalti e De Nieuwe Gids. Wuro Gorinchem inniri laawol gootol innde makko.
Golle
Wegener winndi golle ngam orkestra, suudu, piyanɗe e daande, ɗe The New Grove sifotoo ko "e nder mbaadiiji ɗi ngonaa gootum, ɗi mbaydi kesiri." Golle makko ɓuri heewde ko e hitaande 1925 haa 1935, nde ñawu nguu ustii golle makko. Golle cuɓaaɗe ina heen :
1925 : Sonaat
1925: Suudu ɗiɗaɓuru
1926: Hobosuite (damal mawngal ngal Jaap Stotijn e Gerard Hengelveld)
1927: Sonate e cello gooto e piyanɗe
1927 : Sekstet (ɓuuɓri, hobo, klarinet, faggot, hoorn en piyano)
1928: Cecilia ƴetti laana ndiwoowa
1928: Sopranen yoorɗo, alten ɗiɗi, tenoren e bassen ɗiɗi
1929: Suudu orkest
1929: Mi fuɗɗii fiyde violon e piyanɗe
1929: Koolol ngol
1929: Winndannde hobo e piyanɗe
1930: Rapsodie e piyanɗe e orkest
1930: Solo piyanɗe ɗiɗi
Suudu klarinet e piyanɗe, oon ɗoon to Boedapest ɓuri welde
Toccata e piyanɗe solo
1929 : Klarinet maɓɓe e orkest, ɓe mbaɗi ɗum to Geneve e gardagol Ernest Ansermet to ISCM
1932: Suite Shakespeare, op ñalnde 7 feebariyee 1932 damal damal het konsiir bouwork e gardagol van Pierre Monteux.
1949 : Donumus
Tuugnorgal
96f4nkfd5b18vt18dx6e6o18gefwut2
162899
162895
2026-04-12T12:12:21Z
SUZYFATIMA
13856
162899
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emmy Heil Frensel-Wegener''' (14 suwee 1901 to Amsterdam – 11 lewru bowte 1973 to Laren (Olande worgo) ko fiyoowo violon, piyanoowo, yimoowo e jimoowo Holanndeejo.
== Nguurndam e golle ==
Wegener ko ɓiy jimoowo biyeteeɗo Berta Frensel Wegener-Koopman e gardiiɗo asiraagal Ameriknaajo biyeteeɗo John Frensel-Wegener. O janngi ko e duɗal muusik to Bussum, caggal ɗuum to Angalteer, caggal ɗuum o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Conservatoire) to Amsterdam ɗo o heɓi dipolom makko e violon to Felice Togni. O janngi kadi jimɗi e Sem Dresden, e klarinet e Willem Brohm e jimɗi Gregorien.
E hitaande 1926 Wegener resi Jan Heil, kono ɓe ceertii e hitaande 1932. E hitaande 1934 o woni e juɓɓule ngam ƴeewtaade jimɗi nay a cappella ngam Fedde Holanndee ngam jimɗi jamaanu, wondude e Hendrik Andriessen, Henk Badings, Anthonward van Rudry no Daniel a jury kono ko adii fof njeenaari, yiytude alaa "composition de sens exemplaire" e nder 47 binndanɗe.
E hitaande 1935 Wegener heɓi rafi bonɗo, o yahri haa o dañi mboros e hitaande 1950. O winndi ko famɗi fof jimɗi gooti ɗi o yalti e De Nieuwe Gids. Wuro Gorinchem inniri laawol gootol innde makko.
== Golle ==
Wegener winndi golle ngam orkestra, suudu, piyanɗe e daande, ɗe The New Grove sifotoo ko "e nder mbaadiiji ɗi ngonaa gootum, ɗi mbaydi kesiri." Golle makko ɓuri heewde ko e hitaande 1925 haa 1935, nde ñawu nguu ustii golle makko. Golle cuɓaaɗe ina heen :
* 1925 : Sonaat
* 1925: Suudu ɗiɗaɓuru
* 1926: Hobosuite (damal mawngal ngal Jaap Stotijn e Gerard Hengelveld)
* 1927: Sonate e cello gooto e piyanɗe
* 1927 : Sekstet (ɓuuɓri, hobo, klarinet, faggot, hoorn en piyano)
* 1928: Cecilia ƴetti laana ndiwoowa
* 1928: Sopranen yoorɗo, alten ɗiɗi, tenoren e bassen ɗiɗi
* 1929: Suudu orkest
* 1929: Mi fuɗɗii fiyde violon e piyanɗe
* 1929: Koolol ngol
* 1929: Winndannde hobo e piyanɗe
* 1930: Rapsodie e piyanɗe e orkest
* 1930: Solo piyanɗe ɗiɗi Suudu klarinet e piyanɗe, oon ɗoon to Boedapest ɓuri welde Toccata e piyanɗe solo
* 1929 : Klarinet maɓɓe e orkest, ɓe mbaɗi ɗum to Geneve e gardagol Ernest Ansermet to ISCM
* 1932: Suite Shakespeare, op ñalnde 7 feebariyee 1932 damal damal het konsiir bouwork e gardagol van Pierre Monteux.
* 1949 : Donumus
== Tuugnorgal ==
hp499iqne06qtuif54spp55t8e3kzjr
162905
162899
2026-04-12T12:18:37Z
SUZYFATIMA
13856
162905
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emmy Heil Frensel-Wegener''' (14 suwee 1901 to Amsterdam – 11 lewru bowte 1973 to Laren (Olande worgo) ko fiyoowo violon, piyanoowo, yimoowo e jimoowo Holanndeejo.
== Nguurndam e golle ==
Wegener ko ɓiy jimoowo biyeteeɗo Berta Frensel Wegener-Koopman e gardiiɗo asiraagal Ameriknaajo biyeteeɗo John Frensel-Wegener. O janngi ko e duɗal muusik to Bussum, caggal ɗuum to Angalteer, caggal ɗuum o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Conservatoire) to Amsterdam ɗo o heɓi dipolom makko e violon to Felice Togni. O janngi kadi jimɗi e Sem Dresden, e klarinet e Willem Brohm e jimɗi Gregorien.
E hitaande 1926 Wegener resi Jan Heil, kono ɓe ceertii e hitaande 1932. E hitaande 1934 o woni e juɓɓule ngam ƴeewtaade jimɗi nay a cappella ngam Fedde Holanndee ngam jimɗi jamaanu, wondude e Hendrik Andriessen, Henk Badings, Anthonward van Rudry no Daniel a jury kono ko adii fof njeenaari, yiytude alaa "composition de sens exemplaire" e nder 47 binndanɗe.
E hitaande 1935 Wegener heɓi rafi bonɗo, o yahri haa o dañi mboros e hitaande 1950. O winndi ko famɗi fof jimɗi gooti ɗi o yalti e De Nieuwe Gids. Wuro Gorinchem inniri laawol gootol innde makko.
== Golle ==
Wegener winndi golle ngam orkestra, suudu, piyanɗe e daande, ɗe The New Grove sifotoo ko "e nder mbaadiiji ɗi ngonaa gootum, ɗi mbaydi kesiri." Golle makko ɓuri heewde ko e hitaande 1925 haa 1935, nde ñawu nguu ustii golle makko. Golle cuɓaaɗe ina heen :
* 1925 : Sonaat
* 1925: Suudu ɗiɗaɓuru
* 1926: Hobosuite (damal mawngal ngal Jaap Stotijn e Gerard Hengelveld)
* 1927: Sonate e cello gooto e piyanɗe
* 1927 : Sekstet (ɓuuɓri, hobo, klarinet, faggot, hoorn en piyano)
* 1928: Cecilia ƴetti laana ndiwoowa
* 1928: Sopranen yoorɗo, alten ɗiɗi, tenoren e bassen ɗiɗi
* 1929: Suudu orkest
* 1929: Mi fuɗɗii fiyde violon e piyanɗe
* 1929: Koolol ngol
* 1929: Winndannde hobo e piyanɗe
* 1930: Rapsodie e piyanɗe e orkest
* 1930: Solo piyanɗe ɗiɗi Suudu klarinet e piyanɗe, oon ɗoon to Boedapest ɓuri welde Toccata e piyanɗe solo
* 1929 : Klarinet maɓɓe e orkest, ɓe mbaɗi ɗum to Geneve e gardagol Ernest Ansermet to ISCM
* 1932: Suite Shakespeare, op ñalnde 7 feebariyee 1932 damal damal het konsiir bouwork e gardagol van Pierre Monteux.
* 1949 : Donumus<ref>{{cite web|url=http://nl.muziekencyclopedie.nl/action/entry/Emmy+Frensel+Wegener|title=Biografie Emmy Frensel Wegener|access-date=19 October 2017|archive-date=19 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171019162836/http://nl.muziekencyclopedie.nl/action/entry/Emmy+Frensel+Wegener|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|title=Frensel Wegener, Emmy|url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/display/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000049739|access-date=2025-02-02|website=Grove Music Online|language=en|doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.49739|quote=Frensel Wegener, Emmy: Dutch composer... studied the violin with Felice Togni at the Amsterdam Conservatory, graduating in 1925.}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=5TAVF1tSZtcC&q=Emmy+Wegener&pg=PA75|title=A Guide to Piano Music by Women Composers: Women born after 1900|author=Dees, Pamela Youngdahl|page=256|year=2004|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-31990-7|access-date=11 November 2010}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=uDEKAQAAMAAJ&q=Emmy+Wegener&pg=PA237|title=The new Grove dictionary of music and musicians, Volume 9|first1=Stanley|last1=Sadie|first2=John|last2=Tyrrell|publisher=Grove|year=2001|isbn=978-1-56159-239-5|access-date=11 November 2010}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.delpher.nl/nl/kranten/view?coll=ddd&identifier=ddd:010535793:mpeg21:a0216|title=Gevonden in Delpher – De Tijd : godsdienstig-staatkundig dagblad|newspaper=De Tijd : Godsdienstig-Staatkundig Dagblad|date=8 June 1934}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.delpher.nl/nl/kranten/view?coll=ddd&identifier=KBNRC01:000067818:mpeg21:a0099|title=Gevonden in Delpher – Algemeen Handelsblad|newspaper=Algemeen Handelsblad|date=4 November 1950}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
dri9dkkw1vxfx7g0nzh3hops7npwotx
162906
162905
2026-04-12T12:18:59Z
SUZYFATIMA
13856
162906
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emmy Heil Frensel-Wegener''' (14 suwee 1901 to Amsterdam – 11 lewru bowte 1973 to Laren (Olande worgo) ko fiyoowo violon, piyanoowo, yimoowo e jimoowo Holanndeejo.
== Nguurndam e golle ==
Wegener ko ɓiy jimoowo biyeteeɗo Berta Frensel Wegener-Koopman e gardiiɗo asiraagal Ameriknaajo biyeteeɗo John Frensel-Wegener. O janngi ko e duɗal muusik to Bussum, caggal ɗuum to Angalteer, caggal ɗuum o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Conservatoire) to Amsterdam ɗo o heɓi dipolom makko e violon to Felice Togni. O janngi kadi jimɗi e Sem Dresden, e klarinet e Willem Brohm e jimɗi Gregorien.
E hitaande 1926 Wegener resi Jan Heil, kono ɓe ceertii e hitaande 1932. E hitaande 1934 o woni e juɓɓule ngam ƴeewtaade jimɗi nay a cappella ngam Fedde Holanndee ngam jimɗi jamaanu, wondude e Hendrik Andriessen, Henk Badings, Anthonward van Rudry no Daniel a jury kono ko adii fof njeenaari, yiytude alaa "composition de sens exemplaire" e nder 47 binndanɗe.
E hitaande 1935 Wegener heɓi rafi bonɗo, o yahri haa o dañi mboros e hitaande 1950. O winndi ko famɗi fof jimɗi gooti ɗi o yalti e De Nieuwe Gids. Wuro Gorinchem inniri laawol gootol innde makko.
== Golle ==
Wegener winndi golle ngam orkestra, suudu, piyanɗe e daande, ɗe The New Grove sifotoo ko "e nder mbaadiiji ɗi ngonaa gootum, ɗi mbaydi kesiri." Golle makko ɓuri heewde ko e hitaande 1925 haa 1935, nde ñawu nguu ustii golle makko. Golle cuɓaaɗe ina heen :
* 1925 : Sonaat
* 1925: Suudu ɗiɗaɓuru
* 1926: Hobosuite (damal mawngal ngal Jaap Stotijn e Gerard Hengelveld)
* 1927: Sonate e cello gooto e piyanɗe
* 1927 : Sekstet (ɓuuɓri, hobo, klarinet, faggot, hoorn en piyano)
* 1928: Cecilia ƴetti laana ndiwoowa
* 1928: Sopranen yoorɗo, alten ɗiɗi, tenoren e bassen ɗiɗi
* 1929: Suudu orkest
* 1929: Mi fuɗɗii fiyde violon e piyanɗe
* 1929: Koolol ngol
* 1929: Winndannde hobo e piyanɗe
* 1930: Rapsodie e piyanɗe e orkest
* 1930: Solo piyanɗe ɗiɗi Suudu klarinet e piyanɗe, oon ɗoon to Boedapest ɓuri welde Toccata e piyanɗe solo
* 1929 : Klarinet maɓɓe e orkest, ɓe mbaɗi ɗum to Geneve e gardagol Ernest Ansermet to ISCM
* 1932: Suite Shakespeare, op ñalnde 7 feebariyee 1932 damal damal het konsiir bouwork e gardagol van Pierre Monteux.
* 1949 : Donumus<ref>{{cite web|url=http://nl.muziekencyclopedie.nl/action/entry/Emmy+Frensel+Wegener|title=Biografie Emmy Frensel Wegener|access-date=19 October 2017|archive-date=19 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171019162836/http://nl.muziekencyclopedie.nl/action/entry/Emmy+Frensel+Wegener|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|title=Frensel Wegener, Emmy|url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/display/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000049739|access-date=2025-02-02|website=Grove Music Online|language=en|doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.49739|quote=Frensel Wegener, Emmy: Dutch composer... studied the violin with Felice Togni at the Amsterdam Conservatory, graduating in 1925.}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=5TAVF1tSZtcC&q=Emmy+Wegener&pg=PA75|title=A Guide to Piano Music by Women Composers: Women born after 1900|author=Dees, Pamela Youngdahl|page=256|year=2004|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-31990-7|access-date=11 November 2010}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=uDEKAQAAMAAJ&q=Emmy+Wegener&pg=PA237|title=The new Grove dictionary of music and musicians, Volume 9|first1=Stanley|last1=Sadie|first2=John|last2=Tyrrell|publisher=Grove|year=2001|isbn=978-1-56159-239-5|access-date=11 November 2010}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.delpher.nl/nl/kranten/view?coll=ddd&identifier=ddd:010535793:mpeg21:a0216|title=Gevonden in Delpher – De Tijd : godsdienstig-staatkundig dagblad|newspaper=De Tijd : Godsdienstig-Staatkundig Dagblad|date=8 June 1934}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.delpher.nl/nl/kranten/view?coll=ddd&identifier=KBNRC01:000067818:mpeg21:a0099|title=Gevonden in Delpher – Algemeen Handelsblad|newspaper=Algemeen Handelsblad|date=4 November 1950}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
r3gnfttu5ynyea6u6nfnoe7bp7pq050
Fasama
0
39595
162897
2026-04-12T12:10:44Z
Adam644
9917
Created page with "'''Fasama'''[a] ko debbo Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu e darorɗe teeminannde 11ɓiire haa cakkital teeminannde 12ɓiire. Caggal nde Dunama maayi c.1151,[c] Fasama laamiima laamu nguu e wonde laamɗo ɓiɗɗo maɓɓe, Biri I Usmaan. Fasama yamiriino laamu mawngu e nder regent, ina wayi no o ɓurii ɓiyiiko laamu, ko ɗum holliri ɗum ko kewu nde o waɗi mo e kasoo fotde hitaande caggal nde o waɗi ñaawoore nde fotaani."
162897
wikitext
text/x-wiki
'''Fasama'''[a] ko debbo Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu e darorɗe teeminannde 11ɓiire haa cakkital teeminannde 12ɓiire. Caggal nde Dunama maayi c.1151,[c] Fasama laamiima laamu nguu e wonde laamɗo ɓiɗɗo maɓɓe, Biri I Usmaan. Fasama yamiriino laamu mawngu e nder regent, ina wayi no o ɓurii ɓiyiiko laamu, ko ɗum holliri ɗum ko kewu nde o waɗi mo e kasoo fotde hitaande caggal nde o waɗi ñaawoore nde fotaani.
b0r6qq9m7bucstssb4i797zlygxgvlr
162898
162897
2026-04-12T12:11:53Z
Adam644
9917
162898
wikitext
text/x-wiki
'''Fasama'''[a] ko debbo Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu e darorɗe teeminannde 11ɓiire haa cakkital teeminannde 12ɓiire. Caggal nde Dunama maayi c.1151,[c] Fasama laamiima laamu nguu e wonde laamɗo ɓiɗɗo maɓɓe, Biri I Usmaan. Fasama yamiriino laamu mawngu e nder regent, ina wayi no o ɓurii ɓiyiiko laamu, ko ɗum holliri ɗum ko kewu nde o waɗi mo e kasoo fotde hitaande caggal nde o waɗi ñaawoore nde fotaani.
== Ngendam ==
Fasama ummorii ko e leñol Kay (Koyam) to Dirkou.[3][4] E darorɗe teeminannde 11ɓiire walla fuɗɗoode teeminannde 12ɓiire, Fasama wonti debbo mai Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu.[5] Dewgal makko e mai Dunama ina waawi wonde sabaabu tiiɗtinde jokkondiral hakkunde Kay e Kanem ; yumma baaba Dunama Hummay kadi ko iwdi Kay wonnoo.[3] Faasama ko yumma ronooɓe Dunaama, Biri I Usmaan.[1][5]
Caggal nde Dunama maayi c.1151,[c] Fasama ƴetti laamu e nder laamu nguu, ko o laamɗo.[1] Laamu Biri waɗii ko ɓuri duuɓi capanɗe ɗiɗi, haa nde o sankii c.1177,[c] kadi laaɓaani hol no Fasama joginoo laamu. Ina gasa tawa Biri ina famɗi e fuɗɗoode laamu mum, ina haani regence. Biri haa jooni dañii ɓiɓɓe mum[3][5] e caggal ɗuum, winndiyanke Bornuan biyeteeɗo Ibn Furtu siftori Biri ko laamɗo jannguɗo, ɗum firti ko o laamɗo baawɗo, mawɗo ko famɗi fof feccere e laamu makko.[1] Fasama yamiri laamu mawngu e nder regent e laamu makko ina wayi no ɓuri Biri e hoore mum. Girgam (taariindi laamɗo laamu) ina winnda heen huunde nde Biri yamiri warde gujjo, tawi ina luulndii sariya lislaam. Ko jukkungo ngam ɗuum, Fasama yamiri yo Biri yoɓe kasoo hitaande timmunde.[3]
Faasama ko neɗɗo teeŋtuɗo haa jooni e nder laamu nguu e cukaagu ɓiɓɓe Biri. Girgam oo ina winnda wonde ɓiy Biri biyeteeɗo Abdullaah I Bikur e miñi mum Bitku njilliima Fasama e cukaagu mum en. Fasama rokki Abdullaah e Bitku gooto fof teemedere gelooɗi, ko ɗum hollirta wonde omo jogii jawdi mawndi. Gelooɗi dokkaaɗi Abdullaah ɗii ina nanndi e ko Bikoru, ina gasa tawa ko ɗoon iwdi innde makko, ɗi Bitku rokkaa ɗii kadi ko Bitku.[3][6]
1r747hm4brunkpal9tdzp4rz8k3wa71
162900
162898
2026-04-12T12:13:37Z
Adam644
9917
162900
wikitext
text/x-wiki
'''Fasama'''[a] ko debbo Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu e darorɗe teeminannde 11ɓiire haa cakkital teeminannde 12ɓiire. Caggal nde Dunama maayi c.1151,[c] Fasama laamiima laamu nguu e wonde laamɗo ɓiɗɗo maɓɓe, Biri I Usmaan. Fasama yamiriino laamu mawngu e nder regent, ina wayi no o ɓurii ɓiyiiko laamu, ko ɗum holliri ɗum ko kewu nde o waɗi mo e kasoo fotde hitaande caggal nde o waɗi ñaawoore nde fotaani.
== Ngendam ==
Fasama ummorii ko e leñol Kay (Koyam) to Dirkou.[3][4] E darorɗe teeminannde 11ɓiire walla fuɗɗoode teeminannde 12ɓiire, Fasama wonti debbo mai Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu.[5] Dewgal makko e mai Dunama ina waawi wonde sabaabu tiiɗtinde jokkondiral hakkunde Kay e Kanem ; yumma baaba Dunama Hummay kadi ko iwdi Kay wonnoo.[3] Faasama ko yumma ronooɓe Dunaama, Biri I Usmaan.[1][5]
Caggal nde Dunama maayi c.1151,[c] Fasama ƴetti laamu e nder laamu nguu, ko o laamɗo.[1] Laamu Biri waɗii ko ɓuri duuɓi capanɗe ɗiɗi, haa nde o sankii c.1177,[c] kadi laaɓaani hol no Fasama joginoo laamu. Ina gasa tawa Biri ina famɗi e fuɗɗoode laamu mum, ina haani regence. Biri haa jooni dañii ɓiɓɓe mum[3][5] e caggal ɗuum, winndiyanke Bornuan biyeteeɗo Ibn Furtu siftori Biri ko laamɗo jannguɗo, ɗum firti ko o laamɗo baawɗo, mawɗo ko famɗi fof feccere e laamu makko.[1] Fasama yamiri laamu mawngu e nder regent e laamu makko ina wayi no ɓuri Biri e hoore mum. Girgam (taariindi laamɗo laamu) ina winnda heen huunde nde Biri yamiri warde gujjo, tawi ina luulndii sariya lislaam. Ko jukkungo ngam ɗuum, Fasama yamiri yo Biri yoɓe kasoo hitaande timmunde.[3]
Faasama ko neɗɗo teeŋtuɗo haa jooni e nder laamu nguu e cukaagu ɓiɓɓe Biri. Girgam oo ina winnda wonde ɓiy Biri biyeteeɗo Abdullaah I Bikur e miñi mum Bitku njilliima Fasama e cukaagu mum en. Fasama rokki Abdullaah e Bitku gooto fof teemedere gelooɗi, ko ɗum hollirta wonde omo jogii jawdi mawndi. Gelooɗi dokkaaɗi Abdullaah ɗii ina nanndi e ko Bikoru, ina gasa tawa ko ɗoon iwdi innde makko, ɗi Bitku rokkaa ɗii kadi ko Bitku.[3][6]
== Teskorɗe ==
Innde ndee kadi ina winndaa Fasamé.[1]
Mai ina waawi jogaade rewɓe heewɓe. Debbo mawɗo oo ina joginoo tiitoonde gumsu[2] kono laaɓaani so tawii Fasama ina joginoo ndeen darnde. Caggal mum, winndooɓe daartol ina njuumti, ina mbiya Fasama ko gumsu e laamu ɓiyiiko.[3] Ndee fenaande ina waawi hollude wonde ko kanko woni gumsu Dunama, ko ɗuum waawi addande jiiɓru nduu.[3]
Ñalɗi mbayliigu ceertuɗi ina teskini, ƴeew binndanɗe Dunama I Umemi e Biri I Usmaan.
61f0eelb0fejbpyztgo36t4edky9k8o
162901
162900
2026-04-12T12:14:10Z
Adam644
9917
#APRIL
162901
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fasama'''[a] ko debbo Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu e darorɗe teeminannde 11ɓiire haa cakkital teeminannde 12ɓiire. Caggal nde Dunama maayi c.1151,[c] Fasama laamiima laamu nguu e wonde laamɗo ɓiɗɗo maɓɓe, Biri I Usmaan. Fasama yamiriino laamu mawngu e nder regent, ina wayi no o ɓurii ɓiyiiko laamu, ko ɗum holliri ɗum ko kewu nde o waɗi mo e kasoo fotde hitaande caggal nde o waɗi ñaawoore nde fotaani.
== Ngendam ==
Fasama ummorii ko e leñol Kay (Koyam) to Dirkou.[3][4] E darorɗe teeminannde 11ɓiire walla fuɗɗoode teeminannde 12ɓiire, Fasama wonti debbo mai Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu.[5] Dewgal makko e mai Dunama ina waawi wonde sabaabu tiiɗtinde jokkondiral hakkunde Kay e Kanem ; yumma baaba Dunama Hummay kadi ko iwdi Kay wonnoo.[3] Faasama ko yumma ronooɓe Dunaama, Biri I Usmaan.[1][5]
Caggal nde Dunama maayi c.1151,[c] Fasama ƴetti laamu e nder laamu nguu, ko o laamɗo.[1] Laamu Biri waɗii ko ɓuri duuɓi capanɗe ɗiɗi, haa nde o sankii c.1177,[c] kadi laaɓaani hol no Fasama joginoo laamu. Ina gasa tawa Biri ina famɗi e fuɗɗoode laamu mum, ina haani regence. Biri haa jooni dañii ɓiɓɓe mum[3][5] e caggal ɗuum, winndiyanke Bornuan biyeteeɗo Ibn Furtu siftori Biri ko laamɗo jannguɗo, ɗum firti ko o laamɗo baawɗo, mawɗo ko famɗi fof feccere e laamu makko.[1] Fasama yamiri laamu mawngu e nder regent e laamu makko ina wayi no ɓuri Biri e hoore mum. Girgam (taariindi laamɗo laamu) ina winnda heen huunde nde Biri yamiri warde gujjo, tawi ina luulndii sariya lislaam. Ko jukkungo ngam ɗuum, Fasama yamiri yo Biri yoɓe kasoo hitaande timmunde.[3]
Faasama ko neɗɗo teeŋtuɗo haa jooni e nder laamu nguu e cukaagu ɓiɓɓe Biri. Girgam oo ina winnda wonde ɓiy Biri biyeteeɗo Abdullaah I Bikur e miñi mum Bitku njilliima Fasama e cukaagu mum en. Fasama rokki Abdullaah e Bitku gooto fof teemedere gelooɗi, ko ɗum hollirta wonde omo jogii jawdi mawndi. Gelooɗi dokkaaɗi Abdullaah ɗii ina nanndi e ko Bikoru, ina gasa tawa ko ɗoon iwdi innde makko, ɗi Bitku rokkaa ɗii kadi ko Bitku.[3][6]
== Teskorɗe ==
Innde ndee kadi ina winndaa Fasamé.[1]
Mai ina waawi jogaade rewɓe heewɓe. Debbo mawɗo oo ina joginoo tiitoonde gumsu[2] kono laaɓaani so tawii Fasama ina joginoo ndeen darnde. Caggal mum, winndooɓe daartol ina njuumti, ina mbiya Fasama ko gumsu e laamu ɓiyiiko.[3] Ndee fenaande ina waawi hollude wonde ko kanko woni gumsu Dunama, ko ɗuum waawi addande jiiɓru nduu.[3]
Ñalɗi mbayliigu ceertuɗi ina teskini, ƴeew binndanɗe Dunama I Umemi e Biri I Usmaan.
okxhyplcu53sxy4uye338ep1yvmjxov
162902
162901
2026-04-12T12:15:25Z
Adam644
9917
162902
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fasama'''[a] ko debbo Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu e darorɗe teeminannde 11ɓiire haa cakkital teeminannde 12ɓiire. Caggal nde Dunama maayi c.1151,[c] Fasama laamiima laamu nguu e wonde laamɗo ɓiɗɗo maɓɓe, Biri I Usmaan. Fasama yamiriino laamu mawngu e nder regent, ina wayi no o ɓurii ɓiyiiko laamu, ko ɗum holliri ɗum ko kewu nde o waɗi mo e kasoo fotde hitaande caggal nde o waɗi ñaawoore nde fotaani.
== Ngendam ==
Fasama ummorii ko e leñol Kay (Koyam) to Dirkou.[3][4] E darorɗe teeminannde 11ɓiire walla fuɗɗoode teeminannde 12ɓiire, Fasama wonti debbo mai Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu.[5] Dewgal makko e mai Dunama ina waawi wonde sabaabu tiiɗtinde jokkondiral hakkunde Kay e Kanem ; yumma baaba Dunama Hummay kadi ko iwdi Kay wonnoo.[3] Faasama ko yumma ronooɓe Dunaama, Biri I Usmaan.[1][5]
Caggal nde Dunama maayi c.1151,[c] Fasama ƴetti laamu e nder laamu nguu, ko o laamɗo.[1] Laamu Biri waɗii ko ɓuri duuɓi capanɗe ɗiɗi, haa nde o sankii c.1177,[c] kadi laaɓaani hol no Fasama joginoo laamu. Ina gasa tawa Biri ina famɗi e fuɗɗoode laamu mum, ina haani regence. Biri haa jooni dañii ɓiɓɓe mum[3][5] e caggal ɗuum, winndiyanke Bornuan biyeteeɗo Ibn Furtu siftori Biri ko laamɗo jannguɗo, ɗum firti ko o laamɗo baawɗo, mawɗo ko famɗi fof feccere e laamu makko.[1] Fasama yamiri laamu mawngu e nder regent e laamu makko ina wayi no ɓuri Biri e hoore mum. Girgam (taariindi laamɗo laamu) ina winnda heen huunde nde Biri yamiri warde gujjo, tawi ina luulndii sariya lislaam. Ko jukkungo ngam ɗuum, Fasama yamiri yo Biri yoɓe kasoo hitaande timmunde.[3]
Faasama ko neɗɗo teeŋtuɗo haa jooni e nder laamu nguu e cukaagu ɓiɓɓe Biri. Girgam oo ina winnda wonde ɓiy Biri biyeteeɗo Abdullaah I Bikur e miñi mum Bitku njilliima Fasama e cukaagu mum en. Fasama rokki Abdullaah e Bitku gooto fof teemedere gelooɗi, ko ɗum hollirta wonde omo jogii jawdi mawndi. Gelooɗi dokkaaɗi Abdullaah ɗii ina nanndi e ko Bikoru, ina gasa tawa ko ɗoon iwdi innde makko, ɗi Bitku rokkaa ɗii kadi ko Bitku.[3][6]
== Teskorɗe ==
Innde ndee kadi ina winndaa Fasamé.[1]
Mai ina waawi jogaade rewɓe heewɓe. Debbo mawɗo oo ina joginoo tiitoonde gumsu[2] kono laaɓaani so tawii Fasama ina joginoo ndeen darnde. Caggal mum, winndooɓe daartol ina njuumti, ina mbiya Fasama ko gumsu e laamu ɓiyiiko.[3] Ndee fenaande ina waawi hollude wonde ko kanko woni gumsu Dunama, ko ɗuum waawi addande jiiɓru nduu.[3]
Ñalɗi mbayliigu ceertuɗi ina teskini, ƴeew binndanɗe Dunama I Umemi e Biri I Usmaan.
== Tuugnorgal ==
Bart, Heenrik (hitaande 1857). Jahgol e jiytugol e nder Fuɗnaange e Caka Afrik: Wontude jaaynde njilluuji baɗaaɗi e les njiimaandi laamu H.B.M., e nder duuɓi 1849–1855. Juutɓe. h. 635.
Waziri, Ibraahiima Maina (2023). "Sistem Fiefdom Chima to Kanem-Bornu e waylaare mum e njuɓɓudi hooreejo diiwaan to Borno Biritanik, Fuɗnaange Naajeeriya (Teeminannde 19ɓiire e 20ɓiire)" (PDF). Koolol ciftorgol Joseph C. Miller. 16: 10. 10.53179/9783868934465.
2yqp21a91d7qepz231unfyv0z72sbbs
162903
162902
2026-04-12T12:16:28Z
Adam644
9917
162903
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fasama'''[a] ko debbo Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu e darorɗe teeminannde 11ɓiire haa cakkital teeminannde 12ɓiire. Caggal nde Dunama maayi c.1151,[c] Fasama laamiima laamu nguu e wonde laamɗo ɓiɗɗo maɓɓe, Biri I Usmaan. Fasama yamiriino laamu mawngu e nder regent, ina wayi no o ɓurii ɓiyiiko laamu, ko ɗum holliri ɗum ko kewu nde o waɗi mo e kasoo fotde hitaande caggal nde o waɗi ñaawoore nde fotaani.
== Ngendam ==
Fasama ummorii ko e leñol Kay (Koyam) to Dirkou.[3][4] E darorɗe teeminannde 11ɓiire walla fuɗɗoode teeminannde 12ɓiire, Fasama wonti debbo mai Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu.[5] Dewgal makko e mai Dunama ina waawi wonde sabaabu tiiɗtinde jokkondiral hakkunde Kay e Kanem ; yumma baaba Dunama Hummay kadi ko iwdi Kay wonnoo.[3] Faasama ko yumma ronooɓe Dunaama, Biri I Usmaan.[1][5]
Caggal nde Dunama maayi c.1151,[c] Fasama ƴetti laamu e nder laamu nguu, ko o laamɗo.[1] Laamu Biri waɗii ko ɓuri duuɓi capanɗe ɗiɗi, haa nde o sankii c.1177,[c] kadi laaɓaani hol no Fasama joginoo laamu. Ina gasa tawa Biri ina famɗi e fuɗɗoode laamu mum, ina haani regence. Biri haa jooni dañii ɓiɓɓe mum[3][5] e caggal ɗuum, winndiyanke Bornuan biyeteeɗo Ibn Furtu siftori Biri ko laamɗo jannguɗo, ɗum firti ko o laamɗo baawɗo, mawɗo ko famɗi fof feccere e laamu makko.[1] Fasama yamiri laamu mawngu e nder regent e laamu makko ina wayi no ɓuri Biri e hoore mum. Girgam (taariindi laamɗo laamu) ina winnda heen huunde nde Biri yamiri warde gujjo, tawi ina luulndii sariya lislaam. Ko jukkungo ngam ɗuum, Fasama yamiri yo Biri yoɓe kasoo hitaande timmunde.[3]
Faasama ko neɗɗo teeŋtuɗo haa jooni e nder laamu nguu e cukaagu ɓiɓɓe Biri. Girgam oo ina winnda wonde ɓiy Biri biyeteeɗo Abdullaah I Bikur e miñi mum Bitku njilliima Fasama e cukaagu mum en. Fasama rokki Abdullaah e Bitku gooto fof teemedere gelooɗi, ko ɗum hollirta wonde omo jogii jawdi mawndi. Gelooɗi dokkaaɗi Abdullaah ɗii ina nanndi e ko Bikoru, ina gasa tawa ko ɗoon iwdi innde makko, ɗi Bitku rokkaa ɗii kadi ko Bitku.[3][6]
== Teskorɗe ==
Innde ndee kadi ina winndaa Fasamé.[1]
Mai ina waawi jogaade rewɓe heewɓe. Debbo mawɗo oo ina joginoo tiitoonde gumsu[2] kono laaɓaani so tawii Fasama ina joginoo ndeen darnde. Caggal mum, winndooɓe daartol ina njuumti, ina mbiya Fasama ko gumsu e laamu ɓiyiiko.[3] Ndee fenaande ina waawi hollude wonde ko kanko woni gumsu Dunama, ko ɗuum waawi addande jiiɓru nduu.[3]
Ñalɗi mbayliigu ceertuɗi ina teskini, ƴeew binndanɗe Dunama I Umemi e Biri I Usmaan.
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
h0rh4i68llwsreyso79dbughtyt6ceh
162904
162903
2026-04-12T12:18:35Z
Adam644
9917
#APRIL
162904
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fasama'''{{efn|The name is also spelled ''Fasamé''.<ref name=":122" />}} ko debbo Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu e darorɗe teeminannde 11ɓiire haa cakkital teeminannde 12ɓiire. Caggal nde Dunama maayi c.1151,[c] Fasama laamiima laamu nguu e wonde laamɗo ɓiɗɗo maɓɓe, Biri I Usmaan. Fasama yamiriino laamu mawngu e nder regent, ina wayi no o ɓurii ɓiyiiko laamu, ko ɗum holliri ɗum ko kewu nde o waɗi mo e kasoo fotde hitaande caggal nde o waɗi ñaawoore nde fotaani.
== Ngendam ==
Fasama ummorii ko e leñol Kay (Koyam) to Dirkou.[3][4] E darorɗe teeminannde 11ɓiire walla fuɗɗoode teeminannde 12ɓiire, Fasama wonti debbo mai Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu.[5] Dewgal makko e mai Dunama ina waawi wonde sabaabu tiiɗtinde jokkondiral hakkunde Kay e Kanem ; yumma baaba Dunama Hummay kadi ko iwdi Kay wonnoo.[3] Faasama ko yumma ronooɓe Dunaama, Biri I Usmaan.[1][5]
Caggal nde Dunama maayi c.1151,[c] Fasama ƴetti laamu e nder laamu nguu, ko o laamɗo.[1] Laamu Biri waɗii ko ɓuri duuɓi capanɗe ɗiɗi, haa nde o sankii c.1177,[c] kadi laaɓaani hol no Fasama joginoo laamu. Ina gasa tawa Biri ina famɗi e fuɗɗoode laamu mum, ina haani regence. Biri haa jooni dañii ɓiɓɓe mum[3][5] e caggal ɗuum, winndiyanke Bornuan biyeteeɗo Ibn Furtu siftori Biri ko laamɗo jannguɗo, ɗum firti ko o laamɗo baawɗo, mawɗo ko famɗi fof feccere e laamu makko.[1] Fasama yamiri laamu mawngu e nder regent e laamu makko ina wayi no ɓuri Biri e hoore mum. Girgam (taariindi laamɗo laamu) ina winnda heen huunde nde Biri yamiri warde gujjo, tawi ina luulndii sariya lislaam. Ko jukkungo ngam ɗuum, Fasama yamiri yo Biri yoɓe kasoo hitaande timmunde.[3]
Faasama ko neɗɗo teeŋtuɗo haa jooni e nder laamu nguu e cukaagu ɓiɓɓe Biri. Girgam oo ina winnda wonde ɓiy Biri biyeteeɗo Abdullaah I Bikur e miñi mum Bitku njilliima Fasama e cukaagu mum en. Fasama rokki Abdullaah e Bitku gooto fof teemedere gelooɗi, ko ɗum hollirta wonde omo jogii jawdi mawndi. Gelooɗi dokkaaɗi Abdullaah ɗii ina nanndi e ko Bikoru, ina gasa tawa ko ɗoon iwdi innde makko, ɗi Bitku rokkaa ɗii kadi ko Bitku.[3][6]
== Teskorɗe ==
Innde ndee kadi ina winndaa Fasamé.[1]
Mai ina waawi jogaade rewɓe heewɓe. Debbo mawɗo oo ina joginoo tiitoonde gumsu[2] kono laaɓaani so tawii Fasama ina joginoo ndeen darnde. Caggal mum, winndooɓe daartol ina njuumti, ina mbiya Fasama ko gumsu e laamu ɓiyiiko.[3] Ndee fenaande ina waawi hollude wonde ko kanko woni gumsu Dunama, ko ɗuum waawi addande jiiɓru nduu.[3]
Ñalɗi mbayliigu ceertuɗi ina teskini, ƴeew binndanɗe Dunama I Umemi e Biri I Usmaan.
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
hrfj16syfqn3uchqosh0n4xhcs0q755
162909
162904
2026-04-12T12:26:03Z
Adam644
9917
#APRIL
162909
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fasama''' ko debbo Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu e darorɗe teeminannde 11ɓiire haa cakkital teeminannde 12ɓiire. Caggal nde Dunama maayi c.1151, Fasama laamiima laamu nguu e wonde laamɗo ɓiɗɗo maɓɓe, Biri I Usmaan. Fasama yamiriino laamu mawngu e nder regent, ina wayi no o ɓurii ɓiyiiko laamu, ko ɗum holliri ɗum ko kewu nde o waɗi mo e kasoo fotde hitaande caggal nde o waɗi ñaawoore nde fotaani.<ref>{{Cite journal|last=Waziri|first=Ibrahim Maina|date=2023|title=The ''Chima'' Fiefdom System in Kanem-Bornu and its Transformation into District Head Administration in British Borno, Northern Nigeria (19th and 20th Centuries)|url=https://www.buchgestaltung-online.de/OPENACCESS/OA_9783868934465.pdf|journal=Joseph C. Miller Memorial Lecture Series|volume=16|page=10|doi=10.53179/9783868934465}}</ref>
== Ngendam ==
Fasama ummorii ko e leñol Kay (Koyam) to Dirkou.<ref name=":0">{{Cite book|last=Lange|first=Dierk|url=https://www.google.com/books/edition/Le_d%C4%ABw%C4%81n_des_sultans_du_K%C4%81nem_Born%C5%AB/D00BAAAAMAAJ|title=Le dīwān des sultans du (Kānem-)Bornū: chronologie et histoire d'un royaume africain (de la fin du Xe siècle jusqu'à 1808)|date=1977|publisher=F. Steiner|isbn=978-3-515-02392-4|pages=68–70|language=fr}}</ref><ref>{{Cite book|last=Lange|first=Dierk|url=https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000184287|title=General history of Africa, IV: Africa from the twelfth to the sixteenth century|date=|website=|publisher=University of California|year=1984|isbn=978-92-3-101710-0|editor-last=Niane|editor-first=Djibril Tamsir|pages=244|language=en|chapter=The kingdoms and peoples of Chad}}</ref> E darorɗe teeminannde 11ɓiire walla fuɗɗoode teeminannde 12ɓiire, Fasama wonti debbo mai Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu. Dewgal makko e mai Dunama ina waawi wonde sabaabu tiiɗtinde jokkondiral hakkunde Kay e Kanem ; yumma baaba Dunama Hummay kadi ko iwdi Kay wonnoo. Faasama ko yumma ronooɓe Dunaama, Biri I Usmaan.<ref name=":2">{{Cite book|last=Cohen|first=Ronald|url=https://archive.org/details/bostonuniversity02bost|title=Boston University Papers on Africa: Volume II: African History|date=1966|publisher=Boston University Press|pages=80|chapter=The Bornu King Lists}}</ref>
Caggal nde Dunama maayi c.1151, Fasama ƴetti laamu e nder laamu nguu, ko o laamɗo. Laamu Biri waɗii ko ɓuri duuɓi capanɗe ɗiɗi, haa nde o sankii c.1177, kadi laaɓaani hol no Fasama joginoo laamu. Ina gasa tawa Biri ina famɗi e fuɗɗoode laamu mum, ina haani regence. Biri haa jooni dañii ɓiɓɓe mum<ref name=":122">{{Cite book|last=Barth|first=Heinrich|url=https://www.google.com/books/edition/Travels_and_Discoveries_in_North_and_Cen/la_zIUj0oiwC|title=Travels and Discoveries in North and Central Africa: Being a Journal of an Expedition Undertaken under the Auspices of H.B.M.'s Government, in the Years 1849–1855|date=1857|publisher=Longmans|pages=635|language=en}}</ref><ref name=":22" /> e caggal ɗuum, winndiyanke Bornuan biyeteeɗo Ibn Furtu siftori Biri ko laamɗo jannguɗo, ɗum firti ko o laamɗo baawɗo, mawɗo ko famɗi fof feccere e laamu makko. Fasama yamiri laamu mawngu e nder regent e laamu makko ina wayi no ɓuri Biri e hoore mum. Girgam (taariindi laamɗo laamu) ina winnda heen huunde nde Biri yamiri warde gujjo, tawi ina luulndii sariya lislaam. Ko jukkungo ngam ɗuum, Fasama yamiri yo Biri yoɓe kasoo hitaande timmunde.[3]
Faasama ko neɗɗo teeŋtuɗo haa jooni e nder laamu nguu e cukaagu ɓiɓɓe Biri. Girgam oo ina winnda wonde ɓiy Biri biyeteeɗo Abdullaah I Bikur e miñi mum Bitku njilliima Fasama e cukaagu mum en. Fasama rokki Abdullaah e Bitku gooto fof teemedere gelooɗi, ko ɗum hollirta wonde omo jogii jawdi mawndi. Gelooɗi dokkaaɗi Abdullaah ɗii ina nanndi e ko Bikoru, ina gasa tawa ko ɗoon iwdi innde makko, ɗi Bitku rokkaa ɗii kadi ko Bitku.[3][6]
== Teskorɗe ==
Innde ndee kadi ina winndaa Fasamé.[1]
Mai ina waawi jogaade rewɓe heewɓe. Debbo mawɗo oo ina joginoo tiitoonde gumsu[2] kono laaɓaani so tawii Fasama ina joginoo ndeen darnde. Caggal mum, winndooɓe daartol ina njuumti, ina mbiya Fasama ko gumsu e laamu ɓiyiiko.[3] Ndee fenaande ina waawi hollude wonde ko kanko woni gumsu Dunama, ko ɗuum waawi addande jiiɓru nduu.[3]
Ñalɗi mbayliigu ceertuɗi ina teskini, ƴeew binndanɗe Dunama I Umemi e Biri I Usmaan.
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
0jqivgmipe8kp5kvo3huq5v04tvaal6
162910
162909
2026-04-12T12:26:55Z
Adam644
9917
162910
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fasama''' ko debbo Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu e darorɗe teeminannde 11ɓiire haa cakkital teeminannde 12ɓiire. Caggal nde Dunama maayi c.1151, Fasama laamiima laamu nguu e wonde laamɗo ɓiɗɗo maɓɓe, Biri I Usmaan. Fasama yamiriino laamu mawngu e nder regent, ina wayi no o ɓurii ɓiyiiko laamu, ko ɗum holliri ɗum ko kewu nde o waɗi mo e kasoo fotde hitaande caggal nde o waɗi ñaawoore nde fotaani.<ref>{{Cite journal|last=Waziri|first=Ibrahim Maina|date=2023|title=The ''Chima'' Fiefdom System in Kanem-Bornu and its Transformation into District Head Administration in British Borno, Northern Nigeria (19th and 20th Centuries)|url=https://www.buchgestaltung-online.de/OPENACCESS/OA_9783868934465.pdf|journal=Joseph C. Miller Memorial Lecture Series|volume=16|page=10|doi=10.53179/9783868934465}}</ref>
== Ngendam ==
Fasama ummorii ko e leñol Kay (Koyam) to Dirkou.<ref name=":0">{{Cite book|last=Lange|first=Dierk|url=https://www.google.com/books/edition/Le_d%C4%ABw%C4%81n_des_sultans_du_K%C4%81nem_Born%C5%AB/D00BAAAAMAAJ|title=Le dīwān des sultans du (Kānem-)Bornū: chronologie et histoire d'un royaume africain (de la fin du Xe siècle jusqu'à 1808)|date=1977|publisher=F. Steiner|isbn=978-3-515-02392-4|pages=68–70|language=fr}}</ref><ref>{{Cite book|last=Lange|first=Dierk|url=https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000184287|title=General history of Africa, IV: Africa from the twelfth to the sixteenth century|date=|website=|publisher=University of California|year=1984|isbn=978-92-3-101710-0|editor-last=Niane|editor-first=Djibril Tamsir|pages=244|language=en|chapter=The kingdoms and peoples of Chad}}</ref> E darorɗe teeminannde 11ɓiire walla fuɗɗoode teeminannde 12ɓiire, Fasama wonti debbo mai Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu. Dewgal makko e mai Dunama ina waawi wonde sabaabu tiiɗtinde jokkondiral hakkunde Kay e Kanem ; yumma baaba Dunama Hummay kadi ko iwdi Kay wonnoo. Faasama ko yumma ronooɓe Dunaama, Biri I Usmaan.<ref name=":2">{{Cite book|last=Cohen|first=Ronald|url=https://archive.org/details/bostonuniversity02bost|title=Boston University Papers on Africa: Volume II: African History|date=1966|publisher=Boston University Press|pages=80|chapter=The Bornu King Lists}}</ref>
Caggal nde Dunama maayi c.1151, Fasama ƴetti laamu e nder laamu nguu, ko o laamɗo. Laamu Biri waɗii ko ɓuri duuɓi capanɗe ɗiɗi, haa nde o sankii c.1177, kadi laaɓaani hol no Fasama joginoo laamu. Ina gasa tawa Biri ina famɗi e fuɗɗoode laamu mum, ina haani regence. Biri haa jooni dañii ɓiɓɓe mum<ref name=":122">{{Cite book|last=Barth|first=Heinrich|url=https://www.google.com/books/edition/Travels_and_Discoveries_in_North_and_Cen/la_zIUj0oiwC|title=Travels and Discoveries in North and Central Africa: Being a Journal of an Expedition Undertaken under the Auspices of H.B.M.'s Government, in the Years 1849–1855|date=1857|publisher=Longmans|pages=635|language=en}}</ref>e caggal ɗuum, winndiyanke Bornuan biyeteeɗo Ibn Furtu siftori Biri ko laamɗo jannguɗo, ɗum firti ko o laamɗo baawɗo, mawɗo ko famɗi fof feccere e laamu makko. Fasama yamiri laamu mawngu e nder regent e laamu makko ina wayi no ɓuri Biri e hoore mum. Girgam (taariindi laamɗo laamu) ina winnda heen huunde nde Biri yamiri warde gujjo, tawi ina luulndii sariya lislaam. Ko jukkungo ngam ɗuum, Fasama yamiri yo Biri yoɓe kasoo hitaande timmunde.
Faasama ko neɗɗo teeŋtuɗo haa jooni e nder laamu nguu e cukaagu ɓiɓɓe Biri. Girgam oo ina winnda wonde ɓiy Biri biyeteeɗo Abdullaah I Bikur e miñi mum Bitku njilliima Fasama e cukaagu mum en. Fasama rokki Abdullaah e Bitku gooto fof teemedere gelooɗi, ko ɗum hollirta wonde omo jogii jawdi mawndi. Gelooɗi dokkaaɗi Abdullaah ɗii ina nanndi e ko Bikoru, ina gasa tawa ko ɗoon iwdi innde makko, ɗi Bitku rokkaa ɗii kadi ko Bitku.[3][6]
== Teskorɗe ==
Innde ndee kadi ina winndaa Fasamé.
Mai ina waawi jogaade rewɓe heewɓe. Debbo mawɗo oo ina joginoo tiitoonde gumsu kono laaɓaani so tawii Fasama ina joginoo ndeen darnde. Caggal mum, winndooɓe daartol ina njuumti, ina mbiya Fasama ko gumsu e laamu ɓiyiiko. Ndee fenaande ina waawi hollude wonde ko kanko woni gumsu Dunama, ko ɗuum waawi addande jiiɓru nduu.
Ñalɗi mbayliigu ceertuɗi ina teskini, ƴeew binndanɗe Dunama I Umemi e Biri I Usmaan.
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
24si2vr7j7moiaij0x0v0664wgerbyi
162911
162910
2026-04-12T12:27:22Z
Adam644
9917
162911
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fasama''' ko debbo Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu e darorɗe teeminannde 11ɓiire haa cakkital teeminannde 12ɓiire. Caggal nde Dunama maayi c.1151, Fasama laamiima laamu nguu e wonde laamɗo ɓiɗɗo maɓɓe, Biri I Usmaan. Fasama yamiriino laamu mawngu e nder regent, ina wayi no o ɓurii ɓiyiiko laamu, ko ɗum holliri ɗum ko kewu nde o waɗi mo e kasoo fotde hitaande caggal nde o waɗi ñaawoore nde fotaani.<ref>{{Cite journal|last=Waziri|first=Ibrahim Maina|date=2023|title=The ''Chima'' Fiefdom System in Kanem-Bornu and its Transformation into District Head Administration in British Borno, Northern Nigeria (19th and 20th Centuries)|url=https://www.buchgestaltung-online.de/OPENACCESS/OA_9783868934465.pdf|journal=Joseph C. Miller Memorial Lecture Series|volume=16|page=10|doi=10.53179/9783868934465}}</ref>
== Ngendam ==
Fasama ummorii ko e leñol Kay (Koyam) to Dirkou.<ref name=":0">{{Cite book|last=Lange|first=Dierk|url=https://www.google.com/books/edition/Le_d%C4%ABw%C4%81n_des_sultans_du_K%C4%81nem_Born%C5%AB/D00BAAAAMAAJ|title=Le dīwān des sultans du (Kānem-)Bornū: chronologie et histoire d'un royaume africain (de la fin du Xe siècle jusqu'à 1808)|date=1977|publisher=F. Steiner|isbn=978-3-515-02392-4|pages=68–70|language=fr}}</ref><ref>{{Cite book|last=Lange|first=Dierk|url=https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000184287|title=General history of Africa, IV: Africa from the twelfth to the sixteenth century|date=|website=|publisher=University of California|year=1984|isbn=978-92-3-101710-0|editor-last=Niane|editor-first=Djibril Tamsir|pages=244|language=en|chapter=The kingdoms and peoples of Chad}}</ref> E darorɗe teeminannde 11ɓiire walla fuɗɗoode teeminannde 12ɓiire, Fasama wonti debbo mai Dunama I Umemi, mai (laamɗo) laamu Kanem–Bornu. Dewgal makko e mai Dunama ina waawi wonde sabaabu tiiɗtinde jokkondiral hakkunde Kay e Kanem ; yumma baaba Dunama Hummay kadi ko iwdi Kay wonnoo. Faasama ko yumma ronooɓe Dunaama, Biri I Usmaan.<ref name=":2">{{Cite book|last=Cohen|first=Ronald|url=https://archive.org/details/bostonuniversity02bost|title=Boston University Papers on Africa: Volume II: African History|date=1966|publisher=Boston University Press|pages=80|chapter=The Bornu King Lists}}</ref>
Caggal nde Dunama maayi c.1151, Fasama ƴetti laamu e nder laamu nguu, ko o laamɗo. Laamu Biri waɗii ko ɓuri duuɓi capanɗe ɗiɗi, haa nde o sankii c.1177, kadi laaɓaani hol no Fasama joginoo laamu. Ina gasa tawa Biri ina famɗi e fuɗɗoode laamu mum, ina haani regence. Biri haa jooni dañii ɓiɓɓe mum<ref name=":122">{{Cite book|last=Barth|first=Heinrich|url=https://www.google.com/books/edition/Travels_and_Discoveries_in_North_and_Cen/la_zIUj0oiwC|title=Travels and Discoveries in North and Central Africa: Being a Journal of an Expedition Undertaken under the Auspices of H.B.M.'s Government, in the Years 1849–1855|date=1857|publisher=Longmans|pages=635|language=en}}</ref>e caggal ɗuum, winndiyanke Bornuan biyeteeɗo Ibn Furtu siftori Biri ko laamɗo jannguɗo, ɗum firti ko o laamɗo baawɗo, mawɗo ko famɗi fof feccere e laamu makko. Fasama yamiri laamu mawngu e nder regent e laamu makko ina wayi no ɓuri Biri e hoore mum. Girgam (taariindi laamɗo laamu) ina winnda heen huunde nde Biri yamiri warde gujjo, tawi ina luulndii sariya lislaam. Ko jukkungo ngam ɗuum, Fasama yamiri yo Biri yoɓe kasoo hitaande timmunde.
Faasama ko neɗɗo teeŋtuɗo haa jooni e nder laamu nguu e cukaagu ɓiɓɓe Biri. Girgam oo ina winnda wonde ɓiy Biri biyeteeɗo Abdullaah I Bikur e miñi mum Bitku njilliima Fasama e cukaagu mum en. Fasama rokki Abdullaah e Bitku gooto fof teemedere gelooɗi, ko ɗum hollirta wonde omo jogii jawdi mawndi. Gelooɗi dokkaaɗi Abdullaah ɗii ina nanndi e ko Bikoru, ina gasa tawa ko ɗoon iwdi innde makko, ɗi Bitku rokkaa ɗii kadi ko Bitku.[3][6]
== Teskorɗe ==
Innde ndee kadi ina winndaa Fasamé.
Mai ina waawi jogaade rewɓe heewɓe. Debbo mawɗo oo ina joginoo tiitoonde gumsu kono laaɓaani so tawii Fasama ina joginoo ndeen darnde. Caggal mum, winndooɓe daartol ina njuumti, ina mbiya Fasama ko gumsu e laamu ɓiyiiko. Ndee fenaande ina waawi hollude wonde ko kanko woni gumsu Dunama, ko ɗuum waawi addande jiiɓru nduu.
Ñalɗi mbayliigu ceertuɗi ina teskini, ƴeew binndanɗe Dunama I Umemi e Biri I Usmaan.
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
[[Category:Rewɓe Naajeeri]]
nsescfky576rjw4eb19ygx7cl0eu5lo
Ilona Fehér
0
39596
162907
2026-04-12T12:21:58Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ilona Feher walla Ilona Fehér (e ɗemngal Ebere: אילונה פהר, e ɗemngal Honngiri : [ˈfɛheːr ˈilonɒ] ; 1 desaambar 1901 – lewru Yarkomaa 1988), ina jeyaa e wakili’en Duɗal Violin mawngal Honngiri, Joseph Josebh Böse Grun, Leopold Auer, Jenő Hubay, Karl Flesch, Joseph Sigeti, Tibor Varga, Sandor Vegh, André Gertler, Kato Havas, Paul Rolland e Geza Szilvay. O woniino kadi jannginoowo violon teskinɗo. O jibinaa ko to Budapest, o maayi ko to Holon, to..."
162907
wikitext
text/x-wiki
Ilona Feher walla Ilona Fehér (e ɗemngal Ebere: אילונה פהר, e ɗemngal Honngiri : [ˈfɛheːr ˈilonɒ] ; 1 desaambar 1901 – lewru Yarkomaa 1988), ina jeyaa e wakili’en Duɗal Violin mawngal Honngiri, Joseph Josebh Böse Grun, Leopold Auer, Jenő Hubay, Karl Flesch, Joseph Sigeti, Tibor Varga, Sandor Vegh, André Gertler, Kato Havas, Paul Rolland e Geza Szilvay. O woniino kadi jannginoowo violon teskinɗo. O jibinaa ko to Budapest, o maayi ko to Holon, to leydi Israayiil.
Nguurndam
Duuɓi gadani
Fehér janngii e Jenő Hubay duuɓi jeegom to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest. Jannginooɓe violon woɗɓe e duuɓi makko gadani ko Jozsef Bloch [hu], Josef Smilovitch (kañum ne ko almuudo Jenő Hubay) e Imre Pogány [ru].
Orop
Hakkunde woldeeji ɗiɗi winndereeji ɗii o waɗii jimɗi e nder Orop fof, haa teeŋti noon e Willem Mengelberg e Orkestra Royal Concertgebouw to Amsterdam, Pays-Bas.
Fehér hoɗi ko Budapest haa hitaande 1942 nde o waɗtaa e ɓiyiiko debbo e nder kasoo. Ɓe keɓii dogde e hitaande 1944, ɓe naati e partiiji Hong Kong e Cekoslowaki haa konu boɗeejo Sowiyetik ndimɗini ɓe. Caggal ɗuum o arti e dingiral hiirde ngam waɗde jimɗi tan e nder Orop fuɗnaange ɗo Sowiyet en njiimi.
Eggugol to Israayiil e janngingol
E hitaande 1949 o eggini Israayiil ngam fuɗɗaade nguurndam kesam, o woni jannginoowo violon. E nder duuɓi 25 o mahii hoore makko innde Jannginoowo Inspired mo nehdi tiiɗndi, kono wonaa tawa o alaa njurum. Almuɓɓe makko 250 ina njeyaa heen yoga e jimɗiyaŋkooɓe ɓurɓe waawde fiyde ko wayi no Pinkas Zukerman, Shlomo Mintz, Hagai Shaham, Ittai Shapira, Moshe Hammer e Yehonatan Berick, fiyooɓe jimɗi suudu biyeteeɗo Shmuel Ashkenasi e David Ehrlich kam e jimoowo orkestra, Ron Ephrat (hooreejo Robindam Philakovstein). (Mawɗo konsiir orkestra simfoni Bamberg) e gardinooɗo Yoel Levi. Ƴeew: Doggol almuɓɓe janngooɓe jimɗi e jannginoowo: C haa F#Ilona Fehér. Gaagaa jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rubin to Tel Aviv, Feher waɗii janngirɗe mawɗe e nder winndere ndee kala. O heewnoo wonde ko ñaawoowo e nder kawgel winnderewal violon to Munich e Freiburg, Almaañ, kawgel Spohr.
Njeenaaje
Feher rokkaama njeenaari kaŋŋe e dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest. O waɗtaa kadi Doktoor tedduɗo to duɗal ganndal Weizmann to Rehovot, Israayiil, o waɗtaa kadi ɓiyleydi teddundi wuro Holon ngo wonnoo ko wuro makko to Israayiil. E nder hiirde nde o waɗnoo ngam mawninde ñalngu nguu Isaac Stern heɓi duuɓi 65 to Carnegie Hall, o teddinaama e njeenaari laamɗo Suleymaani ndi fedde pinal Amerik-Israayiil rokki.
Tuugnorgal
49ox15399czrsjjrx9zygc319ohnch6
162908
162907
2026-04-12T12:24:44Z
SUZYFATIMA
13856
162908
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ilona Feher walla Ilona Fehér''' (e ɗemngal Ebere: אילונה פהר, e ɗemngal Honngiri : [ˈfɛheːr ˈilonɒ] ; 1 desaambar 1901 – lewru Yarkomaa 1988), ina jeyaa e wakili’en Duɗal Violin mawngal Honngiri, Joseph Josebh Böse Grun, Leopold Auer, Jenő Hubay, Karl Flesch, Joseph Sigeti, Tibor Varga, Sandor Vegh, André Gertler, Kato Havas, Paul Rolland e Geza Szilvay. O woniino kadi jannginoowo violon teskinɗo. O jibinaa ko to Budapest, o maayi ko to Holon, to leydi Israayiil.
== Nguurndam ==
==== Duuɓi gadani ====
Fehér janngii e Jenő Hubay duuɓi jeegom to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest. Jannginooɓe violon woɗɓe e duuɓi makko gadani ko Jozsef Bloch [hu], Josef Smilovitch (kañum ne ko almuudo Jenő Hubay) e Imre Pogány [ru].
==== Orop ====
Hakkunde woldeeji ɗiɗi winndereeji ɗii o waɗii jimɗi e nder Orop fof, haa teeŋti noon e Willem Mengelberg e Orkestra Royal Concertgebouw to Amsterdam, Pays-Bas.
Fehér hoɗi ko Budapest haa hitaande 1942 nde o waɗtaa e ɓiyiiko debbo e nder kasoo. Ɓe keɓii dogde e hitaande 1944, ɓe naati e partiiji Hong Kong e Cekoslowaki haa konu boɗeejo Sowiyetik ndimɗini ɓe. Caggal ɗuum o arti e dingiral hiirde ngam waɗde jimɗi tan e nder Orop fuɗnaange ɗo Sowiyet en njiimi.
==== Eggugol to Israayiil e janngingol ====
E hitaande 1949 o eggini Israayiil ngam fuɗɗaade nguurndam kesam, o woni jannginoowo violon. E nder duuɓi 25 o mahii hoore makko innde Jannginoowo Inspired mo nehdi tiiɗndi, kono wonaa tawa o alaa njurum. Almuɓɓe makko 250 ina njeyaa heen yoga e jimɗiyaŋkooɓe ɓurɓe waawde fiyde ko wayi no Pinkas Zukerman, Shlomo Mintz, Hagai Shaham, Ittai Shapira, Moshe Hammer e Yehonatan Berick, fiyooɓe jimɗi suudu biyeteeɗo Shmuel Ashkenasi e David Ehrlich kam e jimoowo orkestra, Ron Ephrat (hooreejo Robindam Philakovstein). (Mawɗo konsiir orkestra simfoni Bamberg) e gardinooɗo Yoel Levi. Ƴeew: Doggol almuɓɓe janngooɓe jimɗi e jannginoowo: C haa F#Ilona Fehér. Gaagaa jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rubin to Tel Aviv, Feher waɗii janngirɗe mawɗe e nder winndere ndee kala. O heewnoo wonde ko ñaawoowo e nder kawgel winnderewal violon to Munich e Freiburg, Almaañ, kawgel Spohr.
== Njeenaaje ==
Feher rokkaama njeenaari kaŋŋe e dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest. O waɗtaa kadi Doktoor tedduɗo to duɗal ganndal Weizmann to Rehovot, Israayiil, o waɗtaa kadi ɓiyleydi teddundi wuro Holon ngo wonnoo ko wuro makko to Israayiil. E nder hiirde nde o waɗnoo ngam mawninde ñalngu nguu Isaac Stern heɓi duuɓi 65 to Carnegie Hall, o teddinaama e njeenaari laamɗo Suleymaani ndi fedde pinal Amerik-Israayiil rokki.
== Tuugnorgal ==
0npplhxyzibbmhss15lh1zeaorkv4rt
162912
162908
2026-04-12T12:27:54Z
SUZYFATIMA
13856
162912
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ilona Feher walla Ilona Fehér''' (e ɗemngal Ebere: אילונה פהר, e ɗemngal Honngiri : [ˈfɛheːr ˈilonɒ] ; 1 desaambar 1901 – lewru Yarkomaa 1988), ina jeyaa e wakili’en Duɗal Violin mawngal Honngiri, Joseph Josebh Böse Grun, Leopold Auer, Jenő Hubay, Karl Flesch, Joseph Sigeti, Tibor Varga, Sandor Vegh, André Gertler, Kato Havas, Paul Rolland e Geza Szilvay. O woniino kadi jannginoowo violon teskinɗo. O jibinaa ko to Budapest, o maayi ko to Holon, to leydi Israayiil.
== Nguurndam ==
==== Duuɓi gadani ====
Fehér janngii e Jenő Hubay duuɓi jeegom to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest. Jannginooɓe violon woɗɓe e duuɓi makko gadani ko Jozsef Bloch [hu], Josef Smilovitch (kañum ne ko almuudo Jenő Hubay) e Imre Pogány [ru].
==== Orop ====
Hakkunde woldeeji ɗiɗi winndereeji ɗii o waɗii jimɗi e nder Orop fof, haa teeŋti noon e Willem Mengelberg e Orkestra Royal Concertgebouw to Amsterdam, Pays-Bas.
Fehér hoɗi ko Budapest haa hitaande 1942 nde o waɗtaa e ɓiyiiko debbo e nder kasoo. Ɓe keɓii dogde e hitaande 1944, ɓe naati e partiiji Hong Kong e Cekoslowaki haa konu boɗeejo Sowiyetik ndimɗini ɓe. Caggal ɗuum o arti e dingiral hiirde ngam waɗde jimɗi tan e nder Orop fuɗnaange ɗo Sowiyet en njiimi.
==== Eggugol to Israayiil e janngingol ====
E hitaande 1949 o eggini Israayiil ngam fuɗɗaade nguurndam kesam, o woni jannginoowo violon. E nder duuɓi 25 o mahii hoore makko innde Jannginoowo Inspired mo nehdi tiiɗndi, kono wonaa tawa o alaa njurum. Almuɓɓe makko 250 ina njeyaa heen yoga e jimɗiyaŋkooɓe ɓurɓe waawde fiyde ko wayi no Pinkas Zukerman, Shlomo Mintz, Hagai Shaham, Ittai Shapira, Moshe Hammer e Yehonatan Berick, fiyooɓe jimɗi suudu biyeteeɗo Shmuel Ashkenasi e David Ehrlich kam e jimoowo orkestra, Ron Ephrat (hooreejo Robindam Philakovstein). (Mawɗo konsiir orkestra simfoni Bamberg) e gardinooɗo Yoel Levi. Ƴeew: Doggol almuɓɓe janngooɓe jimɗi e jannginoowo: C haa F#Ilona Fehér. Gaagaa jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rubin to Tel Aviv, Feher waɗii janngirɗe mawɗe e nder winndere ndee kala. O heewnoo wonde ko ñaawoowo e nder kawgel winnderewal violon to Munich e Freiburg, Almaañ, kawgel Spohr.
== Njeenaaje ==
Feher rokkaama njeenaari kaŋŋe e dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest. O waɗtaa kadi Doktoor tedduɗo to duɗal ganndal Weizmann to Rehovot, Israayiil, o waɗtaa kadi ɓiyleydi teddundi wuro Holon ngo wonnoo ko wuro makko to Israayiil. E nder hiirde nde o waɗnoo ngam mawninde ñalngu nguu Isaac Stern heɓi duuɓi 65 to Carnegie Hall, o teddinaama e njeenaari laamɗo Suleymaani ndi fedde pinal Amerik-Israayiil rokki.<ref>{{cite news|title=Young violinis in old tradition, with variations|url=https://www.nytimes.com/1982/07/30/arts/young-violinist-in-old-tradition-with-variations.html|accessdate=Jul 16, 2017|author=John Rockwell|work=The New York Times|date=1985-12-04}}</ref><ref>{{cite news|title=Tribute to Stern|url=https://www.nytimes.com/1985/12/04/arts/music-tribute-to-stern.html|accessdate=July 16, 2017|author=Johhn Rockwell|work=The New York Times|date=1985-12-04}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
kk7m6xug137nfgddq2j7rijdoug5mmh
Gladys Welge
0
39597
162913
2026-04-12T12:35:21Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Gladys Louise Welge (23 mee 1902 – 27 sulyee 1976) ko Ameriknaajo, jimoowo violon e gardo. Ko kanko woni gardiiɗo Orkestra Simfoni debbo to Chicago tuggi 1938 haa 1940. Ko kanko kadi sosi Simfoni Oak Park e River Forest, gooto e orkestraaji renndo ɓurɗi juutde nguurndam e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Nguurndam gadano Gladys Louise Welge jibinaa ko to Austin, to leydi Illinois (sara Chicago), ko ɓiy Friedrik Welge e Friedrik J. Aron Welge. Jibnaaɓe makko ɗiɗo..."
162913
wikitext
text/x-wiki
Gladys Louise Welge (23 mee 1902 – 27 sulyee 1976) ko Ameriknaajo, jimoowo violon e gardo. Ko kanko woni gardiiɗo Orkestra Simfoni debbo to Chicago tuggi 1938 haa 1940. Ko kanko kadi sosi Simfoni Oak Park e River Forest, gooto e orkestraaji renndo ɓurɗi juutde nguurndam e nder leyɗeele dentuɗe Amerik.
Nguurndam gadano
Gladys Louise Welge jibinaa ko to Austin, to leydi Illinois (sara Chicago), ko ɓiy Friedrik Welge e Friedrik J. Aron Welge. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof njibinaa ko to Chicago; mawniiko en Welge en ko Hannover to Almaañ. O janngi violon e Leon Sametini. Miñiiko biyeteeɗo Vernon Welge ko piyanoowo.
Kugal
Welge wonnoo ko fiyoowo violin jooɗiiɗo to Chicago, "gooto e sukaaɓe fijooɓe ɓurɓe moƴƴude e welɓe no feewi e nder wuro ngo". E hitaande 1919, Welge udditi duɗal Welge to Chicago, kanko e miñiiko biyeteeɗo Vernon. O jannginii toon violon, o ardii kadi orkestra duɗal ngal, mo yimɓe capanɗe ɗiɗi.
E hitaande 1931, Welge sosi Simfoni Oak Park e River Forest, gooto e orkestraaji renndo ɓurɗi juutde nguurndam e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Ko kanko woni gardiiɗo Simfoni gila nde sosaa e hitaande 1931 haa o woppi golle makko to Fontana, Wisconsin e hitaande 1954.
Welge ko fiyoowo violon e nder Orkestra Simfoni debbo to Chicago, caggal nde o yuɓɓini konnguɗi e nder dumunna daɓɓo to Grant Park, o lomtii Ebba Sundstrom e gardagol orkestra oo tuggi 1938 haa 1940. O yiɗaama sabu "doole makko keewɗe, hay so tawii ko diineeji limtilimtinɗi", kono; hoɓɓe worɓe ƴettii podium e ko ɓuri heewde e konnguɗi mum en.
O ummii o fayi Kaliforni e hitaande 1963, o woni gardiiɗo jimɗi e nder ekkol gooto to Laguna Beach, o ardii fedde jimɗi Laguna Hills.
Nguurndam neɗɗo
Gladys Welge sankii ko e hitaande 1976, ina yahra e duuɓi 74, to Kaliforni.
Tuugnorgal
rzpo9rwjxunmqrb1ziznn81yyhxhepb
162914
162913
2026-04-12T12:36:43Z
SUZYFATIMA
13856
162914
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Gladys Louise Welge''' (23 mee 1902 – 27 sulyee 1976) ko Ameriknaajo, jimoowo violon e gardo. Ko kanko woni gardiiɗo Orkestra Simfoni debbo to Chicago tuggi 1938 haa 1940. Ko kanko kadi sosi Simfoni Oak Park e River Forest, gooto e orkestraaji renndo ɓurɗi juutde nguurndam e nder leyɗeele dentuɗe Amerik.
== Nguurndam gadano ==
Gladys Louise Welge jibinaa ko to Austin, to leydi Illinois (sara Chicago), ko ɓiy Friedrik Welge e Friedrik J. Aron Welge. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof njibinaa ko to Chicago; mawniiko en Welge en ko Hannover to Almaañ. O janngi violon e Leon Sametini. Miñiiko biyeteeɗo Vernon Welge ko piyanoowo.
== Kugal ==
Welge wonnoo ko fiyoowo violin jooɗiiɗo to Chicago, "gooto e sukaaɓe fijooɓe ɓurɓe moƴƴude e welɓe no feewi e nder wuro ngo". E hitaande 1919, Welge udditi duɗal Welge to Chicago, kanko e miñiiko biyeteeɗo Vernon. O jannginii toon violon, o ardii kadi orkestra duɗal ngal, mo yimɓe capanɗe ɗiɗi.
E hitaande 1931, Welge sosi Simfoni Oak Park e River Forest, gooto e orkestraaji renndo ɓurɗi juutde nguurndam e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Ko kanko woni gardiiɗo Simfoni gila nde sosaa e hitaande 1931 haa o woppi golle makko to Fontana, Wisconsin e hitaande 1954.
Welge ko fiyoowo violon e nder Orkestra Simfoni debbo to Chicago, caggal nde o yuɓɓini konnguɗi e nder dumunna daɓɓo to Grant Park, o lomtii Ebba Sundstrom e gardagol orkestra oo tuggi 1938 haa 1940. O yiɗaama sabu "doole makko keewɗe, hay so tawii ko diineeji limtilimtinɗi", kono; hoɓɓe worɓe ƴettii podium e ko ɓuri heewde e konnguɗi mum en.
O ummii o fayi Kaliforni e hitaande 1963, o woni gardiiɗo jimɗi e nder ekkol gooto to Laguna Beach, o ardii fedde jimɗi Laguna Hills.
== Nguurndam neɗɗo ==
Gladys Welge sankii ko e hitaande 1976, ina yahra e duuɓi 74, to Kaliforni.
== Tuugnorgal ==
1coehm8fqy6qygm8m67spljxrttwhvs
162916
162914
2026-04-12T12:50:25Z
SUZYFATIMA
13856
162916
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Gladys Louise Welge''' (23 mee 1902 – 27 sulyee 1976) ko Ameriknaajo, jimoowo violon e gardo. Ko kanko woni gardiiɗo Orkestra Simfoni debbo to Chicago tuggi 1938 haa 1940. Ko kanko kadi sosi Simfoni Oak Park e River Forest, gooto e orkestraaji renndo ɓurɗi juutde nguurndam e nder leyɗeele dentuɗe Amerik.
== Nguurndam gadano ==
Gladys Louise Welge jibinaa ko to Austin, to leydi Illinois (sara Chicago), ko ɓiy Friedrik Welge e Friedrik J. Aron Welge. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof njibinaa ko to Chicago; mawniiko en Welge en ko Hannover to Almaañ. O janngi violon e Leon Sametini. Miñiiko biyeteeɗo Vernon Welge ko piyanoowo.
== Kugal ==
Welge wonnoo ko fiyoowo violin jooɗiiɗo to Chicago, "gooto e sukaaɓe fijooɓe ɓurɓe moƴƴude e welɓe no feewi e nder wuro ngo". E hitaande 1919, Welge udditi duɗal Welge to Chicago, kanko e miñiiko biyeteeɗo Vernon. O jannginii toon violon, o ardii kadi orkestra duɗal ngal, mo yimɓe capanɗe ɗiɗi.
E hitaande 1931, Welge sosi Simfoni Oak Park e River Forest, gooto e orkestraaji renndo ɓurɗi juutde nguurndam e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Ko kanko woni gardiiɗo Simfoni gila nde sosaa e hitaande 1931 haa o woppi golle makko to Fontana, Wisconsin e hitaande 1954.
Welge ko fiyoowo violon e nder Orkestra Simfoni debbo to Chicago, caggal nde o yuɓɓini konnguɗi e nder dumunna daɓɓo to Grant Park, o lomtii Ebba Sundstrom e gardagol orkestra oo tuggi 1938 haa 1940. O yiɗaama sabu "doole makko keewɗe, hay so tawii ko diineeji limtilimtinɗi", kono; hoɓɓe worɓe ƴettii podium e ko ɓuri heewde e konnguɗi mum en.
O ummii o fayi Kaliforni e hitaande 1963, o woni gardiiɗo jimɗi e nder ekkol gooto to Laguna Beach, o ardii fedde jimɗi Laguna Hills.
== Nguurndam neɗɗo ==
Gladys Welge sankii ko e hitaande 1976, ina yahra e duuɓi 74, to Kaliforni.<ref>[https://books.google.com/books?id=KXNFAQAAMAAJ&q=Welge&pg=RA9-PA10 "Student Department Chicago Women's Musical Club"] ''Music News'' (March 21, 1919): 10.</ref><ref>{{Cite journal|date=May 2, 1919|title=Gladys Welge Plays at Lyon & Healy Hall|url=https://books.google.com/books?id=KXNFAQAAMAAJ&q=Welge|journal=Music News|pages=13}}</ref><ref>{{Cite journal|date=April 25, 1919|title=Welge School of Music|url=https://books.google.com/books?id=KXNFAQAAMAAJ&q=Welge|journal=Music News|pages=17}}</ref><ref>{{Cite journal|date=April 25, 1919|title=Welge School of Music|url=https://books.google.com/books?id=KXNFAQAAMAAJ&q=Welge|journal=Music News|pages=17}}</ref><ref>{{Cite journal|date=April 25, 1919|title=Gladys Welge Pupils in Recitals|url=https://books.google.com/books?id=KXNFAQAAMAAJ&q=Welge|journal=Music News|pages=19}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Beldon|first=Agnes|date=May 26, 1922|title=Welge School of Music|url=https://books.google.com/books?id=6GhFAQAAMAAJ&q=Gladys+Welge1&pg=RA20-PA11|journal=Music News|volume=14|pages=11}}</ref><ref>{{Cite journal|date=June 10, 1921|title=Welge School of Music|url=https://books.google.com/books?id=_WdFAQAAMAAJ&q=Gladys%20Welge|journal=Music News|pages=6}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.oakpark.com/News/Articles/5-23-2006/Women%27s-energy-fuels-OP_RF-Symphony-tribute/|title=Women's energy fuels OP-RF Symphony tribute|last=Wilkinson|first=Cathryn|website=Oak Park|access-date=2019-12-06}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://symphonyoprf.org/old-home-page/|title=Old Home Page|date=2018-07-05|website=The Symphony of Oak Park and River Forest|language=en|access-date=2019-12-06}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=pQ3Zo_y7xQ8C&q=Gladys+Welge&pg=PA69|title=Oak Park, Illinois: Continuity and Change|last=Sokol|first=David M.|date=2000|publisher=Arcadia Publishing|isbn=978-0-7385-0712-5|pages=69|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/40180295/gladys_welge_1939/|title=Oak Park Symphony Gives Annual Concert; Gladys Welge Leads|date=February 22, 1939|work=Chicago Tribune|access-date=December 6, 2019|page=17|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/40180523/gladys_welge_1954/|title=Fontana Woman Concludes Service as Symphony Leader|date=April 10, 1954|work=Janesville Daily Gazette|access-date=December 6, 2019|page=5|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/40179861/gladys_welge_1938/|title=Gladys Welge Leads Concert at Grant Park|last=Smith|first=Cecil|date=July 21, 1938|work=Chicago Tribune|access-date=December 6, 2019|page=11|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/40180383/gladys_welge_1936/|title=Gladys Welge to Join Tomlinson School Staff|date=July 24, 1936|work=Berwyn Life|access-date=December 6, 2019|page=2|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Dempf|first=Linda|date=2006|title=The Woman's Symphony Orchestra of Chicago|journal=Notes|volume=62|issue=4|pages=868|doi=10.1353/not.2006.0048|issn=0027-4380|jstor=4487666|s2cid=191467476}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/40180899/gladys_welge_1971/|title=Calendar|date=December 5, 1971|work=The Los Angeles Times|access-date=December 6, 2019|page=715|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/40181114/gladys_welge_1972/|title=Two Church Concerts Will Feature 'Gloria'|date=April 23, 1972|work=The Los Angeles Times|access-date=December 6, 2019|page=254|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=PQGpAAAAQBAJ&q=Gladys+Welge&pg=PA35|title=Legendary Locals of Oak Park|last=Deuchler|first=Douglas|date=2013|publisher=Arcadia Publishing|isbn=978-1-4671-0086-1|pages=35}}</ref><ref>Rexford, Elizabeth. [https://symphonyoprf.files.wordpress.com/2018/07/soprfhistory.pdf "A History of the Symphony of Oak Park & River Forest, in Celebration of its 75th Anniversary"].</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ammwoxbqlec487irlbovqir5mlw8hkt
162918
162916
2026-04-12T12:50:58Z
SUZYFATIMA
13856
162918
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Gladys Louise Welge''' (23 mee 1902 – 27 sulyee 1976) ko Ameriknaajo, jimoowo violon e gardo. Ko kanko woni gardiiɗo Orkestra Simfoni debbo to Chicago tuggi 1938 haa 1940. Ko kanko kadi sosi Simfoni Oak Park e River Forest, gooto e orkestraaji renndo ɓurɗi juutde nguurndam e nder leyɗeele dentuɗe Amerik.
== Nguurndam gadano ==
Gladys Louise Welge jibinaa ko to Austin, to leydi Illinois (sara Chicago), ko ɓiy Friedrik Welge e Friedrik J. Aron Welge. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof njibinaa ko to Chicago; mawniiko en Welge en ko Hannover to Almaañ. O janngi violon e Leon Sametini. Miñiiko biyeteeɗo Vernon Welge ko piyanoowo.
== Kugal ==
Welge wonnoo ko fiyoowo violin jooɗiiɗo to Chicago, "gooto e sukaaɓe fijooɓe ɓurɓe moƴƴude e welɓe no feewi e nder wuro ngo". E hitaande 1919, Welge udditi duɗal Welge to Chicago, kanko e miñiiko biyeteeɗo Vernon. O jannginii toon violon, o ardii kadi orkestra duɗal ngal, mo yimɓe capanɗe ɗiɗi.
E hitaande 1931, Welge sosi Simfoni Oak Park e River Forest, gooto e orkestraaji renndo ɓurɗi juutde nguurndam e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Ko kanko woni gardiiɗo Simfoni gila nde sosaa e hitaande 1931 haa o woppi golle makko to Fontana, Wisconsin e hitaande 1954.
Welge ko fiyoowo violon e nder Orkestra Simfoni debbo to Chicago, caggal nde o yuɓɓini konnguɗi e nder dumunna daɓɓo to Grant Park, o lomtii Ebba Sundstrom e gardagol orkestra oo tuggi 1938 haa 1940. O yiɗaama sabu "doole makko keewɗe, hay so tawii ko diineeji limtilimtinɗi", kono; hoɓɓe worɓe ƴettii podium e ko ɓuri heewde e konnguɗi mum en.
O ummii o fayi Kaliforni e hitaande 1963, o woni gardiiɗo jimɗi e nder ekkol gooto to Laguna Beach, o ardii fedde jimɗi Laguna Hills.
== Nguurndam neɗɗo ==
Gladys Welge sankii ko e hitaande 1976, ina yahra e duuɓi 74, to Kaliforni.<ref>[https://books.google.com/books?id=KXNFAQAAMAAJ&q=Welge&pg=RA9-PA10 "Student Department Chicago Women's Musical Club"] ''Music News'' (March 21, 1919): 10.</ref><ref>{{Cite journal|date=May 2, 1919|title=Gladys Welge Plays at Lyon & Healy Hall|url=https://books.google.com/books?id=KXNFAQAAMAAJ&q=Welge|journal=Music News|pages=13}}</ref><ref>{{Cite journal|date=April 25, 1919|title=Welge School of Music|url=https://books.google.com/books?id=KXNFAQAAMAAJ&q=Welge|journal=Music News|pages=17}}</ref><ref>{{Cite journal|date=April 25, 1919|title=Welge School of Music|url=https://books.google.com/books?id=KXNFAQAAMAAJ&q=Welge|journal=Music News|pages=17}}</ref><ref>{{Cite journal|date=April 25, 1919|title=Gladys Welge Pupils in Recitals|url=https://books.google.com/books?id=KXNFAQAAMAAJ&q=Welge|journal=Music News|pages=19}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Beldon|first=Agnes|date=May 26, 1922|title=Welge School of Music|url=https://books.google.com/books?id=6GhFAQAAMAAJ&q=Gladys+Welge1&pg=RA20-PA11|journal=Music News|volume=14|pages=11}}</ref><ref>{{Cite journal|date=June 10, 1921|title=Welge School of Music|url=https://books.google.com/books?id=_WdFAQAAMAAJ&q=Gladys%20Welge|journal=Music News|pages=6}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.oakpark.com/News/Articles/5-23-2006/Women%27s-energy-fuels-OP_RF-Symphony-tribute/|title=Women's energy fuels OP-RF Symphony tribute|last=Wilkinson|first=Cathryn|website=Oak Park|access-date=2019-12-06}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://symphonyoprf.org/old-home-page/|title=Old Home Page|date=2018-07-05|website=The Symphony of Oak Park and River Forest|language=en|access-date=2019-12-06}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=pQ3Zo_y7xQ8C&q=Gladys+Welge&pg=PA69|title=Oak Park, Illinois: Continuity and Change|last=Sokol|first=David M.|date=2000|publisher=Arcadia Publishing|isbn=978-0-7385-0712-5|pages=69|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/40180295/gladys_welge_1939/|title=Oak Park Symphony Gives Annual Concert; Gladys Welge Leads|date=February 22, 1939|work=Chicago Tribune|access-date=December 6, 2019|page=17|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/40180523/gladys_welge_1954/|title=Fontana Woman Concludes Service as Symphony Leader|date=April 10, 1954|work=Janesville Daily Gazette|access-date=December 6, 2019|page=5|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/40179861/gladys_welge_1938/|title=Gladys Welge Leads Concert at Grant Park|last=Smith|first=Cecil|date=July 21, 1938|work=Chicago Tribune|access-date=December 6, 2019|page=11|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/40180383/gladys_welge_1936/|title=Gladys Welge to Join Tomlinson School Staff|date=July 24, 1936|work=Berwyn Life|access-date=December 6, 2019|page=2|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Dempf|first=Linda|date=2006|title=The Woman's Symphony Orchestra of Chicago|journal=Notes|volume=62|issue=4|pages=868|doi=10.1353/not.2006.0048|issn=0027-4380|jstor=4487666|s2cid=191467476}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/40180899/gladys_welge_1971/|title=Calendar|date=December 5, 1971|work=The Los Angeles Times|access-date=December 6, 2019|page=715|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/40181114/gladys_welge_1972/|title=Two Church Concerts Will Feature 'Gloria'|date=April 23, 1972|work=The Los Angeles Times|access-date=December 6, 2019|page=254|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=PQGpAAAAQBAJ&q=Gladys+Welge&pg=PA35|title=Legendary Locals of Oak Park|last=Deuchler|first=Douglas|date=2013|publisher=Arcadia Publishing|isbn=978-1-4671-0086-1|pages=35}}</ref><ref>Rexford, Elizabeth. [https://symphonyoprf.files.wordpress.com/2018/07/soprfhistory.pdf "A History of the Symphony of Oak Park & River Forest, in Celebration of its 75th Anniversary"].</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
d3hnu5gzmm02p2w6rq52h3d0flgukk0
Erika Morini
0
39598
162923
2026-04-12T13:01:51Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Erika Morini Siracusano (5 lewru Yarkomaa 1904 – 31 Oktoobar walla 1 Noowammbar 1995) ko Otirisnaajo e Ameriknaajo, fiyoowo violon. Nguurndam gadano e ɓesngu Morini ko cukalel ngel e hitaande 1917 Morini jibinaa ko to Vienne, o heɓi jaŋde makko adannde ko e juuɗe baaba makko, hono Oscar Morini (ina winndaa e fuɗɗoode ko Oser walla Ojser, innde galle makko ko Moritz), gardinooɗo duɗal makko jimɗi to Vienne, e juuɗe Rosa Hochmann. O timmini jaŋde makko to du..."
162923
wikitext
text/x-wiki
Erika Morini Siracusano (5 lewru Yarkomaa 1904 – 31 Oktoobar walla 1 Noowammbar 1995) ko Otirisnaajo e Ameriknaajo, fiyoowo violon.
Nguurndam gadano e ɓesngu
Morini ko cukalel ngel e hitaande 1917
Morini jibinaa ko to Vienne, o heɓi jaŋde makko adannde ko e juuɗe baaba makko, hono Oscar Morini (ina winndaa e fuɗɗoode ko Oser walla Ojser, innde galle makko ko Moritz), gardinooɗo duɗal makko jimɗi to Vienne, e juuɗe Rosa Hochmann. O timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vienne e gardagol Otakar Ševčík, kanko ne ko jannginoowo Jan Kubelik.
Yumma Erika ko Malka Morini, jibinaaɗo e Weissmann. Baaba makko jibinaa ko to Czernowitz to Bukovina, tawi e oon sahaa jeyaa ko e laamu Otiris-Hongiri. Morini ina joginoo miñiraaɓe njeegomo : Alice, piyanoowo ; Stella, ko fiyoowo violon; Haydee, ko jimoowo; Frank, yeeyoowo naalankaagal; e Albert Morini, gardiiɗo hiirde impresario. Louis Morris, ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Louis Morris (Moritz e fuɗɗoode) ko jimoowo klarinet e nder fedde John Philip Sousa (1907-1921).
Kugal
Nde o fuɗɗii golle makko e hitaande 1916, e nder Orkestra Leipzig Gewandhaus e Filharmonik Berlin, e gardagol Arthur Nikisch, ñaawooɓe ɓee mbaɗaani heen hay batte ngam sukaaɓe makko, kono ɓe kaali golle makko ko fotde golle ɓurɗe lollude e yontaaji sukaaɓe fiyooɓe violon. E nder laana ndiwoowa ummoraade Orop fayde New York, Morini e ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Louis ina njimra violon e klarinet wonande yahooɓe e laana kaa, ɓe ndokkaama hoɗorde adannde sabu njiimaandi maɓɓe. Ko adii nde o naatata Amerik e duuɓi sappo e jeeɗiɗi to wuro New York ñalnde 26 lewru bowte hitaande 1921, o jeyaa ko e jimɗi teskinɗi e hitaande ndee. Caggal nde o yalti New York seeɗa, o rokkaama violon Guadagnini mo violon Ameriknaajo biyeteeɗo Maud Powell jeyi, mo o sankii e hitaande 1920. E lewru marse 1921, Morini waɗi nate mum gadane ngam sosde Victor Talking Machine Company to Camden, New Jersey, tawi ina wondi e Ali, sister makko e piyanɗe. O waɗi njillu makko gadano to London e hitaande 1923.
O hoɗi ko to leydi Otiris haa hitaande 1938, nde o ummii o fayi New York, o fuɗɗii winndude innde makko adannde ‘Erica’. o jokki e waɗde jeewte keewɗe, o jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mannes. E hitaande 1962, kanko e Isaac Stern, Zino Francescatti e Nathan Milstein ɓe njalti e hiirde ciftorgol Fritz Kreisler, fiyoowo violon.
Yanti e violon Guadagnini, Morini ina fija kadi violon « Davidov » Stradivarius gila e hitaande 1727, inniraaɗo cellal Riisinaajo biyeteeɗo Karl Davydov. Baaba Morini soodiino ɗum to Pari e hitaande 1924 e 10 000 dolaar.
Harold C. Schonberg, ganndo ko faati e jimɗi e jaaynde wiyeteende The New York Times, meeɗii siftinde Morini wonde « ina gasa tawa ko debbo ɓurɗo mawnude e jimɗi violon » , hay so tawii noon oon miijo wonaa ko weltiniri mo. O wi'i, "Fimoowo fijoowo ko fijoowo fijoowo, nden boo mi ɗon kiita bana gooto – naa bana fijoowo debbo."
Ko no musiɗɗo laaɓɗo e hoyre nii, o dañi ƴeewte belɗe e sahaa kala. Caggal nde o woppi dingiral hiirde New York duuɓi 10, o arti e hitaande 1976 ngam waɗde yeewtere sakkitiinde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter College ; Donal Henahan winndi e jaaynde wiyeteende The New York Times wonde hiirde ndee « ina jeyaa e ɓurɗe welde e jimɗi e ndeeɗoo hitaande ». Caggal ndeeɗoo hiirde, o woppi dingiral, ina wiyee o meeɗaa fiyde violon kadi.
Davidov Stradivarius mo Morini teskini (kañum e nate mum, ɓataakeeji mum, e partiiji mum, timmuɗi e koppi mum e binndanɗe goɗɗe tedduɗe) wujjaama e nder suudu makko to wuro New York, ko juuti hade makko maayde e lewru oktoobar 1995, tawi omo yahra e duuɓi 91. O wonnoo ko e safrirde ngam rafi ɓernde, o meeɗaa haalde ɗum. Bonannde ndee ina heddii ko laaɓtaani.
Njawdi
Morini ina sikkaa ko kañum woni naalanke cakkitiiɗo wuurde, baɗɗo jimɗi akustik Red Seal Records ngam sosiyetee Victor Talking Machine. Lebbi nay caggal maayde makko, Morini siforaama e jaaynde wiyeteende The Strad wonde « debbo ɓurɗo waawde fiyde violon e ndeeɗoo teeminannde ».
O ɓuri yiɗeede ko e golle makko e nder repertoire konsiir, haa teeŋti e konsiir Louis Spohr, mo o walli ngam artirde njiimaandi. O fiyi kadi o winndi jimɗi mawɗi ɗi Mozart, Beethoven, Mendelssohn, Brahms, Bruch e Tchaikovsky mbaɗi.
Morini teddinaama e njeenaaje e njeenaaje keewɗe. O heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith, to Massachusetts, e hitaande 1955, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England, to Boston, e hitaande 1963. Wuro New York, ɗo o maayi ɗoo, teddinii golle makko e nguurndam makko, e medal kaŋŋe e hitaande 1976.
Pijirlooji dingiral ko faati e Morini, ɗi Willy Holtzman winndi, mbaɗii yeewtere mum adannde e winndere ndee e hitaande 2010
Tuugnorgal
t6tnqj61gimh09bqaotauetd1jgrbzf
162924
162923
2026-04-12T13:04:29Z
SUZYFATIMA
13856
162924
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Erika Morini Siracusano''' (5 lewru Yarkomaa 1904 – 31 Oktoobar walla 1 Noowammbar 1995) ko Otirisnaajo e Ameriknaajo, fiyoowo violon.
== Nguurndam gadano e ɓesngu ==
Morini ko cukalel ngel e hitaande 1917
Morini jibinaa ko to Vienne, o heɓi jaŋde makko adannde ko e juuɗe baaba makko, hono Oscar Morini (ina winndaa e fuɗɗoode ko Oser walla Ojser, innde galle makko ko Moritz), gardinooɗo duɗal makko jimɗi to Vienne, e juuɗe Rosa Hochmann. O timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vienne e gardagol Otakar Ševčík, kanko ne ko jannginoowo Jan Kubelik.
Yumma Erika ko Malka Morini, jibinaaɗo e Weissmann. Baaba makko jibinaa ko to Czernowitz to Bukovina, tawi e oon sahaa jeyaa ko e laamu Otiris-Hongiri. Morini ina joginoo miñiraaɓe njeegomo : Alice, piyanoowo ; Stella, ko fiyoowo violon; Haydee, ko jimoowo; Frank, yeeyoowo naalankaagal; e Albert Morini, gardiiɗo hiirde impresario. Louis Morris, ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Louis Morris (Moritz e fuɗɗoode) ko jimoowo klarinet e nder fedde John Philip Sousa (1907-1921).
== Kugal ==
Nde o fuɗɗii golle makko e hitaande 1916, e nder Orkestra Leipzig Gewandhaus e Filharmonik Berlin, e gardagol Arthur Nikisch, ñaawooɓe ɓee mbaɗaani heen hay batte ngam sukaaɓe makko, kono ɓe kaali golle makko ko fotde golle ɓurɗe lollude e yontaaji sukaaɓe fiyooɓe violon. E nder laana ndiwoowa ummoraade Orop fayde New York, Morini e ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Louis ina njimra violon e klarinet wonande yahooɓe e laana kaa, ɓe ndokkaama hoɗorde adannde sabu njiimaandi maɓɓe. Ko adii nde o naatata Amerik e duuɓi sappo e jeeɗiɗi to wuro New York ñalnde 26 lewru bowte hitaande 1921, o jeyaa ko e jimɗi teskinɗi e hitaande ndee. Caggal nde o yalti New York seeɗa, o rokkaama violon Guadagnini mo violon Ameriknaajo biyeteeɗo Maud Powell jeyi, mo o sankii e hitaande 1920. E lewru marse 1921, Morini waɗi nate mum gadane ngam sosde Victor Talking Machine Company to Camden, New Jersey, tawi ina wondi e Ali, sister makko e piyanɗe. O waɗi njillu makko gadano to London e hitaande 1923.
O hoɗi ko to leydi Otiris haa hitaande 1938, nde o ummii o fayi New York, o fuɗɗii winndude innde makko adannde ‘Erica’. o jokki e waɗde jeewte keewɗe, o jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mannes. E hitaande 1962, kanko e Isaac Stern, Zino Francescatti e Nathan Milstein ɓe njalti e hiirde ciftorgol Fritz Kreisler, fiyoowo violon.
Yanti e violon Guadagnini, Morini ina fija kadi violon « Davidov » Stradivarius gila e hitaande 1727, inniraaɗo cellal Riisinaajo biyeteeɗo Karl Davydov. Baaba Morini soodiino ɗum to Pari e hitaande 1924 e 10 000 dolaar.
Harold C. Schonberg, ganndo ko faati e jimɗi e jaaynde wiyeteende The New York Times, meeɗii siftinde Morini wonde « ina gasa tawa ko debbo ɓurɗo mawnude e jimɗi violon » , hay so tawii noon oon miijo wonaa ko weltiniri mo. O wi'i, "Fimoowo fijoowo ko fijoowo fijoowo, nden boo mi ɗon kiita bana gooto – naa bana fijoowo debbo."
Ko no musiɗɗo laaɓɗo e hoyre nii, o dañi ƴeewte belɗe e sahaa kala. Caggal nde o woppi dingiral hiirde New York duuɓi 10, o arti e hitaande 1976 ngam waɗde yeewtere sakkitiinde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter College ; Donal Henahan winndi e jaaynde wiyeteende The New York Times wonde hiirde ndee « ina jeyaa e ɓurɗe welde e jimɗi e ndeeɗoo hitaande ». Caggal ndeeɗoo hiirde, o woppi dingiral, ina wiyee o meeɗaa fiyde violon kadi.
Davidov Stradivarius mo Morini teskini (kañum e nate mum, ɓataakeeji mum, e partiiji mum, timmuɗi e koppi mum e binndanɗe goɗɗe tedduɗe) wujjaama e nder suudu makko to wuro New York, ko juuti hade makko maayde e lewru oktoobar 1995, tawi omo yahra e duuɓi 91. O wonnoo ko e safrirde ngam rafi ɓernde, o meeɗaa haalde ɗum. Bonannde ndee ina heddii ko laaɓtaani.
== Njawdi ==
Morini ina sikkaa ko kañum woni naalanke cakkitiiɗo wuurde, baɗɗo jimɗi akustik Red Seal Records ngam sosiyetee Victor Talking Machine. Lebbi nay caggal maayde makko, Morini siforaama e jaaynde wiyeteende The Strad wonde « debbo ɓurɗo waawde fiyde violon e ndeeɗoo teeminannde ».
O ɓuri yiɗeede ko e golle makko e nder repertoire konsiir, haa teeŋti e konsiir Louis Spohr, mo o walli ngam artirde njiimaandi. O fiyi kadi o winndi jimɗi mawɗi ɗi Mozart, Beethoven, Mendelssohn, Brahms, Bruch e Tchaikovsky mbaɗi.
Morini teddinaama e njeenaaje e njeenaaje keewɗe. O heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith, to Massachusetts, e hitaande 1955, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England, to Boston, e hitaande 1963. Wuro New York, ɗo o maayi ɗoo, teddinii golle makko e nguurndam makko, e medal kaŋŋe e hitaande 1976.
Pijirlooji dingiral ko faati e Morini, ɗi Willy Holtzman winndi, mbaɗii yeewtere mum adannde e winndere ndee e hitaande 2010
== Tuugnorgal ==
ljdmi1qcxo8gomgps4ncszao99q7arb
162925
162924
2026-04-12T13:13:17Z
SUZYFATIMA
13856
162925
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Erika Morini Siracusano''' (5 lewru Yarkomaa 1904 – 31 Oktoobar walla 1 Noowammbar 1995) ko Otirisnaajo e Ameriknaajo, fiyoowo violon.
== Nguurndam gadano e ɓesngu ==
Morini ko cukalel ngel e hitaande 1917
Morini jibinaa ko to Vienne, o heɓi jaŋde makko adannde ko e juuɗe baaba makko, hono Oscar Morini (ina winndaa e fuɗɗoode ko Oser walla Ojser, innde galle makko ko Moritz), gardinooɗo duɗal makko jimɗi to Vienne, e juuɗe Rosa Hochmann. O timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vienne e gardagol Otakar Ševčík, kanko ne ko jannginoowo Jan Kubelik.
Yumma Erika ko Malka Morini, jibinaaɗo e Weissmann. Baaba makko jibinaa ko to Czernowitz to Bukovina, tawi e oon sahaa jeyaa ko e laamu Otiris-Hongiri. Morini ina joginoo miñiraaɓe njeegomo : Alice, piyanoowo ; Stella, ko fiyoowo violon; Haydee, ko jimoowo; Frank, yeeyoowo naalankaagal; e Albert Morini, gardiiɗo hiirde impresario. Louis Morris, ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Louis Morris (Moritz e fuɗɗoode) ko jimoowo klarinet e nder fedde John Philip Sousa (1907-1921).
== Kugal ==
Nde o fuɗɗii golle makko e hitaande 1916, e nder Orkestra Leipzig Gewandhaus e Filharmonik Berlin, e gardagol Arthur Nikisch, ñaawooɓe ɓee mbaɗaani heen hay batte ngam sukaaɓe makko, kono ɓe kaali golle makko ko fotde golle ɓurɗe lollude e yontaaji sukaaɓe fiyooɓe violon. E nder laana ndiwoowa ummoraade Orop fayde New York, Morini e ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Louis ina njimra violon e klarinet wonande yahooɓe e laana kaa, ɓe ndokkaama hoɗorde adannde sabu njiimaandi maɓɓe. Ko adii nde o naatata Amerik e duuɓi sappo e jeeɗiɗi to wuro New York ñalnde 26 lewru bowte hitaande 1921, o jeyaa ko e jimɗi teskinɗi e hitaande ndee. Caggal nde o yalti New York seeɗa, o rokkaama violon Guadagnini mo violon Ameriknaajo biyeteeɗo Maud Powell jeyi, mo o sankii e hitaande 1920. E lewru marse 1921, Morini waɗi nate mum gadane ngam sosde Victor Talking Machine Company to Camden, New Jersey, tawi ina wondi e Ali, sister makko e piyanɗe. O waɗi njillu makko gadano to London e hitaande 1923.
O hoɗi ko to leydi Otiris haa hitaande 1938, nde o ummii o fayi New York, o fuɗɗii winndude innde makko adannde ‘Erica’. o jokki e waɗde jeewte keewɗe, o jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mannes. E hitaande 1962, kanko e Isaac Stern, Zino Francescatti e Nathan Milstein ɓe njalti e hiirde ciftorgol Fritz Kreisler, fiyoowo violon.
Yanti e violon Guadagnini, Morini ina fija kadi violon « Davidov » Stradivarius gila e hitaande 1727, inniraaɗo cellal Riisinaajo biyeteeɗo Karl Davydov. Baaba Morini soodiino ɗum to Pari e hitaande 1924 e 10 000 dolaar.
Harold C. Schonberg, ganndo ko faati e jimɗi e jaaynde wiyeteende The New York Times, meeɗii siftinde Morini wonde « ina gasa tawa ko debbo ɓurɗo mawnude e jimɗi violon » , hay so tawii noon oon miijo wonaa ko weltiniri mo. O wi'i, "Fimoowo fijoowo ko fijoowo fijoowo, nden boo mi ɗon kiita bana gooto – naa bana fijoowo debbo."
Ko no musiɗɗo laaɓɗo e hoyre nii, o dañi ƴeewte belɗe e sahaa kala. Caggal nde o woppi dingiral hiirde New York duuɓi 10, o arti e hitaande 1976 ngam waɗde yeewtere sakkitiinde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter College ; Donal Henahan winndi e jaaynde wiyeteende The New York Times wonde hiirde ndee « ina jeyaa e ɓurɗe welde e jimɗi e ndeeɗoo hitaande ». Caggal ndeeɗoo hiirde, o woppi dingiral, ina wiyee o meeɗaa fiyde violon kadi.
Davidov Stradivarius mo Morini teskini (kañum e nate mum, ɓataakeeji mum, e partiiji mum, timmuɗi e koppi mum e binndanɗe goɗɗe tedduɗe) wujjaama e nder suudu makko to wuro New York, ko juuti hade makko maayde e lewru oktoobar 1995, tawi omo yahra e duuɓi 91. O wonnoo ko e safrirde ngam rafi ɓernde, o meeɗaa haalde ɗum. Bonannde ndee ina heddii ko laaɓtaani.
== Njawdi ==
Morini ina sikkaa ko kañum woni naalanke cakkitiiɗo wuurde, baɗɗo jimɗi akustik Red Seal Records ngam sosiyetee Victor Talking Machine. Lebbi nay caggal maayde makko, Morini siforaama e jaaynde wiyeteende The Strad wonde « debbo ɓurɗo waawde fiyde violon e ndeeɗoo teeminannde ».
O ɓuri yiɗeede ko e golle makko e nder repertoire konsiir, haa teeŋti e konsiir Louis Spohr, mo o walli ngam artirde njiimaandi. O fiyi kadi o winndi jimɗi mawɗi ɗi Mozart, Beethoven, Mendelssohn, Brahms, Bruch e Tchaikovsky mbaɗi.
Morini teddinaama e njeenaaje e njeenaaje keewɗe. O heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith, to Massachusetts, e hitaande 1955, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England, to Boston, e hitaande 1963. Wuro New York, ɗo o maayi ɗoo, teddinii golle makko e nguurndam makko, e medal kaŋŋe e hitaande 1976.
Pijirlooji dingiral ko faati e Morini, ɗi Willy Holtzman winndi, mbaɗii yeewtere mum adannde e winndere ndee e hitaande 2010<ref>{{Cite book|title=Harvard Dictionary of Music}}{{full citation needed|date=June 2024}}</ref><ref>{{Cite web|date=2020-12-17|title=Essential Historical Recordings: Violinist Erica Morini's Silk-Smooth Tone|url=https://stringsmagazine.com/essential-historical-recordings-erica-morini/|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419192036/https://stringsmagazine.com/essential-historical-recordings-erica-morini/|archive-date=2021-04-19|access-date=2022-02-04|website=Strings Magazine|quote=Her expressive bow arm was a product of lessons with her father and, later, Rosa Hochmann. Both had been students of Jakob Grün, a repository of Viennese violin wisdom, and an intimate of one of the musical giants of the time, Joseph Joachim.}}</ref><ref name="DB2017">{{cite web|last1=McNearney|first1=Allison|title=Who Stole Erica Morini's $3.5 Million Stradivarius Violin?|url=http://www.thedailybeast.com/articles/2017/03/05/who-stole-erica-morini-s-3-5-million-stradivarius-violin.html|url-access=subscription|access-date=March 5, 2017|website=[[The Daily Beast]]|date=March 5, 2017}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.arbiterrecords.com/morini.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20061015224036/http://www.arbiterrecords.com/morini.html|url-status=dead|title=Bio Morini – Arbit Records|archive-date=October 15, 2006}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.audaud.com/audaud/FEB03/REISSUES/recds2FEB03.html|title=Erika Morini|publisher=Audaud.com|access-date=2012-11-17}}</ref><ref>https://www.fbi.gov/investigate/violent-crime/art-crime/fbi-top-ten-art-crimes/theft-of-the-davidoff-morini-stradivarius</ref><ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1995/11/03/nyregion/erica-morini-91-subtle-violinist-who-explored-concerto-range.html|title=Erica Morini, 91, Subtle Violinist Who Explored Concerto Range|date=November 3, 1995|newspaper=[[The New York Times]]|access-date=June 25, 2024}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.post-gazette.com/stories/ae/theater-dance/the-morini-strad-plays-on-modest-artful-thoughts-274000/|title='The Morini Strad' plays on artful, modest thoughts|author=Christopher Rawson|newspaper=[[Pittsburgh Post-Gazette]]|date=19 November 2010|access-date=2012-12-15}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
5ybu9i3usmz4cueeeegt8azswd06p1u
Poseidon
0
39599
162926
2026-04-12T13:16:14Z
Zeynel
14008
Created page with "{{Databox}} '''Poseidon''' ko laamɗo e laamɗo geec e nder daartol Gerek en. O jeyaa ko e laamɓe Olimpiyankooɓe. == Caalaje == Poseidon ko ɓiy Titan en wiyeteeɓe [[Kronos]] e [[Reya]]. Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo, Hades e Zeus, e miñiraaɓe rewɓe tato, [[Hestiya]], [[Demeter]] e [[Hera]]. O resi ko laamɗo geec biyeteeɗo [[Amfitrite]], Nereid. Ɓe njogii ɓiɓɓe heewɓe e maɓɓe. Omo jogii sukaaɓe woɗɓe heewɓe e laamɓe rewɓe, e nimsaaji, e rewɓe maay..."
162926
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Poseidon''' ko laamɗo e laamɗo geec e nder daartol Gerek en. O jeyaa ko e laamɓe Olimpiyankooɓe.
== Caalaje ==
Poseidon ko ɓiy Titan en wiyeteeɓe [[Kronos]] e [[Reya]]. Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo, Hades e Zeus, e miñiraaɓe rewɓe tato, [[Hestiya]], [[Demeter]] e [[Hera]].
O resi ko laamɗo geec biyeteeɗo [[Amfitrite]], Nereid. Ɓe njogii ɓiɓɓe heewɓe e maɓɓe.
Omo jogii sukaaɓe woɗɓe heewɓe e laamɓe rewɓe, e nimsaaji, e rewɓe maayɓe.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Gerek en]]
e04n7oqjim74l2e2bwvqfpbs9r605ot
162968
162926
2026-04-12T14:41:06Z
Zeynel
14008
/* Caalaje */
162968
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Poseidon''' ko laamɗo e laamɗo geec e nder daartol Gerek en. O jeyaa ko e laamɓe Olimpiyankooɓe.
== Caalaje ==
Poseidon ko ɓiy Titan en wiyeteeɓe [[Kronos]] e [[Reya]]. Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo, Hades e Zeus, e miñiraaɓe rewɓe tato, [[Hestia]], [[Demeter]] e [[Hera]].
O resi ko laamɗo geec biyeteeɗo [[Amfitrite]], Nereid. Ɓe njogii ɓiɓɓe heewɓe e maɓɓe.
Omo jogii sukaaɓe woɗɓe heewɓe e laamɓe rewɓe, e nimsaaji, e rewɓe maayɓe.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Gerek en]]
48c4hrkvsns3fd2ya1qk4oxow0si2p9
162992
162968
2026-04-12T15:02:08Z
Zeynel
14008
/* Caalaje */
162992
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Poseidon''' ko laamɗo e laamɗo geec e nder daartol Gerek en. O jeyaa ko e laamɓe Olimpiyankooɓe.
== Caalaje ==
Poseidon ko ɓiy Titan en wiyeteeɓe [[Kronos]] e [[Rhea]]. Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo, Hades e Zeus, e miñiraaɓe rewɓe tato, [[Hestia]], [[Demeter]] e [[Hera]].
O resi ko laamɗo geec biyeteeɗo [[Amfitrite]], Nereid. Ɓe njogii ɓiɓɓe heewɓe e maɓɓe.
Omo jogii sukaaɓe woɗɓe heewɓe e laamɓe rewɓe, e nimsaaji, e rewɓe maayɓe.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Gerek en]]
ru2qchlm44h11fel6nzfra38vol2zsj
163085
162992
2026-04-12T17:53:37Z
Zeynel
14008
/* Caalaje */
163085
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Poseidon''' ko laamɗo e laamɗo geec e nder daartol Gerek en. O jeyaa ko e laamɓe Olimpiyankooɓe.
== Caalaje ==
Poseidon ko ɓiy Titan en wiyeteeɓe [[Kronos]] e [[Rhea]]. Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo, Hades e Zeus, e miñiraaɓe rewɓe tato, [[Hestia]], [[Demeter]] e [[Hera]]<ref>Hesiod, ''Theogonia'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0130%3Acard%3D453 453-455]; Hard, [https://books.google.com/books?id=r1Y3xZWVlnIC&pg=PA67 p. 67].</ref>.
O resi ko laamɗo geec biyeteeɗo [[Amfitrite]], Nereid. Ɓe njogii ɓiɓɓe heewɓe e maɓɓe.
Omo jogii sukaaɓe woɗɓe heewɓe e laamɓe rewɓe, e nimsaaji, e rewɓe maayɓe.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Gerek en]]
gofq7xd1m6d2f30fe7gf2cp4prnqkca
163086
163085
2026-04-12T17:54:41Z
Zeynel
14008
/* Caalaje */
163086
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Poseidon''' ko laamɗo e laamɗo geec e nder daartol Gerek en. O jeyaa ko e laamɓe Olimpiyankooɓe.
== Caalaje ==
Poseidon ko ɓiy Titan en wiyeteeɓe [[Kronos]] e [[Rhea]]. Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo, Hades e Zeus, e miñiraaɓe rewɓe tato, [[Hestia]], [[Demeter]] e [[Hera]]<ref>Hesiod, ''Theogonia'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0130%3Acard%3D453 453-455]; Hard, [https://books.google.com/books?id=r1Y3xZWVlnIC&pg=PA67 p. 67].</ref>.
O resi ko laamɗo geec biyeteeɗo [[Amfitrite]], Nereid<ref>Gaius Julius Hyginus, ''Astronomica'' [https://topostext.org/work/207#2.17.1 2.17.1]</ref>. Ɓe njogii ɓiɓɓe heewɓe e maɓɓe.
Omo jogii sukaaɓe woɗɓe heewɓe e laamɓe rewɓe, e nimsaaji, e rewɓe maayɓe.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Gerek en]]
geyrsz1fobefjp41c6abcq4nnwo3o84
163089
163086
2026-04-12T18:06:30Z
Zeynel
14008
/* Caalaje */
163089
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Poseidon''' ko laamɗo e laamɗo geec e nder daartol Gerek en. O jeyaa ko e laamɓe Olimpiyankooɓe.
== Caalaje ==
Poseidon ko ɓiy Titan en wiyeteeɓe [[Kronos]] e [[Rhea]]. Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo, [[Hades]] e [[Zeus]], e miñiraaɓe rewɓe tato, [[Hestia]], [[Demeter]] e [[Hera]]<ref>Hesiod, ''Theogonia'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0130%3Acard%3D453 453-455]; Hard, [https://books.google.com/books?id=r1Y3xZWVlnIC&pg=PA67 p. 67].</ref>.
O resi ko laamɗo geec biyeteeɗo [[Amfitrite]], Nereid<ref>Gaius Julius Hyginus, ''Astronomica'' [https://topostext.org/work/207#2.17.1 2.17.1]</ref>. Ɓe njogii ɓiɓɓe heewɓe e maɓɓe.
Omo jogii sukaaɓe woɗɓe heewɓe e laamɓe rewɓe, e nimsaaji, e rewɓe maayɓe.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Gerek en]]
edbl4iljscm8jos0k6ak7or6g0y0v47
Anne Macnaghten
0
39600
162927
2026-04-12T13:20:17Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Anne Macnaghten, CBE (9 ut 1908 – 31 desaambar 2000) ko jimoowo e jannginoowo violon kiiɗɗo Angalteer. Jaangirde Anne ko ɓiɗɗo debbo ɓurɗo famɗude e ñaawoowo toowɗo biyeteeɗo Sir Malcolm Macnaghten. O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Whitwick, to leydi Leydi, o mawni ko to leydi Irlannda worgo e to wuro Kensington, to Londres. O fuɗɗii jaŋde makko violon ko e duuɓi jeegom e solist Hong Kong biyeteeɗo Jelly d’Arányi. Macnaghten caggal ɗuum wiyi e yeewt..."
162927
wikitext
text/x-wiki
Anne Macnaghten, CBE (9 ut 1908 – 31 desaambar 2000) ko jimoowo e jannginoowo violon kiiɗɗo Angalteer.
Jaangirde
Anne ko ɓiɗɗo debbo ɓurɗo famɗude e ñaawoowo toowɗo biyeteeɗo Sir Malcolm Macnaghten. O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Whitwick, to leydi Leydi, o mawni ko to leydi Irlannda worgo e to wuro Kensington, to Londres. O fuɗɗii jaŋde makko violon ko e duuɓi jeegom e solist Hong Kong biyeteeɗo Jelly d’Arányi. Macnaghten caggal ɗuum wiyi e yeewtere nde o waɗdunoo e The Strad wonde d'Arányi "wonaa jannginoowo moƴƴo no feewi". E duuɓi sappo e jeeɗiɗi o yahi Almaañ ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leipzig (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Leipzig to bannge muusik e tiyaataar) e jannginoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Walther Davisson, caggal ɗuum o wonti gardiiɗo duɗal ngal. Caggal ɗuum o arti Londres ngam ɓeydaade janngude e Andre Mangeot.
Konseeruuji Macnaghten e Kuutorgal Ɓoornugol
E hitaande 1931 o wondi e jimoowo biyeteeɗo Elisabeth Lutyens e gardo Iris Lemare, fedde wiyeteende Macnaghten Concerts, tawi faandaare mum ko ɓamtude jimɗiyaŋkooɓe ɓooyɓe hannde. Koolol ngol waɗi ko e suudu pijirlooji biyeteeɗo Mercury, to Notting Hill Gate, ngol fuɗɗii ko e hitaande 1931 haa 1937.
E nder hitaande ndee tan Macnaghten sosi fedde (ndeen rewɓe fof) nde fiyi e konnguɗi keewɗi e nder diɗɗal ngal. Ko ɓeen nayi ngoni Macnaghtan, Joan Wordsell, Violet Brough e Joan Bonner. E hitaande 1932, gollotooɓe ɓee mbayliima, mbaɗti Macnaghten, Elise Deprez, Beril Skawen Blunt e Mary Goodchild. Koolaaɗo kuuɓal oo hollitii golle jimɗiyankooɓe heewɓe anndaaɓe e nder yeewtere ndee, ina heen Sinfonietta, Op. 1 mo Benjamin Britten winndi e hitaande 1933, mo Tippet winndi e hitaande 1935, mo Mary Lucas winndi e golle Gerald Finzi, Elisabeth Maconchy e Alan Rawsthorne.
Caggal wolde ndee, Quartet oo sosaa kadi, Arnold Ashby woni cello. O woni gorko makko ɗiɗaɓo e hitaande 1947. Fedde nde naati e golle jaŋde jimɗi, waɗii jeewte seppooji e nder duɗe, e fuɗɗoode to Barking (1945-7), caggal ɗuum to Ealing (1948-53), Cambridgeshire e Hertfordshire. Koolaaɗo kuuɓal Macnaghten ko koolaaɗo kuuɓal haa jooni, ina jokki e jannginde jimɗi suudu to Benslow Music Trust.
Caggal golle
E hitaande 1952, e ballal jimoowo biyeteeɗo Ralph Vaughan Williams (wallitoowo no feewi e yeewtere adannde ndee) e kaalis ummoriiɗo e Diiso Naalankaagal Angalteer (jooni ko Diiso Naalankaagal Angalteer), Macnaghten waawii wuurtinde yeewtere ndee, nde inniri New Macnaghten Concerts, nde dogi ko ina ɓura duuɓi capanɗe nay yiyti ko adii fof golle jimɗiyaŋkooɓe Angalteer ko wayi no Harrison Birtwhistle e Richard Rodney Bennett.
Koolol ngol waɗii jimɗi yoga e jimɗi ɓurɗi lollude e winndere ndee e oon sahaa, ina jeyaa heen John Williams, Cecil Aronowitz, Peter Pears, Steve Reich, Michael Nyman, Derek Simpson, Thea King e woɗɓe heewɓe.
Macnaghten heɓi njeenaari kaŋŋe e hitaande 1962, e hitaande 1987, o toɗɗaa CBE ngam mawninde golle makko e jaŋde.
Nguurndam neɗɗo
Jom suudu makko gadano ko James Ernest Skilbeck, kominist laaɓtuɗo, haɓdiiɗo e wolde hakkunde leyɗeele Espaañ e Franko. O resi gorko makko ɗiɗaɓo, celliste biyeteeɗo Arnold Ashby e hitaande 1947 : o maayi ko e hitaande 1994. O waɗi ɓiɗɗo gorko e dewgal makko gadanal (John, jibinaa ko 1942) e ɓiɗɗo debbo e dewgal makko ɗiɗaɓal (Catherine, jibinaa ko 1947). Adres maɓɓe e kitaale 1960 ko Meadhall, Walden tokooso e nder wuro Saffron. E darorɗe kitaale 1960 ɓe ngummii ko e laawol Wymondley 23, to Hitchin. Gila e darorɗe kitaale 1970, Anne Macnaghten ina janngina violon to Hertfordshire, o dartii tan ko sabu dogde e duuɓi capanɗe jeenay. O maayi ko duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum.
Tuugnorgal
6d1wff9wdd39diz4hocu905i4saf5t6
162928
162927
2026-04-12T13:21:56Z
SUZYFATIMA
13856
162928
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne Macnaghten''', CBE (9 ut 1908 – 31 desaambar 2000) ko jimoowo e jannginoowo violon kiiɗɗo Angalteer.
== Jaangirde ==
Anne ko ɓiɗɗo debbo ɓurɗo famɗude e ñaawoowo toowɗo biyeteeɗo Sir Malcolm Macnaghten. O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Whitwick, to leydi Leydi, o mawni ko to leydi Irlannda worgo e to wuro Kensington, to Londres. O fuɗɗii jaŋde makko violon ko e duuɓi jeegom e solist Hong Kong biyeteeɗo Jelly d’Arányi. Macnaghten caggal ɗuum wiyi e yeewtere nde o waɗdunoo e The Strad wonde d'Arányi "wonaa jannginoowo moƴƴo no feewi". E duuɓi sappo e jeeɗiɗi o yahi Almaañ ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leipzig (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Leipzig to bannge muusik e tiyaataar) e jannginoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Walther Davisson, caggal ɗuum o wonti gardiiɗo duɗal ngal. Caggal ɗuum o arti Londres ngam ɓeydaade janngude e Andre Mangeot.
== Konseeruuji Macnaghten e Kuutorgal Ɓoornugol ==
E hitaande 1931 o wondi e jimoowo biyeteeɗo Elisabeth Lutyens e gardo Iris Lemare, fedde wiyeteende Macnaghten Concerts, tawi faandaare mum ko ɓamtude jimɗiyaŋkooɓe ɓooyɓe hannde. Koolol ngol waɗi ko e suudu pijirlooji biyeteeɗo Mercury, to Notting Hill Gate, ngol fuɗɗii ko e hitaande 1931 haa 1937.
E nder hitaande ndee tan Macnaghten sosi fedde (ndeen rewɓe fof) nde fiyi e konnguɗi keewɗi e nder diɗɗal ngal. Ko ɓeen nayi ngoni Macnaghtan, Joan Wordsell, Violet Brough e Joan Bonner. E hitaande 1932, gollotooɓe ɓee mbayliima, mbaɗti Macnaghten, Elise Deprez, Beril Skawen Blunt e Mary Goodchild. Koolaaɗo kuuɓal oo hollitii golle jimɗiyankooɓe heewɓe anndaaɓe e nder yeewtere ndee, ina heen Sinfonietta, Op. 1 mo Benjamin Britten winndi e hitaande 1933, mo Tippet winndi e hitaande 1935, mo Mary Lucas winndi e golle Gerald Finzi, Elisabeth Maconchy e Alan Rawsthorne.
Caggal wolde ndee, Quartet oo sosaa kadi, Arnold Ashby woni cello. O woni gorko makko ɗiɗaɓo e hitaande 1947. Fedde nde naati e golle jaŋde jimɗi, waɗii jeewte seppooji e nder duɗe, e fuɗɗoode to Barking (1945-7), caggal ɗuum to Ealing (1948-53), Cambridgeshire e Hertfordshire. Koolaaɗo kuuɓal Macnaghten ko koolaaɗo kuuɓal haa jooni, ina jokki e jannginde jimɗi suudu to Benslow Music Trust.
== Caggal golle ==
E hitaande 1952, e ballal jimoowo biyeteeɗo Ralph Vaughan Williams (wallitoowo no feewi e yeewtere adannde ndee) e kaalis ummoriiɗo e Diiso Naalankaagal Angalteer (jooni ko Diiso Naalankaagal Angalteer), Macnaghten waawii wuurtinde yeewtere ndee, nde inniri New Macnaghten Concerts, nde dogi ko ina ɓura duuɓi capanɗe nay yiyti ko adii fof golle jimɗiyaŋkooɓe Angalteer ko wayi no Harrison Birtwhistle e Richard Rodney Bennett.
Koolol ngol waɗii jimɗi yoga e jimɗi ɓurɗi lollude e winndere ndee e oon sahaa, ina jeyaa heen John Williams, Cecil Aronowitz, Peter Pears, Steve Reich, Michael Nyman, Derek Simpson, Thea King e woɗɓe heewɓe.
Macnaghten heɓi njeenaari kaŋŋe e hitaande 1962, e hitaande 1987, o toɗɗaa CBE ngam mawninde golle makko e jaŋde.
== Nguurndam neɗɗo ==
Jom suudu makko gadano ko James Ernest Skilbeck, kominist laaɓtuɗo, haɓdiiɗo e wolde hakkunde leyɗeele Espaañ e Franko. O resi gorko makko ɗiɗaɓo, celliste biyeteeɗo Arnold Ashby e hitaande 1947 : o maayi ko e hitaande 1994. O waɗi ɓiɗɗo gorko e dewgal makko gadanal (John, jibinaa ko 1942) e ɓiɗɗo debbo e dewgal makko ɗiɗaɓal (Catherine, jibinaa ko 1947). Adres maɓɓe e kitaale 1960 ko Meadhall, Walden tokooso e nder wuro Saffron. E darorɗe kitaale 1960 ɓe ngummii ko e laawol Wymondley 23, to Hitchin. Gila e darorɗe kitaale 1970, Anne Macnaghten ina janngina violon to Hertfordshire, o dartii tan ko sabu dogde e duuɓi capanɗe jeenay. O maayi ko duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum.
== Tuugnorgal ==
4sgk8b9j0fpc98df04qkpulfyo825zu
162936
162928
2026-04-12T13:34:06Z
SUZYFATIMA
13856
162936
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anne Macnaghten''', CBE (9 ut 1908 – 31 desaambar 2000) ko jimoowo e jannginoowo violon kiiɗɗo Angalteer.
== Jaangirde ==
Anne ko ɓiɗɗo debbo ɓurɗo famɗude e ñaawoowo toowɗo biyeteeɗo Sir Malcolm Macnaghten. O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Whitwick, to leydi Leydi, o mawni ko to leydi Irlannda worgo e to wuro Kensington, to Londres. O fuɗɗii jaŋde makko violon ko e duuɓi jeegom e solist Hong Kong biyeteeɗo Jelly d’Arányi. Macnaghten caggal ɗuum wiyi e yeewtere nde o waɗdunoo e The Strad wonde d'Arányi "wonaa jannginoowo moƴƴo no feewi". E duuɓi sappo e jeeɗiɗi o yahi Almaañ ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leipzig (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Leipzig to bannge muusik e tiyaataar) e jannginoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Walther Davisson, caggal ɗuum o wonti gardiiɗo duɗal ngal. Caggal ɗuum o arti Londres ngam ɓeydaade janngude e Andre Mangeot.
== Konseeruuji Macnaghten e Kuutorgal Ɓoornugol ==
E hitaande 1931 o wondi e jimoowo biyeteeɗo Elisabeth Lutyens e gardo Iris Lemare, fedde wiyeteende Macnaghten Concerts, tawi faandaare mum ko ɓamtude jimɗiyaŋkooɓe ɓooyɓe hannde. Koolol ngol waɗi ko e suudu pijirlooji biyeteeɗo Mercury, to Notting Hill Gate, ngol fuɗɗii ko e hitaande 1931 haa 1937.
E nder hitaande ndee tan Macnaghten sosi fedde (ndeen rewɓe fof) nde fiyi e konnguɗi keewɗi e nder diɗɗal ngal. Ko ɓeen nayi ngoni Macnaghtan, Joan Wordsell, Violet Brough e Joan Bonner. E hitaande 1932, gollotooɓe ɓee mbayliima, mbaɗti Macnaghten, Elise Deprez, Beril Skawen Blunt e Mary Goodchild. Koolaaɗo kuuɓal oo hollitii golle jimɗiyankooɓe heewɓe anndaaɓe e nder yeewtere ndee, ina heen Sinfonietta, Op. 1 mo Benjamin Britten winndi e hitaande 1933, mo Tippet winndi e hitaande 1935, mo Mary Lucas winndi e golle Gerald Finzi, Elisabeth Maconchy e Alan Rawsthorne.
Caggal wolde ndee, Quartet oo sosaa kadi, Arnold Ashby woni cello. O woni gorko makko ɗiɗaɓo e hitaande 1947. Fedde nde naati e golle jaŋde jimɗi, waɗii jeewte seppooji e nder duɗe, e fuɗɗoode to Barking (1945-7), caggal ɗuum to Ealing (1948-53), Cambridgeshire e Hertfordshire. Koolaaɗo kuuɓal Macnaghten ko koolaaɗo kuuɓal haa jooni, ina jokki e jannginde jimɗi suudu to Benslow Music Trust.
== Caggal golle ==
E hitaande 1952, e ballal jimoowo biyeteeɗo Ralph Vaughan Williams (wallitoowo no feewi e yeewtere adannde ndee) e kaalis ummoriiɗo e Diiso Naalankaagal Angalteer (jooni ko Diiso Naalankaagal Angalteer), Macnaghten waawii wuurtinde yeewtere ndee, nde inniri New Macnaghten Concerts, nde dogi ko ina ɓura duuɓi capanɗe nay yiyti ko adii fof golle jimɗiyaŋkooɓe Angalteer ko wayi no Harrison Birtwhistle e Richard Rodney Bennett.
Koolol ngol waɗii jimɗi yoga e jimɗi ɓurɗi lollude e winndere ndee e oon sahaa, ina jeyaa heen John Williams, Cecil Aronowitz, Peter Pears, Steve Reich, Michael Nyman, Derek Simpson, Thea King e woɗɓe heewɓe.
Macnaghten heɓi njeenaari kaŋŋe e hitaande 1962, e hitaande 1987, o toɗɗaa CBE ngam mawninde golle makko e jaŋde.
== Nguurndam neɗɗo ==
Jom suudu makko gadano ko James Ernest Skilbeck, kominist laaɓtuɗo, haɓdiiɗo e wolde hakkunde leyɗeele Espaañ e Franko. O resi gorko makko ɗiɗaɓo, celliste biyeteeɗo Arnold Ashby e hitaande 1947 : o maayi ko e hitaande 1994. O waɗi ɓiɗɗo gorko e dewgal makko gadanal (John, jibinaa ko 1942) e ɓiɗɗo debbo e dewgal makko ɗiɗaɓal (Catherine, jibinaa ko 1947). Adres maɓɓe e kitaale 1960 ko Meadhall, Walden tokooso e nder wuro Saffron. E darorɗe kitaale 1960 ɓe ngummii ko e laawol Wymondley 23, to Hitchin. Gila e darorɗe kitaale 1970, Anne Macnaghten ina janngina violon to Hertfordshire, o dartii tan ko sabu dogde e duuɓi capanɗe jeenay. O maayi ko duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1322323/Anne-Macnaghten.html|title=Anne Macnaghten|date=13 February 2001|work=The Telegraph|accessdate=30 January 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1322323/Anne-Macnaghten.html|title=Anne Macnaghten|date=13 February 2001|work=The Telegraph|accessdate=30 January 2012}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Fuller|first1=Sophie|title='Putting the BBC and T. Beecham to Shame': The Macnaghten—Lemare Concerts, 1931-7|journal=Journal of the Royal Musical Association|date=2013|volume=138|issue=2|page=388|doi=10.1080/02690403.2013.830488|s2cid=192210401}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.musicweb-international.com/rawsth/macnaght.htm|title=Alan Rawsthorne and the Macnaghten Concerts|publisher=Musicweb-international.com|accessdate=2012-07-15}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.concertprogrammes.org.uk/html/search/verb/GetRecord/4931|title=Macnaghten Concerts (1963–75)|publisher=[[Arts and Humanities Research Council]]|accessdate=30 January 2012}}</ref><ref name="t">'Anne MacNaghten', in ''The Times'', 8 January 2001, p. 19</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
dilffogd31kwmv8zx207tf9q805esg9
Category:Miijooji Gerek en
14
39601
162929
2026-04-12T13:24:04Z
Zeynel
14008
Created page with "Kelle ko faati e taali Gerek en [[Category:Diineeji e goongɗingol]]"
162929
wikitext
text/x-wiki
Kelle ko faati e taali Gerek en
[[Category:Diineeji e goongɗingol]]
prust6rik2gjxcn2khm6begxsga3b5r
162960
162929
2026-04-12T14:28:12Z
Zeynel
14008
162960
wikitext
text/x-wiki
Kelle ko faati e taali Gerek en
[[Category:Diineeji e goongɗingol|Gerek en]]
fwbtvf2d857whem3ynrbxvbt3itsxaj
Category:Diineeji e goongɗingol
14
39602
162930
2026-04-12T13:24:34Z
Zeynel
14008
Created page with "[[Category:Wikipeediya]]"
162930
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Wikipeediya]]
kg6zotuy61petvc7dok29uh8u8fn8fj
Category:Miijooji Polineesi
14
39603
162933
2026-04-12T13:29:46Z
Zeynel
14008
Created page with "[[Category:Miijooji Ocean]]"
162933
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Miijooji Ocean]]
1tbw8pp9n48d6h5varwl5mx2lce65y0
162961
162933
2026-04-12T14:28:46Z
Zeynel
14008
162961
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Miijooji Ocean|Polineesi]]
hjl9ovg2y7oobzrep2hbzyla4ljiq7c
Category:Miijooji Ocean
14
39604
162935
2026-04-12T13:32:24Z
Zeynel
14008
Created page with "[[Category:Diineeji e goongɗingol]]"
162935
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Diineeji e goongɗingol]]
g11lhgup5hhsvybpj896msyqsvnvwki
162959
162935
2026-04-12T14:27:34Z
Zeynel
14008
162959
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Diineeji e goongɗingol|Ocean]]
sg7744cchintv1dxcfhczd7y5v4dhhd
Category:Diine Maasai
14
39605
162939
2026-04-12T13:45:28Z
Zeynel
14008
Created page with "[[Category:Diineeji Afrik gaadanteeji]]"
162939
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Diineeji Afrik gaadanteeji]]
8ge0owej02xyldt983pg7dro7w12p46
162943
162939
2026-04-12T13:49:49Z
Zeynel
14008
162943
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Diineeji Afrik gaadanteeji]]
[[Category:Maasai]]
qasiy5m6dagxupaegp94j9letqd4kwi
162963
162943
2026-04-12T14:29:41Z
Zeynel
14008
162963
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Diineeji Afrik gaadanteeji|Maasai]]
[[Category:Maasai]]
cesqnmjk6n7p1ngwqj2hxyzge1wfwwi
Category:Miijooji Maasai
14
39606
162942
2026-04-12T13:48:23Z
Zeynel
14008
Created page with "[[Category:Diine Maasai]]"
162942
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Diine Maasai]]
kvvp5ojmfcbueufsun8m95yqiyedqha
Category:Diineeji Afrik gaadanteeji
14
39607
162944
2026-04-12T13:50:38Z
Zeynel
14008
Created page with "[[Category:Diineeji e goongɗingol]]"
162944
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Diineeji e goongɗingol]]
g11lhgup5hhsvybpj896msyqsvnvwki
Category:Maasai
14
39608
162945
2026-04-12T13:56:06Z
Zeynel
14008
Created page with "[[Category:Leƴƴi e nder Afrik]]"
162945
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Leƴƴi e nder Afrik]]
47c24ni7pyxzeca29dirapdvlc3kbfw
Ladies' Los Angeles Open
0
39609
162946
2026-04-12T13:59:14Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Los Angeles Open rewɓe ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1967 tan. Kathy Whitworth heɓi njeenaari ndii e balɗe nay e dow Murle Lindstrom. Tuugnorgal"
162946
wikitext
text/x-wiki
Los Angeles Open rewɓe ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1967 tan. Kathy Whitworth heɓi njeenaari ndii e balɗe nay e dow Murle Lindstrom.
Tuugnorgal
obc5ln3nzgdhoo12i5yaqawwe9aauia
162948
162946
2026-04-12T14:01:35Z
Ilya Discuss
10103
162948
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Los Angeles Open rewɓe ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1967 tan. Kathy Whitworth heɓi njeenaari ndii e balɗe nay e dow Murle Lindstrom.
Tuugnorgal
r83fosfaf42rb5pm2bhnw6h8kmfjtxe
162949
162948
2026-04-12T14:03:03Z
Ilya Discuss
10103
162949
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Los Angeles Open rewɓe''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1967 tan. Kathy Whitworth heɓi njeenaari ndii e balɗe nay e dow Murle Lindstrom.
Tuugnorgal
f8udrq80naeq4ro0636e1x0m0d5gujm
162950
162949
2026-04-12T14:04:01Z
Ilya Discuss
10103
162950
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Los Angeles Open rewɓe''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1967 tan. Kathy Whitworth heɓi njeenaari ndii e balɗe nay e dow Murle Lindstrom.
== Tuugnorgal ==
b2k8qaay81eavu181a62atfe7m866g2
162951
162950
2026-04-12T14:05:29Z
Ilya Discuss
10103
162951
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Los Angeles Open rewɓe''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1967 tan. Kathy Whitworth heɓi njeenaari ndii e balɗe nay e dow Murle Lindstrom.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Tuugnorgal ==
3seyyek471kficgn95gwt01i37ku0i0
Category:Leƴƴi e nder Afrik
14
39610
162947
2026-04-12T14:00:22Z
Zeynel
14008
Created page with "[[Category:Afirik]]"
162947
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Afirik]]
aa3dxxyuhcomfonbmudr15xx8l1kx5b
Category:Miijooji Inuit
14
39611
162957
2026-04-12T14:23:37Z
Zeynel
14008
Created page with "[[Category:Diineeji e goongɗingol]]"
162957
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Diineeji e goongɗingol]]
g11lhgup5hhsvybpj896msyqsvnvwki
162958
162957
2026-04-12T14:27:01Z
Zeynel
14008
162958
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Diineeji e goongɗingol|Inuit]]
4jc6ad4opdocp08616fuuiddprjn78w
Elizabeth Anton
0
39612
162962
2026-04-12T14:29:28Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Elizabeth Grace Anton (jibinaa ko 12 desaambar 1998) ko ƴarotooɗo fedde fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, jooni o woni ko e fuku koyɗe to Canberra United e nder kawgel rewɓe A-League e nder fedde ngenndiire Nuwel Selannde. Nguurndam neɗɗo Anton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Auckland, to leydi Nuwel Selannde, e hitaande 1998. Golle kippu E lewru Duujal 2020, Anton naati e Perth Glory, wondude e banndiraaɓe mum Lily Alfeld e Malia Steinmetz. E lewru..."
162962
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Elizabeth Grace Anton (jibinaa ko 12 desaambar 1998) ko ƴarotooɗo fedde fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, jooni o woni ko e fuku koyɗe to Canberra United e nder kawgel rewɓe A-League e nder fedde ngenndiire Nuwel Selannde.
Nguurndam neɗɗo
Anton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Auckland, to leydi Nuwel Selannde, e hitaande 1998.
Golle kippu
E lewru Duujal 2020, Anton naati e Perth Glory, wondude e banndiraaɓe mum Lily Alfeld e Malia Steinmetz.
E lewru suwee 2024, Anton naati e fedde Canberra United.
E lewru marse 2025, Anton ummii Canberra ngam yahde to fedde Norwees wiyeteende Kolbotn.
E lewru noowammbar 2025, Anton arti e Canberra United, o siifondiri haa joofni sahaa 2025-26 e nder Ligue A-League rewɓe.
Golle hakkunde leyɗeele
Anton wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, kawgel fuku winndere FIFA U-20 2016 to Papouasie-Nouvelle-Guinée, kadi kadi e kawgel fuku winndere 2018 to Farayse U-20.
Anton waɗii golle mum gadane e nder kawgel ngel ko lomto e nder pottital 5-0 e dow Taylande ñalnde 28 noowammbar 2017.
Tuugnorgal
3nc7cyjpwfrz8uad4vl27hjowu52sg9
162964
162962
2026-04-12T14:35:42Z
Ilya Discuss
10103
162964
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elizabeth Grace Anton''' (jibinaa ko 12 desaambar 1998) ko ƴarotooɗo fedde fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, jooni o woni ko e fuku koyɗe to Canberra United e nder kawgel rewɓe A-League e nder fedde ngenndiire Nuwel Selannde.
== Nguurndam neɗɗo ==
Anton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Auckland, to leydi Nuwel Selannde, e hitaande 1998.
== Golle kippu ==
E lewru Duujal 2020, Anton naati e Perth Glory, wondude e banndiraaɓe mum Lily Alfeld e Malia Steinmetz.
E lewru suwee 2024, Anton naati e fedde Canberra United.
E lewru marse 2025, Anton ummii Canberra ngam yahde to fedde Norwees wiyeteende Kolbotn.
E lewru noowammbar 2025, Anton arti e Canberra United, o siifondiri haa joofni sahaa 2025-26 e nder Ligue A-League rewɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Anton wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, kawgel fuku winndere FIFA U-20 2016 to Papouasie-Nouvelle-Guinée, kadi kadi e kawgel fuku winndere 2018 to Farayse U-20.
Anton waɗii golle mum gadane e nder kawgel ngel ko lomto e nder pottital 5-0 e dow Taylande ñalnde 28 noowammbar 2017.
== Tuugnorgal ==
3fpuhwho5qjzzv2tk77rq1ff2oa4rul
162965
162964
2026-04-12T14:38:13Z
Ilya Discuss
10103
162965
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elizabeth Grace Anton''' (jibinaa ko 12 desaambar 1998) ko ƴarotooɗo fedde fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, jooni o woni ko e fuku koyɗe to Canberra United e nder kawgel rewɓe A-League e nder fedde ngenndiire Nuwel Selannde.<ref name="candg">{{cite web|url=http://www.ultimatenzsoccer.com/FootballFerns/id38.htm|title=Caps 'n' Goals, New Zealand Women's national representatives|publisher=The Ultimate New Zealand Soccer Website|access-date=13 June 2019}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Anton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Auckland, to leydi Nuwel Selannde, e hitaande 1998.
== Golle kippu ==
E lewru Duujal 2020, Anton naati e Perth Glory, wondude e banndiraaɓe mum Lily Alfeld e Malia Steinmetz.
E lewru suwee 2024, Anton naati e fedde Canberra United.
E lewru marse 2025, Anton ummii Canberra ngam yahde to fedde Norwees wiyeteende Kolbotn.
E lewru noowammbar 2025, Anton arti e Canberra United, o siifondiri haa joofni sahaa 2025-26 e nder Ligue A-League rewɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Anton wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, kawgel fuku winndere FIFA U-20 2016 to Papouasie-Nouvelle-Guinée, kadi kadi e kawgel fuku winndere 2018 to Farayse U-20.
Anton waɗii golle mum gadane e nder kawgel ngel ko lomto e nder pottital 5-0 e dow Taylande ñalnde 28 noowammbar 2017.
== Tuugnorgal ==
k78z7yuolec73hhb2b3bs9k94wpj88c
162966
162965
2026-04-12T14:39:33Z
Ilya Discuss
10103
162966
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elizabeth Grace Anton''' (jibinaa ko 12 desaambar 1998) ko ƴarotooɗo fedde fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, jooni o woni ko e fuku koyɗe to Canberra United e nder kawgel rewɓe A-League e nder fedde ngenndiire Nuwel Selannde.<ref name="candg">{{cite web|url=http://www.ultimatenzsoccer.com/FootballFerns/id38.htm|title=Caps 'n' Goals, New Zealand Women's national representatives|publisher=The Ultimate New Zealand Soccer Website|access-date=13 June 2019}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Anton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Auckland, to leydi Nuwel Selannde, e hitaande 1998..<ref>{{cite web|url=https://www.perthglory.com.au/news/glory-swoop-international-trio|title=Glory swoops for international trio|first=Gareth|last=Morgan|publisher=[[Perth Glory FC|Perth Glory]]|date=11 December 2020|access-date=11 December 2020|archive-date=11 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201211035131/https://www.perthglory.com.au/news/glory-swoop-international-trio|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.stuff.co.nz/sport/football/a-league/123669189/kiwi-wleague-influx-continues-as-perth-glory-snap-up-new-zealand-trio|title=Kiwi W-League influx continues as Perth Glory snap up New Zealand trio|newspaper=[[Stuff.co.nz]]|date=11 December 2020|access-date=11 December 2020|archive-date=11 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201211034801/https://www.stuff.co.nz/sport/football/a-league/123669189/kiwi-wleague-influx-continues-as-perth-glory-snap-up-new-zealand-trio|url-status=live}}</ref>
== Golle kippu ==
E lewru Duujal 2020, Anton naati e Perth Glory, wondude e banndiraaɓe mum Lily Alfeld e Malia Steinmetz.
E lewru suwee 2024, Anton naati e fedde Canberra United.
E lewru marse 2025, Anton ummii Canberra ngam yahde to fedde Norwees wiyeteende Kolbotn.
E lewru noowammbar 2025, Anton arti e Canberra United, o siifondiri haa joofni sahaa 2025-26 e nder Ligue A-League rewɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Anton wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, kawgel fuku winndere FIFA U-20 2016 to Papouasie-Nouvelle-Guinée, kadi kadi e kawgel fuku winndere 2018 to Farayse U-20.
Anton waɗii golle mum gadane e nder kawgel ngel ko lomto e nder pottital 5-0 e dow Taylande ñalnde 28 noowammbar 2017.
== Tuugnorgal ==
k8tv2duksmq1tx9xq88xztn0zvohqbj
162967
162966
2026-04-12T14:40:27Z
Ilya Discuss
10103
162967
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elizabeth Grace Anton''' (jibinaa ko 12 desaambar 1998) ko ƴarotooɗo fedde fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, jooni o woni ko e fuku koyɗe to Canberra United e nder kawgel rewɓe A-League e nder fedde ngenndiire Nuwel Selannde.<ref name="candg">{{cite web|url=http://www.ultimatenzsoccer.com/FootballFerns/id38.htm|title=Caps 'n' Goals, New Zealand Women's national representatives|publisher=The Ultimate New Zealand Soccer Website|access-date=13 June 2019}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Anton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Auckland, to leydi Nuwel Selannde, e hitaande 1998..<ref>{{cite web|url=https://www.perthglory.com.au/news/glory-swoop-international-trio|title=Glory swoops for international trio|first=Gareth|last=Morgan|publisher=[[Perth Glory FC|Perth Glory]]|date=11 December 2020|access-date=11 December 2020|archive-date=11 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201211035131/https://www.perthglory.com.au/news/glory-swoop-international-trio|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.stuff.co.nz/sport/football/a-league/123669189/kiwi-wleague-influx-continues-as-perth-glory-snap-up-new-zealand-trio|title=Kiwi W-League influx continues as Perth Glory snap up New Zealand trio|newspaper=[[Stuff.co.nz]]|date=11 December 2020|access-date=11 December 2020|archive-date=11 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201211034801/https://www.stuff.co.nz/sport/football/a-league/123669189/kiwi-wleague-influx-continues-as-perth-glory-snap-up-new-zealand-trio|url-status=live}}</ref>
== Golle kippu ==
E lewru Duujal 2020, Anton naati e Perth Glory, wondude e banndiraaɓe mum Lily Alfeld e Malia Steinmetz.<ref>{{cite web|url=https://canberraunited.com.au/news/new-zealand-international-anton-arrives/|title=New Zealand international Anton arrives|website=[[Canberra United FC|Canberra United]]|date=9 September 2024}}</ref>
E lewru suwee 2024, Anton naati e fedde Canberra United.
E lewru marse 2025, Anton ummii Canberra ngam yahde to fedde Norwees wiyeteende Kolbotn.
E lewru noowammbar 2025, Anton arti e Canberra United, o siifondiri haa joofni sahaa 2025-26 e nder Ligue A-League rewɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Anton wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, kawgel fuku winndere FIFA U-20 2016 to Papouasie-Nouvelle-Guinée, kadi kadi e kawgel fuku winndere 2018 to Farayse U-20.
Anton waɗii golle mum gadane e nder kawgel ngel ko lomto e nder pottital 5-0 e dow Taylande ñalnde 28 noowammbar 2017.
== Tuugnorgal ==
3r2h0uisfamk2somx8ujwblo7ac4zd4
162969
162967
2026-04-12T14:41:33Z
Ilya Discuss
10103
162969
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elizabeth Grace Anton''' (jibinaa ko 12 desaambar 1998) ko ƴarotooɗo fedde fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, jooni o woni ko e fuku koyɗe to Canberra United e nder kawgel rewɓe A-League e nder fedde ngenndiire Nuwel Selannde.<ref name="candg">{{cite web|url=http://www.ultimatenzsoccer.com/FootballFerns/id38.htm|title=Caps 'n' Goals, New Zealand Women's national representatives|publisher=The Ultimate New Zealand Soccer Website|access-date=13 June 2019}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Anton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Auckland, to leydi Nuwel Selannde, e hitaande 1998..<ref>{{cite web|url=https://www.perthglory.com.au/news/glory-swoop-international-trio|title=Glory swoops for international trio|first=Gareth|last=Morgan|publisher=[[Perth Glory FC|Perth Glory]]|date=11 December 2020|access-date=11 December 2020|archive-date=11 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201211035131/https://www.perthglory.com.au/news/glory-swoop-international-trio|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.stuff.co.nz/sport/football/a-league/123669189/kiwi-wleague-influx-continues-as-perth-glory-snap-up-new-zealand-trio|title=Kiwi W-League influx continues as Perth Glory snap up New Zealand trio|newspaper=[[Stuff.co.nz]]|date=11 December 2020|access-date=11 December 2020|archive-date=11 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201211034801/https://www.stuff.co.nz/sport/football/a-league/123669189/kiwi-wleague-influx-continues-as-perth-glory-snap-up-new-zealand-trio|url-status=live}}</ref>
== Golle kippu ==
E lewru Duujal 2020, Anton naati e Perth Glory, wondude e banndiraaɓe mum Lily Alfeld e Malia Steinmetz.<ref>{{cite web|url=https://canberraunited.com.au/news/new-zealand-international-anton-arrives/|title=New Zealand international Anton arrives|website=[[Canberra United FC|Canberra United]]|date=9 September 2024}}</ref>
E lewru suwee 2024, Anton naati e fedde Canberra United.
E lewru marse 2025, Anton ummii Canberra ngam yahde to fedde Norwees wiyeteende Kolbotn.<ref>{{cite web|url=https://canberraunited.com.au/news/anton-returns-to-canberra-after-european-stint/|title=Anton returns to Canberra after European stint|first=Declan|last=Smith|website=[[Canberra United FC|Canberra United]]|date=21 November 2025}}</ref>
E lewru noowammbar 2025, Anton arti e Canberra United, o siifondiri haa joofni sahaa 2025-26 e nder Ligue A-League rewɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Anton wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, kawgel fuku winndere FIFA U-20 2016 to Papouasie-Nouvelle-Guinée, kadi kadi e kawgel fuku winndere 2018 to Farayse U-20.
Anton waɗii golle mum gadane e nder kawgel ngel ko lomto e nder pottital 5-0 e dow Taylande ñalnde 28 noowammbar 2017.
== Tuugnorgal ==
ahnazem5itswoagp7b69aef5yy7pmdz
162971
162969
2026-04-12T14:43:39Z
Ilya Discuss
10103
162971
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elizabeth Grace Anton''' (jibinaa ko 12 desaambar 1998) ko ƴarotooɗo fedde fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, jooni o woni ko e fuku koyɗe to Canberra United e nder kawgel rewɓe A-League e nder fedde ngenndiire Nuwel Selannde.<ref name="candg">{{cite web|url=http://www.ultimatenzsoccer.com/FootballFerns/id38.htm|title=Caps 'n' Goals, New Zealand Women's national representatives|publisher=The Ultimate New Zealand Soccer Website|access-date=13 June 2019}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Anton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Auckland, to leydi Nuwel Selannde, e hitaande 1998..<ref>{{cite web|url=https://www.perthglory.com.au/news/glory-swoop-international-trio|title=Glory swoops for international trio|first=Gareth|last=Morgan|publisher=[[Perth Glory FC|Perth Glory]]|date=11 December 2020|access-date=11 December 2020|archive-date=11 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201211035131/https://www.perthglory.com.au/news/glory-swoop-international-trio|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.stuff.co.nz/sport/football/a-league/123669189/kiwi-wleague-influx-continues-as-perth-glory-snap-up-new-zealand-trio|title=Kiwi W-League influx continues as Perth Glory snap up New Zealand trio|newspaper=[[Stuff.co.nz]]|date=11 December 2020|access-date=11 December 2020|archive-date=11 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201211034801/https://www.stuff.co.nz/sport/football/a-league/123669189/kiwi-wleague-influx-continues-as-perth-glory-snap-up-new-zealand-trio|url-status=live}}</ref>
== Golle kippu ==
E lewru Duujal 2020, Anton naati e Perth Glory, wondude e banndiraaɓe mum Lily Alfeld e Malia Steinmetz.<ref>{{cite web|url=https://canberraunited.com.au/news/new-zealand-international-anton-arrives/|title=New Zealand international Anton arrives|website=[[Canberra United FC|Canberra United]]|date=9 September 2024}}</ref>
E lewru suwee 2024, Anton naati e fedde Canberra United.
E lewru marse 2025, Anton ummii Canberra ngam yahde to fedde Norwees wiyeteende Kolbotn.<ref>{{cite web|url=https://canberraunited.com.au/news/anton-returns-to-canberra-after-european-stint/|title=Anton returns to Canberra after European stint|first=Declan|last=Smith|website=[[Canberra United FC|Canberra United]]|date=21 November 2025}}</ref>
E lewru noowammbar 2025, Anton arti e Canberra United, o siifondiri haa joofni sahaa 2025-26 e nder Ligue A-League rewɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Anton wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, kawgel fuku winndere FIFA U-20 2016 to Papouasie-Nouvelle-Guinée, kadi kadi e kawgel fuku winndere 2018 to Farayse U-20.
Anton waɗii golle mum gadane e nder kawgel ngel ko lomto e nder pottital 5-0 e dow Taylande ñalnde 28 noowammbar 2017.<ref>{{cite web|url=https://www.rnz.co.nz/news/sport/237166/nz-under-17-womens-football-squad-named|title=NZ under-17 {{as written|wom|ens [sic]}} football squad named|author=|publisher=[[Radio New Zealand]]|date=25 February 2014|access-date=13 June 2019}}</ref><ref name="FIFA 2016">{{cite news|url=https://www.fifadata.com/document/FU20W/2016/pdf/FU20W_2016_SquadLists.pdf|title=List of Players – 2016 FIFA Women's U20 World Cup|work=[[FIFA|Fédération Internationale de Football Association]]|access-date=13 June 2019}}</ref><ref name="FIFA 2018" />
== Tuugnorgal ==
cvznvxv9i70obfxskfn90xgt00utukw
Demeter
0
39613
162970
2026-04-12T14:42:02Z
Zeynel
14008
Created page with "{{Databox}} '''Demeter''' woni laamɗo ndema e nder daartol Gerek en. O jeyaa ko e laamɓe Olimpiyankooɓe. == Caalaje == Demeter ko ɓiy [[Titan]] en [[Kronos]] e [[Rhea]]. Omo jogii miñiraaɓe tato ([[Hades]], [[Poseidon]], e [[Zeus]]) e miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo ([[Hestia]] e [[Hera]]). Omo jogii ɓiɓɓe heewɓe. Gila e dental e miñi mum Zeus jibinaa ko laamɗo debbo biyeteeɗo [[Persephone]]. Gila e dental e miñi mum Poseidon jibinaa laamɗo debbo biyeteeɗo ..."
162970
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Demeter''' woni laamɗo ndema e nder daartol Gerek en. O jeyaa ko e laamɓe Olimpiyankooɓe.
== Caalaje ==
Demeter ko ɓiy [[Titan]] en [[Kronos]] e [[Rhea]]. Omo jogii miñiraaɓe tato ([[Hades]], [[Poseidon]], e [[Zeus]]) e miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo ([[Hestia]] e [[Hera]]).
Omo jogii ɓiɓɓe heewɓe. Gila e dental e miñi mum Zeus jibinaa ko laamɗo debbo biyeteeɗo [[Persephone]]. Gila e dental e miñi mum Poseidon jibinaa laamɗo debbo biyeteeɗo [[Despoina]].
Omo jogii kadi ɓiɓɓe woɗɓe, ko wayi no Plutos, laamɗo jawdi.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Gerek en]]
e4qorjld14yopio97dj3d3fwi03iaep
Marjorie Fulton
0
39614
162972
2026-04-12T14:46:39Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Marjorie Fulton (innde dewbo Marjorie Harrell; jibinaa ko Marjorie McAllister Fulton; 28 desaambar 1909 — 3 noowammbar 1962) ko Ameriknaajo jimoowo violon e jannginoowo jimɗi ceertuɗo. Kugal Fulton jibinaa ko to wuro Oklahoma, ɗo o fuɗɗii janngude piyanɗe nde o yahrata e duuɓi jeenay, e hitaande 1918. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Curtis to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Juilliard, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1935. Ɓe resndi ɗum ko e hitaande..."
162972
wikitext
text/x-wiki
Marjorie Fulton (innde dewbo Marjorie Harrell; jibinaa ko Marjorie McAllister Fulton; 28 desaambar 1909 — 3 noowammbar 1962) ko Ameriknaajo jimoowo violon e jannginoowo jimɗi ceertuɗo.
Kugal
Fulton jibinaa ko to wuro Oklahoma, ɗo o fuɗɗii janngude piyanɗe nde o yahrata e duuɓi jeenay, e hitaande 1918. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Curtis to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Juilliard, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1935. Ɓe resndi ɗum ko e hitaande 1935 to wuro New York, ko ndeen hitaande o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard. Mack Harrell ƴellitii no feewi e wonde bariton konsiir e opera, teeŋti noon e Opera Metropolitan, Fulton jokki e waɗde e jannginde. Gooto e ɓiɓɓe maɓɓe tato, hono Lynn Harrell, jibinaaɗo e hitaande 1944, ko celliste konsiir lolluɗo e nder winndere ndee.
Fulton waɗiino jimɗi e pelle mawɗe keewɗe e nder winndere nde, o waɗiino jimɗi e nder galle laamorɗo (fuɗnaange — 4 feebariyee 1953) e galle Carnegie to wuro New York, e galle Jordan to Boston (1936-1937).
E hitaande 1942, o woniino jimoowo gooto e Konseeruuji Orkestraaji Naumburg, e nder Bandshell Naumburg, Central Park, e nder dingiral ndunngu.
Ko o jannginoowo violon, Fulton jannginii e nder wuro Boston (tuggi 1936 haa 1937), to New York, to Dallas. O jannginiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde North Texas College of Music, fuɗɗorii ko hitaande 1958, o wonti naalanke e nder hoɗorde toon e hitaande 1960. O jannginiino kadi to Aspen Music Festival and School ɗo jom suudu makko wonnoo gardiiɗo gila 1954 haa o sankii e hitaande 1960.
Wade
Fulton, nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde to Texas worgo, maayi ko to Dallas, Texas, sabu gaañiiɓe balɗe jeegom caggal nde otooji ɗiɗi yani e makko, nde o ummotoo Denton fayde Fort Worth e piyanist biyeteeɗo Jean Mainous ngam waɗde jimɗi. Duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum (1960), jom suudu makko, hono Mack Harrell, maayii e rafi kanseer. Jimoowo jamaanu biyeteeɗo Samuel Adler, tergal e fedde jimɗiyankoore to Teksas worgo e hitaande 1962, rokki jimɗi mum 1962, Elegy for Strings, e juuɗe debbo biyeteeɗo Marjorie Fulton Harrell. Golle ɗee mbaɗaama laabi ɗiɗi e lewru noowammbar 1962, tawi ko Orkestra Simfoni Dallas, Donald Johanos ardii ɗum.
Tuugnorgal
kbz1r4pkvmvgfsosnw6u8hdcw9r1iow
162973
162972
2026-04-12T14:48:03Z
SUZYFATIMA
13856
162973
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marjorie Fulton''' (innde dewbo Marjorie Harrell; jibinaa ko Marjorie McAllister Fulton; 28 desaambar 1909 — 3 noowammbar 1962) ko Ameriknaajo jimoowo violon e jannginoowo jimɗi ceertuɗo.
== Kugal ==
Fulton jibinaa ko to wuro Oklahoma, ɗo o fuɗɗii janngude piyanɗe nde o yahrata e duuɓi jeenay, e hitaande 1918. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Curtis to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Juilliard, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1935. Ɓe resndi ɗum ko e hitaande 1935 to wuro New York, ko ndeen hitaande o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard. Mack Harrell ƴellitii no feewi e wonde bariton konsiir e opera, teeŋti noon e Opera Metropolitan, Fulton jokki e waɗde e jannginde. Gooto e ɓiɓɓe maɓɓe tato, hono Lynn Harrell, jibinaaɗo e hitaande 1944, ko celliste konsiir lolluɗo e nder winndere ndee.
Fulton waɗiino jimɗi e pelle mawɗe keewɗe e nder winndere nde, o waɗiino jimɗi e nder galle laamorɗo (fuɗnaange — 4 feebariyee 1953) e galle Carnegie to wuro New York, e galle Jordan to Boston (1936-1937).
E hitaande 1942, o woniino jimoowo gooto e Konseeruuji Orkestraaji Naumburg, e nder Bandshell Naumburg, Central Park, e nder dingiral ndunngu.
Ko o jannginoowo violon, Fulton jannginii e nder wuro Boston (tuggi 1936 haa 1937), to New York, to Dallas. O jannginiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde North Texas College of Music, fuɗɗorii ko hitaande 1958, o wonti naalanke e nder hoɗorde toon e hitaande 1960. O jannginiino kadi to Aspen Music Festival and School ɗo jom suudu makko wonnoo gardiiɗo gila 1954 haa o sankii e hitaande 1960.
== Wade ==
Fulton, nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde to Texas worgo, maayi ko to Dallas, Texas, sabu gaañiiɓe balɗe jeegom caggal nde otooji ɗiɗi yani e makko, nde o ummotoo Denton fayde Fort Worth e piyanist biyeteeɗo Jean Mainous ngam waɗde jimɗi. Duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum (1960), jom suudu makko, hono Mack Harrell, maayii e rafi kanseer. Jimoowo jamaanu biyeteeɗo Samuel Adler, tergal e fedde jimɗiyankoore to Teksas worgo e hitaande 1962, rokki jimɗi mum 1962, Elegy for Strings, e juuɗe debbo biyeteeɗo Marjorie Fulton Harrell. Golle ɗee mbaɗaama laabi ɗiɗi e lewru noowammbar 1962, tawi ko Orkestra Simfoni Dallas, Donald Johanos ardii ɗum.
== Tuugnorgal ==
4obp3g4xkagt97z9p38fisvjn1ykscv
162977
162973
2026-04-12T14:54:16Z
SUZYFATIMA
13856
162977
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marjorie Fulton''' (innde dewbo Marjorie Harrell; jibinaa ko Marjorie McAllister Fulton; 28 desaambar 1909 — 3 noowammbar 1962) ko Ameriknaajo jimoowo violon e jannginoowo jimɗi ceertuɗo.
== Kugal ==
Fulton jibinaa ko to wuro Oklahoma, ɗo o fuɗɗii janngude piyanɗe nde o yahrata e duuɓi jeenay, e hitaande 1918. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Curtis to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Juilliard, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1935. Ɓe resndi ɗum ko e hitaande 1935 to wuro New York, ko ndeen hitaande o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard. Mack Harrell ƴellitii no feewi e wonde bariton konsiir e opera, teeŋti noon e Opera Metropolitan, Fulton jokki e waɗde e jannginde. Gooto e ɓiɓɓe maɓɓe tato, hono Lynn Harrell, jibinaaɗo e hitaande 1944, ko celliste konsiir lolluɗo e nder winndere ndee.
Fulton waɗiino jimɗi e pelle mawɗe keewɗe e nder winndere nde, o waɗiino jimɗi e nder galle laamorɗo (fuɗnaange — 4 feebariyee 1953) e galle Carnegie to wuro New York, e galle Jordan to Boston (1936-1937).
E hitaande 1942, o woniino jimoowo gooto e Konseeruuji Orkestraaji Naumburg, e nder Bandshell Naumburg, Central Park, e nder dingiral ndunngu.
Ko o jannginoowo violon, Fulton jannginii e nder wuro Boston (tuggi 1936 haa 1937), to New York, to Dallas. O jannginiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde North Texas College of Music, fuɗɗorii ko hitaande 1958, o wonti naalanke e nder hoɗorde toon e hitaande 1960. O jannginiino kadi to Aspen Music Festival and School ɗo jom suudu makko wonnoo gardiiɗo gila 1954 haa o sankii e hitaande 1960.
== Wade ==
Fulton, nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde to Texas worgo, maayi ko to Dallas, Texas, sabu gaañiiɓe balɗe jeegom caggal nde otooji ɗiɗi yani e makko, nde o ummotoo Denton fayde Fort Worth e piyanist biyeteeɗo Jean Mainous ngam waɗde jimɗi. Duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum (1960), jom suudu makko, hono Mack Harrell, maayii e rafi kanseer. Jimoowo jamaanu biyeteeɗo Samuel Adler, tergal e fedde jimɗiyankoore to Teksas worgo e hitaande 1962, rokki jimɗi mum 1962, Elegy for Strings, e juuɗe debbo biyeteeɗo Marjorie Fulton Harrell. Golle ɗee mbaɗaama laabi ɗiɗi e lewru noowammbar 1962, tawi ko Orkestra Simfoni Dallas, Donald Johanos ardii ɗum.<ref>''Miss Fulton Offers Debut Violin Recital'', [[New York Times]], February 5, 1953</ref><ref>''Music: Mitchell—Fulton'', [[Boston Herald]], April 3, 1936</ref>
<ref>{{Cite web|title=Notable Events and Performers|url=https://naumburgconcerts.org/notable-events-and-performers|access-date=2025-03-18|website=Naumburg Orchestral Concerts|language=en-US}}</ref>
<ref>{{Cite web|title=Notable Events and Performers|url=https://naumburgconcerts.org/notable-events-and-performers|access-date=2025-03-18|website=Naumburg Orchestral Concerts|language=en-US}}</ref><ref>''Noted Artist Dies of Injury in Car Mishap'', [[Denton Record-Chronicle]], November 4, 1962, pg. 1</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
1ys46vwk7l3a3x0m1ax2wuq4qf6l6hz
162978
162977
2026-04-12T14:54:35Z
SUZYFATIMA
13856
162978
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marjorie Fulton''' (innde dewbo Marjorie Harrell; jibinaa ko Marjorie McAllister Fulton; 28 desaambar 1909 — 3 noowammbar 1962) ko Ameriknaajo jimoowo violon e jannginoowo jimɗi ceertuɗo.
== Kugal ==
Fulton jibinaa ko to wuro Oklahoma, ɗo o fuɗɗii janngude piyanɗe nde o yahrata e duuɓi jeenay, e hitaande 1918. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Curtis to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Juilliard, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1935. Ɓe resndi ɗum ko e hitaande 1935 to wuro New York, ko ndeen hitaande o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard. Mack Harrell ƴellitii no feewi e wonde bariton konsiir e opera, teeŋti noon e Opera Metropolitan, Fulton jokki e waɗde e jannginde. Gooto e ɓiɓɓe maɓɓe tato, hono Lynn Harrell, jibinaaɗo e hitaande 1944, ko celliste konsiir lolluɗo e nder winndere ndee.
Fulton waɗiino jimɗi e pelle mawɗe keewɗe e nder winndere nde, o waɗiino jimɗi e nder galle laamorɗo (fuɗnaange — 4 feebariyee 1953) e galle Carnegie to wuro New York, e galle Jordan to Boston (1936-1937).
E hitaande 1942, o woniino jimoowo gooto e Konseeruuji Orkestraaji Naumburg, e nder Bandshell Naumburg, Central Park, e nder dingiral ndunngu.
Ko o jannginoowo violon, Fulton jannginii e nder wuro Boston (tuggi 1936 haa 1937), to New York, to Dallas. O jannginiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde North Texas College of Music, fuɗɗorii ko hitaande 1958, o wonti naalanke e nder hoɗorde toon e hitaande 1960. O jannginiino kadi to Aspen Music Festival and School ɗo jom suudu makko wonnoo gardiiɗo gila 1954 haa o sankii e hitaande 1960.
== Wade ==
Fulton, nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde to Texas worgo, maayi ko to Dallas, Texas, sabu gaañiiɓe balɗe jeegom caggal nde otooji ɗiɗi yani e makko, nde o ummotoo Denton fayde Fort Worth e piyanist biyeteeɗo Jean Mainous ngam waɗde jimɗi. Duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum (1960), jom suudu makko, hono Mack Harrell, maayii e rafi kanseer. Jimoowo jamaanu biyeteeɗo Samuel Adler, tergal e fedde jimɗiyankoore to Teksas worgo e hitaande 1962, rokki jimɗi mum 1962, Elegy for Strings, e juuɗe debbo biyeteeɗo Marjorie Fulton Harrell. Golle ɗee mbaɗaama laabi ɗiɗi e lewru noowammbar 1962, tawi ko Orkestra Simfoni Dallas, Donald Johanos ardii ɗum.<ref>''Miss Fulton Offers Debut Violin Recital'', [[New York Times]], February 5, 1953</ref><ref>''Music: Mitchell—Fulton'', [[Boston Herald]], April 3, 1936</ref>
<ref>{{Cite web|title=Notable Events and Performers|url=https://naumburgconcerts.org/notable-events-and-performers|access-date=2025-03-18|website=Naumburg Orchestral Concerts|language=en-US}}</ref>
<ref>{{Cite web|title=Notable Events and Performers|url=https://naumburgconcerts.org/notable-events-and-performers|access-date=2025-03-18|website=Naumburg Orchestral Concerts|language=en-US}}</ref><ref>''Noted Artist Dies of Injury in Car Mishap'', [[Denton Record-Chronicle]], November 4, 1962, pg. 1</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
bv575rrobab3lfntp4rpvd6qw2iocf3
Category:Miijooji Aztek en
14
39615
162975
2026-04-12T14:49:21Z
Zeynel
14008
Created page with "[[Category:Diineeji e goongɗingol]]"
162975
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Diineeji e goongɗingol]]
g11lhgup5hhsvybpj896msyqsvnvwki
162976
162975
2026-04-12T14:52:00Z
Zeynel
14008
162976
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Diineeji e goongɗingol|Aztek]]
jpddz4j55ne5nuwec0e8xpb4er6kcg7
Eugenia Umińska
0
39616
162981
2026-04-12T14:57:33Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Eugenia Umińska (4 oktoobar 1910, Varsovie – 20 noowammbar 1980, Kraków) ko fiyoowo fijo Poloñnaajo. Almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw. Tuggi 1915 haa 1918, o woniino tergal e fedde jimɗi Warsaw, ɗo o woni almuudo Mieczysław Michałowicz. Tuggi 1919 haa 1927 o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw to Józef Jarzębski. O timmini ƴellitaare makko e Otakar Sevčik (1927-1928) e George Enescu (1932-1934). E kitaale 1932–1934 o woniino gardiiɗo hiir..."
162981
wikitext
text/x-wiki
Eugenia Umińska (4 oktoobar 1910, Varsovie – 20 noowammbar 1980, Kraków) ko fiyoowo fijo Poloñnaajo.
Almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw. Tuggi 1915 haa 1918, o woniino tergal e fedde jimɗi Warsaw, ɗo o woni almuudo Mieczysław Michałowicz. Tuggi 1919 haa 1927 o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw to Józef Jarzębski. O timmini ƴellitaare makko e Otakar Sevčik (1927-1928) e George Enescu (1932-1934). E kitaale 1932–1934 o woniino gardiiɗo hiirde Orkestra Rajo Poloñ to Warsaw, caggal ɗuum e hitaande 1937 o wonti gardiiɗo hiirde ɗiɗmere e Filharmonik Warsaw. E oon sahaa gooto, ko kanko woni violon gadano e nder fedde jimɗiyankoore fedde jimɗi Warsaw, kadi ko kanko woni tergal fedde jimɗiyankoore Poloñ. Fiyde e nder duo e Karol Szymanowski o waɗii batte e jimɗi nannduɗi. E kitaale 1940 o waɗii jimɗi e orkestraaji e nder leyɗeele keewɗe. E nder laamu Almaañ, golle konsiir keewɗe mbaawaano waɗde, e oon sahaa o sosi fedde tato piyanɗe e Kazimierz Wiłkomirski (piyanoowo) e piyanoowo Maria Wiłkomirska, fedde nde ina feeña e kala sahaa e nder galle cafe to Zachęta-Gebäude. O tawtoraama ko ina tolnoo e teemedere hiirde hade wolde adunaare ɗimmere fuɗɗaade. To leydi Poloñ keɓtinaaɗi o salii ɗaɓɓaande ngam fiyde Almaañ Nazi en, o naati e suuɗnde, o naati e reentaare Poloñ (Armia Krajowa) o woni safroowo. O tawtoraama wolde Warsaw, Almaañ nanngi mo kono o dañii dogde e sahaa transit. Caggal wolde o wonti porfeseer to Akademi Musik to Kraków, o woni Rektor Akademi hakkunde 1964 e 1966. O woniino golloowo e pelle keewɗe jowitiiɗe e musique, o woni kadi ñaawoowo e kawgel musical keewngel to Poloñ e caggal leydi.
Tuugnorgal
nc4q0797nmgwz9zq5ilz22zj81pndhc
162985
162981
2026-04-12T14:58:44Z
SUZYFATIMA
13856
162985
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Eugenia Umińska''' (4 oktoobar 1910, Varsovie – 20 noowammbar 1980, Kraków) ko fiyoowo fijo Poloñnaajo.
Almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw. Tuggi 1915 haa 1918, o woniino tergal e fedde jimɗi Warsaw, ɗo o woni almuudo Mieczysław Michałowicz. Tuggi 1919 haa 1927 o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw to Józef Jarzębski. O timmini ƴellitaare makko e Otakar Sevčik (1927-1928) e George Enescu (1932-1934). E kitaale 1932–1934 o woniino gardiiɗo hiirde Orkestra Rajo Poloñ to Warsaw, caggal ɗuum e hitaande 1937 o wonti gardiiɗo hiirde ɗiɗmere e Filharmonik Warsaw. E oon sahaa gooto, ko kanko woni violon gadano e nder fedde jimɗiyankoore fedde jimɗi Warsaw, kadi ko kanko woni tergal fedde jimɗiyankoore Poloñ. Fiyde e nder duo e Karol Szymanowski o waɗii batte e jimɗi nannduɗi. E kitaale 1940 o waɗii jimɗi e orkestraaji e nder leyɗeele keewɗe. E nder laamu Almaañ, golle konsiir keewɗe mbaawaano waɗde, e oon sahaa o sosi fedde tato piyanɗe e Kazimierz Wiłkomirski (piyanoowo) e piyanoowo Maria Wiłkomirska, fedde nde ina feeña e kala sahaa e nder galle cafe to Zachęta-Gebäude. O tawtoraama ko ina tolnoo e teemedere hiirde hade wolde adunaare ɗimmere fuɗɗaade. To leydi Poloñ keɓtinaaɗi o salii ɗaɓɓaande ngam fiyde Almaañ Nazi en, o naati e suuɗnde, o naati e reentaare Poloñ (Armia Krajowa) o woni safroowo. O tawtoraama wolde Warsaw, Almaañ nanngi mo kono o dañii dogde e sahaa transit. Caggal wolde o wonti porfeseer to Akademi Musik to Kraków, o woni Rektor Akademi hakkunde 1964 e 1966. O woniino golloowo e pelle keewɗe jowitiiɗe e musique, o woni kadi ñaawoowo e kawgel musical keewngel to Poloñ e caggal leydi.
== Tuugnorgal ==
hkvnlet7svp32d1m8p6354v6t3tfw8c
162996
162985
2026-04-12T15:04:27Z
SUZYFATIMA
13856
162996
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Eugenia Umińska''' (4 oktoobar 1910, Varsovie – 20 noowammbar 1980, Kraków) ko fiyoowo fijo Poloñnaajo.
Almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw. Tuggi 1915 haa 1918, o woniino tergal e fedde jimɗi Warsaw, ɗo o woni almuudo Mieczysław Michałowicz. Tuggi 1919 haa 1927 o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw to Józef Jarzębski. O timmini ƴellitaare makko e Otakar Sevčik (1927-1928) e George Enescu (1932-1934). E kitaale 1932–1934 o woniino gardiiɗo hiirde Orkestra Rajo Poloñ to Warsaw, caggal ɗuum e hitaande 1937 o wonti gardiiɗo hiirde ɗiɗmere e Filharmonik Warsaw. E oon sahaa gooto, ko kanko woni violon gadano e nder fedde jimɗiyankoore fedde jimɗi Warsaw, kadi ko kanko woni tergal fedde jimɗiyankoore Poloñ. Fiyde e nder duo e Karol Szymanowski o waɗii batte e jimɗi nannduɗi. E kitaale 1940 o waɗii jimɗi e orkestraaji e nder leyɗeele keewɗe. E nder laamu Almaañ, golle konsiir keewɗe mbaawaano waɗde, e oon sahaa o sosi fedde tato piyanɗe e Kazimierz Wiłkomirski (piyanoowo) e piyanoowo Maria Wiłkomirska, fedde nde ina feeña e kala sahaa e nder galle cafe to Zachęta-Gebäude. O tawtoraama ko ina tolnoo e teemedere hiirde hade wolde adunaare ɗimmere fuɗɗaade. To leydi Poloñ keɓtinaaɗi o salii ɗaɓɓaande ngam fiyde Almaañ Nazi en, o naati e suuɗnde, o naati e reentaare Poloñ (Armia Krajowa) o woni safroowo. O tawtoraama wolde Warsaw, Almaañ nanngi mo kono o dañii dogde e sahaa transit. Caggal wolde o wonti porfeseer to Akademi Musik to Kraków, o woni Rektor Akademi hakkunde 1964 e 1966. O woniino golloowo e pelle keewɗe jowitiiɗe e musique, o woni kadi ñaawoowo e kawgel musical keewngel to Poloñ e caggal leydi.<ref>{{cite web|url=https://music.metason.net/artistinfo?name=Eugenia%20Umi%C5%84ska|title=ArtistInfo}}</ref><ref>See (in Polish): "Polskie Centrum Informacji Muzycznej" (Polish Musical Information Centre): https://www.polmic.pl/index.php?option=com_mwosoby&id=463&view=czlowiek&Itemid=4&lang=pl (Acc: 25 March 2022)</ref><ref>See (in Polish): https://culture.pl/pl/tworca/eugenia-uminska (Acc: 25 March 2022)</ref><ref>See (In Polish): https://www.polityka.pl/tygodnikpolityka/historia/1633663,1,zycie-muzyczne-w-okupowanej-warszawie.read (Acc.: 25 March 2022)</ref><ref>https://web.archive.org/web/20140514063258/http://www.amuz.krakow.pl/en/3/24/94/Eugenia-UMInSKA-1964-1966 (Acc. 25 March 2022)</ref><ref>See (In Polish): https://www.amuz.krakow.pl/o-nas/historia/1946-1952/ (Acc. 25 March 2022)</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
62smuugks8wzn7s7cgg2tls51eq0dq3
Ethel Stark
0
39617
162997
2026-04-12T15:07:25Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ethel Stark, CM GOQ (25 ut 1910 – 16 feebariyee 2012) ko jimoowo violon e gardotooɗo Kanadaa. O jibinaa ko to Montreal, to leydi Kebek, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde McGill to Alfred De Sève e Alfred Whitehead. Tuggude hitaande 1928 haa hitaande 1934, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Curtis to bannge jimɗi e Lea Luboshutz, Louis Bailly, Artur Rodziński, Fritz Reiner e Carl Flesch. Ko kanko woni Kanadaa gadano jaɓeede e ndeen duɗal. Duuɓi keewɗi o ja..."
162997
wikitext
text/x-wiki
Ethel Stark, CM GOQ (25 ut 1910 – 16 feebariyee 2012) ko jimoowo violon e gardotooɗo Kanadaa.
O jibinaa ko to Montreal, to leydi Kebek, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde McGill to Alfred De Sève e Alfred Whitehead. Tuggude hitaande 1928 haa hitaande 1934, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Curtis to bannge jimɗi e Lea Luboshutz, Louis Bailly, Artur Rodziński, Fritz Reiner e Carl Flesch. Ko kanko woni Kanadaa gadano jaɓeede e ndeen duɗal. Duuɓi keewɗi o jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde (Conservatoire de musique) to Kebek to Montréal
E hitaande 1979 o waɗtaa tergal e fedde wiyeteende Ordre de Canada. E hitaande 2003 o waɗtaa Ofisee mawɗo e nder Ordre National de Kebek. E hitaande 1980 o rokkaa Doktoraa e sariya, honoris causa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Concordia.
O maayi ko to Montreal, o wirnaa ko e yanaande dental Espaañ e Portigaal to Montreal.
Park gooto to Montreal inniraa ko innde makko. Parc Ethel-Stark woni ko e ŋoral laabi Prince-Arthur Ouest e laabi Clark.
Simfoni rewɓe Montreal
E hitaande 1940, tawi omo yahra e duuɓi 29, Ethel sosi Orkestra Simfoni Rewɓe Montreal, o ardii ɗum haa hitaande 1960. Ko kanko woni gardiiɗo gadano simfoni rewɓe fof. Kuulal sosde ngalɗoo orkestra ko ƴaañorgal kuulal ngal Stark ƴetti.
Koolol gadanol Simfoni rewɓe Montreal waɗi ko e ndunngu 1940 e nder jamaanu 5 000 neɗɗo. Ɓeen ñaawooɓe mbiyi ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, kadi nde “seertii e miijooji cemmbinɗi ko fayti e gimi e rewɓe e nder gimi.”
Etel Stark e Silviya Zaremba e hitaande 1945
Konser Simfoni Toronto “Pop” ko hoɗɓe e Ethel ardinoo e lewru feebariyee 1946. Koolol ngol jaɓɓaama no feewi, e dañde njeenaari e njiimaandi, Simfoni rewɓe Montreal siifondirii e mum nanondiral e ndunngu 1947. Ethel teskaama ko nanondiral mum to Halle makko no feewi e Car playe musicians jaabawol kala naalanke fuu tammunde e yidde bana jaɓugo dow haa ragare ɗum jaɓaama woodi nokkuure ngam rewɓe nder gimi."
Tuugnorgal
7nk1e0fldsuipqaxr43q5tp4vz76yux
163000
162997
2026-04-12T15:10:05Z
SUZYFATIMA
13856
163000
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ethel Stark,''' CM GOQ (25 ut 1910 – 16 feebariyee 2012) ko jimoowo violon e gardotooɗo Kanadaa.
O jibinaa ko to Montreal, to leydi Kebek, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde McGill to Alfred De Sève e Alfred Whitehead. Tuggude hitaande 1928 haa hitaande 1934, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Curtis to bannge jimɗi e Lea Luboshutz, Louis Bailly, Artur Rodziński, Fritz Reiner e Carl Flesch. Ko kanko woni Kanadaa gadano jaɓeede e ndeen duɗal. Duuɓi keewɗi o jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde (Conservatoire de musique) to Kebek to Montréal
E hitaande 1979 o waɗtaa tergal e fedde wiyeteende Ordre de Canada. E hitaande 2003 o waɗtaa Ofisee mawɗo e nder Ordre National de Kebek. E hitaande 1980 o rokkaa Doktoraa e sariya, honoris causa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Concordia.
O maayi ko to Montreal, o wirnaa ko e yanaande dental Espaañ e Portigaal to Montreal.
Park gooto to Montreal inniraa ko innde makko. Parc Ethel-Stark woni ko e ŋoral laabi Prince-Arthur Ouest e laabi Clark.
== Simfoni ==
rewɓe Montreal
E hitaande 1940, tawi omo yahra e duuɓi 29, Ethel sosi Orkestra Simfoni Rewɓe Montreal, o ardii ɗum haa hitaande 1960. Ko kanko woni gardiiɗo gadano simfoni rewɓe fof. Kuulal sosde ngalɗoo orkestra ko ƴaañorgal kuulal ngal Stark ƴetti.
Koolol gadanol Simfoni rewɓe Montreal waɗi ko e ndunngu 1940 e nder jamaanu 5 000 neɗɗo. Ɓeen ñaawooɓe mbiyi ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, kadi nde “seertii e miijooji cemmbinɗi ko fayti e gimi e rewɓe e nder gimi.”hitaande 1945
Konser Simfoni Toronto “Pop” ko hoɗɓe e Ethel ardinoo e lewru feebariyee 1946. Koolol ngol jaɓɓaama no feewi, e dañde njeenaari e njiimaandi, Simfoni rewɓe Montreal siifondirii e mum nanondiral e ndunngu 1947. Ethel teskaama ko nanondiral mum to Halle makko no feewi e Car playe musicians jaabawol kala naalanke fuu tammunde e yidde bana jaɓugo dow haa ragare ɗum jaɓaama woodi nokkuure ngam rewɓe nder gimi."
== Tuugnorgal ==
p0qxmca92qpg465k0gfwcjihcsjvsf3
163006
163000
2026-04-12T15:16:36Z
SUZYFATIMA
13856
163006
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ethel Stark,''' CM GOQ (25 ut 1910 – 16 feebariyee 2012) ko jimoowo violon e gardotooɗo Kanadaa.
O jibinaa ko to Montreal, to leydi Kebek, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde McGill to Alfred De Sève e Alfred Whitehead. Tuggude hitaande 1928 haa hitaande 1934, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Curtis to bannge jimɗi e Lea Luboshutz, Louis Bailly, Artur Rodziński, Fritz Reiner e Carl Flesch. Ko kanko woni Kanadaa gadano jaɓeede e ndeen duɗal. Duuɓi keewɗi o jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde (Conservatoire de musique) to Kebek to Montréal
E hitaande 1979 o waɗtaa tergal e fedde wiyeteende Ordre de Canada. E hitaande 2003 o waɗtaa Ofisee mawɗo e nder Ordre National de Kebek. E hitaande 1980 o rokkaa Doktoraa e sariya, honoris causa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Concordia.
O maayi ko to Montreal, o wirnaa ko e yanaande dental Espaañ e Portigaal to Montreal.
Park gooto to Montreal inniraa ko innde makko. Parc Ethel-Stark woni ko e ŋoral laabi Prince-Arthur Ouest e laabi Clark.
== Simfoni ==
rewɓe Montreal
E hitaande 1940, tawi omo yahra e duuɓi 29, Ethel sosi Orkestra Simfoni Rewɓe Montreal, o ardii ɗum haa hitaande 1960. Ko kanko woni gardiiɗo gadano simfoni rewɓe fof. Kuulal sosde ngalɗoo orkestra ko ƴaañorgal kuulal ngal Stark ƴetti.
Koolol gadanol Simfoni rewɓe Montreal waɗi ko e ndunngu 1940 e nder jamaanu 5 000 neɗɗo. Ɓeen ñaawooɓe mbiyi ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, kadi nde “seertii e miijooji cemmbinɗi ko fayti e gimi e rewɓe e nder gimi.”hitaande 1945
Konser Simfoni Toronto “Pop” ko hoɗɓe e Ethel ardinoo e lewru feebariyee 1946. Koolol ngol jaɓɓaama no feewi, e dañde njeenaari e njiimaandi, Simfoni rewɓe Montreal siifondirii e mum nanondiral e ndunngu 1947. Ethel teskaama ko nanondiral mum to Halle makko no feewi e Car playe musicians jaabawol kala naalanke fuu tammunde e yidde bana jaɓugo dow haa ragare ɗum jaɓaama woodi nokkuure ngam rewɓe nder gimi."<ref>[http://www.jewishpubliclibrary.org/blog/?p=1630 Ethel Stark, 1910–2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140111010303/http://www.jewishpubliclibrary.org/blog/?p=1630|date=2014-01-11}}. ''Jewish Montreal of Yesterday''. 23 February 2012.</ref>.<ref>{{Cite journal|last=Rachwal|first=Maria N.|date=2019-12-31|title="A Jewish Maestra and a Lady too": Reflections on Femininity in the Career of Ethel Stark|url=https://cjs.journals.yorku.ca/index.php/cjs/article/view/40146|journal=Canadian Jewish Studies / Études juives canadiennes|language=en|volume=28|doi=10.25071/1916-0925.40146|issn=1916-0925|doi-access=free}}</ref><ref>[https://www.ledevoir.com/societe/493183/ethel-stark-creer-son-orchestre-pour-pouvoir-tenir-la-baguette "Ethel Stark, créer son orchestre pour pouvoir tenir la baguette"]. ''Le Devoir'', Christophe Huss, 4 March 2017.</ref><ref>{{OCC|1601}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ordre-national.gouv.qc.ca/membres/membre.asp?id=1318|title=Citation|work=National Order of Quebec|language=French}}</ref><ref>{{cite web|url=http://archives.concordia.ca/stark|title=Honorary Degree Citation – Ethel Stark|work=Concordia University}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.legacy.com/obituaries/montrealgazette/obituary.aspx?n=ethel-stark&pid=155937379|title=Obituary|work=Montreal Gazette}}</ref><ref name="montrealtopo">{{cite web|url=https://montreal.ca/en/places/parc-ethel-stark|title=Parc Ethel-Stark|publisher=City of Montreal|accessdate=April 18, 2023}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
tk3hew28s1g87ok47wpbju3ptc0icks
163007
163006
2026-04-12T15:16:50Z
SUZYFATIMA
13856
163007
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ethel Stark,''' CM GOQ (25 ut 1910 – 16 feebariyee 2012) ko jimoowo violon e gardotooɗo Kanadaa.
O jibinaa ko to Montreal, to leydi Kebek, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde McGill to Alfred De Sève e Alfred Whitehead. Tuggude hitaande 1928 haa hitaande 1934, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Curtis to bannge jimɗi e Lea Luboshutz, Louis Bailly, Artur Rodziński, Fritz Reiner e Carl Flesch. Ko kanko woni Kanadaa gadano jaɓeede e ndeen duɗal. Duuɓi keewɗi o jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde (Conservatoire de musique) to Kebek to Montréal
E hitaande 1979 o waɗtaa tergal e fedde wiyeteende Ordre de Canada. E hitaande 2003 o waɗtaa Ofisee mawɗo e nder Ordre National de Kebek. E hitaande 1980 o rokkaa Doktoraa e sariya, honoris causa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Concordia.
O maayi ko to Montreal, o wirnaa ko e yanaande dental Espaañ e Portigaal to Montreal.
Park gooto to Montreal inniraa ko innde makko. Parc Ethel-Stark woni ko e ŋoral laabi Prince-Arthur Ouest e laabi Clark.
== Simfoni ==
rewɓe Montreal
E hitaande 1940, tawi omo yahra e duuɓi 29, Ethel sosi Orkestra Simfoni Rewɓe Montreal, o ardii ɗum haa hitaande 1960. Ko kanko woni gardiiɗo gadano simfoni rewɓe fof. Kuulal sosde ngalɗoo orkestra ko ƴaañorgal kuulal ngal Stark ƴetti.
Koolol gadanol Simfoni rewɓe Montreal waɗi ko e ndunngu 1940 e nder jamaanu 5 000 neɗɗo. Ɓeen ñaawooɓe mbiyi ko huunde nde alaa ɗo haaɗi, kadi nde “seertii e miijooji cemmbinɗi ko fayti e gimi e rewɓe e nder gimi.”hitaande 1945
Konser Simfoni Toronto “Pop” ko hoɗɓe e Ethel ardinoo e lewru feebariyee 1946. Koolol ngol jaɓɓaama no feewi, e dañde njeenaari e njiimaandi, Simfoni rewɓe Montreal siifondirii e mum nanondiral e ndunngu 1947. Ethel teskaama ko nanondiral mum to Halle makko no feewi e Car playe musicians jaabawol kala naalanke fuu tammunde e yidde bana jaɓugo dow haa ragare ɗum jaɓaama woodi nokkuure ngam rewɓe nder gimi."<ref>[http://www.jewishpubliclibrary.org/blog/?p=1630 Ethel Stark, 1910–2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140111010303/http://www.jewishpubliclibrary.org/blog/?p=1630|date=2014-01-11}}. ''Jewish Montreal of Yesterday''. 23 February 2012.</ref>.<ref>{{Cite journal|last=Rachwal|first=Maria N.|date=2019-12-31|title="A Jewish Maestra and a Lady too": Reflections on Femininity in the Career of Ethel Stark|url=https://cjs.journals.yorku.ca/index.php/cjs/article/view/40146|journal=Canadian Jewish Studies / Études juives canadiennes|language=en|volume=28|doi=10.25071/1916-0925.40146|issn=1916-0925|doi-access=free}}</ref><ref>[https://www.ledevoir.com/societe/493183/ethel-stark-creer-son-orchestre-pour-pouvoir-tenir-la-baguette "Ethel Stark, créer son orchestre pour pouvoir tenir la baguette"]. ''Le Devoir'', Christophe Huss, 4 March 2017.</ref><ref>{{OCC|1601}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ordre-national.gouv.qc.ca/membres/membre.asp?id=1318|title=Citation|work=National Order of Quebec|language=French}}</ref><ref>{{cite web|url=http://archives.concordia.ca/stark|title=Honorary Degree Citation – Ethel Stark|work=Concordia University}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.legacy.com/obituaries/montrealgazette/obituary.aspx?n=ethel-stark&pid=155937379|title=Obituary|work=Montreal Gazette}}</ref><ref name="montrealtopo">{{cite web|url=https://montreal.ca/en/places/parc-ethel-stark|title=Parc Ethel-Stark|publisher=City of Montreal|accessdate=April 18, 2023}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
r7duxcu8f7cul1j1a44ka80zsxnoqsa
Tournament of Champs
0
39618
162998
2026-04-12T15:08:22Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Kawgel Champs ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1969 tan. Carol Mann heɓi njeenaari ndii e nder pottital maayde ɗoon e ɗoon e Jan Ferraris. Tuugnorgal"
162998
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kawgel Champs ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1969 tan. Carol Mann heɓi njeenaari ndii e nder pottital maayde ɗoon e ɗoon e Jan Ferraris.
Tuugnorgal
30hn7pmja1cxn0qwhrg4m99o6588mrf
162999
162998
2026-04-12T15:09:30Z
Ilya Discuss
10103
162999
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kawgel Champs''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1969 tan. Carol Mann heɓi njeenaari ndii e nder pottital maayde ɗoon e ɗoon e Jan Ferraris.
== Tuugnorgal ==
ec3065o0gdvy5ctxj3s7tu08bhnh1t8
163001
162999
2026-04-12T15:10:32Z
Ilya Discuss
10103
163001
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kawgel Champs''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1969 tan. Carol Mann heɓi njeenaari ndii e nder pottital maayde ɗoon e ɗoon e Jan Ferraris.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960–1969}}</ref>
== Tuugnorgal ==
gnuot7lj9g9nyhcal3ripqldaetmti5
Women's Golf Charities Open
0
39619
163002
2026-04-12T15:14:10Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Golf Charities Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1970 tan. Marilynn Smith heɓi njeenaari ndii e kawgel ngel, tawi ko Sandra Haynie e Judy Rankin. Tuugnorgal"
163002
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Golf Charities Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1970 tan. Marilynn Smith heɓi njeenaari ndii e kawgel ngel, tawi ko Sandra Haynie e Judy Rankin.
Tuugnorgal
nrmr0f7dhw0ngncaehsjndnar23zytq
163005
163002
2026-04-12T15:16:03Z
Ilya Discuss
10103
163005
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Golf Charities Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1970 tan. Marilynn Smith heɓi njeenaari ndii e kawgel ngel, tawi ko Sandra Haynie e Judy Rankin.
== Tuugnorgal ==
6gffp86pr828fbxm2kknepya5427mwu
163008
163005
2026-04-12T15:17:34Z
Ilya Discuss
10103
163008
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Golf Charities Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1970 tan. Marilynn Smith heɓi njeenaari ndii e kawgel ngel, tawi ko Sandra Haynie e Judy Rankin.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-09-08|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
hozf0k3n2ny7kvwjd9utfyfgy0bvpdy
Alice Pashkus
0
39620
163009
2026-04-12T15:20:43Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Alice Pashkus (1911–1972) jibinaa ko ñalnde 21 feebariyee 1911 to Velbert, to Almaañ. E wiyde Jon Verbalis, o heɓiino jaŋde piyanɗe to Elie Robert Schmitz. O janngi safaara kono caggal nde o hawri e Theodore Pashkus, o waɗti hakkille makko e jaŋde kuutorɗe (ko ɓuri heewde e violon e piano). Golle makko ɓurɗe teeŋtude ɗee ko e ballondiral e jom suudu makko Theodore. Duuɓi keewɗi jom suudu oo ina ɗaɓɓiree no feewi wonde ko o annduɓe e caɗeele ɓalli k..."
163009
wikitext
text/x-wiki
Alice Pashkus (1911–1972) jibinaa ko ñalnde 21 feebariyee 1911 to Velbert, to Almaañ. E wiyde Jon Verbalis, o heɓiino jaŋde piyanɗe to Elie Robert Schmitz. O janngi safaara kono caggal nde o hawri e Theodore Pashkus, o waɗti hakkille makko e jaŋde kuutorɗe (ko ɓuri heewde e violon e piano). Golle makko ɓurɗe teeŋtude ɗee ko e ballondiral e jom suudu makko Theodore. Duuɓi keewɗi jom suudu oo ina ɗaɓɓiree no feewi wonde ko o annduɓe e caɗeele ɓalli kam e hakkillaaji musiɗɓe. Ina jeyaa e almuɓɓe maɓɓe ɓurɓe lollude, Ossi Renardi, Yehudi Menuhin, Ivri Gitlis, Misel Oklaar, Franko Gulli e Enzo Porta. Alice Pashkus kadi rokkii janngingol piyanooɓe Yorgos Manessis e Jon Verbalis.
Tuugnorgal
lpzv1q964f2va7r1zwfuezvuntu35xf
163010
163009
2026-04-12T15:21:40Z
SUZYFATIMA
13856
163010
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Alice Pashkus''' (1911–1972) jibinaa ko ñalnde 21 feebariyee 1911 to Velbert, to Almaañ. E wiyde Jon Verbalis, o heɓiino jaŋde piyanɗe to Elie Robert Schmitz. O janngi safaara kono caggal nde o hawri e Theodore Pashkus, o waɗti hakkille makko e jaŋde kuutorɗe (ko ɓuri heewde e violon e piano). Golle makko ɓurɗe teeŋtude ɗee ko e ballondiral e jom suudu makko Theodore. Duuɓi keewɗi jom suudu oo ina ɗaɓɓiree no feewi wonde ko o annduɓe e caɗeele ɓalli kam e hakkillaaji musiɗɓe. Ina jeyaa e almuɓɓe maɓɓe ɓurɓe lollude, Ossi Renardi, Yehudi Menuhin, Ivri Gitlis, Misel Oklaar, Franko Gulli e Enzo Porta. Alice Pashkus kadi rokkii janngingol piyanooɓe Yorgos Manessis e Jon Verbalis.
== Tuugnorgal ==
fa9b1n2x8itt5ip8fqj4hx3ve2jg6dg
163016
163010
2026-04-12T15:29:25Z
SUZYFATIMA
13856
163016
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Alice Pashkus''' (1911–1972) jibinaa ko ñalnde 21 feebariyee 1911 to Velbert, to Almaañ. E wiyde Jon Verbalis, o heɓiino jaŋde piyanɗe to Elie Robert Schmitz. O janngi safaara kono caggal nde o hawri e Theodore Pashkus, o waɗti hakkille makko e jaŋde kuutorɗe (ko ɓuri heewde e violon e piano). Golle makko ɓurɗe teeŋtude ɗee ko e ballondiral e jom suudu makko Theodore. Duuɓi keewɗi jom suudu oo ina ɗaɓɓiree no feewi wonde ko o annduɓe e caɗeele ɓalli kam e hakkillaaji musiɗɓe. Ina jeyaa e almuɓɓe maɓɓe ɓurɓe lollude, Ossi Renardi, Yehudi Menuhin, Ivri Gitlis, Misel Oklaar, Franko Gulli e Enzo Porta. Alice Pashkus kadi rokkii janngingol piyanooɓe Yorgos Manessis e Jon Verbalis.<ref name="familysearch">{{cite web|url=http://www.familysearch.org/eng/Search/frameset_search.asp|title=Explore Billions of Historical Records — FamilySearch.org|publisher=familysearch.org|accessdate=2016-01-28|archive-date=2008-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20080513171422/http://www.familysearch.org/eng/search/frameset_search.asp|url-status=dead}}</ref><ref>Enzo Porta reports that she was born in Vienna (cf. ''Il Violino nella Storia'', p. 205). Moreover her maiden name is never mentioned</ref><ref name="auto">Cfr. J. Verbalis, ''Natural Fingering'', p. 10</ref><ref>Theodore Pashkus (1905–1970). He approached violin teaching from a psychoanalytical angle</ref><ref>Cfr. Remington's 'Young Violinist's Edition', ''Violin Pedagogues Theodore and Alice Pashkus'' http://www.soundfountain.org/rem/remyoungv.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110929104633/http://www.soundfountain.org/rem/remyoungv.html|date=2011-09-29}}</ref><ref>It was only after World War II that [[Ossy Renardy]] had a series of lessons with them. He had performed in many countries as a child prodigy and had already made the world premiere recording of the 24 Paganini Caprices in 1940. Alice and Theodore Pashkus helped him to prepare himself for appearing anew on the stage after the war.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
1bx47zkzarw11s1rt5vgvfnuipy1akq
163018
163016
2026-04-12T15:30:02Z
SUZYFATIMA
13856
163018
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Alice Pashkus''' (1911–1972) jibinaa ko ñalnde 21 feebariyee 1911 to Velbert, to Almaañ. E wiyde Jon Verbalis, o heɓiino jaŋde piyanɗe to Elie Robert Schmitz. O janngi safaara kono caggal nde o hawri e Theodore Pashkus, o waɗti hakkille makko e jaŋde kuutorɗe (ko ɓuri heewde e violon e piano). Golle makko ɓurɗe teeŋtude ɗee ko e ballondiral e jom suudu makko Theodore. Duuɓi keewɗi jom suudu oo ina ɗaɓɓiree no feewi wonde ko o annduɓe e caɗeele ɓalli kam e hakkillaaji musiɗɓe. Ina jeyaa e almuɓɓe maɓɓe ɓurɓe lollude, Ossi Renardi, Yehudi Menuhin, Ivri Gitlis, Misel Oklaar, Franko Gulli e Enzo Porta. Alice Pashkus kadi rokkii janngingol piyanooɓe Yorgos Manessis e Jon Verbalis.<ref name="familysearch">{{cite web|url=http://www.familysearch.org/eng/Search/frameset_search.asp|title=Explore Billions of Historical Records — FamilySearch.org|publisher=familysearch.org|accessdate=2016-01-28|archive-date=2008-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20080513171422/http://www.familysearch.org/eng/search/frameset_search.asp|url-status=dead}}</ref><ref>Enzo Porta reports that she was born in Vienna (cf. ''Il Violino nella Storia'', p. 205). Moreover her maiden name is never mentioned</ref><ref name="auto">Cfr. J. Verbalis, ''Natural Fingering'', p. 10</ref><ref>Theodore Pashkus (1905–1970). He approached violin teaching from a psychoanalytical angle</ref><ref>Cfr. Remington's 'Young Violinist's Edition', ''Violin Pedagogues Theodore and Alice Pashkus'' http://www.soundfountain.org/rem/remyoungv.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110929104633/http://www.soundfountain.org/rem/remyoungv.html|date=2011-09-29}}</ref><ref>It was only after World War II that [[Ossy Renardy]] had a series of lessons with them. He had performed in many countries as a child prodigy and had already made the world premiere recording of the 24 Paganini Caprices in 1940. Alice and Theodore Pashkus helped him to prepare himself for appearing anew on the stage after the war.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
f9qwy60iuc9d0mghvvnoewwwleyb7ai
San Diego Open (LPGA Tour)
0
39621
163011
2026-04-12T15:22:09Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "San Diego Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1953. Ngol yuɓɓinaa ko e nokku biyeteeɗo Mission Course to San Diego, Kaliforni. Ko Louise Suggs woni ƴamoowo. Tuugnorgal"
163011
wikitext
text/x-wiki
San Diego Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1953. Ngol yuɓɓinaa ko e nokku biyeteeɗo Mission Course to San Diego, Kaliforni. Ko Louise Suggs woni ƴamoowo.
Tuugnorgal
jjmaesorsyd813laf1clg580867afia
163012
163011
2026-04-12T15:23:21Z
Ilya Discuss
10103
163012
wikitext
text/x-wiki
'''San Diego Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1953. Ngol yuɓɓinaa ko e nokku biyeteeɗo Mission Course to San Diego, Kaliforni. Ko Louise Suggs woni ƴamoowo.
== Tuugnorgal ==
7rflymvwoy0u5x3ed6tiw5q0rnsrikx
163013
163012
2026-04-12T15:24:23Z
Ilya Discuss
10103
163013
wikitext
text/x-wiki
'''San Diego Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1953. Ngol yuɓɓinaa ko e nokku biyeteeɗo Mission Course to San Diego, Kaliforni. Ko Louise Suggs woni ƴamoowo.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-16|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
6ldlpkaeevjn3u8tgxvth8jw53cjd62
Amarillo Ladies' Open
0
39622
163014
2026-04-12T15:27:25Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Amarillo Ladies' Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1967. Ko kawgel ngel waɗetenoo ko e nokku biyeteeɗo Amarillo, Teksas. Jaaltaaɓe 1967 Sanɗaara Hayni 1966 Kati Witwort Tuugnorgal"
163014
wikitext
text/x-wiki
Amarillo Ladies' Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1967. Ko kawgel ngel waɗetenoo ko e nokku biyeteeɗo Amarillo, Teksas.
Jaaltaaɓe
1967 Sanɗaara Hayni
1966 Kati Witwort
Tuugnorgal
5yi8p4txyjs3kft8tl69yano9snshdi
163015
163014
2026-04-12T15:28:07Z
Ilya Discuss
10103
163015
wikitext
text/x-wiki
'''Amarillo Ladies' Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1967. Ko kawgel ngel waɗetenoo ko e nokku biyeteeɗo Amarillo, Teksas.
Jaaltaaɓe
1967 Sanɗaara Hayni
1966 Kati Witwort
Tuugnorgal
20omm4t9gpf5a32k88md4h0bzps6xhj
163017
163015
2026-04-12T15:29:40Z
Ilya Discuss
10103
163017
wikitext
text/x-wiki
'''Amarillo Ladies' Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1967. Ko kawgel ngel waɗetenoo ko e nokku biyeteeɗo Amarillo, Teksas.
== Jaaltaaɓe ==
1967 Sanɗaara Hayni
1966 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
lgud74rqxen15fxvzwfhpvjl2c954hg
163019
163017
2026-04-12T15:30:52Z
Ilya Discuss
10103
163019
wikitext
text/x-wiki
'''Amarillo Ladies' Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1967. Ko kawgel ngel waɗetenoo ko e nokku biyeteeɗo Amarillo, Teksas.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1967 Sanɗaara Hayni
1966 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
8eg54szzu5yxmogpdt4dmltygdhl704
ERA Real Estate Classic
0
39623
163020
2026-04-12T15:34:37Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}ERA Real Estate Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1979 haa 1980. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Brookridge Country Club to Overland Park, to Kansas. Jaaltaaɓe 1980 Donna Kaponi 1979 Posto Sandra Tuugnorgal"
163020
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}ERA Real Estate Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1979 haa 1980. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Brookridge Country Club to Overland Park, to Kansas.
Jaaltaaɓe
1980 Donna Kaponi
1979 Posto Sandra
Tuugnorgal
q69cbvtej45e1db0lai8crz8a4he7a4
163021
163020
2026-04-12T15:36:08Z
Ilya Discuss
10103
163021
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''ERA Real Estate Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1979 haa 1980. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Brookridge Country Club to Overland Park, to Kansas.
== Jaaltaaɓe ==
1980 Donna Kaponi
1979 Posto Sandra
== Tuugnorgal ==
ouspswmymzslvyccywmpny3n06bnd9a
163022
163021
2026-04-12T15:37:13Z
Ilya Discuss
10103
163022
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''ERA Real Estate Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1979 haa 1980. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Brookridge Country Club to Overland Park, to Kansas.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1980 Donna Kaponi
1979 Posto Sandra
== Tuugnorgal ==
cnova7s8k75v0roxorm4vmyzrxd8s0o
Concord Open
0
39624
163023
2026-04-12T15:41:21Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Concord Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1968 tan. Shirley Englehorn heɓi njeenaari ndii e balɗe tati e dow Sandra Haynie. Tuugnorgal"
163023
wikitext
text/x-wiki
Concord Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1968 tan. Shirley Englehorn heɓi njeenaari ndii e balɗe tati e dow Sandra Haynie.
Tuugnorgal
jeujujthecyrywqlcqxkf6koxlwmig9
163024
163023
2026-04-12T15:42:45Z
Ilya Discuss
10103
163024
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Concord Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1968 tan. Shirley Englehorn heɓi njeenaari ndii e balɗe tati e dow Sandra Haynie.
Tuugnorgal
jyunv482z3qf75ght81s2tf6hm3qk7s
163025
163024
2026-04-12T15:44:02Z
Ilya Discuss
10103
163025
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Concord Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1968 tan. Shirley Englehorn heɓi njeenaari ndii e balɗe tati e dow Sandra Haynie.
== Tuugnorgal ==
ewz6u4aht4xzadegtmhf6livbywb5qw
163026
163025
2026-04-12T15:45:14Z
Ilya Discuss
10103
163026
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Concord Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1968 tan. Shirley Englehorn heɓi njeenaari ndii e balɗe tati e dow Sandra Haynie.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Tuugnorgal ==
rhrsju2vklr7656372nykx8985kxz5e
Houston Exchange Clubs Classic
0
39625
163027
2026-04-12T15:48:12Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Ko kawgel golf ngel waɗetenoo e LPGA Tour tuggi 1977 haa 1978. Ko ngel waɗetee e wuro wiyeteengo Crosby, Teksas. Jaaltaaɓe 1978 Donna Kaponi 1977 Ami Alkot Tuugnorgal"
163027
wikitext
text/x-wiki
Ko kawgel golf ngel waɗetenoo e LPGA Tour tuggi 1977 haa 1978. Ko ngel waɗetee e wuro wiyeteengo Crosby, Teksas.
Jaaltaaɓe
1978 Donna Kaponi
1977 Ami Alkot
Tuugnorgal
liqfum649idd36bzkkndubkg6d9tkwn
163028
163027
2026-04-12T15:48:46Z
Ilya Discuss
10103
163028
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko kawgel golf ngel waɗetenoo e LPGA Tour tuggi 1977 haa 1978. Ko ngel waɗetee e wuro wiyeteengo Crosby, Teksas.
Jaaltaaɓe
1978 Donna Kaponi
1977 Ami Alkot
Tuugnorgal
drldeezjcqk6wxsvzh5544st0g5e3oz
163029
163028
2026-04-12T15:49:20Z
Ilya Discuss
10103
163029
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ko kawgel golf ngel waɗetenoo''' e LPGA Tour tuggi 1977 haa 1978. Ko ngel waɗetee e wuro wiyeteengo Crosby, Teksas.
Jaaltaaɓe
1978 Donna Kaponi
1977 Ami Alkot
Tuugnorgal
p3c0qqfqcwhm33urceyq7r4re1gqhz6
163030
163029
2026-04-12T15:51:33Z
Ilya Discuss
10103
163030
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ko kawgel golf ngel waɗetenoo''' e LPGA Tour tuggi 1977 haa 1978. Ko ngel waɗetee e wuro wiyeteengo Crosby, Teksas.
== Jaaltaaɓe ==
1978 Donna Kaponi
1977 Ami Alkot
== Tuugnorgal ==
dvy3d2ciszodym2t3dsfx1pun7vq1t1
163031
163030
2026-04-12T15:52:54Z
Ilya Discuss
10103
163031
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ko kawgel golf ngel waɗetenoo''' e LPGA Tour tuggi 1977 haa 1978. Ko ngel waɗetee e wuro wiyeteengo Crosby, Teksas..<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.newport-tx.com/golf/proto/newport-tx/|title=Newport Country Club|access-date=2010-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20110207105635/http://newport-tx.com/golf/proto/newport-tx/|archive-date=2011-02-07|url-status=dead}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1978 Donna Kaponi
1977 Ami Alkot
== Tuugnorgal ==
6pwws4w98r7ak8e2qzjcxpcj5zp1qrw
Anja Ignatius
0
39626
163032
2026-04-12T16:32:48Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Anja Ignatius (2 sulyee 1911 – 10 abriil 1995) ko Finlandenaajo, jimoowo violon e jannginoowo jimɗi, ɓurɗo anndeede ko jimoowo suudu. O jibinaa ko Tampere, o fuɗɗii janngude violon ko omo yahra e duuɓi joy, o waɗi hiirde makko adannde ko omo yahra e duuɓi sappo e joy. Ignace janngii to Finlande, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari e to Prague. O waɗii jimɗi e fedde wiyeteende Helsinki e hitaande 1928. Hakkunde 1929 e 1931, o janngi e Carl Flesch to Berlin. Gaag..."
163032
wikitext
text/x-wiki
Anja Ignatius (2 sulyee 1911 – 10 abriil 1995) ko Finlandenaajo, jimoowo violon e jannginoowo jimɗi, ɓurɗo anndeede ko jimoowo suudu.
O jibinaa ko Tampere, o fuɗɗii janngude violon ko omo yahra e duuɓi joy, o waɗi hiirde makko adannde ko omo yahra e duuɓi sappo e joy. Ignace janngii to Finlande, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari e to Prague. O waɗii jimɗi e fedde wiyeteende Helsinki e hitaande 1928. Hakkunde 1929 e 1931, o janngi e Carl Flesch to Berlin. Gaagaa konnguɗi to Finlande, Ignatius waɗii jeewte to Suwed, Norwees, Danemark, Almaañ, Angalteer, Farayse, Poloñ, Dental Sowiyet e Amerik. O ɓuri anndeede ko e firo makko e Konserto Violin Sibelius. Tuggi 1953 haa 1961, o fiyi violon gadano e fedde Helsinki ; tuggi 1961 haa 1965, o waɗii jimɗi tato e Farayse Ellegaard e Pentti Rautawaara .
E hitaande 1955, Ignace wonti porfeseer jannginoowo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sibelius. O golliima e juryuuji kawgel keewngel e nder leydi ndii e nder winndere ndee.
Tuugnorgal
6svh33ley54o7d80qcefvmog1wk9chs
163033
163032
2026-04-12T16:33:53Z
SUZYFATIMA
13856
163033
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anja Ignatius''' (2 sulyee 1911 – 10 abriil 1995) ko Finlandenaajo, jimoowo violon e jannginoowo jimɗi, ɓurɗo anndeede ko jimoowo suudu.
O jibinaa ko Tampere, o fuɗɗii janngude violon ko omo yahra e duuɓi joy, o waɗi hiirde makko adannde ko omo yahra e duuɓi sappo e joy. Ignace janngii to Finlande, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari e to Prague. O waɗii jimɗi e fedde wiyeteende Helsinki e hitaande 1928. Hakkunde 1929 e 1931, o janngi e Carl Flesch to Berlin. Gaagaa konnguɗi to Finlande, Ignatius waɗii jeewte to Suwed, Norwees, Danemark, Almaañ, Angalteer, Farayse, Poloñ, Dental Sowiyet e Amerik. O ɓuri anndeede ko e firo makko e Konserto Violin Sibelius. Tuggi 1953 haa 1961, o fiyi violon gadano e fedde Helsinki ; tuggi 1961 haa 1965, o waɗii jimɗi tato e Farayse Ellegaard e Pentti Rautawaara .
E hitaande 1955, Ignace wonti porfeseer jannginoowo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sibelius. O golliima e juryuuji kawgel keewngel e nder leydi ndii e nder winndere ndee.
== Tuugnorgal ==
kxtqpo0xbu50r2n0m6fofa5c5jcounj
163034
163033
2026-04-12T16:50:53Z
SUZYFATIMA
13856
163034
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anja Ignatius''' (2 sulyee 1911 – 10 abriil 1995) ko Finlandenaajo, jimoowo violon e jannginoowo jimɗi, ɓurɗo anndeede ko jimoowo suudu.
O jibinaa ko Tampere, o fuɗɗii janngude violon ko omo yahra e duuɓi joy, o waɗi hiirde makko adannde ko omo yahra e duuɓi sappo e joy. Ignace janngii to Finlande, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari e to Prague. O waɗii jimɗi e fedde wiyeteende Helsinki e hitaande 1928. Hakkunde 1929 e 1931, o janngi e Carl Flesch to Berlin. Gaagaa konnguɗi to Finlande, Ignatius waɗii jeewte to Suwed, Norwees, Danemark, Almaañ, Angalteer, Farayse, Poloñ, Dental Sowiyet e Amerik. O ɓuri anndeede ko e firo makko e Konserto Violin Sibelius. Tuggi 1953 haa 1961, o fiyi violon gadano e fedde Helsinki ; tuggi 1961 haa 1965, o waɗii jimɗi tato e Farayse Ellegaard e Pentti Rautawaara .
E hitaande 1955, Ignace wonti porfeseer jannginoowo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sibelius. O golliima e juryuuji kawgel keewngel e nder leydi ndii e nder winndere ndee<ref name="hillila">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=iUQDFlj1ykkC&pg=PA137|title=Historical Dictionary of the Music and Musicians of Finland|page=137|last=Hillila|first=Ruth-Esther|author2=Hong, Barbara Blanchard|year=1997|publisher=Bloomsbury Academic|isbn=0-313-27728-1}}</ref>.
== Tuugnorgal ==
<references />
b50urwdyvrs8vxpzo96v12onbozs15f
Maria Lidka
0
39627
163035
2026-04-12T17:00:13Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Maria Lidka (27 mee 1914–12 desaambar 2013) ko jibinaaɗo to Almaañ, jimoowo violon classique. O jibinaa ko biyeteeɗo Marianne Louise Liedtke to Berlin e nder galle yahuud en pinal toowngal. Baaba makko ko awokaa ñaawirdu appilikaasiyoŋ, darnde nde o dañi e lewru abriil 1933 e ummital Naseer en. Ko o almuudo Josef Wolfsthal e Max Rostal. O dogi o fayi Londres e hitaande 1934, o janngini janngirɗe Almaañ e violon, o waɗi kadi jimɗi e piyanist biyeteeɗo Peter..."
163035
wikitext
text/x-wiki
Maria Lidka (27 mee 1914–12 desaambar 2013) ko jibinaaɗo to Almaañ, jimoowo violon classique.
O jibinaa ko biyeteeɗo Marianne Louise Liedtke to Berlin e nder galle yahuud en pinal toowngal. Baaba makko ko awokaa ñaawirdu appilikaasiyoŋ, darnde nde o dañi e lewru abriil 1933 e ummital Naseer en. Ko o almuudo Josef Wolfsthal e Max Rostal. O dogi o fayi Londres e hitaande 1934, o janngini janngirɗe Almaañ e violon, o waɗi kadi jimɗi e piyanist biyeteeɗo Peter Gellhorn e sehil makko, cellinoowo biyeteeɗo Eva Heinitz. E hitaande 1939, o fiyi e galle wigmore to Londres. E hitaande 1941, o naati e fedde Cekoslowaki tato (3) e wondude e Walter Susskind e Karel Horitz. Ngam sonngude Cekoslowaki, o wayli innde makko o waɗti ɗum Maria Lidka.
Caggal wolde nde, o waɗii golle jimɗiyankooɓe Angalteernaaɓe hannde, ko wayi no Franz Reizenstein, Michael Tippett, Richard Rodney Bennett e Peter Racine Fricker, kam e gollodaade e Benjamin Britten e waɗde jimɗi e jimɗi tato Reizenstein e tato jimɗi London. O yalti kadi e rajo BBC e nder porogaraam tataɓo e nder Proms.
E hitaande 1955, o resi Walter May, jom ngalu yahuud egguɗo ummoriiɗo Koloñ mo o jibini ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Edward, miñiiko Walter, ko celloowo mawɗo. Walter maayi ko e hitaande 1963. Lidka wonti porfeseer violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Music to Londres, darnde nde o golli gila 1963 haa 1985.
Tuugnorgal
mht6y5nw0vmm6bv45a7n5o98epguhrc
163036
163035
2026-04-12T17:00:59Z
SUZYFATIMA
13856
163036
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Maria Lidka''' (27 mee 1914–12 desaambar 2013) ko jibinaaɗo to Almaañ, jimoowo violon classique.
O jibinaa ko biyeteeɗo Marianne Louise Liedtke to Berlin e nder galle yahuud en pinal toowngal. Baaba makko ko awokaa ñaawirdu appilikaasiyoŋ, darnde nde o dañi e lewru abriil 1933 e ummital Naseer en. Ko o almuudo Josef Wolfsthal e Max Rostal. O dogi o fayi Londres e hitaande 1934, o janngini janngirɗe Almaañ e violon, o waɗi kadi jimɗi e piyanist biyeteeɗo Peter Gellhorn e sehil makko, cellinoowo biyeteeɗo Eva Heinitz. E hitaande 1939, o fiyi e galle wigmore to Londres. E hitaande 1941, o naati e fedde Cekoslowaki tato (3) e wondude e Walter Susskind e Karel Horitz. Ngam sonngude Cekoslowaki, o wayli innde makko o waɗti ɗum Maria Lidka.
Caggal wolde nde, o waɗii golle jimɗiyankooɓe Angalteernaaɓe hannde, ko wayi no Franz Reizenstein, Michael Tippett, Richard Rodney Bennett e Peter Racine Fricker, kam e gollodaade e Benjamin Britten e waɗde jimɗi e jimɗi tato Reizenstein e tato jimɗi London. O yalti kadi e rajo BBC e nder porogaraam tataɓo e nder Proms.
E hitaande 1955, o resi Walter May, jom ngalu yahuud egguɗo ummoriiɗo Koloñ mo o jibini ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Edward, miñiiko Walter, ko celloowo mawɗo. Walter maayi ko e hitaande 1963. Lidka wonti porfeseer violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Music to Londres, darnde nde o golli gila 1963 haa 1985.
== Tuugnorgal ==
4ut55h3vocgs14mw06tzznfuyvze9rp
163037
163036
2026-04-12T17:03:39Z
SUZYFATIMA
13856
163037
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Maria Lidka''' (27 mee 1914–12 desaambar 2013) ko jibinaaɗo to Almaañ, jimoowo violon classique.
O jibinaa ko biyeteeɗo Marianne Louise Liedtke to Berlin e nder galle yahuud en pinal toowngal. Baaba makko ko awokaa ñaawirdu appilikaasiyoŋ, darnde nde o dañi e lewru abriil 1933 e ummital Naseer en. Ko o almuudo Josef Wolfsthal e Max Rostal. O dogi o fayi Londres e hitaande 1934, o janngini janngirɗe Almaañ e violon, o waɗi kadi jimɗi e piyanist biyeteeɗo Peter Gellhorn e sehil makko, cellinoowo biyeteeɗo Eva Heinitz. E hitaande 1939, o fiyi e galle wigmore to Londres. E hitaande 1941, o naati e fedde Cekoslowaki tato (3) e wondude e Walter Susskind e Karel Horitz. Ngam sonngude Cekoslowaki, o wayli innde makko o waɗti ɗum Maria Lidka.
Caggal wolde nde, o waɗii golle jimɗiyankooɓe Angalteernaaɓe hannde, ko wayi no Franz Reizenstein, Michael Tippett, Richard Rodney Bennett e Peter Racine Fricker, kam e gollodaade e Benjamin Britten e waɗde jimɗi e jimɗi tato Reizenstein e tato jimɗi London. O yalti kadi e rajo BBC e nder porogaraam tataɓo e nder Proms.
E hitaande 1955, o resi Walter May, jom ngalu yahuud egguɗo ummoriiɗo Koloñ mo o jibini ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Edward, miñiiko Walter, ko celloowo mawɗo. Walter maayi ko e hitaande 1963. Lidka wonti porfeseer violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Music to Londres, darnde nde o golli gila 1963 haa 1985.<ref name="Telegraph">{{Cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/10569082/Maria-Lidka-obituary.html|title=Maria Lidka – obituary|date=13 January 2014|work=The Telegraph|accessdate=18 January 2014}}</ref><ref name="Guardian">{{Cite news|url=https://www.theguardian.com/music/2014/jan/16/maria-lidka|title=Maria Lidka obituary|first=Tully|last=Potter|date=16 January 2014|work=The Guardian|accessdate=18 January 2014}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.bbc.co.uk/proms/archive/search/performers/maria-lidka/1|title=BBC Proms Archive: Maria Lidka}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
7a8g806v0cvgqbj0wdwo9zwhxov8alh
Helena Dunicz-Niwińska
0
39628
163038
2026-04-12T17:06:27Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Helena Dunicz-Niwińska (28 sulyee 1915 – 12 suwee 2018) ko Poloñnaajo, firoyanke, binndoowo. O jibinaa ko to Vienne, o mawni ko to Lwów, ɗo o hoɗi e jibnaaɓe makko e miñiraaɓe makko haa hitaande 1943. O fuɗɗii fiyde violon ko omo yahra e duuɓi sappo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Lwów to fedde jimɗi Poloñ, o jokki e jaŋde pedagogi o waɗnoo e kitaale 1934–1935. Caggal nde wolde adunaare ɗiɗmere fuɗɗii, o woni to Lwów, o nanngaa toon kanko e yum..."
163038
wikitext
text/x-wiki
Helena Dunicz-Niwińska (28 sulyee 1915 – 12 suwee 2018) ko Poloñnaajo, firoyanke, binndoowo.
O jibinaa ko to Vienne, o mawni ko to Lwów, ɗo o hoɗi e jibnaaɓe makko e miñiraaɓe makko haa hitaande 1943. O fuɗɗii fiyde violon ko omo yahra e duuɓi sappo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Lwów to fedde jimɗi Poloñ, o jokki e jaŋde pedagogi o waɗnoo e kitaale 1934–1935.
Caggal nde wolde adunaare ɗiɗmere fuɗɗii, o woni to Lwów, o nanngaa toon kanko e yumma makko e hitaande 1943, o waɗi lebbi 9 kasoo. E lewru oktoobar e hitaande ndee tan, o nawaa to kasoo Auschwitz-Birkenau. Ko o violon, o naati e orkestra kampaañ oo, e gardagol Alma Rosé.
O wondi e orkestra oo, o waɗii jimɗi e nder kewuuji kampaañ ñalnde kala, e nder jeewte jammaaji keertiiɗi wonande gollotooɓe SS, ɗo golle Edvard Grieg, Robert Schumann e Wolfgang Amadeus Mozart mbaɗetee. O waɗii jimɗi e nder orkestra kampaañ Birkenau haa lewru Oktoobar 1944 caggal ɗuum o ummiima Ravensbrück, caggal ɗuum Neustadt-Glewe, ɗo o woppitaa e hitaande 1945.
Caggal nde o woppitaa, o yahi Krakow. Haa hitaande 1975 o wonii cukko hooreejo birooji bayyinooji ngam jaŋde jimɗi to Polish Music Publishers. Ko kanko woni binnduɗo firooji binndanɗe karallaagal. O sankii ko ñalnde 12 lewru juko hitaande 2018, omo yahra e duuɓi 102.
Tuugnorgal
cc4tbm0khr9n5sm5332wy7qsqq2g350
163039
163038
2026-04-12T17:08:21Z
SUZYFATIMA
13856
163039
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Helena Dunicz-Niwińska''' (28 sulyee 1915 – 12 suwee 2018) ko Poloñnaajo, firoyanke, binndoowo.
O jibinaa ko to Vienne, o mawni ko to Lwów, ɗo o hoɗi e jibnaaɓe makko e miñiraaɓe makko haa hitaande 1943. O fuɗɗii fiyde violon ko omo yahra e duuɓi sappo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Lwów to fedde jimɗi Poloñ, o jokki e jaŋde pedagogi o waɗnoo e kitaale 1934–1935.
Caggal nde wolde adunaare ɗiɗmere fuɗɗii, o woni to Lwów, o nanngaa toon kanko e yumma makko e hitaande 1943, o waɗi lebbi 9 kasoo. E lewru oktoobar e hitaande ndee tan, o nawaa to kasoo Auschwitz-Birkenau. Ko o violon, o naati e orkestra kampaañ oo, e gardagol Alma Rosé.
O wondi e orkestra oo, o waɗii jimɗi e nder kewuuji kampaañ ñalnde kala, e nder jeewte jammaaji keertiiɗi wonande gollotooɓe SS, ɗo golle Edvard Grieg, Robert Schumann e Wolfgang Amadeus Mozart mbaɗetee. O waɗii jimɗi e nder orkestra kampaañ Birkenau haa lewru Oktoobar 1944 caggal ɗuum o ummiima Ravensbrück, caggal ɗuum Neustadt-Glewe, ɗo o woppitaa e hitaande 1945.
Caggal nde o woppitaa, o yahi Krakow. Haa hitaande 1975 o wonii cukko hooreejo birooji bayyinooji ngam jaŋde jimɗi to Polish Music Publishers. Ko kanko woni binnduɗo firooji binndanɗe karallaagal. O sankii ko ñalnde 12 lewru juko hitaande 2018, omo yahra e duuɓi 102.
== Tuugnorgal ==
20aj7ylh6zjttva7mpcuttxv2dvzxlu
163040
163039
2026-04-12T17:12:07Z
SUZYFATIMA
13856
163040
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Helena Dunicz-Niwińska''' (28 sulyee 1915 – 12 suwee 2018) ko Poloñnaajo, firoyanke, binndoowo.
O jibinaa ko to Vienne, o mawni ko to Lwów, ɗo o hoɗi e jibnaaɓe makko e miñiraaɓe makko haa hitaande 1943. O fuɗɗii fiyde violon ko omo yahra e duuɓi sappo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Lwów to fedde jimɗi Poloñ, o jokki e jaŋde pedagogi o waɗnoo e kitaale 1934–1935.
Caggal nde wolde adunaare ɗiɗmere fuɗɗii, o woni to Lwów, o nanngaa toon kanko e yumma makko e hitaande 1943, o waɗi lebbi 9 kasoo. E lewru oktoobar e hitaande ndee tan, o nawaa to kasoo Auschwitz-Birkenau. Ko o violon, o naati e orkestra kampaañ oo, e gardagol Alma Rosé.
O wondi e orkestra oo, o waɗii jimɗi e nder kewuuji kampaañ ñalnde kala, e nder jeewte jammaaji keertiiɗi wonande gollotooɓe SS, ɗo golle Edvard Grieg, Robert Schumann e Wolfgang Amadeus Mozart mbaɗetee. O waɗii jimɗi e nder orkestra kampaañ Birkenau haa lewru Oktoobar 1944 caggal ɗuum o ummiima Ravensbrück, caggal ɗuum Neustadt-Glewe, ɗo o woppitaa e hitaande 1945.
Caggal nde o woppitaa, o yahi Krakow. Haa hitaande 1975 o wonii cukko hooreejo birooji bayyinooji ngam jaŋde jimɗi to Polish Music Publishers. Ko kanko woni binnduɗo firooji binndanɗe karallaagal. O sankii ko ñalnde 12 lewru juko hitaande 2018, omo yahra e duuɓi 102.<ref>{{Cite book|last=Brown|first=Kellie D.|title=The sound of hope: Music as solace, resistance and salvation during the holocaust and world war II|publisher=McFarland|year=2020|isbn=978-1-4766-7056-0|pages=48}}</ref><ref>{{Cite book|last=Brown|first=Kellie D.|title=The sound of hope: Music as solace, resistance and salvation during the holocaust and world war II|publisher=McFarland|year=2020|isbn=978-1-4766-7056-0|pages=41, 48}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
phavfgae5tfsaiie4frbno5fcsejtoz
Louise Behrend
0
39629
163041
2026-04-12T17:18:29Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Louise Behrend (3 oktoobar 1916 – 3 ut 2011) ko Ameriknaajo, jimoowo violon, ganndo. O woni ko e feere janngingol Suzuki, o sosi Duɗal Janngingol Strings to Suzuki. Ngendam Luwis Behrend jibinaa ko e hitaande 1916 to Wasinton ; baaba makko ko doktoor e piyanist amateur, yumma makko ko jannginoowo hiisa. O janngi to duɗal Juilliard e Louis Persinger, nde o heɓi dipolomaaji makko e hitaande 1943 o noddaa ngam naatde e duɗal ngal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde, ko fayt..."
163041
wikitext
text/x-wiki
Louise Behrend (3 oktoobar 1916 – 3 ut 2011) ko Ameriknaajo, jimoowo violon, ganndo. O woni ko e feere janngingol Suzuki, o sosi Duɗal Janngingol Strings to Suzuki.
Ngendam
Luwis Behrend jibinaa ko e hitaande 1916 to Wasinton ; baaba makko ko doktoor e piyanist amateur, yumma makko ko jannginoowo hiisa. O janngi to duɗal Juilliard e Louis Persinger, nde o heɓi dipolomaaji makko e hitaande 1943 o noddaa ngam naatde e duɗal ngal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde, ko fayti e jimɗi violon e jimɗi suudu.
Shinichi Suzuki, tagɗo feere Suzuki ngam jannginde violon, yilliima Duɗal Juilliard e hitaande 1964, kanko e yoga e almuɓɓe makko, caggal ɗuum Behrend yahi Japon, waɗi jonte ɗiɗi to Matsumoto ngam yiyde jaŋde Suzuki e ndunngu. E hitaande 1970 o fuɗɗii jaŋde Suzuki to Manhattan. Ɗuum yaajii, e hitaande 1973, nde nde joginoo ko ina ɓura 50 almuudo, nde inniraa Duɗal Jaŋde, Behrend woni gardiiɗo ; ina woodi haa hannde.
Ko kanko woni hooreejo jaaynde Ameriknaare wiyeteende Suzuki tuggi 1984 haa 1988, o winndi kadi « Laawol Suzuki » (1988). O woniino e facultés duɗal jaaɓi haaɗtirde Henry Street, duɗal jaaɓi haaɗtirde New York e duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattan.
E hitaande 1996 Fedde Suzuki Amerik rokki mo njeenaari golle teeŋtuɗe ; e hitaande 2003 o heɓi njeenaari Betty Allen ummoraade e fedde jimɗi suudu to Lincoln Center ; e hitaande 2007 o heɓi njeenaari Paul Rolland ngam golle makko e nder nguurndam makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England.
Behrend woni ko e faculté duɗal Juilliard haa o woppi golle e hitaande 2009. O sankii ko e hitaande 2011, omo yahra e duuɓi 94.
Tuugnorgal
ajhnqw54ywyxun2w6otx8o9enoi3cus
163042
163041
2026-04-12T17:19:34Z
SUZYFATIMA
13856
163042
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Louise Behrend''' (3 oktoobar 1916 – 3 ut 2011) ko Ameriknaajo, jimoowo violon, ganndo. O woni ko e feere janngingol Suzuki, o sosi Duɗal Janngingol Strings to Suzuki.
== Ngendam ==
Luwis Behrend jibinaa ko e hitaande 1916 to Wasinton ; baaba makko ko doktoor e piyanist amateur, yumma makko ko jannginoowo hiisa. O janngi to duɗal Juilliard e Louis Persinger, nde o heɓi dipolomaaji makko e hitaande 1943 o noddaa ngam naatde e duɗal ngal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde, ko fayti e jimɗi violon e jimɗi suudu.
Shinichi Suzuki, tagɗo feere Suzuki ngam jannginde violon, yilliima Duɗal Juilliard e hitaande 1964, kanko e yoga e almuɓɓe makko, caggal ɗuum Behrend yahi Japon, waɗi jonte ɗiɗi to Matsumoto ngam yiyde jaŋde Suzuki e ndunngu. E hitaande 1970 o fuɗɗii jaŋde Suzuki to Manhattan. Ɗuum yaajii, e hitaande 1973, nde nde joginoo ko ina ɓura 50 almuudo, nde inniraa Duɗal Jaŋde, Behrend woni gardiiɗo ; ina woodi haa hannde.
Ko kanko woni hooreejo jaaynde Ameriknaare wiyeteende Suzuki tuggi 1984 haa 1988, o winndi kadi « Laawol Suzuki » (1988). O woniino e facultés duɗal jaaɓi haaɗtirde Henry Street, duɗal jaaɓi haaɗtirde New York e duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattan.
E hitaande 1996 Fedde Suzuki Amerik rokki mo njeenaari golle teeŋtuɗe ; e hitaande 2003 o heɓi njeenaari Betty Allen ummoraade e fedde jimɗi suudu to Lincoln Center ; e hitaande 2007 o heɓi njeenaari Paul Rolland ngam golle makko e nder nguurndam makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England.
Behrend woni ko e faculté duɗal Juilliard haa o woppi golle e hitaande 2009. O sankii ko e hitaande 2011, omo yahra e duuɓi 94.
== Tuugnorgal ==
90opuhv22s0xmptm3oxudvct3uqxfy4
163045
163042
2026-04-12T17:30:18Z
SUZYFATIMA
13856
163045
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Louise Behrend''' (3 oktoobar 1916 – 3 ut 2011) ko Ameriknaajo, jimoowo violon, ganndo. O woni ko e feere janngingol Suzuki, o sosi Duɗal Janngingol Strings to Suzuki.
== Ngendam ==
Luwis Behrend jibinaa ko e hitaande 1916 to Wasinton ; baaba makko ko doktoor e piyanist amateur, yumma makko ko jannginoowo hiisa. O janngi to duɗal Juilliard e Louis Persinger, nde o heɓi dipolomaaji makko e hitaande 1943 o noddaa ngam naatde e duɗal ngal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde, ko fayti e jimɗi violon e jimɗi suudu.
Shinichi Suzuki, tagɗo feere Suzuki ngam jannginde violon, yilliima Duɗal Juilliard e hitaande 1964, kanko e yoga e almuɓɓe makko, caggal ɗuum Behrend yahi Japon, waɗi jonte ɗiɗi to Matsumoto ngam yiyde jaŋde Suzuki e ndunngu. E hitaande 1970 o fuɗɗii jaŋde Suzuki to Manhattan. Ɗuum yaajii, e hitaande 1973, nde nde joginoo ko ina ɓura 50 almuudo, nde inniraa Duɗal Jaŋde, Behrend woni gardiiɗo ; ina woodi haa hannde.
Ko kanko woni hooreejo jaaynde Ameriknaare wiyeteende Suzuki tuggi 1984 haa 1988, o winndi kadi « Laawol Suzuki » (1988). O woniino e facultés duɗal jaaɓi haaɗtirde Henry Street, duɗal jaaɓi haaɗtirde New York e duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattan.
E hitaande 1996 Fedde Suzuki Amerik rokki mo njeenaari golle teeŋtuɗe ; e hitaande 2003 o heɓi njeenaari Betty Allen ummoraade e fedde jimɗi suudu to Lincoln Center ; e hitaande 2007 o heɓi njeenaari Paul Rolland ngam golle makko e nder nguurndam makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England.
Behrend woni ko e faculté duɗal Juilliard haa o woppi golle e hitaande 2009. O sankii ko e hitaande 2011, omo yahra e duuɓi 94.<ref name="juilliard1">[http://journal.juilliard.edu/journal/louise-behrend-1916-2011 "Louise Behrend 1916-2011"] ''The Juilliad Journal'', September 2011. Retrieved September 17, 2020.</ref><ref name="juilliard2">[http://journal.juilliard.edu/journal/louise-behrend-art-teaching "Louise Behrend: The Art of Teaching"] ''The Juilliad Journal'', May–August 2010. Retrieved September 18, 2020.</ref><ref name="strad">[https://www.thestrad.com/us-violinist-and-suzuki-teacher-louise-behrend-dies/5740.article "US violinist and Suzuki teacher Louise Behrend dies"] ''[[The Strad]]'', August 14, 2011. Retrieved September 17, 2020.</ref><ref name="juilliard12" /><ref name="strad2" />
== Tuugnorgal ==
<references />
bh19iqdvarvvg9kh2jvpk4eyhn7i16e
163046
163045
2026-04-12T17:30:39Z
SUZYFATIMA
13856
163046
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Louise Behrend''' (3 oktoobar 1916 – 3 ut 2011) ko Ameriknaajo, jimoowo violon, ganndo. O woni ko e feere janngingol Suzuki, o sosi Duɗal Janngingol Strings to Suzuki.
== Ngendam ==
Luwis Behrend jibinaa ko e hitaande 1916 to Wasinton ; baaba makko ko doktoor e piyanist amateur, yumma makko ko jannginoowo hiisa. O janngi to duɗal Juilliard e Louis Persinger, nde o heɓi dipolomaaji makko e hitaande 1943 o noddaa ngam naatde e duɗal ngal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde, ko fayti e jimɗi violon e jimɗi suudu.
Shinichi Suzuki, tagɗo feere Suzuki ngam jannginde violon, yilliima Duɗal Juilliard e hitaande 1964, kanko e yoga e almuɓɓe makko, caggal ɗuum Behrend yahi Japon, waɗi jonte ɗiɗi to Matsumoto ngam yiyde jaŋde Suzuki e ndunngu. E hitaande 1970 o fuɗɗii jaŋde Suzuki to Manhattan. Ɗuum yaajii, e hitaande 1973, nde nde joginoo ko ina ɓura 50 almuudo, nde inniraa Duɗal Jaŋde, Behrend woni gardiiɗo ; ina woodi haa hannde.
Ko kanko woni hooreejo jaaynde Ameriknaare wiyeteende Suzuki tuggi 1984 haa 1988, o winndi kadi « Laawol Suzuki » (1988). O woniino e facultés duɗal jaaɓi haaɗtirde Henry Street, duɗal jaaɓi haaɗtirde New York e duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattan.
E hitaande 1996 Fedde Suzuki Amerik rokki mo njeenaari golle teeŋtuɗe ; e hitaande 2003 o heɓi njeenaari Betty Allen ummoraade e fedde jimɗi suudu to Lincoln Center ; e hitaande 2007 o heɓi njeenaari Paul Rolland ngam golle makko e nder nguurndam makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England.
Behrend woni ko e faculté duɗal Juilliard haa o woppi golle e hitaande 2009. O sankii ko e hitaande 2011, omo yahra e duuɓi 94.<ref name="juilliard1">[http://journal.juilliard.edu/journal/louise-behrend-1916-2011 "Louise Behrend 1916-2011"] ''The Juilliad Journal'', September 2011. Retrieved September 17, 2020.</ref><ref name="juilliard2">[http://journal.juilliard.edu/journal/louise-behrend-art-teaching "Louise Behrend: The Art of Teaching"] ''The Juilliad Journal'', May–August 2010. Retrieved September 18, 2020.</ref><ref name="strad">[https://www.thestrad.com/us-violinist-and-suzuki-teacher-louise-behrend-dies/5740.article "US violinist and Suzuki teacher Louise Behrend dies"] ''[[The Strad]]'', August 14, 2011. Retrieved September 17, 2020.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
9c6v0lj2hpxxva1u2q93bt599k63u3j
Aida Stucki
0
39630
163047
2026-04-12T17:37:34Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Aida Stucki (19 feebariyee 1921 - 9 suwee 2011) ko fiyoowo violon e jannginoowo jimɗi Suisse. Stucki jibinaa ko to Kayhayɗi, ko tataɓo e ɓiɓɓe rewɓe nayo, jibnaaɓe mum ko Suisse e Itaali. O janngi e Ernst Wolters to Winterthur, e Stefi Geyer to Zurich, e Carl Flesch to Lucerne. O golliima e ardotooɓe ko wayi no Pina Pozzi, Walter Frey, Kiristof Liske, Klara Haskil, e Elly Ney. Gila hitaande 1948, Stucki jannginii violon e jimɗi suudu to duɗal jaaɓi haaɗti..."
163047
wikitext
text/x-wiki
Aida Stucki (19 feebariyee 1921 - 9 suwee 2011) ko fiyoowo violon e jannginoowo jimɗi Suisse.
Stucki jibinaa ko to Kayhayɗi, ko tataɓo e ɓiɓɓe rewɓe nayo, jibnaaɓe mum ko Suisse e Itaali.
O janngi e Ernst Wolters to Winterthur, e Stefi Geyer to Zurich, e Carl Flesch to Lucerne. O golliima e ardotooɓe ko wayi no Pina Pozzi, Walter Frey, Kiristof Liske, Klara Haskil, e Elly Ney.
Gila hitaande 1948, Stucki jannginii violon e jimɗi suudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wintherthur to leydi Siwis. Ina jeyaa e almuɓɓe makko Anne-Sophie Mutter.
Gorko makko ko Giseppe Piraccini.
Tuugnorgal
8abftd1lrqredbmoqi82onztcwml8qp
163051
163047
2026-04-12T17:38:18Z
SUZYFATIMA
13856
163051
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aida Stucki''' (19 feebariyee 1921 - 9 suwee 2011) ko fiyoowo violon e jannginoowo jimɗi Suisse.
Stucki jibinaa ko to Kayhayɗi, ko tataɓo e ɓiɓɓe rewɓe nayo, jibnaaɓe mum ko Suisse e Itaali.
O janngi e Ernst Wolters to Winterthur, e Stefi Geyer to Zurich, e Carl Flesch to Lucerne. O golliima e ardotooɓe ko wayi no Pina Pozzi, Walter Frey, Kiristof Liske, Klara Haskil, e Elly Ney.
Gila hitaande 1948, Stucki jannginii violon e jimɗi suudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wintherthur to leydi Siwis. Ina jeyaa e almuɓɓe makko Anne-Sophie Mutter.
Gorko makko ko Giseppe Piraccini.
== Tuugnorgal ==
8ew09rwqnuhqac5dwb58lxgoxvdetty
Amfitrite
0
39631
163087
2026-04-12T17:58:47Z
Zeynel
14008
Created page with "{{Databox}} '''Amfitrite''' ko laamɗo geec, debbo Poseidon e nder daartol Gerek en<ref>Gaius Julius Hyginus, ''Astronomica'' [https://topostext.org/work/207#2.17.1 2.17.1]</ref>. Ko o Nereid walla Oceanid, fawaade e mbaydi. == Tuugnorgal == {{reflist}} [[Category:Miijooji Gerek en]]"
163087
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Amfitrite''' ko laamɗo geec, debbo Poseidon e nder daartol Gerek en<ref>Gaius Julius Hyginus, ''Astronomica'' [https://topostext.org/work/207#2.17.1 2.17.1]</ref>. Ko o Nereid walla Oceanid, fawaade e mbaydi.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Gerek en]]
tk1hn3dluza5a9m7pepg1mg6d4b70vq
163088
163087
2026-04-12T18:04:42Z
Zeynel
14008
163088
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Amfitrite''' ko laamɗo geec, debbo Poseidon e nder daartol Gerek en<ref>Gaius Julius Hyginus, ''Astronomica'' [https://topostext.org/work/207#2.17.1 2.17.1]</ref>. Ko o Nereid walla Oceanid, fawaade e mbaydi.
Omo jogii ɓiɓɓe nayo e Poseidon : ɓiɗɗo gorko ([[Triton]]) e ɓiɓɓe rewɓe tato ([[Rodos]], [[Bentesikim]], e [[Simopoleya]]).
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Gerek en]]
bxq1pw2u3nx5spfhol0i6b7eqqdgr8n
Hades
0
39632
163090
2026-04-12T18:08:50Z
Zeynel
14008
Created page with "{{Databox}} '''Hades''' woni laamɗo e laamɗo les leydi e nder daartol Gerek en. == Caalaje == [Hades ko ɓiy Titan en wiyeteeɓe [[Kronos]] e [[Rhea]]. Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo, [Poseidon]] e [[Zeus]], e miñiraaɓe rewɓe tato, [[Hestia]], [[Demeter]] e [[Hera]]<ref>Hesiod, ''Theogonia'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0130%3Acard%3D453 453-455]; Hard, [https://books.google.com/books?id=r1Y3xZWVlnIC&pg=PA67 p. 67].</ref>. O..."
163090
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Hades''' woni laamɗo e laamɗo les leydi e nder daartol Gerek en.
== Caalaje ==
[Hades ko ɓiy Titan en wiyeteeɓe [[Kronos]] e [[Rhea]]. Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo, [Poseidon]] e [[Zeus]], e miñiraaɓe rewɓe tato, [[Hestia]], [[Demeter]] e [[Hera]]<ref>Hesiod, ''Theogonia'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0130%3Acard%3D453 453-455]; Hard, [https://books.google.com/books?id=r1Y3xZWVlnIC&pg=PA67 p. 67].</ref>.
O resi ko laamɗo debbo biyeteeɗo [[Persephone]], ɓiy mawniiko debbo, ɓiy Zeus e Demeter.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Gerek en]]
4qmk1h41iwltblip8ibtv6y1v45ff0f
163091
163090
2026-04-12T18:09:01Z
Zeynel
14008
163091
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Hades''' woni laamɗo e laamɗo les leydi e nder daartol Gerek en.
== Caalaje ==
[Hades ko ɓiy Titan en wiyeteeɓe [[Kronos]] e [[Rhea]]. Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo, [[Poseidon]] e [[Zeus]], e miñiraaɓe rewɓe tato, [[Hestia]], [[Demeter]] e [[Hera]]<ref>Hesiod, ''Theogonia'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0130%3Acard%3D453 453-455]; Hard, [https://books.google.com/books?id=r1Y3xZWVlnIC&pg=PA67 p. 67].</ref>.
O resi ko laamɗo debbo biyeteeɗo [[Persephone]], ɓiy mawniiko debbo, ɓiy Zeus e Demeter.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Gerek en]]
rqjsbhc2qihas49etm80mu7yaak7udx
163092
163091
2026-04-12T18:09:18Z
Zeynel
14008
/* Caalaje */
163092
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Hades''' woni laamɗo e laamɗo les leydi e nder daartol Gerek en.
== Caalaje ==
Hades ko ɓiy Titan en wiyeteeɓe [[Kronos]] e [[Rhea]]. Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo, [[Poseidon]] e [[Zeus]], e miñiraaɓe rewɓe tato, [[Hestia]], [[Demeter]] e [[Hera]]<ref>Hesiod, ''Theogonia'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0130%3Acard%3D453 453-455]; Hard, [https://books.google.com/books?id=r1Y3xZWVlnIC&pg=PA67 p. 67].</ref>.
O resi ko laamɗo debbo biyeteeɗo [[Persephone]], ɓiy mawniiko debbo, ɓiy Zeus e Demeter.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Miijooji Gerek en]]
4tgr9ym9mf87wgkrbpn0uc0a69pjkwz
Miriam Solovieff
0
39633
163093
2026-04-12T18:19:34Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Miriam Solovieff (kañum ne: Myriam Solovieff, 4 noowammbar 1921 – 3 oktoobar 2004) ko Ameriknaajo, jimoowo violon, piyanoowo, jannginoowo jimɗi. Nguurndam Solovieff jibinaa ko to San Fransisko. Ɓiɗɗo debbo yahuud ortodoks ummoriiɗo Riisi, o heɓi jaŋde piyanɗe gila omo yahra e duuɓi tati. Gila 1928, o heɓi kadi janngirɗe violon to Robert Pollack to duɗal jaaɓi haaɗtirde San Fransisko. Caggal nde Pollack ummii Japon, ko balloowo Kathleen Parlow biyeteeɗo..."
163093
wikitext
text/x-wiki
Miriam Solovieff (kañum ne: Myriam Solovieff, 4 noowammbar 1921 – 3 oktoobar 2004) ko Ameriknaajo, jimoowo violon, piyanoowo, jannginoowo jimɗi.
Nguurndam
Solovieff jibinaa ko to San Fransisko. Ɓiɗɗo debbo yahuud ortodoks ummoriiɗo Riisi, o heɓi jaŋde piyanɗe gila omo yahra e duuɓi tati. Gila 1928, o heɓi kadi janngirɗe violon to Robert Pollack to duɗal jaaɓi haaɗtirde San Fransisko. Caggal nde Pollack ummii Japon, ko balloowo Kathleen Parlow biyeteeɗo Carol Weston adii jannginde mo, caggal ɗuum ko kanko e hoore makko.
Caggal nde o yalti e fedde jimɗi Pasifik e suudu pijirlooji renndo, e nder woɗɓe, o waɗii yeewtere makko adannde e hitaande 1932 e nder konsiiruuji simfoni sukaaɓe e fedde simfoni San Francisco e gardagol Basil Cameron. Caggal ɗuum o feeñi e fedde wiyeteende Los Angeles e gardagol Artur Rodziński.
Tuggi 1933 haa 1937 o janngi e Louis Persinger, jannginoowo Yehudi Menuhin e Ruggiero Ricci. E hitaande 1934 o waɗi fijo Felix Mendelssohn e yeeso yimɓe ujunnaaje gooto to Hollywood Bowl e fedde jimɗi Los Angeles e gardagol Ossip Gabrilowitsch, e hitaande 1937 o waɗi fijo makko gadano e nder galle laamorɗo wuro New York. E hitaande 1938, o yahi Orop ngam janngude e Carl Flesch, o waɗii konnguɗi to Belsik, Pays-Bas e Angalteer.
E hitaande 1939, Solovieff wonnoo ko seedtotooɗo gite nde baaba mum mo o seerti e mum oo, fiyi yumma mum, miñi mum debbo, haa o dañi hoore makko ; kanko e hoore makko o daɗii, o dañaani.
E nder wolde adunaare ɗimmere, o golliima e violon e nder fedde ballal konu Amerik, o waɗii kadi konnguɗi e nder kaɓirɗe rimɗinaaɗe Buchenwald e Auschwitz.
E hitaande 1946, o waɗii hiirde e fedde wiyeteende Vienne e gardagol Jonathan Sternberg. E kitaale 1950, Solovieff hoɗi Pari, o janngini violon. E cakkital kitaale 1960, o winndi denndaangal jimɗi violon Johannes Brahms e Julius Katchen, kono jimɗi ɗii meeɗaa yaltineede e njulaagu. O hoɗi ko Pari tuggi 1949 haa o sankii e opitaal ñalnde 3 oktoobar 2004.
Tuugnorgal
c68jf7tuds2s8x12bect0402xidyijn
163094
163093
2026-04-12T18:21:03Z
SUZYFATIMA
13856
163094
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Miriam Solovieff''' (kañum ne: Myriam Solovieff, 4 noowammbar 1921 – 3 oktoobar 2004) ko Ameriknaajo, jimoowo violon, piyanoowo, jannginoowo jimɗi.
== Nguurndam ==
Solovieff jibinaa ko to San Fransisko. Ɓiɗɗo debbo yahuud ortodoks ummoriiɗo Riisi, o heɓi jaŋde piyanɗe gila omo yahra e duuɓi tati. Gila 1928, o heɓi kadi janngirɗe violon to Robert Pollack to duɗal jaaɓi haaɗtirde San Fransisko. Caggal nde Pollack ummii Japon, ko balloowo Kathleen Parlow biyeteeɗo Carol Weston adii jannginde mo, caggal ɗuum ko kanko e hoore makko.
Caggal nde o yalti e fedde jimɗi Pasifik e suudu pijirlooji renndo, e nder woɗɓe, o waɗii yeewtere makko adannde e hitaande 1932 e nder konsiiruuji simfoni sukaaɓe e fedde simfoni San Francisco e gardagol Basil Cameron. Caggal ɗuum o feeñi e fedde wiyeteende Los Angeles e gardagol Artur Rodziński.
Tuggi 1933 haa 1937 o janngi e Louis Persinger, jannginoowo Yehudi Menuhin e Ruggiero Ricci. E hitaande 1934 o waɗi fijo Felix Mendelssohn e yeeso yimɓe ujunnaaje gooto to Hollywood Bowl e fedde jimɗi Los Angeles e gardagol Ossip Gabrilowitsch, e hitaande 1937 o waɗi fijo makko gadano e nder galle laamorɗo wuro New York. E hitaande 1938, o yahi Orop ngam janngude e Carl Flesch, o waɗii konnguɗi to Belsik, Pays-Bas e Angalteer.
E hitaande 1939, Solovieff wonnoo ko seedtotooɗo gite nde baaba mum mo o seerti e mum oo, fiyi yumma mum, miñi mum debbo, haa o dañi hoore makko ; kanko e hoore makko o daɗii, o dañaani.
E nder wolde adunaare ɗimmere, o golliima e violon e nder fedde ballal konu Amerik, o waɗii kadi konnguɗi e nder kaɓirɗe rimɗinaaɗe Buchenwald e Auschwitz.
E hitaande 1946, o waɗii hiirde e fedde wiyeteende Vienne e gardagol Jonathan Sternberg. E kitaale 1950, Solovieff hoɗi Pari, o janngini violon. E cakkital kitaale 1960, o winndi denndaangal jimɗi violon Johannes Brahms e Julius Katchen, kono jimɗi ɗii meeɗaa yaltineede e njulaagu. O hoɗi ko Pari tuggi 1949 haa o sankii e opitaal ñalnde 3 oktoobar 2004.
== Tuugnorgal ==
l26awp7posy8voedxy2lqewnf9a71rl
163095
163094
2026-04-12T18:24:55Z
SUZYFATIMA
13856
163095
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Miriam Solovieff''' (kañum ne: Myriam Solovieff, 4 noowammbar 1921 – 3 oktoobar 2004) ko Ameriknaajo, jimoowo violon, piyanoowo, jannginoowo jimɗi.
== Nguurndam ==
Solovieff jibinaa ko to San Fransisko. Ɓiɗɗo debbo yahuud ortodoks ummoriiɗo Riisi, o heɓi jaŋde piyanɗe gila omo yahra e duuɓi tati. Gila 1928, o heɓi kadi janngirɗe violon to Robert Pollack to duɗal jaaɓi haaɗtirde San Fransisko. Caggal nde Pollack ummii Japon, ko balloowo Kathleen Parlow biyeteeɗo Carol Weston adii jannginde mo, caggal ɗuum ko kanko e hoore makko.
Caggal nde o yalti e fedde jimɗi Pasifik e suudu pijirlooji renndo, e nder woɗɓe, o waɗii yeewtere makko adannde e hitaande 1932 e nder konsiiruuji simfoni sukaaɓe e fedde simfoni San Francisco e gardagol Basil Cameron. Caggal ɗuum o feeñi e fedde wiyeteende Los Angeles e gardagol Artur Rodziński.
Tuggi 1933 haa 1937 o janngi e Louis Persinger, jannginoowo Yehudi Menuhin e Ruggiero Ricci. E hitaande 1934 o waɗi fijo Felix Mendelssohn e yeeso yimɓe ujunnaaje gooto to Hollywood Bowl e fedde jimɗi Los Angeles e gardagol Ossip Gabrilowitsch, e hitaande 1937 o waɗi fijo makko gadano e nder galle laamorɗo wuro New York. E hitaande 1938, o yahi Orop ngam janngude e Carl Flesch, o waɗii konnguɗi to Belsik, Pays-Bas e Angalteer.
E hitaande 1939, Solovieff wonnoo ko seedtotooɗo gite nde baaba mum mo o seerti e mum oo, fiyi yumma mum, miñi mum debbo, haa o dañi hoore makko ; kanko e hoore makko o daɗii, o dañaani.
E nder wolde adunaare ɗimmere, o golliima e violon e nder fedde ballal konu Amerik, o waɗii kadi konnguɗi e nder kaɓirɗe rimɗinaaɗe Buchenwald e Auschwitz.
E hitaande 1946, o waɗii hiirde e fedde wiyeteende Vienne e gardagol Jonathan Sternberg. E kitaale 1950, Solovieff hoɗi Pari, o janngini violon. E cakkital kitaale 1960, o winndi denndaangal jimɗi violon Johannes Brahms e Julius Katchen, kono jimɗi ɗii meeɗaa yaltineede e njulaagu. O hoɗi ko Pari tuggi 1949 haa o sankii e opitaal ñalnde 3 oktoobar 2004.<ref>{{Cite news|last=Henahan|first=Donal|date=1968-10-22|title=MIRIAM SOLOVIEFF IN VIOLIN RECITAL; Carnegie Hall Appearance Her First in 20 Years|url=https://www.nytimes.com/1968/10/22/archives/miriam-solovieff-in-violin-recital-carnegie-hall-appearance-her.html|access-date=2024-07-02|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref><ref>{{Cite news|last=Muller|first=Jacqueline|date=2003-10-17|title=Miriam Solovieff, violoniste et grande pédagogue|url=https://www.lemonde.fr/archives/article/2003/10/17/miriam-solovieff-violoniste-et-grande-pedagogue_338506_1819218.html|access-date=2024-07-02|work=Le Monde.fr|language=fr}}</ref><ref name="auto">{{Cite news|last=Weinman|first=Sarah|date=2024-03-15|title=Overlooked No More: Miriam Solovieff, Lauded Violinist Who Suffered Tragedy|url=https://www.nytimes.com/2024/03/15/obituaries/miriam-solovieff-overlooked.html|access-date=2024-07-02|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
p5vkvg6ld1xodjl0u8fx6txtumrp5i2
Evi Liivak
0
39634
163096
2026-04-12T18:29:04Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Evi Liivak (7 mee 1924 – 1 noowammbar 1996) ko fiyoowo violon Ameriknaajo, iwdi Estoni. Ngendam Liivak jibinaa ko to Viljandi, o jibinaa ko ɓiy awokaa jiɗɗo jimɗi biyeteeɗo Henn Liivak e debbo mum Johanna. O ƴetti jaŋde violon e cukaagu makko, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Estoni to bannge jimɗi e pijirlooji. Nde o heɓi duuɓi sappo e go’o, o fiyi e konsiir violon Mendelssohn e orkestra filharmonique Helsinki. Hitaande rewtunde ndee, o waɗii konsiir..."
163096
wikitext
text/x-wiki
Evi Liivak (7 mee 1924 – 1 noowammbar 1996) ko fiyoowo violon Ameriknaajo, iwdi Estoni.
Ngendam
Liivak jibinaa ko to Viljandi, o jibinaa ko ɓiy awokaa jiɗɗo jimɗi biyeteeɗo Henn Liivak e debbo mum Johanna. O ƴetti jaŋde violon e cukaagu makko, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Estoni to bannge jimɗi e pijirlooji. Nde o heɓi duuɓi sappo e go’o, o fiyi e konsiir violon Mendelssohn e orkestra filharmonique Helsinki. Hitaande rewtunde ndee, o waɗii konsiir violon Tchaikovsky e Orkestra Simfoni ngenndiijo Estoni to Tallinn. E hitaande 1937, o jeyaa ko e delegaasiyoŋ Estoni tawtoraaɗo kawgel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth to Biriksel.
Caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1939, laamɗo Estoni biyeteeɗo Konstantin Päts rokki mo violon Maggini e bursi laamu ngam janngude violon e Ede Zathureczky to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest. E nder ɗuum, leydi makko adii heɓtude leydi makko ko Dental Sowiyet, caggal ɗuum heɓti ɗum kadi caggal nde Almaañ waɗi « Operation Barbarossa » e hitaande 1941. Baaba makko waraa ko e juuɗe Gestapo, o arti Estoni e hitaande ɗiɗmere jaŋde makko. To Berlin, ɗo o yiɗi tigi rigi heɓde kaayitaaji ngam jokkude jaŋde makko to Hong Kong, o jokki, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Universität der Künste Berlin. O naati e duɗal violon Max Strub fotde lebbi keewɗi.
Caggal nde o yani e Berlin e wolde adunaare ɗimmere e hitaande 1944, o ummii o fayi Marienwerder sara Berlin, o fayi Bad Landeck to Silesi les, ɗo Max Strub waawi jokkude jannginde mo. O dogi e konu boɗeejo ɓadiiɗo, o fayi wuro Fürth to Farayse. E nder duuɓi tati garooji ɗii, o waɗii jimɗi e nder Filharmonik Munich, e nder Orkestraaji Frankfurter e nder Orkestraaji hr-Sinfonieorkester kam e orkestraaji simfoniiji gure mawɗe ceertuɗe. O fiyi e gardagol gardotooɗo Rolf Agop e Hans Rosbaud.
Gila 1948, o janngi e Jules Boucherit to Pari, o waɗi jimɗi to Suwed, Pays-Bas, Itali, Farayse e nokkuuji goɗɗi. E hitaande 1952, o ummii o fayi wuro New York e jom suudu makko, piyanist Ameriknaajo biyeteeɗo Richard Anschuetz, gollotonooɗo e firo e nder ñaawirɗe Nuremberg e sahaa caggal wolde. O wondi e piyanist biyeteeɗo Artur Balsam, o waɗii hiirde makko adannde mawnde e hitaande 1954 to galle laamorɗo Manhattan. O fiyi konsiir violon Jean Rivier, e woɗɓe. To Amerik, violon Guadagnini wonti kuutorgal makko kesal. Tuggi 1962 haa o sankii e hitaande 1996 o fiyi fijo Stradivari gila 1715 (Wiolon Lipinski).
Konseeruuji caggal leydi njokki heen to Grece, Espaañ, Portigaal e Itali. Wonande egguɓe Estoni o waɗii jimɗi to Kanadaa. O waɗti heen jimɗiyankooɓe ummoriiɓe leydi makko e nder jimɗi makko ko wayi no Eduar Tubin, Artur Lemba e Heino Eller. O gollodiima kadi e gardotooɗo e piyanoowo biyeteeɗo Olav Roots, gardinooɗo jimɗi Orkestra Simfoni Columbia ko juuti.
Caggal nde o maayi e hitaande 1996, Liivak wirnaa to wuro New York, tawi omo yahra e duuɓi 72, to yanaande Concordia to St.
E hitaande 1998, filmo biyeteeɗo Armastuse Poem mo Airi Kasera yalti ngam teddinde mo.
Tuugnorgal
dbjupmlz1fbi4gxgnjz25xtldczyzha
163097
163096
2026-04-12T18:31:03Z
SUZYFATIMA
13856
163097
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Evi Liivak''' (7 mee 1924 – 1 noowammbar 1996) ko fiyoowo violon Ameriknaajo, iwdi Estoni.
== Ngendam ==
Liivak jibinaa ko to Viljandi, o jibinaa ko ɓiy awokaa jiɗɗo jimɗi biyeteeɗo Henn Liivak e debbo mum Johanna. O ƴetti jaŋde violon e cukaagu makko, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Estoni to bannge jimɗi e pijirlooji. Nde o heɓi duuɓi sappo e go’o, o fiyi e konsiir violon Mendelssohn e orkestra filharmonique Helsinki. Hitaande rewtunde ndee, o waɗii konsiir violon Tchaikovsky e Orkestra Simfoni ngenndiijo Estoni to Tallinn. E hitaande 1937, o jeyaa ko e delegaasiyoŋ Estoni tawtoraaɗo kawgel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth to Biriksel.
Caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1939, laamɗo Estoni biyeteeɗo Konstantin Päts rokki mo violon Maggini e bursi laamu ngam janngude violon e Ede Zathureczky to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest. E nder ɗuum, leydi makko adii heɓtude leydi makko ko Dental Sowiyet, caggal ɗuum heɓti ɗum kadi caggal nde Almaañ waɗi « Operation Barbarossa » e hitaande 1941. Baaba makko waraa ko e juuɗe Gestapo, o arti Estoni e hitaande ɗiɗmere jaŋde makko. To Berlin, ɗo o yiɗi tigi rigi heɓde kaayitaaji ngam jokkude jaŋde makko to Hong Kong, o jokki, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Universität der Künste Berlin. O naati e duɗal violon Max Strub fotde lebbi keewɗi.
Caggal nde o yani e Berlin e wolde adunaare ɗimmere e hitaande 1944, o ummii o fayi Marienwerder sara Berlin, o fayi Bad Landeck to Silesi les, ɗo Max Strub waawi jokkude jannginde mo. O dogi e konu boɗeejo ɓadiiɗo, o fayi wuro Fürth to Farayse. E nder duuɓi tati garooji ɗii, o waɗii jimɗi e nder Filharmonik Munich, e nder Orkestraaji Frankfurter e nder Orkestraaji hr-Sinfonieorkester kam e orkestraaji simfoniiji gure mawɗe ceertuɗe. O fiyi e gardagol gardotooɗo Rolf Agop e Hans Rosbaud.
Gila 1948, o janngi e Jules Boucherit to Pari, o waɗi jimɗi to Suwed, Pays-Bas, Itali, Farayse e nokkuuji goɗɗi. E hitaande 1952, o ummii o fayi wuro New York e jom suudu makko, piyanist Ameriknaajo biyeteeɗo Richard Anschuetz, gollotonooɗo e firo e nder ñaawirɗe Nuremberg e sahaa caggal wolde. O wondi e piyanist biyeteeɗo Artur Balsam, o waɗii hiirde makko adannde mawnde e hitaande 1954 to galle laamorɗo Manhattan. O fiyi konsiir violon Jean Rivier, e woɗɓe. To Amerik, violon Guadagnini wonti kuutorgal makko kesal. Tuggi 1962 haa o sankii e hitaande 1996 o fiyi fijo Stradivari gila 1715 (Wiolon Lipinski).
Konseeruuji caggal leydi njokki heen to Grece, Espaañ, Portigaal e Itali. Wonande egguɓe Estoni o waɗii jimɗi to Kanadaa. O waɗti heen jimɗiyankooɓe ummoriiɓe leydi makko e nder jimɗi makko ko wayi no Eduar Tubin, Artur Lemba e Heino Eller. O gollodiima kadi e gardotooɗo e piyanoowo biyeteeɗo Olav Roots, gardinooɗo jimɗi Orkestra Simfoni Columbia ko juuti.
Caggal nde o maayi e hitaande 1996, Liivak wirnaa to wuro New York, tawi omo yahra e duuɓi 72, to yanaande Concordia to St.
E hitaande 1998, filmo biyeteeɗo Armastuse Poem mo Airi Kasera yalti ngam teddinde mo.
== Tuugnorgal ==
dagf5g8z1r8upu015jyiudg09artgii
163098
163097
2026-04-12T18:37:28Z
SUZYFATIMA
13856
163098
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Evi Liivak''' (7 mee 1924 – 1 noowammbar 1996) ko fiyoowo violon Ameriknaajo, iwdi Estoni.
== Ngendam ==
Liivak jibinaa ko to Viljandi, o jibinaa ko ɓiy awokaa jiɗɗo jimɗi biyeteeɗo Henn Liivak e debbo mum Johanna. O ƴetti jaŋde violon e cukaagu makko, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Estoni to bannge jimɗi e pijirlooji. Nde o heɓi duuɓi sappo e go’o, o fiyi e konsiir violon Mendelssohn e orkestra filharmonique Helsinki. Hitaande rewtunde ndee, o waɗii konsiir violon Tchaikovsky e Orkestra Simfoni ngenndiijo Estoni to Tallinn. E hitaande 1937, o jeyaa ko e delegaasiyoŋ Estoni tawtoraaɗo kawgel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth to Biriksel.
Caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1939, laamɗo Estoni biyeteeɗo Konstantin Päts rokki mo violon Maggini e bursi laamu ngam janngude violon e Ede Zathureczky to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest. E nder ɗuum, leydi makko adii heɓtude leydi makko ko Dental Sowiyet, caggal ɗuum heɓti ɗum kadi caggal nde Almaañ waɗi « Operation Barbarossa » e hitaande 1941. Baaba makko waraa ko e juuɗe Gestapo, o arti Estoni e hitaande ɗiɗmere jaŋde makko. To Berlin, ɗo o yiɗi tigi rigi heɓde kaayitaaji ngam jokkude jaŋde makko to Hong Kong, o jokki, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Universität der Künste Berlin. O naati e duɗal violon Max Strub fotde lebbi keewɗi.
Caggal nde o yani e Berlin e wolde adunaare ɗimmere e hitaande 1944, o ummii o fayi Marienwerder sara Berlin, o fayi Bad Landeck to Silesi les, ɗo Max Strub waawi jokkude jannginde mo. O dogi e konu boɗeejo ɓadiiɗo, o fayi wuro Fürth to Farayse. E nder duuɓi tati garooji ɗii, o waɗii jimɗi e nder Filharmonik Munich, e nder Orkestraaji Frankfurter e nder Orkestraaji hr-Sinfonieorkester kam e orkestraaji simfoniiji gure mawɗe ceertuɗe. O fiyi e gardagol gardotooɗo Rolf Agop e Hans Rosbaud.
Gila 1948, o janngi e Jules Boucherit to Pari, o waɗi jimɗi to Suwed, Pays-Bas, Itali, Farayse e nokkuuji goɗɗi. E hitaande 1952, o ummii o fayi wuro New York e jom suudu makko, piyanist Ameriknaajo biyeteeɗo Richard Anschuetz, gollotonooɗo e firo e nder ñaawirɗe Nuremberg e sahaa caggal wolde. O wondi e piyanist biyeteeɗo Artur Balsam, o waɗii hiirde makko adannde mawnde e hitaande 1954 to galle laamorɗo Manhattan. O fiyi konsiir violon Jean Rivier, e woɗɓe. To Amerik, violon Guadagnini wonti kuutorgal makko kesal. Tuggi 1962 haa o sankii e hitaande 1996 o fiyi fijo Stradivari gila 1715 (Wiolon Lipinski).
Konseeruuji caggal leydi njokki heen to Grece, Espaañ, Portigaal e Itali. Wonande egguɓe Estoni o waɗii jimɗi to Kanadaa. O waɗti heen jimɗiyankooɓe ummoriiɓe leydi makko e nder jimɗi makko ko wayi no Eduar Tubin, Artur Lemba e Heino Eller. O gollodiima kadi e gardotooɗo e piyanoowo biyeteeɗo Olav Roots, gardinooɗo jimɗi Orkestra Simfoni Columbia ko juuti.
Caggal nde o maayi e hitaande 1996, Liivak wirnaa to wuro New York, tawi omo yahra e duuɓi 72, to yanaande Concordia to St.
E hitaande 1998, filmo biyeteeɗo Armastuse Poem mo Airi Kasera yalti ngam teddinde mo.<ref name="LC">{{cite news|title=LC Symphony 2nd Concert Set for Feb. 5|url=https://www.newspapers.com/clip/120207422/evi-liivak-1924-1996/|work=The La Crosse Tribune|date=January 21, 1967|location=La Crosse, WI|page=12|access-date=March 5, 2023|via=[[Newspapers.com]]}} {{Open access}}</ref><ref name="Richard">{{cite news|title=Richard Anschuetz, Evi Liivak in Concert Tomorrow at C. S. T. C.|url=https://www.newspapers.com/clip/120279038/evi-liivak-1924-1996/|work=The Daily Republican|date=December 8, 1953|location=Monongahela, PA|page=3|access-date=March 6, 2023|via=[[Newspapers.com]]}} {{Open access}}</ref><ref>C. Sminthe: [https://aviolinslife.org/evi-liivak/ Evi Liivak] auf aviolinslife.org, 2013</ref><ref>[https://tmm.ee/kartoteek/nimistud/M165%20nim%201%20Evi%20Liivak.PDF Bestand zu Evi Liivak] im Estnischen Theater- und Musikmuseum</ref><ref>[https://www.nytimes.com/1954/01/23/archives/evi-liivak-violinist-is-heard-in-debut.html Evi Liivak] on the NYT (23 January 1953)</ref><ref>[https://aviolinslife.org/evi-liivak/ Evi Liivak] on a violin's life</ref><ref>[https://foto.err.ee/vaata/17461 Evi Liivak - Armastuse poeem]</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
8eyhe91lfukdslmsa8w9s73h7h2pjw3
Zinaida Gilels
0
39635
163099
2026-04-12T18:41:00Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Zinaida Grigoryevna Gilels (e ɗemngal Riisi : Зинаида Григорьевна Гилельс ; ɗemngal Ukrani : 24 feebariyee 1924 – 7 mee 2000) ko sowiyetnaajo, caggal ɗuum ko Ameriknaajo fiyoowo violon e jannginoowo. Nguurndam Zinaida Gilels jibinaa ko to wuro wiyeteengo Odessa, to leydi Ukrain, e nder galle biyeteeɗo Grigory e Rosalia (jibinaa ko Diner) Gilels, galle yahuud en. Ko o ɓiɗɗo mawniiko debbo biyeteeɗo Elisabeth Gileel e Emil Gileel. O jan..."
163099
wikitext
text/x-wiki
Zinaida Grigoryevna Gilels (e ɗemngal Riisi : Зинаида Григорьевна Гилельс ; ɗemngal Ukrani : 24 feebariyee 1924 – 7 mee 2000) ko sowiyetnaajo, caggal ɗuum ko Ameriknaajo fiyoowo violon e jannginoowo.
Nguurndam
Zinaida Gilels jibinaa ko to wuro wiyeteengo Odessa, to leydi Ukrain, e nder galle biyeteeɗo Grigory e Rosalia (jibinaa ko Diner) Gilels, galle yahuud en. Ko o ɓiɗɗo mawniiko debbo biyeteeɗo Elisabeth Gileel e Emil Gileel.
O janngi e Pyotr Stolyarsky gila omo yahra e duuɓi jeeɗiɗi, o woniino almuudo e duɗal Stolyarsky tuggi 1934 haa 1938. E oon hitaande kadi o naati duɗal hakkundeewal Moscow ɗo o waɗi duuɓi joy goɗɗi e janngude e Abram Yampolsky. Ndeen gila 1943 haa o heɓi bak makko e hitaande 1949 o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mosku to David Oistrach.
O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moscow tuggi 1960 haa 1983, ko adii fof ko balloowo Yury Yankelevich, caggal ɗuum o ardii suudu makko. Caggal nde o ari Amerik e hitaande 1985 o golliima e duɗal jimɗi Longy gila 1986, e duɗal jimɗi New England gila 1989, e duɗal jimɗi Boston gila 1994.
O woniino jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Cecilia, to Portogruaro, to leydi Itali gila 1986, to duɗal e ñalɗi violon to Kuhmo, Finlande tuggi 1987 haa 1992, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ryoko Saski, to Tokyo, Japon tuggi 1994. E hitaande 1991 o tawtoraama kawgel adjudic Paganini.
O ƴetti feere jannginde ngam wallitde sukaaɓe fiyooɓe violon ɓee waawde foolde caɗeele fiyde violon, kadi feere makko ina jokki e duɗal violon Zinaida Gilels to Latisana, to leydi Itali. Ina jeyaa e almudɓe makko ɓennuɓe heewɓe, fiyooɓe violon anndaaɓe e winndere ndee, ina jeyaa heen Ilya Grubert, Nazar Kozhukhar, Lev Gelbard, Llya Kaler, Stefan Jackiw, e Ilja Sekler.
Tuugnorgal
kx8y4twomwnbu3sh8ew11j0fa9kmb77
163100
163099
2026-04-12T18:42:55Z
SUZYFATIMA
13856
163100
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Zinaida Grigoryevna Gilels''' (e ɗemngal Riisi : Зинаида Григорьевна Гилельс ; ɗemngal Ukrani : 24 feebariyee 1924 – 7 mee 2000) ko sowiyetnaajo, caggal ɗuum ko Ameriknaajo fiyoowo violon e jannginoowo.
== Nguurndam ==
Zinaida Gilels jibinaa ko to wuro wiyeteengo Odessa, to leydi Ukrain, e nder galle biyeteeɗo Grigory e Rosalia (jibinaa ko Diner) Gilels, galle yahuud en. Ko o ɓiɗɗo mawniiko debbo biyeteeɗo Elisabeth Gileel e Emil Gileel.
O janngi e Pyotr Stolyarsky gila omo yahra e duuɓi jeeɗiɗi, o woniino almuudo e duɗal Stolyarsky tuggi 1934 haa 1938. E oon hitaande kadi o naati duɗal hakkundeewal Moscow ɗo o waɗi duuɓi joy goɗɗi e janngude e Abram Yampolsky. Ndeen gila 1943 haa o heɓi bak makko e hitaande 1949 o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mosku to David Oistrach.
O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moscow tuggi 1960 haa 1983, ko adii fof ko balloowo Yury Yankelevich, caggal ɗuum o ardii suudu makko. Caggal nde o ari Amerik e hitaande 1985 o golliima e duɗal jimɗi Longy gila 1986, e duɗal jimɗi New England gila 1989, e duɗal jimɗi Boston gila 1994.
O woniino jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Cecilia, to Portogruaro, to leydi Itali gila 1986, to duɗal e ñalɗi violon to Kuhmo, Finlande tuggi 1987 haa 1992, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ryoko Saski, to Tokyo, Japon tuggi 1994. E hitaande 1991 o tawtoraama kawgel adjudic Paganini.
O ƴetti feere jannginde ngam wallitde sukaaɓe fiyooɓe violon ɓee waawde foolde caɗeele fiyde violon, kadi feere makko ina jokki e duɗal violon Zinaida Gilels to Latisana, to leydi Itali. Ina jeyaa e almudɓe makko ɓennuɓe heewɓe, fiyooɓe violon anndaaɓe e winndere ndee, ina jeyaa heen Ilya Grubert, Nazar Kozhukhar, Lev Gelbard, Llya Kaler, Stefan Jackiw, e Ilja Sekler.
== Tuugnorgal ==
4pwh0cy8p5pyf6g81u6ow04y51qxspi
163101
163100
2026-04-12T18:51:06Z
SUZYFATIMA
13856
163101
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Zinaida Grigoryevna Gilels''' (e ɗemngal Riisi : Зинаида Григорьевна Гилельс ; ɗemngal Ukrani : 24 feebariyee 1924 – 7 mee 2000) ko sowiyetnaajo, caggal ɗuum ko Ameriknaajo fiyoowo violon e jannginoowo.
== Nguurndam ==
Zinaida Gilels jibinaa ko to wuro wiyeteengo Odessa, to leydi Ukrain, e nder galle biyeteeɗo Grigory e Rosalia (jibinaa ko Diner) Gilels, galle yahuud en. Ko o ɓiɗɗo mawniiko debbo biyeteeɗo Elisabeth Gileel e Emil Gileel.
O janngi e Pyotr Stolyarsky gila omo yahra e duuɓi jeeɗiɗi, o woniino almuudo e duɗal Stolyarsky tuggi 1934 haa 1938. E oon hitaande kadi o naati duɗal hakkundeewal Moscow ɗo o waɗi duuɓi joy goɗɗi e janngude e Abram Yampolsky. Ndeen gila 1943 haa o heɓi bak makko e hitaande 1949 o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mosku to David Oistrach.
O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moscow tuggi 1960 haa 1983, ko adii fof ko balloowo Yury Yankelevich, caggal ɗuum o ardii suudu makko. Caggal nde o ari Amerik e hitaande 1985 o golliima e duɗal jimɗi Longy gila 1986, e duɗal jimɗi New England gila 1989, e duɗal jimɗi Boston gila 1994.
O woniino jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Cecilia, to Portogruaro, to leydi Itali gila 1986, to duɗal e ñalɗi violon to Kuhmo, Finlande tuggi 1987 haa 1992, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ryoko Saski, to Tokyo, Japon tuggi 1994. E hitaande 1991 o tawtoraama kawgel adjudic Paganini.
O ƴetti feere jannginde ngam wallitde sukaaɓe fiyooɓe violon ɓee waawde foolde caɗeele fiyde violon, kadi feere makko ina jokki e duɗal violon Zinaida Gilels to Latisana, to leydi Itali. Ina jeyaa e almudɓe makko ɓennuɓe heewɓe, fiyooɓe violon anndaaɓe e winndere ndee, ina jeyaa heen Ilya Grubert, Nazar Kozhukhar, Lev Gelbard, Llya Kaler, Stefan Jackiw, e Ilja Sekler.<ref name="CapeTimes">{{cite news|url=https://www.pressreader.com/south-africa/cape-times/20161101/281754153876110|title=Kutik's Wieniawski comes of age|newspaper=Cape Times|date=1 November 2016|author=Christina McEwan|via=[[PressReader]]|access-date=2017-03-29}}</ref><ref name="Lankovsky2016">{{cite book|author=Masha Lankovsky|title=The Russian Violin School: The Legacy of Yuri Yankelevich|url=https://books.google.com/books?id=R62kDAAAQBAJ&pg=PA236|year=2016|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-991762-4|page=6}}</ref><ref name="Му3">{{cite journal|journal=Музыкальное обозрение|title=Зинаида Гилельс|url=https://books.google.com/books?id=AflBAQAAIAAJ|issue=193–204|year=2000|page=80|access-date=2017-03-28}}</ref><ref name="Zinaida">{{cite web|url=http://www.zinaidagilelsviolinschool.it/zinaida_gilels_5.html|title=Zinaida Gilels|publisher=zinaidagilelsviolinschool.it|access-date=2017-03-28|archive-date=2017-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170328200359/http://www.zinaidagilelsviolinschool.it/zinaida_gilels_5.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Zvs">{{cite web|url=http://www.zinaidagilelsviolinschool.it/index.htm|title=Zinaida Gilels Violin School, Corso di violino, Corso di perfezionamento, Masterclass, intitolato alla famosa didatta Zinaida Gilels|publisher=zinaidagilelsviolinschool.it|access-date=2017-03-29|archive-date=2017-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170330174246/http://www.zinaidagilelsviolinschool.it/index.htm|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
oizqpeu1wjr29gswlf26nv5p0pzk7bz
Johanna Martzy
0
39636
163103
2026-04-12T19:46:26Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Johanna Martzy (26 oktoobar 1924 – 13 ut 1979) ko fiyoowo violon Honngiri, jibinaa ko to leydi Rumaani. O jibinaa ko to Timișoara, to Banat, to leydi Rumaani e hitaande 1924, o fuɗɗii golle makko ko e duuɓi 13. O waɗii njilluuji e kitaale 1940 haa e darorɗe kitaale 1960. E darorɗe kitaale 1950, innde makko to Amerik worgo, ko famɗi fof, ustiima nde o woni e njilluuji makko to Amerik worgo, Ostarali, Angalteer, Pays-Bas, Siwis e Afrik worgo, o rokki konsiiruuji..."
163103
wikitext
text/x-wiki
Johanna Martzy (26 oktoobar 1924 – 13 ut 1979) ko fiyoowo violon Honngiri, jibinaa ko to leydi Rumaani.
O jibinaa ko to Timișoara, to Banat, to leydi Rumaani e hitaande 1924, o fuɗɗii golle makko ko e duuɓi 13. O waɗii njilluuji e kitaale 1940 haa e darorɗe kitaale 1960. E darorɗe kitaale 1950, innde makko to Amerik worgo, ko famɗi fof, ustiima nde o woni e njilluuji makko to Amerik worgo, Ostarali, Angalteer, Pays-Bas, Siwis e Afrik worgo, o rokki konsiiruuji keewɗi e nate Rajo. Maayde makko e rafi kanseer, to Glarus e hitaande 1979, teskaaka no feewi.
E nder nate makko jimɗi suudu, nate Schubert ina cikka ko ɗe teeŋtuɗe (Recorder by Columbia). O ɓuri anndeede noon ko e firo makko e sonaaji violon Bach ɗi ngalaa ɗo kaaɗi, ɗi Kolommbi yaltini. O waɗii e nder woɗɓe e gardotooɗo Leonard Bernstein to New York. O winndi LPs e Ferenc Fricsay (konserto violon Dvorak, konserto violon Almaañnaajo), Eugen Jochum (konserto violon Mozart e Bach, Kuuɓal archet e Heliodor) Paul Kletzki (konserto violon Mendelssohn e Brahms e Romanced, e Beethoven.
O resi koorɗo biyeteeɗo Béla de Csillery, mo o yalti Hong Kong e wolde adunaare ɗiɗmere e hitaande 1944, kono dewgal ngal fusi caggal duuɓi sappo. E hitaande 1960, o resi Daniel Tschudi, gardiiɗo defte e jaayndeeji Suisse, kanko ne ko mooftuɗo violon, ɓiɗɗo debbo gooto jibinaa e dewgal ngal. So tawii o fuɗɗiima jokkude golle makko e nder winndere ndee fotde duuɓi keewɗi, seeɗa-seeɗa o ustii njilluuji makko e nder konnguɗi, haa e kitaale 1970 o woppi golle makko e nder winndere ndee. E hitaande 2024, LP makko gadano, gooto tan, yaltinaa to leydi Siwis (Jürg Schoppe) ngam mawninde duuɓi makko teemedere, e lewru oktoobar 2024, ciftorgol makko yuɓɓinaama e teddungal makko to Budapest e Timișoara, to leydi Rumaani, yuɓɓini ɗum ko Agnes Ligetinè Violna Beke gadano, yuɓɓini ɗum.
Glenn Gould hollitii mo e nder winndannde mum "Minen wonɓe e ƴaañde min calminii ma", wonde "naalanke mo nganndu-ɗaa sahaa kala ina nanndi e am, ko famɗi fof e nder Amerik worgo, ɓurɗo famɗude teddeendi e fiyooɓe violin mawɓe e jamaanu men hannde oo."
Tuugnorgal
r0s6mmuxbzslgahy7tlz1eu0qq4axd7
163104
163103
2026-04-12T19:48:38Z
SUZYFATIMA
13856
163104
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Johanna Martzy''' (26 oktoobar 1924 – 13 ut 1979) ko fiyoowo violon Honngiri, jibinaa ko to leydi Rumaani.
O jibinaa ko to Timișoara, to Banat, to leydi Rumaani e hitaande 1924, o fuɗɗii golle makko ko e duuɓi 13. O waɗii njilluuji e kitaale 1940 haa e darorɗe kitaale 1960. E darorɗe kitaale 1950, innde makko to Amerik worgo, ko famɗi fof, ustiima nde o woni e njilluuji makko to Amerik worgo, Ostarali, Angalteer, Pays-Bas, Siwis e Afrik worgo, o rokki konsiiruuji keewɗi e nate Rajo. Maayde makko e rafi kanseer, to Glarus e hitaande 1979, teskaaka no feewi.
E nder nate makko jimɗi suudu, nate Schubert ina cikka ko ɗe teeŋtuɗe (Recorder by Columbia). O ɓuri anndeede noon ko e firo makko e sonaaji violon Bach ɗi ngalaa ɗo kaaɗi, ɗi Kolommbi yaltini. O waɗii e nder woɗɓe e gardotooɗo Leonard Bernstein to New York. O winndi LPs e Ferenc Fricsay (konserto violon Dvorak, konserto violon Almaañnaajo), Eugen Jochum (konserto violon Mozart e Bach, Kuuɓal archet e Heliodor) Paul Kletzki (konserto violon Mendelssohn e Brahms e Romanced, e Beethoven.
O resi koorɗo biyeteeɗo Béla de Csillery, mo o yalti Hong Kong e wolde adunaare ɗiɗmere e hitaande 1944, kono dewgal ngal fusi caggal duuɓi sappo. E hitaande 1960, o resi Daniel Tschudi, gardiiɗo defte e jaayndeeji Suisse, kanko ne ko mooftuɗo violon, ɓiɗɗo debbo gooto jibinaa e dewgal ngal. So tawii o fuɗɗiima jokkude golle makko e nder winndere ndee fotde duuɓi keewɗi, seeɗa-seeɗa o ustii njilluuji makko e nder konnguɗi, haa e kitaale 1970 o woppi golle makko e nder winndere ndee. E hitaande 2024, LP makko gadano, gooto tan, yaltinaa to leydi Siwis (Jürg Schoppe) ngam mawninde duuɓi makko teemedere, e lewru oktoobar 2024, ciftorgol makko yuɓɓinaama e teddungal makko to Budapest e Timișoara, to leydi Rumaani, yuɓɓini ɗum ko Agnes Ligetinè Violna Beke gadano, yuɓɓini ɗum.
Glenn Gould hollitii mo e nder winndannde mum "Minen wonɓe e ƴaañde min calminii ma", wonde "naalanke mo nganndu-ɗaa sahaa kala ina nanndi e am, ko famɗi fof e nder Amerik worgo, ɓurɗo famɗude teddeendi e fiyooɓe violin mawɓe e jamaanu men hannde oo."
== Tuugnorgal ==
2uz1puwfzekf8vrvm40x81rld9g36kv
163105
163104
2026-04-12T19:52:03Z
SUZYFATIMA
13856
163105
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Johanna Martzy''' (26 oktoobar 1924 – 13 ut 1979) ko fiyoowo violon Honngiri, jibinaa ko to leydi Rumaani.
O jibinaa ko to Timișoara, to Banat, to leydi Rumaani e hitaande 1924, o fuɗɗii golle makko ko e duuɓi 13. O waɗii njilluuji e kitaale 1940 haa e darorɗe kitaale 1960. E darorɗe kitaale 1950, innde makko to Amerik worgo, ko famɗi fof, ustiima nde o woni e njilluuji makko to Amerik worgo, Ostarali, Angalteer, Pays-Bas, Siwis e Afrik worgo, o rokki konsiiruuji keewɗi e nate Rajo. Maayde makko e rafi kanseer, to Glarus e hitaande 1979, teskaaka no feewi.
E nder nate makko jimɗi suudu, nate Schubert ina cikka ko ɗe teeŋtuɗe (Recorder by Columbia). O ɓuri anndeede noon ko e firo makko e sonaaji violon Bach ɗi ngalaa ɗo kaaɗi, ɗi Kolommbi yaltini. O waɗii e nder woɗɓe e gardotooɗo Leonard Bernstein to New York. O winndi LPs e Ferenc Fricsay (konserto violon Dvorak, konserto violon Almaañnaajo), Eugen Jochum (konserto violon Mozart e Bach, Kuuɓal archet e Heliodor) Paul Kletzki (konserto violon Mendelssohn e Brahms e Romanced, e Beethoven.
O resi koorɗo biyeteeɗo Béla de Csillery, mo o yalti Hong Kong e wolde adunaare ɗiɗmere e hitaande 1944, kono dewgal ngal fusi caggal duuɓi sappo. E hitaande 1960, o resi Daniel Tschudi, gardiiɗo defte e jaayndeeji Suisse, kanko ne ko mooftuɗo violon, ɓiɗɗo debbo gooto jibinaa e dewgal ngal. So tawii o fuɗɗiima jokkude golle makko e nder winndere ndee fotde duuɓi keewɗi, seeɗa-seeɗa o ustii njilluuji makko e nder konnguɗi, haa e kitaale 1970 o woppi golle makko e nder winndere ndee. E hitaande 2024, LP makko gadano, gooto tan, yaltinaa to leydi Siwis (Jürg Schoppe) ngam mawninde duuɓi makko teemedere, e lewru oktoobar 2024, ciftorgol makko yuɓɓinaama e teddungal makko to Budapest e Timișoara, to leydi Rumaani, yuɓɓini ɗum ko Agnes Ligetinè Violna Beke gadano, yuɓɓini ɗum.
Glenn Gould hollitii mo e nder winndannde mum "Minen wonɓe e ƴaañde min calminii ma", wonde "naalanke mo nganndu-ɗaa sahaa kala ina nanndi e am, ko famɗi fof e nder Amerik worgo, ɓurɗo famɗude teddeendi e fiyooɓe violin mawɓe e jamaanu men hannde oo."<ref>{{Cite web|title=Johanna Martzy (Violin) - Short Biography|url=http://www.bach-cantatas.com/Bio/Martzy-Johanna.htm|website=www.bach-cantatas.com|access-date=2016-01-31}}</ref><ref>{{cite news|last1=Bose|first1=Sudip|title=The Cult of Johanna Martzy|url=https://theamericanscholar.org/the-cult-of-johanna-martzy/#.XqoWTpp7lE5|accessdate=30 April 2020|publisher=The American Scholar|date=18 January 2018}}</ref><ref>{{Cite web|title=Obituary: Bela de Csillery|url=https://www.independent.co.uk/news/obituaries/obituary-bela-de-csillery-1345172.html|website=The Independent|date=30 April 1996|access-date=2016-01-31|language=en-GB}}</ref><ref>Glenn Gould Reader p.253</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
0y0hmoc8yj3fc3rka81tg520jdsacng
163106
163105
2026-04-12T19:52:17Z
SUZYFATIMA
13856
163106
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Johanna Martzy''' (26 oktoobar 1924 – 13 ut 1979) ko fiyoowo violon Honngiri, jibinaa ko to leydi Rumaani.
O jibinaa ko to Timișoara, to Banat, to leydi Rumaani e hitaande 1924, o fuɗɗii golle makko ko e duuɓi 13. O waɗii njilluuji e kitaale 1940 haa e darorɗe kitaale 1960. E darorɗe kitaale 1950, innde makko to Amerik worgo, ko famɗi fof, ustiima nde o woni e njilluuji makko to Amerik worgo, Ostarali, Angalteer, Pays-Bas, Siwis e Afrik worgo, o rokki konsiiruuji keewɗi e nate Rajo. Maayde makko e rafi kanseer, to Glarus e hitaande 1979, teskaaka no feewi.
E nder nate makko jimɗi suudu, nate Schubert ina cikka ko ɗe teeŋtuɗe (Recorder by Columbia). O ɓuri anndeede noon ko e firo makko e sonaaji violon Bach ɗi ngalaa ɗo kaaɗi, ɗi Kolommbi yaltini. O waɗii e nder woɗɓe e gardotooɗo Leonard Bernstein to New York. O winndi LPs e Ferenc Fricsay (konserto violon Dvorak, konserto violon Almaañnaajo), Eugen Jochum (konserto violon Mozart e Bach, Kuuɓal archet e Heliodor) Paul Kletzki (konserto violon Mendelssohn e Brahms e Romanced, e Beethoven.
O resi koorɗo biyeteeɗo Béla de Csillery, mo o yalti Hong Kong e wolde adunaare ɗiɗmere e hitaande 1944, kono dewgal ngal fusi caggal duuɓi sappo. E hitaande 1960, o resi Daniel Tschudi, gardiiɗo defte e jaayndeeji Suisse, kanko ne ko mooftuɗo violon, ɓiɗɗo debbo gooto jibinaa e dewgal ngal. So tawii o fuɗɗiima jokkude golle makko e nder winndere ndee fotde duuɓi keewɗi, seeɗa-seeɗa o ustii njilluuji makko e nder konnguɗi, haa e kitaale 1970 o woppi golle makko e nder winndere ndee. E hitaande 2024, LP makko gadano, gooto tan, yaltinaa to leydi Siwis (Jürg Schoppe) ngam mawninde duuɓi makko teemedere, e lewru oktoobar 2024, ciftorgol makko yuɓɓinaama e teddungal makko to Budapest e Timișoara, to leydi Rumaani, yuɓɓini ɗum ko Agnes Ligetinè Violna Beke gadano, yuɓɓini ɗum.
Glenn Gould hollitii mo e nder winndannde mum "Minen wonɓe e ƴaañde min calminii ma", wonde "naalanke mo nganndu-ɗaa sahaa kala ina nanndi e am, ko famɗi fof e nder Amerik worgo, ɓurɗo famɗude teddeendi e fiyooɓe violin mawɓe e jamaanu men hannde oo."<ref>{{Cite web|title=Johanna Martzy (Violin) - Short Biography|url=http://www.bach-cantatas.com/Bio/Martzy-Johanna.htm|website=www.bach-cantatas.com|access-date=2016-01-31}}</ref><ref>{{cite news|last1=Bose|first1=Sudip|title=The Cult of Johanna Martzy|url=https://theamericanscholar.org/the-cult-of-johanna-martzy/#.XqoWTpp7lE5|accessdate=30 April 2020|publisher=The American Scholar|date=18 January 2018}}</ref><ref>{{Cite web|title=Obituary: Bela de Csillery|url=https://www.independent.co.uk/news/obituaries/obituary-bela-de-csillery-1345172.html|website=The Independent|date=30 April 1996|access-date=2016-01-31|language=en-GB}}</ref><ref>Glenn Gould Reader p.253</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
4ksqd475exp4avww5095ut50b3lkor1
Maya Glezarova
0
39637
163107
2026-04-12T19:53:49Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Maya Glezarova (e ɗemngal Riisi: Майя Глезарова), (10 desaambar 1924, Mosku, Riisi - 16 sulyee 2017, Mosku, Riisi) ko fiyoowo violon e porfeseer. Nguurndam Glezarova heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mosku e hitaande 1949, ɗo o janngi e Lev Tseitlin. E hitaande 1955, Yuri Yankelevich noddi mo ngam jannginde e nder suudu makko. Ko o balloowo Yankelevich, Glezarova jannginii Pavel Kogan, Valadimir Spivakov, Valadimir Landsman, Dimitri Sitkovetski e..."
163107
wikitext
text/x-wiki
Maya Glezarova (e ɗemngal Riisi: Майя Глезарова), (10 desaambar 1924, Mosku, Riisi - 16 sulyee 2017, Mosku, Riisi) ko fiyoowo violon e porfeseer.
Nguurndam
Glezarova heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mosku e hitaande 1949, ɗo o janngi e Lev Tseitlin. E hitaande 1955, Yuri Yankelevich noddi mo ngam jannginde e nder suudu makko. Ko o balloowo Yankelevich, Glezarova jannginii Pavel Kogan, Valadimir Spivakov, Valadimir Landsman, Dimitri Sitkovetski e Mikail Kopelman. Caggal nde Yankelevich sankii e hitaande 1973, o ardii suudu makko. Ina jeyaa e almuɓɓe makko Natalya Boyarskaya, Vasko Vasilev e Juliya Krasko.
Tuugnorgal
172fp55c5e7eox7260oxz6i7dv72lyw
163108
163107
2026-04-12T19:55:55Z
SUZYFATIMA
13856
163108
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Maya Glezarova''' (e ɗemngal Riisi: Майя Глезарова), (10 desaambar 1924, Mosku, Riisi - 16 sulyee 2017, Mosku, Riisi) ko fiyoowo violon e porfeseer.
== Nguurndam ==
Glezarova heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mosku e hitaande 1949, ɗo o janngi e Lev Tseitlin. E hitaande 1955, Yuri Yankelevich noddi mo ngam jannginde e nder suudu makko. Ko o balloowo Yankelevich, Glezarova jannginii Pavel Kogan, Valadimir Spivakov, Valadimir Landsman, Dimitri Sitkovetski e Mikail Kopelman. Caggal nde Yankelevich sankii e hitaande 1973, o ardii suudu makko. Ina jeyaa e almuɓɓe makko Natalya Boyarskaya, Vasko Vasilev e Juliya Krasko.
== Tuugnorgal ==
kam07cya790w5hi8hu7yx8g2yuf2jsd
163109
163108
2026-04-12T20:00:28Z
SUZYFATIMA
13856
163109
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Maya Glezarova''' (e ɗemngal Riisi: Майя Глезарова), (10 desaambar 1924, Mosku, Riisi - 16 sulyee 2017, Mosku, Riisi) ko fiyoowo violon e porfeseer.
== Nguurndam ==
Glezarova heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mosku e hitaande 1949, ɗo o janngi e Lev Tseitlin. E hitaande 1955, Yuri Yankelevich noddi mo ngam jannginde e nder suudu makko. Ko o balloowo Yankelevich, Glezarova jannginii Pavel Kogan, Valadimir Spivakov, Valadimir Landsman, Dimitri Sitkovetski e Mikail Kopelman. Caggal nde Yankelevich sankii e hitaande 1973, o ardii suudu makko. Ina jeyaa e almuɓɓe makko Natalya Boyarskaya, Vasko Vasilev e Juliya Krasko.<ref>{{cite web|url=https://www.thestrad.com/russian-school-violin-powerhouse-maya-glezarova-dies-at-92/6928.article|title=Russian school violin powerhouse Maya Glezarova dies at 92|publisher=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.mosconsv.ru/ru/person.aspx?id=11132|title=МГК им. Чайковского - персоналии - Глезарова Майя Самуиловна|website=www.mosconsv.ru}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
c3lb80s5mvlj8c6hdpx9hiobrnq3jq3
Nona Liddell
0
39638
163110
2026-04-12T20:03:42Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Nona Patricia Liddell MBE (9 suwee 1927 – 13 abriil 2017) ko jimoowo violon Angalteer. Ko o solist, gardiiɗo fedde jimɗi suudu, kadi ko o jannginoowo. Duuɓi keewɗi ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende Sinfonietta Londres. Nguurndam gadano O jibinaa ko to Ealing, to Londres e hitaande 1927, omo jeyaa e miñiraaɓe rewɓe tato. Yumma makko janngiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Music. O fuɗɗii fiyde violon ko e duuɓi joy, o janngi e Jessie Grim..."
163110
wikitext
text/x-wiki
Nona Patricia Liddell MBE (9 suwee 1927 – 13 abriil 2017) ko jimoowo violon Angalteer. Ko o solist, gardiiɗo fedde jimɗi suudu, kadi ko o jannginoowo. Duuɓi keewɗi ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende Sinfonietta Londres.
Nguurndam gadano
O jibinaa ko to Ealing, to Londres e hitaande 1927, omo jeyaa e miñiraaɓe rewɓe tato. Yumma makko janngiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Music. O fuɗɗii fiyde violon ko e duuɓi joy, o janngi e Jessie Grimson, fiyoowo violon ganndiraaɗo e kitaale 1890. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Notting Hill, o woniino almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, omo jannga e Rowsby Woof ; o waɗii konsiiruuji ɗi Sibelius e Brahms mbaɗi e orkestra Akademi.
Kugal
Nona Liddell fuɗɗii feeñde e hoore mum ko e hitaande 1947 to Proms, o fiyi jimɗi Vaughan Williams biyeteeɗi The Lark Ascending e fedde jimɗi BBC e gardagol Adrian Boult. Ko ngol woni go’o ko e jeegom peeñgol e Proms ; e hitaande 1983 o rokki Proms yeewtere adannde e Konserto Kurt Weill, e Sinfonietta Londres, golle ɗe ɓe mbinndi kadi.
Tuggi 1957 haa 1973 o woniino hooreejo fedde wiyeteende Engele, caggal ɗuum o ardii fedde wiyeteende Richards e fedde wiyeteende Londres. E kitaale 1950 e 1960 o fiyi e orkestra suudu Engele, o fiyi golle Benjamin Britten e ñalɗi Aldeburgh. O fuɗɗii gollodaade e Sinfonietta Londres ko e hitaande 1969, o toɗɗaa hooreejo e hitaande 1970, o woni haa 1994 ; omo heewi feeñde e maɓɓe ko solist. O woniino gardiiɗo Orkestra Monteverdi tuggi 1973 haa 1979, o feeñii e hooreejo hoɗɓe e orkestraaji goɗɗi.
O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal of Music tuggi 1978 haa 1994, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinity College of Music, o woppi golle makko e hitaande 2006. E hitaande 1993 o toɗɗaa MBE, e hitaande 1994 o rokkaa njeenaari Cobbett ngam golle makko e nder jimɗi suudu.
E hitaande 1950 o resi Ivor McMahon, fiyoowo violon, ɓe ndañi ɓiɗɗo debbo.
Nona Liddell sankii ko ñalnde 13 abriil 2017, ina yahra e duuɓi 89.
Tuugnorgal
f9qiwqdzkn0wa57vsf7uh3cktarpgyq
163111
163110
2026-04-12T20:05:26Z
SUZYFATIMA
13856
163111
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nona Patricia Liddell MBE''' (9 suwee 1927 – 13 abriil 2017) ko jimoowo violon Angalteer. Ko o solist, gardiiɗo fedde jimɗi suudu, kadi ko o jannginoowo. Duuɓi keewɗi ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende Sinfonietta Londres.
== Nguurndam gadano ==
O jibinaa ko to Ealing, to Londres e hitaande 1927, omo jeyaa e miñiraaɓe rewɓe tato. Yumma makko janngiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Music. O fuɗɗii fiyde violon ko e duuɓi joy, o janngi e Jessie Grimson, fiyoowo violon ganndiraaɗo e kitaale 1890. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Notting Hill, o woniino almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, omo jannga e Rowsby Woof ; o waɗii konsiiruuji ɗi Sibelius e Brahms mbaɗi e orkestra Akademi.
== Kugal ==
Nona Liddell fuɗɗii feeñde e hoore mum ko e hitaande 1947 to Proms, o fiyi jimɗi Vaughan Williams biyeteeɗi The Lark Ascending e fedde jimɗi BBC e gardagol Adrian Boult. Ko ngol woni go’o ko e jeegom peeñgol e Proms ; e hitaande 1983 o rokki Proms yeewtere adannde e Konserto Kurt Weill, e Sinfonietta Londres, golle ɗe ɓe mbinndi kadi.
Tuggi 1957 haa 1973 o woniino hooreejo fedde wiyeteende Engele, caggal ɗuum o ardii fedde wiyeteende Richards e fedde wiyeteende Londres. E kitaale 1950 e 1960 o fiyi e orkestra suudu Engele, o fiyi golle Benjamin Britten e ñalɗi Aldeburgh. O fuɗɗii gollodaade e Sinfonietta Londres ko e hitaande 1969, o toɗɗaa hooreejo e hitaande 1970, o woni haa 1994 ; omo heewi feeñde e maɓɓe ko solist. O woniino gardiiɗo Orkestra Monteverdi tuggi 1973 haa 1979, o feeñii e hooreejo hoɗɓe e orkestraaji goɗɗi.
O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal of Music tuggi 1978 haa 1994, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinity College of Music, o woppi golle makko e hitaande 2006. E hitaande 1993 o toɗɗaa MBE, e hitaande 1994 o rokkaa njeenaari Cobbett ngam golle makko e nder jimɗi suudu.
E hitaande 1950 o resi Ivor McMahon, fiyoowo violon, ɓe ndañi ɓiɗɗo debbo.
Nona Liddell sankii ko ñalnde 13 abriil 2017, ina yahra e duuɓi 89.
== Tuugnorgal ==
dsu2ypqnw78f1qqrtqny5b06dgfb1bl
163112
163111
2026-04-12T20:13:28Z
SUZYFATIMA
13856
163112
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nona Patricia Liddell MBE''' (9 suwee 1927 – 13 abriil 2017) ko jimoowo violon Angalteer. Ko o solist, gardiiɗo fedde jimɗi suudu, kadi ko o jannginoowo. Duuɓi keewɗi ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende Sinfonietta Londres.
== Nguurndam gadano ==
O jibinaa ko to Ealing, to Londres e hitaande 1927, omo jeyaa e miñiraaɓe rewɓe tato. Yumma makko janngiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Music. O fuɗɗii fiyde violon ko e duuɓi joy, o janngi e Jessie Grimson, fiyoowo violon ganndiraaɗo e kitaale 1890. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Notting Hill, o woniino almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, omo jannga e Rowsby Woof ; o waɗii konsiiruuji ɗi Sibelius e Brahms mbaɗi e orkestra Akademi.
== Kugal ==
Nona Liddell fuɗɗii feeñde e hoore mum ko e hitaande 1947 to Proms, o fiyi jimɗi Vaughan Williams biyeteeɗi The Lark Ascending e fedde jimɗi BBC e gardagol Adrian Boult. Ko ngol woni go’o ko e jeegom peeñgol e Proms ; e hitaande 1983 o rokki Proms yeewtere adannde e Konserto Kurt Weill, e Sinfonietta Londres, golle ɗe ɓe mbinndi kadi.
Tuggi 1957 haa 1973 o woniino hooreejo fedde wiyeteende Engele, caggal ɗuum o ardii fedde wiyeteende Richards e fedde wiyeteende Londres. E kitaale 1950 e 1960 o fiyi e orkestra suudu Engele, o fiyi golle Benjamin Britten e ñalɗi Aldeburgh. O fuɗɗii gollodaade e Sinfonietta Londres ko e hitaande 1969, o toɗɗaa hooreejo e hitaande 1970, o woni haa 1994 ; omo heewi feeñde e maɓɓe ko solist. O woniino gardiiɗo Orkestra Monteverdi tuggi 1973 haa 1979, o feeñii e hooreejo hoɗɓe e orkestraaji goɗɗi.
O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal of Music tuggi 1978 haa 1994, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinity College of Music, o woppi golle makko e hitaande 2006. E hitaande 1993 o toɗɗaa MBE, e hitaande 1994 o rokkaa njeenaari Cobbett ngam golle makko e nder jimɗi suudu.
E hitaande 1950 o resi Ivor McMahon, fiyoowo violon, ɓe ndañi ɓiɗɗo debbo.
Nona Liddell sankii ko ñalnde 13 abriil 2017, ina yahra e duuɓi 89.<ref>Brook, Donald (1948). ''Violinists Of Today'', London: Salibury Square. pp. 91–93</ref><ref name="telegraph" /> <ref name="telegraph2">[https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2017/04/22/nona-liddell-brilliant-violinist-obituary/ Nona Liddell, brilliant violinist – obituary] ''[[The Daily Telegraph]]'', 22 April 2017.</ref><ref name="strad">[http://www.thestrad.com/former-london-sinfonietta-leader-nona-liddell-died-aged-89/ Former London Sinfonietta leader Nona Liddell has died aged 89] ''[[The Strad]]'', 21 April 2017.</ref><ref name="guardian">{{cite web|url=https://www.theguardian.com/music/2017/may/08/nona-liddell-obituary|title=Nona Liddell obituary|first=Anne|last=Inglis|date=8 May 2017|work=[[The Guardian]]|accessdate=6 March 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
kca3e16c0797xu8w96w8cmsn4p0le3n
163113
163112
2026-04-12T20:14:00Z
SUZYFATIMA
13856
163113
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nona Patricia Liddell MBE''' (9 suwee 1927 – 13 abriil 2017) ko jimoowo violon Angalteer. Ko o solist, gardiiɗo fedde jimɗi suudu, kadi ko o jannginoowo. Duuɓi keewɗi ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende Sinfonietta Londres.
== Nguurndam gadano ==
O jibinaa ko to Ealing, to Londres e hitaande 1927, omo jeyaa e miñiraaɓe rewɓe tato. Yumma makko janngiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Music. O fuɗɗii fiyde violon ko e duuɓi joy, o janngi e Jessie Grimson, fiyoowo violon ganndiraaɗo e kitaale 1890. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Notting Hill, o woniino almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, omo jannga e Rowsby Woof ; o waɗii konsiiruuji ɗi Sibelius e Brahms mbaɗi e orkestra Akademi.
== Kugal ==
Nona Liddell fuɗɗii feeñde e hoore mum ko e hitaande 1947 to Proms, o fiyi jimɗi Vaughan Williams biyeteeɗi The Lark Ascending e fedde jimɗi BBC e gardagol Adrian Boult. Ko ngol woni go’o ko e jeegom peeñgol e Proms ; e hitaande 1983 o rokki Proms yeewtere adannde e Konserto Kurt Weill, e Sinfonietta Londres, golle ɗe ɓe mbinndi kadi.
Tuggi 1957 haa 1973 o woniino hooreejo fedde wiyeteende Engele, caggal ɗuum o ardii fedde wiyeteende Richards e fedde wiyeteende Londres. E kitaale 1950 e 1960 o fiyi e orkestra suudu Engele, o fiyi golle Benjamin Britten e ñalɗi Aldeburgh. O fuɗɗii gollodaade e Sinfonietta Londres ko e hitaande 1969, o toɗɗaa hooreejo e hitaande 1970, o woni haa 1994 ; omo heewi feeñde e maɓɓe ko solist. O woniino gardiiɗo Orkestra Monteverdi tuggi 1973 haa 1979, o feeñii e hooreejo hoɗɓe e orkestraaji goɗɗi.
O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal of Music tuggi 1978 haa 1994, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinity College of Music, o woppi golle makko e hitaande 2006. E hitaande 1993 o toɗɗaa MBE, e hitaande 1994 o rokkaa njeenaari Cobbett ngam golle makko e nder jimɗi suudu.
E hitaande 1950 o resi Ivor McMahon, fiyoowo violon, ɓe ndañi ɓiɗɗo debbo.
Nona Liddell sankii ko ñalnde 13 abriil 2017, ina yahra e duuɓi 89.<ref>Brook, Donald (1948). ''Violinists Of Today'', London: Salibury Square. pp. 91–93</ref><ref name="telegraph" /> <ref name="telegraph2">[https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2017/04/22/nona-liddell-brilliant-violinist-obituary/ Nona Liddell, brilliant violinist – obituary] ''[[The Daily Telegraph]]'', 22 April 2017.</ref><ref name="strad">[http://www.thestrad.com/former-london-sinfonietta-leader-nona-liddell-died-aged-89/ Former London Sinfonietta leader Nona Liddell has died aged 89] ''[[The Strad]]'', 21 April 2017.</ref><ref name="guardian">{{cite web|url=https://www.theguardian.com/music/2017/may/08/nona-liddell-obituary|title=Nona Liddell obituary|first=Anne|last=Inglis|date=8 May 2017|work=[[The Guardian]]|accessdate=6 March 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
7ywuljyp6it0iv8bcf7jqpcu5qselet
Nelli Shkolnikova
0
39639
163114
2026-04-12T20:20:42Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Nelli Efimovna Shkolnikova (e ɗemngal Riisi : Нелли Ефимовна Школьникова ; 8 sulyee 1928 – 2 feebariyee 2010) ko fiyoowo violon sowiyetik, waɗi duuɓi keewɗi e jannginde to Ostarali e Amerik. O jibinaa ko to Zolotonosha, to leydi Ukrain. Nde o heɓi duuɓi tati, o ummii e ɓesngu makko o fayi Moscow, ɓooyaani o hollitii mbaawka makko e violon. Nde o heɓi duuɓi joy o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Moscow, o janngi e Lillia Kossodo e Yuri Y..."
163114
wikitext
text/x-wiki
Nelli Efimovna Shkolnikova (e ɗemngal Riisi : Нелли Ефимовна Школьникова ; 8 sulyee 1928 – 2 feebariyee 2010) ko fiyoowo violon sowiyetik, waɗi duuɓi keewɗi e jannginde to Ostarali e Amerik.
O jibinaa ko to Zolotonosha, to leydi Ukrain. Nde o heɓi duuɓi tati, o ummii e ɓesngu makko o fayi Moscow, ɓooyaani o hollitii mbaawka makko e violon. Nde o heɓi duuɓi joy o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Moscow, o janngi e Lillia Kossodo e Yuri Yankelevich. O waɗii konsiir makko gadano ko omo yahra e duuɓi jeetati. O dañii njeenaari e kawgel Marguerite Long-Jacques Thibaud to Pari e hitaande 1953 nde o yahrata e duuɓi 25. Ndeen o naatii e golle dingiral hakkunde leyɗeele, kam e jannginde. O feeñii e konnguɗi to Dental Sowiyet e oon sahaa, Orop, Amerik, Kanadaa, Japon, Ostarali, e Nuwel Selannde. O wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gnessin to Mosku.
Hakkunde 1970 e 1982, o haɗaama yaltude Dental Sowiyet. Nde o jaɓaa yaltude, o ummii o fayi to bannge hirnaange to Berlin ñalnde 26 noowammbar 1982. O hoɗi to Melbourne, to leydi Ostarali, ɗo o janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria (VCA), ko ɗum woni ko o rokkaa caggal nde o hawri e gardotooɗo John Hopkins to Almaañ. E hitaande 1987, e wasiyaaji Isaac Stern, o noddaa ngam naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana, o woni jannginoowo violon. Caggal ɗuum o arti e golle makko to VCA to Melbourne.
O waɗii nate keewɗe e nder Dental Sowiyet, hay so tawii noon seeɗa e majje ina tawee caggal leydi Riisi. O dañii njeenaari sabu ko o winndi e konnguɗi Tchaikovsky e Mendelssohn (1959, 1973; e les njiimaandi Kirill Kondrashin e Gennady Rozhdestvensky), e won e jimɗi ɓurɗi juutde ɗi Khachaturian, Paganini e Ysaÿe mbaɗi (ko o winndi ñalnde 26 lewru juko hitaande 1959).
Nelli Shkolnikova sankii ko to wuro Melbourne, caggal hare juutnde e rafi kanseer, ñalnde 2 feebariyee 2010.
Tuugnorgal
cw05my1hzy9cuwsn886zng232kiu7ih
163115
163114
2026-04-12T20:23:07Z
SUZYFATIMA
13856
163115
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nelli Efimovna Shkolnikova''' (e ɗemngal Riisi : Нелли Ефимовна Школьникова ; 8 sulyee 1928 – 2 feebariyee 2010) ko fiyoowo violon sowiyetik, waɗi duuɓi keewɗi e jannginde to Ostarali e Amerik.
O jibinaa ko to Zolotonosha, to leydi Ukrain. Nde o heɓi duuɓi tati, o ummii e ɓesngu makko o fayi Moscow, ɓooyaani o hollitii mbaawka makko e violon. Nde o heɓi duuɓi joy o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Moscow, o janngi e Lillia Kossodo e Yuri Yankelevich. O waɗii konsiir makko gadano ko omo yahra e duuɓi jeetati. O dañii njeenaari e kawgel Marguerite Long-Jacques Thibaud to Pari e hitaande 1953 nde o yahrata e duuɓi 25. Ndeen o naatii e golle dingiral hakkunde leyɗeele, kam e jannginde. O feeñii e konnguɗi to Dental Sowiyet e oon sahaa, Orop, Amerik, Kanadaa, Japon, Ostarali, e Nuwel Selannde. O wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gnessin to Mosku.
Hakkunde 1970 e 1982, o haɗaama yaltude Dental Sowiyet. Nde o jaɓaa yaltude, o ummii o fayi to bannge hirnaange to Berlin ñalnde 26 noowammbar 1982. O hoɗi to Melbourne, to leydi Ostarali, ɗo o janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria (VCA), ko ɗum woni ko o rokkaa caggal nde o hawri e gardotooɗo John Hopkins to Almaañ. E hitaande 1987, e wasiyaaji Isaac Stern, o noddaa ngam naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana, o woni jannginoowo violon. Caggal ɗuum o arti e golle makko to VCA to Melbourne.
O waɗii nate keewɗe e nder Dental Sowiyet, hay so tawii noon seeɗa e majje ina tawee caggal leydi Riisi. O dañii njeenaari sabu ko o winndi e konnguɗi Tchaikovsky e Mendelssohn (1959, 1973; e les njiimaandi Kirill Kondrashin e Gennady Rozhdestvensky), e won e jimɗi ɓurɗi juutde ɗi Khachaturian, Paganini e Ysaÿe mbaɗi (ko o winndi ñalnde 26 lewru juko hitaande 1959).
Nelli Shkolnikova sankii ko to wuro Melbourne, caggal hare juutnde e rafi kanseer, ñalnde 2 feebariyee 2010.
== Tuugnorgal ==
0xwhuk325pjtb59olwaj1g3wvc4sdxz
163116
163115
2026-04-12T20:27:52Z
SUZYFATIMA
13856
163116
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nelli Efimovna Shkolnikova''' (e ɗemngal Riisi : Нелли Ефимовна Школьникова ; 8 sulyee 1928 – 2 feebariyee 2010) ko fiyoowo violon sowiyetik, waɗi duuɓi keewɗi e jannginde to Ostarali e Amerik.
O jibinaa ko to Zolotonosha, to leydi Ukrain. Nde o heɓi duuɓi tati, o ummii e ɓesngu makko o fayi Moscow, ɓooyaani o hollitii mbaawka makko e violon. Nde o heɓi duuɓi joy o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Moscow, o janngi e Lillia Kossodo e Yuri Yankelevich. O waɗii konsiir makko gadano ko omo yahra e duuɓi jeetati. O dañii njeenaari e kawgel Marguerite Long-Jacques Thibaud to Pari e hitaande 1953 nde o yahrata e duuɓi 25. Ndeen o naatii e golle dingiral hakkunde leyɗeele, kam e jannginde. O feeñii e konnguɗi to Dental Sowiyet e oon sahaa, Orop, Amerik, Kanadaa, Japon, Ostarali, e Nuwel Selannde. O wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gnessin to Mosku.
Hakkunde 1970 e 1982, o haɗaama yaltude Dental Sowiyet. Nde o jaɓaa yaltude, o ummii o fayi to bannge hirnaange to Berlin ñalnde 26 noowammbar 1982. O hoɗi to Melbourne, to leydi Ostarali, ɗo o janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria (VCA), ko ɗum woni ko o rokkaa caggal nde o hawri e gardotooɗo John Hopkins to Almaañ. E hitaande 1987, e wasiyaaji Isaac Stern, o noddaa ngam naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana, o woni jannginoowo violon. Caggal ɗuum o arti e golle makko to VCA to Melbourne.
O waɗii nate keewɗe e nder Dental Sowiyet, hay so tawii noon seeɗa e majje ina tawee caggal leydi Riisi. O dañii njeenaari sabu ko o winndi e konnguɗi Tchaikovsky e Mendelssohn (1959, 1973; e les njiimaandi Kirill Kondrashin e Gennady Rozhdestvensky), e won e jimɗi ɓurɗi juutde ɗi Khachaturian, Paganini e Ysaÿe mbaɗi (ko o winndi ñalnde 26 lewru juko hitaande 1959).
Nelli Shkolnikova sankii ko to wuro Melbourne, caggal hare juutnde e rafi kanseer, ñalnde 2 feebariyee 2010.<ref name="vcam">{{Cite web|last=Osborne|first=Emily|date=2024-10-17|title=The Melbourne Conservatorium of Music offers a comprehensive range of world-class music courses|url=https://finearts-music.unimelb.edu.au/about-us/mcm|access-date=2024-12-26|website=Faculty of Fine Arts and Music|language=en}}</ref><ref name="doremi">{{Cite web|title=Shkolnikova|url=http://www.doremi.com/Shkolnikova.html|access-date=2024-12-26|website=www.doremi.com}}</ref><ref name="indu">[http://www.indiana.edu/~deanfac/bios/2005/NShkolnikova.pdf Indiana University]</ref><ref>{{Cite web|last=Sunier|first=John|title=Subatomic Particle Archives|url=https://www.audaud.com/tag/subatomic-particle/?ArticleID=908|access-date=2024-12-26|website=Audiophile Audition|language=en}}</ref><ref>Obituary, ''[[The Age]]'', 4 February 2010, p. 23</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
283bxa9d64xssmsbttg3yh0zdfm2l9g
163117
163116
2026-04-12T20:28:12Z
SUZYFATIMA
13856
163117
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nelli Efimovna Shkolnikova''' (e ɗemngal Riisi : Нелли Ефимовна Школьникова ; 8 sulyee 1928 – 2 feebariyee 2010) ko fiyoowo violon sowiyetik, waɗi duuɓi keewɗi e jannginde to Ostarali e Amerik.
O jibinaa ko to Zolotonosha, to leydi Ukrain. Nde o heɓi duuɓi tati, o ummii e ɓesngu makko o fayi Moscow, ɓooyaani o hollitii mbaawka makko e violon. Nde o heɓi duuɓi joy o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Moscow, o janngi e Lillia Kossodo e Yuri Yankelevich. O waɗii konsiir makko gadano ko omo yahra e duuɓi jeetati. O dañii njeenaari e kawgel Marguerite Long-Jacques Thibaud to Pari e hitaande 1953 nde o yahrata e duuɓi 25. Ndeen o naatii e golle dingiral hakkunde leyɗeele, kam e jannginde. O feeñii e konnguɗi to Dental Sowiyet e oon sahaa, Orop, Amerik, Kanadaa, Japon, Ostarali, e Nuwel Selannde. O wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gnessin to Mosku.
Hakkunde 1970 e 1982, o haɗaama yaltude Dental Sowiyet. Nde o jaɓaa yaltude, o ummii o fayi to bannge hirnaange to Berlin ñalnde 26 noowammbar 1982. O hoɗi to Melbourne, to leydi Ostarali, ɗo o janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria (VCA), ko ɗum woni ko o rokkaa caggal nde o hawri e gardotooɗo John Hopkins to Almaañ. E hitaande 1987, e wasiyaaji Isaac Stern, o noddaa ngam naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana, o woni jannginoowo violon. Caggal ɗuum o arti e golle makko to VCA to Melbourne.
O waɗii nate keewɗe e nder Dental Sowiyet, hay so tawii noon seeɗa e majje ina tawee caggal leydi Riisi. O dañii njeenaari sabu ko o winndi e konnguɗi Tchaikovsky e Mendelssohn (1959, 1973; e les njiimaandi Kirill Kondrashin e Gennady Rozhdestvensky), e won e jimɗi ɓurɗi juutde ɗi Khachaturian, Paganini e Ysaÿe mbaɗi (ko o winndi ñalnde 26 lewru juko hitaande 1959).
Nelli Shkolnikova sankii ko to wuro Melbourne, caggal hare juutnde e rafi kanseer, ñalnde 2 feebariyee 2010.<ref name="vcam">{{Cite web|last=Osborne|first=Emily|date=2024-10-17|title=The Melbourne Conservatorium of Music offers a comprehensive range of world-class music courses|url=https://finearts-music.unimelb.edu.au/about-us/mcm|access-date=2024-12-26|website=Faculty of Fine Arts and Music|language=en}}</ref><ref name="doremi">{{Cite web|title=Shkolnikova|url=http://www.doremi.com/Shkolnikova.html|access-date=2024-12-26|website=www.doremi.com}}</ref><ref name="indu">[http://www.indiana.edu/~deanfac/bios/2005/NShkolnikova.pdf Indiana University]</ref><ref>{{Cite web|last=Sunier|first=John|title=Subatomic Particle Archives|url=https://www.audaud.com/tag/subatomic-particle/?ArticleID=908|access-date=2024-12-26|website=Audiophile Audition|language=en}}</ref><ref>Obituary, ''[[The Age]]'', 4 February 2010, p. 23</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
aqfeuvxbhwqov2xqlmy44f7nuqh13nf
Edith Volckaert
0
39640
163118
2026-04-12T21:02:15Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Edith Volckaert (27 ut 1949 – 2 sulyee 1992) ko Belsiknaajo, jimoowo violon e jannginoowo jimɗi. O jibinaa ko to wuro Gent. Nde o heɓi duuɓi nay, o waɗiino yeewtere e yeeso yimɓe fof, hono konsiir Vivaldi. Volckaert heɓi janngirɗe keertiiɗe e juuɗe Carlo Van Neste, potnooɗo wonde jannginoowo mum tan. Volckaert heɓi njeenaaje keewɗe e nder winndere ndee, ina jeyaa heen kawgel hakkunde leyɗeele ngam fiyde violon Tibor Varga, kawgel Mozart, kawgel UNESCO e n..."
163118
wikitext
text/x-wiki
Edith Volckaert (27 ut 1949 – 2 sulyee 1992) ko Belsiknaajo, jimoowo violon e jannginoowo jimɗi.
O jibinaa ko to wuro Gent. Nde o heɓi duuɓi nay, o waɗiino yeewtere e yeeso yimɓe fof, hono konsiir Vivaldi. Volckaert heɓi janngirɗe keertiiɗe e juuɗe Carlo Van Neste, potnooɗo wonde jannginoowo mum tan. Volckaert heɓi njeenaaje keewɗe e nder winndere ndee, ina jeyaa heen kawgel hakkunde leyɗeele ngam fiyde violon Tibor Varga, kawgel Mozart, kawgel UNESCO e njeenaari ummoraade e ñalngu Taormina to Sisili. E hitaande 1967, o woni gadano e violon e nder kawgel hakkunde leyɗeele Maria Canals. Nde o yahrata e duuɓi 19, o heɓi bursi e kawgel ngel (Pro Civitate) leydi Belsik. E hitaande 1971, o woniino njeenaari e kawgel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth, o woni joyaɓo e doggol cakkitiingol. O wonti tergal jury ngam kawgel ngel e hitaande 1976.
O waɗii jimɗi to Berlin, Moscow, Salzburg, Pari, Londres e leyɗeele dentuɗe Amerik, o woni ko e jimɗi gooto e pelle jimɗi suudu. O fiyi violon peewnaaɗo e darorɗe teeminannde 17ɓiire, tawi ko gardiiɗo Giovanni Paolo Maggini, ina gasa tawa ko Andrea Guarneri.
Volckaert jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Conservatoire to Biriksel kono o woppi janngingol toon e hitaande 1978 ngam waɗtude hoore makko e waɗde jimɗi. O rafi kanseer mo safraaka e nder duuɓi jeegom cakkitiiɗi ɗii kono o jokki e jannginde haa lebbi seeɗa cakkitiiɗi ɗii.
Tuugnorgal
poube8zksh1uatyrpeqsfc6ohtj0z1w
163119
163118
2026-04-12T21:03:10Z
SUZYFATIMA
13856
163119
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Edith Volckaert''' (27 ut 1949 – 2 sulyee 1992) ko Belsiknaajo, jimoowo violon e jannginoowo jimɗi.
O jibinaa ko to wuro Gent. Nde o heɓi duuɓi nay, o waɗiino yeewtere e yeeso yimɓe fof, hono konsiir Vivaldi. Volckaert heɓi janngirɗe keertiiɗe e juuɗe Carlo Van Neste, potnooɗo wonde jannginoowo mum tan. Volckaert heɓi njeenaaje keewɗe e nder winndere ndee, ina jeyaa heen kawgel hakkunde leyɗeele ngam fiyde violon Tibor Varga, kawgel Mozart, kawgel UNESCO e njeenaari ummoraade e ñalngu Taormina to Sisili. E hitaande 1967, o woni gadano e violon e nder kawgel hakkunde leyɗeele Maria Canals. Nde o yahrata e duuɓi 19, o heɓi bursi e kawgel ngel (Pro Civitate) leydi Belsik. E hitaande 1971, o woniino njeenaari e kawgel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth, o woni joyaɓo e doggol cakkitiingol. O wonti tergal jury ngam kawgel ngel e hitaande 1976.
O waɗii jimɗi to Berlin, Moscow, Salzburg, Pari, Londres e leyɗeele dentuɗe Amerik, o woni ko e jimɗi gooto e pelle jimɗi suudu. O fiyi violon peewnaaɗo e darorɗe teeminannde 17ɓiire, tawi ko gardiiɗo Giovanni Paolo Maggini, ina gasa tawa ko Andrea Guarneri.
Volckaert jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Conservatoire to Biriksel kono o woppi janngingol toon e hitaande 1978 ngam waɗtude hoore makko e waɗde jimɗi. O rafi kanseer mo safraaka e nder duuɓi jeegom cakkitiiɗi ɗii kono o jokki e jannginde haa lebbi seeɗa cakkitiiɗi ɗii.
== Tuugnorgal ==
8ayoaq1wlvzf7riscot3mq0mk04q8mh
163120
163119
2026-04-12T21:10:48Z
SUZYFATIMA
13856
163120
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Edith Volckaert''' (27 ut 1949 – 2 sulyee 1992) ko Belsiknaajo, jimoowo violon e jannginoowo jimɗi.
O jibinaa ko to wuro Gent. Nde o heɓi duuɓi nay, o waɗiino yeewtere e yeeso yimɓe fof, hono konsiir Vivaldi. Volckaert heɓi janngirɗe keertiiɗe e juuɗe Carlo Van Neste, potnooɗo wonde jannginoowo mum tan. Volckaert heɓi njeenaaje keewɗe e nder winndere ndee, ina jeyaa heen kawgel hakkunde leyɗeele ngam fiyde violon Tibor Varga, kawgel Mozart, kawgel UNESCO e njeenaari ummoraade e ñalngu Taormina to Sisili. E hitaande 1967, o woni gadano e violon e nder kawgel hakkunde leyɗeele Maria Canals. Nde o yahrata e duuɓi 19, o heɓi bursi e kawgel ngel (Pro Civitate) leydi Belsik. E hitaande 1971, o woniino njeenaari e kawgel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth, o woni joyaɓo e doggol cakkitiingol. O wonti tergal jury ngam kawgel ngel e hitaande 1976.
O waɗii jimɗi to Berlin, Moscow, Salzburg, Pari, Londres e leyɗeele dentuɗe Amerik, o woni ko e jimɗi gooto e pelle jimɗi suudu. O fiyi violon peewnaaɗo e darorɗe teeminannde 17ɓiire, tawi ko gardiiɗo Giovanni Paolo Maggini, ina gasa tawa ko Andrea Guarneri.
Volckaert jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Conservatoire to Biriksel kono o woppi janngingol toon e hitaande 1978 ngam waɗtude hoore makko e waɗde jimɗi. O rafi kanseer mo safraaka e nder duuɓi jeegom cakkitiiɗi ɗii kono o jokki e jannginde haa lebbi seeɗa cakkitiiɗi ɗii.<ref>{{cite web|url=http://www.mariacanals.org/en/concurs/historia/guanyadors.html|title=The winners of the competition|work=International Music Competition Maria Canals Barcelona|access-date=20 January 2016|archive-date=16 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160116182408/http://www.mariacanals.org/en/concurs/historia/guanyadors.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://artdaily.com/news/77843/Magnificent-and-highly-important-violin-for-sale-at-Bonhams|title=Magnificent and highly important violin for sale at Bonhams|website=artdaily.org}}</ref><ref name="lesoir">{{cite news|url=http://archives.lesoir.be/la-disparition-d-une-interprete-emouvante-edith-volckae_t-19920711-Z05KHY.html|last=Leclercq|first=Fernand|title=La disparition d'une interprète émouvante|newspaper=Le Soir|date=July 11, 1992|language=fr}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.thestrad.com/cpt-latests/who-were-the-early-female-violinists/|title=Who were the early female violinists?|work=The Strad|date=March 7, 2014|access-date=January 20, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160406131058/http://www.thestrad.com/cpt-latests/who-were-the-early-female-violinists/|archive-date=April 6, 2016|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
fnem9on5ad2he37zxyn70jzkmzzsd48
163121
163120
2026-04-12T21:11:14Z
SUZYFATIMA
13856
163121
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Edith Volckaert''' (27 ut 1949 – 2 sulyee 1992) ko Belsiknaajo, jimoowo violon e jannginoowo jimɗi.
O jibinaa ko to wuro Gent. Nde o heɓi duuɓi nay, o waɗiino yeewtere e yeeso yimɓe fof, hono konsiir Vivaldi. Volckaert heɓi janngirɗe keertiiɗe e juuɗe Carlo Van Neste, potnooɗo wonde jannginoowo mum tan. Volckaert heɓi njeenaaje keewɗe e nder winndere ndee, ina jeyaa heen kawgel hakkunde leyɗeele ngam fiyde violon Tibor Varga, kawgel Mozart, kawgel UNESCO e njeenaari ummoraade e ñalngu Taormina to Sisili. E hitaande 1967, o woni gadano e violon e nder kawgel hakkunde leyɗeele Maria Canals. Nde o yahrata e duuɓi 19, o heɓi bursi e kawgel ngel (Pro Civitate) leydi Belsik. E hitaande 1971, o woniino njeenaari e kawgel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth, o woni joyaɓo e doggol cakkitiingol. O wonti tergal jury ngam kawgel ngel e hitaande 1976.
O waɗii jimɗi to Berlin, Moscow, Salzburg, Pari, Londres e leyɗeele dentuɗe Amerik, o woni ko e jimɗi gooto e pelle jimɗi suudu. O fiyi violon peewnaaɗo e darorɗe teeminannde 17ɓiire, tawi ko gardiiɗo Giovanni Paolo Maggini, ina gasa tawa ko Andrea Guarneri.
Volckaert jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Conservatoire to Biriksel kono o woppi janngingol toon e hitaande 1978 ngam waɗtude hoore makko e waɗde jimɗi. O rafi kanseer mo safraaka e nder duuɓi jeegom cakkitiiɗi ɗii kono o jokki e jannginde haa lebbi seeɗa cakkitiiɗi ɗii.<ref>{{cite web|url=http://www.mariacanals.org/en/concurs/historia/guanyadors.html|title=The winners of the competition|work=International Music Competition Maria Canals Barcelona|access-date=20 January 2016|archive-date=16 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160116182408/http://www.mariacanals.org/en/concurs/historia/guanyadors.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://artdaily.com/news/77843/Magnificent-and-highly-important-violin-for-sale-at-Bonhams|title=Magnificent and highly important violin for sale at Bonhams|website=artdaily.org}}</ref><ref name="lesoir">{{cite news|url=http://archives.lesoir.be/la-disparition-d-une-interprete-emouvante-edith-volckae_t-19920711-Z05KHY.html|last=Leclercq|first=Fernand|title=La disparition d'une interprète émouvante|newspaper=Le Soir|date=July 11, 1992|language=fr}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.thestrad.com/cpt-latests/who-were-the-early-female-violinists/|title=Who were the early female violinists?|work=The Strad|date=March 7, 2014|access-date=January 20, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160406131058/http://www.thestrad.com/cpt-latests/who-were-the-early-female-violinists/|archive-date=April 6, 2016|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
3byck7n86pptlzqe3yqamswclsv7bk4
Sylvie Gazeau
0
39641
163122
2026-04-12T21:14:08Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Sylvie Gazeau (jibinaa ko 30 lewru bowte hitaande 1950) ko fiyoowo violon Faraysenaajo Nguurndam Gazeau jibinaa ko to Orléans, o fuɗɗii jaŋde makko ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Niiseer, caggal ɗuum, e wasiyaaji Henryk Szeryng, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari. Almuudo Gabriel Bouillon e Joseph Calvet, o heɓi toon njeenaaje gadane ngam violon (1965) e jimɗi suudu (1967). Njeenaari ɗiɗmiri e kawgel hakkunde leyɗeele biyeteeɗo Maria Canals (Barselona, ..."
163122
wikitext
text/x-wiki
Sylvie Gazeau (jibinaa ko 30 lewru bowte hitaande 1950) ko fiyoowo violon Faraysenaajo
Nguurndam
Gazeau jibinaa ko to Orléans, o fuɗɗii jaŋde makko ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Niiseer, caggal ɗuum, e wasiyaaji Henryk Szeryng, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari. Almuudo Gabriel Bouillon e Joseph Calvet, o heɓi toon njeenaaje gadane ngam violon (1965) e jimɗi suudu (1967).
Njeenaari ɗiɗmiri e kawgel hakkunde leyɗeele biyeteeɗo Maria Canals (Barselona, 1967), e kawgel Carl Flesch (Londres, 1968), o heɓi njeenaari adanndi e kawgel Enlow to Evansville (1969). Ndeen o ɓeydii karallaagal makko e Josef Gingold (Seedantaagal baɗngal, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Indiana, Bloomington, 1970), mo o wonnoo balloowo mum e nder suudu makko violon.
E hitaande 1973, o heɓi njeenaari tataɓiri e kawgel hakkunde leyɗeele to Montreal, hade makko heɓde e hitaande 1979, njeenaari Georges Enesco mo Pari, e nder cate « Meilleure violoniste de l’année ».
Koolaaɗo kuuɓal fedde Melos to Londres, o woniino, tuggi 1976 haa 1982, solo violon to fedde hakkunde jamaanu caggal ɗuum o naati e fedde Ivaldi Quartet. Ko kanko woni koɗo keewɗo e ñalɗi Asolo, Naples, ñalɗi winndereeji jimɗi Tibor Varga [fr] e Marlboro (« mawɗo » gila 1983) e tawtoreede akademiiji keewɗi e ndunngu (Flaine, Les Arcs, Rambouillet, Périgueux, Portogruaro).
Gila 1985, Gazeau woni jannginoowo violon e jimɗi suudu to CNSMDP. E hitaande 1998, o toɗɗaa porfeseer didaktik violon to departemaa pedagogi. Ko kanko woni gardiiɗo naalankaagal kawgel violon Vatelot-Rampal.
O woni ko e fiyde e Stradivarius mo meeɗiino jeyde Kerecee'en Ferras.
Tuugnorgal
7154c09iu4va6icfjufd8ct34huk6t3
163123
163122
2026-04-12T21:15:14Z
SUZYFATIMA
13856
163123
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sylvie Gazeau''' (jibinaa ko 30 lewru bowte hitaande 1950) ko fiyoowo violon Faraysenaajo
== Nguurndam ==
Gazeau jibinaa ko to Orléans, o fuɗɗii jaŋde makko ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Niiseer, caggal ɗuum, e wasiyaaji Henryk Szeryng, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari. Almuudo Gabriel Bouillon e Joseph Calvet, o heɓi toon njeenaaje gadane ngam violon (1965) e jimɗi suudu (1967).
Njeenaari ɗiɗmiri e kawgel hakkunde leyɗeele biyeteeɗo Maria Canals (Barselona, 1967), e kawgel Carl Flesch (Londres, 1968), o heɓi njeenaari adanndi e kawgel Enlow to Evansville (1969). Ndeen o ɓeydii karallaagal makko e Josef Gingold (Seedantaagal baɗngal, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Indiana, Bloomington, 1970), mo o wonnoo balloowo mum e nder suudu makko violon.
E hitaande 1973, o heɓi njeenaari tataɓiri e kawgel hakkunde leyɗeele to Montreal, hade makko heɓde e hitaande 1979, njeenaari Georges Enesco mo Pari, e nder cate « Meilleure violoniste de l’année ».
Koolaaɗo kuuɓal fedde Melos to Londres, o woniino, tuggi 1976 haa 1982, solo violon to fedde hakkunde jamaanu caggal ɗuum o naati e fedde Ivaldi Quartet. Ko kanko woni koɗo keewɗo e ñalɗi Asolo, Naples, ñalɗi winndereeji jimɗi Tibor Varga [fr] e Marlboro (« mawɗo » gila 1983) e tawtoreede akademiiji keewɗi e ndunngu (Flaine, Les Arcs, Rambouillet, Périgueux, Portogruaro).
Gila 1985, Gazeau woni jannginoowo violon e jimɗi suudu to CNSMDP. E hitaande 1998, o toɗɗaa porfeseer didaktik violon to departemaa pedagogi. Ko kanko woni gardiiɗo naalankaagal kawgel violon Vatelot-Rampal.
O woni ko e fiyde e Stradivarius mo meeɗiino jeyde Kerecee'en Ferras.
== Tuugnorgal ==
1keqot6yo02a0afu7ktze1tcem3mcuf
163124
163123
2026-04-12T21:16:58Z
SUZYFATIMA
13856
163124
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sylvie Gazeau''' (jibinaa ko 30 lewru bowte hitaande 1950) ko fiyoowo violon Faraysenaajo
== Nguurndam ==
Gazeau jibinaa ko to Orléans, o fuɗɗii jaŋde makko ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Niiseer, caggal ɗuum, e wasiyaaji Henryk Szeryng, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari. Almuudo Gabriel Bouillon e Joseph Calvet, o heɓi toon njeenaaje gadane ngam violon (1965) e jimɗi suudu (1967).
Njeenaari ɗiɗmiri e kawgel hakkunde leyɗeele biyeteeɗo Maria Canals (Barselona, 1967), e kawgel Carl Flesch (Londres, 1968), o heɓi njeenaari adanndi e kawgel Enlow to Evansville (1969). Ndeen o ɓeydii karallaagal makko e Josef Gingold (Seedantaagal baɗngal, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Indiana, Bloomington, 1970), mo o wonnoo balloowo mum e nder suudu makko violon.
E hitaande 1973, o heɓi njeenaari tataɓiri e kawgel hakkunde leyɗeele to Montreal, hade makko heɓde e hitaande 1979, njeenaari Georges Enesco mo Pari, e nder cate « Meilleure violoniste de l’année ».
Koolaaɗo kuuɓal fedde Melos to Londres, o woniino, tuggi 1976 haa 1982, solo violon to fedde hakkunde jamaanu caggal ɗuum o naati e fedde Ivaldi Quartet. Ko kanko woni koɗo keewɗo e ñalɗi Asolo, Naples, ñalɗi winndereeji jimɗi Tibor Varga [fr] e Marlboro (« mawɗo » gila 1983) e tawtoreede akademiiji keewɗi e ndunngu (Flaine, Les Arcs, Rambouillet, Périgueux, Portogruaro).
Gila 1985, Gazeau woni jannginoowo violon e jimɗi suudu to CNSMDP. E hitaande 1998, o toɗɗaa porfeseer didaktik violon to departemaa pedagogi. Ko kanko woni gardiiɗo naalankaagal kawgel violon Vatelot-Rampal.
O woni ko e fiyde e Stradivarius mo meeɗiino jeyde Kerecee'en Ferras.<ref>[http://fleschviolincompetition.com/en/the-story-of-the-competition/ Carl-Flesch competition]</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
tchbll13i2f8wptxv7iyfgtc1vik8wt
Silvia Marcovici
0
39642
163125
2026-04-12T21:18:58Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Silvia Marcovici (jibinaa ko 30 lewru Yarkomaa 1952) ko jimoowo violon kiiɗɗo Rumaani. O jibinaa ko to Bacău, to leydi Rumaani, e nder galle yahuud en, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bukarest. Ko adii nde o naatata e nder winndere ndee ko nde o yahrata e duuɓi sappo e jeegom nde o waɗi jimɗi makko to La Haye e gardagol Bruno Maderna. E hitaande 1969, o heɓi njeenaari mawndi ɗiɗmiri e kawgel Marguerite Long-Jacques Thibaud to Pari (hay gooto heɓaani gadan..."
163125
wikitext
text/x-wiki
Silvia Marcovici (jibinaa ko 30 lewru Yarkomaa 1952) ko jimoowo violon kiiɗɗo Rumaani.
O jibinaa ko to Bacău, to leydi Rumaani, e nder galle yahuud en, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bukarest. Ko adii nde o naatata e nder winndere ndee ko nde o yahrata e duuɓi sappo e jeegom nde o waɗi jimɗi makko to La Haye e gardagol Bruno Maderna. E hitaande 1969, o heɓi njeenaari mawndi ɗiɗmiri e kawgel Marguerite Long-Jacques Thibaud to Pari (hay gooto heɓaani gadanol ngol) kam e njeenaari keeriindi Rainier III, laamɗo Monako. E hitaande 1970, o heɓi njeenaari adanndi e kawgel George Enescu to Bukarest. E hitaande 1972, Leopold Stokowski noddi mo ngam fiyde konsiir violon Glazunov e orkestra simfoni Londres to suudu ñalɗi laamɗo, mo Decca winndi.
Diskooji makko ina mbaɗi Debussy, Franck, Sonateeji Fauré ngam Aurofon-Klasik, Konserto Violin Sibelius e Neeme Järvi e Simfoni Göteborg ngam BIS. Kadi, konsiiruuji violon 1er Tchaikovsky, Brahms, Beethoven, Saint-Saëns e Bruch e Lalo Symphonie Espagnole e orkestraaji ceertuɗi, mooftaaɗi e CD Doremi.
O heewi waɗde jimɗi e nder Amerik worgo e worgo, Japon, Fuɗnaange hakkundeejo e Orop fof Marcovici ina waɗi nafoore e jimɗi suudu. O heewi feeñde ko e jimɗi e piyanist en lolluɓe, ko ɓooyaani koo kadi e ɓiyiiko biyeteeɗo Aimo Pagin, kanko e hoore makko ko piyanist.
O hoɗi ko to Strasbourg (Farayse) e Graz (Otiris) ɗo o woni porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal muusik e ñeeñal to Graz.
Tuugnorgal
4h7nczpjfkt847yepqggjbhpe1u4xhc
163126
163125
2026-04-12T21:19:47Z
SUZYFATIMA
13856
163126
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Silvia Marcovici''' (jibinaa ko 30 lewru Yarkomaa 1952) ko jimoowo violon kiiɗɗo Rumaani.
O jibinaa ko to Bacău, to leydi Rumaani, e nder galle yahuud en, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bukarest. Ko adii nde o naatata e nder winndere ndee ko nde o yahrata e duuɓi sappo e jeegom nde o waɗi jimɗi makko to La Haye e gardagol Bruno Maderna. E hitaande 1969, o heɓi njeenaari mawndi ɗiɗmiri e kawgel Marguerite Long-Jacques Thibaud to Pari (hay gooto heɓaani gadanol ngol) kam e njeenaari keeriindi Rainier III, laamɗo Monako. E hitaande 1970, o heɓi njeenaari adanndi e kawgel George Enescu to Bukarest. E hitaande 1972, Leopold Stokowski noddi mo ngam fiyde konsiir violon Glazunov e orkestra simfoni Londres to suudu ñalɗi laamɗo, mo Decca winndi.
Diskooji makko ina mbaɗi Debussy, Franck, Sonateeji Fauré ngam Aurofon-Klasik, Konserto Violin Sibelius e Neeme Järvi e Simfoni Göteborg ngam BIS. Kadi, konsiiruuji violon 1er Tchaikovsky, Brahms, Beethoven, Saint-Saëns e Bruch e Lalo Symphonie Espagnole e orkestraaji ceertuɗi, mooftaaɗi e CD Doremi.
O heewi waɗde jimɗi e nder Amerik worgo e worgo, Japon, Fuɗnaange hakkundeejo e Orop fof Marcovici ina waɗi nafoore e jimɗi suudu. O heewi feeñde ko e jimɗi e piyanist en lolluɓe, ko ɓooyaani koo kadi e ɓiyiiko biyeteeɗo Aimo Pagin, kanko e hoore makko ko piyanist.
O hoɗi ko to Strasbourg (Farayse) e Graz (Otiris) ɗo o woni porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal muusik e ñeeñal to Graz.
== Tuugnorgal ==
abp1tmezhx404066sdjjbz9vc08pmsa
163127
163126
2026-04-12T21:23:11Z
SUZYFATIMA
13856
163127
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Silvia Marcovici''' (jibinaa ko 30 lewru Yarkomaa 1952) ko jimoowo violon kiiɗɗo Rumaani.
O jibinaa ko to Bacău, to leydi Rumaani, e nder galle yahuud en, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bukarest. Ko adii nde o naatata e nder winndere ndee ko nde o yahrata e duuɓi sappo e jeegom nde o waɗi jimɗi makko to La Haye e gardagol Bruno Maderna. E hitaande 1969, o heɓi njeenaari mawndi ɗiɗmiri e kawgel Marguerite Long-Jacques Thibaud to Pari (hay gooto heɓaani gadanol ngol) kam e njeenaari keeriindi Rainier III, laamɗo Monako. E hitaande 1970, o heɓi njeenaari adanndi e kawgel George Enescu to Bukarest. E hitaande 1972, Leopold Stokowski noddi mo ngam fiyde konsiir violon Glazunov e orkestra simfoni Londres to suudu ñalɗi laamɗo, mo Decca winndi.
Diskooji makko ina mbaɗi Debussy, Franck, Sonateeji Fauré ngam Aurofon-Klasik, Konserto Violin Sibelius e Neeme Järvi e Simfoni Göteborg ngam BIS. Kadi, konsiiruuji violon 1er Tchaikovsky, Brahms, Beethoven, Saint-Saëns e Bruch e Lalo Symphonie Espagnole e orkestraaji ceertuɗi, mooftaaɗi e CD Doremi.
O heewi waɗde jimɗi e nder Amerik worgo e worgo, Japon, Fuɗnaange hakkundeejo e Orop fof Marcovici ina waɗi nafoore e jimɗi suudu. O heewi feeñde ko e jimɗi e piyanist en lolluɓe, ko ɓooyaani koo kadi e ɓiyiiko biyeteeɗo Aimo Pagin, kanko e hoore makko ko piyanist.
O hoɗi ko to Strasbourg (Farayse) e Graz (Otiris) ɗo o woni porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal muusik e ñeeñal to Graz.<ref>{{cite book|first=Fănuș|last=Băileșteanu|title=Români Celebri din Străinătate: Dicționar|trans-title=Famous Romanians Abroad: Dictionary|location=Bucharest|publisher=România Press|year=2005|page=211|isbn=978-9-73823-662-2|language=RO}}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=vXrKZbLs698 ''Silvia Marcovici'' /Symphonie Espagnole- Youtube]</ref><ref>[http://calartists.mymcn.org/SMarcovici.html Silvia Marcovici/California Artists Management] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150531032047/http://calartists.mymcn.org/SMarcovici.html|date=2015-05-31}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.kug.ac.at/ueber-die-universitaet/ueber-die-universitaet/personen/professorinnenprofessoren.html?tx_kugpeople_pi1%5Bperson_nr%5D=51680&cHash=d536276a186093a58675e748c3b7a71e|title=Silvia Marcovici at KUG|access-date=17 June 2013|archive-date=31 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150531054352/http://www.kug.ac.at/ueber-die-universitaet/ueber-die-universitaet/personen/professorinnenprofessoren.html?tx_kugpeople_pi1%5Bperson_nr%5D=51680&cHash=d536276a186093a58675e748c3b7a71e|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ipcw7i5owbplzh6ki97910vkg9rbscc
163128
163127
2026-04-12T21:23:31Z
SUZYFATIMA
13856
163128
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Silvia Marcovici''' (jibinaa ko 30 lewru Yarkomaa 1952) ko jimoowo violon kiiɗɗo Rumaani.
O jibinaa ko to Bacău, to leydi Rumaani, e nder galle yahuud en, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bukarest. Ko adii nde o naatata e nder winndere ndee ko nde o yahrata e duuɓi sappo e jeegom nde o waɗi jimɗi makko to La Haye e gardagol Bruno Maderna. E hitaande 1969, o heɓi njeenaari mawndi ɗiɗmiri e kawgel Marguerite Long-Jacques Thibaud to Pari (hay gooto heɓaani gadanol ngol) kam e njeenaari keeriindi Rainier III, laamɗo Monako. E hitaande 1970, o heɓi njeenaari adanndi e kawgel George Enescu to Bukarest. E hitaande 1972, Leopold Stokowski noddi mo ngam fiyde konsiir violon Glazunov e orkestra simfoni Londres to suudu ñalɗi laamɗo, mo Decca winndi.
Diskooji makko ina mbaɗi Debussy, Franck, Sonateeji Fauré ngam Aurofon-Klasik, Konserto Violin Sibelius e Neeme Järvi e Simfoni Göteborg ngam BIS. Kadi, konsiiruuji violon 1er Tchaikovsky, Brahms, Beethoven, Saint-Saëns e Bruch e Lalo Symphonie Espagnole e orkestraaji ceertuɗi, mooftaaɗi e CD Doremi.
O heewi waɗde jimɗi e nder Amerik worgo e worgo, Japon, Fuɗnaange hakkundeejo e Orop fof Marcovici ina waɗi nafoore e jimɗi suudu. O heewi feeñde ko e jimɗi e piyanist en lolluɓe, ko ɓooyaani koo kadi e ɓiyiiko biyeteeɗo Aimo Pagin, kanko e hoore makko ko piyanist.
O hoɗi ko to Strasbourg (Farayse) e Graz (Otiris) ɗo o woni porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal muusik e ñeeñal to Graz.<ref>{{cite book|first=Fănuș|last=Băileșteanu|title=Români Celebri din Străinătate: Dicționar|trans-title=Famous Romanians Abroad: Dictionary|location=Bucharest|publisher=România Press|year=2005|page=211|isbn=978-9-73823-662-2|language=RO}}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=vXrKZbLs698 ''Silvia Marcovici'' /Symphonie Espagnole- Youtube]</ref><ref>[http://calartists.mymcn.org/SMarcovici.html Silvia Marcovici/California Artists Management] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150531032047/http://calartists.mymcn.org/SMarcovici.html|date=2015-05-31}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.kug.ac.at/ueber-die-universitaet/ueber-die-universitaet/personen/professorinnenprofessoren.html?tx_kugpeople_pi1%5Bperson_nr%5D=51680&cHash=d536276a186093a58675e748c3b7a71e|title=Silvia Marcovici at KUG|access-date=17 June 2013|archive-date=31 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150531054352/http://www.kug.ac.at/ueber-die-universitaet/ueber-die-universitaet/personen/professorinnenprofessoren.html?tx_kugpeople_pi1%5Bperson_nr%5D=51680&cHash=d536276a186093a58675e748c3b7a71e|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
79ygamniryiqw8x3jrti31q1o2d8abr
Madeleine Carruzzo
0
39643
163129
2026-04-12T21:27:03Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Madeleine Carruzzo (jibinaa ko 1956 to Siyon, Siwis) ko fiyoowo fijo Suwis. Gila 1 suwee 1982 o woni tergal e fedde wiyeteende Filarmonique Berlin. Ko kanko woni debbo gadano e nder orkestra oo. Ngendam Madeleine Carruzzo adii heɓde jaŋde gitaar, caggal ɗuum o ari e violon. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Detmold ɗo o janngi e juuɗe Tibor Varga. Caggal nde o janngi, o ɗaɓɓiri Orkestra suudu Zurich ngam wonde gardiiɗo konsiir oo, o naati e Filharm..."
163129
wikitext
text/x-wiki
Madeleine Carruzzo (jibinaa ko 1956 to Siyon, Siwis) ko fiyoowo fijo Suwis. Gila 1 suwee 1982 o woni tergal e fedde wiyeteende Filarmonique Berlin. Ko kanko woni debbo gadano e nder orkestra oo.
Ngendam
Madeleine Carruzzo adii heɓde jaŋde gitaar, caggal ɗuum o ari e violon. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Detmold ɗo o janngi e juuɗe Tibor Varga.
Caggal nde o janngi, o ɗaɓɓiri Orkestra suudu Zurich ngam wonde gardiiɗo konsiir oo, o naati e Filharmonik Berlin ngam wonde tergal e ansammbele. Nde o salii to Siwis, sibu e oon sahaa debbo yiɗaaka e jappeere konsiir, o heɓi noddaango ummoraade e Filharmonik Berlin ngam yahde audition ñalnde 23 suwee 1982. Ko ɗoon o dañi, e kawgel e 12 fiyooɓe woɗɓe, kamɓe fof ko worɓe.
Gaagaa golle makko e fedde Berlin, Madeleine Carruzzo ina golloroo kadi e nder fedde jimɗi cuuɗi ceertuɗi, ina jeyaa heen fedde Metropolis Berlin, fedde Venus, e fedde Streichersolisten.
Njeenaaje
2001 : Njeenaari Fooyre Ɓamtaare "Divisionnaire FK Rünzi".
2012 : Njeenaari wuro Siyon
Tuugnorgal
me8e0e3lyigi02k2mbzxlxzo2m4vaek
163130
163129
2026-04-12T21:28:16Z
SUZYFATIMA
13856
163130
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Madeleine Carruzzo''' (jibinaa ko 1956 to Siyon, Siwis) ko fiyoowo fijo Suwis. Gila 1 suwee 1982 o woni tergal e fedde wiyeteende Filarmonique Berlin. Ko kanko woni debbo gadano e nder orkestra oo.
== Ngendam ==
Madeleine Carruzzo adii heɓde jaŋde gitaar, caggal ɗuum o ari e violon. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Detmold ɗo o janngi e juuɗe Tibor Varga.
Caggal nde o janngi, o ɗaɓɓiri Orkestra suudu Zurich ngam wonde gardiiɗo konsiir oo, o naati e Filharmonik Berlin ngam wonde tergal e ansammbele. Nde o salii to Siwis, sibu e oon sahaa debbo yiɗaaka e jappeere konsiir, o heɓi noddaango ummoraade e Filharmonik Berlin ngam yahde audition ñalnde 23 suwee 1982. Ko ɗoon o dañi, e kawgel e 12 fiyooɓe woɗɓe, kamɓe fof ko worɓe.
Gaagaa golle makko e fedde Berlin, Madeleine Carruzzo ina golloroo kadi e nder fedde jimɗi cuuɗi ceertuɗi, ina jeyaa heen fedde Metropolis Berlin, fedde Venus, e fedde Streichersolisten.
== Njeenaaje ==
2001 : Njeenaari Fooyre Ɓamtaare "Divisionnaire FK Rünzi".
2012 : Njeenaari wuro Siyon
== Tuugnorgal ==
fcf8bc6cfz4boxygnnb2zsn2w1yl6ux
163131
163130
2026-04-12T21:35:55Z
SUZYFATIMA
13856
163131
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Madeleine Carruzzo''' (jibinaa ko 1956 to Siyon, Siwis) ko fiyoowo fijo Suwis. Gila 1 suwee 1982 o woni tergal e fedde wiyeteende Filarmonique Berlin. Ko kanko woni debbo gadano e nder orkestra oo.
== Ngendam ==
Madeleine Carruzzo adii heɓde jaŋde gitaar, caggal ɗuum o ari e violon. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Detmold ɗo o janngi e juuɗe Tibor Varga.
Caggal nde o janngi, o ɗaɓɓiri Orkestra suudu Zurich ngam wonde gardiiɗo konsiir oo, o naati e Filharmonik Berlin ngam wonde tergal e ansammbele. Nde o salii to Siwis, sibu e oon sahaa debbo yiɗaaka e jappeere konsiir, o heɓi noddaango ummoraade e Filharmonik Berlin ngam yahde audition ñalnde 23 suwee 1982. Ko ɗoon o dañi, e kawgel e 12 fiyooɓe woɗɓe, kamɓe fof ko worɓe.
Gaagaa golle makko e fedde Berlin, Madeleine Carruzzo ina golloroo kadi e nder fedde jimɗi cuuɗi ceertuɗi, ina jeyaa heen fedde Metropolis Berlin, fedde Venus, e fedde Streichersolisten.
== Njeenaaje ==
2001 : Njeenaari Fooyre Ɓamtaare "Divisionnaire FK Rünzi".
2012 : Njeenaari wuro Siyon<ref name="bphil">{{cite web|url=http://www.berliner-philharmoniker.de/orchester/musiker/madeleine-carruzzo/|archive-url=https://web.archive.org/web/20150321210433/http://www.berliner-philharmoniker.de/orchester/musiker/madeleine-carruzzo/|url-status=dead|archive-date=March 21, 2015|title=Madeleine Carruzzo at the official site of the Berliner Philharmonic|website=www.berliner-philharmoniker.de|date=|access-date=}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.berliner-philharmoniker.de/titelgeschichten/20172018/dirigentinnen/#highlight=Madeleine%20Carruzzo|title=Dirigentinnen | Berliner Philharmoniker|trans-title=Female Conductors | Berlin Philharmonic|website=www.berliner-philharmoniker.de|date=|access-date=|archive-date=2024-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226033756/https://www.berliner-philharmoniker.de/titelgeschichten/20172018/dirigentinnen/#highlight=Madeleine%20Carruzzo|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://artsbeat.blogs.nytimes.com/2007/11/16/berlin-in-lights-the-woman-question/?_r=0|title=Berlin in Lights: The Woman Question|date=2007-11-16|website=nytimes.com|access-date=12 February 2017}}</ref><ref name="tspiegel">{{cite web|url=http://www.tagesspiegel.de/kultur/pop/berliner-philharmoniker-hart-besaitet/1024734.html|title=Hart besaitet|trans-title=(Literally:) 'Hard strung'|work=[[Der Tagesspiegel]]|date=26 August 2007|access-date=}}</ref><ref name="MCV">{{cite web|title=Madeleine Carruzzo, violine|url=http://venus-ensemble.de/english/carruzzo_english.htm|website=venus-ensemble.de|access-date=5 January 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Venus Ensemble Berlin|url=http://venus-ensemble.de/english/|website=venus-ensemble.de|access-date=5 January 2025}}</ref><ref name="GBM">{{cite web|title=Interpreten{{!}}Performers{{!}}Interprètes|url=http://www.gideon-boss-musikproduktion.de/lang/en/veroffentlichungen-releases-publications_alt/intonations-das-jerusalem-international-chamber-music-festival-im-judischen-museum-berlin/interpretenperformersinterpretes/#carruzzo|website=Gideon Boss Musikproduktion|access-date=5 January 2025|language=en|date=18 May 2015}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
7adx3n5qfxhl3fexmkouoi1kvrhtnm3
163132
163131
2026-04-12T21:36:21Z
SUZYFATIMA
13856
163132
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Madeleine Carruzzo''' (jibinaa ko 1956 to Siyon, Siwis) ko fiyoowo fijo Suwis. Gila 1 suwee 1982 o woni tergal e fedde wiyeteende Filarmonique Berlin. Ko kanko woni debbo gadano e nder orkestra oo.
== Ngendam ==
Madeleine Carruzzo adii heɓde jaŋde gitaar, caggal ɗuum o ari e violon. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Detmold ɗo o janngi e juuɗe Tibor Varga.
Caggal nde o janngi, o ɗaɓɓiri Orkestra suudu Zurich ngam wonde gardiiɗo konsiir oo, o naati e Filharmonik Berlin ngam wonde tergal e ansammbele. Nde o salii to Siwis, sibu e oon sahaa debbo yiɗaaka e jappeere konsiir, o heɓi noddaango ummoraade e Filharmonik Berlin ngam yahde audition ñalnde 23 suwee 1982. Ko ɗoon o dañi, e kawgel e 12 fiyooɓe woɗɓe, kamɓe fof ko worɓe.
Gaagaa golle makko e fedde Berlin, Madeleine Carruzzo ina golloroo kadi e nder fedde jimɗi cuuɗi ceertuɗi, ina jeyaa heen fedde Metropolis Berlin, fedde Venus, e fedde Streichersolisten.
== Njeenaaje ==
2001 : Njeenaari Fooyre Ɓamtaare "Divisionnaire FK Rünzi".
2012 : Njeenaari wuro Siyon<ref name="bphil">{{cite web|url=http://www.berliner-philharmoniker.de/orchester/musiker/madeleine-carruzzo/|archive-url=https://web.archive.org/web/20150321210433/http://www.berliner-philharmoniker.de/orchester/musiker/madeleine-carruzzo/|url-status=dead|archive-date=March 21, 2015|title=Madeleine Carruzzo at the official site of the Berliner Philharmonic|website=www.berliner-philharmoniker.de|date=|access-date=}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.berliner-philharmoniker.de/titelgeschichten/20172018/dirigentinnen/#highlight=Madeleine%20Carruzzo|title=Dirigentinnen | Berliner Philharmoniker|trans-title=Female Conductors | Berlin Philharmonic|website=www.berliner-philharmoniker.de|date=|access-date=|archive-date=2024-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226033756/https://www.berliner-philharmoniker.de/titelgeschichten/20172018/dirigentinnen/#highlight=Madeleine%20Carruzzo|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://artsbeat.blogs.nytimes.com/2007/11/16/berlin-in-lights-the-woman-question/?_r=0|title=Berlin in Lights: The Woman Question|date=2007-11-16|website=nytimes.com|access-date=12 February 2017}}</ref><ref name="tspiegel">{{cite web|url=http://www.tagesspiegel.de/kultur/pop/berliner-philharmoniker-hart-besaitet/1024734.html|title=Hart besaitet|trans-title=(Literally:) 'Hard strung'|work=[[Der Tagesspiegel]]|date=26 August 2007|access-date=}}</ref><ref name="MCV">{{cite web|title=Madeleine Carruzzo, violine|url=http://venus-ensemble.de/english/carruzzo_english.htm|website=venus-ensemble.de|access-date=5 January 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Venus Ensemble Berlin|url=http://venus-ensemble.de/english/|website=venus-ensemble.de|access-date=5 January 2025}}</ref><ref name="GBM">{{cite web|title=Interpreten{{!}}Performers{{!}}Interprètes|url=http://www.gideon-boss-musikproduktion.de/lang/en/veroffentlichungen-releases-publications_alt/intonations-das-jerusalem-international-chamber-music-festival-im-judischen-museum-berlin/interpretenperformersinterpretes/#carruzzo|website=Gideon Boss Musikproduktion|access-date=5 January 2025|language=en|date=18 May 2015}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
oju4rvsxqc02xr2s8kv3sd67y8iopfu
Wilma Smith (violinist)
0
39644
163133
2026-04-12T21:38:10Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Wilma Smith (violinist)"
163133
wikitext
text/x-wiki
Wilma Smith (violinist)
71c5yhylaf8jz7a3qgyavwm5oqbwl4i
163134
163133
2026-04-12T21:38:23Z
SUZYFATIMA
13856
163134
wikitext
text/x-wiki
Wilma Smith (jibinaa ko 1956) ko jimoowo violon jibinaaɗo to leydi Fiyi. O jibinaa ko to Suva, to leydi Fiyi, o mawni ko to wuro wiyeteengo Auckland, to leydi Nuwel Selannde. O woniino gardiiɗo konsiir e nder Orkestra Simfoni Nuwel Selannde, kadi ko o gardiiɗo konsiir e nder Orkestra Simfoni Melbourne to Ostarali tuggi 2003-2014. O fijata ko violon Guadagnini mo hitaande 1761. O rokkaa njeenaari ciftorgol Sir Bernard Heinze e hitaande 2025.
Kugal
Smith jibinaa ko to Fiyi, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auckland, o heɓi humpito ko fayti e golle makko e nder fedde Simfoni Auckland (Philharmonia hannde) e Orkestra Simfoni Nuwel Selannde. Ndeen o jokki jaŋde makko to Boston to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England e Dorothy DeLay e Louis Krasner, o fijira e nder duɗe mawɗe wonande woɗɓe heewɓe ina jeyaa heen Josef Gingold, Yehudi Menuhin e Sandor Vegh. Smith woni sosɗo violon gadano e nder fedde wiyeteende Lydian String Quartet, keɓɗo njeenaari e kawgel hakkunde leyɗeele Evian, Banff e Portsmouth, keɓɗo njeenaari Naumburg ngam jimɗi suudu. Hay so tawii ko Lydian String Quartet woni ko Smith ɓuri tiiɗnaade e golle mum to Boston, o golliima kadi e sahaa kala e nder Orkestra Simfoni Boston, o ardii Orkestra Suudu Harvard, Fedde Handel e Haydn e Banchetto Musicale, orkestra barok kuutorgal jamaanu.
Koolaaɗo kuuɓal leydi Nuwel Selannde (1987)
Noddaango ngam sosde fedde wiyeteende New Zealand String Quartet nawti Smith to Wellington e hitaande 1987, o woniino fiyoowo violon gadano e fedde nde haa nde o toɗɗaa e gardotooɗo fedde nde e hitaande 1993. E nder duuɓi makko e fedde nde ɓe njillondirii e leydi Nuwel Selannde e Ostarali no feewi to Tangsti Feeval Tanglewood. Ko adii nde o ummotoo Melbourne, NZSO teddinii mo e tiitoonde “Concertmaster Emeritus”.
Orkestra simfoni Melbourne
Smith wonti hooreejo fedde wiyeteende Melbourne (MSO) e hitaande 2003. Hooreejo fedde nde, hono Sir Andrew Davis, wiyi wonde, e nder golle Ralph Vaughan Williams ɗe o ardii ɗee fof, ko jimɗi Smith ɗii « ɓuri ŋarɗude ko aldaa e sikkitaare ». O siftini mo no "musicfo keeriiɗo mo [o] nani jokkondiral e mum ɗoon e ɗoon".
E lewru Juko hitaande 2013 Smith hollitii wonde o woppii golle makko e MSO gila e darorɗe hitaande 2014.[2]
Jokkondiral e gollondiral e jimɗi
Smith ina weltii e gollondiral juutngal e nder jimɗi ɗiɗi e jimɗi suudu e piyanist mo leydi Nuwel Selannde biyeteeɗo Michael Houstoun. Ko kanko woni sosɗo Violon gadano e nder fedde wiyeteende Lidi to Boston (1980-1987) e fedde wiyeteende Nuwel Selannde (1987-1993). O wonii hannde fiyoowo ɗiɗaɓo e nder fedde Flinders e fiyoowo/kurator Wilma & Friends nde o weltotoo e gollondiral e Yasmin Rowe e Yelian He e nder fedde Rock, Paper, Scissors e Laurence Matheson e Matthias Balzat e nder fedde Argyle.
Jannginde
Smith kadi ko jannginoowo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, e nder suudu mum.
Je hoore
Sehil Smith ko Peter Watt, jiiloowo ordinateer, mo o dañi ɓiɓɓe tato, Jay, Rosalie e Sophie.
Tuugnorgal
gvzm9fjapa8pxau5i0zpkchnx1mkck1
163135
163134
2026-04-12T21:39:52Z
SUZYFATIMA
13856
163135
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Wilma Smith''' (jibinaa ko 1956) ko jimoowo violon jibinaaɗo to leydi Fiyi. O jibinaa ko to Suva, to leydi Fiyi, o mawni ko to wuro wiyeteengo Auckland, to leydi Nuwel Selannde. O woniino gardiiɗo konsiir e nder Orkestra Simfoni Nuwel Selannde, kadi ko o gardiiɗo konsiir e nder Orkestra Simfoni Melbourne to Ostarali tuggi 2003-2014. O fijata ko violon Guadagnini mo hitaande 1761. O rokkaa njeenaari ciftorgol Sir Bernard Heinze e hitaande 2025.
== Kugal ==
Smith jibinaa ko to Fiyi, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auckland, o heɓi humpito ko fayti e golle makko e nder fedde Simfoni Auckland (Philharmonia hannde) e Orkestra Simfoni Nuwel Selannde. Ndeen o jokki jaŋde makko to Boston to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England e Dorothy DeLay e Louis Krasner, o fijira e nder duɗe mawɗe wonande woɗɓe heewɓe ina jeyaa heen Josef Gingold, Yehudi Menuhin e Sandor Vegh. Smith woni sosɗo violon gadano e nder fedde wiyeteende Lydian String Quartet, keɓɗo njeenaari e kawgel hakkunde leyɗeele Evian, Banff e Portsmouth, keɓɗo njeenaari Naumburg ngam jimɗi suudu. Hay so tawii ko Lydian String Quartet woni ko Smith ɓuri tiiɗnaade e golle mum to Boston, o golliima kadi e sahaa kala e nder Orkestra Simfoni Boston, o ardii Orkestra Suudu Harvard, Fedde Handel e Haydn e Banchetto Musicale, orkestra barok kuutorgal jamaanu.
====== Koolaaɗo kuuɓal leydi Nuwel Selannde (1987) ======
Noddaango ngam sosde fedde wiyeteende New Zealand String Quartet nawti Smith to Wellington e hitaande 1987, o woniino fiyoowo violon gadano e fedde nde haa nde o toɗɗaa e gardotooɗo fedde nde e hitaande 1993. E nder duuɓi makko e fedde nde ɓe njillondirii e leydi Nuwel Selannde e Ostarali no feewi to Tangsti Feeval Tanglewood. Ko adii nde o ummotoo Melbourne, NZSO teddinii mo e tiitoonde “Concertmaster Emeritus”.
====== Orkestra simfoni Melbourne ======
Smith wonti hooreejo fedde wiyeteende Melbourne (MSO) e hitaande 2003. Hooreejo fedde nde, hono Sir Andrew Davis, wiyi wonde, e nder golle Ralph Vaughan Williams ɗe o ardii ɗee fof, ko jimɗi Smith ɗii « ɓuri ŋarɗude ko aldaa e sikkitaare ». O siftini mo no "musicfo keeriiɗo mo [o] nani jokkondiral e mum ɗoon e ɗoon".
E lewru Juko hitaande 2013 Smith hollitii wonde o woppii golle makko e MSO gila e darorɗe hitaande 2014.[2]
====== Jokkondiral e gollondiral e jimɗi ======
Smith ina weltii e gollondiral juutngal e nder jimɗi ɗiɗi e jimɗi suudu e piyanist mo leydi Nuwel Selannde biyeteeɗo Michael Houstoun. Ko kanko woni sosɗo Violon gadano e nder fedde wiyeteende Lidi to Boston (1980-1987) e fedde wiyeteende Nuwel Selannde (1987-1993). O wonii hannde fiyoowo ɗiɗaɓo e nder fedde Flinders e fiyoowo/kurator Wilma & Friends nde o weltotoo e gollondiral e Yasmin Rowe e Yelian He e nder fedde Rock, Paper, Scissors e Laurence Matheson e Matthias Balzat e nder fedde Argyle.
== Jannginde ==
Smith kadi ko jannginoowo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, e nder suudu mum.
== Je hoore ==
Sehil Smith ko Peter Watt, jiiloowo ordinateer, mo o dañi ɓiɓɓe tato, Jay, Rosalie e Sophie.
== Tuugnorgal ==
sw0f02g0yabma3w82cuwz1twekcduvu
163136
163135
2026-04-12T21:42:00Z
SUZYFATIMA
13856
163136
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Wilma Smith''' (jibinaa ko 1956) ko jimoowo violon jibinaaɗo to leydi Fiyi. O jibinaa ko to Suva, to leydi Fiyi, o mawni ko to wuro wiyeteengo Auckland, to leydi Nuwel Selannde. O woniino gardiiɗo konsiir e nder Orkestra Simfoni Nuwel Selannde, kadi ko o gardiiɗo konsiir e nder Orkestra Simfoni Melbourne to Ostarali tuggi 2003-2014. O fijata ko violon Guadagnini mo hitaande 1761. O rokkaa njeenaari ciftorgol Sir Bernard Heinze e hitaande 2025.
== Kugal ==
Smith jibinaa ko to Fiyi, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auckland, o heɓi humpito ko fayti e golle makko e nder fedde Simfoni Auckland (Philharmonia hannde) e Orkestra Simfoni Nuwel Selannde. Ndeen o jokki jaŋde makko to Boston to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England e Dorothy DeLay e Louis Krasner, o fijira e nder duɗe mawɗe wonande woɗɓe heewɓe ina jeyaa heen Josef Gingold, Yehudi Menuhin e Sandor Vegh. Smith woni sosɗo violon gadano e nder fedde wiyeteende Lydian String Quartet, keɓɗo njeenaari e kawgel hakkunde leyɗeele Evian, Banff e Portsmouth, keɓɗo njeenaari Naumburg ngam jimɗi suudu. Hay so tawii ko Lydian String Quartet woni ko Smith ɓuri tiiɗnaade e golle mum to Boston, o golliima kadi e sahaa kala e nder Orkestra Simfoni Boston, o ardii Orkestra Suudu Harvard, Fedde Handel e Haydn e Banchetto Musicale, orkestra barok kuutorgal jamaanu.
====== Koolaaɗo kuuɓal leydi Nuwel Selannde (1987) ======
Noddaango ngam sosde fedde wiyeteende New Zealand String Quartet nawti Smith to Wellington e hitaande 1987, o woniino fiyoowo violon gadano e fedde nde haa nde o toɗɗaa e gardotooɗo fedde nde e hitaande 1993. E nder duuɓi makko e fedde nde ɓe njillondirii e leydi Nuwel Selannde e Ostarali no feewi to Tangsti Feeval Tanglewood. Ko adii nde o ummotoo Melbourne, NZSO teddinii mo e tiitoonde “Concertmaster Emeritus”.
====== Orkestra simfoni Melbourne ======
Smith wonti hooreejo fedde wiyeteende Melbourne (MSO) e hitaande 2003. Hooreejo fedde nde, hono Sir Andrew Davis, wiyi wonde, e nder golle Ralph Vaughan Williams ɗe o ardii ɗee fof, ko jimɗi Smith ɗii « ɓuri ŋarɗude ko aldaa e sikkitaare ». O siftini mo no "musicfo keeriiɗo mo [o] nani jokkondiral e mum ɗoon e ɗoon".
E lewru Juko hitaande 2013 Smith hollitii wonde o woppii golle makko e MSO gila e darorɗe hitaande 2014.[2]
====== Jokkondiral e gollondiral e jimɗi ======
Smith ina weltii e gollondiral juutngal e nder jimɗi ɗiɗi e jimɗi suudu e piyanist mo leydi Nuwel Selannde biyeteeɗo Michael Houstoun. Ko kanko woni sosɗo Violon gadano e nder fedde wiyeteende Lidi to Boston (1980-1987) e fedde wiyeteende Nuwel Selannde (1987-1993). O wonii hannde fiyoowo ɗiɗaɓo e nder fedde Flinders e fiyoowo/kurator Wilma & Friends nde o weltotoo e gollondiral e Yasmin Rowe e Yelian He e nder fedde Rock, Paper, Scissors e Laurence Matheson e Matthias Balzat e nder fedde Argyle.
== Jannginde ==
Smith kadi ko jannginoowo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, e nder suudu mum.
== Je hoore ==
Sehil Smith ko Peter Watt, jiiloowo ordinateer, mo o dañi ɓiɓɓe tato, Jay, Rosalie e Sophie.<ref>{{Cite web|last=Burt|first=Sam|date=2025-02-19|title=Renowned violinist Wilma Smith receives 2025 Sir Bernard Heinze Memorial Award|url=https://finearts-music.unimelb.edu.au/about-us/news/renowned-violinist-wilma-smith-receives-2025-sir-bernard-heinze-memorial-award|access-date=2025-05-09|website=Faculty of Fine Arts and Music|language=en}}</ref><ref name="retire">[http://www.mso.com.au/news/2013/06/wilma-smith-to-step-down-as-melbourne-symphony-orchestra-concertmaster-at-the-end-of-2014/ MSO, ''Wilma Smith to step down as Melbourne Symphony Orchestra Concertmaster at the end of 2014'', 7 June 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150330200128/http://www.mso.com.au/news/2013/06/wilma-smith-to-step-down-as-melbourne-symphony-orchestra-concertmaster-at-the-end-of-2014/|date=30 March 2015}}; Retrieved 30 August 2013</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
62mms7bqme7ta012ok5rkj50fcv3y0l
163137
163136
2026-04-12T21:42:19Z
SUZYFATIMA
13856
163137
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Wilma Smith''' (jibinaa ko 1956) ko jimoowo violon jibinaaɗo to leydi Fiyi. O jibinaa ko to Suva, to leydi Fiyi, o mawni ko to wuro wiyeteengo Auckland, to leydi Nuwel Selannde. O woniino gardiiɗo konsiir e nder Orkestra Simfoni Nuwel Selannde, kadi ko o gardiiɗo konsiir e nder Orkestra Simfoni Melbourne to Ostarali tuggi 2003-2014. O fijata ko violon Guadagnini mo hitaande 1761. O rokkaa njeenaari ciftorgol Sir Bernard Heinze e hitaande 2025.
== Kugal ==
Smith jibinaa ko to Fiyi, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auckland, o heɓi humpito ko fayti e golle makko e nder fedde Simfoni Auckland (Philharmonia hannde) e Orkestra Simfoni Nuwel Selannde. Ndeen o jokki jaŋde makko to Boston to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England e Dorothy DeLay e Louis Krasner, o fijira e nder duɗe mawɗe wonande woɗɓe heewɓe ina jeyaa heen Josef Gingold, Yehudi Menuhin e Sandor Vegh. Smith woni sosɗo violon gadano e nder fedde wiyeteende Lydian String Quartet, keɓɗo njeenaari e kawgel hakkunde leyɗeele Evian, Banff e Portsmouth, keɓɗo njeenaari Naumburg ngam jimɗi suudu. Hay so tawii ko Lydian String Quartet woni ko Smith ɓuri tiiɗnaade e golle mum to Boston, o golliima kadi e sahaa kala e nder Orkestra Simfoni Boston, o ardii Orkestra Suudu Harvard, Fedde Handel e Haydn e Banchetto Musicale, orkestra barok kuutorgal jamaanu.
====== Koolaaɗo kuuɓal leydi Nuwel Selannde (1987) ======
Noddaango ngam sosde fedde wiyeteende New Zealand String Quartet nawti Smith to Wellington e hitaande 1987, o woniino fiyoowo violon gadano e fedde nde haa nde o toɗɗaa e gardotooɗo fedde nde e hitaande 1993. E nder duuɓi makko e fedde nde ɓe njillondirii e leydi Nuwel Selannde e Ostarali no feewi to Tangsti Feeval Tanglewood. Ko adii nde o ummotoo Melbourne, NZSO teddinii mo e tiitoonde “Concertmaster Emeritus”.
====== Orkestra simfoni Melbourne ======
Smith wonti hooreejo fedde wiyeteende Melbourne (MSO) e hitaande 2003. Hooreejo fedde nde, hono Sir Andrew Davis, wiyi wonde, e nder golle Ralph Vaughan Williams ɗe o ardii ɗee fof, ko jimɗi Smith ɗii « ɓuri ŋarɗude ko aldaa e sikkitaare ». O siftini mo no "musicfo keeriiɗo mo [o] nani jokkondiral e mum ɗoon e ɗoon".
E lewru Juko hitaande 2013 Smith hollitii wonde o woppii golle makko e MSO gila e darorɗe hitaande 2014.[2]
====== Jokkondiral e gollondiral e jimɗi ======
Smith ina weltii e gollondiral juutngal e nder jimɗi ɗiɗi e jimɗi suudu e piyanist mo leydi Nuwel Selannde biyeteeɗo Michael Houstoun. Ko kanko woni sosɗo Violon gadano e nder fedde wiyeteende Lidi to Boston (1980-1987) e fedde wiyeteende Nuwel Selannde (1987-1993). O wonii hannde fiyoowo ɗiɗaɓo e nder fedde Flinders e fiyoowo/kurator Wilma & Friends nde o weltotoo e gollondiral e Yasmin Rowe e Yelian He e nder fedde Rock, Paper, Scissors e Laurence Matheson e Matthias Balzat e nder fedde Argyle.
== Jannginde ==
Smith kadi ko jannginoowo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, e nder suudu mum.
== Je hoore ==
Sehil Smith ko Peter Watt, jiiloowo ordinateer, mo o dañi ɓiɓɓe tato, Jay, Rosalie e Sophie.<ref>{{Cite web|last=Burt|first=Sam|date=2025-02-19|title=Renowned violinist Wilma Smith receives 2025 Sir Bernard Heinze Memorial Award|url=https://finearts-music.unimelb.edu.au/about-us/news/renowned-violinist-wilma-smith-receives-2025-sir-bernard-heinze-memorial-award|access-date=2025-05-09|website=Faculty of Fine Arts and Music|language=en}}</ref><ref name="retire">[http://www.mso.com.au/news/2013/06/wilma-smith-to-step-down-as-melbourne-symphony-orchestra-concertmaster-at-the-end-of-2014/ MSO, ''Wilma Smith to step down as Melbourne Symphony Orchestra Concertmaster at the end of 2014'', 7 June 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150330200128/http://www.mso.com.au/news/2013/06/wilma-smith-to-step-down-as-melbourne-symphony-orchestra-concertmaster-at-the-end-of-2014/|date=30 March 2015}}; Retrieved 30 August 2013</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
2pgrlmc5pqqfqmgyvtjmrfcwphqxocj
Mt. Prospect Open
0
39645
163138
2026-04-12T22:17:05Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Mt Prospect Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1959 tan. Betsy Rawls heɓi njeenaari ndii. Tuugnorgal"
163138
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Mt Prospect Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1959 tan. Betsy Rawls heɓi njeenaari ndii.
Tuugnorgal
7s8o7pyo60n0ij6dnu0dodnezx1txg1
163140
163138
2026-04-12T22:19:01Z
Ilya Discuss
10103
163140
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mt Prospect Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1959 tan. Betsy Rawls heɓi njeenaari ndii.
== Tuugnorgal ==
a1dx6kubjrwh16aoo6fycjyhvzyhf66
163142
163140
2026-04-12T22:20:34Z
Ilya Discuss
10103
163142
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mt Prospect Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1959 tan. Betsy Rawls heɓi njeenaari ndii.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-19|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
sv1bmjwnt0qzynm3gklxf2dbr72bhib
Takako Nishizaki
0
39646
163139
2026-04-12T22:18:19Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Takako Nishizaki BBS (jibinaa ko 14 abriil 1944) ko Japonnaajo, fiyoowo violon. Ko kanko woni almuudo gadano timminde jaŋde Suzuki Method, tawi omo yahra e duuɓi jeenay. Nguurndam Nishizaki ummiima Japon fayti Amerik e hitaande 1962. O adii janngude ko e Broadus Erle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, caggal ɗuum o janngi to Joseph Fuchs to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard. E hitaande 1964, o woni ɗiɗaɓo e kawgel Leventritt, ɗo Itzhak Perlman heɓi njeenaari ad..."
163139
wikitext
text/x-wiki
Takako Nishizaki BBS (jibinaa ko 14 abriil 1944) ko Japonnaajo, fiyoowo violon. Ko kanko woni almuudo gadano timminde jaŋde Suzuki Method, tawi omo yahra e duuɓi jeenay.
Nguurndam
Nishizaki ummiima Japon fayti Amerik e hitaande 1962. O adii janngude ko e Broadus Erle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, caggal ɗuum o janngi to Joseph Fuchs to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard.
E hitaande 1964, o woni ɗiɗaɓo e kawgel Leventritt, ɗo Itzhak Perlman heɓi njeenaari adanndi. E hitaande 1966, o heɓi bursi Juilliard biyeteeɗo Fritz Kreisler.
E hitaande 1969, o dañi njeenaari adanndi e kawgel konsiir Juilliard nde o waɗi konsiir Sinfonia Mozart e fiyoowo violon Nobuko Imai. Won e nate ɗe Nishizaki winndi e Filharmonik Slowaki e gardagol Kenneth Jean ɗe Naxos Records winndi e konnguɗi violon lolluɗi ina limtaa no feewi e nder defte binndaaɗe e nder defte binndaaɗe. O waɗii jimɗi e o winndii e piyanɗe ko wayi no Andras Schiff, Jenö Jandó e Michael Ponti, o waɗii jimɗi e nder jimɗi keewɗi e nder suudu jimɗi.
Nishizaki ina resndi Klaus Heymann, joom lefol Naxos, omo janngina violon to Hong Kong, ɗo o rokkaa hoodere njamndi Bauhinia e hitaande 2003 sabu golle makko e nder jimɗi kiiɗɗi e ballal.
Diskogaraafi
Ko Nishizaki winndi e Vivaldi « Duuɓi nay » ko ina tolnoo e miliyoŋ ekkol.
Tuugnorgal
c6p5tzgll4dmq4mwhmi41nzq5vke6ox
163141
163139
2026-04-12T22:19:42Z
SUZYFATIMA
13856
163141
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Takako Nishizaki BBS''' (jibinaa ko 14 abriil 1944) ko Japonnaajo, fiyoowo violon. Ko kanko woni almuudo gadano timminde jaŋde Suzuki Method, tawi omo yahra e duuɓi jeenay.
== Nguurndam ==
Nishizaki ummiima Japon fayti Amerik e hitaande 1962. O adii janngude ko e Broadus Erle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, caggal ɗuum o janngi to Joseph Fuchs to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard.
E hitaande 1964, o woni ɗiɗaɓo e kawgel Leventritt, ɗo Itzhak Perlman heɓi njeenaari adanndi. E hitaande 1966, o heɓi bursi Juilliard biyeteeɗo Fritz Kreisler.
E hitaande 1969, o dañi njeenaari adanndi e kawgel konsiir Juilliard nde o waɗi konsiir Sinfonia Mozart e fiyoowo violon Nobuko Imai. Won e nate ɗe Nishizaki winndi e Filharmonik Slowaki e gardagol Kenneth Jean ɗe Naxos Records winndi e konnguɗi violon lolluɗi ina limtaa no feewi e nder defte binndaaɗe e nder defte binndaaɗe. O waɗii jimɗi e o winndii e piyanɗe ko wayi no Andras Schiff, Jenö Jandó e Michael Ponti, o waɗii jimɗi e nder jimɗi keewɗi e nder suudu jimɗi.
Nishizaki ina resndi Klaus Heymann, joom lefol Naxos, omo janngina violon to Hong Kong, ɗo o rokkaa hoodere njamndi Bauhinia e hitaande 2003 sabu golle makko e nder jimɗi kiiɗɗi e ballal.
== Diskogaraafi ==
Ko Nishizaki winndi e Vivaldi « Duuɓi nay » ko ina tolnoo e miliyoŋ ekkol.
== Tuugnorgal ==
mb5jxda36z7wb61def761s1dg3e1yty
163143
163141
2026-04-12T22:23:47Z
SUZYFATIMA
13856
163143
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Takako Nishizaki BBS''' (jibinaa ko 14 abriil 1944) ko Japonnaajo, fiyoowo violon. Ko kanko woni almuudo gadano timminde jaŋde Suzuki Method, tawi omo yahra e duuɓi jeenay.
== Nguurndam ==
Nishizaki ummiima Japon fayti Amerik e hitaande 1962. O adii janngude ko e Broadus Erle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, caggal ɗuum o janngi to Joseph Fuchs to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard.
E hitaande 1964, o woni ɗiɗaɓo e kawgel Leventritt, ɗo Itzhak Perlman heɓi njeenaari adanndi. E hitaande 1966, o heɓi bursi Juilliard biyeteeɗo Fritz Kreisler.
E hitaande 1969, o dañi njeenaari adanndi e kawgel konsiir Juilliard nde o waɗi konsiir Sinfonia Mozart e fiyoowo violon Nobuko Imai. Won e nate ɗe Nishizaki winndi e Filharmonik Slowaki e gardagol Kenneth Jean ɗe Naxos Records winndi e konnguɗi violon lolluɗi ina limtaa no feewi e nder defte binndaaɗe e nder defte binndaaɗe. O waɗii jimɗi e o winndii e piyanɗe ko wayi no Andras Schiff, Jenö Jandó e Michael Ponti, o waɗii jimɗi e nder jimɗi keewɗi e nder suudu jimɗi.
Nishizaki ina resndi Klaus Heymann, joom lefol Naxos, omo janngina violon to Hong Kong, ɗo o rokkaa hoodere njamndi Bauhinia e hitaande 2003 sabu golle makko e nder jimɗi kiiɗɗi e ballal.
== Diskogaraafi ==
Ko Nishizaki winndi e Vivaldi « Duuɓi nay » ko ina tolnoo e miliyoŋ ekkol.<ref>{{cite news|date=2005-07-01|title=艺术家西崎崇子简介|work=新浪网影音娱乐|url=https://ent.sina.com.cn/x/2005-07-01/1650767988.html|accessdate=25 May 2010}}</ref><ref name="Naxos">[https://www.naxos.com/person/Takako_Nishizaki/552.htm Takako Nishizaki profile], naxos.com; accessed 9 March 2015.</ref><ref>{{cite news|title=Violinist wins a prize, loses a Guarnerius|date=22 April 1964|author=Theodore Strongin|author-link=Theodore Strongin|work=New York Times}}</ref><ref>{{cite news|title=Takako Nishizaki in debut recital|author=Allen Hughes|date=13 January 1968|work=New York Times}}</ref><ref name="Hoffmann2004">{{cite book|last=Hoffmann|first=Frank W.|title=Encyclopedia of recorded sound|url=https://books.google.com/books?id=xV6tghvO0oMC&pg=PA731|accessdate=25 May 2010|edition=2|volume=1|year=2004|publisher=CRC Press|isbn=978-0-415-93835-8|page=731}}</ref><ref>{{cite web|date=2003-07-01|title=香港特區政府二〇〇三年授勳名單|url=http://paper.wenweipo.com/2003/07/01/HK0307010239.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20201105052749/http://paper.wenweipo.com/2003/07/01/HK0307010239.htm|archive-date=2020-11-05|publisher=文匯報|accessdate=2020-10-18}}</ref><ref>{{cite news|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C00E1D61231F934A35753C1A9619C8B63|title=MUSIC; A No-Frills Label Sings To the Rafters|author=Anne Midgette|date=7 October 2007|work=New York Times|accessdate=9 March 2015}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
sbzzc3svsk3xnvn5slm08ut8b0t4b10
163144
163143
2026-04-12T22:24:02Z
SUZYFATIMA
13856
163144
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Takako Nishizaki BBS''' (jibinaa ko 14 abriil 1944) ko Japonnaajo, fiyoowo violon. Ko kanko woni almuudo gadano timminde jaŋde Suzuki Method, tawi omo yahra e duuɓi jeenay.
== Nguurndam ==
Nishizaki ummiima Japon fayti Amerik e hitaande 1962. O adii janngude ko e Broadus Erle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, caggal ɗuum o janngi to Joseph Fuchs to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard.
E hitaande 1964, o woni ɗiɗaɓo e kawgel Leventritt, ɗo Itzhak Perlman heɓi njeenaari adanndi. E hitaande 1966, o heɓi bursi Juilliard biyeteeɗo Fritz Kreisler.
E hitaande 1969, o dañi njeenaari adanndi e kawgel konsiir Juilliard nde o waɗi konsiir Sinfonia Mozart e fiyoowo violon Nobuko Imai. Won e nate ɗe Nishizaki winndi e Filharmonik Slowaki e gardagol Kenneth Jean ɗe Naxos Records winndi e konnguɗi violon lolluɗi ina limtaa no feewi e nder defte binndaaɗe e nder defte binndaaɗe. O waɗii jimɗi e o winndii e piyanɗe ko wayi no Andras Schiff, Jenö Jandó e Michael Ponti, o waɗii jimɗi e nder jimɗi keewɗi e nder suudu jimɗi.
Nishizaki ina resndi Klaus Heymann, joom lefol Naxos, omo janngina violon to Hong Kong, ɗo o rokkaa hoodere njamndi Bauhinia e hitaande 2003 sabu golle makko e nder jimɗi kiiɗɗi e ballal.
== Diskogaraafi ==
Ko Nishizaki winndi e Vivaldi « Duuɓi nay » ko ina tolnoo e miliyoŋ ekkol.<ref>{{cite news|date=2005-07-01|title=艺术家西崎崇子简介|work=新浪网影音娱乐|url=https://ent.sina.com.cn/x/2005-07-01/1650767988.html|accessdate=25 May 2010}}</ref><ref name="Naxos">[https://www.naxos.com/person/Takako_Nishizaki/552.htm Takako Nishizaki profile], naxos.com; accessed 9 March 2015.</ref><ref>{{cite news|title=Violinist wins a prize, loses a Guarnerius|date=22 April 1964|author=Theodore Strongin|author-link=Theodore Strongin|work=New York Times}}</ref><ref>{{cite news|title=Takako Nishizaki in debut recital|author=Allen Hughes|date=13 January 1968|work=New York Times}}</ref><ref name="Hoffmann2004">{{cite book|last=Hoffmann|first=Frank W.|title=Encyclopedia of recorded sound|url=https://books.google.com/books?id=xV6tghvO0oMC&pg=PA731|accessdate=25 May 2010|edition=2|volume=1|year=2004|publisher=CRC Press|isbn=978-0-415-93835-8|page=731}}</ref><ref>{{cite web|date=2003-07-01|title=香港特區政府二〇〇三年授勳名單|url=http://paper.wenweipo.com/2003/07/01/HK0307010239.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20201105052749/http://paper.wenweipo.com/2003/07/01/HK0307010239.htm|archive-date=2020-11-05|publisher=文匯報|accessdate=2020-10-18}}</ref><ref>{{cite news|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C00E1D61231F934A35753C1A9619C8B63|title=MUSIC; A No-Frills Label Sings To the Rafters|author=Anne Midgette|date=7 October 2007|work=New York Times|accessdate=9 March 2015}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
2gwx1o1mxzp6k3xuifqj6kirzrvq0it
Ana Chumachenco
0
39647
163145
2026-04-12T22:25:41Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ana Chumachenco ko jibinaaɗo to Itaali, jibinaaɗo to Arjantiin, to Ukrain, to to Almaañ. Nguurndam Ana Chumachenco jibinaa ko to Padoue, to leydi Itali, ñalnde 23 suwee 1945. Gila e duuɓi nay, Chumachenco ina joginoo violon e gardagol baaba mum, gonnooɗo almuudo violon Hong Kong biyeteeɗo Leopold Auer. O timmini jaŋde makko to Buenos Aires e gardagol Ljerko Spiller, haa o dañi duuɓi 17, o hoɗi to Amerik worgo. E hitaande 1963, tawi omo yahra e duuɓi 18, o um..."
163145
wikitext
text/x-wiki
Ana Chumachenco ko jibinaaɗo to Itaali, jibinaaɗo to Arjantiin, to Ukrain, to to Almaañ.
Nguurndam
Ana Chumachenco jibinaa ko to Padoue, to leydi Itali, ñalnde 23 suwee 1945. Gila e duuɓi nay, Chumachenco ina joginoo violon e gardagol baaba mum, gonnooɗo almuudo violon Hong Kong biyeteeɗo Leopold Auer. O timmini jaŋde makko to Buenos Aires e gardagol Ljerko Spiller, haa o dañi duuɓi 17, o hoɗi to Amerik worgo. E hitaande 1963, tawi omo yahra e duuɓi 18, o ummii Orop ɗo o jokki jaŋde makko violon, e hitaande ndee tan, o dañi njeenaari kaŋŋe e kawgel Carl Flesch to Londres. Chumachenco yahi haa heɓi njeenaari kaalis ngam tawtoreede kawgel ngel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth to Biriksel, e oon sahaa kadi o ƴetti janngirɗe e Yehudi Menuhin, e Joseph Szigeti, e Sandor Vegh.
Hannde, Chumachenco ina fijira e Oscar Lysy e Walter Notas kadi ko o jannginoowo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kronberg, duɗal jaaɓi haaɗtirde pijirlooji e tiyaataar München kadi omo jogii janngirɗe mawɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde pijirlooji Lorenzo Perosi to Biella. O gollotoo kadi ko e juɓɓule kawgel hakkunde leyɗeele biyeteeɗo Jean Sibelius to Helsinki e kawgel jimɗi laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth to Belsik.
Miñiiko biyeteeɗo Nicolas Chumachenco kadi ko violon e porfeseer.
Njeenaaje
1989 njeenaari dipolomaaji Konex
1999 njeenaari Platinum Konex ngam wonde ɓurɗo waawde waɗde kuutorɗe Bow e nder duuɓi sappo e nder leydi Arjantiin
2007 Croix de l’ordre de mérite de la République fédérale d’Allemagne
Tuugnorgal
5crwla6hjtamqjg1oi8gicd696vtgik
163146
163145
2026-04-12T22:27:22Z
SUZYFATIMA
13856
163146
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ana Chumachenco''' ko jibinaaɗo to Itaali, jibinaaɗo to Arjantiin, to Ukrain, to to Almaañ.
== Nguurndam ==
Ana Chumachenco jibinaa ko to Padoue, to leydi Itali, ñalnde 23 suwee 1945. Gila e duuɓi nay, Chumachenco ina joginoo violon e gardagol baaba mum, gonnooɗo almuudo violon Hong Kong biyeteeɗo Leopold Auer. O timmini jaŋde makko to Buenos Aires e gardagol Ljerko Spiller, haa o dañi duuɓi 17, o hoɗi to Amerik worgo. E hitaande 1963, tawi omo yahra e duuɓi 18, o ummii Orop ɗo o jokki jaŋde makko violon, e hitaande ndee tan, o dañi njeenaari kaŋŋe e kawgel Carl Flesch to Londres. Chumachenco yahi haa heɓi njeenaari kaalis ngam tawtoreede kawgel ngel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth to Biriksel, e oon sahaa kadi o ƴetti janngirɗe e Yehudi Menuhin, e Joseph Szigeti, e Sandor Vegh.
Hannde, Chumachenco ina fijira e Oscar Lysy e Walter Notas kadi ko o jannginoowo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kronberg, duɗal jaaɓi haaɗtirde pijirlooji e tiyaataar München kadi omo jogii janngirɗe mawɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde pijirlooji Lorenzo Perosi to Biella. O gollotoo kadi ko e juɓɓule kawgel hakkunde leyɗeele biyeteeɗo Jean Sibelius to Helsinki e kawgel jimɗi laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth to Belsik.
Miñiiko biyeteeɗo Nicolas Chumachenco kadi ko violon e porfeseer.
== Njeenaaje ==
1989 njeenaari dipolomaaji Konex
1999 njeenaari Platinum Konex ngam wonde ɓurɗo waawde waɗde kuutorɗe Bow e nder duuɓi sappo e nder leydi Arjantiin
2007 Croix de l’ordre de mérite de la République fédérale d’Allemagne
== Tuugnorgal ==
02vnlwvqy76o1xfe5be8528938ag780
163147
163146
2026-04-12T22:30:23Z
SUZYFATIMA
13856
163147
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ana Chumachenco''' ko jibinaaɗo to Itaali, jibinaaɗo to Arjantiin, to Ukrain, to to Almaañ.
== Nguurndam ==
Ana Chumachenco jibinaa ko to Padoue, to leydi Itali, ñalnde 23 suwee 1945. Gila e duuɓi nay, Chumachenco ina joginoo violon e gardagol baaba mum, gonnooɗo almuudo violon Hong Kong biyeteeɗo Leopold Auer. O timmini jaŋde makko to Buenos Aires e gardagol Ljerko Spiller, haa o dañi duuɓi 17, o hoɗi to Amerik worgo. E hitaande 1963, tawi omo yahra e duuɓi 18, o ummii Orop ɗo o jokki jaŋde makko violon, e hitaande ndee tan, o dañi njeenaari kaŋŋe e kawgel Carl Flesch to Londres. Chumachenco yahi haa heɓi njeenaari kaalis ngam tawtoreede kawgel ngel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth to Biriksel, e oon sahaa kadi o ƴetti janngirɗe e Yehudi Menuhin, e Joseph Szigeti, e Sandor Vegh.
Hannde, Chumachenco ina fijira e Oscar Lysy e Walter Notas kadi ko o jannginoowo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kronberg, duɗal jaaɓi haaɗtirde pijirlooji e tiyaataar München kadi omo jogii janngirɗe mawɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde pijirlooji Lorenzo Perosi to Biella. O gollotoo kadi ko e juɓɓule kawgel hakkunde leyɗeele biyeteeɗo Jean Sibelius to Helsinki e kawgel jimɗi laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth to Belsik.
Miñiiko biyeteeɗo Nicolas Chumachenco kadi ko violon e porfeseer.
== Njeenaaje ==
1989 njeenaari dipolomaaji Konex
1999 njeenaari Platinum Konex ngam wonde ɓurɗo waawde waɗde kuutorɗe Bow e nder duuɓi sappo e nder leydi Arjantiin
2007 Croix de l’ordre de mérite de la République fédérale d’Allemagne<ref>{{cite web|url=http://artistofthemonthbyjenna.wordpress.com/2012/05/04/artist-of-the-month-5-ana-chumachenco/|title=Artist of the Month #5: Ana Chumachenco|date=4 May 2012|publisher=[[World Press Review]]|accessdate=28 October 2013}}</ref><ref name="Kronberg">{{cite web|url=https://www.kronbergacademy.de/en/education/internal-masterclasses/faculty/ana-chumachenco/|title=Ana Chumachenco|publisher=Kronberg Academy|accessdate=28 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029200101/https://www.kronbergacademy.de/cms/english/sp/faculty/ana-chumachenco.html|archive-date=29 October 2013|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite web|last=|first=|date=|title=Ana Chumachenco Konex Award|url=https://www.fundacionkonex.org/b53-ana-chumachenco|location=Argentina|access-date=17 June 2020}}</ref><ref name="Cross">{{cite web|last=|first=|date=13 February 2007|title=Prof. Ana Chumachenco ausgezeichnet|url=https://website.musikhochschule-muenchen.de/de/index.php?option=com_content&task=view&id=229|work=[[Hochschule für Musik und Theater München]]|location=Munich|access-date=13 May 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
n1g17zalw66efvf5rwqcm799c5qtqh2
Tatiana Grindenko
0
39648
163148
2026-04-12T22:32:36Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Tatiana Tikhonovna Grindenko (e ɗemngal Riisi: Татьяна Тихоновна Гринденко ; jibinaa ko e hitaande 1946) ko naalanke Riisinaajo, naalanke mawɗo, keɓɗo seedantaagal mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mosku, caggal ɗuum wonti balloowo Yuri Yankelevich. Ko o sosɗo fedde wiyeteende Grindenko, hannde omo golloroo toon solist. O feeñii e dingiral e wondude e ardotooɓe ko wayi no Frans Brüggen, Kurt Masur, Kurt Sanderling, M. Rostropovich, Gidon K..."
163148
wikitext
text/x-wiki
Tatiana Tikhonovna Grindenko (e ɗemngal Riisi: Татьяна Тихоновна Гринденко ; jibinaa ko e hitaande 1946) ko naalanke Riisinaajo, naalanke mawɗo, keɓɗo seedantaagal mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mosku, caggal ɗuum wonti balloowo Yuri Yankelevich. Ko o sosɗo fedde wiyeteende Grindenko, hannde omo golloroo toon solist. O feeñii e dingiral e wondude e ardotooɓe ko wayi no Frans Brüggen, Kurt Masur, Kurt Sanderling, M. Rostropovich, Gidon Kremer, G. Rozhdestvensky, K. CD-ji makko njaltinaa ko e les njiimaandi Melodiya, Ondine, Deutsche Grammophon, Long Arms Records, e goɗɗi keewɗi. O ardii kadi peewnugol e golle operaaji ko wayi no Flute magique mo Katya Pospelova, Mozart e Salieri ardii, e Go e Stop Progress mo Anatoly Vasiliev e Yuri Lyubimov, e Orpheus mo llya Applebaum.
Tuugnorgal
tkelwwefl1uswm8dpu84tm5upyqjxnc
163149
163148
2026-04-12T22:33:22Z
SUZYFATIMA
13856
163149
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tatiana Tikhonovna Grindenko''' (e ɗemngal Riisi: Татьяна Тихоновна Гринденко ; jibinaa ko e hitaande 1946) ko naalanke Riisinaajo, naalanke mawɗo, keɓɗo seedantaagal mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mosku, caggal ɗuum wonti balloowo Yuri Yankelevich. Ko o sosɗo fedde wiyeteende Grindenko, hannde omo golloroo toon solist. O feeñii e dingiral e wondude e ardotooɓe ko wayi no Frans Brüggen, Kurt Masur, Kurt Sanderling, M. Rostropovich, Gidon Kremer, G. Rozhdestvensky, K. CD-ji makko njaltinaa ko e les njiimaandi Melodiya, Ondine, Deutsche Grammophon, Long Arms Records, e goɗɗi keewɗi. O ardii kadi peewnugol e golle operaaji ko wayi no Flute magique mo Katya Pospelova, Mozart e Salieri ardii, e Go e Stop Progress mo Anatoly Vasiliev e Yuri Lyubimov, e Orpheus mo llya Applebaum.
== Tuugnorgal ==
sprr5oq4dfpm8496nvd0f5n53gpj1bp
163150
163149
2026-04-12T22:35:21Z
SUZYFATIMA
13856
163150
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tatiana Tikhonovna Grindenko''' (e ɗemngal Riisi: Татьяна Тихоновна Гринденко ; jibinaa ko e hitaande 1946) ko naalanke Riisinaajo, naalanke mawɗo, keɓɗo seedantaagal mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mosku, caggal ɗuum wonti balloowo Yuri Yankelevich. Ko o sosɗo fedde wiyeteende Grindenko, hannde omo golloroo toon solist. O feeñii e dingiral e wondude e ardotooɓe ko wayi no Frans Brüggen, Kurt Masur, Kurt Sanderling, M. Rostropovich, Gidon Kremer, G. Rozhdestvensky, K. CD-ji makko njaltinaa ko e les njiimaandi Melodiya, Ondine, Deutsche Grammophon, Long Arms Records, e goɗɗi keewɗi. O ardii kadi peewnugol e golle operaaji ko wayi no Flute magique mo Katya Pospelova, Mozart e Salieri ardii, e Go e Stop Progress mo Anatoly Vasiliev e Yuri Lyubimov, e Orpheus mo llya Applebaum.<ref>{{cite web|url=http://www.wieniawski.com/tatiana_grindenko.html|title=Tatiana Grindenko|publisher=[[Henryk Wieniawski Music Society]]|place=[[Poznań]], [[Poland]]|accessdate=January 12, 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mariinsky.ru/en/company/orchestra/violin/tatiana_grindenko/|title=Tatiana Grindenko|publisher=[[Mariinsky Theatre]]|accessdate=January 12, 2014}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
hcobam28rdrrq2ih7whqm3u7i3014j3
Chiara Banchini
0
39649
163151
2026-04-12T22:37:10Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Chiara Banchini ko fiyoowo violon Suisse, jeyaaɗo e dillere gollorde daartol. O woni ko e jimɗi Barok. Banchini jibinaa ko e hitaande 1946 to Lugano, to leydi Siwis. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Geneve, ɗo o dañi njeenaari Virtuoso ; caggal ɗuum, o janngi e les njiimaandi Sandor Vegh, o waɗi duuɓi keewɗi e sosde golle jamaanu, o woni tergal e fedde wiyeteende Contrechamps Ensembleand. Ndeen o ummiima to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to La Hay..."
163151
wikitext
text/x-wiki
Chiara Banchini ko fiyoowo violon Suisse, jeyaaɗo e dillere gollorde daartol. O woni ko e jimɗi Barok.
Banchini jibinaa ko e hitaande 1946 to Lugano, to leydi Siwis. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Geneve, ɗo o dañi njeenaari Virtuoso ; caggal ɗuum, o janngi e les njiimaandi Sandor Vegh, o waɗi duuɓi keewɗi e sosde golle jamaanu, o woni tergal e fedde wiyeteende Contrechamps Ensembleand. Ndeen o ummiima to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to La Haye e les njiimaandi Sigiswald Kuijken ngam fiyde violon barok. O jannginii to Centre de musique précoce to Geneve, o fuɗɗii waɗde jimɗi e solo.
E hitaande 1981, o ummii Geneve o fayi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Schola Cantorum Basiliensis to Basel, ɗo o sosi Ensemble 415, fedde dingiral barok, nde fusi e lewru Yarkomaa 2012. Fedde ndee ƴetti innde mum ko e pitch barok gooto. Koolol ngol Arcangelo Corelli winndi e Harmonia Mundi, waɗii nafoore njulaagu e hitaande 1992, hono no ɓe njiyri Stabat Mater mo Antonio Vivaldi winndi e hitaande 1996 nii. O waɗii kadi jimɗi e Erato, Virgin Records, Accent, Astreé, e Zig Zag Territories.
E hitaande 2014 o fuɗɗii gollodaade e Orkestra Barok Sukaaɓe Theresie mo o woni gardiiɗo mum haa abada wondude e Claudio Astronio e Alfredo Bernardini.
O fiyi violon mo Nicolò Amati winndi e hitaande 1674.
Tuugnorgal
klrx6pzglfsfuujtcgeduwlwxlgy937
163152
163151
2026-04-12T22:37:57Z
SUZYFATIMA
13856
163152
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chiara Banchini''' ko fiyoowo violon Suisse, jeyaaɗo e dillere gollorde daartol. O woni ko e jimɗi Barok.
Banchini jibinaa ko e hitaande 1946 to Lugano, to leydi Siwis. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Geneve, ɗo o dañi njeenaari Virtuoso ; caggal ɗuum, o janngi e les njiimaandi Sandor Vegh, o waɗi duuɓi keewɗi e sosde golle jamaanu, o woni tergal e fedde wiyeteende Contrechamps Ensembleand. Ndeen o ummiima to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to La Haye e les njiimaandi Sigiswald Kuijken ngam fiyde violon barok. O jannginii to Centre de musique précoce to Geneve, o fuɗɗii waɗde jimɗi e solo.
E hitaande 1981, o ummii Geneve o fayi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Schola Cantorum Basiliensis to Basel, ɗo o sosi Ensemble 415, fedde dingiral barok, nde fusi e lewru Yarkomaa 2012. Fedde ndee ƴetti innde mum ko e pitch barok gooto. Koolol ngol Arcangelo Corelli winndi e Harmonia Mundi, waɗii nafoore njulaagu e hitaande 1992, hono no ɓe njiyri Stabat Mater mo Antonio Vivaldi winndi e hitaande 1996 nii. O waɗii kadi jimɗi e Erato, Virgin Records, Accent, Astreé, e Zig Zag Territories.
E hitaande 2014 o fuɗɗii gollodaade e Orkestra Barok Sukaaɓe Theresie mo o woni gardiiɗo mum haa abada wondude e Claudio Astronio e Alfredo Bernardini.
O fiyi violon mo Nicolò Amati winndi e hitaande 1674.
== Tuugnorgal ==
s1cjkcvo61ylxifog4kb67douswhvkz
163153
163152
2026-04-12T22:40:06Z
SUZYFATIMA
13856
163153
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chiara Banchini''' ko fiyoowo violon Suisse, jeyaaɗo e dillere gollorde daartol. O woni ko e jimɗi Barok.
Banchini jibinaa ko e hitaande 1946 to Lugano, to leydi Siwis. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Geneve, ɗo o dañi njeenaari Virtuoso ; caggal ɗuum, o janngi e les njiimaandi Sandor Vegh, o waɗi duuɓi keewɗi e sosde golle jamaanu, o woni tergal e fedde wiyeteende Contrechamps Ensembleand. Ndeen o ummiima to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to La Haye e les njiimaandi Sigiswald Kuijken ngam fiyde violon barok. O jannginii to Centre de musique précoce to Geneve, o fuɗɗii waɗde jimɗi e solo.
E hitaande 1981, o ummii Geneve o fayi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Schola Cantorum Basiliensis to Basel, ɗo o sosi Ensemble 415, fedde dingiral barok, nde fusi e lewru Yarkomaa 2012. Fedde ndee ƴetti innde mum ko e pitch barok gooto. Koolol ngol Arcangelo Corelli winndi e Harmonia Mundi, waɗii nafoore njulaagu e hitaande 1992, hono no ɓe njiyri Stabat Mater mo Antonio Vivaldi winndi e hitaande 1996 nii. O waɗii kadi jimɗi e Erato, Virgin Records, Accent, Astreé, e Zig Zag Territories.
E hitaande 2014 o fuɗɗii gollodaade e Orkestra Barok Sukaaɓe Theresie mo o woni gardiiɗo mum haa abada wondude e Claudio Astronio e Alfredo Bernardini.
O fiyi violon mo Nicolò Amati winndi e hitaande 1674.<ref>{{Cite web|title=Banchini|url=https://theresia.online/insights/artist/chiara-banchini/|access-date=2025-04-11|website=Theresia - international youth orchestra|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Banchini, la maestra dei violinisti barocchi - la Repubblica.it|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2014/10/24/banchini-la-maestra-dei-violinisti-barocchiMilano20.html|website=Archivio - la Repubblica.it|accessdate=2015-11-12}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
2l1d13z0oc4hw3wcfdh0bsyvo7gei28
163154
163153
2026-04-12T22:40:35Z
SUZYFATIMA
13856
163154
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chiara Banchini''' ko fiyoowo violon Suisse, jeyaaɗo e dillere gollorde daartol. O woni ko e jimɗi Barok.
Banchini jibinaa ko e hitaande 1946 to Lugano, to leydi Siwis. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Geneve, ɗo o dañi njeenaari Virtuoso ; caggal ɗuum, o janngi e les njiimaandi Sandor Vegh, o waɗi duuɓi keewɗi e sosde golle jamaanu, o woni tergal e fedde wiyeteende Contrechamps Ensembleand. Ndeen o ummiima to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to La Haye e les njiimaandi Sigiswald Kuijken ngam fiyde violon barok. O jannginii to Centre de musique précoce to Geneve, o fuɗɗii waɗde jimɗi e solo.
E hitaande 1981, o ummii Geneve o fayi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Schola Cantorum Basiliensis to Basel, ɗo o sosi Ensemble 415, fedde dingiral barok, nde fusi e lewru Yarkomaa 2012. Fedde ndee ƴetti innde mum ko e pitch barok gooto. Koolol ngol Arcangelo Corelli winndi e Harmonia Mundi, waɗii nafoore njulaagu e hitaande 1992, hono no ɓe njiyri Stabat Mater mo Antonio Vivaldi winndi e hitaande 1996 nii. O waɗii kadi jimɗi e Erato, Virgin Records, Accent, Astreé, e Zig Zag Territories.
E hitaande 2014 o fuɗɗii gollodaade e Orkestra Barok Sukaaɓe Theresie mo o woni gardiiɗo mum haa abada wondude e Claudio Astronio e Alfredo Bernardini.
O fiyi violon mo Nicolò Amati winndi e hitaande 1674.<ref>{{Cite web|title=Banchini|url=https://theresia.online/insights/artist/chiara-banchini/|access-date=2025-04-11|website=Theresia - international youth orchestra|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Banchini, la maestra dei violinisti barocchi - la Repubblica.it|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2014/10/24/banchini-la-maestra-dei-violinisti-barocchiMilano20.html|website=Archivio - la Repubblica.it|accessdate=2015-11-12}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
ezsnuggbnfxb3sirnsdszvptoy14wku
Yūko Shiokawa
0
39650
163155
2026-04-12T22:42:33Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Yūko Shiokawa ( 塩川 悠子, Shiokawa Yūko) ko fiyoowo fijo Japonnaajo, jibinaa ko ñalnde 1 lewru juko hitaande 1946. Nguurndam Shiokawa jibinaa ko to Tokiyoo, o fuɗɗii janngude violon nde o yahrata e duuɓi 5. E hitaande 1957, ɓesngu makko eggini to Peru, o janngi e Eugen Cremer, o fuɗɗii waɗde konnguɗi. E hitaande 1963, o fuɗɗii jaŋde mawnde e Wilhelm Stross to Munich, e Sandor Vegh to Salzburg fuɗɗoraade hitaande 1968. Nde o heɓi duuɓi 19, o heɓi..."
163155
wikitext
text/x-wiki
Yūko Shiokawa ( 塩川 悠子, Shiokawa Yūko) ko fiyoowo fijo Japonnaajo, jibinaa ko ñalnde 1 lewru juko hitaande 1946.
Nguurndam
Shiokawa jibinaa ko to Tokiyoo, o fuɗɗii janngude violon nde o yahrata e duuɓi 5. E hitaande 1957, ɓesngu makko eggini to Peru, o janngi e Eugen Cremer, o fuɗɗii waɗde konnguɗi. E hitaande 1963, o fuɗɗii jaŋde mawnde e Wilhelm Stross to Munich, e Sandor Vegh to Salzburg fuɗɗoraade hitaande 1968.
Nde o heɓi duuɓi 19, o heɓi njeenaari ɓurndi mawnude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Almaañ e njeenaari Mendelssohn.
Shiokawa fuɗɗii golle mum ko e hitaande 1963, o woni e jimɗi e nder fedde Rajo Bavaria e gardagol Rafael Kubelík e fedde Berlin e gardagol Herbert von Karajan. Gila ndeen, o fiyi ko ɓuri heewde e orkestraaji mawɗi Orop, Amerik, Japon, e Israayiil.
O woniino kadi e jimɗi suudu e jimɗi solo, haa teeŋti noon e jom suudu makko, piyanist biyeteeɗo András Schiff.
O waɗii nate keewɗe, ina heen jimɗi Mozart e jimɗi Bach gooto e partitaaji.
E hitaande 1967, Rafael Kubelík acci mo huutoraade violon baaba makko, Jan Kubelík Stradivarius « Laamɗo ex Gillot » baɗaaɗo e hitaande 1715. O fiyi ooɗoo fijo haa hitaande 2000.
Nguurndam neɗɗo
Shiokawa ina resndi piyanoowo biyeteeɗo András Schiff.
Tuugnorgal
8gd12ak9vhkcsmo1sgfkczq7nh9tify
163156
163155
2026-04-12T22:43:37Z
SUZYFATIMA
13856
163156
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yūko Shiokawa''' ( 塩川 悠子, Shiokawa Yūko) ko fiyoowo fijo Japonnaajo, jibinaa ko ñalnde 1 lewru juko hitaande 1946.
== Nguurndam ==
Shiokawa jibinaa ko to Tokiyoo, o fuɗɗii janngude violon nde o yahrata e duuɓi 5. E hitaande 1957, ɓesngu makko eggini to Peru, o janngi e Eugen Cremer, o fuɗɗii waɗde konnguɗi. E hitaande 1963, o fuɗɗii jaŋde mawnde e Wilhelm Stross to Munich, e Sandor Vegh to Salzburg fuɗɗoraade hitaande 1968.
Nde o heɓi duuɓi 19, o heɓi njeenaari ɓurndi mawnude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Almaañ e njeenaari Mendelssohn.
Shiokawa fuɗɗii golle mum ko e hitaande 1963, o woni e jimɗi e nder fedde Rajo Bavaria e gardagol Rafael Kubelík e fedde Berlin e gardagol Herbert von Karajan. Gila ndeen, o fiyi ko ɓuri heewde e orkestraaji mawɗi Orop, Amerik, Japon, e Israayiil.
O woniino kadi e jimɗi suudu e jimɗi solo, haa teeŋti noon e jom suudu makko, piyanist biyeteeɗo András Schiff.
O waɗii nate keewɗe, ina heen jimɗi Mozart e jimɗi Bach gooto e partitaaji.
E hitaande 1967, Rafael Kubelík acci mo huutoraade violon baaba makko, Jan Kubelík Stradivarius « Laamɗo ex Gillot » baɗaaɗo e hitaande 1715. O fiyi ooɗoo fijo haa hitaande 2000.
== Nguurndam neɗɗo ==
Shiokawa ina resndi piyanoowo biyeteeɗo András Schiff.
== Tuugnorgal ==
78hirnvl1q6uxfnvbiqwnmmvt874o6x
163157
163156
2026-04-12T22:45:47Z
SUZYFATIMA
13856
163157
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yūko Shiokawa''' ( 塩川 悠子, Shiokawa Yūko) ko fiyoowo fijo Japonnaajo, jibinaa ko ñalnde 1 lewru juko hitaande 1946.
== Nguurndam ==
Shiokawa jibinaa ko to Tokiyoo, o fuɗɗii janngude violon nde o yahrata e duuɓi 5. E hitaande 1957, ɓesngu makko eggini to Peru, o janngi e Eugen Cremer, o fuɗɗii waɗde konnguɗi. E hitaande 1963, o fuɗɗii jaŋde mawnde e Wilhelm Stross to Munich, e Sandor Vegh to Salzburg fuɗɗoraade hitaande 1968.
Nde o heɓi duuɓi 19, o heɓi njeenaari ɓurndi mawnude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Almaañ e njeenaari Mendelssohn.
Shiokawa fuɗɗii golle mum ko e hitaande 1963, o woni e jimɗi e nder fedde Rajo Bavaria e gardagol Rafael Kubelík e fedde Berlin e gardagol Herbert von Karajan. Gila ndeen, o fiyi ko ɓuri heewde e orkestraaji mawɗi Orop, Amerik, Japon, e Israayiil.
O woniino kadi e jimɗi suudu e jimɗi solo, haa teeŋti noon e jom suudu makko, piyanist biyeteeɗo András Schiff.
O waɗii nate keewɗe, ina heen jimɗi Mozart e jimɗi Bach gooto e partitaaji.
E hitaande 1967, Rafael Kubelík acci mo huutoraade violon baaba makko, Jan Kubelík Stradivarius « Laamɗo ex Gillot » baɗaaɗo e hitaande 1715. O fiyi ooɗoo fijo haa hitaande 2000.
== Nguurndam neɗɗo ==
Shiokawa ina resndi piyanoowo biyeteeɗo András Schiff.<ref>{{cite news|url=https://pqasb.pqarchiver.com/csmonitor_historic/access/260866052.html?dids=260866052:260866052&FMT=ABS&FMTS=ABS:AI&date=Sep+09%2C+1983&author=By+Louis+Snyder+Special+to+The+Christian+Science+Monitor&pub=Christian+Science+Monitor&desc=For+concert+lovers&pqatl=google|archive-url=https://web.archive.org/web/20121106160834/http://pqasb.pqarchiver.com/csmonitor_historic/access/260866052.html?dids=260866052:260866052&FMT=ABS&FMTS=ABS:AI&date=Sep+09,+1983&author=By+Louis+Snyder+Special+to+The+Christian+Science+Monitor&pub=Christian+Science+Monitor&desc=For+concert+lovers&pqatl=google|url-status=dead|archive-date=November 6, 2012|title=For concert lovers|last=Snyder|first=Louis|date=September 9, 1983|work=[[Christian Science Monitor]]|page=B8|access-date=4 May 2011}}</ref><ref name="jose-sanchez-penzo.net">{{cite web|url=http://www.jose-sanchez-penzo.net/stPl_S-U.html|title=Jose Sanchez-Penzo: The Way Famous String Instruments Went - Players|work=jose-sanchez-penzo.net|archive-url=https://web.archive.org/web/20120328064712/http://www.jose-sanchez-penzo.net/stPl_S-U.html|archive-date=2012-03-28}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
9vbn2tgk5iy038u0yp1fp57jvfngymz
Daduchos
0
39651
163158
2026-04-12T22:51:23Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Daduchos walla Daduchus, walla Dadouchos (/dəˈdjuːkəs/; Gerek ɓooyɗo: δᾳδοῦχος "jogorɗo lampa", ummoraade e δᾶις+ἔχω) ko innde Artemis, e teeŋti noon e laamɗo DeP. Ko ɗum kadi innde Hekate, laamɗo debbo keewɗo jokkondirde e lampaaji. Ndee tiitoonde rokkaama to duunde Rode to leydi Geres. Ko ɗum kadi woni tiitoonde almuudo ɗiɗaɓo (ranking caggal Hierophant) to Sirluuji Eleusinian, biro ndonaango e nder galleeji keewɗi Aten. Tuugnorgal"
163158
wikitext
text/x-wiki
Daduchos walla Daduchus, walla Dadouchos (/dəˈdjuːkəs/; Gerek ɓooyɗo: δᾳδοῦχος "jogorɗo lampa", ummoraade e δᾶις+ἔχω) ko innde Artemis, e teeŋti noon e laamɗo DeP. Ko ɗum kadi innde Hekate, laamɗo debbo keewɗo jokkondirde e lampaaji. Ndee tiitoonde rokkaama to duunde Rode to leydi Geres. Ko ɗum kadi woni tiitoonde almuudo ɗiɗaɓo (ranking caggal Hierophant) to Sirluuji Eleusinian, biro ndonaango e nder galleeji keewɗi Aten.
Tuugnorgal
7vu0xhug3v0yqre7jkbjce5wd2m8gyi
163159
163158
2026-04-12T22:52:10Z
Ilya Discuss
10103
163159
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Daduchos walla Daduchus, walla Dadouchos (/dəˈdjuːkəs/; Gerek ɓooyɗo: δᾳδοῦχος "jogorɗo lampa", ummoraade e δᾶις+ἔχω) ko innde Artemis, e teeŋti noon e laamɗo DeP. Ko ɗum kadi innde Hekate, laamɗo debbo keewɗo jokkondirde e lampaaji. Ndee tiitoonde rokkaama to duunde Rode to leydi Geres. Ko ɗum kadi woni tiitoonde almuudo ɗiɗaɓo (ranking caggal Hierophant) to Sirluuji Eleusinian, biro ndonaango e nder galleeji keewɗi Aten.
Tuugnorgal
lqin7trgi0ocdkqwemxht5v7hr2vkjw
163160
163159
2026-04-12T22:53:59Z
Ilya Discuss
10103
163160
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Daduchos walla''' Daduchus, walla Dadouchos (/dəˈdjuːkəs/; Gerek ɓooyɗo: δᾳδοῦχος "jogorɗo lampa", ummoraade e δᾶις+ἔχω) ko innde Artemis, e teeŋti noon e laamɗo DeP. Ko ɗum kadi innde Hekate, laamɗo debbo keewɗo jokkondirde e lampaaji. Ndee tiitoonde rokkaama to duunde Rode to leydi Geres. Ko ɗum kadi woni tiitoonde almuudo ɗiɗaɓo (ranking caggal Hierophant) to Sirluuji Eleusinian, biro ndonaango e nder galleeji keewɗi Aten.
== Tuugnorgal ==
t0omrh2t9p4not008v49ur7g6dkj1wh
163161
163160
2026-04-12T22:55:30Z
Ilya Discuss
10103
163161
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Daduchos walla''' Daduchus, walla Dadouchos (/dəˈdjuːkəs/; Gerek ɓooyɗo: δᾳδοῦχος "jogorɗo lampa", ummoraade e δᾶις+ἔχω) ko innde Artemis, e teeŋti noon e laamɗo DeP. Ko ɗum kadi innde Hekate, laamɗo debbo keewɗo jokkondirde e lampaaji. Ndee tiitoonde rokkaama to duunde Rode to leydi Geres. Ko ɗum kadi woni tiitoonde almuudo ɗiɗaɓo (ranking caggal Hierophant) to Sirluuji Eleusinian, biro ndonaango e nder galleeji keewɗi Aten.<ref>{{cite book|url=https://archive.org/details/websterspractica00we/page/548/mode/2up|page=548|title=A Practical Dictionary of the English Language|editor1-first=Dorsey|editor1-last=Gardner|editor2-first=Noah|editor2-last=Porter|publisher=Ivison, Blakeman, Taylor & Co.|location=New York|year=1884}}</ref>
== Tuugnorgal ==
96xo5sabm4k8ryjmjcddf7gu2b7zs70
Gwen Thompson
0
39652
163162
2026-04-12T22:56:01Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Gwendoline Linda Louise Thompson CM (jibinaa ko 30 marse 1947) ko Kanadaa, jimoowo violon e jannginoowo jimɗi. O woniino tergal e feddeeji ɗiɗi maantinɗi jimɗi suudu ɗi o waɗi e mum en jimɗi njulaagu keewɗi : Masterpiece Trio (1977–1988) e Viveza, cakkitiiɗo oo o sosi e hitaande 1989 e Lee Duckles (cello), Wilmer Fawcett (bass ɗiɗo), Mark Kopinog (bass ɗiɗo). O feeñii kadi e konsiiruuji e nder dingiral (solist) e orkestraaji Kanadaa keewɗi, ina jeyaa he..."
163162
wikitext
text/x-wiki
Gwendoline Linda Louise Thompson CM (jibinaa ko 30 marse 1947) ko Kanadaa, jimoowo violon e jannginoowo jimɗi. O woniino tergal e feddeeji ɗiɗi maantinɗi jimɗi suudu ɗi o waɗi e mum en jimɗi njulaagu keewɗi : Masterpiece Trio (1977–1988) e Viveza, cakkitiiɗo oo o sosi e hitaande 1989 e Lee Duckles (cello), Wilmer Fawcett (bass ɗiɗo), Mark Kopinog (bass ɗiɗo). O feeñii kadi e konsiiruuji e nder dingiral (solist) e orkestraaji Kanadaa keewɗi, ina jeyaa heen Orkestra Simfoni Vancouver, Orkestra Simfoni Victoria e Orkestra Chambre British Columbia.
Thompson toɗɗaama tergal e fedde Kanadaa e hitaande 2003.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Thompson jibinaa ko Winnipeg, mawni ko to Winnipeg, Manitoba, o fuɗɗii jaŋde makko ko e cukaagu makko e nder wuro makko ngo o jibinaa ngo, ɗo o woni almuudo S. C. Nde o woni suka o woniino tergal e fedde sukaaɓe ngenndiire Kanadaa gila 1961 haa 1966, teeŋti noon e wonde gardiiɗo fedde nde e hitaande makko sakkitiinde nde o waɗi njillu Orop. O fiyi kadi e nder fedde jimɗi Winnipeg e fedde CBC Winnipeg e hitaande 1963-1964.
E hitaande 1965 Thompson naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Jacobs to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Indiana Bloomington ɗo o woni almuudo fiyoowo biyeteeɗo Josef Gingold, o heɓi kadi seedantaagal makko e fiyngo fijo e hitaande 1969 e nder fedde wiyeteende Jeunesses Musicales International (JMI) to Kanadaa, o woniino gardiiɗo konsiir (konsiir) gardiiɗo fedde wiyeteende JMI to Pari e hitaande 1967. Caggal ɗuum o janngi jimɗi e Ivan Galamian e Jascha Heifetz to Amerik.
Orkestra Londres Kanadaa
E hitaande 1971 Thompson wonti gardiiɗo konsiir Orkestra Londres Kanadaa, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ontario hirnaange. O woni e golle ɗiɗi ɗee haa hitaande 1975 nde o toɗɗaa hooreejo departemaa string to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vancouver, ngal o woni haa hitaande 1998. O janngini kadi e faculté musical to duɗal jaaɓi haaɗtirde British Columbia tuggi 1975 haa 1983 Kanadaa e Amerik fof.
Tuugnorgal
hwawx6zgku3ai7u9hly20dldnxur5zm
163163
163162
2026-04-12T22:57:05Z
SUZYFATIMA
13856
163163
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Gwendoline Linda Louise Thompson CM''' (jibinaa ko 30 marse 1947) ko Kanadaa, jimoowo violon e jannginoowo jimɗi. O woniino tergal e feddeeji ɗiɗi maantinɗi jimɗi suudu ɗi o waɗi e mum en jimɗi njulaagu keewɗi : Masterpiece Trio (1977–1988) e Viveza, cakkitiiɗo oo o sosi e hitaande 1989 e Lee Duckles (cello), Wilmer Fawcett (bass ɗiɗo), Mark Kopinog (bass ɗiɗo). O feeñii kadi e konsiiruuji e nder dingiral (solist) e orkestraaji Kanadaa keewɗi, ina jeyaa heen Orkestra Simfoni Vancouver, Orkestra Simfoni Victoria e Orkestra Chambre British Columbia.
Thompson toɗɗaama tergal e fedde Kanadaa e hitaande 2003.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Thompson jibinaa ko Winnipeg, mawni ko to Winnipeg, Manitoba, o fuɗɗii jaŋde makko ko e cukaagu makko e nder wuro makko ngo o jibinaa ngo, ɗo o woni almuudo S. C. Nde o woni suka o woniino tergal e fedde sukaaɓe ngenndiire Kanadaa gila 1961 haa 1966, teeŋti noon e wonde gardiiɗo fedde nde e hitaande makko sakkitiinde nde o waɗi njillu Orop. O fiyi kadi e nder fedde jimɗi Winnipeg e fedde CBC Winnipeg e hitaande 1963-1964.
E hitaande 1965 Thompson naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Jacobs to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Indiana Bloomington ɗo o woni almuudo fiyoowo biyeteeɗo Josef Gingold, o heɓi kadi seedantaagal makko e fiyngo fijo e hitaande 1969 e nder fedde wiyeteende Jeunesses Musicales International (JMI) to Kanadaa, o woniino gardiiɗo konsiir (konsiir) gardiiɗo fedde wiyeteende JMI to Pari e hitaande 1967. Caggal ɗuum o janngi jimɗi e Ivan Galamian e Jascha Heifetz to Amerik.
== Orkestra Londres Kanadaa ==
E hitaande 1971 Thompson wonti gardiiɗo konsiir Orkestra Londres Kanadaa, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ontario hirnaange. O woni e golle ɗiɗi ɗee haa hitaande 1975 nde o toɗɗaa hooreejo departemaa string to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vancouver, ngal o woni haa hitaande 1998. O janngini kadi e faculté musical to duɗal jaaɓi haaɗtirde British Columbia tuggi 1975 haa 1983 Kanadaa e Amerik fof.
== Tuugnorgal ==
psfhk1746aj1m4rth4hguenhdi7es8b
163165
163163
2026-04-12T22:59:56Z
SUZYFATIMA
13856
163165
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Gwendoline Linda Louise Thompson CM''' (jibinaa ko 30 marse 1947) ko Kanadaa, jimoowo violon e jannginoowo jimɗi. O woniino tergal e feddeeji ɗiɗi maantinɗi jimɗi suudu ɗi o waɗi e mum en jimɗi njulaagu keewɗi : Masterpiece Trio (1977–1988) e Viveza, cakkitiiɗo oo o sosi e hitaande 1989 e Lee Duckles (cello), Wilmer Fawcett (bass ɗiɗo), Mark Kopinog (bass ɗiɗo). O feeñii kadi e konsiiruuji e nder dingiral (solist) e orkestraaji Kanadaa keewɗi, ina jeyaa heen Orkestra Simfoni Vancouver, Orkestra Simfoni Victoria e Orkestra Chambre British Columbia.
Thompson toɗɗaama tergal e fedde Kanadaa e hitaande 2003.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Thompson jibinaa ko Winnipeg, mawni ko to Winnipeg, Manitoba, o fuɗɗii jaŋde makko ko e cukaagu makko e nder wuro makko ngo o jibinaa ngo, ɗo o woni almuudo S. C. Nde o woni suka o woniino tergal e fedde sukaaɓe ngenndiire Kanadaa gila 1961 haa 1966, teeŋti noon e wonde gardiiɗo fedde nde e hitaande makko sakkitiinde nde o waɗi njillu Orop. O fiyi kadi e nder fedde jimɗi Winnipeg e fedde CBC Winnipeg e hitaande 1963-1964.
E hitaande 1965 Thompson naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Jacobs to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Indiana Bloomington ɗo o woni almuudo fiyoowo biyeteeɗo Josef Gingold, o heɓi kadi seedantaagal makko e fiyngo fijo e hitaande 1969 e nder fedde wiyeteende Jeunesses Musicales International (JMI) to Kanadaa, o woniino gardiiɗo konsiir (konsiir) gardiiɗo fedde wiyeteende JMI to Pari e hitaande 1967. Caggal ɗuum o janngi jimɗi e Ivan Galamian e Jascha Heifetz to Amerik.
== Orkestra Londres Kanadaa ==
E hitaande 1971 Thompson wonti gardiiɗo konsiir Orkestra Londres Kanadaa, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ontario hirnaange. O woni e golle ɗiɗi ɗee haa hitaande 1975 nde o toɗɗaa hooreejo departemaa string to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vancouver, ngal o woni haa hitaande 1998. O janngini kadi e faculté musical to duɗal jaaɓi haaɗtirde British Columbia tuggi 1975 haa 1983 Kanadaa e Amerik fof.<ref name="CE">{{cite web|author1=Patricia Shand|author2=Thelma Reid Lower|url=http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/gwen-thompson-emc/|title=Gwen Thompson|website=[[The Canadian Encyclopedia]]|date=16 December 2013|publisher=[[Historica Canada]]|access-date=31 March 2017}}</ref><ref>{{cite web|title=Order of Canada: Gwen Thompson|website=The [[Governor General of Canada]]|url=http://www.gg.ca/honour.aspx?id=7903&t=12|access-date=31 March 2017}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
l3mejdiwgpxtl687x2dgva1szfnuby4
Fieldcrest Cannon Classic
0
39653
163164
2026-04-12T22:59:51Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Fieldcrest Cannon Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1995 haa 1997. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Peninsula Country Club to wuro Charlotte, to wuro wiyeteengo Cornelius to bannge worgo. Jaaltaaɓe 1997 Wendi Ward 1996 Tiris Jonson 1995 Gail Graham Tuugnorgal"
163164
wikitext
text/x-wiki
Fieldcrest Cannon Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1995 haa 1997. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Peninsula Country Club to wuro Charlotte, to wuro wiyeteengo Cornelius to bannge worgo.
Jaaltaaɓe
1997 Wendi Ward
1996 Tiris Jonson
1995 Gail Graham
Tuugnorgal
crc50hfoghrx1f2qv5ulgchlisqxr1p
163166
163164
2026-04-12T23:01:16Z
Ilya Discuss
10103
163166
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Fieldcrest Cannon Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1995 haa 1997. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Peninsula Country Club to wuro Charlotte, to wuro wiyeteengo Cornelius to bannge worgo.
Jaaltaaɓe
1997 Wendi Ward
1996 Tiris Jonson
1995 Gail Graham
Tuugnorgal
o65woovm63e08q5ozr1pfvpuc7yg87w
163169
163166
2026-04-12T23:05:46Z
Ilya Discuss
10103
163169
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fieldcrest Cannon Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1995 haa 1997. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Peninsula Country Club to wuro Charlotte, to wuro wiyeteengo Cornelius to bannge worgo.
Jaaltaaɓe
1997 Wendi Ward
1996 Tiris Jonson
1995 Gail Graham
Tuugnorgal
mx3suvhruta3nyn4lfpm2f7lmj5nglr
163171
163169
2026-04-12T23:07:55Z
Ilya Discuss
10103
163171
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fieldcrest Cannon Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1995 haa 1997. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Peninsula Country Club to wuro Charlotte, to wuro wiyeteengo Cornelius to bannge worgo.
== Jaaltaaɓe ==
1997 Wendi Ward
1996 Tiris Jonson
1995 Gail Graham
== Tuugnorgal ==
tkitj2f7ryc6a7sso3x1sb6x0twji7u
163174
163171
2026-04-12T23:11:04Z
Ilya Discuss
10103
163174
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fieldcrest Cannon Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1995 haa 1997. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Peninsula Country Club to wuro Charlotte, to wuro wiyeteengo Cornelius to bannge worgo.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=September 20, 2007}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1997 Wendi Ward
1996 Tiris Jonson
1995 Gail Graham
== Tuugnorgal ==
c5msv08ouxmkpquajf4zuiopx59tm9p
Lisa Shihoten
0
39654
163167
2026-04-12T23:03:23Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Lisa Shihoten (jibinaa ko to Chicago) ko jimoowo Ameriknaajo, jimoowo suudu, jannginoowo. Fijoowo Ameriknaajo – Lisa Shihoten Shihoten ko tergal e fedde wiyeteende Jupiter Symphony Chamber, nde yimɓe fof njiɗi, ko neɗɗo baawɗo golle, teeŋtuɗo e nder dingiral jimɗi kiiɗɗi e nder wuro New York. O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o waɗii yeewtere makko adannde e Avery Fisher Hall e hitaande 1995 nde o..."
163167
wikitext
text/x-wiki
Lisa Shihoten (jibinaa ko to Chicago) ko jimoowo Ameriknaajo, jimoowo suudu, jannginoowo.
Fijoowo Ameriknaajo – Lisa Shihoten
Shihoten ko tergal e fedde wiyeteende Jupiter Symphony Chamber, nde yimɓe fof njiɗi, ko neɗɗo baawɗo golle, teeŋtuɗo e nder dingiral jimɗi kiiɗɗi e nder wuro New York. O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o waɗii yeewtere makko adannde e Avery Fisher Hall e hitaande 1995 nde o waɗi jimɗi Bruch’s Scottish Fantasy e gardagol Kurt Masur. Ko o jimoowo e jimoowo suudu, Shihoten feeñii e ñalɗi jimɗi Aspen, e ñalɗi Verbier, e ñalɗi Ravinia, e nder dingiral Caramoor’s Rising Stars. O heɓi njeenaari mawndi e kawgel ngenndiwal violon Marcia Polayes e kawgel Nakamichi e nder Fedde Aspen Music Festival, kam e njeenaaje ɓurɗe mawnude ummoraade e Fooyre ngenndiire ngam ɓamtaare naalankaagal e kawgel ngenndiwal sappo e jeeɗiɗi (magazine)/General Motors. Jannginooɓe makko ɓooyɓe ina njeyaa heen: Dorothy DeLay, Masao Kawasaki e Peter Oundjian.
O resii ko orgaan biyeteeɗo Ken Cowan, omo jannginnoo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, kadi ko o jannginoowo koɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Betty Haag to Chicago, ɗo o gollodii e jannginoowo makko violon gila e cukaagu makko, hono Betty Haag-Kuhnke.
O wonii hannde jannginoowo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michael P. Hammond to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rice to Houston.
Tuugnorgal
0s6xs3kgd52skmtm1n6c3kut174ohsb
163168
163167
2026-04-12T23:04:33Z
SUZYFATIMA
13856
163168
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lisa Shihoten''' (jibinaa ko to Chicago) ko jimoowo Ameriknaajo, jimoowo suudu, jannginoowo.
Shihoten ko tergal e fedde wiyeteende Jupiter Symphony Chamber, nde yimɓe fof njiɗi, ko neɗɗo baawɗo golle, teeŋtuɗo e nder dingiral jimɗi kiiɗɗi e nder wuro New York. O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o waɗii yeewtere makko adannde e Avery Fisher Hall e hitaande 1995 nde o waɗi jimɗi Bruch’s Scottish Fantasy e gardagol Kurt Masur. Ko o jimoowo e jimoowo suudu, Shihoten feeñii e ñalɗi jimɗi Aspen, e ñalɗi Verbier, e ñalɗi Ravinia, e nder dingiral Caramoor’s Rising Stars. O heɓi njeenaari mawndi e kawgel ngenndiwal violon Marcia Polayes e kawgel Nakamichi e nder Fedde Aspen Music Festival, kam e njeenaaje ɓurɗe mawnude ummoraade e Fooyre ngenndiire ngam ɓamtaare naalankaagal e kawgel ngenndiwal sappo e jeeɗiɗi (magazine)/General Motors. Jannginooɓe makko ɓooyɓe ina njeyaa heen: Dorothy DeLay, Masao Kawasaki e Peter Oundjian.
O resii ko orgaan biyeteeɗo Ken Cowan, omo jannginnoo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, kadi ko o jannginoowo koɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Betty Haag to Chicago, ɗo o gollodii e jannginoowo makko violon gila e cukaagu makko, hono Betty Haag-Kuhnke.
O wonii hannde jannginoowo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michael P. Hammond to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rice to Houston.
== Tuugnorgal ==
361jdj9it6oyerdar1y0uoa9t5jfo7g
163170
163168
2026-04-12T23:06:23Z
SUZYFATIMA
13856
163170
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lisa Shihoten''' (jibinaa ko to Chicago) ko jimoowo Ameriknaajo, jimoowo suudu, jannginoowo.
Shihoten ko tergal e fedde wiyeteende Jupiter Symphony Chamber, nde yimɓe fof njiɗi, ko neɗɗo baawɗo golle, teeŋtuɗo e nder dingiral jimɗi kiiɗɗi e nder wuro New York. O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o waɗii yeewtere makko adannde e Avery Fisher Hall e hitaande 1995 nde o waɗi jimɗi Bruch’s Scottish Fantasy e gardagol Kurt Masur. Ko o jimoowo e jimoowo suudu, Shihoten feeñii e ñalɗi jimɗi Aspen, e ñalɗi Verbier, e ñalɗi Ravinia, e nder dingiral Caramoor’s Rising Stars. O heɓi njeenaari mawndi e kawgel ngenndiwal violon Marcia Polayes e kawgel Nakamichi e nder Fedde Aspen Music Festival, kam e njeenaaje ɓurɗe mawnude ummoraade e Fooyre ngenndiire ngam ɓamtaare naalankaagal e kawgel ngenndiwal sappo e jeeɗiɗi (magazine)/General Motors. Jannginooɓe makko ɓooyɓe ina njeyaa heen: Dorothy DeLay, Masao Kawasaki e Peter Oundjian.
O resii ko orgaan biyeteeɗo Ken Cowan, omo jannginnoo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, kadi ko o jannginoowo koɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Betty Haag to Chicago, ɗo o gollodii e jannginoowo makko violon gila e cukaagu makko, hono Betty Haag-Kuhnke.
O wonii hannde jannginoowo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michael P. Hammond to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rice to Houston.<ref>{{Cite web|url=https://www.jupitersymphony.com/|title=Jupiter Symphony Chamber Players|website=www.jupitersymphony.com}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ps7et2qufgg2toe4lqd061pnzz3ff4s
Ani Schnarch
0
39655
163172
2026-04-12T23:07:58Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ani Schnarch (e ɗemngal Ebere: אני שנארך) ko jimoowo violon Israayiil-Angalteer jibinaaɗo to Rumaani, jooni ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Music, to Londres, kadi ko o dañɗo njeenaaje ciftorgol François Shapira e Mozart. Kugal Schnarch jibinaa ko to Bukarest. E nder nguurndam makko gadano o meeɗiino janngude e Felix Andrievsky e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ko wayi no duɗal jaaɓi haaɗtirde Tel Aviv, duɗal jaaɓi haaɗtirde..."
163172
wikitext
text/x-wiki
Ani Schnarch (e ɗemngal Ebere: אני שנארך) ko jimoowo violon Israayiil-Angalteer jibinaaɗo to Rumaani, jooni ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Music, to Londres, kadi ko o dañɗo njeenaaje ciftorgol François Shapira e Mozart.
Kugal
Schnarch jibinaa ko to Bukarest. E nder nguurndam makko gadano o meeɗiino janngude e Felix Andrievsky e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ko wayi no duɗal jaaɓi haaɗtirde Tel Aviv, duɗal jaaɓi haaɗtirde Samuel Rubin e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo. O anndaa ko e golle makko Bartok e nder suudu Purcell e Wigmore Hall. O feeñata kadi ko e teleeji renndo e internet to Dental Dowlaaji Amerik, Amerik, Otiris, Farayse, Almaañ, Norwees, leydi Rumaani e Israayiil. Ko adii ɗuum o feeñii e orkestraaji Israayiil ko wayi no Filharmoni Israayiil, kam e orkestraaji Simfoni Yerusalaam e orkestraaji suudu kam e Simfoni Haifa e Simfonietta Israayiil. O waɗii kadi jimɗi e nder orkestraaji Espaañ ko wayi no simfoniiji Malaga e Sevilla kam e jimɗi Mozart London e Filharmonik Oslo. Ani Schnarch tawtoraama pijirlooji keewɗi ko wayi no Bergen, Bowdoin, diiwaan Lake, Keshet Eilon e pijirlooji hakkunde leyɗeele Bath ɗo o fiyi e violon Giovanni Battista Guadagnini gila 1745.
Tuugnorgal
ohq1rtio8ewxgknqc7r30n7znsy7045
163173
163172
2026-04-12T23:08:50Z
SUZYFATIMA
13856
163173
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ani Schnarch''' (e ɗemngal Ebere: אני שנארך) ko jimoowo violon Israayiil-Angalteer jibinaaɗo to Rumaani, jooni ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Music, to Londres, kadi ko o dañɗo njeenaaje ciftorgol François Shapira e Mozart.
== Kugal ==
Schnarch jibinaa ko to Bukarest. E nder nguurndam makko gadano o meeɗiino janngude e Felix Andrievsky e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ko wayi no duɗal jaaɓi haaɗtirde Tel Aviv, duɗal jaaɓi haaɗtirde Samuel Rubin e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo. O anndaa ko e golle makko Bartok e nder suudu Purcell e Wigmore Hall. O feeñata kadi ko e teleeji renndo e internet to Dental Dowlaaji Amerik, Amerik, Otiris, Farayse, Almaañ, Norwees, leydi Rumaani e Israayiil. Ko adii ɗuum o feeñii e orkestraaji Israayiil ko wayi no Filharmoni Israayiil, kam e orkestraaji Simfoni Yerusalaam e orkestraaji suudu kam e Simfoni Haifa e Simfonietta Israayiil. O waɗii kadi jimɗi e nder orkestraaji Espaañ ko wayi no simfoniiji Malaga e Sevilla kam e jimɗi Mozart London e Filharmonik Oslo. Ani Schnarch tawtoraama pijirlooji keewɗi ko wayi no Bergen, Bowdoin, diiwaan Lake, Keshet Eilon e pijirlooji hakkunde leyɗeele Bath ɗo o fiyi e violon Giovanni Battista Guadagnini gila 1745.
== Tuugnorgal ==
9d6ty0vg9cte464dsma2kxyl7b31j5h
163175
163173
2026-04-12T23:11:33Z
SUZYFATIMA
13856
163175
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ani Schnarch''' (e ɗemngal Ebere: אני שנארך) ko jimoowo violon Israayiil-Angalteer jibinaaɗo to Rumaani, jooni ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Music, to Londres, kadi ko o dañɗo njeenaaje ciftorgol François Shapira e Mozart.
== Kugal ==
Schnarch jibinaa ko to Bukarest. E nder nguurndam makko gadano o meeɗiino janngude e Felix Andrievsky e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ko wayi no duɗal jaaɓi haaɗtirde Tel Aviv, duɗal jaaɓi haaɗtirde Samuel Rubin e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo. O anndaa ko e golle makko Bartok e nder suudu Purcell e Wigmore Hall. O feeñata kadi ko e teleeji renndo e internet to Dental Dowlaaji Amerik, Amerik, Otiris, Farayse, Almaañ, Norwees, leydi Rumaani e Israayiil. Ko adii ɗuum o feeñii e orkestraaji Israayiil ko wayi no Filharmoni Israayiil, kam e orkestraaji Simfoni Yerusalaam e orkestraaji suudu kam e Simfoni Haifa e Simfonietta Israayiil. O waɗii kadi jimɗi e nder orkestraaji Espaañ ko wayi no simfoniiji Malaga e Sevilla kam e jimɗi Mozart London e Filharmonik Oslo. Ani Schnarch tawtoraama pijirlooji keewɗi ko wayi no Bergen, Bowdoin, diiwaan Lake, Keshet Eilon e pijirlooji hakkunde leyɗeele Bath ɗo o fiyi e violon Giovanni Battista Guadagnini gila 1745.<ref name="bimf">{{cite web|url=http://www.bowdoinfestival.org/ai_ani_schnarch.php|title=Ani Schnarch|publisher=[[Bowdoin International Music Festival]]|accessdate=January 16, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20101212061533/http://bowdoinfestival.org/ai_ani_schnarch.php|archive-date=December 12, 2010|url-status=dead}}</ref><ref>[http://www.rcm.ac.uk/strings/professors/profile/?id=194 Royal College of Music – profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180501092838/http://www.rcm.ac.uk/strings/professors/profile/?id=194|date=1 May 2018}}. Retrieved January 16, 2014</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
9d15b6ue2sk05de8ltu2171ikjfdbvs
163176
163175
2026-04-12T23:11:59Z
SUZYFATIMA
13856
163176
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ani Schnarch''' (e ɗemngal Ebere: אני שנארך) ko jimoowo violon Israayiil-Angalteer jibinaaɗo to Rumaani, jooni ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Music, to Londres, kadi ko o dañɗo njeenaaje ciftorgol François Shapira e Mozart.
== Kugal ==
Schnarch jibinaa ko to Bukarest. E nder nguurndam makko gadano o meeɗiino janngude e Felix Andrievsky e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ko wayi no duɗal jaaɓi haaɗtirde Tel Aviv, duɗal jaaɓi haaɗtirde Samuel Rubin e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo. O anndaa ko e golle makko Bartok e nder suudu Purcell e Wigmore Hall. O feeñata kadi ko e teleeji renndo e internet to Dental Dowlaaji Amerik, Amerik, Otiris, Farayse, Almaañ, Norwees, leydi Rumaani e Israayiil. Ko adii ɗuum o feeñii e orkestraaji Israayiil ko wayi no Filharmoni Israayiil, kam e orkestraaji Simfoni Yerusalaam e orkestraaji suudu kam e Simfoni Haifa e Simfonietta Israayiil. O waɗii kadi jimɗi e nder orkestraaji Espaañ ko wayi no simfoniiji Malaga e Sevilla kam e jimɗi Mozart London e Filharmonik Oslo. Ani Schnarch tawtoraama pijirlooji keewɗi ko wayi no Bergen, Bowdoin, diiwaan Lake, Keshet Eilon e pijirlooji hakkunde leyɗeele Bath ɗo o fiyi e violon Giovanni Battista Guadagnini gila 1745.<ref name="bimf">{{cite web|url=http://www.bowdoinfestival.org/ai_ani_schnarch.php|title=Ani Schnarch|publisher=[[Bowdoin International Music Festival]]|accessdate=January 16, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20101212061533/http://bowdoinfestival.org/ai_ani_schnarch.php|archive-date=December 12, 2010|url-status=dead}}</ref><ref>[http://www.rcm.ac.uk/strings/professors/profile/?id=194 Royal College of Music – profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180501092838/http://www.rcm.ac.uk/strings/professors/profile/?id=194|date=1 May 2018}}. Retrieved January 16, 2014</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
pyxqxoyv4oeq61ddqj6hk3dj5xksb3a
Ania Safonova
0
39656
163177
2026-04-12T23:14:39Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ania Safonova (Ebere: אניה ספונובה, Riisi: Аня Сафонова) ko jimoowo violon Riisi-Israayiilnaajo, koolaaɗo kuuɓal suudu operaaji laamɗo, Covent Garden. Ko ɓooyaani koo o toɗɗaa yo o won gardiiɗo fedde fiyooɓe suudu ManningCamerata. Nguurndam Safonova jibinaa ko to Tomsk, to leydi Riisi, o fuɗɗii jaŋde makko ko ina tolnoo e duuɓi joy, o fuɗɗii jaŋde makko ko e wuro wiyeteengo Svetlana Goffman. O waɗii yeewtere makko adannde e duuɓi j..."
163177
wikitext
text/x-wiki
Ania Safonova (Ebere: אניה ספונובה, Riisi: Аня Сафонова) ko jimoowo violon Riisi-Israayiilnaajo, koolaaɗo kuuɓal suudu operaaji laamɗo, Covent Garden. Ko ɓooyaani koo o toɗɗaa yo o won gardiiɗo fedde fiyooɓe suudu ManningCamerata.
Nguurndam
Safonova jibinaa ko to Tomsk, to leydi Riisi, o fuɗɗii jaŋde makko ko ina tolnoo e duuɓi joy, o fuɗɗii jaŋde makko ko e wuro wiyeteengo Svetlana Goffman. O waɗii yeewtere makko adannde e duuɓi jeegom e nder Orkestra Filharmonik Omsk e hitaande rewtunde ndee o heɓi njeenaari e kawgel violon Novosibirsk.
E hitaande 1990, ɓesngu makko egginii to Israayiil ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tel Aviv, o fijira no soliste e Orkestra Konservatoir Tel Aviv e Orkestra Filharmonique Young Israayiil.]. O woniino tergal e fedde jimɗi suudu Israayiil Mishkenot Sha'ananim (1991–1995), O heɓi bursiiji keewɗi ummoraade e Fedde Pinal Amerik-Israayiil, o winnditii e Rajo Almaañ.
E hitaande 1996, o ari to Angalteer, o heɓi bursi timmuɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Purcell to Felix Andrievsky, o rewi heen duuɓi nay to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo (1997–2001) to Andrievsky e Yossi Zivoni
Kugal
Safonova wonnoo ko gardiiɗo fedde Halle to Manchester tuggi 2001 haa 2006, e hitaande 2008, o toɗɗaa gardiiɗo konsiir to suudu opera laamɗo, Covent Garden. O waɗii jimɗi e nder dingiral konsiiruuji e kewuuji keewɗi e nder winndere ndee, e nder feddeeji ko wayi no fedde Nash, fedde London Bridge, fedde Razumovsky e fedde Fibonacci Sequence. Toɗɗagol makko ɓurngol ɓadaade ko gardiiɗo fedde fiyooɓe suudu ManningCamerata.
Bursuuji e njeenaaje
Laamɗo debbo Elizabeth laamɗo debbo yumma bursi
Bursi Tanglewood Dental Haalooɓe Engele
Martin Koolaaɗo kuuɓal
Sosiyetee dewal e yimooɓe
Njeenaari Maise Lewis (1999, ko adii fof e nder galle Wigmore)
Fedde Kirkman (2003 suudu Purcell adanndu)
Dogɗo e kawgel sukaaɓe solist en to Eastbourne e solist e Orkestra Konservatoire Royal de Musique e Orkestra Halle.
Darnde ko gardiiɗo Konser
Orkestra Halle
Orkestra ngenndiijo BBC to leydi Wales
Orkestra simfoni BBC
Orkestra suudu Ecoppi
Orkestra Ulster
Orkestra Aurora
Filharmonik laamɗo Liverpool
Orkestra Simfoni Rajo Suwed
Orkestra Katedraal Canterbury
Orkestra juulde Yerusalaam
Orkestra fedde Schleswig-Holstin
Orkestra suudu Arpeggione (Otiris)
Tuugnorgal
o87n698b8g520c4ucjei2bqsabprvmg
163178
163177
2026-04-12T23:18:12Z
SUZYFATIMA
13856
163178
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ania Safonova''' (Ebere: אניה ספונובה, Riisi: Аня Сафонова) ko jimoowo violon Riisi-Israayiilnaajo, koolaaɗo kuuɓal suudu operaaji laamɗo, Covent Garden. Ko ɓooyaani koo o toɗɗaa yo o won gardiiɗo fedde fiyooɓe suudu ManningCamerata.
== Nguurndam ==
Safonova jibinaa ko to Tomsk, to leydi Riisi, o fuɗɗii jaŋde makko ko ina tolnoo e duuɓi joy, o fuɗɗii jaŋde makko ko e wuro wiyeteengo Svetlana Goffman. O waɗii yeewtere makko adannde e duuɓi jeegom e nder Orkestra Filharmonik Omsk e hitaande rewtunde ndee o heɓi njeenaari e kawgel violon Novosibirsk.
E hitaande 1990, ɓesngu makko egginii to Israayiil ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tel Aviv, o fijira no soliste e Orkestra Konservatoir Tel Aviv e Orkestra Filharmonique Young Israayiil.]. O woniino tergal e fedde jimɗi suudu Israayiil Mishkenot Sha'ananim (1991–1995), O heɓi bursiiji keewɗi ummoraade e Fedde Pinal Amerik-Israayiil, o winnditii e Rajo Almaañ.
E hitaande 1996, o ari to Angalteer, o heɓi bursi timmuɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Purcell to Felix Andrievsky, o rewi heen duuɓi nay to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo (1997–2001) to Andrievsky e Yossi Zivoni
== Kugal ==
Safonova wonnoo ko gardiiɗo fedde Halle to Manchester tuggi 2001 haa 2006, e hitaande 2008, o toɗɗaa gardiiɗo konsiir to suudu opera laamɗo, Covent Garden. O waɗii jimɗi e nder dingiral konsiiruuji e kewuuji keewɗi e nder winndere ndee, e nder feddeeji ko wayi no fedde Nash, fedde London Bridge, fedde Razumovsky e fedde Fibonacci Sequence. Toɗɗagol makko ɓurngol ɓadaade ko gardiiɗo fedde fiyooɓe suudu ManningCamerata.
====== Bursuuji e njeenaaje ======
* Laamɗo debbo Elizabeth laamɗo debbo yumma bursi
* Bursi Tanglewood Dental Haalooɓe Engele
* Martin Koolaaɗo kuuɓal
* Sosiyetee dewal e yimooɓe
* Njeenaari Maise Lewis (1999, ko adii fof e nder galle Wigmore)
* Fedde Kirkman (2003 suudu Purcell adanndu)
* Dogɗo e kawgel sukaaɓe solist en to Eastbourne e solist e Orkestra Konservatoire Royal de Musique e Orkestra Halle.
====== Darnde ko gardiiɗo Konser ======
* Orkestra Halle
* Orkestra ngenndiijo BBC to leydi Wales
* Orkestra simfoni BBC
* Orkestra suudu Ecoppi
* Orkestra Ulster
* Orkestra Aurora
* Filharmonik laamɗo Liverpool
* Orkestra Simfoni Rajo Suwed
* Orkestra Katedraal Canterbury
* Orkestra juulde Yerusalaam
* Orkestra fedde Schleswig-Holstin
* Orkestra suudu Arpeggione (Otiris)
Tuugnorgal
2qz4ddq00r3enbqod9bvi0vdo9wjst2
163179
163178
2026-04-12T23:21:08Z
SUZYFATIMA
13856
163179
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ania Safonova''' (Ebere: אניה ספונובה, Riisi: Аня Сафонова) ko jimoowo violon Riisi-Israayiilnaajo, koolaaɗo kuuɓal suudu operaaji laamɗo, Covent Garden. Ko ɓooyaani koo o toɗɗaa yo o won gardiiɗo fedde fiyooɓe suudu ManningCamerata.
== Nguurndam ==
Safonova jibinaa ko to Tomsk, to leydi Riisi, o fuɗɗii jaŋde makko ko ina tolnoo e duuɓi joy, o fuɗɗii jaŋde makko ko e wuro wiyeteengo Svetlana Goffman. O waɗii yeewtere makko adannde e duuɓi jeegom e nder Orkestra Filharmonik Omsk e hitaande rewtunde ndee o heɓi njeenaari e kawgel violon Novosibirsk.
E hitaande 1990, ɓesngu makko egginii to Israayiil ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tel Aviv, o fijira no soliste e Orkestra Konservatoir Tel Aviv e Orkestra Filharmonique Young Israayiil.]. O woniino tergal e fedde jimɗi suudu Israayiil Mishkenot Sha'ananim (1991–1995), O heɓi bursiiji keewɗi ummoraade e Fedde Pinal Amerik-Israayiil, o winnditii e Rajo Almaañ.
E hitaande 1996, o ari to Angalteer, o heɓi bursi timmuɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Purcell to Felix Andrievsky, o rewi heen duuɓi nay to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo (1997–2001) to Andrievsky e Yossi Zivoni
== Kugal ==
Safonova wonnoo ko gardiiɗo fedde Halle to Manchester tuggi 2001 haa 2006, e hitaande 2008, o toɗɗaa gardiiɗo konsiir to suudu opera laamɗo, Covent Garden. O waɗii jimɗi e nder dingiral konsiiruuji e kewuuji keewɗi e nder winndere ndee, e nder feddeeji ko wayi no fedde Nash, fedde London Bridge, fedde Razumovsky e fedde Fibonacci Sequence. Toɗɗagol makko ɓurngol ɓadaade ko gardiiɗo fedde fiyooɓe suudu ManningCamerata.
====== Bursuuji e njeenaaje ======
* Laamɗo debbo Elizabeth laamɗo debbo yumma bursi
* Bursi Tanglewood Dental Haalooɓe Engele
* Martin Koolaaɗo kuuɓal
* Sosiyetee dewal e yimooɓe
* Njeenaari Maise Lewis (1999, ko adii fof e nder galle Wigmore)
* Fedde Kirkman (2003 suudu Purcell adanndu)
* Dogɗo e kawgel sukaaɓe solist en to Eastbourne e solist e Orkestra Konservatoire Royal de Musique e Orkestra Halle.
====== Darnde ko gardiiɗo Konser ======
* Orkestra Halle
* Orkestra ngenndiijo BBC to leydi Wales
* Orkestra simfoni BBC
* Orkestra suudu Ecoppi
* Orkestra Ulster
* Orkestra Aurora
* Filharmonik laamɗo Liverpool
* Orkestra Simfoni Rajo Suwed
* Orkestra Katedraal Canterbury
* Orkestra juulde Yerusalaam
* Orkestra fedde Schleswig-Holstin
* Orkestra suudu Arpeggione (Otiris)<ref>{{Cite web|title=The Young Israel Philharmonic Orchestra|url=http://www.jmc.co.il/?CategoryID=253|archive-url=https://web.archive.org/web/20130113055133/http://www.jmc.co.il:80/?CategoryID=253|access-date=2025-02-01|archive-date=2013-01-13}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.rcm.ac.uk/about/stafflisting/profile/?id=4|title=Profile | Royal College of Music|access-date=2013-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20130917154321/http://rcm.ac.uk/about/stafflisting/profile/?id=4|archive-date=2013-09-17|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.yossizivoni.com/|title=Home|website=www.yossizivoni.com}}</ref>
Tuugnorgal
<references />
3p0hm3840wvbw6ff99hl7fugnhzxqw6
Lucie Robert
0
39657
163180
2026-04-12T23:23:19Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Lucie Robert ko Kanadaa-Ameriknaajo, jimol, ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Nguurndam neɗɗo e golle mum Robert jibinaa ko to Montreal. Nde Robert heɓi duuɓi joyi, o janngini mawniiko debbo no fijirtee violon. Robert ko jimoowo ɓurɗo famɗude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Montréal nde o yahrata e duuɓi 11 walla 12. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana Bloomington nde o heɓi duuɓi 18 ngam janngude e fiyoowo violon ganndiraaɗo biyeteeɗo Josef Gingo..."
163180
wikitext
text/x-wiki
Lucie Robert ko Kanadaa-Ameriknaajo, jimol, ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde.
Nguurndam neɗɗo e golle mum
Robert jibinaa ko to Montreal. Nde Robert heɓi duuɓi joyi, o janngini mawniiko debbo no fijirtee violon. Robert ko jimoowo ɓurɗo famɗude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Montréal nde o yahrata e duuɓi 11 walla 12. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana Bloomington nde o heɓi duuɓi 18 ngam janngude e fiyoowo violon ganndiraaɗo biyeteeɗo Josef Gingold to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jacobs. E nder duuɓi tati cakkitiiɗi ɗi o woni e Bloomington ɗii, ko kanko wonnoo balloowo Gingold. E duuɓi 26, Robert wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattan ɗo o janngini ko ina ɓura duuɓi 20. Robert ina joginoo kadi golle jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mannes. O fiyi violon e Rajo ngenndiijo renndo, Rajo CBC, Rajo Kanadaa, e Rajo Farayse.
Tuugnorgal
emnrafodrfecsm31utm2gwxmhpmmr41
163181
163180
2026-04-12T23:24:13Z
SUZYFATIMA
13856
163181
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lucie Robert''' ko Kanadaa-Ameriknaajo, jimol, ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde.
== Nguurndam neɗɗo e golle mum ==
Robert jibinaa ko to Montreal. Nde Robert heɓi duuɓi joyi, o janngini mawniiko debbo no fijirtee violon. Robert ko jimoowo ɓurɗo famɗude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Montréal nde o yahrata e duuɓi 11 walla 12. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana Bloomington nde o heɓi duuɓi 18 ngam janngude e fiyoowo violon ganndiraaɗo biyeteeɗo Josef Gingold to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jacobs. E nder duuɓi tati cakkitiiɗi ɗi o woni e Bloomington ɗii, ko kanko wonnoo balloowo Gingold. E duuɓi 26, Robert wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattan ɗo o janngini ko ina ɓura duuɓi 20. Robert ina joginoo kadi golle jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mannes. O fiyi violon e Rajo ngenndiijo renndo, Rajo CBC, Rajo Kanadaa, e Rajo Farayse.
== Tuugnorgal ==
m6j1llda62ra4mbf3rmzqo96wtefmka
163182
163181
2026-04-12T23:26:40Z
SUZYFATIMA
13856
163182
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lucie Robert''' ko Kanadaa-Ameriknaajo, jimol, ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde.
== Nguurndam neɗɗo e golle mum ==
Robert jibinaa ko to Montreal. Nde Robert heɓi duuɓi joyi, o janngini mawniiko debbo no fijirtee violon. Robert ko jimoowo ɓurɗo famɗude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Montréal nde o yahrata e duuɓi 11 walla 12. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana Bloomington nde o heɓi duuɓi 18 ngam janngude e fiyoowo violon ganndiraaɗo biyeteeɗo Josef Gingold to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jacobs. E nder duuɓi tati cakkitiiɗi ɗi o woni e Bloomington ɗii, ko kanko wonnoo balloowo Gingold. E duuɓi 26, Robert wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattan ɗo o janngini ko ina ɓura duuɓi 20. Robert ina joginoo kadi golle jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mannes. O fiyi violon e Rajo ngenndiijo renndo, Rajo CBC, Rajo Kanadaa, e Rajo Farayse.<ref>[https://www.newschool.edu/mannes/faculty-az/?id=4e6a-4934-4e41-3d3d Profile], [[Mannes School of Music]]</ref><ref>{{cite web|url=http://www.scena.org/lsm/sm18-3/sm18-3_robert_en.html|title=Lucie Robert: Inspiring, Understanding, Teaching|last=Vanasse|first=Jacqueline|date=November 1, 2012|work=[[La Scena Musicale]]|access-date=April 18, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.orford.mu/en/academie-orford/professeur/lucie-robert/|title=Lucie Robert|website=Oxford Music|access-date=April 18, 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
f2iabe48rw4ob36y5ya94datufl7iy3
Adela Peña
0
39658
163183
2026-04-13T06:19:29Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Adela Peña ko jimoowo Ameriknaajo ɓurɗo anndeede e sosde fedde wiyeteende Eroica Trio. O jibinaa ko to wuro New York, o fuɗɗii fiyde violon ko omo yahra e duuɓi 4. To New York, o janngi to duɗal jimɗi Henry Street e jannginoowo violon/viola biyeteeɗo Rochelle Walton. O fuɗɗii fiyde e Erika Nickrenz, piyanist tato oo, nde kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni e duuɓi 9. O heɓi dipolom makko bakkaa e master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard, ɗo o dañi kawgel vio..."
163183
wikitext
text/x-wiki
Adela Peña ko jimoowo Ameriknaajo ɓurɗo anndeede e sosde fedde wiyeteende Eroica Trio.
O jibinaa ko to wuro New York, o fuɗɗii fiyde violon ko omo yahra e duuɓi 4. To New York, o janngi to duɗal jimɗi Henry Street e jannginoowo violon/viola biyeteeɗo Rochelle Walton.
O fuɗɗii fiyde e Erika Nickrenz, piyanist tato oo, nde kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni e duuɓi 9. O heɓi dipolom makko bakkaa e master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard, ɗo o dañi kawgel violon Mendelssohn. O heɓi kadi njeenaari kawgel hakkunde leyɗeele to Washington.
Peña woniino violon e nder fedde Eroica Trio gila nde sosaa haa hitaande 2006, nde o yalti fedde nde. Hannde omo waɗa jimɗi e Orkestra Chambre Orpheus.
Tuugnorgal
ivc50pxllq1ipol15b1dse589wu0a7e
163184
163183
2026-04-13T06:20:46Z
SUZYFATIMA
13856
163184
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Adela Peña''' ko jimoowo Ameriknaajo ɓurɗo anndeede e sosde fedde wiyeteende Eroica Trio.
O jibinaa ko to wuro New York, o fuɗɗii fiyde violon ko omo yahra e duuɓi 4. To New York, o janngi to duɗal jimɗi Henry Street e jannginoowo violon/viola biyeteeɗo Rochelle Walton.
O fuɗɗii fiyde e Erika Nickrenz, piyanist tato oo, nde kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni e duuɓi 9. O heɓi dipolom makko bakkaa e master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard, ɗo o dañi kawgel violon Mendelssohn. O heɓi kadi njeenaari kawgel hakkunde leyɗeele to Washington.
Peña woniino violon e nder fedde Eroica Trio gila nde sosaa haa hitaande 2006, nde o yalti fedde nde. Hannde omo waɗa jimɗi e Orkestra Chambre Orpheus.
== Tuugnorgal ==
kr77qbub8ehwl8etvnxdhsm10293b0z
163185
163184
2026-04-13T06:23:39Z
SUZYFATIMA
13856
163185
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Adela Peña''' ko jimoowo Ameriknaajo ɓurɗo anndeede e sosde fedde wiyeteende Eroica Trio.
O jibinaa ko to wuro New York, o fuɗɗii fiyde violon ko omo yahra e duuɓi 4. To New York, o janngi to duɗal jimɗi Henry Street e jannginoowo violon/viola biyeteeɗo Rochelle Walton.
O fuɗɗii fiyde e Erika Nickrenz, piyanist tato oo, nde kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni e duuɓi 9. O heɓi dipolom makko bakkaa e master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard, ɗo o dañi kawgel violon Mendelssohn. O heɓi kadi njeenaari kawgel hakkunde leyɗeele to Washington.
Peña woniino violon e nder fedde Eroica Trio gila nde sosaa haa hitaande 2006, nde o yalti fedde nde. Hannde omo waɗa jimɗi e Orkestra Chambre Orpheus.<ref>{{cite web|url=http://mondavi.ucdavis.edu/education/education_pdfs/eroica_trio.pdf|title=Community Outreach Program: Eroica Trio|publisher=University of California at Davis|pages=3–4|accessdate=2010-01-21|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100611164253/http://mondavi.ucdavis.edu/education/education_pdfs/eroica_trio.pdf|archivedate=2010-06-11}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.imgartists.com/?page=news/index.html&id=55|title=Violinist Susie Park Joins Eroica Trio|date=2006-10-06|publisher=IMG Artists|accessdate=2010-01-21|archive-date=2010-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20101124150513/http://imgartists.com/?page=news/index.html&id=55|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
1ocjfmu5a25xwrc7rpcwsndyq1n5dqd
Frances Mason
0
39659
163186
2026-04-13T06:27:04Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Frances Mason ko fiyoowo violon classique Angalteer, mo nafoore mum ɓuri heewde ko e jimɗi suudu kono kadi o waɗii jimɗi solo. Nde o woni cukalel ndee, o janngi e violon biyeteeɗo Albert Sammons. Caggal ɗuum o janngi e les njiimaandi Alan Loveday to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Music, to Londres. Nde o woni toon ndee, o rokkaa njeenaari Violin e njeenaari Tagore e njeenaari Sosiyetee Worshipful Musiciens. Caggal ɗuum, o dañi njeenaaje e nder kawgel hakkunde le..."
163186
wikitext
text/x-wiki
Frances Mason ko fiyoowo violon classique Angalteer, mo nafoore mum ɓuri heewde ko e jimɗi suudu kono kadi o waɗii jimɗi solo.
Nde o woni cukalel ndee, o janngi e violon biyeteeɗo Albert Sammons. Caggal ɗuum o janngi e les njiimaandi Alan Loveday to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Music, to Londres. Nde o woni toon ndee, o rokkaa njeenaari Violin e njeenaari Tagore e njeenaari Sosiyetee Worshipful Musiciens. Caggal ɗuum, o dañi njeenaaje e nder kawgel hakkunde leyɗeele biyeteeɗo Carl Flesch e nder kawgel violon BBC, o dañi kadi njeenaari Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Naalankooɓe Konsiir.
O feeñii e nder jimɗi laabi nay e nder pijirlooji BBC ("The Proms"), hitaande 1965-1968.
O fiyiino e nder fedde Zorian, e nder fedde Julian Bream, e nder fedde tato piyanɗe Dartington. O woniino hooreejo fedde jimɗi Londres, fedde Rasumovsky, e fedde Tagore.
O waɗii nate keewɗe, e innde makko e nder ensemble.
O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Music, ɗo o jogii tiitoonde porfeseer.
Tuugnorgal
jpjw9e2ljhc0x5taz9ah064i7gb6fy8
163187
163186
2026-04-13T06:28:22Z
SUZYFATIMA
13856
163187
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Frances Mason''' ko fiyoowo violon classique Angalteer, mo nafoore mum ɓuri heewde ko e jimɗi suudu kono kadi o waɗii jimɗi solo.
Nde o woni cukalel ndee, o janngi e violon biyeteeɗo Albert Sammons. Caggal ɗuum o janngi e les njiimaandi Alan Loveday to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Music, to Londres. Nde o woni toon ndee, o rokkaa njeenaari Violin e njeenaari Tagore e njeenaari Sosiyetee Worshipful Musiciens. Caggal ɗuum, o dañi njeenaaje e nder kawgel hakkunde leyɗeele biyeteeɗo Carl Flesch e nder kawgel violon BBC, o dañi kadi njeenaari Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Naalankooɓe Konsiir.
O feeñii e nder jimɗi laabi nay e nder pijirlooji BBC ("The Proms"), hitaande 1965-1968.
O fiyiino e nder fedde Zorian, e nder fedde Julian Bream, e nder fedde tato piyanɗe Dartington. O woniino hooreejo fedde jimɗi Londres, fedde Rasumovsky, e fedde Tagore.
O waɗii nate keewɗe, e innde makko e nder ensemble.
O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Music, ɗo o jogii tiitoonde porfeseer.
== Tuugnorgal ==
iqmlzbifq89d1gpm8kele1qovjcky1i
163188
163187
2026-04-13T06:37:41Z
SUZYFATIMA
13856
163188
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Frances Mason''' ko fiyoowo violon classique Angalteer, mo nafoore mum ɓuri heewde ko e jimɗi suudu kono kadi o waɗii jimɗi solo.
Nde o woni cukalel ndee, o janngi e violon biyeteeɗo Albert Sammons. Caggal ɗuum o janngi e les njiimaandi Alan Loveday to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Music, to Londres. Nde o woni toon ndee, o rokkaa njeenaari Violin e njeenaari Tagore e njeenaari Sosiyetee Worshipful Musiciens. Caggal ɗuum, o dañi njeenaaje e nder kawgel hakkunde leyɗeele biyeteeɗo Carl Flesch e nder kawgel violon BBC, o dañi kadi njeenaari Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Naalankooɓe Konsiir.
O feeñii e nder jimɗi laabi nay e nder pijirlooji BBC ("The Proms"), hitaande 1965-1968.
O fiyiino e nder fedde Zorian, e nder fedde Julian Bream, e nder fedde tato piyanɗe Dartington. O woniino hooreejo fedde jimɗi Londres, fedde Rasumovsky, e fedde Tagore.
O waɗii nate keewɗe, e innde makko e nder ensemble.
O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Music, ɗo o jogii tiitoonde porfeseer.<ref name="ISM">{{cite web|url=http://musicdirectory.ism.org/People/Frances-Mason-21491/|website=[[Incorporated Society of Musicians]]|title=Miss Frances Mason|accessdate=16 March 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.guildmusic.com/shop/wbc.php?tpl=artistdruck.html&pid=9589|title=Mason Frances|accessdate=16 March 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bbc.co.uk/proms/events/performers/08173781-3a5a-49c8-a861-7ac55443af93/performances|website=BBC|title=BBC Proms – Performances: Frances Mason|accessdate=16 March 2016}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
5sib5l6d4kiqqugsrcrhpeg6wlbiib6
Elena Makhnev
0
39660
163189
2026-04-13T06:40:19Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Elena Makhnev ko suka debbo jahroowo e duuɓi 50, jeyaaɗo e diiwaan Guanajuato, mo nganndu-ɗaa ko « jom doole ». Ina jeyaa e golle makko ɗe Pablo de Sarasate, Niccolò Paganini, Astor Piazzolla e Camille Saint-Saëns mbaɗi ko wayi no Capricho No. 13 mo Paganini e Aires Gitanos mo Sarasate, ɗe nganndu-ɗaa ina teskaa e caɗeele karallaagal mum en. Ko ɓuri heewde e golle heddiiɗe ɗee ko Itali, Espaañ, Farayse e Arjantiin. O waɗii jimɗi e piyanist biyeteeɗo..."
163189
wikitext
text/x-wiki
Elena Makhnev ko suka debbo jahroowo e duuɓi 50, jeyaaɗo e diiwaan Guanajuato, mo nganndu-ɗaa ko « jom doole ».
Ina jeyaa e golle makko ɗe Pablo de Sarasate, Niccolò Paganini, Astor Piazzolla e Camille Saint-Saëns mbaɗi ko wayi no Capricho No. 13 mo Paganini e Aires Gitanos mo Sarasate, ɗe nganndu-ɗaa ina teskaa e caɗeele karallaagal mum en. Ko ɓuri heewde e golle heddiiɗe ɗee ko Itali, Espaañ, Farayse e Arjantiin.
O waɗii jimɗi e piyanist biyeteeɗo Carlos Salmerón e baaba makko Stanislav Makhnev, e nder ñalɗi winndereeji.
O wonii hannde[nde?] almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tchaikovsky to Moscow. O feeñii e konnguɗi keewɗi e nder diiwaan Guanajuato, o dañii njeenaaje keewɗe e kawgel jimɗi.
Tuugnorgal
jdiigib4pqx2i33fktcx2nycdxi43e7
163190
163189
2026-04-13T06:41:53Z
SUZYFATIMA
13856
163190
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elena Makhnev''' ko suka debbo jahroowo e duuɓi 50, jeyaaɗo e diiwaan Guanajuato, mo nganndu-ɗaa ko « jom doole ».
Ina jeyaa e golle makko ɗe Pablo de Sarasate, Niccolò Paganini, Astor Piazzolla e Camille Saint-Saëns mbaɗi ko wayi no Capricho No. 13 mo Paganini e Aires Gitanos mo Sarasate, ɗe nganndu-ɗaa ina teskaa e caɗeele karallaagal mum en. Ko ɓuri heewde e golle heddiiɗe ɗee ko Itali, Espaañ, Farayse e Arjantiin.
O waɗii jimɗi e piyanist biyeteeɗo Carlos Salmerón e baaba makko Stanislav Makhnev, e nder ñalɗi winndereeji.
O wonii hannde[nde?] almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tchaikovsky to Moscow. O feeñii e konnguɗi keewɗi e nder diiwaan Guanajuato, o dañii njeenaaje keewɗe e kawgel jimɗi.
== Tuugnorgal ==
mc2w0ltt0k3uurfo7nb9fzeatm8tutv
163191
163190
2026-04-13T06:45:52Z
SUZYFATIMA
13856
163191
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elena Makhnev''' ko suka debbo jahroowo e duuɓi 50, jeyaaɗo e diiwaan Guanajuato, mo nganndu-ɗaa ko « jom doole ».
Ina jeyaa e golle makko ɗe Pablo de Sarasate, Niccolò Paganini, Astor Piazzolla e Camille Saint-Saëns mbaɗi ko wayi no Capricho No. 13 mo Paganini e Aires Gitanos mo Sarasate, ɗe nganndu-ɗaa ina teskaa e caɗeele karallaagal mum en. Ko ɓuri heewde e golle heddiiɗe ɗee ko Itali, Espaañ, Farayse e Arjantiin.
O waɗii jimɗi e piyanist biyeteeɗo Carlos Salmerón e baaba makko Stanislav Makhnev, e nder ñalɗi winndereeji.
O wonii hannde[nde?] almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tchaikovsky to Moscow. O feeñii e konnguɗi keewɗi e nder diiwaan Guanajuato, o dañii njeenaaje keewɗe e kawgel jimɗi.<ref name="periodocoam">{{cite news|title=Engalanan 'Fiesta del Espíritu'|author=Ruth Elizarraraz|author2=Alina Pompa Bernal|url=http://www.am.com.mx/nota.aspx?ID=504601|newspaper=Periódico AM|location=Guanajuato, Mexico|date=October 12, 2011|accessdate=October 20, 2011|language=Spanish|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120406203722/http://www.am.com.mx/nota.aspx?ID=504601|archivedate=April 6, 2012}}</ref><ref name="virtuoso">{{cite news|title=Llega virtuosa a Cervantino|author=Carlos Salinas Rivera|url=http://www.am.com.mx/nota.aspx?ID=505494|newspaper=Periódico AM|location=Guanajuato, Mexico|date=October 17, 2011|accessdate=October 20, 2011|language=Spanish|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120406203713/http://www.am.com.mx/nota.aspx?ID=505494|archivedate=April 6, 2012}}</ref><ref name="programa">{{cite book|title=Festival Internacional Cervantino:Los Dones de la Naturaleza|year=2011|publisher=Festival Internacionl Cervantino|location=Mexico City|language=Spanish|page=23}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
7u0ydxbox1jxlvaqq4yfsg1l8fq85gw
163192
163191
2026-04-13T06:47:53Z
SUZYFATIMA
13856
163192
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elena Makhnev''' ko suka debbo jahroowo e duuɓi 50, jeyaaɗo e diiwaan Guanajuato, mo nganndu-ɗaa ko « jom doole ».
Ina jeyaa e golle makko ɗe Pablo de Sarasate, Niccolò Paganini, Astor Piazzolla e Camille Saint-Saëns mbaɗi ko wayi no Capricho No. 13 mo Paganini e Aires Gitanos mo Sarasate, ɗe nganndu-ɗaa ina teskaa e caɗeele karallaagal mum en. Ko ɓuri heewde e golle heddiiɗe ɗee ko Itali, Espaañ, Farayse e Arjantiin.
O waɗii jimɗi e piyanist biyeteeɗo Carlos Salmerón e baaba makko Stanislav Makhnev, e nder ñalɗi winndereeji.
O wonii hannde[nde?] almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tchaikovsky to Moscow. O feeñii e konnguɗi keewɗi e nder diiwaan Guanajuato, o dañii njeenaaje keewɗe e kawgel jimɗi.<ref name="periodocoam">{{cite news|title=Engalanan 'Fiesta del Espíritu'|author=Ruth Elizarraraz|author2=Alina Pompa Bernal|url=http://www.am.com.mx/nota.aspx?ID=504601|newspaper=Periódico AM|location=Guanajuato, Mexico|date=October 12, 2011|accessdate=October 20, 2011|language=Spanish|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120406203722/http://www.am.com.mx/nota.aspx?ID=504601|archivedate=April 6, 2012}}</ref><ref name="virtuoso">{{cite news|title=Llega virtuosa a Cervantino|author=Carlos Salinas Rivera|url=http://www.am.com.mx/nota.aspx?ID=505494|newspaper=Periódico AM|location=Guanajuato, Mexico|date=October 17, 2011|accessdate=October 20, 2011|language=Spanish|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120406203713/http://www.am.com.mx/nota.aspx?ID=505494|archivedate=April 6, 2012}}</ref><ref name="programa">{{cite book|title=Festival Internacional Cervantino:Los Dones de la Naturaleza|year=2011|publisher=Festival Internacionl Cervantino|location=Mexico City|language=Spanish|page=23}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
9ugxz4kl8w675uuy4i8xewdbzgax114
Yoon Kwon
0
39661
163193
2026-04-13T06:51:37Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Yoon Kwon ko jimoowo violon Ameriknaajo jibinaaɗo to Koree worgo, jeyaaɗo e fedde violon gadane e nder Orkestra Opera Metropolitan. Nguurndam e golle Kwon jibinaa ko to Seoul, Koree du Sud, o fuɗɗii jaŋde makko ko e duuɓi tati, o fuɗɗii janngude ko piyanɗe e les njiimaandi yumma makko. E duuɓi jeegom, o fuɗɗii janngude violon, o yaawi anndeede ko Child prodigy, o jaɓaa e Juilliard duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, tawi omo yahra e duuɓi 8. Ko ɗoon o janngi e Do..."
163193
wikitext
text/x-wiki
Yoon Kwon ko jimoowo violon Ameriknaajo jibinaaɗo to Koree worgo, jeyaaɗo e fedde violon gadane e nder Orkestra Opera Metropolitan.
Nguurndam e golle
Kwon jibinaa ko to Seoul, Koree du Sud, o fuɗɗii jaŋde makko ko e duuɓi tati, o fuɗɗii janngude ko piyanɗe e les njiimaandi yumma makko. E duuɓi jeegom, o fuɗɗii janngude violon, o yaawi anndeede ko Child prodigy, o jaɓaa e Juilliard duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, tawi omo yahra e duuɓi 8. Ko ɗoon o janngi e Dorothy DeLay. E hitaande 1997, ko kanko ɓuri famɗude e dañde kawgel ngel e nder duɗal Juilliard, ngal addani mo yahde Avery Fisher Hall, Lincoln Center e ndeen hitaande. Caggal nde o janngi kadi e Hyo Kang, Cho-Liang Lin, e Donald Weilerstein, o heɓi dipolomaaji makko Baccalauréat e Master e Musik kam e Dipolomaaji Naalanke to Juilliard.
Golle Kwon puɗɗii ko e hitaande 1993 nde o yahrata e duuɓi sappo e tati nde o heɓi njeenaari e ƴeewndo sukaaɓe naalankooɓe Symphony New Jersey, o naati e doggol naalankooɓe IMG. E hitaande 1997, o yaltini CD makko gadano e dingiral RCA Victor Red Seal to Koree.
Gila o yaltini CD makko gadano, Kwon yahri ko e jimɗi keewɗi e nder winndere ndee. Gila 2005 o fiyi e taƴre violon gadane e nder Orkestra Opera Metropolitan, omo gollodii e fedde woɗnde, ina jeyaa heen fedde wiyeteende Off The Score e jimoowo polis biyeteeɗo Stewart Copeland, e Jon Kimura Parker.
Kwon waɗii golle keewɗe e miñi mum debbo biyeteeɗo Min Kwon, piyanist. Ɓe ɗiɗo fof mbinnditii e RCA Victor Red Seal tiitoonde mum ko aan e mi. Ko kanko woni tergal sosngal fedde wiyeteende Emergence wondude e Patrick Zimmerli. Gila 2014, o fuɗɗii gollodaade e fedde wiyeteende Off The Score.
Pedagogi
Kwon jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe jimɗiyankooɓe, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kuhmo to Finlande, e wonde balloowo Cho-Liang Lin, to duɗal Juilliard. O woni ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Mason Gross to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rutgers ɗo o jannginta violon.
Kuutorɗe
Kwon woniino keɓoowo njeenaari Avery Fisher e ñamlagol duɗal Juilliard e njeenaari Sennhouser Guarnerius del Gesu e ñamlagol fedde Stradivari.
Njeenaaje
New Jersey Simfoni Sukaaɓe Naalankooɓe : Nokku gadano
Kawgel Konserto Juilliard : Nokku gadano
Diskogaraafi
Miin e maa (e Min Kwon), BMG/RCA, 2000
Feniks – Patrik Zimerli, hitaande 2005
Yidde maayii – Kerli, 2008 – (Violon)
Duet II – Toni Bennet, 2011 – (Violon)
Toni Bennet e Lady Gaga, 2014 – (Violon)
Tuugnorgal
hau4csc6p5c1ng4mgkpjfo3alaglu0y
163195
163193
2026-04-13T06:54:25Z
SUZYFATIMA
13856
163195
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yoon Kwon''' ko jimoowo violon Ameriknaajo jibinaaɗo to Koree worgo, jeyaaɗo e fedde violon gadane e nder Orkestra Opera Metropolitan.
== Nguurndam e golle ==
Kwon jibinaa ko to Seoul, Koree du Sud, o fuɗɗii jaŋde makko ko e duuɓi tati, o fuɗɗii janngude ko piyanɗe e les njiimaandi yumma makko. E duuɓi jeegom, o fuɗɗii janngude violon, o yaawi anndeede ko Child prodigy, o jaɓaa e Juilliard duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, tawi omo yahra e duuɓi 8. Ko ɗoon o janngi e Dorothy DeLay. E hitaande 1997, ko kanko ɓuri famɗude e dañde kawgel ngel e nder duɗal Juilliard, ngal addani mo yahde Avery Fisher Hall, Lincoln Center e ndeen hitaande. Caggal nde o janngi kadi e Hyo Kang, Cho-Liang Lin, e Donald Weilerstein, o heɓi dipolomaaji makko Baccalauréat e Master e Musik kam e Dipolomaaji Naalanke to Juilliard.
Golle Kwon puɗɗii ko e hitaande 1993 nde o yahrata e duuɓi sappo e tati nde o heɓi njeenaari e ƴeewndo sukaaɓe naalankooɓe Symphony New Jersey, o naati e doggol naalankooɓe IMG. E hitaande 1997, o yaltini CD makko gadano e dingiral RCA Victor Red Seal to Koree.
Gila o yaltini CD makko gadano, Kwon yahri ko e jimɗi keewɗi e nder winndere ndee. Gila 2005 o fiyi e taƴre violon gadane e nder Orkestra Opera Metropolitan, omo gollodii e fedde woɗnde, ina jeyaa heen fedde wiyeteende Off The Score e jimoowo polis biyeteeɗo Stewart Copeland, e Jon Kimura Parker.
Kwon waɗii golle keewɗe e miñi mum debbo biyeteeɗo Min Kwon, piyanist. Ɓe ɗiɗo fof mbinnditii e RCA Victor Red Seal tiitoonde mum ko aan e mi. Ko kanko woni tergal sosngal fedde wiyeteende Emergence wondude e Patrick Zimmerli. Gila 2014, o fuɗɗii gollodaade e fedde wiyeteende Off The Score.
== Pedagogi ==
Kwon jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe jimɗiyankooɓe, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kuhmo to Finlande, e wonde balloowo Cho-Liang Lin, to duɗal Juilliard. O woni ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Mason Gross to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rutgers ɗo o jannginta violon.
== Kuutorɗe ==
Kwon woniino keɓoowo njeenaari Avery Fisher e ñamlagol duɗal Juilliard e njeenaari Sennhouser Guarnerius del Gesu e ñamlagol fedde Stradivari.
== Njeenaaje ==
New Jersey Simfoni Sukaaɓe Naalankooɓe : Nokku gadano
Kawgel Konserto Juilliard : Nokku gadano
== Diskogaraafi ==
Miin e maa (e Min Kwon), BMG/RCA, 2000
Feniks – Patrik Zimerli, hitaande 2005
Yidde maayii – Kerli, 2008 – (Violon)
Duet II – Toni Bennet, 2011 – (Violon)
Toni Bennet e Lady Gaga, 2014 – (Violon)
== Tuugnorgal ==
kqhy88gcy74x01xy99z3r9hjl1q9qzg
163197
163195
2026-04-13T07:01:40Z
SUZYFATIMA
13856
163197
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yoon Kwon''' ko jimoowo violon Ameriknaajo jibinaaɗo to Koree worgo, jeyaaɗo e fedde violon gadane e nder Orkestra Opera Metropolitan.
== Nguurndam e golle ==
Kwon jibinaa ko to Seoul, Koree du Sud, o fuɗɗii jaŋde makko ko e duuɓi tati, o fuɗɗii janngude ko piyanɗe e les njiimaandi yumma makko. E duuɓi jeegom, o fuɗɗii janngude violon, o yaawi anndeede ko Child prodigy, o jaɓaa e Juilliard duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, tawi omo yahra e duuɓi 8. Ko ɗoon o janngi e Dorothy DeLay. E hitaande 1997, ko kanko ɓuri famɗude e dañde kawgel ngel e nder duɗal Juilliard, ngal addani mo yahde Avery Fisher Hall, Lincoln Center e ndeen hitaande. Caggal nde o janngi kadi e Hyo Kang, Cho-Liang Lin, e Donald Weilerstein, o heɓi dipolomaaji makko Baccalauréat e Master e Musik kam e Dipolomaaji Naalanke to Juilliard.
Golle Kwon puɗɗii ko e hitaande 1993 nde o yahrata e duuɓi sappo e tati nde o heɓi njeenaari e ƴeewndo sukaaɓe naalankooɓe Symphony New Jersey, o naati e doggol naalankooɓe IMG. E hitaande 1997, o yaltini CD makko gadano e dingiral RCA Victor Red Seal to Koree.
Gila o yaltini CD makko gadano, Kwon yahri ko e jimɗi keewɗi e nder winndere ndee. Gila 2005 o fiyi e taƴre violon gadane e nder Orkestra Opera Metropolitan, omo gollodii e fedde woɗnde, ina jeyaa heen fedde wiyeteende Off The Score e jimoowo polis biyeteeɗo Stewart Copeland, e Jon Kimura Parker.
Kwon waɗii golle keewɗe e miñi mum debbo biyeteeɗo Min Kwon, piyanist. Ɓe ɗiɗo fof mbinnditii e RCA Victor Red Seal tiitoonde mum ko aan e mi. Ko kanko woni tergal sosngal fedde wiyeteende Emergence wondude e Patrick Zimmerli. Gila 2014, o fuɗɗii gollodaade e fedde wiyeteende Off The Score.
== Pedagogi ==
Kwon jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe jimɗiyankooɓe, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kuhmo to Finlande, e wonde balloowo Cho-Liang Lin, to duɗal Juilliard. O woni ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Mason Gross to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rutgers ɗo o jannginta violon.
== Kuutorɗe ==
Kwon woniino keɓoowo njeenaari Avery Fisher e ñamlagol duɗal Juilliard e njeenaari Sennhouser Guarnerius del Gesu e ñamlagol fedde Stradivari.
== Njeenaaje ==
New Jersey Simfoni Sukaaɓe Naalankooɓe : Nokku gadano
Kawgel Konserto Juilliard : Nokku gadano
== Diskogaraafi ==
Miin e maa (e Min Kwon), BMG/RCA, 2000
Feniks – Patrik Zimerli, hitaande 2005
Yidde maayii – Kerli, 2008 – (Violon)
Duet II – Toni Bennet, 2011 – (Violon)
Toni Bennet e Lady Gaga, 2014 – (Violon)<ref>[[Metropolitan Opera]]. [https://www.metopera.org/About/Who-We-Are/Orchestra/ "Orchestra "]. Retrieved 23 September 2017.</ref><ref>[http://www.metorchestramusicians.org/yoon-k-kwon/ "Yoon Kwon, violin"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170923150012/http://www.metorchestramusicians.org/yoon-k-kwon/|date=2017-09-23}}, metorchestramusicians.org</ref><ref>[https://www.metopera.org/Discover/Artists/Bios-Orchestra/Yoon-Kwon/ Yoon Kwon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170923145115/https://www.metopera.org/Discover/Artists/Bios-Orchestra/Yoon-Kwon/|date=2017-09-23}}, metopera.org</ref><ref>{{cite news|url=https://www.theglobeandmail.com/arts/music/stewart-copeland-on-going-from-the-rock-world-to-classical-music/article24490109/|title=Stewart Copeland on going from the rock world to classical music|publisher=theglobeandmail.com|access-date=26 May 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.patrickzimmerli.com/emergence/members.html|title=Emergence, Members, Yoon Kwon|publisher=www.patrickzimmerli.com|access-date=26 May 2014}}</ref><ref>[[Rutgers University]], Mason Gross School of the Arts. [http://www.masongross.rutgers.edu/music/faculty/yoon-kwon Faculty: Yoon Kwon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170923193807/http://www.masongross.rutgers.edu/music/faculty/yoon-kwon|date=2017-09-23}}. Retrieved 23 September 2017.</ref><ref>The Stradivari Society (2016). [https://www.stradivarisociety.com/instrument-collection/giuseppe-guarneri-del-gesu-cremona-1735-sennhauser/ Giuseppe Guarneri del Gesù, Cremona, 1735, “Sennhauser”]</ref><ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.parlancechamberconcerts.org/artists/yoon-kwon/|title=Yoon Kwon, Violin|website=Parlance Chamber Concerts|language=en-US|access-date=2019-04-19}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
r888f1l5x9nmp45182lx7rzjjw82bps
163198
163197
2026-04-13T07:02:12Z
SUZYFATIMA
13856
163198
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yoon Kwon''' ko jimoowo violon Ameriknaajo jibinaaɗo to Koree worgo, jeyaaɗo e fedde violon gadane e nder Orkestra Opera Metropolitan.
== Nguurndam e golle ==
Kwon jibinaa ko to Seoul, Koree du Sud, o fuɗɗii jaŋde makko ko e duuɓi tati, o fuɗɗii janngude ko piyanɗe e les njiimaandi yumma makko. E duuɓi jeegom, o fuɗɗii janngude violon, o yaawi anndeede ko Child prodigy, o jaɓaa e Juilliard duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, tawi omo yahra e duuɓi 8. Ko ɗoon o janngi e Dorothy DeLay. E hitaande 1997, ko kanko ɓuri famɗude e dañde kawgel ngel e nder duɗal Juilliard, ngal addani mo yahde Avery Fisher Hall, Lincoln Center e ndeen hitaande. Caggal nde o janngi kadi e Hyo Kang, Cho-Liang Lin, e Donald Weilerstein, o heɓi dipolomaaji makko Baccalauréat e Master e Musik kam e Dipolomaaji Naalanke to Juilliard.
Golle Kwon puɗɗii ko e hitaande 1993 nde o yahrata e duuɓi sappo e tati nde o heɓi njeenaari e ƴeewndo sukaaɓe naalankooɓe Symphony New Jersey, o naati e doggol naalankooɓe IMG. E hitaande 1997, o yaltini CD makko gadano e dingiral RCA Victor Red Seal to Koree.
Gila o yaltini CD makko gadano, Kwon yahri ko e jimɗi keewɗi e nder winndere ndee. Gila 2005 o fiyi e taƴre violon gadane e nder Orkestra Opera Metropolitan, omo gollodii e fedde woɗnde, ina jeyaa heen fedde wiyeteende Off The Score e jimoowo polis biyeteeɗo Stewart Copeland, e Jon Kimura Parker.
Kwon waɗii golle keewɗe e miñi mum debbo biyeteeɗo Min Kwon, piyanist. Ɓe ɗiɗo fof mbinnditii e RCA Victor Red Seal tiitoonde mum ko aan e mi. Ko kanko woni tergal sosngal fedde wiyeteende Emergence wondude e Patrick Zimmerli. Gila 2014, o fuɗɗii gollodaade e fedde wiyeteende Off The Score.
== Pedagogi ==
Kwon jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe jimɗiyankooɓe, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kuhmo to Finlande, e wonde balloowo Cho-Liang Lin, to duɗal Juilliard. O woni ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Mason Gross to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rutgers ɗo o jannginta violon.
== Kuutorɗe ==
Kwon woniino keɓoowo njeenaari Avery Fisher e ñamlagol duɗal Juilliard e njeenaari Sennhouser Guarnerius del Gesu e ñamlagol fedde Stradivari.
== Njeenaaje ==
New Jersey Simfoni Sukaaɓe Naalankooɓe : Nokku gadano
Kawgel Konserto Juilliard : Nokku gadano
== Diskogaraafi ==
Miin e maa (e Min Kwon), BMG/RCA, 2000
Feniks – Patrik Zimerli, hitaande 2005
Yidde maayii – Kerli, 2008 – (Violon)
Duet II – Toni Bennet, 2011 – (Violon)
Toni Bennet e Lady Gaga, 2014 – (Violon)<ref>[[Metropolitan Opera]]. [https://www.metopera.org/About/Who-We-Are/Orchestra/ "Orchestra "]. Retrieved 23 September 2017.</ref><ref>[http://www.metorchestramusicians.org/yoon-k-kwon/ "Yoon Kwon, violin"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170923150012/http://www.metorchestramusicians.org/yoon-k-kwon/|date=2017-09-23}}, metorchestramusicians.org</ref><ref>[https://www.metopera.org/Discover/Artists/Bios-Orchestra/Yoon-Kwon/ Yoon Kwon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170923145115/https://www.metopera.org/Discover/Artists/Bios-Orchestra/Yoon-Kwon/|date=2017-09-23}}, metopera.org</ref><ref>{{cite news|url=https://www.theglobeandmail.com/arts/music/stewart-copeland-on-going-from-the-rock-world-to-classical-music/article24490109/|title=Stewart Copeland on going from the rock world to classical music|publisher=theglobeandmail.com|access-date=26 May 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.patrickzimmerli.com/emergence/members.html|title=Emergence, Members, Yoon Kwon|publisher=www.patrickzimmerli.com|access-date=26 May 2014}}</ref><ref>[[Rutgers University]], Mason Gross School of the Arts. [http://www.masongross.rutgers.edu/music/faculty/yoon-kwon Faculty: Yoon Kwon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170923193807/http://www.masongross.rutgers.edu/music/faculty/yoon-kwon|date=2017-09-23}}. Retrieved 23 September 2017.</ref><ref>The Stradivari Society (2016). [https://www.stradivarisociety.com/instrument-collection/giuseppe-guarneri-del-gesu-cremona-1735-sennhauser/ Giuseppe Guarneri del Gesù, Cremona, 1735, “Sennhauser”]</ref><ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.parlancechamberconcerts.org/artists/yoon-kwon/|title=Yoon Kwon, Violin|website=Parlance Chamber Concerts|language=en-US|access-date=2019-04-19}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
h2n661ldcyye6ugiuqux5yc4g6m4qis
Katalin Kokas
0
39662
163199
2026-04-13T07:07:26Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Katalin Kokas (jibinaa ko 22 noowammbar 1978 to Pécs) ko jimoowo violon e violon Honngirinaajo. Kokas waɗii jimɗi e orkestraaji ina jeyaa heen orkestraaji suudu Israayiil, orkestra suudu Franz Liszt e orkestraaji suudu Taiwan. O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toronto, o heɓi kadi seedantaagal makko e teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest. O resii Barnabás Kelemen, fiyoowo violon Hong Kong, jooni o dañii ɓiɓɓe nayo : Hanna Kelemen (1..."
163199
wikitext
text/x-wiki
Katalin Kokas (jibinaa ko 22 noowammbar 1978 to Pécs) ko jimoowo violon e violon Honngirinaajo. Kokas waɗii jimɗi e orkestraaji ina jeyaa heen orkestraaji suudu Israayiil, orkestra suudu Franz Liszt e orkestraaji suudu Taiwan. O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toronto, o heɓi kadi seedantaagal makko e teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest. O resii Barnabás Kelemen, fiyoowo violon Hong Kong, jooni o dañii ɓiɓɓe nayo :
Hanna Kelemen (19), Gaspar Kelemen (14), Olga Kelemen (5), Zsigmond Kelemen (1)
Nguurndam gadano
Baaba makko Ferenc Kokas, ko gardiiɗo duɗal ganndal Liszt Ferenc to Kaposvár fotde duuɓi capanɗe keewɗi. Yumma makko, jannginoowo cello, ummorii ko e galle tedduɗo Hong Kong biyeteeɗo Farkas de Boldogfa ummoriiɗo e diiwaan Zala. Maamiraaɓe makko to bannge yumma ko György Farkas de Boldogfa (1924-1988), ko jannginoowo jaŋde ɓalliwal, hooreejo fedde jimɗiyaŋkooɓe diiwaan Baranya, binndoowo defte janngirɗe, e Ágnes Dulanszky de Doliánszk.
Kokas fuɗɗii janngude violon to Kaposvár e Béla Gyánó nde o heɓi duuɓi joy. O jokki jaŋde makko e György Papp to Pécs, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest ɗo, nde o heɓi duuɓi 11, Ferenc Halász e Dénes Kovács njanngini mo. O heɓi bursi timmuɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toronto to Lóránd Fenyves nde o heɓi duuɓi 16. O arti Budapest, o heɓi bak makko e teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest.
Kugal
Katalin ina jogii nate jeegom e nate Hungaroton e nate BMC. Ko kanko woni gardiiɗo fedde winndereyankoore wiyeteende Kaposvár, nde o sosi e hitaande 2010. Yimooɓe ɓennuɓe ɓee ko Joshua Bell, Pekka Kuusisto, Zoltán Kocsis e Ferenc Rados.
Kuutorɗe
Violon Cecilia Stradivarius, ko huunde ɓooynde, nde hitaande 1697, nde ñamlaa Kokas fotde duuɓi joy e hitaande 2011, ko nokku defte kaŋŋe Zelnik István, mo jooni alaa ɗo haaɗi, to Asii fuɗnaange-rewo. Ina wiyee wonde Cecilia arii ko Hong Kong e Arɗo diine biyeteeɗo János Pyrker, soodɗo kuutorɗe keewɗe toowɗe to Venezuela. Nde yeeytaa ko caggal wolde adunaare ɗimmere ; daartol violon hakkunde wolde e feeñde mum to Hong Kong anndaaka.
O fiyi kadi viola Luigi Fabris mo hitaande 1863.
Tuugnorgal
tam7wr5hacwrw04cta8r9o885advvu4
163200
163199
2026-04-13T07:09:05Z
SUZYFATIMA
13856
163200
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Katalin Kokas''' (jibinaa ko 22 noowammbar 1978 to Pécs) ko jimoowo violon e violon Honngirinaajo. Kokas waɗii jimɗi e orkestraaji ina jeyaa heen orkestraaji suudu Israayiil, orkestra suudu Franz Liszt e orkestraaji suudu Taiwan. O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toronto, o heɓi kadi seedantaagal makko e teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest. O resii Barnabás Kelemen, fiyoowo violon Hong Kong, jooni o dañii ɓiɓɓe nayo :
Hanna Kelemen (19), Gaspar Kelemen (14), Olga Kelemen (5), Zsigmond Kelemen (1)
== Nguurndam gadano ==
Baaba makko Ferenc Kokas, ko gardiiɗo duɗal ganndal Liszt Ferenc to Kaposvár fotde duuɓi capanɗe keewɗi. Yumma makko, jannginoowo cello, ummorii ko e galle tedduɗo Hong Kong biyeteeɗo Farkas de Boldogfa ummoriiɗo e diiwaan Zala. Maamiraaɓe makko to bannge yumma ko György Farkas de Boldogfa (1924-1988), ko jannginoowo jaŋde ɓalliwal, hooreejo fedde jimɗiyaŋkooɓe diiwaan Baranya, binndoowo defte janngirɗe, e Ágnes Dulanszky de Doliánszk.
Kokas fuɗɗii janngude violon to Kaposvár e Béla Gyánó nde o heɓi duuɓi joy. O jokki jaŋde makko e György Papp to Pécs, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest ɗo, nde o heɓi duuɓi 11, Ferenc Halász e Dénes Kovács njanngini mo. O heɓi bursi timmuɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toronto to Lóránd Fenyves nde o heɓi duuɓi 16. O arti Budapest, o heɓi bak makko e teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest.
== Kugal ==
Katalin ina jogii nate jeegom e nate Hungaroton e nate BMC. Ko kanko woni gardiiɗo fedde winndereyankoore wiyeteende Kaposvár, nde o sosi e hitaande 2010. Yimooɓe ɓennuɓe ɓee ko Joshua Bell, Pekka Kuusisto, Zoltán Kocsis e Ferenc Rados.
== Kuutorɗe ==
Violon Cecilia Stradivarius, ko huunde ɓooynde, nde hitaande 1697, nde ñamlaa Kokas fotde duuɓi joy e hitaande 2011, ko nokku defte kaŋŋe Zelnik István, mo jooni alaa ɗo haaɗi, to Asii fuɗnaange-rewo. Ina wiyee wonde Cecilia arii ko Hong Kong e Arɗo diine biyeteeɗo János Pyrker, soodɗo kuutorɗe keewɗe toowɗe to Venezuela. Nde yeeytaa ko caggal wolde adunaare ɗimmere ; daartol violon hakkunde wolde e feeñde mum to Hong Kong anndaaka.
O fiyi kadi viola Luigi Fabris mo hitaande 1863.
== Tuugnorgal ==
oxbmbgdw4t5cn215152y3j98hc6si9m
163201
163200
2026-04-13T07:13:25Z
SUZYFATIMA
13856
163201
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Katalin Kokas''' (jibinaa ko 22 noowammbar 1978 to Pécs) ko jimoowo violon e violon Honngirinaajo. Kokas waɗii jimɗi e orkestraaji ina jeyaa heen orkestraaji suudu Israayiil, orkestra suudu Franz Liszt e orkestraaji suudu Taiwan. O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toronto, o heɓi kadi seedantaagal makko e teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest. O resii Barnabás Kelemen, fiyoowo violon Hong Kong, jooni o dañii ɓiɓɓe nayo :
Hanna Kelemen (19), Gaspar Kelemen (14), Olga Kelemen (5), Zsigmond Kelemen (1)
== Nguurndam gadano ==
Baaba makko Ferenc Kokas, ko gardiiɗo duɗal ganndal Liszt Ferenc to Kaposvár fotde duuɓi capanɗe keewɗi. Yumma makko, jannginoowo cello, ummorii ko e galle tedduɗo Hong Kong biyeteeɗo Farkas de Boldogfa ummoriiɗo e diiwaan Zala. Maamiraaɓe makko to bannge yumma ko György Farkas de Boldogfa (1924-1988), ko jannginoowo jaŋde ɓalliwal, hooreejo fedde jimɗiyaŋkooɓe diiwaan Baranya, binndoowo defte janngirɗe, e Ágnes Dulanszky de Doliánszk.
Kokas fuɗɗii janngude violon to Kaposvár e Béla Gyánó nde o heɓi duuɓi joy. O jokki jaŋde makko e György Papp to Pécs, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest ɗo, nde o heɓi duuɓi 11, Ferenc Halász e Dénes Kovács njanngini mo. O heɓi bursi timmuɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toronto to Lóránd Fenyves nde o heɓi duuɓi 16. O arti Budapest, o heɓi bak makko e teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest.
== Kugal ==
Katalin ina jogii nate jeegom e nate Hungaroton e nate BMC. Ko kanko woni gardiiɗo fedde winndereyankoore wiyeteende Kaposvár, nde o sosi e hitaande 2010. Yimooɓe ɓennuɓe ɓee ko Joshua Bell, Pekka Kuusisto, Zoltán Kocsis e Ferenc Rados.
== Kuutorɗe ==
Violon Cecilia Stradivarius, ko huunde ɓooynde, nde hitaande 1697, nde ñamlaa Kokas fotde duuɓi joy e hitaande 2011, ko nokku defte kaŋŋe Zelnik István, mo jooni alaa ɗo haaɗi, to Asii fuɗnaange-rewo. Ina wiyee wonde Cecilia arii ko Hong Kong e Arɗo diine biyeteeɗo János Pyrker, soodɗo kuutorɗe keewɗe toowɗe to Venezuela. Nde yeeytaa ko caggal wolde adunaare ɗimmere ; daartol violon hakkunde wolde e feeñde mum to Hong Kong anndaaka.
O fiyi kadi viola Luigi Fabris mo hitaande 1863.<ref name="cmi">{{cite web|title=Katalin Kokas|url=https://www.chambermusicinternational.org/index.php?main=artists&artist_id=57|website=Chamber Music International|accessdate=1 August 2019}}</ref><ref>{{cite news|title=Stradivari-hegedűt kapott használatra Kokas Katalin Zelnik Istvántól|url=http://www.breuerpress.com/2011/11/30/stradivari-hegedut-kapott-hasznalatra-kokas-katalin-zelnik-istvantol|accessdate=1 August 2019|work=Breuerpress|date=November 30, 2011}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
7dv4qqi2fllm3mbprmn9ew204y0oo5o
Clio Gould
0
39663
163203
2026-04-13T07:29:46Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Clio Gould ko fiyoowo violon Engele, ko porfeseer, gardinooɗo Solisteeji Akademi Laamɗo, gardiiɗo Orkestra Filarmonik Laamɗo. Gould feeñii e orkestraaji keewɗi, ina jeyaa heen Sinfonietta Londres, Orkestra Filharmonik Londres, Orkestra Filharmonik Laamɗo, Orkestra Simfoni BBC, Orkestra Filarmonii BBC, Orkestra Ulster, Orkestra Simfoni Ngenndiijo Irlande, e Orkestra Simfoni Ngenndiijo Ecoppi. E hitaande 2002, o woni debbo gadano golloraade hooreejo fedde wiyeteend..."
163203
wikitext
text/x-wiki
Clio Gould ko fiyoowo violon Engele, ko porfeseer, gardinooɗo Solisteeji Akademi Laamɗo, gardiiɗo Orkestra Filarmonik Laamɗo.
Gould feeñii e orkestraaji keewɗi, ina jeyaa heen Sinfonietta Londres, Orkestra Filharmonik Londres, Orkestra Filharmonik Laamɗo, Orkestra Simfoni BBC, Orkestra Filarmonii BBC, Orkestra Ulster, Orkestra Simfoni Ngenndiijo Irlande, e Orkestra Simfoni Ngenndiijo Ecoppi. E hitaande 2002, o woni debbo gadano golloraade hooreejo fedde wiyeteende Londres (Orkestra Royal Philharmonic), hannde ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende Sinfonietta Londres. E hitaande 2004, o gollodiima e Craig Armstrong ngam waɗde jimɗi filmo biyeteeɗo « The Clearing ».
Gould ko karallo ko faati e jimɗi hannde, o rokkii jimɗi keewɗi gadani. Ko o porfeseer violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, kadi ko o gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde solisteeji.
Gould ina resndi Jonathan Morton, gardinooɗo naalankaagal fedde Ecoppi, gardiiɗo violon gadano to Sinfonietta Londres.
Tuugnorgal
auq7s4v176lst27dnatjk8iukuhje1k
163204
163203
2026-04-13T07:31:00Z
SUZYFATIMA
13856
163204
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Clio Gould''' ko fiyoowo violon Engele, ko porfeseer, gardinooɗo Solisteeji Akademi Laamɗo, gardiiɗo Orkestra Filarmonik Laamɗo.
Gould feeñii e orkestraaji keewɗi, ina jeyaa heen Sinfonietta Londres, Orkestra Filharmonik Londres, Orkestra Filharmonik Laamɗo, Orkestra Simfoni BBC, Orkestra Filarmonii BBC, Orkestra Ulster, Orkestra Simfoni Ngenndiijo Irlande, e Orkestra Simfoni Ngenndiijo Ecoppi. E hitaande 2002, o woni debbo gadano golloraade hooreejo fedde wiyeteende Londres (Orkestra Royal Philharmonic), hannde ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende Sinfonietta Londres. E hitaande 2004, o gollodiima e Craig Armstrong ngam waɗde jimɗi filmo biyeteeɗo « The Clearing ».
Gould ko karallo ko faati e jimɗi hannde, o rokkii jimɗi keewɗi gadani. Ko o porfeseer violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, kadi ko o gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde solisteeji.
Gould ina resndi Jonathan Morton, gardinooɗo naalankaagal fedde Ecoppi, gardiiɗo violon gadano to Sinfonietta Londres.
== Tuugnorgal ==
k0bzsqnrrdzxx6x35gqttaarre1clte
163205
163204
2026-04-13T07:35:02Z
SUZYFATIMA
13856
163205
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Clio Gould''' ko fiyoowo violon Engele, ko porfeseer, gardinooɗo Solisteeji Akademi Laamɗo, gardiiɗo Orkestra Filarmonik Laamɗo.
Gould feeñii e orkestraaji keewɗi, ina jeyaa heen Sinfonietta Londres, Orkestra Filharmonik Londres, Orkestra Filharmonik Laamɗo, Orkestra Simfoni BBC, Orkestra Filarmonii BBC, Orkestra Ulster, Orkestra Simfoni Ngenndiijo Irlande, e Orkestra Simfoni Ngenndiijo Ecoppi. E hitaande 2002, o woni debbo gadano golloraade hooreejo fedde wiyeteende Londres (Orkestra Royal Philharmonic), hannde ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende Sinfonietta Londres. E hitaande 2004, o gollodiima e Craig Armstrong ngam waɗde jimɗi filmo biyeteeɗo « The Clearing ».
Gould ko karallo ko faati e jimɗi hannde, o rokkii jimɗi keewɗi gadani. Ko o porfeseer violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, kadi ko o gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde solisteeji.
Gould ina resndi Jonathan Morton, gardinooɗo naalankaagal fedde Ecoppi, gardiiɗo violon gadano to Sinfonietta Londres.<ref>{{cite web|author=|title=Royal Academy of Music, Staff|url=http://www.ram.ac.uk/study/selectadepartment/biogs/Pages/Clio%20Gould.aspx|publisher=|date=|accessdate=18 July 2009}}</ref><ref>{{cite web|author=Hilary Finch|title=Royal Philharmonic Orchestra/Dutoit at Festival Hall|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/live_reviews/article6997241.ece|work=The Times|date=January 22, 2010|accessdate=16 Feb 2010}}{{dead link|date=September 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name="London Sinfonietta – Clio Gould">{{cite web|title=London Sinfonietta – Clio Gould|url=http://www.londonsinfonietta.org.uk/artist/clio-gould|accessdate=18 July 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090810111059/http://www.londonsinfonietta.org.uk/artist/clio-gould|archive-date=10 August 2009|url-status=dead}}</ref><ref>Per Morton's remarks on [[BBC Radio 3]]'s ''[https://www.bbc.co.uk/programmes/b00yyh15 Performance on 3]'', 2 March 2011</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
duz0j20nnt1row041zeb1eh4aw083m5
Karen Gomyo
0
39664
163206
2026-04-13T08:08:50Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Karen Gomyo (jibinaa ko ñalnde 12 lewru bowte hitaande 1982) ko fiyoowo violon kiiɗɗo. Nguurndam Karen Gomyo jibinaa ko to Tokiyoo, Japon, mawni ko to Montreal, Kebek, Kanadaa, ɗo o fuɗɗii janngude violon nde o yahrata e duuɓi 5. Nde o heɓi duuɓi 10, o ummii o fayi wuro New York ngam janngude to duɗal Juilliard e noddaango jannginoowo biyeteeɗo Dorothy DeLay. E duuɓi 15, Gomyo heɓi njeenaari e nder yeewtere hakkunde leyɗeele sukaaɓe naalankooɓe konsiir,..."
163206
wikitext
text/x-wiki
Karen Gomyo (jibinaa ko ñalnde 12 lewru bowte hitaande 1982) ko fiyoowo violon kiiɗɗo.
Nguurndam
Karen Gomyo jibinaa ko to Tokiyoo, Japon, mawni ko to Montreal, Kebek, Kanadaa, ɗo o fuɗɗii janngude violon nde o yahrata e duuɓi 5. Nde o heɓi duuɓi 10, o ummii o fayi wuro New York ngam janngude to duɗal Juilliard e noddaango jannginoowo biyeteeɗo Dorothy DeLay. E duuɓi 15, Gomyo heɓi njeenaari e nder yeewtere hakkunde leyɗeele sukaaɓe naalankooɓe konsiir, o fuɗɗii golle makko e nder winndere ndee, hono soloist e jimoowo suudu.
Gaagaa golle makko e orkestraaji tedduɗi, nokkuuji, e gollodiiɓe makko e nder winndere ndee, Gomyo tawtoraama filmo winndannde 2014 ko fayti e Antonio Stradivarius ina wiyee "Les mystères de la violon suprême", ɗo o woni fijoowo, ardotooɗo, e haaloowo, kadi mo o yalti e NHK Worldwide. O noddaama kadi ngam waɗde jimɗi e batu gadano ngam haɓaade warngooji baɗnooɗi to galle laamorɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York e hitaande 2011.
Karen Gomyo kadi ina teddiniraa firo mum e jimɗi Tango Nuevo, o gollodiima e Astor Piazzolla, naalanke tango ɓooyɗo, hono Pablo Ziegler, e wondiiɓe mum Hector del Curto (bandoneon), Claudio Ragazzi (gitaar kuuraa), e Pedro Giraudo (bas ɗiɗo).
Jaangirde
Gomyo naatii e diɗɗal Pre-College e College to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard, duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana Jacobs, e duɗal jaaɓi haaɗtirde New England to duɗal jaaɓi haaɗtirde, ɗo o heɓi dipolomaaji naalanke. Jannginooɓe makko e wallitooɓe makko ina njeyaa heen: Mauricio Fuks, Dorothy DeLay, Donald Weilerstein, e celliste biyeteeɗo Heinrich Schiff.
Tuugnorgal
silb187wq7cjrfng4h239qkknysdqkz
163207
163206
2026-04-13T08:10:17Z
SUZYFATIMA
13856
163207
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Karen Gomyo''' (jibinaa ko ñalnde 12 lewru bowte hitaande 1982) ko fiyoowo violon kiiɗɗo.
== Nguurndam ==
Karen Gomyo jibinaa ko to Tokiyoo, Japon, mawni ko to Montreal, Kebek, Kanadaa, ɗo o fuɗɗii janngude violon nde o yahrata e duuɓi 5. Nde o heɓi duuɓi 10, o ummii o fayi wuro New York ngam janngude to duɗal Juilliard e noddaango jannginoowo biyeteeɗo Dorothy DeLay. E duuɓi 15, Gomyo heɓi njeenaari e nder yeewtere hakkunde leyɗeele sukaaɓe naalankooɓe konsiir, o fuɗɗii golle makko e nder winndere ndee, hono soloist e jimoowo suudu.
Gaagaa golle makko e orkestraaji tedduɗi, nokkuuji, e gollodiiɓe makko e nder winndere ndee, Gomyo tawtoraama filmo winndannde 2014 ko fayti e Antonio Stradivarius ina wiyee "Les mystères de la violon suprême", ɗo o woni fijoowo, ardotooɗo, e haaloowo, kadi mo o yalti e NHK Worldwide. O noddaama kadi ngam waɗde jimɗi e batu gadano ngam haɓaade warngooji baɗnooɗi to galle laamorɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York e hitaande 2011.
Karen Gomyo kadi ina teddiniraa firo mum e jimɗi Tango Nuevo, o gollodiima e Astor Piazzolla, naalanke tango ɓooyɗo, hono Pablo Ziegler, e wondiiɓe mum Hector del Curto (bandoneon), Claudio Ragazzi (gitaar kuuraa), e Pedro Giraudo (bas ɗiɗo).
== Jaangirde ==
Gomyo naatii e diɗɗal Pre-College e College to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard, duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana Jacobs, e duɗal jaaɓi haaɗtirde New England to duɗal jaaɓi haaɗtirde, ɗo o heɓi dipolomaaji naalanke. Jannginooɓe makko e wallitooɓe makko ina njeyaa heen: Mauricio Fuks, Dorothy DeLay, Donald Weilerstein, e celliste biyeteeɗo Heinrich Schiff.
== Tuugnorgal ==
g03wwe21dbbpeyope5ewj57bke5ew31
163208
163207
2026-04-13T08:13:58Z
SUZYFATIMA
13856
163208
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Karen Gomyo''' (jibinaa ko ñalnde 12 lewru bowte hitaande 1982) ko fiyoowo violon kiiɗɗo.
== Nguurndam ==
Karen Gomyo jibinaa ko to Tokiyoo, Japon, mawni ko to Montreal, Kebek, Kanadaa, ɗo o fuɗɗii janngude violon nde o yahrata e duuɓi 5. Nde o heɓi duuɓi 10, o ummii o fayi wuro New York ngam janngude to duɗal Juilliard e noddaango jannginoowo biyeteeɗo Dorothy DeLay. E duuɓi 15, Gomyo heɓi njeenaari e nder yeewtere hakkunde leyɗeele sukaaɓe naalankooɓe konsiir, o fuɗɗii golle makko e nder winndere ndee, hono soloist e jimoowo suudu.
Gaagaa golle makko e orkestraaji tedduɗi, nokkuuji, e gollodiiɓe makko e nder winndere ndee, Gomyo tawtoraama filmo winndannde 2014 ko fayti e Antonio Stradivarius ina wiyee "Les mystères de la violon suprême", ɗo o woni fijoowo, ardotooɗo, e haaloowo, kadi mo o yalti e NHK Worldwide. O noddaama kadi ngam waɗde jimɗi e batu gadano ngam haɓaade warngooji baɗnooɗi to galle laamorɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York e hitaande 2011.
Karen Gomyo kadi ina teddiniraa firo mum e jimɗi Tango Nuevo, o gollodiima e Astor Piazzolla, naalanke tango ɓooyɗo, hono Pablo Ziegler, e wondiiɓe mum Hector del Curto (bandoneon), Claudio Ragazzi (gitaar kuuraa), e Pedro Giraudo (bas ɗiɗo).
== Jaangirde ==
Gomyo naatii e diɗɗal Pre-College e College to duɗal jaaɓi haaɗtirde Juilliard, duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana Jacobs, e duɗal jaaɓi haaɗtirde New England to duɗal jaaɓi haaɗtirde, ɗo o heɓi dipolomaaji naalanke. Jannginooɓe makko e wallitooɓe makko ina njeyaa heen: Mauricio Fuks, Dorothy DeLay, Donald Weilerstein, e celliste biyeteeɗo Heinrich Schiff.<ref>{{Cite web|title=Karen Gomyo- Bio, Albums, Pictures – Naxos Classical Music.|url=https://www.naxos.com/person/Karen_Gomyo/11694.htm|access-date=2020-11-01|website=www.naxos.com}}</ref><ref name="huff_2015">{{Cite web|title=World Renown Violinist Karen Gomyo to Perform Mozart's Violin Concerto No. 5 With the Detroit Symphony Orchestra|last=Frazier|first=Kelly|work=The Huffington Post|date=20 March 2015|accessdate=2015-03-27|url=http://www.huffingtonpost.com/kelly-frazier/world-renown-violinist-ka_b_6911180.html|quote=}}</ref><ref name="theg_Viol">{{Cite news|title=Violinist Karen Gomyo is an orchestral It girl|last=Eatock|first=Colin|work=The Globe and Mail|date=2011-03-22|accessdate=2015-03-26|url=https://www.theglobeandmail.com/arts/music/violinist-karen-gomyo-is-an-orchestral-it-girl/article573598/|quote=}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
g0k6tes311yh6ois3uiu280debatcbc
Jennifer Frautschi
0
39665
163209
2026-04-13T08:18:14Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Jennifer Frautschi (o Jennifer Frautschi/ˈfraʊtʃi/; jibinaa ko hitaande 1973) ko jimoowo fijo Ameriknaajo. O heɓi dokkal ngal Avery Fisher rokki mo, ko o naalanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stony Brook. O fiyi violon Antonio Stradivari mo hitaande 1722 ganndiraaɗo « ex-Cadiz », e ñamaande fedde Ameriknaare keeriinde. Nguurndam Frautschi jibinaa ko to Pasadena, to Kaliforni, o fuɗɗii fiyde violon ko ina yahra e duuɓi tati. O janngi e Robert Lipsett to duɗal..."
163209
wikitext
text/x-wiki
Jennifer Frautschi (o Jennifer Frautschi/ˈfraʊtʃi/; jibinaa ko hitaande 1973) ko jimoowo fijo Ameriknaajo. O heɓi dokkal ngal Avery Fisher rokki mo, ko o naalanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stony Brook. O fiyi violon Antonio Stradivari mo hitaande 1722 ganndiraaɗo « ex-Cadiz », e ñamaande fedde Ameriknaare keeriinde.
Nguurndam
Frautschi jibinaa ko to Pasadena, to Kaliforni, o fuɗɗii fiyde violon ko ina yahra e duuɓi tati. O janngi e Robert Lipsett to duɗal Colburn, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England, e duɗal Juilliard, ɗo o janngi e Robert Mann.
Frautschi heɓi njeenaaje ɓurɗe mawnude e kawgel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth e kawgel hakkunde leyɗeele Naumburg to New York, o heɓi kadi njeenaari Avery Fisher Career Grant e hitaande 1999 Vänskä, Orkestra Simfoni Cincinnati, Orkestra Simfoni Seattle, Orkestra Simfoni Milwaukee, Simfoni Kansas City, Simfoni Utah, Orkestra Simfoni Louisville, Simfoni San Diego, e Orkestra Teatro di San Carlo.
E hitaande 2004, Frautschi waɗii yeewtere mum adannde e nder galle Carnegie to New York. To Orop, o feeñii e nokkuuji ko wayi no Wigmore Hall to Londres, Mozarteum to Salzburg, Concertgebouw to Amsterdam, Konzerthaus to Wien, e Cité de la Musique to Pari. O fiyi kadi e operaaji e pijirlooji ko wayi no Jardin laamɗo to Pekin, La Monnaie to Biriksel, La Chaux-de-Fonds to Siwis, e pijirlooji San Miguel de Allende to Meksik.
E hitaande 2008–2009 o waɗii njilluuji to Amerik fotde jonte tati e nder Orkestra Simfoni Ngenndiijo Cekoslowaki. E hitaande 2010-2011 o waɗii jimɗi e fedde Rhode Island e fedde Phoenix, o waɗii njilluuji e nder leydi Angalteer e yimooɓe ummoriiɓe Prussia Cove.
Frautschi yaltinii nate e Artek, ina heen nate orkestra gadane ɗe Prokofiev waɗi e Gerard Schwarz e Orkestra Simfoni Seattle, e NAXOS, ina heen nate Schoenberg ngam jimɗi nay e orkestra, keɓɗo nominaasiyoŋ Grammy e Orkestra Philmonia Straharmonia Londres.
Jaɓɓugo
The Kansas City Star winndi, "Frautschi ina jogii daande ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, hakkille laaɓɗo e jimɗi e ganndal laaɓtungal to o yiɗi yahde e kala konngol".
Nguurndam neɗɗo
Baaba Frautschi ko ganndo fisik teskinɗo biyeteeɗo Steven Frautschi.
Tuugnorgal
m4x4qg1c0zuul4de1yawhswa440hoeg
163210
163209
2026-04-13T08:20:08Z
SUZYFATIMA
13856
163210
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jennifer Frautschi''' (o Jennifer Frautschi/ˈfraʊtʃi/; jibinaa ko hitaande 1973) ko jimoowo fijo Ameriknaajo. O heɓi dokkal ngal Avery Fisher rokki mo, ko o naalanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stony Brook. O fiyi violon Antonio Stradivari mo hitaande 1722 ganndiraaɗo « ex-Cadiz », e ñamaande fedde Ameriknaare keeriinde.
== Nguurndam ==
Frautschi jibinaa ko to Pasadena, to Kaliforni, o fuɗɗii fiyde violon ko ina yahra e duuɓi tati. O janngi e Robert Lipsett to duɗal Colburn, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England, e duɗal Juilliard, ɗo o janngi e Robert Mann.
Frautschi heɓi njeenaaje ɓurɗe mawnude e kawgel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth e kawgel hakkunde leyɗeele Naumburg to New York, o heɓi kadi njeenaari Avery Fisher Career Grant e hitaande 1999 Vänskä, Orkestra Simfoni Cincinnati, Orkestra Simfoni Seattle, Orkestra Simfoni Milwaukee, Simfoni Kansas City, Simfoni Utah, Orkestra Simfoni Louisville, Simfoni San Diego, e Orkestra Teatro di San Carlo.
E hitaande 2004, Frautschi waɗii yeewtere mum adannde e nder galle Carnegie to New York. To Orop, o feeñii e nokkuuji ko wayi no Wigmore Hall to Londres, Mozarteum to Salzburg, Concertgebouw to Amsterdam, Konzerthaus to Wien, e Cité de la Musique to Pari. O fiyi kadi e operaaji e pijirlooji ko wayi no Jardin laamɗo to Pekin, La Monnaie to Biriksel, La Chaux-de-Fonds to Siwis, e pijirlooji San Miguel de Allende to Meksik.
E hitaande 2008–2009 o waɗii njilluuji to Amerik fotde jonte tati e nder Orkestra Simfoni Ngenndiijo Cekoslowaki. E hitaande 2010-2011 o waɗii jimɗi e fedde Rhode Island e fedde Phoenix, o waɗii njilluuji e nder leydi Angalteer e yimooɓe ummoriiɓe Prussia Cove.
Frautschi yaltinii nate e Artek, ina heen nate orkestra gadane ɗe Prokofiev waɗi e Gerard Schwarz e Orkestra Simfoni Seattle, e NAXOS, ina heen nate Schoenberg ngam jimɗi nay e orkestra, keɓɗo nominaasiyoŋ Grammy e Orkestra Philmonia Straharmonia Londres.
== Jaɓɓugo ==
The Kansas City Star winndi, "Frautschi ina jogii daande ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, hakkille laaɓɗo e jimɗi e ganndal laaɓtungal to o yiɗi yahde e kala konngol".
== Nguurndam neɗɗo ==
Baaba Frautschi ko ganndo fisik teskinɗo biyeteeɗo Steven Frautschi.
== Tuugnorgal ==
r15vcd7jl859zy9crqudk977mi3a8s0
163211
163210
2026-04-13T08:25:37Z
SUZYFATIMA
13856
163211
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jennifer Frautschi''' (o Jennifer Frautschi/ˈfraʊtʃi/; jibinaa ko hitaande 1973) ko jimoowo fijo Ameriknaajo. O heɓi dokkal ngal Avery Fisher rokki mo, ko o naalanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stony Brook. O fiyi violon Antonio Stradivari mo hitaande 1722 ganndiraaɗo « ex-Cadiz », e ñamaande fedde Ameriknaare keeriinde.
== Nguurndam ==
Frautschi jibinaa ko to Pasadena, to Kaliforni, o fuɗɗii fiyde violon ko ina yahra e duuɓi tati. O janngi e Robert Lipsett to duɗal Colburn, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England, e duɗal Juilliard, ɗo o janngi e Robert Mann.
Frautschi heɓi njeenaaje ɓurɗe mawnude e kawgel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth e kawgel hakkunde leyɗeele Naumburg to New York, o heɓi kadi njeenaari Avery Fisher Career Grant e hitaande 1999 Vänskä, Orkestra Simfoni Cincinnati, Orkestra Simfoni Seattle, Orkestra Simfoni Milwaukee, Simfoni Kansas City, Simfoni Utah, Orkestra Simfoni Louisville, Simfoni San Diego, e Orkestra Teatro di San Carlo.
E hitaande 2004, Frautschi waɗii yeewtere mum adannde e nder galle Carnegie to New York. To Orop, o feeñii e nokkuuji ko wayi no Wigmore Hall to Londres, Mozarteum to Salzburg, Concertgebouw to Amsterdam, Konzerthaus to Wien, e Cité de la Musique to Pari. O fiyi kadi e operaaji e pijirlooji ko wayi no Jardin laamɗo to Pekin, La Monnaie to Biriksel, La Chaux-de-Fonds to Siwis, e pijirlooji San Miguel de Allende to Meksik.
E hitaande 2008–2009 o waɗii njilluuji to Amerik fotde jonte tati e nder Orkestra Simfoni Ngenndiijo Cekoslowaki. E hitaande 2010-2011 o waɗii jimɗi e fedde Rhode Island e fedde Phoenix, o waɗii njilluuji e nder leydi Angalteer e yimooɓe ummoriiɓe Prussia Cove.
Frautschi yaltinii nate e Artek, ina heen nate orkestra gadane ɗe Prokofiev waɗi e Gerard Schwarz e Orkestra Simfoni Seattle, e NAXOS, ina heen nate Schoenberg ngam jimɗi nay e orkestra, keɓɗo nominaasiyoŋ Grammy e Orkestra Philmonia Straharmonia Londres.
== Jaɓɓugo ==
The Kansas City Star winndi, "Frautschi ina jogii daande ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, hakkille laaɓɗo e jimɗi e ganndal laaɓtungal to o yiɗi yahde e kala konngol".
== Nguurndam neɗɗo ==
Baaba Frautschi ko ganndo fisik teskinɗo biyeteeɗo Steven Frautschi.<ref>{{Cite web|title=PIERRE BOULEZ CONDUCTS BERG AND BRUCKNER|url=https://www.laphil.com/press/releases/183|website=Los Angeles Philharmonic|language=en}}</ref><ref name="Bio">{{cite web|url=http://www.jenniferfrautschi.com/info.asp?pk=276|title=Biography|publisher=www.jenniferfrautschi.com|access-date=November 19, 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100702093411/http://www.jenniferfrautschi.com/info.asp?pk=276|archive-date=July 2, 2010}}</ref><ref name="Wali115">{{cite book|last=Wali|first=Kameshwar C.|title=Cremona Violins: A Physicist's Quest for Secrets of Stradivari|url=https://archive.org/details/cremonaviolinsph00wali|url-access=limited|year=2010|publisher=[[World Scientific]]|isbn=978-981-279-110-8|page=[https://archive.org/details/cremonaviolinsph00wali/page/n131 115]|quote=Jennifer Frautschi, for instance, plays on a Stradivari instrument, made in 1772, named Cadiz.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.naxos.com/person/Jennifer_Frautschi/6748.htm|title=Jennifer Frautschi|publisher=Naxos|accessdate=November 19, 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pcmsconcerts.org/concerts/mixed-ensembles/product/jennifer-frautschi-violin-efe-baltacigil-cello-ignat-solzhenitsyn-piano/|title=Jennifer Frautschi, violin; Efe Baltacigil, cello; Ignat Solzhenitsyn, piano|publisher=[[Philadelphia Chamber Music Society]]|accessdate=November 19, 2010}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
pdwhqvimvwuqiume1j78j3rrqnltxwi
163212
163211
2026-04-13T08:27:51Z
SUZYFATIMA
13856
163212
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jennifer Frautschi''' (o Jennifer Frautschi/ˈfraʊtʃi/; jibinaa ko hitaande 1973) ko jimoowo fijo Ameriknaajo. O heɓi dokkal ngal Avery Fisher rokki mo, ko o naalanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stony Brook. O fiyi violon Antonio Stradivari mo hitaande 1722 ganndiraaɗo « ex-Cadiz », e ñamaande fedde Ameriknaare keeriinde.
== Nguurndam ==
Frautschi jibinaa ko to Pasadena, to Kaliforni, o fuɗɗii fiyde violon ko ina yahra e duuɓi tati. O janngi e Robert Lipsett to duɗal Colburn, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England, e duɗal Juilliard, ɗo o janngi e Robert Mann.
Frautschi heɓi njeenaaje ɓurɗe mawnude e kawgel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth e kawgel hakkunde leyɗeele Naumburg to New York, o heɓi kadi njeenaari Avery Fisher Career Grant e hitaande 1999 Vänskä, Orkestra Simfoni Cincinnati, Orkestra Simfoni Seattle, Orkestra Simfoni Milwaukee, Simfoni Kansas City, Simfoni Utah, Orkestra Simfoni Louisville, Simfoni San Diego, e Orkestra Teatro di San Carlo.
E hitaande 2004, Frautschi waɗii yeewtere mum adannde e nder galle Carnegie to New York. To Orop, o feeñii e nokkuuji ko wayi no Wigmore Hall to Londres, Mozarteum to Salzburg, Concertgebouw to Amsterdam, Konzerthaus to Wien, e Cité de la Musique to Pari. O fiyi kadi e operaaji e pijirlooji ko wayi no Jardin laamɗo to Pekin, La Monnaie to Biriksel, La Chaux-de-Fonds to Siwis, e pijirlooji San Miguel de Allende to Meksik.
E hitaande 2008–2009 o waɗii njilluuji to Amerik fotde jonte tati e nder Orkestra Simfoni Ngenndiijo Cekoslowaki. E hitaande 2010-2011 o waɗii jimɗi e fedde Rhode Island e fedde Phoenix, o waɗii njilluuji e nder leydi Angalteer e yimooɓe ummoriiɓe Prussia Cove.
Frautschi yaltinii nate e Artek, ina heen nate orkestra gadane ɗe Prokofiev waɗi e Gerard Schwarz e Orkestra Simfoni Seattle, e NAXOS, ina heen nate Schoenberg ngam jimɗi nay e orkestra, keɓɗo nominaasiyoŋ Grammy e Orkestra Philmonia Straharmonia Londres.
== Jaɓɓugo ==
The Kansas City Star winndi, "Frautschi ina jogii daande ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, hakkille laaɓɗo e jimɗi e ganndal laaɓtungal to o yiɗi yahde e kala konngol".
== Nguurndam neɗɗo ==
Baaba Frautschi ko ganndo fisik teskinɗo biyeteeɗo Steven Frautschi.<ref>{{Cite web|title=PIERRE BOULEZ CONDUCTS BERG AND BRUCKNER|url=https://www.laphil.com/press/releases/183|website=Los Angeles Philharmonic|language=en}}</ref><ref name="Bio">{{cite web|url=http://www.jenniferfrautschi.com/info.asp?pk=276|title=Biography|publisher=www.jenniferfrautschi.com|access-date=November 19, 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100702093411/http://www.jenniferfrautschi.com/info.asp?pk=276|archive-date=July 2, 2010}}</ref><ref name="Wali115">{{cite book|last=Wali|first=Kameshwar C.|title=Cremona Violins: A Physicist's Quest for Secrets of Stradivari|url=https://archive.org/details/cremonaviolinsph00wali|url-access=limited|year=2010|publisher=[[World Scientific]]|isbn=978-981-279-110-8|page=[https://archive.org/details/cremonaviolinsph00wali/page/n131 115]|quote=Jennifer Frautschi, for instance, plays on a Stradivari instrument, made in 1772, named Cadiz.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.naxos.com/person/Jennifer_Frautschi/6748.htm|title=Jennifer Frautschi|publisher=Naxos|accessdate=November 19, 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pcmsconcerts.org/concerts/mixed-ensembles/product/jennifer-frautschi-violin-efe-baltacigil-cello-ignat-solzhenitsyn-piano/|title=Jennifer Frautschi, violin; Efe Baltacigil, cello; Ignat Solzhenitsyn, piano|publisher=[[Philadelphia Chamber Music Society]]|accessdate=November 19, 2010}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
ixtzad3ut4u4fidi3ftw05q4yz0uaqo
Julie-Anne Derome
0
39666
163213
2026-04-13T08:38:55Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Julie-Anne Derome ko jimoowo Kanadaa, jibinaa ko to Montreal, to leydi Kebek. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Julie-Anne Derome fuɗɗii fiyde ko gila omo yahra e duuɓi tati. O janngii e Taras Gabora e Sonia Jelinkova to duɗal jaaɓi haaɗtirde Montreal, e Christopher Rowland to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Northern to Angalteer e Mitchell Stern to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hartt to Amerik. Njeenaaje e njeenaari Njeenaari Virginia Parker hitaande 2003 Njaru violon P..."
163213
wikitext
text/x-wiki
Julie-Anne Derome ko jimoowo Kanadaa, jibinaa ko to Montreal, to leydi Kebek.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Julie-Anne Derome fuɗɗii fiyde ko gila omo yahra e duuɓi tati. O janngii e Taras Gabora e Sonia Jelinkova to duɗal jaaɓi haaɗtirde Montreal, e Christopher Rowland to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Northern to Angalteer e Mitchell Stern to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hartt to Amerik.
Njeenaaje e njeenaari
Njeenaari Virginia Parker hitaande 2003
Njaru violon Pressenda ummoraade e Kawtal Kanadaa ngam banke kuutorɗe ñeeñal gila 2003-2006
Njaru violon Rocca ummoraade e Kawtal Kanadaa ngam banke kuutorɗe ñeeñal gila 2000-2003
Njoɓdi violon Amati ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal to bannge worgo gimi gila 1992-1995
Prix opus e hitaande 2001 e Trio Fibonacci (jalboowo caggal leydi )
Njeenaari Mendelssohn, leydi Angalteer, e hitaande 1995
Njeenaari keeriindi wonande « Anthèmes » mo Pierre Boulez rokki e kawgel Yehudi Menuhin, to Pari, Farayse e hitaande 1991
Kugal
Julie-Anne Derome ɓuri teeŋtinde ko karallaagal ɓuuɓngal, bow tiiɗɗo e kalaaji jimɗi asliiji.
Julie-Anne Derome rokkii yeewtere adannde e winndere ndee e mbaydi mbaylaandi e Konseer Violin Berg e orkestra simfoni RNCM e hitaande 1992, ko ɗum addani mo yiɗde jimɗi teeminannde 20ɓiire. O woni ko e waɗde konsiiruuji gadani ɗi jimɗi Kanadaa mbaɗi e golle solo e ensembles.
E hitaande 1998 Julie-Anne sosi fedde wiyeteende Trio Fibonacci. Fedde nde ina fija jimɗi ngam piano trio e kala yontaaji, teeŋti noon e anndeede e golle mum teskinɗe e repertoire jamaanu. Fedde nde fiyii e duuɗe ɗee kala so wonaa Oseani, nde yaltinii ko ina tolnoo e capanɗe joyi golle ɗe jimɗiyaŋkooɓe Kanadaa e winndere ndee mbaɗi, ko wayi no Mauricio Kagel, Enno Poppe, Michael Finnissy, Pascal Dusapin e Jonathan Harvey.
Diskogaraafi feccere
CD mo piyanɗe tati Kanadaa keso (Lefol hakkundeewol), 2009
Yimɓe tato Benoit Mernier, (nate Cypres), 2006
Gimɗi Biritaniya (lefol NMC, London, Angalteer), 2005
CD binndaaɗo mo Denis Bosse (Cypres), hitaande 2004
CD baɗaaɗo e jimoowo biyeteeɗo Harry Crowl (lefol Rio Arte, Beresiil), hitaande 2003
Jonatan Harvey (innde Atma), hitaande 2001
Antoloji yimooɓe Rio de Janeiro (nate Rio Arte, Beresiil), 2000
Volando mo Isabel Panneton waɗi e fedde SMCQ (lefol Atma, 1999)
Gimɗi kesi ɗi lewru kala vol. 2 – (lefol SNE), hitaande 1999
Corale mo Luciano Berio waɗi e fedde SMCQ (nate Analekta), hitaande 1997
« Solo » - Golle jamaanu ngam violon solo e nate adanɗe winndereyankooje Anthèmes de Pierre Boulez (label Atma), 1996
Tuugnorgal
gzp2g15z09exqnfc7gmkpnrtxlj4y2y
163214
163213
2026-04-13T08:42:56Z
SUZYFATIMA
13856
163214
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Julie-Anne Derome''' ko jimoowo Kanadaa, jibinaa ko to Montreal, to leydi Kebek.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Julie-Anne Derome fuɗɗii fiyde ko gila omo yahra e duuɓi tati. O janngii e Taras Gabora e Sonia Jelinkova to duɗal jaaɓi haaɗtirde Montreal, e Christopher Rowland to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Northern to Angalteer e Mitchell Stern to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hartt to Amerik.
== Njeenaaje e njeenaari ==
Njeenaari Virginia Parker hitaande 2003
Njaru violon Pressenda ummoraade e Kawtal Kanadaa ngam banke kuutorɗe ñeeñal gila 2003-2006
Njaru violon Rocca ummoraade e Kawtal Kanadaa ngam banke kuutorɗe ñeeñal gila 2000-2003
Njoɓdi violon Amati ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal to bannge worgo gimi gila 1992-1995
Prix opus e hitaande 2001 e Trio Fibonacci (jalboowo caggal leydi )
Njeenaari Mendelssohn, leydi Angalteer, e hitaande 1995
Njeenaari keeriindi wonande « Anthèmes » mo Pierre Boulez rokki e kawgel Yehudi Menuhin, to Pari, Farayse e hitaande 1991
Kugal
Julie-Anne Derome ɓuri teeŋtinde ko karallaagal ɓuuɓngal, bow tiiɗɗo e kalaaji jimɗi asliiji.
Julie-Anne Derome rokkii yeewtere adannde e winndere ndee e mbaydi mbaylaandi e Konseer Violin Berg e orkestra simfoni RNCM e hitaande 1992, ko ɗum addani mo yiɗde jimɗi teeminannde 20ɓiire. O woni ko e waɗde konsiiruuji gadani ɗi jimɗi Kanadaa mbaɗi e golle solo e ensembles.
E hitaande 1998 Julie-Anne sosi fedde wiyeteende Trio Fibonacci. Fedde nde ina fija jimɗi ngam piano trio e kala yontaaji, teeŋti noon e anndeede e golle mum teskinɗe e repertoire jamaanu. Fedde nde fiyii e duuɗe ɗee kala so wonaa Oseani, nde yaltinii ko ina tolnoo e capanɗe joyi golle ɗe jimɗiyaŋkooɓe Kanadaa e winndere ndee mbaɗi, ko wayi no Mauricio Kagel, Enno Poppe, Michael Finnissy, Pascal Dusapin e Jonathan Harvey.
== Diskogaraafi feccere ==
* CD mo piyanɗe tati Kanadaa keso (Lefol hakkundeewol), 2009
* Yimɓe tato Benoit Mernier, (nate Cypres), 2006
* Gimɗi Biritaniya (lefol NMC, London, Angalteer), 2005
* CD binndaaɗo mo Denis Bosse (Cypres), hitaande 2004
* CD baɗaaɗo e jimoowo biyeteeɗo Harry Crowl (lefol Rio Arte, Beresiil), hitaande 2003
* Jonatan Harvey (innde Atma), hitaande 2001
* Antoloji yimooɓe Rio de Janeiro (nate Rio Arte, Beresiil), 2000
* Volando mo Isabel Panneton waɗi e fedde SMCQ (lefol Atma, 1999)
* Gimɗi kesi ɗi lewru kala vol. 2 – (lefol SNE), hitaande 1999
* Corale mo Luciano Berio waɗi e fedde SMCQ (nate Analekta), hitaande 1997
* « Solo » - Golle jamaanu ngam violon solo e nate adanɗe winndereyankooje Anthèmes de Pierre Boulez (label Atma), 1996
== Tuugnorgal ==
jsz66fy7c35gx4s26tf9dkqvanfwzv0
163215
163214
2026-04-13T08:46:59Z
SUZYFATIMA
13856
163215
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Julie-Anne Derome''' ko jimoowo Kanadaa, jibinaa ko to Montreal, to leydi Kebek.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Julie-Anne Derome fuɗɗii fiyde ko gila omo yahra e duuɓi tati. O janngii e Taras Gabora e Sonia Jelinkova to duɗal jaaɓi haaɗtirde Montreal, e Christopher Rowland to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Northern to Angalteer e Mitchell Stern to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hartt to Amerik.
== Njeenaaje e njeenaari ==
Njeenaari Virginia Parker hitaande 2003
Njaru violon Pressenda ummoraade e Kawtal Kanadaa ngam banke kuutorɗe ñeeñal gila 2003-2006
Njaru violon Rocca ummoraade e Kawtal Kanadaa ngam banke kuutorɗe ñeeñal gila 2000-2003
Njoɓdi violon Amati ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal to bannge worgo gimi gila 1992-1995
Prix opus e hitaande 2001 e Trio Fibonacci (jalboowo caggal leydi )
Njeenaari Mendelssohn, leydi Angalteer, e hitaande 1995
Njeenaari keeriindi wonande « Anthèmes » mo Pierre Boulez rokki e kawgel Yehudi Menuhin, to Pari, Farayse e hitaande 1991
Kugal
Julie-Anne Derome ɓuri teeŋtinde ko karallaagal ɓuuɓngal, bow tiiɗɗo e kalaaji jimɗi asliiji.
Julie-Anne Derome rokkii yeewtere adannde e winndere ndee e mbaydi mbaylaandi e Konseer Violin Berg e orkestra simfoni RNCM e hitaande 1992, ko ɗum addani mo yiɗde jimɗi teeminannde 20ɓiire. O woni ko e waɗde konsiiruuji gadani ɗi jimɗi Kanadaa mbaɗi e golle solo e ensembles.
E hitaande 1998 Julie-Anne sosi fedde wiyeteende Trio Fibonacci. Fedde nde ina fija jimɗi ngam piano trio e kala yontaaji, teeŋti noon e anndeede e golle mum teskinɗe e repertoire jamaanu. Fedde nde fiyii e duuɗe ɗee kala so wonaa Oseani, nde yaltinii ko ina tolnoo e capanɗe joyi golle ɗe jimɗiyaŋkooɓe Kanadaa e winndere ndee mbaɗi, ko wayi no Mauricio Kagel, Enno Poppe, Michael Finnissy, Pascal Dusapin e Jonathan Harvey.
== Diskogaraafi feccere ==
* CD mo piyanɗe tati Kanadaa keso (Lefol hakkundeewol), 2009
* Yimɓe tato Benoit Mernier, (nate Cypres), 2006
* Gimɗi Biritaniya (lefol NMC, London, Angalteer), 2005
* CD binndaaɗo mo Denis Bosse (Cypres), hitaande 2004
* CD baɗaaɗo e jimoowo biyeteeɗo Harry Crowl (lefol Rio Arte, Beresiil), hitaande 2003
* Jonatan Harvey (innde Atma), hitaande 2001
* Antoloji yimooɓe Rio de Janeiro (nate Rio Arte, Beresiil), 2000
* Volando mo Isabel Panneton waɗi e fedde SMCQ (lefol Atma, 1999)
* Gimɗi kesi ɗi lewru kala vol. 2 – (lefol SNE), hitaande 1999
* Corale mo Luciano Berio waɗi e fedde SMCQ (nate Analekta), hitaande 1997
* « Solo » - Golle jamaanu ngam violon solo e nate adanɗe winndereyankooje Anthèmes de Pierre Boulez (label Atma), 1996<ref name="Canada Council">{{Cite web|url=https://canadacouncil.ca/|title=Canada Council for the Arts|website=Canada Council for the Arts}}</ref><ref name="cqm">{{Cite web|url=http://www.cqm.qc.ca/fr/accueil.aspx?sortcode=1|title=CQM > Accueil|website=www.cqm.qc.ca}}</ref><ref name="RNCM">{{Cite web|url=https://www.rncm.ac.uk/|title=The Royal Northern College of Music – Music Conservatoire|website=RNCM}}</ref><ref name="Music Center">{{cite web|url=http://www.musiccentre.ca/home.cfm|title=Canadian Music Centre|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090704000610/http://www.musiccentre.ca/home.cfm|archivedate=2009-07-04}}</ref><ref name="Cypres">{{cite web|url=http://www.cypres-records.com/|title=Cypres Records|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110526163111/http://www.cypres-records.com/|archivedate=2011-05-26}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
d13eet6vb2erw6p12sxq25thme7bj13
Judith Aller
0
39667
163216
2026-04-13T08:50:35Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Judith Aller ko jimoowo violon jibinaaɗo to Amerik, ɓiy jimoowo piyanɗe biyeteeɗo Victor Aller. Aller fuɗɗii ƴettude jaŋde violon ko e duuɓi jeeɗiɗi, nde o woni suka, o fuɗɗii jaŋde makko ko e Jascha Heifetz e nder duɗal makko master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. Caggal duuɓi tati e Heifetz, Aller resi jimoowo Finlande biyeteeɗo Ilkka Talvi, o ummii Finlande, o hoɗi ko adii fof to Helsinki, caggal ɗuum to Pori. O waɗii njilluuji e..."
163216
wikitext
text/x-wiki
Judith Aller ko jimoowo violon jibinaaɗo to Amerik, ɓiy jimoowo piyanɗe biyeteeɗo Victor Aller.
Aller fuɗɗii ƴettude jaŋde violon ko e duuɓi jeeɗiɗi, nde o woni suka, o fuɗɗii jaŋde makko ko e Jascha Heifetz e nder duɗal makko master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. Caggal duuɓi tati e Heifetz, Aller resi jimoowo Finlande biyeteeɗo Ilkka Talvi, o ummii Finlande, o hoɗi ko adii fof to Helsinki, caggal ɗuum to Pori. O waɗii njilluuji e nder Orop e nder jimɗi (recital) e wondude e Orkestra Simfoni Pori, ɗo o waɗi heen jimɗi solo, o woni kadi gardiiɗo konsiir e balloowo gardiiɗo. Gila Helsinki o waɗii njilluuji e nder Simfoni Rajo Finlande, o waɗii nate ngam rajo Finlande, o jannginii to Akademi Sibelius.
Rafi baaba makko bonɗo oo, addani Aller e ɓesngu mum ngartude Amerik. To Los Angeles o waɗii jimɗi mawɗi e keewɗi fiyde e nder orkestra suudu Los Angeles e orkestra fedde Oregon Bach, o fiyi e jimɗi ngam waɗde fotooje dillooje, e peewnugol teleeji, e jimɗi lolluɗi. O adii ardineede ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Los Angeles.
Caggal nde o resi kadi, o ummii o fayi Pari e jom suudu makko, hono Bruce Cook, winndiyanke biyeteeɗo Bruce Alexander. Nde o feccita waktuuji makko hakkunde Pari e Los Angeles, Aller winnditii "Arkangel!" (e nder lefol fedde jimɗi Amerik), cuɓagol sonataaji violon Opus 5 ɗi mawɗo barok itaalinaajo biyeteeɗo Arcangelo Corelli waɗi. Ɗee sonataaji, ɗi o sifotoo ko « muusik gonɗo caggal jamaanu », ko ñalawma gooto tan mbinndaa. Caggal ndeen tonngoode, Aller arti Angalteer, o waɗi solo e jimɗi filmo, ina wiyee « Maestro », ko fayti e fiyoowo violon. O jokki e waɗde jimɗi to Farayse e piyanist en ummoriiɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari, e to Los Angeles e fedde wiyeteende Aller Quartet.
Tuugnorgal
kvsw2k40en9ccd49sbq40s75twmx64q
163217
163216
2026-04-13T08:51:36Z
SUZYFATIMA
13856
163217
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Judith Aller''' ko jimoowo violon jibinaaɗo to Amerik, ɓiy jimoowo piyanɗe biyeteeɗo Victor Aller.
Aller fuɗɗii ƴettude jaŋde violon ko e duuɓi jeeɗiɗi, nde o woni suka, o fuɗɗii jaŋde makko ko e Jascha Heifetz e nder duɗal makko master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. Caggal duuɓi tati e Heifetz, Aller resi jimoowo Finlande biyeteeɗo Ilkka Talvi, o ummii Finlande, o hoɗi ko adii fof to Helsinki, caggal ɗuum to Pori. O waɗii njilluuji e nder Orop e nder jimɗi (recital) e wondude e Orkestra Simfoni Pori, ɗo o waɗi heen jimɗi solo, o woni kadi gardiiɗo konsiir e balloowo gardiiɗo. Gila Helsinki o waɗii njilluuji e nder Simfoni Rajo Finlande, o waɗii nate ngam rajo Finlande, o jannginii to Akademi Sibelius.
Rafi baaba makko bonɗo oo, addani Aller e ɓesngu mum ngartude Amerik. To Los Angeles o waɗii jimɗi mawɗi e keewɗi fiyde e nder orkestra suudu Los Angeles e orkestra fedde Oregon Bach, o fiyi e jimɗi ngam waɗde fotooje dillooje, e peewnugol teleeji, e jimɗi lolluɗi. O adii ardineede ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Los Angeles.
Caggal nde o resi kadi, o ummii o fayi Pari e jom suudu makko, hono Bruce Cook, winndiyanke biyeteeɗo Bruce Alexander. Nde o feccita waktuuji makko hakkunde Pari e Los Angeles, Aller winnditii "Arkangel!" (e nder lefol fedde jimɗi Amerik), cuɓagol sonataaji violon Opus 5 ɗi mawɗo barok itaalinaajo biyeteeɗo Arcangelo Corelli waɗi. Ɗee sonataaji, ɗi o sifotoo ko « muusik gonɗo caggal jamaanu », ko ñalawma gooto tan mbinndaa. Caggal ndeen tonngoode, Aller arti Angalteer, o waɗi solo e jimɗi filmo, ina wiyee « Maestro », ko fayti e fiyoowo violon. O jokki e waɗde jimɗi to Farayse e piyanist en ummoriiɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari, e to Los Angeles e fedde wiyeteende Aller Quartet.
== Tuugnorgal ==
t4mxkmglohqizrwqdrgzhmpf6zoi24c
163218
163217
2026-04-13T08:54:30Z
SUZYFATIMA
13856
163218
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Judith Aller''' ko jimoowo violon jibinaaɗo to Amerik, ɓiy jimoowo piyanɗe biyeteeɗo Victor Aller.
Aller fuɗɗii ƴettude jaŋde violon ko e duuɓi jeeɗiɗi, nde o woni suka, o fuɗɗii jaŋde makko ko e Jascha Heifetz e nder duɗal makko master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. Caggal duuɓi tati e Heifetz, Aller resi jimoowo Finlande biyeteeɗo Ilkka Talvi, o ummii Finlande, o hoɗi ko adii fof to Helsinki, caggal ɗuum to Pori. O waɗii njilluuji e nder Orop e nder jimɗi (recital) e wondude e Orkestra Simfoni Pori, ɗo o waɗi heen jimɗi solo, o woni kadi gardiiɗo konsiir e balloowo gardiiɗo. Gila Helsinki o waɗii njilluuji e nder Simfoni Rajo Finlande, o waɗii nate ngam rajo Finlande, o jannginii to Akademi Sibelius.
Rafi baaba makko bonɗo oo, addani Aller e ɓesngu mum ngartude Amerik. To Los Angeles o waɗii jimɗi mawɗi e keewɗi fiyde e nder orkestra suudu Los Angeles e orkestra fedde Oregon Bach, o fiyi e jimɗi ngam waɗde fotooje dillooje, e peewnugol teleeji, e jimɗi lolluɗi. O adii ardineede ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Los Angeles.
Caggal nde o resi kadi, o ummii o fayi Pari e jom suudu makko, hono Bruce Cook, winndiyanke biyeteeɗo Bruce Alexander. Nde o feccita waktuuji makko hakkunde Pari e Los Angeles, Aller winnditii "Arkangel!" (e nder lefol fedde jimɗi Amerik), cuɓagol sonataaji violon Opus 5 ɗi mawɗo barok itaalinaajo biyeteeɗo Arcangelo Corelli waɗi. Ɗee sonataaji, ɗi o sifotoo ko « muusik gonɗo caggal jamaanu », ko ñalawma gooto tan mbinndaa. Caggal ndeen tonngoode, Aller arti Angalteer, o waɗi solo e jimɗi filmo, ina wiyee « Maestro », ko fayti e fiyoowo violon. O jokki e waɗde jimɗi to Farayse e piyanist en ummoriiɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari, e to Los Angeles e fedde wiyeteende Aller Quartet.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=hf74ERD2MQgC&q=%22Judith+Aller%22+daughter+of+pianist+Victor+Aller&pg=PT209|title="Dirk Bogarde: The authorised biography"|date=8 September 2011|publisher=John Coldstream|isbn=978-1-78022-174-8|accessdate=2017-02-08}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
00snujtqz0vpexw4uj6g0dala7qoju5
Ocean State Open
0
39668
163222
2026-04-13T10:26:13Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Ocean State Open ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1988 haa 1989.[1] Nde fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Alpine to Cranston, to Islaam. Jaaltaaɓe Mitsubishi Motors Ocean Dowla Udditi 1989 Tiina Barret Dowla Ocean Udditii 1988 Patti Jordan Tuugnorgal"
163222
wikitext
text/x-wiki
Ocean State Open ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1988 haa 1989.[1] Nde fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Alpine to Cranston, to Islaam.
Jaaltaaɓe
Mitsubishi Motors Ocean Dowla Udditi
1989 Tiina Barret
Dowla Ocean Udditii
1988 Patti Jordan
Tuugnorgal
quuvamlqdfq5nm3v8dfe4g967gt2gqe
163223
163222
2026-04-13T10:28:10Z
Ilya Discuss
10103
163223
wikitext
text/x-wiki
'''Ocean State Open''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1988 haa 1989.[1] Nde fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Alpine to Cranston, to Islaam.
== Jaaltaaɓe ==
Mitsubishi Motors Ocean Dowla Udditi
1989 Tiina Barret
Dowla Ocean Udditii
1988 Patti Jordan
== Tuugnorgal ==
r5inny7vepmsw8c7krz5l8ahfya13pl
163224
163223
2026-04-13T10:29:58Z
Ilya Discuss
10103
163224
wikitext
text/x-wiki
'''Ocean State Open''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1988 haa 1989. Nde fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Alpine to Cranston, to Islaam.
== Jaaltaaɓe ==
Mitsubishi Motors Ocean Dowla Udditi
1989 Tiina Barret
Dowla Ocean Udditii
1988 Patti Jordan
== Tuugnorgal ==
q3cvru5fyvklrlq7cojdamg48ktxxtu
163225
163224
2026-04-13T10:32:36Z
Ilya Discuss
10103
163225
wikitext
text/x-wiki
'''Ocean State Open''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1988 haa 1989. Nde fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Alpine to Cranston, to Islaam.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1980-1989|access-date=2010-08-28|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Mitsubishi Motors Ocean Dowla Udditi
1989 Tiina Barret
Dowla Ocean Udditii
1988 Patti Jordan
== Tuugnorgal ==
oqd7pu3ovgq59ws5smf3mrv2i47rwfq
Hawijch Elders
0
39669
163226
2026-04-13T10:54:55Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Hawijch Elders ko fiyoowo violon Holanndeejo jibinaa ko ñalnde 31 oktoobar 1998. Nguurndam Mawɓe puɗɗii janngude violon ko ina tolnoo e duuɓi jeegom to Mea Fontijn, tuggi 2011-2016 o heɓi janngude violon e janngude jimɗi suudu to Benzion Shamir. O woni ko e rewde jaŋde makko violon e Ilya Grubert to duɗal jaaɓi haaɗtirde van Amsterdam gila 2016, ɗo o timmini jaŋde makko dipolomaaji Baccalauréat (2020) e Master (2022) e dipolomaaji ɓurɗi toowde. Gila lewr..."
163226
wikitext
text/x-wiki
Hawijch Elders ko fiyoowo violon Holanndeejo jibinaa ko ñalnde 31 oktoobar 1998.
Nguurndam
Mawɓe puɗɗii janngude violon ko ina tolnoo e duuɓi jeegom to Mea Fontijn, tuggi 2011-2016 o heɓi janngude violon e janngude jimɗi suudu to Benzion Shamir. O woni ko e rewde jaŋde makko violon e Ilya Grubert to duɗal jaaɓi haaɗtirde van Amsterdam gila 2016, ɗo o timmini jaŋde makko dipolomaaji Baccalauréat (2020) e Master (2022) e dipolomaaji ɓurɗi toowde. Gila lewru suwee 2022, ko o Naalanke e Hoɗorde to Kapel Musik Laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth, ɗo o janngata e Augustin Dumay.
O heɓi njeenaaje e njeenaaje keewɗe e kawgel violon ngenndiwal e hakkunde leyɗeele. E lewru mee 2023, mawɓe Hawijch keɓii njeenaari adanndi e kawgel hakkunde leyɗeele 8ɓol Henri Marteau, e njillu Paganini gadano fijo e Hofer Symphoniker mo Christoph-Mathias Mueller ardii, o heɓi njeenaaje keewɗe ngam firo golle Maxsti Marger e Johann Baba Seba. E hitaande 2021, o rokkaa njeenaari ɗiɗmiri e kawgel hakkunde leyɗeele Odesa, njeenaari adanndi e kawgel hakkunde leyɗeele 5ɓol Leonid Kogan. E hitaande 2018, mawɓe keɓii njeenaaje nay e kawgel winnderewal ‘Rodolfo Lipizer’ to leydi Itali. Gaagaa njeenaari ɗiɗmiri ndii o rokkaama kadi njeenaaje tati teeŋtuɗe : njeenaari ɓurndi moƴƴude e etude Sivori, njeenaari ɓurndi moƴƴude e sukaaɓe fiyooɓe violon e njeenaari ɓurndi moƴƴude e sonata teeminannde 20ɓiire. E nder hitaande 2018, e kawgel violon Pays-Bas "Oskar Back", mawɓe Hawijch keɓii njeenaari ɗiɗmiri e njeenaari heɗotooɓe.
Mawɓe Hawijch ina keewi waɗde jimɗi e nder leydi Pays-Bas e caggal leydi. Ko o jimoowo gooto o fiyi e fedde Real Filharmonia de Galicia, Domestica Rotterdam, Orkestra Simfoni Amsterdam, Filarmoni Nieuwe Utrecht, Orkestra Filharmoni Pays-Bas, Orkestra Residentie, Orkestra Suudu Amadeus to Rajo Poloñ, Orkestra Filharmoni Odessa Filássica Da. O waɗii yeewtere makko adannde to Bozar, to Biriksel, e lewru marse 2023, o waɗii konsiir nayaɓo mo Mozart waɗi e violon e orkester Wiener Kammer mo Augustin Dumay ardii. O golliima e konnguɗi jimɗi suudu e Valeriy Sokolov, Quirine Viersen e Maria Milstein.
Kuje
Mawɓe Hawijch ina fija violon Gennaro Gagliano (Naples ca.1755) e bow Dominik Peccatte e ñamaande ummoraade e Fonds National Muziekinstrumental. Fijol oo jeyaa ko e ‘koolol Willem G. Vogelaar’, bow oo jeyaa ko e ‘koolol Tettelaar’.
Njeenaaje
2025 – Njeenaari winndereeri Antonio Mormone
2023 – Kawgel hakkunde leyɗeele "Premio Paganini" 57ɓiire, njeenaari 4ɓiiri
2023 – Kawgel hakkunde leyɗeele 8ɓol fijo Henri Marteau, njeenaari 1ɓiiri
2022 – XII kawgel hakkunde leyɗeele Jean Sibelius, semi-finaal e njeenaari galle Sibelius
2021/2022 – Talannde Kilaasikal Holanndee, keɓɗo njeenaari
2021 – Kawgel hakkunde leyɗeele Leonid Kogan wonande sukaaɓe fiyooɓe violon, njeenaari 1ɓiiri
2021 – Kawgel hakkunde leyɗeele Odesa II, njeenaari ɗiɗmiri
2019 – Njeenaari Kersjes van de Groenekan)
2019 – 3ɓo kawgel hakkunde leyɗeele Oleh Krysa, keɓɗo njeenaari
2018 – Kawgel hakkunde leyɗeele 37ɓiire ngam fiyde fijo ‘Premio Rodolfo Lipizer’, njeenaari ɗiɗmiri
2018 – Kawgel violon Pays-Bas "Oskar Back", njeenaari ɗiɗmiri e njeenaari heɗotooɓe
2014 – Njeenaari sukaaɓe mawɓe 2014
2013 – Konngol laamɓe debbo Christina - Final ngenndiwal, njeenaari ɗiɗmiri e njeenaari heɗotooɓe
2010 – Iordens Viooldagen, njeenaari 1ɓiire
Tuugnorgal
tcdoowr6ys53w399q4345emk5yecrp2
163227
163226
2026-04-13T10:58:07Z
SUZYFATIMA
13856
163227
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hawijch Elders''' ko fiyoowo violon Holanndeejo jibinaa ko ñalnde 31 oktoobar 1998.
== Nguurndam ==
Mawɓe puɗɗii janngude violon ko ina tolnoo e duuɓi jeegom to Mea Fontijn, tuggi 2011-2016 o heɓi janngude violon e janngude jimɗi suudu to Benzion Shamir. O woni ko e rewde jaŋde makko violon e Ilya Grubert to duɗal jaaɓi haaɗtirde van Amsterdam gila 2016, ɗo o timmini jaŋde makko dipolomaaji Baccalauréat (2020) e Master (2022) e dipolomaaji ɓurɗi toowde. Gila lewru suwee 2022, ko o Naalanke e Hoɗorde to Kapel Musik Laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth, ɗo o janngata e Augustin Dumay.
O heɓi njeenaaje e njeenaaje keewɗe e kawgel violon ngenndiwal e hakkunde leyɗeele. E lewru mee 2023, mawɓe Hawijch keɓii njeenaari adanndi e kawgel hakkunde leyɗeele 8ɓol Henri Marteau, e njillu Paganini gadano fijo e Hofer Symphoniker mo Christoph-Mathias Mueller ardii, o heɓi njeenaaje keewɗe ngam firo golle Maxsti Marger e Johann Baba Seba. E hitaande 2021, o rokkaa njeenaari ɗiɗmiri e kawgel hakkunde leyɗeele Odesa, njeenaari adanndi e kawgel hakkunde leyɗeele 5ɓol Leonid Kogan. E hitaande 2018, mawɓe keɓii njeenaaje nay e kawgel winnderewal ‘Rodolfo Lipizer’ to leydi Itali. Gaagaa njeenaari ɗiɗmiri ndii o rokkaama kadi njeenaaje tati teeŋtuɗe : njeenaari ɓurndi moƴƴude e etude Sivori, njeenaari ɓurndi moƴƴude e sukaaɓe fiyooɓe violon e njeenaari ɓurndi moƴƴude e sonata teeminannde 20ɓiire. E nder hitaande 2018, e kawgel violon Pays-Bas "Oskar Back", mawɓe Hawijch keɓii njeenaari ɗiɗmiri e njeenaari heɗotooɓe.
Mawɓe Hawijch ina keewi waɗde jimɗi e nder leydi Pays-Bas e caggal leydi. Ko o jimoowo gooto o fiyi e fedde Real Filharmonia de Galicia, Domestica Rotterdam, Orkestra Simfoni Amsterdam, Filarmoni Nieuwe Utrecht, Orkestra Filharmoni Pays-Bas, Orkestra Residentie, Orkestra Suudu Amadeus to Rajo Poloñ, Orkestra Filharmoni Odessa Filássica Da. O waɗii yeewtere makko adannde to Bozar, to Biriksel, e lewru marse 2023, o waɗii konsiir nayaɓo mo Mozart waɗi e violon e orkester Wiener Kammer mo Augustin Dumay ardii. O golliima e konnguɗi jimɗi suudu e Valeriy Sokolov, Quirine Viersen e Maria Milstein.
== Kuje ==
Mawɓe Hawijch ina fija violon Gennaro Gagliano (Naples ca.1755) e bow Dominik Peccatte e ñamaande ummoraade e Fonds National Muziekinstrumental. Fijol oo jeyaa ko e ‘koolol Willem G. Vogelaar’, bow oo jeyaa ko e ‘koolol Tettelaar’.
== Njeenaaje ==
* 2025 – Njeenaari winndereeri Antonio Mormone
* 2023 – Kawgel hakkunde leyɗeele "Premio Paganini" 57ɓiire, njeenaari 4ɓiiri
* 2023 – Kawgel hakkunde leyɗeele 8ɓol fijo Henri Marteau, njeenaari 1ɓiiri
* 2022 – XII kawgel hakkunde leyɗeele Jean Sibelius, semi-finaal e njeenaari galle Sibelius
* 2021/2022 – Talannde Kilaasikal Holanndee, keɓɗo njeenaari
* 2021 – Kawgel hakkunde leyɗeele Leonid Kogan wonande sukaaɓe fiyooɓe violon, njeenaari 1ɓiiri
* 2021 – Kawgel hakkunde leyɗeele Odesa II, njeenaari ɗiɗmiri
* 2019 – Njeenaari Kersjes van de Groenekan)
* 2019 – 3ɓo kawgel hakkunde leyɗeele Oleh Krysa, keɓɗo njeenaari
* 2018 – Kawgel hakkunde leyɗeele 37ɓiire ngam fiyde fijo ‘Premio Rodolfo Lipizer’, njeenaari ɗiɗmiri
* 2018 – Kawgel violon Pays-Bas "Oskar Back", njeenaari ɗiɗmiri e njeenaari heɗotooɓe 2014 – Njeenaari sukaaɓe mawɓe 2014
* 2013 – Konngol laamɓe debbo Christina - Final ngenndiwal, njeenaari ɗiɗmiri e njeenaari heɗotooɓe
* 2010 – Iordens Viooldagen, njeenaari 1ɓiire
== Tuugnorgal ==
5s24oul9gaqz18myvbccyjkoy8jyag9
163231
163227
2026-04-13T11:06:01Z
SUZYFATIMA
13856
163231
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hawijch Elders''' ko fiyoowo violon Holanndeejo jibinaa ko ñalnde 31 oktoobar 1998.
== Nguurndam ==
Mawɓe puɗɗii janngude violon ko ina tolnoo e duuɓi jeegom to Mea Fontijn, tuggi 2011-2016 o heɓi janngude violon e janngude jimɗi suudu to Benzion Shamir. O woni ko e rewde jaŋde makko violon e Ilya Grubert to duɗal jaaɓi haaɗtirde van Amsterdam gila 2016, ɗo o timmini jaŋde makko dipolomaaji Baccalauréat (2020) e Master (2022) e dipolomaaji ɓurɗi toowde. Gila lewru suwee 2022, ko o Naalanke e Hoɗorde to Kapel Musik Laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth, ɗo o janngata e Augustin Dumay.
O heɓi njeenaaje e njeenaaje keewɗe e kawgel violon ngenndiwal e hakkunde leyɗeele. E lewru mee 2023, mawɓe Hawijch keɓii njeenaari adanndi e kawgel hakkunde leyɗeele 8ɓol Henri Marteau, e njillu Paganini gadano fijo e Hofer Symphoniker mo Christoph-Mathias Mueller ardii, o heɓi njeenaaje keewɗe ngam firo golle Maxsti Marger e Johann Baba Seba. E hitaande 2021, o rokkaa njeenaari ɗiɗmiri e kawgel hakkunde leyɗeele Odesa, njeenaari adanndi e kawgel hakkunde leyɗeele 5ɓol Leonid Kogan. E hitaande 2018, mawɓe keɓii njeenaaje nay e kawgel winnderewal ‘Rodolfo Lipizer’ to leydi Itali. Gaagaa njeenaari ɗiɗmiri ndii o rokkaama kadi njeenaaje tati teeŋtuɗe : njeenaari ɓurndi moƴƴude e etude Sivori, njeenaari ɓurndi moƴƴude e sukaaɓe fiyooɓe violon e njeenaari ɓurndi moƴƴude e sonata teeminannde 20ɓiire. E nder hitaande 2018, e kawgel violon Pays-Bas "Oskar Back", mawɓe Hawijch keɓii njeenaari ɗiɗmiri e njeenaari heɗotooɓe.
Mawɓe Hawijch ina keewi waɗde jimɗi e nder leydi Pays-Bas e caggal leydi. Ko o jimoowo gooto o fiyi e fedde Real Filharmonia de Galicia, Domestica Rotterdam, Orkestra Simfoni Amsterdam, Filarmoni Nieuwe Utrecht, Orkestra Filharmoni Pays-Bas, Orkestra Residentie, Orkestra Suudu Amadeus to Rajo Poloñ, Orkestra Filharmoni Odessa Filássica Da. O waɗii yeewtere makko adannde to Bozar, to Biriksel, e lewru marse 2023, o waɗii konsiir nayaɓo mo Mozart waɗi e violon e orkester Wiener Kammer mo Augustin Dumay ardii. O golliima e konnguɗi jimɗi suudu e Valeriy Sokolov, Quirine Viersen e Maria Milstein.
== Kuje ==
Mawɓe Hawijch ina fija violon Gennaro Gagliano (Naples ca.1755) e bow Dominik Peccatte e ñamaande ummoraade e Fonds National Muziekinstrumental. Fijol oo jeyaa ko e ‘koolol Willem G. Vogelaar’, bow oo jeyaa ko e ‘koolol Tettelaar’.
== Njeenaaje ==
* 2025 – Njeenaari winndereeri Antonio Mormone
* 2023 – Kawgel hakkunde leyɗeele "Premio Paganini" 57ɓiire, njeenaari 4ɓiiri
* 2023 – Kawgel hakkunde leyɗeele 8ɓol fijo Henri Marteau, njeenaari 1ɓiiri
* 2022 – XII kawgel hakkunde leyɗeele Jean Sibelius, semi-finaal e njeenaari galle Sibelius
* 2021/2022 – Talannde Kilaasikal Holanndee, keɓɗo njeenaari
* 2021 – Kawgel hakkunde leyɗeele Leonid Kogan wonande sukaaɓe fiyooɓe violon, njeenaari 1ɓiiri
* 2021 – Kawgel hakkunde leyɗeele Odesa II, njeenaari ɗiɗmiri
* 2019 – Njeenaari Kersjes van de Groenekan)
* 2019 – 3ɓo kawgel hakkunde leyɗeele Oleh Krysa, keɓɗo njeenaari
* 2018 – Kawgel hakkunde leyɗeele 37ɓiire ngam fiyde fijo ‘Premio Rodolfo Lipizer’, njeenaari ɗiɗmiri
* 2018 – Kawgel violon Pays-Bas "Oskar Back", njeenaari ɗiɗmiri e njeenaari heɗotooɓe 2014 – Njeenaari sukaaɓe mawɓe 2014
* 2013 – Konngol laamɓe debbo Christina - Final ngenndiwal, njeenaari ɗiɗmiri e njeenaari heɗotooɓe
* 2010 – Iordens Viooldagen, njeenaari 1ɓiire<ref>{{Cite web|url=https://www.violinwettbewerb-marteau.de/en/competition-2023/competition-2023/price-winners.html/|title=Henri Marteau International Violin Competition 2023 Prize Winners|last=|first=|date=|website=International Violin Competition Henri Marteau|archive-url=https://web.archive.org/web/20230512001850/https://www.violinwettbewerb-marteau.de/en/competition-2023/competition-2023/price-winners.html|archive-date=2023-05-12|access-date=|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.facebook.com/violincompetition.marteau/posts/913154919719699/|title=Henri Marteau Competition - Announcement of the winners|last=|first=|date=|website=Facebook / International Violin Competition Henri Marteau|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.odesacompetition.com/en/rezultaty/|title=The results of the II Odesa International Violin Competition|last=|first=|date=|website=Odesa International Violin Competition|archive-url=|archive-date=|access-date=}}{{Dead link|date=July 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.leonidkogan-competition.com/|title=Leonid Kogan International Competition|last=|first=|website=Leonid Kogan International Competition|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lipizer.it/images/stories/37concorso/c37programmalaureati.pdf|title=37° Concorso Internazionale di Violino "PREMIO RODOLFO LIPIZER"|last=|first=|date=|website=Lipizer|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.conservatoriumvanamsterdam.nl/en/news/2018/9/hawijch-elders-wins-four-prizes-at-rodolfo-lipizer-competition/|title=Hawijch Elders wins four prizes at 'Rodolfo Lipizer' competition|last=|first=|date=|website=Conservatorium van Amsterdam|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=2ImhrYEKrig|title=Finale Nederlands Vioolconcours 2018|last=|first=|date=|website=YouTube {{!}} Nederlands Vioolconcours|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
hi4qlath3h93yeaykz7kdtuctfd3l8e
Springfield Jaycee Open
0
39670
163228
2026-04-13T11:00:58Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Springfield Jaycee Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1969 haa 1970. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Northwood Hills Country Club to Springfield, to Ohio. Jaaltaaɓe Jaycee Uddit 1970 Judi Rankin Stroh's-WBLY Uddit 1969 Marlen Hagge Tuugnorgal"
163228
wikitext
text/x-wiki
Springfield Jaycee Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1969 haa 1970. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Northwood Hills Country Club to Springfield, to Ohio.
Jaaltaaɓe
Jaycee Uddit
1970 Judi Rankin
Stroh's-WBLY Uddit
1969 Marlen Hagge
Tuugnorgal
5se99dmole7o3cyqy9qg0sjfwbsne1g
163229
163228
2026-04-13T11:03:33Z
Ilya Discuss
10103
163229
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Springfield Jaycee Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1969 haa 1970. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Northwood Hills Country Club to Springfield, to Ohio.
Jaaltaaɓe
Jaycee Uddit
1970 Judi Rankin
Stroh's-WBLY Uddit
1969 Marlen Hagge
Tuugnorgal
saga2zc1epelbnkc46rdzf43ch7ay33
163230
163229
2026-04-13T11:05:42Z
Ilya Discuss
10103
163230
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Springfield Jaycee Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1969 haa 1970. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Northwood Hills Country Club to Springfield, to Ohio.
== Jaaltaaɓe ==
== Jaycee Uddit ==
1970 Judi Rankin
Stroh's-WBLY Uddit
1969 Marlen Hagge
== Tuugnorgal ==
dnetsynys4t54jdevfo3zydphnmxv5k
163232
163230
2026-04-13T11:06:40Z
Ilya Discuss
10103
163232
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Springfield Jaycee Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1969 haa 1970. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Northwood Hills Country Club to Springfield, to Ohio.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960-1969|access-date=2010-09-08|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-09-08|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Jaycee Uddit ==
1970 Judi Rankin
Stroh's-WBLY Uddit
1969 Marlen Hagge
== Tuugnorgal ==
o7kxr54qjduwp60kair69wuqfs8znng
Salina Fisher
0
39671
163233
2026-04-13T11:09:13Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Salina Fisher (jibinaa ko 6 oktoobar 1993) ko jimoowo e fiyoowo violon to Nuwel Selannde, jooɗiiɗo hannde to Wellington. Fisher wonnoo ko gardiiɗo konsiir e nder fedde sukaaɓe ngenndiire NZSO e hitaande 2012-2013. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nuwel Selannde, caggal ɗuum o janngi Master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattan to New York. E hitaande 2014, golle Fisher biyeteeɗe Blushing Skies keɓii njeenaari cuɓagol orkestra. Ko kanko ɓuri famɗud..."
163233
wikitext
text/x-wiki
Salina Fisher (jibinaa ko 6 oktoobar 1993) ko jimoowo e fiyoowo violon to Nuwel Selannde, jooɗiiɗo hannde to Wellington.
Fisher wonnoo ko gardiiɗo konsiir e nder fedde sukaaɓe ngenndiire NZSO e hitaande 2012-2013. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nuwel Selannde, caggal ɗuum o janngi Master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattan to New York. E hitaande 2014, golle Fisher biyeteeɗe Blushing Skies keɓii njeenaari cuɓagol orkestra. Ko kanko ɓuri famɗude e dañde njeenaari SOUNZ Contemporary Award ngam golle makko orkestra Rainphase, caggal ɗuum o heɓi njeenaari ndii e hitaande 2017 ngam fedde makko wiyeteende Tōrino. Tōrino suɓaama ngam lomtaade leydi Nuwel Selannde e ñalɗi jimɗi winndereeji ISCM to Vancouver, BC, Kanadaa, o waɗi toon e lewru noowammbar 2017. ko fedde wiyeteende Emily Carr. O rokkaa njeenaari mawndi ndi Fulbright to leydi Nuwel Selannde. Ko kanko woni keɓɗo njeenaari New Generation.
Tuugnorgal
lnlfif9x5mfp5hhvfczqokmho63a3sx
163235
163233
2026-04-13T11:10:11Z
SUZYFATIMA
13856
163235
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Salina Fisher''' (jibinaa ko 6 oktoobar 1993) ko jimoowo e fiyoowo violon to Nuwel Selannde, jooɗiiɗo hannde to Wellington.
Fisher wonnoo ko gardiiɗo konsiir e nder fedde sukaaɓe ngenndiire NZSO e hitaande 2012-2013. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nuwel Selannde, caggal ɗuum o janngi Master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattan to New York. E hitaande 2014, golle Fisher biyeteeɗe Blushing Skies keɓii njeenaari cuɓagol orkestra. Ko kanko ɓuri famɗude e dañde njeenaari SOUNZ Contemporary Award ngam golle makko orkestra Rainphase, caggal ɗuum o heɓi njeenaari ndii e hitaande 2017 ngam fedde makko wiyeteende Tōrino. Tōrino suɓaama ngam lomtaade leydi Nuwel Selannde e ñalɗi jimɗi winndereeji ISCM to Vancouver, BC, Kanadaa, o waɗi toon e lewru noowammbar 2017. ko fedde wiyeteende Emily Carr. O rokkaa njeenaari mawndi ndi Fulbright to leydi Nuwel Selannde. Ko kanko woni keɓɗo njeenaari New Generation.
== Tuugnorgal ==
0j1t7r8dczhaoiw2jkjrnj9xdcz79wc
163253
163235
2026-04-13T11:50:37Z
SUZYFATIMA
13856
163253
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Salina Fisher''' (jibinaa ko 6 oktoobar 1993) ko jimoowo e fiyoowo violon to Nuwel Selannde, jooɗiiɗo hannde to Wellington.
Fisher wonnoo ko gardiiɗo konsiir e nder fedde sukaaɓe ngenndiire NZSO e hitaande 2012-2013. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nuwel Selannde, caggal ɗuum o janngi Master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattan to New York. E hitaande 2014, golle Fisher biyeteeɗe Blushing Skies keɓii njeenaari cuɓagol orkestra. Ko kanko ɓuri famɗude e dañde njeenaari SOUNZ Contemporary Award ngam golle makko orkestra Rainphase, caggal ɗuum o heɓi njeenaari ndii e hitaande 2017 ngam fedde makko wiyeteende Tōrino. Tōrino suɓaama ngam lomtaade leydi Nuwel Selannde e ñalɗi jimɗi winndereeji ISCM to Vancouver, BC, Kanadaa, o waɗi toon e lewru noowammbar 2017. ko fedde wiyeteende Emily Carr. O rokkaa njeenaari mawndi ndi Fulbright to leydi Nuwel Selannde. Ko kanko woni keɓɗo njeenaari New Generation.<ref>{{Cite journal|date=July-August 2012|title=Milestone performance features musical youth of New Zealand|journal=New Zealand Opera News|pages=4-5}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.dmmfoundation.org.nz/standout-talent-earns-young-wellington-composer-dame-malvina-major-foundation-award/|title=Standout talent earns young composer DMMF award|date=11 July 2017|website=Dame Malvina Major|language=en|access-date=7 March 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.iscm.org/catalogue/composers/fisher-salina-f-new-zealand|title=Salina Fisher Biography|website=International Society for Contemporary Music}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.radionz.co.nz/concert/programmes/upbeat/audio/201860123/sounz-contemporary-award-winner-2017-salina-fisher|title=SOUNZ Contemporary Award Winner 2017 – Salina Fisher|date=27 September 2017|work=Radio New Zealand|access-date=2 September 2018|language=en-nz}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://iscm2017.ca/concerts-and-events/|title=Soundwalk|website=iscm2017.ca|language=en-US|access-date=2 September 2018}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://emilycarrstringquartet.com/index.html|title=Emily Carr String Quartet|website=emilycarrstringquartet.com|access-date=2 September 2018}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.fulbright.org.nz/portfolio/salina-fisher-fulbright-new-zealand-general-graduate-award/|title=Salina Fisher – Fulbright New Zealand General Graduate Award|website=www.fulbright.org.nz|language=en-US|access-date=12 March 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.thearts.co.nz/awards/new-generation-awards|title=New Generation Awards|date=26 September 2015|website=The Arts Foundation|language=en|access-date=12 March 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
0ctwgxdtvvorqz2snjo56ygci3gx90n
163254
163253
2026-04-13T11:50:53Z
SUZYFATIMA
13856
163254
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Salina Fisher''' (jibinaa ko 6 oktoobar 1993) ko jimoowo e fiyoowo violon to Nuwel Selannde, jooɗiiɗo hannde to Wellington.
Fisher wonnoo ko gardiiɗo konsiir e nder fedde sukaaɓe ngenndiire NZSO e hitaande 2012-2013. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nuwel Selannde, caggal ɗuum o janngi Master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattan to New York. E hitaande 2014, golle Fisher biyeteeɗe Blushing Skies keɓii njeenaari cuɓagol orkestra. Ko kanko ɓuri famɗude e dañde njeenaari SOUNZ Contemporary Award ngam golle makko orkestra Rainphase, caggal ɗuum o heɓi njeenaari ndii e hitaande 2017 ngam fedde makko wiyeteende Tōrino. Tōrino suɓaama ngam lomtaade leydi Nuwel Selannde e ñalɗi jimɗi winndereeji ISCM to Vancouver, BC, Kanadaa, o waɗi toon e lewru noowammbar 2017. ko fedde wiyeteende Emily Carr. O rokkaa njeenaari mawndi ndi Fulbright to leydi Nuwel Selannde. Ko kanko woni keɓɗo njeenaari New Generation.<ref>{{Cite journal|date=July-August 2012|title=Milestone performance features musical youth of New Zealand|journal=New Zealand Opera News|pages=4-5}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.dmmfoundation.org.nz/standout-talent-earns-young-wellington-composer-dame-malvina-major-foundation-award/|title=Standout talent earns young composer DMMF award|date=11 July 2017|website=Dame Malvina Major|language=en|access-date=7 March 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.iscm.org/catalogue/composers/fisher-salina-f-new-zealand|title=Salina Fisher Biography|website=International Society for Contemporary Music}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.radionz.co.nz/concert/programmes/upbeat/audio/201860123/sounz-contemporary-award-winner-2017-salina-fisher|title=SOUNZ Contemporary Award Winner 2017 – Salina Fisher|date=27 September 2017|work=Radio New Zealand|access-date=2 September 2018|language=en-nz}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://iscm2017.ca/concerts-and-events/|title=Soundwalk|website=iscm2017.ca|language=en-US|access-date=2 September 2018}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://emilycarrstringquartet.com/index.html|title=Emily Carr String Quartet|website=emilycarrstringquartet.com|access-date=2 September 2018}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.fulbright.org.nz/portfolio/salina-fisher-fulbright-new-zealand-general-graduate-award/|title=Salina Fisher – Fulbright New Zealand General Graduate Award|website=www.fulbright.org.nz|language=en-US|access-date=12 March 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.thearts.co.nz/awards/new-generation-awards|title=New Generation Awards|date=26 September 2015|website=The Arts Foundation|language=en|access-date=12 March 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
ay3ulyp5adge9zwzs2h9zy7nsdxt5v1
Fort Wayne Open (LPGA Tour)
0
39672
163234
2026-04-13T11:09:40Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Fort Wayne Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1954 tan. Ko Marilin Smith heɓi njeenaari ndii. Tuugnorgal"
163234
wikitext
text/x-wiki
Fort Wayne Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1954 tan. Ko Marilin Smith heɓi njeenaari ndii.
Tuugnorgal
ndk5n6zbj4kmsfzo5p0i1ssdgfuxn07
163236
163234
2026-04-13T11:10:28Z
Ilya Discuss
10103
163236
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Fort Wayne Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1954 tan. Ko Marilin Smith heɓi njeenaari ndii.
Tuugnorgal
40k6qr0m6v5ebehzhv18uaz3633a8q0
163237
163236
2026-04-13T11:12:52Z
Ilya Discuss
10103
163237
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fort Wayne Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1954 tan. Ko Marilin Smith heɓi njeenaari ndii.
== Tuugnorgal ==
6mia4a7b04f74zwls5gyz8n0u7abftv
163238
163237
2026-04-13T11:18:35Z
Ilya Discuss
10103
163238
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fort Wayne Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1954 tan. Ko Marilin Smith heɓi njeenaari ndii.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=February 27, 2012}}</ref>
== Tuugnorgal ==
eqzgudemhblur7wt8w3zq43ttp0x3tl
Minarni
0
39673
163239
2026-04-13T11:24:21Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Minarni (caggal ɗuum Minarni Soedaryanto; 10 mee 1944 – 14 mee 2003) ko ƴarotooɗo badminton Indoneesi, keɓɗo tiitooɗe mawɗe e nder winndere ndee, kadi o lomtii leydi makko e nder winndere ndee hakkunde 1959 e 1975 Retno Kustijah woni gadanol e nder kippuuji ɗiɗi tan rewɓe Indoneesi ɗi keɓaani tawo tiitoonde All England Open. O heɓi kadi tiitooɗe e kawgel ngenndiwal Indoneesi, e kawgel Asii ngel duuɓi nay, e kawgel Asii, e nder kawgel Malesi, Amerik, Kana..."
163239
wikitext
text/x-wiki
Minarni (caggal ɗuum Minarni Soedaryanto; 10 mee 1944 – 14 mee 2003) ko ƴarotooɗo badminton Indoneesi, keɓɗo tiitooɗe mawɗe e nder winndere ndee, kadi o lomtii leydi makko e nder winndere ndee hakkunde 1959 e 1975 Retno Kustijah woni gadanol e nder kippuuji ɗiɗi tan rewɓe Indoneesi ɗi keɓaani tawo tiitoonde All England Open. O heɓi kadi tiitooɗe e kawgel ngenndiwal Indoneesi, e kawgel Asii ngel duuɓi nay, e kawgel Asii, e nder kawgel Malesi, Amerik, Kanadaa, Singapuur, e New Zealand Opens. E hitaande 1966, Penang Open, Minarni dañii njeenaari e nder cate tati keɓtinaaɗe ɗee kala (rewɓe gooto, rewɓe ɗiɗo e ɗiɗo jillondirɓe) e nder ñalawma gooto. Minarni adii fiyde ko e kawgel Uber Cup, ngel waɗi duuɓi tati e oon sahaa, wonande Indoneesi, ko e duuɓi mum capanɗe jeegom (1959). E kampaañ makko cakkitiiɗo e Uber Cup (1974-1975), o toɗɗaa ko kapiteen kippu oo, tee pijirlooji makko moƴƴi ɗi o waɗi ɗii, mballitii Indoneesi heɓde tiitoonde mum adannde e kippu winndereejo rewɓe.
10 mee 2019, e ñalngu ngu o heɓi duuɓi 75, o teddinaama e Google Doodle.
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
Njeenaari Hitaande Categori Njeñtudi Ref.
Njeenaaje Fedde Adunaare Badminton 1986 Njeenaari golle moƴƴe teddinaama
Baɗte
Pijirlooji Masters Aduna
Duuɓi rewɓe
Duuɓi Duuɓi Nokku Sehil Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1989 40+ Ko wuro wiyeteengo Arhus, wuro wiyeteengo Aarhus
Danemark Suwed Eva Stuart Danemark Ulla Strand
Danemark Kirsten Jørgensen kaŋŋe kaŋŋe
Pijirlooji Aasi
Rewɓe cehilaaɓe
Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1962 Istora Senayan, Jakarta, Indoneesi Indoneesi Kori Kawilarang 11-4, 7-11, 11-7 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Noriko Takagi 1-11, 7-11 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Hiroe Yuki 11-7, 8-7 ƴetti njamndi mboɗeeri
Duuɓi rewɓe
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1962 Istora Senayan,
Jakarta, Indoneesi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Corry Kawilarang
Indoneesi weltaare Herowati 9-15, 15-12, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Tomoko Takahashi 15-9, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Wong Pek Sen Malaysi Teh Kew San
Malaysi Rosalind Sinha Ang 15-3, 8-15, 6-15 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, 1970.
Bangkok, Taylande Indoneesi Rudy Hartono Taylande Bandid Jaiyen
Taylande Achara
rhncouih97txesrgsz8t3sylwjjyeor
163240
163239
2026-04-13T11:26:47Z
Ilya Discuss
10103
163240
wikitext
text/x-wiki
Minarni (caggal ɗuum Minarni Soedaryanto; 10 mee 1944 – 14 mee 2003) ko ƴarotooɗo badminton Indoneesi, keɓɗo tiitooɗe mawɗe e nder winndere ndee, kadi o lomtii leydi makko e nder winndere ndee hakkunde 1959 e 1975 Retno Kustijah woni gadanol e nder kippuuji ɗiɗi tan rewɓe Indoneesi ɗi keɓaani tawo tiitoonde All England Open. O heɓi kadi tiitooɗe e kawgel ngenndiwal Indoneesi, e kawgel Asii ngel duuɓi nay, e kawgel Asii, e nder kawgel Malesi, Amerik, Kanadaa, Singapuur, e New Zealand Opens. E hitaande 1966, Penang Open, Minarni dañii njeenaari e nder cate tati keɓtinaaɗe ɗee kala (rewɓe gooto, rewɓe ɗiɗo e ɗiɗo jillondirɓe) e nder ñalawma gooto. Minarni adii fiyde ko e kawgel Uber Cup, ngel waɗi duuɓi tati e oon sahaa, wonande Indoneesi, ko e duuɓi mum capanɗe jeegom (1959). E kampaañ makko cakkitiiɗo e Uber Cup (1974-1975), o toɗɗaa ko kapiteen kippu oo, tee pijirlooji makko moƴƴi ɗi o waɗi ɗii, mballitii Indoneesi heɓde tiitoonde mum adannde e kippu winndereejo rewɓe.
10 mee 2019, e ñalngu ngu o heɓi duuɓi 75, o teddinaama e Google Doodle.
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
Njeenaari Hitaande Categori Njeñtudi Ref.
Njeenaaje Fedde Adunaare Badminton 1986 Njeenaari golle moƴƴe teddinaama
Baɗte
Pijirlooji Masters Aduna
Duuɓi rewɓe
Duuɓi Duuɓi Nokku Sehil Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1989 40+ Ko wuro wiyeteengo Arhus, wuro wiyeteengo Aarhus
Danemark Suwed Eva Stuart Danemark Ulla Strand
Danemark Kirsten Jørgensen kaŋŋe kaŋŋe
Pijirlooji Aasi
Rewɓe cehilaaɓe
Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1962 Istora Senayan, Jakarta, Indoneesi Indoneesi Kori Kawilarang 11-4, 7-11, 11-7 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Noriko Takagi 1-11, 7-11 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Hiroe Yuki 11-7, 8-7 ƴetti njamndi mboɗeeri
Duuɓi rewɓe
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1962 Istora Senayan,
Jakarta, Indoneesi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Corry Kawilarang
Indoneesi weltaare Herowati 9-15, 15-12, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Tomoko Takahashi 15-9, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Wong Pek Sen Malaysi Teh Kew San
Malaysi Rosalind Sinha Ang 15-3, 8-15, 6-15 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, 1970.
Bangkok, Taylande Indoneesi Rudy Hartono Taylande Bandid Jaiyen
Taylande Achara
Kaɓirɗe Asii
Rewɓe cehilaaɓe
Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1962 Stade Negara, Kuala Lumpur, Malesi Taylande Sumol Chanklum 11-7, 11-3 Kaŋŋe kaŋŋe [13].
Duuɓi rewɓe
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1962 Stade Negara,
Kuala Lumpur, Malaysi Indoneesi Wiwiek Dwi Kaeksi Taylande Pankae Phongarn
Sumol Chanklum Taylande 1-15, 15-9, 11-15 Njamndi mboɗeeri
Kawgel hakkunde leyɗeele (20 tiitoonde, 4 ɗiɗmere)
Rewɓe cehilaaɓe
Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Walkover 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1965 Den Haag udditi Indoneesi Corry Kawilarang 11-4, 11-4 nokku gadano, keɓɗo njeenaari kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo [14]
1966 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-5, 8-11, 11-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Penang Udditi Indoneesi Retno Kustijah 12-10, 12-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-7, 11-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-4, 11-7 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Singapuur udditii Indoneesi Retno Kustijah 5-11, 11-6, o woppii nokku 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1968 Angalteer fof udditi Suwed Eva Twedberg 6-11, 2-11 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1969 U.S. Open Danemark Pernille Mølgaard Hansen 11-1, 11-2 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
Duuɓi rewɓe
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Tan Gaik Bee
Malesi Sesiliya Samuwel 5–15, 12–15 2ɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1966 Malaysi udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15-5, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Penang udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15–9, 15–4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15-1, 15-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Rosalind Singha Ang
Malesi Teoh Siew Yong 15-7, 15-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Noriko Takagi 15-6, 18-13 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1968 Angalteer fof udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Noriko Takagi 15-5, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Kanadaa udditi Indoneesi Retno Kustijah Kanadaa Barbara Hood
Kanadaa Marjory Shedd 15-3, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Amerik udditi Indoneesi Retno Kustijah Dental Dowlaaji Amerik Tyna Barinaga
Dowlaaji Dentuɗi Amerik Helen Tibbetts 15-6, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1970 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Malaysi Rosalind Singha Ang
Malesi Teoh Siew Yong 15-11, 15-4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1966 Penang udditi Indoneesi Abdul Patah Unang Malesi Eddy Choong
Malesi Rosalind Singha Ang 15-13, 15-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak udditi Malesi Eddy Choong Malesi Tan Yee Khan
Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 11-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1967 Malesi udditi Indoneesi Darmadi Indoneesi Tan Joe Hok
Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 8-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1967 Singapuur Udditi Indoneesi Darmadi Malaysi Ng Boon Bee
Malesi Rosalind Singha Ang 15-4, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Kanada Udditi Indonesie Darmadi Malaisie Ng Boon Bee
Indoneesi Retno Kustijah 15-5, 17-15 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
Kawgel noddaango
Duuɓi rewɓe
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1974 Kaɓirɗe winndereeje noddaango Indoneesi Regina Masli Danemark Lene Køppen
Pays-Bas Joke van Beusekom 15-7, 15-8 Kaŋŋe kaŋŋe
Kawgel goɗngel
Rewɓe cehilaaɓe
Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1963 GANEFO Siin 10-12, 11-1, 11-1 Kaŋŋe kaŋŋe
Duuɓi rewɓe
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1963 GANEFO Indoneesi Retno Kustijah Siin Liang Xiaomu
Siin 15-7, 15-3 Kaŋŋe kaŋŋe
1983 Kawgel ngel (30+) Indoneesi Imelda Wiguna Japon Noriko Nakayama
Japon Hiroe Amano 15-3, ret 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
Tuugnorgal
lftj2uedm4onbasedg5zb6kqsqm8x02
163241
163240
2026-04-13T11:28:57Z
Ilya Discuss
10103
163241
wikitext
text/x-wiki
'''Minarni''' (caggal ɗuum Minarni Soedaryanto; 10 mee 1944 – 14 mee 2003) ko ƴarotooɗo badminton Indoneesi, keɓɗo tiitooɗe mawɗe e nder winndere ndee, kadi o lomtii leydi makko e nder winndere ndee hakkunde 1959 e 1975 Retno Kustijah woni gadanol e nder kippuuji ɗiɗi tan rewɓe Indoneesi ɗi keɓaani tawo tiitoonde All England Open. O heɓi kadi tiitooɗe e kawgel ngenndiwal Indoneesi, e kawgel Asii ngel duuɓi nay, e kawgel Asii, e nder kawgel Malesi, Amerik, Kanadaa, Singapuur, e New Zealand Opens. E hitaande 1966, Penang Open, Minarni dañii njeenaari e nder cate tati keɓtinaaɗe ɗee kala (rewɓe gooto, rewɓe ɗiɗo e ɗiɗo jillondirɓe) e nder ñalawma gooto. Minarni adii fiyde ko e kawgel Uber Cup, ngel waɗi duuɓi tati e oon sahaa, wonande Indoneesi, ko e duuɓi mum capanɗe jeegom (1959). E kampaañ makko cakkitiiɗo e Uber Cup (1974-1975), o toɗɗaa ko kapiteen kippu oo, tee pijirlooji makko moƴƴi ɗi o waɗi ɗii, mballitii Indoneesi heɓde tiitoonde mum adannde e kippu winndereejo rewɓe.
10 mee 2019, e ñalngu ngu o heɓi duuɓi 75, o teddinaama e Google Doodle.
== Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji ==
Njeenaari Hitaande Categori Njeñtudi Ref.
Njeenaaje Fedde Adunaare Badminton 1986 Njeenaari golle moƴƴe teddinaama
== Baɗte ==
Pijirlooji Masters Aduna
Duuɓi rewɓe
Duuɓi Duuɓi Nokku Sehil Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1989 40+ Ko wuro wiyeteengo Arhus, wuro wiyeteengo Aarhus
Danemark Suwed Eva Stuart Danemark Ulla Strand
Danemark Kirsten Jørgensen kaŋŋe kaŋŋe
== Pijirlooji Aasi ==
== Rewɓe cehilaaɓe ==
Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1962 Istora Senayan, Jakarta, Indoneesi Indoneesi Kori Kawilarang 11-4, 7-11, 11-7 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Noriko Takagi 1-11, 7-11 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Hiroe Yuki 11-7, 8-7 ƴetti njamndi mboɗeeri
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1962 Istora Senayan,
Jakarta, Indoneesi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Corry Kawilarang
Indoneesi weltaare Herowati 9-15, 15-12, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Tomoko Takahashi 15-9, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Wong Pek Sen Malaysi Teh Kew San
Malaysi Rosalind Sinha Ang 15-3, 8-15, 6-15 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, 1970.
Bangkok, Taylande Indoneesi Rudy Hartono Taylande Bandid Jaiyen
Taylande Achara
Kaɓirɗe Asii
Rewɓe cehilaaɓe
Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1962 Stade Negara, Kuala Lumpur, Malesi Taylande Sumol Chanklum 11-7, 11-3 Kaŋŋe kaŋŋe [13].
Duuɓi rewɓe
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1962 Stade Negara,
Kuala Lumpur, Malaysi Indoneesi Wiwiek Dwi Kaeksi Taylande Pankae Phongarn
Sumol Chanklum Taylande 1-15, 15-9, 11-15 Njamndi mboɗeeri
Kawgel hakkunde leyɗeele (20 tiitoonde, 4 ɗiɗmere)
Rewɓe cehilaaɓe
Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Walkover 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1965 Den Haag udditi Indoneesi Corry Kawilarang 11-4, 11-4 nokku gadano, keɓɗo njeenaari kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo [14]
1966 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-5, 8-11, 11-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Penang Udditi Indoneesi Retno Kustijah 12-10, 12-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-7, 11-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-4, 11-7 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Singapuur udditii Indoneesi Retno Kustijah 5-11, 11-6, o woppii nokku 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1968 Angalteer fof udditi Suwed Eva Twedberg 6-11, 2-11 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1969 U.S. Open Danemark Pernille Mølgaard Hansen 11-1, 11-2 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
Duuɓi rewɓe
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Tan Gaik Bee
Malesi Sesiliya Samuwel 5–15, 12–15 2ɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1966 Malaysi udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15-5, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Penang udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15–9, 15–4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15-1, 15-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Rosalind Singha Ang
Malesi Teoh Siew Yong 15-7, 15-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Noriko Takagi 15-6, 18-13 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1968 Angalteer fof udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Noriko Takagi 15-5, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Kanadaa udditi Indoneesi Retno Kustijah Kanadaa Barbara Hood
Kanadaa Marjory Shedd 15-3, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Amerik udditi Indoneesi Retno Kustijah Dental Dowlaaji Amerik Tyna Barinaga
Dowlaaji Dentuɗi Amerik Helen Tibbetts 15-6, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1970 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Malaysi Rosalind Singha Ang
Malesi Teoh Siew Yong 15-11, 15-4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1966 Penang udditi Indoneesi Abdul Patah Unang Malesi Eddy Choong
Malesi Rosalind Singha Ang 15-13, 15-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak udditi Malesi Eddy Choong Malesi Tan Yee Khan
Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 11-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1967 Malesi udditi Indoneesi Darmadi Indoneesi Tan Joe Hok
Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 8-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1967 Singapuur Udditi Indoneesi Darmadi Malaysi Ng Boon Bee
Malesi Rosalind Singha Ang 15-4, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Kanada Udditi Indonesie Darmadi Malaisie Ng Boon Bee
Indoneesi Retno Kustijah 15-5, 17-15 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
Kawgel noddaango
Duuɓi rewɓe
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1974 Kaɓirɗe winndereeje noddaango Indoneesi Regina Masli Danemark Lene Køppen
Pays-Bas Joke van Beusekom 15-7, 15-8 Kaŋŋe kaŋŋe
Kawgel goɗngel
Rewɓe cehilaaɓe
Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1963 GANEFO Siin 10-12, 11-1, 11-1 Kaŋŋe kaŋŋe
Duuɓi rewɓe
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1963 GANEFO Indoneesi Retno Kustijah Siin Liang Xiaomu
Siin 15-7, 15-3 Kaŋŋe kaŋŋe
1983 Kawgel ngel (30+) Indoneesi Imelda Wiguna Japon Noriko Nakayama
Japon Hiroe Amano 15-3, ret 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
Tuugnorgal
rmhrr9xhmrmkuly98rpaolvxhknkhjw
163242
163241
2026-04-13T11:30:54Z
Ilya Discuss
10103
163242
wikitext
text/x-wiki
'''Minarni''' (caggal ɗuum Minarni Soedaryanto; 10 mee 1944 – 14 mee 2003) ko ƴarotooɗo badminton Indoneesi, keɓɗo tiitooɗe mawɗe e nder winndere ndee, kadi o lomtii leydi makko e nder winndere ndee hakkunde 1959 e 1975 Retno Kustijah woni gadanol e nder kippuuji ɗiɗi tan rewɓe Indoneesi ɗi keɓaani tawo tiitoonde All England Open. O heɓi kadi tiitooɗe e kawgel ngenndiwal Indoneesi, e kawgel Asii ngel duuɓi nay, e kawgel Asii, e nder kawgel Malesi, Amerik, Kanadaa, Singapuur, e New Zealand Opens. E hitaande 1966, Penang Open, Minarni dañii njeenaari e nder cate tati keɓtinaaɗe ɗee kala (rewɓe gooto, rewɓe ɗiɗo e ɗiɗo jillondirɓe) e nder ñalawma gooto. Minarni adii fiyde ko e kawgel Uber Cup, ngel waɗi duuɓi tati e oon sahaa, wonande Indoneesi, ko e duuɓi mum capanɗe jeegom (1959). E kampaañ makko cakkitiiɗo e Uber Cup (1974-1975), o toɗɗaa ko kapiteen kippu oo, tee pijirlooji makko moƴƴi ɗi o waɗi ɗii, mballitii Indoneesi heɓde tiitoonde mum adannde e kippu winndereejo rewɓe.
10 mee 2019, e ñalngu ngu o heɓi duuɓi 75, o teddinaama e Google Doodle.
== Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji ==
Njeenaari Hitaande Categori Njeñtudi Ref.
Njeenaaje Fedde Adunaare Badminton 1986 Njeenaari golle moƴƴe teddinaama
== Baɗte ==
Pijirlooji Masters Aduna
Duuɓi rewɓe
Duuɓi Duuɓi Nokku Sehil Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1989 40+ Ko wuro wiyeteengo Arhus, wuro wiyeteengo Aarhus
Danemark Suwed Eva Stuart Danemark Ulla Strand
Danemark Kirsten Jørgensen kaŋŋe kaŋŋe
== Pijirlooji Aasi ==
== Rewɓe cehilaaɓe ==
Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1962 Istora Senayan, Jakarta, Indoneesi Indoneesi Kori Kawilarang 11-4, 7-11, 11-7 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Noriko Takagi 1-11, 7-11 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Hiroe Yuki 11-7, 8-7 ƴetti njamndi mboɗeeri
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1962 Istora Senayan,
Jakarta, Indoneesi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Corry Kawilarang
Indoneesi weltaare Herowati 9-15, 15-12, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Tomoko Takahashi 15-9, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Wong Pek Sen Malaysi Teh Kew San
Malaysi Rosalind Sinha Ang 15-3, 8-15, 6-15 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, 1970.
Bangkok, Taylande Indoneesi Rudy Hartono Taylande Bandid Jaiyen
Taylande Achara
Kaɓirɗe Asii
Rewɓe cehilaaɓe
Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1962 Stade Negara, Kuala Lumpur, Malesi Taylande Sumol Chanklum 11-7, 11-3 Kaŋŋe kaŋŋe .
Duuɓi rewɓe
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1962 Stade Negara,
Kuala Lumpur, Malaysi Indoneesi Wiwiek Dwi Kaeksi Taylande Pankae Phongarn
Sumol Chanklum Taylande 1-15, 15-9, 11-15 Njamndi mboɗeeri
Kawgel hakkunde leyɗeele (20 tiitoonde, 4 ɗiɗmere)
Rewɓe cehilaaɓe
Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Walkover 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1965 Den Haag udditi Indoneesi Corry Kawilarang 11-4, 11-4 nokku gadano, keɓɗo njeenaari kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1966 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-5, 8-11, 11-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Penang Udditi Indoneesi Retno Kustijah 12-10, 12-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-7, 11-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-4, 11-7 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Singapuur udditii Indoneesi Retno Kustijah 5-11, 11-6, o woppii nokku 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1968 Angalteer fof udditi Suwed Eva Twedberg 6-11, 2-11 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1969 U.S. Open Danemark Pernille Mølgaard Hansen 11-1, 11-2 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Tan Gaik Bee
Malesi Sesiliya Samuwel 5–15, 12–15 2ɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1966 Malaysi udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15-5, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Penang udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15–9, 15–4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15-1, 15-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Rosalind Singha Ang
Malesi Teoh Siew Yong 15-7, 15-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Noriko Takagi 15-6, 18-13 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1968 Angalteer fof udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Noriko Takagi 15-5, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Kanadaa udditi Indoneesi Retno Kustijah Kanadaa Barbara Hood
Kanadaa Marjory Shedd 15-3, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Amerik udditi Indoneesi Retno Kustijah Dental Dowlaaji Amerik Tyna Barinaga
Dowlaaji Dentuɗi Amerik Helen Tibbetts 15-6, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1970 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Malaysi Rosalind Singha Ang
Malesi Teoh Siew Yong 15-11, 15-4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
== Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1966 Penang udditi Indoneesi Abdul Patah Unang Malesi Eddy Choong
Malesi Rosalind Singha Ang 15-13, 15-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak udditi Malesi Eddy Choong Malesi Tan Yee Khan
Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 11-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1967 Malesi udditi Indoneesi Darmadi Indoneesi Tan Joe Hok
Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 8-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1967 Singapuur Udditi Indoneesi Darmadi Malaysi Ng Boon Bee
Malesi Rosalind Singha Ang 15-4, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Kanada Udditi Indonesie Darmadi Malaisie Ng Boon Bee
Indoneesi Retno Kustijah 15-5, 17-15 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
== Kawgel noddaango ==
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1974 Kaɓirɗe winndereeje noddaango Indoneesi Regina Masli Danemark Lene Køppen
Pays-Bas Joke van Beusekom 15-7, 15-8 Kaŋŋe kaŋŋe
== Kawgel goɗngel ==
== Rewɓe cehilaaɓe ==
Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1963 GANEFO Siin 10-12, 11-1, 11-1 Kaŋŋe kaŋŋe
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1963 GANEFO Indoneesi Retno Kustijah Siin Liang Xiaomu
Siin 15-7, 15-3 Kaŋŋe kaŋŋe
1983 Kawgel ngel (30+) Indoneesi Imelda Wiguna Japon Noriko Nakayama
Japon Hiroe Amano 15-3, ret 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
== Tuugnorgal ==
51eipidx45ca60onyics35x3a8wedoq
163243
163242
2026-04-13T11:31:24Z
Ilya Discuss
10103
163243
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Minarni''' (caggal ɗuum Minarni Soedaryanto; 10 mee 1944 – 14 mee 2003) ko ƴarotooɗo badminton Indoneesi, keɓɗo tiitooɗe mawɗe e nder winndere ndee, kadi o lomtii leydi makko e nder winndere ndee hakkunde 1959 e 1975 Retno Kustijah woni gadanol e nder kippuuji ɗiɗi tan rewɓe Indoneesi ɗi keɓaani tawo tiitoonde All England Open. O heɓi kadi tiitooɗe e kawgel ngenndiwal Indoneesi, e kawgel Asii ngel duuɓi nay, e kawgel Asii, e nder kawgel Malesi, Amerik, Kanadaa, Singapuur, e New Zealand Opens. E hitaande 1966, Penang Open, Minarni dañii njeenaari e nder cate tati keɓtinaaɗe ɗee kala (rewɓe gooto, rewɓe ɗiɗo e ɗiɗo jillondirɓe) e nder ñalawma gooto. Minarni adii fiyde ko e kawgel Uber Cup, ngel waɗi duuɓi tati e oon sahaa, wonande Indoneesi, ko e duuɓi mum capanɗe jeegom (1959). E kampaañ makko cakkitiiɗo e Uber Cup (1974-1975), o toɗɗaa ko kapiteen kippu oo, tee pijirlooji makko moƴƴi ɗi o waɗi ɗii, mballitii Indoneesi heɓde tiitoonde mum adannde e kippu winndereejo rewɓe.
10 mee 2019, e ñalngu ngu o heɓi duuɓi 75, o teddinaama e Google Doodle.
== Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji ==
Njeenaari Hitaande Categori Njeñtudi Ref.
Njeenaaje Fedde Adunaare Badminton 1986 Njeenaari golle moƴƴe teddinaama
== Baɗte ==
Pijirlooji Masters Aduna
Duuɓi rewɓe
Duuɓi Duuɓi Nokku Sehil Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1989 40+ Ko wuro wiyeteengo Arhus, wuro wiyeteengo Aarhus
Danemark Suwed Eva Stuart Danemark Ulla Strand
Danemark Kirsten Jørgensen kaŋŋe kaŋŋe
== Pijirlooji Aasi ==
== Rewɓe cehilaaɓe ==
Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1962 Istora Senayan, Jakarta, Indoneesi Indoneesi Kori Kawilarang 11-4, 7-11, 11-7 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Noriko Takagi 1-11, 7-11 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Hiroe Yuki 11-7, 8-7 ƴetti njamndi mboɗeeri
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1962 Istora Senayan,
Jakarta, Indoneesi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Corry Kawilarang
Indoneesi weltaare Herowati 9-15, 15-12, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Tomoko Takahashi 15-9, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Wong Pek Sen Malaysi Teh Kew San
Malaysi Rosalind Sinha Ang 15-3, 8-15, 6-15 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, 1970.
Bangkok, Taylande Indoneesi Rudy Hartono Taylande Bandid Jaiyen
Taylande Achara
Kaɓirɗe Asii
Rewɓe cehilaaɓe
Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1962 Stade Negara, Kuala Lumpur, Malesi Taylande Sumol Chanklum 11-7, 11-3 Kaŋŋe kaŋŋe .
Duuɓi rewɓe
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1962 Stade Negara,
Kuala Lumpur, Malaysi Indoneesi Wiwiek Dwi Kaeksi Taylande Pankae Phongarn
Sumol Chanklum Taylande 1-15, 15-9, 11-15 Njamndi mboɗeeri
Kawgel hakkunde leyɗeele (20 tiitoonde, 4 ɗiɗmere)
Rewɓe cehilaaɓe
Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Walkover 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1965 Den Haag udditi Indoneesi Corry Kawilarang 11-4, 11-4 nokku gadano, keɓɗo njeenaari kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1966 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-5, 8-11, 11-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Penang Udditi Indoneesi Retno Kustijah 12-10, 12-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-7, 11-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-4, 11-7 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Singapuur udditii Indoneesi Retno Kustijah 5-11, 11-6, o woppii nokku 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1968 Angalteer fof udditi Suwed Eva Twedberg 6-11, 2-11 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1969 U.S. Open Danemark Pernille Mølgaard Hansen 11-1, 11-2 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Tan Gaik Bee
Malesi Sesiliya Samuwel 5–15, 12–15 2ɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1966 Malaysi udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15-5, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Penang udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15–9, 15–4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15-1, 15-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Rosalind Singha Ang
Malesi Teoh Siew Yong 15-7, 15-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Noriko Takagi 15-6, 18-13 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1968 Angalteer fof udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Noriko Takagi 15-5, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Kanadaa udditi Indoneesi Retno Kustijah Kanadaa Barbara Hood
Kanadaa Marjory Shedd 15-3, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Amerik udditi Indoneesi Retno Kustijah Dental Dowlaaji Amerik Tyna Barinaga
Dowlaaji Dentuɗi Amerik Helen Tibbetts 15-6, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1970 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Malaysi Rosalind Singha Ang
Malesi Teoh Siew Yong 15-11, 15-4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
== Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1966 Penang udditi Indoneesi Abdul Patah Unang Malesi Eddy Choong
Malesi Rosalind Singha Ang 15-13, 15-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak udditi Malesi Eddy Choong Malesi Tan Yee Khan
Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 11-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1967 Malesi udditi Indoneesi Darmadi Indoneesi Tan Joe Hok
Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 8-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1967 Singapuur Udditi Indoneesi Darmadi Malaysi Ng Boon Bee
Malesi Rosalind Singha Ang 15-4, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Kanada Udditi Indonesie Darmadi Malaisie Ng Boon Bee
Indoneesi Retno Kustijah 15-5, 17-15 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
== Kawgel noddaango ==
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1974 Kaɓirɗe winndereeje noddaango Indoneesi Regina Masli Danemark Lene Køppen
Pays-Bas Joke van Beusekom 15-7, 15-8 Kaŋŋe kaŋŋe
== Kawgel goɗngel ==
== Rewɓe cehilaaɓe ==
Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1963 GANEFO Siin 10-12, 11-1, 11-1 Kaŋŋe kaŋŋe
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1963 GANEFO Indoneesi Retno Kustijah Siin Liang Xiaomu
Siin 15-7, 15-3 Kaŋŋe kaŋŋe
1983 Kawgel ngel (30+) Indoneesi Imelda Wiguna Japon Noriko Nakayama
Japon Hiroe Amano 15-3, ret 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
== Tuugnorgal ==
spyakvfik0wwlfyf6523mvezmrg7lto
163244
163243
2026-04-13T11:34:37Z
Ilya Discuss
10103
163244
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Minarni''' (caggal ɗuum Minarni Soedaryanto; 10 mee 1944 – 14 mee 2003) ko ƴarotooɗo badminton Indoneesi, keɓɗo tiitooɗe mawɗe e nder winndere ndee, kadi o lomtii leydi makko e nder winndere ndee hakkunde 1959 e 1975 Retno Kustijah woni gadanol e nder kippuuji ɗiɗi tan rewɓe Indoneesi ɗi keɓaani tawo tiitoonde All England Open. O heɓi kadi tiitooɗe e kawgel ngenndiwal Indoneesi, e kawgel Asii ngel duuɓi nay, e kawgel Asii, e nder kawgel Malesi, Amerik, Kanadaa, Singapuur, e New Zealand Opens. E hitaande 1966, Penang Open, Minarni dañii njeenaari e nder cate tati keɓtinaaɗe ɗee kala (rewɓe gooto, rewɓe ɗiɗo e ɗiɗo jillondirɓe) e nder ñalawma gooto. Minarni adii fiyde ko e kawgel Uber Cup, ngel waɗi duuɓi tati e oon sahaa, wonande Indoneesi, ko e duuɓi mum capanɗe jeegom (1959). E kampaañ makko cakkitiiɗo e Uber Cup (1974-1975), o toɗɗaa ko kapiteen kippu oo, tee pijirlooji makko moƴƴi ɗi o waɗi ɗii, mballitii Indoneesi heɓde tiitoonde mum adannde e kippu winndereejo rewɓe.
10 mee 2019, e ñalngu ngu o heɓi duuɓi 75, o teddinaama e Google Doodle.
== Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji ==
Njeenaari Hitaande Categori Njeñtudi Ref.
Njeenaaje Fedde Adunaare Badminton 1986 Njeenaari golle moƴƴe teddinaama
== Baɗte ==
Pijirlooji Masters Aduna
== Duuɓi rewɓe ==
Duuɓi Duuɓi Nokku Sehil Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1989 40+ Ko wuro wiyeteengo Arhus, wuro wiyeteengo Aarhus
Danemark Suwed Eva Stuart Danemark Ulla Strand
Danemark Kirsten Jørgensen kaŋŋe kaŋŋe
== Pijirlooji Aasi ==
== Rewɓe cehilaaɓe ==
Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1962 Istora Senayan, Jakarta, Indoneesi Indoneesi Kori Kawilarang 11-4, 7-11, 11-7 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Noriko Takagi 1-11, 7-11 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Hiroe Yuki 11-7, 8-7 ƴetti njamndi mboɗeeri
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1962 Istora Senayan,
Jakarta, Indoneesi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Corry Kawilarang
Indoneesi weltaare Herowati 9-15, 15-12, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Tomoko Takahashi 15-9, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Wong Pek Sen Malaysi Teh Kew San
Malaysi Rosalind Sinha Ang 15-3, 8-15, 6-15 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, 1970.
Bangkok, Taylande Indoneesi Rudy Hartono Taylande Bandid Jaiyen
== Taylande Achara ==
== Kaɓirɗe Asii ==
Rewɓe cehilaaɓe
Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1962 Stade Negara, Kuala Lumpur, Malesi Taylande Sumol Chanklum 11-7, 11-3 Kaŋŋe kaŋŋe .
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1962 Stade Negara,
Kuala Lumpur, Malaysi Indoneesi Wiwiek Dwi Kaeksi Taylande Pankae Phongarn
Sumol Chanklum Taylande 1-15, 15-9, 11-15 Njamndi mboɗeeri
Kawgel hakkunde leyɗeele (20 tiitoonde, 4 ɗiɗmere)
== Rewɓe cehilaaɓe ==
Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Walkover 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1965 Den Haag udditi Indoneesi Corry Kawilarang 11-4, 11-4 nokku gadano, keɓɗo njeenaari kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1966 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-5, 8-11, 11-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Penang Udditi Indoneesi Retno Kustijah 12-10, 12-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-7, 11-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-4, 11-7 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Singapuur udditii Indoneesi Retno Kustijah 5-11, 11-6, o woppii nokku 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1968 Angalteer fof udditi Suwed Eva Twedberg 6-11, 2-11 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1969 U.S. Open Danemark Pernille Mølgaard Hansen 11-1, 11-2 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Tan Gaik Bee
Malesi Sesiliya Samuwel 5–15, 12–15 2ɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1966 Malaysi udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15-5, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Penang udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15–9, 15–4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15-1, 15-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Rosalind Singha Ang
Malesi Teoh Siew Yong 15-7, 15-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Noriko Takagi 15-6, 18-13 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1968 Angalteer fof udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Noriko Takagi 15-5, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Kanadaa udditi Indoneesi Retno Kustijah Kanadaa Barbara Hood
Kanadaa Marjory Shedd 15-3, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Amerik udditi Indoneesi Retno Kustijah Dental Dowlaaji Amerik Tyna Barinaga
Dowlaaji Dentuɗi Amerik Helen Tibbetts 15-6, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1970 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Malaysi Rosalind Singha Ang
Malesi Teoh Siew Yong 15-11, 15-4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
== Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1966 Penang udditi Indoneesi Abdul Patah Unang Malesi Eddy Choong
Malesi Rosalind Singha Ang 15-13, 15-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak udditi Malesi Eddy Choong Malesi Tan Yee Khan
Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 11-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1967 Malesi udditi Indoneesi Darmadi Indoneesi Tan Joe Hok
Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 8-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1967 Singapuur Udditi Indoneesi Darmadi Malaysi Ng Boon Bee
Malesi Rosalind Singha Ang 15-4, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Kanada Udditi Indonesie Darmadi Malaisie Ng Boon Bee
Indoneesi Retno Kustijah 15-5, 17-15 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
== Kawgel noddaango ==
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1974 Kaɓirɗe winndereeje noddaango Indoneesi Regina Masli Danemark Lene Køppen
Pays-Bas Joke van Beusekom 15-7, 15-8 Kaŋŋe kaŋŋe
== Kawgel goɗngel ==
== Rewɓe cehilaaɓe ==
Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1963 GANEFO Siin 10-12, 11-1, 11-1 Kaŋŋe kaŋŋe
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1963 GANEFO Indoneesi Retno Kustijah Siin Liang Xiaomu
Siin 15-7, 15-3 Kaŋŋe kaŋŋe
1983 Kawgel ngel (30+) Indoneesi Imelda Wiguna Japon Noriko Nakayama
Japon Hiroe Amano 15-3, ret 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
== Tuugnorgal ==
l93xsosewvihmp9q74ajgazvrnk79bx
163245
163244
2026-04-13T11:38:25Z
Ilya Discuss
10103
163245
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Minarni''' (caggal ɗuum Minarni Soedaryanto; 10 mee 1944 – 14 mee 2003) ko ƴarotooɗo badminton Indoneesi, keɓɗo tiitooɗe mawɗe e nder winndere ndee, kadi o lomtii leydi makko e nder winndere ndee hakkunde 1959 e 1975 Retno Kustijah woni gadanol e nder kippuuji ɗiɗi tan rewɓe Indoneesi ɗi keɓaani tawo tiitoonde All England Open. O heɓi kadi tiitooɗe e kawgel ngenndiwal Indoneesi, e kawgel Asii ngel duuɓi nay, e kawgel Asii, e nder kawgel Malesi, Amerik, Kanadaa, Singapuur, e New Zealand Opens. E hitaande 1966, Penang Open, Minarni dañii njeenaari e nder cate tati keɓtinaaɗe ɗee kala (rewɓe gooto, rewɓe ɗiɗo e ɗiɗo jillondirɓe) e nder ñalawma gooto. Minarni adii fiyde ko e kawgel Uber Cup, ngel waɗi duuɓi tati e oon sahaa, wonande Indoneesi, ko e duuɓi mum capanɗe jeegom (1959). E kampaañ makko cakkitiiɗo e Uber Cup (1974-1975), o toɗɗaa ko kapiteen kippu oo, tee pijirlooji makko moƴƴi ɗi o waɗi ɗii, mballitii Indoneesi heɓde tiitoonde mum adannde e kippu winndereejo rewɓe.<ref>{{cite news|title=The 4th Day's Results|url=https://eresources.nlb.gov.sg/newspapers/Digitised/Article/straitstimes19620505-1.2.140|newspaper=The Straits Times|page=23|date=20 December 1966|access-date=31 October 2020|via=NewspaperSG}}</ref><ref>Scheele, 137, 204, 229, 230, 252, 253, 281, 282, 312, 313, 325, 334.</ref><ref>{{cite news|last1=Kee Tiang|first1=Oh|title=Aik Huang Conquers Ang Again in 2 Sets|url=https://eresources.nlb.gov.sg/newspapers/digitised/article/straitstimes19660926-1.2.128|access-date=27 March 2025|work=The Straits Times|agency=Government of Singapore|publisher=The New Straits Times Press|date=26 September 1966|page=20}}</ref><ref>Scheele, 95.</ref><ref>Pat Davis, The ''Guinness Book of Badminton'' (Enfield, Middlesex, England: Guinness Superlatives Ltd., 1983) 134, 135 .</ref><ref>{{cite web|editor-last=Scheele|editor-first=H. A. E.|title=On the side lines: Some notes and news from all parts|url=https://worldbadminton.com/museum/publications/WorldBadminton/documents/n21_197508.pdf|work=World Badminton|edition=21|date=August 1975|page=9|access-date=2 January 2025}}</ref>
10 mee 2019, e ñalngu ngu o heɓi duuɓi 75, o teddinaama e Google Doodle.
== Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji ==
Njeenaari Hitaande Categori Njeñtudi Ref.
Njeenaaje Fedde Adunaare Badminton 1986 Njeenaari golle moƴƴe teddinaama
== Baɗte ==
Pijirlooji Masters Aduna
== Duuɓi rewɓe ==
Duuɓi Duuɓi Nokku Sehil Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1989 40+ Ko wuro wiyeteengo Arhus, wuro wiyeteengo Aarhus
Danemark Suwed Eva Stuart Danemark Ulla Strand
Danemark Kirsten Jørgensen kaŋŋe kaŋŋe
== Pijirlooji Aasi ==
== Rewɓe cehilaaɓe ==
Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1962 Istora Senayan, Jakarta, Indoneesi Indoneesi Kori Kawilarang 11-4, 7-11, 11-7 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Noriko Takagi 1-11, 7-11 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Hiroe Yuki 11-7, 8-7 ƴetti njamndi mboɗeeri
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1962 Istora Senayan,
Jakarta, Indoneesi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Corry Kawilarang
Indoneesi weltaare Herowati 9-15, 15-12, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Tomoko Takahashi 15-9, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Wong Pek Sen Malaysi Teh Kew San
Malaysi Rosalind Sinha Ang 15-3, 8-15, 6-15 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, 1970.
Bangkok, Taylande Indoneesi Rudy Hartono Taylande Bandid Jaiyen
== Taylande Achara ==
== Kaɓirɗe Asii ==
Rewɓe cehilaaɓe
Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1962 Stade Negara, Kuala Lumpur, Malesi Taylande Sumol Chanklum 11-7, 11-3 Kaŋŋe kaŋŋe .
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1962 Stade Negara,
Kuala Lumpur, Malaysi Indoneesi Wiwiek Dwi Kaeksi Taylande Pankae Phongarn
Sumol Chanklum Taylande 1-15, 15-9, 11-15 Njamndi mboɗeeri
Kawgel hakkunde leyɗeele (20 tiitoonde, 4 ɗiɗmere)
== Rewɓe cehilaaɓe ==
Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Walkover 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1965 Den Haag udditi Indoneesi Corry Kawilarang 11-4, 11-4 nokku gadano, keɓɗo njeenaari kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1966 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-5, 8-11, 11-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Penang Udditi Indoneesi Retno Kustijah 12-10, 12-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-7, 11-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-4, 11-7 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Singapuur udditii Indoneesi Retno Kustijah 5-11, 11-6, o woppii nokku 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1968 Angalteer fof udditi Suwed Eva Twedberg 6-11, 2-11 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1969 U.S. Open Danemark Pernille Mølgaard Hansen 11-1, 11-2 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Tan Gaik Bee
Malesi Sesiliya Samuwel 5–15, 12–15 2ɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1966 Malaysi udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15-5, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Penang udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15–9, 15–4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15-1, 15-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Rosalind Singha Ang
Malesi Teoh Siew Yong 15-7, 15-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Noriko Takagi 15-6, 18-13 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1968 Angalteer fof udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Noriko Takagi 15-5, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Kanadaa udditi Indoneesi Retno Kustijah Kanadaa Barbara Hood
Kanadaa Marjory Shedd 15-3, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Amerik udditi Indoneesi Retno Kustijah Dental Dowlaaji Amerik Tyna Barinaga
Dowlaaji Dentuɗi Amerik Helen Tibbetts 15-6, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1970 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Malaysi Rosalind Singha Ang
Malesi Teoh Siew Yong 15-11, 15-4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
== Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1966 Penang udditi Indoneesi Abdul Patah Unang Malesi Eddy Choong
Malesi Rosalind Singha Ang 15-13, 15-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak udditi Malesi Eddy Choong Malesi Tan Yee Khan
Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 11-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1967 Malesi udditi Indoneesi Darmadi Indoneesi Tan Joe Hok
Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 8-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1967 Singapuur Udditi Indoneesi Darmadi Malaysi Ng Boon Bee
Malesi Rosalind Singha Ang 15-4, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Kanada Udditi Indonesie Darmadi Malaisie Ng Boon Bee
Indoneesi Retno Kustijah 15-5, 17-15 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
== Kawgel noddaango ==
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1974 Kaɓirɗe winndereeje noddaango Indoneesi Regina Masli Danemark Lene Køppen
Pays-Bas Joke van Beusekom 15-7, 15-8 Kaŋŋe kaŋŋe
== Kawgel goɗngel ==
== Rewɓe cehilaaɓe ==
Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1963 GANEFO Siin 10-12, 11-1, 11-1 Kaŋŋe kaŋŋe
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1963 GANEFO Indoneesi Retno Kustijah Siin Liang Xiaomu
Siin 15-7, 15-3 Kaŋŋe kaŋŋe
1983 Kawgel ngel (30+) Indoneesi Imelda Wiguna Japon Noriko Nakayama
Japon Hiroe Amano 15-3, ret 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
== Tuugnorgal ==
rsjyx3l5f0g9xv5it27bz3zyeu0uyw4
163246
163245
2026-04-13T11:39:43Z
Ilya Discuss
10103
163246
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Minarni''' (caggal ɗuum Minarni Soedaryanto; 10 mee 1944 – 14 mee 2003) ko ƴarotooɗo badminton Indoneesi, keɓɗo tiitooɗe mawɗe e nder winndere ndee, kadi o lomtii leydi makko e nder winndere ndee hakkunde 1959 e 1975 Retno Kustijah woni gadanol e nder kippuuji ɗiɗi tan rewɓe Indoneesi ɗi keɓaani tawo tiitoonde All England Open. O heɓi kadi tiitooɗe e kawgel ngenndiwal Indoneesi, e kawgel Asii ngel duuɓi nay, e kawgel Asii, e nder kawgel Malesi, Amerik, Kanadaa, Singapuur, e New Zealand Opens. E hitaande 1966, Penang Open, Minarni dañii njeenaari e nder cate tati keɓtinaaɗe ɗee kala (rewɓe gooto, rewɓe ɗiɗo e ɗiɗo jillondirɓe) e nder ñalawma gooto. Minarni adii fiyde ko e kawgel Uber Cup, ngel waɗi duuɓi tati e oon sahaa, wonande Indoneesi, ko e duuɓi mum capanɗe jeegom (1959). E kampaañ makko cakkitiiɗo e Uber Cup (1974-1975), o toɗɗaa ko kapiteen kippu oo, tee pijirlooji makko moƴƴi ɗi o waɗi ɗii, mballitii Indoneesi heɓde tiitoonde mum adannde e kippu winndereejo rewɓe.<ref>{{cite news|title=The 4th Day's Results|url=https://eresources.nlb.gov.sg/newspapers/Digitised/Article/straitstimes19620505-1.2.140|newspaper=The Straits Times|page=23|date=20 December 1966|access-date=31 October 2020|via=NewspaperSG}}</ref><ref>Scheele, 137, 204, 229, 230, 252, 253, 281, 282, 312, 313, 325, 334.</ref><ref>{{cite news|last1=Kee Tiang|first1=Oh|title=Aik Huang Conquers Ang Again in 2 Sets|url=https://eresources.nlb.gov.sg/newspapers/digitised/article/straitstimes19660926-1.2.128|access-date=27 March 2025|work=The Straits Times|agency=Government of Singapore|publisher=The New Straits Times Press|date=26 September 1966|page=20}}</ref><ref>Scheele, 95.</ref><ref>Pat Davis, The ''Guinness Book of Badminton'' (Enfield, Middlesex, England: Guinness Superlatives Ltd., 1983) 134, 135 .</ref><ref>{{cite web|editor-last=Scheele|editor-first=H. A. E.|title=On the side lines: Some notes and news from all parts|url=https://worldbadminton.com/museum/publications/WorldBadminton/documents/n21_197508.pdf|work=World Badminton|edition=21|date=August 1975|page=9|access-date=2 January 2025}}</ref>
10 mee 2019, e ñalngu ngu o heɓi duuɓi 75, o teddinaama e Google Doodle.<ref>{{cite web|title=Minarni Soedarjanto's 75th Birthday|url=https://doodles.google/doodle/minarni-soedarjantos-75th-birthday/|website=Google|access-date=10 May 2019}}</ref>
== Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji ==
Njeenaari Hitaande Categori Njeñtudi Ref.
Njeenaaje Fedde Adunaare Badminton 1986 Njeenaari golle moƴƴe teddinaama
== Baɗte ==
Pijirlooji Masters Aduna
== Duuɓi rewɓe ==
Duuɓi Duuɓi Nokku Sehil Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1989 40+ Ko wuro wiyeteengo Arhus, wuro wiyeteengo Aarhus
Danemark Suwed Eva Stuart Danemark Ulla Strand
Danemark Kirsten Jørgensen kaŋŋe kaŋŋe
== Pijirlooji Aasi ==
== Rewɓe cehilaaɓe ==
Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1962 Istora Senayan, Jakarta, Indoneesi Indoneesi Kori Kawilarang 11-4, 7-11, 11-7 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Noriko Takagi 1-11, 7-11 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Hiroe Yuki 11-7, 8-7 ƴetti njamndi mboɗeeri
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1962 Istora Senayan,
Jakarta, Indoneesi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Corry Kawilarang
Indoneesi weltaare Herowati 9-15, 15-12, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Tomoko Takahashi 15-9, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe
Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1966 Stade Kittikachorn, 1966.
Bangkok, Taylande Indoneesi Wong Pek Sen Malaysi Teh Kew San
Malaysi Rosalind Sinha Ang 15-3, 8-15, 6-15 Njamndi mboɗeeri
1970 Stade Kittikachorn, 1970.
Bangkok, Taylande Indoneesi Rudy Hartono Taylande Bandid Jaiyen
== Taylande Achara ==
== Kaɓirɗe Asii ==
Rewɓe cehilaaɓe
Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1962 Stade Negara, Kuala Lumpur, Malesi Taylande Sumol Chanklum 11-7, 11-3 Kaŋŋe kaŋŋe .
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1962 Stade Negara,
Kuala Lumpur, Malaysi Indoneesi Wiwiek Dwi Kaeksi Taylande Pankae Phongarn
Sumol Chanklum Taylande 1-15, 15-9, 11-15 Njamndi mboɗeeri
Kawgel hakkunde leyɗeele (20 tiitoonde, 4 ɗiɗmere)
== Rewɓe cehilaaɓe ==
Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Walkover 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1965 Den Haag udditi Indoneesi Corry Kawilarang 11-4, 11-4 nokku gadano, keɓɗo njeenaari kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1966 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-5, 8-11, 11-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Penang Udditi Indoneesi Retno Kustijah 12-10, 12-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-7, 11-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-4, 11-7 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Singapuur udditii Indoneesi Retno Kustijah 5-11, 11-6, o woppii nokku 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1968 Angalteer fof udditi Suwed Eva Twedberg 6-11, 2-11 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1969 U.S. Open Danemark Pernille Mølgaard Hansen 11-1, 11-2 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Tan Gaik Bee
Malesi Sesiliya Samuwel 5–15, 12–15 2ɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1966 Malaysi udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15-5, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Penang udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15–9, 15–4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati
Indoneesi Tan Tjung Ing 15-1, 15-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Rosalind Singha Ang
Malesi Teoh Siew Yong 15-7, 15-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1967 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Noriko Takagi 15-6, 18-13 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1968 Angalteer fof udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano
Japon Noriko Takagi 15-5, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Kanadaa udditi Indoneesi Retno Kustijah Kanadaa Barbara Hood
Kanadaa Marjory Shedd 15-3, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Amerik udditi Indoneesi Retno Kustijah Dental Dowlaaji Amerik Tyna Barinaga
Dowlaaji Dentuɗi Amerik Helen Tibbetts 15-6, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo
1970 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Malaysi Rosalind Singha Ang
Malesi Teoh Siew Yong 15-11, 15-4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
== Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1966 Penang udditi Indoneesi Abdul Patah Unang Malesi Eddy Choong
Malesi Rosalind Singha Ang 15-13, 15-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1966 Perak udditi Malesi Eddy Choong Malesi Tan Yee Khan
Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 11-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1967 Malesi udditi Indoneesi Darmadi Indoneesi Tan Joe Hok
Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 8-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo
1967 Singapuur Udditi Indoneesi Darmadi Malaysi Ng Boon Bee
Malesi Rosalind Singha Ang 15-4, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
1969 Kanada Udditi Indonesie Darmadi Malaisie Ng Boon Bee
Indoneesi Retno Kustijah 15-5, 17-15 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
== Kawgel noddaango ==
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi
1974 Kaɓirɗe winndereeje noddaango Indoneesi Regina Masli Danemark Lene Køppen
Pays-Bas Joke van Beusekom 15-7, 15-8 Kaŋŋe kaŋŋe
== Kawgel goɗngel ==
== Rewɓe cehilaaɓe ==
Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1963 GANEFO Siin 10-12, 11-1, 11-1 Kaŋŋe kaŋŋe
== Duuɓi rewɓe ==
Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref
1963 GANEFO Indoneesi Retno Kustijah Siin Liang Xiaomu
Siin 15-7, 15-3 Kaŋŋe kaŋŋe
1983 Kawgel ngel (30+) Indoneesi Imelda Wiguna Japon Noriko Nakayama
Japon Hiroe Amano 15-3, ret 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo
== Tuugnorgal ==
supsea7h0kfkz2qor2o2xyieptyoung
Cubic Corporation Classic
0
39674
163247
2026-04-13T11:43:27Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Cubic Corporation Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel waɗnoo ko e hitaande 1974 tan. Sandra Palmer heɓi njeenaari ndii e doggol gootol e dow Kathy McMullen. Tuugnorgal"
163247
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Cubic Corporation Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel waɗnoo ko e hitaande 1974 tan. Sandra Palmer heɓi njeenaari ndii e doggol gootol e dow Kathy McMullen.
Tuugnorgal
oc12pbo94t4e48v3fkfu7ccrhoxn9oz
163248
163247
2026-04-13T11:44:12Z
Ilya Discuss
10103
163248
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Cubic Corporation Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel waɗnoo ko e hitaande 1974 tan. Sandra Palmer heɓi njeenaari ndii e doggol gootol e dow Kathy McMullen.
Tuugnorgal
4jgmy6j2q28hmdfx3956k47lj6iet40
163249
163248
2026-04-13T11:44:31Z
Ilya Discuss
10103
163249
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Cubic Corporation Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel waɗnoo ko e hitaande 1974 tan. Sandra Palmer heɓi njeenaari ndii e doggol gootol e dow Kathy McMullen.
== Tuugnorgal ==
r6uvgugrpg9dnsu430unqie28vykqoc
163250
163249
2026-04-13T11:45:34Z
Ilya Discuss
10103
163250
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Cubic Corporation Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel waɗnoo ko e hitaande 1974 tan. Sandra Palmer heɓi njeenaari ndii e doggol gootol e dow Kathy McMullen..<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[http://www.riverwalkgc.com/ Now known as the Riverwalk Golf Club]</ref>
== Tuugnorgal ==
ni78dtesdxyzdhlgeq020gahrjk7dth
Stockton Open
0
39675
163251
2026-04-13T11:48:16Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Stockton Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, yuɓɓinaa tan ko e hitaande 1952. Ngol yuɓɓinaa ko to Stockton, Kaliforni. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii. Tuugnorgal"
163251
wikitext
text/x-wiki
Stockton Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, yuɓɓinaa tan ko e hitaande 1952. Ngol yuɓɓinaa ko to Stockton, Kaliforni. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii.
Tuugnorgal
s2idakza45n6ro9xveds3ktjflqp6sr
163252
163251
2026-04-13T11:49:52Z
Ilya Discuss
10103
163252
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Stockton Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, yuɓɓinaa tan ko e hitaande 1952. Ngol yuɓɓinaa ko to Stockton, Kaliforni. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii.
Tuugnorgal
ceb9ne1ndtihbqbultlfdl2myq64c6i
163255
163252
2026-04-13T11:51:10Z
Ilya Discuss
10103
163255
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Stockton Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, yuɓɓinaa tan ko e hitaande 1952. Ngol yuɓɓinaa ko to Stockton, Kaliforni. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii.
== Tuugnorgal ==
s4rvsx8dk5xar3pm3p2kgkuuufmguwj
163256
163255
2026-04-13T11:52:33Z
Ilya Discuss
10103
163256
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Stockton Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, yuɓɓinaa tan ko e hitaande 1952. Ngol yuɓɓinaa ko to Stockton, Kaliforni. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii.<ref>http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Tuugnorgal ==
d9nme0jc90znp09wc6ssmryb3v3mj7a
Golden Circle of Golf Festival
0
39676
163257
2026-04-13T11:56:01Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Koolol golf ngol ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngol yuɓɓinaa ko e hitaande 1961 tan. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii. Tuugnorgal"
163257
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol golf ngol ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngol yuɓɓinaa ko e hitaande 1961 tan. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii.
Tuugnorgal
slq0o4zlqrixde72rm6a8dcgpn0wibg
163258
163257
2026-04-13T11:56:56Z
Ilya Discuss
10103
163258
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Koolol golf ngol''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngol yuɓɓinaa ko e hitaande 1961 tan. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii.
== Tuugnorgal ==
s54yxqroisl68dt12229jn6ivns8apa
163259
163258
2026-04-13T11:57:53Z
Ilya Discuss
10103
163259
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Koolol golf ngol''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngol yuɓɓinaa ko e hitaande 1961 tan. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Tuugnorgal ==
f3el6yqbbse01mxu7xc7x8vr94unw4t