Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.46.0-wmf.23 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk ŽKD Ježica 0 38329 163810 158968 2026-04-14T15:56:09Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 163810 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ježica''', ko ɓuri heewde e innde mum ko ŽKD Ježica walla Ježica tan, ko fedde basket rewɓe Sloveni ummoriinde e diiwaan Ježica to Ljubljana, jooni ina fijira e Ligue Sloveni. E nder kitaale 1990, kippu oo heɓi njeenaaje jeetati e nder kawgel ngel, wonti kippu keeriiɗo e nder kawgel rewɓe EuroLeague. Kono kippu oo ustii caggal 2002, alaa ko heɓi heen teddungal mawngal gila ndeen.<ref>[http://www.eurobasket.com/team.asp?Cntry=SLO&Team=7955&women=1 Profile] at eurobasket.com</ref><ref>[http://www.kzs.si/incl?id=967&team_id=33793&league_id=undefined&season_id=104787 Profile] at the [[Basketball Federation of Slovenia]]'s website</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20230530142227/https://www.kzs.si/clanek/Tekmovanja/1.-SKL-za-zenske/Vse-prvakinje/cid/185#menu List of champions] at the Basketball Federation of Slovenia's website</ref> == Teddungal == == Ligue Sloveni == 1992 e 1993 e 1994 e 1995 e 1996 e 1997 e 1998 e 2001 == Kop Sloveni == 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 2001, 2002 == Kop Yugoslawi == 1989 == Tuugnorgal == 9niz6ydxr8l50zpudd55edrxunbkqxk Elizabeth Brentnall 0 39218 163741 161503 2026-04-14T14:22:30Z MOIBARDE 10068 163741 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizabeth Brentnal'''l (jibinaa ko '''Watson'''; 18 suwee 1830, Nottingham, Angalteer – 30 abriil 1909, Brisbane, [[Ostarali]]) ko [[Ostarali|Ostaralinaajo]]<ref name=":8">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref>, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo teddungal e moƴƴere<ref name=":0">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>. Ko kanko woni hooreejo leydi gadano (1885–99) ndeen hooreejo tedduɗo fedde rewɓe rewɓe (WCTU) to ''Queensland''.<ref>{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=29 January 2022}}</ref><ref>{{Cite web|last=University of Melbourne|first=National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Australian Women's Register|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/PR00177b.htm|access-date=29 January 2022|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|date=1909-05-01|title=DEATH OF MRS F. T. BRENTNALL.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article19580741|access-date=9 October 2021}}</ref> O woniino Kerecee'en ''Methodist'' e nder konngol makko hooreejo leydi<ref>{{Cite web|title=Temperance|url=https://www.methodist.org.uk/about-us/the-methodist-church/history/temperance/|access-date=2022-01-31|website=www.methodist.org.uk|language=en}}</ref> e hitaande 1888 to batu hitaande kala WCTU o noddi hakkeeji rewɓe suɓaade e o ƴatti ngam jaɓde hakkeeji suɓaade rewɓe ko golle misiyoŋaaji WCTU ''Queensland''<ref name=":3">{{Cite web|title=Women's right to vote in Queensland {{!}} History of women in Queensland|url=https://www.qld.gov.au/about/about-queensland/history/women/right-to-vote|access-date=9 October 2021|website=qld.gov.au|language=en}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Nguurndam e golle Elisabeth Watson (caggal ɗuum Brentnall) jibinaa ko e hitaande 1830 to Nottingham, Angalteer ; baaba makko ko John Watson, gardiiɗo departemaa, waajotooɗo diine Wesleyan to Mansfield, Nottingham e yumma makko ko Ann Coupe.<ref name=":2">{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050/text4487|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2021-10-09}}</ref><ref name=":82">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref><ref name=":9">{{Cite journal|last=McCulloch|first=John ES|date=February 2011|title=Elizabeth Brentnall: Myth, Magic and Methodism|url=https://search.informit.org/doi/abs/10.3316/informit.735220761054415|journal=Queensland History Journal|volume=21|issue=4|pages=213–226|language=EN}}</ref>. O janngi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Normal to Glasgow'', to leydi Ecoppi. Koolaaɗo kuuɓal janngingol jannginooɓe no woorunoo, ko fedde janngirde Glasgow sosi ɗum ngam jannginde jannginooɓe e moƴƴinde jaŋde yimɓe gollotooɓe e nder leydi [[Ecoppi]], haa teeŋti noon e nder gure e nokkuuji gollorɗi<ref name=":4">{{Cite book|last=Cruickshank|first=Marjorie|url=https://electricscotland.com/education/teacher_training.pdf|title=A history of the training of teachers in Scotland|publisher=Scottish Council for Research in Education|year=1970}}</ref>. "Normal" woni ko woni laawol walla mbaadi janngingol.[10] Koolol Wesleyan en to Angalteer neldi toon jannginooɓe janngooɓe hay so tawii e oon sahaa ina wayi no jibnaaɓe Elizabeth neldi mo toon e hitaande 1850. O heɓi bak makko e hitaande 1852, o fuɗɗii jannginde e duɗal sukaaɓe Wesleyan to Mansfield Woodgate, ndeen o wonii hooreejo fedde sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe tokosɓe e nder duɗal Bacup, Lancashire Wesleyan, haa jooni e hitaande 1864 o wonii hooreejo duɗal sukaaɓe Wesleyan to Oldbury. O acci golle makko gardiiɗo jaagorɗe, o eggi o fayi Sidney e hitaande 1866 ngam resde jaagorde Wesleyan Frederick Thomas Brentnall ñalnde 14 noowammbar 1867. Caggal ɗuum Frederick wonti jaayndiyanke, gardiiɗo sosiyetee, tergal e Diiso sarɗiiji ''Queensland''. Brentnall en ngolliino e nder dente Wesleyyankooɓe duuɓi jeeɗiɗi to Sidney, Mudgee e Windsor, to leydi New South Wales, hade mum en hoɗde to Queensland e hitaande 1873. Ɓesngu Brentnall ina joginoo ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Flora (jibinaa ko e hitaande 1868, caggal ɗuum anndiraa Mrs Edgar Bridal Harris) e Charlotte Amelia (jibinaa ko e hitaande 1870). == Suɓngooji e moƴƴere == E nder daartol, won e ekklesiyaaji Wesleyan Methodist aranndeeji ina ndokka rewɓe yamiroore waajaade e ardaade janngirɗe binndi, e hirjinde terɗe ɗee ngam naatde e peewnugol wellitaare renndo, e dille suɓngooji rewɓe e jaŋde wonande janngirɗe gollotooɓe.<ref>{{Cite journal|last=Scotland|first=Nigel|date=1997|title=Methodism and the English Labour movement 1800-1906|url=https://biblicalstudies.org.uk/pdf/anvil/14-1_036.pdf|journal=ANVIL|volume=14|issue=1|pages=36–48}}</ref><ref>{{Cite web|title=Methodists and the Struggle for Womens Suffrage|url=https://www.resourceumc.org/en/partners/gcsrw/home/content/methodists-and-the-struggle-for-womens-suffrage#:~:text=Quickly,%20temperance%20and%20suffrage%20went,voice%20in%20the%20public%20sphere.|access-date=2025-01-04|website=ResourceUMC|language=en}}</ref>. Naatgol Brentnall e nder ekkol Wesleyan Methodist hollitii wonde ko gooŋɗinal makko addani mo ardaade e nder dille suɓngooji e temperance e nder peewnugol renndo. Ko o debbo jaagorde, Brentnall wonnoo ko cukko hooreejo e oon sahaa hooreejo fedde wiyeteende Wesleyan ''Home Mission Society Auxiliary to Queensland'', o jokki e ndeen darnde hay caggal nde Frederick woppi jaagorde mum e hitaande 1881. E hitaande 1885<ref name=":13">{{Cite news|date=1909-05-01|title=DEATH OF MRS F. T. BRENTNALL.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article19580741|access-date=9 October 2021}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Saunders|first1=Kay|last2=Kerkhove|first2=Ray|date=2019-01-01|title=Bandarra gan+chidna+ +strong+woman+track|url=https://www.academia.edu/43286829|journal=Bandarra-gan Chidna: Strong Woman Track/ Track of Strong Women}}</ref><ref>{{Cite news|date=1886-09-18|title=BRISBANE INDUSTRIAL HOME.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article4484512|access-date=2022-01-31}}</ref><ref name=":83">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref>, Elizabeth Brentnall wonti hooreejo leydi gadano e nder fedde nde wonaa laamuyankoore. Ko adii ɗuum, ina waɗi toɓɓe nokkuuji e nder leydi Queensland. Ko o hooreejo WCTU o pusni ngam jaɓde suɓngooji rewɓe e golle misiyoŋaaji e hitaande 1888. Golle misiyoŋ firti ko senngo ngoo ina foti jokkude golle renndo ngam heɓde faandaare, e nder ɗuum hakke rewɓe e suɓaade. WCTU sosi departemaa suɓngooji rewɓe e hitaande 1891 tawi ko Charlotte Eleanor Trundle ardii ɗum gila 1893 o gollodii e Fedde Rewɓe Fotde Hakkeeji (WEFA) ngam rokkude ɗaɓɓaande suɓngooji to parlemaa Queensland ; ɗaɓɓaande ɗiɗmere ummoraade e WEFA e hitaande 1894 (gooto ko rewɓe siifondiri, gooto ko worɓe) e gooto ummoraade e WCTU ko rewɓe e worɓe siifondiri e hitaande 1897.Ko ɓuri heewde e golle WCTU ɗe Brentnall waɗi ɗee, ko ngam naftoraade rewɓe e sukaaɓe, moƴƴinde sariyaaji e ustude batte alkol e galleeji e renndo. Batuuji WCTU udditaa e "devotions" ina mbaɗi duwaawu e jimɗi. Brentnall ina heewi ardaade dewal walla duwaawu ngam batuuji ngenndiiji ɗii fof e dental Queensland. E hitaande 1897 o ardii depiteeji to gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Horace Tozer, ngam haɓaade momtugol sariya ñawbuuli 1868 baawɗo rokkude polis yamiroore nanngude debbo (kono wonaa gorko) e laawol, ƴeewnda ɗum ngam anndude so tawii o wondi e ñawu nguu, o udda ɗum e nder safrirde so tawii o heɓiino ñawu nguu. Brentnall woni hooreejo WCTU haa hitaande 1899 nde o woppi golle sabu gaañannde e kaɓirgal makko. Caggal ɗuum o woni hooreejo tedduɗo nguurndam WCTU.] O sosi kadi fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee'en to Ostarali. Foto ɓooyɗo mo Eastleigh, galle ɓesngu Brentnall Eastleigh e nder wuro wiyeteengo Coorparoo, wuro Brisbane, galle galle Brentnall. Ndee galle moƴƴere ina waɗi gesaaji laaɓtuɗi, damal mum ina waɗi verandaaji jaajɗi e ŋoral kaaƴe..<ref name=":22">{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050/text4487|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2021-10-09}}</ref><ref name=":12">{{Cite news|date=1909-05-01|title=DEATH OF MRS F. T. BRENTNALL.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article19580741|access-date=9 October 2021}}</ref><ref name=":32">{{Cite web|title=Women's right to vote in Queensland {{!}} History of women in Queensland|url=https://www.qld.gov.au/about/about-queensland/history/women/right-to-vote|access-date=9 October 2021|website=qld.gov.au|language=en}}</ref><ref>{{Citation|title=Women's suffrage in Australia|date=2022-01-26|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Women%27s_suffrage_in_Australia&oldid=1068062972|work=Wikipedia|language=en|access-date=2022-02-01}}</ref> Frederick Brentnall salii wooteeji rewɓe hay so tawii ko tergal e nder diiso sarɗiiji, o yiɗi ko yo worɓe njogo jojjanɗe aadee tan wonande jom en jawdi en. To bannge goɗɗo oo, o wondi e yuɓɓinde golle ‘at home’ wonande terɗe WCTU to estaad maɓɓe, Eastleigh, to Coorparoo e hitaande 1901, o haali e won e batuuji WCTU, haa arti noon e waɗde konngol ballitoowol == Tuunorgal == cp49olbepbkcpwuw6caoxv6obktbdmf Irene Bolger 0 39315 163666 161828 2026-04-14T12:24:40Z MOIBARDE 10068 163666 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Irene Bolger''' (hedde 1943 - ) <ref name="k20063">{{Cite web|last=Kizilos|first=Katherine|date=2006-06-03|title=Fighting the good fight, 20 years on|url=https://www.theage.com.au/technology/fighting-the-good-fight-20-years-on-20060603-ge2fzs.html|access-date=2024-09-10|website=The Age|language=en}}</ref>ko senndikaa, awokaa e politik to Ostarali. O ardii seppo balɗe 50 ngo infirmiyee en mbaɗi to Victoria. O riiwaa, o artiraa e golle makko ko Fedde toppitiinde ko fayti e safrooɓe e jibinannde [[Ostarali]]. Caggal nde o dañaani suɓeede kadi e gardagol sekreteruuji branche o janngi ko barrister.<ref name="bluep2">{{Cite web|last=Australian Women's Archives Project|first=Christina Cregan|title=A 'Blueprint' for Union Organising: Multiplying the membership in the Australian Nursing Federation (Victorian Branch) 1989-2012 - Irene Bolger|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/anfv/leaders-4.html|access-date=2024-09-10|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> == Ngendam == Bolger jibinaa ko hedde hitaande 1943, o waɗi cukaagu makko ko e wuro liɗɗi wiyeteengo Port Albert to Gippsland worgo. O dañaani seedantaagal duɗal to Our Lady of Sion at Sale e hitaande 1968 o yahi golloyaade to opitaal The Alfred ngam wonde infirmiyee. E nder waktuuji makko limtilimtinɗi o woniino tergal nano lannda gollotooɓe [[Ostarali]] (ALP). E hitaande 1983 o naati e fedde toppitiinde ko fayti e infirmiyee en to Ostarali, o wonti yuɓɓinoowo golle gollorɗe fedde nde.<ref name="bluep">{{Cite web|last=Australian Women's Archives Project|first=Christina Cregan|title=A 'Blueprint' for Union Organising: Multiplying the membership in the Australian Nursing Federation (Victorian Branch) 1989-2012 - Irene Bolger|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/anfv/leaders-4.html|access-date=2024-09-10|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> E hitaande 1984 Barbara Carson ardii kampaañ keɓtinaaɗo ngam ittude kuulal e nder kuule cafrirɗe Victoria, Fedde toppitiinde ko fayti e safaara e jibinannde [[Ostarali]], haɗoowo seppooji. E hitaande rewtunde ndee o ardii seppo balɗe joy baɗngo faayiida, ngam haɓaade infirmiyee en yo mbaɗtu golle ɗe ngonaa infirmiyee en. Carson woppi laamu e hitaande 1986, Bolger, mo meeɗaa daraade ngam suɓaade Carson, wonti sekreteruuji cafrirde ndee.<ref name="bluep3">{{Cite web|last=Australian Women's Archives Project|first=Christina Cregan|title=A 'Blueprint' for Union Organising: Multiplying the membership in the Australian Nursing Federation (Victorian Branch) 1989-2012 - Irene Bolger|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/anfv/leaders-4.html|access-date=2024-09-10|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Bolger ardii seppo ngoɗngo ɓurngo juutde e hitaande 1986. E [[lewru]] oktoobar 1986, 5 000 infirmiye cuɓiima e batu fedde ngam waɗde seppo ngo alaa ɗo haaɗi. Seppo ngoo waɗii balɗe 50, ɗum addani ɓe ɓeydaade dokkal ummoraade e diiwaan Victoria.<ref name="k20062">{{Cite web|last=Kizilos|first=Katherine|date=2006-06-03|title=Fighting the good fight, 20 years on|url=https://www.theage.com.au/technology/fighting-the-good-fight-20-years-on-20060603-ge2fzs.html|access-date=2024-09-10|website=The Age|language=en}}</ref> E hitaande 1989 Bolger ina wonnoo e safrirde nde senndikaa o riiwti mo caggal nde o tuumaama o bonni kuule senndikaa. Bolger ƴetti ñaawoore ndee, o artiri njoɓdi makko. Ñaawirde fedde nde artiri mo tergal e senndikaa kono o jaɓaani yillaade nokku ɗo o gollotoo ɗoo. O yahi batu infirmiyee en ngam daranaade darnde makko kono yuɓɓinɓe batu nguu ndartini lampaaji e ''sound system''. E woote garooje ɗee o dariima no neɗɗo yaajɗo nii, kono o fiyi ɗum ko Belinda Morieson mo ƴetti 4124 woote e Bolger 3185. Fooyre ndee addani mo waasde jogaade kaalis keewɗo, o fotnoo ko yeeyde suudu makko ɗo kanko e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi 18 ɓe ngonnoo ɗoo.<ref name="k2006">{{Cite web|last=Kizilos|first=Katherine|date=2006-06-03|title=Fighting the good fight, 20 years on|url=https://www.theage.com.au/technology/fighting-the-good-fight-20-years-on-20060603-ge2fzs.html|access-date=2024-09-10|website=The Age|language=en}}</ref> E hitaande 1996 o dariima e hoore mum ngam suɓaade ngam lomtaade Batman. O woni nayaɓo e nder kanndidaaji 8. Nafoore ndee ko e lannda ''Labour'' mo [[Ostarali]], o dañii ko ɓuri laabi sappo woote. Bolger wonti ofisee hakkeeji almudɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Melbourne haa o winnditii e almuudo mawɗo to bannge sariya.<ref name="green2">{{Cite web|date=2016-12-03|title=Lessons for today’s unionists from the Victorian nurses’ strike {{!}} Green Left|url=https://www.greenleft.org.au/content/lessons-todays-unionists-victorian-nurses-strike|access-date=2024-09-10|website=www.greenleft.org.au|language=en}}</ref> O waɗii duuɓi 56 e hitaande 1999, nde o heɓi seedantaagal wonde awokaa caggal nde o golli hitaande to Ñaawirde Toownde e gardagol Philip Cummins. Bolger golliima e goomu njuɓɓudi lannda gollotooɓe to Ostarali to New South Wales. O yalti lannda ka ngam sosde lannda keso "''Coalition Labour''" e hitaande 2015 siftorde ALP ko "gutless". O dariima ngam suɓaade Senaa ngam Victoria e kanndidaa goɗɗo lannda ka, Mark Ptolemy, dariima to New South Wales.<ref name="barbara">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Carson, Barbara - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0261b.htm|access-date=2024-09-10|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref><ref name="barbara2">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Carson, Barbara - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0261b.htm|access-date=2024-09-10|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> == Njawdi == Batte infirmiyee en waawde fiyde e jikkuuji ina teeŋti. Seppo ngo Bolger ardinoo ngo ko seppo wonande rewɓe e ardii ɗum. Bolger teskiima defte daartol keewɗe ciftoraani seppo ngoo. Nde "juutnde e nder winndere ndee, nde wonnoo ko balɗe 50 tikkere. Kono haa jooni mi waawaano yiyde heen tuugnorgal gootal e seppooji ɓurɗi maantinde e daartol [[Ostarali]]. ''Sexism'' ina jokki."<ref name="green">{{Cite web|date=2016-12-03|title=Lessons for today’s unionists from the Victorian nurses’ strike {{!}} Green Left|url=https://www.greenleft.org.au/content/lessons-todays-unionists-victorian-nurses-strike|access-date=2024-09-10|website=www.greenleft.org.au|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == 9fnvw14r2qxszk9b89rlncae3ydpgcr Anne Fraser Bon 0 39319 163670 161835 2026-04-14T12:27:21Z MOIBARDE 10068 163670 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anne Fraser Bon''' (9 abriil 1838 – 5 suwee 1936) ko duroowo [[Ostarali]] jibinaaɗo to [[Ecoppi]], ko o baawɗo moƴƴere, ko o daraniiɗo yimɓe Aborigine en.<ref>{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bon-ann-fraser-5284|title=Australian Dictionary of Biography|last=Gillison|first=Joan|chapter=Ann Fraser Bon (1838–1936)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|year=1979|edition=Volume 7|location=Canberra}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11041836|title=The Widow of Wappan|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|issue=28,023|location=Victoria, Australia|date=13 June 1936|access-date=6 January 2018|page=8|via=National Library of Australia}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article204842806|title=Mrs. Anne Fraser Bon|date=10 June 1936|newspaper=[[The Age]]|access-date=6 January 2018|issue=25,320|location=Victoria, Australia|page=19|via=National Library of Australia}}</ref> == Ngendam == Bon jibinaa ko to Perthshire, Ecosse, ko ɓiɗɗo ɗiɗaɓo Jane (jibinaa ko Fraser) e cafroowo biyeteeɗo David Dougall. E hitaande 1858, o resi sehil galle Dougall gooto ina wiyee John Bon, ɓe ngummii to Victoria ɗo John jooɗii ɗoo.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11040747|title=Death of Mrs. Anne Fraser Bon|date=9 June 1936|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|access-date=6 January 2018|issue=28,019|location=Victoria, Australia|page=12|via=National Library of Australia}}</ref> O woniino e daranaade yimɓe marginaal en e nder Victoria, haa arti noon e Siinnaaɓe, soldateeɓe wumɓe e nanngaaɓe e duɗe hakkillaaji Dowla. O waɗi kampaañ ngam wiɗto jamaanu ko faati e no yimɓe Aborigine en Victoria mbaɗirtee, ɗum addani mo waɗde wiɗto Coranderrk e hitaande 1881 ngo o toɗɗaa tergal mum. Bon toɗɗaama caggal mum e nder fedde toppitiinde ndeenka Aborigine en to Victoria.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article10922560|title=Barak Memorial|date=28 March 1934|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|access-date=6 January 2018|issue=27,335|location=Victoria, Australia|page=10|via=National Library of Australia}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.smh.com.au/national/victorian-friendship-crossed-colour-barriers-20091016-h18a.html|title=Victorian friendship crossed colour barriers|last=Flanagan|first=Martin|date=2009-10-17|work=The Sydney Morning Herald|access-date=2018-01-06|language=en-US}}</ref> E hitaande 1934 o rokki William Barak hayre huutorteende ngam waɗde monimaaji to Healesville, mo o jokkondiri e mum ko juuti.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11041836|title=The Widow of Wappan|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|issue=28,023|location=Victoria, Australia|date=13 June 1936|access-date=6 January 2018|page=8|via=National Library of Australia}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article204842806|title=Mrs. Anne Fraser Bon|date=10 June 1936|newspaper=[[The Age]]|access-date=6 January 2018|issue=25,320|location=Victoria, Australia|page=19|via=National Library of Australia}}</ref> Bon sankii ko ñalnde 5 suwee 1936 to wuro Melbourne.<ref>{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bon-ann-fraser-5284|title=Australian Dictionary of Biography|last=Gillison|first=Joan|chapter=Ann Fraser Bon (1838–1936)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|year=1979|edition=Volume 7|location=Canberra}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bon-ann-fraser-5284|title=Australian Dictionary of Biography|last=Gillison|first=Joan|chapter=Ann Fraser Bon (1838–1936)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|year=1979|edition=Volume 7|location=Canberra}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11040747|title=Death of Mrs. Anne Fraser Bon|date=9 June 1936|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|access-date=6 January 2018|issue=28,019|location=Victoria, Australia|page=12|via=National Library of Australia}}</ref> == Tuugnorgal == ci6sn15n9u5nuu49kori9wprdec2y9v 163942 163670 2026-04-15T07:41:07Z Yariemar 03 11293 163942 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anne Fraser Bon''' (9 abriil 1838 – 5 suwee 1936) ko duroowo [[Ostarali]] jibinaaɗo to [[Ecoppi]], ko o baawɗo moƴƴere, ko o daraniiɗo yimɓe Aborigine en.<ref>{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bon-ann-fraser-5284|title=Australian Dictionary of Biography|last=Gillison|first=Joan|chapter=Ann Fraser Bon (1838–1936)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|year=1979|edition=Volume 7|location=Canberra}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11041836|title=The Widow of Wappan|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|issue=28,023|location=Victoria, Australia|date=13 June 1936|access-date=6 January 2018|page=8|via=National Library of Australia}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article204842806|title=Mrs. Anne Fraser Bon|date=10 June 1936|newspaper=[[The Age]]|access-date=6 January 2018|issue=25,320|location=Victoria, Australia|page=19|via=National Library of Australia}}</ref> == Ngendam == Bon jibinaa ko to Perthshire, Ecosse, ko ɓiɗɗo ɗiɗaɓo Jane (jibinaa ko Fraser) e cafroowo biyeteeɗo David Dougall. E hitaande 1858, o resi sehil galle Dougall gooto ina wiyee John Bon, ɓe ngummii to Victoria ɗo John jooɗii ɗoo.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11040747|title=Death of Mrs. Anne Fraser Bon|date=9 June 1936|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|access-date=6 January 2018|issue=28,019|location=Victoria, Australia|page=12|via=National Library of Australia}}</ref> O woniino e daranaade yimɓe marginaal en e nder Victoria, haa arti noon e Siinnaaɓe, soldateeɓe wumɓe e nanngaaɓe e duɗe hakkillaaji Dowla. O waɗi kampaañ ngam wiɗto jamaanu ko faati e no yimɓe Aborigine en Victoria mbaɗirtee, ɗum addani mo waɗde wiɗto Coranderrk e hitaande 1881 ngo o toɗɗaa tergal mum. Bon toɗɗaama caggal mum e nder fedde toppitiinde ndeenka Aborigine en to Victoria.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article10922560|title=Barak Memorial|date=28 March 1934|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|access-date=6 January 2018|issue=27,335|location=Victoria, Australia|page=10|via=National Library of Australia}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.smh.com.au/national/victorian-friendship-crossed-colour-barriers-20091016-h18a.html|title=Victorian friendship crossed colour barriers|last=Flanagan|first=Martin|date=2009-10-17|work=The Sydney Morning Herald|access-date=2018-01-06|language=en-US}}</ref> E hitaande 1934 o rokki William [[Barakallah|Barak]] hayre huutorteende ngam waɗde monimaaji to Healesville, mo o jokkondiri e mum ko juuti.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11041836|title=The Widow of Wappan|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|issue=28,023|location=Victoria, Australia|date=13 June 1936|access-date=6 January 2018|page=8|via=National Library of Australia}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article204842806|title=Mrs. Anne Fraser Bon|date=10 June 1936|newspaper=[[The Age]]|access-date=6 January 2018|issue=25,320|location=Victoria, Australia|page=19|via=National Library of Australia}}</ref> Bon sankii ko ñalnde 5 suwee 1936 to wuro Melbourne.<ref>{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bon-ann-fraser-5284|title=Australian Dictionary of Biography|last=Gillison|first=Joan|chapter=Ann Fraser Bon (1838–1936)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|year=1979|edition=Volume 7|location=Canberra}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bon-ann-fraser-5284|title=Australian Dictionary of Biography|last=Gillison|first=Joan|chapter=Ann Fraser Bon (1838–1936)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|year=1979|edition=Volume 7|location=Canberra}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article11040747|title=Death of Mrs. Anne Fraser Bon|date=9 June 1936|newspaper=[[The Argus (Melbourne)]]|access-date=6 January 2018|issue=28,019|location=Victoria, Australia|page=12|via=National Library of Australia}}</ref> == Tuugnorgal == iuch9gdokwpwouy5ggml62eal661xlj John Lavington Bonython 0 39321 163678 161852 2026-04-14T12:36:18Z MOIBARDE 10068 163678 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sir John Lavington Bonython''' (10 suwee 1875 – 6 noowammbar 1960) ko neɗɗo mawɗo e nder renndo to Adelayde, ganndiraaɗo golle jaayndeyaagal, njulaagu e politik. E jokkondiral e baaba makko, o naati e njuɓɓudi jaayɗe ina jeyaa heen ''The Advertise''r ; o woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Saturday Express'', o woniino kadi jaayndiyanke. Caggal nde ''The Advertiser'' yeeytaa e hitaande 1929, o waɗtaa sosiyatee laamu, o wonti gardiiɗo, e nder dumunna cukko hooreejo ; fedde nde jokki haa nde o maayi. E hitaande 1901 o fuɗɗii jokkondiral juutngal e Diiso wuro Adelaide, o woni meer Adelaide (1911-1913) caggal ɗuum o woni meer mawɗo Adelaide (1927-1930). O heɓi njeenaari konu e hitaande 1935.Fooyre Lavington Bonython nde ittaa jooni ndee to Terrace worgo, mahiraa ko yeeso suudu defte SA ngam teddinde mo. == Nguurndam == John Lavington Bonyton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Adelaide ñalnde 10 suwee 1875. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Prince'' Alfred to Adelaide, o naati e jaayndeeji (''The Advertiser'') e hitaande 1896. E nder sahaa nde o woni e jaayndeeji, o golliima e jaayndeeji, o woniino gardiiɗo jaaynde ''Saturday Express'' hakkunde 1912 e 1930.<ref name="lavington">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref><ref name="lavington2">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref> Lavington Bonython naatii e Diiso wuro Adelaide nde o suɓaa e hitaande 1901. O wonti hooreejo leydi e hitaande 1907, o woni meer (1912-1913), o woni meer mawɗo (1928-1930). Toɗɗagol makko e hitaande 1912 waɗi Bonython neɗɗo ɗiɗaɓo ɓurɗo famɗude e golle Meer Adelaide,[3] e nder sahaa mo o woni e diiso ngoo o teskiima sabu makko tiiɗnaade e ndonu Adelaide.[1] Ko ɓuri heewde e yonta makko e wonde meer gardiiɗo[4] e meer ko o debbo jom suudu, kadi miñiiko debbo, Mrs H. A. Parsons, ina waɗa golle meer e nder golle laamu. O heɓi njeenaari konu e hitaande 1935. Ina jeyaa e golle makko goɗɗe, golle keewɗe e nder dipiteeji sosiyeteeji, ina jeyaa heen opitaal Royal Adelaide, Municipal Tramways Trust, e wonde gardiiɗo e cukko hooreejo The Advertiser. Haa teeŋti noon, Lavington Bonython wonnoo ko tergal e yiilirde udditgol Minda Inc, heddii e fedde nde fotde duuɓi 62. Lavington Bonyton sankii ko ñalnde 6 noowammbar 1960. == Caalaje == John Lavington Bonython resii laabi ɗiɗi, tawi fof o dañii sukaaɓe njeegomo. Blanche Ada Bray Ñalnde 16 abriil 1904 o resi biyeteeɗo Blanche Ada Bray, jibinaa ko ñalnde 10 noowammbar 1881 to Adelaide, ɓiɗɗo debbo gooto tan, sir John Cox Bray e Alice Maude Hornabrook, o dañi ɓiɗɗo gorko e ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo (John, Elizabeth e Ada). O sankii ko e jibinannde ñalnde 5 noowammbar 1908, omo yahra e duuɓi 26. [fotde ɓurnde moƴƴude ina haani] John Langdon Bonython AO (1905-1992) jibinaa ko ñalnde 13 [[lewru]] Yarkomaa 1905 to Adelayde. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, o woni awokaa e hitaande 1930.<ref>[[Caleb Peacock|Caleb Peacock born 13 April 1841, was elected Mayor of Adelaide, 1875-77]]</ref><ref name="lavington8">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20080207110653/http://users.cyberone.com.au/nevmoya/bray%20families2-o/p34.htm Blanche Ada Bray]</ref><ref name="RC">Richard Carruthers, Family tree, Richard Carruthers in unknown series (n.p.: n.pub., 1986).</ref>{{better source|date=March 2025}} Ñalnde 18 marse 1954, o woni hooreejo sosɗo yiilirde adannde Santos. Port Boniton inniraa ko e teddungal makko. John Langdon Bonython resii Minnie Hope Rutherford e hitaande 1926, o dañi ɓiɓɓe tato. E hitaande 1930 o resi awokaa biyeteeɗo Keith Wilson, wonnooɗo politik mawɗo to Ostarali worgo. Ɓiɗɗo maɓɓe Ian rewi e koyɗe baaba mum, wonti awokaa, caggal ɗuum wonti tergal Sturt fotde duuɓi 20. Betty ina gollinoo no feewi e geɗe renndo, o golliima e birooji pelle keewɗe. E nder teddinde golle makko o toɗɗaa tergal e fedde laamu Biritaan (MBE) e hitaande 1946, e Kumanndaa fedde (CBE) e hitaande 1959. O waɗii duuɓi 100 ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2007, o maayi ko ñalnde 25 suwee 2008, omo yahra e duuɓi 101.[citation needed] Ada Bray Boniton (1908-1965) e ñalawma dewgal mum c. 1930.<ref name="lavington5">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref> Rogere caggal : miñiiko biyeteeɗo John Bonyton, Beril Ritchie, Denis Heath (jom suudu), Ada (jom suudu), e Joan Smeaton.<ref>Christie Peuker (2011) [http://www.adelaidenow.com.au/news/south-australia/jets-farewell-our-favourite-son-kym-bonython/story-e6frea83-1226024659061 Jets farewell officer and gentleman Kym Bonython], Adelaide Now, 20 March 2011</ref> Rogere yeeso ndee : miñiraaɓe rewɓe Katherine e Elisabet (Betti) Boniton, Moli Fotheringham e Nansi Rowena Bray. Ada Bray Boniton [ina haani ciimtol] Jean, debbo Boniton<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article211443561|title=Events of the Week.|newspaper=[[The Critic (Adelaide)|The Critic]]|issue=777|location=South Australia|date=18 December 1912|accessdate=11 June 2018|page=21|via=National Library of Australia}} Probably her last official function.</ref> Wonande Mari Luwis, jogiiɗo tiitoonde Laamɗo Boniton ko adii ɗuum, ƴeew John Langdon Boniton.<ref name="lavington6">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref><ref>[[Caleb Peacock|Caleb Peacock born 13 April 1841, was elected Mayor of Adelaide, 1875-77]]</ref> Duuɓi nay caggal ɗuum, ñalnde 11 desaambar 1912, Lavington Bonyton resi Konstans Jean Warren, jahroowo e duuɓi 21, (caggal ɗuum Lady Bonython OBE ), o jibini ɓiɓɓe tato, Warren, Katherine e Kym. Lavington wonnoo ko meer Adelaide e oon sahaa, Jean ina wiyee "Meer ɓiɗɗo". O woniino e golle haawniinde e nder goomuuji keewɗi. E hitaande 1924 o woniino e wallude e mooftude kaalis ngam fedde jaŋde sukaaɓe to Ostarali worgo e sehil makko Doris Anne Beeston. O heɓi mboros bonɗo e hitaande 1970, e nder dumunna hakkunde ndeen e maayde makko e hitaande 1977, ɓiyiiko biyeteeɗo Warren winndi nguurndam makko : « Mi wonaa debbo : siftorde Constance Jean, debbo Bonython, O.B.E.Yahdaama e nder defte jahruɗe yeeso 1976–1981.<ref name="lavington7">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref> Charles Warren Bonython AO (1916-2012) ko ganndo ko faati e taariindi, binndoowo, hade makko woppude golle e hitaande 1966, ko injenieer kemikal. O ɓuri anndeede ko e darnde makko e sosde laawol Heysen, kono o waɗii darnde mawnde e reende nokkuuji joorɗi e nder [[Ostarali]] worgo. O resi Sintiya Eyres Young (jibinaa ko hitaande 1921) to Egliis Epifani, Crafers, ñalnde 12 abriil 1941. Katherine Downer Bonython (jibinaa ko 1918) resi Colin Clark Verco e hitaande 1940, ɓeen ɗiɗo ndokki Lavington Bonython e taaniraaɓe tato rewɓe.<ref name="lavington4">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article211443561|title=Events of the Week.|newspaper=[[The Critic (Adelaide)|The Critic]]|issue=777|location=South Australia|date=18 December 1912|accessdate=11 June 2018|page=21|via=National Library of Australia}} Probably her last official function.</ref> Hugh Reskymer (Kym) Bonython AC DFC AFC (KStJ) (15 suwee 1920 – 19 marse 2011) wuuri nguurndam tiiɗɗam e ceertuɗam, o huutoriima geɗe keewɗe, ina jeyaa heen golle pilot Rajo ''ABC World'' (1937-1938), e nder hitaande 1938. dogginde galleeji naalankaagal e nder Sydney e Adelaide fof, wontude daraniiɗo laamu (wakilaade [[Ostarali]] worgo e nder batu doosɗe leydi 1998), e wonde gardiiɗo sosiyetee e tergal yiilirde e nder yiilirdeeji keewɗi. O woniino kadi yeeyoowo naalankaagal, binndoowo defte naalankaagal keewɗe e deftere, jom ngalu jazz, ko juuti ko o ƴellitoowo Rowley Park ''Speedway'' (1954–73) to Adelaide e ko o sofereeɓe ''Speedcars'' ko juuti, ko o jom duɗe disko keewɗe, kadi ko o ƴellitoowo konsiir. E darnde makko sakkitiinde o addi heewɓe e "mawɓe jazz" to Adelaide, o waɗii darnde mawnde e kaaldigal ngam ɓeydude Adelaide e njillu The Beatles 1964 to [[Ostarali]].<ref name="lavington3">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref> Ɓooygol Boniton Lavington, hitaande 2003 == Ƴeew kadi == * John Langdon Bonython#Innde galle - ina waɗi humpitooji ko faati e innde galle e daartol mum * Boniton<ref>Christie Peuker (2011) [http://www.adelaidenow.com.au/news/south-australia/jets-farewell-our-favourite-son-kym-bonython/story-e6frea83-1226024659061 Jets farewell officer and gentleman Kym Bonython], Adelaide Now, 20 March 2011</ref> == Tuugnorgal == rage9ks810pqpxx44odliib1il23nvj 163680 163678 2026-04-14T12:37:12Z MOIBARDE 10068 163680 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sir John Lavington Bonython''' (10 suwee 1875 – 6 noowammbar 1960) ko neɗɗo mawɗo e nder renndo to Adelayde, ganndiraaɗo golle jaayndeyaagal, njulaagu e politik. E jokkondiral e baaba makko, o naati e njuɓɓudi jaayɗe ina jeyaa heen ''The Advertise''r ; o woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Saturday Express'', o woniino kadi jaayndiyanke. Caggal nde ''The Advertiser'' yeeytaa e hitaande 1929, o waɗtaa sosiyatee laamu, o wonti gardiiɗo, e nder dumunna cukko hooreejo ; fedde nde jokki haa nde o maayi. E hitaande 1901 o fuɗɗii jokkondiral juutngal e Diiso wuro Adelaide, o woni meer Adelaide (1911-1913) caggal ɗuum o woni meer mawɗo Adelaide (1927-1930). O heɓi njeenaari konu e hitaande 1935.Fooyre Lavington Bonython nde ittaa jooni ndee to Terrace worgo, mahiraa ko yeeso suudu defte SA ngam teddinde mo. == Nguurndam == John Lavington Bonyton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Adelaide ñalnde 10 suwee 1875. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Prince'' Alfred to Adelaide, o naati e jaayndeeji (''The Advertiser'') e hitaande 1896. E nder sahaa nde o woni e jaayndeeji, o golliima e jaayndeeji, o woniino gardiiɗo jaaynde ''Saturday Express'' hakkunde 1912 e 1930.<ref name="lavington">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref><ref name="lavington2">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref> Lavington Bonython naatii e Diiso wuro Adelaide nde o suɓaa e hitaande 1901. O wonti hooreejo leydi e hitaande 1907, o woni meer (1912-1913), o woni meer mawɗo (1928-1930). Toɗɗagol makko e hitaande 1912 waɗi Bonython neɗɗo ɗiɗaɓo ɓurɗo famɗude e golle Meer Adelaide, e nder sahaa mo o woni e diiso ngoo o teskiima sabu makko tiiɗnaade e ndonu Adelaide. Ko ɓuri heewde e yonta makko e wonde meer gardiiɗo e meer ko o debbo jom suudu, kadi miñiiko debbo, Mrs H. A. Parsons, ina waɗa golle meer e nder golle laamu. O heɓi njeenaari konu e hitaande 1935. Ina jeyaa e golle makko goɗɗe, golle keewɗe e nder dipiteeji sosiyeteeji, ina jeyaa heen opitaal Royal Adelaide, Municipal Tramways Trust, e wonde gardiiɗo e cukko hooreejo The Advertiser. Haa teeŋti noon, Lavington Bonython wonnoo ko tergal e yiilirde udditgol Minda Inc, heddii e fedde nde fotde duuɓi 62. Lavington Bonyton sankii ko ñalnde 6 noowammbar 1960. == Caalaje == John Lavington Bonython resii laabi ɗiɗi, tawi fof o dañii sukaaɓe njeegomo. Blanche Ada Bray Ñalnde 16 abriil 1904 o resi biyeteeɗo Blanche Ada Bray, jibinaa ko ñalnde 10 noowammbar 1881 to Adelaide, ɓiɗɗo debbo gooto tan, sir John Cox Bray e Alice Maude Hornabrook, o dañi ɓiɗɗo gorko e ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo (John, Elizabeth e Ada). O sankii ko e jibinannde ñalnde 5 noowammbar 1908, omo yahra e duuɓi 26. [fotde ɓurnde moƴƴude ina haani] John Langdon Bonython AO (1905-1992) jibinaa ko ñalnde 13 [[lewru]] Yarkomaa 1905 to Adelayde. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, o woni awokaa e hitaande 1930.<ref>[[Caleb Peacock|Caleb Peacock born 13 April 1841, was elected Mayor of Adelaide, 1875-77]]</ref><ref name="lavington8">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20080207110653/http://users.cyberone.com.au/nevmoya/bray%20families2-o/p34.htm Blanche Ada Bray]</ref><ref name="RC">Richard Carruthers, Family tree, Richard Carruthers in unknown series (n.p.: n.pub., 1986).</ref>{{better source|date=March 2025}} Ñalnde 18 marse 1954, o woni hooreejo sosɗo yiilirde adannde Santos. Port Boniton inniraa ko e teddungal makko. John Langdon Bonython resii Minnie Hope Rutherford e hitaande 1926, o dañi ɓiɓɓe tato. E hitaande 1930 o resi awokaa biyeteeɗo Keith Wilson, wonnooɗo politik mawɗo to Ostarali worgo. Ɓiɗɗo maɓɓe Ian rewi e koyɗe baaba mum, wonti awokaa, caggal ɗuum wonti tergal Sturt fotde duuɓi 20. Betty ina gollinoo no feewi e geɗe renndo, o golliima e birooji pelle keewɗe. E nder teddinde golle makko o toɗɗaa tergal e fedde laamu Biritaan (MBE) e hitaande 1946, e Kumanndaa fedde (CBE) e hitaande 1959. O waɗii duuɓi 100 ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2007, o maayi ko ñalnde 25 suwee 2008, omo yahra e duuɓi 101.[citation needed] Ada Bray Boniton (1908-1965) e ñalawma dewgal mum c. 1930.<ref name="lavington5">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref> Rogere caggal : miñiiko biyeteeɗo John Bonyton, Beril Ritchie, Denis Heath (jom suudu), Ada (jom suudu), e Joan Smeaton.<ref>Christie Peuker (2011) [http://www.adelaidenow.com.au/news/south-australia/jets-farewell-our-favourite-son-kym-bonython/story-e6frea83-1226024659061 Jets farewell officer and gentleman Kym Bonython], Adelaide Now, 20 March 2011</ref> Rogere yeeso ndee : miñiraaɓe rewɓe Katherine e Elisabet (Betti) Boniton, Moli Fotheringham e Nansi Rowena Bray. Ada Bray Boniton [ina haani ciimtol] Jean, debbo Boniton<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article211443561|title=Events of the Week.|newspaper=[[The Critic (Adelaide)|The Critic]]|issue=777|location=South Australia|date=18 December 1912|accessdate=11 June 2018|page=21|via=National Library of Australia}} Probably her last official function.</ref> Wonande Mari Luwis, jogiiɗo tiitoonde Laamɗo Boniton ko adii ɗuum, ƴeew John Langdon Boniton.<ref name="lavington6">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref><ref>[[Caleb Peacock|Caleb Peacock born 13 April 1841, was elected Mayor of Adelaide, 1875-77]]</ref> Duuɓi nay caggal ɗuum, ñalnde 11 desaambar 1912, Lavington Bonyton resi Konstans Jean Warren, jahroowo e duuɓi 21, (caggal ɗuum Lady Bonython OBE ), o jibini ɓiɓɓe tato, Warren, Katherine e Kym. Lavington wonnoo ko meer Adelaide e oon sahaa, Jean ina wiyee "Meer ɓiɗɗo". O woniino e golle haawniinde e nder goomuuji keewɗi. E hitaande 1924 o woniino e wallude e mooftude kaalis ngam fedde jaŋde sukaaɓe to Ostarali worgo e sehil makko Doris Anne Beeston. O heɓi mboros bonɗo e hitaande 1970, e nder dumunna hakkunde ndeen e maayde makko e hitaande 1977, ɓiyiiko biyeteeɗo Warren winndi nguurndam makko : « Mi wonaa debbo : siftorde Constance Jean, debbo Bonython, O.B.E.Yahdaama e nder defte jahruɗe yeeso 1976–1981.<ref name="lavington7">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref> Charles Warren Bonython AO (1916-2012) ko ganndo ko faati e taariindi, binndoowo, hade makko woppude golle e hitaande 1966, ko injenieer kemikal. O ɓuri anndeede ko e darnde makko e sosde laawol Heysen, kono o waɗii darnde mawnde e reende nokkuuji joorɗi e nder [[Ostarali]] worgo. O resi Sintiya Eyres Young (jibinaa ko hitaande 1921) to Egliis Epifani, Crafers, ñalnde 12 abriil 1941. Katherine Downer Bonython (jibinaa ko 1918) resi Colin Clark Verco e hitaande 1940, ɓeen ɗiɗo ndokki Lavington Bonython e taaniraaɓe tato rewɓe.<ref name="lavington4">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article211443561|title=Events of the Week.|newspaper=[[The Critic (Adelaide)|The Critic]]|issue=777|location=South Australia|date=18 December 1912|accessdate=11 June 2018|page=21|via=National Library of Australia}} Probably her last official function.</ref> Hugh Reskymer (Kym) Bonython AC DFC AFC (KStJ) (15 suwee 1920 – 19 marse 2011) wuuri nguurndam tiiɗɗam e ceertuɗam, o huutoriima geɗe keewɗe, ina jeyaa heen golle pilot Rajo ''ABC World'' (1937-1938), e nder hitaande 1938. dogginde galleeji naalankaagal e nder Sydney e Adelaide fof, wontude daraniiɗo laamu (wakilaade [[Ostarali]] worgo e nder batu doosɗe leydi 1998), e wonde gardiiɗo sosiyetee e tergal yiilirde e nder yiilirdeeji keewɗi. O woniino kadi yeeyoowo naalankaagal, binndoowo defte naalankaagal keewɗe e deftere, jom ngalu jazz, ko juuti ko o ƴellitoowo Rowley Park ''Speedway'' (1954–73) to Adelaide e ko o sofereeɓe ''Speedcars'' ko juuti, ko o jom duɗe disko keewɗe, kadi ko o ƴellitoowo konsiir. E darnde makko sakkitiinde o addi heewɓe e "mawɓe jazz" to Adelaide, o waɗii darnde mawnde e kaaldigal ngam ɓeydude Adelaide e njillu The Beatles 1964 to [[Ostarali]].<ref name="lavington3">W. B. Pitcher, [https://adb.anu.edu.au/biography/bonython-sir-john-lavington-5287 Bonython, Sir John Lavington (1875 - 1960)], Australian Dictionary of Biography, Volume 7, Melbourne University Press, 1979, pp 341-342.</ref> Ɓooygol Boniton Lavington, hitaande 2003 == Ƴeew kadi == * John Langdon Bonython#Innde galle - ina waɗi humpitooji ko faati e innde galle e daartol mum * Boniton<ref>Christie Peuker (2011) [http://www.adelaidenow.com.au/news/south-australia/jets-farewell-our-favourite-son-kym-bonython/story-e6frea83-1226024659061 Jets farewell officer and gentleman Kym Bonython], Adelaide Now, 20 March 2011</ref> == Tuugnorgal == 0y7c61ybvysgns1i5el3yw1kgllssrn Mary Booth (physician) 0 39327 163682 161875 2026-04-14T12:42:39Z MOIBARDE 10068 163682 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Booth OBE''' (1869-1956) ko cafroowo [[Ostarali]], debbo fedde, golloowo wellitaare. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Mary Booth jibinaa ko ñalnde 9 lewru juko hitaande 1869 to wuro wiyeteengo Burwood, to wuro Sidney. Ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe tato rewɓe Ruth Sewell, e William Booth. Booth janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Airlie, caggal ɗuum o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney to bannge ganndal. O walli hoore makko e golle guwerneer wonande sukaaɓe guwerneer New South Wales, hono Victor Child Villiers, 7ɓo leydi Jersey, haa hitaande 1893 nde o heɓi ndonu mawniiko biyeteeɗo Thomas Sewell. O janngi safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara rewɓe to Edinburgh (o heɓi bak makko e hitaande 1899) hade makko hootde Sidney e hitaande 1900.<ref name=":0">{{Citation|last=Roe|first=Jill|title=Booth, Mary (1869–1956)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/booth-mary-5291|work=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0113b.htm|title=Booth, Mary - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last=Melbourne|first=The University of|website=www.womenaustralia.info|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|url=https://nla.gov.au/nla.party-771086|title=Booth, Mary (1869-1956) - People and organisations|website=Trove|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":3">{{Cite journal|last=BROOKES|first=BARBARA|date=April 2008|title=A Corresponding Community: Dr Agnes Bennett and her Friends from the Edinburgh Medical College for Women of the 1890s|journal=Medical History|volume=52|issue=2|pages=237–256|issn=0025-7273|pmc=2329860|pmid=18458784|doi=10.1017/s0025727300002374}}</ref><ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.eoas.info/biogs/P000963b.htm|title=Booth, Mary - Biographical entry - Encyclopedia of Australian Science|last=Centre|first=The University of Melbourne eScholarship Research|website=www.eoas.info|access-date=2019-03-20}}</ref> == Kugal == Booth ina joginoo cuuɗi toppitiiɗi safaara e mbedda Macquarie, ko adii fof ko golle kontraaji e cellal renndo. O jannginii e duɗe hakkundeeje sukaaɓe rewɓe, o golliima kadi e jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde NSW. E hitaande 1910-12 o sosi duɗal Victoria ngam golloraade safaara.<ref name=":03">{{Citation|last=Roe|first=Jill|title=Booth, Mary (1869–1956)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/booth-mary-5291|work=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":13">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0113b.htm|title=Booth, Mary - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last=Melbourne|first=The University of|website=www.womenaustralia.info|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":23">{{Cite web|url=https://nla.gov.au/nla.party-771086|title=Booth, Mary (1869-1956) - People and organisations|website=Trove|access-date=2019-03-20}}</ref> Booth ina gollinoo e pelle rewɓe, ko kanko woni sosɗo fedde rewɓe, kadi omo joginoo geɗe e nder Diiso Ngenndiijo Rewɓe to New South Wales. E nder wolde mawnde, Booth wonti kampaañ tiiɗɗo ngam ƴettude konuuji, o ƴetti darnde e goomu toppitiingu golle Ligue des ''services'' universels. O hollitii golle makko ngam ƴeewtaade nokkuuji mooliiɓe to leydi Misira, kono o saliima. E nder heen o heddii e leydi [[Ostarali]], o sosi pelle ballitooje ko wayi no fedde wiyeteende Babies’ Kit Society for the Allies Babies, nde mooftata comci sukaaɓe ngam mooliiɓe.[7] Booth woniino gardiiɗo golle e sosɗo pelle keewɗe ɗe njiimaandi mum en yiɗi, ina jeyaa heen Fedde Sehilaaɓe Rewɓe Konunkooɓe e Fedde Konunkooɓe. O sosi fedde soldateeɓe to otel ''Royal to George Street'', nde o anndi caɗeele soldateeɓe ɓe ngalaa galleeji. O sosi kadi nokku ngam rewɓe e yummiraaɓe soldateeɓe, o sosi kadi kaalis rewɓe jommbaajo wolde. Ngam sosde fedde soldateeɓe, e fedde sehilaaɓe rewɓe soldateeɓe o teddinaama e OBE. Booth dariima no feewi ngam North Shore ngam wonde kanndidaa jeytaare e hitaande 1920.[3][4] Ndeen o dañaani noddaango e hitaande 1922 ngam suɓaade Senaa. O yaltini jaaynde lewru kala wiyeteende Boy Settler ; sosi fedde rewɓe Anzac e hitaande 1921 ; e naatde e fedde Dreadnought. == Njeenaaje e teddungal == Booth heɓi OBE e hitaande 1918 ngam golle makko moƴƴe. == Maayde e ndonu == Booth maayi ko e hitaande 1956. Caggal maayde makko e yeeyde jawdi makko, kaalis o huutoraa ngam fuɗɗoraade bursi wonande rewɓe janngooɓe faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. E hitaande 1961, nokku ƴeewndo Mary Booth to Kirribilli innitiraa ko e teddungal makko. Booth Crescent, e nder wuro Canberra, ina wiyee ''Cook'', ina wiyee mo.<ref name=":02">{{Citation|last=Roe|first=Jill|title=Booth, Mary (1869–1956)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/booth-mary-5291|work=Australian Dictionary of Biography|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":12">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0113b.htm|title=Booth, Mary - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last=Melbourne|first=The University of|website=www.womenaustralia.info|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":22">{{Cite web|url=https://nla.gov.au/nla.party-771086|title=Booth, Mary (1869-1956) - People and organisations|website=Trove|access-date=2019-03-20}}</ref><ref name=":32">{{Cite journal|last=BROOKES|first=BARBARA|date=April 2008|title=A Corresponding Community: Dr Agnes Bennett and her Friends from the Edinburgh Medical College for Women of the 1890s|journal=Medical History|volume=52|issue=2|pages=237–256|issn=0025-7273|pmc=2329860|pmid=18458784|doi=10.1017/s0025727300002374}}</ref><ref name=":42">{{Cite web|url=http://www.eoas.info/biogs/P000963b.htm|title=Booth, Mary - Biographical entry - Encyclopedia of Australian Science|last=Centre|first=The University of Melbourne eScholarship Research|website=www.eoas.info|access-date=2019-03-20}}</ref> == Tuugnorgal == ee7pkn7p7vonvoeborja8f5mnl5oliy Kira Bousloff 0 39331 163685 161884 2026-04-14T12:47:38Z MOIBARDE 10068 163685 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kira Abrikossova Bousloff''' OAM (1914-2001) <ref>{{cite web|url=http://trove.nla.gov.au/people/783862|title=Bousloff, Kira (1914-2001)|accessdate=7 June 2015}}</ref>ko jimoowo e Ballets Russes mo njillu mum to [[Ostarali]] e hitaande 1938 o jooɗii, o seerti e jom suudu makko gadano biyeteeɗo Serge Bousloff caggal ɗuum o resi (e o seerti) James Penberthy tawi omo jogii batte keewɗe e ƴellitaare ballet to [[Ostarali]] hirnaange. Jibinaa ko Kira Abricossova to leydi Riisi, ɓiy galle aristokraasi [[Riisii|Riisi]], gonɗo e njiimaandi Monte Carlo e hitaande 1917, <ref>{{cite web|title=Bousloff, Kira Abricossova|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0083b.htm|accessdate=7 June 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Bousloff, Kira Abricossova|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0083b.htm|accessdate=7 June 2015}}</ref> o mawni ko to [[Farayse]], o ƴetti janngirɗe e émigrés [[Riisii|Riisi]]. <ref>{{cite web|title=Madame Kira's legacy of dance to Western Australia|url=https://open.abc.net.au/explore/84092|accessdate=7 June 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=Madame Kira's legacy of dance to Western Australia|url=https://open.abc.net.au/explore/84092|accessdate=7 June 2015}}</ref> O sosi Ballet [[Ostarali]] Hirnaange to Perth (1952) o sosi duɗal ballet jokki haa hannde. Heewɓe e yimooɓe [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]] maantinɓe ngari ko e duɗal ngal, ina heen Stephen Heathcote.<ref>{{cite web|title=Our Story|url=http://waballet.com.au/the-company/our-story/|accessdate=7 June 2015|archive-date=28 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160228231840/http://waballet.com.au/the-company/our-story/|url-status=dead}}</ref> E nder teddinde darnde makko e Ballet Ostarali o rokkaama Medaal de l’Ordre de l’Oustralie (OAM) e hitaande 2000. O woniino keɓoowo njeenaari Ostarali ngam golle makko e nder nguurndam makko e hitaande 2000. O waɗii njeenaari nguurndam dowla [[Ostarali]] hirnaange 1998 <ref>{{cite web|title=Our Story|url=http://waballet.com.au/the-company/our-story/|accessdate=7 June 2015|archive-date=28 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160228231840/http://waballet.com.au/the-company/our-story/|url-status=dead}}</ref>. == Tuugnorgal == 5mxq7g29noyugxmyir98jj3nxpuw0w3 Marie Breen 0 39371 163704 162165 2026-04-14T13:32:14Z MOIBARDE 10068 163704 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Marie''' Freda Breen DBE (3 noowammbar 1902 – 17 suwee 1993) ko politikyanke [[Ostarali]], caggal nde o suɓaa e hitaande 1961, o woni debbo ɗiɗaɓo e nder Senaa [[Ostarali]] ngam lomtaade diiwaan Victoria, kadi ko debbo jeegom e nder [[Ostarali]] fof. E hitaande 1965, o woni debbo gadano ardaade goomu Senaa [[Ostarali]]. O teskaama e darnde makko ngam moƴƴinde wellitaare rewɓe, sukaaɓe, e dente galleeji [[Ostarali]], kam e darnde makko e golle renndo. O golliima ngam ɓeydude naatgol rewɓe e golle laamu, o woniino kadi daraniiɗo semmbinde jokkondiral hakkunde [[Ostarali]] e Asii.<ref name=":5">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref> Ɓiɗɗo debbo gardiiɗo wuro to St Kilda, Victoria, Breen ina yiɗi politik gila e cukaagu mum ; o ɓeydii naatde e politik caggal nde jom suudu makko, hono Robert Tweeddale Breen, toɗɗaa meer wuro Brighton. Kanko e jom suudu makko ɓe naati e lannda Liberal nde sosaa e hitaande 1945. E nder lannda Liberal, o dañii jooɗorde e nder Senaa e woote fedde nde e hitaande 1961 ; o fooli Frank McManus, o heɓi laamu e lewru sulyee 1962. Caggal nde o woppi golle e nder Senaa e hitaande 1968 ngam toppitaade jom suudu makko mo o dañi caɗeele no feewi, o waɗti nguurndam makko e golle renndo e golle neɗɗankaagal ; o toɗɗaa Dame Komanda Ordre de l’Empire britannique ngam mawninde golle makko e hitaande 1979. Breen maayi ko e hitaande 1993 ; o siftinaama e senateer Rod Kemp wonde "debbo teskinɗo, jogiiɗo doole mawɗe e jikkuuji". == Nguurndam arano == Marie Freda Chamberlin jibinaa ko to St Kilda, leydi Victoria, ñalnde 3 noowammbar 1902. Yumma makko ko ɓiɗɗo debbo jibinaaɗo to [[Ostarali]], jibnaaɓe mum ko Engele en, jeyaaɗo to wuro Melbourne.[3] Baaba makko, hono Frederik Wiliyam Chamberlin, jibinaa ko to Angalteer ; nde o woni suka, o ummii Devon o fayti Ostarali, o heɓi golle e nder wuro St Kilda. O anniyaaki golloraade wolde adunaare adannde, kono binnditagol makko saliima sabu rafi ɓernde ; o golliima e golle mooftugol kaalis hare, ɗe Breen kadi tawtoraama. Breen siftinii yumma mum ko "joom weltaare e yurmeende" e baaba mum ko "reserved". O limti cukaaku maako bana "weltaare" nden o siftini o mari nafuuda nder kuugal baaba maako nder kawtal wuro wakkati o ɗonno pamaro. E nder cukaagu makko, omo weltii e defte e jimɗi.[3] Chamberlin ko almuudo toowɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Michael, ɗo o heɓi bak makko gila omo yahra e duuɓi 17 ; caggal nde o yalti duɗal, o janngi piyanɗe ko juuti. Caggal ɗuum, nde mawniiko gorko yiɗi udditaade biro awokaaji keeriiɗo, o ƴetti kursus stenograf, omo yiɗi gollanaade mo. Kono golle makko ɗee mbaɗaani e oon sahaa, o yahri yeeso haa o woni gardiiɗo sariya e nder fedde awokaaji, golle ɗe o weltiniri. E nder jokkondiral e fannu sariya, o hawri e jom suudu makko, awokaa e awokaa Robert Tweeddale Breen. Ɓe ɗiɗo fof ɓe resndi to St Kilda ñalnde 12 lewru Duujal hitaande 1928, ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato; Caggal dewgal maɓɓe, Breen e jom suudu mum ngummii Brighton.<ref name=":52">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":53">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":56">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":12">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> == Golle politik == Duuɓi gadani E hitaande 1933, Breen wonti binndoowo balloowo Brighton ngam opitaal laamɗo Melbourne. O wonti kadi binndoowo fedde fedde rewɓe [[Ostarali]] (AWNL) to Brighton, ɗo o hawri e hooreejo fedde AWNL, hono Elizabeth Couchman. Couchman ina joginoo batte keewɗe e Breen, caggal ɗuum o siftini ''Couchman'' ko jannginoowo mawɗo, gardiiɗo jom hakkille. Breen wonnoo kadi tergal e fedde toppitiinde ko fayti e dewgal to Melbourne, nde caggal mum wonti fedde toppitiinde ko fayti e dewgal to Victoria, e tergal kuuɓtodinngal fedde toppitiinde cellal sukaaɓe to Victoria fotde duuɓi 36. O naati e politik lannda ko gorko makko, mo o siftini wonde "jaagorgal ko feewti e jeewte"; e hitaande 1935, o dañii woote gardagol leydi Victoria ngam suɓaade jooɗorde Collingwood, kono o suɓaaka. E [[lewru]] ut 1941, Robert suɓaama meer wuro Brighton; Breen caggal mum hollitii wonde jom suudu mum ko "heblo moƴƴo" ngam golle mum politik, o wiyi kadi ko kanko woni ɓurɗo mawnude e doole makko politik<ref name=":0">{{Cite book|last=Kent|first=Hilary|url=https://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|title=The Biographical Dictionary of the Australian Senate|publisher=University of New South Wales Press Ltd|year=2010|isbn=978-0868409962|volume=3|location=Sydney|pages=59–62|access-date=7 July 2024|archive-date=26 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240326042538/http://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|url-status=live}}</ref><ref name=":13">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> Breen e jom suudu mum naati e lannda Liberal keso, e hitaande 1945. O woniino hooreejo fedde rewɓe fedde nde e hitaande 1952, o woniino hooreejo fedde ngenndiire rewɓe Victoria gila 1954 haa 1958, kadi o woniino cukko hooreejo lannda ka to diiwaan Victoria gila 1955 haa 1962. E fuɗɗoode, o alaa nafoore seeɗa e ɗaɓɓude woote e nder Senaa, sibu o yiɗaa seertude e ɓesngu makko e nder dumunna juutɗo. Ɗum fof e wayde noon, gorko makko ina jokki e wiyde mo yo o ɗaɓɓu suɓaade lannda Liberal ngam suɓaade hooreejo leydi Balaclava e hitaande 1960, sabu Percy Joske woppude laamu; kono o dañaani suɓaade lannda kaa. E woote fedde ndee e hitaande 1961, o dañii suɓaade ngam heɓde jooɗorde e nder Senaa ; caggal involved kampaañ, o dañii woote, o fooli Frank McManus. Njeñtudi woote ɗee kollitaama ñalnde 5 [[lewru]] Yarkomaa 1962 ; manndaa makko e Senaa fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 1962. E nafoore makko, Breen wonti debbo ɗiɗaɓo senaateer gardinooɗo Victoria, caggal Ivy Wedgwood, e debbo jeegom gollotooɗo e Senaa fof. == Seneraal (1962-1968) == E nder yonta Breen e nder Senaa, o ƴellitii no feewi ko ɓuri teeŋtude e golle makko, wellitaare rewɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji [[Ostarali]],.<ref name=":55">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":1">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> nafooje ɗe o holliti e konngol makko gadanol to Senaa. Ina jeyaa e sabaabuuji goɗɗi, o wiyi yo bar dewgal [[Ostarali]] ittu, ballal kaalis wonande rewɓe jom en galleeji e jom en galleeji, e naatgol rewɓe e golle laamu. Breen wonnoo kadi ko daraniiɗo ɓeydagol njoɓdi wellitaare, haa teeŋti noon e ɓesnguuji, omo sikki wonde deeƴre ɓesnguuji ko huunde tiiɗnde wonande neɗɗo, e, e yaajde, yahrude yeeso ngenndi. Yanti heen, o ƴetti nafoore e ko woni e nder porogaraamuuji teleeji jowitiiɗi e sukaaɓe, omo wondi e sunaare e no ɗi poti wonde e sukaaɓe. O woniino jiɗɗo debbo gadano senaateer [[Ostarali]], Dorothy Tangney, sabu golle makko e innde yimɓe [[Ostarali]] hirnaange.<ref name=":54">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref> E nder nguurndam makko fof, Breen ina jokki e wallitde no feewi e semmbinde jokkondiral hakkunde [[Ostarali]] e Asii. O naati e peeje [[Colombia|Colombo]], fedde winndereyankoore rokkata ballal neɗɗankaagal e kaalis wonande leyɗeele ƴellitiiɗe, haa teeŋti noon e Asii fuɗnaange-rewo. O sikki ko Ostarali ina jogii fartaŋŋe wallude leyɗeele ɓurɗe waasde ɗee heɓde tolno nguurndam nannduɗo e oo.[3] Yanti heen, ko kanko woni cukko hooreejo gadano Fedde [[Ostarali]]-Aasi, sosaande e hitaande 1957. Kanko e gorko makko ɓe ngoni ko e hoɗde e sukaaɓe ɗiɗo Burmaanaaɓe ummoriiɓe Shan, Myanmar, nde ɓe njanngata to [[Ostarali]]. O woniino e wallitde golle luulndiiɗe kominist en to Vietnam e [[Inndonesiya|Indoneesi]], o woniino e haɓaade ngam [[Ostarali]] naatde e wolde Vietnam. Breen woniino lomto [[Ostarali]] e batu 1966 to Seoul, fedde leƴƴi Asiyankooɓe haɓantooɓe kominist en.<ref name=":3">{{Cite web|date=1 November 2023|title=Biography for BREEN, Marie Freda, DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;query=Id%3A%22handbook%2Fallmps%2FK2W%22;src1=sm1|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":10">Breen, Marie (27 August 1980). "[https://nla.gov.au/nla.obj-215164650/listen Marie Breen interviewed by Amy McGrath]" (Interview). Interviewed by Amy McGrath. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191109062231/http://nla.gov.au/nla.obj-215164650/listen|date=9 November 2019}}. [[National Library of Australia]]. Retrieved 8 July 2024.</ref> Ko o senaateer, Breen golliima e goomuuji keewɗi, ina jeyaa heen Goomu defterdu, ngu o gollinoo e nder yonta makko fof e nder Senaa, e Goomu cuɓaaɗo e Siistem Metrik Teddeendi e Peeje e hitaande 1967. O golliima kadi e goomuuji ko faati e toɓɓe ko wayi no galleeji, jaŋde, e ''immigration''. Ñalnde 30 marse 1965, o woni debbo gadano ardaade goomu Senaa [[Ostarali]], Goomu Tappirde; O joginoo ndeen darnde haa o woppi golle Senaa e hitaande 1968. Nde o woni e heblude batu gadano Goomu cuɓaaɗo e Siistem Metrik Teddeendi e Peeje, Breen humpitii wonde gorko makko ina wondi e aksidaa oto mawɗo. Caggal nde o yani e ndee ɗoo jolngo, o woppi goomu nguu[2][3], o wonti ko ɓuri heewde e ko o gollotoo e fannu politik, o waɗti heen ko heewi e waktuuji makko ngam toppitaade Robert. O suɓii ko waasde ɗaɓɓude suɓaade e nder Senaa ngam jokkude toppitaade mo, o woppi golle makko e joofnirde manndaa makko ñalnde 30 [[lewru]] nduu hitaande 1968. Robert maayi e gaañanɗe mum balɗe tati caggal ɗuum, o maayi ñalnde 2 sulyee. Breen caggal mum woppii ustaare rewɓe e nder Senaa [[Ostarali]] caggal nde o woppi golle.<ref name=":02">{{Cite book|last=Kent|first=Hilary|url=https://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|title=The Biographical Dictionary of the Australian Senate|publisher=University of New South Wales Press Ltd|year=2010|isbn=978-0868409962|volume=3|location=Sydney|pages=59–62|access-date=7 July 2024|archive-date=26 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240326042538/http://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|url-status=live}}</ref><ref name=":14">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> == Caggal Senaa == Caggal maayde gorko makko, Breen waɗi ko heewi e nguurndam mum ko e ballondiral e neɗɗaagu ; o moofti kaalis ngam wallitde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Sukaaɓe, o yuɓɓini toppitagol almudɓe ummoriiɓe to [[Ostarali]] e nder peeje Kolombo.<ref name=":59">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":23">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref> Ko kanko kadi woni sosɗo e hooreejo fedde Victoria ngam wallitde ɓiɓɓe leydi gila 1970 haa 1978. Breen toɗɗaama Ofisee Ordre de l'Empire britannique e hitaande 1958 sabu golle makko e hooreejo leydi Victoria e nder fedde ngenndiire rewɓe gila 1954 haa 1958.<ref name=":58">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":22">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref>O toɗɗaama kadi e gardagol Dame Commander ñalnde 16 lewru juko hitaande 1979 ngam anndinde golle makko e nder renndo. Margaret Guilfoyle, senaateer [[Ostarali]] cuɓaaɗo ko juuti caggal Breen, siftinii sahaa Breen e nder Senaa ko "yaajde" daartol makko juutngol e golle renndo.<ref name=":57">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref> == Wade == Breen sankii ko ñalnde 17 [[lewru]] juko hitaande 1993, to Elsternwick, to wuro Melbourne, tawi omo yahra e duuɓi 90.[4] O woni ko e hoɗde e Brighton haa jooni e sahaa maayde makko. Sabaabu maayde makko ko mboros pneumonie. Ɓiɓɓe makko rewɓe tato ɓee fof ɓuri mo wuurde. O wirnaa ko to yanaande mawnde Brighton. E wirwirnde makko, Phyllis Frost ina jeyaa e ɓeen waɗɓe ɗum teddungal. O siftinaama e nder Parlemaa Ostarali ko senateer Rod Kemp lebbi ɗiɗi caggal maayde makko, o noddi mo "debbo teskinɗo, jogiiɗo doole mawɗe e jikkuuji". E hitaande 2010, o ɓeydaa e doggol teddungal rewɓe Victoria caggal maayde makko.<ref name=":510">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":24">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref> == Ƴeew kadi == Rewɓe e nder suudu sarɗiiji leydi [[Ostarali]] == Tuugnorgal == fn64fwymlwgetwz6vqgvprq32or3u3u 163706 163704 2026-04-14T13:34:27Z MOIBARDE 10068 163706 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Marie''' Freda Breen DBE (3 noowammbar 1902 – 17 suwee 1993) ko politikyanke [[Ostarali]], caggal nde o suɓaa e hitaande 1961, o woni debbo ɗiɗaɓo e nder Senaa [[Ostarali]] ngam lomtaade diiwaan Victoria, kadi ko debbo jeegom e nder [[Ostarali]] fof. E hitaande 1965, o woni debbo gadano ardaade goomu Senaa [[Ostarali]]. O teskaama e darnde makko ngam moƴƴinde wellitaare rewɓe, sukaaɓe, e dente galleeji [[Ostarali]], kam e darnde makko e golle renndo. O golliima ngam ɓeydude naatgol rewɓe e golle laamu, o woniino kadi daraniiɗo semmbinde jokkondiral hakkunde [[Ostarali]] e Asii.<ref name=":5">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref> Ɓiɗɗo debbo gardiiɗo wuro to St Kilda, Victoria, Breen ina yiɗi politik gila e cukaagu mum ; o ɓeydii naatde e politik caggal nde jom suudu makko, hono Robert Tweeddale Breen, toɗɗaa meer wuro Brighton. Kanko e jom suudu makko ɓe naati e lannda Liberal nde sosaa e hitaande 1945. E nder lannda Liberal, o dañii jooɗorde e nder Senaa e woote fedde nde e hitaande 1961 ; o fooli Frank McManus, o heɓi laamu e lewru sulyee 1962. Caggal nde o woppi golle e nder Senaa e hitaande 1968 ngam toppitaade jom suudu makko mo o dañi caɗeele no feewi, o waɗti nguurndam makko e golle renndo e golle neɗɗankaagal ; o toɗɗaa Dame Komanda Ordre de l’Empire britannique ngam mawninde golle makko e hitaande 1979. Breen maayi ko e hitaande 1993 ; o siftinaama e senateer Rod Kemp wonde "debbo teskinɗo, jogiiɗo doole mawɗe e jikkuuji". == Nguurndam arano == Marie Freda Chamberlin jibinaa ko to St Kilda, leydi Victoria, ñalnde 3 noowammbar 1902. Yumma makko ko ɓiɗɗo debbo jibinaaɗo to [[Ostarali]], jibnaaɓe mum ko Engele en, jeyaaɗo to wuro Melbourne. Baaba makko, hono Frederik Wiliyam Chamberlin, jibinaa ko to Angalteer ; nde o woni suka, o ummii Devon o fayti Ostarali, o heɓi golle e nder wuro St Kilda. O anniyaaki golloraade wolde adunaare adannde, kono binnditagol makko saliima sabu rafi ɓernde ; o golliima e golle mooftugol kaalis hare, ɗe Breen kadi tawtoraama. Breen siftinii yumma mum ko "joom weltaare e yurmeende" e baaba mum ko "reserved". O limti cukaaku maako bana "weltaare" nden o siftini o mari nafuuda nder kuugal baaba maako nder kawtal wuro wakkati o ɗonno pamaro. E nder cukaagu makko, omo weltii e defte e jimɗi. Chamberlin ko almuudo toowɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Michael, ɗo o heɓi bak makko gila omo yahra e duuɓi 17 ; caggal nde o yalti duɗal, o janngi piyanɗe ko juuti. Caggal ɗuum, nde mawniiko gorko yiɗi udditaade biro awokaaji keeriiɗo, o ƴetti kursus stenograf, omo yiɗi gollanaade mo. Kono golle makko ɗee mbaɗaani e oon sahaa, o yahri yeeso haa o woni gardiiɗo sariya e nder fedde awokaaji, golle ɗe o weltiniri. E nder jokkondiral e fannu sariya, o hawri e jom suudu makko, awokaa e awokaa Robert Tweeddale Breen. Ɓe ɗiɗo fof ɓe resndi to St Kilda ñalnde 12 lewru Duujal hitaande 1928, ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato; Caggal dewgal maɓɓe, Breen e jom suudu mum ngummii Brighton.<ref name=":52">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":53">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":56">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":12">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> == Golle politik == Duuɓi gadani E hitaande 1933, Breen wonti binndoowo balloowo Brighton ngam opitaal laamɗo Melbourne. O wonti kadi binndoowo fedde fedde rewɓe [[Ostarali]] (AWNL) to Brighton, ɗo o hawri e hooreejo fedde AWNL, hono Elizabeth Couchman. Couchman ina joginoo batte keewɗe e Breen, caggal ɗuum o siftini ''Couchman'' ko jannginoowo mawɗo, gardiiɗo jom hakkille. Breen wonnoo kadi tergal e fedde toppitiinde ko fayti e dewgal to Melbourne, nde caggal mum wonti fedde toppitiinde ko fayti e dewgal to Victoria, e tergal kuuɓtodinngal fedde toppitiinde cellal sukaaɓe to Victoria fotde duuɓi 36. O naati e politik lannda ko gorko makko, mo o siftini wonde "jaagorgal ko feewti e jeewte"; e hitaande 1935, o dañii woote gardagol leydi Victoria ngam suɓaade jooɗorde Collingwood, kono o suɓaaka. E [[lewru]] ut 1941, Robert suɓaama meer wuro Brighton; Breen caggal mum hollitii wonde jom suudu mum ko "heblo moƴƴo" ngam golle mum politik, o wiyi kadi ko kanko woni ɓurɗo mawnude e doole makko politik<ref name=":0">{{Cite book|last=Kent|first=Hilary|url=https://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|title=The Biographical Dictionary of the Australian Senate|publisher=University of New South Wales Press Ltd|year=2010|isbn=978-0868409962|volume=3|location=Sydney|pages=59–62|access-date=7 July 2024|archive-date=26 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240326042538/http://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|url-status=live}}</ref><ref name=":13">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> Breen e jom suudu mum naati e lannda Liberal keso, e hitaande 1945. O woniino hooreejo fedde rewɓe fedde nde e hitaande 1952, o woniino hooreejo fedde ngenndiire rewɓe Victoria gila 1954 haa 1958, kadi o woniino cukko hooreejo lannda ka to diiwaan Victoria gila 1955 haa 1962. E fuɗɗoode, o alaa nafoore seeɗa e ɗaɓɓude woote e nder Senaa, sibu o yiɗaa seertude e ɓesngu makko e nder dumunna juutɗo. Ɗum fof e wayde noon, gorko makko ina jokki e wiyde mo yo o ɗaɓɓu suɓaade lannda Liberal ngam suɓaade hooreejo leydi Balaclava e hitaande 1960, sabu Percy Joske woppude laamu; kono o dañaani suɓaade lannda kaa. E woote fedde ndee e hitaande 1961, o dañii suɓaade ngam heɓde jooɗorde e nder Senaa ; caggal involved kampaañ, o dañii woote, o fooli Frank McManus. Njeñtudi woote ɗee kollitaama ñalnde 5 [[lewru]] Yarkomaa 1962 ; manndaa makko e Senaa fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 1962. E nafoore makko, Breen wonti debbo ɗiɗaɓo senaateer gardinooɗo Victoria, caggal Ivy Wedgwood, e debbo jeegom gollotooɗo e Senaa fof. == Seneraal (1962-1968) == E nder yonta Breen e nder Senaa, o ƴellitii no feewi ko ɓuri teeŋtude e golle makko, wellitaare rewɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji [[Ostarali]],.<ref name=":55">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":1">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> nafooje ɗe o holliti e konngol makko gadanol to Senaa. Ina jeyaa e sabaabuuji goɗɗi, o wiyi yo bar dewgal [[Ostarali]] ittu, ballal kaalis wonande rewɓe jom en galleeji e jom en galleeji, e naatgol rewɓe e golle laamu. Breen wonnoo kadi ko daraniiɗo ɓeydagol njoɓdi wellitaare, haa teeŋti noon e ɓesnguuji, omo sikki wonde deeƴre ɓesnguuji ko huunde tiiɗnde wonande neɗɗo, e, e yaajde, yahrude yeeso ngenndi. Yanti heen, o ƴetti nafoore e ko woni e nder porogaraamuuji teleeji jowitiiɗi e sukaaɓe, omo wondi e sunaare e no ɗi poti wonde e sukaaɓe. O woniino jiɗɗo debbo gadano senaateer [[Ostarali]], Dorothy Tangney, sabu golle makko e innde yimɓe [[Ostarali]] hirnaange.<ref name=":54">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref> E nder nguurndam makko fof, Breen ina jokki e wallitde no feewi e semmbinde jokkondiral hakkunde [[Ostarali]] e Asii. O naati e peeje [[Colombia|Colombo]], fedde winndereyankoore rokkata ballal neɗɗankaagal e kaalis wonande leyɗeele ƴellitiiɗe, haa teeŋti noon e Asii fuɗnaange-rewo. O sikki ko Ostarali ina jogii fartaŋŋe wallude leyɗeele ɓurɗe waasde ɗee heɓde tolno nguurndam nannduɗo e oo.[3] Yanti heen, ko kanko woni cukko hooreejo gadano Fedde [[Ostarali]]-Aasi, sosaande e hitaande 1957. Kanko e gorko makko ɓe ngoni ko e hoɗde e sukaaɓe ɗiɗo Burmaanaaɓe ummoriiɓe Shan, Myanmar, nde ɓe njanngata to [[Ostarali]]. O woniino e wallitde golle luulndiiɗe kominist en to Vietnam e [[Inndonesiya|Indoneesi]], o woniino e haɓaade ngam [[Ostarali]] naatde e wolde Vietnam. Breen woniino lomto [[Ostarali]] e batu 1966 to Seoul, fedde leƴƴi Asiyankooɓe haɓantooɓe kominist en.<ref name=":3">{{Cite web|date=1 November 2023|title=Biography for BREEN, Marie Freda, DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;query=Id%3A%22handbook%2Fallmps%2FK2W%22;src1=sm1|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":10">Breen, Marie (27 August 1980). "[https://nla.gov.au/nla.obj-215164650/listen Marie Breen interviewed by Amy McGrath]" (Interview). Interviewed by Amy McGrath. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191109062231/http://nla.gov.au/nla.obj-215164650/listen|date=9 November 2019}}. [[National Library of Australia]]. Retrieved 8 July 2024.</ref> Ko o senaateer, Breen golliima e goomuuji keewɗi, ina jeyaa heen Goomu defterdu, ngu o gollinoo e nder yonta makko fof e nder Senaa, e Goomu cuɓaaɗo e Siistem Metrik Teddeendi e Peeje e hitaande 1967. O golliima kadi e goomuuji ko faati e toɓɓe ko wayi no galleeji, jaŋde, e ''immigration''. Ñalnde 30 marse 1965, o woni debbo gadano ardaade goomu Senaa [[Ostarali]], Goomu Tappirde; O joginoo ndeen darnde haa o woppi golle Senaa e hitaande 1968. Nde o woni e heblude batu gadano Goomu cuɓaaɗo e Siistem Metrik Teddeendi e Peeje, Breen humpitii wonde gorko makko ina wondi e aksidaa oto mawɗo. Caggal nde o yani e ndee ɗoo jolngo, o woppi goomu nguu[2][3], o wonti ko ɓuri heewde e ko o gollotoo e fannu politik, o waɗti heen ko heewi e waktuuji makko ngam toppitaade Robert. O suɓii ko waasde ɗaɓɓude suɓaade e nder Senaa ngam jokkude toppitaade mo, o woppi golle makko e joofnirde manndaa makko ñalnde 30 [[lewru]] nduu hitaande 1968. Robert maayi e gaañanɗe mum balɗe tati caggal ɗuum, o maayi ñalnde 2 sulyee. Breen caggal mum woppii ustaare rewɓe e nder Senaa [[Ostarali]] caggal nde o woppi golle.<ref name=":02">{{Cite book|last=Kent|first=Hilary|url=https://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|title=The Biographical Dictionary of the Australian Senate|publisher=University of New South Wales Press Ltd|year=2010|isbn=978-0868409962|volume=3|location=Sydney|pages=59–62|access-date=7 July 2024|archive-date=26 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240326042538/http://biography.senate.gov.au/breen-marie-freda/|url-status=live}}</ref><ref name=":14">{{Cite interview|last=Breen|first=Marie|interviewer=Bernadette Schedvin|title=Marie Breen interviewed by Bernadette Schedvin in the Parliament's bicentenary oral history project|url=https://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|publisher=[[National Library of Australia]]|date=18 June 1983|access-date=7 July 2024|archive-date=7 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107192352/http://nla.gov.au/nla.obj-217533355/listen|url-status=live}}</ref> == Caggal Senaa == Caggal maayde gorko makko, Breen waɗi ko heewi e nguurndam mum ko e ballondiral e neɗɗaagu ; o moofti kaalis ngam wallitde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Sukaaɓe, o yuɓɓini toppitagol almudɓe ummoriiɓe to [[Ostarali]] e nder peeje Kolombo.<ref name=":59">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":23">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref> Ko kanko kadi woni sosɗo e hooreejo fedde Victoria ngam wallitde ɓiɓɓe leydi gila 1970 haa 1978. Breen toɗɗaama Ofisee Ordre de l'Empire britannique e hitaande 1958 sabu golle makko e hooreejo leydi Victoria e nder fedde ngenndiire rewɓe gila 1954 haa 1958.<ref name=":58">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":22">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref>O toɗɗaama kadi e gardagol Dame Commander ñalnde 16 lewru juko hitaande 1979 ngam anndinde golle makko e nder renndo. Margaret Guilfoyle, senaateer [[Ostarali]] cuɓaaɗo ko juuti caggal Breen, siftinii sahaa Breen e nder Senaa ko "yaajde" daartol makko juutngol e golle renndo.<ref name=":57">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref> == Wade == Breen sankii ko ñalnde 17 [[lewru]] juko hitaande 1993, to Elsternwick, to wuro Melbourne, tawi omo yahra e duuɓi 90.[4] O woni ko e hoɗde e Brighton haa jooni e sahaa maayde makko. Sabaabu maayde makko ko mboros pneumonie. Ɓiɓɓe makko rewɓe tato ɓee fof ɓuri mo wuurde. O wirnaa ko to yanaande mawnde Brighton. E wirwirnde makko, Phyllis Frost ina jeyaa e ɓeen waɗɓe ɗum teddungal. O siftinaama e nder Parlemaa Ostarali ko senateer Rod Kemp lebbi ɗiɗi caggal maayde makko, o noddi mo "debbo teskinɗo, jogiiɗo doole mawɗe e jikkuuji". E hitaande 2010, o ɓeydaa e doggol teddungal rewɓe Victoria caggal maayde makko.<ref name=":510">{{Cite web|last=Kemp|first=Charles Roderick|date=17 August 1993|title=Condolences: Dame Marie Freda Breen DBE|url=https://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;db=CHAMBER;id=chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0106;query=Id%3A%22chamber%2Fhansards%2F1993-08-17%2F0243%22|access-date=6 July 2024|website=[[Parliament of Australia]]}}</ref><ref name=":24">{{Cite web|last=Smart|first=Judith|date=2017|title=Breen, Dame Marie Freda (1902–1993)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|access-date=6 July 2024|website=[[Australian Dictionary of Biography]]|archive-date=6 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206102911/https://adb.anu.edu.au/biography/breen-dame-marie-freda-25807|url-status=live}}</ref> == Ƴeew kadi == Rewɓe e nder suudu sarɗiiji leydi [[Ostarali]] == Tuugnorgal == 9crbmau045ll7urc5spu0onn9qf7o17 Anna Teresa Brennan 0 39417 163710 162168 2026-04-14T13:38:40Z MOIBARDE 10068 163710 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anna Teresa Brennan''' (2 suwee 1879 – 11 oktoobar 1962) ko awokaa to [[Ostarali]]. Ko kanko woni debbo ɗiɗmo jaɓaaɗo golloraade sariya to Victoria, [[Ostarali]], kadi omo jogii golle maantiniiɗe e nder sariya dewgal.<ref name="ADoB – Brennan, Anna Teresa (1879–1962)">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-anna-teresa-5344|title=Brennan, Anna Teresa (1879–1962)|author1=Ruth Campbell|author2=Margaret Morgen|accessdate=25 November 2011}}</ref> == Nguurndam gadano e ɓesngu == Anna Teresa Brennan jibinaa ko ñalnde 2 suwee 1879 to Emu Creek, to Victoria, saraaji Bendigo, to Mary e Michael Brennan, ko ɓiɗɗo maɓɓe sappo e tato. Mikael Brennan (1828-1902) jibinaa ko to diiwaan Donegal, to leydi Irlannda, o eggini [[Ostarali]] e hitaande 1852. O egginii Ostarali e hitaande 1853. Ɓe resndi ɗum ko wuro Melbourne ñalnde 14 abriil 1856.<ref name="ABoD – Brennan, William Adrian (1871–1956)">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-william-adrian-5635|title=Brennan, William Adrian (1871–1956)|last=Ryan|first=Kevin|accessdate=25 November 2011}}</ref><ref name="ABoD – Brennan, William Adrian (1871–1956)2">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-william-adrian-5635|title=Brennan, William Adrian (1871–1956)|last=Ryan|first=Kevin|accessdate=25 November 2011}}</ref> Banndiraaɓe makko ina mbaɗi awokaajo e siyaasyanke biyeteeɗo Thomas (1866-1944), awokaajo e siyaasyanke biyeteeɗo Francis (1873-1950), e jaayndiyanke William (1871-1956). Miñi mum goɗɗo, ina wiyee Richard Brennan, ina joginoo ɓiɗɗo debbo ina wiyee Molly Brennan, ina yiɗi rewde e neene mum Anna, e nder sariya.<ref name="ADoB – Brennan, Anna Teresa (1879–1962)2">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-anna-teresa-5344|title=Brennan, Anna Teresa (1879–1962)|author1=Ruth Campbell|author2=Margaret Morgen|accessdate=25 November 2011}}</ref><ref name="ADoB – Brennan, Anna Teresa (1879–1962)3">{{cite Australian Dictionary of Biography|id2=brennan-anna-teresa-5344|title=Brennan, Anna Teresa (1879–1962)|author1=Ruth Campbell|author2=Margaret Morgen|accessdate=25 November 2011}}</ref><ref name="DEECD – About BSSC2">{{cite web|url=http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|title=About BSSC|work=[[Bendigo Senior Secondary College]]|publisher=[[Department of Education and Early Childhood Development]]|accessdate=26 November 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111205151359/http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|archivedate=5 December 2011}}</ref> == Jaangirde == Jaŋde Brennan hakkundeere ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Andrew, Bendigo ko hannde woni duɗal jaaɓi haaɗtirde mawngal Bendigo.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Brennan fuɗɗii jaŋde mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1904, o fuɗɗii janngude ko safaara. O wayli e jaŋde sariya, o heɓi bak makko e hitaande 1909.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> == Kugal == Brennan jaɓaama wonde awokaa e awokaa to Ñaawirde Toownde Victoria ñalnde 1 ut 1911.<ref name="DEECD – About BSSC">{{cite web|url=http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|title=About BSSC|work=[[Bendigo Senior Secondary College]]|publisher=[[Department of Education and Early Childhood Development]]|accessdate=26 November 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111205151359/http://www.bssc.edu.au/public/about_bssc/history.shtml|archivedate=5 December 2011}}</ref> Brennan wirnaama to yanaande Coburg, to wuro Preston, to leydi Victoria. Yanaande makko ina jeyaa e yahdu ndonu hoore mum to yanaande nde kadi humpitooji ko faati e nguurndam makko ina tawee e maande gonnde e sara yanaande makko.<ref>Friends of Coburg Cemetery website http://www.friendsofcoburgcemetery.com</ref><ref>Friends of Coburg Cemetery website http://www.friendsofcoburgcemetery.com</ref> == Ƴeew kadi == Flos Greig Ada Evans Tuugnorgal 61glqzil953sry4a72txctbh48er6xy Molly Brennan 0 39418 163727 162170 2026-04-14T14:13:35Z MOIBARDE 10068 163727 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Brennan''' (1914 – 15 suwee 2012), lollirɗo Molly Brennan, ko gardiiɗo duɗal [[Ostarali]]. Ko kanko woni debbo gadano ardaade duɗal hakkundeewal mawngal to diiwaan [[Ostarali]] biyeteeɗo Victoria mo wonaa duɗal sukaaɓe rewɓe.<ref>{{Cite journal|last=Towns|first=Deborah|date=2011|title='It's a Woman': Molly Brennan and Gender, Social Justice and Leadership in the Victorian Education Department, 1960s and 1970s in Founders, firsts and feminists : women leaders in twentieth-century Australia / edited by Fiona Davis, Nell Musgrove and Judith Smart|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/fff/pdfs/brennan.pdf|journal=Fao History Council of Victoria|via=History Council of Victoria, c/- RHSV, 239 A’Beckett Street, Melbourne}}</ref><ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=Australian Women's Archives Project and The University of|title=Founders, Firsts and Feminists: Women Leaders in Twentieth-century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/fff/brennan.html|access-date=2024-09-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> == Ngendam == Brennan jibinaa ko e hitaande 1914 to wuro wiyeteengo Sedgwick, to leydi Victoria, nokku ɗo hannde woni e nder wuro Bendigo mawngo.<ref>{{Cite web|title=Preston Girls High School|url=http://learningfromthepast.com.au/preston-girls-high-school/|access-date=2024-09-16|website=Learning from the Past|language=en-AU}}</ref> Jibnaaɓe makko katolik en ko Mary Anne (jibinaa ko Conway) e Richard Brennan. Neene makko ko awokaa biyeteeɗo Anna Brennan, kaaw makko ko politikaaji biyeteeɗi Thomas Brennan e Frank Brennan. O timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne ɗo o janngi fannu sariya galle. Ɗum ko e sahaa depression e yiytude ŋakkeende jannginooɓe o woppi yiɗde makko wonde article clerk. O waɗi duuɓi capanɗe tati garooji ɗii ko e golle e nder duɗe ceertuɗe, omo ɗaɓɓa golle kese caggal duuɓi ɗiɗi walla tati ngam heɓde ƴellitaare. Duɗe hakkundeeje ina pamɗi jannginooɓe rewɓe kadi ina njiɗi rokkude rewɓe ɓe ngonaa jom en galleeji yiɗɓe golle ɓurɗe moƴƴude.<ref>{{Cite journal|last=Towns|first=Deborah|date=2011|title='It's a Woman': Molly Brennan and Gender, Social Justice and Leadership in the Victorian Education Department, 1960s and 1970s in Founders, firsts and feminists : women leaders in twentieth-century Australia / edited by Fiona Davis, Nell Musgrove and Judith Smart|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/fff/pdfs/brennan.pdf|journal=Fao History Council of Victoria|via=History Council of Victoria, c/- RHSV, 239 A’Beckett Street, Melbourne}}</ref><ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=Australian Women's Archives Project and The University of|title=Founders, Firsts and Feminists: Women Leaders in Twentieth-century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/fff/brennan.html|access-date=2024-09-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Brennan ƴettitaa e jappeere mum adannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Preston to Melbourne. Duɗal ngal udditanoo ko e hitaande 1928.[4] Duɗal jaaɓi haaɗtirde Brighton ko duɗal gadanal jaŋde hakkundeere, ko ina tolnoo e ujunere almuudo e nder diiwaan Victoria, tawi ko debbo ardii ɗum. Dowla oo ittiino jokkere enɗam hakkunde rewɓe e worɓe, ɗum addani duɗe sukaaɓe rewɓe keewɗe ardineede ko worɓe. Kono alaa debbo ardinoo duɗal mawngal ngal wonaa duɗal sukaaɓe rewɓe. Ardorde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brighton wonti ko ŋakkere, Brennan ɗaɓɓi. O wonti hooreejo ɗoo e hitaande 1970 caggal nde o wullitii kuulal gadanal ngam toɗɗaade gorko mo alaa ko waawi. Defterdu duɗal ngal ina inniree mo.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> E hitaande 1974, o etiima ruttaade e nafoore makko nde o ɗaɓɓi wonde hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe worɓe to Melbourne. O ñaagii kadi nde gorko mo alaa ko waawi toɗɗaa, kono oo sahaa alaa ko o heɓi heen hay so tawii o waɗii toɓɓere politik.<ref>{{Cite web|title=Preston Girls High School|url=http://learningfromthepast.com.au/preston-girls-high-school/|access-date=2024-09-16|website=Learning from the Past|language=en-AU}}</ref> Ko kanko woni hooreejo ko wiyetee hannde duɗal hakkundeewal Castlemaine fotde duuɓi ɗiɗi haa o woppi golle e hitaande 1977.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Brennan sankii ko to Bendigo ñalnde 15 suwee 2012.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Brennan, Molly - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0520b.htm|access-date=2024-09-16|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> == Tuugnorgal == 5593u2tr5lyjnbjm21ymaqg7lc4gljp Patricia Brennan 0 39420 163731 162173 2026-04-14T14:15:55Z MOIBARDE 10068 163731 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Patrisiya Brennan''' ina waawi ƴeewtaade: * Patricia Brennan (misiyoŋ), doktoor [[Ostarali]], misiyoŋ e kampaañ ngam ordinateeruuji rewɓe * Patricia Brennan (jimoowo), jimoowo jazz Ameriknaajo jibinaaɗo to Meksik, jimoowo * Patrisiya Flatley Brennan, gardiiɗo defterdu ngenndiiru safaara * Patty Brennan, ganndo ko faati e nguurndam e nehdi, mo Kolommbi e Ameriknaajo 6m8pl6qec5azcy3xebx3dqq6lhy1t2e 163734 163731 2026-04-14T14:17:02Z MOIBARDE 10068 163734 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Patrisiya Brennan''' ina waawi ƴeewtaade: * Patricia Brennan (misiyoŋ), doktoor [[Ostarali]], misiyoŋ e kampaañ ngam ordinateeruuji rewɓe * Patricia Brennan (jimoowo), jimoowo jazz [[Amerik|Ameriknaajo]] jibinaaɗo to Meksik, jimoowo * Patrisiya Flatley Brennan, gardiiɗo defterdu ngenndiiru safaara * Patty Brennan, ganndo ko faati e nguurndam e nehdi, mo Kolommbi e Ameriknaajo sykvg1opqwfqbb2bacanooh0s2mb6gv Hesba Fay Brinsmead 0 39421 163750 162176 2026-04-14T14:26:48Z MOIBARDE 10068 163750 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hesba Fay Brinsmead''' (Hesba Fay Hungerford ; 15 mars 1922 to Berambing, New South Wales – 24 noowammbar 2003 to Murwillumbah) ko binndoowo defte sukaaɓe, kadi ko ganndo ko faati e weeyo.<ref name="Austlit">{{cite web|title=Austlit — Hesba Brinsmead|publisher=Austlit|url=https://www.austlit.edu.au/austlit/page/A35558|access-date=14 May 2024}}</ref><ref name="SMHObit2">{{cite web|title="A wry chronicler of society's foibles"|publisher=Sydney Morning Herald, 29 November 2003|url=http://www.milesago.com/Obits/brinsmead-hesba.htm|access-date=14 May 2024}}</ref> == Nguurndam == === Nehdi === Jibnaaɓe Brinsmead, Edward Kenelm Guy Hungerford e May Lambert, ko misiyoŋaaji e nder Egliis Adventist ñalnde jeeɗiɗaɓere ummoriiɗo Sidney feewde Java (Indoneesi) 1909 haa 1912. Nde ɓe ngarti, baaba makko e miñiraaɓe makko mahii cuuɗi e nder nokku keeriiɗo e nder koɗli Brimenad. Ken e May ƴetti sukaaɓe mum en tato tokosɓe, gooto e maɓɓe ina rafi no feewi. Ɓe ndemi e ooɗoo nokku belɗo, sukaaɓe ɓee ina mawna. Brinsmead woni ɓiɗɗo ɓurɗo famɗude, e nder duuɓi keewɗi, ko kanko tan woni ɓiɗɗo e nder galle nde tawnoo banndiraaɓe makko ina ngondi e duɗal e nder wuro.<ref name="Austlit2">{{cite web|title=Austlit — Hesba Brinsmead|publisher=Austlit|url=https://www.austlit.edu.au/austlit/page/A35558|access-date=14 May 2024}}</ref> == Winndiyanke oo == Brinsmead fellitii wonde binndoowo gila e cukaagu mum kono jaŋde mum ina famɗi no feewi sabu nokku ɗo galle mum woni ɗoo ina woɗɗi. Yumma makko rokki mo ko heewi e jaŋde makko adannde to galle sara taabal maɓɓe. Caggal nde o timmini won e duɗe leslese e binndol o naati duɗal tokosal ekkol to Wahroonga, Sydney. Haa jooni o yalti galle e nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o wonti jannginoowo. O jannginii e nokkuuji keewɗi e nder [[Ostarali]], e nder duɗal jannginoowo gooto, o woni guwerneer to bannge worgo NSW e nder falnde Derwent to Tasmania. O waɗii kursus korrespondansi e jaayndeyaagal tawi omo yahra e duuɓi capanɗe tati. O resiino Reg Brinsmead nde o yahrata e duuɓi 20, o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Jom suudu makko ina joginoo, ina joginoo njulaagu (''business'') ngam haɓaade ñawuuji, ina golloroo e nder dowlaaji tati. Yiytude waktu ngam winndude walla janngude ko hare wonande Brinsmead nde tawnoo omo joginoo sahaa kala golle binnditagol e yuɓɓinde haajuuji gollotooɓe e nguura e hoɗorde. O dañii dogde e laabi ceertuɗi ngam heɓde nokku ɗo o winndata tawa o ƴaañii; to karallaagal e nder galle caggal leydi walla to kafe.<ref name="SMHObit">{{cite web|title="A wry chronicler of society's foibles"|publisher=Sydney Morning Herald, 29 November 2003|url=http://www.milesago.com/Obits/brinsmead-hesba.htm|access-date=14 May 2024}}</ref> Nde o woni to Melbourne, banke ANZ sara galle makko to wuro Nunawading, rokki mo laawol huutoraade suudu restoraaji e nder nokku maɓɓe. O wuuri ko duuɓi ceertuɗi to Fuɗnaange ''Queensland'', to Melbourne, to Tasmania, to bannge worgo Ostarali, e to worgo New South Wales. Ɗeeɗoo nokkuuje fof ina teskini e tiiɗnaare e nder defte makko. == Batte e iwdi == Defte makko, ƴettaaɗe e geɗe makko e yah-ngartaa makko e nder Ostarali, mbinndaa ko e sukaaɓe e mawɓe ; kono ɓe kollitii tiitooɗe keewɗe ɓurɗe teeŋtude e winndere hannde ndee – ko wayi no ŋakkeende e ŋarɗugol nokkuuji e nokkuuji koɗdiiɗi e ŋakkeende ndeenka mum en, batte bonnugol ekolosii, caɗeele mooliiɓe e renndooji ɗi ngonaa wellitaare e njoɓdi aadee ngam ƴellitde ngalu. Yeruuji, Echo in the Wilderness, gonɗo e dow maayo Pedder e ñalnde aset halkaare mum, ina siftina ɓuuɓgol e mumtugol maayo ngoo. Deftere makko nde o winndi e hitaande 1983, mi wiyataa ñalawma oo waɗii (deftere makko tan nde wonaa firo/mawɓe) wuurtinii hare ngam hisnude Lake Pedder. O ƴaañii e haaju makko e haajuuji waɗde huunde e bonnugol nokkuuji e nder leydi Tasmani. Deftere makko wiyeteende Isle of the Sea Horse, yaltunde e hitaande 1969, mawni ko e kulhuli makko e bonnugol ekolosii e nder geec mawɗo, e nder kulhuli goɗɗi, caɗeele mooliiɓe. Trilogie makko Longtime waɗaama, e ballondiral e nehdi makko e nder, Blue Mountains.<ref name="SMHObit3">{{cite web|title="A wry chronicler of society's foibles"|publisher=Sydney Morning Herald, 29 November 2003|url=http://www.milesago.com/Obits/brinsmead-hesba.htm|access-date=14 May 2024}}</ref> == Anndinde e nguurndam caggal == O wonnoo ko sehil banndiraaɓe makko winndooɓe sukaaɓe anndaaɓe, hono Nance Donkin e Lu Rees, caggal ɗuum, o rokki wasiyaaji e ballal binndoowo tokooso biyeteeɗo Nette Hilton, caggal nde o ummii to Fuɗnaange New South Wales e hitaande 1976. Brinsmead wonnoo ko laabi ɗiɗi keɓɗo njeenaari deftere sukaaɓe to Ostarali e hitaande 1976 e « Longtime Passing » e hitaande 1972), e keɓɗo njeenaari Dame Mary Gilmore e hitaande 1965. « Pastures de la crane bleue » caggal ɗuum, ABC TV waɗi ɗum ko mini-seriiji baɗɗi faayiida. Lowre makko e binndol defte addani mo waɗde golle ceertuɗe kono jokkondirɗe e haalooɓe e nder renndo, e haalde e nder batuuji, seminaaji, batuuji, kewuuji duɗe e defterdu renndo. Ko heewi e defte makko ko ina tolnoo e capanɗe ɗiɗi (20) njottii janngooɓe winndere ndee, ɗe mbaylaama e ɗemɗe [[Japan|Japon]], [[Italiya|Itaali]], Cekoslowaki, e [[Almaanya|Almaañ]] kadi ɗe njaltinaama e ɗemɗe Angalteer, Amerik e [[Ostarali]].<ref name="SMHObit4">{{cite web|title="A wry chronicler of society's foibles"|publisher=Sydney Morning Herald, 29 November 2003|url=http://www.milesago.com/Obits/brinsmead-hesba.htm|access-date=14 May 2024}}</ref> E nder nguurndam makko caggal ɗuum o woppi golle makko to Terranora to fuɗnaange NSW kono hay e duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii o woniino luulndiiɗo ƴellitooɓe ƴettugol leydi ndii. O woppi binndol ko e kitaale 1990 sabu rafi cellal. O wonnoo ko e rafi osteoporosis e nguurndam makko fof. == Bibliyogaraafi == qk8qupdi3dl5j41cseesym2v9akpshf Peggy Brock 0 39422 163763 162181 2026-04-14T14:40:18Z MOIBARDE 10068 163763 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Peggy Brock''' "'''Peggy'''" '''Brock''' A. M. FASSA (16 marse 1948 – 30 mee 2023) ko daartoowo e binndoowo [[Ostarali]]. Faandaare makko ɓurnde yiɗeede ko daartol koloñaal e taariindi ɓiɓɓe leydi ''Australia'', Pasifik e nokkuuji [[Kanada|Kanadaa]] e [[Afrik]], teeŋti noon e rewɓe Aborigine en Ostarali. Golle makko ina njokki e siftineede e nder jeewte ngenndiije e hakkunde leyɗeele jowitiiɗe e politik Ɓiɓɓe leydi. O jibinaa ko to Adelaide, o ƴetti golle jaŋde, o woni ko e joofnirde golle makko, o woni porfeseer emeritus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edith Cowan to Perth, to bannge worgo Ostarali.<ref name="eccles2023">{{cite web|last=Eccles|first=David|title=Historian helped Indigenous Australians tell their stories|website=[[InDaily]]|date=10 August 2023|url=https://indaily.com.au/news/2023/08/10/historian-helped-indigenous-australians-tell-their-stories/|access-date=10 August 2023}}</ref><ref>{{cite book|last=Brock|first=P.|title=The Many Voyages of Arthur Wellington Clah: A Tsimshian Man on the Pacific Northwest Coast|publisher=UBC Press|year=2011|isbn=978-0-7748-2007-3|url=https://books.google.com/books?id=NgMtTxJ91ikC|access-date=11 August 2023|page=}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Margaret Susan Brock jibinaa ko to Adelaide, to [[Ostarali]] worgo ñalnde 16 marse 1948. Jibnaaɓe makko, hono Frank e Ilse, ko yahuud en [[Otiris|Otirisnaaɓe]] e Almaañnaaɓe, ɓe ngummii to Angalteer e kitaale 1930 caggal nde ɓe torraa sabu ko ɓe ngoongɗini sosiyaalist en. Caggal nde ɓe ngummii to [[Ostarali]], ɓe kawri e wolde adunaare ɗiɗmere e humpitooji maɓɓe e ɗemngal [[Almaanya|Almaañ]], ɓe mbaɗti ɗum en ko alɗuɓe. Frank wonti jom njulaagu, Ilse wonti fijirde.<ref name="quadrant">Roberts, Brian, [https://quadrant.org.au/opinion/bennelong-papers/2015/06/debate-remote-reason/ "A Debate Remote from Reason"], ''Quadrant'', 2015-06-06</ref><ref name="dubinsky">{{Cite book|title=Within and Without the Nation: Canadian History as Transnational History|last1=Dubinsky|first1=Karen|last2=Perry|first2=Adele|last3=Yu|first3=Henry|publisher=University of Toronto Press|year=2015|isbn=9781442614635|location=Toronto}}</ref> Brock mawni ko to Netherby e Hazelwood Park, o yahi duɗal to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Presbyterian, hannde duɗal jaaɓi haaɗtirde Seymour.[2] O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, ɗo o heɓi B.A.(Hons) e hitaande 1969 (caggal ɗuum o heɓi PhD). O yahri no feewi e nder duuɓi makko capanɗe jeegom, ko ɓuri heewde ko e Orop.[2] == Fuɗɗoode golle == Brock fuɗɗii wonde jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde, kono o ardiima o woppi jaŋde caggal nde almuudo gooto naamndii mo hol ko waɗi ɓe janngude Henry VIII, o tawi o waawaa jaabaade ngal naamnal. Caggal nde o golliima e laamu [[Ostarali]] worgo, o woni peewnitoowo wuro Monarto ngo o yiɗi, kono caggal ɗuum o woppitaa, o wonti daartoowo gadano e nder fedde toppitiinde ko fayti e ndonaandi Aborigine en [[Ostarali]] worgo e nder Departemaa Environnement e Planning e nder kitaale 1980. O fuɗɗii wallude renndooji Aborigine en ngam winndude ko kewi e leƴƴi mum en caggal nde [[Ostarali]] heɓti koloñaal, o huutorii karallaagal ngal o ƴetti e hoore makko. Ɗee ngaddi hakkille makko e nder leydi hee e nder winndere ndee kala. O ɓuri tiiɗnaade ko e rewɓe, ɓe annduɓe ɓennuɓe ɓee njiytaani darnde mum en e nder renndooji mum en. == Golle jaŋde == Caggal nde gorko makko, Norman Etherington, toɗɗaa hooreejo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Ostarali]] hirnaange e hitaande 1989, Brock ina golloo e doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, ngal o rokkaa e hitaande 1992. E yahde Perth, o ɓadtii duɗal jaaɓi-haaɗtirde Edith Cowan, ngal sosaa ko ɓooyaani, ngal e oon sahaa alaa gollotooɓe seeɗa ngam Departemaa maɓɓe keso oo, ko fayti e jaŋde Aborigine en e hakkunde pine. Caggal nde o toɗɗaa e Edith Cowan, o dañii ƴellitaare jokkondire, haa o dañi darnde professeur toon e hitaande 2007. O toɗɗaa ko njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel, Siwis (2003) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Commonwealth, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres (2005). Ɓesngu nguu arti Adelaide e hitaande 2010, Brock jokki wiɗtooji mum e nder wiɗtooji njillu, tawi ko ballal fedde wiɗtooji [[Ostarali]], o jokki e wallitde defte e jaŋde. O wonti jannginoowo emeritus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edith Cowan.<ref name="valesam3">{{Cite web|title=Vale Emeritus Professor Peggy Brock AM FASSA (1948-2023)|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/media/peggy-brock|access-date=2023-07-21|website=[[South Australian Museum]]}}</ref><ref name="valesam4">{{Cite web|title=Vale Emeritus Professor Peggy Brock AM FASSA (1948-2023)|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/media/peggy-brock|access-date=2023-07-21|website=[[South Australian Museum]]}}</ref> == Binndanɗe == E hitaande 1985, nde o woni e golle e nder fedde nde wonaa laamuyankoore to SA, o yaltini deftere makko adannde, nde o tuugnii e golle makko e leñol Adnyamathanha to bannge worgo Flinders Ranges. Yura e Udnyu: Daartol Adnyamathanha e nder ŋoral Flinders worgo [Jaaynde Wakefield, 1985 e 2023].<ref name="eccles20233">{{cite web|last=Eccles|first=David|title=Historian helped Indigenous Australians tell their stories|website=[[InDaily]]|date=10 August 2023|url=https://indaily.com.au/news/2023/08/10/historian-helped-indigenous-australians-tell-their-stories/|access-date=10 August 2023}}</ref><ref name="valesam2">{{Cite web|title=Vale Emeritus Professor Peggy Brock AM FASSA (1948-2023)|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/media/peggy-brock|access-date=2023-07-21|website=[[South Australian Museum]]}}</ref> Ngoo wiɗto addani en waɗde bayyinaango mawngo woɗngo, wiyeteengo ''Women Rites & Sites''. Ganndal pinal rewɓe aborigine, ko deftere binndanɗe teskinɗe tuugiiɗe e ciimtol asliwol feewde e dental ndonaandi aborigine, kanko e rewɓe jeeɗiɗo woɗɓe ɓe ngonaa aborigine, annduɓe e ndeeɗoo fannu (Catherine Berndt, Catherine J. Ellis, Linda Barwick, Helen Her Jacob an Jacob an Jane). ɓeydaare joofnirde e dow diiwaan fuɗnaange [[Ostarali]] fuɗnaange nde Fay Gale, wiɗtoowo ganndal ɓooyɗo e yimɓe Aborigine en winndi, ngam timminde ƴeewndo Dowla oo fof. Faandaare Women Rites & Sites ko hollirde e feewnude mbaydiiji pinal e wumre jinnaaɓe e wiɗtooji ɓennuɗi jowitiiɗi e nguurndam pinal Aborigine en. Ko ɗum yeru arano e faamde taariindi e pinal ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]] puɗɗii feeñde e kitaale 1980 caggal nde Henry Reynolds winndi “Bannge goɗɗo oo e keeri: Reentaade Aborigine en e Naatgol Oropnaaɓe e Ostarali” (1981), taariindi luurondirndi e jokkondiral hakkunde Aborigine’en [[Ostarali]], e Oropnaaɓe koɗdiiɗo Hareeji.<ref name="quadrant2">Roberts, Brian, [https://quadrant.org.au/opinion/bennelong-papers/2015/06/debate-remote-reason/ "A Debate Remote from Reason"], ''Quadrant'', 2015-06-06</ref><ref name="dubinsky2">{{Cite book|title=Within and Without the Nation: Canadian History as Transnational History|last1=Dubinsky|first1=Karen|last2=Perry|first2=Adele|last3=Yu|first3=Henry|publisher=University of Toronto Press|year=2015|isbn=9781442614635|location=Toronto}}</ref> Ɓooytaani, Brock wallitii e daartol Background to ciimtol Ostarali fuɗnaange ngol Komiseer laamɗo oo waɗi e maayde Aborigine en e nder kasoo (1990), e ɗaɓɓaande tiitoonde ɓiɓɓe leydi e nder Ostarali fuɗnaange ina heewi siftinde wiɗtooji makko. Golle makko mawɗe garooje ɗee ko golle ballondiral e Doreen Kartinyeri, e daartol Misiyoŋ Poonindie to duunde Eyre (Poonindie: Ummagol e halkaare renndo ndema aborigine en (1989). Deftere makko tataɓere ndee ko « Ghettos Outback ». Daartol juɓɓule e nguurndam Aborigine en (1993), ngol kadi teeŋtini ko [[Ostarali]] worgo, tawi ko jogori aroyde, Words and Silences. Rewɓe Aborigine’en, Siyaasa e Leydi (2001) jokkiti hakkiilo maako dow rewɓe Aborigine’en ammaa nder wakkati Australia ɓurduɗum.<ref name="eccles20232">{{cite web|last=Eccles|first=David|title=Historian helped Indigenous Australians tell their stories|website=[[InDaily]]|date=10 August 2023|url=https://indaily.com.au/news/2023/08/10/historian-helped-indigenous-australians-tell-their-stories/|access-date=10 August 2023}}</ref><ref name="valesam">{{Cite web|title=Vale Emeritus Professor Peggy Brock AM FASSA (1948-2023)|url=https://www.samuseum.sa.gov.au/media/peggy-brock|access-date=2023-07-21|website=[[South Australian Museum]]}}</ref> O waɗii duuɓi 15 e wiɗto, e binndol, e binndol golle mawɗe bayyinaaɗe e hitaande 2011, wiyeteende « Jaɓɓungal keewngal Arthur Wellington Clah : gorko Tsimshian to bannge worgo-fuɗnaange Pasifik ». O tawi e o moofti ciimtol gorko gooto jeyaaɗo e leƴƴi gadani Kanadaa (Tsimshian) biyeteeɗo Arthur Wellington Clah, binndaaɗo hakkunde kitaale 1850 e 1900. Defte makko goɗɗe, Leƴƴi ɓiɗɓe leydi e waylo-waylo diine e Linjiila ɓiɗɓe leydi e naamne laamu e nder laamu Biritaan 1750-1940), kadi ina njahdi e ngonka [[Ostarali]]. == Anndinde e teddungal == Brock suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde gannde renndo to Ostarali e hitaande 2005, o waɗii njilluuji e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel, [[Suwis|Siwis]] (2003) e duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Commonwealth'', to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres (2005). E nder hitaande 2021, ñalngu nguu laamɗo debbo oo mawni, Brock toɗɗaama tergal e fedde [[Ostarali]] ngam "golle maantinɗe e jaŋde toownde, e daartol ɓiɓɓe leydi". Nguurndam neɗɗo Brock resi Norman Etherington, mo o hawri e mum ko jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo. Natan e Ben. == Maayde e ndonu == Brock maayi ko e rafi kanseer ñalnde 30 mee 2023. O woppi jom suudu makko, ɓiɓɓe makko worɓe e taaniraaɓe makko. Skarlett e Hariyet Eterington E nder defte ɗee fof o winndi walla o wayli defte jeenay, heen jeegom ko ko fayti e Aborigine en [[Ostarali]] worgo. O wallitii no feewi e ɓanndu ganndal taariindi koloñaal e ɓiɓɓe leydi to [[Ostarali]], Pasifik, e nokkuuji [[Kanada|Kanadaa]] e [[Afrik]], haa teeŋti e rewɓe Aborigine en. Golle makko ina njokki e siftineede e nder jeewte ngenndiije e hakkunde leyɗeele jowitiiɗe e politik ɓiɓɓe leydi. == Golle mawɗe == * Yura e Udnyu: Taariiha Adnyhamathanaha haa woylaare Flinders Jaaynde Wakefield, 1985 e 2022]. * Rewɓe Rites & Sites. Ganndal pinal rewɓe aborigine en (Allen & Unwin (Ostarali), 1989) * Wondude e Kartinyeri, D., Poonindie: Ummagol e halkaare renndo ndema aborigine en (1989) * Gettooji caggal leydi. Daartol juɓɓule e nguurndam Aborigine en (1993) * Konnguɗi e Silsil. Rewɓe Ɓiɓɓe leydi, politik e leydi (2001, 2003) * Leƴƴi Ɓiɓɓe leydi e waylo-waylo diine (2005) * Jaɓɓungal keewngal ngal Arthur Wellington Clah waɗi: Gorko Tsimshian to bannge worgo-fuɗnaange Pasifik, Vancouver (2011) * E Etherington, N., Griffiths, G., e Van Gent, J., Linjiila’en lesdi’en e ƴamɗe laamu nder Laamu Biritaniya 1750-1940 (2015) * E Tom Gara (eds.) Koloñaal e caggal mum, Daartol Aborigine en Ostarali worgo (Wakefield Press, 2017) == Tuugnorgal == rlwy5j0ndiir07zggfjy9aq54ub8zpi Ivy Brookes 0 39425 163772 162189 2026-04-14T15:01:27Z MOIBARDE 10068 163772 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ivy Brookes''' (14 sulyee 1883 – 27 desaambar 1970) ko golloowo renndo e daraniiɗo [[Ostarali]]. O joginoo golle ardorde e nder pelle keewɗe e nder leydi Victoria. O woniino hooreejo fedde ngenndiire rewɓe [[Ostarali]] tuggi 1948 haa 1953.<ref name="adb4">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref> == Nguurndam arano == Deakin jibinaa ko ñalnde 14 sulyee 1883 to wuro Yarra, to leydi Victoria, ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe rewɓe tato ɓe Pattie (Browne) e Alfred Deakin njibini. Baaba makko wonti gardiiɗo jaagorɗe ɗiɗaɓo leydi [[Ostarali]], o waɗii manndaaji tati hakkunde 1903 e 1910. <ref name="adb">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref> Tuugnaade e keewal peeñgol makko e nder deftere makko, binndoowo nguurndam Alfred Deakin biyeteeɗo Judith Brett hollitii wonde Ivy ko ɓiɗɗo makko ɓurɗo yiɗeede. Miñiraaɓe rewɓe Deakin ɓee, ko neene maɓɓe Catherine Deakin janngini ɗum en e fuɗɗoode, hade mum en yahde jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Melbourne.<ref name="adb2">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref> [[File:Ivy Brookes (cropped).jpg|thumb|Ivy Brookes]] == Womre == E hitaande 1901, Deakin fuɗɗii janngude jimɗi e violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde jimɗi. O heɓi dipolom e hitaande 1903, o heɓi bursi mawɗo biyeteeɗo Ormond ''Scholarship'' e hitaande 1904, kono o fotnoo ko woppude ɗum e dewgal makko hitaande rewtunde ndee. Ko kanko woni violon gadano e nder fedde George Marshall-Hall tuggi 1903 haa 1913, o jokki e yiɗde jimɗi haa nguurndam makko fof. E hitaande 1926, o toɗɗaa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. O woni tergal haa hitaande 1969, sahaa e sahaa fof ko tergal maggal debbo tan.<ref name="ncw2">{{cite news|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-05.html|title=Ivy Brookes|publisher=National Council of Women of Australia|access-date=11 April 2019}}</ref> O woniino kadi cukko hooreejo fedde rewɓe Orkestra Simfoni Melbourne.<ref name="adb3">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref> == Golle renndo == Brookes ina jeyaa e pelle keewɗe, e wiyde jaaynde ''The Sydney Morning Herald'', o "meeɗaa wonde tan ko hooreejo leydi walla ko gollodiiɗo ɗaaniiɗo e kala gollorde nde o acci innde makko jokkondirde e mum".<ref name="ncw5">{{cite news|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-05.html|title=Ivy Brookes|publisher=National Council of Women of Australia|access-date=11 April 2019}}</ref>Gooto e fedde makko ɓurnde duumaade ko e opitaal rewɓe laamɗo, hono tergal e yiilirde opitaal fotde duuɓi 50. E hitaande 1915, Brookes wonti hooreejo sosɗo fedde gollondiral rewɓe galleeji (caggal ɗuum fedde rewɓe galleeji Victoria), nde ƴelliti njuɓɓudi njulaagu e gollondiral ngam haɓaade ɓeydagol coggu nguura e nder wolde adunaare adannde. O hoɗi ko Washington, D.C., tuggi 1929 haa 1931, e sahaa nde jom suudu makko woni Komiseer mawɗo to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]]. Nde o arti o hollitii golle wellitaare sukaaɓe [[Amerik]] to Fedde toppitiinde wellitaare sukaaɓe to Victoria.<ref name="ncw">{{cite news|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-05.html|title=Ivy Brookes|publisher=National Council of Women of Australia|access-date=11 April 2019}}</ref> Caggal nde sukaaɓe makko fof njottii duuɓi jaŋde, Brookes waawi ɓeydude golle mum e nder renndo. Ko kanko sosi fedde hakkunde leyɗeele Victoria (1933–1958), kadi o joginoo kadi golle mawɗe e nder cate Victoria to Biro toppitiiɗo geɗe renndo e hakkunde leyɗeele, to Dental Leyɗeele Leyɗeele, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe. E hitaande 1937, o lomtii [[Ostarali]] e batu Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Geneve, ko kanko tan woni debbo e nder delegaasiyoŋ [[Ostarali]]. Brookes suɓaama ngam wonde ñaawoowo jam e hitaande 1934.<ref name="ncw3">{{cite news|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-05.html|title=Ivy Brookes|publisher=National Council of Women of Australia|access-date=11 April 2019}}</ref>Ko kanko woni cukko hooreejo gadano fedde haɓantoonde kanseer to Victoria, tuggi 1936 haa 1966,[8] kadi ko kanko woni tergal sosngal fedde jaŋde ɓalliwal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne (1938–1970) e jaŋde renndo (1941–1967).<ref name="adb6">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref>O nasti nder limngal teddungal rewɓe Victoria ɓaawo maayde maako nder hitaande 2001.<ref name="adb5">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref> == Naatgol e politik == Brookes ina renndini geɗe keewɗe ɗe baaba mum goongɗini e politik, hono no gorko mum nii. Ko o haaloowo jamaanu baawɗo, yuɓɓinoowo politik, o wonti "lietnaa ɓurɗo nafoore e baaba makko e yuɓɓinde rewɓe ngam haɓaade ndimaagu". E hitaande 1909, o wonti binndoowo tedduɗo lannda Liberal ''Commonwealth'' (CLP), fedde nde Deakin sosi ngam wallitde lannda ''Liberal'' "''Fusion''" mo o sosi e nder parlemaa fedde ndee. CLP caggal mum naatnaa e lannda ''Liberal People,'' ɗo o joginoo darnde nanndunde e ndee. Brookes ina gollinoo e peewnugol politik, ina hollita binndanɗe politik ko faati e potal njoɓdi ngam potal golle, "assurance sociale nationale", "jibnaaɓe bonɓe", e darnde rewɓe e nder politik. E hitaande 1913, o tawtoraama batu ngu Vida Goldstein ardii, o jokki e wiyde ina ɗaɓɓi e laamu fedde ndee yo waɗtu fotde njoɓdi ngam golle potɗe.<ref name="adb7">{{cite news|last=Patrick|first=Alison|author-link=Alison Patrick (historian)|year=1979|title=Brookes, Ivy (1883–1970)|volume=7|work=[[Australian Dictionary of Biography]]|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brookes-ivy-5640/text9089}}</ref><ref>{{cite book|first=Margaret|last=Fitzherbert|authorlink=Margaret Fitzherbert|year=2004|title=Liberal Women: Federation to 1949|page=126|url=https://books.google.com/books?id=DUCCAxmw4yMC|publisher=Federation Press|isbn=9781862874602}}</ref><ref>{{cite book|first=Margaret|last=Fitzherbert|authorlink=Margaret Fitzherbert|year=2004|title=Liberal Women: Federation to 1949|page=126|url=https://books.google.com/books?id=DUCCAxmw4yMC|publisher=Federation Press|isbn=9781862874602}}</ref> Brookes waɗii kampaañ ngam suɓaade « Eey » e nder wooteeji 1916 e 1917 ngam haɓaade konuuji, o fuɗɗii « laawol haaldude e yimɓe fof » to leydi Victoria. Caggal nde lannda ngenndiijo sosaa e hitaande 1917, o joginoo kadi darnde ardorde e nder Dental ngenndiwal e Fedde ngenndiije. Kono o dartini naatde e politik caggal maayde baaba makko e hitaande 1919. E hitaande 1925, Brookes arti e politik ngam lomtaade gorko mum ñawɗo, o yuɓɓini kaalis e kaɓirɗe woote e woote fedde nde hitaande 1925. Miijooji makko liberal en ko adii ɗuum ngaddannoo mo luural e fedde ɓurnde yuumtude e fedde wiyeteende Ligue Nationale des Femmes d’Australie (AWNL), kono o naati e fedde nde, o wonti cukko hooreejo leydi. O walli Elizabeth Couchman e addude AWNL e nder lannda Liberal keso to [[Ostarali]] e hitaande 1944, o wonti gooto e terɗe sosɗe lannda ka e "matriarch lannda ka kanko e Herbert ɓe njiyri ɗum ko ronooɓe filosofi baaba makko".<ref name="ncw4">{{cite news|url=https://www.womenaustralia.info/exhib/ncwa/presidents-05.html|title=Ivy Brookes|publisher=National Council of Women of Australia|access-date=11 April 2019}}</ref> == Diiso ngenndiijoko Rewɓe == Brookes adii suɓeede ko e hooreejo fedde ngenndiire rewɓe Victoria e hitaande 1912. O suɓaama kadi e hooreejo fedde nde e hitaande 1934, caggal ɗuum o suɓaama cukko hooreejo leydi e hitaande 1936, o woni hooreejo leydi e hitaande 1938. O jeyaa ko e nulaaɓe Ostarali e batu fedde rewɓe winndereyankoore e hitaande 50ɓiire e hitaande 1938 nulaaɗo to Diiso Ngenndiijo Rewɓe Ostarali (NCWA), Brookes ardii goomuuji mum jaayndeeji, naalankaagal e ɓataakeeji e jam e jokkondiral hakkunde leyɗeele fotde duuɓi keewɗi. O toɗɗaa hooreejo leydi ndii e hitaande 1948, o woni hooreejo leydi ndii haa hitaande 1953. E nder manndaa makko, fedde ndee ina ɗaɓɓi fotde njoɓdi e ittude kuule dewgal, ina ɗaɓɓi nafooje eggooɓe e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii. Brookes woniino lomto fedde ndee e batu inflation ngenndiijo 1951, e wonde tergal Goomu wasiyaaji ngam haɓaade laylaytol naatgol. O toɗɗaa cukko hooreejo NCWA e nder nguurndam makko e joofnirde manndaa makko e gardagol leydi. == Nguurndam neɗɗo == Ivy Deakin e nder limce dewgal mum e hitaande 1905 Ɓesngu Deakin ina yahra e Egliis [[Ostarali]], Egliis dental liberal ngal Charles Strong ardii. E hitaande 1905, tawi Ivy ina yahra e duuɓi 21, o resi Herbert Brookes, gorko mo duuɓi 37, jom suudu mum, sehil galle oo, mo meeɗaa resde ɓiɗɗo ''Strong'' debbo. Ɓe njibini ɓiɓɓe tato: Sir Wilfred Deakin Bruks (1906-1997), ofisee RAAF e jom njulaagu. Jessie Deakin Clarke (1914-2014), golloowo renndo gadano, gardiiɗo gollordu fedde toppitiinde ko fayti e caɗeele e nder leydi Victoria. Resi Tony Clarke, ɓiy Sir Frank Clarke e hitaande 1939. Alfred Deakin Brookes (1920-2005), gardiiɗo humpito, gardiiɗo gadano fedde humpito sirlu [[Ostarali]] O maayi ko e hitaande 1963, o maayi to Melbourne ñalnde 27 [[lewru]] Duujal hitaande 1970, omo yahra e duuɓi 87. O wirnaa ko to yanaande St Kilda e sara jom suudu makko. == Tuugnorgal == 3row8wsacbnc2b30xse2zz2ytr3xler Anja Ignatius 0 39626 164038 163034 2026-04-15T10:14:09Z Mamman Ali 9126 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */ 164038 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anja Ignatius''' (2 sulyee 1911 – 10 abriil 1995) ko Finlandenaajo, jimoowo violon e jannginoowo jimɗi, ɓurɗo anndeede ko jimoowo suudu. O jibinaa ko Tampere, o fuɗɗii janngude violon ko omo yahra e duuɓi joy, o waɗi hiirde makko adannde ko omo yahra e duuɓi sappo e joy. Ignace janngii to Finlande, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari e to Prague. O waɗii jimɗi e fedde wiyeteende Helsinki e hitaande 1928. Hakkunde 1929 e 1931, o janngi e Carl Flesch to [[Berlin]]. Gaagaa konnguɗi to Finlande, Ignatius waɗii jeewte to [[Suwed]], Norwees, Danemark, Almaañ, Angalteer, Farayse, Poloñ, Dental Sowiyet e Amerik. O ɓuri anndeede ko e firo makko e Konserto Violin Sibelius. Tuggi 1953 haa 1961, o fiyi violon gadano e fedde Helsinki ; tuggi 1961 haa 1965, o waɗii jimɗi tato e Farayse Ellegaard e Pentti Rautawaara . E hitaande 1955, Ignace wonti porfeseer jannginoowo violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sibelius. O golliima e juryuuji kawgel keewngel e nder leydi ndii e nder winndere ndee<ref name="hillila">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=iUQDFlj1ykkC&pg=PA137|title=Historical Dictionary of the Music and Musicians of Finland|page=137|last=Hillila|first=Ruth-Esther|author2=Hong, Barbara Blanchard|year=1997|publisher=Bloomsbury Academic|isbn=0-313-27728-1}}</ref>. == Tuugnorgal == <references /> 7kixuruw16j52da75wym8ekt2gz9akw Miriam Solovieff 0 39633 164046 163095 2026-04-15T10:16:15Z Mamman Ali 9126 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */ 164046 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Miriam Solovieff''' (kañum ne: Myriam Solovieff, 4 noowammbar 1921 – 3 oktoobar 2004) ko Ameriknaajo, jimoowo violon, piyanoowo, jannginoowo jimɗi. == Nguurndam == Solovieff jibinaa ko to San Fransisko. Ɓiɗɗo debbo yahuud ortodoks ummoriiɗo [[Riisii|Riisi]], o heɓi jaŋde piyanɗe gila omo yahra e duuɓi tati. Gila 1928, o heɓi kadi janngirɗe violon to Robert Pollack to duɗal jaaɓi haaɗtirde San Fransisko. Caggal nde Pollack ummii [[Japan|Japon]], ko balloowo Kathleen Parlow biyeteeɗo Carol Weston adii jannginde mo, caggal ɗuum ko kanko e hoore makko. Caggal nde o yalti e fedde jimɗi Pasifik e suudu pijirlooji renndo, e nder woɗɓe, o waɗii yeewtere makko adannde e hitaande 1932 e nder konsiiruuji simfoni sukaaɓe e fedde simfoni San Francisco e gardagol Basil Cameron. Caggal ɗuum o feeñi e fedde wiyeteende Los Angeles e gardagol Artur Rodziński. Tuggi 1933 haa 1937 o janngi e Louis Persinger, jannginoowo Yehudi Menuhin e Ruggiero Ricci. E hitaande 1934 o waɗi fijo Felix Mendelssohn e yeeso yimɓe ujunnaaje gooto to Hollywood Bowl e fedde jimɗi Los Angeles e gardagol Ossip Gabrilowitsch, e hitaande 1937 o waɗi fijo makko gadano e nder galle laamorɗo wuro New York. E hitaande 1938, o yahi Orop ngam janngude e Carl Flesch, o waɗii konnguɗi to Belsik, Pays-Bas e Angalteer. E hitaande 1939, Solovieff wonnoo ko seedtotooɗo gite nde baaba mum mo o seerti e mum oo, fiyi yumma mum, miñi mum debbo, haa o dañi hoore makko ; kanko e hoore makko o daɗii, o dañaani. E nder wolde adunaare ɗimmere, o golliima e violon e nder fedde ballal konu Amerik, o waɗii kadi konnguɗi e nder kaɓirɗe rimɗinaaɗe Buchenwald e Auschwitz. E hitaande 1946, o waɗii hiirde e fedde wiyeteende Vienne e gardagol Jonathan Sternberg. E kitaale 1950, Solovieff hoɗi Pari, o janngini violon. E cakkital kitaale 1960, o winndi denndaangal jimɗi violon Johannes Brahms e Julius Katchen, kono jimɗi ɗii meeɗaa yaltineede e njulaagu. O hoɗi ko Pari tuggi 1949 haa o sankii e opitaal ñalnde 3 oktoobar 2004.<ref>{{Cite news|last=Henahan|first=Donal|date=1968-10-22|title=MIRIAM SOLOVIEFF IN VIOLIN RECITAL; Carnegie Hall Appearance Her First in 20 Years|url=https://www.nytimes.com/1968/10/22/archives/miriam-solovieff-in-violin-recital-carnegie-hall-appearance-her.html|access-date=2024-07-02|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref><ref>{{Cite news|last=Muller|first=Jacqueline|date=2003-10-17|title=Miriam Solovieff, violoniste et grande pédagogue|url=https://www.lemonde.fr/archives/article/2003/10/17/miriam-solovieff-violoniste-et-grande-pedagogue_338506_1819218.html|access-date=2024-07-02|work=Le Monde.fr|language=fr}}</ref><ref name="auto">{{Cite news|last=Weinman|first=Sarah|date=2024-03-15|title=Overlooked No More: Miriam Solovieff, Lauded Violinist Who Suffered Tragedy|url=https://www.nytimes.com/2024/03/15/obituaries/miriam-solovieff-overlooked.html|access-date=2024-07-02|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 3coaqhtalkeb12mnb8ha3p52qzk2770 Evi Liivak 0 39634 164047 163098 2026-04-15T10:16:38Z Mamman Ali 9126 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */ 164047 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Evi Liivak''' (7 mee 1924 – 1 noowammbar 1996) ko fiyoowo violon Ameriknaajo, iwdi Estoni. == Ngendam == Liivak jibinaa ko to Viljandi, o jibinaa ko ɓiy awokaa jiɗɗo jimɗi biyeteeɗo Henn Liivak e debbo mum Johanna. O ƴetti jaŋde violon e cukaagu makko, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Estoni to bannge jimɗi e pijirlooji. Nde o heɓi duuɓi sappo e go’o, o fiyi e konsiir violon Mendelssohn e orkestra filharmonique Helsinki. Hitaande rewtunde ndee, o waɗii konsiir violon Tchaikovsky e Orkestra Simfoni ngenndiijo Estoni to Tallinn. E hitaande 1937, o jeyaa ko e delegaasiyoŋ Estoni tawtoraaɗo kawgel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth to Biriksel. Caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1939, laamɗo Estoni biyeteeɗo Konstantin Päts rokki mo violon Maggini e bursi laamu ngam janngude violon e Ede Zathureczky to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franz Liszt to Budapest. E nder ɗuum, leydi makko adii heɓtude leydi makko ko Dental Sowiyet, caggal ɗuum heɓti ɗum kadi caggal nde Almaañ waɗi « Operation Barbarossa » e hitaande 1941. Baaba makko waraa ko e juuɗe Gestapo, o arti Estoni e hitaande ɗiɗmere jaŋde makko. To [[Berlin]], ɗo o yiɗi tigi rigi heɓde kaayitaaji ngam jokkude jaŋde makko to Hong Kong, o jokki, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Universität der Künste Berlin. O naati e duɗal violon Max Strub fotde lebbi keewɗi. Caggal nde o yani e Berlin e wolde adunaare ɗimmere e hitaande 1944, o ummii o fayi Marienwerder sara Berlin, o fayi Bad Landeck to Silesi les, ɗo Max Strub waawi jokkude jannginde mo. O dogi e konu boɗeejo ɓadiiɗo, o fayi wuro Fürth to Farayse. E nder duuɓi tati garooji ɗii, o waɗii jimɗi e nder Filharmonik Munich, e nder Orkestraaji Frankfurter e nder Orkestraaji hr-Sinfonieorkester kam e orkestraaji simfoniiji gure mawɗe ceertuɗe. O fiyi e gardagol gardotooɗo Rolf Agop e Hans Rosbaud. Gila 1948, o janngi e Jules Boucherit to Pari, o waɗi jimɗi to [[Suwed]], Pays-Bas, Itali, Farayse e nokkuuji goɗɗi. E hitaande 1952, o ummii o fayi wuro New York e jom suudu makko, piyanist Ameriknaajo biyeteeɗo Richard Anschuetz, gollotonooɗo e firo e nder ñaawirɗe Nuremberg e sahaa caggal wolde. O wondi e piyanist biyeteeɗo Artur Balsam, o waɗii hiirde makko adannde mawnde e hitaande 1954 to galle laamorɗo Manhattan. O fiyi konsiir violon Jean Rivier, e woɗɓe. To Amerik, violon Guadagnini wonti kuutorgal makko kesal. Tuggi 1962 haa o sankii e hitaande 1996 o fiyi fijo Stradivari gila 1715 (Wiolon Lipinski). Konseeruuji caggal leydi njokki heen to Grece, Espaañ, Portigaal e Itali. Wonande egguɓe Estoni o waɗii jimɗi to Kanadaa. O waɗti heen jimɗiyankooɓe ummoriiɓe leydi makko e nder jimɗi makko ko wayi no Eduar Tubin, Artur Lemba e Heino Eller. O gollodiima kadi e gardotooɗo e piyanoowo biyeteeɗo Olav Roots, gardinooɗo jimɗi Orkestra Simfoni Columbia ko juuti. Caggal nde o maayi e hitaande 1996, Liivak wirnaa to wuro New York, tawi omo yahra e duuɓi 72, to yanaande Concordia to St. E hitaande 1998, filmo biyeteeɗo Armastuse Poem mo Airi Kasera yalti ngam teddinde mo.<ref name="LC">{{cite news|title=LC Symphony 2nd Concert Set for Feb. 5|url=https://www.newspapers.com/clip/120207422/evi-liivak-1924-1996/|work=The La Crosse Tribune|date=January 21, 1967|location=La Crosse, WI|page=12|access-date=March 5, 2023|via=[[Newspapers.com]]}} {{Open access}}</ref><ref name="Richard">{{cite news|title=Richard Anschuetz, Evi Liivak in Concert Tomorrow at C. S. T. C.|url=https://www.newspapers.com/clip/120279038/evi-liivak-1924-1996/|work=The Daily Republican|date=December 8, 1953|location=Monongahela, PA|page=3|access-date=March 6, 2023|via=[[Newspapers.com]]}} {{Open access}}</ref><ref>C. Sminthe: [https://aviolinslife.org/evi-liivak/ Evi Liivak] auf aviolinslife.org, 2013</ref><ref>[https://tmm.ee/kartoteek/nimistud/M165%20nim%201%20Evi%20Liivak.PDF Bestand zu Evi Liivak] im Estnischen Theater- und Musikmuseum</ref><ref>[https://www.nytimes.com/1954/01/23/archives/evi-liivak-violinist-is-heard-in-debut.html Evi Liivak] on the NYT (23 January 1953)</ref><ref>[https://aviolinslife.org/evi-liivak/ Evi Liivak] on a violin's life</ref><ref>[https://foto.err.ee/vaata/17461 Evi Liivak - Armastuse poeem]</ref> == Tuugnorgal == <references /> qmuap77m840znr6a0m5c0nw0i046a6z Nelli Shkolnikova 0 39639 164045 163117 2026-04-15T10:15:54Z Mamman Ali 9126 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:3|0|0 */ 164045 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nelli Efimovna Shkolnikova''' (e ɗemngal [[Riisii|Riisi]] : Нелли Ефимовна Школьникова ; 8 sulyee 1928 – 2 feebariyee 2010) ko fiyoowo violon sowiyetik, waɗi duuɓi keewɗi e jannginde to Ostarali e Amerik. O jibinaa ko to Zolotonosha, to leydi Ukrain. Nde o heɓi duuɓi tati, o ummii e ɓesngu makko o fayi Moscow, ɓooyaani o hollitii mbaawka makko e violon. Nde o heɓi duuɓi joy o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Moscow, o janngi e Lillia Kossodo e Yuri Yankelevich. O waɗii konsiir makko gadano ko omo yahra e duuɓi jeetati. O dañii njeenaari e kawgel Marguerite Long-Jacques Thibaud to Pari e hitaande 1953 nde o yahrata e duuɓi 25. Ndeen o naatii e golle dingiral hakkunde leyɗeele, kam e jannginde. O feeñii e konnguɗi to Dental Sowiyet e oon sahaa, Orop, Amerik, Kanadaa, [[Japan|Japon]], Ostarali, e Nuwel Selannde. O wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gnessin to Mosku. Hakkunde 1970 e 1982, o haɗaama yaltude Dental Sowiyet. Nde o jaɓaa yaltude, o ummii o fayi to bannge hirnaange to [[Berlin]] ñalnde 26 noowammbar 1982. O hoɗi to Melbourne, to leydi Ostarali, ɗo o janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria (VCA), ko ɗum woni ko o rokkaa caggal nde o hawri e gardotooɗo John Hopkins to Almaañ. E hitaande 1987, e wasiyaaji Isaac Stern, o noddaa ngam naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana, o woni jannginoowo violon. Caggal ɗuum o arti e golle makko to VCA to Melbourne. O waɗii nate keewɗe e nder Dental Sowiyet, hay so tawii noon seeɗa e majje ina tawee caggal leydi Riisi. O dañii njeenaari sabu ko o winndi e konnguɗi Tchaikovsky e Mendelssohn (1959, 1973; e les njiimaandi Kirill Kondrashin e Gennady Rozhdestvensky), e won e jimɗi ɓurɗi juutde ɗi Khachaturian, Paganini e Ysaÿe mbaɗi (ko o winndi ñalnde 26 lewru juko hitaande 1959). Nelli Shkolnikova sankii ko to wuro Melbourne, caggal hare juutnde e rafi kanseer, ñalnde 2 feebariyee 2010.<ref name="vcam">{{Cite web|last=Osborne|first=Emily|date=2024-10-17|title=The Melbourne Conservatorium of Music offers a comprehensive range of world-class music courses|url=https://finearts-music.unimelb.edu.au/about-us/mcm|access-date=2024-12-26|website=Faculty of Fine Arts and Music|language=en}}</ref><ref name="doremi">{{Cite web|title=Shkolnikova|url=http://www.doremi.com/Shkolnikova.html|access-date=2024-12-26|website=www.doremi.com}}</ref><ref name="indu">[http://www.indiana.edu/~deanfac/bios/2005/NShkolnikova.pdf Indiana University]</ref><ref>{{Cite web|last=Sunier|first=John|title=Subatomic Particle Archives|url=https://www.audaud.com/tag/subatomic-particle/?ArticleID=908|access-date=2024-12-26|website=Audiophile Audition|language=en}}</ref><ref>Obituary, ''[[The Age]]'', 4 February 2010, p. 23</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] hzb7mwdu1xoiorm8fckp324cksvkm6r Edith Volckaert 0 39640 164039 163121 2026-04-15T10:14:28Z Mamman Ali 9126 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */ 164039 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Edith Volckaert''' (27 ut 1949 – 2 sulyee 1992) ko Belsiknaajo, jimoowo violon e jannginoowo jimɗi. O jibinaa ko to wuro Gent. Nde o heɓi duuɓi nay, o waɗiino yeewtere e yeeso yimɓe fof, hono konsiir Vivaldi. Volckaert heɓi janngirɗe keertiiɗe e juuɗe Carlo Van Neste, potnooɗo wonde jannginoowo mum tan. Volckaert heɓi njeenaaje keewɗe e nder winndere ndee, ina jeyaa heen kawgel hakkunde leyɗeele ngam fiyde violon Tibor Varga, kawgel Mozart, kawgel [[UNESCO]] e njeenaari ummoraade e ñalngu Taormina to Sisili. E hitaande 1967, o woni gadano e violon e nder kawgel hakkunde leyɗeele Maria Canals. Nde o yahrata e duuɓi 19, o heɓi bursi e kawgel ngel (Pro Civitate) leydi Belsik. E hitaande 1971, o woniino njeenaari e kawgel laamɗo debbo biyeteeɗo Elisabeth, o woni joyaɓo e doggol cakkitiingol. O wonti tergal jury ngam kawgel ngel e hitaande 1976. O waɗii jimɗi to [[Berlin]], Moscow, Salzburg, Pari, Londres e leyɗeele dentuɗe Amerik, o woni ko e jimɗi gooto e pelle jimɗi suudu. O fiyi violon peewnaaɗo e darorɗe teeminannde 17ɓiire, tawi ko gardiiɗo Giovanni Paolo Maggini, ina gasa tawa ko Andrea Guarneri. Volckaert jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Conservatoire to Biriksel kono o woppi janngingol toon e hitaande 1978 ngam waɗtude hoore makko e waɗde jimɗi. O rafi kanseer mo safraaka e nder duuɓi jeegom cakkitiiɗi ɗii kono o jokki e jannginde haa lebbi seeɗa cakkitiiɗi ɗii.<ref>{{cite web|url=http://www.mariacanals.org/en/concurs/historia/guanyadors.html|title=The winners of the competition|work=International Music Competition Maria Canals Barcelona|access-date=20 January 2016|archive-date=16 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160116182408/http://www.mariacanals.org/en/concurs/historia/guanyadors.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://artdaily.com/news/77843/Magnificent-and-highly-important-violin-for-sale-at-Bonhams|title=Magnificent and highly important violin for sale at Bonhams|website=artdaily.org}}</ref><ref name="lesoir">{{cite news|url=http://archives.lesoir.be/la-disparition-d-une-interprete-emouvante-edith-volckae_t-19920711-Z05KHY.html|last=Leclercq|first=Fernand|title=La disparition d'une interprète émouvante|newspaper=Le Soir|date=July 11, 1992|language=fr}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.thestrad.com/cpt-latests/who-were-the-early-female-violinists/|title=Who were the early female violinists?|work=The Strad|date=March 7, 2014|access-date=January 20, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160406131058/http://www.thestrad.com/cpt-latests/who-were-the-early-female-violinists/|archive-date=April 6, 2016|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 261wfz8b4olul0rz0z104v7b6fmkwtb Minarni 0 39673 164043 163246 2026-04-15T10:15:27Z Mamman Ali 9126 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */ 164043 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Minarni''' (caggal ɗuum Minarni Soedaryanto; 10 mee 1944 – 14 mee 2003) ko ƴarotooɗo badminton Indoneesi, keɓɗo tiitooɗe mawɗe e nder winndere ndee, kadi o lomtii leydi makko e nder winndere ndee hakkunde 1959 e 1975 Retno Kustijah woni gadanol e nder kippuuji ɗiɗi tan rewɓe Indoneesi ɗi keɓaani tawo tiitoonde All England Open. O heɓi kadi tiitooɗe e kawgel ngenndiwal Indoneesi, e kawgel Asii ngel duuɓi nay, e kawgel Asii, e nder kawgel Malesi, Amerik, Kanadaa, Singapuur, e New Zealand Opens. E hitaande 1966, Penang Open, Minarni dañii njeenaari e nder cate tati keɓtinaaɗe ɗee kala (rewɓe gooto, rewɓe ɗiɗo e ɗiɗo jillondirɓe) e nder ñalawma gooto. Minarni adii fiyde ko e kawgel Uber Cup, ngel waɗi duuɓi tati e oon sahaa, wonande Indoneesi, ko e duuɓi mum capanɗe jeegom (1959). E kampaañ makko cakkitiiɗo e Uber Cup (1974-1975), o toɗɗaa ko kapiteen kippu oo, tee pijirlooji makko moƴƴi ɗi o waɗi ɗii, mballitii Indoneesi heɓde tiitoonde mum adannde e kippu winndereejo rewɓe.<ref>{{cite news|title=The 4th Day's Results|url=https://eresources.nlb.gov.sg/newspapers/Digitised/Article/straitstimes19620505-1.2.140|newspaper=The Straits Times|page=23|date=20 December 1966|access-date=31 October 2020|via=NewspaperSG}}</ref><ref>Scheele, 137, 204, 229, 230, 252, 253, 281, 282, 312, 313, 325, 334.</ref><ref>{{cite news|last1=Kee Tiang|first1=Oh|title=Aik Huang Conquers Ang Again in 2 Sets|url=https://eresources.nlb.gov.sg/newspapers/digitised/article/straitstimes19660926-1.2.128|access-date=27 March 2025|work=The Straits Times|agency=Government of Singapore|publisher=The New Straits Times Press|date=26 September 1966|page=20}}</ref><ref>Scheele, 95.</ref><ref>Pat Davis, The ''Guinness Book of Badminton'' (Enfield, Middlesex, England: Guinness Superlatives Ltd., 1983) 134, 135 .</ref><ref>{{cite web|editor-last=Scheele|editor-first=H. A. E.|title=On the side lines: Some notes and news from all parts|url=https://worldbadminton.com/museum/publications/WorldBadminton/documents/n21_197508.pdf|work=World Badminton|edition=21|date=August 1975|page=9|access-date=2 January 2025}}</ref> 10 mee 2019, e ñalngu ngu o heɓi duuɓi 75, o teddinaama e Google Doodle.<ref>{{cite web|title=Minarni Soedarjanto's 75th Birthday|url=https://doodles.google/doodle/minarni-soedarjantos-75th-birthday/|website=Google|access-date=10 May 2019}}</ref> == Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji == Njeenaari Hitaande Categori Njeñtudi Ref. Njeenaaje Fedde Adunaare Badminton 1986 Njeenaari golle moƴƴe teddinaama == Baɗte == Pijirlooji Masters Aduna == Duuɓi rewɓe == Duuɓi Duuɓi Nokku Sehil Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref 1989 40+ Ko wuro wiyeteengo Arhus, wuro wiyeteengo Aarhus Danemark [[Suwed]] Eva Stuart Danemark Ulla Strand Danemark Kirsten Jørgensen kaŋŋe kaŋŋe == Pijirlooji Aasi == == Rewɓe cehilaaɓe == Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref 1962 Istora Senayan, Jakarta, Indoneesi Indoneesi Kori Kawilarang 11-4, 7-11, 11-7 Kaŋŋe kaŋŋe 1966 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande [[Japan|Japon]] Noriko Takagi 1-11, 7-11 Njamndi mboɗeeri 1970 Stade Kittikachorn, Bangkok, Taylande Japon Hiroe Yuki 11-7, 8-7 ƴetti njamndi mboɗeeri == Duuɓi rewɓe == Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi 1962 Istora Senayan, Jakarta, Indoneesi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Corry Kawilarang Indoneesi weltaare Herowati 9-15, 15-12, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe 1966 Stade Kittikachorn, 1966. Bangkok, Taylande Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano Japon Tomoko Takahashi 15-9, 15-6 Kaŋŋe kaŋŋe Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref 1966 Stade Kittikachorn, 1966. Bangkok, Taylande Indoneesi Wong Pek Sen Malaysi Teh Kew San Malaysi Rosalind Sinha Ang 15-3, 8-15, 6-15 Njamndi mboɗeeri 1970 Stade Kittikachorn, 1970. Bangkok, Taylande Indoneesi Rudy Hartono Taylande Bandid Jaiyen == Taylande Achara == == Kaɓirɗe Asii == Rewɓe cehilaaɓe Hitaande Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref 1962 Stade Negara, Kuala Lumpur, Malesi Taylande Sumol Chanklum 11-7, 11-3 Kaŋŋe kaŋŋe . == Duuɓi rewɓe == Hitaande Nokku Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi 1962 Stade Negara, Kuala Lumpur, Malaysi Indoneesi Wiwiek Dwi Kaeksi Taylande Pankae Phongarn Sumol Chanklum Taylande 1-15, 15-9, 11-15 Njamndi mboɗeeri Kawgel hakkunde leyɗeele (20 tiitoonde, 4 ɗiɗmere) == Rewɓe cehilaaɓe == Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref 1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Walkover 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo 1965 Den Haag udditi Indoneesi Corry Kawilarang 11-4, 11-4 nokku gadano, keɓɗo njeenaari kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo 1966 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-5, 8-11, 11-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo 1966 Penang Udditi Indoneesi Retno Kustijah 12-10, 12-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo 1966 Perak Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-7, 11-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo 1967 Malesi Udditi Indoneesi Retno Kustijah 11-4, 11-7 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo 1967 Singapuur udditii Indoneesi Retno Kustijah 5-11, 11-6, o woppii nokku 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo 1968 Angalteer fof udditi Suwed Eva Twedberg 6-11, 2-11 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo 1969 U.S. Open Danemark Pernille Mølgaard Hansen 11-1, 11-2 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo == Duuɓi rewɓe == Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi 1960 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Tan Gaik Bee Malesi Sesiliya Samuwel 5–15, 12–15 2ɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo 1966 Malaysi udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati Indoneesi Tan Tjung Ing 15-5, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo 1966 Penang udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati Indoneesi Tan Tjung Ing 15–9, 15–4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo 1966 Perak udditi Indoneesi Retno Kustijah Indoneesi Megah Idawati Indoneesi Tan Tjung Ing 15-1, 15-10 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo 1967 Malesi udditi Indoneesi Retno Kustijah Malesi Rosalind Singha Ang Malesi Teoh Siew Yong 15-7, 15-1 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo 1967 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano Japon Noriko Takagi 15-6, 18-13 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo 1968 Angalteer fof udditi Indoneesi Retno Kustijah Japon Hiroe Amano Japon Noriko Takagi 15-5, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo 1969 Kanadaa udditi Indoneesi Retno Kustijah Kanadaa Barbara Hood Kanadaa Marjory Shedd 15-3, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo 1969 Amerik udditi Indoneesi Retno Kustijah Dental Dowlaaji Amerik Tyna Barinaga Dowlaaji Dentuɗi Amerik Helen Tibbetts 15-6, 15-6 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe (ɓe) Jaaliiɗo 1970 Singapuur udditi Indoneesi Retno Kustijah Malaysi Rosalind Singha Ang Malesi Teoh Siew Yong 15-11, 15-4 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo == Duuɓi ɗiɗi jillondirɗi == Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi 1966 Penang udditi Indoneesi Abdul Patah Unang Malesi Eddy Choong Malesi Rosalind Singha Ang 15-13, 15-9 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo 1966 Perak udditi Malesi Eddy Choong Malesi Tan Yee Khan Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 11-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo 1967 Malesi udditi Indoneesi Darmadi Indoneesi Tan Joe Hok Indoneesi Retno Kustijah 9-15, 8-15 nokku ɗiɗaɓo, keɓɗo medal kaalis(ɓe) Ɗiɗaɓo 1967 Singapuur Udditi Indoneesi Darmadi Malaysi Ng Boon Bee Malesi Rosalind Singha Ang 15-4, 15-5 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo 1969 Kanada Udditi Indonesie Darmadi Malaisie Ng Boon Bee Indoneesi Retno Kustijah 15-5, 17-15 nokku gadano, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo == Kawgel noddaango == == Duuɓi rewɓe == Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njoɓdi 1974 Kaɓirɗe winndereeje noddaango Indoneesi Regina Masli Danemark Lene Køppen Pays-Bas Joke van Beusekom 15-7, 15-8 Kaŋŋe kaŋŋe == Kawgel goɗngel == == Rewɓe cehilaaɓe == Hitaande Kawgel Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref 1963 GANEFO Siin 10-12, 11-1, 11-1 Kaŋŋe kaŋŋe == Duuɓi rewɓe == Hitaande Kawgel Partner Gaño Njoɓdi Njeñtudi Ref 1963 GANEFO Indoneesi Retno Kustijah Siin Liang Xiaomu Siin 15-7, 15-3 Kaŋŋe kaŋŋe 1983 Kawgel ngel (30+) Indoneesi Imelda Wiguna Japon Noriko Nakayama Japon Hiroe Amano 15-3, ret 1ɓo, keɓɗo medal kaŋŋe(ɓe) Jaaliiɗo == Tuugnorgal == q7wm5cui740sw3z2ch3y5aunbpg4b1o Ruth Ann Gaines 0 39789 163649 2026-04-14T11:59:21Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Ruth Ann Gaines (jibinaa ko 1947) ko gardiiɗo diiwaan Iowa ummoriiɗo e diiwaan 33ɓo. Ko o Demokaraat, o golliima e suudu sarɗiiji Iowa gila 2011. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Gaines jibinaa ko e hitaande 1947 to wuro Des Moines, to Iowa. E hitaande 1965, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. O heɓi B.A. e nder dingiral/haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Clarke e hitaande 1969 e M.A. e naalankaagal dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Ba..." 163649 wikitext text/x-wiki Ruth Ann Gaines (jibinaa ko 1947) ko gardiiɗo diiwaan Iowa ummoriiɗo e diiwaan 33ɓo. Ko o Demokaraat, o golliima e suudu sarɗiiji Iowa gila 2011. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Gaines jibinaa ko e hitaande 1947 to wuro Des Moines, to Iowa. E hitaande 1965, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. O heɓi B.A. e nder dingiral/haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Clarke e hitaande 1969 e M.A. e naalankaagal dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Barbara e hitaande 1970. Golle politik Tuggi lewru Yarkomaa 2013, Gaines ina gollina e goomuuji keewɗi e nder suudu Iowa : goomuuji jaŋde, kisal renndo, e geɗe veteran’en. O woni kadi tergal ranndo goomu toppitiingu laamu. Njawdi Suudu janngirdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange to Des Moines inniraa ko Gaines. Daartol woote *joomiiɗo Njeñtudi woote politik wooteeji lannda kanndidaaji % Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji leydi Iowa, 2010 Diisneteeɗo 65 Demokaraat Ruth Ann Gaines Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2010 Diiwaan 65 Jaɓɓungal : 7 712 Demokaraat en ina njogii Ruth Ann Gaines Demokaraat en 4 887 63,37% Gary L. Jordan 2 358 30,58% Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diisnondiral 32 Demokaraat Ruth Ann Gaines* Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diiwaan 32 Tawtoraaɓe : 11 880 Demokaraat (keso) Ruth Ann Gaines* Demokaraat 8 073 67,95% Joe Korbin 3 109 26,17% Tuugnorgal sadkupblzc2q4yytm2chu7g92dawoow 163651 163649 2026-04-14T12:00:34Z Ilya Discuss 10103 163651 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ruth Ann Gaines (jibinaa ko 1947) ko gardiiɗo diiwaan Iowa ummoriiɗo e diiwaan 33ɓo. Ko o Demokaraat, o golliima e suudu sarɗiiji Iowa gila 2011. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Gaines jibinaa ko e hitaande 1947 to wuro Des Moines, to Iowa. E hitaande 1965, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. O heɓi B.A. e nder dingiral/haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Clarke e hitaande 1969 e M.A. e naalankaagal dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Barbara e hitaande 1970. Golle politik Tuggi lewru Yarkomaa 2013, Gaines ina gollina e goomuuji keewɗi e nder suudu Iowa : goomuuji jaŋde, kisal renndo, e geɗe veteran’en. O woni kadi tergal ranndo goomu toppitiingu laamu. Njawdi Suudu janngirdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange to Des Moines inniraa ko Gaines. Daartol woote *joomiiɗo Njeñtudi woote politik wooteeji lannda kanndidaaji % Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji leydi Iowa, 2010 Diisneteeɗo 65 Demokaraat Ruth Ann Gaines Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2010 Diiwaan 65 Jaɓɓungal : 7 712 Demokaraat en ina njogii Ruth Ann Gaines Demokaraat en 4 887 63,37% Gary L. Jordan 2 358 30,58% Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diisnondiral 32 Demokaraat Ruth Ann Gaines* Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diiwaan 32 Tawtoraaɓe : 11 880 Demokaraat (keso) Ruth Ann Gaines* Demokaraat 8 073 67,95% Joe Korbin 3 109 26,17% Tuugnorgal frp23lc754ueh6zvtr9mdeh4baik7zj 163653 163651 2026-04-14T12:05:12Z Ilya Discuss 10103 163653 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ruth Ann Gaines''' (jibinaa ko 1947) ko gardiiɗo diiwaan Iowa ummoriiɗo e diiwaan 33ɓo. Ko o Demokaraat, o golliima e suudu sarɗiiji Iowa gila 2011. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Gaines jibinaa ko e hitaande 1947 to wuro Des Moines, to Iowa. E hitaande 1965, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. O heɓi B.A. e nder dingiral/haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Clarke e hitaande 1969 e M.A. e naalankaagal dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Barbara e hitaande 1970. == Golle politik == Tuggi lewru Yarkomaa 2013, Gaines ina gollina e goomuuji keewɗi e nder suudu Iowa : goomuuji jaŋde, kisal renndo, e geɗe veteran’en. O woni kadi tergal ranndo goomu toppitiingu laamu. Njawdi Suudu janngirdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange to Des Moines inniraa ko Gaines. Daartol woote *joomiiɗo Njeñtudi woote politik wooteeji lannda kanndidaaji % Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji leydi Iowa, 2010 Diisneteeɗo 65 Demokaraat Ruth Ann Gaines Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2010 Diiwaan 65 Jaɓɓungal : 7 712 Demokaraat en ina njogii Ruth Ann Gaines Demokaraat en 4 887 63,37% Gary L. Jordan 2 358 30,58% Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diisnondiral 32 Demokaraat Ruth Ann Gaines* Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diiwaan 32 Tawtoraaɓe : 11 880 Demokaraat (keso) Ruth Ann Gaines* Demokaraat 8 073 67,95% Joe Korbin 3 109 26,17% Tuugnorgal kg49up40yqx59evpukefg7et1634nwg 163655 163653 2026-04-14T12:07:31Z Ilya Discuss 10103 163655 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ruth Ann Gaines''' (jibinaa ko 1947) ko gardiiɗo diiwaan Iowa ummoriiɗo e diiwaan 33ɓo. Ko o Demokaraat, o golliima e suudu sarɗiiji Iowa gila 2011. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Gaines jibinaa ko e hitaande 1947 to wuro Des Moines, to Iowa. E hitaande 1965, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. O heɓi B.A. e nder dingiral/haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Clarke e hitaande 1969 e M.A. e naalankaagal dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Barbara e hitaande 1970. == Golle politik == Tuggi lewru Yarkomaa 2013, Gaines ina gollina e goomuuji keewɗi e nder suudu Iowa : goomuuji jaŋde, kisal renndo, e geɗe veteran’en. O woni kadi tergal ranndo goomu toppitiingu laamu. Njawdi Suudu janngirdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange to Des Moines inniraa ko Gaines. Daartol woote *joomiiɗo Njeñtudi woote politik wooteeji lannda kanndidaaji % Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji leydi Iowa, 2010 Diisneteeɗo 65 Demokaraat Ruth Ann Gaines Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2010 Diiwaan 65 Jaɓɓungal : 7 712 Demokaraat en ina njogii Ruth Ann Gaines Demokaraat en 4 887 63,37% Gary L. Jordan 2 358 30,58% Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diisnondiral 32 Demokaraat Ruth Ann Gaines* Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diiwaan 32 Tawtoraaɓe : 11 880 Demokaraat (keso) Ruth Ann Gaines* Demokaraat 8 073 67,95% Joe Korbin 3 109 26,17% Tuugnorgal p5pwui8tgmc5dwlpwkidkan1dy1wn8m 163658 163655 2026-04-14T12:15:22Z Ilya Discuss 10103 163658 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ruth Ann Gaines''' (jibinaa ko 1947) ko gardiiɗo diiwaan Iowa ummoriiɗo e diiwaan 33ɓo. Ko o Demokaraat, o golliima e suudu sarɗiiji Iowa gila 2011. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Gaines jibinaa ko e hitaande 1947 to wuro Des Moines, to Iowa. E hitaande 1965, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. O heɓi B.A. e nder dingiral/haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Clarke e hitaande 1969 e M.A. e naalankaagal dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Barbara e hitaande 1970. == Golle politik == Tuggi lewru Yarkomaa 2013, Gaines ina gollina e goomuuji keewɗi e nder suudu Iowa : goomuuji jaŋde, kisal renndo, e geɗe veteran’en. O woni kadi tergal ranndo goomu toppitiingu laamu. == Njawdi == Suudu janngirdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange to Des Moines inniraa ko Gaines. Daartol woote *joomiiɗo Njeñtudi woote politik wooteeji lannda kanndidaaji % Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji leydi Iowa, 2010 Diisneteeɗo 65 Demokaraat Ruth Ann Gaines Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2010 == Diiwaan 65 == Jaɓɓungal : 7 712 Demokaraat en ina njogii Ruth Ann Gaines Demokaraat en 4 887 63,37% Gary L. Jordan 2 358 30,58% Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diisnondiral 32 Demokaraat Ruth Ann Gaines* Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diiwaan 32 Tawtoraaɓe : 11 880 Demokaraat (keso) Ruth Ann Gaines* Demokaraat 8 073 67,95% Joe Korbin 3 109 26,17% == Tuugnorgal == 9777e1k7bgkifv6btxc14cul7zwqh6c 163660 163658 2026-04-14T12:16:47Z Ilya Discuss 10103 163660 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ruth Ann Gaines''' (jibinaa ko 1947) ko gardiiɗo diiwaan Iowa ummoriiɗo e diiwaan 33ɓo. Ko o Demokaraat, o golliima e suudu sarɗiiji Iowa gila 2011.<ref>{{Cite web|url=https://iowahouse.org/representative-ruth-ann-gaines/|title=Representative Ruth Ann Gaines|website=[[Iowa House of Representatives]]|accessdate=April 29, 2022}}</ref><ref>{{Cite web|last=|date=2018-02-27|title=Meeting Challenges With Faith and Fortitude|url=https://dsmmagazine.com/2018/02/27/meeting-challenges-with-faith-and-fortitude/|access-date=2022-11-01|website=dsm Magazine|language=en-US}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Gaines jibinaa ko e hitaande 1947 to wuro Des Moines, to Iowa. E hitaande 1965, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. O heɓi B.A. e nder dingiral/haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Clarke e hitaande 1969 e M.A. e naalankaagal dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Barbara e hitaande 1970. == Golle politik == Tuggi lewru Yarkomaa 2013, Gaines ina gollina e goomuuji keewɗi e nder suudu Iowa : goomuuji jaŋde, kisal renndo, e geɗe veteran’en. O woni kadi tergal ranndo goomu toppitiingu laamu. == Njawdi == Suudu janngirdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange to Des Moines inniraa ko Gaines. Daartol woote *joomiiɗo Njeñtudi woote politik wooteeji lannda kanndidaaji % Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji leydi Iowa, 2010 Diisneteeɗo 65 Demokaraat Ruth Ann Gaines Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2010 == Diiwaan 65 == Jaɓɓungal : 7 712 Demokaraat en ina njogii Ruth Ann Gaines Demokaraat en 4 887 63,37% Gary L. Jordan 2 358 30,58% Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diisnondiral 32 Demokaraat Ruth Ann Gaines* Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diiwaan 32 Tawtoraaɓe : 11 880 Demokaraat (keso) Ruth Ann Gaines* Demokaraat 8 073 67,95% Joe Korbin 3 109 26,17% == Tuugnorgal == 1h7mps4c7pp9s3u3hnnrex4fbfxmsi6 163661 163660 2026-04-14T12:17:43Z Ilya Discuss 10103 163661 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ruth Ann Gaines''' (jibinaa ko 1947) ko gardiiɗo diiwaan Iowa ummoriiɗo e diiwaan 33ɓo. Ko o Demokaraat, o golliima e suudu sarɗiiji Iowa gila 2011.<ref>{{Cite web|url=https://iowahouse.org/representative-ruth-ann-gaines/|title=Representative Ruth Ann Gaines|website=[[Iowa House of Representatives]]|accessdate=April 29, 2022}}</ref><ref>{{Cite web|last=|date=2018-02-27|title=Meeting Challenges With Faith and Fortitude|url=https://dsmmagazine.com/2018/02/27/meeting-challenges-with-faith-and-fortitude/|access-date=2022-11-01|website=dsm Magazine|language=en-US}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Gaines jibinaa ko e hitaande 1947 to wuro Des Moines, to Iowa. E hitaande 1965, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. O heɓi B.A. e nder dingiral/haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Clarke e hitaande 1969 e M.A. e naalankaagal dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Barbara e hitaande 1970.<ref>{{Cite web|last=Sitter|first=Phillip|title='A fitting tribute': Des Moines' East High School auditorium named after Iowa Rep. Ruth Ann Gaines|url=https://www.desmoinesregister.com/story/news/local/des-moines/2022/01/22/east-high-school-auditorium-named-after-ruth-ann-gaines-iowa/6584391001/|access-date=2022-11-01|website=The Des Moines Register|language=en-US}}</ref> == Golle politik == Tuggi lewru Yarkomaa 2013, Gaines ina gollina e goomuuji keewɗi e nder suudu Iowa : goomuuji jaŋde, kisal renndo, e geɗe veteran’en. O woni kadi tergal ranndo goomu toppitiingu laamu. == Njawdi == Suudu janngirdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange to Des Moines inniraa ko Gaines. Daartol woote *joomiiɗo Njeñtudi woote politik wooteeji lannda kanndidaaji % Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji leydi Iowa, 2010 Diisneteeɗo 65 Demokaraat Ruth Ann Gaines Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2010 == Diiwaan 65 == Jaɓɓungal : 7 712 Demokaraat en ina njogii Ruth Ann Gaines Demokaraat en 4 887 63,37% Gary L. Jordan 2 358 30,58% Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diisnondiral 32 Demokaraat Ruth Ann Gaines* Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diiwaan 32 Tawtoraaɓe : 11 880 Demokaraat (keso) Ruth Ann Gaines* Demokaraat 8 073 67,95% Joe Korbin 3 109 26,17% == Tuugnorgal == lyi1qhqjsw2xx1vicchkttvpnnhqslg 163664 163661 2026-04-14T12:22:55Z Ilya Discuss 10103 163664 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ruth Ann Gaines''' (jibinaa ko 1947) ko gardiiɗo diiwaan Iowa ummoriiɗo e diiwaan 33ɓo. Ko o Demokaraat, o golliima e suudu sarɗiiji Iowa gila 2011.<ref>{{Cite web|url=https://iowahouse.org/representative-ruth-ann-gaines/|title=Representative Ruth Ann Gaines|website=[[Iowa House of Representatives]]|accessdate=April 29, 2022}}</ref><ref>{{Cite web|last=|date=2018-02-27|title=Meeting Challenges With Faith and Fortitude|url=https://dsmmagazine.com/2018/02/27/meeting-challenges-with-faith-and-fortitude/|access-date=2022-11-01|website=dsm Magazine|language=en-US}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Gaines jibinaa ko e hitaande 1947 to wuro Des Moines, to Iowa. E hitaande 1965, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. O heɓi B.A. e nder dingiral/haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Clarke e hitaande 1969 e M.A. e naalankaagal dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Barbara e hitaande 1970.<ref>{{Cite web|last=Sitter|first=Phillip|title='A fitting tribute': Des Moines' East High School auditorium named after Iowa Rep. Ruth Ann Gaines|url=https://www.desmoinesregister.com/story/news/local/des-moines/2022/01/22/east-high-school-auditorium-named-after-ruth-ann-gaines-iowa/6584391001/|access-date=2022-11-01|website=The Des Moines Register|language=en-US}}</ref> == Golle politik == Tuggi lewru Yarkomaa 2013, Gaines ina gollina e goomuuji keewɗi e nder suudu Iowa : goomuuji jaŋde, kisal renndo, e geɗe veteran’en. O woni kadi tergal ranndo goomu toppitiingu laamu.<ref>{{Cite web|url=http://sos.iowa.gov/elections/pdf/2010/streporr.pdf|title=Official Results Report, General Election held Tuesday, November 2nd 2010|publisher=[[Iowa Secretary of State]]|date=2010-11-23|access-date=2013-01-15|page=106}}</ref> == Njawdi == Suudu janngirdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange to Des Moines inniraa ko Gaines. Daartol woote *joomiiɗo Njeñtudi woote politik wooteeji lannda kanndidaaji % Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji leydi Iowa, 2010 Diisneteeɗo 65 Demokaraat Ruth Ann Gaines Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2010 == Diiwaan 65 == Jaɓɓungal : 7 712 Demokaraat en ina njogii Ruth Ann Gaines Demokaraat en 4 887 63,37% Gary L. Jordan 2 358 30,58% Wooteeji arandeeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diisnondiral 32 Demokaraat Ruth Ann Gaines* Demokaraat mo luulndaaki Wooteeji suudu sarɗiiji Iowa, 2012 Diiwaan 32 Tawtoraaɓe : 11 880 Demokaraat (keso) Ruth Ann Gaines* Demokaraat 8 073 67,95% Joe Korbin 3 109 26,17% == Tuugnorgal == kuhkwobr96wmi5idbe36bo17vpa21l1 Alofi Bay 0 39790 163650 2026-04-14T12:00:34Z Galadima002 13879 Created page with "Bay Alofi woni fuɗnaange baali ɗiɗi mawɗi ɗi ko ɓuri heewde e daande maayo hirnaange duunde Niue, goɗɗo oo ko Avatele Bay to fuɗnaange mum. Nde ummorii ko to Makapu Point to bannge worgo-fuɗnaange duunde ndee haa to Halagigie Point, to bannge hirnaange duunde ndee. Koɗorde ɓurnde mawnude e duunde ndee, hono Alofi, ina woni sara daande maayo, hono no koɗorɗe tokoose Aliutu e Tufukia nii. Laanaaji Orop keewɗi njilliima e maayo ngoo e teeminannde 18 e 19: H..." 163650 wikitext text/x-wiki Bay Alofi woni fuɗnaange baali ɗiɗi mawɗi ɗi ko ɓuri heewde e daande maayo hirnaange duunde Niue, goɗɗo oo ko Avatele Bay to fuɗnaange mum. Nde ummorii ko to Makapu Point to bannge worgo-fuɗnaange duunde ndee haa to Halagigie Point, to bannge hirnaange duunde ndee. Koɗorde ɓurnde mawnude e duunde ndee, hono Alofi, ina woni sara daande maayo, hono no koɗorɗe tokoose Aliutu e Tufukia nii. Laanaaji Orop keewɗi njilliima e maayo ngoo e teeminannde 18 e 19: HMS Resolution mo James Cook waɗi e hitaande 1774, HMS Calliope ina nawnoo misiyoŋaaji James Povey Sunderland e Archibald Murray e hitaande 1852 e hitaande 1854, HMS Fawn e hitaande 1862 e woɗɓe. Gila e kitaale 1860, Alofi Bay wonti nokku ɓurɗo lollude e jippaade e nder Niue, hay so tawii noon jippagol ngol won ɗo accaaka sabu nguleeki bonki. Fedde Misiyoŋaaji Londres e Oropnaaɓe woɗɓe kuutoriima bay ngam jolnude ƴiye Niue e laanaaji ngam njulaagu, caggal ɗuum lomtinaa ko kopra e koppoornaaɗi ko ɓuri heewde e njulaagu. Caggal wolde adunaare adannde, Alofi Bay huutortenoo ko ngam jolnude banaanaaji ngam njulaagu. Caggal nde Niue wonti leydi Angalteer e hitaande 1990, Basil Thomson yamiri yo ofiseeji karantina ƴeewto kala laana njoorndi e nder geec tati mawɗi ɗii, haa arti noon e Alofi Bay, ngam anndude so tawii ko ñawu bubonik, ngu wonnoo ko e Ostarali e Nuwel Selannde. Ñalnde 19 lewru nduu hitaande 1990, guwerneer leydi Nuwel Selannde, hono Uchter Ranfurly, ari to Alofi Bay e dow laana ndiwoowa HMS Mildura ngam jokkondirde e leydi Nuwel Selannde.E hitaande 1903, ndeeɗoo bay wonti nokku naatgol doosɗe.[8] Komiseer hoɗɓe e Niue, Christopher Maxwell, ƴeewtindiima moƴƴitingol laana ndiwoowa leɗɗe to Alofi, lomtiniri ɗum laana ndiwoowa beton, e mahngo laawol feewde laana ndiwoowa. Nde laanaaji ngari Alofi, ɗum wonti caka nguurndam nokkuure nde Niuenaaɓe ummoriiɓe e duunde ndee kala ina kawra e maayo ngam renndinde e njulaagu. Nde Niue hokki sooje'en lesdi Nuwel Selannde ngam haɓugo nder konu duniyaaru arandeeru, 150 worɓe nawtaama lesdi Nuwel Selannde diga Alofi Bay dow borad schooner Te Anau nder hitaande 1915.Konunkooɓe wuurɓe ɓee ngarti e oon nokku e hitaande 1916. E hitaande 1974, HMNZS Tui arii to Alofi Bay ngam wallitde woote doosɗe leydi ; danndo yuɓɓinaama to laana ndiwoowa. Teskorɗe Toɓɓere 2015, h. 28, 80-81, 84. Toɓɓere 2015, h. 118, 282. Toɓɓere 2015, h. 70-71, 104. Toɓɓere 2015, h. 186. Toɓɓere 2015, h. 224. Toɓɓere 2015, h. 146. Toɓɓere 2015, h. 154 haa 155. Toɓɓere 2015, h. 172. Toɓɓere 2015, h. 179 e 186. Toɓɓere 2015, h. 189. Toɓɓere 2015, h. 196. Toɓɓere 2015, h. 204. Toɓɓere 2015, h. 325-326. Tuugnorgal eqjeol41wlctmwdy55bce1yb137ew6j 163652 163650 2026-04-14T12:01:55Z Galadima002 13879 163652 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bay Alof'''i woni fuɗnaange baali ɗiɗi mawɗi ɗi ko ɓuri heewde e daande maayo hirnaange duunde Niue, goɗɗo oo ko Avatele Bay to fuɗnaange mum. Nde ummorii ko to Makapu Point to bannge worgo-fuɗnaange duunde ndee haa to Halagigie Point, to bannge hirnaange duunde ndee. == Koɗorde ɓurnde mawnude e duunde ndee, hono Alofi, ina woni sara daande maayo, hono no koɗorɗe tokoose Aliutu e Tufukia nii. == Laanaaji Orop keewɗi njilliima e maayo ngoo e teeminannde 18 e 19: HMS Resolution mo James Cook waɗi e hitaande 1774, HMS Calliope ina nawnoo misiyoŋaaji James Povey Sunderland e Archibald Murray e hitaande 1852 e hitaande 1854, HMS Fawn e hitaande 1862 e woɗɓe. Gila e kitaale 1860, Alofi Bay wonti nokku ɓurɗo lollude e jippaade e nder Niue, hay so tawii noon jippagol ngol won ɗo accaaka sabu nguleeki bonki. Fedde Misiyoŋaaji Londres e Oropnaaɓe woɗɓe kuutoriima bay ngam jolnude ƴiye Niue e laanaaji ngam njulaagu, caggal ɗuum lomtinaa ko kopra e koppoornaaɗi ko ɓuri heewde e njulaagu. Caggal wolde adunaare adannde, Alofi Bay huutortenoo ko ngam jolnude banaanaaji ngam njulaagu. Caggal nde Niue wonti leydi Angalteer e hitaande 1990, Basil Thomson yamiri yo ofiseeji karantina ƴeewto kala laana njoorndi e nder geec tati mawɗi ɗii, haa arti noon e Alofi Bay, ngam anndude so tawii ko ñawu bubonik, ngu wonnoo ko e Ostarali e Nuwel Selannde. Ñalnde 19 lewru nduu hitaande 1990, guwerneer leydi Nuwel Selannde, hono Uchter Ranfurly, ari to Alofi Bay e dow laana ndiwoowa HMS Mildura ngam jokkondirde e leydi Nuwel Selannde.E hitaande 1903, ndeeɗoo bay wonti nokku naatgol doosɗe.[8] Komiseer hoɗɓe e Niue, Christopher Maxwell, ƴeewtindiima moƴƴitingol laana ndiwoowa leɗɗe to Alofi, lomtiniri ɗum laana ndiwoowa beton, e mahngo laawol feewde laana ndiwoowa. Nde laanaaji ngari Alofi, ɗum wonti caka nguurndam nokkuure nde Niuenaaɓe ummoriiɓe e duunde ndee kala ina kawra e maayo ngam renndinde e njulaagu. Nde Niue hokki sooje'en lesdi Nuwel Selannde ngam haɓugo nder konu duniyaaru arandeeru, 150 worɓe nawtaama lesdi Nuwel Selannde diga Alofi Bay dow borad schooner Te Anau nder hitaande 1915.Konunkooɓe wuurɓe ɓee ngarti e oon nokku e hitaande 1916. E hitaande 1974, HMNZS Tui arii to Alofi Bay ngam wallitde woote doosɗe leydi ; danndo yuɓɓinaama to laana ndiwoowa. == Teskorɗe == Toɓɓere 2015, h. 28, 80-81, 84. Toɓɓere 2015, h. 118, 282. Toɓɓere 2015, h. 70-71, 104. Toɓɓere 2015, h. 186. Toɓɓere 2015, h. 224. Toɓɓere 2015, h. 146. Toɓɓere 2015, h. 154 haa 155. Toɓɓere 2015, h. 172. Toɓɓere 2015, h. 179 e 186. Toɓɓere 2015, h. 189. Toɓɓere 2015, h. 196. Toɓɓere 2015, h. 204. Toɓɓere 2015, h. 325-326. == Tuugnorgal == cfqd5kunasmujxa9hhnkr7o3qw2u1zx 163654 163652 2026-04-14T12:07:11Z Galadima002 13879 163654 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bay Alof'''i woni fuɗnaange baali ɗiɗi mawɗi ɗi ko ɓuri heewde e daande maayo hirnaange duunde Niue, goɗɗo oo ko Avatele Bay to fuɗnaange mum. Nde ummorii ko to Makapu Point to bannge worgo-fuɗnaange duunde ndee haa to Halagigie Point, to bannge hirnaange duunde ndee.{{sfn|Pointer|2015|p=70-71, 104}}{{sfn|Pointer|2015|p=325-326}}{{sfn|Pointer|2015|p=204}}{{sfn|Pointer|2015|p=196}}{{sfn|Pointer|2015|p=189}}{{sfn|Pointer|2015|p=179, 186}}{{sfn|Pointer|2015|p=172}}{{sfn|Pointer|2015|p=154-155}}{{sfn|Pointer|2015|p=146}}{{sfn|Pointer|2015|p=224}}{{sfn|Pointer|2015|p=186}}{{sfn|Pointer|2015|p=118, 282}}{{sfn|Pointer|2015|p=28, 80-81, 84}} == Koɗorde ɓurnde mawnude e duunde ndee, hono Alofi, ina woni sara daande maayo, hono no koɗorɗe tokoose Aliutu e Tufukia nii. == Laanaaji Orop keewɗi njilliima e maayo ngoo e teeminannde 18 e 19: HMS Resolution mo James Cook waɗi e hitaande 1774, HMS Calliope ina nawnoo misiyoŋaaji James Povey Sunderland e Archibald Murray e hitaande 1852 e hitaande 1854, HMS Fawn e hitaande 1862 e woɗɓe. Gila e kitaale 1860, Alofi Bay wonti nokku ɓurɗo lollude e jippaade e nder Niue, hay so tawii noon jippagol ngol won ɗo accaaka sabu nguleeki bonki. Fedde Misiyoŋaaji Londres e Oropnaaɓe woɗɓe kuutoriima bay ngam jolnude ƴiye Niue e laanaaji ngam njulaagu, caggal ɗuum lomtinaa ko kopra e koppoornaaɗi ko ɓuri heewde e njulaagu. Caggal wolde adunaare adannde, Alofi Bay huutortenoo ko ngam jolnude banaanaaji ngam njulaagu. Caggal nde Niue wonti leydi Angalteer e hitaande 1990, Basil Thomson yamiri yo ofiseeji karantina ƴeewto kala laana njoorndi e nder geec tati mawɗi ɗii, haa arti noon e Alofi Bay, ngam anndude so tawii ko ñawu bubonik, ngu wonnoo ko e Ostarali e Nuwel Selannde. Ñalnde 19 lewru nduu hitaande 1990, guwerneer leydi Nuwel Selannde, hono Uchter Ranfurly, ari to Alofi Bay e dow laana ndiwoowa HMS Mildura ngam jokkondirde e leydi Nuwel Selannde.E hitaande 1903, ndeeɗoo bay wonti nokku naatgol doosɗe.[8] Komiseer hoɗɓe e Niue, Christopher Maxwell, ƴeewtindiima moƴƴitingol laana ndiwoowa leɗɗe to Alofi, lomtiniri ɗum laana ndiwoowa beton, e mahngo laawol feewde laana ndiwoowa. Nde laanaaji ngari Alofi, ɗum wonti caka nguurndam nokkuure nde Niuenaaɓe ummoriiɓe e duunde ndee kala ina kawra e maayo ngam renndinde e njulaagu. Nde Niue hokki sooje'en lesdi Nuwel Selannde ngam haɓugo nder konu duniyaaru arandeeru, 150 worɓe nawtaama lesdi Nuwel Selannde diga Alofi Bay dow borad schooner Te Anau nder hitaande 1915.Konunkooɓe wuurɓe ɓee ngarti e oon nokku e hitaande 1916. E hitaande 1974, HMNZS Tui arii to Alofi Bay ngam wallitde woote doosɗe leydi ; danndo yuɓɓinaama to laana ndiwoowa. == Teskorɗe == # Toɓɓere 2015, h. 28, 80-81, 84. # Toɓɓere 2015, h. 118, 282. # Toɓɓere 2015, h. 70-71, 104. # Toɓɓere 2015, h. 186. # Toɓɓere 2015, h. 224. # Toɓɓere 2015, h. 146. # Toɓɓere 2015, h. 154 haa 155. # Toɓɓere 2015, h. 172. # Toɓɓere 2015, h. 179 e 186. # Toɓɓere 2015, h. 189. # Toɓɓere 2015, h. 196. # Toɓɓere 2015, h. 204. # Toɓɓere 2015, h. 325-326. == Tuugnorgal == ewx1y3fj7optm3ivoeego6q2jodu6rc 163656 163654 2026-04-14T12:07:41Z Galadima002 13879 163656 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bay Alof'''i woni fuɗnaange baali ɗiɗi mawɗi ɗi ko ɓuri heewde e daande maayo hirnaange duunde Niue, goɗɗo oo ko Avatele Bay to fuɗnaange mum. Nde ummorii ko to Makapu Point to bannge worgo-fuɗnaange duunde ndee haa to Halagigie Point, to bannge hirnaange duunde ndee.{{sfn|Pointer|2015|p=70-71, 104}}{{sfn|Pointer|2015|p=325-326}}{{sfn|Pointer|2015|p=204}}{{sfn|Pointer|2015|p=196}}{{sfn|Pointer|2015|p=189}}{{sfn|Pointer|2015|p=179, 186}}{{sfn|Pointer|2015|p=172}}{{sfn|Pointer|2015|p=154-155}}{{sfn|Pointer|2015|p=146}}{{sfn|Pointer|2015|p=224}}{{sfn|Pointer|2015|p=186}}{{sfn|Pointer|2015|p=118, 282}}{{sfn|Pointer|2015|p=28, 80-81, 84}} == Koɗorde ɓurnde mawnude e duunde ndee, hono Alofi, ina woni sara daande maayo, hono no koɗorɗe tokoose Aliutu e Tufukia nii. == Laanaaji Orop keewɗi njilliima e maayo ngoo e teeminannde 18 e 19: HMS Resolution mo James Cook waɗi e hitaande 1774, HMS Calliope ina nawnoo misiyoŋaaji James Povey Sunderland e Archibald Murray e hitaande 1852 e hitaande 1854, HMS Fawn e hitaande 1862 e woɗɓe. Gila e kitaale 1860, Alofi Bay wonti nokku ɓurɗo lollude e jippaade e nder Niue, hay so tawii noon jippagol ngol won ɗo accaaka sabu nguleeki bonki. Fedde Misiyoŋaaji Londres e Oropnaaɓe woɗɓe kuutoriima bay ngam jolnude ƴiye Niue e laanaaji ngam njulaagu, caggal ɗuum lomtinaa ko kopra e koppoornaaɗi ko ɓuri heewde e njulaagu. Caggal wolde adunaare adannde, Alofi Bay huutortenoo ko ngam jolnude banaanaaji ngam njulaagu. Caggal nde Niue wonti leydi Angalteer e hitaande 1990, Basil Thomson yamiri yo ofiseeji karantina ƴeewto kala laana njoorndi e nder geec tati mawɗi ɗii, haa arti noon e Alofi Bay, ngam anndude so tawii ko ñawu bubonik, ngu wonnoo ko e Ostarali e Nuwel Selannde. Ñalnde 19 lewru nduu hitaande 1990, guwerneer leydi Nuwel Selannde, hono Uchter Ranfurly, ari to Alofi Bay e dow laana ndiwoowa HMS Mildura ngam jokkondirde e leydi Nuwel Selannde.E hitaande 1903, ndeeɗoo bay wonti nokku naatgol doosɗe.[8] Komiseer hoɗɓe e Niue, Christopher Maxwell, ƴeewtindiima moƴƴitingol laana ndiwoowa leɗɗe to Alofi, lomtiniri ɗum laana ndiwoowa beton, e mahngo laawol feewde laana ndiwoowa. Nde laanaaji ngari Alofi, ɗum wonti caka nguurndam nokkuure nde Niuenaaɓe ummoriiɓe e duunde ndee kala ina kawra e maayo ngam renndinde e njulaagu. Nde Niue hokki sooje'en lesdi Nuwel Selannde ngam haɓugo nder konu duniyaaru arandeeru, 150 worɓe nawtaama lesdi Nuwel Selannde diga Alofi Bay dow borad schooner Te Anau nder hitaande 1915.Konunkooɓe wuurɓe ɓee ngarti e oon nokku e hitaande 1916. E hitaande 1974, HMNZS Tui arii to Alofi Bay ngam wallitde woote doosɗe leydi ; danndo yuɓɓinaama to laana ndiwoowa. == Teskorɗe == # Toɓɓere 2015, h. 28, 80-81, 84. # Toɓɓere 2015, h. 118, 282. # Toɓɓere 2015, h. 70-71, 104. # Toɓɓere 2015, h. 186. # Toɓɓere 2015, h. 224. # Toɓɓere 2015, h. 146. # Toɓɓere 2015, h. 154 haa 155. # Toɓɓere 2015, h. 172. # Toɓɓere 2015, h. 179 e 186. # Toɓɓere 2015, h. 189. # Toɓɓere 2015, h. 196. # Toɓɓere 2015, h. 204. # Toɓɓere 2015, h. 325-326. == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewɓe]] 6g6jjb8k3wb3qhyrly8yqltrmh8n213 The Hostage (painting) 0 39791 163657 2026-04-14T12:13:34Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Hostage oo ko Edmund Blair Leighton penti ɗum e hitaande 1912. Nde hollitaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo e hitaande 1912. Hostage ko yeru e Leighton ko heewi e haala rewɓe yontaaji hakkundeeji. Ina hollira debbo tokooso ina fawii e dow ŋoral galle laamorɗo, ina ndaara ŋoral ina ndaara ŋoral sara maayo, ko kañum tan woni huunde yi’eteende e henndu maayo. Laaɓaani so tawii tiitoonde natal ngal ina hollita wonde neɗɗo oo ina woni e hoɗdiiɓe kala laam..." 163657 wikitext text/x-wiki Hostage oo ko Edmund Blair Leighton penti ɗum e hitaande 1912. Nde hollitaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo e hitaande 1912. Hostage ko yeru e Leighton ko heewi e haala rewɓe yontaaji hakkundeeji. Ina hollira debbo tokooso ina fawii e dow ŋoral galle laamorɗo, ina ndaara ŋoral ina ndaara ŋoral sara maayo, ko kañum tan woni huunde yi’eteende e henndu maayo. Laaɓaani so tawii tiitoonde natal ngal ina hollita wonde neɗɗo oo ina woni e hoɗdiiɓe kala laamɗo ooɗoo galle laamorɗo e daande maayo, walla ngonka mum e nder ɓernde/hakkille. O woppitaa e nder ɓernde makko e ɓanndu makko e nokku ɗo o woni ɗoo, ɗo rewɓe tato woɗɓe e cukalel gooto ina mbaɗa golle ceertuɗe e nder renndo. Gooto e rewɓe ɓee ina suuɗii, ina hollita wonde ina resndaa, ina ƴeewa ko o janngata koo ngam ƴeewde debbo gooto oo. Tiitoonde natal ngal ina waawi jokkondirde e daartol Tristan e Iseult. Won rewɓe ɗiɗo ina wiyee Iseult e nder romance : Iseult la Blonde, laamɗo debbo Irlande ; e Iseult mo juuɗe daneeje Bretagne. Limre Leighton ndee ina gasa tawa ko Iseult mo juuɗe daneeje, debbo Tristan jahroowo e duuɓi 18, wiynoo mo wonde giɗo mum Iseult mo Blonde maayii, ɗum addani mo maayde e hoore makko. Ko ɓuri teeŋtude ko nate ɗee ina kollita Iseult the Blonde e nder galle baaba mum to Irlannda, ina ɗaminii Tristan nawde ɗum to Cornwall ngam resde kaaw mum, laamɗo Mark. Ina woodi sketch nebam-e-panel The Hostage mo fotnoo nanndude e nate cakkitiiɗe ɗee, seerndi ɗum tan ko e geɗe tokoose. Iwdi mum Hostage oo soodaa ko e Leighton e hoore mum, ko Mr R. Laidlaw e hitaande 1913, caggal ɗuum o joofni e Antwerpen e Guillaume Campo. Nokku cakkitiiɗo anndeede e nate ɗee ko e nder Galleeji Angalteer to Londres, hade mum soodde e Sotheby’s ñalnde 27 noowammbar 2003 e 173 600 £ ngam naatde e koolol keeriiɗo. Tuugnorgal 0wwyn4m78wlzf465rvwssho2zgr3915 163659 163657 2026-04-14T12:16:35Z SUZYFATIMA 13856 163659 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hostage oo''' ko Edmund Blair Leighton penti ɗum e hitaande 1912. Nde hollitaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo e hitaande 1912. Hostage ko yeru e Leighton ko heewi e haala rewɓe yontaaji hakkundeeji. Ina hollira debbo tokooso ina fawii e dow ŋoral galle laamorɗo, ina ndaara ŋoral ina ndaara ŋoral sara maayo, ko kañum tan woni huunde yi’eteende e henndu maayo. Laaɓaani so tawii tiitoonde natal ngal ina hollita wonde neɗɗo oo ina woni e hoɗdiiɓe kala laamɗo ooɗoo galle laamorɗo e daande maayo, walla ngonka mum e nder ɓernde/hakkille. O woppitaa e nder ɓernde makko e ɓanndu makko e nokku ɗo o woni ɗoo, ɗo rewɓe tato woɗɓe e cukalel gooto ina mbaɗa golle ceertuɗe e nder renndo. Gooto e rewɓe ɓee ina suuɗii, ina hollita wonde ina resndaa, ina ƴeewa ko o janngata koo ngam ƴeewde debbo gooto oo. Tiitoonde natal ngal ina waawi jokkondirde e daartol Tristan e Iseult. Won rewɓe ɗiɗo ina wiyee Iseult e nder romance : Iseult la Blonde, laamɗo debbo Irlande ; e Iseult mo juuɗe daneeje Bretagne. Limre Leighton ndee ina gasa tawa ko Iseult mo juuɗe daneeje, debbo Tristan jahroowo e duuɓi 18, wiynoo mo wonde giɗo mum Iseult mo Blonde maayii, ɗum addani mo maayde e hoore makko. Ko ɓuri teeŋtude ko nate ɗee ina kollita Iseult the Blonde e nder galle baaba mum to Irlannda, ina ɗaminii Tristan nawde ɗum to Cornwall ngam resde kaaw mum, laamɗo Mark. Ina woodi sketch nebam-e-panel The Hostage mo fotnoo nanndude e nate cakkitiiɗe ɗee, seerndi ɗum tan ko e geɗe tokoose. == Iwdi mum == Hostage oo soodaa ko e Leighton e hoore mum, ko Mr R. Laidlaw e hitaande 1913, caggal ɗuum o joofni e Antwerpen e Guillaume Campo. Nokku cakkitiiɗo anndeede e nate ɗee ko e nder Galleeji Angalteer to Londres, hade mum soodde e Sotheby’s ñalnde 27 noowammbar 2003 e 173 600 £ ngam naatde e koolol keeriiɗo. == Tuugnorgal == o595v4u3vstgtyjc83s5v9v01xi61na 163665 163659 2026-04-14T12:24:29Z SUZYFATIMA 13856 163665 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hostage oo''' ko Edmund Blair Leighton penti ɗum e hitaande 1912. Nde hollitaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo e hitaande 1912. Hostage ko yeru e Leighton ko heewi e haala rewɓe yontaaji hakkundeeji. Ina hollira debbo tokooso ina fawii e dow ŋoral galle laamorɗo, ina ndaara ŋoral ina ndaara ŋoral sara maayo, ko kañum tan woni huunde yi’eteende e henndu maayo. Laaɓaani so tawii tiitoonde natal ngal ina hollita wonde neɗɗo oo ina woni e hoɗdiiɓe kala laamɗo ooɗoo galle laamorɗo e daande maayo, walla ngonka mum e nder ɓernde/hakkille. O woppitaa e nder ɓernde makko e ɓanndu makko e nokku ɗo o woni ɗoo, ɗo rewɓe tato woɗɓe e cukalel gooto ina mbaɗa golle ceertuɗe e nder renndo. Gooto e rewɓe ɓee ina suuɗii, ina hollita wonde ina resndaa, ina ƴeewa ko o janngata koo ngam ƴeewde debbo gooto oo. Tiitoonde natal ngal ina waawi jokkondirde e daartol Tristan e Iseult. Won rewɓe ɗiɗo ina wiyee Iseult e nder romance : Iseult la Blonde, laamɗo debbo Irlande ; e Iseult mo juuɗe daneeje Bretagne. Limre Leighton ndee ina gasa tawa ko Iseult mo juuɗe daneeje, debbo Tristan jahroowo e duuɓi 18, wiynoo mo wonde giɗo mum Iseult mo Blonde maayii, ɗum addani mo maayde e hoore makko. Ko ɓuri teeŋtude ko nate ɗee ina kollita Iseult the Blonde e nder galle baaba mum to Irlannda, ina ɗaminii Tristan nawde ɗum to Cornwall ngam resde kaaw mum, laamɗo Mark. Ina woodi sketch nebam-e-panel The Hostage mo fotnoo nanndude e nate cakkitiiɗe ɗee, seerndi ɗum tan ko e geɗe tokoose. == Iwdi mum == Hostage oo soodaa ko e Leighton e hoore mum, ko Mr R. Laidlaw e hitaande 1913, caggal ɗuum o joofni e Antwerpen e Guillaume Campo. Nokku cakkitiiɗo anndeede e nate ɗee ko e nder Galleeji Angalteer to Londres, hade mum soodde e Sotheby’s ñalnde 27 noowammbar 2003 e 173 600 £ ngam naatde e koolol keeriiɗo.<ref>{{Cite book|title=The Exhibition of the Royal Academy. The 144th|url=https://www.royalacademy.org.uk/art-artists/exhibition-catalogue/ra-sec-vol144-1912|access-date=2025-08-22|location=London|publisher=Royal Academy of Arts|year=1912}}</ref><ref>{{Cite book|url=http://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.94564|title=Royal Academy Pictures and Sculpture 1912: Illustrating the Hundred and Forty-Fourth Exhibition of the Royal Academy|location=London|publisher=Royal Academy|via=Internet Archive|date=1912}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=(#33) Edmund Blair Leighton 1853–1922|url=https://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2003/important-british-pictures-l03123/lot.33.html|access-date=2025-08-22|website=Sothebys.com|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|title=Pre-Raphaelites|date=2014|publisher=Parkstone International|isbn=978-1-78310-327-0|editor-last=Sizeranne|editor-first=Robert de la|location=New York}}</ref><ref>{{Cite news|last=Wellesley|first=Mary|date=2022-10-20|title=Lice and Licentiousness|url=https://www.nybooks.com/articles/2022/10/20/lice-and-licentiousness-hair-in-the-middle-ages/|access-date=2025-08-22|work=The New York Review of Books|language=en|volume=69|issue=16|issn=0028-7504}}</ref><ref>{{Cite web|title=Headwear of the middle ages|first=Rosalie|last=Gilbert|url=https://rosaliegilbert.com/headwear.html|access-date=2025-08-22|website=Rosalie's Medieval Woman}}</ref><ref>{{Cite web|first=Sidsel|last=Pedersen|date=2016-11-27|title=Female headgear in the middle ages|url=https://postej-stew.dk/2016/11/female-headgear-and-hairstyles-in-the-middle-ages/|access-date=2026-03-04|website=Postej & Stews|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite book|last=Yockney|first=Alfred|url=https://books.google.co.uk/books/about/The_Art_of_E_Blair_Leighton.html?id=7-gwAQAAMAAJ&hl=en&redir_esc=y|title=The Art of E. Blair Leighton|date=1913|publisher=Virtue & Company|language=en|via=Google Books}}</ref><ref>{{Cite book|title=Grand Opera Librettos: German and English Text and Music of the Leading Motives: Tristan und Isolde (Tristan and Isolda)|first=Richard|last=Wagner|location=Boston|publisher=Oliver Ditson|url=https://www.gutenberg.org/files/16250/16250-h/16250-h.htm|access-date=2025-08-22|via=Project Gutenberg}}</ref><ref>{{Cite book|last=Coghlan|first=Ronan|url=http://archive.org/details/illustratedencyc0000cogh_u1z0|title=The Illustrated Encyclopaedia of Arthurian Legends|date=1993|location=Shaftesbury, Dorset|publisher=Element|via=Internet Archive|url-access=registration|isbn=978-1-85230-428-7}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> rumny3ovvlbdez2g52tz2ner616ewyo 163667 163665 2026-04-14T12:24:46Z SUZYFATIMA 13856 163667 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hostage oo''' ko Edmund Blair Leighton penti ɗum e hitaande 1912. Nde hollitaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo e hitaande 1912. Hostage ko yeru e Leighton ko heewi e haala rewɓe yontaaji hakkundeeji. Ina hollira debbo tokooso ina fawii e dow ŋoral galle laamorɗo, ina ndaara ŋoral ina ndaara ŋoral sara maayo, ko kañum tan woni huunde yi’eteende e henndu maayo. Laaɓaani so tawii tiitoonde natal ngal ina hollita wonde neɗɗo oo ina woni e hoɗdiiɓe kala laamɗo ooɗoo galle laamorɗo e daande maayo, walla ngonka mum e nder ɓernde/hakkille. O woppitaa e nder ɓernde makko e ɓanndu makko e nokku ɗo o woni ɗoo, ɗo rewɓe tato woɗɓe e cukalel gooto ina mbaɗa golle ceertuɗe e nder renndo. Gooto e rewɓe ɓee ina suuɗii, ina hollita wonde ina resndaa, ina ƴeewa ko o janngata koo ngam ƴeewde debbo gooto oo. Tiitoonde natal ngal ina waawi jokkondirde e daartol Tristan e Iseult. Won rewɓe ɗiɗo ina wiyee Iseult e nder romance : Iseult la Blonde, laamɗo debbo Irlande ; e Iseult mo juuɗe daneeje Bretagne. Limre Leighton ndee ina gasa tawa ko Iseult mo juuɗe daneeje, debbo Tristan jahroowo e duuɓi 18, wiynoo mo wonde giɗo mum Iseult mo Blonde maayii, ɗum addani mo maayde e hoore makko. Ko ɓuri teeŋtude ko nate ɗee ina kollita Iseult the Blonde e nder galle baaba mum to Irlannda, ina ɗaminii Tristan nawde ɗum to Cornwall ngam resde kaaw mum, laamɗo Mark. Ina woodi sketch nebam-e-panel The Hostage mo fotnoo nanndude e nate cakkitiiɗe ɗee, seerndi ɗum tan ko e geɗe tokoose. == Iwdi mum == Hostage oo soodaa ko e Leighton e hoore mum, ko Mr R. Laidlaw e hitaande 1913, caggal ɗuum o joofni e Antwerpen e Guillaume Campo. Nokku cakkitiiɗo anndeede e nate ɗee ko e nder Galleeji Angalteer to Londres, hade mum soodde e Sotheby’s ñalnde 27 noowammbar 2003 e 173 600 £ ngam naatde e koolol keeriiɗo.<ref>{{Cite book|title=The Exhibition of the Royal Academy. The 144th|url=https://www.royalacademy.org.uk/art-artists/exhibition-catalogue/ra-sec-vol144-1912|access-date=2025-08-22|location=London|publisher=Royal Academy of Arts|year=1912}}</ref><ref>{{Cite book|url=http://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.94564|title=Royal Academy Pictures and Sculpture 1912: Illustrating the Hundred and Forty-Fourth Exhibition of the Royal Academy|location=London|publisher=Royal Academy|via=Internet Archive|date=1912}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=(#33) Edmund Blair Leighton 1853–1922|url=https://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2003/important-british-pictures-l03123/lot.33.html|access-date=2025-08-22|website=Sothebys.com|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|title=Pre-Raphaelites|date=2014|publisher=Parkstone International|isbn=978-1-78310-327-0|editor-last=Sizeranne|editor-first=Robert de la|location=New York}}</ref><ref>{{Cite news|last=Wellesley|first=Mary|date=2022-10-20|title=Lice and Licentiousness|url=https://www.nybooks.com/articles/2022/10/20/lice-and-licentiousness-hair-in-the-middle-ages/|access-date=2025-08-22|work=The New York Review of Books|language=en|volume=69|issue=16|issn=0028-7504}}</ref><ref>{{Cite web|title=Headwear of the middle ages|first=Rosalie|last=Gilbert|url=https://rosaliegilbert.com/headwear.html|access-date=2025-08-22|website=Rosalie's Medieval Woman}}</ref><ref>{{Cite web|first=Sidsel|last=Pedersen|date=2016-11-27|title=Female headgear in the middle ages|url=https://postej-stew.dk/2016/11/female-headgear-and-hairstyles-in-the-middle-ages/|access-date=2026-03-04|website=Postej & Stews|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite book|last=Yockney|first=Alfred|url=https://books.google.co.uk/books/about/The_Art_of_E_Blair_Leighton.html?id=7-gwAQAAMAAJ&hl=en&redir_esc=y|title=The Art of E. Blair Leighton|date=1913|publisher=Virtue & Company|language=en|via=Google Books}}</ref><ref>{{Cite book|title=Grand Opera Librettos: German and English Text and Music of the Leading Motives: Tristan und Isolde (Tristan and Isolda)|first=Richard|last=Wagner|location=Boston|publisher=Oliver Ditson|url=https://www.gutenberg.org/files/16250/16250-h/16250-h.htm|access-date=2025-08-22|via=Project Gutenberg}}</ref><ref>{{Cite book|last=Coghlan|first=Ronan|url=http://archive.org/details/illustratedencyc0000cogh_u1z0|title=The Illustrated Encyclopaedia of Arthurian Legends|date=1993|location=Shaftesbury, Dorset|publisher=Element|via=Internet Archive|url-access=registration|isbn=978-1-85230-428-7}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] hakt8ak5a6yutc1u9u6aytmbittk4fq Alofitai 0 39792 163662 2026-04-14T12:18:15Z Galadima002 13879 Created page with "'''Alofitai,''' heewi innireede tan ko Alofi, ko wuro wonngo e Wallis e Futuna. O woni ko e daande maayo worgo-fuɗnaange duunde Alofi. Nde jeyaa ko e laamu Alo. Yiyngo E hitaande 2003, ko ina tolnoo e yimɓe ɗiɗo mbinnditaama ko hoɗɓe duumiiɓe e wuro Alofitai ; e binnditagol 2008, ko neɗɗo gooto tan limtaa e hoɗɓe haa abada. Hay so tawii duunde Alofi ndee ina famɗi ɗo hoɗi, wuro ngoo ko nokku peewnugol tuubaako, ina waɗi kadi jumaa tokooso mo Futunaaɓe n..." 163662 wikitext text/x-wiki '''Alofitai,''' heewi innireede tan ko Alofi, ko wuro wonngo e Wallis e Futuna. O woni ko e daande maayo worgo-fuɗnaange duunde Alofi. Nde jeyaa ko e laamu Alo. Yiyngo E hitaande 2003, ko ina tolnoo e yimɓe ɗiɗo mbinnditaama ko hoɗɓe duumiiɓe e wuro Alofitai ; e binnditagol 2008, ko neɗɗo gooto tan limtaa e hoɗɓe haa abada. Hay so tawii duunde Alofi ndee ina famɗi ɗo hoɗi, wuro ngoo ko nokku peewnugol tuubaako, ina waɗi kadi jumaa tokooso mo Futunaaɓe njillotoo e duunde ndee ñalnde alet kuutortoo. == Tuugnorgal == 1oh5z7dcl60kqrpna2v6eovonuxjq7x 163663 163662 2026-04-14T12:18:41Z Galadima002 13879 163663 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alofitai,''' heewi innireede tan ko Alofi, ko wuro wonngo e Wallis e Futuna. O woni ko e daande maayo worgo-fuɗnaange duunde Alofi. Nde jeyaa ko e laamu Alo. Yiyngo E hitaande 2003, ko ina tolnoo e yimɓe ɗiɗo mbinnditaama ko hoɗɓe duumiiɓe e wuro Alofitai ; e binnditagol 2008, ko neɗɗo gooto tan limtaa e hoɗɓe haa abada. Hay so tawii duunde Alofi ndee ina famɗi ɗo hoɗi, wuro ngoo ko nokku peewnugol tuubaako, ina waɗi kadi jumaa tokooso mo Futunaaɓe njillotoo e duunde ndee ñalnde alet kuutortoo. == Tuugnorgal == 9t1ae1h1nvlubruy9pgo4672cq58hii 163687 163663 2026-04-14T12:49:21Z Galadima002 13879 163687 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Alofitai, heewi innireede tan ko Alofi, ko wuro wonngo e Wallis e Futuna. O woni ko e daande maayo worgo-fuɗnaange duunde Alofi. Nde jeyaa ko e laamu Alo. Yiyngo E hitaande 2003, ko ina tolnoo e yimɓe ɗiɗo mbinnditaama ko hoɗɓe duumiiɓe e wuro Alofitai ; e binnditagol 2008, ko neɗɗo gooto tan limtaa e hoɗɓe haa abada. Hay so tawii duunde Alofi ndee ina famɗi ɗo hoɗi, wuro ngoo ko nokku peewnugol tuubaako, ina waɗi kadi jumaa tokooso mo Futunaaɓe njillotoo e duunde ndee ñalnde alet kuutortoo.<ref>{{cite web|url=http://www.insee.fr/fr/themes/detail.asp?ref_id=poplegalescom&page=recensement/poplegalescom/popvillwallisetfutuna.htm|title=Population municipale des villages des îles Wallis et Futuna (recensement 2008)|publisher=[[INSEE]]|accessdate=10 June 2011}}</ref> == Tuugnorgal == 64q0to8jv0lvzymdginvefoce5ohpbi 163688 163687 2026-04-14T12:50:08Z Galadima002 13879 163688 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Alofitai, heewi innireede tan ko Alofi, ko wuro wonngo e Wallis e Futuna. O woni ko e daande maayo worgo-fuɗnaange duunde Alofi. Nde jeyaa ko e laamu Alo. Yiyngo E hitaande 2003, ko ina tolnoo e yimɓe ɗiɗo mbinnditaama ko hoɗɓe duumiiɓe e wuro Alofitai ; e binnditagol 2008, ko neɗɗo gooto tan limtaa e hoɗɓe haa abada. Hay so tawii duunde Alofi ndee ina famɗi ɗo hoɗi, wuro ngoo ko nokku peewnugol tuubaako, ina waɗi kadi jumaa tokooso mo Futunaaɓe njillotoo e duunde ndee ñalnde alet kuutortoo.<ref>{{cite web|url=http://www.insee.fr/fr/themes/detail.asp?ref_id=poplegalescom&page=recensement/poplegalescom/popvillwallisetfutuna.htm|title=Population municipale des villages des îles Wallis et Futuna (recensement 2008)|publisher=[[INSEE]]|accessdate=10 June 2011}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 6dv3uihf4ji9nge7u20lgdxkerxg3jv Tall City Open 0 39793 163668 2026-04-14T12:25:46Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Tall City Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1968. Ngol yuɓɓinaama to Midland, Teksas to nokku golf biyeteeɗo Hogan Park, so wonaa e hitaande 1967 nde ngol yuɓɓinaa to nokku golf leydi Midland. E nder kawgel gadanel Tall City Open, Wright fiyi 62 e nder daawal tataɓal e cakkitiingal. Ko ɗum woni limre ɓurnde famɗude e daartol LPGA Tour e oon sahaa. Wright heɓi nafoore Tall City Open e hitaande 1964 kadi ina hawri e gartugol ɓurngol mawnude e..." 163668 wikitext text/x-wiki Tall City Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1968. Ngol yuɓɓinaama to Midland, Teksas to nokku golf biyeteeɗo Hogan Park, so wonaa e hitaande 1967 nde ngol yuɓɓinaa to nokku golf leydi Midland. E nder kawgel gadanel Tall City Open, Wright fiyi 62 e nder daawal tataɓal e cakkitiingal. Ko ɗum woni limre ɓurnde famɗude e daartol LPGA Tour e oon sahaa. Wright heɓi nafoore Tall City Open e hitaande 1964 kadi ina hawri e gartugol ɓurngol mawnude e doggol cakkitiingol e nder daartol LPGA. Jaaltaaɓe Wuro Toowngo Udditaama 1968 Miki Raay 1967 Kaarol Mann 1966 Kati Witwort LPGA Wuro Toowngo Udditaama 1965 Marlen Hagge Wuro Toowngo Udditaama 1964 Miki Raay Tuugnorgal 8wb9rpy5bcby39ibs7zsc5f2c5an705 163671 163668 2026-04-14T12:27:48Z Ilya Discuss 10103 163671 wikitext text/x-wiki '''Tall City Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1968. Ngol yuɓɓinaama to Midland, Teksas to nokku golf biyeteeɗo Hogan Park, so wonaa e hitaande 1967 nde ngol yuɓɓinaa to nokku golf leydi Midland. E nder kawgel gadanel Tall City Open, Wright fiyi 62 e nder daawal tataɓal e cakkitiingal. Ko ɗum woni limre ɓurnde famɗude e daartol LPGA Tour e oon sahaa. Wright heɓi nafoore Tall City Open e hitaande 1964 kadi ina hawri e gartugol ɓurngol mawnude e doggol cakkitiingol e nder daartol LPGA. Jaaltaaɓe Wuro Toowngo Udditaama 1968 Miki Raay 1967 Kaarol Mann 1966 Kati Witwort LPGA Wuro Toowngo Udditaama 1965 Marlen Hagge Wuro Toowngo Udditaama 1964 Miki Raay Tuugnorgal qln8chpaosb0qey1dqtwh3dt50al14f 163673 163671 2026-04-14T12:29:09Z Ilya Discuss 10103 163673 wikitext text/x-wiki '''Tall City Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1968. Ngol yuɓɓinaama to Midland, Teksas to nokku golf biyeteeɗo Hogan Park, so wonaa e hitaande 1967 nde ngol yuɓɓinaa to nokku golf leydi Midland. E nder kawgel gadanel Tall City Open, Wright fiyi 62 e nder daawal tataɓal e cakkitiingal. Ko ɗum woni limre ɓurnde famɗude e daartol LPGA Tour e oon sahaa. Wright heɓi nafoore Tall City Open e hitaande 1964 kadi ina hawri e gartugol ɓurngol mawnude e doggol cakkitiingol e nder daartol LPGA. Jaaltaaɓe Wuro Toowngo Udditaama 1968 Miki Raay 1967 Kaarol Mann 1966 Kati Witwort LPGA Wuro Toowngo Udditaama 1965 Marlen Hagge Wuro Toowngo Udditaama 1964 Miki Raay Tuugnorgal n3mg4sm78h3ssihdax6kvwcwqb4lpqy 163674 163673 2026-04-14T12:32:06Z Ilya Discuss 10103 163674 wikitext text/x-wiki '''Tall City Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1968. Ngol yuɓɓinaama to Midland, Teksas to nokku golf biyeteeɗo Hogan Park, so wonaa e hitaande 1967 nde ngol yuɓɓinaa to nokku golf leydi Midland. E nder kawgel gadanel Tall City Open, Wright fiyi 62 e nder daawal tataɓal e cakkitiingal. Ko ɗum woni limre ɓurnde famɗude e daartol LPGA Tour e oon sahaa. Wright heɓi nafoore Tall City Open e hitaande 1964 kadi ina hawri e gartugol ɓurngol mawnude e doggol cakkitiingol e nder daartol LPGA. == Jaaltaaɓe == Wuro Toowngo Udditaama 1968 Miki Raay 1967 Kaarol Mann 1966 Kati Witwort LPGA Wuro Toowngo Udditaama 1965 Marlen Hagge == Wuro Toowngo Udditaama == 1964 Miki Raay == Tuugnorgal == g6dh1kn657dxttfd1vdk21ff384ow89 163675 163674 2026-04-14T12:32:53Z Ilya Discuss 10103 163675 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tall City Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1968. Ngol yuɓɓinaama to Midland, Teksas to nokku golf biyeteeɗo Hogan Park, so wonaa e hitaande 1967 nde ngol yuɓɓinaa to nokku golf leydi Midland. E nder kawgel gadanel Tall City Open, Wright fiyi 62 e nder daawal tataɓal e cakkitiingal. Ko ɗum woni limre ɓurnde famɗude e daartol LPGA Tour e oon sahaa. Wright heɓi nafoore Tall City Open e hitaande 1964 kadi ina hawri e gartugol ɓurngol mawnude e doggol cakkitiingol e nder daartol LPGA. == Jaaltaaɓe == Wuro Toowngo Udditaama 1968 Miki Raay 1967 Kaarol Mann 1966 Kati Witwort LPGA Wuro Toowngo Udditaama 1965 Marlen Hagge == Wuro Toowngo Udditaama == 1964 Miki Raay == Tuugnorgal == rvyralx1o7vqmx2q3on8ofxesh0shav 163676 163675 2026-04-14T12:34:27Z Ilya Discuss 10103 163676 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tall City Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1968. Ngol yuɓɓinaama to Midland, Teksas to nokku golf biyeteeɗo Hogan Park, so wonaa e hitaande 1967 nde ngol yuɓɓinaa to nokku golf leydi Midland.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref> E nder kawgel gadanel Tall City Open, Wright fiyi 62 e nder daawal tataɓal e cakkitiingal. Ko ɗum woni limre ɓurnde famɗude e daartol LPGA Tour e oon sahaa. Wright heɓi nafoore Tall City Open e hitaande 1964 kadi ina hawri e gartugol ɓurngol mawnude e doggol cakkitiingol e nder daartol LPGA. == Jaaltaaɓe == Wuro Toowngo Udditaama 1968 Miki Raay 1967 Kaarol Mann 1966 Kati Witwort LPGA Wuro Toowngo Udditaama 1965 Marlen Hagge == Wuro Toowngo Udditaama == 1964 Miki Raay == Tuugnorgal == 40motlmjpp5ljo61z5q5wfhmoilwi6t Galaxy of Musicians 0 39794 163669 2026-04-14T12:26:42Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Galaksi jimɗi ko natal 1889 ngal naalanke indiyanke biyeteeɗo Raja Ravi Varma waɗi. Limtol Natal ngal ina hollita fedde rewɓe indinaaɓe ummoriiɓe e nokkuuji ceertuɗi ina njima jimɗi mum en gaadanteeji ; gila e courtesan juulɗo to bannge ñaamo haa e debbo Nair ina fija veena to bannge nano e debbo Marathi to bannge hakkunde pentol ngol ina teeŋtina ɓoornanteeri e paabi rewɓe ummoriiɓe e nder leydi Indiya kala. Fuɗɗaade pentirde ngam Maharaja Mysore, Ravi..." 163669 wikitext text/x-wiki Galaksi jimɗi ko natal 1889 ngal naalanke indiyanke biyeteeɗo Raja Ravi Varma waɗi. Limtol Natal ngal ina hollita fedde rewɓe indinaaɓe ummoriiɓe e nokkuuji ceertuɗi ina njima jimɗi mum en gaadanteeji ; gila e courtesan juulɗo to bannge ñaamo haa e debbo Nair ina fija veena to bannge nano e debbo Marathi to bannge hakkunde pentol ngol ina teeŋtina ɓoornanteeri e paabi rewɓe ummoriiɓe e nder leydi Indiya kala. Fuɗɗaade pentirde ngam Maharaja Mysore, Ravi Varma ƴetti hakkille mum e pentol gootol e aadaaji kala fedde e no ɗe fof ciforii jimɗi. Tuugnorgal s0rmf3ctwv4g79da8h27oxi6jee90hz 163672 163669 2026-04-14T12:28:53Z SUZYFATIMA 13856 163672 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Galaksi jimɗi''' ko natal 1889 ngal naalanke indiyanke biyeteeɗo Raja Ravi Varma waɗi. == Limtol == Natal ngal ina hollita fedde rewɓe indinaaɓe ummoriiɓe e nokkuuji ceertuɗi ina njima jimɗi mum en gaadanteeji ; gila e courtesan juulɗo to bannge ñaamo haa e debbo Nair ina fija veena to bannge nano e debbo Marathi to bannge hakkunde pentol ngol ina teeŋtina ɓoornanteeri e paabi rewɓe ummoriiɓe e nder leydi Indiya kala. Fuɗɗaade pentirde ngam Maharaja Mysore, Ravi Varma ƴetti hakkille mum e pentol gootol e aadaaji kala fedde e no ɗe fof ciforii jimɗi. == Tuugnorgal == 48zrnv9vgrg0zat0mtjfnpk8gcghie1 The Dance of Life (Munch) 0 39795 163677 2026-04-14T12:35:41Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Wamre Nguurndam walla Womre Nguurndam ko nate 1899–1900 ɗe Edvard Munch waɗi, jooni ko e suudu defte ngenndi Norwees, to Oslo. Olaf Schou soodi natal ngal ko to Oslo e hitaande 1910, ɗoon e ɗoon o holliti ngal Galle ngenndiijo. Daartol e sifaa Natal ngal ko golle teeŋtuɗe e nder eɓɓaande Munch wiyeteende The Frieze of Life, fijirde e tiitooɗe giɗli, kulhuli jokkondiral, e maayde. E nder sosde natal ngal, ina wiyee wonde Munch ina joginoo heen miijo e pijirlo..." 163677 wikitext text/x-wiki Wamre Nguurndam walla Womre Nguurndam ko nate 1899–1900 ɗe Edvard Munch waɗi, jooni ko e suudu defte ngenndi Norwees, to Oslo. Olaf Schou soodi natal ngal ko to Oslo e hitaande 1910, ɗoon e ɗoon o holliti ngal Galle ngenndiijo. Daartol e sifaa Natal ngal ko golle teeŋtuɗe e nder eɓɓaande Munch wiyeteende The Frieze of Life, fijirde e tiitooɗe giɗli, kulhuli jokkondiral, e maayde. E nder sosde natal ngal, ina wiyee wonde Munch ina joginoo heen miijo e pijirlooji Helge Rode biyeteeɗi Dansen gaar e hitaande 1898, ɗi Munch joginoo e defterdu mum keeriindi. Ndeeɗoo nate ina gasa tawa ina hollita jikkuuji Munch e rewɓe wonɓe e nguurndam mum. Omo jogii daartol giɗli haa joofni e ɓuuɓri ɓernde. Tiitoonde natal ngal ko jommbaajo gorko keewɗo ina yima e dow huɗo e sara ndiyam. Lewru ina yiyee, ƴoƴre mum e ndiyam ina waɗa maande falnde. Rewɓe ɗiɗo ina ndarii tan, gooto ko suka, ina ɓoornii wutte daneejo, gooto ina mawni, ina ɓoornii ɓaleejo. Daawe nguurndam ina kolliree suka debbo jom suudu daneejo, debbo mawɗo ɓoorniiɗo wutte boɗeejo, e debbo mawɗo jom suudu ɓaleejo. Tuugnorgal 37ny4b5rgmv31iiwkrfiod562o7tn70 163679 163677 2026-04-14T12:36:57Z SUZYFATIMA 13856 163679 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wamre Nguurndam walla Womre Nguurndam''' ko nate 1899–1900 ɗe Edvard Munch waɗi, jooni ko e suudu defte ngenndi Norwees, to Oslo. Olaf Schou soodi natal ngal ko to Oslo e hitaande 1910, ɗoon e ɗoon o holliti ngal Galle ngenndiijo. == Daartol e sifaa == Natal ngal ko golle teeŋtuɗe e nder eɓɓaande Munch wiyeteende The Frieze of Life, fijirde e tiitooɗe giɗli, kulhuli jokkondiral, e maayde. E nder sosde natal ngal, ina wiyee wonde Munch ina joginoo heen miijo e pijirlooji Helge Rode biyeteeɗi Dansen gaar e hitaande 1898, ɗi Munch joginoo e defterdu mum keeriindi. Ndeeɗoo nate ina gasa tawa ina hollita jikkuuji Munch e rewɓe wonɓe e nguurndam mum. Omo jogii daartol giɗli haa joofni e ɓuuɓri ɓernde. Tiitoonde natal ngal ko jommbaajo gorko keewɗo ina yima e dow huɗo e sara ndiyam. Lewru ina yiyee, ƴoƴre mum e ndiyam ina waɗa maande falnde. Rewɓe ɗiɗo ina ndarii tan, gooto ko suka, ina ɓoornii wutte daneejo, gooto ina mawni, ina ɓoornii ɓaleejo. Daawe nguurndam ina kolliree suka debbo jom suudu daneejo, debbo mawɗo ɓoorniiɗo wutte boɗeejo, e debbo mawɗo jom suudu ɓaleejo. == Tuugnorgal == byvn0nw3ured0om9fsnq9w7p2n3olnq 163681 163679 2026-04-14T12:42:33Z SUZYFATIMA 13856 163681 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wamre Nguurndam walla Womre Nguurndam''' ko nate 1899–1900 ɗe Edvard Munch waɗi, jooni ko e suudu defte ngenndi Norwees, to Oslo. Olaf Schou soodi natal ngal ko to Oslo e hitaande 1910, ɗoon e ɗoon o holliti ngal Galle ngenndiijo. == Daartol e sifaa == Natal ngal ko golle teeŋtuɗe e nder eɓɓaande Munch wiyeteende The Frieze of Life, fijirde e tiitooɗe giɗli, kulhuli jokkondiral, e maayde. E nder sosde natal ngal, ina wiyee wonde Munch ina joginoo heen miijo e pijirlooji Helge Rode biyeteeɗi Dansen gaar e hitaande 1898, ɗi Munch joginoo e defterdu mum keeriindi. Ndeeɗoo nate ina gasa tawa ina hollita jikkuuji Munch e rewɓe wonɓe e nguurndam mum. Omo jogii daartol giɗli haa joofni e ɓuuɓri ɓernde. Tiitoonde natal ngal ko jommbaajo gorko keewɗo ina yima e dow huɗo e sara ndiyam. Lewru ina yiyee, ƴoƴre mum e ndiyam ina waɗa maande falnde. Rewɓe ɗiɗo ina ndarii tan, gooto ko suka, ina ɓoornii wutte daneejo, gooto ina mawni, ina ɓoornii ɓaleejo. Daawe nguurndam ina kolliree suka debbo jom suudu daneejo, debbo mawɗo ɓoorniiɗo wutte boɗeejo, e debbo mawɗo jom suudu ɓaleejo.<ref>{{Cite web|url=https://www.edvardmunch.org/the-dance-of-life.jsp#prettyPhoto|title=The Dance of Life, 1899 by Edvard Munch}}</ref><ref name=":0">{{Cite book|last=Arnason|first=H. Harvard|title=History of modern art: painting, sculpture, architecture, photography|last2=Mansfield|first2=Elizabeth|date=2013|publisher=Pearson|isbn=978-0-205-25947-2|edition=Seventh|location=Boston}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://nasjonalmuseet.no/en/collections_and_research/our_collections/edvard_munch_in_the_national_museum/The+Dance+of+Life,+1899%E2%80%931900.b7C_wljW5c.ips|title=The Dance of Life, 1899–1900|website=nasjonalmuseet.no|language=en|access-date=2018-11-19}}</ref><ref>[[iarchive:dansengaardrama00rodegoog|Archive details]]</ref><ref>{{Cite news|date=2019-06-30|title=Love story in paintings: Edvard Munch and Tulla Larsen|url=https://arthive.com/publications/4072~Love_story_in_paintings_Edvard_Munch_and_Tulla_Larsen|archive-url=http://web.archive.org/web/20240528102219/https://arthive.com/publications/4072~Love_story_in_paintings_Edvard_Munch_and_Tulla_Larsen|archive-date=2024-05-28|access-date=2026-01-29|work=Arthive|language=EN}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> suqh1cp4o064johleqavvqavmjbrjze 163683 163681 2026-04-14T12:42:55Z SUZYFATIMA 13856 163683 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wamre Nguurndam walla Womre Nguurndam''' ko nate 1899–1900 ɗe Edvard Munch waɗi, jooni ko e suudu defte ngenndi Norwees, to Oslo. Olaf Schou soodi natal ngal ko to Oslo e hitaande 1910, ɗoon e ɗoon o holliti ngal Galle ngenndiijo. == Daartol e sifaa == Natal ngal ko golle teeŋtuɗe e nder eɓɓaande Munch wiyeteende The Frieze of Life, fijirde e tiitooɗe giɗli, kulhuli jokkondiral, e maayde. E nder sosde natal ngal, ina wiyee wonde Munch ina joginoo heen miijo e pijirlooji Helge Rode biyeteeɗi Dansen gaar e hitaande 1898, ɗi Munch joginoo e defterdu mum keeriindi. Ndeeɗoo nate ina gasa tawa ina hollita jikkuuji Munch e rewɓe wonɓe e nguurndam mum. Omo jogii daartol giɗli haa joofni e ɓuuɓri ɓernde. Tiitoonde natal ngal ko jommbaajo gorko keewɗo ina yima e dow huɗo e sara ndiyam. Lewru ina yiyee, ƴoƴre mum e ndiyam ina waɗa maande falnde. Rewɓe ɗiɗo ina ndarii tan, gooto ko suka, ina ɓoornii wutte daneejo, gooto ina mawni, ina ɓoornii ɓaleejo. Daawe nguurndam ina kolliree suka debbo jom suudu daneejo, debbo mawɗo ɓoorniiɗo wutte boɗeejo, e debbo mawɗo jom suudu ɓaleejo.<ref>{{Cite web|url=https://www.edvardmunch.org/the-dance-of-life.jsp#prettyPhoto|title=The Dance of Life, 1899 by Edvard Munch}}</ref><ref name=":0">{{Cite book|last=Arnason|first=H. Harvard|title=History of modern art: painting, sculpture, architecture, photography|last2=Mansfield|first2=Elizabeth|date=2013|publisher=Pearson|isbn=978-0-205-25947-2|edition=Seventh|location=Boston}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://nasjonalmuseet.no/en/collections_and_research/our_collections/edvard_munch_in_the_national_museum/The+Dance+of+Life,+1899%E2%80%931900.b7C_wljW5c.ips|title=The Dance of Life, 1899–1900|website=nasjonalmuseet.no|language=en|access-date=2018-11-19}}</ref><ref>[[iarchive:dansengaardrama00rodegoog|Archive details]]</ref><ref>{{Cite news|date=2019-06-30|title=Love story in paintings: Edvard Munch and Tulla Larsen|url=https://arthive.com/publications/4072~Love_story_in_paintings_Edvard_Munch_and_Tulla_Larsen|archive-url=http://web.archive.org/web/20240528102219/https://arthive.com/publications/4072~Love_story_in_paintings_Edvard_Munch_and_Tulla_Larsen|archive-date=2024-05-28|access-date=2026-01-29|work=Arthive|language=EN}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 9odmua6idb40x4apixo7vbjrfxsyvvb Dulcinea del Toboso (painting) 0 39796 163684 2026-04-14T12:47:13Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Dulcinea del Toboso ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo-Angalteernaajo biyeteeɗo Charles Robert Leslie waɗi, gila 1839. Ina hollita sifaa fenaande Dulcinea del Toboso ummoraade e deftere Miguel de Cervantes, nde o wiyetee Don Quixote. Daartol e sifaa Leslie ina anndiranoo nate mum tuugiiɗe e dille binndol lollungol. Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1839 to Galle ngenndiijo. Gooto e ñiŋooɓe ɓee saliima tiitoonde natal ngal ko « innde f..." 163684 wikitext text/x-wiki Dulcinea del Toboso ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo-Angalteernaajo biyeteeɗo Charles Robert Leslie waɗi, gila 1839. Ina hollita sifaa fenaande Dulcinea del Toboso ummoraade e deftere Miguel de Cervantes, nde o wiyetee Don Quixote. Daartol e sifaa Leslie ina anndiranoo nate mum tuugiiɗe e dille binndol lollungol. Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1839 to Galle ngenndiijo. Gooto e ñiŋooɓe ɓee saliima tiitoonde natal ngal ko « innde fenaande » sibu ko e goonga « natal pentiirngal no feewi e wench leydi buxom », ina yejjita wonde ko ɗum tigi woni ko Dulcinea del Toboso wonnoo e yaasi majjere Don Kihoot. Leslie noon, ina woɗɗi sifaa Dulcinea mo deftere ndee sifotoo oo, hono « jom gaasa kaŋŋe », o suɓii ko hollirde ɗum e gaasa ɓaleewa walla boɗeewa. Hannde golle ɗee ngoni ko e mooftirgel galle Victoria e Albert to South Kensington, nde tawnoo ko John Sheepshanks rokki ɗum en e hitaande 1857. Tuugnorgal kjkly2kkz75j5tx7xhfk3bzsm91sm0o 163686 163684 2026-04-14T12:48:05Z SUZYFATIMA 13856 163686 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dulcinea del Toboso''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo-Angalteernaajo biyeteeɗo Charles Robert Leslie waɗi, gila 1839. Ina hollita sifaa fenaande Dulcinea del Toboso ummoraade e deftere Miguel de Cervantes, nde o wiyetee Don Quixote. == Daartol e sifaa == Leslie ina anndiranoo nate mum tuugiiɗe e dille binndol lollungol. Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1839 to Galle ngenndiijo. Gooto e ñiŋooɓe ɓee saliima tiitoonde natal ngal ko « innde fenaande » sibu ko e goonga « natal pentiirngal no feewi e wench leydi buxom », ina yejjita wonde ko ɗum tigi woni ko Dulcinea del Toboso wonnoo e yaasi majjere Don Kihoot. Leslie noon, ina woɗɗi sifaa Dulcinea mo deftere ndee sifotoo oo, hono « jom gaasa kaŋŋe », o suɓii ko hollirde ɗum e gaasa ɓaleewa walla boɗeewa. Hannde golle ɗee ngoni ko e mooftirgel galle Victoria e Albert to South Kensington, nde tawnoo ko John Sheepshanks rokki ɗum en e hitaande 1857. == Tuugnorgal == g8augoxlwozwdld3akkemddutu0y4iu 163689 163686 2026-04-14T12:52:16Z SUZYFATIMA 13856 163689 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dulcinea del Toboso''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo-Angalteernaajo biyeteeɗo Charles Robert Leslie waɗi, gila 1839. Ina hollita sifaa fenaande Dulcinea del Toboso ummoraade e deftere Miguel de Cervantes, nde o wiyetee Don Quixote. == Daartol e sifaa == Leslie ina anndiranoo nate mum tuugiiɗe e dille binndol lollungol. Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1839 to Galle ngenndiijo. Gooto e ñiŋooɓe ɓee saliima tiitoonde natal ngal ko « innde fenaande » sibu ko e goonga « natal pentiirngal no feewi e wench leydi buxom », ina yejjita wonde ko ɗum tigi woni ko Dulcinea del Toboso wonnoo e yaasi majjere Don Kihoot. Leslie noon, ina woɗɗi sifaa Dulcinea mo deftere ndee sifotoo oo, hono « jom gaasa kaŋŋe », o suɓii ko hollirde ɗum e gaasa ɓaleewa walla boɗeewa. Hannde golle ɗee ngoni ko e mooftirgel galle Victoria e Albert to South Kensington, nde tawnoo ko John Sheepshanks rokki ɗum en e hitaande 1857.<ref>Roe p.202</ref><ref>https://collections.vam.ac.uk/item/O76302/dulcinea-del-toboso-oil-painting-leslie-charles-robert/</ref>.<ref>Yeazall p.131</ref><ref>https://artuk.org/discover/artworks/dulcinea-del-toboso-30762</ref> == Tuugnorgal == <references /> cqbp0nb5yu7gqtsy68y2243pbec4vt6 Alofivai 0 39797 163690 2026-04-14T12:57:43Z Galadima002 13879 Created page with "Alofivai ko wuro e nder Wallis e Futuna. Nde woni ko e diiwaan Hahake to bannge worgo-fuɗnaange duunde Wallis, sara laawol 1. Gure Finetomai e Papakila kadi ina njeyaa e nokku oo. == Yiyngo == Alofivai woni laamorgo jaŋde Wallis, ina waɗi ekkolaaji katolik[1] keewɗi, juɓɓule e duɗe. Alofivai ina waɗi duɗal/koleeji hakkundeeji tan e nder leydi Wallis e Futuna, ɗi misiyoŋ oo sosi e hitaande 1922 Koolaaɗo oo woni ko to bannge worgo-fuɗnaange maayo Alofivai tan..." 163690 wikitext text/x-wiki Alofivai ko wuro e nder Wallis e Futuna. Nde woni ko e diiwaan Hahake to bannge worgo-fuɗnaange duunde Wallis, sara laawol 1. Gure Finetomai e Papakila kadi ina njeyaa e nokku oo. == Yiyngo == Alofivai woni laamorgo jaŋde Wallis, ina waɗi ekkolaaji katolik[1] keewɗi, juɓɓule e duɗe. Alofivai ina waɗi duɗal/koleeji hakkundeeji tan e nder leydi Wallis e Futuna, ɗi misiyoŋ oo sosi e hitaande 1922 Koolaaɗo oo woni ko to bannge worgo-fuɗnaange maayo Alofivai tan. E nder dumunna yooro, na'i jeyaaɗi e kolees ina mbiya ina nguura e nder maayo crater. Kono e sahaaji ɓurɗi ɓuuɓde, maayo ngoo ina heewi mborosaaji. == Tuugnorgal == o7xhker0mw0rqx9hxix8fpifu62kxky 163691 163690 2026-04-14T12:58:18Z Galadima002 13879 163691 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alofiva'''i ko wuro e nder Wallis e Futuna. Nde woni ko e diiwaan Hahake to bannge worgo-fuɗnaange duunde Wallis, sara laawol 1. Gure Finetomai e Papakila kadi ina njeyaa e nokku oo. == Yiyngo == Alofivai woni laamorgo jaŋde Wallis, ina waɗi ekkolaaji katolik[1] keewɗi, juɓɓule e duɗe. Alofivai ina waɗi duɗal/koleeji hakkundeeji tan e nder leydi Wallis e Futuna, ɗi misiyoŋ oo sosi e hitaande 1922 Koolaaɗo oo woni ko to bannge worgo-fuɗnaange maayo Alofivai tan. E nder dumunna yooro, na'i jeyaaɗi e kolees ina mbiya ina nguura e nder maayo crater. Kono e sahaaji ɓurɗi ɓuuɓde, maayo ngoo ina heewi mborosaaji. == Tuugnorgal == logsvu9hy2itl7elckiwtt5dhquudso 163692 163691 2026-04-14T13:00:52Z Galadima002 13879 163692 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alofiva'''i ko wuro e nder Wallis e Futuna. Nde woni ko e diiwaan Hahake to bannge worgo-fuɗnaange duunde Wallis, sara laawol 1. Gure Finetomai e Papakila kadi ina<ref name="AfeakiCrocombe1983">{{cite book|last1=Afeaki|first1=Emiliana|last2=Crocombe|first2=R. G.|last3=Ali|first3=Ahmed|last4=University of the South Pacific, Institute of Pacific Studies|title=Politics in Polynesia|url=https://books.google.com/books?id=3mkoAAAAMAAJ|accessdate=29 April 2012|year=1983|publisher=Institute of Pacific Studies of the University of the South Pacific|page=15}}</ref><ref name="Poncet1972">{{cite book|last=Poncet|first=Alexandre|title=Histoire de l'île Wallis: le protectorat français|url=https://books.google.com/books?id=j0sKAQAAIAAJ|accessdate=29 April 2012|year=1972|publisher=Musée de l'homme|page=94}}</ref><ref name="DivisionDavidson">{{cite book|author1=Great Britain. Naval Intelligence Division|author2=James Wightman Davidson|title=Pacific Island: Western Pacific (Tonga to the Solomon Islands)|url=https://books.google.com/books?id=0tFBAAAAYAAJ|accessdate=29 April 2012|publisher=Naval Intelligence Division|page=280}}</ref><ref name="Museum1995">{{cite Q|Q58677483}}</ref> njeyaa e nokku oo.<ref name="Carter1984">{{cite book|last=Carter|first=John|title=Pacific Islands year book|url=https://books.google.com/books?id=1Ts9AAAAYAAJ|accessdate=29 April 2012|year=1984|publisher=Pacific Publications|isbn=978-0-85807-055-4|page=500}}</ref> == Yiyngo == Alofivai woni laamorgo jaŋde Wallis, ina waɗi ekkolaaji katolik[1] keewɗi, juɓɓule e duɗe. Alofivai ina waɗi duɗal/koleeji hakkundeeji tan e nder leydi Wallis e Futuna, ɗi misiyoŋ oo sosi e hitaande 1922 Koolaaɗo oo woni ko to bannge worgo-fuɗnaange maayo Alofivai tan. E nder dumunna yooro, na'i jeyaaɗi e kolees ina mbiya ina nguura e nder maayo crater. Kono e sahaaji ɓurɗi ɓuuɓde, maayo ngoo ina heewi mborosaaji. == Tuugnorgal == beddz9ff63tgngjt0jrd50anx8puc7y 163693 163692 2026-04-14T13:01:26Z Galadima002 13879 163693 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alofiva'''i ko wuro e nder Wallis e Futuna. Nde woni ko e diiwaan Hahake to bannge worgo-fuɗnaange duunde Wallis, sara laawol 1. Gure Finetomai e Papakila kadi ina<ref name="AfeakiCrocombe1983">{{cite book|last1=Afeaki|first1=Emiliana|last2=Crocombe|first2=R. G.|last3=Ali|first3=Ahmed|last4=University of the South Pacific, Institute of Pacific Studies|title=Politics in Polynesia|url=https://books.google.com/books?id=3mkoAAAAMAAJ|accessdate=29 April 2012|year=1983|publisher=Institute of Pacific Studies of the University of the South Pacific|page=15}}</ref><ref name="Poncet1972">{{cite book|last=Poncet|first=Alexandre|title=Histoire de l'île Wallis: le protectorat français|url=https://books.google.com/books?id=j0sKAQAAIAAJ|accessdate=29 April 2012|year=1972|publisher=Musée de l'homme|page=94}}</ref><ref name="DivisionDavidson">{{cite book|author1=Great Britain. Naval Intelligence Division|author2=James Wightman Davidson|title=Pacific Island: Western Pacific (Tonga to the Solomon Islands)|url=https://books.google.com/books?id=0tFBAAAAYAAJ|accessdate=29 April 2012|publisher=Naval Intelligence Division|page=280}}</ref><ref name="Museum1995">{{cite Q|Q58677483}}</ref> njeyaa e nokku oo.<ref name="Carter1984">{{cite book|last=Carter|first=John|title=Pacific Islands year book|url=https://books.google.com/books?id=1Ts9AAAAYAAJ|accessdate=29 April 2012|year=1984|publisher=Pacific Publications|isbn=978-0-85807-055-4|page=500}}</ref> == Yiyngo == Alofivai woni laamorgo jaŋde Wallis, ina waɗi ekkolaaji katolik[1] keewɗi, juɓɓule e duɗe. Alofivai ina waɗi duɗal/koleeji hakkundeeji tan e nder leydi Wallis e Futuna, ɗi misiyoŋ oo sosi e hitaande 1922 Koolaaɗo oo woni ko to bannge worgo-fuɗnaange maayo Alofivai tan. E nder dumunna yooro, na'i jeyaaɗi e kolees ina mbiya ina nguura e nder maayo crater. Kono e sahaaji ɓurɗi ɓuuɓde, maayo ngoo ina heewi mborosaaji. == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewɓe]] 7t14pgb71julpx513bkpqbyyul6njiy Lake Alofivai 0 39798 163694 2026-04-14T13:04:00Z Galadima002 13879 Created page with "'''Maayo Alofivai (e Farayse: Lac Alofivai )''' ko maayo wonngo bannge worgo-fuɗnaange Wallis (Uvea) e nder Pasifik. Nde woni ko e laawol 1 (RT1) sara wuro Alofivai. Ina wiyee wonde maayo ngoo "ina heewi yoorde, les ɓuuɓol ngol ina rokka na'i duɗe misiyoŋaaji saraaji ɗii durngol." Kono, e sahaaji ɓurɗi ɓuuɓde, maayo ngoo ina heewi paabi. == Tuugnorgal ==" 163694 wikitext text/x-wiki '''Maayo Alofivai (e Farayse: Lac Alofivai )''' ko maayo wonngo bannge worgo-fuɗnaange Wallis (Uvea) e nder Pasifik. Nde woni ko e laawol 1 (RT1) sara wuro Alofivai. Ina wiyee wonde maayo ngoo "ina heewi yoorde, les ɓuuɓol ngol ina rokka na'i duɗe misiyoŋaaji saraaji ɗii durngol." Kono, e sahaaji ɓurɗi ɓuuɓde, maayo ngoo ina heewi paabi. == Tuugnorgal == pbws04z6fhqvndys5gf5apiebl3to69 163695 163694 2026-04-14T13:05:35Z Galadima002 13879 163695 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Maayo Alofivai (e Farayse: Lac Alofivai )''' ko maayo wonngo bannge worgo-fuɗnaange Wallis (Uvea) e nder Pasifik. Nde woni ko e laawol 1 (RT1) sara wuro Alofivai. Ina wiyee wonde maayo ngoo "ina heewi yoorde, les ɓuuɓol ngol ina rokka na'i duɗe misiyoŋaaji saraaji ɗii durngol." Kono, e sahaaji ɓurɗi ɓuuɓde, maayo ngoo ina heewi paabi. == Tuugnorgal == tefv9g85ywrw2rqmsgtwwqlglhmi6xd 163696 163695 2026-04-14T13:12:49Z Galadima002 13879 163696 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Maayo Alofivai (e Farayse: Lac Alofivai )''' ko maayo wonngo bannge worgo-fuɗnaange Wallis (Uvea) e nder Pasifik. Nde woni ko e laawol 1 (RT1) sara wuro Alofivai. Ina wiyee wonde maayo ngoo "ina heewi yoorde, les ɓuuɓol ngol ina rokka na'i duɗe misiyoŋaaji saraaji ɗii durngol." Kono, e sahaaji ɓurɗi ɓuuɓde,<ref name="DivisionDavidson">{{cite book|author1=Great Britain. Naval Intelligence Division|author2=James Wightman Davidson|title=Pacific Island: Western Pacific (Tonga to the Solomon Islands)|url=https://books.google.com/books?id=0tFBAAAAYAAJ|accessdate=29 April 2012|publisher=Naval Intelligence Division|page=280}}</ref><ref name="Museum1995">{{cite Q|Q58677483}}</ref> maayo ngoo ina heewi paabi.<ref name="GM">{{cite map|title=Maps|publisher=[[Google Maps]]}}</ref> == Tuugnorgal == rcnvr1hwbtlr4p51n84yg3kurys3omv Jennifer Bates (daraniiɗo golle) 0 39799 163697 2026-04-14T13:18:50Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336519639|Jennifer Bates (labor activist)]]" 163697 wikitext text/x-wiki '''Jennifer Bates''' (jibinaa ko 1972 walla 1973) ko yuɓɓinoowo golle Ameriknaajo ganndiraaɗo darnde mum e ardaade fedde gollotooɓe Amasoni to Bessemer, Alabama . == Nguurndam gadano == Bates ina jeyaa e ko ɓuri heewde e golle ministeer e nder renndo mum, kadi ina jeyaa e ekkol mum to Marion, Alabama, ɗo o mawni. O fuɗɗii golle e nder ngesa okra jeyaaɗo e ɓiɗɗo mawniiko nde o yahrata e duuɓi 13. O wiyi "golle makko gadane ɗe sariya" ko gollude to Hardee's nde o yahrata e duuɓi 16. <ref name=":02" /> <ref name=":2" /> <ref name=":0" /> Golle makko njaajnii haa e nder golle nguura, e nder njulaagu, e nder njulaagu otooji, e nder neldugol e nder sahaaji caɗeele, e nder golle birooji, e nder ardorde koral, e nder haalaaji cemmbinɗi . Ko adii nde o hootata Alabama e hitaande 2007, Bates resii gorko gooto e nder konu, o ummii ko juuti to Philadelphie worgo, to Pennsylvania . E hitaande 2010, Bates naati e fedde peewnugol tuubaaji nde United Steelworkers -walli, o golliima toon fotde duuɓi sappo. == Golle to Amasoni == Bates naati e Amazon e nder nokku timmuɗo (BHM1) to Bessemer, mo yimɓe mum ɓuri heewde ko ɓaleeɓe, e lewru mee 2020 ina golloroo e stowing, haa jooni o wonti ambassadeur jannguɗo. Bates wiyi ina sikki o ardinaama golle to BHM1 ngam faandaare ɓurnde toowde, kadi o waawaa jooɗaade e ndaarde no yimɓe mbaɗirtee. Ko o yi’i ko adii ɗuum hollitii mo wonde omo anndi senndikaa ina waawi wallude gollotooɓe ɓee. O wi'i, "Ko wakkati yotti goɗɗo wolwa gootel, o wi'i goɗɗum. Goɗɗo mo hulataa mawɗo mawɗo." <ref name=":2" /> Lebbi seeɗa caggal nde o woni e laamu, Bates e Darryl Richardson, gooto e gollodiiɓe makko, njokkondirii e fedde nde wonaa laamuyankoore (RWDSU) e lewru noowammbar 2020, ɓe kolliti anniya maɓɓe ngam senndikaade nokku ɗo gollotooɓe 5 800 ngoni ɗoo. Ko senndikaa oo heɓi hakkillaaji jaayɗe ngenndiije, e ballal senaateeruuji Bernie Sanders e Elizabeth Warren, depitee Stacey Abrams, e hooreejo leydi [[Joe Biden]] . Bates ñiŋii Jeff Bezos, o wiyi o faamaani gollotooɓe ɓee, o nanndini nafooje e njoɓdi ndi Bezos yeeynata ndii ina nanndi e rokkude neɗɗo « jolngo e innirde ɗum oto », e gollotooɓe ɓeydi heen ñiŋde Amazon waasde hollirde wonde golle nannduɗe e ɗeen golle ɓadiiɗe rewrude e kontraaji senndikaaji watter ina ndokka ko heewi befi. Amazon hollitii ina sikki ko ɓuri heewde e gollotooɓe ina mbeltii e ngonka golle, kadi ina ndokka yoga e golle ɓurɗe moƴƴude e nokkuuji ɗi ɓe ngollotoo ɗii. Gollooɓe ɓee kollitii wonde wonaa tan njoɓdi ɓurndi moƴƴude, ko ndimaagu aadee. <ref name=":2" /> Ñalnde 17 marse 2021, Bates seediima yeeso Senaa Amerik e ñaawoore "Caɗeele ŋakkeende ngalu e ngalu e nder Amerik". Bates seedtii wonde kanko e heewɓe e gollodiiɓe makko ina nguuri " paycheck to paycheck ", ɗum noon ina seerti e ɓeydagol ŋakkeende ngalu e nder mboros COVID-19 to Amerik. O wiyi kongres wonde e nder balɗe tati nde o fuɗɗii golle makko kese ɗee, o woni ko e mette ɓalli, kadi miñiiko debbo, golloowo toon kadi, jeertinii wonde ɗum ina ɓeydoo bonde, o nanndini ɗum e waɗde ekkorse waktuuji jeenay e ñalawma. Bates ina tuuma wonde fooftere ndee ina ŋakki, ko algoritmeeji ƴeewtotooɗi gollotooɓe ɓee e ɗiɗaɓere ndee, [1] e jokkondirde e gardiiɗo, kadi o nani golloowo ina wiya gardiiɗo oo, "so a yahaani nde mbiy-mi ma yahde, a heɓataa fooftere hay dara." [2] Bates wiyi kadi wonde ngam ƴettude fooftere, gollotooɓe ina mbaɗa ƴeewndo kisal tawa ina waɗi heen peeje ngam ustude comci, ko ɗum Amazon holliti wonaa politik sosiyetee. [3] Gollotooɓe ɓee kadi mbiyata BHM1 ko " sweatshop ", ina mbaɗa wullitaango keewngo e nder leydi ndii ko fayti e ngonka golle. [2] [4] O wiyi kadi wonde elewaaji ina keewi, kono ko gooto e elewaaji keewɗi ɗii tan waawi huutoreede e gollotooɓe e nder suudu 4, 855 000 meeteer kaaree. [2] [5] [6] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] lv9sc3ohr4ibiqae01aybhusl2iicu0 163698 163697 2026-04-14T13:19:13Z Sardeeq 14292 163698 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Jennifer Bates''' (jibinaa ko 1972 walla 1973) ko yuɓɓinoowo golle Ameriknaajo ganndiraaɗo darnde mum e ardaade fedde gollotooɓe Amasoni to Bessemer, Alabama . == Nguurndam gadano == Bates ina jeyaa e ko ɓuri heewde e golle ministeer e nder renndo mum, kadi ina jeyaa e ekkol mum to Marion, Alabama, ɗo o mawni. O fuɗɗii golle e nder ngesa okra jeyaaɗo e ɓiɗɗo mawniiko nde o yahrata e duuɓi 13. O wiyi "golle makko gadane ɗe sariya" ko gollude to Hardee's nde o yahrata e duuɓi 16. <ref name=":02" /> <ref name=":2" /> <ref name=":0" /> Golle makko njaajnii haa e nder golle nguura, e nder njulaagu, e nder njulaagu otooji, e nder neldugol e nder sahaaji caɗeele, e nder golle birooji, e nder ardorde koral, e nder haalaaji cemmbinɗi . Ko adii nde o hootata Alabama e hitaande 2007, Bates resii gorko gooto e nder konu, o ummii ko juuti to Philadelphie worgo, to Pennsylvania . E hitaande 2010, Bates naati e fedde peewnugol tuubaaji nde United Steelworkers -walli, o golliima toon fotde duuɓi sappo. == Golle to Amasoni == Bates naati e Amazon e nder nokku timmuɗo (BHM1) to Bessemer, mo yimɓe mum ɓuri heewde ko ɓaleeɓe, e lewru mee 2020 ina golloroo e stowing, haa jooni o wonti ambassadeur jannguɗo. Bates wiyi ina sikki o ardinaama golle to BHM1 ngam faandaare ɓurnde toowde, kadi o waawaa jooɗaade e ndaarde no yimɓe mbaɗirtee. Ko o yi’i ko adii ɗuum hollitii mo wonde omo anndi senndikaa ina waawi wallude gollotooɓe ɓee. O wi'i, "Ko wakkati yotti goɗɗo wolwa gootel, o wi'i goɗɗum. Goɗɗo mo hulataa mawɗo mawɗo." <ref name=":2" /> Lebbi seeɗa caggal nde o woni e laamu, Bates e Darryl Richardson, gooto e gollodiiɓe makko, njokkondirii e fedde nde wonaa laamuyankoore (RWDSU) e lewru noowammbar 2020, ɓe kolliti anniya maɓɓe ngam senndikaade nokku ɗo gollotooɓe 5 800 ngoni ɗoo. Ko senndikaa oo heɓi hakkillaaji jaayɗe ngenndiije, e ballal senaateeruuji Bernie Sanders e Elizabeth Warren, depitee Stacey Abrams, e hooreejo leydi [[Joe Biden]] . Bates ñiŋii Jeff Bezos, o wiyi o faamaani gollotooɓe ɓee, o nanndini nafooje e njoɓdi ndi Bezos yeeynata ndii ina nanndi e rokkude neɗɗo « jolngo e innirde ɗum oto », e gollotooɓe ɓeydi heen ñiŋde Amazon waasde hollirde wonde golle nannduɗe e ɗeen golle ɓadiiɗe rewrude e kontraaji senndikaaji watter ina ndokka ko heewi befi. Amazon hollitii ina sikki ko ɓuri heewde e gollotooɓe ina mbeltii e ngonka golle, kadi ina ndokka yoga e golle ɓurɗe moƴƴude e nokkuuji ɗi ɓe ngollotoo ɗii. Gollooɓe ɓee kollitii wonde wonaa tan njoɓdi ɓurndi moƴƴude, ko ndimaagu aadee. <ref name=":2" /> Ñalnde 17 marse 2021, Bates seediima yeeso Senaa Amerik e ñaawoore "Caɗeele ŋakkeende ngalu e ngalu e nder Amerik". Bates seedtii wonde kanko e heewɓe e gollodiiɓe makko ina nguuri " paycheck to paycheck ", ɗum noon ina seerti e ɓeydagol ŋakkeende ngalu e nder mboros COVID-19 to Amerik. O wiyi kongres wonde e nder balɗe tati nde o fuɗɗii golle makko kese ɗee, o woni ko e mette ɓalli, kadi miñiiko debbo, golloowo toon kadi, jeertinii wonde ɗum ina ɓeydoo bonde, o nanndini ɗum e waɗde ekkorse waktuuji jeenay e ñalawma. Bates ina tuuma wonde fooftere ndee ina ŋakki, ko algoritmeeji ƴeewtotooɗi gollotooɓe ɓee e ɗiɗaɓere ndee, [1] e jokkondirde e gardiiɗo, kadi o nani golloowo ina wiya gardiiɗo oo, "so a yahaani nde mbiy-mi ma yahde, a heɓataa fooftere hay dara." [2] Bates wiyi kadi wonde ngam ƴettude fooftere, gollotooɓe ina mbaɗa ƴeewndo kisal tawa ina waɗi heen peeje ngam ustude comci, ko ɗum Amazon holliti wonaa politik sosiyetee. [3] Gollotooɓe ɓee kadi mbiyata BHM1 ko " sweatshop ", ina mbaɗa wullitaango keewngo e nder leydi ndii ko fayti e ngonka golle. [2] [4] O wiyi kadi wonde elewaaji ina keewi, kono ko gooto e elewaaji keewɗi ɗii tan waawi huutoreede e gollotooɓe e nder suudu 4, 855 000 meeteer kaaree. [2] [5] [6] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 4tsas4w1bvwnrwp3i7z8x3ios8zuwcd Sharon Sayles Belton 0 39800 163699 2026-04-14T13:24:01Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340981402|Sharon Sayles Belton]]" 163699 wikitext text/x-wiki '''Sharon Sayles Belton''' (jibinaa ko 13 mee 1951) ko hooreejo renndo Ameriknaajo, ko o dawriyanke, ko o golloowo. Ko kanko woni cukko hooreejo jokkondiral renndo e geɗe laamu to Thomson Reuters Legal. O woniino meer wuro Minneapolis, to Minnesota, tuggi 1994 haa 2001, ko kanko woni Afriknaajo Ameriknaajo gadano e debbo gadano jogaade oon darnde. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Sayles Belton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Saint Paul, to leydi Minnesota, gooto e ɓiɓɓe rewɓe nayo Bill e Ethel Sayles. Caggal nde jibnaaɓe makko ceerti, o wuuri hitaande wootere e yumma makko to Richfield, Minnesota, ɗo o woni tan Afriknaajo Ameriknaajo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde East Junior. Ndeen o ummiima to fuɗnaange Minneapolis ngam hoɗdude e baaba makko e yumma makko jom suudu makko. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkundeewal to Minneapolis. O wallitorii wonde striper candy to opitaal Mount Sinai, caggal ɗuum o golliima e balloowo infirmiyee. O woniino e nder dumunna juutɗo daraniiɗo hakkeeji siwil e nder diiwaan Mississippi . Sayles Belton janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macalester to Saint Paul, ɗo o janngi ganndal nguurndam e ganndal renndo. Caggal ɗuum o golliima e ofisee parole e yimɓe ƴaañiiɓe. Hono no mawniiko Bill Sayles nii, o wonti daraniiɗo hoɗdiiɓe. == Kugal == E hitaande 1983, Sayles Belton suɓaama e nder diiwaan 8ɓo e nder diiso wuro Minneapolis . O heɓi heen miijo ko e gollodaade e meer wuro Donald M. Fraser . O lomtii diiwaan oo e batu ngenndiwal Demokaraasi 1984, ɗo politikyanke Minnesota biyeteeɗo Walter Mondale toɗɗaa ngam wonde hooreejo leydi Amerik . Tergal lannda Demokaraat-Remooɓe-Gollooɓe Minnesota, Sayles Belton suɓaama hooreejo diiso wuro ngo e hitaande 1990. E hitaande 1993, o habri wonde o woniino kanndidaagal meer. E ballal bankeeji telefoŋaaji tati e gollotooɓe sappo, o suɓaama e dow laylaytol ngol ina waɗi peewnugol departemaa polis, o tiiɗnii e suɓagol makko wonde Afriknaajo Ameriknaajo gadano e debbo gadano meer e nder daartol wuro ngoo duuɓi 140. O fooli DFL gonnooɗo komisariyaajo diiwaan Hennepin, hono John Derus. O toɗɗaa kadi e hitaande 1997, o fooli Barbara Carlson , kanndidaa Repibilik en . Sayles Belton woniino e oon nokku fotde manndaaji ɗiɗi, tuggi 1 lewru Yarkomaa 1994 haa 31 lewru Duujal 2001. E nder laamu makko, wuro ngoo haali ko yowitii e billing utilities archaïque, e njuɓɓudi ndiyam ɓooyndi e ilam koɗki. E darorɗe duuɓi sappo ɗii, Minneapolis yi’i ɓeydagol coggu jawdi, ɓeydagol yimɓe mum adanngol gila e kitaale 1940, e waylude “ɓurtugol faggudu duuɓi 50”. Sayles Belton ina joginoo njeenaari ngam dartinde koɗkiiji e nder hareeji njiyaagu, wallitde njuɓɓudi duɗe, e wonde gardiiɗo wuro baawɗo e anndude. Ɓeen ñiŋooɓe Sayles Belton njaɓaani huutoraade ballal wuro ngam ƴellitde dowri, mbiyi ko ina tolnoo e 90 miliyoŋ dolaar so hawrii e yeeyirdu Target e Block E. [1] [2] E hitaande 2001, woote Sayles Belton dañii ballal lannda mum e primaar Demokaraat en e juuɗe RT Rybak, keɓɗo ballal Fedde Polis Minneapolis doole. Caggal nde o yalti e biro meer, Sayles Belton wonti mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Roy Wilkins ngam jokkondiral hakkunde yimɓe e nuunɗal renndo. Catal ngal ina jeyaa e duɗal Hubert H. Humphrey to bannge geɗe renndo . Sayles Belton golliima e geɗe renndo e naatgol renndo e nder fedde kaalis hoɗɓe GMAC, jogiinde njuɓɓudi mum to Minneapolis. E hitaande 2010, o naati e Thomson Reuters, o woni cukko hooreejo jokkondiral renndo e geɗe laamu, jooɗiiɗo to Eagan, Minnesota . == Teskorɗe == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] syuomhua5jjac53z1h1u6d8dbvm5std 163700 163699 2026-04-14T13:25:00Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340981402|Sharon Sayles Belton]]" 163700 wikitext text/x-wiki '''Sharon Sayles Belton''' (jibinaa ko 13 mee 1951) ko hooreejo renndo Ameriknaajo, ko o dawriyanke, ko o golloowo. Ko kanko woni cukko hooreejo jokkondiral renndo e geɗe laamu to Thomson Reuters Legal. O woniino meer wuro Minneapolis, to Minnesota, tuggi 1994 haa 2001, ko kanko woni Afriknaajo Ameriknaajo gadano e debbo gadano jogaade oon darnde. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Sayles Belton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Saint Paul, to leydi Minnesota, gooto e ɓiɓɓe rewɓe nayo Bill e Ethel Sayles. Caggal nde jibnaaɓe makko ceerti, o wuuri hitaande wootere e yumma makko to Richfield, Minnesota, ɗo o woni tan Afriknaajo Ameriknaajo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde East Junior. Ndeen o ummiima to fuɗnaange Minneapolis ngam hoɗdude e baaba makko e yumma makko jom suudu makko. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkundeewal to Minneapolis. O wallitorii wonde striper candy to opitaal Mount Sinai, caggal ɗuum o golliima e balloowo infirmiyee. O woniino e nder dumunna juutɗo daraniiɗo hakkeeji siwil e nder diiwaan Mississippi . Sayles Belton janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macalester to Saint Paul, ɗo o janngi ganndal nguurndam e ganndal renndo. Caggal ɗuum o golliima e ofisee parole e yimɓe ƴaañiiɓe. Hono no mawniiko Bill Sayles nii, o wonti daraniiɗo hoɗdiiɓe. == Kugal == E hitaande 1983, Sayles Belton suɓaama e nder diiwaan 8ɓo e nder diiso wuro Minneapolis . O heɓi heen miijo ko e gollodaade e meer wuro Donald M. Fraser . O lomtii diiwaan oo e batu ngenndiwal Demokaraasi 1984, ɗo politikyanke Minnesota biyeteeɗo Walter Mondale toɗɗaa ngam wonde hooreejo leydi Amerik . Tergal lannda Demokaraat-Remooɓe-Gollooɓe Minnesota, Sayles Belton suɓaama hooreejo diiso wuro ngo e hitaande 1990. E hitaande 1993, o habri wonde o woniino kanndidaagal meer. E ballal bankeeji telefoŋaaji tati e gollotooɓe sappo, o suɓaama e dow laylaytol ngol ina waɗi peewnugol departemaa polis, o tiiɗnii e suɓagol makko wonde Afriknaajo Ameriknaajo gadano e debbo gadano meer e nder daartol wuro ngoo duuɓi 140. O fooli DFL gonnooɗo komisariyaajo diiwaan Hennepin, hono John Derus. O toɗɗaa kadi e hitaande 1997, o fooli Barbara Carlson , kanndidaa Repibilik en . Sayles Belton woniino e oon nokku fotde manndaaji ɗiɗi, tuggi 1 lewru Yarkomaa 1994 haa 31 lewru Duujal 2001. E nder laamu makko, wuro ngoo haali ko yowitii e billing utilities archaïque, e njuɓɓudi ndiyam ɓooyndi e ilam koɗki. E darorɗe duuɓi sappo ɗii, Minneapolis yi’i ɓeydagol coggu jawdi, ɓeydagol yimɓe mum adanngol gila e kitaale 1940, e waylude “ɓurtugol faggudu duuɓi 50”. Sayles Belton ina joginoo njeenaari ngam dartinde koɗkiiji e nder hareeji njiyaagu, wallitde njuɓɓudi duɗe, e wonde gardiiɗo wuro baawɗo e anndude. Ɓeen ñiŋooɓe Sayles Belton njaɓaani huutoraade ballal wuro ngam ƴellitde dowri, mbiyi ko ina tolnoo e 90 miliyoŋ dolaar so hawrii e yeeyirdu Target e Block E. [1] [2]<ref>Thomson Reuters Names Sharon Sayles Belton VP of Community Relations and Government Affairs for Its Legal Business | Minnesota Business Magazine | Minnesota Business Blogs". Minnesota Business. Retrieved July 20, 2010.</ref> E hitaande 2001, woote Sayles Belton dañii ballal lannda mum e primaar Demokaraat en e juuɗe RT Rybak, keɓɗo ballal Fedde Polis Minneapolis doole. Caggal nde o yalti e biro meer, Sayles Belton wonti mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Roy Wilkins ngam jokkondiral hakkunde yimɓe e nuunɗal renndo. Catal ngal ina jeyaa e duɗal Hubert H. Humphrey to bannge geɗe renndo . Sayles Belton golliima e geɗe renndo e naatgol renndo e nder fedde kaalis hoɗɓe GMAC, jogiinde njuɓɓudi mum to Minneapolis. E hitaande 2010, o naati e Thomson Reuters, o woni cukko hooreejo jokkondiral renndo e geɗe laamu, jooɗiiɗo to Eagan, Minnesota . == Teskorɗe == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 063s8dmb443vo116jq7vxrvnztwufcp 163701 163700 2026-04-14T13:25:20Z Sardeeq 14292 163701 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sharon Sayles Belton''' (jibinaa ko 13 mee 1951) ko hooreejo renndo Ameriknaajo, ko o dawriyanke, ko o golloowo. Ko kanko woni cukko hooreejo jokkondiral renndo e geɗe laamu to Thomson Reuters Legal. O woniino meer wuro Minneapolis, to Minnesota, tuggi 1994 haa 2001, ko kanko woni Afriknaajo Ameriknaajo gadano e debbo gadano jogaade oon darnde. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Sayles Belton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Saint Paul, to leydi Minnesota, gooto e ɓiɓɓe rewɓe nayo Bill e Ethel Sayles. Caggal nde jibnaaɓe makko ceerti, o wuuri hitaande wootere e yumma makko to Richfield, Minnesota, ɗo o woni tan Afriknaajo Ameriknaajo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde East Junior. Ndeen o ummiima to fuɗnaange Minneapolis ngam hoɗdude e baaba makko e yumma makko jom suudu makko. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkundeewal to Minneapolis. O wallitorii wonde striper candy to opitaal Mount Sinai, caggal ɗuum o golliima e balloowo infirmiyee. O woniino e nder dumunna juutɗo daraniiɗo hakkeeji siwil e nder diiwaan Mississippi . Sayles Belton janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macalester to Saint Paul, ɗo o janngi ganndal nguurndam e ganndal renndo. Caggal ɗuum o golliima e ofisee parole e yimɓe ƴaañiiɓe. Hono no mawniiko Bill Sayles nii, o wonti daraniiɗo hoɗdiiɓe. == Kugal == E hitaande 1983, Sayles Belton suɓaama e nder diiwaan 8ɓo e nder diiso wuro Minneapolis . O heɓi heen miijo ko e gollodaade e meer wuro Donald M. Fraser . O lomtii diiwaan oo e batu ngenndiwal Demokaraasi 1984, ɗo politikyanke Minnesota biyeteeɗo Walter Mondale toɗɗaa ngam wonde hooreejo leydi Amerik . Tergal lannda Demokaraat-Remooɓe-Gollooɓe Minnesota, Sayles Belton suɓaama hooreejo diiso wuro ngo e hitaande 1990. E hitaande 1993, o habri wonde o woniino kanndidaagal meer. E ballal bankeeji telefoŋaaji tati e gollotooɓe sappo, o suɓaama e dow laylaytol ngol ina waɗi peewnugol departemaa polis, o tiiɗnii e suɓagol makko wonde Afriknaajo Ameriknaajo gadano e debbo gadano meer e nder daartol wuro ngoo duuɓi 140. O fooli DFL gonnooɗo komisariyaajo diiwaan Hennepin, hono John Derus. O toɗɗaa kadi e hitaande 1997, o fooli Barbara Carlson , kanndidaa Repibilik en . Sayles Belton woniino e oon nokku fotde manndaaji ɗiɗi, tuggi 1 lewru Yarkomaa 1994 haa 31 lewru Duujal 2001. E nder laamu makko, wuro ngoo haali ko yowitii e billing utilities archaïque, e njuɓɓudi ndiyam ɓooyndi e ilam koɗki. E darorɗe duuɓi sappo ɗii, Minneapolis yi’i ɓeydagol coggu jawdi, ɓeydagol yimɓe mum adanngol gila e kitaale 1940, e waylude “ɓurtugol faggudu duuɓi 50”. Sayles Belton ina joginoo njeenaari ngam dartinde koɗkiiji e nder hareeji njiyaagu, wallitde njuɓɓudi duɗe, e wonde gardiiɗo wuro baawɗo e anndude. Ɓeen ñiŋooɓe Sayles Belton njaɓaani huutoraade ballal wuro ngam ƴellitde dowri, mbiyi ko ina tolnoo e 90 miliyoŋ dolaar so hawrii e yeeyirdu Target e Block E. [1] [2]<ref>Thomson Reuters Names Sharon Sayles Belton VP of Community Relations and Government Affairs for Its Legal Business | Minnesota Business Magazine | Minnesota Business Blogs". Minnesota Business. Retrieved July 20, 2010.</ref> E hitaande 2001, woote Sayles Belton dañii ballal lannda mum e primaar Demokaraat en e juuɗe RT Rybak, keɓɗo ballal Fedde Polis Minneapolis doole. Caggal nde o yalti e biro meer, Sayles Belton wonti mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Roy Wilkins ngam jokkondiral hakkunde yimɓe e nuunɗal renndo. Catal ngal ina jeyaa e duɗal Hubert H. Humphrey to bannge geɗe renndo . Sayles Belton golliima e geɗe renndo e naatgol renndo e nder fedde kaalis hoɗɓe GMAC, jogiinde njuɓɓudi mum to Minneapolis. E hitaande 2010, o naati e Thomson Reuters, o woni cukko hooreejo jokkondiral renndo e geɗe laamu, jooɗiiɗo to Eagan, Minnesota . == Teskorɗe == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] ibqhx725gup16sa2qo7dm6oh6pm9pbe Juudi Bari 0 39801 163702 2026-04-14T13:31:17Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340374870|Judi Bari]]" 163702 wikitext text/x-wiki '''Judith Beatrice Bari''' (7 noowammbar 1949 – 2 marse 1997) ko Ameriknaajo daraniiɗo taariindi, [[Feminism|daraniiɗo rewɓe]], e gardiiɗo golle, ko adii fof ko e Fuɗnaange Kaliforni caggal nde o ummii e diiwaan hee e cagataagal kitaale 1970. E kitaale 1980 e 1990, ko kanko woni yuɓɓinoowo mawɗo Earth First ! kampaañuuji ngam haɓaade leɗɗe e nder laddeeji redwood ɓooyɗi e nder diiwaan Mendocino e nokkuuji jokkondirɗi heen. O yuɓɓini kadi Gollotooɓe Industiri Aduna Local 1 ngam hawrude e gollotooɓe leɗɗe e annduɓe taariindi Leydi Ko adii! e nder sabaabu gooto. Bari dañii gaañiiɓe no feewi ñalnde 24 mee 1990 to Oakland, Kaliforni, nde bommbo tuubaako yani e les jooɗorde makko e nder oto makko. O yahdi e gollodiiɗo makko Darryl Cherney, mo gaañiiɓe seeɗa. Ɓe nanngaa ko e polis Oakland, e ballal FBI, ɓe tuumi ɓe ko ɓe nawooɓe bommbo ngam waɗde ownooɓe. Nde ɗeen tuume ndartinaa, e hitaande 1991, ɓeen ɗiɗo ñaawii Departemaa Polis Oakland e FBI sabu mum en bonnude hakkeeji mum en siwil e nder wiɗto bommbo oo. Jury tawi ina weltii e maɓɓe nde ñaawoore ndee yahri ñaawoore e hitaande 2002, ñamaale ndokkaama jawdi Bari e Cherney. Bari maayiino e rafi kanseer e hitaande 1997. Bommbooje ɗee ndartinaaka. E hitaande 1999 kuulal ƴettaa ngam sosde nokku ɗo laddeeji ɗii ngoni ɗoo (HR 2107, Title V. Sec.501. ) e nder njuɓɓudi Biro toppitiiɗo ko fayti e leydi. Ɗum reeni ko 7,472 acres (30.24 km ladde jillondirnde e mawnugol ɓooyngol e ladde ndema ko adii. Ko eɓɓaande nde Bari ɓooyi wallitde. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Bari jibinaa ko ñalnde 7 noowammbar 1949, o mawni ko to Silver Spring, to Maryland, ɓiy hiisiyanke biyeteeɗo Ruth Aaronson Bari, ganndo hiisiyanke ganndiraaɗo, e Arthur Bari, ganndo diamant. Jibnaaɓe makko ko yahuud en e itaalinaaɓe e iwdi mum en. Mawɗo Baris oo kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonnoo ko e politik nano ; ɓe ndaranii hakkeeji siwil, ɓe luulndii wolde wiyetnaam. Judi Bari woni ɗiɗmo e ɓiɓɓe rewɓe tato; mawniiko debbo biyeteeɗo Gina Kolata, jaayndiyanke ganndal to jaaynde ''wiyeteende New York Times'' ; e ɓurɗo famɗude ko Martha Bari, daartoowo naalankaagal. Hay so tawii Judi Bari janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland duuɓi joy, o woppi jaŋde ndee, o heɓaani seedantaagal makko. O wiyi wonde golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ɓuri teskeede ko e "fitinaaji luulndiiɗi wolde Vietnam". Bari fuɗɗii golle ko e ballal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o wonti yuɓɓinoowo senndikaa e nder doole golle mum. E golle makko garooje ɗee, o woni ko e ƴellitde postooji, o yuɓɓinii seppooji laddeeji e nder nokku ɗo postooji keewɗi mbaɗetee e nder leydi Amerik to Maryland. == Moƴƴinde Kaliforni, dewgal e ɓesngu == Bari ummiima to nokku biyeteeɗo Bay Area to Fuɗnaange Kaliforni, ko ɗoon woni nokku ɗo golle politik mbaɗata. E hitaande 1978 o hawri e jom suudu makko garoowo biyeteeɗo Michael Sweeney e batu yuɓɓinɓe golle. Ɓe ndenndi nafoore e politik radikal. Sweeney heɓiino seedantaagal mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stanford, e nder yontaaji e fuɗɗoode kitaale 1970, o wonnoo ko tergal e fedde maoist en wiyeteende Venceremos, tawi ko ɓuri heewde e terɗe mum ko Chicano en. O resiino ko adii. [1] E hitaande 1979, Bari e Sweeney resndi, koɗi to Santa Rosa, to Kaliforni. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Lisa (1981) e Jessica (1985). Ɓeeɗoo ɗiɗo ceerti ko e hitaande 1988, ɓe ndenndi ɓiɓɓe maɓɓe. == Golle politik e ndeenka == E nder fuɗɗoode haa e cakkital kitaale 1980, Bari ina jokki e daranaade Pledge of Resistance, fedde luulndiinde politik Amerik to Amerik hakkundeejo . Ko o neɗɗo biyeteeɗo virtuoso e bullhorn. O feewni, o winndi, o diidi karte ngam waɗde binndanɗe politik e binndanɗe. Hedde hitaande 1985, Bari ummiima fuɗnaange, kanko e jom suudu makko e sukaaɓe makko ɗiɗo, ɓe payi to saraaji falnde Redwood to diiwaan Mendocino, to Kaliforni. Ko nokku gure leɗɗe ɓooyɗe, ko wayi no Eureka e Fortuna, e mbaydi kesiri hippiiji e sukaaɓe mawɓe luulndiiɓe pinal, ummoriiɓe ɗoo e nokkuuji gure. E hitaande 1986, miliyoŋaajo biyeteeɗo Charles Hurwitz heɓti sosiyetee leɗɗe Pasifik, jogiiɗo jawdi to Fuɗnaange Kaliforni, haa arti noon e laddeeji leɗɗe boɗeeje. O softi laabi ɗiɗi njoɓdi sosiyetee oo ngam yoɓde njoɓdi keɓgol ngol. Ɗum mettini heen no feewi annduɓe taariindi. Laamu fedde ndee kadi ƴeewtindiima ko feewti e njulaagu nguu sabu Hurwitz huutoraade bonɗe . Seppooji daraniiɓe haɓaade leɗɗe ɓooyɗe ɗe Pacific Lumber ƴetti, ngonti ko ɓuri teeŋtude e Earth First ! e nder duuɓi garooji ɗii. Ñalnde 8 mee 1987, aksidaa sawru waɗi to nokku sawru Pasifik to Cloverdale, Kaliforni . George Alexander golloowo e millo, fotnoo ko maayde e gaañanɗe ɗe o heɓi nde sawru yani e ŋoral e nder lekki millo, ɗum jibini ɓuuɓri. Jaayndeeji bonɗi mbaɗi heen. Earth First!, mo e oon sahaa ina jokki e ƴellitde "monkeywrenching" e nder peeje mum, sosiyatee oo e won e gollotooɓe ina tuuma ɗum sabu kewuuji sabotaas kaɓirɗe baɗnooɗi e nokku ɗo leggal ngal ƴettaa ɗoo. Kono kuugal spike ngal anndaaka. Kono caggal ɗuum, tabitinaama wonde tuumaaɗo gadano e ñaawoore ndee wonaa Leydi Arannde ! daraniiɗo kono ko joom leydi "weltaaki" nokku. Jaaynde bonnde ummoraade e kewu nguu waɗi ko Leydi Arannde! salaade ɓuuɓnude leɗɗe (kono wonaa sifaaji sabotaas goɗɗi). E hitaande 1989, Bari waɗii nafoore mawnde e fuɗɗoraade Local 1 e nder gollotooɓe e nder winndere ndee (IWW), jokkondirnde e Leydi ko adii ! e nder seppooji ngam salaade taƴde leɗɗe boɗeeje mawɗe ɓooyɗe. Bari huutoriima background mum yuɓɓinde golle ngam dogginde yeewtere ko fayti e gollotooɓe e nder winndere ndee to an Earth First! jokkere enɗam to Kaliforni. E nder sosde IWW–EF! Local 1, o yizi hawrude e annduve e liggotoove e lezze, ve ngoni ko e vursude njuvvudi ndema e nder gollordu lezze. O sikki ko kamɓe njogii nafooje goote. Oon hitaande, Bari yuɓɓinii udditgol laddeeji gadani, ngam wallitde yaajtinde ladde maayo South Fork Eel, nde Biro Ameriknaajo toppitiiɗo njuɓɓudi leydi . Jowitiiɗe e nafooje makko goɗɗe, e oon hitaande kadi Bari yuɓɓinii seppo ngam reende kilinik Planned Parenthood to Ukiah. Heewɓe e gollotooɓe leɗɗe ina cikkatnoo wonde ko liggotooɓe e nokkuuji ɗii ngoni e hulɓinde nguurndam mum en. E oon sahaa, annduɓe ko fayti e weeyo ina mballita e ñaawoore mum en ngam haɓaade taƴgol leɗɗe, e waɗde udditgol nokkuuji golle e nder laddeeji e jooɗaade leɗɗe . Leɗɗe njiyri ɗeen golle ko no ƴattooje nii. Jokkondire hakkunde leɗɗe e seppooɓe ina keewi ɓuuɓde, won heen kadi ko fitinaaji. Jaabawol Bari e naatgol mum e seppooji ɗii ina tiiɗi : oto makko yani e werlaa leɗɗe e hitaande 1989, o heɓi kulhuli warngo. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] eownb1p4akttkgqo9y2pdjn8l8mqu0l 163703 163702 2026-04-14T13:32:03Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340374870|Judi Bari]]" 163703 wikitext text/x-wiki '''Judith Beatrice Bari''' (7 noowammbar 1949 – 2 marse 1997) ko Ameriknaajo daraniiɗo taariindi, [[Feminism|daraniiɗo rewɓe]], e gardiiɗo golle, ko adii fof ko e Fuɗnaange Kaliforni caggal nde o ummii e diiwaan hee e cagataagal kitaale 1970. E kitaale 1980 e 1990, ko kanko woni yuɓɓinoowo <ref>Library of Congress, text of H.R. 2107, Title V Priority Land Acquisitions, Land Exchangs, and Maintenance</ref>mawɗo Earth First ! kampaañuuji ngam haɓaade leɗɗe e nder laddeeji redwood ɓooyɗi e nder diiwaan Mendocino e nokkuuji jokkondirɗi heen. O yuɓɓini kadi Gollotooɓe Industiri Aduna Local 1 ngam hawrude e gollotooɓe leɗɗe e annduɓe taariindi Leydi Ko adii! e nder sabaabu gooto. Bari dañii gaañiiɓe no feewi ñalnde 24 mee 1990 to Oakland, Kaliforni, nde bommbo tuubaako yani e les jooɗorde makko e nder oto makko. O yahdi e gollodiiɗo makko Darryl Cherney, mo gaañiiɓe seeɗa. Ɓe nanngaa ko e polis Oakland, e ballal FBI, ɓe tuumi ɓe ko ɓe nawooɓe bommbo ngam waɗde ownooɓe. Nde ɗeen tuume ndartinaa, e hitaande 1991, ɓeen ɗiɗo ñaawii Departemaa Polis Oakland e FBI sabu mum en bonnude hakkeeji mum en siwil e nder wiɗto bommbo oo. Jury tawi ina weltii e maɓɓe nde ñaawoore ndee yahri ñaawoore e hitaande 2002, ñamaale ndokkaama jawdi Bari e Cherney. Bari maayiino e rafi kanseer e hitaande 1997. Bommbooje ɗee ndartinaaka. E hitaande 1999 kuulal ƴettaa ngam sosde nokku ɗo laddeeji ɗii ngoni ɗoo (HR 2107, Title V. Sec.501. ) e nder njuɓɓudi Biro toppitiiɗo ko fayti e leydi. Ɗum reeni ko 7,472 acres (30.24 km ladde jillondirnde e mawnugol ɓooyngol e ladde ndema ko adii. Ko eɓɓaande nde Bari ɓooyi wallitde. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Bari jibinaa ko ñalnde 7 noowammbar 1949, o mawni ko to Silver Spring, to Maryland, ɓiy hiisiyanke biyeteeɗo Ruth Aaronson Bari, ganndo hiisiyanke ganndiraaɗo, e Arthur Bari, ganndo diamant. Jibnaaɓe makko ko yahuud en e itaalinaaɓe e iwdi mum en. Mawɗo Baris oo kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonnoo ko e politik nano ; ɓe ndaranii hakkeeji siwil, ɓe luulndii wolde wiyetnaam. Judi Bari woni ɗiɗmo e ɓiɓɓe rewɓe tato; mawniiko debbo biyeteeɗo Gina Kolata, jaayndiyanke ganndal to jaaynde ''wiyeteende New York Times'' ; e ɓurɗo famɗude ko Martha Bari, daartoowo naalankaagal. Hay so tawii Judi Bari janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland duuɓi joy, o woppi jaŋde ndee, o heɓaani seedantaagal makko. O wiyi wonde golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ɓuri teskeede ko e "fitinaaji luulndiiɗi wolde Vietnam". Bari fuɗɗii golle ko e ballal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o wonti yuɓɓinoowo senndikaa e nder doole golle mum. E golle makko garooje ɗee, o woni ko e ƴellitde postooji, o yuɓɓinii seppooji laddeeji e nder nokku ɗo postooji keewɗi mbaɗetee e nder leydi Amerik to Maryland. == Moƴƴinde Kaliforni, dewgal e ɓesngu == Bari ummiima to nokku biyeteeɗo Bay Area to Fuɗnaange Kaliforni, ko ɗoon woni nokku ɗo golle politik mbaɗata. E hitaande 1978 o hawri e jom suudu makko garoowo biyeteeɗo Michael Sweeney e batu yuɓɓinɓe golle. Ɓe ndenndi nafoore e politik radikal. Sweeney heɓiino seedantaagal mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stanford, e nder yontaaji e fuɗɗoode kitaale 1970, o wonnoo ko tergal e fedde maoist en wiyeteende Venceremos, tawi ko ɓuri heewde e terɗe mum ko Chicano en. O resiino ko adii. [1] E hitaande 1979, Bari e Sweeney resndi, koɗi to Santa Rosa, to Kaliforni. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Lisa (1981) e Jessica (1985). Ɓeeɗoo ɗiɗo ceerti ko e hitaande 1988, ɓe ndenndi ɓiɓɓe maɓɓe. == Golle politik e ndeenka == E nder fuɗɗoode haa e cakkital kitaale 1980, Bari ina jokki e daranaade Pledge of Resistance, fedde luulndiinde politik Amerik to Amerik hakkundeejo . Ko o neɗɗo biyeteeɗo virtuoso e bullhorn. O feewni, o winndi, o diidi karte ngam waɗde binndanɗe politik e binndanɗe. Hedde hitaande 1985, Bari ummiima fuɗnaange, kanko e jom suudu makko e sukaaɓe makko ɗiɗo, ɓe payi to saraaji falnde Redwood to diiwaan Mendocino, to Kaliforni. Ko nokku gure leɗɗe ɓooyɗe, ko wayi no Eureka e Fortuna, e mbaydi kesiri hippiiji e sukaaɓe mawɓe luulndiiɓe pinal, ummoriiɓe ɗoo e nokkuuji gure. E hitaande 1986, miliyoŋaajo biyeteeɗo Charles Hurwitz heɓti sosiyetee leɗɗe Pasifik, jogiiɗo jawdi to Fuɗnaange Kaliforni, haa arti noon e laddeeji leɗɗe boɗeeje. O softi laabi ɗiɗi njoɓdi sosiyetee oo ngam yoɓde njoɓdi keɓgol ngol. Ɗum mettini heen no feewi annduɓe taariindi. Laamu fedde ndee kadi ƴeewtindiima ko feewti e njulaagu nguu sabu Hurwitz huutoraade bonɗe . Seppooji daraniiɓe haɓaade leɗɗe ɓooyɗe ɗe Pacific Lumber ƴetti, ngonti ko ɓuri teeŋtude e Earth First ! e nder duuɓi garooji ɗii. Ñalnde 8 mee 1987, aksidaa sawru waɗi to nokku sawru Pasifik to Cloverdale, Kaliforni . George Alexander golloowo e millo, fotnoo ko maayde e gaañanɗe ɗe o heɓi nde sawru yani e ŋoral e nder lekki millo, ɗum jibini ɓuuɓri. Jaayndeeji bonɗi mbaɗi heen. Earth First!, mo e oon sahaa ina jokki e ƴellitde "monkeywrenching" e nder peeje mum, sosiyatee oo e won e gollotooɓe ina tuuma ɗum sabu kewuuji sabotaas kaɓirɗe baɗnooɗi e nokku ɗo leggal ngal ƴettaa ɗoo. Kono kuugal spike ngal anndaaka. Kono caggal ɗuum, tabitinaama wonde tuumaaɗo gadano e ñaawoore ndee wonaa Leydi Arannde ! daraniiɗo kono ko joom leydi "weltaaki" nokku. Jaaynde bonnde ummoraade e kewu nguu waɗi ko Leydi Arannde! salaade ɓuuɓnude leɗɗe (kono wonaa sifaaji sabotaas goɗɗi). E hitaande 1989, Bari waɗii nafoore mawnde e fuɗɗoraade Local 1 e nder gollotooɓe e nder winndere ndee (IWW), jokkondirnde e Leydi ko adii ! e nder seppooji ngam salaade taƴde leɗɗe boɗeeje mawɗe ɓooyɗe. Bari huutoriima background mum yuɓɓinde golle ngam dogginde yeewtere ko fayti e gollotooɓe e nder winndere ndee to an Earth First! jokkere enɗam to Kaliforni. E nder sosde IWW–EF! Local 1, o yizi hawrude e annduve e liggotoove e lezze, ve ngoni ko e vursude njuvvudi ndema e nder gollordu lezze. O sikki ko kamɓe njogii nafooje goote. Oon hitaande, Bari yuɓɓinii udditgol laddeeji gadani, ngam wallitde yaajtinde ladde maayo South Fork Eel, nde Biro Ameriknaajo toppitiiɗo njuɓɓudi leydi . Jowitiiɗe e nafooje makko goɗɗe, e oon hitaande kadi Bari yuɓɓinii seppo ngam reende kilinik Planned Parenthood to Ukiah. Heewɓe e gollotooɓe leɗɗe ina cikkatnoo wonde ko liggotooɓe e nokkuuji ɗii ngoni e hulɓinde nguurndam mum en. E oon sahaa, annduɓe ko fayti e weeyo ina mballita e ñaawoore mum en ngam haɓaade taƴgol leɗɗe, e waɗde udditgol nokkuuji golle e nder laddeeji e jooɗaade leɗɗe . Leɗɗe njiyri ɗeen golle ko no ƴattooje nii. Jokkondire hakkunde leɗɗe e seppooɓe ina keewi ɓuuɓde, won heen kadi ko fitinaaji. Jaabawol Bari e naatgol mum e seppooji ɗii ina tiiɗi : oto makko yani e werlaa leɗɗe e hitaande 1989, o heɓi kulhuli warngo. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] q6ekp2jn5134stjc9nmey5lvgui0x33 163705 163703 2026-04-14T13:32:49Z Sardeeq 14292 163705 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Judith Beatrice Bari''' (7 noowammbar 1949 – 2 marse 1997) ko Ameriknaajo daraniiɗo taariindi, [[Feminism|daraniiɗo rewɓe]], e gardiiɗo golle, ko adii fof ko e Fuɗnaange Kaliforni caggal nde o ummii e diiwaan hee e cagataagal kitaale 1970. E kitaale 1980 e 1990, ko kanko woni yuɓɓinoowo <ref>Library of Congress, text of H.R. 2107, Title V Priority Land Acquisitions, Land Exchangs, and Maintenance</ref>mawɗo Earth First ! kampaañuuji ngam haɓaade leɗɗe e nder laddeeji redwood ɓooyɗi e nder diiwaan Mendocino e nokkuuji jokkondirɗi heen. O yuɓɓini kadi Gollotooɓe Industiri Aduna Local 1 ngam hawrude e gollotooɓe leɗɗe e annduɓe taariindi Leydi Ko adii! e nder sabaabu gooto. Bari dañii gaañiiɓe no feewi ñalnde 24 mee 1990 to Oakland, Kaliforni, nde bommbo tuubaako yani e les jooɗorde makko e nder oto makko. O yahdi e gollodiiɗo makko Darryl Cherney, mo gaañiiɓe seeɗa. Ɓe nanngaa ko e polis Oakland, e ballal FBI, ɓe tuumi ɓe ko ɓe nawooɓe bommbo ngam waɗde ownooɓe. Nde ɗeen tuume ndartinaa, e hitaande 1991, ɓeen ɗiɗo ñaawii Departemaa Polis Oakland e FBI sabu mum en bonnude hakkeeji mum en siwil e nder wiɗto bommbo oo. Jury tawi ina weltii e maɓɓe nde ñaawoore ndee yahri ñaawoore e hitaande 2002, ñamaale ndokkaama jawdi Bari e Cherney. Bari maayiino e rafi kanseer e hitaande 1997. Bommbooje ɗee ndartinaaka. E hitaande 1999 kuulal ƴettaa ngam sosde nokku ɗo laddeeji ɗii ngoni ɗoo (HR 2107, Title V. Sec.501. ) e nder njuɓɓudi Biro toppitiiɗo ko fayti e leydi. Ɗum reeni ko 7,472 acres (30.24 km ladde jillondirnde e mawnugol ɓooyngol e ladde ndema ko adii. Ko eɓɓaande nde Bari ɓooyi wallitde. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Bari jibinaa ko ñalnde 7 noowammbar 1949, o mawni ko to Silver Spring, to Maryland, ɓiy hiisiyanke biyeteeɗo Ruth Aaronson Bari, ganndo hiisiyanke ganndiraaɗo, e Arthur Bari, ganndo diamant. Jibnaaɓe makko ko yahuud en e itaalinaaɓe e iwdi mum en. Mawɗo Baris oo kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonnoo ko e politik nano ; ɓe ndaranii hakkeeji siwil, ɓe luulndii wolde wiyetnaam. Judi Bari woni ɗiɗmo e ɓiɓɓe rewɓe tato; mawniiko debbo biyeteeɗo Gina Kolata, jaayndiyanke ganndal to jaaynde ''wiyeteende New York Times'' ; e ɓurɗo famɗude ko Martha Bari, daartoowo naalankaagal. Hay so tawii Judi Bari janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland duuɓi joy, o woppi jaŋde ndee, o heɓaani seedantaagal makko. O wiyi wonde golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ɓuri teskeede ko e "fitinaaji luulndiiɗi wolde Vietnam". Bari fuɗɗii golle ko e ballal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o wonti yuɓɓinoowo senndikaa e nder doole golle mum. E golle makko garooje ɗee, o woni ko e ƴellitde postooji, o yuɓɓinii seppooji laddeeji e nder nokku ɗo postooji keewɗi mbaɗetee e nder leydi Amerik to Maryland. == Moƴƴinde Kaliforni, dewgal e ɓesngu == Bari ummiima to nokku biyeteeɗo Bay Area to Fuɗnaange Kaliforni, ko ɗoon woni nokku ɗo golle politik mbaɗata. E hitaande 1978 o hawri e jom suudu makko garoowo biyeteeɗo Michael Sweeney e batu yuɓɓinɓe golle. Ɓe ndenndi nafoore e politik radikal. Sweeney heɓiino seedantaagal mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stanford, e nder yontaaji e fuɗɗoode kitaale 1970, o wonnoo ko tergal e fedde maoist en wiyeteende Venceremos, tawi ko ɓuri heewde e terɗe mum ko Chicano en. O resiino ko adii. [1] E hitaande 1979, Bari e Sweeney resndi, koɗi to Santa Rosa, to Kaliforni. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Lisa (1981) e Jessica (1985). Ɓeeɗoo ɗiɗo ceerti ko e hitaande 1988, ɓe ndenndi ɓiɓɓe maɓɓe. == Golle politik e ndeenka == E nder fuɗɗoode haa e cakkital kitaale 1980, Bari ina jokki e daranaade Pledge of Resistance, fedde luulndiinde politik Amerik to Amerik hakkundeejo . Ko o neɗɗo biyeteeɗo virtuoso e bullhorn. O feewni, o winndi, o diidi karte ngam waɗde binndanɗe politik e binndanɗe. Hedde hitaande 1985, Bari ummiima fuɗnaange, kanko e jom suudu makko e sukaaɓe makko ɗiɗo, ɓe payi to saraaji falnde Redwood to diiwaan Mendocino, to Kaliforni. Ko nokku gure leɗɗe ɓooyɗe, ko wayi no Eureka e Fortuna, e mbaydi kesiri hippiiji e sukaaɓe mawɓe luulndiiɓe pinal, ummoriiɓe ɗoo e nokkuuji gure. E hitaande 1986, miliyoŋaajo biyeteeɗo Charles Hurwitz heɓti sosiyetee leɗɗe Pasifik, jogiiɗo jawdi to Fuɗnaange Kaliforni, haa arti noon e laddeeji leɗɗe boɗeeje. O softi laabi ɗiɗi njoɓdi sosiyetee oo ngam yoɓde njoɓdi keɓgol ngol. Ɗum mettini heen no feewi annduɓe taariindi. Laamu fedde ndee kadi ƴeewtindiima ko feewti e njulaagu nguu sabu Hurwitz huutoraade bonɗe . Seppooji daraniiɓe haɓaade leɗɗe ɓooyɗe ɗe Pacific Lumber ƴetti, ngonti ko ɓuri teeŋtude e Earth First ! e nder duuɓi garooji ɗii. Ñalnde 8 mee 1987, aksidaa sawru waɗi to nokku sawru Pasifik to Cloverdale, Kaliforni . George Alexander golloowo e millo, fotnoo ko maayde e gaañanɗe ɗe o heɓi nde sawru yani e ŋoral e nder lekki millo, ɗum jibini ɓuuɓri. Jaayndeeji bonɗi mbaɗi heen. Earth First!, mo e oon sahaa ina jokki e ƴellitde "monkeywrenching" e nder peeje mum, sosiyatee oo e won e gollotooɓe ina tuuma ɗum sabu kewuuji sabotaas kaɓirɗe baɗnooɗi e nokku ɗo leggal ngal ƴettaa ɗoo. Kono kuugal spike ngal anndaaka. Kono caggal ɗuum, tabitinaama wonde tuumaaɗo gadano e ñaawoore ndee wonaa Leydi Arannde ! daraniiɗo kono ko joom leydi "weltaaki" nokku. Jaaynde bonnde ummoraade e kewu nguu waɗi ko Leydi Arannde! salaade ɓuuɓnude leɗɗe (kono wonaa sifaaji sabotaas goɗɗi). E hitaande 1989, Bari waɗii nafoore mawnde e fuɗɗoraade Local 1 e nder gollotooɓe e nder winndere ndee (IWW), jokkondirnde e Leydi ko adii ! e nder seppooji ngam salaade taƴde leɗɗe boɗeeje mawɗe ɓooyɗe. Bari huutoriima background mum yuɓɓinde golle ngam dogginde yeewtere ko fayti e gollotooɓe e nder winndere ndee to an Earth First! jokkere enɗam to Kaliforni. E nder sosde IWW–EF! Local 1, o yizi hawrude e annduve e liggotoove e lezze, ve ngoni ko e vursude njuvvudi ndema e nder gollordu lezze. O sikki ko kamɓe njogii nafooje goote. Oon hitaande, Bari yuɓɓinii udditgol laddeeji gadani, ngam wallitde yaajtinde ladde maayo South Fork Eel, nde Biro Ameriknaajo toppitiiɗo njuɓɓudi leydi . Jowitiiɗe e nafooje makko goɗɗe, e oon hitaande kadi Bari yuɓɓinii seppo ngam reende kilinik Planned Parenthood to Ukiah. Heewɓe e gollotooɓe leɗɗe ina cikkatnoo wonde ko liggotooɓe e nokkuuji ɗii ngoni e hulɓinde nguurndam mum en. E oon sahaa, annduɓe ko fayti e weeyo ina mballita e ñaawoore mum en ngam haɓaade taƴgol leɗɗe, e waɗde udditgol nokkuuji golle e nder laddeeji e jooɗaade leɗɗe . Leɗɗe njiyri ɗeen golle ko no ƴattooje nii. Jokkondire hakkunde leɗɗe e seppooɓe ina keewi ɓuuɓde, won heen kadi ko fitinaaji. Jaabawol Bari e naatgol mum e seppooji ɗii ina tiiɗi : oto makko yani e werlaa leɗɗe e hitaande 1989, o heɓi kulhuli warngo. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] sgjiwcuecru7jlnjguzytmxj7rih6cl Jan BenDor 0 39802 163707 2026-04-14T13:34:51Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336519170|Jan BenDor]]" 163707 wikitext text/x-wiki '''Jan BenDor''' (jibinaa ko 1946) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe, jooɗiiɗo to nokku biyeteeɗo Ann Arbor to Michigan to [[Dowlaaji Dentuɗi|leyɗeele dentuɗe Amerik]] . Anndiraa ko "Yumma sosɗo dille Centre Crise de Rape to Michigan", o innitiraa ko e suudu mawndu rewɓe Michigan e hitaande 1991. == Nguurndam gadano == BenDor jibinaa ko e hitaande 1946. O heɓi Master e golle renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, jooni o woni ko e ABD e nder porogaraam doktoraa psychologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan. == Nokku Kiriis Rewɓe == BenDor ina golloo e nokku ɗo rewɓe njippintee e nder wuro Ann Arbor. Centre oo ko gollorde wasiyaaji telefoŋaaji ɗi ngalaa ngartam, ɗi rewɓe renndo ngoo njuɓɓinta. Gaagaa ballal telefoŋ ngam kala caɗeele ɗe rewɓe njogii, Centre oo ina joginoo humpitooji ko faati e ngalu renndo, kewuuji, e pelle ballondiral. BenDor wallitii e binndanɗe ɗiɗi ganndaaɗe jowitiiɗe e nokku kiriis. ''Freedom from Rape'' ko jaaynde les leydi jogiinde humpitooji ko faati e limtooji rape nokkuuji, miijooji rape, e no renndo e doosɗe mbaɗirta pinal rape. ''No yuɓɓinirtee nokkuure kiriis-sarwisaaji rewɓe'' ko sifaa jibinannde nokkuure kiriis rewɓe Ann Arbor e njillu ngam ƴellitde nokkuure. == Goomu rewɓe Michigan ko feewti e rape == E fuɗɗoode kitaale 1970, BenDor golliima e fedde haɓantoonde warngooji ngam waylude sariyaaji dowla Michigan jowitiiɗi e warngooji. Goomu toppitiingu njulaagu rewɓe to Michigan, sosaangu e hitaande 1973, ina joginoo paandaale mum ɓurɗe teeŋtude ko « de-sexualiser » bonannde njulaagu e nawde teddeendi seedeeji ummoraade e ñaawaaɗo oo haa e tuumaaɗo oo. Kuulal Michigan jowitiingal e jikkuuji bonɗi (Sariya laamu No. 266) jaɓaama ñalnde 12 ut 1974, fuɗɗii golle ñalnde 1 abriil 1975. == Boykot Pizza Domino == E hitaande 1989, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe bayyini wonde ina woppi ballal Tom Monaghan, joom Domino’s Pizza, ngam wallitde sariyaaji luulndiiɗi ruttaade e nder diiwaan Michigan, e ustude kewuuji potɗi yuɓɓineede to Domino’s Farms to Ann Arbor. Fedde ndee hollitii kadi golle Monaghan ɗe o gollotoo e bannge ñaamo to Amerik hakkundeejo, e golle diisnondiral e gollotooɓe, e darnde makko luulndiinde senndikaaji, ko ɗum addani boykot oo. [1] Fedde ngam boykotde Pizza Domino, walla no nde anndiranoo caggal ɗuum, ina jeyaa heen terɗe NOW, Fedde Ann Arbor ngam haɓaade hakkeeji ruttaade, gollotooɓe e nder sanɗaaji winndere ndee, Goomu ballondiral Amerik Latin, e woɗɓe. [2] BenDor, hono hooreejo fedde NOW to Ann Arbor, ardii boykot oo. [3] Toɓɓere Detroit to NAACP rewi heen e hitaande 1990 e noddaango ngam boykot nannduɗo e caɗeele ɗee sabu Monaghan waasde jaabaade e porogaraam Operation Fair Share, baɗɗo golle ɓaleeɓe. [4] == Gollotooɓe Otooji Dental == Ko o gardiiɗo golle e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde Fuɗnaange Michigan, BenDor naatii e fedde gollotooɓe e otooji-karallaagal birooji nokkuuji 1976 e kitaale 1980 e puɗal kitaale 1990, o woniino cukko hooreejo nokku oo. == Fedde ngam moƴƴinde wooteeji Michigan == BenDor ko tergal sosngal fedde toppitiinde ko fayti e mbayliigu wooteeji to Michigan (MERA). Faandaare mayre ko tabitinde "heɓde peeje wooteeji jowitiiɗi e doosɗe demokaraasi ngam tabitinde hoolaare wootooɓe e ɓeydude wakilaagu denndaangal ɓiɓɓe leydi Amerik." Ko kanko woni hannde gardiiɗo diiwaan oo fof e hooreejo dokke. == Sarwiis laamu nokku == BenDor golliima ko ɓuri duuɓi sappo e gardagol Hooreejo, Komiseer Pewnugol, e Cukko hooreejo wuro ngam Pittsfield Charter Township, ɗo o golli ngam wallitde reende nokkuuji daneeji, sosde peeje juutɗe ngam toppitaade golle laamu, kuule ngam ñamlude ñamaale, ƴellitde binnditagol wooteeji, e ƴellitde . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] iyooopxswdb84upyo3vi2ftjojau7rn 163708 163707 2026-04-14T13:35:39Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336519170|Jan BenDor]]" 163708 wikitext text/x-wiki '''Jan BenDor''' (jibinaa ko 1946) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe, jooɗiiɗo to nokku biyeteeɗo Ann Arbor to Michigan to [[Dowlaaji Dentuɗi|leyɗeele dentuɗe Amerik]] . Anndiraa ko "Yumma sosɗo dille Centre Crise de Rape to Michigan", o innitiraa ko e suudu mawndu rewɓe Michigan e hitaande 1991. == Nguurndam gadano == BenDor jibinaa ko e hitaande 1946. O heɓi Master e golle renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, jooni o woni ko e ABD e nder porogaraam doktoraa psychologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan. == Nokku Kiriis Rewɓe == BenDor ina golloo e nokku ɗo rewɓe njippintee e nder wuro Ann Arbor. Centre oo ko gollorde wasiyaaji telefoŋaaji ɗi ngalaa ngartam, ɗi rewɓe renndo ngoo njuɓɓinta. Gaagaa ballal telefoŋ ngam kala caɗeele ɗe rewɓe njogii, Centre oo ina joginoo humpitooji ko faati e ngalu renndo, kewuuji, e pelle ballondiral. BenDor wallitii e binndanɗe ɗiɗi ganndaaɗe jowitiiɗe e nokku kiriis. ''Freedom from Rape'' ko jaaynde les leydi jogiinde humpitooji ko faati e limtooji rape nokkuuji, miijooji rape, e no renndo e doosɗe mbaɗirta pinal rape. ''No yuɓɓinirtee nokkuure kiriis-sarwisaaji rewɓe'' ko sifaa jibinannde nokkuure kiriis rewɓe Ann Arbor e njillu ngam ƴellitde nokkuure. == Goomu rewɓe Michigan ko feewti e rape == E fuɗɗoode kitaale 1970, BenDor golliima e fedde haɓantoonde warngooji ngam waylude sariyaaji dowla Michigan jowitiiɗi e warngooji. Goomu toppitiingu njulaagu rewɓe to Michigan, sosaangu e hitaande 1973, ina joginoo paandaale mum ɓurɗe teeŋtude ko « de-sexualiser » bonannde njulaagu e nawde teddeendi seedeeji ummoraade e ñaawaaɗo oo haa e tuumaaɗo oo. Kuulal Michigan jowitiingal e jikkuuji bonɗi (Sariya laamu No. 266) jaɓaama ñalnde 12 ut 1974, fuɗɗii golle ñalnde 1 abriil 1975. == Boykot Pizza Domino == E hitaande 1989, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe bayyini wonde ina woppi ballal Tom Monaghan, joom Domino’s Pizza, ngam wallitde sariyaaji luulndiiɗi ruttaade e nder diiwaan Michigan, e ustude kewuuji potɗi yuɓɓineede to Domino’s Farms to Ann Arbor. Fedde ndee hollitii kadi golle Monaghan ɗe o gollotoo e bannge ñaamo to Amerik hakkundeejo, e golle diisnondiral e gollotooɓe, e darnde makko luulndiinde senndikaaji, ko ɗum addani boykot oo. [1] Fedde ngam boykotde Pizza Domino, walla no nde anndiranoo caggal ɗuum, ina jeyaa heen terɗe NOW, Fedde Ann Arbor ngam haɓaade hakkeeji ruttaade, gollotooɓe e nder sanɗaaji winndere ndee, Goomu ballondiral Amerik Latin, e woɗɓe. [2] BenDor, hono hooreejo fedde NOW to Ann Arbor, ardii boykot oo. [3] Toɓɓere Detroit to NAACP rewi heen e hitaande 1990 e noddaango ngam boykot nannduɗo e caɗeele ɗee sabu Monaghan waasde jaabaade e porogaraam Operation Fair Share, baɗɗo golle ɓaleeɓe. [4] == Gollotooɓe Otooji Dental == Ko o gardiiɗo golle e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde Fuɗnaange Michigan, BenDor naatii e fedde gollotooɓe e otooji-karallaagal birooji nokkuuji 1976 e kitaale 1980 e puɗal kitaale 1990, o woniino cukko hooreejo nokku oo. <ref>Antracoli, Alexis A. (October 2010). "Michigan Historical Collections, Bentley Historical Library, University of Michigan:Finding aid for Jan BenDor papers, 1974-2005". Bentley Historical Library. Retrieved March 12, 2014.</ref> == Fedde ngam moƴƴinde wooteeji Michigan == BenDor ko tergal sosngal fedde toppitiinde ko fayti e mbayliigu wooteeji to Michigan (MERA). Faandaare mayre ko tabitinde "heɓde peeje wooteeji jowitiiɗi e doosɗe demokaraasi ngam tabitinde hoolaare wootooɓe e ɓeydude wakilaagu denndaangal ɓiɓɓe leydi Amerik." Ko kanko woni hannde gardiiɗo diiwaan oo fof e hooreejo dokke. == Sarwiis laamu nokku == BenDor golliima ko ɓuri duuɓi sappo e gardagol Hooreejo, Komiseer Pewnugol, e Cukko hooreejo wuro ngam Pittsfield Charter Township, ɗo o golli ngam wallitde reende nokkuuji daneeji, sosde peeje juutɗe ngam toppitaade golle laamu, kuule ngam ñamlude ñamaale, ƴellitde binnditagol wooteeji, e ƴellitde . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 9pqmdw1jv82mvaug3qy0kodbe39zmes 163709 163708 2026-04-14T13:36:03Z Sardeeq 14292 163709 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Jan BenDor''' (jibinaa ko 1946) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe, jooɗiiɗo to nokku biyeteeɗo Ann Arbor to Michigan to [[Dowlaaji Dentuɗi|leyɗeele dentuɗe Amerik]] . Anndiraa ko "Yumma sosɗo dille Centre Crise de Rape to Michigan", o innitiraa ko e suudu mawndu rewɓe Michigan e hitaande 1991. == Nguurndam gadano == BenDor jibinaa ko e hitaande 1946. O heɓi Master e golle renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, jooni o woni ko e ABD e nder porogaraam doktoraa psychologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan. == Nokku Kiriis Rewɓe == BenDor ina golloo e nokku ɗo rewɓe njippintee e nder wuro Ann Arbor. Centre oo ko gollorde wasiyaaji telefoŋaaji ɗi ngalaa ngartam, ɗi rewɓe renndo ngoo njuɓɓinta. Gaagaa ballal telefoŋ ngam kala caɗeele ɗe rewɓe njogii, Centre oo ina joginoo humpitooji ko faati e ngalu renndo, kewuuji, e pelle ballondiral. BenDor wallitii e binndanɗe ɗiɗi ganndaaɗe jowitiiɗe e nokku kiriis. ''Freedom from Rape'' ko jaaynde les leydi jogiinde humpitooji ko faati e limtooji rape nokkuuji, miijooji rape, e no renndo e doosɗe mbaɗirta pinal rape. ''No yuɓɓinirtee nokkuure kiriis-sarwisaaji rewɓe'' ko sifaa jibinannde nokkuure kiriis rewɓe Ann Arbor e njillu ngam ƴellitde nokkuure. == Goomu rewɓe Michigan ko feewti e rape == E fuɗɗoode kitaale 1970, BenDor golliima e fedde haɓantoonde warngooji ngam waylude sariyaaji dowla Michigan jowitiiɗi e warngooji. Goomu toppitiingu njulaagu rewɓe to Michigan, sosaangu e hitaande 1973, ina joginoo paandaale mum ɓurɗe teeŋtude ko « de-sexualiser » bonannde njulaagu e nawde teddeendi seedeeji ummoraade e ñaawaaɗo oo haa e tuumaaɗo oo. Kuulal Michigan jowitiingal e jikkuuji bonɗi (Sariya laamu No. 266) jaɓaama ñalnde 12 ut 1974, fuɗɗii golle ñalnde 1 abriil 1975. == Boykot Pizza Domino == E hitaande 1989, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe bayyini wonde ina woppi ballal Tom Monaghan, joom Domino’s Pizza, ngam wallitde sariyaaji luulndiiɗi ruttaade e nder diiwaan Michigan, e ustude kewuuji potɗi yuɓɓineede to Domino’s Farms to Ann Arbor. Fedde ndee hollitii kadi golle Monaghan ɗe o gollotoo e bannge ñaamo to Amerik hakkundeejo, e golle diisnondiral e gollotooɓe, e darnde makko luulndiinde senndikaaji, ko ɗum addani boykot oo. [1] Fedde ngam boykotde Pizza Domino, walla no nde anndiranoo caggal ɗuum, ina jeyaa heen terɗe NOW, Fedde Ann Arbor ngam haɓaade hakkeeji ruttaade, gollotooɓe e nder sanɗaaji winndere ndee, Goomu ballondiral Amerik Latin, e woɗɓe. [2] BenDor, hono hooreejo fedde NOW to Ann Arbor, ardii boykot oo. [3] Toɓɓere Detroit to NAACP rewi heen e hitaande 1990 e noddaango ngam boykot nannduɗo e caɗeele ɗee sabu Monaghan waasde jaabaade e porogaraam Operation Fair Share, baɗɗo golle ɓaleeɓe. [4] == Gollotooɓe Otooji Dental == Ko o gardiiɗo golle e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde Fuɗnaange Michigan, BenDor naatii e fedde gollotooɓe e otooji-karallaagal birooji nokkuuji 1976 e kitaale 1980 e puɗal kitaale 1990, o woniino cukko hooreejo nokku oo. <ref>Antracoli, Alexis A. (October 2010). "Michigan Historical Collections, Bentley Historical Library, University of Michigan:Finding aid for Jan BenDor papers, 1974-2005". Bentley Historical Library. Retrieved March 12, 2014.</ref> == Fedde ngam moƴƴinde wooteeji Michigan == BenDor ko tergal sosngal fedde toppitiinde ko fayti e mbayliigu wooteeji to Michigan (MERA). Faandaare mayre ko tabitinde "heɓde peeje wooteeji jowitiiɗi e doosɗe demokaraasi ngam tabitinde hoolaare wootooɓe e ɓeydude wakilaagu denndaangal ɓiɓɓe leydi Amerik." Ko kanko woni hannde gardiiɗo diiwaan oo fof e hooreejo dokke. == Sarwiis laamu nokku == BenDor golliima ko ɓuri duuɓi sappo e gardagol Hooreejo, Komiseer Pewnugol, e Cukko hooreejo wuro ngam Pittsfield Charter Township, ɗo o golli ngam wallitde reende nokkuuji daneeji, sosde peeje juutɗe ngam toppitaade golle laamu, kuule ngam ñamlude ñamaale, ƴellitde binnditagol wooteeji, e ƴellitde . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] rx2o8lifzi082sjc6xwel5eljg6epeh Fulgentius of Ruspe 0 39803 163711 2026-04-14T13:54:24Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Fulgentius of Ruspe''' Gordianus Fulgentius, ganndiraaɗo kadi Fulgentius mo Ruspe (462 walla 467 – 1 lewru Yarkomaa 527 walla 533), ko prelaat Kerecee’en Afrik worgo, gonnooɗo Episkop Ruspe e nder ko wiyetee hannde Tuunus, e nder teeminannde 5ɓiire e 6ɓiire. Omo teddinee no seniiɗo nii.<ref name="chapman">{{Cite web|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Saint Fulgentius|url=https://www.newadvent.org/cathen/06316a.htm|access-date=2020-09-08|website=www.newadvent.org}}<..." 163711 wikitext text/x-wiki '''Fulgentius of Ruspe''' Gordianus Fulgentius, ganndiraaɗo kadi Fulgentius mo Ruspe (462 walla 467 – 1 lewru Yarkomaa 527 walla 533), ko prelaat Kerecee’en Afrik worgo, gonnooɗo Episkop Ruspe e nder ko wiyetee hannde Tuunus, e nder teeminannde 5ɓiire e 6ɓiire. Omo teddinee no seniiɗo nii.<ref name="chapman">{{Cite web|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Saint Fulgentius|url=https://www.newadvent.org/cathen/06316a.htm|access-date=2020-09-08|website=www.newadvent.org}}</ref> == Nguurndam == Fabius Claudius Gordiyanus Fulgentius[3] jibinaa ko e hitaande 462 to Telepte (Medinet-el-Kedima hannde oo), to Tuunus, to Afrik worgo, e nder galle senaateeruuji.[2] Mawniiko biyeteeɗo Gordianus, senaateer Kartaago, ko Genseric, ƴaañoowo, ƴetti jawdi mum, caggal ɗuum riiwaa Itali. Ɓiɓɓe makko ɗiɗo ngarti caggal maayde makko; hay so tawii galle maɓɓe to Kartaago ko almuɓɓe ariyankooɓe ƴetti ɗum, ɓe keɓi heen jawdi to Bizasen.<ref name="chapman2">{{Cite web|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Saint Fulgentius|url=https://www.newadvent.org/cathen/06316a.htm|access-date=2020-09-08|website=www.newadvent.org}}</ref><ref name="chapman3">{{Cite web|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Saint Fulgentius|url=https://www.newadvent.org/cathen/06316a.htm|access-date=2020-09-08|website=www.newadvent.org}}</ref> Baaba makko Kilawdiyus maayi ko nde Fulgentius ina famɗi no feewi. Yumma makko Mariana janngini mo ɗemngal Gerek e Latin. Fulgentius wonti teeŋti e gadano oo, ina haalda ɗum no jibinannde nii. Winndiyanke nguurndam makko wiyi wonde e cukaagu makko Fulgentius waɗi golle Homer ɗee fof e siftorde.<ref name="osa">{{Cite web|url=http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|title="Saint Fulgentius of Ruspe, bishop", Order of Saint Augustine|access-date=2016-02-27|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020518/http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|url-status=dead}}</ref> O yaawi dañde teddungal mawngal e nder renndo ngam yuɓɓinde golle galle makko. Ndee innde wallitii mo heɓde posto procureur walla jom jawdi Byzacena. Ɓooytaani o suusi nguurndam jawdi, ɗum hawri e jaŋde makko diine, haa teeŋti e waaju Augustin de Hippo e Jabuura 36, ​​jowitiingal e sifaa nguurndam ɓanndu gonɗo e juutde, addani mo wonde moñño. Hedde hitaande 499 o ummiima ngam tawtoreede hermit en Thebaid to Misra, kono o wayli miijo makko nde o anndi e Eulalius, Biskop Sirakuusa, batte monofisitism e monastik Misra.<ref name="osa2">{{Cite web|url=http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|title="Saint Fulgentius of Ruspe, bishop", Order of Saint Augustine|access-date=2016-02-27|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020518/http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|url-status=dead}}</ref><ref name="osa3">{{Cite web|url=http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|title="Saint Fulgentius of Ruspe, bishop", Order of Saint Augustine|access-date=2016-02-27|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020518/http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|url-status=dead}}</ref> O ɗaɓɓiri Faustus, bismaango mo laamɗo Vandal biyeteeɗo Huneric dogni e diiwaan mum, caggal ɗuum o sosi suudu dewal to Byzacena. Faustus etinooma haɗde Fulgentius sabu ŋakkeende ɓanndu makko waɗi mo kanndidaa miskineeɓe e nguurndam tiiɗɗam e nder dewal ngal. Nde Fulgentius tiiɗnii, Faustus jaɓi mo e dow ñaawoore.<ref>{{Cite web|url=http://www.presbytersproject.ihuw.pl/index.php?id=6&SourceID=1424|title=The Presbyters Project|website=www.presbytersproject.ihuw.pl|language=en-US|access-date=2019-09-30}}</ref> Nde o anndi kuulal ɓiyiiko ngal, Mariana, mo nganndu-ɗaa meeɗaa haalde ko Fulgentius yiɗi koo, mettini heen no feewi. O dogi o fayi dame suudu dewal, omo ɗaɓɓa anndude no ekkol potɗo reende rewɓe jom suudu waawi haɗde mo ɓiyiiko gooto. Seppooji makko ngalaa nafoore, Fulgentius noon, haa jooni, ina tabitinaa e noddaango mum. Ñawanɗe Ariyankooje kese e nokku hee, ndokki Fulgentius yahde to nokku goɗɗo ɓadiiɗo. Abbot toon, hono Felix, rokki Fulgentius golle njuɓɓudi golle waktuuji e nder dewal ngal, kanko ne njuɓɓudi geɗe ruuhuyankooje. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngollodii no feewi, ko noon e hitaande 499, e nder ɓuuɓri tooñanngeeji goɗɗi, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ndogi ɓe payi Sicca Veneria. Almaami Arian gooto mo nokkuure nden yamiri ɓe nannga ɓe torlaa ɓaawo ɓe anndi ɓe ɗiɗo fuu ɓe ɗon waaja janngirde Nicene orthodox. E hitaande 500, o yilliima Rome, o juuli to yanaande nulaaɓe. Njillu makko hawri ko e konngol laamɗo Teodorik feewde e yimɓe ɓee, ngol tabitini Fulgentius e teddungal mum leslesal e majjere leydi ndii e oo aduna. Ndeen o artii to Byzacena, o mahi ɗoon suudu dewal, o suɓii hoɗde e suudu woɗndu. Innde Fulgentius yaawi saabaade, o rokkaama laabi keewɗi posto bismaango gooto e diiwaanuuji ɗi o woppitaa e golle laamɗo Ariyanke biyeteeɗo Thrasamund. O suɓii ko waasde jaɓde ɗeen ɗaɓɓaande, nde tawnoo omo anndi Thrasamund yamiriino teeŋti noon wonde ko Ariyankooɓe tan njaɓata hebbinde ɗeen jooɗorɗe.<ref>{{Cite web|url=http://www.presbytersproject.ihuw.pl/index.php?id=6&SourceID=1424|title=The Presbyters Project|website=www.presbytersproject.ihuw.pl|language=en-US|access-date=2019-09-30}}</ref><ref name="Butler2">Burns, Paul. ''Butler's Lives of the Saints:New Full Edition.'' Collegeville, MN:The Liturgical Press, 1995. {{ISBN|0-8146-2377-8}}.</ref> == Biskop leydi Ruspe == E hitaande 502 Fulgentius waawnaama ngam ƴettude posto bismaango Ruspe to leydi Tuunus hannde.[4] Nafooje makko laaɓtuɗe ɗee mbaɗii heen miijo tiiɗngo e yimɓe diiwaan makko keso oo, kono ɓooyaani ko o riiwaa Sardiin e ko ina tolnoo e capanɗe jeegom episkop en woɗɓe ɓe njogaaki darnde Arian. Papa Symmachus ina anndi caɗeele maɓɓe, ina nelda ɓe hitaande kala ko ina tolnoo e nguura e kaalis. Nde o woni to Sardini, Fulgentius wayli galle gooto to Cagliari, o felliti winndude golle keewɗe ngam wallitde jannginde Kerecee’en Afrik. E hitaande 515, o arti Afrik, caggal nde Thrasamund noddi mo toon ngam yeewtidde e makko e lomto makko Arian. Deftere makko wiyeteende Answer to Ten Objections, ina sikkaa ko jaabawuuli ɗi o waɗnoo ko fayti e jaabawuuli e darnde Niiseer katolik en. Thrasamund, mo nganndu-ɗaa ina muusi ganndal e jaŋde Fulgentius, ina huli luural renndo so tawii ɗeen hujjaaji cemmbinɗi njippiima e juuɗe yimɓe mum ariyankooɓe, yamiri yo denndaangal haalaaji Fulgentius garooji ɗii mbaawa yeewteede tan ko e hunuko. Fulgentius jaabtii e yeewtere woɗnde e darnde Arian, anndiraande hannde Defte tati to laamɗo Thrasamund. Teddungal Thrasamund e Fulgentius ɓeydii, ɗum addani mo jaɓde Fulgentius jooɗaade e Kartaago, kono caggal wullitaango keso ummoraade e diineeji Ariyankooɓe nokku oo, o riiwi Fulgentius o artiri ɗum Sardini e hitaande 520. Fulgentius sosi renndooji keewɗi wonaa tan e nder Afrik, kono kadi e nder Sardiin.<ref name="Butler">Burns, Paul. ''Butler's Lives of the Saints:New Full Edition.'' Collegeville, MN:The Liturgical Press, 1995. {{ISBN|0-8146-2377-8}}.</ref> E hitaande 523, caggal maayde Thrasamund e laamu Cat mumholic ɓiɗɗo Hilderic, Fulgentius jaɓaama hootde Ruspe e etaade waylude yimɓe ɓee e darnde katolik en. O golliima ngam moƴƴinde bonanndeeji keewɗi ɗi naatnoo e diiwaan makko ɓooyɗo oo e ŋakkeende makko. Doole e nafoore waaju makko ina luggiɗi haa ardiijo makko, hono Boniface de Carthage, ina woya e nder peeñcu kala nde o nani Fulgentius ina waaja, ina yetta Alla e yeeso yimɓe fof nde o rokki ekkol makko hono waajotooɗo oo.[5] Tenngaade e Quodvultdeus (maayi c.450) e dow ardaade ina wayi no ko Fulgentius fotnoo foolde ɗum. Caggal mum, Fulgentius woppi golle mum e nder galle laamorɗo to duunde Circinia (Kerkenna), kono o noddiraa to Ruspe, o golli toon haa o maayi ñalnde 1 lewru Yarkomaa hitaande 527[4] walla 533.[3] == Nguurndam == Nguurndam Fulgentius, (ko ɓuri heewde ko Ferrandus mo Kartaago, kono ko ɓuri jooni ko Redemptus mo Telepte) ina waɗi nafoore e daartiyankooɓe no winndannde eggugol yimɓe mawɓe renndo to Itali, Sisili e Sardini sabu waylo-waylo laamɓe Vandal to Fuɗnaange Afrik, Medira e Naviga ƴellitaare galle monastik episkopaal. == Binndi == Ko o ganndo diine, golle Fulgentius ina kollita ganndal e ɗemngal Gerek e nanondiral tiiɗngal e Augustin mo Hippo. O heewi winndude ko feewti e Ariyankaagal e Pelagiyankaagal. Won e ɓataakeeji e waajooji jeetati ina nguuri e Fulgentius. E nder yontaaji hakkundeeji, o hawri ko e Fabius Planciades Fulgentius, o sikkaa ko kanko woni binnduɗo Mitooji lolluɗi ɗii, kono ngool anndinde ina naamnii hannde. Taƴe tati e binndol Fulgentius ina tawee e appendix deftere Henri Kardinal de Lubac, « Katolik » (asli Farayse 1947, bayyinaango Engele ɓooyngo 1988 Ignatius Press). == Jaŋde == Filiyok Fulgentius winndi nder ɓataake maako haa Piyeer dow nuɗɗinki: "Joggoɗee bee sembe maako, taa on ɗon sikka dow Ruuhu Ceniiɗo gooto, kanko woni Ruuhu gooto nder Baaba e Ɓiɗɗo, ɗon wurta diga Baaba e Ɓiɗɗo. Ngam Ɓiɗɗo wi'i: 'To Ruuhu Goonga wari, ngam o ɗonno janngina Baaba, o ɗon wurta diga Baaba maako,' Goonga."[7] Fulgentius haalaani laaɓndal ko woni caggal ɗuum « mbayliigu » (1215) Lateran IV. E nder deftere makko Treatise contre Fabianus: "Goonga, geɗal men e ɓanndu Joomiraawo e ƴiiƴam mum nde en ñaami mburu makko, en njari koppi makko, ina janngina en wonde en potii maayde e aduna."[8] O hollitii wonde "en ñaamii mburu makko, en njarii koppi makko." Seniiɗo Ortodoks Riisi, bismaango, e ganndo diine, Sylvester Malevansky, fawii ko e pneumatologie Fulgentius nde o rokki firo Ortodoks Fuɗnaange ngam ɗum.[9] == Teddungal == Ñalngu senngo makko ko ñalnde 1 lewru Yarkomaa, ñalawma maayde makko. Ko heddii e makko ko Bouvines to Farayse e hitaande 1903.[5] == Tuugnorgal == 78zsbn70lpb1152dpewqrplhwmjamau 163712 163711 2026-04-14T13:54:43Z Isa Oumar 9821 163712 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fulgentius of Ruspe''' Gordianus Fulgentius, ganndiraaɗo kadi Fulgentius mo Ruspe (462 walla 467 – 1 lewru Yarkomaa 527 walla 533), ko prelaat Kerecee’en Afrik worgo, gonnooɗo Episkop Ruspe e nder ko wiyetee hannde Tuunus, e nder teeminannde 5ɓiire e 6ɓiire. Omo teddinee no seniiɗo nii.<ref name="chapman">{{Cite web|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Saint Fulgentius|url=https://www.newadvent.org/cathen/06316a.htm|access-date=2020-09-08|website=www.newadvent.org}}</ref> == Nguurndam == Fabius Claudius Gordiyanus Fulgentius[3] jibinaa ko e hitaande 462 to Telepte (Medinet-el-Kedima hannde oo), to Tuunus, to Afrik worgo, e nder galle senaateeruuji.[2] Mawniiko biyeteeɗo Gordianus, senaateer Kartaago, ko Genseric, ƴaañoowo, ƴetti jawdi mum, caggal ɗuum riiwaa Itali. Ɓiɓɓe makko ɗiɗo ngarti caggal maayde makko; hay so tawii galle maɓɓe to Kartaago ko almuɓɓe ariyankooɓe ƴetti ɗum, ɓe keɓi heen jawdi to Bizasen.<ref name="chapman2">{{Cite web|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Saint Fulgentius|url=https://www.newadvent.org/cathen/06316a.htm|access-date=2020-09-08|website=www.newadvent.org}}</ref><ref name="chapman3">{{Cite web|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Saint Fulgentius|url=https://www.newadvent.org/cathen/06316a.htm|access-date=2020-09-08|website=www.newadvent.org}}</ref> Baaba makko Kilawdiyus maayi ko nde Fulgentius ina famɗi no feewi. Yumma makko Mariana janngini mo ɗemngal Gerek e Latin. Fulgentius wonti teeŋti e gadano oo, ina haalda ɗum no jibinannde nii. Winndiyanke nguurndam makko wiyi wonde e cukaagu makko Fulgentius waɗi golle Homer ɗee fof e siftorde.<ref name="osa">{{Cite web|url=http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|title="Saint Fulgentius of Ruspe, bishop", Order of Saint Augustine|access-date=2016-02-27|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020518/http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|url-status=dead}}</ref> O yaawi dañde teddungal mawngal e nder renndo ngam yuɓɓinde golle galle makko. Ndee innde wallitii mo heɓde posto procureur walla jom jawdi Byzacena. Ɓooytaani o suusi nguurndam jawdi, ɗum hawri e jaŋde makko diine, haa teeŋti e waaju Augustin de Hippo e Jabuura 36, ​​jowitiingal e sifaa nguurndam ɓanndu gonɗo e juutde, addani mo wonde moñño. Hedde hitaande 499 o ummiima ngam tawtoreede hermit en Thebaid to Misra, kono o wayli miijo makko nde o anndi e Eulalius, Biskop Sirakuusa, batte monofisitism e monastik Misra.<ref name="osa2">{{Cite web|url=http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|title="Saint Fulgentius of Ruspe, bishop", Order of Saint Augustine|access-date=2016-02-27|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020518/http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|url-status=dead}}</ref><ref name="osa3">{{Cite web|url=http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|title="Saint Fulgentius of Ruspe, bishop", Order of Saint Augustine|access-date=2016-02-27|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020518/http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|url-status=dead}}</ref> O ɗaɓɓiri Faustus, bismaango mo laamɗo Vandal biyeteeɗo Huneric dogni e diiwaan mum, caggal ɗuum o sosi suudu dewal to Byzacena. Faustus etinooma haɗde Fulgentius sabu ŋakkeende ɓanndu makko waɗi mo kanndidaa miskineeɓe e nguurndam tiiɗɗam e nder dewal ngal. Nde Fulgentius tiiɗnii, Faustus jaɓi mo e dow ñaawoore.<ref>{{Cite web|url=http://www.presbytersproject.ihuw.pl/index.php?id=6&SourceID=1424|title=The Presbyters Project|website=www.presbytersproject.ihuw.pl|language=en-US|access-date=2019-09-30}}</ref> Nde o anndi kuulal ɓiyiiko ngal, Mariana, mo nganndu-ɗaa meeɗaa haalde ko Fulgentius yiɗi koo, mettini heen no feewi. O dogi o fayi dame suudu dewal, omo ɗaɓɓa anndude no ekkol potɗo reende rewɓe jom suudu waawi haɗde mo ɓiyiiko gooto. Seppooji makko ngalaa nafoore, Fulgentius noon, haa jooni, ina tabitinaa e noddaango mum. Ñawanɗe Ariyankooje kese e nokku hee, ndokki Fulgentius yahde to nokku goɗɗo ɓadiiɗo. Abbot toon, hono Felix, rokki Fulgentius golle njuɓɓudi golle waktuuji e nder dewal ngal, kanko ne njuɓɓudi geɗe ruuhuyankooje. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngollodii no feewi, ko noon e hitaande 499, e nder ɓuuɓri tooñanngeeji goɗɗi, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ndogi ɓe payi Sicca Veneria. Almaami Arian gooto mo nokkuure nden yamiri ɓe nannga ɓe torlaa ɓaawo ɓe anndi ɓe ɗiɗo fuu ɓe ɗon waaja janngirde Nicene orthodox. E hitaande 500, o yilliima Rome, o juuli to yanaande nulaaɓe. Njillu makko hawri ko e konngol laamɗo Teodorik feewde e yimɓe ɓee, ngol tabitini Fulgentius e teddungal mum leslesal e majjere leydi ndii e oo aduna. Ndeen o artii to Byzacena, o mahi ɗoon suudu dewal, o suɓii hoɗde e suudu woɗndu. Innde Fulgentius yaawi saabaade, o rokkaama laabi keewɗi posto bismaango gooto e diiwaanuuji ɗi o woppitaa e golle laamɗo Ariyanke biyeteeɗo Thrasamund. O suɓii ko waasde jaɓde ɗeen ɗaɓɓaande, nde tawnoo omo anndi Thrasamund yamiriino teeŋti noon wonde ko Ariyankooɓe tan njaɓata hebbinde ɗeen jooɗorɗe.<ref>{{Cite web|url=http://www.presbytersproject.ihuw.pl/index.php?id=6&SourceID=1424|title=The Presbyters Project|website=www.presbytersproject.ihuw.pl|language=en-US|access-date=2019-09-30}}</ref><ref name="Butler2">Burns, Paul. ''Butler's Lives of the Saints:New Full Edition.'' Collegeville, MN:The Liturgical Press, 1995. {{ISBN|0-8146-2377-8}}.</ref> == Biskop leydi Ruspe == E hitaande 502 Fulgentius waawnaama ngam ƴettude posto bismaango Ruspe to leydi Tuunus hannde.[4] Nafooje makko laaɓtuɗe ɗee mbaɗii heen miijo tiiɗngo e yimɓe diiwaan makko keso oo, kono ɓooyaani ko o riiwaa Sardiin e ko ina tolnoo e capanɗe jeegom episkop en woɗɓe ɓe njogaaki darnde Arian. Papa Symmachus ina anndi caɗeele maɓɓe, ina nelda ɓe hitaande kala ko ina tolnoo e nguura e kaalis. Nde o woni to Sardini, Fulgentius wayli galle gooto to Cagliari, o felliti winndude golle keewɗe ngam wallitde jannginde Kerecee’en Afrik. E hitaande 515, o arti Afrik, caggal nde Thrasamund noddi mo toon ngam yeewtidde e makko e lomto makko Arian. Deftere makko wiyeteende Answer to Ten Objections, ina sikkaa ko jaabawuuli ɗi o waɗnoo ko fayti e jaabawuuli e darnde Niiseer katolik en. Thrasamund, mo nganndu-ɗaa ina muusi ganndal e jaŋde Fulgentius, ina huli luural renndo so tawii ɗeen hujjaaji cemmbinɗi njippiima e juuɗe yimɓe mum ariyankooɓe, yamiri yo denndaangal haalaaji Fulgentius garooji ɗii mbaawa yeewteede tan ko e hunuko. Fulgentius jaabtii e yeewtere woɗnde e darnde Arian, anndiraande hannde Defte tati to laamɗo Thrasamund. Teddungal Thrasamund e Fulgentius ɓeydii, ɗum addani mo jaɓde Fulgentius jooɗaade e Kartaago, kono caggal wullitaango keso ummoraade e diineeji Ariyankooɓe nokku oo, o riiwi Fulgentius o artiri ɗum Sardini e hitaande 520. Fulgentius sosi renndooji keewɗi wonaa tan e nder Afrik, kono kadi e nder Sardiin.<ref name="Butler">Burns, Paul. ''Butler's Lives of the Saints:New Full Edition.'' Collegeville, MN:The Liturgical Press, 1995. {{ISBN|0-8146-2377-8}}.</ref> E hitaande 523, caggal maayde Thrasamund e laamu Cat mumholic ɓiɗɗo Hilderic, Fulgentius jaɓaama hootde Ruspe e etaade waylude yimɓe ɓee e darnde katolik en. O golliima ngam moƴƴinde bonanndeeji keewɗi ɗi naatnoo e diiwaan makko ɓooyɗo oo e ŋakkeende makko. Doole e nafoore waaju makko ina luggiɗi haa ardiijo makko, hono Boniface de Carthage, ina woya e nder peeñcu kala nde o nani Fulgentius ina waaja, ina yetta Alla e yeeso yimɓe fof nde o rokki ekkol makko hono waajotooɗo oo.[5] Tenngaade e Quodvultdeus (maayi c.450) e dow ardaade ina wayi no ko Fulgentius fotnoo foolde ɗum. Caggal mum, Fulgentius woppi golle mum e nder galle laamorɗo to duunde Circinia (Kerkenna), kono o noddiraa to Ruspe, o golli toon haa o maayi ñalnde 1 lewru Yarkomaa hitaande 527[4] walla 533.[3] == Nguurndam == Nguurndam Fulgentius, (ko ɓuri heewde ko Ferrandus mo Kartaago, kono ko ɓuri jooni ko Redemptus mo Telepte) ina waɗi nafoore e daartiyankooɓe no winndannde eggugol yimɓe mawɓe renndo to Itali, Sisili e Sardini sabu waylo-waylo laamɓe Vandal to Fuɗnaange Afrik, Medira e Naviga ƴellitaare galle monastik episkopaal. == Binndi == Ko o ganndo diine, golle Fulgentius ina kollita ganndal e ɗemngal Gerek e nanondiral tiiɗngal e Augustin mo Hippo. O heewi winndude ko feewti e Ariyankaagal e Pelagiyankaagal. Won e ɓataakeeji e waajooji jeetati ina nguuri e Fulgentius. E nder yontaaji hakkundeeji, o hawri ko e Fabius Planciades Fulgentius, o sikkaa ko kanko woni binnduɗo Mitooji lolluɗi ɗii, kono ngool anndinde ina naamnii hannde. Taƴe tati e binndol Fulgentius ina tawee e appendix deftere Henri Kardinal de Lubac, « Katolik » (asli Farayse 1947, bayyinaango Engele ɓooyngo 1988 Ignatius Press). == Jaŋde == Filiyok Fulgentius winndi nder ɓataake maako haa Piyeer dow nuɗɗinki: "Joggoɗee bee sembe maako, taa on ɗon sikka dow Ruuhu Ceniiɗo gooto, kanko woni Ruuhu gooto nder Baaba e Ɓiɗɗo, ɗon wurta diga Baaba e Ɓiɗɗo. Ngam Ɓiɗɗo wi'i: 'To Ruuhu Goonga wari, ngam o ɗonno janngina Baaba, o ɗon wurta diga Baaba maako,' Goonga."[7] Fulgentius haalaani laaɓndal ko woni caggal ɗuum « mbayliigu » (1215) Lateran IV. E nder deftere makko Treatise contre Fabianus: "Goonga, geɗal men e ɓanndu Joomiraawo e ƴiiƴam mum nde en ñaami mburu makko, en njari koppi makko, ina janngina en wonde en potii maayde e aduna."[8] O hollitii wonde "en ñaamii mburu makko, en njarii koppi makko." Seniiɗo Ortodoks Riisi, bismaango, e ganndo diine, Sylvester Malevansky, fawii ko e pneumatologie Fulgentius nde o rokki firo Ortodoks Fuɗnaange ngam ɗum.[9] == Teddungal == Ñalngu senngo makko ko ñalnde 1 lewru Yarkomaa, ñalawma maayde makko. Ko heddii e makko ko Bouvines to Farayse e hitaande 1903.[5] == Tuugnorgal == k3k91v901zu16rz43rs9ln40k3stmcg 163713 163712 2026-04-14T13:55:27Z Isa Oumar 9821 163713 wikitext text/x-wiki {{Databox}}{{Databox}}'''Fulgentius of Ruspe''' Gordianus Fulgentius, ganndiraaɗo kadi Fulgentius mo Ruspe (462 walla 467 – 1 lewru Yarkomaa 527 walla 533), ko prelaat Kerecee’en Afrik worgo, gonnooɗo Episkop Ruspe e nder ko wiyetee hannde Tuunus, e nder teeminannde 5ɓiire e 6ɓiire. Omo teddinee no seniiɗo nii.<ref name="chapman">{{Cite web|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Saint Fulgentius|url=https://www.newadvent.org/cathen/06316a.htm|access-date=2020-09-08|website=www.newadvent.org}}</ref> == Nguurndam == Fabius Claudius Gordiyanus Fulgentius[3] jibinaa ko e hitaande 462 to Telepte (Medinet-el-Kedima hannde oo), to Tuunus, to Afrik worgo, e nder galle senaateeruuji.[2] Mawniiko biyeteeɗo Gordianus, senaateer Kartaago, ko Genseric, ƴaañoowo, ƴetti jawdi mum, caggal ɗuum riiwaa Itali. Ɓiɓɓe makko ɗiɗo ngarti caggal maayde makko; hay so tawii galle maɓɓe to Kartaago ko almuɓɓe ariyankooɓe ƴetti ɗum, ɓe keɓi heen jawdi to Bizasen.<ref name="chapman2">{{Cite web|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Saint Fulgentius|url=https://www.newadvent.org/cathen/06316a.htm|access-date=2020-09-08|website=www.newadvent.org}}</ref><ref name="chapman3">{{Cite web|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Saint Fulgentius|url=https://www.newadvent.org/cathen/06316a.htm|access-date=2020-09-08|website=www.newadvent.org}}</ref> Baaba makko Kilawdiyus maayi ko nde Fulgentius ina famɗi no feewi. Yumma makko Mariana janngini mo ɗemngal Gerek e Latin. Fulgentius wonti teeŋti e gadano oo, ina haalda ɗum no jibinannde nii. Winndiyanke nguurndam makko wiyi wonde e cukaagu makko Fulgentius waɗi golle Homer ɗee fof e siftorde.<ref name="osa">{{Cite web|url=http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|title="Saint Fulgentius of Ruspe, bishop", Order of Saint Augustine|access-date=2016-02-27|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020518/http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|url-status=dead}}</ref> O yaawi dañde teddungal mawngal e nder renndo ngam yuɓɓinde golle galle makko. Ndee innde wallitii mo heɓde posto procureur walla jom jawdi Byzacena. Ɓooytaani o suusi nguurndam jawdi, ɗum hawri e jaŋde makko diine, haa teeŋti e waaju Augustin de Hippo e Jabuura 36, ​​jowitiingal e sifaa nguurndam ɓanndu gonɗo e juutde, addani mo wonde moñño. Hedde hitaande 499 o ummiima ngam tawtoreede hermit en Thebaid to Misra, kono o wayli miijo makko nde o anndi e Eulalius, Biskop Sirakuusa, batte monofisitism e monastik Misra.<ref name="osa2">{{Cite web|url=http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|title="Saint Fulgentius of Ruspe, bishop", Order of Saint Augustine|access-date=2016-02-27|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020518/http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|url-status=dead}}</ref><ref name="osa3">{{Cite web|url=http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|title="Saint Fulgentius of Ruspe, bishop", Order of Saint Augustine|access-date=2016-02-27|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020518/http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|url-status=dead}}</ref> O ɗaɓɓiri Faustus, bismaango mo laamɗo Vandal biyeteeɗo Huneric dogni e diiwaan mum, caggal ɗuum o sosi suudu dewal to Byzacena. Faustus etinooma haɗde Fulgentius sabu ŋakkeende ɓanndu makko waɗi mo kanndidaa miskineeɓe e nguurndam tiiɗɗam e nder dewal ngal. Nde Fulgentius tiiɗnii, Faustus jaɓi mo e dow ñaawoore.<ref>{{Cite web|url=http://www.presbytersproject.ihuw.pl/index.php?id=6&SourceID=1424|title=The Presbyters Project|website=www.presbytersproject.ihuw.pl|language=en-US|access-date=2019-09-30}}</ref> Nde o anndi kuulal ɓiyiiko ngal, Mariana, mo nganndu-ɗaa meeɗaa haalde ko Fulgentius yiɗi koo, mettini heen no feewi. O dogi o fayi dame suudu dewal, omo ɗaɓɓa anndude no ekkol potɗo reende rewɓe jom suudu waawi haɗde mo ɓiyiiko gooto. Seppooji makko ngalaa nafoore, Fulgentius noon, haa jooni, ina tabitinaa e noddaango mum. Ñawanɗe Ariyankooje kese e nokku hee, ndokki Fulgentius yahde to nokku goɗɗo ɓadiiɗo. Abbot toon, hono Felix, rokki Fulgentius golle njuɓɓudi golle waktuuji e nder dewal ngal, kanko ne njuɓɓudi geɗe ruuhuyankooje. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngollodii no feewi, ko noon e hitaande 499, e nder ɓuuɓri tooñanngeeji goɗɗi, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ndogi ɓe payi Sicca Veneria. Almaami Arian gooto mo nokkuure nden yamiri ɓe nannga ɓe torlaa ɓaawo ɓe anndi ɓe ɗiɗo fuu ɓe ɗon waaja janngirde Nicene orthodox. E hitaande 500, o yilliima Rome, o juuli to yanaande nulaaɓe. Njillu makko hawri ko e konngol laamɗo Teodorik feewde e yimɓe ɓee, ngol tabitini Fulgentius e teddungal mum leslesal e majjere leydi ndii e oo aduna. Ndeen o artii to Byzacena, o mahi ɗoon suudu dewal, o suɓii hoɗde e suudu woɗndu. Innde Fulgentius yaawi saabaade, o rokkaama laabi keewɗi posto bismaango gooto e diiwaanuuji ɗi o woppitaa e golle laamɗo Ariyanke biyeteeɗo Thrasamund. O suɓii ko waasde jaɓde ɗeen ɗaɓɓaande, nde tawnoo omo anndi Thrasamund yamiriino teeŋti noon wonde ko Ariyankooɓe tan njaɓata hebbinde ɗeen jooɗorɗe.<ref>{{Cite web|url=http://www.presbytersproject.ihuw.pl/index.php?id=6&SourceID=1424|title=The Presbyters Project|website=www.presbytersproject.ihuw.pl|language=en-US|access-date=2019-09-30}}</ref><ref name="Butler2">Burns, Paul. ''Butler's Lives of the Saints:New Full Edition.'' Collegeville, MN:The Liturgical Press, 1995. {{ISBN|0-8146-2377-8}}.</ref> == Biskop leydi Ruspe == E hitaande 502 Fulgentius waawnaama ngam ƴettude posto bismaango Ruspe to leydi Tuunus hannde.[4] Nafooje makko laaɓtuɗe ɗee mbaɗii heen miijo tiiɗngo e yimɓe diiwaan makko keso oo, kono ɓooyaani ko o riiwaa Sardiin e ko ina tolnoo e capanɗe jeegom episkop en woɗɓe ɓe njogaaki darnde Arian. Papa Symmachus ina anndi caɗeele maɓɓe, ina nelda ɓe hitaande kala ko ina tolnoo e nguura e kaalis. Nde o woni to Sardini, Fulgentius wayli galle gooto to Cagliari, o felliti winndude golle keewɗe ngam wallitde jannginde Kerecee’en Afrik. E hitaande 515, o arti Afrik, caggal nde Thrasamund noddi mo toon ngam yeewtidde e makko e lomto makko Arian. Deftere makko wiyeteende Answer to Ten Objections, ina sikkaa ko jaabawuuli ɗi o waɗnoo ko fayti e jaabawuuli e darnde Niiseer katolik en. Thrasamund, mo nganndu-ɗaa ina muusi ganndal e jaŋde Fulgentius, ina huli luural renndo so tawii ɗeen hujjaaji cemmbinɗi njippiima e juuɗe yimɓe mum ariyankooɓe, yamiri yo denndaangal haalaaji Fulgentius garooji ɗii mbaawa yeewteede tan ko e hunuko. Fulgentius jaabtii e yeewtere woɗnde e darnde Arian, anndiraande hannde Defte tati to laamɗo Thrasamund. Teddungal Thrasamund e Fulgentius ɓeydii, ɗum addani mo jaɓde Fulgentius jooɗaade e Kartaago, kono caggal wullitaango keso ummoraade e diineeji Ariyankooɓe nokku oo, o riiwi Fulgentius o artiri ɗum Sardini e hitaande 520. Fulgentius sosi renndooji keewɗi wonaa tan e nder Afrik, kono kadi e nder Sardiin.<ref name="Butler">Burns, Paul. ''Butler's Lives of the Saints:New Full Edition.'' Collegeville, MN:The Liturgical Press, 1995. {{ISBN|0-8146-2377-8}}.</ref> E hitaande 523, caggal maayde Thrasamund e laamu Cat mumholic ɓiɗɗo Hilderic, Fulgentius jaɓaama hootde Ruspe e etaade waylude yimɓe ɓee e darnde katolik en. O golliima ngam moƴƴinde bonanndeeji keewɗi ɗi naatnoo e diiwaan makko ɓooyɗo oo e ŋakkeende makko. Doole e nafoore waaju makko ina luggiɗi haa ardiijo makko, hono Boniface de Carthage, ina woya e nder peeñcu kala nde o nani Fulgentius ina waaja, ina yetta Alla e yeeso yimɓe fof nde o rokki ekkol makko hono waajotooɗo oo.[5] Tenngaade e Quodvultdeus (maayi c.450) e dow ardaade ina wayi no ko Fulgentius fotnoo foolde ɗum. Caggal mum, Fulgentius woppi golle mum e nder galle laamorɗo to duunde Circinia (Kerkenna), kono o noddiraa to Ruspe, o golli toon haa o maayi ñalnde 1 lewru Yarkomaa hitaande 527[4] walla 533.[3] == Nguurndam == Nguurndam Fulgentius, (ko ɓuri heewde ko Ferrandus mo Kartaago, kono ko ɓuri jooni ko Redemptus mo Telepte) ina waɗi nafoore e daartiyankooɓe no winndannde eggugol yimɓe mawɓe renndo to Itali, Sisili e Sardini sabu waylo-waylo laamɓe Vandal to Fuɗnaange Afrik, Medira e Naviga ƴellitaare galle monastik episkopaal. == Binndi == Ko o ganndo diine, golle Fulgentius ina kollita ganndal e ɗemngal Gerek e nanondiral tiiɗngal e Augustin mo Hippo. O heewi winndude ko feewti e Ariyankaagal e Pelagiyankaagal. Won e ɓataakeeji e waajooji jeetati ina nguuri e Fulgentius. E nder yontaaji hakkundeeji, o hawri ko e Fabius Planciades Fulgentius, o sikkaa ko kanko woni binnduɗo Mitooji lolluɗi ɗii, kono ngool anndinde ina naamnii hannde. Taƴe tati e binndol Fulgentius ina tawee e appendix deftere Henri Kardinal de Lubac, « Katolik » (asli Farayse 1947, bayyinaango Engele ɓooyngo 1988 Ignatius Press). == Jaŋde == Filiyok Fulgentius winndi nder ɓataake maako haa Piyeer dow nuɗɗinki: "Joggoɗee bee sembe maako, taa on ɗon sikka dow Ruuhu Ceniiɗo gooto, kanko woni Ruuhu gooto nder Baaba e Ɓiɗɗo, ɗon wurta diga Baaba e Ɓiɗɗo. Ngam Ɓiɗɗo wi'i: 'To Ruuhu Goonga wari, ngam o ɗonno janngina Baaba, o ɗon wurta diga Baaba maako,' Goonga."[7] Fulgentius haalaani laaɓndal ko woni caggal ɗuum « mbayliigu » (1215) Lateran IV. E nder deftere makko Treatise contre Fabianus: "Goonga, geɗal men e ɓanndu Joomiraawo e ƴiiƴam mum nde en ñaami mburu makko, en njari koppi makko, ina janngina en wonde en potii maayde e aduna."[8] O hollitii wonde "en ñaamii mburu makko, en njarii koppi makko." Seniiɗo Ortodoks Riisi, bismaango, e ganndo diine, Sylvester Malevansky, fawii ko e pneumatologie Fulgentius nde o rokki firo Ortodoks Fuɗnaange ngam ɗum.[9] == Teddungal == Ñalngu senngo makko ko ñalnde 1 lewru Yarkomaa, ñalawma maayde makko. Ko heddii e makko ko Bouvines to Farayse e hitaande 1903.[5] == Tuugnorgal == jz7e0xevon7johgtzvvtouc86q1frhl 163714 163713 2026-04-14T13:56:36Z Isa Oumar 9821 163714 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fulgentius of Ruspe''' Gordianus Fulgentius, ganndiraaɗo kadi Fulgentius mo Ruspe (462 walla 467 – 1 lewru Yarkomaa 527 walla 533), ko prelaat Kerecee’en Afrik worgo, gonnooɗo Episkop Ruspe e nder ko wiyetee hannde Tuunus, e nder teeminannde 5ɓiire e 6ɓiire. Omo teddinee no seniiɗo nii.<ref name="chapman">{{Cite web|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Saint Fulgentius|url=https://www.newadvent.org/cathen/06316a.htm|access-date=2020-09-08|website=www.newadvent.org}}</ref> == Nguurndam == Fabius Claudius Gordiyanus Fulgentius[3] jibinaa ko e hitaande 462 to Telepte (Medinet-el-Kedima hannde oo), to Tuunus, to Afrik worgo, e nder galle senaateeruuji.[2] Mawniiko biyeteeɗo Gordianus, senaateer Kartaago, ko Genseric, ƴaañoowo, ƴetti jawdi mum, caggal ɗuum riiwaa Itali. Ɓiɓɓe makko ɗiɗo ngarti caggal maayde makko; hay so tawii galle maɓɓe to Kartaago ko almuɓɓe ariyankooɓe ƴetti ɗum, ɓe keɓi heen jawdi to Bizasen.<ref name="chapman2">{{Cite web|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Saint Fulgentius|url=https://www.newadvent.org/cathen/06316a.htm|access-date=2020-09-08|website=www.newadvent.org}}</ref><ref name="chapman3">{{Cite web|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Saint Fulgentius|url=https://www.newadvent.org/cathen/06316a.htm|access-date=2020-09-08|website=www.newadvent.org}}</ref> Baaba makko Kilawdiyus maayi ko nde Fulgentius ina famɗi no feewi. Yumma makko Mariana janngini mo ɗemngal Gerek e Latin. Fulgentius wonti teeŋti e gadano oo, ina haalda ɗum no jibinannde nii. Winndiyanke nguurndam makko wiyi wonde e cukaagu makko Fulgentius waɗi golle Homer ɗee fof e siftorde.<ref name="osa">{{Cite web|url=http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|title="Saint Fulgentius of Ruspe, bishop", Order of Saint Augustine|access-date=2016-02-27|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020518/http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|url-status=dead}}</ref> O yaawi dañde teddungal mawngal e nder renndo ngam yuɓɓinde golle galle makko. Ndee innde wallitii mo heɓde posto procureur walla jom jawdi Byzacena. Ɓooytaani o suusi nguurndam jawdi, ɗum hawri e jaŋde makko diine, haa teeŋti e waaju Augustin de Hippo e Jabuura 36, ​​jowitiingal e sifaa nguurndam ɓanndu gonɗo e juutde, addani mo wonde moñño. Hedde hitaande 499 o ummiima ngam tawtoreede hermit en Thebaid to Misra, kono o wayli miijo makko nde o anndi e Eulalius, Biskop Sirakuusa, batte monofisitism e monastik Misra.<ref name="osa2">{{Cite web|url=http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|title="Saint Fulgentius of Ruspe, bishop", Order of Saint Augustine|access-date=2016-02-27|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020518/http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|url-status=dead}}</ref><ref name="osa3">{{Cite web|url=http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|title="Saint Fulgentius of Ruspe, bishop", Order of Saint Augustine|access-date=2016-02-27|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020518/http://augustinians.net/index.php?page=fulgentius_en|url-status=dead}}</ref> O ɗaɓɓiri Faustus, bismaango mo laamɗo Vandal biyeteeɗo Huneric dogni e diiwaan mum, caggal ɗuum o sosi suudu dewal to Byzacena. Faustus etinooma haɗde Fulgentius sabu ŋakkeende ɓanndu makko waɗi mo kanndidaa miskineeɓe e nguurndam tiiɗɗam e nder dewal ngal. Nde Fulgentius tiiɗnii, Faustus jaɓi mo e dow ñaawoore.<ref>{{Cite web|url=http://www.presbytersproject.ihuw.pl/index.php?id=6&SourceID=1424|title=The Presbyters Project|website=www.presbytersproject.ihuw.pl|language=en-US|access-date=2019-09-30}}</ref> Nde o anndi kuulal ɓiyiiko ngal, Mariana, mo nganndu-ɗaa meeɗaa haalde ko Fulgentius yiɗi koo, mettini heen no feewi. O dogi o fayi dame suudu dewal, omo ɗaɓɓa anndude no ekkol potɗo reende rewɓe jom suudu waawi haɗde mo ɓiyiiko gooto. Seppooji makko ngalaa nafoore, Fulgentius noon, haa jooni, ina tabitinaa e noddaango mum. Ñawanɗe Ariyankooje kese e nokku hee, ndokki Fulgentius yahde to nokku goɗɗo ɓadiiɗo. Abbot toon, hono Felix, rokki Fulgentius golle njuɓɓudi golle waktuuji e nder dewal ngal, kanko ne njuɓɓudi geɗe ruuhuyankooje. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngollodii no feewi, ko noon e hitaande 499, e nder ɓuuɓri tooñanngeeji goɗɗi, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ndogi ɓe payi Sicca Veneria. Almaami Arian gooto mo nokkuure nden yamiri ɓe nannga ɓe torlaa ɓaawo ɓe anndi ɓe ɗiɗo fuu ɓe ɗon waaja janngirde Nicene orthodox. E hitaande 500, o yilliima Rome, o juuli to yanaande nulaaɓe. Njillu makko hawri ko e konngol laamɗo Teodorik feewde e yimɓe ɓee, ngol tabitini Fulgentius e teddungal mum leslesal e majjere leydi ndii e oo aduna. Ndeen o artii to Byzacena, o mahi ɗoon suudu dewal, o suɓii hoɗde e suudu woɗndu. Innde Fulgentius yaawi saabaade, o rokkaama laabi keewɗi posto bismaango gooto e diiwaanuuji ɗi o woppitaa e golle laamɗo Ariyanke biyeteeɗo Thrasamund. O suɓii ko waasde jaɓde ɗeen ɗaɓɓaande, nde tawnoo omo anndi Thrasamund yamiriino teeŋti noon wonde ko Ariyankooɓe tan njaɓata hebbinde ɗeen jooɗorɗe.<ref>{{Cite web|url=http://www.presbytersproject.ihuw.pl/index.php?id=6&SourceID=1424|title=The Presbyters Project|website=www.presbytersproject.ihuw.pl|language=en-US|access-date=2019-09-30}}</ref><ref name="Butler2">Burns, Paul. ''Butler's Lives of the Saints:New Full Edition.'' Collegeville, MN:The Liturgical Press, 1995. {{ISBN|0-8146-2377-8}}.</ref> == Biskop leydi Ruspe == E hitaande 502 Fulgentius waawnaama ngam ƴettude posto bismaango Ruspe to leydi Tuunus hannde.[4] Nafooje makko laaɓtuɗe ɗee mbaɗii heen miijo tiiɗngo e yimɓe diiwaan makko keso oo, kono ɓooyaani ko o riiwaa Sardiin e ko ina tolnoo e capanɗe jeegom episkop en woɗɓe ɓe njogaaki darnde Arian. Papa Symmachus ina anndi caɗeele maɓɓe, ina nelda ɓe hitaande kala ko ina tolnoo e nguura e kaalis. Nde o woni to Sardini, Fulgentius wayli galle gooto to Cagliari, o felliti winndude golle keewɗe ngam wallitde jannginde Kerecee’en Afrik. E hitaande 515, o arti Afrik, caggal nde Thrasamund noddi mo toon ngam yeewtidde e makko e lomto makko Arian. Deftere makko wiyeteende Answer to Ten Objections, ina sikkaa ko jaabawuuli ɗi o waɗnoo ko fayti e jaabawuuli e darnde Niiseer katolik en. Thrasamund, mo nganndu-ɗaa ina muusi ganndal e jaŋde Fulgentius, ina huli luural renndo so tawii ɗeen hujjaaji cemmbinɗi njippiima e juuɗe yimɓe mum ariyankooɓe, yamiri yo denndaangal haalaaji Fulgentius garooji ɗii mbaawa yeewteede tan ko e hunuko. Fulgentius jaabtii e yeewtere woɗnde e darnde Arian, anndiraande hannde Defte tati to laamɗo Thrasamund. Teddungal Thrasamund e Fulgentius ɓeydii, ɗum addani mo jaɓde Fulgentius jooɗaade e Kartaago, kono caggal wullitaango keso ummoraade e diineeji Ariyankooɓe nokku oo, o riiwi Fulgentius o artiri ɗum Sardini e hitaande 520. Fulgentius sosi renndooji keewɗi wonaa tan e nder Afrik, kono kadi e nder Sardiin.<ref name="Butler">Burns, Paul. ''Butler's Lives of the Saints:New Full Edition.'' Collegeville, MN:The Liturgical Press, 1995. {{ISBN|0-8146-2377-8}}.</ref> E hitaande 523, caggal maayde Thrasamund e laamu Cat mumholic ɓiɗɗo Hilderic, Fulgentius jaɓaama hootde Ruspe e etaade waylude yimɓe ɓee e darnde katolik en. O golliima ngam moƴƴinde bonanndeeji keewɗi ɗi naatnoo e diiwaan makko ɓooyɗo oo e ŋakkeende makko. Doole e nafoore waaju makko ina luggiɗi haa ardiijo makko, hono Boniface de Carthage, ina woya e nder peeñcu kala nde o nani Fulgentius ina waaja, ina yetta Alla e yeeso yimɓe fof nde o rokki ekkol makko hono waajotooɗo oo.[5] Tenngaade e Quodvultdeus (maayi c.450) e dow ardaade ina wayi no ko Fulgentius fotnoo foolde ɗum. Caggal mum, Fulgentius woppi golle mum e nder galle laamorɗo to duunde Circinia (Kerkenna), kono o noddiraa to Ruspe, o golli toon haa o maayi ñalnde 1 lewru Yarkomaa hitaande 527[4] walla 533.[3] == Nguurndam == Nguurndam Fulgentius, (ko ɓuri heewde ko Ferrandus mo Kartaago, kono ko ɓuri jooni ko Redemptus mo Telepte) ina waɗi nafoore e daartiyankooɓe no winndannde eggugol yimɓe mawɓe renndo to Itali, Sisili e Sardini sabu waylo-waylo laamɓe Vandal to Fuɗnaange Afrik, Medira e Naviga ƴellitaare galle monastik episkopaal. == Binndi == Ko o ganndo diine, golle Fulgentius ina kollita ganndal e ɗemngal Gerek e nanondiral tiiɗngal e Augustin mo Hippo. O heewi winndude ko feewti e Ariyankaagal e Pelagiyankaagal. Won e ɓataakeeji e waajooji jeetati ina nguuri e Fulgentius. E nder yontaaji hakkundeeji, o hawri ko e Fabius Planciades Fulgentius, o sikkaa ko kanko woni binnduɗo Mitooji lolluɗi ɗii, kono ngool anndinde ina naamnii hannde. Taƴe tati e binndol Fulgentius ina tawee e appendix deftere Henri Kardinal de Lubac, « Katolik » (asli Farayse 1947, bayyinaango Engele ɓooyngo 1988 Ignatius Press). == Jaŋde == Filiyok Fulgentius winndi nder ɓataake maako haa Piyeer dow nuɗɗinki: "Joggoɗee bee sembe maako, taa on ɗon sikka dow Ruuhu Ceniiɗo gooto, kanko woni Ruuhu gooto nder Baaba e Ɓiɗɗo, ɗon wurta diga Baaba e Ɓiɗɗo. Ngam Ɓiɗɗo wi'i: 'To Ruuhu Goonga wari, ngam o ɗonno janngina Baaba, o ɗon wurta diga Baaba maako,' Goonga."[7] Fulgentius haalaani laaɓndal ko woni caggal ɗuum « mbayliigu » (1215) Lateran IV. E nder deftere makko Treatise contre Fabianus: "Goonga, geɗal men e ɓanndu Joomiraawo e ƴiiƴam mum nde en ñaami mburu makko, en njari koppi makko, ina janngina en wonde en potii maayde e aduna."[8] O hollitii wonde "en ñaamii mburu makko, en njarii koppi makko." Seniiɗo Ortodoks Riisi, bismaango, e ganndo diine, Sylvester Malevansky, fawii ko e pneumatologie Fulgentius nde o rokki firo Ortodoks Fuɗnaange ngam ɗum.[9] == Teddungal == Ñalngu senngo makko ko ñalnde 1 lewru Yarkomaa, ñalawma maayde makko. Ko heddii e makko ko Bouvines to Farayse e hitaande 1903.[5] == Tuugnorgal == k3k91v901zu16rz43rs9ln40k3stmcg Saint Catherine of Alexandria (Caravaggio) 0 39804 163715 2026-04-14T13:57:51Z Isa Oumar 9821 Created page with "{{Databox}}'''Sainte Catherine de Alexandrie''' ko nate nebam ɗe karallo Itaalinaajo biyeteeɗo Caravaggio waɗi, tuggi c. 1593. Ngol waɗetee ko to suudu defte Tisen-Bornemisza, to Madriid. == Daartol e sifaa == Natal ngal ina jeyaa e ko Kardinal Francesko Maria del Monte moofti, ɗo ngal winndaa e hitaande 1627Seniiɗo oo, kam e Mariyam Magadala, ina njeyaa e ɓurɓe yiɗeede e Kardinal. E wiyde Alessandro Zuccari, nde pentiraa ko e miijo Kardinal nde Karavajo wondu..." 163715 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sainte Catherine de Alexandrie''' ko nate nebam ɗe karallo Itaalinaajo biyeteeɗo Caravaggio waɗi, tuggi c. 1593. Ngol waɗetee ko to suudu defte Tisen-Bornemisza, to Madriid. == Daartol e sifaa == Natal ngal ina jeyaa e ko Kardinal Francesko Maria del Monte moofti, ɗo ngal winndaa e hitaande 1627Seniiɗo oo, kam e Mariyam Magadala, ina njeyaa e ɓurɓe yiɗeede e Kardinal. E wiyde Alessandro Zuccari, nde pentiraa ko e miijo Kardinal nde Karavajo wondunoo e makko to Palazzo Madama. Ko o yeru seniiɗo oo, Caravaggio suɓii ko Fillide Melandroni, debbo jom suudu Roomnaajo ganndiraaɗo no feewi. Fillide kadi maa waɗtu e makko yeru e nder Marta e Mariyam Magadala, Judith ina taƴa hoore Holofernes, e nder natal gootal ɓuuɓngal to Berlin e nder wolde adunaare ɗimmere.<ref>Su Fillide, Riccardo Bassani, Flora Bellini, ''Caravaggio assassino'', Roma, 1994, p. 26, n. 20. Peter Robb, ''M L'enigma Caravaggio,'' cit., pp. 95-97. Il ritratto scomparso a Berlino, che Fillide restituì al suo amante fiorentino, Giulio Strozzi, era nell'inventario Giustiniani ancora nel 1638, quando si trova citato come "''cortigiana Fillide''" , cfr. C.L. Frommel, cit., p. 25, Maurizio Marini, ''Michelangelo Merisi da Caravaggio'', cit., pp. 391 e ss.</ref> == Daartol Saint Catherine == Saint Catherine mo Alexandrie ko neɗɗo lolluɗo e nder ikonogaraafi katolik en. Sifaaaji makko ina poti wonde ɗi ŋarɗugol, ɗi ngalaa kulol, ɗi jom suudu, ɗi ngalaa hakkille. O woniino iwdi teddundi, o hokki hoore makko wonde Kerecee’en caggal nde o heɓi gite. Nde o heɓi duuɓi 18, o fotti e laamɗo Room biyeteeɗo Maximus (ina sikkaa ko ɗum woni Galerius Maximianus), o yeewtidi e filosof en makko heeferɓe, o dañii kadi waɗtude heewɓe e maɓɓe diine kerecee en. Laamɗo oo kaɓɓaa, o wayli laamɗo debbo makko biyeteeɗo Valeria Maximilla e hooreejo konu makko. Maximus wari tuubiiɓe mum, haa arti noon e laamɗo debbo oo, o yamiri yo Catherine e hoore mum wara e dow taayaare ɓuuɓnde. Ina wiyee wonde taƴre ndee yanii e sahaa nde Catherine memi nde ndee. Ndeen Maximus yamiri yo o taƴ hoore makko. O wonti gardiiɗo defte e defte, kam e jannginooɓe, arsiif en, e denndaangal jokkondirɓe e hakkille e jannginde, e denndaangal ɓe nguurndam mum en fawii ko e taƴe. Hitaande martiri makko ina sikkaa ko 305 (hitaande tooñanngeeji mawɗi e Kerecee’en e les njiimaandi Galerius), ñalngu juulde makko ina mawninee ñalnde 25 noowammbar. E hitaande 1969, Eklesiya itti mo e limlebbi seniiɓe, tawi ko miijo ɓurngo heewde e daartiyankooɓe ɓee, wonde Catherine ina gasa tawa meeɗaa woodde. E hitaande 2002, tawi ko ɓuri heewde e daartiyankooɓe mbaylaani miijo mum en, Eklesiya wayliima, o artiraa. == Ƴeew kadi == Katerina Seniiɗo Aleksandiri (Rafael) Doggol nate ɗe Caravaggio waɗi == Tuugnorgal == cl0jar6d5vtqvwkbj9uulp7ltwhcyks Victorian, Frumentius and Companions 0 39805 163716 2026-04-14T13:59:10Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Victorian, Frumentius and Companions''' ina teddiniree no martiriiji Kerecee’en e nder Eklesiya Katolik Roma e Eklesiya Ortodoks, no martiriiji ko adii Skisma mawɗo 1054. Ko adii hitaande 1054 helmere katolik ndee ɓuri huutoreede, ina huutoree les ɗoo.Ɓe mbaraa ko to Hadrumetum e hitaande 484 e juuɗe Vandal en Arian. Nate martiri maɓɓe ina kollita wonde Huneric, laamɗo Vandal en, fuɗɗii torlaade almuɓɓe katolik en e sukaaɓe rewɓe e hitaande 480, e hita..." 163716 wikitext text/x-wiki '''Victorian, Frumentius and Companions''' ina teddiniree no martiriiji Kerecee’en e nder Eklesiya Katolik Roma e Eklesiya Ortodoks, no martiriiji ko adii Skisma mawɗo 1054. Ko adii hitaande 1054 helmere katolik ndee ɓuri huutoreede, ina huutoree les ɗoo.Ɓe mbaraa ko to Hadrumetum e hitaande 484 e juuɗe Vandal en Arian. Nate martiri maɓɓe ina kollita wonde Huneric, laamɗo Vandal en, fuɗɗii torlaade almuɓɓe katolik en e sukaaɓe rewɓe e hitaande 480, e hitaande 484 fuɗɗii torlaade gooŋɗinɓe hoyɓe ɓee kadi. Victorian ko katolik alɗuɗo mo Hadrumetum mo Hunneric toɗɗii hooreejo leydi. O wonii gardiiɗo ɗooftotooɗo laamɗo oo haa o naamnaa yo o waɗtu diine Arianism. Victorian salii, o torlaa, o waraa. Martyrology Roman hollitii wonde njulaagu alɗuɓe nayo woɗɓe mbaraa ko e ñalawma gooto e maayde Victoria. Ɗiɗi ina wiyee Frumentiyus ; ɓe ngonnoo ko njulaagu Kartaago. Ɗiɗi keddiiɗi ɗii ko banndiraaɓe wuro Aquae Regiae, Bizasena, wardaaɓe to Tabaia. 3ucm2bgajzsr4k22ppog4t4tpp5osbu 163717 163716 2026-04-14T13:59:27Z Isa Oumar 9821 163717 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Victorian, Frumentius and Companions''' ina teddiniree no martiriiji Kerecee’en e nder Eklesiya Katolik Roma e Eklesiya Ortodoks, no martiriiji ko adii Skisma mawɗo 1054. Ko adii hitaande 1054 helmere katolik ndee ɓuri huutoreede, ina huutoree les ɗoo.Ɓe mbaraa ko to Hadrumetum e hitaande 484 e juuɗe Vandal en Arian. Nate martiri maɓɓe ina kollita wonde Huneric, laamɗo Vandal en, fuɗɗii torlaade almuɓɓe katolik en e sukaaɓe rewɓe e hitaande 480, e hitaande 484 fuɗɗii torlaade gooŋɗinɓe hoyɓe ɓee kadi. Victorian ko katolik alɗuɗo mo Hadrumetum mo Hunneric toɗɗii hooreejo leydi. O wonii gardiiɗo ɗooftotooɗo laamɗo oo haa o naamnaa yo o waɗtu diine Arianism. Victorian salii, o torlaa, o waraa. Martyrology Roman hollitii wonde njulaagu alɗuɓe nayo woɗɓe mbaraa ko e ñalawma gooto e maayde Victoria. Ɗiɗi ina wiyee Frumentiyus ; ɓe ngonnoo ko njulaagu Kartaago. Ɗiɗi keddiiɗi ɗii ko banndiraaɓe wuro Aquae Regiae, Bizasena, wardaaɓe to Tabaia. o3sstx25lgkzjurwuz9vykx7r6yiedg Automat (Hopper) 0 39806 163718 2026-04-14T14:00:28Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Otomat ko nate''' nebam ɗe pentoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Edward Hopper waɗi e hitaande 1927. Natal ngal fuɗɗii hollireede ko ñalnde 1927 e udditgol yeewtere Hopper ɗiɗmere, to Rehn Galleries to wuro New York. E lewru abriil nde soodaama e 1 200 dolaar (22 241 dolaar e hitaande 2025 dolaar [1]).[2] Natal ngal hannde ko jeyi nokku ñeeñal Des Moines, to Iowa. == Debbo oo == Natal ngal ina hollita debbo gooto ina ndaara e nder kafe e nder oto jamma. Miijo rowr..." 163718 wikitext text/x-wiki '''Otomat ko nate''' nebam ɗe pentoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Edward Hopper waɗi e hitaande 1927. Natal ngal fuɗɗii hollireede ko ñalnde 1927 e udditgol yeewtere Hopper ɗiɗmere, to Rehn Galleries to wuro New York. E lewru abriil nde soodaama e 1 200 dolaar (22 241 dolaar e hitaande 2025 dolaar [1]).[2] Natal ngal hannde ko jeyi nokku ñeeñal Des Moines, to Iowa. == Debbo oo == Natal ngal ina hollita debbo gooto ina ndaara e nder kafe e nder oto jamma. Miijo rowrowre nanndunde e lampaaji ina yaaji e nder windo ɓaleejo jamma. Debbo Hopper, Jo, woni misaalu debbo on.[3] Kono Hopper wayli yeeso mum ngam waɗde ɗum suka (Jo ina yahra e duuɓi 44 e hitaande 1927). O wayli kadi mbaydi makko; Jo ko debbo ɓuuɓɗo, keewɗo ɓanndu, tawi gooto e ñiŋooɓe ɓee siftinii debbo oo e nder nate ɗee ko "'boyish' (ɗum woni, ɓaleejo ɓuuɓɗo)".[4] No heewi waɗde e nate Hopper nii, ngonka debbo oo e jikku mum fof ina ceerti. Omo ɓoornii wutteeji moƴƴi, omo ɓoornii wutteeji, ina waawi hollude wonde omo yaha walla omo arta e golle to gollorde ɗo mbaydi neɗɗo ina teskaa, walla omo yaha walla omo ummoo e ñalngu renndo. O ittii tan ko ganndo gooto, ina waawi hollude wonde o diwtii, o yaawi, o waawi dartaade tan ko seeɗa, walla tan ko o naati tan ko e yaasi, o ɓuuɓnaaki tawo. Kono feere sakkitiinde ndee wayi ko no 6uu6ol nii, sibu ina woodi 6uu6ol tokosol ngol alaa ko woni e mum, ina woodi e dow taabal, yeeso 6uu6ol makko e 6uu6ol makko, ina hollita wonde ina waawi tawa o nyaamii 6uu6ol, omo joocfii e oo nokku ko juuti. Wakkati hitaande—caggal ndunngu walla ndunngu—ina feeñi e debbo oo ina ɓoornii comci welɗi. Kono waktu ñalawma laaɓaani, sibu ñalɗi ina pamɗi e ooɗoo sahaa e hitaande. Ina gasa tawa, e yeru, ko caggal nde naange muti, e kikiiɗe, oto oo ina waawi wonde nokku ɗo o yuɓɓini ngam hawrude e sehil makko. Walla ina waawi wonde jamma, caggal nde debbo oo timmini golle mum. Walla kadi, ina waawi wonde subaka law, hade naange fuɗde, nde tawnoo shift ina jogori fuɗɗaade. Ko waawi heen wonde fof, restoraa oo ina wayi no ko heewi e yimɓe ina woodi, tee alaa ko woni heen so wonaa maande golle (walla nguurndam hay dara) e mbedda to yaasi. Ɗuum ina ɓeyda heen miijo ngoɗngo, kadi addani pentol ngol jokkondirde e miijo ngoɗngo wuro. Gooto e ñiŋooɓe ɓee teskiima wonde, e nder pose tippudi Hopper, "gite debbo oo ina njuuti, miijooji mum ina njuuti e nder mum."[5] Goɗngol ƴeewtotooɗo oo siftinii mo wonde "ina ndaara kafe makko no huunde cakkitiinde e nder winndere nde o waawi jogaade ngam suɗaade Autozine for Ti9me as Ti1 daartol ko faati e baasal e depression e nder teeminannde 20ɓiire.[7] Ivo Kranzfelder, ganndo naalankaagal, ina nanndini haala ndeeɗoo nate (debbo tokooso ina ɓuuɓna njaram tan e nder restoraan) e nate Édouard Manet ɗe The Plum e nate Edgar Degas ɗe L’Absinthe.[8] == Yiyngo ƴeewoowo oo == Heɓde jappeere e nder ŋoral les ngal, ina hollita wonde ƴeewoowo oo ina jooɗii e dow taabal ɓadiiɗo, ɗo koɗo ina waawi ƴeewde, tawa noddaaka, e dow debbo oo. E nder mbaydi kesiri, Hopper waɗi koyɗe debbo oo ko nokku ɓurɗo jalbude e nate ɗee, ɗum noon "wayli ɗum huunde yiɗde" e "waɗde yiyoowo oo ko voyeur."[9] E sifaaji hannde ɗii, sifaa oo ina wayi no ɓuri heewde, kono e hitaande 1927, kollirgol koyɗe rewɓe ngol e yeeso yimɓe fof ina jokki haa hannde. Hopper maa waɗtu koyɗe debbo taƴɗe nokku ɓurɗo jalbude e dow mbaydi niɓɓiri e nder nate keewɗe caggal ɗuum, ina jeyaa heen suudu C, Oto 293 (1938) e Hotel Lobby (1943).[10] == Restoran oo == No Carol Troyen holliri nii, "tiitoonde ndee, wonaa kala detal e nder natal ngal, ko kañum anndinta restoraan oo ko oto."[4] Troyen jokki e teskaade, kono, e teskaade geɗe keewɗe ɗe mbaawnoo waɗde restoraan oo anndinde New Yorker e kitaale 1920: "Ɗe ngonnoo ko laaɓɗe, ɗe moƴƴaani, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte koɗorɗe oak hono ɗe kolliraaɗe ɗoo ɗee—genteel. Wakkati Hopper penti natal mum, otooji puɗɗiima ƴelliteede no nokkuuji kisal e potɗi wonde debbo golloowo ina waawi ñaamde tan."[4] E New Yorker gooto e kitaale 1920, nder Hopper ina waawi anndeede ɗoon e ɗoon ko Otomat. Foto Automat mo Times Square waɗi e hitaande 1912 ina hollita kala ko ina wona koɗorɗe ɗee e taabal marbere ngam yahdude e ko Hopper penti koo.[11] Kono, wonaa ɗum woni Otomat Times Square ; fitirlaaji ceŋorɗe e oon nokku ina ɓurnoo laaɓtude no feewi e fitirlaaji gonɗi e nate ɗee. Otooji, udditanooɗi e waktuuji ñalawma ɗii fof, kadi ina "heewnoo, ina njuumta, ina nganndaa. Eɗe njuɓɓina ko ina ɓura ujunnaaje sappo soodooɓe e ñalawma."[4] Yanti heen, debbo oo ina jooɗii e nokku ɓurɗo famɗude wellitaare e nder restoraa oo fof ngam ƴeewndaade hoore mum. O jogii, hono TroyenRestoran oo No Carol Troyen holliri nii, "tiitoonde ndee, wonaa kala detal e nder natal ngal, ko kañum anndinta restoraan oo ko oto."[4] Troyen jokki e teskaade, kono, e teskaade geɗe keewɗe ɗe mbaawnoo waɗde restoraan oo anndinde New Yorker e kitaale 1920: "Ɗe ngonnoo ko laaɓɗe, ɗe moƴƴaani, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte koɗorɗe oak hono ɗe kolliraaɗe ɗoo ɗee—genteel. Wakkati Hopper penti natal mum, otooji puɗɗiima ƴelliteede no nokkuuji kisal e potɗi wonde debbo golloowo ina waawi ñaamde tan."[4] E New Yorker gooto e kitaale 1920, nder Hopper ina waawi anndeede ɗoon e ɗoon ko Otomat. Foto Automat mo Times Square waɗi e hitaande 1912 ina hollita kala ko ina wona koɗorɗe ɗee e taabal marbere ngam yahdude e ko Hopper penti koo.[11] Kono, wonaa ɗum woni Otomat Times Square ; fitirlaaji ceŋorɗe e oon nokku ina ɓurnoo laaɓtude no feewi e fitirlaaji gonɗi e nate ɗee. Otooji, udditanooɗi e waktuuji ñalawma ɗii fof, kadi ina "heewnoo, ina njuumta, ina nganndaa. Eɗe njuɓɓina ko ina ɓura ujunnaaje sappo soodooɓe e ñalawma."[4] Yanti heen, debbo oo ina jooɗii e nokku ɓurɗo famɗude wellitaare e nder restoraa oo fof ngam ƴeewndaade hoore mum. Omo jogii, no Troyen holliri nii, taabal ɓurngal ɓadaade damal ngal, caggal makko, bannge makko goɗɗo oo, ko ƴeeŋre feewde e tolno les leydi restoraa oo. Hay so tawiino restoraa oo ina famɗi no feewi, ina gasa tawa ko jolngo koyɗe ina rewi e taabal makko. Nii woni, “henndu deƴƴundu, miijotoondu fijirde ndee”, ndu “nde yahdaani e semmbe wuro ngoo, e njaaweeki mum e mbaydi mum mekaniseeji”[4], ina ɓeydoo teskeede e nokku teeŋtuɗo mo o suɓii jooɗaade oo. == Winndere ndee == Nate Hopper ina keewi mahde e saraaji vignette (vignette) ina ɓuuɓtoo nde ƴeewoowo oo ndaara e nder windo, walla yaltude e windo. Heen sahaaji, hono no Railroad Sunset (1929), Nighthawks (1942) e Ofis e nder wuro tokooso (1953), ina waawi yiyeede haa jooni detal dingiral ngal caggal hay so Hopper ardinii gite ƴeewoowo oo e nder gite ɗiɗi gilaasi. So Hopper yiɗii suuɗde yiyngo ngoo, o heewi ko waɗde feɗeendu nduu e nokku ɗo yiyoowo oo yi’ata ɗoo, walla o udda yiyngo ngoo e ridooji walla e ɓuuɓri. Feere woɗnde ɓurnde yiɗeede—kuutorteende, yeru, e nder Conference at Night (1949)—ko huutoraade annoore jaaynde, ɓuuɓnde ummoraade e yaasi e ŋorol tiiɗngol ummoraade e naange walla ummoraade e annoore mbedda nde yi’ataake, ngam yaynaade seeɗa e geɗe adunaaje e nder inɗe e bannge woɗɗuɗo e windo, e ɗuum reach throwing of the inches. E nder nanondiral, e nder Automat, windo ngoo ɓuri heewde e pentol ngol, tee "alaa ko haɗi hay huunde e mbedda, walla ko woni e yaasi koo, yiyeede."[12] Ɓaleejo timmuɗo e yaasi oo ko yaltude e karallaagal Hopper ko woowaa, e e goonga, nde tawnoo mbedda New York keewɗo lampaaji e oto jamma ko mbedda. Ndee ɗoo majjere timmunde ina addana miijooji ummoriiɗi e nder reedu ɗii ɓeydaade feeñde, ina ɓeyda kadi tiiɗnaare ƴeewoowo oo e debbo oo. Winndere ndee ina hollita yi’annde impressionniste, wonaa yi’annde goonga, e mbaadi ngoɗndi. No Mark Strand holliri nii, "Window oo ina hollira tan ko laabi ɗiɗi gonɗi e nder otooji ɗii, alaa ko woni e nder oto oo." Ina gasa tawa Hopper woppii ɗeen miijooji ngam daɗndude diƴƴe potɗe woɗɗitaade ƴeewoowo oo e debbo oo. Strand noon, ina hollita daliilu goɗɗo ko addani miijo debbo oo woppude : Natal ngal ina hollita geɗe keewɗe, kono ko ɓuri laaɓtude e ɓurde teskin’de ko so tawii ko windo ngoo hollirta koo ko goonga tan dingiral ngal waɗata ko e limbo, debbo jooɗiiɗo oo ko fenaande. Ɗum ko miijo mettungo. Kadi so debbo oo miijiima hoore mum e nder ndee ɗoo mbaydi, o waawaa weltaade. Kono ko goonga o miijaaki, ko o jibinannde yiɗde woɗnde, ko fenaande, ko Hopper’s sinci.[12] Effet focusing feɗeendu ɓaleeru caggal debbo oo ina waawi yiyeede no feewi so tawii ko nde seerndi ɗum e Naange e nder Kafeteria (1958),[1][13] gooto e nate Hopper cakkitiiɗe ɗee. E nder ndeen natal, debbo e gorko ina njooɗii e nder cafrirde nde alaa ko woni e mum, e nokkuuji ciftortooɗi taƴe ɗe debbo oo e ƴeewoowo oo njooɗii e nder Automat. Hay taasawol ɓiɓɓe leɗɗe e dow windoore to Automat ina jogii paralel mum e nder leɗɗe tokoose potɗe e dow windoore to Sunlight e nder Cafeteria. Kono e nder Sunlight in a Cafeteria, dingiral mbedda ngal ina yayna no feewi e nder windoore mawnde ndee ina wayi no ina ustoo hakkille gorko oo e gonndigal mum, haa arti noon e subalɓe ɗiɗo ɓee "ina nanndi e ko mbaɗata e nder dingiral gootal, hono no mbiyru-ɗen nii."[14] E ko feewti heen, e nder Automat, ƴeewoowo oo ina timmi e gonndigal wo. == Tuugnorgal == 3pvy7vpyc70ci2tv01ocwb0cf13pcyi 163745 163718 2026-04-14T14:24:32Z Isa Oumar 9821 163745 wikitext text/x-wiki '''Otomat ko nate''' nebam ɗe pentoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Edward Hopper waɗi e hitaande 1927. Natal ngal fuɗɗii hollireede ko ñalnde 1927 e udditgol yeewtere Hopper ɗiɗmere, to Rehn Galleries to wuro New York. E lewru abriil nde soodaama e 1 200 dolaar (22 241 dolaar e hitaande 2025 dolaar .<ref>Carol Troyen, ''Hopper in Gloucester,'' in Carol Troyen, Judith Barter, Janet Comey, [[Elliot Bostwick Davis]] and Ellen Roberts (eds.), ''Edward Hopper''. Boston: MFA Publications (Museum of Fine Arts), 2007, p. 72.</ref>Natal ngal hannde ko jeyi nokku ñeeñal Des Moines, to Iowa. == Debbo oo == Natal ngal ina hollita debbo gooto ina ndaara e nder kafe e nder oto jamma. Miijo rowrowre nanndunde e lampaaji ina yaaji e nder windo ɓaleejo jamma. Debbo Hopper, Jo, woni misaalu debbo on.<ref>Gail Levin, ''Edward Hopper: An Intimate Biography.'' New York: Rizzoli, (1995) 2007, p. 201.</ref> Kono Hopper wayli yeeso mum ngam waɗde ɗum suka (Jo ina yahra e duuɓi 44 e hitaande 1927). O wayli kadi mbaydi makko; Jo ko debbo ɓuuɓɗo, keewɗo ɓanndu, tawi gooto e ñiŋooɓe ɓee siftinii debbo oo e nder nate ɗee ko "'boyish' (ɗum woni, ɓaleejo ɓuuɓɗo)".<ref name="ReferenceB">Carol Troyen, ''{{'}}The Sacredness of Everyday Fact': Hopper’s Pictures of the City''. In Carol Troyen, Judith Barter, Janet Comey, [[Elliot Bostwick Davis]] and Ellen Roberts (eds.), ''Edward Hopper''. Boston: MFA Publications (Museum of Fine Arts), 2007, p. 118.</ref> No heewi waɗde e nate Hopper nii, ngonka debbo oo e jikku mum fof ina ceerti. Omo ɓoornii wutteeji moƴƴi, omo ɓoornii wutteeji, ina waawi hollude wonde omo yaha walla omo arta e golle to gollorde ɗo mbaydi neɗɗo ina teskaa, walla omo yaha walla omo ummoo e ñalngu renndo. O ittii tan ko ganndo gooto, ina waawi hollude wonde o diwtii, o yaawi, o waawi dartaade tan ko seeɗa, walla tan ko o naati tan ko e yaasi, o ɓuuɓnaaki tawo. Kono feere sakkitiinde ndee wayi ko no 6uu6ol nii, sibu ina woodi 6uu6ol tokosol ngol alaa ko woni e mum, ina woodi e dow taabal, yeeso 6uu6ol makko e 6uu6ol makko, ina hollita wonde ina waawi tawa o nyaamii 6uu6ol, omo joocfii e oo nokku ko juuti. Wakkati hitaande—caggal ndunngu walla ndunngu—ina feeñi e debbo oo ina ɓoornii comci welɗi. Kono waktu ñalawma laaɓaani, sibu ñalɗi ina pamɗi e ooɗoo sahaa e hitaande. Ina gasa tawa, e yeru, ko caggal nde naange muti, e kikiiɗe, oto oo ina waawi wonde nokku ɗo o yuɓɓini ngam hawrude e sehil makko. Walla ina waawi wonde jamma, caggal nde debbo oo timmini golle mum. Walla kadi, ina waawi wonde subaka law, hade naange fuɗde, nde tawnoo shift ina jogori fuɗɗaade. Ko waawi heen wonde fof, restoraa oo ina wayi no ko heewi e yimɓe ina woodi, tee alaa ko woni heen so wonaa maande golle (walla nguurndam hay dara) e mbedda to yaasi. Ɗuum ina ɓeyda heen miijo ngoɗngo, kadi addani pentol ngol jokkondirde e miijo ngoɗngo wuro. Gooto e ñiŋooɓe ɓee teskiima wonde, e nder pose tippudi Hopper, "gite debbo oo ina njuuti, miijooji mum ina njuuti e nder mum."<ref>Iversen, Margaret, ''Edward Hopper''. [[Tate Publishing Ltd|Tate Publishing]], 2004, p. 57.</ref>"Goɗngol ƴeewtotooɗo oo siftinii mo wonde "ina ndaara kafe makko no huunde cakkitiinde e nder winndere nde o waawi jogaade ngam suɗaade Autozine for Ti9me as Ti1 daartol ko faati e baasal e depression e nder teeminannde 20ɓiire"<ref>Schmied, Wieland, ''Edward Hopper: Portraits of America''. Translated by John William Gabriel. Munich: Prestel, 1999, p. 76.</ref> Ivo Kranzfelder, ganndo naalankaagal, ina nanndini haala ndeeɗoo nate (debbo tokooso ina ɓuuɓna njaram tan e nder restoraan) e nate Édouard Manet ɗe The Plum e nate Edgar Degas ɗe L’Absinthe.<ref>''[[Time (magazine)|Time]]'' magazine, August 28, 1995.</ref>. == Yiyngo ƴeewoowo oo == Heɓde jappeere e nder ŋoral les ngal, ina hollita wonde ƴeewoowo oo ina jooɗii e dow taabal ɓadiiɗo, ɗo koɗo ina waawi ƴeewde, tawa noddaaka, e dow debbo oo. E nder mbaydi kesiri, Hopper waɗi koyɗe debbo oo ko nokku ɓurɗo jalbude e nate ɗee, ɗum noon "wayli ɗum huunde yiɗde" e "waɗde yiyoowo oo ko voyeur.<ref>Ivo Kranzfelder, ''Hopper''. Cologne, Germany: [[Benedikt Taschen]], 2010, p. 146.</ref>E sifaaji hannde ɗii, sifaa oo ina wayi no ɓuri heewde, kono e hitaande 1927, kollirgol koyɗe rewɓe ngol e yeeso yimɓe fof ina jokki haa hannde. Hopper maa waɗtu koyɗe debbo taƴɗe nokku ɓurɗo jalbude e dow mbaydi niɓɓiri e nder nate keewɗe caggal ɗuum, ina jeyaa heen suudu C, Oto 293 (1938) e Hotel Lobby (1943).<ref>{{citation|last=Hobbs|first=Robert|title=Edward Hopper|location=New York|publisher=Harry N. Abrams|year=1987|page=137}}</ref> == Restoran oo == No Carol Troyen holliri nii, "tiitoonde ndee, wonaa kala detal e nder natal ngal, ko kañum anndinta restoraan oo ko oto."[4] Troyen jokki e teskaade, kono, e teskaade geɗe keewɗe ɗe mbaawnoo waɗde restoraan oo anndinde New Yorker e kitaale 1920: "Ɗe ngonnoo ko laaɓɗe, ɗe moƴƴaani, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte koɗorɗe oak hono ɗe kolliraaɗe ɗoo ɗee—genteel. Wakkati Hopper penti natal mum, otooji puɗɗiima ƴelliteede no nokkuuji kisal e potɗi wonde debbo golloowo ina waawi ñaamde tan."[4] E New Yorker gooto e kitaale 1920, nder Hopper ina waawi anndeede ɗoon e ɗoon ko Otomat. Foto Automat mo Times Square waɗi e hitaande 1912 ina hollita kala ko ina wona koɗorɗe ɗee e taabal marbere ngam yahdude e ko Hopper penti koo.[11] Kono, wonaa ɗum woni Otomat Times Square ; fitirlaaji ceŋorɗe e oon nokku ina ɓurnoo laaɓtude no feewi e fitirlaaji gonɗi e nate ɗee. Otooji, udditanooɗi e waktuuji ñalawma ɗii fof, kadi ina "heewnoo, ina njuumta, ina nganndaa. Eɗe njuɓɓina ko ina ɓura ujunnaaje sappo soodooɓe e ñalawma."[4] Yanti heen, debbo oo ina jooɗii e nokku ɓurɗo famɗude wellitaare e nder restoraa oo fof ngam ƴeewndaade hoore mum. O jogii, hono TroyenRestoran oo No Carol Troyen holliri nii, "tiitoonde ndee, wonaa kala detal e nder natal ngal, ko kañum anndinta restoraan oo ko oto."[4] Troyen jokki e teskaade, kono, e teskaade geɗe keewɗe ɗe mbaawnoo waɗde restoraan oo anndinde New Yorker e kitaale 1920: "Ɗe ngonnoo ko laaɓɗe, ɗe moƴƴaani, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte koɗorɗe oak hono ɗe kolliraaɗe ɗoo ɗee—genteel. Wakkati Hopper penti natal mum, otooji puɗɗiima ƴelliteede no nokkuuji kisal e potɗi wonde debbo golloowo ina waawi ñaamde tan."[4] E New Yorker gooto e kitaale 1920, nder Hopper ina waawi anndeede ɗoon e ɗoon ko Otomat. Foto Automat mo Times Square waɗi e hitaande 1912 ina hollita kala ko ina wona koɗorɗe ɗee e taabal marbere ngam yahdude e ko Hopper penti koo.<ref>See photograph in Lorraine B. Diehl and Marianne Hardart, ''The Automat: The History, Recipes, and Allure of Horn and Hardart's Masterpiece.'' New York: Clarkson Potter, 2002, p. 26.</ref>Kono, wonaa ɗum woni Otomat Times Square ; fitirlaaji ceŋorɗe e oon nokku ina ɓurnoo laaɓtude no feewi e fitirlaaji gonɗi e nate ɗee. Otooji, udditanooɗi e waktuuji ñalawma ɗii fof, kadi ina "heewnoo, ina njuumta, ina nganndaa. Eɗe njuɓɓina ko ina ɓura ujunnaaje sappo soodooɓe e ñalawma."[4] Yanti heen, debbo oo ina jooɗii e nokku ɓurɗo famɗude wellitaare e nder restoraa oo fof ngam ƴeewndaade hoore mum. Omo jogii, no Troyen holliri nii, taabal ɓurngal ɓadaade damal ngal, caggal makko, bannge makko goɗɗo oo, ko ƴeeŋre feewde e tolno les leydi restoraa oo. Hay so tawiino restoraa oo ina famɗi no feewi, ina gasa tawa ko jolngo koyɗe ina rewi e taabal makko. Nii woni, “henndu deƴƴundu, miijotoondu fijirde ndee”, ndu “nde yahdaani e semmbe wuro ngoo, e njaaweeki mum e mbaydi mum mekaniseeji”[4], ina ɓeydoo teskeede e nokku teeŋtuɗo mo o suɓii jooɗaade oo. == Winndere ndee == Nate Hopper ina keewi mahde e saraaji vignette (vignette) ina ɓuuɓtoo nde ƴeewoowo oo ndaara e nder windo, walla yaltude e windo. Heen sahaaji, hono no Railroad Sunset (1929), Nighthawks (1942) e Ofis e nder wuro tokooso (1953), ina waawi yiyeede haa jooni detal dingiral ngal caggal hay so Hopper ardinii gite ƴeewoowo oo e nder gite ɗiɗi gilaasi. So Hopper yiɗii suuɗde yiyngo ngoo, o heewi ko waɗde feɗeendu nduu e nokku ɗo yiyoowo oo yi’ata ɗoo, walla o udda yiyngo ngoo e ridooji walla e ɓuuɓri. Feere woɗnde ɓurnde yiɗeede—kuutorteende, yeru, e nder Conference at Night (1949)—ko huutoraade annoore jaaynde, ɓuuɓnde ummoraade e yaasi e ŋorol tiiɗngol ummoraade e naange walla ummoraade e annoore mbedda nde yi’ataake, ngam yaynaade seeɗa e geɗe adunaaje e nder inɗe e bannge woɗɗuɗo e windo, e ɗuum reach throwing of the inches. E nder nanondiral, e nder Automat, windo ngoo ɓuri heewde e pentol ngol, tee "alaa ko haɗi hay huunde e mbedda, walla ko woni e yaasi koo, yiyeede."[12] Ɓaleejo timmuɗo e yaasi oo ko yaltude e karallaagal Hopper ko woowaa, e e goonga, nde tawnoo mbedda New York keewɗo lampaaji e oto jamma ko mbedda. Ndee ɗoo majjere timmunde ina addana miijooji ummoriiɗi e nder reedu ɗii ɓeydaade feeñde, ina ɓeyda kadi tiiɗnaare ƴeewoowo oo e debbo oo. Winndere ndee ina hollita yi’annde impressionniste, wonaa yi’annde goonga, e mbaadi ngoɗndi. No Mark Strand holliri nii, "Window oo ina hollira tan ko laabi ɗiɗi gonɗi e nder otooji ɗii, alaa ko woni e nder oto oo." Ina gasa tawa Hopper woppii ɗeen miijooji ngam daɗndude diƴƴe potɗe woɗɗitaade ƴeewoowo oo e debbo oo. Strand noon, ina hollita daliilu goɗɗo ko addani miijo debbo oo woppude : Natal ngal ina hollita geɗe keewɗe, kono ko ɓuri laaɓtude e ɓurde teskin’de ko so tawii ko windo ngoo hollirta koo ko goonga tan dingiral ngal waɗata ko e limbo, debbo jooɗiiɗo oo ko fenaande. Ɗum ko miijo mettungo. Kadi so debbo oo miijiima hoore mum e nder ndee ɗoo mbaydi, o waawaa weltaade. Kono ko goonga o miijaaki, ko o jibinannde yiɗde woɗnde, ko fenaande, ko Hopper’s sinci."<ref name="ReferenceA">{{cite book|first=Mark|last=Strand|title=Hopper|location=New York|publisher=Knopf|year=2007|page=43}}</ref> Effet focusing feɗeendu ɓaleeru caggal debbo oo ina waawi yiyeede no feewi so tawii ko nde seerndi ɗum e Naange e nder Kafeteria (1958),[1][13] gooto e nate Hopper cakkitiiɗe ɗee. E nder ndeen natal, debbo e gorko ina njooɗii e nder cafrirde nde alaa ko woni e mum, e nokkuuji ciftortooɗi taƴe ɗe debbo oo e ƴeewoowo oo njooɗii e nder Automat. Hay taasawol ɓiɓɓe leɗɗe e dow windoore to Automat ina jogii paralel mum e nder leɗɗe tokoose potɗe e dow windoore to Sunlight e nder Cafeteria. Kono e nder Sunlight in a Cafeteria, dingiral mbedda ngal ina yayna no feewi e nder windoore mawnde ndee ina wayi no ina ustoo hakkille gorko oo e gonndigal mum, haa arti noon e subalɓe ɗiɗo ɓee "ina nanndi e ko mbaɗata e nder dingiral gootal, hono no mbiyru-ɗen nii."[14] E ko feewti heen, e nder Automat, ƴeewoowo oo ina timmi e gonndigal wo. == Tuugnorgal == 3uo29qizx1t7aazkihcn4xz3jdej2oj 163746 163745 2026-04-14T14:25:04Z Isa Oumar 9821 163746 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Otomat ko nate''' nebam ɗe pentoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Edward Hopper waɗi e hitaande 1927. Natal ngal fuɗɗii hollireede ko ñalnde 1927 e udditgol yeewtere Hopper ɗiɗmere, to Rehn Galleries to wuro New York. E lewru abriil nde soodaama e 1 200 dolaar (22 241 dolaar e hitaande 2025 dolaar .<ref>Carol Troyen, ''Hopper in Gloucester,'' in Carol Troyen, Judith Barter, Janet Comey, [[Elliot Bostwick Davis]] and Ellen Roberts (eds.), ''Edward Hopper''. Boston: MFA Publications (Museum of Fine Arts), 2007, p. 72.</ref>Natal ngal hannde ko jeyi nokku ñeeñal Des Moines, to Iowa. == Debbo oo == Natal ngal ina hollita debbo gooto ina ndaara e nder kafe e nder oto jamma. Miijo rowrowre nanndunde e lampaaji ina yaaji e nder windo ɓaleejo jamma. Debbo Hopper, Jo, woni misaalu debbo on.<ref>Gail Levin, ''Edward Hopper: An Intimate Biography.'' New York: Rizzoli, (1995) 2007, p. 201.</ref> Kono Hopper wayli yeeso mum ngam waɗde ɗum suka (Jo ina yahra e duuɓi 44 e hitaande 1927). O wayli kadi mbaydi makko; Jo ko debbo ɓuuɓɗo, keewɗo ɓanndu, tawi gooto e ñiŋooɓe ɓee siftinii debbo oo e nder nate ɗee ko "'boyish' (ɗum woni, ɓaleejo ɓuuɓɗo)".<ref name="ReferenceB">Carol Troyen, ''{{'}}The Sacredness of Everyday Fact': Hopper’s Pictures of the City''. In Carol Troyen, Judith Barter, Janet Comey, [[Elliot Bostwick Davis]] and Ellen Roberts (eds.), ''Edward Hopper''. Boston: MFA Publications (Museum of Fine Arts), 2007, p. 118.</ref> No heewi waɗde e nate Hopper nii, ngonka debbo oo e jikku mum fof ina ceerti. Omo ɓoornii wutteeji moƴƴi, omo ɓoornii wutteeji, ina waawi hollude wonde omo yaha walla omo arta e golle to gollorde ɗo mbaydi neɗɗo ina teskaa, walla omo yaha walla omo ummoo e ñalngu renndo. O ittii tan ko ganndo gooto, ina waawi hollude wonde o diwtii, o yaawi, o waawi dartaade tan ko seeɗa, walla tan ko o naati tan ko e yaasi, o ɓuuɓnaaki tawo. Kono feere sakkitiinde ndee wayi ko no 6uu6ol nii, sibu ina woodi 6uu6ol tokosol ngol alaa ko woni e mum, ina woodi e dow taabal, yeeso 6uu6ol makko e 6uu6ol makko, ina hollita wonde ina waawi tawa o nyaamii 6uu6ol, omo joocfii e oo nokku ko juuti. Wakkati hitaande—caggal ndunngu walla ndunngu—ina feeñi e debbo oo ina ɓoornii comci welɗi. Kono waktu ñalawma laaɓaani, sibu ñalɗi ina pamɗi e ooɗoo sahaa e hitaande. Ina gasa tawa, e yeru, ko caggal nde naange muti, e kikiiɗe, oto oo ina waawi wonde nokku ɗo o yuɓɓini ngam hawrude e sehil makko. Walla ina waawi wonde jamma, caggal nde debbo oo timmini golle mum. Walla kadi, ina waawi wonde subaka law, hade naange fuɗde, nde tawnoo shift ina jogori fuɗɗaade. Ko waawi heen wonde fof, restoraa oo ina wayi no ko heewi e yimɓe ina woodi, tee alaa ko woni heen so wonaa maande golle (walla nguurndam hay dara) e mbedda to yaasi. Ɗuum ina ɓeyda heen miijo ngoɗngo, kadi addani pentol ngol jokkondirde e miijo ngoɗngo wuro. Gooto e ñiŋooɓe ɓee teskiima wonde, e nder pose tippudi Hopper, "gite debbo oo ina njuuti, miijooji mum ina njuuti e nder mum."<ref>Iversen, Margaret, ''Edward Hopper''. [[Tate Publishing Ltd|Tate Publishing]], 2004, p. 57.</ref>"Goɗngol ƴeewtotooɗo oo siftinii mo wonde "ina ndaara kafe makko no huunde cakkitiinde e nder winndere nde o waawi jogaade ngam suɗaade Autozine for Ti9me as Ti1 daartol ko faati e baasal e depression e nder teeminannde 20ɓiire"<ref>Schmied, Wieland, ''Edward Hopper: Portraits of America''. Translated by John William Gabriel. Munich: Prestel, 1999, p. 76.</ref> Ivo Kranzfelder, ganndo naalankaagal, ina nanndini haala ndeeɗoo nate (debbo tokooso ina ɓuuɓna njaram tan e nder restoraan) e nate Édouard Manet ɗe The Plum e nate Edgar Degas ɗe L’Absinthe.<ref>''[[Time (magazine)|Time]]'' magazine, August 28, 1995.</ref>. == Yiyngo ƴeewoowo oo == Heɓde jappeere e nder ŋoral les ngal, ina hollita wonde ƴeewoowo oo ina jooɗii e dow taabal ɓadiiɗo, ɗo koɗo ina waawi ƴeewde, tawa noddaaka, e dow debbo oo. E nder mbaydi kesiri, Hopper waɗi koyɗe debbo oo ko nokku ɓurɗo jalbude e nate ɗee, ɗum noon "wayli ɗum huunde yiɗde" e "waɗde yiyoowo oo ko voyeur.<ref>Ivo Kranzfelder, ''Hopper''. Cologne, Germany: [[Benedikt Taschen]], 2010, p. 146.</ref>E sifaaji hannde ɗii, sifaa oo ina wayi no ɓuri heewde, kono e hitaande 1927, kollirgol koyɗe rewɓe ngol e yeeso yimɓe fof ina jokki haa hannde. Hopper maa waɗtu koyɗe debbo taƴɗe nokku ɓurɗo jalbude e dow mbaydi niɓɓiri e nder nate keewɗe caggal ɗuum, ina jeyaa heen suudu C, Oto 293 (1938) e Hotel Lobby (1943).<ref>{{citation|last=Hobbs|first=Robert|title=Edward Hopper|location=New York|publisher=Harry N. Abrams|year=1987|page=137}}</ref> == Restoran oo == No Carol Troyen holliri nii, "tiitoonde ndee, wonaa kala detal e nder natal ngal, ko kañum anndinta restoraan oo ko oto."[4] Troyen jokki e teskaade, kono, e teskaade geɗe keewɗe ɗe mbaawnoo waɗde restoraan oo anndinde New Yorker e kitaale 1920: "Ɗe ngonnoo ko laaɓɗe, ɗe moƴƴaani, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte koɗorɗe oak hono ɗe kolliraaɗe ɗoo ɗee—genteel. Wakkati Hopper penti natal mum, otooji puɗɗiima ƴelliteede no nokkuuji kisal e potɗi wonde debbo golloowo ina waawi ñaamde tan."[4] E New Yorker gooto e kitaale 1920, nder Hopper ina waawi anndeede ɗoon e ɗoon ko Otomat. Foto Automat mo Times Square waɗi e hitaande 1912 ina hollita kala ko ina wona koɗorɗe ɗee e taabal marbere ngam yahdude e ko Hopper penti koo.[11] Kono, wonaa ɗum woni Otomat Times Square ; fitirlaaji ceŋorɗe e oon nokku ina ɓurnoo laaɓtude no feewi e fitirlaaji gonɗi e nate ɗee. Otooji, udditanooɗi e waktuuji ñalawma ɗii fof, kadi ina "heewnoo, ina njuumta, ina nganndaa. Eɗe njuɓɓina ko ina ɓura ujunnaaje sappo soodooɓe e ñalawma."[4] Yanti heen, debbo oo ina jooɗii e nokku ɓurɗo famɗude wellitaare e nder restoraa oo fof ngam ƴeewndaade hoore mum. O jogii, hono TroyenRestoran oo No Carol Troyen holliri nii, "tiitoonde ndee, wonaa kala detal e nder natal ngal, ko kañum anndinta restoraan oo ko oto."[4] Troyen jokki e teskaade, kono, e teskaade geɗe keewɗe ɗe mbaawnoo waɗde restoraan oo anndinde New Yorker e kitaale 1920: "Ɗe ngonnoo ko laaɓɗe, ɗe moƴƴaani, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte, ɗe ɓutte koɗorɗe oak hono ɗe kolliraaɗe ɗoo ɗee—genteel. Wakkati Hopper penti natal mum, otooji puɗɗiima ƴelliteede no nokkuuji kisal e potɗi wonde debbo golloowo ina waawi ñaamde tan."[4] E New Yorker gooto e kitaale 1920, nder Hopper ina waawi anndeede ɗoon e ɗoon ko Otomat. Foto Automat mo Times Square waɗi e hitaande 1912 ina hollita kala ko ina wona koɗorɗe ɗee e taabal marbere ngam yahdude e ko Hopper penti koo.<ref>See photograph in Lorraine B. Diehl and Marianne Hardart, ''The Automat: The History, Recipes, and Allure of Horn and Hardart's Masterpiece.'' New York: Clarkson Potter, 2002, p. 26.</ref>Kono, wonaa ɗum woni Otomat Times Square ; fitirlaaji ceŋorɗe e oon nokku ina ɓurnoo laaɓtude no feewi e fitirlaaji gonɗi e nate ɗee. Otooji, udditanooɗi e waktuuji ñalawma ɗii fof, kadi ina "heewnoo, ina njuumta, ina nganndaa. Eɗe njuɓɓina ko ina ɓura ujunnaaje sappo soodooɓe e ñalawma."[4] Yanti heen, debbo oo ina jooɗii e nokku ɓurɗo famɗude wellitaare e nder restoraa oo fof ngam ƴeewndaade hoore mum. Omo jogii, no Troyen holliri nii, taabal ɓurngal ɓadaade damal ngal, caggal makko, bannge makko goɗɗo oo, ko ƴeeŋre feewde e tolno les leydi restoraa oo. Hay so tawiino restoraa oo ina famɗi no feewi, ina gasa tawa ko jolngo koyɗe ina rewi e taabal makko. Nii woni, “henndu deƴƴundu, miijotoondu fijirde ndee”, ndu “nde yahdaani e semmbe wuro ngoo, e njaaweeki mum e mbaydi mum mekaniseeji”[4], ina ɓeydoo teskeede e nokku teeŋtuɗo mo o suɓii jooɗaade oo. == Winndere ndee == Nate Hopper ina keewi mahde e saraaji vignette (vignette) ina ɓuuɓtoo nde ƴeewoowo oo ndaara e nder windo, walla yaltude e windo. Heen sahaaji, hono no Railroad Sunset (1929), Nighthawks (1942) e Ofis e nder wuro tokooso (1953), ina waawi yiyeede haa jooni detal dingiral ngal caggal hay so Hopper ardinii gite ƴeewoowo oo e nder gite ɗiɗi gilaasi. So Hopper yiɗii suuɗde yiyngo ngoo, o heewi ko waɗde feɗeendu nduu e nokku ɗo yiyoowo oo yi’ata ɗoo, walla o udda yiyngo ngoo e ridooji walla e ɓuuɓri. Feere woɗnde ɓurnde yiɗeede—kuutorteende, yeru, e nder Conference at Night (1949)—ko huutoraade annoore jaaynde, ɓuuɓnde ummoraade e yaasi e ŋorol tiiɗngol ummoraade e naange walla ummoraade e annoore mbedda nde yi’ataake, ngam yaynaade seeɗa e geɗe adunaaje e nder inɗe e bannge woɗɗuɗo e windo, e ɗuum reach throwing of the inches. E nder nanondiral, e nder Automat, windo ngoo ɓuri heewde e pentol ngol, tee "alaa ko haɗi hay huunde e mbedda, walla ko woni e yaasi koo, yiyeede."[12] Ɓaleejo timmuɗo e yaasi oo ko yaltude e karallaagal Hopper ko woowaa, e e goonga, nde tawnoo mbedda New York keewɗo lampaaji e oto jamma ko mbedda. Ndee ɗoo majjere timmunde ina addana miijooji ummoriiɗi e nder reedu ɗii ɓeydaade feeñde, ina ɓeyda kadi tiiɗnaare ƴeewoowo oo e debbo oo. Winndere ndee ina hollita yi’annde impressionniste, wonaa yi’annde goonga, e mbaadi ngoɗndi. No Mark Strand holliri nii, "Window oo ina hollira tan ko laabi ɗiɗi gonɗi e nder otooji ɗii, alaa ko woni e nder oto oo." Ina gasa tawa Hopper woppii ɗeen miijooji ngam daɗndude diƴƴe potɗe woɗɗitaade ƴeewoowo oo e debbo oo. Strand noon, ina hollita daliilu goɗɗo ko addani miijo debbo oo woppude : Natal ngal ina hollita geɗe keewɗe, kono ko ɓuri laaɓtude e ɓurde teskin’de ko so tawii ko windo ngoo hollirta koo ko goonga tan dingiral ngal waɗata ko e limbo, debbo jooɗiiɗo oo ko fenaande. Ɗum ko miijo mettungo. Kadi so debbo oo miijiima hoore mum e nder ndee ɗoo mbaydi, o waawaa weltaade. Kono ko goonga o miijaaki, ko o jibinannde yiɗde woɗnde, ko fenaande, ko Hopper’s sinci."<ref name="ReferenceA">{{cite book|first=Mark|last=Strand|title=Hopper|location=New York|publisher=Knopf|year=2007|page=43}}</ref> Effet focusing feɗeendu ɓaleeru caggal debbo oo ina waawi yiyeede no feewi so tawii ko nde seerndi ɗum e Naange e nder Kafeteria (1958),[1][13] gooto e nate Hopper cakkitiiɗe ɗee. E nder ndeen natal, debbo e gorko ina njooɗii e nder cafrirde nde alaa ko woni e mum, e nokkuuji ciftortooɗi taƴe ɗe debbo oo e ƴeewoowo oo njooɗii e nder Automat. Hay taasawol ɓiɓɓe leɗɗe e dow windoore to Automat ina jogii paralel mum e nder leɗɗe tokoose potɗe e dow windoore to Sunlight e nder Cafeteria. Kono e nder Sunlight in a Cafeteria, dingiral mbedda ngal ina yayna no feewi e nder windoore mawnde ndee ina wayi no ina ustoo hakkille gorko oo e gonndigal mum, haa arti noon e subalɓe ɗiɗo ɓee "ina nanndi e ko mbaɗata e nder dingiral gootal, hono no mbiyru-ɗen nii."[14] E ko feewti heen, e nder Automat, ƴeewoowo oo ina timmi e gonndigal wo. == Tuugnorgal == ttm0l5k6c5ncgd7ii773lslk9qjak9p Valerian of Abbenza 0 39807 163719 2026-04-14T14:02:28Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Valerian of Abbenza''' (377–457)<ref>{{Cite book|url=https://archive.org/details/MartRom2004/page/672/mode/2up|author=Catholic Church|authorlink=Catholic_Church|title=Martyrologium Romanum|location=Vatican City|publisher=Libreria Editrice Vaticana|page=673|date=2004|language=la}}</ref> wonnoo ko bismaango Abbenza to Afrik worgo, ina gasa tawa ko Dioecesis Zabensis.(it)<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=EpdkAAAAcAAJ&pg=PR93|author=Optatus of Milev..." 163719 wikitext text/x-wiki '''Valerian of Abbenza''' (377–457)<ref>{{Cite book|url=https://archive.org/details/MartRom2004/page/672/mode/2up|author=Catholic Church|authorlink=Catholic_Church|title=Martyrologium Romanum|location=Vatican City|publisher=Libreria Editrice Vaticana|page=673|date=2004|language=la}}</ref> wonnoo ko bismaango Abbenza to Afrik worgo, ina gasa tawa ko Dioecesis Zabensis.(it)<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=EpdkAAAAcAAJ&pg=PR93|author=Optatus of Mileve|authorlink=Optatus|title=Opera|volume=VII: De schismate donatistarum|location=Paris|publisher=Andream Pralard|page=XCIII|date=1700|language=la}}</ref><ref>{{Cite book|chapter-url=https://books.google.com/books?id=aUlPAAAAcAAJ&pg=PA633|title=Avtores historiae ecclesiasticae|chapter=Historiae victoris de persecvtione vandalorvm|page=633|date=1541|location=Paris|publisher=Petrum Regnault|language=la}}</ref>O maayi e hitaande 457 nde o salii rokkude kaɓirɗe ceniɗe eklesiya makko e juuɗe Vandal en ardinoo laamɗo Ariyanke Geiseric, mo o woppi duuɓi <ref>{{Cite book|url=https://archive.org/details/MartRom2004/page/672/mode/2up|author=Catholic Church|authorlink=Catholic_Church|title=Martyrologium Romanum|location=Vatican City|publisher=Libreria Editrice Vaticana|page=673|date=2004|language=la}}</ref>makko, o haɗi ɗum duuɓi makko. Valerian riiwaa e wuro hee, o woppitaa maayde e ɓuuɓri. Ñalngu juulde makko ina mawninee ñalnde 15 lewru Duujal.<ref>[https://catholicsaints.info/book-of-saints-valerian-15-december/ Monks of Ramsgate. "Valerian". ''Book of Saints''] 1921. CatholicSaints.Info. 14 December 2016{{PD-notice}}</ref><ref>[https://catholicsaints.info/book-of-saints-valerian-15-december/ Monks of Ramsgate. "Valerian". ''Book of Saints''] 1921. CatholicSaints.Info. 14 December 2016{{PD-notice}}</ref> == Tuugnorgal == swabyxu9210v1jp3lw694nvo2g12eam 163720 163719 2026-04-14T14:03:05Z Isa Oumar 9821 163720 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Valerian of Abbenza''' (377–457)<ref>{{Cite book|url=https://archive.org/details/MartRom2004/page/672/mode/2up|author=Catholic Church|authorlink=Catholic_Church|title=Martyrologium Romanum|location=Vatican City|publisher=Libreria Editrice Vaticana|page=673|date=2004|language=la}}</ref> wonnoo ko bismaango Abbenza to Afrik worgo, ina gasa tawa ko Dioecesis Zabensis.(it)<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=EpdkAAAAcAAJ&pg=PR93|author=Optatus of Mileve|authorlink=Optatus|title=Opera|volume=VII: De schismate donatistarum|location=Paris|publisher=Andream Pralard|page=XCIII|date=1700|language=la}}</ref><ref>{{Cite book|chapter-url=https://books.google.com/books?id=aUlPAAAAcAAJ&pg=PA633|title=Avtores historiae ecclesiasticae|chapter=Historiae victoris de persecvtione vandalorvm|page=633|date=1541|location=Paris|publisher=Petrum Regnault|language=la}}</ref>O maayi e hitaande 457 nde o salii rokkude kaɓirɗe ceniɗe eklesiya makko e juuɗe Vandal en ardinoo laamɗo Ariyanke Geiseric, mo o woppi duuɓi <ref>{{Cite book|url=https://archive.org/details/MartRom2004/page/672/mode/2up|author=Catholic Church|authorlink=Catholic_Church|title=Martyrologium Romanum|location=Vatican City|publisher=Libreria Editrice Vaticana|page=673|date=2004|language=la}}</ref>makko, o haɗi ɗum duuɓi makko. Valerian riiwaa e wuro hee, o woppitaa maayde e ɓuuɓri. Ñalngu juulde makko ina mawninee ñalnde 15 lewru Duujal.<ref>[https://catholicsaints.info/book-of-saints-valerian-15-december/ Monks of Ramsgate. "Valerian". ''Book of Saints''] 1921. CatholicSaints.Info. 14 December 2016{{PD-notice}}</ref><ref>[https://catholicsaints.info/book-of-saints-valerian-15-december/ Monks of Ramsgate. "Valerian". ''Book of Saints''] 1921. CatholicSaints.Info. 14 December 2016{{PD-notice}}</ref> == Tuugnorgal == ekm9tx8koj9k9o08h3n2bsrekbbt7ys The Seamstress (painting) 0 39808 163721 2026-04-14T14:07:03Z Isa Oumar 9821 Created page with "{{Databox}}'''Seamstress ko''' nate nebam ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Édouard Vuillard waɗi e hitaande 1893, tawaaɗe e nder galle pinal biyeteeɗo Indianapolis, woni to wuro wiyeteengo Indianapolis, to leydi Indiana. Ko natal tokosal, teskinngal, debbo sewnde.<ref name="lee2">{{cite book|last1=Lee|first1=Ellen Wardwell|last2=Robinson|first2=Anne|title=Indianapolis Museum of Art: Highlights of the Collection|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]|location=..." 163721 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Seamstress ko''' nate nebam ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Édouard Vuillard waɗi e hitaande 1893, tawaaɗe e nder galle pinal biyeteeɗo Indianapolis, woni to wuro wiyeteengo Indianapolis, to leydi Indiana. Ko natal tokosal, teskinngal, debbo sewnde.<ref name="lee2">{{cite book|last1=Lee|first1=Ellen Wardwell|last2=Robinson|first2=Anne|title=Indianapolis Museum of Art: Highlights of the Collection|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]|location=[[Indianapolis]]|year=2005|isbn=0936260777}}</ref> == Sifaa == Sewnde ina hollira debbo ina jogii ɓalewol e ƴeewoowo, ina sewna yeeso windo. Feere tati-dimensiyonal ina tagaa e juɓɓule wallpaper mbaylaandi laaɓtundi e murliɗi daneeji laaɓtuɗi. Natal ngal wayi ko no ngal joofaani nii, sibu Vuillard acci alluwal les ngal ina feeñi e nder taabal, e mbaydi sewnde, e nder mahol ngol. Laral wallpaper ɓurngal heewde tataɓal nano ngal e nder kompoññe ngal ina jokkondiri e heddiiɓe e suudu nduu, ina addana ƴeewoowo oo suɓaade no ɓe njiyrata toɓɓere ndee.<ref name="cogeval2">{{cite book|last=Cogeval|first=Guy|title=Edouard Vuillard|publisher=[[Yale University Press]]|location=[[New Haven]]|year=2003|isbn=0894682970|url=https://books.google.com/books?id=yvaS6zbG_bQC&q=seamstress+with+scraps+Vuillard&pg=PA138}}</ref>Jokkondiral ɗeen beige, brown, e boɗeeje e pinndi ɓuuɓndi, ɓuuɓndi e windo (maande Vuillard) ina hebbina oon nokku mo laaɓaani e tiiɗnaare. Ko 6uu6ol 6uu6ol e wallpaper ina sosa nate colour e mbaadi no yi’etee nanngude no haala kaa.<ref name="lee">{{cite book|last1=Lee|first1=Ellen Wardwell|last2=Robinson|first2=Anne|title=Indianapolis Museum of Art: Highlights of the Collection|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]|location=[[Indianapolis]]|year=2005|isbn=0936260777}}</ref> == Kabaaru daartol == Vuillard ɓuri lollude ko e dille nder galleeji hono ɗeeɗoo, ɗe peeñninta defte nguurndam subjects mum en e detal claustrophobic. Ko ɓuri heewde e ko o yaltini e kitaale 1890 ko tokoose, galleeji, e rewɓe sabu batte teeŋtuɗe yumma naalanke oo, peewnoowo korset e nguurndam makko.<ref name="npr">{{cite web|last=Stamberg|first=Susan|title=Edouard Vuillard: Behind Closed Doors|url=https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=924278|publisher=[[NPR]]|accessdate=11 January 2013|date=20 Jan 2003}}</ref> Ustaare ɓanndu, hay so wonaa e ɓernde, e ɗeen golle gadane, mettini heen Vuillard, o huutorii jokkondiral makko ngam huutoraade heddiiɓe e nguurndam makko juutɗam, o waɗti hakkille e panneeji mawɗi pawɗi. Ngam ɗiin, o woppi mbaadi makko ceertundi, o yahri ko e nate ɓurɗe waawde huutoreede e geɗe e weeyo.<ref>{{cite web|last=Kramer|first=Hilton|title=In Which Bonnard and Vuillard Create Unfamiliar Masterpieces|url=http://thisrecording.com/today/2011/1/14/in-which-bonnard-and-vuillard-create-unfamiliar-masterpieces.html|publisher=This Recording|accessdate=11 January 2013|date=14 Jan 2011}}</ref>Nii woni, nanondiral naalankaagal hannde ngal ko wonde golle makko ina njokki e duuɓi sappo gadani ɗii, hay so tawii o golliima ko ina ɓura duuɓi capanɗe tati. Ko o suka janngoowo yarlitiiɗo, o walliino sosde les Nabis, fedde naalankooɓe yahruɓe yeeso nde Gauguin e Symbolist en njiimi. Ɓe ɓuri teeŋtinde golle abstrakte e dekoraasiyoŋ mbaadi e kala. Nde o ɓeydii heewde aadaaji, Vuillard woppi ɗiin jikkuuji njiylotooɗi.<ref name="day">{{cite book|last=Day|first=Holliday T.|title=Indianapolis Museum of Art Collections Handbook|year=1988|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]|location=[[Indianapolis]]|isbn=0936260203}}</ref> == Daartol nokku == Sewnde ndee ina yiyee e nokkuuji keewɗi, ina jeyaa heen Le Barc de Boutteville mo Pari e hitaande 1893 ; galleeji McLellan to Glasgow e hitaande 1920 ; galle Lefevre to Londres e hitaande 1945 ; koolol yah-ngartaa e nder galleeji Vuillard, yettiima Houston, Wasinton, e Brooklyn e kitaale 1989-1990 ; e ƴeewndo kuuɓtodinngo ngo Galle ngenndiijo naalankaagal to D.C., Galle naalankaagal Montreal, Galle naalankaagal ngenndiwal to Pari, e Akademi Naalankaagal Laamɗo to Londres e hitaande 2003-2004 yuɓɓini.<ref name="cogeval">{{cite book|last=Cogeval|first=Guy|title=Edouard Vuillard|publisher=[[Yale University Press]]|location=[[New Haven]]|year=2003|isbn=0894682970|url=https://books.google.com/books?id=yvaS6zbG_bQC&q=seamstress+with+scraps+Vuillard&pg=PA138}}</ref> == Keɓgol == IMA heɓiino « The Seamstress » e hitaande 1969, ko dokkal Bilaan Stillson ngam siftorde Karolin Marmon Fesler. Ina waɗi limoore keɓgol 69,68. Jooni noon, ina hollira e nder galle Sidney e Kathy <ref name="ima">{{cite web|title=The Seamstress|url=http://www.imamuseum.org/art/collections/artwork/seamstress-vuillard-edouard|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]|accessdate=11 January 2013}}</ref>. == Tuugnorgal == qrwy6dlu9x7cb86meru8oj7l54a8a50 Peasant Women with Brushwood 0 39809 163722 2026-04-14T14:07:30Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Rewɓe remooɓe e leɗɗe ɓuuɓɗe ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-François Millet waɗi, tafi c. 1852. Ngol waɗetee ko e nokku mooftirɗo suudu defte Hermitage, to Saint-Pétersbourg. Siyno naalanke oo feeñii ko les ɗoo e ñaamo : J. F. Millet. Limtol Ɗumɗoo ina jeyaa e nate keewɗe ɗe Millet holliri nguurndam teeru tiiɗɗam remooɓe Farayse. Natal ngal ina hollita rewɓe ɗiɗo remooɓe ina ngarta galleeji mum en, e jamma..." 163722 wikitext text/x-wiki Rewɓe remooɓe e leɗɗe ɓuuɓɗe ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-François Millet waɗi, tafi c. 1852. Ngol waɗetee ko e nokku mooftirɗo suudu defte Hermitage, to Saint-Pétersbourg. Siyno naalanke oo feeñii ko les ɗoo e ñaamo : J. F. Millet. Limtol Ɗumɗoo ina jeyaa e nate keewɗe ɗe Millet holliri nguurndam teeru tiiɗɗam remooɓe Farayse. Natal ngal ina hollita rewɓe ɗiɗo remooɓe ina ngarta galleeji mum en, e jamma. Ɓe ɓoornii ko comci galleeji, ɓe ɓoornii ko wutteeji, ɓe njaha e laawol ladde, ɓe njogii ko ɓuuɓri mawndi e dow koyɗe maɓɓe. Darnde maɓɓe, koye maɓɓe ina njuuti, ɓalli maɓɓe ina njuuti, ina hollita teddeendi teeŋtundi ndi ɓe njogii ndii e doole maɓɓe. Nokkuuji ɓaleeji kuutorteeɗi ɗii ina mbaɗa nate aadee ɗee ina njillondira e tagoodi taariindi ndii. Daartoowo naalankaagal A. G. Kostenevich ina siftina pentol ngol : "E nder rewɓe remooɓe e Brushwood e nder nate rewɓe ɗiɗo, gila e clog haa e hoore, Millet ina rewna tension, reentaare e teddeendi pressing. E nokku niɓɓo ladde ina wayi no ina jokki haa jooni piling up gila dow. Kono ngam ɗuum fof ko b e, wonaa ɗuum fof e e haɗde neɗɗo miijaade natal ngal, ina woodi mbaydi teskinndi e laabi rewɓe remooɓe." Iwdi mum Natal ngal ko pentiirgal c. 1852, ɓooyaani ko konte Riisi biyeteeɗo Nikolay Aleksandrowiis Kushelev-Bezborodko heɓi ɗum. Caggal maayde joom mum, natal ngal, hono denndaangal golle ummoriiɗe e mooftirgel makko, wasiyaama to Musée de l’Académie des Arts Russe [ru], ngal naati e galle Kushelev ; e hitaande 1922 nde artiraa to Hermitage de l’État, to Saint-Pétersbourg. Natal peewnugol ngal Millet waɗi e pentol e gouache (34,3 × 27,6 cm) ina anndaa ; ɗum ummorii ko e hitaande 1858, ko sketch timmuɗo ƴellitiiɗo e limooje rewɓe ɗiɗo remooɓe ɓee. E fuɗɗoode, natal ngal ina jeyaa e ko Hendrik Willem Mesdag moofti. E lewru marse 1920 nde soodaa ko to New York, e won e Seaman en, ndeen caggal nde wayli joom mum en heewɓe, gila noowammbar 1962 nde woni ko e mooftirgel banke biyeteeɗo Robert Lehman. Caggal maayde Lehman e hitaande 1969, natal ngal, kam e ko ɓuri heewde e ko o moofti (fotde 3 000 golle naalankaagal), nawtaa to galle naalankaagal Metropolitan ngam hisnude ɗum. Tuugnorgal 0ajqaqigj8no4t62telk4s2oulbesqu 163723 163722 2026-04-14T14:08:39Z SUZYFATIMA 13856 163723 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe remooɓe e leɗɗe ɓuuɓɗe''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-François Millet waɗi, tafi c. 1852. Ngol waɗetee ko e nokku mooftirɗo suudu defte Hermitage, to Saint-Pétersbourg. Siyno naalanke oo feeñii ko les ɗoo e ñaamo : J. F. Millet. == Limtol == Ɗumɗoo ina jeyaa e nate keewɗe ɗe Millet holliri nguurndam teeru tiiɗɗam remooɓe Farayse. Natal ngal ina hollita rewɓe ɗiɗo remooɓe ina ngarta galleeji mum en, e jamma. Ɓe ɓoornii ko comci galleeji, ɓe ɓoornii ko wutteeji, ɓe njaha e laawol ladde, ɓe njogii ko ɓuuɓri mawndi e dow koyɗe maɓɓe. Darnde maɓɓe, koye maɓɓe ina njuuti, ɓalli maɓɓe ina njuuti, ina hollita teddeendi teeŋtundi ndi ɓe njogii ndii e doole maɓɓe. Nokkuuji ɓaleeji kuutorteeɗi ɗii ina mbaɗa nate aadee ɗee ina njillondira e tagoodi taariindi ndii. Daartoowo naalankaagal A. G. Kostenevich ina siftina pentol ngol : "E nder rewɓe remooɓe e Brushwood e nder nate rewɓe ɗiɗo, gila e clog haa e hoore, Millet ina rewna tension, reentaare e teddeendi pressing. E nokku niɓɓo ladde ina wayi no ina jokki haa jooni piling up gila dow. Kono ngam ɗuum fof ko b e, wonaa ɗuum fof e e haɗde neɗɗo miijaade natal ngal, ina woodi mbaydi teskinndi e laabi rewɓe remooɓe." == Iwdi mum == Natal ngal ko pentiirgal c. 1852, ɓooyaani ko konte Riisi biyeteeɗo Nikolay Aleksandrowiis Kushelev-Bezborodko heɓi ɗum. Caggal maayde joom mum, natal ngal, hono denndaangal golle ummoriiɗe e mooftirgel makko, wasiyaama to Musée de l’Académie des Arts Russe [ru], ngal naati e galle Kushelev ; e hitaande 1922 nde artiraa to Hermitage de l’État, to Saint-Pétersbourg. Natal peewnugol ngal Millet waɗi e pentol e gouache (34,3 × 27,6 cm) ina anndaa ; ɗum ummorii ko e hitaande 1858, ko sketch timmuɗo ƴellitiiɗo e limooje rewɓe ɗiɗo remooɓe ɓee. E fuɗɗoode, natal ngal ina jeyaa e ko Hendrik Willem Mesdag moofti. E lewru marse 1920 nde soodaa ko to New York, e won e Seaman en, ndeen caggal nde wayli joom mum en heewɓe, gila noowammbar 1962 nde woni ko e mooftirgel banke biyeteeɗo Robert Lehman. Caggal maayde Lehman e hitaande 1969, natal ngal, kam e ko ɓuri heewde e ko o moofti (fotde 3 000 golle naalankaagal), nawtaa to galle naalankaagal Metropolitan ngam hisnude ɗum. == Tuugnorgal == fzu4hzezlejx9g55z96ure7jbyl17qf 163726 163723 2026-04-14T14:12:34Z SUZYFATIMA 13856 163726 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe remooɓe e leɗɗe ɓuuɓɗe''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-François Millet waɗi, tafi c. 1852. Ngol waɗetee ko e nokku mooftirɗo suudu defte Hermitage, to Saint-Pétersbourg. Siyno naalanke oo feeñii ko les ɗoo e ñaamo : J. F. Millet. == Limtol == Ɗumɗoo ina jeyaa e nate keewɗe ɗe Millet holliri nguurndam teeru tiiɗɗam remooɓe Farayse. Natal ngal ina hollita rewɓe ɗiɗo remooɓe ina ngarta galleeji mum en, e jamma. Ɓe ɓoornii ko comci galleeji, ɓe ɓoornii ko wutteeji, ɓe njaha e laawol ladde, ɓe njogii ko ɓuuɓri mawndi e dow koyɗe maɓɓe. Darnde maɓɓe, koye maɓɓe ina njuuti, ɓalli maɓɓe ina njuuti, ina hollita teddeendi teeŋtundi ndi ɓe njogii ndii e doole maɓɓe. Nokkuuji ɓaleeji kuutorteeɗi ɗii ina mbaɗa nate aadee ɗee ina njillondira e tagoodi taariindi ndii. Daartoowo naalankaagal A. G. Kostenevich ina siftina pentol ngol : "E nder rewɓe remooɓe e Brushwood e nder nate rewɓe ɗiɗo, gila e clog haa e hoore, Millet ina rewna tension, reentaare e teddeendi pressing. E nokku niɓɓo ladde ina wayi no ina jokki haa jooni piling up gila dow. Kono ngam ɗuum fof ko b e, wonaa ɗuum fof e e haɗde neɗɗo miijaade natal ngal, ina woodi mbaydi teskinndi e laabi rewɓe remooɓe." == Iwdi mum == Natal ngal ko pentiirgal c. 1852, ɓooyaani ko konte Riisi biyeteeɗo Nikolay Aleksandrowiis Kushelev-Bezborodko heɓi ɗum. Caggal maayde joom mum, natal ngal, hono denndaangal golle ummoriiɗe e mooftirgel makko, wasiyaama to Musée de l’Académie des Arts Russe [ru], ngal naati e galle Kushelev ; e hitaande 1922 nde artiraa to Hermitage de l’État, to Saint-Pétersbourg. Natal peewnugol ngal Millet waɗi e pentol e gouache (34,3 × 27,6 cm) ina anndaa ; ɗum ummorii ko e hitaande 1858, ko sketch timmuɗo ƴellitiiɗo e limooje rewɓe ɗiɗo remooɓe ɓee. E fuɗɗoode, natal ngal ina jeyaa e ko Hendrik Willem Mesdag moofti. E lewru marse 1920 nde soodaa ko to New York, e won e Seaman en, ndeen caggal nde wayli joom mum en heewɓe, gila noowammbar 1962 nde woni ko e mooftirgel banke biyeteeɗo Robert Lehman. Caggal maayde Lehman e hitaande 1969, natal ngal, kam e ko ɓuri heewde e ko o moofti (fotde 3 000 golle naalankaagal), nawtaa to galle naalankaagal Metropolitan ngam hisnude ɗum.<ref name="auto">[https://hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/01.+paintings/37373?lng=pt Peasant Women with Brushwood, The State Hermitage Museum]</ref><ref>A. G. Kostenevich, ''Frantsuzskoye iskusstvo XIX — nachala XX vekov v Ermitazhe. Ocherk-putevoditel'', 1984 (Russian)</ref><ref>[https://www.metmuseum.org/art/collection/search/459567?sortBy=Relevance&ft=Millet&offset=20&rpp=20&pos=30 Women Carrying Faggots, Metropolitan Museum of Art]</ref> == Tuugnorgal == <references /> egpnezronkg0osqv74frq9hx5ovfjl8 Quodvultdeus 0 39810 163724 2026-04-14T14:10:00Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Quodvultdeus''' (e ɗemngal Latin "ko Alla yiɗi", maayi ko hedde hitaande 450 caggal Iisaa) ko Baaba Eklesiya e teeminannde joyaɓere, ko Biskop Kartaago, mo ɓe ndiisnoo to Naples. O anndaa ko o hoɗnooɗo to Kartaago hedde hitaande 407, o wonti diine e hitaande 421 caggal Iisaa. O winnditii e Agustin mo Hippo, gonnooɗo jannginoowo ruuhu Quodvultdeus.[1] Agustin kadi waɗii yoga e binndanɗe mum e Quodvultdeus.<ref name="saints.sqpn.com3">[http://saints.sqpn.com/sa..." 163724 wikitext text/x-wiki '''Quodvultdeus''' (e ɗemngal Latin "ko Alla yiɗi", maayi ko hedde hitaande 450 caggal Iisaa) ko Baaba Eklesiya e teeminannde joyaɓere, ko Biskop Kartaago, mo ɓe ndiisnoo to Naples. O anndaa ko o hoɗnooɗo to Kartaago hedde hitaande 407, o wonti diine e hitaande 421 caggal Iisaa. O winnditii e Agustin mo Hippo, gonnooɗo jannginoowo ruuhu Quodvultdeus.[1] Agustin kadi waɗii yoga e binndanɗe mum e Quodvultdeus.<ref name="saints.sqpn.com3">[http://saints.sqpn.com/saintq08.htm Patron Saints Index: Saint Quodvultdeus<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080405174344/http://saints.sqpn.com/saintq08.htm|date=April 5, 2008}}</ref> Quodvultdeus riiwaa nde Kartaago nanngaa e juuɗe Vandaal en e gardagol laamɗo Gaiseric, jokkuɗo diine Arianism. Aadaaji ina kollita wonde kanko e woɗɓe eklesiyaaji (hono Gaudiosus mo Naples) ɓe njooɗiima e laanaaji ɓuuɓɗi, ɗi njippii e Naples hedde hitaande 439 caggal Iisaa, Quodvultdeus tabitini hoore mum to leydi Itali.<ref name="saints.sqpn.com">[http://saints.sqpn.com/saintq08.htm Patron Saints Index: Saint Quodvultdeus<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080405174344/http://saints.sqpn.com/saintq08.htm|date=April 5, 2008}}</ref><ref name="saints.sqpn.com2">[http://saints.sqpn.com/saintq08.htm Patron Saints Index: Saint Quodvultdeus<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080405174344/http://saints.sqpn.com/saintq08.htm|date=April 5, 2008}}</ref> O yahratnoo ko e waylude sappo e jeegom Arian Goths e nder diine kerecee en katolik en e nder nguurndam makko. Gooto e nate wirwirnde mosaïque e nder Galle Vescovi e nder Katakombe San Gennaro ina hollira Quodvultdeus.<ref>D. Franses. ''Die Werke des hl. Quodvultdeus''. Munich, 1920.</ref> == Binndi == Hello udditirngo deftere juɓɓunde e teeminannde 9ɓiire, nde Quodvultdeus winndi e waaju feewde e yahuud en, e pagan en e ariyankooɓe, nde o winndi e fenaande, nde o winndi e Agustin de Hippo (Defterdu dowla Bavaria Clm 14098, f. 61v) . Hay binndanɗe Quodvultdeus heddiiɗe ɗee, limtaaka e innde makko. So tawii Liber promissionum et praedicatorum Dei ina siforee Prosper mo Aquitaine gila e teeminannde 6ɓiire, waajuuji Quodvultdeus ina nganndaa e nder defte Agustin. E hitaande 1914 ko Germain Morin adii miijaade wonde waajuuji 12 ɗi Pseudo-Augustin winndi ɗii, ko Quodvultdeus winndi tigi rigi.[3] E hitaande 1920 Desiderius Franses hollitii ndee ɗoo yi’annde ina waawi sellude no feewi.[4] == Doggol binndanɗe == Liber promissionum et praedicatorum Dei («Deftere fodoore e teskaare Alla») Waajuuji sappo e tati: # Ko luutndii iudaeos, heeferɓe e arianos ("Haɓde e yahuud en, heeferɓe e ariyankooɓe") # Adversus quinque haereses ("E dow majjere joy") # De symbolo mi ("Dow diina mi") # De symbolo II ("Dow diine II") # De simbolo III ("Dow diine III") # De quattuor virtutibus caritatis ("Dow moƴƴereeji nay giɗli") # De cantico novo ("E dow jimɗi kesi") # De ultima quarta feria (« Ñalnde alarba cakkitiiɗo oo ») # De kataklismo ("Dow kataklisma") # De tempore barbarico mi ("E dow jamaanu barbareejo mi") # De accedentibus ad gratiam I ("Dow ɓadtaade moƴƴere I") # De accedentibus ad gratiam II ("Dow ɓadtaade moƴƴere II") # De tempore barbarico II (« E dow jamaanu barbareeji II ») # Ɓataakeeji ɗiɗi feewde e Ogustin (Ep. CCXXI e CCXXIII) == Editions e Firooji == René Braun: Operaa Ɓooyɗo mo Kartaago (CCSL 60). Brepols, 1976. René Braun: ko ƴaañoowo. Deftere fodoore e teskagol maayde (SC 101-102). Jaayɗe Cerf, Pari 1964. Quodvultdeus mo Kartaago. Homiliiji diineeji, firo e firo Thomas Macy Finn, 2004 (ACW 60). ISBN ko 9780809105724 Tuugnorgal 58eonhfgeqzcsocixmps4rienj8q71v 163725 163724 2026-04-14T14:10:19Z Isa Oumar 9821 163725 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Quodvultdeus''' (e ɗemngal Latin "ko Alla yiɗi", maayi ko hedde hitaande 450 caggal Iisaa) ko Baaba Eklesiya e teeminannde joyaɓere, ko Biskop Kartaago, mo ɓe ndiisnoo to Naples. O anndaa ko o hoɗnooɗo to Kartaago hedde hitaande 407, o wonti diine e hitaande 421 caggal Iisaa. O winnditii e Agustin mo Hippo, gonnooɗo jannginoowo ruuhu Quodvultdeus.[1] Agustin kadi waɗii yoga e binndanɗe mum e Quodvultdeus.<ref name="saints.sqpn.com3">[http://saints.sqpn.com/saintq08.htm Patron Saints Index: Saint Quodvultdeus<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080405174344/http://saints.sqpn.com/saintq08.htm|date=April 5, 2008}}</ref> Quodvultdeus riiwaa nde Kartaago nanngaa e juuɗe Vandaal en e gardagol laamɗo Gaiseric, jokkuɗo diine Arianism. Aadaaji ina kollita wonde kanko e woɗɓe eklesiyaaji (hono Gaudiosus mo Naples) ɓe njooɗiima e laanaaji ɓuuɓɗi, ɗi njippii e Naples hedde hitaande 439 caggal Iisaa, Quodvultdeus tabitini hoore mum to leydi Itali.<ref name="saints.sqpn.com">[http://saints.sqpn.com/saintq08.htm Patron Saints Index: Saint Quodvultdeus<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080405174344/http://saints.sqpn.com/saintq08.htm|date=April 5, 2008}}</ref><ref name="saints.sqpn.com2">[http://saints.sqpn.com/saintq08.htm Patron Saints Index: Saint Quodvultdeus<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080405174344/http://saints.sqpn.com/saintq08.htm|date=April 5, 2008}}</ref> O yahratnoo ko e waylude sappo e jeegom Arian Goths e nder diine kerecee en katolik en e nder nguurndam makko. Gooto e nate wirwirnde mosaïque e nder Galle Vescovi e nder Katakombe San Gennaro ina hollira Quodvultdeus.<ref>D. Franses. ''Die Werke des hl. Quodvultdeus''. Munich, 1920.</ref> == Binndi == Hello udditirngo deftere juɓɓunde e teeminannde 9ɓiire, nde Quodvultdeus winndi e waaju feewde e yahuud en, e pagan en e ariyankooɓe, nde o winndi e fenaande, nde o winndi e Agustin de Hippo (Defterdu dowla Bavaria Clm 14098, f. 61v) . Hay binndanɗe Quodvultdeus heddiiɗe ɗee, limtaaka e innde makko. So tawii Liber promissionum et praedicatorum Dei ina siforee Prosper mo Aquitaine gila e teeminannde 6ɓiire, waajuuji Quodvultdeus ina nganndaa e nder defte Agustin. E hitaande 1914 ko Germain Morin adii miijaade wonde waajuuji 12 ɗi Pseudo-Augustin winndi ɗii, ko Quodvultdeus winndi tigi rigi.[3] E hitaande 1920 Desiderius Franses hollitii ndee ɗoo yi’annde ina waawi sellude no feewi.[4] == Doggol binndanɗe == Liber promissionum et praedicatorum Dei («Deftere fodoore e teskaare Alla») Waajuuji sappo e tati: # Ko luutndii iudaeos, heeferɓe e arianos ("Haɓde e yahuud en, heeferɓe e ariyankooɓe") # Adversus quinque haereses ("E dow majjere joy") # De symbolo mi ("Dow diina mi") # De symbolo II ("Dow diine II") # De simbolo III ("Dow diine III") # De quattuor virtutibus caritatis ("Dow moƴƴereeji nay giɗli") # De cantico novo ("E dow jimɗi kesi") # De ultima quarta feria (« Ñalnde alarba cakkitiiɗo oo ») # De kataklismo ("Dow kataklisma") # De tempore barbarico mi ("E dow jamaanu barbareejo mi") # De accedentibus ad gratiam I ("Dow ɓadtaade moƴƴere I") # De accedentibus ad gratiam II ("Dow ɓadtaade moƴƴere II") # De tempore barbarico II (« E dow jamaanu barbareeji II ») # Ɓataakeeji ɗiɗi feewde e Ogustin (Ep. CCXXI e CCXXIII) == Editions e Firooji == René Braun: Operaa Ɓooyɗo mo Kartaago (CCSL 60). Brepols, 1976. René Braun: ko ƴaañoowo. Deftere fodoore e teskagol maayde (SC 101-102). Jaayɗe Cerf, Pari 1964. Quodvultdeus mo Kartaago. Homiliiji diineeji, firo e firo Thomas Macy Finn, 2004 (ACW 60). ISBN ko 9780809105724 Tuugnorgal 16fp6p0hjhycg599ir35n8onijffycr Quintian, Lucius and Julian 0 39811 163728 2026-04-14T14:13:56Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Kuintian (Kinktiyan)''', <ref name="Monks3">Benedictine Monks, ''Book of the Saints'' (Published by Kessinger Publishing, 2003), 227.</ref>Lusiyus e Yuliyan (Julian) ko ɓe teddinaaɓe no seniiɓe e martiriiji e nder Egliis Katolik Roma. E wiyde Martyrology Roman, ko ɓe hoɗɓe e Afrik worgo ɓe mbaraa e nder torraaji laamɗo Vandal biyeteeɗo Huneric (476–484 caggal Iisaa), mo woni kala ko Arian.[3] Kono ñalngu martaba maɓɓe ina waawi wonde miijo.[3] Ko kamɓe..." 163728 wikitext text/x-wiki '''Kuintian (Kinktiyan)''', <ref name="Monks3">Benedictine Monks, ''Book of the Saints'' (Published by Kessinger Publishing, 2003), 227.</ref>Lusiyus e Yuliyan (Julian) ko ɓe teddinaaɓe no seniiɓe e martiriiji e nder Egliis Katolik Roma. E wiyde Martyrology Roman, ko ɓe hoɗɓe e Afrik worgo ɓe mbaraa e nder torraaji laamɗo Vandal biyeteeɗo Huneric (476–484 caggal Iisaa), mo woni kala ko Arian.[3] Kono ñalngu martaba maɓɓe ina waawi wonde miijo.[3] Ko kamɓe tan inniraa e nder fedde martabaaji sappo e jeegom, tawi ina heen rewɓe heewɓe.<ref name="ce">{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/12613b.htm|title=Quinctianus|year=1911|author=J.P. Kirsch|publisher=Catholic Encyclopedia|access-date=May 19, 2009}}</ref> E wiyde deftere katolik, Quinctianus ko bismaango, ina gasa tawa ko neɗɗo gooto e bismaango ina wiyee Urcitanus.<ref name="ce2">{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/12613b.htm|title=Quinctianus|year=1911|author=J.P. Kirsch|publisher=Catholic Encyclopedia|access-date=May 19, 2009}}</ref> Martyrologium Hieronymianum ina siftina martiriiji Afriknaaɓe woɗɓe e ngalɗoo innde e ñalɗi juulde goɗɗi ; kono alaa humpito ngoɗngo naatnaa e martabaaji baɗaaɗi les ñalɗi juulde ceertuɗi ɗii.<ref name="Monks2">Benedictine Monks, ''Book of the Saints'' (Published by Kessinger Publishing, 2003), 227.</ref> Sinaksariste mawɗo mo Eklesiya Ortodoks siftinii wonde seniiɓe Quintianus, Lucius e Julianus mbaraama wondude e Kerecee’en sappo e jeenay woɗɓe.<ref name="Monks">Benedictine Monks, ''Book of the Saints'' (Published by Kessinger Publishing, 2003), 227.</ref> == Tuugnorgal == pls4r2p6dsr2bu43dlvoj72gqsgpbmm 163729 163728 2026-04-14T14:14:19Z Isa Oumar 9821 163729 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kuintian (Kinktiyan)''', <ref name="Monks3">Benedictine Monks, ''Book of the Saints'' (Published by Kessinger Publishing, 2003), 227.</ref>Lusiyus e Yuliyan (Julian) ko ɓe teddinaaɓe no seniiɓe e martiriiji e nder Egliis Katolik Roma. E wiyde Martyrology Roman, ko ɓe hoɗɓe e Afrik worgo ɓe mbaraa e nder torraaji laamɗo Vandal biyeteeɗo Huneric (476–484 caggal Iisaa), mo woni kala ko Arian.[3] Kono ñalngu martaba maɓɓe ina waawi wonde miijo.[3] Ko kamɓe tan inniraa e nder fedde martabaaji sappo e jeegom, tawi ina heen rewɓe heewɓe.<ref name="ce">{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/12613b.htm|title=Quinctianus|year=1911|author=J.P. Kirsch|publisher=Catholic Encyclopedia|access-date=May 19, 2009}}</ref> E wiyde deftere katolik, Quinctianus ko bismaango, ina gasa tawa ko neɗɗo gooto e bismaango ina wiyee Urcitanus.<ref name="ce2">{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/12613b.htm|title=Quinctianus|year=1911|author=J.P. Kirsch|publisher=Catholic Encyclopedia|access-date=May 19, 2009}}</ref> Martyrologium Hieronymianum ina siftina martiriiji Afriknaaɓe woɗɓe e ngalɗoo innde e ñalɗi juulde goɗɗi ; kono alaa humpito ngoɗngo naatnaa e martabaaji baɗaaɗi les ñalɗi juulde ceertuɗi ɗii.<ref name="Monks2">Benedictine Monks, ''Book of the Saints'' (Published by Kessinger Publishing, 2003), 227.</ref> Sinaksariste mawɗo mo Eklesiya Ortodoks siftinii wonde seniiɓe Quintianus, Lucius e Julianus mbaraama wondude e Kerecee’en sappo e jeenay woɗɓe.<ref name="Monks">Benedictine Monks, ''Book of the Saints'' (Published by Kessinger Publishing, 2003), 227.</ref> == Tuugnorgal == l8p516obp0j00wdkhk3bdtey3anaz1s Woman in a Red Armchair 0 39812 163730 2026-04-14T14:15:37Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo e jappeere boɗeere (e Farayse: Femme au fauteuil rouge) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke biyeteeɗo Pablo Picasso waɗi. Nde pentiraa ko hitaande 1929, nde woni ko e nokku mooftirɗo Menil to Houston, Teksas. Natal ngal ina waɗi batte Surrealism, ina waawi wonde natal debbo Picasso gadano, hono Olga Khokhlova, mo o resi e hitaande 1918. ngal bonnaama nde ngal hollirtee e hitaande 2012, kono ngal artiraa ko yaawi. Ɓawo E nder nguurndam makko fof, Picasso..." 163730 wikitext text/x-wiki Debbo e jappeere boɗeere (e Farayse: Femme au fauteuil rouge) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke biyeteeɗo Pablo Picasso waɗi. Nde pentiraa ko hitaande 1929, nde woni ko e nokku mooftirɗo Menil to Houston, Teksas. Natal ngal ina waɗi batte Surrealism, ina waawi wonde natal debbo Picasso gadano, hono Olga Khokhlova, mo o resi e hitaande 1918. ngal bonnaama nde ngal hollirtee e hitaande 2012, kono ngal artiraa ko yaawi. Ɓawo E nder nguurndam makko fof, Picasso ina joginoo jokkondire jeeɗiɗi tiiɗɗe e rewɓe, ɗe nganndu-ɗaa ina laaɓti e golle makko naalankaagal, ko wayi no mbaydi deftere yiytere. Ko heewi e ɗeen jokkondire ngaddi caɗeele hakkillaaji rewɓe wonɓe heen ɓee, haa arti noon e debbo makko gadano, hono Olga Khokhlova, jibinɗo njiyaagu e naalanke oo caggal nde jokkondiral maɓɓe joofi. Picasso wayi ko no ina anndi batte hakkille ɗe jokkondiral makko addani, no o wiyri binndoowo nguurndam makko John Richardson nii, "ina haani wonde ko mettuɗo e suka debbo yiyde e nder nate mum wonde omo woni e laawol yaltude." Ngol laawol winnditaade bonnugol jokkondiral makko ina yiyee e golle makko, ko wayi no Hoore debbo (1927), Hoore e dow ɓalewol (1928) e Muñal (1931). Ko Picasso waɗi e rewɓe, ko ɗum huunde nde yimɓe fof njiylotoo. Kono, gardinooɗo Judi Freeman to suudu defte Los Angeles, wiyi wonde "alaa no Picasso yiɗiri rewɓe - o waawaano wuurde tawa o alaa ɓe". Picasso resii Khokhlova, baloowo Riisi, e hitaande 1918, kono o yaawi suusde nguurndam makko. E nder daawal gadanal dewgal maɓɓe, o holliri mo e ŋarɗugol e teskuyaaji e nder golle hono Olga Koklova e nder jappeere (1917) e Yumma e Ɓiɗɗo (1922). Kono ɗum wayliima e nder yontaaji nde giɗli maɓɓe ustii, hono no yiyraa e nate makko e nder filmo Seated Woman (1927). Gila ɗoon, Picasso wayli palet mum gila e tonngooɗe muusɗe haa e colour tiiɗɗo, ɓuuɓɗo, diidi makko ɓutti, ɓuuɓɗi, mbayliima wonti mbaydiiji cirƴaaɗi, softuɗi. Waylo-waylo weeyo ngo Picasso waɗi e mbaadi mum ina waawi siforeede no hawri e Marie-Thérèse Walter, debbo jahroowo e duuɓi 17, potnooɗo wonde joom suudu makko e nder duuɓi jeenay garooji ɗii. Limtol Ndeeɗoo natal ina nanndi e natal gaadanteewal debbo jooɗiiɗo e jappeere, kono Picasso dekonstruktii ɗum haa o anndaaka. Debbo oo ina sikkaa ina jogii nanndi e debbo Picasso, hono Olga Khokhlova, kono ina gasa tawa ko o model mo innde mum anndaaka. Caggal nde ɓe ceerti e hitaande 1918, ɓe ceerti ko ina wona duuɓi sappo caggal ɗuum, ko ina wona duuɓi ɗiɗi hade ndeeɗoo nate soseede. Picasso wayli nate mum e Khokhlova e nder jokkondiral maɓɓe, o ummii e nate giɗli, o arti e nate ɓurɗe bonde. E kitaale 1920, Picasso ina joginoo semmbe e dille surrealist en, ko ɗum yiyata e mbaydi mbaylaandi e nder ndeeɗoo natal. Bonnugol Ñalnde 13 lewru juko hitaande 2012, debbo gonɗo e jappeere boɗeere bonnaama nde o hollirtee to Menil Collection, gorko gooto jahroowo e duuɓi 22 ina wiyee Uriel Landeros, o ƴetti natal tokosal ina wara nagge e helmere « conquista » e dow golle ɗee, firti ko « conquer ». Landeros ñaawaa duuɓi ɗiɗi kasoo sabu mum waɗde graffiti e warngooji bonɗi, pentol ngol artiraa. Vandal oo wiyi o anniyaaki bonnude nate ɗee, kono o waɗi ɗum ko « ngam wirnude koye, ngam humpitaade yimɓe ». Ngolɗoo gollal bonnugol ina nanndi e bonnugol Guernica e hitaande 1974. Tuugnorgal 70ji92ten92dggoq6ivtab8qy3kpczd 163733 163730 2026-04-14T14:16:54Z SUZYFATIMA 13856 163733 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo e jappeere boɗeere''' (e Farayse: Femme au fauteuil rouge) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke biyeteeɗo Pablo Picasso waɗi. Nde pentiraa ko hitaande 1929, nde woni ko e nokku mooftirɗo Menil to Houston, Teksas. Natal ngal ina waɗi batte Surrealism, ina waawi wonde natal debbo Picasso gadano, hono Olga Khokhlova, mo o resi e hitaande 1918. ngal bonnaama nde ngal hollirtee e hitaande 2012, kono ngal artiraa ko yaawi. == Ɓawo == E nder nguurndam makko fof, Picasso ina joginoo jokkondire jeeɗiɗi tiiɗɗe e rewɓe, ɗe nganndu-ɗaa ina laaɓti e golle makko naalankaagal, ko wayi no mbaydi deftere yiytere. Ko heewi e ɗeen jokkondire ngaddi caɗeele hakkillaaji rewɓe wonɓe heen ɓee, haa arti noon e debbo makko gadano, hono Olga Khokhlova, jibinɗo njiyaagu e naalanke oo caggal nde jokkondiral maɓɓe joofi. Picasso wayi ko no ina anndi batte hakkille ɗe jokkondiral makko addani, no o wiyri binndoowo nguurndam makko John Richardson nii, "ina haani wonde ko mettuɗo e suka debbo yiyde e nder nate mum wonde omo woni e laawol yaltude." Ngol laawol winnditaade bonnugol jokkondiral makko ina yiyee e golle makko, ko wayi no Hoore debbo (1927), Hoore e dow ɓalewol (1928) e Muñal (1931). Ko Picasso waɗi e rewɓe, ko ɗum huunde nde yimɓe fof njiylotoo. Kono, gardinooɗo Judi Freeman to suudu defte Los Angeles, wiyi wonde "alaa no Picasso yiɗiri rewɓe - o waawaano wuurde tawa o alaa ɓe". Picasso resii Khokhlova, baloowo Riisi, e hitaande 1918, kono o yaawi suusde nguurndam makko. E nder daawal gadanal dewgal maɓɓe, o holliri mo e ŋarɗugol e teskuyaaji e nder golle hono Olga Koklova e nder jappeere (1917) e Yumma e Ɓiɗɗo (1922). Kono ɗum wayliima e nder yontaaji nde giɗli maɓɓe ustii, hono no yiyraa e nate makko e nder filmo Seated Woman (1927). Gila ɗoon, Picasso wayli palet mum gila e tonngooɗe muusɗe haa e colour tiiɗɗo, ɓuuɓɗo, diidi makko ɓutti, ɓuuɓɗi, mbayliima wonti mbaydiiji cirƴaaɗi, softuɗi. Waylo-waylo weeyo ngo Picasso waɗi e mbaadi mum ina waawi siforeede no hawri e Marie-Thérèse Walter, debbo jahroowo e duuɓi 17, potnooɗo wonde joom suudu makko e nder duuɓi jeenay garooji ɗii. == Limtol == Ndeeɗoo natal ina nanndi e natal gaadanteewal debbo jooɗiiɗo e jappeere, kono Picasso dekonstruktii ɗum haa o anndaaka. Debbo oo ina sikkaa ina jogii nanndi e debbo Picasso, hono Olga Khokhlova, kono ina gasa tawa ko o model mo innde mum anndaaka. Caggal nde ɓe ceerti e hitaande 1918, ɓe ceerti ko ina wona duuɓi sappo caggal ɗuum, ko ina wona duuɓi ɗiɗi hade ndeeɗoo nate soseede. Picasso wayli nate mum e Khokhlova e nder jokkondiral maɓɓe, o ummii e nate giɗli, o arti e nate ɓurɗe bonde. E kitaale 1920, Picasso ina joginoo semmbe e dille surrealist en, ko ɗum yiyata e mbaydi mbaylaandi e nder ndeeɗoo natal. == Bonnugol == Ñalnde 13 lewru juko hitaande 2012, debbo gonɗo e jappeere boɗeere bonnaama nde o hollirtee to Menil Collection, gorko gooto jahroowo e duuɓi 22 ina wiyee Uriel Landeros, o ƴetti natal tokosal ina wara nagge e helmere « conquista » e dow golle ɗee, firti ko « conquer ». Landeros ñaawaa duuɓi ɗiɗi kasoo sabu mum waɗde graffiti e warngooji bonɗi, pentol ngol artiraa. Vandal oo wiyi o anniyaaki bonnude nate ɗee, kono o waɗi ɗum ko « ngam wirnude koye, ngam humpitaade yimɓe ». Ngolɗoo gollal bonnugol ina nanndi e bonnugol Guernica e hitaande 1974. == Tuugnorgal == afiu0hw5uesdt0vid6dnx74jce2sm6n 163738 163733 2026-04-14T14:19:25Z SUZYFATIMA 13856 163738 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo e jappeere boɗeere''' (e Farayse: Femme au fauteuil rouge) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke biyeteeɗo Pablo Picasso waɗi. Nde pentiraa ko hitaande 1929, nde woni ko e nokku mooftirɗo Menil to Houston, Teksas. Natal ngal ina waɗi batte Surrealism, ina waawi wonde natal debbo Picasso gadano, hono Olga Khokhlova, mo o resi e hitaande 1918. ngal bonnaama nde ngal hollirtee e hitaande 2012, kono ngal artiraa ko yaawi. == Ɓawo == E nder nguurndam makko fof, Picasso ina joginoo jokkondire jeeɗiɗi tiiɗɗe e rewɓe, ɗe nganndu-ɗaa ina laaɓti e golle makko naalankaagal, ko wayi no mbaydi deftere yiytere. Ko heewi e ɗeen jokkondire ngaddi caɗeele hakkillaaji rewɓe wonɓe heen ɓee, haa arti noon e debbo makko gadano, hono Olga Khokhlova, jibinɗo njiyaagu e naalanke oo caggal nde jokkondiral maɓɓe joofi. Picasso wayi ko no ina anndi batte hakkille ɗe jokkondiral makko addani, no o wiyri binndoowo nguurndam makko John Richardson nii, "ina haani wonde ko mettuɗo e suka debbo yiyde e nder nate mum wonde omo woni e laawol yaltude." Ngol laawol winnditaade bonnugol jokkondiral makko ina yiyee e golle makko, ko wayi no Hoore debbo (1927), Hoore e dow ɓalewol (1928) e Muñal (1931). Ko Picasso waɗi e rewɓe, ko ɗum huunde nde yimɓe fof njiylotoo. Kono, gardinooɗo Judi Freeman to suudu defte Los Angeles, wiyi wonde "alaa no Picasso yiɗiri rewɓe - o waawaano wuurde tawa o alaa ɓe". Picasso resii Khokhlova, baloowo Riisi, e hitaande 1918, kono o yaawi suusde nguurndam makko. E nder daawal gadanal dewgal maɓɓe, o holliri mo e ŋarɗugol e teskuyaaji e nder golle hono Olga Koklova e nder jappeere (1917) e Yumma e Ɓiɗɗo (1922). Kono ɗum wayliima e nder yontaaji nde giɗli maɓɓe ustii, hono no yiyraa e nate makko e nder filmo Seated Woman (1927). Gila ɗoon, Picasso wayli palet mum gila e tonngooɗe muusɗe haa e colour tiiɗɗo, ɓuuɓɗo, diidi makko ɓutti, ɓuuɓɗi, mbayliima wonti mbaydiiji cirƴaaɗi, softuɗi. Waylo-waylo weeyo ngo Picasso waɗi e mbaadi mum ina waawi siforeede no hawri e Marie-Thérèse Walter, debbo jahroowo e duuɓi 17, potnooɗo wonde joom suudu makko e nder duuɓi jeenay garooji ɗii. == Limtol == Ndeeɗoo natal ina nanndi e natal gaadanteewal debbo jooɗiiɗo e jappeere, kono Picasso dekonstruktii ɗum haa o anndaaka. Debbo oo ina sikkaa ina jogii nanndi e debbo Picasso, hono Olga Khokhlova, kono ina gasa tawa ko o model mo innde mum anndaaka. Caggal nde ɓe ceerti e hitaande 1918, ɓe ceerti ko ina wona duuɓi sappo caggal ɗuum, ko ina wona duuɓi ɗiɗi hade ndeeɗoo nate soseede. Picasso wayli nate mum e Khokhlova e nder jokkondiral maɓɓe, o ummii e nate giɗli, o arti e nate ɓurɗe bonde. E kitaale 1920, Picasso ina joginoo semmbe e dille surrealist en, ko ɗum yiyata e mbaydi mbaylaandi e nder ndeeɗoo natal. == Bonnugol == Ñalnde 13 lewru juko hitaande 2012, debbo gonɗo e jappeere boɗeere bonnaama nde o hollirtee to Menil Collection, gorko gooto jahroowo e duuɓi 22 ina wiyee Uriel Landeros, o ƴetti natal tokosal ina wara nagge e helmere « conquista » e dow golle ɗee, firti ko « conquer ». Landeros ñaawaa duuɓi ɗiɗi kasoo sabu mum waɗde graffiti e warngooji bonɗi, pentol ngol artiraa. Vandal oo wiyi o anniyaaki bonnude nate ɗee, kono o waɗi ɗum ko « ngam wirnude koye, ngam humpitaade yimɓe ». Ngolɗoo gollal bonnugol ina nanndi e bonnugol Guernica e hitaande 1974.<ref>{{Cite news|last=McKenna|first=Kristine|date=27 February 1994|title=The Feminine Mistake|url=https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/style/1994/02/27/the-feminine-mistake/613d8d2b-80cd-45b1-b4f7-be983986f88e/|access-date=31 December 2020|newspaper=The Washington Post}}</ref><ref>{{Cite web|title=Woman in a Red Armchair|url=https://www.menil.org/collection/objects/1884-woman-in-a-red-armchair-femme-au-fauteuil-rouge|access-date=31 December 2020|website=Menil Collection}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.chron.com/news/houston-texas/houston/article/Art-show-displays-work-of-fugitive-in-Menil-3975947.php|title=Studio will spotlight work of fugitive in Menil vandalism - Houston Chronicle|date=24 October 2012|publisher=Chron.com|access-date=2012-11-09}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 3v4e3zv01zapuneo39zmqfrm09rzqf5 The Seven Ages of Woman 0 39813 163732 2026-04-14T14:16:24Z Isa Oumar 9821 Created page with "{{Databox}}'''Duuɓi jeeɗiɗi''' debbo ko natal (1544) ngal pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Hans Baldung, ina wiyee Grien, waɗi e pentirgal nebam e dow leɗɗe linden.<ref name="kleindienst2">[https://www.lvz.de/kultur/regional/die-verschwundene-sonne-restaurator-macht-ueberraschende-entdeckung-ZYR2YXITJLFM7KOL2M5PXBUX7Y.html Jürgen Kleindienst, Die verschwundene Sonne: Restaurator macht überraschende Entdeckung, (The disappeared sun: restorer makes a surprising dis..." 163732 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duuɓi jeeɗiɗi''' debbo ko natal (1544) ngal pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Hans Baldung, ina wiyee Grien, waɗi e pentirgal nebam e dow leɗɗe linden.<ref name="kleindienst2">[https://www.lvz.de/kultur/regional/die-verschwundene-sonne-restaurator-macht-ueberraschende-entdeckung-ZYR2YXITJLFM7KOL2M5PXBUX7Y.html Jürgen Kleindienst, Die verschwundene Sonne: Restaurator macht überraschende Entdeckung, (The disappeared sun: restorer makes a surprising discovery)] in: [[Leipziger Volkszeitung]], 30 July 2019</ref> Ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte (Musée de bildenden Künste) to wuro wiyeteengo Leipzig, to leydi Almaañ. == Sifaa == Natal ummoraade e Renaissance ina hollira cukalel tokosel e yeeso nano, caggal mum, gila nano haa nyaamo, fedde rewɓe joy e nder daawe nguurndam gila e duuɓi 10 haa 50, tawi ko seeɗa tan ɓuuɓnata ɗum en e mbaydiiji loowdi hakkille.<ref name="kleindienst">[https://www.lvz.de/kultur/regional/die-verschwundene-sonne-restaurator-macht-ueberraschende-entdeckung-ZYR2YXITJLFM7KOL2M5PXBUX7Y.html Jürgen Kleindienst, Die verschwundene Sonne: Restaurator macht überraschende Entdeckung, (The disappeared sun: restorer makes a surprising discovery)] in: [[Leipziger Volkszeitung]], 30 July 2019</ref>Kala debbo ina seerti e hoɗdiiɓe mum e sifaaji mum, e nder sahaa gooto ina jokkondiri e mum e nder composite ngam hollirde no duuɓi ceertuɗi nguurndam ɗii ngoniri e nder nguurndam gootol.<ref>[https://www.facebook.com/mdbkleipzig/photos/a.126434974243/10158386766929244/?type=3 From the image description on the museum's Facebook page (in German)]</ref> Limre debbo ɓurnde mawnude ina yiyee e caggal to bannge ñaamo. O woni ko e ɓuuɓde, o hollirtee ko e mbaydi (profil) o nattii ndaarde e nder gite ƴeewoowo oo, kono ko feewti e vine e lekki fijirde ko maandeeji jibinannde e maandeeji kesɗitingol nguurndam haa abade<ref>{{cite book|chapter-url=https://doi.org/10.1515/9783839453667-011|doi=10.1515/9783839453667-011|chapter=3.1. Lebensalter-Darstellungen|title=Marcel Duchamp und die Alten Meister|date=2020|pages=65–70|isbn=978-3-8394-5366-7}}</ref> e hollirde bannge ñaamo natal ngal..<ref>According to Kleindienst, the right hand is cut. It is assumed that there was another antitype. Bethlen suspects that the Leipzig picture was part of a [[diptych]].</ref> Horizon les ina rokka limooje ɗee monumental, asamaan ɓuuɓɗo ina rokka allegori transition haala miijo. Natal miijotoongal e nguurndam, ina gasa tawa ko golle mawɗe cakkitiiɗe ɗe Hans Baldung, maayɗo hitaande rewtunde ndee. Sifaa Baldung ko ɓadtaade miijo ɓanndu mawnugol debbo e jokkondiral, bakkaat e maayde, ko ɗum feeñi tawo e nder njuumri rewɓe e hollirde jokkere enɗam sukaaɓe e ko seerti e bonnugol ɓanndu debbo e nder duuɓi ɓooyɗi..<ref>{{citation|access-date=2023-05-17|author=Caroline Zöhl|date=2009|location=Frankfurt|pages=84–85|periodical=Alter – Blicke Auf das Bevorstehende|title=Der Spiegel des Alters in Bildern der Frühen Neuzeit|url=https://www.academia.edu/39304607}}</ref> Nate goɗɗe dow toɓɓere Duuɓi e Maayde Hans Baldung: Hans Baldung, Duuɓi tati ɗii e maayde (Maayde koɗki e maayde),[6] Musée taariindi Wien Hans Baldung, Duuɓi tati ɗii e maayde (Maayde koɗki e maayde),[6] Musée taariindi Wien Hans Baldung, Duuɓi tati neɗɗo e moƴƴere tati, hitaande 1540-1545, Prado. Hans Baldung, Duuɓi tati neɗɗo e moƴƴere tati, hitaande 1540-1545, Prado. == Iwdi mum == Natal ngal ari ko e mooftirgel suudu defte biyeteeɗo Künste e hitaande 1944 ummoraade e ndonu banke Leipzig e daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Fritz von Harck.[1][8] == Tuugnorgal == c7e3y7kk9zq1onilt1rrlyseia122dm Quintian of Rodez 0 39814 163735 2026-04-14T14:17:30Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Quintian of Rodez''' (Kintian, Kintin, Kintin) (maayi ko hedde 525) ko bismaango Rodez e bismaango Klermont-Ferran (Arvernes) e teeminannde jeegom, o tawtoraama batuuji Agde (508) e Orleans (511). == Ngendam == Aadaaji ina mbaɗta mo jibinannde Afrik, kadi ko o almuudo Kartaago dognoowo Farayse sabu tooñanngeeji Vandal en. E maayde Seniiɗo Amantiyus (Amans) e hitaande 487, Kiintian lomtii mo e bismaango Rodez. E nder wolde hakkunde Frank en e Goth en hirnaange, o w..." 163735 wikitext text/x-wiki '''Quintian of Rodez''' (Kintian, Kintin, Kintin) (maayi ko hedde 525) ko bismaango Rodez e bismaango Klermont-Ferran (Arvernes) e teeminannde jeegom, o tawtoraama batuuji Agde (508) e Orleans (511). == Ngendam == Aadaaji ina mbaɗta mo jibinannde Afrik, kadi ko o almuudo Kartaago dognoowo Farayse sabu tooñanngeeji Vandal en. E maayde Seniiɗo Amantiyus (Amans) e hitaande 487, Kiintian lomtii mo e bismaango Rodez. E nder wolde hakkunde Frank en e Goth en hirnaange, o wonnoo ko balloowo Clovis I no feewi, ngam daɗndude tooñanngeeji Visigoth en ariyankooɓe, o dogi Rodez, o fayi Auvergne, ɗo Biskop Euphrasius (Eufrèse) jaɓɓi mo e jaɓɓaade mo. Laamɗo Tewodorik I toɗɗii Kiinkiyanus lomto Sidonius Apollinaris (taaniiko Sidoniyus Apollinaris lolluɗo oo), Biskop Klermont. E maayde makko, Quinctianus lomtii See Clermont, o jooɗii haa o maayi ñalnde 13 noowammbar 525 walla 526 == Teddungal == Juulde makko ina mawninee ñalnde 13 noowammbar, so wonaa to Rodez, ɗo nde waɗata ñalnde 14 lewru nduu, e nder "Martyrologie romaine" innde makko ina darii e les ñalɗi ɗiɗi ɗii kala. == Tuugnorgal == lwrt3wl0v1h9zk8lpbzp2ukszrvzyz0 163736 163735 2026-04-14T14:17:48Z Isa Oumar 9821 163736 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Quintian of Rodez''' (Kintian, Kintin, Kintin) (maayi ko hedde 525) ko bismaango Rodez e bismaango Klermont-Ferran (Arvernes) e teeminannde jeegom, o tawtoraama batuuji Agde (508) e Orleans (511). == Ngendam == Aadaaji ina mbaɗta mo jibinannde Afrik, kadi ko o almuudo Kartaago dognoowo Farayse sabu tooñanngeeji Vandal en. E maayde Seniiɗo Amantiyus (Amans) e hitaande 487, Kiintian lomtii mo e bismaango Rodez. E nder wolde hakkunde Frank en e Goth en hirnaange, o wonnoo ko balloowo Clovis I no feewi, ngam daɗndude tooñanngeeji Visigoth en ariyankooɓe, o dogi Rodez, o fayi Auvergne, ɗo Biskop Euphrasius (Eufrèse) jaɓɓi mo e jaɓɓaade mo. Laamɗo Tewodorik I toɗɗii Kiinkiyanus lomto Sidonius Apollinaris (taaniiko Sidoniyus Apollinaris lolluɗo oo), Biskop Klermont. E maayde makko, Quinctianus lomtii See Clermont, o jooɗii haa o maayi ñalnde 13 noowammbar 525 walla 526 == Teddungal == Juulde makko ina mawninee ñalnde 13 noowammbar, so wonaa to Rodez, ɗo nde waɗata ñalnde 14 lewru nduu, e nder "Martyrologie romaine" innde makko ina darii e les ñalɗi ɗiɗi ɗii kala. == Tuugnorgal == 73r1za33kdycmw25i35529vr5hwkw6a 163737 163736 2026-04-14T14:19:06Z Isa Oumar 9821 /* Tuugnorgal */ 163737 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Quintian of Rodez''' (Kintian, Kintin, Kintin) (maayi ko hedde 525) ko bismaango Rodez e bismaango Klermont-Ferran (Arvernes) e teeminannde jeegom, o tawtoraama batuuji Agde (508) e Orleans (511). == Ngendam == Aadaaji ina mbaɗta mo jibinannde Afrik, kadi ko o almuudo Kartaago dognoowo Farayse sabu tooñanngeeji Vandal en. E maayde Seniiɗo Amantiyus (Amans) e hitaande 487, Kiintian lomtii mo e bismaango Rodez. E nder wolde hakkunde Frank en e Goth en hirnaange, o wonnoo ko balloowo Clovis I no feewi, ngam daɗndude tooñanngeeji Visigoth en ariyankooɓe, o dogi Rodez, o fayi Auvergne, ɗo Biskop Euphrasius (Eufrèse) jaɓɓi mo e jaɓɓaade mo. Laamɗo Tewodorik I toɗɗii Kiinkiyanus lomto Sidonius Apollinaris (taaniiko Sidoniyus Apollinaris lolluɗo oo), Biskop Klermont. E maayde makko, Quinctianus lomtii See Clermont, o jooɗii haa o maayi ñalnde 13 noowammbar 525 walla 526 == Teddungal == Juulde makko ina mawninee ñalnde 13 noowammbar, so wonaa to Rodez, ɗo nde waɗata ñalnde 14 lewru nduu, e nder "Martyrologie romaine" innde makko ina darii e les ñalɗi ɗiɗi ɗii kala. == Tuugnorgal == [[category:]] fg4mehxjqau8ngs12ph0mo5sttpelxt 163739 163737 2026-04-14T14:20:05Z Isa Oumar 9821 /* Tuugnorgal */ 163739 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Quintian of Rodez''' (Kintian, Kintin, Kintin) (maayi ko hedde 525) ko bismaango Rodez e bismaango Klermont-Ferran (Arvernes) e teeminannde jeegom, o tawtoraama batuuji Agde (508) e Orleans (511). == Ngendam == Aadaaji ina mbaɗta mo jibinannde Afrik, kadi ko o almuudo Kartaago dognoowo Farayse sabu tooñanngeeji Vandal en. E maayde Seniiɗo Amantiyus (Amans) e hitaande 487, Kiintian lomtii mo e bismaango Rodez. E nder wolde hakkunde Frank en e Goth en hirnaange, o wonnoo ko balloowo Clovis I no feewi, ngam daɗndude tooñanngeeji Visigoth en ariyankooɓe, o dogi Rodez, o fayi Auvergne, ɗo Biskop Euphrasius (Eufrèse) jaɓɓi mo e jaɓɓaade mo. Laamɗo Tewodorik I toɗɗii Kiinkiyanus lomto Sidonius Apollinaris (taaniiko Sidoniyus Apollinaris lolluɗo oo), Biskop Klermont. E maayde makko, Quinctianus lomtii See Clermont, o jooɗii haa o maayi ñalnde 13 noowammbar 525 walla 526 == Teddungal == Juulde makko ina mawninee ñalnde 13 noowammbar, so wonaa to Rodez, ɗo nde waɗata ñalnde 14 lewru nduu, e nder "Martyrologie romaine" innde makko ina darii e les ñalɗi ɗiɗi ɗii kala. == Tuugnorgal == {{Category}} fepno3yaxnqcw0ugl5pz9uxq2yvsed8 163743 163739 2026-04-14T14:24:02Z Isa Oumar 9821 /* Tuugnorgal */ 163743 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Quintian of Rodez''' (Kintian, Kintin, Kintin) (maayi ko hedde 525) ko bismaango Rodez e bismaango Klermont-Ferran (Arvernes) e teeminannde jeegom, o tawtoraama batuuji Agde (508) e Orleans (511). == Ngendam == Aadaaji ina mbaɗta mo jibinannde Afrik, kadi ko o almuudo Kartaago dognoowo Farayse sabu tooñanngeeji Vandal en. E maayde Seniiɗo Amantiyus (Amans) e hitaande 487, Kiintian lomtii mo e bismaango Rodez. E nder wolde hakkunde Frank en e Goth en hirnaange, o wonnoo ko balloowo Clovis I no feewi, ngam daɗndude tooñanngeeji Visigoth en ariyankooɓe, o dogi Rodez, o fayi Auvergne, ɗo Biskop Euphrasius (Eufrèse) jaɓɓi mo e jaɓɓaade mo. Laamɗo Tewodorik I toɗɗii Kiinkiyanus lomto Sidonius Apollinaris (taaniiko Sidoniyus Apollinaris lolluɗo oo), Biskop Klermont. E maayde makko, Quinctianus lomtii See Clermont, o jooɗii haa o maayi ñalnde 13 noowammbar 525 walla 526 == Teddungal == Juulde makko ina mawninee ñalnde 13 noowammbar, so wonaa to Rodez, ɗo nde waɗata ñalnde 14 lewru nduu, e nder "Martyrologie romaine" innde makko ina darii e les ñalɗi ɗiɗi ɗii kala. == Tuugnorgal == 73r1za33kdycmw25i35529vr5hwkw6a Spring (Manet) 0 39815 163740 2026-04-14T14:22:10Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Duujal ko natal nebam e hitaande 1881 ngal Édouard Manet waɗi. Nde fuɗɗii ko e Salon Pari e hitaande 1882, nde hiisetee ko nde ɓurnde mawnude e joofnirde e nder nguurndam Manet e nder Salon. Ina hollita fijoowo Pari biyeteeɗo Jeanne DeMarsy e mbaydi puɗi, ina waɗi parasol e bonnet e dow ŋoral leɗɗe ɓutte e asamaan ɓuuɓɗo, hono no mbaydi Spring nii. Natal ngal kadi wonti golle naalankaagal gadane ɗe meeɗaa yaltineede e kalaace. Ɓawo Duujal ko adii e gol..." 163740 wikitext text/x-wiki Duujal ko natal nebam e hitaande 1881 ngal Édouard Manet waɗi. Nde fuɗɗii ko e Salon Pari e hitaande 1882, nde hiisetee ko nde ɓurnde mawnude e joofnirde e nder nguurndam Manet e nder Salon. Ina hollita fijoowo Pari biyeteeɗo Jeanne DeMarsy e mbaydi puɗi, ina waɗi parasol e bonnet e dow ŋoral leɗɗe ɓutte e asamaan ɓuuɓɗo, hono no mbaydi Spring nii. Natal ngal kadi wonti golle naalankaagal gadane ɗe meeɗaa yaltineede e kalaace. Ɓawo Duujal ko adii e golle nay peewnaaɗe ngam huutoraade rewɓe Parinaaɓe chic ngam hollirde yontaaji nay ɗii. Miijo ngoo ummorii ko e sehil Manet, hono Antonin Proust, mo o siftini jokkondire hakkunde yontaaji ɗi miijooji rewɓe, e mbaydiiji e ŋarɗugol hannde ɗii njiylotoo. Sereeji ɗii meeɗaa joofde kadi Manet maayi hitaande caggal nde o joofni tan ko ɗiɗaɓo e sereeji ɗii, Autumn. Sosiyetee E noowammbar 2014, nokku defte biyeteeɗo J. Paul Getty yoɓi ko ɓuri miliyoŋaaji 65 dolaar ngam nate ɗee, ɗum ɓuri ko yoɓnoo ko adii ɗuum ko 33,2 miliyoŋ dolaar ngam Manet yoɓaa ngam nate hoore mum e palet e hitaande 2010. Tuugnorgal 82w0kayaksj8vct4jth2mnlofxb847t 163742 163740 2026-04-14T14:23:13Z SUZYFATIMA 13856 163742 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duujal''' ko natal nebam e hitaande 1881 ngal Édouard Manet waɗi. Nde fuɗɗii ko e Salon Pari e hitaande 1882, nde hiisetee ko nde ɓurnde mawnude e joofnirde e nder nguurndam Manet e nder Salon. Ina hollita fijoowo Pari biyeteeɗo Jeanne DeMarsy e mbaydi puɗi, ina waɗi parasol e bonnet e dow ŋoral leɗɗe ɓutte e asamaan ɓuuɓɗo, hono no mbaydi Spring nii. Natal ngal kadi wonti golle naalankaagal gadane ɗe meeɗaa yaltineede e kalaace. == Ɓawo == Duujal ko adii e golle nay peewnaaɗe ngam huutoraade rewɓe Parinaaɓe chic ngam hollirde yontaaji nay ɗii. Miijo ngoo ummorii ko e sehil Manet, hono Antonin Proust, mo o siftini jokkondire hakkunde yontaaji ɗi miijooji rewɓe, e mbaydiiji e ŋarɗugol hannde ɗii njiylotoo. Sereeji ɗii meeɗaa joofde kadi Manet maayi hitaande caggal nde o joofni tan ko ɗiɗaɓo e sereeji ɗii, Autumn. == Sosiyetee == E noowammbar 2014, nokku defte biyeteeɗo J. Paul Getty yoɓi ko ɓuri miliyoŋaaji 65 dolaar ngam nate ɗee, ɗum ɓuri ko yoɓnoo ko adii ɗuum ko 33,2 miliyoŋ dolaar ngam Manet yoɓaa ngam nate hoore mum e palet e hitaande 2010. == Tuugnorgal == t5w1xy1cfayyposj0fw5d7xz4a5uat5 163749 163742 2026-04-14T14:26:48Z SUZYFATIMA 13856 163749 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duujal''' ko natal nebam e hitaande 1881 ngal Édouard Manet waɗi. Nde fuɗɗii ko e Salon Pari e hitaande 1882, nde hiisetee ko nde ɓurnde mawnude e joofnirde e nder nguurndam Manet e nder Salon. Ina hollita fijoowo Pari biyeteeɗo Jeanne DeMarsy e mbaydi puɗi, ina waɗi parasol e bonnet e dow ŋoral leɗɗe ɓutte e asamaan ɓuuɓɗo, hono no mbaydi Spring nii. Natal ngal kadi wonti golle naalankaagal gadane ɗe meeɗaa yaltineede e kalaace. == Ɓawo == Duujal ko adii e golle nay peewnaaɗe ngam huutoraade rewɓe Parinaaɓe chic ngam hollirde yontaaji nay ɗii. Miijo ngoo ummorii ko e sehil Manet, hono Antonin Proust, mo o siftini jokkondire hakkunde yontaaji ɗi miijooji rewɓe, e mbaydiiji e ŋarɗugol hannde ɗii njiylotoo. Sereeji ɗii meeɗaa joofde kadi Manet maayi hitaande caggal nde o joofni tan ko ɗiɗaɓo e sereeji ɗii, Autumn. == Sosiyetee == E noowammbar 2014, nokku defte biyeteeɗo J. Paul Getty yoɓi ko ɓuri miliyoŋaaji 65 dolaar ngam nate ɗee, ɗum ɓuri ko yoɓnoo ko adii ɗuum ko 33,2 miliyoŋ dolaar ngam Manet yoɓaa ngam nate hoore mum e palet e hitaande 2010.<ref>{{cite web|url=http://www.getty.edu/art/collection/objects/268843/edouard-manet-jeanne-spring-french-1881/|title=Jeanne (Spring) (Getty Museum)|website=The J. Paul Getty in Los Angeles|access-date=26 June 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.christies.com/lotfinder/lot_details.aspx?intObjectID=5840859&lid=1&from=relatedlot&intobjectid=5840859|title=Edouard Manet (1832-1883), Le Printemps|website=christies.com|access-date=26 June 2017}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.latimes.com/entertainment/arts/culture/la-et-cm-getty-manet-spring-auction-record-20141105-story.html|title=Getty breaks record with $65.1-million purchase of Manet's 'Spring'|work=[[Los Angeles Times]]|author=Craig Nakano|date=5 November 2014|access-date=26 June 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://blogs.getty.edu/iris/this-just-in-edouard-manet-spring/|title=Édouard Manet’s Spring Now at the Getty Museum|date=25 November 2014|website=getty.edu|access-date=26 June 2017}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> gh1wszuvj3qmlsfuvid0cqrou397egc Joorji P. Bemis 0 39816 163744 2026-04-14T14:24:07Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347567090|George P. Bemis]]" 163744 wikitext text/x-wiki '''George Pickering Bemis''' (15 mars 1838 – 11 desaambar 1916) golliima fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi e nder golle mum, ko o binndoowo keeriiɗo to ɓiy-yumma makko alɗuɗo, hono George Francis Train . O woniino kadi gardiiɗo njulaagu, ñamaale e mooftugol, caggal ɗuum o suɓaa e manndaa gooto, o woni meer wuro Omaha, Nebraska, Amerik. == Nguurndam == Bemis jibinaa ko to Boston, to leydi Massachusetts, e nder galle mawɗo to Massachusetts. Nde o heɓi duuɓi 13 o ummii o fayi [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York, New York]], o waɗi toon fotde duuɓi capanɗe joyi. O waɗi duuɓi sappo e jeeɗiɗi e gardagol ɓiyiiko gorko biyeteeɗo George Francis Train, o yahdi e makko e nder winndere ndee. Bemis yahri no feewi, ina wondi e Train e nder njilluuji keewɗi e nder winndere ndee e nder winndere ndee. O ari Omaha e lewru abriil 1868, o woni binndoowo e gardiiɗo gooto e sosiyeteeji Train, Credit Foncier mo Amerik . O woppi oon golle nde Train ñaawaa to New York . e nder fenaande Kredit Mobilier . Nde o arti Omaha, Bemis golliima e nder wuro hee kala, omo sooda lote e nder Credit Foncier Addition, omo waɗta hakkille makko e diiwaan makko. Nde toɗɗaa ko diiwaan taariindi Bemis Park . Ko o meer Omaha tuggi 1892 haa 1896, Bemis waɗii golle maantiniiɗe ngam ɓamtude parkeeji e nder wuro ngoo fof. O walli hakkeeji rewɓe, o rokki jaaynde e nder caɗeele ɗee e darorɗe kitaale 1870. Jom suudu Bemis, hono Julia Browne, ko neɗɗo daraniiɗo woote, gollinooɗo e deftere Susan B. Anthony, wiyeteende « Revolution » . Ko Train woni balloowo gadano ooɗoo ɓataake. [1] E fuɗɗoode teeminannde noogasɓere, Bemis hollitii neldude laamu fedde ndee 100 000 dolaar ngam haɗde daraniiɗo haɓaade rafi o, hono Emmeline Pankhurst, riiweede e hitaande 1913. [2] == Ƴeew kadi == * Daartol Omaha * Doggol meeruuji wuro Omaha, to leydi Nebraska == Tuugnorgal == l03gyzygzchtgnctnm2nadx0hsfldlh 163747 163744 2026-04-14T14:25:09Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347567090|George P. Bemis]]" 163747 wikitext text/x-wiki '''George Pickering Bemis''' (15 mars 1838 – 11 desaambar 1916) golliima fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi e nder golle mum, ko o binndoowo keeriiɗo to ɓiy-yumma makko alɗuɗo, hono George Francis Train . O woniino kadi gardiiɗo njulaagu, ñamaale e mooftugol, caggal ɗuum o suɓaa e manndaa gooto, o woni meer wuro Omaha, Nebraska, Amerik. == Nguurndam == Bemis jibinaa ko to Boston, to leydi Massachusetts, e nder galle mawɗo to Massachusetts. Nde o heɓi duuɓi 13 o ummii o fayi [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York, New York]], o waɗi toon fotde duuɓi capanɗe joyi. O waɗi duuɓi sappo e jeeɗiɗi e gardagol ɓiyiiko gorko biyeteeɗo George Francis Train, o yahdi e makko e nder winndere ndee. Bemis yahri no feewi, ina wondi e Train e nder njilluuji keewɗi e nder winndere ndee e nder winndere ndee. O ari Omaha e lewru abriil 1868, o woni binndoowo e gardiiɗo gooto e sosiyeteeji Train, Credit Foncier mo Amerik . O woppi oon golle nde Train ñaawaa to New York . e nder fenaande Kredit Mobilier . <ref>Mayors of Omaha, Nebraska Archived 2009-05-12 at the Wayback Machine. Omaha Public Library. Retrieved April 10, 2008.</ref> Nde o arti Omaha, Bemis golliima e nder wuro hee kala, omo sooda lote e nder Credit Foncier Addition, omo waɗta hakkille makko e diiwaan makko. Nde toɗɗaa ko diiwaan taariindi Bemis Park . Ko o meer Omaha tuggi 1892 haa 1896, Bemis waɗii golle maantiniiɗe ngam ɓamtude parkeeji e nder wuro ngoo fof. O walli hakkeeji rewɓe, o rokki jaaynde e nder caɗeele ɗee e darorɗe kitaale 1870. Jom suudu Bemis, hono Julia Browne, ko neɗɗo daraniiɗo woote, gollinooɗo e deftere Susan B. Anthony, wiyeteende « Revolution » . Ko Train woni balloowo gadano ooɗoo ɓataake. [1] E fuɗɗoode teeminannde noogasɓere, Bemis hollitii neldude laamu fedde ndee 100 000 dolaar ngam haɗde daraniiɗo haɓaade rafi o, hono Emmeline Pankhurst, riiweede e hitaande 1913. [2] == Ƴeew kadi == * Daartol Omaha * Doggol meeruuji wuro Omaha, to leydi Nebraska == Tuugnorgal == nchjsimz58dq7of5xx4ensikbrzcvnn 163748 163747 2026-04-14T14:25:38Z Sardeeq 14292 163748 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''George Pickering Bemis''' (15 mars 1838 – 11 desaambar 1916) golliima fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi e nder golle mum, ko o binndoowo keeriiɗo to ɓiy-yumma makko alɗuɗo, hono George Francis Train . O woniino kadi gardiiɗo njulaagu, ñamaale e mooftugol, caggal ɗuum o suɓaa e manndaa gooto, o woni meer wuro Omaha, Nebraska, Amerik. == Nguurndam == Bemis jibinaa ko to Boston, to leydi Massachusetts, e nder galle mawɗo to Massachusetts. Nde o heɓi duuɓi 13 o ummii o fayi [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York, New York]], o waɗi toon fotde duuɓi capanɗe joyi. O waɗi duuɓi sappo e jeeɗiɗi e gardagol ɓiyiiko gorko biyeteeɗo George Francis Train, o yahdi e makko e nder winndere ndee. Bemis yahri no feewi, ina wondi e Train e nder njilluuji keewɗi e nder winndere ndee e nder winndere ndee. O ari Omaha e lewru abriil 1868, o woni binndoowo e gardiiɗo gooto e sosiyeteeji Train, Credit Foncier mo Amerik . O woppi oon golle nde Train ñaawaa to New York . e nder fenaande Kredit Mobilier . <ref>Mayors of Omaha, Nebraska Archived 2009-05-12 at the Wayback Machine. Omaha Public Library. Retrieved April 10, 2008.</ref> Nde o arti Omaha, Bemis golliima e nder wuro hee kala, omo sooda lote e nder Credit Foncier Addition, omo waɗta hakkille makko e diiwaan makko. Nde toɗɗaa ko diiwaan taariindi Bemis Park . Ko o meer Omaha tuggi 1892 haa 1896, Bemis waɗii golle maantiniiɗe ngam ɓamtude parkeeji e nder wuro ngoo fof. O walli hakkeeji rewɓe, o rokki jaaynde e nder caɗeele ɗee e darorɗe kitaale 1870. Jom suudu Bemis, hono Julia Browne, ko neɗɗo daraniiɗo woote, gollinooɗo e deftere Susan B. Anthony, wiyeteende « Revolution » . Ko Train woni balloowo gadano ooɗoo ɓataake. [1] E fuɗɗoode teeminannde noogasɓere, Bemis hollitii neldude laamu fedde ndee 100 000 dolaar ngam haɗde daraniiɗo haɓaade rafi o, hono Emmeline Pankhurst, riiweede e hitaande 1913. [2] == Ƴeew kadi == * Daartol Omaha * Doggol meeruuji wuro Omaha, to leydi Nebraska == Tuugnorgal == eaxaanxmka1ml20fcrkqtlzqmv7isb2 Olivia of Palermo 0 39817 163751 2026-04-14T14:28:13Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Olivia of Palermo''' (e ɗemngal Itaali: Oliva dì Palermo, e ɗemngal Sisili: Uliva di Palermu), Palermo, 448[Tunis, 10 suwee 463,[3][4] tawi e fawaade e aada goɗɗo o sikkaano o wuuri ko e darorɗe teeminannde 9ɓiire caggal jibineede Iisaa e nder Emiraaji juulɓe Simar5 ina teddiniraa no feewi e nder wuro Palermo, Sisili, gila e yontaaji hakkundeeji, kam e nder gure Sisili, hono Monte San Juliano, Termini Imerese, Alcamo,[7] Pettineo e Cefalù. Ñalngu juulde mak..." 163751 wikitext text/x-wiki '''Olivia of Palermo''' (e ɗemngal Itaali: Oliva dì Palermo, e ɗemngal Sisili: Uliva di Palermu), Palermo, 448[Tunis, 10 suwee 463,[3][4] tawi e fawaade e aada goɗɗo o sikkaano o wuuri ko e darorɗe teeminannde 9ɓiire caggal jibineede Iisaa e nder Emiraaji juulɓe Simar5 ina teddiniraa no feewi e nder wuro Palermo, Sisili, gila e yontaaji hakkundeeji, kam e nder gure Sisili, hono Monte San Juliano, Termini Imerese, Alcamo,[7] Pettineo e Cefalù. Ñalngu juulde makko ko ñalnde 10 lewru juko,[1][2] e nder naalankaagal o hollirtee ko debbo jom suudu taarotooɗo ƴiye oliif, ina jogii leggal bardugal e junngo mum ñaamo.[tesko 1] == Fuɗɗoode hagiyogaraafi == Olivia wayi ko no senndiraama e aadaaji renndo tan ko no seniiɗo nokkuure nde tawnoo innde makko winndaaka e daartol e kala martyrology Latin walla Grec walla Hagiology eklesiya.[3][8] Fuɗɗoode binndanɗe ɓurɗe ɓooyde e Nguurndam makko ina jeyaa heen Gallo-siculo Breviary mo teeminannde sappo e ɗiɗmere, winnditiiɗo siftorde makko, haa jooni ina heddii e Palermo,[3] kam e winndannde e ɗemngal Sisili vulgar teeminannde sappo e nayaɓere tawaande e Termini Imerese, e Nguurndam gonɗo e nder lectionnaire teeminannde sappo e joyaɓere[]2. Eklesiya St François de Paola to Palermo, e nokku ɗo Eklesiya St Olivia wonnoo. Ikon tedduɗo Olivia ina woodi kadi,[teskuya 3] ma a taw ko teeminannde sappo e ɗiɗaɓere, ina hollira Saint Olivia e seniiɓe Elias, Venera e Rosalia.[4] Won kadi ko limtaa e ekkol gooto ina teskini e makko to Palermo gila hitaande 1310 caggal Iisaa e nokku mo o sikkaa o wirnaa.[3][4] Hannde, ko ɗoon woni Chiesa di San François de Paola (Eklesiya Saint François de Paola). Yanti heen, Nguurndam oo Seniiɗo keewɗam yaltinaama to Sisili, e nder binndi e nder binndi, e mbaadi teskinndi haa e joofnirde teeminannde sappo e jeetatiire, ina hollita nguurndam laaɓtuɗam e nder diine makko. O winndaa ko e deftere Sisilinaare nde Ottavio Gaetani winndi,[teskuya 4] kam e deftere palmere nde Antonio Mongitore winndaa e hitaande 1742.[3] Breviar ummoriiɗo Cefalù ina waɗi kadi naatgol laaɓtungol e Nguurndam makko (Breviar Cefaludes).[3] Bollandist en njaltinii e hitaande 1885 deftere Sainte Olivia, nde ɓe ƴetti e lectionnaire eklesiya to Palermo.[9] Yanti heen, binndoowo Sisili ganndiraaɗo teeminannde 17ɓiire, yimoowo biyeteeɗo Petru Fudduni (jibinaa ko Pietro Fullone) winndii e makko jimɗi e 114 oktaaf. E oon sahaa gooto, operaaji Gioacchino Bona Fardella, musiiba e nder golle tati, ina lolliri kadi e yonta mum.[4][tesko 5] == Nguurndam hagiyogaraafi == Olivia e seniiɓe Elias, Venera e Rosalia, teeminannde 13ɓiire. E wiyde lefol hagiographique, Olivia ko ɓiɗɗo debbo belɗo e nder galle Sisilinaajo tedduɗo, jibinaaɗo hedde hitaande 448 walla e teeminannde 9ɓiire caggal jibineede Iisaa.[4] Hagiographes nokku oo hollitii wonde o jibinaa ko e diiwaan Loggia to Palermo.[5] Gila e duuɓi makko gadani o tiiɗnii e Joomiraawo, o ustii teddungal e jawdi o rokki miskineeɓe sadak. E nder mbaydi gootol, e hitaande 454 caggal iisa, Genseric, laamɗo Vandal en, heɓti Sisili, heɓti Palermo, fuɗɗii warde Kerecee’en heewɓe. Nde o heɓi duuɓi sappo e tati, Olivia weltini kasoo’en, o wi’i Kerecee’en ngam ɓe keɓa darnde maɓɓe nder nuɗɗinki maɓɓe. Vandal en ina mbeltii e doole ruuhu makko, ina nji’a hay huunde waawaa foolde goonɗinal makko. Nii woni ngam teddinde galle makko tedduɗo, ɓe neldi mo Tuunus, ɗo guwerneer oo etotoo foolde darnde makko. E nder mbaydi ngoɗndi ndii, o maccuɗaa e hitaande 906, o neldaa Tuunus e yamiroore Emir Sisili, ndeen e les njiimaandi Sarasen en. To leydi Tunis, Olivia waɗii kaawisaaji, o fuɗɗii naatnude diine heeferɓe walla juulɓe saracen en. Guwerneer oo noon yamiri yo o jippine e nokku keeriiɗo, hono hermite, ɗo daabaaji ladde ngoni, ina ɗaminii wonde daabaaji ɗii ina ñaama mo walla o maaya e heege. Kono tan, daabaaji ladde ina nguuri e jam e sara makko. Ñalnde heen won worɓe ummoriiɓe Tuunus ina njiyloo mo, ina mbeltii e ŋarɗugol makko, ina njiɗi bonnude mo, kono Olivia wayli ɓe kadi e konngol Joomiraawo, ɓe lootaama. Caggal nde o selli e kaawisaaji heewɓe e ñawɓe e caɗeele e nder diiwaan hee, Olivia waylitii heeferɓe walla juulɓe heewɓe e diine kerecee en. Nde guwerneer oo nani ɗee geɗe, o yamiri yo o nannge, o soke e nder wuro ngam yiɗde waɗde mo murtuɗo. O fiyi mo, o 6uuccii, o 6uuccii e nder 6uu6ol nebam 6uu6cfam, kono cfee torlaaji ngaddaani mo hay batte, kadi ngaddaani mo woppude iimanaagal makko. E joofnirde, o taƴaa hoore makko ñalnde 10 lewru juko hitaande 463 walla won e sahaaji e teeminannde 10ɓiire, ruuhu makko « fiyi asamaan e mbaadi ƴiye » (e ɗemngal itaaliyee: « sotto forma di colomba volò al cielo »).[3][4][tesko 6] == Teddungal == Katedraal Saint Vincent de Paul e Saint Olivie, to wuro Tunis. Patronat Palermo E darorɗe hitaande 1500, sabaabu makko saakti ɗum ko Farayse, ɓe njiyti ɓanndu makko.[3] Ñalnde 5 lewru nduu hitaande 1606, yimɓe e Senaa Palermo cuɓii Saint Olivie yo won Patrone wuro ngoo, wondude e Saint Agata, SaintKirista e Nimfa Seniiɗo.[3] Ɗii nayi cuɓaama ngam kala nokkuure nayi mawnde nder wuro ngo. Siftorde maɓɓe naatnaa e limlebbi Palermi, ko Kardinal Giannettino Doria winndi ɗum e hitaande 1611.[3] Teddungal maɓɓe ustii caggal nde ɓe njiyti e hitaande 1624 (ina wiyee) ko heddii e Saint Rosalia, peeñɗo ngam hisnude wuro ngoo e ñawu nguu. Caggal ɗuum, Saint Rosalia fuɗɗii teddineede no gardiiɗo wuro ngoo nii.[4] E hitaande 1940, parrois gooto waɗaama e Saint Olivia e nder wuro ngo.[3] Eklesiya Palermo siftorii mo haa hitaande 1980, ko ɗum siftorde farliinde. Kono e hitaande 1981, juulde makko momtaa e limlebbi liturgique nokku oo.[3] To Tuunus, jumaa katolik Roma biyeteeɗo Saint-Vincent de Paul e Saint-Olivie kadi ina teskini e makko.[3][10] Nde fuɗɗii ko e hitaande 1893, nde lomtii monimaaji Kerecee’en ɓurɗi ɓooyde e nder wuro ngo – suudu dewal ndu Baaba Jean Le Vacher mahi e hitaande 1650 – nde udditaa ñalnde Natal 1897. Saint olivie e diine lislaam to leydi Tunisi Juulirde Al-Zaytuna (Juulirde Jaytun), to Tunis, leydi Tunisi. Ladde nder suudu e minaret mawɗo. Juulirde mawnde Al-Zaytuna ("Juulirde Olive") ko juulirde ɓurnde ɓooyde e nder Tuunus, laamorgo leydi Tuunus, ina waɗi 5 000 meeteer kaaree (1,2 ektaar) ina waɗi dame jeenay.[11] Ñalngu tigi-rigi sosngo juulirde ndee ina seerti fawaade e iwdiiji daartol ceertuɗi. Daartooɓe hannde ɓee ceertii e ko fayti e so tawii ko Ubayd Allah ibn al-Habhab e fuɗɗoode teeminannde 8ɓiire walla ko Hasan ibn al-Nu'man e joofnirde teeminannde 7ɓiire.[12] Ko ɓuri heewde e annduɓe ina mballita e senaare ɗiɗmere ndee[12], ina mbiya wonde sosngo ngoo ko Ibnu Nuuman e hitaande 698 caggal Iisaa.[13][14][15][16] Lefol gootol hollitii wonde ngol inniraa ko "Juulirde Oliif" sabu ngol mahiraa ko e nokku dewal ɓooyɗo ɗo oliif wonnoo.[citation needed] Nate goɗɗe, ɗe daartoowo Tuunus biyeteeɗo Ibn Abi Dinar mo teeminannde 17ɓiire,[14] hollitii wonde ina woodi ekkol Kirista Bizantiin to Santalivia de11. Wiɗtooji arkewolosi e golle moƴƴitingol e hitaande 1969-1970 kollitii wonde juulirde ndee mahaa ko e dow mahdi gonndi e jamaanu Byzantine ndi, ina waɗi coloŋaaji, ina suddii yanaande.[12] Ina gasa tawa ko ɗum woni basilika kerecee en, rokkata ballal e lefol ngol Ibn Abi Dinar haali ngol.[14] Firo annduɓe ɓurngo ɓooyde ngo Muhammad al-Badji Ibn Mami waɗi, ngo Sihem Lamine kadi jaɓi, ina hollita wonde mbaydiiji ɓennuɗi ɗii ina mbaawi wonde e nder galleeji Bizantiin.[12][15] Olivia ɓuri teddineede ko e Tuunus sabu ina sikkaa e nder majjere wonde so nokku oo e siftorde mum mbonnaama, ko musiiba waɗata ; ɗum hawtii e goongɗingol wonde so restoraaji makko ngartiima, Lislaam maa joof.[17] Ndee ɗoo lefol ballitoowol jowitiingol e yiytude ƴiye senngo ngoo ina yaaji e nder leydi Sisili, kono ina jokkondiri e seniiɓe woɗɓe ɓee kadi.[4] E hitaande 1402 laamɗo Sisili biyeteeɗo Martin I ɗaɓɓiri Kaliifa Berbeer biyeteeɗo Ifriqiya Abuu Faris Abd al-Aziz II, o salii ɗum.[3] == Daartol == Ko ɓuri teeŋtude e ñiŋooje nguurndam Olivia ko wonde geɗe lefol makko ngol ngalaa sifaa keeriiɗo e nder mum en, kono kamɗe fof ɗe ummorii ko e waylooji seeɗa, e tiitooɗe ɓooyɗe walla arketiipuuji ɗi miijo yontaaji hakkundeeji njiɗnoo, ko wayi no ‘heroine sacrée’ walla ‘perséqué Italian maiden w The8a’ Ƴeewii no feewi ngam siifde aadaaji hagiyogaraafi e binndol ngol, o yi’aani hay huunde so wonaa seniiɗo Palermo mo nganndu-ɗaa ko kañum woni jom suudu makko, mo Alessandro d’Ancona[19] e Alexander Veselovsky turn12nd(w02]janngi no feewi. Ɗuum fof e wayde noon, Paul Collura[tesko 7] ina daranii daartol Olivia, ina winnda wonde "ko ɓuri heewde e leƴƴanɗe men ɓooyɗe ina njogii lowre nde fotaani ustaade, tee nde tawnoo njiimaandi aarabeeɓe e nder Sisili (827–1092) waɗii ƴeewndo laaɓtungo e denndaangal binndanɗe binndaaɗe ɗe Sacre, sacre les tan e dow jolngo ciftorgol."[3] Yanti heen, ina hollitaama no feewi wonde Egliis Katolik Roma ina heddii seeɗa e diineeji seniiɓe Itaali fuɗnaange.[21] == Teskorɗe == Kuraana oo ina ɓuuɓi no feewi, kono haa jooni ina yiyee e nate Olivia ɗe teeminannde 13ɓiire. Kala Seniiɓe ɓe mbaraa ngam jaɓde Goongɗinal ina kollitee e leggal bardugal e nder ikonogaraafi. Ko adii fof ko winndiyanke mo wonaa Sisilinaajo haali e Sainte Olivie ko winndiyanke Biskop Kabila (Itaalien : vescovo cabillunense) e nder deftere wiyeteende Topographia Martyrologii (Venesia 1450, h. 128) : Agnello, 1955, h. 109. Ikon oo ina joginoo ko adii ɗuum to opitaal siwil Palermo, kono hannde ina woni to suudu defte diiwaan Palermo. Caggal nde o maayi e hitaande 1620 caggal jibineede Iisaa, deftere makko wiyeteende Nguurndam seniiɓe Sisili, ko Fr. Piyeer Salerno SJ. Yeruuji goɗɗi kollitooji diine makko ina njeyaa heen : V. Auria, Taariikaaji Ɓiɓɓe Leydi, Palermo hitaande 1661; B. Faso, Ɗemngal ɓalewal ɓuuɓngal, ɓuuɓngal e ɓuuɓngal ɓuuɓngal, Palermo 1662; G. Spucces, Nguurndam S. Oliif ɓuuɓɗo e ɓuuɓɗo ɓuuɓɗo ñalnde kala. 1670, Palermo, Palermo, 1670; Agnello, 1955, pp.109–110, mo o siftini binndol itaaliyankeewol e dow ndeeɗoo toɓɓere, ko musiiba Lorenzo De Marini rokkunooɗo to Rome e fuɗɗoode teeminannde sappo e jeetatiire : L. De Marini, S. Oliva, Roma hitaande 1726.[4] Gooto e Breviaries Sisili ina jogii ndeeɗoo naatgol ngam Saint Olivie: (e ɗemngal Itaali) "A Tuunus ko maayɗo S. Olive debbo e maayde, o waɗii palermita e patron mawɗo, ko sifaa, jibinaa ɓesngu teddungu, ko yiɗɓe, ko tooñanngeeji bonɗi ngam fedde Almasiihu cacciata to Esilio, ko Tunisiyanke ɓurɗo heewde yimɓe ferro e il fuoco, divinamente liberata dans l'olio incandescente, troncato al fine il capo, le fu data la corona del martirio, la ɓiɗɗo nguurndam, kam e ammirando, ko noon mbaydi colomba volò al cielo l'anno 463 ".[3] Paolo Collura (1914-1997) ko ganndo ko faati e ɓooyɗe, dipolomaat, daartoowo, gardiiɗo suudu defte diiwaan Palermo. == Tuugnorgal == jo3d5t5w4xgv3h42k22e03vul0r7q9u 163768 163751 2026-04-14T15:00:09Z Isa Oumar 9821 163768 wikitext text/x-wiki '''Olivia of Palermo''' (e ɗemngal Itaali: Oliva dì Palermo, e ɗemngal Sisili: Uliva di Palermu), Palermo, 448[Tunis, 10 suwee 463,tawi e fawaade e aada goɗɗo o sikkaano o wuuri ko e darorɗe teeminannde 9ɓiire caggal jibineede Iisaa e nder Emiraaji juulɓe Simar5 ina teddiniraa no feewi e nder wuro Palermo, Sisili, gila e yontaaji hakkundeeji, kam e nder gure Sisili, hono Monte San Juliano, Termini Imerese, Alcamo,[7] Pettineo e Cefalù.<ref name="SANTI-BEATI">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref>{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;17.</ref> Ñalngu juulde makko ko ñalnde 10 lewru juko,e nder naalankaagal o hollirtee ko debbo jom suudu taarotooɗo ƴiye oliif, ina jogii leggal bardugal e junngo mum ñaamo.<ref name="DRONCO20013">{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;18–19.</ref>{{#tag:ref|Other examples of the expression of her cult include: :* V. Auria, ''Leggendario delle Sante Vergini,'' Palermo 1661; :* B. Faso, ''Le cinque Vergini prudenti palermitane assieme ai Racconti delle loro sacre traslazioni,'' Palermo 1662; :* G. Spucces, ''Vita di S. Oliva vergine e martire palermitana cavata dai mss. antichi della S. Chiesa cattedrale di Palermo,'' Palermo 1670; :* Agnello, 1955, pp. 109–110, who refers to an Italian composition on the subject, being a tragedy of Lorenzo De Marini that was given in Rome in the early eighteenth century: ::* L. De Marini, ''S. Oliva,'' Roma 1726.<ref name=DRONCO2001/>|group=note}} == Fuɗɗoode hagiyogaraafi == Olivia wayi ko no senndiraama e aadaaji renndo tan ko no seniiɗo nokkuure nde tawnoo innde makko winndaaka e daartol e kala martyrology Latin walla Grec walla Hagiology eklesiya.<ref name="SANTI-BEATI2">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref>{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;17.</ref> Fuɗɗoode binndanɗe ɓurɗe ɓooyde e Nguurndam makko ina jeyaa heen Gallo-siculo Breviary mo teeminannde sappo e ɗiɗmere, winnditiiɗo siftorde makko, haa jooni ina heddii e Palermo,[3] kam e winndannde e ɗemngal Sisili vulgar teeminannde sappo e nayaɓere tawaande e Termini Imerese, e Nguurndam gonɗo e nder lectionnaire teeminannde sappo e joyaɓere[]2. Eklesiya St François de Paola to Palermo, e nokku ɗo Eklesiya St Olivia wonnoo.<ref name="SANTI-BEATI4">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI5">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI6">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI7">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI8">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI9">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI10">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref> Ikon tedduɗo Olivia ina woodi kadi,[teskuya 3] ma a taw ko teeminannde sappo e ɗiɗaɓere, ina hollira Saint Olivia e seniiɓe Elias, Venera e Rosalia.<ref name="DRONCO20012">{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;18–19.</ref>{{#tag:ref|Other examples of the expression of her cult include: :* V. Auria, ''Leggendario delle Sante Vergini,'' Palermo 1661; :* B. Faso, ''Le cinque Vergini prudenti palermitane assieme ai Racconti delle loro sacre traslazioni,'' Palermo 1662; :* G. Spucces, ''Vita di S. Oliva vergine e martire palermitana cavata dai mss. antichi della S. Chiesa cattedrale di Palermo,'' Palermo 1670; :* Agnello, 1955, pp. 109–110, who refers to an Italian composition on the subject, being a tragedy of Lorenzo De Marini that was given in Rome in the early eighteenth century: ::* L. De Marini, ''S. Oliva,'' Roma 1726.<ref name=DRONCO2001/>|group=note}} Won kadi ko limtaa e ekkol gooto ina teskini e makko to Palermo gila hitaande 1310 caggal Iisaa e nokku mo o sikkaa o wirnaa.[3][4] Hannde, ko ɗoon woni Chiesa di San François de Paola (Eklesiya Saint François de Paola). Yanti heen, Nguurndam oo Seniiɗo keewɗam yaltinaama to Sisili, e nder binndi e nder binndi, e mbaadi teskinndi haa e joofnirde teeminannde sappo e jeetatiire, ina hollita nguurndam laaɓtuɗam e nder diine makko. O winndaa ko e deftere Sisilinaare nde Ottavio Gaetani winndi,[teskuya 4] kam e deftere palmere nde Antonio Mongitore winndaa e hitaande 1742.[3] Breviar ummoriiɗo Cefalù ina waɗi kadi naatgol laaɓtungol e Nguurndam makko (Breviar Cefaludes).<ref name="SANTI-BEATI3">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref>{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;17.</ref> Bollandist en njaltinii e hitaande 1885 deftere Sainte Olivia, nde ɓe ƴetti e lectionnaire eklesiya to Palermo.[9] Yanti heen, binndoowo Sisili ganndiraaɗo teeminannde 17ɓiire, yimoowo biyeteeɗo Petru Fudduni (jibinaa ko Pietro Fullone) winndii e makko jimɗi e 114 oktaaf. E oon sahaa gooto, operaaji Gioacchino Bona Fardella, musiiba e nder golle tati, ina lolliri kadi e yonta mum.[4][tesko 5] == Nguurndam hagiyogaraafi == Olivia e seniiɓe Elias, Venera e Rosalia, teeminannde 13ɓiire.<ref name="DRONCO2001">{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;18–19.</ref>{{#tag:ref|Other examples of the expression of her cult include: :* V. Auria, ''Leggendario delle Sante Vergini,'' Palermo 1661; :* B. Faso, ''Le cinque Vergini prudenti palermitane assieme ai Racconti delle loro sacre traslazioni,'' Palermo 1662; :* G. Spucces, ''Vita di S. Oliva vergine e martire palermitana cavata dai mss. antichi della S. Chiesa cattedrale di Palermo,'' Palermo 1670; :* Agnello, 1955, pp. 109–110, who refers to an Italian composition on the subject, being a tragedy of Lorenzo De Marini that was given in Rome in the early eighteenth century: ::* L. De Marini, ''S. Oliva,'' Roma 1726.<ref name=DRONCO2001/>|group=note}} E wiyde lefol hagiographique, Olivia ko ɓiɗɗo debbo belɗo e nder galle Sisilinaajo tedduɗo, jibinaaɗo hedde hitaande 448 walla e teeminannde 9ɓiire caggal jibineede Iisaa.[4] Hagiographes nokku oo hollitii wonde o jibinaa ko e diiwaan Loggia to Palermo.[5] Gila e duuɓi makko gadani o tiiɗnii e Joomiraawo, o ustii teddungal e jawdi o rokki miskineeɓe sadak. E nder mbaydi gootol, e hitaande 454 caggal iisa, Genseric, laamɗo Vandal en, heɓti Sisili, heɓti Palermo, fuɗɗii warde Kerecee’en heewɓe. Nde o heɓi duuɓi sappo e tati, Olivia weltini kasoo’en, o wi’i Kerecee’en ngam ɓe keɓa darnde maɓɓe nder nuɗɗinki maɓɓe. Vandal en ina mbeltii e doole ruuhu makko, ina nji’a hay huunde waawaa foolde goonɗinal makko. Nii woni ngam teddinde galle makko tedduɗo, ɓe neldi mo Tuunus, ɗo guwerneer oo etotoo foolde darnde makko. E nder mbaydi ngoɗndi ndii, o maccuɗaa e hitaande 906, o neldaa Tuunus e yamiroore Emir Sisili, ndeen e les njiimaandi Sarasen en.<ref name="SANTI-BEATI11">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI12">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI13">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI14">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref> To leydi Tunis, Olivia waɗii kaawisaaji, o fuɗɗii naatnude diine heeferɓe walla juulɓe saracen en. Guwerneer oo noon yamiri yo o jippine e nokku keeriiɗo, hono hermite, ɗo daabaaji ladde ngoni, ina ɗaminii wonde daabaaji ɗii ina ñaama mo walla o maaya e heege. Kono tan, daabaaji ladde ina nguuri e jam e sara makko. Ñalnde heen won worɓe ummoriiɓe Tuunus ina njiyloo mo, ina mbeltii e ŋarɗugol makko, ina njiɗi bonnude mo, kono Olivia wayli ɓe kadi e konngol Joomiraawo, ɓe lootaama. Caggal nde o selli e kaawisaaji heewɓe e ñawɓe e caɗeele e nder diiwaan hee, Olivia waylitii heeferɓe walla juulɓe heewɓe e diine kerecee en. Nde guwerneer oo nani ɗee geɗe, o yamiri yo o nannge, o soke e nder wuro ngam yiɗde waɗde mo murtuɗo. O fiyi mo, o 6uuccii, o 6uuccii e nder 6uu6ol nebam 6uu6cfam, kono cfee torlaaji ngaddaani mo hay batte, kadi ngaddaani mo woppude iimanaagal makko. E joofnirde, o taƴaa hoore makko ñalnde 10 lewru juko hitaande 463 walla won e sahaaji e teeminannde 10ɓiire, ruuhu makko « fiyi asamaan e mbaadi ƴiye » (e ɗemngal itaaliyee: « sotto forma di colomba volò al cielo »).[3][4][tesko 6] == Teddungal == Katedraal Saint Vincent de Paul e Saint Olivie, to wuro Tunis. Patronat Palermo E darorɗe hitaande 1500, sabaabu makko saakti ɗum ko Farayse, ɓe njiyti ɓanndu makko.[3] Ñalnde 5 lewru nduu hitaande 1606, yimɓe e Senaa Palermo cuɓii Saint Olivie yo won Patrone wuro ngoo, wondude e Saint Agata, SaintKirista e Nimfa Seniiɗo.[3] Ɗii nayi cuɓaama ngam kala nokkuure nayi mawnde nder wuro ngo. Siftorde maɓɓe naatnaa e limlebbi Palermi, ko Kardinal Giannettino Doria winndi ɗum e hitaande 1611.[3] Teddungal maɓɓe ustii caggal nde ɓe njiyti e hitaande 1624 (ina wiyee) ko heddii e Saint Rosalia, peeñɗo ngam hisnude wuro ngoo e ñawu nguu. Caggal ɗuum, Saint Rosalia fuɗɗii teddineede no gardiiɗo wuro ngoo nii.[4] E hitaande 1940, parrois gooto waɗaama e Saint Olivia e nder wuro ngo.[3] Eklesiya Palermo siftorii mo haa hitaande 1980, ko ɗum siftorde farliinde. Kono e hitaande 1981, juulde makko momtaa e limlebbi liturgique nokku oo.[3] To Tuunus, jumaa katolik Roma biyeteeɗo Saint-Vincent de Paul e Saint-Olivie kadi ina teskini e makko.[3][10] Nde fuɗɗii ko e hitaande 1893, nde lomtii monimaaji Kerecee’en ɓurɗi ɓooyde e nder wuro ngo – suudu dewal ndu Baaba Jean Le Vacher mahi e hitaande 1650 – nde udditaa ñalnde Natal 1897. Saint olivie e diine lislaam to leydi Tunisi Juulirde Al-Zaytuna (Juulirde Jaytun), to Tunis, leydi Tunisi. Ladde nder suudu e minaret mawɗo. Juulirde mawnde Al-Zaytuna ("Juulirde Olive") ko juulirde ɓurnde ɓooyde e nder Tuunus, laamorgo leydi Tuunus, ina waɗi 5 000 meeteer kaaree (1,2 ektaar) ina waɗi dame jeenay.[11] Ñalngu tigi-rigi sosngo juulirde ndee ina seerti fawaade e iwdiiji daartol ceertuɗi. Daartooɓe hannde ɓee ceertii e ko fayti e so tawii ko Ubayd Allah ibn al-Habhab e fuɗɗoode teeminannde 8ɓiire walla ko Hasan ibn al-Nu'man e joofnirde teeminannde 7ɓiire.[12] Ko ɓuri heewde e annduɓe ina mballita e senaare ɗiɗmere ndee[12], ina mbiya wonde sosngo ngoo ko Ibnu Nuuman e hitaande 698 caggal Iisaa.[13][14][15][16] Lefol gootol hollitii wonde ngol inniraa ko "Juulirde Oliif" sabu ngol mahiraa ko e nokku dewal ɓooyɗo ɗo oliif wonnoo.[citation needed] Nate goɗɗe, ɗe daartoowo Tuunus biyeteeɗo Ibn Abi Dinar mo teeminannde 17ɓiire,[14] hollitii wonde ina woodi ekkol Kirista Bizantiin to Santalivia de11. Wiɗtooji arkewolosi e golle moƴƴitingol e hitaande 1969-1970 kollitii wonde juulirde ndee mahaa ko e dow mahdi gonndi e jamaanu Byzantine ndi, ina waɗi coloŋaaji, ina suddii yanaande.[12] Ina gasa tawa ko ɗum woni basilika kerecee en, rokkata ballal e lefol ngol Ibn Abi Dinar haali ngol.[14] Firo annduɓe ɓurngo ɓooyde ngo Muhammad al-Badji Ibn Mami waɗi, ngo Sihem Lamine kadi jaɓi, ina hollita wonde mbaydiiji ɓennuɗi ɗii ina mbaawi wonde e nder galleeji Bizantiin.[12][15] Olivia ɓuri teddineede ko e Tuunus sabu ina sikkaa e nder majjere wonde so nokku oo e siftorde mum mbonnaama, ko musiiba waɗata ; ɗum hawtii e goongɗingol wonde so restoraaji makko ngartiima, Lislaam maa joof.[17] Ndee ɗoo lefol ballitoowol jowitiingol e yiytude ƴiye senngo ngoo ina yaaji e nder leydi Sisili, kono ina jokkondiri e seniiɓe woɗɓe ɓee kadi.[4] E hitaande 1402 laamɗo Sisili biyeteeɗo Martin I ɗaɓɓiri Kaliifa Berbeer biyeteeɗo Ifriqiya Abuu Faris Abd al-Aziz II, o salii ɗum.[3] == Daartol == Ko ɓuri teeŋtude e ñiŋooje nguurndam Olivia ko wonde geɗe lefol makko ngol ngalaa sifaa keeriiɗo e nder mum en, kono kamɗe fof ɗe ummorii ko e waylooji seeɗa, e tiitooɗe ɓooyɗe walla arketiipuuji ɗi miijo yontaaji hakkundeeji njiɗnoo, ko wayi no ‘heroine sacrée’ walla ‘perséqué Italian maiden w The8a’ Ƴeewii no feewi ngam siifde aadaaji hagiyogaraafi e binndol ngol, o yi’aani hay huunde so wonaa seniiɗo Palermo mo nganndu-ɗaa ko kañum woni jom suudu makko, mo Alessandro d’Ancona[19] e Alexander Veselovsky turn12nd(w02]janngi no feewi. Ɗuum fof e wayde noon, Paul Collura[tesko 7] ina daranii daartol Olivia, ina winnda wonde "ko ɓuri heewde e leƴƴanɗe men ɓooyɗe ina njogii lowre nde fotaani ustaade, tee nde tawnoo njiimaandi aarabeeɓe e nder Sisili (827–1092) waɗii ƴeewndo laaɓtungo e denndaangal binndanɗe binndaaɗe ɗe Sacre, sacre les tan e dow jolngo ciftorgol."[3] Yanti heen, ina hollitaama no feewi wonde Egliis Katolik Roma ina heddii seeɗa e diineeji seniiɓe Itaali fuɗnaange.[21] == Teskorɗe == Kuraana oo ina ɓuuɓi no feewi, kono haa jooni ina yiyee e nate Olivia ɗe teeminannde 13ɓiire. Kala Seniiɓe ɓe mbaraa ngam jaɓde Goongɗinal ina kollitee e leggal bardugal e nder ikonogaraafi. Ko adii fof ko winndiyanke mo wonaa Sisilinaajo haali e Sainte Olivie ko winndiyanke Biskop Kabila (Itaalien : vescovo cabillunense) e nder deftere wiyeteende Topographia Martyrologii (Venesia 1450, h. 128) : Agnello, 1955, h. 109. Ikon oo ina joginoo ko adii ɗuum to opitaal siwil Palermo, kono hannde ina woni to suudu defte diiwaan Palermo. Caggal nde o maayi e hitaande 1620 caggal jibineede Iisaa, deftere makko wiyeteende Nguurndam seniiɓe Sisili, ko Fr. Piyeer Salerno SJ. Yeruuji goɗɗi kollitooji diine makko ina njeyaa heen : V. Auria, Taariikaaji Ɓiɓɓe Leydi, Palermo hitaande 1661; B. Faso, Ɗemngal ɓalewal ɓuuɓngal, ɓuuɓngal e ɓuuɓngal ɓuuɓngal, Palermo 1662; G. Spucces, Nguurndam S. Oliif ɓuuɓɗo e ɓuuɓɗo ɓuuɓɗo ñalnde kala. 1670, Palermo, Palermo, 1670; Agnello, 1955, pp.109–110, mo o siftini binndol itaaliyankeewol e dow ndeeɗoo toɓɓere, ko musiiba Lorenzo De Marini rokkunooɗo to Rome e fuɗɗoode teeminannde sappo e jeetatiire : L. De Marini, S. Oliva, Roma hitaande 1726.[4] Gooto e Breviaries Sisili ina jogii ndeeɗoo naatgol ngam Saint Olivie: (e ɗemngal Itaali) "A Tuunus ko maayɗo S. Olive debbo e maayde, o waɗii palermita e patron mawɗo, ko sifaa, jibinaa ɓesngu teddungu, ko yiɗɓe, ko tooñanngeeji bonɗi ngam fedde Almasiihu cacciata to Esilio, ko Tunisiyanke ɓurɗo heewde yimɓe ferro e il fuoco, divinamente liberata dans l'olio incandescente, troncato al fine il capo, le fu data la corona del martirio, la ɓiɗɗo nguurndam, kam e ammirando, ko noon mbaydi colomba volò al cielo l'anno 463 ".[3] Paolo Collura (1914-1997) ko ganndo ko faati e ɓooyɗe, dipolomaat, daartoowo, gardiiɗo suudu defte diiwaan Palermo. == Tuugnorgal == 04pzmflekhiiuluxkjwibq9tv5xvf12 163769 163768 2026-04-14T15:00:24Z Isa Oumar 9821 163769 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Olivia of Palermo''' (e ɗemngal Itaali: Oliva dì Palermo, e ɗemngal Sisili: Uliva di Palermu), Palermo, 448[Tunis, 10 suwee 463,tawi e fawaade e aada goɗɗo o sikkaano o wuuri ko e darorɗe teeminannde 9ɓiire caggal jibineede Iisaa e nder Emiraaji juulɓe Simar5 ina teddiniraa no feewi e nder wuro Palermo, Sisili, gila e yontaaji hakkundeeji, kam e nder gure Sisili, hono Monte San Juliano, Termini Imerese, Alcamo,[7] Pettineo e Cefalù.<ref name="SANTI-BEATI">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref>{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;17.</ref> Ñalngu juulde makko ko ñalnde 10 lewru juko,e nder naalankaagal o hollirtee ko debbo jom suudu taarotooɗo ƴiye oliif, ina jogii leggal bardugal e junngo mum ñaamo.<ref name="DRONCO20013">{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;18–19.</ref>{{#tag:ref|Other examples of the expression of her cult include: :* V. Auria, ''Leggendario delle Sante Vergini,'' Palermo 1661; :* B. Faso, ''Le cinque Vergini prudenti palermitane assieme ai Racconti delle loro sacre traslazioni,'' Palermo 1662; :* G. Spucces, ''Vita di S. Oliva vergine e martire palermitana cavata dai mss. antichi della S. Chiesa cattedrale di Palermo,'' Palermo 1670; :* Agnello, 1955, pp. 109–110, who refers to an Italian composition on the subject, being a tragedy of Lorenzo De Marini that was given in Rome in the early eighteenth century: ::* L. De Marini, ''S. Oliva,'' Roma 1726.<ref name=DRONCO2001/>|group=note}} == Fuɗɗoode hagiyogaraafi == Olivia wayi ko no senndiraama e aadaaji renndo tan ko no seniiɗo nokkuure nde tawnoo innde makko winndaaka e daartol e kala martyrology Latin walla Grec walla Hagiology eklesiya.<ref name="SANTI-BEATI2">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref>{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;17.</ref> Fuɗɗoode binndanɗe ɓurɗe ɓooyde e Nguurndam makko ina jeyaa heen Gallo-siculo Breviary mo teeminannde sappo e ɗiɗmere, winnditiiɗo siftorde makko, haa jooni ina heddii e Palermo,[3] kam e winndannde e ɗemngal Sisili vulgar teeminannde sappo e nayaɓere tawaande e Termini Imerese, e Nguurndam gonɗo e nder lectionnaire teeminannde sappo e joyaɓere[]2. Eklesiya St François de Paola to Palermo, e nokku ɗo Eklesiya St Olivia wonnoo.<ref name="SANTI-BEATI4">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI5">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI6">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI7">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI8">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI9">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI10">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref> Ikon tedduɗo Olivia ina woodi kadi,[teskuya 3] ma a taw ko teeminannde sappo e ɗiɗaɓere, ina hollira Saint Olivia e seniiɓe Elias, Venera e Rosalia.<ref name="DRONCO20012">{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;18–19.</ref>{{#tag:ref|Other examples of the expression of her cult include: :* V. Auria, ''Leggendario delle Sante Vergini,'' Palermo 1661; :* B. Faso, ''Le cinque Vergini prudenti palermitane assieme ai Racconti delle loro sacre traslazioni,'' Palermo 1662; :* G. Spucces, ''Vita di S. Oliva vergine e martire palermitana cavata dai mss. antichi della S. Chiesa cattedrale di Palermo,'' Palermo 1670; :* Agnello, 1955, pp. 109–110, who refers to an Italian composition on the subject, being a tragedy of Lorenzo De Marini that was given in Rome in the early eighteenth century: ::* L. De Marini, ''S. Oliva,'' Roma 1726.<ref name=DRONCO2001/>|group=note}} Won kadi ko limtaa e ekkol gooto ina teskini e makko to Palermo gila hitaande 1310 caggal Iisaa e nokku mo o sikkaa o wirnaa.[3][4] Hannde, ko ɗoon woni Chiesa di San François de Paola (Eklesiya Saint François de Paola). Yanti heen, Nguurndam oo Seniiɗo keewɗam yaltinaama to Sisili, e nder binndi e nder binndi, e mbaadi teskinndi haa e joofnirde teeminannde sappo e jeetatiire, ina hollita nguurndam laaɓtuɗam e nder diine makko. O winndaa ko e deftere Sisilinaare nde Ottavio Gaetani winndi,[teskuya 4] kam e deftere palmere nde Antonio Mongitore winndaa e hitaande 1742.[3] Breviar ummoriiɗo Cefalù ina waɗi kadi naatgol laaɓtungol e Nguurndam makko (Breviar Cefaludes).<ref name="SANTI-BEATI3">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref>{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;17.</ref> Bollandist en njaltinii e hitaande 1885 deftere Sainte Olivia, nde ɓe ƴetti e lectionnaire eklesiya to Palermo.[9] Yanti heen, binndoowo Sisili ganndiraaɗo teeminannde 17ɓiire, yimoowo biyeteeɗo Petru Fudduni (jibinaa ko Pietro Fullone) winndii e makko jimɗi e 114 oktaaf. E oon sahaa gooto, operaaji Gioacchino Bona Fardella, musiiba e nder golle tati, ina lolliri kadi e yonta mum.[4][tesko 5] == Nguurndam hagiyogaraafi == Olivia e seniiɓe Elias, Venera e Rosalia, teeminannde 13ɓiire.<ref name="DRONCO2001">{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;18–19.</ref>{{#tag:ref|Other examples of the expression of her cult include: :* V. Auria, ''Leggendario delle Sante Vergini,'' Palermo 1661; :* B. Faso, ''Le cinque Vergini prudenti palermitane assieme ai Racconti delle loro sacre traslazioni,'' Palermo 1662; :* G. Spucces, ''Vita di S. Oliva vergine e martire palermitana cavata dai mss. antichi della S. Chiesa cattedrale di Palermo,'' Palermo 1670; :* Agnello, 1955, pp. 109–110, who refers to an Italian composition on the subject, being a tragedy of Lorenzo De Marini that was given in Rome in the early eighteenth century: ::* L. De Marini, ''S. Oliva,'' Roma 1726.<ref name=DRONCO2001/>|group=note}} E wiyde lefol hagiographique, Olivia ko ɓiɗɗo debbo belɗo e nder galle Sisilinaajo tedduɗo, jibinaaɗo hedde hitaande 448 walla e teeminannde 9ɓiire caggal jibineede Iisaa.[4] Hagiographes nokku oo hollitii wonde o jibinaa ko e diiwaan Loggia to Palermo.[5] Gila e duuɓi makko gadani o tiiɗnii e Joomiraawo, o ustii teddungal e jawdi o rokki miskineeɓe sadak. E nder mbaydi gootol, e hitaande 454 caggal iisa, Genseric, laamɗo Vandal en, heɓti Sisili, heɓti Palermo, fuɗɗii warde Kerecee’en heewɓe. Nde o heɓi duuɓi sappo e tati, Olivia weltini kasoo’en, o wi’i Kerecee’en ngam ɓe keɓa darnde maɓɓe nder nuɗɗinki maɓɓe. Vandal en ina mbeltii e doole ruuhu makko, ina nji’a hay huunde waawaa foolde goonɗinal makko. Nii woni ngam teddinde galle makko tedduɗo, ɓe neldi mo Tuunus, ɗo guwerneer oo etotoo foolde darnde makko. E nder mbaydi ngoɗndi ndii, o maccuɗaa e hitaande 906, o neldaa Tuunus e yamiroore Emir Sisili, ndeen e les njiimaandi Sarasen en.<ref name="SANTI-BEATI11">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI12">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI13">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI14">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref> To leydi Tunis, Olivia waɗii kaawisaaji, o fuɗɗii naatnude diine heeferɓe walla juulɓe saracen en. Guwerneer oo noon yamiri yo o jippine e nokku keeriiɗo, hono hermite, ɗo daabaaji ladde ngoni, ina ɗaminii wonde daabaaji ɗii ina ñaama mo walla o maaya e heege. Kono tan, daabaaji ladde ina nguuri e jam e sara makko. Ñalnde heen won worɓe ummoriiɓe Tuunus ina njiyloo mo, ina mbeltii e ŋarɗugol makko, ina njiɗi bonnude mo, kono Olivia wayli ɓe kadi e konngol Joomiraawo, ɓe lootaama. Caggal nde o selli e kaawisaaji heewɓe e ñawɓe e caɗeele e nder diiwaan hee, Olivia waylitii heeferɓe walla juulɓe heewɓe e diine kerecee en. Nde guwerneer oo nani ɗee geɗe, o yamiri yo o nannge, o soke e nder wuro ngam yiɗde waɗde mo murtuɗo. O fiyi mo, o 6uuccii, o 6uuccii e nder 6uu6ol nebam 6uu6cfam, kono cfee torlaaji ngaddaani mo hay batte, kadi ngaddaani mo woppude iimanaagal makko. E joofnirde, o taƴaa hoore makko ñalnde 10 lewru juko hitaande 463 walla won e sahaaji e teeminannde 10ɓiire, ruuhu makko « fiyi asamaan e mbaadi ƴiye » (e ɗemngal itaaliyee: « sotto forma di colomba volò al cielo »).[3][4][tesko 6] == Teddungal == Katedraal Saint Vincent de Paul e Saint Olivie, to wuro Tunis. Patronat Palermo E darorɗe hitaande 1500, sabaabu makko saakti ɗum ko Farayse, ɓe njiyti ɓanndu makko.[3] Ñalnde 5 lewru nduu hitaande 1606, yimɓe e Senaa Palermo cuɓii Saint Olivie yo won Patrone wuro ngoo, wondude e Saint Agata, SaintKirista e Nimfa Seniiɗo.[3] Ɗii nayi cuɓaama ngam kala nokkuure nayi mawnde nder wuro ngo. Siftorde maɓɓe naatnaa e limlebbi Palermi, ko Kardinal Giannettino Doria winndi ɗum e hitaande 1611.[3] Teddungal maɓɓe ustii caggal nde ɓe njiyti e hitaande 1624 (ina wiyee) ko heddii e Saint Rosalia, peeñɗo ngam hisnude wuro ngoo e ñawu nguu. Caggal ɗuum, Saint Rosalia fuɗɗii teddineede no gardiiɗo wuro ngoo nii.[4] E hitaande 1940, parrois gooto waɗaama e Saint Olivia e nder wuro ngo.[3] Eklesiya Palermo siftorii mo haa hitaande 1980, ko ɗum siftorde farliinde. Kono e hitaande 1981, juulde makko momtaa e limlebbi liturgique nokku oo.[3] To Tuunus, jumaa katolik Roma biyeteeɗo Saint-Vincent de Paul e Saint-Olivie kadi ina teskini e makko.[3][10] Nde fuɗɗii ko e hitaande 1893, nde lomtii monimaaji Kerecee’en ɓurɗi ɓooyde e nder wuro ngo – suudu dewal ndu Baaba Jean Le Vacher mahi e hitaande 1650 – nde udditaa ñalnde Natal 1897. Saint olivie e diine lislaam to leydi Tunisi Juulirde Al-Zaytuna (Juulirde Jaytun), to Tunis, leydi Tunisi. Ladde nder suudu e minaret mawɗo. Juulirde mawnde Al-Zaytuna ("Juulirde Olive") ko juulirde ɓurnde ɓooyde e nder Tuunus, laamorgo leydi Tuunus, ina waɗi 5 000 meeteer kaaree (1,2 ektaar) ina waɗi dame jeenay.[11] Ñalngu tigi-rigi sosngo juulirde ndee ina seerti fawaade e iwdiiji daartol ceertuɗi. Daartooɓe hannde ɓee ceertii e ko fayti e so tawii ko Ubayd Allah ibn al-Habhab e fuɗɗoode teeminannde 8ɓiire walla ko Hasan ibn al-Nu'man e joofnirde teeminannde 7ɓiire.[12] Ko ɓuri heewde e annduɓe ina mballita e senaare ɗiɗmere ndee[12], ina mbiya wonde sosngo ngoo ko Ibnu Nuuman e hitaande 698 caggal Iisaa.[13][14][15][16] Lefol gootol hollitii wonde ngol inniraa ko "Juulirde Oliif" sabu ngol mahiraa ko e nokku dewal ɓooyɗo ɗo oliif wonnoo.[citation needed] Nate goɗɗe, ɗe daartoowo Tuunus biyeteeɗo Ibn Abi Dinar mo teeminannde 17ɓiire,[14] hollitii wonde ina woodi ekkol Kirista Bizantiin to Santalivia de11. Wiɗtooji arkewolosi e golle moƴƴitingol e hitaande 1969-1970 kollitii wonde juulirde ndee mahaa ko e dow mahdi gonndi e jamaanu Byzantine ndi, ina waɗi coloŋaaji, ina suddii yanaande.[12] Ina gasa tawa ko ɗum woni basilika kerecee en, rokkata ballal e lefol ngol Ibn Abi Dinar haali ngol.[14] Firo annduɓe ɓurngo ɓooyde ngo Muhammad al-Badji Ibn Mami waɗi, ngo Sihem Lamine kadi jaɓi, ina hollita wonde mbaydiiji ɓennuɗi ɗii ina mbaawi wonde e nder galleeji Bizantiin.[12][15] Olivia ɓuri teddineede ko e Tuunus sabu ina sikkaa e nder majjere wonde so nokku oo e siftorde mum mbonnaama, ko musiiba waɗata ; ɗum hawtii e goongɗingol wonde so restoraaji makko ngartiima, Lislaam maa joof.[17] Ndee ɗoo lefol ballitoowol jowitiingol e yiytude ƴiye senngo ngoo ina yaaji e nder leydi Sisili, kono ina jokkondiri e seniiɓe woɗɓe ɓee kadi.[4] E hitaande 1402 laamɗo Sisili biyeteeɗo Martin I ɗaɓɓiri Kaliifa Berbeer biyeteeɗo Ifriqiya Abuu Faris Abd al-Aziz II, o salii ɗum.[3] == Daartol == Ko ɓuri teeŋtude e ñiŋooje nguurndam Olivia ko wonde geɗe lefol makko ngol ngalaa sifaa keeriiɗo e nder mum en, kono kamɗe fof ɗe ummorii ko e waylooji seeɗa, e tiitooɗe ɓooyɗe walla arketiipuuji ɗi miijo yontaaji hakkundeeji njiɗnoo, ko wayi no ‘heroine sacrée’ walla ‘perséqué Italian maiden w The8a’ Ƴeewii no feewi ngam siifde aadaaji hagiyogaraafi e binndol ngol, o yi’aani hay huunde so wonaa seniiɗo Palermo mo nganndu-ɗaa ko kañum woni jom suudu makko, mo Alessandro d’Ancona[19] e Alexander Veselovsky turn12nd(w02]janngi no feewi. Ɗuum fof e wayde noon, Paul Collura[tesko 7] ina daranii daartol Olivia, ina winnda wonde "ko ɓuri heewde e leƴƴanɗe men ɓooyɗe ina njogii lowre nde fotaani ustaade, tee nde tawnoo njiimaandi aarabeeɓe e nder Sisili (827–1092) waɗii ƴeewndo laaɓtungo e denndaangal binndanɗe binndaaɗe ɗe Sacre, sacre les tan e dow jolngo ciftorgol."[3] Yanti heen, ina hollitaama no feewi wonde Egliis Katolik Roma ina heddii seeɗa e diineeji seniiɓe Itaali fuɗnaange.[21] == Teskorɗe == Kuraana oo ina ɓuuɓi no feewi, kono haa jooni ina yiyee e nate Olivia ɗe teeminannde 13ɓiire. Kala Seniiɓe ɓe mbaraa ngam jaɓde Goongɗinal ina kollitee e leggal bardugal e nder ikonogaraafi. Ko adii fof ko winndiyanke mo wonaa Sisilinaajo haali e Sainte Olivie ko winndiyanke Biskop Kabila (Itaalien : vescovo cabillunense) e nder deftere wiyeteende Topographia Martyrologii (Venesia 1450, h. 128) : Agnello, 1955, h. 109. Ikon oo ina joginoo ko adii ɗuum to opitaal siwil Palermo, kono hannde ina woni to suudu defte diiwaan Palermo. Caggal nde o maayi e hitaande 1620 caggal jibineede Iisaa, deftere makko wiyeteende Nguurndam seniiɓe Sisili, ko Fr. Piyeer Salerno SJ. Yeruuji goɗɗi kollitooji diine makko ina njeyaa heen : V. Auria, Taariikaaji Ɓiɓɓe Leydi, Palermo hitaande 1661; B. Faso, Ɗemngal ɓalewal ɓuuɓngal, ɓuuɓngal e ɓuuɓngal ɓuuɓngal, Palermo 1662; G. Spucces, Nguurndam S. Oliif ɓuuɓɗo e ɓuuɓɗo ɓuuɓɗo ñalnde kala. 1670, Palermo, Palermo, 1670; Agnello, 1955, pp.109–110, mo o siftini binndol itaaliyankeewol e dow ndeeɗoo toɓɓere, ko musiiba Lorenzo De Marini rokkunooɗo to Rome e fuɗɗoode teeminannde sappo e jeetatiire : L. De Marini, S. Oliva, Roma hitaande 1726.[4] Gooto e Breviaries Sisili ina jogii ndeeɗoo naatgol ngam Saint Olivie: (e ɗemngal Itaali) "A Tuunus ko maayɗo S. Olive debbo e maayde, o waɗii palermita e patron mawɗo, ko sifaa, jibinaa ɓesngu teddungu, ko yiɗɓe, ko tooñanngeeji bonɗi ngam fedde Almasiihu cacciata to Esilio, ko Tunisiyanke ɓurɗo heewde yimɓe ferro e il fuoco, divinamente liberata dans l'olio incandescente, troncato al fine il capo, le fu data la corona del martirio, la ɓiɗɗo nguurndam, kam e ammirando, ko noon mbaydi colomba volò al cielo l'anno 463 ".[3] Paolo Collura (1914-1997) ko ganndo ko faati e ɓooyɗe, dipolomaat, daartoowo, gardiiɗo suudu defte diiwaan Palermo. == Tuugnorgal == <references /> rezpwvxwa4f0lhwucgely9kwhn25mqa 163771 163769 2026-04-14T15:00:58Z Isa Oumar 9821 163771 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''<nowiki>{{Olivia of Palermo</nowiki>''' (e ɗemngal Itaali: Oliva dì Palermo, e ɗemngal Sisili: Uliva di Palermu), Palermo, 448[Tunis, 10 suwee 463,tawi e fawaade e aada goɗɗo o sikkaano o wuuri ko e darorɗe teeminannde 9ɓiire caggal jibineede Iisaa e nder Emiraaji juulɓe Simar5 ina teddiniraa no feewi e nder wuro Palermo, Sisili, gila e yontaaji hakkundeeji, kam e nder gure Sisili, hono Monte San Juliano, Termini Imerese, Alcamo,Pettineo e Cefalù.<ref name="SANTI-BEATI">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref>{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;17.</ref> Ñalngu juulde makko ko ñalnde 10 lewru juko,e nder naalankaagal o hollirtee ko debbo jom suudu taarotooɗo ƴiye oliif, ina jogii leggal bardugal e junngo mum ñaamo.<ref name="DRONCO20013">{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;18–19.</ref>{{#tag:ref|Other examples of the expression of her cult include: :* V. Auria, ''Leggendario delle Sante Vergini,'' Palermo 1661; :* B. Faso, ''Le cinque Vergini prudenti palermitane assieme ai Racconti delle loro sacre traslazioni,'' Palermo 1662; :* G. Spucces, ''Vita di S. Oliva vergine e martire palermitana cavata dai mss. antichi della S. Chiesa cattedrale di Palermo,'' Palermo 1670; :* Agnello, 1955, pp. 109–110, who refers to an Italian composition on the subject, being a tragedy of Lorenzo De Marini that was given in Rome in the early eighteenth century: ::* L. De Marini, ''S. Oliva,'' Roma 1726.<ref name=DRONCO2001/>|group=note}} == Fuɗɗoode hagiyogaraafi == Olivia wayi ko no senndiraama e aadaaji renndo tan ko no seniiɗo nokkuure nde tawnoo innde makko winndaaka e daartol e kala martyrology Latin walla Grec walla Hagiology eklesiya.<ref name="SANTI-BEATI2">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref>{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;17.</ref> Fuɗɗoode binndanɗe ɓurɗe ɓooyde e Nguurndam makko ina jeyaa heen Gallo-siculo Breviary mo teeminannde sappo e ɗiɗmere, winnditiiɗo siftorde makko, haa jooni ina heddii e Palermo,[3] kam e winndannde e ɗemngal Sisili vulgar teeminannde sappo e nayaɓere tawaande e Termini Imerese, e Nguurndam gonɗo e nder lectionnaire teeminannde sappo e joyaɓere[]2. Eklesiya St François de Paola to Palermo, e nokku ɗo Eklesiya St Olivia wonnoo.<ref name="SANTI-BEATI4">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI5">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI6">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI7">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI8">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI9">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI10">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref> Ikon tedduɗo Olivia ina woodi kadi,[teskuya 3] ma a taw ko teeminannde sappo e ɗiɗaɓere, ina hollira Saint Olivia e seniiɓe Elias, Venera e Rosalia.<ref name="DRONCO20012">{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;18–19.</ref>{{#tag:ref|Other examples of the expression of her cult include: :* V. Auria, ''Leggendario delle Sante Vergini,'' Palermo 1661; :* B. Faso, ''Le cinque Vergini prudenti palermitane assieme ai Racconti delle loro sacre traslazioni,'' Palermo 1662; :* G. Spucces, ''Vita di S. Oliva vergine e martire palermitana cavata dai mss. antichi della S. Chiesa cattedrale di Palermo,'' Palermo 1670; :* Agnello, 1955, pp. 109–110, who refers to an Italian composition on the subject, being a tragedy of Lorenzo De Marini that was given in Rome in the early eighteenth century: ::* L. De Marini, ''S. Oliva,'' Roma 1726.<ref name=DRONCO2001/>|group=note}} Won kadi ko limtaa e ekkol gooto ina teskini e makko to Palermo gila hitaande 1310 caggal Iisaa e nokku mo o sikkaa o wirnaa.[3][4] Hannde, ko ɗoon woni Chiesa di San François de Paola (Eklesiya Saint François de Paola). Yanti heen, Nguurndam oo Seniiɗo keewɗam yaltinaama to Sisili, e nder binndi e nder binndi, e mbaadi teskinndi haa e joofnirde teeminannde sappo e jeetatiire, ina hollita nguurndam laaɓtuɗam e nder diine makko. O winndaa ko e deftere Sisilinaare nde Ottavio Gaetani winndi,[teskuya 4] kam e deftere palmere nde Antonio Mongitore winndaa e hitaande 1742.[3] Breviar ummoriiɗo Cefalù ina waɗi kadi naatgol laaɓtungol e Nguurndam makko (Breviar Cefaludes).<ref name="SANTI-BEATI3">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref>{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;17.</ref> Bollandist en njaltinii e hitaande 1885 deftere Sainte Olivia, nde ɓe ƴetti e lectionnaire eklesiya to Palermo.[9] Yanti heen, binndoowo Sisili ganndiraaɗo teeminannde 17ɓiire, yimoowo biyeteeɗo Petru Fudduni (jibinaa ko Pietro Fullone) winndii e makko jimɗi e 114 oktaaf. E oon sahaa gooto, operaaji Gioacchino Bona Fardella, musiiba e nder golle tati, ina lolliri kadi e yonta mum.[4][tesko 5] == Nguurndam hagiyogaraafi == Olivia e seniiɓe Elias, Venera e Rosalia, teeminannde 13ɓiire.<ref name="DRONCO2001">{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/|date=7 February 2015}}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&nbsp;18–19.</ref>{{#tag:ref|Other examples of the expression of her cult include: :* V. Auria, ''Leggendario delle Sante Vergini,'' Palermo 1661; :* B. Faso, ''Le cinque Vergini prudenti palermitane assieme ai Racconti delle loro sacre traslazioni,'' Palermo 1662; :* G. Spucces, ''Vita di S. Oliva vergine e martire palermitana cavata dai mss. antichi della S. Chiesa cattedrale di Palermo,'' Palermo 1670; :* Agnello, 1955, pp. 109–110, who refers to an Italian composition on the subject, being a tragedy of Lorenzo De Marini that was given in Rome in the early eighteenth century: ::* L. De Marini, ''S. Oliva,'' Roma 1726.<ref name=DRONCO2001/>|group=note}} E wiyde lefol hagiographique, Olivia ko ɓiɗɗo debbo belɗo e nder galle Sisilinaajo tedduɗo, jibinaaɗo hedde hitaande 448 walla e teeminannde 9ɓiire caggal jibineede Iisaa.[4] Hagiographes nokku oo hollitii wonde o jibinaa ko e diiwaan Loggia to Palermo.[5] Gila e duuɓi makko gadani o tiiɗnii e Joomiraawo, o ustii teddungal e jawdi o rokki miskineeɓe sadak. E nder mbaydi gootol, e hitaande 454 caggal iisa, Genseric, laamɗo Vandal en, heɓti Sisili, heɓti Palermo, fuɗɗii warde Kerecee’en heewɓe. Nde o heɓi duuɓi sappo e tati, Olivia weltini kasoo’en, o wi’i Kerecee’en ngam ɓe keɓa darnde maɓɓe nder nuɗɗinki maɓɓe. Vandal en ina mbeltii e doole ruuhu makko, ina nji’a hay huunde waawaa foolde goonɗinal makko. Nii woni ngam teddinde galle makko tedduɗo, ɓe neldi mo Tuunus, ɗo guwerneer oo etotoo foolde darnde makko. E nder mbaydi ngoɗndi ndii, o maccuɗaa e hitaande 906, o neldaa Tuunus e yamiroore Emir Sisili, ndeen e les njiimaandi Sarasen en.<ref name="SANTI-BEATI11">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI12">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI13">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref><ref name="SANTI-BEATI14">{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire].'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: February 2, 2015.</ref> To leydi Tunis, Olivia waɗii kaawisaaji, o fuɗɗii naatnude diine heeferɓe walla juulɓe saracen en. Guwerneer oo noon yamiri yo o jippine e nokku keeriiɗo, hono hermite, ɗo daabaaji ladde ngoni, ina ɗaminii wonde daabaaji ɗii ina ñaama mo walla o maaya e heege. Kono tan, daabaaji ladde ina nguuri e jam e sara makko. Ñalnde heen won worɓe ummoriiɓe Tuunus ina njiyloo mo, ina mbeltii e ŋarɗugol makko, ina njiɗi bonnude mo, kono Olivia wayli ɓe kadi e konngol Joomiraawo, ɓe lootaama. Caggal nde o selli e kaawisaaji heewɓe e ñawɓe e caɗeele e nder diiwaan hee, Olivia waylitii heeferɓe walla juulɓe heewɓe e diine kerecee en. Nde guwerneer oo nani ɗee geɗe, o yamiri yo o nannge, o soke e nder wuro ngam yiɗde waɗde mo murtuɗo. O fiyi mo, o 6uuccii, o 6uuccii e nder 6uu6ol nebam 6uu6cfam, kono cfee torlaaji ngaddaani mo hay batte, kadi ngaddaani mo woppude iimanaagal makko. E joofnirde, o taƴaa hoore makko ñalnde 10 lewru juko hitaande 463 walla won e sahaaji e teeminannde 10ɓiire, ruuhu makko « fiyi asamaan e mbaadi ƴiye » (e ɗemngal itaaliyee: « sotto forma di colomba volò al cielo »).[3][4][tesko 6] == Teddungal == Katedraal Saint Vincent de Paul e Saint Olivie, to wuro Tunis. Patronat Palermo E darorɗe hitaande 1500, sabaabu makko saakti ɗum ko Farayse, ɓe njiyti ɓanndu makko.[3] Ñalnde 5 lewru nduu hitaande 1606, yimɓe e Senaa Palermo cuɓii Saint Olivie yo won Patrone wuro ngoo, wondude e Saint Agata, SaintKirista e Nimfa Seniiɗo.[3] Ɗii nayi cuɓaama ngam kala nokkuure nayi mawnde nder wuro ngo. Siftorde maɓɓe naatnaa e limlebbi Palermi, ko Kardinal Giannettino Doria winndi ɗum e hitaande 1611.[3] Teddungal maɓɓe ustii caggal nde ɓe njiyti e hitaande 1624 (ina wiyee) ko heddii e Saint Rosalia, peeñɗo ngam hisnude wuro ngoo e ñawu nguu. Caggal ɗuum, Saint Rosalia fuɗɗii teddineede no gardiiɗo wuro ngoo nii.[4] E hitaande 1940, parrois gooto waɗaama e Saint Olivia e nder wuro ngo.[3] Eklesiya Palermo siftorii mo haa hitaande 1980, ko ɗum siftorde farliinde. Kono e hitaande 1981, juulde makko momtaa e limlebbi liturgique nokku oo.[3] To Tuunus, jumaa katolik Roma biyeteeɗo Saint-Vincent de Paul e Saint-Olivie kadi ina teskini e makko.[3][10] Nde fuɗɗii ko e hitaande 1893, nde lomtii monimaaji Kerecee’en ɓurɗi ɓooyde e nder wuro ngo – suudu dewal ndu Baaba Jean Le Vacher mahi e hitaande 1650 – nde udditaa ñalnde Natal 1897. Saint olivie e diine lislaam to leydi Tunisi Juulirde Al-Zaytuna (Juulirde Jaytun), to Tunis, leydi Tunisi. Ladde nder suudu e minaret mawɗo. Juulirde mawnde Al-Zaytuna ("Juulirde Olive") ko juulirde ɓurnde ɓooyde e nder Tuunus, laamorgo leydi Tuunus, ina waɗi 5 000 meeteer kaaree (1,2 ektaar) ina waɗi dame jeenay.[11] Ñalngu tigi-rigi sosngo juulirde ndee ina seerti fawaade e iwdiiji daartol ceertuɗi. Daartooɓe hannde ɓee ceertii e ko fayti e so tawii ko Ubayd Allah ibn al-Habhab e fuɗɗoode teeminannde 8ɓiire walla ko Hasan ibn al-Nu'man e joofnirde teeminannde 7ɓiire.[12] Ko ɓuri heewde e annduɓe ina mballita e senaare ɗiɗmere ndee[12], ina mbiya wonde sosngo ngoo ko Ibnu Nuuman e hitaande 698 caggal Iisaa.[13][14][15][16] Lefol gootol hollitii wonde ngol inniraa ko "Juulirde Oliif" sabu ngol mahiraa ko e nokku dewal ɓooyɗo ɗo oliif wonnoo.[citation needed] Nate goɗɗe, ɗe daartoowo Tuunus biyeteeɗo Ibn Abi Dinar mo teeminannde 17ɓiire,[14] hollitii wonde ina woodi ekkol Kirista Bizantiin to Santalivia de11. Wiɗtooji arkewolosi e golle moƴƴitingol e hitaande 1969-1970 kollitii wonde juulirde ndee mahaa ko e dow mahdi gonndi e jamaanu Byzantine ndi, ina waɗi coloŋaaji, ina suddii yanaande.[12] Ina gasa tawa ko ɗum woni basilika kerecee en, rokkata ballal e lefol ngol Ibn Abi Dinar haali ngol.[14] Firo annduɓe ɓurngo ɓooyde ngo Muhammad al-Badji Ibn Mami waɗi, ngo Sihem Lamine kadi jaɓi, ina hollita wonde mbaydiiji ɓennuɗi ɗii ina mbaawi wonde e nder galleeji Bizantiin.[12][15] Olivia ɓuri teddineede ko e Tuunus sabu ina sikkaa e nder majjere wonde so nokku oo e siftorde mum mbonnaama, ko musiiba waɗata ; ɗum hawtii e goongɗingol wonde so restoraaji makko ngartiima, Lislaam maa joof.[17] Ndee ɗoo lefol ballitoowol jowitiingol e yiytude ƴiye senngo ngoo ina yaaji e nder leydi Sisili, kono ina jokkondiri e seniiɓe woɗɓe ɓee kadi.[4] E hitaande 1402 laamɗo Sisili biyeteeɗo Martin I ɗaɓɓiri Kaliifa Berbeer biyeteeɗo Ifriqiya Abuu Faris Abd al-Aziz II, o salii ɗum.[3] == Daartol == Ko ɓuri teeŋtude e ñiŋooje nguurndam Olivia ko wonde geɗe lefol makko ngol ngalaa sifaa keeriiɗo e nder mum en, kono kamɗe fof ɗe ummorii ko e waylooji seeɗa, e tiitooɗe ɓooyɗe walla arketiipuuji ɗi miijo yontaaji hakkundeeji njiɗnoo, ko wayi no ‘heroine sacrée’ walla ‘perséqué Italian maiden w The8a’ Ƴeewii no feewi ngam siifde aadaaji hagiyogaraafi e binndol ngol, o yi’aani hay huunde so wonaa seniiɗo Palermo mo nganndu-ɗaa ko kañum woni jom suudu makko, mo Alessandro d’Ancona[19] e Alexander Veselovsky turn12nd(w02]janngi no feewi. Ɗuum fof e wayde noon, Paul Collura[tesko 7] ina daranii daartol Olivia, ina winnda wonde "ko ɓuri heewde e leƴƴanɗe men ɓooyɗe ina njogii lowre nde fotaani ustaade, tee nde tawnoo njiimaandi aarabeeɓe e nder Sisili (827–1092) waɗii ƴeewndo laaɓtungo e denndaangal binndanɗe binndaaɗe ɗe Sacre, sacre les tan e dow jolngo ciftorgol."[3] Yanti heen, ina hollitaama no feewi wonde Egliis Katolik Roma ina heddii seeɗa e diineeji seniiɓe Itaali fuɗnaange.[21] == Teskorɗe == Kuraana oo ina ɓuuɓi no feewi, kono haa jooni ina yiyee e nate Olivia ɗe teeminannde 13ɓiire. Kala Seniiɓe ɓe mbaraa ngam jaɓde Goongɗinal ina kollitee e leggal bardugal e nder ikonogaraafi. Ko adii fof ko winndiyanke mo wonaa Sisilinaajo haali e Sainte Olivie ko winndiyanke Biskop Kabila (Itaalien : vescovo cabillunense) e nder deftere wiyeteende Topographia Martyrologii (Venesia 1450, h. 128) : Agnello, 1955, h. 109. Ikon oo ina joginoo ko adii ɗuum to opitaal siwil Palermo, kono hannde ina woni to suudu defte diiwaan Palermo. Caggal nde o maayi e hitaande 1620 caggal jibineede Iisaa, deftere makko wiyeteende Nguurndam seniiɓe Sisili, ko Fr. Piyeer Salerno SJ. Yeruuji goɗɗi kollitooji diine makko ina njeyaa heen : V. Auria, Taariikaaji Ɓiɓɓe Leydi, Palermo hitaande 1661; B. Faso, Ɗemngal ɓalewal ɓuuɓngal, ɓuuɓngal e ɓuuɓngal ɓuuɓngal, Palermo 1662; G. Spucces, Nguurndam S. Oliif ɓuuɓɗo e ɓuuɓɗo ɓuuɓɗo ñalnde kala. 1670, Palermo, Palermo, 1670; Agnello, 1955, pp.109–110, mo o siftini binndol itaaliyankeewol e dow ndeeɗoo toɓɓere, ko musiiba Lorenzo De Marini rokkunooɗo to Rome e fuɗɗoode teeminannde sappo e jeetatiire : L. De Marini, S. Oliva, Roma hitaande 1726.[4] Gooto e Breviaries Sisili ina jogii ndeeɗoo naatgol ngam Saint Olivie: (e ɗemngal Itaali) "A Tuunus ko maayɗo S. Olive debbo e maayde, o waɗii palermita e patron mawɗo, ko sifaa, jibinaa ɓesngu teddungu, ko yiɗɓe, ko tooñanngeeji bonɗi ngam fedde Almasiihu cacciata to Esilio, ko Tunisiyanke ɓurɗo heewde yimɓe ferro e il fuoco, divinamente liberata dans l'olio incandescente, troncato al fine il capo, le fu data la corona del martirio, la ɓiɗɗo nguurndam, kam e ammirando, ko noon mbaydi colomba volò al cielo l'anno 463 ".[3] Paolo Collura (1914-1997) ko ganndo ko faati e ɓooyɗe, dipolomaat, daartoowo, gardiiɗo suudu defte diiwaan Palermo. == Tuugnorgal == <references /> mmrs9zk52784p5sjzrnewmsnq1tcgcj Mistress and Maid 0 39818 163752 2026-04-14T14:29:55Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Joom suudu e golloowo (hollande : Dame en dienstbode) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe Johannes Vermeer waɗi c. 1667. Ina hollira rewɓe ɗiɗo, joom suudu mum e golloowo mum, ina ƴeewa ɓataake joom suudu mum. Natal ngal ina hollita ɓurondiral Vermeer e oole e daneeje, e mbaydiiji rewɓe, e dille galleeji. Jooni ko e nder deftere Frick to wuro New York. Fijowo Johannes Vermeer jibinaa ko e hitaande 1632 to wuro Delft, to Hollande. O golliima, o hoɗii to Delft nguurn..." 163752 wikitext text/x-wiki Joom suudu e golloowo (hollande : Dame en dienstbode) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe Johannes Vermeer waɗi c. 1667. Ina hollira rewɓe ɗiɗo, joom suudu mum e golloowo mum, ina ƴeewa ɓataake joom suudu mum. Natal ngal ina hollita ɓurondiral Vermeer e oole e daneeje, e mbaydiiji rewɓe, e dille galleeji. Jooni ko e nder deftere Frick to wuro New York. Fijowo Johannes Vermeer jibinaa ko e hitaande 1632 to wuro Delft, to Hollande. O golliima, o hoɗii to Delft nguurndam makko fof, hay so tawii noon ina gasa tawa o waɗii janngirde e nder wuro ngoɗngo ko wayi no Amsterdam walla Utrecht fotde duuɓi jeegom. Ko ɓuri heewde e golle Vermeer ko e hitaande 1653 nde o naati e fedde Saint Luke, o woni pentoowo mawɗo e karallo. Vermeer ina fenta e njaaweeki seeɗa, ina waɗa nate ɗiɗi haa tati e hitaande ; ina waɗi 35 anndaaɗe ina ngoodi hannde. Vermeer ina sikkaa huutoriima kamera obscura, ina gasa tawa ina waɗi batte no o heewi pentirde geɗe teeŋtuɗe nii, hono cirƴe jiiɓru ɗe njiyataa. Vermeer sankii ko e duuɓi 43, e hitaande 1675. Ko ɓuri heewde e makko ko mboros korona walla mboros ɓernde baɗɗo stres. Nokku leelɗo mo o waɗirta nate ɗee haɗi Vermeer dañde ngalu e nder nguurndam makko, o maayi e ñamaale. Limtol Joom suudu mum e debbo mum pentiraa ko e hitaande 1666-1667. Natal ngal ina hollira debbo jom suudu jom suudu mum e golloowo mum ina ƴeewa ɓataake mo jom suudu mum heɓi jooni oo. Kuutoragol oolewol tiiɗngol ina woodi e nder wuttulo debbo oo, ɓuuɓngo, e bulo e nder wuttulo silki e wuttulo golloowo. Fotde pentol ngol ko rewɓe ɗiɗo ɓee ina njooɗii e dow taabal, ina mbaɗa golle ñalnde kala. Vermeer ina anndiranoo dille mum nder galleeji ina waɗi rewɓe. Annoore nde e nder nate ɗee ummorii ko e nano, fawi e yeeso joom suudu mum. Joom suudu oo ina jogii gite miijotooɗe, leppi mum ina ceerti seeɗa, ina ƴetta gite mum haa e ŋoral mum e mbaadi naamniindi. Pecce lewlewndu e ɓuuɓri ooleeri ndii ina mbaɗee e ɓuuɓri ɓuuɓndi ndi lead-tin-yellow e ɓuuɓri ndii ina mbaɗee e firo. Vermeer huutoriima fondo niɓɓo, hono no o waɗirta e nate goɗɗe ko wayi no Natal debbo tokooso e Bojel jogiiɗo noppi perle. Perle ko maande darnde teeŋtunde e oon sahaa kadi ɗuum ina feeñi e mbaydi mbaylaandi joom suudu mum e keewal perle mum. Harfeere ko tiitoonde ɓurnde heewde e nate Vermeer gila e kitaale 1660. Golle ɓennuɗe, ko wayi no Debbo e bulo ina jannga ɓataake (c. 1663–4), ina kollita debbo gooto e hoore mum ina jogii ɓataake, kono e nder ndeeɗoo natal, golloowo ɓeydaaɗo oo ko huunde hesere. Geɗe e haalaaji rewɓe ɗiɗo ɓee ina kollita kulhuli e ɓataake oo e ko waawi wonde heen.Natal ngal ina reeni no feewi. Tuugnorgal 27sk66qwgbk7tk85mrtvdiitx8aq5fh 163753 163752 2026-04-14T14:31:13Z SUZYFATIMA 13856 163753 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Joom suudu e golloowo''' (hollande : Dame en dienstbode) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe Johannes Vermeer waɗi c. 1667. Ina hollira rewɓe ɗiɗo, joom suudu mum e golloowo mum, ina ƴeewa ɓataake joom suudu mum. Natal ngal ina hollita ɓurondiral Vermeer e oole e daneeje, e mbaydiiji rewɓe, e dille galleeji. Jooni ko e nder deftere Frick to wuro New York. == Fijowo == Johannes Vermeer jibinaa ko e hitaande 1632 to wuro Delft, to Hollande. O golliima, o hoɗii to Delft nguurndam makko fof, hay so tawii noon ina gasa tawa o waɗii janngirde e nder wuro ngoɗngo ko wayi no Amsterdam walla Utrecht fotde duuɓi jeegom. Ko ɓuri heewde e golle Vermeer ko e hitaande 1653 nde o naati e fedde Saint Luke, o woni pentoowo mawɗo e karallo. Vermeer ina fenta e njaaweeki seeɗa, ina waɗa nate ɗiɗi haa tati e hitaande ; ina waɗi 35 anndaaɗe ina ngoodi hannde. Vermeer ina sikkaa huutoriima kamera obscura, ina gasa tawa ina waɗi batte no o heewi pentirde geɗe teeŋtuɗe nii, hono cirƴe jiiɓru ɗe njiyataa. Vermeer sankii ko e duuɓi 43, e hitaande 1675. Ko ɓuri heewde e makko ko mboros korona walla mboros ɓernde baɗɗo stres. Nokku leelɗo mo o waɗirta nate ɗee haɗi Vermeer dañde ngalu e nder nguurndam makko, o maayi e ñamaale. == Limtol == Joom suudu mum e debbo mum pentiraa ko e hitaande 1666-1667. Natal ngal ina hollira debbo jom suudu jom suudu mum e golloowo mum ina ƴeewa ɓataake mo jom suudu mum heɓi jooni oo. Kuutoragol oolewol tiiɗngol ina woodi e nder wuttulo debbo oo, ɓuuɓngo, e bulo e nder wuttulo silki e wuttulo golloowo. Fotde pentol ngol ko rewɓe ɗiɗo ɓee ina njooɗii e dow taabal, ina mbaɗa golle ñalnde kala. Vermeer ina anndiranoo dille mum nder galleeji ina waɗi rewɓe. Annoore nde e nder nate ɗee ummorii ko e nano, fawi e yeeso joom suudu mum. Joom suudu oo ina jogii gite miijotooɗe, leppi mum ina ceerti seeɗa, ina ƴetta gite mum haa e ŋoral mum e mbaadi naamniindi. Pecce lewlewndu e ɓuuɓri ooleeri ndii ina mbaɗee e ɓuuɓri ɓuuɓndi ndi lead-tin-yellow e ɓuuɓri ndii ina mbaɗee e firo. Vermeer huutoriima fondo niɓɓo, hono no o waɗirta e nate goɗɗe ko wayi no Natal debbo tokooso e Bojel jogiiɗo noppi perle. Perle ko maande darnde teeŋtunde e oon sahaa kadi ɗuum ina feeñi e mbaydi mbaylaandi joom suudu mum e keewal perle mum. Harfeere ko tiitoonde ɓurnde heewde e nate Vermeer gila e kitaale 1660. Golle ɓennuɗe, ko wayi no Debbo e bulo ina jannga ɓataake (c. 1663–4), ina kollita debbo gooto e hoore mum ina jogii ɓataake, kono e nder ndeeɗoo natal, golloowo ɓeydaaɗo oo ko huunde hesere. Geɗe e haalaaji rewɓe ɗiɗo ɓee ina kollita kulhuli e ɓataake oo e ko waawi wonde heen.Natal ngal ina reeni no feewi. == Tuugnorgal == ki2wzezmkl9n1fgngaqk0bxp2qewbhc 163759 163753 2026-04-14T14:35:40Z SUZYFATIMA 13856 163759 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Joom suudu e golloowo''' (hollande : Dame en dienstbode) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe Johannes Vermeer waɗi c. 1667. Ina hollira rewɓe ɗiɗo, joom suudu mum e golloowo mum, ina ƴeewa ɓataake joom suudu mum. Natal ngal ina hollita ɓurondiral Vermeer e oole e daneeje, e mbaydiiji rewɓe, e dille galleeji. Jooni ko e nder deftere Frick to wuro New York. == Fijowo == Johannes Vermeer jibinaa ko e hitaande 1632 to wuro Delft, to Hollande. O golliima, o hoɗii to Delft nguurndam makko fof, hay so tawii noon ina gasa tawa o waɗii janngirde e nder wuro ngoɗngo ko wayi no Amsterdam walla Utrecht fotde duuɓi jeegom. Ko ɓuri heewde e golle Vermeer ko e hitaande 1653 nde o naati e fedde Saint Luke, o woni pentoowo mawɗo e karallo. Vermeer ina fenta e njaaweeki seeɗa, ina waɗa nate ɗiɗi haa tati e hitaande ; ina waɗi 35 anndaaɗe ina ngoodi hannde. Vermeer ina sikkaa huutoriima kamera obscura, ina gasa tawa ina waɗi batte no o heewi pentirde geɗe teeŋtuɗe nii, hono cirƴe jiiɓru ɗe njiyataa. Vermeer sankii ko e duuɓi 43, e hitaande 1675. Ko ɓuri heewde e makko ko mboros korona walla mboros ɓernde baɗɗo stres. Nokku leelɗo mo o waɗirta nate ɗee haɗi Vermeer dañde ngalu e nder nguurndam makko, o maayi e ñamaale. == Limtol == Joom suudu mum e debbo mum pentiraa ko e hitaande 1666-1667. Natal ngal ina hollira debbo jom suudu jom suudu mum e golloowo mum ina ƴeewa ɓataake mo jom suudu mum heɓi jooni oo. Kuutoragol oolewol tiiɗngol ina woodi e nder wuttulo debbo oo, ɓuuɓngo, e bulo e nder wuttulo silki e wuttulo golloowo. Fotde pentol ngol ko rewɓe ɗiɗo ɓee ina njooɗii e dow taabal, ina mbaɗa golle ñalnde kala. Vermeer ina anndiranoo dille mum nder galleeji ina waɗi rewɓe. Annoore nde e nder nate ɗee ummorii ko e nano, fawi e yeeso joom suudu mum. Joom suudu oo ina jogii gite miijotooɗe, leppi mum ina ceerti seeɗa, ina ƴetta gite mum haa e ŋoral mum e mbaadi naamniindi. Pecce lewlewndu e ɓuuɓri ooleeri ndii ina mbaɗee e ɓuuɓri ɓuuɓndi ndi lead-tin-yellow e ɓuuɓri ndii ina mbaɗee e firo. Vermeer huutoriima fondo niɓɓo, hono no o waɗirta e nate goɗɗe ko wayi no Natal debbo tokooso e Bojel jogiiɗo noppi perle. Perle ko maande darnde teeŋtunde e oon sahaa kadi ɗuum ina feeñi e mbaydi mbaylaandi joom suudu mum e keewal perle mum. Harfeere ko tiitoonde ɓurnde heewde e nate Vermeer gila e kitaale 1660. Golle ɓennuɗe, ko wayi no Debbo e bulo ina jannga ɓataake (c. 1663–4), ina kollita debbo gooto e hoore mum ina jogii ɓataake, kono e nder ndeeɗoo natal, golloowo ɓeydaaɗo oo ko huunde hesere. Geɗe e haalaaji rewɓe ɗiɗo ɓee ina kollita kulhuli e ɓataake oo e ko waawi wonde heen.Natal ngal ina reeni no feewi.<ref>{{cite web|url=http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/vermeer|title=WebMuseum: Vermeer, Jan|publisher=Ibiblio.org|date=2002-10-14|access-date=2013-06-29}}</ref><ref>Wheelock, Arthur K. (1995). ''Johannes Vermeer''. Washington, DC: National Gallery of Art. p. 182. {{ISBN|0894682199}}.</ref><ref name="tchevalier">{{cite web|url=http://www.tchevalier.com/gwape/story/index.html|title=Girl With a Pearl Earring - The Story - Tracy Chevalier|publisher=Tchevalier.com|date=|access-date=2013-06-29}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> fzxrlp9m1clhyqgdr1y7pdili4ktdp9 Ione Biggs 0 39819 163754 2026-04-14T14:32:33Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336518108|Ione Biggs]]" 163754 wikitext text/x-wiki '''Ione Biggs''' (6 mee 1916 – 16 desaambar 2005) ko daraniiɗo jojjanɗe aadee e jam winndere. O golliima e pelle renndo keewɗe, o tawtoraama kadi pelle rewɓe keewɗe ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Biggs nasti nder suudu mawndu rewɓe Ohio nder hitaande 1983. == Nguurndam == Biggs jibinaa ko to Central, Cleveland, Ohio, ñalnde 6 lewru Mbooy hitaande 1916. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Central, o fuɗɗii golle e nder departemaa fijooji wuro ngoo e hitaande 1934. O naati e polis Cleveland e hitaande 1943, gooto e ofiseeji Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe adanɓe. <ref name="Morton2020" /> Nde o mawni e mettere e njiyaagu e njiyaagu ngu o hawri e mum, o yalti e polis e hitaande 1955, o woni e golle gardiiɗo ñaawirdu municipaal Cleveland. <ref name="Peery2005" /> Haa e hitaande 1975, o heɓi tan ko ɓeydaare njoɓdi 2, haa o dañi heen wonde "worɓe ɓuri rewɓe yoɓeede, ɓaleeɓe ɓuri ɓaleeɓe yoɓeede". O wullitaa, haa o dañi nanondiral e ñaawirdu nduu. <ref name="Segall1999" /> Biggs seppi ngam salaade wolde wiyetnaam e kitaale 1960. E hitaande 1985, o tawtoraama batu hakkunde leyɗeele Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam haɓaade rewɓe to Nairobi, to leydi Keñiya. E hitaande 1994, o yuɓɓini delegaasiyoŋ Cleveland to batu nayaɓu winndereyankeewu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam rewɓe . <ref name="Ohio1983" /> Biggs wonnoo ko hooreejo fedde wiyeteende Cleveland, fedde wiyeteende Women Speak Out for Peace and Justice, nde wonnoo ko nde fedde wiyeteende Fedde Adunaare Rewɓe ngam Jam e Ndimaagu . O ƴami kadi ngam Amerik jaɓa nanondiral ngam haɓaade kala ko ina addana rewɓe . Wonande filmo ''9 to 5'' mo hitaande 1980, Biggs dañii fartaŋŋe wasiyaade Jane Fonda e geɗe binndol ngol. == Maayde e ndonu == Biggs maayi ko ñalnde 16 desaambar 2005. O yettinaama e juuɗe depitee Louis Stokes e hare makko ngam « ƴaañde e tooñde ». O nasti nder Ohio Women's Hall of Fame nder hitaande 1983, ɓe siftini mo dow o "daraniiɗo jam duuniyaaru e nuunɗal ummatoore". [1] E hitaande 2000, o teddinaama e fedde ngenndiire 100 rewɓe ɓaleeɓe sabu makko daranaade jojjanɗe aadee. [2] E hitaande 2002, o rokkaa njeenaari Nelson Manndelaa ngam wonde gardiiɗo winndere. [3] Fedde toppitiinde ko fayti e yimɓe ɓe ngalaa galleeji to bannge worgo-fuɗnaange Ohio rokkii ''njeenaari Ione Bigg'' ngam teddinde darnde makko. == Ƴeew kadi == * Rewɓe e nder polis to leyɗeele dentuɗe Amerik == Tuugnorgal == crlsxv76a5lb84bdv2jhvevmocy1biq 163755 163754 2026-04-14T14:33:02Z Sardeeq 14292 163755 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ione Biggs''' (6 mee 1916 – 16 desaambar 2005) ko daraniiɗo jojjanɗe aadee e jam winndere. O golliima e pelle renndo keewɗe, o tawtoraama kadi pelle rewɓe keewɗe ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Biggs nasti nder suudu mawndu rewɓe Ohio nder hitaande 1983. == Nguurndam == Biggs jibinaa ko to Central, Cleveland, Ohio, ñalnde 6 lewru Mbooy hitaande 1916. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Central, o fuɗɗii golle e nder departemaa fijooji wuro ngoo e hitaande 1934. O naati e polis Cleveland e hitaande 1943, gooto e ofiseeji Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe adanɓe. <ref name="Morton2020" /> Nde o mawni e mettere e njiyaagu e njiyaagu ngu o hawri e mum, o yalti e polis e hitaande 1955, o woni e golle gardiiɗo ñaawirdu municipaal Cleveland. <ref name="Peery2005" /> Haa e hitaande 1975, o heɓi tan ko ɓeydaare njoɓdi 2, haa o dañi heen wonde "worɓe ɓuri rewɓe yoɓeede, ɓaleeɓe ɓuri ɓaleeɓe yoɓeede". O wullitaa, haa o dañi nanondiral e ñaawirdu nduu. <ref name="Segall1999" /> Biggs seppi ngam salaade wolde wiyetnaam e kitaale 1960. E hitaande 1985, o tawtoraama batu hakkunde leyɗeele Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam haɓaade rewɓe to Nairobi, to leydi Keñiya. E hitaande 1994, o yuɓɓini delegaasiyoŋ Cleveland to batu nayaɓu winndereyankeewu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam rewɓe . <ref name="Ohio1983" /> Biggs wonnoo ko hooreejo fedde wiyeteende Cleveland, fedde wiyeteende Women Speak Out for Peace and Justice, nde wonnoo ko nde fedde wiyeteende Fedde Adunaare Rewɓe ngam Jam e Ndimaagu . O ƴami kadi ngam Amerik jaɓa nanondiral ngam haɓaade kala ko ina addana rewɓe . Wonande filmo ''9 to 5'' mo hitaande 1980, Biggs dañii fartaŋŋe wasiyaade Jane Fonda e geɗe binndol ngol. == Maayde e ndonu == Biggs maayi ko ñalnde 16 desaambar 2005. O yettinaama e juuɗe depitee Louis Stokes e hare makko ngam « ƴaañde e tooñde ». O nasti nder Ohio Women's Hall of Fame nder hitaande 1983, ɓe siftini mo dow o "daraniiɗo jam duuniyaaru e nuunɗal ummatoore". [1] E hitaande 2000, o teddinaama e fedde ngenndiire 100 rewɓe ɓaleeɓe sabu makko daranaade jojjanɗe aadee. [2] E hitaande 2002, o rokkaa njeenaari Nelson Manndelaa ngam wonde gardiiɗo winndere. [3] Fedde toppitiinde ko fayti e yimɓe ɓe ngalaa galleeji to bannge worgo-fuɗnaange Ohio rokkii ''njeenaari Ione Bigg'' ngam teddinde darnde makko. == Ƴeew kadi == * Rewɓe e nder polis to leyɗeele dentuɗe Amerik == Tuugnorgal == 1t08dlhtam42riorlwmd4wf7ch2dlpd Adrienne Clarke 0 39820 163756 2026-04-14T14:33:16Z Isa Oumar 9821 Created page with "{{Databox}}'''Adrienne Elizabeth Clarke''' AC FAA FTSE (nee Petty; jibinaa ko ñalnde 6 lewru Yarkomaa 1938) ko porfeseer mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, ɗo o ardii nokku wiɗto biyoloji cellal leɗɗe tuggi 1982 haa 1999. 1991-1996), gonnooɗo Lietnaa-guwerneer Viktoriya (1997-2000) e gonnooɗo hooreejo duɗal jaaɓi-haaɗtirde La Trobe (2011-2017). == Nguurndam == Clarke jibinaa ko Melbourne, o hollitii wonde o heɓiino won e njiyaagu nde o woni almuudo..." 163756 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Adrienne Elizabeth Clarke''' AC FAA FTSE (nee Petty; jibinaa ko ñalnde 6 lewru Yarkomaa 1938) ko porfeseer mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, ɗo o ardii nokku wiɗto biyoloji cellal leɗɗe tuggi 1982 haa 1999. 1991-1996), gonnooɗo Lietnaa-guwerneer Viktoriya (1997-2000) e gonnooɗo hooreejo duɗal jaaɓi-haaɗtirde La Trobe (2011-2017). == Nguurndam == Clarke jibinaa ko Melbourne, o hollitii wonde o heɓiino won e njiyaagu nde o woni almuudo jaajɗo e kitaale 1950.[1] O naati duɗal sukaaɓe rewɓe Ruyton, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1955 ɗo o woni hoɗnooɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Janet Clarke Hall (oon sahaa haa jooni ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinity) omo jannga ganndal.<ref>"Salvete 1955", ''[http://www.trinity.unimelb.edu.au/Media/docs/fleur-de-lys-1955-349450fe-60ff-4cd5-a908-f41a65ce1821-0.pdf Fleur-de-Lys]'', Nov. 1955, p. 31.</ref> O heɓi dipolom makko hono Honors e gannde nguurndam e hitaande 1959, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1963.<ref>"Celebration stirs memories and rekindles old friendships", ''[http://mag.alumni.unimelb.edu.au/2014/wp-content/uploads/MUM_3010.pdf 3010: Melbourne University Magazine] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140930232211/http://mag.alumni.unimelb.edu.au/2014/wp-content/uploads/MUM_3010.pdf|date=30 September 2014}}'', June 2014, p. 32.</ref><ref name="RiAus">{{cite web|title=Laureate Prof Adrienne Clarke AC|access-date=28 May 2014|url=http://riaus.org.au/people/adrienne-clarke/|publisher=RiAus (Royal Institution of Australia)|archive-url=https://web.archive.org/web/20140528010022/http://riaus.org.au/people/adrienne-clarke/|archive-date=28 May 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> O resi Charles Peter Clarke ñalnde 14 lewru bowte hitaande 1959.<ref>"Holy Matrimony", ''[http://www.trinity.unimelb.edu.au/Media/docs/fleur-de-lys-1959-2f200608-c329-4dfc-b6e8-c60b146ecc48-0.pdf Fleur-de-Lys]'', Nov. 1959, p. 7.</ref> Victor Trikojus gollini mo ngam wonde wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, o waɗi wiɗtooji ko faati e glukan beta e Bruce Stone e hitaande 1960.<ref>{{Cite book|last=Humphreys|first=Leonhard Ross|title=Trikojus: a scientist for interesting times|date=2004|publisher=Miegunyah Press|isbn=978-0-522-85095-6|location=Carlton, Victoria}}</ref> E hitaande 1964 o wonti wiɗtoowo to opitaal dental United to Sydney, caggal ɗuum o ummii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Baylor to Houston e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, caggal ɗuum o janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auckland. O golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, o wonii wiɗtoowo (1969–1977), caggal ɗuum o wonii jannginoowo, jannginoowo mawɗo e janngoowo hade makko toɗɗaade porfeseer Botani e hitaande 1985 e porfeseer Laureate e hitaande 1999. O woppi golle e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hitaande 2005. Clarke ko gonnooɗo hooreejo CSIRO (1991-1996) e gonnooɗo Lietnaa-guwerneer Viktoriya (1997-2000). Ko o fedde Janet Clarke Hall to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne.<ref name="FJCH">{{cite web|title=Fellows|work=Staff and Governance|publisher=Janet Clarke Hall, The University of Melbourne|year=2012|access-date=12 February 2013|url=http://www.jch.unimelb.edu.au/governance.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130410103144/http://www.jch.unimelb.edu.au/governance.html|archive-date=10 April 2013}}</ref> E hitaande 2010 o naati e Diiso Duɗal Jaaɓihaaɗtirde La Trobe, o lomtii Sylvia Walton e gardagol hooreejo Duɗal Jaaɓihaaɗtirde La Trobe ñalnde 26 feebariyee 2011.<ref name="WABio2">{{cite encyclopedia|title=Clarke, Adrienne (1938 – )|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0655b.htm|encyclopedia=The Encyclopedia of Women & Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=www.womenaustralia.info|access-date=28 May 2014}}</ref> O naatii kadi e fannu njulaagu ; o woniino gardiiɗo sosiyeteeji laamu keewɗi, o jooɗii e dipiteeji keewɗi, ina jeyaa heen « Mining » hirnaange, Alcoa, Fisher e Paykel, Woolworths e Sosiyetee AMP. O woniino kadi tergal e yiilirde toppitiinde ko fayti e ndeenka tagoodi to Ostarali. E hitaande 1998, e wondude e gollodiiɓe makko tato to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, o sosi fedde ndema wiyeteende Hexima.<ref name="WABio">{{cite encyclopedia|title=Clarke, Adrienne (1938 – )|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0655b.htm|encyclopedia=The Encyclopedia of Women & Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=www.womenaustralia.info|access-date=28 May 2014}}</ref> == Darndeeji == == logo == Scholia ina jogii nate Adrienne (Q4685688). Kuugal anndal Clarke hokki anndal cemmbiɗngal dow biochemistry e renol fuungooje puɗi, jibinannde maaje, e mawnugo maaje. Ɗum addani kuutorɗe gollorɗe ngam haɓaade ñawuuji mborosaaji e ñawuuji mborosaaji e nder gese. Goomu makko woni gadano tafde taƴre jogornde jokkondirde e leɗɗe, kadi ko kanko adii tafde ADN "c" mo poroteyiin arabinogalactan.<ref name="RiAus2">{{cite web|title=Laureate Prof Adrienne Clarke AC|access-date=28 May 2014|url=http://riaus.org.au/people/adrienne-clarke/|publisher=RiAus (Royal Institution of Australia)|archive-url=https://web.archive.org/web/20140528010022/http://riaus.org.au/people/adrienne-clarke/|archive-date=28 May 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> O siftinii karallaagal makko ko nii : Daartol molekul ngol ŋakkere hoore mum Kimiiya e biyoloji fedde poroteyiinuuji, arabinogalaktan-poroteyiinuuji Inhibiteeruuji proteinaaji e kuutoragol mum en e haɓaade ƴellitaare ɓowɗi<ref>{{cite web|url=http://www.botany.unimelb.edu.au/botany/aboutus/staff/aec.html|title=Professor Adrienne Clarke|publisher=Botany.unimelb.edu.au|access-date=2014-08-25}}</ref> Ko kanko woni coftuɗo defte ganndal mawɗe jowitiiɗe e kemikal, biyoloji cellal e genetik. Teddungal e njeenaaje 1991 Fedde e nder duɗal ganndal Ostarali (FAA)<ref>{{Cite web|title=Adrienne Clarke|url=https://www.science.org.au/profile/adrienne-clarke|access-date=2025-09-25|website=Australian Academy of Science|language=en}}</ref> Fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal karallaagal e innde Ostarali (FTSE)<ref name="FTSE">[http://www.atse.org.au/atse/about/people/content/about/people.aspx?hkey=b564c2ed-9766-4893-a7f0-81233e538a6c FTSE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170407233409/http://www.atse.org.au/atse/about/people/content/about/people.aspx?hkey=b564c2ed-9766-4893-a7f0-81233e538a6c|date=7 April 2017}}, Australian Academy of Technological Sciences and Engineering</ref> 1991 Ofisee gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali (AO)<ref name="AO">[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1141629 Officer of the Order of Australia] {{webarchive|url=https://archive.today/20130405140754/http://www.itsanhonour.gov.au/honours/honour_roll/search.cfm?aus_award_id=1141629&search_type=simple&showInd=true|date=2013-04-05}} (AO), 10 June 1991, ''It's an Honour''. ''For service to science and industry, particularly through the application of biotechnology.''</ref> 1992 Medaal Mueller, ANZAAS 1993 Njeenaari ɓurndi moƴƴude, Diiso ngenndiijo ñalngu Ostarali Medaal duuɓi teemedere hitaande 2001 2001 Doggol teddungal rewɓe Victoria 2004 Sehil fedde Ostarali (AC)<ref name="AC">[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1141630 Companion of the Order of Australia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181109234546/https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1141630|date=9 November 2018}} (AC), 26 January 2004, ''It's an Honour''. ''For service to science and academia as a leading international researcher, for the application of economic benefit to scientific discovery, and for mentoring future leaders.''</ref> Koolaaɗo kuuɓal caggal leydi to Duɗal Ganndal Ngenndiwal (USA) Tergal jananngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Amerik (USA) == Tuugnorgal == lqbdasrdn5xt11bhqe3y4t5ynjnv76j Lauran Bethell 0 39821 163757 2026-04-14T14:34:00Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328384782|Lauran Bethell]]" 163757 wikitext text/x-wiki '''Lauran Bethell''' ko misioneer Baptist Ameriknaajo , ko daraniiɗo jojjanɗe aadee hoɗnooɗo to Orop fuɗnaange . O jeyaa ko e sosɓe Chiang Mai, New Life Center to [[Tailannde|Taylande]], ɗo wonnooɓe e njulaagu walla e njulaagu njulaagu ina ndokkee jaŋde tuugiinde e Kerecee’en ngam waɗde ɗum en jannguɓe e golloraade . O woni ko e darnde konsulteer winndereyankeewo e nder ministeeruuji hakkunde leyɗeele Baptist Amerik . O woni ko e [[Holannda|leydi Pays -]] Bas hannde . == Nguurndam == Bethell ko ɓiɗɗo debbo gooto e mawniiko mawɗo mawnuɗo e nder falnde San Joaquin . Baaba makko ko jaagorde Baptiste. Bethell janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Redlands . Ɓooytaani, o rewi e koyɗol makko gila e cukaagu makko, o yilliima leyɗeele woɗɗuɗe, o fuɗɗii jannginde to Hong Kong e hitaande 1978 e hitaande caggal ɗuum, o yilliima Taylande. <ref name=":0" /> E ballal yiyde diiwaan njulaagu to Taylande, o sosi, o wonti gardiiɗo New Life Center to Chiang Mai e hitaande 1987. E hitaande 1995, New Life Center, e les njiimaandi makko, ina wallita ko ina tolnoo e 120 debbo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam jannginde ɗum en ñalnde kala. O golliima kadi e polis nokku oo e ɓesnguuji ngam ittude rewɓe e sukaaɓe e cuuɗi njulaagu to Taylande. E hitaande 2001, o fuɗɗii golle e nder njuɓɓudi winndereeri ko fayti e njulaagu aadee e huutoraade aadee e nder Ministeeruuji Baptist Amerik. [1] E hitaande 2000, o seedtiima e Goomu jokkondiral caggal leydi Amerik ko fayti e njulaagu nguura. [2] E hitaande 2003, o seedtii kadi ko fayti e njulaagu aadee to suudu sarɗiiji Amerik. [3] Hitaande rewtunde ndee, e lewru sulyee 2004, Bethell haali e batu nguu, ko adii batu nguu, e nder batu teemedere hitaande Baptist en. [4] E hitaande 2005, [5] o heɓi njeenaari jojjanɗe aadee fedde adunaare Baptiste . [6] E lewru noowammbar 2006, Bethell haali e batu jamma to Orlando, [[Florida|Floride]] ngam mawninde duuɓi 100 sosde Eklesiyaaji Baptist Amerik USA . E lewru marse 2009, Bethell haali e batu wiyeteengu "WOƊƊUDE Njulaagu : Noddaango ngam joofnude maccungaagu e teeminannde 21ɓiire" to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mercer . Filoosofi Bethell ko wonde sukaaɓe jom en jawdi en ina mbaawi seertude e tooñanngeeji mum en, o wiyi wonde ɓeen wiyooɓe ko wonaa ɗuum ɓee "ndokkaani teddeendi no feewi e doole ruuhu aadee." Bethell ina wallita kadi e " Model Nordic " ngam haɓaade njeenaari. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] d5s50v1o7hf0v0ph5o4ej98i79vd6oh 163758 163757 2026-04-14T14:34:35Z Sardeeq 14292 163758 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lauran Bethell''' ko misioneer Baptist Ameriknaajo , ko daraniiɗo jojjanɗe aadee hoɗnooɗo to Orop fuɗnaange . O jeyaa ko e sosɓe Chiang Mai, New Life Center to [[Tailannde|Taylande]], ɗo wonnooɓe e njulaagu walla e njulaagu njulaagu ina ndokkee jaŋde tuugiinde e Kerecee’en ngam waɗde ɗum en jannguɓe e golloraade . O woni ko e darnde konsulteer winndereyankeewo e nder ministeeruuji hakkunde leyɗeele Baptist Amerik . O woni ko e [[Holannda|leydi Pays -]] Bas hannde . == Nguurndam == Bethell ko ɓiɗɗo debbo gooto e mawniiko mawɗo mawnuɗo e nder falnde San Joaquin . Baaba makko ko jaagorde Baptiste. Bethell janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Redlands . Ɓooytaani, o rewi e koyɗol makko gila e cukaagu makko, o yilliima leyɗeele woɗɗuɗe, o fuɗɗii jannginde to Hong Kong e hitaande 1978 e hitaande caggal ɗuum, o yilliima Taylande. <ref name=":0" /> E ballal yiyde diiwaan njulaagu to Taylande, o sosi, o wonti gardiiɗo New Life Center to Chiang Mai e hitaande 1987. E hitaande 1995, New Life Center, e les njiimaandi makko, ina wallita ko ina tolnoo e 120 debbo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam jannginde ɗum en ñalnde kala. O golliima kadi e polis nokku oo e ɓesnguuji ngam ittude rewɓe e sukaaɓe e cuuɗi njulaagu to Taylande. E hitaande 2001, o fuɗɗii golle e nder njuɓɓudi winndereeri ko fayti e njulaagu aadee e huutoraade aadee e nder Ministeeruuji Baptist Amerik. [1] E hitaande 2000, o seedtiima e Goomu jokkondiral caggal leydi Amerik ko fayti e njulaagu nguura. [2] E hitaande 2003, o seedtii kadi ko fayti e njulaagu aadee to suudu sarɗiiji Amerik. [3] Hitaande rewtunde ndee, e lewru sulyee 2004, Bethell haali e batu nguu, ko adii batu nguu, e nder batu teemedere hitaande Baptist en. [4] E hitaande 2005, [5] o heɓi njeenaari jojjanɗe aadee fedde adunaare Baptiste . [6] E lewru noowammbar 2006, Bethell haali e batu jamma to Orlando, [[Florida|Floride]] ngam mawninde duuɓi 100 sosde Eklesiyaaji Baptist Amerik USA . E lewru marse 2009, Bethell haali e batu wiyeteengu "WOƊƊUDE Njulaagu : Noddaango ngam joofnude maccungaagu e teeminannde 21ɓiire" to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mercer . Filoosofi Bethell ko wonde sukaaɓe jom en jawdi en ina mbaawi seertude e tooñanngeeji mum en, o wiyi wonde ɓeen wiyooɓe ko wonaa ɗuum ɓee "ndokkaani teddeendi no feewi e doole ruuhu aadee." Bethell ina wallita kadi e " Model Nordic " ngam haɓaade njeenaari. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] n9x4wr2zq7xych1m9fcp8is0cxt3vu8 Emil Berlin 0 39822 163760 2026-04-14T14:36:53Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1343642802|Emile Berliner]]" 163760 wikitext text/x-wiki '''Emile Berliner''' (jibinaa ko '''Emil Berliner''' ; 20 mee 1851 – 3 ut 1929) ko jiiloowo e njulaagu Almaañnaajo-Ameriknaajo, ciftinɗo disko ɓutte taƴaaɗo bannge, anndiraango kadi "diskooji gramofon", kuutorteeɗi e gramofon . O sosi Sosiyetee Gramofon Amerik e hitaande 1894. == Nguurndam gadano == Berliner jibinaa ko to Hanover, to leydi Almaañ, e hitaande 1851 e nder galle njulaagu yahuud en. O timmini jaŋde ngam wonde njulaagu, hono no aadaaji galle nii. Nde wonnoo ko yiɗde makko tigi rigi ko invention, o golliima e konte ngam dañde ko nguurdi. Ngam waasde winnditaade e wolde Farayse e Prusse, Berliner egginii to leyɗeele dentuɗe Amerik e hitaande 1870 e sehil baaba mum, e nder boowal mum o gollotoo to Washington, DC O ummiima New York, o wuuri ko e golle juutɗe ko wayi no laawol kaayitaaji e night Coopers o janngi bottaari Unions . == Kugal == Caggal nde o woni e golle e nder galle laamorɗo, Berliner fuɗɗii yiɗde karallaagal kesal (audio ) telefoŋ e fonogaraaf . O sosi telefoŋ moƴƴo, gooto e sifaaji mikroo gadani . Sosiyetee telefoŋ biyeteeɗo Bell heɓi patent oo (ƴeew ''The Telephone Cases'' ), kono Thomas Edison luulndii ɗum, e nder hare juutnde e nder sariya. Ñalnde 27 feebariyee 1901, Ñaawirde Toownde Amerik wiyi wonde patent Berliner ina fotnoo wonde, rokka Edison hakkeeji timmuɗi e peewnugol ngol. « Edison adii Berliner e jokkondire konngol », ñaawirde ndee winndata. "Kuutoragol karbon e nder neldoowo ko, ko ɓuri luural, ko Edison sosi". Berliner ummiima Boston e hitaande 1877, o wonti ɓiyleydi Amerik duuɓi nay caggal ɗuum. O golliima e Bell Telephone haa hitaande 1883, nde o arti Washington, o sosi hoore makko e wiɗtiyanke keeriiɗo. === Gramofon === [[File:BerlinerDisc1897.jpg|thumb|1897 Nate Gramofon Berlin]] [[File:Toy_Gramophone_Kaemmer_und_Reinhardt.jpg|alt=E. Berliner Toy Gramophone, 1889|thumb|E. Gramofon pijirlooji Berliner, hitaande 1889 (mooftirgel mooftirgel ngel e nder suudu defte Emile Berliner, Montreal)]] E hitaande 1890, jom lisaas gooto to Berlin to Almaañ ina feewna Gramophone pijirlooji e diskiiji kaɓirɗe tiiɗɗe 5 inch (ko nanndi e diskiiji mawɗi zinc etched), kono nde tawnoo patenuuji Amerik teeŋtuɗi ina njokki haa jooni, ɗi njeeyaama tan ko e Orop. Berliner yiɗnoo ko Gramophone mum ɓuri wonde ko fijirde tan, e hitaande 1894 o waggini fedde njulaagu ngam waɗde heen 25 000 dolaar, o fuɗɗorii heen Sosiyetee Gramophone Amerik . === Moto rotary e elikopteeruuji === Berliner kadi waɗii moteri cirƴam e mbaydi elikopteer gadano . E wiyde ciimtol ñalnde 1 sulyee 1909, yaltungol e jaaynde ''wiyeteende The New York Times'', elikopteer mo Berliner e J. Newton Williams mo Derby, Konnektikut, mahi, waɗi Williams « gila e leydi laabi tati » to laboratuwaar Berliner to leegal Brightwood to Wasinton Hakkunde 1907 e 1926, Berliner golliima e karallaagal ngam diwde dow, ina heen moteri cirƴam ɓuuɓɗam. Berliner heɓi mooftirɗi otooji e sosiyetee Adams to Dubuque, Iowa, mo mootaaji mum Adams-Farwell kuutortoo mooftirɗi silindirɗi tati walla joy ɗi Fay Oliver Farwell (1859-1935) feewni e nder galle mum. Berliner, balloowo mum RS Moore, e Farwell peewnii mooftirgel 36 hp ngam huutoraade e elikopteeruuji, ko huunde hesere e mooftirgel ɓurngel teeŋtude e nder laylaytol huutortenoongol e oon sahaa. E hitaande 1909, Berliner sosi sosiyetee biyeteeɗo Gyro Motor to Wasinton, ardiiɓe sosiyetee oo ina njeyaa heen Berliner, hooreejo ; Moore, diisneteeɗo e injenieer ; e Joseph Sanders (1877-1944), jiiloowo, injenieer, e peewnoowo. Gardiiɗo sosiyetee oo ko Spencer Heath (1876–1963), injenieer mekanik jokkondirɗo e Sosiyetee Ameriknaajo peewnugol Propeller, peewnoowo mekanismeeji e geɗe jowitiiɗe e weeyo to Baltimore . E hitaande 1910, Berliner ina jarriboo huutoraade rotor wutte gonɗo e dow wertallo ngam haɓaade torkooru e dow diisnondiral makko rotor gooto mawɗo, ko ɗum woni mbaydi ndi addani elikopteeruuji kuutorteeɗi e kitaale 1940. [1] Mahdi kuutorteendi ngam ɗeen golle ina woodi e 774 laawol Girard NW, Wasinton, ɗo fasaad mum mawɗo woni e laawol Fairmont-Girard. [2] Ñalnde 16 lewru juko hitaande 1922, Berliner e ɓiyiiko biyeteeɗo Henry, kollitii elikopteer ngam Biro Aeronautik Amerik . [3] == Tuugnorgal == bvj6451prv7j26qt55py8fgt879t25c 163761 163760 2026-04-14T14:37:57Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1343642802|Emile Berliner]]" 163761 wikitext text/x-wiki '''Emile Berliner''' (jibinaa ko '''Emil Berliner''' ; 20 mee 1851 – 3 ut 1929) ko jiiloowo e njulaagu Almaañnaajo-Ameriknaajo, ciftinɗo disko ɓutte taƴaaɗo bannge, anndiraango kadi "diskooji gramofon", kuutorteeɗi e gramofon . O sosi Sosiyetee Gramofon Amerik e hitaande 1894. == Nguurndam gadano == Berliner jibinaa ko to Hanover, to leydi Almaañ, e hitaande 1851 e nder galle njulaagu yahuud en. O timmini jaŋde ngam wonde njulaagu, hono no aadaaji galle nii. Nde wonnoo ko yiɗde makko tigi rigi ko invention, o golliima e konte ngam dañde ko nguurdi. Ngam waasde winnditaade e wolde Farayse e Prusse, Berliner egginii to leyɗeele dentuɗe Amerik e hitaande 1870 e sehil baaba mum, e nder boowal mum o gollotoo to Washington, DC O ummiima New York, o wuuri ko e golle juutɗe ko wayi no laawol kaayitaaji e night Coopers o janngi bottaari Unions . <ref>Concerning Emile Berliner, The Jew TO BE a Jew may mean one of several identities. For example, the Jew, Emile Berliner, the late inventor, called himself agnostic." B'nai B'rith, The National Jewish monthly: Volume 43; Volume 43.</ref> == Kugal == Caggal nde o woni e golle e nder galle laamorɗo, Berliner fuɗɗii yiɗde karallaagal kesal (audio ) telefoŋ e fonogaraaf . O sosi telefoŋ moƴƴo, gooto e sifaaji mikroo gadani . Sosiyetee telefoŋ biyeteeɗo Bell heɓi patent oo (ƴeew ''The Telephone Cases'' ), kono Thomas Edison luulndii ɗum, e nder hare juutnde e nder sariya. Ñalnde 27 feebariyee 1901, Ñaawirde Toownde Amerik wiyi wonde patent Berliner ina fotnoo wonde, rokka Edison hakkeeji timmuɗi e peewnugol ngol. « Edison adii Berliner e jokkondire konngol », ñaawirde ndee winndata. "Kuutoragol karbon e nder neldoowo ko, ko ɓuri luural, ko Edison sosi". Berliner ummiima Boston e hitaande 1877, o wonti ɓiyleydi Amerik duuɓi nay caggal ɗuum. O golliima e Bell Telephone haa hitaande 1883, nde o arti Washington, o sosi hoore makko e wiɗtiyanke keeriiɗo. === Gramofon === [[File:BerlinerDisc1897.jpg|thumb|1897 Nate Gramofon Berlin]] [[File:Toy_Gramophone_Kaemmer_und_Reinhardt.jpg|alt=E. Berliner Toy Gramophone, 1889|thumb|E. Gramofon pijirlooji Berliner, hitaande 1889 (mooftirgel mooftirgel ngel e nder suudu defte Emile Berliner, Montreal)]] E hitaande 1890, jom lisaas gooto to Berlin to Almaañ ina feewna Gramophone pijirlooji e diskiiji kaɓirɗe tiiɗɗe 5 inch (ko nanndi e diskiiji mawɗi zinc etched), kono nde tawnoo patenuuji Amerik teeŋtuɗi ina njokki haa jooni, ɗi njeeyaama tan ko e Orop. Berliner yiɗnoo ko Gramophone mum ɓuri wonde ko fijirde tan, e hitaande 1894 o waggini fedde njulaagu ngam waɗde heen 25 000 dolaar, o fuɗɗorii heen Sosiyetee Gramophone Amerik . === Moto rotary e elikopteeruuji === Berliner kadi waɗii moteri cirƴam e mbaydi elikopteer gadano . E wiyde ciimtol ñalnde 1 sulyee 1909, yaltungol e jaaynde ''wiyeteende The New York Times'', elikopteer mo Berliner e J. Newton Williams mo Derby, Konnektikut, mahi, waɗi Williams « gila e leydi laabi tati » to laboratuwaar Berliner to leegal Brightwood to Wasinton Hakkunde 1907 e 1926, Berliner golliima e karallaagal ngam diwde dow, ina heen moteri cirƴam ɓuuɓɗam. Berliner heɓi mooftirɗi otooji e sosiyetee Adams to Dubuque, Iowa, mo mootaaji mum Adams-Farwell kuutortoo mooftirɗi silindirɗi tati walla joy ɗi Fay Oliver Farwell (1859-1935) feewni e nder galle mum. Berliner, balloowo mum RS Moore, e Farwell peewnii mooftirgel 36 hp ngam huutoraade e elikopteeruuji, ko huunde hesere e mooftirgel ɓurngel teeŋtude e nder laylaytol huutortenoongol e oon sahaa. E hitaande 1909, Berliner sosi sosiyetee biyeteeɗo Gyro Motor to Wasinton, ardiiɓe sosiyetee oo ina njeyaa heen Berliner, hooreejo ; Moore, diisneteeɗo e injenieer ; e Joseph Sanders (1877-1944), jiiloowo, injenieer, e peewnoowo. Gardiiɗo sosiyetee oo ko Spencer Heath (1876–1963), injenieer mekanik jokkondirɗo e Sosiyetee Ameriknaajo peewnugol Propeller, peewnoowo mekanismeeji e geɗe jowitiiɗe e weeyo to Baltimore . E hitaande 1910, Berliner ina jarriboo huutoraade rotor wutte gonɗo e dow wertallo ngam haɓaade torkooru e dow diisnondiral makko rotor gooto mawɗo, ko ɗum woni mbaydi ndi addani elikopteeruuji kuutorteeɗi e kitaale 1940. [1] Mahdi kuutorteendi ngam ɗeen golle ina woodi e 774 laawol Girard NW, Wasinton, ɗo fasaad mum mawɗo woni e laawol Fairmont-Girard. [2] Ñalnde 16 lewru juko hitaande 1922, Berliner e ɓiyiiko biyeteeɗo Henry, kollitii elikopteer ngam Biro Aeronautik Amerik . [3] == Tuugnorgal == pvqaf8qu34p2v4vezn6q1zzq9t780bn 163762 163761 2026-04-14T14:38:22Z Sardeeq 14292 163762 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Emile Berliner''' (jibinaa ko '''Emil Berliner''' ; 20 mee 1851 – 3 ut 1929) ko jiiloowo e njulaagu Almaañnaajo-Ameriknaajo, ciftinɗo disko ɓutte taƴaaɗo bannge, anndiraango kadi "diskooji gramofon", kuutorteeɗi e gramofon . O sosi Sosiyetee Gramofon Amerik e hitaande 1894. == Nguurndam gadano == Berliner jibinaa ko to Hanover, to leydi Almaañ, e hitaande 1851 e nder galle njulaagu yahuud en. O timmini jaŋde ngam wonde njulaagu, hono no aadaaji galle nii. Nde wonnoo ko yiɗde makko tigi rigi ko invention, o golliima e konte ngam dañde ko nguurdi. Ngam waasde winnditaade e wolde Farayse e Prusse, Berliner egginii to leyɗeele dentuɗe Amerik e hitaande 1870 e sehil baaba mum, e nder boowal mum o gollotoo to Washington, DC O ummiima New York, o wuuri ko e golle juutɗe ko wayi no laawol kaayitaaji e night Coopers o janngi bottaari Unions . <ref>Concerning Emile Berliner, The Jew TO BE a Jew may mean one of several identities. For example, the Jew, Emile Berliner, the late inventor, called himself agnostic." B'nai B'rith, The National Jewish monthly: Volume 43; Volume 43.</ref> == Kugal == Caggal nde o woni e golle e nder galle laamorɗo, Berliner fuɗɗii yiɗde karallaagal kesal (audio ) telefoŋ e fonogaraaf . O sosi telefoŋ moƴƴo, gooto e sifaaji mikroo gadani . Sosiyetee telefoŋ biyeteeɗo Bell heɓi patent oo (ƴeew ''The Telephone Cases'' ), kono Thomas Edison luulndii ɗum, e nder hare juutnde e nder sariya. Ñalnde 27 feebariyee 1901, Ñaawirde Toownde Amerik wiyi wonde patent Berliner ina fotnoo wonde, rokka Edison hakkeeji timmuɗi e peewnugol ngol. « Edison adii Berliner e jokkondire konngol », ñaawirde ndee winndata. "Kuutoragol karbon e nder neldoowo ko, ko ɓuri luural, ko Edison sosi". Berliner ummiima Boston e hitaande 1877, o wonti ɓiyleydi Amerik duuɓi nay caggal ɗuum. O golliima e Bell Telephone haa hitaande 1883, nde o arti Washington, o sosi hoore makko e wiɗtiyanke keeriiɗo. === Gramofon === [[File:BerlinerDisc1897.jpg|thumb|1897 Nate Gramofon Berlin]] [[File:Toy_Gramophone_Kaemmer_und_Reinhardt.jpg|alt=E. Berliner Toy Gramophone, 1889|thumb|E. Gramofon pijirlooji Berliner, hitaande 1889 (mooftirgel mooftirgel ngel e nder suudu defte Emile Berliner, Montreal)]] E hitaande 1890, jom lisaas gooto to Berlin to Almaañ ina feewna Gramophone pijirlooji e diskiiji kaɓirɗe tiiɗɗe 5 inch (ko nanndi e diskiiji mawɗi zinc etched), kono nde tawnoo patenuuji Amerik teeŋtuɗi ina njokki haa jooni, ɗi njeeyaama tan ko e Orop. Berliner yiɗnoo ko Gramophone mum ɓuri wonde ko fijirde tan, e hitaande 1894 o waggini fedde njulaagu ngam waɗde heen 25 000 dolaar, o fuɗɗorii heen Sosiyetee Gramophone Amerik . === Moto rotary e elikopteeruuji === Berliner kadi waɗii moteri cirƴam e mbaydi elikopteer gadano . E wiyde ciimtol ñalnde 1 sulyee 1909, yaltungol e jaaynde ''wiyeteende The New York Times'', elikopteer mo Berliner e J. Newton Williams mo Derby, Konnektikut, mahi, waɗi Williams « gila e leydi laabi tati » to laboratuwaar Berliner to leegal Brightwood to Wasinton Hakkunde 1907 e 1926, Berliner golliima e karallaagal ngam diwde dow, ina heen moteri cirƴam ɓuuɓɗam. Berliner heɓi mooftirɗi otooji e sosiyetee Adams to Dubuque, Iowa, mo mootaaji mum Adams-Farwell kuutortoo mooftirɗi silindirɗi tati walla joy ɗi Fay Oliver Farwell (1859-1935) feewni e nder galle mum. Berliner, balloowo mum RS Moore, e Farwell peewnii mooftirgel 36 hp ngam huutoraade e elikopteeruuji, ko huunde hesere e mooftirgel ɓurngel teeŋtude e nder laylaytol huutortenoongol e oon sahaa. E hitaande 1909, Berliner sosi sosiyetee biyeteeɗo Gyro Motor to Wasinton, ardiiɓe sosiyetee oo ina njeyaa heen Berliner, hooreejo ; Moore, diisneteeɗo e injenieer ; e Joseph Sanders (1877-1944), jiiloowo, injenieer, e peewnoowo. Gardiiɗo sosiyetee oo ko Spencer Heath (1876–1963), injenieer mekanik jokkondirɗo e Sosiyetee Ameriknaajo peewnugol Propeller, peewnoowo mekanismeeji e geɗe jowitiiɗe e weeyo to Baltimore . E hitaande 1910, Berliner ina jarriboo huutoraade rotor wutte gonɗo e dow wertallo ngam haɓaade torkooru e dow diisnondiral makko rotor gooto mawɗo, ko ɗum woni mbaydi ndi addani elikopteeruuji kuutorteeɗi e kitaale 1940. [1] Mahdi kuutorteendi ngam ɗeen golle ina woodi e 774 laawol Girard NW, Wasinton, ɗo fasaad mum mawɗo woni e laawol Fairmont-Girard. [2] Ñalnde 16 lewru juko hitaande 1922, Berliner e ɓiyiiko biyeteeɗo Henry, kollitii elikopteer ngam Biro Aeronautik Amerik . [3] == Tuugnorgal == 0496fjbu4jou51lh78qfdw114yytxg8 Indian Summer (painting) 0 39823 163764 2026-04-14T14:46:50Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Duuɓi Inndo (Poloñ: Babie lato) ko nate nebam ɗe pentoowo Poloñ biyeteeɗo Józef Chełmoński waɗi e hitaande 1875. Nde hiisetee ko e golle naalanke ɓurɗe maantinde, nde hollirtee hannde ko e nokku ina wiyee « Musée national » to Warsaw, to leydi Poloñ. Limtol Natal ngal ina hollira debbo remoowo jom koyɗe, ina lelii e hakkunde ladde, ina ƴetta junngo mum ñaamo ina jogii ɓoggi gossamer. O ɓoornii ko wutte daneejo e limce daneeje. Koɗorɗe daneeje gonɗ..." 163764 wikitext text/x-wiki Duuɓi Inndo (Poloñ: Babie lato) ko nate nebam ɗe pentoowo Poloñ biyeteeɗo Józef Chełmoński waɗi e hitaande 1875. Nde hiisetee ko e golle naalanke ɓurɗe maantinde, nde hollirtee hannde ko e nokku ina wiyee « Musée national » to Warsaw, to leydi Poloñ. Limtol Natal ngal ina hollira debbo remoowo jom koyɗe, ina lelii e hakkunde ladde, ina ƴetta junngo mum ñaamo ina jogii ɓoggi gossamer. O ɓoornii ko wutte daneejo e limce daneeje. Koɗorɗe daneeje gonɗe e les hoore makko ina mbaɗa feere, ina njaltina feccere hakkundeere e nder jimɗi ɗii. Laral horizon ngal ina waɗee sara hakkunde pentol ngol. Annoore naange, huɗo yoorngo e asamaan ɓuuɓɗo ina njiyloo aura caliiɗo kikiiɗe lewru settaambar. To bannge nano, caggal ina hollira jawdi e nate remooɓe yi’eteeɗe e woɗɗude kam e dogdu ɓaleeru jooɗiiɗo ina ndaara to bannge maɓɓe. Natal ngal ɓuri heewde ko mbaydiiji softuɗi, daneeji e ɓaleeji, teeŋtinɗi weeyo ndunngu Inndo. Lartol Naalanke oo waɗii “Summer indien” e hitaande 1875 to Warsaw caggal nde o yahi Ukraine ko ɓooyaani koo. Chełmoński wonti jiɗɗo ƴeewde nguurndam ladde e mbaydiiji mum ñalnde kala, ɗi tagoore ndee yamiri. Nde o fuɗɗii hollirde golle makko to Galle Naalankaagal ngenndiwal Zachęta, ɗum addani luural. Won e yiyooɓe e ñiŋooɓe ɓee mbeltiima no feewi nde o holliri debbo remoowo dirtuɗo, jom koyɗe, ɓoorniiɗo comci laaɓtuɗi. Dingiral hollirngal e nate ɗee, yiytaa ko no goonga nii. Nde fuɗɗii heɓde njeenaari no haanirta nii tan ko caggal duuɓi keewɗi. Natal ngal ko yeru marke naturalism Realism Poloñ. Nde salii kuule kuuɓtodinɗe jowitiiɗe e wakilaagu, akademi e doosɗe mum, nde tiiɗnii e nanngude goonga tuugiiɗo e ƴeewndo empirik. Summer indian ko Chełmoński yiɗnoo hollirde doole ladde e nguurndam hoɗɓe mum. E hitaande 1894, natal ngal soodaa ko e juuɗe Ignacy Korwin-Milewski, mooftuɗo naalankaagal, e hitaande 1929 ngal heɓi ɗum e nokku defte ngenndiije to Warsaw. Hannde, ina heddii e golle naalankaagal ɓurɗe lollude e ɓurɗe heewde ƴelliteede e nder leydi Poloñ. Natal ngal ina siftinaa e mbaydi 2023 e nder filmo The Peasants, tawi ko mbaydi e pose debbo gardiiɗo Jagna (Kamila Urzędowska) e nder dingiral jowitiingal e ɗuum ina nanndi e debbo remoowo natal asliwal ngal. Tuugnorgal oj0870b8qem1ak64hi4br8gd7okbsk2 163765 163764 2026-04-14T14:49:39Z SUZYFATIMA 13856 163765 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duuɓi Inndo (Poloñ: Babie lato)''' ko nate nebam ɗe pentoowo Poloñ biyeteeɗo Józef Chełmoński waɗi e hitaande 1875. Nde hiisetee ko e golle naalanke ɓurɗe maantinde, nde hollirtee hannde ko e nokku ina wiyee « Musée national » to Warsaw, to leydi Poloñ. == Limtol == Natal ngal ina hollira debbo remoowo jom koyɗe, ina lelii e hakkunde ladde, ina ƴetta junngo mum ñaamo ina jogii ɓoggi gossamer. O ɓoornii ko wutte daneejo e limce daneeje. Koɗorɗe daneeje gonɗe e les hoore makko ina mbaɗa feere, ina njaltina feccere hakkundeere e nder jimɗi ɗii. Laral horizon ngal ina waɗee sara hakkunde pentol ngol. Annoore naange, huɗo yoorngo e asamaan ɓuuɓɗo ina njiyloo aura caliiɗo kikiiɗe lewru settaambar. To bannge nano, caggal ina hollira jawdi e nate remooɓe yi’eteeɗe e woɗɗude kam e dogdu ɓaleeru jooɗiiɗo ina ndaara to bannge maɓɓe. Natal ngal ɓuri heewde ko mbaydiiji softuɗi, daneeji e ɓaleeji, teeŋtinɗi weeyo ndunngu Inndo. == Lartol == Naalanke oo waɗii “Summer indien” e hitaande 1875 to Warsaw caggal nde o yahi Ukraine ko ɓooyaani koo. Chełmoński wonti jiɗɗo ƴeewde nguurndam ladde e mbaydiiji mum ñalnde kala, ɗi tagoore ndee yamiri. Nde o fuɗɗii hollirde golle makko to Galle Naalankaagal ngenndiwal Zachęta, ɗum addani luural. Won e yiyooɓe e ñiŋooɓe ɓee mbeltiima no feewi nde o holliri debbo remoowo dirtuɗo, jom koyɗe, ɓoorniiɗo comci laaɓtuɗi. Dingiral hollirngal e nate ɗee, yiytaa ko no goonga nii. Nde fuɗɗii heɓde njeenaari no haanirta nii tan ko caggal duuɓi keewɗi. Natal ngal ko yeru marke naturalism Realism Poloñ. Nde salii kuule kuuɓtodinɗe jowitiiɗe e wakilaagu, akademi e doosɗe mum, nde tiiɗnii e nanngude goonga tuugiiɗo e ƴeewndo empirik. Summer indian ko Chełmoński yiɗnoo hollirde doole ladde e nguurndam hoɗɓe mum. E hitaande 1894, natal ngal soodaa ko e juuɗe Ignacy Korwin-Milewski, mooftuɗo naalankaagal, e hitaande 1929 ngal heɓi ɗum e nokku defte ngenndiije to Warsaw. Hannde, ina heddii e golle naalankaagal ɓurɗe lollude e ɓurɗe heewde ƴelliteede e nder leydi Poloñ. Natal ngal ina siftinaa e mbaydi 2023 e nder filmo The Peasants, tawi ko mbaydi e pose debbo gardiiɗo Jagna (Kamila Urzędowska) e nder dingiral jowitiingal e ɗuum ina nanndi e debbo remoowo natal asliwal ngal. == Tuugnorgal == my4id9to6qluqi6ea43zkv3yf9k5xzr 163766 163765 2026-04-14T14:56:26Z SUZYFATIMA 13856 163766 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duuɓi Inndo (Poloñ: Babie lato)''' ko nate nebam ɗe pentoowo Poloñ biyeteeɗo Józef Chełmoński waɗi e hitaande 1875. Nde hiisetee ko e golle naalanke ɓurɗe maantinde, nde hollirtee hannde ko e nokku ina wiyee « Musée national » to Warsaw, to leydi Poloñ. == Limtol == Natal ngal ina hollira debbo remoowo jom koyɗe, ina lelii e hakkunde ladde, ina ƴetta junngo mum ñaamo ina jogii ɓoggi gossamer. O ɓoornii ko wutte daneejo e limce daneeje. Koɗorɗe daneeje gonɗe e les hoore makko ina mbaɗa feere, ina njaltina feccere hakkundeere e nder jimɗi ɗii. Laral horizon ngal ina waɗee sara hakkunde pentol ngol. Annoore naange, huɗo yoorngo e asamaan ɓuuɓɗo ina njiyloo aura caliiɗo kikiiɗe lewru settaambar. To bannge nano, caggal ina hollira jawdi e nate remooɓe yi’eteeɗe e woɗɗude kam e dogdu ɓaleeru jooɗiiɗo ina ndaara to bannge maɓɓe. Natal ngal ɓuri heewde ko mbaydiiji softuɗi, daneeji e ɓaleeji, teeŋtinɗi weeyo ndunngu Inndo. == Lartol == Naalanke oo waɗii “Summer indien” e hitaande 1875 to Warsaw caggal nde o yahi Ukraine ko ɓooyaani koo. Chełmoński wonti jiɗɗo ƴeewde nguurndam ladde e mbaydiiji mum ñalnde kala, ɗi tagoore ndee yamiri. Nde o fuɗɗii hollirde golle makko to Galle Naalankaagal ngenndiwal Zachęta, ɗum addani luural. Won e yiyooɓe e ñiŋooɓe ɓee mbeltiima no feewi nde o holliri debbo remoowo dirtuɗo, jom koyɗe, ɓoorniiɗo comci laaɓtuɗi. Dingiral hollirngal e nate ɗee, yiytaa ko no goonga nii. Nde fuɗɗii heɓde njeenaari no haanirta nii tan ko caggal duuɓi keewɗi. Natal ngal ko yeru marke naturalism Realism Poloñ. Nde salii kuule kuuɓtodinɗe jowitiiɗe e wakilaagu, akademi e doosɗe mum, nde tiiɗnii e nanngude goonga tuugiiɗo e ƴeewndo empirik. Summer indian ko Chełmoński yiɗnoo hollirde doole ladde e nguurndam hoɗɓe mum. E hitaande 1894, natal ngal soodaa ko e juuɗe Ignacy Korwin-Milewski, mooftuɗo naalankaagal, e hitaande 1929 ngal heɓi ɗum e nokku defte ngenndiije to Warsaw. Hannde, ina heddii e golle naalankaagal ɓurɗe lollude e ɓurɗe heewde ƴelliteede e nder leydi Poloñ. Natal ngal ina siftinaa e mbaydi 2023 e nder filmo The Peasants, tawi ko mbaydi e pose debbo gardiiɗo Jagna (Kamila Urzędowska) e nder dingiral jowitiingal e ɗuum ina nanndi e debbo remoowo natal asliwal ngal.<ref>{{cite web|url=https://cyfrowe.mnw.art.pl/pl/katalog/509735|language=pl|title=Babie lato|access-date=2020-10-31}}</ref><ref>{{cite web|url=https://niezlasztuka.net/o-sztuce/jozef-chelmonski-babie-lato/|language=pl|title=Józef Chełmoński "Babie lato"|date=3 August 2015|access-date=2020-10-31}}</ref><ref>{{cite web|url=https://artsandculture.google.com/asset/babie-lato/hAFWnyhyDvXUoQ|language=pl|title=Babie lato|access-date=2020-10-31}}</ref><ref>{{cite news|url=https://culture.pl/en/work/indian-summer-jozef-chelmonski|title=Indian Summer – Józef Chełmoński|access-date=31 October 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://artsandculture.google.com/asset/babie-lato/hAFWnyhyDvXUoQ|language=pl|title=Babie lato|access-date=2020-10-31}}</ref><ref>{{cite web|url=https://niezlasztuka.net/o-sztuce/jozef-chelmonski-babie-lato/|language=pl|title=Józef Chełmoński "Babie lato"|date=3 August 2015|access-date=2020-10-31}}</ref><ref>{{cite web|last1=Kwiatkowska|first1=Beata|title="Chłopi" Doroty Kobieli - "Ten film będzie namalowany w stylu Młodej Polski"|url=https://www.polskieradio.pl/8/2222/artykul/2791822,chlopi-doroty-kobieli-ten-film-bedzie-namalowany-w-stylu-mlodej-polski|website=[[Polskie Radio]]|access-date=6 February 2024|language=pl|date=19 August 2021|quote=- Nie chcemy, żeby to wyglądało jak komputerowo przerobione zdjęcia aktorskie, ale żeby film był malowniczy, żeby było widać pociągnięcia pędzla, może nie tak wygładzone jak u Chełmońskiego, który zresztą i tak jest jedną z inspiracji w naszym filmie. Wykorzystaliśmy "Babie lato" i "Żurawie", bardzo ładnie to wygląda - przybliżał proces powstawania filmu jego producent.}}</ref><ref>{{cite web|title=Jakie obrazy zainspirowały kadry z filmu "Chłopi"?|url=https://niezlasztuka.net/o-sztuce/film-chlopi-i-malarskie-inspiracje/|website=Niezła Sztuka|access-date=6 February 2024|language=pl|date=21 October 2023}}</ref><ref>{{cite web|last1=Schreiber|first1=Paweł|title=Namalować "Chłopów"|url=https://teatr-pismo.pl/22022-namalowac-chlopow/|website=Miesięcznik „Teatr”|access-date=6 February 2024|language=pl|date=17 January 2024|quote=W momencie, kiedy na ekranie pojawia się zaplątana w dłoń Jagny (Kamila Urzędowska) nitka babiego lata, od razu wiadomo, co będzie dalej. [...] Jagna odchyli głowę do tyłu, a stojący w tle czarny piesek zastygnie w odpowiedniej pozie. Widzowie Chłopów w reżyserii DK i Hugh Welchmanów patrzą na obraz Babie lato Józefa Chełmońskiego.}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> mz67ynxb59yaybvccouejh3eaz01uif 163767 163766 2026-04-14T14:56:50Z SUZYFATIMA 13856 163767 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duuɓi Inndo (Poloñ: Babie lato)''' ko nate nebam ɗe pentoowo Poloñ biyeteeɗo Józef Chełmoński waɗi e hitaande 1875. Nde hiisetee ko e golle naalanke ɓurɗe maantinde, nde hollirtee hannde ko e nokku ina wiyee « Musée national » to Warsaw, to leydi Poloñ. == Limtol == Natal ngal ina hollira debbo remoowo jom koyɗe, ina lelii e hakkunde ladde, ina ƴetta junngo mum ñaamo ina jogii ɓoggi gossamer. O ɓoornii ko wutte daneejo e limce daneeje. Koɗorɗe daneeje gonɗe e les hoore makko ina mbaɗa feere, ina njaltina feccere hakkundeere e nder jimɗi ɗii. Laral horizon ngal ina waɗee sara hakkunde pentol ngol. Annoore naange, huɗo yoorngo e asamaan ɓuuɓɗo ina njiyloo aura caliiɗo kikiiɗe lewru settaambar. To bannge nano, caggal ina hollira jawdi e nate remooɓe yi’eteeɗe e woɗɗude kam e dogdu ɓaleeru jooɗiiɗo ina ndaara to bannge maɓɓe. Natal ngal ɓuri heewde ko mbaydiiji softuɗi, daneeji e ɓaleeji, teeŋtinɗi weeyo ndunngu Inndo. == Lartol == Naalanke oo waɗii “Summer indien” e hitaande 1875 to Warsaw caggal nde o yahi Ukraine ko ɓooyaani koo. Chełmoński wonti jiɗɗo ƴeewde nguurndam ladde e mbaydiiji mum ñalnde kala, ɗi tagoore ndee yamiri. Nde o fuɗɗii hollirde golle makko to Galle Naalankaagal ngenndiwal Zachęta, ɗum addani luural. Won e yiyooɓe e ñiŋooɓe ɓee mbeltiima no feewi nde o holliri debbo remoowo dirtuɗo, jom koyɗe, ɓoorniiɗo comci laaɓtuɗi. Dingiral hollirngal e nate ɗee, yiytaa ko no goonga nii. Nde fuɗɗii heɓde njeenaari no haanirta nii tan ko caggal duuɓi keewɗi. Natal ngal ko yeru marke naturalism Realism Poloñ. Nde salii kuule kuuɓtodinɗe jowitiiɗe e wakilaagu, akademi e doosɗe mum, nde tiiɗnii e nanngude goonga tuugiiɗo e ƴeewndo empirik. Summer indian ko Chełmoński yiɗnoo hollirde doole ladde e nguurndam hoɗɓe mum. E hitaande 1894, natal ngal soodaa ko e juuɗe Ignacy Korwin-Milewski, mooftuɗo naalankaagal, e hitaande 1929 ngal heɓi ɗum e nokku defte ngenndiije to Warsaw. Hannde, ina heddii e golle naalankaagal ɓurɗe lollude e ɓurɗe heewde ƴelliteede e nder leydi Poloñ. Natal ngal ina siftinaa e mbaydi 2023 e nder filmo The Peasants, tawi ko mbaydi e pose debbo gardiiɗo Jagna (Kamila Urzędowska) e nder dingiral jowitiingal e ɗuum ina nanndi e debbo remoowo natal asliwal ngal.<ref>{{cite web|url=https://cyfrowe.mnw.art.pl/pl/katalog/509735|language=pl|title=Babie lato|access-date=2020-10-31}}</ref><ref>{{cite web|url=https://niezlasztuka.net/o-sztuce/jozef-chelmonski-babie-lato/|language=pl|title=Józef Chełmoński "Babie lato"|date=3 August 2015|access-date=2020-10-31}}</ref><ref>{{cite web|url=https://artsandculture.google.com/asset/babie-lato/hAFWnyhyDvXUoQ|language=pl|title=Babie lato|access-date=2020-10-31}}</ref><ref>{{cite news|url=https://culture.pl/en/work/indian-summer-jozef-chelmonski|title=Indian Summer – Józef Chełmoński|access-date=31 October 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://artsandculture.google.com/asset/babie-lato/hAFWnyhyDvXUoQ|language=pl|title=Babie lato|access-date=2020-10-31}}</ref><ref>{{cite web|url=https://niezlasztuka.net/o-sztuce/jozef-chelmonski-babie-lato/|language=pl|title=Józef Chełmoński "Babie lato"|date=3 August 2015|access-date=2020-10-31}}</ref><ref>{{cite web|last1=Kwiatkowska|first1=Beata|title="Chłopi" Doroty Kobieli - "Ten film będzie namalowany w stylu Młodej Polski"|url=https://www.polskieradio.pl/8/2222/artykul/2791822,chlopi-doroty-kobieli-ten-film-bedzie-namalowany-w-stylu-mlodej-polski|website=[[Polskie Radio]]|access-date=6 February 2024|language=pl|date=19 August 2021|quote=- Nie chcemy, żeby to wyglądało jak komputerowo przerobione zdjęcia aktorskie, ale żeby film był malowniczy, żeby było widać pociągnięcia pędzla, może nie tak wygładzone jak u Chełmońskiego, który zresztą i tak jest jedną z inspiracji w naszym filmie. Wykorzystaliśmy "Babie lato" i "Żurawie", bardzo ładnie to wygląda - przybliżał proces powstawania filmu jego producent.}}</ref><ref>{{cite web|title=Jakie obrazy zainspirowały kadry z filmu "Chłopi"?|url=https://niezlasztuka.net/o-sztuce/film-chlopi-i-malarskie-inspiracje/|website=Niezła Sztuka|access-date=6 February 2024|language=pl|date=21 October 2023}}</ref><ref>{{cite web|last1=Schreiber|first1=Paweł|title=Namalować "Chłopów"|url=https://teatr-pismo.pl/22022-namalowac-chlopow/|website=Miesięcznik „Teatr”|access-date=6 February 2024|language=pl|date=17 January 2024|quote=W momencie, kiedy na ekranie pojawia się zaplątana w dłoń Jagny (Kamila Urzędowska) nitka babiego lata, od razu wiadomo, co będzie dalej. [...] Jagna odchyli głowę do tyłu, a stojący w tle czarny piesek zastygnie w odpowiedniej pozie. Widzowie Chłopów w reżyserii DK i Hugh Welchmanów patrzą na obraz Babie lato Józefa Chełmońskiego.}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] nezq33lom0iui9giexyktdfmuaom2kc The Gleaners (Jules Breton) 0 39824 163770 2026-04-14T15:00:44Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Gleaners (e Farayse: Les Glaneurs) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe Jules Breton waɗi, gila 1854. Nate ɗee ina kollita sifaa nguurndam remooɓe. Ngol waɗetee ko to Galle ngenndiijo Irlannda, to Dublin. Tariya Breton hollitii Nde yettaama e juuɗe ƴeewooɓe, kadi ko mooftuɗo keeriiɗo soodi nde. Sifaa e ƴeewndo E nder nate ɗee rewɓe e sukaaɓe ina njiyee ina moofta alkamaari. Breton heɓi heen miijo mum ko e nate Gustave Courbet ɗe ngonaa gootum. Breton ina holl..." 163770 wikitext text/x-wiki Gleaners (e Farayse: Les Glaneurs) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe Jules Breton waɗi, gila 1854. Nate ɗee ina kollita sifaa nguurndam remooɓe. Ngol waɗetee ko to Galle ngenndiijo Irlannda, to Dublin. Tariya Breton hollitii Nde yettaama e juuɗe ƴeewooɓe, kadi ko mooftuɗo keeriiɗo soodi nde. Sifaa e ƴeewndo E nder nate ɗee rewɓe e sukaaɓe ina njiyee ina moofta alkamaari. Breton heɓi heen miijo mum ko e nate Gustave Courbet ɗe ngonaa gootum. Breton ina hollira miskineeɓe heewɓe e nokkuuji teskinɗi, tawi noon nate Courbet ɗee ɓuri niɓɓiɗde e waasde jogaade njimri. E nder ɗuum, Breton ina waɗi polis wuro, toppitiiɗo rewɓe e sukaaɓe mooftuɓe alkama, nde tawnoo worɓe njaɓaaka. E nder laabi, worɓe ina njiyee ina njuppa alkamaari e dow laanaaji. Natal ngal ina loowaa e annoore e ɓuuɓri ɓuuɓndi ko ɗum hollirta wonde ñalawma golle oo ina jogori timmude. Fotde fannuuji e nder nate ɗee fof ina nanndi e ko gollotoo e faandaare wootere. Feccere e natal ngal feeñii e ɓataake deftere ndee, Jules Breton : Pentoowo nguurndam remooɓe. Tuugnorgal jlg2vn62lffex686ynlgcel6uzejriv 163774 163770 2026-04-14T15:02:13Z SUZYFATIMA 13856 163774 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Gleaners (e Farayse: Les Glaneurs)''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe Jules Breton waɗi, gila 1854. Nate ɗee ina kollita sifaa nguurndam remooɓe. Ngol waɗetee ko to Galle ngenndiijo Irlannda, to Dublin. == Tariya == Breton hollitii Nde yettaama e juuɗe ƴeewooɓe, kadi ko mooftuɗo keeriiɗo soodi nde. == Sifaa e ƴeewndo == E nder nate ɗee rewɓe e sukaaɓe ina njiyee ina moofta alkamaari. Breton heɓi heen miijo mum ko e nate Gustave Courbet ɗe ngonaa gootum. Breton ina hollira miskineeɓe heewɓe e nokkuuji teskinɗi, tawi noon nate Courbet ɗee ɓuri niɓɓiɗde e waasde jogaade njimri. E nder ɗuum, Breton ina waɗi polis wuro, toppitiiɗo rewɓe e sukaaɓe mooftuɓe alkama, nde tawnoo worɓe njaɓaaka. E nder laabi, worɓe ina njiyee ina njuppa alkamaari e dow laanaaji. Natal ngal ina loowaa e annoore e ɓuuɓri ɓuuɓndi ko ɗum hollirta wonde ñalawma golle oo ina jogori timmude. Fotde fannuuji e nder nate ɗee fof ina nanndi e ko gollotoo e faandaare wootere. Feccere e natal ngal feeñii e ɓataake deftere ndee, Jules Breton : Pentoowo nguurndam remooɓe. == Tuugnorgal == kcisqgz3ya8zem8ku1piy689lkx07yd 163776 163774 2026-04-14T15:06:22Z SUZYFATIMA 13856 163776 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Gleaners (e Farayse: Les Glaneurs)''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe Jules Breton waɗi, gila 1854. Nate ɗee ina kollita sifaa nguurndam remooɓe. Ngol waɗetee ko to Galle ngenndiijo Irlannda, to Dublin. == Tariya == Breton hollitii Nde yettaama e juuɗe ƴeewooɓe, kadi ko mooftuɗo keeriiɗo soodi nde. == Sifaa e ƴeewndo == E nder nate ɗee rewɓe e sukaaɓe ina njiyee ina moofta alkamaari. Breton heɓi heen miijo mum ko e nate Gustave Courbet ɗe ngonaa gootum. Breton ina hollira miskineeɓe heewɓe e nokkuuji teskinɗi, tawi noon nate Courbet ɗee ɓuri niɓɓiɗde e waasde jogaade njimri. E nder ɗuum, Breton ina waɗi polis wuro, toppitiiɗo rewɓe e sukaaɓe mooftuɓe alkama, nde tawnoo worɓe njaɓaaka. E nder laabi, worɓe ina njiyee ina njuppa alkamaari e dow laanaaji. Natal ngal ina loowaa e annoore e ɓuuɓri ɓuuɓndi ko ɗum hollirta wonde ñalawma golle oo ina jogori timmude. Fotde fannuuji e nder nate ɗee fof ina nanndi e ko gollotoo e faandaare wootere. Feccere e natal ngal feeñii e ɓataake deftere ndee, Jules Breton : Pentoowo nguurndam remooɓe.<ref name="National Gallery of Ireland">{{cite web|title=The Gleaners|url=http://onlinecollection.nationalgallery.ie/objects/8355/the-gleaners|website=National Gallery of Ireland|access-date=23 June 2023|archive-date=23 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230623130831/http://onlinecollection.nationalgallery.ie/objects/8355/the-gleaners|url-status=live}}</ref><ref name="Lacouture">{{cite book|last1=Lacouture|first1=Annette Bourrut|title=Jules Breton – painter of peasant life|date=2002|publisher=Yale|location=New Haven|isbn=9780300095753|page=80|url=https://books.google.com/books?id=g5DCvqma2hEC&q=the+gleaners+breton|access-date=23 June 2023|archive-date=15 July 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230715020802/https://books.google.com/books?id=g5DCvqma2hEC&q=the+gleaners+breton|url-status=live}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> pxxinlbwja0hcw4qjxi1zylmzui1r0p Margaret Clunies Ross 0 39825 163773 2026-04-14T15:01:54Z Isa Oumar 9821 Created page with "{{Databox}}'''Margaret Beryl Clunies Ross''' FAHA (jibinaa ko ñalnde 24 abriil 1942) ko ganndo ko faati e duuɓi cakkitiiɗi, mo haa o woppi golle e hitaande 2009, ko porfeseer McCaughey to bannge ɗemngal Engele e binndol Engele puɗɗangol, kadi ko gardiiɗo nokku janngirde jaŋde hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Ko ɓuri heewde e wiɗtooji makko ko jaŋde Norse-Iceland ɓooynde e daartol jaŋde maɓɓe.<ref name="Sydney3">[http://sydney.edu.au/arts/eng..." 163773 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Margaret Beryl Clunies Ross''' FAHA (jibinaa ko ñalnde 24 abriil 1942) ko ganndo ko faati e duuɓi cakkitiiɗi, mo haa o woppi golle e hitaande 2009, ko porfeseer McCaughey to bannge ɗemngal Engele e binndol Engele puɗɗangol, kadi ko gardiiɗo nokku janngirde jaŋde hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Ko ɓuri heewde e wiɗtooji makko ko jaŋde Norse-Iceland ɓooynde e daartol jaŋde maɓɓe.<ref name="Sydney3">[http://sydney.edu.au/arts/english/staff/profiles/clunies_ross_m.shtml Professor Margaret Clunies Ross], Staff profile, Department of English, University of Sydney, 7 December 2010, retrieved 20 January 2011.</ref> Gila hitaande 1997 o ardii eɓɓoore peewnugol binndol kesol ngol korpus jimɗi skaldic.<ref name="Sydney2">[http://sydney.edu.au/arts/english/staff/profiles/clunies_ross_m.shtml Professor Margaret Clunies Ross], Staff profile, Department of English, University of Sydney, 7 December 2010, retrieved 20 January 2011.</ref><ref>Gísli Sigurdsson, Review of ''A History of Old Norse Poetry and Poetics'', ''Speculum'' 83 (2008) 680-82, [http://journals.cambridge.org/action/displayAbstract?fromPage=online&aid=6667536 p. 680].</ref> O winndii kadi binndanɗe ko faati e diineeji Aborigine en Ostarali, o wallitii kadi e deftere Oxford ngam anndude nguurndam ngenndi. == Nguurndam e golle == Margaret Tidemann jibinaa ko to wuro Adelaide, ko ɓiɗɗo mawɗo Ernest Phillips Tidemann, dentist, e debbo mum Beryl Chudleigh Tidemann, jannginoowo jaŋde leslesre. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Walford House, jooni ngal woni duɗal sukaaɓe rewɓe Anglikan Walford, haa o heɓi duuɓi 17, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1962, o heɓi njeenaari makko e ɗemngal Engele. O woni ko e janngude Engele ɓooyɗo e hakkundeejo e Norse ɓooyɗo ko Ralph Elliott, mo duɗal jaaɓi haaɗtirde toɗɗii nde o fuɗɗotoo jaŋde Honors. Ndeen o timminii B.Litt. to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford e dow bursi caggal leydi ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e bursi ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Somerville. Ndeen o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Hilda e Lady Margaret Hall, e hitaande 1968-69 o yilliima duɗal Arnamagnæan to Kopenhag e fedde yah-ngartaa. O wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1969, o toɗɗaa McCaughey porfeseer ɗemngal Engele e binndol Engele puɗɗangol e hitaande 1990 e hitaande 1997 o wonti gardiiɗo nokku jaŋde hakkundeere. O woppi golle makko e hitaande 2009, gila ndeen o wonii jannginoowo tedduɗo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Medieval e Early Modern e jannginoowo emeritus e ɗemngal Engele.<ref name="women2">Sharon M. Harrison, [https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0547b.htm "Clunies Ross, Margaret Beryl (1942 - )"], ''The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia'', retrieved 27 May 2014.</ref> == Teddungal == Clunies Ross heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Göteborg, ko o Fedde (arbetande ledamot) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gustavus Adolphus.<ref name="Sydney">[http://sydney.edu.au/arts/english/staff/profiles/clunies_ross_m.shtml Professor Margaret Clunies Ross], Staff profile, Department of English, University of Sydney, 7 December 2010, retrieved 20 January 2011.</ref> O woni kadi koolaaɗo kuuɓal wiɗto tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge.<ref name="women">Sharon M. Harrison, [https://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0547b.htm "Clunies Ross, Margaret Beryl (1942 - )"], ''The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia'', retrieved 27 May 2014.</ref>Clunies Ross suɓaama e hitaande 1990 e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali.<ref name="aah">{{cite web|title=Margaret Clunies Ross|url=https://humanities.org.au/fellows/fellow-profile/?fellow_id=102|archive-url=|archive-date=|accessdate=2024-04-27|website=Australian Academy of the Humanities}}</ref> E lewru ut 2018 Clunies Ross rokkaama njeenaari « Croix du chevalier islande » (Croix du Chevalier d’Ordre du Falcon) sabu golle makko e fannu jaŋde Islande ɓooynd.<ref>[https://www.stjornartidindi.is/PdfVersions.aspx?recordId=57a1e98e-0b7b-45bb-aeee-1ba9f50ba484 "Heiðursmerki Fálkaorðunnar"], 22 January 2019, retrieved 29 October 2021 {{In lang|is}}.</ref> == Binndanɗe cuɓaaɗe == Ekooji juutɗi. Volume 1 Miijooji ɓooyɗi Norse e nder renndo Fuɗnaange jamaanu hakkundeejo. Volume 2 Jaɓɓugol miijooji Norse e nder Islande jamaanu hakkundeejo. Koolol Viking en 7, 10. Odense: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Odense, 1994, 1998 Daartol yimre e yimre Norse ɓooynde. Kambridge: Birniwol, 2005. <nowiki>ISBN 1-84384-034-0</nowiki> Naatgol Cambridge e Saga ɓooyɗo Norse-Islande. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Cambridge, 2010. ISBN 978-521-51401-9 (Ed.) Binndol ɓooyngol e renndo Islande. Jannde Kambridge e nder binndol yontaaji hakkundeeji 42. Kambridge/New York: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Kambridge, 2000. <nowiki>ISBN 0-521-63112-2</nowiki> (Ed. e Geraldine Barnes) Miijooji ɓooyɗi, binndol e renndo Norse: Koolol 11ɓol hakkunde leyɗeele Saga 2-7 sulyee 2000, Duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Cakaare janngirde duuɓi cakaari, Jaami’aare Sidney, 2000, <nowiki>ISBN 1-86487-316-7</nowiki>. Repr. Odense: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Denmark, hitaande 2003. <nowiki>ISBN 87-7838-794-9</nowiki> wondude e Stefan A. Wild. "Kuugal gootal: jokkirli gimi, binndi e womi nder gimi lenyol Arnhem Land." Etnomusikoloji 28, alaa. 2 (hitaande 1984): 209 haa 235. (Ed.) Yimre Skaldic e yontaaji hakkundeeji Skandinaavi, vol. II, feccere 1–2, Yimre ummoraade e Sagaaji laamɓe, Ƴeewndo: Brepols 2009, CVII + 914 pp == Binndi juulde == Janngude e faamde e nder aduna Norse ɓooyɗo: Binndanɗe e teddungal Margaret Clunies Ross. Ed. Judy Quinn, Kate Heslop, e Tarrin Wills. Binndi e pine jamaanu hakkundeejo Fuɗnaange Orop 18. Jaɓɓungal: Brepols, 2007. <nowiki>ISBN 978-2-503-52580-8</nowiki> == Tuugnorgal == d5wgp2a92nfijj20r5yqe9w1iiuspsx Gaudiosus of Naples 0 39826 163775 2026-04-14T15:05:16Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Gaudiosus of Naples''' walla Gaudiyosus Afriknaajo (latin: Sanctus Gaudiosus Africanus) ko episkop Abitina, wuro saraaji Kartaago e hirnaange Tuunus hannde oo, e nder diiwaan Afrik Room. O jibinaa ko Septimius Celius Gaudiosus, o dogi Afrik worgo e nder tooñanngeeji Genseric, laamɗo Vandal en, e laana, o ari Naples e wondude e eklesiyaaji goɗɗi egginaaɓe, ina heen bismaango Kartaago, ina wiyee Quodvultdeus. Arde hedde hitaande 439 caggal Iisaa, o tabitini hoore..." 163775 wikitext text/x-wiki '''Gaudiosus of Naples''' walla Gaudiyosus Afriknaajo (latin: Sanctus Gaudiosus Africanus) ko episkop Abitina, wuro saraaji Kartaago e hirnaange Tuunus hannde oo, e nder diiwaan Afrik Room. O jibinaa ko Septimius Celius Gaudiosus, o dogi Afrik worgo e nder tooñanngeeji Genseric, laamɗo Vandal en, e laana, o ari Naples e wondude e eklesiyaaji goɗɗi egginaaɓe, ina heen bismaango Kartaago, ina wiyee Quodvultdeus. Arde hedde hitaande 439 caggal Iisaa, o tabitini hoore makko e dow akropolis Naples. Naatgol Laamu Augustin e nder Naples ina sikkaa ko kanko kadi naatgol won e relikuuji, ina heen ɗi Restituta.<ref name="napoli.com - Around Naples2">[http://www.napoli.com/english/sotterranea2.php napoli.com - Around Naples<!-- Bot generated title -->]</ref><ref name="San Gaudioso di Abitine2">[http://www.santiebeati.it/dettaglio/90237 San Gaudioso di Abitine<!-- Bot generated title -->]</ref> Ko heddii e Gaudiosus ko caggal ɗuum wirnaa e nder Katakombe San Gennaro e teeminannde 6ɓiire.<ref name="napoli.com - Around Naples">[http://www.napoli.com/english/sotterranea2.php napoli.com - Around Naples<!-- Bot generated title -->]</ref><ref name="San Gaudioso di Abitine">[http://www.santiebeati.it/dettaglio/90237 San Gaudioso di Abitine<!-- Bot generated title -->]</ref> Gooto e yanaande ɗeen katakombe, hono San Gaudioso, ina wiyee Gaudiosus. == Tuugnorgal == luyhqhdth7h32f1mjg9nnp03wzf5w8z 163777 163775 2026-04-14T15:07:03Z Isa Oumar 9821 163777 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Gaudiosus of Naples''' walla Gaudiyosus Afriknaajo (latin: Sanctus Gaudiosus Africanus) ko episkop Abitina, wuro saraaji Kartaago e hirnaange Tuunus hannde oo, e nder diiwaan Afrik Room. O jibinaa ko Septimius Celius Gaudiosus, o dogi Afrik worgo e nder tooñanngeeji Genseric, laamɗo Vandal en, e laana, o ari Naples e wondude e eklesiyaaji goɗɗi egginaaɓe, ina heen bismaango Kartaago, ina wiyee Quodvultdeus. Arde hedde hitaande 439 caggal Iisaa, o tabitini hoore makko e dow akropolis Naples. Naatgol Laamu Augustin e nder Naples ina sikkaa ko kanko kadi naatgol won e relikuuji, ina heen ɗi Restituta.<ref name="napoli.com - Around Naples2">[http://www.napoli.com/english/sotterranea2.php napoli.com - Around Naples<!-- Bot generated title -->]</ref><ref name="San Gaudioso di Abitine2">[http://www.santiebeati.it/dettaglio/90237 San Gaudioso di Abitine<!-- Bot generated title -->]</ref> Ko heddii e Gaudiosus ko caggal ɗuum wirnaa e nder Katakombe San Gennaro e teeminannde 6ɓiire.<ref name="napoli.com - Around Naples">[http://www.napoli.com/english/sotterranea2.php napoli.com - Around Naples<!-- Bot generated title -->]</ref><ref name="San Gaudioso di Abitine">[http://www.santiebeati.it/dettaglio/90237 San Gaudioso di Abitine<!-- Bot generated title -->]</ref> Gooto e yanaande ɗeen katakombe, hono San Gaudioso, ina wiyee Gaudiosus. == Tuugnorgal == kvze6i2xw7amwd2y0hzzhqw3zl2puld Mabel Brookes 0 39827 163778 2026-04-14T15:07:06Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Dame Mabel Brookes''', DBE (15 suwee 1890 – 30 abriil 1975) ko golloowo renndo Ostarali, daraniiɗo, renndoyanke, binndoowo, daartoowo, ciimtol e neɗɗankaagal. Jibinaa ko Mabel Balcombe Emmerton to Raveloe, to Yarra worgo, to Victoria e hitaande 1890, golle makko ɓurɗe anndeede ko hooreejo opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria tuggi 1923 haa 1970, ɗo o ardii ɓeydagol baagal tati kesal e nder duuɓi sappo. ==Nguurndam e dewgal gadanal== Brookes..." 163778 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Mabel Brookes''', DBE (15 suwee 1890 – 30 abriil 1975) ko golloowo renndo Ostarali, daraniiɗo, renndoyanke, binndoowo, daartoowo, ciimtol e neɗɗankaagal. Jibinaa ko Mabel Balcombe Emmerton to Raveloe, to Yarra worgo, to Victoria e hitaande 1890, golle makko ɓurɗe anndeede ko hooreejo opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria tuggi 1923 haa 1970, ɗo o ardii ɓeydagol baagal tati kesal e nder duuɓi sappo. ==Nguurndam e dewgal gadanal== Brookes jibinaa ko ñalnde 15 lewru juko hitaande 1890, ko ɓiɗɗo gooto e awokaa Melbourne biyeteeɗo Harry Emmerton, ummoriiɗo Angalteer, e debbo mum Alice.[1] Caggal nde yumma makko itti mo e jaŋde leslesre ngam waasde ‘’ƴellitde accent bonɗo’’,[2] Mabel siftinii cukaagu mum ko cukaagu keewngu; o janngi ko baaba makko e seppooji guwerneeruuji. Nde o selli e rafi to The Briars to Mornington, o nanii e neene makko, hono Emma Balcome, haala taaniraaɓe makko Balcombe, hoɗnooɓe to The Briars to Saint Helena, e sahaa nde Napoleyoŋ woppitaa ndee. O ƴellitii yiɗde makko e Saint-Hélène e eggugol Napoleyoŋ toon.[3] Maamiraaɓe woɗɓe, hono Sir William Doveton, ko tergal e diiso Saint-Hélène nde Napoleyoŋ wonnoo toon ndee.[4] cma2xli015wodjajjz3xmb7frl2c0yo 163780 163778 2026-04-14T15:09:58Z MOIBARDE 10068 163780 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Mabel Brookes''', DBE (15 suwee 1890 – 30 abriil 1975) ko golloowo renndo [[Ostarali]], daraniiɗo, renndoyanke, binndoowo, daartoowo, ciimtol e neɗɗankaagal. Jibinaa ko Mabel Balcombe Emmerton to Raveloe, to Yarra worgo, to Victoria e hitaande 1890, golle makko ɓurɗe anndeede ko hooreejo opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria tuggi 1923 haa 1970, ɗo o ardii ɓeydagol baagal tati kesal e nder duuɓi sappo. ==Nguurndam e dewgal gadanal== Brookes jibinaa ko ñalnde 15 lewru juko hitaande 1890, ko ɓiɗɗo gooto e awokaa Melbourne biyeteeɗo Harry Emmerton, ummoriiɗo Angalteer, e debbo mum Alice. Caggal nde yumma makko itti mo e jaŋde leslesre ngam waasde ‘’ƴellitde accent bonɗo’’, Mabel siftinii cukaagu mum ko cukaagu keewngu; o janngi ko baaba makko e seppooji guwerneeruuji. Nde o selli e rafi to The Briars to Mornington, o nanii e neene makko, hono Emma Balcome, haala taaniraaɓe makko Balcombe, hoɗnooɓe to The Briars to Saint Helena, e sahaa nde Napoleyoŋ woppitaa ndee. O ƴellitii yiɗde makko e Saint-Hélène e eggugol Napoleyoŋ toon. Maamiraaɓe woɗɓe, hono Sir William Doveton, ko tergal e diiso Saint-Hélène nde Napoleyoŋ wonnoo toon ndee. 5gtji2rlkapw8plw7wwp5as2w5cvu8l 163790 163780 2026-04-14T15:24:39Z MOIBARDE 10068 163790 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Mabel Brookes''', DBE (15 suwee 1890 – 30 abriil 1975) ko golloowo renndo [[Ostarali]], daraniiɗo, renndoyanke, binndoowo, daartoowo, ciimtol e neɗɗankaagal. Jibinaa ko Mabel Balcombe Emmerton to Raveloe, to Yarra worgo, to Victoria e hitaande 1890, golle makko ɓurɗe anndeede ko hooreejo opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria tuggi 1923 haa 1970, ɗo o ardii ɓeydagol baagal tati kesal e nder duuɓi sappo. ==Nguurndam e dewgal gadanal== Brookes jibinaa ko ñalnde 15 lewru juko hitaande 1890, ko ɓiɗɗo gooto e awokaa Melbourne biyeteeɗo Harry Emmerton, ummoriiɗo Angalteer, e debbo mum Alice. Caggal nde yumma makko itti mo e jaŋde leslesre ngam waasde ‘’ƴellitde accent bonɗo’’, Mabel siftinii cukaagu mum ko cukaagu keewngu; o janngi ko baaba makko e seppooji guwerneeruuji. Nde o selli e rafi to The Briars to Mornington, o nanii e neene makko, hono Emma Balcome, haala taaniraaɓe makko Balcombe, hoɗnooɓe to The Briars to Saint Helena, e sahaa nde Napoleyoŋ woppitaa ndee. O ƴellitii yiɗde makko e Saint-Hélène e eggugol Napoleyoŋ toon. Maamiraaɓe woɗɓe, hono Sir William Doveton, ko tergal e diiso Saint-Hélène nde Napoleyoŋ wonnoo toon ndee. Nde Mabel heɓi duuɓi 14, suka gorko gooto ina wiyee yumma mum wonde Mabel ina ‘dulla, ina laaɓi, ina jannga no feewi’, ɗum addani jibnaaɓe mum waylude no feewi e nehdi mum. Caggal nde o hollitaama e ñaawirdu Edwardian to Londres, e duuɓi 18 Mabel fotndi e Norman Brookes, ƴarotooɗo tennis, ko kanko woni Ostaralinaajo gadano heɓde Wimbledon. Ɓe ceerti to jumaa Anglikan St Paul, to Melbourne, ñalnde 19 abriil 1911. E hitaande 1914, e ɓiɗɗo debbo tokooso, o yahdi e Brookes e yah-ngartaa makko tennis to Orop e [[Amerik]]. Nde wonnoo to [[Amerik]] Norman Brookes e Tony Wilding keɓii kawgel Davis, ngel Mabel sikkaano huutoriima ngam waɗde taasawol roose. jmycqc7nznjbx5odaloutw8s52cad49 164105 163790 2026-04-15T11:38:03Z MOIBARDE 10068 164105 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Mabel Brookes''', DBE (15 suwee 1890 – 30 abriil 1975) ko golloowo renndo [[Ostarali]], daraniiɗo, renndoyanke, binndoowo, daartoowo, ciimtol e neɗɗankaagal. Jibinaa ko Mabel Balcombe Emmerton to Raveloe, to Yarra worgo, to Victoria e hitaande 1890, golle makko ɓurɗe anndeede ko hooreejo opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria tuggi 1923 haa 1970, ɗo o ardii ɓeydagol baagal tati kesal e nder duuɓi sappo. ==Nguurndam e dewgal gadanal== Brookes jibinaa ko ñalnde 15 lewru juko hitaande 1890, ko ɓiɗɗo gooto e awokaa Melbourne biyeteeɗo Harry Emmerton, ummoriiɗo Angalteer, e debbo mum Alice. Caggal nde yumma makko itti mo e jaŋde leslesre ngam waasde ‘’ƴellitde accent bonɗo’’, Mabel siftinii cukaagu mum ko cukaagu keewngu; o janngi ko baaba makko e seppooji guwerneeruuji. Nde o selli e rafi to The Briars to Mornington, o nanii e neene makko, hono Emma Balcome, haala taaniraaɓe makko Balcombe, hoɗnooɓe to The Briars to Saint Helena, e sahaa nde Napoleyoŋ woppitaa ndee. O ƴellitii yiɗde makko e Saint-Hélène e eggugol Napoleyoŋ toon. Maamiraaɓe woɗɓe, hono Sir William Doveton, ko tergal e diiso Saint-Hélène nde Napoleyoŋ wonnoo toon ndee. Nde Mabel heɓi duuɓi 14, suka gorko gooto ina wiyee yumma mum wonde Mabel ina ‘dulla, ina laaɓi, ina jannga no feewi’, ɗum addani jibnaaɓe mum waylude no feewi e nehdi mum. Caggal nde o hollitaama e ñaawirdu Edwardian to Londres, e duuɓi 18 Mabel fotndi e Norman Brookes, ƴarotooɗo tennis, ko kanko woni Ostaralinaajo gadano heɓde Wimbledon. Ɓe ceerti to jumaa Anglikan St Paul, to Melbourne, ñalnde 19 abriil 1911. E hitaande 1914, e ɓiɗɗo debbo tokooso, o yahdi e Brookes e yah-ngartaa makko tennis to Orop e [[Amerik]]. Nde wonnoo to [[Amerik]] Norman Brookes e Tony Wilding keɓii kawgel Davis, ngel Mabel sikkaano huutoriima ngam waɗde taasawol roose. == Hare adunaare adannde e ɗimmere == E wolde adunaare adannde, e hitaande 1915, o hawri e jom suudu makko to Kayhayɗi ɗo o gollotoo e komisariyaajo to fedde wiyeteende Croix-Rouge britannique to [[Ostarali]]. Wondude e rewɓe ofiseeji goɗɗi o toppitii konu ñawɓe e gaañiiɓe, kam e wallitde e sosde galle fooftorde infirmiyee en. Ko o yi’i e [[Misra]] addi heen miijo luggiɗngo, ko ɗum addani mo winndude defte wolde ''Broken Idols'' (Melville e Mullin, 1917) e Yiɗdeeji ɓooyɗi (Agence d’auteurs d’Australasie, 1922) ɗe ɓuri heewde ko e [[Misra]], kadi ɗe njibini jokkondiral nguurndam makko e geɗe cellal renndo. khwa15k1miawnat6ld700i4x93jnykp 164106 164105 2026-04-15T11:46:45Z MOIBARDE 10068 164106 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Mabel Brookes''', DBE (15 suwee 1890 – 30 abriil 1975) ko golloowo renndo [[Ostarali]], daraniiɗo, renndoyanke, binndoowo, daartoowo, ciimtol e neɗɗankaagal. Jibinaa ko Mabel Balcombe Emmerton to Raveloe, to Yarra worgo, to Victoria e hitaande 1890, golle makko ɓurɗe anndeede ko hooreejo opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria tuggi 1923 haa 1970, ɗo o ardii ɓeydagol baagal tati kesal e nder duuɓi sappo. ==Nguurndam e dewgal gadanal== Brookes jibinaa ko ñalnde 15 lewru juko hitaande 1890, ko ɓiɗɗo gooto e awokaa Melbourne biyeteeɗo Harry Emmerton, ummoriiɗo Angalteer, e debbo mum Alice. Caggal nde yumma makko itti mo e jaŋde leslesre ngam waasde ‘’ƴellitde accent bonɗo’’, Mabel siftinii cukaagu mum ko cukaagu keewngu; o janngi ko baaba makko e seppooji guwerneeruuji. Nde o selli e rafi to The Briars to Mornington, o nanii e neene makko, hono Emma Balcome, haala taaniraaɓe makko Balcombe, hoɗnooɓe to The Briars to Saint Helena, e sahaa nde Napoleyoŋ woppitaa ndee. O ƴellitii yiɗde makko e Saint-Hélène e eggugol Napoleyoŋ toon. Maamiraaɓe woɗɓe, hono Sir William Doveton, ko tergal e diiso Saint-Hélène nde Napoleyoŋ wonnoo toon ndee. Nde Mabel heɓi duuɓi 14, suka gorko gooto ina wiyee yumma mum wonde Mabel ina ‘dulla, ina laaɓi, ina jannga no feewi’, ɗum addani jibnaaɓe mum waylude no feewi e nehdi mum. Caggal nde o hollitaama e ñaawirdu Edwardian to Londres, e duuɓi 18 Mabel fotndi e Norman Brookes, ƴarotooɗo tennis, ko kanko woni Ostaralinaajo gadano heɓde Wimbledon. Ɓe ceerti to jumaa Anglikan St Paul, to Melbourne, ñalnde 19 abriil 1911. E hitaande 1914, e ɓiɗɗo debbo tokooso, o yahdi e Brookes e yah-ngartaa makko tennis to Orop e [[Amerik]]. Nde wonnoo to [[Amerik]] Norman Brookes e Tony Wilding keɓii kawgel Davis, ngel Mabel sikkaano huutoriima ngam waɗde taasawol roose. == Hare adunaare adannde e ɗimmere == E wolde adunaare adannde, e hitaande 1915, o hawri e jom suudu makko to Kayhayɗi ɗo o gollotoo e komisariyaajo to fedde wiyeteende Croix-Rouge britannique to [[Ostarali]]. Wondude e rewɓe ofiseeji goɗɗi o toppitii konu ñawɓe e gaañiiɓe, kam e wallitde e sosde galle fooftorde infirmiyee en. Ko o yi’i e [[Misra]] addi heen miijo luggiɗngo, ko ɗum addani mo winndude defte wolde ''Broken Idols'' (Melville e Mullin, 1917) e Yiɗdeeji ɓooyɗi (Agence d’auteurs d’Australasie, 1922) ɗe ɓuri heewde ko e [[Misra]], kadi ɗe njibini jokkondiral nguurndam makko e geɗe cellal renndo. E jolngo jom suudu makko to Mesopotami, o arti Melbourne e hitaande 1917. E hitaande 1918 o golliima e goomu opitaal sukaaɓe laamɗo, caggal ɗuum o wonti hooreejo opitaal sukaaɓe Frankston, opitaal sukaaɓe anglikan en to galle sukaaɓe to Ccieru e Socieru. O woniino tergal asliwal e ofisee diisnondirɗo e goomu toppitiingu Fedde Girl Guides, hooreejo sosngo Institut des Almoners e Ligue de bien-être des animaux. O woniino kadi tergal e fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu (Croix-Rouge) to [[Ostarali]], e hooreejo fedde rewɓe njulaagu. E nder wolde adunaare ɗimmere, galle Brookes yaltini galle mum en Kurneh ngam newnude huutoraade ɗum e Croix-Rouge ngam wonde galle convalescent ngam soldateeɓe artuɓe. Galle Brookes ummiima e jeyi mum goɗɗo oo, hono Elm ''Tree House'', ɓe njaɓɓii ofiseeji [[Ostarali]] e [[Amerik]], ina heen hooreejo leydi [[Amerik]] garoowo, hono Lyndon B. Johnson (e nder njillu laamu laamu to [[Ostarali]] e hitaande 1967, Johnson ina ƴettatnoo waktuuji ngam yiylaade Mabel to ''Elm Tree House'', ina nodda jamaanu teemedde ngam hawrude e yaasi galle oo). Mabel Brookes wonnoo ko gardiiɗo konu rewɓe [[Ostarali]] ngam heblude weeyo, o ƴetti golle limtilimtinɗe to Usine Munitions Maribyrnong ngam hebbinde karte. Golle konu goɗɗe ina mbaɗi sosde galle konu weeyo e yuɓɓinde, e dow ɗaɓɓaande jaagorde konu, annexe ngam rewɓe gollotooɓe e opitaal ''Queen Victoria''. == Hooreejo leydi opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria == Tuggi 1923 haa 1970, Mabel woni hooreejo opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria. E kala sifaa ko o daraniiɗo tiiɗnaare, baawɗo e innde safrirde ndee, o ardii ɓeydugol baagal kesal tati, heen gootal inniraa ko innde makko ngam yettude duuɓi capanɗe golle makko. O haɓi no feewi ngam heɓde hoɗorde moƴƴere ngam safrirde ndee, o siftinii waktu 10ɓo subaka ñalnde 17 desaambar 1946, ko waktu ɓurɗo mawnude e nguurndam makko nde ñawɗo gadano oo ummii e safrirde ɓooynde to ''Little'' Lonsdale ''Street'', fayde e galle keso to ŋoral Lonsdale e Swanston Streets. "Ko ndeen paam-mi wonde rewɓe Melbourne keɓii hare mum en duuɓi 55 ngam heɓde opitaal mawɗo mo rewɓe fof ngoni heen... Ko hare nde rewɓe mbaɗata ngam haɓaade njiyaagu, tuumre e muñal rewɓe", o wiyi e nder jaaynde wiyeteende ''The Argus'', o wiyi no ''finlessed supposed the win's hare''." mj4myvutec35j1vlud7lmhffa4eanr1 164107 164106 2026-04-15T11:53:10Z MOIBARDE 10068 164107 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Mabel Brookes''', DBE (15 suwee 1890 – 30 abriil 1975) ko golloowo renndo [[Ostarali]], daraniiɗo, renndoyanke, binndoowo, daartoowo, ciimtol e neɗɗankaagal. Jibinaa ko Mabel Balcombe Emmerton to Raveloe, to Yarra worgo, to Victoria e hitaande 1890, golle makko ɓurɗe anndeede ko hooreejo opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria tuggi 1923 haa 1970, ɗo o ardii ɓeydagol baagal tati kesal e nder duuɓi sappo. ==Nguurndam e dewgal gadanal== Brookes jibinaa ko ñalnde 15 lewru juko hitaande 1890, ko ɓiɗɗo gooto e awokaa Melbourne biyeteeɗo Harry Emmerton, ummoriiɗo Angalteer, e debbo mum Alice. Caggal nde yumma makko itti mo e jaŋde leslesre ngam waasde ‘’ƴellitde accent bonɗo’’, Mabel siftinii cukaagu mum ko cukaagu keewngu; o janngi ko baaba makko e seppooji guwerneeruuji. Nde o selli e rafi to The Briars to Mornington, o nanii e neene makko, hono Emma Balcome, haala taaniraaɓe makko Balcombe, hoɗnooɓe to The Briars to Saint Helena, e sahaa nde Napoleyoŋ woppitaa ndee. O ƴellitii yiɗde makko e Saint-Hélène e eggugol Napoleyoŋ toon. Maamiraaɓe woɗɓe, hono Sir William Doveton, ko tergal e diiso Saint-Hélène nde Napoleyoŋ wonnoo toon ndee. Nde Mabel heɓi duuɓi 14, suka gorko gooto ina wiyee yumma mum wonde Mabel ina ‘dulla, ina laaɓi, ina jannga no feewi’, ɗum addani jibnaaɓe mum waylude no feewi e nehdi mum. Caggal nde o hollitaama e ñaawirdu Edwardian to Londres, e duuɓi 18 Mabel fotndi e Norman Brookes, ƴarotooɗo tennis, ko kanko woni Ostaralinaajo gadano heɓde Wimbledon. Ɓe ceerti to jumaa Anglikan St Paul, to Melbourne, ñalnde 19 abriil 1911. E hitaande 1914, e ɓiɗɗo debbo tokooso, o yahdi e Brookes e yah-ngartaa makko tennis to Orop e [[Amerik]]. Nde wonnoo to [[Amerik]] Norman Brookes e Tony Wilding keɓii kawgel Davis, ngel Mabel sikkaano huutoriima ngam waɗde taasawol roose. == Hare adunaare adannde e ɗimmere == E wolde adunaare adannde, e hitaande 1915, o hawri e jom suudu makko to Kayhayɗi ɗo o gollotoo e komisariyaajo to fedde wiyeteende Croix-Rouge britannique to [[Ostarali]]. Wondude e rewɓe ofiseeji goɗɗi o toppitii konu ñawɓe e gaañiiɓe, kam e wallitde e sosde galle fooftorde infirmiyee en. Ko o yi’i e [[Misra]] addi heen miijo luggiɗngo, ko ɗum addani mo winndude defte wolde ''Broken Idols'' (Melville e Mullin, 1917) e Yiɗdeeji ɓooyɗi (Agence d’auteurs d’Australasie, 1922) ɗe ɓuri heewde ko e [[Misra]], kadi ɗe njibini jokkondiral nguurndam makko e geɗe cellal renndo. E jolngo jom suudu makko to Mesopotami, o arti Melbourne e hitaande 1917. E hitaande 1918 o golliima e goomu opitaal sukaaɓe laamɗo, caggal ɗuum o wonti hooreejo opitaal sukaaɓe Frankston, opitaal sukaaɓe anglikan en to galle sukaaɓe to Ccieru e Socieru. O woniino tergal asliwal e ofisee diisnondirɗo e goomu toppitiingu Fedde Girl Guides, hooreejo sosngo Institut des Almoners e Ligue de bien-être des animaux. O woniino kadi tergal e fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu (Croix-Rouge) to [[Ostarali]], e hooreejo fedde rewɓe njulaagu. E nder wolde adunaare ɗimmere, galle Brookes yaltini galle mum en Kurneh ngam newnude huutoraade ɗum e Croix-Rouge ngam wonde galle convalescent ngam soldateeɓe artuɓe. Galle Brookes ummiima e jeyi mum goɗɗo oo, hono Elm ''Tree House'', ɓe njaɓɓii ofiseeji [[Ostarali]] e [[Amerik]], ina heen hooreejo leydi [[Amerik]] garoowo, hono Lyndon B. Johnson (e nder njillu laamu laamu to [[Ostarali]] e hitaande 1967, Johnson ina ƴettatnoo waktuuji ngam yiylaade Mabel to ''Elm Tree House'', ina nodda jamaanu teemedde ngam hawrude e yaasi galle oo). Mabel Brookes wonnoo ko gardiiɗo konu rewɓe [[Ostarali]] ngam heblude weeyo, o ƴetti golle limtilimtinɗe to Usine Munitions Maribyrnong ngam hebbinde karte. Golle konu goɗɗe ina mbaɗi sosde galle konu weeyo e yuɓɓinde, e dow ɗaɓɓaande jaagorde konu, annexe ngam rewɓe gollotooɓe e opitaal ''Queen Victoria''. == Hooreejo leydi opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria == Tuggi 1923 haa 1970, Mabel woni hooreejo opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria. E kala sifaa ko o daraniiɗo tiiɗnaare, baawɗo e innde safrirde ndee, o ardii ɓeydugol baagal kesal tati, heen gootal inniraa ko innde makko ngam yettude duuɓi capanɗe golle makko. O haɓi no feewi ngam heɓde hoɗorde moƴƴere ngam safrirde ndee, o siftinii waktu 10ɓo subaka ñalnde 17 desaambar 1946, ko waktu ɓurɗo mawnude e nguurndam makko nde ñawɗo gadano oo ummii e safrirde ɓooynde to ''Little'' Lonsdale ''Street'', fayde e galle keso to ŋoral Lonsdale e Swanston Streets. "Ko ndeen paam-mi wonde rewɓe Melbourne keɓii hare mum en duuɓi 55 ngam heɓde opitaal mawɗo mo rewɓe fof ngoni heen... Ko hare nde rewɓe mbaɗata ngam haɓaade njiyaagu, tuumre e muñal rewɓe", o wiyi e nder jaaynde wiyeteende ''The Argus'', o wiyi no ''finlessed supposed the win's hare''." == Golle politik == Brookes etinooma waɗde golle politik, o dariima laabi ɗiɗi e parlemaa, kono o dañaani heen. O dariima e ''Division Flinders'' e nder wooteeji fedde nde 1943, o woni kanndidaa debbo ngam Canberra e nder wooteeji diiwaan 1952 ngam jooɗorde Toorak ngam Ligue de Reforme Electorale. O toɗɗaa Komandaajo Ordo Laamu Angalteer (CBE) e hitaande 1933[ o toɗɗaa Dame ordo (DBE) e hitaande 1955 ngam golle makko e nder opitaaluuji e ballal. Ko o yiɗnoo Saint Helena e Napoléon e nder nguurndam makko fof, addani mo soodde The Briars, paabi ɗo Napoléon hoɗnoo, e hitaande 1959, o rokki ɗum ministeer geɗe caggal leydi [[Farayse]]. Laamu [[Farayse]] toɗɗii mo Chevalier de la Légion d'honneur e hitaande 1960 ngam jaɓde dokkal makko. O yaltinii deftere ''St Helena Story,'' ko haala eggugol Napoleyoŋ e jokkondiral mum e Balcombes, e hitaande 1960. E hitaande 1967, duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash rokki LL.D. ngam golle makko e opitaal Queen Victoria, mo o wonnoo hooreejo mum. Nde wonnoo ko e oon sahaa opitaal janngirde duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Dame Mabel Brookes yaltinii ciimtol mum e hitaande 1974 ɗo o siftini geɗe nguurndam makko, haa arti noon e jokkondirde e yimɓe heewɓe teskinaaɓe e daartol e oon sahaa. O sankii ko to South Yarra ñalnde 30 abriil 1975, omo yahra e duuɓi 84, o woppi ɓiɓɓe makko rewɓe ɗiɗo e tato. Sir Robert Menzies siftinii mo wonde ‘gooto e rewɓe ɓurɓe teskinde e jamaanu men hannde’, kadi omo jogii ‘hakkille yuɓɓo belɗo’. == Golle binndol == Brookes ko binndoowo defte bayyinaaɗe e ciimtol. O winndi ɗeeɗoo golle : 7y4bm97lrr9zoc934nm3sq191xek8br In Summer (Renoir) 0 39828 163779 2026-04-14T15:07:15Z Isa Oumar 9821 Created page with "{{Databox}}'''Summer''' (e Farayse: En été) ko nate nebam e hitaande 1868 ɗe Pierre-Auguste Renoir waɗi, natal Lise Tréhot, duuɓi mum ko ina wona 20 hitaande. == Tiitoonde ndee == Tréhot wonnoo ko sehil Renoir gila hedde 1866 haa 1871. O penti mo ko famɗi fof laabi 23 ,<ref>Jiminez, Jill Berk (2013). ''Dictionary of Artists' Models''. Routeledge. pp. 526-528. {{ISBN|9781135959210}}.</ref>ina heen Lise e parasol, penti e hitaande 1867, ko ɗum woni nafoore Renoir..." 163779 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Summer''' (e Farayse: En été) ko nate nebam e hitaande 1868 ɗe Pierre-Auguste Renoir waɗi, natal Lise Tréhot, duuɓi mum ko ina wona 20 hitaande. == Tiitoonde ndee == Tréhot wonnoo ko sehil Renoir gila hedde 1866 haa 1871. O penti mo ko famɗi fof laabi 23 ,<ref>Jiminez, Jill Berk (2013). ''Dictionary of Artists' Models''. Routeledge. pp. 526-528. {{ISBN|9781135959210}}.</ref>ina heen Lise e parasol, penti e hitaande 1867, ko ɗum woni nafoore Renoir gadane maantinnde nde o yiɗaa e Salon Paris e hitaande 1868. == Sifaa == Natal ngal ina waɗi 85 santimeeteer (33 in) e 59 santimeeteer (23 in) e natal yeeso feccere njuuteendi, debbo tokooso, ɓoorniiɗo wutte mo alaa ko woni e mum, jooɗiiɗo e jappeere sara mahol, ina gasa tawa ko e balkon, ina waɗi leɗɗe ɓaleeje caggal mum. Natal debbo ngal ina timmi no feewi, kono caggal mum ina sikkaa no feewi e mbaydiiji daneeji e mbaydiiji jaajɗi ina kollita leɗɗe naange. Koppi boɗeeji ɓuuɓɗi ina ɓuuɓna gaasa makko e yeeso makko, ina waɗi gite daneeje ina njippoo e dow koyɗe makko e boɗeejo daneejo. Koppi ñaamo boɗeeji ɗii njippii e koyngal makko, ina mbaɗa wutte luggiɗiiɗo no feewi. Omo jogii gite woɗɗuɗe, omo ndaara bannge ñaamo ƴeewoowo oo. Juuɗe makko ɓutte ina ndarii e ŋoral makko, ina fooftoo e dow ŋoral ina waɗi ŋoral boɗewal e danewal, ina waɗi leɗɗe daneeje seeɗa ina jogii e junngo makko ñaamo. Natal ngal ina winndaa heen "A. Renoir" e feccere jappeere ndee to les nano. == Batte e style == Natal ngal ƴetti ko ƴoƴre e nate Romantik ɗe Eugène Delacroix waɗi, haa teeŋti e nate makko 1823 ɗe o waɗi e hitaande 1823, ɗe o waɗi e hitaande 1823, ɗe o waɗnoo e hitaande 1823, ɗe o waɗi e hitaande 1823, ɗo boɗeejo oo kadi fawii e junngo wooto, e kadi golle Realist ɗe Gustave Courbet waɗi. Ko ɗum yeru waylo-waylo e mbaadi Renoir gila e pentugol suudu ɓurngol laaɓtude haa e mbaadi impressionist ɓurndi loowde. Nde hollitaama to Salon de Pari e hitaande 1869 e tiitoonde En été, étude, nde helmere « étude » (e Farayse « janngude ») ɓeydaa heen ngam ustude ñiŋooje mbaydi loowdi, impressionniste, ndi alaa ɗo haaɗi no feewi no pentol salon timmungol (walla tableau makko) ngol Li8. == Iwdi mum == Anndaaka hol soodoowo natal ngal e juuɗe Renoir, kono ngal heɓi ko e yeeyoowo naalankaagal mo innde mum anndaaka, tawi ko ganndo naalankaagal biyeteeɗo Théodore Duret heɓi ngal e lewru marse 1873, ngal heɓi ngal ko mooftuɗo naalankaagal biyeteeɗo François Depeaux (1853-1920). Nde soodaa ko e hitaande 1906, nde heɓi nde e hitaande 1907 e juuɗe Alte National Galerie to Berlin e kuutoragol kaalis mo Mathilde Kappel, debbo banke biyeteeɗo Marcus Kappel rokki ɗum. == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Pier-Ogust Renoir waɗi == Teskorɗe == Jiminez, Jiil Berk (2013). Saggitorde Modeluuji Naalankooɓe. Laawol ngol. 526 haa 528. <nowiki>ISBN 9781135959210</nowiki>. == Tuugnorgal == 8f2ox6qij2zf6g9b167prmmjo1zgl2b The Cradle (Morisot) 0 39829 163781 2026-04-14T15:10:12Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "« Cradle » ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Berthe Morisot waɗi e hitaande 1872. Ina hollira to Musée d’Orsay to Pari. Tariya Morisot penti miñi mum debbo biyeteeɗo Edma Portillon, gardinooɗo ɓiyiiko debbo ɗaaniiɗo biyeteeɗo Blanche. Natal ngal hollitaama ko adii fof e nder Koolol Impressionniste gadanol, udditaa ñalnde 15 abriil 1874, e nder suudu gonnoondu fotoowo Nadar, to Boulevard des Capucines parisien. Hay so won ƴeew..." 163781 wikitext text/x-wiki « Cradle » ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Berthe Morisot waɗi e hitaande 1872. Ina hollira to Musée d’Orsay to Pari. Tariya Morisot penti miñi mum debbo biyeteeɗo Edma Portillon, gardinooɗo ɓiyiiko debbo ɗaaniiɗo biyeteeɗo Blanche. Natal ngal hollitaama ko adii fof e nder Koolol Impressionniste gadanol, udditaa ñalnde 15 abriil 1874, e nder suudu gonnoondu fotoowo Nadar, to Boulevard des Capucines parisien. Hay so won ƴeewooɓe njettii natal ngal sabu moƴƴere maggal e ŋarɗugol maggal, ngal dañaani nafoore mawnde, Morisot waawaano yeeyde ngal. Morisot waɗiino coggu nguu ko 800 faraŋ. Golle ɗee keddii caggal ɗuum e nder mooɓondiral galle, njalti e juuɗe Blanche Portillon, ɓiɗɗo mawniiko pentoowo oo, kadi ko mbaydi cukalel ɗaaniiɗo oo. E hitaande 1930, ko suudu defte Louvre heɓi ɗum. Hakkunde 1947 e 1986, nde hollitaama to Jeu de Paume, woni e nder Jardin des Tuileries, jeyaaɗo e Louvre, ɗo golle mawɗe impressionnisme kawraa. Caggal nde Musée d’Orsay sosaa, nde artiraa toon. Lartol Natal jooni ngal woni ko e hollirde adannde tiitoonde yumma e nder golle Morisot, nde naalanke oo jogori reende caggal ɗuum e kala sahaa. Kanndaa oo ina hollita batte Édouard Manet, pentoowo mo Morisot hawri e mum to Louvre e hitaande 1868, mo miñi mum Eugène Manet o resi e hitaande 1874. Koolondiral nate ɗee tuugii ko e diagonal gonɗo e gite yumma oo feewde e ɓiyum debbo ɗaaniiɗo e hitaande 1874. Diagonal oo ina semmbina junngo yumma nano ɓuuɓngo, ngo junngo tokooso, ɓuuɓngo kadi, ɓiɗɗo oo jaabotoo. Morisot huutoriima e ndeeɗoo nate limre ustaare e mbaydi ɓuuɓndi. Natal ngal ina hollita weeyo ngoɗngo mawngo, belngo e giɗli reenoowo. Ndeeɗoo canndolinnde, wondude e woɗɓe hono nde Claude Monet waɗi e ɓiyum, Jean Monet to Cradle mum (1867), ina etoo hollirde cukaagu keso. Wonande tiitoonde ndee, The Cradle, nde o renndini nde e nate goɗɗe ɗe sukaaɓe ɗaaniiɓe ɓee kadi kolliri e Salon Officiel, Dominique Lobstein hollitii wonde « ko adii nde ma a taw ina addana ɗum waylude mbaydi estetik, ndee nate ina tawtoree eɓɓoore retorik : Morisot ina woppi denndaangal hakkilantaagal e nate taste e dow ngam humpitaade ɗoon e ɗoon ƴeewoowo oo ko woni e golle ɗee, e accude ɗum e ƴellitde hoore mum no nguurndam mum ñalnde kala nii". Tuugnorgal ictvn0kq5re1xblx06yurge5kgpk3og 163782 163781 2026-04-14T15:12:06Z SUZYFATIMA 13856 163782 wikitext text/x-wiki {{Databox}}«''' Cradle''' » ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Berthe Morisot waɗi e hitaande 1872. Ina hollira to Musée d’Orsay to Pari. == Tariya == Morisot penti miñi mum debbo biyeteeɗo Edma Portillon, gardinooɗo ɓiyiiko debbo ɗaaniiɗo biyeteeɗo Blanche. Natal ngal hollitaama ko adii fof e nder Koolol Impressionniste gadanol, udditaa ñalnde 15 abriil 1874, e nder suudu gonnoondu fotoowo Nadar, to Boulevard des Capucines parisien. Hay so won ƴeewooɓe njettii natal ngal sabu moƴƴere maggal e ŋarɗugol maggal, ngal dañaani nafoore mawnde, Morisot waawaano yeeyde ngal. Morisot waɗiino coggu nguu ko 800 faraŋ. Golle ɗee keddii caggal ɗuum e nder mooɓondiral galle, njalti e juuɗe Blanche Portillon, ɓiɗɗo mawniiko pentoowo oo, kadi ko mbaydi cukalel ɗaaniiɗo oo. E hitaande 1930, ko suudu defte Louvre heɓi ɗum. Hakkunde 1947 e 1986, nde hollitaama to Jeu de Paume, woni e nder Jardin des Tuileries, jeyaaɗo e Louvre, ɗo golle mawɗe impressionnisme kawraa. Caggal nde Musée d’Orsay sosaa, nde artiraa toon. == Lartol == Natal jooni ngal woni ko e hollirde adannde tiitoonde yumma e nder golle Morisot, nde naalanke oo jogori reende caggal ɗuum e kala sahaa. Kanndaa oo ina hollita batte Édouard Manet, pentoowo mo Morisot hawri e mum to Louvre e hitaande 1868, mo miñi mum Eugène Manet o resi e hitaande 1874. Koolondiral nate ɗee tuugii ko e diagonal gonɗo e gite yumma oo feewde e ɓiyum debbo ɗaaniiɗo e hitaande 1874. Diagonal oo ina semmbina junngo yumma nano ɓuuɓngo, ngo junngo tokooso, ɓuuɓngo kadi, ɓiɗɗo oo jaabotoo. Morisot huutoriima e ndeeɗoo nate limre ustaare e mbaydi ɓuuɓndi. Natal ngal ina hollita weeyo ngoɗngo mawngo, belngo e giɗli reenoowo. Ndeeɗoo canndolinnde, wondude e woɗɓe hono nde Claude Monet waɗi e ɓiyum, Jean Monet to Cradle mum (1867), ina etoo hollirde cukaagu keso. Wonande tiitoonde ndee, The Cradle, nde o renndini nde e nate goɗɗe ɗe sukaaɓe ɗaaniiɓe ɓee kadi kolliri e Salon Officiel, Dominique Lobstein hollitii wonde « ko adii nde ma a taw ina addana ɗum waylude mbaydi estetik, ndee nate ina tawtoree eɓɓoore retorik : Morisot ina woppi denndaangal hakkilantaagal e nate taste e dow ngam humpitaade ɗoon e ɗoon ƴeewoowo oo ko woni e golle ɗee, e accude ɗum e ƴellitde hoore mum no nguurndam mum ñalnde kala nii". == Tuugnorgal == m4vw0229ov3batj0vq7az2bta5boyzw 163786 163782 2026-04-14T15:18:13Z SUZYFATIMA 13856 163786 wikitext text/x-wiki {{Databox}}«''' Cradle''' » ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Berthe Morisot waɗi e hitaande 1872. Ina hollira to Musée d’Orsay to Pari. == Tariya == Morisot penti miñi mum debbo biyeteeɗo Edma Portillon, gardinooɗo ɓiyiiko debbo ɗaaniiɗo biyeteeɗo Blanche. Natal ngal hollitaama ko adii fof e nder Koolol Impressionniste gadanol, udditaa ñalnde 15 abriil 1874, e nder suudu gonnoondu fotoowo Nadar, to Boulevard des Capucines parisien. Hay so won ƴeewooɓe njettii natal ngal sabu moƴƴere maggal e ŋarɗugol maggal, ngal dañaani nafoore mawnde, Morisot waawaano yeeyde ngal. Morisot waɗiino coggu nguu ko 800 faraŋ. Golle ɗee keddii caggal ɗuum e nder mooɓondiral galle, njalti e juuɗe Blanche Portillon, ɓiɗɗo mawniiko pentoowo oo, kadi ko mbaydi cukalel ɗaaniiɗo oo. E hitaande 1930, ko suudu defte Louvre heɓi ɗum. Hakkunde 1947 e 1986, nde hollitaama to Jeu de Paume, woni e nder Jardin des Tuileries, jeyaaɗo e Louvre, ɗo golle mawɗe impressionnisme kawraa. Caggal nde Musée d’Orsay sosaa, nde artiraa toon. == Lartol == Natal jooni ngal woni ko e hollirde adannde tiitoonde yumma e nder golle Morisot, nde naalanke oo jogori reende caggal ɗuum e kala sahaa. Kanndaa oo ina hollita batte Édouard Manet, pentoowo mo Morisot hawri e mum to Louvre e hitaande 1868, mo miñi mum Eugène Manet o resi e hitaande 1874. Koolondiral nate ɗee tuugii ko e diagonal gonɗo e gite yumma oo feewde e ɓiyum debbo ɗaaniiɗo e hitaande 1874. Diagonal oo ina semmbina junngo yumma nano ɓuuɓngo, ngo junngo tokooso, ɓuuɓngo kadi, ɓiɗɗo oo jaabotoo. Morisot huutoriima e ndeeɗoo nate limre ustaare e mbaydi ɓuuɓndi. Natal ngal ina hollita weeyo ngoɗngo mawngo, belngo e giɗli reenoowo. Ndeeɗoo canndolinnde, wondude e woɗɓe hono nde Claude Monet waɗi e ɓiyum, Jean Monet to Cradle mum (1867), ina etoo hollirde cukaagu keso. Wonande tiitoonde ndee, The Cradle, nde o renndini nde e nate goɗɗe ɗe sukaaɓe ɗaaniiɓe ɓee kadi kolliri e Salon Officiel, Dominique Lobstein hollitii wonde « ko adii nde ma a taw ina addana ɗum waylude mbaydi estetik, ndee nate ina tawtoree eɓɓoore retorik : Morisot ina woppi denndaangal hakkilantaagal e nate taste e dow ngam humpitaade ɗoon e ɗoon ƴeewoowo oo ko woni e golle ɗee, e accude ɗum e ƴellitde hoore mum no nguurndam mum ñalnde kala nii".<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.thehistoryofart.org/berthe-morisot/cradle/|title=The Cradle by Berthe Morisot|website=www.thehistoryofart.org}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.visual-arts-cork.com/paintings-analysis/cradle-morisot.htm#google_vignette|title=The Cradle, Berthe Morisot: Analysis|website=www.visual-arts-cork.com}}</ref><ref>Dominique Lobstein, ''L'ABCdaire de l'Impressionisme'', Paris, Flammarion, 1995, pp. 32-33 (French) ISBN 9782080117731</ref> == Tuugnorgal == <references /> iwddmtv6bytes31h5pfn1es3870jysy 163787 163786 2026-04-14T15:18:56Z SUZYFATIMA 13856 163787 wikitext text/x-wiki {{Databox}}«''' Cradle''' » ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Berthe Morisot waɗi e hitaande 1872. Ina hollira to Musée d’Orsay to Pari. == Tariya == Morisot penti miñi mum debbo biyeteeɗo Edma Portillon, gardinooɗo ɓiyiiko debbo ɗaaniiɗo biyeteeɗo Blanche. Natal ngal hollitaama ko adii fof e nder Koolol Impressionniste gadanol, udditaa ñalnde 15 abriil 1874, e nder suudu gonnoondu fotoowo Nadar, to Boulevard des Capucines parisien. Hay so won ƴeewooɓe njettii natal ngal sabu moƴƴere maggal e ŋarɗugol maggal, ngal dañaani nafoore mawnde, Morisot waawaano yeeyde ngal. Morisot waɗiino coggu nguu ko 800 faraŋ. Golle ɗee keddii caggal ɗuum e nder mooɓondiral galle, njalti e juuɗe Blanche Portillon, ɓiɗɗo mawniiko pentoowo oo, kadi ko mbaydi cukalel ɗaaniiɗo oo. E hitaande 1930, ko suudu defte Louvre heɓi ɗum. Hakkunde 1947 e 1986, nde hollitaama to Jeu de Paume, woni e nder Jardin des Tuileries, jeyaaɗo e Louvre, ɗo golle mawɗe impressionnisme kawraa. Caggal nde Musée d’Orsay sosaa, nde artiraa toon. == Lartol == Natal jooni ngal woni ko e hollirde adannde tiitoonde yumma e nder golle Morisot, nde naalanke oo jogori reende caggal ɗuum e kala sahaa. Kanndaa oo ina hollita batte Édouard Manet, pentoowo mo Morisot hawri e mum to Louvre e hitaande 1868, mo miñi mum Eugène Manet o resi e hitaande 1874. Koolondiral nate ɗee tuugii ko e diagonal gonɗo e gite yumma oo feewde e ɓiyum debbo ɗaaniiɗo e hitaande 1874. Diagonal oo ina semmbina junngo yumma nano ɓuuɓngo, ngo junngo tokooso, ɓuuɓngo kadi, ɓiɗɗo oo jaabotoo. Morisot huutoriima e ndeeɗoo nate limre ustaare e mbaydi ɓuuɓndi. Natal ngal ina hollita weeyo ngoɗngo mawngo, belngo e giɗli reenoowo. Ndeeɗoo canndolinnde, wondude e woɗɓe hono nde Claude Monet waɗi e ɓiyum, Jean Monet to Cradle mum (1867), ina etoo hollirde cukaagu keso. Wonande tiitoonde ndee, The Cradle, nde o renndini nde e nate goɗɗe ɗe sukaaɓe ɗaaniiɓe ɓee kadi kolliri e Salon Officiel, Dominique Lobstein hollitii wonde « ko adii nde ma a taw ina addana ɗum waylude mbaydi estetik, ndee nate ina tawtoree eɓɓoore retorik : Morisot ina woppi denndaangal hakkilantaagal e nate taste e dow ngam humpitaade ɗoon e ɗoon ƴeewoowo oo ko woni e golle ɗee, e accude ɗum e ƴellitde hoore mum no nguurndam mum ñalnde kala nii".<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.thehistoryofart.org/berthe-morisot/cradle/|title=The Cradle by Berthe Morisot|website=www.thehistoryofart.org}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.visual-arts-cork.com/paintings-analysis/cradle-morisot.htm#google_vignette|title=The Cradle, Berthe Morisot: Analysis|website=www.visual-arts-cork.com}}</ref><ref>Dominique Lobstein, ''L'ABCdaire de l'Impressionisme'', Paris, Flammarion, 1995, pp. 32-33 (French) ISBN 9782080117731</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] nfcir61caq4a3jhm0fi73rxv7dmnq90 Allegory of Fertility and Abundance 0 39830 163783 2026-04-14T15:14:36Z Isa Oumar 9821 Created page with "{{Databox}}'''Allegori rimɗude e heewde''' ko tempera allegori e dow pentol panneel ngol Luca Signorelli waɗi, tagaaɗo c. 1500, jooni ko e Uffizi to Firenze. Pewniraa ko hedde sahaa gooto e nate naalanke oo e nder jumaa San Brizio to Orvieto, golle ɗee ko nate goote ɗe mbaydiiji mum en mbaylaaka, ɗe nganndu-ɗaa ko ɗe nate dillooje (studio) ganndo humanist. Limlebbi maggal ina kollita nate naalanke oo e nder nate makko to Orvieto e Madonna e Cukalel e Ignudi.<ref>..." 163783 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Allegori rimɗude e heewde''' ko tempera allegori e dow pentol panneel ngol Luca Signorelli waɗi, tagaaɗo c. 1500, jooni ko e Uffizi to Firenze. Pewniraa ko hedde sahaa gooto e nate naalanke oo e nder jumaa San Brizio to Orvieto, golle ɗee ko nate goote ɗe mbaydiiji mum en mbaylaaka, ɗe nganndu-ɗaa ko ɗe nate dillooje (studio) ganndo humanist. Limlebbi maggal ina kollita nate naalanke oo e nder nate makko to Orvieto e Madonna e Cukalel e Ignudi.<ref>{{cite web|url=http://www.polomuseale.firenze.it/catalogo/scheda.asp?nctn=00285951&value=1|title=Catalogue entry}}</ref> == Tuugnorgal == nlnhvzsn943c1tzgkf8m19e0oxvwv08 Abdias of Babylon 0 39831 163784 2026-04-14T15:15:15Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Abdias of Babylon''' (malla Obadiah) bishop arandeejo Baabilon e gooto nder Nulaaɓe cappanɗe joweeɗiɗi ɓe limtaa nder Linjiila Luka 10:1-20. Seniiɓe Simon e Jude ina mbiya ko kamɓe cenii mo ngam wonde Bishop gadano Baabilon. <ref>A'Becket, John Joseph. [http://www.newadvent.org/cathen/01030c.htm "Abdias of Babylon"]. The Catholic Encyclopedia. Vol. 1. New York: Robert Appleton Company, 1907. 19 Sept. 2012</ref><ref>A'Becket, John Joseph. [http://www.newadvent.o..." 163784 wikitext text/x-wiki '''Abdias of Babylon''' (malla Obadiah) bishop arandeejo Baabilon e gooto nder Nulaaɓe cappanɗe joweeɗiɗi ɓe limtaa nder Linjiila Luka 10:1-20. Seniiɓe Simon e Jude ina mbiya ko kamɓe cenii mo ngam wonde Bishop gadano Baabilon. <ref>A'Becket, John Joseph. [http://www.newadvent.org/cathen/01030c.htm "Abdias of Babylon"]. The Catholic Encyclopedia. Vol. 1. New York: Robert Appleton Company, 1907. 19 Sept. 2012</ref><ref>A'Becket, John Joseph. [http://www.newadvent.org/cathen/01030c.htm "Abdias of Babylon"]. The Catholic Encyclopedia. Vol. 1. New York: Robert Appleton Company, 1907. 19 Sept. 2012</ref>O jokkondiri kadi e St. Thomas e St. Addai, anndiraaɗo wonde Patriarche gadano Eklesiya Fuɗnaange e nder diine kerecee en Siri.<ref name="DGRBM3">{{Citation|last=Christie|first=Albany James|author-link=Albany James Christie|contribution=Abdias|editor-last=Smith|editor-first=William|title=[[Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology]]|volume=1|pages=2|publisher=|place=|year=1867|contribution-url=http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/0011.html|access-date=2005-05-10|archive-date=2005-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20050728143337/http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/0011.html|url-status=dead}}</ref> == Daartol kawgel nulaaɓe == Winndannde mawnde: Pseudo-Abdiyas Golle apokrifa e nder defte sappo ina wiyee Historia Certaminis Apostolici ("Taariindi pottital nulaaɓe")[2], e aadaaji, ina sikkaa ko Abdiyas gooto, ina sikkaa ko oo bismaango Baabilon.[3] Ko deftere mawnde e nder Alkawal Kesal, nde haalata golle e kaawisaaji, torraaji e maayde Nulaaɓe. Ina hollita ɗaɗi kaawniiɗi ɗi mbaɗata daartol ngol e nder fannu njimri jaambaaro, ɗo "ɗee daartol ngari e njuuteendi ngam waɗde sifaa cirƴam nulaaɓe"<ref>[[Matthew B. Riddle]], Introductory Notice to ''Apocrypha of the New Testament'' (1870).</ref><ref>[http://www.bible.ca/history/fathers/ANF-08/anf08-66.htm Ante-Nicene Fathers, Vol. VIII<!-- Bot generated title -->]</ref> Ndee ɗoo deftere ina hollita wonde ko "Eutropius", almuudo Abdias, firti ɗum gila e ɗemngal Ebere e ɗemngal Gerek, e nder teeminannde tataɓere, ko Sextus Julius Africanus, sehil Origen, walla no almuudo makko Tropaeus Africanus holliri e nder Legend Golden nii.<ref name="DGRBM2">{{Citation|last=Christie|first=Albany James|author-link=Albany James Christie|contribution=Abdias|editor-last=Smith|editor-first=William|title=[[Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology]]|volume=1|pages=2|publisher=|place=|year=1867|contribution-url=http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/0011.html|access-date=2005-05-10|archive-date=2005-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20050728143337/http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/0011.html|url-status=dead}}</ref> Caggal mum ganndal hollitii deftere nde winndaa ko e ɗemngal Latin, ina gasa tawa ko hedde hitaande 910 caggal Iisaa, ko juuti caggal maayde Abdias mo Baabilon.<ref name="DGRBM">{{Citation|last=Christie|first=Albany James|author-link=Albany James Christie|contribution=Abdias|editor-last=Smith|editor-first=William|title=[[Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology]]|volume=1|pages=2|publisher=|place=|year=1867|contribution-url=http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/0011.html|access-date=2005-05-10|archive-date=2005-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20050728143337/http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/0011.html|url-status=dead}}</ref>Ko ɓuri laaɓtude e nate ɗee ko ciimtol deftere ndee e Vulgate St Jérôme, e daartol Eklesiya Rufinus e firo makko e ɗemngal latin Recognitiones de Clément.<ref>[[Matthew B. Riddle]], Introductory Notice to ''Apocrypha of the New Testament'' (1870).</ref><ref>[http://www.bible.ca/history/fathers/ANF-08/anf08-66.htm Ante-Nicene Fathers, Vol. VIII<!-- Bot generated title -->]</ref> Ñalngu adanngu nguu, ko R. A. Lipsius rokki ɗum, o wiyi wonde golle ɗee mbaɗaama e nder feccere sakkitiinde e teeminannde jeegom, e nder dewal Frank en ngal anndaaka, ngam weltinde yiɗdeeji nafooji Kerecee’en Hirnaange. E oon sahaa gooto, binnduɗo ndee Historia huutoriima geɗe fenaande ɓooyɗe no feewi ɗe o ɓuuɓni walla o ƴetti ngam yahdude e faandaare makko. O heewi ko ƴeewtaade walla ustude ngam yahdude e janngingol katolik en, sibu binndanɗe keewɗe ɗe o huutortoo ko binndanɗe gnostik en, keewɗe haalaaji e duwaawuuji gnostik en. Golle ɗee ina naftoroo sabu ko binnduɗo oo wiyi ina ƴetta e Acta nulaaɓe ɓooyɗo, e sabu leƴƴi ɓooyɗi keewɗi heddiiɗi e ndee deftere. Binndol mooftuɗo oo ina waawi wiyeede ndeen « Pseudo-Abdias » ina tawee e Konstantin von Tischendorf, e nder deftere nde Johann Albert Fabricius winndi Ina woodi kadi binndanɗe nannduɗe e defte goote binndaaɗe e nder Acta Sanctorum mo Bollandist en. == Teskorɗe == ec76d45oeyxwyvrrdsajwwqly0ifz0m 163785 163784 2026-04-14T15:15:48Z Isa Oumar 9821 163785 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Abdias of Babylon''' (malla Obadiah) bishop arandeejo Baabilon e gooto nder Nulaaɓe cappanɗe joweeɗiɗi ɓe limtaa nder Linjiila Luka 10:1-20. Seniiɓe Simon e Jude ina mbiya ko kamɓe cenii mo ngam wonde Bishop gadano Baabilon. <ref>A'Becket, John Joseph. [http://www.newadvent.org/cathen/01030c.htm "Abdias of Babylon"]. The Catholic Encyclopedia. Vol. 1. New York: Robert Appleton Company, 1907. 19 Sept. 2012</ref><ref>A'Becket, John Joseph. [http://www.newadvent.org/cathen/01030c.htm "Abdias of Babylon"]. The Catholic Encyclopedia. Vol. 1. New York: Robert Appleton Company, 1907. 19 Sept. 2012</ref>O jokkondiri kadi e St. Thomas e St. Addai, anndiraaɗo wonde Patriarche gadano Eklesiya Fuɗnaange e nder diine kerecee en Siri.<ref name="DGRBM3">{{Citation|last=Christie|first=Albany James|author-link=Albany James Christie|contribution=Abdias|editor-last=Smith|editor-first=William|title=[[Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology]]|volume=1|pages=2|publisher=|place=|year=1867|contribution-url=http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/0011.html|access-date=2005-05-10|archive-date=2005-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20050728143337/http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/0011.html|url-status=dead}}</ref> == Daartol kawgel nulaaɓe == Winndannde mawnde: Pseudo-Abdiyas Golle apokrifa e nder defte sappo ina wiyee Historia Certaminis Apostolici ("Taariindi pottital nulaaɓe")[2], e aadaaji, ina sikkaa ko Abdiyas gooto, ina sikkaa ko oo bismaango Baabilon.[3] Ko deftere mawnde e nder Alkawal Kesal, nde haalata golle e kaawisaaji, torraaji e maayde Nulaaɓe. Ina hollita ɗaɗi kaawniiɗi ɗi mbaɗata daartol ngol e nder fannu njimri jaambaaro, ɗo "ɗee daartol ngari e njuuteendi ngam waɗde sifaa cirƴam nulaaɓe"<ref>[[Matthew B. Riddle]], Introductory Notice to ''Apocrypha of the New Testament'' (1870).</ref><ref>[http://www.bible.ca/history/fathers/ANF-08/anf08-66.htm Ante-Nicene Fathers, Vol. VIII<!-- Bot generated title -->]</ref> Ndee ɗoo deftere ina hollita wonde ko "Eutropius", almuudo Abdias, firti ɗum gila e ɗemngal Ebere e ɗemngal Gerek, e nder teeminannde tataɓere, ko Sextus Julius Africanus, sehil Origen, walla no almuudo makko Tropaeus Africanus holliri e nder Legend Golden nii.<ref name="DGRBM2">{{Citation|last=Christie|first=Albany James|author-link=Albany James Christie|contribution=Abdias|editor-last=Smith|editor-first=William|title=[[Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology]]|volume=1|pages=2|publisher=|place=|year=1867|contribution-url=http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/0011.html|access-date=2005-05-10|archive-date=2005-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20050728143337/http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/0011.html|url-status=dead}}</ref> Caggal mum ganndal hollitii deftere nde winndaa ko e ɗemngal Latin, ina gasa tawa ko hedde hitaande 910 caggal Iisaa, ko juuti caggal maayde Abdias mo Baabilon.<ref name="DGRBM">{{Citation|last=Christie|first=Albany James|author-link=Albany James Christie|contribution=Abdias|editor-last=Smith|editor-first=William|title=[[Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology]]|volume=1|pages=2|publisher=|place=|year=1867|contribution-url=http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/0011.html|access-date=2005-05-10|archive-date=2005-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20050728143337/http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/0011.html|url-status=dead}}</ref>Ko ɓuri laaɓtude e nate ɗee ko ciimtol deftere ndee e Vulgate St Jérôme, e daartol Eklesiya Rufinus e firo makko e ɗemngal latin Recognitiones de Clément.<ref>[[Matthew B. Riddle]], Introductory Notice to ''Apocrypha of the New Testament'' (1870).</ref><ref>[http://www.bible.ca/history/fathers/ANF-08/anf08-66.htm Ante-Nicene Fathers, Vol. VIII<!-- Bot generated title -->]</ref> Ñalngu adanngu nguu, ko R. A. Lipsius rokki ɗum, o wiyi wonde golle ɗee mbaɗaama e nder feccere sakkitiinde e teeminannde jeegom, e nder dewal Frank en ngal anndaaka, ngam weltinde yiɗdeeji nafooji Kerecee’en Hirnaange. E oon sahaa gooto, binnduɗo ndee Historia huutoriima geɗe fenaande ɓooyɗe no feewi ɗe o ɓuuɓni walla o ƴetti ngam yahdude e faandaare makko. O heewi ko ƴeewtaade walla ustude ngam yahdude e janngingol katolik en, sibu binndanɗe keewɗe ɗe o huutortoo ko binndanɗe gnostik en, keewɗe haalaaji e duwaawuuji gnostik en. Golle ɗee ina naftoroo sabu ko binnduɗo oo wiyi ina ƴetta e Acta nulaaɓe ɓooyɗo, e sabu leƴƴi ɓooyɗi keewɗi heddiiɗi e ndee deftere. Binndol mooftuɗo oo ina waawi wiyeede ndeen « Pseudo-Abdias » ina tawee e Konstantin von Tischendorf, e nder deftere nde Johann Albert Fabricius winndi Ina woodi kadi binndanɗe nannduɗe e defte goote binndaaɗe e nder Acta Sanctorum mo Bollandist en. == Teskorɗe == pwahcdjorbget8k055st6fifzgedmc6 Allegory of Happiness 0 39832 163788 2026-04-14T15:20:28Z Isa Oumar 9821 Created page with "{{Databox}}'''Allegori weltaare ko''' nate nebam e dow njamndi ɗe pentoowo mannerist itaalinaajo biyeteeɗo Bronzino waɗi, ina gasa tawa ko kañum adii feewnude Studio Francesco I, siynaa BROZ. FAC. e jooni e nder Uffizi to Firenze.<ref>Numero inventario: 1543.</ref><ref>{{Cite web|url=http://catalogo.uffizi.it/it/29/ricerca/detailiccd/1185047/|title=Uffizi catalogue entry|language=it}}</ref><ref>Luciano Berti, ''Il Principe dello Studiolo'', Firenze, Maschietto Editor..." 163788 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Allegori weltaare ko''' nate nebam e dow njamndi ɗe pentoowo mannerist itaalinaajo biyeteeɗo Bronzino waɗi, ina gasa tawa ko kañum adii feewnude Studio Francesco I, siynaa BROZ. FAC. e jooni e nder Uffizi to Firenze.<ref>Numero inventario: 1543.</ref><ref>{{Cite web|url=http://catalogo.uffizi.it/it/29/ricerca/detailiccd/1185047/|title=Uffizi catalogue entry|language=it}}</ref><ref>Luciano Berti, ''Il Principe dello Studiolo'', Firenze, Maschietto Editore, 2002.</ref><ref>Gallerie degli Uffizi, ''Gli Uffizi: Catalogo generale'', Firenze, Centro Di, 1980, p. 190 [1979], SBN IT\ICCU\RAV\0060995.</ref> Jooni noon ko e mbaydi leɗɗe ɓuuɓɗe e gildeeji teeminannde 17ɓiire.<ref>Edi Baccheschi (ed), ''L'opera completa del Bronzino introdotta da scritti del pittore'', Milano, Rizzoli, 1999, n. 125, SBN IT\ICCU\UBO\1475918.</ref> Ko ɓuri heewde e daartiyankooɓe naalankaagal mbiyata ko hedde hitaande 1567, nde fuɗɗii haaleede e nder deftere Uffizi e hitaande 1635/8.<ref>Andrea Emiliani, ''Il Bronzino; con un'antologia poetica scelta e presentata da Giorgio Cerboni Baiardi'', Busto Arsizio, Bramante, 1960, SBN IT\ICCU\SBL\0517132, tav. 96</ref><ref>{{Cite web|title=Allegoria della Felicità :: Agnolo Bronzino ► 1503-1572|url=https://www.virtualuffizi.com/allegory-of-happiness.html|access-date=2021-02-05|website=Virtual Uffizi Gallery|language=en-US}}</ref> == Ikonogaraafi == Weltaare ina hollira no debbo tokooso jogiiɗo cornucopia e caduceus e nder hakkundeere natal ngal e Cupid ko suka debbo, ina hollira giɗli.<ref>{{Cite web|title=Allegory of Happiness by BRONZINO, Agnolo|url=https://www.wga.hu/html_m/b/bronzino/4/happines.html|access-date=2021-02-05|website=www.wga.hu}}</ref> Prudence e Justice ina ndarii banngeeji makko fof, añɓe jam e Fortune jaalɗinaaɓe, e taƴre makko, ina ndarii e koyɗe makko.<ref>{{Cite web|title=Allegory of Happiness by BRONZINO, Agnolo|url=https://www.wga.hu/html_m/b/bronzino/4/happines.html|access-date=2021-02-05|website=www.wga.hu}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Smith|first=Graham|date=1984|title=Bronzino's Allegory of Happiness|url=https://www.jstor.org/stable/3050442|journal=The Art Bulletin|volume=66|issue=3|pages=390–399|doi=10.2307/3050442|jstor=3050442|issn=0004-3079|url-access=subscription}}</ref> Graham Smith hollitii wonde ngool ɗoon ngonka wellitaare ɓurnde moƴƴude ko Firenze, kadi ina mawnina Cosimo I ngam wellitaare renndo mawnde e oon sahaa.<ref>{{Cite journal|last=Smith|first=Graham|date=1984|title=Bronzino's Allegory of Happiness|url=https://www.jstor.org/stable/3050442|journal=The Art Bulletin|volume=66|issue=3|pages=390–399|doi=10.2307/3050442|jstor=3050442|issn=0004-3079|url-access=subscription}}</ref> == Tuugnorgal == 5hyxbnbmoj9jb2ohnlf1r9k5gwiqsfu Abgar V 0 39833 163789 2026-04-14T15:24:24Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Abgar V''' (hedde teeminannde 1ɓiire ko adii jibineede Iisaa – hedde teeminannde 50 caggal jibineede Iisaa), ina wiyee Ukkāmā (maanaa "ɓaleejo" e ɗemngal Siriya e ɗemɗe arameeje goɗɗe),[a] ko laamɗo aarabeeɓe Osroene, laamorgo mum ko Edessa, siforaama "laamɗo aarabeeɓe"..<ref name="vailhe">{{Cite CE1913|last=Vailhé|first=Siméon|wstitle=Edessa}}</ref><ref name="DrijversHealey1999">{{cite book|last=Drijvers|first=Han J.W.|url=https://brill.com/downloadp..." 163789 wikitext text/x-wiki '''Abgar V''' (hedde teeminannde 1ɓiire ko adii jibineede Iisaa – hedde teeminannde 50 caggal jibineede Iisaa), ina wiyee Ukkāmā (maanaa "ɓaleejo" e ɗemngal Siriya e ɗemɗe arameeje goɗɗe),[a] ko laamɗo aarabeeɓe Osroene, laamorgo mum ko Edessa, siforaama "laamɗo aarabeeɓe"..<ref name="vailhe">{{Cite CE1913|last=Vailhé|first=Siméon|wstitle=Edessa}}</ref><ref name="DrijversHealey1999">{{cite book|last=Drijvers|first=Han J.W.|url=https://brill.com/downloadpdf/display/title/6605.pdf|title=The Old Syriac Inscriptions of Edessa and Osrhoene: Texts, Translations and Commentary|last2=Healey|first2=John F.|publisher=Brill|year=1999|pages=35–36|quote=Most of the kings are called Abgar or Ma'nu and they were actually Arab sheikhs who settled in an urban centre.}}</ref> == Ɓawo == Abgar V e dow kaalis Armeni Abgar siforaama ko "laamɗo Aarabeeɓe" e daartoowo Room biyeteeɗo Tacitus, ƴoogirde ɓadtiinde jamaanu.<ref>{{Cite book|title=Treasures from the Ark: 1700 Years of Armenian Christian Art|last=Nersessian|first=Vrej|publisher=Oxford University Press|year=2001|isbn=978-0892366392|pages=224}}</ref><ref>Armenian Van/Vaspurakan - p.68, Richard G. Hovannisian</ref> Daartol Armeniijo biyeteeɗo Muusaa mo Chorene mo teeminannde 5ɓiire hollitii Abgar ko Armeniijo,[5][6] kono nanondiral annduɓe hannde ina kawri wonde Abgarid en ko laamu aarabeeɓe<ref>{{Cite web|url=https://www.britannica.com/place/Osroene|title=Osroëne &#124; ancient kingdom, Mesopotamia, Asia}}</ref><ref>{{cite book|last1=Skolnik|first1=Fred|last2=Berenbaum|first2=Michael|title=Encyclopaedia Judaica|date=2007|publisher=Macmillan Reference USA|isbn=9780028659435|url=https://books.google.com/books?id=JD0OAQAAMAAJ&q=%22the+Arab+kingdom%22|language=en}}</ref><ref>{{cite book|last1=Roberts|first1=John Morris|last2=Westad|first2=Odd Arne|title=The History of the World|date=2013|publisher=Oxford University Press|isbn=9780199936762|url=https://books.google.com/books?id=A2cfZkU5aQgC&q=Abgar+%22nabataean+arabic+state%22&pg=PA246|language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=ABGAR Encyclopaedia Iranica|url=http://www.iranicaonline.org/articles/abgar-dynasty-of-edessa-2nd-century-bc-to-3rd-century-ad|website=www.iranicaonline.org|language=en}}</ref><ref name="DrijversHealey19992">{{cite book|last=Drijvers|first=Han J.W.|url=https://brill.com/downloadpdf/display/title/6605.pdf|title=The Old Syriac Inscriptions of Edessa and Osrhoene: Texts, Translations and Commentary|last2=Healey|first2=John F.|publisher=Brill|year=1999|pages=35–36|quote=Most of the kings are called Abgar or Ma'nu and they were actually Arab sheikhs who settled in an urban centre.}}</ref> Muusaa Chorene teskiima wonde debbo mawɗo Abgar V ko laamɗo debbo biyeteeɗo Helena mo Adiabene,<ref>{{Cite book|title=Treasures from the Ark: 1700 Years of Armenian Christian Art|last=Nersessian|first=Vrej|publisher=Oxford University Press|year=2001|isbn=978-0892366392|pages=224}}</ref><ref>Armenian Van/Vaspurakan - p.68, Richard G. Hovannisian</ref> kono e wiyde daartoowo yahuud en hannde biyeteeɗo Josephus ko debbo laamɗo Monobaz I mo Adiabene. Wikisource Engele ina jogii binndol asliwol jowitiingol e ndee winndannde: == Almasiihu e Abgarus == Abgar V ina wiyee ina jeyaa e laamɓe Kerecee'en adanɓe, nde tawnoo ko Thaddeus mo Edessa, gooto e almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi, tuugnii e diine.<ref>{{Cite book|title=Treasures from the Ark: 1700 Years of Armenian Christian Art|last=Nersessian|first=Vrej|publisher=Oxford University Press|year=2001|isbn=978-0892366392|pages=224}}</ref><ref>Armenian Van/Vaspurakan - p.68, Richard G. Hovannisian</ref> Daartoowo eklesiya biyeteeɗo Eusebius winndi wonde defte binndaaɗe Edessan ina njogii koppi binndanɗe mbaylaandi hakkunde Abgar mo Edessa e Iisaa.[15][16] Koolol ngol ina waɗi ɓataake Abgar e jaabawol ngol Iisaa dikti. Ñalnde 15 lewru bowte hitaande 944, Egliis Sainte Marie de Blachernae to Konstantinopol heɓi ɓataake oo e Mandylion. Ndeen heddiiɓe ɓee fof njaltinaama to Egliis Debbo Pharos.[17] Ndee ɗoo tinndinoore ina joginoo nafoore mawnde e Fuɗnaange e Hirnaange e nder yontaaji hakkundeeji. Ɓataake Iisaa oo ina winndaa e ɓataake, ina winndaa e marbere e njamndi, ina huutoree no talisman walla amulet nii. E nder ndeeɗoo winndannde, wonaa binndol Siri tan heddii, kono kadi ko firo Armeni, binndi ɗiɗi ceertuɗi e ɗemngal Gerek, ɓurɗi juutde e Siri, e binndi keewɗi e dow kaaƴe.[citation needed] Annduɓe ina luurdi e geɗe keewɗe e ndeeɗoo tinndinoore ko wayi no so tawii Abgar ina wondi e rafi gout walla rafi mboros, walla so tawii binndanɗe ɗee ko e dow pergitte walla e dow papyrus.[18] Binndol ɓataake oo ko : Abgar, laamiiɗo Edessa, haa Yeesu cafroowo booɗɗum mo feenyi haa lesdi Yerusalaam, salminaago. Mi nanii ciimtol maa e safaaraaji maa no mbaɗirɗaa tawa aɗa jogii leɗɗe walla leɗɗe. Sabu ina wiyee aɗa waɗa wumɓe ina njiya, aɗa laɓɓina ñawɓe, aɗa riiwta jinneeji e jinneeji, aɗa sellina ñawɓe ñawu nguu, aɗa ummina maayɓe. Nde nan-mi cfuum fof e dow maa, mi miijii wonde gootel e gecfe cficfi ina foti wonde goonga: maa a woni Alla, a jippiima e asamaan, aɗa waɗa cfii cfii, walla ko aan bacfcfo cfii cfii, ko a 6icfcfo Alla. Mi winndii ma ngam naamnaade ma so tawii aɗa waawi ƴettude caɗeele ngam arde e am, sellinde ñawuuji ɗi nji’mi ɗii fof. Ngam mi nani Yahuudu'en ɗon ngulla dow ma, ɗon pewja ngam nawnugo ma. Kono miɗo jogii wuro tokooso no feewi, kono teddungo, ngo mawni no feewi e men enen ɗiɗo fof. Iisa hokki nelaaɗo oo jaabawol ngam hootde to Abgar: Barke woodanii aan goonɗinɗo kam tawa a yiyaani kam. Sabo ɗum winndaa dow am: Yi'uɓe kam ngoonɗintaa kam, ɓe nji'aay kam boo nuɗɗin, kisne. Kono ko mbinnduɗaa mi koo, ko mi arɗo e maa koo, ina haani mi timmina ɗoo fof ko neldaa mi koo, caggal nde timminir mi ɗum, mi artira mi to nulɗo mi oo. Ammaa ɓaawo mi ɗon hoosa, mi neldan ma gooto nder almuɓɓe am, ngam sembiɗin nyaw maaɗa, o hokka ma nguurdam e maaɗa. Egeria winndi ɓataake oo e nder daartol mum hijjoore mum to Edessa. O janngi ɓataake oo e nder dumunna mo o woni hedde hitaande 384, o teskiima wonde koppiiji ɗi o waɗi e Edessa ɗii "ɓuri heewde" e koppiiji ɗi o waɗi e galle makko ɗii (ina gasa tawa ko Farayse).[21] Gaa gaa nafoore nde heɓi e nder cirƴam apokrifa, binndanɗe laamɗo Abgar kadi keɓii nokku e nder liturgi ko ina wona jooni. Liturgiiji Siiri ina ciftora binndanɗe Abgar e nder ñalngu koorka. Liturgie Celtique ina wayi no ina joginoo heen nafoore ; Liber Hymnorum, deftere nde resndaa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinity, to Dublin (E. 4, 2), ina rokka defte ɗiɗi e dow diidi ɓataake feewde e Abgar. Ina gasa tawa kadi ndeeɗoo ɓataake, rewrude e duwaawu ceertuɗo, ina waawi wonde birooji liturgi tokoosi e nder won e ekkolaaji katolik en.[19] Ndee hiirde waɗii geɗe keewɗe e nder sifaade hoore mum e nder ekklesiyaaji Fuɗnaange keewɗi. Abgar ina limtee e senngo, e juuldeeji ñalnde 11 mee e 28 oktoobar e nder Egliis Ortodoks Fuɗnaange, alkamiisa yontere tataɓere (Mid-Lent) e nder Egliis Ortodoks Siri,[22] e ñalnde kala e nder Misa Eklesiya Apostolik Armeni.<ref>{{Cite web|url=https://www.britannica.com/place/Osroene|title=Osroëne &#124; ancient kingdom, Mesopotamia, Asia}}</ref><ref>{{cite book|last1=Skolnik|first1=Fred|last2=Berenbaum|first2=Michael|title=Encyclopaedia Judaica|date=2007|publisher=Macmillan Reference USA|isbn=9780028659435|url=https://books.google.com/books?id=JD0OAQAAMAAJ&q=%22the+Arab+kingdom%22|language=en}}</ref><ref>{{cite book|last1=Roberts|first1=John Morris|last2=Westad|first2=Odd Arne|title=The History of the World|date=2013|publisher=Oxford University Press|isbn=9780199936762|url=https://books.google.com/books?id=A2cfZkU5aQgC&q=Abgar+%22nabataean+arabic+state%22&pg=PA246|language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=ABGAR Encyclopaedia Iranica|url=http://www.iranicaonline.org/articles/abgar-dynasty-of-edessa-2nd-century-bc-to-3rd-century-ad|website=www.iranicaonline.org|language=en}}</ref><ref name="DrijversHealey199922">{{cite book|last=Drijvers|first=Han J.W.|url=https://brill.com/downloadpdf/display/title/6605.pdf|title=The Old Syriac Inscriptions of Edessa and Osrhoene: Texts, Translations and Commentary|last2=Healey|first2=John F.|publisher=Brill|year=1999|pages=35–36|quote=Most of the kings are called Abgar or Ma'nu and they were actually Arab sheikhs who settled in an urban centre.}}</ref> Fresco ummoraade e suudu dewal Varaga St. Gevorg ina hollira laamɗo Abgar e natal Almasiihu == Bursiiji teskinɗi == Heewɓe e annduɓe hannde ɓee kollitii iwdi aadaaji tuubgol Abgar tawa ko e binndi daartol. Walter Bauer wiyi lefol ngol winndaama tawa alaa ko woni e mum ngam semmbinde jokkondiral fedde, ortodoksi, e doggol nulaaɓe e dow skismatik en seernaaɓe.[23] Kono tan, iwdiiji keewɗi ceertuɗi, anndaaɗi jokkondirtaako e woɗɓe, mbiyi njiyii ɓataakeeji ɗii e nder defte binndaaɗe, ɗum noon haala makko ina sikkaa.[24] Yahrugol yeeso mawngol e nder ganndal e dow toɓɓere ndee waɗii[25] ina jeyaa heen firo Desreumaux e firo,[26] M. Illert mooɓondiral seedeeji binndaaɗi e lefol ngol,[27] e wiɗtooji laaɓtuɗi e miijooji iwdiiji ɗi Brock,[28] Griffirko[09][29] mbaɗi. Ko ɓuri heewde e annduɓe hannde ina mbiya faandaare winndooɓe e ƴeewooɓe binndanɗe ko faati e tuubgol Abgar, wonaano tan ko fayti e mahngo daartol Kerecee’en Edessa, ko jokkondire hakkunde ekkol e laamu, tuugiiɗe e miijooji politik e ekklesiyaaji Efrayim Siirinaajo[1]33. Kono tan, iwdi daartol ngol ina woɗɗi haa jooni,[33] hay so tawii daartol ngol no winndiraa nii ina wayi no ko luural teeminannde tataɓere caggal jibineede Iisaa, haa teeŋti noon e jaabawol Bardaisan.[31] Ɓataakeeji Abgar feewde e Tiberiyus Ɓataakeeji hakkunde Abgar V e laamɗo Room biyeteeɗo Tiberius kadi ina mbinndaa e nder daartol, yeru daartoowo Armeni biyeteeɗo Movses Khorenatsi, annduɓe hono Ilaria Ramelli mbiyata ko ɓuri heewde e ɗeen ɓataakeeji ko goongaaji tuugiiɗi e:[34] Ndee ɗoo golle ina wayi no ina reena geɗe ɓooyɗe no feewi, ko wayi no humpitooji jowitiiɗi e sehilaagal hakkunde Abgar, biyeteeɗo no feewi toparkhês mo Edessa, e prefekt Misra, e miijo am ina gasa tawa ko A. Avillius Flaccus, laamiiɗo Misra e hitaande 32 haa 38 caggal jibineede Iisaa—duuɓi tan Vitellius’en ko manndaa Fuɗnaange e AbTibe-d anndaa en no feewi sabu Filo, E nder Flaccum, 1-3; 25; 40; 116; 158. O jeyaa ko e sehilaaɓe Tiberius ɓurɓe tiiɗde; o jibinaa o mawni ko to Rome e ɓiɗɓe yumma makko Augustus, o heɓi laamu Misra, jeyi laamɗo oo, ina gasa tawa kadi o wallitii jokkondiral moƴƴal hakkunde Abgar e Tiberius ngal ina feeñi e binndanɗe maɓɓe. Ɓataake Abgar gadano feewde e Tiberius ina winndaa heen:[35] Abgar, laamcfo Armeni, e joom am Tiberius, laamcfo Roomnaaɓe, salminaango:— Micfo anndi alaa ko anndaa e mawcfo maa, kono, hono sehil maa, mido yicfi 6eydude anndude gecfe cfee e binndol. Yahuudiyankooɓe hoɗɓe e kantonuuji Palestiin mbarii Iisaa e leggal bardugal: Iisaa mo alaa bakkaat, Iisaa caggal golle moƴƴe keewɗe, kaawisaaji e kaawisaaji keewɗi mbaɗaama ngam moƴƴere maɓɓe, haa e ummital maayɓe. Hoto yejjit wonde ɗeeɗoo geɗe ngonaa batte doole neɗɗo maayɗo, kono ko batte Alla. E nder dumunna mo 6e 6oornii mo leggal bardugal, naange ni66i, leydi diwti, diwti; Kanko Iisaa, balɗe tati caggal ɗuum, ummiima e maayde, o feeñii e heewɓe. Jooni noon, e kala nokku, innde makko tan, nde almuɓɓe makko noddi, ina addana kaawisaaji ɓurɗi mawnude : ko kewi e hoore am koo, ko ɗum woni seede ɓurɗo laaɓtude. Jaagorgal maa august ina anndi gila jooni ko foti waɗeede e ko fayi arde e leñol yahuud en, baɗngol ndee bonannde; Jaagorgal maa ina anndi so tawii yamiroore fotaani yaltineede e nder winndere ndee fof ngam rewde Almasiihu hono Alla goonga oo. Kisal e cellal. Jaabawol Tiberius ngol ina winndaa heen : Tiberius, laamcfo Roomnaaɓe, feewde e Abgar, laamcfo Armeninaaɓe, salminaama:— Ɓataake maa moƴƴo oo janngaama e am, miɗo yiɗi yettude ma ummoraade e am. Hay so tawii en naniino yim6e heew6e ina kaala cfee gecfe, Pilaatu humpitiima en e dow laabi kaawisaaji Iisaa. O seedtinii en wonde caggal ummital makko e maayde, heewɓe njaɓii wonde ko o Alla. Ko ɗuum waɗi miin e hoore am kadi miɗo yiɗi waɗde ko njiɗ-ɗaa waɗde koo; kono, no woniri aada Roomnaaɓe nii, waasde jaɓde laamɗo tan e yamiroore joom mum, kono tan nde jaɓgol ngol yeewtaa, ƴeewtaama e nder senaa timmuɗo, miɗo eɓɓa haala kaa e senaa, ɓe njaɓaani ɗum e majjere, sikke alaa, sabu ko kamɓe ƴeewtaaki ɗum ko adii. Kono min njamirii kala mo Iisaa fotnoo, yo njaɓɓo mo e nder laamɓe. Min mbeltiima e maayde kala mo haali ko boni e Kerecee’en. Ko fayti e leñol yahuud en cuusngol leggal bardugal Iisaa, ngol, no nan-mi nii, woɗɗaani fotde leggal bardugal e maayde, fotnoo ko teddineede, fotnoo ko teddineede yimɓe — so mi woppii hare nde mbaɗdu-mi e Espaañ murtuɗo, maa mi ƴeewto haala kaa, mi waɗa yahuud en no haanirta nii. Ƴeew kadi Jaŋde Addai == Teskorɗe == Arab: أَبْجَر ٱلْخَامِس أُوكَامَا, e ɗemngal romaan: ʾAbǧar al-Ḫāmis ʾŪkāmā, [citation needed] Siiriya: ܐܒܓܪ ܚܡܝܫܝܐ ܐܡܝܫܐ Ḥmīšāyā ʾUkkāmā,[ciimtol ina haani] Armeni: Աբգար Ե Եդեսացի, e ɗemngal romaan: Abgar Hingerord Yedesatsi,[ciimtol ina haani] Gerek ɓooyɗo: Ἄβγαροgaed, Latin. == Tuugnorgal == ivgfszmxrtmotc6gy2v3gqs303jh2v0 163791 163789 2026-04-14T15:24:51Z Isa Oumar 9821 163791 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Abgar V''' (hedde teeminannde 1ɓiire ko adii jibineede Iisaa – hedde teeminannde 50 caggal jibineede Iisaa), ina wiyee Ukkāmā (maanaa "ɓaleejo" e ɗemngal Siriya e ɗemɗe arameeje goɗɗe),[a] ko laamɗo aarabeeɓe Osroene, laamorgo mum ko Edessa, siforaama "laamɗo aarabeeɓe"..<ref name="vailhe">{{Cite CE1913|last=Vailhé|first=Siméon|wstitle=Edessa}}</ref><ref name="DrijversHealey1999">{{cite book|last=Drijvers|first=Han J.W.|url=https://brill.com/downloadpdf/display/title/6605.pdf|title=The Old Syriac Inscriptions of Edessa and Osrhoene: Texts, Translations and Commentary|last2=Healey|first2=John F.|publisher=Brill|year=1999|pages=35–36|quote=Most of the kings are called Abgar or Ma'nu and they were actually Arab sheikhs who settled in an urban centre.}}</ref> == Ɓawo == Abgar V e dow kaalis Armeni Abgar siforaama ko "laamɗo Aarabeeɓe" e daartoowo Room biyeteeɗo Tacitus, ƴoogirde ɓadtiinde jamaanu.<ref>{{Cite book|title=Treasures from the Ark: 1700 Years of Armenian Christian Art|last=Nersessian|first=Vrej|publisher=Oxford University Press|year=2001|isbn=978-0892366392|pages=224}}</ref><ref>Armenian Van/Vaspurakan - p.68, Richard G. Hovannisian</ref> Daartol Armeniijo biyeteeɗo Muusaa mo Chorene mo teeminannde 5ɓiire hollitii Abgar ko Armeniijo,[5][6] kono nanondiral annduɓe hannde ina kawri wonde Abgarid en ko laamu aarabeeɓe<ref>{{Cite web|url=https://www.britannica.com/place/Osroene|title=Osroëne &#124; ancient kingdom, Mesopotamia, Asia}}</ref><ref>{{cite book|last1=Skolnik|first1=Fred|last2=Berenbaum|first2=Michael|title=Encyclopaedia Judaica|date=2007|publisher=Macmillan Reference USA|isbn=9780028659435|url=https://books.google.com/books?id=JD0OAQAAMAAJ&q=%22the+Arab+kingdom%22|language=en}}</ref><ref>{{cite book|last1=Roberts|first1=John Morris|last2=Westad|first2=Odd Arne|title=The History of the World|date=2013|publisher=Oxford University Press|isbn=9780199936762|url=https://books.google.com/books?id=A2cfZkU5aQgC&q=Abgar+%22nabataean+arabic+state%22&pg=PA246|language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=ABGAR Encyclopaedia Iranica|url=http://www.iranicaonline.org/articles/abgar-dynasty-of-edessa-2nd-century-bc-to-3rd-century-ad|website=www.iranicaonline.org|language=en}}</ref><ref name="DrijversHealey19992">{{cite book|last=Drijvers|first=Han J.W.|url=https://brill.com/downloadpdf/display/title/6605.pdf|title=The Old Syriac Inscriptions of Edessa and Osrhoene: Texts, Translations and Commentary|last2=Healey|first2=John F.|publisher=Brill|year=1999|pages=35–36|quote=Most of the kings are called Abgar or Ma'nu and they were actually Arab sheikhs who settled in an urban centre.}}</ref> Muusaa Chorene teskiima wonde debbo mawɗo Abgar V ko laamɗo debbo biyeteeɗo Helena mo Adiabene,<ref>{{Cite book|title=Treasures from the Ark: 1700 Years of Armenian Christian Art|last=Nersessian|first=Vrej|publisher=Oxford University Press|year=2001|isbn=978-0892366392|pages=224}}</ref><ref>Armenian Van/Vaspurakan - p.68, Richard G. Hovannisian</ref> kono e wiyde daartoowo yahuud en hannde biyeteeɗo Josephus ko debbo laamɗo Monobaz I mo Adiabene. Wikisource Engele ina jogii binndol asliwol jowitiingol e ndee winndannde: == Almasiihu e Abgarus == Abgar V ina wiyee ina jeyaa e laamɓe Kerecee'en adanɓe, nde tawnoo ko Thaddeus mo Edessa, gooto e almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi, tuugnii e diine.<ref>{{Cite book|title=Treasures from the Ark: 1700 Years of Armenian Christian Art|last=Nersessian|first=Vrej|publisher=Oxford University Press|year=2001|isbn=978-0892366392|pages=224}}</ref><ref>Armenian Van/Vaspurakan - p.68, Richard G. Hovannisian</ref> Daartoowo eklesiya biyeteeɗo Eusebius winndi wonde defte binndaaɗe Edessan ina njogii koppi binndanɗe mbaylaandi hakkunde Abgar mo Edessa e Iisaa.[15][16] Koolol ngol ina waɗi ɓataake Abgar e jaabawol ngol Iisaa dikti. Ñalnde 15 lewru bowte hitaande 944, Egliis Sainte Marie de Blachernae to Konstantinopol heɓi ɓataake oo e Mandylion. Ndeen heddiiɓe ɓee fof njaltinaama to Egliis Debbo Pharos.[17] Ndee ɗoo tinndinoore ina joginoo nafoore mawnde e Fuɗnaange e Hirnaange e nder yontaaji hakkundeeji. Ɓataake Iisaa oo ina winndaa e ɓataake, ina winndaa e marbere e njamndi, ina huutoree no talisman walla amulet nii. E nder ndeeɗoo winndannde, wonaa binndol Siri tan heddii, kono kadi ko firo Armeni, binndi ɗiɗi ceertuɗi e ɗemngal Gerek, ɓurɗi juutde e Siri, e binndi keewɗi e dow kaaƴe.[citation needed] Annduɓe ina luurdi e geɗe keewɗe e ndeeɗoo tinndinoore ko wayi no so tawii Abgar ina wondi e rafi gout walla rafi mboros, walla so tawii binndanɗe ɗee ko e dow pergitte walla e dow papyrus.[18] Binndol ɓataake oo ko : Abgar, laamiiɗo Edessa, haa Yeesu cafroowo booɗɗum mo feenyi haa lesdi Yerusalaam, salminaago. Mi nanii ciimtol maa e safaaraaji maa no mbaɗirɗaa tawa aɗa jogii leɗɗe walla leɗɗe. Sabu ina wiyee aɗa waɗa wumɓe ina njiya, aɗa laɓɓina ñawɓe, aɗa riiwta jinneeji e jinneeji, aɗa sellina ñawɓe ñawu nguu, aɗa ummina maayɓe. Nde nan-mi cfuum fof e dow maa, mi miijii wonde gootel e gecfe cficfi ina foti wonde goonga: maa a woni Alla, a jippiima e asamaan, aɗa waɗa cfii cfii, walla ko aan bacfcfo cfii cfii, ko a 6icfcfo Alla. Mi winndii ma ngam naamnaade ma so tawii aɗa waawi ƴettude caɗeele ngam arde e am, sellinde ñawuuji ɗi nji’mi ɗii fof. Ngam mi nani Yahuudu'en ɗon ngulla dow ma, ɗon pewja ngam nawnugo ma. Kono miɗo jogii wuro tokooso no feewi, kono teddungo, ngo mawni no feewi e men enen ɗiɗo fof. Iisa hokki nelaaɗo oo jaabawol ngam hootde to Abgar: Barke woodanii aan goonɗinɗo kam tawa a yiyaani kam. Sabo ɗum winndaa dow am: Yi'uɓe kam ngoonɗintaa kam, ɓe nji'aay kam boo nuɗɗin, kisne. Kono ko mbinnduɗaa mi koo, ko mi arɗo e maa koo, ina haani mi timmina ɗoo fof ko neldaa mi koo, caggal nde timminir mi ɗum, mi artira mi to nulɗo mi oo. Ammaa ɓaawo mi ɗon hoosa, mi neldan ma gooto nder almuɓɓe am, ngam sembiɗin nyaw maaɗa, o hokka ma nguurdam e maaɗa. Egeria winndi ɓataake oo e nder daartol mum hijjoore mum to Edessa. O janngi ɓataake oo e nder dumunna mo o woni hedde hitaande 384, o teskiima wonde koppiiji ɗi o waɗi e Edessa ɗii "ɓuri heewde" e koppiiji ɗi o waɗi e galle makko ɗii (ina gasa tawa ko Farayse).[21] Gaa gaa nafoore nde heɓi e nder cirƴam apokrifa, binndanɗe laamɗo Abgar kadi keɓii nokku e nder liturgi ko ina wona jooni. Liturgiiji Siiri ina ciftora binndanɗe Abgar e nder ñalngu koorka. Liturgie Celtique ina wayi no ina joginoo heen nafoore ; Liber Hymnorum, deftere nde resndaa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinity, to Dublin (E. 4, 2), ina rokka defte ɗiɗi e dow diidi ɓataake feewde e Abgar. Ina gasa tawa kadi ndeeɗoo ɓataake, rewrude e duwaawu ceertuɗo, ina waawi wonde birooji liturgi tokoosi e nder won e ekkolaaji katolik en.[19] Ndee hiirde waɗii geɗe keewɗe e nder sifaade hoore mum e nder ekklesiyaaji Fuɗnaange keewɗi. Abgar ina limtee e senngo, e juuldeeji ñalnde 11 mee e 28 oktoobar e nder Egliis Ortodoks Fuɗnaange, alkamiisa yontere tataɓere (Mid-Lent) e nder Egliis Ortodoks Siri,[22] e ñalnde kala e nder Misa Eklesiya Apostolik Armeni.<ref>{{Cite web|url=https://www.britannica.com/place/Osroene|title=Osroëne &#124; ancient kingdom, Mesopotamia, Asia}}</ref><ref>{{cite book|last1=Skolnik|first1=Fred|last2=Berenbaum|first2=Michael|title=Encyclopaedia Judaica|date=2007|publisher=Macmillan Reference USA|isbn=9780028659435|url=https://books.google.com/books?id=JD0OAQAAMAAJ&q=%22the+Arab+kingdom%22|language=en}}</ref><ref>{{cite book|last1=Roberts|first1=John Morris|last2=Westad|first2=Odd Arne|title=The History of the World|date=2013|publisher=Oxford University Press|isbn=9780199936762|url=https://books.google.com/books?id=A2cfZkU5aQgC&q=Abgar+%22nabataean+arabic+state%22&pg=PA246|language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=ABGAR Encyclopaedia Iranica|url=http://www.iranicaonline.org/articles/abgar-dynasty-of-edessa-2nd-century-bc-to-3rd-century-ad|website=www.iranicaonline.org|language=en}}</ref><ref name="DrijversHealey199922">{{cite book|last=Drijvers|first=Han J.W.|url=https://brill.com/downloadpdf/display/title/6605.pdf|title=The Old Syriac Inscriptions of Edessa and Osrhoene: Texts, Translations and Commentary|last2=Healey|first2=John F.|publisher=Brill|year=1999|pages=35–36|quote=Most of the kings are called Abgar or Ma'nu and they were actually Arab sheikhs who settled in an urban centre.}}</ref> Fresco ummoraade e suudu dewal Varaga St. Gevorg ina hollira laamɗo Abgar e natal Almasiihu == Bursiiji teskinɗi == Heewɓe e annduɓe hannde ɓee kollitii iwdi aadaaji tuubgol Abgar tawa ko e binndi daartol. Walter Bauer wiyi lefol ngol winndaama tawa alaa ko woni e mum ngam semmbinde jokkondiral fedde, ortodoksi, e doggol nulaaɓe e dow skismatik en seernaaɓe.[23] Kono tan, iwdiiji keewɗi ceertuɗi, anndaaɗi jokkondirtaako e woɗɓe, mbiyi njiyii ɓataakeeji ɗii e nder defte binndaaɗe, ɗum noon haala makko ina sikkaa.[24] Yahrugol yeeso mawngol e nder ganndal e dow toɓɓere ndee waɗii[25] ina jeyaa heen firo Desreumaux e firo,[26] M. Illert mooɓondiral seedeeji binndaaɗi e lefol ngol,[27] e wiɗtooji laaɓtuɗi e miijooji iwdiiji ɗi Brock,[28] Griffirko[09][29] mbaɗi. Ko ɓuri heewde e annduɓe hannde ina mbiya faandaare winndooɓe e ƴeewooɓe binndanɗe ko faati e tuubgol Abgar, wonaano tan ko fayti e mahngo daartol Kerecee’en Edessa, ko jokkondire hakkunde ekkol e laamu, tuugiiɗe e miijooji politik e ekklesiyaaji Efrayim Siirinaajo[1]33. Kono tan, iwdi daartol ngol ina woɗɗi haa jooni,[33] hay so tawii daartol ngol no winndiraa nii ina wayi no ko luural teeminannde tataɓere caggal jibineede Iisaa, haa teeŋti noon e jaabawol Bardaisan.[31] Ɓataakeeji Abgar feewde e Tiberiyus Ɓataakeeji hakkunde Abgar V e laamɗo Room biyeteeɗo Tiberius kadi ina mbinndaa e nder daartol, yeru daartoowo Armeni biyeteeɗo Movses Khorenatsi, annduɓe hono Ilaria Ramelli mbiyata ko ɓuri heewde e ɗeen ɓataakeeji ko goongaaji tuugiiɗi e:[34] Ndee ɗoo golle ina wayi no ina reena geɗe ɓooyɗe no feewi, ko wayi no humpitooji jowitiiɗi e sehilaagal hakkunde Abgar, biyeteeɗo no feewi toparkhês mo Edessa, e prefekt Misra, e miijo am ina gasa tawa ko A. Avillius Flaccus, laamiiɗo Misra e hitaande 32 haa 38 caggal jibineede Iisaa—duuɓi tan Vitellius’en ko manndaa Fuɗnaange e AbTibe-d anndaa en no feewi sabu Filo, E nder Flaccum, 1-3; 25; 40; 116; 158. O jeyaa ko e sehilaaɓe Tiberius ɓurɓe tiiɗde; o jibinaa o mawni ko to Rome e ɓiɗɓe yumma makko Augustus, o heɓi laamu Misra, jeyi laamɗo oo, ina gasa tawa kadi o wallitii jokkondiral moƴƴal hakkunde Abgar e Tiberius ngal ina feeñi e binndanɗe maɓɓe. Ɓataake Abgar gadano feewde e Tiberius ina winndaa heen:[35] Abgar, laamcfo Armeni, e joom am Tiberius, laamcfo Roomnaaɓe, salminaango:— Micfo anndi alaa ko anndaa e mawcfo maa, kono, hono sehil maa, mido yicfi 6eydude anndude gecfe cfee e binndol. Yahuudiyankooɓe hoɗɓe e kantonuuji Palestiin mbarii Iisaa e leggal bardugal: Iisaa mo alaa bakkaat, Iisaa caggal golle moƴƴe keewɗe, kaawisaaji e kaawisaaji keewɗi mbaɗaama ngam moƴƴere maɓɓe, haa e ummital maayɓe. Hoto yejjit wonde ɗeeɗoo geɗe ngonaa batte doole neɗɗo maayɗo, kono ko batte Alla. E nder dumunna mo 6e 6oornii mo leggal bardugal, naange ni66i, leydi diwti, diwti; Kanko Iisaa, balɗe tati caggal ɗuum, ummiima e maayde, o feeñii e heewɓe. Jooni noon, e kala nokku, innde makko tan, nde almuɓɓe makko noddi, ina addana kaawisaaji ɓurɗi mawnude : ko kewi e hoore am koo, ko ɗum woni seede ɓurɗo laaɓtude. Jaagorgal maa august ina anndi gila jooni ko foti waɗeede e ko fayi arde e leñol yahuud en, baɗngol ndee bonannde; Jaagorgal maa ina anndi so tawii yamiroore fotaani yaltineede e nder winndere ndee fof ngam rewde Almasiihu hono Alla goonga oo. Kisal e cellal. Jaabawol Tiberius ngol ina winndaa heen : Tiberius, laamcfo Roomnaaɓe, feewde e Abgar, laamcfo Armeninaaɓe, salminaama:— Ɓataake maa moƴƴo oo janngaama e am, miɗo yiɗi yettude ma ummoraade e am. Hay so tawii en naniino yim6e heew6e ina kaala cfee gecfe, Pilaatu humpitiima en e dow laabi kaawisaaji Iisaa. O seedtinii en wonde caggal ummital makko e maayde, heewɓe njaɓii wonde ko o Alla. Ko ɗuum waɗi miin e hoore am kadi miɗo yiɗi waɗde ko njiɗ-ɗaa waɗde koo; kono, no woniri aada Roomnaaɓe nii, waasde jaɓde laamɗo tan e yamiroore joom mum, kono tan nde jaɓgol ngol yeewtaa, ƴeewtaama e nder senaa timmuɗo, miɗo eɓɓa haala kaa e senaa, ɓe njaɓaani ɗum e majjere, sikke alaa, sabu ko kamɓe ƴeewtaaki ɗum ko adii. Kono min njamirii kala mo Iisaa fotnoo, yo njaɓɓo mo e nder laamɓe. Min mbeltiima e maayde kala mo haali ko boni e Kerecee’en. Ko fayti e leñol yahuud en cuusngol leggal bardugal Iisaa, ngol, no nan-mi nii, woɗɗaani fotde leggal bardugal e maayde, fotnoo ko teddineede, fotnoo ko teddineede yimɓe — so mi woppii hare nde mbaɗdu-mi e Espaañ murtuɗo, maa mi ƴeewto haala kaa, mi waɗa yahuud en no haanirta nii. Ƴeew kadi Jaŋde Addai == Teskorɗe == Arab: أَبْجَر ٱلْخَامِس أُوكَامَا, e ɗemngal romaan: ʾAbǧar al-Ḫāmis ʾŪkāmā, [citation needed] Siiriya: ܐܒܓܪ ܚܡܝܫܝܐ ܐܡܝܫܐ Ḥmīšāyā ʾUkkāmā,[ciimtol ina haani] Armeni: Աբգար Ե Եդեսացի, e ɗemngal romaan: Abgar Hingerord Yedesatsi,[ciimtol ina haani] Gerek ɓooyɗo: Ἄβγαροgaed, Latin. == Tuugnorgal == eww3ixdax1kmqnb9nk74gvi3u4fuyj4 Katlin Barri 0 39834 163792 2026-04-14T15:26:33Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1295548212|Kathleen Barry]]" 163792 wikitext text/x-wiki '''Kathleen Barry''' (jibinaa ko 22 lewru Yarkomaa 1941) ko ganndo renndo Ameriknaajo, daraniiɗo rewɓe. Caggal nde o wiɗti e o yaltini defte ko faati e njulaagu hakkunde leyɗeele, o sosi fedde [[Ngenndiije Dentuɗe|Fedde Ngenndiije Dentuɗe]], wiyeteende Coalition contre le trafic des femmes (CATW). E hitaande 1985 o heɓi njeenaari Wonder Woman Foundation ngam ƴellitde golle makko e semmbinde rewɓe. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brandeis e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn State . == Golle == Deftere Barry adannde, Female Sexual Slavery (1979), addani winndere ndee kala anndude ko fayti e njulaagu aadee [1], nde firtaama e ɗemɗe jeegom. [2] Caggal makko e deftere makko wiyeteende Female Sexual Slavery, The Prostitution of Sexuality (1995) ina yeewta miijo « jaɓde » e nder haalaaji Ameriknaajo hannde oo, o joofniri ko « kala sifaa tooñannge ina jokki » rewrude e jaɓgol laaɓtungol fedde walla dental tooñannge ngal e huutoraade ɗum en. [3] [4] O jokki heen wonde normalisaasiyoŋ e jaɓgol njeenaari tuugiindi e hujjaaji jaɓgol njeenaari ina yejjita jojjanɗe aadee ɗe njurum waawaa jaɓeede. O hollitii wonde rewɓe, hono terɗe fedde tooñannge les njiimaandi baabiraaɓe, ina poti « jaɓde » huutoraade koye mum en e nder renndo, ko heewi e no marxist wiyrata nii, gollotooɓe ina poti gollondirde e tooñooɓe mum en, hono kapitaaliste en. [5] [6] [7] == Jaangirde == Barry ina jogii Ph.Ds ɗiɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley, gooto e ganndal renndo, gooto e jaŋde. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] tfuf6qilyouh4l2qpv0acm3u1ny20jp 163795 163792 2026-04-14T15:27:59Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1295548212|Kathleen Barry]]" 163795 wikitext text/x-wiki '''Kathleen Barry''' (jibinaa ko 22 lewru Yarkomaa 1941) ko ganndo renndo Ameriknaajo, daraniiɗo rewɓe. Caggal nde o wiɗti e o yaltini defte ko faati e njulaagu hakkunde leyɗeele, o sosi fedde [[Ngenndiije Dentuɗe|Fedde Ngenndiije Dentuɗe]], wiyeteende Coalition contre le trafic des femmes (CATW). E hitaande 1985 o heɓi njeenaari Wonder Woman Foundation ngam ƴellitde golle makko e semmbinde rewɓe. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brandeis e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn State . == Golle == Deftere Barry adannde, Female Sexual Slavery (1979), addani winndere ndee kala anndude ko fayti e njulaagu aadee [1], nde firtaama e ɗemɗe jeegom. [2] Caggal makko e deftere makko wiyeteende Female Sexual Slavery, The Prostitution of Sexuality (1995) ina yeewta miijo « jaɓde » e nder haalaaji Ameriknaajo hannde oo, o joofniri ko « kala sifaa tooñannge ina jokki » rewrude e jaɓgol laaɓtungol fedde walla dental tooñannge ngal e huutoraade ɗum en. [3] [4] O jokki heen wonde normalisaasiyoŋ e jaɓgol njeenaari tuugiindi e hujjaaji jaɓgol njeenaari ina yejjita jojjanɗe aadee ɗe njurum waawaa jaɓeede. O hollitii wonde rewɓe, hono terɗe fedde tooñannge les njiimaandi baabiraaɓe, ina poti « jaɓde » huutoraade koye mum en e nder renndo, ko heewi e no marxist wiyrata nii, gollotooɓe ina poti gollondirde e tooñooɓe mum en, hono kapitaaliste en. [5] [6] [7]<ref>"Kathleen Barry". Women’s Media Center. Retrieved July 11, 2019.</ref> == Jaangirde == Barry ina jogii Ph.Ds ɗiɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley, gooto e ganndal renndo, gooto e jaŋde. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] fv5itctlpch8qhtk5xutzl9i2xa1qrc 163798 163795 2026-04-14T15:28:40Z Sardeeq 14292 163798 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kathleen Barry''' (jibinaa ko 22 lewru Yarkomaa 1941) ko ganndo renndo Ameriknaajo, daraniiɗo rewɓe. Caggal nde o wiɗti e o yaltini defte ko faati e njulaagu hakkunde leyɗeele, o sosi fedde [[Ngenndiije Dentuɗe|Fedde Ngenndiije Dentuɗe]], wiyeteende Coalition contre le trafic des femmes (CATW). E hitaande 1985 o heɓi njeenaari Wonder Woman Foundation ngam ƴellitde golle makko e semmbinde rewɓe. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brandeis e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn State . == Golle == Deftere Barry adannde, Female Sexual Slavery (1979), addani winndere ndee kala anndude ko fayti e njulaagu aadee [1], nde firtaama e ɗemɗe jeegom. [2] Caggal makko e deftere makko wiyeteende Female Sexual Slavery, The Prostitution of Sexuality (1995) ina yeewta miijo « jaɓde » e nder haalaaji Ameriknaajo hannde oo, o joofniri ko « kala sifaa tooñannge ina jokki » rewrude e jaɓgol laaɓtungol fedde walla dental tooñannge ngal e huutoraade ɗum en. [3] [4] O jokki heen wonde normalisaasiyoŋ e jaɓgol njeenaari tuugiindi e hujjaaji jaɓgol njeenaari ina yejjita jojjanɗe aadee ɗe njurum waawaa jaɓeede. O hollitii wonde rewɓe, hono terɗe fedde tooñannge les njiimaandi baabiraaɓe, ina poti « jaɓde » huutoraade koye mum en e nder renndo, ko heewi e no marxist wiyrata nii, gollotooɓe ina poti gollondirde e tooñooɓe mum en, hono kapitaaliste en. [5] [6] [7]<ref>"Kathleen Barry". Women’s Media Center. Retrieved July 11, 2019.</ref> == Jaangirde == Barry ina jogii Ph.Ds ɗiɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley, gooto e ganndal renndo, gooto e jaŋde. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] is68lmf69tqaxcwzc8hbetblbiqkzq0 Moorish Bath (painting) 0 39835 163793 2026-04-14T15:26:45Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Bath Moor ko nate ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Léon Gérôme waɗi e hitaande 1870. Ina hollita heen dingiral e nder Bath Turki won ɗo e Fuɗnaange hakkundeejo, ina waɗi debbo ina gasa tawa ko Circassian e gardiiɗo Afriknaajo. Bath Moorish, ko ina wona hitaande 1877, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Rhode Island Natal ngal hollitaama e ñalɗi winndereeji 1873 baɗaaɗi to Vienne. Jooni noon, ko e nder mooɓondiral suudu pinal to Boston, nde heɓaa e hit..." 163793 wikitext text/x-wiki Bath Moor ko nate ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Léon Gérôme waɗi e hitaande 1870. Ina hollita heen dingiral e nder Bath Turki won ɗo e Fuɗnaange hakkundeejo, ina waɗi debbo ina gasa tawa ko Circassian e gardiiɗo Afriknaajo. Bath Moorish, ko ina wona hitaande 1877, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Rhode Island Natal ngal hollitaama e ñalɗi winndereeji 1873 baɗaaɗi to Vienne. Jooni noon, ko e nder mooɓondiral suudu pinal to Boston, nde heɓaa e hitaande 1924. Tappirde tuugniinde e natal ngal, ko winndiyanke biyeteeɗo Charles Courtry waɗi ɗum e hitaande 1874. E nder ballal makko e yahdu makko to Ejipt e hitaande 1868, Gérôme waɗii dille keewɗe e nder duuɓi capanɗe jeegom garooji ɗii, ko ɗum woni ko adii. Ɗee ndokki fartaŋŋe seerndude mbaadi ɓurndi eksootik e nude Academic aada. Goɗɗum ɓurɗam mawnude, nannduɗo e ɗuum, golle tiitooɗe Moorish Bath ina woni hannde e nder duɗal Rhode Island ngam ƴellitde diisnondiral. Tuugnorgal 6su8x5o73e8lbs4n7udxatz15777e0h 163794 163793 2026-04-14T15:27:46Z SUZYFATIMA 13856 163794 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bath Moor''' ko nate ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Léon Gérôme waɗi e hitaande 1870. Ina hollita heen dingiral e nder Bath Turki won ɗo e Fuɗnaange hakkundeejo, ina waɗi debbo ina gasa tawa ko Circassian e gardiiɗo Afriknaajo. Bath Moorish, ko ina wona hitaande 1877, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Rhode Island Natal ngal hollitaama e ñalɗi winndereeji 1873 baɗaaɗi to Vienne. Jooni noon, ko e nder mooɓondiral suudu pinal to Boston, nde heɓaa e hitaande 1924. Tappirde tuugniinde e natal ngal, ko winndiyanke biyeteeɗo Charles Courtry waɗi ɗum e hitaande 1874. E nder ballal makko e yahdu makko to Ejipt e hitaande 1868, Gérôme waɗii dille keewɗe e nder duuɓi capanɗe jeegom garooji ɗii, ko ɗum woni ko adii. Ɗee ndokki fartaŋŋe seerndude mbaadi ɓurndi eksootik e nude Academic aada. Goɗɗum ɓurɗam mawnude, nannduɗo e ɗuum, golle tiitooɗe Moorish Bath ina woni hannde e nder duɗal Rhode Island ngam ƴellitde diisnondiral. == Tuugnorgal == 46hgocwnwlveb53a5gs50wyn8sb3k91 163799 163794 2026-04-14T15:32:58Z SUZYFATIMA 13856 163799 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bath Moor''' ko nate ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Léon Gérôme waɗi e hitaande 1870. Ina hollita heen dingiral e nder Bath Turki won ɗo e Fuɗnaange hakkundeejo, ina waɗi debbo ina gasa tawa ko Circassian e gardiiɗo Afriknaajo. Bath Moorish, ko ina wona hitaande 1877, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Rhode Island Natal ngal hollitaama e ñalɗi winndereeji 1873 baɗaaɗi to Vienne. Jooni noon, ko e nder mooɓondiral suudu pinal to Boston, nde heɓaa e hitaande 1924. Tappirde tuugniinde e natal ngal, ko winndiyanke biyeteeɗo Charles Courtry waɗi ɗum e hitaande 1874. E nder ballal makko e yahdu makko to Ejipt e hitaande 1868, Gérôme waɗii dille keewɗe e nder duuɓi capanɗe jeegom garooji ɗii, ko ɗum woni ko adii. Ɗee ndokki fartaŋŋe seerndude mbaadi ɓurndi eksootik e nude Academic aada. Goɗɗum ɓurɗam mawnude, nannduɗo e ɗuum, golle tiitooɗe Moorish Bath ina woni hannde e nder duɗal Rhode Island ngam ƴellitde diisnondiral.<ref>Fracos p.158</ref><ref>https://collections.mfa.org/objects/32124</ref><ref>https://collections.mfa.org/objects/32124</ref><ref>https://www.britishmuseum.org/collection/object/P_1879-0614-634</ref><ref>Slimmon & Singsen p.148</ref> == Tuugnorgal == <references /> f5nc6t4582ar38iz1i7mebro1axiugh Abibon 0 39836 163796 2026-04-14T15:28:11Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Abibon''' (fl. teeminannde 1ɓiire caggal Iisaa), ganndiraaɗo kadi Abibas, ko ɓiy Gamaliyel, jannginoowo Pool nulaaɗo. Kanko e baaba makko ɓe njiytiraa ko seniiɓe e nder Egliis Katolik e Ortodoks Fuɗnaange. Yiytude ƴiiƴam maɓɓe ina mawninee ñalnde 3 lewru nduu.<ref>{{cite web|title=Saint of the Day – 3 August – The Finding of the Relics of St Stephen, Protomartyr.|url=https://anastpaul.com/2022/08/03/saint-of-the-day-3-august-the-finding-of-the-relics-o..." 163796 wikitext text/x-wiki '''Abibon''' (fl. teeminannde 1ɓiire caggal Iisaa), ganndiraaɗo kadi Abibas, ko ɓiy Gamaliyel, jannginoowo Pool nulaaɗo. Kanko e baaba makko ɓe njiytiraa ko seniiɓe e nder Egliis Katolik e Ortodoks Fuɗnaange. Yiytude ƴiiƴam maɓɓe ina mawninee ñalnde 3 lewru nduu.<ref>{{cite web|title=Saint of the Day – 3 August – The Finding of the Relics of St Stephen, Protomartyr.|url=https://anastpaul.com/2022/08/03/saint-of-the-day-3-august-the-finding-of-the-relics-of-st-stephen-protomartyr/|website=Ana St Paul|language=en|date=3 August 2022}}</ref>Ñalɗi ciftorgol goɗɗi ina mbaɗee e teddungal maɓɓe e nder diiwaan ; yeru ñalnde 2 desaambar ina mawninee haa teeŋti to Pisa. == Ngendam == Ko heewi anndaaka e nguurndam Abibon. Ko kanko woni ɓiy Gamaliyel ɗiɗaɓo, mawɗo terɗe Sanhedrin e fuɗɗoode teeminannde adannde. Won e binndanɗe ina mbiya wonde o lootaama e baaba makko e miñiiko Nikodemus.[2] Caggal nde o lootaa e bannge baaba makko o maayi e duuɓi capanɗe ɗiɗi e sabaabuuji naftooji.<ref>{{cite web|title=Saint of the Day – 3 August – The Finding of the Relics of St Stephen, Protomartyr.|url=https://anastpaul.com/2022/08/03/saint-of-the-day-3-august-the-finding-of-the-relics-of-st-stephen-protomartyr/|website=Ana St Paul|language=en|date=3 August 2022}}</ref> == Relikuuji == E hitaande 415, ɓanndu Abibon tawaama e sara ɓalli Saint Stephen, Nikodemus e baaba mum to Kapergamela, wuro ngo kilooji capanɗe ɗiɗi (20) to Urusaliima.<ref>Paton James Gloag, ''A Critical and Exegetical Commentary on The Acts of the Apostles'', Volume 1, page 191, citing Photius, ''Cod. 171'' (Edinburgh: T & T Clark, 1870).</ref><ref>Paton James Gloag, ''A Critical and Exegetical Commentary on The Acts of the Apostles'', Volume 1, page 191, citing Photius, ''Cod. 171'' (Edinburgh: T & T Clark, 1870).</ref> ag2o50nmy61i5x7iwx6avm2jb4z74zf 163797 163796 2026-04-14T15:28:26Z Isa Oumar 9821 163797 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Abibon''' (fl. teeminannde 1ɓiire caggal Iisaa), ganndiraaɗo kadi Abibas, ko ɓiy Gamaliyel, jannginoowo Pool nulaaɗo. Kanko e baaba makko ɓe njiytiraa ko seniiɓe e nder Egliis Katolik e Ortodoks Fuɗnaange. Yiytude ƴiiƴam maɓɓe ina mawninee ñalnde 3 lewru nduu.<ref>{{cite web|title=Saint of the Day – 3 August – The Finding of the Relics of St Stephen, Protomartyr.|url=https://anastpaul.com/2022/08/03/saint-of-the-day-3-august-the-finding-of-the-relics-of-st-stephen-protomartyr/|website=Ana St Paul|language=en|date=3 August 2022}}</ref>Ñalɗi ciftorgol goɗɗi ina mbaɗee e teddungal maɓɓe e nder diiwaan ; yeru ñalnde 2 desaambar ina mawninee haa teeŋti to Pisa. == Ngendam == Ko heewi anndaaka e nguurndam Abibon. Ko kanko woni ɓiy Gamaliyel ɗiɗaɓo, mawɗo terɗe Sanhedrin e fuɗɗoode teeminannde adannde. Won e binndanɗe ina mbiya wonde o lootaama e baaba makko e miñiiko Nikodemus.[2] Caggal nde o lootaa e bannge baaba makko o maayi e duuɓi capanɗe ɗiɗi e sabaabuuji naftooji.<ref>{{cite web|title=Saint of the Day – 3 August – The Finding of the Relics of St Stephen, Protomartyr.|url=https://anastpaul.com/2022/08/03/saint-of-the-day-3-august-the-finding-of-the-relics-of-st-stephen-protomartyr/|website=Ana St Paul|language=en|date=3 August 2022}}</ref> == Relikuuji == E hitaande 415, ɓanndu Abibon tawaama e sara ɓalli Saint Stephen, Nikodemus e baaba mum to Kapergamela, wuro ngo kilooji capanɗe ɗiɗi (20) to Urusaliima.<ref>Paton James Gloag, ''A Critical and Exegetical Commentary on The Acts of the Apostles'', Volume 1, page 191, citing Photius, ''Cod. 171'' (Edinburgh: T & T Clark, 1870).</ref><ref>Paton James Gloag, ''A Critical and Exegetical Commentary on The Acts of the Apostles'', Volume 1, page 191, citing Photius, ''Cod. 171'' (Edinburgh: T & T Clark, 1870).</ref> phfudj8qwxkk79i3t9lk9jqo8lqm6fs Emili Barringer 0 39837 163800 2026-04-14T15:33:54Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347994510|Emily Barringer]]" 163800 wikitext text/x-wiki '''Emily Dunning Barringer''' (27 suwee 1876 - 8 abriil 1961) ko debbo gadano e winndere ndee, seppo ambulance, debbo gadano heɓde hoɗorde seppo. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Emily Dunning jibinaa ko to Scarsdale, to New York, ñalnde 27 suwee 1876. Galle New York jom jawdi en, yani e caɗeele nde o heɓi duuɓi sappo, baaba makko ummii Orop ngam etaade heɓtude jawdi mum, o acci yumma makko e sukaaɓe njoyo. Nde sehil yumma Dunning gooto, mo anniya mum moƴƴi, wiyi wonde suka debbo oo ina waawi wonde jannginoowo milliner, yumma mum wiyi "ɗum ko ɗum safrirta naamnal ngal. Aɗa yaha duɗal jaaɓi haaɗtirde." Doktoor Mary Corinna Putnam Jacobi, sehil galle oo, wasiyiima yo o waɗtu jaŋde makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell, kaaw makko, hono Henry W. Sage, sosɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell, jaɓi yoɓde mo njoɓdi jaŋde makko. Sehilaaɓe galle woɗɓe kadi mballitii e njoɓdi. Emily Dunning heɓi bak mum e hitaande 1897, felliti yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara to suudu safrirdu New York. E hitaande makko ɗiɗmere toon, duɗal ngal hawritii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell kesal to bannge safaara. Hay so tawii o dañii dipolom makko to bannge safaara e hitaande 1901, o dañii kadi tolno ɗiɗaɓo ɓurɗo toowde e ekzamin keɓoowo jaŋde, opitaal Gouverneur to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] salii rokkude mo stage. Hitaande rewtunde ndee o ɗaɓɓiri kadi, oo sahaa e ballal yimɓe politik e diine, opitaal oo jaɓi mo—debbo gadano jaɓaaɗo ngam heblude jaŋde seppo caggal jaŋde e nder golle opitaal. [[File:EmilyDunningBarringerGraduation1901.jpg|right|thumb|Barringer e hitaande 1901 nde o heɓi jaŋde makko]] == Hoɗorde == [[File:Emily_Dunning_Barringer_(The_Biographical_Cyclopaedia_of_American_Women,_1925).png|left|thumb|Emily Dunning Barringer ko hoɗnooɗo e opitaal guwerneer to wuro New York]] "Hoɗɓe e Barringer safrooɓe ɓee ndokki mo golle caɗtuɗe "on call" e golle ward, ɓe mbonni mo e laabi goɗɗi", e wiyde lowre internet defterdu safaara ngenndiiru. O winndi ko fayti e ňawu nguu e nder deftere makko, nde "hollitta nafoore ballal ummoraade e jannginooɓe, ɓesngu, sehilaaɓe, gollotooɓe safrooɓe, e renndo." Ko o gooto e safrooɓe rewɓe adanɓe e nder renndo makko, gargol makko ina hawri e cukaagu e hakkillaaji jaayɗe nokku oo. O resii banndiiko cafroowo biyeteeɗo Benjamin Barringer ñalnde o timmini hoɗorde makko e hitaande 1904. Ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo, Benjamin Lang Barringer e Velona Barringer Steever. E nder wolde adunaare adannde, o woniino cukko hooreejo Goomu golle wolde e nder opitaaluuji rewɓe Amerik to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe Safrooɓe (caggal ɗuum Fedde Rewɓe Safrooɓe Amerik ) o ardii kampaañ ngam mooftude kaalis ngam neldude ambulanceeji to Orop. == Caggal golle == Caggal wolde adunaare adannde, Barringer golliima e opitaaluuji keewɗi to New York, ina jeyaa heen opitaal poliklinik New York, opitaal rewɓe e sukaaɓe New York, opitaal Kingston Avenue to Brooklyn, e opitaal jibinannde Margaret Hague. O woni ko e janngude e safrude ñawuuji mborosaaji, o joginoo kadi golle ardorde e nder ɗeen opitaaluuji keewɗi. Barringer ko daraniiɗo suɓaade rewɓe, o golliima ngam moƴƴinde jaŋde safaara wonande rewɓe, cellal renndo, e moƴƴitingol safaara rewɓe nanngaaɓe. Ko kanko wonnoo hooreejo Fedde Rewɓe Safrooɓe Amerik e hitaande 1942. Ko kanko woni hooreejo Goomu golle wolde fedde ndee, o yuɓɓini opitaal rewɓe Amerik to Orop, toppitiiɗo safaara e seppooji e nder wolde e caggal wolde. [1] E wolde adunaare ɗimmere, Barringer ina ɗaɓɓi nde Korse Reserwo Safrooɓe Konu (Armée Médicale) yamirta safrooɓe rewɓe. Tiɗnaare Barringer ngam ƴellitde ɗum addani Kongres ƴettude kuulal Sparkman e hitaande 1943, ngal addani rewɓe waawde wonde ofiseeji e nder konu toppitiingu safaara, kam e nder konu ndiyam e cellal renndo. Caggal ɗuum o hoɗi ko to Darien e to Kanaan keso, to Konnektikut. O sankii ko to galle ɓiyiiko biyeteeɗo Benjamin to New Milford ñalnde 8 abriil 1961. O nasti nder suudu mawndu rewɓe Connecticut nder hitaande 2000. Taariiha maako, ''Bowery to Bellevue: Dabare debbo arandeejo mo New York, o waɗi fijirde'' nder fijirde 1952, ''Bojel ɓaleejo'', mo MGM waɗi. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 6t5otop66hq9329tfmwzcsp4k5dhjsp 163801 163800 2026-04-14T15:35:21Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347994510|Emily Barringer]]" 163801 wikitext text/x-wiki '''Emily Dunning Barringer''' (27 suwee 1876 - 8 abriil 1961) ko debbo gadano e winndere ndee, seppo ambulance, debbo gadano heɓde hoɗorde seppo. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Emily Dunning jibinaa ko to Scarsdale, to New York, ñalnde 27 suwee 1876. Galle New York jom jawdi en, yani e caɗeele nde o heɓi duuɓi sappo, baaba makko ummii Orop ngam etaade heɓtude jawdi mum, o acci yumma makko e sukaaɓe njoyo. Nde sehil yumma Dunning gooto, mo anniya mum moƴƴi, wiyi wonde suka debbo oo ina waawi wonde jannginoowo milliner, yumma mum wiyi "ɗum ko ɗum safrirta naamnal ngal. Aɗa yaha duɗal jaaɓi haaɗtirde." Doktoor Mary Corinna Putnam Jacobi, sehil galle oo, wasiyiima yo o waɗtu jaŋde makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell, kaaw makko, hono Henry W. Sage, sosɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell, jaɓi yoɓde mo njoɓdi jaŋde makko. Sehilaaɓe galle woɗɓe kadi mballitii e njoɓdi. Emily Dunning heɓi bak mum e hitaande 1897, felliti yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara to suudu safrirdu New York. E hitaande makko ɗiɗmere toon, duɗal ngal hawritii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell kesal to bannge safaara. Hay so tawii o dañii dipolom makko to bannge safaara e hitaande 1901, o dañii kadi tolno ɗiɗaɓo ɓurɗo toowde e ekzamin keɓoowo jaŋde, opitaal Gouverneur to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] salii rokkude mo stage. Hitaande rewtunde ndee o ɗaɓɓiri kadi, oo sahaa e ballal yimɓe politik e diine, opitaal oo jaɓi mo—debbo gadano jaɓaaɗo ngam heblude jaŋde seppo caggal jaŋde e nder golle opitaal. [[File:EmilyDunningBarringerGraduation1901.jpg|right|thumb|Barringer e hitaande 1901 nde o heɓi jaŋde makko]] == Hoɗorde == [[File:Emily_Dunning_Barringer_(The_Biographical_Cyclopaedia_of_American_Women,_1925).png|left|thumb|Emily Dunning Barringer ko hoɗnooɗo e opitaal guwerneer to wuro New York]] "Hoɗɓe e Barringer safrooɓe ɓee ndokki mo golle caɗtuɗe "on call" e golle ward, ɓe mbonni mo e laabi goɗɗi", e wiyde lowre internet defterdu safaara ngenndiiru. O winndi ko fayti e ňawu nguu e nder deftere makko, nde "hollitta nafoore ballal ummoraade e jannginooɓe, ɓesngu, sehilaaɓe, gollotooɓe safrooɓe, e renndo." Ko o gooto e safrooɓe rewɓe adanɓe e nder renndo makko, gargol makko ina hawri e cukaagu e hakkillaaji jaayɗe nokku oo. <ref>Lee, Erma Conkling, ed. (1925). The Biographical Cyclopaedia of American Women. Vol. II. New York: The Franklin W. Lee Publishing Corporation. p. 15. Retrieved September 21, 2025 – via Internet Archive.</ref> O resii banndiiko cafroowo biyeteeɗo Benjamin Barringer ñalnde o timmini hoɗorde makko e hitaande 1904. Ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo, Benjamin Lang Barringer e Velona Barringer Steever. E nder wolde adunaare adannde, o woniino cukko hooreejo Goomu golle wolde e nder opitaaluuji rewɓe Amerik to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe Safrooɓe (caggal ɗuum Fedde Rewɓe Safrooɓe Amerik ) o ardii kampaañ ngam mooftude kaalis ngam neldude ambulanceeji to Orop. == Caggal golle == Caggal wolde adunaare adannde, Barringer golliima e opitaaluuji keewɗi to New York, ina jeyaa heen opitaal poliklinik New York, opitaal rewɓe e sukaaɓe New York, opitaal Kingston Avenue to Brooklyn, e opitaal jibinannde Margaret Hague. O woni ko e janngude e safrude ñawuuji mborosaaji, o joginoo kadi golle ardorde e nder ɗeen opitaaluuji keewɗi. Barringer ko daraniiɗo suɓaade rewɓe, o golliima ngam moƴƴinde jaŋde safaara wonande rewɓe, cellal renndo, e moƴƴitingol safaara rewɓe nanngaaɓe. Ko kanko wonnoo hooreejo Fedde Rewɓe Safrooɓe Amerik e hitaande 1942. Ko kanko woni hooreejo Goomu golle wolde fedde ndee, o yuɓɓini opitaal rewɓe Amerik to Orop, toppitiiɗo safaara e seppooji e nder wolde e caggal wolde. [1] E wolde adunaare ɗimmere, Barringer ina ɗaɓɓi nde Korse Reserwo Safrooɓe Konu (Armée Médicale) yamirta safrooɓe rewɓe. Tiɗnaare Barringer ngam ƴellitde ɗum addani Kongres ƴettude kuulal Sparkman e hitaande 1943, ngal addani rewɓe waawde wonde ofiseeji e nder konu toppitiingu safaara, kam e nder konu ndiyam e cellal renndo. Caggal ɗuum o hoɗi ko to Darien e to Kanaan keso, to Konnektikut. O sankii ko to galle ɓiyiiko biyeteeɗo Benjamin to New Milford ñalnde 8 abriil 1961. O nasti nder suudu mawndu rewɓe Connecticut nder hitaande 2000. Taariiha maako, ''Bowery to Bellevue: Dabare debbo arandeejo mo New York, o waɗi fijirde'' nder fijirde 1952, ''Bojel ɓaleejo'', mo MGM waɗi. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] lso1k1zaftddfwqhdyffl5k5hsk90kn 163802 163801 2026-04-14T15:35:43Z Sardeeq 14292 163802 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Emily Dunning Barringer''' (27 suwee 1876 - 8 abriil 1961) ko debbo gadano e winndere ndee, seppo ambulance, debbo gadano heɓde hoɗorde seppo. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Emily Dunning jibinaa ko to Scarsdale, to New York, ñalnde 27 suwee 1876. Galle New York jom jawdi en, yani e caɗeele nde o heɓi duuɓi sappo, baaba makko ummii Orop ngam etaade heɓtude jawdi mum, o acci yumma makko e sukaaɓe njoyo. Nde sehil yumma Dunning gooto, mo anniya mum moƴƴi, wiyi wonde suka debbo oo ina waawi wonde jannginoowo milliner, yumma mum wiyi "ɗum ko ɗum safrirta naamnal ngal. Aɗa yaha duɗal jaaɓi haaɗtirde." Doktoor Mary Corinna Putnam Jacobi, sehil galle oo, wasiyiima yo o waɗtu jaŋde makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell, kaaw makko, hono Henry W. Sage, sosɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell, jaɓi yoɓde mo njoɓdi jaŋde makko. Sehilaaɓe galle woɗɓe kadi mballitii e njoɓdi. Emily Dunning heɓi bak mum e hitaande 1897, felliti yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara to suudu safrirdu New York. E hitaande makko ɗiɗmere toon, duɗal ngal hawritii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell kesal to bannge safaara. Hay so tawii o dañii dipolom makko to bannge safaara e hitaande 1901, o dañii kadi tolno ɗiɗaɓo ɓurɗo toowde e ekzamin keɓoowo jaŋde, opitaal Gouverneur to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] salii rokkude mo stage. Hitaande rewtunde ndee o ɗaɓɓiri kadi, oo sahaa e ballal yimɓe politik e diine, opitaal oo jaɓi mo—debbo gadano jaɓaaɗo ngam heblude jaŋde seppo caggal jaŋde e nder golle opitaal. [[File:EmilyDunningBarringerGraduation1901.jpg|right|thumb|Barringer e hitaande 1901 nde o heɓi jaŋde makko]] == Hoɗorde == [[File:Emily_Dunning_Barringer_(The_Biographical_Cyclopaedia_of_American_Women,_1925).png|left|thumb|Emily Dunning Barringer ko hoɗnooɗo e opitaal guwerneer to wuro New York]] "Hoɗɓe e Barringer safrooɓe ɓee ndokki mo golle caɗtuɗe "on call" e golle ward, ɓe mbonni mo e laabi goɗɗi", e wiyde lowre internet defterdu safaara ngenndiiru. O winndi ko fayti e ňawu nguu e nder deftere makko, nde "hollitta nafoore ballal ummoraade e jannginooɓe, ɓesngu, sehilaaɓe, gollotooɓe safrooɓe, e renndo." Ko o gooto e safrooɓe rewɓe adanɓe e nder renndo makko, gargol makko ina hawri e cukaagu e hakkillaaji jaayɗe nokku oo. <ref>Lee, Erma Conkling, ed. (1925). The Biographical Cyclopaedia of American Women. Vol. II. New York: The Franklin W. Lee Publishing Corporation. p. 15. Retrieved September 21, 2025 – via Internet Archive.</ref> O resii banndiiko cafroowo biyeteeɗo Benjamin Barringer ñalnde o timmini hoɗorde makko e hitaande 1904. Ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo, Benjamin Lang Barringer e Velona Barringer Steever. E nder wolde adunaare adannde, o woniino cukko hooreejo Goomu golle wolde e nder opitaaluuji rewɓe Amerik to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe Safrooɓe (caggal ɗuum Fedde Rewɓe Safrooɓe Amerik ) o ardii kampaañ ngam mooftude kaalis ngam neldude ambulanceeji to Orop. == Caggal golle == Caggal wolde adunaare adannde, Barringer golliima e opitaaluuji keewɗi to New York, ina jeyaa heen opitaal poliklinik New York, opitaal rewɓe e sukaaɓe New York, opitaal Kingston Avenue to Brooklyn, e opitaal jibinannde Margaret Hague. O woni ko e janngude e safrude ñawuuji mborosaaji, o joginoo kadi golle ardorde e nder ɗeen opitaaluuji keewɗi. Barringer ko daraniiɗo suɓaade rewɓe, o golliima ngam moƴƴinde jaŋde safaara wonande rewɓe, cellal renndo, e moƴƴitingol safaara rewɓe nanngaaɓe. Ko kanko wonnoo hooreejo Fedde Rewɓe Safrooɓe Amerik e hitaande 1942. Ko kanko woni hooreejo Goomu golle wolde fedde ndee, o yuɓɓini opitaal rewɓe Amerik to Orop, toppitiiɗo safaara e seppooji e nder wolde e caggal wolde. [1] E wolde adunaare ɗimmere, Barringer ina ɗaɓɓi nde Korse Reserwo Safrooɓe Konu (Armée Médicale) yamirta safrooɓe rewɓe. Tiɗnaare Barringer ngam ƴellitde ɗum addani Kongres ƴettude kuulal Sparkman e hitaande 1943, ngal addani rewɓe waawde wonde ofiseeji e nder konu toppitiingu safaara, kam e nder konu ndiyam e cellal renndo. Caggal ɗuum o hoɗi ko to Darien e to Kanaan keso, to Konnektikut. O sankii ko to galle ɓiyiiko biyeteeɗo Benjamin to New Milford ñalnde 8 abriil 1961. O nasti nder suudu mawndu rewɓe Connecticut nder hitaande 2000. Taariiha maako, ''Bowery to Bellevue: Dabare debbo arandeejo mo New York, o waɗi fijirde'' nder fijirde 1952, ''Bojel ɓaleejo'', mo MGM waɗi. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] eflgilmpxufg5w3jnof5tvgky1pv5rv Aline Barnsdal 0 39838 163803 2026-04-14T15:40:03Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1335870857|Aline Barnsdall]]" 163803 wikitext text/x-wiki '''Louise Aline Barnsdall''' (1 abriil 1882 – 18 desaambar 1946) ko ronooɓe petroŋ Ameriknaajo, ɓurɗo anndeede ko kiliyan Frank Lloyd Wright ngam galle Hollyhock to Los Angeles, jooni ko caka nokku naalankaagal wuro ngoo . == Nguurndam == Barnsdall jibinaa ko to wuro Bradford, to Pensilvani, ko ɓiy petroŋ biyeteeɗo Teodor Newton Barnsdall. TN Barnsdall e baaba mum, mawniiko Aline, ko adii fof ko tawtoraaɓe e doggol petroŋ Pennsylvanie e darorɗe kitaale 1850. Gila e fuɗɗoode leslesre, galle oo mooftii jawdi fotde 15 000 000 dolaar, tawi ina joginoo leydi mawndi to Oklahoma e Kaliforni. Nde o woni suka debbo, Barnsdall ina yahra e baaba mum e Orop, ina ƴellita nafoore mum e feminism e sababuuji radikal. E hitaande 1913 o woni ko e waɗde pijirlooji jarriborɗi to Chicago. O siftinaama e deftere Emma Goldman wiyeteende ''Living My Life,'' ko sehil makko ɓadiiɗo, binnduɗo seedantaagal 5000 dolaar ngam weeɓtinde riiwtude Goldman to leydi Riisi. E lewru feebariyee 1917, baaba makko sankii, o woppi feccere e jawdi Sosiyetee petroŋ Barnsdall. Won e limtooji o heɓi miliyoŋaaji tati dolaar. Ñalnde 19 lewru bowte hitaande 1917, o wonti yumma mo resndaaka, ko suɓngo mbonngo e oon sahaa. Ɓiyiiko debbo jibinaa ko to Seattle, o ƴetti innde yumma makko, o anndiranoo ko "Sugartop". Kadi e hitaande 1917 o waɗii sahaa e nder dingiral tokosal Los Angeles, o gollodii e suka biyeteeɗo Norman Bel Geddes ngam wonde diisneteeɗo dingiral. [[File:Betty_Barnsdall_in_front_of_the_Hollyhock_House_-_Los_Angeles,_c.1922.png|right|thumb|Betty Barnsdall yeeso galle Hollihook, c. 1922]] O hoosi Frank Lloyd Wright ngam waɗugo suudu maako bee "ummatoore fijirde yahrude yeeso" nde laaɓaani. Ndeeɗoo komisiyoŋ wonti galle Hollyhock maantinɗo . Barnsdall soodi nokku oo ko 35-acre (140,000 m Jeyi Olive Hill e hitaande 1919. Peewnugol ngol fuɗɗii ko e hitaande 1919 jokki haa o riiwi Wright e hitaande 1921. Ko famɗi fof ɗoon e ɗoon, o fuɗɗii peeje ngam rokkude ɗum. Koolondiral yaajngal hakkunde Barnsdall e Wright e ɗii duuɓi ina hollita jokkondire tiiɗɗe, yurmeende. Kono, e joofnirde, o ɓeydii weltaade no feewi e ŋakkeende golle e ŋakkeende njoɓdi. Goɗɗum ko juuti e Olive Hill ko alluuje jeewte Barnsdall ngam jannginde Angelanaaɓe ko fayti e haala Thomas Mooney, e kanndidaagal Upton Sinclair ngam wonde guwerneer Kaliforni, e sabaabuuji makko goɗɗi. O woniino doole ardotooɗe e balloowo kaalis teeŋtuɗo wonande Hollywood Bowl, kadi ko o balloowo mahooɓe Richard Neutra, Rudolph Schindler, e fotoowo biyeteeɗo Edmund Teske e woɗɓe. Haa e kitaale 1930 haa 1940, o jokki e hoɗde e Olive Hill. O maayi ko e hitaande 1946. == Tuugnorgal == ackzxm9mwlgxv0u7si6z7rxyakdzelw 163804 163803 2026-04-14T15:41:54Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1335870857|Aline Barnsdall]]" 163804 wikitext text/x-wiki '''Louise Aline Barnsdall''' (1 abriil 1882 – 18 desaambar 1946) ko ronooɓe petroŋ Ameriknaajo, ɓurɗo anndeede ko kiliyan Frank Lloyd Wright ngam galle Hollyhock to Los Angeles, jooni ko caka nokku naalankaagal wuro ngoo . == Nguurndam == Barnsdall jibinaa ko to wuro Bradford, to Pensilvani, ko ɓiy petroŋ biyeteeɗo Teodor Newton Barnsdall. TN Barnsdall e baaba mum, mawniiko Aline, ko adii fof ko tawtoraaɓe e doggol petroŋ Pennsylvanie e darorɗe kitaale 1850. Gila e fuɗɗoode leslesre, galle oo mooftii jawdi fotde 15 000 000 dolaar, tawi ina joginoo leydi mawndi to Oklahoma e Kaliforni. Nde o woni suka debbo, Barnsdall ina yahra e baaba mum e Orop, ina ƴellita nafoore mum e feminism e sababuuji radikal. E hitaande 1913 o woni ko e waɗde pijirlooji jarriborɗi to Chicago. O siftinaama e deftere Emma Goldman wiyeteende ''Living My Life,'' ko sehil makko ɓadiiɗo, binnduɗo seedantaagal 5000 dolaar ngam weeɓtinde riiwtude Goldman to leydi Riisi. <ref>''New York Times'' obituary of T.N. Barnsdall, February 28, 1917</ref> E lewru feebariyee 1917, baaba makko sankii, o woppi feccere e jawdi Sosiyetee petroŋ Barnsdall. Won e limtooji o heɓi miliyoŋaaji tati dolaar. Ñalnde 19 lewru bowte hitaande 1917, o wonti yumma mo resndaaka, ko suɓngo mbonngo e oon sahaa. Ɓiyiiko debbo jibinaa ko to Seattle, o ƴetti innde yumma makko, o anndiranoo ko "Sugartop". Kadi e hitaande 1917 o waɗii sahaa e nder dingiral tokosal Los Angeles, o gollodii e suka biyeteeɗo Norman Bel Geddes ngam wonde diisneteeɗo dingiral. [[File:Betty_Barnsdall_in_front_of_the_Hollyhock_House_-_Los_Angeles,_c.1922.png|right|thumb|Betty Barnsdall yeeso galle Hollihook, c. 1922]] O hoosi Frank Lloyd Wright ngam waɗugo suudu maako bee "ummatoore fijirde yahrude yeeso" nde laaɓaani. Ndeeɗoo komisiyoŋ wonti galle Hollyhock maantinɗo . Barnsdall soodi nokku oo ko 35-acre (140,000 m Jeyi Olive Hill e hitaande 1919. Peewnugol ngol fuɗɗii ko e hitaande 1919 jokki haa o riiwi Wright e hitaande 1921. Ko famɗi fof ɗoon e ɗoon, o fuɗɗii peeje ngam rokkude ɗum. Koolondiral yaajngal hakkunde Barnsdall e Wright e ɗii duuɓi ina hollita jokkondire tiiɗɗe, yurmeende. Kono, e joofnirde, o ɓeydii weltaade no feewi e ŋakkeende golle e ŋakkeende njoɓdi. <ref>Michael Wallis, ''Oil Man''</ref> Goɗɗum ko juuti e Olive Hill ko alluuje jeewte Barnsdall ngam jannginde Angelanaaɓe ko fayti e haala Thomas Mooney, e kanndidaagal Upton Sinclair ngam wonde guwerneer Kaliforni, e sabaabuuji makko goɗɗi. O woniino doole ardotooɗe e balloowo kaalis teeŋtuɗo wonande Hollywood Bowl, kadi ko o balloowo mahooɓe Richard Neutra, Rudolph Schindler, e fotoowo biyeteeɗo Edmund Teske e woɗɓe. Haa e kitaale 1930 haa 1940, o jokki e hoɗde e Olive Hill. O maayi ko e hitaande 1946. == Tuugnorgal == 096lki4di0gegc8u8m3lwvrv6dfyiu8 163805 163804 2026-04-14T15:42:13Z Sardeeq 14292 163805 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Louise Aline Barnsdall''' (1 abriil 1882 – 18 desaambar 1946) ko ronooɓe petroŋ Ameriknaajo, ɓurɗo anndeede ko kiliyan Frank Lloyd Wright ngam galle Hollyhock to Los Angeles, jooni ko caka nokku naalankaagal wuro ngoo . == Nguurndam == Barnsdall jibinaa ko to wuro Bradford, to Pensilvani, ko ɓiy petroŋ biyeteeɗo Teodor Newton Barnsdall. TN Barnsdall e baaba mum, mawniiko Aline, ko adii fof ko tawtoraaɓe e doggol petroŋ Pennsylvanie e darorɗe kitaale 1850. Gila e fuɗɗoode leslesre, galle oo mooftii jawdi fotde 15 000 000 dolaar, tawi ina joginoo leydi mawndi to Oklahoma e Kaliforni. Nde o woni suka debbo, Barnsdall ina yahra e baaba mum e Orop, ina ƴellita nafoore mum e feminism e sababuuji radikal. E hitaande 1913 o woni ko e waɗde pijirlooji jarriborɗi to Chicago. O siftinaama e deftere Emma Goldman wiyeteende ''Living My Life,'' ko sehil makko ɓadiiɗo, binnduɗo seedantaagal 5000 dolaar ngam weeɓtinde riiwtude Goldman to leydi Riisi. <ref>''New York Times'' obituary of T.N. Barnsdall, February 28, 1917</ref> E lewru feebariyee 1917, baaba makko sankii, o woppi feccere e jawdi Sosiyetee petroŋ Barnsdall. Won e limtooji o heɓi miliyoŋaaji tati dolaar. Ñalnde 19 lewru bowte hitaande 1917, o wonti yumma mo resndaaka, ko suɓngo mbonngo e oon sahaa. Ɓiyiiko debbo jibinaa ko to Seattle, o ƴetti innde yumma makko, o anndiranoo ko "Sugartop". Kadi e hitaande 1917 o waɗii sahaa e nder dingiral tokosal Los Angeles, o gollodii e suka biyeteeɗo Norman Bel Geddes ngam wonde diisneteeɗo dingiral. [[File:Betty_Barnsdall_in_front_of_the_Hollyhock_House_-_Los_Angeles,_c.1922.png|right|thumb|Betty Barnsdall yeeso galle Hollihook, c. 1922]] O hoosi Frank Lloyd Wright ngam waɗugo suudu maako bee "ummatoore fijirde yahrude yeeso" nde laaɓaani. Ndeeɗoo komisiyoŋ wonti galle Hollyhock maantinɗo . Barnsdall soodi nokku oo ko 35-acre (140,000 m Jeyi Olive Hill e hitaande 1919. Peewnugol ngol fuɗɗii ko e hitaande 1919 jokki haa o riiwi Wright e hitaande 1921. Ko famɗi fof ɗoon e ɗoon, o fuɗɗii peeje ngam rokkude ɗum. Koolondiral yaajngal hakkunde Barnsdall e Wright e ɗii duuɓi ina hollita jokkondire tiiɗɗe, yurmeende. Kono, e joofnirde, o ɓeydii weltaade no feewi e ŋakkeende golle e ŋakkeende njoɓdi. <ref>Michael Wallis, ''Oil Man''</ref> Goɗɗum ko juuti e Olive Hill ko alluuje jeewte Barnsdall ngam jannginde Angelanaaɓe ko fayti e haala Thomas Mooney, e kanndidaagal Upton Sinclair ngam wonde guwerneer Kaliforni, e sabaabuuji makko goɗɗi. O woniino doole ardotooɗe e balloowo kaalis teeŋtuɗo wonande Hollywood Bowl, kadi ko o balloowo mahooɓe Richard Neutra, Rudolph Schindler, e fotoowo biyeteeɗo Edmund Teske e woɗɓe. Haa e kitaale 1930 haa 1940, o jokki e hoɗde e Olive Hill. O maayi ko e hitaande 1946. == Tuugnorgal == niic35w2y4gtkkdftyrqnumwzdfbwci Hanne Ɓooyɗo 0 39839 163806 2026-04-14T15:43:46Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340461585|Hanne Blank]]" 163806 wikitext text/x-wiki '''Hanne Blank''', ganndiraaɗo kadi '''Hanne Blank Boyd''', ko daartoowo, binndoowo, e bayyinoowo Ameriknaajo. Golle makko binndaaɗe ina njeyaa heen ''Virgin: Daartol ngol memotaako'', ''Straight: Daartol juutngol haawningol e jommbaajo gorko'', e ''Ardorde suka debbo mo alaa yaafuya ngam fijirde e golle goɗɗe ɓuuɓɗe'' . == Nguurndam == Hanne Blank jibinaa ko to wuro wiyeteengo Northampton, to leydi Ohio, o mawni ko to wuro wiyeteengo Cleveland, to leydi Ohio . Ko o jimoowo jannguɗo e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, kadi ko o daartoowo jannguɗo no feewi. Ko o jimoowo, o woniino Fedde to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Boston Tanglewood, o woniino kadi keɓɗo njeenaari George Whitefield Chadwick e hitaande 1991 ngam golle makko e nder njuɓɓudi jimɗi naalankaagal hannde nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England. O heɓi doktoraa makko. e nder daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Emory. Deftere makko adannde, ''Big Big Love: Deftere ƴoogirde yimɓe mawɓe e yiɗɓe ɗum en'', yaltinaa ko e Greenery Press . O wonti gardiiɗo lowre Scarletletters.com nde alaa ɗo haaɗi, nde addani lowre jaŋde jokkere enɗam Scarleteen, nde o heɓi njeenaari, ɗo o wonnoo kadi gardiiɗo ballitoowo, nde haa jooni Heather Corinna jeyi e dognata. <ref name="Skurnick 2003" /> E hitaande 2003, deftere makko ''wiyeteende « Appetites unruly »'' yalti e jaaynde wiyeteende Seal Press. <ref name="Skurnick 2003" /> Daartol makko e jom suudu makko, ''Virgin: Daartol ngol memotaako'', yaltinaa e hitaande 2007 e jaaynde Bloomsbury Press. Ko o ganndo keeriiɗo, o woniino ganndo 2004-2005 to Duɗal janngingol e wiɗtooji dow rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Towson, Maryland . Ko o jannginoowo, o jannginii e tolno jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brandeis, duɗal jaaɓi haaɗtirde Tufts e duɗal jaaɓi haaɗtirde Whitworth . Tuggi 2017 haa 2022, o woniino balloowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Denison to bannge jaŋde rewɓe e worɓe. E hitaande 2012, o yaltinii ''deftere wiyeteende Straight: The Surprisingly Short History of Heterosexuality'', nde fuɗɗorii ko e humpito makko e nguurndam makko, caggal ɗuum o yuurnitii daartol mahngo miijo jokkere enɗam e nder yontaaji cakkitiiɗi ɗii e teeminannde 19ɓiire e puɗal teeminannde 20ɓiire. E hitaande 2012, o yaltini kadi ''deftere makko wiyeteende The Unapologetic Fat Girl's Guide to Exercise and Autres Actes Incendiary'', o faamniri ɗum e yeewtere nde o waɗdunoo e ''Curve'', "Diwde ɓanndu maa ngam dalillaaji maa, ƴettude weltaare e diwde ɓanndu maa, ko huunde ɓuuɓnde wonande rewɓe ɓuuɓɓe toppitagol, oon hakkille, walla oon ndimaagu yahde e ƴettude nokku e nder aduna." E hitaande 2022, deftere makko ''Fat'' yalti e nder deftere [https://www.bloomsbury.com/us/series/object-lessons/ janngirɗe geɗe] ummoraade e Bloomsbury. === ''Virgin: Daartol ngol memotaako'' === E nder ƴeewndo 2007 wonande jaaynde ''The New York Times'', Alex Kuczynski siftinii ''Virgin: The Untouched History'' wonde "daaba ceertuɗo no feewi" e golle Blank ɓennuɗe ɗee, hono binndoowo e rewtinoowo erotik, e "Daartol wiɗtaangol no feewi e pinal jommbaajo, ina wayloo gila e safaara (mo anndi won'de ina woodi hymen's ceertuɗi five? (yeewtere "Beverly Hills 90210", filmo "Little Darlings" e ko nanndi heen) haa e annduɓe (ƴeewndorɗe diineeji Kerecee’en, politik renndo Biritanik e teeminannde 19ɓiire e ko nanndi heen)." Ƴeewndo ummoraade e ''Publishers Weekly'' hollitii, "Blank, ganndo keeriiɗo, hawritii daartol no aadee en mahiri miijo jom suudu (fotde sahaa kala ko debbo e jommbaajo) e innde kuutorɗe mum ngam yahdude e doole pinal e politik." In a review for the ''San Francisco Chronicle'', Bob Blaisdell writes, "Though scholarly, Hanne Blank's "Virgin: The Untouched History" treats her topic with a writer's, not an academic's, interest. That is, she's curious about and surprised by what she discovers, and keeps the book moving along at a reader's pace." Ellen D. Gilbert writes for ''Library Journal'' it is "a very good book", but "The reader in search of a chronological or carefully delineated thematic approach to the subject will be disappointed." In a review for ''Booklist'', Annie Tully writes, "This is also strictly a Western history, with modern-day "honor killings" not mentioned until the epilogue. [...] Perhaps Blank's next treatise will provide a needed further look at this complex and significant topic." === ''Straight: Daartol juutngol haawningol e jommbaajo gorko'' === E nder ƴeewndo 2011 ''Straight: Daartol juutngol haawningol e jommbaajo debbo'', ''Kirkus Reviews'' winndii, "E nder ndee winndannde waylude jikkuuji jommbaajo debbo, winndiyanke oo ina luulndii miijo ɓurngo heewde hannde wonde ceertugol hakkunde jommbaajo debbo e jommbaajo debbo ko huunde laawɗunde" e "The a wisdomutve yiɗdeeji ɗi biyoloji waawataa siftinde." Ƴeewndo ummoraade e ''Publishers Weekly'' hollitii, "Gila e wiɗtooji mum laaɓtuɗi kono jaawɗi jowitiiɗi e jokkondire hakkunde jikkuuji e jikkuuji, jinnaaɓe, e giɗli, ndeeɗoo wiɗto laaɓtungo ina ƴeewtoo miijooji men, ina waɗa hujjaaji baawɗi, cemmbinɗi wonde heterosexualité—mazy, unscientific, and particularly be power in—may wakkati taariiha."" E nder ƴeewndo Library Journal, Jennifer Stout winndi, "Ɓeydude e yaajnude ɓanndu ganndal ko faati e daartol e sosiyoloji ko faati e jikkuuji, Blank waɗii wiɗto caɗtungo, laaɓtungo, e welngo no miijooji Hirnaange ko firti wonde "juumɗo" wayliri e nder teeminanɗe ɗiɗi jawtuɗe ɗee." [1] George de Stefano winndii e ƴeewndo mum ngam jaaynde New York Journal of Books wonde feere Blank e ndee toɓɓere « maa anndu kala jannguɗo Michel Foucault walla kala e ɓiɓɓe makko heewɓe hakkilantaagal » e deftere ndee « ina yoɓee Jonathan Ned Katz, mo o siftini ko ɓuri ɗum, e so o siftinii ko ɓuri ɗum yi’annde hoore mum dow toɓɓere nde’e, Straight fuu ɗum heɓetee e naftoraade, heewi wonde ko hakkilantaagal e naatde e nder miijooji mum.” [2] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] djfsd33alubmmm2ba9pig9mtz7lf91o 163807 163806 2026-04-14T15:44:29Z Sardeeq 14292 163807 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Hanne Blank''', ganndiraaɗo kadi '''Hanne Blank Boyd''', ko daartoowo, binndoowo, e bayyinoowo Ameriknaajo. Golle makko binndaaɗe ina njeyaa heen ''Virgin: Daartol ngol memotaako'', ''Straight: Daartol juutngol haawningol e jommbaajo gorko'', e ''Ardorde suka debbo mo alaa yaafuya ngam fijirde e golle goɗɗe ɓuuɓɗe'' . == Nguurndam == Hanne Blank jibinaa ko to wuro wiyeteengo Northampton, to leydi Ohio, o mawni ko to wuro wiyeteengo Cleveland, to leydi Ohio . Ko o jimoowo jannguɗo e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, kadi ko o daartoowo jannguɗo no feewi. Ko o jimoowo, o woniino Fedde to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Boston Tanglewood, o woniino kadi keɓɗo njeenaari George Whitefield Chadwick e hitaande 1991 ngam golle makko e nder njuɓɓudi jimɗi naalankaagal hannde nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England. O heɓi doktoraa makko. e nder daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Emory. Deftere makko adannde, ''Big Big Love: Deftere ƴoogirde yimɓe mawɓe e yiɗɓe ɗum en'', yaltinaa ko e Greenery Press . O wonti gardiiɗo lowre Scarletletters.com nde alaa ɗo haaɗi, nde addani lowre jaŋde jokkere enɗam Scarleteen, nde o heɓi njeenaari, ɗo o wonnoo kadi gardiiɗo ballitoowo, nde haa jooni Heather Corinna jeyi e dognata. <ref name="Skurnick 2003" /> E hitaande 2003, deftere makko ''wiyeteende « Appetites unruly »'' yalti e jaaynde wiyeteende Seal Press. <ref name="Skurnick 2003" /> Daartol makko e jom suudu makko, ''Virgin: Daartol ngol memotaako'', yaltinaa e hitaande 2007 e jaaynde Bloomsbury Press. Ko o ganndo keeriiɗo, o woniino ganndo 2004-2005 to Duɗal janngingol e wiɗtooji dow rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Towson, Maryland . Ko o jannginoowo, o jannginii e tolno jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brandeis, duɗal jaaɓi haaɗtirde Tufts e duɗal jaaɓi haaɗtirde Whitworth . Tuggi 2017 haa 2022, o woniino balloowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Denison to bannge jaŋde rewɓe e worɓe. E hitaande 2012, o yaltinii ''deftere wiyeteende Straight: The Surprisingly Short History of Heterosexuality'', nde fuɗɗorii ko e humpito makko e nguurndam makko, caggal ɗuum o yuurnitii daartol mahngo miijo jokkere enɗam e nder yontaaji cakkitiiɗi ɗii e teeminannde 19ɓiire e puɗal teeminannde 20ɓiire. E hitaande 2012, o yaltini kadi ''deftere makko wiyeteende The Unapologetic Fat Girl's Guide to Exercise and Autres Actes Incendiary'', o faamniri ɗum e yeewtere nde o waɗdunoo e ''Curve'', "Diwde ɓanndu maa ngam dalillaaji maa, ƴettude weltaare e diwde ɓanndu maa, ko huunde ɓuuɓnde wonande rewɓe ɓuuɓɓe toppitagol, oon hakkille, walla oon ndimaagu yahde e ƴettude nokku e nder aduna." E hitaande 2022, deftere makko ''Fat'' yalti e nder deftere [https://www.bloomsbury.com/us/series/object-lessons/ janngirɗe geɗe] ummoraade e Bloomsbury. === ''Virgin: Daartol ngol memotaako'' === E nder ƴeewndo 2007 wonande jaaynde ''The New York Times'', Alex Kuczynski siftinii ''Virgin: The Untouched History'' wonde "daaba ceertuɗo no feewi" e golle Blank ɓennuɗe ɗee, hono binndoowo e rewtinoowo erotik, e "Daartol wiɗtaangol no feewi e pinal jommbaajo, ina wayloo gila e safaara (mo anndi won'de ina woodi hymen's ceertuɗi five? (yeewtere "Beverly Hills 90210", filmo "Little Darlings" e ko nanndi heen) haa e annduɓe (ƴeewndorɗe diineeji Kerecee’en, politik renndo Biritanik e teeminannde 19ɓiire e ko nanndi heen)." Ƴeewndo ummoraade e ''Publishers Weekly'' hollitii, "Blank, ganndo keeriiɗo, hawritii daartol no aadee en mahiri miijo jom suudu (fotde sahaa kala ko debbo e jommbaajo) e innde kuutorɗe mum ngam yahdude e doole pinal e politik." In a review for the ''San Francisco Chronicle'', Bob Blaisdell writes, "Though scholarly, Hanne Blank's "Virgin: The Untouched History" treats her topic with a writer's, not an academic's, interest. That is, she's curious about and surprised by what she discovers, and keeps the book moving along at a reader's pace." Ellen D. Gilbert writes for ''Library Journal'' it is "a very good book", but "The reader in search of a chronological or carefully delineated thematic approach to the subject will be disappointed." In a review for ''Booklist'', Annie Tully writes, "This is also strictly a Western history, with modern-day "honor killings" not mentioned until the epilogue. [...] Perhaps Blank's next treatise will provide a needed further look at this complex and significant topic." === ''Straight: Daartol juutngol haawningol e jommbaajo gorko'' === E nder ƴeewndo 2011 ''Straight: Daartol juutngol haawningol e jommbaajo debbo'', ''Kirkus Reviews'' winndii, "E nder ndee winndannde waylude jikkuuji jommbaajo debbo, winndiyanke oo ina luulndii miijo ɓurngo heewde hannde wonde ceertugol hakkunde jommbaajo debbo e jommbaajo debbo ko huunde laawɗunde" e "The a wisdomutve yiɗdeeji ɗi biyoloji waawataa siftinde." Ƴeewndo ummoraade e ''Publishers Weekly'' hollitii, "Gila e wiɗtooji mum laaɓtuɗi kono jaawɗi jowitiiɗi e jokkondire hakkunde jikkuuji e jikkuuji, jinnaaɓe, e giɗli, ndeeɗoo wiɗto laaɓtungo ina ƴeewtoo miijooji men, ina waɗa hujjaaji baawɗi, cemmbinɗi wonde heterosexualité—mazy, unscientific, and particularly be power in—may wakkati taariiha."" E nder ƴeewndo Library Journal, Jennifer Stout winndi, "Ɓeydude e yaajnude ɓanndu ganndal ko faati e daartol e sosiyoloji ko faati e jikkuuji, Blank waɗii wiɗto caɗtungo, laaɓtungo, e welngo no miijooji Hirnaange ko firti wonde "juumɗo" wayliri e nder teeminanɗe ɗiɗi jawtuɗe ɗee." [1] George de Stefano winndii e ƴeewndo mum ngam jaaynde New York Journal of Books wonde feere Blank e ndee toɓɓere « maa anndu kala jannguɗo Michel Foucault walla kala e ɓiɓɓe makko heewɓe hakkilantaagal » e deftere ndee « ina yoɓee Jonathan Ned Katz, mo o siftini ko ɓuri ɗum, e so o siftinii ko ɓuri ɗum yi’annde hoore mum dow toɓɓere nde’e, Straight fuu ɗum heɓetee e naftoraade, heewi wonde ko hakkilantaagal e naatde e nder miijooji mum.” [2] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] qfw0w47yvpc3rso3tg17ax2erk4cdc6 Ruut Bileer 0 39840 163808 2026-04-14T15:45:56Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1337594392|Ruth Bleier]]" 163808 wikitext text/x-wiki '''Ruth Harriet Bleier''' (17 noowammbar 1923 – 4 lewru Yarkomaa 1988) ko ganndo ko faati e neurofisiyoloji Ameriknaajo, kadi ina jeyaa e annduɓe rewɓe adanɓe ƴeewtaade no mbaydiiji jinnaaɓe mbayliri biyoloji. Golle makko ko hawrude e nafooje makko jaŋde e darnde makko e nuunɗal renndo wonande rewɓe e leslesɓe . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Bleier jibinaa ko to New Kensington, Pennsylvania, ñalnde 17 noowammbar 1923. O woni kadi ɓiɗɗo debbo Riisi walla Orop fuɗnaange 1905 eggooɓe w o mawni ko to New Kensington, Pennsylvania e miñiraaɓe makko nayo. O heɓi BA makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Goucher e hitaande 1945, caggal ɗuum o heɓi MD makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Woman’s Medical College to Pennsylvania e hitaande 1949. O resi Leon Eisenberg, ɓe ndenndi sukaaɓe 2, ɓe ndokki suudu safrirdu wonande yimɓe waasɓe Batimore. == Kugal == === Safaara e ganndal === Caggal duɗal safaara, Bleier naati e opitaal Sinaa to Baltimore, Maryland, caggal ɗuum o waɗi safaara kuuɓtodinɗo e nder wuro Baltimore nder duuɓi sappo. Sabu ŋakkeende gollondiral makko nde o noddaa e Goomu golle ɗe ngonaa Ameriknaaɓe (HUAAC), o waɗtaa e doggol ɓalewol HUAAC ko ɗum addani Bleier waasde heɓde martabaaji mum e opitaal. Bleier woppi golle mum safaara ngam jannginde safaara hakkille e fisik to laboratuwaar Adolph Meyer to bannge ganndal ƴiiƴam. Gila o dañi mbaawka makko e sariya ngam waɗde safaara, Bleier yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins to bannge safaara e hitaande 1957 ngam janngude ko faati e neuroanatomi e porfeseer Jerzy Rose, o timmini jaŋde makko caggal doktoraa e hitaande 1961. Ndeen o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin-Madison to fannu Neurofisiyoloji971; e oon sahaa kadi Bleier ina gollodinoo kadi e nokku biyeteeɗo Weisman ngam haɓaade rafiiji hakkille e nokku toppitiiɗo ko fayti e primateeji diiwaan Wisconsin. Ngam golle makko e neuroanatomi, Bleier ko laamu anndaangu e dow hipotalamus daabaaji . E kitaale 1970, Bleier fuɗɗii ƴeewde no gannde biyoloji ɗee mbaylirtee e mbaydiiji gonɗi e mbaydiiji pine goɗɗi, o waɗti heen hakkille makko e huutoraade wiɗtooji e miijooji rewɓe e golle e miijooji ganndal. Bleier walli e sosde Porogaraam janngugol debbo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin e hitaande 1975, o woni hooreejo leydi ndii gila 1982 haa 1986. O fuɗɗii kadi waɗde heen hakkille makko ngam moƴƴinde jokkondiral rewɓe e darnde mum en e nder jaŋde toownde. Bleier salii miijo sosiyobiyoloji ko baylagol darnde rewɓe e worɓe. E nder golle makko o hollitii no jinnaaɓe, jikkuuji, e ganndal, mbaylirta sahaa kala ngam jaabaade nafooje renndo e miijooji tawa ko e dow mbaydi gonndi e ñaawoore. O yaltinii defte kawritooje miijooji rewɓe e gannde tago: ''Ganndal e Jinnaaɓe: Ƴeewndo Biyoloji e miijooji mum e dow rewɓe'' e ''laabi rewɓe e ganndal'' . === Activism e wallitde === Bleier ina daraninoo hakkeeji siwil e Goomu Jam Maryland e fuɗɗoode kitaale 1950. O wiyi kadi yo hare Koree joof ; ndeeɗoo golle addani noddaango ummoraade e HUAAC, ngo senaateer Joseph McCarthy ardinoo e oon sahaa. E nder ñaawoore ndee, Bleier hollitii wonde Goomu Jam alaa terɗe, tee o jaɓataa wonde ko kanko woni hooreejo goomu nguu. <ref name=":02" /> E jokkude e laabi makko daraniiɓe, Bleier wonnoo ko tergal sosngal Fedde Rewɓe Jannginooɓe (AFW) to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Wisconsin-Madison. Fedde nde ñaagii njuɓɓudi ndii nde ƴeewtotoo ngonka e njoɓdi jannginooɓe rewɓe e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ɗee kala, e feewnude ŋakkeende potal. Fedde nde dañii fotndude njoɓdi worɓe e rewɓe gollotooɓe e duɗe jaaɓi haaɗtirde kadi dañii naatde e jimɗi ngam waɗde faculté rewɓe ina njogii duɗal fedde e nder suudu mbaylaandi worɓe. Bleier wonnoo ko hooreejo AFW nde Title IX siynaa e sariya, kadi ko o baawɗo wonde fof ngam heɓde sarɗiiji ɓurɗi potal wonande atletik rewɓe to Wisconsin. [[File:Ruth_Bleier_Telescope.png|left|thumb|Ruth Bleier ina ndaara e nder mikroskoop mum elektoronik, kitaale 1980]] == Binndanɗe == Bleier yaltinii defte cifaaɗe e anatomiiji mboros, mboros gine, e mboros rhesus monkey . [1] Defte makko jowitiiɗe e biyoloji e feminism, Ganndal e jinnaaɓe : ƴeewndo biyoloji e miijooji mum e rewɓe (1984) e Laabi rewɓe e ganndal (1986), ngonti jaŋɗeele teeŋtuɗe wonande wiɗtooji rewɓe ngam yuurnitaade ceertugol biyoloji hakkunde jinnaaɓe e iwdi ceertugol jinnaaɓe. [2] == Tuugnorgal == 4umjbw197w0nlikbkd2y60gvggjfc8p 163809 163808 2026-04-14T15:46:15Z Sardeeq 14292 163809 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ruth Harriet Bleier''' (17 noowammbar 1923 – 4 lewru Yarkomaa 1988) ko ganndo ko faati e neurofisiyoloji Ameriknaajo, kadi ina jeyaa e annduɓe rewɓe adanɓe ƴeewtaade no mbaydiiji jinnaaɓe mbayliri biyoloji. Golle makko ko hawrude e nafooje makko jaŋde e darnde makko e nuunɗal renndo wonande rewɓe e leslesɓe . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Bleier jibinaa ko to New Kensington, Pennsylvania, ñalnde 17 noowammbar 1923. O woni kadi ɓiɗɗo debbo Riisi walla Orop fuɗnaange 1905 eggooɓe w o mawni ko to New Kensington, Pennsylvania e miñiraaɓe makko nayo. O heɓi BA makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Goucher e hitaande 1945, caggal ɗuum o heɓi MD makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Woman’s Medical College to Pennsylvania e hitaande 1949. O resi Leon Eisenberg, ɓe ndenndi sukaaɓe 2, ɓe ndokki suudu safrirdu wonande yimɓe waasɓe Batimore. == Kugal == === Safaara e ganndal === Caggal duɗal safaara, Bleier naati e opitaal Sinaa to Baltimore, Maryland, caggal ɗuum o waɗi safaara kuuɓtodinɗo e nder wuro Baltimore nder duuɓi sappo. Sabu ŋakkeende gollondiral makko nde o noddaa e Goomu golle ɗe ngonaa Ameriknaaɓe (HUAAC), o waɗtaa e doggol ɓalewol HUAAC ko ɗum addani Bleier waasde heɓde martabaaji mum e opitaal. Bleier woppi golle mum safaara ngam jannginde safaara hakkille e fisik to laboratuwaar Adolph Meyer to bannge ganndal ƴiiƴam. Gila o dañi mbaawka makko e sariya ngam waɗde safaara, Bleier yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins to bannge safaara e hitaande 1957 ngam janngude ko faati e neuroanatomi e porfeseer Jerzy Rose, o timmini jaŋde makko caggal doktoraa e hitaande 1961. Ndeen o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin-Madison to fannu Neurofisiyoloji971; e oon sahaa kadi Bleier ina gollodinoo kadi e nokku biyeteeɗo Weisman ngam haɓaade rafiiji hakkille e nokku toppitiiɗo ko fayti e primateeji diiwaan Wisconsin. Ngam golle makko e neuroanatomi, Bleier ko laamu anndaangu e dow hipotalamus daabaaji . E kitaale 1970, Bleier fuɗɗii ƴeewde no gannde biyoloji ɗee mbaylirtee e mbaydiiji gonɗi e mbaydiiji pine goɗɗi, o waɗti heen hakkille makko e huutoraade wiɗtooji e miijooji rewɓe e golle e miijooji ganndal. Bleier walli e sosde Porogaraam janngugol debbo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin e hitaande 1975, o woni hooreejo leydi ndii gila 1982 haa 1986. O fuɗɗii kadi waɗde heen hakkille makko ngam moƴƴinde jokkondiral rewɓe e darnde mum en e nder jaŋde toownde. Bleier salii miijo sosiyobiyoloji ko baylagol darnde rewɓe e worɓe. E nder golle makko o hollitii no jinnaaɓe, jikkuuji, e ganndal, mbaylirta sahaa kala ngam jaabaade nafooje renndo e miijooji tawa ko e dow mbaydi gonndi e ñaawoore. O yaltinii defte kawritooje miijooji rewɓe e gannde tago: ''Ganndal e Jinnaaɓe: Ƴeewndo Biyoloji e miijooji mum e dow rewɓe'' e ''laabi rewɓe e ganndal'' . === Activism e wallitde === Bleier ina daraninoo hakkeeji siwil e Goomu Jam Maryland e fuɗɗoode kitaale 1950. O wiyi kadi yo hare Koree joof ; ndeeɗoo golle addani noddaango ummoraade e HUAAC, ngo senaateer Joseph McCarthy ardinoo e oon sahaa. E nder ñaawoore ndee, Bleier hollitii wonde Goomu Jam alaa terɗe, tee o jaɓataa wonde ko kanko woni hooreejo goomu nguu. <ref name=":02" /> E jokkude e laabi makko daraniiɓe, Bleier wonnoo ko tergal sosngal Fedde Rewɓe Jannginooɓe (AFW) to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Wisconsin-Madison. Fedde nde ñaagii njuɓɓudi ndii nde ƴeewtotoo ngonka e njoɓdi jannginooɓe rewɓe e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ɗee kala, e feewnude ŋakkeende potal. Fedde nde dañii fotndude njoɓdi worɓe e rewɓe gollotooɓe e duɗe jaaɓi haaɗtirde kadi dañii naatde e jimɗi ngam waɗde faculté rewɓe ina njogii duɗal fedde e nder suudu mbaylaandi worɓe. Bleier wonnoo ko hooreejo AFW nde Title IX siynaa e sariya, kadi ko o baawɗo wonde fof ngam heɓde sarɗiiji ɓurɗi potal wonande atletik rewɓe to Wisconsin. [[File:Ruth_Bleier_Telescope.png|left|thumb|Ruth Bleier ina ndaara e nder mikroskoop mum elektoronik, kitaale 1980]] == Binndanɗe == Bleier yaltinii defte cifaaɗe e anatomiiji mboros, mboros gine, e mboros rhesus monkey . [1] Defte makko jowitiiɗe e biyoloji e feminism, Ganndal e jinnaaɓe : ƴeewndo biyoloji e miijooji mum e rewɓe (1984) e Laabi rewɓe e ganndal (1986), ngonti jaŋɗeele teeŋtuɗe wonande wiɗtooji rewɓe ngam yuurnitaade ceertugol biyoloji hakkunde jinnaaɓe e iwdi ceertugol jinnaaɓe. [2] == Tuugnorgal == lwibmijud4nw3nmphjlqbhiq6i732x9 Allegory of Hercules 0 39841 163811 2026-04-14T16:01:49Z Isa Oumar 9821 Created page with "{{Databox}}'''Allegorie de Hercule''' (anndiraaɗo kadi Sifaa)<ref>{{citation|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/jonathanjonesblog/2012/dec/17/witches-wicked-bodies-exhibition|title=Witches Have Always Cast a Wicked Spell Over Art|publisher=The Guardian|date=17 December 2012|access-date=19 August 2025}}</ref> ko nate nebam e dow canvas mbaɗaa c. 1535 ko pentoowo itaalinaajo biyeteeɗo Dosso Dossi, jooni ko e Uffizi to Firenze. Haala maggal ina laaɓti, won hee..." 163811 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Allegorie de Hercule''' (anndiraaɗo kadi Sifaa)<ref>{{citation|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/jonathanjonesblog/2012/dec/17/witches-wicked-bodies-exhibition|title=Witches Have Always Cast a Wicked Spell Over Art|publisher=The Guardian|date=17 December 2012|access-date=19 August 2025}}</ref> ko nate nebam e dow canvas mbaɗaa c. 1535 ko pentoowo itaalinaajo biyeteeɗo Dosso Dossi, jooni ko e Uffizi to Firenze. Haala maggal ina laaɓti, won heen sahaaji ina fotnoo anndeede e Bambocciata walla Stregoneria.<ref>{{in lang|it}} Gloria Fossi, ''Uffizi'', Giunti, Firenze 2004. {{ISBN|88-09-03675-1}}</ref> Nde heɓi nde ko to Siena, ko Giannotto Cennini ngam kardinal Leopoldo de’ Medici, keɓɗo nde e hitaande 1665. Innde makko inniri nde « pentol e natal jesters ducs de Ferrara », ko huunde nde karikatuur satirik ina waawi ummoraade tan ko e yamiroore toownde ummoraade e Herste d'Eco innde pentol ngol.<ref>Felton Gibbons, "Two Allegories by Dosso for the Court of Ferrara" in: ''The Art Bulletin'', Vol. 47, No. 4 (Dec., 1965), pp. 493–499</ref> == Tuugnorgal == l838quszevj2bc09vyif99gcogbj0os Allegory of Isabella d'Este's Coronation 0 39842 163812 2026-04-14T16:05:12Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Nate Isabella''' d'Este ko nate ɗe pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Lorenzo Costa, waɗi ko ina wona hitaande 1505-1506. Ina hollira to Louvre, to Pari. == Tariya == Natal ngal ko ngal nayaɓal ngal Isabella d’Este yamiri ngam waɗde suudu mum, caggal nde Andrea Mantegna waɗi nate ɗiɗi (Parnassus e nafoore moƴƴere, tuggi 1497 e 1499-1502) e hare giɗli e laaɓal Perugino (153). Tiitoonde ndee ko yimoowo suudu sarɗiiji biyeteeɗo Paride mo Ceresara rokki ɗum..." 163812 wikitext text/x-wiki '''Nate Isabella''' d'Este ko nate ɗe pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Lorenzo Costa, waɗi ko ina wona hitaande 1505-1506. Ina hollira to Louvre, to Pari. == Tariya == Natal ngal ko ngal nayaɓal ngal Isabella d’Este yamiri ngam waɗde suudu mum, caggal nde Andrea Mantegna waɗi nate ɗiɗi (Parnassus e nafoore moƴƴere, tuggi 1497 e 1499-1502) e hare giɗli e laaɓal Perugino (153). Tiitoonde ndee ko yimoowo suudu sarɗiiji biyeteeɗo Paride mo Ceresara rokki ɗum, ko Mantegna rokki ɗum e fuɗɗoode. Kono caggal maayde makko e hitaande 1506, o lomtii ɗum ko Lorenzo Costa, o momti denndaangal golle ɗe gardiiɗo makko oo waɗi. Isabella yiɗii natal ngal, ɗum addani Costa wonde pentoowo keso suudu sarɗiiji Gonzaga mo Mantua. Laamɗo Charles I mo Nevers rokki ɗum e nate goɗɗe e nder suudu nduu Kardinal Richelieu, ko noon Allegori yahri Pari. Caggal nde jeyaa e kollirɗe keewɗe, nde naati e kollirɗe suudu defte Louvre. == Limtol == Firo ɓurngo jaɓeede e nate ɗee ko toownugol Isabella d’Este, laamu mum e darnde mum e gardagol naalankaagal, ko ɗum addanta nanondiral. Ko kanko wonata limre wonnde e hakkundeere, nde Anteros, mo yumma mum, Venus, jogii : limre ɗiɗi miijooji ɗee maa maande giɗli kammu e moƴƴere, so yerondiraama e giɗli leydi e ɓanndu. Dingiral ngal wonata ko e nder jarde Harmony, ɗo ina waawi waɗde e dow wellitaare Musik, Naalankaagal e Yimre, ɗe jikkuuji taariiɗi koronaawiris ɗii mbiyata. E nder yeeso, caggal keeri jarde ndee, ko Diana, maande laaɓal, e Cadmus (to bannge nano), reennooɓe naalankaagal hono Merkiir, anndiraaɗo dingiral hare caggal makko to bannge nano pentol ngol. Jikkuuji ɗiɗi rewɓe jooɗiiɓe e leydi ɗii ina nganndiree Nafooje ƴeewtotooɗe aduna Isabella : taƴoowo nagge oo wonata ko Muñal, taƴoowo mbaalu oo wonata ko Laaɓal walla Innocence. Firo ngoɗngo ko tuugnaade e Tabula Cebetis : natal ngal maa hollir fannuuji jimɗi ceertuɗi, ɓurɗi teeŋtude heen ko jimɗi, ɗi Venus hollirta e nder cakkital. Jikku mo o taƴata oo, ko Sapfo, e yimɓe taariiɓe mo ɓee, ko jimɗiyankooɓe adanɓe teeŋtuɓe ko wayi no Callimachus, Propertius, Ovid e Tibullus. Nate goɗɗe ɗe Isabella waɗi Parnaas mo Mantegna waɗi Laamu Komus ko Lorenzo Kosta Nasaraaku moƴƴereeji ɗi Mantegna waɗi Hare yiɗde e laaɓal nde Pietro Perugino winndi == Fuɗɗoode == Mauro Lucco, ƴettuɗo. (2006). Mantegna ko Mantowa hitaande 1460-1506. Milan: Skira. == Jokkondire yaajɗe == ayw9tpw531cdl8k70869gjvfvy9t78i 163813 163812 2026-04-14T16:05:32Z Isa Oumar 9821 163813 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nate Isabella''' d'Este ko nate ɗe pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Lorenzo Costa, waɗi ko ina wona hitaande 1505-1506. Ina hollira to Louvre, to Pari. == Tariya == Natal ngal ko ngal nayaɓal ngal Isabella d’Este yamiri ngam waɗde suudu mum, caggal nde Andrea Mantegna waɗi nate ɗiɗi (Parnassus e nafoore moƴƴere, tuggi 1497 e 1499-1502) e hare giɗli e laaɓal Perugino (153). Tiitoonde ndee ko yimoowo suudu sarɗiiji biyeteeɗo Paride mo Ceresara rokki ɗum, ko Mantegna rokki ɗum e fuɗɗoode. Kono caggal maayde makko e hitaande 1506, o lomtii ɗum ko Lorenzo Costa, o momti denndaangal golle ɗe gardiiɗo makko oo waɗi. Isabella yiɗii natal ngal, ɗum addani Costa wonde pentoowo keso suudu sarɗiiji Gonzaga mo Mantua. Laamɗo Charles I mo Nevers rokki ɗum e nate goɗɗe e nder suudu nduu Kardinal Richelieu, ko noon Allegori yahri Pari. Caggal nde jeyaa e kollirɗe keewɗe, nde naati e kollirɗe suudu defte Louvre. == Limtol == Firo ɓurngo jaɓeede e nate ɗee ko toownugol Isabella d’Este, laamu mum e darnde mum e gardagol naalankaagal, ko ɗum addanta nanondiral. Ko kanko wonata limre wonnde e hakkundeere, nde Anteros, mo yumma mum, Venus, jogii : limre ɗiɗi miijooji ɗee maa maande giɗli kammu e moƴƴere, so yerondiraama e giɗli leydi e ɓanndu. Dingiral ngal wonata ko e nder jarde Harmony, ɗo ina waawi waɗde e dow wellitaare Musik, Naalankaagal e Yimre, ɗe jikkuuji taariiɗi koronaawiris ɗii mbiyata. E nder yeeso, caggal keeri jarde ndee, ko Diana, maande laaɓal, e Cadmus (to bannge nano), reennooɓe naalankaagal hono Merkiir, anndiraaɗo dingiral hare caggal makko to bannge nano pentol ngol. Jikkuuji ɗiɗi rewɓe jooɗiiɓe e leydi ɗii ina nganndiree Nafooje ƴeewtotooɗe aduna Isabella : taƴoowo nagge oo wonata ko Muñal, taƴoowo mbaalu oo wonata ko Laaɓal walla Innocence. Firo ngoɗngo ko tuugnaade e Tabula Cebetis : natal ngal maa hollir fannuuji jimɗi ceertuɗi, ɓurɗi teeŋtude heen ko jimɗi, ɗi Venus hollirta e nder cakkital. Jikku mo o taƴata oo, ko Sapfo, e yimɓe taariiɓe mo ɓee, ko jimɗiyankooɓe adanɓe teeŋtuɓe ko wayi no Callimachus, Propertius, Ovid e Tibullus. Nate goɗɗe ɗe Isabella waɗi Parnaas mo Mantegna waɗi Laamu Komus ko Lorenzo Kosta Nasaraaku moƴƴereeji ɗi Mantegna waɗi Hare yiɗde e laaɓal nde Pietro Perugino winndi == Fuɗɗoode == Mauro Lucco, ƴettuɗo. (2006). Mantegna ko Mantowa hitaande 1460-1506. Milan: Skira. == Jokkondire yaajɗe == 59pu28k16ulmm71kzb1q8ol4ja13f0o Allegory of Justice 0 39843 163814 2026-04-14T16:08:00Z Isa Oumar 9821 Created page with "{{Databox}}'''Allegorie de''' la justice ko natal nebam e dow nate, ngal naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Giorgio Vasari waɗi. Natal ngal ko kardinal Alessandro Farnese yamiri ñalnde 6 lewru Yarkomaa 1543 ngam suudu mawndu Palazzo della Cancelleria to Rome, ngal waɗiraa ko e hitaande ndee tan. Ko ndeen e ko heddii e ko Farnese moofti koo, caggal ɗuum njaltinaama to Naples, hannde ko e nder galle defte ngenndiije Capodimonte.<ref>Touring Club Italiano, ''Museo di Capod..." 163814 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Allegorie de''' la justice ko natal nebam e dow nate, ngal naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Giorgio Vasari waɗi. Natal ngal ko kardinal Alessandro Farnese yamiri ñalnde 6 lewru Yarkomaa 1543 ngam suudu mawndu Palazzo della Cancelleria to Rome, ngal waɗiraa ko e hitaande ndee tan. Ko ndeen e ko heddii e ko Farnese moofti koo, caggal ɗuum njaltinaama to Naples, hannde ko e nder galle defte ngenndiije Capodimonte.<ref>Touring Club Italiano, ''Museo di Capodimonte'', Milan, Touring Club Editore, 2012. {{ISBN|978-88-365-2577-5}} (Italian)</ref> == Tuugnorgal == r495n2cyivkikvhmc995ogbgzkti7rm Moƴƴere Lee Boggs 0 39844 163815 2026-04-14T16:08:58Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344146186|Grace Lee Boggs]]" 163815 wikitext text/x-wiki '''Grace Lee Boggs''' (27 suwee 1915 – 5 oktoobar 2015) ko binndoowo Ameriknaajo, daraniiɗo renndo, filosof, e [[Feminism|daraniiɗo rewɓe]] . O anndaa ko e duuɓi makko gollondiral politik e CLR James e Raya Dunayevskaya e kitaale 1940 e 1950. E kitaale 1960 kanko e jom suudu makko, James Boggs, ɓe ƴetti laawol politik maɓɓe, ɓe mbayli hakkillaaji maɓɓe e hakkeeji siwil e Black Liberation, Asiyanke Ameriknaajo, e dille goɗɗe ngam nuunɗal renndo. <sup class="noprint Inline-Template" style="margin-left:0.1em; white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="vague tautology not supported by source, what does it even mean? why is Marxism or Trotskyism not mentioned anywhere near here? (January 2025)">laaɓndal ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> E hitaande 1998 o winndii defte nay, ina heen deftere nguurndam makko. E hitaande 2011, haa jooni omo golloo e duuɓi 95, o winndi deftere joyaɓere, ''wiyeteende « Revolution américaine suivant : activisme durable pour le siècle 21 »'', e Scott Kurashige, nde duɗal jaaɓi haaɗtirde California Press yaltini . O hiisetee ko no neɗɗo mawɗo e nder dille Aasi Ameriknaajo, Doole ɓaleeɓe, e Hakkeeji Siwil . == Ɓiɓɓe e cukaagu == === Nguurndam gadano === Boggs jibinaa ko suwee 1915, to Providence, to dow restoraan baaba mum. Innde makko e ɗemngal Sinuwaa ko Yu Ping (玉平), firti ko Jade Jam. Ko kanko woni ɓiy Chin Lee (1870-1965) e debbo mum ɗiɗaɓo, hono Yin Lan Ng. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ummorii ko Taishan, Guangdong, e nder laamu Qing Siin . Banndiraaɓe Boggs ina mbaɗi miñi mum debbo gooto, hono Katherine, e miñiraaɓe mum nayo : Edward, Philip, Robert e Harry. Chin Lee e Yin Lan Ng ummiima Siin egginii wuro Seattle to Amerik e hitaande 1911. E fuɗɗoode golle makko, Boggs firti ko golle Karl Marx, o tawtoraama no feewi pelle nano keewɗe, ina jeyaa heen lannda gollotooɓe, lannda gollotooɓe sosiyaalist en, e dille trotskist en . Caggal ɗuum o gollodii e wayluɓe hono CLR James e Raya Dunayevskaya e nder wiɗtooji dialektik caɗtuɗi, o siftini Dental Sowiyet e kelme keewɗe ko wayi no " dowla gollotooɓe ŋakkiraaɗe " walla " laamu kapitaali ". === Jaangirde === E nder bursi, Boggs yahi jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, ɗo o heɓi batte e miijo Darwin e ƴellitaare. O heɓi bak makko e hitaande 1935, caggal ɗuum e hitaande 1940 o heɓi doktoraa makko. e nder filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr, ɗo o janngi e Paul Weiss, o winndi deftere makko e George Herbert Mead . === Gollondiral e James Boggs === E hitaande 1953, Grace Lee Boggs resi James Boggs, daraniiɗo politik Ameriknaajo, golloowo otooji. Ɓe resndi duuɓi 40 haa James Boggs sankii e hitaande 1993. Ɓe kawri ɓe njaltini binndanɗe daraniiɗe jojjanɗe aadee, defte, ɓe cosi [[National Organization for an American Revolution|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewolison Amerik]] (NOAR). Yeewtere Ibram X. Kendi ko fayti e nguurndam makko kawral e maɓɓe, Stephen M. Ward hollitii wonde, e nder heen, Grace Lee Boggs e James Boggs "mahii jokkondiral duumingal, ngal wonnoo ko e sahaa gooto, jokkondiral dewgal, hakkille, e politik Miijo teoriijo e laabi gollal gollooɓe." == Golle == E nder caɗeele teeŋtuɗe e nder winndere jaŋde e nder kitaale 1940, o ƴetti golle ɗe njoɓaaka no feewi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. Ngam saabaade darnde maɓɓe e hakkeeji renndo, o naati e lannda gollotooɓe e bannge nano rewolison, ganndiraaɗo darnde mum e nder Kampaañ tataɓo ko fayti e Dental Sowiyet, ngal yiyri ko no birokaraasi kollektiwist nii . E oon sahaa, o fuɗɗii laawol ngol o jogori rewde e nguurndam makko fof : ƴellitde hareeji e nder renndo Afriknaajo-Ameriknaajo. O hawri e CLR James e nder yeewtere yeewtere to [[Chicago]], o ummii o fayi New York. O hawri e daraniiɓe pinal heewɓe ko wayi no winndiyanke biyeteeɗo Richard Wright e jimoowo biyeteeɗo Katharine Dunham . O firti kadi e ɗemngal Engele binndanɗe keewɗe e nder deftere [[Karl Marx frsa|Karl Marx]] 's ''Economics and Philosophy e hitaande 1844'' ko adii fof. Ɓooytaani o naati e fedde Johnson-Forest nde James, Raya Dunayevskaya e Lee ardii. Ɓe ɓuri tiiɗnaade ko e pelle marginaale ko wayi no rewɓe, yimɓe ɓaleeɓe e sukaaɓe kam e ruppitde e miijo lannda vanguard. O winndi ngam Johnson-Ladde Tendensi les innde lannda '''Ria Stone''' . Nde ɓe ngoni e golloraade e fuɗɗoode ko no mbaydi lannda gollotooɓe, ɓe ngarti e lannda gollotooɓe Sosiyaalist ko juuti hade maɓɓe yaltude Trotskyist left fof, ɓe cosi Goomu bayyinoowo binndanɗe e hitaande 1951. O resii James Boggs, golloowo otooji afriknaajo-ameriknaajo953 e hitaande 1951. E oon hitaande kadi kanko e James ɓe ngummii Detroit, ɗo ɓe njokki e ƴellitde jojjanɗe aadee e golle dillere « Black Power Movement » . No ganndo biyeteeɗo Brian Doucet holliri e yeewtere mum waɗnoonde e Boggs e hitaande 2014 : "Hoɗde e Detroit ina metti miijo Boggs e darnde otooji, dogdu jawdi, e njiyaagu." Boggs walli e sosde fedde politik Aasiyankoore Detroit e hitaande 1970. Nde CLR James e Raya Dunayevskaya peccii e cagataagal kitaale 1950, ɓe ngonti Goomu bayyinoowo binndanɗe mo James ardii e News and Letters mo Dunayevskaya ardii, Grace e James mballitii Goomu bayyinoowo binndanɗe mo James etinooma wasiyaade nde o woni e eggude to Angalteer. E hitaande 1962, Boggs en ceerti e James, ɓe njokki e Goomu baylugol binndanɗe wondude e Lyman Paine e Freddy Paine, tawi noon wallidiiɓe James, ko wayi no Martin Glaberman, njokki e wonde fedde hesere so tawii ko juuti, Facing Reality . Miijooji baɗnooɗi e feccere 1962 ina mbaawi yiyeede e deftere James Boggs wiyeteende « Revolution américaine : les pages d’un note d’une travail noir » . Grace etinooma waawnude Malcolm X ngam tawtoreede woote senaa Amerik e hitaande 1964. E nder ɗii duuɓi, Boggs winndi defte keewɗe, ina heen Revolution e Evolution in the Twentyth Century e jom suudu mum, o waɗti heen hakkille makko e golle renndo to Detroit ɗo o wonti daraniiɗo haɓaade rafiiji keewɗi. == Tuugnorgal == qa61ky437mc0tnwobdwb2xqrtxvjsuf 163817 163815 2026-04-14T16:10:52Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344146186|Grace Lee Boggs]]" 163817 wikitext text/x-wiki '''Grace Lee Boggs''' (27 suwee 1915 – 5 oktoobar 2015) ko binndoowo Ameriknaajo, daraniiɗo renndo, filosof, e [[Feminism|daraniiɗo rewɓe]] . O anndaa ko e duuɓi makko gollondiral politik e CLR James e Raya Dunayevskaya e kitaale 1940 e 1950. E kitaale 1960 kanko e jom suudu makko, James Boggs, ɓe ƴetti laawol politik maɓɓe, ɓe mbayli hakkillaaji maɓɓe e hakkeeji siwil e Black Liberation, Asiyanke Ameriknaajo, e dille goɗɗe ngam nuunɗal renndo. <sup class="noprint Inline-Template" style="margin-left:0.1em; white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="vague tautology not supported by source, what does it even mean? why is Marxism or Trotskyism not mentioned anywhere near here? (January 2025)">laaɓndal ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> E hitaande 1998 o winndii defte nay, ina heen deftere nguurndam makko. E hitaande 2011, haa jooni omo golloo e duuɓi 95, o winndi deftere joyaɓere, ''wiyeteende « Revolution américaine suivant : activisme durable pour le siècle 21 »'', e Scott Kurashige, nde duɗal jaaɓi haaɗtirde California Press yaltini . O hiisetee ko no neɗɗo mawɗo e nder dille Aasi Ameriknaajo, Doole ɓaleeɓe, e Hakkeeji Siwil . == Ɓiɓɓe e cukaagu == === Nguurndam gadano === Boggs jibinaa ko [1] suwee 1915, to Providence, to dow restoraan baaba mum. Innde makko e ɗemngal Sinuwaa ko Yu Ping (玉平), firti ko Jade Jam. Ko kanko woni ɓiy Chin Lee (1870-1965) e debbo mum ɗiɗaɓo, hono Yin Lan Ng. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ummorii ko Taishan, Guangdong, e nder laamu Qing Siin . [2] Banndiraaɓe Boggs ina mbaɗi miñi mum debbo gooto, hono Katherine, e miñiraaɓe mum nayo : Edward, Philip, Robert e Harry. Chin Lee e Yin Lan Ng ummiima Siin egginii wuro Seattle to Amerik e hitaande 1911.[3] E fuɗɗoode golle makko, Boggs firti ko golle Karl Marx, o tawtoraama no feewi pelle nano keewɗe, ina jeyaa heen lannda gollotooɓe, lannda gollotooɓe sosiyaalist en, e dille trotskist en . Caggal ɗuum o gollodii e wayluɓe hono CLR James e Raya Dunayevskaya e nder wiɗtooji dialektik caɗtuɗi, o siftini Dental Sowiyet e kelme keewɗe ko wayi no " dowla gollotooɓe ŋakkiraaɗe " walla " laamu kapitaali ". === Jaangirde === E nder bursi, Boggs yahi jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, ɗo o heɓi batte e miijo Darwin e ƴellitaare. O heɓi bak makko e hitaande 1935, caggal ɗuum e hitaande 1940 o heɓi doktoraa makko. e nder filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr, ɗo o janngi e Paul Weiss, o winndi deftere makko e George Herbert Mead . === Gollondiral e James Boggs === E hitaande 1953, Grace Lee Boggs resi James Boggs, daraniiɗo politik Ameriknaajo, golloowo otooji. Ɓe resndi duuɓi 40 haa James Boggs sankii e hitaande 1993. Ɓe kawri ɓe njaltini binndanɗe daraniiɗe jojjanɗe aadee, defte, ɓe cosi [[National Organization for an American Revolution|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewolison Amerik]] (NOAR). Yeewtere Ibram X. Kendi ko fayti e nguurndam makko kawral e maɓɓe, Stephen M. Ward hollitii wonde, e nder heen, Grace Lee Boggs e James Boggs "mahii jokkondiral duumingal, ngal wonnoo ko e sahaa gooto, jokkondiral dewgal, hakkille, e politik Miijo teoriijo e laabi gollal gollooɓe." == Golle == E nder caɗeele teeŋtuɗe e nder winndere jaŋde e nder kitaale 1940, o ƴetti golle ɗe njoɓaaka no feewi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. Ngam saabaade darnde maɓɓe e hakkeeji renndo, o naati e lannda gollotooɓe e bannge nano rewolison, ganndiraaɗo darnde mum e nder Kampaañ tataɓo ko fayti e Dental Sowiyet, ngal yiyri ko no birokaraasi kollektiwist nii . E oon sahaa, o fuɗɗii laawol ngol o jogori rewde e nguurndam makko fof : ƴellitde hareeji e nder renndo Afriknaajo-Ameriknaajo. O hawri e CLR James e nder yeewtere yeewtere to [[Chicago]], o ummii o fayi New York. O hawri e daraniiɓe pinal heewɓe ko wayi no winndiyanke biyeteeɗo Richard Wright e jimoowo biyeteeɗo Katharine Dunham . O firti kadi e ɗemngal Engele binndanɗe keewɗe e nder deftere [[Karl Marx frsa|Karl Marx]] 's ''Economics and Philosophy e hitaande 1844'' ko adii fof. Ɓooytaani o naati e fedde Johnson-Forest nde James, Raya Dunayevskaya e Lee ardii. Ɓe ɓuri tiiɗnaade ko e pelle marginaale ko wayi no rewɓe, yimɓe ɓaleeɓe e sukaaɓe kam e ruppitde e miijo lannda vanguard. O winndi ngam Johnson-Ladde Tendensi les innde lannda '''Ria Stone''' . Nde ɓe ngoni e golloraade e fuɗɗoode ko no mbaydi lannda gollotooɓe, ɓe ngarti e lannda gollotooɓe Sosiyaalist ko juuti hade maɓɓe yaltude Trotskyist left fof, ɓe cosi Goomu bayyinoowo binndanɗe e hitaande 1951. O resii James Boggs, golloowo otooji afriknaajo-ameriknaajo953 e hitaande 1951. E oon hitaande kadi kanko e James ɓe ngummii Detroit, ɗo ɓe njokki e ƴellitde jojjanɗe aadee e golle dillere « Black Power Movement » . No ganndo biyeteeɗo Brian Doucet holliri e yeewtere mum waɗnoonde e Boggs e hitaande 2014 : "Hoɗde e Detroit ina metti miijo Boggs e darnde otooji, dogdu jawdi, e njiyaagu." Boggs walli e sosde fedde politik Aasiyankoore Detroit e hitaande 1970. Nde CLR James e Raya Dunayevskaya peccii e cagataagal kitaale 1950, ɓe ngonti Goomu bayyinoowo binndanɗe mo James ardii e News and Letters mo Dunayevskaya ardii, Grace e James mballitii Goomu bayyinoowo binndanɗe mo James etinooma wasiyaade nde o woni e eggude to Angalteer. E hitaande 1962, Boggs en ceerti e James, ɓe njokki e Goomu baylugol binndanɗe wondude e Lyman Paine e Freddy Paine, tawi noon wallidiiɓe James, ko wayi no Martin Glaberman, njokki e wonde fedde hesere so tawii ko juuti, Facing Reality . Miijooji baɗnooɗi e feccere 1962 ina mbaawi yiyeede e deftere James Boggs wiyeteende « Revolution américaine : les pages d’un note d’une travail noir » . Grace etinooma waawnude Malcolm X ngam tawtoreede woote senaa Amerik e hitaande 1964. E nder ɗii duuɓi, Boggs winndi defte keewɗe, ina heen Revolution e Evolution in the Twentyth Century e jom suudu mum, o waɗti heen hakkille makko e golle renndo to Detroit ɗo o wonti daraniiɗo haɓaade rafiiji keewɗi. == Tuugnorgal == dy2yyjgdw5elxasfm0s0m7lfv298in7 163819 163817 2026-04-14T16:11:40Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344146186|Grace Lee Boggs]]" 163819 wikitext text/x-wiki '''Grace Lee Boggs''' (27 suwee 1915 – 5 oktoobar 2015) ko binndoowo Ameriknaajo, daraniiɗo renndo, filosof, e [[Feminism|daraniiɗo rewɓe]] . O anndaa ko e duuɓi makko gollondiral politik e CLR James e Raya Dunayevskaya e kitaale 1940 e 1950. E kitaale 1960 kanko e jom suudu makko, James Boggs, ɓe ƴetti laawol politik maɓɓe, ɓe mbayli hakkillaaji maɓɓe e hakkeeji siwil e Black Liberation, Asiyanke Ameriknaajo, e dille goɗɗe ngam nuunɗal renndo. <ref>Jackman, Michael (October 5, 2015). "Grace Lee Boggs dead at 100". Metro Times. Archived from the original on 7 Oct 2015. Retrieved October 5, 2015.</ref><sup class="noprint Inline-Template" style="margin-left:0.1em; white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="vague tautology not supported by source, what does it even mean? why is Marxism or Trotskyism not mentioned anywhere near here? (January 2025)">laaɓndal ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> E hitaande 1998 o winndii defte nay, ina heen deftere nguurndam makko. E hitaande 2011, haa jooni omo golloo e duuɓi 95, o winndi deftere joyaɓere, ''wiyeteende « Revolution américaine suivant : activisme durable pour le siècle 21 »'', e Scott Kurashige, nde duɗal jaaɓi haaɗtirde California Press yaltini . O hiisetee ko no neɗɗo mawɗo e nder dille Aasi Ameriknaajo, Doole ɓaleeɓe, e Hakkeeji Siwil . == Ɓiɓɓe e cukaagu == === Nguurndam gadano === Boggs jibinaa ko [1] suwee 1915, to Providence, to dow restoraan baaba mum. Innde makko e ɗemngal Sinuwaa ko Yu Ping (玉平), firti ko Jade Jam. Ko kanko woni ɓiy Chin Lee (1870-1965) e debbo mum ɗiɗaɓo, hono Yin Lan Ng. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ummorii ko Taishan, Guangdong, e nder laamu Qing Siin . [2] Banndiraaɓe Boggs ina mbaɗi miñi mum debbo gooto, hono Katherine, e miñiraaɓe mum nayo : Edward, Philip, Robert e Harry. Chin Lee e Yin Lan Ng ummiima Siin egginii wuro Seattle to Amerik e hitaande 1911.[3] E fuɗɗoode golle makko, Boggs firti ko golle Karl Marx, o tawtoraama no feewi pelle nano keewɗe, ina jeyaa heen lannda gollotooɓe, lannda gollotooɓe sosiyaalist en, e dille trotskist en . Caggal ɗuum o gollodii e wayluɓe hono CLR James e Raya Dunayevskaya e nder wiɗtooji dialektik caɗtuɗi, o siftini Dental Sowiyet e kelme keewɗe ko wayi no " dowla gollotooɓe ŋakkiraaɗe " walla " laamu kapitaali ". === Jaangirde === E nder bursi, Boggs yahi jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, ɗo o heɓi batte e miijo Darwin e ƴellitaare. O heɓi bak makko e hitaande 1935, caggal ɗuum e hitaande 1940 o heɓi doktoraa makko. e nder filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr, ɗo o janngi e Paul Weiss, o winndi deftere makko e George Herbert Mead . === Gollondiral e James Boggs === E hitaande 1953, Grace Lee Boggs resi James Boggs, daraniiɗo politik Ameriknaajo, golloowo otooji. Ɓe resndi duuɓi 40 haa James Boggs sankii e hitaande 1993. Ɓe kawri ɓe njaltini binndanɗe daraniiɗe jojjanɗe aadee, defte, ɓe cosi [[National Organization for an American Revolution|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewolison Amerik]] (NOAR). Yeewtere Ibram X. Kendi ko fayti e nguurndam makko kawral e maɓɓe, Stephen M. Ward hollitii wonde, e nder heen, Grace Lee Boggs e James Boggs "mahii jokkondiral duumingal, ngal wonnoo ko e sahaa gooto, jokkondiral dewgal, hakkille, e politik Miijo teoriijo e laabi gollal gollooɓe." == Golle == E nder caɗeele teeŋtuɗe e nder winndere jaŋde e nder kitaale 1940, o ƴetti golle ɗe njoɓaaka no feewi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. Ngam saabaade darnde maɓɓe e hakkeeji renndo, o naati e lannda gollotooɓe e bannge nano rewolison, ganndiraaɗo darnde mum e nder Kampaañ tataɓo ko fayti e Dental Sowiyet, ngal yiyri ko no birokaraasi kollektiwist nii . E oon sahaa, o fuɗɗii laawol ngol o jogori rewde e nguurndam makko fof : ƴellitde hareeji e nder renndo Afriknaajo-Ameriknaajo. O hawri e CLR James e nder yeewtere yeewtere to [[Chicago]], o ummii o fayi New York. O hawri e daraniiɓe pinal heewɓe ko wayi no winndiyanke biyeteeɗo Richard Wright e jimoowo biyeteeɗo Katharine Dunham . O firti kadi e ɗemngal Engele binndanɗe keewɗe e nder deftere [[Karl Marx frsa|Karl Marx]] 's ''Economics and Philosophy e hitaande 1844'' ko adii fof. Ɓooytaani o naati e fedde Johnson-Forest nde James, Raya Dunayevskaya e Lee ardii. Ɓe ɓuri tiiɗnaade ko e pelle marginaale ko wayi no rewɓe, yimɓe ɓaleeɓe e sukaaɓe kam e ruppitde e miijo lannda vanguard. O winndi ngam Johnson-Ladde Tendensi les innde lannda '''Ria Stone''' . Nde ɓe ngoni e golloraade e fuɗɗoode ko no mbaydi lannda gollotooɓe, ɓe ngarti e lannda gollotooɓe Sosiyaalist ko juuti hade maɓɓe yaltude Trotskyist left fof, ɓe cosi Goomu bayyinoowo binndanɗe e hitaande 1951. O resii James Boggs, golloowo otooji afriknaajo-ameriknaajo953 e hitaande 1951. E oon hitaande kadi kanko e James ɓe ngummii Detroit, ɗo ɓe njokki e ƴellitde jojjanɗe aadee e golle dillere « Black Power Movement » . No ganndo biyeteeɗo Brian Doucet holliri e yeewtere mum waɗnoonde e Boggs e hitaande 2014 : "Hoɗde e Detroit ina metti miijo Boggs e darnde otooji, dogdu jawdi, e njiyaagu." Boggs walli e sosde fedde politik Aasiyankoore Detroit e hitaande 1970. Nde CLR James e Raya Dunayevskaya peccii e cagataagal kitaale 1950, ɓe ngonti Goomu bayyinoowo binndanɗe mo James ardii e News and Letters mo Dunayevskaya ardii, Grace e James mballitii Goomu bayyinoowo binndanɗe mo James etinooma wasiyaade nde o woni e eggude to Angalteer. E hitaande 1962, Boggs en ceerti e James, ɓe njokki e Goomu baylugol binndanɗe wondude e Lyman Paine e Freddy Paine, tawi noon wallidiiɓe James, ko wayi no Martin Glaberman, njokki e wonde fedde hesere so tawii ko juuti, Facing Reality . Miijooji baɗnooɗi e feccere 1962 ina mbaawi yiyeede e deftere James Boggs wiyeteende « Revolution américaine : les pages d’un note d’une travail noir » . Grace etinooma waawnude Malcolm X ngam tawtoreede woote senaa Amerik e hitaande 1964. E nder ɗii duuɓi, Boggs winndi defte keewɗe, ina heen Revolution e Evolution in the Twentyth Century e jom suudu mum, o waɗti heen hakkille makko e golle renndo to Detroit ɗo o wonti daraniiɗo haɓaade rafiiji keewɗi. == Tuugnorgal == 50qa1iqm3zrev6grh0sq0v2cfi60nt1 163820 163819 2026-04-14T16:12:33Z Sardeeq 14292 163820 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Grace Lee Boggs''' (27 suwee 1915 – 5 oktoobar 2015) ko binndoowo Ameriknaajo, daraniiɗo renndo, filosof, e [[Feminism|daraniiɗo rewɓe]] . O anndaa ko e duuɓi makko gollondiral politik e CLR James e Raya Dunayevskaya e kitaale 1940 e 1950. E kitaale 1960 kanko e jom suudu makko, James Boggs, ɓe ƴetti laawol politik maɓɓe, ɓe mbayli hakkillaaji maɓɓe e hakkeeji siwil e Black Liberation, Asiyanke Ameriknaajo, e dille goɗɗe ngam nuunɗal renndo. <ref>Jackman, Michael (October 5, 2015). "Grace Lee Boggs dead at 100". Metro Times. Archived from the original on 7 Oct 2015. Retrieved October 5, 2015.</ref><sup class="noprint Inline-Template" style="margin-left:0.1em; white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="vague tautology not supported by source, what does it even mean? why is Marxism or Trotskyism not mentioned anywhere near here? (January 2025)">laaɓndal ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> E hitaande 1998 o winndii defte nay, ina heen deftere nguurndam makko. E hitaande 2011, haa jooni omo golloo e duuɓi 95, o winndi deftere joyaɓere, ''wiyeteende « Revolution américaine suivant : activisme durable pour le siècle 21 »'', e Scott Kurashige, nde duɗal jaaɓi haaɗtirde California Press yaltini . O hiisetee ko no neɗɗo mawɗo e nder dille Aasi Ameriknaajo, Doole ɓaleeɓe, e Hakkeeji Siwil . == Ɓiɓɓe e cukaagu == === Nguurndam gadano === Boggs jibinaa ko [1] suwee 1915, to Providence, to dow restoraan baaba mum. Innde makko e ɗemngal Sinuwaa ko Yu Ping (玉平), firti ko Jade Jam. Ko kanko woni ɓiy Chin Lee (1870-1965) e debbo mum ɗiɗaɓo, hono Yin Lan Ng. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ummorii ko Taishan, Guangdong, e nder laamu Qing Siin . [2] Banndiraaɓe Boggs ina mbaɗi miñi mum debbo gooto, hono Katherine, e miñiraaɓe mum nayo : Edward, Philip, Robert e Harry. Chin Lee e Yin Lan Ng ummiima Siin egginii wuro Seattle to Amerik e hitaande 1911.[3] E fuɗɗoode golle makko, Boggs firti ko golle Karl Marx, o tawtoraama no feewi pelle nano keewɗe, ina jeyaa heen lannda gollotooɓe, lannda gollotooɓe sosiyaalist en, e dille trotskist en . Caggal ɗuum o gollodii e wayluɓe hono CLR James e Raya Dunayevskaya e nder wiɗtooji dialektik caɗtuɗi, o siftini Dental Sowiyet e kelme keewɗe ko wayi no " dowla gollotooɓe ŋakkiraaɗe " walla " laamu kapitaali ". === Jaangirde === E nder bursi, Boggs yahi jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, ɗo o heɓi batte e miijo Darwin e ƴellitaare. O heɓi bak makko e hitaande 1935, caggal ɗuum e hitaande 1940 o heɓi doktoraa makko. e nder filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr, ɗo o janngi e Paul Weiss, o winndi deftere makko e George Herbert Mead . === Gollondiral e James Boggs === E hitaande 1953, Grace Lee Boggs resi James Boggs, daraniiɗo politik Ameriknaajo, golloowo otooji. Ɓe resndi duuɓi 40 haa James Boggs sankii e hitaande 1993. Ɓe kawri ɓe njaltini binndanɗe daraniiɗe jojjanɗe aadee, defte, ɓe cosi [[National Organization for an American Revolution|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewolison Amerik]] (NOAR). Yeewtere Ibram X. Kendi ko fayti e nguurndam makko kawral e maɓɓe, Stephen M. Ward hollitii wonde, e nder heen, Grace Lee Boggs e James Boggs "mahii jokkondiral duumingal, ngal wonnoo ko e sahaa gooto, jokkondiral dewgal, hakkille, e politik Miijo teoriijo e laabi gollal gollooɓe." == Golle == E nder caɗeele teeŋtuɗe e nder winndere jaŋde e nder kitaale 1940, o ƴetti golle ɗe njoɓaaka no feewi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. Ngam saabaade darnde maɓɓe e hakkeeji renndo, o naati e lannda gollotooɓe e bannge nano rewolison, ganndiraaɗo darnde mum e nder Kampaañ tataɓo ko fayti e Dental Sowiyet, ngal yiyri ko no birokaraasi kollektiwist nii . E oon sahaa, o fuɗɗii laawol ngol o jogori rewde e nguurndam makko fof : ƴellitde hareeji e nder renndo Afriknaajo-Ameriknaajo. O hawri e CLR James e nder yeewtere yeewtere to [[Chicago]], o ummii o fayi New York. O hawri e daraniiɓe pinal heewɓe ko wayi no winndiyanke biyeteeɗo Richard Wright e jimoowo biyeteeɗo Katharine Dunham . O firti kadi e ɗemngal Engele binndanɗe keewɗe e nder deftere [[Karl Marx frsa|Karl Marx]] 's ''Economics and Philosophy e hitaande 1844'' ko adii fof. Ɓooytaani o naati e fedde Johnson-Forest nde James, Raya Dunayevskaya e Lee ardii. Ɓe ɓuri tiiɗnaade ko e pelle marginaale ko wayi no rewɓe, yimɓe ɓaleeɓe e sukaaɓe kam e ruppitde e miijo lannda vanguard. O winndi ngam Johnson-Ladde Tendensi les innde lannda '''Ria Stone''' . Nde ɓe ngoni e golloraade e fuɗɗoode ko no mbaydi lannda gollotooɓe, ɓe ngarti e lannda gollotooɓe Sosiyaalist ko juuti hade maɓɓe yaltude Trotskyist left fof, ɓe cosi Goomu bayyinoowo binndanɗe e hitaande 1951. O resii James Boggs, golloowo otooji afriknaajo-ameriknaajo953 e hitaande 1951. E oon hitaande kadi kanko e James ɓe ngummii Detroit, ɗo ɓe njokki e ƴellitde jojjanɗe aadee e golle dillere « Black Power Movement » . No ganndo biyeteeɗo Brian Doucet holliri e yeewtere mum waɗnoonde e Boggs e hitaande 2014 : "Hoɗde e Detroit ina metti miijo Boggs e darnde otooji, dogdu jawdi, e njiyaagu." Boggs walli e sosde fedde politik Aasiyankoore Detroit e hitaande 1970. Nde CLR James e Raya Dunayevskaya peccii e cagataagal kitaale 1950, ɓe ngonti Goomu bayyinoowo binndanɗe mo James ardii e News and Letters mo Dunayevskaya ardii, Grace e James mballitii Goomu bayyinoowo binndanɗe mo James etinooma wasiyaade nde o woni e eggude to Angalteer. E hitaande 1962, Boggs en ceerti e James, ɓe njokki e Goomu baylugol binndanɗe wondude e Lyman Paine e Freddy Paine, tawi noon wallidiiɓe James, ko wayi no Martin Glaberman, njokki e wonde fedde hesere so tawii ko juuti, Facing Reality . Miijooji baɗnooɗi e feccere 1962 ina mbaawi yiyeede e deftere James Boggs wiyeteende « Revolution américaine : les pages d’un note d’une travail noir » . Grace etinooma waawnude Malcolm X ngam tawtoreede woote senaa Amerik e hitaande 1964. E nder ɗii duuɓi, Boggs winndi defte keewɗe, ina heen Revolution e Evolution in the Twentyth Century e jom suudu mum, o waɗti heen hakkille makko e golle renndo to Detroit ɗo o wonti daraniiɗo haɓaade rafiiji keewɗi. == Tuugnorgal == ogejgbimbxzo1726b9ssg4ekk1t5aax 163822 163820 2026-04-14T16:14:11Z Sardeeq 14292 163822 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Grace Lee Boggs''' (27 suwee 1915 – 5 oktoobar 2015) ko binndoowo Ameriknaajo, daraniiɗo renndo, filosof, e [[Feminism|daraniiɗo rewɓe]] . O anndaa ko e duuɓi makko gollondiral politik e CLR James e Raya Dunayevskaya e kitaale 1940 e 1950. E kitaale 1960 kanko e jom suudu makko, James Boggs, ɓe ƴetti laawol politik maɓɓe, ɓe mbayli hakkillaaji maɓɓe e hakkeeji siwil e Black Liberation, Asiyanke Ameriknaajo, e dille goɗɗe ngam nuunɗal renndo. <ref>Jackman, Michael (October 5, 2015). "Grace Lee Boggs dead at 100". Metro Times. Archived from the original on 7 Oct 2015. Retrieved October 5, 2015.</ref> E hitaande 1998 o winndii defte nay, ina heen deftere nguurndam makko. E hitaande 2011, haa jooni omo golloo e duuɓi 95, o winndi deftere joyaɓere, ''wiyeteende « Revolution américaine suivant : activisme durable pour le siècle 21 »'', e Scott Kurashige, nde duɗal jaaɓi haaɗtirde California Press yaltini . O hiisetee ko no neɗɗo mawɗo e nder dille Aasi Ameriknaajo, Doole ɓaleeɓe, e Hakkeeji Siwil . == Ɓiɓɓe e cukaagu == === Nguurndam gadano === Boggs jibinaa ko [1] suwee 1915, to Providence, to dow restoraan baaba mum. Innde makko e ɗemngal Sinuwaa ko Yu Ping (玉平), firti ko Jade Jam. Ko kanko woni ɓiy Chin Lee (1870-1965) e debbo mum ɗiɗaɓo, hono Yin Lan Ng. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ummorii ko Taishan, Guangdong, e nder laamu Qing Siin . [2] Banndiraaɓe Boggs ina mbaɗi miñi mum debbo gooto, hono Katherine, e miñiraaɓe mum nayo : Edward, Philip, Robert e Harry. Chin Lee e Yin Lan Ng ummiima Siin egginii wuro Seattle to Amerik e hitaande 1911.[3] E fuɗɗoode golle makko, Boggs firti ko golle Karl Marx, o tawtoraama no feewi pelle nano keewɗe, ina jeyaa heen lannda gollotooɓe, lannda gollotooɓe sosiyaalist en, e dille trotskist en . Caggal ɗuum o gollodii e wayluɓe hono CLR James e Raya Dunayevskaya e nder wiɗtooji dialektik caɗtuɗi, o siftini Dental Sowiyet e kelme keewɗe ko wayi no " dowla gollotooɓe ŋakkiraaɗe " walla " laamu kapitaali ". === Jaangirde === E nder bursi, Boggs yahi jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, ɗo o heɓi batte e miijo Darwin e ƴellitaare. O heɓi bak makko e hitaande 1935, caggal ɗuum e hitaande 1940 o heɓi doktoraa makko. e nder filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr, ɗo o janngi e Paul Weiss, o winndi deftere makko e George Herbert Mead . === Gollondiral e James Boggs === E hitaande 1953, Grace Lee Boggs resi James Boggs, daraniiɗo politik Ameriknaajo, golloowo otooji. Ɓe resndi duuɓi 40 haa James Boggs sankii e hitaande 1993. Ɓe kawri ɓe njaltini binndanɗe daraniiɗe jojjanɗe aadee, defte, ɓe cosi [[National Organization for an American Revolution|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewolison Amerik]] (NOAR). Yeewtere Ibram X. Kendi ko fayti e nguurndam makko kawral e maɓɓe, Stephen M. Ward hollitii wonde, e nder heen, Grace Lee Boggs e James Boggs "mahii jokkondiral duumingal, ngal wonnoo ko e sahaa gooto, jokkondiral dewgal, hakkille, e politik Miijo teoriijo e laabi gollal gollooɓe." == Golle == E nder caɗeele teeŋtuɗe e nder winndere jaŋde e nder kitaale 1940, o ƴetti golle ɗe njoɓaaka no feewi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. Ngam saabaade darnde maɓɓe e hakkeeji renndo, o naati e lannda gollotooɓe e bannge nano rewolison, ganndiraaɗo darnde mum e nder Kampaañ tataɓo ko fayti e Dental Sowiyet, ngal yiyri ko no birokaraasi kollektiwist nii . E oon sahaa, o fuɗɗii laawol ngol o jogori rewde e nguurndam makko fof : ƴellitde hareeji e nder renndo Afriknaajo-Ameriknaajo. O hawri e CLR James e nder yeewtere yeewtere to [[Chicago]], o ummii o fayi New York. O hawri e daraniiɓe pinal heewɓe ko wayi no winndiyanke biyeteeɗo Richard Wright e jimoowo biyeteeɗo Katharine Dunham . O firti kadi e ɗemngal Engele binndanɗe keewɗe e nder deftere [[Karl Marx frsa|Karl Marx]] 's ''Economics and Philosophy e hitaande 1844'' ko adii fof. Ɓooytaani o naati e fedde Johnson-Forest nde James, Raya Dunayevskaya e Lee ardii. Ɓe ɓuri tiiɗnaade ko e pelle marginaale ko wayi no rewɓe, yimɓe ɓaleeɓe e sukaaɓe kam e ruppitde e miijo lannda vanguard. O winndi ngam Johnson-Ladde Tendensi les innde lannda '''Ria Stone''' . Nde ɓe ngoni e golloraade e fuɗɗoode ko no mbaydi lannda gollotooɓe, ɓe ngarti e lannda gollotooɓe Sosiyaalist ko juuti hade maɓɓe yaltude Trotskyist left fof, ɓe cosi Goomu bayyinoowo binndanɗe e hitaande 1951. O resii James Boggs, golloowo otooji afriknaajo-ameriknaajo953 e hitaande 1951. E oon hitaande kadi kanko e James ɓe ngummii Detroit, ɗo ɓe njokki e ƴellitde jojjanɗe aadee e golle dillere « Black Power Movement » . No ganndo biyeteeɗo Brian Doucet holliri e yeewtere mum waɗnoonde e Boggs e hitaande 2014 : "Hoɗde e Detroit ina metti miijo Boggs e darnde otooji, dogdu jawdi, e njiyaagu." Boggs walli e sosde fedde politik Aasiyankoore Detroit e hitaande 1970. Nde CLR James e Raya Dunayevskaya peccii e cagataagal kitaale 1950, ɓe ngonti Goomu bayyinoowo binndanɗe mo James ardii e News and Letters mo Dunayevskaya ardii, Grace e James mballitii Goomu bayyinoowo binndanɗe mo James etinooma wasiyaade nde o woni e eggude to Angalteer. E hitaande 1962, Boggs en ceerti e James, ɓe njokki e Goomu baylugol binndanɗe wondude e Lyman Paine e Freddy Paine, tawi noon wallidiiɓe James, ko wayi no Martin Glaberman, njokki e wonde fedde hesere so tawii ko juuti, Facing Reality . Miijooji baɗnooɗi e feccere 1962 ina mbaawi yiyeede e deftere James Boggs wiyeteende « Revolution américaine : les pages d’un note d’une travail noir » . Grace etinooma waawnude Malcolm X ngam tawtoreede woote senaa Amerik e hitaande 1964. E nder ɗii duuɓi, Boggs winndi defte keewɗe, ina heen Revolution e Evolution in the Twentyth Century e jom suudu mum, o waɗti heen hakkille makko e golle renndo to Detroit ɗo o wonti daraniiɗo haɓaade rafiiji keewɗi. == Tuugnorgal == owj6af1lz1pbvted5lud5cglsop0rjp Wendy Blacklock 0 39845 163816 2026-04-14T16:09:19Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Wendy Blacklock''' (jibinaa ko 20 lewru Yarkomaa 1932)^ )[2] ko debbo jibinaaɗo to Ostarali, ko o baawɗo golle e nder dingiral, ko o baawɗo golle e nder rajooji e teleeji, ko o komediyenne, ko o peewnoowo, ko o binndoowo, ko o jimoowo, ko o jimoowo e koreografi. Blacklock feeñii e geɗe keewɗe, e nder Ostarali e leydi Angalteer e wondude e yimɓe hannde hono Jill Perryman, o noddiraa ko "Debbo mawɗo dingiral". O woni ko e ɓurde anndeede kono e yim..." 163816 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wendy Blacklock''' (jibinaa ko 20 lewru Yarkomaa 1932)^ )[2] ko debbo jibinaaɗo to Ostarali, ko o baawɗo golle e nder dingiral, ko o baawɗo golle e nder rajooji e teleeji, ko o komediyenne, ko o peewnoowo, ko o binndoowo, ko o jimoowo, ko o jimoowo e koreografi. Blacklock feeñii e geɗe keewɗe, e nder Ostarali e leydi Angalteer e wondude e yimɓe hannde hono Jill Perryman, o noddiraa ko "Debbo mawɗo dingiral". O woni ko e ɓurde anndeede kono e yimɓe nokkuuji tokoosi ngam darnde makko e Edith "Edie" MacDonald, mo nganndu-ɗaa ko Inna walla Mummy e nder kitaale 1970 e nder dingiral teleeji Number 96 (dingiral teleeji) e bannge Mike Dorsey e gorko makko Reg e Frances Hargreaves e ɓiɗɗo makko debbo. Sosiyetee ñeeñal biyeteeɗo PAC Australia innirii cate njeenaari njeenaari Wendy Blacklock, ngam teddinde ndonu Blacklock e darnde mum e nder dingiral pijirlooji Ostarali.[3]. a23ts7wq7j9reujn4bx3i691rwu9pew 163821 163816 2026-04-14T16:12:59Z MOIBARDE 10068 163821 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wendy Blacklock''' (jibinaa ko 20 [[lewru]] Yarkomaa 1932)^ )[2] ko debbo jibinaaɗo to Ostarali, ko o baawɗo golle e nder dingiral, ko o baawɗo golle e nder rajooji e teleeji, ko o komediyenne, ko o peewnoowo, ko o binndoowo, ko o jimoowo, ko o jimoowo e koreografi. Blacklock feeñii e geɗe keewɗe, e nder [[Ostarali]] e leydi Angalteer e wondude e yimɓe hannde hono Jill Perryman, o noddiraa ko "Debbo mawɗo dingiral". O woni ko e ɓurde anndeede kono e yimɓe nokkuuji tokoosi ngam darnde makko e Edith "Edie" MacDonald, mo nganndu-ɗaa ko Inna walla Mummy e nder kitaale 1970 e nder dingiral teleeji Number 96 (dingiral teleeji) e bannge Mike Dorsey e gorko makko Reg e Frances Hargreaves e ɓiɗɗo makko debbo. Sosiyetee ñeeñal biyeteeɗo PAC Australia innirii cate njeenaari njeenaari Wendy Blacklock, ngam teddinde ndonu Blacklock e darnde mum e nder dingiral pijirlooji [[Ostarali]].[3]. == Nguurndam == Blacklock jibinaa ko ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1932[2] to Sydney, to leydi Galles du Sud, to David Blacklock, gardiiɗo sosiyetee dingiral biyeteeɗo Slazenger e Lillian Ava Miller, kono won e binndanɗe teyaaɗe gadane nde o gollodii e sosiyetee teyaaɗe repertoire Newcastle-upon-Tyne e binndanɗe dille ina kollita jibinannde makko e hitaande999. Caggal nde o joofni jaŋde o felliti wonde fijoowo, o naati duɗal dingiral, ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Conservatorium to Sydney e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rathbone. Blacklock naati e Independent Theatre e hitaande 1947 e no ko ɓuri heewde e yimooɓe yonta oo yahri Angalteer ngam fuɗɗaade golle mum e nder pijirlooji e fuɗɗoode kitaale 1950, alaa ko woni e pijirlooji e nder Ostarali ko woodaani e oon sahaa kadi ko ɓuri heewde ko koppi London West End e Broadway. O waɗi fijooji haa Newcastle-upon-Tyne nder fijirle Repertory, e The Piar, ko adii o warta Australia nder fuɗɗam kitaale 1960 nde fuɗɗam fijirde fijirde nden woni haa timmi, nden o waɗi duuɓi maako bee J. C. Williamson bee nanta fijirde fijirde nden, o ɓesdi fijirle ɗuuɗɗe haa nokkuure man Keneali e Daawuuda Wiliyamson[4] O fuɗɗii kadi ƴettude geɗe ekranuuji tokoosi e kitaale 50 cakkitiiɗe, e golloraade e ekran haa e darorɗe kitaale 1970, o woni e golle e nder dingiral e pijirlooji ngam feewnude fannu mo o ɓuri yiɗde fotde duuɓi capanɗe jeeɗiɗi haa e cakkital kitaale 2010.[1] O sosi sosiyetee peewnugol pijirlooji biyeteeɗo Performing Lines ngam fedde pijirlooji Elizabethan Ostarali, o waɗii kadi nafoore e sosde pijirlooji Aborigine en Ostarali e nder winndere ndee[5]. Kono o wonti lolluɗo e darnde makko komik e nder teleeji limto 96 hono Edith "Edie" McDonald. Blacklock ina jogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo Nicole e Lisa e ko famɗi fof taaniraaɓe ɗiɗo. Blacklock ko debbo jaaliiɗo teskinɗo, o yilliima kadi Angalteer o golliima e teleeji, o feeñii e yimɓe mawɓe ko wayi no Benny Hill e Bernard Bresslaw kadi o luurdi e Prunella Scales[6]. 87of0gmxzqpuz4b4gxbphjbcireszh4 163823 163821 2026-04-14T16:15:13Z MOIBARDE 10068 163823 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wendy Blacklock''' (jibinaa ko 20 [[lewru]] Yarkomaa 1932)^ )[2] ko debbo jibinaaɗo to Ostarali, ko o baawɗo golle e nder dingiral, ko o baawɗo golle e nder rajooji e teleeji, ko o komediyenne, ko o peewnoowo, ko o binndoowo, ko o jimoowo, ko o jimoowo e koreografi. Blacklock feeñii e geɗe keewɗe, e nder [[Ostarali]] e leydi Angalteer e wondude e yimɓe hannde hono Jill Perryman, o noddiraa ko "Debbo mawɗo dingiral". O woni ko e ɓurde anndeede kono e yimɓe nokkuuji tokoosi ngam darnde makko e Edith "Edie" MacDonald, mo nganndu-ɗaa ko Inna walla Mummy e nder kitaale 1970 e nder dingiral teleeji Number 96 (dingiral teleeji) e bannge Mike Dorsey e gorko makko Reg e Frances Hargreaves e ɓiɗɗo makko debbo. Sosiyetee ñeeñal biyeteeɗo PAC Australia innirii cate njeenaari njeenaari Wendy Blacklock, ngam teddinde ndonu Blacklock e darnde mum e nder dingiral pijirlooji [[Ostarali]].[3]. == Nguurndam == Blacklock jibinaa ko ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1932[2] to Sydney, to leydi Galles du Sud, to David Blacklock, gardiiɗo sosiyetee dingiral biyeteeɗo Slazenger e Lillian Ava Miller, kono won e binndanɗe teyaaɗe gadane nde o gollodii e sosiyetee teyaaɗe repertoire Newcastle-upon-Tyne e binndanɗe dille ina kollita jibinannde makko e hitaande999. Caggal nde o joofni jaŋde o felliti wonde fijoowo, o naati duɗal dingiral, ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Conservatorium to Sydney e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rathbone. Blacklock naati e Independent Theatre e hitaande 1947 e no ko ɓuri heewde e yimooɓe yonta oo yahri Angalteer ngam fuɗɗaade golle mum e nder pijirlooji e fuɗɗoode kitaale 1950, alaa ko woni e pijirlooji e nder Ostarali ko woodaani e oon sahaa kadi ko ɓuri heewde ko koppi London West End e Broadway. O waɗi fijooji haa Newcastle-upon-Tyne nder fijirle Repertory, e The Piar, ko adii o warta Australia nder fuɗɗam kitaale 1960 nde fuɗɗam fijirde fijirde nden woni haa timmi, nden o waɗi duuɓi maako bee J. C. Williamson bee nanta fijirde fijirde nden, o ɓesdi fijirle ɗuuɗɗe haa nokkuure man Keneali e Daawuuda Wiliyamson[4] O fuɗɗii kadi ƴettude geɗe ekranuuji tokoosi e kitaale 50 cakkitiiɗe, e golloraade e ekran haa e darorɗe kitaale 1970, o woni e golle e nder dingiral e pijirlooji ngam feewnude fannu mo o ɓuri yiɗde fotde duuɓi capanɗe jeeɗiɗi haa e cakkital kitaale 2010.[1] O sosi sosiyetee peewnugol pijirlooji biyeteeɗo Performing Lines ngam fedde pijirlooji Elizabethan Ostarali, o waɗii kadi nafoore e sosde pijirlooji Aborigine en Ostarali e nder winndere ndee[5]. Kono o wonti lolluɗo e darnde makko komik e nder teleeji limto 96 hono Edith "Edie" McDonald. Blacklock ina jogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo Nicole e Lisa e ko famɗi fof taaniraaɓe ɗiɗo. Blacklock ko debbo jaaliiɗo teskinɗo, o yilliima kadi Angalteer o golliima e teleeji, o feeñii e yimɓe mawɓe ko wayi no Benny Hill e Bernard Bresslaw kadi o luurdi e Prunella Scales[6]. == Teleeji == Blacklock, sahaa fof s ɓuri yiɗde ko tiyaataar e hay so tawii e fuɗɗoode o saliima naatde e dingiral tele, o wonti lolluɗo e darnde makko e kitaale 1970 teleeji teleeji Limre 96 e jikku komedi dizzy Edith "Edie" MacDonald, e oon sahaa dingiral ngal ko dingiral ɓurngal toowde e nokku hee, e she jo7nu11 Dorsey ko gorko mum Reg McDonald, mo inniri jikku mum "Yumma" e ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi 18, Marilyn, mo Frances Hargreaves fiyi, mo inniri mo "Mummy" : Edie, wonnoo ko debbo galle mo duuɓi 1970, ummoriiɗo Blacktown, o yiɗiino gin, soap operaaji ñalnde kala e analgesics,[5] jikku oo wonti ko huunde nde yimɓe fof njiɗi, ina waɗi peeje ngam waɗde heen filmuuji goɗɗi e darorɗe hitaande 1976, tuugnaade e jikku "E e Melle". series noon ƴettaaka e Reso, kanko e Dorsey ɓe keddii e Number 96, haa nde joofi e lewru ut 1977, e goonga o haali kaaldigal gadanal e nder episod gadanol. Hay so tawii jikkuuji Reg e Edie ɗo ɓuri yiɗeede, ko heewi e mette yiɗɓe, ɓe meeɗaa feeñde e mbaydi filmo mawɗo[7]. Umbrella Entertainment, yaltinii DVD-ji keewɗi e nder yeewtere ndee, ina kollita daartol keewngol ɓurngol maantinde, ɗo Blacklock, e wondude e tagɗo e binndoowo David Sale e wondiiɓe mum Sheila Kennelly e Elaine Lee mbinndi heen miijo. == Golle tiyaataar == Golle Blacklock puɗɗii ko e dingiral e gila 1947 e o woni naatɗo e dingiral (Hall of Fame) e nder dingiral, o waɗi duuɓi ɗiɗi to Angalteer omo fijira e nder dingiral repertoire, hade makko hootde to Ostarali ɗo o joginoo golle tiiɗɗe e nder dingiral ngal tawi ina waɗi njilluuji dingiral e nder nokku hee e nder leydi New Zealand ; o woniino kadi tergal keeringal e nder dingiral satirikaaji baɗaaɗi to suudu dingiral Phillip Street to Sydney e kitaale 1960. O tawtoraama e nder golle keewɗe ɗe winndooɓe pijirlooji ko wayi no David Williamson e Dorothy Hewett mbaɗi. Ko adii nde o waɗata darnde makko e nder Number 96 o waɗiino e nder pijirlooji Don’s Party e Who's Afraid of Virginia Woolf?, e nde Spike Milligan yilliima Ostarali o feeñii e makko e nder peewnugol teleeji keertiiɗi o ƴetti darnde tiitoonde e nder Pardon Miss Westcott [8] gila e darorɗe hitaande 1990 ko jokkondiri tan e tiyaataar, ina heen njillu e dingiral e nder dingiral teleeji Angalteer biyeteeɗo George e Mildred, o waɗii golle ko wayi no fijoowo e jom ngalu e sosiyetee tiyaataar haa o woppi golle e hitaande 2011!.[9] Blacklock, ko kadi jom ngalu teyaaɗere sosɗo "Departemaa Konte Ostarali" e hitaande 1982 fedde lollunde wiyeteende Elizabethan Theatre Trust, caggal ɗuum e hitaande 1990 sosiyetee Performing Lines sosiyetee peewnoowo naalankaagal e hollitoore, e faandaare jannginde e hollirde peewnugol naalankaagal kesal e trage. Musium makko tokooso pijirlooji ina waɗi natal almudɓe aduna pijirlooji ko wayi no Barry Humphries, Jill Perryman, Graham Kennedy, Gordon Chater e Carol Raye, hoodere makko limoore 96. nghpwjedpk7z52kqoh7933i4da04z19 163826 163823 2026-04-14T16:24:06Z MOIBARDE 10068 163826 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wendy Blacklock''' (jibinaa ko 20 [[lewru]] Yarkomaa 1932)^ )[2] ko debbo jibinaaɗo to Ostarali, ko o baawɗo golle e nder dingiral, ko o baawɗo golle e nder rajooji e teleeji, ko o komediyenne, ko o peewnoowo, ko o binndoowo, ko o jimoowo, ko o jimoowo e koreografi. Blacklock feeñii e geɗe keewɗe, e nder [[Ostarali]] e leydi Angalteer e wondude e yimɓe hannde hono Jill Perryman, o noddiraa ko "Debbo mawɗo dingiral". O woni ko e ɓurde anndeede kono e yimɓe nokkuuji tokoosi ngam darnde makko e Edith "Edie" MacDonald, mo nganndu-ɗaa ko Inna walla Mummy e nder kitaale 1970 e nder dingiral teleeji Number 96 (dingiral teleeji) e bannge Mike Dorsey e gorko makko Reg e Frances Hargreaves e ɓiɗɗo makko debbo. Sosiyetee ñeeñal biyeteeɗo PAC Australia innirii cate njeenaari njeenaari Wendy Blacklock, ngam teddinde ndonu Blacklock e darnde mum e nder dingiral pijirlooji [[Ostarali]].[3]. == Nguurndam == Blacklock jibinaa ko ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1932[2] to Sydney, to leydi Galles du Sud, to David Blacklock, gardiiɗo sosiyetee dingiral biyeteeɗo Slazenger e Lillian Ava Miller, kono won e binndanɗe teyaaɗe gadane nde o gollodii e sosiyetee teyaaɗe repertoire Newcastle-upon-Tyne e binndanɗe dille ina kollita jibinannde makko e hitaande999. Caggal nde o joofni jaŋde o felliti wonde fijoowo, o naati duɗal dingiral, ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Conservatorium to Sydney e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rathbone. Blacklock naati e Independent Theatre e hitaande 1947 e no ko ɓuri heewde e yimooɓe yonta oo yahri Angalteer ngam fuɗɗaade golle mum e nder pijirlooji e fuɗɗoode kitaale 1950, alaa ko woni e pijirlooji e nder Ostarali ko woodaani e oon sahaa kadi ko ɓuri heewde ko koppi London West End e Broadway. O waɗi fijooji haa Newcastle-upon-Tyne nder fijirle Repertory, e The Piar, ko adii o warta Australia nder fuɗɗam kitaale 1960 nde fuɗɗam fijirde fijirde nden woni haa timmi, nden o waɗi duuɓi maako bee J. C. Williamson bee nanta fijirde fijirde nden, o ɓesdi fijirle ɗuuɗɗe haa nokkuure man Keneali e Daawuuda Wiliyamson[4] O fuɗɗii kadi ƴettude geɗe ekranuuji tokoosi e kitaale 50 cakkitiiɗe, e golloraade e ekran haa e darorɗe kitaale 1970, o woni e golle e nder dingiral e pijirlooji ngam feewnude fannu mo o ɓuri yiɗde fotde duuɓi capanɗe jeeɗiɗi haa e cakkital kitaale 2010.[1] O sosi sosiyetee peewnugol pijirlooji biyeteeɗo Performing Lines ngam fedde pijirlooji Elizabethan Ostarali, o waɗii kadi nafoore e sosde pijirlooji Aborigine en Ostarali e nder winndere ndee[5]. Kono o wonti lolluɗo e darnde makko komik e nder teleeji limto 96 hono Edith "Edie" McDonald. Blacklock ina jogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo Nicole e Lisa e ko famɗi fof taaniraaɓe ɗiɗo. Blacklock ko debbo jaaliiɗo teskinɗo, o yilliima kadi Angalteer o golliima e teleeji, o feeñii e yimɓe mawɓe ko wayi no Benny Hill e Bernard Bresslaw kadi o luurdi e Prunella Scales[6]. == Teleeji == Blacklock, sahaa fof s ɓuri yiɗde ko tiyaataar e hay so tawii e fuɗɗoode o saliima naatde e dingiral tele, o wonti lolluɗo e darnde makko e kitaale 1970 teleeji teleeji Limre 96 e jikku komedi dizzy Edith "Edie" MacDonald, e oon sahaa dingiral ngal ko dingiral ɓurngal toowde e nokku hee, e she jo7nu11 Dorsey ko gorko mum Reg McDonald, mo inniri jikku mum "Yumma" e ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi 18, Marilyn, mo Frances Hargreaves fiyi, mo inniri mo "Mummy" : Edie, wonnoo ko debbo galle mo duuɓi 1970, ummoriiɗo Blacktown, o yiɗiino gin, soap operaaji ñalnde kala e analgesics,[5] jikku oo wonti ko huunde nde yimɓe fof njiɗi, ina waɗi peeje ngam waɗde heen filmuuji goɗɗi e darorɗe hitaande 1976, tuugnaade e jikku "E e Melle". series noon ƴettaaka e Reso, kanko e Dorsey ɓe keddii e Number 96, haa nde joofi e lewru ut 1977, e goonga o haali kaaldigal gadanal e nder episod gadanol. Hay so tawii jikkuuji Reg e Edie ɗo ɓuri yiɗeede, ko heewi e mette yiɗɓe, ɓe meeɗaa feeñde e mbaydi filmo mawɗo[7]. Umbrella Entertainment, yaltinii DVD-ji keewɗi e nder yeewtere ndee, ina kollita daartol keewngol ɓurngol maantinde, ɗo Blacklock, e wondude e tagɗo e binndoowo David Sale e wondiiɓe mum Sheila Kennelly e Elaine Lee mbinndi heen miijo. == Golle tiyaataar == Golle Blacklock puɗɗii ko e dingiral e gila 1947 e o woni naatɗo e dingiral (Hall of Fame) e nder dingiral, o waɗi duuɓi ɗiɗi to Angalteer omo fijira e nder dingiral repertoire, hade makko hootde to Ostarali ɗo o joginoo golle tiiɗɗe e nder dingiral ngal tawi ina waɗi njilluuji dingiral e nder nokku hee e nder leydi New Zealand ; o woniino kadi tergal keeringal e nder dingiral satirikaaji baɗaaɗi to suudu dingiral Phillip Street to Sydney e kitaale 1960. O tawtoraama e nder golle keewɗe ɗe winndooɓe pijirlooji ko wayi no David Williamson e Dorothy Hewett mbaɗi. Ko adii nde o waɗata darnde makko e nder Number 96 o waɗiino e nder pijirlooji Don’s Party e Who's Afraid of Virginia Woolf?, e nde Spike Milligan yilliima Ostarali o feeñii e makko e nder peewnugol teleeji keertiiɗi o ƴetti darnde tiitoonde e nder Pardon Miss Westcott [8] gila e darorɗe hitaande 1990 ko jokkondiri tan e tiyaataar, ina heen njillu e dingiral e nder dingiral teleeji Angalteer biyeteeɗo George e Mildred, o waɗii golle ko wayi no fijoowo e jom ngalu e sosiyetee tiyaataar haa o woppi golle e hitaande 2011!.[9] Blacklock, ko kadi jom ngalu teyaaɗere sosɗo "Departemaa Konte Ostarali" e hitaande 1982 fedde lollunde wiyeteende Elizabethan Theatre Trust, caggal ɗuum e hitaande 1990 sosiyetee Performing Lines sosiyetee peewnoowo naalankaagal e hollitoore, e faandaare jannginde e hollirde peewnugol naalankaagal kesal e trage. Musium makko tokooso pijirlooji ina waɗi natal almudɓe aduna pijirlooji ko wayi no Barry Humphries, Jill Perryman, Graham Kennedy, Gordon Chater e Carol Raye, hoodere makko limoore 96. == Pewnugol Teyaatre e Lineeji Waɗde == Gorko kaake mo Robert J. Merritt winndi - njillu to Kolorado, Amerik Gujjo Sita Daawe jeeɗiɗi mette ɗe Wesley Enok e Debora Mailman mbinndi Ɗuuɗi e Geɗe, ngam Miijo Wolf lullaby ko Hilari Bell Gooto Gooto Kono Ceertuɗo Womɓe cuɓaaɓe e ɓalndu bonndu[5] == Darnde teleeji goɗɗe == Hay so tawii ko o baawɗo wonde e nder dingiral, o feeñii e geɗe keewɗe e nder teleeji, ina jeyaa heen geɗe hoɓɓe e nder dingiral polis Homicide e Boney, o wonnoo ko yeewtanoowo e dingiral sukaaɓe Play School, o waɗiino kadi geɗe e dingiral Skippy the Bush Kangaroo, e nder hitaande 1977, sahaa e sahaa fof o yaltinii e dingiral fijirde Blankety Blan == Filmogaraafi == Hitaande tiitoonde Role 1957 Koɗo Ƴeewndo Pantomime (hono hoore makko) 1959 Yaafuya Miss Westcott (film tele) Elizabet Westkot 1959 Yaafo Miss Westcott (sonnde) Waɗoowo "Neldu ngam am". Miɗo woni e laawol am,/br >Hol no mbaawirmi yiyde A Yahii E 1965 Teleeji ina mbiya hoore mum - Koɗo e Max Meldrum, Ron Shand, Queenie Ashton, Evie Hayes, David Copping, Kevin Miles, Gwen Plumb, Chips Rafferty, Ruth Kracknell e Keith Petersen TV keeriiɗo 1967 Suudu pijirlooji Ostarali anndaaka 1968 Duɗal Pijirlooji E hoore mum ko Hooreejo 1970 Hattie Makdugall, ƴaañoowo kannguur ladde 1970 Warngo Ann "tannde" Turner 1971 Pijirlooji Komedi e hoore mum 1972 Jokki e Spike to Ostarali e hoore mum (TV keeriiɗo) 1972 Kosam Janet Asworth 1974 Miin e Merle Koɗo 1974-1977 Limre 96 Edie "Mummi", "Yumma" McDonald 227 feccere 1976 Yontere tele hitaandeere hitaande 1976 Logie hokki hoore mum njeenaaje - tergal e heɗotooɓe e 'Number 96' : Mike Dorsey, Chard Hayward, Jeff Kevin, Bunney Brooke e Frances Hargreaves TV Special 1976 Pijirlooji Celebrity e hoore mum 1977 Ɓoornugol Ɓoornugol hitaande 1977; 1978 Koɗo eɓɓoore Mike Walsh - Kanko e hoore makko e yeewtere teleeji Mike Dorsey, 1 episod 1977 Limre 96: Jemma cakkitiiɗo oo e hoore mum e seppooji teleeji, 1 episode hitaande 1978; 1979 Koɗo eɓɓoore Mike Walsh - Ko kanko woni eɓɓoore tele, 1 episod 1978 Koɗo Peter Couchman - Ko kanko woni teleeji, 1 episod hitaande 1979; 1980 Koɗo eɓɓoore Mike Walsh - Ko kanko woni eɓɓoore tele, 1 episode 1980 Koɗo eɓɓoore Mike Walsh - Kanko e hoore makko e Dave Allenby, eɓɓoore 1 2006 Limre 96...DVD Duuɓi Cakkitiiɗi "96 keeriiɗo" (Limre 96 DVD yaltunde) firo == Darnde tiyaataar == Blacklock, ko jom ngalu e nder dingiral, feeñii e peewnugol dingiral gila 1954 haa 2014. Iwdi = AusStage Ngam ɓeydaade humpitaade: ƴeew Pijirlooji Wendy Blacklock Pewnugol Piyeer Koɗo tedduɗo Charles Alan Melville Ɗiɗi e Gooto Hedde Loop Ñalɗi ɓurɗi welde e nguurndam maa John Dighton Sinderella Rewrude e laawol Phillip Kaalis jom suudu Jaaynde wiyeteende « Playboy » aduna hirnaange John Millington Synge Rage oo Hol mo hulata Virginia Woolf? Eduar Albee Rewindaade to Loo Duuɓi e Port Winndere Bill Naughton Potty yahi Laamɗo e Ɓiɗɗo Yiite Hoɗɓe ɓee Dik Witinton Rose bonɗo Lannda Don ko Daawuuda Wiliyamson Bon-Bon e Rose wonande Dolly Ko ɗum woni ko wiyetee Alan Bennett Ko timmaani Joorji e Mildred Ƴiiƴam Baali Kaporal Mime Teyaatre golle Nafoore yeeso Daawuuda Hwang Bingo UNIT == Anndinde, teddungal e njeenaaje == E hitaande 1992, Blacklock wonti tergal e fedde Ostarali ngam golle mum e nder naalankaagal. Njeenaari Wendy Blacklock, ko PAC Ostarali sosi ɗum, inniraa ɗum e hitaande 2022.[3] == Njeenaaje Helpmann == Njeenaaje Helpmann ko hiirde njeenaari, mawninde weltaare e naalankaagal e nder Ostarali, nde fedde gollorde wiyeteende Live Performance Australia (LPA) rokkata gila 2001.[10] E hitaande 2003, Blacklock heɓi njeenaari JC Williamson, njeenaari ɓurndi toowde e LPA, ngam golle nguurndam makko e nder dingiral.[11] Hitaande Nominaa / golle Njeenaari Njeñtudi 2003 Kanko e hoore makko o heɓi njeenaari JC Williamson == Tuugnorgal == 224xzz680c83luutmc2khm270ue627p 163834 163826 2026-04-14T16:42:06Z MOIBARDE 10068 163834 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wendy Blacklock''' (jibinaa ko 20 [[lewru]] Yarkomaa 1932)^ )<ref name="PUB">{{cite web|url=https://www.bookfinder.com|title=The Illustrated Encyclopaedia af Australian Showbiz}}</ref> ko debbo jibinaaɗo to [[Ostarali]], ko o baawɗo golle e nder dingiral, ko o baawɗo golle e nder rajooji e teleeji, ko o komediyenne, ko o peewnoowo, ko o binndoowo, ko o jimoowo, ko o jimoowo e koreografi. Blacklock feeñii e geɗe keewɗe, e nder [[Ostarali]] e leydi Angalteer e wondude e yimɓe hannde hono Jill Perryman, o noddiraa ko "Debbo mawɗo dingiral". O woni ko e ɓurde anndeede kono e yimɓe nokkuuji tokoosi ngam darnde makko e Edith "Edie" MacDonald, mo nganndu-ɗaa ko Inna walla ''Mummy'' e nder kitaale 1970 e nder dingiral teleeji Number 96 (dingiral teleeji) e bannge Mike Dorsey e gorko makko Reg e Frances Hargreaves e ɓiɗɗo makko debbo. Sosiyetee ñeeñal biyeteeɗo PAC ''Australia'' innirii cate njeenaari njeenaari Wendy Blacklock, ngam teddinde ndonu ''Blacklock'' e darnde mum e nder dingiral pijirlooji [[Ostarali]].<ref name="IMAwards">{{cite web|title=Impact Awards|website=PAC Australia|date=8 August 2022|url=https://paca.org.au/impact-awards/about/|access-date=13 September 2022}}</ref> == Nguurndam == Blacklock jibinaa ko ñalnde 20 [[lewru]] bowte hitaande 1932<ref name="PUB2">{{cite web|url=https://www.bookfinder.com|title=The Illustrated Encyclopaedia af Australian Showbiz}}</ref> to Sydney, to leydi Galles du Sud, to David Blacklock, gardiiɗo sosiyetee dingiral biyeteeɗo Slazenger e Lillian Ava Miller, kono won e binndanɗe teyaaɗe gadane nde o gollodii e sosiyetee teyaaɗe repertoire ''Newcastle-upon''-Tyne e binndanɗe dille ina kollita jibinannde makko e hitaande999. Caggal nde o joofni jaŋde o felliti wonde fijoowo, o naati duɗal dingiral, ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Conservatorium to Sydney e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rathbone. Blacklock naati e Independent Theatre e hitaande 1947 e no ko ɓuri heewde e yimooɓe yonta oo yahri Angalteer ngam fuɗɗaade golle mum e nder pijirlooji e fuɗɗoode kitaale 1950, alaa ko woni e pijirlooji e nder Ostarali ko woodaani e oon sahaa kadi ko ɓuri heewde ko koppi [[London]] ''West End'' e ''Broadway''. O waɗi fijooji haa Newcastle-upon-Tyne nder fijirle Repertory, e The Piar, ko adii o warta ''Australia'' nder fuɗɗam kitaale 1960 nde fuɗɗam fijirde fijirde nden woni haa timmi, nden o waɗi duuɓi maako bee J. C. Williamson bee nanta fijirde fijirde nden, o ɓesdi fijirle ɗuuɗɗe haa nokkuure man Keneali e Daawuuda Wiliyamson<ref name="AL">{{cite web|title=Wendy Blacklock: The Transformation of Australian Theatre|url=https://edu.au/austlit/page/10504515}}</ref> O fuɗɗii kadi ƴettude geɗe ekranuuji tokoosi e kitaale 50 cakkitiiɗe, e golloraade e ekran haa e darorɗe kitaale 1970, o woni e golle e nder dingiral e pijirlooji ngam feewnude fannu mo o ɓuri yiɗde fotde duuɓi capanɗe jeeɗiɗi haa e cakkital kitaale 2010.<ref name="DT">{{cite web|url=https://dailytelegraph.com.au/newslocal/manly-daily/the-stage-and-screen-veteran-who-found-a-third-career-in-caring-at-bear-cottage/news-story/d4da6766e3ab1b6d0e0241ec7d|title=The Stage and Screen Veteran who found a third career in caring at Bear Cottage}}</ref> O sosi sosiyetee peewnugol pijirlooji biyeteeɗo Performing Lines ngam fedde pijirlooji Elizabethan [[Ostarali]], o waɗii kadi nafoore e sosde pijirlooji Aborigine en [[Ostarali]] e nder winndere ndee<ref name="AL2">{{cite web|title=Wendy Blacklock: The Transformation of Australian Theatre|url=https://edu.au/austlit/page/10504515}}</ref>Kono o wonti lolluɗo e darnde makko komik e nder teleeji limto 96 hono Edith "Edie" McDonald. Blacklock ina jogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo Nicole e Lisa e ko famɗi fof taaniraaɓe ɗiɗo.<ref name="HOF">{{cite web|url=https://liveperformance.com.au/hof-profile/wendy-blacklock-am/|title=WENDY BLACKLOCK AM|publisher=LIVE PERFORMANCE AUSTRALIA}}</ref> Blacklock ko debbo jaaliiɗo teskinɗo, o yilliima kadi Angalteer o golliima e teleeji, o feeñii e yimɓe mawɓe ko wayi no Benny Hill e Bernard Bresslaw kadi o luurdi e Prunella Scales<ref name="smh">{{cite web|url=https://www.smh.com.au/entertainment/theatre/grand-dame-of-the-stage-takes-her-bows-20110614-1g1pm.html|title=Grand dame of the stage takes her bows|date=14 June 2011}}</ref> == Teleeji == Blacklock, sahaa fof s ɓuri yiɗde ko tiyaataar e hay so tawii e fuɗɗoode o saliima naatde e dingiral tele, o wonti lolluɗo e darnde makko e kitaale 1970 teleeji teleeji Limre 96 e jikku komedi dizzy Edith "Edie" MacDonald, e oon sahaa dingiral ngal ko dingiral ɓurngal toowde e nokku hee, e she jo7nu11 Dorsey ko gorko mum Reg McDonald, mo inniri jikku mum "Yumma" e ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi 18, Marilyn, mo Frances Hargreaves fiyi, mo inniri mo "''Mummy''" : Edie, wonnoo ko debbo galle mo duuɓi 1970, ummoriiɗo Blacktown, o yiɗiino gin, soap operaaji ñalnde kala e analgesics,<ref name="smh2">{{cite web|url=https://www.smh.com.au/entertainment/theatre/grand-dame-of-the-stage-takes-her-bows-20110614-1g1pm.html|title=Grand dame of the stage takes her bows|date=14 June 2011}}</ref> jikku oo wonti ko huunde nde yimɓe fof njiɗi, ina waɗi peeje ngam waɗde heen filmuuji goɗɗi e darorɗe hitaande 1976, tuugnaade e jikku "E e Melle". series noon ƴettaaka e Reso, kanko e Dorsey ɓe keddii e ''Number'' 96, haa nde joofi e [[lewru]] ut 1977, e goonga o haali kaaldigal gadanal e nder episod gadanol. Hay so tawii jikkuuji Reg e Edie ɗo ɓuri yiɗeede, ko heewi e mette yiɗɓe, ɓe meeɗaa feeñde e mbaydi filmo mawɗo<ref>Giles, Nigel "Number 96: Australia's Most Notorious Address" published by Melbourne Books 2007</ref> ''Umbrella Entertainment'', yaltinii DVD-ji keewɗi e nder yeewtere ndee, ina kollita daartol keewngol ɓurngol maantinde, ɗo Blacklock, e wondude e tagɗo e binndoowo David Sale e wondiiɓe mum Sheila Kennelly e Elaine Lee mbinndi heen miijo. == Golle tiyaataar == Golle Blacklock puɗɗii ko e dingiral e gila 1947 e o woni naatɗo e dingiral (Hall of Fame) e nder dingiral, o waɗi duuɓi ɗiɗi to Angalteer omo fijira e nder dingiral repertoire, hade makko hootde to Ostarali ɗo o joginoo golle tiiɗɗe e nder dingiral ngal tawi ina waɗi njilluuji dingiral e nder nokku hee e nder leydi New Zealand ; o woniino kadi tergal keeringal e nder dingiral satirikaaji baɗaaɗi to suudu dingiral Phillip Street to Sydney e kitaale 1960. O tawtoraama e nder golle keewɗe ɗe winndooɓe pijirlooji ko wayi no David Williamson e Dorothy Hewett mbaɗi. Ko adii nde o waɗata darnde makko e nder Number 96 o waɗiino e nder pijirlooji ''Don’s Party'' e ''Who's Afraid of Virginia Woolf''?, e nde Spike Milligan yilliima [[Ostarali]] o feeñii e makko e nder peewnugol teleeji keertiiɗi o ƴetti darnde tiitoonde e nder Pardon Miss Westcott <ref name="AL3">{{cite web|title=Wendy Blacklock: The Transformation of Australian Theatre|url=https://edu.au/austlit/page/10504515}}</ref> gila e darorɗe hitaande 1990 ko jokkondiri tan e tiyaataar, ina heen njillu e dingiral e nder dingiral teleeji Angalteer biyeteeɗo George e Mildred, o waɗii golle ko wayi no fijoowo e jom ngalu e sosiyetee tiyaataar haa o woppi golle e hitaande 2011!.<ref>{{cite magazine|magazine=filmink|url=https://www.filmink.com.au/forgotton-tv-plays-pardon-miss-westcott/|first=Stephen|last=Vagg|title=Forgotton TV plays: Pardon Miss Westcott|date=4 November 2020}}</ref> ''Blacklock'', ko kadi jom ngalu teyaaɗere sosɗo "Departemaa Konte [[Ostarali]]" e hitaande <ref name="LPA">{{cite web|url=http://liveperformance.com.au/halloffame/wendyblacklock1.html|title=Wendy Blacklock AM}}</ref>1982 fedde lollunde wiyeteende Elizabethan Theatre Trust, caggal ɗuum e hitaande 1990 sosiyetee ''Performing Lines'' sosiyetee peewnoowo naalankaagal e hollitoore, e faandaare jannginde e hollirde peewnugol naalankaagal kesal e trage. Musium makko tokooso pijirlooji ina waɗi natal almudɓe aduna pijirlooji ko wayi no Barry Humphries, Jill Perryman, Graham Kennedy, Gordon Chater e Carol Raye, hoodere makko limoore 96.<ref name="smh3">{{cite web|url=https://www.smh.com.au/entertainment/theatre/grand-dame-of-the-stage-takes-her-bows-20110614-1g1pm.html|title=Grand dame of the stage takes her bows|date=14 June 2011}}</ref> == Pewnugol Teyaatre e Lineeji Waɗde == Gorko kaake mo Robert J. Merritt winndi - njillu to Kolorado, [[Amerik]] Gujjo Sita Daawe jeeɗiɗi mette ɗe Wesley Enok e Debora Mailman mbinndi Ɗuuɗi e Geɗe, ngam Miijo Wolf lullaby ko Hilari Bell Gooto Gooto Kono Ceertuɗo Womɓe cuɓaaɓe e ɓalndu bonndu<ref name="smh4">{{cite web|url=https://www.smh.com.au/entertainment/theatre/grand-dame-of-the-stage-takes-her-bows-20110614-1g1pm.html|title=Grand dame of the stage takes her bows|date=14 June 2011}}</ref> == Darnde teleeji goɗɗe == Hay so tawii ko o baawɗo wonde e nder dingiral, o feeñii e geɗe keewɗe e nder teleeji, ina jeyaa heen geɗe hoɓɓe e nder dingiral polis Homicide e Boney, o wonnoo ko yeewtanoowo e dingiral sukaaɓe ''Play School'', o waɗiino kadi geɗe e dingiral ''Skippy the Bush'' Kangaroo, e nder hitaande 1977, sahaa e sahaa fof o yaltinii e dingiral fijirde Blankety Blan == Filmogaraafi == Hitaande tiitoonde Role 1957 Koɗo Ƴeewndo Pantomime (hono hoore makko) 1959 Yaafuya Miss Westcott (film tele) Elizabet Westkot 1959 Yaafo Miss Westcott (sonnde) Waɗoowo "Neldu ngam am". Miɗo woni e laawol am,/br >Hol no mbaawirmi yiyde A Yahii E 1965 Teleeji ina mbiya hoore mum - Koɗo e Max Meldrum, Ron Shand, Queenie Ashton, Evie Hayes, David Copping, Kevin Miles, Gwen Plumb, Chips Rafferty, Ruth Kracknell e Keith Petersen TV keeriiɗo 1967 Suudu pijirlooji [[Ostarali]] anndaaka 1968 Duɗal Pijirlooji E hoore mum ko Hooreejo 1970 Hattie Makdugall, ƴaañoowo kannguur ladde 1970 Warngo Ann "tannde" Turner 1971 Pijirlooji Komedi e hoore mum 1972 Jokki e ''Spike to'' [[Ostarali]] e hoore mum (TV keeriiɗo) 1972 Kosam Janet Asworth 1974 Miin e Merle Koɗo 1974-1977 Limre 96 Edie "Mummi", "Yumma" McDonald 227 feccere 1976 Yontere tele hitaandeere hitaande 1976 Logie hokki hoore mum njeenaaje - tergal e heɗotooɓe e 'Number 96' : Mike Dorsey, Chard Hayward, Jeff Kevin, Bunney Brooke e Frances Hargreaves ''TV Special'' 1976 Pijirlooji Celebrity e hoore mum 1977 Ɓoornugol Ɓoornugol hitaande 1977; 1978 Koɗo eɓɓoore Mike Walsh - Kanko e hoore makko e yeewtere teleeji Mike Dorsey, 1 episod 1977 Limre 96: Jemma cakkitiiɗo oo e hoore mum e seppooji teleeji, 1 episode hitaande 1978; 1979 Koɗo eɓɓoore Mike Walsh - Ko kanko woni eɓɓoore tele, 1 episod 1978 Koɗo Peter Couchman - Ko kanko woni teleeji, 1 episod hitaande 1979; 1980 Koɗo eɓɓoore Mike Walsh - Ko kanko woni eɓɓoore tele, 1 episode 1980 Koɗo eɓɓoore Mike Walsh - Kanko e hoore makko e Dave Allenby, eɓɓoore 1 2006 Limre 96...DVD Duuɓi Cakkitiiɗi "96 keeriiɗo" (Limre 96 DVD yaltunde) firo == Darnde tiyaataar == Blacklock, ko jom ngalu e nder dingiral, feeñii e peewnugol dingiral gila 1954 haa 2014. Iwdi = AusStage Ngam ɓeydaade humpitaade: ƴeew Pijirlooji Wendy Blacklock Pewnugol Piyeer Koɗo tedduɗo Charles Alan Melville Ɗiɗi e Gooto Hedde Loop Ñalɗi ɓurɗi welde e nguurndam maa John Dighton Sinderella Rewrude e laawol Phillip Kaalis jom suudu Jaaynde wiyeteende « Playboy » aduna hirnaange John Millington Synge Rage oo Hol mo hulata Virginia Woolf? Eduar Albee Rewindaade to Loo Duuɓi e Port Winndere Bill Naughton Potty yahi Laamɗo e Ɓiɗɗo Yiite Hoɗɓe ɓee Dik Witinton Rose bonɗo Lannda Don ko Daawuuda Wiliyamson Bon-Bon e Rose wonande Dolly Ko ɗum woni ko wiyetee Alan Bennett Ko timmaani Joorji e Mildred Ƴiiƴam Baali Kaporal Mime Teyaatre golle Nafoore yeeso Daawuuda Hwang Bingo UNIT == Anndinde, teddungal e njeenaaje == E hitaande 1992, Blacklock wonti tergal e fedde Ostarali ngam golle mum e nder naalankaagal. Njeenaari Wendy Blacklock, ko PAC Ostarali sosi ɗum, inniraa ɗum e hitaande 2022.<ref name="IMAwards2">{{cite web|title=Impact Awards|website=PAC Australia|date=8 August 2022|url=https://paca.org.au/impact-awards/about/|access-date=13 September 2022}}</ref> == Njeenaaje Helpmann == Njeenaaje Helpmann ko hiirde njeenaari, mawninde weltaare e naalankaagal e nder Ostarali, nde fedde gollorde wiyeteende ''Live Performance Australia'' (LPA) rokkata gila 2001.[<ref name="lpa">{{cite web|title=Events & Programs|website=Live Performance Australia|url=https://liveperformance.com.au/events-programs/|access-date=17 August 2022}}</ref> E hitaande 2003, Blacklock heɓi njeenaari JC Williamson, njeenaari ɓurndi toowde e LPA, ngam golle nguurndam makko e nder dingiral.[<ref name="Helpallwinners">{{cite web|url=http://helpmannawards.com.au/default.aspx?s=recipients|title=JC Williamson Award recipients|accessdate=17 August 2022|work=Helpmann Awards|publisher=Live Performance Australia|archive-date=21 March 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120321094228/http://helpmannawards.com.au/default.aspx?s=recipients|url-status=dead}}</ref> Hitaande Nominaa / golle Njeenaari Njeñtudi 2003 Kanko e hoore makko o heɓi njeenaari JC Williamson == Tuugnorgal == kq1cwyj76cjf98n9trdbpffnn6826vo The Allegory of Love (Veronese) 0 39846 163818 2026-04-14T16:10:53Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Allegorie de''' l’amour ko nate nay ɗe Paolo Veronese waɗi, peewnaaɗe hedde hitaande 1570 ko nate ceŋorɗe. Won annduɓe kollitii wonde ko Rudolph II, laamɗo Room ceniɗo (1552–1612) yamiri ɗum en ngam mahde galle laamorɗo Prague.<ref>[http://www.nationalgallery.org.uk/cgi-bin/WebObjects.dll/CollectionPublisher.woa/wa/work?workNumber=ng1318 ''The Allegory of Love I – Infidelity''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090507151307/http://www.nati..." 163818 wikitext text/x-wiki '''Allegorie de''' l’amour ko nate nay ɗe Paolo Veronese waɗi, peewnaaɗe hedde hitaande 1570 ko nate ceŋorɗe. Won annduɓe kollitii wonde ko Rudolph II, laamɗo Room ceniɗo (1552–1612) yamiri ɗum en ngam mahde galle laamorɗo Prague.<ref>[http://www.nationalgallery.org.uk/cgi-bin/WebObjects.dll/CollectionPublisher.woa/wa/work?workNumber=ng1318 ''The Allegory of Love I – Infidelity''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090507151307/http://www.nationalgallery.org.uk/cgi-bin/WebObjects.dll/CollectionPublisher.woa/wa/work?workNumber=NG1318|date=2009-05-07}} – National Gallery. Accessed 24 June 2009.</ref> Jooni noon, eɗe njeyaa e ko mooftaa e Galle ngenndiijo to Londres. == Limtol == Natal Titre Format Ñalngu Teskorɗe Allegori yidde I Jaambaraagal 189,9 x 189,9 cm Hedde hitaande 1570 Alegori yiɗde II Ko ina tolnoo e 188 x 188 cm ko ina wona hitaande 1570 Allegori yiɗde III Teddungal 188 x 188 cm Hedde hitaande 1570 Alegori yiɗde IV Dental welngal 188 x 188 cm Hedde hitaande 1570 Tuugnorgal Allegori yidde I – Jeddi Arsiif 2009-05-07 to Masiŋ Wayback – Galle ngenndiijo. Heɓtinaama ñalnde 24 suwee 2009. Jokkondire yaajɗe 9vt9tq204y3bw0y7mizvvr3d7k38xn9 Allegory of Music 0 39847 163824 2026-04-14T16:16:17Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Allegorie de Musique''' ko natal pentoowo itaalinaajo biyeteeɗo Dosso Dossi, waɗi e kitaale 1530, jooni ko e Museo Horne to Firenze. Nde artiraa ko e hitaande 1993. Nde pentiraa ko ngam ñaawirdu Alfonso I d’Este to Ferrara, nde jeyaa ko e dokkal Lukresiya d’Este nde o resi Francesco Mariya II Della Rovere, laamɗo Urbino. Ñalnde Ferrara yani, Kardinal Sinsiyo Aldobrandini nanngi nde, nawti nde Rome. Caggal ɗuum ko galle Borghese roni nde, e nder binndanɗe g..." 163824 wikitext text/x-wiki '''Allegorie de Musique''' ko natal pentoowo itaalinaajo biyeteeɗo Dosso Dossi, waɗi e kitaale 1530, jooni ko e Museo Horne to Firenze. Nde artiraa ko e hitaande 1993. Nde pentiraa ko ngam ñaawirdu Alfonso I d’Este to Ferrara, nde jeyaa ko e dokkal Lukresiya d’Este nde o resi Francesco Mariya II Della Rovere, laamɗo Urbino. Ñalnde Ferrara yani, Kardinal Sinsiyo Aldobrandini nanngi nde, nawti nde Rome. Caggal ɗuum ko galle Borghese roni nde, e nder binndanɗe galle mum nde feeñi ko e golle Giorgione e hitaande 1693. Nde soodaa e yeeyoowo naalankaagal to Firenze, Herbert Horne e hitaande 1912 e 2000 lira. Roberto Longhi artiri ɗum e faɗo mawngo Dosso e ko ɓuri jooni ɗum toɗɗaa ko e kitaale 1530 sabu nanndugol style e Miijo Pan e nder galle Getty e Altar Sant’ Andrea di Ferrara. == Bibliyogaraafi == cpnjztt3e7oi1cclvpz8myyb59gt25o 163825 163824 2026-04-14T16:16:54Z Isa Oumar 9821 163825 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Allegorie de Musique''' ko natal pentoowo itaalinaajo biyeteeɗo Dosso Dossi, waɗi e kitaale 1530, jooni ko e Museo Horne to Firenze. Nde artiraa ko e hitaande 1993. Nde pentiraa ko ngam ñaawirdu Alfonso I d’Este to Ferrara, nde jeyaa ko e dokkal Lukresiya d’Este nde o resi Francesco Mariya II Della Rovere, laamɗo Urbino. Ñalnde Ferrara yani, Kardinal Sinsiyo Aldobrandini nanngi nde, nawti nde Rome. Caggal ɗuum ko galle Borghese roni nde, e nder binndanɗe galle mum nde feeñi ko e golle Giorgione e hitaande 1693. Nde soodaa e yeeyoowo naalankaagal to Firenze, Herbert Horne e hitaande 1912 e 2000 lira. Roberto Longhi artiri ɗum e faɗo mawngo Dosso e ko ɓuri jooni ɗum toɗɗaa ko e kitaale 1530 sabu nanndugol style e Miijo Pan e nder galle Getty e Altar Sant’ Andrea di Ferrara. == Bibliyogaraafi == lv9f89o3k1ykngeuudybroevquiniol Allegory of Prudence 0 39848 163827 2026-04-14T16:24:51Z Isa Oumar 9821 Created page with "{{Databox}}'''Allegorie de la Prudence''' (hedde 1550-1565) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Titian e wallidiiɓe mum mbaɗi. Natal ngal ina hollira koye tati aadee, heen gooto fof ina fadi bannge mum, dow koye daabaaji tati (gila nano haa ñaamo, mboddi, liɗɗi e puccu). Ko e nder Galle ngenndiijo, to Londres.<ref name="NG2">{{citation|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/titian-an-allegory-of-prudence|title=An Allegory of Pru..." 163827 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Allegorie de la Prudence''' (hedde 1550-1565) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Titian e wallidiiɓe mum mbaɗi. Natal ngal ina hollira koye tati aadee, heen gooto fof ina fadi bannge mum, dow koye daabaaji tati (gila nano haa ñaamo, mboddi, liɗɗi e puccu). Ko e nder Galle ngenndiijo, to Londres.<ref name="NG2">{{citation|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/titian-an-allegory-of-prudence|title=An Allegory of Prudence|publisher=National Gallery|access-date=28 May 2019}}</ref> Natal ngal heewi firteede ko golloraade e toɓɓe keewɗe.{{sfn|Panofsky|Saxl|1926|p=177}}{{sfn|Penny|2008|pp=236 to 242}} E tolno gadano oo, duuɓi ceertuɗi koye tati aadee ɗee ina kollita duuɓi tati neɗɗo (gila nano haa ñaamo : mawnugol, mawnugol e cukaagu), ko huunde nde Titian holliri duuɓi 50 ko adii ɗuum e nder deftere mum « Duuɓi tati neɗɗo ». Laabi ceertuɗi ɗi ɓe njiylotoo ɗii ina kollita miijo ɗiɗaɓo, ɓurngo yaajde e sahaa e hoore mum, hono jogaade ko ɓenni, ko woni hannde e ko arata. Ndee tiitoonde ina rewtinee e koye daabaaji : daaba jogiiɗo koye tati (wolf, liyon, puccu) ngam hollirde yahdu jamaanu (ko yawti, jooni, ko arata) ina jokkondiri e Serapis e nder Saturnalia Makrobius, ina jokkondiri e Apollo e nder Petrarque, e ikonogaraafi ina rewtinee yeru e nder Colphinalion Farayse9 (Hypnerona the France9). Hiiroglifiiji Pierio Valeriano (1556), e Ikonooloji Cesare Ripa (1643). Toɓɓere tataɓere ndee, ɗo nate ɗee keɓi innde mum hannde ndee, ina sikkaa ko binndol ngol yiyataa no feewi dow nate ɗee : EX PRÆTE/RITO // PRÆSENS PRVDEN/TER AGIT // NI FVTVRA / ACTIONĒ DE/TVRPET (e ɗemngal Latin ko past golle".) Ina wiyee wonde jeese aadee ɗee ko natal goonganteewal Titian mawɗo oo, ɓiyiiko Orazio, e ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Marco Vecellio, mo hono Orazio, wuuri e gollodaade e Titian .{{sfn|Panofsky|1955}}Erwin Panofsky, e nder yeewtere mum ɓooynde, hollitii wonde nate ɗee ina njokkondiri teeŋti e kaaldigal jowitiingal e jokkondire jawdi Titian e yontaaji tokoosi, e nder mbaydi maayde makko ɓadtiinde. Pentol ngol noon ina waɗi wasiyaaji yiyteede wonande yontaaji tati ɗii ngam waɗde heen hakkillaaji mum en e njuɓɓudi ndonu nguu. Nicholas Penny noon, ina sikki no feewi e ɗuum, ina hollita luural hakkunde koye aadee e seedeeji goɗɗi peeñɗi e mbaadiiji yimɓe ɓee. O sikki ko eɓɓoore keeriinde e kala sifaa, o miijii wonde "ina gasa tawa ko pentol ngol yamiraa".{{sfn|Penny|2008|p=241}}Woɗɓe kadi ina cikki wonde koye tati ɗee ngonaa Titian e ɓesngu mum. Dalilla gooto ko wonde alaa nate Orazio walla Marco, ko ɗum waɗi tabitinde wonde ko kamɓe ngoni limooje ina saɗi.{{sfn|Cohen|2000|p=50}} Ko ɓuri jooni, pentol ngol ina faamninaa e laabi ceertuɗi no feewi. E nokku ɗo natal hakkille woni ɗoo, ngal yi’aama ko natal ko fayti e bakkaat e tuubuubuye. E nder ndee ɗoo yi’annde, ina hawri e jaɓgol Titian wonde waasde makko waɗde hakkille e nder cukaagu makko e duuɓi makko hakkundeeji, addani mo ardaade mawngu mettungu.{{sfn|Cohen|2000|p=46}} To bannge goɗɗo oo, pentol ngol ina faamnina wonde ina hollita wonde hakkille garoowo e humpito e mawnugol ko huunde himmunde e diisnondiral e ñaawoore naalankaagal. E dow ngool firo, pentol ngol noon ina waɗi ko wayi no fenaande miijo wonde mawnugol ko gaño keɓgol naalankaagal. E toɓɓere ɓurnde huuɓtodinnde, nate pentol ngol Titian e wallidiiɓe mum Orazio e Marco ina njiɗi kadi daranaade hakkille jokkugol aadaaji gollorɗi Venezuela.{{sfn|Campbell|2003|p=261}} Natal ngal hollitaama e Galle ngenndiijo e hitaande 1966, ko yeeyoowo naalankaagal biyeteeɗo David Koetser e debbo mum Betty.<ref name="NG">{{citation|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/titian-an-allegory-of-prudence|title=An Allegory of Prudence|publisher=National Gallery|access-date=28 May 2019}}</ref> Ƴeew kadi Doggol golle Titian Teskorɗe Nate Prudence, Galle ngenndiijo, ƴettaa ñalnde 28 lewru Mbooy hitaande 2019 Panofski e Saxl 1926, p. 177. Penny 2008, hello 236 haa 242. Panofski hitaande 1955. Pennda 2008, h. 241. Kohen 2000, h. 50. Kohen 2000, h. 46. Kampaañ 2003, p. 261. == Tuugnorgal == nkl08lhulnah8vyqya8suflblcddfjo Elisabet Blackwell 0 39849 163828 2026-04-14T16:36:42Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345824104|Elizabeth Blackwell]]" 163828 wikitext text/x-wiki [[File:Elizabeth_Blackwell_Asheville.jpg|thumb|Tappirde to Asheville, NC, siftorde Elizabeth Blackwell e golle mum.]] '''Elizabet Bilekwel''' (3 feebariyee 1821).  31 mee 1910) ko cafroowo Engele-Ameriknaajo, teskini ko debbo gadano heɓde dipolomaaji safaara to Amerik, kadi debbo gadano winnditaade e binnditagol safaara to Diiso safaara kuuɓtodinngo wonande Dental Dowlaaji Amerik. Blackwell waɗii darnde mawnde e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e nder leydi Angalteer fof, ko o baawɗo moƴƴinde renndo, kadi ko o baawɗo ƴellitde jaŋde rewɓe e safaara . Darnde makko ina heddii e mawnineede e njeenaari Elizabeth Blackwell, rokketeendi hitaande kala debbo baɗɗo darnde tiiɗnde e ɓamtaare rewɓe e safaara. <ref name=":02" /> Blackwell yiɗaano e fuɗɗoode golle safaara. O wonti jannginoowo duɗal ngam wallitde ɓesngu makko. Ngolɗoo gollal yiytaa ko no fotiri e rewɓe e kitaale 1800 ; kono ɓooyaani o tawi ɗum ina fotaani e makko. Nafoore Blackwell e safaara fuɗɗii ko caggal nde sehil mum gooto rafi, o teskiima wonde, so tawiino safroowo debbo ina toppitinoo mo, ina gasa tawa o tampinaaka no feewi. <ref name=":02" /> Blackwell fuɗɗii ɗaɓɓude e duɗe cafrirɗe, ɗoon e ɗoon o fuɗɗii muñde fenaande wonnde e jikkuuji makko, nde jogori jogaade e nder nguurndam makko fof. O saliima e kala duɗal safaara ngal o ɗaɓɓi, so wonaa duɗal safaara Geneva to New York, ɗo almudɓe worɓe ɓee cuɓii ngam jaɓde Blackwell, hay so tawii noon ko jokkere enɗam. Nii woni, e hitaande 1847, Blackwell wonti debbo gadano janngude duɗal safaara to Amerik. <ref name=":02" /> E hitaande 1871, duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara Geneve fusi, ngal artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Syracuse haa hitaande 1950 nde ngal wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara SUNY Upstate, ngal limti Elizabeth Blackwell e nder almudɓe maggal. Teskorde Blackwell adannde e ñawu tifoyid, yaltunde e hitaande 1849 e nder ''jaaynde Buffalo Medical Journal e Monthly Review'', ko juuti caggal nde o heɓi bak makko, ko winndannde safaara adannde yaltunde e almuudo debbo ummoriiɗo Amerik. Nde hollitii yurmeende e teskuyaaji tiiɗɗi e caɗeele aadee, kam e darnde tiiɗnde ngam nuunɗal faggudu e renndo . <ref name=":12" /> Ngolɗoo yi’annde renndo safrooɓe yiyri ɗum ko debbo. <ref name=":12" /> Blackwell sosi suudu safrirdu New York ngam rewɓe e sukaaɓe e miñi mum debbo biyeteeɗo Emily Blackwell e hitaande 1857, o fuɗɗii waɗde jeewte e heɗtiiɓe rewɓe ko fayti e nafoore jannginde sukaaɓe rewɓe . O waɗii darnde mawnde e nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik e yuɓɓinde infirmiyee en, e Infirmary ƴetti porogaraam duɗal safaara wonande rewɓe, rokki golle maantiniiɗe e ñawɓe (jaŋde safaara). Nde o arti leydi Angalteer, o walli sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara rewɓe to London e hitaande 1874. == Nguurndam gadano == [[File:Elizabeth_Blackwell's_First_House_in_Bristol.jpg|thumb|Tappirde to galle ɓesngu Blackwell to Bristol, Angalteer, hitaande 2010]] Elizabeth jibinaa ko ñalnde 3 feebariyee 1821, to wuro wiyeteengo Bristol, to Angalteer, to Samuel Blackwell, jom suudu suukara, e debbo mum Hanna (Lane) Blackwell. O dañii miñiraaɓe ɗiɗo mawɓe, Anna e Marian, e miñiraaɓe jeegom tokosɓe : Samuel (dewbo Antoinette Brown ), Henry (dewbo Lucy Stone ), Emily (debbo ɗiɗaɓo to Amerik heɓde seedantaagal safaara), Sarah Ellen (winndiyanke), John e George. O joginoo kadi taaniraaɓe nayo rewɓe : Barbara, Ann, Lucy e Mary, kamɓe ne ɓe ngondi e maɓɓe. <ref name="Sahli" /> E hitaande 1832, galle Blackwell ummii Bristol, to Angalteer, fayti New York, sibu Samuel Blackwell majjii e yiite, ko ɓuri heewde e mum en ko njulaagu suukara. To New York, baaba mum Elizabeth wonti golloowo e golle mumtugol . Ko ɗum waɗi jeewte maɓɓe kikiiɗe ɗee ina keewi taartude geɗe bayɗe no hakkeeji rewɓe, maccungaagu, e golle sukaaɓe . Ɗee jeewte ɓutte ina kollita jikkuuji Hanna e Samuwel e nehdi sukaaɓe. Yeru, wonaa fiyde sukaaɓe ɓee sabu jikkuuji bonɗi, Barbara Blackwell winnditii bonanndeeji maɓɓe e deftere ɓaleere. So bonanndeeji ɗii mooftii, sukaaɓe ɓee ndartinee e suudu toowndu nduu e nder waktuuji ñaamde. Samuel Blackwell noon ko noon kadi wonnoo neɗɗo jom hakkille e jaŋde sukaaɓe mum. Samuel Blackwell ko dental, omo jogii batte keewɗe e jaŋde diine e jaŋde sukaaɓe makko. O sikki ko kala cukalel, haa arti noon e sukaaɓe rewɓe, ina foti rokkeede fartaŋŋe ƴellitde doole mum en e dokke mum en ɗe ngalaa keerol. Ndee ɗoo yi’annde ina famɗi e oon sahaa, sibu ko ɓuri heewde e yimɓe ina cikkatnoo wonde nokku debbo oo ko e nder galle walla e nder duɗal. Blackwell alaa tan guwerneer, kono ko jannginooɓe keeriiɓe ngam ɓeydude ƴellitaare hakkille makko. Ko ɗum waɗi, o ɓuri woɗɗude renndo e yimɓe fof so wonaa ɓesngu makko nde o mawni ndee. Ɓesngu nguu ummii ko Cincinnati, Ohio duuɓi seeɗa caggal ɗuum. Nde Blackwell heɓi duuɓi 17, baaba mum maayi, galle oo acci kaalis seeɗa. === Mawnugol aranol === Ngonka kaalis Blackwells ina metti. E nder haajuuji kaalis, miñiraaɓe rewɓe Anna, Marian e Elizabeth puɗɗii duɗal, ''wiyeteengal The Cincinnati Academy Engele e Farayse ngam sukaaɓe rewɓe'' , ngal jannginta ko ɓuri heewde e fannuuji, so wonaa fof, e ngal yoɓetee njoɓdi jaŋde e suudu e ñaamde. Duɗal ngal wonaani kesam-hesaagu e laabi jaŋde mum, kono ngal rokkii banndiraaɓe rewɓe Blackwell en ngalu. Blackwell ina famɗi ɗo o gollotoo e abolitionism makko e nder ɗii duuɓi, ina gasa tawa ko sabu golle makko e dogginde akademi oo. E lewru Duujal 1838, Blackwell naati e diine Episkopaal, ina gasa tawa ko sabu doole miñiiko debbo biyeteeɗo Anna, o wonti tergal tiiɗngal e nder Egliis Episkopaal St. Kono, gargol William Henri Channing e hitaande 1839 to Cincinnati wayli miijo makko. Channing, jaagorde Unitarian en jom doole en, hollitii miijooji ɓurɗi teeŋtude e Blackwell, puɗɗinooɗo yahde Eklesiya Unitariyankeejo . Ko ɗum waɗi, ƴaañgal renndo Cincinnati, ko ɗum waɗi akademi oo majjii almudɓe heewɓe, o woppitaa e hitaande 1842. Blackwell fuɗɗii jannginde almudɓe keeriiɓe. Gargol Channing hesɗitinii nafoore Blackwell e jaŋde e peewnugol. O golliima e ɓamtaare hakkille : janngude naalankaagal, tawtoreede batuuji ceertuɗi, winndude daartol juutngol e tawtoreede golle diineeji ceertuɗi e nder diineeji keewɗi ( Quaker, Millerite, [[Yahuudinko'en|Jewish]] ). E fuɗɗoode kitaale 1840, o fuɗɗii artirde miijooji jowitiiɗi e hakkeeji rewɓe e nder defte makko e ɓataakeeji makko, o tawtoraama kampaañ politik Harrison e hitaande 1840 . E hitaande 1844, e ballal miñiiko debbo biyeteeɗo Anna, Blackwell heɓi golle janngingol, yoɓata 1 000 dolaar (~ 34,554 dolaar e 2025 ) hitaande kala to Henderson, Kentucky . Hay so o weltiima e kalaas makko, o tawi hoɗorde e galle duɗal ina ŋakki. Ko ɓuri mettude e makko ko wonde ko ngol woni go’o ko o hawrata e goongaaji maccungaagu. “No yimɓe ɓee ngoniri e am nii, miijo nuunɗal ina mettini heen no feewi; e joofnirde manndaa gadano e jokkondiral am, mi woppii golle ɗee.” [1] O arti Cincinnati feccere hitaande caggal ɗuum. [2] == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] ecqhxjva7wiv15y5lbxq5cxj8mtq0k9 163829 163828 2026-04-14T16:37:07Z Sardeeq 14292 163829 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Elizabeth_Blackwell_Asheville.jpg|thumb|Tappirde to Asheville, NC, siftorde Elizabeth Blackwell e golle mum.]] '''Elizabet Bilekwel''' (3 feebariyee 1821).  31 mee 1910) ko cafroowo Engele-Ameriknaajo, teskini ko debbo gadano heɓde dipolomaaji safaara to Amerik, kadi debbo gadano winnditaade e binnditagol safaara to Diiso safaara kuuɓtodinngo wonande Dental Dowlaaji Amerik. Blackwell waɗii darnde mawnde e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e nder leydi Angalteer fof, ko o baawɗo moƴƴinde renndo, kadi ko o baawɗo ƴellitde jaŋde rewɓe e safaara . Darnde makko ina heddii e mawnineede e njeenaari Elizabeth Blackwell, rokketeendi hitaande kala debbo baɗɗo darnde tiiɗnde e ɓamtaare rewɓe e safaara. <ref name=":02" /> Blackwell yiɗaano e fuɗɗoode golle safaara. O wonti jannginoowo duɗal ngam wallitde ɓesngu makko. Ngolɗoo gollal yiytaa ko no fotiri e rewɓe e kitaale 1800 ; kono ɓooyaani o tawi ɗum ina fotaani e makko. Nafoore Blackwell e safaara fuɗɗii ko caggal nde sehil mum gooto rafi, o teskiima wonde, so tawiino safroowo debbo ina toppitinoo mo, ina gasa tawa o tampinaaka no feewi. <ref name=":02" /> Blackwell fuɗɗii ɗaɓɓude e duɗe cafrirɗe, ɗoon e ɗoon o fuɗɗii muñde fenaande wonnde e jikkuuji makko, nde jogori jogaade e nder nguurndam makko fof. O saliima e kala duɗal safaara ngal o ɗaɓɓi, so wonaa duɗal safaara Geneva to New York, ɗo almudɓe worɓe ɓee cuɓii ngam jaɓde Blackwell, hay so tawii noon ko jokkere enɗam. Nii woni, e hitaande 1847, Blackwell wonti debbo gadano janngude duɗal safaara to Amerik. <ref name=":02" /> E hitaande 1871, duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara Geneve fusi, ngal artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Syracuse haa hitaande 1950 nde ngal wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara SUNY Upstate, ngal limti Elizabeth Blackwell e nder almudɓe maggal. Teskorde Blackwell adannde e ñawu tifoyid, yaltunde e hitaande 1849 e nder ''jaaynde Buffalo Medical Journal e Monthly Review'', ko juuti caggal nde o heɓi bak makko, ko winndannde safaara adannde yaltunde e almuudo debbo ummoriiɗo Amerik. Nde hollitii yurmeende e teskuyaaji tiiɗɗi e caɗeele aadee, kam e darnde tiiɗnde ngam nuunɗal faggudu e renndo . <ref name=":12" /> Ngolɗoo yi’annde renndo safrooɓe yiyri ɗum ko debbo. <ref name=":12" /> Blackwell sosi suudu safrirdu New York ngam rewɓe e sukaaɓe e miñi mum debbo biyeteeɗo Emily Blackwell e hitaande 1857, o fuɗɗii waɗde jeewte e heɗtiiɓe rewɓe ko fayti e nafoore jannginde sukaaɓe rewɓe . O waɗii darnde mawnde e nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik e yuɓɓinde infirmiyee en, e Infirmary ƴetti porogaraam duɗal safaara wonande rewɓe, rokki golle maantiniiɗe e ñawɓe (jaŋde safaara). Nde o arti leydi Angalteer, o walli sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara rewɓe to London e hitaande 1874. == Nguurndam gadano == [[File:Elizabeth_Blackwell's_First_House_in_Bristol.jpg|thumb|Tappirde to galle ɓesngu Blackwell to Bristol, Angalteer, hitaande 2010]] Elizabeth jibinaa ko ñalnde 3 feebariyee 1821, to wuro wiyeteengo Bristol, to Angalteer, to Samuel Blackwell, jom suudu suukara, e debbo mum Hanna (Lane) Blackwell. O dañii miñiraaɓe ɗiɗo mawɓe, Anna e Marian, e miñiraaɓe jeegom tokosɓe : Samuel (dewbo Antoinette Brown ), Henry (dewbo Lucy Stone ), Emily (debbo ɗiɗaɓo to Amerik heɓde seedantaagal safaara), Sarah Ellen (winndiyanke), John e George. O joginoo kadi taaniraaɓe nayo rewɓe : Barbara, Ann, Lucy e Mary, kamɓe ne ɓe ngondi e maɓɓe. <ref name="Sahli" /> E hitaande 1832, galle Blackwell ummii Bristol, to Angalteer, fayti New York, sibu Samuel Blackwell majjii e yiite, ko ɓuri heewde e mum en ko njulaagu suukara. To New York, baaba mum Elizabeth wonti golloowo e golle mumtugol . Ko ɗum waɗi jeewte maɓɓe kikiiɗe ɗee ina keewi taartude geɗe bayɗe no hakkeeji rewɓe, maccungaagu, e golle sukaaɓe . Ɗee jeewte ɓutte ina kollita jikkuuji Hanna e Samuwel e nehdi sukaaɓe. Yeru, wonaa fiyde sukaaɓe ɓee sabu jikkuuji bonɗi, Barbara Blackwell winnditii bonanndeeji maɓɓe e deftere ɓaleere. So bonanndeeji ɗii mooftii, sukaaɓe ɓee ndartinee e suudu toowndu nduu e nder waktuuji ñaamde. Samuel Blackwell noon ko noon kadi wonnoo neɗɗo jom hakkille e jaŋde sukaaɓe mum. Samuel Blackwell ko dental, omo jogii batte keewɗe e jaŋde diine e jaŋde sukaaɓe makko. O sikki ko kala cukalel, haa arti noon e sukaaɓe rewɓe, ina foti rokkeede fartaŋŋe ƴellitde doole mum en e dokke mum en ɗe ngalaa keerol. Ndee ɗoo yi’annde ina famɗi e oon sahaa, sibu ko ɓuri heewde e yimɓe ina cikkatnoo wonde nokku debbo oo ko e nder galle walla e nder duɗal. Blackwell alaa tan guwerneer, kono ko jannginooɓe keeriiɓe ngam ɓeydude ƴellitaare hakkille makko. Ko ɗum waɗi, o ɓuri woɗɗude renndo e yimɓe fof so wonaa ɓesngu makko nde o mawni ndee. Ɓesngu nguu ummii ko Cincinnati, Ohio duuɓi seeɗa caggal ɗuum. Nde Blackwell heɓi duuɓi 17, baaba mum maayi, galle oo acci kaalis seeɗa. === Mawnugol aranol === Ngonka kaalis Blackwells ina metti. E nder haajuuji kaalis, miñiraaɓe rewɓe Anna, Marian e Elizabeth puɗɗii duɗal, ''wiyeteengal The Cincinnati Academy Engele e Farayse ngam sukaaɓe rewɓe'' , ngal jannginta ko ɓuri heewde e fannuuji, so wonaa fof, e ngal yoɓetee njoɓdi jaŋde e suudu e ñaamde. Duɗal ngal wonaani kesam-hesaagu e laabi jaŋde mum, kono ngal rokkii banndiraaɓe rewɓe Blackwell en ngalu. Blackwell ina famɗi ɗo o gollotoo e abolitionism makko e nder ɗii duuɓi, ina gasa tawa ko sabu golle makko e dogginde akademi oo. E lewru Duujal 1838, Blackwell naati e diine Episkopaal, ina gasa tawa ko sabu doole miñiiko debbo biyeteeɗo Anna, o wonti tergal tiiɗngal e nder Egliis Episkopaal St. Kono, gargol William Henri Channing e hitaande 1839 to Cincinnati wayli miijo makko. Channing, jaagorde Unitarian en jom doole en, hollitii miijooji ɓurɗi teeŋtude e Blackwell, puɗɗinooɗo yahde Eklesiya Unitariyankeejo . Ko ɗum waɗi, ƴaañgal renndo Cincinnati, ko ɗum waɗi akademi oo majjii almudɓe heewɓe, o woppitaa e hitaande 1842. Blackwell fuɗɗii jannginde almudɓe keeriiɓe. Gargol Channing hesɗitinii nafoore Blackwell e jaŋde e peewnugol. O golliima e ɓamtaare hakkille : janngude naalankaagal, tawtoreede batuuji ceertuɗi, winndude daartol juutngol e tawtoreede golle diineeji ceertuɗi e nder diineeji keewɗi ( Quaker, Millerite, [[Yahuudinko'en|Jewish]] ). E fuɗɗoode kitaale 1840, o fuɗɗii artirde miijooji jowitiiɗi e hakkeeji rewɓe e nder defte makko e ɓataakeeji makko, o tawtoraama kampaañ politik Harrison e hitaande 1840 . E hitaande 1844, e ballal miñiiko debbo biyeteeɗo Anna, Blackwell heɓi golle janngingol, yoɓata 1 000 dolaar (~ 34,554 dolaar e 2025 ) hitaande kala to Henderson, Kentucky . Hay so o weltiima e kalaas makko, o tawi hoɗorde e galle duɗal ina ŋakki. Ko ɓuri mettude e makko ko wonde ko ngol woni go’o ko o hawrata e goongaaji maccungaagu. “No yimɓe ɓee ngoniri e am nii, miijo nuunɗal ina mettini heen no feewi; e joofnirde manndaa gadano e jokkondiral am, mi woppii golle ɗee.” [1] O arti Cincinnati feccere hitaande caggal ɗuum. [2] == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 3j9r59krzyrdoclnc8tifkwers4nqem Antoinet Brown Bilaakwel 0 39850 163830 2026-04-14T16:38:44Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345619603|Antoinette Brown Blackwell]]" 163830 wikitext text/x-wiki '''Antoinette Louisa Brown''', caggal ɗuum '''Antoinette Brown Blackwell''' (20 mee 1825 – 5 noowammbar 1921), ko debbo gadano toɗɗaaɗo jaagorde mawnde e nder diine Protestan en to [[Dowlaaji Dentuɗi|Amerik]] . Ko o haaloowo e nder renndo, ganndo no feewi e geɗe teeŋtuɗe e jamaanu makko, o seerti e yimɓe yonta makko e huutoraade diine e nder golle makko ngam yaajnaade hakkeeji rewɓe . O anndaama kadi ngam yeddude ganndal makko e fenaande Darwin e nder deftere makko ''wiyeteende The Descent of Man, e Suɓngo e nder jokkondiral e jikkuuji'' e nder deftere makko ''wiyeteende The Sexes Throughout Nature'' . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == [[File:Blackwell_childhood_home_1.jpg|alt=A 2-story house with a stone facade|left|thumb|Galle cukaagu Antoinette Louisa Brown, woni ko e laawol Pinnacle 1099 to wuro Henrietta, New York.]] Brown jibinaa ko ɓiɗɗo gorko e nder sukaaɓe njeeɗiɗo to wuro wiyeteengo Henrietta, to New York, to wuro Joseph Brown e Abby Morse. Brown anndiraa ko neɗɗo jom hakkille no feewi gila omo yahra e duuɓi tati. Waaju Linjiila biyeteeɗo Charles Grandison Finney mo Rochester ɓadiiɗo, addani ɓesngu Brown naatde e Eklesiya Mooɓondiral . Caggal nde o cuusi waɗde duwaawu e nder diine galle makko, Brown jaɓaa e nder ekkol ko adii nde o heɓata duuɓi jeenay. Caggal nde o wonti tergal e dental ngal, o fuɗɗii waajaade e nder batuuji Alet. E hitaande 1841, tawi omo yahra e duuɓi 16, caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monroe County, Brown janngini duɗal ngal e hoore mum. O anniyaaki jokkude nguurndam makko e jannginde ko ɗuum waɗi o waɗti hakkille makko e dipolom makko e diine to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oberlin e golle e nder minbar. [[File:Antoinette_Brown.jpg|left|thumb|Brown ko adii nde o resndata.]] Duuɓi nay, Antoinette jannginii duɗal, o moofti kaalis keewɗo ngam yoɓde jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oberlin to Ohio. E ballal jibnaaɓe makko, ɓe ngoongɗini wonaa tan potal jaŋde wonande worɓe e rewɓe, kono kadi wonande ɓaleeɓe, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Oberlin e hitaande 1846. To duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, o timmini jaŋde makko binndol, o heɓi dipolom makko binndol e hitaande 1847, jaŋde nde rewɓe janngooɓe ɓee ndokkata. O waɗii balɗe makko e jannginde e janngude ɗemngal Ebere e Gerek . E hitaande 1847, caggal nde o heɓi bakkaa makko, o loppitii duɗal ngal ngam naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e nder jaŋde diine e teeŋtinde golle Congregationalist. Njuɓɓudi ndii, luulndiindi miijo debbo waɗde kala sifaa jaŋde e heblo diineyankeewo, haa jooni ina joginoo sarɗiiji keewɗi : Antoinette ina waawi winnditaade e kursuuji ɗii, kono o fotaani heɓde njeenaari laaɓtundi. Ko wonaa sarɗiiji baɗaaɗi ko fayti e tawtoreede makko e kursus diine, Antoinette ko binndoowo keewɗo doole, haaloowo e yeeso yimɓe fof. Eksegesis makko dow binndi Nulaaɗo Pool yalti nder deftere ''Oberlin Quarterly Review'' . Ko ɗoon, e nder yeewtere seeɗa, faamde ko ina waawi wiyeede hannde ko heewi e yimɓe ina mbiya tippudi rewɓe, ina ƴetta mbaadi no o winndiri nii : « Pool ina yiɗi tan ko jeertinde ‘ heewde e majjere, e majjere, e ndimaagu ngu alaa ɗo haaɗi’ e nder dewal jamaanu huutoraaka e teeminannde 19ɓiire. Hay so tawii rewɓe naamnaaka ngam waɗde haalaaji e nder jamaanu e nder oo sahaa Antoinette naamnaama yo haal to Ohio e New York ngam haalde ko fayti e haɓaade maccungaagu e ko fayti e hakkeeji rewɓe. <ref name="blackwell, antoinette louisa brown" /> E lewru abriil 1860, Brown arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oberlin ngam waɗde yeewtere wiyeteende "Worɓe e Rewɓe". Testament to Brown's oratory skills feeñi nder ɓataake janngoowo mo wi'i, "ɗum janngirde booɗnde." == Kugal == === Mumtugol e ordinateer === So tawii o alaa yamiroore waajaade caggal nde o timmini jaŋde makko, Brown felliti woppude golle makko e jaagorɗe ngam winndude deftere Frederick Douglass, wiyeteende The North Star . O haali e hitaande 1850 e batu ngenndiijo gadano ngam hakkeeji rewɓe, o rokki konngol ngol jaɓɓaama no feewi, ngol woni fuɗɗoode njillu haalooɓe ɗo o yeewtata geɗe ko wayi no ittugol, teskuyaaji, e hakkeeji rewɓe. Brown haaliino e batuuji keewɗi baɗanooɗi hitaande kala caggal ɗuum ngam hakkeeji rewɓe. Brown heɓiino yamiroore waajaade e nder Egliis Kongregasional e hitaande 1851, caggal ɗuum o rokkaama golle jaagorgal e nder Egliis Kongregasionalist to South Butler, New York e hitaande 1852. O dartini golle makko keewɗe e haalde, o winndi e sehil makko (e caggal ɗuum o janngi Lumes -night). e nder balɗe ko famɗi fof, kadi ko jaagorde Wesleyan Methodist radikal renndoyankoore wiyeteende Luther Lee, daraniiɗo hakke rewɓe e jaŋde e ardorde diine. E nder ordinateer makko, Lee waɗii waaju seedtotooɗo wonde Antoinette ina foti wonde waajotooɗo e noddaango mum ummoraade e Alla : « So tawii Alla e pinal hakkille e nehdi ina mbaawi mo tawo », o wiyi e jamaanu nguu, « en mbaawaa, e kala ko mbaaw-ɗen waɗde e laawol ordinateer walla setting her to ... All we are to our a ... haa gooŋga, nder nuɗɗinki amin, deerɗiraawo amin debbo nder Almasiihu, Antoinette L. Brown, ɗon nder huwooɓe Alkawal Kesal, mo Allah hokki baawɗe, mo mari bawɗe, mo Allah noddi ngam waajaago linjiila Ɓiyiiko Yeesu Almasiihu." Lewru caggal nde o toɗɗaa, Brown yahri ko no nulaaɗo to batu winndereyankeewu (World's Temperance Convention) to wuro New York, ɗo hay so tawii o lomtiima pelle ɗiɗi temperance, o haɗaama fartaŋŋe haalde e juuɗe yuɓɓinɓe ɗum. E nder konngol Carol Lasser e Marlene Deahl Merrill, Brown kadi "ina fotnoo hawrude e caɗeele hawrude e geɗe baɗɗe faayiida e golle jojjanɗe rewɓe" e nder batu Temperance E nder jokkere enɗam e nder nguurndam makko, e hitaande 1854, Blackwell winndi, "Mi [yiytii] golle am." Ngolɗoo jiiɓru feeñii e nder makko, caggal hitaande o felliti yaltude South Butler ; e ko metti heen, hay ballal Luther Lee ngal Antoinette rokki ngal, ngal alaa ɗo haaɗi, ngal heddoraaki ngam rokkude mo nguurndam duumotooɗam toon. Limtotooɗo Boston hollitii yahdu makko e tiitoonde : « Rev. ANTOINETTE BROWN, ko ɓuri jooni ko Rev. Mrs. Blackwell, ina wayi no waɗii ŋakkeende e nder golle mum gadane ». O ronkaani pastoraade sabu jinnaaɓe makko, kono ko ŋakkeende kisal ɓeydotoonde e goongɗingol ortodoksi ministeer Congregational, ɓeydi heen ŋakkeende ngalu duumotoongu ngam golle makko. E hitaande 1857, o arti e golle makko, o woni haaloowo e peewnitoowo. == Tuugnorgal == 47k39u6r6i65w2fk31wns7wn64cd7mh 163831 163830 2026-04-14T16:39:01Z Sardeeq 14292 163831 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Antoinette Louisa Brown''', caggal ɗuum '''Antoinette Brown Blackwell''' (20 mee 1825 – 5 noowammbar 1921), ko debbo gadano toɗɗaaɗo jaagorde mawnde e nder diine Protestan en to [[Dowlaaji Dentuɗi|Amerik]] . Ko o haaloowo e nder renndo, ganndo no feewi e geɗe teeŋtuɗe e jamaanu makko, o seerti e yimɓe yonta makko e huutoraade diine e nder golle makko ngam yaajnaade hakkeeji rewɓe . O anndaama kadi ngam yeddude ganndal makko e fenaande Darwin e nder deftere makko ''wiyeteende The Descent of Man, e Suɓngo e nder jokkondiral e jikkuuji'' e nder deftere makko ''wiyeteende The Sexes Throughout Nature'' . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == [[File:Blackwell_childhood_home_1.jpg|alt=A 2-story house with a stone facade|left|thumb|Galle cukaagu Antoinette Louisa Brown, woni ko e laawol Pinnacle 1099 to wuro Henrietta, New York.]] Brown jibinaa ko ɓiɗɗo gorko e nder sukaaɓe njeeɗiɗo to wuro wiyeteengo Henrietta, to New York, to wuro Joseph Brown e Abby Morse. Brown anndiraa ko neɗɗo jom hakkille no feewi gila omo yahra e duuɓi tati. Waaju Linjiila biyeteeɗo Charles Grandison Finney mo Rochester ɓadiiɗo, addani ɓesngu Brown naatde e Eklesiya Mooɓondiral . Caggal nde o cuusi waɗde duwaawu e nder diine galle makko, Brown jaɓaa e nder ekkol ko adii nde o heɓata duuɓi jeenay. Caggal nde o wonti tergal e dental ngal, o fuɗɗii waajaade e nder batuuji Alet. E hitaande 1841, tawi omo yahra e duuɓi 16, caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monroe County, Brown janngini duɗal ngal e hoore mum. O anniyaaki jokkude nguurndam makko e jannginde ko ɗuum waɗi o waɗti hakkille makko e dipolom makko e diine to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oberlin e golle e nder minbar. [[File:Antoinette_Brown.jpg|left|thumb|Brown ko adii nde o resndata.]] Duuɓi nay, Antoinette jannginii duɗal, o moofti kaalis keewɗo ngam yoɓde jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oberlin to Ohio. E ballal jibnaaɓe makko, ɓe ngoongɗini wonaa tan potal jaŋde wonande worɓe e rewɓe, kono kadi wonande ɓaleeɓe, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Oberlin e hitaande 1846. To duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, o timmini jaŋde makko binndol, o heɓi dipolom makko binndol e hitaande 1847, jaŋde nde rewɓe janngooɓe ɓee ndokkata. O waɗii balɗe makko e jannginde e janngude ɗemngal Ebere e Gerek . E hitaande 1847, caggal nde o heɓi bakkaa makko, o loppitii duɗal ngal ngam naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e nder jaŋde diine e teeŋtinde golle Congregationalist. Njuɓɓudi ndii, luulndiindi miijo debbo waɗde kala sifaa jaŋde e heblo diineyankeewo, haa jooni ina joginoo sarɗiiji keewɗi : Antoinette ina waawi winnditaade e kursuuji ɗii, kono o fotaani heɓde njeenaari laaɓtundi. Ko wonaa sarɗiiji baɗaaɗi ko fayti e tawtoreede makko e kursus diine, Antoinette ko binndoowo keewɗo doole, haaloowo e yeeso yimɓe fof. Eksegesis makko dow binndi Nulaaɗo Pool yalti nder deftere ''Oberlin Quarterly Review'' . Ko ɗoon, e nder yeewtere seeɗa, faamde ko ina waawi wiyeede hannde ko heewi e yimɓe ina mbiya tippudi rewɓe, ina ƴetta mbaadi no o winndiri nii : « Pool ina yiɗi tan ko jeertinde ‘ heewde e majjere, e majjere, e ndimaagu ngu alaa ɗo haaɗi’ e nder dewal jamaanu huutoraaka e teeminannde 19ɓiire. Hay so tawii rewɓe naamnaaka ngam waɗde haalaaji e nder jamaanu e nder oo sahaa Antoinette naamnaama yo haal to Ohio e New York ngam haalde ko fayti e haɓaade maccungaagu e ko fayti e hakkeeji rewɓe. <ref name="blackwell, antoinette louisa brown" /> E lewru abriil 1860, Brown arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oberlin ngam waɗde yeewtere wiyeteende "Worɓe e Rewɓe". Testament to Brown's oratory skills feeñi nder ɓataake janngoowo mo wi'i, "ɗum janngirde booɗnde." == Kugal == === Mumtugol e ordinateer === So tawii o alaa yamiroore waajaade caggal nde o timmini jaŋde makko, Brown felliti woppude golle makko e jaagorɗe ngam winndude deftere Frederick Douglass, wiyeteende The North Star . O haali e hitaande 1850 e batu ngenndiijo gadano ngam hakkeeji rewɓe, o rokki konngol ngol jaɓɓaama no feewi, ngol woni fuɗɗoode njillu haalooɓe ɗo o yeewtata geɗe ko wayi no ittugol, teskuyaaji, e hakkeeji rewɓe. Brown haaliino e batuuji keewɗi baɗanooɗi hitaande kala caggal ɗuum ngam hakkeeji rewɓe. Brown heɓiino yamiroore waajaade e nder Egliis Kongregasional e hitaande 1851, caggal ɗuum o rokkaama golle jaagorgal e nder Egliis Kongregasionalist to South Butler, New York e hitaande 1852. O dartini golle makko keewɗe e haalde, o winndi e sehil makko (e caggal ɗuum o janngi Lumes -night). e nder balɗe ko famɗi fof, kadi ko jaagorde Wesleyan Methodist radikal renndoyankoore wiyeteende Luther Lee, daraniiɗo hakke rewɓe e jaŋde e ardorde diine. E nder ordinateer makko, Lee waɗii waaju seedtotooɗo wonde Antoinette ina foti wonde waajotooɗo e noddaango mum ummoraade e Alla : « So tawii Alla e pinal hakkille e nehdi ina mbaawi mo tawo », o wiyi e jamaanu nguu, « en mbaawaa, e kala ko mbaaw-ɗen waɗde e laawol ordinateer walla setting her to ... All we are to our a ... haa gooŋga, nder nuɗɗinki amin, deerɗiraawo amin debbo nder Almasiihu, Antoinette L. Brown, ɗon nder huwooɓe Alkawal Kesal, mo Allah hokki baawɗe, mo mari bawɗe, mo Allah noddi ngam waajaago linjiila Ɓiyiiko Yeesu Almasiihu." Lewru caggal nde o toɗɗaa, Brown yahri ko no nulaaɗo to batu winndereyankeewu (World's Temperance Convention) to wuro New York, ɗo hay so tawii o lomtiima pelle ɗiɗi temperance, o haɗaama fartaŋŋe haalde e juuɗe yuɓɓinɓe ɗum. E nder konngol Carol Lasser e Marlene Deahl Merrill, Brown kadi "ina fotnoo hawrude e caɗeele hawrude e geɗe baɗɗe faayiida e golle jojjanɗe rewɓe" e nder batu Temperance E nder jokkere enɗam e nder nguurndam makko, e hitaande 1854, Blackwell winndi, "Mi [yiytii] golle am." Ngolɗoo jiiɓru feeñii e nder makko, caggal hitaande o felliti yaltude South Butler ; e ko metti heen, hay ballal Luther Lee ngal Antoinette rokki ngal, ngal alaa ɗo haaɗi, ngal heddoraaki ngam rokkude mo nguurndam duumotooɗam toon. Limtotooɗo Boston hollitii yahdu makko e tiitoonde : « Rev. ANTOINETTE BROWN, ko ɓuri jooni ko Rev. Mrs. Blackwell, ina wayi no waɗii ŋakkeende e nder golle mum gadane ». O ronkaani pastoraade sabu jinnaaɓe makko, kono ko ŋakkeende kisal ɓeydotoonde e goongɗingol ortodoksi ministeer Congregational, ɓeydi heen ŋakkeende ngalu duumotoongu ngam golle makko. E hitaande 1857, o arti e golle makko, o woni haaloowo e peewnitoowo. == Tuugnorgal == sg0x6s3i6v4uwuvhx5w77lgm028vkp8 Nellie Peters Black 0 39851 163832 2026-04-14T16:40:21Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1312338133|Nellie Peters Black]]" 163832 wikitext text/x-wiki '''Mary Ellen Peters Black''' (1851 &#x2013; 1919) ko yuɓɓinoowo e daraniiɗo geɗe rewɓe to Georgia . Ɓaleejo kadi ina ƴellita peewnugol ndema e ɓeydude fartaŋŋeeji jaŋde, haa teeŋti noon wonande rewɓe. <ref name="Lives and Times" /> O woniino tergal tiiɗngal e nder fedde rewɓe Atlanta kam e balloowo debbo e nder diiwaan Episkopaal Georgia. E hitaande 1918, Mary Turner, debbo ɓaleejo reedu, jeyaaɗo to wuro Valdosta, to Georgia, saliima ngam warde jom suudu mum. Jukkungo makko ko torla kaawniika hade makko wulde e nguurndam, ɓiɗɗo makko taƴee e reedu makko. Nelli Peters Black neldii ɓataake ina jaɓi warngo Mary Turner. E nder ɓataake feewde e Negro Women's Clubs, Black wiyi fedde nde wonde "haa nde njanngintaa leñol maa yo ngoppu ɓaleeɓe, alaa ko waawi waɗde." == Ɓingel == Baaba Black, hono Richard Peters, ummiima Pennsylvanie fayde Georgia ngam ƴeewde laabi njamndi, ina golloroo injenieer siwil. O hoɗi to Atlanta, o resi toon. Yumma makko, hono Mary Jane Thompson, ina jeyaa e fedde renndoyankoore e yeewtereeji to Atlanta, ɗo Nellie mawni ɗoo. E nder wolde hakkunde leyɗeele, Nellie walli yumma mum e rokkude ballal e soldateeɓe gaañiiɓe e opitaaluuji nokkuuji ceertuɗi. <ref name="Lives and Times" /> == Golle == Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brooke Hall to Pensilvaani, o arti Atlanta. Ɓooytaani o felliti ardiiɓe wuro ngoo yo mbaɗtu mahde ɓulli njaram pucci ɓuuɓɗi e nguleeki ndunngu ; ko ɗum jeyi e yeruuji makko gadani e golle siwil. [[File:NelliePetersBlack1895.tif|thumb|Nelli Peters ɓaleejo, ummoraade e deftere yaltunde e hitaande 1895.]] E hitaande 1877, Nellie resi George Robinson Black gonnooɗo senaateer dowla, caggal ɗuum e nder Kongres. [1] Ɓooytaani caggal nde o maayi e rafi mboros, Nellie Black ɓeydii tiiɗnaade e peewnugol siwil to Atlanta. [1] E ummoraade e nafoore makko e cellal renndo, Black walli e sosde opitaal King’s Daughters, opitaal gadano mo alaa kaalis to Atlanta. [2] Black wonnoo kadi ko cukko hooreejo fedde toppitiinde haɓaade ñawu nguu e njilluuji infirmiyee en to Atlanta, fedde toppitiinde safaara e ɓaleeɓe e boɗeejo fof e nder renndo ngo seerndi yimɓe no feewi, ngo sosaa caggal jamaanu Reconstruction . O golliima ngam ɓeydude fartaŋŋeeji jaŋde, haa teeŋti noon wonande rewɓe. Black wonnoo ko tergal tiiɗngal e nder fedde rewɓe Atlanta kam e balloowo debbo e nder diiwaan Episkopaal Georgia. <ref name="Lives and Times" /> == Tuugnorgal == ryh5n5ak6qcf8ghwws57fdfh0m2t0yq 163833 163832 2026-04-14T16:40:49Z Sardeeq 14292 163833 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mary Ellen Peters Black''' (1851 &#x2013; 1919) ko yuɓɓinoowo e daraniiɗo geɗe rewɓe to Georgia . Ɓaleejo kadi ina ƴellita peewnugol ndema e ɓeydude fartaŋŋeeji jaŋde, haa teeŋti noon wonande rewɓe. <ref name="Lives and Times" /> O woniino tergal tiiɗngal e nder fedde rewɓe Atlanta kam e balloowo debbo e nder diiwaan Episkopaal Georgia. E hitaande 1918, Mary Turner, debbo ɓaleejo reedu, jeyaaɗo to wuro Valdosta, to Georgia, saliima ngam warde jom suudu mum. Jukkungo makko ko torla kaawniika hade makko wulde e nguurndam, ɓiɗɗo makko taƴee e reedu makko. Nelli Peters Black neldii ɓataake ina jaɓi warngo Mary Turner. E nder ɓataake feewde e Negro Women's Clubs, Black wiyi fedde nde wonde "haa nde njanngintaa leñol maa yo ngoppu ɓaleeɓe, alaa ko waawi waɗde." == Ɓingel == Baaba Black, hono Richard Peters, ummiima Pennsylvanie fayde Georgia ngam ƴeewde laabi njamndi, ina golloroo injenieer siwil. O hoɗi to Atlanta, o resi toon. Yumma makko, hono Mary Jane Thompson, ina jeyaa e fedde renndoyankoore e yeewtereeji to Atlanta, ɗo Nellie mawni ɗoo. E nder wolde hakkunde leyɗeele, Nellie walli yumma mum e rokkude ballal e soldateeɓe gaañiiɓe e opitaaluuji nokkuuji ceertuɗi. <ref name="Lives and Times" /> == Golle == Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brooke Hall to Pensilvaani, o arti Atlanta. Ɓooytaani o felliti ardiiɓe wuro ngoo yo mbaɗtu mahde ɓulli njaram pucci ɓuuɓɗi e nguleeki ndunngu ; ko ɗum jeyi e yeruuji makko gadani e golle siwil. [[File:NelliePetersBlack1895.tif|thumb|Nelli Peters ɓaleejo, ummoraade e deftere yaltunde e hitaande 1895.]] E hitaande 1877, Nellie resi George Robinson Black gonnooɗo senaateer dowla, caggal ɗuum e nder Kongres. [1] Ɓooytaani caggal nde o maayi e rafi mboros, Nellie Black ɓeydii tiiɗnaade e peewnugol siwil to Atlanta. [1] E ummoraade e nafoore makko e cellal renndo, Black walli e sosde opitaal King’s Daughters, opitaal gadano mo alaa kaalis to Atlanta. [2] Black wonnoo kadi ko cukko hooreejo fedde toppitiinde haɓaade ñawu nguu e njilluuji infirmiyee en to Atlanta, fedde toppitiinde safaara e ɓaleeɓe e boɗeejo fof e nder renndo ngo seerndi yimɓe no feewi, ngo sosaa caggal jamaanu Reconstruction . O golliima ngam ɓeydude fartaŋŋeeji jaŋde, haa teeŋti noon wonande rewɓe. Black wonnoo ko tergal tiiɗngal e nder fedde rewɓe Atlanta kam e balloowo debbo e nder diiwaan Episkopaal Georgia. <ref name="Lives and Times" /> == Tuugnorgal == 237fd6v115ck1qefaodc7eq0p6pm2zb Janet bonnema 0 39852 163835 2026-04-14T16:42:09Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1329803483|Janet Bonnema]]" 163835 wikitext text/x-wiki '''Janet Petra Bonnema''' (24 noowammbar 1938 – 9 mee 2008) ko injenieer siwil Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . O gollinaama e karallo innde eɓɓaande mahngo tunnel Eisenhower to Colorado e hitaande 1970, kono o haɗaama waɗde golle makko e nder tunnel hee sabu ko ɓuri heewde e yimɓe ina cikka wonde rewɓe yahooɓe les leydi e nder tunnel walla e nder miniraaji ina ngaddana baasal, ina addana gollotooɓe worɓe ɓee baasal. E hitaande 1972 o waɗi ñaawoore 100 000 dolaar ngam ñaawde Departemaa Laabi Kolorado ngam ustude baasal . Dowla oo ƴetti haala kaa e nder ñaawirdu, o jaɓaa naatde e tunnel ngel, hay so tawii o ɓoorniima comci ɗi njiyataa. O wonti maande potal hakkeeji e nder gollordu. Caggal maayde makko, o naatnaa e suudu mawndu rewɓe Colorado e hitaande 2012. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Janet Petra Bonnema jibinaa ko to wuro wiyeteengo Denver, to leydi Kolorado. O woodi miñiraaɓe ɗiɗo rewɓe. {{Sfn|Howard|1972}} Hay so tawii o yiɗiino janngude hiisa e ganndal, wasiyaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sud (Suth High School) ina cemmbina mo jokkude ɗeen fannuuji gaadanteeji ɗi worɓe njiylotoo. Ko noon kadi o wasiyaa yo o janngu jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado Boulder, o heɓi kadi dipolomaaji makko e daartol e hitaande 1960. <ref name="great" /> {{Sfn|Howard|1972}} E nder duuɓi makko duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woniino kapiteen ekipaaji ski duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. {{Sfn|Howard|1972}} == Fuɗɗoode golle == Caggal nde o heɓi bak makko, Bonnema fuɗɗii golle e nder laana ndiwoowa Boeing to Seattle . {{Sfn|Howard|1972}} O yalti caggal duu6i didi e feccere, o yi’i wor6e 6ur6e famcfude e makko ina ke6a njo6di e 6amtaare. {{Sfn|Howard|1972}} O waɗi heddiiɓe e kitaale 1960 ko e hitchhiking e nder winndere ndee, o arti Denver e hitaande 1970 nde o timmini ngalu makko. {{Sfn|Howard|1972}} === Tunnel Eisenhower === E lewru noowammbar 1970 Bonnema ɗaɓɓiri Departemaa Laabi Kolorado (CDOT) golle karallo innde eɓɓaande tunnel Eisenhower (ndeen inniraa ko eɓɓaande tunnel Straight Creek). O hawri e sarɗiiji keɓgol, o jaɓi jarribooji ɗii, ɗaɓɓaande makko jaɓaa ko "Mr. Jamet Bonnema", nde tawnoo golloowo dowla oo ina selli innde ndee, ina woni e les njiimaandi wonde ɓe ngoni ko e gollinde gorko. Nde Bonnema noddi ngam jaɓde golle ɗee kono naamndii njoɓdi ndi ɓe ndokki ndii, o wiyi « alaa rewɓe njaɓaa e nder tunnel hee ». {{Sfn|Howard|1972}} Bonnema jokki e wonde omo waawi waɗde golle ɗee, lebbi ɗiɗi caggal ɗuum departemaa oo sosi mo liggey keeriiɗo karallo inndeeji (injenieri) tawa ko e birooji. {{Sfn|Howard|1972}} So tawii Bonnema ina halfinaa « winndude peeje, mooftude nate kaaƴe, e waɗde nate karallaagal » tuugiiɗe e doosɗe tawaaɗe e nder tunnel ngel, gardiiɗo makko haɗi mo naatde e tunnel ngel e hoore mum sabu jinnaaɗo makko. <ref name="great" /> Goongɗingol ɓurngol heewde, ummoriingol e ministeeruuji Gallesnaaɓe arnooɓe golloraade to Kolorado e cagataagal teeminannde sappo e jeenayɓiire, ina sikki wonde rewɓe jippooɓe les leydi e nder ministeeruuji walla e nder tunnel ina ngadda caɗeele, ina mbaɗa gollotooɓe worɓe ɓee e baasal. {{Sfn|Howard|1972}} Ngolɗoo gooŋɗinal ina jogori huutoreede e rewɓe gollotooɓe, jaayndiyankooɓe, e hoɗɓe fof. <ref name="fed" /> {{Sfn|Howard|1972}} E lewru sulyee 1972, e joofnirde wiɗto duumotooɗo, Departemaa Amerik toppitiiɗo ko fayti e yah-ngartaa (Departemaa Transport) ƴetti konngol wonde haɗde rewɓe gollotooɓe e nder tunnel hee ina jeyaa e ko addani ɗum en waɗde koye mum en . [1] Nde gardiiɗo Bonnema oo salii haa jooni naatde, Bonnema ñaawii CDOT fotde 100 000 dolaar, tawi ina siftina ɗum tiitoonde VII sariya hakkeeji siwil mo hitaande 1964 . [1] [1] Ko adii nde ñaawoore ndee heɓetee, wootooɓe Colorado njaɓii kuulal ngam hakkeeji potal, dowla oo suɓii ko ñaawde Bonnema e nder ñaawirdu, fotde 6 750 dolaar. [1] [1] == Tuugnorgal == owqz2e0kgbjene26c55ifpzknve0ykj 163836 163835 2026-04-14T16:42:35Z Sardeeq 14292 163836 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Janet Petra Bonnema''' (24 noowammbar 1938 – 9 mee 2008) ko injenieer siwil Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . O gollinaama e karallo innde eɓɓaande mahngo tunnel Eisenhower to Colorado e hitaande 1970, kono o haɗaama waɗde golle makko e nder tunnel hee sabu ko ɓuri heewde e yimɓe ina cikka wonde rewɓe yahooɓe les leydi e nder tunnel walla e nder miniraaji ina ngaddana baasal, ina addana gollotooɓe worɓe ɓee baasal. E hitaande 1972 o waɗi ñaawoore 100 000 dolaar ngam ñaawde Departemaa Laabi Kolorado ngam ustude baasal . Dowla oo ƴetti haala kaa e nder ñaawirdu, o jaɓaa naatde e tunnel ngel, hay so tawii o ɓoorniima comci ɗi njiyataa. O wonti maande potal hakkeeji e nder gollordu. Caggal maayde makko, o naatnaa e suudu mawndu rewɓe Colorado e hitaande 2012. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Janet Petra Bonnema jibinaa ko to wuro wiyeteengo Denver, to leydi Kolorado. O woodi miñiraaɓe ɗiɗo rewɓe. {{Sfn|Howard|1972}} Hay so tawii o yiɗiino janngude hiisa e ganndal, wasiyaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sud (Suth High School) ina cemmbina mo jokkude ɗeen fannuuji gaadanteeji ɗi worɓe njiylotoo. Ko noon kadi o wasiyaa yo o janngu jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado Boulder, o heɓi kadi dipolomaaji makko e daartol e hitaande 1960. <ref name="great" /> {{Sfn|Howard|1972}} E nder duuɓi makko duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woniino kapiteen ekipaaji ski duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. {{Sfn|Howard|1972}} == Fuɗɗoode golle == Caggal nde o heɓi bak makko, Bonnema fuɗɗii golle e nder laana ndiwoowa Boeing to Seattle . {{Sfn|Howard|1972}} O yalti caggal duu6i didi e feccere, o yi’i wor6e 6ur6e famcfude e makko ina ke6a njo6di e 6amtaare. {{Sfn|Howard|1972}} O waɗi heddiiɓe e kitaale 1960 ko e hitchhiking e nder winndere ndee, o arti Denver e hitaande 1970 nde o timmini ngalu makko. {{Sfn|Howard|1972}} === Tunnel Eisenhower === E lewru noowammbar 1970 Bonnema ɗaɓɓiri Departemaa Laabi Kolorado (CDOT) golle karallo innde eɓɓaande tunnel Eisenhower (ndeen inniraa ko eɓɓaande tunnel Straight Creek). O hawri e sarɗiiji keɓgol, o jaɓi jarribooji ɗii, ɗaɓɓaande makko jaɓaa ko "Mr. Jamet Bonnema", nde tawnoo golloowo dowla oo ina selli innde ndee, ina woni e les njiimaandi wonde ɓe ngoni ko e gollinde gorko. Nde Bonnema noddi ngam jaɓde golle ɗee kono naamndii njoɓdi ndi ɓe ndokki ndii, o wiyi « alaa rewɓe njaɓaa e nder tunnel hee ». {{Sfn|Howard|1972}} Bonnema jokki e wonde omo waawi waɗde golle ɗee, lebbi ɗiɗi caggal ɗuum departemaa oo sosi mo liggey keeriiɗo karallo inndeeji (injenieri) tawa ko e birooji. {{Sfn|Howard|1972}} So tawii Bonnema ina halfinaa « winndude peeje, mooftude nate kaaƴe, e waɗde nate karallaagal » tuugiiɗe e doosɗe tawaaɗe e nder tunnel ngel, gardiiɗo makko haɗi mo naatde e tunnel ngel e hoore mum sabu jinnaaɗo makko. <ref name="great" /> Goongɗingol ɓurngol heewde, ummoriingol e ministeeruuji Gallesnaaɓe arnooɓe golloraade to Kolorado e cagataagal teeminannde sappo e jeenayɓiire, ina sikki wonde rewɓe jippooɓe les leydi e nder ministeeruuji walla e nder tunnel ina ngadda caɗeele, ina mbaɗa gollotooɓe worɓe ɓee e baasal. {{Sfn|Howard|1972}} Ngolɗoo gooŋɗinal ina jogori huutoreede e rewɓe gollotooɓe, jaayndiyankooɓe, e hoɗɓe fof. <ref name="fed" /> {{Sfn|Howard|1972}} E lewru sulyee 1972, e joofnirde wiɗto duumotooɗo, Departemaa Amerik toppitiiɗo ko fayti e yah-ngartaa (Departemaa Transport) ƴetti konngol wonde haɗde rewɓe gollotooɓe e nder tunnel hee ina jeyaa e ko addani ɗum en waɗde koye mum en . [1] Nde gardiiɗo Bonnema oo salii haa jooni naatde, Bonnema ñaawii CDOT fotde 100 000 dolaar, tawi ina siftina ɗum tiitoonde VII sariya hakkeeji siwil mo hitaande 1964 . [1] [1] Ko adii nde ñaawoore ndee heɓetee, wootooɓe Colorado njaɓii kuulal ngam hakkeeji potal, dowla oo suɓii ko ñaawde Bonnema e nder ñaawirdu, fotde 6 750 dolaar. [1] [1] == Tuugnorgal == q2tyflncjsetdswwiob8q313j3rm37k Nadiya Bolz-Weber 0 39853 163837 2026-04-14T16:44:50Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344315263|Nadia Bolz-Weber]]" 163837 wikitext text/x-wiki '''Nadia Bolz-Weber''' (jibinaa ko 22 abriil 1969) ko binndoowo Ameriknaajo, jaagorde Lutheran, ganndo diine renndo. O wonii pastoor sosɗo suudu bakkodinɓe e seniiɓe fof, dental Egliis Lutheran Linjiila to Amerik to Denver, Colorado, haa ñalnde 8 sulyee 2018. Bolz-Weber ina anndaa e mbaadi mum keeriindi ngam yettaade woɗɓe e ekkol mum. O waɗii golle e nder ekkol ɗe ganndo e binndoowo Diana Butler Bass miijii e nder "Reformation keso". == Nguurndam == Bolz-Weber jibinaa ko '''Nadia Bolz''', o mawni ko to Kolorado e nder galle Kerecee’en gonɗo e njiimaandi . Bolz-Weber fuɗɗii heɓde tatooji ko e hitaande 1986 tawi omo yahra e duuɓi 17. Tawaaɓe e juuɗe makko ina maantinira hitaande liturgique e daartol Linjiila . O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Pepperdine ko juuti hade makko woppude jaŋde, caggal ɗuum o fayi Denver. O wiyi wonde o wonti ko almuudo e jom dorog, omo heewi nan'de omo jeyaa e "yankooɓe renndo". E hitaande 1991, Bolz-Weber wonti sober, gila 2020, ko noon woniri fotde duuɓi 28. Ko adii nde o waɗata laamu, o woniino stand-up comedian, o golliima e nder dingiral restoraaji. Bolz-Weber nanii noddaango e golle e hitaande 2004 nde o naamnaa ngam yettude sehil makko maayɗo e warngo . E hitaande 2008, Bolz-Weber toɗɗaa yo won pastoor . O fuɗɗi ekklessiya maako, suudu ngam hakkeeji e seniiɓe fuu, innde maako heewi limtugo haa ‘Suudu’ tan. <ref name=":5" /> Tataɓal eklesiya makko ina jeyaa e renndo LGBT, kadi omo jogii "Ministeer Fabulousness", Stuart, ko laamɗo drag . Ekklessiya maako boo ɗon jaɓɓa yimɓe marɓe nyawuuji, ɓe ɗon mari ɓillaaji, haa boo ɓe nuɗɗinaay nuɗɗinki maako. Bolz-Weber ina waɗa fotde waktuuji capanɗe ɗiɗi e yontere kala ngam winndude waaju mum yontere kala, fotde hojomaaji sappo. <ref name=":1" /> Bolz-Weber ina haala e batuuji e nder winndere ndee kala. [1] [2] O waɗii jeewte ko fayti e no iimanaagal e feminism njiydirta. [3] Ko o feministe, e hitaande 2018 o noddi rewɓe yo neldu mo cirƴam mum en laaɓtuɗam, ngam ɓuuɓnude ɗum en e seppooji vulva ɗi o yiyri ko ina hollita sellinde bonnugol hakkille ngol dille laaɓtuɗe ngaddi e kitaale 1990 . [4] [5] E batu Makers ñalnde 14 feebariyee 2019, Bolz-Weber rokki nate ɗee Gloria Steinem, debbo Ameriknaajo, daraniiɗo politik, daraniiɗo rewɓe. [5] Ñalnde 20 lewru bowte hitaande 2021, Bolz-Weber noddiraa ko Sinodo ELCA ’s Rocky Mountain, o toɗɗaa ko Pastoor gadano e ndeen fedde, e nder kewu ɗo bismaango sinod oo, hono Jim Gonia, rokki konngol toɗɗagol ngol. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] cjf6nkdui4ke9v9z4qfo5x3pkaik4u2 163838 163837 2026-04-14T16:45:24Z Sardeeq 14292 163838 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Nadia Bolz-Weber''' (jibinaa ko 22 abriil 1969) ko binndoowo Ameriknaajo, jaagorde Lutheran, ganndo diine renndo. O wonii pastoor sosɗo suudu bakkodinɓe e seniiɓe fof, dental Egliis Lutheran Linjiila to Amerik to Denver, Colorado, haa ñalnde 8 sulyee 2018. Bolz-Weber ina anndaa e mbaadi mum keeriindi ngam yettaade woɗɓe e ekkol mum. O waɗii golle e nder ekkol ɗe ganndo e binndoowo Diana Butler Bass miijii e nder "Reformation keso". == Nguurndam == Bolz-Weber jibinaa ko '''Nadia Bolz''', o mawni ko to Kolorado e nder galle Kerecee’en gonɗo e njiimaandi . Bolz-Weber fuɗɗii heɓde tatooji ko e hitaande 1986 tawi omo yahra e duuɓi 17. Tawaaɓe e juuɗe makko ina maantinira hitaande liturgique e daartol Linjiila . O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Pepperdine ko juuti hade makko woppude jaŋde, caggal ɗuum o fayi Denver. O wiyi wonde o wonti ko almuudo e jom dorog, omo heewi nan'de omo jeyaa e "yankooɓe renndo". E hitaande 1991, Bolz-Weber wonti sober, gila 2020, ko noon woniri fotde duuɓi 28. Ko adii nde o waɗata laamu, o woniino stand-up comedian, o golliima e nder dingiral restoraaji. Bolz-Weber nanii noddaango e golle e hitaande 2004 nde o naamnaa ngam yettude sehil makko maayɗo e warngo . E hitaande 2008, Bolz-Weber toɗɗaa yo won pastoor . O fuɗɗi ekklessiya maako, suudu ngam hakkeeji e seniiɓe fuu, innde maako heewi limtugo haa ‘Suudu’ tan. <ref name=":5" /> Tataɓal eklesiya makko ina jeyaa e renndo LGBT, kadi omo jogii "Ministeer Fabulousness", Stuart, ko laamɗo drag . Ekklessiya maako boo ɗon jaɓɓa yimɓe marɓe nyawuuji, ɓe ɗon mari ɓillaaji, haa boo ɓe nuɗɗinaay nuɗɗinki maako. Bolz-Weber ina waɗa fotde waktuuji capanɗe ɗiɗi e yontere kala ngam winndude waaju mum yontere kala, fotde hojomaaji sappo. <ref name=":1" /> Bolz-Weber ina haala e batuuji e nder winndere ndee kala. [1] [2] O waɗii jeewte ko fayti e no iimanaagal e feminism njiydirta. [3] Ko o feministe, e hitaande 2018 o noddi rewɓe yo neldu mo cirƴam mum en laaɓtuɗam, ngam ɓuuɓnude ɗum en e seppooji vulva ɗi o yiyri ko ina hollita sellinde bonnugol hakkille ngol dille laaɓtuɗe ngaddi e kitaale 1990 . [4] [5] E batu Makers ñalnde 14 feebariyee 2019, Bolz-Weber rokki nate ɗee Gloria Steinem, debbo Ameriknaajo, daraniiɗo politik, daraniiɗo rewɓe. [5] Ñalnde 20 lewru bowte hitaande 2021, Bolz-Weber noddiraa ko Sinodo ELCA ’s Rocky Mountain, o toɗɗaa ko Pastoor gadano e ndeen fedde, e nder kewu ɗo bismaango sinod oo, hono Jim Gonia, rokki konngol toɗɗagol ngol. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 17w36yw8qjlfyk0vyfke9kohaoaphdn Saara T. Bolton 0 39854 163839 2026-04-14T16:47:16Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1330126481|Sarah T. Bolton]]" 163839 wikitext text/x-wiki '''Sarah Tittle Bolton''' jibinaaɗo e '''Barrett''' (18 desaambar 1814 – 4 ut 1893) ko yimoowo Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, mo nganndu-ɗaa ko yimoowo mo wonaa laawɗuɗo, keɓɗo njeenaari to Indiana . Bolton gollodiima e Robert Dale Owen e nder batu doosɗe leydi Indiana 1850–1851 ngam naatnude jaɓgol hakkeeji jeyi rewɓe e nder doosɗe leydi mbaylaaɗe e hitaande 1851. Bolton anndaaka no feewi caggal leydi Indiana, binndanɗe makko ɓuri yejjiteede. "Paddle Your Own Canoe" (1850), jimɗi makko ɓurɗi lollude, e "Indiana", teddungal jimɗi e galle makko ɓooyɗo, ina njeyaa e jimɗi makko ɓurɗi anndeede. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Sarah Tittle Barrett jibinaa ko ñalnde 18 desaambar 1814, to wuro wiyeteengo Newport, to leydi Kentucky . O jeyaa ko e ɓiɓɓe njeegomo Esteer (Pendleton) e Jonathan Belcher Barrett. Sarah inniraa ko neene mum baaba mum, hono Sarah (Tuttle) Barrett. Lemuel Barrett, mawniiko gorko to bannge baaba, golliima e milisaaji Maryland e wolde Amerik . James Pendleton, mawniiko gorko to bannge yumma, ko ɓiy mawniiko hooreejo leydi ndii hono James Madison . Galle Barrett ummiima Indiana nde Sarah woni cukalel hedde duuɓi tati, ɓe koɗi e ngesa e nokku mo ɓuri heewde ladde e nder diiwaan Jennings, sara Vernon hannde, Indiana . E hitaande 1823, nde Sarah ina yahra e duuɓi jeenay, baaba mum ummini ɓesngu nguu e ngesa maɓɓe keewka, fayti Madison, Indiana, ngam sukaaɓe ɓee mbaawa yahde duɗe nokku oo. Sarah Barrett janngi janngude e winndude nde o woni e duɗal to Madison. O fuɗɗii kadi winndude jimɗi ko omo famɗi. E duuɓi sappo e tati, jimɗi makko gadani bayyinaaɗi peeñii e jaaynde ''wiyeteende Madison Banner'' . Nde o woni suka debbo o wonti balloowo jimɗi e jaayɗe to Madison, to leydi Indiana, e to Cincinnati, to Ohio . Yimre makko ndee dañii hakkille Nathaniel Bolton (25 sulyee 1803 – 26 noowammbar 1858), kanko kadi ko kañum wonnoo gardiiɗo jaaynde ''wiyeteende Indianapolis Gazette'', jaaynde adannde yaltunde to Indianapolis, to leydi Indiya. == Dewgal e ɓesngu == Sarah Barrett resi Nathaniel Bolton ñalnde 15 oktoobar 1831. Ɗoon e ɗoon ɓe ngummii to Indianapolis, ɗo Sarah dañi innde mawnde e yimoowo tawi jom suudu makko ina woni gardiiɗo jaaynde wiyeteende Indianapolis, innde hesere jaaynde Indianapolis . Bolton en coodi kadi ngesa to tufnde Jackson, nde woɗɗaani fuɗnaange Indianapolis e laawol ngenndiwal (hannde laawol Washington hirnaange). Nde caɗeele kaalis ngaddani Bolton en hootde e ngesa hee e dow ballal timmungal, ɓe kuutorii galle ngesa maɓɓe ko no taverne jamaa nii. Ɓooytaani, nde wonti nokku mooɓondiral e renndo wonande depiteeji dowri e woɗɓe. [1] [2] [3] Bolton en ko jibnaaɓe sukaaɓe ɗiɗo, Sarah Adah « Sally » e James Pendleton. Gaagaa dogginde tavern e jom suudu makko e toppitaade galle, o jokki e winndude jimɗi. E hitaande 1845, Bolton en njeeyti ngesa mum en to Dowla Indiana ngam waɗde heen ko anndiraa Hospitaal Indiana wonande Insane, caggal ɗuum innitiraa Hospitaal Dowla Cakaari . Tuggi 1851 haa 1854 Nathaniel Bolton woniino defterdu dowla, e hitaande 1854 o wonti gardiiɗo goomu Senaa Amerik to Wasinton E hitaande 1855 hooreejo leydi Amerik hono Franklin Pierce toɗɗii mo konsul Amerik to Geneve, [[Suwis|Siwis]] . Sarah Bolton yahdi e gorko mum to Orop. Nde Nathaniel waɗi golle dipolomaasi to leydi Suisse Sarah ina yahdi e ɓiɗɗo maɓɓe debbo. Cellal addani Nathaniel woppude golle mum caggal duuɓi ɗiɗi e golle dipolomasi e galle mum . E nder oon sahaa Sarah woni ko e jaaynde Cincinnati ''Commercial'' . ɓe ngarti Indianapolis e hitaande 1858. O maayi ko lebbi seeɗa caggal nde ɓe ngarti Indiana. Caggal maayde ɓiyiiko debbo, Bolton walli toppitaade taaniiko gorko biyeteeɗo Bolton Smith, keɓɗo jaŋde mum adannde to leydi Siwis. Caggal nde Bolton Smith arti Amerik, o wonti awokaa e banke njulaagu, kadi o golliima e toɓɓere ngenndiire e fedde Boy Scouts of America to Washington, DC Maayde ɓiyiiko debbo e jom suudu makko gadano, ko ɗum addani Bolton winndude jimɗi “Two Graves”. Ñalnde 15 suwee 1863, duuɓi joy caggal maayde jom suudu mum gadano, Sarah Bolton resi ñaawoowo biyeteeɗo Addison Reese, jeyaaɗo to Kanton, Missouri . Ɓeeɗoo ɗiɗo nguuri ko to Missouri duuɓi ɗiɗi, kono o tawi ko weeyo ngo moƴƴaani, o arti Indianapolis. Caggal ɗuum, o huutoriima tan innde Reese ngam geɗe njulaagu e geɗe sariya, o jokki e innde Bolton ngam geɗe goɗɗe. Caggal nde dewgal makko ɗiɗmal ngal ronki, Bolton yahri Orop duuɓi keewɗi, ina heen duuɓi ɗiɗi e hoɗde to Dresden, [[Almaanya|Almaañ]], hade makko hootde to Indiana, ɗo o waɗi duuɓi heddiiɗi e nguurndam makko. == Kugal == E nder dewgal makko gadanal Sarah Bolton jokki e winndude jimɗi ko jiidaa e dogginde galle galle oo e wallitde e biro bayyinoowo jom suudu makko. Caggal yeeyde ngesa galle to Mount Jackson e hitaande 1845 e Nathaniel Bolton toɗɗaa e defterdu dowri e hitaande 1851, Bolton en ngarti e Indianapolis, ɗo Sarah jokki winndude jimɗi, wonti balloowo tiiɗɗo hakkeeji jeyi rewɓe. Nathaniel kadi naati e geɗe siwil e laamu. Sarah Bolton wonti yimoowo ganndiraaɗo to Indiana, haa jooni o wonti yimoowo mo laawɗinaaka e nder diiwaan hee . Kono, hay so tawii Bolton heɓiino weltaare mawnde e nder diiwaan mum, o anndaaka no feewi e nokkuuji goɗɗi. Yimre Bolton feeñii e jaayɗe e jaayndeeji bayɗi no ''Harper’s Weekly'', kono golle makko binndol ɗee ngonaano sahaa fof e innde makko. Duuɓi keewɗi binndi Bolton ɓuri yejjiteede. Yimre makko ɗiɗi ɓurnde anndeede ko "Indiana", jimɗi teddungal galle makko ɓooyɗo, e "Paddle Your Own Canoe". Bolton ina heewi heɓde njoɓdi seeɗa walla hay dara ngam golle mum, hay so tawii noon ''Cincinnati Commercial'' meeɗii yoɓde 15 dolaar ngam jimɗi makko tati. Kadi defte keewɗe e jimɗi makko njaltii. ''Yimre'' (New York, 1865) woni deftere Bolton adannde, rewi heen ko ''« Nguurndam e jimɗi Sarah T. Bolton »'' (Indianapolis, 1880), e ''« Jime nguurndam »'' (Indianapolis, 1892). ''Paddle Your Own Canoe, e jimɗi goɗɗi'', yaltuɗi caggal maayde makko e hitaande 1897, ko ɓuri heewde ko binndol ''Jimɗi'', tawa ina ɓeydee heen jimɗi seeɗa. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 7i1u829khbup4orrmv69dxw23csufia 163840 163839 2026-04-14T16:48:02Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1330126481|Sarah T. Bolton]]" 163840 wikitext text/x-wiki '''Sarah Tittle Bolton''' jibinaaɗo e '''Barrett''' (18 desaambar 1814 – 4 ut 1893) ko yimoowo Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, mo nganndu-ɗaa ko yimoowo mo wonaa laawɗuɗo, keɓɗo njeenaari to Indiana . Bolton gollodiima e Robert Dale Owen e nder batu doosɗe leydi Indiana 1850–1851 ngam naatnude jaɓgol hakkeeji jeyi rewɓe e nder doosɗe leydi mbaylaaɗe e hitaande 1851. Bolton anndaaka no feewi caggal leydi Indiana, binndanɗe makko ɓuri yejjiteede. "Paddle Your Own Canoe" (1850), jimɗi makko ɓurɗi lollude, e "Indiana", teddungal jimɗi e galle makko ɓooyɗo, ina njeyaa e jimɗi makko ɓurɗi anndeede. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Sarah Tittle Barrett jibinaa ko ñalnde 18 desaambar 1814, to wuro wiyeteengo Newport, to leydi Kentucky . O jeyaa ko e ɓiɓɓe njeegomo Esteer (Pendleton) e Jonathan Belcher Barrett. Sarah inniraa ko neene mum baaba mum, hono Sarah (Tuttle) Barrett. Lemuel Barrett, mawniiko gorko to bannge baaba, golliima e milisaaji Maryland e wolde Amerik . James Pendleton, mawniiko gorko to bannge yumma, ko ɓiy mawniiko hooreejo leydi ndii hono James Madison . Galle Barrett ummiima Indiana nde Sarah woni cukalel hedde duuɓi tati, ɓe koɗi e ngesa e nokku mo ɓuri heewde ladde e nder diiwaan Jennings, sara Vernon hannde, Indiana . E hitaande 1823, nde Sarah ina yahra e duuɓi jeenay, baaba mum ummini ɓesngu nguu e ngesa maɓɓe keewka, fayti Madison, Indiana, ngam sukaaɓe ɓee mbaawa yahde duɗe nokku oo. Sarah Barrett janngi janngude e winndude nde o woni e duɗal to Madison. O fuɗɗii kadi winndude jimɗi ko omo famɗi. E duuɓi sappo e tati, jimɗi makko gadani bayyinaaɗi peeñii e jaaynde ''wiyeteende Madison Banner'' . Nde o woni suka debbo o wonti balloowo jimɗi e jaayɗe to Madison, to leydi Indiana, e to Cincinnati, to Ohio . Yimre makko ndee dañii hakkille Nathaniel Bolton (25 sulyee 1803 – 26 noowammbar 1858), kanko kadi ko kañum wonnoo gardiiɗo jaaynde ''wiyeteende Indianapolis Gazette'', jaaynde adannde yaltunde to Indianapolis, to leydi Indiya. == Dewgal e ɓesngu == Sarah Barrett resi Nathaniel Bolton ñalnde 15 oktoobar 1831. Ɗoon e ɗoon ɓe ngummii to Indianapolis, ɗo Sarah dañi innde mawnde e yimoowo tawi jom suudu makko ina woni gardiiɗo jaaynde wiyeteende Indianapolis, innde hesere jaaynde Indianapolis . Bolton en coodi kadi ngesa to tufnde Jackson, nde woɗɗaani fuɗnaange Indianapolis e laawol ngenndiwal (hannde laawol Washington hirnaange). Nde caɗeele kaalis ngaddani Bolton en hootde e ngesa hee e dow ballal timmungal, ɓe kuutorii galle ngesa maɓɓe ko no taverne jamaa nii. Ɓooytaani, nde wonti nokku mooɓondiral e renndo wonande depiteeji dowri e woɗɓe. [1] [2] [3] Bolton en ko jibnaaɓe sukaaɓe ɗiɗo, Sarah Adah « Sally » e James Pendleton. Gaagaa dogginde tavern e jom suudu makko e toppitaade galle, o jokki e winndude jimɗi. E hitaande 1845, Bolton en njeeyti ngesa mum en to Dowla Indiana ngam waɗde heen ko anndiraa Hospitaal Indiana wonande Insane, caggal ɗuum innitiraa Hospitaal Dowla Cakaari . <ref>Banta, R. E., ed. (1949). Indiana Authors and Their Books, 1816–1916. Crawfordsville, Indiana: Wabash College. pp. 36–37. OCLC 1044959.</ref> Tuggi 1851 haa 1854 Nathaniel Bolton woniino defterdu dowla, e hitaande 1854 o wonti gardiiɗo goomu Senaa Amerik to Wasinton E hitaande 1855 hooreejo leydi Amerik hono Franklin Pierce toɗɗii mo konsul Amerik to Geneve, [[Suwis|Siwis]] . Sarah Bolton yahdi e gorko mum to Orop. Nde Nathaniel waɗi golle dipolomaasi to leydi Suisse Sarah ina yahdi e ɓiɗɗo maɓɓe debbo. Cellal addani Nathaniel woppude golle mum caggal duuɓi ɗiɗi e golle dipolomasi e galle mum . E nder oon sahaa Sarah woni ko e jaaynde Cincinnati ''Commercial'' . ɓe ngarti Indianapolis e hitaande 1858. O maayi ko lebbi seeɗa caggal nde ɓe ngarti Indiana. Caggal maayde ɓiyiiko debbo, Bolton walli toppitaade taaniiko gorko biyeteeɗo Bolton Smith, keɓɗo jaŋde mum adannde to leydi Siwis. Caggal nde Bolton Smith arti Amerik, o wonti awokaa e banke njulaagu, kadi o golliima e toɓɓere ngenndiire e fedde Boy Scouts of America to Washington, DC Maayde ɓiyiiko debbo e jom suudu makko gadano, ko ɗum addani Bolton winndude jimɗi “Two Graves”. Ñalnde 15 suwee 1863, duuɓi joy caggal maayde jom suudu mum gadano, Sarah Bolton resi ñaawoowo biyeteeɗo Addison Reese, jeyaaɗo to Kanton, Missouri . Ɓeeɗoo ɗiɗo nguuri ko to Missouri duuɓi ɗiɗi, kono o tawi ko weeyo ngo moƴƴaani, o arti Indianapolis. Caggal ɗuum, o huutoriima tan innde Reese ngam geɗe njulaagu e geɗe sariya, o jokki e innde Bolton ngam geɗe goɗɗe. Caggal nde dewgal makko ɗiɗmal ngal ronki, Bolton yahri Orop duuɓi keewɗi, ina heen duuɓi ɗiɗi e hoɗde to Dresden, [[Almaanya|Almaañ]], hade makko hootde to Indiana, ɗo o waɗi duuɓi heddiiɗi e nguurndam makko. == Kugal == E nder dewgal makko gadanal Sarah Bolton jokki e winndude jimɗi ko jiidaa e dogginde galle galle oo e wallitde e biro bayyinoowo jom suudu makko. Caggal yeeyde ngesa galle to Mount Jackson e hitaande 1845 e Nathaniel Bolton toɗɗaa e defterdu dowri e hitaande 1851, Bolton en ngarti e Indianapolis, ɗo Sarah jokki winndude jimɗi, wonti balloowo tiiɗɗo hakkeeji jeyi rewɓe. Nathaniel kadi naati e geɗe siwil e laamu. Sarah Bolton wonti yimoowo ganndiraaɗo to Indiana, haa jooni o wonti yimoowo mo laawɗinaaka e nder diiwaan hee . Kono, hay so tawii Bolton heɓiino weltaare mawnde e nder diiwaan mum, o anndaaka no feewi e nokkuuji goɗɗi. Yimre Bolton feeñii e jaayɗe e jaayndeeji bayɗi no ''Harper’s Weekly'', kono golle makko binndol ɗee ngonaano sahaa fof e innde makko. Duuɓi keewɗi binndi Bolton ɓuri yejjiteede. Yimre makko ɗiɗi ɓurnde anndeede ko "Indiana", jimɗi teddungal galle makko ɓooyɗo, e "Paddle Your Own Canoe". Bolton ina heewi heɓde njoɓdi seeɗa walla hay dara ngam golle mum, hay so tawii noon ''Cincinnati Commercial'' meeɗii yoɓde 15 dolaar ngam jimɗi makko tati. Kadi defte keewɗe e jimɗi makko njaltii. ''Yimre'' (New York, 1865) woni deftere Bolton adannde, rewi heen ko ''« Nguurndam e jimɗi Sarah T. Bolton »'' (Indianapolis, 1880), e ''« Jime nguurndam »'' (Indianapolis, 1892). ''Paddle Your Own Canoe, e jimɗi goɗɗi'', yaltuɗi caggal maayde makko e hitaande 1897, ko ɓuri heewde ko binndol ''Jimɗi'', tawa ina ɓeydee heen jimɗi seeɗa. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] gtuqr7w68at7bgprts43xema3w64h9w 163841 163840 2026-04-14T16:48:25Z Sardeeq 14292 163841 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sarah Tittle Bolton''' jibinaaɗo e '''Barrett''' (18 desaambar 1814 – 4 ut 1893) ko yimoowo Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, mo nganndu-ɗaa ko yimoowo mo wonaa laawɗuɗo, keɓɗo njeenaari to Indiana . Bolton gollodiima e Robert Dale Owen e nder batu doosɗe leydi Indiana 1850–1851 ngam naatnude jaɓgol hakkeeji jeyi rewɓe e nder doosɗe leydi mbaylaaɗe e hitaande 1851. Bolton anndaaka no feewi caggal leydi Indiana, binndanɗe makko ɓuri yejjiteede. "Paddle Your Own Canoe" (1850), jimɗi makko ɓurɗi lollude, e "Indiana", teddungal jimɗi e galle makko ɓooyɗo, ina njeyaa e jimɗi makko ɓurɗi anndeede. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Sarah Tittle Barrett jibinaa ko ñalnde 18 desaambar 1814, to wuro wiyeteengo Newport, to leydi Kentucky . O jeyaa ko e ɓiɓɓe njeegomo Esteer (Pendleton) e Jonathan Belcher Barrett. Sarah inniraa ko neene mum baaba mum, hono Sarah (Tuttle) Barrett. Lemuel Barrett, mawniiko gorko to bannge baaba, golliima e milisaaji Maryland e wolde Amerik . James Pendleton, mawniiko gorko to bannge yumma, ko ɓiy mawniiko hooreejo leydi ndii hono James Madison . Galle Barrett ummiima Indiana nde Sarah woni cukalel hedde duuɓi tati, ɓe koɗi e ngesa e nokku mo ɓuri heewde ladde e nder diiwaan Jennings, sara Vernon hannde, Indiana . E hitaande 1823, nde Sarah ina yahra e duuɓi jeenay, baaba mum ummini ɓesngu nguu e ngesa maɓɓe keewka, fayti Madison, Indiana, ngam sukaaɓe ɓee mbaawa yahde duɗe nokku oo. Sarah Barrett janngi janngude e winndude nde o woni e duɗal to Madison. O fuɗɗii kadi winndude jimɗi ko omo famɗi. E duuɓi sappo e tati, jimɗi makko gadani bayyinaaɗi peeñii e jaaynde ''wiyeteende Madison Banner'' . Nde o woni suka debbo o wonti balloowo jimɗi e jaayɗe to Madison, to leydi Indiana, e to Cincinnati, to Ohio . Yimre makko ndee dañii hakkille Nathaniel Bolton (25 sulyee 1803 – 26 noowammbar 1858), kanko kadi ko kañum wonnoo gardiiɗo jaaynde ''wiyeteende Indianapolis Gazette'', jaaynde adannde yaltunde to Indianapolis, to leydi Indiya. == Dewgal e ɓesngu == Sarah Barrett resi Nathaniel Bolton ñalnde 15 oktoobar 1831. Ɗoon e ɗoon ɓe ngummii to Indianapolis, ɗo Sarah dañi innde mawnde e yimoowo tawi jom suudu makko ina woni gardiiɗo jaaynde wiyeteende Indianapolis, innde hesere jaaynde Indianapolis . Bolton en coodi kadi ngesa to tufnde Jackson, nde woɗɗaani fuɗnaange Indianapolis e laawol ngenndiwal (hannde laawol Washington hirnaange). Nde caɗeele kaalis ngaddani Bolton en hootde e ngesa hee e dow ballal timmungal, ɓe kuutorii galle ngesa maɓɓe ko no taverne jamaa nii. Ɓooytaani, nde wonti nokku mooɓondiral e renndo wonande depiteeji dowri e woɗɓe. [1] [2] [3] Bolton en ko jibnaaɓe sukaaɓe ɗiɗo, Sarah Adah « Sally » e James Pendleton. Gaagaa dogginde tavern e jom suudu makko e toppitaade galle, o jokki e winndude jimɗi. E hitaande 1845, Bolton en njeeyti ngesa mum en to Dowla Indiana ngam waɗde heen ko anndiraa Hospitaal Indiana wonande Insane, caggal ɗuum innitiraa Hospitaal Dowla Cakaari . <ref>Banta, R. E., ed. (1949). Indiana Authors and Their Books, 1816–1916. Crawfordsville, Indiana: Wabash College. pp. 36–37. OCLC 1044959.</ref> Tuggi 1851 haa 1854 Nathaniel Bolton woniino defterdu dowla, e hitaande 1854 o wonti gardiiɗo goomu Senaa Amerik to Wasinton E hitaande 1855 hooreejo leydi Amerik hono Franklin Pierce toɗɗii mo konsul Amerik to Geneve, [[Suwis|Siwis]] . Sarah Bolton yahdi e gorko mum to Orop. Nde Nathaniel waɗi golle dipolomaasi to leydi Suisse Sarah ina yahdi e ɓiɗɗo maɓɓe debbo. Cellal addani Nathaniel woppude golle mum caggal duuɓi ɗiɗi e golle dipolomasi e galle mum . E nder oon sahaa Sarah woni ko e jaaynde Cincinnati ''Commercial'' . ɓe ngarti Indianapolis e hitaande 1858. O maayi ko lebbi seeɗa caggal nde ɓe ngarti Indiana. Caggal maayde ɓiyiiko debbo, Bolton walli toppitaade taaniiko gorko biyeteeɗo Bolton Smith, keɓɗo jaŋde mum adannde to leydi Siwis. Caggal nde Bolton Smith arti Amerik, o wonti awokaa e banke njulaagu, kadi o golliima e toɓɓere ngenndiire e fedde Boy Scouts of America to Washington, DC Maayde ɓiyiiko debbo e jom suudu makko gadano, ko ɗum addani Bolton winndude jimɗi “Two Graves”. Ñalnde 15 suwee 1863, duuɓi joy caggal maayde jom suudu mum gadano, Sarah Bolton resi ñaawoowo biyeteeɗo Addison Reese, jeyaaɗo to Kanton, Missouri . Ɓeeɗoo ɗiɗo nguuri ko to Missouri duuɓi ɗiɗi, kono o tawi ko weeyo ngo moƴƴaani, o arti Indianapolis. Caggal ɗuum, o huutoriima tan innde Reese ngam geɗe njulaagu e geɗe sariya, o jokki e innde Bolton ngam geɗe goɗɗe. Caggal nde dewgal makko ɗiɗmal ngal ronki, Bolton yahri Orop duuɓi keewɗi, ina heen duuɓi ɗiɗi e hoɗde to Dresden, [[Almaanya|Almaañ]], hade makko hootde to Indiana, ɗo o waɗi duuɓi heddiiɗi e nguurndam makko. == Kugal == E nder dewgal makko gadanal Sarah Bolton jokki e winndude jimɗi ko jiidaa e dogginde galle galle oo e wallitde e biro bayyinoowo jom suudu makko. Caggal yeeyde ngesa galle to Mount Jackson e hitaande 1845 e Nathaniel Bolton toɗɗaa e defterdu dowri e hitaande 1851, Bolton en ngarti e Indianapolis, ɗo Sarah jokki winndude jimɗi, wonti balloowo tiiɗɗo hakkeeji jeyi rewɓe. Nathaniel kadi naati e geɗe siwil e laamu. Sarah Bolton wonti yimoowo ganndiraaɗo to Indiana, haa jooni o wonti yimoowo mo laawɗinaaka e nder diiwaan hee . Kono, hay so tawii Bolton heɓiino weltaare mawnde e nder diiwaan mum, o anndaaka no feewi e nokkuuji goɗɗi. Yimre Bolton feeñii e jaayɗe e jaayndeeji bayɗi no ''Harper’s Weekly'', kono golle makko binndol ɗee ngonaano sahaa fof e innde makko. Duuɓi keewɗi binndi Bolton ɓuri yejjiteede. Yimre makko ɗiɗi ɓurnde anndeede ko "Indiana", jimɗi teddungal galle makko ɓooyɗo, e "Paddle Your Own Canoe". Bolton ina heewi heɓde njoɓdi seeɗa walla hay dara ngam golle mum, hay so tawii noon ''Cincinnati Commercial'' meeɗii yoɓde 15 dolaar ngam jimɗi makko tati. Kadi defte keewɗe e jimɗi makko njaltii. ''Yimre'' (New York, 1865) woni deftere Bolton adannde, rewi heen ko ''« Nguurndam e jimɗi Sarah T. Bolton »'' (Indianapolis, 1880), e ''« Jime nguurndam »'' (Indianapolis, 1892). ''Paddle Your Own Canoe, e jimɗi goɗɗi'', yaltuɗi caggal maayde makko e hitaande 1897, ko ɓuri heewde ko binndol ''Jimɗi'', tawa ina ɓeydee heen jimɗi seeɗa. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 8x7sp1olpt3k7o62gaswlwkd9uwlc1m Andere Botner 0 39855 163842 2026-04-14T16:55:06Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346695223|Andrea Bottner]]" 163842 wikitext text/x-wiki [[File:Andrea_Bottner_official_portrait.jpg|thumb]] '''Andrea G. Bottner''' (jibinaa ko 1971 to Milwaukee ) ko awokaa Ameriknaajo, dipolomaat, politik lannda Republicain en, jiiloowo politik e karallo ko faati e geɗe rewɓe, haa teeŋti noon e fitinaaji rewɓe . O woniino gardiiɗo toɗɗaaɗo e politik to [[International Women's Issues Office|Biro toppitiiɗo geɗe rewɓe hakkunde leyɗeele]] to Departemaa Dowlaaji Dentuɗi Amerik e nder laamu George W. Bush tuggi 2006 haa 2009. == Kugal == Bottner ina jogii dipolomaaji BA e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Delaware e JD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Baltimore to duɗal sariya . O naati e suudu sarɗiiji leydi Massachusetts e hitaande 2000, o golliima e awokaa lomtotooɗo rewɓe fiyooɓe hade makko wonde cukko hooreejo gollordu to Ann Wagner, hooreejo Goomu ngenndi Republicain en ; Bottner woniino kalfinaaɗo peeje ngenndiije ngam ƴellitde rewɓe e nder kampaañ George W. Bush ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 2004 . O golliima e laamu George W. Bush ko cukko hooreejo mawɗo to Biro toppitiiɗo ko fayti e fitinaaji e rewɓe to Departemaa Ñaawooje Amerik, o wonii gardiiɗo golloowo e oon biro e hitaande 2006 [1], o wonii kadi gardiiɗo Biro toppitiiɗo geɗe rewɓe hakkunde leyɗeele to Departemaa Dowlaaji Dentuɗi Amerik . Ko o gardiiɗo, o sosi njeenaari rewɓe cuusal winndereyankoori to jaagorgal leydi Amerik . Caggal nde o yalti e Departemaa Dowlaaji Dentuɗi, o sosi fedde wiyeteende Bottner Strategies, woni fedde toppitiinde ko fayti e ñaawoore. [2] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] poxs99jr6xk4m2n65vk02x5nm4pt52m 163843 163842 2026-04-14T16:56:03Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346695223|Andrea Bottner]]" 163843 wikitext text/x-wiki [[File:Andrea_Bottner_official_portrait.jpg|thumb]] '''Andrea G. Bottner''' (jibinaa ko 1971 to Milwaukee ) ko awokaa Ameriknaajo, dipolomaat, politik lannda Republicain en, jiiloowo politik e karallo ko faati e geɗe rewɓe, haa teeŋti noon e fitinaaji rewɓe . O woniino gardiiɗo toɗɗaaɗo e politik to [[International Women's Issues Office|Biro toppitiiɗo geɗe rewɓe hakkunde leyɗeele]] to Departemaa Dowlaaji Dentuɗi Amerik e nder laamu George W. Bush tuggi 2006 haa 2009. <ref>Andrea G. Bottner Appointed Acting Director of OVW, November 10, 2006</ref> == Kugal == Bottner ina jogii dipolomaaji BA e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Delaware e JD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Baltimore to duɗal sariya . O naati e suudu sarɗiiji leydi Massachusetts e hitaande 2000, o golliima e awokaa lomtotooɗo rewɓe fiyooɓe hade makko wonde cukko hooreejo gollordu to Ann Wagner, hooreejo Goomu ngenndi Republicain en ; Bottner woniino kalfinaaɗo peeje ngenndiije ngam ƴellitde rewɓe e nder kampaañ George W. Bush ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 2004 . O golliima e laamu George W. Bush ko cukko hooreejo mawɗo to Biro toppitiiɗo ko fayti e fitinaaji e rewɓe to Departemaa Ñaawooje Amerik, o wonii gardiiɗo golloowo e oon biro e hitaande 2006 [1], o wonii kadi gardiiɗo Biro toppitiiɗo geɗe rewɓe hakkunde leyɗeele to Departemaa Dowlaaji Dentuɗi Amerik . Ko o gardiiɗo, o sosi njeenaari rewɓe cuusal winndereyankoori to jaagorgal leydi Amerik . Caggal nde o yalti e Departemaa Dowlaaji Dentuɗi, o sosi fedde wiyeteende Bottner Strategies, woni fedde toppitiinde ko fayti e ñaawoore. [2] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 4dx5zl65jb9alpr7un37gs5a7g1pyjw 163844 163843 2026-04-14T16:56:22Z Sardeeq 14292 163844 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Andrea_Bottner_official_portrait.jpg|thumb]] '''Andrea G. Bottner''' (jibinaa ko 1971 to Milwaukee ) ko awokaa Ameriknaajo, dipolomaat, politik lannda Republicain en, jiiloowo politik e karallo ko faati e geɗe rewɓe, haa teeŋti noon e fitinaaji rewɓe . O woniino gardiiɗo toɗɗaaɗo e politik to [[International Women's Issues Office|Biro toppitiiɗo geɗe rewɓe hakkunde leyɗeele]] to Departemaa Dowlaaji Dentuɗi Amerik e nder laamu George W. Bush tuggi 2006 haa 2009. <ref>Andrea G. Bottner Appointed Acting Director of OVW, November 10, 2006</ref> == Kugal == Bottner ina jogii dipolomaaji BA e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Delaware e JD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Baltimore to duɗal sariya . O naati e suudu sarɗiiji leydi Massachusetts e hitaande 2000, o golliima e awokaa lomtotooɗo rewɓe fiyooɓe hade makko wonde cukko hooreejo gollordu to Ann Wagner, hooreejo Goomu ngenndi Republicain en ; Bottner woniino kalfinaaɗo peeje ngenndiije ngam ƴellitde rewɓe e nder kampaañ George W. Bush ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 2004 . O golliima e laamu George W. Bush ko cukko hooreejo mawɗo to Biro toppitiiɗo ko fayti e fitinaaji e rewɓe to Departemaa Ñaawooje Amerik, o wonii gardiiɗo golloowo e oon biro e hitaande 2006 [1], o wonii kadi gardiiɗo Biro toppitiiɗo geɗe rewɓe hakkunde leyɗeele to Departemaa Dowlaaji Dentuɗi Amerik . Ko o gardiiɗo, o sosi njeenaari rewɓe cuusal winndereyankoori to jaagorgal leydi Amerik . Caggal nde o yalti e Departemaa Dowlaaji Dentuɗi, o sosi fedde wiyeteende Bottner Strategies, woni fedde toppitiinde ko fayti e ñaawoore. [2] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] c8hmj42nrkle6ptd0uskbla0id67onn Ivy Bottini 0 39856 163845 2026-04-14T17:02:15Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328382881|Ivy Bottini]]" 163845 wikitext text/x-wiki '''Ivy Bottini''' (15 ut 1926 – 25 feebariyee 2021) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe e LGBTQ, kadi ko naalanke jiylotooɗo. == Nguurndam neɗɗo e golle mum == O jibinaa ko to New York e lewru ut 1926. Tuggi 1944 haa 1947, o naati duɗal ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pratt Institute, ɗo o dañi seedantaagal ko faati e diisnondiral e nate jeeyngal. O resi Edward Bottini e hitaande 1951. O golliima duuɓi sappo e jeegom e jaaynde ñalnde kala to bannge fuɗnaange-rewo, ''hono Newsday'', haa o ummii Los Angeles e hitaande 1971. <ref name="ivybottini" /> Bottini anndi o mari jikkuuji gooti nder cukaagu maako. Crush makko gadano ko e jannginoowo makko debbo gym to duɗal gadanal . E nder yeewtere nde o waɗdunoo e ''The Lavender Effect'', Bottini wiyi o "yiɗii kala jannginoowo jimɗi mo meeɗ-mi yiyde e nguurndam am." O waɗi kadi jokkondire tiiɗɗe, platonik e gooto e jannginooɓe makko to duɗal jeeɗiɗaɓal, wonti jibinannde makko. Bottini fof e yiɗde rewɓe, o rewaani laawol e jokkondiral lesbiyanke, sabu aadaaji pinal e oon sahaa. O fotnoo ko worɓe heewɓe, kala jokkere enɗam ina jokki tan ko jonte seeɗa hade makko joofnude jokkondiral ngal. O resi gorko makko mo duuɓi sappo e jeegom, hono Eddie, ñalnde 12 lewru Yarkomaa 1952. Ko adii dewgal ngal, Bottini fuɗɗii heɓde maale ɓalliije jowitiiɗe e mbaawka makko ɓuuɓnude ñaamdu no haanirta nii. Doktoor makko anndi maale makko ina njokkondiri e kulhuli, o neldi mo to safroowo hakkille. O hollitii safroowo hakkille oo wonde omo yiɗi rewɓe, kono safroowo hakkille oo wiyi mo wonde o wonaa jom suudu. O wasiyiima yo o woppu sehilaaɓe makko e nafooje makko, o "jokkondira" e jom suudu makko mo ɓooyaani, hono Eddie. <ref name=":0" /> O waɗi no safroowo makko hakkille yamiri nii, kono yiɗde makko lesbiyanke ndee ustaani. Duuɓi seeɗa caggal ɗuum, gollodiiɗo makko gooto, hono Delores Alexander, naatni Bottini e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW). Alexander yeewtidii e hooreejo NOW, hono Betty Friedan, o miijii wonde maa ɗum won fedde nafoore wonande Bottini ngam naatde heen. Bottini walli sosde fedde NOW to New York e hitaande 1966. Ɓooytaani caggal nde o wonti hooreejo fedde NOW to New York e hitaande 1968 o yalti ko e lesbiyanke. <ref name="bare_url" /> <ref name="laweekly" /> O acci gorko makko o hoɗi e debbo gooto to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . <ref name="oac.cdlib" /> <ref name="bare_url" /> O janngi kadi ko fayti e fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lee Strasberg, o waɗii kadi eɓɓoore debbo gooto, ''wiyeteende Jeese rewɓe keewɗe'', e nder leydi ndii kala. Bottini caggal ɗuum golliima e naalankaagal. Siftorde makko, ''« Ndimaagu Ivy Bottini : Siftorde giɗli e golle »'', hono no Judith V. Branzburg haaliri nii, yaltinaa ko e jaaynde Bedazzled Ink e lewru noowammbar 2018. Bottini sankii ko to Floride ñalnde 25 feebariyee 2021, tawi ina yahra e duuɓi 94. == Golle == E hitaande 1966, o walli sosde fedde New York nde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe . E hitaande 1968, o suɓaama hooreejo fedde ngenndiire rewɓe to New York ; o yalti ko e lesbiyanke caggal ndeen hitaande. <ref name="bare_url" /> <ref name="laweekly" /> E hitaande 1969, o waɗii logo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe ko ɗum woni logo maɓɓe haa hannde. Kadi e hitaande 1969, o waɗii batu renndo tiitoonde mum ko "Mbele Lesbianism ko haala Feminist?", ko ngol woni go’o ko kulhuli lesbiyen en ina naata e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe. E hitaande 1970, o ardii seppo to Statue de la Liberty ɗo kanko e woɗɓe ummoriiɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe to New York, ɓe ndarni banndiraagal mawngal e dow ŋoral ina winndaa heen "REWƁE ADUNA NGURNDAA!" E nder sahaa makko e nder fedde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe New York o naatini kadi ƴellitgol hakkillaaji rewɓe, ko ɗum caggal ɗuum o huutorii ngam denndaangal fedde nde ina tawtoree heen Kono, caggal ɗuum e hitaande 1970 Betty Friedan inniri riiwtude lesbiyan en e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe Boni. Nde Kate Millett haalnoo ko fayti e ndimaagu jokkere enɗam to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia e hitaande 1970, debbo gooto e nder jamaanu nguu naamndii mo, "Hol ko waɗi a wiyataa ko a lesbiyanke, ɗoo, e peeñcu. A wiyii ko a lesbiyanke e yontaaji ɓennuɗi." Millett jaabii e sikkitaare, "Eey, ko mi lesbiyanke". [1] Yontereeji ɗiɗi caggal ɗuum, winndannde Time ' ñalnde 8 desaambar 1970 wiyeteende "Women's Lib: A Second Look" hollitii wonde Millett jaɓii wonde ko o jom suudu ɗiɗo, ɗum noon ina waawi bonnude innde makko e wonde kaaloowo dille rewɓe sabu ɗum "ina semmbina [d] ɓeen miijooji liberal en fof lesbinaaɓe." [1] [2] E nder jaabawol, balɗe ɗiɗi caggal ɗuum, yeewtere jaaynde yuɓɓinaama e nder wuro Greenwich, nde Bottini e Barbara Love yuɓɓini bayyinaango e innde 30 ardiiɓe lesbiyen en e feministe en, bayyini « ballal mum en e hare jommbaajo gorko ngam heɓde ndimaagu mum en e nder socie sexiste ». [1] == Tuugnorgal == eie3i8m5b7sdlqzz52ek67zr9w2vals 163846 163845 2026-04-14T17:03:00Z Sardeeq 14292 163846 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ivy Bottini''' (15 ut 1926 – 25 feebariyee 2021) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe e LGBTQ, kadi ko naalanke jiylotooɗo. == Nguurndam neɗɗo e golle mum == O jibinaa ko to New York e lewru ut 1926. Tuggi 1944 haa 1947, o naati duɗal ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pratt Institute, ɗo o dañi seedantaagal ko faati e diisnondiral e nate jeeyngal. O resi Edward Bottini e hitaande 1951. O golliima duuɓi sappo e jeegom e jaaynde ñalnde kala to bannge fuɗnaange-rewo, ''hono Newsday'', haa o ummii Los Angeles e hitaande 1971. <ref name="ivybottini" /> Bottini anndi o mari jikkuuji gooti nder cukaagu maako. Crush makko gadano ko e jannginoowo makko debbo gym to duɗal gadanal . E nder yeewtere nde o waɗdunoo e ''The Lavender Effect'', Bottini wiyi o "yiɗii kala jannginoowo jimɗi mo meeɗ-mi yiyde e nguurndam am." O waɗi kadi jokkondire tiiɗɗe, platonik e gooto e jannginooɓe makko to duɗal jeeɗiɗaɓal, wonti jibinannde makko. Bottini fof e yiɗde rewɓe, o rewaani laawol e jokkondiral lesbiyanke, sabu aadaaji pinal e oon sahaa. O fotnoo ko worɓe heewɓe, kala jokkere enɗam ina jokki tan ko jonte seeɗa hade makko joofnude jokkondiral ngal. O resi gorko makko mo duuɓi sappo e jeegom, hono Eddie, ñalnde 12 lewru Yarkomaa 1952. Ko adii dewgal ngal, Bottini fuɗɗii heɓde maale ɓalliije jowitiiɗe e mbaawka makko ɓuuɓnude ñaamdu no haanirta nii. Doktoor makko anndi maale makko ina njokkondiri e kulhuli, o neldi mo to safroowo hakkille. O hollitii safroowo hakkille oo wonde omo yiɗi rewɓe, kono safroowo hakkille oo wiyi mo wonde o wonaa jom suudu. O wasiyiima yo o woppu sehilaaɓe makko e nafooje makko, o "jokkondira" e jom suudu makko mo ɓooyaani, hono Eddie. <ref name=":0" /> O waɗi no safroowo makko hakkille yamiri nii, kono yiɗde makko lesbiyanke ndee ustaani. Duuɓi seeɗa caggal ɗuum, gollodiiɗo makko gooto, hono Delores Alexander, naatni Bottini e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW). Alexander yeewtidii e hooreejo NOW, hono Betty Friedan, o miijii wonde maa ɗum won fedde nafoore wonande Bottini ngam naatde heen. Bottini walli sosde fedde NOW to New York e hitaande 1966. Ɓooytaani caggal nde o wonti hooreejo fedde NOW to New York e hitaande 1968 o yalti ko e lesbiyanke. <ref name="bare_url" /> <ref name="laweekly" /> O acci gorko makko o hoɗi e debbo gooto to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . <ref name="oac.cdlib" /> <ref name="bare_url" /> O janngi kadi ko fayti e fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lee Strasberg, o waɗii kadi eɓɓoore debbo gooto, ''wiyeteende Jeese rewɓe keewɗe'', e nder leydi ndii kala. Bottini caggal ɗuum golliima e naalankaagal. Siftorde makko, ''« Ndimaagu Ivy Bottini : Siftorde giɗli e golle »'', hono no Judith V. Branzburg haaliri nii, yaltinaa ko e jaaynde Bedazzled Ink e lewru noowammbar 2018. Bottini sankii ko to Floride ñalnde 25 feebariyee 2021, tawi ina yahra e duuɓi 94. == Golle == E hitaande 1966, o walli sosde fedde New York nde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe . E hitaande 1968, o suɓaama hooreejo fedde ngenndiire rewɓe to New York ; o yalti ko e lesbiyanke caggal ndeen hitaande. <ref name="bare_url" /> <ref name="laweekly" /> E hitaande 1969, o waɗii logo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe ko ɗum woni logo maɓɓe haa hannde. Kadi e hitaande 1969, o waɗii batu renndo tiitoonde mum ko "Mbele Lesbianism ko haala Feminist?", ko ngol woni go’o ko kulhuli lesbiyen en ina naata e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe. E hitaande 1970, o ardii seppo to Statue de la Liberty ɗo kanko e woɗɓe ummoriiɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe to New York, ɓe ndarni banndiraagal mawngal e dow ŋoral ina winndaa heen "REWƁE ADUNA NGURNDAA!" E nder sahaa makko e nder fedde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe New York o naatini kadi ƴellitgol hakkillaaji rewɓe, ko ɗum caggal ɗuum o huutorii ngam denndaangal fedde nde ina tawtoree heen Kono, caggal ɗuum e hitaande 1970 Betty Friedan inniri riiwtude lesbiyan en e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe Boni. Nde Kate Millett haalnoo ko fayti e ndimaagu jokkere enɗam to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia e hitaande 1970, debbo gooto e nder jamaanu nguu naamndii mo, "Hol ko waɗi a wiyataa ko a lesbiyanke, ɗoo, e peeñcu. A wiyii ko a lesbiyanke e yontaaji ɓennuɗi." Millett jaabii e sikkitaare, "Eey, ko mi lesbiyanke". [1] Yontereeji ɗiɗi caggal ɗuum, winndannde Time ' ñalnde 8 desaambar 1970 wiyeteende "Women's Lib: A Second Look" hollitii wonde Millett jaɓii wonde ko o jom suudu ɗiɗo, ɗum noon ina waawi bonnude innde makko e wonde kaaloowo dille rewɓe sabu ɗum "ina semmbina [d] ɓeen miijooji liberal en fof lesbinaaɓe." [1] [2] E nder jaabawol, balɗe ɗiɗi caggal ɗuum, yeewtere jaaynde yuɓɓinaama e nder wuro Greenwich, nde Bottini e Barbara Love yuɓɓini bayyinaango e innde 30 ardiiɓe lesbiyen en e feministe en, bayyini « ballal mum en e hare jommbaajo gorko ngam heɓde ndimaagu mum en e nder socie sexiste ». [1] == Tuugnorgal == asb2y30lm5dco3vk0r215609mo3tc8i Edit jibinaa ko 0 39857 163847 2026-04-14T17:05:59Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336343543|Edith Bornn]]" 163847 wikitext text/x-wiki '''Edith Bornn''' (30 ut 1922 – 4 suwee 2010) ko awokaa Ameriknaajo ummoriiɗo Saint Thomas, to duunde Amerik, wonti debbo gadano jogiiɗo golle sariya keeriiɗo e duunde ndee. Anndiraaɗo ko daraniiɗo taariindi, daraniiɗo sukaaɓe e yuɓɓinoowo fedde duunde ndee e nder Ligue des Femmes Votants (LWV), Bornn golliima ngam moƴƴinde sariyaaji e nder Kariibi fof ngam ƴellitaare renndo e faggudu. O woniino hooreejo fedde LWV nokkuure ndee, o woniino hooreejo fedde ngenndiire Amerik tuggi 1980 haa 1982, o woniino kadi komisariyaaji keewɗi wonande laamu duuɗe Virgin. == Nguurndam gadano == Edith Lucille Bornn jibinaa ko ñalnde 30 ut 1922, [1] to wuro laamɗo debbo biyeteeɗo Charlotte Amalie to duunde St. [1] [1] Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Charlotte Amalie . Nde o heɓi bak makko, Bornn e miñiiko debbo biyeteeɗo Angela ngummii Amerik, ɓe ɓeydi jaŋde maɓɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard [1] Bornn ina jokki e nguurndam duɗal jaaɓi haaɗtirde, omo ardii Asaambele Wakiili’en e National War Fund Drive. [1] [1] O heɓi dipolomaaji makko e hitaande 1945 e ganndal politik, [1] [1] o yahi haa o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, o heɓi dipolomaaji makko e hitaande 1948, o woni gooto e rewɓe njoyo tan e nder suudu janngirdu makko, [1] [1] o heɓi ekzamen to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York. [1][2] == Kugal == Ɗoon e ɗoon, caggal nde o timmini jaŋde makko, Bornn fuɗɗii golloraade Komiseer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Kariibi to Port of Spain, Trinidad, omo winnda ciimtol ko faati e sariyaaji renndo e nder Kariibi fof. {{Sfn|''Barnard College Alumnae Magazine''|1948}} {{Sfn|Christensen|2010}} O golliima e komisiyoŋ oo e nder Goomu Guwerneer ngam Eɓɓoore Basin Kariibi fotde duuɓi ɗiɗi, o woni defterdu wiɗto e binndoowo sariya. {{Sfn|''The St. John Tradewinds''|2010}} Darnde makko ina ɗaɓɓi yahde e nder leyɗeele Inndonoosi, [[Kubaa]], [[Ndenndaandi Dominikaana’en|Republiik Dominik]] e Porto Riko ngam ƴeewtaade ngonka golle e renndo ngam heblude ciimtol ko faati e moƴƴitingol sariyaaji. {{Sfn|''The Gleaner''|March 10, 1951}} Nde o woni to [[Tirinidad e Tobago|Trinidad]], o hawri e mawniiko gorko mo woɗɗaani, biyeteeɗo Andrew Bornn, mo o resi ñalnde 21 noowammbar 1951, to St. {{Sfn|''The St. John Tradewinds''|2010}} {{Sfn|''The Gleaner''|November 28, 1951}} Born en mbaɗi galle mum en to St. Thomas, ɗo o wonti gardiiɗo sariya e nder biro Herman E. Moore, ñaawoowo diiwaan Amerik fotde duuɓi keewɗi. {{Sfn|Christensen|2010}} Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe tato worɓe : Daawuuda, Steven e Mikael. {{Sfn|''The Virgin Islands Daily News''|2010}} E hitaande 1955, Bornn udditi nokku mum sariya, o woni debbo gadano jogiiɗo nokku keeriiɗo e nder duuɗe Virgin. {{Sfn|Christensen|2010}} O woni ko e sariyaaji galleeji, teeŋti noon e sariyaaji jowitiiɗi e ndeenka rewɓe e sukaaɓe. {{Sfn|''The St. John Tradewinds''|2010}} Gaagaa golle makko keertiiɗe, Bornn golliima e komisariyaaji laamu keewɗi ina heen : Goomu dartingol faggudu tuggi 1961 haa 1963 ; Goomu toppitiingu warngooji sukaaɓe tuggi 1963 haa 1965 ; e Goomu wasiyaaji ɓiɓɓe leydi guwerneer ngam ɓamtaare renndo gila 1963 haa 1969. {{Sfn|Martindale-Hubbell|1992}} O naatii no feewi e geɗe taariindi e ƴaañde ƴellitaare ɓurtunde, {{Sfn|Christensen|2010}} o ardii seppooji ɓiɓɓe leydi e tawtoreede heɗtooji ɗi wilfesan e curtenli th rewooɓe. {{Sfn|''Wisconsin State Journal''|1985}} {{Sfn|Day|2002}} == Tuugnorgal == pbbnv0qyxrfhmtvntldm3z1o4lsk087 163848 163847 2026-04-14T17:06:19Z Sardeeq 14292 163848 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Edith Bornn''' (30 ut 1922 – 4 suwee 2010) ko awokaa Ameriknaajo ummoriiɗo Saint Thomas, to duunde Amerik, wonti debbo gadano jogiiɗo golle sariya keeriiɗo e duunde ndee. Anndiraaɗo ko daraniiɗo taariindi, daraniiɗo sukaaɓe e yuɓɓinoowo fedde duunde ndee e nder Ligue des Femmes Votants (LWV), Bornn golliima ngam moƴƴinde sariyaaji e nder Kariibi fof ngam ƴellitaare renndo e faggudu. O woniino hooreejo fedde LWV nokkuure ndee, o woniino hooreejo fedde ngenndiire Amerik tuggi 1980 haa 1982, o woniino kadi komisariyaaji keewɗi wonande laamu duuɗe Virgin. == Nguurndam gadano == Edith Lucille Bornn jibinaa ko ñalnde 30 ut 1922, [1] to wuro laamɗo debbo biyeteeɗo Charlotte Amalie to duunde St. [1] [1] Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Charlotte Amalie . Nde o heɓi bak makko, Bornn e miñiiko debbo biyeteeɗo Angela ngummii Amerik, ɓe ɓeydi jaŋde maɓɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard [1] Bornn ina jokki e nguurndam duɗal jaaɓi haaɗtirde, omo ardii Asaambele Wakiili’en e National War Fund Drive. [1] [1] O heɓi dipolomaaji makko e hitaande 1945 e ganndal politik, [1] [1] o yahi haa o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, o heɓi dipolomaaji makko e hitaande 1948, o woni gooto e rewɓe njoyo tan e nder suudu janngirdu makko, [1] [1] o heɓi ekzamen to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York. [1][2] == Kugal == Ɗoon e ɗoon, caggal nde o timmini jaŋde makko, Bornn fuɗɗii golloraade Komiseer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Kariibi to Port of Spain, Trinidad, omo winnda ciimtol ko faati e sariyaaji renndo e nder Kariibi fof. {{Sfn|''Barnard College Alumnae Magazine''|1948}} {{Sfn|Christensen|2010}} O golliima e komisiyoŋ oo e nder Goomu Guwerneer ngam Eɓɓoore Basin Kariibi fotde duuɓi ɗiɗi, o woni defterdu wiɗto e binndoowo sariya. {{Sfn|''The St. John Tradewinds''|2010}} Darnde makko ina ɗaɓɓi yahde e nder leyɗeele Inndonoosi, [[Kubaa]], [[Ndenndaandi Dominikaana’en|Republiik Dominik]] e Porto Riko ngam ƴeewtaade ngonka golle e renndo ngam heblude ciimtol ko faati e moƴƴitingol sariyaaji. {{Sfn|''The Gleaner''|March 10, 1951}} Nde o woni to [[Tirinidad e Tobago|Trinidad]], o hawri e mawniiko gorko mo woɗɗaani, biyeteeɗo Andrew Bornn, mo o resi ñalnde 21 noowammbar 1951, to St. {{Sfn|''The St. John Tradewinds''|2010}} {{Sfn|''The Gleaner''|November 28, 1951}} Born en mbaɗi galle mum en to St. Thomas, ɗo o wonti gardiiɗo sariya e nder biro Herman E. Moore, ñaawoowo diiwaan Amerik fotde duuɓi keewɗi. {{Sfn|Christensen|2010}} Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe tato worɓe : Daawuuda, Steven e Mikael. {{Sfn|''The Virgin Islands Daily News''|2010}} E hitaande 1955, Bornn udditi nokku mum sariya, o woni debbo gadano jogiiɗo nokku keeriiɗo e nder duuɗe Virgin. {{Sfn|Christensen|2010}} O woni ko e sariyaaji galleeji, teeŋti noon e sariyaaji jowitiiɗi e ndeenka rewɓe e sukaaɓe. {{Sfn|''The St. John Tradewinds''|2010}} Gaagaa golle makko keertiiɗe, Bornn golliima e komisariyaaji laamu keewɗi ina heen : Goomu dartingol faggudu tuggi 1961 haa 1963 ; Goomu toppitiingu warngooji sukaaɓe tuggi 1963 haa 1965 ; e Goomu wasiyaaji ɓiɓɓe leydi guwerneer ngam ɓamtaare renndo gila 1963 haa 1969. {{Sfn|Martindale-Hubbell|1992}} O naatii no feewi e geɗe taariindi e ƴaañde ƴellitaare ɓurtunde, {{Sfn|Christensen|2010}} o ardii seppooji ɓiɓɓe leydi e tawtoreede heɗtooji ɗi wilfesan e curtenli th rewooɓe. {{Sfn|''Wisconsin State Journal''|1985}} {{Sfn|Day|2002}} == Tuugnorgal == e1lq89xillajmihw85341i9akq4pyg9 Siyoban Bruks 0 39858 163849 2026-04-14T17:28:06Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336424175|Siobhan Brooks]]" 163849 wikitext text/x-wiki '''Siobhan Brooks''' (jibinaa ko 1972) ko ganndo ko faati [[Feminism|e renndo]] rewɓe Afriknaajo-Ameriknaajo, ganndiraaɗo golle mum e rewɓe Afriknaajo-Ameriknaajo gollotooɓe e njulaagu . O heɓi Baccalauréat e ganndal rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde San Francisco State, e Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New School to wuro New York. O wonii hannde jannginoowo ganndal Afrik-Amerik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni to Fullerton . == Lusty Lady yuɓɓinde golle == Nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde SFSU, Brooks golliima e nokku biyeteeɗo Lusty Lady to nokku biyeteeɗo San Francisco . O teskiima wonde fedde ndee ina gollina rewɓe ɓaleeɓe seeɗa no feewi, tee ina kaɗaa golloraade e nder taƴre "booth privée" e nder dingiral hee, ɗo jimooɓe ɓee njogii fartaŋŋe dañde kaalis ɓurɗo heewde. Caggal nde o holliti kulhuli makko e gardiiɗo fedde nde, Brooks ñaawaama, o wiyi "rewɓe ɓaleeɓe ina mbaɗa fedde nde ina waasa kaalis". Brooks gollodiima e Fedde Adunaare Gollotooɓe e Sarwisaaji (SEIU), nokku 790, ngam wullitaade njiyaagu to Komiseer Potal Golle . Tiɗnaare makko hollitii wonde ina waɗi nafoore : fedde ndee ina joginoo rewɓe ɓaleeɓe ɓurɓe heewde e ko adii fof e nder daartol mum duuɓi sappo e nay. Daartol golle senngooji to Lusty Lady ina winndaa e ''Live Nude Girls UNITE!'', ko filmo mo Julia Query waɗi. Brooks ina jeyaa e filmo oo. Brooks winndi kadi ''deftere wiyeteende « Yuɓɓinde gila caggal gilaas »'', ko haala e golle senndikaaji baɗɗe faayiida, ngam yaltude e lewru Yarkomaa 1997 e nder jaaynde Z Magazine . E nder winndannde nde, Brooks hollitii wonde to Lusty Lady, ɗo o gollinoo, "gardinooɗo eɓɓoore ɓaleeɓe tan, Josephine, humpitii kam wonde womooɓe ɓaleeɓe ina mbaɗa ko boni e nder boowal, ko goonga tan e nder golle ɗee, kono o rokkaani heen hujja gooto." == Wiɗtooji ko faati e golle jokkondire == Brooks yahii haa yeewtidi e gollotooɓe e njulaagu e nder leydi ndii kala, o yaltinii binndanɗe keewɗe e dow ɗuum. Golle makko peeñii e defte binndaaɗe e nder defte biyeteeɗe “Jill Nagle, Routledge 1998), Z Magazine, “Feminism e Anti-Rasism” (ƴeewndo Farayse Winddance Twine e Kathleen Blee, 2000 ), “Daandeeji mbayliigu ” (ƴeewndo Amy yeewtidi e Sonnie), e kanko, e njulaagu e nder yontaaji caggal hakkeeji siwil ngam jaaynde sariya Hastings to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni (Winter 1999). O feeñii kadi e ɓataake jaaynde ColorLines e nder ndunngu 2004, "Jinnaaɗo, Leñol, Jinnaaɗo." Ko Brooks woni binnduɗo deftere wiyeteende Yiɗdeeji ɗi potaani : njiyaagu e jawdi erotik e nder njulaagu ( SUNY Press, 2010). == Wiɗtooji e wasiyaaji goɗɗi == So tawii o anndaa ko o daraniiɗo golle jokkere enɗam, wiɗtooji e wasiyaaji Brooks ina njaaji e toɓɓe ɓurɗe yaajde ko fayti e jinnaaɓe e juɓɓule, rewɓe ɓaleeɓe e rafiiji hakkille, identiteeji leƴƴi queer, rewɓe e nder jaayɗe, leñol e kalas . E lewru oktoobar 2005, Brooks wondi e yuɓɓinde batu ko faati e batte jimɗi hip hop e nder winndere ndee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lehman, ɗo o wonnoo porfeseer gardiiɗo to fannu sosiyoloji. Deftere ɗiɗmere Brooks, ''wiyeteende Ñalnde kala fitinaaji e renndooji LGBT ɓaleeɓe e Latin'' (Lexington Books, 2020), ina teeŋtini fitinaaji e reentaare nder renndooji LGBT ɓaleeɓe e Latin. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] mhxdoz1olszfl112n1xjjmktjsljj7a 163851 163849 2026-04-14T17:29:37Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336424175|Siobhan Brooks]]" 163851 wikitext text/x-wiki '''Siobhan Brooks''' (jibinaa ko 1972) ko ganndo ko faati [[Feminism|e renndo]] rewɓe Afriknaajo-Ameriknaajo, ganndiraaɗo golle mum e rewɓe Afriknaajo-Ameriknaajo gollotooɓe e njulaagu . O heɓi Baccalauréat e ganndal rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde San Francisco State, e Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New School to wuro New York. O wonii hannde jannginoowo ganndal Afrik-Amerik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni to Fullerton . == Lusty Lady yuɓɓinde golle == Nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde SFSU, Brooks golliima e nokku biyeteeɗo Lusty Lady to nokku biyeteeɗo San Francisco . O teskiima wonde fedde ndee ina gollina rewɓe ɓaleeɓe seeɗa no feewi, tee ina kaɗaa golloraade e nder taƴre "booth privée" e nder dingiral hee, ɗo jimooɓe ɓee njogii fartaŋŋe dañde kaalis ɓurɗo heewde. Caggal nde o holliti kulhuli makko e gardiiɗo fedde nde, Brooks ñaawaama, o wiyi "rewɓe ɓaleeɓe ina mbaɗa fedde nde ina waasa kaalis". Brooks gollodiima e Fedde Adunaare Gollotooɓe e Sarwisaaji (SEIU), nokku 790, ngam wullitaade njiyaagu to Komiseer Potal Golle . Tiɗnaare makko hollitii wonde ina waɗi nafoore : fedde ndee ina joginoo rewɓe ɓaleeɓe ɓurɓe heewde e ko adii fof e nder daartol mum duuɓi sappo e nay. Daartol golle senngooji to Lusty Lady ina winndaa e ''Live Nude Girls UNITE!'', ko filmo mo Julia Query waɗi. Brooks ina jeyaa e filmo oo. Brooks winndi kadi ''deftere wiyeteende « Yuɓɓinde gila caggal gilaas »'', ko haala e golle senndikaaji baɗɗe faayiida, ngam yaltude e lewru Yarkomaa 1997 e nder jaaynde Z Magazine . E nder winndannde nde, Brooks hollitii wonde to Lusty Lady, ɗo o gollinoo, "gardinooɗo eɓɓoore ɓaleeɓe tan, Josephine, humpitii kam wonde womooɓe ɓaleeɓe ina mbaɗa ko boni e nder boowal, ko goonga tan e nder golle ɗee, kono o rokkaani heen hujja gooto." <ref>Lawrence Fellows Archived 2011-12-11 at the Wayback Machine, Lawrence University. Retrieved 2009-12-11.</ref> == Wiɗtooji ko faati e golle jokkondire == Brooks yahii haa yeewtidi e gollotooɓe e njulaagu e nder leydi ndii kala, o yaltinii binndanɗe keewɗe e dow ɗuum. Golle makko peeñii e defte binndaaɗe e nder defte biyeteeɗe “Jill Nagle, Routledge 1998), Z Magazine, “Feminism e Anti-Rasism” (ƴeewndo Farayse Winddance Twine e Kathleen Blee, 2000 ), “Daandeeji mbayliigu ” (ƴeewndo Amy yeewtidi e Sonnie), e kanko, e njulaagu e nder yontaaji caggal hakkeeji siwil ngam jaaynde sariya Hastings to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni (Winter 1999). O feeñii kadi e ɓataake jaaynde ColorLines e nder ndunngu 2004, "Jinnaaɗo, Leñol, Jinnaaɗo." Ko Brooks woni binnduɗo deftere wiyeteende Yiɗdeeji ɗi potaani : njiyaagu e jawdi erotik e nder njulaagu ( SUNY Press, 2010). == Wiɗtooji e wasiyaaji goɗɗi == So tawii o anndaa ko o daraniiɗo golle jokkere enɗam, wiɗtooji e wasiyaaji Brooks ina njaaji e toɓɓe ɓurɗe yaajde ko fayti e jinnaaɓe e juɓɓule, rewɓe ɓaleeɓe e rafiiji hakkille, identiteeji leƴƴi queer, rewɓe e nder jaayɗe, leñol e kalas . E lewru oktoobar 2005, Brooks wondi e yuɓɓinde batu ko faati e batte jimɗi hip hop e nder winndere ndee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lehman, ɗo o wonnoo porfeseer gardiiɗo to fannu sosiyoloji. Deftere ɗiɗmere Brooks, ''wiyeteende Ñalnde kala fitinaaji e renndooji LGBT ɓaleeɓe e Latin'' (Lexington Books, 2020), ina teeŋtini fitinaaji e reentaare nder renndooji LGBT ɓaleeɓe e Latin. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 38fz0zo546oacwonhx8gbtaj5lprd78 163853 163851 2026-04-14T17:30:39Z Sardeeq 14292 163853 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Siobhan Brooks''' (jibinaa ko 1972) ko ganndo ko faati [[Feminism|e renndo]] rewɓe Afriknaajo-Ameriknaajo, ganndiraaɗo golle mum e rewɓe Afriknaajo-Ameriknaajo gollotooɓe e njulaagu . O heɓi Baccalauréat e ganndal rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde San Francisco State, e Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New School to wuro New York. O wonii hannde jannginoowo ganndal Afrik-Amerik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni to Fullerton . == Lusty Lady yuɓɓinde golle == Nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde SFSU, Brooks golliima e nokku biyeteeɗo Lusty Lady to nokku biyeteeɗo San Francisco . O teskiima wonde fedde ndee ina gollina rewɓe ɓaleeɓe seeɗa no feewi, tee ina kaɗaa golloraade e nder taƴre "booth privée" e nder dingiral hee, ɗo jimooɓe ɓee njogii fartaŋŋe dañde kaalis ɓurɗo heewde. Caggal nde o holliti kulhuli makko e gardiiɗo fedde nde, Brooks ñaawaama, o wiyi "rewɓe ɓaleeɓe ina mbaɗa fedde nde ina waasa kaalis". Brooks gollodiima e Fedde Adunaare Gollotooɓe e Sarwisaaji (SEIU), nokku 790, ngam wullitaade njiyaagu to Komiseer Potal Golle . Tiɗnaare makko hollitii wonde ina waɗi nafoore : fedde ndee ina joginoo rewɓe ɓaleeɓe ɓurɓe heewde e ko adii fof e nder daartol mum duuɓi sappo e nay. Daartol golle senngooji to Lusty Lady ina winndaa e ''Live Nude Girls UNITE!'', ko filmo mo Julia Query waɗi. Brooks ina jeyaa e filmo oo. Brooks winndi kadi ''deftere wiyeteende « Yuɓɓinde gila caggal gilaas »'', ko haala e golle senndikaaji baɗɗe faayiida, ngam yaltude e lewru Yarkomaa 1997 e nder jaaynde Z Magazine . E nder winndannde nde, Brooks hollitii wonde to Lusty Lady, ɗo o gollinoo, "gardinooɗo eɓɓoore ɓaleeɓe tan, Josephine, humpitii kam wonde womooɓe ɓaleeɓe ina mbaɗa ko boni e nder boowal, ko goonga tan e nder golle ɗee, kono o rokkaani heen hujja gooto." <ref>Lawrence Fellows Archived 2011-12-11 at the Wayback Machine, Lawrence University. Retrieved 2009-12-11.</ref> == Wiɗtooji ko faati e golle jokkondire == Brooks yahii haa yeewtidi e gollotooɓe e njulaagu e nder leydi ndii kala, o yaltinii binndanɗe keewɗe e dow ɗuum. Golle makko peeñii e defte binndaaɗe e nder defte biyeteeɗe “Jill Nagle, Routledge 1998), Z Magazine, “Feminism e Anti-Rasism” (ƴeewndo Farayse Winddance Twine e Kathleen Blee, 2000 ), “Daandeeji mbayliigu ” (ƴeewndo Amy yeewtidi e Sonnie), e kanko, e njulaagu e nder yontaaji caggal hakkeeji siwil ngam jaaynde sariya Hastings to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni (Winter 1999). O feeñii kadi e ɓataake jaaynde ColorLines e nder ndunngu 2004, "Jinnaaɗo, Leñol, Jinnaaɗo." Ko Brooks woni binnduɗo deftere wiyeteende Yiɗdeeji ɗi potaani : njiyaagu e jawdi erotik e nder njulaagu ( SUNY Press, 2010). == Wiɗtooji e wasiyaaji goɗɗi == So tawii o anndaa ko o daraniiɗo golle jokkere enɗam, wiɗtooji e wasiyaaji Brooks ina njaaji e toɓɓe ɓurɗe yaajde ko fayti e jinnaaɓe e juɓɓule, rewɓe ɓaleeɓe e rafiiji hakkille, identiteeji leƴƴi queer, rewɓe e nder jaayɗe, leñol e kalas . E lewru oktoobar 2005, Brooks wondi e yuɓɓinde batu ko faati e batte jimɗi hip hop e nder winndere ndee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lehman, ɗo o wonnoo porfeseer gardiiɗo to fannu sosiyoloji. Deftere ɗiɗmere Brooks, ''wiyeteende Ñalnde kala fitinaaji e renndooji LGBT ɓaleeɓe e Latin'' (Lexington Books, 2020), ina teeŋtini fitinaaji e reentaare nder renndooji LGBT ɓaleeɓe e Latin. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] bo2t1p41y29o05c4hrvip5qfhum9kkf Joy of Life (Valadon) 0 39859 163850 2026-04-14T17:29:12Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Weltaare Nguurndam (La Joie de vivre) ko nate nebam ɗe Suzanne Valadon waɗi, timmini ɗum e hitaande 1911. Nde wasiyaa ko e hitaande 1967 to galle mooftirɗo naalankaagal, to New York. Sifaa e firo Suzanne Valadon, Joy of Life ina hollita leydi ndi rewɓe nayo ɓoornaaki comci e semi-ɓuuɓri, tawi gorko ɓoornaaki comci ina ndaara. Gorko mo alaa ko woni e mum oo, ko giɗo Valadon, hono André Utter, ƴetti ɗum. Ɓe kawri ko e ɓiyiiko biyeteeɗo Maurice Utrillo, Utt..." 163850 wikitext text/x-wiki Weltaare Nguurndam (La Joie de vivre) ko nate nebam ɗe Suzanne Valadon waɗi, timmini ɗum e hitaande 1911. Nde wasiyaa ko e hitaande 1967 to galle mooftirɗo naalankaagal, to New York. Sifaa e firo Suzanne Valadon, Joy of Life ina hollita leydi ndi rewɓe nayo ɓoornaaki comci e semi-ɓuuɓri, tawi gorko ɓoornaaki comci ina ndaara. Gorko mo alaa ko woni e mum oo, ko giɗo Valadon, hono André Utter, ƴetti ɗum. Ɓe kawri ko e ɓiyiiko biyeteeɗo Maurice Utrillo, Utter waɗii nate ɓutte ngam waɗde nate Valadon keewɗe, ina jeyaa heen Aadama e Hawaa (1909) e Casting the Net (1914). Weltaare Nguurndam tuugii ko e tiitoonde "rewɓe ko tagoore", ko huunde tippunde e oon sahaa. Gill Perry wiyi wonde natal ngal ina gollina tiitoonde lootooɓe e nder tago. O teskiima wonde rewɓe ɓee « ina nanndi e ceertuɓe e koye mum en, ƴeewoowo gorko oo e tagoore nde taarii ɗum en », ɗum noon ina hollita « jokkondire ɓurɗe laaɓtude, ɗe mbaylaaki e tagoore ndee e ƴeewoowo gorko oo ». Won ko seerndi ƴeewoowo gorko oo e rewɓe jommbaajo oo no ɓe nanndirta e hulɓinaade e teskaade mo. Janngugol Perry ngol ina rewtini heen Patricia Mathews, sibu o siftinii wonde limooje ɗee ko e tagoore, kono ɗe ngonaa ko nanndi e tagoore. O hollitii wonde ƴeewoowo gorko oo « alaa darnde woɗnde e nder nate ɗee so wonaa ndeeɗoo karikatuur ɓadiiɗo ƴeewndo worɓe ɓurɓe heewde doole », sibu rewɓe ɓee nganndaa ko ƴeewtetee. Rosemary Betterton wiyi wonde limooje ɗee ina mbonna gite gorko, tee, e goonga, ina nanngee e sahaa gooto tawa ina njuumta. E wiyde Mathews, natal ngal rokkataa "haala kuuɓtodinka, ka laaɓti, jiimnooka natal worɓe". Mathews teskiima, weltaare nguurndam Valadon ina yahdi e laabi ɗi "haalaaji ceertuɗi kawri e golle makko e laabi ɗi keewi welde ngam ittude e ustude firooji jinnaaɓe aadaaji". E nder Casting the Net, timmuɗo duuɓi tati caggal ɗuum, Valadon wayli tigi rigi miijo aadaaji gorko/debbo golloowo, o werlii gorko ɓuuɓɗo e darnde huunde. Tuugnorgal drvag6vr5uth2dhctkq7f63gmcbhn3v 163852 163850 2026-04-14T17:30:26Z SUZYFATIMA 13856 163852 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Weltaare Nguurndam (La Joie de vivre)''' ko nate nebam ɗe Suzanne Valadon waɗi, timmini ɗum e hitaande 1911. Nde wasiyaa ko e hitaande 1967 to galle mooftirɗo naalankaagal, to New York. == Sifaa e firo == Suzanne Valadon, Joy of Life ina hollita leydi ndi rewɓe nayo ɓoornaaki comci e semi-ɓuuɓri, tawi gorko ɓoornaaki comci ina ndaara. Gorko mo alaa ko woni e mum oo, ko giɗo Valadon, hono André Utter, ƴetti ɗum. Ɓe kawri ko e ɓiyiiko biyeteeɗo Maurice Utrillo, Utter waɗii nate ɓutte ngam waɗde nate Valadon keewɗe, ina jeyaa heen Aadama e Hawaa (1909) e Casting the Net (1914). Weltaare Nguurndam tuugii ko e tiitoonde "rewɓe ko tagoore", ko huunde tippunde e oon sahaa. Gill Perry wiyi wonde natal ngal ina gollina tiitoonde lootooɓe e nder tago. O teskiima wonde rewɓe ɓee « ina nanndi e ceertuɓe e koye mum en, ƴeewoowo gorko oo e tagoore nde taarii ɗum en », ɗum noon ina hollita « jokkondire ɓurɗe laaɓtude, ɗe mbaylaaki e tagoore ndee e ƴeewoowo gorko oo ». Won ko seerndi ƴeewoowo gorko oo e rewɓe jommbaajo oo no ɓe nanndirta e hulɓinaade e teskaade mo. Janngugol Perry ngol ina rewtini heen Patricia Mathews, sibu o siftinii wonde limooje ɗee ko e tagoore, kono ɗe ngonaa ko nanndi e tagoore. O hollitii wonde ƴeewoowo gorko oo « alaa darnde woɗnde e nder nate ɗee so wonaa ndeeɗoo karikatuur ɓadiiɗo ƴeewndo worɓe ɓurɓe heewde doole », sibu rewɓe ɓee nganndaa ko ƴeewtetee. Rosemary Betterton wiyi wonde limooje ɗee ina mbonna gite gorko, tee, e goonga, ina nanngee e sahaa gooto tawa ina njuumta. E wiyde Mathews, natal ngal rokkataa "haala kuuɓtodinka, ka laaɓti, jiimnooka natal worɓe". Mathews teskiima, weltaare nguurndam Valadon ina yahdi e laabi ɗi "haalaaji ceertuɗi kawri e golle makko e laabi ɗi keewi welde ngam ittude e ustude firooji jinnaaɓe aadaaji". E nder Casting the Net, timmuɗo duuɓi tati caggal ɗuum, Valadon wayli tigi rigi miijo aadaaji gorko/debbo golloowo, o werlii gorko ɓuuɓɗo e darnde huunde. == Tuugnorgal == qa62a34c8fgwzy2o4mmmoco4hxyba38 163854 163852 2026-04-14T17:34:05Z SUZYFATIMA 13856 163854 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Weltaare Nguurndam (La Joie de vivre)''' ko nate nebam ɗe Suzanne Valadon waɗi, timmini ɗum e hitaande 1911. Nde wasiyaa ko e hitaande 1967 to galle mooftirɗo naalankaagal, to New York. == Sifaa e firo == Suzanne Valadon, Joy of Life ina hollita leydi ndi rewɓe nayo ɓoornaaki comci e semi-ɓuuɓri, tawi gorko ɓoornaaki comci ina ndaara. Gorko mo alaa ko woni e mum oo, ko giɗo Valadon, hono André Utter, ƴetti ɗum. Ɓe kawri ko e ɓiyiiko biyeteeɗo Maurice Utrillo, Utter waɗii nate ɓutte ngam waɗde nate Valadon keewɗe, ina jeyaa heen Aadama e Hawaa (1909) e Casting the Net (1914). Weltaare Nguurndam tuugii ko e tiitoonde "rewɓe ko tagoore", ko huunde tippunde e oon sahaa. Gill Perry wiyi wonde natal ngal ina gollina tiitoonde lootooɓe e nder tago. O teskiima wonde rewɓe ɓee « ina nanndi e ceertuɓe e koye mum en, ƴeewoowo gorko oo e tagoore nde taarii ɗum en », ɗum noon ina hollita « jokkondire ɓurɗe laaɓtude, ɗe mbaylaaki e tagoore ndee e ƴeewoowo gorko oo ». Won ko seerndi ƴeewoowo gorko oo e rewɓe jommbaajo oo no ɓe nanndirta e hulɓinaade e teskaade mo. Janngugol Perry ngol ina rewtini heen Patricia Mathews, sibu o siftinii wonde limooje ɗee ko e tagoore, kono ɗe ngonaa ko nanndi e tagoore. O hollitii wonde ƴeewoowo gorko oo « alaa darnde woɗnde e nder nate ɗee so wonaa ndeeɗoo karikatuur ɓadiiɗo ƴeewndo worɓe ɓurɓe heewde doole », sibu rewɓe ɓee nganndaa ko ƴeewtetee. Rosemary Betterton wiyi wonde limooje ɗee ina mbonna gite gorko, tee, e goonga, ina nanngee e sahaa gooto tawa ina njuumta. E wiyde Mathews, natal ngal rokkataa "haala kuuɓtodinka, ka laaɓti, jiimnooka natal worɓe". Mathews teskiima, weltaare nguurndam Valadon ina yahdi e laabi ɗi "haalaaji ceertuɗi kawri e golle makko e laabi ɗi keewi welde ngam ittude e ustude firooji jinnaaɓe aadaaji". E nder Casting the Net, timmuɗo duuɓi tati caggal ɗuum, Valadon wayli tigi rigi miijo aadaaji gorko/debbo golloowo, o werlii gorko ɓuuɓɗo e darnde huunde.<ref name="Mathews1991">{{Cite journal|last=Mathews|first=Patricia|date=1991|title=Returning the Gaze: Diverse Representations of the Nude in the Art of Suzanne Valadon|journal=Art Bulletin|volume=73|issue=3|pages=415–430|doi=10.2307/3045814|jstor=3045814}}</ref><ref name="Met">{{cite web|title=Joy of Life|website=[[Metropolitan Museum of Art]]|url=http://www.metmuseum.org/art/collection/search/489551|accessdate=}}</ref><ref name="Perry">{{Cite book|chapter-url=https://books.google.com/books?id=RVOPnrEcKKsC&q=%22charlotte+du+val+d%27ognes%22&pg=PA248|title=Concise Dictionary of Women Artists|last=Perry|first=Gill|publisher=Routledge|year=2001|editor-last=Gaze|editor-first=Delia|location=New York|pages=669|chapter=Valadon, Suzanne|isbn=9781136599019}}</ref><ref name="Faxon">{{Cite book|chapter-url=https://books.google.com/books?id=8vxXAQAAQBAJ&q=%22La+Joie+de+vivre%22+valadon&pg=PA531|title=Dictionary of Artist's Models|last=Faxon|first=Alicia Craig|publisher=Fitzroy Dearborn Publishers|year=2001|editor-last=Jiminez|editor-first=Jill Berk|location=London|pages=529–531|chapter=Utter, Andre|isbn=9781135959210}}</ref><ref name="Mathews">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=zUe_iyI2EfUC&q=%22joy+of+life%22+valadon&pg=PA199|title=Passionate Discontent: Creativity, Gender, and French Symbolist Art|last=Mathews|first=Patricia Townley|publisher=University of Chicago Press|year=1999|location=Chicago|pages=199–202|isbn=9780226510187}}</ref><ref name="Diamand">{{cite book|last=Diamand-Rosinsky|first=Thérèse|title=Suzanne Valadon|chapter=Les multiples de Suzanne Valadon: Marie-Clémentine, «Biqui», ou «Terrible Maria»?|editor-last=Marchesseau|editor-first=Daniel|location=Martigny, Switzerland|publisher=Fondation Pierre Gianadda|date=1996|page=47}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 0fv8x0s0id4mhp13027qtiseookeee5 Jaz Brisak 0 39860 163855 2026-04-14T17:35:06Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344060529|Jaz Brisack]]" 163855 wikitext text/x-wiki '''Jaz Brisack''' (jibinaa ko 11 ut 1997) ko yuɓɓinoowo senndikaa Ameriknaajo, binndoowo, barista. Ɓe nganndiraa ko ardaade golle senndikaaji to Starbucks, woni to Buffalo, New York . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Jazlyn Brisack was born in Texas in 1997. They were homeschooled in Alcoa, Tennessee, where they grew up. Their family were conservative Democrats, and they became interested in activism early in their life. At 16, they worked as a dishwasher at Panera Bread where they became familiar with their coworkers’ struggles as low-paid frontline employees in harsh working conditions. They first developed an interest in labor unions there.<ref name=":6" /> Ɓe njanngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mississippi haa hitaande 2019, ɓe njanngi ko faati e politik renndo, jaayndeyaagal, e ɗemngal Engele . Ɗoo ɓe keɓi bursi Harry S. Truman, kadi ko kamɓe ngoni adanɓe ɓe ngonaa worɓe e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, ɓe ndokkaa bursi Rhodes . Ɓe ngonnoo kadi ko janngooɓe e porogaraam teddungal duɗal jaaɓi haaɗtirde, duɗal teddungal Sally McDonnell Barksdale . Brisack timmini bursi maɓɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wadham, Oxford e nder hitaande wootere e Master ganndal e daartol hakkille. <ref name=":0" /> Ɓe ngonnoo ko adii ɗuum binndoowo op-ed e jaaynde ''wiyeteende The Daily Mississippian'', jaaynde janngooɓe. == Golle e golle == === 2016 haa 2019 === Brisack fuɗɗii golle mum en ko e hitaande 2016 e golle jannginoowo-wasiyaaji eɓɓaande ndimaagu naange e hitaande 2017 e golle waktuuji seeɗa e kampaañ e gollotooɓe otooji dentuɗi <ref name=":1a" /> ngam senndikaade usine Nissan to Canton, Mississippi . Nissan ñiŋaama sabu gooto e golle "ɓurɗe bonde" ngam ustude senndikaaji e nder daartol. Push senndikaa oo ronkaama. <ref name=":0" /> Ɓe ngollii kadi ngam wallitde faddaade Fedde Cellal Rewɓe Jackson . <ref name=":1a" /> Ɓe mbiyi golle maɓɓe ko Eugene V. Debs e Mary Harris Jones . <ref name=":0" /> E hitaande 2018, gooto e binndanɗe Brisack, ''Yuɓɓinde Senndikaaji ko Politik Renndo'', yalti e ''Ansiklopedi Adunaare Politik Renndo e Njuɓɓudi Renndo.'' Ɓe keɓi kadi njeenaari e ñalɗi binndol to Mississippi. E hitaande 2019, Brisack ummiima Buffalo, to New York, caggal Richard Bensinger, mo ɓe ngollodinoo e senndikaaji Nissan, ngam fuɗɗaade kampaañ yuɓɓinde senndikaaji to SPoT Coffee . Kampaañ to SPoT oo, haa jooni, waɗii nafoore. === Buks (hitaande 2020-22) === E hitaande 2020, Brisack naati e nokku biyeteeɗo Starbucks mo laawol Elmwood, o woni barista . Lebbi jeetati caggal nde o golli toon, e lewru sulyee 2021, Starbucks ina wondi e ŋakkeende gollotooɓe e nder rafi COVID-19 . Brisack siftinii miijo mum ko « jooni walla meeɗaa », o fuɗɗii kampaañ sirlu e oon sahaa e Bensinger e Workers United ngam senndikaade Starbucks. Workers United yoɓi Brisack 68 884 dolaar e hitaande 2021 e 67 485 dolaar e hitaande 2022, ko ɓe keɓi ko ɓeydi e ngalu maɓɓe Starbuck. E darorɗe lewru ut 2021, Brisack e 48 baristaaji goɗɗi e nder diiwaan Buffalo mbinndi ɓataake feewde e Kevin Johnson, hooreejo Starbucks, ngam humpitaade sosiyatee oo anniya mum en sosde senndikaa. [1] Magasin Elmwood limtii woote mum ñalnde 9 desaambar 2021 [2] e ñalnde 17 desaambar 2021, Yiilirde Ngenndiire Jokkondiral Golle seedtinii senndikaa mum, [3] ɗum waɗi ɗum ko senngo Starbucks gadano e nder USA. [4] Yontereeji tati caggal ɗuum, Brisack e baristaaji Elmwood woɗɓe ɓee yuɓɓini seppo caggal nde batu kaaldigal ko faati e ndeenka gollotooɓe e mbaydi COVID-19 Omicron, ronkaama. Cassie Fleischer, yuɓɓinoowo goɗɗo e tergal senndikaa to magasin Elmwood, wiyi e jaaynde wiyeteende The Washington Post wonde ɗaɓɓaande senndikaa ndee fof jaɓaaka, haa arti noon e sosiyatee oo yoɓde « njoɓdi yaltundi e poos ngam ƴeewndaade koronaawiris ». [1] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] nxldrrr81wjtiwjgph9lkb1wq9om3pi 163856 163855 2026-04-14T17:35:26Z Sardeeq 14292 163856 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Jaz Brisack''' (jibinaa ko 11 ut 1997) ko yuɓɓinoowo senndikaa Ameriknaajo, binndoowo, barista. Ɓe nganndiraa ko ardaade golle senndikaaji to Starbucks, woni to Buffalo, New York . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Jazlyn Brisack was born in Texas in 1997. They were homeschooled in Alcoa, Tennessee, where they grew up. Their family were conservative Democrats, and they became interested in activism early in their life. At 16, they worked as a dishwasher at Panera Bread where they became familiar with their coworkers’ struggles as low-paid frontline employees in harsh working conditions. They first developed an interest in labor unions there.<ref name=":6" /> Ɓe njanngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mississippi haa hitaande 2019, ɓe njanngi ko faati e politik renndo, jaayndeyaagal, e ɗemngal Engele . Ɗoo ɓe keɓi bursi Harry S. Truman, kadi ko kamɓe ngoni adanɓe ɓe ngonaa worɓe e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, ɓe ndokkaa bursi Rhodes . Ɓe ngonnoo kadi ko janngooɓe e porogaraam teddungal duɗal jaaɓi haaɗtirde, duɗal teddungal Sally McDonnell Barksdale . Brisack timmini bursi maɓɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wadham, Oxford e nder hitaande wootere e Master ganndal e daartol hakkille. <ref name=":0" /> Ɓe ngonnoo ko adii ɗuum binndoowo op-ed e jaaynde ''wiyeteende The Daily Mississippian'', jaaynde janngooɓe. == Golle e golle == === 2016 haa 2019 === Brisack fuɗɗii golle mum en ko e hitaande 2016 e golle jannginoowo-wasiyaaji eɓɓaande ndimaagu naange e hitaande 2017 e golle waktuuji seeɗa e kampaañ e gollotooɓe otooji dentuɗi <ref name=":1a" /> ngam senndikaade usine Nissan to Canton, Mississippi . Nissan ñiŋaama sabu gooto e golle "ɓurɗe bonde" ngam ustude senndikaaji e nder daartol. Push senndikaa oo ronkaama. <ref name=":0" /> Ɓe ngollii kadi ngam wallitde faddaade Fedde Cellal Rewɓe Jackson . <ref name=":1a" /> Ɓe mbiyi golle maɓɓe ko Eugene V. Debs e Mary Harris Jones . <ref name=":0" /> E hitaande 2018, gooto e binndanɗe Brisack, ''Yuɓɓinde Senndikaaji ko Politik Renndo'', yalti e ''Ansiklopedi Adunaare Politik Renndo e Njuɓɓudi Renndo.'' Ɓe keɓi kadi njeenaari e ñalɗi binndol to Mississippi. E hitaande 2019, Brisack ummiima Buffalo, to New York, caggal Richard Bensinger, mo ɓe ngollodinoo e senndikaaji Nissan, ngam fuɗɗaade kampaañ yuɓɓinde senndikaaji to SPoT Coffee . Kampaañ to SPoT oo, haa jooni, waɗii nafoore. === Buks (hitaande 2020-22) === E hitaande 2020, Brisack naati e nokku biyeteeɗo Starbucks mo laawol Elmwood, o woni barista . Lebbi jeetati caggal nde o golli toon, e lewru sulyee 2021, Starbucks ina wondi e ŋakkeende gollotooɓe e nder rafi COVID-19 . Brisack siftinii miijo mum ko « jooni walla meeɗaa », o fuɗɗii kampaañ sirlu e oon sahaa e Bensinger e Workers United ngam senndikaade Starbucks. Workers United yoɓi Brisack 68 884 dolaar e hitaande 2021 e 67 485 dolaar e hitaande 2022, ko ɓe keɓi ko ɓeydi e ngalu maɓɓe Starbuck. E darorɗe lewru ut 2021, Brisack e 48 baristaaji goɗɗi e nder diiwaan Buffalo mbinndi ɓataake feewde e Kevin Johnson, hooreejo Starbucks, ngam humpitaade sosiyatee oo anniya mum en sosde senndikaa. [1] Magasin Elmwood limtii woote mum ñalnde 9 desaambar 2021 [2] e ñalnde 17 desaambar 2021, Yiilirde Ngenndiire Jokkondiral Golle seedtinii senndikaa mum, [3] ɗum waɗi ɗum ko senngo Starbucks gadano e nder USA. [4] Yontereeji tati caggal ɗuum, Brisack e baristaaji Elmwood woɗɓe ɓee yuɓɓini seppo caggal nde batu kaaldigal ko faati e ndeenka gollotooɓe e mbaydi COVID-19 Omicron, ronkaama. Cassie Fleischer, yuɓɓinoowo goɗɗo e tergal senndikaa to magasin Elmwood, wiyi e jaaynde wiyeteende The Washington Post wonde ɗaɓɓaande senndikaa ndee fof jaɓaaka, haa arti noon e sosiyatee oo yoɓde « njoɓdi yaltundi e poos ngam ƴeewndaade koronaawiris ». [1] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] jcs7agl36wzgydo8e05tlwy461g71ib Allegory of Virtue and Vice (Veronese) 0 39861 163857 2026-04-14T17:38:38Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Allegorie de la virtue et de la vice, anndiraa kadi Suɓngo hakkunde moƴƴere e bonannde walla Suɓngo Hercules ko natal Paolo Veronese, sosaa c. 1565 to Venezuela, to leydi Itali. Jooni noon, nde woni ko e nokku mooftirɗo Frick, to New York. Ko nate allegoriije mawɗe, kollitooje hare Hercules hakkunde moƴƴere e bonannde, ɗe neɗɗo hollirta ɗoo ko nate rewɓe ɗiɗo ɓee, ɗe ɓalli mum en njiylotoo e banngeeji ceertuɗi. Kuje E nder natal ngal, Virtue ina wayi..." 163857 wikitext text/x-wiki Allegorie de la virtue et de la vice, anndiraa kadi Suɓngo hakkunde moƴƴere e bonannde walla Suɓngo Hercules ko natal Paolo Veronese, sosaa c. 1565 to Venezuela, to leydi Itali. Jooni noon, nde woni ko e nokku mooftirɗo Frick, to New York. Ko nate allegoriije mawɗe, kollitooje hare Hercules hakkunde moƴƴere e bonannde, ɗe neɗɗo hollirta ɗoo ko nate rewɓe ɗiɗo ɓee, ɗe ɓalli mum en njiylotoo e banngeeji ceertuɗi. Kuje E nder natal ngal, Virtue ina wayi no ina heɓa hare e dow Hercules, kono Vice ina ɓuuɓna jokkere Hercules, haa jooni ina jokki e ƴellitde junngo mum feewde e makko. Suuɗii caggal ŋoral makko ko dagger e nate sfinks. E dow kaaƴe dow dingiral, binndi ina winndaa heen "[HO]NOR ET VIRTUS/[P]OST MORTÊ FLORET (Teddungal e moƴƴere ina ƴellitoo caggal maayde)." Ko wayi no alkule, golle ndeeɗoo nate ko yettinde konngol moraande, ngol ɓurondiral moƴƴere e bonannde. Faandaare allegory ina seerti e tablooji Veronese anndaaɗi e dille daartol e deftere, ko wayi no Dewgal to Kana, kam e golle pentooɓe woɗɓe Renaissance Venezuela ko wayi no Giorgione walla Titian. Ndeeɗoo golle, yantude e "Hakkille e Doole", kadi e nder deftere Frick, ina sikkaa ko Veronese adii waɗde e ngalɗoo mbaadi. Ɗee golle ɗiɗi kadi ina cikka annduɓe ko kam en ngoni gadane makko taccude Alpes. Iwdi mum Suɓngo Hakkunde Nafoore e Bonannde e Hakkille e Doole ina njahdi gila e tagoore mum en, rewrude e joom mum en e kollirɗe keewɗe tedduɗe. Sabu ɗuum, annduɓe heewɓe cikkatnoo ko Veronese penti ɗe ko ɗiɗo. E hitaande 1970, ko Edgar Munhall woni ganndo gadano wiyde wonde ɗe mbaɗaama tan e sahaa gooto, wonaa no pendant nii. Golle ɗe annduɓe mbaɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Metropolitan Museum of Art e kitaale 2000, kollitii wonde ɗiɗo ɓee mbaɗaama gooto gooto. Gila e tagoore nde to Venezuela, ndee natal yahri ko e juuɗe laamɗo Rudolph II mo laamu Room ceniingu, laamɗo debbo biyeteeɗo Christina mo Suwed, galle Odesalchi, koolol Orleans lollungol ngol Philippe II, laamɗo Orleans, caggal ɗuum rewrude e juuɗe Engele en ceertuɓe e yeeyooɓe naalankaagal ihome e hitaande nde. Teskorɗe Maande diyakritik cirkofleks dow E ina hollita MORTEM tuugnorgal wonaa MORTE ablatif. Tuugnorgal oeq78c7et9binu78cjfn0hsmmmz7p95 163858 163857 2026-04-14T17:41:57Z SUZYFATIMA 13856 163858 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Allegorie de la virtue et de la vice''', anndiraa kadi Suɓngo hakkunde moƴƴere e bonannde walla Suɓngo Hercules ko natal Paolo Veronese, sosaa c. 1565 to Venezuela, to leydi Itali. Jooni noon, nde woni ko e nokku mooftirɗo Frick, to New York. Ko nate allegoriije mawɗe, kollitooje hare Hercules hakkunde moƴƴere e bonannde, ɗe neɗɗo hollirta ɗoo ko nate rewɓe ɗiɗo ɓee, ɗe ɓalli mum en njiylotoo e banngeeji ceertuɗi. == Kuje == E nder natal ngal, Virtue ina wayi no ina heɓa hare e dow Hercules, kono Vice ina ɓuuɓna jokkere Hercules, haa jooni ina jokki e ƴellitde junngo mum feewde e makko. Suuɗii caggal ŋoral makko ko dagger e nate sfinks. E dow kaaƴe dow dingiral, binndi ina winndaa heen "[HO]NOR ET VIRTUS/[P]OST MORTÊ FLORET (Teddungal e moƴƴere ina ƴellitoo caggal maayde)." Ko wayi no alkule, golle ndeeɗoo nate ko yettinde konngol moraande, ngol ɓurondiral moƴƴere e bonannde. Faandaare allegory ina seerti e tablooji Veronese anndaaɗi e dille daartol e deftere, ko wayi no Dewgal to Kana, kam e golle pentooɓe woɗɓe Renaissance Venezuela ko wayi no Giorgione walla Titian. Ndeeɗoo golle, yantude e "Hakkille e Doole", kadi e nder deftere Frick, ina sikkaa ko Veronese adii waɗde e ngalɗoo mbaadi. Ɗee golle ɗiɗi kadi ina cikka annduɓe ko kam en ngoni gadane makko taccude Alpes. == Iwdi mum == Suɓngo Hakkunde Nafoore e Bonannde e Hakkille e Doole ina njahdi gila e tagoore mum en, rewrude e joom mum en e kollirɗe keewɗe tedduɗe. Sabu ɗuum, annduɓe heewɓe cikkatnoo ko Veronese penti ɗe ko ɗiɗo. E hitaande 1970, ko Edgar Munhall woni ganndo gadano wiyde wonde ɗe mbaɗaama tan e sahaa gooto, wonaa no pendant nii. Golle ɗe annduɓe mbaɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Metropolitan Museum of Art e kitaale 2000, kollitii wonde ɗiɗo ɓee mbaɗaama gooto gooto. Gila e tagoore nde to Venezuela, ndee natal yahri ko e juuɗe laamɗo Rudolph II mo laamu Room ceniingu, laamɗo debbo biyeteeɗo Christina mo Suwed, galle Odesalchi, koolol Orleans lollungol ngol Philippe II, laamɗo Orleans, caggal ɗuum rewrude e juuɗe Engele en ceertuɓe e yeeyooɓe naalankaagal ihome e hitaande nde. == Teskorɗe == Maande diyakritik cirkofleks dow E ina hollita MORTEM tuugnorgal wonaa MORTE ablatif. == Tuugnorgal == ev45qt0cue9pz0wj1hm43kltuliyxat 163859 163858 2026-04-14T17:48:30Z SUZYFATIMA 13856 163859 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Allegorie de la virtue et de la vice''', anndiraa kadi Suɓngo hakkunde moƴƴere e bonannde walla Suɓngo Hercules ko natal Paolo Veronese, sosaa c. 1565 to Venezuela, to leydi Itali. Jooni noon, nde woni ko e nokku mooftirɗo Frick, to New York. Ko nate allegoriije mawɗe, kollitooje hare Hercules hakkunde moƴƴere e bonannde, ɗe neɗɗo hollirta ɗoo ko nate rewɓe ɗiɗo ɓee, ɗe ɓalli mum en njiylotoo e banngeeji ceertuɗi. == Kuje == E nder natal ngal, Virtue ina wayi no ina heɓa hare e dow Hercules, kono Vice ina ɓuuɓna jokkere Hercules, haa jooni ina jokki e ƴellitde junngo mum feewde e makko. Suuɗii caggal ŋoral makko ko dagger e nate sfinks. E dow kaaƴe dow dingiral, binndi ina winndaa heen "[HO]NOR ET VIRTUS/[P]OST MORTÊ FLORET (Teddungal e moƴƴere ina ƴellitoo caggal maayde)." Ko wayi no alkule, golle ndeeɗoo nate ko yettinde konngol moraande, ngol ɓurondiral moƴƴere e bonannde. Faandaare allegory ina seerti e tablooji Veronese anndaaɗi e dille daartol e deftere, ko wayi no Dewgal to Kana, kam e golle pentooɓe woɗɓe Renaissance Venezuela ko wayi no Giorgione walla Titian. Ndeeɗoo golle, yantude e "Hakkille e Doole", kadi e nder deftere Frick, ina sikkaa ko Veronese adii waɗde e ngalɗoo mbaadi. Ɗee golle ɗiɗi kadi ina cikka annduɓe ko kam en ngoni gadane makko taccude Alpes. == Iwdi mum == Suɓngo Hakkunde Nafoore e Bonannde e Hakkille e Doole ina njahdi gila e tagoore mum en, rewrude e joom mum en e kollirɗe keewɗe tedduɗe. Sabu ɗuum, annduɓe heewɓe cikkatnoo ko Veronese penti ɗe ko ɗiɗo. E hitaande 1970, ko Edgar Munhall woni ganndo gadano wiyde wonde ɗe mbaɗaama tan e sahaa gooto, wonaa no pendant nii. Golle ɗe annduɓe mbaɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Metropolitan Museum of Art e kitaale 2000, kollitii wonde ɗiɗo ɓee mbaɗaama gooto gooto. Gila e tagoore nde to Venezuela, ndee natal yahri ko e juuɗe laamɗo Rudolph II mo laamu Room ceniingu, laamɗo debbo biyeteeɗo Christina mo Suwed, galle Odesalchi, koolol Orleans lollungol ngol Philippe II, laamɗo Orleans, caggal ɗuum rewrude e juuɗe Engele en ceertuɓe e yeeyooɓe naalankaagal ihome e hitaande nde. == Teskorɗe == Maande diyakritik cirkofleks dow E ina hollita MORTEM tuugnorgal wonaa MORTE ablatif.<ref>{{cite web|url=http://collections.frick.org/view/objects/asitem/items$0040:276|title=The Choice Between Virtue and Vice}}</ref><ref>[https://frick-venetianrepublic.tumblr.com/ http://frick-venetianrepublic.tumblr.com/] {{User-generated source|date=August 2022}}</ref><ref>{{cite book|author1=Mahon|author2=Centeno|author3=Wypyski|author4=Salomon|author5=Bayer|chapter=Technical Study of Three Allegorical Paintings by Paolo Veronese: The Choice between Virtue and Vice, Wisdom and Strength, and Mars and Venus United by Love|pages=83–108|title=Metropolitan Museum Studies in Art, Science, and Technology, Vol. 1|date=2010|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=9781588393654}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://frick-venetianrepublic.tumblr.com/post/147055675292/follow-the-remarkable-provenance-of-paolo|title=The Frick and la Serenissima: Arts from the Venetian Republic|date=July 2016}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 21g62wx8jemw6fnzr139w9bly19a0pi Lady Godiva (painting) 0 39862 163860 2026-04-14T17:50:26Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Lady Godiva ko nate nebam e hitaande 1897, ɗe naalanke Engele biyeteeɗo John Collier, gollinooɗo e mbaadi banndiraaɓe hade Rafael. Natal Lady Godiva e yahdu mum anndaandu kono apokrifa rewrude e Coventry, Angalteer, ina yuɓɓinee e nder galle pinal Herbert to Coventry. Laamɗo Godiva ko Thomas Hancock Nunn, bayyinoowo renndo, wasiyi ɗum. Nde o maayi e hitaande 1937, nate ɗee ndokkaama Korporaasiyoŋ Hampstead. O hollitii e wasiya makko wonde so tawii Hampstead sa..." 163860 wikitext text/x-wiki Lady Godiva ko nate nebam e hitaande 1897, ɗe naalanke Engele biyeteeɗo John Collier, gollinooɗo e mbaadi banndiraaɓe hade Rafael. Natal Lady Godiva e yahdu mum anndaandu kono apokrifa rewrude e Coventry, Angalteer, ina yuɓɓinee e nder galle pinal Herbert to Coventry. Laamɗo Godiva ko Thomas Hancock Nunn, bayyinoowo renndo, wasiyi ɗum. Nde o maayi e hitaande 1937, nate ɗee ndokkaama Korporaasiyoŋ Hampstead. O hollitii e wasiya makko wonde so tawii Hampstead saliima dokkal makko, ndeen pentol ngol ina foti rokkeede Coventry. Model e nder nate ɗee ko Mab (Mabel) Paul (jibinaa ko Mabel Hall e hitaande 1882), model naalanke e fiyoowo tiyaataar West End mo John Collier kadi penti no hoore mum nii. Limtol Koolaaɗo kuuɓal natal ngal, koolaaɗo e mbaadi, ina hollira debbo jahroowo e duuɓi 18 ina yahra e puccu daneejo mawngu (color de l’équine ina ƴetta ngam hollirde laaɓal, laaɓal e moƴƴere debbo oo). Daaba oo ina fawii e comci yahdu, 6oggi kaŋŋe ina nanndi e 6oggi 6oggi cfii. Godiva ina hollira wonde debbo belɗo, jom hakkille, jogiiɗo won e sifaaji idealisation e nder canon proportions. Gaasa makko juutɗa, daneewa, ɓuuɓka, ina sudda nokkuuji ɓurɗi ɓadaade ɓanndu makko. O ɓuuɓtoo, o fawi hoore makko les ngam hersude ko o waɗi koo (e won e nate peewtuɗe e yeeso makko, yeeso makko ina fawii e ƴeewoowo oo), hay so tawii noon ɓanndu makko ina wayi no fooftiima, koyɗe makko ina ɓuuɓtoo, ina wayi no o anndi hay gooto ndaaraani mo. Ko o ɓoornotoo tan ko feggere dewgal e junngo makko nano, ko nde o jogori jogaade reedu. Nude cerulean ina jokkondiri no feewi e golle pentooɓe Pre-Raphaelite kono kadi e mbaydiiji goɗɗi njimri, heɓde sensation keewɗo innde e sensualité. Baɗte, ɗo kalaaji softuɗi ɓuri heewde, ina hollita won e cuuɗi mbaydi wuro fedde Anglo-Saxon. Damal suudu dewal benediktin en, mahngo mum ko Godiva e jom suudu mum njoɓata kaalis, ina yiyee. E nder ŋorol toowngol ñaamo, yiyngo wuro ngoo ina udditoo, tawa kadi ko ŋorol ɗiɗmol ngol ina hollira nooneeji softuɗi, ɗo Collier penti yiyngo, luggiɗde e jikku weeyo. O huutoriima sifaa njiylawu weeyo, no mbaydiiji mahaaɗe e nder woɗɗude ɗii ɓuuɓtortoo nii. Natal ngal hollirtaa Peeping Tom, taƴoowo mo, e wiyde lefol ngol, ƴeewtindorii Godiva, fiyi ɗum wumre. Tuugnorgal i02d9j76m6f82y3dfxjhuopijmdp1hy 163861 163860 2026-04-14T17:51:40Z SUZYFATIMA 13856 163861 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lady Godiva''' ko nate nebam e hitaande 1897, ɗe naalanke Engele biyeteeɗo John Collier, gollinooɗo e mbaadi banndiraaɓe hade Rafael. Natal Lady Godiva e yahdu mum anndaandu kono apokrifa rewrude e Coventry, Angalteer, ina yuɓɓinee e nder galle pinal Herbert to Coventry. Laamɗo Godiva ko Thomas Hancock Nunn, bayyinoowo renndo, wasiyi ɗum. Nde o maayi e hitaande 1937, nate ɗee ndokkaama Korporaasiyoŋ Hampstead. O hollitii e wasiya makko wonde so tawii Hampstead saliima dokkal makko, ndeen pentol ngol ina foti rokkeede Coventry. Model e nder nate ɗee ko Mab (Mabel) Paul (jibinaa ko Mabel Hall e hitaande 1882), model naalanke e fiyoowo tiyaataar West End mo John Collier kadi penti no hoore mum nii. == Limtol == Koolaaɗo kuuɓal natal ngal, koolaaɗo e mbaadi, ina hollira debbo jahroowo e duuɓi 18 ina yahra e puccu daneejo mawngu (color de l’équine ina ƴetta ngam hollirde laaɓal, laaɓal e moƴƴere debbo oo). Daaba oo ina fawii e comci yahdu, 6oggi kaŋŋe ina nanndi e 6oggi 6oggi cfii. Godiva ina hollira wonde debbo belɗo, jom hakkille, jogiiɗo won e sifaaji idealisation e nder canon proportions. Gaasa makko juutɗa, daneewa, ɓuuɓka, ina sudda nokkuuji ɓurɗi ɓadaade ɓanndu makko. O ɓuuɓtoo, o fawi hoore makko les ngam hersude ko o waɗi koo (e won e nate peewtuɗe e yeeso makko, yeeso makko ina fawii e ƴeewoowo oo), hay so tawii noon ɓanndu makko ina wayi no fooftiima, koyɗe makko ina ɓuuɓtoo, ina wayi no o anndi hay gooto ndaaraani mo. Ko o ɓoornotoo tan ko feggere dewgal e junngo makko nano, ko nde o jogori jogaade reedu. Nude cerulean ina jokkondiri no feewi e golle pentooɓe Pre-Raphaelite kono kadi e mbaydiiji goɗɗi njimri, heɓde sensation keewɗo innde e sensualité. Baɗte, ɗo kalaaji softuɗi ɓuri heewde, ina hollita won e cuuɗi mbaydi wuro fedde Anglo-Saxon. Damal suudu dewal benediktin en, mahngo mum ko Godiva e jom suudu mum njoɓata kaalis, ina yiyee. E nder ŋorol toowngol ñaamo, yiyngo wuro ngoo ina udditoo, tawa kadi ko ŋorol ɗiɗmol ngol ina hollira nooneeji softuɗi, ɗo Collier penti yiyngo, luggiɗde e jikku weeyo. O huutoriima sifaa njiylawu weeyo, no mbaydiiji mahaaɗe e nder woɗɗude ɗii ɓuuɓtortoo nii. Natal ngal hollirtaa Peeping Tom, taƴoowo mo, e wiyde lefol ngol, ƴeewtindorii Godiva, fiyi ɗum wumre. == Tuugnorgal == ixe056fqyzxqxe5ure8vgd134b2fdgh 163867 163861 2026-04-14T18:58:38Z SUZYFATIMA 13856 163867 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lady Godiva''' ko nate nebam e hitaande 1897, ɗe naalanke Engele biyeteeɗo John Collier, gollinooɗo e mbaadi banndiraaɓe hade Rafael. Natal Lady Godiva e yahdu mum anndaandu kono apokrifa rewrude e Coventry, Angalteer, ina yuɓɓinee e nder galle pinal Herbert to Coventry. Laamɗo Godiva ko Thomas Hancock Nunn, bayyinoowo renndo, wasiyi ɗum. Nde o maayi e hitaande 1937, nate ɗee ndokkaama Korporaasiyoŋ Hampstead. O hollitii e wasiya makko wonde so tawii Hampstead saliima dokkal makko, ndeen pentol ngol ina foti rokkeede Coventry. Model e nder nate ɗee ko Mab (Mabel) Paul (jibinaa ko Mabel Hall e hitaande 1882), model naalanke e fiyoowo tiyaataar West End mo John Collier kadi penti no hoore mum nii. == Limtol == Koolaaɗo kuuɓal natal ngal, koolaaɗo e mbaadi, ina hollira debbo jahroowo e duuɓi 18 ina yahra e puccu daneejo mawngu (color de l’équine ina ƴetta ngam hollirde laaɓal, laaɓal e moƴƴere debbo oo). Daaba oo ina fawii e comci yahdu, 6oggi kaŋŋe ina nanndi e 6oggi 6oggi cfii. Godiva ina hollira wonde debbo belɗo, jom hakkille, jogiiɗo won e sifaaji idealisation e nder canon proportions. Gaasa makko juutɗa, daneewa, ɓuuɓka, ina sudda nokkuuji ɓurɗi ɓadaade ɓanndu makko. O ɓuuɓtoo, o fawi hoore makko les ngam hersude ko o waɗi koo (e won e nate peewtuɗe e yeeso makko, yeeso makko ina fawii e ƴeewoowo oo), hay so tawii noon ɓanndu makko ina wayi no fooftiima, koyɗe makko ina ɓuuɓtoo, ina wayi no o anndi hay gooto ndaaraani mo. Ko o ɓoornotoo tan ko feggere dewgal e junngo makko nano, ko nde o jogori jogaade reedu. Nude cerulean ina jokkondiri no feewi e golle pentooɓe Pre-Raphaelite kono kadi e mbaydiiji goɗɗi njimri, heɓde sensation keewɗo innde e sensualité. Baɗte, ɗo kalaaji softuɗi ɓuri heewde, ina hollita won e cuuɗi mbaydi wuro fedde Anglo-Saxon. Damal suudu dewal benediktin en, mahngo mum ko Godiva e jom suudu mum njoɓata kaalis, ina yiyee. E nder ŋorol toowngol ñaamo, yiyngo wuro ngoo ina udditoo, tawa kadi ko ŋorol ɗiɗmol ngol ina hollira nooneeji softuɗi, ɗo Collier penti yiyngo, luggiɗde e jikku weeyo. O huutoriima sifaa njiylawu weeyo, no mbaydiiji mahaaɗe e nder woɗɗude ɗii ɓuuɓtortoo nii. Natal ngal hollirtaa Peeping Tom, taƴoowo mo, e wiyde lefol ngol, ƴeewtindorii Godiva, fiyi ɗum wumre.<ref>{{cite web|url=https://www.kaceart.com/blog/lady-godiva-by-john-collier/|title=Lady Godiva by John Collier|date=31 December 2020|language=}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://covcampus.com/2019/03/19/herbert-art-gallery/|title=This is the Herbert Art Gallery that you've ignored|last=Boyraz|first=Alp|date=19 March 2019|website=Cov Campus|access-date=17 May 2019|archive-date=17 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517162800/https://covcampus.com/2019/03/19/herbert-art-gallery/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|title=John Collier: Miss Paul seated wearing a red robe, 1901|url=https://www.artnet.com/artists/john-collier/miss-paul-seated-wearing-a-red-robe-suI_KVhCHlmcok_O00R2bw2|access-date=2024-12-01|website=www.artnet.com}}</ref><ref>Jennifer Frost and Warwick Frost, ''Medieval Imaginaries in Tourism, Heritage and the Media'', Routledge, 12 August 2021</ref> == Tuugnorgal == <references /> k9a66pzly1qvst1bkvfq1bqf5trno0f Margaret Brent 0 39863 163862 2026-04-14T18:34:21Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328385494|Margaret Brent]]" 163862 wikitext text/x-wiki '''Margaret Brent''' ( c. 1601 &#x2013; c. 1671), ko Engeleejo koɗnooɗo e nder Koloni Maryland, koɗnooɗo e laamorgo mum keso, St. Mary’s City, Maryland . Ko kanko woni debbo gadano e nder koloniiji Angalteer to Amerik worgo , ƴaañoowo ñaawirde toownde . Brent ko koɗdiiɗo sosɗo maantinɗo e nder daartol gadanol koloniiji Maryland e Virginia . Leonard Calvert, guwerneer koloñaal Maryland, toɗɗii mo gardiiɗo jaagorɗe leydi makko e hitaande 1647, e sahaa jiiɓru politik e riis wonande koɗki garooji. O walli ngam tabitinde wonde soldateeɓe ina njoɓee, ina ndokkee nguura ngam jokkude hoolaare mum en e koloñaal, ɗum noon ina gasa tawa o hisnii koloñaal e muñal bonngal, <ref name="maryland5" /> hay so tawii golle makko ƴettaa ko no feewi e juuɗe joom koloñaal mo alaa to Angalteer, hono Cecil Calvert, mawɗo ɗiɗaɓo Baltimore e so paly her, <ref name="maryland5" /> tiiɗnaare e dogde e yaltude koloñaal. <ref name="maryland5" /> E Anne Hutchinson, Brent ina jeyaa e rewɓe ɓurɓe maantinde e daartol Amerik e fuɗɗoode koloñaal . Won e yontaaji hannde ɗii, ko o [[Feminism|feministe]], e nder ƴellitgol hakkeeji rewɓe e les sariyaaji, o tiiɗnaaki e haɓaade hakkeeji makko to bannge sariya, hono debbo jom jawdi mo resndaaka, tawi noon ina teskaa e semmbe mum keeriiɗo, ina yahdi e sariyaaji Engele. Kono e nder winndere koloñaal en, nde worɓe ɓuri heewde, darnde makko e hakkeeji makko e jeytaare makko ina heewi e golle <ref name="maryland5" />, tee ina gasa tawa ko huunde nde heewaani waɗde e nder Angalteer e oon sahaa. <ref name="maryland5" /> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Margaret Brent jibinaa ko to Gloucestershire, to Angalteer , e banndiraaɓe mum fof ko mawɓe nde ɓe ngummii Angalteer. <ref name="maryland5" /> O jeyaa ko e ɓiɓɓe rewɓe njeegomo (e nder sukaaɓe sappo e tato) <ref name="maryland5" /> joom suudu Admington e Lark Stoke, Richard Brent, e debbo mum Elizabeth Reed (ɓiy Edward Reed, joom Tusburie e Witten). Hay so tawii Richard Brent wonnoo ko sheriif nokku oo, tee galle oo ko famɗi fof ina jeyaa e Egliis Angalteer, diine maɓɓe e nuunɗal maɓɓe politik wonti tuumaaɗo nde ɓiɗɗo debbo gooto (Catherine) habri gartugol mum e Egliis katolik, o eggini Belsik. E innde diine Christina, o wonti abbess e nder suudu dewal Engele wiyeteendu Our Lady of Consolation to Cambrai ), o hawri e miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo woɗɓe e nder hareeji diineeji ɗi o joofni e wolde hakkunde leyɗeele Engele . == Eggugol to Maryland == Margaret, miñi mum debbo biyeteeɗo Mary, e miñiraaɓe mum Giles Brent e Fulke Brent, njippii e laana ndiwoowa ummoraade Angalteer, njottii St. To leydi Angalteer, jawdi baaba ina yahra e ɓiɗɗo mawɗo, heddiiɓe e sukaaɓe ɓee ina poti waɗde laabi mum en. Margaret Brent ina yahra e duuɓi 37, o resndaaka. E nder koloñaal, Brent en keɓii dokke leydi mawɗe e birooji politik jowitiiɗi heen sabu iwdi mum en teddundi e/walla jokkondiral mum en politik. Fulke Brent hooti Angalteer, kono tato woɗɓe ɓee ngoni ko e Maryland. Ñalnde 4 oktoobar 1639, Margaret Brent wonti debbo gadano jom leydi e nder leydi Maryland. O heɓi dokkal leydi gadanal winnditaangal to St. Mary's, ko ina tolnoo e 70.5-acre (285,000 m patent, mo kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Mary ɓe cosi "Sisters' Freehold", e 50 acres (200,000 saraaji mum tiitoonde mum ko St. Miñiraaɓe rewɓe Brent ina njoginoo ɓataakeeji jeyi leydi ummoraade e guwerneer jeyi leydi Maryland, rokki ɓe geɗe leydi potɗe e mawneeki artuɓe e Maryland e hitaande 1634. Hakkeeji maɓɓe gadani ɗii ɓeydaama haa 800 acres (3.2 km e kala miñi mum debbo. Ɓaawo man, Giles Brent hoosi nokkuure nde 1,000 ektaar (4). km 2 ) leydi to duunde Kent, to Maryland, feewde e Margaret ngam yoɓde ñamaande nde o fotnoo yoɓde miñiiko debbo, hay so tawii noon ina gasa tawa ko kanko jokki e ƴellitde ɗum. Margaret Brent heɓi kadi njeenaari walla hakkeeji hoore wonande gollotooɓe worɓe njoyo e rewɓe nayo ɓe o addi ɓee, e ɓeydaare hakkeeji hoore wonande gollotooɓe indentured ɓe o naatni caggal ɗuum (won e indentures mum en o soodi koloñaal en woɗɓe). Joom koloñaal yaltini hakkeeji hoore ngam hirjinde gentry e kapiteenuuji geec ngam nawde gollotooɓe ngam golloraade e nder koloñaal mawngal. Kono tan, binndanɗe jowitiiɗe e njulaagu makko walla huutoraade hakkeeji makko ina ŋakki, so tawii ko sabu majjude walla waasde woodde, so en ƴeewii ŋakkeende deeƴre koloñaal. Brent wonti sehil guwerneer oo, hono Leonard Calvert . E hitaande 1641, ɓe ngonti gardiiɗo denndaaɗo Mary Kittamaquund, ɓiy debbo Piscataway Tayac (mawɗo) [[Kittimaquund]], mo ɓiyum gorko mo rafi maayɗo selli e les njiimaandi jesuit Rev. Andrew White . Koloñaal en fodaniino jannginde suka debbo oo ɗemngal e pinal Engele. E hitaande 1644, Giles Brent, jahroowo e duuɓi 38, resi Mary Kittamaquund, jahroowo e duuɓi 10. Nde baaba makko maayi, o hollitii hakkeeji makko e leyɗeele leƴƴi, ko luutndii aada leñol ngol e ko guwerneer Calvert wiyi e hoore mum. <ref name="multiple" /> == Tuugnorgal == big0rhc1vfhctv5olr8usvtoe0snqw0 163863 163862 2026-04-14T18:34:45Z Sardeeq 14292 163863 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Margaret Brent''' ( c. 1601 &#x2013; c. 1671), ko Engeleejo koɗnooɗo e nder Koloni Maryland, koɗnooɗo e laamorgo mum keso, St. Mary’s City, Maryland . Ko kanko woni debbo gadano e nder koloniiji Angalteer to Amerik worgo , ƴaañoowo ñaawirde toownde . Brent ko koɗdiiɗo sosɗo maantinɗo e nder daartol gadanol koloniiji Maryland e Virginia . Leonard Calvert, guwerneer koloñaal Maryland, toɗɗii mo gardiiɗo jaagorɗe leydi makko e hitaande 1647, e sahaa jiiɓru politik e riis wonande koɗki garooji. O walli ngam tabitinde wonde soldateeɓe ina njoɓee, ina ndokkee nguura ngam jokkude hoolaare mum en e koloñaal, ɗum noon ina gasa tawa o hisnii koloñaal e muñal bonngal, <ref name="maryland5" /> hay so tawii golle makko ƴettaa ko no feewi e juuɗe joom koloñaal mo alaa to Angalteer, hono Cecil Calvert, mawɗo ɗiɗaɓo Baltimore e so paly her, <ref name="maryland5" /> tiiɗnaare e dogde e yaltude koloñaal. <ref name="maryland5" /> E Anne Hutchinson, Brent ina jeyaa e rewɓe ɓurɓe maantinde e daartol Amerik e fuɗɗoode koloñaal . Won e yontaaji hannde ɗii, ko o [[Feminism|feministe]], e nder ƴellitgol hakkeeji rewɓe e les sariyaaji, o tiiɗnaaki e haɓaade hakkeeji makko to bannge sariya, hono debbo jom jawdi mo resndaaka, tawi noon ina teskaa e semmbe mum keeriiɗo, ina yahdi e sariyaaji Engele. Kono e nder winndere koloñaal en, nde worɓe ɓuri heewde, darnde makko e hakkeeji makko e jeytaare makko ina heewi e golle <ref name="maryland5" />, tee ina gasa tawa ko huunde nde heewaani waɗde e nder Angalteer e oon sahaa. <ref name="maryland5" /> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Margaret Brent jibinaa ko to Gloucestershire, to Angalteer , e banndiraaɓe mum fof ko mawɓe nde ɓe ngummii Angalteer. <ref name="maryland5" /> O jeyaa ko e ɓiɓɓe rewɓe njeegomo (e nder sukaaɓe sappo e tato) <ref name="maryland5" /> joom suudu Admington e Lark Stoke, Richard Brent, e debbo mum Elizabeth Reed (ɓiy Edward Reed, joom Tusburie e Witten). Hay so tawii Richard Brent wonnoo ko sheriif nokku oo, tee galle oo ko famɗi fof ina jeyaa e Egliis Angalteer, diine maɓɓe e nuunɗal maɓɓe politik wonti tuumaaɗo nde ɓiɗɗo debbo gooto (Catherine) habri gartugol mum e Egliis katolik, o eggini Belsik. E innde diine Christina, o wonti abbess e nder suudu dewal Engele wiyeteendu Our Lady of Consolation to Cambrai ), o hawri e miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo woɗɓe e nder hareeji diineeji ɗi o joofni e wolde hakkunde leyɗeele Engele . == Eggugol to Maryland == Margaret, miñi mum debbo biyeteeɗo Mary, e miñiraaɓe mum Giles Brent e Fulke Brent, njippii e laana ndiwoowa ummoraade Angalteer, njottii St. To leydi Angalteer, jawdi baaba ina yahra e ɓiɗɗo mawɗo, heddiiɓe e sukaaɓe ɓee ina poti waɗde laabi mum en. Margaret Brent ina yahra e duuɓi 37, o resndaaka. E nder koloñaal, Brent en keɓii dokke leydi mawɗe e birooji politik jowitiiɗi heen sabu iwdi mum en teddundi e/walla jokkondiral mum en politik. Fulke Brent hooti Angalteer, kono tato woɗɓe ɓee ngoni ko e Maryland. Ñalnde 4 oktoobar 1639, Margaret Brent wonti debbo gadano jom leydi e nder leydi Maryland. O heɓi dokkal leydi gadanal winnditaangal to St. Mary's, ko ina tolnoo e 70.5-acre (285,000 m patent, mo kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Mary ɓe cosi "Sisters' Freehold", e 50 acres (200,000 saraaji mum tiitoonde mum ko St. Miñiraaɓe rewɓe Brent ina njoginoo ɓataakeeji jeyi leydi ummoraade e guwerneer jeyi leydi Maryland, rokki ɓe geɗe leydi potɗe e mawneeki artuɓe e Maryland e hitaande 1634. Hakkeeji maɓɓe gadani ɗii ɓeydaama haa 800 acres (3.2 km e kala miñi mum debbo. Ɓaawo man, Giles Brent hoosi nokkuure nde 1,000 ektaar (4). km 2 ) leydi to duunde Kent, to Maryland, feewde e Margaret ngam yoɓde ñamaande nde o fotnoo yoɓde miñiiko debbo, hay so tawii noon ina gasa tawa ko kanko jokki e ƴellitde ɗum. Margaret Brent heɓi kadi njeenaari walla hakkeeji hoore wonande gollotooɓe worɓe njoyo e rewɓe nayo ɓe o addi ɓee, e ɓeydaare hakkeeji hoore wonande gollotooɓe indentured ɓe o naatni caggal ɗuum (won e indentures mum en o soodi koloñaal en woɗɓe). Joom koloñaal yaltini hakkeeji hoore ngam hirjinde gentry e kapiteenuuji geec ngam nawde gollotooɓe ngam golloraade e nder koloñaal mawngal. Kono tan, binndanɗe jowitiiɗe e njulaagu makko walla huutoraade hakkeeji makko ina ŋakki, so tawii ko sabu majjude walla waasde woodde, so en ƴeewii ŋakkeende deeƴre koloñaal. Brent wonti sehil guwerneer oo, hono Leonard Calvert . E hitaande 1641, ɓe ngonti gardiiɗo denndaaɗo Mary Kittamaquund, ɓiy debbo Piscataway Tayac (mawɗo) [[Kittimaquund]], mo ɓiyum gorko mo rafi maayɗo selli e les njiimaandi jesuit Rev. Andrew White . Koloñaal en fodaniino jannginde suka debbo oo ɗemngal e pinal Engele. E hitaande 1644, Giles Brent, jahroowo e duuɓi 38, resi Mary Kittamaquund, jahroowo e duuɓi 10. Nde baaba makko maayi, o hollitii hakkeeji makko e leyɗeele leƴƴi, ko luutndii aada leñol ngol e ko guwerneer Calvert wiyi e hoore mum. <ref name="multiple" /> == Tuugnorgal == a2a12ufmjtj207fess2bfinoageop1i Ifẹ 0 39864 163864 2026-04-14T18:55:53Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347063612|Ifẹ]]" 163864 wikitext text/x-wiki '''Ifẹ̀''' ( Yoruba Listen c, ina wiyee kadi '''Ilé-Ifẹ̀''' ) ko wuro [[Yimɓe Yarbanko'en|Yoruba]] ɓooyngo to fuɗnaange-rewo [[Naajeeriya]] sosaango duuɓi 1000 ko adii jibineede Iisaa . E hitaande 900 caggal Iisaa, wuro ngoo wonti nokku keewɗo faayiida e nder Afrik hirnaange, peewnoowo naalankaagal keeringal. Wuro ngo woni ko e [[Diiwal Osun|diiwaan Osun]] hannde oo . Ifẹ̀ ina woni fotde 218 kiloomeeteer to fuɗnaange-rewo [[Lagos]] ina waɗi ko ina tolnoo e 500 000 neɗɗo, ko ɗum ɓuri heewde e diiwaan Osun e fawaade e binnditagol yimɓe e hitaande 2006. [[File:Short_oral_history_of_Ile_Ife_in_Ile-Ife_language_by_a_native_speaker.webm|thumb|250x250px| Ko juuti e naatgol Ile Ife e ɗemngal Ufẹ̀ e haaloowo ɗemngal mum]] E fawaade e aadaaji diine Yoruba, Ilé-Ifẹ̀ sosaa ko e yamiroore Alla toowɗo Olódùmarè mo Ọbatala . Ndeen nde yani ko e juuɗe miñiiko [[Oduduwa]], ɗum jibini gaño hakkunde maɓɓe. [[Oduduwa]] tagi laamu ton, ɓiɓɓe worɓe e rewɓe laamu nguu laati laamiiɓe laamuuji feere feere nder leydi Yoruba . Ọọ̀ni gadano Ifẹ̀ ko iwdi Oduduwa, woni Orisha 401 . Laamiiɗo jooni gila hitaande 2015 ko Oba Adeyeye Enitan Ogunwusi Ojaja II, Ọọ̀ni mo Ifẹ̀ mo kadi ko limto Najeriya. Innde mum ko wuro 401 laamɓe, Ifẹ̀ ko wuro dewondirɓe/votaries heewɓe e laamɓe ɓee kadi ko ɗoon ɓe mawnintee ko heewi e juuldeeji . Ilé-Ifẹ̀ ina anndaa e winndere ndee kala sabu nate mum ɓooyɗe e nate njamndi, kaaƴe e terracotta, ɗe mbaɗi ko hakkunde 1200 e 1400 caggal Iisaa. === Iwdi dowlaaji diiwanuuji ɗii : Caaktugol e wuro ceniingo === [[Oduduwa]] ina joginoo ɓiɓɓe worɓe e rewɓe, e taaniraaɓe, ɓe njahdi e laamlaamuuji e laamlaamuuji maɓɓe, woni; Ila Orangun, Owu, Ketu, Sabe, Egba, Popo IJESHA [OWA AJIBOGUN] e Oyo . Oranmiyan, ɓiɗɗo Oduduwa cakkitiiɗo, o jeyaa ko e jaagorɗe mawɗe baaba makko, kadi ko o gardiiɗo laamu Edo jibinaaɗo caggal nde Oduduwa jaɓi ɗaɓɓaande leñol Edo ngam laamu makko. Nde Oranmiyan felliti hootde Ile Ife, caggal nde o waɗi dumunna golle to Benin, o acci cukalel ina wiyee Eweka ngel o joginoo e nder dumunna oo e laamɗo debbo jeyaaɗo e leydi Benin, biyeteeɗo Erinmwinde, ɓiy laamɗo (Ogie) Egor, koɗki keedki Benin jibinaaɗo. Suka gorko oo yahi haa wonti laamɗo gadano jaɓaaɗo e Oba laamu Edo ɗiɗaɓuru laamiiɗo ko wiyetee hannde Benin gila oon ñalawma haa hannde. Oranmiyan caggal ɗuum eggii feewde worgo-fuɗnaange e nder laddeeji savanna ngam sosde Oyo . Oyo caggal ɗuum wonti laamu ngu yaaji e tooweeki mum gila e daande [[Maayo Jaaliba|maayo Niiseer]] hirnaange walla ñaamo haa e daande maayo Volta fuɗnaange walla nano . Maa nde annde e dowlaaji ɓurɗi doole e nder Afrik e nder yontaaji hakkundeeji, hade mayre ɓuuɓde e cakkital teeminannde 19ɓiire. == Setting aadaaji ==   === Laamiiɗo ( ''Ooni'' mo Ile-Ife) === Oòni (walla laamɗo) Ife ko tiitoonde laamɗo Oduduwa, e yoga e galleeji laamɓe UFE goɗɗi doole ina limtee e hooreejo ruuhu e politik dow leñol ngol hannde ina wiyee yoruba. OONI ko stool e tiitoonde nde kala Laamɗo e nder IFE ƴetti caggal laamu ODUDUWA. Ko kanko woni hooreejo geɗe politik e konu ruuhuyaŋkooje e nder leyɗeele ɗee kala hade laamlaamuuji goɗɗi yaltude e ife ngam sosde leyɗeele mum en. Ko kanko tan woni ruuhu 401 ( ''Orisha'' ), ko kanko tan haaldata. E goonga, laamu laamɗo Ife ina jokki e sosde wuro ngo ko ɓuri duuɓi ujunnaaje sappo ko adii jibineede Iisaa-al-Masiihu. Laamɓe woɗɓe walla laamɓe “laamuuji yoruba” hannde ɗii fof, ina mbiyaa “igbakeji orisha”. Ɗiɗaɓo e yamiroore ORISHA- OONI. Laamɗo hannde oo ko Oba Enitan Adeyeye Ogunwusi (Ojaja II). Ooni ƴetti jappeere laamu mum e hitaande 2015. Caggal nde fedde Yoruba Orisha Congress sosaa e hitaande 1986, Ooni heɓi darnde winndereyankoore nde jogiiɓe tiitoonde makko keɓaani gila nde Biritaan en njiimi wuro ngoo. Nder lesdi o ɗon mari daraja nder kampaniire laamiiɗo Obas, o ɗonno laara ''hooreejo liman'en e ardiiɗo wuro ceniingo'' Yoruba'en fuu. E jamaanu ɓooyɗo, galle laamorɗo Ooni Ife ko galle mahaaɗo e birik enamel goonga, fawaade e kaɓirɗe porselin naalankaagal e kala sifaa paabi. E oo sahaa, ko njuɓɓudi mahdi ɓurndi hesɗude. Ooni jooni oo, Oba Adeyeye Enitan Ogunwusi Ojaja II, Ooni mo Ife, (jibinaa ko ñalnde 17 oktoobar 1974) ko konte Najeriya, Ooni 51 mo Ife. O lomtii maayɗo Oba Okunade Sijuwade(Olubuse II) mo wonnoo ooni 50ɓo Ife, mo maayi ñalnde 28 sulyee 2015. === Kultuɗi Laamɓe === Ife ina anndaa no feewi e wuro 401 laamɗo (anndiraaɗo kadi irumole walla orishas). Ina wiyee wonde ñalnde kala e nder hitaande, rewooɓe aadaaji ina mbaɗa juulde gooto e ɗeen laamɓe. Heewi wonde ko juuldeeji ɗii ina njahra e ko ɓuri ñalawma gooto, ina mbaɗa golle almudɓe e nder galle laamorɗo oo, kam e dingiral teyaaɗe e nder heddiiɓe e laamu nguu. To bannge daartol, laamɗo oo feeñata tan ko e jamaanu e nder juulde Olojo hitaande kala (mawningol fajiri keso) ; juulde woɗnde teeŋtunde ɗoo ina jeyaa heen juulde Itapa wonande Obatala e Obameri, juulde Edi wonande Moremi Ajasoro e Ugbo en e masɗe mum en Igare (Oluyare) . [1] Laamɓe e laamɓe ina keewi naatde e koye mawɗe sabu naalankooɓe ɓee ina cikkatnoo wonde ''Ase'' ina jogii hoore, ''Ase'' ko doole e semmbe ndernderiijo neɗɗo. Limlebbi daartol Ife e birooji jokkondirɗi e mum en fof ina njiytee. Ina jeyaa e ɓurɗe winndeede e nder ɗuum, laamɗo gadano biyeteeɗo [[Obalufon Ogbogbodirin|Obalufon]] II mo nganndu-ɗaa ko kañum sinci mbaydi njamndi mboɗeeri, teddinaaɗo e mbaadi masiŋ njamndi mboɗeeri (mask) nguurndam. == Teskorɗe == [[Category:All articles with unsourced statements]] da2fnqnz6k87cd0ylx77hbbemaiq24b 163865 163864 2026-04-14T18:57:30Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347063612|Ifẹ]]" 163865 wikitext text/x-wiki '''Ifẹ̀''' ( Yoruba Listen c, ina wiyee kadi '''Ilé-Ifẹ̀''' ) ko wuro [[Yimɓe Yarbanko'en|Yoruba]] ɓooyngo to fuɗnaange-rewo [[Naajeeriya]] sosaango duuɓi 1000 ko adii jibineede Iisaa . E hitaande 900 caggal Iisaa, wuro ngoo wonti nokku keewɗo faayiida e nder Afrik hirnaange, peewnoowo naalankaagal keeringal. Wuro ngo woni ko e [[Diiwal Osun|diiwaan Osun]] hannde oo . Ifẹ̀ ina woni fotde 218 kiloomeeteer to fuɗnaange-rewo [[Lagos]] ina waɗi ko ina tolnoo e 500 000 neɗɗo, ko ɗum ɓuri heewde e diiwaan Osun e fawaade e binnditagol yimɓe e hitaande 2006. [[File:Short_oral_history_of_Ile_Ife_in_Ile-Ife_language_by_a_native_speaker.webm|thumb|250x250px| Ko juuti e naatgol Ile Ife e ɗemngal Ufẹ̀ e haaloowo ɗemngal mum]] E fawaade e aadaaji diine Yoruba, Ilé-Ifẹ̀ sosaa ko e yamiroore Alla toowɗo Olódùmarè mo Ọbatala . Ndeen nde yani ko e juuɗe miñiiko [[Oduduwa]], ɗum jibini gaño hakkunde maɓɓe. [[Oduduwa]] tagi laamu ton, ɓiɓɓe worɓe e rewɓe laamu nguu laati laamiiɓe laamuuji feere feere nder leydi Yoruba . Ọọ̀ni gadano Ifẹ̀ ko iwdi Oduduwa, woni Orisha 401 . Laamiiɗo jooni gila hitaande 2015 ko Oba Adeyeye Enitan Ogunwusi Ojaja II, Ọọ̀ni mo Ifẹ̀ mo kadi ko limto Najeriya. Innde mum ko wuro 401 laamɓe, Ifẹ̀ ko wuro dewondirɓe/votaries heewɓe e laamɓe ɓee kadi ko ɗoon ɓe mawnintee ko heewi e juuldeeji . Ilé-Ifẹ̀ ina anndaa e winndere ndee kala sabu nate mum ɓooyɗe e nate njamndi, kaaƴe e terracotta, ɗe mbaɗi ko hakkunde 1200 e 1400 caggal Iisaa. <ref>"FEDERAL REPUBLIC OF NIGERIA : 2006 Population Census" (PDF). Archived from the original (PDF) on 5 March 2012. Retrieved 25 July 2016.</ref> === Iwdi dowlaaji diiwanuuji ɗii : Caaktugol e wuro ceniingo === [[Oduduwa]] ina joginoo ɓiɓɓe worɓe e rewɓe, e taaniraaɓe, ɓe njahdi e laamlaamuuji e laamlaamuuji maɓɓe, woni; Ila Orangun, Owu, Ketu, Sabe, Egba, Popo IJESHA [OWA AJIBOGUN] e Oyo . Oranmiyan, ɓiɗɗo Oduduwa cakkitiiɗo, o jeyaa ko e jaagorɗe mawɗe baaba makko, kadi ko o gardiiɗo laamu Edo jibinaaɗo caggal nde Oduduwa jaɓi ɗaɓɓaande leñol Edo ngam laamu makko. Nde Oranmiyan felliti hootde Ile Ife, caggal nde o waɗi dumunna golle to Benin, o acci cukalel ina wiyee Eweka ngel o joginoo e nder dumunna oo e laamɗo debbo jeyaaɗo e leydi Benin, biyeteeɗo Erinmwinde, ɓiy laamɗo (Ogie) Egor, koɗki keedki Benin jibinaaɗo. Suka gorko oo yahi haa wonti laamɗo gadano jaɓaaɗo e Oba laamu Edo ɗiɗaɓuru laamiiɗo ko wiyetee hannde Benin gila oon ñalawma haa hannde. Oranmiyan caggal ɗuum eggii feewde worgo-fuɗnaange e nder laddeeji savanna ngam sosde Oyo . Oyo caggal ɗuum wonti laamu ngu yaaji e tooweeki mum gila e daande [[Maayo Jaaliba|maayo Niiseer]] hirnaange walla ñaamo haa e daande maayo Volta fuɗnaange walla nano . Maa nde annde e dowlaaji ɓurɗi doole e nder Afrik e nder yontaaji hakkundeeji, hade mayre ɓuuɓde e cakkital teeminannde 19ɓiire. == Setting aadaaji ==   === Laamiiɗo ( ''Ooni'' mo Ile-Ife) === Oòni (walla laamɗo) Ife ko tiitoonde laamɗo Oduduwa, e yoga e galleeji laamɓe UFE goɗɗi doole ina limtee e hooreejo ruuhu e politik dow leñol ngol hannde ina wiyee yoruba. OONI ko stool e tiitoonde nde kala Laamɗo e nder IFE ƴetti caggal laamu ODUDUWA. Ko kanko woni hooreejo geɗe politik e konu ruuhuyaŋkooje e nder leyɗeele ɗee kala hade laamlaamuuji goɗɗi yaltude e ife ngam sosde leyɗeele mum en. Ko kanko tan woni ruuhu 401 ( ''Orisha'' ), ko kanko tan haaldata. E goonga, laamu laamɗo Ife ina jokki e sosde wuro ngo ko ɓuri duuɓi ujunnaaje sappo ko adii jibineede Iisaa-al-Masiihu. Laamɓe woɗɓe walla laamɓe “laamuuji yoruba” hannde ɗii fof, ina mbiyaa “igbakeji orisha”. Ɗiɗaɓo e yamiroore ORISHA- OONI. Laamɗo hannde oo ko Oba Enitan Adeyeye Ogunwusi (Ojaja II). Ooni ƴetti jappeere laamu mum e hitaande 2015. Caggal nde fedde Yoruba Orisha Congress sosaa e hitaande 1986, Ooni heɓi darnde winndereyankoore nde jogiiɓe tiitoonde makko keɓaani gila nde Biritaan en njiimi wuro ngoo. Nder lesdi o ɗon mari daraja nder kampaniire laamiiɗo Obas, o ɗonno laara ''hooreejo liman'en e ardiiɗo wuro ceniingo'' Yoruba'en fuu. E jamaanu ɓooyɗo, galle laamorɗo Ooni Ife ko galle mahaaɗo e birik enamel goonga, fawaade e kaɓirɗe porselin naalankaagal e kala sifaa paabi. E oo sahaa, ko njuɓɓudi mahdi ɓurndi hesɗude. Ooni jooni oo, Oba Adeyeye Enitan Ogunwusi Ojaja II, Ooni mo Ife, (jibinaa ko ñalnde 17 oktoobar 1974) ko konte Najeriya, Ooni 51 mo Ife. O lomtii maayɗo Oba Okunade Sijuwade(Olubuse II) mo wonnoo ooni 50ɓo Ife, mo maayi ñalnde 28 sulyee 2015. === Kultuɗi Laamɓe === Ife ina anndaa no feewi e wuro 401 laamɗo (anndiraaɗo kadi irumole walla orishas). Ina wiyee wonde ñalnde kala e nder hitaande, rewooɓe aadaaji ina mbaɗa juulde gooto e ɗeen laamɓe. Heewi wonde ko juuldeeji ɗii ina njahra e ko ɓuri ñalawma gooto, ina mbaɗa golle almudɓe e nder galle laamorɗo oo, kam e dingiral teyaaɗe e nder heddiiɓe e laamu nguu. To bannge daartol, laamɗo oo feeñata tan ko e jamaanu e nder juulde Olojo hitaande kala (mawningol fajiri keso) ; juulde woɗnde teeŋtunde ɗoo ina jeyaa heen juulde Itapa wonande Obatala e Obameri, juulde Edi wonande Moremi Ajasoro e Ugbo en e masɗe mum en Igare (Oluyare) . [1] Laamɓe e laamɓe ina keewi naatde e koye mawɗe sabu naalankooɓe ɓee ina cikkatnoo wonde ''Ase'' ina jogii hoore, ''Ase'' ko doole e semmbe ndernderiijo neɗɗo. Limlebbi daartol Ife e birooji jokkondirɗi e mum en fof ina njiytee. Ina jeyaa e ɓurɗe winndeede e nder ɗuum, laamɗo gadano biyeteeɗo [[Obalufon Ogbogbodirin|Obalufon]] II mo nganndu-ɗaa ko kañum sinci mbaydi njamndi mboɗeeri, teddinaaɗo e mbaadi masiŋ njamndi mboɗeeri (mask) nguurndam. == Teskorɗe == [[Category:All articles with unsourced statements]] q2nyepr9yqydczs48ecdiqdyybg5i34 163866 163865 2026-04-14T18:58:03Z Sardeeq 14292 163866 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ifẹ̀''' ( Yoruba Listen c, ina wiyee kadi '''Ilé-Ifẹ̀''' ) ko wuro [[Yimɓe Yarbanko'en|Yoruba]] ɓooyngo to fuɗnaange-rewo [[Naajeeriya]] sosaango duuɓi 1000 ko adii jibineede Iisaa . E hitaande 900 caggal Iisaa, wuro ngoo wonti nokku keewɗo faayiida e nder Afrik hirnaange, peewnoowo naalankaagal keeringal. Wuro ngo woni ko e [[Diiwal Osun|diiwaan Osun]] hannde oo . Ifẹ̀ ina woni fotde 218 kiloomeeteer to fuɗnaange-rewo [[Lagos]] ina waɗi ko ina tolnoo e 500 000 neɗɗo, ko ɗum ɓuri heewde e diiwaan Osun e fawaade e binnditagol yimɓe e hitaande 2006. [[File:Short_oral_history_of_Ile_Ife_in_Ile-Ife_language_by_a_native_speaker.webm|thumb|250x250px| Ko juuti e naatgol Ile Ife e ɗemngal Ufẹ̀ e haaloowo ɗemngal mum]] E fawaade e aadaaji diine Yoruba, Ilé-Ifẹ̀ sosaa ko e yamiroore Alla toowɗo Olódùmarè mo Ọbatala . Ndeen nde yani ko e juuɗe miñiiko [[Oduduwa]], ɗum jibini gaño hakkunde maɓɓe. [[Oduduwa]] tagi laamu ton, ɓiɓɓe worɓe e rewɓe laamu nguu laati laamiiɓe laamuuji feere feere nder leydi Yoruba . Ọọ̀ni gadano Ifẹ̀ ko iwdi Oduduwa, woni Orisha 401 . Laamiiɗo jooni gila hitaande 2015 ko Oba Adeyeye Enitan Ogunwusi Ojaja II, Ọọ̀ni mo Ifẹ̀ mo kadi ko limto Najeriya. Innde mum ko wuro 401 laamɓe, Ifẹ̀ ko wuro dewondirɓe/votaries heewɓe e laamɓe ɓee kadi ko ɗoon ɓe mawnintee ko heewi e juuldeeji . Ilé-Ifẹ̀ ina anndaa e winndere ndee kala sabu nate mum ɓooyɗe e nate njamndi, kaaƴe e terracotta, ɗe mbaɗi ko hakkunde 1200 e 1400 caggal Iisaa. <ref>"FEDERAL REPUBLIC OF NIGERIA : 2006 Population Census" (PDF). Archived from the original (PDF) on 5 March 2012. Retrieved 25 July 2016.</ref> === Iwdi dowlaaji diiwanuuji ɗii : Caaktugol e wuro ceniingo === [[Oduduwa]] ina joginoo ɓiɓɓe worɓe e rewɓe, e taaniraaɓe, ɓe njahdi e laamlaamuuji e laamlaamuuji maɓɓe, woni; Ila Orangun, Owu, Ketu, Sabe, Egba, Popo IJESHA [OWA AJIBOGUN] e Oyo . Oranmiyan, ɓiɗɗo Oduduwa cakkitiiɗo, o jeyaa ko e jaagorɗe mawɗe baaba makko, kadi ko o gardiiɗo laamu Edo jibinaaɗo caggal nde Oduduwa jaɓi ɗaɓɓaande leñol Edo ngam laamu makko. Nde Oranmiyan felliti hootde Ile Ife, caggal nde o waɗi dumunna golle to Benin, o acci cukalel ina wiyee Eweka ngel o joginoo e nder dumunna oo e laamɗo debbo jeyaaɗo e leydi Benin, biyeteeɗo Erinmwinde, ɓiy laamɗo (Ogie) Egor, koɗki keedki Benin jibinaaɗo. Suka gorko oo yahi haa wonti laamɗo gadano jaɓaaɗo e Oba laamu Edo ɗiɗaɓuru laamiiɗo ko wiyetee hannde Benin gila oon ñalawma haa hannde. Oranmiyan caggal ɗuum eggii feewde worgo-fuɗnaange e nder laddeeji savanna ngam sosde Oyo . Oyo caggal ɗuum wonti laamu ngu yaaji e tooweeki mum gila e daande [[Maayo Jaaliba|maayo Niiseer]] hirnaange walla ñaamo haa e daande maayo Volta fuɗnaange walla nano . Maa nde annde e dowlaaji ɓurɗi doole e nder Afrik e nder yontaaji hakkundeeji, hade mayre ɓuuɓde e cakkital teeminannde 19ɓiire. == Setting aadaaji ==   === Laamiiɗo ( ''Ooni'' mo Ile-Ife) === Oòni (walla laamɗo) Ife ko tiitoonde laamɗo Oduduwa, e yoga e galleeji laamɓe UFE goɗɗi doole ina limtee e hooreejo ruuhu e politik dow leñol ngol hannde ina wiyee yoruba. OONI ko stool e tiitoonde nde kala Laamɗo e nder IFE ƴetti caggal laamu ODUDUWA. Ko kanko woni hooreejo geɗe politik e konu ruuhuyaŋkooje e nder leyɗeele ɗee kala hade laamlaamuuji goɗɗi yaltude e ife ngam sosde leyɗeele mum en. Ko kanko tan woni ruuhu 401 ( ''Orisha'' ), ko kanko tan haaldata. E goonga, laamu laamɗo Ife ina jokki e sosde wuro ngo ko ɓuri duuɓi ujunnaaje sappo ko adii jibineede Iisaa-al-Masiihu. Laamɓe woɗɓe walla laamɓe “laamuuji yoruba” hannde ɗii fof, ina mbiyaa “igbakeji orisha”. Ɗiɗaɓo e yamiroore ORISHA- OONI. Laamɗo hannde oo ko Oba Enitan Adeyeye Ogunwusi (Ojaja II). Ooni ƴetti jappeere laamu mum e hitaande 2015. Caggal nde fedde Yoruba Orisha Congress sosaa e hitaande 1986, Ooni heɓi darnde winndereyankoore nde jogiiɓe tiitoonde makko keɓaani gila nde Biritaan en njiimi wuro ngoo. Nder lesdi o ɗon mari daraja nder kampaniire laamiiɗo Obas, o ɗonno laara ''hooreejo liman'en e ardiiɗo wuro ceniingo'' Yoruba'en fuu. E jamaanu ɓooyɗo, galle laamorɗo Ooni Ife ko galle mahaaɗo e birik enamel goonga, fawaade e kaɓirɗe porselin naalankaagal e kala sifaa paabi. E oo sahaa, ko njuɓɓudi mahdi ɓurndi hesɗude. Ooni jooni oo, Oba Adeyeye Enitan Ogunwusi Ojaja II, Ooni mo Ife, (jibinaa ko ñalnde 17 oktoobar 1974) ko konte Najeriya, Ooni 51 mo Ife. O lomtii maayɗo Oba Okunade Sijuwade(Olubuse II) mo wonnoo ooni 50ɓo Ife, mo maayi ñalnde 28 sulyee 2015. === Kultuɗi Laamɓe === Ife ina anndaa no feewi e wuro 401 laamɗo (anndiraaɗo kadi irumole walla orishas). Ina wiyee wonde ñalnde kala e nder hitaande, rewooɓe aadaaji ina mbaɗa juulde gooto e ɗeen laamɓe. Heewi wonde ko juuldeeji ɗii ina njahra e ko ɓuri ñalawma gooto, ina mbaɗa golle almudɓe e nder galle laamorɗo oo, kam e dingiral teyaaɗe e nder heddiiɓe e laamu nguu. To bannge daartol, laamɗo oo feeñata tan ko e jamaanu e nder juulde Olojo hitaande kala (mawningol fajiri keso) ; juulde woɗnde teeŋtunde ɗoo ina jeyaa heen juulde Itapa wonande Obatala e Obameri, juulde Edi wonande Moremi Ajasoro e Ugbo en e masɗe mum en Igare (Oluyare) . [1] Laamɓe e laamɓe ina keewi naatde e koye mawɗe sabu naalankooɓe ɓee ina cikkatnoo wonde ''Ase'' ina jogii hoore, ''Ase'' ko doole e semmbe ndernderiijo neɗɗo. Limlebbi daartol Ife e birooji jokkondirɗi e mum en fof ina njiytee. Ina jeyaa e ɓurɗe winndeede e nder ɗuum, laamɗo gadano biyeteeɗo [[Obalufon Ogbogbodirin|Obalufon]] II mo nganndu-ɗaa ko kañum sinci mbaydi njamndi mboɗeeri, teddinaaɗo e mbaadi masiŋ njamndi mboɗeeri (mask) nguurndam. == Teskorɗe == [[Category:All articles with unsourced statements]] ifapesrpeaoi4mivczk2x4s06g1uszm The Knight Errant (painting) 0 39865 163868 2026-04-14T19:01:46Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Koɗo biyeteeɗo « Chevalier Errant » ko nate nebam ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Everett Millais waɗi e hitaande 1870. Ina waɗi debbo jom suudu ɓuuɓɗo, haɓɓaaɗo e lekki, ina hisna ɗum e juuɗe konunke ɓoorniiɗo wutte jalboowo. O riiwii ƴaañooɓe makko, ɓe kolliraa ko maayɓe walla dogɓe e caggal. Dingiral ngal waɗi ko e won e sahaaji e nder yontaaji hakkundeeji kono ko woni heen koo laaɓtaani e anniya. Anniya mum ko mawninde ñalngu nguu, hay..." 163868 wikitext text/x-wiki Koɗo biyeteeɗo « Chevalier Errant » ko nate nebam ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Everett Millais waɗi e hitaande 1870. Ina waɗi debbo jom suudu ɓuuɓɗo, haɓɓaaɗo e lekki, ina hisna ɗum e juuɗe konunke ɓoorniiɗo wutte jalboowo. O riiwii ƴaañooɓe makko, ɓe kolliraa ko maayɓe walla dogɓe e caggal. Dingiral ngal waɗi ko e won e sahaaji e nder yontaaji hakkundeeji kono ko woni heen koo laaɓtaani e anniya. Anniya mum ko mawninde ñalngu nguu, hay so tawii noon tuugnaaki e golle binndol keertiiɗe, ƴeewte keewɗe ciforii ɗum ko "Spenserian". Hay so tawii nate ɓutte ina peewniree e nder duuɓi cakkitiiɗi ɗii, Millais anndaaka e golle mum ɓutte. So wonaa sifaa ɓooyɗo mo Frederic Leighton waɗi oo, sifaa tiiɗɗo mo debbo oo waɗi oo ina harki e nate William Etty mo Millais wonnoo jiɗɗo mum hade mum naatde e fedde banndiraaɓe hade Raphaelite. E fuɗɗoode yeeso debbo oo ina fawii e ƴeewoowo oo kono Millais ina sikki maa ɗum moƴƴin golle ɗee so tawii o hollitaama e darnde ɓurnde newaade, o pentii mo omo ndaara woɗɗude. O huutoriima kadi hoore asliire ndee ngam waɗde nate makko goɗɗe, hono « Martyr du Solway » (1871). Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1870 waɗnoongol to galle Burlington to Piccadilly. Nde hollitaama kadi e koolol hakkunde leyɗeele to South Kensington e hitaande 1871. Hannde natal ngal ina woni e deftere Tate Britain, nde tawnoo ko Henry Tate rokki ngal e hitaande 1894. Tuugnorgal ruc3fiw84xvfjnf3whe9wgm4o9kdwpo 163869 163868 2026-04-14T19:02:42Z SUZYFATIMA 13856 163869 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koɗo biyeteeɗo « Chevalier Errant »''' ko nate nebam ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Everett Millais waɗi e hitaande 1870. Ina waɗi debbo jom suudu ɓuuɓɗo, haɓɓaaɗo e lekki, ina hisna ɗum e juuɗe konunke ɓoorniiɗo wutte jalboowo. O riiwii ƴaañooɓe makko, ɓe kolliraa ko maayɓe walla dogɓe e caggal. Dingiral ngal waɗi ko e won e sahaaji e nder yontaaji hakkundeeji kono ko woni heen koo laaɓtaani e anniya. Anniya mum ko mawninde ñalngu nguu, hay so tawii noon tuugnaaki e golle binndol keertiiɗe, ƴeewte keewɗe ciforii ɗum ko "Spenserian". Hay so tawii nate ɓutte ina peewniree e nder duuɓi cakkitiiɗi ɗii, Millais anndaaka e golle mum ɓutte. So wonaa sifaa ɓooyɗo mo Frederic Leighton waɗi oo, sifaa tiiɗɗo mo debbo oo waɗi oo ina harki e nate William Etty mo Millais wonnoo jiɗɗo mum hade mum naatde e fedde banndiraaɓe hade Raphaelite. E fuɗɗoode yeeso debbo oo ina fawii e ƴeewoowo oo kono Millais ina sikki maa ɗum moƴƴin golle ɗee so tawii o hollitaama e darnde ɓurnde newaade, o pentii mo omo ndaara woɗɗude. O huutoriima kadi hoore asliire ndee ngam waɗde nate makko goɗɗe, hono « Martyr du Solway » (1871). Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1870 waɗnoongol to galle Burlington to Piccadilly. Nde hollitaama kadi e koolol hakkunde leyɗeele to South Kensington e hitaande 1871. Hannde natal ngal ina woni e deftere Tate Britain, nde tawnoo ko Henry Tate rokki ngal e hitaande 1894. == Tuugnorgal == beknzrsbeuqf7oucye05kmo8ln36voe 163870 163869 2026-04-14T19:08:35Z SUZYFATIMA 13856 163870 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koɗo biyeteeɗo « Chevalier Errant »''' ko nate nebam ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Everett Millais waɗi e hitaande 1870. Ina waɗi debbo jom suudu ɓuuɓɗo, haɓɓaaɗo e lekki, ina hisna ɗum e juuɗe konunke ɓoorniiɗo wutte jalboowo. O riiwii ƴaañooɓe makko, ɓe kolliraa ko maayɓe walla dogɓe e caggal. Dingiral ngal waɗi ko e won e sahaaji e nder yontaaji hakkundeeji kono ko woni heen koo laaɓtaani e anniya. Anniya mum ko mawninde ñalngu nguu, hay so tawii noon tuugnaaki e golle binndol keertiiɗe, ƴeewte keewɗe ciforii ɗum ko "Spenserian". Hay so tawii nate ɓutte ina peewniree e nder duuɓi cakkitiiɗi ɗii, Millais anndaaka e golle mum ɓutte. So wonaa sifaa ɓooyɗo mo Frederic Leighton waɗi oo, sifaa tiiɗɗo mo debbo oo waɗi oo ina harki e nate William Etty mo Millais wonnoo jiɗɗo mum hade mum naatde e fedde banndiraaɓe hade Raphaelite. E fuɗɗoode yeeso debbo oo ina fawii e ƴeewoowo oo kono Millais ina sikki maa ɗum moƴƴin golle ɗee so tawii o hollitaama e darnde ɓurnde newaade, o pentii mo omo ndaara woɗɗude. O huutoriima kadi hoore asliire ndee ngam waɗde nate makko goɗɗe, hono « Martyr du Solway » (1871). Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1870 waɗnoongol to galle Burlington to Piccadilly. Nde hollitaama kadi e koolol hakkunde leyɗeele to South Kensington e hitaande 1871. Hannde natal ngal ina woni e deftere Tate Britain, nde tawnoo ko Henry Tate rokki ngal e hitaande 1894.<ref>Matthews p. 15</ref><ref>Smith p. 149</ref><ref>Smith pp. 155–156</ref><ref>Smith pp. 156-157</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.tate.org.uk/art/artworks/millais-the-knight-errant-n01508|title='The Knight Errant', Sir John Everett Millais, Bt, 1870|website=Tate}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 53c8m7td9ww127y836f9u0ireg6jiya Linlithgow Palace (painting) 0 39866 163871 2026-04-14T19:12:00Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Palas Linlithgow ko nate leydi ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo J.M.W. Turner. Ina hollita heen galle laamorɗo Linlithgow to bannge worgo wuro Edinburgh. Turner wayli yi’annde leydi Ecoppi ndii e dingiral ɓooyngal wonaa e nate topografiije, e waɗde heen debbo lootiiɗo e maayo ina ɓoornii comci e ɓeydude yi’annde ndee. Turner yilliima, siftinii nokku oo e hitaande 1801. O hollitii nate ɗee e nder galle makko e nder galle laamorɗo biyeteeɗo Queen Anne Street..." 163871 wikitext text/x-wiki Palas Linlithgow ko nate leydi ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo J.M.W. Turner. Ina hollita heen galle laamorɗo Linlithgow to bannge worgo wuro Edinburgh. Turner wayli yi’annde leydi Ecoppi ndii e dingiral ɓooyngal wonaa e nate topografiije, e waɗde heen debbo lootiiɗo e maayo ina ɓoornii comci e ɓeydude yi’annde ndee. Turner yilliima, siftinii nokku oo e hitaande 1801. O hollitii nate ɗee e nder galle makko e nder galle laamorɗo biyeteeɗo Queen Anne Street to Marylebone, wonaa e Akademi Royal. Golle ɗee ngoni hannde ko e galle ñeeñal Walker to Liverpool, nde tawnoo ko e nder mooɓondiral ngal woni gila 1948. Sketch mo natal ngal tuugnii e mum ina woni e galle ñeeñal Fogg. Tuugnorgal rhbqbs2wny0l4c6pknwmhz83uxys3k0 163872 163871 2026-04-14T19:12:46Z SUZYFATIMA 13856 163872 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Palas Linlithgow''' ko nate leydi ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo J.M.W. Turner. Ina hollita heen galle laamorɗo Linlithgow to bannge worgo wuro Edinburgh. Turner wayli yi’annde leydi Ecoppi ndii e dingiral ɓooyngal wonaa e nate topografiije, e waɗde heen debbo lootiiɗo e maayo ina ɓoornii comci e ɓeydude yi’annde ndee. Turner yilliima, siftinii nokku oo e hitaande 1801. O hollitii nate ɗee e nder galle makko e nder galle laamorɗo biyeteeɗo Queen Anne Street to Marylebone, wonaa e Akademi Royal. Golle ɗee ngoni hannde ko e galle ñeeñal Walker to Liverpool, nde tawnoo ko e nder mooɓondiral ngal woni gila 1948. Sketch mo natal ngal tuugnii e mum ina woni e galle ñeeñal Fogg. == Tuugnorgal == lfz3tbb1hvgfidxzjb8vbxfvhdvqkax 163873 163872 2026-04-14T19:17:23Z SUZYFATIMA 13856 163873 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Palas Linlithgow''' ko nate leydi ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo J.M.W. Turner. Ina hollita heen galle laamorɗo Linlithgow to bannge worgo wuro Edinburgh. Turner wayli yi’annde leydi Ecoppi ndii e dingiral ɓooyngal wonaa e nate topografiije, e waɗde heen debbo lootiiɗo e maayo ina ɓoornii comci e ɓeydude yi’annde ndee. Turner yilliima, siftinii nokku oo e hitaande 1801. O hollitii nate ɗee e nder galle makko e nder galle laamorɗo biyeteeɗo Queen Anne Street to Marylebone, wonaa e Akademi Royal. Golle ɗee ngoni hannde ko e galle ñeeñal Walker to Liverpool, nde tawnoo ko e nder mooɓondiral ngal woni gila 1948. Sketch mo natal ngal tuugnii e mum ina woni e galle ñeeñal Fogg.<ref>Bury p.497</ref><ref>Hamilton p.92</ref>.<ref>https://www.liverpoolmuseums.org.uk/artifact/linlithgow-palace https://artuk.org/discover/artworks/linlithgow-palace-97553</ref><ref>https://artuk.org/discover/artworks/linlithgow-palace-97553</ref> == Tuugnorgal == <references /> 4qcqphfidqx1nxpbnk0y9vwxn7377d3 Tampuhan (painting) 0 39867 163874 2026-04-14T19:22:00Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Tampuhan, firti ko « sulking », ko nate 1895 ɗe nebam e dow canvas, ɗe pentoowo Filipiinnaajo, daraniiɗo waylo-waylo biyeteeɗo Juan Luna waɗi. Ina hollita gorko filipinaajo e debbo filipinaajo ina kaɓa e yiɗɓe. Limtol Tampuhan Luna ko nate yimɓe ɗiɗo jooɗiiɓe e nder sala walla suudu hoɗorde Bahay na Bato. Yimɓe ɗiɗo ɓee ko yiɗɓe Filipinaaɓe sulking – ina keɓa "tampo" – sabu luural. Gorko oo ina ndaara mbedda sara windo Capiz-shell, ina fawii..." 163874 wikitext text/x-wiki Tampuhan, firti ko « sulking », ko nate 1895 ɗe nebam e dow canvas, ɗe pentoowo Filipiinnaajo, daraniiɗo waylo-waylo biyeteeɗo Juan Luna waɗi. Ina hollita gorko filipinaajo e debbo filipinaajo ina kaɓa e yiɗɓe. Limtol Tampuhan Luna ko nate yimɓe ɗiɗo jooɗiiɓe e nder sala walla suudu hoɗorde Bahay na Bato. Yimɓe ɗiɗo ɓee ko yiɗɓe Filipinaaɓe sulking – ina keɓa "tampo" – sabu luural. Gorko oo ina ndaara mbedda sara windo Capiz-shell, ina fawii e ventanilla. Debbo oo noon, ina ɓoornii wutte Maria Clara, gite mum ina njuuti e leydi. E wiyde Rosalinda Orosa, gorko oo ko Ariston Bautista Lin, sehil Luna, jannguɗo safaara to Orop. Orosa ɓeydi heen siftinde wonde debbo oo ko Emiliana Trinidad. Trinidad ko iwdi joom natal ngal, Orosa wiyi ko kanko woni debbo gooto ƴettuɗo natal Luna La Bulaqueña, goɗngal e golle makko naalankaagal kollitooje pinal Filipiin. Jokkondiral e pinal Filipiin E nder jokkere enɗam, pinal, nafooje e hakkillaaji Filipiin, tampuhan (ummoraade e helmere tampo) walla sulking ko e nder sifaa luural hakkunde jom suudu ɗo ɓe kaaldataa. Ɗum noon ina wiyee sahaa e sahaa fof "safaara silsil". Kollitooje goɗɗe sulking e nder nguurndam giɗli Filipinaaɓe ina mbaɗi golle goɗɗe ɗe ngonaa haala ko wayi no jogaade hoore mum, wonde deƴƴuɗo no feewi, walla salaade jokkondirde e sehilaaɓe e nder golle fedde, yaltude galle walla golle goɗɗe, haa arti noon e uddude hoore mum tan e nder suudu mum. Ngam joofnude sulking, gooto e yiɗɓe ɓee ina foti fooɗtude goɗɗo o, walla kamɓe ɗiɗo fof ɓe cemmbina koye maɓɓe ngam safrude ɗum en e arde e nanondiral walla nanondiral. Setting oo ina maantini kadi e pinal Filipiin nde tawnoo jom en galleeji ɗii ina kollita ina nguuri e nder galle koloñaal Filipiin ganndiraaɗo bahay na bato, e nder mum e mbaydi mum teskinndi ina fotnoo wonde e weeyo ngo, debbo oo ina ɓoornii wutte gaadanteejo Maria Clara mo rewɓe Filipiinnaaɓe mbaɗata. Tuugnorgal a2rj096rpxptxxjbqjq1yk5hl5ap9jr 163875 163874 2026-04-14T19:23:32Z SUZYFATIMA 13856 163875 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tampuhan, firti''' ko « sulking », ko nate 1895 ɗe nebam e dow canvas, ɗe pentoowo Filipiinnaajo, daraniiɗo waylo-waylo biyeteeɗo Juan Luna waɗi. Ina hollita gorko filipinaajo e debbo filipinaajo ina kaɓa e yiɗɓe. == Limtol == Tampuhan Luna ko nate yimɓe ɗiɗo jooɗiiɓe e nder sala walla suudu hoɗorde Bahay na Bato. Yimɓe ɗiɗo ɓee ko yiɗɓe Filipinaaɓe sulking – ina keɓa "tampo" – sabu luural. Gorko oo ina ndaara mbedda sara windo Capiz-shell, ina fawii e ventanilla. Debbo oo noon, ina ɓoornii wutte Maria Clara, gite mum ina njuuti e leydi. E wiyde Rosalinda Orosa, gorko oo ko Ariston Bautista Lin, sehil Luna, jannguɗo safaara to Orop. Orosa ɓeydi heen siftinde wonde debbo oo ko Emiliana Trinidad. Trinidad ko iwdi joom natal ngal, Orosa wiyi ko kanko woni debbo gooto ƴettuɗo natal Luna La Bulaqueña, goɗngal e golle makko naalankaagal kollitooje pinal Filipiin. == Jokkondiral e pinal Filipiin == E nder jokkere enɗam, pinal, nafooje e hakkillaaji Filipiin, tampuhan (ummoraade e helmere tampo) walla sulking ko e nder sifaa luural hakkunde jom suudu ɗo ɓe kaaldataa. Ɗum noon ina wiyee sahaa e sahaa fof "safaara silsil". Kollitooje goɗɗe sulking e nder nguurndam giɗli Filipinaaɓe ina mbaɗi golle goɗɗe ɗe ngonaa haala ko wayi no jogaade hoore mum, wonde deƴƴuɗo no feewi, walla salaade jokkondirde e sehilaaɓe e nder golle fedde, yaltude galle walla golle goɗɗe, haa arti noon e uddude hoore mum tan e nder suudu mum. Ngam joofnude sulking, gooto e yiɗɓe ɓee ina foti fooɗtude goɗɗo o, walla kamɓe ɗiɗo fof ɓe cemmbina koye maɓɓe ngam safrude ɗum en e arde e nanondiral walla nanondiral. Setting oo ina maantini kadi e pinal Filipiin nde tawnoo jom en galleeji ɗii ina kollita ina nguuri e nder galle koloñaal Filipiin ganndiraaɗo bahay na bato, e nder mum e mbaydi mum teskinndi ina fotnoo wonde e weeyo ngo, debbo oo ina ɓoornii wutte gaadanteejo Maria Clara mo rewɓe Filipiinnaaɓe mbaɗata. == Tuugnorgal == coifg6p089i1nyotdkwx0majqczmyh0 163876 163875 2026-04-14T19:26:48Z SUZYFATIMA 13856 163876 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tampuhan, firti''' ko « sulking », ko nate 1895 ɗe nebam e dow canvas, ɗe pentoowo Filipiinnaajo, daraniiɗo waylo-waylo biyeteeɗo Juan Luna waɗi. Ina hollita gorko filipinaajo e debbo filipinaajo ina kaɓa e yiɗɓe. == Limtol == Tampuhan Luna ko nate yimɓe ɗiɗo jooɗiiɓe e nder sala walla suudu hoɗorde Bahay na Bato. Yimɓe ɗiɗo ɓee ko yiɗɓe Filipinaaɓe sulking – ina keɓa "tampo" – sabu luural. Gorko oo ina ndaara mbedda sara windo Capiz-shell, ina fawii e ventanilla. Debbo oo noon, ina ɓoornii wutte Maria Clara, gite mum ina njuuti e leydi. E wiyde Rosalinda Orosa, gorko oo ko Ariston Bautista Lin, sehil Luna, jannguɗo safaara to Orop. Orosa ɓeydi heen siftinde wonde debbo oo ko Emiliana Trinidad. Trinidad ko iwdi joom natal ngal, Orosa wiyi ko kanko woni debbo gooto ƴettuɗo natal Luna La Bulaqueña, goɗngal e golle makko naalankaagal kollitooje pinal Filipiin. == Jokkondiral e pinal Filipiin == E nder jokkere enɗam, pinal, nafooje e hakkillaaji Filipiin, tampuhan (ummoraade e helmere tampo) walla sulking ko e nder sifaa luural hakkunde jom suudu ɗo ɓe kaaldataa. Ɗum noon ina wiyee sahaa e sahaa fof "safaara silsil". Kollitooje goɗɗe sulking e nder nguurndam giɗli Filipinaaɓe ina mbaɗi golle goɗɗe ɗe ngonaa haala ko wayi no jogaade hoore mum, wonde deƴƴuɗo no feewi, walla salaade jokkondirde e sehilaaɓe e nder golle fedde, yaltude galle walla golle goɗɗe, haa arti noon e uddude hoore mum tan e nder suudu mum. Ngam joofnude sulking, gooto e yiɗɓe ɓee ina foti fooɗtude goɗɗo o, walla kamɓe ɗiɗo fof ɓe cemmbina koye maɓɓe ngam safrude ɗum en e arde e nanondiral walla nanondiral. Setting oo ina maantini kadi e pinal Filipiin nde tawnoo jom en galleeji ɗii ina kollita ina nguuri e nder galle koloñaal Filipiin ganndiraaɗo bahay na bato, e nder mum e mbaydi mum teskinndi ina fotnoo wonde e weeyo ngo, debbo oo ina ɓoornii wutte gaadanteejo Maria Clara mo rewɓe Filipiinnaaɓe mbaɗata.<ref name="Kulay">[http://www.kulay-diwa.com/juan_luna Discussion of "Tampuhan" (Sulking) painting by Juan Luna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100623070507/http://www.kulay-diwa.com/juan_luna|date=June 23, 2010}}, from "Juan Luna" article, kulay-diwa.com</ref><ref name="Seasite">[http://www.seasite.niu.edu/Tagalog/love.htm “Tampuhan” and “tampo”] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170827122244/http://www.seasite.niu.edu/tagalog/love.htm|date=August 27, 2017}}, seasite.niu.edu</ref> == Tuugnorgal == <references /> od7da2lmu90l70rd13cwkquvrs9euo7 163877 163876 2026-04-14T19:27:31Z SUZYFATIMA 13856 163877 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tampuhan, firti''' ko « sulking », ko nate 1895 ɗe nebam e dow canvas, ɗe pentoowo Filipiinnaajo, daraniiɗo waylo-waylo biyeteeɗo Juan Luna waɗi. Ina hollita gorko filipinaajo e debbo filipinaajo ina kaɓa e yiɗɓe. == Limtol == Tampuhan Luna ko nate yimɓe ɗiɗo jooɗiiɓe e nder sala walla suudu hoɗorde Bahay na Bato. Yimɓe ɗiɗo ɓee ko yiɗɓe Filipinaaɓe sulking – ina keɓa "tampo" – sabu luural. Gorko oo ina ndaara mbedda sara windo Capiz-shell, ina fawii e ventanilla. Debbo oo noon, ina ɓoornii wutte Maria Clara, gite mum ina njuuti e leydi. E wiyde Rosalinda Orosa, gorko oo ko Ariston Bautista Lin, sehil Luna, jannguɗo safaara to Orop. Orosa ɓeydi heen siftinde wonde debbo oo ko Emiliana Trinidad. Trinidad ko iwdi joom natal ngal, Orosa wiyi ko kanko woni debbo gooto ƴettuɗo natal Luna La Bulaqueña, goɗngal e golle makko naalankaagal kollitooje pinal Filipiin. == Jokkondiral e pinal Filipiin == E nder jokkere enɗam, pinal, nafooje e hakkillaaji Filipiin, tampuhan (ummoraade e helmere tampo) walla sulking ko e nder sifaa luural hakkunde jom suudu ɗo ɓe kaaldataa. Ɗum noon ina wiyee sahaa e sahaa fof "safaara silsil". Kollitooje goɗɗe sulking e nder nguurndam giɗli Filipinaaɓe ina mbaɗi golle goɗɗe ɗe ngonaa haala ko wayi no jogaade hoore mum, wonde deƴƴuɗo no feewi, walla salaade jokkondirde e sehilaaɓe e nder golle fedde, yaltude galle walla golle goɗɗe, haa arti noon e uddude hoore mum tan e nder suudu mum. Ngam joofnude sulking, gooto e yiɗɓe ɓee ina foti fooɗtude goɗɗo o, walla kamɓe ɗiɗo fof ɓe cemmbina koye maɓɓe ngam safrude ɗum en e arde e nanondiral walla nanondiral. Setting oo ina maantini kadi e pinal Filipiin nde tawnoo jom en galleeji ɗii ina kollita ina nguuri e nder galle koloñaal Filipiin ganndiraaɗo bahay na bato, e nder mum e mbaydi mum teskinndi ina fotnoo wonde e weeyo ngo, debbo oo ina ɓoornii wutte gaadanteejo Maria Clara mo rewɓe Filipiinnaaɓe mbaɗata.<ref name="Kulay">[http://www.kulay-diwa.com/juan_luna Discussion of "Tampuhan" (Sulking) painting by Juan Luna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100623070507/http://www.kulay-diwa.com/juan_luna|date=June 23, 2010}}, from "Juan Luna" article, kulay-diwa.com</ref><ref name="Seasite">[http://www.seasite.niu.edu/Tagalog/love.htm “Tampuhan” and “tampo”] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170827122244/http://www.seasite.niu.edu/tagalog/love.htm|date=August 27, 2017}}, seasite.niu.edu</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 3tahvgjwuc9mz9cixl6b6pamimj3eu1 Woman III 0 39868 163878 2026-04-14T19:31:38Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo III ko natal 1953 ngal pentoowo abstrakt biyeteeɗo Willem de Kooning waɗi. Ko ɗum gooto e nate jeegom Rewɓe ɗe de Kooning waɗi e fuɗɗoode kitaale 1950, ɗe puɗɗii hollirde e nder galle Sidney Janis e hitaande 1953. Debbo III ina fotnoo 68 e 48+1⁄2 inch (1,73 e 1,23 m) e timminaa e oon sahaa gooto. Lartol Debbo III ina teskaa e nder serie o sabu palet mum ɓurɗo muusde e daneeji e boɗeeji. Ɓanndu nduu ina siforee arc ɓaleejo; ɓalndu e juuɗe ɓuri..." 163878 wikitext text/x-wiki Debbo III ko natal 1953 ngal pentoowo abstrakt biyeteeɗo Willem de Kooning waɗi. Ko ɗum gooto e nate jeegom Rewɓe ɗe de Kooning waɗi e fuɗɗoode kitaale 1950, ɗe puɗɗii hollirde e nder galle Sidney Janis e hitaande 1953. Debbo III ina fotnoo 68 e 48+1⁄2 inch (1,73 e 1,23 m) e timminaa e oon sahaa gooto. Lartol Debbo III ina teskaa e nder serie o sabu palet mum ɓurɗo muusde e daneeji e boɗeeji. Ɓanndu nduu ina siforee arc ɓaleejo; ɓalndu e juuɗe ɓuri ɓuuɓde e ɓuuɓde, hono no nate Rewɓe goɗɗe ɗee nii. Sifaa yeeso debbo III nannduɗo e mask ina renndinee. Limre ndee ina darii ina seerti e caggal. Iwdi mum Heɓtinaa ko Shahbanu Farah, natal ngal jeyaa ko e kollirɗe Teheran Museum of Contemporary Art gila e darorɗe kitaale 1970 haa 1994. Caggal nde Iraan waɗi njiimaandi e hitaande 1979, natal ngal waawaano hollireede sabu kuule tiiɗɗe ɗe laamu nguu ƴetti ko fayti e naalankaagal yiyteende e subject matter jaɓaaɗo. E joofnirde, e hitaande 1994, natal ngal heɓaa ko e juuɗe mooftuɗo biyeteeɗo Thomas Ammann, caggal ɗuum yeeyti ɗum mooftuɗo biyeteeɗo David Geffen ngam heɓde heen geɗal e binndol Perse ngol teeminannde 16ɓiire, hono Shahnameh mo Shah Tahmasp. E lewru noowammbar 2006, Geffen soodi natal ngal miliyaaroowo biyeteeɗo Steven A. Cohen fotde 137,5 miliyoŋ dolaar. Ko ngol woni hannde natal sappo e nayaɓal ɓurngal yaajde soodeede, kadi ko ngol tan woni natal de Kooning gadanal Woman ngal waɗaaka e nder defterdu renndo. Tuugnorgal 1i7qa5ywauoscbip2dkfdl1438ugbuj 163879 163878 2026-04-14T19:33:04Z SUZYFATIMA 13856 163879 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo III''' ko natal 1953 ngal pentoowo abstrakt biyeteeɗo Willem de Kooning waɗi. Ko ɗum gooto e nate jeegom Rewɓe ɗe de Kooning waɗi e fuɗɗoode kitaale 1950, ɗe puɗɗii hollirde e nder galle Sidney Janis e hitaande 1953. Debbo III ina fotnoo 68 e 48+1⁄2 inch (1,73 e 1,23 m) e timminaa e oon sahaa gooto. == Lartol == Debbo III ina teskaa e nder serie o sabu palet mum ɓurɗo muusde e daneeji e boɗeeji. Ɓanndu nduu ina siforee arc ɓaleejo; ɓalndu e juuɗe ɓuri ɓuuɓde e ɓuuɓde, hono no nate Rewɓe goɗɗe ɗee nii. Sifaa yeeso debbo III nannduɗo e mask ina renndinee. Limre ndee ina darii ina seerti e caggal. == Iwdi mum == Heɓtinaa ko Shahbanu Farah, natal ngal jeyaa ko e kollirɗe Teheran Museum of Contemporary Art gila e darorɗe kitaale 1970 haa 1994. Caggal nde Iraan waɗi njiimaandi e hitaande 1979, natal ngal waawaano hollireede sabu kuule tiiɗɗe ɗe laamu nguu ƴetti ko fayti e naalankaagal yiyteende e subject matter jaɓaaɗo. E joofnirde, e hitaande 1994, natal ngal heɓaa ko e juuɗe mooftuɗo biyeteeɗo Thomas Ammann, caggal ɗuum yeeyti ɗum mooftuɗo biyeteeɗo David Geffen ngam heɓde heen geɗal e binndol Perse ngol teeminannde 16ɓiire, hono Shahnameh mo Shah Tahmasp. E lewru noowammbar 2006, Geffen soodi natal ngal miliyaaroowo biyeteeɗo Steven A. Cohen fotde 137,5 miliyoŋ dolaar. Ko ngol woni hannde natal sappo e nayaɓal ɓurngal yaajde soodeede, kadi ko ngol tan woni natal de Kooning gadanal Woman ngal waɗaaka e nder defterdu renndo. == Tuugnorgal == lgtdn1efo9033axrbzssr061ud2ia5e 163880 163879 2026-04-14T19:36:01Z SUZYFATIMA 13856 163880 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo III''' ko natal 1953 ngal pentoowo abstrakt biyeteeɗo Willem de Kooning waɗi. Ko ɗum gooto e nate jeegom Rewɓe ɗe de Kooning waɗi e fuɗɗoode kitaale 1950, ɗe puɗɗii hollirde e nder galle Sidney Janis e hitaande 1953. Debbo III ina fotnoo 68 e 48+1⁄2 inch (1,73 e 1,23 m) e timminaa e oon sahaa gooto. == Lartol == Debbo III ina teskaa e nder serie o sabu palet mum ɓurɗo muusde e daneeji e boɗeeji. Ɓanndu nduu ina siforee arc ɓaleejo; ɓalndu e juuɗe ɓuri ɓuuɓde e ɓuuɓde, hono no nate Rewɓe goɗɗe ɗee nii. Sifaa yeeso debbo III nannduɗo e mask ina renndinee. Limre ndee ina darii ina seerti e caggal. == Iwdi mum == Heɓtinaa ko Shahbanu Farah, natal ngal jeyaa ko e kollirɗe Teheran Museum of Contemporary Art gila e darorɗe kitaale 1970 haa 1994. Caggal nde Iraan waɗi njiimaandi e hitaande 1979, natal ngal waawaano hollireede sabu kuule tiiɗɗe ɗe laamu nguu ƴetti ko fayti e naalankaagal yiyteende e subject matter jaɓaaɗo. E joofnirde, e hitaande 1994, natal ngal heɓaa ko e juuɗe mooftuɗo biyeteeɗo Thomas Ammann, caggal ɗuum yeeyti ɗum mooftuɗo biyeteeɗo David Geffen ngam heɓde heen geɗal e binndol Perse ngol teeminannde 16ɓiire, hono Shahnameh mo Shah Tahmasp. E lewru noowammbar 2006, Geffen soodi natal ngal miliyaaroowo biyeteeɗo Steven A. Cohen fotde 137,5 miliyoŋ dolaar. Ko ngol woni hannde natal sappo e nayaɓal ɓurngal yaajde soodeede, kadi ko ngol tan woni natal de Kooning gadanal Woman ngal waɗaaka e nder defterdu renndo.<ref>{{Cite news|last=Vogel|first=Carol|date=2006-11-18|title=Landmark De Kooning Crowns Collection|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2006/11/18/arts/design/18pain.html|access-date=2023-01-20|issn=0362-4331}}</ref><ref>Murphy, Kim. ''Picasso is hiding in Iran'', Los Angeles Times, 19 September 2007.</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=2024-07-17|title=Willem de Kooning's Meteoric Rise, Record-Breaking Sales, Glamour and Drama|url=https://worldart.news/2024/07/16/willem-de-koonings-meteoric-rise-record-breaking-sales-glamour-and-drama/|access-date=2025-10-29|website=World Art News|language=en-US}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 7ohszd981nrs8h29xubjt9886rgd1ul 163881 163880 2026-04-14T19:36:23Z SUZYFATIMA 13856 163881 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo III''' ko natal 1953 ngal pentoowo abstrakt biyeteeɗo Willem de Kooning waɗi. Ko ɗum gooto e nate jeegom Rewɓe ɗe de Kooning waɗi e fuɗɗoode kitaale 1950, ɗe puɗɗii hollirde e nder galle Sidney Janis e hitaande 1953. Debbo III ina fotnoo 68 e 48+1⁄2 inch (1,73 e 1,23 m) e timminaa e oon sahaa gooto. == Lartol == Debbo III ina teskaa e nder serie o sabu palet mum ɓurɗo muusde e daneeji e boɗeeji. Ɓanndu nduu ina siforee arc ɓaleejo; ɓalndu e juuɗe ɓuri ɓuuɓde e ɓuuɓde, hono no nate Rewɓe goɗɗe ɗee nii. Sifaa yeeso debbo III nannduɗo e mask ina renndinee. Limre ndee ina darii ina seerti e caggal. == Iwdi mum == Heɓtinaa ko Shahbanu Farah, natal ngal jeyaa ko e kollirɗe Teheran Museum of Contemporary Art gila e darorɗe kitaale 1970 haa 1994. Caggal nde Iraan waɗi njiimaandi e hitaande 1979, natal ngal waawaano hollireede sabu kuule tiiɗɗe ɗe laamu nguu ƴetti ko fayti e naalankaagal yiyteende e subject matter jaɓaaɗo. E joofnirde, e hitaande 1994, natal ngal heɓaa ko e juuɗe mooftuɗo biyeteeɗo Thomas Ammann, caggal ɗuum yeeyti ɗum mooftuɗo biyeteeɗo David Geffen ngam heɓde heen geɗal e binndol Perse ngol teeminannde 16ɓiire, hono Shahnameh mo Shah Tahmasp. E lewru noowammbar 2006, Geffen soodi natal ngal miliyaaroowo biyeteeɗo Steven A. Cohen fotde 137,5 miliyoŋ dolaar. Ko ngol woni hannde natal sappo e nayaɓal ɓurngal yaajde soodeede, kadi ko ngol tan woni natal de Kooning gadanal Woman ngal waɗaaka e nder defterdu renndo.<ref>{{Cite news|last=Vogel|first=Carol|date=2006-11-18|title=Landmark De Kooning Crowns Collection|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2006/11/18/arts/design/18pain.html|access-date=2023-01-20|issn=0362-4331}}</ref><ref>Murphy, Kim. ''Picasso is hiding in Iran'', Los Angeles Times, 19 September 2007.</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=2024-07-17|title=Willem de Kooning's Meteoric Rise, Record-Breaking Sales, Glamour and Drama|url=https://worldart.news/2024/07/16/willem-de-koonings-meteoric-rise-record-breaking-sales-glamour-and-drama/|access-date=2025-10-29|website=World Art News|language=en-US}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 06ca82e5i4whfpabpqbrr9y4pyspxqg The Buffet (Chardin) 0 39869 163882 2026-04-14T20:06:42Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Buffet ko nate nebam e dow mbaydi nguurndam, ɗe Jean Siméon Chardin waɗi e hitaande 1728. Kanko e The Ray ko pecce jaɓɓungal Chardin to Akademi laamɗo pentugol e seppooji ; kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e Louvre jooni. Tuugnorgal" 163882 wikitext text/x-wiki Buffet ko nate nebam e dow mbaydi nguurndam, ɗe Jean Siméon Chardin waɗi e hitaande 1728. Kanko e The Ray ko pecce jaɓɓungal Chardin to Akademi laamɗo pentugol e seppooji ; kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e Louvre jooni. Tuugnorgal 3vcv2zjue5sguoiwuj9rngl68bjgm5z 163883 163882 2026-04-14T20:07:27Z SUZYFATIMA 13856 163883 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Buffet''' ko nate nebam e dow mbaydi nguurndam, ɗe Jean Siméon Chardin waɗi e hitaande 1728. Kanko e The Ray ko pecce jaɓɓungal Chardin to Akademi laamɗo pentugol e seppooji ; kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e Louvre jooni. == Tuugnorgal == pez3ocda5mlqyn90n5zmrr12ni9eo5s 163884 163883 2026-04-14T20:10:13Z SUZYFATIMA 13856 163884 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Buffet''' ko nate nebam e dow mbaydi nguurndam, ɗe Jean Siméon Chardin waɗi e hitaande 1728. Kanko e The Ray ko pecce jaɓɓungal Chardin to Akademi laamɗo pentugol e seppooji ; kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e Louvre jooni.<ref>{{cite web|url=https://www.nga.gov/collection/artist-info.1127.html|website=[[National Gallery of Art]]|access-date=2020-05-25|title=Jean Siméon Chardin}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/ray|publisher=[[The Louvre]]|access-date=2019-05-15|title=The Ray, Louvre Museum Paris|archive-date=2019-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190418104756/https://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/ray|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> lkk7cxcvzxfy07i7agcssmah3ncm1mz Rouble Nagi 0 39870 163885 2026-04-14T20:13:47Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Ruble Nagi (jibinaa ko 8 sulyee 1980) ko naalanke indiyanke keɓtinaaɗo e seppooji, e installations naalankaagal e nate. Ko kanko woni Sosɗo Fedde Naalankaagal Ruble Nagi. Ko kanko kadi sosi suudu diisnondiral Ruble Nagi. Omo jogii ko ina ɓura 800 mural ngam teddinde mo, o waɗii ko ina ɓura 150 koolol. O heɓi njeenaari jannginooɓe winndereeri 2026, eɓɓaande Varkey Foundation yuɓɓinaande e ballondiral e UNESCO, sabu darnde makko e waɗde jaŋde haa renndooji ɓ..." 163885 wikitext text/x-wiki Ruble Nagi (jibinaa ko 8 sulyee 1980) ko naalanke indiyanke keɓtinaaɗo e seppooji, e installations naalankaagal e nate. Ko kanko woni Sosɗo Fedde Naalankaagal Ruble Nagi. Ko kanko kadi sosi suudu diisnondiral Ruble Nagi. Omo jogii ko ina ɓura 800 mural ngam teddinde mo, o waɗii ko ina ɓura 150 koolol. O heɓi njeenaari jannginooɓe winndereeri 2026, eɓɓaande Varkey Foundation yuɓɓinaande e ballondiral e UNESCO, sabu darnde makko e waɗde jaŋde haa renndooji ɓurɗi waasde. O wonii tergal e fedde diisnondiral leydi Indiya (IDC) kadi omo jeyaa e ardinooɓe fuɗɗoraade ɓamtaare mumbai. O ƴettii eɓɓoore ngam fuɗɗaade ɓamtude Mumbai e ‘Art Installations’ e nder wuro ngoo e saraaji mum. Eɓɓoore makko cakkitiinde inniraande "Misaal Mumbai" ko eɓɓoore pentugol slum gadane e nder leydi Indiya, nde o penti ko ina tolnoo e 155000 galle haa hannde. Eɓɓoore waylude cuuɗi e nder cuuɗi cafrirɗi e nder wuro Mumbai ngam rokkude cuuɗi cafrirɗi ɗii nguurndam e jogaade ɗi laaɓɗi e laaɓal. Ruble Nagi woni naalanke gadano noddaango ngam hollirde to suudu defte Rashtrapati Bhavan New Delhi e hitaande 2017 e golle makko cuɓaaɗe e hooreejo leydi Indiya tedduɗo ngam waɗeede e suudu defte. Ko kanko winndi deftere wiyeteende The Slum Queen, yaltunde e hitaande 2022. Ina haalee e golle makko e nder gure teeru e nder leydi Indiya. Doole rewɓe e nder laddeeji Kashmir rewrude e ƴellitgol karallaagal e sosde gollotooɓe gure ko huunde teskinnde, nde alaa ko woni e mum. Nagi jibinaa ko e hitaande 1980 to leydi Indiya. O waɗii jaŋde leslesre e ganndal politik, caggal ɗuum o janngi naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Slade to Londres. O janngi kadi ko faati e naalankaagal Orop to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sotheby's to Londres. Fooyre Naalankaagal Rubel Nagi Ruble Nagi Art Foundation ko fedde nde wonaa laamuyankoore, nde winnditaa e les sariya 1950 nde Ruble Nagi sosi nde ina joginoo Balwadis e porogaraamuuji naalankaagal e nder gure Mumbai e nder leydi Indiya fof ngam fuɗɗoraade sukaaɓe arde e duɗe. Fooyre ndee ina yiɗi waylude renndo ngoo e nder naalankaagal e jaŋde. Misaal Mumbaa | Pentol Slum Koloni Jaffer Baba, yiytaa ko e jokkondiral maayo Bandra Worli, e lewru marse 2019 "Misaal Mumbai" ko eɓɓaande woɗnde, nde Ruble Nagi, daraniiɗo renndo. Ɗum fof fuɗɗorii ko e Paint Dharavi e hitaande 2016, jooni noon ina yaaji haa Bandra West wondude e nokkuuji keewɗi to Mumbai e nokkuuji goɗɗi e nder leydi Maharashtra. Eɓɓoore nde to Bandra hirnaange waɗi ko pentugol ko ina tolnoo e 285 galle e nder koloni Jaffar Baba, tufnde Mary, Bandra hirnaange. Ruble Nagi e ekipaaji mum wondude e ballal yimɓe nokku oo e hoɗɓe ɓee pentii e laɓɓinii nokkuuji ɓuuɓɗi e nder ɗeen nokkuuje. Tuugnorgal fsogvq4v07ff2tq9jbc1fnoi5c1v8bi 163886 163885 2026-04-14T20:16:12Z SUZYFATIMA 13856 163886 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ruble Nagi (jibinaa ko 8 sulyee 1980)''' ko naalanke indiyanke keɓtinaaɗo e seppooji, e installations naalankaagal e nate. Ko kanko woni Sosɗo Fedde Naalankaagal Ruble Nagi. Ko kanko kadi sosi suudu diisnondiral Ruble Nagi. Omo jogii ko ina ɓura 800 mural ngam teddinde mo, o waɗii ko ina ɓura 150 koolol. O heɓi njeenaari jannginooɓe winndereeri 2026, eɓɓaande Varkey Foundation yuɓɓinaande e ballondiral e UNESCO, sabu darnde makko e waɗde jaŋde haa renndooji ɓurɗi waasde. O wonii tergal e fedde diisnondiral leydi Indiya (IDC) kadi omo jeyaa e ardinooɓe fuɗɗoraade ɓamtaare mumbai. O ƴettii eɓɓoore ngam fuɗɗaade ɓamtude Mumbai e ‘Art Installations’ e nder wuro ngoo e saraaji mum. Eɓɓoore makko cakkitiinde inniraande "Misaal Mumbai" ko eɓɓoore pentugol slum gadane e nder leydi Indiya, nde o penti ko ina tolnoo e 155000 galle haa hannde. Eɓɓoore waylude cuuɗi e nder cuuɗi cafrirɗi e nder wuro Mumbai ngam rokkude cuuɗi cafrirɗi ɗii nguurndam e jogaade ɗi laaɓɗi e laaɓal. Ruble Nagi woni naalanke gadano noddaango ngam hollirde to suudu defte Rashtrapati Bhavan New Delhi e hitaande 2017 e golle makko cuɓaaɗe e hooreejo leydi Indiya tedduɗo ngam waɗeede e suudu defte. Ko kanko winndi deftere wiyeteende The Slum Queen, yaltunde e hitaande 2022. Ina haalee e golle makko e nder gure teeru e nder leydi Indiya. Doole rewɓe e nder laddeeji Kashmir rewrude e ƴellitgol karallaagal e sosde gollotooɓe gure ko huunde teskinnde, nde alaa ko woni e mum. Nagi jibinaa ko e hitaande 1980 to leydi Indiya. O waɗii jaŋde leslesre e ganndal politik, caggal ɗuum o janngi naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Slade to Londres. O janngi kadi ko faati e naalankaagal Orop to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sotheby's to Londres. == Fooyre Naalankaagal Rubel Nagi == Ruble Nagi Art Foundation ko fedde nde wonaa laamuyankoore, nde winnditaa e les sariya 1950 nde Ruble Nagi sosi nde ina joginoo Balwadis e porogaraamuuji naalankaagal e nder gure Mumbai e nder leydi Indiya fof ngam fuɗɗoraade sukaaɓe arde e duɗe. Fooyre ndee ina yiɗi waylude renndo ngoo e nder naalankaagal e jaŋde. == Misaal Mumbaa | Pentol Slum == Koloni Jaffer Baba, yiytaa ko e jokkondiral maayo Bandra Worli, e lewru marse 2019 "Misaal Mumbai" ko eɓɓaande woɗnde, nde Ruble Nagi, daraniiɗo renndo. Ɗum fof fuɗɗorii ko e Paint Dharavi e hitaande 2016, jooni noon ina yaaji haa Bandra West wondude e nokkuuji keewɗi to Mumbai e nokkuuji goɗɗi e nder leydi Maharashtra. Eɓɓoore nde to Bandra hirnaange waɗi ko pentugol ko ina tolnoo e 285 galle e nder koloni Jaffar Baba, tufnde Mary, Bandra hirnaange. Ruble Nagi e ekipaaji mum wondude e ballal yimɓe nokku oo e hoɗɓe ɓee pentii e laɓɓinii nokkuuji ɓuuɓɗi e nder ɗeen nokkuuje. == Tuugnorgal == 2a95h5qz4773w3hezco4s1c98dequ6v 163887 163886 2026-04-14T20:20:03Z SUZYFATIMA 13856 163887 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ruble Nagi (jibinaa ko 8 sulyee 1980)''' ko naalanke indiyanke keɓtinaaɗo e seppooji, e installations naalankaagal e nate. Ko kanko woni Sosɗo Fedde Naalankaagal Ruble Nagi. Ko kanko kadi sosi suudu diisnondiral Ruble Nagi. Omo jogii ko ina ɓura 800 mural ngam teddinde mo, o waɗii ko ina ɓura 150 koolol. O heɓi njeenaari jannginooɓe winndereeri 2026, eɓɓaande Varkey Foundation yuɓɓinaande e ballondiral e UNESCO, sabu darnde makko e waɗde jaŋde haa renndooji ɓurɗi waasde. O wonii tergal e fedde diisnondiral leydi Indiya (IDC) kadi omo jeyaa e ardinooɓe fuɗɗoraade ɓamtaare mumbai. O ƴettii eɓɓoore ngam fuɗɗaade ɓamtude Mumbai e ‘Art Installations’ e nder wuro ngoo e saraaji mum. Eɓɓoore makko cakkitiinde inniraande "Misaal Mumbai" ko eɓɓoore pentugol slum gadane e nder leydi Indiya, nde o penti ko ina tolnoo e 155000 galle haa hannde. Eɓɓoore waylude cuuɗi e nder cuuɗi cafrirɗi e nder wuro Mumbai ngam rokkude cuuɗi cafrirɗi ɗii nguurndam e jogaade ɗi laaɓɗi e laaɓal. Ruble Nagi woni naalanke gadano noddaango ngam hollirde to suudu defte Rashtrapati Bhavan New Delhi e hitaande 2017 e golle makko cuɓaaɗe e hooreejo leydi Indiya tedduɗo ngam waɗeede e suudu defte. Ko kanko winndi deftere wiyeteende The Slum Queen, yaltunde e hitaande 2022. Ina haalee e golle makko e nder gure teeru e nder leydi Indiya. Doole rewɓe e nder laddeeji Kashmir rewrude e ƴellitgol karallaagal e sosde gollotooɓe gure ko huunde teskinnde, nde alaa ko woni e mum. Nagi jibinaa ko e hitaande 1980 to leydi Indiya. O waɗii jaŋde leslesre e ganndal politik, caggal ɗuum o janngi naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Slade to Londres. O janngi kadi ko faati e naalankaagal Orop to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sotheby's to Londres. == Fooyre Naalankaagal Rubel Nagi == Ruble Nagi Art Foundation ko fedde nde wonaa laamuyankoore, nde winnditaa e les sariya 1950 nde Ruble Nagi sosi nde ina joginoo Balwadis e porogaraamuuji naalankaagal e nder gure Mumbai e nder leydi Indiya fof ngam fuɗɗoraade sukaaɓe arde e duɗe. Fooyre ndee ina yiɗi waylude renndo ngoo e nder naalankaagal e jaŋde. == Misaal Mumbaa | Pentol Slum == Koloni Jaffer Baba, yiytaa ko e jokkondiral maayo Bandra Worli, e lewru marse 2019 "Misaal Mumbai" ko eɓɓaande woɗnde, nde Ruble Nagi, daraniiɗo renndo. Ɗum fof fuɗɗorii ko e Paint Dharavi e hitaande 2016, jooni noon ina yaaji haa Bandra West wondude e nokkuuji keewɗi to Mumbai e nokkuuji goɗɗi e nder leydi Maharashtra. Eɓɓoore nde to Bandra hirnaange waɗi ko pentugol ko ina tolnoo e 285 galle e nder koloni Jaffar Baba, tufnde Mary, Bandra hirnaange. Ruble Nagi e ekipaaji mum wondude e ballal yimɓe nokku oo e hoɗɓe ɓee pentii e laɓɓinii nokkuuji ɓuuɓɗi e nder ɗeen nokkuuje.<ref>{{Cite news|url=https://www.deccanchronicle.com/lifestyle/books-and-art/290318/transforming-the-community-through-art.html|title=Transforming the community through art|date=2018-03-29|work=Deccan Chronicle|access-date=2018-06-19|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Sheikh Hamdan awards Indian educator with $1 million Global teacher prize|url=https://www.khaleejtimes.com/uae/education/sheikh-hamdan-awards-rouble-nagi-gems-education-global-teacher-prize|access-date=2026-03-02|website=Khaleej Times|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://globalteacherprize.org/pages/rouble-nagi|title=Rouble Nagi, Global Teacher Prize 2026 Winner|work=Global Teacher Prize Org|access-date=2026-02-17|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.abc.net.au/news/2018-05-21/the-artist-painting-mumbais-slums/9720894|title=The artist painting Mumbai's slums|date=2018-05-21|work=ABC News|access-date=2018-06-19|language=en-AU}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.asianage.com/life/more-features/220218/mumbai-setting-a-misaal.html|title=Mumbai setting a misaal|date=2018-02-22|work=www.asianage.com/|access-date=2018-06-29}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.thebetterindia.com/132477/misaal-mumbai-art-slums-rouble-nagi/|title=Are Slums Dark and Dangerous? This Artist Is Using Paint to Change Your Mind|date=2018-02-26|work=The Better India|access-date=2018-06-29|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.mid-day.com/articles/aamir-khan-misaal-mumbai-a-great-initiative/19051182|title=Aamir Khan: Misaal Mumbai a great initiative|date=2018-02-11|work=mid-day|access-date=2018-06-29}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> e7fal90uzap4vy8dt6fkxkr142ri1fy 163888 163887 2026-04-14T20:20:30Z SUZYFATIMA 13856 163888 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ruble Nagi (jibinaa ko 8 sulyee 1980)''' ko naalanke indiyanke keɓtinaaɗo e seppooji, e installations naalankaagal e nate. Ko kanko woni Sosɗo Fedde Naalankaagal Ruble Nagi. Ko kanko kadi sosi suudu diisnondiral Ruble Nagi. Omo jogii ko ina ɓura 800 mural ngam teddinde mo, o waɗii ko ina ɓura 150 koolol. O heɓi njeenaari jannginooɓe winndereeri 2026, eɓɓaande Varkey Foundation yuɓɓinaande e ballondiral e UNESCO, sabu darnde makko e waɗde jaŋde haa renndooji ɓurɗi waasde. O wonii tergal e fedde diisnondiral leydi Indiya (IDC) kadi omo jeyaa e ardinooɓe fuɗɗoraade ɓamtaare mumbai. O ƴettii eɓɓoore ngam fuɗɗaade ɓamtude Mumbai e ‘Art Installations’ e nder wuro ngoo e saraaji mum. Eɓɓoore makko cakkitiinde inniraande "Misaal Mumbai" ko eɓɓoore pentugol slum gadane e nder leydi Indiya, nde o penti ko ina tolnoo e 155000 galle haa hannde. Eɓɓoore waylude cuuɗi e nder cuuɗi cafrirɗi e nder wuro Mumbai ngam rokkude cuuɗi cafrirɗi ɗii nguurndam e jogaade ɗi laaɓɗi e laaɓal. Ruble Nagi woni naalanke gadano noddaango ngam hollirde to suudu defte Rashtrapati Bhavan New Delhi e hitaande 2017 e golle makko cuɓaaɗe e hooreejo leydi Indiya tedduɗo ngam waɗeede e suudu defte. Ko kanko winndi deftere wiyeteende The Slum Queen, yaltunde e hitaande 2022. Ina haalee e golle makko e nder gure teeru e nder leydi Indiya. Doole rewɓe e nder laddeeji Kashmir rewrude e ƴellitgol karallaagal e sosde gollotooɓe gure ko huunde teskinnde, nde alaa ko woni e mum. Nagi jibinaa ko e hitaande 1980 to leydi Indiya. O waɗii jaŋde leslesre e ganndal politik, caggal ɗuum o janngi naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Slade to Londres. O janngi kadi ko faati e naalankaagal Orop to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sotheby's to Londres. == Fooyre Naalankaagal Rubel Nagi == Ruble Nagi Art Foundation ko fedde nde wonaa laamuyankoore, nde winnditaa e les sariya 1950 nde Ruble Nagi sosi nde ina joginoo Balwadis e porogaraamuuji naalankaagal e nder gure Mumbai e nder leydi Indiya fof ngam fuɗɗoraade sukaaɓe arde e duɗe. Fooyre ndee ina yiɗi waylude renndo ngoo e nder naalankaagal e jaŋde. == Misaal Mumbaa | Pentol Slum == Koloni Jaffer Baba, yiytaa ko e jokkondiral maayo Bandra Worli, e lewru marse 2019 "Misaal Mumbai" ko eɓɓaande woɗnde, nde Ruble Nagi, daraniiɗo renndo. Ɗum fof fuɗɗorii ko e Paint Dharavi e hitaande 2016, jooni noon ina yaaji haa Bandra West wondude e nokkuuji keewɗi to Mumbai e nokkuuji goɗɗi e nder leydi Maharashtra. Eɓɓoore nde to Bandra hirnaange waɗi ko pentugol ko ina tolnoo e 285 galle e nder koloni Jaffar Baba, tufnde Mary, Bandra hirnaange. Ruble Nagi e ekipaaji mum wondude e ballal yimɓe nokku oo e hoɗɓe ɓee pentii e laɓɓinii nokkuuji ɓuuɓɗi e nder ɗeen nokkuuje.<ref>{{Cite news|url=https://www.deccanchronicle.com/lifestyle/books-and-art/290318/transforming-the-community-through-art.html|title=Transforming the community through art|date=2018-03-29|work=Deccan Chronicle|access-date=2018-06-19|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Sheikh Hamdan awards Indian educator with $1 million Global teacher prize|url=https://www.khaleejtimes.com/uae/education/sheikh-hamdan-awards-rouble-nagi-gems-education-global-teacher-prize|access-date=2026-03-02|website=Khaleej Times|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://globalteacherprize.org/pages/rouble-nagi|title=Rouble Nagi, Global Teacher Prize 2026 Winner|work=Global Teacher Prize Org|access-date=2026-02-17|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.abc.net.au/news/2018-05-21/the-artist-painting-mumbais-slums/9720894|title=The artist painting Mumbai's slums|date=2018-05-21|work=ABC News|access-date=2018-06-19|language=en-AU}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.asianage.com/life/more-features/220218/mumbai-setting-a-misaal.html|title=Mumbai setting a misaal|date=2018-02-22|work=www.asianage.com/|access-date=2018-06-29}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.thebetterindia.com/132477/misaal-mumbai-art-slums-rouble-nagi/|title=Are Slums Dark and Dangerous? This Artist Is Using Paint to Change Your Mind|date=2018-02-26|work=The Better India|access-date=2018-06-29|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.mid-day.com/articles/aamir-khan-misaal-mumbai-a-great-initiative/19051182|title=Aamir Khan: Misaal Mumbai a great initiative|date=2018-02-11|work=mid-day|access-date=2018-06-29}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] hss5u1lnocvs2vwmgic77f7ggudfw9u The Golden Age (painting) 0 39871 163889 2026-04-14T20:38:28Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Duuɓi kaŋŋe ko c. 1576-1581 nebam dow pentol jamaanu kaŋŋe ngol Jacopo Zucchi, naalanke ɓurɗo yiɗeede e Ferdinando I de' Medici e joofnirde kardinal makko to Rome, jooni ko e Uffizi, to Firenze. Natal gadanal peewnugol golle ɗee ina wuuri e nder galle pinal duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton. Ko ɗum e Duuɓi kaalis ina gasa tawa ko Ferdinando pentiraaɗi, no ɗi mbinndiraa e deftere makko ‘Guardaroba medicea’ nii, caggal ɗuum e hitaande 1635 to Uffizi - e..." 163889 wikitext text/x-wiki Duuɓi kaŋŋe ko c. 1576-1581 nebam dow pentol jamaanu kaŋŋe ngol Jacopo Zucchi, naalanke ɓurɗo yiɗeede e Ferdinando I de' Medici e joofnirde kardinal makko to Rome, jooni ko e Uffizi, to Firenze. Natal gadanal peewnugol golle ɗee ina wuuri e nder galle pinal duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton. Ko ɗum e Duuɓi kaalis ina gasa tawa ko Ferdinando pentiraaɗi, no ɗi mbinndiraa e deftere makko ‘Guardaroba medicea’ nii, caggal ɗuum e hitaande 1635 to Uffizi - e ñalngu cakkitiingu nguu ɓe ngoni ko e wondude haa jooni kono ɓe mbiyaani ko Federico Zuccari. Sifaa maɓɓe laaɓtuɗo oo artiraa caggal ɗuum. Dimensiyonji golle ɗiɗi ɗee e ngonka mum en no panneel wonaa pentiir canvas ina waawi firtude ko adii fof ko ɗe njiɗnoo ko no coftal ɓalli ɗiɗi laaɓtuɗi ngam pottital. Ɓe njokkondiriino ko adii ɗuum e golle Uffizi goɗɗe jowitiiɗe e njamndi, ko adii ɗuum ina wiyee « Duuɓi njamndi » kono hannde ina anndaa ko « Laamu Yupiteer » walla « Hercules Musagetes » e dow Olimpiya, ina sikkaa ko ɗiɗo ngam Maayde Adonis e dow njamndi jooni to Casa Vasari, Arezzo. Tuugnorgal 9b0kxpsb3kmgwj9bii2tigiqzgqpmoa 163890 163889 2026-04-14T20:39:12Z SUZYFATIMA 13856 163890 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duuɓi kaŋŋe''' ko c. 1576-1581 nebam dow pentol jamaanu kaŋŋe ngol Jacopo Zucchi, naalanke ɓurɗo yiɗeede e Ferdinando I de' Medici e joofnirde kardinal makko to Rome, jooni ko e Uffizi, to Firenze. Natal gadanal peewnugol golle ɗee ina wuuri e nder galle pinal duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton. Ko ɗum e Duuɓi kaalis ina gasa tawa ko Ferdinando pentiraaɗi, no ɗi mbinndiraa e deftere makko ‘Guardaroba medicea’ nii, caggal ɗuum e hitaande 1635 to Uffizi - e ñalngu cakkitiingu nguu ɓe ngoni ko e wondude haa jooni kono ɓe mbiyaani ko Federico Zuccari. Sifaa maɓɓe laaɓtuɗo oo artiraa caggal ɗuum. Dimensiyonji golle ɗiɗi ɗee e ngonka mum en no panneel wonaa pentiir canvas ina waawi firtude ko adii fof ko ɗe njiɗnoo ko no coftal ɓalli ɗiɗi laaɓtuɗi ngam pottital. Ɓe njokkondiriino ko adii ɗuum e golle Uffizi goɗɗe jowitiiɗe e njamndi, ko adii ɗuum ina wiyee « Duuɓi njamndi » kono hannde ina anndaa ko « Laamu Yupiteer » walla « Hercules Musagetes » e dow Olimpiya, ina sikkaa ko ɗiɗo ngam Maayde Adonis e dow njamndi jooni to Casa Vasari, Arezzo. == Tuugnorgal == mjrijoszl33u2zk15berblmigm2bzwy 163891 163890 2026-04-14T20:42:29Z SUZYFATIMA 13856 163891 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duuɓi kaŋŋe''' ko c. 1576-1581 nebam dow pentol jamaanu kaŋŋe ngol Jacopo Zucchi, naalanke ɓurɗo yiɗeede e Ferdinando I de' Medici e joofnirde kardinal makko to Rome, jooni ko e Uffizi, to Firenze. Natal gadanal peewnugol golle ɗee ina wuuri e nder galle pinal duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton. Ko ɗum e Duuɓi kaalis ina gasa tawa ko Ferdinando pentiraaɗi, no ɗi mbinndiraa e deftere makko ‘Guardaroba medicea’ nii, caggal ɗuum e hitaande 1635 to Uffizi - e ñalngu cakkitiingu nguu ɓe ngoni ko e wondude haa jooni kono ɓe mbiyaani ko Federico Zuccari. Sifaa maɓɓe laaɓtuɗo oo artiraa caggal ɗuum. Dimensiyonji golle ɗiɗi ɗee e ngonka mum en no panneel wonaa pentiir canvas ina waawi firtude ko adii fof ko ɗe njiɗnoo ko no coftal ɓalli ɗiɗi laaɓtuɗi ngam pottital. Ɓe njokkondiriino ko adii ɗuum e golle Uffizi goɗɗe jowitiiɗe e njamndi, ko adii ɗuum ina wiyee « Duuɓi njamndi » kono hannde ina anndaa ko « Laamu Yupiteer » walla « Hercules Musagetes » e dow Olimpiya, ina sikkaa ko ɗiɗo ngam Maayde Adonis e dow njamndi jooni to Casa Vasari, Arezzo.<ref>{{in lang|it}} {{Cite web|url=https://www.uffizi.it/opere/eta_oro_zucchi|title=Catalogue entry}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://artmuseum.princeton.edu/collections/objects/6023|title=Study for a Medici Commission, ca. 1574}}</ref><ref>{{in lang|it}} {{cite web|url=http://www.polomuseale.firenze.it/catalogo/scheda.asp?nctn=00288631&value=1|title=Polo Museale catalogue entry}}</ref><ref>{{in lang|it}} Gloria Fossi, ''Uffizi'', Giunti, Firenze 2004. ISBN 88-09-03675-1</ref> == Tuugnorgal == <references /> cw3hcxkrd6006gh78bqpohieqp3vpke 163892 163891 2026-04-14T20:42:47Z SUZYFATIMA 13856 163892 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duuɓi kaŋŋe''' ko c. 1576-1581 nebam dow pentol jamaanu kaŋŋe ngol Jacopo Zucchi, naalanke ɓurɗo yiɗeede e Ferdinando I de' Medici e joofnirde kardinal makko to Rome, jooni ko e Uffizi, to Firenze. Natal gadanal peewnugol golle ɗee ina wuuri e nder galle pinal duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton. Ko ɗum e Duuɓi kaalis ina gasa tawa ko Ferdinando pentiraaɗi, no ɗi mbinndiraa e deftere makko ‘Guardaroba medicea’ nii, caggal ɗuum e hitaande 1635 to Uffizi - e ñalngu cakkitiingu nguu ɓe ngoni ko e wondude haa jooni kono ɓe mbiyaani ko Federico Zuccari. Sifaa maɓɓe laaɓtuɗo oo artiraa caggal ɗuum. Dimensiyonji golle ɗiɗi ɗee e ngonka mum en no panneel wonaa pentiir canvas ina waawi firtude ko adii fof ko ɗe njiɗnoo ko no coftal ɓalli ɗiɗi laaɓtuɗi ngam pottital. Ɓe njokkondiriino ko adii ɗuum e golle Uffizi goɗɗe jowitiiɗe e njamndi, ko adii ɗuum ina wiyee « Duuɓi njamndi » kono hannde ina anndaa ko « Laamu Yupiteer » walla « Hercules Musagetes » e dow Olimpiya, ina sikkaa ko ɗiɗo ngam Maayde Adonis e dow njamndi jooni to Casa Vasari, Arezzo.<ref>{{in lang|it}} {{Cite web|url=https://www.uffizi.it/opere/eta_oro_zucchi|title=Catalogue entry}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://artmuseum.princeton.edu/collections/objects/6023|title=Study for a Medici Commission, ca. 1574}}</ref><ref>{{in lang|it}} {{cite web|url=http://www.polomuseale.firenze.it/catalogo/scheda.asp?nctn=00288631&value=1|title=Polo Museale catalogue entry}}</ref><ref>{{in lang|it}} Gloria Fossi, ''Uffizi'', Giunti, Firenze 2004. ISBN 88-09-03675-1</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 49f3ke8f0fx1h0j3mpvderx0uh9loos Breakfast Time (painting) 0 39872 163893 2026-04-14T20:52:23Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Waktu deftere walla Frukostdags ko nate nebam ɗe naalanke Suwednaajo biyeteeɗo Hanna Pauli (1864-1940) timmini e hitaande 1887. Nde fotnoo ko 91 e 87 santimeeteer (36 e 34 in) e hannde nde jeyaa ko e Nationalmuseum soodnoonde nde e hitaande 1910. Natal ngal ina hollita taabal ñaamde ina darii e nder werlaa. Waktu deftere ina jeyaa e natal ɓurngal lollude e nder musee oo, siftinaama wonde ina jeyaa e perle goongaaje e kitaale 1800. Fawnugo Natal Breakfast time waɗii..." 163893 wikitext text/x-wiki Waktu deftere walla Frukostdags ko nate nebam ɗe naalanke Suwednaajo biyeteeɗo Hanna Pauli (1864-1940) timmini e hitaande 1887. Nde fotnoo ko 91 e 87 santimeeteer (36 e 34 in) e hannde nde jeyaa ko e Nationalmuseum soodnoonde nde e hitaande 1910. Natal ngal ina hollita taabal ñaamde ina darii e nder werlaa. Waktu deftere ina jeyaa e natal ɓurngal lollude e nder musee oo, siftinaama wonde ina jeyaa e perle goongaaje e kitaale 1800. Fawnugo Natal Breakfast time waɗii darnde mawnde e ƴellitgol Hanna Pauli e nder dingiral naalankaagal Nordik e nder balɗe 1880. Ko ɓooyaani koo o janngii to Pari to Académie Colarossi, o naati e Salon Pari e hitaande 1887 e natal sehil makko naalanke Finlandenaajo biyeteeɗo Venny Soldan, mo galle naalankaagal Göteborg jogii. Natal udditiingal, Breakfast time ina hollita nokku deeƴɗo e taabal gonngal e ñaamde subaka naange. Waɗi les ñaamo natal ngal ko taabal ɓuuɓngal e dow ŋoral danewal sara ŋoral e koɗorɗe ɗiɗi. Ina fawii e les lekki, ƴiye mum ina njuuti e dow taabal. Golloowo debbo ina ɓadii taabal ina jogii feggere e juuɗe mum. Annoore ndee ina feeña e geɗe jalbooje dow taabal e dow ŋoral danewal. Naalanke oo ina wondi e mbaydi impressionniste en ngam suɓaade volumes e luggiɗde e huutoraade fitirlaaji e mbaydiiji colour, addanta taabal, mbaydi taabal e leɗɗe ɓuuɓɗe e nder reflexes lumières shimmering. Natal ngal ina yiɗaa e naalankooɓe Suwednaaɓe hannde e oon sahaa. Gikku Hanna Pauli ina joginoo jaŋde hakkundeere alɗunde, ƴettunde geɗe keewɗe e nguurndam teddungal e teeminannde 18ɓiire, ko wayi no janngude diidi e pentugol e mbaydi ndiyam. Kono o felliti jokkude ɗum haa ɓurti, o wonti naalanke karallo. Naalankooɓe Suwednaaɓe heewɓe e oon sahaa njanngii to duɗal naalankaagal Düsseldorf e nder Pari, Pauli kadi jannginaama toon. Ko ɓuri heewde e makko ko golle Carl Larsson, Peder Severin Krøyer, Laurits Andersen Ring e naalankooɓe Faraysenaaɓe hono Jules Bastien-Lepage. Natal ngal yiɗaaka no feewi e nder renndo jaajngo e oon sahaa no yiɗaari e gollodiiɓe makko naalankooɓe Nordik nii. Huutoraade annoore, ɓuuɓri ɓuuɓndi huutorteende e nder hakkundeeji, ceertundi e koye mum en tawa alaa ko jillondirta walla jillondirta, e fannuuji toɓɓe annoore baɗaaɗe e ɓuuɓri jaajndi e nder geɗe goɗɗe, mettinii heewɓe e ƴeewooɓe Suwed hannde. Ɓe njiyi karallaagal Hanna Pauli ina yaaji no feewi kadi ñaawoowo gooto hollitii e dow majjere wonde ma a taw pentol tiiɗngol ngol e dow tappirde ndee ina woni ɗoon sabu naalanke oo ina huutoroo ɗum ngam laɓɓinde e yoornude ɓuuɓri mum e dow mum. Natal waktu deftere ngal, ko Hanna Pauli timmini ɗum e ndunngu 1887; caggal ndeen hitaande, e ndunngu, o fotnoo resde jom suudu makko garoowo, hono Georg Pauli, naalanke kadi. Nde natal ngal timmi o resndaaka haa jooni, siyno oo ko innde makko ɓiɗɗo debbo, Hanna Hirsch. Waktu deftere hollitaama e koolol winndereyankeewol to Pari e hitaande 1889 e koolol winndereyankeewol to Chicago e hitaande 1893. Tuugnorgal acyevboxexv785kx5ki53g2gjcj4511 163894 163893 2026-04-14T20:53:57Z SUZYFATIMA 13856 163894 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Waktu deftere walla Frukostdags''' ko nate nebam ɗe naalanke Suwednaajo biyeteeɗo Hanna Pauli (1864-1940) timmini e hitaande 1887. Nde fotnoo ko 91 e 87 santimeeteer (36 e 34 in) e hannde nde jeyaa ko e Nationalmuseum soodnoonde nde e hitaande 1910. Natal ngal ina hollita taabal ñaamde ina darii e nder werlaa. Waktu deftere ina jeyaa e natal ɓurngal lollude e nder musee oo, siftinaama wonde ina jeyaa e perle goongaaje e kitaale 1800. == Fawnugo == Natal Breakfast time waɗii darnde mawnde e ƴellitgol Hanna Pauli e nder dingiral naalankaagal Nordik e nder balɗe 1880. Ko ɓooyaani koo o janngii to Pari to Académie Colarossi, o naati e Salon Pari e hitaande 1887 e natal sehil makko naalanke Finlandenaajo biyeteeɗo Venny Soldan, mo galle naalankaagal Göteborg jogii. Natal udditiingal, Breakfast time ina hollita nokku deeƴɗo e taabal gonngal e ñaamde subaka naange. Waɗi les ñaamo natal ngal ko taabal ɓuuɓngal e dow ŋoral danewal sara ŋoral e koɗorɗe ɗiɗi. Ina fawii e les lekki, ƴiye mum ina njuuti e dow taabal. Golloowo debbo ina ɓadii taabal ina jogii feggere e juuɗe mum. Annoore ndee ina feeña e geɗe jalbooje dow taabal e dow ŋoral danewal. Naalanke oo ina wondi e mbaydi impressionniste en ngam suɓaade volumes e luggiɗde e huutoraade fitirlaaji e mbaydiiji colour, addanta taabal, mbaydi taabal e leɗɗe ɓuuɓɗe e nder reflexes lumières shimmering. Natal ngal ina yiɗaa e naalankooɓe Suwednaaɓe hannde e oon sahaa. == Gikku == Hanna Pauli ina joginoo jaŋde hakkundeere alɗunde, ƴettunde geɗe keewɗe e nguurndam teddungal e teeminannde 18ɓiire, ko wayi no janngude diidi e pentugol e mbaydi ndiyam. Kono o felliti jokkude ɗum haa ɓurti, o wonti naalanke karallo. Naalankooɓe Suwednaaɓe heewɓe e oon sahaa njanngii to duɗal naalankaagal Düsseldorf e nder Pari, Pauli kadi jannginaama toon. Ko ɓuri heewde e makko ko golle Carl Larsson, Peder Severin Krøyer, Laurits Andersen Ring e naalankooɓe Faraysenaaɓe hono Jules Bastien-Lepage. Natal ngal yiɗaaka no feewi e nder renndo jaajngo e oon sahaa no yiɗaari e gollodiiɓe makko naalankooɓe Nordik nii. Huutoraade annoore, ɓuuɓri ɓuuɓndi huutorteende e nder hakkundeeji, ceertundi e koye mum en tawa alaa ko jillondirta walla jillondirta, e fannuuji toɓɓe annoore baɗaaɗe e ɓuuɓri jaajndi e nder geɗe goɗɗe, mettinii heewɓe e ƴeewooɓe Suwed hannde. Ɓe njiyi karallaagal Hanna Pauli ina yaaji no feewi kadi ñaawoowo gooto hollitii e dow majjere wonde ma a taw pentol tiiɗngol ngol e dow tappirde ndee ina woni ɗoon sabu naalanke oo ina huutoroo ɗum ngam laɓɓinde e yoornude ɓuuɓri mum e dow mum. Natal waktu deftere ngal, ko Hanna Pauli timmini ɗum e ndunngu 1887; caggal ndeen hitaande, e ndunngu, o fotnoo resde jom suudu makko garoowo, hono Georg Pauli, naalanke kadi. Nde natal ngal timmi o resndaaka haa jooni, siyno oo ko innde makko ɓiɗɗo debbo, Hanna Hirsch. Waktu deftere hollitaama e koolol winndereyankeewol to Pari e hitaande 1889 e koolol winndereyankeewol to Chicago e hitaande 1893. == Tuugnorgal == r21emrj0ikll8dyn2tczooez2eru005 163895 163894 2026-04-14T20:59:48Z SUZYFATIMA 13856 163895 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Waktu deftere walla Frukostdags''' ko nate nebam ɗe naalanke Suwednaajo biyeteeɗo Hanna Pauli (1864-1940) timmini e hitaande 1887. Nde fotnoo ko 91 e 87 santimeeteer (36 e 34 in) e hannde nde jeyaa ko e Nationalmuseum soodnoonde nde e hitaande 1910. Natal ngal ina hollita taabal ñaamde ina darii e nder werlaa. Waktu deftere ina jeyaa e natal ɓurngal lollude e nder musee oo, siftinaama wonde ina jeyaa e perle goongaaje e kitaale 1800. == Fawnugo == Natal Breakfast time waɗii darnde mawnde e ƴellitgol Hanna Pauli e nder dingiral naalankaagal Nordik e nder balɗe 1880. Ko ɓooyaani koo o janngii to Pari to Académie Colarossi, o naati e Salon Pari e hitaande 1887 e natal sehil makko naalanke Finlandenaajo biyeteeɗo Venny Soldan, mo galle naalankaagal Göteborg jogii. Natal udditiingal, Breakfast time ina hollita nokku deeƴɗo e taabal gonngal e ñaamde subaka naange. Waɗi les ñaamo natal ngal ko taabal ɓuuɓngal e dow ŋoral danewal sara ŋoral e koɗorɗe ɗiɗi. Ina fawii e les lekki, ƴiye mum ina njuuti e dow taabal. Golloowo debbo ina ɓadii taabal ina jogii feggere e juuɗe mum. Annoore ndee ina feeña e geɗe jalbooje dow taabal e dow ŋoral danewal. Naalanke oo ina wondi e mbaydi impressionniste en ngam suɓaade volumes e luggiɗde e huutoraade fitirlaaji e mbaydiiji colour, addanta taabal, mbaydi taabal e leɗɗe ɓuuɓɗe e nder reflexes lumières shimmering. Natal ngal ina yiɗaa e naalankooɓe Suwednaaɓe hannde e oon sahaa. == Gikku == Hanna Pauli ina joginoo jaŋde hakkundeere alɗunde, ƴettunde geɗe keewɗe e nguurndam teddungal e teeminannde 18ɓiire, ko wayi no janngude diidi e pentugol e mbaydi ndiyam. Kono o felliti jokkude ɗum haa ɓurti, o wonti naalanke karallo. Naalankooɓe Suwednaaɓe heewɓe e oon sahaa njanngii to duɗal naalankaagal Düsseldorf e nder Pari, Pauli kadi jannginaama toon. Ko ɓuri heewde e makko ko golle Carl Larsson, Peder Severin Krøyer, Laurits Andersen Ring e naalankooɓe Faraysenaaɓe hono Jules Bastien-Lepage. Natal ngal yiɗaaka no feewi e nder renndo jaajngo e oon sahaa no yiɗaari e gollodiiɓe makko naalankooɓe Nordik nii. Huutoraade annoore, ɓuuɓri ɓuuɓndi huutorteende e nder hakkundeeji, ceertundi e koye mum en tawa alaa ko jillondirta walla jillondirta, e fannuuji toɓɓe annoore baɗaaɗe e ɓuuɓri jaajndi e nder geɗe goɗɗe, mettinii heewɓe e ƴeewooɓe Suwed hannde. Ɓe njiyi karallaagal Hanna Pauli ina yaaji no feewi kadi ñaawoowo gooto hollitii e dow majjere wonde ma a taw pentol tiiɗngol ngol e dow tappirde ndee ina woni ɗoon sabu naalanke oo ina huutoroo ɗum ngam laɓɓinde e yoornude ɓuuɓri mum e dow mum. Natal waktu deftere ngal, ko Hanna Pauli timmini ɗum e ndunngu 1887; caggal ndeen hitaande, e ndunngu, o fotnoo resde jom suudu makko garoowo, hono Georg Pauli, naalanke kadi. Nde natal ngal timmi o resndaaka haa jooni, siyno oo ko innde makko ɓiɗɗo debbo, Hanna Hirsch. Waktu deftere hollitaama e koolol winndereyankeewol to Pari e hitaande 1889 e koolol winndereyankeewol to Chicago e hitaande 1893.<ref name="Art project">{{cite web|title=Breakfast time|url=https://artsandculture.google.com/asset/breakfast-time/GAGM2UAOPJ9RMg|publisher=Google Art Project|access-date=22 January 2015}}</ref><ref name="Citat">Citat från publikundersökning gjord på Nationalmuseum.</ref><ref name="Sekelskitesparlor">{{cite web|url=http://www.nationalmuseum.se/sv/Utstallningar/Tidigare/Sekelskiftesparlor/|title=Utstallningar/Tidigare/Sekelskiftesparlor|publisher=www.nationalmuseum.se|access-date=2015-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20141009063832/http://www.nationalmuseum.se/sv/Utstallningar/Tidigare/Sekelskiftesparlor/|archive-date=2014-10-09|url-status=dead}}</ref><ref name="Arstiderna">{{cite web|url=http://www.nationalmuseum.se/sv/Utstallningar/Tidigare/De-fyra-arstiderna/|title=De-fyra-arstiderna|publisher=www.nationalmuseum.se|access-date=2015-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20141009064421/http://www.nationalmuseum.se/sv/Utstallningar/Tidigare/De-fyra-arstiderna/|archive-date=2014-10-09|url-status=dead}}</ref><ref name="Konstmuseum">{{cite web|url=http://emp-web-34.zetcom.ch/eMuseumPlus?service=direct/1/ResultDetailView/result.tab.link&sp=10&sp=Scollection&sp=SelementList&sp=0&sp=0&sp=999&sp=SdetailView&sp=0&sp=Sdetail&sp=0&sp=F&sp=SdetailBlockKey&sp=3|title=Hanna Pauli|publisher=GÖTEBORGS KONSTMUSEUM|access-date=20 January 2015}}</ref><ref name="Frukostdags">{{cite web|url=http://www.nationalmuseum.se/sv/Om-samlingarna1/Hojdpunkter-maleri/Frukostdags/|title=Frukostdags|publisher=www.nationalmuseum.se|access-date=2015-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20150122151830/http://www.nationalmuseum.se/sv/Om-samlingarna1/Hojdpunkter-maleri/Frukostdags/|archive-date=2015-01-22|url-status=dead}}</ref><ref name="Ingelman">{{cite journal|title=Women Artists in Sweden: A Two-Front Struggle|last=Ingelman|first=Ingrid|journal=Woman's Art Journal|volume=5|number=1|year=1984|publisher=Woman’s Art Inc|jstor=1357877|page=4|doi=10.2307/1357877}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> tk7n3k3c5hsgczwupdcu3kdgdf9dxc4 Edit Teeri Bremer 0 39873 163896 2026-04-14T21:22:15Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1304736850|Edith Terry Bremer]]" 163896 wikitext text/x-wiki '''Edith Bremer''' (1885–1964) jibinaa ko to Hamilton NY, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e hitaande 1907. Ko kanko woni piilaaɗo golle renndoyankooje eggooɓe, o waɗii batte mawɗe e dille duɗal ngal. Ko kanko sosi e ardii dillere International Institute, nde daranii ko moƴƴinde nguurndam rewɓe eggooɓe. <ref name=":2" /> Duɗal hakkunde leyɗeele ko dillere ngam keewal pine e darnde ngam reende sukaaɓe rewɓe eggooɓe e hitaande 1910. O woniino hoɗnooɗo e koɗki duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago kam e wiɗtoowo to Chicago Women’s Trade Union League . Ndeen o wontii golloowo keeriiɗo to Komiseer Immigration Amerik, o golliima kadi e wiɗto ladde to Ñaawirde Sukaaɓe Chicago. Ɗee golle ladde ngaddani mo waɗtude hakkille e caɗeele rewɓe eggooɓe. O sikki ko gollorɗe renndoyankooje goɗɗe, laamu e keeriiɗe, ina ŋakki golloraade rewɓe. Bremer salii no feewi eɓɓaaɗe Ameriknaagal, o winndi wonde Ameriknaagal ina ummina kulol e njiyaagu. Ndeen o woniino gardiiɗo keeriiɗo to Komiseer Immigration Amerik . Bremer ina wondi e sunaare wonde gollorɗe laamu e keeriije gonɗe hannde ɗee ina kuutoroo eggooɓe ina keewi yejjiteede e rewɓe ko ɗum waɗi o waɗi darnde makko ɓurnde teeŋtude e sosde Duɗal Adunawal gadanal e nder wuro New York hono jarribo YWCA e lewru Desammbar, 1910. Ko o binndoowo fannu ngenndiijo wonande Yiilirde Ngenndiire YWCA immigrant be to New York. <ref name=":0" /> Ngolɗoo duɗal ina fotnoo wallitde sukaaɓe rewɓe e rewɓe eggiyankooɓe arɓe e jibinannde ɗiɗmere. Nde rokki golle wellitaare e kippuuji, janngirɗe Engele, e ballal e golle, galleeji, naturalisation e caɗeele goɗɗe. Gollotooɓe renndo heblaaɓe ɓe ɓuri heewde ko eggiyankooɓe e koye mum en ko kamɓe mbaɗata jannginde, njilluuji, wasiyaaji e golle ñaawoore. O doolni gollooɓe e nder duɗe ɗee ngam fuɗɗaade gollodaade e renndooji eggooɓe ɓee fof e waɗde golle galleeji koɗki aadaaji e jokkondirde e caɗeele eggooɓe ɓee no gollotooɓe e caɗeele nii. <ref name=":1" /> Miijooji maɓɓe mballitii reende ndonu eggooɓe. Bremer e gollotooɓe woɗɓe e Duɗal Adunawal ngonti gollotooɓe e keewal pine e jaɓde eggooɓe e sarɗiiji mum en. Ɓe etinooma weeɓtinde yahdu maɓɓe e renndo Amerik. E fuɗɗoode kitaale 1920, ko ina ɓura 55 duɗal hakkunde leyɗeele sosaa ko ɓuri heewde e gure gollorɗe ɓurɗe heewde yimɓe eggooɓe ko wayi no Boston, Buffalo, e Detroit. E kitaale 1920 e puɗal 1930 Bremer walli yuɓɓinde Instituts kesi e waɗde njilluuji e nder ladde ngam wasiyaade eɓɓooji kam e wallitde batuuji hitaande kala gollotooɓe Institut. O seedtii caggal ɗuum wonde seedantaagal karallo e nder batuuji kongres ko faati e politikaaji immigration. == Nguurndam gadano == Bremer mawni ko to Chicago, o waɗi wiɗtooji e dow rewɓe e nder gollorɗe to duɗal Chicago to bannge siwil e ballal. Ko kanko woni ɓiɗɗo debbo mawɗo Benjamin Stites e Mary Baldwin Terry. Benjamin Stites heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colgate e hitaande 1878, o woniino jaagorde Baptist. Nde Bremer jibinaa o woniino jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colgate ndeen o wonti professeur daartol Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. [1] == Dewgal e sukaaɓe == Edith Terry resii Harry M. Bremer ñalnde 4 suwee 1912. Harry Bremer ko hoɗnooɗo e koɗki Greenwich House to wuro New York, caggal ɗuum o wonti golloowo keeriiɗo e Goomu ngenndiijo golle sukaaɓe caggal ɗuum. == Maayde e caggal mum == Maayi ko e rafi kanseer ñalnde 12 suwee 1964. Caggal nde o maayi, gonnooɗo komisariyaajo Amerik to bannge immigration, hono Edward Corsi, yettiima Bremer no feewi e yimɓe leƴƴi kala, e darnde makko ngam wellitaare immigrant en e mooliiɓe. == Tuugnorgal == 8ss77mheg7st8gmlqg10fxm4bxmhtc8 163897 163896 2026-04-14T21:22:47Z Sardeeq 14292 163897 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Edith Bremer''' (1885–1964) jibinaa ko to Hamilton NY, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e hitaande 1907. Ko kanko woni piilaaɗo golle renndoyankooje eggooɓe, o waɗii batte mawɗe e dille duɗal ngal. Ko kanko sosi e ardii dillere International Institute, nde daranii ko moƴƴinde nguurndam rewɓe eggooɓe. <ref name=":2" /> Duɗal hakkunde leyɗeele ko dillere ngam keewal pine e darnde ngam reende sukaaɓe rewɓe eggooɓe e hitaande 1910. O woniino hoɗnooɗo e koɗki duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago kam e wiɗtoowo to Chicago Women’s Trade Union League . Ndeen o wontii golloowo keeriiɗo to Komiseer Immigration Amerik, o golliima kadi e wiɗto ladde to Ñaawirde Sukaaɓe Chicago. Ɗee golle ladde ngaddani mo waɗtude hakkille e caɗeele rewɓe eggooɓe. O sikki ko gollorɗe renndoyankooje goɗɗe, laamu e keeriiɗe, ina ŋakki golloraade rewɓe. Bremer salii no feewi eɓɓaaɗe Ameriknaagal, o winndi wonde Ameriknaagal ina ummina kulol e njiyaagu. Ndeen o woniino gardiiɗo keeriiɗo to Komiseer Immigration Amerik . Bremer ina wondi e sunaare wonde gollorɗe laamu e keeriije gonɗe hannde ɗee ina kuutoroo eggooɓe ina keewi yejjiteede e rewɓe ko ɗum waɗi o waɗi darnde makko ɓurnde teeŋtude e sosde Duɗal Adunawal gadanal e nder wuro New York hono jarribo YWCA e lewru Desammbar, 1910. Ko o binndoowo fannu ngenndiijo wonande Yiilirde Ngenndiire YWCA immigrant be to New York. <ref name=":0" /> Ngolɗoo duɗal ina fotnoo wallitde sukaaɓe rewɓe e rewɓe eggiyankooɓe arɓe e jibinannde ɗiɗmere. Nde rokki golle wellitaare e kippuuji, janngirɗe Engele, e ballal e golle, galleeji, naturalisation e caɗeele goɗɗe. Gollotooɓe renndo heblaaɓe ɓe ɓuri heewde ko eggiyankooɓe e koye mum en ko kamɓe mbaɗata jannginde, njilluuji, wasiyaaji e golle ñaawoore. O doolni gollooɓe e nder duɗe ɗee ngam fuɗɗaade gollodaade e renndooji eggooɓe ɓee fof e waɗde golle galleeji koɗki aadaaji e jokkondirde e caɗeele eggooɓe ɓee no gollotooɓe e caɗeele nii. <ref name=":1" /> Miijooji maɓɓe mballitii reende ndonu eggooɓe. Bremer e gollotooɓe woɗɓe e Duɗal Adunawal ngonti gollotooɓe e keewal pine e jaɓde eggooɓe e sarɗiiji mum en. Ɓe etinooma weeɓtinde yahdu maɓɓe e renndo Amerik. E fuɗɗoode kitaale 1920, ko ina ɓura 55 duɗal hakkunde leyɗeele sosaa ko ɓuri heewde e gure gollorɗe ɓurɗe heewde yimɓe eggooɓe ko wayi no Boston, Buffalo, e Detroit. E kitaale 1920 e puɗal 1930 Bremer walli yuɓɓinde Instituts kesi e waɗde njilluuji e nder ladde ngam wasiyaade eɓɓooji kam e wallitde batuuji hitaande kala gollotooɓe Institut. O seedtii caggal ɗuum wonde seedantaagal karallo e nder batuuji kongres ko faati e politikaaji immigration. == Nguurndam gadano == Bremer mawni ko to Chicago, o waɗi wiɗtooji e dow rewɓe e nder gollorɗe to duɗal Chicago to bannge siwil e ballal. Ko kanko woni ɓiɗɗo debbo mawɗo Benjamin Stites e Mary Baldwin Terry. Benjamin Stites heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colgate e hitaande 1878, o woniino jaagorde Baptist. Nde Bremer jibinaa o woniino jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colgate ndeen o wonti professeur daartol Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. [1] == Dewgal e sukaaɓe == Edith Terry resii Harry M. Bremer ñalnde 4 suwee 1912. Harry Bremer ko hoɗnooɗo e koɗki Greenwich House to wuro New York, caggal ɗuum o wonti golloowo keeriiɗo e Goomu ngenndiijo golle sukaaɓe caggal ɗuum. == Maayde e caggal mum == Maayi ko e rafi kanseer ñalnde 12 suwee 1964. Caggal nde o maayi, gonnooɗo komisariyaajo Amerik to bannge immigration, hono Edward Corsi, yettiima Bremer no feewi e yimɓe leƴƴi kala, e darnde makko ngam wellitaare immigrant en e mooliiɓe. == Tuugnorgal == gdnju1ks8dn41qlxdo8t3ucop9cqsip Emma L. Bowen 0 39874 163898 2026-04-14T21:25:05Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336344185|Emma L. Bowen]]" 163898 wikitext text/x-wiki '''Emma L. Bowen''' wonnoo ko daraniiɗo renndo e nder cellal renndo e jaayndeeji nuunɗuɗi . Ko o daraniiɗo ɓe ngalaa hakkeeji e waasɓe. O jeyaa ko e sosɓe fedde wiyeteende Black Citizens for Fair Media (BCFM). == Koolol renndo Emma L. Bowen == Ko o karallo cellal hakkille e golloowo renndo, Mrs Bowen wondi e William F. Hatcher, e sosde nokku cellal hakkille to Upper Manhattan, Inc., e hitaande 1986. Nde nokku oo udditi dame mum, o yaawi wontude nokku ɓurɗo mawnude e Harlem to bannge cellal hakkille e nder renndo, o daranii ko anndude ɓeen wonɓe e caɗeele cellal hakkille e ɓeen wonɓe e caɗeele cellal hakkille. E nder gollotooɓe e annduɓe hakkillaaji jannguɓe no feewi, humpitiiɓe pinal, gollotooɓe renndo, infirmiyee en, wasiyaaji dependence chimique, case managers, wasiyaaji rehabilitaasiyoŋ golle e jannginooɓe sukaaɓe tokosɓe, sarwisaaji Centre ina mbaɗi subschool therapeutic ngam sukaaɓe wonduɓe e caɗeele jikkuuji e ƴellitaare ad abuult hakkillaaji e porogaraamuuji ngam kemikal abuse outpatient programmes e sarwisaaji baɗɗiiɗi e cellal hakkille wonande sukaaɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji mum en, kam e nokku ɗo hoɗɓe mbaawi safrude abuse kemikal (capanɗe ɗiɗi) e porogaraam ñamri. Nde Mrs Bowen sankii e hitaande 1996, nokku oo wayli innde mum, nokku gollordu renndo Emma L. Bowen. Hannde, Bowen Center ina gollina ko ina tolnoo e 15 000 kiliyaneeɓe hitaande kala, ina rokka yimɓe e ɓesnguuji e nder wuro New York fof ballal e jikkuuji cellal. == Nguurndam gadano == Emma jibinaa ko to Spartanburg, to Karolina worgo . O ummii o fayi [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] e sahaa Depression ngam hoɗde e neene makko. O heɓi dipoloma makko ko e hitaande 1974, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fordham to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln Center. Emma kadi wonnoo ko Ardiiɗo Sukaaɓe e nder NAACP, ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e ko anndinde sukaaɓe ɓee Malcolm X . == Kugal == O toɗɗaa ko hooreejo fedde toppitiinde cellal hakkille, ŋakkeende hakkille e alkol, nde John Lindsay toɗɗaa meer wuro New York. Oon sahaa ko o hooreejo diiwaan Republicain en e Lindsay, Republicain, heɓi wooteeji e ndeen woote ko ɓuri ko Republicain meeɗi heɓde. Emma golliima e ndeen darnde haa o woppi golle e hitaande 1984 e departemaa o. Ko o daraniiɗo nguurndam makko fof ngam haɓaade caɗeele renndo e hakkeeji leƴƴi pamari. O luulndii teleeji e rajooji e golle gollorɗe e hollirde ɓaleeɓe e teleeji. BCFM luulndiima lisaasuuji FCC ɗi stationeji ɗii. Ndeen noon, goomuuji wasiyaaji sosaa e WABC TV e WNBC TV e darnde geɗe renndo sosaa e ko ɓuri heewde e jaayɗe nokkuuje. Fooyre ngam nafoore leƴƴi tokoosi e nder jaayɗe, sosaande e hitaande 1989, anndiraande hannde Fooyre Emma L. Bowen, ko ƴellitaare BCFM. Foundation ina rokka sukaaɓe tokosɓe fartaŋŋe janngude, jannginde e ƴellitaade haa mbaawa wonde annduɓe jaayndeeji toowɗi. Foundation ina wallita e heewɓe e stationeji gooti ɗi Emma Bowen ɓadtinoo duuɓi jawtuɗi ɗii kam e resooji kesi keewɗi, sosiyeteeji kaɓirɗe, e sosiyeteeji goɗɗi jowitiiɗi e jaayɗe. Lefol Mrs Bowen ina duumoo. Sabu ardaade makko, worɓe e rewɓe ɓaleeɓe ina njogii darnde tiiɗnde e nder jaayɗe Amerik, ina jeyaa heen binndol, peewnugol, ardaade, humpitaade, waɗde, e njuɓɓudi. Hannde, ujunnaaje ujunnaaje galleeji, mawɓe, sukaaɓe, e mawɓe ina njogii kaɓirɗe ɗe ɓe poti huutoraade ngam wuurde nguurndam celluɗam. == Tuugnorgal == 5mu5qgp3tagboymzifqqudajf6sidxh 163899 163898 2026-04-14T21:26:39Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336344185|Emma L. Bowen]]" 163899 wikitext text/x-wiki '''Emma L. Bowen''' wonnoo ko daraniiɗo renndo e nder cellal renndo e jaayndeeji nuunɗuɗi . Ko o daraniiɗo ɓe ngalaa hakkeeji e waasɓe. O jeyaa ko e sosɓe fedde wiyeteende Black Citizens for Fair Media (BCFM). == Koolol renndo Emma L. Bowen == Ko o karallo cellal hakkille e golloowo renndo, Mrs Bowen wondi e William F. Hatcher, e sosde nokku cellal hakkille to Upper Manhattan, Inc., e hitaande 1986. Nde nokku oo udditi dame mum, o yaawi wontude nokku ɓurɗo mawnude e Harlem to bannge cellal hakkille e nder renndo, o daranii ko anndude ɓeen wonɓe e caɗeele cellal hakkille e ɓeen wonɓe e caɗeele cellal hakkille. E nder gollotooɓe e annduɓe hakkillaaji jannguɓe no feewi, humpitiiɓe pinal, gollotooɓe renndo, infirmiyee en, wasiyaaji dependence chimique, case managers, wasiyaaji rehabilitaasiyoŋ golle e jannginooɓe sukaaɓe tokosɓe, sarwisaaji Centre ina mbaɗi subschool therapeutic ngam sukaaɓe wonduɓe e caɗeele jikkuuji e ƴellitaare ad abuult hakkillaaji e porogaraamuuji ngam kemikal abuse outpatient programmes e sarwisaaji baɗɗiiɗi e cellal hakkille wonande sukaaɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji mum en, kam e nokku ɗo hoɗɓe mbaawi safrude abuse kemikal (capanɗe ɗiɗi) e porogaraam ñamri. Nde Mrs Bowen sankii e hitaande 1996, nokku oo wayli innde mum, nokku gollordu renndo Emma L. Bowen. Hannde, Bowen Center ina gollina ko ina tolnoo e 15 000 kiliyaneeɓe hitaande kala, ina rokka yimɓe e ɓesnguuji e nder wuro New York fof ballal e jikkuuji cellal.<ref>"Emma Bowen, 81; Championed Rights Of Disenfranchised". ''The New York Times''. 1 July 1996.</ref> == Nguurndam gadano == Emma jibinaa ko to Spartanburg, to Karolina worgo . O ummii o fayi [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] e sahaa Depression ngam hoɗde e neene makko. O heɓi dipoloma makko ko e hitaande 1974, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fordham to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln Center. Emma kadi wonnoo ko Ardiiɗo Sukaaɓe e nder NAACP, ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e ko anndinde sukaaɓe ɓee Malcolm X . == Kugal == O toɗɗaa ko hooreejo fedde toppitiinde cellal hakkille, ŋakkeende hakkille e alkol, nde John Lindsay toɗɗaa meer wuro New York. Oon sahaa ko o hooreejo diiwaan Republicain en e Lindsay, Republicain, heɓi wooteeji e ndeen woote ko ɓuri ko Republicain meeɗi heɓde. Emma golliima e ndeen darnde haa o woppi golle e hitaande 1984 e departemaa o. Ko o daraniiɗo nguurndam makko fof ngam haɓaade caɗeele renndo e hakkeeji leƴƴi pamari. O luulndii teleeji e rajooji e golle gollorɗe e hollirde ɓaleeɓe e teleeji. BCFM luulndiima lisaasuuji FCC ɗi stationeji ɗii. Ndeen noon, goomuuji wasiyaaji sosaa e WABC TV e WNBC TV e darnde geɗe renndo sosaa e ko ɓuri heewde e jaayɗe nokkuuje. Fooyre ngam nafoore leƴƴi tokoosi e nder jaayɗe, sosaande e hitaande 1989, anndiraande hannde Fooyre Emma L. Bowen, ko ƴellitaare BCFM. Foundation ina rokka sukaaɓe tokosɓe fartaŋŋe janngude, jannginde e ƴellitaade haa mbaawa wonde annduɓe jaayndeeji toowɗi. Foundation ina wallita e heewɓe e stationeji gooti ɗi Emma Bowen ɓadtinoo duuɓi jawtuɗi ɗii kam e resooji kesi keewɗi, sosiyeteeji kaɓirɗe, e sosiyeteeji goɗɗi jowitiiɗi e jaayɗe. Lefol Mrs Bowen ina duumoo. Sabu ardaade makko, worɓe e rewɓe ɓaleeɓe ina njogii darnde tiiɗnde e nder jaayɗe Amerik, ina jeyaa heen binndol, peewnugol, ardaade, humpitaade, waɗde, e njuɓɓudi. Hannde, ujunnaaje ujunnaaje galleeji, mawɓe, sukaaɓe, e mawɓe ina njogii kaɓirɗe ɗe ɓe poti huutoraade ngam wuurde nguurndam celluɗam. == Tuugnorgal == 8jmwi999u6x7ocnkrpa82rn80ietf2l 163900 163899 2026-04-14T21:27:30Z Sardeeq 14292 163900 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Emma L. Bowen''' wonnoo ko daraniiɗo renndo e nder cellal renndo e jaayndeeji nuunɗuɗi . Ko o daraniiɗo ɓe ngalaa hakkeeji e waasɓe. O jeyaa ko e sosɓe fedde wiyeteende Black Citizens for Fair Media (BCFM). == Koolol renndo Emma L. Bowen == Ko o karallo cellal hakkille e golloowo renndo, Mrs Bowen wondi e William F. Hatcher, e sosde nokku cellal hakkille to Upper Manhattan, Inc., e hitaande 1986. Nde nokku oo udditi dame mum, o yaawi wontude nokku ɓurɗo mawnude e Harlem to bannge cellal hakkille e nder renndo, o daranii ko anndude ɓeen wonɓe e caɗeele cellal hakkille e ɓeen wonɓe e caɗeele cellal hakkille. E nder gollotooɓe e annduɓe hakkillaaji jannguɓe no feewi, humpitiiɓe pinal, gollotooɓe renndo, infirmiyee en, wasiyaaji dependence chimique, case managers, wasiyaaji rehabilitaasiyoŋ golle e jannginooɓe sukaaɓe tokosɓe, sarwisaaji Centre ina mbaɗi subschool therapeutic ngam sukaaɓe wonduɓe e caɗeele jikkuuji e ƴellitaare ad abuult hakkillaaji e porogaraamuuji ngam kemikal abuse outpatient programmes e sarwisaaji baɗɗiiɗi e cellal hakkille wonande sukaaɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji mum en, kam e nokku ɗo hoɗɓe mbaawi safrude abuse kemikal (capanɗe ɗiɗi) e porogaraam ñamri. Nde Mrs Bowen sankii e hitaande 1996, nokku oo wayli innde mum, nokku gollordu renndo Emma L. Bowen. Hannde, Bowen Center ina gollina ko ina tolnoo e 15 000 kiliyaneeɓe hitaande kala, ina rokka yimɓe e ɓesnguuji e nder wuro New York fof ballal e jikkuuji cellal.<ref>"Emma Bowen, 81; Championed Rights Of Disenfranchised". ''The New York Times''. 1 July 1996.</ref> == Nguurndam gadano == Emma jibinaa ko to Spartanburg, to Karolina worgo . O ummii o fayi [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] e sahaa Depression ngam hoɗde e neene makko. O heɓi dipoloma makko ko e hitaande 1974, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fordham to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln Center. Emma kadi wonnoo ko Ardiiɗo Sukaaɓe e nder NAACP, ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e ko anndinde sukaaɓe ɓee Malcolm X . == Kugal == O toɗɗaa ko hooreejo fedde toppitiinde cellal hakkille, ŋakkeende hakkille e alkol, nde John Lindsay toɗɗaa meer wuro New York. Oon sahaa ko o hooreejo diiwaan Republicain en e Lindsay, Republicain, heɓi wooteeji e ndeen woote ko ɓuri ko Republicain meeɗi heɓde. Emma golliima e ndeen darnde haa o woppi golle e hitaande 1984 e departemaa o. Ko o daraniiɗo nguurndam makko fof ngam haɓaade caɗeele renndo e hakkeeji leƴƴi pamari. O luulndii teleeji e rajooji e golle gollorɗe e hollirde ɓaleeɓe e teleeji. BCFM luulndiima lisaasuuji FCC ɗi stationeji ɗii. Ndeen noon, goomuuji wasiyaaji sosaa e WABC TV e WNBC TV e darnde geɗe renndo sosaa e ko ɓuri heewde e jaayɗe nokkuuje. Fooyre ngam nafoore leƴƴi tokoosi e nder jaayɗe, sosaande e hitaande 1989, anndiraande hannde Fooyre Emma L. Bowen, ko ƴellitaare BCFM. Foundation ina rokka sukaaɓe tokosɓe fartaŋŋe janngude, jannginde e ƴellitaade haa mbaawa wonde annduɓe jaayndeeji toowɗi. Foundation ina wallita e heewɓe e stationeji gooti ɗi Emma Bowen ɓadtinoo duuɓi jawtuɗi ɗii kam e resooji kesi keewɗi, sosiyeteeji kaɓirɗe, e sosiyeteeji goɗɗi jowitiiɗi e jaayɗe. Lefol Mrs Bowen ina duumoo. Sabu ardaade makko, worɓe e rewɓe ɓaleeɓe ina njogii darnde tiiɗnde e nder jaayɗe Amerik, ina jeyaa heen binndol, peewnugol, ardaade, humpitaade, waɗde, e njuɓɓudi. Hannde, ujunnaaje ujunnaaje galleeji, mawɓe, sukaaɓe, e mawɓe ina njogii kaɓirɗe ɗe ɓe poti huutoraade ngam wuurde nguurndam celluɗam. == Tuugnorgal == m7mmv0fg9akq4bwqgmf9l6174rk8n5e Doroti Hamilton ko ɓuuɓri 0 39875 163901 2026-04-14T21:30:29Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348286077|Dorothy Hamilton Brush]]" 163901 wikitext text/x-wiki '''Dorothy Hamilton Brush''' (14 marse 1894 – 4 suwee 1968) ko daraniiɗo haɓaade jibinannde, daraniiɗo hakkeeji rewɓe e binndoowo. O gollodiima e Margaret Sanger e fedde toppitiinde jibinannde, o winndii pijirlooji, binndanɗe dillooje, e defte (caggal ngal o gollodiima e Walter S. Hayward.) == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Dorothy Hamilton Brush jibinaa ko ñalnde 14 marse 1894, e galle Walter James Hamilton, awokaa, e Mary Jane Adams. O woodi miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo, Gladys e Margaret, ɗiɗaɓo oo yahi haa wonti fijoowo ɓurɗo lollude e hollirde Jaagorɗo bonɗo mo Hirnaange e nder ''filmo The Wizard of Oz'' . Ɓe mawni ko to wuro wiyeteengo Cleveland, to Ohio, Brush janngi to duɗal Hathaway Brown . Brush janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith ɗo o woni e golle no feewi, o woniino nulaaɗo to YWCA Silver Bay Camp to New York, o woniino hooreejo galle, o woniino kadi wasiyaajo almudɓe. O tawtoraama kadi e nder dente e renndooji keewɗi, ina jeyaa heen Fedde Alpha, Il Tricolore, Pencil Blue, e Fedde Diisnondiral. O winndi daartol juutngol e golle goɗɗe kadi o golliima e fedde toppitiinde ko fayti e binndanɗe kolees keewɗe ko wayi no Yiilirde Lewru, Yiilirde Yontere, e Yiilirde Defte Kalaas. E nder hitaande makko leslesre Brush wonnoo ko daartoowo e nder suudu janngirdu nduu. O winndi "Taariiha hitaande Junior" ngam janngirde maako nder deftere hitaande 1917, non boo wolde ngam Ivy Song e ngam "Alma Mater." O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith e hitaande 1917. == Kugal == Nde jom suudu Brush gadano, Charles, woni e golloraade e nder konu nguu, hono lietnaa gadano tuggi 1917 haa 1919, Dorothy golliima e feddeeji ballitooji keewɗi to Washington, DC, caggal ɗuum to Sheffield, Alabama . E hitaande 1919 Charles e Dorothy puɗɗii yah-ngartaa taariindi winndere ndee, tawi ina waɗi heen joofnirde to Honolulu, to Hawaii, caggal ɗuum ɓe ngarti to Amerik ngam hoɗde e nokku biyeteeɗo Cleveland, to Ohio ɗo Charles sosi Laboratuwaar wiɗto Brush. Puɗɗagol hitaande 1922 Brush waɗii ballal mum e Ligue Junior to diiwaan Cleveland. Golle makko e nder safrirde jibinannde addani mo ɓeydaade faamde, e wallitde, e geɗe cellal rewɓe e reentaade jibinannde. Wondude e sehilaaɓe e wallidiiɓe heewɓe, Brush waɗii geɗe keewɗe e sosde Fedde Cellal Yumma e hitaande 1928, ardiinde jibinannde peewniinde Cleveland, sosnde e hitaande 1966. Caggal maayde gorko makko gadano, Dorothy rokki kaalis, o udditi Fedde Cellal Yumma (MHA) e hitaande 1928, eɓɓaande nde kanko e woɗɓe ɓe peewni gila 1921. MHA caggal ɗuum wonti Fedde Pewnitnde Jibinannde Cleveland mawnde. E hitaande 1929, jom suudu makko, jibinannde Charles F. Brush, mawɗo, toɗɗii Dorothy e yiilirde njuɓɓudi fedde makko hesere nde o sosi. Dorothy Brush jokki golle mum e Fedde Cellal Yumma kono kadi o ɓeydii jokkondirde e fedde nde, o wonii gardiiɗo, caggal ɗuum o woni hooreejo tuggi 1957 haa 1963. Fedde Brush ina woodi haa jooni, ina yaaji e golle mum ngam naatde e wiɗtooji e jaŋde e nder geɗe keewɗe ceertuɗe jowitiiɗe e reentaade jibinannde. === Golle e Margaret Sanger === Brush waɗii ballal mum e nder safrirde Sanger, caggal ɗuum e kitaale 1930 o yahdi e makko e nder [[Aasiya|Asii]] e [[Yuroopu|Orop]] fof ngam wonde misiyoŋaaji ngam haɓaade jibinannde e peewnugol ɓesngu. Brush waɗii nafoore mawnde e golle Sanger, kadi, nde tawnoo ko o almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith, omo anndi ko fayti e Sophia Smith (SSC) e golle mum mooftugol e nder daartol rewɓe. O winndi Margaret Storrs Grierson, gardinooɗo SSC, e hitaande 1946, ɓe kawri ɓe cemmbini Sanger ngam rokkude kaayitaaji makko Smith (geɗe e kaayitaaji makko karallaagal ina ndokkanoo defterdu Kongres tawo). Brush kadi waɗii nafoore mawnde e heɓde Sanger dipolom Doktoraa tedduɗo e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith College e hitaande 1949, o ardii golle ngam suɓaade mo njeenaari Nobel . Hay nde golle makko e Margaret Sanger e dillere reentaade jibinannde ngonti huunde tiiɗnde, Brush jokki binndol mum. O winndi (e huutoraade innde makko gadane Dorothy Adams Hamilton) e Walter S. Hayward defte, Leñol Amerik : Daartol lollungol Amerik, 1865-1941 (1943) e Leydi maa e leydi am: Leñol Amerik gila Lincoln haa Roosevelt (1943). Brush winndi kadi binndanɗe dillooje e jaaynde wiyeteende World Traveler e pijirlooji sukaaɓe seeɗa e sosiyetee Farayse biyeteeɗo Samuel ɗe njaltinaa e darorɗe kitaale 1920. Gaagaa ɗeen geɗe bayyinaaɗe, Brush winndii kadi binndanɗe keewɗe ko fayti e rewɓe Japon, Margaret Sanger, ko fayti e jibinannde, e ko fayti e ŋakkere lewru, ɗe meeɗaa yaltineede. [1] == Tuugnorgal == f0py3ny4bhsiv7past2j65o894h5sxz 163902 163901 2026-04-14T21:31:40Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348286077|Dorothy Hamilton Brush]]" 163902 wikitext text/x-wiki '''Dorothy Hamilton Brush''' (14 marse 1894 – 4 suwee 1968) ko daraniiɗo haɓaade jibinannde, daraniiɗo hakkeeji rewɓe e binndoowo. O gollodiima e Margaret Sanger e fedde toppitiinde jibinannde, o winndii pijirlooji, binndanɗe dillooje, e defte (caggal ngal o gollodiima e Walter S. Hayward.) == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Dorothy Hamilton Brush jibinaa ko ñalnde 14 marse 1894, e galle Walter James Hamilton, awokaa, e Mary Jane Adams. O woodi miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo, Gladys e Margaret, ɗiɗaɓo oo yahi haa wonti fijoowo ɓurɗo lollude e hollirde Jaagorɗo bonɗo mo Hirnaange e nder ''filmo The Wizard of Oz'' . Ɓe mawni ko to wuro wiyeteengo Cleveland, to Ohio, Brush janngi to duɗal Hathaway Brown . Brush janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith ɗo o woni e golle no feewi, o woniino nulaaɗo to YWCA Silver Bay Camp to New York, o woniino hooreejo galle, o woniino kadi wasiyaajo almudɓe. O tawtoraama kadi e nder dente e renndooji keewɗi, ina jeyaa heen Fedde Alpha, Il Tricolore, Pencil Blue, e Fedde Diisnondiral. O winndi daartol juutngol e golle goɗɗe kadi o golliima e fedde toppitiinde ko fayti e binndanɗe kolees keewɗe ko wayi no Yiilirde Lewru, Yiilirde Yontere, e Yiilirde Defte Kalaas. E nder hitaande makko leslesre Brush wonnoo ko daartoowo e nder suudu janngirdu nduu. O winndi "Taariiha hitaande Junior" ngam janngirde maako nder deftere hitaande 1917, non boo wolde ngam Ivy Song e ngam "Alma Mater." O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith e hitaande 1917. == Kugal == Nde jom suudu Brush gadano, Charles, woni e golloraade e nder konu nguu, hono lietnaa gadano tuggi 1917 haa 1919, Dorothy golliima e feddeeji ballitooji keewɗi to Washington, DC, caggal ɗuum to Sheffield, Alabama . E hitaande 1919 Charles e Dorothy puɗɗii yah-ngartaa taariindi winndere ndee, tawi ina waɗi heen joofnirde to Honolulu, to Hawaii, caggal ɗuum ɓe ngarti to Amerik ngam hoɗde e nokku biyeteeɗo Cleveland, to Ohio ɗo Charles sosi Laboratuwaar wiɗto Brush. Puɗɗagol hitaande 1922 Brush waɗii ballal mum e Ligue Junior to diiwaan Cleveland. Golle makko e nder safrirde jibinannde addani mo ɓeydaade faamde, e wallitde, e geɗe cellal rewɓe e reentaade jibinannde. Wondude e sehilaaɓe e wallidiiɓe heewɓe, Brush waɗii geɗe keewɗe e sosde Fedde Cellal Yumma e hitaande 1928, ardiinde jibinannde peewniinde Cleveland, sosnde e hitaande 1966. Caggal maayde gorko makko gadano, Dorothy rokki kaalis, o udditi Fedde Cellal Yumma (MHA) e hitaande 1928, eɓɓaande nde kanko e woɗɓe ɓe peewni gila 1921. MHA caggal ɗuum wonti Fedde Pewnitnde Jibinannde Cleveland mawnde. E hitaande 1929, jom suudu makko, jibinannde Charles F. Brush, mawɗo, toɗɗii Dorothy e yiilirde njuɓɓudi fedde makko hesere nde o sosi. Dorothy Brush jokki golle mum e Fedde Cellal Yumma kono kadi o ɓeydii jokkondirde e fedde nde, o wonii gardiiɗo, caggal ɗuum o woni hooreejo tuggi 1957 haa 1963. Fedde Brush ina woodi haa jooni, ina yaaji e golle mum ngam naatde e wiɗtooji e jaŋde e nder geɗe keewɗe ceertuɗe jowitiiɗe e reentaade jibinannde. === Golle e Margaret Sanger === Brush waɗii ballal mum e nder safrirde Sanger, caggal ɗuum e kitaale 1930 o yahdi e makko e nder [[Aasiya|Asii]] e [[Yuroopu|Orop]] fof ngam wonde misiyoŋaaji ngam haɓaade jibinannde e peewnugol ɓesngu. Brush waɗii nafoore mawnde e golle Sanger, kadi, nde tawnoo ko o almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith, omo anndi ko fayti e Sophia Smith (SSC) e golle mum mooftugol e nder daartol rewɓe. O winndi Margaret Storrs Grierson, gardinooɗo SSC, e hitaande 1946, ɓe kawri ɓe cemmbini Sanger ngam rokkude kaayitaaji makko Smith (geɗe e kaayitaaji makko karallaagal ina ndokkanoo defterdu Kongres tawo). Brush kadi waɗii nafoore mawnde e heɓde Sanger dipolom Doktoraa tedduɗo e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith College e hitaande 1949, o ardii golle ngam suɓaade mo njeenaari Nobel . Hay nde golle makko e Margaret Sanger e dillere reentaade jibinannde ngonti huunde tiiɗnde, Brush jokki binndol mum. O winndi (e huutoraade innde makko gadane Dorothy Adams Hamilton) e Walter S. Hayward defte, Leñol Amerik : Daartol lollungol Amerik, 1865-1941 (1943) e Leydi maa e leydi am: Leñol Amerik gila Lincoln haa Roosevelt (1943). Brush winndi kadi binndanɗe dillooje e jaaynde wiyeteende World Traveler e pijirlooji sukaaɓe seeɗa e sosiyetee Farayse biyeteeɗo Samuel ɗe njaltinaa e darorɗe kitaale 1920. Gaagaa ɗeen geɗe bayyinaaɗe, Brush winndii kadi binndanɗe keewɗe ko fayti e rewɓe Japon, Margaret Sanger, ko fayti e jibinannde, e ko fayti e ŋakkere lewru, ɗe meeɗaa yaltineede.[1]<ref>Brush, Dorothy (Hamilton) (February 1967). "For you, O alma mater". Smith Alumnae Quarterly: 6. </ref> == Tuugnorgal == 4e7ii15muqz4z92gaoj623drr575emq 163903 163902 2026-04-14T21:32:11Z Sardeeq 14292 163903 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dorothy Hamilton Brush''' (14 marse 1894 – 4 suwee 1968) ko daraniiɗo haɓaade jibinannde, daraniiɗo hakkeeji rewɓe e binndoowo. O gollodiima e Margaret Sanger e fedde toppitiinde jibinannde, o winndii pijirlooji, binndanɗe dillooje, e defte (caggal ngal o gollodiima e Walter S. Hayward.) == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Dorothy Hamilton Brush jibinaa ko ñalnde 14 marse 1894, e galle Walter James Hamilton, awokaa, e Mary Jane Adams. O woodi miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo, Gladys e Margaret, ɗiɗaɓo oo yahi haa wonti fijoowo ɓurɗo lollude e hollirde Jaagorɗo bonɗo mo Hirnaange e nder ''filmo The Wizard of Oz'' . Ɓe mawni ko to wuro wiyeteengo Cleveland, to Ohio, Brush janngi to duɗal Hathaway Brown . Brush janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith ɗo o woni e golle no feewi, o woniino nulaaɗo to YWCA Silver Bay Camp to New York, o woniino hooreejo galle, o woniino kadi wasiyaajo almudɓe. O tawtoraama kadi e nder dente e renndooji keewɗi, ina jeyaa heen Fedde Alpha, Il Tricolore, Pencil Blue, e Fedde Diisnondiral. O winndi daartol juutngol e golle goɗɗe kadi o golliima e fedde toppitiinde ko fayti e binndanɗe kolees keewɗe ko wayi no Yiilirde Lewru, Yiilirde Yontere, e Yiilirde Defte Kalaas. E nder hitaande makko leslesre Brush wonnoo ko daartoowo e nder suudu janngirdu nduu. O winndi "Taariiha hitaande Junior" ngam janngirde maako nder deftere hitaande 1917, non boo wolde ngam Ivy Song e ngam "Alma Mater." O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith e hitaande 1917. == Kugal == Nde jom suudu Brush gadano, Charles, woni e golloraade e nder konu nguu, hono lietnaa gadano tuggi 1917 haa 1919, Dorothy golliima e feddeeji ballitooji keewɗi to Washington, DC, caggal ɗuum to Sheffield, Alabama . E hitaande 1919 Charles e Dorothy puɗɗii yah-ngartaa taariindi winndere ndee, tawi ina waɗi heen joofnirde to Honolulu, to Hawaii, caggal ɗuum ɓe ngarti to Amerik ngam hoɗde e nokku biyeteeɗo Cleveland, to Ohio ɗo Charles sosi Laboratuwaar wiɗto Brush. Puɗɗagol hitaande 1922 Brush waɗii ballal mum e Ligue Junior to diiwaan Cleveland. Golle makko e nder safrirde jibinannde addani mo ɓeydaade faamde, e wallitde, e geɗe cellal rewɓe e reentaade jibinannde. Wondude e sehilaaɓe e wallidiiɓe heewɓe, Brush waɗii geɗe keewɗe e sosde Fedde Cellal Yumma e hitaande 1928, ardiinde jibinannde peewniinde Cleveland, sosnde e hitaande 1966. Caggal maayde gorko makko gadano, Dorothy rokki kaalis, o udditi Fedde Cellal Yumma (MHA) e hitaande 1928, eɓɓaande nde kanko e woɗɓe ɓe peewni gila 1921. MHA caggal ɗuum wonti Fedde Pewnitnde Jibinannde Cleveland mawnde. E hitaande 1929, jom suudu makko, jibinannde Charles F. Brush, mawɗo, toɗɗii Dorothy e yiilirde njuɓɓudi fedde makko hesere nde o sosi. Dorothy Brush jokki golle mum e Fedde Cellal Yumma kono kadi o ɓeydii jokkondirde e fedde nde, o wonii gardiiɗo, caggal ɗuum o woni hooreejo tuggi 1957 haa 1963. Fedde Brush ina woodi haa jooni, ina yaaji e golle mum ngam naatde e wiɗtooji e jaŋde e nder geɗe keewɗe ceertuɗe jowitiiɗe e reentaade jibinannde. === Golle e Margaret Sanger === Brush waɗii ballal mum e nder safrirde Sanger, caggal ɗuum e kitaale 1930 o yahdi e makko e nder [[Aasiya|Asii]] e [[Yuroopu|Orop]] fof ngam wonde misiyoŋaaji ngam haɓaade jibinannde e peewnugol ɓesngu. Brush waɗii nafoore mawnde e golle Sanger, kadi, nde tawnoo ko o almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith, omo anndi ko fayti e Sophia Smith (SSC) e golle mum mooftugol e nder daartol rewɓe. O winndi Margaret Storrs Grierson, gardinooɗo SSC, e hitaande 1946, ɓe kawri ɓe cemmbini Sanger ngam rokkude kaayitaaji makko Smith (geɗe e kaayitaaji makko karallaagal ina ndokkanoo defterdu Kongres tawo). Brush kadi waɗii nafoore mawnde e heɓde Sanger dipolom Doktoraa tedduɗo e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith College e hitaande 1949, o ardii golle ngam suɓaade mo njeenaari Nobel . Hay nde golle makko e Margaret Sanger e dillere reentaade jibinannde ngonti huunde tiiɗnde, Brush jokki binndol mum. O winndi (e huutoraade innde makko gadane Dorothy Adams Hamilton) e Walter S. Hayward defte, Leñol Amerik : Daartol lollungol Amerik, 1865-1941 (1943) e Leydi maa e leydi am: Leñol Amerik gila Lincoln haa Roosevelt (1943). Brush winndi kadi binndanɗe dillooje e jaaynde wiyeteende World Traveler e pijirlooji sukaaɓe seeɗa e sosiyetee Farayse biyeteeɗo Samuel ɗe njaltinaa e darorɗe kitaale 1920. Gaagaa ɗeen geɗe bayyinaaɗe, Brush winndii kadi binndanɗe keewɗe ko fayti e rewɓe Japon, Margaret Sanger, ko fayti e jibinannde, e ko fayti e ŋakkere lewru, ɗe meeɗaa yaltineede.[1]<ref>Brush, Dorothy (Hamilton) (February 1967). "For you, O alma mater". Smith Alumnae Quarterly: 6. </ref> == Tuugnorgal == 6yyyqu69ij3n6az04chqtdo1exhckqw Tami Buruus 0 39876 163904 2026-04-14T21:36:24Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347679364|Tammy Bruce]]" 163904 wikitext text/x-wiki '''Tammy K. Bruce''' (jibinaa ko ñalnde 20 ut 1962) ko Ameriknaajo gardiiɗo rajo, binndoowo, e yeewtanoowo politik. O woniino cukko ammbasadeer Amerik to Fedde Ngenndiije Dentuɗe gila lewru Duujal 2025. O woniino ko adii ɗuum ko kañum woni hooreejo leydi Amerik tuggi lewru Yarkomaa haa lewru Ut 2025 e laamu ɗiɗaɓuru Trump . Bruce wonnoo ko balloowo e Fox News e nder weeyo, kadi o jaɓɓiima ''Get Tammy Bruce'' e Fox Nation . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Tammy Bruce jibinaa ko ñalnde 20 ut 1962, to wuro wiyeteengo Northridge, to Kaliforni . Yumma makko ko gardiiɗo magasin retail. Bruce meeɗaa yiyde baaba mum jibinaaɗo, o wiyi o "majjii lebbi seeɗa hade am jibineede". Bruce yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ventura, ɗo o woni jonte ɗiɗi tan. Caggal ɗuum o waɗii ekzamen ganndal to Kaliforni, o jaɓi. Bruce arti e duɗal mum ko e duuɓi 30, o heɓi dipolomaaji makko e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange e hitaande 2002. == Kugal == === Golle puɗɗaaɗe (caggal kitaale 1970–1980) === Caggal nde o woppi jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde nde o yahrata e duuɓi 15, Bruce ummii to Illinois, o fuɗɗii golle tokoose. O arti Los Angeles, o woni binndoowo keeriiɗo e Brenda Benet haa hitaande 1982. Caggal ɗuum o golliima e Gloria Loring e jom suudu makko e oon sahaa, Alan Thicke . Bruce golliima kadi e jaayndeeji elektoronik, o sosi jaayndeeji wideyooji e jaayndeeji ngam renndinde e pelle jaayndeeji. === Rewɓe (1990-2000) === Duuɓi jeeɗiɗi, Bruce woni hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e rewɓe (NOW) to Los Angeles (1990–1996). Ko kanko woni debbo ɓurɗo famɗude e oon sahaa ngam ardaade fedde mawnde e NOW. [ 8 ] . E hitaande 1995, e jaabtaade ñaawoore warngo OJ Simpson, Bruce wiyi "Ko pot-ɗen jannginde sukaaɓe men ko...wonaa ko fayti e njiyaagu, kono ko ko fayti e fitinaaji e rewɓe′′ e wonde nulal makko feewde e Simpson ko "A weltaaka ɗoo, a weltaaka e ndii leydi, a weltaaka e dow men airwass kadi." haala ka e nder yeewtere, ina wiyee "mi alaa waktu ngam haaldude e fedde rewɓe ɓaleeɓe; min njahrii ko ɓuri ɗum." Yiilirde NOW wooti ngam ñiŋde mo sabu ko nde inniri "haalaaji ɗi ngonaa njiyaagu". [ 10 ] <ref name="AP NEWS 1995" /> [ 8 ] Bruce wiyi wonde fenaande ndee waɗi ko sabu makko tiiɗnaade e [[Fitinaaji nder Saare|fitinaaji nder galleeji]], ko ɗum luurdi e hujja ñaawoore "geɗe njiyaagu" awokaa Johnnie Cochran . [ 12 ] O woppi NOW lebbi joy caggal ɗuum, e lewru mee 1996. Gila ndeen, Bruce winndii ko o yi’ata ko ŋakkeende NOW e left politik e kuuɓal. O wiyi wonde estaad [[feminism]] to Amerik woppii feminism goonga. O sosi fedde hesere, wiyeteende [[Women’s Progress Alliance|Fedde Rewɓe ngam yahrude yeeso]] e Denise Brown, miñiiko debbo Nicole Brown Simpson, o wiyi “min ɗiɗo fof min ngoni ko e luural, kadi min ɗiɗo fof maa min keddo luural.” [ 8 ] E hitaande 1997, Bruce yuɓɓinii yeewtere jamma e nder yontere e KFI, to Los Angeles. O waɗii kadi eɓɓoore rajo ngenndiire e nder Talk Radio Network e nder ko ɓuri heewde e kitaale 2000. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (January 2025)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> E hitaande 2003, Bruce toɗɗaa ngam golloraade e nder fedde Arnold Schwarzenegger, cuɓaaɗo guwerneer Kaliforni, caggal nde o heɓi nafoore e suɓaade guwerneer Gray Davis . === Koolaaɗo kuuɓal politik (2010-2024) === Bruce wonnoo ko Demokaraat, ko daraniiɗo liberal, kono caggal ɗuum o wonti konservatiif. [1] [2] E nder op-ed 2010, o winndi ko wayi no : "Daartol goongawol bigotry e muñal ko wonde ɗum wuuri e ƴellitaade e nano. No debbo gaynaako mo ɓuri heewde e nguurndam mum mawɗo ina pusnoo oto ngam saabaade liberal e sehilaaɓe liberal tawaa ko e racism e nder wuro liberal homo, aduna liberal. Ko ɓuri haawnaade heen ko liberal en ina kuutoroo kala ons semmbe ngam ɓamtude miijo wonde ko kamɓe ngoni jolnooɓe e ndimaagu neɗɗo, kono martolin oo ina jippoo e kala mo cuusaani jaɓde, walla mo luulndaaki hay huunde e, ajenda liberal". [1] Bruce artii e lowre rajo Talk e lewru noowammbar 2012 ngam wonde hoɗɓe e sahaa nde ''The Laura Ingraham Show'' ummii e TRN fayde e fedde wellitaare Courtside. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (November 2020)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> . E hitaande 2014, Bruce waɗii wideyoo juutɗo wonande lowre YouTube wiyeteende Prager University, ɗo o ciimti heen ko o ñiŋi e dille rewɓe hannde ɗee. <sup class="noprint Inline-Template noprint noexcerpt Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to better sources. (August 2019)">ndika<span typeof="mw:Entity">&</nowiki>nbsp;<nowiki></span></nowiki>wawru<nowiki><span typeof="mw:Entity">&</nowiki>nbsp;<nowiki></span></nowiki>ina haani<nowiki></span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Bruce wonnoo ko yeewtere e lewru mee 2017, nde o yalti e yeewtere Fox News wiyeteende ''Tucker Carlson Tonight'' . O ñiŋi cukalel autiste ngel naamndii cukko hooreejo leydi ndi hono Mike Pence yaafuya nde o ɓuuɓni suka gorko oo e yeeso. O ñaagii yaafuya caggal ɗuum e weeyo. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] s78x9jz7lx0wji0fgqpkafb8g5g972y 163905 163904 2026-04-14T21:37:11Z Sardeeq 14292 163905 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Tammy K. Bruce''' (jibinaa ko ñalnde 20 ut 1962) ko Ameriknaajo gardiiɗo rajo, binndoowo, e yeewtanoowo politik. O woniino cukko ammbasadeer Amerik to Fedde Ngenndiije Dentuɗe gila lewru Duujal 2025. O woniino ko adii ɗuum ko kañum woni hooreejo leydi Amerik tuggi lewru Yarkomaa haa lewru Ut 2025 e laamu ɗiɗaɓuru Trump . Bruce wonnoo ko balloowo e Fox News e nder weeyo, kadi o jaɓɓiima ''Get Tammy Bruce'' e Fox Nation . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Tammy Bruce jibinaa ko ñalnde 20 ut 1962, to wuro wiyeteengo Northridge, to Kaliforni . Yumma makko ko gardiiɗo magasin retail. Bruce meeɗaa yiyde baaba mum jibinaaɗo, o wiyi o "majjii lebbi seeɗa hade am jibineede". Bruce yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ventura, ɗo o woni jonte ɗiɗi tan. Caggal ɗuum o waɗii ekzamen ganndal to Kaliforni, o jaɓi. Bruce arti e duɗal mum ko e duuɓi 30, o heɓi dipolomaaji makko e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange e hitaande 2002. == Kugal == === Golle puɗɗaaɗe (caggal kitaale 1970–1980) === Caggal nde o woppi jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde nde o yahrata e duuɓi 15, Bruce ummii to Illinois, o fuɗɗii golle tokoose. O arti Los Angeles, o woni binndoowo keeriiɗo e Brenda Benet haa hitaande 1982. Caggal ɗuum o golliima e Gloria Loring e jom suudu makko e oon sahaa, Alan Thicke . Bruce golliima kadi e jaayndeeji elektoronik, o sosi jaayndeeji wideyooji e jaayndeeji ngam renndinde e pelle jaayndeeji. === Rewɓe (1990-2000) === Duuɓi jeeɗiɗi, Bruce woni hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e rewɓe (NOW) to Los Angeles (1990–1996). Ko kanko woni debbo ɓurɗo famɗude e oon sahaa ngam ardaade fedde mawnde e NOW. [ 8 ] . E hitaande 1995, e jaabtaade ñaawoore warngo OJ Simpson, Bruce wiyi "Ko pot-ɗen jannginde sukaaɓe men ko...wonaa ko fayti e njiyaagu, kono ko ko fayti e fitinaaji e rewɓe′′ e wonde nulal makko feewde e Simpson ko "A weltaaka ɗoo, a weltaaka e ndii leydi, a weltaaka e dow men airwass kadi." haala ka e nder yeewtere, ina wiyee "mi alaa waktu ngam haaldude e fedde rewɓe ɓaleeɓe; min njahrii ko ɓuri ɗum." Yiilirde NOW wooti ngam ñiŋde mo sabu ko nde inniri "haalaaji ɗi ngonaa njiyaagu". [ 10 ] <ref name="AP NEWS 1995" /> [ 8 ] Bruce wiyi wonde fenaande ndee waɗi ko sabu makko tiiɗnaade e [[Fitinaaji nder Saare|fitinaaji nder galleeji]], ko ɗum luurdi e hujja ñaawoore "geɗe njiyaagu" awokaa Johnnie Cochran . [ 12 ] O woppi NOW lebbi joy caggal ɗuum, e lewru mee 1996. Gila ndeen, Bruce winndii ko o yi’ata ko ŋakkeende NOW e left politik e kuuɓal. O wiyi wonde estaad [[feminism]] to Amerik woppii feminism goonga. O sosi fedde hesere, wiyeteende [[Women’s Progress Alliance|Fedde Rewɓe ngam yahrude yeeso]] e Denise Brown, miñiiko debbo Nicole Brown Simpson, o wiyi “min ɗiɗo fof min ngoni ko e luural, kadi min ɗiɗo fof maa min keddo luural.” [ 8 ] E hitaande 1997, Bruce yuɓɓinii yeewtere jamma e nder yontere e KFI, to Los Angeles. O waɗii kadi eɓɓoore rajo ngenndiire e nder Talk Radio Network e nder ko ɓuri heewde e kitaale 2000. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (January 2025)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> E hitaande 2003, Bruce toɗɗaa ngam golloraade e nder fedde Arnold Schwarzenegger, cuɓaaɗo guwerneer Kaliforni, caggal nde o heɓi nafoore e suɓaade guwerneer Gray Davis . === Koolaaɗo kuuɓal politik (2010-2024) === Bruce wonnoo ko Demokaraat, ko daraniiɗo liberal, kono caggal ɗuum o wonti konservatiif. [1] [2] E nder op-ed 2010, o winndi ko wayi no : "Daartol goongawol bigotry e muñal ko wonde ɗum wuuri e ƴellitaade e nano. No debbo gaynaako mo ɓuri heewde e nguurndam mum mawɗo ina pusnoo oto ngam saabaade liberal e sehilaaɓe liberal tawaa ko e racism e nder wuro liberal homo, aduna liberal. Ko ɓuri haawnaade heen ko liberal en ina kuutoroo kala ons semmbe ngam ɓamtude miijo wonde ko kamɓe ngoni jolnooɓe e ndimaagu neɗɗo, kono martolin oo ina jippoo e kala mo cuusaani jaɓde, walla mo luulndaaki hay huunde e, ajenda liberal". [1] Bruce artii e lowre rajo Talk e lewru noowammbar 2012 ngam wonde hoɗɓe e sahaa nde ''The Laura Ingraham Show'' ummii e TRN fayde e fedde wellitaare Courtside. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (November 2020)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> . E hitaande 2014, Bruce waɗii wideyoo juutɗo wonande lowre YouTube wiyeteende Prager University, ɗo o ciimti heen ko o ñiŋi e dille rewɓe hannde ɗee. <sup class="noprint Inline-Template noprint noexcerpt Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to better sources. (August 2019)">ndika<span typeof="mw:Entity">&</nowiki>nbsp;<nowiki></span></nowiki>wawru<nowiki><span typeof="mw:Entity">&</nowiki>nbsp;<nowiki></span></nowiki>ina haani<nowiki></span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Bruce wonnoo ko yeewtere e lewru mee 2017, nde o yalti e yeewtere Fox News wiyeteende ''Tucker Carlson Tonight'' . O ñiŋi cukalel autiste ngel naamndii cukko hooreejo leydi ndi hono Mike Pence yaafuya nde o ɓuuɓni suka gorko oo e yeeso. O ñaagii yaafuya caggal ɗuum e weeyo. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] a5musxcy4w7t1pgrujkmrrjm1p5rvet Hariyet Konor Brown 0 39877 163906 2026-04-14T21:39:45Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328381616|Harriet Connor Brown]]" 163906 wikitext text/x-wiki '''Harriet Connor Brown''' (11 suwee 1872 &#x2013; 9 sulyee 1962) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe, kadi ko binndoowo. Ko kanko woni debbo gadano heɓde njeenaari Woodford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell . Brown winndiino e jaayɗe keewɗe e laamu Amerik. Deftere makko ''Duuɓi Teemedde Neene Brown, 1827 &#x2013; 1927'' heɓi njeenaari lewru Atlantik e hitaande 1929. == Nguurndam neɗɗo e golle mum puɗɗaaɗe == Hariet Konnor Brown jibinaa ko ñalnde 11 suwee 1872, to wuro Burlington, Iowa . O yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wheaton to Norton, to Massachusetts, e nder ndunngu hade makko yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell . O jeyaa ko e jaaynde duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ''The Cornell Era'' e hitaande 1893. Ko kanko woni debbo gadano e nder gollordu jaaynde ndee, kadi ko kanko woni debbo gadano heɓde njeenaari Woodford Prize e oration ummoraade e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Cornell e konngol tuugnorgal miijo diine tiitoonde mum ko "The Letter and the Spirit". Njeenaari Woodford ko njeenaari ɓurndi toowde ndi waawi rokkeede almudɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell. <ref name="Orator" /> Almuɓɓe njoyo ɓe o fotnoo haɓtaade ɓee fof ko worɓe. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell e hitaande 1894, o janngi to [[Berlin]] fotde hitaande caggal nde o heɓi bursi to Fedde janngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde. Nde o woni Berlin, laamu Almaañ rokki mo seedantaagal jannginoowo. O jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Burlington fotde hitaande. Omo jogii ɓiɗɗo debbo e taaniiko debbo. Brown sankii ko ñalnde 9 sulyee 1962, to wuro wiyeteengo Ithaca, to leydi New York . == Caggal golle == Brown fuɗɗii jaayndeyaagal ko e hitaande 1896, o golliima e ''jaaynde wiyeteende New York'', e ''jaaynde'' ''wiyeteende Buffalo Enquirer'' . Caggal nde ɓe resndi Herbert D. Brown e hitaande 1897, ɓe ngollodii ngam winndude ciimtol wonande gollorɗe laamu ko wayi no Sarwiis Siwil, Kongres, e Komisariyaa William Howard Taft ngam faggudu e ƴellitaare. Tuggi 1903 haa 1907, Brown winndi jaayndeeji ngam wiɗto leydi Amerik . O jeyaa ko e misiyoŋaaji to Kariibi . E nder fedde rewɓe winndereyankoore ngam jam e ndimaagu, Brown seedtiima e Kongres Amerik e hitaande 1921 e 1922 ngam ittude kaalis ngam sarwiis hare kemikal sabu no kaalis galleeji njogori yoɓde e hare, rewɓe ina njiɗi ittude denndaangal kaalis ngam militeer en garooji ɗii ngam haɓaade warngooji ɗi ngonaa warngooji ɗii, e be. == Binndanɗe == Brown winndi deftere « Duuɓi teemedere » neene makko, 1827 – 1927, ko fayti e nguurndam pioneer yumma makko Maria Dean Foster Brown to Fort Madison, Iowa . Deftere nde heɓi njeenaari lewru Atlantic e $5,000 e hitaande 1929 "ngam nguurndam ɓurɗam welde e kala sifaa, sifaa, walla sifaa." [1] Deftere nde tuugii ko e yeewtere nde o waɗdunoo e ñalngu ngu yumma makko heɓi duuɓi 99. Allene Sumner mo Rock Island Argus wi'i, "Ngam Harriet Connor Brown – mo Washington, DC, walaa kuugal masin ngam heɗitaago haalaaji yimɓe mawɓe, walaa ko yiɗi masin e hoolaare dow ɓural ko woni jamanu fuu, nden o ɗonno ƴama seɗɗa dow kala ko mari nafuuda nder balɗe ɓooyma, o heɓi innde e jawdi." [2] Gonnooɗo cukko hooreejo leydi Charles G. Dawes wiyi, . == Tuugnorgal == h12m0mrg4d7b33c5viy5guwibyfhldm 163907 163906 2026-04-14T21:40:38Z Sardeeq 14292 163907 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Harriet Connor Brown''' (11 suwee 1872 &#x2013; 9 sulyee 1962) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe, kadi ko binndoowo. Ko kanko woni debbo gadano heɓde njeenaari Woodford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell . Brown winndiino e jaayɗe keewɗe e laamu Amerik. Deftere makko ''Duuɓi Teemedde Neene Brown, 1827 &#x2013; 1927'' heɓi njeenaari lewru Atlantik e hitaande 1929. == Nguurndam neɗɗo e golle mum puɗɗaaɗe == Hariet Konnor Brown jibinaa ko ñalnde 11 suwee 1872, to wuro Burlington, Iowa . O yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wheaton to Norton, to Massachusetts, e nder ndunngu hade makko yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell . O jeyaa ko e jaaynde duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ''The Cornell Era'' e hitaande 1893. Ko kanko woni debbo gadano e nder gollordu jaaynde ndee, kadi ko kanko woni debbo gadano heɓde njeenaari Woodford Prize e oration ummoraade e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Cornell e konngol tuugnorgal miijo diine tiitoonde mum ko "The Letter and the Spirit". Njeenaari Woodford ko njeenaari ɓurndi toowde ndi waawi rokkeede almudɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell. <ref name="Orator" /> Almuɓɓe njoyo ɓe o fotnoo haɓtaade ɓee fof ko worɓe. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell e hitaande 1894, o janngi to [[Berlin]] fotde hitaande caggal nde o heɓi bursi to Fedde janngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde. Nde o woni Berlin, laamu Almaañ rokki mo seedantaagal jannginoowo. O jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Burlington fotde hitaande. Omo jogii ɓiɗɗo debbo e taaniiko debbo. Brown sankii ko ñalnde 9 sulyee 1962, to wuro wiyeteengo Ithaca, to leydi New York . == Caggal golle == Brown fuɗɗii jaayndeyaagal ko e hitaande 1896, o golliima e ''jaaynde wiyeteende New York'', e ''jaaynde'' ''wiyeteende Buffalo Enquirer'' . Caggal nde ɓe resndi Herbert D. Brown e hitaande 1897, ɓe ngollodii ngam winndude ciimtol wonande gollorɗe laamu ko wayi no Sarwiis Siwil, Kongres, e Komisariyaa William Howard Taft ngam faggudu e ƴellitaare. Tuggi 1903 haa 1907, Brown winndi jaayndeeji ngam wiɗto leydi Amerik . O jeyaa ko e misiyoŋaaji to Kariibi . E nder fedde rewɓe winndereyankoore ngam jam e ndimaagu, Brown seedtiima e Kongres Amerik e hitaande 1921 e 1922 ngam ittude kaalis ngam sarwiis hare kemikal sabu no kaalis galleeji njogori yoɓde e hare, rewɓe ina njiɗi ittude denndaangal kaalis ngam militeer en garooji ɗii ngam haɓaade warngooji ɗi ngonaa warngooji ɗii, e be. == Binndanɗe == Brown winndi deftere « Duuɓi teemedere » neene makko, 1827 – 1927, ko fayti e nguurndam pioneer yumma makko Maria Dean Foster Brown to Fort Madison, Iowa . Deftere nde heɓi njeenaari lewru Atlantic e $5,000 e hitaande 1929 "ngam nguurndam ɓurɗam welde e kala sifaa, sifaa, walla sifaa." [1] Deftere nde tuugii ko e yeewtere nde o waɗdunoo e ñalngu ngu yumma makko heɓi duuɓi 99. Allene Sumner mo Rock Island Argus wi'i, "Ngam Harriet Connor Brown – mo Washington, DC, walaa kuugal masin ngam heɗitaago haalaaji yimɓe mawɓe, walaa ko yiɗi masin e hoolaare dow ɓural ko woni jamanu fuu, nden o ɗonno ƴama seɗɗa dow kala ko mari nafuuda nder balɗe ɓooyma, o heɓi innde e jawdi." [2] Gonnooɗo cukko hooreejo leydi Charles G. Dawes wiyi, . == Tuugnorgal == rov9mymsabko007rk8u7tswvm9jshkt The Two Crowns 0 39878 163908 2026-04-14T22:12:44Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Koronaawiris ɗiɗo ko natal Frank Dicksee. Limtol Tiitoonde natal ngal ko laamɗo ina doga e puccu daneejo. Omo ɓoornii wutte kaɓirɗe, omo ɓoornii wutte kaŋŋe. Hedde makko ina waɗi rewɓe heewɓe, ina mberloo rogere. Laamcfo oo ina ndaara e kulol feewde e leggal bardugal mawngal e dow ŋoral, ngal Iisaa ɓoornii wutte daneejo. Jaɓɓungal tiiɗngal Harry Quilter, ganndo naalankaagal, siftini ɗum ko "vulgar" e tuugnaade e "miijo fenaande naalankaagal", hay so t..." 163908 wikitext text/x-wiki Koronaawiris ɗiɗo ko natal Frank Dicksee. Limtol Tiitoonde natal ngal ko laamɗo ina doga e puccu daneejo. Omo ɓoornii wutte kaɓirɗe, omo ɓoornii wutte kaŋŋe. Hedde makko ina waɗi rewɓe heewɓe, ina mberloo rogere. Laamcfo oo ina ndaara e kulol feewde e leggal bardugal mawngal e dow ŋoral, ngal Iisaa ɓoornii wutte daneejo. Jaɓɓungal tiiɗngal Harry Quilter, ganndo naalankaagal, siftini ɗum ko "vulgar" e tuugnaade e "miijo fenaande naalankaagal", hay so tawii noon "pentiraa ko no feewi". Tuugnorgal kbqa7xy6naburf7n1wreqyu7c0yoyyc 163909 163908 2026-04-14T22:16:42Z SUZYFATIMA 13856 163909 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koronaawiris ɗiɗo''' ko natal Frank Dicksee. == Limtol == Tiitoonde natal ngal ko laamɗo ina doga e puccu daneejo. Omo ɓoornii wutte kaɓirɗe, omo ɓoornii wutte kaŋŋe. Hedde makko ina waɗi rewɓe heewɓe, ina mberloo rogere. Laamcfo oo ina ndaara e kulol feewde e leggal bardugal mawngal e dow ŋoral, ngal Iisaa ɓoornii wutte daneejo. == Jaɓɓungal tiiɗngal == Harry Quilter, ganndo naalankaagal, siftini ɗum ko "vulgar" e tuugnaade e "miijo fenaande naalankaagal", hay so tawii noon "pentiraa ko no feewi". == Tuugnorgal == ltlolu1mhpxypmkyvo0kp17ikexbqr1 163910 163909 2026-04-14T22:18:47Z SUZYFATIMA 13856 163910 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koronaawiris ɗiɗo''' ko natal Frank Dicksee. == Limtol == Tiitoonde natal ngal ko laamɗo ina doga e puccu daneejo. Omo ɓoornii wutte kaɓirɗe, omo ɓoornii wutte kaŋŋe. Hedde makko ina waɗi rewɓe heewɓe, ina mberloo rogere. Laamcfo oo ina ndaara e kulol feewde e leggal bardugal mawngal e dow ŋoral, ngal Iisaa ɓoornii wutte daneejo. == Jaɓɓungal tiiɗngal == Harry Quilter, ganndo naalankaagal, siftini ɗum ko "vulgar" e tuugnaade e "miijo fenaande naalankaagal", hay so tawii noon "pentiraa ko no feewi".<ref>{{Cite book|last=Dibdin|first=Edward Rimbault|url=https://books.google.com/books?id=OgctAAAAYAAJ|title=Frank Dicksee (Royal Academician): His Life and Work|date=1905|publisher=Virtue|pages=18|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Walford|first1=Edward|url=https://books.google.com/books?id=4dwzAAAAYAAJ&dq=the+two+crowns+frank+dicksee&pg=PA180|title=The Antiquary|last2=Cox|first2=John Charles|last3=Apperson|first3=George Latimer|date=1900|publisher=E. Stock|pages=180|language=en}}</ref><ref>{{Cite magazine|last=Quilter|first=Harry|date=|title=The Last Chanty of Chantrey|magazine=[[The Contemporary Review]]|publisher=Horace Marshall & Son|location=London|volume=LXXXIV}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> f9940wrorkkdje55vnd19u0qdusv63l 163911 163910 2026-04-14T22:19:00Z SUZYFATIMA 13856 163911 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koronaawiris ɗiɗo''' ko natal Frank Dicksee. == Limtol == Tiitoonde natal ngal ko laamɗo ina doga e puccu daneejo. Omo ɓoornii wutte kaɓirɗe, omo ɓoornii wutte kaŋŋe. Hedde makko ina waɗi rewɓe heewɓe, ina mberloo rogere. Laamcfo oo ina ndaara e kulol feewde e leggal bardugal mawngal e dow ŋoral, ngal Iisaa ɓoornii wutte daneejo. == Jaɓɓungal tiiɗngal == Harry Quilter, ganndo naalankaagal, siftini ɗum ko "vulgar" e tuugnaade e "miijo fenaande naalankaagal", hay so tawii noon "pentiraa ko no feewi".<ref>{{Cite book|last=Dibdin|first=Edward Rimbault|url=https://books.google.com/books?id=OgctAAAAYAAJ|title=Frank Dicksee (Royal Academician): His Life and Work|date=1905|publisher=Virtue|pages=18|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Walford|first1=Edward|url=https://books.google.com/books?id=4dwzAAAAYAAJ&dq=the+two+crowns+frank+dicksee&pg=PA180|title=The Antiquary|last2=Cox|first2=John Charles|last3=Apperson|first3=George Latimer|date=1900|publisher=E. Stock|pages=180|language=en}}</ref><ref>{{Cite magazine|last=Quilter|first=Harry|date=|title=The Last Chanty of Chantrey|magazine=[[The Contemporary Review]]|publisher=Horace Marshall & Son|location=London|volume=LXXXIV}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] spou4lyue3o0kvrxzddt5k1uy2oqtxp Dido Elizabeth Belle and Lady Elizabeth Murray 0 39879 163912 2026-04-14T22:22:45Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Dido Elisabeth Belle e Lady Elisabeth Murray ko nate 1778 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo David Martin waɗi. Ina heen natal ɗiɗmal, ko wayi no ɓiɗɓe yumma mum Dido Elisabeth Belle e Laamɗo Elisabeth Murray. Dido ko ɓiɗɗo mawniiko debbo mawɗo ñaawirdu Lord Mansfield baɗnooɗo kuule maantiniiɗe ngam haɗde golle maccungaagu e njulaagu jiyaaɓe, teeŋti noon e ñaawoore Somersett e ñaawoore Zong. Natal ngal woni jooni ko e mooftirgel galle laamorɗo Scone s..." 163912 wikitext text/x-wiki Dido Elisabeth Belle e Lady Elisabeth Murray ko nate 1778 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo David Martin waɗi. Ina heen natal ɗiɗmal, ko wayi no ɓiɗɓe yumma mum Dido Elisabeth Belle e Laamɗo Elisabeth Murray. Dido ko ɓiɗɗo mawniiko debbo mawɗo ñaawirdu Lord Mansfield baɗnooɗo kuule maantiniiɗe ngam haɗde golle maccungaagu e njulaagu jiyaaɓe, teeŋti noon e ñaawoore Somersett e ñaawoore Zong. Natal ngal woni jooni ko e mooftirgel galle laamorɗo Scone sara Perth tawi ko ƴettugol ngol ina woodi to galle Kenwood to Highgate, ɗo Dido e Elizabeth ngonnoo e Lord Mansfield. Filmo Belle mo 2013 ƴetti ko e nate ɗee. Sifaa e daartol Ɓesngu nguu yamiri yo pentugol Dido e Elizabeth. Nde timminaama e hitaande 1779, ko adii ɗuum, nde siforaama ko Johan Zoffany, kono, caggal wiɗtooji baɗanooɗi e tele BBC biyeteeɗo Fake or Fortune?, nde hoolkisaama jooni e Galle ngenndiijo Ecoppi wonde ko nde nate pottitte Ecoppinaajo biyeteeɗo David Martin e mbaadi Zoffany. Arsiif galle oo hollitii wonde nate ɗee mbaɗaa e defterdu to galle Kenwood duuɓi 3 tan caggal maayde Lord Mansfield, ɗe ngoni ɗoon haa e kitaale 1920, nde galle oo soodi galle Kenwood, ɓe nawti geɗe maɓɓe to galle laamorɗo Scone to Perth, Ecosse. E wiyde Historic England, natal ngal ko "keeringal e naalankaagal Angalteer e teeminannde 18ɓiire, ngal hollirta ko debbo ɓaleejo e debbo daneejo ina ɓadii fotde". Ina hollita Dido e bannge e caggal seeɗa ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Elizabeth, ina jogii ɓiɓɓe leɗɗe eksootik, ina ɓoornii wutte daneejo mawɗo. Natal ngal ko jeyi jooni ngal Earl of Mansfield, ngal woni ko e galle laamorɗo Scone. E hitaande 2007, nde hollitaama to galle Kenwood e nder yeewtere ngam mawninde duuɓi teemedde ɗiɗi (200) ko sariya 1807 ngam haɗde njulaagu jiyaaɓe, wondude e humpitooji goɗɗi jowitiiɗi e Belle. Natal ngal ko English Heritage yeewtata ɗum ko nii : Natal rewɓe ɗiɗo ɓee ina heewi no feewi e naalankaagal Angalteer e teeminannde 18ɓiire sabu hollirde debbo ɓaleejo ina fota e sehil mum daneejo, wonaa maccuɗo walla maccuɗo. [...] Basket ɓiɓɓe leɗɗe ɓuuɓɗe ɗe o jogii e turban mo ɓuuɓri coodguuli ɗi o ɓoornotonoo ina kollita seertude e ɓiɗɗo mawniiko gorko daneejo ɓurɗo waawde wonde, jooɗiiɗo ina jannga deftere. — Ndonu Engele Tuugnorgal k2eyql1x0rc6bslsb4eplrtm07pem7x 163913 163912 2026-04-14T22:26:05Z SUZYFATIMA 13856 163913 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dido Elisabeth Belle e Lady Elisabeth Murray''' ko nate 1778 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo David Martin waɗi. Ina heen natal ɗiɗmal, ko wayi no ɓiɗɓe yumma mum Dido Elisabeth Belle e Laamɗo Elisabeth Murray. Dido ko ɓiɗɗo mawniiko debbo mawɗo ñaawirdu Lord Mansfield baɗnooɗo kuule maantiniiɗe ngam haɗde golle maccungaagu e njulaagu jiyaaɓe, teeŋti noon e ñaawoore Somersett e ñaawoore Zong. Natal ngal woni jooni ko e mooftirgel galle laamorɗo Scone sara Perth tawi ko ƴettugol ngol ina woodi to galle Kenwood to Highgate, ɗo Dido e Elizabeth ngonnoo e Lord Mansfield. Filmo Belle mo 2013 ƴetti ko e nate ɗee. == Sifaa e daartol == Ɓesngu nguu yamiri yo pentugol Dido e Elizabeth. Nde timminaama e hitaande 1779, ko adii ɗuum, nde siforaama ko Johan Zoffany, kono, caggal wiɗtooji baɗanooɗi e tele BBC biyeteeɗo Fake or Fortune?, nde hoolkisaama jooni e Galle ngenndiijo Ecoppi wonde ko nde nate pottitte Ecoppinaajo biyeteeɗo David Martin e mbaadi Zoffany. Arsiif galle oo hollitii wonde nate ɗee mbaɗaa e defterdu to galle Kenwood duuɓi 3 tan caggal maayde Lord Mansfield, ɗe ngoni ɗoon haa e kitaale 1920, nde galle oo soodi galle Kenwood, ɓe nawti geɗe maɓɓe to galle laamorɗo Scone to Perth, Ecosse. E wiyde Historic England, natal ngal ko "keeringal e naalankaagal Angalteer e teeminannde 18ɓiire, ngal hollirta ko debbo ɓaleejo e debbo daneejo ina ɓadii fotde". Ina hollita Dido e bannge e caggal seeɗa ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Elizabeth, ina jogii ɓiɓɓe leɗɗe eksootik, ina ɓoornii wutte daneejo mawɗo. Natal ngal ko jeyi jooni ngal Earl of Mansfield, ngal woni ko e galle laamorɗo Scone. E hitaande 2007, nde hollitaama to galle Kenwood e nder yeewtere ngam mawninde duuɓi teemedde ɗiɗi (200) ko sariya 1807 ngam haɗde njulaagu jiyaaɓe, wondude e humpitooji goɗɗi jowitiiɗi e Belle. Natal ngal ko English Heritage yeewtata ɗum ko nii : Natal rewɓe ɗiɗo ɓee ina heewi no feewi e naalankaagal Angalteer e teeminannde 18ɓiire sabu hollirde debbo ɓaleejo ina fota e sehil mum daneejo, wonaa maccuɗo walla maccuɗo. [...] Basket ɓiɓɓe leɗɗe ɓuuɓɗe ɗe o jogii e turban mo ɓuuɓri coodguuli ɗi o ɓoornotonoo ina kollita seertude e ɓiɗɗo mawniiko gorko daneejo ɓurɗo waawde wonde, jooɗiiɗo ina jannga deftere. — Ndonu Engele == Tuugnorgal == 6uv70i2av3f1pr1wgkfe5wat4jg652k 163914 163913 2026-04-14T22:33:36Z SUZYFATIMA 13856 163914 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dido Elisabeth Belle e Lady Elisabeth Murray''' ko nate 1778 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo David Martin waɗi. Ina heen natal ɗiɗmal, ko wayi no ɓiɗɓe yumma mum Dido Elisabeth Belle e Laamɗo Elisabeth Murray. Dido ko ɓiɗɗo mawniiko debbo mawɗo ñaawirdu Lord Mansfield baɗnooɗo kuule maantiniiɗe ngam haɗde golle maccungaagu e njulaagu jiyaaɓe, teeŋti noon e ñaawoore Somersett e ñaawoore Zong. Natal ngal woni jooni ko e mooftirgel galle laamorɗo Scone sara Perth tawi ko ƴettugol ngol ina woodi to galle Kenwood to Highgate, ɗo Dido e Elizabeth ngonnoo e Lord Mansfield. Filmo Belle mo 2013 ƴetti ko e nate ɗee. == Sifaa e daartol == Ɓesngu nguu yamiri yo pentugol Dido e Elizabeth. Nde timminaama e hitaande 1779, ko adii ɗuum, nde siforaama ko Johan Zoffany, kono, caggal wiɗtooji baɗanooɗi e tele BBC biyeteeɗo Fake or Fortune?, nde hoolkisaama jooni e Galle ngenndiijo Ecoppi wonde ko nde nate pottitte Ecoppinaajo biyeteeɗo David Martin e mbaadi Zoffany. Arsiif galle oo hollitii wonde nate ɗee mbaɗaa e defterdu to galle Kenwood duuɓi 3 tan caggal maayde Lord Mansfield, ɗe ngoni ɗoon haa e kitaale 1920, nde galle oo soodi galle Kenwood, ɓe nawti geɗe maɓɓe to galle laamorɗo Scone to Perth, Ecosse. E wiyde Historic England, natal ngal ko "keeringal e naalankaagal Angalteer e teeminannde 18ɓiire, ngal hollirta ko debbo ɓaleejo e debbo daneejo ina ɓadii fotde". Ina hollita Dido e bannge e caggal seeɗa ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Elizabeth, ina jogii ɓiɓɓe leɗɗe eksootik, ina ɓoornii wutte daneejo mawɗo. Natal ngal ko jeyi jooni ngal Earl of Mansfield, ngal woni ko e galle laamorɗo Scone. E hitaande 2007, nde hollitaama to galle Kenwood e nder yeewtere ngam mawninde duuɓi teemedde ɗiɗi (200) ko sariya 1807 ngam haɗde njulaagu jiyaaɓe, wondude e humpitooji goɗɗi jowitiiɗi e Belle. Natal ngal ko English Heritage yeewtata ɗum ko nii : Natal rewɓe ɗiɗo ɓee ina heewi no feewi e naalankaagal Angalteer e teeminannde 18ɓiire sabu hollirde debbo ɓaleejo ina fota e sehil mum daneejo, wonaa maccuɗo walla maccuɗo. [...] Basket ɓiɓɓe leɗɗe ɓuuɓɗe ɗe o jogii e turban mo ɓuuɓri coodguuli ɗi o ɓoornotonoo ina kollita seertude e ɓiɗɗo mawniiko gorko daneejo ɓurɗo waawde wonde, jooɗiiɗo ina jannga deftere. — Ndonu Engele<ref>Brathwaite p.78</ref><ref>Peels p.2</ref><ref>{{Cite web|title=Dido Belle|url=https://www.english-heritage.org.uk/learn/histories/women-in-history/dido-belle/|access-date=2024-12-13|website=English Heritage}}</ref><ref>{{Cite web|title=Dido Belle|url=https://www.scone-palace.co.uk/dido-belle|access-date=2024-12-13|website=Scone Palace|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|last=Jeffries|first=Stuart|date=2014-05-27|title=Dido Belle: the artworld enigma who inspired a movie|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2014/may/27/dido-belle-enigmatic-painting-that-inspired-a-movie|access-date=2024-12-13|work=The Guardian|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref><ref name="English-Heritage">{{Cite web|title=Slavery and Justice Exhibition at Kenwood House|url=https://historicengland.org.uk/research/inclusive-heritage/the-slave-trade-and-abolition/slavery-and-justice-exhibition-at-kenwood-house/|access-date=2023-04-05|website=[[Historic England]]|language=en}}</ref><ref>https://www.thecourier.co.uk/fp/entertainment/whats-on/717614/fife-artist-revealed-to-be-behind-mystery-painting/</ref><ref>{{cite web|title=A Double Whodunnit|url=https://www.bbc.co.uk/iplayer/episode/b0bj6gm7/fake-or-fortune-series-7-4-a-double-whodunnit|website=Fake or Fortune?|publisher=BBC|date=2 September 2018|access-date=5 February 2019}}</ref><ref name="USAToday">{{Cite web|author=Puente|first=Maria|date=5 May 2014|title=Taking a few liberties with the real story of 'Belle'|url=https://www.usatoday.com/story/life/movies/2014/05/05/belle-true-story-movie-details-changed/8419041/|access-date=16 September 2016|work=[[USA Today]]}}</ref><ref name="heritage1">{{cite web|title=Slavery and Justice at Kenwood House, Part 1|url=https://content.historicengland.org.uk/content/docs/research/leafletslave1final.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150614061437/https://content.historicengland.org.uk/content/docs/research/leafletslave1final.pdf|archive-date=14 June 2015|access-date=12 June 2015|website=[[Historic England]]|publisher=}}</ref><ref name="BBC">{{Cite web|last=|date=28 February 2007|title=Inside Out: Abolition of the British Slave Trade special|url=https://www.bbc.co.uk/london/content/articles/2007/02/27/insideout_abolition_special_feature.shtml|access-date=2023-04-05|website=[[BBC One]]|language=en-gb}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 6oj4nkdrc9vmgxmcsnoodqjny5p96l7 163915 163914 2026-04-14T22:34:08Z SUZYFATIMA 13856 163915 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dido Elisabeth Belle e Lady Elisabeth Murray''' ko nate 1778 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo David Martin waɗi. Ina heen natal ɗiɗmal, ko wayi no ɓiɗɓe yumma mum Dido Elisabeth Belle e Laamɗo Elisabeth Murray. Dido ko ɓiɗɗo mawniiko debbo mawɗo ñaawirdu Lord Mansfield baɗnooɗo kuule maantiniiɗe ngam haɗde golle maccungaagu e njulaagu jiyaaɓe, teeŋti noon e ñaawoore Somersett e ñaawoore Zong. Natal ngal woni jooni ko e mooftirgel galle laamorɗo Scone sara Perth tawi ko ƴettugol ngol ina woodi to galle Kenwood to Highgate, ɗo Dido e Elizabeth ngonnoo e Lord Mansfield. Filmo Belle mo 2013 ƴetti ko e nate ɗee. == Sifaa e daartol == Ɓesngu nguu yamiri yo pentugol Dido e Elizabeth. Nde timminaama e hitaande 1779, ko adii ɗuum, nde siforaama ko Johan Zoffany, kono, caggal wiɗtooji baɗanooɗi e tele BBC biyeteeɗo Fake or Fortune?, nde hoolkisaama jooni e Galle ngenndiijo Ecoppi wonde ko nde nate pottitte Ecoppinaajo biyeteeɗo David Martin e mbaadi Zoffany. Arsiif galle oo hollitii wonde nate ɗee mbaɗaa e defterdu to galle Kenwood duuɓi 3 tan caggal maayde Lord Mansfield, ɗe ngoni ɗoon haa e kitaale 1920, nde galle oo soodi galle Kenwood, ɓe nawti geɗe maɓɓe to galle laamorɗo Scone to Perth, Ecosse. E wiyde Historic England, natal ngal ko "keeringal e naalankaagal Angalteer e teeminannde 18ɓiire, ngal hollirta ko debbo ɓaleejo e debbo daneejo ina ɓadii fotde". Ina hollita Dido e bannge e caggal seeɗa ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Elizabeth, ina jogii ɓiɓɓe leɗɗe eksootik, ina ɓoornii wutte daneejo mawɗo. Natal ngal ko jeyi jooni ngal Earl of Mansfield, ngal woni ko e galle laamorɗo Scone. E hitaande 2007, nde hollitaama to galle Kenwood e nder yeewtere ngam mawninde duuɓi teemedde ɗiɗi (200) ko sariya 1807 ngam haɗde njulaagu jiyaaɓe, wondude e humpitooji goɗɗi jowitiiɗi e Belle. Natal ngal ko English Heritage yeewtata ɗum ko nii : Natal rewɓe ɗiɗo ɓee ina heewi no feewi e naalankaagal Angalteer e teeminannde 18ɓiire sabu hollirde debbo ɓaleejo ina fota e sehil mum daneejo, wonaa maccuɗo walla maccuɗo. [...] Basket ɓiɓɓe leɗɗe ɓuuɓɗe ɗe o jogii e turban mo ɓuuɓri coodguuli ɗi o ɓoornotonoo ina kollita seertude e ɓiɗɗo mawniiko gorko daneejo ɓurɗo waawde wonde, jooɗiiɗo ina jannga deftere. — Ndonu Engele<ref>Brathwaite p.78</ref><ref>Peels p.2</ref><ref>{{Cite web|title=Dido Belle|url=https://www.english-heritage.org.uk/learn/histories/women-in-history/dido-belle/|access-date=2024-12-13|website=English Heritage}}</ref><ref>{{Cite web|title=Dido Belle|url=https://www.scone-palace.co.uk/dido-belle|access-date=2024-12-13|website=Scone Palace|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|last=Jeffries|first=Stuart|date=2014-05-27|title=Dido Belle: the artworld enigma who inspired a movie|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2014/may/27/dido-belle-enigmatic-painting-that-inspired-a-movie|access-date=2024-12-13|work=The Guardian|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref><ref name="English-Heritage">{{Cite web|title=Slavery and Justice Exhibition at Kenwood House|url=https://historicengland.org.uk/research/inclusive-heritage/the-slave-trade-and-abolition/slavery-and-justice-exhibition-at-kenwood-house/|access-date=2023-04-05|website=[[Historic England]]|language=en}}</ref><ref>https://www.thecourier.co.uk/fp/entertainment/whats-on/717614/fife-artist-revealed-to-be-behind-mystery-painting/</ref><ref>{{cite web|title=A Double Whodunnit|url=https://www.bbc.co.uk/iplayer/episode/b0bj6gm7/fake-or-fortune-series-7-4-a-double-whodunnit|website=Fake or Fortune?|publisher=BBC|date=2 September 2018|access-date=5 February 2019}}</ref><ref name="USAToday">{{Cite web|author=Puente|first=Maria|date=5 May 2014|title=Taking a few liberties with the real story of 'Belle'|url=https://www.usatoday.com/story/life/movies/2014/05/05/belle-true-story-movie-details-changed/8419041/|access-date=16 September 2016|work=[[USA Today]]}}</ref><ref name="heritage1">{{cite web|title=Slavery and Justice at Kenwood House, Part 1|url=https://content.historicengland.org.uk/content/docs/research/leafletslave1final.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150614061437/https://content.historicengland.org.uk/content/docs/research/leafletslave1final.pdf|archive-date=14 June 2015|access-date=12 June 2015|website=[[Historic England]]|publisher=}}</ref><ref name="BBC">{{Cite web|last=|date=28 February 2007|title=Inside Out: Abolition of the British Slave Trade special|url=https://www.bbc.co.uk/london/content/articles/2007/02/27/insideout_abolition_special_feature.shtml|access-date=2023-04-05|website=[[BBC One]]|language=en-gb}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] kx65e2olze29nh7o369y6xpcvudqogw 163928 163915 2026-04-15T06:02:26Z Adamu mc 10501 Add link 163928 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dido Elisabeth Belle e Lady Elisabeth Murray''' ko nate 1778 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo David Martin waɗi. Ina heen natal ɗiɗmal, ko wayi no ɓiɗɓe yumma mum Dido Elisabeth Belle e Laamɗo Elisabeth Murray. Dido ko ɓiɗɗo mawniiko [[Debbo golloowo|debbo]] mawɗo ñaawirdu Lord Mansfield baɗnooɗo kuule maantiniiɗe ngam haɗde golle maccungaagu e njulaagu jiyaaɓe, teeŋti noon e ñaawoore Somersett e ñaawoore Zong. Natal ngal woni jooni ko e mooftirgel galle laamorɗo Scone sara Perth tawi ko ƴettugol ngol ina woodi to galle Kenwood to Highgate, ɗo Dido e Elizabeth ngonnoo e Lord Mansfield. Filmo Belle mo 2013 ƴetti ko e nate ɗee. == Sifaa e daartol == Ɓesngu nguu yamiri yo pentugol Dido e [[Elizabeth Galloway Bell|Elizabeth]]. Nde timminaama e hitaande alif 1779, ko adii ɗuum, nde siforaama ko Johan Zoffany, kono, caggal wiɗtooji baɗanooɗi e tele BBC biyeteeɗo Fake or Fortune?, nde hoolkisaama jooni e Galle ngenndiijo Ecoppi wonde ko nde nate pottitte Ecoppinaajo biyeteeɗo David Martin e mbaadi Zoffany. Arsiif galle oo hollitii wonde nate ɗee mbaɗaa e defterdu to galle Kenwood duuɓi 3 tan caggal maayde Lord Mansfield, ɗe ngoni ɗoon haa e kitaale 1920, nde galle oo soodi galle Kenwood, ɓe nawti geɗe maɓɓe to galle laamorɗo Scone to Perth, Ecosse. E wiyde Historic England, natal ngal ko "keeringal e naalankaagal Angalteer e teeminannde 18 ɓiire, ngal hollirta ko debbo ɓaleejo e debbo daneejo ina ɓadii fotde". Ina hollita Dido e bannge e caggal seeɗa ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Elizabeth, ina jogii ɓiɓɓe leɗɗe eksootik, ina ɓoornii wutte daneejo mawɗo. Natal ngal ko jeyi jooni ngal Earl of Mansfield, ngal woni ko e galle laamorɗo Scone. E hitaande 2007, nde hollitaama to galle Kenwood e nder yeewtere ngam mawninde duuɓi teemedde ɗiɗi (200) ko sariya 1807 ngam haɗde njulaagu jiyaaɓe, wondude e humpitooji goɗɗi jowitiiɗi e Belle. Natal ngal ko English Heritage yeewtata ɗum ko nii : Natal rewɓe ɗiɗo ɓee ina heewi no feewi e naalankaagal Angalteer e teeminannde 18ɓiire sabu hollirde debbo ɓaleejo ina fota e sehil mum daneejo, wonaa maccuɗo walla maccuɗo. [...] Basket ɓiɓɓe leɗɗe ɓuuɓɗe ɗe o jogii e turban mo ɓuuɓri coodguuli ɗi o ɓoornotonoo ina kollita seertude e ɓiɗɗo mawniiko gorko daneejo ɓurɗo waawde wonde, jooɗiiɗo ina jannga deftere. — Ndonu Engele<ref>Brathwaite p.78</ref><ref>Peels p.2</ref><ref>{{Cite web|title=Dido Belle|url=https://www.english-heritage.org.uk/learn/histories/women-in-history/dido-belle/|access-date=2024-12-13|website=English Heritage}}</ref><ref>{{Cite web|title=Dido Belle|url=https://www.scone-palace.co.uk/dido-belle|access-date=2024-12-13|website=Scone Palace|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|last=Jeffries|first=Stuart|date=2014-05-27|title=Dido Belle: the artworld enigma who inspired a movie|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2014/may/27/dido-belle-enigmatic-painting-that-inspired-a-movie|access-date=2024-12-13|work=The Guardian|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref><ref name="English-Heritage">{{Cite web|title=Slavery and Justice Exhibition at Kenwood House|url=https://historicengland.org.uk/research/inclusive-heritage/the-slave-trade-and-abolition/slavery-and-justice-exhibition-at-kenwood-house/|access-date=2023-04-05|website=[[Historic England]]|language=en}}</ref><ref>https://www.thecourier.co.uk/fp/entertainment/whats-on/717614/fife-artist-revealed-to-be-behind-mystery-painting/</ref><ref>{{cite web|title=A Double Whodunnit|url=https://www.bbc.co.uk/iplayer/episode/b0bj6gm7/fake-or-fortune-series-7-4-a-double-whodunnit|website=Fake or Fortune?|publisher=BBC|date=2 September 2018|access-date=5 February 2019}}</ref><ref name="USAToday">{{Cite web|author=Puente|first=Maria|date=5 May 2014|title=Taking a few liberties with the real story of 'Belle'|url=https://www.usatoday.com/story/life/movies/2014/05/05/belle-true-story-movie-details-changed/8419041/|access-date=16 September 2016|work=[[USA Today]]}}</ref><ref name="heritage1">{{cite web|title=Slavery and Justice at Kenwood House, Part 1|url=https://content.historicengland.org.uk/content/docs/research/leafletslave1final.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150614061437/https://content.historicengland.org.uk/content/docs/research/leafletslave1final.pdf|archive-date=14 June 2015|access-date=12 June 2015|website=[[Historic England]]|publisher=}}</ref><ref name="BBC">{{Cite web|last=|date=28 February 2007|title=Inside Out: Abolition of the British Slave Trade special|url=https://www.bbc.co.uk/london/content/articles/2007/02/27/insideout_abolition_special_feature.shtml|access-date=2023-04-05|website=[[BBC One]]|language=en-gb}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] j9zic51vtvujdf8xf8sy0rf67fmavzs Lady with a Fan (Klimt) 0 39880 163916 2026-04-14T23:05:27Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Laamɗo jogiiɗo fannu (e ɗemngal Almaañ: Dame mit Fächer) woni natal gadanal ngal pentoowo Otiris biyeteeɗo Gustav Klimt waɗi. Pentiraa ko e hitaande 1917, pecce ɗe njamiraaka, ina kollita debbo mo anndaaka, ina woni e dow ŋoral e nder suudu makko nde o maayi e hitaande 1918. Hono no golle Klimt keewɗe ɗe o waɗi caggal mum nii, ina waɗi batte Aasiyankooje tiiɗɗe ina heen nate Siin keewɗe. E lewru suwee 2023, nde soodaa e soodgol e Sotheby’s to Londres f..." 163916 wikitext text/x-wiki Laamɗo jogiiɗo fannu (e ɗemngal Almaañ: Dame mit Fächer) woni natal gadanal ngal pentoowo Otiris biyeteeɗo Gustav Klimt waɗi. Pentiraa ko e hitaande 1917, pecce ɗe njamiraaka, ina kollita debbo mo anndaaka, ina woni e dow ŋoral e nder suudu makko nde o maayi e hitaande 1918. Hono no golle Klimt keewɗe ɗe o waɗi caggal mum nii, ina waɗi batte Aasiyankooje tiiɗɗe ina heen nate Siin keewɗe. E lewru suwee 2023, nde soodaa e soodgol e Sotheby’s to Londres fotde 85,3 miliyoŋ £ (108,4 miliyoŋ dolaar, 99,2 miliyoŋ €), ko ɗum woni coggu ɓurngu toowde ngu meeɗaa heɓde e Orop e golle ñeeñal e oon sahaa. Ko yeeyoowo naalankaagal biyeteeɗo Patti Wong soodi ɗum e innde mooftuɗo naalankaagal to Hong Kong. Limtol Natal kaaƴe ngal ina hollira debbo ina jogii ɓuuɓri kastan e dow ŋoral ɓalewal ina waɗi nate Fuɗnaange. Nde o ndaara woɗɗude to bannge nano, 6oornugol makko ngol ina 6uu6too e dow becce makko, omo jogii fannu ina suucfa 6ernde makko. l Motiiji Sinuwaa en e nder laylaytol ngol ina mbaɗi : fenaande mawnde ina diwa, maande maayde, jibinannde, e wellitaare, e puɗi lotus pinndi jalbooji, jokkondirɗi e giɗli e ŋarɗugol ngol waylataa. karaŋ koyɗe juutɗe e fasan kaŋŋe ina tawee heen kadi.Flatgol nate caggal ɗee ina siftina Japonnaaɓe ukiyo-e woodblock prints, tawi noon kalaaji ɗii ina nanndi e chrome yellow, blue kobalt, e ocher boɗeejo porselin Siin enamel. Ko jooɗiiɗo oo anndaaka, ina sikkaa wonde model oo ina waawi wonde sehil Johanna Staude Klimt, Emilie Flöge, walla gooto e yimooɓe makko ɓurɓe yiɗde. E wiyde nokku ina wiyee Belvedere Museum Vienne, natal ngal hollitaama e tiitoonde Dancer (Tänzerin) ko juuti caggal nde ngal sosaa, ina hollita wonde ina gasa tawa model ngal ko jimoowo ballet walla jimɗi saal. Natal Klimt biyeteeɗo Wally (1916) Lady with a Fan ina nanndi e natal Klimt biyeteengal Wally, ngal o waɗi e hitaande 1916, ɗo ɓalndu nano model oo udditaa. E nder “Sehilaaɓe rewɓe walla sehilaaɓe rewɓe ɗiɗo” (1916–1917), Klimt kadi waɗii heen nate Fuɗnaange, ina heen kadi fenis mawɗo. Nate ɗee ɗiɗi fof mbonnaama e hitaande 1945 e nder yiite to galle laamorɗo Immendorf. E ko feewti e golle Klimt ɓennuɗe ɗee, Lady with a Fan ina maantini e mbaydiiji ɓurɗi yooɗde e yaawde waɗde. So tawii won daartiyankooɓe naalankaagal mbiyi wonde golle ɗee "timmaani", ina kollita heen geɗe tokoose ɗe canvas alaa ko woni e mum, ko wayi no ɗo junngo dow model oo hawri e mbaydi mum, ƴeewtotooɗo naalankaagal Kelly Grovier wiyi wonde "flux e fragmentation" ko ɗuum rokkata pentol ngol doole mum, o joofniri wonde "timmaani ɗum ko ɗum." Iwdi mum Dame mit Fächer (nyaamo) ko Moritz Nahr ƴetti foto mum e nder suudu Klimt (1918) Lady with a Fan ina woni e dow ŋoral e nder suudu Klimt, wondude e golle makko ɗe o timminaani, The Bride, nde o heɓi rafi mboros, o maayi e fuɗɗoode hitaande 1918. Caggal maayde makko e lewru feebariyee 1918, natal ngal waɗi ko galle Gustav Nebehay mo Vienne. E hitaande 1920, ko jom ngalu biyeteeɗo Erwin Böhler, gardinooɗo e sehil Klimt, wondude e miñi mum Heinrich keɓɗo ɗum caggal ɗuum . E hitaande 1940, rokkaa ɗum ko debbo Heinrich biyeteeɗo Mabel Böhler mo Lugano, to leydi Siwis. Rudolf Leopold mo Vienne jeyi nate ɗee ko hedde 1963 haa 1981, rewi heen ko Sege Sabarsky mo New York, mooftuɗo naalankaagal e yeeyoowo. Mooftuɗo naalankaagal Ameriknaajo, jom ngalu biyeteeɗo Wendell Cherry heɓi heen nate ɗee e juuɗe Sabarsky e hitaande 1988. Ñalnde 11 mee 1994, golle ɗee njeeyaama e Sotheby’s fotde 11,6 miliyoŋ dolaar (e njoɓdi) e nder njulaagu naalankaagal Cherry. Yeeyde maggal kadi, ko Sotheby’s, ñalnde 27 suwee 2023, waɗii limre limre njulaagu wonande golle Gustav Klimt, tee ko kañum woni coggu ɓurngu heewde yoɓeede e golle naalankaagal e nder yeeyde yimɓe fof to Orop. Kollitgol Natal ngal hollitaama e yeeso yimɓe fof laabi nay tan : e hitaande 1920 to Vienne Kunstschau ; e hitaande 1981 e nder koolol Gustav Klimt e nder galleeji e galleeji to Tokiyoo, Osaka, Iwaki, e Yamanashi, Japon ; e hitaande 1992 to nokku pinal hakkunde leyɗeele to Krakow, Poloñ ; e tuggi 2021 haa 2022 to Belvedere to wuro Wien. Tuugnorgal crn6hp356gooma39k2pt2mc64uhlw3d 163917 163916 2026-04-14T23:10:17Z SUZYFATIMA 13856 163917 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Laamɗo jogiiɗo fannu''' (e ɗemngal Almaañ: Dame mit Fächer) woni natal gadanal ngal pentoowo Otiris biyeteeɗo Gustav Klimt waɗi. Pentiraa ko e hitaande 1917, pecce ɗe njamiraaka, ina kollita debbo mo anndaaka, ina woni e dow ŋoral e nder suudu makko nde o maayi e hitaande 1918. Hono no golle Klimt keewɗe ɗe o waɗi caggal mum nii, ina waɗi batte Aasiyankooje tiiɗɗe ina heen nate Siin keewɗe. E lewru suwee 2023, nde soodaa e soodgol e Sotheby’s to Londres fotde 85,3 miliyoŋ £ (108,4 miliyoŋ dolaar, 99,2 miliyoŋ €), ko ɗum woni coggu ɓurngu toowde ngu meeɗaa heɓde e Orop e golle ñeeñal e oon sahaa. Ko yeeyoowo naalankaagal biyeteeɗo Patti Wong soodi ɗum e innde mooftuɗo naalankaagal to Hong Kong. == Limtol == Natal kaaƴe ngal ina hollira debbo ina jogii ɓuuɓri kastan e dow ŋoral ɓalewal ina waɗi nate Fuɗnaange. Nde o ndaara woɗɗude to bannge nano, 6oornugol makko ngol ina 6uu6too e dow becce makko, omo jogii fannu ina suucfa 6ernde makko. l Motiiji Sinuwaa en e nder laylaytol ngol ina mbaɗi : fenaande mawnde ina diwa, maande maayde, jibinannde, e wellitaare, e puɗi lotus pinndi jalbooji, jokkondirɗi e giɗli e ŋarɗugol ngol waylataa. karaŋ koyɗe juutɗe e fasan kaŋŋe ina tawee heen kadi.Flatgol nate caggal ɗee ina siftina Japonnaaɓe ukiyo-e woodblock prints, tawi noon kalaaji ɗii ina nanndi e chrome yellow, blue kobalt, e ocher boɗeejo porselin Siin enamel. Ko jooɗiiɗo oo anndaaka, ina sikkaa wonde model oo ina waawi wonde sehil Johanna Staude Klimt, Emilie Flöge, walla gooto e yimooɓe makko ɓurɓe yiɗde. E wiyde nokku ina wiyee Belvedere Museum Vienne, natal ngal hollitaama e tiitoonde Dancer (Tänzerin) ko juuti caggal nde ngal sosaa, ina hollita wonde ina gasa tawa model ngal ko jimoowo ballet walla jimɗi saal. == Natal Klimt == biyeteeɗo Wally (1916) Lady with a Fan ina nanndi e natal Klimt biyeteengal Wally, ngal o waɗi e hitaande 1916, ɗo ɓalndu nano model oo udditaa. E nder “Sehilaaɓe rewɓe walla sehilaaɓe rewɓe ɗiɗo” (1916–1917), Klimt kadi waɗii heen nate Fuɗnaange, ina heen kadi fenis mawɗo. Nate ɗee ɗiɗi fof mbonnaama e hitaande 1945 e nder yiite to galle laamorɗo Immendorf. E ko feewti e golle Klimt ɓennuɗe ɗee, Lady with a Fan ina maantini e mbaydiiji ɓurɗi yooɗde e yaawde waɗde. So tawii won daartiyankooɓe naalankaagal mbiyi wonde golle ɗee "timmaani", ina kollita heen geɗe tokoose ɗe canvas alaa ko woni e mum, ko wayi no ɗo junngo dow model oo hawri e mbaydi mum, ƴeewtotooɗo naalankaagal Kelly Grovier wiyi wonde "flux e fragmentation" ko ɗuum rokkata pentol ngol doole mum, o joofniri wonde "timmaani ɗum ko ɗum." == Iwdi mum == Dame mit Fächer (nyaamo) ko Moritz Nahr ƴetti foto mum e nder suudu Klimt (1918) Lady with a Fan ina woni e dow ŋoral e nder suudu Klimt, wondude e golle makko ɗe o timminaani, The Bride, nde o heɓi rafi mboros, o maayi e fuɗɗoode hitaande 1918. Caggal maayde makko e lewru feebariyee 1918, natal ngal waɗi ko galle Gustav Nebehay mo Vienne. E hitaande 1920, ko jom ngalu biyeteeɗo Erwin Böhler, gardinooɗo e sehil Klimt, wondude e miñi mum Heinrich keɓɗo ɗum caggal ɗuum . E hitaande 1940, rokkaa ɗum ko debbo Heinrich biyeteeɗo Mabel Böhler mo Lugano, to leydi Siwis. Rudolf Leopold mo Vienne jeyi nate ɗee ko hedde 1963 haa 1981, rewi heen ko Sege Sabarsky mo New York, mooftuɗo naalankaagal e yeeyoowo. Mooftuɗo naalankaagal Ameriknaajo, jom ngalu biyeteeɗo Wendell Cherry heɓi heen nate ɗee e juuɗe Sabarsky e hitaande 1988. Ñalnde 11 mee 1994, golle ɗee njeeyaama e Sotheby’s fotde 11,6 miliyoŋ dolaar (e njoɓdi) e nder njulaagu naalankaagal Cherry. Yeeyde maggal kadi, ko Sotheby’s, ñalnde 27 suwee 2023, waɗii limre limre njulaagu wonande golle Gustav Klimt, tee ko kañum woni coggu ɓurngu heewde yoɓeede e golle naalankaagal e nder yeeyde yimɓe fof to Orop. == Kollitgol == Natal ngal hollitaama e yeeso yimɓe fof laabi nay tan : e hitaande 1920 to Vienne Kunstschau ; e hitaande 1981 e nder koolol Gustav Klimt e nder galleeji e galleeji to Tokiyoo, Osaka, Iwaki, e Yamanashi, Japon ; e hitaande 1992 to nokku pinal hakkunde leyɗeele to Krakow, Poloñ ; e tuggi 2021 haa 2022 to Belvedere to wuro Wien. == Tuugnorgal == hqlz5sjrilakexjrxu7l8djeb1ugsfj 163918 163917 2026-04-14T23:20:40Z SUZYFATIMA 13856 163918 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Laamɗo jogiiɗo fannu''' (e ɗemngal Almaañ: Dame mit Fächer) woni natal gadanal ngal pentoowo Otiris biyeteeɗo Gustav Klimt waɗi. Pentiraa ko e hitaande 1917, pecce ɗe njamiraaka, ina kollita debbo mo anndaaka, ina woni e dow ŋoral e nder suudu makko nde o maayi e hitaande 1918. Hono no golle Klimt keewɗe ɗe o waɗi caggal mum nii, ina waɗi batte Aasiyankooje tiiɗɗe ina heen nate Siin keewɗe. E lewru suwee 2023, nde soodaa e soodgol e Sotheby’s to Londres fotde 85,3 miliyoŋ £ (108,4 miliyoŋ dolaar, 99,2 miliyoŋ €), ko ɗum woni coggu ɓurngu toowde ngu meeɗaa heɓde e Orop e golle ñeeñal e oon sahaa. Ko yeeyoowo naalankaagal biyeteeɗo Patti Wong soodi ɗum e innde mooftuɗo naalankaagal to Hong Kong. == Limtol == Natal kaaƴe ngal ina hollira debbo ina jogii ɓuuɓri kastan e dow ŋoral ɓalewal ina waɗi nate Fuɗnaange. Nde o ndaara woɗɗude to bannge nano, 6oornugol makko ngol ina 6uu6too e dow becce makko, omo jogii fannu ina suucfa 6ernde makko. l Motiiji Sinuwaa en e nder laylaytol ngol ina mbaɗi : fenaande mawnde ina diwa, maande maayde, jibinannde, e wellitaare, e puɗi lotus pinndi jalbooji, jokkondirɗi e giɗli e ŋarɗugol ngol waylataa. karaŋ koyɗe juutɗe e fasan kaŋŋe ina tawee heen kadi.Flatgol nate caggal ɗee ina siftina Japonnaaɓe ukiyo-e woodblock prints, tawi noon kalaaji ɗii ina nanndi e chrome yellow, blue kobalt, e ocher boɗeejo porselin Siin enamel. Ko jooɗiiɗo oo anndaaka, ina sikkaa wonde model oo ina waawi wonde sehil Johanna Staude Klimt, Emilie Flöge, walla gooto e yimooɓe makko ɓurɓe yiɗde. E wiyde nokku ina wiyee Belvedere Museum Vienne, natal ngal hollitaama e tiitoonde Dancer (Tänzerin) ko juuti caggal nde ngal sosaa, ina hollita wonde ina gasa tawa model ngal ko jimoowo ballet walla jimɗi saal. == Natal Klimt == biyeteeɗo Wally (1916) Lady with a Fan ina nanndi e natal Klimt biyeteengal Wally, ngal o waɗi e hitaande 1916, ɗo ɓalndu nano model oo udditaa. E nder “Sehilaaɓe rewɓe walla sehilaaɓe rewɓe ɗiɗo” (1916–1917), Klimt kadi waɗii heen nate Fuɗnaange, ina heen kadi fenis mawɗo. Nate ɗee ɗiɗi fof mbonnaama e hitaande 1945 e nder yiite to galle laamorɗo Immendorf. E ko feewti e golle Klimt ɓennuɗe ɗee, Lady with a Fan ina maantini e mbaydiiji ɓurɗi yooɗde e yaawde waɗde. So tawii won daartiyankooɓe naalankaagal mbiyi wonde golle ɗee "timmaani", ina kollita heen geɗe tokoose ɗe canvas alaa ko woni e mum, ko wayi no ɗo junngo dow model oo hawri e mbaydi mum, ƴeewtotooɗo naalankaagal Kelly Grovier wiyi wonde "flux e fragmentation" ko ɗuum rokkata pentol ngol doole mum, o joofniri wonde "timmaani ɗum ko ɗum." == Iwdi mum == Dame mit Fächer (nyaamo) ko Moritz Nahr ƴetti foto mum e nder suudu Klimt (1918) Lady with a Fan ina woni e dow ŋoral e nder suudu Klimt, wondude e golle makko ɗe o timminaani, The Bride, nde o heɓi rafi mboros, o maayi e fuɗɗoode hitaande 1918. Caggal maayde makko e lewru feebariyee 1918, natal ngal waɗi ko galle Gustav Nebehay mo Vienne. E hitaande 1920, ko jom ngalu biyeteeɗo Erwin Böhler, gardinooɗo e sehil Klimt, wondude e miñi mum Heinrich keɓɗo ɗum caggal ɗuum . E hitaande 1940, rokkaa ɗum ko debbo Heinrich biyeteeɗo Mabel Böhler mo Lugano, to leydi Siwis. Rudolf Leopold mo Vienne jeyi nate ɗee ko hedde 1963 haa 1981, rewi heen ko Sege Sabarsky mo New York, mooftuɗo naalankaagal e yeeyoowo. Mooftuɗo naalankaagal Ameriknaajo, jom ngalu biyeteeɗo Wendell Cherry heɓi heen nate ɗee e juuɗe Sabarsky e hitaande 1988. Ñalnde 11 mee 1994, golle ɗee njeeyaama e Sotheby’s fotde 11,6 miliyoŋ dolaar (e njoɓdi) e nder njulaagu naalankaagal Cherry. Yeeyde maggal kadi, ko Sotheby’s, ñalnde 27 suwee 2023, waɗii limre limre njulaagu wonande golle Gustav Klimt, tee ko kañum woni coggu ɓurngu heewde yoɓeede e golle naalankaagal e nder yeeyde yimɓe fof to Orop. == Kollitgol == Natal ngal hollitaama e yeeso yimɓe fof laabi nay tan : e hitaande 1920 to Vienne Kunstschau ; e hitaande 1981 e nder koolol Gustav Klimt e nder galleeji e galleeji to Tokiyoo, Osaka, Iwaki, e Yamanashi, Japon ; e hitaande 1992 to nokku pinal hakkunde leyɗeele to Krakow, Poloñ ; e tuggi 2021 haa 2022 to Belvedere to wuro Wien.<ref name=":2">{{Cite news|last=Brady|first=Anna|date=14 June 2023|title=Gustav Klimt's last portrait has highest estimate ever put on a painting in Europe at over £65m|work=[[The Art Newspaper]]|url=https://www.theartnewspaper.com/2023/06/14/gustav-klimts-65m-last-portrait-could-become-the-most-expensive-painting-sold-in-europe|access-date=28 June 2023}}</ref><ref>{{Cite news|last=Andersson|first=Jasmine|date=28 June 2023|title=Klimt's final portrait sells for record £85.3m|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-66036688|access-date=3 July 2023}}</ref><ref name=":3">{{Cite web|last=Fellinger|first=Markus|title=Gustav Klimt's Lady with Fan (Dame mit Fächer)|url=https://artsandculture.google.com/story/YgWBkMySI0C-wQ|access-date=3 July 2023|website=Google Arts & Culture}}</ref><ref name="The Guardian">{{cite news|last1=Badshah|first1=Nadeem|date=27 June 2023|title=Gustav Klimt's Lady with a Fan sells for £85.3m, breaking European record|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2023/jun/27/gustav-klimts-lady-with-a-fan-sells-for-853m-breaking-european-record|access-date=27 June 2023}}</ref><ref name="WSJ">{{Cite Q|Q120016105|access-date=27 June 2023}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|last=Bregman|first=Alexandra|date=27 June 2023|title=Gustav Klimt's Final Portrait Sells For A Record $108.4 Million In London|work=Forbes|url=https://www.forbes.com/sites/alexandrabregman/2023/06/27/gustav-klimts-final-portrait-sells-for-a-record-1084-million-in-london/|access-date=29 June 2023}}</ref><ref name=":4">{{Cite news|last=Reyburn|first=Scott|date=27 June 2023|title=Klimt's 'Lady With a Fan' Brings $108.4 Million, Auction Record for the Artist|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2023/06/27/arts/design/klimt-lady-with-a-fan-auction.html|access-date=29 June 2023}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> ayqjkslwontw9kf186ocw9rnu4fjvnd Haymakers (painting) 0 39881 163919 2026-04-14T23:29:26Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Haymakers ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo George Stubbs waɗi, gila 1785. Ina hollita fedde gollotooɓe e nder gese gollotooɓe e ladde Angalteer. Ngol yuɓɓintee ko to Tate Biritaan, to Londres. Daartol e sifaa Nde feewnaa ko e pecce pendant Reapers. Ko ɗum sifaa golle ɗe keewaani e nder tagooje Stubbs, keɓtinaaɗo e nate daabaaji. Stubbs ina wiɗtinoo ndeeɗoo tonngoode gila e hitaande 1783, e binndol ngol alaa ɗo haaɗi. Ɗee nate mb..." 163919 wikitext text/x-wiki Haymakers ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo George Stubbs waɗi, gila 1785. Ina hollita fedde gollotooɓe e nder gese gollotooɓe e ladde Angalteer. Ngol yuɓɓintee ko to Tate Biritaan, to Londres. Daartol e sifaa Nde feewnaa ko e pecce pendant Reapers. Ko ɗum sifaa golle ɗe keewaani e nder tagooje Stubbs, keɓtinaaɗo e nate daabaaji. Stubbs ina wiɗtinoo ndeeɗoo tonngoode gila e hitaande 1783, e binndol ngol alaa ɗo haaɗi. Ɗee nate mbaɗtaa ko e nate mbaylaandi e hitaande 1791, e nate kese Haymakers e Harvesters ɗe Stubbs penti, e hitaande 1794 e 1795, oo sahaa e mbaadi oval. Natal ngal ina hollita fedde hayre, worɓe jeegom e rewɓe ɗiɗo. Kamɓe fof eɓe ngolloo, so wonaa debbo gooto ina darii e yeeso, ina jogii junngo mum e dow ŋoral, ina woni e yeeso werlaa ina waɗi hayre, ina ndaara ƴeewoowo oo no feewi. Pucci ɗiɗi ɓuuɓɗi ina kollitaa e yeeso yiyngo gese Engele. Comci gollotooɓe e ngesa ɗii ina kollitee ina laaɓi, alaa ko holliti ɗum. Nate ɗee ɗiɗi fof kolliraama to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Academy of Art e hitaande 1786 to Somerset House, ko ngol woni go’o ko o hollirta toon natal gila 1782. Hannde ko e nder defterdu Tate Britain, to Londres, nde heɓi ɗum e hitaande 1977. Tuugnorgal bvd8egw7h3mufh7mqm0gyshyxkabe4v 163920 163919 2026-04-14T23:31:08Z SUZYFATIMA 13856 163920 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Haymakers''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo George Stubbs waɗi, gila 1785. Ina hollita fedde gollotooɓe e nder gese gollotooɓe e ladde Angalteer. Ngol yuɓɓintee ko to Tate Biritaan, to Londres. == Daartol e sifaa == Nde feewnaa ko e pecce pendant Reapers. Ko ɗum sifaa golle ɗe keewaani e nder tagooje Stubbs, keɓtinaaɗo e nate daabaaji. Stubbs ina wiɗtinoo ndeeɗoo tonngoode gila e hitaande 1783, e binndol ngol alaa ɗo haaɗi. Ɗee nate mbaɗtaa ko e nate mbaylaandi e hitaande 1791, e nate kese Haymakers e Harvesters ɗe Stubbs penti, e hitaande 1794 e 1795, oo sahaa e mbaadi oval. Natal ngal ina hollita fedde hayre, worɓe jeegom e rewɓe ɗiɗo. Kamɓe fof eɓe ngolloo, so wonaa debbo gooto ina darii e yeeso, ina jogii junngo mum e dow ŋoral, ina woni e yeeso werlaa ina waɗi hayre, ina ndaara ƴeewoowo oo no feewi. Pucci ɗiɗi ɓuuɓɗi ina kollitaa e yeeso yiyngo gese Engele. Comci gollotooɓe e ngesa ɗii ina kollitee ina laaɓi, alaa ko holliti ɗum. Nate ɗee ɗiɗi fof kolliraama to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Academy of Art e hitaande 1786 to Somerset House, ko ngol woni go’o ko o hollirta toon natal gila 1782. Hannde ko e nder defterdu Tate Britain, to Londres, nde heɓi ɗum e hitaande 1977. == Tuugnorgal == n4dglij92bg2y82lyipd2ltwgnkuey4 163921 163920 2026-04-14T23:34:39Z SUZYFATIMA 13856 163921 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Haymakers''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo George Stubbs waɗi, gila 1785. Ina hollita fedde gollotooɓe e nder gese gollotooɓe e ladde Angalteer. Ngol yuɓɓintee ko to Tate Biritaan, to Londres. == Daartol e sifaa == Nde feewnaa ko e pecce pendant Reapers. Ko ɗum sifaa golle ɗe keewaani e nder tagooje Stubbs, keɓtinaaɗo e nate daabaaji. Stubbs ina wiɗtinoo ndeeɗoo tonngoode gila e hitaande 1783, e binndol ngol alaa ɗo haaɗi. Ɗee nate mbaɗtaa ko e nate mbaylaandi e hitaande 1791, e nate kese Haymakers e Harvesters ɗe Stubbs penti, e hitaande 1794 e 1795, oo sahaa e mbaadi oval. Natal ngal ina hollita fedde hayre, worɓe jeegom e rewɓe ɗiɗo. Kamɓe fof eɓe ngolloo, so wonaa debbo gooto ina darii e yeeso, ina jogii junngo mum e dow ŋoral, ina woni e yeeso werlaa ina waɗi hayre, ina ndaara ƴeewoowo oo no feewi. Pucci ɗiɗi ɓuuɓɗi ina kollitaa e yeeso yiyngo gese Engele. Comci gollotooɓe e ngesa ɗii ina kollitee ina laaɓi, alaa ko holliti ɗum. Nate ɗee ɗiɗi fof kolliraama to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Academy of Art e hitaande 1786 to Somerset House, ko ngol woni go’o ko o hollirta toon natal gila 1782. Hannde ko e nder defterdu Tate Britain, to Londres, nde heɓi ɗum e hitaande 1977.<ref>Corbett p.410-11</ref><ref>Kidson p.15</ref><ref>{{Cite web|last=Tate|title='Haymakers', George Stubbs, 1785|url=https://www.tate.org.uk/art/artworks/stubbs-haymakers-t02256|access-date=2024-12-29|website=Tate|language=en-GB}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> k448eydn2onqum7zfgedaov5svxt7uk User:Aboubakr BARRY 2 39882 163922 2026-04-15T03:32:22Z Aboubakr BARRY 14306 Created page with "On djarama ko mi inètè ko THIERNO BOUBACAR BARRY" 163922 wikitext text/x-wiki On djarama ko mi inètè ko THIERNO BOUBACAR BARRY hjc4rsteyock9jdz8zygu08uijr9c0v Anabar constituency 0 39883 163923 2026-04-15T05:05:14Z Galadima002 13879 Created page with "'''Anabar ina jeyaa e diiwanuuji Nauru''', ina waɗi diiwanuuji tati : Anabar, Anibare, e Ijuw. Wertallo mayri ko 5,1 km2, yimɓe hoɗɓe e mayri ko 1 240 neɗɗo. Ngol artiri terɗe ɗiɗi e nder Parlemaa Nauru to Yaren. Ko ɗum diiwaan ɓurɗo mawnude e fuɗnaange leydi Nauru. == Terɗe suudu sarɗiiji == == Joɗnde 1 == Tergal Lannda Term Ludwig Scotty 1983-2016 Mo wonaa lannda Jaden Dogirey hitaande 2016-2019 Luudig Ekotti 2019 Maverik Eoe 2019–Hannde == Jo..." 163923 wikitext text/x-wiki '''Anabar ina jeyaa e diiwanuuji Nauru''', ina waɗi diiwanuuji tati : Anabar, Anibare, e Ijuw. Wertallo mayri ko 5,1 km2, yimɓe hoɗɓe e mayri ko 1 240 neɗɗo. Ngol artiri terɗe ɗiɗi e nder Parlemaa Nauru to Yaren. Ko ɗum diiwaan ɓurɗo mawnude e fuɗnaange leydi Nauru. == Terɗe suudu sarɗiiji == == Joɗnde 1 == Tergal Lannda Term Ludwig Scotty 1983-2016 Mo wonaa lannda Jaden Dogirey hitaande 2016-2019 Luudig Ekotti 2019 Maverik Eoe 2019–Hannde == Joɗnde 2 == Tergal Lannda Term Jaak ?-2003 Mo wonaa lannda Riddell Akua 2003-2019 Naaru gadano Pyon Deiye 2019–Haande Njeñtudi wooteeji ɗii Ndee feccere ko ƴettugol e wooteeji parlemaa Nauru 2022 § Anabar.[waylu] Kanndidaaji ɓurɗi yiɗeede wooteeji Total Notes 123456789 Pyon Deiye 300 211 38 50 14 13 5 22 5 439.653 Suɓaama kadi Maverik Eoe 245 192 48 22 18 21 16 14 82 382,747 Suɓaama kadi Ludwig Scotty 57 43 39 48 53 51 75 149 143 167,828 Marita Agigo 17 58 68 85 52 64 197 91 26 153.390 Bureiy Deireragea 15 36 72 68 173 135 58 55 46 151.372 101 57 52 40 61 102 173 151,170 Patrik Skotti 4 44 54 176 104 98 61 63 54 147,723 Duuɓi Dawson 1 9 169 64 96 62 88 92 77 139,994 Narmi Doguape 0 12 69 88 96 174 97 70 52 127,585 Woote ɗe moƴƴaani/ɗe ngalaa 17 Ko ina tolnoo e 675 Iwdi: Goomu wooteeji leydi Nauru == Tuugnorgal == le2n408x83z2uqgyz03aadedjkqa20v 163924 163923 2026-04-15T05:06:09Z Galadima002 13879 163924 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anabar ina jeyaa e diiwanuuji Nauru''', ina waɗi diiwanuuji tati : Anabar, Anibare, e Ijuw. Wertallo mayri ko 5,1 km2, yimɓe hoɗɓe e mayri ko 1 240 neɗɗo. Ngol artiri terɗe ɗiɗi e nder Parlemaa Nauru to Yaren. Ko ɗum diiwaan ɓurɗo mawnude e fuɗnaange leydi Nauru. == Terɗe suudu sarɗiiji == == Joɗnde 1 == Tergal Lannda Term Ludwig Scotty 1983-2016 Mo wonaa lannda Jaden Dogirey hitaande 2016-2019 Luudig Ekotti 2019 Maverik Eoe 2019–Hannde == Joɗnde 2 == Tergal Lannda Term Jaak ?-2003 Mo wonaa lannda Riddell Akua 2003-2019 Naaru gadano Pyon Deiye 2019–Haande Njeñtudi wooteeji ɗii Ndee feccere ko ƴettugol e wooteeji parlemaa Nauru 2022 § Anabar.[waylu] Kanndidaaji ɓurɗi yiɗeede wooteeji Total Notes 123456789 Pyon Deiye 300 211 38 50 14 13 5 22 5 439.653 Suɓaama kadi Maverik Eoe 245 192 48 22 18 21 16 14 82 382,747 Suɓaama kadi Ludwig Scotty 57 43 39 48 53 51 75 149 143 167,828 Marita Agigo 17 58 68 85 52 64 197 91 26 153.390 Bureiy Deireragea 15 36 72 68 173 135 58 55 46 151.372 101 57 52 40 61 102 173 151,170 Patrik Skotti 4 44 54 176 104 98 61 63 54 147,723 Duuɓi Dawson 1 9 169 64 96 62 88 92 77 139,994 Narmi Doguape 0 12 69 88 96 174 97 70 52 127,585 Woote ɗe moƴƴaani/ɗe ngalaa 17 Ko ina tolnoo e 675 Iwdi: Goomu wooteeji leydi Nauru == Tuugnorgal == suviavlamq6e5hg5py5921zlv5yuhch 163925 163924 2026-04-15T05:15:45Z Galadima002 13879 163925 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anabar ina jeyaa e diiwanuuji Nauru''', ina waɗi diiwanuuji tati : Anabar, Anibare, e Ijuw. Wertallo mayri ko 5,1 km2, yimɓe hoɗɓe e mayri ko 1 240 neɗɗo. Ngol artiri terɗe ɗiɗi e nder Parlemaa Nauru to Yaren. Ko ɗum diiwaan ɓurɗo mawnude e fuɗnaange leydi Nauru. == Terɗe suudu sarɗiiji == == Joɗnde 1 == Tergal Lannda Term Ludwig Scotty 1983-2016 Mo wonaa lannda Jaden Dogirey hitaande 2016-2019 Luudig Ekotti 2019 Maverik Eoe 2019–[2] == Joɗnde 2 == Tergal Lannda Term Jaak ?-2003 Mo wonaa lannda Riddell Akua 2003-2019 Naaru gadano Pyon Deiye 2019–Haande Njeñtudi wooteeji ɗii Ndee feccere ko ƴettugol e wooteeji parlemaa Nauru 2022 § Anabar.[waylu] Kanndidaaji ɓurɗi yiɗeede wooteeji Total Notes 123456789 Pyon Deiye 300 211 38 50 14 13 5 22 5 439.653 Suɓaama kadi Maverik Eoe 245 192 48 22 18 21 16 14 82 382,747 Suɓaama kadi Ludwig Scotty 57 43 39 48 53 51 75 149 143 167,828 Marita Agigo 17 58 68 85 52 64 197 91 26 153.390 Bureiy Deireragea 15 36 72 68 173 135 58 55 46 151.372 101 57 52 40 61 102 173 151,170 Patrik Skotti 4 44 54 176 104 98 61 63 54 147,723 Duuɓi Dawson 1 9 169 64 96 62 88 92 77 139,994 Narmi Doguape 0 12 69 88 96 174 97 70 52 127,585 Woote ɗe moƴƴaani/ɗe ngalaa 17 Ko ina tolnoo e 675 Iwdi: Goomu wooteeji leydi Nauru == Tuugnorgal == 6mx66tfty1qm29tz260i2qgcg17lwfj 163926 163925 2026-04-15T05:17:51Z Galadima002 13879 163926 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anabar ina jeyaa e diiwanuuji Nauru''', ina waɗi diiwanuuji tati : Anabar, Anibare, e Ijuw. Wertallo mayri ko 5,1 km2, yimɓe hoɗɓe e mayri ko 1 240 neɗɗo. Ngol artiri terɗe ɗiɗi e nder Parlemaa Nauru to Yaren. Ko ɗum diiwaan ɓurɗo mawnude e fuɗnaange leydi Nauru.[2] == Terɗe suudu sarɗiiji == == Joɗnde 1 == Tergal Lannda Term Ludwig Scotty 1983-2016 Mo wonaa lannda Jaden Dogirey hitaande 2016-2019 Luudig Ekotti 2019 Maverik Eoe 2019– == Joɗnde 2 == Tergal Lannda Term Jaak ?-2003 Mo wonaa lannda Riddell Akua 2003-2019 Naaru gadano Pyon Deiye 2019–Haande Njeñtudi wooteeji ɗii Ndee feccere ko ƴettugol e wooteeji parlemaa Nauru 2022 § Anabar.[waylu] Kanndidaaji ɓurɗi yiɗeede wooteeji Total Notes 123456789 Pyon Deiye 300 211 38 50 14 13 5 22 5 439.653 Suɓaama kadi Maverik Eoe 245 192 48 22 18 21 16 14 82 382,747 Suɓaama kadi Ludwig Scotty 57 43 39 48 53 51 75 149 143 167,828 Marita Agigo 17 58 68 85 52 64 197 91 26 153.390 Bureiy Deireragea 15 36 72 68 173 135 58 55 46 151.372 101 57 52 40 61 102 173 151,170 Patrik Skotti 4 44 54 176 104 98 61 63 54 147,723 Duuɓi Dawson 1 9 169 64 96 62 88 92 77 139,994 Narmi Doguape 0 12 69 88 96 174 97 70 52 127,585 Woote ɗe moƴƴaani/ɗe ngalaa 17 Ko ina tolnoo e 675 Iwdi: Goomu wooteeji leydi Nauru == Tuugnorgal == cgqbmoj4tgl9z9wou3q33bwz8no893g 163927 163926 2026-04-15T05:18:25Z Galadima002 13879 163927 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anabar ina jeyaa e diiwanuuji Nauru''', ina waɗi diiwanuuji tati : Anabar, Anibare, e Ijuw. Wertallo mayri ko 5,1 km2, yimɓe hoɗɓe e mayri ko 1 240 neɗɗo. Ngol artiri terɗe ɗiɗi e nder Parlemaa Nauru to Yaren. Ko ɗum diiwaan ɓurɗo mawnude e fuɗnaange leydi Nauru.[2] == Terɗe suudu sarɗiiji == == Joɗnde 1 == Tergal Lannda Term Ludwig Scotty 1983-2016 Mo wonaa lannda Jaden Dogirey hitaande 2016-2019 Luudig Ekotti 2019 Maverik Eoe 2019– == Joɗnde 2 == Tergal Lannda Term Jaak ?-2003 Mo wonaa lannda Riddell Akua 2003-2019 Naaru gadano Pyon Deiye 2019–Haande Njeñtudi wooteeji ɗii Ndee feccere ko ƴettugol e wooteeji parlemaa Nauru 2022 § Anabar.[waylu] Kanndidaaji ɓurɗi yiɗeede wooteeji Total Notes 123456789 Pyon Deiye 300 211 38 50 14 13 5 22 5 439.653 Suɓaama kadi Maverik Eoe 245 192 48 22 18 21 16 14 82 382,747 Suɓaama kadi Ludwig Scotty 57 43 39 48 53 51 75 149 143 167,828 Marita Agigo 17 58 68 85 52 64 197 91 26 153.390 Bureiy Deireragea 15 36 72 68 173 135 58 55 46 151.372 101 57 52 40 61 102 173 151,170 Patrik Skotti 4 44 54 176 104 98 61 63 54 147,723 Duuɓi Dawson 1 9 169 64 96 62 88 92 77 139,994 Narmi Doguape 0 12 69 88 96 174 97 70 52 127,585 Woote ɗe moƴƴaani/ɗe ngalaa 17 Ko ina tolnoo e 675 Iwdi: Goomu wooteeji leydi Nauru == Tuugnorgal == [[Category:Rewɓe]] g92zuufnfsoq4jfgwf0wjig5cd9yyc7 Cate Blanchett 0 39884 163929 2026-04-15T06:55:40Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Catherine Élise Blanchett''' (/blæntʃɪt/ BLAN-chit;[2] jibinaa ko ñalnde 14 mee 1969) ko fiyoowo filmo e peewnoowo filmo Ostarali. O nanndiraa ko gooto e ɓurɓe waawde waɗde golle e yonta makko, omo anndiraa golle makko keewɗe e nder dingiral e ekran, haa arti noon e filmuuji keertiiɗi e filmuuji keewɗi. Blanchett heɓii njeenaaje keewɗe, ina heen njeenaaje ɗiɗi Oscar, njeenaaje tati fijoowo, njeenaaje nay Oscar filmuuji Angalteer, e njeenaaje..." 163929 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Catherine Élise Blanchett''' (/blæntʃɪt/ BLAN-chit;[2] jibinaa ko ñalnde 14 mee 1969) ko fiyoowo filmo e peewnoowo filmo Ostarali. O nanndiraa ko gooto e ɓurɓe waawde waɗde golle e yonta makko, omo anndiraa golle makko keewɗe e nder dingiral e ekran, haa arti noon e filmuuji keertiiɗi e filmuuji keewɗi. Blanchett heɓii njeenaaje keewɗe, ina heen njeenaaje ɗiɗi Oscar, njeenaaje tati fijoowo, njeenaaje nay Oscar filmuuji Angalteer, e njeenaaje nay Golden Globe, ko jiidaa e noddaango ngam heɓde njeenaaje tati Primetime Emmy, njeenaaje Laurence Olivier e njeenaaje Tony. O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ñeeñal, o fuɗɗii golle makko e dingiral Ostarali e hitaande 1992, o waɗi filmo makko gadano e hitaande 1997. O ari e darnde winndereyankoore sabu golle makko laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder filmo Elizabeth (1998), mo o heɓi njeenaari makko gadani e njeenaari Oscar. O heɓi njeenaari Oscar ngam fijoowo ɓurɗo waawde wallitde ngam hollirde Katharine Hepburn e nder filmo biyeteeɗo The Aviator (2004), e fijoowo ɓurɗo moƴƴude ngam waɗde fijirde gonnooɗo neɗɗo jom hakkille e nder fijirde jaleeɗe Blue Jasmine (2013). Kuuɗe maako feere ɗe o suɓaama ngam Oscar woni nder fijirle hawtuki (2006), Mi walaa ton (2007), Elizabeth: Duuɓi kaŋŋe (2007), Carol (2015), e Tár (2022), ɗum waɗi mo ɓurduɗo suɓeede nder Ostarali. Nasaraaku maako ɓurngu mawnugo nder fijirle maako hawti bee fijirde tati Joomiraawo ɓoggi (2001-2003), fijirde maako nde Hobbit tati (2012-2014), Indiana Jones e Laamu hoore Kiristaal (2008), Case Curious of Benjamin Button (2008), Cinderella (2011). 8 (2018), e Hoto ƴeew dow (2021). Blanchett waɗii golle e nder dingiral ko ina ɓura capanɗe ɗiɗi. Kanko e jom suudu makko, Andrew Upton, ko kamɓe ngonnoo ardiiɓe naalankaagal e nder fedde dingiral Sydney tuggi 2008 haa 2013. Won e golle makko e nder dingiral e nder ooɗoo sahaa ko e ummital A Streetcar Named Desire, Kaaw Vanya, Big and Little e The Maids. O waɗii yeewtere makko adannde e Broadway e hitaande 2017 e nder filmo biyeteeɗo The Present, mo o suɓaa e njeenaari Tony Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder pijirlooji. O waɗii Phyllis Schlafly e nder FX e nder fijirde Hulu Mrs. America (2020) e jaayndiyanke e nder fijirde Apple TV+ Disclaimer (2024), ɗiin ɗiɗi fof keɓii noddaango makko ngam heɓde njeenaari Primetime Emmy ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder fijirde walla filmo. Blanchett ko keɓɗo njeenaaje tedduɗe keewɗe. Laamu Ostarali rokkii mo njeenaari teemedere hitaande e hitaande 2001, o toɗɗaa kadi sehil makko e hitaande 2017.[4] E hitaande 2012, laamu Farayse toɗɗii mo Chevalier de l’Ordre des Arts et des Lettres. Blanchett teddinaama e Musée de l’Art Moderne, o heɓi kadi njeenaari (fellowship) to British Film Institute e hitaande 2015. Time inniri mo gooto e yimɓe mum 100 ɓurɓe waawde e nder winndere ndee e hitaande 2007. E hitaande 2018, o jeyaa ko e yimɓe ɓurɓe yoɓeede e winndere ndee. O heɓi kadi dipolomaaji Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Duɗal ngenndiwal ganndal dingiral to Kensington, to leydi New South Wales, ɗo Blanchett janngi Catherine Elise Blanchett jibinaa ko ñalnde 14 lewru Mbooy hitaande 1969 to wuro wiyeteengo Ivanhoe, to wuro Melbourne.[5][6] Yumma makko Ostaralinaajo, hono June (nee Gamble),[7] ko ƴellitoowo jeyi leydi e jannginoowo ; e baaba makko Ameriknaajo, Robert DeWitt Blanchett Jr., jeyaaɗo to Texas, ko mawɗo konu Amerik, wonti gardiiɗo yeeyirde.[8][9][10] Ɓe kawri nde laana Robert yani to wuro Melbourne.[11] Nde Blanchett heɓi duuɓi sappo, baaba mum maayi e rafi ɓernde, o acci yumma makko ina mawnina ɓesngu nguu.[12][13] Blanchett woni ɗiɗaɓo e sukaaɓe tato, ina jogii miñi mum mawɗo e miñi mum debbo tokooso.[12] Iwdi makko ina waɗi Engele, won e Ecoppinaaɓe, e Farayse woɗɗunde.[13][14][15] Blanchett siftinii hoore mum ko cukalel "feccere ekstrovert, feccere wallflower".[12] E nder duuɓi makko cakkitiiɗi o wonnoo ko e yiɗde ɓoornaade comci worɓe, o yahri ko e fasaade goth e punk, e sahaa gooto o ɓuuɓna hoore makko.[12] O janngi duɗal leslesal to wuro Melbourne to duɗal leslesal Ivanhoe East ; ngam jaŋde makko hakkundeere, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Ivanhoe, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Methodist, ɗo o ƴeewtindii yiɗde makko e naalankaagal.[16] E nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o golliima e galle safrooɓe to Victoria.[17] Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, o fuɗɗii jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. Nde o woni to Misra, Blanchett naamnaama yo won ekstra e nder filmo boksi Misra biyeteeɗo Kaboria (1990) ; e haajuuji kaalis, o jaɓi golle ɗee.[12][18][19] Nde o arti Ostarali, o ummii Sydney, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ganndal dingiral (NIDA),[18] o heɓi bakkaa makko e hitaande 1992, o heɓi bakkaa makko e ganndal dingiral.[12] k5t01i7fz21nm9v5xsa3xv1xhy71het 163932 163929 2026-04-15T07:20:50Z MOIBARDE 10068 163932 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Catherine Élise Blanchett''' (/blæntʃɪt/ BLAN-chit;<ref>{{cite web|url=https://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|title=Say How: B|publisher=National Library Service for the Blind and Physically Handicapped|access-date=7 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507154056/http://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|archive-date=7 May 2018|url-status=live}}</ref> jibinaa ko ñalnde 14 mee 1969) ko fiyoowo filmo e peewnoowo filmo [[Ostarali]]. O nanndiraa ko gooto e ɓurɓe waawde waɗde golle e yonta makko, omo anndiraa golle makko keewɗe e nder dingiral e ekran, haa arti noon e filmuuji keertiiɗi e filmuuji keewɗi. Blanchett heɓii njeenaaje keewɗe, ina heen njeenaaje ɗiɗi Oscar, njeenaaje tati fijoowo, njeenaaje nay Oscar filmuuji Angalteer, e njeenaaje nay Golden Globe, ko jiidaa e noddaango ngam heɓde njeenaaje tati Primetime Emmy, njeenaaje Laurence Olivier e njeenaaje Tony. O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ñeeñal, o fuɗɗii golle makko e dingiral Ostarali e hitaande 1992, o waɗi filmo makko gadano e hitaande 1997. O ari e darnde winndereyankoore sabu golle makko laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder filmo Elizabeth (1998), mo o heɓi njeenaari makko gadani e njeenaari Oscar. O heɓi njeenaari Oscar ngam fijoowo ɓurɗo waawde wallitde ngam hollirde Katharine Hepburn e nder filmo biyeteeɗo ''The Aviator'' (2004), e fijoowo ɓurɗo moƴƴude ngam waɗde fijirde gonnooɗo neɗɗo jom hakkille e nder fijirde jaleeɗe Blue Jasmine (2013). Kuuɗe maako feere ɗe o suɓaama ngam ''Oscar'' woni nder fijirle hawtuki (2006), Mi walaa ton (2007), Elizabeth: Duuɓi kaŋŋe (2007), Carol (2015), e Tár (2022), ɗum waɗi mo ɓurduɗo suɓeede nder Ostarali. Nasaraaku maako ɓurngu mawnugo nder fijirle maako hawti bee fijirde tati Joomiraawo ɓoggi (2001-2003), fijirde maako nde Hobbit tati (2012-2014), Indiana Jones e Laamu hoore Kiristaal (2008), Case Curious of Benjamin Button (2008), Cinderella (2011). 8 (2018), e Hoto ƴeew dow (2021). Blanchett waɗii golle e nder dingiral ko ina ɓura capanɗe ɗiɗi. Kanko e jom suudu makko, Andrew Upton, ko kamɓe ngonnoo ardiiɓe naalankaagal e nder fedde dingiral Sydney tuggi 2008 haa 2013. Won e golle makko e nder dingiral e nder ooɗoo sahaa ko e ummital ''A Streetcar Named Desire'', Kaaw Vanya, ''Big and Little'' e ''The Maids''. O waɗii yeewtere makko adannde e ''Broadway'' e hitaande 2017 e nder filmo biyeteeɗo The Present, mo o suɓaa e njeenaari Tony Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder pijirlooji. O waɗii Phyllis Schlafly e nder FX e nder fijirde Hulu ''Mrs. America'' (2020) e jaayndiyanke e nder fijirde ''Apple TV+ Disclaimer'' (2024), ɗiin ɗiɗi fof keɓii noddaango makko ngam heɓde njeenaari Primetime Emmy ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder fijirde walla filmo. Blanchett ko keɓɗo njeenaaje tedduɗe keewɗe. Laamu [[Ostarali]] rokkii mo njeenaari teemedere hitaande e hitaande 2001, o toɗɗaa kadi sehil makko e hitaande 2017.<ref name="AC">{{cite news|url=https://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|title=Queen's Birthday 2017 Honours: The full list|date=12 June 2017|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|access-date=11 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170614002224/http://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|archive-date=14 June 2017|url-status=live}}</ref> E hitaande 2012, laamu [[Farayse]] toɗɗii mo Chevalier de l’Ordre des ''Arts'' et des Lettres. Blanchett teddinaama e Musée de l’Art Moderne, o heɓi kadi njeenaari (''fellowship'') to ''British Film Institute'' e hitaande 2015. Time inniri mo gooto e yimɓe mum 100 ɓurɓe waawde e nder winndere ndee e hitaande 2007. E hitaande 2018, o jeyaa ko e yimɓe ɓurɓe yoɓeede e winndere ndee. O heɓi kadi dipolomaaji Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Duɗal ngenndiwal ganndal dingiral to Kensington, to leydi New South Wales, ɗo Blanchett janngi Catherine Elise Blanchett jibinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 1969 to wuro wiyeteengo Ivanhoe, to wuro Melbourne.<ref>{{cite web|url=http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|work=[[The Age]]|title=Can-do Cate|access-date=13 August 2012|first=Peter|last=Wilmoth|date=2 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729112012/http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|archive-date=29 July 2013|url-status=live}}</ref><ref name="Britannica">{{cite web|title=Cate Blanchett {{!}} Biography, Movies, & Facts|url=https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|access-date=9 December 2020|publisher=[[Encyclopedia Britannica]]|archive-date=9 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211109182749/https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Yumma makko Ostaralinaajo, hono June (nee Gamble),<ref name="Haun">{{cite web|url=http://www.playbill.com/features/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195692/P2|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129020026/http://www.playbill.com/news/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195675|archive-date=29 January 2015|title=From Hedda to Streetcar to Vanya: The Many Colors of Cate Blanchett|first=Harry|last=Haun|work=[[Playbill]]|date=16 July 2012|access-date=16 March 2015}}</ref> ko ƴellitoowo jeyi leydi e jannginoowo ; e baaba makko Ameriknaajo, Robert DeWitt Blanchett Jr., jeyaaɗo to Texas, ko mawɗo konu [[Amerik]], wonti gardiiɗo yeeyirde.<ref name="rc">{{cite journal|title=Cate Blanchett's biography|journal=[[Elle (magazine)|Elle]]|date=December 2003}}</ref><ref name="W2010">{{cite web|url=http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett|work=[[W (magazine)|W]]|title=With a theater company to run and her brood of boys to raise, Cate Blanchett barely has time to be a movie star. Good thing she's a natural|first=Danielle|last=Stein|date=June 2010|access-date=26 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20161129035846/http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett/|archive-date=29 November 2016|url-status=dead}}</ref><ref name="MIL">{{cite news|title=Cate Blanchett, Theatre Boss|url=http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|first=Jo|last=Lennan|work=[[Intelligent Life (magazine)|Intelligent Life]]|publisher=[[Economist Group]]|year=2012|access-date=15 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201154011/http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|archive-date=1 February 2014|url-status=live}}</ref> Ɓe kawri nde laana Robert yani to wuro Melbourne.<ref name="act">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Nde Blanchett heɓi duuɓi sappo, baaba mum maayi e rafi ɓernde, o acci yumma makko ina mawnina ɓesngu nguu.<ref name="hs">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett woni ɗiɗaɓo e sukaaɓe tato, ina jogii miñi mum mawɗo e miñi mum debbo tokooso.<ref name="tca">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>Iwdi makko ina waɗi Engele, won e [[Ecoppinaaɓe]], e [[Farayse]] woɗɗunde.<ref name="tca2">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140307015612/http://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|url-status=dead|archive-date=7 March 2014|title=Daybreak: Cate Blanchett discusses 'The Monument Men'|publisher=Yahoo!|date=4 February 2014|access-date=16 March 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|title=Cate Blanchett's Surprising Spy History|publisher=[[Ancestry.com]]|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150305074140/http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|archive-date=5 March 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett siftinii hoore mum ko cukalel "feccere ekstrovert, feccere wallflower".<ref name="hs2">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko cakkitiiɗi o wonnoo ko e yiɗde ɓoornaade comci worɓe, o yahri ko e fasaade goth e punk, e sahaa gooto o ɓuuɓna hoore makko.<ref name="hs3">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref>O janngi duɗal leslesal to wuro Melbourne to duɗal leslesal Ivanhoe East ; ngam jaŋde makko hakkundeere, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Ivanhoe, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Methodist, ɗo o ƴeewtindii yiɗde makko e naalankaagal.<ref>{{cite magazine|url=http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|title=Famous alumni on Latham's hit list|magazine=[[Crikey]]|access-date=15 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100310172220/http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|archive-date=10 March 2010|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o golliima e galle safrooɓe to Victoria.<ref>{{cite web|title=Enough Rope with Andrew Denton: Cate Blanchett|website=[[Australian Broadcasting Corporation]]|date=9 May 2005|access-date=3 June 2017|url=http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20160626214430/http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-date=26 June 2016|url-status=dead}}</ref> Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, o fuɗɗii jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. Nde o woni to [[Misra]], Blanchett naamnaama yo won ekstra e nder filmo boksi [[Misra]] biyeteeɗo Kaboria (1990) ; e haajuuji kaalis, o jaɓi golle ɗee.<ref name="hs4">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref name="hs5">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|title=Cate Blanchett: Facts & Related Content|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|accessdate=22 January 2022|archive-date=23 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220123054746/https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Nde o arti [[Ostarali]], o ummii Sydney, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ganndal dingiral (NIDA),<ref name="NYT">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>o heɓi bakkaa makko e hitaande 1992, o heɓi bakkaa makko e ganndal dingiral.<ref name="hs6">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> s7rl8ukbiv33uyy7bsxv4veh29mnlzr 163947 163932 2026-04-15T07:44:28Z MOIBARDE 10068 163947 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Catherine Élise Blanchett''' (/blæntʃɪt/ BLAN-chit;<ref>{{cite web|url=https://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|title=Say How: B|publisher=National Library Service for the Blind and Physically Handicapped|access-date=7 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507154056/http://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|archive-date=7 May 2018|url-status=live}}</ref> jibinaa ko ñalnde 14 mee 1969) ko fiyoowo filmo e peewnoowo filmo [[Ostarali]]. O nanndiraa ko gooto e ɓurɓe waawde waɗde golle e yonta makko, omo anndiraa golle makko keewɗe e nder dingiral e ekran, haa arti noon e filmuuji keertiiɗi e filmuuji keewɗi. Blanchett heɓii njeenaaje keewɗe, ina heen njeenaaje ɗiɗi Oscar, njeenaaje tati fijoowo, njeenaaje nay Oscar filmuuji Angalteer, e njeenaaje nay Golden Globe, ko jiidaa e noddaango ngam heɓde njeenaaje tati Primetime Emmy, njeenaaje Laurence Olivier e njeenaaje Tony. O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ñeeñal, o fuɗɗii golle makko e dingiral Ostarali e hitaande 1992, o waɗi filmo makko gadano e hitaande 1997. O ari e darnde winndereyankoore sabu golle makko laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder filmo Elizabeth (1998), mo o heɓi njeenaari makko gadani e njeenaari Oscar. O heɓi njeenaari Oscar ngam fijoowo ɓurɗo waawde wallitde ngam hollirde Katharine Hepburn e nder filmo biyeteeɗo ''The Aviator'' (2004), e fijoowo ɓurɗo moƴƴude ngam waɗde fijirde gonnooɗo neɗɗo jom hakkille e nder fijirde jaleeɗe Blue Jasmine (2013). Kuuɗe maako feere ɗe o suɓaama ngam ''Oscar'' woni nder fijirle hawtuki (2006), Mi walaa ton (2007), Elizabeth: Duuɓi kaŋŋe (2007), Carol (2015), e Tár (2022), ɗum waɗi mo ɓurduɗo suɓeede nder Ostarali. Nasaraaku maako ɓurngu mawnugo nder fijirle maako hawti bee fijirde tati Joomiraawo ɓoggi (2001-2003), fijirde maako nde Hobbit tati (2012-2014), Indiana Jones e Laamu hoore Kiristaal (2008), Case Curious of Benjamin Button (2008), Cinderella (2011). 8 (2018), e Hoto ƴeew dow (2021). Blanchett waɗii golle e nder dingiral ko ina ɓura capanɗe ɗiɗi. Kanko e jom suudu makko, Andrew Upton, ko kamɓe ngonnoo ardiiɓe naalankaagal e nder fedde dingiral Sydney tuggi 2008 haa 2013. Won e golle makko e nder dingiral e nder ooɗoo sahaa ko e ummital ''A Streetcar Named Desire'', Kaaw Vanya, ''Big and Little'' e ''The Maids''. O waɗii yeewtere makko adannde e ''Broadway'' e hitaande 2017 e nder filmo biyeteeɗo The Present, mo o suɓaa e njeenaari Tony Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder pijirlooji. O waɗii Phyllis Schlafly e nder FX e nder fijirde Hulu ''Mrs. America'' (2020) e jaayndiyanke e nder fijirde ''Apple TV+ Disclaimer'' (2024), ɗiin ɗiɗi fof keɓii noddaango makko ngam heɓde njeenaari Primetime Emmy ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder fijirde walla filmo. Blanchett ko keɓɗo njeenaaje tedduɗe keewɗe. Laamu [[Ostarali]] rokkii mo njeenaari teemedere hitaande e hitaande 2001, o toɗɗaa kadi sehil makko e hitaande 2017.<ref name="AC">{{cite news|url=https://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|title=Queen's Birthday 2017 Honours: The full list|date=12 June 2017|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|access-date=11 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170614002224/http://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|archive-date=14 June 2017|url-status=live}}</ref> E hitaande 2012, laamu [[Farayse]] toɗɗii mo Chevalier de l’Ordre des ''Arts'' et des Lettres. Blanchett teddinaama e Musée de l’Art Moderne, o heɓi kadi njeenaari (''fellowship'') to ''British Film Institute'' e hitaande 2015. Time inniri mo gooto e yimɓe mum 100 ɓurɓe waawde e nder winndere ndee e hitaande 2007. E hitaande 2018, o jeyaa ko e yimɓe ɓurɓe yoɓeede e winndere ndee. O heɓi kadi dipolomaaji Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Duɗal ngenndiwal ganndal dingiral to Kensington, to leydi New South Wales, ɗo Blanchett janngi Catherine Elise Blanchett jibinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 1969 to wuro wiyeteengo Ivanhoe, to wuro Melbourne.<ref>{{cite web|url=http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|work=[[The Age]]|title=Can-do Cate|access-date=13 August 2012|first=Peter|last=Wilmoth|date=2 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729112012/http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|archive-date=29 July 2013|url-status=live}}</ref><ref name="Britannica">{{cite web|title=Cate Blanchett {{!}} Biography, Movies, & Facts|url=https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|access-date=9 December 2020|publisher=[[Encyclopedia Britannica]]|archive-date=9 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211109182749/https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Yumma makko Ostaralinaajo, hono June (nee Gamble),<ref name="Haun">{{cite web|url=http://www.playbill.com/features/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195692/P2|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129020026/http://www.playbill.com/news/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195675|archive-date=29 January 2015|title=From Hedda to Streetcar to Vanya: The Many Colors of Cate Blanchett|first=Harry|last=Haun|work=[[Playbill]]|date=16 July 2012|access-date=16 March 2015}}</ref> ko ƴellitoowo jeyi leydi e jannginoowo ; e baaba makko Ameriknaajo, Robert DeWitt Blanchett Jr., jeyaaɗo to Texas, ko mawɗo konu [[Amerik]], wonti gardiiɗo yeeyirde.<ref name="rc">{{cite journal|title=Cate Blanchett's biography|journal=[[Elle (magazine)|Elle]]|date=December 2003}}</ref><ref name="W2010">{{cite web|url=http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett|work=[[W (magazine)|W]]|title=With a theater company to run and her brood of boys to raise, Cate Blanchett barely has time to be a movie star. Good thing she's a natural|first=Danielle|last=Stein|date=June 2010|access-date=26 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20161129035846/http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett/|archive-date=29 November 2016|url-status=dead}}</ref><ref name="MIL">{{cite news|title=Cate Blanchett, Theatre Boss|url=http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|first=Jo|last=Lennan|work=[[Intelligent Life (magazine)|Intelligent Life]]|publisher=[[Economist Group]]|year=2012|access-date=15 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201154011/http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|archive-date=1 February 2014|url-status=live}}</ref> Ɓe kawri nde laana Robert yani to wuro Melbourne.<ref name="act">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Nde Blanchett heɓi duuɓi sappo, baaba mum maayi e rafi ɓernde, o acci yumma makko ina mawnina ɓesngu nguu.<ref name="hs">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett woni ɗiɗaɓo e sukaaɓe tato, ina jogii miñi mum mawɗo e miñi mum debbo tokooso.<ref name="tca">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>Iwdi makko ina waɗi Engele, won e [[Ecoppinaaɓe]], e [[Farayse]] woɗɗunde.<ref name="tca2">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140307015612/http://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|url-status=dead|archive-date=7 March 2014|title=Daybreak: Cate Blanchett discusses 'The Monument Men'|publisher=Yahoo!|date=4 February 2014|access-date=16 March 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|title=Cate Blanchett's Surprising Spy History|publisher=[[Ancestry.com]]|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150305074140/http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|archive-date=5 March 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett siftinii hoore mum ko cukalel "feccere ekstrovert, feccere wallflower".<ref name="hs2">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko cakkitiiɗi o wonnoo ko e yiɗde ɓoornaade comci worɓe, o yahri ko e fasaade goth e punk, e sahaa gooto o ɓuuɓna hoore makko.<ref name="hs3">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref>O janngi duɗal leslesal to wuro Melbourne to duɗal leslesal Ivanhoe East ; ngam jaŋde makko hakkundeere, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Ivanhoe, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Methodist, ɗo o ƴeewtindii yiɗde makko e naalankaagal.<ref>{{cite magazine|url=http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|title=Famous alumni on Latham's hit list|magazine=[[Crikey]]|access-date=15 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100310172220/http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|archive-date=10 March 2010|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o golliima e galle safrooɓe to Victoria.<ref>{{cite web|title=Enough Rope with Andrew Denton: Cate Blanchett|website=[[Australian Broadcasting Corporation]]|date=9 May 2005|access-date=3 June 2017|url=http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20160626214430/http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-date=26 June 2016|url-status=dead}}</ref> Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, o fuɗɗii jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. Nde o woni to [[Misra]], Blanchett naamnaama yo won ekstra e nder filmo boksi [[Misra]] biyeteeɗo Kaboria (1990) ; e haajuuji kaalis, o jaɓi golle ɗee.<ref name="hs4">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref name="hs5">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|title=Cate Blanchett: Facts & Related Content|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|accessdate=22 January 2022|archive-date=23 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220123054746/https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Nde o arti [[Ostarali]], o ummii Sydney, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ganndal dingiral (NIDA),<ref name="NYT">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>o heɓi bakkaa makko e hitaande 1992, o heɓi bakkaa makko e ganndal dingiral.<ref name="hs6">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> == Kugal == === 1992–2000 : Golle puɗɗaaɗe e ƴellitaare winndereere === Darnde Blanchett adannde e dingiral ko feewti e Geoffrey Rush e hitaande 1992 e nder pijirlooji David Mamet Oleanna ngam fedde pijirlooji Sydney. Oon hitaande kadi, o waɗtaa e golle Clytemnestra e nder peewnugol Sofokles biyeteeɗo Electra. Yontereeji ɗiɗi caggal nde ɓe mbaɗi ekkolaaji, fiyoowo filmo oo yalti, gardinooɗo Lindy Davies ƴetti Blanchett e filmo oo. Golle makko e Electra wonti gooto e golle makko ɓurɗe welde e NIDA.<ref name="act2">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> E hitaande 1993, Blanchett heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ƴeewooɓe pijirlooji Sydney ngam golle makko e nder filmo Kafka Dances mo Timothy Daly, o heɓi kadi njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle makko e nder filmo Oleanna mo Mamet, ɗum waɗi mo fijoowo gadano heɓde cate ɗiɗi ɗee kala e nder hitaande wootere.<ref name="act3">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Blanchett waɗi darnde Ophelia nder fijirde Hamlet nde Neil Armfield ardii, nde Rush e Richard Roxburgh ardii, nden o suɓaama ngam heɓugo ceede suudu ɓaleeru.<ref name="walk">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref> Blanchett adii feeñde e ekran ko e hitaande 1994 e teleeji tokoosi Heartland <ref>{{cite interview|interviewer-last=Denny|interviewer-first=Spence|author1=Enoch, Wesley|author2=Maza, Rachel|author-link1=Wesley Enoch|author-link2=Rachel Maza|format=audio|title=Tributes to groundbreaking SA actor & performer Lillian Crombie|website=ABC listen|date=4 January 2024|url=https://www.abc.net.au/listen/programs/adelaide-breakfast/lillian-crombie/103287846|access-date=20 January 2024}}</ref>e Ernie Dingo, o yahri yeeso e feeñde e teleeji tokoosi ''Bordertown'' (1995) e ''Hugo Weaving'',<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|title=Parklands (1996)|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403040903/http://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|archive-date=3 April 2015|work=[[The New York Times]]|date=2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|title=Kathryn Millard|publisher=RoninFilms.com.au|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402122627/http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> e nder feccere polis ''rescue'' ina wiyee "Ɓiɗɗo gorko". O yalti kadi e filmo tokooso mo hojomaaji 50 biyeteeɗo Parklands (1996), mo heɓi cuɓagol to Duɗal Filmuuji [[Ostarali]] (AFI) ngam ɓurde moƴƴude e filmo asliijo.<ref name="stateless">{{cite news|url=https://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|title=Cate Blanchett To Helm 'Stateless'; Drama Series Has Oz Immigration Focus|date=21 July 2015|access-date=11 August 2015|website=Deadline Hollywood|archive-url=https://web.archive.org/web/20150811055419/http://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|archive-date=11 August 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|title=Police Rescue: Season 3 Episode 5|publisher=LocateTV|access-date=5 March 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402132032/http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|archive-date=2 April 2015}}</ref> Blanchett waɗi film mum gadano e darnde ballal e nder filmo Ostarali mo konu Japon nanngi e wolde adunaare ɗiɗaɓere, e nder filmo Bruce Beresford biyeteeɗo Paradise Road (1997), mo Glenn Close e Frances McDormand njiylotonoo.<ref name="tca3">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> ''Film'' o waɗii ko ɓuri miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar seeɗa e bidsee miliyoŋaaji 19 dolaar, o heɓi kadi ƴeewte keewɗe e juuɗe ƴeewooɓe.<ref>{{cite web|title=Paradise Road|url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|access-date=27 October 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031012421/https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/movie/paradise-road|title=Paradise Road|website=[[Metacritic]]|access-date=18 July 2015|archive-date=15 August 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230815155413/https://www.metacritic.com/movie/paradise-road|url-status=live}}</ref>Darnde makko adannde ardiinde ari ko caggal ndeen hitaande, o woni ronooɓe jom en hakkillaaji en e nder filmo Gillian Armstrong mo Oscar e Lucinda (1997), omo fotndi e Ralph Fiennes. Blanchett heɓi weltaare mawnde ngam golle makko,<ref name="tca4">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> Emanuel Levy mo Variety hollitii, "Blanchett keso jalboowo, e nder darnde nde Judy Davis fotnoo waɗde, ina foti wonde hoodere mawnde".<ref name="NYT2">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref> O heɓi njeenaari makko gadani AFI Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam Oscar e Lucinda.<ref>{{cite web|url=http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|title=1998 Winners & Nominees|publisher=aacta.org|access-date=1 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103161152/http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|archive-date=3 January 2015|url-status=live}}</ref> O heɓi njeenaari AFI ɓurndi moƴƴude e fijooji e hitaande wootere ngam darnde makko e Lizzie e nder fijirde njimri yettoode Alla o fotti e Lizzie (1997), tawi Richard Roxburgh e Frances O'Connor ina ngondi heen.<ref name="NYT3">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref> [[File:Shekhar kapur 02.jpg|thumb|Shekhar Kapur gardinooɗo Elisabeth (1998)]] Blanchett waɗii fijirde suka debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder dingiral daartol biyeteengal Elizabeth (1998), ngal Shekhar Kapur ardii. Film man waddi mo haa o mari anndal nder duuniyaaru, o heɓi ceede Golden Globe be ceede Oscar Biritaniya (BAFTA), nden boo o heɓi ceede fijoowo e ceede Oscar arandeere.[11][20] E nder ƴeewndo makko ngam Variety, ñaawoowo David Rooney winndi e golle makko, "Blanchett hollitii e moƴƴere, deeƴre e hakkille wonde Elizabeth ko neɗɗo jom hakkille, jom pellital, miijotooɗo yahruɗo yeeso, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde sujjande kala gorko tagoore doole nde o sosi."[30] Janet Maslin mo The New York Times winndi wonde golle Blanchett "ina ngadda ruuhu, ŋarɗugol e huunde e ko so wonaano ɗuum ina waawi waylude darnde meere",[31] e Alicia Potter winnduɗo e Boston Phoenix wonde, e Kapur waylooji ko, e joofnirde, e nder gooto e rewɓe ɓurɓe maantinde e doole e nder daartol, e Blanchett e nder, well, laamɗo debbo bona fide."[32] Hitaande rewtunde ndee, Blanchett yalti e filmo Bangers (1999), filmo juutɗo mo Ostarali, jeyaaɗo e daartol ruuhuuji majjuɗi, deftere daartol juutngol jowitiingol e tiitooɗe. Ko gorko makko Andrew Upton winndi e ardii filmo oo, ko Blanchett e Upton peewni ɗum.[33][34] O feeñi kadi e nder fijirde jaaynde wiyeteende Pushing Tin (1999), e fijirde makko nde yimɓe heewɓe cuɓii,[18] e filmo mo yimɓe fof njiɗi, mo keɓaani ngalu, e nder filmo makko biyeteeɗo The Talented Mr. O heɓi noddaango makko ɗiɗaɓo e BAFTA ngam golle makko e nder filmo makko biyeteeɗo Meredith Logue mo yimɓe heewɓe njiɗi.[13] tlgtqm04sgmhs8x2j4xfkiybf8a81g9 163963 163947 2026-04-15T07:57:13Z MOIBARDE 10068 163963 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Catherine Élise Blanchett''' (/blæntʃɪt/ BLAN-chit;<ref>{{cite web|url=https://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|title=Say How: B|publisher=National Library Service for the Blind and Physically Handicapped|access-date=7 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507154056/http://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|archive-date=7 May 2018|url-status=live}}</ref> jibinaa ko ñalnde 14 mee 1969) ko fiyoowo filmo e peewnoowo filmo [[Ostarali]]. O nanndiraa ko gooto e ɓurɓe waawde waɗde golle e yonta makko, omo anndiraa golle makko keewɗe e nder dingiral e ekran, haa arti noon e filmuuji keertiiɗi e filmuuji keewɗi. Blanchett heɓii njeenaaje keewɗe, ina heen njeenaaje ɗiɗi Oscar, njeenaaje tati fijoowo, njeenaaje nay Oscar filmuuji Angalteer, e njeenaaje nay Golden Globe, ko jiidaa e noddaango ngam heɓde njeenaaje tati Primetime Emmy, njeenaaje Laurence Olivier e njeenaaje Tony. O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ñeeñal, o fuɗɗii golle makko e dingiral Ostarali e hitaande 1992, o waɗi filmo makko gadano e hitaande 1997. O ari e darnde winndereyankoore sabu golle makko laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder filmo Elizabeth (1998), mo o heɓi njeenaari makko gadani e njeenaari Oscar. O heɓi njeenaari Oscar ngam fijoowo ɓurɗo waawde wallitde ngam hollirde Katharine Hepburn e nder filmo biyeteeɗo ''The Aviator'' (2004), e fijoowo ɓurɗo moƴƴude ngam waɗde fijirde gonnooɗo neɗɗo jom hakkille e nder fijirde jaleeɗe Blue Jasmine (2013). Kuuɗe maako feere ɗe o suɓaama ngam ''Oscar'' woni nder fijirle hawtuki (2006), Mi walaa ton (2007), Elizabeth: Duuɓi kaŋŋe (2007), Carol (2015), e Tár (2022), ɗum waɗi mo ɓurduɗo suɓeede nder Ostarali. Nasaraaku maako ɓurngu mawnugo nder fijirle maako hawti bee fijirde tati Joomiraawo ɓoggi (2001-2003), fijirde maako nde Hobbit tati (2012-2014), Indiana Jones e Laamu hoore Kiristaal (2008), Case Curious of Benjamin Button (2008), Cinderella (2011). 8 (2018), e Hoto ƴeew dow (2021). Blanchett waɗii golle e nder dingiral ko ina ɓura capanɗe ɗiɗi. Kanko e jom suudu makko, Andrew Upton, ko kamɓe ngonnoo ardiiɓe naalankaagal e nder fedde dingiral Sydney tuggi 2008 haa 2013. Won e golle makko e nder dingiral e nder ooɗoo sahaa ko e ummital ''A Streetcar Named Desire'', Kaaw Vanya, ''Big and Little'' e ''The Maids''. O waɗii yeewtere makko adannde e ''Broadway'' e hitaande 2017 e nder filmo biyeteeɗo The Present, mo o suɓaa e njeenaari Tony Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder pijirlooji. O waɗii Phyllis Schlafly e nder FX e nder fijirde Hulu ''Mrs. America'' (2020) e jaayndiyanke e nder fijirde ''Apple TV+ Disclaimer'' (2024), ɗiin ɗiɗi fof keɓii noddaango makko ngam heɓde njeenaari Primetime Emmy ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder fijirde walla filmo. Blanchett ko keɓɗo njeenaaje tedduɗe keewɗe. Laamu [[Ostarali]] rokkii mo njeenaari teemedere hitaande e hitaande 2001, o toɗɗaa kadi sehil makko e hitaande 2017.<ref name="AC">{{cite news|url=https://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|title=Queen's Birthday 2017 Honours: The full list|date=12 June 2017|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|access-date=11 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170614002224/http://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|archive-date=14 June 2017|url-status=live}}</ref> E hitaande 2012, laamu [[Farayse]] toɗɗii mo Chevalier de l’Ordre des ''Arts'' et des Lettres. Blanchett teddinaama e Musée de l’Art Moderne, o heɓi kadi njeenaari (''fellowship'') to ''British Film Institute'' e hitaande 2015. Time inniri mo gooto e yimɓe mum 100 ɓurɓe waawde e nder winndere ndee e hitaande 2007. E hitaande 2018, o jeyaa ko e yimɓe ɓurɓe yoɓeede e winndere ndee. O heɓi kadi dipolomaaji Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Duɗal ngenndiwal ganndal dingiral to Kensington, to leydi New South Wales, ɗo Blanchett janngi Catherine Elise Blanchett jibinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 1969 to wuro wiyeteengo Ivanhoe, to wuro Melbourne.<ref>{{cite web|url=http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|work=[[The Age]]|title=Can-do Cate|access-date=13 August 2012|first=Peter|last=Wilmoth|date=2 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729112012/http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|archive-date=29 July 2013|url-status=live}}</ref><ref name="Britannica">{{cite web|title=Cate Blanchett {{!}} Biography, Movies, & Facts|url=https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|access-date=9 December 2020|publisher=[[Encyclopedia Britannica]]|archive-date=9 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211109182749/https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Yumma makko Ostaralinaajo, hono June (nee Gamble),<ref name="Haun">{{cite web|url=http://www.playbill.com/features/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195692/P2|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129020026/http://www.playbill.com/news/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195675|archive-date=29 January 2015|title=From Hedda to Streetcar to Vanya: The Many Colors of Cate Blanchett|first=Harry|last=Haun|work=[[Playbill]]|date=16 July 2012|access-date=16 March 2015}}</ref> ko ƴellitoowo jeyi leydi e jannginoowo ; e baaba makko Ameriknaajo, Robert DeWitt Blanchett Jr., jeyaaɗo to Texas, ko mawɗo konu [[Amerik]], wonti gardiiɗo yeeyirde.<ref name="rc">{{cite journal|title=Cate Blanchett's biography|journal=[[Elle (magazine)|Elle]]|date=December 2003}}</ref><ref name="W2010">{{cite web|url=http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett|work=[[W (magazine)|W]]|title=With a theater company to run and her brood of boys to raise, Cate Blanchett barely has time to be a movie star. Good thing she's a natural|first=Danielle|last=Stein|date=June 2010|access-date=26 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20161129035846/http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett/|archive-date=29 November 2016|url-status=dead}}</ref><ref name="MIL">{{cite news|title=Cate Blanchett, Theatre Boss|url=http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|first=Jo|last=Lennan|work=[[Intelligent Life (magazine)|Intelligent Life]]|publisher=[[Economist Group]]|year=2012|access-date=15 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201154011/http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|archive-date=1 February 2014|url-status=live}}</ref> Ɓe kawri nde laana Robert yani to wuro Melbourne.<ref name="act">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Nde Blanchett heɓi duuɓi sappo, baaba mum maayi e rafi ɓernde, o acci yumma makko ina mawnina ɓesngu nguu.<ref name="hs">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett woni ɗiɗaɓo e sukaaɓe tato, ina jogii miñi mum mawɗo e miñi mum debbo tokooso.<ref name="tca">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>Iwdi makko ina waɗi Engele, won e [[Ecoppinaaɓe]], e [[Farayse]] woɗɗunde.<ref name="tca2">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140307015612/http://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|url-status=dead|archive-date=7 March 2014|title=Daybreak: Cate Blanchett discusses 'The Monument Men'|publisher=Yahoo!|date=4 February 2014|access-date=16 March 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|title=Cate Blanchett's Surprising Spy History|publisher=[[Ancestry.com]]|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150305074140/http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|archive-date=5 March 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett siftinii hoore mum ko cukalel "feccere ekstrovert, feccere wallflower".<ref name="hs2">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko cakkitiiɗi o wonnoo ko e yiɗde ɓoornaade comci worɓe, o yahri ko e fasaade goth e punk, e sahaa gooto o ɓuuɓna hoore makko.<ref name="hs3">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref>O janngi duɗal leslesal to wuro Melbourne to duɗal leslesal Ivanhoe East ; ngam jaŋde makko hakkundeere, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Ivanhoe, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Methodist, ɗo o ƴeewtindii yiɗde makko e naalankaagal.<ref>{{cite magazine|url=http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|title=Famous alumni on Latham's hit list|magazine=[[Crikey]]|access-date=15 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100310172220/http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|archive-date=10 March 2010|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o golliima e galle safrooɓe to Victoria.<ref>{{cite web|title=Enough Rope with Andrew Denton: Cate Blanchett|website=[[Australian Broadcasting Corporation]]|date=9 May 2005|access-date=3 June 2017|url=http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20160626214430/http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-date=26 June 2016|url-status=dead}}</ref> Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, o fuɗɗii jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. Nde o woni to [[Misra]], Blanchett naamnaama yo won ekstra e nder filmo boksi [[Misra]] biyeteeɗo Kaboria (1990) ; e haajuuji kaalis, o jaɓi golle ɗee.<ref name="hs4">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref name="hs5">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|title=Cate Blanchett: Facts & Related Content|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|accessdate=22 January 2022|archive-date=23 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220123054746/https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Nde o arti [[Ostarali]], o ummii Sydney, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ganndal dingiral (NIDA),<ref name="NYT">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>o heɓi bakkaa makko e hitaande 1992, o heɓi bakkaa makko e ganndal dingiral.<ref name="hs6">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> == Kugal == === 1992–2000 : Golle puɗɗaaɗe e ƴellitaare winndereere === Darnde Blanchett adannde e dingiral ko feewti e Geoffrey Rush e hitaande 1992 e nder pijirlooji David Mamet Oleanna ngam fedde pijirlooji Sydney. Oon hitaande kadi, o waɗtaa e golle Clytemnestra e nder peewnugol Sofokles biyeteeɗo Electra. Yontereeji ɗiɗi caggal nde ɓe mbaɗi ekkolaaji, fiyoowo filmo oo yalti, gardinooɗo Lindy Davies ƴetti Blanchett e filmo oo. Golle makko e Electra wonti gooto e golle makko ɓurɗe welde e NIDA.<ref name="act2">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> E hitaande 1993, Blanchett heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ƴeewooɓe pijirlooji Sydney ngam golle makko e nder filmo Kafka Dances mo Timothy Daly, o heɓi kadi njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle makko e nder filmo Oleanna mo Mamet, ɗum waɗi mo fijoowo gadano heɓde cate ɗiɗi ɗee kala e nder hitaande wootere.<ref name="act3">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Blanchett waɗi darnde Ophelia nder fijirde Hamlet nde Neil Armfield ardii, nde Rush e Richard Roxburgh ardii, nden o suɓaama ngam heɓugo ceede suudu ɓaleeru.<ref name="walk">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref> Blanchett adii feeñde e ekran ko e hitaande 1994 e teleeji tokoosi Heartland <ref>{{cite interview|interviewer-last=Denny|interviewer-first=Spence|author1=Enoch, Wesley|author2=Maza, Rachel|author-link1=Wesley Enoch|author-link2=Rachel Maza|format=audio|title=Tributes to groundbreaking SA actor & performer Lillian Crombie|website=ABC listen|date=4 January 2024|url=https://www.abc.net.au/listen/programs/adelaide-breakfast/lillian-crombie/103287846|access-date=20 January 2024}}</ref>e Ernie Dingo, o yahri yeeso e feeñde e teleeji tokoosi ''Bordertown'' (1995) e ''Hugo Weaving'',<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|title=Parklands (1996)|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403040903/http://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|archive-date=3 April 2015|work=[[The New York Times]]|date=2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|title=Kathryn Millard|publisher=RoninFilms.com.au|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402122627/http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> e nder feccere polis ''rescue'' ina wiyee "Ɓiɗɗo gorko". O yalti kadi e filmo tokooso mo hojomaaji 50 biyeteeɗo Parklands (1996), mo heɓi cuɓagol to Duɗal Filmuuji [[Ostarali]] (AFI) ngam ɓurde moƴƴude e filmo asliijo.<ref name="stateless">{{cite news|url=https://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|title=Cate Blanchett To Helm 'Stateless'; Drama Series Has Oz Immigration Focus|date=21 July 2015|access-date=11 August 2015|website=Deadline Hollywood|archive-url=https://web.archive.org/web/20150811055419/http://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|archive-date=11 August 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|title=Police Rescue: Season 3 Episode 5|publisher=LocateTV|access-date=5 March 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402132032/http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|archive-date=2 April 2015}}</ref> Blanchett waɗi film mum gadano e darnde ballal e nder filmo Ostarali mo konu Japon nanngi e wolde adunaare ɗiɗaɓere, e nder filmo Bruce Beresford biyeteeɗo Paradise Road (1997), mo Glenn Close e Frances McDormand njiylotonoo.<ref name="tca3">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> ''Film'' o waɗii ko ɓuri miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar seeɗa e bidsee miliyoŋaaji 19 dolaar, o heɓi kadi ƴeewte keewɗe e juuɗe ƴeewooɓe.<ref>{{cite web|title=Paradise Road|url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|access-date=27 October 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031012421/https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/movie/paradise-road|title=Paradise Road|website=[[Metacritic]]|access-date=18 July 2015|archive-date=15 August 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230815155413/https://www.metacritic.com/movie/paradise-road|url-status=live}}</ref>Darnde makko adannde ardiinde ari ko caggal ndeen hitaande, o woni ronooɓe jom en hakkillaaji en e nder filmo Gillian Armstrong mo Oscar e Lucinda (1997), omo fotndi e Ralph Fiennes. Blanchett heɓi weltaare mawnde ngam golle makko,<ref name="tca4">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> Emanuel Levy mo Variety hollitii, "Blanchett keso jalboowo, e nder darnde nde Judy Davis fotnoo waɗde, ina foti wonde hoodere mawnde".<ref name="NYT2">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref> O heɓi njeenaari makko gadani AFI Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam Oscar e Lucinda.<ref>{{cite web|url=http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|title=1998 Winners & Nominees|publisher=aacta.org|access-date=1 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103161152/http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|archive-date=3 January 2015|url-status=live}}</ref> O heɓi njeenaari AFI ɓurndi moƴƴude e fijooji e hitaande wootere ngam darnde makko e Lizzie e nder fijirde njimri yettoode Alla o fotti e Lizzie (1997), tawi Richard Roxburgh e Frances O'Connor ina ngondi heen.<ref name="NYT3">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref> [[File:Shekhar kapur 02.jpg|thumb|[[Shekhar Kapur]] gardinooɗo Elisabeth (1998)]] Blanchett waɗii fijirde suka debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder dingiral daartol biyeteengal Elizabeth (1998), ngal [[Shekhar Kapur]] ardii. Film man waddi mo haa o mari anndal nder duuniyaaru, o heɓi ceede ''Golden Globe'' be ceede Oscar Biritaniya (BAFTA), nden boo o heɓi ceede fijoowo e ceede Oscar arandeere.<ref name="act4">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref><ref name="walk2">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref>E nder ƴeewndo makko ngam Variety, ñaawoowo David Rooney winndi e golle makko, "Blanchett hollitii e moƴƴere, deeƴre e hakkille wonde Elizabeth ko neɗɗo jom hakkille, jom pellital, miijotooɗo yahruɗo yeeso, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde sujjande kala gorko tagoore doole nde o sosi."<ref>{{cite web|last1=Rooney|first1=David|date=9 September 1998|title=Elizabeth|url=https://variety.com/1998/film/reviews/elizabeth-2-1200455269/|access-date=27 October 2020|website=Variety|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030191941/https://variety.com/1998/film/reviews/elizabeth-2-1200455269/|url-status=live}}</ref> [[Janet Maslin]] mo The New York Times winndi wonde golle Blanchett "ina ngadda ruuhu, ŋarɗugol e huunde e ko so wonaano ɗuum ina waawi waylude darnde meere",<ref>{{Cite news|last=Maslin|first=Janet|author-link=Janet Maslin|date=6 November 1998|title=Film Review; Amour and High Dudgeon in a Castle of One's Own|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/1998/11/06/movies/film-review-amour-and-high-dudgeon-in-a-castle-of-one-s-own.html|access-date=27 October 2020|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030153439/https://www.nytimes.com/1998/11/06/movies/film-review-amour-and-high-dudgeon-in-a-castle-of-one-s-own.html|url-status=live}}</ref>e Alicia Potter winnduɗo e Boston Phoenix wonde, e Kapur waylooji ko, e joofnirde, e nder gooto e rewɓe ɓurɓe maantinde e doole e nder daartol, e Blanchett e nder, well, laamɗo debbo bona fide."<ref>{{cite web|title=Archives 1998 {{!}} R: Archive, S: Movies, D: 19 November 1998, B: Alicia Potter|url=https://bostonphoenix.com/archives/1998/documents/00525679.htm|access-date=27 October 2020|website=bostonphoenix.com|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030215700/https://bostonphoenix.com/archives/1998/documents/00525679.htm|url-status=live}}</ref> Hitaande rewtunde ndee, Blanchett yalti e filmo Bangers (1999), filmo juutɗo mo [[Ostarali]], jeyaaɗo e daartol ruuhuuji majjuɗi, deftere daartol juutngol jowitiingol e tiitooɗe. Ko gorko makko Andrew Upton winndi e ardii filmo oo, ko Blanchett e Upton peewni ɗum.<ref name="Dirty">{{cite web|url=http://sydney.edu.au/education_social_work/about/afilliations/bios/upton.shtml|title=Andrew Upton|publisher=[[University of Sydney]]|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403151108/http://sydney.edu.au/education_social_work/about/afilliations/bios/upton.shtml|archive-date=3 April 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.screenaustralia.gov.au/find-a-film/detail.aspx?tid=14760|title=Bangers (1999)|publisher=[[Screen Australia]]|access-date=11 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208155329/http://www.screenaustralia.gov.au/find-a-film/detail.aspx?tid=14760|archive-date=8 December 2015|url-status=live}}</ref> O feeñi kadi e nder fijirde jaaynde wiyeteende ''Pushing Tin'' (1999), e fijirde makko nde yimɓe heewɓe cuɓii<ref name="NYT4">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>e filmo mo yimɓe fof njiɗi, mo keɓaani ngalu, e nder filmo makko biyeteeɗo The Talented Mr. O heɓi noddaango makko ɗiɗaɓo e BAFTA ngam golle makko e nder filmo makko biyeteeɗo Meredith Logue mo yimɓe heewɓe njiɗi.<ref name="tca5">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> 4kgi7w031vg0gedzp4ijv9dkm9qs7v7 Bashi-Bazouk (Jean-Léon Gérôme) 0 39885 163930 2026-04-15T07:16:49Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Bashi-Bazouk (ina gasa tawa innde mum ko Bachi-Bouzouk nègre) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Léon Gérôme waɗi, tuggi 1869. Ina hollira Bashi-bazouk, ko soldaat mo alaa ɗo haaɗi e laamu Usmaan. Natal ngal ina hollira to galle pinal (musée de art) to wuro New York. Limtol Jean-Léon Gérôme penti ɗum hakkunde 1868 e 1869, nate ɗee ina kollita mbaydi ɓaleeri, ɓoorniiɗo wutte Bashi-bazouk, lefol soldateeɓe Ottomaan en ɓe..." 163930 wikitext text/x-wiki Bashi-Bazouk (ina gasa tawa innde mum ko Bachi-Bouzouk nègre) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Léon Gérôme waɗi, tuggi 1869. Ina hollira Bashi-bazouk, ko soldaat mo alaa ɗo haaɗi e laamu Usmaan. Natal ngal ina hollira to galle pinal (musée de art) to wuro New York. Limtol Jean-Léon Gérôme penti ɗum hakkunde 1868 e 1869, nate ɗee ina kollita mbaydi ɓaleeri, ɓoorniiɗo wutte Bashi-bazouk, lefol soldateeɓe Ottomaan en ɓe ngonaa laamuyankooɓe, bonɓe e bonanndeeji mum en, e njulaagu mum en, e ŋakkeende neɗɗaagu mum en. Gérôme heɓi garb yiyaaɗo e nate ɗee e nder yahdu mum to fuɗnaange ɓadiiɗo e hitaande 1868. Tekstiiluuji haphazard e jillondirɗi ɗi model oo ɓoornii ɗii ina ciftina en Bashi-bazouks, nde tawnoo soldateeɓe ɓee ko aadaaji ɗi njoɓaaka, ɓe ƴettataa uniforme standardisé e dow ko ɓe mbaawi marde. Ɗuum ko toɓɓere teeŋtunde e nate ɗee, nde tawnoo innde bonnde Bashi-bazouk ina seerti e tufnde silki, comci moƴƴi, e jikkuuji tedduɗi e haala kaa. Ko portraitist oo woni tigi rigi ko model kadi ina ɓeyda artificiel pentol ngol. Tiitoonde Turki rokkaande natal ngal, ina waawi firteede « hoore bonnde », ina siftina en jom en jawɗeele en, ɓe ngalaa sariya, ɓe njoɓdi mum en tan woni ko ɓe keɓi e njulaagu maɓɓe. Kono ina saɗi miijaade oo gorko ɓoorniiɗo wutte silki ɓuuɓɗo e oon darnde. Gérôme, ganndiraaɗo karallaagal mum e renndinde textures, ina yaltina ɗoo gooto e golle mum ɓurɗe laaɓtude, ina hollita denndaangal doole mum, ina rokka model oo ndimaagu ngu alaa e fannuuji mum orientalist en goɗɗi ɗii. Tuugnorgal khotz9pnd21ajlz0v4q40nfdgtfwved 163931 163930 2026-04-15T07:19:09Z SUZYFATIMA 13856 163931 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bashi-Bazouk''' (ina gasa tawa innde mum ko Bachi-Bouzouk nègre) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Léon Gérôme waɗi, tuggi 1869. Ina hollira Bashi-bazouk, ko soldaat mo alaa ɗo haaɗi e laamu Usmaan. Natal ngal ina hollira to galle pinal (musée de art) to wuro New York. == Limtol == Jean-Léon Gérôme penti ɗum hakkunde 1868 e 1869, nate ɗee ina kollita mbaydi ɓaleeri, ɓoorniiɗo wutte Bashi-bazouk, lefol soldateeɓe Ottomaan en ɓe ngonaa laamuyankooɓe, bonɓe e bonanndeeji mum en, e njulaagu mum en, e ŋakkeende neɗɗaagu mum en. Gérôme heɓi garb yiyaaɗo e nate ɗee e nder yahdu mum to fuɗnaange ɓadiiɗo e hitaande 1868. Tekstiiluuji haphazard e jillondirɗi ɗi model oo ɓoornii ɗii ina ciftina en Bashi-bazouks, nde tawnoo soldateeɓe ɓee ko aadaaji ɗi njoɓaaka, ɓe ƴettataa uniforme standardisé e dow ko ɓe mbaawi marde. Ɗuum ko toɓɓere teeŋtunde e nate ɗee, nde tawnoo innde bonnde Bashi-bazouk ina seerti e tufnde silki, comci moƴƴi, e jikkuuji tedduɗi e haala kaa. Ko portraitist oo woni tigi rigi ko model kadi ina ɓeyda artificiel pentol ngol. Tiitoonde Turki rokkaande natal ngal, ina waawi firteede « hoore bonnde », ina siftina en jom en jawɗeele en, ɓe ngalaa sariya, ɓe njoɓdi mum en tan woni ko ɓe keɓi e njulaagu maɓɓe. Kono ina saɗi miijaade oo gorko ɓoorniiɗo wutte silki ɓuuɓɗo e oon darnde. Gérôme, ganndiraaɗo karallaagal mum e renndinde textures, ina yaltina ɗoo gooto e golle mum ɓurɗe laaɓtude, ina hollita denndaangal doole mum, ina rokka model oo ndimaagu ngu alaa e fannuuji mum orientalist en goɗɗi ɗii. == Tuugnorgal == d5r5k9hh77qrype70e7w58tdrxirfft 163933 163931 2026-04-15T07:22:28Z SUZYFATIMA 13856 163933 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bashi-Bazouk''' (ina gasa tawa innde mum ko Bachi-Bouzouk nègre) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Léon Gérôme waɗi, tuggi 1869. Ina hollira Bashi-bazouk, ko soldaat mo alaa ɗo haaɗi e laamu Usmaan. Natal ngal ina hollira to galle pinal (musée de art) to wuro New York. == Limtol == Jean-Léon Gérôme penti ɗum hakkunde 1868 e 1869, nate ɗee ina kollita mbaydi ɓaleeri, ɓoorniiɗo wutte Bashi-bazouk, lefol soldateeɓe Ottomaan en ɓe ngonaa laamuyankooɓe, bonɓe e bonanndeeji mum en, e njulaagu mum en, e ŋakkeende neɗɗaagu mum en. Gérôme heɓi garb yiyaaɗo e nate ɗee e nder yahdu mum to fuɗnaange ɓadiiɗo e hitaande 1868. Tekstiiluuji haphazard e jillondirɗi ɗi model oo ɓoornii ɗii ina ciftina en Bashi-bazouks, nde tawnoo soldateeɓe ɓee ko aadaaji ɗi njoɓaaka, ɓe ƴettataa uniforme standardisé e dow ko ɓe mbaawi marde. Ɗuum ko toɓɓere teeŋtunde e nate ɗee, nde tawnoo innde bonnde Bashi-bazouk ina seerti e tufnde silki, comci moƴƴi, e jikkuuji tedduɗi e haala kaa. Ko portraitist oo woni tigi rigi ko model kadi ina ɓeyda artificiel pentol ngol. Tiitoonde Turki rokkaande natal ngal, ina waawi firteede « hoore bonnde », ina siftina en jom en jawɗeele en, ɓe ngalaa sariya, ɓe njoɓdi mum en tan woni ko ɓe keɓi e njulaagu maɓɓe. Kono ina saɗi miijaade oo gorko ɓoorniiɗo wutte silki ɓuuɓɗo e oon darnde. Gérôme, ganndiraaɗo karallaagal mum e renndinde textures, ina yaltina ɗoo gooto e golle mum ɓurɗe laaɓtude, ina hollita denndaangal doole mum, ina rokka model oo ndimaagu ngu alaa e fannuuji mum orientalist en goɗɗi ɗii.<ref>[[Gerald M. Ackerman]]. ''Jean-Léon Gérôme: Monographie révisée, catalogue raisonné mis à jour''. 2nd (rev) ed. Paris, 2000, p. 272, n.193, ill. pp. 84</ref><ref>{{Cite journal|last=L. W.|date=September 1912|title=The Articles on Classical Subjects in the Encyclopaedia Britannica The Articles on Classical Subjects in the 'Encyclopaedia Britannica.' Eleventh Edition. Cambridge University Press, 1911.|journal=The Classical Review|volume=26|issue=6|pages=204–205|doi=10.1017/s0009840x00200401|issn=0009-840X|url=https://zenodo.org/record/2361053}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/440723?sortBy=Relevance&amp;high=on&amp;od=on&amp;ft=*&amp;offset=0&amp;rpp=20&amp;pos=18|title=Jean-Léon Gérôme {{!}}Bashi-Bazouk {{!}} The Met|website=metmuseum.org|access-date=2018-07-13}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> qpqdbjn8cbgu8pmd18wyc91ga8ghem7 Khorshid Khanum Ghaffari 0 39886 163934 2026-04-15T07:27:37Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Khorshid Khanum Ghaffari (e ɗemngal Perse: خورشید خانم غفاری) ko tergal e galle Ghaffari, mo nganndu-ɗaa ko kañum hollirtee e nate ndiyam ɗe ɓiyiiko gorko gadano mo Sani ol-Molk itti. Koorsiid Khanum Gaffari خورشید خانم غفاری Natal Korsid Khanum Gaffaari, hitaande 1834/35 Baaba mirza Ahmadu Ghaffari Ɓiɓɓe ɓesngu Ghaffari Ko ɓiɗɗo Mirza Ahmadu Ghaffari e neene Farrokh Khan. Ko adii nde fotooje e litogaraafi ina keɓee e nder leyd..." 163934 wikitext text/x-wiki Khorshid Khanum Ghaffari (e ɗemngal Perse: خورشید خانم غفاری) ko tergal e galle Ghaffari, mo nganndu-ɗaa ko kañum hollirtee e nate ndiyam ɗe ɓiyiiko gorko gadano mo Sani ol-Molk itti. Koorsiid Khanum Gaffari خورشید خانم غفاری Natal Korsid Khanum Gaffaari, hitaande 1834/35 Baaba mirza Ahmadu Ghaffari Ɓiɓɓe ɓesngu Ghaffari Ko ɓiɗɗo Mirza Ahmadu Ghaffari e neene Farrokh Khan. Ko adii nde fotooje e litogaraafi ina keɓee e nder leydi Qajar Iraan, ko seeɗa tan e nate rewɓe anndaaɓe ngonnoo. Won e ɗeen nate ina gasa tawa ko caggal nde litogaraafi heɓi, e laamu Mohammed Shah Qajar (laamɗo 1834–1848). Natal Khorshid Khanum, ñalnde 1834 walla 1835, waɗi ko adii nde fotooje e litogaraafi naatata e leydi ndii. Rewɓe woɗɓe teskinaaɓe hollirɓe e nate e nder ooɗoo sahaa ina njeyaa heen Zia ol-Saltaneh e Malek Jahan Khanum. Naatde e rewɓe e nate ina gasa tawa ko huunde e ɓeydagol njiimaandi nate e nder renndo e nder duuɓi gadani laamu Mohammad Shah. Worɓe e nate jamaanu Qajar ina keewi hollireede ina ndarii walla ina njuula bannge, ina luurdi e Khorshid Khanum, ina njuula yeeso. Khorshid Khanum ina hollira ina ɓoornii wutte arkhaloq mo termeh waɗi. Daartoowo Iran biyeteeɗo Yahya Zoka wiyi wonde Khorshid Khanum wonnoo ko jikku wonande rewɓe adanɓe ɓe Sani ol-Molk penti, "ngam ŋarɗugol makko ina yahdi e doosɗe jamaanu nguu, kadi sabu banndiraaɓe maɓɓe ina addana ɓe waawde jokkondirde." O teskiima nanndugol keewngol hakkunde Khorshid Khanum e rewɓe woɗɓe e nder nate Sani ol-Molk, haa arti noon e Yiɗɓe makko ɗiɗo. Tuugnorgal e13hj7lewpief1g2qc4r8ulaxezphif 163935 163934 2026-04-15T07:29:31Z SUZYFATIMA 13856 163935 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Khorshid Khanum Ghaffari''' (e ɗemngal Perse: خورشید خانم غفاری) ko tergal e galle Ghaffari, mo nganndu-ɗaa ko kañum hollirtee e nate ndiyam ɗe ɓiyiiko gorko gadano mo Sani ol-Molk itti. Koorsiid Khanum Gaffari خورشید خانم غفاری Natal Korsid Khanum Gaffaari, hitaande 1834/35 Baaba mirza Ahmadu Ghaffari Ɓiɓɓe ɓesngu Ghaffari Ko ɓiɗɗo Mirza Ahmadu Ghaffari e neene Farrokh Khan. Ko adii nde fotooje e litogaraafi ina keɓee e nder leydi Qajar Iraan, ko seeɗa tan e nate rewɓe anndaaɓe ngonnoo. Won e ɗeen nate ina gasa tawa ko caggal nde litogaraafi heɓi, e laamu Mohammed Shah Qajar (laamɗo 1834–1848). Natal Khorshid Khanum, ñalnde 1834 walla 1835, waɗi ko adii nde fotooje e litogaraafi naatata e leydi ndii. Rewɓe woɗɓe teskinaaɓe hollirɓe e nate e nder ooɗoo sahaa ina njeyaa heen Zia ol-Saltaneh e Malek Jahan Khanum. Naatde e rewɓe e nate ina gasa tawa ko huunde e ɓeydagol njiimaandi nate e nder renndo e nder duuɓi gadani laamu Mohammad Shah. Worɓe e nate jamaanu Qajar ina keewi hollireede ina ndarii walla ina njuula bannge, ina luurdi e Khorshid Khanum, ina njuula yeeso. Khorshid Khanum ina hollira ina ɓoornii wutte arkhaloq mo termeh waɗi. Daartoowo Iran biyeteeɗo Yahya Zoka wiyi wonde Khorshid Khanum wonnoo ko jikku wonande rewɓe adanɓe ɓe Sani ol-Molk penti, "ngam ŋarɗugol makko ina yahdi e doosɗe jamaanu nguu, kadi sabu banndiraaɓe maɓɓe ina addana ɓe waawde jokkondirde." O teskiima nanndugol keewngol hakkunde Khorshid Khanum e rewɓe woɗɓe e nder nate Sani ol-Molk, haa arti noon e Yiɗɓe makko ɗiɗo. == Tuugnorgal == 3exkzxr7kwpb9qsh59xqrfymxa8oxrn Vashti (painting) 0 39887 163936 2026-04-15T07:33:25Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Vashti ko pentol nebam e dow canvas ngol pentoowo Engele biyeteeɗo Edwin Long waɗi e hitaande 1879 ina hollira jikku gooto e nder deftere Esther e nder deftere Hebree. Long ina teskini no feewi e nate Velasquez e jaagorgal Espaañ woɗɓe, e nate makko gadiiɗe ɗee. Nde woni ko e suudu defte e galleeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bob Jones. Limtol Natal maako dow Wasti ɗon holla uddital manngal haala deftere nde Vasti sali noddaango Laamiiɗo. Wasti woni laamiiɗo P..." 163936 wikitext text/x-wiki Vashti ko pentol nebam e dow canvas ngol pentoowo Engele biyeteeɗo Edwin Long waɗi e hitaande 1879 ina hollira jikku gooto e nder deftere Esther e nder deftere Hebree. Long ina teskini no feewi e nate Velasquez e jaagorgal Espaañ woɗɓe, e nate makko gadiiɗe ɗee. Nde woni ko e suudu defte e galleeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bob Jones. Limtol Natal maako dow Wasti ɗon holla uddital manngal haala deftere nde Vasti sali noddaango Laamiiɗo. Wasti woni laamiiɗo Persiya, debbo arandeejo laamiiɗo Persiya Ahasuwerus nder deftere Ester. Ahasuwerus yamiri mawɗo gollooɓe mum yo mbaɗtu yamiroore mum, ngadda laamɗo debbo biyeteeɗo Wasti ngam daraade yeeso laamɓe mum, hollirde ŋarɗugol mum keewngol. Kono o saliima. O riiwaa sabu salaade feeñde e ñalngu laamɗo ngam hollirde ŋarɗugol makko no laamɗo yiɗiri nii. O yiytaa ko no jaambaaro jom hakkille keeriiɗo e nder feminism. Tuugnorgal 5unj6gszipo1gbzuxmq4k9lipm35ety 163937 163936 2026-04-15T07:34:30Z SUZYFATIMA 13856 163937 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vashti''' ko pentol nebam e dow canvas ngol pentoowo Engele biyeteeɗo Edwin Long waɗi e hitaande 1879 ina hollira jikku gooto e nder deftere Esther e nder deftere Hebree. Long ina teskini no feewi e nate Velasquez e jaagorgal Espaañ woɗɓe, e nate makko gadiiɗe ɗee. Nde woni ko e suudu defte e galleeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bob Jones. == Limtol == Natal maako dow Wasti ɗon holla uddital manngal haala deftere nde Vasti sali noddaango Laamiiɗo. Wasti woni laamiiɗo Persiya, debbo arandeejo laamiiɗo Persiya Ahasuwerus nder deftere Ester. Ahasuwerus yamiri mawɗo gollooɓe mum yo mbaɗtu yamiroore mum, ngadda laamɗo debbo biyeteeɗo Wasti ngam daraade yeeso laamɓe mum, hollirde ŋarɗugol mum keewngol. Kono o saliima. O riiwaa sabu salaade feeñde e ñalngu laamɗo ngam hollirde ŋarɗugol makko no laamɗo yiɗiri nii. O yiytaa ko no jaambaaro jom hakkille keeriiɗo e nder feminism. == Tuugnorgal == hk5t3ooy3eyx7cdqajr62rglokfblea 163938 163937 2026-04-15T07:39:19Z SUZYFATIMA 13856 163938 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vashti''' ko pentol nebam e dow canvas ngol pentoowo Engele biyeteeɗo Edwin Long waɗi e hitaande 1879 ina hollira jikku gooto e nder deftere Esther e nder deftere Hebree. Long ina teskini no feewi e nate Velasquez e jaagorgal Espaañ woɗɓe, e nate makko gadiiɗe ɗee. Nde woni ko e suudu defte e galleeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bob Jones. == Limtol == Natal maako dow Wasti ɗon holla uddital manngal haala deftere nde Vasti sali noddaango Laamiiɗo. Wasti woni laamiiɗo Persiya, debbo arandeejo laamiiɗo Persiya Ahasuwerus nder deftere Ester. Ahasuwerus yamiri mawɗo gollooɓe mum yo mbaɗtu yamiroore mum, ngadda laamɗo debbo biyeteeɗo Wasti ngam daraade yeeso laamɓe mum, hollirde ŋarɗugol mum keewngol. Kono o saliima. O riiwaa sabu salaade feeñde e ñalngu laamɗo ngam hollirde ŋarɗugol makko no laamɗo yiɗiri nii. O yiytaa ko no jaambaaro jom hakkille keeriiɗo e nder feminism.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=lW4dAQAAIAAJ&dq=queen+Vashti+by+Edwin+Long&pg=PA62|title=Academy Notes|date=1879|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.bjumg.org/object-month-may-2016/|title=Object of the Month: May 2016|website=M&G|language=en-US|access-date=2019-05-21}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://jwa.org/media/vashti-by-by-edwin-long-1878|title="Vashti Refuses the King's Summons," 1878 {{!}} Jewish Women's Archive|website=jwa.org|access-date=2019-03-06}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=fRYTAwAAQBAJ&dq=Vashti+painting+by+Edwin+Long&pg=PA203|title=Teaching the Bible Through Popular Culture and the Arts|last1=Roncace|first1=Mark|last2=Gray|first2=Patrick|date=2012-11-01|publisher=Society of Biblical Lit|isbn=9781589836754|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://archive.org/details/isbn_9780195297515|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/isbn_9780195297515/page/1627 1627]|quote=queen Vashti.|title=The Jewish Study Bible: Jewish Publication Society Tanakh Translation|last1=Berlin|first1=Adele|last2=Brettler|first2=Marc Zvi|date=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=9780195297515|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://jwa.org/blog/vashti-and-esther|title=Vashti is not a failure; Esther is not a bad feminist {{!}} Jewish Women's Archive|website=jwa.org|access-date=2019-03-06}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=0j5Yg-9G9EoC&dq=queen+Vashti&pg=PA42|title=Women in the Biblical World: A Survey of Old and New Testament Perspectives|last=McCabe|first=Elizabeth A.|date=2011-03-15|publisher=University Press of America|isbn=9780761853886|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> jgiz6gdys50pg4mor89eck7scdnvj0z 163939 163938 2026-04-15T07:39:44Z SUZYFATIMA 13856 163939 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vashti''' ko pentol nebam e dow canvas ngol pentoowo Engele biyeteeɗo Edwin Long waɗi e hitaande 1879 ina hollira jikku gooto e nder deftere Esther e nder deftere Hebree. Long ina teskini no feewi e nate Velasquez e jaagorgal Espaañ woɗɓe, e nate makko gadiiɗe ɗee. Nde woni ko e suudu defte e galleeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bob Jones. == Limtol == Natal maako dow Wasti ɗon holla uddital manngal haala deftere nde Vasti sali noddaango Laamiiɗo. Wasti woni laamiiɗo Persiya, debbo arandeejo laamiiɗo Persiya Ahasuwerus nder deftere Ester. Ahasuwerus yamiri mawɗo gollooɓe mum yo mbaɗtu yamiroore mum, ngadda laamɗo debbo biyeteeɗo Wasti ngam daraade yeeso laamɓe mum, hollirde ŋarɗugol mum keewngol. Kono o saliima. O riiwaa sabu salaade feeñde e ñalngu laamɗo ngam hollirde ŋarɗugol makko no laamɗo yiɗiri nii. O yiytaa ko no jaambaaro jom hakkille keeriiɗo e nder feminism.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=lW4dAQAAIAAJ&dq=queen+Vashti+by+Edwin+Long&pg=PA62|title=Academy Notes|date=1879|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.bjumg.org/object-month-may-2016/|title=Object of the Month: May 2016|website=M&G|language=en-US|access-date=2019-05-21}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://jwa.org/media/vashti-by-by-edwin-long-1878|title="Vashti Refuses the King's Summons," 1878 {{!}} Jewish Women's Archive|website=jwa.org|access-date=2019-03-06}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=fRYTAwAAQBAJ&dq=Vashti+painting+by+Edwin+Long&pg=PA203|title=Teaching the Bible Through Popular Culture and the Arts|last1=Roncace|first1=Mark|last2=Gray|first2=Patrick|date=2012-11-01|publisher=Society of Biblical Lit|isbn=9781589836754|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://archive.org/details/isbn_9780195297515|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/isbn_9780195297515/page/1627 1627]|quote=queen Vashti.|title=The Jewish Study Bible: Jewish Publication Society Tanakh Translation|last1=Berlin|first1=Adele|last2=Brettler|first2=Marc Zvi|date=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=9780195297515|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://jwa.org/blog/vashti-and-esther|title=Vashti is not a failure; Esther is not a bad feminist {{!}} Jewish Women's Archive|website=jwa.org|access-date=2019-03-06}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=0j5Yg-9G9EoC&dq=queen+Vashti&pg=PA42|title=Women in the Biblical World: A Survey of Old and New Testament Perspectives|last=McCabe|first=Elizabeth A.|date=2011-03-15|publisher=University Press of America|isbn=9780761853886|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] ej4jsupe9zby0k18sc6zpdpte7p9lpn Berenis A. Karol 0 39888 163940 2026-04-15T07:40:07Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328377780|Berenice A. Carroll]]" 163940 wikitext text/x-wiki '''Berenice Anita Carroll''' ( jibinaa ko '''Jacobs''' ; 14 desaambar 1932 – 10 mee 2018) ko ganndo politik Ameriknaajo, daraniiɗo jaŋde jam e fitinaaji, miijo rewɓe, e jaŋde rewɓe . Carroll ardii sosde porogaraam jaŋde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois Urbana-Champaign, o wonii kadi gardiiɗo porogaraam jaŋde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Purdue . O fuɗɗii sosde Goomu toppitiingu rewɓe e nder golle daartol e hitaande 1969. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Carroll jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1932, to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], e galle makko. Carroll waɗii yiɗde mum, o hoɗi e nder kippu e nder fuɗɗoode kitaale 1950. <ref name=":1" /> O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Queens, to duɗal jaaɓi haaɗtirde wuro New York tuggi 1949 haa 1953, o heɓi bak makko e lewru suwee 1953, o heɓi BA e daartol, magna cum laude . O suɓaama e Phi Beta Kappa, o heɓi bursi to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla New York. <ref name=":2" /> To duɗal jaaɓi-haaɗtirde Brown, Carroll timminii ballal janngoowo dipolomaaji tuggi 1953 haa 1954 e ballal janngingol tuggi 1954 haa 1955. O joginoo fedde Miss Abbott’s School Alumnae e ballal dipolomaaji tuggi 1955 haa 1956. O janngi daartol reissa, ganndal Engele jamaanu daartol doosɗe leydi hakkundeejo, daartol faggudu Orop, e daartol politik Amerik gila 1783. <ref name=":2" /> <ref name=":2" /> heɓi njeenaari Fulbright, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Frankfurt am Main tuggi 1956 haa 1957 e duɗal jaaɓi haaɗtirde Göttingen e hitaande 1957 to wuro Aleksandriya, to leydi Virginie. Ko ɗum waɗi, tuggi lewru desaambar 1957 haa lewru sulyee 1959, Carroll naati e gollotooɓe eɓɓoore mikroofilmuuji goomu Fedde Daartol Amerik ngam janngude binndanɗe wolde to Alexandrie. <ref name=":2" /> Carroll timminii Ph.D. ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Brown e hitaande 1960. Deftere makko e lewru suwee 1960, tiitoonde mum ko ''Design ngam hare timmunde: kawral ngam ‘Wehrwirtschaft’ e les njiimaandi Reich tataɓo'' . Donald G. Rohr woniino jaagorgal makko to bannge doktoraa. == Kugal == Carroll woni hooreejo fedde jaŋde huuɓtodinnde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois (UIUC) tuggi 1966 haa 1969. Goomu toppitiingu rewɓe e nder golle daartol sosaa ko e hitaande 1969 caggal nde Carroll yaltini ɓataake ina ɗaɓɓi e rewɓe yahooɓe tawtoreede batu hitaande kala Fedde Daartol Amerik to Washington, DC, e lewru Desammbar, yo ɓe kawru e yeewtidde e sosde fedde maɓɓe jokkondirnde. [1] Tuggi 1969 haa 1970, Carroll e Gerda Lerner ngoni hooreeɓe fedde nde. [1] [1] [1] Carroll woni hooreejo e hitaande 1971. [1] [1] Carroll golliima e gardo UIUC to departemaa jaŋde rewɓe e worɓe tuggi 1983 haa 1987, o ardii sosde porogaraam jaŋde rewɓe. Minor jaŋde rewɓe kadi jaɓaama e laamu makko. Carroll wonti gardiiɗo porogaraam jaŋde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Purdue e hitaande 1990. O heɓi njeenaari Violet Haas "ngam ƴellitde porogaraam jaŋde ƴellitoowo ɓamtaare rewɓe e hakkeeji mum en" nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Purdue. <ref name=":0" /> == Tuugnorgal == 5qdrv0keg1w1oczx2bsw35yv9a20mzf 163941 163940 2026-04-15T07:40:28Z Sardeeq 14292 163941 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Berenice Anita Carroll''' ( jibinaa ko '''Jacobs''' ; 14 desaambar 1932 – 10 mee 2018) ko ganndo politik Ameriknaajo, daraniiɗo jaŋde jam e fitinaaji, miijo rewɓe, e jaŋde rewɓe . Carroll ardii sosde porogaraam jaŋde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois Urbana-Champaign, o wonii kadi gardiiɗo porogaraam jaŋde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Purdue . O fuɗɗii sosde Goomu toppitiingu rewɓe e nder golle daartol e hitaande 1969. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Carroll jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1932, to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], e galle makko. Carroll waɗii yiɗde mum, o hoɗi e nder kippu e nder fuɗɗoode kitaale 1950. <ref name=":1" /> O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Queens, to duɗal jaaɓi haaɗtirde wuro New York tuggi 1949 haa 1953, o heɓi bak makko e lewru suwee 1953, o heɓi BA e daartol, magna cum laude . O suɓaama e Phi Beta Kappa, o heɓi bursi to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla New York. <ref name=":2" /> To duɗal jaaɓi-haaɗtirde Brown, Carroll timminii ballal janngoowo dipolomaaji tuggi 1953 haa 1954 e ballal janngingol tuggi 1954 haa 1955. O joginoo fedde Miss Abbott’s School Alumnae e ballal dipolomaaji tuggi 1955 haa 1956. O janngi daartol reissa, ganndal Engele jamaanu daartol doosɗe leydi hakkundeejo, daartol faggudu Orop, e daartol politik Amerik gila 1783. <ref name=":2" /> <ref name=":2" /> heɓi njeenaari Fulbright, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Frankfurt am Main tuggi 1956 haa 1957 e duɗal jaaɓi haaɗtirde Göttingen e hitaande 1957 to wuro Aleksandriya, to leydi Virginie. Ko ɗum waɗi, tuggi lewru desaambar 1957 haa lewru sulyee 1959, Carroll naati e gollotooɓe eɓɓoore mikroofilmuuji goomu Fedde Daartol Amerik ngam janngude binndanɗe wolde to Alexandrie. <ref name=":2" /> Carroll timminii Ph.D. ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Brown e hitaande 1960. Deftere makko e lewru suwee 1960, tiitoonde mum ko ''Design ngam hare timmunde: kawral ngam ‘Wehrwirtschaft’ e les njiimaandi Reich tataɓo'' . Donald G. Rohr woniino jaagorgal makko to bannge doktoraa. == Kugal == Carroll woni hooreejo fedde jaŋde huuɓtodinnde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois (UIUC) tuggi 1966 haa 1969. Goomu toppitiingu rewɓe e nder golle daartol sosaa ko e hitaande 1969 caggal nde Carroll yaltini ɓataake ina ɗaɓɓi e rewɓe yahooɓe tawtoreede batu hitaande kala Fedde Daartol Amerik to Washington, DC, e lewru Desammbar, yo ɓe kawru e yeewtidde e sosde fedde maɓɓe jokkondirnde. [1] Tuggi 1969 haa 1970, Carroll e Gerda Lerner ngoni hooreeɓe fedde nde. [1] [1] [1] Carroll woni hooreejo e hitaande 1971. [1] [1] Carroll golliima e gardo UIUC to departemaa jaŋde rewɓe e worɓe tuggi 1983 haa 1987, o ardii sosde porogaraam jaŋde rewɓe. Minor jaŋde rewɓe kadi jaɓaama e laamu makko. Carroll wonti gardiiɗo porogaraam jaŋde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Purdue e hitaande 1990. O heɓi njeenaari Violet Haas "ngam ƴellitde porogaraam jaŋde ƴellitoowo ɓamtaare rewɓe e hakkeeji mum en" nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Purdue. <ref name=":0" /> == Tuugnorgal == jsmu1jhsrq65m2zzjrxnks2uta4yq6w Lidiya Moss Bradley 0 39889 163943 2026-04-15T07:41:24Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328385332|Lydia Moss Bradley]]" 163943 wikitext text/x-wiki '''Lidiya Moss Bradley''' (31 sulyee 1816).&nbsp;&#x2013; 16 lewru Yarkomaa 1908) ko hooreejo banke alɗuɗo, baawɗo moƴƴere, teskaaɗo e golle mum moƴƴere. O sosi duɗal jaaɓi haaɗtirde Bradley (anndiraangal hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Bradley tan) to Peoria, Illinois, e hitaande 1897. == Nguurndam gadano == Lydia Moss jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1816, to Vevay, to leydi Indiya, sara maayo Ohio . O woniino ɓiɗɗo debbo jeyaaɗo e diiwaan Loudoun, to Virginie, jibinaaɗo Zealy Moss e taaniiko debbo Nathaniel Moss, kapiteen wolde rewolisiyoŋ. Yumma makko ko diiwaan Fauquier, to Virginia, jibinaaɗo biyeteeɗo Jeanette (Glasscock) Moss. E wiyde nate nguurndam makko e nder suudu mawndu rewɓe leydi ndii, Lydia Moss "mawni ko e keerol" kadi "janngi ko e galle leɗɗe". E goonga, o hoɗi ko Vevay e ɓesngu makko haa o resi Tobias S. Bradley ñalnde 11 mee 1837. Nde o heɓi duuɓi 31, kanko e jom suudu makko ɓe ngummii Peoria, Illinois . E nder duuɓi capanɗe tati garooji ɗii ɓe ƴellitii e nder njulaagu e bankeeji. Ko wonaa maayde gorko makko e hitaande 1867 e maayde ɓiɓɓe maɓɓe jeegom fof ko adii ɗuum, Lydia Moss Bradley jokki golle mum e nder njulaagu e jokkude golle moƴƴe, haa teeŋti noon e fannuuji cellal e jaŋde. E les njiimaandi makko, nafoore jeyi leydi Bradley ɓeydiima laabi nay. == Golle == E hitaande 1875, Bradley wonti debbo gadano tergal e yiilirde banke ngenndiijo to Amerik nde o naati e yiilirde banke ngenndiijo gadano Peoria (jooni jeyaa ko e Commerce Bank ). Bradley ina jeyaa kadi e rewɓe Ameriknaaɓe adanɓe winndude nanondiral dewgal (« nanondiral gadanal dewgal » e haala hannde kaa) ngam reende jawdi mum, ngal o winndi nde o resi jom jawdi Memphis biyeteeɗo Edward Clark e lewru desaambar 1869. Ɓeen ɗiɗo ceertii e hitaande 1873. Bradley rokki leydi Fedde St. Francis ngam mahde opitaal, anndiraa hannde OSF St. E hitaande 1884 o mahi galle Bradley ngam rewɓe mawɓe ngam toppitaade rewɓe jom en galleeji e ɓe ngalaa ɓiɓɓe, o rokki kadi kaalis ngam mahngo ekkol Universalist to Peoria. Ndeen Bradley dañii ñaawoore to Ñaawirde Toownde Amerik e hitaande 1903 sabu luural leydi. O walli kadi e sosde njuɓɓudi parkooji gadani to Illinois . Bradley adii rokkude ko ina ɓura 30 ektaar leydi e wuro Peoria e hitaande 1881 e yamiroore sosde park ngam siftorde ɓiyiiko debbo ɓurɗo juutde nguurndam, Laura Bradley. Leydi ndii heddii ko huutoraaka fotde duuɓi sappo, ɗum addani Bradley rokkude heen 100 ektaar ɓeydaare so tawii wuro ngoo waɗii diiwaan park. E jaɓgol laawol Pleasure Driveway e diiwaan Park to Peoria e hitaande 1894, Bradley gollodiima e wuro ngoo ngam rokkude leydi ndii e juuɗe njuɓɓudi park. <ref name=":1" /> E nder nanondiral leydi ndii, Bradley hollitii wonde yiilirde ndee « fotaani rokkude yamiroore walla jaɓde yeeyde walla renndinde kosam ɗam, walla jaɓde njulaagu, betting walla pijirlooji njulaagu, walla jikkuuji bonɗi, walla ɗemngal walla jikkuuji bonɗi walla ɗi moƴƴaani e nder park oo ». Bradley ina joginoo sahaa kala wonde duɗal jaaɓi haaɗtirde Bradley ko eɓɓoore makko ɓurnde welde, nde o sosi e hitaande 1896 ngam teddinde jom suudu makko Tobias e sukaaɓe makko njeegomo, ɓeen fof maayi ko e cukaagu. Bradley ina yiɗi sosde duɗal baawngal rokkude almudɓe jaŋde huuɓtodinnde, nafoore. Bradley Polytechnic udditi dame mum ko e lewru oktoobar 1897. Fuɗɗinoo yuɓɓineede ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde duuɓi nay, duɗal ngal wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde duuɓi nay e hitaande 1920, ngal wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde rokkata dipolomaaji jaŋde leslesre e hitaande 1946. [1] Hannde duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii darnde jaŋde timmunde, keeriinde, rokkata jaŋde leslesre e jaŋde leslesre to bannge ganndal, to bannge njulaagu, to bannge jokkondiral, to bannge jaŋde jannginooɓe, to bannge infirmiyee, to bannge safaara ɓalli, to bannge naalankaagal laaɓtungal, e to bannge naalankaagal e gannde . == Tuugnorgal == 2ur1u1f1laia1x4jto8h8i3kahpjlig 163944 163943 2026-04-15T07:41:46Z Sardeeq 14292 163944 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lidiya Moss Bradley''' (31 sulyee 1816).&nbsp;&#x2013; 16 lewru Yarkomaa 1908) ko hooreejo banke alɗuɗo, baawɗo moƴƴere, teskaaɗo e golle mum moƴƴere. O sosi duɗal jaaɓi haaɗtirde Bradley (anndiraangal hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Bradley tan) to Peoria, Illinois, e hitaande 1897. == Nguurndam gadano == Lydia Moss jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1816, to Vevay, to leydi Indiya, sara maayo Ohio . O woniino ɓiɗɗo debbo jeyaaɗo e diiwaan Loudoun, to Virginie, jibinaaɗo Zealy Moss e taaniiko debbo Nathaniel Moss, kapiteen wolde rewolisiyoŋ. Yumma makko ko diiwaan Fauquier, to Virginia, jibinaaɗo biyeteeɗo Jeanette (Glasscock) Moss. E wiyde nate nguurndam makko e nder suudu mawndu rewɓe leydi ndii, Lydia Moss "mawni ko e keerol" kadi "janngi ko e galle leɗɗe". E goonga, o hoɗi ko Vevay e ɓesngu makko haa o resi Tobias S. Bradley ñalnde 11 mee 1837. Nde o heɓi duuɓi 31, kanko e jom suudu makko ɓe ngummii Peoria, Illinois . E nder duuɓi capanɗe tati garooji ɗii ɓe ƴellitii e nder njulaagu e bankeeji. Ko wonaa maayde gorko makko e hitaande 1867 e maayde ɓiɓɓe maɓɓe jeegom fof ko adii ɗuum, Lydia Moss Bradley jokki golle mum e nder njulaagu e jokkude golle moƴƴe, haa teeŋti noon e fannuuji cellal e jaŋde. E les njiimaandi makko, nafoore jeyi leydi Bradley ɓeydiima laabi nay. == Golle == E hitaande 1875, Bradley wonti debbo gadano tergal e yiilirde banke ngenndiijo to Amerik nde o naati e yiilirde banke ngenndiijo gadano Peoria (jooni jeyaa ko e Commerce Bank ). Bradley ina jeyaa kadi e rewɓe Ameriknaaɓe adanɓe winndude nanondiral dewgal (« nanondiral gadanal dewgal » e haala hannde kaa) ngam reende jawdi mum, ngal o winndi nde o resi jom jawdi Memphis biyeteeɗo Edward Clark e lewru desaambar 1869. Ɓeen ɗiɗo ceertii e hitaande 1873. Bradley rokki leydi Fedde St. Francis ngam mahde opitaal, anndiraa hannde OSF St. E hitaande 1884 o mahi galle Bradley ngam rewɓe mawɓe ngam toppitaade rewɓe jom en galleeji e ɓe ngalaa ɓiɓɓe, o rokki kadi kaalis ngam mahngo ekkol Universalist to Peoria. Ndeen Bradley dañii ñaawoore to Ñaawirde Toownde Amerik e hitaande 1903 sabu luural leydi. O walli kadi e sosde njuɓɓudi parkooji gadani to Illinois . Bradley adii rokkude ko ina ɓura 30 ektaar leydi e wuro Peoria e hitaande 1881 e yamiroore sosde park ngam siftorde ɓiyiiko debbo ɓurɗo juutde nguurndam, Laura Bradley. Leydi ndii heddii ko huutoraaka fotde duuɓi sappo, ɗum addani Bradley rokkude heen 100 ektaar ɓeydaare so tawii wuro ngoo waɗii diiwaan park. E jaɓgol laawol Pleasure Driveway e diiwaan Park to Peoria e hitaande 1894, Bradley gollodiima e wuro ngoo ngam rokkude leydi ndii e juuɗe njuɓɓudi park. <ref name=":1" /> E nder nanondiral leydi ndii, Bradley hollitii wonde yiilirde ndee « fotaani rokkude yamiroore walla jaɓde yeeyde walla renndinde kosam ɗam, walla jaɓde njulaagu, betting walla pijirlooji njulaagu, walla jikkuuji bonɗi, walla ɗemngal walla jikkuuji bonɗi walla ɗi moƴƴaani e nder park oo ». Bradley ina joginoo sahaa kala wonde duɗal jaaɓi haaɗtirde Bradley ko eɓɓoore makko ɓurnde welde, nde o sosi e hitaande 1896 ngam teddinde jom suudu makko Tobias e sukaaɓe makko njeegomo, ɓeen fof maayi ko e cukaagu. Bradley ina yiɗi sosde duɗal baawngal rokkude almudɓe jaŋde huuɓtodinnde, nafoore. Bradley Polytechnic udditi dame mum ko e lewru oktoobar 1897. Fuɗɗinoo yuɓɓineede ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde duuɓi nay, duɗal ngal wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde duuɓi nay e hitaande 1920, ngal wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde rokkata dipolomaaji jaŋde leslesre e hitaande 1946. [1] Hannde duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii darnde jaŋde timmunde, keeriinde, rokkata jaŋde leslesre e jaŋde leslesre to bannge ganndal, to bannge njulaagu, to bannge jokkondiral, to bannge jaŋde jannginooɓe, to bannge infirmiyee, to bannge safaara ɓalli, to bannge naalankaagal laaɓtungal, e to bannge naalankaagal e gannde . == Tuugnorgal == n3u7bdkzwdhlx31qxc17jf1hix1cgqh Elisabeth Jaquelin Ambler Brent Karington 0 39890 163945 2026-04-15T07:43:21Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1330813152|Elizabeth Jaquelin Ambler Brent Carrington]]" 163945 wikitext text/x-wiki '''Elisabeth Jaquelin Ambler Brent Carrington''' ganndiraaɗo kadi '''Betsy Ambler Carrington''' (11 marse 1765 – 15 feebariyee 1842) sosi Fedde Rewɓe Neɗɗankaagal (anndiraande hannde Fedde Siftorde Sukaaɓe ) to Richmond, Virginie . Ina sikkaa ko kañum woni gadano e nder leydi Virginia, fedde ndee rokki sukaaɓe rewɓe waasɓe kisal e hoɗorde, nde reeni ɓe nguurndam baasal e waawde wonde jom en jawɗeele en ngam wuurde. O winnditii e sehilaaɓe e ɓesngu makko e nder nguurndam makko e ɓataakeeji makko e binndanɗe makko ina njooɗii e defterdu Kongres, e Mount Vernon, e Fooyre Kolonial Williamsburg, e Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Virginia . E nder majji, o siftinii nguurndam makko nde o woni cukalel ndee, dewgal makko juutngal e William Brent, mo o sankii ɗoon e ɗoon lebbi seeɗa caggal dewgal maɓɓe, e jom suudu makko ɗiɗaɓo biyeteeɗo Edward Carrington . O winnditii e hooreejo ñaawirdu John Marshall, George e Martha Washington, miñiraaɓe makko rewɓe, e sehilaaɓe e banndiraaɓe woɗɓe. == Nguurndam gadano == Elizabeth Jaquelin "Betsy" Ambler, ɓiy Rebecca Burwell Ambler e Jaquelin Ambler, jibinaa ko to Yorktown, Virginia, ñalnde 11 marse 1765. Baaba makko, kaaw makko e mawniiko ko njulaagu alɗuɓe, hay so tawii noon kamɓe fof so wonaa baaba makko maayi ko e hitaande 1769 toɓooli e nder ko wonti nokkuuji portooji stratejik ngam daɗndude hare ndee. Ɗum fof e wayde noon baaba makko artii ngam golloraade e nder diiso doosɗe leydi ndii, caggal ɗuum e nder diiso doosɗe leydi ndii to Richmond. O ummii toon ɓesngu makko, e hitaande 1782 o wonti keso dowla. E nder wolde nde, Amblers ustii galle mawɗo, fayti e galle tokooso kaɓirɗe to Richmond, wuro tokooso e oon sahaa. <ref name="Morgan" /> Rebeka Burwell wonnoo ko giɗo Tomaas Jeferson . O salii mo resde Jaquelin Ambler. Amblers ina joginoo ɓiɓɓe njeetato. Ɓiɓɓe rewɓe nayo nguuri e cukaagu mum en, hono Elisabet (Betsy), Mariyam (Polly), Ann (Nancy) e Lucy. Baaba makko janngini mo kanko e miñiraaɓe makko rewɓe to galle. Carrington ina goongɗini nafoore jaŋde wonande rewɓe kadi omo jannga defte jowitiiɗe e fannuuji keewɗi. O siftinii siftorde makko jaŋde e nder ɓataake mo o winndi miñiiko debbo biyeteeɗo Nancy e hitaande 1807 : Miñiraaɓe makko ɗiɗo rewɓe resndi John Marshall e [[Daniel Call]], kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe awokaaji mawɗi to Richmond. Debbo makko Mary ina yiɗi John Marshall, caggal ɗuum o resi ɗum . Hay so tawii o ɓuuɓɗo e jikku "rustic", Mary "yiyi e kapiteen cukalel ngel wonde jikku tedduɗo e weltaare mawnde e naange e jikku mo [James] Monroe e wondiiɓe mum woɗɓe ɓee ɓooyi teskaade." O fasnii galle Ambler fof. O woniino Episkopaal. == Teegal == [[File:Lieut._Col._Edward_Carrington,_member_of_the_Continental_Congress_(NYPL_b12349154-422711)_(cropped).tiff|thumb|Lietnaa kolonel Edward Carrington, tergal Kongres Kontinental e jom suudu Elisabeth Jacquelin Ambler Brent Carrington]] Betsey Ambler adii resde ko William Brent mo diiwaan Stafford, to Virginia, ñalnde 31 marse 1785. [1] Yamiroore dewgal maɓɓe ko awokaa John Marshall, jom suudu makko rokki ɗum. [2] Kono Brent maayi ɗoon e ɗoon ko ina wona lebbi tati caggal ɗuum ñalnde 15 lewru nduu hitaande 1785. [1] Ko ɓuri lebbi jeegom e hitaande 1785, o winndi sehil makko Mildred Smith ko fayti e jokkondiral makko e Brent, no o anndirnoo galle makko, o woni "debbo ɓurɗo welde e weltaare". forlorn" e dow maayde gorko makko. [3] Ko adii ɗuum, debbo jom suudu oo resii sehil mum moƴƴo e jom suudu mum gadano, Edward Carrington, ñalnde 8 desaambar 1792. <ref name="Kerrison" /> Hono no William Brent nii, Carrington ko sehil George Washington, mo Carrington en njillinoo lewru ko adii maayde Washington. <ref name="VA corr" /> Kono kadi Betsy Carrington alaa ɓiɗɗo. Jom suudu makko sankii ñalnde 28 oktoobar 1810. E nder dewgal makko, o jokkondiri e galleeji goɗɗi ardiiɓe Virginia. == Hare mbayliigu Amerik == E nder ɓataake mo o winndi e miñiiko debbo biyeteeɗo Nancy e hitaande 1807, o hollitii siftorde makko e sahaa "jiiɓru mawndu" e wolde Amerik nde fotde worɓe fof ngonnoo e wolde, ekkolaaji ina njuɓɓinee. Wuro ngo wonti garrison, baaba maɓɓe ina woɗɗi ko ɓuri heewde e sahaaji to Williamsburg. Hakkille makko e kisal ummorii ko e hoɗde e sara Kolonel Marshall, gardinooɗo konu, e baaba John Marshall, gonnooɗo kapiteen e nder wolde. E nder wolde ndee, rewɓe ina poti yaltude e darnde mum en aadaaji, hono jom en galleeji e toppitiiɓe ngam ƴellitde darnde worɓe. == Tuugnorgal == 8976bxy5mse0j9ue2efh6e6d5j1kpbr 163946 163945 2026-04-15T07:43:58Z Sardeeq 14292 163946 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Elisabeth Jaquelin Ambler Brent Carrington''' ganndiraaɗo kadi '''Betsy Ambler Carrington''' (11 marse 1765 – 15 feebariyee 1842) sosi Fedde Rewɓe Neɗɗankaagal (anndiraande hannde Fedde Siftorde Sukaaɓe ) to Richmond, Virginie . Ina sikkaa ko kañum woni gadano e nder leydi Virginia, fedde ndee rokki sukaaɓe rewɓe waasɓe kisal e hoɗorde, nde reeni ɓe nguurndam baasal e waawde wonde jom en jawɗeele en ngam wuurde. O winnditii e sehilaaɓe e ɓesngu makko e nder nguurndam makko e ɓataakeeji makko e binndanɗe makko ina njooɗii e defterdu Kongres, e Mount Vernon, e Fooyre Kolonial Williamsburg, e Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Virginia . E nder majji, o siftinii nguurndam makko nde o woni cukalel ndee, dewgal makko juutngal e William Brent, mo o sankii ɗoon e ɗoon lebbi seeɗa caggal dewgal maɓɓe, e jom suudu makko ɗiɗaɓo biyeteeɗo Edward Carrington . O winnditii e hooreejo ñaawirdu John Marshall, George e Martha Washington, miñiraaɓe makko rewɓe, e sehilaaɓe e banndiraaɓe woɗɓe. == Nguurndam gadano == Elizabeth Jaquelin "Betsy" Ambler, ɓiy Rebecca Burwell Ambler e Jaquelin Ambler, jibinaa ko to Yorktown, Virginia, ñalnde 11 marse 1765. Baaba makko, kaaw makko e mawniiko ko njulaagu alɗuɓe, hay so tawii noon kamɓe fof so wonaa baaba makko maayi ko e hitaande 1769 toɓooli e nder ko wonti nokkuuji portooji stratejik ngam daɗndude hare ndee. Ɗum fof e wayde noon baaba makko artii ngam golloraade e nder diiso doosɗe leydi ndii, caggal ɗuum e nder diiso doosɗe leydi ndii to Richmond. O ummii toon ɓesngu makko, e hitaande 1782 o wonti keso dowla. E nder wolde nde, Amblers ustii galle mawɗo, fayti e galle tokooso kaɓirɗe to Richmond, wuro tokooso e oon sahaa. <ref name="Morgan" /> Rebeka Burwell wonnoo ko giɗo Tomaas Jeferson . O salii mo resde Jaquelin Ambler. Amblers ina joginoo ɓiɓɓe njeetato. Ɓiɓɓe rewɓe nayo nguuri e cukaagu mum en, hono Elisabet (Betsy), Mariyam (Polly), Ann (Nancy) e Lucy. Baaba makko janngini mo kanko e miñiraaɓe makko rewɓe to galle. Carrington ina goongɗini nafoore jaŋde wonande rewɓe kadi omo jannga defte jowitiiɗe e fannuuji keewɗi. O siftinii siftorde makko jaŋde e nder ɓataake mo o winndi miñiiko debbo biyeteeɗo Nancy e hitaande 1807 : Miñiraaɓe makko ɗiɗo rewɓe resndi John Marshall e [[Daniel Call]], kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe awokaaji mawɗi to Richmond. Debbo makko Mary ina yiɗi John Marshall, caggal ɗuum o resi ɗum . Hay so tawii o ɓuuɓɗo e jikku "rustic", Mary "yiyi e kapiteen cukalel ngel wonde jikku tedduɗo e weltaare mawnde e naange e jikku mo [James] Monroe e wondiiɓe mum woɗɓe ɓee ɓooyi teskaade." O fasnii galle Ambler fof. O woniino Episkopaal. == Teegal == [[File:Lieut._Col._Edward_Carrington,_member_of_the_Continental_Congress_(NYPL_b12349154-422711)_(cropped).tiff|thumb|Lietnaa kolonel Edward Carrington, tergal Kongres Kontinental e jom suudu Elisabeth Jacquelin Ambler Brent Carrington]] Betsey Ambler adii resde ko William Brent mo diiwaan Stafford, to Virginia, ñalnde 31 marse 1785. [1] Yamiroore dewgal maɓɓe ko awokaa John Marshall, jom suudu makko rokki ɗum. [2] Kono Brent maayi ɗoon e ɗoon ko ina wona lebbi tati caggal ɗuum ñalnde 15 lewru nduu hitaande 1785. [1] Ko ɓuri lebbi jeegom e hitaande 1785, o winndi sehil makko Mildred Smith ko fayti e jokkondiral makko e Brent, no o anndirnoo galle makko, o woni "debbo ɓurɗo welde e weltaare". forlorn" e dow maayde gorko makko. [3] Ko adii ɗuum, debbo jom suudu oo resii sehil mum moƴƴo e jom suudu mum gadano, Edward Carrington, ñalnde 8 desaambar 1792. <ref name="Kerrison" /> Hono no William Brent nii, Carrington ko sehil George Washington, mo Carrington en njillinoo lewru ko adii maayde Washington. <ref name="VA corr" /> Kono kadi Betsy Carrington alaa ɓiɗɗo. Jom suudu makko sankii ñalnde 28 oktoobar 1810. E nder dewgal makko, o jokkondiri e galleeji goɗɗi ardiiɓe Virginia. == Hare mbayliigu Amerik == E nder ɓataake mo o winndi e miñiiko debbo biyeteeɗo Nancy e hitaande 1807, o hollitii siftorde makko e sahaa "jiiɓru mawndu" e wolde Amerik nde fotde worɓe fof ngonnoo e wolde, ekkolaaji ina njuɓɓinee. Wuro ngo wonti garrison, baaba maɓɓe ina woɗɗi ko ɓuri heewde e sahaaji to Williamsburg. Hakkille makko e kisal ummorii ko e hoɗde e sara Kolonel Marshall, gardinooɗo konu, e baaba John Marshall, gonnooɗo kapiteen e nder wolde. E nder wolde ndee, rewɓe ina poti yaltude e darnde mum en aadaaji, hono jom en galleeji e toppitiiɓe ngam ƴellitde darnde worɓe. == Tuugnorgal == 21e1ufrz1mer7t6j7bk3tma0z3eh0jc Sandra ko kaɓirgal 0 39891 163948 2026-04-15T07:44:54Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339729100|Sandra Carpenter]]" 163948 wikitext text/x-wiki '''Sandra Mitchell Carpenter''' (1934 &#x2013; 2003) ko gardiiɗo gollordu Ameriknaajo, injenieer, karallo karallaagal kumpital . E kitaale 1980, Carpenter wonnoo ko cukko hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi humpitooji to Hilton Hotels . O jeyaa ko e rewɓe adanɓe golloraade hooreejo humpito (CIO) e sosiyatee mo ngalu mum ɓuri miliyaar dolaar. E nder golle makko to Hilton, jaaynde CIO innitiri sosiyetee oo e doggol maɓɓe sappo ɓurngol mawnude e sarwisaaji dillooji IT Innovators. Carpenter heɓi kadi jokkondire e doggol CIO Magazine ngol 100 CIO ɓurɗo mawnude. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Carpenter jibinaa ko to Des Moines, Iowa ñalnde 4 feebariyee 1934. O mawni ko e gure keewɗe to bannge hirnaange hakkundeejo, caggal ɗuum o mawni ko to Short Hills, to New Jersey . E hitaande 1952, Carpenter heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Orange, NJ (hannde ko duɗal Morristown-Beard). Ndeen o timminii jaŋde makko leslesre e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith to Northampton, MA e hitaande 1956. Carpenter wondi e hooreejo jaɓɓungal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith to Los Angeles e Pasadena ngam udditde kampaañ mooftugol kaalis 125 miliyoŋ dolaar ngam duɗal ngal e hitaande 1988. == Golle karallaagal kumpital == E kitaale 1960, Carpenter naati IBM ngam wonde injenieer systems, jannginoowo, e wakiliijo yeeyooɓe. Ko kanko woni debbo gadano ƴettude ɗeeɗoo golle tati fof e nder sosiyetee oo. Carpenter caggal ɗuum woni gardiiɗo njuɓɓudi humpito to Quanex Corp., sosiyatee gollorɗo to Houston, Teksas, e gardiiɗo humpito to Rosenbluth Travel to Filadelfi e kitaale 1990. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (August 2025)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Rosenbluth, woni fedde joyaɓere ɓurnde mawnude e nder Amerik e oon sahaa, ina joginoo doggol kiliyaneeɓe mum, tawi ina jeyaa heen Walmart, DuPont, Nike, Inc. Carpenter ardii otomaasiyoŋ njuɓɓudi booking Rosenblauth, ndi tuugninoo ko adii ɗuum e naatgol e junngo. E nder yeewtere golle makko nde jaaynde ''CIO'' winndi e hitaande 1992, Carpenter hollitii geɗe joy teeŋtuɗe ngam newnude IT to Rosenblauth : * Porogaraamuuji njuɓɓudi gollotooɓe * Jokkondiral hakkunde Siistemaaji kabaruuji e Sosiyeteeji * Team Kuulal-Waɗde * Laabi ƴellitaare jokkondire * Muñal ngam ŋakkeende == Golle sarwiis == Carpenter sosi nokku debbo gadano e nder wuro Detroit, to Michigan . O walli e yuɓɓinde fedde Michigan nde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e wonde hooreejo sosɗo fedde Oakland County NOW. e hitaande 1975, fedde NOW e nder diiwaan Wayne rokki Carpenter njeenaari mum en ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee. == Caalaje == Caggal jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Sandra Carpenter resi Nick de Kuyper, o ummii Orop ngam hoɗdude e de Kuyper. Ɓe ndañi ɓiɗɗo gorko gooto, ina wiyee John. Ɓe ceerti ko e hitaande 1961. E hitaande 1964, Sandra Karpenter resi debbo biyeteeɗo Robert Karpenter. O ƴetti ɓiɓɓe makko nayo : Robeer, John, Kristin e Charles. Sandra Karpenter e Robeer Karpenter ceertii e hitaande 1980. [1] == Tuugnorgal == ddwgwa3kb8vxwkuu0jgmumnum77ekjy 163949 163948 2026-04-15T07:45:41Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339729100|Sandra Carpenter]]" 163949 wikitext text/x-wiki '''Sandra Mitchell Carpenter''' (1934 &#x2013; 2003) ko gardiiɗo gollordu Ameriknaajo, injenieer, karallo karallaagal kumpital . E kitaale 1980, Carpenter wonnoo ko cukko hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi humpitooji to Hilton Hotels . O jeyaa ko e rewɓe adanɓe golloraade hooreejo humpito (CIO) e sosiyatee mo ngalu mum ɓuri miliyaar dolaar. E nder golle makko to Hilton, jaaynde CIO innitiri sosiyetee oo e doggol maɓɓe sappo ɓurngol mawnude e sarwisaaji dillooji IT Innovators. Carpenter heɓi kadi jokkondire e doggol CIO Magazine ngol 100 CIO ɓurɗo mawnude. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Carpenter jibinaa ko to Des Moines, Iowa ñalnde 4 feebariyee 1934. O mawni ko e gure keewɗe to bannge hirnaange hakkundeejo, caggal ɗuum o mawni ko to Short Hills, to New Jersey . E hitaande 1952, Carpenter heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Orange, NJ (hannde ko duɗal Morristown-Beard). Ndeen o timminii jaŋde makko leslesre e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith to Northampton, MA e hitaande 1956. Carpenter wondi e hooreejo jaɓɓungal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith to Los Angeles e Pasadena ngam udditde kampaañ mooftugol kaalis 125 miliyoŋ dolaar ngam duɗal ngal e hitaande 1988. <ref>Gayle Ronan (24 July 2003). "Sandra Carpenter, executive". The Philadelphia Inquirer. Archived from the original on 2016-03-04. Retrieved 2014-01-02.</ref> == Golle karallaagal kumpital == E kitaale 1960, Carpenter naati IBM ngam wonde injenieer systems, jannginoowo, e wakiliijo yeeyooɓe. Ko kanko woni debbo gadano ƴettude ɗeeɗoo golle tati fof e nder sosiyetee oo. Carpenter caggal ɗuum woni gardiiɗo njuɓɓudi humpito to Quanex Corp., sosiyatee gollorɗo to Houston, Teksas, e gardiiɗo humpito to Rosenbluth Travel to Filadelfi e kitaale 1990. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (August 2025)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Rosenbluth, woni fedde joyaɓere ɓurnde mawnude e nder Amerik e oon sahaa, ina joginoo doggol kiliyaneeɓe mum, tawi ina jeyaa heen Walmart, DuPont, Nike, Inc. Carpenter ardii otomaasiyoŋ njuɓɓudi booking Rosenblauth, ndi tuugninoo ko adii ɗuum e naatgol e junngo. E nder yeewtere golle makko nde jaaynde ''CIO'' winndi e hitaande 1992, Carpenter hollitii geɗe joy teeŋtuɗe ngam newnude IT to Rosenblauth : * Porogaraamuuji njuɓɓudi gollotooɓe * Jokkondiral hakkunde Siistemaaji kabaruuji e Sosiyeteeji * Team Kuulal-Waɗde * Laabi ƴellitaare jokkondire * Muñal ngam ŋakkeende == Golle sarwiis == Carpenter sosi nokku debbo gadano e nder wuro Detroit, to Michigan . O walli e yuɓɓinde fedde Michigan nde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e wonde hooreejo sosɗo fedde Oakland County NOW. e hitaande 1975, fedde NOW e nder diiwaan Wayne rokki Carpenter njeenaari mum en ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee. == Caalaje == Caggal jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Sandra Carpenter resi Nick de Kuyper, o ummii Orop ngam hoɗdude e de Kuyper. Ɓe ndañi ɓiɗɗo gorko gooto, ina wiyee John. Ɓe ceerti ko e hitaande 1961. E hitaande 1964, Sandra Karpenter resi debbo biyeteeɗo Robert Karpenter. O ƴetti ɓiɓɓe makko nayo : Robeer, John, Kristin e Charles. Sandra Karpenter e Robeer Karpenter ceertii e hitaande 1980. [1] == Tuugnorgal == grf4kj129yrvsni3pnm8cz62pu17jr4 163950 163949 2026-04-15T07:46:00Z Sardeeq 14292 163950 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sandra Mitchell Carpenter''' (1934 &#x2013; 2003) ko gardiiɗo gollordu Ameriknaajo, injenieer, karallo karallaagal kumpital . E kitaale 1980, Carpenter wonnoo ko cukko hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi humpitooji to Hilton Hotels . O jeyaa ko e rewɓe adanɓe golloraade hooreejo humpito (CIO) e sosiyatee mo ngalu mum ɓuri miliyaar dolaar. E nder golle makko to Hilton, jaaynde CIO innitiri sosiyetee oo e doggol maɓɓe sappo ɓurngol mawnude e sarwisaaji dillooji IT Innovators. Carpenter heɓi kadi jokkondire e doggol CIO Magazine ngol 100 CIO ɓurɗo mawnude. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Carpenter jibinaa ko to Des Moines, Iowa ñalnde 4 feebariyee 1934. O mawni ko e gure keewɗe to bannge hirnaange hakkundeejo, caggal ɗuum o mawni ko to Short Hills, to New Jersey . E hitaande 1952, Carpenter heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Orange, NJ (hannde ko duɗal Morristown-Beard). Ndeen o timminii jaŋde makko leslesre e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith to Northampton, MA e hitaande 1956. Carpenter wondi e hooreejo jaɓɓungal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith to Los Angeles e Pasadena ngam udditde kampaañ mooftugol kaalis 125 miliyoŋ dolaar ngam duɗal ngal e hitaande 1988. <ref>Gayle Ronan (24 July 2003). "Sandra Carpenter, executive". The Philadelphia Inquirer. Archived from the original on 2016-03-04. Retrieved 2014-01-02.</ref> == Golle karallaagal kumpital == E kitaale 1960, Carpenter naati IBM ngam wonde injenieer systems, jannginoowo, e wakiliijo yeeyooɓe. Ko kanko woni debbo gadano ƴettude ɗeeɗoo golle tati fof e nder sosiyetee oo. Carpenter caggal ɗuum woni gardiiɗo njuɓɓudi humpito to Quanex Corp., sosiyatee gollorɗo to Houston, Teksas, e gardiiɗo humpito to Rosenbluth Travel to Filadelfi e kitaale 1990. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (August 2025)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Rosenbluth, woni fedde joyaɓere ɓurnde mawnude e nder Amerik e oon sahaa, ina joginoo doggol kiliyaneeɓe mum, tawi ina jeyaa heen Walmart, DuPont, Nike, Inc. Carpenter ardii otomaasiyoŋ njuɓɓudi booking Rosenblauth, ndi tuugninoo ko adii ɗuum e naatgol e junngo. E nder yeewtere golle makko nde jaaynde ''CIO'' winndi e hitaande 1992, Carpenter hollitii geɗe joy teeŋtuɗe ngam newnude IT to Rosenblauth : * Porogaraamuuji njuɓɓudi gollotooɓe * Jokkondiral hakkunde Siistemaaji kabaruuji e Sosiyeteeji * Team Kuulal-Waɗde * Laabi ƴellitaare jokkondire * Muñal ngam ŋakkeende == Golle sarwiis == Carpenter sosi nokku debbo gadano e nder wuro Detroit, to Michigan . O walli e yuɓɓinde fedde Michigan nde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e wonde hooreejo sosɗo fedde Oakland County NOW. e hitaande 1975, fedde NOW e nder diiwaan Wayne rokki Carpenter njeenaari mum en ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee. == Caalaje == Caggal jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Sandra Carpenter resi Nick de Kuyper, o ummii Orop ngam hoɗdude e de Kuyper. Ɓe ndañi ɓiɗɗo gorko gooto, ina wiyee John. Ɓe ceerti ko e hitaande 1961. E hitaande 1964, Sandra Karpenter resi debbo biyeteeɗo Robert Karpenter. O ƴetti ɓiɓɓe makko nayo : Robeer, John, Kristin e Charles. Sandra Karpenter e Robeer Karpenter ceertii e hitaande 1980. [1] == Tuugnorgal == hea4ettihca9vtcb3jw0sw6xyaj2cm2 Little Girl Observing Lovers on a Train 0 39892 163951 2026-04-15T07:46:09Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Bojel tokosel ina ndaara yiɗɓe e nder oto, ina wiyee kadi « Expérience de travel » walla « Voyeur », ko natal Ameriknaajo biyeteeɗo Norman Rockwell. Nde sosaa ko e lowre jaaynde wiyeteende The Saturday Evening Post ñalnde 12 ut 1944. Baawo Rockwell ari e miijo waɗde nate ɗee nde o yahrata e otooji e soldateeɓe e ɓesnguuji mum en. Modeluuji ɗii mbaɗii fotooje tuugnorgal e nder oto laana njoorndi mo huutoraaka e dow siding laawol laana njoorndi Rutland. Roc..." 163951 wikitext text/x-wiki Bojel tokosel ina ndaara yiɗɓe e nder oto, ina wiyee kadi « Expérience de travel » walla « Voyeur », ko natal Ameriknaajo biyeteeɗo Norman Rockwell. Nde sosaa ko e lowre jaaynde wiyeteende The Saturday Evening Post ñalnde 12 ut 1944. Baawo Rockwell ari e miijo waɗde nate ɗee nde o yahrata e otooji e soldateeɓe e ɓesnguuji mum en. Modeluuji ɗii mbaɗii fotooje tuugnorgal e nder oto laana njoorndi mo huutoraaka e dow siding laawol laana njoorndi Rutland. Rockwell mettini heen no feewi e nokku gonɗo sara koye jommbaajo oo e nder sketch mum baɗnooɗo nate cakkitiiɗe ɗee, o suddii nokku oo e ɓataake ɓeydiiɗo ngam heɓde pose jommbaajo oo no haanirta nii. Pentol Bojel ina ndaara yiɗɓe e nder oto ina hollita oto oto keewɗo yimɓe. Suka debbo mo alaa yeeso ina yiyee ina ɓuuɓtoo e gooto e jooɗorɗe ɗee; koye ma66e ina kawri, koycfe ma66e ina 6uu6too e dow won e bagaasuuji e nder joocfnde ina fadi yeeso ma66e. Jaket Army Air Force gorko oo ina fawi dow jom suudu oo. Toɓɓere natal ngal ko suka debbo jahroowo e duuɓi jeegom jooɗiiɗo e yeeso jom suudu gonɗo sara yumma mum. Ko ɗiɗo ɓee teskaaki, omo ŋoŋɗi e jooɗorde makko omo ndaara ɓe. O wayi ko no o yiɗaa e sahaa intime. Juuɗe gardiiɗo oo, ina jogii tikket e junngo, ina yiyee e caggal. Hat "Dixie Cup" mo laana ndiwoowa Amerik e gaasa gollodiiɗo mum ina njiyee e jooɗorde caggal jom suudu oo. Daartoowo naalankaagal lolluɗo biyeteeɗo Christopher Finch yiyti natal ngal ko yeru moƴƴo e mbaadi Rockwell mawndi, o nanndini natal ngal e foto Henri Cartier-Bresson. Natal ngal ina woni e nder defterdu duumiindu e nder galle ñeeñal ciftorgol to Rochester, New York gila 1974. Sifaa pencil ngam ndeeɗoo natal ina woni e deftere nde George Lucas moofti, tee ina jeyaa e nate banndiiko biyeteeɗo Steven Spielberg e koolol mum 2010 to galle pinal Ameriknaajo biyeteeɗo Smithsonian. Tuugnorgal rzcp7o0ly7405ftau0rrimip21lhfk9 163954 163951 2026-04-15T07:47:55Z SUZYFATIMA 13856 163954 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bojel tokosel ina ndaara yiɗɓe''' e nder oto, ina wiyee kadi « Expérience de travel » walla « Voyeur », ko natal Ameriknaajo biyeteeɗo Norman Rockwell. Nde sosaa ko e lowre jaaynde wiyeteende The Saturday Evening Post ñalnde 12 ut 1944. == Baawo == Rockwell ari e miijo waɗde nate ɗee nde o yahrata e otooji e soldateeɓe e ɓesnguuji mum en. Modeluuji ɗii mbaɗii fotooje tuugnorgal e nder oto laana njoorndi mo huutoraaka e dow siding laawol laana njoorndi Rutland. Rockwell mettini heen no feewi e nokku gonɗo sara koye jommbaajo oo e nder sketch mum baɗnooɗo nate cakkitiiɗe ɗee, o suddii nokku oo e ɓataake ɓeydiiɗo ngam heɓde pose jommbaajo oo no haanirta nii. == Pentol == Bojel ina ndaara yiɗɓe e nder oto ina hollita oto oto keewɗo yimɓe. Suka debbo mo alaa yeeso ina yiyee ina ɓuuɓtoo e gooto e jooɗorɗe ɗee; koye ma66e ina kawri, koycfe ma66e ina 6uu6too e dow won e bagaasuuji e nder joocfnde ina fadi yeeso ma66e. Jaket Army Air Force gorko oo ina fawi dow jom suudu oo. Toɓɓere natal ngal ko suka debbo jahroowo e duuɓi jeegom jooɗiiɗo e yeeso jom suudu gonɗo sara yumma mum. Ko ɗiɗo ɓee teskaaki, omo ŋoŋɗi e jooɗorde makko omo ndaara ɓe. O wayi ko no o yiɗaa e sahaa intime. Juuɗe gardiiɗo oo, ina jogii tikket e junngo, ina yiyee e caggal. Hat "Dixie Cup" mo laana ndiwoowa Amerik e gaasa gollodiiɗo mum ina njiyee e jooɗorde caggal jom suudu oo. Daartoowo naalankaagal lolluɗo biyeteeɗo Christopher Finch yiyti natal ngal ko yeru moƴƴo e mbaadi Rockwell mawndi, o nanndini natal ngal e foto Henri Cartier-Bresson. Natal ngal ina woni e nder defterdu duumiindu e nder galle ñeeñal ciftorgol to Rochester, New York gila 1974. Sifaa pencil ngam ndeeɗoo natal ina woni e deftere nde George Lucas moofti, tee ina jeyaa e nate banndiiko biyeteeɗo Steven Spielberg e koolol mum 2010 to galle pinal Ameriknaajo biyeteeɗo Smithsonian. == Tuugnorgal == p84d14elzupj7srmbqqj5lt6vjk33ie 163973 163954 2026-04-15T08:02:54Z SUZYFATIMA 13856 163973 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bojel tokosel ina ndaara yiɗɓe''' e nder oto, ina wiyee kadi « Expérience de travel » walla « Voyeur », ko natal Ameriknaajo biyeteeɗo Norman Rockwell. Nde sosaa ko e lowre jaaynde wiyeteende The Saturday Evening Post ñalnde 12 ut 1944. == Baawo == Rockwell ari e miijo waɗde nate ɗee nde o yahrata e otooji e soldateeɓe e ɓesnguuji mum en. Modeluuji ɗii mbaɗii fotooje tuugnorgal e nder oto laana njoorndi mo huutoraaka e dow siding laawol laana njoorndi Rutland. Rockwell mettini heen no feewi e nokku gonɗo sara koye jommbaajo oo e nder sketch mum baɗnooɗo nate cakkitiiɗe ɗee, o suddii nokku oo e ɓataake ɓeydiiɗo ngam heɓde pose jommbaajo oo no haanirta nii. == Pentol == Bojel ina ndaara yiɗɓe e nder oto ina hollita oto oto keewɗo yimɓe. Suka debbo mo alaa yeeso ina yiyee ina ɓuuɓtoo e gooto e jooɗorɗe ɗee; koye ma66e ina kawri, koycfe ma66e ina 6uu6too e dow won e bagaasuuji e nder joocfnde ina fadi yeeso ma66e. Jaket Army Air Force gorko oo ina fawi dow jom suudu oo. Toɓɓere natal ngal ko suka debbo jahroowo e duuɓi jeegom jooɗiiɗo e yeeso jom suudu gonɗo sara yumma mum. Ko ɗiɗo ɓee teskaaki, omo ŋoŋɗi e jooɗorde makko omo ndaara ɓe. O wayi ko no o yiɗaa e sahaa intime. Juuɗe gardiiɗo oo, ina jogii tikket e junngo, ina yiyee e caggal. Hat "Dixie Cup" mo laana ndiwoowa Amerik e gaasa gollodiiɗo mum ina njiyee e jooɗorde caggal jom suudu oo. Daartoowo naalankaagal lolluɗo biyeteeɗo Christopher Finch yiyti natal ngal ko yeru moƴƴo e mbaadi Rockwell mawndi, o nanndini natal ngal e foto Henri Cartier-Bresson. Natal ngal ina woni e nder defterdu duumiindu e nder galle ñeeñal ciftorgol to Rochester, New York gila 1974. Sifaa pencil ngam ndeeɗoo natal ina woni e deftere nde George Lucas moofti, tee ina jeyaa e nate banndiiko biyeteeɗo Steven Spielberg e koolol mum 2010 to galle pinal Ameriknaajo biyeteeɗo Smithsonian.<ref name="SAA Podcast">{{Cite AV media|last1=Mecklenburg|first1=Virginia|last2=Spielberg|first2=Steven|last3=Lucas|first3=George|title=Telling Stories: Norman Rockwell from the Collections of George Lucas and Steven Spielberg|url=https://www.youtube.com/watch?v=K6L2neYwOms|publisher=Smithsonian American Art Museum|accessdate=19 April 2020|time=18:23|date=26 July 2010}}</ref><ref name="Ciabattari2008">{{cite book|last=Ciabattari|first=Mark|title=Social History of the United States: The 1940s|url=https://books.google.com/books?id=xypn4djxVD4C&pg=RA4-PA249|series=Social History of the United States|volume=5|date=2008|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-59884-128-2|page=249}}</ref><ref name="Halpern2006">{{cite book|first=Richard|last=Halpern|title=Norman Rockwell: The Underside of Innocence|url=https://books.google.com/books?id=FwF-AWzsLIYC&pg=PA33|date=2006|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-31440-2|pages=33}}</ref><ref>{{cite journal|last1=King|first1=Claire Sisco|title=American Queerer: Norman Rockwell and the Art of Queer Feminist Critique|journal=Women's Studies in Communication|date=2016|volume=39|issue=2|pages=157–176|doi=10.1080/07491409.2016.1165778|s2cid=146889682}}</ref><ref>{{cite book|last1=Finch|first1=Christopher|title=Norman Rockwell's : 332 Magazine Covers|date=2013|publisher=Abbeville Press|location=New York|isbn=978-0789204097|page=Location 2473|edition=Kindle}}</ref><ref>{{cite web|url=https://magart.rochester.edu/objects-1/info/664|title=MAG Collection - Soldier on Leave|access-date=2023-11-08}}</ref><ref>{{cite news|last1=Duin|first1=Steve|title=Norman Rockwell: George Lucas and Steven Spielberg open their vaults|url=https://www.oregonlive.com/news/oregonian/steve_duin/2010/07/norman_rockwell_george_lucas_a.html|accessdate=19 April 2020|work=The Oregonian|date=10 January 2020|archive-date=23 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200523073126/https://www.oregonlive.com/news/oregonian/steve_duin/2010/07/norman_rockwell_george_lucas_a.html|url-status=live}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> lzcti44kk15bx8gsouj2h6palkkpl8e Zina Kaartal sukaaɓe 0 39893 163952 2026-04-15T07:47:28Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328388789|Zina Young Card]]" 163952 wikitext text/x-wiki '''Zina Presendia Young Williams Card''' (3 abriil 1850 – 31 lewru mbooy 1931) ko hooreejo diine Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. Ɓiɗɗo debbo Brigham Young, hooreejo ɗiɗaɓo Egliis Iisaa-al-Masiihu (Egliis LDS), ko kanko woni "Dean rewɓe" gadano to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Brigham Young (BYA) (jooni ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Brigham Young ) to Provo, Utah . O haɓaama e toɓɓere ngenndiire ngam suɓaade rewɓe e hakke huutoraade dewgal keewngal . Caggal nde o ummii e hoɗorde Mormon en hesere to Cardston, Alberta, Kanadaa, o wonti hooreejo mawɗo renndo e diine. == Nguurndam gadano == Zina Presendia Young jibinaa ko ñalnde 3 abriil 1850, to wuro Salt Lake City, to leydi Utah . O hoɗi e yumma makko, rewɓe sappo e ɗiɗo Young woɗɓe heewɓe, e banndiraaɓe makko capanɗe jeenay e jeenay (29) e nder galle Lion House baaba makko . Gooto e banndiraaɓe makko ko Susa Young Gates . Zina ina jeyaa e "sappo mawɓe", fedde ɓiɓɓe rewɓe sappo Young jibinɓe e nder duuɓi tati. Zina ko ɓiɗɗo yumma mum gooto. O siftori nehdi maako bee yidde, o siftini ɗum bana "weltaare." <ref name=":1" /> O renndini ko jokkondire tiiɗɗe e giɗli e yumma makko. Jaŋde ko huunde tiiɗnde e nder galle Young, Card janngi ko jimɗi, jimɗi, e pijirlooji e nder galle. So o renndinii e pioneer en woɗɓe, omo jogii nehdi teddundi. E nder wolde Seneraal Albert Johnston to Utah, ɓesngu makko ummiima Salt Lake City. <ref name=":1" /> Nde o heɓi duuɓi sappo e tati, o fuɗɗii fiyde e nder suudu dingiral Salt Lake . : 121 E duuɓi sappo e jeenay, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal Fedde Retrenchment yuɓɓinaande e dow yamiroore baaba makko. == Dewgal keewal == To suudu dingiral Salt Lake, Card hawri e jom suudu mum gadano, hono Thomas Child Williams, keso dingiral ngal, binndoowo baaba mum. O yahrata ko e duuɓi sappo e jeetati, kanko o yahrata ko e duuɓi capanɗe tati nde ɓe resndi ñalnde 12 oktoobar 1868. O wonti debbo keewɗo, o jibini ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe : Sterling Williams (jibinaa ko ñalnde 21 suwee 1870) e Thomas Edgar Williams (jibinaa ko ñalnde 21 sulyee 1873). Ñalnde 17 sulyee 1874, Wiliyam maayi; ɗum rewi heen ko maayde baaba makko e hitaande 1877, ɓiyiiko biyeteeɗo Thomas maayi e hitaande 1881. E hitaande 1884, o resi kadi, oo sahaa ko remoowo tokooso, gardiiɗo nokku oo, hono Charles Ora Card . Ɓe ɗiɗo fof adii hawrude ko nde o woni matron BYA. Ɓiyiiko debbo ina jannga toon e gardagol Card (oon sahaa Williams). Ndeen Card e yumma mum noddaama ngam yahde Logan, Utah, ngam golloraade e nder suudu dewal Logan keso mahaaɗo . Ɓe ngoni ko e miijaade soodde galle Mr. Card nde o winndi ɓataake feewde e Zina ngam ɗaɓɓude dewgal. O haawnii no feewi, o jaabaaki mo haa o "heɓi koyɗol ngol o holliti wonde ko kanko woni gorko potɗo". Card noon wonti debbo keewɗo laawol ɗiɗaɓol ñalnde 17 lewru juko hitaande 1884. Jom suudu makko keso oo resii kadi lebbi jeegom caggal ɗuum, galle Card fof wonti njiimaandi marsandiis fedde Ameriknaare ngam ƴellitde sariya haɓaade dewgal keewngal . Zina e Charles fof ina nguuri e suuɗnde : sahaa e sahaa fof ina ngondi, sahaa e sahaa fof ina ceerti. Ɓe mbinndondiri ɓataakeeji e inɗe fenaande. Jokkondiral makko e rewɓe Card woɗɓe ɓee ina moƴƴi. Nde o felliti dogde o fayta fuɗnaange Kanadaa, Zina suɓaa ko rewɓe miñiraaɓe makko ngam yahdude e makko. <ref name=":1" /> Kanko e Card ɓe ndañi ɓiɓɓe tato. E nder nguurndam makko fof, o haali ko heewi e dewgal keewngal. Ko heewi e njillu makko to Washington DC, ko ƴaañde sariyaaji luulndiiɗi dewgal keewngal. Card yeewtidii e Goomu Ñaawoore suudu sarɗiiji Amerik e Senaa fof e ndeeɗoo haala. O wi'i Senator George F. Edmunds mo Vermont dow dewgal ɗuuɗal "ina nanndi bee senaare e gooŋgaaku e gooŋgaaku haa debbo ɓuri kala dewgal feere". O miijii ko ɗum njuɓɓudi ceniindi, ceniindi ndi o heɓi weltaare tawtoreede gila e cukaagu makko haa e mawngu makko. <ref name=":1" /> Nde hooreejo LDS, Wilford Woodruff, yaltini manifesto mum ngam joofnude golle laawɗuɗe e dewgal keewngal e nder Egliis LDS, Card winndi ɓataake ina siftina ɗum wonde "pillo haawniingo no feewi" kono o wiyi wonde "ina haani e dowla men hannde oo, to bannge diine e to bannge politik". == Golle e golle == [[File:BYU_faculty_1884.jpg|right|thumb|Jaagorgal janngirde Brigham Young e hitaande 1884]] Caggal nde Williams maayi, Card walli hoore mum e ɓiɓɓe mum e "jannginde yimɓe no mbaɗata puɗi wax", kam e peewnugol silki gila e fuɗɗoode. O felliti yahde duɗal e hitaande 1878 to BYA, o yahi haa o wonti Ladies' Matron mum gadano. O golli ngam tabitinki ballal Ekklessiya LDS haa janngirde nden. <ref name=":1" /> Duuɓi jeeɗiɗi ko o gardiiɗo "departemaa ganndal nder leydi". O teeŋtinii ganndal infirmiyee e biyoloji. [[File:Domestic_science_dept.jpg|right|thumb|Departemaa ganndal nder leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brigham Young]] Ko o "Dean of Women" BYA, Card halfinaa ko hooreejo Egliis LDS , John Taylor, ngam tawtoreede batu 1879 fedde ngenndiire ngam suɓaade rewɓe, ko juuti caggal nde Reynolds v. O jeyaa ko e rewɓe Utah adanɓe daranaade hakkeeji rewɓe. Card e Emmeline B. Wells njahii Washington, DC, ina kaala, ina kaala haala suɓaade rewɓe e diineeji mum en, haa teeŋti noon e dewgal keewngal. O haali e Senaa Amerik e Goomu Ñaawirde suudu sarɗiiji ngam jaɓde dewgal keewngal. Nde o woni to Wasinton, Kard hawri e Susan B. Antoni, Elisabeth Cady Stanton, <ref name=":7" /> e hooreejo leydi Rutherford B. Hayes . Nde Card e Wells ngarti Utah, ɓe njillondiri e diiwaan hee, ɓe ndokki heen geɗe maɓɓe to Washington. <ref name=":1" /> Ko o "laamɗo gadano" e koɗki gadano Latter-day Saint to Kanadaa, Card ina hawra e politikaaji Kanadaa, jaayndiyankooɓe, e njulaagu, ina heewi weltinde ɓe e galle mum. O seeraani e hollirde miijooji makko. [1] Jom suudu makko, hono Charles, hollitii wonde sahaa e sahaa fof omo haala « won e konnguɗi ɓurɗi tiiɗde » so omo darana ko o goongɗini, haa teeŋti noon e ko fayti e dewgal keewngal. [2] O tawtoraama geɗe njulaagu Cardston, ko wayi no sosde sawru, njulaagu kiri, njulaagu ñamri, e njulaagu kuuɓtodinngu. [1] O heewi waɗde kaalis makko e ɗeen golle nokkuuje. [3] O jokki yiɗde makko e pijirlooji to bannge nokku, o sosi pijirlooji to Cardston e "fedde pijirlooji". [1] Card kadi wonti jibinannde rewɓe Cardston. [4] Karte ɗee fof kawri, njahdi e gure hoɗdiiɓe, mbaɗi konnguɗi ; Zina ina heewi siforeede no "haaloowo ɓurɗo semmbe". [3] Card wonnoo ko matron duɗal njulaagu LDS e nder duuɓi cakkitiiɗi nguurndam makko. E nder ndee darnde, o winndi ko o sikki ko golle matron ; o miijii wonde ganndal aduna ina ŋakki so wonaa faamde ruuhu. O toɗɗaa kadi hooreejo Goomu Relik Ɓiɓɓe Rewɓe Utah Pioneers hade makko wonde hooreejo fedde nde e hitaande 1909. O woniino e Yiilirde Ngenndiire Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Brigham Young gila 1918 haa o maayi. == Tuugnorgal == 4portyfn8otmwa3e4vfpgwq99a8n0t9 163953 163952 2026-04-15T07:47:48Z Sardeeq 14292 163953 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Zina Presendia Young Williams Card''' (3 abriil 1850 – 31 lewru mbooy 1931) ko hooreejo diine Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. Ɓiɗɗo debbo Brigham Young, hooreejo ɗiɗaɓo Egliis Iisaa-al-Masiihu (Egliis LDS), ko kanko woni "Dean rewɓe" gadano to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Brigham Young (BYA) (jooni ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Brigham Young ) to Provo, Utah . O haɓaama e toɓɓere ngenndiire ngam suɓaade rewɓe e hakke huutoraade dewgal keewngal . Caggal nde o ummii e hoɗorde Mormon en hesere to Cardston, Alberta, Kanadaa, o wonti hooreejo mawɗo renndo e diine. == Nguurndam gadano == Zina Presendia Young jibinaa ko ñalnde 3 abriil 1850, to wuro Salt Lake City, to leydi Utah . O hoɗi e yumma makko, rewɓe sappo e ɗiɗo Young woɗɓe heewɓe, e banndiraaɓe makko capanɗe jeenay e jeenay (29) e nder galle Lion House baaba makko . Gooto e banndiraaɓe makko ko Susa Young Gates . Zina ina jeyaa e "sappo mawɓe", fedde ɓiɓɓe rewɓe sappo Young jibinɓe e nder duuɓi tati. Zina ko ɓiɗɗo yumma mum gooto. O siftori nehdi maako bee yidde, o siftini ɗum bana "weltaare." <ref name=":1" /> O renndini ko jokkondire tiiɗɗe e giɗli e yumma makko. Jaŋde ko huunde tiiɗnde e nder galle Young, Card janngi ko jimɗi, jimɗi, e pijirlooji e nder galle. So o renndinii e pioneer en woɗɓe, omo jogii nehdi teddundi. E nder wolde Seneraal Albert Johnston to Utah, ɓesngu makko ummiima Salt Lake City. <ref name=":1" /> Nde o heɓi duuɓi sappo e tati, o fuɗɗii fiyde e nder suudu dingiral Salt Lake . : 121 E duuɓi sappo e jeenay, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal Fedde Retrenchment yuɓɓinaande e dow yamiroore baaba makko. == Dewgal keewal == To suudu dingiral Salt Lake, Card hawri e jom suudu mum gadano, hono Thomas Child Williams, keso dingiral ngal, binndoowo baaba mum. O yahrata ko e duuɓi sappo e jeetati, kanko o yahrata ko e duuɓi capanɗe tati nde ɓe resndi ñalnde 12 oktoobar 1868. O wonti debbo keewɗo, o jibini ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe : Sterling Williams (jibinaa ko ñalnde 21 suwee 1870) e Thomas Edgar Williams (jibinaa ko ñalnde 21 sulyee 1873). Ñalnde 17 sulyee 1874, Wiliyam maayi; ɗum rewi heen ko maayde baaba makko e hitaande 1877, ɓiyiiko biyeteeɗo Thomas maayi e hitaande 1881. E hitaande 1884, o resi kadi, oo sahaa ko remoowo tokooso, gardiiɗo nokku oo, hono Charles Ora Card . Ɓe ɗiɗo fof adii hawrude ko nde o woni matron BYA. Ɓiyiiko debbo ina jannga toon e gardagol Card (oon sahaa Williams). Ndeen Card e yumma mum noddaama ngam yahde Logan, Utah, ngam golloraade e nder suudu dewal Logan keso mahaaɗo . Ɓe ngoni ko e miijaade soodde galle Mr. Card nde o winndi ɓataake feewde e Zina ngam ɗaɓɓude dewgal. O haawnii no feewi, o jaabaaki mo haa o "heɓi koyɗol ngol o holliti wonde ko kanko woni gorko potɗo". Card noon wonti debbo keewɗo laawol ɗiɗaɓol ñalnde 17 lewru juko hitaande 1884. Jom suudu makko keso oo resii kadi lebbi jeegom caggal ɗuum, galle Card fof wonti njiimaandi marsandiis fedde Ameriknaare ngam ƴellitde sariya haɓaade dewgal keewngal . Zina e Charles fof ina nguuri e suuɗnde : sahaa e sahaa fof ina ngondi, sahaa e sahaa fof ina ceerti. Ɓe mbinndondiri ɓataakeeji e inɗe fenaande. Jokkondiral makko e rewɓe Card woɗɓe ɓee ina moƴƴi. Nde o felliti dogde o fayta fuɗnaange Kanadaa, Zina suɓaa ko rewɓe miñiraaɓe makko ngam yahdude e makko. <ref name=":1" /> Kanko e Card ɓe ndañi ɓiɓɓe tato. E nder nguurndam makko fof, o haali ko heewi e dewgal keewngal. Ko heewi e njillu makko to Washington DC, ko ƴaañde sariyaaji luulndiiɗi dewgal keewngal. Card yeewtidii e Goomu Ñaawoore suudu sarɗiiji Amerik e Senaa fof e ndeeɗoo haala. O wi'i Senator George F. Edmunds mo Vermont dow dewgal ɗuuɗal "ina nanndi bee senaare e gooŋgaaku e gooŋgaaku haa debbo ɓuri kala dewgal feere". O miijii ko ɗum njuɓɓudi ceniindi, ceniindi ndi o heɓi weltaare tawtoreede gila e cukaagu makko haa e mawngu makko. <ref name=":1" /> Nde hooreejo LDS, Wilford Woodruff, yaltini manifesto mum ngam joofnude golle laawɗuɗe e dewgal keewngal e nder Egliis LDS, Card winndi ɓataake ina siftina ɗum wonde "pillo haawniingo no feewi" kono o wiyi wonde "ina haani e dowla men hannde oo, to bannge diine e to bannge politik". == Golle e golle == [[File:BYU_faculty_1884.jpg|right|thumb|Jaagorgal janngirde Brigham Young e hitaande 1884]] Caggal nde Williams maayi, Card walli hoore mum e ɓiɓɓe mum e "jannginde yimɓe no mbaɗata puɗi wax", kam e peewnugol silki gila e fuɗɗoode. O felliti yahde duɗal e hitaande 1878 to BYA, o yahi haa o wonti Ladies' Matron mum gadano. O golli ngam tabitinki ballal Ekklessiya LDS haa janngirde nden. <ref name=":1" /> Duuɓi jeeɗiɗi ko o gardiiɗo "departemaa ganndal nder leydi". O teeŋtinii ganndal infirmiyee e biyoloji. [[File:Domestic_science_dept.jpg|right|thumb|Departemaa ganndal nder leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brigham Young]] Ko o "Dean of Women" BYA, Card halfinaa ko hooreejo Egliis LDS , John Taylor, ngam tawtoreede batu 1879 fedde ngenndiire ngam suɓaade rewɓe, ko juuti caggal nde Reynolds v. O jeyaa ko e rewɓe Utah adanɓe daranaade hakkeeji rewɓe. Card e Emmeline B. Wells njahii Washington, DC, ina kaala, ina kaala haala suɓaade rewɓe e diineeji mum en, haa teeŋti noon e dewgal keewngal. O haali e Senaa Amerik e Goomu Ñaawirde suudu sarɗiiji ngam jaɓde dewgal keewngal. Nde o woni to Wasinton, Kard hawri e Susan B. Antoni, Elisabeth Cady Stanton, <ref name=":7" /> e hooreejo leydi Rutherford B. Hayes . Nde Card e Wells ngarti Utah, ɓe njillondiri e diiwaan hee, ɓe ndokki heen geɗe maɓɓe to Washington. <ref name=":1" /> Ko o "laamɗo gadano" e koɗki gadano Latter-day Saint to Kanadaa, Card ina hawra e politikaaji Kanadaa, jaayndiyankooɓe, e njulaagu, ina heewi weltinde ɓe e galle mum. O seeraani e hollirde miijooji makko. [1] Jom suudu makko, hono Charles, hollitii wonde sahaa e sahaa fof omo haala « won e konnguɗi ɓurɗi tiiɗde » so omo darana ko o goongɗini, haa teeŋti noon e ko fayti e dewgal keewngal. [2] O tawtoraama geɗe njulaagu Cardston, ko wayi no sosde sawru, njulaagu kiri, njulaagu ñamri, e njulaagu kuuɓtodinngu. [1] O heewi waɗde kaalis makko e ɗeen golle nokkuuje. [3] O jokki yiɗde makko e pijirlooji to bannge nokku, o sosi pijirlooji to Cardston e "fedde pijirlooji". [1] Card kadi wonti jibinannde rewɓe Cardston. [4] Karte ɗee fof kawri, njahdi e gure hoɗdiiɓe, mbaɗi konnguɗi ; Zina ina heewi siforeede no "haaloowo ɓurɗo semmbe". [3] Card wonnoo ko matron duɗal njulaagu LDS e nder duuɓi cakkitiiɗi nguurndam makko. E nder ndee darnde, o winndi ko o sikki ko golle matron ; o miijii wonde ganndal aduna ina ŋakki so wonaa faamde ruuhu. O toɗɗaa kadi hooreejo Goomu Relik Ɓiɓɓe Rewɓe Utah Pioneers hade makko wonde hooreejo fedde nde e hitaande 1909. O woniino e Yiilirde Ngenndiire Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Brigham Young gila 1918 haa o maayi. == Tuugnorgal == qb2h1r380cx7eu1yozr8kwkrt9p3hao Pat Karabin 0 39894 163955 2026-04-15T07:48:44Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1305607796|Pat Carbine]]" 163955 wikitext text/x-wiki '''Patricia Theresa Carbine''' (jibinaa ko 31 lewru Yarkomaa 1931) ko debbo Ameriknaajo, jibinoowo jaayndeeji. Ko kanko wonnoo gardiiɗo jaaynde ''Look'', woni darnde ɓurnde toowde nde debbo joginoo e nder jaaynde wiyeteende general interest, kadi ko kanko woni cukko hooreejo e gardiiɗo jaaynde ''McCall’s .'' O jeyaa ko e sosɓe jaaynde ''Ms.'', o woniino gooto e bayyinooɓe adanɓe e gardiiɗo jaaynde adannde. == Nguurndam gadano == Carbine jibinaa ko ñalnde 31 lewru bowte hitaande 1931, to wuro wiyeteengo Villanova . <ref name=":2" /> Jibnaaɓe makko ko James T. Karbin e Margaret Karbin (jibinaa ko Dee). O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Mater Misericordiae hakkunde 1936 e 1948. O heɓi dipolom makko ko fayti e ganndal e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rosemont e hitaande 1952. O woniino hoolaare duɗal ngal hakkunde 1972 e hitaande 1996. == Kugal == Carbine naati e jaaynde ''Look'' e hitaande 1953 ko wiɗtiyanke rewtinoowo, haa jooni o artiraa e golle balloowo gardiiɗo rewtinoowo e hitaande 1959. <ref name=":0" /> O wonti gardiiɗo rewtinoowo e hitaande 1966 e gardiiɗo rewtinoowo e hitaande 1969, ko ɗum woni darnde ɓurnde toowde nde debbo re magazine alfu own magazinough joginoo e a, a waɗde innde debbo e dow hoore mast. O waɗi seppo ñalnde 26 ut 1970, ngam seppo rewɓe ngam potal . E hitaande 1970, o wonti cukko hooreejo e hooreejo jaaynde ''McCall’s'', ɗo o etii ƴellitde jaaynde ndee e taƴre hesere wiyeteende ‘Right Now’. === Jaaynde ''Ms'' === E hitaande 1971, Gloria Steinem ɓadtiima mo, ina yiɗi sosde jaaynde jowitiinde e dille rewɓe. Wondude e Elizabeth Forsling Harris, Carbine hollitii mo wonde jaaynde ko feere ɓurnde moƴƴude nde tawnoo ko kañum ɓuri waawde dañde kaalis e wonde ‘forum’. Ɓe tato fof etinooma heɓde kaalis ngam eɓɓaande ndee, haa jooni ɓe keɓii ɗaɓɓaande ummoraade e Clay Felker, gardinooɗo jaaynde ''New York'', o wiyi yo ɓe njaltin ƴeewndo jaaynde hesere ndee – tiitoonde mum ko ''Ms.'' – e nder tonngoode ''New York'' yaltunde e darorɗe hitaande ndee, e nder tonngoode lewru Yarkomaa. E lewru Yarkomaa 1972, nde tonngoode adannde ndee soodata, Carbine yalti ''e McCall'' ngam tawtoreede ''Ms.'' Kuulal ngal ina hirjinaa e kewuuji ɗiɗi e njuɓɓudi jaaynde ndee. Carbine suɓii Steinem ngam wonde debbo hitaande ''McCall'' e hitaande 1972 kono njuɓɓudi ndii ina sunii nde tawnoo o radikal no feewi, o miijii kadi yaltinde nate jaaynde ndee ngam lomtaade Pat Nixon, haa Carbine hulɓinii wonde maa o woppu golle makko e yeeso yimɓe fof. O hirjinii kadi humpitaade geɗe ɗe njiylotoɗen e yeeyooɓe. Nde o naamndii njuɓɓudi ndii yo woppu kontraa makko ngam jokkondirde ''e Ms'', ɓe njaɓi. Carbine woni hooreejo jaaynde ndee tonngoode adannde keeriinde e lewru sulyee 1972. [1] O jeyaa ko e ardiiɓe jaaynde ndee, wondude e Steinem, Harris e Warner Communications . [2] Ko kanko wonnoo sosɗo e gardiiɗo fedde wiyeteende Ms. Foundation for Femmes, Inc. e [1] Ms. [3] Ko kanko halfinaa jannginde rewɓe yeeyooɓe ad ngam jaaynde ndee, hay so tawii noon kanko e Steinem ɓe mbaɗti noddaango maɓɓe e njuɓɓudi ad e balɗe gadane jaaynde ndee. [4] Feere makko ƴettude rewɓe e ngal ɗoon darnde, ko huunde nde meeɗaa waɗde e oon sahaa. O waɗti kadi hakkille makko e yiytude yeeyooɓe ɓe keewaani jokkondirde e jaayɗe rewɓe, ina jeyaa heen peewnoowo otooji, sarwisaaji kaalis e njaram. [5] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] f68ehkbx19mx2wvum0vo0oj4rgm4jqa 163956 163955 2026-04-15T07:49:03Z Sardeeq 14292 163956 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Patricia Theresa Carbine''' (jibinaa ko 31 lewru Yarkomaa 1931) ko debbo Ameriknaajo, jibinoowo jaayndeeji. Ko kanko wonnoo gardiiɗo jaaynde ''Look'', woni darnde ɓurnde toowde nde debbo joginoo e nder jaaynde wiyeteende general interest, kadi ko kanko woni cukko hooreejo e gardiiɗo jaaynde ''McCall’s .'' O jeyaa ko e sosɓe jaaynde ''Ms.'', o woniino gooto e bayyinooɓe adanɓe e gardiiɗo jaaynde adannde. == Nguurndam gadano == Carbine jibinaa ko ñalnde 31 lewru bowte hitaande 1931, to wuro wiyeteengo Villanova . <ref name=":2" /> Jibnaaɓe makko ko James T. Karbin e Margaret Karbin (jibinaa ko Dee). O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Mater Misericordiae hakkunde 1936 e 1948. O heɓi dipolom makko ko fayti e ganndal e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rosemont e hitaande 1952. O woniino hoolaare duɗal ngal hakkunde 1972 e hitaande 1996. == Kugal == Carbine naati e jaaynde ''Look'' e hitaande 1953 ko wiɗtiyanke rewtinoowo, haa jooni o artiraa e golle balloowo gardiiɗo rewtinoowo e hitaande 1959. <ref name=":0" /> O wonti gardiiɗo rewtinoowo e hitaande 1966 e gardiiɗo rewtinoowo e hitaande 1969, ko ɗum woni darnde ɓurnde toowde nde debbo re magazine alfu own magazinough joginoo e a, a waɗde innde debbo e dow hoore mast. O waɗi seppo ñalnde 26 ut 1970, ngam seppo rewɓe ngam potal . E hitaande 1970, o wonti cukko hooreejo e hooreejo jaaynde ''McCall’s'', ɗo o etii ƴellitde jaaynde ndee e taƴre hesere wiyeteende ‘Right Now’. === Jaaynde ''Ms'' === E hitaande 1971, Gloria Steinem ɓadtiima mo, ina yiɗi sosde jaaynde jowitiinde e dille rewɓe. Wondude e Elizabeth Forsling Harris, Carbine hollitii mo wonde jaaynde ko feere ɓurnde moƴƴude nde tawnoo ko kañum ɓuri waawde dañde kaalis e wonde ‘forum’. Ɓe tato fof etinooma heɓde kaalis ngam eɓɓaande ndee, haa jooni ɓe keɓii ɗaɓɓaande ummoraade e Clay Felker, gardinooɗo jaaynde ''New York'', o wiyi yo ɓe njaltin ƴeewndo jaaynde hesere ndee – tiitoonde mum ko ''Ms.'' – e nder tonngoode ''New York'' yaltunde e darorɗe hitaande ndee, e nder tonngoode lewru Yarkomaa. E lewru Yarkomaa 1972, nde tonngoode adannde ndee soodata, Carbine yalti ''e McCall'' ngam tawtoreede ''Ms.'' Kuulal ngal ina hirjinaa e kewuuji ɗiɗi e njuɓɓudi jaaynde ndee. Carbine suɓii Steinem ngam wonde debbo hitaande ''McCall'' e hitaande 1972 kono njuɓɓudi ndii ina sunii nde tawnoo o radikal no feewi, o miijii kadi yaltinde nate jaaynde ndee ngam lomtaade Pat Nixon, haa Carbine hulɓinii wonde maa o woppu golle makko e yeeso yimɓe fof. O hirjinii kadi humpitaade geɗe ɗe njiylotoɗen e yeeyooɓe. Nde o naamndii njuɓɓudi ndii yo woppu kontraa makko ngam jokkondirde ''e Ms'', ɓe njaɓi. Carbine woni hooreejo jaaynde ndee tonngoode adannde keeriinde e lewru sulyee 1972. [1] O jeyaa ko e ardiiɓe jaaynde ndee, wondude e Steinem, Harris e Warner Communications . [2] Ko kanko wonnoo sosɗo e gardiiɗo fedde wiyeteende Ms. Foundation for Femmes, Inc. e [1] Ms. [3] Ko kanko halfinaa jannginde rewɓe yeeyooɓe ad ngam jaaynde ndee, hay so tawii noon kanko e Steinem ɓe mbaɗti noddaango maɓɓe e njuɓɓudi ad e balɗe gadane jaaynde ndee. [4] Feere makko ƴettude rewɓe e ngal ɗoon darnde, ko huunde nde meeɗaa waɗde e oon sahaa. O waɗti kadi hakkille makko e yiytude yeeyooɓe ɓe keewaani jokkondirde e jaayɗe rewɓe, ina jeyaa heen peewnoowo otooji, sarwisaaji kaalis e njaram. [5] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] lflba9w2uw0n8qpggj93vzbnshvnxrr Wiliyam Henri Channing 0 39895 163957 2026-04-15T07:50:24Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328973665|William Henry Channing]]" 163957 wikitext text/x-wiki '''William Henry Channing''' (25 mee 1810 – 23 desaambar 1884) ko diineyanke Ameriknaajo, binndoowo e filosof. == Nguurndam gadano == Wiliyam Henri Channing jibinaa ko to wuro wiyeteengo Boston . Baaba Channing, hono Francis Dana Channing, maayi ko nde o woni cukalel, e ballal jaŋde suka oo ko kaaw makko, hono William Ellery Channing, ganndo diine gooto ɓurɗo mawnude e fuɗɗoode teeminannde sappo e jeenay. Kaaw makko goɗɗo ina jeyaa heen cafroowo e jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde biyeteeɗo Walter Channing, e jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ko faati e haala . Mawniiko ko wiyetee William Channing, jaagorgal kuuge leydi Rhode Island . Channing heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1829, o heɓi kadi jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1833. == Kugal == Channing toɗɗaa, toɗɗaa e dow ekkol Unitarian to Cincinnati e hitaande 1835. O wonti jiɗɗo no feewi peeje Charles Fourier e woɗɓe ngam yuɓɓinde renndo. O ummii ko Boston hedde hitaande 1847, caggal ɗuum o fayi Rochester, New York e wuro New York, ɗo o woni waajotooɗo e binndoowo, o wonti gardiiɗo dille sosiyaalisma kerecee en . Ko o ballitooɗo dille sosiyaalist en e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, o woniino gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''Present'', ''Spirit of the Age'' e ''Harbinger'' . E hitaande 1848 o ardii Dental Diineeji Feddeeji to Boston, fedde sosiyaalist en tawi ina waɗi terɗe keewɗe e nder komin Brook Farm . Channing tawtoraama no feewi e duuɓi gadani dille jojjanɗe debbo. O siifondiri noddaango ngoo, o tawtoraama batu ngenndiijo gadano ngam hakkeeji rewɓe e hitaande 1850, ɗo o toɗɗaa e Goomu ngenndiijo hakkundeejo hakkeeji rewɓe. <ref name="million" /> Ko o jaagorde Egliis Unitarian gadano Rochester e hitaande 1852, o waɗii batte e Susan B. Anthony, tergal e dental makko, jannginoowo suka debbo e nder damal golle mum e nder hakkeeji rewɓe. Elizabeth Cady Stanton, sehil Anthony ɓadiiɗo e gollodiiɗo mum, wiyi e nder deftere mum wonde, "O [Anthony] adii heɓde konnguɗi ngam hollirde hoolaare makko e heɗaade Rev. Channing winndi noddaango ngam e waɗde darnde mawnde e nder nanondiral hakkeeji rewɓe ngal Anthony yuɓɓini to Rochester e hitaande 1853. Nanondiral ngal fuɗɗii kampaañ ɗaɓɓaande ngam potal hakkeeji sariya e woote wonande rewɓe, ngam ɗum Channing winndi ɗaɓɓaandeeji goomu New York Ertine e, Senaa e lewru feebariyee 1854. Hakkunde 1854 e 1857, Channing wonnoo ko jaagorde to suudu dewal to Liverpool, to leydi Angalteer. [1] E hitaande 1857, o lomtii James Martineau, o woni jaagorgal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Street, to Liverpool, to leydi Angalteer. E fuɗɗoode wolde hakkunde leyɗeele Amerik, o arti (1862) o ardii ekkol gooto to Wasinton, DC . Ko o binndoowo keewɗo faayiida, o wallitii e jaaynde wiyeteende Review Amerik worgo, e jaaynde wiyeteende Dial, e jaaynde wiyeteende Christian Examiner, e jaayndeeji goɗɗi, o woniino tergal e fedde wiyeteende Transcendental Club, o woniino sehil makko ɓadiiɗo Henry David Thoreau, omo winnditoo e Ralph Waldo Emerson . E nder binndanɗe makko teskinɗe, pecce goote, hono "Symphonie" makko, ina anndaa: == Tuugnorgal == smec4niutbfafrpql8l9hwjs3wboz4c 163958 163957 2026-04-15T07:50:44Z Sardeeq 14292 163958 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''William Henry Channing''' (25 mee 1810 – 23 desaambar 1884) ko diineyanke Ameriknaajo, binndoowo e filosof. == Nguurndam gadano == Wiliyam Henri Channing jibinaa ko to wuro wiyeteengo Boston . Baaba Channing, hono Francis Dana Channing, maayi ko nde o woni cukalel, e ballal jaŋde suka oo ko kaaw makko, hono William Ellery Channing, ganndo diine gooto ɓurɗo mawnude e fuɗɗoode teeminannde sappo e jeenay. Kaaw makko goɗɗo ina jeyaa heen cafroowo e jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde biyeteeɗo Walter Channing, e jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ko faati e haala . Mawniiko ko wiyetee William Channing, jaagorgal kuuge leydi Rhode Island . Channing heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1829, o heɓi kadi jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1833. == Kugal == Channing toɗɗaa, toɗɗaa e dow ekkol Unitarian to Cincinnati e hitaande 1835. O wonti jiɗɗo no feewi peeje Charles Fourier e woɗɓe ngam yuɓɓinde renndo. O ummii ko Boston hedde hitaande 1847, caggal ɗuum o fayi Rochester, New York e wuro New York, ɗo o woni waajotooɗo e binndoowo, o wonti gardiiɗo dille sosiyaalisma kerecee en . Ko o ballitooɗo dille sosiyaalist en e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, o woniino gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''Present'', ''Spirit of the Age'' e ''Harbinger'' . E hitaande 1848 o ardii Dental Diineeji Feddeeji to Boston, fedde sosiyaalist en tawi ina waɗi terɗe keewɗe e nder komin Brook Farm . Channing tawtoraama no feewi e duuɓi gadani dille jojjanɗe debbo. O siifondiri noddaango ngoo, o tawtoraama batu ngenndiijo gadano ngam hakkeeji rewɓe e hitaande 1850, ɗo o toɗɗaa e Goomu ngenndiijo hakkundeejo hakkeeji rewɓe. <ref name="million" /> Ko o jaagorde Egliis Unitarian gadano Rochester e hitaande 1852, o waɗii batte e Susan B. Anthony, tergal e dental makko, jannginoowo suka debbo e nder damal golle mum e nder hakkeeji rewɓe. Elizabeth Cady Stanton, sehil Anthony ɓadiiɗo e gollodiiɗo mum, wiyi e nder deftere mum wonde, "O [Anthony] adii heɓde konnguɗi ngam hollirde hoolaare makko e heɗaade Rev. Channing winndi noddaango ngam e waɗde darnde mawnde e nder nanondiral hakkeeji rewɓe ngal Anthony yuɓɓini to Rochester e hitaande 1853. Nanondiral ngal fuɗɗii kampaañ ɗaɓɓaande ngam potal hakkeeji sariya e woote wonande rewɓe, ngam ɗum Channing winndi ɗaɓɓaandeeji goomu New York Ertine e, Senaa e lewru feebariyee 1854. Hakkunde 1854 e 1857, Channing wonnoo ko jaagorde to suudu dewal to Liverpool, to leydi Angalteer. [1] E hitaande 1857, o lomtii James Martineau, o woni jaagorgal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Street, to Liverpool, to leydi Angalteer. E fuɗɗoode wolde hakkunde leyɗeele Amerik, o arti (1862) o ardii ekkol gooto to Wasinton, DC . Ko o binndoowo keewɗo faayiida, o wallitii e jaaynde wiyeteende Review Amerik worgo, e jaaynde wiyeteende Dial, e jaaynde wiyeteende Christian Examiner, e jaayndeeji goɗɗi, o woniino tergal e fedde wiyeteende Transcendental Club, o woniino sehil makko ɓadiiɗo Henry David Thoreau, omo winnditoo e Ralph Waldo Emerson . E nder binndanɗe makko teskinɗe, pecce goote, hono "Symphonie" makko, ina anndaa: == Tuugnorgal == d6hrkxds3a6ror7pr9e93vl8kmp5uya Mariyam Ɓiɗɗo leydi 0 39896 163959 2026-04-15T07:54:12Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1324373770|Mariam Chamberlain]]" 163959 wikitext text/x-wiki '''Mariam Chamberlain''' (24 abriil 1918 – 1 abriil 2013) ko daraniiɗo haɓaade rewɓe. == Nguurndam == O jibinaa ko Mariam Kenosian to Chelsea, Massachusetts, ñalnde 24 abriil 1918. O heɓi doktoraa makko e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1950 (denndaangal makko ina wiyee « Politikuuji njulaagu sosiyeteeji mawɗi »), caggal nde o woppi jaŋde makko ngam golloraade golle ƴeewndotooɗo to Biro Strate War II Services . E hitaande 1942, o resi Neil W. Chamberlain, jannginoowo faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale e duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia ; ɓe ceerti ko e hitaande 1967. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (November 2022)">citation needed</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Kanko e hoore makko o joginoo golle janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Connecticut, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter hade makko naatde e fedde Ford . Tuggude hitaande 1971 haa 1981, o woniino gardiiɗo porogaraam Ford Foundation, e hono noon o rokkii fotde miliyoŋaaji 5 dolaar ngam kaalis aawdi wonande jaŋdeeji keewɗi, eɓɓooji renndo, e wiɗtooji limtilimtinɗi, baɗnooɗi sosde departemaaji jaŋde rewɓe e porogaraamuuji wiɗtooji politik renndo. E hitaande 1972, [[Center for Women Policy Studies|nokku janngugol politik rewɓe]] sosaa to Washington e gooto e dokke makko. E hitaande 1977, o rokki ballal tokosal ngam wallitde sosde [[National Women’s Studies Association|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Jaŋde Rewɓe]] . O rokki kadi kaalis jaaynde Feminist . E hitaande 1982, Chamberlain yalti e Fooyre Ford ngam ardaade Goomu toppitiingu rewɓe e nder jaŋde toownde to Fooyre Russell Sage, nde yaltini deftere wiyeteende Rewɓe e nder jaŋde : yahrude yeeso e ƴellitaare . O walli kadi batu fedde wiɗtooji rewɓe ; batu nguu sosi Goomu Ngenndiijo Wiɗtooji Rewɓe, ngu suɓii mo e dow nanondiral hooreejo mum gadano. [1] O woppi golle hooreejo e hitaande 1989, kono o jokki e wonde hooreejo sosɗo e ganndo jooɗiiɗo. [1] O woniino kadi tergal sosngal Duɗal wiɗtooji politik rewɓe, o woniino e yiilirde mayre fotde duuɓi 20 ; nde rokki mo Fedde Mariam K. Chamberlain e nder rewɓe e politik renndo ngam teddinde mo. [1] == Tuugnorgal == rwk9wvy70nozlw7ac8ith7653v312hr 163960 163959 2026-04-15T07:54:52Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1324373770|Mariam Chamberlain]]" 163960 wikitext text/x-wiki '''Mariam Chamberlain''' (24 abriil 1918 – 1 abriil 2013) ko daraniiɗo haɓaade rewɓe. == Nguurndam == O jibinaa ko Mariam Kenosian to Chelsea, Massachusetts, ñalnde 24 abriil 1918. O heɓi doktoraa makko e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1950 (denndaangal makko ina wiyee « Politikuuji njulaagu sosiyeteeji mawɗi »), caggal nde o woppi jaŋde makko ngam golloraade golle ƴeewndotooɗo to Biro Strate War II Services . E hitaande 1942, o resi Neil W. Chamberlain, jannginoowo faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale e duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia ; ɓe ceerti ko e hitaande 1967. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (November 2022)">citation needed</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Kanko e hoore makko o joginoo golle janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Connecticut, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter hade makko naatde e fedde Ford . Tuggude hitaande 1971 haa 1981, o woniino gardiiɗo porogaraam Ford Foundation, e hono noon o rokkii fotde miliyoŋaaji 5 dolaar ngam kaalis aawdi wonande jaŋdeeji keewɗi, eɓɓooji renndo, e wiɗtooji limtilimtinɗi, baɗnooɗi sosde departemaaji jaŋde rewɓe e porogaraamuuji wiɗtooji politik renndo. E hitaande 1972, [[Center for Women Policy Studies|nokku janngugol politik rewɓe]] sosaa to Washington e gooto e dokke makko. E hitaande 1977, o rokki ballal tokosal ngam wallitde sosde [[National Women’s Studies Association|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Jaŋde Rewɓe]] . O rokki kadi kaalis jaaynde Feminist . E hitaande 1982, Chamberlain yalti e Fooyre Ford ngam ardaade Goomu toppitiingu rewɓe e nder jaŋde toownde to Fooyre Russell Sage, nde yaltini deftere wiyeteende Rewɓe e nder jaŋde : yahrude yeeso e ƴellitaare . O walli kadi batu fedde wiɗtooji rewɓe ; batu nguu sosi Goomu Ngenndiijo Wiɗtooji Rewɓe, ngu suɓii mo e dow nanondiral hooreejo mum gadano. [1] O woppi golle hooreejo e hitaande 1989, kono o jokki e wonde hooreejo sosɗo e ganndo jooɗiiɗo. [1] O woniino kadi tergal sosngal Duɗal wiɗtooji politik rewɓe, o woniino e yiilirde mayre fotde duuɓi 20 ; nde rokki mo Fedde Mariam K. Chamberlain e nder rewɓe e politik renndo ngam teddinde mo. [1]<ref>Paul Vitello (8 April 2013). "Mariam Chamberlain, Women's Champion, Dies at 94". The New York Times. Retrieved 2013-10-08.</ref> == Tuugnorgal == cpfj0z2o8zhkg6mpp9qh5l4kzwkzuhz 163961 163960 2026-04-15T07:55:10Z Sardeeq 14292 163961 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mariam Chamberlain''' (24 abriil 1918 – 1 abriil 2013) ko daraniiɗo haɓaade rewɓe. == Nguurndam == O jibinaa ko Mariam Kenosian to Chelsea, Massachusetts, ñalnde 24 abriil 1918. O heɓi doktoraa makko e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1950 (denndaangal makko ina wiyee « Politikuuji njulaagu sosiyeteeji mawɗi »), caggal nde o woppi jaŋde makko ngam golloraade golle ƴeewndotooɗo to Biro Strate War II Services . E hitaande 1942, o resi Neil W. Chamberlain, jannginoowo faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale e duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia ; ɓe ceerti ko e hitaande 1967. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (November 2022)">citation needed</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Kanko e hoore makko o joginoo golle janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Connecticut, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter hade makko naatde e fedde Ford . Tuggude hitaande 1971 haa 1981, o woniino gardiiɗo porogaraam Ford Foundation, e hono noon o rokkii fotde miliyoŋaaji 5 dolaar ngam kaalis aawdi wonande jaŋdeeji keewɗi, eɓɓooji renndo, e wiɗtooji limtilimtinɗi, baɗnooɗi sosde departemaaji jaŋde rewɓe e porogaraamuuji wiɗtooji politik renndo. E hitaande 1972, [[Center for Women Policy Studies|nokku janngugol politik rewɓe]] sosaa to Washington e gooto e dokke makko. E hitaande 1977, o rokki ballal tokosal ngam wallitde sosde [[National Women’s Studies Association|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Jaŋde Rewɓe]] . O rokki kadi kaalis jaaynde Feminist . E hitaande 1982, Chamberlain yalti e Fooyre Ford ngam ardaade Goomu toppitiingu rewɓe e nder jaŋde toownde to Fooyre Russell Sage, nde yaltini deftere wiyeteende Rewɓe e nder jaŋde : yahrude yeeso e ƴellitaare . O walli kadi batu fedde wiɗtooji rewɓe ; batu nguu sosi Goomu Ngenndiijo Wiɗtooji Rewɓe, ngu suɓii mo e dow nanondiral hooreejo mum gadano. [1] O woppi golle hooreejo e hitaande 1989, kono o jokki e wonde hooreejo sosɗo e ganndo jooɗiiɗo. [1] O woniino kadi tergal sosngal Duɗal wiɗtooji politik rewɓe, o woniino e yiilirde mayre fotde duuɓi 20 ; nde rokki mo Fedde Mariam K. Chamberlain e nder rewɓe e politik renndo ngam teddinde mo. [1]<ref>Paul Vitello (8 April 2013). "Mariam Chamberlain, Women's Champion, Dies at 94". The New York Times. Retrieved 2013-10-08.</ref> == Tuugnorgal == s385eipl55vobe32app1pvvck7zjlgw 163962 163961 2026-04-15T07:56:24Z Sardeeq 14292 163962 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mariam Chamberlain''' (24 abriil 1918 – 1 abriil 2013) ko daraniiɗo haɓaade rewɓe. == Nguurndam == O jibinaa ko Mariam Kenosian to Chelsea, Massachusetts, ñalnde 24 abriil 1918. O heɓi doktoraa makko e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1950 (denndaangal makko ina wiyee « Politikuuji njulaagu sosiyeteeji mawɗi »), caggal nde o woppi jaŋde makko ngam golloraade golle ƴeewndotooɗo to Biro Strate War II Services . E hitaande 1942, o resi Neil W. Chamberlain, jannginoowo faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale e duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia ; ɓe ceerti ko e hitaande 1967. Kanko e hoore makko o joginoo golle janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Connecticut, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter hade makko naatde e fedde Ford . Tuggude hitaande 1971 haa 1981, o woniino gardiiɗo porogaraam Ford Foundation, e hono noon o rokkii fotde miliyoŋaaji 5 dolaar ngam kaalis aawdi wonande jaŋdeeji keewɗi, eɓɓooji renndo, e wiɗtooji limtilimtinɗi, baɗnooɗi sosde departemaaji jaŋde rewɓe e porogaraamuuji wiɗtooji politik renndo. E hitaande 1972, [[Center for Women Policy Studies|nokku janngugol politik rewɓe]] sosaa to Washington e gooto e dokke makko. E hitaande 1977, o rokki ballal tokosal ngam wallitde sosde [[National Women’s Studies Association|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Jaŋde Rewɓe]] . O rokki kadi kaalis jaaynde Feminist . E hitaande 1982, Chamberlain yalti e Fooyre Ford ngam ardaade Goomu toppitiingu rewɓe e nder jaŋde toownde to Fooyre Russell Sage, nde yaltini deftere wiyeteende Rewɓe e nder jaŋde : yahrude yeeso e ƴellitaare . O walli kadi batu fedde wiɗtooji rewɓe ; batu nguu sosi Goomu Ngenndiijo Wiɗtooji Rewɓe, ngu suɓii mo e dow nanondiral hooreejo mum gadano. [1] O woppi golle hooreejo e hitaande 1989, kono o jokki e wonde hooreejo sosɗo e ganndo jooɗiiɗo. [1] O woniino kadi tergal sosngal Duɗal wiɗtooji politik rewɓe, o woniino e yiilirde mayre fotde duuɓi 20 ; nde rokki mo Fedde Mariam K. Chamberlain e nder rewɓe e politik renndo ngam teddinde mo. [1]<ref>Paul Vitello (8 April 2013). "Mariam Chamberlain, Women's Champion, Dies at 94". The New York Times. Retrieved 2013-10-08.</ref> == Tuugnorgal == 8xkue3ui8d5rcpoeg57qa8bvimufeeo Jaklin Cebalos 0 39897 163964 2026-04-15T07:57:37Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346064924|Jacqueline Ceballos]]" 163964 wikitext text/x-wiki '''Jacqueline Michot Ceballos''' (jibinaa ko 8 suwee 1925) ko [[Feminism|debbo Ameriknaajo, daraniiɗo haɓaade rewɓe]], daraniiɗo haɓaade rafi o. Ceballos ko hooreejo gonnooɗo fedde New York Chapter e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe e sosɗo fedde Veteran Feminists of America winnditoore daartol rewɓe e mbaydi ɗiɗmiri e rewɓe ardiiɓe. Jeewte Ceballos e hitaande 1971 ko fayti e politik jokkondiral e Norman Mailer e Germaine Greer ina winndaa e filmo 1979 biyeteeɗo ''Town Bloody Hall'' . <ref name="mead" /> Ceballos ina jeyaa kadi e filmo daartol rewɓe biyeteeɗo ''O belɗo nde o tikkani'' . == Nguurndam gadano == Ceballos jibinaa ko Jacqueline Michot to Mamou, to leydi Louisiana, ñalnde 8 suwee 1925. Ceballos ko ɓiɗɗo debbo hakkundeejo e nder sukaaɓe njeeɗiɗo. O janngi duɗal laamu to Lafayette, o janngi kadi jimɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisiana . Caggal nde o janngi daande, Ceballos ummii o fayi wuro New York ngam jokkude golle makko e nder opera. E hitaande 1951 Ceballos resi Alvaro Ceballos, jom ngalu Kolommbinaajo, o dañi ɓiɓɓe nayo. Caggal nde ɓesngu nguu ummii Bogota, to leydi Kolommbi e hitaande 1958, Ceballos sosi sosiyetee opera gadano e nder wuro hee, hono El Teatro Experimental de la Opera. E nder ruppitgol dewgal makko, Ceballos rokkaama deftere Betty Friedan wiyeteende ''The Feminine Mystique'' ngam janngude, nde o wiyi caggal ɗuum ko nde addani mo waɗde golle e nder dingiral rewɓe. Gorko makko walli mo udditaade njulaagu koltu to New York. == Golle == E hitaande 1967, Ceballos arti e wuro New York e sukaaɓe mum nayo ɗo o tawtoraama batu makko gadano Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW). O golliima e birooji NOW to bannge ngenndi e nokkuuji gila 1967–1973 o sosi goomu jokkondiral hakkunde yimɓe e biro haalooɓe. <ref name="love" /> O woniino gooto e sosɓe Teyaatre Feministe Keso. <ref name="love" /> E hitaande 1971, Ceballos woni hooreejo wuro New York JOONI. O feeñii e jeewte ñalnde 30 abriil 1971, tiitoonde mum ko « ''Kaaldigal e ndimaagu rewɓe e Norman Mailer, Germaine Greer, Diana Trilling, Jacqueline Ceballos, Jill Johnston »'' . Jeewte ɗee mbinndaa, njaltinaa e filmo D. A. Pennebaker e hitaande 1979 biyeteeɗo ''Town Bloody Hall'' . E nder jeewte ɗee, Ceballos waɗii haala wonde rewɓe ina njogii hakke e doosgal "jogaade daande e waylude aduna mo waylata ɓe." <ref name="Tallmer" /> E tikkere e natal rewɓe e nder jaayɗe, Ceballos siftinii natal yeeyoowo oo ko "O heɓat orgasme so o heɓi leydi jalboowo!" Ceballos wonti gardiiɗo diiwaan Fuɗnaange NOW e hitaande 1971, o woniino wakiliijo mum e batu ngenndiwal Demokaraasi e hitaande 1972 . O woniino sosɗo [[Women's Forum|Fedde Rewɓe]] e hitaande 1974, o wonii gardiiɗo gollordu gadano fedde nde. Caggal ɗuum o golliima e batu hakkunde leyɗeele rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe . E wondude e teemedde teemedde rewɓe mawɓe woɗɓe, Ceballos wallitii e sosde fedde politik rewɓe ngenndiire . E hitaande 1972, o naati e fedde ''Ms .'' kampaañ, “We Have Had Abortions” noddirɗo yo "sarɗiiji ɓooyɗi" kaɗtuɗi ndimaagu jibinannde, ɓe cemmbini rewɓe yo ndenndu daartol mum en e ƴettude peeje. E hitaande 1970, Ceballos walli Betty Friedan yuɓɓinde Seppo Rewɓe ngam Potal . O walli Friedan e yuɓɓinde seppooji ngam haalde ko fayti e gollotooɓe worɓe fof to ''The New York Times'' . <ref name="lp_1112" /> Ceballos wonti gollodiiɗo e Duɗal Rewɓe ngam Ndimaagu Jaayɗe (WIFP) e hitaande 1977. WIFP ko fedde Ameriknaare bayyinoowo ɗe ngonaa laamuyankoore. Fedde nde ina golloo ngam ɓeydude jokkondiral hakkunde rewɓe e jokkondirde e renndo ngoo e mbaydiiji jaayɗe tuugiiɗe e rewɓe. E hitaande 2014, Ceballos yaltinaama e filmo biyeteeɗo ''O belɗo nde o tikkani'' . == Feministe en ɓooyɓe Amerik == E hitaande 1975 Ceballos woppi golle mum ngam fuɗɗaade sosiyetee. Ceballos udditi fedde jokkondiral hakkunde yimɓe ngam yeeyde jaŋde rewɓe e o fuɗɗii biro haaloowo New Feminist Talent. Caggal nde luulndaare rewɓe ummii e kitaale 1980, Ceballos e Dorothy Senerchia, Barbara Seaman, e woɗɓe ardinooɓe rewɓe sosi fedde rewɓe ɓooyɓe Amerik (VFA). [1] Kuulal sosngal fedde nde ko hisnude daartol feminism gonɗo e mbaydi ɗiɗmiri kam e teddinde rewɓe e worɓe ardinooɓe dille ɗee. [2] [3] == Nguurndam neɗɗo == Tuggi hitaande 2012, Ceballos ina hoɗi to Phoenix, to Arizona, ɗo ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Michele sosi fedde nde wonaa laamuyankoore ngam waɗde jimɗi e jaŋde. Jom suudu makko, Alvaro, maayi ko e rafi Alzheimer, tawi omo yahra e duuɓi 92 to wuro Cucuta, to leydi Kolommbi. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (June 2012)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> == Ƴeew kadi == * Doggol daraniiɓe hakkeeji rewɓe == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] q7wnc3dyzg5cmv5wun6umw7mz9wu6dg 163965 163964 2026-04-15T07:57:52Z Sardeeq 14292 163965 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Jacqueline Michot Ceballos''' (jibinaa ko 8 suwee 1925) ko [[Feminism|debbo Ameriknaajo, daraniiɗo haɓaade rewɓe]], daraniiɗo haɓaade rafi o. Ceballos ko hooreejo gonnooɗo fedde New York Chapter e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe e sosɗo fedde Veteran Feminists of America winnditoore daartol rewɓe e mbaydi ɗiɗmiri e rewɓe ardiiɓe. Jeewte Ceballos e hitaande 1971 ko fayti e politik jokkondiral e Norman Mailer e Germaine Greer ina winndaa e filmo 1979 biyeteeɗo ''Town Bloody Hall'' . <ref name="mead" /> Ceballos ina jeyaa kadi e filmo daartol rewɓe biyeteeɗo ''O belɗo nde o tikkani'' . == Nguurndam gadano == Ceballos jibinaa ko Jacqueline Michot to Mamou, to leydi Louisiana, ñalnde 8 suwee 1925. Ceballos ko ɓiɗɗo debbo hakkundeejo e nder sukaaɓe njeeɗiɗo. O janngi duɗal laamu to Lafayette, o janngi kadi jimɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisiana . Caggal nde o janngi daande, Ceballos ummii o fayi wuro New York ngam jokkude golle makko e nder opera. E hitaande 1951 Ceballos resi Alvaro Ceballos, jom ngalu Kolommbinaajo, o dañi ɓiɓɓe nayo. Caggal nde ɓesngu nguu ummii Bogota, to leydi Kolommbi e hitaande 1958, Ceballos sosi sosiyetee opera gadano e nder wuro hee, hono El Teatro Experimental de la Opera. E nder ruppitgol dewgal makko, Ceballos rokkaama deftere Betty Friedan wiyeteende ''The Feminine Mystique'' ngam janngude, nde o wiyi caggal ɗuum ko nde addani mo waɗde golle e nder dingiral rewɓe. Gorko makko walli mo udditaade njulaagu koltu to New York. == Golle == E hitaande 1967, Ceballos arti e wuro New York e sukaaɓe mum nayo ɗo o tawtoraama batu makko gadano Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW). O golliima e birooji NOW to bannge ngenndi e nokkuuji gila 1967–1973 o sosi goomu jokkondiral hakkunde yimɓe e biro haalooɓe. <ref name="love" /> O woniino gooto e sosɓe Teyaatre Feministe Keso. <ref name="love" /> E hitaande 1971, Ceballos woni hooreejo wuro New York JOONI. O feeñii e jeewte ñalnde 30 abriil 1971, tiitoonde mum ko « ''Kaaldigal e ndimaagu rewɓe e Norman Mailer, Germaine Greer, Diana Trilling, Jacqueline Ceballos, Jill Johnston »'' . Jeewte ɗee mbinndaa, njaltinaa e filmo D. A. Pennebaker e hitaande 1979 biyeteeɗo ''Town Bloody Hall'' . E nder jeewte ɗee, Ceballos waɗii haala wonde rewɓe ina njogii hakke e doosgal "jogaade daande e waylude aduna mo waylata ɓe." <ref name="Tallmer" /> E tikkere e natal rewɓe e nder jaayɗe, Ceballos siftinii natal yeeyoowo oo ko "O heɓat orgasme so o heɓi leydi jalboowo!" Ceballos wonti gardiiɗo diiwaan Fuɗnaange NOW e hitaande 1971, o woniino wakiliijo mum e batu ngenndiwal Demokaraasi e hitaande 1972 . O woniino sosɗo [[Women's Forum|Fedde Rewɓe]] e hitaande 1974, o wonii gardiiɗo gollordu gadano fedde nde. Caggal ɗuum o golliima e batu hakkunde leyɗeele rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe . E wondude e teemedde teemedde rewɓe mawɓe woɗɓe, Ceballos wallitii e sosde fedde politik rewɓe ngenndiire . E hitaande 1972, o naati e fedde ''Ms .'' kampaañ, “We Have Had Abortions” noddirɗo yo "sarɗiiji ɓooyɗi" kaɗtuɗi ndimaagu jibinannde, ɓe cemmbini rewɓe yo ndenndu daartol mum en e ƴettude peeje. E hitaande 1970, Ceballos walli Betty Friedan yuɓɓinde Seppo Rewɓe ngam Potal . O walli Friedan e yuɓɓinde seppooji ngam haalde ko fayti e gollotooɓe worɓe fof to ''The New York Times'' . <ref name="lp_1112" /> Ceballos wonti gollodiiɗo e Duɗal Rewɓe ngam Ndimaagu Jaayɗe (WIFP) e hitaande 1977. WIFP ko fedde Ameriknaare bayyinoowo ɗe ngonaa laamuyankoore. Fedde nde ina golloo ngam ɓeydude jokkondiral hakkunde rewɓe e jokkondirde e renndo ngoo e mbaydiiji jaayɗe tuugiiɗe e rewɓe. E hitaande 2014, Ceballos yaltinaama e filmo biyeteeɗo ''O belɗo nde o tikkani'' . == Feministe en ɓooyɓe Amerik == E hitaande 1975 Ceballos woppi golle mum ngam fuɗɗaade sosiyetee. Ceballos udditi fedde jokkondiral hakkunde yimɓe ngam yeeyde jaŋde rewɓe e o fuɗɗii biro haaloowo New Feminist Talent. Caggal nde luulndaare rewɓe ummii e kitaale 1980, Ceballos e Dorothy Senerchia, Barbara Seaman, e woɗɓe ardinooɓe rewɓe sosi fedde rewɓe ɓooyɓe Amerik (VFA). [1] Kuulal sosngal fedde nde ko hisnude daartol feminism gonɗo e mbaydi ɗiɗmiri kam e teddinde rewɓe e worɓe ardinooɓe dille ɗee. [2] [3] == Nguurndam neɗɗo == Tuggi hitaande 2012, Ceballos ina hoɗi to Phoenix, to Arizona, ɗo ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Michele sosi fedde nde wonaa laamuyankoore ngam waɗde jimɗi e jaŋde. Jom suudu makko, Alvaro, maayi ko e rafi Alzheimer, tawi omo yahra e duuɓi 92 to wuro Cucuta, to leydi Kolommbi. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (June 2012)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> == Ƴeew kadi == * Doggol daraniiɓe hakkeeji rewɓe == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] 66x0jzsbghyjrgvtxrle9wntnugu4e5 Josefine Kesi 0 39898 163966 2026-04-15T07:58:46Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1317364485|Josephine Casey]]" 163966 wikitext text/x-wiki '''Josephine Casey''' (1 lewru Yarkomaa 1878(?) – 27 lewru Yarkomaa 1950) ko yuɓɓinoowo golle e gardiiɗo, kadi ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe. == Nguurndam gadano == Casey, ɓiɗɗo tokooso e sukaaɓe nayo, jibinaa ko to Memphis, Tennessee e hitaande [1878?], mawni ko to [[Chicago]] . Jibnaaɓe makko katolik en, hono Kornelius e Bridget Stephens Casey, ko eggooɓe Irlandenaaɓe. == Kugal == [[File:Kalamazoo_Corset_Company_1912_0038_(16990592555)_(cropped).jpg|thumb|Usine korset Kalamazoo, hitaande 1912]] [[File:Josephine_Casey,_Maud_Younger.tif|thumb|Josephine Casey e Maud Ɓiɗɗo]] Nde o woni e golle e nder Chicago e hitaande 1904 o waawnii rewɓe ɓe o gollodinoo ɓee mbaɗa senndikaa. O golliima e yuɓɓinoowo fedde rewɓe Boston tuggi 1906 haa 1909. Ndeen o yuɓɓinii fedde gollotooɓe e koltu rewɓe hakkunde leyɗeele woniino gardiiɗo seppooji gollotooɓe koltu to Kalamazoo, Cleveland, e St e gollotooɓe rewɓe e sosiyetee Kalamazoo Corset ina heen njoɓdi tokosiri, waktuuji juutɗi e nder ngonkaaji ɗi ngonaa laaɓtuɗi e ƴaañgol gorko. Yuɓɓinɓe ɓee, ina jeyaa heen Pauline Newman e Gertrude Barnum e gollotooɓe seppooji ɗii, keɓii hakkillaaji ngenndiiji ngam waɗde piketuuji muusɗi e batuuji juulde ngam jaabaade yamiroore ñaawirde ngam haɗde laabi piketuuji ɗi ngonaa yuɓɓo. Nanondiral ŋakkungal e njoɓdi mawndi, kono ngal maantinii yahrude yeeso wonande hakkeeji gollotooɓe rewɓe, waɗaama ñalnde 12 lewru nduu E nder wolde adunaare adannde Casey saliima sariyaaji golle rewɓe tan to Fuɗnaange. Ko o daraniiɗo suɓaade, o golliima e Dental Politik Rewɓe to New York. E kitaale 1920 o woniino kaɓirgal mbayliigu potal hakkeeji . Caggal musibbaaji keewɗi, omo heɓa 5 dolaar e yontere kala omo gollina galle. E hitaande 1931, lannda ngenndiijo debbo (NWP) jokkondiri e makko, neldi mo to Atlanta ngam haɓaade darnde Diiso doosɗe leydi ndii e Institut Cotton Textile ngam sosde sariyaaji jowitiiɗi e jikkuuji. Ciimtol makko waɗiraa ko e lowre nde NWP yaltata e yontere kala, wiyeteende Equal Rights . [1] == Wade == Ko o tergal e Egliis Almasiihu gadano, ganndo to Boston, caggal mum Eklesiya jeeɗiɗaɓo Almasiihu ganndo to New York, Casey salii ɗaɓɓude safaara ngam caɗeele jowitiiɗe e ɓernde sabu diine makko. O sankii ko e galle makko to wuro New York ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1950. == Tuugnorgal == 3iqa05sd0zmmtj5807tapcnemu4i8he 163967 163966 2026-04-15T07:59:19Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1317364485|Josephine Casey]]" 163967 wikitext text/x-wiki '''Josephine Casey''' (1 lewru Yarkomaa 1878(?) – 27 lewru Yarkomaa 1950) ko yuɓɓinoowo golle e gardiiɗo, kadi ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe. == Nguurndam gadano == Casey, ɓiɗɗo tokooso e sukaaɓe nayo, jibinaa ko to Memphis, Tennessee e hitaande [1878?], mawni ko to [[Chicago]] . Jibnaaɓe makko katolik en, hono Kornelius e Bridget Stephens Casey, ko eggooɓe Irlandenaaɓe. <ref>Hoy, Suellen (February 2000). "Casey, Josephine". American National Biographer Online. Retrieved 23 July 2015.</ref> == Kugal == [[File:Kalamazoo_Corset_Company_1912_0038_(16990592555)_(cropped).jpg|thumb|Usine korset Kalamazoo, hitaande 1912]] [[File:Josephine_Casey,_Maud_Younger.tif|thumb|Josephine Casey e Maud Ɓiɗɗo]] Nde o woni e golle e nder Chicago e hitaande 1904 o waawnii rewɓe ɓe o gollodinoo ɓee mbaɗa senndikaa. O golliima e yuɓɓinoowo fedde rewɓe Boston tuggi 1906 haa 1909. Ndeen o yuɓɓinii fedde gollotooɓe e koltu rewɓe hakkunde leyɗeele woniino gardiiɗo seppooji gollotooɓe koltu to Kalamazoo, Cleveland, e St e gollotooɓe rewɓe e sosiyetee Kalamazoo Corset ina heen njoɓdi tokosiri, waktuuji juutɗi e nder ngonkaaji ɗi ngonaa laaɓtuɗi e ƴaañgol gorko. Yuɓɓinɓe ɓee, ina jeyaa heen Pauline Newman e Gertrude Barnum e gollotooɓe seppooji ɗii, keɓii hakkillaaji ngenndiiji ngam waɗde piketuuji muusɗi e batuuji juulde ngam jaabaade yamiroore ñaawirde ngam haɗde laabi piketuuji ɗi ngonaa yuɓɓo. Nanondiral ŋakkungal e njoɓdi mawndi, kono ngal maantinii yahrude yeeso wonande hakkeeji gollotooɓe rewɓe, waɗaama ñalnde 12 lewru nduu E nder wolde adunaare adannde Casey saliima sariyaaji golle rewɓe tan to Fuɗnaange. Ko o daraniiɗo suɓaade, o golliima e Dental Politik Rewɓe to New York. E kitaale 1920 o woniino kaɓirgal mbayliigu potal hakkeeji . Caggal musibbaaji keewɗi, omo heɓa 5 dolaar e yontere kala omo gollina galle. E hitaande 1931, lannda ngenndiijo debbo (NWP) jokkondiri e makko, neldi mo to Atlanta ngam haɓaade darnde Diiso doosɗe leydi ndii e Institut Cotton Textile ngam sosde sariyaaji jowitiiɗi e jikkuuji. Ciimtol makko waɗiraa ko e lowre nde NWP yaltata e yontere kala, wiyeteende Equal Rights . [1] == Wade == Ko o tergal e Egliis Almasiihu gadano, ganndo to Boston, caggal mum Eklesiya jeeɗiɗaɓo Almasiihu ganndo to New York, Casey salii ɗaɓɓude safaara ngam caɗeele jowitiiɗe e ɓernde sabu diine makko. O sankii ko e galle makko to wuro New York ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1950. == Tuugnorgal == 8og796jovxoixshbyrk9jujhqd8yubi 163968 163967 2026-04-15T07:59:36Z Sardeeq 14292 163968 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Josephine Casey''' (1 lewru Yarkomaa 1878(?) – 27 lewru Yarkomaa 1950) ko yuɓɓinoowo golle e gardiiɗo, kadi ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe. == Nguurndam gadano == Casey, ɓiɗɗo tokooso e sukaaɓe nayo, jibinaa ko to Memphis, Tennessee e hitaande [1878?], mawni ko to [[Chicago]] . Jibnaaɓe makko katolik en, hono Kornelius e Bridget Stephens Casey, ko eggooɓe Irlandenaaɓe. <ref>Hoy, Suellen (February 2000). "Casey, Josephine". American National Biographer Online. Retrieved 23 July 2015.</ref> == Kugal == [[File:Kalamazoo_Corset_Company_1912_0038_(16990592555)_(cropped).jpg|thumb|Usine korset Kalamazoo, hitaande 1912]] [[File:Josephine_Casey,_Maud_Younger.tif|thumb|Josephine Casey e Maud Ɓiɗɗo]] Nde o woni e golle e nder Chicago e hitaande 1904 o waawnii rewɓe ɓe o gollodinoo ɓee mbaɗa senndikaa. O golliima e yuɓɓinoowo fedde rewɓe Boston tuggi 1906 haa 1909. Ndeen o yuɓɓinii fedde gollotooɓe e koltu rewɓe hakkunde leyɗeele woniino gardiiɗo seppooji gollotooɓe koltu to Kalamazoo, Cleveland, e St e gollotooɓe rewɓe e sosiyetee Kalamazoo Corset ina heen njoɓdi tokosiri, waktuuji juutɗi e nder ngonkaaji ɗi ngonaa laaɓtuɗi e ƴaañgol gorko. Yuɓɓinɓe ɓee, ina jeyaa heen Pauline Newman e Gertrude Barnum e gollotooɓe seppooji ɗii, keɓii hakkillaaji ngenndiiji ngam waɗde piketuuji muusɗi e batuuji juulde ngam jaabaade yamiroore ñaawirde ngam haɗde laabi piketuuji ɗi ngonaa yuɓɓo. Nanondiral ŋakkungal e njoɓdi mawndi, kono ngal maantinii yahrude yeeso wonande hakkeeji gollotooɓe rewɓe, waɗaama ñalnde 12 lewru nduu E nder wolde adunaare adannde Casey saliima sariyaaji golle rewɓe tan to Fuɗnaange. Ko o daraniiɗo suɓaade, o golliima e Dental Politik Rewɓe to New York. E kitaale 1920 o woniino kaɓirgal mbayliigu potal hakkeeji . Caggal musibbaaji keewɗi, omo heɓa 5 dolaar e yontere kala omo gollina galle. E hitaande 1931, lannda ngenndiijo debbo (NWP) jokkondiri e makko, neldi mo to Atlanta ngam haɓaade darnde Diiso doosɗe leydi ndii e Institut Cotton Textile ngam sosde sariyaaji jowitiiɗi e jikkuuji. Ciimtol makko waɗiraa ko e lowre nde NWP yaltata e yontere kala, wiyeteende Equal Rights . [1] == Wade == Ko o tergal e Egliis Almasiihu gadano, ganndo to Boston, caggal mum Eklesiya jeeɗiɗaɓo Almasiihu ganndo to New York, Casey salii ɗaɓɓude safaara ngam caɗeele jowitiiɗe e ɓernde sabu diine makko. O sankii ko e galle makko to wuro New York ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1950. == Tuugnorgal == tfw91jz9zvdgqdpjkokvurzv8ecw947 Wirginiya Karter 0 39899 163969 2026-04-15T08:00:43Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346064645|Virginia Carter]]" 163969 wikitext text/x-wiki '''Virginia Carter''' (18 noowammbar 1936 – 17 oktoobar 2024) ko ganndo fisik jibinaaɗo to Kanadaa, ko gardiiɗo fijirde. == Nguurndam e golle == Carter jibinaa ko to Arvida, Kebek ñalnde 18 noowammbar 1936. O janngi hiisa e fisik to duɗal jaaɓi haaɗtirde McGill, o heɓi heen seedantaagal makko magna cum laude e hitaande 1958. Ndeen o heɓi dipoloma makko ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange . O gollinaa ko e fedde wiyeteende Douglas Aircraft e hitaande 1962. Ndeen o yahi o golliima e fedde wiyeteende The Aerospace, ɗo o woni debbo maɓɓe gooto fisiknaajo fisik. O wonii e Aerospace Corp duuɓi jeenay, omo waɗa wiɗtooji ko faati e spektoroskopi ultraviolet vacuum e ngonka weeyo toowka. <ref name="Dyer" /> Carter ko kaaldigal e dille rewɓe e fuɗɗoode kitaale 1970, ko kanko wonnoo hooreejo fedde ngenndiire rewɓe 's chapter Los Angeles. O woppii golle ɗee caggal nde o heɓi rafi kanseer e nder reedu makko. O wiyi kadi yo kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . Carter hawri e Frances Lear ko e golle maɓɓe goote e nder dille rewɓe. O holliti Carter e jom suudu makko, peewnoowo tele biyeteeɗo Norman Lear . [1] Puɗɗagol hitaande 1973, o wonti gardiiɗo geɗe tago wonande mo to Tele Ammbasadeer . O golliima e sitcoms Maude e kala e nder galle . E hitaande 1976 o artiraa e cukko hooreejo leydi to bannge geɗe tago. [2] Carter, lesbiyanke, ina heewnoo wonde jokkondiral hakkunde Lear e daraniiɓe hakkeeji gaynaako en, ɓe nganndu-ɗaa ina ngondi e geɗe e nder kollirɗe makko, ko wayi no hollirde makko jom suudu gooto e nder Hot l Baltimore . [3] Carter fuɗɗii fedde filmuuji to Tandem, ko kanko woni gardiiɗo peewnugol filmo ''The Wave'' e hitaande 1981 . Filma oo, tuugiiɗo e jarribo « The Third Wave », heɓi njeenaaje Peabody e Emmy . Caggal nde Tandem yeeynaa Coca-Cola e kitaale 1980, Carter wonti hooreejo JO Crystal, sosiyatee peewnoowo rubiiji sintetik. O woppi golle e njuɓɓudi fedde nde e hitaande 2002. O golliima kadi e nokku biyeteeɗo Population Media Center . Carter sankii ko to Redondo Beach, to Kaliforni ñalnde 17 ut 2024, tawi ina yahra e duuɓi 87. == Tuugnorgal == q1avrp705lvwugcxvj4hb4jxo1uvcil 163970 163969 2026-04-15T08:00:56Z Sardeeq 14292 163970 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Virginia Carter''' (18 noowammbar 1936 – 17 oktoobar 2024) ko ganndo fisik jibinaaɗo to Kanadaa, ko gardiiɗo fijirde. == Nguurndam e golle == Carter jibinaa ko to Arvida, Kebek ñalnde 18 noowammbar 1936. O janngi hiisa e fisik to duɗal jaaɓi haaɗtirde McGill, o heɓi heen seedantaagal makko magna cum laude e hitaande 1958. Ndeen o heɓi dipoloma makko ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange . O gollinaa ko e fedde wiyeteende Douglas Aircraft e hitaande 1962. Ndeen o yahi o golliima e fedde wiyeteende The Aerospace, ɗo o woni debbo maɓɓe gooto fisiknaajo fisik. O wonii e Aerospace Corp duuɓi jeenay, omo waɗa wiɗtooji ko faati e spektoroskopi ultraviolet vacuum e ngonka weeyo toowka. <ref name="Dyer" /> Carter ko kaaldigal e dille rewɓe e fuɗɗoode kitaale 1970, ko kanko wonnoo hooreejo fedde ngenndiire rewɓe 's chapter Los Angeles. O woppii golle ɗee caggal nde o heɓi rafi kanseer e nder reedu makko. O wiyi kadi yo kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . Carter hawri e Frances Lear ko e golle maɓɓe goote e nder dille rewɓe. O holliti Carter e jom suudu makko, peewnoowo tele biyeteeɗo Norman Lear . [1] Puɗɗagol hitaande 1973, o wonti gardiiɗo geɗe tago wonande mo to Tele Ammbasadeer . O golliima e sitcoms Maude e kala e nder galle . E hitaande 1976 o artiraa e cukko hooreejo leydi to bannge geɗe tago. [2] Carter, lesbiyanke, ina heewnoo wonde jokkondiral hakkunde Lear e daraniiɓe hakkeeji gaynaako en, ɓe nganndu-ɗaa ina ngondi e geɗe e nder kollirɗe makko, ko wayi no hollirde makko jom suudu gooto e nder Hot l Baltimore . [3] Carter fuɗɗii fedde filmuuji to Tandem, ko kanko woni gardiiɗo peewnugol filmo ''The Wave'' e hitaande 1981 . Filma oo, tuugiiɗo e jarribo « The Third Wave », heɓi njeenaaje Peabody e Emmy . Caggal nde Tandem yeeynaa Coca-Cola e kitaale 1980, Carter wonti hooreejo JO Crystal, sosiyatee peewnoowo rubiiji sintetik. O woppi golle e njuɓɓudi fedde nde e hitaande 2002. O golliima kadi e nokku biyeteeɗo Population Media Center . Carter sankii ko to Redondo Beach, to Kaliforni ñalnde 17 ut 2024, tawi ina yahra e duuɓi 87. == Tuugnorgal == f96vle94duu7ycrlw9js6zdw49m4nby Vednita Karter 0 39900 163971 2026-04-15T08:02:06Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344817109|Vednita Carter]]" 163971 wikitext text/x-wiki '''Vednita Carter''' ko Ameriknaajo, daraniiɗo haɓaade njulaagu e njulaagu . Carter ko binndoowo kadi ko gardiiɗo fedde wiyeteende Breaking Free, fedde wallitnde rewɓe yiɗɓe woppude njeenaari. == Nguurndam == Carter mawni ko to wuro wiyeteengo Minneapolis, to leydi Minnesota . O waawaano yoɓde duɗal jaaɓi haaɗtirde, o jaabtii yeeynorde ɗaɓɓunde yimooɓe, nde o yiyti caggal ɗuum ko ngam wonde stripper . Carter teskiima wonde rewɓe heewɓe e golle mum mbayliima e njulaagu. O golliima e nder dingiral hee fotde hitaande hade makko yahde. <ref name=":0" /> E hitaande 1989, Carter fuɗɗii gollodaade e rewɓe e nder njulaagu to Minnesota e nder agence goɗɗo, caggal ɗuum udditaa, o wonti gardiiɗo porogaraam. [1] E hitaande 1996, [2] Carter sosi fedde wiyeteende Breaking Free, fedde wallitnde sukaaɓe rewɓe e worɓe e yaltude e njulaagu. [3] Caggal ɗuum o wonti gardiiɗo gollordu Breaking Free, [4] e porogaraam oo yaaji ngam rokkude ballal ɓeydaande, ina jeyaa heen ballal ko yaawi ko wayi no nguura, koltu, hoɗorde, toppitagol safaara, e ballal sariya wonande wonɓe e njulaagu aadee . [1] E hitaande 1998, fedde ndee renndini ko suudu ngam hoɗnude rewɓe e sukaaɓe rewɓe haa abada, e hitaande 2010, ɓe keɓii suudu ɓurndu heewde e "cuuɗi mbayliigu" tati. [1] E hitaande 2015, nokku galle ina wiyee "Nokku Jerry", inniraa ko Sgt . Gerald Vick, udditaama sabu caɗeele kaalis. [5] E nder deftere maɓɓe ''« Ñaawirde sukaaɓe : yahrude yeeso wiɗtooji, politik, e golle »'', Francine Sherman e Francine Jacobs mbiyata ko Carter ko « gardiiɗo gollordu wonande rewɓe e sukaaɓe rewɓe huutortooɓe ». Carter yaltinaama e ''jaaynde sariya rewɓe Hastings'', ''jaaynde Michigan ko faati e jinnaaɓe e sariya'', e ''jaaynde golle trauma'' . Carter wallitii pecce "Njulaagu = Maccungaagu" e nder deftere 2003 wiyeteende ''Sisterhood Is Forever: Antolooji rewɓe ngam ujunere hitaande hesere'', nde Robin Morgan winndi. == Golle == Breaking Free ko fedde nde wonaa laamuyankoore, jooɗiinde to St. Paul, Minnesota, faandaare mum ko wallude rewɓe daɗde e njulaagu. Breaking Free ina rokka rewɓe ɓee golle keewɗe. Ɗee golle ina mbaɗi nguura, koltu, e ballal ɓerɗe. Breaking Free ina rokka kadi sarwisaaji addiction, galleeji duumiiɗi e jooɗɗi, kam e ballal sariya e heblo golle. Sarwisaaji ɗii ina ndokkee tawa alaa ko jokkondiri heen. Gila hitaande 1996, fedde wiyeteende Breaking Free wallitii ko ina tolnoo e 6 000 debbo. Carter sosi kadi "Duɗal John", jannginoowo worɓe nanngaaɓe ngam ɗaɓɓude batte golle mum en ngam waawde waawnude ɓe waasde ɗaɓɓude kadi. Carter ina sikki so worɓe ina njokki soodde geɗe njulaagu, njulaagu njulaagu joofataa. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 9lzgsc80q7yggfopt2cdzvlynrczhj1 163972 163971 2026-04-15T08:02:26Z Sardeeq 14292 163972 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Vednita Carter''' ko Ameriknaajo, daraniiɗo haɓaade njulaagu e njulaagu . Carter ko binndoowo kadi ko gardiiɗo fedde wiyeteende Breaking Free, fedde wallitnde rewɓe yiɗɓe woppude njeenaari. == Nguurndam == Carter mawni ko to wuro wiyeteengo Minneapolis, to leydi Minnesota . O waawaano yoɓde duɗal jaaɓi haaɗtirde, o jaabtii yeeynorde ɗaɓɓunde yimooɓe, nde o yiyti caggal ɗuum ko ngam wonde stripper . Carter teskiima wonde rewɓe heewɓe e golle mum mbayliima e njulaagu. O golliima e nder dingiral hee fotde hitaande hade makko yahde. <ref name=":0" /> E hitaande 1989, Carter fuɗɗii gollodaade e rewɓe e nder njulaagu to Minnesota e nder agence goɗɗo, caggal ɗuum udditaa, o wonti gardiiɗo porogaraam. [1] E hitaande 1996, [2] Carter sosi fedde wiyeteende Breaking Free, fedde wallitnde sukaaɓe rewɓe e worɓe e yaltude e njulaagu. [3] Caggal ɗuum o wonti gardiiɗo gollordu Breaking Free, [4] e porogaraam oo yaaji ngam rokkude ballal ɓeydaande, ina jeyaa heen ballal ko yaawi ko wayi no nguura, koltu, hoɗorde, toppitagol safaara, e ballal sariya wonande wonɓe e njulaagu aadee . [1] E hitaande 1998, fedde ndee renndini ko suudu ngam hoɗnude rewɓe e sukaaɓe rewɓe haa abada, e hitaande 2010, ɓe keɓii suudu ɓurndu heewde e "cuuɗi mbayliigu" tati. [1] E hitaande 2015, nokku galle ina wiyee "Nokku Jerry", inniraa ko Sgt . Gerald Vick, udditaama sabu caɗeele kaalis. [5] E nder deftere maɓɓe ''« Ñaawirde sukaaɓe : yahrude yeeso wiɗtooji, politik, e golle »'', Francine Sherman e Francine Jacobs mbiyata ko Carter ko « gardiiɗo gollordu wonande rewɓe e sukaaɓe rewɓe huutortooɓe ». Carter yaltinaama e ''jaaynde sariya rewɓe Hastings'', ''jaaynde Michigan ko faati e jinnaaɓe e sariya'', e ''jaaynde golle trauma'' . Carter wallitii pecce "Njulaagu = Maccungaagu" e nder deftere 2003 wiyeteende ''Sisterhood Is Forever: Antolooji rewɓe ngam ujunere hitaande hesere'', nde Robin Morgan winndi. == Golle == Breaking Free ko fedde nde wonaa laamuyankoore, jooɗiinde to St. Paul, Minnesota, faandaare mum ko wallude rewɓe daɗde e njulaagu. Breaking Free ina rokka rewɓe ɓee golle keewɗe. Ɗee golle ina mbaɗi nguura, koltu, e ballal ɓerɗe. Breaking Free ina rokka kadi sarwisaaji addiction, galleeji duumiiɗi e jooɗɗi, kam e ballal sariya e heblo golle. Sarwisaaji ɗii ina ndokkee tawa alaa ko jokkondiri heen. Gila hitaande 1996, fedde wiyeteende Breaking Free wallitii ko ina tolnoo e 6 000 debbo. Carter sosi kadi "Duɗal John", jannginoowo worɓe nanngaaɓe ngam ɗaɓɓude batte golle mum en ngam waawde waawnude ɓe waasde ɗaɓɓude kadi. Carter ina sikki so worɓe ina njokki soodde geɗe njulaagu, njulaagu njulaagu joofataa. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] df1ivnnkwqnst4c1w8x8m1giazq1wrf Flora and Zephyr 0 39901 163974 2026-04-15T08:12:39Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Flora e Zephyr ( e ɗemngal farayse : Flore et Zéphyr ) ko nate nebam ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Buguero waɗi e hitaande 1875. Ina jeyaa e nate ɓurɗe lollude e nder suudu nate (Musée des Beaux-Arts) to Mulhouse, to leydi Farayse. Limoore limto maggal ko D.75.1.50. Natal cirƴal (tondo) ina hollira Zephyr, laamɗo Gerek en henndu hirnaange, ina muɓɓa no feewi nimsa Gerek en biyeteeɗo Chloris, ganndiraaɗo kadi ko nanndi e mum Roomnaajo b..." 163974 wikitext text/x-wiki Flora e Zephyr ( e ɗemngal farayse : Flore et Zéphyr ) ko nate nebam ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Buguero waɗi e hitaande 1875. Ina jeyaa e nate ɓurɗe lollude e nder suudu nate (Musée des Beaux-Arts) to Mulhouse, to leydi Farayse. Limoore limto maggal ko D.75.1.50. Natal cirƴal (tondo) ina hollira Zephyr, laamɗo Gerek en henndu hirnaange, ina muɓɓa no feewi nimsa Gerek en biyeteeɗo Chloris, ganndiraaɗo kadi ko nanndi e mum Roomnaajo biyeteeɗo Flora, laamɗo puɗi. Zephyr ina jogii baagal buubaaji, ina ɓoornii comci haa laaɓi, so wonaa e veil bulo gonɗo e peeje. Feccere lesre Flora ina suddii e mbaydi boɗeeri. Pentoowo oo ina ɓeyda e karallaagal mum mbaydi mbaylaandi, wonaa tan e mbaydiiji, kono kadi e mbaydiiji. Natal ngal hollitaama to Salon Pari e hitaande 1875, caggal ɗuum to Salon Mulhouse e hitaande 1879, ɗo ngal soodaa ngam mooftude Société industrielle de Mulhouse, ɗo musium ummorii. E hitaande 2009, naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Filippo Panseca ƴetti nde ngam hollirde gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Mara Carfagna. E nokku ɗo baagal ɓuuɓngal woni ɗoo, gorko oo ina hollira baagal ɓuuɓngal mawngal, ɓanndu makko ina wayloo gila e ɓuuɓndu haa e ɓuuɓndu. Gaa gaa hoore ndee, mbaadi debbo oo waylaaki. Tuugnorgal hkubipxmokufezuxx3dwi5rmbx2er1v 163978 163974 2026-04-15T08:14:49Z SUZYFATIMA 13856 163978 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Flora e Zephyr''' ( e ɗemngal farayse : Flore et Zéphyr ) ko nate nebam ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Buguero waɗi e hitaande 1875. Ina jeyaa e nate ɓurɗe lollude e nder suudu nate (Musée des Beaux-Arts) to Mulhouse, to leydi Farayse. Limoore limto maggal ko D.75.1.50. Natal cirƴal (tondo) ina hollira Zephyr, laamɗo Gerek en henndu hirnaange, ina muɓɓa no feewi nimsa Gerek en biyeteeɗo Chloris, ganndiraaɗo kadi ko nanndi e mum Roomnaajo biyeteeɗo Flora, laamɗo puɗi. Zephyr ina jogii baagal buubaaji, ina ɓoornii comci haa laaɓi, so wonaa e veil bulo gonɗo e peeje. Feccere lesre Flora ina suddii e mbaydi boɗeeri. Pentoowo oo ina ɓeyda e karallaagal mum mbaydi mbaylaandi, wonaa tan e mbaydiiji, kono kadi e mbaydiiji. Natal ngal hollitaama to Salon Pari e hitaande 1875, caggal ɗuum to Salon Mulhouse e hitaande 1879, ɗo ngal soodaa ngam mooftude Société industrielle de Mulhouse, ɗo musium ummorii. E hitaande 2009, naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Filippo Panseca ƴetti nde ngam hollirde gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Mara Carfagna. E nokku ɗo baagal ɓuuɓngal woni ɗoo, gorko oo ina hollira baagal ɓuuɓngal mawngal, ɓanndu makko ina wayloo gila e ɓuuɓndu haa e ɓuuɓndu. Gaa gaa hoore ndee, mbaadi debbo oo waylaaki. == Tuugnorgal == 6u5r5ty7hlsvio0v7vysxtid7n894df 163999 163978 2026-04-15T08:38:42Z SUZYFATIMA 13856 163999 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Flora e Zephyr''' ( e ɗemngal farayse : Flore et Zéphyr ) ko nate nebam ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Buguero waɗi e hitaande 1875. Ina jeyaa e nate ɓurɗe lollude e nder suudu nate (Musée des Beaux-Arts) to Mulhouse, to leydi Farayse. Limoore limto maggal ko D.75.1.50. Natal cirƴal (tondo) ina hollira Zephyr, laamɗo Gerek en henndu hirnaange, ina muɓɓa no feewi nimsa Gerek en biyeteeɗo Chloris, ganndiraaɗo kadi ko nanndi e mum Roomnaajo biyeteeɗo Flora, laamɗo puɗi. Zephyr ina jogii baagal buubaaji, ina ɓoornii comci haa laaɓi, so wonaa e veil bulo gonɗo e peeje. Feccere lesre Flora ina suddii e mbaydi boɗeeri. Pentoowo oo ina ɓeyda e karallaagal mum mbaydi mbaylaandi, wonaa tan e mbaydiiji, kono kadi e mbaydiiji. Natal ngal hollitaama to Salon Pari e hitaande 1875, caggal ɗuum to Salon Mulhouse e hitaande 1879, ɗo ngal soodaa ngam mooftude Société industrielle de Mulhouse, ɗo musium ummorii. E hitaande 2009, naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Filippo Panseca ƴetti nde ngam hollirde gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Mara Carfagna. E nokku ɗo baagal ɓuuɓngal woni ɗoo, gorko oo ina hollira baagal ɓuuɓngal mawngal, ɓanndu makko ina wayloo gila e ɓuuɓndu haa e ɓuuɓndu. Gaa gaa hoore ndee, mbaadi debbo oo waylaaki.<ref>{{cite web|title=Collections|url=https://beaux-arts.musees-mulhouse.fr/collections/|website=Musée des Beaux-Arts de Mulhouse|access-date=1 June 2022}}</ref><ref>{{cite web|title=Zéphire et Flore|url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/P_1891-0326-126|website=The British Museum|access-date=1 June 2022}}</ref><ref>{{cite web|title=Italy abuzz over artwork of half-naked premier|url=https://www.nbcnews.com/id/wbna30329847|website=[[NBC News]]|access-date=1 June 2022|date=22 April 2009}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> qurvxl7q9cdyybc0a3hylbh1r1y8m7a Lidiya Mariyam Ɓiɗɗo 0 39902 163975 2026-04-15T08:13:06Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344169396|Lydia Maria Child]]" 163975 wikitext text/x-wiki '''Lidiya Mariya Cukalel''' ( née '''Farayse''' ; 11 feebariyee 1802).  oktoobar 1880) ko Ameriknaajo daraniiɗo woppude laamu, [[Feminism|daraniiɗo rewɓe]], daraniiɗo hakkeeji Ameriknaajo, winndiyanke, jaayndiyanke, e luutndiiɗo yaajnude Amerik . Jaayɗe makko, binndaaɗe e defte binndaaɗe e nder galleeji, njottiima e yimɓe heewɓe gila e kitaale 1820 haa 1850. Heen sahaaji omo hulɓina heɗotooɓe makko nde o etotoo ƴettude geɗe njiimaandi worɓe e ɓurondiral ɓaleeɓe e nder yoga e daartol makko. Ɗee caɗeele fof e wayde noon, Child ina waawi ɓurde siftoreede e jimɗi mum " Dow maayo e nder leɗɗe ". Galle mawniiko en, mo o winndi ko fayti e njillu, ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Tufts artiri ɗum e hitaande 1976, ina darii sara maayo Mystic to South Street, to Medford, Massachusetts . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Lidiya Mariya Fransis jibinaa ko to wuro wiyeteengo Medford, to leydi Massachusetts, ñalnde 11 feebariyee 1802, e galle Susannah (jibinaa ko Rand) e Convers Francis. O yahi e innde makko hakkundeere, o inniri ɗum Ma-RYE-a. Mawniiko biyeteeɗo Convers Francis, janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e Seminaar, o wonti jaagorde Unitarian . Child heɓi jaŋde mum ko e duɗal dame nokku oo, caggal ɗuum ko e seminaar rewɓe. Nde yumma makko sankii, o yahi hoɗde e mawniiko debbo to Maine, ɗo o janngi ngam wonde jannginoowo. E nder oon sahaa, miñiiko biyeteeɗo Convers, mo oon sahaa wonnoo ko jaagorde Unitarian, yiyri jaŋde miñiiko debbo e janngirɗe binndol ko wayi no Homer e Milton . E nder duuɓi makko 20, François ina wuuri e miñi mum, o hawri e makko heewɓe e winndooɓe e miijooji mawɗi ñalnde heen. O naati kadi e diine Unitarian. <ref name="Lydia Maria Child" /> Francis heɓi fartaŋŋe janngude winndannde e nder jaaynde ''wiyeteende North American Review'' ina yeewta fannu mo daartol New England fuɗɗii rokki winndiyanke oo. Hay so tawii o meeɗaa miijaade wonde binndoowo, ɗoon e ɗoon o winndi tonngoode adannde e deftere makko ''Hobomok'' . E hirjinde miñiiko, o timmini nde e nder yontereeji jeegom, o yaltini nde. Gila e oon sahaa haa e maayde makko, omo winnda haa jooni. Farayse jannginii hitaande wootere e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Medford, e hitaande 1824 o fuɗɗii duɗal keeringal to Watertown, to Massachusetts . E hitaande 1826, o sosi ''Juvenile Miscellany'', woni jaaynde lewru adannde wonande sukaaɓe yaltunde e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, o ardii baylugol maggol fotde duuɓi jeetati. Caggal nde o yaltini defte goɗɗe ina kollita luulndaare makko e maccungaagu, ko heewi e heɗotooɓe makko njippiima e makko, haa teeŋti noon e nder Fuɗnaange. ''Juvenile'' ''Miscellany'' udditaa caggal nde yeeyirde defte e abonmaaji ustii. E hitaande 1828, o resi David Lee Child, o ummii o fayi Boston. == Kugal == === Binndi gadani === Caggal nde ''Hobomok'', Child winndi defte keewɗe, jimɗi, e deftere janngirnde yummiraaɓe, ''Deftere yummiraaɓe'' ; kono golle makko ɓurɗe lollude ko ''« Debbo galle jom doole » .'' ''Dedicated wonande ɓe hersaani Faggudu'' . Ndee deftere ina waɗi ko ɓuri heewde e restoraaji, kono kadi ina waɗi ndeeɗoo wasiya wonande sukaaɓe rewɓe galleeji, "So aɗa yiɗi soodde galle, woto njoɓ kaalis maa fof.... Fuɗɗoo e neɗɗaagal." Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 1829, nde yaaji, nde yahri ko e 33 tappirde e nder duuɓi 25. Child winndi wonde deftere makko ndee "winndaama ngam miskineeɓe".&nbsp;... ɓeen waawɓe wonde [[wiktionary:epicure|epikureeji]] maa keɓ humpito ɓurngo moƴƴude e nder ''defte capanɗe jeeɗiɗi e joy'' " ɗe Eliza Leslie winndi . Child wayli tiitoonde ndee e hitaande 1832 ngam joofnude jiiɓru hakkunde mum e winndiyanke ''Angalteer biyeteeɗo'' Susannah Carter 's ''The Frugal Housewife'' nde fuɗɗii yaltude e hitaande 1765, caggal ɗuum yaltinaa e Amerik gila 1772. Child winndi wonde deftere Carter ndee yahdaani e ndee leydi "to wants". Ngam ɓeydude jiiɓru, tuggi 1832 haa 1834, deftere Child ndee yaltinaama to Londres e Glasgow. Hedde oon sahaa kadi o yaltinii deftere dokkal ngal hitaande kala ''wiyeteende The Token'' . === Abolitionism e dille jojjanɗe rewɓe === [[File:Lydia_Maria_Child.jpg|thumb|Cukalel e hitaande 1870, ina jannga deftere]] E hitaande 1831, William Lloyd Garrison fuɗɗii yaltinde jaaynde mum mawnde, ''wiyeteende Liberator .'' Lydia Child e jom suudu mum njanngii nde gila e fuɗɗoode, ɓe puɗɗii anndude koye maɓɓe e sabaabu haɓaade [[Korɗo|maccungaagu]] . Jokkondiral hakkunde neɗɗo e Garrison ko huunde woɗnde. Child ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe, kono o goongɗinaani wonde yahrude yeeso no feewi wonande rewɓe ina waawi waɗeede haa caggal nde maccungaagu woppitaa . O sikki ko rewɓe ɓaleeɓe e maccuɓe ina nanndi, sibu worɓe ɓaleeɓe ina njogii pelle ɗiɗi ɗee kala e nder njiimaandi, ina mbaɗa ɗum en jawdi, e nokkuuji aadee en gooto gooto. Nde o gollotoo ngam potal rewɓe, Child hollitii e yeeso yimɓe fof wonde o faamaani renndooji rewɓe fof. O sikki ko rewɓe mbaawata heɓde ko ɓuri ɗum so ina ngollodoo e worɓe. Child, kam e rewɓe heewɓe woɗɓe yiɗɓe ittude maccungaagu, puɗɗii kampaañ ngam potal rewɓe e tawtoreede Fedde Ameriknaare haɓantoonde maccungaagu, ɗum jibini luural, caggal ɗuum fecci dillere ndee . <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (March 2024)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> [[File:An_Appeal_in_Favor_of_that_Class_of_Americans_Called_Africans_190.png|left|thumb|Yeru ummoraade e ''Eeraango ngam wallitde oon fannu Ameriknaajo biyeteeɗo Afriknaaɓe'']] E hitaande 1833, o yaltini deftere makko wiyeteende « Eeraango ngam wallitde oon fannu Ameriknaajo biyeteeɗo Afriknaaɓe » . Nde wiyi, hono no Garrison nii, ina yiɗi rimɗinde yimɓe maccuɓe ɓee ko yaawi tawa njoɓaaka joom mum en to bannge sariya. Ina wiyee sahaa e sahaa fof ko kanko woni debbo ɓaleejo gadano winndude deftere ngam wallitde ndeeɗoo politik. O "wiɗitii maccungaaku diga fannuuji feere-feere - taariiha, siyaasa, faggudu, sariya, e neɗɗaaku" ngam hollugo "ndimugo yimɓe ɗon mari haaje, nden boo Afrika'en fotti bee Orop'en nder hakkiilo." [1] E nder ndee deftere, o winndi wonde « ŋakkere hakkillaaji ɓaleeɓe ko yaafuya keewɗo, hay so tawii noon ko ɓuri heewde e majjere, ngam ƴattaade neɗɗo ». [2] Deftere nde woni deftere adannde luulndiinde maccungaagu nde yaltinaa e nder Amerik e mbaadi deftere. O rewi heen ko golle tokoose keewɗe e ndeeɗoo toɓɓere. Eɓɓaande makko ndee dañii hakkillaaji no feewi, William Ellery Channing, mo o siftini heen geɗel gootel e nafoore makko e naamnal maccungaagu, ummii Boston fayde Roxbury ngam yettude Child e deftere ndee. O fotnoo ko muñde ƴaañgal renndo, kono gila e oon sahaa o hiisetee ko kaɓantooɗo haɓaade maccungaagu. [3] == Teskorɗe == 2ij3ks5j1wi17cwzxtyquvhjjvj5pu0 163976 163975 2026-04-15T08:13:27Z Sardeeq 14292 163976 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lidiya Mariya Cukalel''' ( née '''Farayse''' ; 11 feebariyee 1802).  oktoobar 1880) ko Ameriknaajo daraniiɗo woppude laamu, [[Feminism|daraniiɗo rewɓe]], daraniiɗo hakkeeji Ameriknaajo, winndiyanke, jaayndiyanke, e luutndiiɗo yaajnude Amerik . Jaayɗe makko, binndaaɗe e defte binndaaɗe e nder galleeji, njottiima e yimɓe heewɓe gila e kitaale 1820 haa 1850. Heen sahaaji omo hulɓina heɗotooɓe makko nde o etotoo ƴettude geɗe njiimaandi worɓe e ɓurondiral ɓaleeɓe e nder yoga e daartol makko. Ɗee caɗeele fof e wayde noon, Child ina waawi ɓurde siftoreede e jimɗi mum " Dow maayo e nder leɗɗe ". Galle mawniiko en, mo o winndi ko fayti e njillu, ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Tufts artiri ɗum e hitaande 1976, ina darii sara maayo Mystic to South Street, to Medford, Massachusetts . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Lidiya Mariya Fransis jibinaa ko to wuro wiyeteengo Medford, to leydi Massachusetts, ñalnde 11 feebariyee 1802, e galle Susannah (jibinaa ko Rand) e Convers Francis. O yahi e innde makko hakkundeere, o inniri ɗum Ma-RYE-a. Mawniiko biyeteeɗo Convers Francis, janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e Seminaar, o wonti jaagorde Unitarian . Child heɓi jaŋde mum ko e duɗal dame nokku oo, caggal ɗuum ko e seminaar rewɓe. Nde yumma makko sankii, o yahi hoɗde e mawniiko debbo to Maine, ɗo o janngi ngam wonde jannginoowo. E nder oon sahaa, miñiiko biyeteeɗo Convers, mo oon sahaa wonnoo ko jaagorde Unitarian, yiyri jaŋde miñiiko debbo e janngirɗe binndol ko wayi no Homer e Milton . E nder duuɓi makko 20, François ina wuuri e miñi mum, o hawri e makko heewɓe e winndooɓe e miijooji mawɗi ñalnde heen. O naati kadi e diine Unitarian. <ref name="Lydia Maria Child" /> Francis heɓi fartaŋŋe janngude winndannde e nder jaaynde ''wiyeteende North American Review'' ina yeewta fannu mo daartol New England fuɗɗii rokki winndiyanke oo. Hay so tawii o meeɗaa miijaade wonde binndoowo, ɗoon e ɗoon o winndi tonngoode adannde e deftere makko ''Hobomok'' . E hirjinde miñiiko, o timmini nde e nder yontereeji jeegom, o yaltini nde. Gila e oon sahaa haa e maayde makko, omo winnda haa jooni. Farayse jannginii hitaande wootere e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Medford, e hitaande 1824 o fuɗɗii duɗal keeringal to Watertown, to Massachusetts . E hitaande 1826, o sosi ''Juvenile Miscellany'', woni jaaynde lewru adannde wonande sukaaɓe yaltunde e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, o ardii baylugol maggol fotde duuɓi jeetati. Caggal nde o yaltini defte goɗɗe ina kollita luulndaare makko e maccungaagu, ko heewi e heɗotooɓe makko njippiima e makko, haa teeŋti noon e nder Fuɗnaange. ''Juvenile'' ''Miscellany'' udditaa caggal nde yeeyirde defte e abonmaaji ustii. E hitaande 1828, o resi David Lee Child, o ummii o fayi Boston. == Kugal == === Binndi gadani === Caggal nde ''Hobomok'', Child winndi defte keewɗe, jimɗi, e deftere janngirnde yummiraaɓe, ''Deftere yummiraaɓe'' ; kono golle makko ɓurɗe lollude ko ''« Debbo galle jom doole » .'' ''Dedicated wonande ɓe hersaani Faggudu'' . Ndee deftere ina waɗi ko ɓuri heewde e restoraaji, kono kadi ina waɗi ndeeɗoo wasiya wonande sukaaɓe rewɓe galleeji, "So aɗa yiɗi soodde galle, woto njoɓ kaalis maa fof.... Fuɗɗoo e neɗɗaagal." Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 1829, nde yaaji, nde yahri ko e 33 tappirde e nder duuɓi 25. Child winndi wonde deftere makko ndee "winndaama ngam miskineeɓe".&nbsp;... ɓeen waawɓe wonde [[wiktionary:epicure|epikureeji]] maa keɓ humpito ɓurngo moƴƴude e nder ''defte capanɗe jeeɗiɗi e joy'' " ɗe Eliza Leslie winndi . Child wayli tiitoonde ndee e hitaande 1832 ngam joofnude jiiɓru hakkunde mum e winndiyanke ''Angalteer biyeteeɗo'' Susannah Carter 's ''The Frugal Housewife'' nde fuɗɗii yaltude e hitaande 1765, caggal ɗuum yaltinaa e Amerik gila 1772. Child winndi wonde deftere Carter ndee yahdaani e ndee leydi "to wants". Ngam ɓeydude jiiɓru, tuggi 1832 haa 1834, deftere Child ndee yaltinaama to Londres e Glasgow. Hedde oon sahaa kadi o yaltinii deftere dokkal ngal hitaande kala ''wiyeteende The Token'' . === Abolitionism e dille jojjanɗe rewɓe === [[File:Lydia_Maria_Child.jpg|thumb|Cukalel e hitaande 1870, ina jannga deftere]] E hitaande 1831, William Lloyd Garrison fuɗɗii yaltinde jaaynde mum mawnde, ''wiyeteende Liberator .'' Lydia Child e jom suudu mum njanngii nde gila e fuɗɗoode, ɓe puɗɗii anndude koye maɓɓe e sabaabu haɓaade [[Korɗo|maccungaagu]] . Jokkondiral hakkunde neɗɗo e Garrison ko huunde woɗnde. Child ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe, kono o goongɗinaani wonde yahrude yeeso no feewi wonande rewɓe ina waawi waɗeede haa caggal nde maccungaagu woppitaa . O sikki ko rewɓe ɓaleeɓe e maccuɓe ina nanndi, sibu worɓe ɓaleeɓe ina njogii pelle ɗiɗi ɗee kala e nder njiimaandi, ina mbaɗa ɗum en jawdi, e nokkuuji aadee en gooto gooto. Nde o gollotoo ngam potal rewɓe, Child hollitii e yeeso yimɓe fof wonde o faamaani renndooji rewɓe fof. O sikki ko rewɓe mbaawata heɓde ko ɓuri ɗum so ina ngollodoo e worɓe. Child, kam e rewɓe heewɓe woɗɓe yiɗɓe ittude maccungaagu, puɗɗii kampaañ ngam potal rewɓe e tawtoreede Fedde Ameriknaare haɓantoonde maccungaagu, ɗum jibini luural, caggal ɗuum fecci dillere ndee . <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (March 2024)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> [[File:An_Appeal_in_Favor_of_that_Class_of_Americans_Called_Africans_190.png|left|thumb|Yeru ummoraade e ''Eeraango ngam wallitde oon fannu Ameriknaajo biyeteeɗo Afriknaaɓe'']] E hitaande 1833, o yaltini deftere makko wiyeteende « Eeraango ngam wallitde oon fannu Ameriknaajo biyeteeɗo Afriknaaɓe » . Nde wiyi, hono no Garrison nii, ina yiɗi rimɗinde yimɓe maccuɓe ɓee ko yaawi tawa njoɓaaka joom mum en to bannge sariya. Ina wiyee sahaa e sahaa fof ko kanko woni debbo ɓaleejo gadano winndude deftere ngam wallitde ndeeɗoo politik. O "wiɗitii maccungaaku diga fannuuji feere-feere - taariiha, siyaasa, faggudu, sariya, e neɗɗaaku" ngam hollugo "ndimugo yimɓe ɗon mari haaje, nden boo Afrika'en fotti bee Orop'en nder hakkiilo." [1] E nder ndee deftere, o winndi wonde « ŋakkere hakkillaaji ɓaleeɓe ko yaafuya keewɗo, hay so tawii noon ko ɓuri heewde e majjere, ngam ƴattaade neɗɗo ». [2] Deftere nde woni deftere adannde luulndiinde maccungaagu nde yaltinaa e nder Amerik e mbaadi deftere. O rewi heen ko golle tokoose keewɗe e ndeeɗoo toɓɓere. Eɓɓaande makko ndee dañii hakkillaaji no feewi, William Ellery Channing, mo o siftini heen geɗel gootel e nafoore makko e naamnal maccungaagu, ummii Boston fayde Roxbury ngam yettude Child e deftere ndee. O fotnoo ko muñde ƴaañgal renndo, kono gila e oon sahaa o hiisetee ko kaɓantooɗo haɓaade maccungaagu. [3] == Teskorɗe == fk2ibmv50ki15ebxddkb94frlogy1i7 Dolores Chavez de Armijo 0 39903 163977 2026-04-15T08:14:29Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1326038185|Dolores Chávez de Armijo]]" 163977 wikitext text/x-wiki ''Doña'' '''Dolores Elizabeth "Lola" Chávez de Armijo''' (1858-1929) wonnoo ko gardiiɗo defterdu leydi Meksik keso gila 1909 haa 1917. == Kugal == Chávez de Armijo, ko Republicain mawɗo e nder diiwaan hee, toɗɗaa ko e jappeere defterdu dowla, ko guwerneer diiwaan oo George Curry toɗɗii ɗum e hitaande 1909. E hitaande 1912, William C. McDonald, guwerneer New Mexico etinooma lomtaade Chavez de Armijo e Demokaraat biyeteeɗo Mary Victory, kuulal ngal Goomu jokkondiral kuuɓtodinngal wooti. E nder jaabawol mum, McDonald addi ñaawoore to Ñaawirde Toownde Santa Fe, wiyi wonde rewɓe ngalaa hakke jogaade laamu e nder doosɗe leydi e sariyaaji leydi New Mexico. Ndeen Chavez de Armijo ñaawii to Ñaawirde Toownde Meksik (Dowla e De Armijo 1914-NMSC-021) ; ñaawirdu nduu ƴetti kuulal ngam wallitde mo, rokki mo yamiroore jogaade darnde, sariyaaji garooji ɗii ndokki rewɓe hakke jogaade birooji toɗɗaaɗi to New Mexico. [1] [2] Chávez de Armijo jokki e jogaade darnde defterdu dowla haa nde o woppi golle e hitaande 1917. == Nguurndam neɗɗo == Chavez de Armijo jibinaa ko to Albukerque e hitaande 1858, to José Fransisko Chaves, hooreejo politik repibilik en to leydi Meksik keso, e Mary Bowie, ummoriiɗo Kaliforni. O resi ko Mariano Armijo (maayɗo 1904), o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo, Victoriana e George Washington. O sankii ko to Albuquerque e hitaande 1929, o wirnaa ko e yanaande ngenndiire Santa Fe . == Njawdi == Maande ngam teddinde Chávez de Armijo sosaa ko e laawol Tramway NE ( laawol dowla Meksik keso 556 ) sara Albuquerque. == Tuugnorgal == i02lp203uqu0333cqm777jbrj0j21rs 163979 163977 2026-04-15T08:15:04Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1326038185|Dolores Chávez de Armijo]]" 163979 wikitext text/x-wiki ''Doña'' '''Dolores Elizabeth "Lola" Chávez de Armijo''' (1858-1929) wonnoo ko gardiiɗo defterdu leydi Meksik keso gila 1909 haa 1917. == Kugal == Chávez de Armijo, ko Republicain mawɗo e nder diiwaan hee, toɗɗaa ko e jappeere defterdu dowla, ko guwerneer diiwaan oo George Curry toɗɗii ɗum e hitaande 1909. <ref>Doña Dolores "Lola" Chávez de Armijo Marker". Hmdb.org. 2011-07-31. Archived from the original on 2013-09-19. Retrieved 2013-09-20.</ref> E hitaande 1912, William C. McDonald, guwerneer New Mexico etinooma lomtaade Chavez de Armijo e Demokaraat biyeteeɗo Mary Victory, kuulal ngal Goomu jokkondiral kuuɓtodinngal wooti. E nder jaabawol mum, McDonald addi ñaawoore to Ñaawirde Toownde Santa Fe, wiyi wonde rewɓe ngalaa hakke jogaade laamu e nder doosɗe leydi e sariyaaji leydi New Mexico. Ndeen Chavez de Armijo ñaawii to Ñaawirde Toownde Meksik (Dowla e De Armijo 1914-NMSC-021) ; ñaawirdu nduu ƴetti kuulal ngam wallitde mo, rokki mo yamiroore jogaade darnde, sariyaaji garooji ɗii ndokki rewɓe hakke jogaade birooji toɗɗaaɗi to New Mexico. [1] [2] Chávez de Armijo jokki e jogaade darnde defterdu dowla haa nde o woppi golle e hitaande 1917. == Nguurndam neɗɗo == Chavez de Armijo jibinaa ko to Albukerque e hitaande 1858, to José Fransisko Chaves, hooreejo politik repibilik en to leydi Meksik keso, e Mary Bowie, ummoriiɗo Kaliforni. O resi ko Mariano Armijo (maayɗo 1904), o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo, Victoriana e George Washington. O sankii ko to Albuquerque e hitaande 1929, o wirnaa ko e yanaande ngenndiire Santa Fe . == Njawdi == Maande ngam teddinde Chávez de Armijo sosaa ko e laawol Tramway NE ( laawol dowla Meksik keso 556 ) sara Albuquerque. == Tuugnorgal == 5jwdfelskoby6dn6ju7lqsi8hnscjwq 163980 163979 2026-04-15T08:15:25Z Sardeeq 14292 163980 wikitext text/x-wiki {{Databox}} ''Doña'' '''Dolores Elizabeth "Lola" Chávez de Armijo''' (1858-1929) wonnoo ko gardiiɗo defterdu leydi Meksik keso gila 1909 haa 1917. == Kugal == Chávez de Armijo, ko Republicain mawɗo e nder diiwaan hee, toɗɗaa ko e jappeere defterdu dowla, ko guwerneer diiwaan oo George Curry toɗɗii ɗum e hitaande 1909. <ref>Doña Dolores "Lola" Chávez de Armijo Marker". Hmdb.org. 2011-07-31. Archived from the original on 2013-09-19. Retrieved 2013-09-20.</ref> E hitaande 1912, William C. McDonald, guwerneer New Mexico etinooma lomtaade Chavez de Armijo e Demokaraat biyeteeɗo Mary Victory, kuulal ngal Goomu jokkondiral kuuɓtodinngal wooti. E nder jaabawol mum, McDonald addi ñaawoore to Ñaawirde Toownde Santa Fe, wiyi wonde rewɓe ngalaa hakke jogaade laamu e nder doosɗe leydi e sariyaaji leydi New Mexico. Ndeen Chavez de Armijo ñaawii to Ñaawirde Toownde Meksik (Dowla e De Armijo 1914-NMSC-021) ; ñaawirdu nduu ƴetti kuulal ngam wallitde mo, rokki mo yamiroore jogaade darnde, sariyaaji garooji ɗii ndokki rewɓe hakke jogaade birooji toɗɗaaɗi to New Mexico. [1] [2] Chávez de Armijo jokki e jogaade darnde defterdu dowla haa nde o woppi golle e hitaande 1917. == Nguurndam neɗɗo == Chavez de Armijo jibinaa ko to Albukerque e hitaande 1858, to José Fransisko Chaves, hooreejo politik repibilik en to leydi Meksik keso, e Mary Bowie, ummoriiɗo Kaliforni. O resi ko Mariano Armijo (maayɗo 1904), o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo, Victoriana e George Washington. O sankii ko to Albuquerque e hitaande 1929, o wirnaa ko e yanaande ngenndiire Santa Fe . == Njawdi == Maande ngam teddinde Chávez de Armijo sosaa ko e laawol Tramway NE ( laawol dowla Meksik keso 556 ) sara Albuquerque. == Tuugnorgal == iu2o45e425nzklroartxvd42l2k9nsn Margaret ko jom suudu mum 0 39904 163981 2026-04-15T08:16:30Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1324894258|Margaret Chappellsmith]]" 163981 wikitext text/x-wiki '''Margaret Chappellsmith''' (1806-1883) ko jannginoowo sosiyaalist, gollinooɗo to Londres, Angalteer e Dental Dowlaaji Amerik e teeminannde 19ɓiire. O waɗi kampaañ ko fayti e renndoyankaagal, e peewnugol kaalis e darnde rewɓe. <ref name=":0" /> == Nguurndam gadano == Chappelsmith [jibinaa ko Reynolds], jibinaa ko e lewru feebariyee 1806 to Aldgate, to Londres. Ina gasa tawa ɓesngu makko ko gollotooɓe toowɓe, omo jogii ko famɗi fof miñiraaɓe rewɓe tato e miñiraaɓe worɓe ɗiɗo. O woniino Baptist tiiɗɗo haa o mawni, nde sehil makko debbo gooto holliti mo miijooji Robert Owen . Miijooji Owen mbaɗti batte e makko ɗoon e ɗoon, e hitaande 1836 o fuɗɗii winndude binndanɗe politik ngam ''The Dispatch'' . Ɗee binndanɗe ina kollita nafoore makko e renndoyankaagal, e darnde rewɓe, e kadi e peewnugol kaalis — toɓɓere nde o ardinoo e jaŋde makko William Cobbett . O jokki e semmbinde jokkondiral makko e Owen en, haa hitaande 1839 o woni e golloraade jannginoowo njoɓdi ngam dillere nde. E nder ngalɗoo mbaadi o dañii nafoore mawnde. Ciimtol keewngol feewde e jaayɗe Owenite ina seedtoo wonde omo jeyaa e haalooɓe ɓurɓe waawde haalde e nder dingiral sosiyaalist en, omo heewi arde e jamaanu makko. Ina laaɓi ko o haaloowo karisma keeriiɗo : jaaynde ''Charter'', yeru, haali ko fayti e ‘mbaadi makko ɓuuɓndi e teskinndi’. == Lectures makko == Lectures Chappellsmith e nder duuɓi ɓurɗi teeŋtude e dillere reforme renndo Owenite ina mbaawi renndinde e nder limlebbi : (1) lectures joy to Duɗal Renndo Lambeth ; (2) lectures e nder gure goɗɗe ko wonaa Londres ; (3) yeewtere e nder Londres walla saraaji mum. O haali ko fayti e dewgal, batte mbayliigu njulaagu, mbayliigu e peewnugol jikkuuji, mbayliigu Protestan en, geɗe kaalis, e hakkeeji e golle rewɓe. == Binndi e nder ''Aduna Moral Keso'' == Nate ɓurɗe laaɓtude e yeewtere makko Owenite keewnde ina tawee e ''New Moral World'', jaaynde nde Robert Owen sosi e hitaande 1834. E nder ɓataake ñalnde 23 suwee 1838, Miss Reynolds lomtii Mr. Owen e haala dewgal ; caggal nde ɓataake oo salii e jaaynde wiyeteende London ''Weekly Dispatch'', gardiiɗo jaaynde ''New Moral World'' ƴettii « weltaare mawnde e rokkude ɗum naatgol », e yaakaare « wonde ina weltina kala jokkondiral garoowo hakkunde binnduɗo oo ». Ndee ɗoo ɓataake ina wayi no ko kañum woni ɓataake gadano e binndanɗe keewɗe ɗe Miss Reynold winndi e nder ''New Moral World'' . Ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1839, o resi John Chappellsmith (jibinaa ko John Chappell Smith), e ɓataakeeji makko, e ciimtol ko fayti e yeewtere makko, jokki feeñde e ''New Moral World'', e innde dewgal makko, haa ñalnde 1 sulyee 1843. == Reforme kaalis == Chappellsmith ko daraniiɗo no feewi kuule Owen, teeŋti noon e daranaade mbaawkaaji ɗi njuɓɓudi makko waawi rokkude ngam rimɗinde rewɓe . Miijooji William Cobbett, haa teeŋti noon e ñiŋooje makko e no laamu nguu jogori reende kaalis, ina njokki kadi humpitaade miijooji makko. E nder yeewtere makko ɓurnde lollude e peewnugol kaalis, o hollitii, e ballal mbaydiiji keewɗi e nate, wonde annabaagal Cobbett jowitiingal e batte bonɗe ɗe politikaaji kaalis leydi ndii jogori arde e nguurndam, ina laaɓti no feewi. Yaakaare makko e ndee feere ɓeydii laaɓtude nde, e hitaande 1841, o ɓuuɓni, o wayli deftere Cobbett wiyeteende ''Paper Against Gold'' . Chappellsmith rewi ko e golle jannginooɓe Owenite woɗɓe, ko wayi no Frances Morrison, e waɗde ‘ lootgol ’ sekulaar walla [[Femmbugal|innde kewu]] sukaaɓe e joofnirde janngirɗe mum. == Ñaawgol jamaanu == Ko o debbo jannginoowo dille Owenite, e nder toɓɓe luulndiiɗe ko wayi no ceergal, Chappellsmith ina heewi jogaade ñaawoore mawnde e nder renndo. Heen sahaaji, to wuro wiyeteengo Paisley, to Ecoppi yeru, o hawri e fedde rewɓe, ɓe mbari mo kaaƴe, ɓe mbonni mo. Ko noon kadi, to South Shields o rewi heen ko jamaanu mbonngu nguu, ina wulla ina wiya : « ko aan woni kanko e worɓe njeeɗiɗo ɓee ? [1] Hono ɗeen tuume, sikke alaa, ko winndannde yaltunde e jaaynde wiyeteende The Antidote, walla, jaaynde wiyeteende The Anti-Socialist Gazette (1841) nde holliti wonde Chappellsmith woppii jom suudu mum, naati e geɗe keewɗe e worɓe sosiyaalist en. Kono, ñiŋooɓe mo, haa teeŋti e winndiyanke John Brindley, mettini heen no feewi nde ɓe nganndi (caggal nde ɓe njuurnitii no feewi nguurndam Chappellsmith) wonde o joginoo tan ko gorko gooto e nguurndam makko, hono John Chappellsmith, mo o resndi e weltaare gila 1839. E hitaande 1842 Margaret Chappellsmith, gonnooɗo kadi tergal tiiɗngal e fedde haɓantoonde tooñanngeeji, udditi defterdu to Londres, ina wayi no o woppii jannginde ko juuti. == Tuugnorgal == o3rllaw3kplmdnora3xn9o6g3yw5fg8 163982 163981 2026-04-15T08:17:07Z Sardeeq 14292 163982 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Margaret Chappellsmith''' (1806-1883) ko jannginoowo sosiyaalist, gollinooɗo to Londres, Angalteer e Dental Dowlaaji Amerik e teeminannde 19ɓiire. O waɗi kampaañ ko fayti e renndoyankaagal, e peewnugol kaalis e darnde rewɓe. <ref name=":0" /> == Nguurndam gadano == Chappelsmith [jibinaa ko Reynolds], jibinaa ko e lewru feebariyee 1806 to Aldgate, to Londres. Ina gasa tawa ɓesngu makko ko gollotooɓe toowɓe, omo jogii ko famɗi fof miñiraaɓe rewɓe tato e miñiraaɓe worɓe ɗiɗo. O woniino Baptist tiiɗɗo haa o mawni, nde sehil makko debbo gooto holliti mo miijooji Robert Owen . Miijooji Owen mbaɗti batte e makko ɗoon e ɗoon, e hitaande 1836 o fuɗɗii winndude binndanɗe politik ngam ''The Dispatch'' . Ɗee binndanɗe ina kollita nafoore makko e renndoyankaagal, e darnde rewɓe, e kadi e peewnugol kaalis — toɓɓere nde o ardinoo e jaŋde makko William Cobbett . O jokki e semmbinde jokkondiral makko e Owen en, haa hitaande 1839 o woni e golloraade jannginoowo njoɓdi ngam dillere nde. E nder ngalɗoo mbaadi o dañii nafoore mawnde. Ciimtol keewngol feewde e jaayɗe Owenite ina seedtoo wonde omo jeyaa e haalooɓe ɓurɓe waawde haalde e nder dingiral sosiyaalist en, omo heewi arde e jamaanu makko. Ina laaɓi ko o haaloowo karisma keeriiɗo : jaaynde ''Charter'', yeru, haali ko fayti e ‘mbaadi makko ɓuuɓndi e teskinndi’. == Lectures makko == Lectures Chappellsmith e nder duuɓi ɓurɗi teeŋtude e dillere reforme renndo Owenite ina mbaawi renndinde e nder limlebbi : (1) lectures joy to Duɗal Renndo Lambeth ; (2) lectures e nder gure goɗɗe ko wonaa Londres ; (3) yeewtere e nder Londres walla saraaji mum. O haali ko fayti e dewgal, batte mbayliigu njulaagu, mbayliigu e peewnugol jikkuuji, mbayliigu Protestan en, geɗe kaalis, e hakkeeji e golle rewɓe. == Binndi e nder ''Aduna Moral Keso'' == Nate ɓurɗe laaɓtude e yeewtere makko Owenite keewnde ina tawee e ''New Moral World'', jaaynde nde Robert Owen sosi e hitaande 1834. E nder ɓataake ñalnde 23 suwee 1838, Miss Reynolds lomtii Mr. Owen e haala dewgal ; caggal nde ɓataake oo salii e jaaynde wiyeteende London ''Weekly Dispatch'', gardiiɗo jaaynde ''New Moral World'' ƴettii « weltaare mawnde e rokkude ɗum naatgol », e yaakaare « wonde ina weltina kala jokkondiral garoowo hakkunde binnduɗo oo ». Ndee ɗoo ɓataake ina wayi no ko kañum woni ɓataake gadano e binndanɗe keewɗe ɗe Miss Reynold winndi e nder ''New Moral World'' . Ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1839, o resi John Chappellsmith (jibinaa ko John Chappell Smith), e ɓataakeeji makko, e ciimtol ko fayti e yeewtere makko, jokki feeñde e ''New Moral World'', e innde dewgal makko, haa ñalnde 1 sulyee 1843. == Reforme kaalis == Chappellsmith ko daraniiɗo no feewi kuule Owen, teeŋti noon e daranaade mbaawkaaji ɗi njuɓɓudi makko waawi rokkude ngam rimɗinde rewɓe . Miijooji William Cobbett, haa teeŋti noon e ñiŋooje makko e no laamu nguu jogori reende kaalis, ina njokki kadi humpitaade miijooji makko. E nder yeewtere makko ɓurnde lollude e peewnugol kaalis, o hollitii, e ballal mbaydiiji keewɗi e nate, wonde annabaagal Cobbett jowitiingal e batte bonɗe ɗe politikaaji kaalis leydi ndii jogori arde e nguurndam, ina laaɓti no feewi. Yaakaare makko e ndee feere ɓeydii laaɓtude nde, e hitaande 1841, o ɓuuɓni, o wayli deftere Cobbett wiyeteende ''Paper Against Gold'' . Chappellsmith rewi ko e golle jannginooɓe Owenite woɗɓe, ko wayi no Frances Morrison, e waɗde ‘ lootgol ’ sekulaar walla [[Femmbugal|innde kewu]] sukaaɓe e joofnirde janngirɗe mum. == Ñaawgol jamaanu == Ko o debbo jannginoowo dille Owenite, e nder toɓɓe luulndiiɗe ko wayi no ceergal, Chappellsmith ina heewi jogaade ñaawoore mawnde e nder renndo. Heen sahaaji, to wuro wiyeteengo Paisley, to Ecoppi yeru, o hawri e fedde rewɓe, ɓe mbari mo kaaƴe, ɓe mbonni mo. Ko noon kadi, to South Shields o rewi heen ko jamaanu mbonngu nguu, ina wulla ina wiya : « ko aan woni kanko e worɓe njeeɗiɗo ɓee ? [1] Hono ɗeen tuume, sikke alaa, ko winndannde yaltunde e jaaynde wiyeteende The Antidote, walla, jaaynde wiyeteende The Anti-Socialist Gazette (1841) nde holliti wonde Chappellsmith woppii jom suudu mum, naati e geɗe keewɗe e worɓe sosiyaalist en. Kono, ñiŋooɓe mo, haa teeŋti e winndiyanke John Brindley, mettini heen no feewi nde ɓe nganndi (caggal nde ɓe njuurnitii no feewi nguurndam Chappellsmith) wonde o joginoo tan ko gorko gooto e nguurndam makko, hono John Chappellsmith, mo o resndi e weltaare gila 1839. E hitaande 1842 Margaret Chappellsmith, gonnooɗo kadi tergal tiiɗngal e fedde haɓantoonde tooñanngeeji, udditi defterdu to Londres, ina wayi no o woppii jannginde ko juuti. == Tuugnorgal == 3tr5x1j93afz6ru65xsk47aaajjt05z Margaret ko njimri-papanderu 0 39905 163983 2026-04-15T08:18:05Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348142229|Margaret Chant-Papandreou]]" 163983 wikitext text/x-wiki '''Margaret Chant-Papandreou''' ( Greek ; jibinaa ko ñalnde 30 suwee 1923) ko daraniiɗo haɓaade rafi o, binndoowo, winndiyanke, winndiyanke, gonnooɗo debbo gadano leydi Geres tuggi 1981 haa 1989, debbo gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Andreas Papandreou . Ina jeyaa e ɓiɓɓe makko, gardiiɗo jaagorɗe leydi Geres, George Papandreou (2009–2011), e tergal parlemaa Orop, hono Nikos Papandreou . Chant-Papandreou ko tawtoraaɗo teeŋtuɗo e hare ngam hakkeeji rewɓe, nde tawnoo o waɗii darnde mawnde e sosde, ƴellitde e ƴellitde sariyaaji baɗɗi no feewi darnde rewɓe Gerek en to bannge sariya e renndo, ko wayi no momtugol juɓɓule dowri (1982), <ref name="LAT Obituary" /> legalization . sosde dewgal siwil (1982), <ref name="NYT Paradox" /> laawɗingol ceergal e dow nanondiral, mbaawka rewɓe jogaade inɗe mum en caggal dewgal mum en e heɓde hakkeeji potɗi e gorko e nder reedu sukaaɓe mum en. == Nguurndam == Chant-Papandreou jibinaa ko to Oak Park, to Illinois, ñalnde 30 suwee 1923, ko kanko woni mawɗo e miñiraaɓe rewɓe njoyo. O adii janngude jaayndeyaagal, caggal ɗuum o waɗi master makko e cellal renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota, ɗo o hawri e jom suudu makko garoowo biyeteeɗo Andreas Papandreou e hitaande 1948. Caggal ɗuum ɓesngu nguu ummiima Elmhurst, Illinois . Jibnaaɓe baaba makko ko Angalteernaaɓe, yumma makko ko Siwisnaaɓe . O resii Andreas Papandreou e hitaande 1951. Ɓe puɗɗii hoɗde ko to Minnesota, caggal ɗuum to Kaliforni, ɗo Andreas Papandreou wonnoo hooreejo fedde faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni to Berkeley . O woniino duuɓi 8 hooreejo fedde rewɓe Grece, fedde rewɓe jeyaaɓe e leydi Grece . Ko kanko kadi woni binnduɗo defte keewɗe kadi ko kanko woni winndiyanke . [1] [2] [3] E Andreas Papandreou o dañi ɓiɓɓe nayo, George, Sofiya, Nikos e Andrikos Papandreou. E hitaande 1989, Chant-Papandreou jaɓi rokkude ceergal mbele Andreas Papandreou ina waawa resde Dimitra Liani . == Doggol Lagarde == E lewru desaambar 2012, jaayɗe ''To Vima'' e ''Proto Thema'' mbiyi e nder binndanɗe mum en wonde Chant-Papandreou ina jogii gooto e konte gonɗe e doggol Lagarde . Ñalnde 14 oktoobar 2014, Fedde toppitiinde ko fayti e bonanndeeji faggudu (SDOE) jaabtii e dow laabi ɓataake feewde e Chant-Papandreou, wonde, caggal wiɗto waɗaango e nder ñaawoore M. Papandreou, innde makko naatnaaka e doggol Lagarde. Ko binndoowo keeriiɗo SDOE, hono Stylianos Stasinopoulos siifondiri winndannde ndee. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 9jzulgw2az0ykon8zqz1btmboqznww6 163984 163983 2026-04-15T08:18:23Z Sardeeq 14292 163984 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Margaret Chant-Papandreou''' ( Greek ; jibinaa ko ñalnde 30 suwee 1923) ko daraniiɗo haɓaade rafi o, binndoowo, winndiyanke, winndiyanke, gonnooɗo debbo gadano leydi Geres tuggi 1981 haa 1989, debbo gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Andreas Papandreou . Ina jeyaa e ɓiɓɓe makko, gardiiɗo jaagorɗe leydi Geres, George Papandreou (2009–2011), e tergal parlemaa Orop, hono Nikos Papandreou . Chant-Papandreou ko tawtoraaɗo teeŋtuɗo e hare ngam hakkeeji rewɓe, nde tawnoo o waɗii darnde mawnde e sosde, ƴellitde e ƴellitde sariyaaji baɗɗi no feewi darnde rewɓe Gerek en to bannge sariya e renndo, ko wayi no momtugol juɓɓule dowri (1982), <ref name="LAT Obituary" /> legalization . sosde dewgal siwil (1982), <ref name="NYT Paradox" /> laawɗingol ceergal e dow nanondiral, mbaawka rewɓe jogaade inɗe mum en caggal dewgal mum en e heɓde hakkeeji potɗi e gorko e nder reedu sukaaɓe mum en. == Nguurndam == Chant-Papandreou jibinaa ko to Oak Park, to Illinois, ñalnde 30 suwee 1923, ko kanko woni mawɗo e miñiraaɓe rewɓe njoyo. O adii janngude jaayndeyaagal, caggal ɗuum o waɗi master makko e cellal renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota, ɗo o hawri e jom suudu makko garoowo biyeteeɗo Andreas Papandreou e hitaande 1948. Caggal ɗuum ɓesngu nguu ummiima Elmhurst, Illinois . Jibnaaɓe baaba makko ko Angalteernaaɓe, yumma makko ko Siwisnaaɓe . O resii Andreas Papandreou e hitaande 1951. Ɓe puɗɗii hoɗde ko to Minnesota, caggal ɗuum to Kaliforni, ɗo Andreas Papandreou wonnoo hooreejo fedde faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni to Berkeley . O woniino duuɓi 8 hooreejo fedde rewɓe Grece, fedde rewɓe jeyaaɓe e leydi Grece . Ko kanko kadi woni binnduɗo defte keewɗe kadi ko kanko woni winndiyanke . [1] [2] [3] E Andreas Papandreou o dañi ɓiɓɓe nayo, George, Sofiya, Nikos e Andrikos Papandreou. E hitaande 1989, Chant-Papandreou jaɓi rokkude ceergal mbele Andreas Papandreou ina waawa resde Dimitra Liani . == Doggol Lagarde == E lewru desaambar 2012, jaayɗe ''To Vima'' e ''Proto Thema'' mbiyi e nder binndanɗe mum en wonde Chant-Papandreou ina jogii gooto e konte gonɗe e doggol Lagarde . Ñalnde 14 oktoobar 2014, Fedde toppitiinde ko fayti e bonanndeeji faggudu (SDOE) jaabtii e dow laabi ɓataake feewde e Chant-Papandreou, wonde, caggal wiɗto waɗaango e nder ñaawoore M. Papandreou, innde makko naatnaaka e doggol Lagarde. Ko binndoowo keeriiɗo SDOE, hono Stylianos Stasinopoulos siifondiri winndannde ndee. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] g946hkx8vlp6n3u2qz6is4ywe2z0cte Anni E. Kilark 0 39906 163985 2026-04-15T08:19:34Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1292269859|Annie E. Clark]]" 163985 wikitext text/x-wiki '''Annie Elizabeth Clark''' (jibinaa ko 15 sulyee 1989) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e hakkeeji siwil to Amerik. O jeyaa ko e ardiiɓe wullitaango tuumeede Title IX e Clery Act 2013, ñaawaaɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde North Carolina to Chapel Hill, o wiyi wonde duɗal ngal ina luulndii sariya e no ɓe njuɓɓiniri wullitaango warngooji. Clark e Andrea Pino, e oon sahaa ko banndiiko janngoowo UNC, kadi ko kañum woni sabaabu njulaagu, mbaɗii kampaañ e nder leydi ndii kala ngam huutoraade wullitaango Title IX ngam haɗde duɗe jaaɓi haaɗtirde Amerik ɓeydaade tiiɗnaade e njulaagu e caɗeele jowitiiɗe heen. Clark ko gooto e sosɓe Pino mo End Rape on Campus, fedde toppitiinde ko fayti e warngooji baɗeteeɗi e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde. == Ɓawo == Clark jibinaa ko to wuro Raleigh, to leydi Karolina worgo. Ko kanko woni taaniiko gonnooɗo depitee Charles Orville Whitley, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jesse O. Sanderson . O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde North Carolina to Chapel Hill, o timmini jaŋde makko leslesre e ganndal politik. E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde to UNC-Chapel Hill, Clark naatnaa e Pi Sigma Alpha, fedde teddungal ɓiɗɓe leɗɗe kaŋŋe, e fedde Grail-Valkyries ngam golle makko e ardaade almudɓe. O naati kadi e Phi Beta Kappa ngam golle makko jaŋde. E hitaande 2011, o hollitii winndannde makko, « Politik e reentaade fitinaaji hakkunde yimɓe e nder jaŋde toownde Amerik », to Goomu Fedde Ngenndiije Dentuɗe toppitiinde ngonka rewɓe . == Golle == Darnde Clark ummorii ko e humpito makko e hitaande makko adannde to UNC. E wiyde Clark, nde o ɗaɓɓi ballal e haala kaa, golloowo duɗal UNC gooto "wasiyii mo wonde rape ina wayi no fijo fuku koyɗe nii, kadi ñalnde heen ina wayi no wonde ƴaañoowo subaka altine ɗo ƴeewtoto-ɗaa caggal, miijo-ɗaa, hol ko mbaɗatnoo-mi ko seerti e ɗuum?" ko wayi no almuudo oo ina waɗi aybe. E nder jaabawol ŋakkeende ballal, e ko yowitii e jaŋde almudɓe woɗɓe wonɓe e mboros o, Clark fuɗɗii wiɗtooji ko faati e mboros o e nder duɗe goɗɗe. O joofniri ko ƴeewde waɗde ñaawoore to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e nder tiitoonde IX, kuulal 1972 jowitiingal e jojjanɗe aadee, rokkata won e hakkeeji fartaŋŋe wonande janngooɓe jaŋde toownde. <ref name="Why" /> Wondude e Andrea Pino, banndiiko janngoowo to UNC wiyɗo kadi o dañii caɗeele, Clark fuɗɗii golle e wullitaango OCR e les Title IX feewde e njuɓɓudi UNC . E lewru Yarkomaa 2013, caggal nde ɓe njeewtidi e « teemedde teemedde warkoyeeɓe », Clark e Pino, e wondude e almudɓe woɗɓe e almudɓe UNC e gonnooɗo gardiiɗo duɗal ngal, mbaɗii wullitaango kelle 34 feewde e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal to Biro Hakkeeji Siwil to Departemaa Jaŋde Amerik. E lewru marse 2013, DOEd jaɓi wullitaango ngoo, fuɗɗii wiɗto no duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal jogori huutoraade ñaawoore warngooji. Caggal nde haala UNC waɗi tiitooɗe ngenndiije, Clark hollitii yaakaare mum wonde wullitaango ngo ɓe mbaɗi ngoo maa wallit addude « daartol goɗɗol jowitiingol e warngooji e suuɗnde », mbele waylo-waylo ina waawa waɗde e nder leydi ndii kala. [1] [2] Clark e Pino njiytiraa ko wuurɓe e nder leydi ndii kala, ndokki ɓe ballal ɓerɗe ; yanti heen, ɓe mballitii ɓe e waɗde wullitaango nanndungo e Title IX e nder duɗe maɓɓe. Rewɓe ɗiɗo ɓee mballitii sosde lowre almudɓe e gollotooɓe e nder duɗe toowɗe e nder leydi ndii fof, ɓe kawri e ndee ɗoo haala. [3] [4] E nder batu jaayndeeji lewru mee 2013 ngam habrirde binndanɗe almudɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Occidental, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dartmouth, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Swarthmore, to duɗal jaaɓi haaɗtirde California, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange, Clark yaltinii bayyinaango wonde ƴaañiiɓe e bonanndeeji baɗeteeɗi e nder renndo ngo "mbaawaa yettaade ɗo en mbaawaa juutde balɗe." [5] [6] E hitaande 2015, ko ina wona 169 kolees/duɗal jaaɓi haaɗtirde ina ngondi e wiɗtooji DOEd e nder tiitoonde IX e jowitiiɗe e safaara mum en e geɗe njulaagu. [7] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] ny3vm061nbw5vnreq2yr4rwwrue7fvr 163986 163985 2026-04-15T08:19:55Z Sardeeq 14292 163986 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Annie Elizabeth Clark''' (jibinaa ko 15 sulyee 1989) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e hakkeeji siwil to Amerik. O jeyaa ko e ardiiɓe wullitaango tuumeede Title IX e Clery Act 2013, ñaawaaɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde North Carolina to Chapel Hill, o wiyi wonde duɗal ngal ina luulndii sariya e no ɓe njuɓɓiniri wullitaango warngooji. Clark e Andrea Pino, e oon sahaa ko banndiiko janngoowo UNC, kadi ko kañum woni sabaabu njulaagu, mbaɗii kampaañ e nder leydi ndii kala ngam huutoraade wullitaango Title IX ngam haɗde duɗe jaaɓi haaɗtirde Amerik ɓeydaade tiiɗnaade e njulaagu e caɗeele jowitiiɗe heen. Clark ko gooto e sosɓe Pino mo End Rape on Campus, fedde toppitiinde ko fayti e warngooji baɗeteeɗi e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde. == Ɓawo == Clark jibinaa ko to wuro Raleigh, to leydi Karolina worgo. Ko kanko woni taaniiko gonnooɗo depitee Charles Orville Whitley, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jesse O. Sanderson . O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde North Carolina to Chapel Hill, o timmini jaŋde makko leslesre e ganndal politik. E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde to UNC-Chapel Hill, Clark naatnaa e Pi Sigma Alpha, fedde teddungal ɓiɗɓe leɗɗe kaŋŋe, e fedde Grail-Valkyries ngam golle makko e ardaade almudɓe. O naati kadi e Phi Beta Kappa ngam golle makko jaŋde. E hitaande 2011, o hollitii winndannde makko, « Politik e reentaade fitinaaji hakkunde yimɓe e nder jaŋde toownde Amerik », to Goomu Fedde Ngenndiije Dentuɗe toppitiinde ngonka rewɓe . == Golle == Darnde Clark ummorii ko e humpito makko e hitaande makko adannde to UNC. E wiyde Clark, nde o ɗaɓɓi ballal e haala kaa, golloowo duɗal UNC gooto "wasiyii mo wonde rape ina wayi no fijo fuku koyɗe nii, kadi ñalnde heen ina wayi no wonde ƴaañoowo subaka altine ɗo ƴeewtoto-ɗaa caggal, miijo-ɗaa, hol ko mbaɗatnoo-mi ko seerti e ɗuum?" ko wayi no almuudo oo ina waɗi aybe. E nder jaabawol ŋakkeende ballal, e ko yowitii e jaŋde almudɓe woɗɓe wonɓe e mboros o, Clark fuɗɗii wiɗtooji ko faati e mboros o e nder duɗe goɗɗe. O joofniri ko ƴeewde waɗde ñaawoore to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e nder tiitoonde IX, kuulal 1972 jowitiingal e jojjanɗe aadee, rokkata won e hakkeeji fartaŋŋe wonande janngooɓe jaŋde toownde. <ref name="Why" /> Wondude e Andrea Pino, banndiiko janngoowo to UNC wiyɗo kadi o dañii caɗeele, Clark fuɗɗii golle e wullitaango OCR e les Title IX feewde e njuɓɓudi UNC . E lewru Yarkomaa 2013, caggal nde ɓe njeewtidi e « teemedde teemedde warkoyeeɓe », Clark e Pino, e wondude e almudɓe woɗɓe e almudɓe UNC e gonnooɗo gardiiɗo duɗal ngal, mbaɗii wullitaango kelle 34 feewde e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal to Biro Hakkeeji Siwil to Departemaa Jaŋde Amerik. E lewru marse 2013, DOEd jaɓi wullitaango ngoo, fuɗɗii wiɗto no duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal jogori huutoraade ñaawoore warngooji. Caggal nde haala UNC waɗi tiitooɗe ngenndiije, Clark hollitii yaakaare mum wonde wullitaango ngo ɓe mbaɗi ngoo maa wallit addude « daartol goɗɗol jowitiingol e warngooji e suuɗnde », mbele waylo-waylo ina waawa waɗde e nder leydi ndii kala. [1] [2] Clark e Pino njiytiraa ko wuurɓe e nder leydi ndii kala, ndokki ɓe ballal ɓerɗe ; yanti heen, ɓe mballitii ɓe e waɗde wullitaango nanndungo e Title IX e nder duɗe maɓɓe. Rewɓe ɗiɗo ɓee mballitii sosde lowre almudɓe e gollotooɓe e nder duɗe toowɗe e nder leydi ndii fof, ɓe kawri e ndee ɗoo haala. [3] [4] E nder batu jaayndeeji lewru mee 2013 ngam habrirde binndanɗe almudɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Occidental, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dartmouth, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Swarthmore, to duɗal jaaɓi haaɗtirde California, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange, Clark yaltinii bayyinaango wonde ƴaañiiɓe e bonanndeeji baɗeteeɗi e nder renndo ngo "mbaawaa yettaade ɗo en mbaawaa juutde balɗe." [5] [6] E hitaande 2015, ko ina wona 169 kolees/duɗal jaaɓi haaɗtirde ina ngondi e wiɗtooji DOEd e nder tiitoonde IX e jowitiiɗe e safaara mum en e geɗe njulaagu. [7] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 5un29o7mon6hfrnotd1n8gz6j22ad4v Katrin F. Kilarenbaak 0 39907 163987 2026-04-15T08:21:17Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1316902824|Kathryn F. Clarenbach]]" 163987 wikitext text/x-wiki '''Kathryn F. Clarenbach''' (7 oktoobar 1920 – 4 marse 1994) ko gardiiɗo gadano dille rewɓe jamaanu to Amerik, kadi ko kanko woni hooreejo gadano Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW). == Nguurndam gadano == Kathryn « Kay » Dorothy Frederick jibinaa ko to Sparta, to Wiskonsin ñalnde 7 oktoobar 1920, e galle Nina e Aleksanndere Frederick. Yumma makko, hono Nina, ina joginoo darnde tiiɗnde e nder renndo ngo, o suɓaama e yiilirde duɗal Sparta e fuɗɗoode kitaale 1920. Jibnaaɓe makko ɗiɗo ɓee fof ina ndaranii wallude sukaaɓe mum en heɓde jaŋde ɓurnde moƴƴude. Kay fuɗɗii jaŋde ko e duuɓi 2, <sup>1</sup> / <sub>2</sub> ƴetti tolno 1 e 2 e hitaande wootere. Ina ɗaminanoo wonde sukaaɓe Frederick ɓee maa njahdu e duɗal jaaɓi haaɗtirde ; jibnaaɓe maɓɓe njaɓii yoɓde jaŋde sukaaɓe maɓɓe fof rewrude e dipolomaaji master. Clarenbach janngii duɗal jaaɓi haaɗtirde Sparta, tawtoraama e feddeeji keewɗi ina heen fedde Almaañ, fedde ''a cappella'', orkestra, jeewte, deftere hitaande, volleyball, basket, o wonnoo ko e ardaade pijirlooji mawɗi. == Kolez == Clarenbach meeɗaa waɗde ekzamin cakkitiiɗo haa hitaande 1937 nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin–Madison, ko ɗuum waɗi oon humpito ko keso e makko no feewi. Goɗɗum ko hesɗi e makko ko haaju janngude. O joginoo ko jillondirde e sehilaaɓe jannguɓe ummoriiɓe e ñaawoore Suudu Sarɗiiji, awokaa nokku oo, e bannge nano jahruɗo yeeso. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (September 2008)">citation needed</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Sabu rewɓe njaɓaaka e nder Rathskeller (ko ɗum huunde mettunde mo), kanko e gollodiiɗo makko janngoowo oo, ɓe kawratnoo ko e suudu Paul Bunyan e nder senngo ngoo. E fuɗɗoode, Clarenbach fellitaaki hol ko woni major mum. Baaba makko ina sikki o foti ko feewnude golle baɗɗe faayiida, ko wayi no jannginde. Kono e hitaande 1941 o heɓi bakkaa makko e ganndal politik . Clarenbach golliima e nokku dokke, ina sooda tikket ngam heɓde kaalis e nder duuɓi mum kolees. O waɗii waktuuji makko e golle ɗe o gollotoo ko e golle ɗe ngonaa janngirɗe. O naati e fedde wiyeteende Alpha Chi Omega, caggal ɗuum o wonti hooreejo suudu nduu e hitaande 1941. == Fuɗɗoode golle == E hitaande 1942, Clarenbach heɓi seedantaagal mum toowngal. Ngam wallitde hare ndee, o ƴetti Eksaam (Examen) fedde nde (Civil Service Examen), o jaɓi. Ndeen o ummiima Washington DC ngam gollodaade e njuɓɓudi laamu e nder fedde toppitiinde peewnugol konu fotde duuɓi ɗiɗi. Nde o arti Madison e hitaande 1944, o arti e duɗal ngam heɓde Ph.D makko., mo o heɓi duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum e hitaande 1946. E nder jaŋde makko toownde, o waɗii sahaa makko ko balloowo jannginoowo. Gooto e jannginooɓe makko hollitii mo janngoowo gooto, biyeteeɗo Henry Clarenbach. Ñalnde 5 suwee 1946, Kathryn e Henry Clarenbach njibinaa to Sparta. Caggal dewgal makko, Clarenbach rokkaama golle janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Purdue e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr . O jaɓi ɗaɓɓaande Purdue ngam jannginde ganndal politik. O weltiima e humpito makko toon kono o yalti sabu o suusaa jogaade dewgal yah-ngartaa. [ citation needed ] E hitaande 1948 Clarenbach e jom suudu mum njokkondiri e woɗɓe ngam golloraade kampaañ Henry Wallace ngam suɓaade hooreejo leydi mo ronkaama. E oon sahaa, Henry Clarenbach jokki golle mum ngam heɓde doktoraa mum. Ndeen Clarenbach yaltii e golle ngam nehde sukaaɓe mum tato : Sara (1949), wonti awokaa Kaliforni ; David (1953), potnooɗo wonde depitee dowla ; e Janet (1957), wonnooɗo jannginoowo ganndal NYS. E sahaa nde o woni yumma keso Clarenbach ina joginoo kadi golle ballondiral haa arti noon e jogaade darnde e nder diɗɗal dowlaaji Ligue des Femmes Votants de Missouri. E hitaande 1961, nde Clarenbach e ɓesngu mum ngarti e Madison, Clarenbach ƴetti golle jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edgewood . O heɓi kadi suɓaade e nder yiilirde toppitiinde ko fayti e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alverno . O semmbinii no feewi miijo duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe tan, o goongɗini no feewi e golle maggal. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (January 2012)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Baaba Clarenbach ina hirjina sukaaɓe mum nde nganndata, nde njiɗaa humpitaade ko woni aduna caggal Sparta. E nder nguurndam makko fof, golle Clarenbach njahdi e makko e nder leyɗeele dentuɗe Amerik kala, haa arti noon e Hawaii (laabi 4), e duuɗe Virgin (1977), [[Kubaa|e Kubaa]] (1978), e [[Yuroopu|Orop]] e [[Kanada|Kanadaa]] (laabi 3 walla 4). == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] li6ndu7sndadcx18zoneiynmeshmm5u 163988 163987 2026-04-15T08:22:21Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1316902824|Kathryn F. Clarenbach]]" 163988 wikitext text/x-wiki '''Kathryn F. Clarenbach''' (7 oktoobar 1920 – 4 marse 1994) ko gardiiɗo gadano dille rewɓe jamaanu to Amerik, kadi ko kanko woni hooreejo gadano Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW).<ref>1936 Sparta High School Yearbook</ref><ref>Margaret Andreasen, Interview #466: Clarenbach, Kathryn F., University of Wisconsin Collection / UW–Madison Campus Voices.</ref> == Nguurndam gadano == Kathryn « Kay » Dorothy Frederick jibinaa ko to Sparta, to Wiskonsin ñalnde 7 oktoobar 1920, e galle Nina e Aleksanndere Frederick. Yumma makko, hono Nina, ina joginoo darnde tiiɗnde e nder renndo ngo, o suɓaama e yiilirde duɗal Sparta e fuɗɗoode kitaale 1920. Jibnaaɓe makko ɗiɗo ɓee fof ina ndaranii wallude sukaaɓe mum en heɓde jaŋde ɓurnde moƴƴude. Kay fuɗɗii jaŋde ko e duuɓi 2, <sup>1</sup> / <sub>2</sub> ƴetti tolno 1 e 2 e hitaande wootere. Ina ɗaminanoo wonde sukaaɓe Frederick ɓee maa njahdu e duɗal jaaɓi haaɗtirde ; jibnaaɓe maɓɓe njaɓii yoɓde jaŋde sukaaɓe maɓɓe fof rewrude e dipolomaaji master. Clarenbach janngii duɗal jaaɓi haaɗtirde Sparta, tawtoraama e feddeeji keewɗi ina heen fedde Almaañ, fedde ''a cappella'', orkestra, jeewte, deftere hitaande, volleyball, basket, o wonnoo ko e ardaade pijirlooji mawɗi. == Kolez == Clarenbach meeɗaa waɗde ekzamin cakkitiiɗo haa hitaande 1937 nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin–Madison, ko ɗuum waɗi oon humpito ko keso e makko no feewi. Goɗɗum ko hesɗi e makko ko haaju janngude. O joginoo ko jillondirde e sehilaaɓe jannguɓe ummoriiɓe e ñaawoore Suudu Sarɗiiji, awokaa nokku oo, e bannge nano jahruɗo yeeso. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (September 2008)">citation needed</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Sabu rewɓe njaɓaaka e nder Rathskeller (ko ɗum huunde mettunde mo), kanko e gollodiiɗo makko janngoowo oo, ɓe kawratnoo ko e suudu Paul Bunyan e nder senngo ngoo. E fuɗɗoode, Clarenbach fellitaaki hol ko woni major mum. Baaba makko ina sikki o foti ko feewnude golle baɗɗe faayiida, ko wayi no jannginde. Kono e hitaande 1941 o heɓi bakkaa makko e ganndal politik . Clarenbach golliima e nokku dokke, ina sooda tikket ngam heɓde kaalis e nder duuɓi mum kolees. O waɗii waktuuji makko e golle ɗe o gollotoo ko e golle ɗe ngonaa janngirɗe. O naati e fedde wiyeteende Alpha Chi Omega, caggal ɗuum o wonti hooreejo suudu nduu e hitaande 1941. == Fuɗɗoode golle == E hitaande 1942, Clarenbach heɓi seedantaagal mum toowngal. Ngam wallitde hare ndee, o ƴetti Eksaam (Examen) fedde nde (Civil Service Examen), o jaɓi. Ndeen o ummiima Washington DC ngam gollodaade e njuɓɓudi laamu e nder fedde toppitiinde peewnugol konu fotde duuɓi ɗiɗi. Nde o arti Madison e hitaande 1944, o arti e duɗal ngam heɓde Ph.D makko., mo o heɓi duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum e hitaande 1946. E nder jaŋde makko toownde, o waɗii sahaa makko ko balloowo jannginoowo. Gooto e jannginooɓe makko hollitii mo janngoowo gooto, biyeteeɗo Henry Clarenbach. Ñalnde 5 suwee 1946, Kathryn e Henry Clarenbach njibinaa to Sparta. Caggal dewgal makko, Clarenbach rokkaama golle janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Purdue e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr . O jaɓi ɗaɓɓaande Purdue ngam jannginde ganndal politik. O weltiima e humpito makko toon kono o yalti sabu o suusaa jogaade dewgal yah-ngartaa. [ citation needed ] E hitaande 1948 Clarenbach e jom suudu mum njokkondiri e woɗɓe ngam golloraade kampaañ Henry Wallace ngam suɓaade hooreejo leydi mo ronkaama. E oon sahaa, Henry Clarenbach jokki golle mum ngam heɓde doktoraa mum. Ndeen Clarenbach yaltii e golle ngam nehde sukaaɓe mum tato : Sara (1949), wonti awokaa Kaliforni ; David (1953), potnooɗo wonde depitee dowla ; e Janet (1957), wonnooɗo jannginoowo ganndal NYS. E sahaa nde o woni yumma keso Clarenbach ina joginoo kadi golle ballondiral haa arti noon e jogaade darnde e nder diɗɗal dowlaaji Ligue des Femmes Votants de Missouri. E hitaande 1961, nde Clarenbach e ɓesngu mum ngarti e Madison, Clarenbach ƴetti golle jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edgewood . O heɓi kadi suɓaade e nder yiilirde toppitiinde ko fayti e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alverno . O semmbinii no feewi miijo duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe tan, o goongɗini no feewi e golle maggal. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (January 2012)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Baaba Clarenbach ina hirjina sukaaɓe mum nde nganndata, nde njiɗaa humpitaade ko woni aduna caggal Sparta. E nder nguurndam makko fof, golle Clarenbach njahdi e makko e nder leyɗeele dentuɗe Amerik kala, haa arti noon e Hawaii (laabi 4), e duuɗe Virgin (1977), [[Kubaa|e Kubaa]] (1978), e [[Yuroopu|Orop]] e [[Kanada|Kanadaa]] (laabi 3 walla 4). == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 35o8qcaum4rfjbooohh81larad88w2f 163989 163988 2026-04-15T08:22:44Z Sardeeq 14292 163989 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kathryn F. Clarenbach''' (7 oktoobar 1920 – 4 marse 1994) ko gardiiɗo gadano dille rewɓe jamaanu to Amerik, kadi ko kanko woni hooreejo gadano Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW).<ref>1936 Sparta High School Yearbook</ref><ref>Margaret Andreasen, Interview #466: Clarenbach, Kathryn F., University of Wisconsin Collection / UW–Madison Campus Voices.</ref> == Nguurndam gadano == Kathryn « Kay » Dorothy Frederick jibinaa ko to Sparta, to Wiskonsin ñalnde 7 oktoobar 1920, e galle Nina e Aleksanndere Frederick. Yumma makko, hono Nina, ina joginoo darnde tiiɗnde e nder renndo ngo, o suɓaama e yiilirde duɗal Sparta e fuɗɗoode kitaale 1920. Jibnaaɓe makko ɗiɗo ɓee fof ina ndaranii wallude sukaaɓe mum en heɓde jaŋde ɓurnde moƴƴude. Kay fuɗɗii jaŋde ko e duuɓi 2, <sup>1</sup> / <sub>2</sub> ƴetti tolno 1 e 2 e hitaande wootere. Ina ɗaminanoo wonde sukaaɓe Frederick ɓee maa njahdu e duɗal jaaɓi haaɗtirde ; jibnaaɓe maɓɓe njaɓii yoɓde jaŋde sukaaɓe maɓɓe fof rewrude e dipolomaaji master. Clarenbach janngii duɗal jaaɓi haaɗtirde Sparta, tawtoraama e feddeeji keewɗi ina heen fedde Almaañ, fedde ''a cappella'', orkestra, jeewte, deftere hitaande, volleyball, basket, o wonnoo ko e ardaade pijirlooji mawɗi. == Kolez == Clarenbach meeɗaa waɗde ekzamin cakkitiiɗo haa hitaande 1937 nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin–Madison, ko ɗuum waɗi oon humpito ko keso e makko no feewi. Goɗɗum ko hesɗi e makko ko haaju janngude. O joginoo ko jillondirde e sehilaaɓe jannguɓe ummoriiɓe e ñaawoore Suudu Sarɗiiji, awokaa nokku oo, e bannge nano jahruɗo yeeso. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (September 2008)">citation needed</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Sabu rewɓe njaɓaaka e nder Rathskeller (ko ɗum huunde mettunde mo), kanko e gollodiiɗo makko janngoowo oo, ɓe kawratnoo ko e suudu Paul Bunyan e nder senngo ngoo. E fuɗɗoode, Clarenbach fellitaaki hol ko woni major mum. Baaba makko ina sikki o foti ko feewnude golle baɗɗe faayiida, ko wayi no jannginde. Kono e hitaande 1941 o heɓi bakkaa makko e ganndal politik . Clarenbach golliima e nokku dokke, ina sooda tikket ngam heɓde kaalis e nder duuɓi mum kolees. O waɗii waktuuji makko e golle ɗe o gollotoo ko e golle ɗe ngonaa janngirɗe. O naati e fedde wiyeteende Alpha Chi Omega, caggal ɗuum o wonti hooreejo suudu nduu e hitaande 1941. == Fuɗɗoode golle == E hitaande 1942, Clarenbach heɓi seedantaagal mum toowngal. Ngam wallitde hare ndee, o ƴetti Eksaam (Examen) fedde nde (Civil Service Examen), o jaɓi. Ndeen o ummiima Washington DC ngam gollodaade e njuɓɓudi laamu e nder fedde toppitiinde peewnugol konu fotde duuɓi ɗiɗi. Nde o arti Madison e hitaande 1944, o arti e duɗal ngam heɓde Ph.D makko., mo o heɓi duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum e hitaande 1946. E nder jaŋde makko toownde, o waɗii sahaa makko ko balloowo jannginoowo. Gooto e jannginooɓe makko hollitii mo janngoowo gooto, biyeteeɗo Henry Clarenbach. Ñalnde 5 suwee 1946, Kathryn e Henry Clarenbach njibinaa to Sparta. Caggal dewgal makko, Clarenbach rokkaama golle janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Purdue e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr . O jaɓi ɗaɓɓaande Purdue ngam jannginde ganndal politik. O weltiima e humpito makko toon kono o yalti sabu o suusaa jogaade dewgal yah-ngartaa. [ citation needed ] E hitaande 1948 Clarenbach e jom suudu mum njokkondiri e woɗɓe ngam golloraade kampaañ Henry Wallace ngam suɓaade hooreejo leydi mo ronkaama. E oon sahaa, Henry Clarenbach jokki golle mum ngam heɓde doktoraa mum. Ndeen Clarenbach yaltii e golle ngam nehde sukaaɓe mum tato : Sara (1949), wonti awokaa Kaliforni ; David (1953), potnooɗo wonde depitee dowla ; e Janet (1957), wonnooɗo jannginoowo ganndal NYS. E sahaa nde o woni yumma keso Clarenbach ina joginoo kadi golle ballondiral haa arti noon e jogaade darnde e nder diɗɗal dowlaaji Ligue des Femmes Votants de Missouri. E hitaande 1961, nde Clarenbach e ɓesngu mum ngarti e Madison, Clarenbach ƴetti golle jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edgewood . O heɓi kadi suɓaade e nder yiilirde toppitiinde ko fayti e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alverno . O semmbinii no feewi miijo duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe tan, o goongɗini no feewi e golle maggal. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (January 2012)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Baaba Clarenbach ina hirjina sukaaɓe mum nde nganndata, nde njiɗaa humpitaade ko woni aduna caggal Sparta. E nder nguurndam makko fof, golle Clarenbach njahdi e makko e nder leyɗeele dentuɗe Amerik kala, haa arti noon e Hawaii (laabi 4), e duuɗe Virgin (1977), [[Kubaa|e Kubaa]] (1978), e [[Yuroopu|Orop]] e [[Kanada|Kanadaa]] (laabi 3 walla 4). == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 22drt47z8tcjk7btyyjfah6np3ule47 Liliyan Ciyarochi 0 39908 163990 2026-04-15T08:24:04Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1321558174|Lillian Ciarrochi]]" 163990 wikitext text/x-wiki '''Lillian T. Ciarrochi''' (1930 – 13 abriil 2016) ko debbo Ameriknaajo, daraniiɗo rewɓe. O anndaa ko e golle makko e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe ngam wallitde jaɓgol kuulal jowitiingal e potal hakkeeji to Floride. == Nguurndam gadano == Ciarrochi jibinaa ko e hitaande 1930 to wuro wiyeteengo Ardmore . Jibnaaɓe makko ko Mary Taraschi, koɗo Itaali, e Alfred Ciarrochi. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe sappo e nayo hay so tawii ko njeenayo tan nguuri, tawi heen Ciarrochi ko ɓiɗɗo tokooso. O heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik worgo ngam sukaaɓe rewɓe, o heɓi dipoloma makko ko fayti e hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Villanova, ɗo o janngi jamma. O fuɗɗii golle ko e hiisa to sosiyetee Scott Paper . O mettini heen no feewi e njiyaagu ngu o seedtii e golle, haa arti noon e jannginde worɓe ɓe ndeen ƴettata promotion e jappeere toownde e wallitde gollodiiɓe makko rewɓe e ñaawde njiyaagu. <ref name=":0" /> == Golle == Ciarrochi naati e fedde Philadelphia e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e hitaande 1971. O wonti kaalis, cukko hooreejo gollordu e hitaande 1975, caggal ɗuum hooreejo fedde nde e hitaande 1977. Fedde ndee woni ko e ƴellitde faandaare Amchiar e R.ER e hitaande 1971 caggal ɗuum hollitii ballal mum e faandaare waɗtude hakkille e njiyaagu e njiyaagu, hono no yeru mum holliri e sosde fedde Germantown nde o woni hooreejo leydi ndii, o sunii wonde ɗum ina waawi ustude hakkille e geɗe rewɓe. Nde o woni hooreejo leydi ndii, o ardii fedde 3 500 neɗɗo ngam tawtoreede batu marse ngam waylude potal jojjanɗe aadee ñalnde 9 sulyee 1978, to Washington, DC, o hirjini pelle rewɓe goɗɗe nokku oo ngam winndude ɓataakeeji feewde e hooreejo leydi ndii e Kongres ngam wallitde ERA. <ref name=":0" /> E hitaande 1973, Ciarrochi wondi e hooreejo eɓɓaande NOW Media Project, nde luulndii kesɗitingol laylaytol Komiseer Jokkondiral Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam hesɗitinde laylayti renndo tati jokkondirɗi e resooji Philadelphia, e dow tuugnaade e jokkondire diisnondiral e jokkondire hakkunde gollotooɓe. : 166 Ndee eɓɓoore ardii sarɗi ngam ustude teleeji ngam ƴellitde rewɓe ɓurɓe heewde e peewnugol e talanndeeji e nder weeyo e rewde jamirooje fedde nde e ɗemngal ngal aldaa e jokkere enɗam. Ciarrochi e hoore mum woni ko e ƴellitde Jessica Savitch ngam wonde gardiiɗo KYW-TV e lewru ut 1974, Savitch ƴettaa ngam wonde gardiiɗo jeewte 5:30. <ref name=":3" /> : 166-170 NOW kadi hokkaama hiirde jamma aset nde terɗe chapter janngooɓe jokkondiral e koleesuuji nokkuuji ɗii peewni. <ref name=":1" /> Fedde ndee jeertinaama e hitaande 1973 nde Lisa Richette, ñaawoowo to Ñaawirde Toownde, noddaa ngam waɗde konngol e nder Ligue Union de Philadelphie kono o felliti naatde e fedde nde ko e damal caggal sabu jinnaaɗo makko. Ciarrochi e terɗe goɗɗe fedde Philadelphia chapter of NOW njippii e Ligue 4 subaka ngam jokkondirde e bow pink e note hollitooje ko tuumaa ko sexism e damal yeeso suudu nduu. Foto golle maɓɓe feeñii e hello jaaynde wiyeteende ''The Philadelphia Inquirer'', fuɗɗii jeewte hakkunde terɗe fedde nde, ɓe pelliti waylude politik maɓɓe caggal nde terɗe sukaaɓe ɓee ndartini ɗum en. E hitaande 1986, Ligue des Nations jaɓi jaɓde terɗe rewɓe. Bojel Filadelfi ina jeyaa e ''ñaawoore Penelope Brace e Joseph F. O’Neill, Hillel S. Levinson, Foster B. Roser, Frank L. Rizzo, e wuro Filadelfi'', ñaawoore 1974 nde ñaawirgal (class-action) waɗnoo e jokkondiral e ''Dental Dowlaaji Amerik'' e birooji polis Penelope al departemaa polis Philadelphia ina joginoo golle diisnondiral e ƴettugol gollotooɓe. Bojel yuɓɓinii Jannginooɓe JOONI ngam sosde janngirde huutortoonde ɗemngal ngal aldaa e jikkuuji. <ref name=":1" /> Philadelphia NOW kadi ina rokka hitaande kala " Njeenaari Barefoot e Pregnant " e yimɓe e estaaduuji ɗi ɓe cikkata ko ñalngu Sadie Hawkins . <ref name=":4" /> E hitaande 1976, Ciarrochi tawtoraama batu ngenndiwal demokaraasi to New York ɗo o gollodii e Eleanor Smeal, Karen DeCrow, Alice Cohan e Jean Conger e Arlie Scott e [[Giloriya Ollred|Gloria Allred]] ngam haɓaade potal hakkunde rewɓe. E hitaande ndee tan, o dogi ngam wonde keso NOW e Sue Devaney. Tuggi 1979 haa 1980 o wonii hooreejo fedde NOW to Philadelphia. O woppi golle makko e lewru suwee 1981 ngam golloraade kampaañ ngam jaɓde ERA to Florida, e nder hare ɓurnde yaajde ngam heɓde jaɓgol waylo-waylo ngoo to Floride, Illinois, Oklahoma, Karolina worgo , Missouri, e Virginia haa ñalnde 30 lewru juko hitaande 1982 e kampaañ ERA Countdown, e nder oon sahaa o walli e yuɓɓinde wallidiiɓe njilluuji hoɗorɗe. O yuɓɓini kadi bankeeji telefoŋaaji, seppooji e jokkondiral hakkunde yimɓe e innde ERA. O ardii jaayndeeji nokkuuji, dowlaaji e ngenndiiji ngam dillere ndee, wiɗtooji sariyaaji e lobbugol. Ko kanko wonnoo gardiiɗo kaalis e nder diiwaan Florida ngam kampaañ ERA. <ref name=":1" /> Ko o tiiɗnoo koo fof, waylo-waylo ngoo waawaano heɓde jaɓgol to Florida e Illinois haa nde lajal mum timmi. O ummiima Washington, DC e darorɗe hitaande 1982, ɗo o woni kalfinaaɗo NOW e golloraade kampaañuuji ngenndiiji direct mail, hade makko hootde Philadelphia. <ref name=":0" /> O hirjiniino caggal ɗuum Eleanor Smeal ummoraade e hooreejo NOW. == Nguurndam caggal == Caggal nde o yalti NOW, o golliima e Fedde Horticulture Pennsylvania, o woni gardiiɗo hiisa [1], o golliima e Departemaa Kaalis Pennsylvania, o woni ƴeewtotooɗo. [2] E duuɓi garooji ɗii, Ciarrochi rokkii ballal rewɓe daraniiɓe woote gardagol leydi Amerik, o adii yuɓɓinde kewuuji ngam Patricia Schroeder e hitaande 1982 [3] caggal ɗuum o jaɓi Hillary Clinton e woote gardagol leydi Amerik e hitaande 2016 . [2] E hitaande 2014, o naati e teleeji ɗi Nancy Moses waɗi, tiitoonde mum ko Rewɓe Filadelfi: Documentaire . [4] O sankii ko ñalnde 13 abriil 2016, e rafi ƴiiƴam e nder galle makko to wuro wiyeteengo Center City, to Filadelfi . == Tuugnorgal == gfh2mg7lr2cskqxuoirm93ku7r9pee6 163991 163990 2026-04-15T08:24:24Z Sardeeq 14292 163991 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lillian T. Ciarrochi''' (1930 – 13 abriil 2016) ko debbo Ameriknaajo, daraniiɗo rewɓe. O anndaa ko e golle makko e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe ngam wallitde jaɓgol kuulal jowitiingal e potal hakkeeji to Floride. == Nguurndam gadano == Ciarrochi jibinaa ko e hitaande 1930 to wuro wiyeteengo Ardmore . Jibnaaɓe makko ko Mary Taraschi, koɗo Itaali, e Alfred Ciarrochi. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe sappo e nayo hay so tawii ko njeenayo tan nguuri, tawi heen Ciarrochi ko ɓiɗɗo tokooso. O heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik worgo ngam sukaaɓe rewɓe, o heɓi dipoloma makko ko fayti e hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Villanova, ɗo o janngi jamma. O fuɗɗii golle ko e hiisa to sosiyetee Scott Paper . O mettini heen no feewi e njiyaagu ngu o seedtii e golle, haa arti noon e jannginde worɓe ɓe ndeen ƴettata promotion e jappeere toownde e wallitde gollodiiɓe makko rewɓe e ñaawde njiyaagu. <ref name=":0" /> == Golle == Ciarrochi naati e fedde Philadelphia e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e hitaande 1971. O wonti kaalis, cukko hooreejo gollordu e hitaande 1975, caggal ɗuum hooreejo fedde nde e hitaande 1977. Fedde ndee woni ko e ƴellitde faandaare Amchiar e R.ER e hitaande 1971 caggal ɗuum hollitii ballal mum e faandaare waɗtude hakkille e njiyaagu e njiyaagu, hono no yeru mum holliri e sosde fedde Germantown nde o woni hooreejo leydi ndii, o sunii wonde ɗum ina waawi ustude hakkille e geɗe rewɓe. Nde o woni hooreejo leydi ndii, o ardii fedde 3 500 neɗɗo ngam tawtoreede batu marse ngam waylude potal jojjanɗe aadee ñalnde 9 sulyee 1978, to Washington, DC, o hirjini pelle rewɓe goɗɗe nokku oo ngam winndude ɓataakeeji feewde e hooreejo leydi ndii e Kongres ngam wallitde ERA. <ref name=":0" /> E hitaande 1973, Ciarrochi wondi e hooreejo eɓɓaande NOW Media Project, nde luulndii kesɗitingol laylaytol Komiseer Jokkondiral Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam hesɗitinde laylayti renndo tati jokkondirɗi e resooji Philadelphia, e dow tuugnaade e jokkondire diisnondiral e jokkondire hakkunde gollotooɓe. : 166 Ndee eɓɓoore ardii sarɗi ngam ustude teleeji ngam ƴellitde rewɓe ɓurɓe heewde e peewnugol e talanndeeji e nder weeyo e rewde jamirooje fedde nde e ɗemngal ngal aldaa e jokkere enɗam. Ciarrochi e hoore mum woni ko e ƴellitde Jessica Savitch ngam wonde gardiiɗo KYW-TV e lewru ut 1974, Savitch ƴettaa ngam wonde gardiiɗo jeewte 5:30. <ref name=":3" /> : 166-170 NOW kadi hokkaama hiirde jamma aset nde terɗe chapter janngooɓe jokkondiral e koleesuuji nokkuuji ɗii peewni. <ref name=":1" /> Fedde ndee jeertinaama e hitaande 1973 nde Lisa Richette, ñaawoowo to Ñaawirde Toownde, noddaa ngam waɗde konngol e nder Ligue Union de Philadelphie kono o felliti naatde e fedde nde ko e damal caggal sabu jinnaaɗo makko. Ciarrochi e terɗe goɗɗe fedde Philadelphia chapter of NOW njippii e Ligue 4 subaka ngam jokkondirde e bow pink e note hollitooje ko tuumaa ko sexism e damal yeeso suudu nduu. Foto golle maɓɓe feeñii e hello jaaynde wiyeteende ''The Philadelphia Inquirer'', fuɗɗii jeewte hakkunde terɗe fedde nde, ɓe pelliti waylude politik maɓɓe caggal nde terɗe sukaaɓe ɓee ndartini ɗum en. E hitaande 1986, Ligue des Nations jaɓi jaɓde terɗe rewɓe. Bojel Filadelfi ina jeyaa e ''ñaawoore Penelope Brace e Joseph F. O’Neill, Hillel S. Levinson, Foster B. Roser, Frank L. Rizzo, e wuro Filadelfi'', ñaawoore 1974 nde ñaawirgal (class-action) waɗnoo e jokkondiral e ''Dental Dowlaaji Amerik'' e birooji polis Penelope al departemaa polis Philadelphia ina joginoo golle diisnondiral e ƴettugol gollotooɓe. Bojel yuɓɓinii Jannginooɓe JOONI ngam sosde janngirde huutortoonde ɗemngal ngal aldaa e jikkuuji. <ref name=":1" /> Philadelphia NOW kadi ina rokka hitaande kala " Njeenaari Barefoot e Pregnant " e yimɓe e estaaduuji ɗi ɓe cikkata ko ñalngu Sadie Hawkins . <ref name=":4" /> E hitaande 1976, Ciarrochi tawtoraama batu ngenndiwal demokaraasi to New York ɗo o gollodii e Eleanor Smeal, Karen DeCrow, Alice Cohan e Jean Conger e Arlie Scott e [[Giloriya Ollred|Gloria Allred]] ngam haɓaade potal hakkunde rewɓe. E hitaande ndee tan, o dogi ngam wonde keso NOW e Sue Devaney. Tuggi 1979 haa 1980 o wonii hooreejo fedde NOW to Philadelphia. O woppi golle makko e lewru suwee 1981 ngam golloraade kampaañ ngam jaɓde ERA to Florida, e nder hare ɓurnde yaajde ngam heɓde jaɓgol waylo-waylo ngoo to Floride, Illinois, Oklahoma, Karolina worgo , Missouri, e Virginia haa ñalnde 30 lewru juko hitaande 1982 e kampaañ ERA Countdown, e nder oon sahaa o walli e yuɓɓinde wallidiiɓe njilluuji hoɗorɗe. O yuɓɓini kadi bankeeji telefoŋaaji, seppooji e jokkondiral hakkunde yimɓe e innde ERA. O ardii jaayndeeji nokkuuji, dowlaaji e ngenndiiji ngam dillere ndee, wiɗtooji sariyaaji e lobbugol. Ko kanko wonnoo gardiiɗo kaalis e nder diiwaan Florida ngam kampaañ ERA. <ref name=":1" /> Ko o tiiɗnoo koo fof, waylo-waylo ngoo waawaano heɓde jaɓgol to Florida e Illinois haa nde lajal mum timmi. O ummiima Washington, DC e darorɗe hitaande 1982, ɗo o woni kalfinaaɗo NOW e golloraade kampaañuuji ngenndiiji direct mail, hade makko hootde Philadelphia. <ref name=":0" /> O hirjiniino caggal ɗuum Eleanor Smeal ummoraade e hooreejo NOW. == Nguurndam caggal == Caggal nde o yalti NOW, o golliima e Fedde Horticulture Pennsylvania, o woni gardiiɗo hiisa [1], o golliima e Departemaa Kaalis Pennsylvania, o woni ƴeewtotooɗo. [2] E duuɓi garooji ɗii, Ciarrochi rokkii ballal rewɓe daraniiɓe woote gardagol leydi Amerik, o adii yuɓɓinde kewuuji ngam Patricia Schroeder e hitaande 1982 [3] caggal ɗuum o jaɓi Hillary Clinton e woote gardagol leydi Amerik e hitaande 2016 . [2] E hitaande 2014, o naati e teleeji ɗi Nancy Moses waɗi, tiitoonde mum ko Rewɓe Filadelfi: Documentaire . [4] O sankii ko ñalnde 13 abriil 2016, e rafi ƴiiƴam e nder galle makko to wuro wiyeteengo Center City, to Filadelfi . == Tuugnorgal == nz9tbnxb6xpwygznj8vg2ae4i1fll04 Augusta Kalloch Christie 0 39909 163992 2026-04-15T08:25:13Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328377597|Augusta Kalloch Christie]]" 163992 wikitext text/x-wiki '''Augusta Kalloch Christie''' (28 oktoobar 1887 - 22 lewru mbooy 1981) ko jannginoowo e dawruyanke Ameriknaajo. Ko kanko woni debbo gadano golloraade e nder suudu sarɗiiji leydi Maine e nder suudu sarɗiiji leydi Maine, o golliima gila 1952 haa 1964. Christie woniino kadi hooreejo fedde rewɓe Maine (WCTU). Mahdi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Northern Maine ina inniree teddungal makko. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Christie jibinaa ko to wuro Ashland, to leydi Maine, to Rufus G. Kalloch e Marta Jan (Chandler) Kalloch. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Presque Isle e duɗal jaaɓi haaɗtirde Aroostook . == Kugal == Christie fuɗɗii golle mum ko jannginde e nder duɗe teeru saraaji Ashland. Caggal ɗuum o arti e golle njulaagu, o janngi to duɗal Beal Shorthand to Bangor. Caggal nde o heɓi bak makko, o golliima e yeeyoowo potal to Presque Isle haa o resi Walter R. Christie. Nde nokku konu to Presque Isle udditaa e hitaande 1961, Christie wallitii e ƴettude e saaktude LD 1542, ko ɗum sosi ko woni hannde Koolaaɗo kuuɓal renndo Maine worgo, e dow feccere leydi nokku ɓooyɗo oo. == Golle politik == Christie suɓaama e suudu sarɗiiji leydi Maine e hitaande 1952, o waɗii manndaaji nay. O jeyaa ko e goomu toppitiingu liɗɗi, o woniino hooreejo galle mum e manndaa makko cakkitiiɗo. Christie salii kuule liɗɗi, o walli sariyaaji luulndiiɗi liɗɗi, julaagu, e sariyaaji golle ɗi moƴƴaani. E hitaande 1961, o toɗɗaa e Senaa Maine, ɗo o waɗi manndaaji ɗiɗi. E nder laamu makko, o woniino tergal e goomu toppitiingu laamu leydi ndii, o ardii delegaasiyoŋ diiwaan Aroostook. [1] == Njawdi == E teddungal Christie e darnde mum e jaŋde e golle laamu, galle gooto to duɗal jaaɓi haaɗtirde Northern Maine Community College inniraa ko innde makko. Ko ɓuri heewde e porogaraamuuji NMCC ko suudu AK Christie, anndiraandu hannde « Kompleks Christie » . == Tuugnorgal == qirtxery2k6rmi8sr8k2yvqjbc9y1ih 163993 163992 2026-04-15T08:26:03Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328377597|Augusta Kalloch Christie]]" 163993 wikitext text/x-wiki '''Augusta Kalloch Christie''' (28 oktoobar 1887 - 22 lewru mbooy 1981) ko jannginoowo e dawruyanke Ameriknaajo. Ko kanko woni debbo gadano golloraade e nder suudu sarɗiiji leydi Maine e nder suudu sarɗiiji leydi Maine, o golliima gila 1952 haa 1964. Christie woniino kadi hooreejo fedde rewɓe Maine (WCTU). Mahdi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Northern Maine ina inniree teddungal makko. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Christie jibinaa ko to wuro Ashland, to leydi Maine, to Rufus G. Kalloch e Marta Jan (Chandler) Kalloch. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Presque Isle e duɗal jaaɓi haaɗtirde Aroostook . l <ref>"Augusta Kalloch Christie". ''Kalloch Family Reunion Association''. Retrieved 15 May 2024.</ref> == Kugal == Christie fuɗɗii golle mum ko jannginde e nder duɗe teeru saraaji Ashland. Caggal ɗuum o arti e golle njulaagu, o janngi to duɗal Beal Shorthand to Bangor. Caggal nde o heɓi bak makko, o golliima e yeeyoowo potal to Presque Isle haa o resi Walter R. Christie. Nde nokku konu to Presque Isle udditaa e hitaande 1961, Christie wallitii e ƴettude e saaktude LD 1542, ko ɗum sosi ko woni hannde Koolaaɗo kuuɓal renndo Maine worgo, e dow feccere leydi nokku ɓooyɗo oo. == Golle politik == Christie suɓaama e suudu sarɗiiji leydi Maine e hitaande 1952, o waɗii manndaaji nay. O jeyaa ko e goomu toppitiingu liɗɗi, o woniino hooreejo galle mum e manndaa makko cakkitiiɗo. Christie salii kuule liɗɗi, o walli sariyaaji luulndiiɗi liɗɗi, julaagu, e sariyaaji golle ɗi moƴƴaani. E hitaande 1961, o toɗɗaa e Senaa Maine, ɗo o waɗi manndaaji ɗiɗi. E nder laamu makko, o woniino tergal e goomu toppitiingu laamu leydi ndii, o ardii delegaasiyoŋ diiwaan Aroostook. [1] == Njawdi == E teddungal Christie e darnde mum e jaŋde e golle laamu, galle gooto to duɗal jaaɓi haaɗtirde Northern Maine Community College inniraa ko innde makko. Ko ɓuri heewde e porogaraamuuji NMCC ko suudu AK Christie, anndiraandu hannde « Kompleks Christie » . == Tuugnorgal == eekg99e0dw549wethzx5taxycprt5fk 163994 163993 2026-04-15T08:26:20Z Sardeeq 14292 163994 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Augusta Kalloch Christie''' (28 oktoobar 1887 - 22 lewru mbooy 1981) ko jannginoowo e dawruyanke Ameriknaajo. Ko kanko woni debbo gadano golloraade e nder suudu sarɗiiji leydi Maine e nder suudu sarɗiiji leydi Maine, o golliima gila 1952 haa 1964. Christie woniino kadi hooreejo fedde rewɓe Maine (WCTU). Mahdi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Northern Maine ina inniree teddungal makko. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Christie jibinaa ko to wuro Ashland, to leydi Maine, to Rufus G. Kalloch e Marta Jan (Chandler) Kalloch. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Presque Isle e duɗal jaaɓi haaɗtirde Aroostook . l <ref>"Augusta Kalloch Christie". ''Kalloch Family Reunion Association''. Retrieved 15 May 2024.</ref> == Kugal == Christie fuɗɗii golle mum ko jannginde e nder duɗe teeru saraaji Ashland. Caggal ɗuum o arti e golle njulaagu, o janngi to duɗal Beal Shorthand to Bangor. Caggal nde o heɓi bak makko, o golliima e yeeyoowo potal to Presque Isle haa o resi Walter R. Christie. Nde nokku konu to Presque Isle udditaa e hitaande 1961, Christie wallitii e ƴettude e saaktude LD 1542, ko ɗum sosi ko woni hannde Koolaaɗo kuuɓal renndo Maine worgo, e dow feccere leydi nokku ɓooyɗo oo. == Golle politik == Christie suɓaama e suudu sarɗiiji leydi Maine e hitaande 1952, o waɗii manndaaji nay. O jeyaa ko e goomu toppitiingu liɗɗi, o woniino hooreejo galle mum e manndaa makko cakkitiiɗo. Christie salii kuule liɗɗi, o walli sariyaaji luulndiiɗi liɗɗi, julaagu, e sariyaaji golle ɗi moƴƴaani. E hitaande 1961, o toɗɗaa e Senaa Maine, ɗo o waɗi manndaaji ɗiɗi. E nder laamu makko, o woniino tergal e goomu toppitiingu laamu leydi ndii, o ardii delegaasiyoŋ diiwaan Aroostook. [1] == Njawdi == E teddungal Christie e darnde mum e jaŋde e golle laamu, galle gooto to duɗal jaaɓi haaɗtirde Northern Maine Community College inniraa ko innde makko. Ko ɓuri heewde e porogaraamuuji NMCC ko suudu AK Christie, anndiraandu hannde « Kompleks Christie » . == Tuugnorgal == 6q1wehelx54odl2ryrrkw2p0t29ej0d Norma Sinsilla 0 39910 163995 2026-04-15T08:27:36Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1330176895|Norma Chinchilla]]" 163995 wikitext text/x-wiki '''Norma Chinchilla''' (jibinaa ko 1945) ko ganndo ko faati e renndo Ameriknaajo. Chinchilla jannginii jaŋde rewɓe, jinnaaɓe e jokkondire, kadi o waɗii nafoore e ƴellitgol wiɗtooji Amerik hakkundeejo naatnaaɗi e fannu jaŋde Amerik Latin . O jeyaa ko e sosɓe jaaynde wiyeteende ''Latin American Perspectives'' e hitaande 1974, o jeyaa ko e sosɓe e hitaande 1976, walla eɓɓaande jaŋde rewɓe adannde rokketeende to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Irvine . E hitaande 2017, o rokkaa njeenaari mawndi ndi Julian Samora, ndi Fedde Sosiyoloji Amerik . == Nguurndam gadano, jaŋde e ɓesngu == Norma Jean Stoltz jibinaa ko e hitaande 1945, to diiwaan Washington, e galle Norma E. (jibinaa ko Beierlein) e Fred W. Stoltz. {{Sfn|''Oakland Tribune''|1961}} {{Sfn|US Census|1950}} {{Sfn|Marriage records|1940}} Baaba makko ko injenieer, Stoltz ina joginoo miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo, Margaret e Kathryne. {{Sfn|US Census|1950}} {{Sfn|ANG Newspapers|2006}} Mawɓe makko ko eggooɓe Almaañnaaɓe kadi ina woodi jokkondire tiiɗɗe e kulhuli eggooɓe e nder galle. {{Sfn|Yim|2017}} Ɓe ngummii to nokku biyeteeɗo San Fransisko, ɗo Stoltz heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde James Logan to wuro Union City, Kaliforni e hitaande 1962, {{Sfn|''Oakland Tribune''|1961}} o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Raymond to Stockton . Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o heɓi bursi Fulbright e hitaande 1965, o janngi ganndal politik e renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde San Carlos Law School to wuro Guatemala fotde hitaande. {{Sfn|''Oakland Tribune''|1965}} {{Sfn|''Latin American Perspectives''|2015}} Nde tawnoo o radikalisee e kewuuji politik kitaale 1960, o suɓii ko Guatemala e dow salaare ammbasadeer Amerik. {{Sfn|''Latin American Perspectives''|2015}} E jamaanu makko to Guatemala, Stoltz hollitii wonde ɗum ɓeydii radikalde mo, nde tawnoo almudɓe ɓee ina ndartini politikaaji diineeji militeer en, tawi ina jeyaa heen : njiyaagu e warngooji baɗnooɗi e yimɓe jeyaaɓe e leydi Maya, e warngooji almudɓe e daraniiɓe laamu nguu. {{Sfn|''Latin American Perspectives''|2015}} {{Sfn|Stoltz Chinchilla|2018}} Stoltz heɓi dipoloma mum ko faati e sariya to Guatemala e hitaande 1966, [1], caggal ɗuum e oon hitaande, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wiskonsin, to Madison, Wiskonsin . E nder jaŋde makko, o hawri e Jorge Ramiro Chinchilla, koɗo Guatemala, jannguɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde San Carlos, caggal ɗuum o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Madison to nokku ordinateer. Ɓeeɗoo ɗiɗo resndi ɗum ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Raymond College to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pasifik e hitaande 1968. [1] Caggal nde o timmini jaŋde makko toownde e nder ganndal renndo, [1] Chinchilla fuɗɗii jaŋde makko PhD. [1] O wondi e daraniiɓe janngooɓe, o walli e yuɓɓinde seminaaji e waɗde teach-ins e dow Marxism. [1] [1] E oon sahaa, debbo gooto tan wonnoo e faculté, [1] e jokkere enɗam hakkunde banndiraaɓe worɓe e terɗe faculté ko huunde nde almuɓɓe rewɓe keewi waɗde. [1] E hitaande 1970, Chinchilla ƴettaa e golle balloowo jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pitzer, duɗal jaaɓi haaɗtirde gannde kese, to Claremont, Kaliforni . [1] [1] [1] O naatnaa e fedde Los Angeles ngam wallitde Amerik Latin, ko gollodiiɓe makko Don e Marjorie Bray. [1] E nder yeewtere, Chinchilla hollitii wonde o hulɓiniima nde o riiwaa e ndee ɗoo golle adannde caggal nde o janngi hitaande adannde ndee, sabu golle makko. [1] O ummiima Siili, e sahaa gardagol Salvador Allende, o timmini toon wiɗtooji makko doktoraa hakkunde 1972 e 1973. [1] == Kugal == === Jannginde === Caggal nde o timmini doktoraa makko, Chinchilla fuɗɗii golle to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kaliforni, to Irvine (UCI) e hitaande 1974, kanko e jannginooɓe woɗɓe gollotooɓe e fedde Los Angeles ngam wallitde Amerik Latin walla Dental Amerik Latin Radikal en, o wondi e sosɓe jaaynde wiyeteende ''Perspectives Latin Amerik'' . {{Sfn|''Latin American Perspectives''|2015}} To UCI, kanko e hiisiwal biyeteeɗo Janet Williams, ɓe mbaɗii janngirɗe jaŋde rewɓe e hitaande 1976, tawi ina waɗi janngirɗe ganndal renndo, biyoloji, e binndol. Chinchilla jaɓii wonde ko o jannginoowo, kanko e almuɓɓe makko ɓe njanngi ko gooto sabu e nder jaŋde makko o janngaaka ko fayti e rewɓe walla ko fayti e rewɓe teskinɓe. Hay so tawii kanko e Williams ɓe ngollodiima e gollodiiɓe woɗɓe ngam yuɓɓinde jaŋde hakkundeere, {{Sfn|Miner|1976}} won e sehilaaɓe maɓɓe janngooɓe ɓee njeertinaama yo ngoppu tawtoreede porogaraam oo. Won e gollodiiɓe maɓɓe worɓe ina luulndii no feewi sosde porogaraam gadano jaŋde rewɓe to UCI, ina kuli wonde ɗum ina addana almudɓe radikal. {{Sfn|Bennett|1976}} E fuɗɗoode kitaale 1980, Chinchilla sosi nokku humpito Guatemala to Los Angeles, ngam wallitde eggooɓe hesɓe e nokku hee. {{Sfn|''Go Beach''|2012}} Caggal nde o jannginii duuɓi jeetati, o naati e luural jowitiingal e jeyi leydi, nde tawnoo won e gollodiiɓe makko mbaɗii luural etikaaji e makko, {{Sfn|''Latin American Perspectives''|2015}} ko ɗum Chinchilla wiyi caggal ɗuum ko sabu rewɓe ina kaɗaa jeyi leydi so ina njogii ɓiɓɓe. {{Sfn|Stoltz Chinchilla|2018}} O wiyi kadi ko heewi e luural ngal ko e janngingol makko jaŋde rewɓe. {{Sfn|Stoltz Chinchilla|2018}} Caggal nde o dañi hare laamu, Chinchilla fuɗɗii golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Long Beach, e hitaande 1983, ɗo o janngini sosiyoloji e jaŋde rewɓe. {{Sfn|''Latin American Perspectives''|2015}} {{Sfn|Stutts|1985}} {{Sfn|Shoah Foundation|2022}} E nder golle makko janngingol, o jokki e golle makko, yeru, o tawtoraama Encuentros Feministes Amerik Latin e Kariibi e kitaale 1980 e 1990, {{Sfn|Alvarez|Friedman|Beckman|Blackwell|2003}} e haalde ko fayti e miijooji luulndiiɗi immigration e dow ] systems {{Sfn|Threlkeld|2014}} O wonti porfeseer timmuɗo, o woni gardiiɗo porogaraam jaŋde rewɓe. {{Sfn|''Times-Press-Recorder''|1990}} {{Sfn|Sipchen|1994}} Gaagaa golle makko jaŋde, gila 1988, o woniino e yiilirde toppitiinde jaŋde hakkunde-leyɗeere. O woniino kadi hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e rewɓe ngam janngude Amerik Latin, o woniino kadi hooreejo goomuuji keewɗi Fedde Sosiyoloji Amerik e kitaale 1990. {{Sfn|''Times-Press-Recorder''|1990}} Dowla Kaliforni Long Beach teddinii mo e njeenaaje ganndal e golle teskinɗe e nder dumunna jaŋde 1996–1997. {{Sfn|Shoah Foundation|2022}} O heɓi njeenaari nguurndam ngam darnde makko e jaŋde Amerik hakkundeejo e hitaande 2012 ummoraade e duɗal janngirɗe Teresa Lozano Long to Amerik Latin to Austin e Duɗal jaŋde Meksik Amerik to Arlington, kamɓe ɗiɗo fof ɓe njeyaa ko e njuɓɓudi duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas, ngam darnde makko e golle makko jaŋde Amerik hakkundeejo e innde makko . {{Sfn|''Go Beach''|2012}} E hitaande 2017, o heɓi njeenaari ndi Fedde Sosiyoloji Amerik wiyeteende Julian Samora Distinguished Career Award, ngam mawninde golle makko ngam naatde e jaŋde Amerik hakkundeejo e nder jaŋdeeji jaŋde Amerik Latin. {{Sfn|Yim|2017}} == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] pa99h4cjeg6cc0i0j974rjqsnwa9xyv 163996 163995 2026-04-15T08:27:55Z Sardeeq 14292 163996 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Norma Chinchilla''' (jibinaa ko 1945) ko ganndo ko faati e renndo Ameriknaajo. Chinchilla jannginii jaŋde rewɓe, jinnaaɓe e jokkondire, kadi o waɗii nafoore e ƴellitgol wiɗtooji Amerik hakkundeejo naatnaaɗi e fannu jaŋde Amerik Latin . O jeyaa ko e sosɓe jaaynde wiyeteende ''Latin American Perspectives'' e hitaande 1974, o jeyaa ko e sosɓe e hitaande 1976, walla eɓɓaande jaŋde rewɓe adannde rokketeende to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Irvine . E hitaande 2017, o rokkaa njeenaari mawndi ndi Julian Samora, ndi Fedde Sosiyoloji Amerik . == Nguurndam gadano, jaŋde e ɓesngu == Norma Jean Stoltz jibinaa ko e hitaande 1945, to diiwaan Washington, e galle Norma E. (jibinaa ko Beierlein) e Fred W. Stoltz. {{Sfn|''Oakland Tribune''|1961}} {{Sfn|US Census|1950}} {{Sfn|Marriage records|1940}} Baaba makko ko injenieer, Stoltz ina joginoo miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo, Margaret e Kathryne. {{Sfn|US Census|1950}} {{Sfn|ANG Newspapers|2006}} Mawɓe makko ko eggooɓe Almaañnaaɓe kadi ina woodi jokkondire tiiɗɗe e kulhuli eggooɓe e nder galle. {{Sfn|Yim|2017}} Ɓe ngummii to nokku biyeteeɗo San Fransisko, ɗo Stoltz heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde James Logan to wuro Union City, Kaliforni e hitaande 1962, {{Sfn|''Oakland Tribune''|1961}} o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Raymond to Stockton . Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o heɓi bursi Fulbright e hitaande 1965, o janngi ganndal politik e renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde San Carlos Law School to wuro Guatemala fotde hitaande. {{Sfn|''Oakland Tribune''|1965}} {{Sfn|''Latin American Perspectives''|2015}} Nde tawnoo o radikalisee e kewuuji politik kitaale 1960, o suɓii ko Guatemala e dow salaare ammbasadeer Amerik. {{Sfn|''Latin American Perspectives''|2015}} E jamaanu makko to Guatemala, Stoltz hollitii wonde ɗum ɓeydii radikalde mo, nde tawnoo almudɓe ɓee ina ndartini politikaaji diineeji militeer en, tawi ina jeyaa heen : njiyaagu e warngooji baɗnooɗi e yimɓe jeyaaɓe e leydi Maya, e warngooji almudɓe e daraniiɓe laamu nguu. {{Sfn|''Latin American Perspectives''|2015}} {{Sfn|Stoltz Chinchilla|2018}} Stoltz heɓi dipoloma mum ko faati e sariya to Guatemala e hitaande 1966, [1], caggal ɗuum e oon hitaande, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wiskonsin, to Madison, Wiskonsin . E nder jaŋde makko, o hawri e Jorge Ramiro Chinchilla, koɗo Guatemala, jannguɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde San Carlos, caggal ɗuum o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Madison to nokku ordinateer. Ɓeeɗoo ɗiɗo resndi ɗum ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Raymond College to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pasifik e hitaande 1968. [1] Caggal nde o timmini jaŋde makko toownde e nder ganndal renndo, [1] Chinchilla fuɗɗii jaŋde makko PhD. [1] O wondi e daraniiɓe janngooɓe, o walli e yuɓɓinde seminaaji e waɗde teach-ins e dow Marxism. [1] [1] E oon sahaa, debbo gooto tan wonnoo e faculté, [1] e jokkere enɗam hakkunde banndiraaɓe worɓe e terɗe faculté ko huunde nde almuɓɓe rewɓe keewi waɗde. [1] E hitaande 1970, Chinchilla ƴettaa e golle balloowo jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pitzer, duɗal jaaɓi haaɗtirde gannde kese, to Claremont, Kaliforni . [1] [1] [1] O naatnaa e fedde Los Angeles ngam wallitde Amerik Latin, ko gollodiiɓe makko Don e Marjorie Bray. [1] E nder yeewtere, Chinchilla hollitii wonde o hulɓiniima nde o riiwaa e ndee ɗoo golle adannde caggal nde o janngi hitaande adannde ndee, sabu golle makko. [1] O ummiima Siili, e sahaa gardagol Salvador Allende, o timmini toon wiɗtooji makko doktoraa hakkunde 1972 e 1973. [1] == Kugal == === Jannginde === Caggal nde o timmini doktoraa makko, Chinchilla fuɗɗii golle to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kaliforni, to Irvine (UCI) e hitaande 1974, kanko e jannginooɓe woɗɓe gollotooɓe e fedde Los Angeles ngam wallitde Amerik Latin walla Dental Amerik Latin Radikal en, o wondi e sosɓe jaaynde wiyeteende ''Perspectives Latin Amerik'' . {{Sfn|''Latin American Perspectives''|2015}} To UCI, kanko e hiisiwal biyeteeɗo Janet Williams, ɓe mbaɗii janngirɗe jaŋde rewɓe e hitaande 1976, tawi ina waɗi janngirɗe ganndal renndo, biyoloji, e binndol. Chinchilla jaɓii wonde ko o jannginoowo, kanko e almuɓɓe makko ɓe njanngi ko gooto sabu e nder jaŋde makko o janngaaka ko fayti e rewɓe walla ko fayti e rewɓe teskinɓe. Hay so tawii kanko e Williams ɓe ngollodiima e gollodiiɓe woɗɓe ngam yuɓɓinde jaŋde hakkundeere, {{Sfn|Miner|1976}} won e sehilaaɓe maɓɓe janngooɓe ɓee njeertinaama yo ngoppu tawtoreede porogaraam oo. Won e gollodiiɓe maɓɓe worɓe ina luulndii no feewi sosde porogaraam gadano jaŋde rewɓe to UCI, ina kuli wonde ɗum ina addana almudɓe radikal. {{Sfn|Bennett|1976}} E fuɗɗoode kitaale 1980, Chinchilla sosi nokku humpito Guatemala to Los Angeles, ngam wallitde eggooɓe hesɓe e nokku hee. {{Sfn|''Go Beach''|2012}} Caggal nde o jannginii duuɓi jeetati, o naati e luural jowitiingal e jeyi leydi, nde tawnoo won e gollodiiɓe makko mbaɗii luural etikaaji e makko, {{Sfn|''Latin American Perspectives''|2015}} ko ɗum Chinchilla wiyi caggal ɗuum ko sabu rewɓe ina kaɗaa jeyi leydi so ina njogii ɓiɓɓe. {{Sfn|Stoltz Chinchilla|2018}} O wiyi kadi ko heewi e luural ngal ko e janngingol makko jaŋde rewɓe. {{Sfn|Stoltz Chinchilla|2018}} Caggal nde o dañi hare laamu, Chinchilla fuɗɗii golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Long Beach, e hitaande 1983, ɗo o janngini sosiyoloji e jaŋde rewɓe. {{Sfn|''Latin American Perspectives''|2015}} {{Sfn|Stutts|1985}} {{Sfn|Shoah Foundation|2022}} E nder golle makko janngingol, o jokki e golle makko, yeru, o tawtoraama Encuentros Feministes Amerik Latin e Kariibi e kitaale 1980 e 1990, {{Sfn|Alvarez|Friedman|Beckman|Blackwell|2003}} e haalde ko fayti e miijooji luulndiiɗi immigration e dow ] systems {{Sfn|Threlkeld|2014}} O wonti porfeseer timmuɗo, o woni gardiiɗo porogaraam jaŋde rewɓe. {{Sfn|''Times-Press-Recorder''|1990}} {{Sfn|Sipchen|1994}} Gaagaa golle makko jaŋde, gila 1988, o woniino e yiilirde toppitiinde jaŋde hakkunde-leyɗeere. O woniino kadi hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e rewɓe ngam janngude Amerik Latin, o woniino kadi hooreejo goomuuji keewɗi Fedde Sosiyoloji Amerik e kitaale 1990. {{Sfn|''Times-Press-Recorder''|1990}} Dowla Kaliforni Long Beach teddinii mo e njeenaaje ganndal e golle teskinɗe e nder dumunna jaŋde 1996–1997. {{Sfn|Shoah Foundation|2022}} O heɓi njeenaari nguurndam ngam darnde makko e jaŋde Amerik hakkundeejo e hitaande 2012 ummoraade e duɗal janngirɗe Teresa Lozano Long to Amerik Latin to Austin e Duɗal jaŋde Meksik Amerik to Arlington, kamɓe ɗiɗo fof ɓe njeyaa ko e njuɓɓudi duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas, ngam darnde makko e golle makko jaŋde Amerik hakkundeejo e innde makko . {{Sfn|''Go Beach''|2012}} E hitaande 2017, o heɓi njeenaari ndi Fedde Sosiyoloji Amerik wiyeteende Julian Samora Distinguished Career Award, ngam mawninde golle makko ngam naatde e jaŋde Amerik hakkundeejo e nder jaŋdeeji jaŋde Amerik Latin. {{Sfn|Yim|2017}} == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] lqcawh2ve2fjuqob4e768bbnku777qg E. Ɓiɓɓe Kitch 0 39911 163997 2026-04-15T08:29:11Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1341483564|E. Kitch Childs]]" 163997 wikitext text/x-wiki '''E. Kitch Childs''' (11 abriil 1937 – 10 janvier 1993) ko ganndo hakkille mawɗo to Ameriknaajo, kadi ko daraniiɗo tawtoreede dille ndimaagu rewɓe to Amerik worgo e sahaa "wave ɗiɗaɓo" feminism e kitaale 1960 e 1970. Ko e oon sahaa ‘Terapi Feminist’ feeñi mo Childs ardii. E nder ndee ɗoo golle o daranii ko rewɓe tokosɓe, jommbaajo, gaynaako en e lesbiyen en. O woniino tergal sosngal duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago 's Gay Liberation e debbo afriknaajo-ameriknaajo gadano heɓde dipolomaaji mum doktoraa e ƴellitaare aadee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. == Jaangirde == Childs janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pittsburgh, o heɓi bakkaa makko e ganndal kemikal . O woniino jom hakkille no feewi e jaŋde haa o timmini ɗum e nder duuɓi makko gadani. Caggal ɗuum, Childs naatii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, o heɓi Master makko e ganndal e ƴellitaare aadee e hitaande 1972. O jeyaa ko e rewɓe afriknaaɓe-ameriknaaɓe adanɓe heɓde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, kadi e ƴellitaare aadee. <ref name=":0" /> == Nguurndam gadano == Childs jibinaa ko to Pittsburgh, to Pennsylvania, ko suka debbo ɓurɗo famɗude e galle mum. Wondude e miñiraaɓe makko tato mawɓe, Childs ummiima Chicago, Illinois ngam hoɗde e neene maɓɓe. E kitaale 1940 Chicago ina seerti no feewi. Childs majjii miñiraaɓe mum ɗiɗo mawɓe sabu fitinaaji njiyaagu e cukaagu mum. == Kugal == Caggal nde o heɓi bak makko, Childs naati e konu ndiyam Amerik . Nde Childs hebli naatde e golle, mbayliigaaji renndo tiiɗɗi ina mbaɗa. Heewɓe e ɗeen mbayliigaaji "ina njokkondiri no feewi walla no feewi e binndanɗe, e golle, e terapiiji ɗi psikoloji rewɓe mbaɗata. ". E hitaande 1973, o fuɗɗii golle makko gadane e nder wuro Oakland, [[Çalifonia|Kaliforni]] ɗo o gollinoo e safaara hakkille (psychologie clinique) fotde duuɓi 17. E nder oon sahaa, Childs golliima ngam tabitinde gollal mum e kiliyaneeɓe mum dariiɓe. O waɗti hakkille makko e toppitagol kuuɓtodinngol, jowitiingol e muñal. Feccere teeŋtunde e ɗuum ko huutoraade feere yoɓde (sliding scale) ngam ustude caɗeele e sarwisaaji makko. Ina anndaa wonde Childs yoɓataa won e kiliyaneeɓe ngam sessions. Ɗum fof e wayde noon, e nder duuɓi 27 ɗi o woni e Kaliforni ɗii, omo heɓa ƴeewndorɗe ñawbuuli, o teeŋtini tan ko darnde makko e golle makko. Nii woni, Childs « ina haɓa, ina wuuri no feewi les mbaawkaaji mum » nde tawnoo omo jokki e kiliyaneeɓe makko. <ref name=":1" /> Ngolɗoo gollal ina haɓa e Childs no piilaaɗo e fannu ganndal hakkille, o jeyaa ko e terapist en adanɓe waɗde seppooji terapi e nder galle makko e nder galleeji kiliyaneeɓe makko. E ngalɗoo laawol e goɗɗum, Childs yiɗiino wallitde rewɓe ɓaleeɓe, e ko ɓuri ɗum, rewɓe ɓaleeɓe gaynaako en, e "softinde mbaydi safaara ɗo kiliyaneeɓe mum njiyrata ina njeyaa heen". == Fedde rewɓe e nder ganndal hakkillaaji == Childs ko tergal sosngal Fedde rewɓe e ganndal hakkillaaji (AWP). [1] [2] Childs kam e wondiiɓe mum ɗiɗo, Phyllis Chesler e Dorothy Riddle, cosi AWP ngam ƴellitde ŋakkeende wiɗtooji yuɓɓondirɗi e hakkillaaji rewɓe. E fuɗɗoode AWP ko fedde rewɓe annduɓe hakkillaaji e gollotooɓe e nder fedde Ameriknaare annduɓe hakkillaaji (APA) ngam ƴellitde caɗeele rewɓe kiliyaneeɓe, annduɓe hakkillaaji, e dipiteeji. Childs huutoriima ngalɗoo daawal ngam wallitde rewɓe marginaal en, woni rewɓe ɓaleeɓe e lesbiyen en . [3] Yanti heen, o noddii APA yo waɗtu batte e waylooji no ɗeen pelle nokkuuji mbaɗirtee e fannuuji bankeeji, safaara, geɗe sariya, e njuɓɓudi jaŋde. [4] O anndi wonde heɓde sarwisaaji hakkillaaji moƴƴi ina ŋakki e ɗeen pelle marginaale. [5] Golle ɗe APA ƴetti ɗee ina njuumta e ɓeeɗoo rewɓe, ina njaltina cuɓe safaara ɗe nganndu-ɗaa ko ɗe njiyaagu, ɗe mballaaka e wiɗtooji jowitiiɗi e hakkillaaji rewɓe. [6] E hitaande 1973 AWP waɗii wiɗtooji keewɗi teskinɗi e nder hakkillaaji rewɓe haa ɗum anndiraa "Division 35" APA. == Tuugnorgal == 5z26e4pkoyq04eaqlb35gulbntg89ik 163998 163997 2026-04-15T08:29:33Z Sardeeq 14292 163998 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''E. Kitch Childs''' (11 abriil 1937 – 10 janvier 1993) ko ganndo hakkille mawɗo to Ameriknaajo, kadi ko daraniiɗo tawtoreede dille ndimaagu rewɓe to Amerik worgo e sahaa "wave ɗiɗaɓo" feminism e kitaale 1960 e 1970. Ko e oon sahaa ‘Terapi Feminist’ feeñi mo Childs ardii. E nder ndee ɗoo golle o daranii ko rewɓe tokosɓe, jommbaajo, gaynaako en e lesbiyen en. O woniino tergal sosngal duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago 's Gay Liberation e debbo afriknaajo-ameriknaajo gadano heɓde dipolomaaji mum doktoraa e ƴellitaare aadee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. == Jaangirde == Childs janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pittsburgh, o heɓi bakkaa makko e ganndal kemikal . O woniino jom hakkille no feewi e jaŋde haa o timmini ɗum e nder duuɓi makko gadani. Caggal ɗuum, Childs naatii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, o heɓi Master makko e ganndal e ƴellitaare aadee e hitaande 1972. O jeyaa ko e rewɓe afriknaaɓe-ameriknaaɓe adanɓe heɓde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, kadi e ƴellitaare aadee. <ref name=":0" /> == Nguurndam gadano == Childs jibinaa ko to Pittsburgh, to Pennsylvania, ko suka debbo ɓurɗo famɗude e galle mum. Wondude e miñiraaɓe makko tato mawɓe, Childs ummiima Chicago, Illinois ngam hoɗde e neene maɓɓe. E kitaale 1940 Chicago ina seerti no feewi. Childs majjii miñiraaɓe mum ɗiɗo mawɓe sabu fitinaaji njiyaagu e cukaagu mum. == Kugal == Caggal nde o heɓi bak makko, Childs naati e konu ndiyam Amerik . Nde Childs hebli naatde e golle, mbayliigaaji renndo tiiɗɗi ina mbaɗa. Heewɓe e ɗeen mbayliigaaji "ina njokkondiri no feewi walla no feewi e binndanɗe, e golle, e terapiiji ɗi psikoloji rewɓe mbaɗata. ". E hitaande 1973, o fuɗɗii golle makko gadane e nder wuro Oakland, [[Çalifonia|Kaliforni]] ɗo o gollinoo e safaara hakkille (psychologie clinique) fotde duuɓi 17. E nder oon sahaa, Childs golliima ngam tabitinde gollal mum e kiliyaneeɓe mum dariiɓe. O waɗti hakkille makko e toppitagol kuuɓtodinngol, jowitiingol e muñal. Feccere teeŋtunde e ɗuum ko huutoraade feere yoɓde (sliding scale) ngam ustude caɗeele e sarwisaaji makko. Ina anndaa wonde Childs yoɓataa won e kiliyaneeɓe ngam sessions. Ɗum fof e wayde noon, e nder duuɓi 27 ɗi o woni e Kaliforni ɗii, omo heɓa ƴeewndorɗe ñawbuuli, o teeŋtini tan ko darnde makko e golle makko. Nii woni, Childs « ina haɓa, ina wuuri no feewi les mbaawkaaji mum » nde tawnoo omo jokki e kiliyaneeɓe makko. <ref name=":1" /> Ngolɗoo gollal ina haɓa e Childs no piilaaɗo e fannu ganndal hakkille, o jeyaa ko e terapist en adanɓe waɗde seppooji terapi e nder galle makko e nder galleeji kiliyaneeɓe makko. E ngalɗoo laawol e goɗɗum, Childs yiɗiino wallitde rewɓe ɓaleeɓe, e ko ɓuri ɗum, rewɓe ɓaleeɓe gaynaako en, e "softinde mbaydi safaara ɗo kiliyaneeɓe mum njiyrata ina njeyaa heen". == Fedde rewɓe e nder ganndal hakkillaaji == Childs ko tergal sosngal Fedde rewɓe e ganndal hakkillaaji (AWP). [1] [2] Childs kam e wondiiɓe mum ɗiɗo, Phyllis Chesler e Dorothy Riddle, cosi AWP ngam ƴellitde ŋakkeende wiɗtooji yuɓɓondirɗi e hakkillaaji rewɓe. E fuɗɗoode AWP ko fedde rewɓe annduɓe hakkillaaji e gollotooɓe e nder fedde Ameriknaare annduɓe hakkillaaji (APA) ngam ƴellitde caɗeele rewɓe kiliyaneeɓe, annduɓe hakkillaaji, e dipiteeji. Childs huutoriima ngalɗoo daawal ngam wallitde rewɓe marginaal en, woni rewɓe ɓaleeɓe e lesbiyen en . [3] Yanti heen, o noddii APA yo waɗtu batte e waylooji no ɗeen pelle nokkuuji mbaɗirtee e fannuuji bankeeji, safaara, geɗe sariya, e njuɓɓudi jaŋde. [4] O anndi wonde heɓde sarwisaaji hakkillaaji moƴƴi ina ŋakki e ɗeen pelle marginaale. [5] Golle ɗe APA ƴetti ɗee ina njuumta e ɓeeɗoo rewɓe, ina njaltina cuɓe safaara ɗe nganndu-ɗaa ko ɗe njiyaagu, ɗe mballaaka e wiɗtooji jowitiiɗi e hakkillaaji rewɓe. [6] E hitaande 1973 AWP waɗii wiɗtooji keewɗi teskinɗi e nder hakkillaaji rewɓe haa ɗum anndiraa "Division 35" APA. == Tuugnorgal == 22984m89rkrdz35r9le5hy1ynl7bkqe Woman in Blue 0 39912 164000 2026-04-15T08:44:56Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Natal debbo ɓoorniiɗo wutte daneejo, walla debbo ɓoorniiɗo wutte daneejo, ko natal nebam e dow mbaydi, ngal naalanke Engele biyeteeɗo Thomas Gainsborough, gila c. Hitaande 1775 haa 1785. Nde waɗetee ko e galle mooftirɗo nate Hermitage, to Saint-Pétersbourg, ɗo Alexei Khitrovo acci nde e hitaande 1916, nde waɗi nde Gainsborough tan golli e nder leydi Riisi. Daartol e sifaa Nde sosaa ko e duuɓi sappo e joy ɗi Gainsborough woni e wuro wiyeteengo Bath, to Somers..." 164000 wikitext text/x-wiki Natal debbo ɓoorniiɗo wutte daneejo, walla debbo ɓoorniiɗo wutte daneejo, ko natal nebam e dow mbaydi, ngal naalanke Engele biyeteeɗo Thomas Gainsborough, gila c. Hitaande 1775 haa 1785. Nde waɗetee ko e galle mooftirɗo nate Hermitage, to Saint-Pétersbourg, ɗo Alexei Khitrovo acci nde e hitaande 1916, nde waɗi nde Gainsborough tan golli e nder leydi Riisi. Daartol e sifaa Nde sosaa ko e duuɓi sappo e joy ɗi Gainsborough woni e wuro wiyeteengo Bath, to Somerset. Won e daartiyankooɓe naalankaagal kollitii haala maggal ko Elisabeth, laamɗo debbo biyeteeɗo Beaufort, ɓiy Edward Boscawen. Musiyum Hermitage kadi hollitii debbo oo ko Duchess de Beaufort. Natal ngal ko natal njuuteendi bust. Ina hollira debbo oo ina ɓoornii wutte daneejo e wuttulo daneejo, ina waɗi ƴiye daneeje e ƴiye daneeje e dow wuttulo mum ɓuuɓngo, ina ɓuuɓna toowngo, ina wirnii seeɗa to bannge nano. O ɓoornii e wutte makko wuttulo ɓaleejo haɓɓaa e wuttulo les wuttudu makko, ina fawi heen leggal kaŋŋe. Juuɗe makko ñaamo ina njogii feggere ɓuuɓnde, ina jogii feggere ɓuuɓnde e dow ɓanndu makko. Debbo e Bulo ko yeru nate rewɓe teskinɗe ɗe naalanke oo waɗi, ɗo o woɗɗitii hoore makko e artificialité pretentielle doolnuɗo e jamaanu makko. Laamɗo oo e ndeeɗoo natal, yeru, hay so o ɓoorniima wutte daneejo, o ɓuuɓnaaki e korset tiiɗɗo, kadi ƴattooje makko ngonaa fenaande, wonaa kadi coktirgal ; omo nanndi e goonga e nafoore. Tuugnorgal q1v20cypizr28u9tg8d13skprmtlfnp 164001 164000 2026-04-15T08:46:10Z SUZYFATIMA 13856 164001 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal debbo ɓoorniiɗo wutte daneejo''', walla debbo ɓoorniiɗo wutte daneejo, ko natal nebam e dow mbaydi, ngal naalanke Engele biyeteeɗo Thomas Gainsborough, gila c. Hitaande 1775 haa 1785. Nde waɗetee ko e galle mooftirɗo nate Hermitage, to Saint-Pétersbourg, ɗo Alexei Khitrovo acci nde e hitaande 1916, nde waɗi nde Gainsborough tan golli e nder leydi Riisi. == Daartol e sifaa == Nde sosaa ko e duuɓi sappo e joy ɗi Gainsborough woni e wuro wiyeteengo Bath, to Somerset. Won e daartiyankooɓe naalankaagal kollitii haala maggal ko Elisabeth, laamɗo debbo biyeteeɗo Beaufort, ɓiy Edward Boscawen. Musiyum Hermitage kadi hollitii debbo oo ko Duchess de Beaufort. Natal ngal ko natal njuuteendi bust. Ina hollira debbo oo ina ɓoornii wutte daneejo e wuttulo daneejo, ina waɗi ƴiye daneeje e ƴiye daneeje e dow wuttulo mum ɓuuɓngo, ina ɓuuɓna toowngo, ina wirnii seeɗa to bannge nano. O ɓoornii e wutte makko wuttulo ɓaleejo haɓɓaa e wuttulo les wuttudu makko, ina fawi heen leggal kaŋŋe. Juuɗe makko ñaamo ina njogii feggere ɓuuɓnde, ina jogii feggere ɓuuɓnde e dow ɓanndu makko. Debbo e Bulo ko yeru nate rewɓe teskinɗe ɗe naalanke oo waɗi, ɗo o woɗɗitii hoore makko e artificialité pretentielle doolnuɗo e jamaanu makko. Laamɗo oo e ndeeɗoo natal, yeru, hay so o ɓoorniima wutte daneejo, o ɓuuɓnaaki e korset tiiɗɗo, kadi ƴattooje makko ngonaa fenaande, wonaa kadi coktirgal ; omo nanndi e goonga e nafoore. == Tuugnorgal == mb6eey9bbeprk8hjjmo6xp05zcp23cq 164002 164001 2026-04-15T08:55:00Z SUZYFATIMA 13856 164002 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal debbo ɓoorniiɗo wutte daneejo''', walla debbo ɓoorniiɗo wutte daneejo, ko natal nebam e dow mbaydi, ngal naalanke Engele biyeteeɗo Thomas Gainsborough, gila c. Hitaande 1775 haa 1785. Nde waɗetee ko e galle mooftirɗo nate Hermitage, to Saint-Pétersbourg, ɗo Alexei Khitrovo acci nde e hitaande 1916, nde waɗi nde Gainsborough tan golli e nder leydi Riisi. == Daartol e sifaa == Nde sosaa ko e duuɓi sappo e joy ɗi Gainsborough woni e wuro wiyeteengo Bath, to Somerset. Won e daartiyankooɓe naalankaagal kollitii haala maggal ko Elisabeth, laamɗo debbo biyeteeɗo Beaufort, ɓiy Edward Boscawen. Musiyum Hermitage kadi hollitii debbo oo ko Duchess de Beaufort. Natal ngal ko natal njuuteendi bust. Ina hollira debbo oo ina ɓoornii wutte daneejo e wuttulo daneejo, ina waɗi ƴiye daneeje e ƴiye daneeje e dow wuttulo mum ɓuuɓngo, ina ɓuuɓna toowngo, ina wirnii seeɗa to bannge nano. O ɓoornii e wutte makko wuttulo ɓaleejo haɓɓaa e wuttulo les wuttudu makko, ina fawi heen leggal kaŋŋe. Juuɗe makko ñaamo ina njogii feggere ɓuuɓnde, ina jogii feggere ɓuuɓnde e dow ɓanndu makko. Debbo e Bulo ko yeru nate rewɓe teskinɗe ɗe naalanke oo waɗi, ɗo o woɗɗitii hoore makko e artificialité pretentielle doolnuɗo e jamaanu makko. Laamɗo oo e ndeeɗoo natal, yeru, hay so o ɓoorniima wutte daneejo, o ɓuuɓnaaki e korset tiiɗɗo, kadi ƴattooje makko ngonaa fenaande, wonaa kadi coktirgal ; omo nanndi e goonga e nafoore.<ref name=":1">{{Cite web|last=|date=|title=Hermitage catalogue page|url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/01.+paintings/38759|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160314074553/http://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/01.+Paintings/38759/?lng=en|archive-date=2016-03-14|access-date=|website=[[Hermitage Museum]]|quote=Woman in Blue}}</ref><ref>{{in lang|ca}} VV. AA. Museos del Mundo, [[Hermitage Museum|Museos del Hermitage]]. Sant Petersburg: Planeta de Agostini, 2005, p. 53. {{ISBN|84-674-2001-4}}.</ref><ref name=":0">{{cite web|date=2012-02-27|title=Designer prohibited from using Gainsborough's Lady in Blue|url=http://rapsinews.com/judicial_news/20130227/266541863.html|access-date=2016-01-25|publisher=Rapsi, Russian Legal Information Agency}}</ref><ref>{{in lang|ca}} VV. AA. Museos del Mundo, [[Hermitage Museum|Museos del Hermitage]]. Sant Petersburg: Planeta de Agostini, 2005, p. 53. {{ISBN|84-674-2001-4}}.</ref> == Tuugnorgal == <references /> 3dwq1exsoluqws2b5yhaxi3lkb205vs Dancing Fairies 0 39913 164003 2026-04-15T08:59:38Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Feere womre (e ɗemngal Suwed: Älvalek) ko natal pentoowo Suwednaajo biyeteeɗo August Malmström (1829–1901). Natal ngal ina hollita fenaande ina yima dow ndiyam, e nder nokku lewru. Fawnugo Feere ina yima e nder ladde e nder jamma ina ɓuuɓtoo e dow leydi njimri; gooto e maɓɓe fof ina ɓuucoo dow ndiyam ngam nanngude gite mum. Ndeeɗoo nate njiylotooɗe ina kollita ɓuuɓol subaka ngol ina wayloo wonta fenaande, hono ruuhuuji tagoore nde njibinaaka. Feereeji ina..." 164003 wikitext text/x-wiki Feere womre (e ɗemngal Suwed: Älvalek) ko natal pentoowo Suwednaajo biyeteeɗo August Malmström (1829–1901). Natal ngal ina hollita fenaande ina yima dow ndiyam, e nder nokku lewru. Fawnugo Feere ina yima e nder ladde e nder jamma ina ɓuuɓtoo e dow leydi njimri; gooto e maɓɓe fof ina ɓuucoo dow ndiyam ngam nanngude gite mum. Ndeeɗoo nate njiylotooɗe ina kollita ɓuuɓol subaka ngol ina wayloo wonta fenaande, hono ruuhuuji tagoore nde njibinaaka. Feereeji ina njiytenoo ko ɓuuɓɗi, ɓuuɓɗi, ɓuuɓɗi kono kadi ko ɓuuɓɗi, ina njiɗi kadi waɗde ko yaawi, ina mettina ɓerɗe mum en, ina mettina so ɓe njaɓɓaaka no moƴƴi. E nder aadaaji leñol Suwed, yimɓe ina njeertinaa yo ndentu e elɓe, sibu ina mbaawi wonde kulɓiniiɗi wonande ɓe ndewaani ɗum en. Feereeji e nder miijooji Norse en cuuɗiiɓe nguuri ko e daartol nokkuuji keewɗi ko sukaaɓe rewɓe belɓe, hoɗɓe e ladde e dow tule ceene, leɗɗe e tufɗe kaaƴe. E nder naalankaagal e binndol Romantik, elf en ina keewi naatde e nate daneeje, ɓoorniiɓe comci daneeji, bonɗi so ɓe tooñaama. Ngam reende koye mum en e jawdi mum en e elɓe bonɓe, Skandinaavi en ina mbaawi huutoraade Älvkors (kuural Elf), ngal ɓe njuɓɓinta e nder mahaaɗe walla e geɗe goɗɗe. Pentoowo Feere wiyeteende August Malmström ko golle jaajɗe e nder leydi mum. Malmström, gonnooɗo porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo Suwed, ina jeyaa e naalankooɓe Suwed yiɗɓe sosde naalankaagal ngenndiwal Suwed. O huutoriima tiitooɗe ummoriiɗe e miijooji Norse en e daartol leƴƴi, natal makko ina heewi hollirde fenaande e ruuhuuji tago goɗɗi. Tuugnorgal q2gemv3kx0tz81hc8to0m2t9yzj01dk 164004 164003 2026-04-15T09:01:01Z SUZYFATIMA 13856 164004 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Feere womre''' (e ɗemngal Suwed: Älvalek) ko natal pentoowo Suwednaajo biyeteeɗo August Malmström (1829–1901). Natal ngal ina hollita fenaande ina yima dow ndiyam, e nder nokku lewru. == Fawnugo == Feere ina yima e nder ladde e nder jamma ina ɓuuɓtoo e dow leydi njimri; gooto e maɓɓe fof ina ɓuucoo dow ndiyam ngam nanngude gite mum. Ndeeɗoo nate njiylotooɗe ina kollita ɓuuɓol subaka ngol ina wayloo wonta fenaande, hono ruuhuuji tagoore nde njibinaaka. Feereeji ina njiytenoo ko ɓuuɓɗi, ɓuuɓɗi, ɓuuɓɗi kono kadi ko ɓuuɓɗi, ina njiɗi kadi waɗde ko yaawi, ina mettina ɓerɗe mum en, ina mettina so ɓe njaɓɓaaka no moƴƴi. E nder aadaaji leñol Suwed, yimɓe ina njeertinaa yo ndentu e elɓe, sibu ina mbaawi wonde kulɓiniiɗi wonande ɓe ndewaani ɗum en. Feereeji e nder miijooji Norse en cuuɗiiɓe nguuri ko e daartol nokkuuji keewɗi ko sukaaɓe rewɓe belɓe, hoɗɓe e ladde e dow tule ceene, leɗɗe e tufɗe kaaƴe. E nder naalankaagal e binndol Romantik, elf en ina keewi naatde e nate daneeje, ɓoorniiɓe comci daneeji, bonɗi so ɓe tooñaama. Ngam reende koye mum en e jawdi mum en e elɓe bonɓe, Skandinaavi en ina mbaawi huutoraade Älvkors (kuural Elf), ngal ɓe njuɓɓinta e nder mahaaɗe walla e geɗe goɗɗe. == Pentoowo == Feere wiyeteende August Malmström ko golle jaajɗe e nder leydi mum. Malmström, gonnooɗo porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo Suwed, ina jeyaa e naalankooɓe Suwed yiɗɓe sosde naalankaagal ngenndiwal Suwed. O huutoriima tiitooɗe ummoriiɗe e miijooji Norse en e daartol leƴƴi, natal makko ina heewi hollirde fenaande e ruuhuuji tago goɗɗi. == Tuugnorgal == dlzz0l3zit0988f43hv5tfkalsgom9l 164005 164004 2026-04-15T09:05:53Z SUZYFATIMA 13856 164005 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Feere womre''' (e ɗemngal Suwed: Älvalek) ko natal pentoowo Suwednaajo biyeteeɗo August Malmström (1829–1901). Natal ngal ina hollita fenaande ina yima dow ndiyam, e nder nokku lewru. == Fawnugo == Feere ina yima e nder ladde e nder jamma ina ɓuuɓtoo e dow leydi njimri; gooto e maɓɓe fof ina ɓuucoo dow ndiyam ngam nanngude gite mum. Ndeeɗoo nate njiylotooɗe ina kollita ɓuuɓol subaka ngol ina wayloo wonta fenaande, hono ruuhuuji tagoore nde njibinaaka. Feereeji ina njiytenoo ko ɓuuɓɗi, ɓuuɓɗi, ɓuuɓɗi kono kadi ko ɓuuɓɗi, ina njiɗi kadi waɗde ko yaawi, ina mettina ɓerɗe mum en, ina mettina so ɓe njaɓɓaaka no moƴƴi. E nder aadaaji leñol Suwed, yimɓe ina njeertinaa yo ndentu e elɓe, sibu ina mbaawi wonde kulɓiniiɗi wonande ɓe ndewaani ɗum en. Feereeji e nder miijooji Norse en cuuɗiiɓe nguuri ko e daartol nokkuuji keewɗi ko sukaaɓe rewɓe belɓe, hoɗɓe e ladde e dow tule ceene, leɗɗe e tufɗe kaaƴe. E nder naalankaagal e binndol Romantik, elf en ina keewi naatde e nate daneeje, ɓoorniiɓe comci daneeji, bonɗi so ɓe tooñaama. Ngam reende koye mum en e jawdi mum en e elɓe bonɓe, Skandinaavi en ina mbaawi huutoraade Älvkors (kuural Elf), ngal ɓe njuɓɓinta e nder mahaaɗe walla e geɗe goɗɗe. == Pentoowo == Feere wiyeteende August Malmström ko golle jaajɗe e nder leydi mum. Malmström, gonnooɗo porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo Suwed, ina jeyaa e naalankooɓe Suwed yiɗɓe sosde naalankaagal ngenndiwal Suwed. O huutoriima tiitooɗe ummoriiɗe e miijooji Norse en e daartol leƴƴi, natal makko ina heewi hollirde fenaande e ruuhuuji tago goɗɗi.<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/culturalinstitute/asset-viewer/dancing-fairies/vwEzlg8fF50zZg|archive-url=https://web.archive.org/web/20150201032958/https://www.google.com/culturalinstitute/asset-viewer/dancing-fairies/vwEzlg8fF50zZg|url-status=dead|archive-date=February 1, 2015|title=Dancing Fairies|accessdate=30 December 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nationalmuseum.se/Global/PDF/Skolan/Nationella%20provet%20VT08/PDF_skola_NP_VT08_FAKTA_Alvalek.pdf|title=Älvalek|publisher=[[Nationalmuseum]]|accessdate=30 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304084436/http://www.nationalmuseum.se/Global/PDF/Skolan/Nationella%20provet%20VT08/PDF_skola_NP_VT08_FAKTA_Alvalek.pdf|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nationalmuseum.se/Global/PDF/Skolan/arbetsmaterial_skolor_utomlands/folktales.pdf|title=Global-folktales|publisher=www.nationalmuseum.se|accessdate=30 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304103946/http://www.nationalmuseum.se/Global/PDF/Skolan/arbetsmaterial_skolor_utomlands/folktales.pdf|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}</ref><ref>[https://www.unique-poster.com/ Online Art Ressource]</ref><ref name="alvkors">The article ''[https://runeberg.org/nfba/0313.html Alfkors]'' in ''[[Nordisk familjebok]]'' (1904).</ref><ref>{{cite web|url=https://runeberg.org/nfbq/0352.html|title=Malmström|publisher=runeberg.org|access-date=30 December 2014}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 68neuusdie8otvn5mws8qe8nc6kltxd The Family Reunion (painting) 0 39914 164006 2026-04-15T09:08:40Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Koolol ɓesngu walla nate ɓesngu ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Frédéric Bazille waɗi e hitaande 1867. Ko kañum woni kaɓirgal ɓurngal mawnude e nguurndam (152 e 230 cm) ngal oo naalanke waɗi. Jooni ko e mooftirgel Musée d’Orsay to Pari. Limtol Pentoowo oo ƴettii heen miijo ngam sosde ndeeɗoo nate ko e batu baɗnoongu to hoɗorde makko to Méric, sara Montpellier, e ndunngu 1867. E les ɓuuɓri lekki mawki, e ñalawma naange..." 164006 wikitext text/x-wiki Koolol ɓesngu walla nate ɓesngu ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Frédéric Bazille waɗi e hitaande 1867. Ko kañum woni kaɓirgal ɓurngal mawnude e nguurndam (152 e 230 cm) ngal oo naalanke waɗi. Jooni ko e mooftirgel Musée d’Orsay to Pari. Limtol Pentoowo oo ƴettii heen miijo ngam sosde ndeeɗoo nate ko e batu baɗnoongu to hoɗorde makko to Méric, sara Montpellier, e ndunngu 1867. E les ɓuuɓri lekki mawki, e ñalawma naange, ko ɗum ɓeydata mbayliigaaji hakkunde annoore e ɓuuɓri, Bazille ina lomtoo jibnaaɓe mum jooɗiiɓe e dow le benft. E dow teras oo kadi ina hollira kaaw makko Eugéne des Hours e debbo mum, mawniiko Pauline e jom suudu mum Émile Teulon, e miñiiko Marc e debbo mum Suzanne e mawniiko goɗɗo, Camille, ngartii e yah-ngartaa. Winnditorde hollirde hoore mum, to bannge nano, caggal jibnaaɓe mum jooɗiiɓe, naati tan e binndol ngol caggal ɗuum. Koɗki rewɓe e daneeji ɓuuɓɗi e toɓɓe daneeje navy ina kollita moodel Summer 1867, ina cikka ko maande bourgeoisie nde teeminannde 19ɓiire nde alaa ɗo haaɗi. Wonande pose limooje ɗee, ina waawi teskeede wonde yimɓe sappo e go’o (11) ɓe njiylotonoo ɓee ina ƴeewa ƴeewoowo oo no feewi walla no feewi kono alaa ko jokkondiri ɗum en. Ina haani teskeede no Bazille dañiri e yarlitaare mum hollirde giɗli mum e annoore Farayse Fuɗnaange. Ko noon ne kadi, winndiyanke oo weltaaki haa laaɓi, caggal nde o holliti ɗum to Salon, o toɗɗii golle ɗee e nder ndunngu, o wayli won e pucci e nguurndam gonɗam e nguurndam ɗam wonaa nafoore. E ko feewti e natal Claude Monet wiyeteende Women in the Garden, ngal Bazille soodi ko ɓooyaani e naalanke oo, ngal yimɓe ɓee nanngaa ina njuɓɓina golle mum en, yimɓe Bazille ɓee fof ina njiyloo koye mum en, ina ƴeewa ƴeewoowo oo, ina ndokka golle mum mbaydi stilted feel foto dewgal. Natal ngal jaɓaama ngam hollirde ɗum e Salon e hitaande 1868 ngam ɓurde yiɗeede e jimɗi Monet ɓurɗi cuusal. Nde heɓi ɗum ko e hitaande 1905 e juuɗe musiibaaji Dowla ummoraade e galle Bazille. Jaɓɓugo Winndiyanke cukalel ngel e oon sahaa Émile Zola yamiraama winndude ƴeewndo nate ɗee, ɗo o teeŋtini heen sensitivite pentoowo oo so tawii ko ko yowitii e naatgol annoore tagoore ndee e dow tergal, e kadi hakkille makko e ɓoornugol nate ɗee e laaɓal makko e naatgol yimɓe sappo e goo (11) e mbaadiiji mum en (poses) keertiiɗi e denndaangal detaayuuji mum en. Ɗum addanta neɗɗo kala hollitde no foto nii. Tuugnorgal myjdkltxgvf0sx3bnpjgpj473tnl4wx 164007 164006 2026-04-15T09:10:48Z SUZYFATIMA 13856 164007 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koolol ɓesngu walla nate ɓesngu''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Frédéric Bazille waɗi e hitaande 1867. Ko kañum woni kaɓirgal ɓurngal mawnude e nguurndam (152 e 230 cm) ngal oo naalanke waɗi. Jooni ko e mooftirgel Musée d’Orsay to Pari. == Limtol == Pentoowo oo ƴettii heen miijo ngam sosde ndeeɗoo nate ko e batu baɗnoongu to hoɗorde makko to Méric, sara Montpellier, e ndunngu 1867. E les ɓuuɓri lekki mawki, e ñalawma naange, ko ɗum ɓeydata mbayliigaaji hakkunde annoore e ɓuuɓri, Bazille ina lomtoo jibnaaɓe mum jooɗiiɓe e dow le benft. E dow teras oo kadi ina hollira kaaw makko Eugéne des Hours e debbo mum, mawniiko Pauline e jom suudu mum Émile Teulon, e miñiiko Marc e debbo mum Suzanne e mawniiko goɗɗo, Camille, ngartii e yah-ngartaa. Winnditorde hollirde hoore mum, to bannge nano, caggal jibnaaɓe mum jooɗiiɓe, naati tan e binndol ngol caggal ɗuum. Koɗki rewɓe e daneeji ɓuuɓɗi e toɓɓe daneeje navy ina kollita moodel Summer 1867, ina cikka ko maande bourgeoisie nde teeminannde 19ɓiire nde alaa ɗo haaɗi. Wonande pose limooje ɗee, ina waawi teskeede wonde yimɓe sappo e go’o (11) ɓe njiylotonoo ɓee ina ƴeewa ƴeewoowo oo no feewi walla no feewi kono alaa ko jokkondiri ɗum en. Ina haani teskeede no Bazille dañiri e yarlitaare mum hollirde giɗli mum e annoore Farayse Fuɗnaange. Ko noon ne kadi, winndiyanke oo weltaaki haa laaɓi, caggal nde o holliti ɗum to Salon, o toɗɗii golle ɗee e nder ndunngu, o wayli won e pucci e nguurndam gonɗam e nguurndam ɗam wonaa nafoore. E ko feewti e natal Claude Monet wiyeteende Women in the Garden, ngal Bazille soodi ko ɓooyaani e naalanke oo, ngal yimɓe ɓee nanngaa ina njuɓɓina golle mum en, yimɓe Bazille ɓee fof ina njiyloo koye mum en, ina ƴeewa ƴeewoowo oo, ina ndokka golle mum mbaydi stilted feel foto dewgal. Natal ngal jaɓaama ngam hollirde ɗum e Salon e hitaande 1868 ngam ɓurde yiɗeede e jimɗi Monet ɓurɗi cuusal. Nde heɓi ɗum ko e hitaande 1905 e juuɗe musiibaaji Dowla ummoraade e galle Bazille. == Jaɓɓugo == Winndiyanke cukalel ngel e oon sahaa Émile Zola yamiraama winndude ƴeewndo nate ɗee, ɗo o teeŋtini heen sensitivite pentoowo oo so tawii ko ko yowitii e naatgol annoore tagoore ndee e dow tergal, e kadi hakkille makko e ɓoornugol nate ɗee e laaɓal makko e naatgol yimɓe sappo e goo (11) e mbaadiiji mum en (poses) keertiiɗi e denndaangal detaayuuji mum en. Ɗum addanta neɗɗo kala hollitde no foto nii. == Tuugnorgal == t2wer9ei3ko4z5ytczp1aiygtoiio5y 164008 164007 2026-04-15T09:16:30Z SUZYFATIMA 13856 164008 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koolol ɓesngu walla nate ɓesngu''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Frédéric Bazille waɗi e hitaande 1867. Ko kañum woni kaɓirgal ɓurngal mawnude e nguurndam (152 e 230 cm) ngal oo naalanke waɗi. Jooni ko e mooftirgel Musée d’Orsay to Pari. == Limtol == Pentoowo oo ƴettii heen miijo ngam sosde ndeeɗoo nate ko e batu baɗnoongu to hoɗorde makko to Méric, sara Montpellier, e ndunngu 1867. E les ɓuuɓri lekki mawki, e ñalawma naange, ko ɗum ɓeydata mbayliigaaji hakkunde annoore e ɓuuɓri, Bazille ina lomtoo jibnaaɓe mum jooɗiiɓe e dow le benft. E dow teras oo kadi ina hollira kaaw makko Eugéne des Hours e debbo mum, mawniiko Pauline e jom suudu mum Émile Teulon, e miñiiko Marc e debbo mum Suzanne e mawniiko goɗɗo, Camille, ngartii e yah-ngartaa. Winnditorde hollirde hoore mum, to bannge nano, caggal jibnaaɓe mum jooɗiiɓe, naati tan e binndol ngol caggal ɗuum. Koɗki rewɓe e daneeji ɓuuɓɗi e toɓɓe daneeje navy ina kollita moodel Summer 1867, ina cikka ko maande bourgeoisie nde teeminannde 19ɓiire nde alaa ɗo haaɗi. Wonande pose limooje ɗee, ina waawi teskeede wonde yimɓe sappo e go’o (11) ɓe njiylotonoo ɓee ina ƴeewa ƴeewoowo oo no feewi walla no feewi kono alaa ko jokkondiri ɗum en. Ina haani teskeede no Bazille dañiri e yarlitaare mum hollirde giɗli mum e annoore Farayse Fuɗnaange. Ko noon ne kadi, winndiyanke oo weltaaki haa laaɓi, caggal nde o holliti ɗum to Salon, o toɗɗii golle ɗee e nder ndunngu, o wayli won e pucci e nguurndam gonɗam e nguurndam ɗam wonaa nafoore. E ko feewti e natal Claude Monet wiyeteende Women in the Garden, ngal Bazille soodi ko ɓooyaani e naalanke oo, ngal yimɓe ɓee nanngaa ina njuɓɓina golle mum en, yimɓe Bazille ɓee fof ina njiyloo koye mum en, ina ƴeewa ƴeewoowo oo, ina ndokka golle mum mbaydi stilted feel foto dewgal. Natal ngal jaɓaama ngam hollirde ɗum e Salon e hitaande 1868 ngam ɓurde yiɗeede e jimɗi Monet ɓurɗi cuusal. Nde heɓi ɗum ko e hitaande 1905 e juuɗe musiibaaji Dowla ummoraade e galle Bazille. == Jaɓɓugo == Winndiyanke cukalel ngel e oon sahaa Émile Zola yamiraama winndude ƴeewndo nate ɗee, ɗo o teeŋtini heen sensitivite pentoowo oo so tawii ko ko yowitii e naatgol annoore tagoore ndee e dow tergal, e kadi hakkille makko e ɓoornugol nate ɗee e laaɓal makko e naatgol yimɓe sappo e goo (11) e mbaadiiji mum en (poses) keertiiɗi e denndaangal detaayuuji mum en. Ɗum addanta neɗɗo kala hollitde no foto nii.<ref>{{cite web|url=https://www.musee-orsay.fr/en/collections/index-of-works/notice.html?no_cache=1&nnumid=59|title=Réunion de famille|publisher=Musée d'Orsay|accessdate=1 August 2020}}</ref><ref>Karin H. Grimme, ''Impressionism'', Cologne, Taschen, 2008, p. 26</ref><ref>{{cite web|url=https://www.musee-orsay.fr/en/collections/index-of-works/notice.html?no_cache=1&nnumid=59|title=Réunion de famille|publisher=Musée d'Orsay|accessdate=1 August 2020}}</ref><ref>Lourdes Cirlot, ''Museos del Mundo, Museo d’Orsay'', Planeta de Agostini, 2005 (Spanish)</ref><ref>Karin H. Grimme, ''Impressionism'', Cologne, Taschen, 2008, p. 26</ref> == Tuugnorgal == <references /> prlq1uos8q74basqoiqxgndhhljucwz At the Moulin Rouge 0 39915 164009 2026-04-15T09:18:30Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "To Moulin Rouge (e Farayse: Au Moulin Rouge) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Henri de Toulouse-Lautrec waɗi. Nde pentiraa ko hakkunde 1892 e 1895. Ina jeyaa e ko addani nde natal hoore mum naalanke oo e nder nate mum. Ko ɗum jeyi e golle keewɗe ɗe Toulouse-Lautrec waɗi, kollitooje kabaare Moulin Rouge mahaaɗo to Pari e hitaande 1889. Natal ngal ina hollita sara cakkital maggal fedde worɓe tato e rewɓe ɗiɗo ina njooɗii e sara t..." 164009 wikitext text/x-wiki To Moulin Rouge (e Farayse: Au Moulin Rouge) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Henri de Toulouse-Lautrec waɗi. Nde pentiraa ko hakkunde 1892 e 1895. Ina jeyaa e ko addani nde natal hoore mum naalanke oo e nder nate mum. Ko ɗum jeyi e golle keewɗe ɗe Toulouse-Lautrec waɗi, kollitooje kabaare Moulin Rouge mahaaɗo to Pari e hitaande 1889. Natal ngal ina hollita sara cakkital maggal fedde worɓe tato e rewɓe ɗiɗo ina njooɗii e sara taabal gonngal e dow leeso kabaaru oo. Gila nano haa nyaamo, yimɓe wonɓe e taabal ɓee ina njeyaa heen : winndiyanke Édouard Dujardin, jimoowo La Macarona, fotoowo Paul Secau, fotoowo Maurice Guibert, e, fawaade e yeeso, Jane Avril, ko kañum woni nokku ɗo fedde ndee woni ɗoo - ina anndaa e gite mum boɗeeje-oraas ɓuuɓɗe. E nder yeeso ñaamo, ina wayi no jooɗiima e taabal ceertungal, ko yi’annde feccere e yeeso jimoowo Engele biyeteeɗo May Milton, mo leppi boɗeeji pentiiɗi, yeeso mum ina jalba e annoore e ɓuuɓri ɓaleeri ceertundi. E nder laabi ina darii e bannge ñaamo ina feewna gite mum ko jimoowo Moulin Rouge biyeteeɗo La Goulue e debbo goɗɗo. Cakkital nano ina hollita kanko Toulouse-Lautrec, juutɗo balɗe, ina darii yeeso e sara, Doktoor Gabriel Tapié de Céleyran. Henri de Toulouse-Lautrec ina jokkondiri no feewi e nguurndam jamma Pari, omo heewi yillaade nokkuuji ko wayi no Moulin Rouge, omo jokkondiri e waɗooɓe ɗum. Ɗee geɗe kollitii golle bayɗe no At the Moulin Rouge, ina kollita geɗe Belle Époque Paris e weeyo renndo e pinal mum. To Moulin Rouge ina jeyaa e koolol ciftorgol Helen Birch Bartlett to Duɗal Naalankaagal to Chicago, ɗo ngol fuɗɗii hollireede ñalnde 23 desaambar 1930. Nde hollitaama to Londres e hitaande 2011 to Duɗal Naalankaagal Courtauld. Jonathan Jones, ƴeewoowo naalankaagal, noddii natal ngal ko golle maantiniiɗe, o winndi heen "dingiral ngal ina waɗi ko ɓuri heewde e ko ɓuri welde e kala ko ina weltina [Moulin Rouge, walla Montmartre] e nder pinal yimɓe." Tuugnorgal t10k241pj7lht4kcbk9lpcaglhlkmdt 164010 164009 2026-04-15T09:20:03Z SUZYFATIMA 13856 164010 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''To Moulin Rouge''' (e Farayse: Au Moulin Rouge) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Henri de Toulouse-Lautrec waɗi. Nde pentiraa ko hakkunde 1892 e 1895. Ina jeyaa e ko addani nde natal hoore mum naalanke oo e nder nate mum. Ko ɗum jeyi e golle keewɗe ɗe Toulouse-Lautrec waɗi, kollitooje kabaare Moulin Rouge mahaaɗo to Pari e hitaande 1889. Natal ngal ina hollita sara cakkital maggal fedde worɓe tato e rewɓe ɗiɗo ina njooɗii e sara taabal gonngal e dow leeso kabaaru oo. Gila nano haa nyaamo, yimɓe wonɓe e taabal ɓee ina njeyaa heen : winndiyanke Édouard Dujardin, jimoowo La Macarona, fotoowo Paul Secau, fotoowo Maurice Guibert, e, fawaade e yeeso, Jane Avril, ko kañum woni nokku ɗo fedde ndee woni ɗoo - ina anndaa e gite mum boɗeeje-oraas ɓuuɓɗe. E nder yeeso ñaamo, ina wayi no jooɗiima e taabal ceertungal, ko yi’annde feccere e yeeso jimoowo Engele biyeteeɗo May Milton, mo leppi boɗeeji pentiiɗi, yeeso mum ina jalba e annoore e ɓuuɓri ɓaleeri ceertundi. E nder laabi ina darii e bannge ñaamo ina feewna gite mum ko jimoowo Moulin Rouge biyeteeɗo La Goulue e debbo goɗɗo. Cakkital nano ina hollita kanko Toulouse-Lautrec, juutɗo balɗe, ina darii yeeso e sara, Doktoor Gabriel Tapié de Céleyran. Henri de Toulouse-Lautrec ina jokkondiri no feewi e nguurndam jamma Pari, omo heewi yillaade nokkuuji ko wayi no Moulin Rouge, omo jokkondiri e waɗooɓe ɗum. Ɗee geɗe kollitii golle bayɗe no At the Moulin Rouge, ina kollita geɗe Belle Époque Paris e weeyo renndo e pinal mum. To Moulin Rouge ina jeyaa e koolol ciftorgol Helen Birch Bartlett to Duɗal Naalankaagal to Chicago, ɗo ngol fuɗɗii hollireede ñalnde 23 desaambar 1930. Nde hollitaama to Londres e hitaande 2011 to Duɗal Naalankaagal Courtauld. Jonathan Jones, ƴeewoowo naalankaagal, noddii natal ngal ko golle maantiniiɗe, o winndi heen "dingiral ngal ina waɗi ko ɓuri heewde e ko ɓuri welde e kala ko ina weltina [Moulin Rouge, walla Montmartre] e nder pinal yimɓe." == Tuugnorgal == k3b1pkxuyvyfwwhhsb5c13bva4yrvt6 164011 164010 2026-04-15T09:24:39Z SUZYFATIMA 13856 164011 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''To Moulin Rouge''' (e Farayse: Au Moulin Rouge) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Henri de Toulouse-Lautrec waɗi. Nde pentiraa ko hakkunde 1892 e 1895. Ina jeyaa e ko addani nde natal hoore mum naalanke oo e nder nate mum. Ko ɗum jeyi e golle keewɗe ɗe Toulouse-Lautrec waɗi, kollitooje kabaare Moulin Rouge mahaaɗo to Pari e hitaande 1889. Natal ngal ina hollita sara cakkital maggal fedde worɓe tato e rewɓe ɗiɗo ina njooɗii e sara taabal gonngal e dow leeso kabaaru oo. Gila nano haa nyaamo, yimɓe wonɓe e taabal ɓee ina njeyaa heen : winndiyanke Édouard Dujardin, jimoowo La Macarona, fotoowo Paul Secau, fotoowo Maurice Guibert, e, fawaade e yeeso, Jane Avril, ko kañum woni nokku ɗo fedde ndee woni ɗoo - ina anndaa e gite mum boɗeeje-oraas ɓuuɓɗe. E nder yeeso ñaamo, ina wayi no jooɗiima e taabal ceertungal, ko yi’annde feccere e yeeso jimoowo Engele biyeteeɗo May Milton, mo leppi boɗeeji pentiiɗi, yeeso mum ina jalba e annoore e ɓuuɓri ɓaleeri ceertundi. E nder laabi ina darii e bannge ñaamo ina feewna gite mum ko jimoowo Moulin Rouge biyeteeɗo La Goulue e debbo goɗɗo. Cakkital nano ina hollita kanko Toulouse-Lautrec, juutɗo balɗe, ina darii yeeso e sara, Doktoor Gabriel Tapié de Céleyran. Henri de Toulouse-Lautrec ina jokkondiri no feewi e nguurndam jamma Pari, omo heewi yillaade nokkuuji ko wayi no Moulin Rouge, omo jokkondiri e waɗooɓe ɗum. Ɗee geɗe kollitii golle bayɗe no At the Moulin Rouge, ina kollita geɗe Belle Époque Paris e weeyo renndo e pinal mum. To Moulin Rouge ina jeyaa e koolol ciftorgol Helen Birch Bartlett to Duɗal Naalankaagal to Chicago, ɗo ngol fuɗɗii hollireede ñalnde 23 desaambar 1930. Nde hollitaama to Londres e hitaande 2011 to Duɗal Naalankaagal Courtauld. Jonathan Jones, ƴeewoowo naalankaagal, noddii natal ngal ko golle maantiniiɗe, o winndi heen "dingiral ngal ina waɗi ko ɓuri heewde e ko ɓuri welde e kala ko ina weltina [Moulin Rouge, walla Montmartre] e nder pinal yimɓe."<ref name="NYT">{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2005/03/18/arts/design/18JOHN.html?pagewanted=all&position=|title=Lautrec's Life, High and Low|last=Johnson|first=Ken|date=2005-03-18|work=The New York Times|pages=para. 7|accessdate=2008-04-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131220221908/http://www.nytimes.com/2005/03/18/arts/design/18JOHN.html?pagewanted=all&position=|archivedate=December 20, 2013|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=|date=2024-03-15|title=Exploring Henri de Toulouse-Lautrec's "At the Moulin Rouge"|url=https://www.singulart.com/blog/en/2024/03/15/at-the-moulin-rouge-by-henri-de-toulouse-lautrec/|access-date=|website=Singulart Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=At the Moulin Rouge {{!}} The Art Institute of Chicago|url=http://www.artic.edu/aic/collections/artwork/61128|website=www.artic.edu|access-date=2016-01-20}}</ref><ref>{{Cite news|last=Jones|first=Jonathan|date=2011-08-17|title=Toulouse-Lautrec and the real story of the Moulin Rouge|language=en|work=The Guardian|url=http://www.theguardian.com/artanddesign/jonathanjonesblog/2011/aug/17/toulouse-lautrec-moulin-rouge-paintings|access-date=2021-03-09}}</ref><ref name="smarth">{{cite web|title=Toulouse-Lautrec's At the Moulin Rouge|publisher=[[Smarthistory]] at [[Khan Academy]]|date=|url=https://www.youtube.com/watch?v=XLcbGHNFcpM|accessdate=2026-02-15}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> oo8peybo9y9dd06k576j5216hs5kc4l 164012 164011 2026-04-15T09:24:58Z SUZYFATIMA 13856 164012 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''To Moulin Rouge''' (e Farayse: Au Moulin Rouge) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Henri de Toulouse-Lautrec waɗi. Nde pentiraa ko hakkunde 1892 e 1895. Ina jeyaa e ko addani nde natal hoore mum naalanke oo e nder nate mum. Ko ɗum jeyi e golle keewɗe ɗe Toulouse-Lautrec waɗi, kollitooje kabaare Moulin Rouge mahaaɗo to Pari e hitaande 1889. Natal ngal ina hollita sara cakkital maggal fedde worɓe tato e rewɓe ɗiɗo ina njooɗii e sara taabal gonngal e dow leeso kabaaru oo. Gila nano haa nyaamo, yimɓe wonɓe e taabal ɓee ina njeyaa heen : winndiyanke Édouard Dujardin, jimoowo La Macarona, fotoowo Paul Secau, fotoowo Maurice Guibert, e, fawaade e yeeso, Jane Avril, ko kañum woni nokku ɗo fedde ndee woni ɗoo - ina anndaa e gite mum boɗeeje-oraas ɓuuɓɗe. E nder yeeso ñaamo, ina wayi no jooɗiima e taabal ceertungal, ko yi’annde feccere e yeeso jimoowo Engele biyeteeɗo May Milton, mo leppi boɗeeji pentiiɗi, yeeso mum ina jalba e annoore e ɓuuɓri ɓaleeri ceertundi. E nder laabi ina darii e bannge ñaamo ina feewna gite mum ko jimoowo Moulin Rouge biyeteeɗo La Goulue e debbo goɗɗo. Cakkital nano ina hollita kanko Toulouse-Lautrec, juutɗo balɗe, ina darii yeeso e sara, Doktoor Gabriel Tapié de Céleyran. Henri de Toulouse-Lautrec ina jokkondiri no feewi e nguurndam jamma Pari, omo heewi yillaade nokkuuji ko wayi no Moulin Rouge, omo jokkondiri e waɗooɓe ɗum. Ɗee geɗe kollitii golle bayɗe no At the Moulin Rouge, ina kollita geɗe Belle Époque Paris e weeyo renndo e pinal mum. To Moulin Rouge ina jeyaa e koolol ciftorgol Helen Birch Bartlett to Duɗal Naalankaagal to Chicago, ɗo ngol fuɗɗii hollireede ñalnde 23 desaambar 1930. Nde hollitaama to Londres e hitaande 2011 to Duɗal Naalankaagal Courtauld. Jonathan Jones, ƴeewoowo naalankaagal, noddii natal ngal ko golle maantiniiɗe, o winndi heen "dingiral ngal ina waɗi ko ɓuri heewde e ko ɓuri welde e kala ko ina weltina [Moulin Rouge, walla Montmartre] e nder pinal yimɓe."<ref name="NYT">{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2005/03/18/arts/design/18JOHN.html?pagewanted=all&position=|title=Lautrec's Life, High and Low|last=Johnson|first=Ken|date=2005-03-18|work=The New York Times|pages=para. 7|accessdate=2008-04-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131220221908/http://www.nytimes.com/2005/03/18/arts/design/18JOHN.html?pagewanted=all&position=|archivedate=December 20, 2013|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=|date=2024-03-15|title=Exploring Henri de Toulouse-Lautrec's "At the Moulin Rouge"|url=https://www.singulart.com/blog/en/2024/03/15/at-the-moulin-rouge-by-henri-de-toulouse-lautrec/|access-date=|website=Singulart Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=At the Moulin Rouge {{!}} The Art Institute of Chicago|url=http://www.artic.edu/aic/collections/artwork/61128|website=www.artic.edu|access-date=2016-01-20}}</ref><ref>{{Cite news|last=Jones|first=Jonathan|date=2011-08-17|title=Toulouse-Lautrec and the real story of the Moulin Rouge|language=en|work=The Guardian|url=http://www.theguardian.com/artanddesign/jonathanjonesblog/2011/aug/17/toulouse-lautrec-moulin-rouge-paintings|access-date=2021-03-09}}</ref><ref name="smarth">{{cite web|title=Toulouse-Lautrec's At the Moulin Rouge|publisher=[[Smarthistory]] at [[Khan Academy]]|date=|url=https://www.youtube.com/watch?v=XLcbGHNFcpM|accessdate=2026-02-15}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] sddlamgr24paqbpe3zeo94ucrda3sg1 The Trojan Women Set Fire to their Fleet (Claude Lorrain) 0 39916 164013 2026-04-15T09:26:43Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Rewɓe Trojan en mberlii yiite e nder laana mum en ko nate cakkital teeminannde 17ɓiire, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Claude Lorrain waɗi, e nebam e dow canvas. Jooni ko e galle pinal Metropolitan to New York. Limtol Claude Lorrain winndi deftere wiyeteende « Rewɓe Trojan en mberlii yiite e nder laana mum en » hedde hitaande 1643 e yamiroore kardinal Girolamo Farnese. Dingiral ngal ko ƴettugol Lorrain e kewu lolluɗo e nder deftere 5 Aeneid nde rewɓe Troy..." 164013 wikitext text/x-wiki Rewɓe Trojan en mberlii yiite e nder laana mum en ko nate cakkital teeminannde 17ɓiire, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Claude Lorrain waɗi, e nebam e dow canvas. Jooni ko e galle pinal Metropolitan to New York. Limtol Claude Lorrain winndi deftere wiyeteende « Rewɓe Trojan en mberlii yiite e nder laana mum en » hedde hitaande 1643 e yamiroore kardinal Girolamo Farnese. Dingiral ngal ko ƴettugol Lorrain e kewu lolluɗo e nder deftere 5 Aeneid nde rewɓe Troy egginaaɓe, e dow ballal laamɗo Gerek en biyeteeɗo Juno, mberli laana Troy ngam haɗde worɓe mum en woppude yahde, koɗda e Sisili. Kono Eneas ina ñaagii laamɗo biyeteeɗo Yupiteer nde hisnata laanaaji ɗii e ɓuuɓol ngol, e noddude henndu toɓo ; ɗum ko Lorrain holliti ɗum e naatgol mum e duule ɓaleeje to dow to bannge ñaamo natal ngal. Suɓagol Lorrain e dingiral ina jogii heen binndanɗe ɓeydooje, nde tawnoo gardiiɗo makko yamirii nate ɗee caggal nde o arti e Rome e nder yontaaji juutɗi e golle caggal leydi, tawi noon Rewɓe Trojan ina njiyloo miijooji ngam joofnude njilluuji. E wiyde jaaynde Metropolitan, natal ngal caggal ɗuum jibini naalanke Angalteer biyeteeɗo J. M. W. Turner. Tuugnorgal ota92g1jccnfv20gncaiudxnvoujnl7 164014 164013 2026-04-15T09:27:38Z SUZYFATIMA 13856 164014 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe Trojan en mberlii yiite e nder laana mum en''' ko nate cakkital teeminannde 17ɓiire, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Claude Lorrain waɗi, e nebam e dow canvas. Jooni ko e galle pinal Metropolitan to New York. == Limtol == Claude Lorrain winndi deftere wiyeteende « Rewɓe Trojan en mberlii yiite e nder laana mum en » hedde hitaande 1643 e yamiroore kardinal Girolamo Farnese. Dingiral ngal ko ƴettugol Lorrain e kewu lolluɗo e nder deftere 5 Aeneid nde rewɓe Troy egginaaɓe, e dow ballal laamɗo Gerek en biyeteeɗo Juno, mberli laana Troy ngam haɗde worɓe mum en woppude yahde, koɗda e Sisili. Kono Eneas ina ñaagii laamɗo biyeteeɗo Yupiteer nde hisnata laanaaji ɗii e ɓuuɓol ngol, e noddude henndu toɓo ; ɗum ko Lorrain holliti ɗum e naatgol mum e duule ɓaleeje to dow to bannge ñaamo natal ngal. Suɓagol Lorrain e dingiral ina jogii heen binndanɗe ɓeydooje, nde tawnoo gardiiɗo makko yamirii nate ɗee caggal nde o arti e Rome e nder yontaaji juutɗi e golle caggal leydi, tawi noon Rewɓe Trojan ina njiyloo miijooji ngam joofnude njilluuji. E wiyde jaaynde Metropolitan, natal ngal caggal ɗuum jibini naalanke Angalteer biyeteeɗo J. M. W. Turner. == Tuugnorgal == ehs5bwxk7yu5wrlaqr8ya0wooxivqew 164015 164014 2026-04-15T09:29:23Z SUZYFATIMA 13856 164015 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe Trojan en mberlii yiite e nder laana mum en''' ko nate cakkital teeminannde 17ɓiire, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Claude Lorrain waɗi, e nebam e dow canvas. Jooni ko e galle pinal Metropolitan to New York. == Limtol == Claude Lorrain winndi deftere wiyeteende « Rewɓe Trojan en mberlii yiite e nder laana mum en » hedde hitaande 1643 e yamiroore kardinal Girolamo Farnese. Dingiral ngal ko ƴettugol Lorrain e kewu lolluɗo e nder deftere 5 Aeneid nde rewɓe Troy egginaaɓe, e dow ballal laamɗo Gerek en biyeteeɗo Juno, mberli laana Troy ngam haɗde worɓe mum en woppude yahde, koɗda e Sisili. Kono Eneas ina ñaagii laamɗo biyeteeɗo Yupiteer nde hisnata laanaaji ɗii e ɓuuɓol ngol, e noddude henndu toɓo ; ɗum ko Lorrain holliti ɗum e naatgol mum e duule ɓaleeje to dow to bannge ñaamo natal ngal. Suɓagol Lorrain e dingiral ina jogii heen binndanɗe ɓeydooje, nde tawnoo gardiiɗo makko yamirii nate ɗee caggal nde o arti e Rome e nder yontaaji juutɗi e golle caggal leydi, tawi noon Rewɓe Trojan ina njiyloo miijooji ngam joofnude njilluuji. E wiyde jaaynde Metropolitan, natal ngal caggal ɗuum jibini naalanke Angalteer biyeteeɗo J. M. W. Turner.<ref name=":0">{{Cite web|title=The Trojan Women Set Fire to Their Fleet|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/435908|access-date=2018-08-14|website=www.metmuseum.org}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> fi0mg5v1enw4yh9yw8t64rq4ch1y9d2 O'Sullivan Ladies Open 0 39917 164016 2026-04-15T09:47:54Z Ilya Discuss 10103 Created page with "O’Sullivan Ladies Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1968 haa 1971. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Winchester, to Virginie. Jaaltaaɓe O'Sullivan rewɓe udditi 1971 Judi Kimbol 1970 Sirley Englehorn 1969 Murle Lindstrom O'Sulivan Uddit 1968 Marilin Smith Tuugnorgal" 164016 wikitext text/x-wiki O’Sullivan Ladies Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1968 haa 1971. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Winchester, to Virginie. Jaaltaaɓe O'Sullivan rewɓe udditi 1971 Judi Kimbol 1970 Sirley Englehorn 1969 Murle Lindstrom O'Sulivan Uddit 1968 Marilin Smith Tuugnorgal 8fdh45owmrvumkg1au3a1xt0bds3a58 164017 164016 2026-04-15T09:48:44Z Ilya Discuss 10103 164017 wikitext text/x-wiki {{Databox}}O’Sullivan Ladies Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1968 haa 1971. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Winchester, to Virginie. Jaaltaaɓe O'Sullivan rewɓe udditi 1971 Judi Kimbol 1970 Sirley Englehorn 1969 Murle Lindstrom O'Sulivan Uddit 1968 Marilin Smith Tuugnorgal jndk178q3n2e45llz73d0b2t21joulq 164018 164017 2026-04-15T09:49:58Z Ilya Discuss 10103 164018 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''O’Sullivan Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1968 haa 1971. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Winchester, to Virginie. == Jaaltaaɓe == O'Sullivan rewɓe udditi 1971 Judi Kimbol 1970 Sirley Englehorn 1969 Murle Lindstrom O'Sulivan Uddit 1968 Marilin Smith Tuugnorgal jk6h9cnx56vpcg44q1g4ipepz4wxphk 164019 164018 2026-04-15T09:50:33Z Ilya Discuss 10103 164019 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''O’Sullivan Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1968 haa 1971. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Winchester, to Virginie. == Jaaltaaɓe == O'Sullivan rewɓe udditi 1971 Judi Kimbol 1970 Sirley Englehorn 1969 Murle Lindstrom == O'Sulivan Uddit == 1968 Marilin Smith == Tuugnorgal == c6lfkibxd3oqzjnse4igw6qghkzlbzm 164020 164019 2026-04-15T09:50:56Z Ilya Discuss 10103 164020 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''O’Sullivan Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1968 haa 1971. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Winchester, to Virginie. == Jaaltaaɓe == O'Sullivan rewɓe udditi 1971 Judi Kimbol 1970 Sirley Englehor 1969 Murle Lindstrom == O'Sulivan Uddit == 1968 Marilin Smith == Tuugnorgal == f29svhpuh2j7yu01m4y4zl254vmfjhr 164021 164020 2026-04-15T09:51:45Z Ilya Discuss 10103 164021 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''O’Sullivan Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1968 haa 1971. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Winchester, to Virginie.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960-1969|access-date=2010-09-08|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-09-08|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref> == Jaaltaaɓe == O'Sullivan rewɓe udditi 1971 Judi Kimbol 1970 Sirley Englehor 1969 Murle Lindstrom == O'Sulivan Uddit == 1968 Marilin Smith == Tuugnorgal == 95j6fo810xvh1szcw0dquvs3uifz2m3 Albuquerque Swing Parade 0 39918 164022 2026-04-15T09:54:13Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Albuquerque Swing Parade was a golf tournament on the LPGA Tour from 1961 to 1964.[1] It was played in Albuquerque, New Mexico at the Four Hills Country Club in 1961 and 1962 and at the Paradise Hills Country Club in 1963 and 1964. Winners Albuquerque Pro-Am 1964 Marilynn Smith Albuquerque Swing Parade 1963 Mickey Wright 1962 Mickey Wright Bill Brannin's Swing Parade 1961 Betsy Rawls References" 164022 wikitext text/x-wiki Albuquerque Swing Parade was a golf tournament on the LPGA Tour from 1961 to 1964.[1] It was played in Albuquerque, New Mexico at the Four Hills Country Club in 1961 and 1962 and at the Paradise Hills Country Club in 1963 and 1964. Winners Albuquerque Pro-Am 1964 Marilynn Smith Albuquerque Swing Parade 1963 Mickey Wright 1962 Mickey Wright Bill Brannin's Swing Parade 1961 Betsy Rawls References eqgs8u2ek414qkit86miktcpnn516i5 164023 164022 2026-04-15T09:54:58Z Ilya Discuss 10103 164023 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Albuquerque Swing Parade was a golf tournament on the LPGA Tour from 1961 to 1964.[1] It was played in Albuquerque, New Mexico at the Four Hills Country Club in 1961 and 1962 and at the Paradise Hills Country Club in 1963 and 1964. Winners Albuquerque Pro-Am 1964 Marilynn Smith Albuquerque Swing Parade 1963 Mickey Wright 1962 Mickey Wright Bill Brannin's Swing Parade 1961 Betsy Rawls References ctykb5klixvw5k0y99ijk4i0qs268zi 164024 164023 2026-04-15T09:57:52Z Ilya Discuss 10103 164024 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Albuquerque Swing Parade ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1961 haa 1964. Ngol waɗi ko to Albuquerque, to leydi Nuwel Meksik to nokku biyeteeɗo Four Hills e hitaande 1961 e 1962 e to nokku biyeteeɗo Paradise Hills e hitaande 1963 e 1964.''' '''Jaaltaaɓe''' '''Albukerke Pro-Am''' '''1964 Marilin Smith''' '''Defile ɓuuɓɗo Albukerke''' '''1963 Miki Raay''' '''1962 Miki Raay''' '''Koolol ngol Bill Brannin waɗi''' '''1961 Betsi Rawls''' '''Tuugnorgal''' qlu900t7kcpxcguuja4t7ty20ia7hut 164025 164024 2026-04-15T09:58:26Z Ilya Discuss 10103 164025 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Albuquerque Swing Parade ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1961 haa 1964. Ngol waɗi ko to Albuquerque, to leydi Nuwel Meksik to nokku biyeteeɗo Four Hills e hitaande 1961 e 1962 e to nokku biyeteeɗo Paradise Hills e hitaande 1963 e 1964.''' == '''Jaaltaaɓe''' == '''Albukerke Pro-Am''' '''1964 Marilin Smith''' '''Defile ɓuuɓɗo Albukerke''' '''1963 Miki Raay''' '''1962 Miki Raay''' '''Koolol ngol Bill Brannin waɗi''' '''1961 Betsi Rawls''' == '''Tuugnorgal''' == 67y74haubhzd193m9nmq9bptyyzpmrn 164028 164025 2026-04-15T10:01:38Z Ilya Discuss 10103 164028 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Albuquerque Swing Parade ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1961 haa 1964. Ngol waɗi ko to Albuquerque, to leydi Nuwel Meksik to nokku biyeteeɗo Four Hills e hitaande 1961 e 1962 e to nokku biyeteeɗo Paradise Hills e hitaande 1963 e 1964.'''<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref> == '''Jaaltaaɓe''' == '''Albukerke Pro-Am''' '''1964 Marilin Smith''' '''Defile ɓuuɓɗo Albukerke''' '''1963 Miki Raay''' '''1962 Miki Raay''' '''Koolol ngol Bill Brannin waɗi''' '''1961 Betsi Rawls''' == '''Tuugnorgal''' == kckclj6ubjty4ot8ql8jhpvoww33i25 Apelles Painting Campaspe in the Presence of Alexander the Great 0 39919 164026 2026-04-15T09:58:48Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Apelles Pentol Campaspe e yeeso Aleksanndere mawɗo (Farayse: Apelle peignant Campaspe en présence d'Alexandre ko pentol daartol c.1814 ngol naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jacques-Louis David waɗi ruttaade e posing ngam ƴeewtaade seppooji pentol ngol. Neoclassical e style, nde seerti no feewi e sketch gadano oo. Won e lowre ina hollita nate ɗee no feewi caggal ɗuum, hedde 1819, e oon sahaa Daawuuda ina wuuri e eggude to Biriksel caggal nde Bourbon artiri ɗum. H..." 164026 wikitext text/x-wiki Apelles Pentol Campaspe e yeeso Aleksanndere mawɗo (Farayse: Apelle peignant Campaspe en présence d'Alexandre ko pentol daartol c.1814 ngol naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jacques-Louis David waɗi ruttaade e posing ngam ƴeewtaade seppooji pentol ngol. Neoclassical e style, nde seerti no feewi e sketch gadano oo. Won e lowre ina hollita nate ɗee no feewi caggal ɗuum, hedde 1819, e oon sahaa Daawuuda ina wuuri e eggude to Biriksel caggal nde Bourbon artiri ɗum. Hannde natal ngal woni ko e mooftirgel Palais des Beaux-Arts to Lille. Tuugnorgal 665ajvpra6f8ybw6xx0entuie79sv3g 164027 164026 2026-04-15T09:59:49Z SUZYFATIMA 13856 164027 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Apelles Pentol Campaspe e yeeso Aleksanndere mawɗo''' (Farayse: Apelle peignant Campaspe en présence d'Alexandre ko pentol daartol c.1814 ngol naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jacques-Louis David waɗi ruttaade e posing ngam ƴeewtaade seppooji pentol ngol. Neoclassical e style, nde seerti no feewi e sketch gadano oo. Won e lowre ina hollita nate ɗee no feewi caggal ɗuum, hedde 1819, e oon sahaa Daawuuda ina wuuri e eggude to Biriksel caggal nde Bourbon artiri ɗum. Hannde natal ngal woni ko e mooftirgel Palais des Beaux-Arts to Lille. == Tuugnorgal == 4dilb7nwt3kfk0di014fbwhmd88ggfn 164029 164027 2026-04-15T10:06:40Z SUZYFATIMA 13856 164029 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Apelles Pentol Campaspe e yeeso Aleksanndere mawɗo''' (Farayse: Apelle peignant Campaspe en présence d'Alexandre ko pentol daartol c.1814 ngol naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jacques-Louis David waɗi ruttaade e posing ngam ƴeewtaade seppooji pentol ngol. Neoclassical e style, nde seerti no feewi e sketch gadano oo. Won e lowre ina hollita nate ɗee no feewi caggal ɗuum, hedde 1819, e oon sahaa Daawuuda ina wuuri e eggude to Biriksel caggal nde Bourbon artiri ɗum. Hannde natal ngal woni ko e mooftirgel Palais des Beaux-Arts to Lille. <ref>Bryson p.149</ref><ref>Crow p.43-48</ref><ref>Crow p.47-48</ref> <ref>Moore p.566</ref><ref>https://pop.culture.gouv.fr/notice/joconde/000PE019011</ref> == Tuugnorgal == <references /> aaktzc96p24dfmz8miac72bsk0xgjmb Carlsbad Jaycee Open 0 39920 164030 2026-04-15T10:07:06Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Carlsbad Jaycee Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1962, 1963 e 1967. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Riverside Country Club to Carlsbad, to leydi Nuwel Meksik. Jaaltaaɓe Karlsbad Jaycee Uddit 1967 Murle Lindstrom Wuro Cavern Udditaama 1964-1966 Alaa kawgel 1963 Marilin Smith Kaɓirgal Karlsbad udditaama 1962 Miki Raay Tuugnorgal" 164030 wikitext text/x-wiki Carlsbad Jaycee Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1962, 1963 e 1967. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Riverside Country Club to Carlsbad, to leydi Nuwel Meksik. Jaaltaaɓe Karlsbad Jaycee Uddit 1967 Murle Lindstrom Wuro Cavern Udditaama 1964-1966 Alaa kawgel 1963 Marilin Smith Kaɓirgal Karlsbad udditaama 1962 Miki Raay Tuugnorgal olsuaumm9wiwuog87puip3pbbhmjyaq 164031 164030 2026-04-15T10:07:48Z Ilya Discuss 10103 164031 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Carlsbad Jaycee Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1962, 1963 e 1967. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Riverside Country Club to Carlsbad, to leydi Nuwel Meksik. Jaaltaaɓe Karlsbad Jaycee Uddit 1967 Murle Lindstrom Wuro Cavern Udditaama 1964-1966 Alaa kawgel 1963 Marilin Smith Kaɓirgal Karlsbad udditaama 1962 Miki Raay Tuugnorgal aqimu5gqhj9rhxptmhbkzsux8iz77k6 164032 164031 2026-04-15T10:09:46Z Ilya Discuss 10103 164032 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Carlsbad Jaycee Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1962, 1963 e 1967. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Riverside Country Club to Carlsbad, to leydi Nuwel Meksik. Jaaltaaɓe Karlsbad Jaycee Uddit 1967 Murle Lindstrom Wuro Cavern Udditaama 1964-1966 Alaa kawgel 1963 Marilin Smith Kaɓirgal Karlsbad udditaama 1962 Miki Raay Tuugnorgal 7iqxpz7d5lfyfovl5ws70qfmc7mc82f 164033 164032 2026-04-15T10:12:39Z Ilya Discuss 10103 164033 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Carlsbad Jaycee Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1962, 1963 e 1967. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Riverside Country Club to Carlsbad, to leydi Nuwel Meksik. Jaaltaaɓe Karlsbad Jaycee Uddit 1967 Murle Lindstrom Wuro Cavern Udditaama 1964-1966 Alaa kawgel 1963 Marilin Smith Kaɓirgal Karlsbad udditaama 1962 Miki Raay Tuugnorgal 5f74l2qnxatwn5l0r36yayubber8vz4 164034 164033 2026-04-15T10:13:14Z Ilya Discuss 10103 164034 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Carlsbad Jaycee Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1962, 1963 e 1967. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Riverside Country Club to Carlsbad, to leydi Nuwel Meksik. == Jaaltaaɓe == == Karlsbad Jaycee Uddit == 1967 Murle Lindstrom == Wuro Cavern Udditaama == 1964-1966 Alaa kawgel 1963 Marilin Smith == Kaɓirgal Karlsbad udditaama == 1962 Miki Raay == Tuugnorgal == 6j40o8u8vcnexdts6p3uvmta28x1118 164041 164034 2026-04-15T10:14:58Z Ilya Discuss 10103 164041 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Carlsbad Jaycee Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1962, 1963 e 1967. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Riverside Country Club to Carlsbad, to leydi Nuwel Meksik.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref> == Jaaltaaɓe == == Karlsbad Jaycee Uddit == 1967 Murle Lindstrom == Wuro Cavern Udditaama == 1964-1966 Alaa kawgel 1963 Marilin Smith == Kaɓirgal Karlsbad udditaama == 1962 Miki Raay == Tuugnorgal == e9219iagak6h8zru9m7jfxw5v3s1u1m Linda Kafe 0 39921 164035 2026-04-15T10:13:32Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1277339694|Linda Coffee]]" 164035 wikitext text/x-wiki '''Linda Nellene Coffee''' (jibinaa ko ñalnde 25 desaambar 1942) ko awokaa Ameriknaajo, hoɗnooɗo to Dallas, Teksas . Kafe ɓuri anndeede, kanko e Sarah Weddington, sabu mum haɓaade ñaawoore toownde Amerik, ñaawoore ''Roe v. Wade'' . == Nguurndam arano e nguurndam neɗɗo == Kafe jibinaa ko e galle Baptist en to bannge worgo. O hawri e gollodiiɗo makko e ndunngu 1983 ngam jaabtaade ad keeriiɗo . == Jaangirde == Coffee heɓi Bachelor of Arts e ɗemngal Almaañ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rice e hitaande 1965 rewi heen ko Bachelor of Laws to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas e lewru feebariyee 1968. E lewru mee 1968, o heɓi yamiroore golloraade sariya to Texas. == Kugal == Nde o timmini jaŋde makko sariya o golliima e Diiso sarɗiiji Texas. Goomu sarɗiiji Texas ina waɗa wiɗtooji ngam sarɗiiji Texas. Kafe kadi ko gardiiɗo Sarah Hughes, ñaawoowo fedde to Teksas. <ref name="Prager" /> Kafe wonnoo ko tergal e fedde wiyeteende Women’s Equity Action League, fedde gollornde ngam potal golle wonande rewɓe. Caggal ''Roe'', Coffee golliima e geɗe bankeeji. === ''Roe e Wade'' === Linda Coffee e Sarah Weddington ina kaɓa e Norma McCorvey, ganndiraaɗo kadi Jane Roe, e hakke mum ruttaade e nder ñaawoore ''Roe v Wade'' . Kafe ari e innde Jane Roe. Hay so tawii Weddington ɓuri anndeede e ndeeɗoo ñaawoore, ko Kafe woni mo jokkondiri e Norma McCorvey . Ina wiyee wonde debbo ina jogii hakke e nder doosgal leydi ngam ruttaade e ɓiɗɗo sabu kuulal sappo e nayaɓal . Sariya Texas luulndiiɗo oo ina jaɓi tan ruttaade so tawii ko huunde haannde e safaara ngam hisnude nguurndam debbo oo. <ref name=":0" /> Kuulal Ñaawirde ndee, haa jooni, ƴettaa ko e lewru Yarkomaa 1973, ngal woppi sariya Texas jowitiingal e ruttaade e 7-2, ngal laawɗini ruttaade e nder lewru adanndu reedu. Ɗum ko kuulal maantiniingal sabu ngal addani rewɓe kala nokku e nder Amerik waawde ruttaade e lewru adanndu nduu, kadi ngal fiyi sariyaaji keewɗi e nder fedde nde e dowlaaji ɗii jowitiiɗi e ruttaade. E jaabtaade eɓɓaande miijo yaltunde e Dobbs v. Jackson Fedde Cellal Rewɓe, o woppii yiɗde Roe foolde. O miijii wonde yaltugol ngol ina selli, kadi dowlaaji ɗii maa eto jaɓde ruttaade walla haɗde ɗum, o wasiyoo ñaawooɓe hakkeeji ruttaade wonde "ɓe poti etaade jokkude ko ɓuri moƴƴude e ko ɓe mbaawi." [1] Caggal kuulal ngam ittude Roe, Coffee wiyi wonde kuulal ngal Ñaawirde Toownde ƴetti ngam ittude ɗum « ina diwa e yeeso ndimaagu Amerik » tee « ina bonna ndimaagu rewɓe Amerik fof ». [2] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] owh5k3o6srliekjuf507ct95lzctkjr 164037 164035 2026-04-15T10:13:58Z Sardeeq 14292 164037 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Linda Nellene Coffee''' (jibinaa ko ñalnde 25 desaambar 1942) ko awokaa Ameriknaajo, hoɗnooɗo to Dallas, Teksas . Kafe ɓuri anndeede, kanko e Sarah Weddington, sabu mum haɓaade ñaawoore toownde Amerik, ñaawoore ''Roe v. Wade'' . == Nguurndam arano e nguurndam neɗɗo == Kafe jibinaa ko e galle Baptist en to bannge worgo. O hawri e gollodiiɗo makko e ndunngu 1983 ngam jaabtaade ad keeriiɗo . == Jaangirde == Coffee heɓi Bachelor of Arts e ɗemngal Almaañ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rice e hitaande 1965 rewi heen ko Bachelor of Laws to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas e lewru feebariyee 1968. E lewru mee 1968, o heɓi yamiroore golloraade sariya to Texas. == Kugal == Nde o timmini jaŋde makko sariya o golliima e Diiso sarɗiiji Texas. Goomu sarɗiiji Texas ina waɗa wiɗtooji ngam sarɗiiji Texas. Kafe kadi ko gardiiɗo Sarah Hughes, ñaawoowo fedde to Teksas. <ref name="Prager" /> Kafe wonnoo ko tergal e fedde wiyeteende Women’s Equity Action League, fedde gollornde ngam potal golle wonande rewɓe. Caggal ''Roe'', Coffee golliima e geɗe bankeeji. === ''Roe e Wade'' === Linda Coffee e Sarah Weddington ina kaɓa e Norma McCorvey, ganndiraaɗo kadi Jane Roe, e hakke mum ruttaade e nder ñaawoore ''Roe v Wade'' . Kafe ari e innde Jane Roe. Hay so tawii Weddington ɓuri anndeede e ndeeɗoo ñaawoore, ko Kafe woni mo jokkondiri e Norma McCorvey . Ina wiyee wonde debbo ina jogii hakke e nder doosgal leydi ngam ruttaade e ɓiɗɗo sabu kuulal sappo e nayaɓal . Sariya Texas luulndiiɗo oo ina jaɓi tan ruttaade so tawii ko huunde haannde e safaara ngam hisnude nguurndam debbo oo. <ref name=":0" /> Kuulal Ñaawirde ndee, haa jooni, ƴettaa ko e lewru Yarkomaa 1973, ngal woppi sariya Texas jowitiingal e ruttaade e 7-2, ngal laawɗini ruttaade e nder lewru adanndu reedu. Ɗum ko kuulal maantiniingal sabu ngal addani rewɓe kala nokku e nder Amerik waawde ruttaade e lewru adanndu nduu, kadi ngal fiyi sariyaaji keewɗi e nder fedde nde e dowlaaji ɗii jowitiiɗi e ruttaade. E jaabtaade eɓɓaande miijo yaltunde e Dobbs v. Jackson Fedde Cellal Rewɓe, o woppii yiɗde Roe foolde. O miijii wonde yaltugol ngol ina selli, kadi dowlaaji ɗii maa eto jaɓde ruttaade walla haɗde ɗum, o wasiyoo ñaawooɓe hakkeeji ruttaade wonde "ɓe poti etaade jokkude ko ɓuri moƴƴude e ko ɓe mbaawi." [1] Caggal kuulal ngam ittude Roe, Coffee wiyi wonde kuulal ngal Ñaawirde Toownde ƴetti ngam ittude ɗum « ina diwa e yeeso ndimaagu Amerik » tee « ina bonna ndimaagu rewɓe Amerik fof ». [2] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] m5hr3bcclqyfxv1ggd359ww8s41kd47 Tina Blau 0 39922 164036 2026-04-15T10:13:40Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Tina Blau, caggal ɗuum Tina Blau-Lang (15 noowammbar 1845 – 31 oktoobar 1916) ko pentoowo leydi Otirisnaajo. Ngendam Baaba Blau ko doktoor to Corps Médical Autriche-Hongirien [de], omo wallitnoo mo no feewi e yiɗde makko wonde pentoowo. O ƴetti janngirɗe, e doggol, e Ogust Saafer e Wilhelm Lindensmit to Munich (1869-1873). O janngi kadi e Emil Jakob Schindler ɓe ndenndi suudu (studio) tuggi 1875 haa 1876, kono ina wiyee ɓe ndartini jokkondiral maɓɓe caggal lu..." 164036 wikitext text/x-wiki Tina Blau, caggal ɗuum Tina Blau-Lang (15 noowammbar 1845 – 31 oktoobar 1916) ko pentoowo leydi Otirisnaajo. Ngendam Baaba Blau ko doktoor to Corps Médical Autriche-Hongirien [de], omo wallitnoo mo no feewi e yiɗde makko wonde pentoowo. O ƴetti janngirɗe, e doggol, e Ogust Saafer e Wilhelm Lindensmit to Munich (1869-1873). O janngi kadi e Emil Jakob Schindler ɓe ndenndi suudu (studio) tuggi 1875 haa 1876, kono ina wiyee ɓe ndartini jokkondiral maɓɓe caggal luural. Caggal ɗuum, to koloñaal naalankaagal to galle laamorɗo Plankenberg, sara Neulengbach, o wonti almuudo makko kadi e nder dumunna juutɗo. E hitaande 1883, o ummii e diine Yahuuda en, o naati e Egliis Lutheran Linjiila, o resi Heinrich Lang, pentoowo keɓtinaaɗo e pucci e dingiral hare. Ɓe ngummii Munich ɗo, gila 1889, o janngini pentugol leydi e pentugol nguurndam to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to Münchner Künstlerinnenverein [de] (Fedde rewɓe naalankooɓe Munich). E hitaande 1890, koolol makko gadanol mawngol yuɓɓinaa toon. Blau hollitii golle mum to Galle Naalankaagal e hitaande 1893 to Chicago, Illinois. Caggal nde gorko makko sankii, o waɗi duuɓi sappo e yahde Hollande e Itali. Caggal nde o arti, o sosi suudu (studio) to Rotunde. E hitaande 1897, kanko e Olga Prager [de], Rosa Mayreder e Karl Federn [de], o walli ngam sosde « Wiener Frauenakademie [de] », duɗal naalankaagal rewɓe, ɗo o janngini haa hitaande 1915. Gooto e almuɓɓe makko ko pentoowo, jannginoowo e binndoowo binndi Sloveninaajo (Av1868an184Š8184Š8186). O waɗii ndunngu makko cakkitiingu nguu e golle to Bad Gastein, caggal ɗuum o yahi to sanatorium to Vienne ngam ƴeewndaade safaara makko. O maayi toon ko e rafi ɓernde. O rokkaama « Ehrengrab » (Yanaande teddungal) to wuro wiyeteengo Zentralfriedhof. Vienna Künstlerhaus soodi jawdi makko, waɗi koolol mawngol e hitaande 1917. Tuugnorgal 2rvm7sxi4zt015qzonan1rdb5l3euh7 164040 164036 2026-04-15T10:14:41Z SUZYFATIMA 13856 164040 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tina Blau''', caggal ɗuum Tina Blau-Lang (15 noowammbar 1845 – 31 oktoobar 1916) ko pentoowo leydi Otirisnaajo. == Ngendam == Baaba Blau ko doktoor to Corps Médical Autriche-Hongirien [de], omo wallitnoo mo no feewi e yiɗde makko wonde pentoowo. O ƴetti janngirɗe, e doggol, e Ogust Saafer e Wilhelm Lindensmit to Munich (1869-1873). O janngi kadi e Emil Jakob Schindler ɓe ndenndi suudu (studio) tuggi 1875 haa 1876, kono ina wiyee ɓe ndartini jokkondiral maɓɓe caggal luural. Caggal ɗuum, to koloñaal naalankaagal to galle laamorɗo Plankenberg, sara Neulengbach, o wonti almuudo makko kadi e nder dumunna juutɗo. E hitaande 1883, o ummii e diine Yahuuda en, o naati e Egliis Lutheran Linjiila, o resi Heinrich Lang, pentoowo keɓtinaaɗo e pucci e dingiral hare. Ɓe ngummii Munich ɗo, gila 1889, o janngini pentugol leydi e pentugol nguurndam to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to Münchner Künstlerinnenverein [de] (Fedde rewɓe naalankooɓe Munich). E hitaande 1890, koolol makko gadanol mawngol yuɓɓinaa toon. Blau hollitii golle mum to Galle Naalankaagal e hitaande 1893 to Chicago, Illinois. Caggal nde gorko makko sankii, o waɗi duuɓi sappo e yahde Hollande e Itali. Caggal nde o arti, o sosi suudu (studio) to Rotunde. E hitaande 1897, kanko e Olga Prager [de], Rosa Mayreder e Karl Federn [de], o walli ngam sosde « Wiener Frauenakademie [de] », duɗal naalankaagal rewɓe, ɗo o janngini haa hitaande 1915. Gooto e almuɓɓe makko ko pentoowo, jannginoowo e binndoowo binndi Sloveninaajo (Av1868an184Š8184Š8186). O waɗii ndunngu makko cakkitiingu nguu e golle to Bad Gastein, caggal ɗuum o yahi to sanatorium to Vienne ngam ƴeewndaade safaara makko. O maayi toon ko e rafi ɓernde. O rokkaama « Ehrengrab » (Yanaande teddungal) to wuro wiyeteengo Zentralfriedhof. Vienna Künstlerhaus soodi jawdi makko, waɗi koolol mawngol e hitaande 1917. == Tuugnorgal == p2wwrk9bk88qqn2al5exshevnbgzijk 164053 164040 2026-04-15T10:20:15Z SUZYFATIMA 13856 164053 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tina Blau''', caggal ɗuum Tina Blau-Lang (15 noowammbar 1845 – 31 oktoobar 1916) ko pentoowo leydi Otirisnaajo. == Ngendam == Baaba Blau ko doktoor to Corps Médical Autriche-Hongirien [de], omo wallitnoo mo no feewi e yiɗde makko wonde pentoowo. O ƴetti janngirɗe, e doggol, e Ogust Saafer e Wilhelm Lindensmit to Munich (1869-1873). O janngi kadi e Emil Jakob Schindler ɓe ndenndi suudu (studio) tuggi 1875 haa 1876, kono ina wiyee ɓe ndartini jokkondiral maɓɓe caggal luural. Caggal ɗuum, to koloñaal naalankaagal to galle laamorɗo Plankenberg, sara Neulengbach, o wonti almuudo makko kadi e nder dumunna juutɗo. E hitaande 1883, o ummii e diine Yahuuda en, o naati e Egliis Lutheran Linjiila, o resi Heinrich Lang, pentoowo keɓtinaaɗo e pucci e dingiral hare. Ɓe ngummii Munich ɗo, gila 1889, o janngini pentugol leydi e pentugol nguurndam to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to Münchner Künstlerinnenverein [de] (Fedde rewɓe naalankooɓe Munich). E hitaande 1890, koolol makko gadanol mawngol yuɓɓinaa toon. Blau hollitii golle mum to Galle Naalankaagal e hitaande 1893 to Chicago, Illinois. Caggal nde gorko makko sankii, o waɗi duuɓi sappo e yahde Hollande e Itali. Caggal nde o arti, o sosi suudu (studio) to Rotunde. E hitaande 1897, kanko e Olga Prager [de], Rosa Mayreder e Karl Federn [de], o walli ngam sosde « Wiener Frauenakademie [de] », duɗal naalankaagal rewɓe, ɗo o janngini haa hitaande 1915. Gooto e almuɓɓe makko ko pentoowo, jannginoowo e binndoowo binndi Sloveninaajo (Av1868an184Š8184Š8186). O waɗii ndunngu makko cakkitiingu nguu e golle to Bad Gastein, caggal ɗuum o yahi to sanatorium to Vienne ngam ƴeewndaade safaara makko. O maayi toon ko e rafi ɓernde. O rokkaama « Ehrengrab » (Yanaande teddungal) to wuro wiyeteengo Zentralfriedhof. Vienna Künstlerhaus soodi jawdi makko, waɗi koolol mawngol e hitaande 1917.<ref name="archive">{{cite web|last1=Ben-Eli|first1=Birgit|title=Tina Blau 1845 – 1916|url=https://jwa.org/encyclopedia/article/blau-tina|website=Jewish Women's Archive|accessdate=21 July 2017}}</ref><ref>Anna L. Staudacher: ''"… meldet den Austritt aus dem mosaischen Glauben". 18000 Austritte aus dem Judentum in Wien, 1868–1914: Namen – Quellen – Daten''. Peter Lang, Frankfurt/M. u.a. 2009, {{ISBN|978-3-631-55832-4}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt10c.html#blau|accessdate=30 July 2018}}</ref><ref name="nfp|31|10|1916|25">{{ANNO|nfp|31|10|1916|25|†&nbsp;Tina Blau-Lang|AUTOR=A. F. S. (d. i. [[Adalbert Seligmann]])|ZUSATZ=Abendblatt (Nr. 18749/1916)|ALTSEITE=3.}}</ref><ref name="nfp|10|11|1916|01">{{ANNO|nfp|10|11|1916|01|Ein letzter Besuch|AUTOR=A. F. S. (d. i. Adalbert Franz Seligmann)|ZUSATZ=Abendblatt (Nr. 18759/1916)|ALTSEITE=1&nbsp;ff.}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 8yvr4yz496wxrm9pzws779t3abesk41 Yunis Hale Kob 0 39923 164042 2026-04-15T10:15:14Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328380086|Eunice Hale Cobb]]" 164042 wikitext text/x-wiki '''Yunis Hale Kob''' ( née Waɗde ; lewru Yarkomaa 1803 – 2 mee 1880) ko binndoowo Ameriknaajo, haaloowo e yeeso yimɓe, e golloowo. O winndi jimɗi, e jimɗi sahaa e sahaa fof, e diidi maayde; yimre makko ina joginoo mbaydi diine. Ko o haaloowo e yeeso yimɓe, omo muñana, omo fooɗta. Ko kanko woni debbo gadano hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ladies Physiological Institut, to Boston, o golliima heen fotde duuɓi 15. {{Sfn|Griffith|1888}} Caggal nde o resi Rev. Sylvanus Cobb, o walli mo e golle makko diine, o woni waajotooɗo Universalist . Ɓiɗɗo maɓɓe mawɗo, Sylvanus, Jr., ƴellitii faculté ngam haalde daartol gila e golle yumma mum haalde daartol nde o woni cukalel. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Eunice Hale Waite jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kennebunk, to leydi Maine, ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1803, ko ɓiɗɗo ɗiɗmo e Kapiteen Hale Waite. Baaba makko ummiima Kennebunk ummoraade Ipswich, Massachusetts, ko juuti hade Cobb jibineede, o arti toon ko juuti caggal jibineede makko, haa Ipswich jokkondiri e cukaagu makko gadano. Kapiteen Waite maayi ko nde Cobb yahrata e duuɓi joy, o acci yumma mum jom suudu e sukaaɓe nayo, ɗiɗo e maɓɓe maayi ko e cukaagu mum en no feewi. {{Sfn|Hanson|1884}} {{Sfn|Howe|Graves|1904}} Caggal nde baaba makko sankii, Cobb toppitii ɗum ko mawniiko en to bannge yumma, ɓe ngonnoo ko Calvinist en . E duuɓi sappo, yumma makko resi Samuel Locke (1784-1873), jeyaaɗo to Hallowell, gorko jannguɗo jaŋde toownde, ko jannginoowo duɗal e golle mum. O anndaa ko o baawɗo waɗde batte e ɓiyiiko debbo jom suudu makko. {{Sfn|Hanson|1884}} {{Sfn|Howe|Graves|1904}} Nde mawniiko en njiylotonoo ɗum no feewi, Cobb, e cukaagu mum, wonti tergal mawngal e nder ekkol Baptist Hallowell. {{Sfn|Howe|Graves|1904}} Nde o naamndii baaba makko jom suudu makko ngam ardude e ruuhu, o jaabii: “Mi etotaako ustude goonɗinal maa, kono miɗo yiɗi aɗa jannga e laaɓal, e muñal, e hakkille, e kulol, Biibal ngal .” {{Sfn|Hanson|1884}} === Caalaje === E nder iwdi makko, ko ɗoo woni e nder ciimtol ɓiɗɗo gorko: — Thomas Waite mo Ipswich adii haaleede ko e hitaande 1658. O toɗɗaa ko sarwiis e hitaande 1664. Debbo makko wullitaama yeeso ñaawirdu sabu ɓoornaade comci silki, kono fellitii wonde omo foti waɗde ɗum. Gila e ngonkaaji ceertuɗi, ina sikkaa wonde Thomas Waite ina jeyaa e galle gooto e Waites debbo, kadi ina wondi e Samuel Waite mo Wethersfield, e nder diiwaan Essex, to Angalteer; kono seedeeji ɗii iwdi ina nanndi e ko keɓaaka. E nder ɓiɓɓe makko njoyo, ɓiɗɗo ɗiɗaɓo oo, hono John, jibinaa ko e hitaande 1658, maayi ko ñalnde 21 mee 1736. O resi debbo makko gadano, hono Kathren Carroll, ñalnde 14 ut 1685; ngam debbo ɗiɗaɓo, Hannah Dorr, ñalnde 16 noowammbar 1712. Ɓiɓɓe maɓɓe ina tolnoo e 8. Jonadab, ɓiɗɗo tataɓo oo, jibinaa ko ñalnde 20 feebariyee 1690, o resi ko Hannah Adams, ñalnde 11 lewru seeɗto hitaande 1725, o maayi ko ñalnde 6 lewru juko hitaande 1761. Ɓe ndañi ɓiɗɗo gooto, hono John, lootaa ñalnde 17 lewru ut hitaande 1729. O resi ko Sarah Kimball, ñalnde 3 noowammbar179 . maayi ko e lewru feebariyee 1752, o acci debbo makko, hono Sarah Waite (mo resndi John Hodgkins e hitaande 1773), e sukaaɓe ɗiɗo, ɓeen John, ɓurɗo famɗude e maɓɓe, jibinaa ko ñalnde 24 abriil 1752. E hitaande 1773 o resi Eunice Hale mo Newbury. Marse 1782, o maayi; e ñalnde 29 desaambar 1785, o ƴetti debbo makko ɗiɗaɓo, hono Judith Hale. John Waite maayi ko ñalnde 6 ut 1789. E nder sukaaɓe tato ɓe o jibini e dewgal makko gadanal, Hale woni ɗiɗaɓo, jibinaa ko ñalnde 30 abriil 1779 ; maayi ko hitaande 1807. O resi Elisabeth Stanwood, o dañi ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, ɓurɗo famɗude e maɓɓe ko Eunice Hale, resndi ɗum ko Sylvanus Cobb. E lewru marse 1684, Sergeant Thomas Waite rokkaama leydi ndi o mahrata galle ɓiyiiko biyeteeɗo John ; ko e nder oon galle Hale Waite, baaba mum Mrs Cobb jibinaa. {{Sfn|Cobb|1891}} Filip e Jane Stanwood ina nguurnoo to Gloucester e hitaande 1653, ko e maɓɓe Elizabeth iwdi mum en. Isaac Stanwood, jibinaaɗo ñalnde 2 mee 1755, resi Eunice Hodgkins mo Ipswich, ñalnde 26 feebariyee 1778. Ɓiɗɗo maɓɓe ɗiɗaɓo, e ɓiɗɗo maɓɓe debbo gadano, ko Elizabeth, jibinaaɗo ñalnde 29 suwee 1781 ; lootaama ñalnde 14 oktoobar 1781. [1] == Tuugnorgal == 9njr2jh9ztdu2s5sn5ibyedr45s0s8a 164044 164042 2026-04-15T10:15:32Z Sardeeq 14292 164044 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Yunis Hale Kob''' ( née Waɗde ; lewru Yarkomaa 1803 – 2 mee 1880) ko binndoowo Ameriknaajo, haaloowo e yeeso yimɓe, e golloowo. O winndi jimɗi, e jimɗi sahaa e sahaa fof, e diidi maayde; yimre makko ina joginoo mbaydi diine. Ko o haaloowo e yeeso yimɓe, omo muñana, omo fooɗta. Ko kanko woni debbo gadano hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ladies Physiological Institut, to Boston, o golliima heen fotde duuɓi 15. {{Sfn|Griffith|1888}} Caggal nde o resi Rev. Sylvanus Cobb, o walli mo e golle makko diine, o woni waajotooɗo Universalist . Ɓiɗɗo maɓɓe mawɗo, Sylvanus, Jr., ƴellitii faculté ngam haalde daartol gila e golle yumma mum haalde daartol nde o woni cukalel. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Eunice Hale Waite jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kennebunk, to leydi Maine, ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1803, ko ɓiɗɗo ɗiɗmo e Kapiteen Hale Waite. Baaba makko ummiima Kennebunk ummoraade Ipswich, Massachusetts, ko juuti hade Cobb jibineede, o arti toon ko juuti caggal jibineede makko, haa Ipswich jokkondiri e cukaagu makko gadano. Kapiteen Waite maayi ko nde Cobb yahrata e duuɓi joy, o acci yumma mum jom suudu e sukaaɓe nayo, ɗiɗo e maɓɓe maayi ko e cukaagu mum en no feewi. {{Sfn|Hanson|1884}} {{Sfn|Howe|Graves|1904}} Caggal nde baaba makko sankii, Cobb toppitii ɗum ko mawniiko en to bannge yumma, ɓe ngonnoo ko Calvinist en . E duuɓi sappo, yumma makko resi Samuel Locke (1784-1873), jeyaaɗo to Hallowell, gorko jannguɗo jaŋde toownde, ko jannginoowo duɗal e golle mum. O anndaa ko o baawɗo waɗde batte e ɓiyiiko debbo jom suudu makko. {{Sfn|Hanson|1884}} {{Sfn|Howe|Graves|1904}} Nde mawniiko en njiylotonoo ɗum no feewi, Cobb, e cukaagu mum, wonti tergal mawngal e nder ekkol Baptist Hallowell. {{Sfn|Howe|Graves|1904}} Nde o naamndii baaba makko jom suudu makko ngam ardude e ruuhu, o jaabii: “Mi etotaako ustude goonɗinal maa, kono miɗo yiɗi aɗa jannga e laaɓal, e muñal, e hakkille, e kulol, Biibal ngal .” {{Sfn|Hanson|1884}} === Caalaje === E nder iwdi makko, ko ɗoo woni e nder ciimtol ɓiɗɗo gorko: — Thomas Waite mo Ipswich adii haaleede ko e hitaande 1658. O toɗɗaa ko sarwiis e hitaande 1664. Debbo makko wullitaama yeeso ñaawirdu sabu ɓoornaade comci silki, kono fellitii wonde omo foti waɗde ɗum. Gila e ngonkaaji ceertuɗi, ina sikkaa wonde Thomas Waite ina jeyaa e galle gooto e Waites debbo, kadi ina wondi e Samuel Waite mo Wethersfield, e nder diiwaan Essex, to Angalteer; kono seedeeji ɗii iwdi ina nanndi e ko keɓaaka. E nder ɓiɓɓe makko njoyo, ɓiɗɗo ɗiɗaɓo oo, hono John, jibinaa ko e hitaande 1658, maayi ko ñalnde 21 mee 1736. O resi debbo makko gadano, hono Kathren Carroll, ñalnde 14 ut 1685; ngam debbo ɗiɗaɓo, Hannah Dorr, ñalnde 16 noowammbar 1712. Ɓiɓɓe maɓɓe ina tolnoo e 8. Jonadab, ɓiɗɗo tataɓo oo, jibinaa ko ñalnde 20 feebariyee 1690, o resi ko Hannah Adams, ñalnde 11 lewru seeɗto hitaande 1725, o maayi ko ñalnde 6 lewru juko hitaande 1761. Ɓe ndañi ɓiɗɗo gooto, hono John, lootaa ñalnde 17 lewru ut hitaande 1729. O resi ko Sarah Kimball, ñalnde 3 noowammbar179 . maayi ko e lewru feebariyee 1752, o acci debbo makko, hono Sarah Waite (mo resndi John Hodgkins e hitaande 1773), e sukaaɓe ɗiɗo, ɓeen John, ɓurɗo famɗude e maɓɓe, jibinaa ko ñalnde 24 abriil 1752. E hitaande 1773 o resi Eunice Hale mo Newbury. Marse 1782, o maayi; e ñalnde 29 desaambar 1785, o ƴetti debbo makko ɗiɗaɓo, hono Judith Hale. John Waite maayi ko ñalnde 6 ut 1789. E nder sukaaɓe tato ɓe o jibini e dewgal makko gadanal, Hale woni ɗiɗaɓo, jibinaa ko ñalnde 30 abriil 1779 ; maayi ko hitaande 1807. O resi Elisabeth Stanwood, o dañi ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, ɓurɗo famɗude e maɓɓe ko Eunice Hale, resndi ɗum ko Sylvanus Cobb. E lewru marse 1684, Sergeant Thomas Waite rokkaama leydi ndi o mahrata galle ɓiyiiko biyeteeɗo John ; ko e nder oon galle Hale Waite, baaba mum Mrs Cobb jibinaa. {{Sfn|Cobb|1891}} Filip e Jane Stanwood ina nguurnoo to Gloucester e hitaande 1653, ko e maɓɓe Elizabeth iwdi mum en. Isaac Stanwood, jibinaaɗo ñalnde 2 mee 1755, resi Eunice Hodgkins mo Ipswich, ñalnde 26 feebariyee 1778. Ɓiɗɗo maɓɓe ɗiɗaɓo, e ɓiɗɗo maɓɓe debbo gadano, ko Elizabeth, jibinaaɗo ñalnde 29 suwee 1781 ; lootaama ñalnde 14 oktoobar 1781. [1] == Tuugnorgal == 6b6fgxzxud4fb80coldpbq2oixfnrg2 Firens van leeer koolaaɗo kuuɓal 0 39924 164048 2026-04-15T10:17:20Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1330125034|Florence Van Leer Earle Coates]]" 164048 wikitext text/x-wiki '''Florence Van Leer Nicholson Coates''' ( née Earle ; 1 sulyee 1850 – 6 abriil 1927) ko yimoowo Ameriknaajo mo binndanɗe mum keewɗe njaltinaa e defte binndaaɗe keewɗe, heen huunde ko jimɗi. Ko yimoowo Engele biyeteeɗo Matthew Arnold, mo o jokkondiri e mum sehilaagal duumingal, janngini mo. O anndaa ko e jimɗi makko keewɗi e tago, ɗi o jibini e leɗɗe e kullon ladde Adirondacks, ɗo kanko e jom suudu makko Edward Hornor Coates ɓe mbaɗnoo kampaañ dabbunde. O suɓaama yimoowo keɓtinaaɗo e Fedde Dowlaaji Dentuɗi ngam Fedde Rewɓe (Pennsylvania) e hitaande 1915. == Nguurndam == née Van Leer Earle jibinaa ko to Filadelfi, ɓiɗɗo debbo mawɗo awokaa biyeteeɗo George Hussey Earle Sr. Ko o taaniiko debbo ganndo abolition e filannde Thomas Earle, jeyaaɗo e galle Van Leer mawɗo . O dañii innde e nder leydi makko e caggal leydi sabu golle makko jimɗi, ɗe o yaltini no feewi e nder jaayɗe binndaaɗe ko wayi no ''Atlantic Monthly, jaaynde Scribner, jaaynde Literary Digest, jaaynde Lippincott, jaaynde Century, e jaaynde Harper'' . Heewɓe e jimɗi makko ko jimɗiyankooɓe mawɓe hono Amy Beach [[wikisource:Author:Florence Earle Coates/Music|mbaɗi ɗum en e jimɗi]] . O janngi duɗal to New England e les njiimaandi abolitionist e jannginoowo biyeteeɗo Theodore Dwight Weld, o jokki jaŋde makko caggal leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ɓernde ceniinde to Pari (Rue de Varenne), e janngude jimɗi to Biriksel e les njiimaandi jannginooɓe teskinaaɓe e oon sahaa. [[File:Florence_Earle_Coates_Platinum_Print_2.jpg|left|thumb|241x241px|Koot, ko adii hitaande 1894]] [[File:Liriodendron_tulipifera_-_Hamburg_(2).jpg|right|thumb|247x247px|Lekki tulip<poem>"My remembrance of our last visit and of your tulip-trees and maples I shall never lose ..." —Matthew Arnold, in a letter to Coates{{sfn|Russell|1895|p=376}}</poem>]] Matthew Arnold, ganndo binndol e renndo, ina hirjina, ina ɓuuɓna binndol yimre Coates. O woniino koɗo to galle Coates to Germantown nde njilluuji makko e lectures ngaddi mo to Philadelphia. Coates e Arnold adii hawrude ko to New York e nder njillu Arnold gadano e njillu mum to Amerik, to galle Andrew Carnegie, « ɗo ɓe mbaɗi sehilaagal duumingal ». Jaɓɓungal ngal (ngal juuti ko tuggi oktoobar 1883 haa marse 1884) addani Arnold yahde Filadelfi e lewru desaambar 1883, ɗo o jannginii e nder galle fedde ndee, ko fayti e toɓɓe « Doctrine du Remant » e ko fayti e « Emerson ». Njillu makko ɗiɗmo e njillu makko to Amerik waɗi ko e hitaande 1886, o addi mo to Philadelphia e puɗal lewru suwee ɗo o jaɓɓaa kadi e Coates o haali e toɓɓere "Jaŋde caggal leydi" to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania. Arnold winndi Coates e hitaande 1887 {{Sfn|Russell|1895}} e hitaande 1888 {{Sfn|Russell|1895}} ummoraade e galle mum to Pains Hill Cottage to Cobham, Surrey, Angalteer, ina siftina siftorde mum e yiɗde mum « leɗɗe tulip e maple » to galle mum to wuro Almaañ, « Willing Terrace ». Coates ina famɗi ɗo winndi walla yaltini golle binndol, kono e lewru abriil 1894 e fawaade e lewru desaambar 1909, o rokki heen ciftorɗe keertiiɗe e jannginoowo makko e nder jaayndeeji ''The Century'' e ''Lippincott'' . Hakkunde 1887 e 1912, Coates yaltinii ko ina tolnoo e sappo e ɗiɗi jimɗi e nder ''jaaynde wiyeteende The Century'' . Koolol makko hakkunde Richard Watson Gilder, winndiyanke ''Century'' e woɗɓe ina winndaa e lowre enternet defterdu jamaanu New York. E nder ɓataake gooto ñalnde 12 marse 1905, Coates rokki Mr. Gilder jimɗi ɗi o winndi caggal nde o heɓi heen miijo e foto Helen Keller ina jogii rogere yaltunde e jaaynde ''The Century'' e lewru Yarkomaa ɓennundu nduu. Coates ɗaɓɓiri yo, so tawii yaltii, jimɗi ɗii kadi ina njahda e koppi foto ngoo, o renndini ko Ms. Keller neldi konngol wonde o "hokkii [Coates] kala yamiroore" ngam huutoraade foto ngoo ngam ɗuum. Yimre ndee, " [[wikisource:Helen Keller with a Rose|Helen Keller with a Rose]] ", yalti ko e tonngoode lewru sulyee 1905—ina heen fotooje, kono ina tuugnii e tonngoode nde nde fuɗɗii feeñde ndee. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (February 2024)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Coates en ina keewi waɗde lebbi mum en ɓuuɓɗi e nder Adirondacks, ɗo ɓe njogori jogaade "Kampaañ Elsinore" — nokku maɓɓe ɓuuɓɗo sara maayo Upper St. Ko ɗoon ɓe mbeltini, ɓe poofti, ɓe ndogi e ɓuuɓri ndunngu Filadelfi, ɓe njaɓɓorii sehilaaɓe ko wayi no Otis Skinner, Violet Oakley, Henry Mills Alden, e Agnes Repplier . [1] E fuɗɗoode kitaale 1900, Coates en ina udditana Anna Roosevelt Cowles ("Bamie")—mawniiko debbo biyeteeɗo Theodore Roosevelt . Ina jeyaa e njilluuji Cowles e nder dumunna mo o woni e Elsinore, Alice Roosevelt, ɓiy hooreejo leydi ndii. [2] Jime keewɗe ɗe Coates winndi e tagoore ndee, ko leɗɗe e kullon ladde Adirondacks njiylotoo. E "nokku makko e nder koye", Coates ina yima : == Ciimtol == 774nyh97i6h1jsaxwpr3k2pjdcn3rzh 164049 164048 2026-04-15T10:17:40Z Sardeeq 14292 164049 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Florence Van Leer Nicholson Coates''' ( née Earle ; 1 sulyee 1850 – 6 abriil 1927) ko yimoowo Ameriknaajo mo binndanɗe mum keewɗe njaltinaa e defte binndaaɗe keewɗe, heen huunde ko jimɗi. Ko yimoowo Engele biyeteeɗo Matthew Arnold, mo o jokkondiri e mum sehilaagal duumingal, janngini mo. O anndaa ko e jimɗi makko keewɗi e tago, ɗi o jibini e leɗɗe e kullon ladde Adirondacks, ɗo kanko e jom suudu makko Edward Hornor Coates ɓe mbaɗnoo kampaañ dabbunde. O suɓaama yimoowo keɓtinaaɗo e Fedde Dowlaaji Dentuɗi ngam Fedde Rewɓe (Pennsylvania) e hitaande 1915. == Nguurndam == née Van Leer Earle jibinaa ko to Filadelfi, ɓiɗɗo debbo mawɗo awokaa biyeteeɗo George Hussey Earle Sr. Ko o taaniiko debbo ganndo abolition e filannde Thomas Earle, jeyaaɗo e galle Van Leer mawɗo . O dañii innde e nder leydi makko e caggal leydi sabu golle makko jimɗi, ɗe o yaltini no feewi e nder jaayɗe binndaaɗe ko wayi no ''Atlantic Monthly, jaaynde Scribner, jaaynde Literary Digest, jaaynde Lippincott, jaaynde Century, e jaaynde Harper'' . Heewɓe e jimɗi makko ko jimɗiyankooɓe mawɓe hono Amy Beach [[wikisource:Author:Florence Earle Coates/Music|mbaɗi ɗum en e jimɗi]] . O janngi duɗal to New England e les njiimaandi abolitionist e jannginoowo biyeteeɗo Theodore Dwight Weld, o jokki jaŋde makko caggal leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ɓernde ceniinde to Pari (Rue de Varenne), e janngude jimɗi to Biriksel e les njiimaandi jannginooɓe teskinaaɓe e oon sahaa. [[File:Florence_Earle_Coates_Platinum_Print_2.jpg|left|thumb|241x241px|Koot, ko adii hitaande 1894]] [[File:Liriodendron_tulipifera_-_Hamburg_(2).jpg|right|thumb|247x247px|Lekki tulip<poem>"My remembrance of our last visit and of your tulip-trees and maples I shall never lose ..." —Matthew Arnold, in a letter to Coates{{sfn|Russell|1895|p=376}}</poem>]] Matthew Arnold, ganndo binndol e renndo, ina hirjina, ina ɓuuɓna binndol yimre Coates. O woniino koɗo to galle Coates to Germantown nde njilluuji makko e lectures ngaddi mo to Philadelphia. Coates e Arnold adii hawrude ko to New York e nder njillu Arnold gadano e njillu mum to Amerik, to galle Andrew Carnegie, « ɗo ɓe mbaɗi sehilaagal duumingal ». Jaɓɓungal ngal (ngal juuti ko tuggi oktoobar 1883 haa marse 1884) addani Arnold yahde Filadelfi e lewru desaambar 1883, ɗo o jannginii e nder galle fedde ndee, ko fayti e toɓɓe « Doctrine du Remant » e ko fayti e « Emerson ». Njillu makko ɗiɗmo e njillu makko to Amerik waɗi ko e hitaande 1886, o addi mo to Philadelphia e puɗal lewru suwee ɗo o jaɓɓaa kadi e Coates o haali e toɓɓere "Jaŋde caggal leydi" to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania. Arnold winndi Coates e hitaande 1887 {{Sfn|Russell|1895}} e hitaande 1888 {{Sfn|Russell|1895}} ummoraade e galle mum to Pains Hill Cottage to Cobham, Surrey, Angalteer, ina siftina siftorde mum e yiɗde mum « leɗɗe tulip e maple » to galle mum to wuro Almaañ, « Willing Terrace ». Coates ina famɗi ɗo winndi walla yaltini golle binndol, kono e lewru abriil 1894 e fawaade e lewru desaambar 1909, o rokki heen ciftorɗe keertiiɗe e jannginoowo makko e nder jaayndeeji ''The Century'' e ''Lippincott'' . Hakkunde 1887 e 1912, Coates yaltinii ko ina tolnoo e sappo e ɗiɗi jimɗi e nder ''jaaynde wiyeteende The Century'' . Koolol makko hakkunde Richard Watson Gilder, winndiyanke ''Century'' e woɗɓe ina winndaa e lowre enternet defterdu jamaanu New York. E nder ɓataake gooto ñalnde 12 marse 1905, Coates rokki Mr. Gilder jimɗi ɗi o winndi caggal nde o heɓi heen miijo e foto Helen Keller ina jogii rogere yaltunde e jaaynde ''The Century'' e lewru Yarkomaa ɓennundu nduu. Coates ɗaɓɓiri yo, so tawii yaltii, jimɗi ɗii kadi ina njahda e koppi foto ngoo, o renndini ko Ms. Keller neldi konngol wonde o "hokkii [Coates] kala yamiroore" ngam huutoraade foto ngoo ngam ɗuum. Yimre ndee, " [[wikisource:Helen Keller with a Rose|Helen Keller with a Rose]] ", yalti ko e tonngoode lewru sulyee 1905—ina heen fotooje, kono ina tuugnii e tonngoode nde nde fuɗɗii feeñde ndee. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (February 2024)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Coates en ina keewi waɗde lebbi mum en ɓuuɓɗi e nder Adirondacks, ɗo ɓe njogori jogaade "Kampaañ Elsinore" — nokku maɓɓe ɓuuɓɗo sara maayo Upper St. Ko ɗoon ɓe mbeltini, ɓe poofti, ɓe ndogi e ɓuuɓri ndunngu Filadelfi, ɓe njaɓɓorii sehilaaɓe ko wayi no Otis Skinner, Violet Oakley, Henry Mills Alden, e Agnes Repplier . [1] E fuɗɗoode kitaale 1900, Coates en ina udditana Anna Roosevelt Cowles ("Bamie")—mawniiko debbo biyeteeɗo Theodore Roosevelt . Ina jeyaa e njilluuji Cowles e nder dumunna mo o woni e Elsinore, Alice Roosevelt, ɓiy hooreejo leydi ndii. [2] Jime keewɗe ɗe Coates winndi e tagoore ndee, ko leɗɗe e kullon ladde Adirondacks njiylotoo. E "nokku makko e nder koye", Coates ina yima : == Ciimtol == ai5x5ct9ubsjhv3yyueuj6t2s93wovx Ruut Kulusen 0 39925 164050 2026-04-15T10:18:42Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336700466|Ruth Clusen]]" 164050 wikitext text/x-wiki '''Ruth Chickering Clusen''' (11 suwee 1922 – 14 marse 2005) ko Ameriknaajo, daraniiɗo jojjanɗe aadee, daraniiɗo hakkeeji siwil, e golloowo laamu. O siftortee ko e wonde hooreejo Ligue des femmes votants, e jaɓɓaade jeewte hakkunde Jimmy Carter e Gerald Ford, e wonde balloowo jaagorgal ko feewti e semmbe e gardagol hooreejo leydi Jimmy Carter. == Nguurndam gadano == Clusen jibinaa ko to Bruce, to leydi Wiskonsin . O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin-Eau Claire, o heɓi heen seedantaagal jaŋde hakkundeere e hitaande 1945. O fuɗɗii golle makko ko e jannginoowo to nokku biyeteeɗo Blackfoot Indian to Montana . == Kugal == Clusen fuɗɗii golle mum ngenndiije ko e hooreejo Ligue des femmes votants, woni darnde nde o joginoo gila 1974 haa 1978. E nder laamu makko, Clusen ina joginoo heen geɗe keewɗe ngam addude geɗe jowitiiɗe e weeyo e hakkillaaji ngenndiiji. O ɓuri teeŋtude ko e laaɓal ndiyam, fiɓnde ummoriinde e sahaa mo o woni e Green Bay ɗo mboros ndiyam wonnoo caɗeele. Yanti heen, Clusen ina haɓana hakkeeji rewɓe. Ko kanko wonnoo gardiiɗo eɓɓaande Ligue des Nations, nde dartinaaka, nde dartinaaka, ngam jaɓde waylude potal hakkeeji rewɓe. Yanti heen, e darnde makko hooreejo leydi, Clusen wonnoo ko gardiiɗo diisnondiral hooreejo leydi wonande Jimmy Carter e Gerald Ford . Darnde makko e gardotooɗo ko Lily Tomlin waɗi ɗum e ''yeewtere jamma aset'' . Caggal nde Carter heɓi woote ɗee, o toɗɗii Clusen ngam wonde balloowo jaagorgal ko feewti e taariindi to Departemaa Enerji Amerik . O woniino e oon nokku tuggi 1978 haa 1981. Clusen golliima ngam ustude njaru nguura to Departemaa Enerji. Caggal nde o heɓi ɗaɓɓaande ngam jeyeede e Kongres Amerik, Clusen joofniri golle mum ko e tergal e Yiilirde Ngenndiire Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Wisconsin, fedde toppitiinde ko fayti e Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Wisconsin System . [1] == Tuugnorgal == iapyh3ed5a5321kizrvzszdyboul3to 164051 164050 2026-04-15T10:19:32Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336700466|Ruth Clusen]]" 164051 wikitext text/x-wiki '''Ruth Chickering Clusen''' (11 suwee 1922 – 14 marse 2005) ko Ameriknaajo, daraniiɗo jojjanɗe aadee, daraniiɗo hakkeeji siwil, e golloowo laamu. O siftortee ko e wonde hooreejo Ligue des femmes votants, e jaɓɓaade jeewte hakkunde Jimmy Carter e Gerald Ford, e wonde balloowo jaagorgal ko feewti e semmbe e gardagol hooreejo leydi Jimmy Carter.<ref>"Ruth Clusen, Civic Leader and U.S. Official, Dies at 82". ''The New York Times''. Associated Press. March 17, 2005. Retrieved June 14, 2016.</ref> == Nguurndam gadano == Clusen jibinaa ko to Bruce, to leydi Wiskonsin . O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin-Eau Claire, o heɓi heen seedantaagal jaŋde hakkundeere e hitaande 1945. O fuɗɗii golle makko ko e jannginoowo to nokku biyeteeɗo Blackfoot Indian to Montana . == Kugal == Clusen fuɗɗii golle mum ngenndiije ko e hooreejo Ligue des femmes votants, woni darnde nde o joginoo gila 1974 haa 1978. E nder laamu makko, Clusen ina joginoo heen geɗe keewɗe ngam addude geɗe jowitiiɗe e weeyo e hakkillaaji ngenndiiji. O ɓuri teeŋtude ko e laaɓal ndiyam, fiɓnde ummoriinde e sahaa mo o woni e Green Bay ɗo mboros ndiyam wonnoo caɗeele. Yanti heen, Clusen ina haɓana hakkeeji rewɓe. Ko kanko wonnoo gardiiɗo eɓɓaande Ligue des Nations, nde dartinaaka, nde dartinaaka, ngam jaɓde waylude potal hakkeeji rewɓe. Yanti heen, e darnde makko hooreejo leydi, Clusen wonnoo ko gardiiɗo diisnondiral hooreejo leydi wonande Jimmy Carter e Gerald Ford . Darnde makko e gardotooɗo ko Lily Tomlin waɗi ɗum e ''yeewtere jamma aset'' . Caggal nde Carter heɓi woote ɗee, o toɗɗii Clusen ngam wonde balloowo jaagorgal ko feewti e taariindi to Departemaa Enerji Amerik . O woniino e oon nokku tuggi 1978 haa 1981. Clusen golliima ngam ustude njaru nguura to Departemaa Enerji. Caggal nde o heɓi ɗaɓɓaande ngam jeyeede e Kongres Amerik, Clusen joofniri golle mum ko e tergal e Yiilirde Ngenndiire Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Wisconsin, fedde toppitiinde ko fayti e Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Wisconsin System . [1] == Tuugnorgal == rvc2a4fy9k3svc2ct5bpxqyjm426mez 164052 164051 2026-04-15T10:19:51Z Sardeeq 14292 164052 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ruth Chickering Clusen''' (11 suwee 1922 – 14 marse 2005) ko Ameriknaajo, daraniiɗo jojjanɗe aadee, daraniiɗo hakkeeji siwil, e golloowo laamu. O siftortee ko e wonde hooreejo Ligue des femmes votants, e jaɓɓaade jeewte hakkunde Jimmy Carter e Gerald Ford, e wonde balloowo jaagorgal ko feewti e semmbe e gardagol hooreejo leydi Jimmy Carter.<ref>"Ruth Clusen, Civic Leader and U.S. Official, Dies at 82". ''The New York Times''. Associated Press. March 17, 2005. Retrieved June 14, 2016.</ref> == Nguurndam gadano == Clusen jibinaa ko to Bruce, to leydi Wiskonsin . O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin-Eau Claire, o heɓi heen seedantaagal jaŋde hakkundeere e hitaande 1945. O fuɗɗii golle makko ko e jannginoowo to nokku biyeteeɗo Blackfoot Indian to Montana . == Kugal == Clusen fuɗɗii golle mum ngenndiije ko e hooreejo Ligue des femmes votants, woni darnde nde o joginoo gila 1974 haa 1978. E nder laamu makko, Clusen ina joginoo heen geɗe keewɗe ngam addude geɗe jowitiiɗe e weeyo e hakkillaaji ngenndiiji. O ɓuri teeŋtude ko e laaɓal ndiyam, fiɓnde ummoriinde e sahaa mo o woni e Green Bay ɗo mboros ndiyam wonnoo caɗeele. Yanti heen, Clusen ina haɓana hakkeeji rewɓe. Ko kanko wonnoo gardiiɗo eɓɓaande Ligue des Nations, nde dartinaaka, nde dartinaaka, ngam jaɓde waylude potal hakkeeji rewɓe. Yanti heen, e darnde makko hooreejo leydi, Clusen wonnoo ko gardiiɗo diisnondiral hooreejo leydi wonande Jimmy Carter e Gerald Ford . Darnde makko e gardotooɗo ko Lily Tomlin waɗi ɗum e ''yeewtere jamma aset'' . Caggal nde Carter heɓi woote ɗee, o toɗɗii Clusen ngam wonde balloowo jaagorgal ko feewti e taariindi to Departemaa Enerji Amerik . O woniino e oon nokku tuggi 1978 haa 1981. Clusen golliima ngam ustude njaru nguura to Departemaa Enerji. Caggal nde o heɓi ɗaɓɓaande ngam jeyeede e Kongres Amerik, Clusen joofniri golle mum ko e tergal e Yiilirde Ngenndiire Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Wisconsin, fedde toppitiinde ko fayti e Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Wisconsin System . [1] == Tuugnorgal == dkifem41u3mkoxaj0byge56w341y84w Korin Grad Kolman 0 39926 164054 2026-04-15T10:20:51Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1182552366|Corrine Grad Coleman]]" 164054 wikitext text/x-wiki Ko '''Corrine Grad Coleman''' (1927–2004) ko winndiyanke Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . Ko o tergal sosngal fedde [[Women's liberation movement|ndimaagu rewɓe]] wiyeteende Redstockings, o wallitii e winndude manifesto fedde nde. O jeyaa kadi ko e fedde rewɓe radikal en to New York . O tawtoraama seppo Miss America e hitaande 1968 e ƴettugol birooji jaaynde ''Ladies’ Home Journal'' e hitaande 1970. O woniino gooto e sosɓe e gardiiɗo jaaynde binndol ''wiyeteende Feelings: Jaaynde ndimaagu rewɓe'' . Ko o binndoowo keeriiɗo, golle makko njaltinaama e ''daande wuro'' e ''Brooklyn Phoenix'' . Coleman heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York, o jannginii Engele to duɗe laamu New York. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Corrine Grad jibinaa ko to The Bronx ñalnde 30 lewru nduu hitaande 1927. O heɓi dipolomaaji makko ɗiɗmiri e ɗiɗmiri to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York . == Golle e golle == Coleman jannginiino Engele e nder duɗe laamu to New York. E wiyde Kathie Sarachild, nafoore Coleman e rewɓe ummorii ko e jaŋngude deftere Simone de Beauvoir wiyeteende « ''jinnaaɗo ɗiɗaɓo'' » . O woniino kadi binndoowo e yimoowo mo alaa ko woni e mum, golle makko njaltinaama e jaaynde wiyeteende ''Village Voice'' e ''The Brooklyn Phoenix'' . E darorɗe kitaale 1960, Coleman ina gollinoo e [[Women's liberation movement|dille ndimaagu rewɓe]] . O jeyaa ko e fedde rewɓe radikal en wiyeteende New York Radical Women, nde fuɗɗii ko e hitaande 1967. E hitaande 1968, Coleman tawtoraama seppo ngam ndimaagu rewɓe ngo fedde rewɓe radikal en New York yuɓɓini ngam salaade yeewtere Miss America ndeen hitaande . E lewru noowammbar 1968, o tawtoraama batu ngenndiwal ngam ndimaagu rewɓe to Lake Villa, Illinois, o waɗii yeewtere ko fayti e ‘Alternatiiji dewgal’. E wondude e Shulamith Firestone e Ellen Willis, o sosi fedde rimɗinde rewɓe wiyeteende Redstockings, fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende New York. [1] O jeyaa ko e winndooɓe Manifesto Redstockings ñalnde 7 sulyee 1969. O woniino hooreejo teemedere feministe en joginooɓe birooji jaaynde rewɓe wiyeteende Ladies' Home Journal fotde ñalawma gooto e hitaande 1970, [2] e ɗaɓɓude yo jaaynde ndee yaltin tonngoode ko faati e ndimaagu rewɓe. [3] Coleman ko gooto e sosɓe jaaynde binndol wiyeteende Feelings: Jaaynde ndimaagu rewɓe, o woniino gardiiɗo mayre. [4] Won e jimɗi makko ina tawee e jaaynde ndee. [5] Coleman resi ko Joseph K. Coleman, ɓe ndañi ɓiɓɓe nayo. E anndude ceergal makko e makko e hitaande 1977, o ƴetti kuule ngam waɗde feere ceergal fotde rewɓe, o winndi winndannde ko fayti e ceergal ngam ''Ladies' Home Journal'' . <ref name="Love2006" /> E nder ciftorgol Simone de Beauvoir to New York e hitaande 1986, Coleman ina jeyaa e rewɓe haalooɓe e seedanteeje. O maayi ko e rafi ɓernde ñalnde 4 sulyee 2004, to Manhattan. == Tuugnorgal == jinasoe5ilxo2s0de8tgzbotiddqim4 164055 164054 2026-04-15T10:21:17Z Sardeeq 14292 164055 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Ko '''Corrine Grad Coleman''' (1927–2004) ko winndiyanke Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . Ko o tergal sosngal fedde [[Women's liberation movement|ndimaagu rewɓe]] wiyeteende Redstockings, o wallitii e winndude manifesto fedde nde. O jeyaa kadi ko e fedde rewɓe radikal en to New York . O tawtoraama seppo Miss America e hitaande 1968 e ƴettugol birooji jaaynde ''Ladies’ Home Journal'' e hitaande 1970. O woniino gooto e sosɓe e gardiiɗo jaaynde binndol ''wiyeteende Feelings: Jaaynde ndimaagu rewɓe'' . Ko o binndoowo keeriiɗo, golle makko njaltinaama e ''daande wuro'' e ''Brooklyn Phoenix'' . Coleman heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York, o jannginii Engele to duɗe laamu New York. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Corrine Grad jibinaa ko to The Bronx ñalnde 30 lewru nduu hitaande 1927. O heɓi dipolomaaji makko ɗiɗmiri e ɗiɗmiri to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York . == Golle e golle == Coleman jannginiino Engele e nder duɗe laamu to New York. E wiyde Kathie Sarachild, nafoore Coleman e rewɓe ummorii ko e jaŋngude deftere Simone de Beauvoir wiyeteende « ''jinnaaɗo ɗiɗaɓo'' » . O woniino kadi binndoowo e yimoowo mo alaa ko woni e mum, golle makko njaltinaama e jaaynde wiyeteende ''Village Voice'' e ''The Brooklyn Phoenix'' . E darorɗe kitaale 1960, Coleman ina gollinoo e [[Women's liberation movement|dille ndimaagu rewɓe]] . O jeyaa ko e fedde rewɓe radikal en wiyeteende New York Radical Women, nde fuɗɗii ko e hitaande 1967. E hitaande 1968, Coleman tawtoraama seppo ngam ndimaagu rewɓe ngo fedde rewɓe radikal en New York yuɓɓini ngam salaade yeewtere Miss America ndeen hitaande . E lewru noowammbar 1968, o tawtoraama batu ngenndiwal ngam ndimaagu rewɓe to Lake Villa, Illinois, o waɗii yeewtere ko fayti e ‘Alternatiiji dewgal’. E wondude e Shulamith Firestone e Ellen Willis, o sosi fedde rimɗinde rewɓe wiyeteende Redstockings, fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende New York. [1] O jeyaa ko e winndooɓe Manifesto Redstockings ñalnde 7 sulyee 1969. O woniino hooreejo teemedere feministe en joginooɓe birooji jaaynde rewɓe wiyeteende Ladies' Home Journal fotde ñalawma gooto e hitaande 1970, [2] e ɗaɓɓude yo jaaynde ndee yaltin tonngoode ko faati e ndimaagu rewɓe. [3] Coleman ko gooto e sosɓe jaaynde binndol wiyeteende Feelings: Jaaynde ndimaagu rewɓe, o woniino gardiiɗo mayre. [4] Won e jimɗi makko ina tawee e jaaynde ndee. [5] Coleman resi ko Joseph K. Coleman, ɓe ndañi ɓiɓɓe nayo. E anndude ceergal makko e makko e hitaande 1977, o ƴetti kuule ngam waɗde feere ceergal fotde rewɓe, o winndi winndannde ko fayti e ceergal ngam ''Ladies' Home Journal'' . <ref name="Love2006" /> E nder ciftorgol Simone de Beauvoir to New York e hitaande 1986, Coleman ina jeyaa e rewɓe haalooɓe e seedanteeje. O maayi ko e rafi ɓernde ñalnde 4 sulyee 2004, to Manhattan. == Tuugnorgal == 79ngicsji7mqmyatizjyfuxlrmqei54 Camilla Friedländer 0 39927 164056 2026-04-15T10:22:09Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Kamilla Friedlander caggal mum Kamilla Edle von Malheim Friedlander (1856−1928) ko pentoowo Otiris. O anndiranoo ko still lifes makko. Nguurndam Friedlander jibinaa ko to Wien ñalnde 10 desaambar 1856. Ko baaba makko Friedrich Friedlander janngini mo. Laamɗo leydi Otiris soodi nate makko « Orientalische Gegenstände », ɗe o hollirnoo to galle laamorɗo biyeteeɗo Vienne. Friedlander hollitii golle mum to galle laamorɗo ñeeñal e hitaande 1893 to Chicago, Illi..." 164056 wikitext text/x-wiki Kamilla Friedlander caggal mum Kamilla Edle von Malheim Friedlander (1856−1928) ko pentoowo Otiris. O anndiranoo ko still lifes makko. Nguurndam Friedlander jibinaa ko to Wien ñalnde 10 desaambar 1856. Ko baaba makko Friedrich Friedlander janngini mo. Laamɗo leydi Otiris soodi nate makko « Orientalische Gegenstände », ɗe o hollirnoo to galle laamorɗo biyeteeɗo Vienne. Friedlander hollitii golle mum to galle laamorɗo ñeeñal e hitaande 1893 to Chicago, Illinois. E hitaande 1901 Friedlander wonti debbo debbo, naati e nder suudu dewal Salesiyankeewu (Kilisiya Salesiyankeejo (Wien) [de]). O sankii ko to Vienne ñalnde 3 oktoobar 1928. Tuugnorgal n19bj8n2cxjyu5g0pod3owktlxt1kn1 164058 164056 2026-04-15T10:23:04Z SUZYFATIMA 13856 164058 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kamilla Friedlander''' caggal mum Kamilla Edle von Malheim Friedlander (1856−1928) ko pentoowo Otiris. O anndiranoo ko still lifes makko. == Nguurndam == Friedlander jibinaa ko to Wien ñalnde 10 desaambar 1856. Ko baaba makko Friedrich Friedlander janngini mo. Laamɗo leydi Otiris soodi nate makko « Orientalische Gegenstände », ɗe o hollirnoo to galle laamorɗo biyeteeɗo Vienne. Friedlander hollitii golle mum to galle laamorɗo ñeeñal e hitaande 1893 to Chicago, Illinois. E hitaande 1901 Friedlander wonti debbo debbo, naati e nder suudu dewal Salesiyankeewu (Kilisiya Salesiyankeejo (Wien) [de]). O sankii ko to Vienne ñalnde 3 oktoobar 1928. == Tuugnorgal == 84i1q8uy7apb70yricndwwnsn894vws 164065 164058 2026-04-15T10:28:05Z SUZYFATIMA 13856 164065 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kamilla Friedlander''' caggal mum Kamilla Edle von Malheim Friedlander (1856−1928) ko pentoowo Otiris. O anndiranoo ko still lifes makko. == Nguurndam == Friedlander jibinaa ko to Wien ñalnde 10 desaambar 1856. Ko baaba makko Friedrich Friedlander janngini mo. Laamɗo leydi Otiris soodi nate makko « Orientalische Gegenstände », ɗe o hollirnoo to galle laamorɗo biyeteeɗo Vienne. Friedlander hollitii golle mum to galle laamorɗo ñeeñal e hitaande 1893 to Chicago, Illinois. E hitaande 1901 Friedlander wonti debbo debbo, naati e nder suudu dewal Salesiyankeewu (Kilisiya Salesiyankeejo (Wien) [de]). O sankii ko to Vienne ñalnde 3 oktoobar 1928.<ref name="WienGeschichteWiki">{{cite web|title=Camilla Friedländer|url=https://www.geschichtewiki.wien.gv.at/index.php?title=Camilla_Friedl%C3%A4nder|website=Wien Geschichte Wiki|accessdate=4 August 2018}}</ref><ref name="JewishEncyclopedia">{{cite web|last1=Singer|first1=Isidore|last2=Dunbar|first2=Newell|title=Friedlander, Camilla|url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/6370-friedlander-camilla|website=Jewish Encyclopedia|accessdate=4 August 2018}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt10c.html#friedlander|accessdate=4 August 2018}}</ref><ref name="Frankenstein">{{cite book|last1=Frankenstein|first1=Alfred|title=After the hunt : William Harnett and other American still life painters, 1870-1900|date=1975|publisher=University of California Press|location=Berkeley|isbn=0520014510|page=58|edition=Revised|url=https://books.google.com/books?id=so_JH6c7WZUC&q=Camilla+Friedl%C3%A4nder&pg=PA58}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 2uuieda85h10bu3fu2m5iymcd76soj3 Kordel laaɓɗo 0 39928 164057 2026-04-15T10:22:49Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344692798|Cordell Cleare]]" 164057 wikitext text/x-wiki '''Cordell Cleare''' (jibinaa ko ñalnde 5 desaambar 1965) ko Ameriknaajo, daraniiɗo haɓaade rafi o, ummoriiɗo Harlem, [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . Ko o tergal lannda Demokaraasi, o woniino e politik to Harlem gila e darorɗe kitaale 1990. O wonii hannde senaateer diiwaan New York e nder diiwaan 30ɓo Senaa diiwaan New York . == Nguurndam gadano == Cordell Cleare mawni ko to Harlem, ɗo ɓesngu mum hoɗi fotde yontaaji nay. == Kugal == Cleare golliima ko ina ɓura duuɓi 18 e senaateer diiwaan New York biyeteeɗo Bill Perkins, o woniino mawɗo gollordu makko duuɓi keewɗi. Cleare golliima e nder Diiso Jaŋde Renndo Distrik #3, kadi o wonnoo ko tergal e Yiilirde Jaŋde Renndo fotde duuɓi jeegom. E hitaande 2008, Cleare waɗi kampaañ ngam suɓaade hooreejo leydi e oon sahaa, [[Barack Obama|hono Barak Obama]] . E hitaande 2012, o walli Obama ngam suɓaade hooreejo leydi, o woniino depitee to batu ngenndi Demokaraasi . Cleare dogi ngam suɓaade hooreejo wuro New York ngam lomtaade diiwaan 9 e hitaande 2017, o fooli mawɗo makko ɓooyɗo biyeteeɗo Perkins. O dogi kadi ngam heɓde oon jooɗorde e hitaande 2021, tawi kanko e Perkins fof ɓe keɓii ƴaañde Kristin Richardson Jordan . Ñalnde 25 suwee 2021, Cleare suɓaama e Goomu Demokaraasi Manhattan ngam wonde kanndidaa Demokaraasi e woote keertiiɗe ngam suɓaade diiwaan 30ɓo Senaa dowla New York . Distrik oo wonti ko ɓuuɓɗo nde Brian Benjamin jooɗiiɗo e laamu nguu toɗɗaa Lietnaa Guwerneer . Kono tan, ko Demokaraat en teeŋtuɓe haa Cleare suɓaa no feewi ngam wonde senaateer mum garoowo e dowla. Woote keertiiɗe ɗee mbaɗi ko ñalnde 2 noowammbar 2021, o dañii ko ɓuri 88% e woote ɗee. E lewru marse 2022, tergal Kongres biyeteeɗo Carolyn Maloney jaɓi senaateer diiwaan Cleare ngam suɓeede. == Golle == Cleare ko yuɓɓinoowo renndo, caggal ɗuum hooreejo fedde wiyeteende New York City ngam haɗde tooke plumbum. O naati e fedde ndee caggal nde ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi heɓi tooke, ko ɗum huunde nde o wiyi « ina waawi haɗeede haa laaɓa cer ». [1] Cleare umminii humpitooji ko faati e tooke lewru rewrude e golle e nder duɗe e nokkuuji renndo, e nder jeewte cellal, e nder ardiiɓe laamu. E hitaande 1997, Cleare heɓi njeenaari Brooke Russell Astor ndi sappo e go’o hitaande kala to defterdu jamaanu New York ’en ngam golle makko e nder njuɓɓudi laamu, tawi ina waɗi njeenaari 10 000 dolaar. [2] Wasiyaaji Cleare mballitii e sosde kuulal ngam haɓaade tooke sukaaɓe, ngal Diiso wuro New York ƴetti e hitaande 2004. Cleare jaɓaama e fedde wootooɓe New York e nder wooteeji 2021 to wuro New York. Platform Cleare ngam suɓol senaa lesdi maako, hawti bee ittugo kuuɗe fossil ngam hukuumaaji pamari ɗin e reenugo nokkuuje daneeje. == Njeenaaje == * 1997 : Njeenaari Brooke Russell Astor - Hooreejo fedde wiyeteende New York ngam haɗde tooke mboros == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 9cq2emuc1fuojkj8it68bd95ie4eu3b 164059 164057 2026-04-15T10:23:58Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344692798|Cordell Cleare]]" 164059 wikitext text/x-wiki '''Cordell Cleare''' (jibinaa ko ñalnde 5 desaambar 1965) ko Ameriknaajo, daraniiɗo haɓaade rafi o, ummoriiɗo Harlem, [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . Ko o tergal lannda Demokaraasi, o woniino e politik to Harlem gila e darorɗe kitaale 1990. O wonii hannde senaateer diiwaan New York e nder diiwaan 30ɓo Senaa diiwaan New York . <ref>Olumhense, Ele (September 27, 2021). "Manhattan Dems Pick Cordell Cleare to Replace Brian Benjamin in Harlem Senate Race". City Limits. Retrieved October 20, 2021.</ref> == Nguurndam gadano == Cordell Cleare mawni ko to Harlem, ɗo ɓesngu mum hoɗi fotde yontaaji nay. == Kugal == Cleare golliima ko ina ɓura duuɓi 18 e senaateer diiwaan New York biyeteeɗo Bill Perkins, o woniino mawɗo gollordu makko duuɓi keewɗi. Cleare golliima e nder Diiso Jaŋde Renndo Distrik #3, kadi o wonnoo ko tergal e Yiilirde Jaŋde Renndo fotde duuɓi jeegom. E hitaande 2008, Cleare waɗi kampaañ ngam suɓaade hooreejo leydi e oon sahaa, [[Barack Obama|hono Barak Obama]] . E hitaande 2012, o walli Obama ngam suɓaade hooreejo leydi, o woniino depitee to batu ngenndi Demokaraasi . Cleare dogi ngam suɓaade hooreejo wuro New York ngam lomtaade diiwaan 9 e hitaande 2017, o fooli mawɗo makko ɓooyɗo biyeteeɗo Perkins. O dogi kadi ngam heɓde oon jooɗorde e hitaande 2021, tawi kanko e Perkins fof ɓe keɓii ƴaañde Kristin Richardson Jordan . Ñalnde 25 suwee 2021, Cleare suɓaama e Goomu Demokaraasi Manhattan ngam wonde kanndidaa Demokaraasi e woote keertiiɗe ngam suɓaade diiwaan 30ɓo Senaa dowla New York . Distrik oo wonti ko ɓuuɓɗo nde Brian Benjamin jooɗiiɗo e laamu nguu toɗɗaa Lietnaa Guwerneer . Kono tan, ko Demokaraat en teeŋtuɓe haa Cleare suɓaa no feewi ngam wonde senaateer mum garoowo e dowla. Woote keertiiɗe ɗee mbaɗi ko ñalnde 2 noowammbar 2021, o dañii ko ɓuri 88% e woote ɗee. E lewru marse 2022, tergal Kongres biyeteeɗo Carolyn Maloney jaɓi senaateer diiwaan Cleare ngam suɓeede. == Golle == Cleare ko yuɓɓinoowo renndo, caggal ɗuum hooreejo fedde wiyeteende New York City ngam haɗde tooke plumbum. O naati e fedde ndee caggal nde ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi heɓi tooke, ko ɗum huunde nde o wiyi « ina waawi haɗeede haa laaɓa cer ». [1] Cleare umminii humpitooji ko faati e tooke lewru rewrude e golle e nder duɗe e nokkuuji renndo, e nder jeewte cellal, e nder ardiiɓe laamu. E hitaande 1997, Cleare heɓi njeenaari Brooke Russell Astor ndi sappo e go’o hitaande kala to defterdu jamaanu New York ’en ngam golle makko e nder njuɓɓudi laamu, tawi ina waɗi njeenaari 10 000 dolaar. [2] Wasiyaaji Cleare mballitii e sosde kuulal ngam haɓaade tooke sukaaɓe, ngal Diiso wuro New York ƴetti e hitaande 2004. Cleare jaɓaama e fedde wootooɓe New York e nder wooteeji 2021 to wuro New York. Platform Cleare ngam suɓol senaa lesdi maako, hawti bee ittugo kuuɗe fossil ngam hukuumaaji pamari ɗin e reenugo nokkuuje daneeje. == Njeenaaje == * 1997 : Njeenaari Brooke Russell Astor - Hooreejo fedde wiyeteende New York ngam haɗde tooke mboros == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 6krlrwlwfvadfpm969h8x420smgi27w 164060 164059 2026-04-15T10:24:19Z Sardeeq 14292 164060 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Cordell Cleare''' (jibinaa ko ñalnde 5 desaambar 1965) ko Ameriknaajo, daraniiɗo haɓaade rafi o, ummoriiɗo Harlem, [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . Ko o tergal lannda Demokaraasi, o woniino e politik to Harlem gila e darorɗe kitaale 1990. O wonii hannde senaateer diiwaan New York e nder diiwaan 30ɓo Senaa diiwaan New York . <ref>Olumhense, Ele (September 27, 2021). "Manhattan Dems Pick Cordell Cleare to Replace Brian Benjamin in Harlem Senate Race". City Limits. Retrieved October 20, 2021.</ref> == Nguurndam gadano == Cordell Cleare mawni ko to Harlem, ɗo ɓesngu mum hoɗi fotde yontaaji nay. == Kugal == Cleare golliima ko ina ɓura duuɓi 18 e senaateer diiwaan New York biyeteeɗo Bill Perkins, o woniino mawɗo gollordu makko duuɓi keewɗi. Cleare golliima e nder Diiso Jaŋde Renndo Distrik #3, kadi o wonnoo ko tergal e Yiilirde Jaŋde Renndo fotde duuɓi jeegom. E hitaande 2008, Cleare waɗi kampaañ ngam suɓaade hooreejo leydi e oon sahaa, [[Barack Obama|hono Barak Obama]] . E hitaande 2012, o walli Obama ngam suɓaade hooreejo leydi, o woniino depitee to batu ngenndi Demokaraasi . Cleare dogi ngam suɓaade hooreejo wuro New York ngam lomtaade diiwaan 9 e hitaande 2017, o fooli mawɗo makko ɓooyɗo biyeteeɗo Perkins. O dogi kadi ngam heɓde oon jooɗorde e hitaande 2021, tawi kanko e Perkins fof ɓe keɓii ƴaañde Kristin Richardson Jordan . Ñalnde 25 suwee 2021, Cleare suɓaama e Goomu Demokaraasi Manhattan ngam wonde kanndidaa Demokaraasi e woote keertiiɗe ngam suɓaade diiwaan 30ɓo Senaa dowla New York . Distrik oo wonti ko ɓuuɓɗo nde Brian Benjamin jooɗiiɗo e laamu nguu toɗɗaa Lietnaa Guwerneer . Kono tan, ko Demokaraat en teeŋtuɓe haa Cleare suɓaa no feewi ngam wonde senaateer mum garoowo e dowla. Woote keertiiɗe ɗee mbaɗi ko ñalnde 2 noowammbar 2021, o dañii ko ɓuri 88% e woote ɗee. E lewru marse 2022, tergal Kongres biyeteeɗo Carolyn Maloney jaɓi senaateer diiwaan Cleare ngam suɓeede. == Golle == Cleare ko yuɓɓinoowo renndo, caggal ɗuum hooreejo fedde wiyeteende New York City ngam haɗde tooke plumbum. O naati e fedde ndee caggal nde ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi heɓi tooke, ko ɗum huunde nde o wiyi « ina waawi haɗeede haa laaɓa cer ». [1] Cleare umminii humpitooji ko faati e tooke lewru rewrude e golle e nder duɗe e nokkuuji renndo, e nder jeewte cellal, e nder ardiiɓe laamu. E hitaande 1997, Cleare heɓi njeenaari Brooke Russell Astor ndi sappo e go’o hitaande kala to defterdu jamaanu New York ’en ngam golle makko e nder njuɓɓudi laamu, tawi ina waɗi njeenaari 10 000 dolaar. [2] Wasiyaaji Cleare mballitii e sosde kuulal ngam haɓaade tooke sukaaɓe, ngal Diiso wuro New York ƴetti e hitaande 2004. Cleare jaɓaama e fedde wootooɓe New York e nder wooteeji 2021 to wuro New York. Platform Cleare ngam suɓol senaa lesdi maako, hawti bee ittugo kuuɗe fossil ngam hukuumaaji pamari ɗin e reenugo nokkuuje daneeje. == Njeenaaje == * 1997 : Njeenaari Brooke Russell Astor - Hooreejo fedde wiyeteende New York ngam haɗde tooke mboros == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] sxnwobcb9j2p41zixdntzw1it9aa9tr Viktoor Kogevina Reynal 0 39929 164061 2026-04-15T10:25:26Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1341076949|Victoire Cogevina Reynal]]" 164061 wikitext text/x-wiki '''Victoire Cogevina Reynal''' ko debbo njulaagu Arjantiin, Ameriknaajo. E jom ngalu Venesuelanaajo biyeteeɗo Mario Malavé, ko kanko woni sosɗo e hooreejo fedde wiyeteende Mercury 13, fedde toppitiinde ngalu e nder kippuuji fuku koyɗe rewɓe. Ko kanko wonnoo cukko hooreejo fuku koyɗe rewɓe to OneFootball . E nder golle makko karallaagal, o wondi e sosɓe Gloria, fedde fuɗɗorde limtilimtinnde e nder 2% e sosiyeteeji Silicon Valley ɗi rewɓe ardii e yeeyde ɗum e lewru suwee 2022. O woniino haaloowo e batuuji keewɗi ko faati e rewɓe, karallaagal e dingiral. Jooni noon, omo woni to Londres, omo jaɓee wonde gooto e rewɓe Amerik Latinnaaɓe, ɓe mbaylata ko fayti e dingiral fuku koyɗe e nder winndere ndee. O wonii e sosde fedde dingiral gadane nde rewɓe tan njiylotoo kadi ko o daraniiɗo potal rewɓe e worɓe e UN Women kadi o jeyaa ko e terɗe yiilirde Women in Sports Tech –gila ɗo o ɓeydata golle almudɓe e karallaagal dingiral gaadanteewal. == Nguurndam neɗɗo == Victoire Cogevina Reynal jibinaa ko to Boston, Amerik e ko juuti caggal ɗuum ɓesngu makko ummii Arjantiin ɗo o mawni omo yaha to dingiral mawngal to dingiral Avellaneda ngam wallitde kippu makko fuku koyɗe: Racing Club . Ko o ɓiy ammbasadeer leydi Geres biyeteeɗo Alexis Cogevinas e Shalimar Reynal, gardiiɗo FIFA mo leydi Arjantiin . E nder cukaagu makko e mawngu makko, o hoɗi ko to Boston, to New York, to Londres, [[Pari|to Pari]] e to Buenos Aires. Mawniiko ko William Reynal, sosɗo Lineas Aereas Ostarali, Sol Jet e nokkuuji ski gadani Arjantiin : Katedral e Kapelko . E lewru mee 2023, o resii Philippe Souki, ƴaañoowo poker karallo Faraysenaajo e Angalteernaajo, o jibini ɓiɗɗo debbo. == Kugal == E lewru Yarkomaa 2015, Victoire sosi SR ALL Stars, fedde fuku koyɗe to Amerik, lomtotoonde fukuyaŋkooɓe mawɓe LATAM e nder MLS , kadi ina jeyaa e feddeeji dingiral seeɗa ɗi rewɓe tan ardii. Gaagaa peewnugol njuɓɓudi sosiyetee oo, o ardii departemaa Natal e Jokkondiral hakkunde yimɓe. O golliima e kippuuji keewɗi e fukuyaŋkooɓe MLS, EPL e Serie A ; o mawni fiyooɓe e nder laylayti renndo, ardii source sponsorship e endorsement deals e sosde porogaraamuuji njuɓɓudi renndo (CSR). E nder ɗeen duuɓi kala, o udditi jeewte ko fayti e sowinism worɓe e ŋakkeende laaɓal e nder dingiral fuku koyɗe, o wonti kaaloowo e ɗeen caɗeele kadi o wonti rewruɗo e rewɓe e nder jaayɗe Amerik Latin, Orop e Amerik. Duuɓi tati caggal ɗuum, o fuɗɗii eɓɓaande makko, o ƴetti ƴellitaare Gloria Football e ballal jom jawɗeele en e sosɗo mo, Matias Castello , jiɗɗo fuku koyɗe Arjantiin, gonnooɗo hooreejo Product Partenariat to Facebook. E lewru suwee 2022, sosiyetee jaaynde wiyeteende OneFootball hollitii keɓgol app Gloria e toɗɗagol Cogevina cukko hooreejo fuku koyɗe rewɓe. E hitaande 2023, o habri sosde hoolaare Mercury/13 ; fedde jeyi kippuuji keewɗi, tiiɗniinde e heɓde geɗe toppitiiɗe e nder kippuuji fuku koyɗe rewɓe karallaagal to Orop e Amerik Latin, tawi ngalu mum ina tolnoo e 100 miliyoŋ dolaar. [1] Fedde nde waɗii keɓgol kippu Itaali biyeteeɗo Como Women ummoraade e Serie A Itaali, gooto e kippuuji rewɓe gadani e nder Itaali. [2] [3] Ñalnde 18 suwee 2025, Mercury/13 heɓiino ɓural mawngal e nder wuro Bristol Women . Ñalnde 25 feebariyee 2026, o habrii yaltude makko e Merkiir/13 . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] hsvdal9bnafei4ggkh2xv7wmcdjb0yi 164062 164061 2026-04-15T10:26:06Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1341076949|Victoire Cogevina Reynal]]" 164062 wikitext text/x-wiki '''Victoire Cogevina Reynal''' ko debbo njulaagu Arjantiin, Ameriknaajo. E jom ngalu Venesuelanaajo biyeteeɗo Mario Malavé, ko kanko woni sosɗo e hooreejo fedde wiyeteende Mercury 13, fedde toppitiinde ngalu e nder kippuuji fuku koyɗe rewɓe. Ko kanko wonnoo cukko hooreejo fuku koyɗe rewɓe to OneFootball . E nder golle makko karallaagal, o wondi e sosɓe Gloria, fedde fuɗɗorde limtilimtinnde e nder 2% e sosiyeteeji Silicon Valley ɗi rewɓe ardii e yeeyde ɗum e lewru suwee 2022. O woniino haaloowo e batuuji keewɗi ko faati e rewɓe, karallaagal e dingiral. <ref>Peuscovich, Stephanie (December 13, 2019). "Victoire Cogevina Reynal: la mujer que creó una aplicación para democratizar el fútbol". Marie Claire (in Spanish). Retrieved May 19, 2021.</ref> Jooni noon, omo woni to Londres, omo jaɓee wonde gooto e rewɓe Amerik Latinnaaɓe, ɓe mbaylata ko fayti e dingiral fuku koyɗe e nder winndere ndee. O wonii e sosde fedde dingiral gadane nde rewɓe tan njiylotoo kadi ko o daraniiɗo potal rewɓe e worɓe e UN Women kadi o jeyaa ko e terɗe yiilirde Women in Sports Tech –gila ɗo o ɓeydata golle almudɓe e karallaagal dingiral gaadanteewal. == Nguurndam neɗɗo == Victoire Cogevina Reynal jibinaa ko to Boston, Amerik e ko juuti caggal ɗuum ɓesngu makko ummii Arjantiin ɗo o mawni omo yaha to dingiral mawngal to dingiral Avellaneda ngam wallitde kippu makko fuku koyɗe: Racing Club . Ko o ɓiy ammbasadeer leydi Geres biyeteeɗo Alexis Cogevinas e Shalimar Reynal, gardiiɗo FIFA mo leydi Arjantiin . E nder cukaagu makko e mawngu makko, o hoɗi ko to Boston, to New York, to Londres, [[Pari|to Pari]] e to Buenos Aires. Mawniiko ko William Reynal, sosɗo Lineas Aereas Ostarali, Sol Jet e nokkuuji ski gadani Arjantiin : Katedral e Kapelko . E lewru mee 2023, o resii Philippe Souki, ƴaañoowo poker karallo Faraysenaajo e Angalteernaajo, o jibini ɓiɗɗo debbo. == Kugal == E lewru Yarkomaa 2015, Victoire sosi SR ALL Stars, fedde fuku koyɗe to Amerik, lomtotoonde fukuyaŋkooɓe mawɓe LATAM e nder MLS , kadi ina jeyaa e feddeeji dingiral seeɗa ɗi rewɓe tan ardii. Gaagaa peewnugol njuɓɓudi sosiyetee oo, o ardii departemaa Natal e Jokkondiral hakkunde yimɓe. O golliima e kippuuji keewɗi e fukuyaŋkooɓe MLS, EPL e Serie A ; o mawni fiyooɓe e nder laylayti renndo, ardii source sponsorship e endorsement deals e sosde porogaraamuuji njuɓɓudi renndo (CSR). E nder ɗeen duuɓi kala, o udditi jeewte ko fayti e sowinism worɓe e ŋakkeende laaɓal e nder dingiral fuku koyɗe, o wonti kaaloowo e ɗeen caɗeele kadi o wonti rewruɗo e rewɓe e nder jaayɗe Amerik Latin, Orop e Amerik. Duuɓi tati caggal ɗuum, o fuɗɗii eɓɓaande makko, o ƴetti ƴellitaare Gloria Football e ballal jom jawɗeele en e sosɗo mo, Matias Castello , jiɗɗo fuku koyɗe Arjantiin, gonnooɗo hooreejo Product Partenariat to Facebook. E lewru suwee 2022, sosiyetee jaaynde wiyeteende OneFootball hollitii keɓgol app Gloria e toɗɗagol Cogevina cukko hooreejo fuku koyɗe rewɓe. E hitaande 2023, o habri sosde hoolaare Mercury/13 ; fedde jeyi kippuuji keewɗi, tiiɗniinde e heɓde geɗe toppitiiɗe e nder kippuuji fuku koyɗe rewɓe karallaagal to Orop e Amerik Latin, tawi ngalu mum ina tolnoo e 100 miliyoŋ dolaar. [1] Fedde nde waɗii keɓgol kippu Itaali biyeteeɗo Como Women ummoraade e Serie A Itaali, gooto e kippuuji rewɓe gadani e nder Itaali. [2] [3] Ñalnde 18 suwee 2025, Mercury/13 heɓiino ɓural mawngal e nder wuro Bristol Women . Ñalnde 25 feebariyee 2026, o habrii yaltude makko e Merkiir/13 . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 874edhrb0e1qgiopqq7o5df9ve8ox54 164063 164062 2026-04-15T10:26:28Z Sardeeq 14292 164063 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Victoire Cogevina Reynal''' ko debbo njulaagu Arjantiin, Ameriknaajo. E jom ngalu Venesuelanaajo biyeteeɗo Mario Malavé, ko kanko woni sosɗo e hooreejo fedde wiyeteende Mercury 13, fedde toppitiinde ngalu e nder kippuuji fuku koyɗe rewɓe. Ko kanko wonnoo cukko hooreejo fuku koyɗe rewɓe to OneFootball . E nder golle makko karallaagal, o wondi e sosɓe Gloria, fedde fuɗɗorde limtilimtinnde e nder 2% e sosiyeteeji Silicon Valley ɗi rewɓe ardii e yeeyde ɗum e lewru suwee 2022. O woniino haaloowo e batuuji keewɗi ko faati e rewɓe, karallaagal e dingiral. <ref>Peuscovich, Stephanie (December 13, 2019). "Victoire Cogevina Reynal: la mujer que creó una aplicación para democratizar el fútbol". Marie Claire (in Spanish). Retrieved May 19, 2021.</ref> Jooni noon, omo woni to Londres, omo jaɓee wonde gooto e rewɓe Amerik Latinnaaɓe, ɓe mbaylata ko fayti e dingiral fuku koyɗe e nder winndere ndee. O wonii e sosde fedde dingiral gadane nde rewɓe tan njiylotoo kadi ko o daraniiɗo potal rewɓe e worɓe e UN Women kadi o jeyaa ko e terɗe yiilirde Women in Sports Tech –gila ɗo o ɓeydata golle almudɓe e karallaagal dingiral gaadanteewal. == Nguurndam neɗɗo == Victoire Cogevina Reynal jibinaa ko to Boston, Amerik e ko juuti caggal ɗuum ɓesngu makko ummii Arjantiin ɗo o mawni omo yaha to dingiral mawngal to dingiral Avellaneda ngam wallitde kippu makko fuku koyɗe: Racing Club . Ko o ɓiy ammbasadeer leydi Geres biyeteeɗo Alexis Cogevinas e Shalimar Reynal, gardiiɗo FIFA mo leydi Arjantiin . E nder cukaagu makko e mawngu makko, o hoɗi ko to Boston, to New York, to Londres, [[Pari|to Pari]] e to Buenos Aires. Mawniiko ko William Reynal, sosɗo Lineas Aereas Ostarali, Sol Jet e nokkuuji ski gadani Arjantiin : Katedral e Kapelko . E lewru mee 2023, o resii Philippe Souki, ƴaañoowo poker karallo Faraysenaajo e Angalteernaajo, o jibini ɓiɗɗo debbo. == Kugal == E lewru Yarkomaa 2015, Victoire sosi SR ALL Stars, fedde fuku koyɗe to Amerik, lomtotoonde fukuyaŋkooɓe mawɓe LATAM e nder MLS , kadi ina jeyaa e feddeeji dingiral seeɗa ɗi rewɓe tan ardii. Gaagaa peewnugol njuɓɓudi sosiyetee oo, o ardii departemaa Natal e Jokkondiral hakkunde yimɓe. O golliima e kippuuji keewɗi e fukuyaŋkooɓe MLS, EPL e Serie A ; o mawni fiyooɓe e nder laylayti renndo, ardii source sponsorship e endorsement deals e sosde porogaraamuuji njuɓɓudi renndo (CSR). E nder ɗeen duuɓi kala, o udditi jeewte ko fayti e sowinism worɓe e ŋakkeende laaɓal e nder dingiral fuku koyɗe, o wonti kaaloowo e ɗeen caɗeele kadi o wonti rewruɗo e rewɓe e nder jaayɗe Amerik Latin, Orop e Amerik. Duuɓi tati caggal ɗuum, o fuɗɗii eɓɓaande makko, o ƴetti ƴellitaare Gloria Football e ballal jom jawɗeele en e sosɗo mo, Matias Castello , jiɗɗo fuku koyɗe Arjantiin, gonnooɗo hooreejo Product Partenariat to Facebook. E lewru suwee 2022, sosiyetee jaaynde wiyeteende OneFootball hollitii keɓgol app Gloria e toɗɗagol Cogevina cukko hooreejo fuku koyɗe rewɓe. E hitaande 2023, o habri sosde hoolaare Mercury/13 ; fedde jeyi kippuuji keewɗi, tiiɗniinde e heɓde geɗe toppitiiɗe e nder kippuuji fuku koyɗe rewɓe karallaagal to Orop e Amerik Latin, tawi ngalu mum ina tolnoo e 100 miliyoŋ dolaar. [1] Fedde nde waɗii keɓgol kippu Itaali biyeteeɗo Como Women ummoraade e Serie A Itaali, gooto e kippuuji rewɓe gadani e nder Itaali. [2] [3] Ñalnde 18 suwee 2025, Mercury/13 heɓiino ɓural mawngal e nder wuro Bristol Women . Ñalnde 25 feebariyee 2026, o habrii yaltude makko e Merkiir/13 . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] qh800daqtqww5acn7uumpyifs1k5dai Naomi Silverman Kohn 0 39930 164064 2026-04-15T10:27:43Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1337180909|Naomi Silverman Cohn]]" 164064 wikitext text/x-wiki '''Naomi Silverman Cohn''' (15 abriil 1888 - 20 oktoobar 1982) ko Ameriknaajo, daraniiɗo renndo, golloowo laamu. O woni gooto e sosɓe [[Virginia Council on State Legislation|Diiso Virginia ngam sariyaaji dowlaaji]] ɗi rewi e kuule sariyaaji jowitiiɗi e [[Feminism|geɗe rewɓe]] . Cohn ardii Fedde Rewɓe e Sukaaɓe to Departemaa Golle e Industiri Virginia haa hitaande 1942. Golle makko ngaddi njeenaari caggal maayde makko e [[Women of Virginia Historic Trail|rewɓe Virginia Historic Trail]] e Rewɓe Virginia e nder daartol . Innde Cohn ɓeydaama e limre rewɓe Virginia e hitaande 2020. == Nguurndam gadano == Jibnaaɓe Cohn, hono Harri e Sadie Silverman, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngummiima Poloñ, ɓe payi to wuro Bristol, Pennsylvanie e sukaaɓe maɓɓe ; ɗoon, baaba makko heɓi golle yeeyde kaɓirɗe . Naomi, mo duuɓi capanɗe ɗiɗi gadani nguurndam mum rokki innde mum e dow laabi '''"Mayme Silverman"''', jibinaa ko duuɓi ɗiɗi caggal nde ɓe ngummii. O janngi e duɗal nokku oo tawi mawniiko en rewɓe ina njuɓɓina yarlitaare e nder njulaagu nokku oo, ina ngolloo e nder defterdu marsandiis yoorɗo ; ina gasa tawa o janngii haa o wonti jannginoowo. Ñalnde 30 marse 1909, to galle jibnaaɓe makko, o resi Jacob Saul Cohn, janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Richmond e hitaande 1904, gollotonooɗo e awokaa to Richmond, Virginia, ɗo ɓe ngummii ko ɓooyaani. Ɓe njahi ɓe ndañi ɓiɓɓe tato, ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo e ɓiɗɗo gorko, ɓe ƴetti kadi ɓiɓɓe mawniiko’en Na’omi, ɓe ngalaa ɓiɓɓe ɗiɗo. == Golle e golle == Cohn yaawi naatde e geɗe siwil wuro ngo o ƴetti ngo. Hedde hitaande 1911, o naati e fedde nokkuure nde Diiso ngenndiijo rewɓe yahuud en, e hitaande 1920, o woni tergal charter e fedde rewɓe wootooɓe Richmond ; <ref name="auto" /> fuɗɗorii ko kaalis fedde sakkitiinde ndee e kitaale 1930, caggal ɗuum o woni e golloraade fedde dowla, e sahaaji ceertuɗi o woni cukko hooreejo fedde nde, binndoowo, e hooreejo goomu sariya. Hedde hitaande 1922, o fuɗɗii jooɗaade e goomu gollordu fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee’en . <ref name="auto1" /> O wondi e Adele Goodman Clark, e hitaande 1923 o sosi Diiso Rewɓe Virginia ngam Hooreejo Leyɗeele [[Virginia Council on State Legislation|Dowlaaji, caggal ɗuum o anndiraa Diiso Leyɗeele Virginia]], ngam ƴeewtaade e rewde kuule sariyaaji jowitiiɗe e [[Feminism|geɗe rewɓe]] ; ko caggal ɗuum o wonata keso e hooreejo ndee fedde. O wonti hooreejo fedde wiyeteende [[Virginia Consumers' League|Virginia Consumers’ League]] ko juuti caggal nde ndeen fedde sosaa e hitaande 1936. E hitaande 1938 o ƴaañii e suudu sarɗiiji leydi Virginia ngam ƴettude sariya ngam haɗde debbo golloraade yontere golle mum fotde waktuuji capanɗe jeetati e jeetati, so wonaa e won e golle toɗɗaaɗe teeŋtuɗe ; o waɗii fotde waktuuji sappo e tati ñalnde kala e nder galle laamorɗo leydi Virginia, e nder golle makko, ɗe o dañi haa laaɓi. Cohn naati e golle laamu e hitaande 1939 nde o wonti ƴeewtotooɗo usineeji e njulaagu njulaagu wonande Division des Femmes et des Enfants to Departemaa Golle e Industiri to Virginia ; o jokki kadi e ardaade diɗɗal ngal haa hitaande 1942, nde o ƴetti golle e Biro toppitiiɗo njuɓɓudi coggu to Richmond. <ref name="auto1" /> Nafoore Cohn e laamu jokki caggal wolde adunaare ɗimmere, nde e hitaande 1947 o woni cukko hooreejo kampaañ ngam lomtaade sarɗiiji wuro Richmond ; lomtingol ngol eɓɓaa ngol, ngol jaɓaa, maa lomto diiso wuro ngo suudu sarɗiiji ɗiɗi, tawa ina waɗi goomu gooto terɗe jeenay, ina huutoroo kadi njuɓɓudi njuɓɓudi wuro ngoo. E hitaande 1950, o dogi o woni hooreejo leydi ngam heɓde jooɗorde at-large e nder diiso ngoo, ko kanko tan woni debbo e nder fannu capanɗe tati ; platform makko ina ɗaɓɓa galle keso ngam reentaade sukaaɓe, duɗe ɓurɗe heewde, porogaraam janngugol bonanndeeji, e porogaraam ngam laaɓtinde cuuɗi ŋakkiraaɗi, addani mo jaɓeede e Richmond Democratic League . Hay so tawii o hollitii wonde o naatii e fedde ɓiɗɓe leydi Richmond, ko ɗum addani mo tawtoreede woote, ndeen fedde jaɓaani kanndidaagal makko. E nder woote ɗee, o heɓi 3 553 woote, o woni sappo e jeetatiɓo e nder ladde ndee. [1] [2] Ko o majjuɗo fof, o jokki e golle makko e nder nguurndam renndo, o seedtiima yeeso terɗe suudu sarɗiiji leydi Virginia e hitaande 1954 ngam jaɓde ittugol njoɓdi woote . [3] [4] == Tuugnorgal == ht6azui2ismxkmsgzkba16vvme9lo4s 164066 164064 2026-04-15T10:28:23Z Sardeeq 14292 164066 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Naomi Silverman Cohn''' (15 abriil 1888 - 20 oktoobar 1982) ko Ameriknaajo, daraniiɗo renndo, golloowo laamu. O woni gooto e sosɓe [[Virginia Council on State Legislation|Diiso Virginia ngam sariyaaji dowlaaji]] ɗi rewi e kuule sariyaaji jowitiiɗi e [[Feminism|geɗe rewɓe]] . Cohn ardii Fedde Rewɓe e Sukaaɓe to Departemaa Golle e Industiri Virginia haa hitaande 1942. Golle makko ngaddi njeenaari caggal maayde makko e [[Women of Virginia Historic Trail|rewɓe Virginia Historic Trail]] e Rewɓe Virginia e nder daartol . Innde Cohn ɓeydaama e limre rewɓe Virginia e hitaande 2020. == Nguurndam gadano == Jibnaaɓe Cohn, hono Harri e Sadie Silverman, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngummiima Poloñ, ɓe payi to wuro Bristol, Pennsylvanie e sukaaɓe maɓɓe ; ɗoon, baaba makko heɓi golle yeeyde kaɓirɗe . Naomi, mo duuɓi capanɗe ɗiɗi gadani nguurndam mum rokki innde mum e dow laabi '''"Mayme Silverman"''', jibinaa ko duuɓi ɗiɗi caggal nde ɓe ngummii. O janngi e duɗal nokku oo tawi mawniiko en rewɓe ina njuɓɓina yarlitaare e nder njulaagu nokku oo, ina ngolloo e nder defterdu marsandiis yoorɗo ; ina gasa tawa o janngii haa o wonti jannginoowo. Ñalnde 30 marse 1909, to galle jibnaaɓe makko, o resi Jacob Saul Cohn, janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Richmond e hitaande 1904, gollotonooɗo e awokaa to Richmond, Virginia, ɗo ɓe ngummii ko ɓooyaani. Ɓe njahi ɓe ndañi ɓiɓɓe tato, ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo e ɓiɗɗo gorko, ɓe ƴetti kadi ɓiɓɓe mawniiko’en Na’omi, ɓe ngalaa ɓiɓɓe ɗiɗo. == Golle e golle == Cohn yaawi naatde e geɗe siwil wuro ngo o ƴetti ngo. Hedde hitaande 1911, o naati e fedde nokkuure nde Diiso ngenndiijo rewɓe yahuud en, e hitaande 1920, o woni tergal charter e fedde rewɓe wootooɓe Richmond ; <ref name="auto" /> fuɗɗorii ko kaalis fedde sakkitiinde ndee e kitaale 1930, caggal ɗuum o woni e golloraade fedde dowla, e sahaaji ceertuɗi o woni cukko hooreejo fedde nde, binndoowo, e hooreejo goomu sariya. Hedde hitaande 1922, o fuɗɗii jooɗaade e goomu gollordu fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee’en . <ref name="auto1" /> O wondi e Adele Goodman Clark, e hitaande 1923 o sosi Diiso Rewɓe Virginia ngam Hooreejo Leyɗeele [[Virginia Council on State Legislation|Dowlaaji, caggal ɗuum o anndiraa Diiso Leyɗeele Virginia]], ngam ƴeewtaade e rewde kuule sariyaaji jowitiiɗe e [[Feminism|geɗe rewɓe]] ; ko caggal ɗuum o wonata keso e hooreejo ndee fedde. O wonti hooreejo fedde wiyeteende [[Virginia Consumers' League|Virginia Consumers’ League]] ko juuti caggal nde ndeen fedde sosaa e hitaande 1936. E hitaande 1938 o ƴaañii e suudu sarɗiiji leydi Virginia ngam ƴettude sariya ngam haɗde debbo golloraade yontere golle mum fotde waktuuji capanɗe jeetati e jeetati, so wonaa e won e golle toɗɗaaɗe teeŋtuɗe ; o waɗii fotde waktuuji sappo e tati ñalnde kala e nder galle laamorɗo leydi Virginia, e nder golle makko, ɗe o dañi haa laaɓi. Cohn naati e golle laamu e hitaande 1939 nde o wonti ƴeewtotooɗo usineeji e njulaagu njulaagu wonande Division des Femmes et des Enfants to Departemaa Golle e Industiri to Virginia ; o jokki kadi e ardaade diɗɗal ngal haa hitaande 1942, nde o ƴetti golle e Biro toppitiiɗo njuɓɓudi coggu to Richmond. <ref name="auto1" /> Nafoore Cohn e laamu jokki caggal wolde adunaare ɗimmere, nde e hitaande 1947 o woni cukko hooreejo kampaañ ngam lomtaade sarɗiiji wuro Richmond ; lomtingol ngol eɓɓaa ngol, ngol jaɓaa, maa lomto diiso wuro ngo suudu sarɗiiji ɗiɗi, tawa ina waɗi goomu gooto terɗe jeenay, ina huutoroo kadi njuɓɓudi njuɓɓudi wuro ngoo. E hitaande 1950, o dogi o woni hooreejo leydi ngam heɓde jooɗorde at-large e nder diiso ngoo, ko kanko tan woni debbo e nder fannu capanɗe tati ; platform makko ina ɗaɓɓa galle keso ngam reentaade sukaaɓe, duɗe ɓurɗe heewde, porogaraam janngugol bonanndeeji, e porogaraam ngam laaɓtinde cuuɗi ŋakkiraaɗi, addani mo jaɓeede e Richmond Democratic League . Hay so tawii o hollitii wonde o naatii e fedde ɓiɗɓe leydi Richmond, ko ɗum addani mo tawtoreede woote, ndeen fedde jaɓaani kanndidaagal makko. E nder woote ɗee, o heɓi 3 553 woote, o woni sappo e jeetatiɓo e nder ladde ndee. [1] [2] Ko o majjuɗo fof, o jokki e golle makko e nder nguurndam renndo, o seedtiima yeeso terɗe suudu sarɗiiji leydi Virginia e hitaande 1954 ngam jaɓde ittugol njoɓdi woote . [3] [4] == Tuugnorgal == lu523mvjbiaf4z1396ao9j8irb19opk Adele Fay Williams 0 39931 164067 2026-04-15T10:31:17Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Adele Fay Williams (1859 – 17 ut 1937) ko naalanke Ameriknaajo ɓurɗo anndeede e nate mum e nate mahdiiji e laabi Joliet, Illinois. Ɓiɓɓe e jaŋde Williams jibinaa ko e hitaande 1859 to wuro wiyeteengo Joliet, to leydi Illinois. Ko o ɓiy William Fay, gooto e fotooɓe adanɓe e nder diiwaan hee. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde to New York. Puɗɗagol hitaande 1893, o waɗi duuɓi..." 164067 wikitext text/x-wiki Adele Fay Williams (1859 – 17 ut 1937) ko naalanke Ameriknaajo ɓurɗo anndeede e nate mum e nate mahdiiji e laabi Joliet, Illinois. Ɓiɓɓe e jaŋde Williams jibinaa ko e hitaande 1859 to wuro wiyeteengo Joliet, to leydi Illinois. Ko o ɓiy William Fay, gooto e fotooɓe adanɓe e nder diiwaan hee. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde to New York. Puɗɗagol hitaande 1893, o waɗi duuɓi keewɗi e jaŋde to Pari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colarossi e to pentoowo impressionniste biyeteeɗo Camille Pissarro. E hitaande 1901, o resi John Wiliyam (maayi ko 1916). Kugal Ko o naalanke, Williams ina teskii e dille mbeddaaji, o waɗii heen nate keewɗe e nate Joliet, heen huunde ina winnditoo nate wuro e yonta makko, heen huunde kadi tuugnii ko e fotooje daartol. O winndii daartol Joliet e nder jaaynde wiyeteende Joliet Herald, o hollitii ɗeen binndanɗe e golle makko naalankaagal. Won e mahaaɗe ɗe o holliti ɗee, gila ndeen ndartinaama, ɗum waɗi oeuvre makko ko nate keewɗe e waylowaylo wuro Joliet. Williams kadi waɗii dille mbeddaaji, dille laaɗe diwooje, dille leydi, e dille nguurndam haa jooni e mbaadi Impressionist. O hollitii golle makko e nder galle Illinois e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore Columbian to Chicago. Williams yaltinii kadi binndanɗe e nder jaaynde wiyeteende New York World, e jaaynde New York, e jaaynde wiyeteende Washington Times, e jaayndeeji goɗɗi. O golliima e sahaa gooto e nder jaaynde wiyeteende Pittsburgh Spectator. E nder yonta mo o wuuri to Pittsburgh, o jeyaa ko e fedde wiyeteende “Expérimentalistes”, fedde rewɓe naalankooɓe Pittsburgh. Nate Williams e nate mum ina njogii e nder defterdu daartol diiwaan Howard e Lois Adelmann to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lewis. Wade Ñalnde 17 ut 1937, Williams sankii to opitaal to Joliet, to leydi Illinois. Tuugnorgal cel9655conwq1ailugy35z1t2x8na8g 164068 164067 2026-04-15T10:32:23Z SUZYFATIMA 13856 164068 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Adele Fay Williams''' (1859 – 17 ut 1937) ko naalanke Ameriknaajo ɓurɗo anndeede e nate mum e nate mahdiiji e laabi Joliet, Illinois. == Ɓiɓɓe e jaŋde == Williams jibinaa ko e hitaande 1859 to wuro wiyeteengo Joliet, to leydi Illinois. Ko o ɓiy William Fay, gooto e fotooɓe adanɓe e nder diiwaan hee. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde to New York. Puɗɗagol hitaande 1893, o waɗi duuɓi keewɗi e jaŋde to Pari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colarossi e to pentoowo impressionniste biyeteeɗo Camille Pissarro. E hitaande 1901, o resi John Wiliyam (maayi ko 1916). == Kugal == Ko o naalanke, Williams ina teskii e dille mbeddaaji, o waɗii heen nate keewɗe e nate Joliet, heen huunde ina winnditoo nate wuro e yonta makko, heen huunde kadi tuugnii ko e fotooje daartol. O winndii daartol Joliet e nder jaaynde wiyeteende Joliet Herald, o hollitii ɗeen binndanɗe e golle makko naalankaagal. Won e mahaaɗe ɗe o holliti ɗee, gila ndeen ndartinaama, ɗum waɗi oeuvre makko ko nate keewɗe e waylowaylo wuro Joliet. Williams kadi waɗii dille mbeddaaji, dille laaɗe diwooje, dille leydi, e dille nguurndam haa jooni e mbaadi Impressionist. O hollitii golle makko e nder galle Illinois e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore Columbian to Chicago. Williams yaltinii kadi binndanɗe e nder jaaynde wiyeteende New York World, e jaaynde New York, e jaaynde wiyeteende Washington Times, e jaayndeeji goɗɗi. O golliima e sahaa gooto e nder jaaynde wiyeteende Pittsburgh Spectator. E nder yonta mo o wuuri to Pittsburgh, o jeyaa ko e fedde wiyeteende “Expérimentalistes”, fedde rewɓe naalankooɓe Pittsburgh. Nate Williams e nate mum ina njogii e nder defterdu daartol diiwaan Howard e Lois Adelmann to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lewis. Wade Ñalnde 17 ut 1937, Williams sankii to opitaal to Joliet, to leydi Illinois. == Tuugnorgal == m2dzxe5ehdxco0p3vcb927emf1vgsg2 164069 164068 2026-04-15T10:35:15Z SUZYFATIMA 13856 164069 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Adele Fay Williams''' (1859 – 17 ut 1937) ko naalanke Ameriknaajo ɓurɗo anndeede e nate mum e nate mahdiiji e laabi Joliet, Illinois. == Ɓiɓɓe e jaŋde == Williams jibinaa ko e hitaande 1859 to wuro wiyeteengo Joliet, to leydi Illinois. Ko o ɓiy William Fay, gooto e fotooɓe adanɓe e nder diiwaan hee. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde to New York. Puɗɗagol hitaande 1893, o waɗi duuɓi keewɗi e jaŋde to Pari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colarossi e to pentoowo impressionniste biyeteeɗo Camille Pissarro. E hitaande 1901, o resi John Wiliyam (maayi ko 1916). == Kugal == Ko o naalanke, Williams ina teskii e dille mbeddaaji, o waɗii heen nate keewɗe e nate Joliet, heen huunde ina winnditoo nate wuro e yonta makko, heen huunde kadi tuugnii ko e fotooje daartol. O winndii daartol Joliet e nder jaaynde wiyeteende Joliet Herald, o hollitii ɗeen binndanɗe e golle makko naalankaagal. Won e mahaaɗe ɗe o holliti ɗee, gila ndeen ndartinaama, ɗum waɗi oeuvre makko ko nate keewɗe e waylowaylo wuro Joliet. Williams kadi waɗii dille mbeddaaji, dille laaɗe diwooje, dille leydi, e dille nguurndam haa jooni e mbaadi Impressionist. O hollitii golle makko e nder galle Illinois e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore Columbian to Chicago. Williams yaltinii kadi binndanɗe e nder jaaynde wiyeteende New York World, e jaaynde New York, e jaaynde wiyeteende Washington Times, e jaayndeeji goɗɗi. O golliima e sahaa gooto e nder jaaynde wiyeteende Pittsburgh Spectator. E nder yonta mo o wuuri to Pittsburgh, o jeyaa ko e fedde wiyeteende “Expérimentalistes”, fedde rewɓe naalankooɓe Pittsburgh. Nate Williams e nate mum ina njogii e nder defterdu daartol diiwaan Howard e Lois Adelmann to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lewis. Wade Ñalnde 17 ut 1937, Williams sankii to opitaal to Joliet, to leydi Illinois.<ref name="AskArt">{{cite web|title=Adele Fay Williams|url=http://www.askart.com/artist_keywords/Adele_Fay_Williams/130788/Adele_Fay_Williams.aspx|website=AskArt|accessdate=6 March 2019}}</ref><ref name="dt">{{cite news|title=Sister of Local Artist Dies in Joliet Hospital|url=https://www.newspapers.com/clip/34560866/adele_fay_williams/|accessdate=4 August 2019|work=The Daily Times|date=August 18, 1937|location=Iowa, Davenport|page=6|via=[[Newspapers.com]]}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> tp09tuv1x2rjlmgb5eqa89hq40vutxl Caroline Dupee Wade 0 39932 164070 2026-04-15T10:38:44Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Karolin Dupee Wade (1857-1947) ko pentoowo Ameriknaajo. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal to Chicago, o hollitaama no feewi e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore to Chicago, Illinois. Nguurndam Wade jibinaa ko e hitaande 1857 to wuro Chikago, to leydi Illinois. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Chicago ɗo Henry F. Spread e Lawrence Carmichael Earle njanngini mo. E hitaande 1888 Wade yahi to Pari, Farayse ɗo Gustave-Claude-Etien..." 164070 wikitext text/x-wiki Karolin Dupee Wade (1857-1947) ko pentoowo Ameriknaajo. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal to Chicago, o hollitaama no feewi e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore to Chicago, Illinois. Nguurndam Wade jibinaa ko e hitaande 1857 to wuro Chikago, to leydi Illinois. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Chicago ɗo Henry F. Spread e Lawrence Carmichael Earle njanngini mo. E hitaande 1888 Wade yahi to Pari, Farayse ɗo Gustave-Claude-Etienne Courtois e Jean-Andre Rixens njanngini mo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colarossi. Wade hollitii golle mum to galle laamorɗo ñeeñal e galle Illinois e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore to Chicago, Illinois. O joginoo ko nate sappo kolliraaɗe e nder galle Illinois, kam e wonde e goomu dekoraasiyoŋ oon galle. Wade jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Chicago, o jeyaa ko e fedde janngooɓe naalankaagal to Chicago. O woniino tergal sosngal fedde Palette Club, kanko e Ida C. Haskell, Alice De Wolf Kellogg, Pauline Dohn Rudolph e Marie Kupal Lusk. O sankii ko ñalnde 1 abriil 1947, to wuro Elmhurst, to Illinois. Njawdi E hitaande 2012-2013 Wade naati e koolol Elmhurst ina yaha e fedde nde to galle daartol Elmhurst. Tuugnorgal ke0stn2zdpm80zj8e9udfycvdyk4cps 164071 164070 2026-04-15T10:39:56Z SUZYFATIMA 13856 164071 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Karolin Dupee Wade''' (1857-1947) ko pentoowo Ameriknaajo. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal to Chicago, o hollitaama no feewi e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore to Chicago, Illinois. == Nguurndam == Wade jibinaa ko e hitaande 1857 to wuro Chikago, to leydi Illinois. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Chicago ɗo Henry F. Spread e Lawrence Carmichael Earle njanngini mo. E hitaande 1888 Wade yahi to Pari, Farayse ɗo Gustave-Claude-Etienne Courtois e Jean-Andre Rixens njanngini mo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colarossi. Wade hollitii golle mum to galle laamorɗo ñeeñal e galle Illinois e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore to Chicago, Illinois. O joginoo ko nate sappo kolliraaɗe e nder galle Illinois, kam e wonde e goomu dekoraasiyoŋ oon galle. Wade jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Chicago, o jeyaa ko e fedde janngooɓe naalankaagal to Chicago. O woniino tergal sosngal fedde Palette Club, kanko e Ida C. Haskell, Alice De Wolf Kellogg, Pauline Dohn Rudolph e Marie Kupal Lusk. O sankii ko ñalnde 1 abriil 1947, to wuro Elmhurst, to Illinois. == Njawdi == E hitaande 2012-2013 Wade naati e koolol Elmhurst ina yaha e fedde nde to galle daartol Elmhurst. == Tuugnorgal == 64x7dvqovsvneyshqdz3nu3bdwtm17v 164076 164071 2026-04-15T10:47:17Z SUZYFATIMA 13856 164076 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Karolin Dupee Wade''' (1857-1947) ko pentoowo Ameriknaajo. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal to Chicago, o hollitaama no feewi e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore to Chicago, Illinois. == Nguurndam == Wade jibinaa ko e hitaande 1857 to wuro Chikago, to leydi Illinois. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Chicago ɗo Henry F. Spread e Lawrence Carmichael Earle njanngini mo. E hitaande 1888 Wade yahi to Pari, Farayse ɗo Gustave-Claude-Etienne Courtois e Jean-Andre Rixens njanngini mo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colarossi. Wade hollitii golle mum to galle laamorɗo ñeeñal e galle Illinois e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore to Chicago, Illinois. O joginoo ko nate sappo kolliraaɗe e nder galle Illinois, kam e wonde e goomu dekoraasiyoŋ oon galle. Wade jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Chicago, o jeyaa ko e fedde janngooɓe naalankaagal to Chicago. O woniino tergal sosngal fedde Palette Club, kanko e Ida C. Haskell, Alice De Wolf Kellogg, Pauline Dohn Rudolph e Marie Kupal Lusk. O sankii ko ñalnde 1 abriil 1947, to wuro Elmhurst, to Illinois. == Njawdi == E hitaande 2012-2013 Wade naati e koolol Elmhurst ina yaha e fedde nde to galle daartol Elmhurst.<ref name="EHM">{{cite web|last1=Wilson|first1=Nancy|title=Caroline Dupee Wade|url=https://www.elmhurst.org/DocumentCenter/View/8371/Wade-Caroline?bidId=|website=EHM Historical Highlights|publisher=City of Elmhurst|accessdate=27 September 2018}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt6k.html#wade|accessdate=27 September 2018}}</ref><ref name="Pauline">{{cite web|title=Pauline Dohn Rudolph|url=http://www.illinoisart.org/pauline-dohn-rudolph|website=Chicago Art History, Chicago Artists|publisher=Illinois Historical Art Project|accessdate=27 September 2018|language=en}}</ref><ref name="IllinoisArtists">{{cite web|title=Illinois Artists|url=http://www.illinoisart.org/u-z|website=Chicago Art History|publisher=Chicago Artists,Illinois Historical Art Project|accessdate=27 September 2018|language=en}}</ref><ref name="ChicagoNow">{{cite web|last1=Johnson|first1=Ray|title=A bit of The 1893 World's Columbian Exposition, among other World's Fairs, in Elmhurst, IL|url=http://www.chicagonow.com/chicago-history-cop/2012/12/a-bit-of-the-1893-world%e2%80%99s-columbian-exposition-among-other-world%e2%80%99s-fairs-in-elmhurst-il/|website=ChicagoNow|accessdate=27 September 2018}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 59kfxdho6bj1h5f2hjml3ztwovmzbxq Hardscrabble Open 0 39933 164072 2026-04-15T10:43:16Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Carlsbad Jaycee Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1962, 1963 e 1967. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Riverside Country Club to Carlsbad, to leydi Nuwel Meksik. Jaaltaaɓe Karlsbad Jaycee Uddit 1967 Murle Lindstrom Wuro Cavern Udditaama 1964-1966 Alaa kawgel 1963 Marilin Smith Kaɓirgal Karlsbad udditaama 1962 Miki Raay Tuugnorgal" 164072 wikitext text/x-wiki Carlsbad Jaycee Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1962, 1963 e 1967. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Riverside Country Club to Carlsbad, to leydi Nuwel Meksik. Jaaltaaɓe Karlsbad Jaycee Uddit 1967 Murle Lindstrom Wuro Cavern Udditaama 1964-1966 Alaa kawgel 1963 Marilin Smith Kaɓirgal Karlsbad udditaama 1962 Miki Raay Tuugnorgal olsuaumm9wiwuog87puip3pbbhmjyaq 164073 164072 2026-04-15T10:44:13Z Ilya Discuss 10103 164073 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Carlsbad Jaycee Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1962, 1963 e 1967. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Riverside Country Club to Carlsbad, to leydi Nuwel Meksik. Jaaltaaɓe Karlsbad Jaycee Uddit 1967 Murle Lindstrom Wuro Cavern Udditaama 1964-1966 Alaa kawgel 1963 Marilin Smith Kaɓirgal Karlsbad udditaama 1962 Miki Raay Tuugnorgal aqimu5gqhj9rhxptmhbkzsux8iz77k6 164074 164073 2026-04-15T10:45:56Z Ilya Discuss 10103 164074 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Carlsbad Jaycee Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1962, 1963 e 1967. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Riverside Country Club to Carlsbad, to leydi Nuwel Meksik. == Jaaltaaɓe == Karlsbad Jaycee Uddit 1967 Murle Lindstrom Wuro Cavern Udditaama 1964-1966 Alaa kawgel 1963 Marilin Smith Kaɓirgal Karlsbad udditaama 1962 Miki Raay == Tuugnorgal == j6n9s7d2aovrxs9neeog3xfkkxa4x03 164075 164074 2026-04-15T10:46:56Z Ilya Discuss 10103 164075 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Carlsbad Jaycee Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1962, 1963 e 1967. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Riverside Country Club to Carlsbad, to leydi Nuwel Meksik.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-20|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/content_1.aspx?pid=8004&mid=2|title=Patty Berg – LPGA Victories|archive-url=https://web.archive.org/web/20061026210436/http://www.lpga.com/content_1.aspx?pid=8004&mid=2|archive-date=October 26, 2006}}</ref> == Jaaltaaɓe == Karlsbad Jaycee Uddit 1967 Murle Lindstrom Wuro Cavern Udditaama 1964-1966 Alaa kawgel 1963 Marilin Smith Kaɓirgal Karlsbad udditaama 1962 Miki Raay == Tuugnorgal == gs34kcspgh6biqrm71mcjxdrc8whrfb 164077 164075 2026-04-15T10:48:23Z Ilya Discuss 10103 164077 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Carlsbad Jaycee Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1962, 1963 e 1967. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Riverside Country Club to Carlsbad, to leydi Nuwel Meksik.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-20|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/content_1.aspx?pid=8004&mid=2|title=Patty Berg – LPGA Victories|archive-url=https://web.archive.org/web/20061026210436/http://www.lpga.com/content_1.aspx?pid=8004&mid=2|archive-date=October 26, 2006}}</ref> <ref>{{cite news|url=https://pqasb.pqarchiver.com/chicagotribune/access/504120872.html?dids=504120872:504120872&FMT=CITE&FMTS=CITE:AI&type=historic&date=Oct+10%2C+1953&author=&pub=Chicago+Tribune&desc=Mrs.+Betty+Danoff+Wins+Hardscrabble+Golf+Title&pqatl=google|archive-url=https://archive.today/20120526002524/http://pqasb.pqarchiver.com/chicagotribune/access/504120872.html?dids=504120872:504120872&FMT=CITE&FMTS=CITE:AI&type=historic&date=Oct+10,+1953&author=&pub=Chicago+Tribune&desc=Mrs.+Betty+Danoff+Wins+Hardscrabble+Golf+Title&pqatl=google|url-status=dead|archive-date=May 26, 2012|title=Mrs. Betty Danoff Wins Hardscrabble Golf Title|newspaper=[[Chicago Daily Tribune]]|location=[[Chicago, Illinois]]|date=October 10, 1953|page=A2|access-date=September 22, 2010}}</ref> * 1952 [[Betty Jameson]]<ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=118bAAAAIBAJ&sjid=pE0EAAAAIBAJ&pg=1624,1278648&dq=fort+smith+golf&hl=en|title=Betty Jameson Wins|newspaper=[[The Pittsburgh Press]]|location=[[Pittsburgh, Pennsylvania]]|date=October 18, 1952|page=6|access-date=September 22, 2010}}</ref> * 1951 [[Mary Lena Faulk]]<ref>{{cite news|url=https://pqasb.pqarchiver.com/baltsun/access/1681664772.html?FMT=ABS&FMTS=ABS:AI&type=historic&date=Oct+22%2C+1951&author=&pub=The+Sun+(1837-1985)&desc=VAN+DEN+BERG+GOLF+VICTOR&pqatl=google|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104000435/http://pqasb.pqarchiver.com/baltsun/access/1681664772.html?FMT=ABS&FMTS=ABS:AI&type=historic&date=Oct+22,+1951&author=&pub=The+Sun+(1837-1985)&desc=VAN+DEN+BERG+GOLF+VICTOR&pqatl=google|url-status=dead|archive-date=November 4, 2012|title=Miss Faulk Triumphs|newspaper=[[The Baltimore Sun]]|location=[[Baltimore, Maryland]]|date=October 22, 1951|page=16|access-date=September 22, 2010}}</ref> * 1950 [[Patty Berg]]<ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=bcsqAAAAIBAJ&sjid=3s0FAAAAIBAJ&pg=6135,5088367&dq=hardscrabble+open+golf+berg+rawls&hl=en|title=Patty Berg Wins|newspaper=[[The Palm Beach Post-Times]]|location=[[West Palm Beach, Florida]]|agency=[[Associated Press|AP]]|date=October 22, 1950|page=33|access-date=September 22, 2010}}</ref> * 1949 [[Patty Berg]]<ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=7u4wAAAAIBAJ&sjid=HuIFAAAAIBAJ&pg=2327,5766863&dq=hardscrabble+open+golf+berg&hl=en|title=Patty Berg Takes Open|newspaper=[[Tri-City Herald]]|location=[[Kennewick, Washington]]|agency=[[Associated Press|AP]]|date=October 23, 1949|page=6|access-date=September 22, 2010}}</ref> * 1948 [[Patty Berg]]<ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=R_w0AAAAIBAJ&sjid=deUDAAAAIBAJ&pg=1649,4753420&dq=hardscrabble+open+golf+berg&hl=en|title=Berg Topples The Babe, 1 Up|newspaper=[[The Spokesman-Review]]|location=[[Spokane, Washington]]|agency=[[Associated Press|AP]]|date=October 26, 1948|page=14|access-date=September 22, 2010}}</ref> * 1947 [[Babe Zaharias]]<ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=3o8RAAAAIBAJ&sjid=hugDAAAAIBAJ&pg=3120,2812252&dq=hardscrabble+open+golf+zaharias&hl=en|title=Zaharias Wins First In Arkansas Golf|newspaper=[[Eugene Register-Guard]]|location=[[Eugene, Oregon]]|agency=[[Associated Press|AP]]|date=October 18, 1947|page=5|access-date=September 22, 2010}}</ref> * 1946 [[Betty Jameson]]<ref>{{cite news|title=S.A. Women In Ft. Worth Golf|newspaper=[[San Antonio Light]]|location=[[San Antonio, Texas]]|date=October 6, 1946|page=2-D}}</ref> * 1945 [[Margaret Gunther]]<ref>{{cite news|title=Magaret Gunther Wins at Ft. Smith|work=Miami News-Record|date=October 12, 1945|location=Miami, Oklahoma|page=9}}</ref> == Jaaltaaɓe == Karlsbad Jaycee Uddit 1967 Murle Lindstrom Wuro Cavern Udditaama 1964-1966 Alaa kawgel 1963 Marilin Smith Kaɓirgal Karlsbad udditaama 1962 Miki Raay == Tuugnorgal == gmuru7o99nnugzy7765wrahordz0pjs Louise Suggs Invitational 0 39934 164078 2026-04-15T10:55:27Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Louise Suggs Invitational ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1968 Ngol waɗi ko e nokkuuji tati e nder diiwaan Palm Beach, to Floride. E hitaande 1966, nde inniraa ko noddaango Louise Suggs Delray Beach. Ko Louise Suggs, sosɗo LPGA Tour, hoɗnooɗo to Delray Beach, to Floride, woni gardiiɗo kawgel ngel. Jaaltaaɓe Hitaande Nokku Nokku Jaaliiɗo 1968 Golf leɗɗe pine Delray Beach, Floride Kathy Whitworth 1967 Susie Maxwell, to wuro wiyeteengo Boynton Beach..." 164078 wikitext text/x-wiki Louise Suggs Invitational ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1968 Ngol waɗi ko e nokkuuji tati e nder diiwaan Palm Beach, to Floride. E hitaande 1966, nde inniraa ko noddaango Louise Suggs Delray Beach. Ko Louise Suggs, sosɗo LPGA Tour, hoɗnooɗo to Delray Beach, to Floride, woni gardiiɗo kawgel ngel. Jaaltaaɓe Hitaande Nokku Nokku Jaaliiɗo 1968 Golf leɗɗe pine Delray Beach, Floride Kathy Whitworth 1967 Susie Maxwell, to wuro wiyeteengo Boynton Beach, to Floride 1966 Koolol leydi Delray, Florida, Marilynn Smith Tuugnorgal 8d8gjxh2ixhq8a9cc2hd5amwvc27jw6 164079 164078 2026-04-15T10:56:42Z Ilya Discuss 10103 164079 wikitext text/x-wiki '''Louise Suggs Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1968 Ngol waɗi ko e nokkuuji tati e nder diiwaan Palm Beach, to Floride. E hitaande 1966, nde inniraa ko noddaango Louise Suggs Delray Beach. Ko Louise Suggs, sosɗo LPGA Tour, hoɗnooɗo to Delray Beach, to Floride, woni gardiiɗo kawgel ngel. Jaaltaaɓe Hitaande Nokku Nokku Jaaliiɗo 1968 Golf leɗɗe pine Delray Beach, Floride Kathy Whitworth 1967 Susie Maxwell, to wuro wiyeteengo Boynton Beach, to Floride 1966 Koolol leydi Delray, Florida, Marilynn Smith Tuugnorgal 9n3ed5ck1grmcxdy8te7lzusuznbr2t 164080 164079 2026-04-15T10:57:13Z Ilya Discuss 10103 164080 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Louise Suggs Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1968 Ngol waɗi ko e nokkuuji tati e nder diiwaan Palm Beach, to Floride. E hitaande 1966, nde inniraa ko noddaango Louise Suggs Delray Beach. Ko Louise Suggs, sosɗo LPGA Tour, hoɗnooɗo to Delray Beach, to Floride, woni gardiiɗo kawgel ngel. Jaaltaaɓe Hitaande Nokku Nokku Jaaliiɗo 1968 Golf leɗɗe pine Delray Beach, Floride Kathy Whitworth 1967 Susie Maxwell, to wuro wiyeteengo Boynton Beach, to Floride 1966 Koolol leydi Delray, Florida, Marilynn Smith Tuugnorgal nobf43576pui4ji4citv1nn6ft68u2e 164081 164080 2026-04-15T10:57:57Z Ilya Discuss 10103 164081 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Louise Suggs Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1968 Ngol waɗi ko e nokkuuji tati e nder diiwaan Palm Beach, to Floride. E hitaande 1966, nde inniraa ko noddaango Louise Suggs Delray Beach. Ko Louise Suggs, sosɗo LPGA Tour, hoɗnooɗo to Delray Beach, to Floride, woni gardiiɗo kawgel ngel. Jaaltaaɓe Hitaande Nokku Nokku Jaaliiɗo 1968 Golf leɗɗe pine Delray Beach, Floride Kathy Whitworth 1967 Susie Maxwell, to wuro wiyeteengo Boynton Beach, to Floride 1966 Koolol leydi Delray, Florida, Marilynn Smith == Tuugnorgal == jr73q8izc94vjyopi09buwn51waaapz 164082 164081 2026-04-15T10:58:27Z Ilya Discuss 10103 164082 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Louise Suggs Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1968 Ngol waɗi ko e nokkuuji tati e nder diiwaan Palm Beach, to Floride. E hitaande 1966, nde inniraa ko noddaango Louise Suggs Delray Beach. Ko Louise Suggs, sosɗo LPGA Tour, hoɗnooɗo to Delray Beach, to Floride, woni gardiiɗo kawgel ngel. == Jaaltaaɓe == == Hitaande Nokku Nokku Jaaliiɗo == 1968 Golf leɗɗe pine Delray Beach, Floride Kathy Whitworth 1967 Susie Maxwell, to wuro wiyeteengo Boynton Beach, to Floride 1966 Koolol leydi Delray, Florida, Marilynn Smith == Tuugnorgal == 6fymbanv534xxnjjtfpl3h7emq14kdc 164083 164082 2026-04-15T10:59:20Z Ilya Discuss 10103 164083 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Louise Suggs Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1968 Ngol waɗi ko e nokkuuji tati e nder diiwaan Palm Beach, to Floride. E hitaande 1966, nde inniraa ko noddaango Louise Suggs Delray Beach. Ko Louise Suggs, sosɗo LPGA Tour, hoɗnooɗo to Delray Beach, to Floride, woni gardiiɗo kawgel ngel.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref> == Jaaltaaɓe == == Hitaande Nokku Nokku Jaaliiɗo == 1968 Golf leɗɗe pine Delray Beach, Floride Kathy Whitworth 1967 Susie Maxwell, to wuro wiyeteengo Boynton Beach, to Floride 1966 Koolol leydi Delray, Florida, Marilynn Smith == Tuugnorgal == 4phz9p1ubfem4q5tqaqgpiybdtut4o4 Lady Errol Classic 0 39935 164084 2026-04-15T11:01:33Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Lady Errol Classic ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1972 haa 1974. Sosnoo ngel ko Joan Majors e ballal koɗo mum biyeteeɗo Martha Rayborn. Majors ina hoɗi to Winter Park, to Floride, kanko e jom suudu makko John, e sukaaɓe tato, Kathy e Diana e Gary. Kawgel golf ngal waɗi ko to nokku biyeteeɗo Errol Estates to wuro wiyeteengo Apopka, to Floride. Nde jom suudu Majors artiraa to Columbia, to Caroline du Sud, o waawaa ardaade kawgel ngel, ngel dartii jokkude. J..." 164084 wikitext text/x-wiki Lady Errol Classic ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1972 haa 1974. Sosnoo ngel ko Joan Majors e ballal koɗo mum biyeteeɗo Martha Rayborn. Majors ina hoɗi to Winter Park, to Floride, kanko e jom suudu makko John, e sukaaɓe tato, Kathy e Diana e Gary. Kawgel golf ngal waɗi ko to nokku biyeteeɗo Errol Estates to wuro wiyeteengo Apopka, to Floride. Nde jom suudu Majors artiraa to Columbia, to Caroline du Sud, o waawaa ardaade kawgel ngel, ngel dartii jokkude. Jaaltaaɓe 1974 Jane Blalok 1973 Kati Witwort 1972 Jane Blalok Tuugnorgal ckpjp18c0j7qmuwhzsffxhdbnvrg1gk 164085 164084 2026-04-15T11:02:14Z Ilya Discuss 10103 164085 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Lady Errol Classic ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1972 haa 1974. Sosnoo ngel ko Joan Majors e ballal koɗo mum biyeteeɗo Martha Rayborn. Majors ina hoɗi to Winter Park, to Floride, kanko e jom suudu makko John, e sukaaɓe tato, Kathy e Diana e Gary. Kawgel golf ngal waɗi ko to nokku biyeteeɗo Errol Estates to wuro wiyeteengo Apopka, to Floride. Nde jom suudu Majors artiraa to Columbia, to Caroline du Sud, o waawaa ardaade kawgel ngel, ngel dartii jokkude. Jaaltaaɓe 1974 Jane Blalok 1973 Kati Witwort 1972 Jane Blalok Tuugnorgal gges0jotrz4nn4w86zfzhncono2itie 164086 164085 2026-04-15T11:03:32Z Ilya Discuss 10103 164086 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lady Errol Classic''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1972 haa 1974. Sosnoo ngel ko Joan Majors e ballal koɗo mum biyeteeɗo Martha Rayborn. Majors ina hoɗi to Winter Park, to Floride, kanko e jom suudu makko John, e sukaaɓe tato, Kathy e Diana e Gary. Kawgel golf ngal waɗi ko to nokku biyeteeɗo Errol Estates to wuro wiyeteengo Apopka, to Floride. Nde jom suudu Majors artiraa to Columbia, to Caroline du Sud, o waawaa ardaade kawgel ngel, ngel dartii jokkude. Jaaltaaɓe 1974 Jane Blalok 1973 Kati Witwort 1972 Jane Blalok Tuugnorgal poupovsbzdkog8wkstgg231v5vvqckt 164087 164086 2026-04-15T11:04:17Z Ilya Discuss 10103 164087 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lady Errol Classic''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1972 haa 1974. Sosnoo ngel ko Joan Majors e ballal koɗo mum biyeteeɗo Martha Rayborn. Majors ina hoɗi to Winter Park, to Floride, kanko e jom suudu makko John, e sukaaɓe tato, Kathy e Diana e Gary. Kawgel golf ngal waɗi ko to nokku biyeteeɗo Errol Estates to wuro wiyeteengo Apopka, to Floride. Nde jom suudu Majors artiraa to Columbia, to Caroline du Sud, o waawaa ardaade kawgel ngel, ngel dartii jokkude. == Jaaltaaɓe == 1974 Jane Blalok 1973 Kati Witwort 1972 Jane Blalok == Tuugnorgal == 607v92op68kk168lil73j83q0vkc0i0 164088 164087 2026-04-15T11:05:08Z Ilya Discuss 10103 164088 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lady Errol Classic''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1972 haa 1974. Sosnoo ngel ko Joan Majors e ballal koɗo mum biyeteeɗo Martha Rayborn. Majors ina hoɗi to Winter Park, to Floride, kanko e jom suudu makko John, e sukaaɓe tato, Kathy e Diana e Gary. Kawgel golf ngal waɗi ko to nokku biyeteeɗo Errol Estates to wuro wiyeteengo Apopka, to Floride. Nde jom suudu Majors artiraa to Columbia, to Caroline du Sud, o waawaa ardaade kawgel ngel, ngel dartii jokkude.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref> == Jaaltaaɓe == 1974 Jane Blalok 1973 Kati Witwort 1972 Jane Blalok == Tuugnorgal == 25h1ym3toaye403anbct3v36b1rt4r5 Heritage Village Open 0 39936 164089 2026-04-15T11:07:18Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Heritage Village Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1973. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Southbury, to leydi Konnektikut. Jaaltaaɓe Wuro Ndonu Udditaama 1973 Suusi Berning 1972 Judi Rankin Ndonu Udditaama 1971 Sanɗaara palmer Tuugnorgal" 164089 wikitext text/x-wiki Heritage Village Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1973. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Southbury, to leydi Konnektikut. Jaaltaaɓe Wuro Ndonu Udditaama 1973 Suusi Berning 1972 Judi Rankin Ndonu Udditaama 1971 Sanɗaara palmer Tuugnorgal ah186i5299hjkquiao1vm78j5lw4ihl 164090 164089 2026-04-15T11:07:53Z Ilya Discuss 10103 164090 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Heritage Village Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1973. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Southbury, to leydi Konnektikut. Jaaltaaɓe Wuro Ndonu Udditaama 1973 Suusi Berning 1972 Judi Rankin Ndonu Udditaama 1971 Sanɗaara palmer Tuugnorgal 5zoxrp4g23bnheluhxcsx0ez3ufsshu 164091 164090 2026-04-15T11:09:27Z Ilya Discuss 10103 164091 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Heritage Village Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1973. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Southbury, to leydi Konnektikut. == Jaaltaaɓe == Wuro Ndonu Udditaama 1973 Suusi Berning 1972 Judi Rankin == Ndonu Udditaama == 1971 Sanɗaara palmer == Tuugnorgal == m562omvrng6oynwcb44v4s89ho7g510 164092 164091 2026-04-15T11:10:12Z Ilya Discuss 10103 164092 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Heritage Village Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1973. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Southbury, to leydi Konnektikut.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref> == Jaaltaaɓe == Wuro Ndonu Udditaama 1973 Suusi Berning 1972 Judi Rankin == Ndonu Udditaama == 1971 Sanɗaara palmer == Tuugnorgal == km57618f1gpzzcju3f1k7xxotgam90k 164093 164092 2026-04-15T11:10:33Z Ilya Discuss 10103 164093 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Heritage Village Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1973. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Southbury, to leydi Konnektikut.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref> == Jaaltaaɓe == == Wuro Ndonu Udditaama == 1973 Suusi Berning 1972 Judi Rankin == Ndonu Udditaama == 1971 Sanɗaara palmer == Tuugnorgal == dgzyomokm46kuuau607uc1j3b1v2qvv Muskogee Civitan Open 0 39937 164094 2026-04-15T11:12:33Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Muskogee Civitan Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1965. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Muskogee, to Oklahoma. Jaaltaaɓe 1965 Suusi Makswel 1964 Miki Raay 1963 Miki Raay 1962 Patti Berg Tuugnorgal" 164094 wikitext text/x-wiki Muskogee Civitan Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1965. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Muskogee, to Oklahoma. Jaaltaaɓe 1965 Suusi Makswel 1964 Miki Raay 1963 Miki Raay 1962 Patti Berg Tuugnorgal i7us163dgo5ao0gm2ygrmbycqi14f04 164095 164094 2026-04-15T11:13:03Z Ilya Discuss 10103 164095 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Muskogee Civitan Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1965. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Muskogee, to Oklahoma. Jaaltaaɓe 1965 Suusi Makswel 1964 Miki Raay 1963 Miki Raay 1962 Patti Berg Tuugnorgal 6wgag670m31srvd8m021dse70bmoee1 164096 164095 2026-04-15T11:14:02Z Ilya Discuss 10103 164096 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Muskogee Civitan Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1965. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Muskogee, to Oklahoma. Jaaltaaɓe 1965 Suusi Makswel 1964 Miki Raay 1963 Miki Raay 1962 Patti Berg Tuugnorgal 48x5krz1o6kfj3esfw6gsxk0ulucj1v 164097 164096 2026-04-15T11:14:42Z Ilya Discuss 10103 164097 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Muskogee Civitan Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1965. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Muskogee, to Oklahoma. == Jaaltaaɓe == 1965 Suusi Makswel 1964 Miki Raay 1963 Miki Raay 1962 Patti Berg == Tuugnorgal == k0nvskcgpwvpjnvurnjf9rilwkkf8mk 164098 164097 2026-04-15T11:15:44Z Ilya Discuss 10103 164098 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Muskogee Civitan Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1965. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Muskogee, to Oklahoma.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969]</ref> == Jaaltaaɓe == 1965 Suusi Makswel 1964 Miki Raay 1963 Miki Raay 1962 Patti Berg == Tuugnorgal == qitw5yeanysik2s0o1pzwmhq1wtr7sd Uniden LPGA Invitational 0 39938 164099 2026-04-15T11:18:08Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Noddaango LPGA Uniden Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol Kuutorɗe ina cuuɗii Golle Dimbol Fu Ko jokkondiri ɗoo Waylooji jowitiiɗi heen Jokkorde duumiinde Kabaaru hello Siftor ngoo hello Heɓ URL juutɗo Yaajnude fof Ɓeydu jokkorɗe hakkunde ɗemɗe Tappirde/yaltinde Sosde ɗum e PDF Version mo mbaaw-ɗaa tappirde E nder eɓɓooji goɗɗi Piye Wikidata Nafoore suuɗde Wolde Pamarron Je aandin Manga Yajjol Je aandin Yaaji Nokkuure (beta) Otomatik..." 164099 wikitext text/x-wiki Noddaango LPGA Uniden Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol Kuutorɗe ina cuuɗii Golle Dimbol Fu Ko jokkondiri ɗoo Waylooji jowitiiɗi heen Jokkorde duumiinde Kabaaru hello Siftor ngoo hello Heɓ URL juutɗo Yaajnude fof Ɓeydu jokkorɗe hakkunde ɗemɗe Tappirde/yaltinde Sosde ɗum e PDF Version mo mbaaw-ɗaa tappirde E nder eɓɓooji goɗɗi Piye Wikidata Nafoore suuɗde Wolde Pamarron Je aandin Manga Yajjol Je aandin Yaaji Nokkuure (beta) Otomatik Anoora Balwi Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Noddaango LPGA Uniden ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1984 haa 1986. Ngol yuɓɓinaama to nokku biyeteeɗo Mesa Verde to Kosta Mesa, Kaliforni. Jaaltaaɓe 1986 Mariyam Bet Zimerman 1985 Bonni laaw 1984 Nansi Lopez Tuugnorgal g2j6ogauk63fkba7ti41oy0lksirsqd 164100 164099 2026-04-15T11:20:35Z Ilya Discuss 10103 164100 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Noddaango LPGA Uniden Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol Kuutorɗe ina cuuɗii Golle Dimbol Fu Ko jokkondiri ɗoo Waylooji jowitiiɗi heen Jokkorde duumiinde Kabaaru hello Siftor ngoo hello Heɓ URL juutɗo Yaajnude fof Ɓeydu jokkorɗe hakkunde ɗemɗe Tappirde/yaltinde Sosde ɗum e PDF Version mo mbaaw-ɗaa tappirde E nder eɓɓooji goɗɗi Piye Wikidata Nafoore suuɗde Wolde Pamarron Je aandin Manga Yajjol Je aandin Yaaji Nokkuure (beta) Otomatik Anoora Balwi Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Noddaango LPGA Uniden ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1984 haa 1986. Ngol yuɓɓinaama to nokku biyeteeɗo Mesa Verde to Kosta Mesa, Kaliforni. Jaaltaaɓe 1986 Mariyam Bet Zimerman 1985 Bonni laaw 1984 Nansi Lopez Tuugnorgal h7knyeszwjynqp8ytmhofwbixzqtdij 164101 164100 2026-04-15T11:23:12Z Ilya Discuss 10103 164101 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Noddaango LPGA Uniden Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol Kuutorɗe ina cuuɗii Golle Dimbol Fu Ko jokkondiri ɗoo Waylooji jowitiiɗi heen Jokkorde duumiinde Kabaaru hello Siftor ngoo hello Heɓ URL juutɗo Yaajnude fof Ɓeydu jokkorɗe hakkunde ɗemɗe Tappirde/yaltinde Sosde ɗum e PDF Version mo mbaaw-ɗaa tappirde E nder eɓɓooji goɗɗi Piye Wikidata Nafoore suuɗde Wolde Pamarron Je aandin Manga Yajjol Je aandin Yaaji Nokkuure (beta) Otomatik Anoora Balwi Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Noddaango LPGA Uniden ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1984 haa 1986. Ngol yuɓɓinaama to nokku biyeteeɗo Mesa Verde to Kosta Mesa, Kaliforni. Jaaltaaɓe 1986 Mariyam Bet Zimerman 1985 Bonni laaw 1984 Nansi Lopez Tuugnorgal peohc9lovqflrx8jvcqhc99ncc89e31 164102 164101 2026-04-15T11:27:05Z Ilya Discuss 10103 164102 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Noddaango LPGA Uniden Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol Kuutorɗe ina cuuɗii Golle Dimbol Fu Ko jokkondiri ɗoo Waylooji jowitiiɗi heen Jokkorde duumiinde Kabaaru hello Siftor ngoo hello Heɓ URL juutɗo Yaajnude fof Ɓeydu jokkorɗe hakkunde ɗemɗe T appirde/yaltinde Sosde ɗum e PDF Version mo mbaaw-ɗaa tappirde E nder eɓɓooji goɗɗi Piye Wikidata Nafoore suuɗde Wolde Pamarron == Je aandin == == Manga == == Yajjol == === Je aandin === == Yaaji == Nokkuure (beta) Otomatik Anoora Balwi Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Noddaango LPGA Uniden ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1984 haa 1986. Ngol yuɓɓinaama to nokku biyeteeɗo Mesa Verde to Kosta Mesa, Kaliforni. == Jaaltaaɓe == 1986 Mariyam Bet Zimerman 1985 Bonni laaw 1984 Nansi Lope == Tuugnorgal == 7eqdkprw43rhikp4q3gb6g8u4kaanbz 164103 164102 2026-04-15T11:28:10Z Ilya Discuss 10103 164103 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Noddaango''' '''LPGA''' '''Uniden''' Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol Kuutorɗe ina cuuɗii Golle Dimbol Fu Ko jokkondiri ɗoo Waylooji jowitiiɗi heen Jokkorde duumiinde Kabaaru hello Siftor ngoo hello Heɓ URL juutɗo Yaajnude fof Ɓeydu jokkorɗe hakkunde ɗemɗe T appirde/yaltinde Sosde ɗum e PDF Version mo mbaaw-ɗaa tappirde E nder eɓɓooji goɗɗi Piye Wikidata Nafoore suuɗde Wolde Pamarron == Je aandin == == Manga == == Yajjol == === Je aandin === == Yaaji == Nokkuure (beta) Otomatik Anoora Balwi Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Noddaango LPGA Uniden ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1984 haa 1986. Ngol yuɓɓinaama to nokku biyeteeɗo Mesa Verde to Kosta Mesa, Kaliforni. == Jaaltaaɓe == 1986 Mariyam Bet Zimerman 1985 Bonni laaw 1984 Nansi Lope == Tuugnorgal == 9yn1r5g7je66xgfu9ksvzpgubh7n7mj 164104 164103 2026-04-15T11:31:53Z Ilya Discuss 10103 164104 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Noddaango''' '''LPGA''' '''Uniden''' == Ayaare == == Ngewte == == Jaangugo == == Waylu iwdi == == Yiytu daartol == == Kuutorɗe ina cuuɗii == == Golle == == Dimbol == == Fu == Ko jokkondiri ɗoo Waylooji jowitiiɗi heen Jokkorde duumiinde Kabaaru hello Siftor ngoo hello Heɓ URL juutɗo Yaajnude fof Ɓeydu jokkorɗe hakkunde ɗemɗe T appirde/yaltinde Sosde ɗum e PDF Version mo mbaaw-ɗaa tappirde E nder eɓɓooji goɗɗi Piye Wikidata Nafoore suuɗde Wolde Pamarron == Je aandin == == Manga == == Yajjol == === Je aandin === == Yaaji == Nokkuure (beta) Otomatik Anoora Balwi Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Noddaango LPGA Uniden ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1984 haa 1986. Ngol yuɓɓinaama to nokku biyeteeɗo Mesa Verde to Kosta Mesa, Kaliforni. == Jaaltaaɓe == 1986 Mariyam Bet Zimerman 1985 Bonni laaw 1984 Nansi Lope == Tuugnorgal == a5tp12ug41h08xfwkhrhb8bx6qy1yux