Wikipedia
ffwiki
https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo
MediaWiki 1.46.0-wmf.24
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
User talk:Quinlan83
3
6034
164144
31007
2026-04-15T13:04:42Z
~2026-22970-04
14311
/* Q83 */ new section
164144
wikitext
text/x-wiki
== Explanation ==
I need to know why do you request deletion on my edits?
[[User:Dranty18|Dranty18]] ([[User talk:Dranty18|yeewtu]]) [[User:Dranty18|Dranty18]] ([[User talk:Dranty18|yeewtu]]) 17:38, 11 Korse 2023 (UTC)
== Q83 ==
Salame [[Special:Contributions/~2026-22970-04|~2026-22970-04]] ([[User talk:~2026-22970-04|talk]]) 13:04, 15 Seeɗto 2026 (UTC)
g0aucjwd4snyppfitkkalkf4gwdx53z
164145
164144
2026-04-15T13:05:22Z
MathXplore
8290
Reverted edits by [[Special:Contribs/~2026-22970-04|~2026-22970-04]] ([[User talk:~2026-22970-04|talk]]) to last version by Dranty18: reverting vandalism
31007
wikitext
text/x-wiki
== Explanation ==
I need to know why do you request deletion on my edits?
[[User:Dranty18|Dranty18]] ([[User talk:Dranty18|yeewtu]]) [[User:Dranty18|Dranty18]] ([[User talk:Dranty18|yeewtu]]) 17:38, 11 Korse 2023 (UTC)
mxnahh305fwct2lxnzyptt0e2aj5lrr
164184
164145
2026-04-15T15:43:43Z
~2026-22970-04
14311
164184
wikitext
text/x-wiki
== Explanation ==
I need to know why do you request deletion on my edits?
[[User:Dranty18|Dranty18]] ([[User talk:Dranty18|yeewtu]]) [[User:Dranty18|Dranty18]] ([[User talk:Dranty18|yeewtu]]) 17:38, 11 Korse 2023 (UTC)
== Q83 ==
Salame [[Special:Contributions/~2026-22970-04|~2026-22970-04]] ([[User talk:~2026-22970-04|talk]]) 13:04, 15 Seeɗto 2026 (UTC)
g0aucjwd4snyppfitkkalkf4gwdx53z
164185
164184
2026-04-15T15:47:39Z
Quinlan83
7270
Reverted edit by [[Special:Contributions/~2026-22970-04|~2026-22970-04]] ([[User talk:~2026-22970-04|talk]]) to last revision by [[User:MathXplore|MathXplore]]
31007
wikitext
text/x-wiki
== Explanation ==
I need to know why do you request deletion on my edits?
[[User:Dranty18|Dranty18]] ([[User talk:Dranty18|yeewtu]]) [[User:Dranty18|Dranty18]] ([[User talk:Dranty18|yeewtu]]) 17:38, 11 Korse 2023 (UTC)
mxnahh305fwct2lxnzyptt0e2aj5lrr
Casselman Wind Power Project
0
28730
164478
108061
2026-04-15T23:13:54Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164478
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Eɓɓoore semmbe henndu Casselman''' ko nokku henndu e nder diiwaan Somerset, Pennsylvania, ina waɗi 23 Turbineeji henndu GE 1,5 MW puɗɗiiɗi golle njulaagu e hitaande 2007. Fedde henndu nduu ina jogii mbaawka innde mum hawri ko ina tolnoo e 34,5 megawatt6-6. Ko PPM Energy ƴetti henndu nduu, ko Iberdrola mahi ɗum, jooɗiiɗo to Espaañ.<ref>[https://web.archive.org/web/20100611091027/http://www.firstenergysolutions.com/Energy_Market_Info/Green_Power/Green_Power_FAQ%27s.html First Energy Solutions Green Power] accessed March 7, 2010.</ref> Doole peewnaaɗe e nokkuuji henndu ɗii ko First Energy renndini ɗum en.<ref name="fact sheet">[https://web.archive.org/web/20101123132849/http://www.iberdrolarenewables.us/pdf/casselman-fact-sheet.pdf Casselman Wind Power Project fact sheet] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101123132849/http://www.iberdrolarenewables.us/pdf/casselman-fact-sheet.pdf|date=November 23, 2010}} Iberdrola, accessed March 7, 2010.</ref><ref name="penn">[https://web.archive.org/web/20101127173127/http://pennfuture.org/content.aspx?SectionID=192&MenuID= Wind farms in Pennsylvania] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101127173127/http://pennfuture.org/content.aspx?SectionID=192&MenuID=|date=2010-11-27}} PennFuture: Citizens for Pennsylvania's Future, accessed March 7, 2010.</ref>
Turbineeji henndu 8 e nder 23 eɓɓaande ndee ina njooɗii e dow lowre ɓuuɓnde moƴƴinaande. Yanti heen, nokku gonnooɗo njulaagu oo ina jaɓɓoo kadi nokku gollorɗo henndu, transformateur mooftirɗo e nokku jokkondirɗo.
Ƴeew kadi
ikon Portal semmbe
bannge portal Pensilvaani
icon Portal weeyo
icon Portal semmbeeji kesi
Doole henndu to Pennsylvanie
Tuugnorgal
teasclje1n4n43m2hxdvqdw4fme8vsy
User talk:Morvellane
3
29264
164540
110801
2026-04-16T09:28:14Z
Syunsyunminmin
7706
Syunsyunminmin dirtinii hello [[User talk:VersedVoyager67]] to [[User talk:Morvellane]]: Automatically moved page while renaming the user "[[Special:CentralAuth/VersedVoyager67|VersedVoyager67]]" to "[[Special:CentralAuth/Morvellane|Morvellane]]"
110801
wikitext
text/x-wiki
===Jaɓɓama!===
:Use, Jaɓɓama, e jaaraama e Wikipedia Fulfulde! Mi anndanii e [[Special:Contributions/Jaɓɓama|darnde mon]].
:Miɗo sikki on njiɗii nokku oo, on pellitii jokkude. Ko ɗeeɗoo kelle mbaaw-ɗaa heɓde nafoore:
:*[[:en:Wikipedia:Five pillars|Kuule joy teeŋtuɗe Wikipedia]]
:*[[:en:Wikipedia:How to edit a page|No hello waylirtee]]
:*[[:en:Help:Contents|Kelle ballal]]
:*[[:en:Wikipedia:Tutorial|Ekkitinol]]
:*[[:en:Wikipedia:Article development|No winndirtee winndannde mawnde]]
:*[[:en:Wikipedia:Manual of Style|Manual of Style]]
:Miɗo sikki on mbeltiima e feewnude ɗoo e wonde [[Wikipedia|Wikipediyaŋke!]] Tiiɗno, siynu innde maa e kelle jeewte tawa aɗa winnda tildeeji nay (<nowiki>~~~~</nowiki>); ɗum maa yaltin innde maa e nyalngu nguu. So aɗa yiɗi ballal, ƴeew [[:en:Wikipedia:Questions|Wikipedia:Naamne]], naamndo-ɗaa kam e hello am yeewtere, walla waɗ <code><nowiki>{{helpme}}</nowiki></code> e hello yeewtere maa, naamndo-ɗaa toon naamnal maa. Kadi, on njaaraama!
[[User:TanvirSdqBot|WelcomeBot]] 22:42, 7 Korse 2025 (UTC)
85v2mdm0v823ndje0isyzqumcz7yaeq
Babe Zaharias Invitational
0
38808
164465
160270
2026-04-15T22:10:15Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164465
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Babe Zaharias Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, fijiraa tan ko e hitaande 1976. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Tanglewood Country Club to Chagrin Falls, Ohio. Judy Rankin heɓi njeenaari ndii e doggol gootol e dow Jane Blalock.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[https://news.google.com/newspapers?id=zkJPAAAAIBAJ&sjid=b48DAAAAIBAJ&pg=2253,4882533&dq=judy+rankin+babe+zaharias&hl=en Rankin survives bad hole to win Zaharias Classic]</ref>
== Ƴeew kadi ==
Babe Zaharias Open - ko kewu LPGA mo alaa ko jokkondiri e mum, yuɓɓinaa to Teksas tuggi 1953 haa 1967
== Tuugnorgal ==
3oxaf7zofl6s15ynowya1cpth82w92b
Barth Classic
0
38813
164470
160287
2026-04-15T22:23:55Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164470
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Barth Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1980. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Plymouth, to leydi Indiana.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Hoosier LPGA ɓooyɗo
1974 Joanne Karner
== Hoosier ko ɓooyɗo ==
1975 Betsi Kulen
1976 Johanne Karner (2)
1977 Debbi Ostin
1978 Pat Bradley
Barth ko ɓooyɗo
1979 Saali tokooso
1980 Sanɗaara Spuzich
== Tuugnorgal ==
n9sn1zw3q639edmy36gks6h84tozm2u
Andorran nationality law
0
38937
164439
160564
2026-04-15T21:39:14Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164439
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sariya ngenndi Andorra tuugii''' ko adii fof e kuulal jus sanguinis.
Hakke heɓde ɓiyleydaagu Andorra
== E jippagol ==
Sukaaɓe jibinaaɓe e jibnaaɓe anndaaɓe wonnooɓe ɓiɓɓe leydi Andorra e sahaa jibinannde (ko aldaa e nokku jibinannde) ina mbaawi heɓde ɓiyleydaagu Andorra.
== E jibinannde ==
Sukaaɓe jibinaaɓe e leydi Andorra e nder kala sarɗiiji ɗii ina mbaawi heɓde ɓiyleydaagu Andorra :
jibinaa ko e jibnaaɓe ɓe gooto e maɓɓe (walla ɗiɗo fof) jibinaa ko to Andorra, ina wuuri haa abada, teeŋti noon e Andorra e sahaa jibinannde ndee.<ref>https://web.archive.org/web/20160303004157/http://www.mjusticia.gob.es/cs/Satellite/Portal/es/areas-tematicas/nacionalidad/nacionalidad/tener-doble-nacionalidad {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303004157/http://www.mjusticia.gob.es/cs/Satellite/Portal/es/areas-tematicas/nacionalidad/nacionalidad/tener-doble-nacionalidad|date=2016-03-03}} "citizens of (...) Andorra should not renounce to their previous nationality"</ref>
jibinaa ko e jibnaaɓe ɓe ngonaa Andorranaaɓe, ɓe nguurnoo ko e Andorranaaɓe haa abada, ko famɗi fof duuɓi 10 e sahaa jibinannde ndee.<ref>{{Cite web|url=https://www.service-public.fr/particuliers/vosdroits/F16162|title=Visa de long séjour (Séjour de plus de 3 mois à 1 an)}}</ref>
== E dow naturalisaasiyoŋ ==
Yiɗɓe wonde ɓiɓɓe leydi Andorra e laawol naturalisation ina ɗaɓɓi timminde ɗeeɗoo geɗe :
ɓe poti ko woppude ɓiyleydaagu jananu gonngu.
ina haani ɓe ngona e hoɗde e Andorra haa abada ko famɗi fof duuɓi 10 so tawii ɗaɓɓoowo oo waɗii jaŋde mum doosgal fof e nder Andorra walla ko famɗi fof duuɓi 20 so tawii ɓe mbaawii hollirde naatgol maɓɓe e renndo Andorra.
== Majjugol ɓiyleydaagu ==
So tawii ɓiyleydi Andorra ina gollina e nder konu walla laamu leydi ngoɗndi walla ina ƴetta ɓiyleydaagu leydi ngoɗndi, ɓe ngoppa ɓiyleydaagu maɓɓe Andorra.
Wonnooɓe ɓiɓɓe leydi Andorra ina mbaawi artirde ɓiyleydaagu mum en ɓooyngu so tawii ɗaɓɓaande maɓɓe e laamu nguu jaɓaama.
Kala Andorranke ina waawi hoɗde e leydi Farayse tawa ɗaɓɓaani visa.
== Ngenndiiji ɗiɗi ==
Leydi ɗiɗmiri ina haɗaa no feewi e sariya Andorra. To bannge goɗɗo oo, sariya Espaañ ina jaɓi ngenndiiji ɗiɗi e Andorra.
== Ƴeew kadi ==
Paaspoor Andorraa
== Tuugnorgal ==
hz9q177z62fpg7ofavsbtwbx0z5jeqq
Derby Revolution of Bakersfield
0
38948
164504
160615
2026-04-16T00:04:28Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164504
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Derby Revolution of Bakersfield''' (DRB) ko kawgel rewɓe ngel jolngo e dow werlaaji, ngel woni ko e wuro wiyeteengo Bakersfield, to Kaliforni. Sosaa ko e hitaande 2008, DRB ina waɗi kippu gooto dilloowo, ina haɓa e kippuuji ligues goɗɗi, ina jeyaa e fedde rewɓe wiyeteende Flat Track Derby (WFTDA).<ref>{{cite web|title=Derby Revolution of Bakersfield – WFTDA|url=https://wftda.com/wftda-leagues/derby-revolution-of-bakersfield/|website=wftda.com|publisher=WFTDA|access-date=14 October 2017}}</ref>
== Tariya ==
Derby Revolution of Bakersfield sosaa ko e hitaande 2008 e juuɗe Tonya « Tonka Toy » Warren, mo nganndu-ɗaa ko ƴeewde Rollergirls e teleeji. Derby Revolution mo Bakersfield jaɓaama e nder porogaraam jannginoowo fedde rewɓe e lewru Duujal 2009, o heɓi kadi seedantaagal makko haa o dañi tergal WFTDA timmungal e darorɗe hitaande 2010.<ref name="mamas">{{cite web|last1=Thygerson|first1=Vaun|title=Derby Revolution of Bakersfield - Mamas Roll for Bakersfield|url=http://www.kerncountyfamily.com/Articles-Cover-i-2015-05-01-117920.113117-Derby-Revolution-of-Bakersfield-Mamas-Roll-for-Bakersfield.html|website=Welcome to Kern County Family|publisher=Kern County Family Magazine|access-date=14 October 2017|date=1 May 2015}}</ref><ref name="local">{{cite web|last1=Oseguera|first1=Omar|title=Local roller derby bouts|url=https://www.therip.com/features/2012/02/29/local-roller-derby-bouts/|website=The Renegade Rip|access-date=14 October 2017|date=29 February 2012}}</ref><ref name="march 2010">"[https://web.archive.org/web/20100323162618/http://wftda.com/leagues/apprentice Apprentice Leagues]", WFTDA [version of 23 March 2010]</ref><ref name="december2010">"[https://web.archive.org/web/20110718153248/http://wftda.com/news/wftda-welcomes-seven-member-leagues WFTDA Welcomes Seven New Full Member Leagues] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110718153248/http://wftda.com/news/wftda-welcomes-seven-member-leagues|date=2011-07-18}}", WFTDA, 1 December 2010</ref>
== Rajo WFTDA ==
Ndee feccere ina foti hesɗitineede. Tiiɗno, wallu hesɗitinde ndee winndannde ngam hollirde kewuuji cakkitiiɗi walla kabaruuji kesi keɓaaɗi. (Oktoobar 2023).<ref>{{cite web|title=Rankings: December 31, 2014 – WFTDA|url=https://wftda.com/rankings-december-31-2014/|website=wftda.com|date=January 2015|publisher=WFTDA|access-date=14 October 2017}}</ref><ref>{{cite web|title=Rankings: December 31, 2015 – WFTDA|url=https://wftda.com/rankings-december-31-2015/|website=wftda.com|date=January 2016|publisher=WFTDA|access-date=14 October 2017}}</ref><ref>{{cite web|title=Rankings: December 31, 2016 – WFTDA|url=https://wftda.com/rankings-december-31-2016/|website=wftda.com|date=6 January 2017|publisher=WFTDA|access-date=14 October 2017}}</ref>
Season Final ranking Kaɓirɗe Playoffs
2014 182 Ɗemngal Ɓooyngal
2015 199 Ɗemngal Ɓooyngal
2016 233 Ɗemngal Ɓooyngal
== Tuugnorgal ==
b4cf1yah653x92hpjkmiqan050luqgn
Eastern Women's Open
0
39034
164508
160904
2026-04-16T00:35:08Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164508
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Open rewɓe fuɗnaange''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1949 haa 1961. Ngol waɗi ko e nokkuuji nay ceertuɗi to New Jersey, Massachusetts e Pennsylvania.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Nokkuuji kawgel ngel ==
== Duuɓi Nokku Nokku ==
1949 Koolol leydi Essex Fells, New Jersey
1950 Golf Woodland Newton, to leydi Massachusetts
1951-55 Jannguki suudu lesdi Berkshire, Pensilvani
1960-61 Dilsburg, Pensilvania<ref name="1949tourn">{{cite news|url=https://pqasb.pqarchiver.com/courant/access/887013942.html?dids=887013942:887013942&FMT=ABS&FMTS=ABS:AI&type=historic&date=May+30%2C+1949&author=&pub=Hartford+Courant&desc=Zaharias+Takes+Essex+Falls+Golf&pqatl=google|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104000409/http://pqasb.pqarchiver.com/courant/access/887013942.html?dids=887013942:887013942&FMT=ABS&FMTS=ABS:AI&type=historic&date=May+30,+1949&author=&pub=Hartford+Courant&desc=Zaharias+Takes+Essex+Falls+Golf&pqatl=google|url-status=dead|archive-date=November 4, 2012|title=Zaharias Takes Essex Falls Golf|newspaper=[[The Hartford Courant]]|location=[[Hartford, Connecticut]]|agency=[[Associated Press|AP]]|date=May 30, 1949|page=10|access-date=September 22, 2010}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Fuɗnaange Uddit
1961 Mariyam Lena Faulk
1960 Miki Raay
1956-59 Alaa kawgel
1955 Luwiis Sugges
1954 Alaa kawgel
1953 Betsi Rawls
1952 Betsi Rawls
1951 Bewerli Hanson
1950 Patti Berg
1949 Ɓiɗɗo Zahariya
== Tuugnorgal ==
sgijku9er1l9fzruhp4t1m44upau93s
Corpus Christi Civitan Open
0
39180
164495
162539
2026-04-15T23:50:28Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164495
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Korpus Kirista Sivitan Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1967 haa 1973. Ngol fijiraa ko to Korpus Kirista, Teksas to nokku biyeteeɗo Firaawna tuggi 1967 haa 1972 e to nokku biyeteeɗo Korpus Kirista e hitaande 1973.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
Ko e hitaande 1968, ko nokku ɗo Judy Rankin heɓi njeenaari mum gadani e nder kawgel LPGA. O fooli Sandra Spuzich e kawgel ngel.<ref>[https://news.google.com/newspapers?id=K2ElAAAAIBAJ&sjid=yqkFAAAAIBAJ&pg=5090,4043921&dq=judy+rankin+corpus+christi&hl=en Sports Brief]</ref>
E nder pottital 1972, Jo Ann Prentice ƴettii ɓulli sappo maayde ɗoon e ɗoon ngam foolde Kathy Whitworth e Sandra Palmer. Haa hannde ina heddii e playoff ɓurɗo juutde e maayde ɗoon e ɗoon e daartol LPGA.<ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/content/Alltimerecords.pdf|title=All-Time Records|format=PDF|publisher=LPGA|access-date=2010-07-05|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070415045540/http://www.lpga.com/content/Alltimerecords.pdf|archive-date=2007-04-15}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1973 Saaron Miler
1972 Jo Ann Prentiis
1970-71 Alaa kawgel
1969 Kaarol Mann
1968 Judi Rankin
1967 Kilifford Ann Kiriid
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
3chzz8s34uluhxgz1p75241jca4hs4d
Colgate Far East Open
0
39182
164490
161383
2026-04-15T23:45:25Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164490
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Colgate Far East Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1979. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1974 e 1975.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Nokkuuji kawgel ngel ==
== Duuɓi Nokku Nokku ==
1974, 1975 Golf Victoria to wuro wiyeteengo Melburn, to leydi Ostarali
1976, 1979 Golf e leydi Manila, leydi Filipiin
1977 Singapuur Duundeere leydi Singapuur
1978 Golf laamɗo biyeteeɗo Kuala Lumpur, to leydi Malesi
== Jaaltaaɓe ==
Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo Udditaa
1979 Silviya Bertolaksini
1978 Nansi Lopez
1977 Silviya Bertolaksini
Koolaaɗo kuuɓal Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo
1976 Ami Alkot
Ko kewu mo wonaa laawɗuɗo
Koolol rewɓe Fuɗnaange ɓadiiɗo Colgate
1975 Pat Bradley
Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo Udditaa
1974 Posto Sandra
== Tuugnorgal ==
a1odinydw5neg2ienp2vjqghjz90r48
Ensueños de Amor
0
39202
164510
161437
2026-04-16T00:48:53Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164510
wikitext
text/x-wiki
'''Ensueños de Amor''', woni "koyɗe giɗli", ko nebam "koyɗol" e dow pentol leɗɗe ngol pentoowo Filipiin e daraniiɗo waylo-waylo biyeteeɗo Juan Luna waɗi. Ina hollita debbo Luna biyeteeɗo Paz Pardo de Tavera ina ɗaanii no feewi. Jooni noon, ina jeyaa e ko mooftirtee e naalankaagal to suudu defte Lopez.<ref name="LM2">Honasan, Alya B.[https://web.archive.org/web/20100801005829/http://www.lopezmuseum.org.ph/main_article2.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100801005829/http://www.lopezmuseum.org.ph/main_article2.html|date=2010-08-01}}, lopezmuseum.org, October 16, 2007</ref>
Fotde 10+1⁄2 e 12+3⁄4 inch (270 mm × 320 mm), ko contrapposto les ɓuuɓri leppi leeso. Nokkuure ɓurnde heewde nde Luna huutortoo ngam Ensueños de Amor ko daneejo e daneeji daneeji, ɓaleeji, e daneeji. Luna huutoriima ɓuuɓri jaawndi ngam hollirde jikku koyɗol ngol.<ref name="LM">Honasan, Alya B.[https://web.archive.org/web/20100801005829/http://www.lopezmuseum.org.ph/main_article2.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100801005829/http://www.lopezmuseum.org.ph/main_article2.html|date=2010-08-01}}, lopezmuseum.org, October 16, 2007</ref>
Idealism oo natal ina maska huunde ɓurnde niɓɓiɗde e nguurndam goonga, sibu hay so Luna ina yiɗi debbo mum, ko ɗum huunde mettunde kadi, o wonnoo ko e ɓuuɓde e ɓuuɓde. Ñalnde 23 suwee 1892, caggal nde o tuumi mo wonde o jeynoo, o wari debbo makko e yumma makko, o gaañini kadi jom suudu makko no feewi. Luna tuumaama warngo kono o woppitaa ko juuti, golle makko ñaawaa ko bonannde passion.
== Tuugnorgal ==
5xi4f30n0cu30tcb1qdq1sjtqvbcofk
Asia (Matisse)
0
39216
164453
161476
2026-04-15T21:56:17Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164453
wikitext
text/x-wiki
[[Category:Nate nebam e dow mbaydi]]
[[Category:Nate Fuɗnaange]]
[[Category:Nate rewɓe]]
{{Databox}}'''Asie''' (e farayse: L'Asie)[1] ko natorde nde Henri Matisse waɗi. Ko nebam e dow pentol canvas gila 1946.<ref>{{usurped|[https://web.archive.org/web/20081120054432/http://www.henri-matisse.net/paintings/ega.html Henri Matisse's "Asia"]}}</ref>
Natal ngal ina woni e nder mooɓondiral e kollirgol jamaanu to galle pinal Kimbell to Fort Worth, Teksas (Amerik).<ref>[https://web.archive.org/web/20110629125922/https://www.kimbellart.org/Collections/Collections-Detail.aspx?prov=false&cons=false&cid=8661 History of the painting] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629125922/https://www.kimbellart.org/Collections/Collections-Detail.aspx?prov=false&cons=false&cid=8661|date=2011-06-29}} Retrieved December 13, 2010</ref>
== Iwdi mum ==
(Galle Piyeer Matis, Nuwaasoot); Mister e debbo Tom May, Beverli Hills, e hitaande 1951; (Galle Frank Perls, to wuro wiyeteengo Beverli); soodaa ko ñalnde 15 noowammbar 1954, ko Molli Parnis Livingston [1905-1992], to Nuwel ; (yeeyde, Sotheby’s, Nuwaasoor, ñalnde 10 noowammbar 1992, tonngoode 30); soodaa ko e (Galleriiji Akvavella, Inc., New York) e fedde ñeeñal Kimbell, Fort Worth, hitaande 1993.<ref>{{usurped|[https://web.archive.org/web/20081120054432/http://www.henri-matisse.net/paintings/ega.html Henri Matisse's "Asia"]}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Doggol golle Henri Matisse
== Tuugnorgal ==
r1juffy24w9rhbol7tjmepvmy2jioaq
All American Open (LPGA Tour)
0
39282
164430
161734
2026-04-15T21:28:28Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164430
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''All American Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1943 haa 1957. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Tam O’Shanter to Niles, to leydi Illinois. Nde fijiraa ko e sahaa gooto e All American Open worɓe e PGA Tour kam e kewuuji Amateur Amerik fof. Won e kewuuji ko adii 1950 ina njiytee ko LPGA laawɗuɗo.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/content_1.aspx?pid=8004&mid=2|title=Patty Berg – LPGA Victories|archive-url=https://web.archive.org/web/20061026210436/http://www.lpga.com/content_1.aspx?pid=8004&mid=2|archive-date=October 26, 2006}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lpga.com/players/babe-zaharias/82800/bio|title=Babe Zaharias – Bio|publisher=LPGA|access-date=July 3, 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=Louise Suggs Full Career Bio|publisher=LPGA|url=http://www.lpga.com/content/2007PlayerBiosPDF/Suggs-07.pdf|access-date=2007-04-15|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070929122448/http://www.lpga.com/content/2007PlayerBiosPDF/Suggs-07.pdf|archive-date=2007-09-29}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1957 Patti Berg
1956 Luwiis Sugges
1955 Patti Berg
1954 Ɓiɗɗo Zahariya
1953 Patti Berg
1952 Luwiis Sugges
1951 Ɓiɗɗo Zahariya
1950 Ɓiɗɗo Zahariyas
1949 Luwiis Sugges
1948 Ɓiɗɗo Zahariya
1947 Moƴƴere Lensik
1946 Ɓiɗɗo Zahariya
1945 Patti Berg
1944 Betti Hiks
1943 Patti Berg
== Tuugnorgal ==
hx53ub41o7sxfnlsbaqh75iiysijs03
Dictionary of Women Artists
0
39339
164506
161918
2026-04-16T00:08:52Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164506
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Saggitorde rewɓe naalankooɓe''' ko saggitorde defte ɗiɗi, ina waɗi 600 naalanke debbo jibinaaɗo ko adii 1945, ina yahra e yontaaji hakkundeeji. Ko Delia Gaze yuɓɓini nde e 23 wasiyaaji e ko ina ɓura 100 ballitoowo. Gaze ko winndiyanke ngam Oxford Dictionnaire de Biographie Nationale o winndi binndanɗe keewɗe ɗe njaltinaa e hitaande 2004 e ODNB.
Deftere nde ina yaaji no feewi e nder deftere naalankooɓe rewɓe hirnaange, ina jogii kadi heen miijo wonde nde ƴaañii e naalankooɓe hirnaange sabu caɗeele ɗe suɓagol ngol waɗi. Deftere ndee ina waɗi doggol naalankooɓe e doggol alkule e doggol sahaaji e bibliografi iwdiiji. Ko adii binndanɗe nguurndam ɗee ko limlebbi "wiɗtooji naatgol", ko huunde nde miijo wonngo ɓooyngo e nder wiɗtooji jinnaaɓe wonde rewɓe ina mbaawi renndineede e nder cate.[citation needed] Ina waɗi naalankooɓe rewɓe heewɓe cifaaɗe e binndanɗe ɗee, tawi binndanɗe mum en naatnaaka heen, sibu alaa ko heddii e binndanɗe ngam timminde sarɗiiji naatgol ɗii. Golle ɗee njiɗnoo ko jokkude e golle teskinɗe ɓennuɗe tawi ina heen 21 000 debbo pentoowo, sewnde, tappirde, e nate, ɗe Chris Petteys winndi, Saggitorde rewɓe naalankooɓe: Saggitorde hakkunde leyɗeele rewɓe naalankooɓe jibinɓe ko adii hitaande 1900, yaltinaande e hitaande 1985 wellcu the were-d e "lineers gooto" ɗi limotaako.
E hitaande 2001, Gaze yaltinii deftere hesere "Concise" nde cuɓagol mum ɓuri famɗude e nder deftere wootere.<ref>[https://web.archive.org/web/20170202100736/http://oxfordindex.oup.com/search?q=delia+gaze Delia Gaze] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170202100736/http://oxfordindex.oup.com/search?q=delia+gaze|date=2017-02-02}} in the ODNB</ref><ref>[https://www.jstor.org/stable/27948939 Reviewed Work: ''DICTIONARY OF WOMEN ARTISTS'' 2 vol. by Delia Gaze], Review by: Sheila Klos in ''Art Documentation: Journal of the Art Libraries Society of North America'', Vol. 17, No. 1 (Spring 1998), pp. 49-50</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
mzqij27hrf59kzyo0gsp5wygycr4jkb
Colgate European Open
0
39385
164489
162067
2026-04-15T23:44:56Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164489
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Colgate European Open''' ko kawgel golf karallaagal rewɓe e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1979. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1974 e 1975. Ngol waɗi ko e nokku golf Sunningdale to Berkshire, Angalteer.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Colgate Orop udditirɗo
1979 Nansi Lopez
1978 Nansi Lopez
== Colgate Oropnaaɓe rewɓe Udditiiɓe ==
1977 Judi Rankin
== Colgate Orop udditirɗo ==
1976 Hisako "Chako" Higuchi
== Ko kewu mo wonaa laawɗuɗo ==
1975 Donna Kaponi
1974 Judi Rankin
== Tuugnorgal ==
rqhwwcx5bdp1d7azxaa8tfxjxkh2edt
Chicago Challenge
0
39390
164480
162089
2026-04-15T23:26:56Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164480
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chicago Challenge''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1991 haa 1994. Nde fijiraa ko to diiwaan Chicago, Illinois : to nokku golf Oak Brook to Oak Brook e hitaande 1991 e to nokku golf White Eagle to Naperville tuggi 1992 haa 1994. Tiitoonde ballondiral e duuɓi tati gadani ɗii ko Chicago Sun-Times.<ref>[https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=September 20, 2007}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Caɗeele Chicago ==
1994 Jane Geddes
== Caɗeele Naange-Waktuuji ==
1993 Sinndi Sreyer
1992 Dotti Mokri
== LPGA Chicago Naange-Waktuuji Fiyde-Out ==
1991 Marta ina wiyee
== Tuugnorgal ==
9rlz7pwe4lsruhwn0nu8vtiwbabmd53
Buckeye Savings Invitational
0
39485
164474
162360
2026-04-15T22:55:24Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164474
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Buckeye Savings Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1965 haa 1970. Ngol yuɓɓinaama to Cincinnati, Ohio to nokku biyeteeɗo Clovernook tuggi 1965 haa 1968 e to nokku biyeteeɗo Royal Oak Racquet & Country Club tuggi 1969 haa 1970.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Siinnati Udditii
1970 Betsi Rawls
Buckeye Restoraaji Noddaango
1969 Sanɗaara Spuzich
1968 Kaarol Mann
1967 Kaarol Mann
1966 Sanɗaara Hayni
1965 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
je4xhobzeseapquyv9zoikgj1229vnf
Desert Inn Classic
0
39508
164505
162447
2026-04-16T00:04:42Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164505
wikitext
text/x-wiki
'''Desert Inn Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1971 haa 1974. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Las Vegas, to leydi Nevada.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>{{cite news|title=Palmer Finds 'Oasis' in Desert Inn Classic|url=https://www.newspapers.com/clip/72819809/palmer-finds-oasis-in-desert-inn/|access-date=March 6, 2021|work=The News and Observer|date=June 9, 1974}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Inn jeereende ko kiisik
1974 Joanne Karner
Seeli-Faberge ko ɓooyɗo
1973 Kati Korneliyus
Sealy LPGA ko ɓooyɗo
1972 Betti Burfeindt
1971 Sanɗaara palmer
== Tuugnorgal ==
jgyggmu80o1tea9dj4nie8evinzsznz
El Baraf
0
39514
164509
162570
2026-04-16T00:42:39Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164509
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ceel baraf (El baraf)''' ko wuro e diiwaan e nder leydi [[Somaaliya|Somali]]. Ko nokku yah-ngartaa e nokku ɗo laabi kawri, ko Hirshabele en njoginoo ɗum no feewi haa nde Shabelle yani e hitaande 2025.<ref>iDMC(2008-07-29) https://www.refworld.org/pdfid/488ef1d82.pdf heɓtinaama ñalde 02-05-2022</ref>
== Hoɗɓe heen ==
Hoɗɓe heen ɓuri heewde ko Agonyar Gaabane, caltal e leñol Abgaal, caltal e leñol Hawiye. Ɓe ngoni ko e luurondirde e Hawaadle, caltal goɗngal e leñol Hawiye, hoɗɓe e wuro hoɗngo.<ref>https://www.thenewhumanitarian.org/fr/node/201278 neɗɗankaagal kesal.org. Ñalnde 18 lewru nduu. Heɓtinaa ko ñalnde 05/05/2022.</ref>
== Tariya ==
<ref>https://web.archive.org/web/20221025132605/https://warsheekh.com/articles/3206/Dagaalo-xoogan-oo-saakay-ka-dhacay-Deegaanka-Ceelbaraf-Gobalka-Sh-dhexe warhoore.com. Ñalnde 28 lewru nduu. Heɓtinaa ko ñalnde 05/05/2022.</ref>E lewru suwee 2002, konu Muhammadu Umar Habeb jeyaaɗo e leñol Warsangali yani e El Baraf. El Baraf ko ardiiɓe konu Dahir Dayah, jaagorgal nder leydi e oon sahaa laamu ngenndiwal [[Somaaliya|Somali]].
<ref>https://amisom-au.org/fr/2016/03/normal-life-returns-to-el-baraf-town-after-liberation-from-al-shabaab/ amisom-au.org. Ñalnde 31 lewru nduu 2016. Heɓtinaa ko ñalnde 05/05/2022.</ref>E lewru feebariyee 2008, hare hakkunde Hawaadle e Abgaal, caltal e leñol Hawiye en, daɗndi hare to Qoryale e El Baraf. Hareeji ɗi mbaɗii teemedde galleeji e ujunnaaje ujunnaaje yimɓe. Hoɗɓe e leñol Hawaadle mbaaltiima to Jalalaqsi e ɓeen leñol Abgaal mbaaltii to [[Mahalapye|Mahaday]].
== Laamu Al Shabaab ==
E lewru suwee 2009, hare waɗii to El Baraf hakkunde doole ballitooje laamu TFG e Al-Shabaab, ndartini hoɗɓe toon ɓee. Duuɓi jeeɗiɗi garooji ɗii, El Baraf woni ko e juuɗe Al [[Shabab Aalam|Shabaab]].<ref>https://amisom-au.org/fr/2016/03/normal-life-returns-to-el-baraf-town-after-liberation-from-al-shabaab/ heɓtinaama ñalde 02-05-2022</ref>
E lewru marse 2011, leñol Hawiye bayyini sosde "Diiwaan keeriiɗo CAWL" gonɗo hakkunde Sheek Ibraahiima Taajir (Sheek Ibraahiima Yare), siforaaɗo ina waɗi gure joy : Galcad (diiwaan Galgudud), Masagadug- Cigo (diiwaan Galgdud), e El Baraf (diiwaan Sheberi hakkundeejo).<ref>https://hiiraan.com/news/2011/mar/wararka_maanta16-12880.htm heɓtinaama 05-05--2022</ref>
Nate ɗe konu Al Shabaab acci e nder galle gooto to El-Baraf<ref>https://radiomuqdisho.so/afhayeenka-amisom-oo-sheegay-in-xaalad-beniaadanimo-ay-ka-jirto-magaalada-ceel-baraf/ rajo muqdisho.soo. Ñalnde 10 lewru nduu 2016. Heɓtinaa ko ñalnde 05/05/2022.</ref>
E noowammbar 2011, Al-Shabaab to El Buur dogi e konu Ecoppi, naati wuro El Baraf e nokkuuji goɗɗi.<ref>https://piracyreport.com/index.php/post/2094 ciimtol pirataaji.com. Ñalnde 11 lewru nduu. Heɓtinaa ko ñalnde 05/05/2022.</ref>
== Jaɓɓugol AMISOM ==
E lewru feebariyee 2016, konu laamu Somali e konu AMISOM kawri heɓtude wuro El Baraf, ngo Al-Shabaab joginoo ko adii ɗuum.<ref>https://www.voasomali.com/a/3568684.html gedowaktuuji.com. Ñalnde 11 lewru nduu 2016. Heɓtinaa ko ñalnde 05/05/2022.</ref>
E oktoobar 2016, Al Shabaab yani e ɓulli El Baraf. Hoɗɓe heewɓe ngummiima ngam yiylaade ɓulli ndiyam. Ɓooygol ndiyam addanii ustaare golle ko wayi no cellal e jaŋde, AMISOM ɗaɓɓirii pelle winndereeje e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje yo ndokku ndiyam laaɓɗam.
E noowammbar 2016, Al Sabaab yani e nokku ɗo AMISOM woni ɗoo, to El Baraf.
E lewru marse 2017, konu laamu [[Somaaliya|Somali]] nanngi terɗe Al-Shabaab to El Baraf.
E lewru desaambar 2018, ko ina ɓura 15 neɗɗo maayi heen sabu hareeji leƴƴi. Hare nde waɗi ko hakkunde El Baraf e Jalalaqsi, ina sikkaa ko njulaagu khat to Jowhar waɗi ɗum. Laamu leydi Hirshabelle, jeyaaɗo e leydi Somali, waɗii batu ngam haɓaade rafi o.
E lewru suwee 2019, fotde 50 neɗɗo ummoriiɓe Alkowsar to diiwaan Adan Yabal to diiwaan Shabelle hakkundeejo ngartii El Baraf ngam wonde nulaaɓe al-Shabaab, ɗo ɓe nanngaa, ɓe kaɗaa jokkondirde e banndiraaɓe maɓɓe.<ref>https://www.gedotimes.com/2016/11/08/ururka-al-shabaab-oo-weeray-saldhig-ay-ciidamada-amisom-ku-leeyahiin-degmada-ceel-baraf/ gedowaktuuji.com. Ñalnde 11 lewru nduu 2016. Heɓtinaa ko ñalnde 05/05/2022.</ref>
E lewru Oktoobar 2019, soldateeɓe laamu Somali mbari suka gorko gooto to El Baraf, mbari ɗum. Waraaɗo oo ko ɓiy jom njulaagu ganndaaɗo. Ina wiyee kadi warngooji ɗi soldateeɓe laamu Somali mbaɗata ɗii, keewaani.
E lewru Oktoobar 2020, yimɓe tato, ina heen ofisee konu Somali gooto, mbaraama e bommbo sara El Baraf.
E lewru suwee 2021, Al-Shabaab yani e nokku konu Burundi to El Baraf.
E lewru mee 2022, Al-Shabaab yani e nokku konu Burundi to El Baraf. Holliima wonde Al-Shabaab warii 170 soldaat AU, kono militeer en leydi Burundi kollitii 10 maayi heen, 5 majjii.
== Al Shabaab nanngu ɗum ==
Ñalnde 21 feebariyee 2025, e nder hare Shabelle 2025, al-Shabaab haɓi e soldateeɓe Somali e milisaaji leñol Ma’awisley Abgal, daraniiɓe laamu nguu, mbari heen 93 soldaat daraniiɓe laamu nguu, heddiiɓe ɓee ndogi, ɗum addani El Baraf fa-S fall.
Tuugnorgal
6zq5yzr3cwprbq3m39ldtp6f8axwvgr
Carrollton Open
0
39544
164477
162669
2026-04-15T23:11:39Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164477
wikitext
text/x-wiki
'''Carrollton Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1950 haa 1955. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Sunset Hills Country Club to wuro wiyeteengo Carrollton, to leydi Georgia.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Karolton Udditii
1955 Betsi Rawls
== Karolton Georgia Udditii ==
1954 Luwiis Sugges
== Kawgel Karolton ==
1952 Betsi Rawls
== Karolton Georgia Udditii ==
1951 Luwiis Sugges
== Koɗorɗe Naange Udditaa ==
1950 Patti Berg
== Tuugnorgal ==
jgqcy6wkt4is13ryyv6l7ymwlbjjmjr
Baton Rouge Ladies Invitational
0
39546
164471
162675
2026-04-15T22:26:33Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164471
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Noddaango rewɓe Baton Rouge''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1966. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Sherwood Forest Country Club to Baton Rouge, to leydi Louisiana..<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Noddaango rewɓe Baton Rouge
1966 Kaarol Mann
== Noddaango Baton Rouge ==
1965 Miki Raay
Noddaango udditiingo rewɓe Baton Rouge
1964 Sanɗaara Hayni
== Tuugnorgal ==
memjcfiehzk65726bm8tg8gki9qxr42
Battle Creek Open
0
39555
164472
162704
2026-04-15T22:27:02Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164472
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Battle Creek Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1955 tan. Ko Beverly Hanson heɓi njeenaari ndii..<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Tuugnorgal ==
68x7l6k30xawivgvleuhydxp7kwq4kc
Austin Civitan Open
0
39557
164459
162716
2026-04-15T22:02:38Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164459
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Austin Civitan Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1962 tan. Ko Sandra Haynie heɓi njeenaari ndii. Ko ngol woni go’o e capanɗe ɗiɗi e ɗiɗi LPGA Tour ina heɓa.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref><ref>[https://news.google.com/newspapers?id=eKlWAAAAIBAJ&sjid=0-cDAAAAIBAJ&pg=5136,3513783&dq=sandra+haynie+austin+civitan&hl=en Sandra Haynie wins Civitan]</ref>
== Tuugnorgal ==
mvg5hclsbejzgx44ddz16i7b7q41bce
Child & Family Services Open
0
39575
164481
162813
2026-04-15T23:29:28Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164481
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1973 tan. Betty Burfeindt heɓi njeenaari ndii e balɗe tati e dow Debbie Austin e Laura Baugh.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>{{cite web|title=Championship Golf|url=http://www.midlaneresort.com/golf-gurnee-outings|publisher=Midlane Golf Resort and Suites|access-date=3 October 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120709082656/http://www.midlaneresort.com/golf-gurnee-outings|archive-date=9 July 2012|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
f1eik0pqsafa4wcayulj2398yfpz6nh
Colgate-Hong Kong Open
0
39577
164487
162821
2026-04-15T23:44:27Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164487
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Colgate-Hong Kong Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1976 tan. Judy Rankin heɓi njeenaari ndii e doggol gootol e dow Hisako "Chako" Higuchi.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Tuugnorgal ==
hc7blfo5ki2hbts5oj5zkixuoiz69t9
Cameron Park Open
0
39588
164475
162865
2026-04-15T23:07:26Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164475
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Cameron Park Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1973 tan. Sandra Palmer heɓi njeenaari ndii e balɗe ɗiɗi, ko Susie Berning e Gail Denenberg.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Tuugnorgal ==
sva9kost8g59hf9tbjp9f924l7lyfcd
Amarillo Ladies' Open
0
39622
164432
163019
2026-04-15T21:31:30Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164432
wikitext
text/x-wiki
'''Amarillo Ladies' Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1967. Ko kawgel ngel waɗetenoo ko e nokku biyeteeɗo Amarillo, Teksas.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1967 Sanɗaara Hayni
1966 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
21swa72lheyg59owct7jwiee2vhnplj
ERA Real Estate Classic
0
39623
164507
163022
2026-04-16T00:34:19Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164507
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''ERA Real Estate Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1979 haa 1980. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Brookridge Country Club to Overland Park, to Kansas.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1980 Donna Kaponi
1979 Posto Sandra
== Tuugnorgal ==
f3blc8hvazetethpb0u4v9911jxpnh8
Concord Open
0
39624
164493
163026
2026-04-15T23:48:10Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164493
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Concord Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1968 tan. Shirley Englehorn heɓi njeenaari ndii e balɗe tati e dow Sandra Haynie.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Tuugnorgal ==
m0cspi9gehiojx3mbopqf88klytybv1
Ani Schnarch
0
39655
164445
163176
2026-04-15T21:42:41Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164445
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ani Schnarch''' (e ɗemngal Ebere: אני שנארך) ko jimoowo violon Israayiil-Angalteer jibinaaɗo to Rumaani, jooni ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Music, to Londres, kadi ko o dañɗo njeenaaje ciftorgol François Shapira e Mozart.
== Kugal ==
Schnarch jibinaa ko to Bukarest. E nder nguurndam makko gadano o meeɗiino janngude e Felix Andrievsky e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ko wayi no duɗal jaaɓi haaɗtirde Tel Aviv, duɗal jaaɓi haaɗtirde Samuel Rubin e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo. O anndaa ko e golle makko Bartok e nder suudu Purcell e Wigmore Hall. O feeñata kadi ko e teleeji renndo e internet to Dental Dowlaaji Amerik, Amerik, Otiris, Farayse, Almaañ, Norwees, leydi Rumaani e Israayiil. Ko adii ɗuum o feeñii e orkestraaji Israayiil ko wayi no Filharmoni Israayiil, kam e orkestraaji Simfoni Yerusalaam e orkestraaji suudu kam e Simfoni Haifa e Simfonietta Israayiil. O waɗii kadi jimɗi e nder orkestraaji Espaañ ko wayi no simfoniiji Malaga e Sevilla kam e jimɗi Mozart London e Filharmonik Oslo. Ani Schnarch tawtoraama pijirlooji keewɗi ko wayi no Bergen, Bowdoin, diiwaan Lake, Keshet Eilon e pijirlooji hakkunde leyɗeele Bath ɗo o fiyi e violon Giovanni Battista Guadagnini gila 1745.<ref name="bimf">{{cite web|url=http://www.bowdoinfestival.org/ai_ani_schnarch.php|title=Ani Schnarch|publisher=[[Bowdoin International Music Festival]]|accessdate=January 16, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20101212061533/http://bowdoinfestival.org/ai_ani_schnarch.php|archive-date=December 12, 2010|url-status=dead}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20180501092838/http://www.rcm.ac.uk/strings/professors/profile/?id=194 Royal College of Music – profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180501092838/http://www.rcm.ac.uk/strings/professors/profile/?id=194|date=1 May 2018}}. Retrieved January 16, 2014</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
sjvw25oxzmred483ph87e8sllre53g9
Cubic Corporation Classic
0
39674
164497
163250
2026-04-15T23:51:35Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164497
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Cubic Corporation Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel waɗnoo ko e hitaande 1974 tan. Sandra Palmer heɓi njeenaari ndii e doggol gootol e dow Kathy McMullen..<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[http://www.riverwalkgc.com/ Now known as the Riverwalk Golf Club]</ref>
== Tuugnorgal ==
1daxi69aju9dsheu8guctfw9ud185ur
Arkansas Open
0
39679
164451
163269
2026-04-15T21:51:58Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164451
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Arkansas Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1956 tan. Patty Berg heɓi njeenaari ndii.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1350&dat=19561015&id=msROAAAAIBAJ&sjid=vQAEAAAAIBAJ&pg=4493,2067215|title=Patty Berg Wins Arkansas Open|newspaper=Toledo Blade|date=October 15, 1956|page=20|via=Google News Archive}}</ref>
== Tuugnorgal ==
59hwdqpudbfthpxki9gc81skkbf4np5
Cavalier Open
0
39682
164479
163281
2026-04-15T23:15:11Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164479
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Cavalier Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1959 tan. Mickey Wright heɓi njeenaari ndii.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Tuugnorgal ==
6od5cr7a2rb4qzxdmhdn1epijvwyzd2
Ardmore Open (LPGA Tour)
0
39683
164450
163287
2026-04-15T21:51:05Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164450
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ardmore Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1954 tan. Ko Patty Berg heɓi njeenaari ndii.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Ardmore Udditii - ko kewu PGA gila 1952 haa 1954
== Tuugnorgal ==
oi9ckq0opqlzrmultmsw4g3pmv1myd4
Bing Crosby International Classic
0
39695
164473
163341
2026-04-15T22:37:30Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164473
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Bing Crosby International Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo San Isidro to Guadalajara, to leydi Meksik..<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1975 Ñaawirde Robeer
1974 Jane Blalok
== Tuugnorgal ==
b8m7c33a9hcpw5ik26q5a87q1bv0s24
Asheville Open
0
39759
164452
163562
2026-04-15T21:55:09Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164452
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Asheville Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1957 haa 1960. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Asheville, to Karolina worgo. E hitaande 1958 e 1959, won ronndooji kadi mbaɗaama e nder dingiral golf Beaver Lake e dingiral leydi Biltmore Forest.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Asheville udditaama
1960 Betsi Rawls
Leydi Asamaan Udditii
1959 Betsi Rawls
== Leydi Asamaan Udditii ==
1958 Marlen Hagge
1957 Bewerli Hanson
== Tuugnorgal ==
n7b79qlp5fl9aacrr8s8v9xs1wx2x3u
Mabel Brookes
0
39827
164115
164107
2026-04-15T12:32:15Z
MOIBARDE
10068
164115
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Dame Mabel Brookes''', DBE (15 suwee 1890 – 30 abriil 1975) ko golloowo renndo [[Ostarali]], daraniiɗo, renndoyanke, binndoowo, daartoowo, ciimtol e neɗɗankaagal. Jibinaa ko Mabel Balcombe Emmerton to Raveloe, to Yarra worgo, to Victoria e hitaande 1890, golle makko ɓurɗe anndeede ko hooreejo opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria tuggi 1923 haa 1970, ɗo o ardii ɓeydagol baagal tati kesal e nder duuɓi sappo.
==Nguurndam e dewgal gadanal==
Brookes jibinaa ko ñalnde 15 lewru juko hitaande 1890, ko ɓiɗɗo gooto e awokaa Melbourne biyeteeɗo Harry Emmerton, ummoriiɗo Angalteer, e debbo mum Alice. Caggal nde yumma makko itti mo e jaŋde leslesre ngam waasde ‘’ƴellitde accent bonɗo’’, Mabel siftinii cukaagu mum ko cukaagu keewngu; o janngi ko baaba makko e seppooji guwerneeruuji. Nde o selli e rafi to The Briars to Mornington, o nanii e neene makko, hono Emma Balcome, haala taaniraaɓe makko Balcombe, hoɗnooɓe to The Briars to Saint Helena, e sahaa nde Napoleyoŋ woppitaa ndee. O ƴellitii yiɗde makko e Saint-Hélène e eggugol Napoleyoŋ toon. Maamiraaɓe woɗɓe, hono Sir William Doveton, ko tergal e diiso Saint-Hélène nde Napoleyoŋ wonnoo toon ndee.
Nde Mabel heɓi duuɓi 14, suka gorko gooto ina wiyee yumma mum wonde Mabel ina ‘dulla, ina laaɓi, ina jannga no feewi’, ɗum addani jibnaaɓe mum waylude no feewi e nehdi mum. Caggal nde o hollitaama e ñaawirdu Edwardian to Londres, e duuɓi 18 Mabel fotndi e Norman Brookes, ƴarotooɗo tennis, ko kanko woni Ostaralinaajo gadano heɓde Wimbledon. Ɓe ceerti to jumaa Anglikan St Paul, to Melbourne, ñalnde 19 abriil 1911. E hitaande 1914, e ɓiɗɗo debbo tokooso, o yahdi e Brookes e yah-ngartaa makko tennis to Orop e [[Amerik]]. Nde wonnoo to [[Amerik]] Norman Brookes e Tony Wilding keɓii kawgel Davis, ngel Mabel sikkaano huutoriima ngam waɗde taasawol roose.
== Hare adunaare adannde e ɗimmere ==
E wolde adunaare adannde, e hitaande 1915, o hawri e jom suudu makko to Kayhayɗi ɗo o gollotoo e komisariyaajo to fedde wiyeteende Croix-Rouge britannique to [[Ostarali]]. Wondude e rewɓe ofiseeji goɗɗi o toppitii konu ñawɓe e gaañiiɓe, kam e wallitde e sosde galle fooftorde infirmiyee en. Ko o yi’i e [[Misra]] addi heen miijo luggiɗngo, ko ɗum addani mo winndude defte wolde ''Broken Idols'' (Melville e Mullin, 1917) e Yiɗdeeji ɓooyɗi (Agence d’auteurs d’Australasie, 1922) ɗe ɓuri heewde ko e [[Misra]], kadi ɗe njibini jokkondiral nguurndam makko e geɗe cellal renndo.
E jolngo jom suudu makko to Mesopotami, o arti Melbourne e hitaande 1917. E hitaande 1918 o golliima e goomu opitaal sukaaɓe laamɗo, caggal ɗuum o wonti hooreejo opitaal sukaaɓe Frankston, opitaal sukaaɓe anglikan en to galle sukaaɓe to Ccieru e Socieru. O woniino tergal asliwal e ofisee diisnondirɗo e goomu toppitiingu Fedde Girl Guides, hooreejo sosngo Institut des Almoners e Ligue de bien-être des animaux. O woniino kadi tergal e fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu (Croix-Rouge) to [[Ostarali]], e hooreejo fedde rewɓe njulaagu.
E nder wolde adunaare ɗimmere, galle Brookes yaltini galle mum en Kurneh ngam newnude huutoraade ɗum e Croix-Rouge ngam wonde galle convalescent ngam soldateeɓe artuɓe. Galle Brookes ummiima e jeyi mum goɗɗo oo, hono Elm ''Tree House'', ɓe njaɓɓii ofiseeji [[Ostarali]] e [[Amerik]], ina heen hooreejo leydi [[Amerik]] garoowo, hono Lyndon B. Johnson (e nder njillu laamu laamu to [[Ostarali]] e hitaande 1967, Johnson ina ƴettatnoo waktuuji ngam yiylaade Mabel to ''Elm Tree House'', ina nodda jamaanu teemedde ngam hawrude e yaasi galle oo).
Mabel Brookes wonnoo ko gardiiɗo konu rewɓe [[Ostarali]] ngam heblude weeyo, o ƴetti golle limtilimtinɗe to Usine Munitions Maribyrnong ngam hebbinde karte. Golle konu goɗɗe ina mbaɗi sosde galle konu weeyo e yuɓɓinde, e dow ɗaɓɓaande jaagorde konu, annexe ngam rewɓe gollotooɓe e opitaal ''Queen Victoria''.
== Hooreejo leydi opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria ==
Tuggi 1923 haa 1970, Mabel woni hooreejo opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria. E kala sifaa ko o daraniiɗo tiiɗnaare, baawɗo e innde safrirde ndee, o ardii ɓeydugol baagal kesal tati, heen gootal inniraa ko innde makko ngam yettude duuɓi capanɗe golle makko. O haɓi no feewi ngam heɓde hoɗorde moƴƴere ngam safrirde ndee, o siftinii waktu 10ɓo subaka ñalnde 17 desaambar 1946, ko waktu ɓurɗo mawnude e nguurndam makko nde ñawɗo gadano oo ummii e safrirde ɓooynde to ''Little'' Lonsdale ''Street'', fayde e galle keso to ŋoral Lonsdale e Swanston Streets. "Ko ndeen paam-mi wonde rewɓe Melbourne keɓii hare mum en duuɓi 55 ngam heɓde opitaal mawɗo mo rewɓe fof ngoni heen... Ko hare nde rewɓe mbaɗata ngam haɓaade njiyaagu, tuumre e muñal rewɓe", o wiyi e nder jaaynde wiyeteende ''The Argus'', o wiyi no ''finlessed supposed the win's hare''."
== Golle politik ==
Brookes etinooma waɗde golle politik, o dariima laabi ɗiɗi e parlemaa, kono o dañaani heen. O dariima e ''Division Flinders'' e nder wooteeji fedde nde 1943, o woni kanndidaa debbo ngam Canberra e nder wooteeji diiwaan 1952 ngam jooɗorde Toorak ngam Ligue de Reforme Electorale.
O toɗɗaa Komandaajo Ordo Laamu Angalteer (CBE) e hitaande 1933[ o toɗɗaa Dame ordo (DBE) e hitaande 1955 ngam golle makko e nder opitaaluuji e ballal.
Ko o yiɗnoo Saint Helena e Napoléon e nder nguurndam makko fof, addani mo soodde The Briars, paabi ɗo Napoléon hoɗnoo, e hitaande 1959, o rokki ɗum ministeer geɗe caggal leydi [[Farayse]]. Laamu [[Farayse]] toɗɗii mo Chevalier de la Légion d'honneur e hitaande 1960 ngam jaɓde dokkal makko. O yaltinii deftere ''St Helena Story,'' ko haala eggugol Napoleyoŋ e jokkondiral mum e Balcombes, e hitaande 1960.
E hitaande 1967, duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash rokki LL.D. ngam golle makko e opitaal Queen Victoria, mo o wonnoo hooreejo mum. Nde wonnoo ko e oon sahaa opitaal janngirde duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash.
Dame Mabel Brookes yaltinii ciimtol mum e hitaande 1974 ɗo o siftini geɗe nguurndam makko, haa arti noon e jokkondirde e yimɓe heewɓe teskinaaɓe e daartol e oon sahaa.
O sankii ko to South Yarra ñalnde 30 abriil 1975, omo yahra e duuɓi 84, o woppi ɓiɓɓe makko rewɓe ɗiɗo e tato.
Sir Robert Menzies siftinii mo wonde ‘gooto e rewɓe ɓurɓe teskinde e jamaanu men hannde’, kadi omo jogii ‘hakkille yuɓɓo belɗo’.
== Golle binndol ==
Brookes ko binndoowo defte bayyinaaɗe e ciimtol. O winndi ɗeeɗoo golle :
=== Defte ===
Idoluuji ɓuuɓɗi. Melbourne: Melviil e Mullin, hitaande 1917.
E dow Koppi Laamɓe. Melbourne: Melviil e Mullin, hitaande 1918. Ko Penleigh Boyd holliti ɗum.
Yiɗdeeji ɓooyɗi. Melbourne: Fedde winndooɓe [[Ostarali]], hitaande 1922.
Waɗooɓe sahaa / Mabel Brookes; e nate ɗe Harold Freedman waɗi. Hitaande 1967.
=== Tariya ===
Daartol St Helena. Londres : Heinemann, 1960. Ina haalee e nanngugol Napoleyoŋ Bonaparte e duunde St Helena, ko Sir Robert Menzies, gonnooɗo gardiiɗo jaagorɗe leydi [[Ostarali]], holliti ɗum.
=== Siftorde ===
Galleeji keewɗi yimɓe. Melbourne : Heinemann, 1956. E nder tonngooɗe ko faati e tennis ɗe Sir Norman Brookes, jom suudu makko e 1907 e 1914, keɓɗo njeenaari tenis Wimbledon gooto e ɗiɗo, e kawgel Davis [[Amerik]].
Waɗooɓe Wakkati. Melburn: Makmilan, hitaande 1967.
Siftorde. Melburn: Makmilan, hitaande 1974.
== Moftugol defte ==
O mahii defte keewɗe ɗe o winndi, o waɗti heen hakkille makko e jamaanu Elizabeth e Australiana. E hitaande 1959 o naati e fedde mooftooɓe defte to [[Ostarali]], caggal ɗuum o suɓaa hooreejo fedde nde. Defte makko Australiana njulaama e hitaande 1968, catal yeeyirde ina waɗi 474 geɗe. Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e defte tati ɗe John Gould winndi, ɗe wiyetee ko “Mammifères d’Oustralie” (1845-1863).
== Tuugnorgal ==
1gfba929vchb04nwfj996s2wkrpejiq
Cate Blanchett
0
39884
164141
163963
2026-04-15T13:01:00Z
MOIBARDE
10068
164141
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Catherine Élise Blanchett''' (/blæntʃɪt/ BLAN-chit;<ref name=":0">{{cite web|url=https://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|title=Say How: B|publisher=National Library Service for the Blind and Physically Handicapped|access-date=7 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507154056/http://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|archive-date=7 May 2018|url-status=live}}</ref> jibinaa ko ñalnde 14 mee 1969) ko fiyoowo filmo e peewnoowo filmo [[Ostarali]]. O nanndiraa ko gooto e ɓurɓe waawde waɗde golle e yonta makko, omo anndiraa golle makko keewɗe e nder dingiral e ekran, haa arti noon e filmuuji keertiiɗi e filmuuji keewɗi. Blanchett heɓii njeenaaje keewɗe, ina heen njeenaaje ɗiɗi Oscar, njeenaaje tati fijoowo, njeenaaje nay Oscar filmuuji Angalteer, e njeenaaje nay Golden Globe, ko jiidaa e noddaango ngam heɓde njeenaaje tati Primetime Emmy, njeenaaje Laurence Olivier e njeenaaje Tony.
O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ñeeñal, o fuɗɗii golle makko e dingiral Ostarali e hitaande 1992, o waɗi filmo makko gadano e hitaande 1997. O ari e darnde winndereyankoore sabu golle makko laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder filmo Elizabeth (1998), mo o heɓi njeenaari makko gadani e njeenaari Oscar. O heɓi njeenaari Oscar ngam fijoowo ɓurɗo waawde wallitde ngam hollirde Katharine Hepburn e nder filmo biyeteeɗo ''The Aviator'' (2004), e fijoowo ɓurɗo moƴƴude ngam waɗde fijirde gonnooɗo neɗɗo jom hakkille e nder fijirde jaleeɗe Blue Jasmine (2013). Kuuɗe maako feere ɗe o suɓaama ngam ''Oscar'' woni nder fijirle hawtuki (2006), Mi walaa ton (2007), Elizabeth: Duuɓi kaŋŋe (2007), Carol (2015), e Tár (2022), ɗum waɗi mo ɓurduɗo suɓeede nder Ostarali. Nasaraaku maako ɓurngu mawnugo nder fijirle maako hawti bee fijirde tati Joomiraawo ɓoggi (2001-2003), fijirde maako nde Hobbit tati (2012-2014), Indiana Jones e Laamu hoore Kiristaal (2008), Case Curious of Benjamin Button (2008), Cinderella (2011). 8 (2018), e Hoto ƴeew dow (2021).
Blanchett waɗii golle e nder dingiral ko ina ɓura capanɗe ɗiɗi. Kanko e jom suudu makko, Andrew Upton, ko kamɓe ngonnoo ardiiɓe naalankaagal e nder fedde dingiral Sydney tuggi 2008 haa 2013. Won e golle makko e nder dingiral e nder ooɗoo sahaa ko e ummital ''A Streetcar Named Desire'', Kaaw Vanya, ''Big and Little'' e ''The Maids''. O waɗii yeewtere makko adannde e ''Broadway'' e hitaande 2017 e nder filmo biyeteeɗo The Present, mo o suɓaa e njeenaari Tony Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder pijirlooji. O waɗii Phyllis Schlafly e nder FX e nder fijirde Hulu ''Mrs. America'' (2020) e jaayndiyanke e nder fijirde ''Apple TV+ Disclaimer'' (2024), ɗiin ɗiɗi fof keɓii noddaango makko ngam heɓde njeenaari Primetime Emmy ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder fijirde walla filmo.
Blanchett ko keɓɗo njeenaaje tedduɗe keewɗe. Laamu [[Ostarali]] rokkii mo njeenaari teemedere hitaande e hitaande 2001, o toɗɗaa kadi sehil makko e hitaande 2017.<ref name="AC">{{cite news|url=https://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|title=Queen's Birthday 2017 Honours: The full list|date=12 June 2017|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|access-date=11 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170614002224/http://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|archive-date=14 June 2017|url-status=live}}</ref> E hitaande 2012, laamu [[Farayse]] toɗɗii mo Chevalier de l’Ordre des ''Arts'' et des Lettres. Blanchett teddinaama e Musée de l’Art Moderne, o heɓi kadi njeenaari (''fellowship'') to ''British Film Institute'' e hitaande 2015. Time inniri mo gooto e yimɓe mum 100 ɓurɓe waawde e nder winndere ndee e hitaande 2007. E hitaande 2018, o jeyaa ko e yimɓe ɓurɓe yoɓeede e winndere ndee. O heɓi kadi dipolomaaji Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie.
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Duɗal ngenndiwal ganndal dingiral to Kensington, to leydi New South Wales, ɗo Blanchett janngi
Catherine Elise Blanchett jibinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 1969 to wuro wiyeteengo Ivanhoe, to wuro Melbourne.<ref name=":1">{{cite web|url=http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|work=[[The Age]]|title=Can-do Cate|access-date=13 August 2012|first=Peter|last=Wilmoth|date=2 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729112012/http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|archive-date=29 July 2013|url-status=live}}</ref><ref name="Britannica">{{cite web|title=Cate Blanchett {{!}} Biography, Movies, & Facts|url=https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|access-date=9 December 2020|publisher=[[Encyclopedia Britannica]]|archive-date=9 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211109182749/https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Yumma makko Ostaralinaajo, hono June (nee Gamble),<ref name="Haun">{{cite web|url=http://www.playbill.com/features/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195692/P2|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129020026/http://www.playbill.com/news/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195675|archive-date=29 January 2015|title=From Hedda to Streetcar to Vanya: The Many Colors of Cate Blanchett|first=Harry|last=Haun|work=[[Playbill]]|date=16 July 2012|access-date=16 March 2015}}</ref> ko ƴellitoowo jeyi leydi e jannginoowo ; e baaba makko Ameriknaajo, Robert DeWitt Blanchett Jr., jeyaaɗo to Texas, ko mawɗo konu [[Amerik]], wonti gardiiɗo yeeyirde.<ref name="rc">{{cite journal|title=Cate Blanchett's biography|journal=[[Elle (magazine)|Elle]]|date=December 2003}}</ref><ref name="W2010">{{cite web|url=http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett|work=[[W (magazine)|W]]|title=With a theater company to run and her brood of boys to raise, Cate Blanchett barely has time to be a movie star. Good thing she's a natural|first=Danielle|last=Stein|date=June 2010|access-date=26 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20161129035846/http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett/|archive-date=29 November 2016|url-status=dead}}</ref><ref name="MIL">{{cite news|title=Cate Blanchett, Theatre Boss|url=http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|first=Jo|last=Lennan|work=[[Intelligent Life (magazine)|Intelligent Life]]|publisher=[[Economist Group]]|year=2012|access-date=15 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201154011/http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|archive-date=1 February 2014|url-status=live}}</ref> Ɓe kawri nde laana Robert yani to wuro Melbourne.<ref name="act">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Nde Blanchett heɓi duuɓi sappo, baaba mum maayi e rafi ɓernde, o acci yumma makko ina mawnina ɓesngu nguu.<ref name="hs">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett woni ɗiɗaɓo e sukaaɓe tato, ina jogii miñi mum mawɗo e miñi mum debbo tokooso.<ref name="tca">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>Iwdi makko ina waɗi Engele, won e [[Ecoppinaaɓe]], e [[Farayse]] woɗɗunde.<ref name="tca2">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140307015612/http://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|url-status=dead|archive-date=7 March 2014|title=Daybreak: Cate Blanchett discusses 'The Monument Men'|publisher=Yahoo!|date=4 February 2014|access-date=16 March 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|title=Cate Blanchett's Surprising Spy History|publisher=[[Ancestry.com]]|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150305074140/http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|archive-date=5 March 2015|url-status=live}}</ref>
Blanchett siftinii hoore mum ko cukalel "feccere ekstrovert, feccere wallflower".<ref name="hs2">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko cakkitiiɗi o wonnoo ko e yiɗde ɓoornaade comci worɓe, o yahri ko e fasaade goth e punk, e sahaa gooto o ɓuuɓna hoore makko.<ref name="hs3">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref>O janngi duɗal leslesal to wuro Melbourne to duɗal leslesal Ivanhoe East ; ngam jaŋde makko hakkundeere, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Ivanhoe, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Methodist, ɗo o ƴeewtindii yiɗde makko e naalankaagal.<ref>{{cite magazine|url=http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|title=Famous alumni on Latham's hit list|magazine=[[Crikey]]|access-date=15 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100310172220/http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|archive-date=10 March 2010|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o golliima e galle safrooɓe to Victoria.<ref>{{cite web|title=Enough Rope with Andrew Denton: Cate Blanchett|website=[[Australian Broadcasting Corporation]]|date=9 May 2005|access-date=3 June 2017|url=http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20160626214430/http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-date=26 June 2016|url-status=dead}}</ref> Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, o fuɗɗii jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. Nde o woni to [[Misra]], Blanchett naamnaama yo won ekstra e nder filmo boksi [[Misra]] biyeteeɗo Kaboria (1990) ; e haajuuji kaalis, o jaɓi golle ɗee.<ref name="hs4">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref name="hs5">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|title=Cate Blanchett: Facts & Related Content|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|accessdate=22 January 2022|archive-date=23 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220123054746/https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Nde o arti [[Ostarali]], o ummii Sydney, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ganndal dingiral (NIDA),<ref name="NYT">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>o heɓi bakkaa makko e hitaande 1992, o heɓi bakkaa makko e ganndal dingiral.<ref name="hs6">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref>
== Kugal ==
=== 1992–2000 : Golle puɗɗaaɗe e ƴellitaare winndereere ===
Darnde Blanchett adannde e dingiral ko feewti e Geoffrey Rush e hitaande 1992 e nder pijirlooji David Mamet Oleanna ngam fedde pijirlooji Sydney. Oon hitaande kadi, o waɗtaa e golle Clytemnestra e nder peewnugol Sofokles biyeteeɗo Electra. Yontereeji ɗiɗi caggal nde ɓe mbaɗi ekkolaaji, fiyoowo filmo oo yalti, gardinooɗo Lindy Davies ƴetti Blanchett e filmo oo. Golle makko e Electra wonti gooto e golle makko ɓurɗe welde e NIDA.<ref name="act2">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> E hitaande 1993, Blanchett heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ƴeewooɓe pijirlooji Sydney ngam golle makko e nder filmo Kafka Dances mo Timothy Daly, o heɓi kadi njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle makko e nder filmo Oleanna mo Mamet, ɗum waɗi mo fijoowo gadano heɓde cate ɗiɗi ɗee kala e nder hitaande wootere.<ref name="act3">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Blanchett waɗi darnde Ophelia nder fijirde Hamlet nde Neil Armfield ardii, nde Rush e Richard Roxburgh ardii, nden o suɓaama ngam heɓugo ceede suudu ɓaleeru.<ref name="walk">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref>
Blanchett adii feeñde e ekran ko e hitaande 1994 e teleeji tokoosi Heartland <ref>{{cite interview|interviewer-last=Denny|interviewer-first=Spence|author1=Enoch, Wesley|author2=Maza, Rachel|author-link1=Wesley Enoch|author-link2=Rachel Maza|format=audio|title=Tributes to groundbreaking SA actor & performer Lillian Crombie|website=ABC listen|date=4 January 2024|url=https://www.abc.net.au/listen/programs/adelaide-breakfast/lillian-crombie/103287846|access-date=20 January 2024}}</ref>e Ernie Dingo, o yahri yeeso e feeñde e teleeji tokoosi ''Bordertown'' (1995) e ''Hugo Weaving'',<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|title=Parklands (1996)|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403040903/http://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|archive-date=3 April 2015|work=[[The New York Times]]|date=2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|title=Kathryn Millard|publisher=RoninFilms.com.au|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402122627/http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> e nder feccere polis ''rescue'' ina wiyee "Ɓiɗɗo gorko". O yalti kadi e filmo tokooso mo hojomaaji 50 biyeteeɗo Parklands (1996), mo heɓi cuɓagol to Duɗal Filmuuji [[Ostarali]] (AFI) ngam ɓurde moƴƴude e filmo asliijo.<ref name="stateless">{{cite news|url=https://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|title=Cate Blanchett To Helm 'Stateless'; Drama Series Has Oz Immigration Focus|date=21 July 2015|access-date=11 August 2015|website=Deadline Hollywood|archive-url=https://web.archive.org/web/20150811055419/http://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|archive-date=11 August 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|title=Police Rescue: Season 3 Episode 5|publisher=LocateTV|access-date=5 March 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402132032/http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|archive-date=2 April 2015}}</ref>
Blanchett waɗi film mum gadano e darnde ballal e nder filmo Ostarali mo konu Japon nanngi e wolde adunaare ɗiɗaɓere, e nder filmo Bruce Beresford biyeteeɗo Paradise Road (1997), mo Glenn Close e Frances McDormand njiylotonoo.<ref name="tca3">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> ''Film'' o waɗii ko ɓuri miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar seeɗa e bidsee miliyoŋaaji 19 dolaar, o heɓi kadi ƴeewte keewɗe e juuɗe ƴeewooɓe.<ref>{{cite web|title=Paradise Road|url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|access-date=27 October 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031012421/https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/movie/paradise-road|title=Paradise Road|website=[[Metacritic]]|access-date=18 July 2015|archive-date=15 August 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230815155413/https://www.metacritic.com/movie/paradise-road|url-status=live}}</ref>Darnde makko adannde ardiinde ari ko caggal ndeen hitaande, o woni ronooɓe jom en hakkillaaji en e nder filmo Gillian Armstrong mo Oscar e Lucinda (1997), omo fotndi e Ralph Fiennes. Blanchett heɓi weltaare mawnde ngam golle makko,<ref name="tca4">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> Emanuel Levy mo Variety hollitii, "Blanchett keso jalboowo, e nder darnde nde Judy Davis fotnoo waɗde, ina foti wonde hoodere mawnde".<ref name="NYT2">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref> O heɓi njeenaari makko gadani AFI Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam Oscar e Lucinda.<ref>{{cite web|url=http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|title=1998 Winners & Nominees|publisher=aacta.org|access-date=1 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103161152/http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|archive-date=3 January 2015|url-status=live}}</ref> O heɓi njeenaari AFI ɓurndi moƴƴude e fijooji e hitaande wootere ngam darnde makko e Lizzie e nder fijirde njimri yettoode Alla o fotti e Lizzie (1997), tawi Richard Roxburgh e Frances O'Connor ina ngondi heen.<ref name="NYT3">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>
[[File:Shekhar kapur 02.jpg|thumb|[[Shekhar Kapur]] gardinooɗo Elisabeth (1998)]]
Blanchett waɗii fijirde suka debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder dingiral daartol biyeteengal Elizabeth (1998), ngal [[Shekhar Kapur]] ardii. Film man waddi mo haa o mari anndal nder duuniyaaru, o heɓi ceede ''Golden Globe'' be ceede Oscar Biritaniya (BAFTA), nden boo o heɓi ceede fijoowo e ceede Oscar arandeere.<ref name="act4">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref><ref name="walk2">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref>E nder ƴeewndo makko ngam Variety, ñaawoowo David Rooney winndi e golle makko, "Blanchett hollitii e moƴƴere, deeƴre e hakkille wonde Elizabeth ko neɗɗo jom hakkille, jom pellital, miijotooɗo yahruɗo yeeso, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde sujjande kala gorko tagoore doole nde o sosi."<ref>{{cite web|last1=Rooney|first1=David|date=9 September 1998|title=Elizabeth|url=https://variety.com/1998/film/reviews/elizabeth-2-1200455269/|access-date=27 October 2020|website=Variety|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030191941/https://variety.com/1998/film/reviews/elizabeth-2-1200455269/|url-status=live}}</ref> [[Janet Maslin]] mo The New York Times winndi wonde golle Blanchett "ina ngadda ruuhu, ŋarɗugol e huunde e ko so wonaano ɗuum ina waawi waylude darnde meere",<ref>{{Cite news|last=Maslin|first=Janet|author-link=Janet Maslin|date=6 November 1998|title=Film Review; Amour and High Dudgeon in a Castle of One's Own|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/1998/11/06/movies/film-review-amour-and-high-dudgeon-in-a-castle-of-one-s-own.html|access-date=27 October 2020|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030153439/https://www.nytimes.com/1998/11/06/movies/film-review-amour-and-high-dudgeon-in-a-castle-of-one-s-own.html|url-status=live}}</ref>e Alicia Potter winnduɗo e Boston Phoenix wonde, e Kapur waylooji ko, e joofnirde, e nder gooto e rewɓe ɓurɓe maantinde e doole e nder daartol, e Blanchett e nder, well, laamɗo debbo bona fide."<ref>{{cite web|title=Archives 1998 {{!}} R: Archive, S: Movies, D: 19 November 1998, B: Alicia Potter|url=https://bostonphoenix.com/archives/1998/documents/00525679.htm|access-date=27 October 2020|website=bostonphoenix.com|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030215700/https://bostonphoenix.com/archives/1998/documents/00525679.htm|url-status=live}}</ref>
Hitaande rewtunde ndee, Blanchett yalti e filmo Bangers (1999), filmo juutɗo mo [[Ostarali]], jeyaaɗo e daartol ruuhuuji majjuɗi, deftere daartol juutngol jowitiingol e tiitooɗe. Ko gorko makko Andrew Upton winndi e ardii filmo oo, ko Blanchett e Upton peewni ɗum.<ref name="Dirty">{{cite web|url=http://sydney.edu.au/education_social_work/about/afilliations/bios/upton.shtml|title=Andrew Upton|publisher=[[University of Sydney]]|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403151108/http://sydney.edu.au/education_social_work/about/afilliations/bios/upton.shtml|archive-date=3 April 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.screenaustralia.gov.au/find-a-film/detail.aspx?tid=14760|title=Bangers (1999)|publisher=[[Screen Australia]]|access-date=11 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208155329/http://www.screenaustralia.gov.au/find-a-film/detail.aspx?tid=14760|archive-date=8 December 2015|url-status=live}}</ref> O feeñi kadi e nder fijirde jaaynde wiyeteende ''Pushing Tin'' (1999), e fijirde makko nde yimɓe heewɓe cuɓii<ref name="NYT4">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>e filmo mo yimɓe fof njiɗi, mo keɓaani ngalu, e nder filmo makko biyeteeɗo The Talented Mr. O heɓi noddaango makko ɗiɗaɓo e BAFTA ngam golle makko e nder filmo makko biyeteeɗo Meredith Logue mo yimɓe heewɓe njiɗi.<ref name="tca5">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>
2001–2007: Joom Ɓoggi e fijoowo tabitɗo
Blanchett feeñii e nder filmuuji tati Peter Jackson, Joomiraawo Ɓoggi, o waɗi darnde hooreejo elf Galadriel nder filmji tati fuu.[13] Trilogie o waɗii nafoore mawnde e nder limlebbi e kaalis, o dañii 2.981 miliyaar dolaar e nder kaalis winndere ndee kala,[35][36][37] e filmuuji tati ɗii fof caggal ɗuum mbaɗtaa e nder filmuuji 10 ɓurɗi mawnude e filmuuji fantasy e kala sahaa e nder wiɗto jaaynde Amerik wiyeteende Wired waɗi e hitaande 2012.[36] Ko jiidaa e filmo Joomiraawo Ɓoggi, hitaande 2001 yi'i Blanchett feere-feere nder kuuɗe maako bee kuuɗe ɗuuɗɗe nder fijirle Charlotte Gray bee The Shipping News be Bandits Amerika'en, ngam maajum o heɓi njeenaari ɗiɗaɓiri Golden Globe bee ceede ɗiɗaɓre fijoowo.[39] Bandits woni laawol gadanol Blanchett e nder fannu komedi, Ben Falk mo BBC anndini kanko e hoodere makko Billy Bob Thornton "ko ɓe keɓi goonga e nder komediiji" e noddirde golle makko no debbo galle mo weltaaki nanngaa hakkunde yimɓe ɗiɗo dogɓe "ɓe nganndaaka, hay so tawii noon ɓe njeddaaka".
E hitaande 2002, Blanchett waɗii e Giovanni Ribisi e nder filmo Heaven mo Tom Tykwer ardii, filmo gadano e nder filmuuji tati ɗi timminaaka, ɗi binndoowo-ardinooɗo Krzysztof Kieślowski waɗi. Kuugal maako nder fijirde maako bana debbo mettuɗo waɗugo kuugal ownugo, ɗon mari haaje masin, nden Stephen Holden mo The New York Times wi'i ɗum, "kuugal ɓurngal semmbiɗinki nder kuugal maako" nden o wi'i, "Fooy Ms. Blanchett yeeso maako ɗon winndita bee ɓernde maako, o ɗon mari ɓilla "Asamaan" ina haawnii."[42] 2003 yiyri Blanchett kadi ina waɗa geɗe keewɗe : Galadriel e nder feccere tataɓere e cakkitiinde e nder filmuuji tati Joomiraawo (mo heɓi njeenaaje Oscar 11, ina heen filmo ɓurɗo moƴƴude); Kafe e simmeeji Jim Jarmusch, o waɗii geɗe ɗiɗi (ɗe ɗiɗi fof ko e hoore makko), ɗe o heɓi njeenaari Ruuhu keeriiɗo ngam suɓaade debbo ɓurɗo waawde wallitde ;[44] e deftere nguurndam Veronica Guerin, nde o heɓi njeenaari Golden Globe.[20] E hitaande 2004, Blanchett hollitii jaayndiyanke reeduɗo ina winnda e yahdu les ndiyam ndu ganndo geec keewɗo faayiida waɗi e nder deftere Wes Anderson wiyeteende The Life Aquatic e Steve Zissou.[45]
Blanchett heɓi njeenaari mum adanndi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 2005 sabu fijirde makko nde o waɗi e filmo makko mo Martin Scorsese winndi e filmo mum biyeteeɗo The Aviator (2004). Ɗum waɗi Blanchett fijoowo gadano e nder daartol heɓde njeenaari Oscar ngam hollirde fijoowo goɗɗo keɓɗo njeenaari Oscar.[47] O hokki nate maako Oscar haa nokkure Australia ngam natal dilloowal.[48] Nder yewtere maako ngam Newsweek, David Ansen winndi dow Blanchett holli Hepburn bee "mbaddaango bee gite maako", [49] nden Roger Ebert manti fijirde nde, o siftini ɗum bana "welnde nden bo memi; nde woodi neɗɗaaku nden boo nde ɗon mari bawɗe".[50] E nder taskaram makko ngam darnde nde, e dow ɗaɓɓaande Scorsese, Blanchett ƴeewtindii nate milimeeteeruuji 35 e denndaangal golle Hepburn sappo e joy gadane ngam janngude e siftorde poise makko, jikkuuji makko e no o haaldirta.[51] Blanchett haali dow kuugal hollugo bana hoodere mawnde, o wi'i, "Wakkilaago Kate nder fijirde woore, fijirde nde o woodi, ɗum huunde hulɓiniinde masin. Ammaa ngam o laati goɗɗo feere, yimɓe seɗɗa anndi mo, min anndi Hepburn nder fijirde maako heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e nder duɗal filmuuji [[Ostarali]] ngam golle makko e nder filmo ''Tracy Heart'', gonnooɗo jom ''heroin'', e nder filmo [[Ostarali]] biyeteeɗo ''Little Fish'' (2005), mo kanko e jom suudu makko ɓe peewni, ''Dirty Films''.[33] Hay so tawii o anndaaka no feewi e winndere ndee ko ɓuri yoga e filmuuji makko goɗɗi ɗii, ''Little Fish'' heɓiino weltaare mawnde e nder leydi [[Ostarali]] ɗo Blanchett jibinaa ɗoo, o suɓaama e njeenaaje 13 to Duɗal Filmuuji [[Ostarali]].<ref name=":1" /><ref name=":0" />
7hdyrjbcj3cmub1p9pc6ftqgrylzwzb
164153
164141
2026-04-15T13:15:10Z
MOIBARDE
10068
164153
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Catherine Élise Blanchett''' (/blæntʃɪt/ BLAN-chit;<ref name=":0">{{cite web|url=https://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|title=Say How: B|publisher=National Library Service for the Blind and Physically Handicapped|access-date=7 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507154056/http://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|archive-date=7 May 2018|url-status=live}}</ref> jibinaa ko ñalnde 14 mee 1969) ko fiyoowo filmo e peewnoowo filmo [[Ostarali]]. O nanndiraa ko gooto e ɓurɓe waawde waɗde golle e yonta makko, omo anndiraa golle makko keewɗe e nder dingiral e ekran, haa arti noon e filmuuji keertiiɗi e filmuuji keewɗi. Blanchett heɓii njeenaaje keewɗe, ina heen njeenaaje ɗiɗi Oscar, njeenaaje tati fijoowo, njeenaaje nay Oscar filmuuji Angalteer, e njeenaaje nay Golden Globe, ko jiidaa e noddaango ngam heɓde njeenaaje tati Primetime Emmy, njeenaaje Laurence Olivier e njeenaaje Tony.
O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ñeeñal, o fuɗɗii golle makko e dingiral Ostarali e hitaande 1992, o waɗi filmo makko gadano e hitaande 1997. O ari e darnde winndereyankoore sabu golle makko laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder filmo Elizabeth (1998), mo o heɓi njeenaari makko gadani e njeenaari Oscar. O heɓi njeenaari Oscar ngam fijoowo ɓurɗo waawde wallitde ngam hollirde Katharine Hepburn e nder filmo biyeteeɗo ''The Aviator'' (2004), e fijoowo ɓurɗo moƴƴude ngam waɗde fijirde gonnooɗo neɗɗo jom hakkille e nder fijirde jaleeɗe Blue Jasmine (2013). Kuuɗe maako feere ɗe o suɓaama ngam ''Oscar'' woni nder fijirle hawtuki (2006), Mi walaa ton (2007), Elizabeth: Duuɓi kaŋŋe (2007), Carol (2015), e Tár (2022), ɗum waɗi mo ɓurduɗo suɓeede nder Ostarali. Nasaraaku maako ɓurngu mawnugo nder fijirle maako hawti bee fijirde tati Joomiraawo ɓoggi (2001-2003), fijirde maako nde Hobbit tati (2012-2014), Indiana Jones e Laamu hoore Kiristaal (2008), Case Curious of Benjamin Button (2008), Cinderella (2011). 8 (2018), e Hoto ƴeew dow (2021).
Blanchett waɗii golle e nder dingiral ko ina ɓura capanɗe ɗiɗi. Kanko e jom suudu makko, Andrew Upton, ko kamɓe ngonnoo ardiiɓe naalankaagal e nder fedde dingiral Sydney tuggi 2008 haa 2013. Won e golle makko e nder dingiral e nder ooɗoo sahaa ko e ummital ''A Streetcar Named Desire'', Kaaw Vanya, ''Big and Little'' e ''The Maids''. O waɗii yeewtere makko adannde e ''Broadway'' e hitaande 2017 e nder filmo biyeteeɗo The Present, mo o suɓaa e njeenaari Tony Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder pijirlooji. O waɗii Phyllis Schlafly e nder FX e nder fijirde Hulu ''Mrs. America'' (2020) e jaayndiyanke e nder fijirde ''Apple TV+ Disclaimer'' (2024), ɗiin ɗiɗi fof keɓii noddaango makko ngam heɓde njeenaari Primetime Emmy ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder fijirde walla filmo.
Blanchett ko keɓɗo njeenaaje tedduɗe keewɗe. Laamu [[Ostarali]] rokkii mo njeenaari teemedere hitaande e hitaande 2001, o toɗɗaa kadi sehil makko e hitaande 2017.<ref name="AC">{{cite news|url=https://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|title=Queen's Birthday 2017 Honours: The full list|date=12 June 2017|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|access-date=11 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170614002224/http://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|archive-date=14 June 2017|url-status=live}}</ref> E hitaande 2012, laamu [[Farayse]] toɗɗii mo Chevalier de l’Ordre des ''Arts'' et des Lettres. Blanchett teddinaama e Musée de l’Art Moderne, o heɓi kadi njeenaari (''fellowship'') to ''British Film Institute'' e hitaande 2015. Time inniri mo gooto e yimɓe mum 100 ɓurɓe waawde e nder winndere ndee e hitaande 2007. E hitaande 2018, o jeyaa ko e yimɓe ɓurɓe yoɓeede e winndere ndee. O heɓi kadi dipolomaaji Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie.
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Duɗal ngenndiwal ganndal dingiral to Kensington, to leydi New South Wales, ɗo Blanchett janngi
Catherine Elise Blanchett jibinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 1969 to wuro wiyeteengo Ivanhoe, to wuro Melbourne.<ref name=":1">{{cite web|url=http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|work=[[The Age]]|title=Can-do Cate|access-date=13 August 2012|first=Peter|last=Wilmoth|date=2 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729112012/http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|archive-date=29 July 2013|url-status=live}}</ref><ref name="Britannica">{{cite web|title=Cate Blanchett {{!}} Biography, Movies, & Facts|url=https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|access-date=9 December 2020|publisher=[[Encyclopedia Britannica]]|archive-date=9 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211109182749/https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Yumma makko Ostaralinaajo, hono June (nee Gamble),<ref name="Haun">{{cite web|url=http://www.playbill.com/features/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195692/P2|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129020026/http://www.playbill.com/news/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195675|archive-date=29 January 2015|title=From Hedda to Streetcar to Vanya: The Many Colors of Cate Blanchett|first=Harry|last=Haun|work=[[Playbill]]|date=16 July 2012|access-date=16 March 2015}}</ref> ko ƴellitoowo jeyi leydi e jannginoowo ; e baaba makko Ameriknaajo, Robert DeWitt Blanchett Jr., jeyaaɗo to Texas, ko mawɗo konu [[Amerik]], wonti gardiiɗo yeeyirde.<ref name="rc">{{cite journal|title=Cate Blanchett's biography|journal=[[Elle (magazine)|Elle]]|date=December 2003}}</ref><ref name="W2010">{{cite web|url=http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett|work=[[W (magazine)|W]]|title=With a theater company to run and her brood of boys to raise, Cate Blanchett barely has time to be a movie star. Good thing she's a natural|first=Danielle|last=Stein|date=June 2010|access-date=26 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20161129035846/http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett/|archive-date=29 November 2016|url-status=dead}}</ref><ref name="MIL">{{cite news|title=Cate Blanchett, Theatre Boss|url=http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|first=Jo|last=Lennan|work=[[Intelligent Life (magazine)|Intelligent Life]]|publisher=[[Economist Group]]|year=2012|access-date=15 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201154011/http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|archive-date=1 February 2014|url-status=live}}</ref> Ɓe kawri nde laana Robert yani to wuro Melbourne.<ref name="act">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Nde Blanchett heɓi duuɓi sappo, baaba mum maayi e rafi ɓernde, o acci yumma makko ina mawnina ɓesngu nguu.<ref name="hs">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett woni ɗiɗaɓo e sukaaɓe tato, ina jogii miñi mum mawɗo e miñi mum debbo tokooso.<ref name="tca">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>Iwdi makko ina waɗi Engele, won e [[Ecoppinaaɓe]], e [[Farayse]] woɗɗunde.<ref name="tca2">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140307015612/http://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|url-status=dead|archive-date=7 March 2014|title=Daybreak: Cate Blanchett discusses 'The Monument Men'|publisher=Yahoo!|date=4 February 2014|access-date=16 March 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|title=Cate Blanchett's Surprising Spy History|publisher=[[Ancestry.com]]|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150305074140/http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|archive-date=5 March 2015|url-status=live}}</ref>
Blanchett siftinii hoore mum ko cukalel "feccere ekstrovert, feccere wallflower".<ref name="hs2">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko cakkitiiɗi o wonnoo ko e yiɗde ɓoornaade comci worɓe, o yahri ko e fasaade goth e punk, e sahaa gooto o ɓuuɓna hoore makko.<ref name="hs3">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref>O janngi duɗal leslesal to wuro Melbourne to duɗal leslesal Ivanhoe East ; ngam jaŋde makko hakkundeere, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Ivanhoe, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Methodist, ɗo o ƴeewtindii yiɗde makko e naalankaagal.<ref>{{cite magazine|url=http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|title=Famous alumni on Latham's hit list|magazine=[[Crikey]]|access-date=15 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100310172220/http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|archive-date=10 March 2010|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o golliima e galle safrooɓe to Victoria.<ref>{{cite web|title=Enough Rope with Andrew Denton: Cate Blanchett|website=[[Australian Broadcasting Corporation]]|date=9 May 2005|access-date=3 June 2017|url=http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20160626214430/http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-date=26 June 2016|url-status=dead}}</ref> Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, o fuɗɗii jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. Nde o woni to [[Misra]], Blanchett naamnaama yo won ekstra e nder filmo boksi [[Misra]] biyeteeɗo Kaboria (1990) ; e haajuuji kaalis, o jaɓi golle ɗee.<ref name="hs4">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref name="hs5">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|title=Cate Blanchett: Facts & Related Content|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|accessdate=22 January 2022|archive-date=23 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220123054746/https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Nde o arti [[Ostarali]], o ummii Sydney, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ganndal dingiral (NIDA),<ref name="NYT">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>o heɓi bakkaa makko e hitaande 1992, o heɓi bakkaa makko e ganndal dingiral.<ref name="hs6">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref>
== Kugal ==
=== 1992–2000 : Golle puɗɗaaɗe e ƴellitaare winndereere ===
Darnde Blanchett adannde e dingiral ko feewti e Geoffrey Rush e hitaande 1992 e nder pijirlooji David Mamet Oleanna ngam fedde pijirlooji Sydney. Oon hitaande kadi, o waɗtaa e golle Clytemnestra e nder peewnugol Sofokles biyeteeɗo Electra. Yontereeji ɗiɗi caggal nde ɓe mbaɗi ekkolaaji, fiyoowo filmo oo yalti, gardinooɗo Lindy Davies ƴetti Blanchett e filmo oo. Golle makko e Electra wonti gooto e golle makko ɓurɗe welde e NIDA.<ref name="act2">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> E hitaande 1993, Blanchett heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ƴeewooɓe pijirlooji Sydney ngam golle makko e nder filmo Kafka Dances mo Timothy Daly, o heɓi kadi njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle makko e nder filmo Oleanna mo Mamet, ɗum waɗi mo fijoowo gadano heɓde cate ɗiɗi ɗee kala e nder hitaande wootere.<ref name="act3">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Blanchett waɗi darnde Ophelia nder fijirde Hamlet nde Neil Armfield ardii, nde Rush e Richard Roxburgh ardii, nden o suɓaama ngam heɓugo ceede suudu ɓaleeru.<ref name="walk">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref>
Blanchett adii feeñde e ekran ko e hitaande 1994 e teleeji tokoosi Heartland <ref>{{cite interview|interviewer-last=Denny|interviewer-first=Spence|author1=Enoch, Wesley|author2=Maza, Rachel|author-link1=Wesley Enoch|author-link2=Rachel Maza|format=audio|title=Tributes to groundbreaking SA actor & performer Lillian Crombie|website=ABC listen|date=4 January 2024|url=https://www.abc.net.au/listen/programs/adelaide-breakfast/lillian-crombie/103287846|access-date=20 January 2024}}</ref>e Ernie Dingo, o yahri yeeso e feeñde e teleeji tokoosi ''Bordertown'' (1995) e ''Hugo Weaving'',<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|title=Parklands (1996)|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403040903/http://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|archive-date=3 April 2015|work=[[The New York Times]]|date=2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|title=Kathryn Millard|publisher=RoninFilms.com.au|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402122627/http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> e nder feccere polis ''rescue'' ina wiyee "Ɓiɗɗo gorko". O yalti kadi e filmo tokooso mo hojomaaji 50 biyeteeɗo Parklands (1996), mo heɓi cuɓagol to Duɗal Filmuuji [[Ostarali]] (AFI) ngam ɓurde moƴƴude e filmo asliijo.<ref name="stateless">{{cite news|url=https://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|title=Cate Blanchett To Helm 'Stateless'; Drama Series Has Oz Immigration Focus|date=21 July 2015|access-date=11 August 2015|website=Deadline Hollywood|archive-url=https://web.archive.org/web/20150811055419/http://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|archive-date=11 August 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|title=Police Rescue: Season 3 Episode 5|publisher=LocateTV|access-date=5 March 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402132032/http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|archive-date=2 April 2015}}</ref>
Blanchett waɗi film mum gadano e darnde ballal e nder filmo Ostarali mo konu Japon nanngi e wolde adunaare ɗiɗaɓere, e nder filmo Bruce Beresford biyeteeɗo Paradise Road (1997), mo Glenn Close e Frances McDormand njiylotonoo.<ref name="tca3">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> ''Film'' o waɗii ko ɓuri miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar seeɗa e bidsee miliyoŋaaji 19 dolaar, o heɓi kadi ƴeewte keewɗe e juuɗe ƴeewooɓe.<ref>{{cite web|title=Paradise Road|url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|access-date=27 October 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031012421/https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/movie/paradise-road|title=Paradise Road|website=[[Metacritic]]|access-date=18 July 2015|archive-date=15 August 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230815155413/https://www.metacritic.com/movie/paradise-road|url-status=live}}</ref>Darnde makko adannde ardiinde ari ko caggal ndeen hitaande, o woni ronooɓe jom en hakkillaaji en e nder filmo Gillian Armstrong mo Oscar e Lucinda (1997), omo fotndi e Ralph Fiennes. Blanchett heɓi weltaare mawnde ngam golle makko,<ref name="tca4">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> Emanuel Levy mo Variety hollitii, "Blanchett keso jalboowo, e nder darnde nde Judy Davis fotnoo waɗde, ina foti wonde hoodere mawnde".<ref name="NYT2">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref> O heɓi njeenaari makko gadani AFI Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam Oscar e Lucinda.<ref>{{cite web|url=http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|title=1998 Winners & Nominees|publisher=aacta.org|access-date=1 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103161152/http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|archive-date=3 January 2015|url-status=live}}</ref> O heɓi njeenaari AFI ɓurndi moƴƴude e fijooji e hitaande wootere ngam darnde makko e Lizzie e nder fijirde njimri yettoode Alla o fotti e Lizzie (1997), tawi Richard Roxburgh e Frances O'Connor ina ngondi heen.<ref name="NYT3">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>
[[File:Shekhar kapur 02.jpg|thumb|[[Shekhar Kapur]] gardinooɗo Elisabeth (1998)]]
Blanchett waɗii fijirde suka debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder dingiral daartol biyeteengal Elizabeth (1998), ngal [[Shekhar Kapur]] ardii. Film man waddi mo haa o mari anndal nder duuniyaaru, o heɓi ceede ''Golden Globe'' be ceede Oscar Biritaniya (BAFTA), nden boo o heɓi ceede fijoowo e ceede Oscar arandeere.<ref name="act4">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref><ref name="walk2">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref>E nder ƴeewndo makko ngam Variety, ñaawoowo David Rooney winndi e golle makko, "Blanchett hollitii e moƴƴere, deeƴre e hakkille wonde Elizabeth ko neɗɗo jom hakkille, jom pellital, miijotooɗo yahruɗo yeeso, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde sujjande kala gorko tagoore doole nde o sosi."<ref>{{cite web|last1=Rooney|first1=David|date=9 September 1998|title=Elizabeth|url=https://variety.com/1998/film/reviews/elizabeth-2-1200455269/|access-date=27 October 2020|website=Variety|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030191941/https://variety.com/1998/film/reviews/elizabeth-2-1200455269/|url-status=live}}</ref> [[Janet Maslin]] mo The New York Times winndi wonde golle Blanchett "ina ngadda ruuhu, ŋarɗugol e huunde e ko so wonaano ɗuum ina waawi waylude darnde meere",<ref>{{Cite news|last=Maslin|first=Janet|author-link=Janet Maslin|date=6 November 1998|title=Film Review; Amour and High Dudgeon in a Castle of One's Own|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/1998/11/06/movies/film-review-amour-and-high-dudgeon-in-a-castle-of-one-s-own.html|access-date=27 October 2020|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030153439/https://www.nytimes.com/1998/11/06/movies/film-review-amour-and-high-dudgeon-in-a-castle-of-one-s-own.html|url-status=live}}</ref>e Alicia Potter winnduɗo e Boston Phoenix wonde, e Kapur waylooji ko, e joofnirde, e nder gooto e rewɓe ɓurɓe maantinde e doole e nder daartol, e Blanchett e nder, well, laamɗo debbo bona fide."<ref>{{cite web|title=Archives 1998 {{!}} R: Archive, S: Movies, D: 19 November 1998, B: Alicia Potter|url=https://bostonphoenix.com/archives/1998/documents/00525679.htm|access-date=27 October 2020|website=bostonphoenix.com|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030215700/https://bostonphoenix.com/archives/1998/documents/00525679.htm|url-status=live}}</ref>
Hitaande rewtunde ndee, Blanchett yalti e filmo Bangers (1999), filmo juutɗo mo [[Ostarali]], jeyaaɗo e daartol ruuhuuji majjuɗi, deftere daartol juutngol jowitiingol e tiitooɗe. Ko gorko makko Andrew Upton winndi e ardii filmo oo, ko Blanchett e Upton peewni ɗum.<ref name="Dirty">{{cite web|url=http://sydney.edu.au/education_social_work/about/afilliations/bios/upton.shtml|title=Andrew Upton|publisher=[[University of Sydney]]|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403151108/http://sydney.edu.au/education_social_work/about/afilliations/bios/upton.shtml|archive-date=3 April 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.screenaustralia.gov.au/find-a-film/detail.aspx?tid=14760|title=Bangers (1999)|publisher=[[Screen Australia]]|access-date=11 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208155329/http://www.screenaustralia.gov.au/find-a-film/detail.aspx?tid=14760|archive-date=8 December 2015|url-status=live}}</ref> O feeñi kadi e nder fijirde jaaynde wiyeteende ''Pushing Tin'' (1999), e fijirde makko nde yimɓe heewɓe cuɓii<ref name="NYT4">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>e filmo mo yimɓe fof njiɗi, mo keɓaani ngalu, e nder filmo makko biyeteeɗo The Talented Mr. O heɓi noddaango makko ɗiɗaɓo e BAFTA ngam golle makko e nder filmo makko biyeteeɗo Meredith Logue mo yimɓe heewɓe njiɗi.<ref name="tca5">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>
=== 2001–2007: Joom Ɓoggi e fijoowo tabitɗo ===
Blanchett feeñii e nder filmuuji tati Peter Jackson, Joomiraawo Ɓoggi, o waɗi darnde hooreejo elf Galadriel nder filmji tati fuu.<ref name="tca6">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>Trilogie o waɗii nafoore mawnde e nder limlebbi e kaalis, o dañii 2.981 miliyaar dolaar e nder kaalis winndere ndee kala,<ref>{{cite web|title=The Lord of the Rings: The Fellowship of the Ring|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0120737/|access-date=9 December 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=17 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517125521/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0120737/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=The Lord of the Rings: The Two Towers|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167261/|access-date=9 December 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=17 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517125522/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167261/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=The Lord of the Rings: The Return of the King|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167260/|access-date=9 December 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=17 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517125524/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167260/|url-status=live}}</ref> e filmuuji tati ɗii fof caggal ɗuum mbaɗtaa e nder filmuuji 10 ɓurɗi mawnude e filmuuji ''fantasy'' e kala sahaa e nder wiɗto jaaynde [[Amerik]] wiyeteende Wired waɗi e hitaande 2012.<ref>{{Cite news|title=And the Winner Is ... Reader's Choice for Top 10 Fantasy Movies|magazine=[[Wired (magazine)|Wired]]|url=https://www.wired.com/2012/12/winners-fantasy-movies/|access-date=9 December 2020|archive-date=22 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161222061621/http://www.wired.com/2012/12/winners-fantasy-movies/|url-status=live}}</ref>Ko jiidaa e filmo Joomiraawo Ɓoggi, hitaande 2001 yi'i Blanchett feere-feere nder kuuɗe maako bee kuuɗe ɗuuɗɗe nder fijirle Charlotte Gray bee ''The Shipping News'' be ''Bandits'' [[Amerik|Amerika'en]], ngam maajum o heɓi njeenaari ɗiɗaɓiri Golden Globe bee ceede ɗiɗaɓre fijoowo.<ref>{{cite web|url=http://www.reelga.com/2013/08/the-goods-cate-blanchetts-10-best.html|work=Reel Georgia|title=The Goods: Cate Blanchett's 10 Best Performances|access-date=9 December 2013|date=18 August 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131212120127/http://www.reelga.com/2013/08/the-goods-cate-blanchetts-10-best.html|archive-date=12 December 2013|url-status=live}}</ref> ''Bandits'' woni laawol gadanol Blanchett e nder fannu komedi, Ben Falk mo BBC anndini kanko e hoodere makko Billy Bob Thornton "ko ɓe keɓi goonga e nder komediiji" e noddirde golle makko no debbo galle mo weltaaki nanngaa hakkunde yimɓe ɗiɗo dogɓe "ɓe nganndaaka, hay so tawii noon ɓe njeddaaka".<ref>{{cite web|title=BBC - Films - review - Bandits|url=http://www.bbc.co.uk/films/2001/11/05/bandits_2001_review.shtml|access-date=27 October 2020|website=BBC|archive-date=30 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200130175650/http://www.bbc.co.uk/films/2001/11/05/bandits_2001_review.shtml|url-status=live}}</ref>
E hitaande 2002, Blanchett waɗii e Giovanni Ribisi e nder filmo Heaven mo Tom Tykwer ardii, filmo gadano e nder filmuuji tati ɗi timminaaka, ɗi binndoowo-ardinooɗo Krzysztof Kieślowski waɗi.<ref name="walk3">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://blogs.indiewire.com/theplaylist/the-essentials-5-great-cate-blanchett-performances-20130723?page=2|title=The Essentials: 5 Great Cate Blanchett Performances|work=[[Indiewire]]|date=23 July 2013|access-date=1 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403043400/http://blogs.indiewire.com/theplaylist/the-essentials-5-great-cate-blanchett-performances-20130723?page=2|archive-date=3 April 2015|url-status=live}}</ref> Kuugal maako nder fijirde maako bana debbo mettuɗo waɗugo kuugal ownugo, ɗon mari haaje masin, nden Stephen Holden mo ''The New York Times'' wi'i ɗum, "kuugal ɓurngal semmbiɗinki nder kuugal maako" nden o wi'i, "Fooy Ms. Blanchett yeeso maako ɗon winndita bee ɓernde maako, o ɗon mari ɓilla "Asamaan" ina haawnii."<ref>{{Cite news|last=Holden|first=Stephen|author-link=Stephen Holden|date=4 October 2002|title=Film Review; When Fate Intrudes, Death on Screen as Well as Off|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2002/10/04/movies/film-review-when-fate-intrudes-death-on-screen-as-well-as-off.html|access-date=27 October 2020|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031085605/https://www.nytimes.com/2002/10/04/movies/film-review-when-fate-intrudes-death-on-screen-as-well-as-off.html|url-status=live}}</ref> 2003 yiyri Blanchett kadi ina waɗa geɗe keewɗe : Galadriel e nder feccere tataɓere e cakkitiinde e nder filmuuji tati Joomiraawo (mo heɓi njeenaaje Oscar 11, ina heen filmo ɓurɗo moƴƴude); Kafe e simmeeji Jim Jarmusch, o waɗii geɗe ɗiɗi (ɗe ɗiɗi fof ko e hoore makko),<ref>{{cite news|last=Smith|first=Kyle|date=11 March 2014|title=24 'Grand' things you don't know about Wes Anderson's films|url=https://nypost.com/2014/03/11/24-grand-things-you-dont-know-about-wes-andersons-films/|work=[[New York Post]]|access-date=|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140315033912/https://nypost.com/2014/03/11/24-grand-things-you-dont-know-about-wes-andersons-films/|archive-date=15 March 2014}}</ref> ɗe o heɓi njeenaari Ruuhu keeriiɗo ngam suɓaade debbo ɓurɗo waawde wallitde ;<ref>{{cite web|title=The 76th Academy Awards {{!}} 2004|url=https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2004|access-date=9 December 2020|website=Oscars.org {{!}} Academy of Motion Picture Arts and Sciences|date=4 October 2014|archive-date=8 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190508171359/https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2004|url-status=live}}</ref>e deftere nguurndam Veronica Guerin, nde o heɓi njeenaari ''Golden Globe''.<ref>{{cite web|work=Indiewire|date=1 December 2004|title="Sideways" and "Maria Full of Grace" Lead Spirit Award Nominations|url=https://www.indiewire.com/2004/12/sideways-and-maria-full-of-grace-lead-spirit-award-nominations-78521/|access-date=9 December 2020|archive-date=24 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201024185330/https://www.indiewire.com/2004/12/sideways-and-maria-full-of-grace-lead-spirit-award-nominations-78521/|url-status=live}}</ref> E hitaande 2004, Blanchett hollitii jaayndiyanke reeduɗo ina winnda e yahdu les ndiyam ndu ganndo geec keewɗo faayiida waɗi e nder deftere Wes Anderson wiyeteende ''The Life Aquatic'' e Steve Zissou.<ref name="walk4">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref>
Blanchett heɓi njeenaari mum adanndi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 2005 sabu fijirde makko nde o waɗi e filmo makko mo Martin Scorsese winndi e filmo mum biyeteeɗo ''The Aviator'' (2004). Ɗum waɗi Blanchett fijoowo gadano e nder daartol heɓde njeenaari Oscar ngam hollirde fijoowo goɗɗo keɓɗo njeenaari Oscar.<ref>{{cite web|url=https://www.ign.com/articles/2013/11/14/cate-blanchetts-top-10-films|title=Cate Blanchett's Top 10 Films|website=[[IGN]]|date=13 November 2013|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103135356/http://www.ign.com/articles/2013/11/14/cate-blanchetts-top-10-films|archive-date=3 January 2015|url-status=live}}</ref> O hokki nate maako Oscar haa nokkure Australia ngam natal dilloowal.<ref>{{cite web|title=Cate Blanchett- Biography|url=https://movies.yahoo.com/person/cate-blanchett/biography.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20130725052148/http://movies.yahoo.com/person/cate-blanchett/biography.html|url-status=dead|archive-date=25 July 2013|publisher=[[Yahoo! Movies]]|access-date=17 June 2013}}</ref> Nder yewtere maako ngam ''Newsweek'', David Ansen winndi dow Blanchett holli Hepburn bee "mbaddaango bee gite maako", <ref>{{cite web|url=http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|title=Cate Blanchett|author=Manelis, Michele|date=13 December 2013|publisher=GoldenGlobes.com|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150114024401/http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|archive-date=14 January 2015|url-status=live}}</ref> nden Roger Ebert manti fijirde nde, o siftini ɗum bana "welnde nden bo memi; nde woodi neɗɗaaku nden boo nde ɗon mari bawɗe".<ref>{{cite web|url=http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|title=Cate Blanchett|author=Manelis, Michele|date=13 December 2013|publisher=GoldenGlobes.com|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150114024401/http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|archive-date=14 January 2015|url-status=live}}</ref> E nder taskaram makko ngam darnde nde, e dow ɗaɓɓaande Scorsese, Blanchett ƴeewtindii nate milimeeteeruuji 35 e denndaangal golle Hepburn sappo e joy gadane ngam janngude e siftorde poise makko, jikkuuji makko e no o haaldirta.<ref name="nytimes">{{Cite news|last=de Vries|first=Hilary|date=12 December 2004|title=The Cate Who Would Be Kate|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2004/12/12/movies/the-cate-who-would-be-kate.html|access-date=27 October 2020|archive-date=20 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201020194539/https://www.nytimes.com/2004/12/12/movies/the-cate-who-would-be-kate.html|url-status=live}}</ref> Blanchett haali dow kuugal hollugo bana hoodere mawnde, o wi'i, "Wakkilaago Kate nder fijirde woore, fijirde nde o woodi, ɗum huunde hulɓiniinde masin. Ammaa ngam o laati goɗɗo feere, yimɓe seɗɗa anndi mo, min anndi Hepburn nder fijirde maako heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e nder duɗal filmuuji [[Ostarali]] ngam golle makko e nder filmo ''Tracy Heart'', gonnooɗo jom ''heroin'', e nder filmo [[Ostarali]] biyeteeɗo ''Little Fish'' (2005), mo kanko e jom suudu makko ɓe peewni, ''Dirty Films''.<ref>{{cite web|title=Little Fish|url=https://www.timeout.com/movies/little-fish|access-date=27 October 2020|website=[[Time Out (magazine)|Time Out]]|date=18 July 2006|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030180413/https://www.timeout.com/movies/little-fish|url-status=live}}</ref> Hay so tawii o anndaaka no feewi e winndere ndee ko ɓuri yoga e filmuuji makko goɗɗi ɗii, ''Little Fish'' heɓiino weltaare mawnde e nder leydi [[Ostarali]] ɗo Blanchett jibinaa ɗoo, o suɓaama e njeenaaje 13 to Duɗal Filmuuji [[Ostarali]].<ref name=":1" /><ref name=":0" />
ny2vbvj8nu4xq5nb6u4vj6q9gdo99bo
164159
164153
2026-04-15T13:39:31Z
MOIBARDE
10068
164159
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Catherine Élise Blanchett''' (/blæntʃɪt/ BLAN-chit;<ref name=":0">{{cite web|url=https://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|title=Say How: B|publisher=National Library Service for the Blind and Physically Handicapped|access-date=7 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507154056/http://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|archive-date=7 May 2018|url-status=live}}</ref> jibinaa ko ñalnde 14 mee 1969) ko fiyoowo filmo e peewnoowo filmo [[Ostarali]]. O nanndiraa ko gooto e ɓurɓe waawde waɗde golle e yonta makko, omo anndiraa golle makko keewɗe e nder dingiral e ekran, haa arti noon e filmuuji keertiiɗi e filmuuji keewɗi. Blanchett heɓii njeenaaje keewɗe, ina heen njeenaaje ɗiɗi Oscar, njeenaaje tati fijoowo, njeenaaje nay Oscar filmuuji Angalteer, e njeenaaje nay Golden Globe, ko jiidaa e noddaango ngam heɓde njeenaaje tati Primetime Emmy, njeenaaje Laurence Olivier e njeenaaje Tony.
O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ñeeñal, o fuɗɗii golle makko e dingiral Ostarali e hitaande 1992, o waɗi filmo makko gadano e hitaande 1997. O ari e darnde winndereyankoore sabu golle makko laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder filmo Elizabeth (1998), mo o heɓi njeenaari makko gadani e njeenaari Oscar. O heɓi njeenaari Oscar ngam fijoowo ɓurɗo waawde wallitde ngam hollirde Katharine Hepburn e nder filmo biyeteeɗo ''The Aviator'' (2004), e fijoowo ɓurɗo moƴƴude ngam waɗde fijirde gonnooɗo neɗɗo jom hakkille e nder fijirde jaleeɗe Blue Jasmine (2013). Kuuɗe maako feere ɗe o suɓaama ngam ''Oscar'' woni nder fijirle hawtuki (2006), Mi walaa ton (2007), Elizabeth: Duuɓi kaŋŋe (2007), Carol (2015), e Tár (2022), ɗum waɗi mo ɓurduɗo suɓeede nder Ostarali. Nasaraaku maako ɓurngu mawnugo nder fijirle maako hawti bee fijirde tati Joomiraawo ɓoggi (2001-2003), fijirde maako nde Hobbit tati (2012-2014), Indiana Jones e Laamu hoore Kiristaal (2008), Case Curious of Benjamin Button (2008), Cinderella (2011). 8 (2018), e Hoto ƴeew dow (2021).
Blanchett waɗii golle e nder dingiral ko ina ɓura capanɗe ɗiɗi. Kanko e jom suudu makko, Andrew Upton, ko kamɓe ngonnoo ardiiɓe naalankaagal e nder fedde dingiral Sydney tuggi 2008 haa 2013. Won e golle makko e nder dingiral e nder ooɗoo sahaa ko e ummital ''A Streetcar Named Desire'', Kaaw Vanya, ''Big and Little'' e ''The Maids''. O waɗii yeewtere makko adannde e ''Broadway'' e hitaande 2017 e nder filmo biyeteeɗo The Present, mo o suɓaa e njeenaari Tony Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder pijirlooji. O waɗii Phyllis Schlafly e nder FX e nder fijirde Hulu ''Mrs. America'' (2020) e jaayndiyanke e nder fijirde ''Apple TV+ Disclaimer'' (2024), ɗiin ɗiɗi fof keɓii noddaango makko ngam heɓde njeenaari Primetime Emmy ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder fijirde walla filmo.
Blanchett ko keɓɗo njeenaaje tedduɗe keewɗe. Laamu [[Ostarali]] rokkii mo njeenaari teemedere hitaande e hitaande 2001, o toɗɗaa kadi sehil makko e hitaande 2017.<ref name="AC">{{cite news|url=https://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|title=Queen's Birthday 2017 Honours: The full list|date=12 June 2017|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|access-date=11 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170614002224/http://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|archive-date=14 June 2017|url-status=live}}</ref> E hitaande 2012, laamu [[Farayse]] toɗɗii mo Chevalier de l’Ordre des ''Arts'' et des Lettres. Blanchett teddinaama e Musée de l’Art Moderne, o heɓi kadi njeenaari (''fellowship'') to ''British Film Institute'' e hitaande 2015. Time inniri mo gooto e yimɓe mum 100 ɓurɓe waawde e nder winndere ndee e hitaande 2007. E hitaande 2018, o jeyaa ko e yimɓe ɓurɓe yoɓeede e winndere ndee. O heɓi kadi dipolomaaji Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie.
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Duɗal ngenndiwal ganndal dingiral to Kensington, to leydi New South Wales, ɗo Blanchett janngi
Catherine Elise Blanchett jibinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 1969 to wuro wiyeteengo Ivanhoe, to wuro Melbourne.<ref name=":1">{{cite web|url=http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|work=[[The Age]]|title=Can-do Cate|access-date=13 August 2012|first=Peter|last=Wilmoth|date=2 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729112012/http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|archive-date=29 July 2013|url-status=live}}</ref><ref name="Britannica">{{cite web|title=Cate Blanchett {{!}} Biography, Movies, & Facts|url=https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|access-date=9 December 2020|publisher=[[Encyclopedia Britannica]]|archive-date=9 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211109182749/https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Yumma makko Ostaralinaajo, hono June (nee Gamble),<ref name="Haun">{{cite web|url=http://www.playbill.com/features/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195692/P2|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129020026/http://www.playbill.com/news/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195675|archive-date=29 January 2015|title=From Hedda to Streetcar to Vanya: The Many Colors of Cate Blanchett|first=Harry|last=Haun|work=[[Playbill]]|date=16 July 2012|access-date=16 March 2015}}</ref> ko ƴellitoowo jeyi leydi e jannginoowo ; e baaba makko Ameriknaajo, Robert DeWitt Blanchett Jr., jeyaaɗo to Texas, ko mawɗo konu [[Amerik]], wonti gardiiɗo yeeyirde.<ref name="rc">{{cite journal|title=Cate Blanchett's biography|journal=[[Elle (magazine)|Elle]]|date=December 2003}}</ref><ref name="W2010">{{cite web|url=http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett|work=[[W (magazine)|W]]|title=With a theater company to run and her brood of boys to raise, Cate Blanchett barely has time to be a movie star. Good thing she's a natural|first=Danielle|last=Stein|date=June 2010|access-date=26 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20161129035846/http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett/|archive-date=29 November 2016|url-status=dead}}</ref><ref name="MIL">{{cite news|title=Cate Blanchett, Theatre Boss|url=http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|first=Jo|last=Lennan|work=[[Intelligent Life (magazine)|Intelligent Life]]|publisher=[[Economist Group]]|year=2012|access-date=15 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201154011/http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|archive-date=1 February 2014|url-status=live}}</ref> Ɓe kawri nde laana Robert yani to wuro Melbourne.<ref name="act">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Nde Blanchett heɓi duuɓi sappo, baaba mum maayi e rafi ɓernde, o acci yumma makko ina mawnina ɓesngu nguu.<ref name="hs">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett woni ɗiɗaɓo e sukaaɓe tato, ina jogii miñi mum mawɗo e miñi mum debbo tokooso.<ref name="tca">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>Iwdi makko ina waɗi Engele, won e [[Ecoppinaaɓe]], e [[Farayse]] woɗɗunde.<ref name="tca2">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140307015612/http://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|url-status=dead|archive-date=7 March 2014|title=Daybreak: Cate Blanchett discusses 'The Monument Men'|publisher=Yahoo!|date=4 February 2014|access-date=16 March 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|title=Cate Blanchett's Surprising Spy History|publisher=[[Ancestry.com]]|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150305074140/http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|archive-date=5 March 2015|url-status=live}}</ref>
Blanchett siftinii hoore mum ko cukalel "feccere ekstrovert, feccere wallflower".<ref name="hs2">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko cakkitiiɗi o wonnoo ko e yiɗde ɓoornaade comci worɓe, o yahri ko e fasaade goth e punk, e sahaa gooto o ɓuuɓna hoore makko.<ref name="hs3">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref>O janngi duɗal leslesal to wuro Melbourne to duɗal leslesal Ivanhoe East ; ngam jaŋde makko hakkundeere, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Ivanhoe, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Methodist, ɗo o ƴeewtindii yiɗde makko e naalankaagal.<ref>{{cite magazine|url=http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|title=Famous alumni on Latham's hit list|magazine=[[Crikey]]|access-date=15 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100310172220/http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|archive-date=10 March 2010|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o golliima e galle safrooɓe to Victoria.<ref>{{cite web|title=Enough Rope with Andrew Denton: Cate Blanchett|website=[[Australian Broadcasting Corporation]]|date=9 May 2005|access-date=3 June 2017|url=http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20160626214430/http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-date=26 June 2016|url-status=dead}}</ref> Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, o fuɗɗii jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. Nde o woni to [[Misra]], Blanchett naamnaama yo won ekstra e nder filmo boksi [[Misra]] biyeteeɗo Kaboria (1990) ; e haajuuji kaalis, o jaɓi golle ɗee.<ref name="hs4">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref name="hs5">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|title=Cate Blanchett: Facts & Related Content|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|accessdate=22 January 2022|archive-date=23 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220123054746/https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Nde o arti [[Ostarali]], o ummii Sydney, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ganndal dingiral (NIDA),<ref name="NYT">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>o heɓi bakkaa makko e hitaande 1992, o heɓi bakkaa makko e ganndal dingiral.<ref name="hs6">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref>
== Kugal ==
=== 1992–2000 : Golle puɗɗaaɗe e ƴellitaare winndereere ===
Darnde Blanchett adannde e dingiral ko feewti e Geoffrey Rush e hitaande 1992 e nder pijirlooji David Mamet Oleanna ngam fedde pijirlooji Sydney. Oon hitaande kadi, o waɗtaa e golle Clytemnestra e nder peewnugol Sofokles biyeteeɗo Electra. Yontereeji ɗiɗi caggal nde ɓe mbaɗi ekkolaaji, fiyoowo filmo oo yalti, gardinooɗo Lindy Davies ƴetti Blanchett e filmo oo. Golle makko e Electra wonti gooto e golle makko ɓurɗe welde e NIDA.<ref name="act2">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> E hitaande 1993, Blanchett heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ƴeewooɓe pijirlooji Sydney ngam golle makko e nder filmo Kafka Dances mo Timothy Daly, o heɓi kadi njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle makko e nder filmo Oleanna mo Mamet, ɗum waɗi mo fijoowo gadano heɓde cate ɗiɗi ɗee kala e nder hitaande wootere.<ref name="act3">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Blanchett waɗi darnde Ophelia nder fijirde Hamlet nde Neil Armfield ardii, nde Rush e Richard Roxburgh ardii, nden o suɓaama ngam heɓugo ceede suudu ɓaleeru.<ref name="walk">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref>
Blanchett adii feeñde e ekran ko e hitaande 1994 e teleeji tokoosi Heartland <ref>{{cite interview|interviewer-last=Denny|interviewer-first=Spence|author1=Enoch, Wesley|author2=Maza, Rachel|author-link1=Wesley Enoch|author-link2=Rachel Maza|format=audio|title=Tributes to groundbreaking SA actor & performer Lillian Crombie|website=ABC listen|date=4 January 2024|url=https://www.abc.net.au/listen/programs/adelaide-breakfast/lillian-crombie/103287846|access-date=20 January 2024}}</ref>e Ernie Dingo, o yahri yeeso e feeñde e teleeji tokoosi ''Bordertown'' (1995) e ''Hugo Weaving'',<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|title=Parklands (1996)|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403040903/http://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|archive-date=3 April 2015|work=[[The New York Times]]|date=2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|title=Kathryn Millard|publisher=RoninFilms.com.au|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402122627/http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> e nder feccere polis ''rescue'' ina wiyee "Ɓiɗɗo gorko". O yalti kadi e filmo tokooso mo hojomaaji 50 biyeteeɗo Parklands (1996), mo heɓi cuɓagol to Duɗal Filmuuji [[Ostarali]] (AFI) ngam ɓurde moƴƴude e filmo asliijo.<ref name="stateless">{{cite news|url=https://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|title=Cate Blanchett To Helm 'Stateless'; Drama Series Has Oz Immigration Focus|date=21 July 2015|access-date=11 August 2015|website=Deadline Hollywood|archive-url=https://web.archive.org/web/20150811055419/http://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|archive-date=11 August 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|title=Police Rescue: Season 3 Episode 5|publisher=LocateTV|access-date=5 March 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402132032/http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|archive-date=2 April 2015}}</ref>
Blanchett waɗi film mum gadano e darnde ballal e nder filmo Ostarali mo konu Japon nanngi e wolde adunaare ɗiɗaɓere, e nder filmo Bruce Beresford biyeteeɗo Paradise Road (1997), mo Glenn Close e Frances McDormand njiylotonoo.<ref name="tca3">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> ''Film'' o waɗii ko ɓuri miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar seeɗa e bidsee miliyoŋaaji 19 dolaar, o heɓi kadi ƴeewte keewɗe e juuɗe ƴeewooɓe.<ref>{{cite web|title=Paradise Road|url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|access-date=27 October 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031012421/https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/movie/paradise-road|title=Paradise Road|website=[[Metacritic]]|access-date=18 July 2015|archive-date=15 August 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230815155413/https://www.metacritic.com/movie/paradise-road|url-status=live}}</ref>Darnde makko adannde ardiinde ari ko caggal ndeen hitaande, o woni ronooɓe jom en hakkillaaji en e nder filmo Gillian Armstrong mo Oscar e Lucinda (1997), omo fotndi e Ralph Fiennes. Blanchett heɓi weltaare mawnde ngam golle makko,<ref name="tca4">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> Emanuel Levy mo Variety hollitii, "Blanchett keso jalboowo, e nder darnde nde Judy Davis fotnoo waɗde, ina foti wonde hoodere mawnde".<ref name="NYT2">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref> O heɓi njeenaari makko gadani AFI Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam Oscar e Lucinda.<ref>{{cite web|url=http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|title=1998 Winners & Nominees|publisher=aacta.org|access-date=1 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103161152/http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|archive-date=3 January 2015|url-status=live}}</ref> O heɓi njeenaari AFI ɓurndi moƴƴude e fijooji e hitaande wootere ngam darnde makko e Lizzie e nder fijirde njimri yettoode Alla o fotti e Lizzie (1997), tawi Richard Roxburgh e Frances O'Connor ina ngondi heen.<ref name="NYT3">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>
[[File:Shekhar kapur 02.jpg|thumb|[[Shekhar Kapur]] gardinooɗo Elisabeth (1998)]]
Blanchett waɗii fijirde suka debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder dingiral daartol biyeteengal Elizabeth (1998), ngal [[Shekhar Kapur]] ardii. Film man waddi mo haa o mari anndal nder duuniyaaru, o heɓi ceede ''Golden Globe'' be ceede Oscar Biritaniya (BAFTA), nden boo o heɓi ceede fijoowo e ceede Oscar arandeere.<ref name="act4">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref><ref name="walk2">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref>E nder ƴeewndo makko ngam Variety, ñaawoowo David Rooney winndi e golle makko, "Blanchett hollitii e moƴƴere, deeƴre e hakkille wonde Elizabeth ko neɗɗo jom hakkille, jom pellital, miijotooɗo yahruɗo yeeso, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde sujjande kala gorko tagoore doole nde o sosi."<ref>{{cite web|last1=Rooney|first1=David|date=9 September 1998|title=Elizabeth|url=https://variety.com/1998/film/reviews/elizabeth-2-1200455269/|access-date=27 October 2020|website=Variety|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030191941/https://variety.com/1998/film/reviews/elizabeth-2-1200455269/|url-status=live}}</ref> [[Janet Maslin]] mo The New York Times winndi wonde golle Blanchett "ina ngadda ruuhu, ŋarɗugol e huunde e ko so wonaano ɗuum ina waawi waylude darnde meere",<ref>{{Cite news|last=Maslin|first=Janet|author-link=Janet Maslin|date=6 November 1998|title=Film Review; Amour and High Dudgeon in a Castle of One's Own|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/1998/11/06/movies/film-review-amour-and-high-dudgeon-in-a-castle-of-one-s-own.html|access-date=27 October 2020|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030153439/https://www.nytimes.com/1998/11/06/movies/film-review-amour-and-high-dudgeon-in-a-castle-of-one-s-own.html|url-status=live}}</ref>e Alicia Potter winnduɗo e Boston Phoenix wonde, e Kapur waylooji ko, e joofnirde, e nder gooto e rewɓe ɓurɓe maantinde e doole e nder daartol, e Blanchett e nder, well, laamɗo debbo bona fide."<ref>{{cite web|title=Archives 1998 {{!}} R: Archive, S: Movies, D: 19 November 1998, B: Alicia Potter|url=https://bostonphoenix.com/archives/1998/documents/00525679.htm|access-date=27 October 2020|website=bostonphoenix.com|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030215700/https://bostonphoenix.com/archives/1998/documents/00525679.htm|url-status=live}}</ref>
Hitaande rewtunde ndee, Blanchett yalti e filmo Bangers (1999), filmo juutɗo mo [[Ostarali]], jeyaaɗo e daartol ruuhuuji majjuɗi, deftere daartol juutngol jowitiingol e tiitooɗe. Ko gorko makko Andrew Upton winndi e ardii filmo oo, ko Blanchett e Upton peewni ɗum.<ref name="Dirty">{{cite web|url=http://sydney.edu.au/education_social_work/about/afilliations/bios/upton.shtml|title=Andrew Upton|publisher=[[University of Sydney]]|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403151108/http://sydney.edu.au/education_social_work/about/afilliations/bios/upton.shtml|archive-date=3 April 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.screenaustralia.gov.au/find-a-film/detail.aspx?tid=14760|title=Bangers (1999)|publisher=[[Screen Australia]]|access-date=11 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208155329/http://www.screenaustralia.gov.au/find-a-film/detail.aspx?tid=14760|archive-date=8 December 2015|url-status=live}}</ref> O feeñi kadi e nder fijirde jaaynde wiyeteende ''Pushing Tin'' (1999), e fijirde makko nde yimɓe heewɓe cuɓii<ref name="NYT4">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>e filmo mo yimɓe fof njiɗi, mo keɓaani ngalu, e nder filmo makko biyeteeɗo The Talented Mr. O heɓi noddaango makko ɗiɗaɓo e BAFTA ngam golle makko e nder filmo makko biyeteeɗo Meredith Logue mo yimɓe heewɓe njiɗi.<ref name="tca5">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>
=== 2001–2007: Joom Ɓoggi e fijoowo tabitɗo ===
Blanchett feeñii e nder filmuuji tati Peter Jackson, Joomiraawo Ɓoggi, o waɗi darnde hooreejo elf Galadriel nder filmji tati fuu.<ref name="tca6">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>Trilogie o waɗii nafoore mawnde e nder limlebbi e kaalis, o dañii 2.981 miliyaar dolaar e nder kaalis winndere ndee kala,<ref>{{cite web|title=The Lord of the Rings: The Fellowship of the Ring|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0120737/|access-date=9 December 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=17 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517125521/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0120737/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=The Lord of the Rings: The Two Towers|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167261/|access-date=9 December 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=17 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517125522/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167261/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=The Lord of the Rings: The Return of the King|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167260/|access-date=9 December 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=17 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517125524/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167260/|url-status=live}}</ref> e filmuuji tati ɗii fof caggal ɗuum mbaɗtaa e nder filmuuji 10 ɓurɗi mawnude e filmuuji ''fantasy'' e kala sahaa e nder wiɗto jaaynde [[Amerik]] wiyeteende Wired waɗi e hitaande 2012.<ref>{{Cite news|title=And the Winner Is ... Reader's Choice for Top 10 Fantasy Movies|magazine=[[Wired (magazine)|Wired]]|url=https://www.wired.com/2012/12/winners-fantasy-movies/|access-date=9 December 2020|archive-date=22 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161222061621/http://www.wired.com/2012/12/winners-fantasy-movies/|url-status=live}}</ref>Ko jiidaa e filmo Joomiraawo Ɓoggi, hitaande 2001 yi'i Blanchett feere-feere nder kuuɗe maako bee kuuɗe ɗuuɗɗe nder fijirle Charlotte Gray bee ''The Shipping News'' be ''Bandits'' [[Amerik|Amerika'en]], ngam maajum o heɓi njeenaari ɗiɗaɓiri Golden Globe bee ceede ɗiɗaɓre fijoowo.<ref>{{cite web|url=http://www.reelga.com/2013/08/the-goods-cate-blanchetts-10-best.html|work=Reel Georgia|title=The Goods: Cate Blanchett's 10 Best Performances|access-date=9 December 2013|date=18 August 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131212120127/http://www.reelga.com/2013/08/the-goods-cate-blanchetts-10-best.html|archive-date=12 December 2013|url-status=live}}</ref> ''Bandits'' woni laawol gadanol Blanchett e nder fannu komedi, Ben Falk mo BBC anndini kanko e hoodere makko Billy Bob Thornton "ko ɓe keɓi goonga e nder komediiji" e noddirde golle makko no debbo galle mo weltaaki nanngaa hakkunde yimɓe ɗiɗo dogɓe "ɓe nganndaaka, hay so tawii noon ɓe njeddaaka".<ref>{{cite web|title=BBC - Films - review - Bandits|url=http://www.bbc.co.uk/films/2001/11/05/bandits_2001_review.shtml|access-date=27 October 2020|website=BBC|archive-date=30 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200130175650/http://www.bbc.co.uk/films/2001/11/05/bandits_2001_review.shtml|url-status=live}}</ref>
E hitaande 2002, Blanchett waɗii e Giovanni Ribisi e nder filmo Heaven mo Tom Tykwer ardii, filmo gadano e nder filmuuji tati ɗi timminaaka, ɗi binndoowo-ardinooɗo Krzysztof Kieślowski waɗi.<ref name="walk3">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://blogs.indiewire.com/theplaylist/the-essentials-5-great-cate-blanchett-performances-20130723?page=2|title=The Essentials: 5 Great Cate Blanchett Performances|work=[[Indiewire]]|date=23 July 2013|access-date=1 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403043400/http://blogs.indiewire.com/theplaylist/the-essentials-5-great-cate-blanchett-performances-20130723?page=2|archive-date=3 April 2015|url-status=live}}</ref> Kuugal maako nder fijirde maako bana debbo mettuɗo waɗugo kuugal ownugo, ɗon mari haaje masin, nden Stephen Holden mo ''The New York Times'' wi'i ɗum, "kuugal ɓurngal semmbiɗinki nder kuugal maako" nden o wi'i, "Fooy Ms. Blanchett yeeso maako ɗon winndita bee ɓernde maako, o ɗon mari ɓilla "Asamaan" ina haawnii."<ref>{{Cite news|last=Holden|first=Stephen|author-link=Stephen Holden|date=4 October 2002|title=Film Review; When Fate Intrudes, Death on Screen as Well as Off|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2002/10/04/movies/film-review-when-fate-intrudes-death-on-screen-as-well-as-off.html|access-date=27 October 2020|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031085605/https://www.nytimes.com/2002/10/04/movies/film-review-when-fate-intrudes-death-on-screen-as-well-as-off.html|url-status=live}}</ref> 2003 yiyri Blanchett kadi ina waɗa geɗe keewɗe : Galadriel e nder feccere tataɓere e cakkitiinde e nder filmuuji tati Joomiraawo (mo heɓi njeenaaje Oscar 11, ina heen filmo ɓurɗo moƴƴude); Kafe e simmeeji Jim Jarmusch, o waɗii geɗe ɗiɗi (ɗe ɗiɗi fof ko e hoore makko),<ref>{{cite news|last=Smith|first=Kyle|date=11 March 2014|title=24 'Grand' things you don't know about Wes Anderson's films|url=https://nypost.com/2014/03/11/24-grand-things-you-dont-know-about-wes-andersons-films/|work=[[New York Post]]|access-date=|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140315033912/https://nypost.com/2014/03/11/24-grand-things-you-dont-know-about-wes-andersons-films/|archive-date=15 March 2014}}</ref> ɗe o heɓi njeenaari Ruuhu keeriiɗo ngam suɓaade debbo ɓurɗo waawde wallitde ;<ref>{{cite web|title=The 76th Academy Awards {{!}} 2004|url=https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2004|access-date=9 December 2020|website=Oscars.org {{!}} Academy of Motion Picture Arts and Sciences|date=4 October 2014|archive-date=8 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190508171359/https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2004|url-status=live}}</ref>e deftere nguurndam Veronica Guerin, nde o heɓi njeenaari ''Golden Globe''.<ref>{{cite web|work=Indiewire|date=1 December 2004|title="Sideways" and "Maria Full of Grace" Lead Spirit Award Nominations|url=https://www.indiewire.com/2004/12/sideways-and-maria-full-of-grace-lead-spirit-award-nominations-78521/|access-date=9 December 2020|archive-date=24 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201024185330/https://www.indiewire.com/2004/12/sideways-and-maria-full-of-grace-lead-spirit-award-nominations-78521/|url-status=live}}</ref> E hitaande 2004, Blanchett hollitii jaayndiyanke reeduɗo ina winnda e yahdu les ndiyam ndu ganndo geec keewɗo faayiida waɗi e nder deftere Wes Anderson wiyeteende ''The Life Aquatic'' e Steve Zissou.<ref name="walk4">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref>
Blanchett heɓi njeenaari mum adanndi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 2005 sabu fijirde makko nde o waɗi e filmo makko mo Martin Scorsese winndi e filmo mum biyeteeɗo ''The Aviator'' (2004). Ɗum waɗi Blanchett fijoowo gadano e nder daartol heɓde njeenaari Oscar ngam hollirde fijoowo goɗɗo keɓɗo njeenaari Oscar.<ref>{{cite web|url=https://www.ign.com/articles/2013/11/14/cate-blanchetts-top-10-films|title=Cate Blanchett's Top 10 Films|website=[[IGN]]|date=13 November 2013|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103135356/http://www.ign.com/articles/2013/11/14/cate-blanchetts-top-10-films|archive-date=3 January 2015|url-status=live}}</ref> O hokki nate maako Oscar haa nokkure Australia ngam natal dilloowal.<ref>{{cite web|title=Cate Blanchett- Biography|url=https://movies.yahoo.com/person/cate-blanchett/biography.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20130725052148/http://movies.yahoo.com/person/cate-blanchett/biography.html|url-status=dead|archive-date=25 July 2013|publisher=[[Yahoo! Movies]]|access-date=17 June 2013}}</ref> Nder yewtere maako ngam ''Newsweek'', David Ansen winndi dow Blanchett holli Hepburn bee "mbaddaango bee gite maako", <ref>{{cite web|url=http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|title=Cate Blanchett|author=Manelis, Michele|date=13 December 2013|publisher=GoldenGlobes.com|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150114024401/http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|archive-date=14 January 2015|url-status=live}}</ref> nden Roger Ebert manti fijirde nde, o siftini ɗum bana "welnde nden bo memi; nde woodi neɗɗaaku nden boo nde ɗon mari bawɗe".<ref>{{cite web|url=http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|title=Cate Blanchett|author=Manelis, Michele|date=13 December 2013|publisher=GoldenGlobes.com|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150114024401/http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|archive-date=14 January 2015|url-status=live}}</ref> E nder taskaram makko ngam darnde nde, e dow ɗaɓɓaande Scorsese, Blanchett ƴeewtindii nate milimeeteeruuji 35 e denndaangal golle Hepburn sappo e joy gadane ngam janngude e siftorde poise makko, jikkuuji makko e no o haaldirta.<ref name="nytimes">{{Cite news|last=de Vries|first=Hilary|date=12 December 2004|title=The Cate Who Would Be Kate|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2004/12/12/movies/the-cate-who-would-be-kate.html|access-date=27 October 2020|archive-date=20 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201020194539/https://www.nytimes.com/2004/12/12/movies/the-cate-who-would-be-kate.html|url-status=live}}</ref> Blanchett haali dow kuugal hollugo bana hoodere mawnde, o wi'i, "Wakkilaago Kate nder fijirde woore, fijirde nde o woodi, ɗum huunde hulɓiniinde masin. Ammaa ngam o laati goɗɗo feere, yimɓe seɗɗa anndi mo, min anndi Hepburn nder fijirde maako heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e nder duɗal filmuuji [[Ostarali]] ngam golle makko e nder filmo ''Tracy Heart'', gonnooɗo jom ''heroin'', e nder filmo [[Ostarali]] biyeteeɗo ''Little Fish'' (2005), mo kanko e jom suudu makko ɓe peewni, ''Dirty Films''.<ref>{{cite web|title=Little Fish|url=https://www.timeout.com/movies/little-fish|access-date=27 October 2020|website=[[Time Out (magazine)|Time Out]]|date=18 July 2006|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030180413/https://www.timeout.com/movies/little-fish|url-status=live}}</ref> Hay so tawii o anndaaka no feewi e winndere ndee ko ɓuri yoga e filmuuji makko goɗɗi ɗii, ''Little Fish'' heɓiino weltaare mawnde e nder leydi [[Ostarali]] ɗo Blanchett jibinaa ɗoo, o suɓaama e njeenaaje 13 to Duɗal Filmuuji [[Ostarali]].<ref name=":1" /><ref name=":0" />
[[File:Cate Blanchett Berlinale.jpg|thumb|Blanchett ina tawtoree kewu ngam Almaañ moƴƴo e hitaande 2007 e nder ñalɗi filmuuji hakkunde leyɗeele to Berlin]]
E hitaande 2006, Blanchett hollitii Hedda Gabler to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brooklyn e nder peewnugol Hedda Gabler, mo Robyn Nevin ardii.<ref>{{cite web|url=https://www.playbill.com/article/cate-blanchett-gets-restless-as-hedda-gabler-at-brooklyn-academy-of-music-march-1-com-131086|title=Cate Blanchett Gets Restless as Hedda Gabler at Brooklyn Academy of Music March 1|work=[[Playbill]]|date=1 March 2006|accessdate=4 April 2022|archive-date=4 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220404034921/https://www.playbill.com/article/cate-blanchett-gets-restless-as-hedda-gabler-at-brooklyn-academy-of-music-march-1-com-131086|url-status=live}}</ref> Ndeen o wonii e hollitde Brad Pitt e nder filmo Alejandro González Iñárritu, mo ɗemɗe keewɗe, mo daartol mum heewi, Babel, hono feccere e jom suudu mettuɗo, nanngaaɗo e kewu winndereyankeewu to Maruk. Babel heɓi njeenaari Oscar jeeɗiɗi.<ref>{{cite web|title=The 79th Academy Awards {{!}} 2007|url=https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2007|access-date=9 December 2020|website=Oscars.org|date=7 October 2014|archive-date=17 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180417093206/https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2007|url-status=live}}</ref> O woniino kadi e fijirde nde Steven Soderbergh waɗi e jamaanu wolde adunaare ɗimmere nde o waɗi e George Clooney, e fijirde ɓuuɓnde hakkille wiyeteende Notes on a Scandal e Dame Judi Dench. Blanchett heɓi nominaasiyoŋ tataɓo ngam heɓde njeenaari Oscar ngam golle mum e nder filmo ɗiɗaɓo oo,<ref name="NYT5">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref><ref name="walk5">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref> ɗo o holliri jannginoowo gooto, puɗɗiiɗo jokkondirde e almuudo jahroowo e duuɓi 15,<ref>{{cite news|title=Oscars 2007: full list of winners and nominees|url=https://www.theguardian.com/culture/2007/feb/26/awardsandprizes.oscars2007|date=26 February 2007|access-date=1 April 2012|location=London|work=The Guardian|archive-url=https://web.archive.org/web/20170815183501/https://www.theguardian.com/culture/2007/feb/26/awardsandprizes.oscars2007|archive-date=15 August 2017|url-status=live}}</ref> wonti huunde nde debbo mawɗo mo Dench fiyi oo yiɗi. Golle Blanchett e Dench fof ina njetta no feewi, Peter Bradshaw winndi e nder jaaynde wiyeteende ''The Guardian'' : « Gardiiɗo Richard Eyre, mo alaa ko hollirta, ina heɓa ko ɓuri moƴƴude e Dench e Blanchett, e nder hakkille mum, ina yaltina e ɓeeɗoo fiyooɓe ɗiɗo ɓee kala ko ina addana ɗum en wellitaare tokosere jokkondiral ɓuuɓngal."<ref>{{cite web|date=2 February 2007|title=Notes on a Scandal|url=http://www.theguardian.com/film/2007/feb/02/drama.periodandhistorical|access-date=27 October 2020|website=The Guardian|archive-date=4 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201104092002/https://www.theguardian.com/film/2007/feb/02/drama.periodandhistorical|url-status=live}}</ref>
E hitaande 2007, Blanchett jeyaa ko e 100 yimɓe ɓurɓe waawde e nder winndere nde e nder jaaynde ''Time'',<ref>{{cite news|author=Corliss, Richard|url=https://content.time.com/time/specials/2007/time100/article/0,28804,1595326_1595332_1616643,00.html|title=Cate Blanchett – The 2007 Time 100|date=3 May 2007|access-date=1 April 2012|magazine=Time|archive-url=https://web.archive.org/web/20131206073152/http://content.time.com/time/specials/2007/time100/article/0,28804,1595326_1595332_1616643,00.html|archive-date=6 December 2013|url-status=live}}</ref>, o yalti e doggol 100 ɓurɓe waawde e nder winndere nde e nder jaaynde Forbes.<ref>{{cite web|date=14 June 2007|title=The Celebrity 100|url=https://www.forbes.com/2007/06/12/07celebrities_all_slide.html|access-date=10 December 2020|website=Forbes|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106213513/https://www.forbes.com/2007/06/12/07celebrities_all_slide.html|url-status=live}}</ref> O waɗii firo Janine, ganndo ko faati e ñaawoore, gonnooɗo giɗo debbo Simon Pegg, e nder filmo jaleeɗe Edgar Wright biyeteeɗo Hot Fuzz (2007). Cameo o alaa njeenaari, o rokki njoɓdi makko e sadak.<ref>{{cite web|url=https://filmschoolrejects.com/features/29-things-we-learned-from-the-hot-fuzz-commentary.php|title=29 Things We Learned From the 'Hot Fuzz' Commentary|publisher=Film School Rejects|date=22 August 2013|first1=Kevin|last1=Carr|access-date=27 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150227162238/http://filmschoolrejects.com/features/29-things-we-learned-from-the-hot-fuzz-commentary.php|archive-date=27 February 2015}}</ref> O fuɗɗiti kuugal maako bana laamiiɗo debbo Elizabeth I nder fijirde 2007 nde o wi'i Elizabeth: Duuɓi kaŋŋe ɗi [[Shekhar Kapur]] ardii, nden o holli Jude Quinn, gooto nder yimɓe jeego'o Bob Dylan nder fijirde jarriborde Todd Haynes mi walaa ton. O heɓi njeenaari Volpi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde filmuuji Venise,<ref>{{cite news|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2640454.ece|title=Cate Blanchett as Elizabeth I is no surprise|access-date=14 October 2007|location=UK|work=[[The Times]]|first=Christopher|last=Goodwin|date=14 October 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20080907142526/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2640454.ece|archive-date=7 September 2008|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite magazine|title=''Juno'' cleans up at Indie Spirit Awards|url=https://ew.com/article/2008/02/25/juno-cleans-indie-spirit-awards/|first1=Mike|last1=Bruno|date=25 February 2008|access-date=9 December 2020|magazine=Entertainment Weekly|archive-date=7 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211107162834/https://ew.com/article/2008/02/25/juno-cleans-indie-spirit-awards/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Winners & Nominees 2008|url=https://www.goldenglobes.com/winners-nominees/2008|access-date=9 December 2020|website=Golden Globes|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207085146/https://www.goldenglobes.com/winners-nominees/2008|url-status=dead}}</ref> o heɓi kadi njeenaari Independent Spirit, e njeenaari Golden Globe ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder filmuuji makko ngam hollirde Jude Quinn. E nder njeenaari Oscar 80ɓiire, Blanchett heɓi cuɓagol ɗiɗi – ɓurɗo waawde fiyde Elizabeth: ''Golden Age'' e cuɓagol ɓurngol moƴƴude e ballal ngam I’m Not There – o wonti cuɓaaɗo gadano heɓde cuɓagol ɗiɗaɓol e rewrude e darnde.<ref name="double nod">{{cite news|url=http://www.theaustralian.com.au/news/cates-double-oscar-nod/story-e6frg6n6-1111115377883|title=Cate's double Oscar nod|access-date=29 December 2014|work=[[The Australian]]|first1=Peta|last1=Hellard|date=23 January 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20150227215948/http://www.theaustralian.com.au/news/cates-double-oscar-nod/story-e6frg6n6-1111115377883|archive-date=27 February 2015|url-status=dead}}</ref> E ko o heɓi e ndeen hitaande, Roger Ebert wiyi, "Nde Blanchett waawi feeñde e oon sahaa e nder fedde filmuuji hakkunde leyɗeele to Toronto ina fijira Elizabeth e Bob Dylan, kamɓe ɗiɗo fof ina mbeli no feewi, ko huunde haawniinde e fijirde fijirde."<ref>{{cite web|url=https://www.rogerebert.com/reviews/elizabeth-the-golden-age-2007|title=Elizabeth: The Golden Age Movie Review (2007)|author=Roger Ebert|author-link=Roger Ebert|date=11 October 2007|access-date=3 January 2015|publisher=RobetEbert.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20120930224331/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20071011%2FREVIEWS%2F710110302|archive-date=30 September 2012|url-status=live}}</ref>
=== 2008-2011: Ardii fedde pijirlooji Sidney ===
Ko adii ɗuum Blanchett feeñii e filmo Steven Spielberg biyeteeɗo Indiana Jones e Laamu Ɓoornugol (2008), e nder filmo mum, hono Koolaaɗo kuuɓal KGB bonɗo, hono Kolonel Doktoor Irina Spalko.<ref>{{cite web|url=http://news.moviefone.com/2008/04/17/ford-spielberg-and-lucas-talk-indiana-jones/|title=Ford, Spielberg and Lucas Talk 'Indiana Jones'|publisher=[[Moviefone]]|date=17 April 2008|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402190730/http://news.moviefone.com/2008/04/17/ford-spielberg-and-lucas-talk-indiana-jones/|archive-date=2 April 2015|url-status=dead}}</ref> Film man heɓi limngal ɗuuɗgal diga yimɓe ayooɓe e yimɓe amma o heɓi nasaraaku mawɗum, o heɓi ceede ko ɓuri miliyonji $790 nder duuniyaaru fuu.[68] E nder fijirde nde David Fincher suɓii e njeenaari Oscar, o wondi e Brad Pitt laabi ɗiɗaɓi, o fiyi giɗli fijoowo mawɗo oo, hono Daisy Fuller. E nder hitaande ndee tan, Blanchett ƴetti daande Granmamare ngam waɗde filmo Ponyo mo Hayao Miyazaki yaltini e ɗemngal Engele, yaltuɗo e lewru sulyee 2008.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/film/2008/nov/27/hayaomiyazaki|title=English-language cast announced for Miyazaki's Ponyo on the Cliff|work=The Guardian|access-date=30 November 2008|date=27 November 2008|location=London|first=Ben|last=Child|archive-url=https://web.archive.org/web/20130930144632/http://www.theguardian.com/film/2008/nov/27/hayaomiyazaki|archive-date=30 September 2013|url-status=live}}</ref>
g511hazsi2yssnfa2k9md559l2dredd
Carlsbad Jaycee Open
0
39920
164476
164041
2026-04-15T23:10:22Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164476
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Carlsbad Jaycee Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1962, 1963 e 1967. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Riverside Country Club to Carlsbad, to leydi Nuwel Meksik.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Karlsbad Jaycee Uddit ==
1967 Murle Lindstrom
== Wuro Cavern Udditaama ==
1964-1966 Alaa kawgel
1963 Marilin Smith
== Kaɓirgal Karlsbad udditaama ==
1962 Miki Raay
== Tuugnorgal ==
ds2wqq9nsdektl5xdcn7vqupiwgxpbs
Saint Acestes
0
39939
164108
2026-04-15T12:02:01Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Saint Acestes''' ina jeyaa e soldateeɓe tato ardinooɓe Pool Nulaaɗo haa o maayi, mo caggal mum teddiniraa ko adii dental. == Tariya == Ko heewi anndaaka e Acestes, kono ina anndaa ko o gooto e soldateeɓe tato ardinooɓe Pool haa Rome, ɗo o waraa ɗoo. Konunkooɓe tato yahduɓe e Pool ɓee kadi, ko kanko wayli ɓe. Caggal nde ɓe nji’i Pool ina wara, soldateeɓe tato ɓee kollitii goonɗinal mum en e jamaanu nguu. Ko ɗum waɗi ɓe taƴaa koye. == Ƴeew kadi..."
164108
wikitext
text/x-wiki
'''Saint Acestes''' ina jeyaa e soldateeɓe tato ardinooɓe Pool Nulaaɗo haa o maayi, mo caggal mum teddiniraa ko adii dental.
== Tariya ==
Ko heewi anndaaka e Acestes, kono ina anndaa ko o gooto e soldateeɓe tato ardinooɓe Pool haa Rome, ɗo o waraa ɗoo. Konunkooɓe tato yahduɓe e Pool ɓee kadi, ko kanko wayli ɓe.
Caggal nde ɓe nji’i Pool ina wara, soldateeɓe tato ɓee kollitii goonɗinal mum en e jamaanu nguu. Ko ɗum waɗi ɓe taƴaa koye.
== Ƴeew kadi ==
Ko adii dental Eklesiya Katolik
== Tuugnorgal ==
ct1hbipkrsfj0hpspesuxv6zy6w7pxb
164109
164108
2026-04-15T12:02:20Z
Isa Oumar
9821
164109
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Saint Acestes''' ina jeyaa e soldateeɓe tato ardinooɓe Pool Nulaaɗo haa o maayi, mo caggal mum teddiniraa ko adii dental.
== Tariya ==
Ko heewi anndaaka e Acestes, kono ina anndaa ko o gooto e soldateeɓe tato ardinooɓe Pool haa Rome, ɗo o waraa ɗoo. Konunkooɓe tato yahduɓe e Pool ɓee kadi, ko kanko wayli ɓe.
Caggal nde ɓe nji’i Pool ina wara, soldateeɓe tato ɓee kollitii goonɗinal mum en e jamaanu nguu. Ko ɗum waɗi ɓe taƴaa koye.
== Ƴeew kadi ==
Ko adii dental Eklesiya Katolik
== Tuugnorgal ==
dycfe547dwlmcmrewudrmje2df36vl5
164110
164109
2026-04-15T12:04:25Z
Isa Oumar
9821
164110
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Saint Acestes''' ina jeyaa e soldateeɓe tato ardinooɓe Pool Nulaaɗo haa o maayi, mo caggal mum teddiniraa ko adii dental.<ref>{{Cite web|url=https://catholicsaints.info/saint-acestes/|title=Saint Acestes|date=June 29, 2010|access-date=February 21, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20191029182634/http://catholicsaints.info/saint-acestes/|archive-date=October 29, 2019|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=1097|title=St. Acestes - Saints & Angels|first=Catholic|last=Online|website=Catholic Online|access-date=2020-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190701191315/https://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=1097|archive-date=2019-07-01|url-status=live}}</ref>
== Tariya ==
Ko heewi anndaaka e Acestes, kono ina anndaa ko o gooto e soldateeɓe tato ardinooɓe Pool haa Rome, ɗo o waraa ɗoo. Konunkooɓe tato yahduɓe e Pool ɓee kadi, ko kanko wayli ɓe.<ref>{{Cite web|url=https://catholicsaints.info/saint-acestes/|title=Saint Acestes|date=June 29, 2010|access-date=February 21, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20191029182634/http://catholicsaints.info/saint-acestes/|archive-date=October 29, 2019|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=1097|title=St. Acestes - Saints & Angels|first=Catholic|last=Online|website=Catholic Online|access-date=2020-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190701191315/https://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=1097|archive-date=2019-07-01|url-status=live}}</ref>
Caggal nde ɓe nji’i Pool ina wara, soldateeɓe tato ɓee kollitii goonɗinal mum en e jamaanu nguu. Ko ɗum waɗi ɓe taƴaa koye.
== Ƴeew kadi ==
Ko adii dental Eklesiya Katolik
== Tuugnorgal ==
0n3vkq7a21j46ysadyygkooss8osnv4
Pope Anacletus
0
39940
164111
2026-04-15T12:08:45Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Papa Anacletus ('''jibinaa ko hedde hitaande 15 caggal iisa – maayi ko hedde hitaande 92 caggal iisa), ganndiraaɗo kadi Cletus, ko bismaango Rome, caggal Piyeer e Linus. Anakletus golliima hakkunde c.caggal Iisaa e maayde makko, c.AD 92. Cletus ko Roomnaajo mo, e nder laamu mum e laamu mum, o toɗɗii almudɓe heewɓe, e nder aadaaji makko, o sosi ko ina wona parroisseeji capanɗe joyi e nder leydi Rome.<ref name="Brighton">{{cite web|url=https://brightonoratory.or..."
164111
wikitext
text/x-wiki
'''Papa Anacletus ('''jibinaa ko hedde hitaande 15 caggal iisa – maayi ko hedde hitaande 92 caggal iisa), ganndiraaɗo kadi Cletus, ko bismaango Rome, caggal Piyeer e Linus. Anakletus golliima hakkunde c.caggal Iisaa e maayde makko, c.AD 92. Cletus ko Roomnaajo mo, e nder laamu mum e laamu mum, o toɗɗii almudɓe heewɓe, e nder aadaaji makko, o sosi ko ina wona parroisseeji capanɗe joyi e nder leydi Rome.<ref name="Brighton">{{cite web|url=https://brightonoratory.org/2012/07/13/todays-saints-pope-st-anacletus-martyr/|title="Pope St Anacletus, Martyr", The Brighton Oratory, July 13, 2012|date=13 July 2012}}</ref><ref name="Brighton2">{{cite web|url=https://brightonoratory.org/2012/07/13/todays-saints-pope-st-anacletus-martyr/|title="Pope St Anacletus, Martyr", The Brighton Oratory, July 13, 2012|date=13 July 2012}}</ref> Hay so tawii ñalɗi pontifikaat makko laaɓtuɗi ɗii laaɓtaani, o "maayi ko martiri, ma a taw ko hedde hitaande 91".<ref name="Campbell">Campbell, Thomas (1907). [http://www.newadvent.org/cathen/01446a.htm "Pope St. Anacletus."] [[Catholic Encyclopedia]]. Vol. 1. New York: Robert Appleton Company.</ref><ref name="Campbell2">Campbell, Thomas (1907). [http://www.newadvent.org/cathen/01446a.htm "Pope St. Anacletus."] [[Catholic Encyclopedia]]. Vol. 1. New York: Robert Appleton Company.</ref> Cletus ina haalee e nder Canon Roman en misa; ñalngu juulde makko ko ñalnde 26 abriil.<ref name="Richard Lansing p. 178">Richard Lansing, "The Dante Encyclopedia" p. 178, 2010</ref>
== Innde e etimoloji ==
Innde "Cletus" (e ɗemngal Gerek ɓooyngal: Κλητος, e ɗemngal Roma: Klētos) firti ko "mo noddiraa", e "Anacletus" (e ɗemngal Gerek ɓooyngal: Ἀνάκλητος, e ɗemngal Roman: Anaklētos) firti ko "mo noddiraa caggal". Kadi "Anenkletus" (e ɗemngal Gerek ɓooyngal: Ἀνάγκλητος) firti ko "mo alaa ko waawi heen" walla "mo alaa ko waawi heen".<ref name="Campbell3">Campbell, Thomas (1907). [http://www.newadvent.org/cathen/01446a.htm "Pope St. Anacletus."] [[Catholic Encyclopedia]]. Vol. 1. New York: Robert Appleton Company.</ref><ref name="Brighton4">{{cite web|url=https://brightonoratory.org/2012/07/13/todays-saints-pope-st-anacletus-martyr/|title="Pope St Anacletus, Martyr", The Brighton Oratory, July 13, 2012|date=13 July 2012}}</ref><ref>{{cite web|title=St. Anacletus {{!}} Biography, Papacy, Feast Day, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/biography/Saint-Anacletus|website=www.britannica.com|access-date=20 January 2023}}</ref>
Martirilooji Roomnaaɓe ina ciftora Paap oo ko "Cletus".<ref>"Martyrologium Romanum" (Libreria Editrice Vaticana, 2001 {{ISBN|88-209-7210-7}})</ref>Annuario Pontificio ina rokka sifaaji ɗiɗi ɗii fof. Eusebius, Ireneus, Augustin de Hippo e Optatus fof ina kollita wonde inɗe ɗiɗi ɗee fof ko neɗɗo gooto, tawi noon Catal Liberiya ina limta Cletus e Anacletus ko paapuuji ceertuɗi.<ref>[[Jerome]], ''[[Chronicon (Jerome)|Chronicon]]'', [https://www.tertullian.org/fathers/jerome_chronicle_03_part2.htm AD 80], 2nd year of [[Titus]]: "Cletus (also called [[Anencletus]]) is appointed second bishop of the Roman church for 12 years."
----''Chronicon'', [https://www.tertullian.org/fathers/jerome_chronicle_03_part2.htm AD 92], 12th of [[Domitian]]: "[[Clement of Rome|Clement]] presided as the 3rd bishop of the Church of Rome for nine years."</ref><ref>[[Eusebius]], [[Ecclesiastical History (Eusebius)|''Ecclesiastical History'']], [https://www.ccel.org/ccel/schaff/npnf201.iii.viii.xiii.html VIII, 13]. "In the second year of ([[Titus]]), Linus, who had been bishop of the church of Rome for twelve years, delivered his office to [[Anencletus]]."
----''Ecclesiastical History'', [https://www.ccel.org/ccel/schaff/npnf201.iii.viii.xv.html VIII, 15]. "In the twelfth year of ([[Domitian]]) Clement succeeded Anencletus after the latter had been bishop of the church of Rome for twelve years."</ref>
== Paapaaji ==
No heewɓe e paapuuji adanɗi ɗii nii, ko seeɗa anndaa e pontifikaasiyoŋ Anacletus. Binndanɗe taariindi ɓennuɗe ɗee ina luurdi e kuutoragol inɗe Cletus, Anacletus, e Anencletus e jogaade ɗeen inɗe e nder doggol doggol. Haa teeŋti noon, yamiroore nde Ireneus huutortoo ndee ina huutoree hannde, ɗo Cletus e Anacletus mbiyata ko neɗɗo gooto, lomtiiɗo Linus, adii Clement.[2] E aadaaji, ina jaɓee wonde o laamiima duuɓi sappo e ɗiɗi, hay so tawii noon ñalɗi oon laamu ina naamnii. Annuario Pontificio 2012 hollitii, "E nder teeminanɗe ɗiɗi gadane ɗee, ñalɗi puɗɗagol e joofnirde pontifikaaji ɗii laaɓtaani", hade mum waɗde pontifikaasiyoŋ Anacletus tuggi 80 haa 92.[1] Ko ɗeen ngoni duuɓi ɗi Eusebius e Jérôme ndokki.[6][7] Kono kadi 76 haa 88 ina keewi limteede.<ref name="Brighton3">{{cite web|url=https://brightonoratory.org/2012/07/13/todays-saints-pope-st-anacletus-martyr/|title="Pope St Anacletus, Martyr", The Brighton Oratory, July 13, 2012|date=13 July 2012}}</ref><ref>{{cite web|title=St. Anacletus {{!}} Biography, Papacy, Feast Day, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/biography/Saint-Anacletus|website=www.britannica.com|access-date=20 January 2023}}</ref>
E wiyde aadaaji, Pape Anacletus feccii Rome e nder parwisaaji capanɗe jeegom e joy. Gooto e binndanɗe seeɗa heddiiɗe ko faati e laamu makko ina siftora wonde o toɗɗiima almudɓe ɓe limtaaka.
Papa Anacletus waraa, o joofniri laamu makko.[2] Yannge ina wiyee Anacletus ina woni sara yanaande San Piyeer e nder ladde Nekropolis Vatikan P, les Basilika San Piyeer. Ndee yanaande ina tawee e yanaande limtaaɗe e Linus, Evaristus, Telesphorus, Higinus, Pius I, Anicetus, e Victor I. Seedeeji epigrafi seeɗa ina ngoodi ngam wallitde limto ɗeen yanaande e paapuuji adanɗi.[9] Innde makko (hono Cletus) ina tawee e deftere Roomnaaɓe e Misa.<ref>[[Jerome]], ''[[Chronicon (Jerome)|Chronicon]]'', [https://www.tertullian.org/fathers/jerome_chronicle_03_part2.htm AD 80], 2nd year of [[Titus]]: "Cletus (also called [[Anencletus]]) is appointed second bishop of the Roman church for 12 years."
----''Chronicon'', [https://www.tertullian.org/fathers/jerome_chronicle_03_part2.htm AD 92], 12th of [[Domitian]]: "[[Clement of Rome|Clement]] presided as the 3rd bishop of the Church of Rome for nine years."</ref><ref>[[Eusebius]], [[Ecclesiastical History (Eusebius)|''Ecclesiastical History'']], [https://www.ccel.org/ccel/schaff/npnf201.iii.viii.xiii.html VIII, 13]. "In the second year of ([[Titus]]), Linus, who had been bishop of the church of Rome for twelve years, delivered his office to [[Anencletus]]."
----''Ecclesiastical History'', [https://www.ccel.org/ccel/schaff/npnf201.iii.viii.xv.html VIII, 15]. "In the twelfth year of ([[Domitian]]) Clement succeeded Anencletus after the latter had been bishop of the church of Rome for twelve years."</ref>
== Teddungal ==
Sifaa Pape Anacletus, ummoriiɗo e Egliis San Cleto, to Rome
Limlebbi Tridentine ina joginoo ñalnde 26 abriil ngam wonde ñalngu juulde Saint Cletus, mo eklesiya teddini e wondude e Pape Marcellinus, e ñalnde 13 sulyee wonande Saint Anacletus tan. E hitaande 1960, Pape Jean XXIII, nde o waɗata juulde 26 abriil, nde siftortoo sanɗaare ndee e innde nde o rokkaa e nder Canon Misa, itti ñalnde 13 sulyee ngam waɗde juulde sanɗaare Anacletus. Jamiroore 14 feebariyee 1961 nde dental ngam riisuuji jowitiingal e naatgol e limlebbi nokkuuji e les njiimaandi motu proprio Rubricarum instructum mo Pape John XXIII ñalnde 25 sulyee 1960, yamiri wonde "juulde 'Saint Anacletus', e kala nokku e kala tolno, ina mawninee to6 innde, 'Sen Cletus'". Almaami’en waɗooɓe misaal fawaade e limlebbi Roman mawɗo hitaande 1954 ina mbaɗa juulde 13 lewru juko ; kono juulde ndee ittaama e limlebbi jeneraal Room gila 1960, kadi hono noon nde jogaaki hay e nder Missal 1962.[10] Hay so tawii ñalngu maayde makko anndaaka,[10] Saint Cletus ina jokki e limteede e nder deftere Martyrologie Roma e nder seniiɓe ñalnde 26 abriil.[11]
== E nder binndol ==
E nder Komedi Diine, Dante siftinii mo wonde o waɗtaa ko e "Asamaan koode tabitɗe" (Paradiso 27.41).[3]
== Teskorɗe ==
pug7fhtql2ch2qb2waxlvyym0n8mh8n
164112
164111
2026-04-15T12:09:03Z
Isa Oumar
9821
164112
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Papa Anacletus ('''jibinaa ko hedde hitaande 15 caggal iisa – maayi ko hedde hitaande 92 caggal iisa), ganndiraaɗo kadi Cletus, ko bismaango Rome, caggal Piyeer e Linus. Anakletus golliima hakkunde c.caggal Iisaa e maayde makko, c.AD 92. Cletus ko Roomnaajo mo, e nder laamu mum e laamu mum, o toɗɗii almudɓe heewɓe, e nder aadaaji makko, o sosi ko ina wona parroisseeji capanɗe joyi e nder leydi Rome.<ref name="Brighton">{{cite web|url=https://brightonoratory.org/2012/07/13/todays-saints-pope-st-anacletus-martyr/|title="Pope St Anacletus, Martyr", The Brighton Oratory, July 13, 2012|date=13 July 2012}}</ref><ref name="Brighton2">{{cite web|url=https://brightonoratory.org/2012/07/13/todays-saints-pope-st-anacletus-martyr/|title="Pope St Anacletus, Martyr", The Brighton Oratory, July 13, 2012|date=13 July 2012}}</ref> Hay so tawii ñalɗi pontifikaat makko laaɓtuɗi ɗii laaɓtaani, o "maayi ko martiri, ma a taw ko hedde hitaande 91".<ref name="Campbell">Campbell, Thomas (1907). [http://www.newadvent.org/cathen/01446a.htm "Pope St. Anacletus."] [[Catholic Encyclopedia]]. Vol. 1. New York: Robert Appleton Company.</ref><ref name="Campbell2">Campbell, Thomas (1907). [http://www.newadvent.org/cathen/01446a.htm "Pope St. Anacletus."] [[Catholic Encyclopedia]]. Vol. 1. New York: Robert Appleton Company.</ref> Cletus ina haalee e nder Canon Roman en misa; ñalngu juulde makko ko ñalnde 26 abriil.<ref name="Richard Lansing p. 178">Richard Lansing, "The Dante Encyclopedia" p. 178, 2010</ref>
== Innde e etimoloji ==
Innde "Cletus" (e ɗemngal Gerek ɓooyngal: Κλητος, e ɗemngal Roma: Klētos) firti ko "mo noddiraa", e "Anacletus" (e ɗemngal Gerek ɓooyngal: Ἀνάκλητος, e ɗemngal Roman: Anaklētos) firti ko "mo noddiraa caggal". Kadi "Anenkletus" (e ɗemngal Gerek ɓooyngal: Ἀνάγκλητος) firti ko "mo alaa ko waawi heen" walla "mo alaa ko waawi heen".<ref name="Campbell3">Campbell, Thomas (1907). [http://www.newadvent.org/cathen/01446a.htm "Pope St. Anacletus."] [[Catholic Encyclopedia]]. Vol. 1. New York: Robert Appleton Company.</ref><ref name="Brighton4">{{cite web|url=https://brightonoratory.org/2012/07/13/todays-saints-pope-st-anacletus-martyr/|title="Pope St Anacletus, Martyr", The Brighton Oratory, July 13, 2012|date=13 July 2012}}</ref><ref>{{cite web|title=St. Anacletus {{!}} Biography, Papacy, Feast Day, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/biography/Saint-Anacletus|website=www.britannica.com|access-date=20 January 2023}}</ref>
Martirilooji Roomnaaɓe ina ciftora Paap oo ko "Cletus".<ref>"Martyrologium Romanum" (Libreria Editrice Vaticana, 2001 {{ISBN|88-209-7210-7}})</ref>Annuario Pontificio ina rokka sifaaji ɗiɗi ɗii fof. Eusebius, Ireneus, Augustin de Hippo e Optatus fof ina kollita wonde inɗe ɗiɗi ɗee fof ko neɗɗo gooto, tawi noon Catal Liberiya ina limta Cletus e Anacletus ko paapuuji ceertuɗi.<ref>[[Jerome]], ''[[Chronicon (Jerome)|Chronicon]]'', [https://www.tertullian.org/fathers/jerome_chronicle_03_part2.htm AD 80], 2nd year of [[Titus]]: "Cletus (also called [[Anencletus]]) is appointed second bishop of the Roman church for 12 years."
----''Chronicon'', [https://www.tertullian.org/fathers/jerome_chronicle_03_part2.htm AD 92], 12th of [[Domitian]]: "[[Clement of Rome|Clement]] presided as the 3rd bishop of the Church of Rome for nine years."</ref><ref>[[Eusebius]], [[Ecclesiastical History (Eusebius)|''Ecclesiastical History'']], [https://www.ccel.org/ccel/schaff/npnf201.iii.viii.xiii.html VIII, 13]. "In the second year of ([[Titus]]), Linus, who had been bishop of the church of Rome for twelve years, delivered his office to [[Anencletus]]."
----''Ecclesiastical History'', [https://www.ccel.org/ccel/schaff/npnf201.iii.viii.xv.html VIII, 15]. "In the twelfth year of ([[Domitian]]) Clement succeeded Anencletus after the latter had been bishop of the church of Rome for twelve years."</ref>
== Paapaaji ==
No heewɓe e paapuuji adanɗi ɗii nii, ko seeɗa anndaa e pontifikaasiyoŋ Anacletus. Binndanɗe taariindi ɓennuɗe ɗee ina luurdi e kuutoragol inɗe Cletus, Anacletus, e Anencletus e jogaade ɗeen inɗe e nder doggol doggol. Haa teeŋti noon, yamiroore nde Ireneus huutortoo ndee ina huutoree hannde, ɗo Cletus e Anacletus mbiyata ko neɗɗo gooto, lomtiiɗo Linus, adii Clement.[2] E aadaaji, ina jaɓee wonde o laamiima duuɓi sappo e ɗiɗi, hay so tawii noon ñalɗi oon laamu ina naamnii. Annuario Pontificio 2012 hollitii, "E nder teeminanɗe ɗiɗi gadane ɗee, ñalɗi puɗɗagol e joofnirde pontifikaaji ɗii laaɓtaani", hade mum waɗde pontifikaasiyoŋ Anacletus tuggi 80 haa 92.[1] Ko ɗeen ngoni duuɓi ɗi Eusebius e Jérôme ndokki.[6][7] Kono kadi 76 haa 88 ina keewi limteede.<ref name="Brighton3">{{cite web|url=https://brightonoratory.org/2012/07/13/todays-saints-pope-st-anacletus-martyr/|title="Pope St Anacletus, Martyr", The Brighton Oratory, July 13, 2012|date=13 July 2012}}</ref><ref>{{cite web|title=St. Anacletus {{!}} Biography, Papacy, Feast Day, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/biography/Saint-Anacletus|website=www.britannica.com|access-date=20 January 2023}}</ref>
E wiyde aadaaji, Pape Anacletus feccii Rome e nder parwisaaji capanɗe jeegom e joy. Gooto e binndanɗe seeɗa heddiiɗe ko faati e laamu makko ina siftora wonde o toɗɗiima almudɓe ɓe limtaaka.
Papa Anacletus waraa, o joofniri laamu makko.[2] Yannge ina wiyee Anacletus ina woni sara yanaande San Piyeer e nder ladde Nekropolis Vatikan P, les Basilika San Piyeer. Ndee yanaande ina tawee e yanaande limtaaɗe e Linus, Evaristus, Telesphorus, Higinus, Pius I, Anicetus, e Victor I. Seedeeji epigrafi seeɗa ina ngoodi ngam wallitde limto ɗeen yanaande e paapuuji adanɗi.[9] Innde makko (hono Cletus) ina tawee e deftere Roomnaaɓe e Misa.<ref>[[Jerome]], ''[[Chronicon (Jerome)|Chronicon]]'', [https://www.tertullian.org/fathers/jerome_chronicle_03_part2.htm AD 80], 2nd year of [[Titus]]: "Cletus (also called [[Anencletus]]) is appointed second bishop of the Roman church for 12 years."
----''Chronicon'', [https://www.tertullian.org/fathers/jerome_chronicle_03_part2.htm AD 92], 12th of [[Domitian]]: "[[Clement of Rome|Clement]] presided as the 3rd bishop of the Church of Rome for nine years."</ref><ref>[[Eusebius]], [[Ecclesiastical History (Eusebius)|''Ecclesiastical History'']], [https://www.ccel.org/ccel/schaff/npnf201.iii.viii.xiii.html VIII, 13]. "In the second year of ([[Titus]]), Linus, who had been bishop of the church of Rome for twelve years, delivered his office to [[Anencletus]]."
----''Ecclesiastical History'', [https://www.ccel.org/ccel/schaff/npnf201.iii.viii.xv.html VIII, 15]. "In the twelfth year of ([[Domitian]]) Clement succeeded Anencletus after the latter had been bishop of the church of Rome for twelve years."</ref>
== Teddungal ==
Sifaa Pape Anacletus, ummoriiɗo e Egliis San Cleto, to Rome
Limlebbi Tridentine ina joginoo ñalnde 26 abriil ngam wonde ñalngu juulde Saint Cletus, mo eklesiya teddini e wondude e Pape Marcellinus, e ñalnde 13 sulyee wonande Saint Anacletus tan. E hitaande 1960, Pape Jean XXIII, nde o waɗata juulde 26 abriil, nde siftortoo sanɗaare ndee e innde nde o rokkaa e nder Canon Misa, itti ñalnde 13 sulyee ngam waɗde juulde sanɗaare Anacletus. Jamiroore 14 feebariyee 1961 nde dental ngam riisuuji jowitiingal e naatgol e limlebbi nokkuuji e les njiimaandi motu proprio Rubricarum instructum mo Pape John XXIII ñalnde 25 sulyee 1960, yamiri wonde "juulde 'Saint Anacletus', e kala nokku e kala tolno, ina mawninee to6 innde, 'Sen Cletus'". Almaami’en waɗooɓe misaal fawaade e limlebbi Roman mawɗo hitaande 1954 ina mbaɗa juulde 13 lewru juko ; kono juulde ndee ittaama e limlebbi jeneraal Room gila 1960, kadi hono noon nde jogaaki hay e nder Missal 1962.[10] Hay so tawii ñalngu maayde makko anndaaka,[10] Saint Cletus ina jokki e limteede e nder deftere Martyrologie Roma e nder seniiɓe ñalnde 26 abriil.[11]
== E nder binndol ==
E nder Komedi Diine, Dante siftinii mo wonde o waɗtaa ko e "Asamaan koode tabitɗe" (Paradiso 27.41).[3]
== Teskorɗe ==
4i6xnj7z0j9okz53gg37oq9nhg7p8ix
Pope Anianus of Alexandria
0
39941
164113
2026-04-15T12:29:29Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Pope Anianus of Alexandria''' (e ɗemngal Gerek: Ανιανός, firo: Anianós) ko Baaba ɗiɗaɓo Aleksandiri. O laamiima e juuɗe Saint Mark Linjiila, kadi ko kanko woni tuubiiɗo gadano mo Mark heɓi e diine kerecee en e nder diiwaan hee.<ref name="CE">Atiya, Aziz S.. ''[[The Coptic Encyclopedia]]''. New York: Macmillan Publishing Company, 1991. {{ISBN|0-02-897025-X}}.</ref><ref name="CE2">Atiya, Aziz S.. ''[[The Coptic Encyclopedia]]''. New York: Macmillan Publis..."
164113
wikitext
text/x-wiki
'''Pope Anianus of Alexandria''' (e ɗemngal Gerek: Ανιανός, firo: Anianós) ko Baaba ɗiɗaɓo Aleksandiri. O laamiima e juuɗe Saint Mark Linjiila, kadi ko kanko woni tuubiiɗo gadano mo Mark heɓi e diine kerecee en e nder diiwaan hee.<ref name="CE">Atiya, Aziz S.. ''[[The Coptic Encyclopedia]]''. New York: Macmillan Publishing Company, 1991. {{ISBN|0-02-897025-X}}.</ref><ref name="CE2">Atiya, Aziz S.. ''[[The Coptic Encyclopedia]]''. New York: Macmillan Publishing Company, 1991. {{ISBN|0-02-897025-X}}.</ref>
== Jokkondiral e Saint Mark ==
Sellinde Aniyanus nde Cima da Konegliano winndi
Nde Sankara Marku nasti Rakotis, wuro Aleksandriya, ɓaawo yahdu maako diga Siren haa Pentapolis, limngal paɗe maako ɗon ƴaɓɓoo. O tawi coftal ɓalli, hono San Anianus, ngam feewnude ɗum. Nde o woni e golloraade sandal, awl ngal 6uuccii e junngo Anianus, ina 6uuccii cfum. Anianus wulli '"Heis ho Theos" ("Alla ko gooto") ngam jaabaade mette ɗee. Mark hoosi fartaŋŋe wi'ugo mo Linjiila diina Masiihiŋko'en, wakkati man o wi'i o sembiɗini Anianus bee nyawu maako bee kaayeefi.<ref name="CE3">Atiya, Aziz S.. ''[[The Coptic Encyclopedia]]''. New York: Macmillan Publishing Company, 1991. {{ISBN|0-02-897025-X}}.</ref>
No Anianus wonnoo monotheist to Alexandrie ko huunde nde miijotaako. Won wiyɓe wonde kanko e hoore makko ko o yahuud, walla ma a taw ko o jibinannde heeferɓe, garɗo e les njiimaandi renndo yahuud en alɗuɓe, o janngi toon geɗe makko goote.[3] Woɗɓe ina mbiya wonde Anianus ko neɗɗo tedduɗo, hay so tawii noon ɗuum ina wayi no luurdi e binndanɗe gonɗe heen ɗee.[3]
Ko waawi heen wonde fof, Mark noddaama to galle Anianus, o janngini galle Anianus Linjiila, o looti ɓe fof. Yimɓe ɗuuɗɓe nder nokkuure nde'e, Mark e tokkooɓe maako ɗon njaawna ɓe, ɗum waɗi ɓe'e ɓiɓɓe lesdi ɓe ɓe ɗon mari haaje faddaago laamɓe maɓɓe nder nokkuure nde'e dow nuɗɗinki kesum.<ref name="CE4">Atiya, Aziz S.. ''[[The Coptic Encyclopedia]]''. New York: Macmillan Publishing Company, 1991. {{ISBN|0-02-897025-X}}.</ref><ref name="CE5">Atiya, Aziz S.. ''[[The Coptic Encyclopedia]]''. New York: Macmillan Publishing Company, 1991. {{ISBN|0-02-897025-X}}.</ref><ref name="CE6">Atiya, Aziz S.. ''[[The Coptic Encyclopedia]]''. New York: Macmillan Publishing Company, 1991. {{ISBN|0-02-897025-X}}.</ref>
Ordo Anianus
Mark, gonɗo yaasi oo, fellitii ina waawi ɓurde moƴƴude so o yaltii nokku oo seeɗa. O toɗɗii Anianus yo won bismaango nde o alaa. O toɗɗii kadi presbyteruuji tati e dikonuuji jeeɗiɗi e sahaa gooto, o yamiri fedde maɓɓe ndeenka ekkol nokku oo nde o alaa.[3]
Mark yahiino duuɓi ɗiɗi, e nder oon sahaa ina wiyee o yahiino to Rome, to Aquileia, to Pentapolis, omo waajoo, omo waɗa kaawisaaji, omo heɓa tuubɓe e diine kerecee en e kala nokku. Nde Mark warti, o tawi ekklessiya Alexandria mawni masin, nden ɓe mbaawi mahde ekklessiya ngam ko'e maɓɓe haa Bucolia haa sera maayo fuunaange Alexandria, anndiraango kadi Portus Magnus mo laamu Ptolemaic.[3]
Caggal nde Markus maayi ñalnde 30 lewru Baramudah, Anianus wonti mawɗo ekkol to Aleksandriya. O heddotoo ko e ndeen darnde ko ina ɓura duuɓi sappo e jeeɗiɗi e feccere. E nder oon sahaa, limoore Kerecee’en e nder nokku hee ɓeydiima no feewi, Anianus waɗii almuɓɓe e diineeji kesi ngam ekkol ɓeydotooɗo oo. Tolno linjiilaaji ɗi ɓe mbaɗi ɗii anndaaka, hay so tawii won heen cikkatnoo ko ko famɗi fof ko seeɗa e suuɗnde, so en ƴeewii gaññeeje ɗe yimɓe heeferɓe ɓee kolliri e diine keso oo. Anianus maayi e leeso, o wirnaa sara Mark to jumaa Baucalis.[3]
== Haraka ==
Ko huunde nde won luural so tawii ko Anianus woni Patriarche Alexandrie gadano walla ɗiɗaɓo. Eklesiya katolik e won e woɗɓe ina mbiya wonde Anianus woni laamɗo gadano. Eklesiya Ortodoks Koptik mo Aleksandriya ɗon wi'a Mark woni hooreejo gadano Aleksandriya, ɗum waɗi Anianus woni ɗiɗaɓo.[3]
== Teddungal ==
O hiisetee ko no seniiɗo, e ñalngu juulde 20 Hathor e nder Egliis Ortodoks Koptik e 25 Abriil e nder Egliis Katolik e Egliis Ortodoks Fuɗnaange.
Dedikaasiyoŋaaji Eklesiya
Ekklessiya St. Anianus nder wuro Monroe, NJ woni Ekklessiya Ortodoks Koptik arandeere nder duniyaaru, nde hokki innde St. Anianus.[1]
== Tuugnorgal ==
phwbp6l935lgc7a5m5zy3exm38x29qs
164114
164113
2026-04-15T12:29:43Z
Isa Oumar
9821
164114
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Pope Anianus of Alexandria''' (e ɗemngal Gerek: Ανιανός, firo: Anianós) ko Baaba ɗiɗaɓo Aleksandiri. O laamiima e juuɗe Saint Mark Linjiila, kadi ko kanko woni tuubiiɗo gadano mo Mark heɓi e diine kerecee en e nder diiwaan hee.<ref name="CE">Atiya, Aziz S.. ''[[The Coptic Encyclopedia]]''. New York: Macmillan Publishing Company, 1991. {{ISBN|0-02-897025-X}}.</ref><ref name="CE2">Atiya, Aziz S.. ''[[The Coptic Encyclopedia]]''. New York: Macmillan Publishing Company, 1991. {{ISBN|0-02-897025-X}}.</ref>
== Jokkondiral e Saint Mark ==
Sellinde Aniyanus nde Cima da Konegliano winndi
Nde Sankara Marku nasti Rakotis, wuro Aleksandriya, ɓaawo yahdu maako diga Siren haa Pentapolis, limngal paɗe maako ɗon ƴaɓɓoo. O tawi coftal ɓalli, hono San Anianus, ngam feewnude ɗum. Nde o woni e golloraade sandal, awl ngal 6uuccii e junngo Anianus, ina 6uuccii cfum. Anianus wulli '"Heis ho Theos" ("Alla ko gooto") ngam jaabaade mette ɗee. Mark hoosi fartaŋŋe wi'ugo mo Linjiila diina Masiihiŋko'en, wakkati man o wi'i o sembiɗini Anianus bee nyawu maako bee kaayeefi.<ref name="CE3">Atiya, Aziz S.. ''[[The Coptic Encyclopedia]]''. New York: Macmillan Publishing Company, 1991. {{ISBN|0-02-897025-X}}.</ref>
No Anianus wonnoo monotheist to Alexandrie ko huunde nde miijotaako. Won wiyɓe wonde kanko e hoore makko ko o yahuud, walla ma a taw ko o jibinannde heeferɓe, garɗo e les njiimaandi renndo yahuud en alɗuɓe, o janngi toon geɗe makko goote.[3] Woɗɓe ina mbiya wonde Anianus ko neɗɗo tedduɗo, hay so tawii noon ɗuum ina wayi no luurdi e binndanɗe gonɗe heen ɗee.[3]
Ko waawi heen wonde fof, Mark noddaama to galle Anianus, o janngini galle Anianus Linjiila, o looti ɓe fof. Yimɓe ɗuuɗɓe nder nokkuure nde'e, Mark e tokkooɓe maako ɗon njaawna ɓe, ɗum waɗi ɓe'e ɓiɓɓe lesdi ɓe ɓe ɗon mari haaje faddaago laamɓe maɓɓe nder nokkuure nde'e dow nuɗɗinki kesum.<ref name="CE4">Atiya, Aziz S.. ''[[The Coptic Encyclopedia]]''. New York: Macmillan Publishing Company, 1991. {{ISBN|0-02-897025-X}}.</ref><ref name="CE5">Atiya, Aziz S.. ''[[The Coptic Encyclopedia]]''. New York: Macmillan Publishing Company, 1991. {{ISBN|0-02-897025-X}}.</ref><ref name="CE6">Atiya, Aziz S.. ''[[The Coptic Encyclopedia]]''. New York: Macmillan Publishing Company, 1991. {{ISBN|0-02-897025-X}}.</ref>
Ordo Anianus
Mark, gonɗo yaasi oo, fellitii ina waawi ɓurde moƴƴude so o yaltii nokku oo seeɗa. O toɗɗii Anianus yo won bismaango nde o alaa. O toɗɗii kadi presbyteruuji tati e dikonuuji jeeɗiɗi e sahaa gooto, o yamiri fedde maɓɓe ndeenka ekkol nokku oo nde o alaa.[3]
Mark yahiino duuɓi ɗiɗi, e nder oon sahaa ina wiyee o yahiino to Rome, to Aquileia, to Pentapolis, omo waajoo, omo waɗa kaawisaaji, omo heɓa tuubɓe e diine kerecee en e kala nokku. Nde Mark warti, o tawi ekklessiya Alexandria mawni masin, nden ɓe mbaawi mahde ekklessiya ngam ko'e maɓɓe haa Bucolia haa sera maayo fuunaange Alexandria, anndiraango kadi Portus Magnus mo laamu Ptolemaic.[3]
Caggal nde Markus maayi ñalnde 30 lewru Baramudah, Anianus wonti mawɗo ekkol to Aleksandriya. O heddotoo ko e ndeen darnde ko ina ɓura duuɓi sappo e jeeɗiɗi e feccere. E nder oon sahaa, limoore Kerecee’en e nder nokku hee ɓeydiima no feewi, Anianus waɗii almuɓɓe e diineeji kesi ngam ekkol ɓeydotooɗo oo. Tolno linjiilaaji ɗi ɓe mbaɗi ɗii anndaaka, hay so tawii won heen cikkatnoo ko ko famɗi fof ko seeɗa e suuɗnde, so en ƴeewii gaññeeje ɗe yimɓe heeferɓe ɓee kolliri e diine keso oo. Anianus maayi e leeso, o wirnaa sara Mark to jumaa Baucalis.[3]
== Haraka ==
Ko huunde nde won luural so tawii ko Anianus woni Patriarche Alexandrie gadano walla ɗiɗaɓo. Eklesiya katolik e won e woɗɓe ina mbiya wonde Anianus woni laamɗo gadano. Eklesiya Ortodoks Koptik mo Aleksandriya ɗon wi'a Mark woni hooreejo gadano Aleksandriya, ɗum waɗi Anianus woni ɗiɗaɓo.[3]
== Teddungal ==
O hiisetee ko no seniiɗo, e ñalngu juulde 20 Hathor e nder Egliis Ortodoks Koptik e 25 Abriil e nder Egliis Katolik e Egliis Ortodoks Fuɗnaange.
Dedikaasiyoŋaaji Eklesiya
Ekklessiya St. Anianus nder wuro Monroe, NJ woni Ekklessiya Ortodoks Koptik arandeere nder duniyaaru, nde hokki innde St. Anianus.[1]
== Tuugnorgal ==
9an6cqazge80gvyqekpjm1to33s3pyg
Artemas (saint)
0
39942
164116
2026-04-15T12:32:32Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Artemas''' mo Listra (e ɗemngal Gerek: Ἀρτεμᾶς) ko ceniido Kerecee’en arano, mo limtaa nder Alkawal Kesal. O siftinaama nder ɓataake mo Pool winndi Titus (Titus 3:12). Ina sikkaa ko o Biskop Listra, kadi omo jeyaa e almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi.<ref name=":0">{{Cite web|title=Apostle Artemas of the Seventy|url=https://www.oca.org/saints/lives/2024/10/30/103114-apostle-artemas-of-the-seventy|access-date=2024-08-15|website=www.oca.org}}</ref><ref name=":02"..."
164116
wikitext
text/x-wiki
'''Artemas''' mo Listra (e ɗemngal Gerek: Ἀρτεμᾶς) ko ceniido Kerecee’en arano, mo limtaa nder Alkawal Kesal. O siftinaama nder ɓataake mo Pool winndi Titus (Titus 3:12). Ina sikkaa ko o Biskop Listra, kadi omo jeyaa e almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi.<ref name=":0">{{Cite web|title=Apostle Artemas of the Seventy|url=https://www.oca.org/saints/lives/2024/10/30/103114-apostle-artemas-of-the-seventy|access-date=2024-08-15|website=www.oca.org}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|title=Apostle Artemas of the Seventy|url=https://www.oca.org/saints/lives/2024/10/30/103114-apostle-artemas-of-the-seventy|access-date=2024-08-15|website=www.oca.org}}</ref> Ko o seniiɗo e nder Egliis Ortodoks Fuɗnaange e Egliis Katolik Roma.
== Nguurndam ==
Ko seeɗa tan anndaa e Artemas. Ina sikkaa o jibinaa ko e fuɗɗoode teeminannde 1ɓiire, caggal ɗuum Iisaa yamiri mo e nder Luuka 10:1-4 e heddiiɓe e almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi ɓee ngam saaktude Linjiila. E wiyde Aadaaji Ceniiɗi, ko o Bishop Listra ko juuti, o "maayi e jam", firti ko o maayaani maayde martiri.<ref name=":03">{{Cite web|title=Apostle Artemas of the Seventy|url=https://www.oca.org/saints/lives/2024/10/30/103114-apostle-artemas-of-the-seventy|access-date=2024-08-15|website=www.oca.org}}</ref>
== Teddungal ==
O teddinaama no seniiɗo e nder Egliis Ortodoks Fuɗnaange e Egliis Katolik Roma, e ñalngu juulde ñalnde 30 oktoobar.
== Tuugnorgal ==
hf0drdv03ymy9c0qng5npa5dgsmjxky
164117
164116
2026-04-15T12:32:46Z
Isa Oumar
9821
164117
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Artemas''' mo Listra (e ɗemngal Gerek: Ἀρτεμᾶς) ko ceniido Kerecee’en arano, mo limtaa nder Alkawal Kesal. O siftinaama nder ɓataake mo Pool winndi Titus (Titus 3:12). Ina sikkaa ko o Biskop Listra, kadi omo jeyaa e almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi.<ref name=":0">{{Cite web|title=Apostle Artemas of the Seventy|url=https://www.oca.org/saints/lives/2024/10/30/103114-apostle-artemas-of-the-seventy|access-date=2024-08-15|website=www.oca.org}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|title=Apostle Artemas of the Seventy|url=https://www.oca.org/saints/lives/2024/10/30/103114-apostle-artemas-of-the-seventy|access-date=2024-08-15|website=www.oca.org}}</ref> Ko o seniiɗo e nder Egliis Ortodoks Fuɗnaange e Egliis Katolik Roma.
== Nguurndam ==
Ko seeɗa tan anndaa e Artemas. Ina sikkaa o jibinaa ko e fuɗɗoode teeminannde 1ɓiire, caggal ɗuum Iisaa yamiri mo e nder Luuka 10:1-4 e heddiiɓe e almuɓɓe capanɗe jeeɗiɗi ɓee ngam saaktude Linjiila. E wiyde Aadaaji Ceniiɗi, ko o Bishop Listra ko juuti, o "maayi e jam", firti ko o maayaani maayde martiri.<ref name=":03">{{Cite web|title=Apostle Artemas of the Seventy|url=https://www.oca.org/saints/lives/2024/10/30/103114-apostle-artemas-of-the-seventy|access-date=2024-08-15|website=www.oca.org}}</ref>
== Teddungal ==
O teddinaama no seniiɗo e nder Egliis Ortodoks Fuɗnaange e Egliis Katolik Roma, e ñalngu juulde ñalnde 30 oktoobar.
== Tuugnorgal ==
jbtej8rth4rqsjy4q0o2hoyb7l8s1yc
Havana Open
0
39943
164118
2026-04-15T12:33:54Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Havana Open (e Españool : Abierto de La Habana ) ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1956 haa 1958. Kalgel ngel waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Biltmore Country Club to Havana, Kubaa. Jaaltaaɓe Havana Biltmore Udditaa 1958 Fay Kroker Havana Uddii 1957 Patti Berg 1956 Luwiis Sugges Tuugnorgal"
164118
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Havana Open (e Españool : Abierto de La Habana ) ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1956 haa 1958. Kalgel ngel waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Biltmore Country Club to Havana, Kubaa.
Jaaltaaɓe
Havana Biltmore Udditaa
1958 Fay Kroker
Havana Uddii
1957 Patti Berg
1956 Luwiis Sugges
Tuugnorgal
lccv7yzjruo8u3zyl2suxk6ks6dsll6
164119
164118
2026-04-15T12:35:13Z
Ilya Discuss
10103
164119
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Havana Open''' (e Españool : Abierto de La Habana ) ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1956 haa 1958. Kalgel ngel waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Biltmore Country Club to Havana, Kubaa.
Jaaltaaɓe
Havana Biltmore Udditaa
1958 Fay Kroker
Havana Uddii
1957 Patti Berg
1956 Luwiis Sugges
== Tuugnorgal ==
cxj7c201wf0xmm7ymvyq3cqth9h8lu2
164120
164119
2026-04-15T12:35:39Z
Ilya Discuss
10103
164120
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Havana Open''' (e Españool : Abierto de La Habana ) ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1956 haa 1958. Kalgel ngel waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Biltmore Country Club to Havana, Kubaa.
Jaaltaaɓe
Havana Biltmore Udditaa
1958 Fay Kroker
Havana Uddii
1957 Patti Berg
1956 Luwiis Sugges
== Tuugnorgal ==
3etla3fmdhihvqe7wfsbvrk2msihha3
164121
164120
2026-04-15T12:36:03Z
Ilya Discuss
10103
164121
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Havana Open''' (e Españool : Abierto de La Habana ) ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1956 haa 1958. Kalgel ngel waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Biltmore Country Club to Havana, Kubaa.
== Jaaltaaɓe ==
== Havana Biltmore Udditaa ==
1958 Fay Kroker
== Havana Uddii ==
1957 Patti Berg
1956 Luwiis Sugges
== Tuugnorgal ==
qdgamwg7sqb7xjis667g20e2611aile
164124
164121
2026-04-15T12:37:01Z
Ilya Discuss
10103
164124
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Havana Open''' (e Españool : Abierto de La Habana ) ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1956 haa 1958. Kalgel ngel waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Biltmore Country Club to Havana, Kubaa.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-17|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Havana Biltmore Udditaa ==
1958 Fay Kroker
== Havana Uddii ==
1957 Patti Berg
1956 Luwiis Sugges
== Tuugnorgal ==
7rhj1n887kilkl7kocr8ua0lo987gjm
Aspren
0
39944
164122
2026-04-15T12:36:41Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Aspren''' walla Asprenas (e ɗemngal itaaliyee: Sant’Asprenato, Sant’Aspreno, Sant’Aspremo) ko ceniido Kerecee’en e teeminannde 1ɓiire, teddinaaɗo no Biskop gadano Naples nii.<ref name="santi">{{cite web|url=https://www.santiebeati.it/dettaglio/90841|title=Sant' Aspreno di Napoli|date=April 19, 2002|publisher=Santi e Beati|accessdate=August 29, 2008}}</ref><ref name="santi2">{{cite web|url=https://www.santiebeati.it/dettaglio/90841|title=Sant' Aspreno di Nap..."
164122
wikitext
text/x-wiki
'''Aspren''' walla Asprenas (e ɗemngal itaaliyee: Sant’Asprenato, Sant’Aspreno, Sant’Aspremo) ko ceniido Kerecee’en e teeminannde 1ɓiire, teddinaaɗo no Biskop gadano Naples nii.<ref name="santi">{{cite web|url=https://www.santiebeati.it/dettaglio/90841|title=Sant' Aspreno di Napoli|date=April 19, 2002|publisher=Santi e Beati|accessdate=August 29, 2008}}</ref><ref name="santi2">{{cite web|url=https://www.santiebeati.it/dettaglio/90841|title=Sant' Aspreno di Napoli|date=April 19, 2002|publisher=Santi e Beati|accessdate=August 29, 2008}}</ref>
== Ngendam ==
Aspren wuuri ko e darorɗe teeminannde 1ɓiire e fuɗɗoode teeminannde 2ɓiire, hono no wiɗtooji arkewolosi ko faati e Eklesiya Napolitan gadano oo holliri nii kam e wonde "Aspren" ko innde huuɓtodinnde e yontaaji Republique Romaine e duuɓi gadani ɗi laamu Roomnaaɓe yani e[1].
Limlebbi marbere Naples (Calendario Marmoreo di Napoli) ina seedtoo woodgol Aspren e wonde o wuuri ko e laamu Trajan e Hadrian ; Episkop Aspren ina wiyee ina duumii duuɓi capanɗe ɗiɗi e tati.<ref>[http://www.newmanconnection.com/faith/saint/saint-aspren "Saint Aspren", Newman Connection]</ref><ref>[http://www.newmanconnection.com/faith/saint/saint-aspren "Saint Aspren", Newman Connection]</ref>
== Tariya ==
Alaa ko anndaa e nguurndam makko, kono lefol ɓooyngol ina hollita wonde Saint Peter, e laawol mum feewde Rome, dariima to Naples, o wayli debbo mawɗo (anndiraa Candida mawɗo) caggal nde o selli ɗum e rafi.[1] Woɗɓe heewɓe tuubiiɓe e diine kerecee en mbaɗaama e nder oon sahaa to Naples, ina jeyaa heen Aspren, mo Peter walla Candida tuubni.<ref name="santi3">{{cite web|url=https://www.santiebeati.it/dettaglio/90841|title=Sant' Aspreno di Napoli|date=April 19, 2002|publisher=Santi e Beati|accessdate=August 29, 2008}}</ref><ref name="santi4">{{cite web|url=https://www.santiebeati.it/dettaglio/90841|title=Sant' Aspreno di Napoli|date=April 19, 2002|publisher=Santi e Beati|accessdate=August 29, 2008}}</ref>
Lefol ngol ina hollita wonde Aspren ina ñawi, kadi ko St. Peter safri ɗum, kono ɗum waawaa tabitineede. Piyeer senndini Aspren wonde bismaango Naples, o naamndii mo yo o mah suudu yeewtere Santa Mariya del Principio, ndu wonata tuugnorgal basilika Santa Restituta ; San Pietro ad Aram kadi ina wiyee mahaa e oon sahaa.<ref>[http://www.newmanconnection.com/faith/saint/saint-aspren "Saint Aspren", Newman Connection]</ref>
== Teddungal ==
Caggal maayde Aspren, kaawisaaji keewɗi ina cifaa e makko, yanaande makko ina fooftoo e nder oratori Santa Maria del Principio, hay so tawii won annduɓe mbiyi wonde yanaande makko ina woni e nder Catacombs San Gennaro, ɗo natal bismaango Naples sappo e nayo adanngo ina tawee.<ref>[http://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=1574 Catholic Online]</ref> Ko waawi heen wonde fof, Yuhanna IV, Biskop Naples, firti ko heddii e Aspren e nder jumaa Santa Restituta, e nder jumaa mo Aspren halfinaa. Aspren innitiraa ko ɗiɗaɓo (e hitaande 1673) e nder fedde mawnde ko ina tolnoo e 50 seniiɗo Naples (Saint Januarius woni gadano).<ref>[http://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=1574 Catholic Online]</ref>
Bust Aspreno mo kaalis ina tawee e galle laamorɗo Naples. E nder wuro ngo ekklesiyaaji ɗiɗi ndarnaama e makko kam e jumaa San Aspreno e nder jumaa Naples. Bernardo Tesauro ina waɗatnoo nate dillooje e nder ndeeɗoo jumaa.
== Ƴeew kadi ==
Aspirin (ñawɗo mo heewi huutoreede ngam ustude mette e ɓuuɓri hoore e ɓuuɓri ƴiiƴam)
== Teskorɗe ==
fxj7s8kvhozpjgx5xr8wa9q0k9fuzqk
164123
164122
2026-04-15T12:36:58Z
Isa Oumar
9821
164123
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aspren''' walla Asprenas (e ɗemngal itaaliyee: Sant’Asprenato, Sant’Aspreno, Sant’Aspremo) ko ceniido Kerecee’en e teeminannde 1ɓiire, teddinaaɗo no Biskop gadano Naples nii.<ref name="santi">{{cite web|url=https://www.santiebeati.it/dettaglio/90841|title=Sant' Aspreno di Napoli|date=April 19, 2002|publisher=Santi e Beati|accessdate=August 29, 2008}}</ref><ref name="santi2">{{cite web|url=https://www.santiebeati.it/dettaglio/90841|title=Sant' Aspreno di Napoli|date=April 19, 2002|publisher=Santi e Beati|accessdate=August 29, 2008}}</ref>
== Ngendam ==
Aspren wuuri ko e darorɗe teeminannde 1ɓiire e fuɗɗoode teeminannde 2ɓiire, hono no wiɗtooji arkewolosi ko faati e Eklesiya Napolitan gadano oo holliri nii kam e wonde "Aspren" ko innde huuɓtodinnde e yontaaji Republique Romaine e duuɓi gadani ɗi laamu Roomnaaɓe yani e[1].
Limlebbi marbere Naples (Calendario Marmoreo di Napoli) ina seedtoo woodgol Aspren e wonde o wuuri ko e laamu Trajan e Hadrian ; Episkop Aspren ina wiyee ina duumii duuɓi capanɗe ɗiɗi e tati.<ref>[http://www.newmanconnection.com/faith/saint/saint-aspren "Saint Aspren", Newman Connection]</ref><ref>[http://www.newmanconnection.com/faith/saint/saint-aspren "Saint Aspren", Newman Connection]</ref>
== Tariya ==
Alaa ko anndaa e nguurndam makko, kono lefol ɓooyngol ina hollita wonde Saint Peter, e laawol mum feewde Rome, dariima to Naples, o wayli debbo mawɗo (anndiraa Candida mawɗo) caggal nde o selli ɗum e rafi.[1] Woɗɓe heewɓe tuubiiɓe e diine kerecee en mbaɗaama e nder oon sahaa to Naples, ina jeyaa heen Aspren, mo Peter walla Candida tuubni.<ref name="santi3">{{cite web|url=https://www.santiebeati.it/dettaglio/90841|title=Sant' Aspreno di Napoli|date=April 19, 2002|publisher=Santi e Beati|accessdate=August 29, 2008}}</ref><ref name="santi4">{{cite web|url=https://www.santiebeati.it/dettaglio/90841|title=Sant' Aspreno di Napoli|date=April 19, 2002|publisher=Santi e Beati|accessdate=August 29, 2008}}</ref>
Lefol ngol ina hollita wonde Aspren ina ñawi, kadi ko St. Peter safri ɗum, kono ɗum waawaa tabitineede. Piyeer senndini Aspren wonde bismaango Naples, o naamndii mo yo o mah suudu yeewtere Santa Mariya del Principio, ndu wonata tuugnorgal basilika Santa Restituta ; San Pietro ad Aram kadi ina wiyee mahaa e oon sahaa.<ref>[http://www.newmanconnection.com/faith/saint/saint-aspren "Saint Aspren", Newman Connection]</ref>
== Teddungal ==
Caggal maayde Aspren, kaawisaaji keewɗi ina cifaa e makko, yanaande makko ina fooftoo e nder oratori Santa Maria del Principio, hay so tawii won annduɓe mbiyi wonde yanaande makko ina woni e nder Catacombs San Gennaro, ɗo natal bismaango Naples sappo e nayo adanngo ina tawee.<ref>[http://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=1574 Catholic Online]</ref> Ko waawi heen wonde fof, Yuhanna IV, Biskop Naples, firti ko heddii e Aspren e nder jumaa Santa Restituta, e nder jumaa mo Aspren halfinaa. Aspren innitiraa ko ɗiɗaɓo (e hitaande 1673) e nder fedde mawnde ko ina tolnoo e 50 seniiɗo Naples (Saint Januarius woni gadano).<ref>[http://www.catholic.org/saints/saint.php?saint_id=1574 Catholic Online]</ref>
Bust Aspreno mo kaalis ina tawee e galle laamorɗo Naples. E nder wuro ngo ekklesiyaaji ɗiɗi ndarnaama e makko kam e jumaa San Aspreno e nder jumaa Naples. Bernardo Tesauro ina waɗatnoo nate dillooje e nder ndeeɗoo jumaa.
== Ƴeew kadi ==
Aspirin (ñawɗo mo heewi huutoreede ngam ustude mette e ɓuuɓri hoore e ɓuuɓri ƴiiƴam)
== Teskorɗe ==
44dg88qyn6y7vdcivm915uw3c5v7yhh
American Women's Open
0
39945
164125
2026-04-15T12:39:49Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Udditgol rewɓe Amerik ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1958 haa 1961. Ngol fijiraa ko e nokku biyeteeɗo Minneapolis, Minnesota : to nokku biyeteeɗo Brookview Country Club to Golden Valley e hitaande 1958 e hitaande 1959 e to nokku golf biyeteeɗo Hiawatha to Minneapolis e hitaande 1960 e 1991. Jaaltaaɓe 1961 Judi Kimball 1960 Patti Berg 1959 Bewerli Hanson 1958 Patti Berg Tuugnorgal"
164125
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Udditgol rewɓe Amerik ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1958 haa 1961. Ngol fijiraa ko e nokku biyeteeɗo Minneapolis, Minnesota : to nokku biyeteeɗo Brookview Country Club to Golden Valley e hitaande 1958 e hitaande 1959 e to nokku golf biyeteeɗo Hiawatha to Minneapolis e hitaande 1960 e 1991.
Jaaltaaɓe
1961 Judi Kimball
1960 Patti Berg
1959 Bewerli Hanson
1958 Patti Berg
Tuugnorgal
rlh56oe74c5w65pgv2q11t5uunnca1b
164126
164125
2026-04-15T12:41:01Z
Ilya Discuss
10103
164126
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Udditgol rewɓe Amerik''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1958 haa 1961. Ngol fijiraa ko e nokku biyeteeɗo Minneapolis, Minnesota : to nokku biyeteeɗo Brookview Country Club to Golden Valley e hitaande 1958 e hitaande 1959 e to nokku golf biyeteeɗo Hiawatha to Minneapolis e hitaande 1960 e 1991.
Jaaltaaɓe
1961 Judi Kimball
1960 Patti Berg
1959 Bewerli Hanson
1958 Patti Berg
Tuugnorgal
kl4ynt5qtn4raoekxaq3qyfd15xgqlp
164127
164126
2026-04-15T12:41:26Z
Ilya Discuss
10103
164127
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Udditgol rewɓe Amerik''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1958 haa 1961. Ngol fijiraa ko e nokku biyeteeɗo Minneapolis, Minnesota : to nokku biyeteeɗo Brookview Country Club to Golden Valley e hitaande 1958 e hitaande 1959 e to nokku golf biyeteeɗo Hiawatha to Minneapolis e hitaande 1960 e 1991.
== Jaaltaaɓe ==
1961 Judi Kimball
1960 Patti Berg
1959 Bewerli Hanson
1958 Patti Berg
== Tuugnorgal ==
7jhnltfr4mx9e2krn07o1y27qay58gm
164128
164127
2026-04-15T12:42:25Z
Ilya Discuss
10103
164128
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Udditgol rewɓe Amerik''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1958 haa 1961. Ngol fijiraa ko e nokku biyeteeɗo Minneapolis, Minnesota : to nokku biyeteeɗo Brookview Country Club to Golden Valley e hitaande 1958 e hitaande 1959 e to nokku golf biyeteeɗo Hiawatha to Minneapolis e hitaande 1960 e 1991.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-17|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1961 Judi Kimball
1960 Patti Berg
1959 Bewerli Hanson
1958 Patti Berg
== Tuugnorgal ==
fspf04jgw4v6nbvk4varcr1o3g1l7yh
Royal Crown Open
0
39946
164129
2026-04-15T12:45:10Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Royal Crown Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1961. Ngol yuɓɓinaama to nokku biyeteeɗo Country Club to Kolumbus, to leydi Georgia. Jaaltaaɓe Kolommbi Udditii 1961 Miki Raay Korona Laamɗo Udditaa 1960 Wiffi Smith 1959 Betsi Rawls Tuugnorgal"
164129
wikitext
text/x-wiki
Royal Crown Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1961. Ngol yuɓɓinaama to nokku biyeteeɗo Country Club to Kolumbus, to leydi Georgia.
Jaaltaaɓe
Kolommbi Udditii
1961 Miki Raay
Korona Laamɗo Udditaa
1960 Wiffi Smith
1959 Betsi Rawls
Tuugnorgal
a4g3wb3e4yo8f2j8m2k0qajl8upud1j
164130
164129
2026-04-15T12:45:57Z
Ilya Discuss
10103
164130
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Royal Crown Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1961. Ngol yuɓɓinaama to nokku biyeteeɗo Country Club to Kolumbus, to leydi Georgia.
Jaaltaaɓe
Kolommbi Udditii
1961 Miki Raay
Korona Laamɗo Udditaa
1960 Wiffi Smith
1959 Betsi Rawls
Tuugnorgal
689md0fxihecl3i22okn19mxods2zrx
164131
164130
2026-04-15T12:47:12Z
Ilya Discuss
10103
164131
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Royal Crown Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1961. Ngol yuɓɓinaama to nokku biyeteeɗo Country Club to Kolumbus, to leydi Georgia.
Jaaltaaɓe
Kolommbi Udditii
1961 Miki Raay
Korona Laamɗo Udditaa
1960 Wiffi Smith
1959 Betsi Rawls
Tuugnorgal
nabs22xdpwt7f0j4g58aq6jonr1u59y
164132
164131
2026-04-15T12:48:06Z
Ilya Discuss
10103
164132
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Royal Crown Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1961. Ngol yuɓɓinaama to nokku biyeteeɗo Country Club to Kolumbus, to leydi Georgia.
== Jaaltaaɓe ==
== Kolommbi Udditii ==
1961 Miki Raay
== Korona Laamɗo Udditaa ==
1960 Wiffi Smith
1959 Betsi Rawls
== Tuugnorgal ==
rdg5nvul13hypsu3vdk6vvy0hcia03z
164133
164132
2026-04-15T12:49:13Z
Ilya Discuss
10103
164133
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Royal Crown Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1961. Ngol yuɓɓinaama to nokku biyeteeɗo Country Club to Kolumbus, to leydi Georgia.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-20|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960-1969|access-date=2010-09-20|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Kolommbi Udditii ==
1961 Miki Raay
== Korona Laamɗo Udditaa ==
1960 Wiffi Smith
1959 Betsi Rawls
== Tuugnorgal ==
emhls0ckwrjmt5x86370umyqg4erld0
Julia Schruff
0
39947
164134
2026-04-15T12:52:08Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Julia Schruff (jibinaa ko 16 ut 1982) ko tenisyanke Almaañnaajo mo o dañii golle. Kugal Golle makko toowɗe WTA-ranking keɓaama ñalnde 17 abriil 2006, nde o yettii No. 52. Ranking makko ɓurɗo toowde e doubles yettiima ñalnde 2 oktoobar 2006, nde o yettii No. 99. O weltiima e ƴellitaare makko e hitaande 2003 nde o yettii finaal to Estoril Open to Portigaal ngam wonde ƴaañoowo. E nder golle makko, o foolii fukuyaŋkooɓe ɗiɗo wonɓe e 10 ɓurɓe mawnude haa..."
164134
wikitext
text/x-wiki
Julia Schruff (jibinaa ko 16 ut 1982) ko tenisyanke Almaañnaajo mo o dañii golle.
Kugal
Golle makko toowɗe WTA-ranking keɓaama ñalnde 17 abriil 2006, nde o yettii No. 52. Ranking makko ɓurɗo toowde e doubles yettiima ñalnde 2 oktoobar 2006, nde o yettii No. 99.
O weltiima e ƴellitaare makko e hitaande 2003 nde o yettii finaal to Estoril Open to Portigaal ngam wonde ƴaañoowo.
E nder golle makko, o foolii fukuyaŋkooɓe ɗiɗo wonɓe e 10 ɓurɓe mawnude haa jooni – Anastasia Myskina e kawgel fuku leydi Katar 2005 e Elena Dementieva e kawgel fuku Ostarali 2006. O heɓi kadi nafooje e fukuyaŋkooɓe mawɓe ko wayi no Jelena Janković, Katarina Srebotnik, Flavia Pennetta, Jelena Dokić, Elena Lihovtseva e Alona Bondarenko.
Schruff heɓi njeenaari mum gadani e kawgel ITF to Latina, Lazio, ɗo o fooli banndiiko Almaañnaajo biyeteeɗo Andrea Petkovic e kawgel finaal.
Finaluuji golle WTA
Gooto: 1 (0-1)
Legend (gooto)
Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score
Ɗiɗaɓo 1. Abriil 2003 Estoril, Portigaal leydi Espaañ Magüi Serna 4-6, 1-6
Ɗiɗi: 2 (0-2)
Lefol (ko adii/caggal 2009)
Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi
Ɗiɗaɓo 1. Oktoobar 2004 Filderstadt, Almaañ Hard (i) Almaañ Anna-Lena Grönefeld Ostarali Rennae Stubbs
Simmbaabuwe Kara ɓaleejo 3-6, 2-6
Ɗiɗaɓo 2. Feebariyee 2008 Vina del Mar, Siili leydi Ukrani Mariya Korittseva Poloñ Alicja Rosolska
Leydi Letoni 5-7, 3-6
Finaluuji ITF
Gooto (2-5)
100 000 dolaar ko kawgel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel
eaid293rbpq1bo9jx3yqqjv4ogfa66j
164135
164134
2026-04-15T12:53:11Z
Ilya Discuss
10103
164135
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Julia Schruff (jibinaa ko 16 ut 1982) ko tenisyanke Almaañnaajo mo o dañii golle.
Kugal
Golle makko toowɗe WTA-ranking keɓaama ñalnde 17 abriil 2006, nde o yettii No. 52. Ranking makko ɓurɗo toowde e doubles yettiima ñalnde 2 oktoobar 2006, nde o yettii No. 99.
O weltiima e ƴellitaare makko e hitaande 2003 nde o yettii finaal to Estoril Open to Portigaal ngam wonde ƴaañoowo.
E nder golle makko, o foolii fukuyaŋkooɓe ɗiɗo wonɓe e 10 ɓurɓe mawnude haa jooni – Anastasia Myskina e kawgel fuku leydi Katar 2005 e Elena Dementieva e kawgel fuku Ostarali 2006. O heɓi kadi nafooje e fukuyaŋkooɓe mawɓe ko wayi no Jelena Janković, Katarina Srebotnik, Flavia Pennetta, Jelena Dokić, Elena Lihovtseva e Alona Bondarenko.
Schruff heɓi njeenaari mum gadani e kawgel ITF to Latina, Lazio, ɗo o fooli banndiiko Almaañnaajo biyeteeɗo Andrea Petkovic e kawgel finaal.
Finaluuji golle WTA
Gooto: 1 (0-1)
Legend (gooto)
Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score
Ɗiɗaɓo 1. Abriil 2003 Estoril, Portigaal leydi Espaañ Magüi Serna 4-6, 1-6
Ɗiɗi: 2 (0-2)
Lefol (ko adii/caggal 2009)
Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi
Ɗiɗaɓo 1. Oktoobar 2004 Filderstadt, Almaañ Hard (i) Almaañ Anna-Lena Grönefeld Ostarali Rennae Stubbs
Simmbaabuwe Kara ɓaleejo 3-6, 2-6
Ɗiɗaɓo 2. Feebariyee 2008 Vina del Mar, Siili leydi Ukrani Mariya Korittseva Poloñ Alicja Rosolska
Leydi Letoni 5-7, 3-6
Finaluuji ITF
Gooto (2-5)
100 000 dolaar ko kawgel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel
bygpx11qfmep8jlnsl86rqo4t6nwyim
164136
164135
2026-04-15T12:54:20Z
Ilya Discuss
10103
164136
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Julia Schruff''' (jibinaa ko 16 ut 1982) ko tenisyanke Almaañnaajo mo o dañii golle.
Kugal
Golle makko toowɗe WTA-ranking keɓaama ñalnde 17 abriil 2006, nde o yettii No. 52. Ranking makko ɓurɗo toowde e doubles yettiima ñalnde 2 oktoobar 2006, nde o yettii No. 99.
O weltiima e ƴellitaare makko e hitaande 2003 nde o yettii finaal to Estoril Open to Portigaal ngam wonde ƴaañoowo.
E nder golle makko, o foolii fukuyaŋkooɓe ɗiɗo wonɓe e 10 ɓurɓe mawnude haa jooni – Anastasia Myskina e kawgel fuku leydi Katar 2005 e Elena Dementieva e kawgel fuku Ostarali 2006. O heɓi kadi nafooje e fukuyaŋkooɓe mawɓe ko wayi no Jelena Janković, Katarina Srebotnik, Flavia Pennetta, Jelena Dokić, Elena Lihovtseva e Alona Bondarenko.
Schruff heɓi njeenaari mum gadani e kawgel ITF to Latina, Lazio, ɗo o fooli banndiiko Almaañnaajo biyeteeɗo Andrea Petkovic e kawgel finaal.
Finaluuji golle WTA
Gooto: 1 (0-1)
Legend (gooto)
Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score
Ɗiɗaɓo 1. Abriil 2003 Estoril, Portigaal leydi Espaañ Magüi Serna 4-6, 1-6
Ɗiɗi: 2 (0-2)
Lefol (ko adii/caggal 2009)
Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi
Ɗiɗaɓo 1. Oktoobar 2004 Filderstadt, Almaañ Hard (i) Almaañ Anna-Lena Grönefeld Ostarali Rennae Stubbs
Simmbaabuwe Kara ɓaleejo 3-6, 2-6
Ɗiɗaɓo 2. Feebariyee 2008 Vina del Mar, Siili leydi Ukrani Mariya Korittseva Poloñ Alicja Rosolska
Leydi Letoni 5-7, 3-6
Finaluuji ITF
Gooto (2-5)
100 000 dolaar ko kawgel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel
8rzjej4abxiurw42r597e2rzhs2mxhr
164137
164136
2026-04-15T12:56:05Z
Ilya Discuss
10103
164137
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Julia Schruff''' (jibinaa ko 16 ut 1982) ko tenisyanke Almaañnaajo mo o dañii golle.
== Kugal ==
Golle makko toowɗe WTA-ranking keɓaama ñalnde 17 abriil 2006, nde o yettii No. 52. Ranking makko ɓurɗo toowde e doubles yettiima ñalnde 2 oktoobar 2006, nde o yettii No. 99.
O weltiima e ƴellitaare makko e hitaande 2003 nde o yettii finaal to Estoril Open to Portigaal ngam wonde ƴaañoowo.
E nder golle makko, o foolii fukuyaŋkooɓe ɗiɗo wonɓe e 10 ɓurɓe mawnude haa jooni – Anastasia Myskina e kawgel fuku leydi Katar 2005 e Elena Dementieva e kawgel fuku Ostarali 2006. O heɓi kadi nafooje e fukuyaŋkooɓe mawɓe ko wayi no Jelena Janković, Katarina Srebotnik, Flavia Pennetta, Jelena Dokić, Elena Lihovtseva e Alona Bondarenko.
Schruff heɓi njeenaari mum gadani e kawgel ITF to Latina, Lazio, ɗo o fooli banndiiko Almaañnaajo biyeteeɗo Andrea Petkovic e kawgel finaal.
Finaluuji golle WTA
Gooto: 1 (0-1)
Legend (gooto)
Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score
Ɗiɗaɓo 1. Abriil 2003 Estoril, Portigaal leydi Espaañ Magüi Serna 4-6, 1-6
Ɗiɗi: 2 (0-2)
Lefol (ko adii/caggal 2009)
Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi
Ɗiɗaɓo 1. Oktoobar 2004 Filderstadt, Almaañ Hard (i) Almaañ Anna-Lena Grönefeld Ostarali Rennae Stubbs
Simmbaabuwe Kara ɓaleejo 3-6, 2-6
Ɗiɗaɓo 2. Feebariyee 2008 Vina del Mar, Siili leydi Ukrani Mariya Korittseva Poloñ Alicja Rosolska
Leydi Letoni 5-7, 3-6
Finaluuji ITF
Gooto (2-5)
100 000 dolaar ko kawgel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel
pnow1hksuty20p3vkh8vd9z5omhwxye
164138
164137
2026-04-15T12:56:49Z
Ilya Discuss
10103
164138
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Julia Schruff''' (jibinaa ko 16 ut 1982) ko tenisyanke Almaañnaajo mo o dañii golle.
== Kugal ==
Golle makko toowɗe WTA-ranking keɓaama ñalnde 17 abriil 2006, nde o yettii No. 52. Ranking makko ɓurɗo toowde e doubles yettiima ñalnde 2 oktoobar 2006, nde o yettii No. 99.
O weltiima e ƴellitaare makko e hitaande 2003 nde o yettii finaal to Estoril Open to Portigaal ngam wonde ƴaañoowo.
E nder golle makko, o foolii fukuyaŋkooɓe ɗiɗo wonɓe e 10 ɓurɓe mawnude haa jooni – Anastasia Myskina e kawgel fuku leydi Katar 2005 e Elena Dementieva e kawgel fuku Ostarali 2006. O heɓi kadi nafooje e fukuyaŋkooɓe mawɓe ko wayi no Jelena Janković, Katarina Srebotnik, Flavia Pennetta, Jelena Dokić, Elena Lihovtseva e Alona Bondarenko.
Schruff heɓi njeenaari mum gadani e kawgel ITF to Latina, Lazio, ɗo o fooli banndiiko Almaañnaajo biyeteeɗo Andrea Petkovic e kawgel finaal.
== Finaluuji golle WTA ==
Gooto: 1 (0-1)
Legend (gooto)
Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score
Ɗiɗaɓo 1. Abriil 2003 Estoril, Portigaal leydi Espaañ Magüi Serna 4-6, 1-6
Ɗiɗi: 2 (0-2)
== Lefol (ko adii/caggal 2009) ==
Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi
Ɗiɗaɓo 1. Oktoobar 2004 Filderstadt, Almaañ Hard (i) Almaañ Anna-Lena Grönefeld Ostarali Rennae Stubbs
Simmbaabuwe Kara ɓaleejo 3-6, 2-6
Ɗiɗaɓo 2. Feebariyee 2008 Vina del Mar, Siili leydi Ukrani Mariya Korittseva Poloñ Alicja Rosolska
Leydi Letoni 5-7, 3-6
== Finaluuji ITF ==
Gooto (2-5)
100 000 dolaar ko kawgel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel
ehp8jfkhqf7jwi4spl9x1sf6g1e5rld
Mazda Hall of Fame Championship
0
39948
164139
2026-04-15T12:59:08Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Kaɓirgal Mazda Hall of Fame ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1985 haa 1986. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Sweetwater Country Club to Sugar Land, to Teksas. Jaaltaaɓe 1986 Ami Alkot 1985 Nansi Lopez Tuugnorgal"
164139
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kaɓirgal Mazda Hall of Fame ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1985 haa 1986. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Sweetwater Country Club to Sugar Land, to Teksas.
Jaaltaaɓe
1986 Ami Alkot
1985 Nansi Lopez
Tuugnorgal
512zsm5o6cbhrd6da9yf0hr4sczkixf
164140
164139
2026-04-15T13:00:50Z
Ilya Discuss
10103
164140
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kaɓirgal Mazda Hall of Fame ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1985 haa 1986. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Sweetwater Country Club to Sugar Land, to Teksas.
== Jaaltaaɓe ==
1986 Ami Alkot
1985 Nansi Lopez
== Tuugnorgal ==
r950204s0qlybf1mk4lubyg3mgi6q9h
164142
164140
2026-04-15T13:01:28Z
Ilya Discuss
10103
164142
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kaɓirgal Mazda Hall of Fame''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1985 haa 1986. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Sweetwater Country Club to Sugar Land, to Teksas.
== Jaaltaaɓe ==
1986 Ami Alkot
1985 Nansi Lopez
== Tuugnorgal ==
0of47hk7b9psn5yzbdt75mxaz15707d
164143
164142
2026-04-15T13:03:09Z
Ilya Discuss
10103
164143
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kaɓirgal Mazda Hall of Fame''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1985 haa 1986. Kaɓirgal ngal waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Sweetwater Country Club to Sugar Land, to Teksas.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1986 Ami Alkot
1985 Nansi Lopez
== Tuugnorgal ==
6aje582273v7yvpxhnk6t5rwaihpk2p
Suzuki Golf Internationale
0
39949
164146
2026-04-15T13:06:52Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Suzuki Golf Internationale ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1971 haa 1972. Ngol fijiraa ko e nokku biyeteeɗo Los Coyotes to Buena Park, Kaliforni e hitaande 1971, e nokku biyeteeɗo Brookside to Pasadena, Kaliforni e hitaande 1972. Jaaltaaɓe 1972 Jane Blalok 1971 Kati Witwort Tuugnorgal"
164146
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Suzuki Golf Internationale ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1971 haa 1972. Ngol fijiraa ko e nokku biyeteeɗo Los Coyotes to Buena Park, Kaliforni e hitaande 1971, e nokku biyeteeɗo Brookside to Pasadena, Kaliforni e hitaande 1972.
Jaaltaaɓe
1972 Jane Blalok
1971 Kati Witwort
Tuugnorgal
9yxfdoxl4xjgue6kq2xr55yjcmtku2v
164147
164146
2026-04-15T13:08:16Z
Ilya Discuss
10103
164147
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Suzuki Golf Internationale''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1971 haa 1972. Ngol fijiraa ko e nokku biyeteeɗo Los Coyotes to Buena Park, Kaliforni e hitaande 1971, e nokku biyeteeɗo Brookside to Pasadena, Kaliforni e hitaande 1972.
Jaaltaaɓe
1972 Jane Blalok
1971 Kati Witwort
Tuugnorgal
3109tzliclg9b9n65h8k2rw0o8601e9
164148
164147
2026-04-15T13:08:40Z
Ilya Discuss
10103
164148
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Suzuki Golf Internationale''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1971 haa 1972. Ngol fijiraa ko e nokku biyeteeɗo Los Coyotes to Buena Park, Kaliforni e hitaande 1971, e nokku biyeteeɗo Brookside to Pasadena, Kaliforni e hitaande 1972.
== Jaaltaaɓe ==
1972 Jane Blalok
1971 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
9wtmsj57nqpj9ft9d4utshr883fdket
164149
164148
2026-04-15T13:09:32Z
Ilya Discuss
10103
164149
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Suzuki Golf Internationale''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1971 haa 1972. Ngol fijiraa ko e nokku biyeteeɗo Los Coyotes to Buena Park, Kaliforni e hitaande 1971, e nokku biyeteeɗo Brookside to Pasadena, Kaliforni e hitaande 1972..<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-09-08|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1972 Jane Blalok
1971 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
0cy9n66icq2s0us3hajk5enprawxv0w
Hillside Open
0
39950
164150
2026-04-15T13:12:31Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Hillside Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1963 haa 1964. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Montecito to Santa Barbara, Kaliforni. Jaaltaaɓe Hillside Suudu Rewɓe' Udditaama 1964 Ruut Yesen Koɗorɗe Uddit 1963 Kati Witwort Tuugnorgal"
164150
wikitext
text/x-wiki
Hillside Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1963 haa 1964. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Montecito to Santa Barbara, Kaliforni.
Jaaltaaɓe
Hillside Suudu Rewɓe' Udditaama
1964 Ruut Yesen
Koɗorɗe Uddit
1963 Kati Witwort
Tuugnorgal
rpcmrfcxzbnl0r8wj3ftr8g4qeyp2mc
164151
164150
2026-04-15T13:13:04Z
Ilya Discuss
10103
164151
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Hillside Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1963 haa 1964. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Montecito to Santa Barbara, Kaliforni.
Jaaltaaɓe
Hillside Suudu Rewɓe' Udditaama
1964 Ruut Yesen
Koɗorɗe Uddit
1963 Kati Witwort
Tuugnorgal
ai1ku5ernbay8azw50n0n0a2n273w5r
164152
164151
2026-04-15T13:14:52Z
Ilya Discuss
10103
164152
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hillside Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1963 haa 1964. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Montecito to Santa Barbara, Kaliforni.
== Jaaltaaɓe ==
Hillside Suudu Rewɓe' Udditaama
1964 Ruut Yesen
== Koɗorɗe Uddit ==
1963 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
c1sjhygtub44sip5o2a59y426w5cgip
164154
164152
2026-04-15T13:16:01Z
Ilya Discuss
10103
164154
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hillside Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1963 haa 1964. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Montecito to Santa Barbara, Kaliforni.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Hillside Suudu Rewɓe' Udditaama
1964 Ruut Yesen
== Koɗorɗe Uddit ==
1963 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
np7k8cx5m25n3sk7y74xreiv1q374ec
Pittsburgh Open (LPGA Tour)
0
39951
164155
2026-04-15T13:18:14Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Pittsburgh Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1956 tan. Ko Marlene Hagge heɓi njeenaari ndii. Tuugnorgal"
164155
wikitext
text/x-wiki
Pittsburgh Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1956 tan. Ko Marlene Hagge heɓi njeenaari ndii.
Tuugnorgal
i28l78cmvkvwhafxa3bcjjlm7ojotxc
164156
164155
2026-04-15T13:19:56Z
Ilya Discuss
10103
164156
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Pittsburgh Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1956 tan. Ko Marlene Hagge heɓi njeenaari ndii.
Tuugnorgal
iknra2svelo8urzjj68shcpi3m0ohap
164157
164156
2026-04-15T13:20:26Z
Ilya Discuss
10103
164157
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Pittsburgh Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1956 tan. Ko Marlene Hagge heɓi njeenaari ndii.
== Tuugnorgal ==
in6cnmebe5igrjok6e6x9s5rsradjqy
164158
164157
2026-04-15T13:21:19Z
Ilya Discuss
10103
164158
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Pittsburgh Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1956 tan. Ko Marlene Hagge heɓi njeenaari ndii.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-20|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
ifww7tvwb6j11uf12mql8iz1tdaq1o0
Virgin with a Unicorn
0
39952
164160
2026-04-15T13:49:06Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Debbo jom ƴiiƴam''' (Fanciulla e l'unicorno) ko nate ɗe naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Domenichino waɗi, timmini ko hakkunde c. 1604 e hitaande 1605.<ref>{{cite web|url=https://artvee.com/artist/domenichino/|title=Domenichino|publisher=Artvee|access-date=29 January 2025}}</ref> Ko e nder mooɓondiral Palazzo Farnese, to Rome.<ref name="Oxford Ref2">{{cite encyclopedia|url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803095725658|title=Domenic..."
164160
wikitext
text/x-wiki
'''Debbo jom ƴiiƴam''' (Fanciulla e l'unicorno) ko nate ɗe naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Domenichino waɗi, timmini ko hakkunde c. 1604 e hitaande 1605.<ref>{{cite web|url=https://artvee.com/artist/domenichino/|title=Domenichino|publisher=Artvee|access-date=29 January 2025}}</ref> Ko e nder mooɓondiral Palazzo Farnese, to Rome.<ref name="Oxford Ref2">{{cite encyclopedia|url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803095725658|title=Domenichino (1581–1641)|encyclopedia=The Oxford Dictionary of Art and Artists|publisher=[[Oxford University Press]]|location=Oxford|year=2025|access-date=29 January 2025}}</ref>
== Sifaa ==
Debbo gooto jogiiɗo Unicorn sosaa ngam faarnoraade Galleria Farnese e gardagol Annibale Carracci, maayɗo duuɓi seeɗa caggal nde pecce ɗee njoofi .<ref>{{cite web|author=Hoakley|date=2 August 2023|title=Reading visual art: 67 Unicorn|url=https://eclecticlight.co/2023/08/02/reading-visual-art-67-unicorn/|publisher=The Eclectic Light Company|access-date=29 January 2025}}</ref>Fresko oo pentiraa ko dow damal e dow mahol fuɗnaange-rewo Galleria Farnese, galle ñeeñal Carracci, ko ɗum gooto e fresko makko e nder suudu e dow suudu. Ko golle almuudo makko Domenichino mo luulndaaki,<ref name="Oxford Ref">{{cite encyclopedia|url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803095725658|title=Domenichino (1581–1641)|encyclopedia=The Oxford Dictionary of Art and Artists|publisher=[[Oxford University Press]]|location=Oxford|year=2025|access-date=29 January 2025}}</ref> kono ina gasa tawa ko sikke alaa ko e golle makko tan.<ref name="WGA2">{{cite web|url=https://www.wga.hu/html_m/d/domenich/3/farnese.html|title=The Maiden and the Unicorn by Domenichino|publisher=[[Web Gallery of Art]]|access-date=29 January 2025}}</ref>
Natal ngal ko nate laaɓal hakkunde debbo jom suudu e unicorn. Ina hollita unicorn ina tammbii e nder lappol debbo jom suudu. Unicorn ina waawi tawa wonaa sahaa fof maande jommbaajo,<ref name="scribd">{{cite book|last=Beer|first=Rüdiger Robert|date=1 January 1978|title=Unicorn: Myth and Reality|url=https://www.scribd.com/document/749260321/Unicorn-Myth-and-Reality-History-eBook|location=U.S.|translator-last=Stern|translator-first=C.M.|edition=New|publisher=[[Wiley (publisher)|Van Nostrand Reinhold Inc.]]|page=145|isbn=978-0442805838|access-date=29 January 2025}}</ref> e nder haala kaa ina gasa tawa ko alkule. Naalanke oo ina teeŋtina semmbe fannuuji ɗiɗi ɗii fof, nde tawnoo dingiral ngal ina waɗi e saraaji leɗɗe, wonaa e hakkunde leydi ndii. Weeyo ɓuuɓngo e pecce ɗee ina luurdi e ƴiiƴam Carracci e nder Galleria Farnese mum.<ref name="WGA">{{cite web|url=https://www.wga.hu/html_m/d/domenich/3/farnese.html|title=The Maiden and the Unicorn by Domenichino|publisher=[[Web Gallery of Art]]|access-date=29 January 2025}}</ref>
Natal ngal ina jokkondiri e luural jowitiingal e Pape Alexander VI e joom suudu mum Giulia Farnese, maayɗo ko ina wona duuɓi capanɗe jeetati ko adii nde natal ngal waɗata, ina wiyee ko ngal alkule jokkondire hakkunde maybe.<ref>{{cite web|author=Hoakley|date=12 April 2020|title=Mark of the Unicorn in paintings 2|url=https://eclecticlight.co/2020/04/12/mark-of-the-unicorn-in-paintings-2/|publisher=The Eclectic Light Company|access-date=29 January 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
4cqca1iocyw0tyt30yv3cu12ozw4acc
164161
164160
2026-04-15T13:50:04Z
Isa Oumar
9821
164161
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Debbo jom ƴiiƴam''' (Fanciulla e l'unicorno) ko nate ɗe naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Domenichino waɗi, timmini ko hakkunde c. 1604 e hitaande 1605.<ref>{{cite web|url=https://artvee.com/artist/domenichino/|title=Domenichino|publisher=Artvee|access-date=29 January 2025}}</ref> Ko e nder mooɓondiral Palazzo Farnese, to Rome.<ref name="Oxford Ref2">{{cite encyclopedia|url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803095725658|title=Domenichino (1581–1641)|encyclopedia=The Oxford Dictionary of Art and Artists|publisher=[[Oxford University Press]]|location=Oxford|year=2025|access-date=29 January 2025}}</ref>
== Sifaa ==
Debbo gooto jogiiɗo Unicorn sosaa ngam faarnoraade Galleria Farnese e gardagol Annibale Carracci, maayɗo duuɓi seeɗa caggal nde pecce ɗee njoofi .<ref>{{cite web|author=Hoakley|date=2 August 2023|title=Reading visual art: 67 Unicorn|url=https://eclecticlight.co/2023/08/02/reading-visual-art-67-unicorn/|publisher=The Eclectic Light Company|access-date=29 January 2025}}</ref>Fresko oo pentiraa ko dow damal e dow mahol fuɗnaange-rewo Galleria Farnese, galle ñeeñal Carracci, ko ɗum gooto e fresko makko e nder suudu e dow suudu. Ko golle almuudo makko Domenichino mo luulndaaki,<ref name="Oxford Ref">{{cite encyclopedia|url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803095725658|title=Domenichino (1581–1641)|encyclopedia=The Oxford Dictionary of Art and Artists|publisher=[[Oxford University Press]]|location=Oxford|year=2025|access-date=29 January 2025}}</ref> kono ina gasa tawa ko sikke alaa ko e golle makko tan.<ref name="WGA2">{{cite web|url=https://www.wga.hu/html_m/d/domenich/3/farnese.html|title=The Maiden and the Unicorn by Domenichino|publisher=[[Web Gallery of Art]]|access-date=29 January 2025}}</ref>
Natal ngal ko nate laaɓal hakkunde debbo jom suudu e unicorn. Ina hollita unicorn ina tammbii e nder lappol debbo jom suudu. Unicorn ina waawi tawa wonaa sahaa fof maande jommbaajo,<ref name="scribd">{{cite book|last=Beer|first=Rüdiger Robert|date=1 January 1978|title=Unicorn: Myth and Reality|url=https://www.scribd.com/document/749260321/Unicorn-Myth-and-Reality-History-eBook|location=U.S.|translator-last=Stern|translator-first=C.M.|edition=New|publisher=[[Wiley (publisher)|Van Nostrand Reinhold Inc.]]|page=145|isbn=978-0442805838|access-date=29 January 2025}}</ref> e nder haala kaa ina gasa tawa ko alkule. Naalanke oo ina teeŋtina semmbe fannuuji ɗiɗi ɗii fof, nde tawnoo dingiral ngal ina waɗi e saraaji leɗɗe, wonaa e hakkunde leydi ndii. Weeyo ɓuuɓngo e pecce ɗee ina luurdi e ƴiiƴam Carracci e nder Galleria Farnese mum.<ref name="WGA">{{cite web|url=https://www.wga.hu/html_m/d/domenich/3/farnese.html|title=The Maiden and the Unicorn by Domenichino|publisher=[[Web Gallery of Art]]|access-date=29 January 2025}}</ref>
Natal ngal ina jokkondiri e luural jowitiingal e Pape Alexander VI e joom suudu mum Giulia Farnese, maayɗo ko ina wona duuɓi capanɗe jeetati ko adii nde natal ngal waɗata, ina wiyee ko ngal alkule jokkondire hakkunde maybe.<ref>{{cite web|author=Hoakley|date=12 April 2020|title=Mark of the Unicorn in paintings 2|url=https://eclecticlight.co/2020/04/12/mark-of-the-unicorn-in-paintings-2/|publisher=The Eclectic Light Company|access-date=29 January 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
0wgi472lrvxxoha7f3xoau3wu4eikcs
164162
164161
2026-04-15T13:51:23Z
Isa Oumar
9821
164162
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}{{Databox}}'''Debbo jom ƴiiƴam''' (Fanciulla e l'unicorno) ko nate ɗe naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Domenichino waɗi, timmini ko hakkunde c. 1604 e hitaande 1605.<ref>{{cite web|url=https://artvee.com/artist/domenichino/|title=Domenichino|publisher=Artvee|access-date=29 January 2025}}</ref> Ko e nder mooɓondiral Palazzo Farnese, to Rome.<ref name="Oxford Ref2">{{cite encyclopedia|url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803095725658|title=Domenichino (1581–1641)|encyclopedia=The Oxford Dictionary of Art and Artists|publisher=[[Oxford University Press]]|location=Oxford|year=2025|access-date=29 January 2025}}</ref>
== Sifaa ==
Debbo gooto jogiiɗo Unicorn sosaa ngam faarnoraade Galleria Farnese e gardagol Annibale Carracci, maayɗo duuɓi seeɗa caggal nde pecce ɗee njoofi .<ref>{{cite web|author=Hoakley|date=2 August 2023|title=Reading visual art: 67 Unicorn|url=https://eclecticlight.co/2023/08/02/reading-visual-art-67-unicorn/|publisher=The Eclectic Light Company|access-date=29 January 2025}}</ref>Fresko oo pentiraa ko dow damal e dow mahol fuɗnaange-rewo Galleria Farnese, galle ñeeñal Carracci, ko ɗum gooto e fresko makko e nder suudu e dow suudu. Ko golle almuudo makko Domenichino mo luulndaaki,<ref name="Oxford Ref">{{cite encyclopedia|url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803095725658|title=Domenichino (1581–1641)|encyclopedia=The Oxford Dictionary of Art and Artists|publisher=[[Oxford University Press]]|location=Oxford|year=2025|access-date=29 January 2025}}</ref> kono ina gasa tawa ko sikke alaa ko e golle makko tan.<ref name="WGA2">{{cite web|url=https://www.wga.hu/html_m/d/domenich/3/farnese.html|title=The Maiden and the Unicorn by Domenichino|publisher=[[Web Gallery of Art]]|access-date=29 January 2025}}</ref>
Natal ngal ko nate laaɓal hakkunde debbo jom suudu e unicorn. Ina hollita unicorn ina tammbii e nder lappol debbo jom suudu. Unicorn ina waawi tawa wonaa sahaa fof maande jommbaajo,<ref name="scribd">{{cite book|last=Beer|first=Rüdiger Robert|date=1 January 1978|title=Unicorn: Myth and Reality|url=https://www.scribd.com/document/749260321/Unicorn-Myth-and-Reality-History-eBook|location=U.S.|translator-last=Stern|translator-first=C.M.|edition=New|publisher=[[Wiley (publisher)|Van Nostrand Reinhold Inc.]]|page=145|isbn=978-0442805838|access-date=29 January 2025}}</ref> e nder haala kaa ina gasa tawa ko alkule. Naalanke oo ina teeŋtina semmbe fannuuji ɗiɗi ɗii fof, nde tawnoo dingiral ngal ina waɗi e saraaji leɗɗe, wonaa e hakkunde leydi ndii. Weeyo ɓuuɓngo e pecce ɗee ina luurdi e ƴiiƴam Carracci e nder Galleria Farnese mum.<ref name="WGA">{{cite web|url=https://www.wga.hu/html_m/d/domenich/3/farnese.html|title=The Maiden and the Unicorn by Domenichino|publisher=[[Web Gallery of Art]]|access-date=29 January 2025}}</ref>
Natal ngal ina jokkondiri e luural jowitiingal e Pape Alexander VI e joom suudu mum Giulia Farnese, maayɗo ko ina wona duuɓi capanɗe jeetati ko adii nde natal ngal waɗata, ina wiyee ko ngal alkule jokkondire hakkunde maybe.<ref>{{cite web|author=Hoakley|date=12 April 2020|title=Mark of the Unicorn in paintings 2|url=https://eclecticlight.co/2020/04/12/mark-of-the-unicorn-in-paintings-2/|publisher=The Eclectic Light Company|access-date=29 January 2025}}</ref>
== Tuugnorgal ==
bvxfizzsat8kx7apv0xtw997wkk9bt4
Resting Bashi-Bazouk
0
39953
164163
2026-04-15T14:01:48Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Heddii ko Bashibozu'''k (e ɗemngal Serbi, Odmor башибозука, Odmor bašibozuka), ganndiraaɗo kadi jaambaaro Arnaut<ref>{{Cite web|title=Paul Joanovitch (b. 1859), An Arnaut Warrior|url=https://www.christies.com/en/lot/lot-3058355|website=Christie's}}</ref><ref>{{Cite web|last=Đ|first=V.|date=2024-02-07|title=Slika Paje Jovanovića "Odmor bašibozuka" je u Beogradu|url=https://www.telegraf.rs/pop-i-kultura/art/3832203-slika-paje-jovanovica-odmor-..."
164163
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Heddii ko Bashibozu'''k (e ɗemngal Serbi, Odmor башибозука, Odmor bašibozuka), ganndiraaɗo kadi jaambaaro Arnaut<ref>{{Cite web|title=Paul Joanovitch (b. 1859), An Arnaut Warrior|url=https://www.christies.com/en/lot/lot-3058355|website=Christie's}}</ref><ref>{{Cite web|last=Đ|first=V.|date=2024-02-07|title=Slika Paje Jovanovića "Odmor bašibozuka" je u Beogradu|url=https://www.telegraf.rs/pop-i-kultura/art/3832203-slika-paje-jovanovica-odmor-basibozuka-je-u-beogradu|access-date=2024-03-26|website=Telegraf.rs|language=sr}}</ref> e jaambaaro Albaani, ko nate nebam e dow panneel ɗe naalanke Serbi biyeteeɗo Paja Jovanović, sosi c. Hitaande 1887-88. Ko yeru naalankaagal jaŋde gila e faɗo Orientalist naalanke oo e fuɗɗoode golle mum. Natal ngal ina hollita bashi-bozuk jogiiɗo kaɓirɗe ina fooftoo e caay walla kafe ina ɓuuɓna hookah.
Bashibozuk fooftorde ina jokki hannde e nder defterdu mooftirgel galle Belgrade,<ref>{{Cite web|last=TV|first=Insajder|date=2023-11-09|title=Potvrđeno za Insajder: Muzej grada Beograda kupio vrednu sliku Paje Jovanovića na aukciji u Londonu (FOTO)|url=https://insajder.net/teme/potvrdeno-za-insajder-muzej-grada-beograda-kupio-vrednu-sliku-paje-jovanovica-na-aukciji-u-londonu|access-date=2024-03-26|website=insajder.net|language=sr}}</ref> ɗo lefol Paja Jovanović woni.<ref>{{Cite web|title=Музеј града Београда - Почетна страна|url=http://www.mgb.org.rs/|access-date=2024-03-26|website=www.mgb.org.rs}}</ref>
== Tuugnorgal ==
hhan3455yp5a99u05mcchgxqmwh63w2
Adrianus Jacobus Zuyderland
0
39954
164164
2026-04-15T14:12:14Z
Isa Oumar
9821
Created page with "{{Databox}}'''Adrianus Jacobus Zuyderland''' ko Vincent Van Gogh ɓurɗo yiɗde e sahaa mum La Haye. O feeñii e nate keewɗe, ɗe nganndu-ɗaa ko no feewi e hoore makko ɓuuɓnde e gite makko daneeje maantiniiɗe, kadi ko kanko woni mbaydi natal ngal woni tuugnorgal natal van Gogh caggal ɗuum ngal At Eternity's Gate.<ref>{{cite book|last=Hulsker|first=Jan|title=The Complete Van Gogh: Paintings, Drawings, Sketches|year=1986|publisher=[[Random House]]|isbn=0-517-44867-X|..."
164164
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Adrianus Jacobus Zuyderland''' ko Vincent Van Gogh ɓurɗo yiɗde e sahaa mum La Haye. O feeñii e nate keewɗe, ɗe nganndu-ɗaa ko no feewi e hoore makko ɓuuɓnde e gite makko daneeje maantiniiɗe, kadi ko kanko woni mbaydi natal ngal woni tuugnorgal natal van Gogh caggal ɗuum ngal At Eternity's Gate.<ref>{{cite book|last=Hulsker|first=Jan|title=The Complete Van Gogh: Paintings, Drawings, Sketches|year=1986|publisher=[[Random House]]|isbn=0-517-44867-X|page=58}}</ref><ref name="Naifeh & White Smith">{{cite book|title=Van Gogh: The Life|year=2011|publisher=[[Random House]]|first1=Steven|last1=Naifeh|first2=Gregory|last2=White Smith|isbn=978-0-375-50748-9|url=http://www.randomhouse.com/book/119583/van-gogh-by-steven-naifeh-and-gregory-white-smith|page=318}}</ref>
== Ɓawo ==
Mawɗo gooto ina ɓoornii wutte juutɗo, ina waɗi umbrella ina yiyee e caggal. Gaasa makko daneewa ina yettoo e kolce makko, omo ɓoornii wutte.
Gorko yatiima mo wutte juutɗo e umbrella, Yiyaaɗo gila caggal, sketch e ɓataake 268 (R14), suwee 1882, koolol keeriiɗo, leyɗeele dentuɗe Amerik (JH214).[Golle 1][Ɓataakeeji 1]
A. J. Zuyderland jibinaa ko to La Haye ca. 1810 e haɓde e kampaañ balɗe sappo e hitaande 1831 feewde e seernaaɓe Belsik e konu Farayse wallitoowo ɗum en, ɗo o heɓi njeenaari nl:Metalen Kruis 1830-1831, ndi o heewi ɓoornaade e nate makko. O winnditii e galle sadak e hitaande 1876.<ref>{{cite web|url=http://www.vggallery.com/drawings/p_0954.htm|title=Vincent van Gogh: The Drawings (Orphan Man with Top Hat)}}</ref>
Ko van Gogh adii haalde mo e ɓataake feewde e Anthon van Rappard, ñalnde 19 suwee 1882 : "... Miɗo waɗa kadi pentugol e pentugol ndiyam, e ko jiidaa e ɗuum miɗo ƴetta nate keewɗe e model oo kam e nate [ɗum woni 'nate'] e dow mbedda pose.[Harfeere 2]
"Galle mawɓe" ko Hervormd Oude-mannen-en-vrouwenhuis to Om en Bij, La Haye,[6] e Zuyderland ko caggal ɗuum W. J. A. Visser anndini ɗum e nder binndanɗe mum en gila e tab anndinde 399 e junngo mum ñaamo, ko ɗum kadi waawi waɗeede e Orp e nder junngo makko ñaamo sketch alkulal (naamo).<ref>{{cite web|url=http://www.vggallery.com/drawings/p_0954.htm|title=Vincent van Gogh: The Drawings (Orphan Man with Top Hat)}}</ref>[Alkule 1]
== Tuugnorgal ==
2g5h3410jqglb6iexptg2bc3zrfll6l
Alone in the World (1881 painting)
0
39955
164165
2026-04-15T14:18:32Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Ko gooto e Aduna''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Holanndeejo biyeteeɗo Jozef Israëls waɗi, tuggi c. Hitaande 1880 haa 1881. Tiitoonde mayre ko seertude e maayde. Natal ngal hollitaama e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereere to Chicago Illinois. Nde waɗetee ko to nokku mooftirɗo Mesdag, to La Haye.[2][3] == Limtol == Natal ngal wiyetee ko tiiɗngal, belngal, goongawal. Dingiral ngal ko hollirde maayde e baasal. Gorko mo ɓernde mum taƴi, e yeeso d..."
164165
wikitext
text/x-wiki
'''Ko gooto e Aduna''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Holanndeejo biyeteeɗo Jozef Israëls waɗi, tuggi c. Hitaande 1880 haa 1881. Tiitoonde mayre ko seertude e maayde. Natal ngal hollitaama e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereere to Chicago Illinois. Nde waɗetee ko to nokku mooftirɗo Mesdag, to La Haye.[2][3]
== Limtol ==
Natal ngal wiyetee ko tiiɗngal, belngal, goongawal. Dingiral ngal ko hollirde maayde e baasal. Gorko mo ɓernde mum taƴi, e yeeso debbo maayɗo oo e nder annoore ɓuuɓnde suudu nduu ina hollira seertude e maayde. Natal ngal hollitii gorko gooto, ɓoorniiɗo wutte, ina jooɗii e jappeere sara leeso. Debbo ina lelii e leeso, gorko oo ina ndaara mo. Gorko oo ina jogii mbaydi tiiɗndi, debbo oo ina wayi no ina rafi.[4]
== Jaɓɓugo ==
Louis Edmond Duranty, ganndo Faraysenaajo wiyi e nate ɗee « dombre et de douleur » walla ɗoyngol e mette.[5] H.C. Payne wiyi e dingiral e nder nate ɗee, "...dingiral, ngal alaa ko woni e mum so wonaa maanaa mum neɗɗo, kadi ko ɗum huunde luggiɗnde e laaɓtunde, haa en cikkataa nate ɗee hay dara".
== Tuugnorgal ==
az70uny06iwvhhfmatzs3x45x2zt8yw
Jane Roma McElroy
0
39956
164166
2026-04-15T14:25:17Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Jane (Jennie) Roma McElroy (1867-1923) ko pentoowo Ameriknaajo. Nguurndam McElroy jibinaa ko e hitaande 1867 to wuro San Fransisko, to Kaliforni. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Mark Hopkins to duɗal jaaɓi haaɗtirde diisnondiral to Kaliforni. Porofesooruuji makko ina njeyaa heen Emil Carlsen e Raymond Dabb Yelland. McElroy hollitii nate mum e nder ñalɗi diiwaan Kaliforni e hitaande 1890 e 1891, e ñalɗi hakkunde leyɗeele Kaliforni e hitaande 1894, e fedde ñee..."
164166
wikitext
text/x-wiki
Jane (Jennie) Roma McElroy (1867-1923) ko pentoowo Ameriknaajo.
Nguurndam
McElroy jibinaa ko e hitaande 1867 to wuro San Fransisko, to Kaliforni. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Mark Hopkins to duɗal jaaɓi haaɗtirde diisnondiral to Kaliforni. Porofesooruuji makko ina njeyaa heen Emil Carlsen e Raymond Dabb Yelland.
McElroy hollitii nate mum e nder ñalɗi diiwaan Kaliforni e hitaande 1890 e 1891, e ñalɗi hakkunde leyɗeele Kaliforni e hitaande 1894, e fedde ñeeñal San Fransisko gila 1896 haa 1917, e duɗal mekanik San Fransisko e hitaande 1899 e e hitaande 19917 1909. O holliti kadi golle makko to galle laamorɗo Kaliforni e hitaande 1893 to Chicago, Illinois.
McElroy sankii ko to San Fransisko e hitaande 1923. O meeɗaa resde.
Tuugnorgal
oehamlsz4809zy79flef0piiur52akm
164167
164166
2026-04-15T14:26:04Z
SUZYFATIMA
13856
164167
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jane (Jennie) Roma McElroy''' (1867-1923) ko pentoowo Ameriknaajo.
== Nguurndam ==
McElroy jibinaa ko e hitaande 1867 to wuro San Fransisko, to Kaliforni. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Mark Hopkins to duɗal jaaɓi haaɗtirde diisnondiral to Kaliforni. Porofesooruuji makko ina njeyaa heen Emil Carlsen e Raymond Dabb Yelland.
McElroy hollitii nate mum e nder ñalɗi diiwaan Kaliforni e hitaande 1890 e 1891, e ñalɗi hakkunde leyɗeele Kaliforni e hitaande 1894, e fedde ñeeñal San Fransisko gila 1896 haa 1917, e duɗal mekanik San Fransisko e hitaande 1899 e e hitaande 19917 1909. O holliti kadi golle makko to galle laamorɗo Kaliforni e hitaande 1893 to Chicago, Illinois.
McElroy sankii ko to San Fransisko e hitaande 1923. O meeɗaa resde.
== Tuugnorgal ==
gz6ufknnh5zfbheoaqsbgwqyv351z5q
164168
164167
2026-04-15T14:29:31Z
SUZYFATIMA
13856
164168
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jane (Jennie) Roma McElroy''' (1867-1923) ko pentoowo Ameriknaajo.
== Nguurndam ==
McElroy jibinaa ko e hitaande 1867 to wuro San Fransisko, to Kaliforni. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Mark Hopkins to duɗal jaaɓi haaɗtirde diisnondiral to Kaliforni. Porofesooruuji makko ina njeyaa heen Emil Carlsen e Raymond Dabb Yelland.
McElroy hollitii nate mum e nder ñalɗi diiwaan Kaliforni e hitaande 1890 e 1891, e ñalɗi hakkunde leyɗeele Kaliforni e hitaande 1894, e fedde ñeeñal San Fransisko gila 1896 haa 1917, e duɗal mekanik San Fransisko e hitaande 1899 e e hitaande 19917 1909. O holliti kadi golle makko to galle laamorɗo Kaliforni e hitaande 1893 to Chicago, Illinois.
McElroy sankii ko to San Fransisko e hitaande 1923. O meeɗaa resde.<ref name="AskArt">{{cite web|title=Jane (Jennie) Roma McElroy|url=http://www.askart.com/artist_keywords/Jane_Jennie_Roma_McElroy/10034307/Jane_Jennie_Roma_McElroy.aspx|website=AskArt|accessdate=8 March 2019}}</ref><ref name="Jones">{{cite book|last1=Jones|first1=William Carey|title=Illustrated History of the University of California, 1868-1895|date=1895|publisher=F.H. Dukesmith|page=[https://archive.org/details/cu31924030629855/page/n398 393]|url=https://archive.org/details/cu31924030629855|quote=Jane Roma McElroy artist.|language=en}}</ref><ref name="Artists in California">{{cite book|last1=Hughes|first1=Dean Milton|title=Artists in California, 1786-1940|year=1986|url=https://archive.org/details/artistsincalifor0000hugh|url-access=registration|publisher=Hughes Pub. Co|isbn=0961611200|page=[https://archive.org/details/artistsincalifor0000hugh/page/304 304]|edition=1st}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt6g.html#mcelroy|accessdate=8 March 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
euqwvk5qseofbbqzykxnacjhbwks1sy
Retta T. Matthews
0
39957
164169
2026-04-15T14:31:31Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Retta Terese Matthews (1856 – 1899) ko Ameriknaajo pentoowo e sewnde. Nguurndam Matthews jibinaa ko ñalnde 7 abriil 1856, to wuro wiyeteengo Arlington, to leydi Indiya. O naati duɗal naalankaagal Fedde Muuseeji Cincinnati tuggi 1881 haa 1884. Ndeen o jannginii e duɗe laamu San Antonio, Texas duuɓi keewɗi, hade makko yahde Pari ngam jokkude jaŋde makko naalankaagal e M. Ingelbert. Caggal nde o rafi o arti Indiana e fuɗɗoode kitaale 1890. O hollitii golle makko..."
164169
wikitext
text/x-wiki
Retta Terese Matthews (1856 – 1899) ko Ameriknaajo pentoowo e sewnde.
Nguurndam
Matthews jibinaa ko ñalnde 7 abriil 1856, to wuro wiyeteengo Arlington, to leydi Indiya. O naati duɗal naalankaagal Fedde Muuseeji Cincinnati tuggi 1881 haa 1884. Ndeen o jannginii e duɗe laamu San Antonio, Texas duuɓi keewɗi, hade makko yahde Pari ngam jokkude jaŋde makko naalankaagal e M. Ingelbert. Caggal nde o rafi o arti Indiana e fuɗɗoode kitaale 1890.
O hollitii golle makko e nder galle laamorɗo Indiana e galle debbo e nder hitaande 1893, to Chicago, Illinois. Matthews hollitii kadi golle mum to Ohio State Fair, o heɓi njeenaari adanndi e hitaande 1894 ngam gooto e golle makko.
Matthews sankii ko e lewru feebariyee 1899 to leydi Indiya.
Njawdi
Indiyana (hedde 1893), koolol naalankaagal jamaa suudu laamu Indiyana
Sifaa Matthews biyeteeɗo "Indiana" mo o sosi ngam waɗde yeewtere winndereere e hitaande 1893, woni hannde ko e galle laamu Indiana to Indianapolis, to leydi Indiana.
Tuugnorgal
5i7unht3dw4dbu1oqvdc6v5a4w4ua6g
164170
164169
2026-04-15T14:32:30Z
SUZYFATIMA
13856
164170
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Retta Terese Matthews''' (1856 – 1899) ko Ameriknaajo pentoowo e sewnde.
== Nguurndam ==
Matthews jibinaa ko ñalnde 7 abriil 1856, to wuro wiyeteengo Arlington, to leydi Indiya. O naati duɗal naalankaagal Fedde Muuseeji Cincinnati tuggi 1881 haa 1884. Ndeen o jannginii e duɗe laamu San Antonio, Texas duuɓi keewɗi, hade makko yahde Pari ngam jokkude jaŋde makko naalankaagal e M. Ingelbert. Caggal nde o rafi o arti Indiana e fuɗɗoode kitaale 1890.
O hollitii golle makko e nder galle laamorɗo Indiana e galle debbo e nder hitaande 1893, to Chicago, Illinois. Matthews hollitii kadi golle mum to Ohio State Fair, o heɓi njeenaari adanndi e hitaande 1894 ngam gooto e golle makko.
Matthews sankii ko e lewru feebariyee 1899 to leydi Indiya.
Njawdi
Indiyana (hedde 1893), koolol naalankaagal jamaa suudu laamu Indiyana
Sifaa Matthews biyeteeɗo "Indiana" mo o sosi ngam waɗde yeewtere winndereere e hitaande 1893, woni hannde ko e galle laamu Indiana to Indianapolis, to leydi Indiana.
== Tuugnorgal ==
d204d4egc6oux1sojsiknjs78xsyrl6
164171
164170
2026-04-15T14:37:16Z
SUZYFATIMA
13856
164171
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Retta Terese Matthews''' (1856 – 1899) ko Ameriknaajo pentoowo e sewnde.
== Nguurndam ==
Matthews jibinaa ko ñalnde 7 abriil 1856, to wuro wiyeteengo Arlington, to leydi Indiya. O naati duɗal naalankaagal Fedde Muuseeji Cincinnati tuggi 1881 haa 1884. Ndeen o jannginii e duɗe laamu San Antonio, Texas duuɓi keewɗi, hade makko yahde Pari ngam jokkude jaŋde makko naalankaagal e M. Ingelbert. Caggal nde o rafi o arti Indiana e fuɗɗoode kitaale 1890.
O hollitii golle makko e nder galle laamorɗo Indiana e galle debbo e nder hitaande 1893, to Chicago, Illinois. Matthews hollitii kadi golle mum to Ohio State Fair, o heɓi njeenaari adanndi e hitaande 1894 ngam gooto e golle makko.
Matthews sankii ko e lewru feebariyee 1899 to leydi Indiya.
Njawdi
Indiyana (hedde 1893), koolol naalankaagal jamaa suudu laamu Indiyana
Sifaa Matthews biyeteeɗo "Indiana" mo o sosi ngam waɗde yeewtere winndereere e hitaande 1893, woni hannde ko e galle laamu Indiana to Indianapolis, to leydi Indiana.<ref>{{cite web|url=https://www.in.gov/idoa/2981.htm|title=IDOA: Indiana|website=In.gov|accessdate=16 January 2019}}</ref><ref name="Weidman">{{cite book|last1=Weidman|first1=Jeffrey|last2=Oberlin College Library|title=Artists in Ohio, 1787-1900: A Biographical Dictionary|date=2000|publisher=[[Kent State University Press]]|isbn=9780873386166|page=582|url=https://books.google.com/books?id=ZdICm_W8xKwC&q=Retta+T.+Matthews&pg=PA582|language=en}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt4c.html#matthews|website=Arcadiasystems.org|accessdate=13 January 2019}}</ref><ref name="Illinois. Dept. of Agriculture">{{cite book|last1=Illinois. Dept. of Agriculture|title=Transactions of the Department of Agriculture of the State of Illinois with Reports from County Agricultural Societies for the Year, Volume 33|date=1896|publisher=Illinois state journal Company|url=https://books.google.com/books?id=671JAQAAMAAJ&q=Retta+T.+Matthews+sculpture&pg=PA247}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
npzjtie94r4fwwbl6hd65r53a33gubu
164172
164171
2026-04-15T14:37:30Z
SUZYFATIMA
13856
164172
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Retta Terese Matthews''' (1856 – 1899) ko Ameriknaajo pentoowo e sewnde.
== Nguurndam ==
Matthews jibinaa ko ñalnde 7 abriil 1856, to wuro wiyeteengo Arlington, to leydi Indiya. O naati duɗal naalankaagal Fedde Muuseeji Cincinnati tuggi 1881 haa 1884. Ndeen o jannginii e duɗe laamu San Antonio, Texas duuɓi keewɗi, hade makko yahde Pari ngam jokkude jaŋde makko naalankaagal e M. Ingelbert. Caggal nde o rafi o arti Indiana e fuɗɗoode kitaale 1890.
O hollitii golle makko e nder galle laamorɗo Indiana e galle debbo e nder hitaande 1893, to Chicago, Illinois. Matthews hollitii kadi golle mum to Ohio State Fair, o heɓi njeenaari adanndi e hitaande 1894 ngam gooto e golle makko.
Matthews sankii ko e lewru feebariyee 1899 to leydi Indiya.
Njawdi
Indiyana (hedde 1893), koolol naalankaagal jamaa suudu laamu Indiyana
Sifaa Matthews biyeteeɗo "Indiana" mo o sosi ngam waɗde yeewtere winndereere e hitaande 1893, woni hannde ko e galle laamu Indiana to Indianapolis, to leydi Indiana.<ref>{{cite web|url=https://www.in.gov/idoa/2981.htm|title=IDOA: Indiana|website=In.gov|accessdate=16 January 2019}}</ref><ref name="Weidman">{{cite book|last1=Weidman|first1=Jeffrey|last2=Oberlin College Library|title=Artists in Ohio, 1787-1900: A Biographical Dictionary|date=2000|publisher=[[Kent State University Press]]|isbn=9780873386166|page=582|url=https://books.google.com/books?id=ZdICm_W8xKwC&q=Retta+T.+Matthews&pg=PA582|language=en}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt4c.html#matthews|website=Arcadiasystems.org|accessdate=13 January 2019}}</ref><ref name="Illinois. Dept. of Agriculture">{{cite book|last1=Illinois. Dept. of Agriculture|title=Transactions of the Department of Agriculture of the State of Illinois with Reports from County Agricultural Societies for the Year, Volume 33|date=1896|publisher=Illinois state journal Company|url=https://books.google.com/books?id=671JAQAAMAAJ&q=Retta+T.+Matthews+sculpture&pg=PA247}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
iliw96ztzfdtfgh9wlci4l4ngj0iotq
Alice Randall Marsh
0
39958
164173
2026-04-15T14:39:22Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Aliis Randall Marsh (1869-1929) ko pentoowo tokooso Ameriknaajo, debbo naalanke gooto biyeteeɗo Frederick Dana Marsh (1872-1961). Nguurndam Marsh jibinaa ko e hitaande 1869 to wuro Coldwater, to leydi Michigan. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. O yahi kadi to Pari, Farayse, ɗo o janngi e les njiimaandi Rafael Collin, Frederick William MacMonnies, Luc-Olivier Merson e James McNeill Whistler. E hitaande 1895, nde o woni Pari, o resi Frederick Dana Marsh mo o ji..."
164173
wikitext
text/x-wiki
Aliis Randall Marsh (1869-1929) ko pentoowo tokooso Ameriknaajo, debbo naalanke gooto biyeteeɗo Frederick Dana Marsh (1872-1961).
Nguurndam
Marsh jibinaa ko e hitaande 1869 to wuro Coldwater, to leydi Michigan. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. O yahi kadi to Pari, Farayse, ɗo o janngi e les njiimaandi Rafael Collin, Frederick William MacMonnies, Luc-Olivier Merson e James McNeill Whistler.
E hitaande 1895, nde o woni Pari, o resi Frederick Dana Marsh mo o jibini ɓiɓɓe tato. Ɓeeɗoo ɗiɗo kawri ko to Chicago, ɗo kamɓe ɗiɗo fof ɓe njanngi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, ɓe kolliti golle maɓɓe e hitaande 1893 e nder ñalngu winndereyankeewu to Chicago, Illinois. Alice hollitii golle mum e nder galle Illinois.
Marsh hollitii nate mum to Salon Paris e hitaande 1895. Ko e hitaande ndee tan o holliri nate makko to duɗal ñeeñal to Chicago
Caggal duuɓi keewɗi caggal leydi, ɓe ngarti e leyɗeele dentuɗe Amerik e hitaande 1900. Ɓe ngoni ko e Enclosure, koloñaal naalankaagal to Nutley, New Jersey. Ɓesngu nguu ummii ko e wuro wiyeteengo New Rochelle, to New York e hitaande 1914. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Reginald Marsh (1898–1954) wonti pentoowo. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo James Randall Marsh (1896-1965) wonti diisneteeɗo e golloowo njamndi.
Marsh sankii ko ñalnde 24 oktoobar 1929, tawi omo woni e njulaagu to leydi Itali.
Tuugnorgal
2h8mmhg1ljjfnfwg77dv5tnmieh54c7
164174
164173
2026-04-15T14:40:18Z
SUZYFATIMA
13856
164174
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aliis Randall Marsh''' (1869-1929) ko pentoowo tokooso Ameriknaajo, debbo naalanke gooto biyeteeɗo Frederick Dana Marsh (1872-1961).
== Nguurndam ==
Marsh jibinaa ko e hitaande 1869 to wuro Coldwater, to leydi Michigan. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. O yahi kadi to Pari, Farayse, ɗo o janngi e les njiimaandi Rafael Collin, Frederick William MacMonnies, Luc-Olivier Merson e James McNeill Whistler.
E hitaande 1895, nde o woni Pari, o resi Frederick Dana Marsh mo o jibini ɓiɓɓe tato. Ɓeeɗoo ɗiɗo kawri ko to Chicago, ɗo kamɓe ɗiɗo fof ɓe njanngi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, ɓe kolliti golle maɓɓe e hitaande 1893 e nder ñalngu winndereyankeewu to Chicago, Illinois. Alice hollitii golle mum e nder galle Illinois.
Marsh hollitii nate mum to Salon Paris e hitaande 1895. Ko e hitaande ndee tan o holliri nate makko to duɗal ñeeñal to Chicago
Caggal duuɓi keewɗi caggal leydi, ɓe ngarti e leyɗeele dentuɗe Amerik e hitaande 1900. Ɓe ngoni ko e Enclosure, koloñaal naalankaagal to Nutley, New Jersey. Ɓesngu nguu ummii ko e wuro wiyeteengo New Rochelle, to New York e hitaande 1914. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Reginald Marsh (1898–1954) wonti pentoowo. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo James Randall Marsh (1896-1965) wonti diisneteeɗo e golloowo njamndi.
Marsh sankii ko ñalnde 24 oktoobar 1929, tawi omo woni e njulaagu to leydi Itali.
== Tuugnorgal ==
rlax6you3d8knzd4oly7gom7tpg17hw
164175
164174
2026-04-15T14:43:55Z
SUZYFATIMA
13856
164175
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aliis Randall Marsh''' (1869-1929) ko pentoowo tokooso Ameriknaajo, debbo naalanke gooto biyeteeɗo Frederick Dana Marsh (1872-1961).
== Nguurndam ==
Marsh jibinaa ko e hitaande 1869 to wuro Coldwater, to leydi Michigan. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. O yahi kadi to Pari, Farayse, ɗo o janngi e les njiimaandi Rafael Collin, Frederick William MacMonnies, Luc-Olivier Merson e James McNeill Whistler.
E hitaande 1895, nde o woni Pari, o resi Frederick Dana Marsh mo o jibini ɓiɓɓe tato. Ɓeeɗoo ɗiɗo kawri ko to Chicago, ɗo kamɓe ɗiɗo fof ɓe njanngi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, ɓe kolliti golle maɓɓe e hitaande 1893 e nder ñalngu winndereyankeewu to Chicago, Illinois. Alice hollitii golle mum e nder galle Illinois.
Marsh hollitii nate mum to Salon Paris e hitaande 1895. Ko e hitaande ndee tan o holliri nate makko to duɗal ñeeñal to Chicago
Caggal duuɓi keewɗi caggal leydi, ɓe ngarti e leyɗeele dentuɗe Amerik e hitaande 1900. Ɓe ngoni ko e Enclosure, koloñaal naalankaagal to Nutley, New Jersey. Ɓesngu nguu ummii ko e wuro wiyeteengo New Rochelle, to New York e hitaande 1914. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Reginald Marsh (1898–1954) wonti pentoowo. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo James Randall Marsh (1896-1965) wonti diisneteeɗo e golloowo njamndi.
Marsh sankii ko ñalnde 24 oktoobar 1929, tawi omo woni e njulaagu to leydi Itali.<ref name="AskArt">{{cite web|title=Alice Randall Marsh|url=http://www.askart.com/artist/Alice_Randall_Marsh/5035564/Alice_Randall_Marsh.aspx|website=AskArt|accessdate=9 March 2019}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt6g.html#marsh|accessdate=9 March 2019}}</ref><ref name="freddanamarsh">{{cite web|title=A Portrait of an Artist in Society|url=http://freddanamarsh.blogspot.com/|website=Fred Dana Marsh|accessdate=9 March 2019}}</ref><ref name="James Randall Marsh">{{cite web|title=James Randall Marsh|url=http://www.askart.com/artist/James_Randall_Marsh/11253273/James_Randall_Marsh.aspx|website=AskArt|accessdate=9 March 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
pwuc8negmu3a9aki1ohujx057jy00qi
Marie Koupal Lusk
0
39959
164176
2026-04-15T14:46:29Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Marie Koupal Lusk (jibinaa ko Koupalová ; 12 feebariyee 1862 – 13 desammbar 1929) ko pentoowo Ameriknaajo, gooto e sosnooɓe fedde wiyeteende Chicago Palette Club. Nguurndam Marie Koupalová jibinaa ko ñalnde 12 feebariyee 1862, to galle Češnovice n°12, to Bohemie, to laamu Otiris, o lootaama e katolik Roma to Pištín. Ɓesngu makko eggini Amerik e hitaande 1867, koɗi to Illinois. Lusk naati duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Chicago, to duɗal jaaɓi haa..."
164176
wikitext
text/x-wiki
Marie Koupal Lusk (jibinaa ko Koupalová ; 12 feebariyee 1862 – 13 desammbar 1929) ko pentoowo Ameriknaajo, gooto e sosnooɓe fedde wiyeteende Chicago Palette Club.
Nguurndam
Marie Koupalová jibinaa ko ñalnde 12 feebariyee 1862, to galle Češnovice n°12, to Bohemie, to laamu Otiris, o lootaama e katolik Roma to Pištín. Ɓesngu makko eggini Amerik e hitaande 1867, koɗi to Illinois. Lusk naati duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Chicago, to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal diisnondiral, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to New York. O yahi Pari ɗo o janngi e les njiimaandi Václav Brožík to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colarossi.
Ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1884, Koupal resi Charles D. Lusk (1856-1935) to Chicago, jeyaaɗo to Veseli e Luznicí, wonti awokaa. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Milan Lusk (1893-1932) ko jimoowo konsiir mo nganndu-ɗaa ina teskaa no feewi. Lusk ina wondi e fedde Bohemian Club to Chicago Kanko e sehil makko Alice Kellogg Tyler ɓe cosi fedde Palette, fedde naalankaagal wonande rewɓe Chicago.
Lusk hollitii nate mum to Salon Paris, e to Duɗal Naalankaagal to Chicago. O holliti kadi golle makko e nder galle Illinois e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore to Chicago, Illinois. O penti friise "Music" ngam suudu jaɓɓungal.
Lusk sankii ko ñalnde 13 desaambar 1929, ina yahra e duuɓi 67, to wuro wiyeteengo Wilmette, to leydi Illinois.
Tuugnorgal
jl8vql14avaa4cjsz9ithfw94z4bs6h
164177
164176
2026-04-15T14:47:41Z
SUZYFATIMA
13856
164177
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marie Koupal Lusk''' (jibinaa ko Koupalová ; 12 feebariyee 1862 – 13 desammbar 1929) ko pentoowo Ameriknaajo, gooto e sosnooɓe fedde wiyeteende Chicago Palette Club.
== Nguurndam ==
Marie Koupalová jibinaa ko ñalnde 12 feebariyee 1862, to galle Češnovice n°12, to Bohemie, to laamu Otiris, o lootaama e katolik Roma to Pištín. Ɓesngu makko eggini Amerik e hitaande 1867, koɗi to Illinois. Lusk naati duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Chicago, to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal diisnondiral, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to New York. O yahi Pari ɗo o janngi e les njiimaandi Václav Brožík to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colarossi.
Ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1884, Koupal resi Charles D. Lusk (1856-1935) to Chicago, jeyaaɗo to Veseli e Luznicí, wonti awokaa. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Milan Lusk (1893-1932) ko jimoowo konsiir mo nganndu-ɗaa ina teskaa no feewi. Lusk ina wondi e fedde Bohemian Club to Chicago Kanko e sehil makko Alice Kellogg Tyler ɓe cosi fedde Palette, fedde naalankaagal wonande rewɓe Chicago.
Lusk hollitii nate mum to Salon Paris, e to Duɗal Naalankaagal to Chicago. O holliti kadi golle makko e nder galle Illinois e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore to Chicago, Illinois. O penti friise "Music" ngam suudu jaɓɓungal.
Lusk sankii ko ñalnde 13 desaambar 1929, ina yahra e duuɓi 67, to wuro wiyeteengo Wilmette, to leydi Illinois.
== Tuugnorgal ==
3tquecao7f2wct33prbkr9e95ttjxqw
164178
164177
2026-04-15T14:54:23Z
SUZYFATIMA
13856
164178
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marie Koupal Lusk''' (jibinaa ko Koupalová ; 12 feebariyee 1862 – 13 desammbar 1929) ko pentoowo Ameriknaajo, gooto e sosnooɓe fedde wiyeteende Chicago Palette Club.
== Nguurndam ==
Marie Koupalová jibinaa ko ñalnde 12 feebariyee 1862, to galle Češnovice n°12, to Bohemie, to laamu Otiris, o lootaama e katolik Roma to Pištín. Ɓesngu makko eggini Amerik e hitaande 1867, koɗi to Illinois. Lusk naati duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Chicago, to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal diisnondiral, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to New York. O yahi Pari ɗo o janngi e les njiimaandi Václav Brožík to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colarossi.
Ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1884, Koupal resi Charles D. Lusk (1856-1935) to Chicago, jeyaaɗo to Veseli e Luznicí, wonti awokaa. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Milan Lusk (1893-1932) ko jimoowo konsiir mo nganndu-ɗaa ina teskaa no feewi. Lusk ina wondi e fedde Bohemian Club to Chicago Kanko e sehil makko Alice Kellogg Tyler ɓe cosi fedde Palette, fedde naalankaagal wonande rewɓe Chicago.
Lusk hollitii nate mum to Salon Paris, e to Duɗal Naalankaagal to Chicago. O holliti kadi golle makko e nder galle Illinois e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore to Chicago, Illinois. O penti friise "Music" ngam suudu jaɓɓungal.
Lusk sankii ko ñalnde 13 desaambar 1929, ina yahra e duuɓi 67, to wuro wiyeteengo Wilmette, to leydi Illinois.<ref name="Invaluable">{{cite web|title=Marie Koupal Lusk (1862-1929)|url=https://www.invaluable.com/artist/lusk-marie-koupal-8jdxbi1w1w/sold-at-auction-prices/|website=Invaluable|accessdate=March 4, 2019}}</ref><ref>{{Cite web|title=DigiArchiv of SRA Trebon - ver. 20.07.14|url=https://digi.ceskearchivy.cz/DA?menu=3&id=6444&page=123&x=2031&y=1374&z=38|access-date=2020-07-17|website=digi.ceskearchivy.cz}}</ref><ref name="AskArt">{{cite web|title=Marie Lusk (1862 - 1929)|url=http://www.askart.com/artist/Marie_Koupal_Lusk/73087/Marie_Koupal_Lusk.aspx|website=AskArt|accessdate=March 4, 2019}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt6f.html#lusk|accessdate=March 4, 2019}}</ref><ref name="Wilmette">{{cite web|title=Mother of Milan Lusk is dead; was noted artist [Marie Koupal Lusk]|url=http://history.wilmettelibrary.info/1690489/comments|website=Wilmette Public Library Local History Collection|accessdate=March 4, 2019|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
7szw4wqfmz8ftf3yek2c74hfswmstot
164179
164178
2026-04-15T14:55:33Z
SUZYFATIMA
13856
164179
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marie Koupal Lusk''' (jibinaa ko Koupalová ; 12 feebariyee 1862 – 13 desammbar 1929) ko pentoowo Ameriknaajo, gooto e sosnooɓe fedde wiyeteende Chicago Palette Club.
== Nguurndam ==
Marie Koupalová jibinaa ko ñalnde 12 feebariyee 1862, to galle Češnovice n°12, to Bohemie, to laamu Otiris, o lootaama e katolik Roma to Pištín. Ɓesngu makko eggini Amerik e hitaande 1867, koɗi to Illinois. Lusk naati duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Chicago, to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal diisnondiral, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to New York. O yahi Pari ɗo o janngi e les njiimaandi Václav Brožík to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colarossi.
Ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1884, Koupal resi Charles D. Lusk (1856-1935) to Chicago, jeyaaɗo to Veseli e Luznicí, wonti awokaa. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Milan Lusk (1893-1932) ko jimoowo konsiir mo nganndu-ɗaa ina teskaa no feewi. Lusk ina wondi e fedde Bohemian Club to Chicago Kanko e sehil makko Alice Kellogg Tyler ɓe cosi fedde Palette, fedde naalankaagal wonande rewɓe Chicago.
Lusk hollitii nate mum to Salon Paris, e to Duɗal Naalankaagal to Chicago. O holliti kadi golle makko e nder galle Illinois e hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore to Chicago, Illinois. O penti friise "Music" ngam suudu jaɓɓungal.
Lusk sankii ko ñalnde 13 desaambar 1929, ina yahra e duuɓi 67, to wuro wiyeteengo Wilmette, to leydi Illinois.<ref name="Invaluable">{{cite web|title=Marie Koupal Lusk (1862-1929)|url=https://www.invaluable.com/artist/lusk-marie-koupal-8jdxbi1w1w/sold-at-auction-prices/|website=Invaluable|accessdate=March 4, 2019}}</ref><ref>{{Cite web|title=DigiArchiv of SRA Trebon - ver. 20.07.14|url=https://digi.ceskearchivy.cz/DA?menu=3&id=6444&page=123&x=2031&y=1374&z=38|access-date=2020-07-17|website=digi.ceskearchivy.cz}}</ref><ref name="AskArt">{{cite web|title=Marie Lusk (1862 - 1929)|url=http://www.askart.com/artist/Marie_Koupal_Lusk/73087/Marie_Koupal_Lusk.aspx|website=AskArt|accessdate=March 4, 2019}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt6f.html#lusk|accessdate=March 4, 2019}}</ref><ref name="Wilmette">{{cite web|title=Mother of Milan Lusk is dead; was noted artist [Marie Koupal Lusk]|url=http://history.wilmettelibrary.info/1690489/comments|website=Wilmette Public Library Local History Collection|accessdate=March 4, 2019|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
coam2h20lzmtk9reiqmmsa5h53b8jll
Charlotte Belle Emerson Keith
0
39960
164180
2026-04-15T14:57:56Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Charlotte Belle Emerson Keith (1865-1950) ko pentoowo Ameriknaajo, sosɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Keith to Rockford, Illinois. Nguurndam Keith jibinaa ko ñalnde 22 lewru bowte hitaande 1865, to wuro wiyeteengo Rockford, to leydi Illinois. E hitaande 1895 o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. E hitaande 1888 o yahi Orop ɗo o janngi e Carl von Marr to Munich to Almaañ e Charles Lasar to Pari to Farayse. Keith holliti golle mum to suudu laamu..."
164180
wikitext
text/x-wiki
Charlotte Belle Emerson Keith (1865-1950) ko pentoowo Ameriknaajo, sosɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Keith to Rockford, Illinois.
Nguurndam
Keith jibinaa ko ñalnde 22 lewru bowte hitaande 1865, to wuro wiyeteengo Rockford, to leydi Illinois. E hitaande 1895 o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. E hitaande 1888 o yahi Orop ɗo o janngi e Carl von Marr to Munich to Almaañ e Charles Lasar to Pari to Farayse.
Keith holliti golle mum to suudu laamu Illinois e hitaande 1893, e nder hitaande 1893, to Chicago, Illinois. O holliti kadi golle makko e hitaande 1904 e nder yeewtere coodguuli Louisiana, e duɗal ñeeñal Chicago, e galle ñeeñal Milwaukee.
O resi Doktoor Darwin Keith e hitaande 1898. E hitaande 1907 ɓe koɗi to Rockford caggal nde ɓe ngoni duuɓi keewɗi to Londres.
Keith wonnoo ko tergal e fedde ñeeñal Rockford, o holliti e fijirde maɓɓe adannde e hitaande 1913.
E miijo makko wonde naalankaagal e pinal ina njogii nafoore no feewi no jaŋde jaŋde nii, Keith ƴetti guwerneer e hitaande 1916 ngam ɓamtude jaŋde sukaaɓe mum ko ɓuri ko ɓe keɓata e nder duɗe laamu. Fedde ndee mawni haa hawri e sukaaɓe ɓesngu e sehilaaɓe. O soodi heen jawdi, o sosi duɗal Keith Country Day School, ngal woni ko e golle haa jooni.
Keith sankii ñalnde 29 lewru Mbooy hitaande 1950, to wuro Rockford, to leydi Illinois.
Tuugnorgal
pd5nf9v2jazmanh7cxkx62pyskvto4a
164181
164180
2026-04-15T14:58:53Z
SUZYFATIMA
13856
164181
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Charlotte Belle Emerson Keith''' (1865-1950) ko pentoowo Ameriknaajo, sosɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Keith to Rockford, Illinois.
== Nguurndam ==
Keith jibinaa ko ñalnde 22 lewru bowte hitaande 1865, to wuro wiyeteengo Rockford, to leydi Illinois. E hitaande 1895 o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. E hitaande 1888 o yahi Orop ɗo o janngi e Carl von Marr to Munich to Almaañ e Charles Lasar to Pari to Farayse.
Keith holliti golle mum to suudu laamu Illinois e hitaande 1893, e nder hitaande 1893, to Chicago, Illinois. O holliti kadi golle makko e hitaande 1904 e nder yeewtere coodguuli Louisiana, e duɗal ñeeñal Chicago, e galle ñeeñal Milwaukee.
O resi Doktoor Darwin Keith e hitaande 1898. E hitaande 1907 ɓe koɗi to Rockford caggal nde ɓe ngoni duuɓi keewɗi to Londres.
Keith wonnoo ko tergal e fedde ñeeñal Rockford, o holliti e fijirde maɓɓe adannde e hitaande 1913.
E miijo makko wonde naalankaagal e pinal ina njogii nafoore no feewi no jaŋde jaŋde nii, Keith ƴetti guwerneer e hitaande 1916 ngam ɓamtude jaŋde sukaaɓe mum ko ɓuri ko ɓe keɓata e nder duɗe laamu. Fedde ndee mawni haa hawri e sukaaɓe ɓesngu e sehilaaɓe. O soodi heen jawdi, o sosi duɗal Keith Country Day School, ngal woni ko e golle haa jooni.
Keith sankii ñalnde 29 lewru Mbooy hitaande 1950, to wuro Rockford, to leydi Illinois.
== Tuugnorgal ==
4i7suj5hx547fgnaqgfwcfk363rikpu
164182
164181
2026-04-15T15:03:17Z
SUZYFATIMA
13856
164182
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Charlotte Belle Emerson Keith''' (1865-1950) ko pentoowo Ameriknaajo, sosɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Keith to Rockford, Illinois.
== Nguurndam ==
Keith jibinaa ko ñalnde 22 lewru bowte hitaande 1865, to wuro wiyeteengo Rockford, to leydi Illinois. E hitaande 1895 o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. E hitaande 1888 o yahi Orop ɗo o janngi e Carl von Marr to Munich to Almaañ e Charles Lasar to Pari to Farayse.
Keith holliti golle mum to suudu laamu Illinois e hitaande 1893, e nder hitaande 1893, to Chicago, Illinois. O holliti kadi golle makko e hitaande 1904 e nder yeewtere coodguuli Louisiana, e duɗal ñeeñal Chicago, e galle ñeeñal Milwaukee.
O resi Doktoor Darwin Keith e hitaande 1898. E hitaande 1907 ɓe koɗi to Rockford caggal nde ɓe ngoni duuɓi keewɗi to Londres.
Keith wonnoo ko tergal e fedde ñeeñal Rockford, o holliti e fijirde maɓɓe adannde e hitaande 1913.
E miijo makko wonde naalankaagal e pinal ina njogii nafoore no feewi no jaŋde jaŋde nii, Keith ƴetti guwerneer e hitaande 1916 ngam ɓamtude jaŋde sukaaɓe mum ko ɓuri ko ɓe keɓata e nder duɗe laamu. Fedde ndee mawni haa hawri e sukaaɓe ɓesngu e sehilaaɓe. O soodi heen jawdi, o sosi duɗal Keith Country Day School, ngal woni ko e golle haa jooni.
Keith sankii ñalnde 29 lewru Mbooy hitaande 1950, to wuro Rockford, to leydi Illinois.<ref name="AskArt">{{cite web|title=Belle Keith|url=http://www.askart.com/artist_keywords/Belle_Emerson_Keith/26940/Belle_Emerson_Keith.aspx|website=AskArt|accessdate=25 January 2019}}</ref><ref>{{cite book|last1=Wellesley College|title=Bulletin|date=1912|page=141|url=https://books.google.com/books?id=urbOAAAAMAAJ&q=Charlotte+Belle+Emerson+Keith&pg=PA141|language=en}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt6c.html#emerson|accessdate=25 January 2019}}</ref><ref name="Emerson Residence">{{cite web|title=Emerson Residence|url=http://rockfordhistorywalks.org/?ait-item=emerson-residence|website=Rockford History Walks|accessdate=25 January 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
4a2444oruoinxvmhy1f2l2yfkgsvm73
164183
164182
2026-04-15T15:03:31Z
SUZYFATIMA
13856
164183
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Charlotte Belle Emerson Keith''' (1865-1950) ko pentoowo Ameriknaajo, sosɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Keith to Rockford, Illinois.
== Nguurndam ==
Keith jibinaa ko ñalnde 22 lewru bowte hitaande 1865, to wuro wiyeteengo Rockford, to leydi Illinois. E hitaande 1895 o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. E hitaande 1888 o yahi Orop ɗo o janngi e Carl von Marr to Munich to Almaañ e Charles Lasar to Pari to Farayse.
Keith holliti golle mum to suudu laamu Illinois e hitaande 1893, e nder hitaande 1893, to Chicago, Illinois. O holliti kadi golle makko e hitaande 1904 e nder yeewtere coodguuli Louisiana, e duɗal ñeeñal Chicago, e galle ñeeñal Milwaukee.
O resi Doktoor Darwin Keith e hitaande 1898. E hitaande 1907 ɓe koɗi to Rockford caggal nde ɓe ngoni duuɓi keewɗi to Londres.
Keith wonnoo ko tergal e fedde ñeeñal Rockford, o holliti e fijirde maɓɓe adannde e hitaande 1913.
E miijo makko wonde naalankaagal e pinal ina njogii nafoore no feewi no jaŋde jaŋde nii, Keith ƴetti guwerneer e hitaande 1916 ngam ɓamtude jaŋde sukaaɓe mum ko ɓuri ko ɓe keɓata e nder duɗe laamu. Fedde ndee mawni haa hawri e sukaaɓe ɓesngu e sehilaaɓe. O soodi heen jawdi, o sosi duɗal Keith Country Day School, ngal woni ko e golle haa jooni.
Keith sankii ñalnde 29 lewru Mbooy hitaande 1950, to wuro Rockford, to leydi Illinois.<ref name="AskArt">{{cite web|title=Belle Keith|url=http://www.askart.com/artist_keywords/Belle_Emerson_Keith/26940/Belle_Emerson_Keith.aspx|website=AskArt|accessdate=25 January 2019}}</ref><ref>{{cite book|last1=Wellesley College|title=Bulletin|date=1912|page=141|url=https://books.google.com/books?id=urbOAAAAMAAJ&q=Charlotte+Belle+Emerson+Keith&pg=PA141|language=en}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt6c.html#emerson|accessdate=25 January 2019}}</ref><ref name="Emerson Residence">{{cite web|title=Emerson Residence|url=http://rockfordhistorywalks.org/?ait-item=emerson-residence|website=Rockford History Walks|accessdate=25 January 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
17oavx44caii2qk7uv5e5fdcgg7zmdk
Frances M. Goodwin
0
39961
164186
2026-04-15T16:17:50Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Farayse M. Goodwin (1855-1929) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to Newcastle, to leydi Indiyana. Goodwin fuɗɗii jaŋde mum ko to Indianapolis, o janngi seeɗa to Fedde Naalankaagal Indiana, caggal ɗuum to Duɗal Naalankaagal Chicago ɗo o janngi e Lorado Taft caggal ɗuum to Ligue des étudiants de naalankaagal e gardagol Daniel Chester French. Sifaa makko lomtotooɗo "Jaŋde" hollitaama e hitaande 1893 e Exposition Columbia, e nder galle laamu Indiana. O maayi ko to wuro..."
164186
wikitext
text/x-wiki
Farayse M. Goodwin (1855-1929) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to Newcastle, to leydi Indiyana. Goodwin fuɗɗii jaŋde mum ko to Indianapolis, o janngi seeɗa to Fedde Naalankaagal Indiana, caggal ɗuum to Duɗal Naalankaagal Chicago ɗo o janngi e Lorado Taft caggal ɗuum to Ligue des étudiants de naalankaagal e gardagol Daniel Chester French.
Sifaa makko lomtotooɗo "Jaŋde" hollitaama e hitaande 1893 e Exposition Columbia, e nder galle laamu Indiana.
O maayi ko to wuro Newcastle, to leydi Indiana, wuro ngo o jibinaa ngo, e hitaande 1929.
Golle cuɓaaɗe
Bust cukko hooreejo leydi Schuyler Colfax, marbere, (hedde 1897) Kapitol Amerik, diiwaan Kolommbi
Bust Benjamin Parker, fedde daartol diiwaan Henry, galle laamorɗo keso, to leydi Indiyana
Robert Dale Owen, suudu laamu Indiyana, Indiyanapolis, Indiyana, (1911) Busta oo majjii e kitaale 1970
Eve, sosaa ko e Robert William Davidson, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Indiana-Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Purdue to Indiyanapolis, Indiyanapolis, Indiyanapolis, ko adii fof ko hollirde ɗum e hitaande 1933 to Chicago
bust Kapiteen Everett, to yanaande Riverhead, to wuro New York
Tuugnorgal
cm888lus7kzwr0221wp8v6ciy8aeogz
164187
164186
2026-04-15T16:20:05Z
SUZYFATIMA
13856
164187
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Farayse M. Goodwin''' (1855-1929) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to Newcastle, to leydi Indiyana. Goodwin fuɗɗii jaŋde mum ko to Indianapolis, o janngi seeɗa to Fedde Naalankaagal Indiana, caggal ɗuum to Duɗal Naalankaagal Chicago ɗo o janngi e Lorado Taft caggal ɗuum to Ligue des étudiants de naalankaagal e gardagol Daniel Chester French.
Sifaa makko lomtotooɗo "Jaŋde" hollitaama e hitaande 1893 e Exposition Columbia, e nder galle laamu Indiana.
O maayi ko to wuro Newcastle, to leydi Indiana, wuro ngo o jibinaa ngo, e hitaande 1929.
== Golle cuɓaaɗe ==
Bust cukko hooreejo leydi Schuyler Colfax, marbere, (hedde 1897) Kapitol Amerik, diiwaan Kolommbi
* Bust Benjamin Parker, fedde daartol diiwaan Henry, galle laamorɗo keso, to leydi Indiyana
* Robert Dale Owen, suudu laamu Indiyana, Indiyanapolis, Indiyana, (1911) Busta oo majjii e kitaale 1970
* Eve, sosaa ko e Robert William Davidson, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Indiana-Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Purdue to Indiyanapolis, Indiyanapolis, Indiyanapolis, ko adii fof ko hollirde ɗum e hitaande 1933 to Chicago
* bust Kapiteen Everett, to yanaande Riverhead, to wuro New York
== Tuugnorgal ==
o6n5art4g0kexw0ivb7jy2oqnbe0wmh
164218
164187
2026-04-15T16:43:32Z
SUZYFATIMA
13856
164218
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Farayse M. Goodwin''' (1855-1929) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to Newcastle, to leydi Indiyana. Goodwin fuɗɗii jaŋde mum ko to Indianapolis, o janngi seeɗa to Fedde Naalankaagal Indiana, caggal ɗuum to Duɗal Naalankaagal Chicago ɗo o janngi e Lorado Taft caggal ɗuum to Ligue des étudiants de naalankaagal e gardagol Daniel Chester French.
Sifaa makko lomtotooɗo "Jaŋde" hollitaama e hitaande 1893 e Exposition Columbia, e nder galle laamu Indiana.
O maayi ko to wuro Newcastle, to leydi Indiana, wuro ngo o jibinaa ngo, e hitaande 1929.
== Golle cuɓaaɗe ==
Bust cukko hooreejo leydi Schuyler Colfax, marbere, (hedde 1897) Kapitol Amerik, diiwaan Kolommbi
* Bust Benjamin Parker, fedde daartol diiwaan Henry, galle laamorɗo keso, to leydi Indiyana
* Robert Dale Owen, suudu laamu Indiyana, Indiyanapolis, Indiyana, (1911) Busta oo majjii e kitaale 1970
* Eve, sosaa ko e Robert William Davidson, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Indiana-Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Purdue to Indiyanapolis, Indiyanapolis, Indiyanapolis, ko adii fof ko hollirde ɗum e hitaande 1933 to Chicago
* bust Kapiteen Everett, to yanaande Riverhead, to wuro New York<ref>{{cite book|url=https://archive.org/details/indianian34indi_0|page=[https://archive.org/details/indianian34indi_0/page/248 248]|quote=Frances M Goodwin 'education statue.|title=The Indianian|date=22 July 1898|publisher=Indiana Trustees' Association|via=Internet Archive}}</ref><ref>Petteys, Chris, “Dictionary of Women Artists: An international dictionary of women artists born before 1900”, G.K. Hall & Co., Boston, 1985 p.289</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt4bb.html#goodwin|accessdate=18 January 2019|archive-date=3 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180803044254/http://arcadiasystems.org/academia/cassatt4bb.html#goodwin|url-status=dead}}</ref><ref>Architect of the Capitol Under the Direction of the Joint Committee on the Library, Compilation of Works of Art and Other Objects in the United States Capitol, United States Government Printing Office, Washington 1965 p. 172</ref><ref>Greiff, Glory-June, Remembrance, Faith & Fancy: Outdoor Public Sculpture in Indiana, Indian Historical Society Press, Indianapolis, 2005 p.165</ref><ref>{{cite web|url=https://siris-artinventories.si.edu/ipac20/ipac.jsp?session=153M21NG56548.39577&profile=ariall&source=~!siartinventories&view=subscriptionsummary&uri=full=3100001~!329987~!0&ri=2&aspect=Browse&menu=search&ipp=20&spp=20&staffonly=&term=Goodwin,+Frances,+1855-1929,+sculptor.&index=AUTHOR&uindex=&aspect=Browse&menu=search&ri=2|title=Eve|first1=Robert William|last1=Davidson|first2=Frances M.|last2=Goodwin|date=22 July 2018|publisher=|via=siris-artinventories.si.edu Library Catalog}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
edza4dj5ljm7p3p4vtl3krigpxr5yrx
164221
164218
2026-04-15T16:43:52Z
SUZYFATIMA
13856
164221
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Farayse M. Goodwin''' (1855-1929) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to Newcastle, to leydi Indiyana. Goodwin fuɗɗii jaŋde mum ko to Indianapolis, o janngi seeɗa to Fedde Naalankaagal Indiana, caggal ɗuum to Duɗal Naalankaagal Chicago ɗo o janngi e Lorado Taft caggal ɗuum to Ligue des étudiants de naalankaagal e gardagol Daniel Chester French.
Sifaa makko lomtotooɗo "Jaŋde" hollitaama e hitaande 1893 e Exposition Columbia, e nder galle laamu Indiana.
O maayi ko to wuro Newcastle, to leydi Indiana, wuro ngo o jibinaa ngo, e hitaande 1929.
== Golle cuɓaaɗe ==
Bust cukko hooreejo leydi Schuyler Colfax, marbere, (hedde 1897) Kapitol Amerik, diiwaan Kolommbi
* Bust Benjamin Parker, fedde daartol diiwaan Henry, galle laamorɗo keso, to leydi Indiyana
* Robert Dale Owen, suudu laamu Indiyana, Indiyanapolis, Indiyana, (1911) Busta oo majjii e kitaale 1970
* Eve, sosaa ko e Robert William Davidson, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Indiana-Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Purdue to Indiyanapolis, Indiyanapolis, Indiyanapolis, ko adii fof ko hollirde ɗum e hitaande 1933 to Chicago
* bust Kapiteen Everett, to yanaande Riverhead, to wuro New York<ref>{{cite book|url=https://archive.org/details/indianian34indi_0|page=[https://archive.org/details/indianian34indi_0/page/248 248]|quote=Frances M Goodwin 'education statue.|title=The Indianian|date=22 July 1898|publisher=Indiana Trustees' Association|via=Internet Archive}}</ref><ref>Petteys, Chris, “Dictionary of Women Artists: An international dictionary of women artists born before 1900”, G.K. Hall & Co., Boston, 1985 p.289</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt4bb.html#goodwin|accessdate=18 January 2019|archive-date=3 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180803044254/http://arcadiasystems.org/academia/cassatt4bb.html#goodwin|url-status=dead}}</ref><ref>Architect of the Capitol Under the Direction of the Joint Committee on the Library, Compilation of Works of Art and Other Objects in the United States Capitol, United States Government Printing Office, Washington 1965 p. 172</ref><ref>Greiff, Glory-June, Remembrance, Faith & Fancy: Outdoor Public Sculpture in Indiana, Indian Historical Society Press, Indianapolis, 2005 p.165</ref><ref>{{cite web|url=https://siris-artinventories.si.edu/ipac20/ipac.jsp?session=153M21NG56548.39577&profile=ariall&source=~!siartinventories&view=subscriptionsummary&uri=full=3100001~!329987~!0&ri=2&aspect=Browse&menu=search&ipp=20&spp=20&staffonly=&term=Goodwin,+Frances,+1855-1929,+sculptor.&index=AUTHOR&uindex=&aspect=Browse&menu=search&ri=2|title=Eve|first1=Robert William|last1=Davidson|first2=Frances M.|last2=Goodwin|date=22 July 2018|publisher=|via=siris-artinventories.si.edu Library Catalog}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
ftb9h3q2vyxs60rn7pfsam256c4od2u
Doktoor Korbin Dart
0
39962
164188
2026-04-15T16:21:39Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1295776365|Doc Corbin Dart]]"
164188
wikitext
text/x-wiki
'''Doc Corbin Dart''' (jibinaa ko ñalnde 16 marse 1953) ko jimoowo Ameriknaajo, gonnooɗo jimoowo e kitaale 1980 e nder fedde wiyeteende Crucifucks . Gila e fuɗɗoode kitaale 2000, o anndiraama kadi e innde makko '''26''' .
Ko Dart waɗi e daande mum ko aldaa e mbaydi mbaylaandi, siforaama ko no woyde e hulɓinaade, woɗɓe ina ciftora ɗum no moƴƴi ko no ɓernde nii, ko Pete Shelley mo fedde punk mawnde to Angalteer wiyeteende Buzzcocks . Gimɗi makko ina mbayloo hakkunde tiitoonde keeriinde e accugol e depression, e yi’annde aduna anarkisma .
== Golle mum e nder jimɗi ==
=== Ko Leggal-Leydi ===
E hitaande 1982, fedde wiyeteende Crucifucks sosi, siifondiri e fedde wiyeteende Jello Biafra . Ɓe njaltini tiitoonde mum ''The Crucifucks'' hitaande caggal ɗuum rewi heen ko ''Wisconsin'' . E hitaande 1992, ɗeen nate njaltinaa kadi e CD ina wiyee ''Our Will Be Done'' .
Koppi caggal ''Our Will Be Done'' ina waɗi foto ko Dart sikki ko polis baraaɗo ; foto ngoo ko goonga ko e njuɓɓudi polis Philadelphia. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2019)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> Doc ina gasa tawa ɓuri anndeede ko e ñaawoore 1996 nde o waɗnoo e kuutoragol ndeeɗoo foto. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2019)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> Fedde Filadelfi e nder fedde polis banndiraaɓe ñaawii fedde wiyeteende Crucifucks, Tentacles Alternatifs, Jello Biafra, e Borders Inc. Ñaawirde ñaawoore ndee rokkii ñaawoore 2,2 miliyoŋ dolaar ngam ñaawoore ndee, nde woppitaa e hitaande aroore ndee.
E hitaande 1998, fedde wiyeteende The Crucifucks wayliima, waɗii njillu juutngu e nder leydi hee, ina heen kadi njillu e nder fedde wiyeteende Alternative Tentacles. Ɓe njaltini kadi CD maɓɓe gadano e nder fotde duuɓi sappo, ina wiyee ''LD Eye'' ; ko ɗum haali tiitooɗe ko wayi no bommbooji Oklahoma City, hareeji Amerik to Fuɗnaange hakkundeejo, konu repibilik Irlande, warngooji, e bonanndeeji polis.
=== Solo huunde ===
Doc Dart winndii eɓɓooji keewɗi ɗi o yaltini : ''Patricia'' (1990, Alternative Tentacles, LP/kaset tan) e ‘Talata ɓaleejo’ (1991, yaltini hoore mum, kaset tan). E hitaande 2002 o fuɗɗii eɓɓoore hesere wiyeteende LD Eye. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2019)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> E hitaande 2004 o wayli innde makko o waɗti ɗum '''26''' o yaltini CD makko gooto, ''hono Almasiihu'' e Madison, to Wisconsin. Dart udditani Jello Biafra e njillu mum 'Mi fuf hakkillaaji ngam wuurde' haala kaaleteeɗo.
== Nguurndam neɗɗo ==
E hitaande 1989, Dart wonnoo ko kanndidaa meer Lansing e dow laylaytol peewnugol polis. Dart hollitii maa o toɗɗo komisiyoŋ ɓiyleydaagu ngam heɗaade wullitaango feewde e ofiseeji. O wiyi « min njuurnitoo bonɓe ɓee ». "So en njiɗii ustude ofiseeji bonɗi ɗii, en mbaɗat ɗum." O hollitii wonde polis ina ustoo ɓiɓɓe leydi ndii, ina jokki e haɓaade bonanndeeji tokoosi tawa ina waɗa heen hakkille no feewi e warhooreeji e bonanndeeji goɗɗi bonɗi. O fodani kadi feccere e njoɓdi Meer 67 000 dolaar ngam sosde nokku ɗo wasiyaaji e jaŋde rape. O joofniri ko tataɓo e tato e nder wooteeji gardagol wuro ngoo ñalnde 8 ut 1989 e 5% e wooteeji ɗii. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2019)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
Dart ina jokki wonde jokkorgal pinal alternatiif to Lansing, Michigan, ina heewi hollirde e jaayɗe nokkuuje. Duuɓi juutɗi, Dart ina joginoo yeeyirdu karte baseball e nder mooɓondiral tokosal e nder laawol Michigan. Ɗeeɗoo duɗe ina tawee sara opitaal Sparrow, ɗo o ɗaɓɓiri wuro ngoo udditde nokku ɗo rewɓe ngoni ɗoo, o woni gooto e terɗe yiilirde mum adannde. [ ciimtol ina haani ]
Jooni noon, omo hoɗi to Okemos, to Michigan, Dart waɗii jiiɓru e miijooji mum luulndiiɗi Amerik caggal njangu 11 suwee . Maandeeji jokkondirɗi e yeeso galle makko ina mbinndaa, e nder heen, "Konu Amerik ina hulɓina no feewi gila e asamaan. Ina foti wonde e nder saakuuji ɓalli." <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2019)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> Ko kanko kadi woni balloowo Fedde Ndimaagu Daabaaji .
Dart ina jogii rafi keeriindi e albom makko gadano, ''Patricia'', inniraa ko terapist makko.
Dart ko ɓiy Rollin Dart, gonnooɗo hooreejo Banke Ngenndiijo Dart, ɓiy-yumma galle Dart Konte . Dart ko ceertuɗo, ina jogii ɓiɓɓe ɗiɗo.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
3vcm11y7ivn22gchrmask1zp0afx8v4
164189
164188
2026-04-15T16:22:22Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1295776365|Doc Corbin Dart]]"
164189
wikitext
text/x-wiki
'''Doc Corbin Dart''' (jibinaa ko ñalnde 16 marse 1953) ko jimoowo Ameriknaajo, gonnooɗo jimoowo e kitaale 1980 e nder fedde wiyeteende Crucifucks . Gila e fuɗɗoode kitaale 2000, o anndiraama kadi e innde makko '''26''' .
Ko Dart waɗi e daande mum ko aldaa e mbaydi mbaylaandi, siforaama ko no woyde e hulɓinaade, woɗɓe ina ciftora ɗum no moƴƴi ko no ɓernde nii, ko Pete Shelley mo fedde punk mawnde to Angalteer wiyeteende Buzzcocks . Gimɗi makko ina mbayloo hakkunde tiitoonde keeriinde e accugol e depression, e yi’annde aduna anarkisma .<ref>"Our Will Be Done - Crucifucks | Songs, Reviews, Credits". ''AllMusic''. Retrieved Jul 19, 2019.</ref>
== Golle mum e nder jimɗi ==
=== Ko Leggal-Leydi ===
E hitaande 1982, fedde wiyeteende Crucifucks sosi, siifondiri e fedde wiyeteende Jello Biafra . Ɓe njaltini tiitoonde mum ''The Crucifucks'' hitaande caggal ɗuum rewi heen ko ''Wisconsin'' . E hitaande 1992, ɗeen nate njaltinaa kadi e CD ina wiyee ''Our Will Be Done'' .
Koppi caggal ''Our Will Be Done'' ina waɗi foto ko Dart sikki ko polis baraaɗo ; foto ngoo ko goonga ko e njuɓɓudi polis Philadelphia. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2019)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> Doc ina gasa tawa ɓuri anndeede ko e ñaawoore 1996 nde o waɗnoo e kuutoragol ndeeɗoo foto. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2019)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> Fedde Filadelfi e nder fedde polis banndiraaɓe ñaawii fedde wiyeteende Crucifucks, Tentacles Alternatifs, Jello Biafra, e Borders Inc. Ñaawirde ñaawoore ndee rokkii ñaawoore 2,2 miliyoŋ dolaar ngam ñaawoore ndee, nde woppitaa e hitaande aroore ndee.
E hitaande 1998, fedde wiyeteende The Crucifucks wayliima, waɗii njillu juutngu e nder leydi hee, ina heen kadi njillu e nder fedde wiyeteende Alternative Tentacles. Ɓe njaltini kadi CD maɓɓe gadano e nder fotde duuɓi sappo, ina wiyee ''LD Eye'' ; ko ɗum haali tiitooɗe ko wayi no bommbooji Oklahoma City, hareeji Amerik to Fuɗnaange hakkundeejo, konu repibilik Irlande, warngooji, e bonanndeeji polis.
=== Solo huunde ===
Doc Dart winndii eɓɓooji keewɗi ɗi o yaltini : ''Patricia'' (1990, Alternative Tentacles, LP/kaset tan) e ‘Talata ɓaleejo’ (1991, yaltini hoore mum, kaset tan). E hitaande 2002 o fuɗɗii eɓɓoore hesere wiyeteende LD Eye. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2019)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> E hitaande 2004 o wayli innde makko o waɗti ɗum '''26''' o yaltini CD makko gooto, ''hono Almasiihu'' e Madison, to Wisconsin. Dart udditani Jello Biafra e njillu mum 'Mi fuf hakkillaaji ngam wuurde' haala kaaleteeɗo.
== Nguurndam neɗɗo ==
E hitaande 1989, Dart wonnoo ko kanndidaa meer Lansing e dow laylaytol peewnugol polis. Dart hollitii maa o toɗɗo komisiyoŋ ɓiyleydaagu ngam heɗaade wullitaango feewde e ofiseeji. O wiyi « min njuurnitoo bonɓe ɓee ». "So en njiɗii ustude ofiseeji bonɗi ɗii, en mbaɗat ɗum." O hollitii wonde polis ina ustoo ɓiɓɓe leydi ndii, ina jokki e haɓaade bonanndeeji tokoosi tawa ina waɗa heen hakkille no feewi e warhooreeji e bonanndeeji goɗɗi bonɗi. O fodani kadi feccere e njoɓdi Meer 67 000 dolaar ngam sosde nokku ɗo wasiyaaji e jaŋde rape. O joofniri ko tataɓo e tato e nder wooteeji gardagol wuro ngoo ñalnde 8 ut 1989 e 5% e wooteeji ɗii. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2019)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
Dart ina jokki wonde jokkorgal pinal alternatiif to Lansing, Michigan, ina heewi hollirde e jaayɗe nokkuuje. Duuɓi juutɗi, Dart ina joginoo yeeyirdu karte baseball e nder mooɓondiral tokosal e nder laawol Michigan. Ɗeeɗoo duɗe ina tawee sara opitaal Sparrow, ɗo o ɗaɓɓiri wuro ngoo udditde nokku ɗo rewɓe ngoni ɗoo, o woni gooto e terɗe yiilirde mum adannde. [ ciimtol ina haani ]
Jooni noon, omo hoɗi to Okemos, to Michigan, Dart waɗii jiiɓru e miijooji mum luulndiiɗi Amerik caggal njangu 11 suwee . Maandeeji jokkondirɗi e yeeso galle makko ina mbinndaa, e nder heen, "Konu Amerik ina hulɓina no feewi gila e asamaan. Ina foti wonde e nder saakuuji ɓalli." <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2019)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> Ko kanko kadi woni balloowo Fedde Ndimaagu Daabaaji .
Dart ina jogii rafi keeriindi e albom makko gadano, ''Patricia'', inniraa ko terapist makko.
Dart ko ɓiy Rollin Dart, gonnooɗo hooreejo Banke Ngenndiijo Dart, ɓiy-yumma galle Dart Konte . Dart ko ceertuɗo, ina jogii ɓiɓɓe ɗiɗo.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
o0b7fjf1rzuxfsjy29qf9zsd2bk3188
164190
164189
2026-04-15T16:22:42Z
Sardeeq
14292
164190
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Doc Corbin Dart''' (jibinaa ko ñalnde 16 marse 1953) ko jimoowo Ameriknaajo, gonnooɗo jimoowo e kitaale 1980 e nder fedde wiyeteende Crucifucks . Gila e fuɗɗoode kitaale 2000, o anndiraama kadi e innde makko '''26''' .
Ko Dart waɗi e daande mum ko aldaa e mbaydi mbaylaandi, siforaama ko no woyde e hulɓinaade, woɗɓe ina ciftora ɗum no moƴƴi ko no ɓernde nii, ko Pete Shelley mo fedde punk mawnde to Angalteer wiyeteende Buzzcocks . Gimɗi makko ina mbayloo hakkunde tiitoonde keeriinde e accugol e depression, e yi’annde aduna anarkisma .<ref>"Our Will Be Done - Crucifucks | Songs, Reviews, Credits". ''AllMusic''. Retrieved Jul 19, 2019.</ref>
== Golle mum e nder jimɗi ==
=== Ko Leggal-Leydi ===
E hitaande 1982, fedde wiyeteende Crucifucks sosi, siifondiri e fedde wiyeteende Jello Biafra . Ɓe njaltini tiitoonde mum ''The Crucifucks'' hitaande caggal ɗuum rewi heen ko ''Wisconsin'' . E hitaande 1992, ɗeen nate njaltinaa kadi e CD ina wiyee ''Our Will Be Done'' .
Koppi caggal ''Our Will Be Done'' ina waɗi foto ko Dart sikki ko polis baraaɗo ; foto ngoo ko goonga ko e njuɓɓudi polis Philadelphia. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2019)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> Doc ina gasa tawa ɓuri anndeede ko e ñaawoore 1996 nde o waɗnoo e kuutoragol ndeeɗoo foto. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2019)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> Fedde Filadelfi e nder fedde polis banndiraaɓe ñaawii fedde wiyeteende Crucifucks, Tentacles Alternatifs, Jello Biafra, e Borders Inc. Ñaawirde ñaawoore ndee rokkii ñaawoore 2,2 miliyoŋ dolaar ngam ñaawoore ndee, nde woppitaa e hitaande aroore ndee.
E hitaande 1998, fedde wiyeteende The Crucifucks wayliima, waɗii njillu juutngu e nder leydi hee, ina heen kadi njillu e nder fedde wiyeteende Alternative Tentacles. Ɓe njaltini kadi CD maɓɓe gadano e nder fotde duuɓi sappo, ina wiyee ''LD Eye'' ; ko ɗum haali tiitooɗe ko wayi no bommbooji Oklahoma City, hareeji Amerik to Fuɗnaange hakkundeejo, konu repibilik Irlande, warngooji, e bonanndeeji polis.
=== Solo huunde ===
Doc Dart winndii eɓɓooji keewɗi ɗi o yaltini : ''Patricia'' (1990, Alternative Tentacles, LP/kaset tan) e ‘Talata ɓaleejo’ (1991, yaltini hoore mum, kaset tan). E hitaande 2002 o fuɗɗii eɓɓoore hesere wiyeteende LD Eye. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2019)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> E hitaande 2004 o wayli innde makko o waɗti ɗum '''26''' o yaltini CD makko gooto, ''hono Almasiihu'' e Madison, to Wisconsin. Dart udditani Jello Biafra e njillu mum 'Mi fuf hakkillaaji ngam wuurde' haala kaaleteeɗo.
== Nguurndam neɗɗo ==
E hitaande 1989, Dart wonnoo ko kanndidaa meer Lansing e dow laylaytol peewnugol polis. Dart hollitii maa o toɗɗo komisiyoŋ ɓiyleydaagu ngam heɗaade wullitaango feewde e ofiseeji. O wiyi « min njuurnitoo bonɓe ɓee ». "So en njiɗii ustude ofiseeji bonɗi ɗii, en mbaɗat ɗum." O hollitii wonde polis ina ustoo ɓiɓɓe leydi ndii, ina jokki e haɓaade bonanndeeji tokoosi tawa ina waɗa heen hakkille no feewi e warhooreeji e bonanndeeji goɗɗi bonɗi. O fodani kadi feccere e njoɓdi Meer 67 000 dolaar ngam sosde nokku ɗo wasiyaaji e jaŋde rape. O joofniri ko tataɓo e tato e nder wooteeji gardagol wuro ngoo ñalnde 8 ut 1989 e 5% e wooteeji ɗii. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2019)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
Dart ina jokki wonde jokkorgal pinal alternatiif to Lansing, Michigan, ina heewi hollirde e jaayɗe nokkuuje. Duuɓi juutɗi, Dart ina joginoo yeeyirdu karte baseball e nder mooɓondiral tokosal e nder laawol Michigan. Ɗeeɗoo duɗe ina tawee sara opitaal Sparrow, ɗo o ɗaɓɓiri wuro ngoo udditde nokku ɗo rewɓe ngoni ɗoo, o woni gooto e terɗe yiilirde mum adannde. [ ciimtol ina haani ]
Jooni noon, omo hoɗi to Okemos, to Michigan, Dart waɗii jiiɓru e miijooji mum luulndiiɗi Amerik caggal njangu 11 suwee . Maandeeji jokkondirɗi e yeeso galle makko ina mbinndaa, e nder heen, "Konu Amerik ina hulɓina no feewi gila e asamaan. Ina foti wonde e nder saakuuji ɓalli." <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2019)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> Ko kanko kadi woni balloowo Fedde Ndimaagu Daabaaji .
Dart ina jogii rafi keeriindi e albom makko gadano, ''Patricia'', inniraa ko terapist makko.
Dart ko ɓiy Rollin Dart, gonnooɗo hooreejo Banke Ngenndiijo Dart, ɓiy-yumma galle Dart Konte . Dart ko ceertuɗo, ina jogii ɓiɓɓe ɗiɗo.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
dof8deccgywxduac4akauct06n6xenb
Mariyam C. Koks
0
39963
164191
2026-04-15T16:23:30Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328385745|Marie C. Cox]]"
164191
wikitext
text/x-wiki
'''Marie C. Cox''' (17 lewru Yarkomaa 1920 – 10 lewru Mbooy 2005) ko daraniiɗo komanche, gollotonooɗo e sariyaaji sukaaɓe Ameriknaaɓe aslinaaɓe. O heɓi njeenaaje keewɗe ngam golle makko ina jeyaa heen njeenaari ardorde leydi Indiya e hitaande 1974 ummoraade e Biro toppitiiɗo geɗe leydi Indiya e njeenaari laamu e ndeen hitaande kadi wonde ɓiyleydi ɓurndi moƴƴude e leydi Oklahoma ummoraade e guwerneer David Hall . O innitiraa ko debbo indiyanke ɓurɗo waawde e hitaande 1977 e fedde rewɓe indiyankoore Amerik worgo, o golliima e fedde toppitiinde ko fayti e jaŋde indiyankoore gila 1983 haa 1990. E hitaande 1993, o naatnaa e fedde rewɓe Oklahoma Amerik worgo Hall of Fame ngam golle makko tawaaɗe e sukaaɓe resndaaɓe e Amerik worgo.
== Nguurndam gadano ==
Marie Cerday jibinaa ko ñalnde 17 lewru Yarkomaa 1920, to opitaal Inndonaaɓe to Lawton, Oklahoma, to Herlinda (jibinaa ko Portillo) e Dave Cerday. {{Sfn|NewsOK|2005}} {{Sfn|''Lassen County Times''|2009}} O tawtoraama Ft. Duɗal internat Sill Indian caggal ɗuum o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Walters . Cerday yahi haa o ɓeydi jaŋde makko, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkundeewal to Edmond, to Oklahoma. Ñalnde 6 lewru juko hitaande 1938, to Lawton, Cerday resi James M. Cox. {{Sfn|NewsOK|2005}} James ko taaniiko mawɗo Quanah Parker, caggal ɗuum o woni hooreejo ngenndi Comanche . {{Sfn|Welch|June 16, 1977}}
== Duuɓi golle ==
E hitaande 1970, Cox sosi Fedde Rewɓe Inndonaaɓe to Amerik worgo (NAIWA), o woni hooreejo leydi ndii gadano. {{Sfn|Welch|June 16, 1977}} O hollitii paandaale fedde nde ko moƴƴitingol galle e renndo, cellal e jaŋde, e jokkondiral hakkunde leƴƴi, kam e reende pinal e jokkondiral. {{Sfn|Lee|1971}} Ko nde jeyaa e pelle ngenndiije gadane ɗe rewɓe Ameriknaaɓe aslinaaɓe, nde ɗaɓɓi feere hakkunde leƴƴi ngam haɓaade caɗeele rewɓe. {{Sfn|Prather|1971}} E hitaande 1971, fedde nde waɗii batu mum gadano to Ft. Sill, Oklahoma, {{Sfn|Lee|1971}} rewi heen ko lebbi seeɗa caggal ɗuum gooto to Albuquerque, to Nuwel Meksik, sosde jaŋde ngam wonde ngoƴa mum e hitaande aroore ndee. {{Sfn|Prather|1971}} Cox woni hooreejo ngenndiijo fedde nde haa hitaande 1973. {{Sfn|Native American Rights Fund|1973}}
E fuɗɗoode kitaale 1970, Cox fuɗɗii njilluuji e nder renndooji Ameriknaaɓe aslinaaɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik kala ngam mooftude humpitooji ko faati e haajuuji sukaaɓe Inndonaaɓe. O teeŋtinii sukaaɓe wonɓe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, wonɓe e Foster Care System, e nder galleeji pelle, walla hoɗɓe e duɗe janngirɗe Ameriknaaɓe . Wiɗto ngoo, ngo NAIWA yuɓɓini, ngo Biro toppitiiɗo ko fayti e geɗe Inndo (BIA) rokki ɗum kaalis, waɗiraa ko Kongres Amerik. {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1973}} E hitaande 1972, Cox golliima e Goomu ngenndiijo golle sukaaɓe resndaaɓe e Departemaa Cellal, Jaŋde e Wellitaare (HEW), ƴeewndotooɗo toppitagol sukaaɓe e nder porogaraam oo. O siifondirii e kuulal jowitiingal e hakkeeji sukaaɓe resndaaɓe, binndaangal e hitaande 1973, ngal Kongres jaɓi, o tawtoraama batu White House ngam haɓaade ŋakkeende hakkille. {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1973}} {{Sfn|''Navajo Times''|1975}} E hitaande 1974, o heɓi njeenaari ardorde leydi Indiya to BIA ngam golle makko e hooreejo Goomu Ngenndiijo ngam Sukaaɓe Resndaaɓe, e winndude kuulal hakkeeji Sukaaɓe Resndaaɓe, e ardorde jaŋde makko no BIA jogori toppitaade sukaaɓe jibinaaɓe. {{Sfn|''The Lawton Constitution''|1974}} E ndeen hitaande kadi, guwerneer Oklahoma , David Hall, anndini mo wonde ɓiyleydi Oklahoma ɓurndi teeŋtude. {{Sfn|NewsOK|2005}}
E hitaande 1975, Cox wonnoo ko haaloowo to Window Rock, Arizona, e batu rewɓe to bannge worgo-fuɗnaange Inndo. {{Sfn|''The Hobbs Daily News-Sun''|1975}} Ko ɓuri 800 debbo jeyaaɗo e leydi ndii tawtoraama batu nguu, ngu ƴeewtindorii ko laabi politik e pinal fof, baɗɗiiɗi e njiyaagu rewɓe jeyaaɓe e leydi Amerik, kono faandaare maɓɓe ko semmbinde rewɓe e nder mbaydiiji leñol maɓɓe gaadanteeji. {{Sfn|Niethammer|2004}} E hitaande 1977, e nder ñalngu ngu NAIWA yuɓɓini to duɗal ndema indiyankewal to Chilocco, Cox teddinaama no feewi e "Debbo indiyanke ɓurɗo teeŋtude e hitaande 1977" sabu golle mum e sosde NAIWA e haajuuji sukaaɓe. {{Sfn|Welch|June 16, 1977}} E oon hitaande kadi, o tawtoraama batu NAIWA ngu wiɗtata ko feewti e sterilisaasiyoŋ rewɓe Ameriknaaɓe aslinaaɓe e nder sarwiis cellal leydi Indiya . Geɗe goɗɗe ƴeewndaaɗe ina njeyaa heen kuule sariya jowitiiɗo e wellitaare sukaaɓe e nder leydi Indiya, {{Sfn|Welch|June 15, 1977}} ko ɓooyi wonde ngoƴa Cox. {{Sfn|''The Lawton Constitution''|1974}}
E hitaande 1983, Cox toɗɗaa e juuɗe hooreejo leydi ndii , hono Ronald Reagan, ngam lomtaade Nadine Chase e nder Goomu toppitiingu jaŋde leydi ndii. [1] O toɗɗaa kadi e hitaande 1985, [1] 1987, [1] e hitaande 1989, o golliima haa Terry Neese lomtii mo e hitaande 1990 . [1] E hitaande 1984, Cox toɗɗaa e yiilirde fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare sukaaɓe e hitaande 1988 o woni tergal e fedde toppitiinde geɗe Inndo Oklahoma. [1] E hitaande 1993, Cox naatnaa e suudu mawndu rewɓe Oklahoma [1] e hitaande 1999 kanko e jom suudu makko James ɓe njeewtidii e eɓɓaande daartol haalpulaar en to Musée des Plains Grandes . [1]
O maayi ko e wuro wiyeteengo Oklahoma, ñalnde 10 lewru Mbooy hitaande 2005, omo yahra e duuɓi 85.
== Tuugnorgal ==
2c9i1p73v1ezjfm8egn9po3k5exuk6e
164192
164191
2026-04-15T16:23:49Z
Sardeeq
14292
164192
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Marie C. Cox''' (17 lewru Yarkomaa 1920 – 10 lewru Mbooy 2005) ko daraniiɗo komanche, gollotonooɗo e sariyaaji sukaaɓe Ameriknaaɓe aslinaaɓe. O heɓi njeenaaje keewɗe ngam golle makko ina jeyaa heen njeenaari ardorde leydi Indiya e hitaande 1974 ummoraade e Biro toppitiiɗo geɗe leydi Indiya e njeenaari laamu e ndeen hitaande kadi wonde ɓiyleydi ɓurndi moƴƴude e leydi Oklahoma ummoraade e guwerneer David Hall . O innitiraa ko debbo indiyanke ɓurɗo waawde e hitaande 1977 e fedde rewɓe indiyankoore Amerik worgo, o golliima e fedde toppitiinde ko fayti e jaŋde indiyankoore gila 1983 haa 1990. E hitaande 1993, o naatnaa e fedde rewɓe Oklahoma Amerik worgo Hall of Fame ngam golle makko tawaaɗe e sukaaɓe resndaaɓe e Amerik worgo.
== Nguurndam gadano ==
Marie Cerday jibinaa ko ñalnde 17 lewru Yarkomaa 1920, to opitaal Inndonaaɓe to Lawton, Oklahoma, to Herlinda (jibinaa ko Portillo) e Dave Cerday. {{Sfn|NewsOK|2005}} {{Sfn|''Lassen County Times''|2009}} O tawtoraama Ft. Duɗal internat Sill Indian caggal ɗuum o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Walters . Cerday yahi haa o ɓeydi jaŋde makko, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkundeewal to Edmond, to Oklahoma. Ñalnde 6 lewru juko hitaande 1938, to Lawton, Cerday resi James M. Cox. {{Sfn|NewsOK|2005}} James ko taaniiko mawɗo Quanah Parker, caggal ɗuum o woni hooreejo ngenndi Comanche . {{Sfn|Welch|June 16, 1977}}
== Duuɓi golle ==
E hitaande 1970, Cox sosi Fedde Rewɓe Inndonaaɓe to Amerik worgo (NAIWA), o woni hooreejo leydi ndii gadano. {{Sfn|Welch|June 16, 1977}} O hollitii paandaale fedde nde ko moƴƴitingol galle e renndo, cellal e jaŋde, e jokkondiral hakkunde leƴƴi, kam e reende pinal e jokkondiral. {{Sfn|Lee|1971}} Ko nde jeyaa e pelle ngenndiije gadane ɗe rewɓe Ameriknaaɓe aslinaaɓe, nde ɗaɓɓi feere hakkunde leƴƴi ngam haɓaade caɗeele rewɓe. {{Sfn|Prather|1971}} E hitaande 1971, fedde nde waɗii batu mum gadano to Ft. Sill, Oklahoma, {{Sfn|Lee|1971}} rewi heen ko lebbi seeɗa caggal ɗuum gooto to Albuquerque, to Nuwel Meksik, sosde jaŋde ngam wonde ngoƴa mum e hitaande aroore ndee. {{Sfn|Prather|1971}} Cox woni hooreejo ngenndiijo fedde nde haa hitaande 1973. {{Sfn|Native American Rights Fund|1973}}
E fuɗɗoode kitaale 1970, Cox fuɗɗii njilluuji e nder renndooji Ameriknaaɓe aslinaaɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik kala ngam mooftude humpitooji ko faati e haajuuji sukaaɓe Inndonaaɓe. O teeŋtinii sukaaɓe wonɓe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, wonɓe e Foster Care System, e nder galleeji pelle, walla hoɗɓe e duɗe janngirɗe Ameriknaaɓe . Wiɗto ngoo, ngo NAIWA yuɓɓini, ngo Biro toppitiiɗo ko fayti e geɗe Inndo (BIA) rokki ɗum kaalis, waɗiraa ko Kongres Amerik. {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1973}} E hitaande 1972, Cox golliima e Goomu ngenndiijo golle sukaaɓe resndaaɓe e Departemaa Cellal, Jaŋde e Wellitaare (HEW), ƴeewndotooɗo toppitagol sukaaɓe e nder porogaraam oo. O siifondirii e kuulal jowitiingal e hakkeeji sukaaɓe resndaaɓe, binndaangal e hitaande 1973, ngal Kongres jaɓi, o tawtoraama batu White House ngam haɓaade ŋakkeende hakkille. {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1973}} {{Sfn|''Navajo Times''|1975}} E hitaande 1974, o heɓi njeenaari ardorde leydi Indiya to BIA ngam golle makko e hooreejo Goomu Ngenndiijo ngam Sukaaɓe Resndaaɓe, e winndude kuulal hakkeeji Sukaaɓe Resndaaɓe, e ardorde jaŋde makko no BIA jogori toppitaade sukaaɓe jibinaaɓe. {{Sfn|''The Lawton Constitution''|1974}} E ndeen hitaande kadi, guwerneer Oklahoma , David Hall, anndini mo wonde ɓiyleydi Oklahoma ɓurndi teeŋtude. {{Sfn|NewsOK|2005}}
E hitaande 1975, Cox wonnoo ko haaloowo to Window Rock, Arizona, e batu rewɓe to bannge worgo-fuɗnaange Inndo. {{Sfn|''The Hobbs Daily News-Sun''|1975}} Ko ɓuri 800 debbo jeyaaɗo e leydi ndii tawtoraama batu nguu, ngu ƴeewtindorii ko laabi politik e pinal fof, baɗɗiiɗi e njiyaagu rewɓe jeyaaɓe e leydi Amerik, kono faandaare maɓɓe ko semmbinde rewɓe e nder mbaydiiji leñol maɓɓe gaadanteeji. {{Sfn|Niethammer|2004}} E hitaande 1977, e nder ñalngu ngu NAIWA yuɓɓini to duɗal ndema indiyankewal to Chilocco, Cox teddinaama no feewi e "Debbo indiyanke ɓurɗo teeŋtude e hitaande 1977" sabu golle mum e sosde NAIWA e haajuuji sukaaɓe. {{Sfn|Welch|June 16, 1977}} E oon hitaande kadi, o tawtoraama batu NAIWA ngu wiɗtata ko feewti e sterilisaasiyoŋ rewɓe Ameriknaaɓe aslinaaɓe e nder sarwiis cellal leydi Indiya . Geɗe goɗɗe ƴeewndaaɗe ina njeyaa heen kuule sariya jowitiiɗo e wellitaare sukaaɓe e nder leydi Indiya, {{Sfn|Welch|June 15, 1977}} ko ɓooyi wonde ngoƴa Cox. {{Sfn|''The Lawton Constitution''|1974}}
E hitaande 1983, Cox toɗɗaa e juuɗe hooreejo leydi ndii , hono Ronald Reagan, ngam lomtaade Nadine Chase e nder Goomu toppitiingu jaŋde leydi ndii. [1] O toɗɗaa kadi e hitaande 1985, [1] 1987, [1] e hitaande 1989, o golliima haa Terry Neese lomtii mo e hitaande 1990 . [1] E hitaande 1984, Cox toɗɗaa e yiilirde fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare sukaaɓe e hitaande 1988 o woni tergal e fedde toppitiinde geɗe Inndo Oklahoma. [1] E hitaande 1993, Cox naatnaa e suudu mawndu rewɓe Oklahoma [1] e hitaande 1999 kanko e jom suudu makko James ɓe njeewtidii e eɓɓaande daartol haalpulaar en to Musée des Plains Grandes . [1]
O maayi ko e wuro wiyeteengo Oklahoma, ñalnde 10 lewru Mbooy hitaande 2005, omo yahra e duuɓi 85.
== Tuugnorgal ==
4im00si2m4kt62hdijf9b8lsoa9e4gn
Midge Kostanza
0
39964
164193
2026-04-15T16:24:56Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348051744|Midge Costanza]]"
164193
wikitext
text/x-wiki
'''Margaret''' " '''Midge''' " '''Costanza''' (28 noowammbar 1932 – 23 marse 2010) ko jaagorgal hooreejo leydi Amerik, kadi ko daraniiɗo renndo e politik . Ko o kaɓantooɗo hakkeeji gaynaako en e rewɓe, o anndiranoo ko hakkille makko, e mbaadi makko laaɓtundi, e darnde makko e ko o miijii.
== Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu ==
Kostanza jibinaa ko ñalnde 28 noowammbar 1932, to wuro LeRoy, to New York, o mawni ko to Rochester . Jibnaaɓe makko ko Sisilinaaɓe eggooɓe soseeji -waɗooɓe. Caggal golle binnditagol ceertuɗe ɗe o ƴetti caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, Costanza wonti balloowo njuɓɓudi to bannge ƴellitoowo leydi to Rochester, o huutorii ngal gollal ngam wontude golloowo e nder pelle renndo keewɗe.
== Golle politik ==
=== Daraniiɗo, depitee, e cukko meer Rochester ===
E ƴettude nafoore politik, Costanza walli e kampaañ W. Averell Harriman ngam suɓaade guwerneer e hitaande 1954, ɓooyaani ko o wonti diiwaan Monroe, New York, gardiiɗo kampaañ Robert F. Kennedy ngam suɓaade Senaa e hitaande 1964. O wonii tergal Goomu ngenndi Demokaraasi gila97 haa 1917.
E hitaande 1973 o dogi ngam heɓde jooɗorde mawnde e nder diiso wuro Rochester, o wonti debbo diiso Rochester gadano e nder njiimaandi leydi . Heɓoowo woote ɓurɗe mawnude e aadaaji ina wiyee meer, kono diiso ngoo suɓii ko gorko gooto ngam oon posto, inniri ɗum Costanza cukko meer, ko ɗum woni darnde kewu ɓurnde heewde tawa doole mum ina pamɗi.
=== Yiɗdeeji Kongres ===
Costanza dañii daɗndo ngam suɓaade hooreejo leydi Amerik e hitaande 1974, tawi ko kanko woni hooreejo leydi ndii, hono Republicain en. E hitaande 1976 nde guwerneer Georgia, Jimmy Carter, toɗɗaa ngam suɓaade hooreejo leydi Amerik, Costanza wonti hooreejo kampaañ makko to New York, o waɗi konngol ɗiɗmol ngam makko e batu ngenndi Demokaraasi (Carter wonnoo ko balloowo e kampaañ Costanza to Kongres duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum).
=== Debbo e nder galle daneejo ===
Nde Carter suɓaa Costanza toɗɗaa balloowo hooreejo leydi ngam jokkondirde e yimɓe, o naati e biro sara biro Oval . Costanza ina wiyee « windo hooreejo leydi ndii e ngenndi ndii », ina jokkondiri e pelle keewɗe. Nde o woni to White House o woniino daraniiɗo mbayliigu potal hakkeeji . Costanza saabiima luural nde o noddi ardiiɓe fedde toppitiinde ko fayti e gaynaako en sappo e nayo (14) e daraniiɓe hakkeeji gaynaako en to [[White House Nazareth|galle laamorɗo Amerik]] e sahaa nde Anita Bryant waɗi kampaañ mum « Save Our Children ». Constanza hollitaaki won e yimɓe wonde ko o lesbiyanke, o jokkondirtaa e Jean O'Leary e oon sahaa. Daraniiɓe ɗiɗo ɓee yuɓɓinii ndeeɗoo yeewtere daraniiɓe gaynaako en to galle laamorɗo Amerik ñalnde 26 marse 1977.
Costanza yahi haa yuɓɓini jeewte hakkunde ardiiɓe NGTF e mawɓe njuɓɓudi ndii. Luural hakkunde yimɓe e won e politikaaji hooreejo leydi ndii addani ɗum luural, tawi darnde Costanza e nder galle laamorɗo leydi ndii ina ustoo. No lomto makko Anne Wexler siforii ɗum nii: "OPL e les Costanza golliima no biro toppitiiɗo jaabawol e pelle nafooje, ko wayi no golle White House, kono o ƴettataa eɓɓoore no fotiri ngam heɓde ballal pelle e mahde kawte baawɗe nawde porogaraam hooreejo leydi ndii to Capitol Hill." [1] E tabitinde ballal makko e Carter, o woppi laamu makko gila 1 suwee 1978. [2] [3]
Costanza ina yiɗaa e pelle rewɓe, o dañii heen kadi jaaynde ''Newsweek'' ina wiyee "Debbo e nder galle ɓaleejo". Caggal nde o woppi laamu, feministe en heewɓe tikkani Carter, sibu ɓe cikki ko kanko "riiwti" Costanza, mo tiiɗnaare mawnde waɗanaa ngam woppude laamu.
== Tuugnorgal ==
5g4v8fkdkpv2e9z593oghtdjmddcgy9
164194
164193
2026-04-15T16:25:34Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348051744|Midge Costanza]]"
164194
wikitext
text/x-wiki
'''Margaret''' " '''Midge''' " '''Costanza''' (28 noowammbar 1932 – 23 marse 2010) ko jaagorgal hooreejo leydi Amerik, kadi ko daraniiɗo renndo e politik . Ko o kaɓantooɗo hakkeeji gaynaako en e rewɓe, o anndiranoo ko hakkille makko, e mbaadi makko laaɓtundi, e darnde makko e ko o miijii. <ref>100,000 Join March for Extension of Deadline for Rights Amendment". timesmachine.nytimes.com. Retrieved 2021-08-01.</ref>
== Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu ==
Kostanza jibinaa ko ñalnde 28 noowammbar 1932, to wuro LeRoy, to New York, o mawni ko to Rochester . Jibnaaɓe makko ko Sisilinaaɓe eggooɓe soseeji -waɗooɓe. Caggal golle binnditagol ceertuɗe ɗe o ƴetti caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, Costanza wonti balloowo njuɓɓudi to bannge ƴellitoowo leydi to Rochester, o huutorii ngal gollal ngam wontude golloowo e nder pelle renndo keewɗe.
== Golle politik ==
=== Daraniiɗo, depitee, e cukko meer Rochester ===
E ƴettude nafoore politik, Costanza walli e kampaañ W. Averell Harriman ngam suɓaade guwerneer e hitaande 1954, ɓooyaani ko o wonti diiwaan Monroe, New York, gardiiɗo kampaañ Robert F. Kennedy ngam suɓaade Senaa e hitaande 1964. O wonii tergal Goomu ngenndi Demokaraasi gila97 haa 1917.
E hitaande 1973 o dogi ngam heɓde jooɗorde mawnde e nder diiso wuro Rochester, o wonti debbo diiso Rochester gadano e nder njiimaandi leydi . Heɓoowo woote ɓurɗe mawnude e aadaaji ina wiyee meer, kono diiso ngoo suɓii ko gorko gooto ngam oon posto, inniri ɗum Costanza cukko meer, ko ɗum woni darnde kewu ɓurnde heewde tawa doole mum ina pamɗi.
=== Yiɗdeeji Kongres ===
Costanza dañii daɗndo ngam suɓaade hooreejo leydi Amerik e hitaande 1974, tawi ko kanko woni hooreejo leydi ndii, hono Republicain en. E hitaande 1976 nde guwerneer Georgia, Jimmy Carter, toɗɗaa ngam suɓaade hooreejo leydi Amerik, Costanza wonti hooreejo kampaañ makko to New York, o waɗi konngol ɗiɗmol ngam makko e batu ngenndi Demokaraasi (Carter wonnoo ko balloowo e kampaañ Costanza to Kongres duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum).
=== Debbo e nder galle daneejo ===
Nde Carter suɓaa Costanza toɗɗaa balloowo hooreejo leydi ngam jokkondirde e yimɓe, o naati e biro sara biro Oval . Costanza ina wiyee « windo hooreejo leydi ndii e ngenndi ndii », ina jokkondiri e pelle keewɗe. Nde o woni to White House o woniino daraniiɗo mbayliigu potal hakkeeji . Costanza saabiima luural nde o noddi ardiiɓe fedde toppitiinde ko fayti e gaynaako en sappo e nayo (14) e daraniiɓe hakkeeji gaynaako en to [[White House Nazareth|galle laamorɗo Amerik]] e sahaa nde Anita Bryant waɗi kampaañ mum « Save Our Children ». Constanza hollitaaki won e yimɓe wonde ko o lesbiyanke, o jokkondirtaa e Jean O'Leary e oon sahaa. Daraniiɓe ɗiɗo ɓee yuɓɓinii ndeeɗoo yeewtere daraniiɓe gaynaako en to galle laamorɗo Amerik ñalnde 26 marse 1977.
Costanza yahi haa yuɓɓini jeewte hakkunde ardiiɓe NGTF e mawɓe njuɓɓudi ndii. Luural hakkunde yimɓe e won e politikaaji hooreejo leydi ndii addani ɗum luural, tawi darnde Costanza e nder galle laamorɗo leydi ndii ina ustoo. No lomto makko Anne Wexler siforii ɗum nii: "OPL e les Costanza golliima no biro toppitiiɗo jaabawol e pelle nafooje, ko wayi no golle White House, kono o ƴettataa eɓɓoore no fotiri ngam heɓde ballal pelle e mahde kawte baawɗe nawde porogaraam hooreejo leydi ndii to Capitol Hill." [1] E tabitinde ballal makko e Carter, o woppi laamu makko gila 1 suwee 1978. [2] [3]
Costanza ina yiɗaa e pelle rewɓe, o dañii heen kadi jaaynde ''Newsweek'' ina wiyee "Debbo e nder galle ɓaleejo". Caggal nde o woppi laamu, feministe en heewɓe tikkani Carter, sibu ɓe cikki ko kanko "riiwti" Costanza, mo tiiɗnaare mawnde waɗanaa ngam woppude laamu.
== Tuugnorgal ==
bva3ry5bixqhuw8lzhan2o5aumzflng
164195
164194
2026-04-15T16:25:55Z
Sardeeq
14292
164195
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Margaret''' " '''Midge''' " '''Costanza''' (28 noowammbar 1932 – 23 marse 2010) ko jaagorgal hooreejo leydi Amerik, kadi ko daraniiɗo renndo e politik . Ko o kaɓantooɗo hakkeeji gaynaako en e rewɓe, o anndiranoo ko hakkille makko, e mbaadi makko laaɓtundi, e darnde makko e ko o miijii. <ref>100,000 Join March for Extension of Deadline for Rights Amendment". timesmachine.nytimes.com. Retrieved 2021-08-01.</ref>
== Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu ==
Kostanza jibinaa ko ñalnde 28 noowammbar 1932, to wuro LeRoy, to New York, o mawni ko to Rochester . Jibnaaɓe makko ko Sisilinaaɓe eggooɓe soseeji -waɗooɓe. Caggal golle binnditagol ceertuɗe ɗe o ƴetti caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, Costanza wonti balloowo njuɓɓudi to bannge ƴellitoowo leydi to Rochester, o huutorii ngal gollal ngam wontude golloowo e nder pelle renndo keewɗe.
== Golle politik ==
=== Daraniiɗo, depitee, e cukko meer Rochester ===
E ƴettude nafoore politik, Costanza walli e kampaañ W. Averell Harriman ngam suɓaade guwerneer e hitaande 1954, ɓooyaani ko o wonti diiwaan Monroe, New York, gardiiɗo kampaañ Robert F. Kennedy ngam suɓaade Senaa e hitaande 1964. O wonii tergal Goomu ngenndi Demokaraasi gila97 haa 1917.
E hitaande 1973 o dogi ngam heɓde jooɗorde mawnde e nder diiso wuro Rochester, o wonti debbo diiso Rochester gadano e nder njiimaandi leydi . Heɓoowo woote ɓurɗe mawnude e aadaaji ina wiyee meer, kono diiso ngoo suɓii ko gorko gooto ngam oon posto, inniri ɗum Costanza cukko meer, ko ɗum woni darnde kewu ɓurnde heewde tawa doole mum ina pamɗi.
=== Yiɗdeeji Kongres ===
Costanza dañii daɗndo ngam suɓaade hooreejo leydi Amerik e hitaande 1974, tawi ko kanko woni hooreejo leydi ndii, hono Republicain en. E hitaande 1976 nde guwerneer Georgia, Jimmy Carter, toɗɗaa ngam suɓaade hooreejo leydi Amerik, Costanza wonti hooreejo kampaañ makko to New York, o waɗi konngol ɗiɗmol ngam makko e batu ngenndi Demokaraasi (Carter wonnoo ko balloowo e kampaañ Costanza to Kongres duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum).
=== Debbo e nder galle daneejo ===
Nde Carter suɓaa Costanza toɗɗaa balloowo hooreejo leydi ngam jokkondirde e yimɓe, o naati e biro sara biro Oval . Costanza ina wiyee « windo hooreejo leydi ndii e ngenndi ndii », ina jokkondiri e pelle keewɗe. Nde o woni to White House o woniino daraniiɗo mbayliigu potal hakkeeji . Costanza saabiima luural nde o noddi ardiiɓe fedde toppitiinde ko fayti e gaynaako en sappo e nayo (14) e daraniiɓe hakkeeji gaynaako en to [[White House Nazareth|galle laamorɗo Amerik]] e sahaa nde Anita Bryant waɗi kampaañ mum « Save Our Children ». Constanza hollitaaki won e yimɓe wonde ko o lesbiyanke, o jokkondirtaa e Jean O'Leary e oon sahaa. Daraniiɓe ɗiɗo ɓee yuɓɓinii ndeeɗoo yeewtere daraniiɓe gaynaako en to galle laamorɗo Amerik ñalnde 26 marse 1977.
Costanza yahi haa yuɓɓini jeewte hakkunde ardiiɓe NGTF e mawɓe njuɓɓudi ndii. Luural hakkunde yimɓe e won e politikaaji hooreejo leydi ndii addani ɗum luural, tawi darnde Costanza e nder galle laamorɗo leydi ndii ina ustoo. No lomto makko Anne Wexler siforii ɗum nii: "OPL e les Costanza golliima no biro toppitiiɗo jaabawol e pelle nafooje, ko wayi no golle White House, kono o ƴettataa eɓɓoore no fotiri ngam heɓde ballal pelle e mahde kawte baawɗe nawde porogaraam hooreejo leydi ndii to Capitol Hill." [1] E tabitinde ballal makko e Carter, o woppi laamu makko gila 1 suwee 1978. [2] [3]
Costanza ina yiɗaa e pelle rewɓe, o dañii heen kadi jaaynde ''Newsweek'' ina wiyee "Debbo e nder galle ɓaleejo". Caggal nde o woppi laamu, feministe en heewɓe tikkani Carter, sibu ɓe cikki ko kanko "riiwti" Costanza, mo tiiɗnaare mawnde waɗanaa ngam woppude laamu.
== Tuugnorgal ==
1611rq63rv2wxt6u4iifsk6sxvastb4
Daisy Kolman
0
39965
164196
2026-04-15T16:26:57Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1343202476|Daisy Coleman]]"
164196
wikitext
text/x-wiki
'''Katarin Deyisi Kolman''' (30 mars 1997). Ñalnde 4 ut 2020) ko Ameriknaajo daraniiɗo warngooji baɗnooɗi e ''warngooji'' baɗnooɗi e hitaande 2016, mo o heɓi njeenaari Cinema Eye Honor . Coleman ina jeyaa e sosɓe fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende SafeBAE, nde faandaare mum ko haɗde mborosaaji e nder duɗe. O maayi ko e warde hoore makko tawi omo yahra e duuɓi 23.
== Nguurndam gadano ==
Koleman jibinaa ko Melinda, doktoor daabaaji e Michael Koleman, cafroowo. O woodi banndiraaɓe tato. E hitaande 2007, Michael, Daisy e gooto e miñiraaɓe mum ina njaha e oto ngam ndaarde miñiraaɓe mum goɗɗo e nder pottital, oto oo yani e ice ɓaleejo, naati e nder ŋoral, wari baaba mum. <ref name="Heavy" /> <ref name="Stones" /> Caggal nde o maayi, Coleman e heddiiɓe e galle makko ngummii Maryville, to Missouri . <ref name="Heavy" /> <ref name="Stones" />
== 2012 njulaagu e wiɗto ==
E lewru Yarkomaa 2012, suka gorko jahroowo e duuɓi 17 jeyaaɗo to Maryville, Missouri nanngaa sabu [[Njaru jokkere enɗam|mum warde]] Coleman, ndeen 14. Suka gorko jahroowo e duuɓi 15 ina tuumaa waɗde noon e Coleman jahroowo e duuɓi 13, mo sehil mum 13, ƴattoowo e celluka, e thi... Luural mawngal ummii e hitaande 2013 nde ñaawoowo diiwaan oo woppi tuumeede bonanndeeji e bonanndeeji baɗeteeɗi e suka gadano oo, hono Matthew Barnett, mo nganndu-ɗaa ina jokkondiri e Rex Barnett, gonnooɗo wakiliijo dowla mawɗo, e ñaawoowo diiwaan Nodaway oo, ñaawoowo diiwaan oo woppii Robert Rice bosexual. Robert Rice ɓooyaani ko toɗɗaa Ñaawirde to diiwaan Nodaway, diiwaan mo o werlii ñaawoore ndee e nder mum <ref name="motherjones1" /> .
Tikkere e nder renndooji internet, haa arti noon e Anonymous, ɓooyaani ko rewi heen nde daartol taariindi ndeeɗoo ñaawoore ƴeewtaama e lewru oktoobar 2013. Michael Schaffer, yeewtanoowo haala kaa e jaaynde wiyeteende ''The New Republic'', siftinii Maryville, Missouri ko « ɓuuɓri jeynge ndi alaa sariya ». E hitaande 2014, ñaawoowo keeriiɗo waɗaama ngam ƴeewtaade ñaawoore ndee. Suka oo jaɓii bonanndeeji ɗiɗaɓiri bonɗi e wellitaare cukalel ngel sabu mum woppude ɗum e nder galle mum, tee ñaawoowo to Missouri, hono Glen Dietrich, ñaawii ɗum lebbi nay kasoo, tawi ko lebbi nay kasoo, tawi ko ɗum dartinaa ngam fawde duuɓi ɗiɗi e kasoo . O ñaawaa e ñaawirdu sukaaɓe sabu warngo ngoo.
== Golle e golle ==
Coleman e mawniiko gorko biyeteeɗo Charlie ina kaɓanoo e nder leydi ndii fof ngam daɗndude warngooji. [1] HuffPost innitiri Coleman gooto e "Sukaaɓe 13 ɓurɓe hulde e hitaande 2013". [2] Daartol Coleman ngol hollitaama e filmo Netflix 2016 biyeteeɗo Audrie & Daisy . [3] Coleman e Audrie Pott ko keɓooɓe teddungal gite sinemaa 2016 ngam wonde "yejjittaake" ciftorteeɗe e filmuuji ɗi ngonaa fijirde. [4] [5] O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Missouri Valley . [6] O jeyaa ko e sosde fedde wiyeteende SafeBAE (Before Anyone Else), fedde nde wonaa laamuyankoore, nde faandaare mum ko joofnude njiyaagu e nder duɗe. [7] E lewru suwee 2018, Coleman ummiima to Kolorado, to Kolorado, omo golloroo e naalankaagal tatooji . O golliima e eɓɓaande filmo ɗiɗmere wiyeteende Saving Daisy, jowitiinde e no o sellirta, e rafi stres post-traumatique, e kuutoragol CBD e EMDR therapy. [8] [9]
== Nguurndam e maayde neɗɗo ==
Caggal nde o nanngaa, Coleman etinooma warde hoore mum laabi keewɗi. O wonti ƴattoowo ñalnde kala, ɗum addani ɓesngu nguu ummoraade Maryville fayde Albany, Missouri . Ñalnde 17 feebariyee 2007, baaba makko, Doktoor Michael Coleman, sankii e aksidaa oto. E lewru suwee 2018, miñiiko biyeteeɗo Tristan maayi e aksidaa oto tawi omo yahra e duuɓi 19.
Coleman maayi ko e warngo ñalnde 4 ut 2020, tawi ina yahra e duuɓi 23. Ñalnde 6 desaambar 2020, yumma mum Melinda kadi maayi ko e warngo.
== Tuugnorgal ==
9v8ge0b8kkua7tz0pyjj2ruaqk2hqw8
164197
164196
2026-04-15T16:27:16Z
Sardeeq
14292
164197
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Katarin Deyisi Kolman''' (30 mars 1997). Ñalnde 4 ut 2020) ko Ameriknaajo daraniiɗo warngooji baɗnooɗi e ''warngooji'' baɗnooɗi e hitaande 2016, mo o heɓi njeenaari Cinema Eye Honor . Coleman ina jeyaa e sosɓe fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende SafeBAE, nde faandaare mum ko haɗde mborosaaji e nder duɗe. O maayi ko e warde hoore makko tawi omo yahra e duuɓi 23.
== Nguurndam gadano ==
Koleman jibinaa ko Melinda, doktoor daabaaji e Michael Koleman, cafroowo. O woodi banndiraaɓe tato. E hitaande 2007, Michael, Daisy e gooto e miñiraaɓe mum ina njaha e oto ngam ndaarde miñiraaɓe mum goɗɗo e nder pottital, oto oo yani e ice ɓaleejo, naati e nder ŋoral, wari baaba mum. <ref name="Heavy" /> <ref name="Stones" /> Caggal nde o maayi, Coleman e heddiiɓe e galle makko ngummii Maryville, to Missouri . <ref name="Heavy" /> <ref name="Stones" />
== 2012 njulaagu e wiɗto ==
E lewru Yarkomaa 2012, suka gorko jahroowo e duuɓi 17 jeyaaɗo to Maryville, Missouri nanngaa sabu [[Njaru jokkere enɗam|mum warde]] Coleman, ndeen 14. Suka gorko jahroowo e duuɓi 15 ina tuumaa waɗde noon e Coleman jahroowo e duuɓi 13, mo sehil mum 13, ƴattoowo e celluka, e thi... Luural mawngal ummii e hitaande 2013 nde ñaawoowo diiwaan oo woppi tuumeede bonanndeeji e bonanndeeji baɗeteeɗi e suka gadano oo, hono Matthew Barnett, mo nganndu-ɗaa ina jokkondiri e Rex Barnett, gonnooɗo wakiliijo dowla mawɗo, e ñaawoowo diiwaan Nodaway oo, ñaawoowo diiwaan oo woppii Robert Rice bosexual. Robert Rice ɓooyaani ko toɗɗaa Ñaawirde to diiwaan Nodaway, diiwaan mo o werlii ñaawoore ndee e nder mum <ref name="motherjones1" /> .
Tikkere e nder renndooji internet, haa arti noon e Anonymous, ɓooyaani ko rewi heen nde daartol taariindi ndeeɗoo ñaawoore ƴeewtaama e lewru oktoobar 2013. Michael Schaffer, yeewtanoowo haala kaa e jaaynde wiyeteende ''The New Republic'', siftinii Maryville, Missouri ko « ɓuuɓri jeynge ndi alaa sariya ». E hitaande 2014, ñaawoowo keeriiɗo waɗaama ngam ƴeewtaade ñaawoore ndee. Suka oo jaɓii bonanndeeji ɗiɗaɓiri bonɗi e wellitaare cukalel ngel sabu mum woppude ɗum e nder galle mum, tee ñaawoowo to Missouri, hono Glen Dietrich, ñaawii ɗum lebbi nay kasoo, tawi ko lebbi nay kasoo, tawi ko ɗum dartinaa ngam fawde duuɓi ɗiɗi e kasoo . O ñaawaa e ñaawirdu sukaaɓe sabu warngo ngoo.
== Golle e golle ==
Coleman e mawniiko gorko biyeteeɗo Charlie ina kaɓanoo e nder leydi ndii fof ngam daɗndude warngooji. [1] HuffPost innitiri Coleman gooto e "Sukaaɓe 13 ɓurɓe hulde e hitaande 2013". [2] Daartol Coleman ngol hollitaama e filmo Netflix 2016 biyeteeɗo Audrie & Daisy . [3] Coleman e Audrie Pott ko keɓooɓe teddungal gite sinemaa 2016 ngam wonde "yejjittaake" ciftorteeɗe e filmuuji ɗi ngonaa fijirde. [4] [5] O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Missouri Valley . [6] O jeyaa ko e sosde fedde wiyeteende SafeBAE (Before Anyone Else), fedde nde wonaa laamuyankoore, nde faandaare mum ko joofnude njiyaagu e nder duɗe. [7] E lewru suwee 2018, Coleman ummiima to Kolorado, to Kolorado, omo golloroo e naalankaagal tatooji . O golliima e eɓɓaande filmo ɗiɗmere wiyeteende Saving Daisy, jowitiinde e no o sellirta, e rafi stres post-traumatique, e kuutoragol CBD e EMDR therapy. [8] [9]
== Nguurndam e maayde neɗɗo ==
Caggal nde o nanngaa, Coleman etinooma warde hoore mum laabi keewɗi. O wonti ƴattoowo ñalnde kala, ɗum addani ɓesngu nguu ummoraade Maryville fayde Albany, Missouri . Ñalnde 17 feebariyee 2007, baaba makko, Doktoor Michael Coleman, sankii e aksidaa oto. E lewru suwee 2018, miñiiko biyeteeɗo Tristan maayi e aksidaa oto tawi omo yahra e duuɓi 19.
Coleman maayi ko e warngo ñalnde 4 ut 2020, tawi ina yahra e duuɓi 23. Ñalnde 6 desaambar 2020, yumma mum Melinda kadi maayi ko e warngo.
== Tuugnorgal ==
4i8xy37gvnw0zwywkb50cojezyijlp7
Katariin Konroy
0
39966
164198
2026-04-15T16:28:13Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1338095166|Catherine Conroy]]"
164198
wikitext
text/x-wiki
'''Catherine Conroy''' (27 noowammbar 1919 - 19 feebariyee 1989) ko senndikaa Ameriknaajo, daraniiɗo rewɓe.
== Nguurndam gadano ==
Conroy jibinaa ko ñalnde 27 noowammbar 1919, to opitaal Misericodia to wuro wiyeteengo Milwaukee . James e Amelia Conroy ƴetti mo gila omo woni cukalel, o naati e galle sukaaɓe sappo e gooto, hay so tawii noon o haalaaka wonde o ƴettaa ko haa o mawni. Baaba makko ko yeeyoowo naalankaagal, keɓtinaaɗo e nate e geɗe ɓooyɗe, yumma makko ko golloowo e nder duɗal miliyoŋaaji, ina gollina e toppitagol sukaaɓe. Conroy mawni ko bannge hirnaange Milwaukee, hay so tawii ɓesngu nguu ina wondi e caɗeele kaalis e nder yontaaji « Depression » sabu golle baaba makko ina njahra no moƴƴi, o salii yahde e wellitaare. Ɓesngu nguu ummiima e nder wuro ngo laabi keewɗi, o janngii e duɗe jeetati ceertuɗe. O wonaano almuudo moƴƴo, o waɗti hakkille makko e fiyde baseball e basketball. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde West Division e hitaande 1938 kono o suɓii ko waasde jokkude jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, nde tawnoo o tiiɗnaaki e jaŋde makko, jibnaaɓe makko mbaawaano heɓde ɗum. : 429 : 24
== Kugal ==
Caggal nde o heɓi bak makko, e ballal sehil makko galle, Conroy gollinaama e suudu safrirdu to suudu safrirdu tuberkuloos, caggal ɗuum o waɗi duuɓi nay e golle to opitaal mawɗo diiwaan oo e nder suudu safrirdu e suudu safrirdu ñaamdu. O mettini heen no feewi e no infirmiyee en janngooɓe mbaɗirtee nde o seedtii, sibu ɓe keewi ko ustude e hulɓinaade gollotooɓe ɓurɓe mawnude. O naamndii ko feewti e sosde senndikaa gollotooɓe e nder cuuɗi cafrirɗi ɗii nde tawnoo cukalel ngel ina jogii senndikaa mum, kono o pustaani haala kaa. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (February 2026)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> Nde golle keewɗe keɓi sabu wolde adunaare ɗimmere, o fuɗɗii golle e nder biro juutɗo biyeteeɗo Wisconsin Bell e hitaande 1942 e hirjinde jibnaaɓe makko. O waɗaaka e golle ɗee, o artiraa e diɗɗal heblo caggal hitaande. O mettini kadi e etaade sosiyetee oo jogaade kala fannu nguurndam gollotooɓe mum en, sibu ina woodi ɗaminaare no gollotooɓe ɓee ɓoornortoo, mbaɗata e wootde. : 25-26
=== Golle senngo ===
Conroy naamndii ko fayti e senndikaa to Bell, o anndi won senngo gollotooɓe e golle, hay so tawii noon ko sosiyetee oo sosi ɗum ko fedde gollotooɓe wonaa forum ngam wallitde, tee ina famɗi ɗo hawri. Oon sahaa, senngo sehilaaɓe ina ɗaɓɓa terɗe ɓurɗe heewde ngam sosde senngo keeriiɗo tigi rigi, Conroy naati e caɗeele ɗee. Fedde ndee hawritii siynooji, dañii noddude woote ɗe Yiilirde Ngenndiire Jokkondiral Golle ardii, sosi senngo keso e nder fedde telefoŋaaji Wisconsin. Conroy walli e winndude sarɗiiji ɗii, o wonti gardiiɗo senngo ngoo to biro makko to nokku makko. : 26 Fedde ngenndiire gollotooɓe e telefoŋaaji (NFTW) lomtii fedde telefoŋaaji Wisconsin e nde kaaldigal e Bell ustii e hitaande 1947, Conroy wonti kapiteen piket e seppo ngenndiijo jonte jeegom gollotooɓe e telefoŋaaji. Seppo ngoo hollitii haaju mum e yuɓɓinde NFTW, nde tawnoo ina golloroo e toɓɓe tokoose kono tawa alaa ko woni e mum so wonaa njuɓɓudi doosgal hakkundeewal. <ref name=":0" /> : 27
E hitaande 1949, senngo gollotooɓe e telefoŋaaji keso, hono gollotooɓe e jokkondiral Amerik (CWA), heɓi sarɗiiji mum. Conroy ɓeydii golle, o wonti golloowo njulaagu ngam doole gollorɗe e binnditagol to Milwaukee. O rokkaama duuɓi tati fooftere e golle makko e Bell e hitaande 1947 ngam golloraade senndikaa e hitaande 1950, o suɓii ko yaltude Bell o jooɗoo e senngo ngo. [1] : 27 O suɓaama hooreejo Local 5500 (caggal ɗuum o wayli innde makko e Local 4600), o joginoo darnde ndee hakkunde 1951 e 1960. Nde o woni e darnde ndee, o waɗii wullitaango ko adii fof e innde gollotooɓe e telefoŋaaji, o fuɗɗii faamde wonde bonanndeeji ɗi terɗe makko e nder golle Bell larger e nder diski gemin ina njogori waɗde. [1] : 28-29
== Tuugnorgal ==
8f8gcvfvetj7cjd8b5nv1ydi49v2qfo
164199
164198
2026-04-15T16:28:30Z
Sardeeq
14292
164199
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Catherine Conroy''' (27 noowammbar 1919 - 19 feebariyee 1989) ko senndikaa Ameriknaajo, daraniiɗo rewɓe.
== Nguurndam gadano ==
Conroy jibinaa ko ñalnde 27 noowammbar 1919, to opitaal Misericodia to wuro wiyeteengo Milwaukee . James e Amelia Conroy ƴetti mo gila omo woni cukalel, o naati e galle sukaaɓe sappo e gooto, hay so tawii noon o haalaaka wonde o ƴettaa ko haa o mawni. Baaba makko ko yeeyoowo naalankaagal, keɓtinaaɗo e nate e geɗe ɓooyɗe, yumma makko ko golloowo e nder duɗal miliyoŋaaji, ina gollina e toppitagol sukaaɓe. Conroy mawni ko bannge hirnaange Milwaukee, hay so tawii ɓesngu nguu ina wondi e caɗeele kaalis e nder yontaaji « Depression » sabu golle baaba makko ina njahra no moƴƴi, o salii yahde e wellitaare. Ɓesngu nguu ummiima e nder wuro ngo laabi keewɗi, o janngii e duɗe jeetati ceertuɗe. O wonaano almuudo moƴƴo, o waɗti hakkille makko e fiyde baseball e basketball. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde West Division e hitaande 1938 kono o suɓii ko waasde jokkude jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, nde tawnoo o tiiɗnaaki e jaŋde makko, jibnaaɓe makko mbaawaano heɓde ɗum. : 429 : 24
== Kugal ==
Caggal nde o heɓi bak makko, e ballal sehil makko galle, Conroy gollinaama e suudu safrirdu to suudu safrirdu tuberkuloos, caggal ɗuum o waɗi duuɓi nay e golle to opitaal mawɗo diiwaan oo e nder suudu safrirdu e suudu safrirdu ñaamdu. O mettini heen no feewi e no infirmiyee en janngooɓe mbaɗirtee nde o seedtii, sibu ɓe keewi ko ustude e hulɓinaade gollotooɓe ɓurɓe mawnude. O naamndii ko feewti e sosde senndikaa gollotooɓe e nder cuuɗi cafrirɗi ɗii nde tawnoo cukalel ngel ina jogii senndikaa mum, kono o pustaani haala kaa. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (February 2026)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> Nde golle keewɗe keɓi sabu wolde adunaare ɗimmere, o fuɗɗii golle e nder biro juutɗo biyeteeɗo Wisconsin Bell e hitaande 1942 e hirjinde jibnaaɓe makko. O waɗaaka e golle ɗee, o artiraa e diɗɗal heblo caggal hitaande. O mettini kadi e etaade sosiyetee oo jogaade kala fannu nguurndam gollotooɓe mum en, sibu ina woodi ɗaminaare no gollotooɓe ɓee ɓoornortoo, mbaɗata e wootde. : 25-26
=== Golle senngo ===
Conroy naamndii ko fayti e senndikaa to Bell, o anndi won senngo gollotooɓe e golle, hay so tawii noon ko sosiyetee oo sosi ɗum ko fedde gollotooɓe wonaa forum ngam wallitde, tee ina famɗi ɗo hawri. Oon sahaa, senngo sehilaaɓe ina ɗaɓɓa terɗe ɓurɗe heewde ngam sosde senngo keeriiɗo tigi rigi, Conroy naati e caɗeele ɗee. Fedde ndee hawritii siynooji, dañii noddude woote ɗe Yiilirde Ngenndiire Jokkondiral Golle ardii, sosi senngo keso e nder fedde telefoŋaaji Wisconsin. Conroy walli e winndude sarɗiiji ɗii, o wonti gardiiɗo senngo ngoo to biro makko to nokku makko. : 26 Fedde ngenndiire gollotooɓe e telefoŋaaji (NFTW) lomtii fedde telefoŋaaji Wisconsin e nde kaaldigal e Bell ustii e hitaande 1947, Conroy wonti kapiteen piket e seppo ngenndiijo jonte jeegom gollotooɓe e telefoŋaaji. Seppo ngoo hollitii haaju mum e yuɓɓinde NFTW, nde tawnoo ina golloroo e toɓɓe tokoose kono tawa alaa ko woni e mum so wonaa njuɓɓudi doosgal hakkundeewal. <ref name=":0" /> : 27
E hitaande 1949, senngo gollotooɓe e telefoŋaaji keso, hono gollotooɓe e jokkondiral Amerik (CWA), heɓi sarɗiiji mum. Conroy ɓeydii golle, o wonti golloowo njulaagu ngam doole gollorɗe e binnditagol to Milwaukee. O rokkaama duuɓi tati fooftere e golle makko e Bell e hitaande 1947 ngam golloraade senndikaa e hitaande 1950, o suɓii ko yaltude Bell o jooɗoo e senngo ngo. [1] : 27 O suɓaama hooreejo Local 5500 (caggal ɗuum o wayli innde makko e Local 4600), o joginoo darnde ndee hakkunde 1951 e 1960. Nde o woni e darnde ndee, o waɗii wullitaango ko adii fof e innde gollotooɓe e telefoŋaaji, o fuɗɗii faamde wonde bonanndeeji ɗi terɗe makko e nder golle Bell larger e nder diski gemin ina njogori waɗde. [1] : 28-29
== Tuugnorgal ==
3yy7xpapgjzflavbxggy0so41i2cm7b
Elisabet Konnel (doktoor)
0
39967
164200
2026-04-15T16:29:34Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345413709|Elizabeth Connell (doctor)]]"
164200
wikitext
text/x-wiki
'''Elizabeth B. Connell''' (17 noowammbar 1925 – 20 ut 2018) ko doktoor Ameriknaajo, daraniiɗo cellal jibinannde rewɓe.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Bishop jibinaa ko to Springfield, to leydi Massachusetts, ñalnde 17 noowammbar 1925, e galle jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde biyeteeɗo Homer e Margaret Bishop. O heɓi dipolom makko ko faati e safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e hitaande 1951, o fuɗɗii golle makko ko e doktoor kuuɓtodinɗo to Blue Hill, Maine .
== Kugal ==
Teskaade batte ruttaade e reedu ndu yiɗaaka e nguurndam ñawɓe makko e nder ladde Maine, addani Bishop miijaade caggal ɗuum ko fayti e ruttaade e toppitagol jibinannde. E nokku ɗo o wontata occupational therapist no o siforii nii, o janngi ko faati e opereeji, o woni ko e obstetrics . O ummii o fayi [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] e hitaande 1960 ngam yahde to opitaal Mount Sinai ngam hoɗde toon o naati e jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia . E kitaale 1960, o walli e udditde safrirde cellal rewɓe to Fuɗnaange Harlem .
Connell ko porfeseer gardiiɗo ko faati e jibinannde e rewɓe e hitaande 1970 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia to bannge safaara e seernaaɓe. O yilliima nokkuuji winndere ndee ngam wallitde e sosde nokkuuji cellal e haalde ko fayti e cellal rewɓe. Connell fuɗɗii njillu mum e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e kitaale 1980 tawi omo yalta e ''The Phil Donahue Show'' omo werloo kaɓirɗe e nder jamaanu nguu. O ardii kadi yeewtere to Wasinton tawi ina jeyaa heen ardiiɓe fedde rewɓe wiyeteende Betty Friedan e Gloria Steinem . O ummii o fayi Atlanta e hitaande 1981 ɗo o jeyaa e departemaa jibinannde e rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Emory . O woniino gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''[[The Contraception Report|« The Contraception Report »]]'' yaltunde lewru kala, jowitiinde e jibinannde, tuggi 1990 haa 2001.
Connell ko ganndo golloowo e laabi ngam haɗde jibinde. O winndii defte tati ko faati e reentaade jibingol, o golliima e wiɗto e nder nokkuuji toppitiiɗi ko fayti e ñawuuji .
Ko adii kuulal Roe v. Wade e hitaande 1973, Connell ina ɗaɓɓi nde ruttaade ɓiɗɗo ina laawɗinee. Nde o ardii goomu ngam wasiyaade Fedde toppitiinde ko fayti e nguura e ñameele, o hollitii heen kulhuli ko fayti e cellal ɓalli. E hitaande 1970, o wasiyii goomu Kongres ngam saabaade "kulhuli" e ko fayti e mborosaaji gonɗi e hunuko, o wiyi wonde ɗum addani "rewɓe sappo e sappo ɓe njiɗaa". [1] O anndiranoo ko golle makko e peewnugol galleeji, cellal rewɓe e potal rewɓe. [2] [3] [4] [5] [6]
== Nguurndam neɗɗo ==
Dewgal Connell gadanal, e Doktoor John Connell, joofi ko e hitaande 1970 e ceergal. E nder c. 1980 o resi Doktoor Howard Tatum, doktoor jibinannde mo o heewi gollodaade. O dañii ɓiɓɓe njeegomo e ɓiɓɓe jom suudu makko tato. Tatum maayi ko e hitaande 2002. Connell maayi ko e rafi ɓernde ɓuuɓɗo to wuro wiyeteengo Framingham, to Massachusetts ñalnde 20 ut 2018.
== Tuugnorgal ==
ry1d6uq3v6q6325wd7k723r6q96tmld
164201
164200
2026-04-15T16:30:10Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345413709|Elizabeth Connell (doctor)]]"
164201
wikitext
text/x-wiki
'''Elizabeth B. Connell''' (17 noowammbar 1925 – 20 ut 2018) ko doktoor Ameriknaajo, daraniiɗo cellal jibinannde rewɓe.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Bishop jibinaa ko to Springfield, to leydi Massachusetts, ñalnde 17 noowammbar 1925, e galle jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde biyeteeɗo Homer e Margaret Bishop. O heɓi dipolom makko ko faati e safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e hitaande 1951, o fuɗɗii golle makko ko e doktoor kuuɓtodinɗo to Blue Hill, Maine . <ref>Dr. Elizabeth Connell, Authority on Contraception, Is Dead at 92". The New York Times. August 31, 2018. Retrieved September 3, 2018.</ref>
== Kugal ==
Teskaade batte ruttaade e reedu ndu yiɗaaka e nguurndam ñawɓe makko e nder ladde Maine, addani Bishop miijaade caggal ɗuum ko fayti e ruttaade e toppitagol jibinannde. E nokku ɗo o wontata occupational therapist no o siforii nii, o janngi ko faati e opereeji, o woni ko e obstetrics . O ummii o fayi [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] e hitaande 1960 ngam yahde to opitaal Mount Sinai ngam hoɗde toon o naati e jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia . E kitaale 1960, o walli e udditde safrirde cellal rewɓe to Fuɗnaange Harlem .
Connell ko porfeseer gardiiɗo ko faati e jibinannde e rewɓe e hitaande 1970 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia to bannge safaara e seernaaɓe. O yilliima nokkuuji winndere ndee ngam wallitde e sosde nokkuuji cellal e haalde ko fayti e cellal rewɓe. Connell fuɗɗii njillu mum e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e kitaale 1980 tawi omo yalta e ''The Phil Donahue Show'' omo werloo kaɓirɗe e nder jamaanu nguu. O ardii kadi yeewtere to Wasinton tawi ina jeyaa heen ardiiɓe fedde rewɓe wiyeteende Betty Friedan e Gloria Steinem . O ummii o fayi Atlanta e hitaande 1981 ɗo o jeyaa e departemaa jibinannde e rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Emory . O woniino gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''[[The Contraception Report|« The Contraception Report »]]'' yaltunde lewru kala, jowitiinde e jibinannde, tuggi 1990 haa 2001.
Connell ko ganndo golloowo e laabi ngam haɗde jibinde. O winndii defte tati ko faati e reentaade jibingol, o golliima e wiɗto e nder nokkuuji toppitiiɗi ko fayti e ñawuuji .
Ko adii kuulal Roe v. Wade e hitaande 1973, Connell ina ɗaɓɓi nde ruttaade ɓiɗɗo ina laawɗinee. Nde o ardii goomu ngam wasiyaade Fedde toppitiinde ko fayti e nguura e ñameele, o hollitii heen kulhuli ko fayti e cellal ɓalli. E hitaande 1970, o wasiyii goomu Kongres ngam saabaade "kulhuli" e ko fayti e mborosaaji gonɗi e hunuko, o wiyi wonde ɗum addani "rewɓe sappo e sappo ɓe njiɗaa". [1] O anndiranoo ko golle makko e peewnugol galleeji, cellal rewɓe e potal rewɓe. [2] [3] [4] [5] [6]
== Nguurndam neɗɗo ==
Dewgal Connell gadanal, e Doktoor John Connell, joofi ko e hitaande 1970 e ceergal. E nder c. 1980 o resi Doktoor Howard Tatum, doktoor jibinannde mo o heewi gollodaade. O dañii ɓiɓɓe njeegomo e ɓiɓɓe jom suudu makko tato. Tatum maayi ko e hitaande 2002. Connell maayi ko e rafi ɓernde ɓuuɓɗo to wuro wiyeteengo Framingham, to Massachusetts ñalnde 20 ut 2018.
== Tuugnorgal ==
mq6x0wwjz7vvs3oe1e4ipfp21dn4m8o
164202
164201
2026-04-15T16:30:26Z
Sardeeq
14292
164202
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Elizabeth B. Connell''' (17 noowammbar 1925 – 20 ut 2018) ko doktoor Ameriknaajo, daraniiɗo cellal jibinannde rewɓe.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Bishop jibinaa ko to Springfield, to leydi Massachusetts, ñalnde 17 noowammbar 1925, e galle jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde biyeteeɗo Homer e Margaret Bishop. O heɓi dipolom makko ko faati e safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e hitaande 1951, o fuɗɗii golle makko ko e doktoor kuuɓtodinɗo to Blue Hill, Maine . <ref>Dr. Elizabeth Connell, Authority on Contraception, Is Dead at 92". The New York Times. August 31, 2018. Retrieved September 3, 2018.</ref>
== Kugal ==
Teskaade batte ruttaade e reedu ndu yiɗaaka e nguurndam ñawɓe makko e nder ladde Maine, addani Bishop miijaade caggal ɗuum ko fayti e ruttaade e toppitagol jibinannde. E nokku ɗo o wontata occupational therapist no o siforii nii, o janngi ko faati e opereeji, o woni ko e obstetrics . O ummii o fayi [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] e hitaande 1960 ngam yahde to opitaal Mount Sinai ngam hoɗde toon o naati e jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia . E kitaale 1960, o walli e udditde safrirde cellal rewɓe to Fuɗnaange Harlem .
Connell ko porfeseer gardiiɗo ko faati e jibinannde e rewɓe e hitaande 1970 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia to bannge safaara e seernaaɓe. O yilliima nokkuuji winndere ndee ngam wallitde e sosde nokkuuji cellal e haalde ko fayti e cellal rewɓe. Connell fuɗɗii njillu mum e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e kitaale 1980 tawi omo yalta e ''The Phil Donahue Show'' omo werloo kaɓirɗe e nder jamaanu nguu. O ardii kadi yeewtere to Wasinton tawi ina jeyaa heen ardiiɓe fedde rewɓe wiyeteende Betty Friedan e Gloria Steinem . O ummii o fayi Atlanta e hitaande 1981 ɗo o jeyaa e departemaa jibinannde e rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Emory . O woniino gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''[[The Contraception Report|« The Contraception Report »]]'' yaltunde lewru kala, jowitiinde e jibinannde, tuggi 1990 haa 2001.
Connell ko ganndo golloowo e laabi ngam haɗde jibinde. O winndii defte tati ko faati e reentaade jibingol, o golliima e wiɗto e nder nokkuuji toppitiiɗi ko fayti e ñawuuji .
Ko adii kuulal Roe v. Wade e hitaande 1973, Connell ina ɗaɓɓi nde ruttaade ɓiɗɗo ina laawɗinee. Nde o ardii goomu ngam wasiyaade Fedde toppitiinde ko fayti e nguura e ñameele, o hollitii heen kulhuli ko fayti e cellal ɓalli. E hitaande 1970, o wasiyii goomu Kongres ngam saabaade "kulhuli" e ko fayti e mborosaaji gonɗi e hunuko, o wiyi wonde ɗum addani "rewɓe sappo e sappo ɓe njiɗaa". [1] O anndiranoo ko golle makko e peewnugol galleeji, cellal rewɓe e potal rewɓe. [2] [3] [4] [5] [6]
== Nguurndam neɗɗo ==
Dewgal Connell gadanal, e Doktoor John Connell, joofi ko e hitaande 1970 e ceergal. E nder c. 1980 o resi Doktoor Howard Tatum, doktoor jibinannde mo o heewi gollodaade. O dañii ɓiɓɓe njeegomo e ɓiɓɓe jom suudu makko tato. Tatum maayi ko e hitaande 2002. Connell maayi ko e rafi ɓernde ɓuuɓɗo to wuro wiyeteengo Framingham, to Massachusetts ñalnde 20 ut 2018.
== Tuugnorgal ==
1plttn3tfbqu8wv28owgx9qfg4o4cyj
Elisabet Averi Kolton
0
39968
164203
2026-04-15T16:31:34Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1238562476|Elizabeth Avery Colton]]"
164203
wikitext
text/x-wiki
'''Elisabet Averi Kolton''' ( /s t oʊ / ; 30 desaambar 1872). – 24 ut 1924) ko jannginoowo, daraniiɗo kolees rewɓe. O ɓuri anndeede ko e binndanɗe makko jowitiiɗe e ɓamtaare duɗe rewɓe, ko wayi no ''Nokkuuji ceertuɗi duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe'' e ''tolnooji duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe.'' E nder ''daartol Fedde Ameriknaare Rewɓe Duɗal Jaaɓihaaɗtirde'', Colton ina teddiniree sabu mum ardaade yonta keso wonande duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Elizabeth Avery Colton jibinaa ko ñalnde 30 desaambar 1872, e nder leydi Choctaw, caggal ɗuum wonti diiwaan Oklahoma . Ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe njeetato ɓe James Hooper Kolton e Eloise Avery Kolton njibini. Mawniiko Colton to bannge baaba mum, umminii ɓesngu nguu gila Massachusetts fayti Carolina worgo e duuɓi mum gadani. Ko o jaagorgal, kadi ko o jannginoowo. To bannge yumma makko won ardiiɓe mawɓe diiwaan North Carolina, haa teeŋti e Waightstill Avery . No Mary Lynch Johnson holliri nii, Colton noon ummorii ko e mbaydi juutndi « ndonu diine e jaŋde »
=== Kolleeje e janngingol ===
Ko Colton yiɗnoo sahaa kala ko yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde. Hay so tawii "haajuuji makko e ɓesngu makko e ngalu ndokki mo waylude jaŋde e jannginde duɗal, fuɗɗoraade gila omo yahra e duuɓi sappo e jeegom." O fuɗɗii jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Statesville (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde renndo Mitchell ) to North Carolina. Ɓooytaani o heɓi dipolomaaji goɗɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mount Holyoke, kono o fotnoo ko feewnude e janngude hitaande ɓeydaande hade makko naatde ; AB makko ummoriiɗo Statesville feewnitaaki mo golle to bannge kolees hay dara. Biographer Mary Lynch Johnson winndi no ɗum "Dismaying experience... [arannde] udditi gite maako dow ngonka mettuka ka ɗuuɗal janngirde mawnde ngam rewɓe haa Fombina." Colton waɗi duuɓi ɗiɗi (1891 haa 1893) to Mount Holyoke haa maayde baaba mum artiri mo galle.
Duuɓi jeegom garooji ɗii, Elizabeth Avery Colton jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queens (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Queens ) to Charlotte, to Karolina worgo. Ndeen o fellitii jokkude jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia . E hitaande 1903, o heɓi BS makko e janngingol, e hitaande 1905, o heɓi Masters makko. Caggal nde o heɓi dipolomaaji makko ɗiɗi, Colton janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley fotde duuɓi tati. E hitaande 1908, o arti to Karolina worgo ngam jokkude golle gardiiɗo departemaa Engele to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Baptist ngam Rewɓe (hannde ina wiyee Meredith College ). O ɗaɓɓiino "golle tiiɗɗe" e almuɓɓe makko, ina wiyee ko o "sarcastique" e "yurmeende e laasɓe" kono omo wallita kala jiɗɗo etaade. E nder golle makko e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe keewɗe ceertuɗe, o yiyi wonde tolnooji jaŋde toon ina ŋakki no feewi. Nii woni, ɗaɓɓaande Elizabeth Avery Colton ngam moƴƴinde duɗe rewɓe to Fuɗnaange fuɗɗorii.
== Waɗde ko fayti e kolees rewɓe ==
Elizabeth Avery Colton, gila e duuɓi capanɗe tati e jeegom haa e duuɓi mum 51, haɓaama ngam moƴƴinde duɗe rewɓe. Ɓooytaani o wonti gardiiɗo daraniiɗo ooɗoo waylo. O toɗɗaa hooreejo fedde rewɓe kolees to bannge worgo, yuɓɓinaande e hitaande 1903. Caggal ɗuum, e hitaande 1914, Colton wonti hooreejo fedde nde. Fedde rewɓe kolees to bannge worgo ina goongɗini no feewi wonde nafoore ngenndi ndii ina fawii e yahrude yeeso jaŋde rewɓe. E nder konngol ummoraade e juɓɓule ɗee, ɓe kollitii "Eɗen njogii kala ko ina haani ngam ƴellitaare njulaagu e gollorɗe leñol mawngol." E denndaangal jawdi ndi Suwoyraat joginoo, jaŋde rewɓe e oon sahaa ina fotnoo ɓurde moƴƴude. Ko famɗi fof ko ɗuum Fedde Suwoyraat ngam Rewɓe Koldaa, kam e Elizabeth Avery Colton, ngoongɗini.
Golle Colton ɓurɗe teeŋtude, kono, ko wiɗto ngo o waɗi e duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe. E nder gooto e golle makko tiitoonde mum ko « Ƴellitaare tolnooji koleesuuji fuɗnaange gila 1900, Colton hollitii ɓeydagol jaawngol koleesuuji jaɓaaɗi. O teskiima no, "Haa hitaande 1915...ko famɗi fuu teemerre e cappanɗe joweego'o janngirde mawnde e jaami'aaji fombina anndini sarɗiiji nastuki." [1] " Ɗuum ina haawnii so en ƴeewtindiima e duɗe tati tan ɗe njaɓaa e hitaande 1900. Colton ina joginoo kadi wiɗtooji goɗɗi keewɗi. Nokkuuji keewɗi ɗi duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe (1916) holliri ko ɓuri heewde e mum en, tawi ko 4 000 sukaaɓe rewɓe janngooɓe e duɗe hakkundeeje keɓi koppiiji Colgo sistituy, In "Kolleeji Standard" haa "Kolleeji Imitation e Nominal O renndini kolleeji 124 e ngalɗoo peeje, o waɗi heen miijo [2] .
Colton kadi tawi ko e renndinde laabi janngingol mum, ina waawi bayyinde laabi ɓurɗi moƴƴude ngam jannginde rewɓe. Yeru, Colton winndi, "Kala nde almuudo winndi konngol e nder ɓataake, jarribo, walla ƴeewndo, ina ɗaɓɓi e makko e nder waktuuji potɗi, o rokka heen bayyinaango hollitoore wonde o heɓii konngol ngol e nder jaŋde makko ko famɗi fof laabi sappo. Ɗum ina heewi ɗaɓɓude janngude konngol ngol no feewi ngam heɓde naamnal ngal." E nder wiɗtooji Elizabeth Avery Colton, kam e wasiyaaji makko kuuɓtodinɗi, o waawii wallitde e ƴellitde no rewɓe njannginirtee e jaŋde toownde.
== Tuugnorgal ==
f2ijx79htpeabkq94q1siz747d55gva
164204
164203
2026-04-15T16:32:15Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1238562476|Elizabeth Avery Colton]]"
164204
wikitext
text/x-wiki
'''Elisabet Averi Kolton''' ( /s t oʊ / ; 30 desaambar 1872). – 24 ut 1924) ko jannginoowo, daraniiɗo kolees rewɓe. O ɓuri anndeede ko e binndanɗe makko jowitiiɗe e ɓamtaare duɗe rewɓe, ko wayi no ''Nokkuuji ceertuɗi duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe'' e ''tolnooji duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe.'' E nder ''daartol Fedde Ameriknaare Rewɓe Duɗal Jaaɓihaaɗtirde'', Colton ina teddiniree sabu mum ardaade yonta keso wonande duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe. <ref>Lynch Johnson, Mary (1979). "Elizabeth Avery Colton". NCpedia.</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Elizabeth Avery Colton jibinaa ko ñalnde 30 desaambar 1872, e nder leydi Choctaw, caggal ɗuum wonti diiwaan Oklahoma . Ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe njeetato ɓe James Hooper Kolton e Eloise Avery Kolton njibini. Mawniiko Colton to bannge baaba mum, umminii ɓesngu nguu gila Massachusetts fayti Carolina worgo e duuɓi mum gadani. Ko o jaagorgal, kadi ko o jannginoowo. To bannge yumma makko won ardiiɓe mawɓe diiwaan North Carolina, haa teeŋti e Waightstill Avery . No Mary Lynch Johnson holliri nii, Colton noon ummorii ko e mbaydi juutndi « ndonu diine e jaŋde »
=== Kolleeje e janngingol ===
Ko Colton yiɗnoo sahaa kala ko yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde. Hay so tawii "haajuuji makko e ɓesngu makko e ngalu ndokki mo waylude jaŋde e jannginde duɗal, fuɗɗoraade gila omo yahra e duuɓi sappo e jeegom." O fuɗɗii jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Statesville (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde renndo Mitchell ) to North Carolina. Ɓooytaani o heɓi dipolomaaji goɗɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mount Holyoke, kono o fotnoo ko feewnude e janngude hitaande ɓeydaande hade makko naatde ; AB makko ummoriiɗo Statesville feewnitaaki mo golle to bannge kolees hay dara. Biographer Mary Lynch Johnson winndi no ɗum "Dismaying experience... [arannde] udditi gite maako dow ngonka mettuka ka ɗuuɗal janngirde mawnde ngam rewɓe haa Fombina." Colton waɗi duuɓi ɗiɗi (1891 haa 1893) to Mount Holyoke haa maayde baaba mum artiri mo galle.
Duuɓi jeegom garooji ɗii, Elizabeth Avery Colton jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queens (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Queens ) to Charlotte, to Karolina worgo. Ndeen o fellitii jokkude jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia . E hitaande 1903, o heɓi BS makko e janngingol, e hitaande 1905, o heɓi Masters makko. Caggal nde o heɓi dipolomaaji makko ɗiɗi, Colton janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley fotde duuɓi tati. E hitaande 1908, o arti to Karolina worgo ngam jokkude golle gardiiɗo departemaa Engele to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Baptist ngam Rewɓe (hannde ina wiyee Meredith College ). O ɗaɓɓiino "golle tiiɗɗe" e almuɓɓe makko, ina wiyee ko o "sarcastique" e "yurmeende e laasɓe" kono omo wallita kala jiɗɗo etaade. E nder golle makko e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe keewɗe ceertuɗe, o yiyi wonde tolnooji jaŋde toon ina ŋakki no feewi. Nii woni, ɗaɓɓaande Elizabeth Avery Colton ngam moƴƴinde duɗe rewɓe to Fuɗnaange fuɗɗorii.
== Waɗde ko fayti e kolees rewɓe ==
Elizabeth Avery Colton, gila e duuɓi capanɗe tati e jeegom haa e duuɓi mum 51, haɓaama ngam moƴƴinde duɗe rewɓe. Ɓooytaani o wonti gardiiɗo daraniiɗo ooɗoo waylo. O toɗɗaa hooreejo fedde rewɓe kolees to bannge worgo, yuɓɓinaande e hitaande 1903. Caggal ɗuum, e hitaande 1914, Colton wonti hooreejo fedde nde. Fedde rewɓe kolees to bannge worgo ina goongɗini no feewi wonde nafoore ngenndi ndii ina fawii e yahrude yeeso jaŋde rewɓe. E nder konngol ummoraade e juɓɓule ɗee, ɓe kollitii "Eɗen njogii kala ko ina haani ngam ƴellitaare njulaagu e gollorɗe leñol mawngol." E denndaangal jawdi ndi Suwoyraat joginoo, jaŋde rewɓe e oon sahaa ina fotnoo ɓurde moƴƴude. Ko famɗi fof ko ɗuum Fedde Suwoyraat ngam Rewɓe Koldaa, kam e Elizabeth Avery Colton, ngoongɗini.
Golle Colton ɓurɗe teeŋtude, kono, ko wiɗto ngo o waɗi e duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe. E nder gooto e golle makko tiitoonde mum ko « Ƴellitaare tolnooji koleesuuji fuɗnaange gila 1900, Colton hollitii ɓeydagol jaawngol koleesuuji jaɓaaɗi. O teskiima no, "Haa hitaande 1915...ko famɗi fuu teemerre e cappanɗe joweego'o janngirde mawnde e jaami'aaji fombina anndini sarɗiiji nastuki." [1] " Ɗuum ina haawnii so en ƴeewtindiima e duɗe tati tan ɗe njaɓaa e hitaande 1900. Colton ina joginoo kadi wiɗtooji goɗɗi keewɗi. Nokkuuji keewɗi ɗi duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe (1916) holliri ko ɓuri heewde e mum en, tawi ko 4 000 sukaaɓe rewɓe janngooɓe e duɗe hakkundeeje keɓi koppiiji Colgo sistituy, In "Kolleeji Standard" haa "Kolleeji Imitation e Nominal O renndini kolleeji 124 e ngalɗoo peeje, o waɗi heen miijo [2] .
Colton kadi tawi ko e renndinde laabi janngingol mum, ina waawi bayyinde laabi ɓurɗi moƴƴude ngam jannginde rewɓe. Yeru, Colton winndi, "Kala nde almuudo winndi konngol e nder ɓataake, jarribo, walla ƴeewndo, ina ɗaɓɓi e makko e nder waktuuji potɗi, o rokka heen bayyinaango hollitoore wonde o heɓii konngol ngol e nder jaŋde makko ko famɗi fof laabi sappo. Ɗum ina heewi ɗaɓɓude janngude konngol ngol no feewi ngam heɓde naamnal ngal." E nder wiɗtooji Elizabeth Avery Colton, kam e wasiyaaji makko kuuɓtodinɗi, o waawii wallitde e ƴellitde no rewɓe njannginirtee e jaŋde toownde.
== Tuugnorgal ==
eranmtynhxq7t8gwlxx13rnr64qvnhi
164205
164204
2026-04-15T16:32:44Z
Sardeeq
14292
164205
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Elisabet Averi Kolton''' ( /s t oʊ / ; 30 desaambar 1872). – 24 ut 1924) ko jannginoowo, daraniiɗo kolees rewɓe. O ɓuri anndeede ko e binndanɗe makko jowitiiɗe e ɓamtaare duɗe rewɓe, ko wayi no ''Nokkuuji ceertuɗi duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe'' e ''tolnooji duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe.'' E nder ''daartol Fedde Ameriknaare Rewɓe Duɗal Jaaɓihaaɗtirde'', Colton ina teddiniree sabu mum ardaade yonta keso wonande duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe. <ref>Lynch Johnson, Mary (1979). "Elizabeth Avery Colton". NCpedia.</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Elizabeth Avery Colton jibinaa ko ñalnde 30 desaambar 1872, e nder leydi Choctaw, caggal ɗuum wonti diiwaan Oklahoma . Ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe njeetato ɓe James Hooper Kolton e Eloise Avery Kolton njibini. Mawniiko Colton to bannge baaba mum, umminii ɓesngu nguu gila Massachusetts fayti Carolina worgo e duuɓi mum gadani. Ko o jaagorgal, kadi ko o jannginoowo. To bannge yumma makko won ardiiɓe mawɓe diiwaan North Carolina, haa teeŋti e Waightstill Avery . No Mary Lynch Johnson holliri nii, Colton noon ummorii ko e mbaydi juutndi « ndonu diine e jaŋde »
=== Kolleeje e janngingol ===
Ko Colton yiɗnoo sahaa kala ko yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde. Hay so tawii "haajuuji makko e ɓesngu makko e ngalu ndokki mo waylude jaŋde e jannginde duɗal, fuɗɗoraade gila omo yahra e duuɓi sappo e jeegom." O fuɗɗii jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Statesville (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde renndo Mitchell ) to North Carolina. Ɓooytaani o heɓi dipolomaaji goɗɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mount Holyoke, kono o fotnoo ko feewnude e janngude hitaande ɓeydaande hade makko naatde ; AB makko ummoriiɗo Statesville feewnitaaki mo golle to bannge kolees hay dara. Biographer Mary Lynch Johnson winndi no ɗum "Dismaying experience... [arannde] udditi gite maako dow ngonka mettuka ka ɗuuɗal janngirde mawnde ngam rewɓe haa Fombina." Colton waɗi duuɓi ɗiɗi (1891 haa 1893) to Mount Holyoke haa maayde baaba mum artiri mo galle.
Duuɓi jeegom garooji ɗii, Elizabeth Avery Colton jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queens (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Queens ) to Charlotte, to Karolina worgo. Ndeen o fellitii jokkude jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia . E hitaande 1903, o heɓi BS makko e janngingol, e hitaande 1905, o heɓi Masters makko. Caggal nde o heɓi dipolomaaji makko ɗiɗi, Colton janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley fotde duuɓi tati. E hitaande 1908, o arti to Karolina worgo ngam jokkude golle gardiiɗo departemaa Engele to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Baptist ngam Rewɓe (hannde ina wiyee Meredith College ). O ɗaɓɓiino "golle tiiɗɗe" e almuɓɓe makko, ina wiyee ko o "sarcastique" e "yurmeende e laasɓe" kono omo wallita kala jiɗɗo etaade. E nder golle makko e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe keewɗe ceertuɗe, o yiyi wonde tolnooji jaŋde toon ina ŋakki no feewi. Nii woni, ɗaɓɓaande Elizabeth Avery Colton ngam moƴƴinde duɗe rewɓe to Fuɗnaange fuɗɗorii.
== Waɗde ko fayti e kolees rewɓe ==
Elizabeth Avery Colton, gila e duuɓi capanɗe tati e jeegom haa e duuɓi mum 51, haɓaama ngam moƴƴinde duɗe rewɓe. Ɓooytaani o wonti gardiiɗo daraniiɗo ooɗoo waylo. O toɗɗaa hooreejo fedde rewɓe kolees to bannge worgo, yuɓɓinaande e hitaande 1903. Caggal ɗuum, e hitaande 1914, Colton wonti hooreejo fedde nde. Fedde rewɓe kolees to bannge worgo ina goongɗini no feewi wonde nafoore ngenndi ndii ina fawii e yahrude yeeso jaŋde rewɓe. E nder konngol ummoraade e juɓɓule ɗee, ɓe kollitii "Eɗen njogii kala ko ina haani ngam ƴellitaare njulaagu e gollorɗe leñol mawngol." E denndaangal jawdi ndi Suwoyraat joginoo, jaŋde rewɓe e oon sahaa ina fotnoo ɓurde moƴƴude. Ko famɗi fof ko ɗuum Fedde Suwoyraat ngam Rewɓe Koldaa, kam e Elizabeth Avery Colton, ngoongɗini.
Golle Colton ɓurɗe teeŋtude, kono, ko wiɗto ngo o waɗi e duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe. E nder gooto e golle makko tiitoonde mum ko « Ƴellitaare tolnooji koleesuuji fuɗnaange gila 1900, Colton hollitii ɓeydagol jaawngol koleesuuji jaɓaaɗi. O teskiima no, "Haa hitaande 1915...ko famɗi fuu teemerre e cappanɗe joweego'o janngirde mawnde e jaami'aaji fombina anndini sarɗiiji nastuki." [1] " Ɗuum ina haawnii so en ƴeewtindiima e duɗe tati tan ɗe njaɓaa e hitaande 1900. Colton ina joginoo kadi wiɗtooji goɗɗi keewɗi. Nokkuuji keewɗi ɗi duɗe jaaɓi haaɗtirde rewɓe (1916) holliri ko ɓuri heewde e mum en, tawi ko 4 000 sukaaɓe rewɓe janngooɓe e duɗe hakkundeeje keɓi koppiiji Colgo sistituy, In "Kolleeji Standard" haa "Kolleeji Imitation e Nominal O renndini kolleeji 124 e ngalɗoo peeje, o waɗi heen miijo [2] .
Colton kadi tawi ko e renndinde laabi janngingol mum, ina waawi bayyinde laabi ɓurɗi moƴƴude ngam jannginde rewɓe. Yeru, Colton winndi, "Kala nde almuudo winndi konngol e nder ɓataake, jarribo, walla ƴeewndo, ina ɗaɓɓi e makko e nder waktuuji potɗi, o rokka heen bayyinaango hollitoore wonde o heɓii konngol ngol e nder jaŋde makko ko famɗi fof laabi sappo. Ɗum ina heewi ɗaɓɓude janngude konngol ngol no feewi ngam heɓde naamnal ngal." E nder wiɗtooji Elizabeth Avery Colton, kam e wasiyaaji makko kuuɓtodinɗi, o waawii wallitde e ƴellitde no rewɓe njannginirtee e jaŋde toownde.
== Tuugnorgal ==
1meusrd72kqowlbblgl3dtq192q1u8j
Moƴƴere Dammann
0
39969
164206
2026-04-15T16:34:22Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340884579|Grace Dammann]]"
164206
wikitext
text/x-wiki
'''Grace Cowardin Dammann''', RSCJ (1872-1945) ko tergal fedde ɓernde ceniinde (RSCJ) e hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattanville . O woniino daraniiɗo hakkeeji siwil ko juuti. E gardagol makko, duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattanville jaɓi almuudo mum gadano afriknaajo-ameriknaajo e hitaande 1938. Ko almuudo oo anndaaka, hay so tawii natal makko yalti ko e jaaynde Amsterdam News e cagataagal kitaale 1940.
== Renndo Ɓernde Ceniinde ==
Grace naati e fedde ɓernde ceniinde e hitaande 1898. E hitaande 1912 o wonti hooreejo fedde ɓernde ceniinde to [[Eden Hill, Pennsylvania]] . <ref name=":2" /> O walliino e ƴettugol kuulal Manhattanville ngal noddi duɗe Sacred Heart ngam jaɓde sukaaɓe rewɓe afriknaaɓe Ameriknaaɓe. O janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgetown Visitation Academy kono sabu ngonka renndo jamaanu o waawaano heɓde bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde.
== Ardorde duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattanville ==
Dammann wonti hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattanville e hitaande 1930. Nde o woni hooreejo leydi ndii, Dammann ina jokki e ƴellitde jannginooɓe ummoriiɓe Orop. O wiyi o yiɗi ko waɗde Manhattanville « duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik ɓurngal moƴƴude ». <ref name=":0" /> O teskiima e waɗde feere jaɓde almuudo Afriknaajo Ameriknaajo e hitaande 1938. Ko almuudo oo anndaaka kono ina wiyee e oon sahaa wonde ko o ɓiy jibnaaɓe jannguɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O teskaama kadi wonde almuudo toowɗo e nder jaŋde.
== Wasiyaaji ngam nuunɗal leƴƴi ==
Nde Dammann anndini Manhattanville maa jaɓ almuudo Afriknaajo Ameriknaajo o heɓi ɓataakeeji ballal ummoraade e alums ina njetta mo sabu haɓaade sariyaaji Jim Crow. Ina winndaa no feewi wonde o heɓii telegaraamuuji ballal keewɗi. Wonaa yimɓe fof mballiri golle makko no alumni woɗɓe heewɓe mbinndi ɓataakeeji ngam salaade kuulal ngal. Fedde wootere neldi ɓataake cemmbinɗo ngam ñiŋde kuulal ngal o neldi gila e "The Indignant Protest" e wiyde "min njiyii hersa, manngu amen woni ko e duƴƴe. Min ndokkaama doole ngam muñde pillol ɓuuɓngol min njiɗaa ɗum."
E nder faddaade kuulal makko, Dammann waɗii konngol tiiɗngol ngam haɓaade nuunɗal leƴƴi ñalnde 21 lewru mee hitaande 1938, tiitoonde mum ko “Principles versus Prejudices”. Ngolɗoo konngol bayyinaangol no feewi, hirjinii duɗe goɗɗe ngam jaɓde almudɓe afriknaaɓe Ameriknaaɓe. Almuɓɓe ɓee cuɓiima 79,6% ngam jaɓde almuudo Afriknaajo Ameriknaajo.
E hitaande 1938 Dammann wiyiino, "O araani e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam waɗde jokkondiral renndo. Yiɗde makko ina yaaji no feewi, ina luggiɗi no feewi. O ari ko e jaŋde nde o waawi huutoraade ngam ɓamtude leñol makko. O haani ko jaŋde ngam ardaade leñol makko. Manhattanville equience kolees makko ko katolik ngam jaɓde mo, nde denndaangal duɗe jaaɓi-haaɗtirde fuɗnaange ɗe rewɓe njaɓata almuɓɓe ɓaleeɓe?" [1] Damman wiyi jaɓgol ooɗoo almuudo waɗii Manhattanville duɗal ɓurngal teeŋtude. [2] Caggal nde Dammann waɗi konngol mum "Principes versus Prejudices" seeɗa , Pape Pius XI hollitii noddaango feewde e ardiiɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde katolik en ngam haalde ko fayti e tooñanngeeji njiyaagu. [3]
Dammann wonnoo ko tergal NAACP kam e pelle siwil keewɗe goɗɗe. Lomtiiɗo mo, hono Eleanor O’Byrne, ko RSCJ kadi, daraniiɗo nuunɗal njiyaagu to Manhattanville. O'Byrne fotnoo ko e fedde almudɓe jokkondirɓe e [[National Federation of Catholic Students|Fedde Ngenndiije Dentuɗe Almudɓe Katolik en]] e laawol mum en feewde marse to Washington e hitaande 1963.
== Tuugnorgal ==
4s2clhcdgrgvzx6iskbiaodyxfvezlj
164207
164206
2026-04-15T16:35:22Z
Sardeeq
14292
164207
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Grace Cowardin Dammann''', RSCJ (1872-1945) ko tergal fedde ɓernde ceniinde (RSCJ) e hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattanville . O woniino daraniiɗo hakkeeji siwil ko juuti. E gardagol makko, duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattanville jaɓi almuudo mum gadano afriknaajo-ameriknaajo e hitaande 1938. Ko almuudo oo anndaaka, hay so tawii natal makko yalti ko e jaaynde Amsterdam News e cagataagal kitaale 1940.
== Renndo Ɓernde Ceniinde ==
Grace naati e fedde ɓernde ceniinde e hitaande 1898. E hitaande 1912 o wonti hooreejo fedde ɓernde ceniinde to [[Eden Hill, Pennsylvania]] . <ref name=":2" /> O walliino e ƴettugol kuulal Manhattanville ngal noddi duɗe Sacred Heart ngam jaɓde sukaaɓe rewɓe afriknaaɓe Ameriknaaɓe. O janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgetown Visitation Academy kono sabu ngonka renndo jamaanu o waawaano heɓde bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde.
== Ardorde duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattanville ==
Dammann wonti hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattanville e hitaande 1930. Nde o woni hooreejo leydi ndii, Dammann ina jokki e ƴellitde jannginooɓe ummoriiɓe Orop. O wiyi o yiɗi ko waɗde Manhattanville « duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik ɓurngal moƴƴude ». <ref name=":0" /> O teskiima e waɗde feere jaɓde almuudo Afriknaajo Ameriknaajo e hitaande 1938. Ko almuudo oo anndaaka kono ina wiyee e oon sahaa wonde ko o ɓiy jibnaaɓe jannguɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O teskaama kadi wonde almuudo toowɗo e nder jaŋde.
== Wasiyaaji ngam nuunɗal leƴƴi ==
Nde Dammann anndini Manhattanville maa jaɓ almuudo Afriknaajo Ameriknaajo o heɓi ɓataakeeji ballal ummoraade e alums ina njetta mo sabu haɓaade sariyaaji Jim Crow. Ina winndaa no feewi wonde o heɓii telegaraamuuji ballal keewɗi. Wonaa yimɓe fof mballiri golle makko no alumni woɗɓe heewɓe mbinndi ɓataakeeji ngam salaade kuulal ngal. Fedde wootere neldi ɓataake cemmbinɗo ngam ñiŋde kuulal ngal o neldi gila e "The Indignant Protest" e wiyde "min njiyii hersa, manngu amen woni ko e duƴƴe. Min ndokkaama doole ngam muñde pillol ɓuuɓngol min njiɗaa ɗum."
E nder faddaade kuulal makko, Dammann waɗii konngol tiiɗngol ngam haɓaade nuunɗal leƴƴi ñalnde 21 lewru mee hitaande 1938, tiitoonde mum ko “Principles versus Prejudices”. Ngolɗoo konngol bayyinaangol no feewi, hirjinii duɗe goɗɗe ngam jaɓde almudɓe afriknaaɓe Ameriknaaɓe. Almuɓɓe ɓee cuɓiima 79,6% ngam jaɓde almuudo Afriknaajo Ameriknaajo.
E hitaande 1938 Dammann wiyiino, "O araani e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam waɗde jokkondiral renndo. Yiɗde makko ina yaaji no feewi, ina luggiɗi no feewi. O ari ko e jaŋde nde o waawi huutoraade ngam ɓamtude leñol makko. O haani ko jaŋde ngam ardaade leñol makko. Manhattanville equience kolees makko ko katolik ngam jaɓde mo, nde denndaangal duɗe jaaɓi-haaɗtirde fuɗnaange ɗe rewɓe njaɓata almuɓɓe ɓaleeɓe?" [1] Damman wiyi jaɓgol ooɗoo almuudo waɗii Manhattanville duɗal ɓurngal teeŋtude. [2] Caggal nde Dammann waɗi konngol mum "Principes versus Prejudices" seeɗa , Pape Pius XI hollitii noddaango feewde e ardiiɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde katolik en ngam haalde ko fayti e tooñanngeeji njiyaagu. [3]
Dammann wonnoo ko tergal NAACP kam e pelle siwil keewɗe goɗɗe. Lomtiiɗo mo, hono Eleanor O’Byrne, ko RSCJ kadi, daraniiɗo nuunɗal njiyaagu to Manhattanville. O'Byrne fotnoo ko e fedde almudɓe jokkondirɓe e [[National Federation of Catholic Students|Fedde Ngenndiije Dentuɗe Almudɓe Katolik en]] e laawol mum en feewde marse to Washington e hitaande 1963.
== Tuugnorgal ==
rwnbszxt86q1c12gphahwfm0aotlboj
Matilda Kuomo
0
39970
164208
2026-04-15T16:36:32Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344225701|Matilda Cuomo]]"
164208
wikitext
text/x-wiki
'''Matilda Cuomo''' (jibinaa ko '''Mattia Raffa''' ñalnde 16 suwee 1931) ko Ameriknaajo daraniiɗo rewɓe e sukaaɓe, gonnooɗo debbo gadano New York tuggi 1983 haa 1994, kadi ko mawɗo galle Cuomo . Ko kanko woni debbo guwerneer New York Mario Cuomo e yumma Andrew Cuomo mo kadi wonnoo guwerneer New York hade mum woppude laamu e lewru ut 2021 e gonnooɗo yeewtanoowo CNN Chris Cuomo . Sosɗo fedde toppitiinde ko fayti e sukaaɓe wiyeteende Mentoring USA, Cuomo naatnaa e suudu mawndu rewɓe ngenndi e hitaande 2017.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Cuomo jibinaa ko Mattia Raffa to New York , jibnaaɓe mum ko Mary ( née Gitto ; d. 1995) e Karmelo « Charles » Raffa (maayɗo 1988), ummoriiɗo Sisili ummoriiɗo Amerik . <ref name="ctribune" /> Caggal nde o ari Amerik e hitaande 1927, baaba makko Charles golliima ngam sosde fedde mum, o waɗi heen jolɗe supermarché e jolɗe refrigerateur, caggal ɗuum o waɗti heen ngalu makko e nder galleeji. <ref name=":0" /> Cuomo woni tataɓo e nder sukaaɓe njoyo, omo wondi e mawniiko en Frank e Sam e miñiiko tokooso biyeteeɗo Joseph e miñiiko debbo biyeteeɗo Nancy. <ref name=":0" />
Yumma Cuomo etinooma winnditaade ɓiyiiko debbo ngam yahde jaŋde leslesre to Brooklyn . Kono gardiiɗo duɗal ngal e binnditiiɗo duɗal ngal, mberlii kamɓe ɗiɗo fof e binnditagol ngol, sibu yumma makko ina waawi haalde ɗemngal itaali tan e oon sahaa. [1] Duuɓi seeɗa caggal ɗuum, Cuomo siftini binnditiiɗo oo ina wulla, "Ittu Mrs Raffa ɗoo, mbiyaa ɗum ina waawi artude nde o waawi haalde Engele", e yumma mum. [1] E nder duɗal leslesal, jannginooɓe Raffa ina mbiyatnoo mo Matilda, wonaa innde jibinannde makko, woni Mattia. O jaɓi "Matilda" e fuɗɗoode ko e kulol, [1] kono innde ndee jokki, o huutoriima Matilda gila ndeen. [1]
Cuomo janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Midwood . Almuudo baawɗo jaɓeede to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Columbia, duɗal jaaɓi haaɗtirde Brooklyn, e Hunter, ɓesngu makko ina waawi yahde duɗal ɓurngal ɓadaade galle ngam suusde kisal makko. O jokki jaŋde makko e janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. John to Queens, o heɓi bak makko e hitaande 1954 to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe St. <ref name=":1" />
Matilda Raffa Cuomo hawri e Mario Cuomo e hitaande 1951 e nder suudu cafrirdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. ɗiɗo resndaa ko ñalnde 5 hitaande 1954. Cuomo golliima no jannginoowo o walli jom suudu makko nde o timmini jaŋde sariya to St maayde gorko mum e hitaande 2015. <ref name=":3" />
== Baɗte teeŋtuɗe ==
Cuomo wonnoo ko debbo gadano e nder diiwaan New York, ɗo o gollinoo no feewi e wallitde rewɓe e sukaaɓe e ɓesnguuji. O sosi eɓɓooji ballitooji sukaaɓe wonɓe e baasal, o wallitta heɓde galleeji juutɗi ngam sukaaɓe resndaaɓe, o semmbina ɓesnguuji e rokkude jaŋde, kam e porogaraamuuji ñamri e baɗte. Cuomo sosi Porogaraam janngingol e nder diiwaan New York e hitaande 1984 ngam sosde fartaŋŋeeji janngingol gooto-gooto wonande sukaaɓe e mawɓe. Porogaraam laamu nguu ina gollina ko ina tolnoo e 10 000 almuudo, ina golloo e Cuomo e hoore mum haa hitaande 1995. <ref name=":6" /> Caggal nde porogaraam laamu New York oo dartinaa, o wayli eɓɓaande ndee e Mentoring USA, fedde winndereyankoore daraniinde sukaaɓe nde wonaa laamuyankoore, nde sosata mentor re1. Porogaraam mentoring mo diiwaan New York artiraa e hitaande 2015. <ref name=":6" /> O ardii kadi eɓɓaande duuɓi sappo cukalel e nder diiwaan New York.
Ngam wallitde wallitde golle makko ngam wallitde mentoring, Cuomo renndini e feewni deftere wiyeteende ''Neɗɗo wayluɗo nguurndam am: Yimɓe teeŋtuɓe ina ciftora mentoring mum en'', tawa ngalu nguu ina yahra e fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Mentoring USA. Deftere makko mentorship, yaltunde e hitaande 1999, yaltinaa e hitaande 2002 e 2012 tawa ina waɗi konngol Hillary Clinton, e hitaande 2016 nde winndaa ko e deftere heɗorde. <ref name=":8" /> Binndanɗe keewɗe ɗe Joe Torre, Rosie O’Donnell, Doktoor Mehmet Oz, Nora Ephron, Seneraal Colin Powell e Cory Booker mbinndi ko fayti e jaŋde ina tawee e deftere makko. Cuomo feeñii e Oprah Winfrey Show ngam yeewtidde e golle makko ngam wallitde porogaraamuuji mentoring.
Cuomo woni hooreejo komisiyoŋ guwerneer ngam toppitaade sukaaɓe, o ardii kadi fedde toppitiinde ko fayti e toppitagol sukaaɓe e ɓiɓɓe leydi New York. O ardii darnde New York e batu winndereyankeewu ONU ngam sukaaɓe e hitaande 1990 e jaɓgol Amerik e nanondiral ONU jowitiingal e hakkeeji sukaaɓe. <ref name=":4" />
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
b19ct9qjofl1th7vj87v7xoc1vvv591
164209
164208
2026-04-15T16:36:49Z
Sardeeq
14292
164209
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Matilda Cuomo''' (jibinaa ko '''Mattia Raffa''' ñalnde 16 suwee 1931) ko Ameriknaajo daraniiɗo rewɓe e sukaaɓe, gonnooɗo debbo gadano New York tuggi 1983 haa 1994, kadi ko mawɗo galle Cuomo . Ko kanko woni debbo guwerneer New York Mario Cuomo e yumma Andrew Cuomo mo kadi wonnoo guwerneer New York hade mum woppude laamu e lewru ut 2021 e gonnooɗo yeewtanoowo CNN Chris Cuomo . Sosɗo fedde toppitiinde ko fayti e sukaaɓe wiyeteende Mentoring USA, Cuomo naatnaa e suudu mawndu rewɓe ngenndi e hitaande 2017.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Cuomo jibinaa ko Mattia Raffa to New York , jibnaaɓe mum ko Mary ( née Gitto ; d. 1995) e Karmelo « Charles » Raffa (maayɗo 1988), ummoriiɗo Sisili ummoriiɗo Amerik . <ref name="ctribune" /> Caggal nde o ari Amerik e hitaande 1927, baaba makko Charles golliima ngam sosde fedde mum, o waɗi heen jolɗe supermarché e jolɗe refrigerateur, caggal ɗuum o waɗti heen ngalu makko e nder galleeji. <ref name=":0" /> Cuomo woni tataɓo e nder sukaaɓe njoyo, omo wondi e mawniiko en Frank e Sam e miñiiko tokooso biyeteeɗo Joseph e miñiiko debbo biyeteeɗo Nancy. <ref name=":0" />
Yumma Cuomo etinooma winnditaade ɓiyiiko debbo ngam yahde jaŋde leslesre to Brooklyn . Kono gardiiɗo duɗal ngal e binnditiiɗo duɗal ngal, mberlii kamɓe ɗiɗo fof e binnditagol ngol, sibu yumma makko ina waawi haalde ɗemngal itaali tan e oon sahaa. [1] Duuɓi seeɗa caggal ɗuum, Cuomo siftini binnditiiɗo oo ina wulla, "Ittu Mrs Raffa ɗoo, mbiyaa ɗum ina waawi artude nde o waawi haalde Engele", e yumma mum. [1] E nder duɗal leslesal, jannginooɓe Raffa ina mbiyatnoo mo Matilda, wonaa innde jibinannde makko, woni Mattia. O jaɓi "Matilda" e fuɗɗoode ko e kulol, [1] kono innde ndee jokki, o huutoriima Matilda gila ndeen. [1]
Cuomo janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Midwood . Almuudo baawɗo jaɓeede to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Columbia, duɗal jaaɓi haaɗtirde Brooklyn, e Hunter, ɓesngu makko ina waawi yahde duɗal ɓurngal ɓadaade galle ngam suusde kisal makko. O jokki jaŋde makko e janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. John to Queens, o heɓi bak makko e hitaande 1954 to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe St. <ref name=":1" />
Matilda Raffa Cuomo hawri e Mario Cuomo e hitaande 1951 e nder suudu cafrirdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. ɗiɗo resndaa ko ñalnde 5 hitaande 1954. Cuomo golliima no jannginoowo o walli jom suudu makko nde o timmini jaŋde sariya to St maayde gorko mum e hitaande 2015. <ref name=":3" />
== Baɗte teeŋtuɗe ==
Cuomo wonnoo ko debbo gadano e nder diiwaan New York, ɗo o gollinoo no feewi e wallitde rewɓe e sukaaɓe e ɓesnguuji. O sosi eɓɓooji ballitooji sukaaɓe wonɓe e baasal, o wallitta heɓde galleeji juutɗi ngam sukaaɓe resndaaɓe, o semmbina ɓesnguuji e rokkude jaŋde, kam e porogaraamuuji ñamri e baɗte. Cuomo sosi Porogaraam janngingol e nder diiwaan New York e hitaande 1984 ngam sosde fartaŋŋeeji janngingol gooto-gooto wonande sukaaɓe e mawɓe. Porogaraam laamu nguu ina gollina ko ina tolnoo e 10 000 almuudo, ina golloo e Cuomo e hoore mum haa hitaande 1995. <ref name=":6" /> Caggal nde porogaraam laamu New York oo dartinaa, o wayli eɓɓaande ndee e Mentoring USA, fedde winndereyankoore daraniinde sukaaɓe nde wonaa laamuyankoore, nde sosata mentor re1. Porogaraam mentoring mo diiwaan New York artiraa e hitaande 2015. <ref name=":6" /> O ardii kadi eɓɓaande duuɓi sappo cukalel e nder diiwaan New York.
Ngam wallitde wallitde golle makko ngam wallitde mentoring, Cuomo renndini e feewni deftere wiyeteende ''Neɗɗo wayluɗo nguurndam am: Yimɓe teeŋtuɓe ina ciftora mentoring mum en'', tawa ngalu nguu ina yahra e fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Mentoring USA. Deftere makko mentorship, yaltunde e hitaande 1999, yaltinaa e hitaande 2002 e 2012 tawa ina waɗi konngol Hillary Clinton, e hitaande 2016 nde winndaa ko e deftere heɗorde. <ref name=":8" /> Binndanɗe keewɗe ɗe Joe Torre, Rosie O’Donnell, Doktoor Mehmet Oz, Nora Ephron, Seneraal Colin Powell e Cory Booker mbinndi ko fayti e jaŋde ina tawee e deftere makko. Cuomo feeñii e Oprah Winfrey Show ngam yeewtidde e golle makko ngam wallitde porogaraamuuji mentoring.
Cuomo woni hooreejo komisiyoŋ guwerneer ngam toppitaade sukaaɓe, o ardii kadi fedde toppitiinde ko fayti e toppitagol sukaaɓe e ɓiɓɓe leydi New York. O ardii darnde New York e batu winndereyankeewu ONU ngam sukaaɓe e hitaande 1990 e jaɓgol Amerik e nanondiral ONU jowitiingal e hakkeeji sukaaɓe. <ref name=":4" />
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
8wkkyji2afb0b52q79ewyultz86zyit
Rahiilu Krothers
0
39971
164210
2026-04-15T16:38:04Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1341494752|Rachel Crothers]]"
164210
wikitext
text/x-wiki
[[File:Rachel_Crothers_circa_1915.jpg|thumb|Rachel Crothers ko ina wona hitaande 1915]]
'''Rachel Crothers''' (12 desaambar 1870 – 5 sulyee 1958) ko binndoowo pijirlooji e gardo pijirlooji Ameriknaajo ganndiraaɗo pijirlooji mum moƴƴi, keewɗi haalde ko faati e tiitooɗe rewɓe. E nder daartiyankooɓe pijirlooji, o anndiraa ko "debbo ɓurɗo waawde winndude pijirlooji e nder feccere adannde e teeminannde noogasɓiire." Gooto e pijirlooji makko ɓurɗi lollude ko ''Susan e Alla'' (1937), mo MGM waɗi e hitaande 1940 , tawi ko Joan Crawford e Fredric March .
== Nguurndam ==
Crothers jibinaa ko ñalnde 12 desaambar 1870, to Bloomington, to leydi Illinois, e galle Doktoor Eli Kirk Crothers e Doktoor Mari Luwis (de Pew) Crothers. Yumma Crothers, debbo jom hakkille keeriiɗo, mo baaba mum wonnoo sehil Abraham Lincoln, yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara e duuɓi capanɗe jeegom, o wonti gooto e rewɓe safrooɓe adanɓe to Illinois, o hawri e haa jooni o fooli luulndaare mawnde e golle makko to Bloomington. Hay so tawii jibnaaɓe makko ko diineeji e jom en hakkillaaji en, ɓe ngalaa heen nafoore teeŋtunde e pijirlooji, geɗe kaalis, potal, ƴettugol riis, e nokku debbo e nder aduna, ko huunde e nguurndam Crothers gila e duuɓi mum gadani.
Ɓesngu nguu ina anniyii wonde ɓiɓɓe mum en rewɓe ina poti janngude, Crothers heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois State Normal e hitaande 1891. Hitaande rewtunde ndee, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde New England to Boston, ɗo yiɗde makko dingiral ƴellitii. Yaakaare makko yahde New York ngam ɗaɓɓude golle e nder dingiral, jibnaaɓe makko njaɓaani ɗum, ɓe mbiyi yo o hoot galle makko to Illinois. Nafoore makko e fijirde jokki haa toon, kono, o woniino tergal sosngal fedde wiyeteende Bloomington Dramatic Club. (Yiɗde makko e pijirlooji ina yaaji no feewi e oon sahaa : ''A Doll's House'' mo Ibsen waɗi haa jooni, ina jeyaa e miijooji makko ngam waɗde peewnugol Club. ) E hitaande 1898, duuɓi joy caggal maayde baaba makko, Crothers heɓi yamiroore heɓde koyɗol mum, yahde New York e hoore mum. O siftori caggal ɗuum : « mi anndaa hay gooto e New York, kono mi naniino David Belasco e Daniel Frohman, ɓe ngoni ko e jaabaade ɓataakeeji am ». Ko ɗuum wonnoo hirjinde no feewi kadi, hay so tawii ballal peewnitooɓe lolluɓe ɓee joofiima ɗoon, o ummii Bloomington o fayti Manhattan, e ballal kaalis yumma makko, o winnditii e ekkolaaji fijirde, o tawi heen geɗe tokoose e nder sosiyeteeji stok e sosiyeteeji njilluuji.
E hitaande 1899, Crothers ina winnda pijirlooji mum gooti, e nder duuɓi seeɗa garooji ɗii, nde pijirlooji ɗii keɓi ko hollirta e notiiji moƴƴi, o dañii innde no suka debbo binndoowo pijirlooji baawɗo wonde fof, jogiiɗo nafoore e "pijirlooji caɗeele renndo" hono no Ibsen nii. Fooyre makko mawnde ari ko e hitaande 1906, nde pijirlooji makko gadani timmuɗi, ''The Three of Us,'' peewnaa. Nde weltiima e dogdu 277 e nder suudu dingiral Madison Square to wuro New York. Pijirlooji ɗii keɓii yeewtere mum en adannde to Londres to Terry’s Theatre ñalnde 10 lewru juko hitaande 1908, tawi ko Fannie Ward woni hooreejo.
Gila ndeen, haa e kitaale 1940, Crothers wonnoo ko innde mawnde e nder winndere pijirlooji Broadway. Record makko njulaagu ina ŋakki—hits e flops, fotde jillondirde—kono ko o binndoowo baawɗo golle, teddinaaɗo, jogiiɗo golle keewɗe e innde makko e sahaa nde o woni hakkunde duuɓi.
E hitaande 1917, e nder wolde adunaare adannde, Crothers sosi, ardii Fedde ngam wallitde rewɓe Stage. E hitaande 1932, o walli e sosde Fonds de Relief de la Stage, jaabawol e ŋakkeende mawnde, o woni gardiiɗo haa hitaande 1951. E hitaande 1940, o ardii yuɓɓinde fedde wiyeteende American Theatre Wing, gollornde Kantin Stage Door lolluɗo oo, o woni gardiiɗo gollordu mum haa hitaande 1951.
O sankii ko ñalnde 5 sulyee 1958, to Danbury, to leydi Konnektikut . O meeɗaa resde.
== Kugal ==
[[File:RachelCrothers1917.png|thumb|Rachel Crothers ummoraade e deftere yaltunde e hitaande 1917]]
Pijirlooji Rachel Crothers ina keewi haalde ko faati e tiitooɗe renndoyankooje hannde e caɗeele moraale toɗɗiiɗe rewɓe, ina jeyaa heen jokkere enɗam hakkunde rewɓe e worɓe, dewgal ñaawoore, " yiɗde ndimaagu ", ceergal, njeeygu, e hakkille Freud . Hay so tawii won e pijirlooji makko ina laaɓti, ina cemmbina yurmeende e caɗeele ɗe rewɓe teeminannde noogas njogori haɓaade e hollirde jikkuuji sukaaɓe rewɓe cuusal e asli, won heen ina mbaɗi geɗel gootel e ko wayi no komedi, hay so tawii ko parodi, e ƴattooje teskinɗe e feminism radikal ; ko noon golle makko mbaawaa sifaade no feewi e sifaa politik. E nder pijirlooji goɗɗi, sukaaɓe rewɓe makko rimɓe ina ngarta e golle gaadanteeje e joofnirde, haa teeŋti noon so tawii ɓe ngoni ko e baasal waasde gorko mo ɓe njiɗi, e nder pijirlooji goɗɗi "Crothers ina winnda heen mettere e yahdu rewɓe e yiɗde aybinde ɗum e ŋakkeende ɓerɗe rewɓe." Kono Crothers winndi ko e yonta mbayliigu renndo jaawngu, no o anndirnoo no feewi. "So aɗa yiɗi yiyde maande jamaanu, ndaar rewɓe" o wiyi e hitaande 1912. "Evolution maɓɓe ko huunde ɓurnde himmude e nguurndam hannde."
Nde ''The Three of Us'' winndaa ndee, kuulal sappo e jeenay ngal ko duuɓi sappo e nay garooji ɗii, tee rewɓe seeɗa ina naamnoo ŋakkeende potal dewgal; nde o woppi winndude pijirlooji e darorɗe kitaale 1930, aduna oo, ko famɗi fof wonande rewɓe hakkundeeji e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, wayliima no feewi. Pijirlooji Crothers ko ina tolnoo e capanɗe tati (30) e golle timmuɗe ina kollita ɗeen waylooji, ɓurɗi laaɓtude e ko o rokkaa sahaa e sahaa fof teddungal.
Yeru, ''kanko e makko'' (1920) ina hollita miijo Crothers e caɗeele jinnaaɓe ɗe Ameriknaaɓe hannde ɓee njogori haɓtaade e oo sahaa waylo-waylo. Waɗi ko e hitaande 1910, ko ina wona sahaa nde o fuɗɗii winndude pijirlooji ɗii, ''He and She'' ƴetti ko jom suudu jom suudu ɓuuɓɗo, Tom e Ann Herford. Ɓe ngonaa kosmopolitan en jogiiɓe golle, cukalel, e dewgal welngal. Tom ina wallita hakkeeji rewɓe, ina weltii nde debbo mum holliri doole mum e fannu mum, hono seppooji. Kono nde o majjini yamiroore seppooji teeŋtunde e Ann, ko ɓesngu nguu goongɗini koo ina ƴeewtee : mbele Tom ina waawi wuurdude e nafoore debbo mum e nder renndo e ŋakkeende mum yi’eteende no feewi ? Mbele Ann ina waawi wuurdude e hersa Tom e batte mum e jokkondiral maɓɓe? Mbele golle Ann ɗe o gollotoo hannde ɗee ina njahda e golle yumma makko haa o dañi ɓiɗɗo debbo jahroowo e duuɓi 18, mo nganndu-ɗaa ina wondi e caɗeele sabu nguurndam golle jibnaaɓe mum ? Jikkuuji goɗɗi ina njeyaa heen balloowo Tom, mo nuunɗuɗo ina ɗaminii wonde jom suudu mum ina woppa golle mum jaayndeyaagal, ina wona jom galle so ɓe resndii (wonaa ko jaɓaa e suka debbo oo); Baaba Ann, mo 6uuccii 6icfcfo mum debbo ina waawi hay dara miijaade bonnude dewgal mum e oon sifaa; e miñi mum debbo mo resndaaka, baawɗo wallitde hoore mum kono heɓi ndeeɗoo darnde sabu waasde jogaade gorko e sukaaɓe, ko ɗum huunde nde o mettini heen.
Pijirlooji ɗii njoofi ko e Ann wiyde wonde pellital jibinde ɓiɗɗo, wonande debbo, ina wayla huunde fof ; yumma ina foti ardaade e golle. Kono O e O dañii waasde nan’de no tract reactionnaire walla anti-feministe nii. Feere gonnde e nder dillere nde Herfords fotnoo haɓtaade ndee, ina laaɓti, ina ɗacci heɗtiiɓe ɓee nguura miijo. Baawɗe Ann e mawnugol ruuhu mum kolliraama no feewi (o jeyaa ko e rewɓe mawɓe e nder dingiral Amerik c. hitaande 1920 ). Ko ɓuri teeŋtude, Crothers joɗɗinii daartol mum e nder aduna goonga oo, anniyaaji moƴƴi e geɗe tiiɗɗe : potal goongawal ina jokki haa hannde, hay e nder worɓe e rewɓe liberal en, tee ina haani won toppitiiɗo sukaaɓe ɓee. Nafooje yonta mawɗo mo alaa ko waawi haalde (hono baaba Ann) e nafooje Debbo Keso (hono jom suudu balloowo Tom mo alaa ko anniya woppude golle mum so o resii) ina teskaa kadi no feewi. He and She mbaɗaama e nder Broadway e hitaande 1920 haa jaɓaa (hay so wonaa doggol tiiɗngol) e wuurtinde to New York, e nder peewnugol jaɓɓaangol no feewi, e hitaande 1980 e kadi e hitaande 2005. [1]
Crothers golliima e nder ngonka ka, e nder sahaaji, e won e fannuuji, ina ɓuuɓna gawri. E nder duuɓi ko adii wolde adunaare adannde, yeru, Broadway yi’i ko heewi e pijirlooji ko faati e maccungaagu ɓaleeɓe, ñawuuji jokkondirɗi, e cuuɗi njulaagu. Ko ɓuri heewde e winndooɓe ɓee ko worɓe, ko goonga, e keeri-sariya kono titillating Act I brothel walla dingiral abduction ina jeyaa e ko ɓuri heewde e ɗeen pijirlooji formulaic. Laawol Crothers e nder ''deftere men'' (1913) ina seerti. O fuɗɗii golle e pijirlooji ɗii ko e hitaande 1912 hade makko waɗde, o yilliima Bedford Street Reformatory for Women ngam yeewtidde e won e gollotooɓe e nder kasoo, o suɓii ko ƴettude miijo ngo rewɓe tan ngoni e dow mum. E nder ko daartoowo gooto e tiyaataar inniri "ko ɓuri moƴƴude e pijirlooji maccuɓe ɓaleeɓe fof" e yonta oo, ''Ourselves'' ina haala daartol debbo gooto etaade waɗde nguurndam kesam caggal nde o yalti e kasoo kono o fotndi e banngeeji kala e yimɓe yiɗɓe mo ruttaade e laabi makko ɓooyɗi, hoto ngoongɗin wonde ko wayi no "gollen profes- a good a." ko ɓe mbaawaa addude koye maɓɓe ngam golloraade. Hono no George Bernard Shaw, ''« Profession de Mrs Warren » nii,'' alaa fof ɗo njulaagu woni e nder pijirlooji ɗii ngam weltinde yimɓe yiyooɓe ; ina woodi miijo laaɓtungo wonde ko njiimaandi worɓe woni caɗeele, wonaa baasal rewɓe walla majjere ; e binnduɗo oo hollitii won e sikkitaare e anniyaaji moƴƴitinooji e nder renndo dewgal e naafigaagal mum. Crothers ina yahra yeeso, hay so tawii noon : jikku gooto (ina laaɓti ina hollita miijo winndiyaŋke oo) ina hollita laaɓndal wonde worɓe ɓee ina poti ñaaweede no feewi e nder renndo ngo no rewɓe tooñooɓe ɓee nii, tawi noon Crothers ina jaɓi wonde njiimaandi rewɓe ɓee, wonaa huunde nde alaa ko nafata e caɗeele ɗe o woni e mum ɗee. Yimɓe fijirde nde'e ɗon hawti, yiitooɓe ɗuuɗɓe ɗon ngulla ngam Crothers winndi geɓe worɓe seɗɗa (ko nayi tan nder cappanɗe ɗiɗi e go'o woni worɓe) nden ɓe ɗon tiitina dow "miijo debbo."
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
d0kz1ijmhqe9qxpsnwu1kofg4d95rgb
164211
164210
2026-04-15T16:38:44Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1341494752|Rachel Crothers]]"
164211
wikitext
text/x-wiki
[[File:Rachel_Crothers_circa_1915.jpg|thumb|Rachel Crothers ko ina wona hitaande 1915]]
'''Rachel Crothers''' (12 desaambar 1870 – 5 sulyee 1958) ko binndoowo pijirlooji e gardo pijirlooji Ameriknaajo ganndiraaɗo pijirlooji mum moƴƴi, keewɗi haalde ko faati e tiitooɗe rewɓe. E nder daartiyankooɓe pijirlooji, o anndiraa ko "debbo ɓurɗo waawde winndude pijirlooji e nder feccere adannde e teeminannde noogasɓiire." Gooto e pijirlooji makko ɓurɗi lollude ko ''Susan e Alla'' (1937), mo MGM waɗi e hitaande 1940 , tawi ko Joan Crawford e Fredric March.<ref>U. S. Passport application, number 110934, filed 1922-01-13, accessed 2024-06-15; U. S. Census, 1880, Bloomington, McLean, Illinois, enumeration district 160, page 5, line 24, accessed 2024-06-15.</ref>
== Nguurndam ==
Crothers jibinaa ko ñalnde 12 desaambar 1870, to Bloomington, to leydi Illinois, e galle Doktoor Eli Kirk Crothers e Doktoor Mari Luwis (de Pew) Crothers. Yumma Crothers, debbo jom hakkille keeriiɗo, mo baaba mum wonnoo sehil Abraham Lincoln, yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara e duuɓi capanɗe jeegom, o wonti gooto e rewɓe safrooɓe adanɓe to Illinois, o hawri e haa jooni o fooli luulndaare mawnde e golle makko to Bloomington. Hay so tawii jibnaaɓe makko ko diineeji e jom en hakkillaaji en, ɓe ngalaa heen nafoore teeŋtunde e pijirlooji, geɗe kaalis, potal, ƴettugol riis, e nokku debbo e nder aduna, ko huunde e nguurndam Crothers gila e duuɓi mum gadani.
Ɓesngu nguu ina anniyii wonde ɓiɓɓe mum en rewɓe ina poti janngude, Crothers heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois State Normal e hitaande 1891. Hitaande rewtunde ndee, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde New England to Boston, ɗo yiɗde makko dingiral ƴellitii. Yaakaare makko yahde New York ngam ɗaɓɓude golle e nder dingiral, jibnaaɓe makko njaɓaani ɗum, ɓe mbiyi yo o hoot galle makko to Illinois. Nafoore makko e fijirde jokki haa toon, kono, o woniino tergal sosngal fedde wiyeteende Bloomington Dramatic Club. (Yiɗde makko e pijirlooji ina yaaji no feewi e oon sahaa : ''A Doll's House'' mo Ibsen waɗi haa jooni, ina jeyaa e miijooji makko ngam waɗde peewnugol Club. ) E hitaande 1898, duuɓi joy caggal maayde baaba makko, Crothers heɓi yamiroore heɓde koyɗol mum, yahde New York e hoore mum. O siftori caggal ɗuum : « mi anndaa hay gooto e New York, kono mi naniino David Belasco e Daniel Frohman, ɓe ngoni ko e jaabaade ɓataakeeji am ». Ko ɗuum wonnoo hirjinde no feewi kadi, hay so tawii ballal peewnitooɓe lolluɓe ɓee joofiima ɗoon, o ummii Bloomington o fayti Manhattan, e ballal kaalis yumma makko, o winnditii e ekkolaaji fijirde, o tawi heen geɗe tokoose e nder sosiyeteeji stok e sosiyeteeji njilluuji.
E hitaande 1899, Crothers ina winnda pijirlooji mum gooti, e nder duuɓi seeɗa garooji ɗii, nde pijirlooji ɗii keɓi ko hollirta e notiiji moƴƴi, o dañii innde no suka debbo binndoowo pijirlooji baawɗo wonde fof, jogiiɗo nafoore e "pijirlooji caɗeele renndo" hono no Ibsen nii. Fooyre makko mawnde ari ko e hitaande 1906, nde pijirlooji makko gadani timmuɗi, ''The Three of Us,'' peewnaa. Nde weltiima e dogdu 277 e nder suudu dingiral Madison Square to wuro New York. Pijirlooji ɗii keɓii yeewtere mum en adannde to Londres to Terry’s Theatre ñalnde 10 lewru juko hitaande 1908, tawi ko Fannie Ward woni hooreejo.
Gila ndeen, haa e kitaale 1940, Crothers wonnoo ko innde mawnde e nder winndere pijirlooji Broadway. Record makko njulaagu ina ŋakki—hits e flops, fotde jillondirde—kono ko o binndoowo baawɗo golle, teddinaaɗo, jogiiɗo golle keewɗe e innde makko e sahaa nde o woni hakkunde duuɓi.
E hitaande 1917, e nder wolde adunaare adannde, Crothers sosi, ardii Fedde ngam wallitde rewɓe Stage. E hitaande 1932, o walli e sosde Fonds de Relief de la Stage, jaabawol e ŋakkeende mawnde, o woni gardiiɗo haa hitaande 1951. E hitaande 1940, o ardii yuɓɓinde fedde wiyeteende American Theatre Wing, gollornde Kantin Stage Door lolluɗo oo, o woni gardiiɗo gollordu mum haa hitaande 1951.
O sankii ko ñalnde 5 sulyee 1958, to Danbury, to leydi Konnektikut . O meeɗaa resde.
== Kugal ==
[[File:RachelCrothers1917.png|thumb|Rachel Crothers ummoraade e deftere yaltunde e hitaande 1917]]
Pijirlooji Rachel Crothers ina keewi haalde ko faati e tiitooɗe renndoyankooje hannde e caɗeele moraale toɗɗiiɗe rewɓe, ina jeyaa heen jokkere enɗam hakkunde rewɓe e worɓe, dewgal ñaawoore, " yiɗde ndimaagu ", ceergal, njeeygu, e hakkille Freud . Hay so tawii won e pijirlooji makko ina laaɓti, ina cemmbina yurmeende e caɗeele ɗe rewɓe teeminannde noogas njogori haɓaade e hollirde jikkuuji sukaaɓe rewɓe cuusal e asli, won heen ina mbaɗi geɗel gootel e ko wayi no komedi, hay so tawii ko parodi, e ƴattooje teskinɗe e feminism radikal ; ko noon golle makko mbaawaa sifaade no feewi e sifaa politik. E nder pijirlooji goɗɗi, sukaaɓe rewɓe makko rimɓe ina ngarta e golle gaadanteeje e joofnirde, haa teeŋti noon so tawii ɓe ngoni ko e baasal waasde gorko mo ɓe njiɗi, e nder pijirlooji goɗɗi "Crothers ina winnda heen mettere e yahdu rewɓe e yiɗde aybinde ɗum e ŋakkeende ɓerɗe rewɓe." Kono Crothers winndi ko e yonta mbayliigu renndo jaawngu, no o anndirnoo no feewi. "So aɗa yiɗi yiyde maande jamaanu, ndaar rewɓe" o wiyi e hitaande 1912. "Evolution maɓɓe ko huunde ɓurnde himmude e nguurndam hannde."
Nde ''The Three of Us'' winndaa ndee, kuulal sappo e jeenay ngal ko duuɓi sappo e nay garooji ɗii, tee rewɓe seeɗa ina naamnoo ŋakkeende potal dewgal; nde o woppi winndude pijirlooji e darorɗe kitaale 1930, aduna oo, ko famɗi fof wonande rewɓe hakkundeeji e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, wayliima no feewi. Pijirlooji Crothers ko ina tolnoo e capanɗe tati (30) e golle timmuɗe ina kollita ɗeen waylooji, ɓurɗi laaɓtude e ko o rokkaa sahaa e sahaa fof teddungal.
Yeru, ''kanko e makko'' (1920) ina hollita miijo Crothers e caɗeele jinnaaɓe ɗe Ameriknaaɓe hannde ɓee njogori haɓtaade e oo sahaa waylo-waylo. Waɗi ko e hitaande 1910, ko ina wona sahaa nde o fuɗɗii winndude pijirlooji ɗii, ''He and She'' ƴetti ko jom suudu jom suudu ɓuuɓɗo, Tom e Ann Herford. Ɓe ngonaa kosmopolitan en jogiiɓe golle, cukalel, e dewgal welngal. Tom ina wallita hakkeeji rewɓe, ina weltii nde debbo mum holliri doole mum e fannu mum, hono seppooji. Kono nde o majjini yamiroore seppooji teeŋtunde e Ann, ko ɓesngu nguu goongɗini koo ina ƴeewtee : mbele Tom ina waawi wuurdude e nafoore debbo mum e nder renndo e ŋakkeende mum yi’eteende no feewi ? Mbele Ann ina waawi wuurdude e hersa Tom e batte mum e jokkondiral maɓɓe? Mbele golle Ann ɗe o gollotoo hannde ɗee ina njahda e golle yumma makko haa o dañi ɓiɗɗo debbo jahroowo e duuɓi 18, mo nganndu-ɗaa ina wondi e caɗeele sabu nguurndam golle jibnaaɓe mum ? Jikkuuji goɗɗi ina njeyaa heen balloowo Tom, mo nuunɗuɗo ina ɗaminii wonde jom suudu mum ina woppa golle mum jaayndeyaagal, ina wona jom galle so ɓe resndii (wonaa ko jaɓaa e suka debbo oo); Baaba Ann, mo 6uuccii 6icfcfo mum debbo ina waawi hay dara miijaade bonnude dewgal mum e oon sifaa; e miñi mum debbo mo resndaaka, baawɗo wallitde hoore mum kono heɓi ndeeɗoo darnde sabu waasde jogaade gorko e sukaaɓe, ko ɗum huunde nde o mettini heen.
Pijirlooji ɗii njoofi ko e Ann wiyde wonde pellital jibinde ɓiɗɗo, wonande debbo, ina wayla huunde fof ; yumma ina foti ardaade e golle. Kono O e O dañii waasde nan’de no tract reactionnaire walla anti-feministe nii. Feere gonnde e nder dillere nde Herfords fotnoo haɓtaade ndee, ina laaɓti, ina ɗacci heɗtiiɓe ɓee nguura miijo. Baawɗe Ann e mawnugol ruuhu mum kolliraama no feewi (o jeyaa ko e rewɓe mawɓe e nder dingiral Amerik c. hitaande 1920 ). Ko ɓuri teeŋtude, Crothers joɗɗinii daartol mum e nder aduna goonga oo, anniyaaji moƴƴi e geɗe tiiɗɗe : potal goongawal ina jokki haa hannde, hay e nder worɓe e rewɓe liberal en, tee ina haani won toppitiiɗo sukaaɓe ɓee. Nafooje yonta mawɗo mo alaa ko waawi haalde (hono baaba Ann) e nafooje Debbo Keso (hono jom suudu balloowo Tom mo alaa ko anniya woppude golle mum so o resii) ina teskaa kadi no feewi. He and She mbaɗaama e nder Broadway e hitaande 1920 haa jaɓaa (hay so wonaa doggol tiiɗngol) e wuurtinde to New York, e nder peewnugol jaɓɓaangol no feewi, e hitaande 1980 e kadi e hitaande 2005. [1]
Crothers golliima e nder ngonka ka, e nder sahaaji, e won e fannuuji, ina ɓuuɓna gawri. E nder duuɓi ko adii wolde adunaare adannde, yeru, Broadway yi’i ko heewi e pijirlooji ko faati e maccungaagu ɓaleeɓe, ñawuuji jokkondirɗi, e cuuɗi njulaagu. Ko ɓuri heewde e winndooɓe ɓee ko worɓe, ko goonga, e keeri-sariya kono titillating Act I brothel walla dingiral abduction ina jeyaa e ko ɓuri heewde e ɗeen pijirlooji formulaic. Laawol Crothers e nder ''deftere men'' (1913) ina seerti. O fuɗɗii golle e pijirlooji ɗii ko e hitaande 1912 hade makko waɗde, o yilliima Bedford Street Reformatory for Women ngam yeewtidde e won e gollotooɓe e nder kasoo, o suɓii ko ƴettude miijo ngo rewɓe tan ngoni e dow mum. E nder ko daartoowo gooto e tiyaataar inniri "ko ɓuri moƴƴude e pijirlooji maccuɓe ɓaleeɓe fof" e yonta oo, ''Ourselves'' ina haala daartol debbo gooto etaade waɗde nguurndam kesam caggal nde o yalti e kasoo kono o fotndi e banngeeji kala e yimɓe yiɗɓe mo ruttaade e laabi makko ɓooyɗi, hoto ngoongɗin wonde ko wayi no "gollen profes- a good a." ko ɓe mbaawaa addude koye maɓɓe ngam golloraade. Hono no George Bernard Shaw, ''« Profession de Mrs Warren » nii,'' alaa fof ɗo njulaagu woni e nder pijirlooji ɗii ngam weltinde yimɓe yiyooɓe ; ina woodi miijo laaɓtungo wonde ko njiimaandi worɓe woni caɗeele, wonaa baasal rewɓe walla majjere ; e binnduɗo oo hollitii won e sikkitaare e anniyaaji moƴƴitinooji e nder renndo dewgal e naafigaagal mum. Crothers ina yahra yeeso, hay so tawii noon : jikku gooto (ina laaɓti ina hollita miijo winndiyaŋke oo) ina hollita laaɓndal wonde worɓe ɓee ina poti ñaaweede no feewi e nder renndo ngo no rewɓe tooñooɓe ɓee nii, tawi noon Crothers ina jaɓi wonde njiimaandi rewɓe ɓee, wonaa huunde nde alaa ko nafata e caɗeele ɗe o woni e mum ɗee. Yimɓe fijirde nde'e ɗon hawti, yiitooɓe ɗuuɗɓe ɗon ngulla ngam Crothers winndi geɓe worɓe seɗɗa (ko nayi tan nder cappanɗe ɗiɗi e go'o woni worɓe) nden ɓe ɗon tiitina dow "miijo debbo."
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
9cdg4x1bxgrhugt3ul78ragly533bm4
164212
164211
2026-04-15T16:39:02Z
Sardeeq
14292
164212
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Rachel_Crothers_circa_1915.jpg|thumb|Rachel Crothers ko ina wona hitaande 1915]]
'''Rachel Crothers''' (12 desaambar 1870 – 5 sulyee 1958) ko binndoowo pijirlooji e gardo pijirlooji Ameriknaajo ganndiraaɗo pijirlooji mum moƴƴi, keewɗi haalde ko faati e tiitooɗe rewɓe. E nder daartiyankooɓe pijirlooji, o anndiraa ko "debbo ɓurɗo waawde winndude pijirlooji e nder feccere adannde e teeminannde noogasɓiire." Gooto e pijirlooji makko ɓurɗi lollude ko ''Susan e Alla'' (1937), mo MGM waɗi e hitaande 1940 , tawi ko Joan Crawford e Fredric March.<ref>U. S. Passport application, number 110934, filed 1922-01-13, accessed 2024-06-15; U. S. Census, 1880, Bloomington, McLean, Illinois, enumeration district 160, page 5, line 24, accessed 2024-06-15.</ref>
== Nguurndam ==
Crothers jibinaa ko ñalnde 12 desaambar 1870, to Bloomington, to leydi Illinois, e galle Doktoor Eli Kirk Crothers e Doktoor Mari Luwis (de Pew) Crothers. Yumma Crothers, debbo jom hakkille keeriiɗo, mo baaba mum wonnoo sehil Abraham Lincoln, yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara e duuɓi capanɗe jeegom, o wonti gooto e rewɓe safrooɓe adanɓe to Illinois, o hawri e haa jooni o fooli luulndaare mawnde e golle makko to Bloomington. Hay so tawii jibnaaɓe makko ko diineeji e jom en hakkillaaji en, ɓe ngalaa heen nafoore teeŋtunde e pijirlooji, geɗe kaalis, potal, ƴettugol riis, e nokku debbo e nder aduna, ko huunde e nguurndam Crothers gila e duuɓi mum gadani.
Ɓesngu nguu ina anniyii wonde ɓiɓɓe mum en rewɓe ina poti janngude, Crothers heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois State Normal e hitaande 1891. Hitaande rewtunde ndee, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde New England to Boston, ɗo yiɗde makko dingiral ƴellitii. Yaakaare makko yahde New York ngam ɗaɓɓude golle e nder dingiral, jibnaaɓe makko njaɓaani ɗum, ɓe mbiyi yo o hoot galle makko to Illinois. Nafoore makko e fijirde jokki haa toon, kono, o woniino tergal sosngal fedde wiyeteende Bloomington Dramatic Club. (Yiɗde makko e pijirlooji ina yaaji no feewi e oon sahaa : ''A Doll's House'' mo Ibsen waɗi haa jooni, ina jeyaa e miijooji makko ngam waɗde peewnugol Club. ) E hitaande 1898, duuɓi joy caggal maayde baaba makko, Crothers heɓi yamiroore heɓde koyɗol mum, yahde New York e hoore mum. O siftori caggal ɗuum : « mi anndaa hay gooto e New York, kono mi naniino David Belasco e Daniel Frohman, ɓe ngoni ko e jaabaade ɓataakeeji am ». Ko ɗuum wonnoo hirjinde no feewi kadi, hay so tawii ballal peewnitooɓe lolluɓe ɓee joofiima ɗoon, o ummii Bloomington o fayti Manhattan, e ballal kaalis yumma makko, o winnditii e ekkolaaji fijirde, o tawi heen geɗe tokoose e nder sosiyeteeji stok e sosiyeteeji njilluuji.
E hitaande 1899, Crothers ina winnda pijirlooji mum gooti, e nder duuɓi seeɗa garooji ɗii, nde pijirlooji ɗii keɓi ko hollirta e notiiji moƴƴi, o dañii innde no suka debbo binndoowo pijirlooji baawɗo wonde fof, jogiiɗo nafoore e "pijirlooji caɗeele renndo" hono no Ibsen nii. Fooyre makko mawnde ari ko e hitaande 1906, nde pijirlooji makko gadani timmuɗi, ''The Three of Us,'' peewnaa. Nde weltiima e dogdu 277 e nder suudu dingiral Madison Square to wuro New York. Pijirlooji ɗii keɓii yeewtere mum en adannde to Londres to Terry’s Theatre ñalnde 10 lewru juko hitaande 1908, tawi ko Fannie Ward woni hooreejo.
Gila ndeen, haa e kitaale 1940, Crothers wonnoo ko innde mawnde e nder winndere pijirlooji Broadway. Record makko njulaagu ina ŋakki—hits e flops, fotde jillondirde—kono ko o binndoowo baawɗo golle, teddinaaɗo, jogiiɗo golle keewɗe e innde makko e sahaa nde o woni hakkunde duuɓi.
E hitaande 1917, e nder wolde adunaare adannde, Crothers sosi, ardii Fedde ngam wallitde rewɓe Stage. E hitaande 1932, o walli e sosde Fonds de Relief de la Stage, jaabawol e ŋakkeende mawnde, o woni gardiiɗo haa hitaande 1951. E hitaande 1940, o ardii yuɓɓinde fedde wiyeteende American Theatre Wing, gollornde Kantin Stage Door lolluɗo oo, o woni gardiiɗo gollordu mum haa hitaande 1951.
O sankii ko ñalnde 5 sulyee 1958, to Danbury, to leydi Konnektikut . O meeɗaa resde.
== Kugal ==
[[File:RachelCrothers1917.png|thumb|Rachel Crothers ummoraade e deftere yaltunde e hitaande 1917]]
Pijirlooji Rachel Crothers ina keewi haalde ko faati e tiitooɗe renndoyankooje hannde e caɗeele moraale toɗɗiiɗe rewɓe, ina jeyaa heen jokkere enɗam hakkunde rewɓe e worɓe, dewgal ñaawoore, " yiɗde ndimaagu ", ceergal, njeeygu, e hakkille Freud . Hay so tawii won e pijirlooji makko ina laaɓti, ina cemmbina yurmeende e caɗeele ɗe rewɓe teeminannde noogas njogori haɓaade e hollirde jikkuuji sukaaɓe rewɓe cuusal e asli, won heen ina mbaɗi geɗel gootel e ko wayi no komedi, hay so tawii ko parodi, e ƴattooje teskinɗe e feminism radikal ; ko noon golle makko mbaawaa sifaade no feewi e sifaa politik. E nder pijirlooji goɗɗi, sukaaɓe rewɓe makko rimɓe ina ngarta e golle gaadanteeje e joofnirde, haa teeŋti noon so tawii ɓe ngoni ko e baasal waasde gorko mo ɓe njiɗi, e nder pijirlooji goɗɗi "Crothers ina winnda heen mettere e yahdu rewɓe e yiɗde aybinde ɗum e ŋakkeende ɓerɗe rewɓe." Kono Crothers winndi ko e yonta mbayliigu renndo jaawngu, no o anndirnoo no feewi. "So aɗa yiɗi yiyde maande jamaanu, ndaar rewɓe" o wiyi e hitaande 1912. "Evolution maɓɓe ko huunde ɓurnde himmude e nguurndam hannde."
Nde ''The Three of Us'' winndaa ndee, kuulal sappo e jeenay ngal ko duuɓi sappo e nay garooji ɗii, tee rewɓe seeɗa ina naamnoo ŋakkeende potal dewgal; nde o woppi winndude pijirlooji e darorɗe kitaale 1930, aduna oo, ko famɗi fof wonande rewɓe hakkundeeji e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, wayliima no feewi. Pijirlooji Crothers ko ina tolnoo e capanɗe tati (30) e golle timmuɗe ina kollita ɗeen waylooji, ɓurɗi laaɓtude e ko o rokkaa sahaa e sahaa fof teddungal.
Yeru, ''kanko e makko'' (1920) ina hollita miijo Crothers e caɗeele jinnaaɓe ɗe Ameriknaaɓe hannde ɓee njogori haɓtaade e oo sahaa waylo-waylo. Waɗi ko e hitaande 1910, ko ina wona sahaa nde o fuɗɗii winndude pijirlooji ɗii, ''He and She'' ƴetti ko jom suudu jom suudu ɓuuɓɗo, Tom e Ann Herford. Ɓe ngonaa kosmopolitan en jogiiɓe golle, cukalel, e dewgal welngal. Tom ina wallita hakkeeji rewɓe, ina weltii nde debbo mum holliri doole mum e fannu mum, hono seppooji. Kono nde o majjini yamiroore seppooji teeŋtunde e Ann, ko ɓesngu nguu goongɗini koo ina ƴeewtee : mbele Tom ina waawi wuurdude e nafoore debbo mum e nder renndo e ŋakkeende mum yi’eteende no feewi ? Mbele Ann ina waawi wuurdude e hersa Tom e batte mum e jokkondiral maɓɓe? Mbele golle Ann ɗe o gollotoo hannde ɗee ina njahda e golle yumma makko haa o dañi ɓiɗɗo debbo jahroowo e duuɓi 18, mo nganndu-ɗaa ina wondi e caɗeele sabu nguurndam golle jibnaaɓe mum ? Jikkuuji goɗɗi ina njeyaa heen balloowo Tom, mo nuunɗuɗo ina ɗaminii wonde jom suudu mum ina woppa golle mum jaayndeyaagal, ina wona jom galle so ɓe resndii (wonaa ko jaɓaa e suka debbo oo); Baaba Ann, mo 6uuccii 6icfcfo mum debbo ina waawi hay dara miijaade bonnude dewgal mum e oon sifaa; e miñi mum debbo mo resndaaka, baawɗo wallitde hoore mum kono heɓi ndeeɗoo darnde sabu waasde jogaade gorko e sukaaɓe, ko ɗum huunde nde o mettini heen.
Pijirlooji ɗii njoofi ko e Ann wiyde wonde pellital jibinde ɓiɗɗo, wonande debbo, ina wayla huunde fof ; yumma ina foti ardaade e golle. Kono O e O dañii waasde nan’de no tract reactionnaire walla anti-feministe nii. Feere gonnde e nder dillere nde Herfords fotnoo haɓtaade ndee, ina laaɓti, ina ɗacci heɗtiiɓe ɓee nguura miijo. Baawɗe Ann e mawnugol ruuhu mum kolliraama no feewi (o jeyaa ko e rewɓe mawɓe e nder dingiral Amerik c. hitaande 1920 ). Ko ɓuri teeŋtude, Crothers joɗɗinii daartol mum e nder aduna goonga oo, anniyaaji moƴƴi e geɗe tiiɗɗe : potal goongawal ina jokki haa hannde, hay e nder worɓe e rewɓe liberal en, tee ina haani won toppitiiɗo sukaaɓe ɓee. Nafooje yonta mawɗo mo alaa ko waawi haalde (hono baaba Ann) e nafooje Debbo Keso (hono jom suudu balloowo Tom mo alaa ko anniya woppude golle mum so o resii) ina teskaa kadi no feewi. He and She mbaɗaama e nder Broadway e hitaande 1920 haa jaɓaa (hay so wonaa doggol tiiɗngol) e wuurtinde to New York, e nder peewnugol jaɓɓaangol no feewi, e hitaande 1980 e kadi e hitaande 2005. [1]
Crothers golliima e nder ngonka ka, e nder sahaaji, e won e fannuuji, ina ɓuuɓna gawri. E nder duuɓi ko adii wolde adunaare adannde, yeru, Broadway yi’i ko heewi e pijirlooji ko faati e maccungaagu ɓaleeɓe, ñawuuji jokkondirɗi, e cuuɗi njulaagu. Ko ɓuri heewde e winndooɓe ɓee ko worɓe, ko goonga, e keeri-sariya kono titillating Act I brothel walla dingiral abduction ina jeyaa e ko ɓuri heewde e ɗeen pijirlooji formulaic. Laawol Crothers e nder ''deftere men'' (1913) ina seerti. O fuɗɗii golle e pijirlooji ɗii ko e hitaande 1912 hade makko waɗde, o yilliima Bedford Street Reformatory for Women ngam yeewtidde e won e gollotooɓe e nder kasoo, o suɓii ko ƴettude miijo ngo rewɓe tan ngoni e dow mum. E nder ko daartoowo gooto e tiyaataar inniri "ko ɓuri moƴƴude e pijirlooji maccuɓe ɓaleeɓe fof" e yonta oo, ''Ourselves'' ina haala daartol debbo gooto etaade waɗde nguurndam kesam caggal nde o yalti e kasoo kono o fotndi e banngeeji kala e yimɓe yiɗɓe mo ruttaade e laabi makko ɓooyɗi, hoto ngoongɗin wonde ko wayi no "gollen profes- a good a." ko ɓe mbaawaa addude koye maɓɓe ngam golloraade. Hono no George Bernard Shaw, ''« Profession de Mrs Warren » nii,'' alaa fof ɗo njulaagu woni e nder pijirlooji ɗii ngam weltinde yimɓe yiyooɓe ; ina woodi miijo laaɓtungo wonde ko njiimaandi worɓe woni caɗeele, wonaa baasal rewɓe walla majjere ; e binnduɗo oo hollitii won e sikkitaare e anniyaaji moƴƴitinooji e nder renndo dewgal e naafigaagal mum. Crothers ina yahra yeeso, hay so tawii noon : jikku gooto (ina laaɓti ina hollita miijo winndiyaŋke oo) ina hollita laaɓndal wonde worɓe ɓee ina poti ñaaweede no feewi e nder renndo ngo no rewɓe tooñooɓe ɓee nii, tawi noon Crothers ina jaɓi wonde njiimaandi rewɓe ɓee, wonaa huunde nde alaa ko nafata e caɗeele ɗe o woni e mum ɗee. Yimɓe fijirde nde'e ɗon hawti, yiitooɓe ɗuuɗɓe ɗon ngulla ngam Crothers winndi geɓe worɓe seɗɗa (ko nayi tan nder cappanɗe ɗiɗi e go'o woni worɓe) nden ɓe ɗon tiitina dow "miijo debbo."
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
gtfsckc5vqx2gw68wecwhod8obihem7
Elisabet W. Karandal
0
39972
164213
2026-04-15T16:40:10Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336344012|Elizabeth W. Crandall]]"
164213
wikitext
text/x-wiki
'''Elizabeth Walbert Crandall''' (18 lewru Yarkomaa 1914 – 9 Noowammbar 2005) ko ganndo Ameriknaajo, ganndo faggudu galle, binndoowo, ganndo ko faati e nokkuuji, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, e daraniiɗo hakkeeji rewɓe [[Feminism|.]] E nder golle makko jaŋde, o woniino porfeseer, hooreejo departemaa, e gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde faggudu nder leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rhode Island, o winndi defte janngirɗe e binndanɗe e fannu faggudu nder leydi. Caggal nde o woppi golle, kanko e jom suudu makko ɓe ngummii to Brunswick, to Maine, ɗo o woni e golloraade golle e nder weeyo e rewɓe. O nasti nder suudu mawndu rewɓe Maine nder hitaande 1996.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Elisabeth Walbert jibinaa ko to Kolumbus, to Kansas, e galle Stanley e Edna Walbert. O woodi miñiraaɓe rewɓe nayo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kansas State, ɗo o woni tergal e fedde Zeta Tau Alpha , o heɓi kadi dipolomaaji makko BS e MS e faggudu galleeji e njuɓɓudi jawdi . <ref name="royal" /> O heɓi caggal mum Ed makko. D. e nder ganndal renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston e hitaande 1958. <ref name="press" />
== Golle jaŋde ==
E hitaande 1973 Crandall wonnoo ko porfeseer e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njuɓɓudi galleeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rhode Island . O artiraa e deenoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde faggudu galle to ndeen duɗal, o woppi golle e hitaande 1979.
Crandall winndii binndanɗe keewɗe, kadi o wondi e winnduɓe deftere janngirnde mawnde ko fayti e faggudu galleeji.
== Daraniiɗo hakkeeji taariindi e rewɓe ==
Caggal nde o woppi golle, kanko e jom suudu makko ɓe ngummii to wuro Brunswick, Maine, e hitaande 1979. Ko ɗoon o woni e golloraade geɗe weeyo, o ardii Goomu Recycling Brunswick e ƴellitde recycling curbside e mooftude mborosaaji bonɗi e nder galleeji .
O halfini kadi golle makko e caɗeele rewɓe. O heɓi darnde ardungal nder Fedde Ameriknaare Rewɓe Duɗal Jaaɓihaaɗtirde dow toɓɓere lesdi, diiwal, e lesdi. [1] Ko kanko wonnoo jokkondiroowo dowla ngam Fonds d’Advocacy Juridique AAUW tuggi 1993 haa 1995, o woniino balloowo e geɗe njiyaagu e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, kadi ko kanko wonnoo hooreejo sariya wonande AAUW e Fedde Faggudu Galleeji Maine ngam haɓaade njiyaagu hakkunde rewɓe e worɓe, e hitaande 1995. golle, e sarwisaaji laamu. [2] O woniino hooreejo fedde Brunswick e nder Ligue des Femmes Votants [3], o woniino kadi tergal e Lobby Rewɓe Maine, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe, e Fedde toppitiinde peewnugol ɓesngu Maine. [1] O lobbiri to bannge diiwal e fedde ngam wallitde rewɓe e sukaaɓe, kam e porogaraamuuji jaŋde jibnaaɓe e toppitagol sukaaɓe nder duɗe ngam jibnaaɓe sukaaɓe yiɗɓe jokkude jaŋde mum en. [2] O waɗii kadi kampaañ ngam waylude potal hakkeeji, o naati e seppo rewɓe gadano to Washington. [2]
== Njeenaaje e teddungal ==
Ko kanko heɓi njeenaari hooreejo leydi e hitaande 1987 ndi fedde politik Lesbiyen/Gay Maine rokki ngam cuusal, golle e nuunɗal. O naati e suudu mawndu rewɓe Maine e hitaande 1996.
== Nguurndam neɗɗo ==
O resi Robert Dalton Crandall e lewru ut 1946. Caggal nde ɓe ngummii Brunswick, Maine e hitaande 1979, ɓe ngonti terɗe Egliis Episkopaal St. Crandall adii maayde ko e hitaande 1999. Ɓe ngalaa ɓiɓɓe. <ref name="press" />
== Tuugnorgal ==
inz33h13yl2figatxj2ye64e6x42qo4
164214
164213
2026-04-15T16:40:28Z
Sardeeq
14292
164214
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Elizabeth Walbert Crandall''' (18 lewru Yarkomaa 1914 – 9 Noowammbar 2005) ko ganndo Ameriknaajo, ganndo faggudu galle, binndoowo, ganndo ko faati e nokkuuji, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, e daraniiɗo hakkeeji rewɓe [[Feminism|.]] E nder golle makko jaŋde, o woniino porfeseer, hooreejo departemaa, e gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde faggudu nder leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rhode Island, o winndi defte janngirɗe e binndanɗe e fannu faggudu nder leydi. Caggal nde o woppi golle, kanko e jom suudu makko ɓe ngummii to Brunswick, to Maine, ɗo o woni e golloraade golle e nder weeyo e rewɓe. O nasti nder suudu mawndu rewɓe Maine nder hitaande 1996.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Elisabeth Walbert jibinaa ko to Kolumbus, to Kansas, e galle Stanley e Edna Walbert. O woodi miñiraaɓe rewɓe nayo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kansas State, ɗo o woni tergal e fedde Zeta Tau Alpha , o heɓi kadi dipolomaaji makko BS e MS e faggudu galleeji e njuɓɓudi jawdi . <ref name="royal" /> O heɓi caggal mum Ed makko. D. e nder ganndal renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston e hitaande 1958. <ref name="press" />
== Golle jaŋde ==
E hitaande 1973 Crandall wonnoo ko porfeseer e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njuɓɓudi galleeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rhode Island . O artiraa e deenoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde faggudu galle to ndeen duɗal, o woppi golle e hitaande 1979.
Crandall winndii binndanɗe keewɗe, kadi o wondi e winnduɓe deftere janngirnde mawnde ko fayti e faggudu galleeji.
== Daraniiɗo hakkeeji taariindi e rewɓe ==
Caggal nde o woppi golle, kanko e jom suudu makko ɓe ngummii to wuro Brunswick, Maine, e hitaande 1979. Ko ɗoon o woni e golloraade geɗe weeyo, o ardii Goomu Recycling Brunswick e ƴellitde recycling curbside e mooftude mborosaaji bonɗi e nder galleeji .
O halfini kadi golle makko e caɗeele rewɓe. O heɓi darnde ardungal nder Fedde Ameriknaare Rewɓe Duɗal Jaaɓihaaɗtirde dow toɓɓere lesdi, diiwal, e lesdi. [1] Ko kanko wonnoo jokkondiroowo dowla ngam Fonds d’Advocacy Juridique AAUW tuggi 1993 haa 1995, o woniino balloowo e geɗe njiyaagu e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, kadi ko kanko wonnoo hooreejo sariya wonande AAUW e Fedde Faggudu Galleeji Maine ngam haɓaade njiyaagu hakkunde rewɓe e worɓe, e hitaande 1995. golle, e sarwisaaji laamu. [2] O woniino hooreejo fedde Brunswick e nder Ligue des Femmes Votants [3], o woniino kadi tergal e Lobby Rewɓe Maine, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe, e Fedde toppitiinde peewnugol ɓesngu Maine. [1] O lobbiri to bannge diiwal e fedde ngam wallitde rewɓe e sukaaɓe, kam e porogaraamuuji jaŋde jibnaaɓe e toppitagol sukaaɓe nder duɗe ngam jibnaaɓe sukaaɓe yiɗɓe jokkude jaŋde mum en. [2] O waɗii kadi kampaañ ngam waylude potal hakkeeji, o naati e seppo rewɓe gadano to Washington. [2]
== Njeenaaje e teddungal ==
Ko kanko heɓi njeenaari hooreejo leydi e hitaande 1987 ndi fedde politik Lesbiyen/Gay Maine rokki ngam cuusal, golle e nuunɗal. O naati e suudu mawndu rewɓe Maine e hitaande 1996.
== Nguurndam neɗɗo ==
O resi Robert Dalton Crandall e lewru ut 1946. Caggal nde ɓe ngummii Brunswick, Maine e hitaande 1979, ɓe ngonti terɗe Egliis Episkopaal St. Crandall adii maayde ko e hitaande 1999. Ɓe ngalaa ɓiɓɓe. <ref name="press" />
== Tuugnorgal ==
ncfup2h9b0v59tlakqi17n31g1cpw9n
May Craig (jaayndiyanke)
0
39973
164215
2026-04-15T16:41:23Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1285962514|May Craig (journalist)]]"
164215
wikitext
text/x-wiki
'''Elisabeth May Adams Craig''' (19 desaambar 1889 – 15 sulyee 1975) ko jaayndiyanke Ameriknaajo ɓurɗo anndeede e ciimtol mum ko faati e wolde adunaare ɗimmere, wolde Koree e politik Amerik . O jeyaa ko e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, kadi o woniino kampaañ ngam potal e nder jaŋde sukaaɓe. Ko kanko woni debbo jaayndiyanke gadano jaɓaaɗo e laana konu, kadi ko kanko woni gadano heɓde kaayitaaji jaayndeyaagal ummoraade e konu Amerik. Taƴre e sariya jojjanɗe aadee mo hitaande 1964 ina inniraa Craig. Sabu jokkondiral makko e Maine, gollodiiɓe makko e politikaaji makko ina mbiyatnoo mo « tiiɗɗo no lobbere nii ».
== Nguurndam ==
May Craig jibinaa ko e hitaande 1889, sara Beaufort, to Karolina worgo, ɗo baaba mum gollinoo to Coosaw Mines, nokku fosfaat. Yumma makko maayi ko nde o woni suka, caggal ɗuum o wonti ɓiɗɗo jibinannde galle alɗuɓe jogiiɓe miniraagal. O mawni ko ɓuri heewde ko to Wasinton O resi Donald A. Craig, gonnooɗo jaayndiyanke to Wasinton to jaaynde wiyeteende New York Herald . Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe ɗiɗo. O maayi ko to Silver Spring, Maryland, tawi omo yahra e duuɓi 86. [1] Jaaynde New York Times winnditii e deftere makko « Winndiyanke mawɗo, maayii ». [2]
== Golle jaayndeyaagal ==
=== ''Jaaynde Portland'' ===
Hay so tawii Craig ko Suwoyraatnaajo, o dañii fooftere makko e jaayndeyaagal e golle jaayndeeji biyeteeɗi Guy Gannett to Maine (ina heen ''Portland Press Herald'' ). O wonti jaayndiyanke sosiyetee oo to Washington, o winndi e lowre makko ''Inside Washington'' fotde duuɓi capanɗe joyi. O ƴettii golle ardaade e nder fedde jaayndeeji ngenndiiji rewɓe e [[Press Conference Association|fedde jaayndeeji]] Eleanor Roosevelt, ɗeen pelle ɗiɗi fof ina mballita rewɓe e jaayndeyaagal.
E nder wolde adunaare ɗiɗmere, Craig heɓi jokkondire e postooji to Orop. Gila e oon fannu, o rokki seedanteeje gite makko ko fayti e njanguuji bommbooji V to [[London|Londres]], hare Normanndi e ndimaagu Pari . E nder wolde ndee, o woni ko e haɓde e komanndaaji konu worɓe e jaayndiyankooɓe worɓe ngam heɓde kabaruuji. Ina jeyaa e ko ɓuri anndeede e ciimtol makko, tuugnaade e ''nokkuuji'', ŋakkeende mum ina heewi rokkireede sabaabu haɗde Craig jokkude e kabaruuji ɗii. O jaabtii wonde, " Bloody Mary mo Angalteer meeɗii wiyde so o maayii ɓe tawata ko ''Calais'' ina winndaa e ɓernde makko" (e tuugnaade e posto Farayse teeŋtuɗo majjuɗo e laamu Mary); "So mi maayii, maa won konngol ''facilities'', ko noon heewi huutoreede ngam haɗde mi waɗde ko worɓe jaaynooɓe mbaawi waɗde."
=== Jokkondir e Jaayndeeji ===
E nder 243 yeewtere, Craig woni ɗiɗaɓo e limoore yeewtere NBC " Meet the Press " caggal David Broder . Craig ina ɓoornoo sahaa kala wutte e gannde e nder porogaraam hee, e wiyde makko, "ngam yimɓe ciftora ko o woni koo."
== May Craig waylo ==
Waylo-waylo mee Craig e sariya hakkeeji siwil e hitaande 1964, ummorii ko e miijo makko feewde e depitee Virginia biyeteeɗo Howard Smith e nder yeewtere NBC « Meet the Press » wonde diisnondiral golle e dow tuugnaade e jikkuuji ina foti haɗeede.
== Tuugnorgal ==
m9pbp36hlrv1dmozttaeyr68n81wvz0
164216
164215
2026-04-15T16:41:58Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1285962514|May Craig (journalist)]]"
164216
wikitext
text/x-wiki
'''Elisabeth May Adams Craig''' (19 desaambar 1889 – 15 sulyee 1975) ko jaayndiyanke Ameriknaajo ɓurɗo anndeede e ciimtol mum ko faati e wolde adunaare ɗimmere, wolde Koree e politik Amerik . O jeyaa ko e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, kadi o woniino kampaañ ngam potal e nder jaŋde sukaaɓe. Ko kanko woni debbo jaayndiyanke gadano jaɓaaɗo e laana konu, kadi ko kanko woni gadano heɓde kaayitaaji jaayndeyaagal ummoraade e konu Amerik. Taƴre e sariya jojjanɗe aadee mo hitaande 1964 ina inniraa Craig. Sabu jokkondiral makko e Maine, gollodiiɓe makko e politikaaji makko ina mbiyatnoo mo « tiiɗɗo no lobbere nii ».
== Nguurndam ==
May Craig jibinaa ko e hitaande 1889, sara Beaufort, to Karolina worgo, ɗo baaba mum gollinoo to Coosaw Mines, nokku fosfaat. Yumma makko maayi ko nde o woni suka, caggal ɗuum o wonti ɓiɗɗo jibinannde galle alɗuɓe jogiiɓe miniraagal. O mawni ko ɓuri heewde ko to Wasinton O resi Donald A. Craig, gonnooɗo jaayndiyanke to Wasinton to jaaynde wiyeteende New York Herald . Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe ɗiɗo. O maayi ko to Silver Spring, Maryland, tawi omo yahra e duuɓi 86. [1] Jaaynde New York Times winnditii e deftere makko « Winndiyanke mawɗo, maayii ». [2]<ref>Tebbe, Jennifer L. (1979). "Elisabeth May Craig". In Mainiero, Lina (ed.). American Women Writers: A Critical Reference Guide from Colonial Times to the Present. Vol. 1. New York: Frederick Ungar Publishing Co. pp. 409–11.</ref>
== Golle jaayndeyaagal ==
=== ''Jaaynde Portland'' ===
Hay so tawii Craig ko Suwoyraatnaajo, o dañii fooftere makko e jaayndeyaagal e golle jaayndeeji biyeteeɗi Guy Gannett to Maine (ina heen ''Portland Press Herald'' ). O wonti jaayndiyanke sosiyetee oo to Washington, o winndi e lowre makko ''Inside Washington'' fotde duuɓi capanɗe joyi. O ƴettii golle ardaade e nder fedde jaayndeeji ngenndiiji rewɓe e [[Press Conference Association|fedde jaayndeeji]] Eleanor Roosevelt, ɗeen pelle ɗiɗi fof ina mballita rewɓe e jaayndeyaagal.
E nder wolde adunaare ɗiɗmere, Craig heɓi jokkondire e postooji to Orop. Gila e oon fannu, o rokki seedanteeje gite makko ko fayti e njanguuji bommbooji V to [[London|Londres]], hare Normanndi e ndimaagu Pari . E nder wolde ndee, o woni ko e haɓde e komanndaaji konu worɓe e jaayndiyankooɓe worɓe ngam heɓde kabaruuji. Ina jeyaa e ko ɓuri anndeede e ciimtol makko, tuugnaade e ''nokkuuji'', ŋakkeende mum ina heewi rokkireede sabaabu haɗde Craig jokkude e kabaruuji ɗii. O jaabtii wonde, " Bloody Mary mo Angalteer meeɗii wiyde so o maayii ɓe tawata ko ''Calais'' ina winndaa e ɓernde makko" (e tuugnaade e posto Farayse teeŋtuɗo majjuɗo e laamu Mary); "So mi maayii, maa won konngol ''facilities'', ko noon heewi huutoreede ngam haɗde mi waɗde ko worɓe jaaynooɓe mbaawi waɗde."
=== Jokkondir e Jaayndeeji ===
E nder 243 yeewtere, Craig woni ɗiɗaɓo e limoore yeewtere NBC " Meet the Press " caggal David Broder . Craig ina ɓoornoo sahaa kala wutte e gannde e nder porogaraam hee, e wiyde makko, "ngam yimɓe ciftora ko o woni koo."
== May Craig waylo ==
Waylo-waylo mee Craig e sariya hakkeeji siwil e hitaande 1964, ummorii ko e miijo makko feewde e depitee Virginia biyeteeɗo Howard Smith e nder yeewtere NBC « Meet the Press » wonde diisnondiral golle e dow tuugnaade e jikkuuji ina foti haɗeede.
== Tuugnorgal ==
popgn4j1drpm9v1trqym7x59366nkf2
164217
164216
2026-04-15T16:42:13Z
Sardeeq
14292
164217
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Elisabeth May Adams Craig''' (19 desaambar 1889 – 15 sulyee 1975) ko jaayndiyanke Ameriknaajo ɓurɗo anndeede e ciimtol mum ko faati e wolde adunaare ɗimmere, wolde Koree e politik Amerik . O jeyaa ko e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, kadi o woniino kampaañ ngam potal e nder jaŋde sukaaɓe. Ko kanko woni debbo jaayndiyanke gadano jaɓaaɗo e laana konu, kadi ko kanko woni gadano heɓde kaayitaaji jaayndeyaagal ummoraade e konu Amerik. Taƴre e sariya jojjanɗe aadee mo hitaande 1964 ina inniraa Craig. Sabu jokkondiral makko e Maine, gollodiiɓe makko e politikaaji makko ina mbiyatnoo mo « tiiɗɗo no lobbere nii ».
== Nguurndam ==
May Craig jibinaa ko e hitaande 1889, sara Beaufort, to Karolina worgo, ɗo baaba mum gollinoo to Coosaw Mines, nokku fosfaat. Yumma makko maayi ko nde o woni suka, caggal ɗuum o wonti ɓiɗɗo jibinannde galle alɗuɓe jogiiɓe miniraagal. O mawni ko ɓuri heewde ko to Wasinton O resi Donald A. Craig, gonnooɗo jaayndiyanke to Wasinton to jaaynde wiyeteende New York Herald . Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe ɗiɗo. O maayi ko to Silver Spring, Maryland, tawi omo yahra e duuɓi 86. [1] Jaaynde New York Times winnditii e deftere makko « Winndiyanke mawɗo, maayii ». [2]<ref>Tebbe, Jennifer L. (1979). "Elisabeth May Craig". In Mainiero, Lina (ed.). American Women Writers: A Critical Reference Guide from Colonial Times to the Present. Vol. 1. New York: Frederick Ungar Publishing Co. pp. 409–11.</ref>
== Golle jaayndeyaagal ==
=== ''Jaaynde Portland'' ===
Hay so tawii Craig ko Suwoyraatnaajo, o dañii fooftere makko e jaayndeyaagal e golle jaayndeeji biyeteeɗi Guy Gannett to Maine (ina heen ''Portland Press Herald'' ). O wonti jaayndiyanke sosiyetee oo to Washington, o winndi e lowre makko ''Inside Washington'' fotde duuɓi capanɗe joyi. O ƴettii golle ardaade e nder fedde jaayndeeji ngenndiiji rewɓe e [[Press Conference Association|fedde jaayndeeji]] Eleanor Roosevelt, ɗeen pelle ɗiɗi fof ina mballita rewɓe e jaayndeyaagal.
E nder wolde adunaare ɗiɗmere, Craig heɓi jokkondire e postooji to Orop. Gila e oon fannu, o rokki seedanteeje gite makko ko fayti e njanguuji bommbooji V to [[London|Londres]], hare Normanndi e ndimaagu Pari . E nder wolde ndee, o woni ko e haɓde e komanndaaji konu worɓe e jaayndiyankooɓe worɓe ngam heɓde kabaruuji. Ina jeyaa e ko ɓuri anndeede e ciimtol makko, tuugnaade e ''nokkuuji'', ŋakkeende mum ina heewi rokkireede sabaabu haɗde Craig jokkude e kabaruuji ɗii. O jaabtii wonde, " Bloody Mary mo Angalteer meeɗii wiyde so o maayii ɓe tawata ko ''Calais'' ina winndaa e ɓernde makko" (e tuugnaade e posto Farayse teeŋtuɗo majjuɗo e laamu Mary); "So mi maayii, maa won konngol ''facilities'', ko noon heewi huutoreede ngam haɗde mi waɗde ko worɓe jaaynooɓe mbaawi waɗde."
=== Jokkondir e Jaayndeeji ===
E nder 243 yeewtere, Craig woni ɗiɗaɓo e limoore yeewtere NBC " Meet the Press " caggal David Broder . Craig ina ɓoornoo sahaa kala wutte e gannde e nder porogaraam hee, e wiyde makko, "ngam yimɓe ciftora ko o woni koo."
== May Craig waylo ==
Waylo-waylo mee Craig e sariya hakkeeji siwil e hitaande 1964, ummorii ko e miijo makko feewde e depitee Virginia biyeteeɗo Howard Smith e nder yeewtere NBC « Meet the Press » wonde diisnondiral golle e dow tuugnaade e jikkuuji ina foti haɗeede.
== Tuugnorgal ==
5e0vo62jtir925l5goqsfi7y3tfzj7q
Ida Kradok
0
39974
164219
2026-04-15T16:43:32Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1338188065|Ida Craddock]]"
164219
wikitext
text/x-wiki
'''Ida C. Craddock''' (1 ut 1857 – 16 ut 1902) ko Ameriknaajo daraniiɗo ndimaagu haala e hakkeeji rewɓe e teeminannde 19ɓiire . O winndii ko heewi e ko fayti e jokkere enɗam, ɗum addani mo ñaaweede e kasoo sabu fenaande . E jokkondirde e ñaawoore woɗnde caggal nde o woppitaa, o wari hoore makko.
== Nguurndam gadano ==
Ida Kradok jibinaa ko to Filadelfi ; baaba makko maayi ko adii nde o heɓata lebbi joyi. Yumma makko janngini mo e nder galle makko nde o woni ɓiɗɗo gooto, o rokki mo jaŋde Quaker yaajnde.
== Kugal ==
E nder duuɓi makko capanɗe jeegom, caggal nde o heɓi jaŋde naatgol, Craddock wasiyiima e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ngam naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania, hono debbo gadano janngoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, kono naatgol makko ngol haɗaama e hitaande 1882. O yahri to ''Prishn a'', and P jannginde rewɓe ɓee fannu oo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Girard .
E nder duuɓi capanɗe tati, Craddock woppi nehdi mum Quaker. O fuɗɗii ƴellitde nafoore jaŋde e nder ganndal sirlu rewrude e jokkondiral makko e Fedde Teosofi hedde hitaande 1887. E nder binndol makko, o etinooma sinkude binndanɗe e aadaaji miskineeɓe firooji ummoraade e pine keewɗe, o waɗta ɗum e denndaangal ganndal distillaaji. Ko o miijotooɗo, o suɓaama Sekreteruuji fedde Philadelphia e nder Dental Sekulaar Amerik e hitaande 1889. Hay so tawii ko o tergal e diine Unitarian, Craddock wonti janngoowo erotism diine, o bayyini wonde ko o Limaam debbo e Pastoor Egliis Yoga. Craddock meeɗaa resde e sifaa aada, o wiyi omo jogii jokkondire dewgal belɗe jokkondirɗe e maleyka ina wiyee Soph. Craddock hollitii wonde jokkondiral makko e Soph ina heewi no feewi haa ɗum addani hoɗdiiɓe makko wullitaade. Yumma makko jaabtii ɗum e hulɓinde ɗum ngam ustude kaayitaaji Craddock, e etaade waɗde ɗum e nder juɓɓule.
Craddock ummiima [[Chicago]], o udditi biro Dearborn Street ina rokka jom en galleeji wasiyaaji "mistikaaji" jowitiiɗi e jokkondiral e wasiyaaji gonɗi e yah-ngartaa e yamiroore posto. O halfini waktu makko ngam "haɗde bonanndeeji e caɗeele jowitiiɗe e jokkere enɗam" e jannginde mawɓe. O heɓi innde ngenndiire e binndanɗe makko ngam faddaade Misra tokooso e jimɗi makko luulndiiɗi reedu e nder yeewtere winndereyankoore Columbian Exposition, yuɓɓinaande to Chicago e hitaande 1893.
== Binndi ==
Craddock winndii defte janngirɗe keewɗe teeŋtuɗe ko fayti e jokkondiral aadee e jokkondiral teddungal potngal hakkunde gorko e debbo . Ina jeyaa e golle makko : ''Dewgal asamaan'', ''Dewgal hakkille'', ''Weltaare ruuhu'', ''Ɓataake feewde e jom suudu potɗo wonde'', ''Jemma dewgal'', e ''Nguurndam dewgal moƴƴal'' . Aleister Crowley ƴeewtiima ''« Jom suudu asamaan »'' e kelle jaaynde mum ''wiyeteende « Equinox »'' o wiyi ko ɗum :
== Ñaawooje ==
Feccere jaaynde ''Right Marital Living'' e nder US Mail caggal nde nde yalti e winndannde teskinnde e nder jaaynde safaara ''wiyeteende The Chicago Clinic'' addani Craddock ñaaweede e hitaande 1899. O jaɓii, o heɓi ñaawoore dartinaande . E hitaande 1902, ñaawoore caggal ɗuum to New York ngam tuumeede neldude ''The Wedding Night'' e posto e nder operaasiyoŋ sting, joofi ko e ñaawoore makko. Craddock salii wiyde ina wondi e ngañgu ngam waasde faweede kuugal, o ñaawaa lebbi tati kasoo. O gollorii ko ɓuri heewde e waktuuji makko ko e galle gollorɗo Blackwell’s Island . Nde o woppitaa, Anthony Comstock nanngi mo ɗoon e ɗoon sabu makko bonnude sariya Comstock . Ñalnde 10 oktoobar, Craddock ñaawaa, ñaawaa, ñaawoowo oo wiyi wonde ''The Wedding Night'' ko « jamma mbonɗo, mbonɗo, mbonɗo, mbonɗo » haa julaaɓe ɓee njaɓataa yiyde ɗum e nder ñaawoore ndee.
== Wade ==
E duuɓi 45, Craddock yiyri duuɓi joy kasoo ko no nguurndam mum nii. Ñalnde 16 oktoobar 1902, ñalawma hade makko neldeede to kasoo fedde ndee, Craddock maayi ko e warngo caggal nde o taƴi juuɗe makko, o foofi gaas kuuraa e nder lowre makko. O winndiino ɓataake cakkitiiɗo feewde e yumma makko, e ɓataake juutɗo mo o winndi e yeeso yimɓe fof, omo ñiŋa Comstock, mo wonti ƴaañoowo makko. Comstock ina luulndinoo Craddock fotde duuɓi sappo ko adii ɗuum e nder haala Misra tokoosa, o woniino ñaawoowo makko e nder golle sariya ɗiɗi ɗe o waɗnoo e ñaawirdu fedde ndee. O wallitnoo ko sariya biyeteeɗo Comstock Act, mo innde makko inniri, mo o ñaawaa laabi keewɗi.
== Tuugnorgal ==
ftqmnzme8nybt57wspok2m9d89hd6rn
164222
164219
2026-04-15T16:44:07Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1338188065|Ida Craddock]]"
164222
wikitext
text/x-wiki
'''Ida C. Craddock''' (1 ut 1857 – 16 ut 1902) ko Ameriknaajo daraniiɗo ndimaagu haala e hakkeeji rewɓe e teeminannde 19ɓiire . O winndii ko heewi e ko fayti e jokkere enɗam, ɗum addani mo ñaaweede e kasoo sabu fenaande . E jokkondirde e ñaawoore woɗnde caggal nde o woppitaa, o wari hoore makko.<ref>Burton, Shirley J. (1993). "Obscene, Lewd, and Lascivious: Ida Craddock and the Criminally Obscene Women of Chicago, 1873-1913". Michigan Historical Review. 19 (1): 1–16. doi:10.2307/20173370. JSTOR 20173370.</ref>
== Nguurndam gadano ==
Ida Kradok jibinaa ko to Filadelfi ; baaba makko maayi ko adii nde o heɓata lebbi joyi. Yumma makko janngini mo e nder galle makko nde o woni ɓiɗɗo gooto, o rokki mo jaŋde Quaker yaajnde.
== Kugal ==
E nder duuɓi makko capanɗe jeegom, caggal nde o heɓi jaŋde naatgol, Craddock wasiyiima e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ngam naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania, hono debbo gadano janngoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, kono naatgol makko ngol haɗaama e hitaande 1882. O yahri to ''Prishn a'', and P jannginde rewɓe ɓee fannu oo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Girard .
E nder duuɓi capanɗe tati, Craddock woppi nehdi mum Quaker. O fuɗɗii ƴellitde nafoore jaŋde e nder ganndal sirlu rewrude e jokkondiral makko e Fedde Teosofi hedde hitaande 1887. E nder binndol makko, o etinooma sinkude binndanɗe e aadaaji miskineeɓe firooji ummoraade e pine keewɗe, o waɗta ɗum e denndaangal ganndal distillaaji. Ko o miijotooɗo, o suɓaama Sekreteruuji fedde Philadelphia e nder Dental Sekulaar Amerik e hitaande 1889. Hay so tawii ko o tergal e diine Unitarian, Craddock wonti janngoowo erotism diine, o bayyini wonde ko o Limaam debbo e Pastoor Egliis Yoga. Craddock meeɗaa resde e sifaa aada, o wiyi omo jogii jokkondire dewgal belɗe jokkondirɗe e maleyka ina wiyee Soph. Craddock hollitii wonde jokkondiral makko e Soph ina heewi no feewi haa ɗum addani hoɗdiiɓe makko wullitaade. Yumma makko jaabtii ɗum e hulɓinde ɗum ngam ustude kaayitaaji Craddock, e etaade waɗde ɗum e nder juɓɓule.
Craddock ummiima [[Chicago]], o udditi biro Dearborn Street ina rokka jom en galleeji wasiyaaji "mistikaaji" jowitiiɗi e jokkondiral e wasiyaaji gonɗi e yah-ngartaa e yamiroore posto. O halfini waktu makko ngam "haɗde bonanndeeji e caɗeele jowitiiɗe e jokkere enɗam" e jannginde mawɓe. O heɓi innde ngenndiire e binndanɗe makko ngam faddaade Misra tokooso e jimɗi makko luulndiiɗi reedu e nder yeewtere winndereyankoore Columbian Exposition, yuɓɓinaande to Chicago e hitaande 1893.
== Binndi ==
Craddock winndii defte janngirɗe keewɗe teeŋtuɗe ko fayti e jokkondiral aadee e jokkondiral teddungal potngal hakkunde gorko e debbo . Ina jeyaa e golle makko : ''Dewgal asamaan'', ''Dewgal hakkille'', ''Weltaare ruuhu'', ''Ɓataake feewde e jom suudu potɗo wonde'', ''Jemma dewgal'', e ''Nguurndam dewgal moƴƴal'' . Aleister Crowley ƴeewtiima ''« Jom suudu asamaan »'' e kelle jaaynde mum ''wiyeteende « Equinox »'' o wiyi ko ɗum :
== Ñaawooje ==
Feccere jaaynde ''Right Marital Living'' e nder US Mail caggal nde nde yalti e winndannde teskinnde e nder jaaynde safaara ''wiyeteende The Chicago Clinic'' addani Craddock ñaaweede e hitaande 1899. O jaɓii, o heɓi ñaawoore dartinaande . E hitaande 1902, ñaawoore caggal ɗuum to New York ngam tuumeede neldude ''The Wedding Night'' e posto e nder operaasiyoŋ sting, joofi ko e ñaawoore makko. Craddock salii wiyde ina wondi e ngañgu ngam waasde faweede kuugal, o ñaawaa lebbi tati kasoo. O gollorii ko ɓuri heewde e waktuuji makko ko e galle gollorɗo Blackwell’s Island . Nde o woppitaa, Anthony Comstock nanngi mo ɗoon e ɗoon sabu makko bonnude sariya Comstock . Ñalnde 10 oktoobar, Craddock ñaawaa, ñaawaa, ñaawoowo oo wiyi wonde ''The Wedding Night'' ko « jamma mbonɗo, mbonɗo, mbonɗo, mbonɗo » haa julaaɓe ɓee njaɓataa yiyde ɗum e nder ñaawoore ndee.
== Wade ==
E duuɓi 45, Craddock yiyri duuɓi joy kasoo ko no nguurndam mum nii. Ñalnde 16 oktoobar 1902, ñalawma hade makko neldeede to kasoo fedde ndee, Craddock maayi ko e warngo caggal nde o taƴi juuɗe makko, o foofi gaas kuuraa e nder lowre makko. O winndiino ɓataake cakkitiiɗo feewde e yumma makko, e ɓataake juutɗo mo o winndi e yeeso yimɓe fof, omo ñiŋa Comstock, mo wonti ƴaañoowo makko. Comstock ina luulndinoo Craddock fotde duuɓi sappo ko adii ɗuum e nder haala Misra tokoosa, o woniino ñaawoowo makko e nder golle sariya ɗiɗi ɗe o waɗnoo e ñaawirdu fedde ndee. O wallitnoo ko sariya biyeteeɗo Comstock Act, mo innde makko inniri, mo o ñaawaa laabi keewɗi.
== Tuugnorgal ==
mr8fe2k6wpo50hp6c2469v8cpg3tw35
164224
164222
2026-04-15T16:44:32Z
Sardeeq
14292
164224
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ida C. Craddock''' (1 ut 1857 – 16 ut 1902) ko Ameriknaajo daraniiɗo ndimaagu haala e hakkeeji rewɓe e teeminannde 19ɓiire . O winndii ko heewi e ko fayti e jokkere enɗam, ɗum addani mo ñaaweede e kasoo sabu fenaande . E jokkondirde e ñaawoore woɗnde caggal nde o woppitaa, o wari hoore makko.<ref>Burton, Shirley J. (1993). "Obscene, Lewd, and Lascivious: Ida Craddock and the Criminally Obscene Women of Chicago, 1873-1913". Michigan Historical Review. 19 (1): 1–16. doi:10.2307/20173370. JSTOR 20173370.</ref>
== Nguurndam gadano ==
Ida Kradok jibinaa ko to Filadelfi ; baaba makko maayi ko adii nde o heɓata lebbi joyi. Yumma makko janngini mo e nder galle makko nde o woni ɓiɗɗo gooto, o rokki mo jaŋde Quaker yaajnde.
== Kugal ==
E nder duuɓi makko capanɗe jeegom, caggal nde o heɓi jaŋde naatgol, Craddock wasiyiima e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ngam naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania, hono debbo gadano janngoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, kono naatgol makko ngol haɗaama e hitaande 1882. O yahri to ''Prishn a'', and P jannginde rewɓe ɓee fannu oo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Girard .
E nder duuɓi capanɗe tati, Craddock woppi nehdi mum Quaker. O fuɗɗii ƴellitde nafoore jaŋde e nder ganndal sirlu rewrude e jokkondiral makko e Fedde Teosofi hedde hitaande 1887. E nder binndol makko, o etinooma sinkude binndanɗe e aadaaji miskineeɓe firooji ummoraade e pine keewɗe, o waɗta ɗum e denndaangal ganndal distillaaji. Ko o miijotooɗo, o suɓaama Sekreteruuji fedde Philadelphia e nder Dental Sekulaar Amerik e hitaande 1889. Hay so tawii ko o tergal e diine Unitarian, Craddock wonti janngoowo erotism diine, o bayyini wonde ko o Limaam debbo e Pastoor Egliis Yoga. Craddock meeɗaa resde e sifaa aada, o wiyi omo jogii jokkondire dewgal belɗe jokkondirɗe e maleyka ina wiyee Soph. Craddock hollitii wonde jokkondiral makko e Soph ina heewi no feewi haa ɗum addani hoɗdiiɓe makko wullitaade. Yumma makko jaabtii ɗum e hulɓinde ɗum ngam ustude kaayitaaji Craddock, e etaade waɗde ɗum e nder juɓɓule.
Craddock ummiima [[Chicago]], o udditi biro Dearborn Street ina rokka jom en galleeji wasiyaaji "mistikaaji" jowitiiɗi e jokkondiral e wasiyaaji gonɗi e yah-ngartaa e yamiroore posto. O halfini waktu makko ngam "haɗde bonanndeeji e caɗeele jowitiiɗe e jokkere enɗam" e jannginde mawɓe. O heɓi innde ngenndiire e binndanɗe makko ngam faddaade Misra tokooso e jimɗi makko luulndiiɗi reedu e nder yeewtere winndereyankoore Columbian Exposition, yuɓɓinaande to Chicago e hitaande 1893.
== Binndi ==
Craddock winndii defte janngirɗe keewɗe teeŋtuɗe ko fayti e jokkondiral aadee e jokkondiral teddungal potngal hakkunde gorko e debbo . Ina jeyaa e golle makko : ''Dewgal asamaan'', ''Dewgal hakkille'', ''Weltaare ruuhu'', ''Ɓataake feewde e jom suudu potɗo wonde'', ''Jemma dewgal'', e ''Nguurndam dewgal moƴƴal'' . Aleister Crowley ƴeewtiima ''« Jom suudu asamaan »'' e kelle jaaynde mum ''wiyeteende « Equinox »'' o wiyi ko ɗum :
== Ñaawooje ==
Feccere jaaynde ''Right Marital Living'' e nder US Mail caggal nde nde yalti e winndannde teskinnde e nder jaaynde safaara ''wiyeteende The Chicago Clinic'' addani Craddock ñaaweede e hitaande 1899. O jaɓii, o heɓi ñaawoore dartinaande . E hitaande 1902, ñaawoore caggal ɗuum to New York ngam tuumeede neldude ''The Wedding Night'' e posto e nder operaasiyoŋ sting, joofi ko e ñaawoore makko. Craddock salii wiyde ina wondi e ngañgu ngam waasde faweede kuugal, o ñaawaa lebbi tati kasoo. O gollorii ko ɓuri heewde e waktuuji makko ko e galle gollorɗo Blackwell’s Island . Nde o woppitaa, Anthony Comstock nanngi mo ɗoon e ɗoon sabu makko bonnude sariya Comstock . Ñalnde 10 oktoobar, Craddock ñaawaa, ñaawaa, ñaawoowo oo wiyi wonde ''The Wedding Night'' ko « jamma mbonɗo, mbonɗo, mbonɗo, mbonɗo » haa julaaɓe ɓee njaɓataa yiyde ɗum e nder ñaawoore ndee.
== Wade ==
E duuɓi 45, Craddock yiyri duuɓi joy kasoo ko no nguurndam mum nii. Ñalnde 16 oktoobar 1902, ñalawma hade makko neldeede to kasoo fedde ndee, Craddock maayi ko e warngo caggal nde o taƴi juuɗe makko, o foofi gaas kuuraa e nder lowre makko. O winndiino ɓataake cakkitiiɗo feewde e yumma makko, e ɓataake juutɗo mo o winndi e yeeso yimɓe fof, omo ñiŋa Comstock, mo wonti ƴaañoowo makko. Comstock ina luulndinoo Craddock fotde duuɓi sappo ko adii ɗuum e nder haala Misra tokoosa, o woniino ñaawoowo makko e nder golle sariya ɗiɗi ɗe o waɗnoo e ñaawirdu fedde ndee. O wallitnoo ko sariya biyeteeɗo Comstock Act, mo innde makko inniri, mo o ñaawaa laabi keewɗi.
== Tuugnorgal ==
aaxrkxhm9xcfdlovf58kd1a76nx2ntj
Anetan district
0
39975
164220
2026-04-15T16:43:39Z
Galadima002
13879
Created page with "'''Anetan''' ko diiwaan e nder leydi duunde Pasifik wiyeteende Nauru. Ngo woni ko e diiwaan Anetan. == Geography == Ndi woni ko to worgo duunde nde, njaajeendi mayri ko 1,0 km2 (0,39 miil kaaree). Ko e nder diiwanuuji ɓurɗi famɗude.[citation needed] Yimɓe mayri ko hedde 880 neɗɗo. == Yiyngooji mawɗi == Ndee diiwaan ina waɗi State House – hoɗorde laawɗunde hooreejo leydi ndii, e nokku ɗo weeyo duunde ndee woni ɗoo. Jaangirde == Ƴeew kadi: Jaŋde to Naur..."
164220
wikitext
text/x-wiki
'''Anetan''' ko diiwaan e nder leydi duunde Pasifik wiyeteende Nauru. Ngo woni ko e diiwaan Anetan.
== Geography ==
Ndi woni ko to worgo duunde nde, njaajeendi mayri ko 1,0 km2 (0,39 miil kaaree). Ko e nder diiwanuuji ɓurɗi famɗude.[citation needed] Yimɓe mayri ko hedde 880 neɗɗo.
== Yiyngooji mawɗi ==
Ndee diiwaan ina waɗi State House – hoɗorde laawɗunde hooreejo leydi ndii, e nokku ɗo weeyo duunde ndee woni ɗoo.
Jaangirde
== Ƴeew kadi: Jaŋde to Nauru ==
Duɗal sukaaɓe Anetan woni ko e Anetan.[2] Duɗe leslese e hakkundeeje gollotooɗe e Nauru fof ko Duɗal leslese Yaren e nder diiwaan Yaren (duuɓi 1–3), Duɗal leslese Nauru e nder diiwaan Meneng (duuɓi 4–6), Koldaa Nauru e nder diiwaan Denigomodu (duuɓi 7–9), e Duɗal hakkundeewal Nauru (duuɓi 10–12] e nder diiwaan Yaren.
Yimɓe teskinaaɓe
Gonnooɗo hooreejo leydi Nauru, hono Marcus Stephen, gardinooɗo laamu e hitaande 2007, ko tergal parlemaa leydi Nauru, lomtotooɗo diiwaan Anetan e Ewa.
== Ƴeew kadi ==
Doggol koɗkiiji e nder leydi Nauru
== Tuugnorgal ==
sys57owmv879ctu5gczu9wfyaqusiiu
164223
164220
2026-04-15T16:44:11Z
Galadima002
13879
164223
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anetan''' ko diiwaan e nder leydi duunde Pasifik wiyeteende Nauru. Ngo woni ko e diiwaan Anetan.
== Geography ==
Ndi woni ko to worgo duunde nde, njaajeendi mayri ko 1,0 km2 (0,39 miil kaaree). Ko e nder diiwanuuji ɓurɗi famɗude.[citation needed] Yimɓe mayri ko hedde 880 neɗɗo.
== Yiyngooji mawɗi ==
Ndee diiwaan ina waɗi State House – hoɗorde laawɗunde hooreejo leydi ndii, e nokku ɗo weeyo duunde ndee woni ɗoo.
Jaangirde
== Ƴeew kadi: Jaŋde to Nauru ==
Duɗal sukaaɓe Anetan woni ko e Anetan.[2] Duɗe leslese e hakkundeeje gollotooɗe e Nauru fof ko Duɗal leslese Yaren e nder diiwaan Yaren (duuɓi 1–3), Duɗal leslese Nauru e nder diiwaan Meneng (duuɓi 4–6), Koldaa Nauru e nder diiwaan Denigomodu (duuɓi 7–9), e Duɗal hakkundeewal Nauru (duuɓi 10–12] e nder diiwaan Yaren.
Yimɓe teskinaaɓe
Gonnooɗo hooreejo leydi Nauru, hono Marcus Stephen, gardinooɗo laamu e hitaande 2007, ko tergal parlemaa leydi Nauru, lomtotooɗo diiwaan Anetan e Ewa.
== Ƴeew kadi ==
Doggol koɗkiiji e nder leydi Nauru
== Tuugnorgal ==
c9ysywlc7ii4uvpeevbkegcc6nk0j2k
164227
164223
2026-04-15T16:47:00Z
Galadima002
13879
164227
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anetan''' ko diiwaan e nder leydi duunde Pasifik wiyeteende Nauru. Ngo woni ko e diiwaan<ref name="EdStats2015">"[https://prism.spc.int/component/advlisting/?view=download&format=raw&fileId=85 Education Statistics Digest 2015]." [[Department of Education (Nauru)]]. Retrieved on July 8, 2018. p. 47 (PDF p. 47).</ref> Anetan.<ref name="OHCHR">[http://docstore.ohchr.org/SelfServices/FilesHandler.ashx?enc=6QkG1d/PPRiCAqhKb7yhsqMFgv33OTgoZv7ZAgL6thBs%2BJaDouDrmbrhkSKQnAJmPZ9UvJeFASCaHOYMWlSYYCuENbqZ7%2B4S5kzfEKujpCmbACo3%2BCb5LwxaXyHF2qjW Document by the]." [[OHCHR]]. Retrieved on 8 July 2018. "The Education system is {{sic|comprised|of|hide=y}} 10 schools, there are District Infant schools each[...]and finally Nauru Secondary School (Years 10–12) where compulsory education end at Year 12.[...]"</ref>
== Geography ==
Ndi woni ko to worgo duunde nde, njaajeendi mayri ko 1,0 km2 (0,39 miil kaaree). Ko e nder diiwanuuji ɓurɗi famɗude.[citation needed] Yimɓe mayri ko hedde 880 neɗɗo.
== Yiyngooji mawɗi ==
Ndee diiwaan ina waɗi State House – hoɗorde laawɗunde hooreejo leydi ndii, e nokku ɗo weeyo duunde ndee woni ɗoo.
Jaangirde
== Ƴeew kadi: Jaŋde to Nauru ==
Duɗal sukaaɓe Anetan woni ko e Anetan.[2] Duɗe leslese e hakkundeeje gollotooɗe e Nauru fof ko Duɗal leslese Yaren e nder diiwaan Yaren (duuɓi 1–3), Duɗal leslese Nauru e nder diiwaan Meneng (duuɓi 4–6), Koldaa Nauru e nder diiwaan Denigomodu (duuɓi 7–9), e Duɗal hakkundeewal Nauru (duuɓi 10–12] e nder diiwaan Yaren.
Yimɓe teskinaaɓe
Gonnooɗo hooreejo leydi Nauru, hono Marcus Stephen, gardinooɗo laamu e hitaande 2007, ko tergal parlemaa leydi Nauru, lomtotooɗo diiwaan Anetan e Ewa.
== Ƴeew kadi ==
Doggol koɗkiiji e nder leydi Nauru
== Tuugnorgal ==
1itneczf3plkg57rrr3yammbkht6xjc
164230
164227
2026-04-15T16:48:11Z
Galadima002
13879
164230
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anetan''' ko diiwaan e nder leydi duunde Pasifik wiyeteende Nauru. Ngo woni ko e diiwaan<ref name="EdStats2015">"[https://prism.spc.int/component/advlisting/?view=download&format=raw&fileId=85 Education Statistics Digest 2015]." [[Department of Education (Nauru)]]. Retrieved on July 8, 2018. p. 47 (PDF p. 47).</ref> Anetan.<ref name="OHCHR">[http://docstore.ohchr.org/SelfServices/FilesHandler.ashx?enc=6QkG1d/PPRiCAqhKb7yhsqMFgv33OTgoZv7ZAgL6thBs%2BJaDouDrmbrhkSKQnAJmPZ9UvJeFASCaHOYMWlSYYCuENbqZ7%2B4S5kzfEKujpCmbACo3%2BCb5LwxaXyHF2qjW Document by the]." [[OHCHR]]. Retrieved on 8 July 2018. "The Education system is {{sic|comprised|of|hide=y}} 10 schools, there are District Infant schools each[...]and finally Nauru Secondary School (Years 10–12) where compulsory education end at Year 12.[...]"</ref>
== Geography ==
Ndi woni ko to worgo duunde nde, njaajeendi mayri ko 1,0 km2 (0,39 miil kaaree). Ko e nder diiwanuuji ɓurɗi famɗude.[citation needed] Yimɓe mayri ko hedde 880 neɗɗo.
== Yiyngooji mawɗi ==
Ndee diiwaan ina waɗi State House – hoɗorde laawɗunde hooreejo leydi ndii, e nokku ɗo weeyo duunde ndee woni ɗoo.
Jaangirde
== Ƴeew kadi: Jaŋde to Nauru ==
Duɗal sukaaɓe Anetan woni ko e Anetan.[2] Duɗe leslese e hakkundeeje gollotooɗe e Nauru fof ko Duɗal leslese Yaren e nder diiwaan Yaren (duuɓi 1–3), Duɗal leslese Nauru e nder diiwaan Meneng (duuɓi 4–6), Koldaa Nauru e nder diiwaan Denigomodu (duuɓi 7–9), e Duɗal hakkundeewal Nauru (duuɓi 10–12] e nder diiwaan Yaren.
Yimɓe teskinaaɓe
Gonnooɗo hooreejo leydi Nauru, hono Marcus Stephen, gardinooɗo laamu e hitaande 2007, ko tergal parlemaa leydi Nauru, lomtotooɗo diiwaan Anetan e Ewa.
== Ƴeew kadi ==
* Doggol koɗkiiji e nder leydi Nauru
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
73ywr1krzyosa7q5qxjbejemdidwrmf
Mona Daawuuda
0
39976
164225
2026-04-15T16:46:03Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328386621|Mona Davids]]"
164225
wikitext
text/x-wiki
'''Mona Davids''' ko daraniiɗo Ameriknaajo, ko o sosɗo e hooreejo fedde jibnaaɓe Charter [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|New York]] e fedde jibnaaɓe wuro New York .
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Davids jibinaa ko to [[Sawdafirika|Afrik worgo]], mawni ko to Brooklyn, to New York .
== Golle njulaagu ==
=== Sosiyeteeji Holannda ===
E fuɗɗoode golle makko, Davids golliima e sosiyeteeji Holanndee en biyeteeɗi Schiphol USA Inc.
=== Azaniya ===
Davids wondi e Eric Steinhilber sosde fedde wiyeteende Azania Holdings International Inc., fedde toppitiinde njulaagu e njeeygu hakkunde [[Dowlaaji Dentuɗi|leyɗeele dentuɗe Amerik]] e leyɗeele Afrik. E ƴettude innde mum e diiwaan geɗe taariindi biyeteeɗo Azania, fedde ndee ina anndi hoore mum ko " Sosiyetee Doole Faggudu ɓaleeɓe " winnditiiɗo to Amerik e [[Sawdafirika|Afrik worgo]] . Azania kadi ina siftina hoore mum wonde "sosiyatee toppitiiɗo ƴellitaare njulaagu e jokkondiral jooɗiiɗo to New York" ina rokka golle toppitiiɗe njulaagu tawa ina jeyaa heen : ƴellitaare njulaagu, wasiyaaji jowitiiɗi e njulaagu, jokkondiral & njulaagu, njuɓɓudi eɓɓooji, ƴellitgol markeeji e ƴellitgol web.
Ko o ofisee Azania, Davids ina wiyee yuɓɓinii batuuji jowitiiɗi e njulaagu e ballondiral e JPMorgan Chase, Citigroup, e bankeeji goɗɗi, e wallitde kewuuji njulaagu e jokkondiral e nder [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . E hitaande 2007, gardiiɗo Brooklyn Goes Global, Steve Kaplansky, yetti Azania sabu wallitde sosde nanondiral hakkunde suudu njulaagu Brooklyn e suudu njulaagu, njulaagu e ndema Tansani, baawngal sosde jokkondire "nafoore" hakkunde ardiiɓe njulaagu ɗiɗo e pelle ƴettuɓe kuule. O waɗi kadi "joɗndeeji e heblooji leydi wonande ardiiɓe Amerik ardiiɓe sosiyeteeji Fortune 500 jooɗiiɗi to Afrik worgo." <ref name="NYCPUBio" />
E nder dumunna gadano mo o woni e haɓaade jaŋde makko, Davids ina siforee sahaa e sahaa fof wonde ko o liggotooɗo e Azania. E lewru suwee 2010, o haali e batu gooto, o woni hooreejo Azania. [1] E lewru suwee 2014, e gardagol hooreejo fedde Azania, Davids waɗii yeewtere udditgol batu hakkunde leyɗeele Afrik worgo ngam ƴellitde njulaagu taktik e telefoŋaaji to wuro New York. E nder hiirde ndee, Elizabeth Daly, gardinooɗo fedde njulaagu hakkunde leyɗeele to biro meer wuro New York, « rokkii tawtoraaɓe ɓee konnguɗi ballal ummoraade e njuɓɓudi Bloomberg, o yetti Azania Holdings International Inc. ngam ustude ŋakkeende e wallitde jokkondiral hakkunde sosiyeteeji New York e sosiyeteeji Afrik worgo ». [2]
== Waɗde jaŋde ==
Davids "naatii e wallitde jaŋde nde o woni e lewru jibinannde e hitaande 2008", o woniino hooreejo PTA to duɗal ɓiyiiko debbo, e wiyde lowre New York City Parents Union .
Ñalnde 3 noowammbar 2009, winndannde siftinii Davids wonde "jibnaaɗo Bronx mo yahri gila e duɗal jaaɓi haaɗtirde haa wonti ardotooɗo e nder hitaande wootere." E hitaande 2008, ina wiyee wonde Davids wonnoo ko hooreejo fedde jibinannde PS 160 to Bronx, ɗo o ardii luulndo ngam haɓaade duɗal kesal charter, Equality Charter School, ngal fotnoo wonde ko e nder galle gooto. Caggal nde o ardii seppooji ngam salaade duɗal ngal, kono, Davids "neldi ɗaɓɓaande ɓiyiiko debbo to duɗal charter ngal, o fuɗɗii wallude charter oo ngam heɓde almuɓɓe woɗɓe." O famtini ɓaawo man o anndinaama dow no janngirde charter man mawnirta, nden o wi'i "jibnaaɓe ɗuɗɓe ɗon salana janngirde charter, ngam non ngam ɗuuɗal saro'en anndaa ko woni janngirde charter."
=== Fedde jibnaaɓe Charter New York ===
Caggal nde ɓiyiiko debbo jaɓaa e duɗal charter, Davids sosi fedde jibnaaɓe charter New York e lewru abriil 2009. Davids caggal ɗuum hollitii wonde o sosi fedde nde caggal nde ɓiyiiko debbo fuɗɗii yahde duɗal charter e Davids "janngi wonde charter en ɗaɓɓaani jogaade PTA."
Ñalnde 5 lewru Mbooy hitaande 2009, winndannde yaltunde e jaaynde ''New York Post'' hollitii wonde Davids, mo lebbi ɗiɗi ko adii ɗuum ina haɓa e duɗe jaaɓi haaɗtirde, jooni o "ardiima ñaawoore ndee e bannge goɗɗo — hono sosɗo fedde jibnaaɓe adannde e nder wuro hee ngam duɗe jaaɓi haaɗtirde."
Ñalnde 3 noowammbar 2009, winndannde hollitii wonde Davids ina ummoo "e kala nokku gila e batuuji njuɓɓudi duɗe jaaɓi haaɗtirde e heɗtooji kesɗitingol janngirɗe haa e batuuji diɗɗal jaŋde renndo," e wonde o "hollittaama e yeeyirde teleeji ngam suɓaade hooreejo wuro Michael Bloomberg e kampaañ mum ngam suɓaade hooreejo leydi ndii e hitaande 2009."
Hay so tawii o siftinii hoore makko wonde "wallitoowo duɗe charter", o wiyi wonde ina woodi "caɗeele mawɗe" e duɗe ɗee, yeru "sisteem charter oo alaa daraniiɓe ɓesngu diiwaan oo." E wiyde Davids, o woniino e « lewru e golle makko hono hooreejo fedde konsulteer Azania Holdings » e oon sahaa, omo yoɓa golle makko e Fedde Jibnaaɓe e hoore makko e ballal neɗɗo moƴƴo mo anndaaka, mo dokkal mum e fedde nde huutortee ngam rokkude jibnaaɓe jeegom gollotooɓe e fedde nde. Jibnaaɓe heewɓe PS 160 luutndiiɓe duɗe Equality Charter "mbiyi haa jooni ɓe ngoni ko e nanngude mo ngam waylude banngeeji e nder oon jeewte." Teskaama kadi wonde "naatgol Davids e hareeji goɗɗi ngam ƴellitde duɗe charter, teeŋti noon e PS 15 e PAVE Academy to Red Hook, dañii hakkillaaji keewɗi, won heen ko tiiɗi no feewi."
E sosde fedde jibnaaɓe Charter New York, Davids wonti hooreejo eɓɓoore ngam waɗde won e waylooji e nder sariya jaŋde diiwaan New York e sariya duɗe Charter. Yeru, o "haɓi ngam ɗaɓɓugo janngirde laamu heɓa ceede ngam hesɗitingo nokkuure maɓɓe to ɓe ɗon nder janngirde charter." Waylooji baɗaaɗi e hitaande 2010 sabu golle Davids ina jeyaa heen: ɗaɓɓude duɗe charter ngam jaɓde won e almudɓe jogiiɓe haajuuji keewɗi e haalooɓe Engele ko ɗemngal ɗiɗaɓal, ɗaɓɓude duɗe charter yo mbaɗtu PTAs walla Fedde Jibnaaɓe, ɗaɓɓude Departemaa Jaŋde New York ngam distritch areto " co-located with a charter school," e ɗaɓɓude wonde "kala diiwaan e duɗal charter co-located e nder suudu duɗal laamu ina jogii goomu renndinde nokkuuji tawa ina waɗi jibinannde e jannginoowo ummoriiɗo e duɗal charter e duɗe goɗɗe e nder suudu nduu." Waylo woɗngo ngo Davids ƴaañii ko salaade Departemaa Jaŋde wuro New York mbaawka yamirde duɗe kese charter.
Davids ko ñaawoowo e nder ñaawirɗe keewɗe jowitiiɗe e duɗe. Yeru, e lewru desaambar 2010, kanko e wondiiɓe makko heewɓe, ɓe ñaawii Komiseer Jaŋde Dowla New York e wuro New York ngam rokkude Cathie Black yamiroore baawnde wonde hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde wuro New York .
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
g1l2k23aqb75ejsvveiu747xqs5kb46
164226
164225
2026-04-15T16:46:22Z
Sardeeq
14292
164226
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Mona Davids''' ko daraniiɗo Ameriknaajo, ko o sosɗo e hooreejo fedde jibnaaɓe Charter [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|New York]] e fedde jibnaaɓe wuro New York .
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Davids jibinaa ko to [[Sawdafirika|Afrik worgo]], mawni ko to Brooklyn, to New York .
== Golle njulaagu ==
=== Sosiyeteeji Holannda ===
E fuɗɗoode golle makko, Davids golliima e sosiyeteeji Holanndee en biyeteeɗi Schiphol USA Inc.
=== Azaniya ===
Davids wondi e Eric Steinhilber sosde fedde wiyeteende Azania Holdings International Inc., fedde toppitiinde njulaagu e njeeygu hakkunde [[Dowlaaji Dentuɗi|leyɗeele dentuɗe Amerik]] e leyɗeele Afrik. E ƴettude innde mum e diiwaan geɗe taariindi biyeteeɗo Azania, fedde ndee ina anndi hoore mum ko " Sosiyetee Doole Faggudu ɓaleeɓe " winnditiiɗo to Amerik e [[Sawdafirika|Afrik worgo]] . Azania kadi ina siftina hoore mum wonde "sosiyatee toppitiiɗo ƴellitaare njulaagu e jokkondiral jooɗiiɗo to New York" ina rokka golle toppitiiɗe njulaagu tawa ina jeyaa heen : ƴellitaare njulaagu, wasiyaaji jowitiiɗi e njulaagu, jokkondiral & njulaagu, njuɓɓudi eɓɓooji, ƴellitgol markeeji e ƴellitgol web.
Ko o ofisee Azania, Davids ina wiyee yuɓɓinii batuuji jowitiiɗi e njulaagu e ballondiral e JPMorgan Chase, Citigroup, e bankeeji goɗɗi, e wallitde kewuuji njulaagu e jokkondiral e nder [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . E hitaande 2007, gardiiɗo Brooklyn Goes Global, Steve Kaplansky, yetti Azania sabu wallitde sosde nanondiral hakkunde suudu njulaagu Brooklyn e suudu njulaagu, njulaagu e ndema Tansani, baawngal sosde jokkondire "nafoore" hakkunde ardiiɓe njulaagu ɗiɗo e pelle ƴettuɓe kuule. O waɗi kadi "joɗndeeji e heblooji leydi wonande ardiiɓe Amerik ardiiɓe sosiyeteeji Fortune 500 jooɗiiɗi to Afrik worgo." <ref name="NYCPUBio" />
E nder dumunna gadano mo o woni e haɓaade jaŋde makko, Davids ina siforee sahaa e sahaa fof wonde ko o liggotooɗo e Azania. E lewru suwee 2010, o haali e batu gooto, o woni hooreejo Azania. [1] E lewru suwee 2014, e gardagol hooreejo fedde Azania, Davids waɗii yeewtere udditgol batu hakkunde leyɗeele Afrik worgo ngam ƴellitde njulaagu taktik e telefoŋaaji to wuro New York. E nder hiirde ndee, Elizabeth Daly, gardinooɗo fedde njulaagu hakkunde leyɗeele to biro meer wuro New York, « rokkii tawtoraaɓe ɓee konnguɗi ballal ummoraade e njuɓɓudi Bloomberg, o yetti Azania Holdings International Inc. ngam ustude ŋakkeende e wallitde jokkondiral hakkunde sosiyeteeji New York e sosiyeteeji Afrik worgo ». [2]
== Waɗde jaŋde ==
Davids "naatii e wallitde jaŋde nde o woni e lewru jibinannde e hitaande 2008", o woniino hooreejo PTA to duɗal ɓiyiiko debbo, e wiyde lowre New York City Parents Union .
Ñalnde 3 noowammbar 2009, winndannde siftinii Davids wonde "jibnaaɗo Bronx mo yahri gila e duɗal jaaɓi haaɗtirde haa wonti ardotooɗo e nder hitaande wootere." E hitaande 2008, ina wiyee wonde Davids wonnoo ko hooreejo fedde jibinannde PS 160 to Bronx, ɗo o ardii luulndo ngam haɓaade duɗal kesal charter, Equality Charter School, ngal fotnoo wonde ko e nder galle gooto. Caggal nde o ardii seppooji ngam salaade duɗal ngal, kono, Davids "neldi ɗaɓɓaande ɓiyiiko debbo to duɗal charter ngal, o fuɗɗii wallude charter oo ngam heɓde almuɓɓe woɗɓe." O famtini ɓaawo man o anndinaama dow no janngirde charter man mawnirta, nden o wi'i "jibnaaɓe ɗuɗɓe ɗon salana janngirde charter, ngam non ngam ɗuuɗal saro'en anndaa ko woni janngirde charter."
=== Fedde jibnaaɓe Charter New York ===
Caggal nde ɓiyiiko debbo jaɓaa e duɗal charter, Davids sosi fedde jibnaaɓe charter New York e lewru abriil 2009. Davids caggal ɗuum hollitii wonde o sosi fedde nde caggal nde ɓiyiiko debbo fuɗɗii yahde duɗal charter e Davids "janngi wonde charter en ɗaɓɓaani jogaade PTA."
Ñalnde 5 lewru Mbooy hitaande 2009, winndannde yaltunde e jaaynde ''New York Post'' hollitii wonde Davids, mo lebbi ɗiɗi ko adii ɗuum ina haɓa e duɗe jaaɓi haaɗtirde, jooni o "ardiima ñaawoore ndee e bannge goɗɗo — hono sosɗo fedde jibnaaɓe adannde e nder wuro hee ngam duɗe jaaɓi haaɗtirde."
Ñalnde 3 noowammbar 2009, winndannde hollitii wonde Davids ina ummoo "e kala nokku gila e batuuji njuɓɓudi duɗe jaaɓi haaɗtirde e heɗtooji kesɗitingol janngirɗe haa e batuuji diɗɗal jaŋde renndo," e wonde o "hollittaama e yeeyirde teleeji ngam suɓaade hooreejo wuro Michael Bloomberg e kampaañ mum ngam suɓaade hooreejo leydi ndii e hitaande 2009."
Hay so tawii o siftinii hoore makko wonde "wallitoowo duɗe charter", o wiyi wonde ina woodi "caɗeele mawɗe" e duɗe ɗee, yeru "sisteem charter oo alaa daraniiɓe ɓesngu diiwaan oo." E wiyde Davids, o woniino e « lewru e golle makko hono hooreejo fedde konsulteer Azania Holdings » e oon sahaa, omo yoɓa golle makko e Fedde Jibnaaɓe e hoore makko e ballal neɗɗo moƴƴo mo anndaaka, mo dokkal mum e fedde nde huutortee ngam rokkude jibnaaɓe jeegom gollotooɓe e fedde nde. Jibnaaɓe heewɓe PS 160 luutndiiɓe duɗe Equality Charter "mbiyi haa jooni ɓe ngoni ko e nanngude mo ngam waylude banngeeji e nder oon jeewte." Teskaama kadi wonde "naatgol Davids e hareeji goɗɗi ngam ƴellitde duɗe charter, teeŋti noon e PS 15 e PAVE Academy to Red Hook, dañii hakkillaaji keewɗi, won heen ko tiiɗi no feewi."
E sosde fedde jibnaaɓe Charter New York, Davids wonti hooreejo eɓɓoore ngam waɗde won e waylooji e nder sariya jaŋde diiwaan New York e sariya duɗe Charter. Yeru, o "haɓi ngam ɗaɓɓugo janngirde laamu heɓa ceede ngam hesɗitingo nokkuure maɓɓe to ɓe ɗon nder janngirde charter." Waylooji baɗaaɗi e hitaande 2010 sabu golle Davids ina jeyaa heen: ɗaɓɓude duɗe charter ngam jaɓde won e almudɓe jogiiɓe haajuuji keewɗi e haalooɓe Engele ko ɗemngal ɗiɗaɓal, ɗaɓɓude duɗe charter yo mbaɗtu PTAs walla Fedde Jibnaaɓe, ɗaɓɓude Departemaa Jaŋde New York ngam distritch areto " co-located with a charter school," e ɗaɓɓude wonde "kala diiwaan e duɗal charter co-located e nder suudu duɗal laamu ina jogii goomu renndinde nokkuuji tawa ina waɗi jibinannde e jannginoowo ummoriiɗo e duɗal charter e duɗe goɗɗe e nder suudu nduu." Waylo woɗngo ngo Davids ƴaañii ko salaade Departemaa Jaŋde wuro New York mbaawka yamirde duɗe kese charter.
Davids ko ñaawoowo e nder ñaawirɗe keewɗe jowitiiɗe e duɗe. Yeru, e lewru desaambar 2010, kanko e wondiiɓe makko heewɓe, ɓe ñaawii Komiseer Jaŋde Dowla New York e wuro New York ngam rokkude Cathie Black yamiroore baawnde wonde hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde wuro New York .
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
pyoyolyr86ydrpwt8bg7phxinlet4wt
Doroti Daawuuda
0
39977
164228
2026-04-15T16:47:31Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336343217|Dorothy Davids]]"
164228
wikitext
text/x-wiki
'''Dorothy Davids''' (2 mee 1923 – 4 oktoobar 2014) ko jannginoowo Ameriknaajo, gardiiɗo sarwisaaji jaŋde, kadi ko Ameriknaajo asliijo e daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O woniino tergal winnditiiɗo e renndo Stockbridge-Munsee . O jibinaa ko to Red Springs, to Wisconsin, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaaɓe . Ɗee duɗe njaɓaani almudɓe haalde ɗemɗe mum en ngenndiije walla huutoraade aadaaji mum en, tee ina njokki e ƴellitde yimɓe ngenndiiji e nder renndo ngo.
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bowler o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin–Stevens Point). Ko o almuudo Ameriknaajo gadano jaŋngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stevens Point, o dañi seedantaagal jannginde e hitaande 1945. E oon sahaa, hay so tawii jannginooɓe ina ŋakki, o dañii caɗeele heɓde golle, o fotnoo ko jaɓde ustude njoɓdi ngam heɓde golle.
Caggal duuɓi 16 jannginde, Davids heɓi dipoloma mum master e jaŋde e ƴellitaare aadee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin–Milwaukee e hitaande 1961. O golliima e nder dumunna juutɗo to Kongres ngenndiijo Ameriknaajo, caggal ɗuum o rokkaa fedde John Hay Whitney ngam janngude caggal jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago . To Chicago, o naati e golle hakkunde leƴƴi ngam hakkeeji Ameriknaaɓe, o tawtoraama batuuji e golle. O golliima e wasiyaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Mundelein . Nde o woni to Chicago, o hawri e sehil makko biyeteeɗo [[Ruth Gudinas]], debbo debbo jeyaaɗo to New York. Nde o arti Wisconsin e hitaande 1965, Davids golliima e eɓɓooji renndo keewɗi to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Wisconsin–Madison, hade makko ƴetteede ngam wonde gardiiɗo golle jaayndeeji to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Wisconsin . E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o golliima e mahngo jolɗe hakkunde yimɓe Native e renndo ngo. O waɗii seminaaji janngirɗe ngam pelle rewɓe, laamuuji dowri e nokkuuji, e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ceertuɗe ngam humpitaade pinal Native e wallitde Native ngam ƴellitde hoore mum. O gollidi kadi e ardorde renndo Stockbridge–Munsee e eɓɓooji ngam hisnude daartol e pinal maɓɓe, ko wayi no sosde defterdu e suudu defte Arvid E. Miller e hitaande 1974.
Ko jiidaa e golle makko njuɓɓudi sarwisaaji jaŋde, Davids golliima e eɓɓooji ngam ñalngu Bicentennial 1976 e ballal Biro Geɗe Inndo e Duɗal Smithsonian . O waɗii hitaande e gardagol nokku toppitiiɗo ko fayti e ñaawoore leƴƴi to YWCA to wuro New York. O woni hooreejo kawtal lesdi dow ko laarani eɓɓooje rewɓe, o waɗii duuɓi ɗuuɗɗi nder kawtal lesdi ngam janngirde ɗemɗe e pinal Indiya. Nde ɓe ngoppi golle e hitaande 1985, Davids e Gudinas njooɗiima e njuɓɓudi diisnondiral jaŋde ina wiyee Full Circle. Fedde ndee golliima ngam feewnude jaŋdeeji baawɗi ƴellitde paaspoor e keewal. Davids wonnoo ko daartoowo leñol e hooreejo goomu daartol leñol ngol. O walli sosde Muh-he-con-neew Press, hono junngo bayyinoowo goomu nguu. O heɓi njeenaaje keewɗe ummoraade e pelle jaŋde e renndo e nder nguurndam makko, haa arti noon e jogaade suudu inniraaɗo innde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stevens Point. Jeyi mo kanko e Gudinas nguurnoo e nguurndam maɓɓe caggal ɗuum, leñol ngol soodi ɗum e hitaande 2014, inniri ɗum Dorothy Davids e Ruth Gudinas Woodland Reserve, ngam teddinde jom suudu oo.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Dorothy Winona Davids jibinaa ko ñalnde 2 mee 1923, to wuro wiyeteengo Red Springs, to diiwaan Shawano, to Wiskonsin . {{Sfn|''Mohican News''|2014b}} Jibnaaɓe makko e sukaaɓe maɓɓe fof ko winnditiiɓe e nder renndo Stockbridge–Munsee . Mawniiko, William Davids, e neene makko, Martha Jourdan (kañum ne ko Jordan), ko alloteeji, {{Sfn|Stockbridge census|1938}} firti ko e nder nanondiral hakkunde Stockbridge e Munsee e hitaande 1856, hakkeeji maɓɓe e leyɗeele renndo ngo ndartinaama, ɓe njaɓi jeyi keeriiɗo 80 ektaar leydi ndi ɓe mbaawaa heɓde e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e Wiscon sippugo. {{Sfn|Cornelius|2023}} Galle oo majjii galle mum sabu coktirgal e nder yontaaji Depression mawɗo . {{Sfn|Wisconsin Women Making History|2015}} Davids ko almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Red Springs to Gresham, to leydi Wiskonsin . {{Sfn|''Mohican News''|2014b}} Duɗal ngal ina jeyaa e duɗe janngirɗe Ameriknaaɓe asliyankooɓe, ɗe nganndu-ɗaa ko ngam ƴellitde sukaaɓe asliyankooɓe, tawa kadi ɗe njaɓaani ɓe haalde ɗemngal maɓɓe neeniwal walla huutoraade aadaaji pinal maɓɓe. {{Sfn|Loew|2003}} Caggal ɗuum, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lakeside e duɗal jaaɓi haaɗtirde Shawano Community, hade makko heɓde bakkaa makko e hitaande 1941 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bowler. O yahi haa o ɓeydi jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe dowri hakkundeeri, {{Sfn|''Mohican News''|2014b}} {{Sfn|''Stevens Point Journal''|1985}} hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin–Stevens Point. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde e bursi mo Biro toppitiiɗo geɗe leydi ndii (BIA) rokki mo. {{Sfn|Shaw|1999}} O heɓi bak makko e hitaande 1945, o woni almuudo gadano Ameriknaajo keɓɗo dipolomaaji e duɗal ngal. {{Sfn|''Stevens Point Journal''|1985}} {{Sfn|Shaw|1999}}
== Kugal ==
No BIA yoɓiri jaŋde makko nii, ina woodi ɗaminaare, nde o salii, wonde Davids maa janngin e duɗal reservation. {{Sfn|Shaw|1999}} E nder ɗuum, o ɗaɓɓirii duɗe 14 ceertuɗe hade makko jaɓeede jannginde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde joyaɓal e jeegoɓal to St. Croix Falls . Hay so tawii jannginooɓe ina ŋakki e oon sahaa, o fotnoo ko jaɓde njoɓdi ɓurndi famɗude e jannginooɓe woɗɓe ɓee, tee kontraa makko ina hollita wonde o foti ko heɓde jaɓgol renndo. O ƴettaa ko duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum ngam golloraade e nder diiwaan duɗal Ashland . {{Sfn|''Stevens Point Journal''|1985}} E hitaande 1949, Davids jaɓi golle jannginde Engele e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde West Allis Junior, ɗo o woni duuɓi 12. {{Sfn|''Stevens Point Journal''|1985}} {{Sfn|''Manitowoc Herald-Times''|1970}} E nder oon sahaa, o winndi deftere janngirnde, ''Jannginoowo ina joginoo won e baali tokoosi'', deftere binndol teskinnde. {{Sfn|''Manitowoc Herald-Times''|1970}} Caggal duuɓi 16 e janngingol, e hitaande 1961, o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin–Milwaukee . {{Sfn|''Manitowoc Herald-Times''|1970}} {{Sfn|''Mohican News''|2014b}}
Davids waɗii e ndunngu 1961 e golle to Washington, DC ngam fedde ngenndiire Ameriknaaɓe [1], o rokkaa kadi fedde John Hay Whitney ngam timminde jaŋde makko caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago . [1] [1] To Chicago, o naati e Dillere Pan-Indian, o tawtoraama batu Ameriknaajo Inndonaajo to Chicago e lewru suwee, ɗo tawtoraaɓe ɓee mbinndi bayyinaango faandaare Inndonaajo . [1] [1] O jeyaa ko e almudɓe tawtoranooɓe e hitaande 1962, batu nguu, ngu annduɓe anthropologie biyeteeɗo Robert Knox Thomas (Cherokee) e Robert Rietz yuɓɓini. [1] [1] O fuɗɗii golle to nokku Ameriknaajo indiyanke to Chicago ngam wonde wasiyaaji, [1] [1] o hoɗi to galle hakkunde leyɗeele to Chicago . [1] E nder cakaare nde, o woniino 6icfcfo 6aleejo, omo wallita Natives wuro ngoo e rent, e yah-ngartaa, e comci ngam golle, e golle gocfcfe. [1] E hitaande 1963, o hawri e Ruth Gudinas, debbo debbo jeyaaɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester, to leydi New York . E oon sahaa, Gudinas ina anndiraa Sister Mary de Montfort, ko jooni o naati e galle hakkunde leyɗeele ngam timminde jaŋde makko doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. Rewɓe ɗiɗo ɓee njaawnii wontude sehilaaɓe. [1]
== Tuugnorgal ==
bu89hcwup3lpug5hkco388gtdpsi9p9
164229
164228
2026-04-15T16:47:47Z
Sardeeq
14292
164229
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Dorothy Davids''' (2 mee 1923 – 4 oktoobar 2014) ko jannginoowo Ameriknaajo, gardiiɗo sarwisaaji jaŋde, kadi ko Ameriknaajo asliijo e daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O woniino tergal winnditiiɗo e renndo Stockbridge-Munsee . O jibinaa ko to Red Springs, to Wisconsin, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaaɓe . Ɗee duɗe njaɓaani almudɓe haalde ɗemɗe mum en ngenndiije walla huutoraade aadaaji mum en, tee ina njokki e ƴellitde yimɓe ngenndiiji e nder renndo ngo.
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bowler o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin–Stevens Point). Ko o almuudo Ameriknaajo gadano jaŋngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stevens Point, o dañi seedantaagal jannginde e hitaande 1945. E oon sahaa, hay so tawii jannginooɓe ina ŋakki, o dañii caɗeele heɓde golle, o fotnoo ko jaɓde ustude njoɓdi ngam heɓde golle.
Caggal duuɓi 16 jannginde, Davids heɓi dipoloma mum master e jaŋde e ƴellitaare aadee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin–Milwaukee e hitaande 1961. O golliima e nder dumunna juutɗo to Kongres ngenndiijo Ameriknaajo, caggal ɗuum o rokkaa fedde John Hay Whitney ngam janngude caggal jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago . To Chicago, o naati e golle hakkunde leƴƴi ngam hakkeeji Ameriknaaɓe, o tawtoraama batuuji e golle. O golliima e wasiyaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Mundelein . Nde o woni to Chicago, o hawri e sehil makko biyeteeɗo [[Ruth Gudinas]], debbo debbo jeyaaɗo to New York. Nde o arti Wisconsin e hitaande 1965, Davids golliima e eɓɓooji renndo keewɗi to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Wisconsin–Madison, hade makko ƴetteede ngam wonde gardiiɗo golle jaayndeeji to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Wisconsin . E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o golliima e mahngo jolɗe hakkunde yimɓe Native e renndo ngo. O waɗii seminaaji janngirɗe ngam pelle rewɓe, laamuuji dowri e nokkuuji, e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ceertuɗe ngam humpitaade pinal Native e wallitde Native ngam ƴellitde hoore mum. O gollidi kadi e ardorde renndo Stockbridge–Munsee e eɓɓooji ngam hisnude daartol e pinal maɓɓe, ko wayi no sosde defterdu e suudu defte Arvid E. Miller e hitaande 1974.
Ko jiidaa e golle makko njuɓɓudi sarwisaaji jaŋde, Davids golliima e eɓɓooji ngam ñalngu Bicentennial 1976 e ballal Biro Geɗe Inndo e Duɗal Smithsonian . O waɗii hitaande e gardagol nokku toppitiiɗo ko fayti e ñaawoore leƴƴi to YWCA to wuro New York. O woni hooreejo kawtal lesdi dow ko laarani eɓɓooje rewɓe, o waɗii duuɓi ɗuuɗɗi nder kawtal lesdi ngam janngirde ɗemɗe e pinal Indiya. Nde ɓe ngoppi golle e hitaande 1985, Davids e Gudinas njooɗiima e njuɓɓudi diisnondiral jaŋde ina wiyee Full Circle. Fedde ndee golliima ngam feewnude jaŋdeeji baawɗi ƴellitde paaspoor e keewal. Davids wonnoo ko daartoowo leñol e hooreejo goomu daartol leñol ngol. O walli sosde Muh-he-con-neew Press, hono junngo bayyinoowo goomu nguu. O heɓi njeenaaje keewɗe ummoraade e pelle jaŋde e renndo e nder nguurndam makko, haa arti noon e jogaade suudu inniraaɗo innde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stevens Point. Jeyi mo kanko e Gudinas nguurnoo e nguurndam maɓɓe caggal ɗuum, leñol ngol soodi ɗum e hitaande 2014, inniri ɗum Dorothy Davids e Ruth Gudinas Woodland Reserve, ngam teddinde jom suudu oo.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Dorothy Winona Davids jibinaa ko ñalnde 2 mee 1923, to wuro wiyeteengo Red Springs, to diiwaan Shawano, to Wiskonsin . {{Sfn|''Mohican News''|2014b}} Jibnaaɓe makko e sukaaɓe maɓɓe fof ko winnditiiɓe e nder renndo Stockbridge–Munsee . Mawniiko, William Davids, e neene makko, Martha Jourdan (kañum ne ko Jordan), ko alloteeji, {{Sfn|Stockbridge census|1938}} firti ko e nder nanondiral hakkunde Stockbridge e Munsee e hitaande 1856, hakkeeji maɓɓe e leyɗeele renndo ngo ndartinaama, ɓe njaɓi jeyi keeriiɗo 80 ektaar leydi ndi ɓe mbaawaa heɓde e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e Wiscon sippugo. {{Sfn|Cornelius|2023}} Galle oo majjii galle mum sabu coktirgal e nder yontaaji Depression mawɗo . {{Sfn|Wisconsin Women Making History|2015}} Davids ko almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Red Springs to Gresham, to leydi Wiskonsin . {{Sfn|''Mohican News''|2014b}} Duɗal ngal ina jeyaa e duɗe janngirɗe Ameriknaaɓe asliyankooɓe, ɗe nganndu-ɗaa ko ngam ƴellitde sukaaɓe asliyankooɓe, tawa kadi ɗe njaɓaani ɓe haalde ɗemngal maɓɓe neeniwal walla huutoraade aadaaji pinal maɓɓe. {{Sfn|Loew|2003}} Caggal ɗuum, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lakeside e duɗal jaaɓi haaɗtirde Shawano Community, hade makko heɓde bakkaa makko e hitaande 1941 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bowler. O yahi haa o ɓeydi jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe dowri hakkundeeri, {{Sfn|''Mohican News''|2014b}} {{Sfn|''Stevens Point Journal''|1985}} hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin–Stevens Point. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde e bursi mo Biro toppitiiɗo geɗe leydi ndii (BIA) rokki mo. {{Sfn|Shaw|1999}} O heɓi bak makko e hitaande 1945, o woni almuudo gadano Ameriknaajo keɓɗo dipolomaaji e duɗal ngal. {{Sfn|''Stevens Point Journal''|1985}} {{Sfn|Shaw|1999}}
== Kugal ==
No BIA yoɓiri jaŋde makko nii, ina woodi ɗaminaare, nde o salii, wonde Davids maa janngin e duɗal reservation. {{Sfn|Shaw|1999}} E nder ɗuum, o ɗaɓɓirii duɗe 14 ceertuɗe hade makko jaɓeede jannginde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde joyaɓal e jeegoɓal to St. Croix Falls . Hay so tawii jannginooɓe ina ŋakki e oon sahaa, o fotnoo ko jaɓde njoɓdi ɓurndi famɗude e jannginooɓe woɗɓe ɓee, tee kontraa makko ina hollita wonde o foti ko heɓde jaɓgol renndo. O ƴettaa ko duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum ngam golloraade e nder diiwaan duɗal Ashland . {{Sfn|''Stevens Point Journal''|1985}} E hitaande 1949, Davids jaɓi golle jannginde Engele e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde West Allis Junior, ɗo o woni duuɓi 12. {{Sfn|''Stevens Point Journal''|1985}} {{Sfn|''Manitowoc Herald-Times''|1970}} E nder oon sahaa, o winndi deftere janngirnde, ''Jannginoowo ina joginoo won e baali tokoosi'', deftere binndol teskinnde. {{Sfn|''Manitowoc Herald-Times''|1970}} Caggal duuɓi 16 e janngingol, e hitaande 1961, o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin–Milwaukee . {{Sfn|''Manitowoc Herald-Times''|1970}} {{Sfn|''Mohican News''|2014b}}
Davids waɗii e ndunngu 1961 e golle to Washington, DC ngam fedde ngenndiire Ameriknaaɓe [1], o rokkaa kadi fedde John Hay Whitney ngam timminde jaŋde makko caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago . [1] [1] To Chicago, o naati e Dillere Pan-Indian, o tawtoraama batu Ameriknaajo Inndonaajo to Chicago e lewru suwee, ɗo tawtoraaɓe ɓee mbinndi bayyinaango faandaare Inndonaajo . [1] [1] O jeyaa ko e almudɓe tawtoranooɓe e hitaande 1962, batu nguu, ngu annduɓe anthropologie biyeteeɗo Robert Knox Thomas (Cherokee) e Robert Rietz yuɓɓini. [1] [1] O fuɗɗii golle to nokku Ameriknaajo indiyanke to Chicago ngam wonde wasiyaaji, [1] [1] o hoɗi to galle hakkunde leyɗeele to Chicago . [1] E nder cakaare nde, o woniino 6icfcfo 6aleejo, omo wallita Natives wuro ngoo e rent, e yah-ngartaa, e comci ngam golle, e golle gocfcfe. [1] E hitaande 1963, o hawri e Ruth Gudinas, debbo debbo jeyaaɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester, to leydi New York . E oon sahaa, Gudinas ina anndiraa Sister Mary de Montfort, ko jooni o naati e galle hakkunde leyɗeele ngam timminde jaŋde makko doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. Rewɓe ɗiɗo ɓee njaawnii wontude sehilaaɓe. [1]
== Tuugnorgal ==
c8re1un3z4rws98wcz6rbpfm857xvvh
The Carlton (LPGA Tour)
0
39978
164231
2026-04-15T16:48:18Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Carlton ko kawgel golf e nder LPGA Tour waɗaaɗo e hitaande 1976 e 1978.[1] Nde fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Calabasas, to Kaliforni. Jaaltaaɓe Kaɓirɗe fitirlaaji kaŋŋe 1978 Jane Blalok Karlton oo 1976 Donna Kaponi Ƴeew kadi Kaɓirɗe fitirlaaji kaŋŋe, kewu goɗɗo LPGA Tour, yuɓɓinaama tuggi 1978 haa 1981, to New York e Connecticut Tuugnorgal"
164231
wikitext
text/x-wiki
Carlton ko kawgel golf e nder LPGA Tour waɗaaɗo e hitaande 1976 e 1978.[1] Nde fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Calabasas, to Kaliforni.
Jaaltaaɓe
Kaɓirɗe fitirlaaji kaŋŋe
1978 Jane Blalok
Karlton oo
1976 Donna Kaponi
Ƴeew kadi
Kaɓirɗe fitirlaaji kaŋŋe, kewu goɗɗo LPGA Tour, yuɓɓinaama tuggi 1978 haa 1981, to New York e Connecticut
Tuugnorgal
gmlfjl1hkdcsmeo3cst6q9a45gxpaca
164232
164231
2026-04-15T16:48:52Z
Ilya Discuss
10103
164232
wikitext
text/x-wiki
'''Carlton''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour waɗaaɗo e hitaande 1976 e 1978.[1] Nde fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Calabasas, to Kaliforni.
Jaaltaaɓe
Kaɓirɗe fitirlaaji kaŋŋe
1978 Jane Blalok
Karlton oo
1976 Donna Kaponi
Ƴeew kadi
Kaɓirɗe fitirlaaji kaŋŋe, kewu goɗɗo LPGA Tour, yuɓɓinaama tuggi 1978 haa 1981, to New York e Connecticut
Tuugnorgal
9oqce0cu3h2zu5eoa12izixwhjxw3ps
164233
164232
2026-04-15T16:49:44Z
Ilya Discuss
10103
164233
wikitext
text/x-wiki
'''Carlton''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour waɗaaɗo e hitaande 1976 e 1978.[1] Nde fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Calabasas, to Kaliforni.
== Jaaltaaɓe ==
Kaɓirɗe fitirlaaji kaŋŋe
1978 Jane Blalok
Karlton oo
1976 Donna Kaponi
== Ƴeew kadi ==
Kaɓirɗe fitirlaaji kaŋŋe, kewu goɗɗo LPGA Tour, yuɓɓinaama tuggi 1978 haa 1981, to New York e Connecticut
== Tuugnorgal ==
alatvopd6vvbmeka6hln6j5e695zacr
164234
164233
2026-04-15T16:50:19Z
Ilya Discuss
10103
164234
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Carlton''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour waɗaaɗo e hitaande 1976 e 1978.[1] Nde fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Calabasas, to Kaliforni.
== Jaaltaaɓe ==
Kaɓirɗe fitirlaaji kaŋŋe
1978 Jane Blalok
Karlton oo
1976 Donna Kaponi
== Ƴeew kadi ==
Kaɓirɗe fitirlaaji kaŋŋe, kewu goɗɗo LPGA Tour, yuɓɓinaama tuggi 1978 haa 1981, to New York e Connecticut
== Tuugnorgal ==
rvzqc3a6w580v3g9gjb6dbd6p9rhyva
164237
164234
2026-04-15T16:51:57Z
Ilya Discuss
10103
164237
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Carlton''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour waɗaaɗo e hitaande 1976 e 1978.[1] Nde fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Calabasas, to Kaliforni.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-09-03|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Kaɓirɗe fitirlaaji kaŋŋe
1978 Jane Blalok
Karlton oo
1976 Donna Kaponi
== Ƴeew kadi ==
Kaɓirɗe fitirlaaji kaŋŋe, kewu goɗɗo LPGA Tour, yuɓɓinaama tuggi 1978 haa 1981, to New York e Connecticut
== Tuugnorgal ==
qt9v29ei2qagzbs9giaw5kng8fzem94
Anibare Bay
0
39979
164235
2026-04-15T16:50:47Z
Galadima002
13879
Created page with "'''Bay Anibare''' ko maayo mawngo tawaango e diiwaan Anibare to fuɗnaange duunde Nauru. Sifaaaji ɓalli == Nde keerorii ko kaɓirɗe to bannge worgo e fuɗnaange, e nder diiwanuuji Ijuw e Meneng. == Beach mum Anibare ina waɗi ko ɓuri kilooji ɗiɗi njuuteendi. Bay Anibare sosaa ko e ɓuuɓol les ndiyam bannge fuɗnaange ɓuuɓol gonngol les Nauru. Blok mawɗo ina waɗi arc, ina ɓuuɓtoo e bannge Nauru, ina yirloo. Ndeeɗoo bolol ina yaaji fotde 1100 m les tolno maa..."
164235
wikitext
text/x-wiki
'''Bay Anibare''' ko maayo mawngo tawaango e diiwaan Anibare to fuɗnaange duunde Nauru.
Sifaaaji ɓalli
== Nde keerorii ko kaɓirɗe to bannge worgo e fuɗnaange, e nder diiwanuuji Ijuw e Meneng. ==
Beach mum Anibare ina waɗi ko ɓuri kilooji ɗiɗi njuuteendi. Bay Anibare sosaa ko e ɓuuɓol les ndiyam bannge fuɗnaange ɓuuɓol gonngol les Nauru. Blok mawɗo ina waɗi arc, ina ɓuuɓtoo e bannge Nauru, ina yirloo. Ndeeɗoo bolol ina yaaji fotde 1100 m les tolno maayo, ina waɗi kadi ɓulli ɓuuɓɗi ɓuuɓɗi haa 2000 m les tolno maayo.
== Haɗeeji ripcurrent nafooji ==
So tawii Anibare Bay ina yiɗaa e turismaaɓe e annduɓe tago, ina waawi wonde sahaa e sahaa fof ko bonnata sabu keewgol ɓuuɓol teeŋtungol e woodgol ɓuuɓol rip.
== Nokku colli teeŋtuɗo e nder ŋoral Anibare Bay ==
Escarpement Anibare Bay ko doggol kaaƴe leɗɗe ina ndaara maayo ngoo. Nde ina yahra e ŋorol (gradient) gila e kaaƴe tiiɗɗe haa e nokkuuji ŋorol seeɗa-seeɗa, ina waɗi kadi leɗɗe ɓurɗe alɗude heddiiɗe e duunde ndee. Ina waɗi nokku 35 ha mo BirdLife International anndini wonde nokku colli teeŋtuɗo (IBA) sabu ina wiyee ko ɗoon ɓuri heewde e ƴiye Nauru reed warblers e nder duunde ndee, kam e wallitde ƴiye geec gonɗe e leɗɗe ko wayi no noddies ɓaleeje. Ity ina gasa tawa ko nokku ɗo ƴiye laamɗo Mikronesiya njiylotoo, so tawii ina heddii haa jooni.
== Industiriiji teskaaɗi ==
Industiriiji teskaaɗi ina njeyaa heen Otel Menen jeyaaɗo e laamu, e Anibare Harbour, nokku liɗɗi njulaagu artificiel mo sosaa e hitaande 2000. Ƴellitaare turism resort Anibare Beach ƴettaa ko e jaɓaa ñalnde 24 ut 2021.Eɓɓoore ndee ina foti ɓeydude jaɓɓagol e turism e ɓeydagol ngalu e GIP ardii ɗum ko hooreejo leydi ndii hono Troy Spenser.
== Ƴeew kadi ==
Diiwaan Anibare#Turismo
== Tuugnorgal ==
nrtqoa1l7zwokz2hzmgxjhebfau78h3
164236
164235
2026-04-15T16:51:22Z
Galadima002
13879
164236
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Bay Anibare''' ko maayo mawngo tawaango e diiwaan Anibare to fuɗnaange duunde Nauru.
Sifaaaji ɓalli
== Nde keerorii ko kaɓirɗe to bannge worgo e fuɗnaange, e nder diiwanuuji Ijuw e Meneng. ==
Beach mum Anibare ina waɗi ko ɓuri kilooji ɗiɗi njuuteendi. Bay Anibare sosaa ko e ɓuuɓol les ndiyam bannge fuɗnaange ɓuuɓol gonngol les Nauru. Blok mawɗo ina waɗi arc, ina ɓuuɓtoo e bannge Nauru, ina yirloo. Ndeeɗoo bolol ina yaaji fotde 1100 m les tolno maayo, ina waɗi kadi ɓulli ɓuuɓɗi ɓuuɓɗi haa 2000 m les tolno maayo.
== Haɗeeji ripcurrent nafooji ==
So tawii Anibare Bay ina yiɗaa e turismaaɓe e annduɓe tago, ina waawi wonde sahaa e sahaa fof ko bonnata sabu keewgol ɓuuɓol teeŋtungol e woodgol ɓuuɓol rip.
== Nokku colli teeŋtuɗo e nder ŋoral Anibare Bay ==
Escarpement Anibare Bay ko doggol kaaƴe leɗɗe ina ndaara maayo ngoo. Nde ina yahra e ŋorol (gradient) gila e kaaƴe tiiɗɗe haa e nokkuuji ŋorol seeɗa-seeɗa, ina waɗi kadi leɗɗe ɓurɗe alɗude heddiiɗe e duunde ndee. Ina waɗi nokku 35 ha mo BirdLife International anndini wonde nokku colli teeŋtuɗo (IBA) sabu ina wiyee ko ɗoon ɓuri heewde e ƴiye Nauru reed warblers e nder duunde ndee, kam e wallitde ƴiye geec gonɗe e leɗɗe ko wayi no noddies ɓaleeje. Ity ina gasa tawa ko nokku ɗo ƴiye laamɗo Mikronesiya njiylotoo, so tawii ina heddii haa jooni.
== Industiriiji teskaaɗi ==
Industiriiji teskaaɗi ina njeyaa heen Otel Menen jeyaaɗo e laamu, e Anibare Harbour, nokku liɗɗi njulaagu artificiel mo sosaa e hitaande 2000. Ƴellitaare turism resort Anibare Beach ƴettaa ko e jaɓaa ñalnde 24 ut 2021.Eɓɓoore ndee ina foti ɓeydude jaɓɓagol e turism e ɓeydagol ngalu e GIP ardii ɗum ko hooreejo leydi ndii hono Troy Spenser.
== Ƴeew kadi ==
Diiwaan Anibare#Turismo
== Tuugnorgal ==
a47ziuermnnapj4h878zinzyujyya25
164239
164236
2026-04-15T16:53:30Z
Galadima002
13879
164239
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Bay Anibare''' ko maayo mawngo tawaango e diiwaan Anibare to fuɗnaange duunde<ref name="Maharaj">{{cite web|url=http://www.sopac.int/data/virlib/MR/MR0506.pdf|title=Evaluation of Impacts of Harbour Engineering Anibare Bay, Republic ofNauru|last=Maharaj|first=Russell J.|date=May 2003|work=SOPAC Miscellaneous Report 506|publisher=South Pacific Applied Geoscience Commission|page=5|accessdate=4 December 2011}}{{dead link|date=July 2017|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Nauru.<ref name="bli">{{cite web|url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/anibare-bay-escarpment-iba-nauru|title=Anibare Bay Escarpment)|author=<!--Not stated-->|date=2020|website=BirdLife Data Zone|publisher=BirdLife International|access-date=14 December 2020}}</ref>
Sifaaaji ɓalli
== Nde keerorii ko kaɓirɗe to bannge worgo e fuɗnaange, e nder diiwanuuji Ijuw e Meneng. ==
Beach mum Anibare ina waɗi ko ɓuri kilooji ɗiɗi njuuteendi. Bay Anibare sosaa ko e ɓuuɓol les ndiyam bannge fuɗnaange ɓuuɓol gonngol les Nauru. Blok mawɗo ina waɗi arc, ina ɓuuɓtoo e bannge Nauru, ina yirloo. Ndeeɗoo bolol ina yaaji fotde 1100 m les tolno maayo, ina waɗi kadi ɓulli ɓuuɓɗi ɓuuɓɗi haa 2000 m les tolno maayo.
== Haɗeeji ripcurrent nafooji ==
So tawii Anibare Bay ina yiɗaa e turismaaɓe e annduɓe tago, ina waawi wonde sahaa e sahaa fof ko bonnata sabu keewgol ɓuuɓol teeŋtungol e woodgol ɓuuɓol rip.
== Nokku colli teeŋtuɗo e nder ŋoral Anibare Bay ==
Escarpement Anibare Bay ko doggol kaaƴe leɗɗe ina ndaara maayo ngoo. Nde ina yahra e ŋorol (gradient) gila e kaaƴe tiiɗɗe haa e nokkuuji ŋorol seeɗa-seeɗa, ina waɗi kadi leɗɗe ɓurɗe alɗude heddiiɗe e duunde ndee. Ina waɗi nokku 35 ha mo BirdLife International anndini wonde nokku colli teeŋtuɗo (IBA) sabu ina wiyee ko ɗoon ɓuri heewde e ƴiye Nauru reed warblers e nder duunde ndee, kam e wallitde ƴiye geec gonɗe e leɗɗe ko wayi no noddies ɓaleeje. Ity ina gasa tawa ko nokku ɗo ƴiye laamɗo Mikronesiya njiylotoo, so tawii ina heddii haa jooni.
== Industiriiji teskaaɗi ==
Industiriiji teskaaɗi ina njeyaa heen Otel Menen jeyaaɗo e laamu, e Anibare Harbour, nokku liɗɗi njulaagu artificiel mo sosaa e hitaande 2000. Ƴellitaare turism resort Anibare Beach ƴettaa ko e jaɓaa ñalnde 24 ut 2021.Eɓɓoore ndee ina foti ɓeydude jaɓɓagol e turism e ɓeydagol ngalu e GIP ardii ɗum ko hooreejo leydi ndii hono Troy Spenser.
== Ƴeew kadi ==
* Diiwaan Anibare#Turismo
== Tuugnorgal ==
hovx7epiuejndbzqqgdf3zgns5gnwop
164240
164239
2026-04-15T16:54:10Z
Galadima002
13879
164240
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Bay Anibare''' ko maayo mawngo tawaango e diiwaan Anibare to fuɗnaange duunde<ref name="Maharaj">{{cite web|url=http://www.sopac.int/data/virlib/MR/MR0506.pdf|title=Evaluation of Impacts of Harbour Engineering Anibare Bay, Republic ofNauru|last=Maharaj|first=Russell J.|date=May 2003|work=SOPAC Miscellaneous Report 506|publisher=South Pacific Applied Geoscience Commission|page=5|accessdate=4 December 2011}}{{dead link|date=July 2017|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Nauru.<ref name="bli">{{cite web|url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/anibare-bay-escarpment-iba-nauru|title=Anibare Bay Escarpment)|author=<!--Not stated-->|date=2020|website=BirdLife Data Zone|publisher=BirdLife International|access-date=14 December 2020}}</ref>
Sifaaaji ɓalli
== Nde keerorii ko kaɓirɗe to bannge worgo e fuɗnaange, e nder diiwanuuji Ijuw e Meneng. ==
Beach mum Anibare ina waɗi ko ɓuri kilooji ɗiɗi njuuteendi. Bay Anibare sosaa ko e ɓuuɓol les ndiyam bannge fuɗnaange ɓuuɓol gonngol les Nauru. Blok mawɗo ina waɗi arc, ina ɓuuɓtoo e bannge Nauru, ina yirloo. Ndeeɗoo bolol ina yaaji fotde 1100 m les tolno maayo, ina waɗi kadi ɓulli ɓuuɓɗi ɓuuɓɗi haa 2000 m les tolno maayo.
== Haɗeeji ripcurrent nafooji ==
So tawii Anibare Bay ina yiɗaa e turismaaɓe e annduɓe tago, ina waawi wonde sahaa e sahaa fof ko bonnata sabu keewgol ɓuuɓol teeŋtungol e woodgol ɓuuɓol rip.
== Nokku colli teeŋtuɗo e nder ŋoral Anibare Bay ==
Escarpement Anibare Bay ko doggol kaaƴe leɗɗe ina ndaara maayo ngoo. Nde ina yahra e ŋorol (gradient) gila e kaaƴe tiiɗɗe haa e nokkuuji ŋorol seeɗa-seeɗa, ina waɗi kadi leɗɗe ɓurɗe alɗude heddiiɗe e duunde ndee. Ina waɗi nokku 35 ha mo BirdLife International anndini wonde nokku colli teeŋtuɗo (IBA) sabu ina wiyee ko ɗoon ɓuri heewde e ƴiye Nauru reed warblers e nder duunde ndee, kam e wallitde ƴiye geec gonɗe e leɗɗe ko wayi no noddies ɓaleeje. Ity ina gasa tawa ko nokku ɗo ƴiye laamɗo Mikronesiya njiylotoo, so tawii ina heddii haa jooni.
== Industiriiji teskaaɗi ==
Industiriiji teskaaɗi ina njeyaa heen Otel Menen jeyaaɗo e laamu, e Anibare Harbour, nokku liɗɗi njulaagu artificiel mo sosaa e hitaande 2000. Ƴellitaare turism resort Anibare Beach ƴettaa ko e jaɓaa ñalnde 24 ut 2021.Eɓɓoore ndee ina foti ɓeydude jaɓɓagol e turism e ɓeydagol ngalu e GIP ardii ɗum ko hooreejo leydi ndii hono Troy Spenser.
== Ƴeew kadi ==
* Diiwaan Anibare#Turismo
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
lceu9w2a2pog9d064kw3fksnfrcelem
Katherine Levin Farrell
0
39980
164238
2026-04-15T16:53:13Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Katherine Levin Farrell (1857-1951) ko naalanke Ameriknaajo, ganndiraaɗo nate mum e nate mum. Nguurndam Katherine Levin jibinaa ko ñalnde 15 marse 1857, to wuro Filadelfi. Ko o ɓiy Ludwika (jibinaa ko Levin) e S.H. Farel. E hitaande 1888, o resi Tewodor Filips Farrell. O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde diisnondiral rewɓe to Philadelphia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania (PAFA), to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Philadelphia, to du..."
164238
wikitext
text/x-wiki
Katherine Levin Farrell (1857-1951) ko naalanke Ameriknaajo, ganndiraaɗo nate mum e nate mum.
Nguurndam
Katherine Levin jibinaa ko ñalnde 15 marse 1857, to wuro Filadelfi. Ko o ɓiy Ludwika (jibinaa ko Levin) e S.H. Farel. E hitaande 1888, o resi Tewodor Filips Farrell.
O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde diisnondiral rewɓe to Philadelphia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania (PAFA), to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Philadelphia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel. O janngi e Tomaas Eakins to duɗal jaaɓi haaɗtirde PAFA.
Farrell hollitii golle mum to galle Pennsylvania e galle debbo e hitaande 1893, to Chicago, Illinois. O hollitii kadi golle makko to Boston Art Club, to Fedde Naalankaagal Brooklyn, e to Akademi Ngenndiijo Design. E hitaande 1938 fedde wiyeteende Philadelphia waɗii koolol debbo gooto e golle makko.
Farell wonnoo ko tergal e fedde wiyeteende “Club plastique” to Filadelfi e fedde naalankooɓe Brooklyn to New York.
Farrell sankii ko e hitaande 1951. Golle makko ina tawee e defterdu Akademi Pennsylvania to bannge ñeeñal.
Tuugnorgal
of8hpss0wobox3340yvrw3miinmrvfg
164241
164238
2026-04-15T16:55:18Z
SUZYFATIMA
13856
164241
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Katherine Levin Farrell''' (1857-1951) ko naalanke Ameriknaajo, ganndiraaɗo nate mum e nate mum.
== Nguurndam ==
Katherine Levin jibinaa ko ñalnde 15 marse 1857, to wuro Filadelfi. Ko o ɓiy Ludwika (jibinaa ko Levin) e S.H. Farel. E hitaande 1888, o resi Tewodor Filips Farrell.
O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde diisnondiral rewɓe to Philadelphia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania (PAFA), to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Philadelphia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel. O janngi e Tomaas Eakins to duɗal jaaɓi haaɗtirde PAFA.
Farrell hollitii golle mum to galle Pennsylvania e galle debbo e hitaande 1893, to Chicago, Illinois. O hollitii kadi golle makko to Boston Art Club, to Fedde Naalankaagal Brooklyn, e to Akademi Ngenndiijo Design. E hitaande 1938 fedde wiyeteende Philadelphia waɗii koolol debbo gooto e golle makko.
Farell wonnoo ko tergal e fedde wiyeteende “Club plastique” to Filadelfi e fedde naalankooɓe Brooklyn to New York.
Farrell sankii ko e hitaande 1951. Golle makko ina tawee e defterdu Akademi Pennsylvania to bannge ñeeñal.
== Tuugnorgal ==
o6itbl3tk2o88slu9x5tycodwq8zyq9
164250
164241
2026-04-15T17:02:20Z
SUZYFATIMA
13856
164250
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Katherine Levin Farrell''' (1857-1951) ko naalanke Ameriknaajo, ganndiraaɗo nate mum e nate mum.
== Nguurndam ==
Katherine Levin jibinaa ko ñalnde 15 marse 1857, to wuro Filadelfi. Ko o ɓiy Ludwika (jibinaa ko Levin) e S.H. Farel. E hitaande 1888, o resi Tewodor Filips Farrell.
O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde diisnondiral rewɓe to Philadelphia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania (PAFA), to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Philadelphia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel. O janngi e Tomaas Eakins to duɗal jaaɓi haaɗtirde PAFA.
Farrell hollitii golle mum to galle Pennsylvania e galle debbo e hitaande 1893, to Chicago, Illinois. O hollitii kadi golle makko to Boston Art Club, to Fedde Naalankaagal Brooklyn, e to Akademi Ngenndiijo Design. E hitaande 1938 fedde wiyeteende Philadelphia waɗii koolol debbo gooto e golle makko.
Farell wonnoo ko tergal e fedde wiyeteende “Club plastique” to Filadelfi e fedde naalankooɓe Brooklyn to New York.
Farrell sankii ko e hitaande 1951. Golle makko ina tawee e defterdu Akademi Pennsylvania to bannge ñeeñal.<ref name="Find A Grave">{{cite web|title=memorial page for Katherine Levin Farrell|url=https://www.findagrave.com/memorial/153179878/katherine-farrell|website=Find A Grave|accessdate=30 December 2018}}</ref><ref name="AskArt">{{cite web|title=Katherine Levin Farrell|url=http://www.askart.com/artist/Katherine_Levin_Farrell/82903/Katherine_Levin_Farrell.aspx|website=AskArt|accessdate=29 December 2018}}</ref><ref name=":0">{{Cite book|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Ia5DAQAAMAAJ&pg=PA62|title=The Artists Year Book|publisher=Art League Publishing Association|year=1905|location=Chicago, IL|pages=62|language=en|chapter=Farrell, Katherine Levin|via=[[Google Books]]}}</ref><ref name="Gratz">{{cite web|title=Biography of Katherine Levin Farrell|url=http://gratzgallery.com/inventory/index.php?page=out&id=256|website=Gratz Gallery|accessdate=29 December 2018}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt6c.html#farrell|accessdate=29 December 2018}}</ref><ref name="SIRIS">{{cite web|title=Farrell, Katherine Levin|url=https://siris-artinventories.si.edu/ipac20/ipac.jsp?session=1U4610F83875D.3275&profile=ariall&uri=link=3100006~!218187~!3100001~!3100002&aspect=Browse&menu=search&ri=1&source=~!siartinventories&term=Farrell%2C+Katherine+Levin%2C+b.+1854%2C+painter.&index=AUTHOR|website=SIRIS - Smithsonian Institution Research Information System|accessdate=30 December 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ie3x9x8vct12boytyur71x70mynrwkz
164254
164250
2026-04-15T17:03:46Z
SUZYFATIMA
13856
164254
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Katherine Levin Farrell''' (1857-1951) ko naalanke Ameriknaajo, ganndiraaɗo nate mum e nate mum.
== Nguurndam ==
Katherine Levin jibinaa ko ñalnde 15 marse 1857, to wuro Filadelfi. Ko o ɓiy Ludwika (jibinaa ko Levin) e S.H. Farel. E hitaande 1888, o resi Tewodor Filips Farrell.
O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde diisnondiral rewɓe to Philadelphia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania (PAFA), to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Philadelphia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel. O janngi e Tomaas Eakins to duɗal jaaɓi haaɗtirde PAFA.
Farrell hollitii golle mum to galle Pennsylvania e galle debbo e hitaande 1893, to Chicago, Illinois. O hollitii kadi golle makko to Boston Art Club, to Fedde Naalankaagal Brooklyn, e to Akademi Ngenndiijo Design. E hitaande 1938 fedde wiyeteende Philadelphia waɗii koolol debbo gooto e golle makko.
Farell wonnoo ko tergal e fedde wiyeteende “Club plastique” to Filadelfi e fedde naalankooɓe Brooklyn to New York.
Farrell sankii ko e hitaande 1951. Golle makko ina tawee e defterdu Akademi Pennsylvania to bannge ñeeñal.<ref name="Find A Grave">{{cite web|title=memorial page for Katherine Levin Farrell|url=https://www.findagrave.com/memorial/153179878/katherine-farrell|website=Find A Grave|accessdate=30 December 2018}}</ref><ref name="AskArt">{{cite web|title=Katherine Levin Farrell|url=http://www.askart.com/artist/Katherine_Levin_Farrell/82903/Katherine_Levin_Farrell.aspx|website=AskArt|accessdate=29 December 2018}}</ref><ref name=":0">{{Cite book|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Ia5DAQAAMAAJ&pg=PA62|title=The Artists Year Book|publisher=Art League Publishing Association|year=1905|location=Chicago, IL|pages=62|language=en|chapter=Farrell, Katherine Levin|via=[[Google Books]]}}</ref><ref name="Gratz">{{cite web|title=Biography of Katherine Levin Farrell|url=http://gratzgallery.com/inventory/index.php?page=out&id=256|website=Gratz Gallery|accessdate=29 December 2018}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt6c.html#farrell|accessdate=29 December 2018}}</ref><ref name="SIRIS">{{cite web|title=Farrell, Katherine Levin|url=https://siris-artinventories.si.edu/ipac20/ipac.jsp?session=1U4610F83875D.3275&profile=ariall&uri=link=3100006~!218187~!3100001~!3100002&aspect=Browse&menu=search&ri=1&source=~!siartinventories&term=Farrell%2C+Katherine+Levin%2C+b.+1854%2C+painter.&index=AUTHOR|website=SIRIS - Smithsonian Institution Research Information System|accessdate=30 December 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
b2of6y5xc63tyesmzpy4nidku9n6990
Cisco World Ladies Match Play Championship
0
39981
164242
2026-04-15T16:55:28Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Kaɓirɗe golf winndereyankooje rewɓe Cisco ko kawgel golf e nder LPGA Tour e LPGA Tour Japon e hitaande 2001 e 2002. Ngol waɗi ko to Narita, Japon. Nde fijiraa ko to Sohsei Country Club e hitaande 2001 e to Narita Golf Club e hitaande 2002. Ladde ndee hitaande kala ko 32 fiyooɓe, 16 e kala njillu. Jaaltaaɓe 2002 Park moƳƳere 2001 Annika Sorenstam Tuugnorgal"
164242
wikitext
text/x-wiki
Kaɓirɗe golf winndereyankooje rewɓe Cisco ko kawgel golf e nder LPGA Tour e LPGA Tour Japon e hitaande 2001 e 2002. Ngol waɗi ko to Narita, Japon. Nde fijiraa ko to Sohsei Country Club e hitaande 2001 e to Narita Golf Club e hitaande 2002. Ladde ndee hitaande kala ko 32 fiyooɓe, 16 e kala njillu.
Jaaltaaɓe
2002 Park moƳƳere
2001 Annika Sorenstam
Tuugnorgal
i5z9qumhjz2qxbkuqclvo62noqp304e
164243
164242
2026-04-15T16:56:38Z
Ilya Discuss
10103
164243
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Kaɓirɗe golf winndereyankooje rewɓe Cisco ko kawgel golf e nder LPGA Tour e LPGA Tour Japon e hitaande 2001 e 2002. Ngol waɗi ko to Narita, Japon. Nde fijiraa ko to Sohsei Country Club e hitaande 2001 e to Narita Golf Club e hitaande 2002. Ladde ndee hitaande kala ko 32 fiyooɓe, 16 e kala njillu.
Jaaltaaɓe
2002 Park moƳƳere
2001 Annika Sorenstam
Tuugnorgal
5ycz4t7gk1lh0afbpky2lgeag0asbrh
164245
164243
2026-04-15T16:57:17Z
Ilya Discuss
10103
164245
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kaɓirɗe golf winndereyankooje rewɓe Cisco''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e LPGA Tour Japon e hitaande 2001 e 2002. Ngol waɗi ko to Narita, Japon. Nde fijiraa ko to Sohsei Country Club e hitaande 2001 e to Narita Golf Club e hitaande 2002. Ladde ndee hitaande kala ko 32 fiyooɓe, 16 e kala njillu.
== Jaaltaaɓe ==
2002 Park moƳƳere
2001 Annika Sorenstam
== Tuugnorgal ==
37h6ejoa0qlu01a7to1v1gyg0ps87rl
164247
164245
2026-04-15T16:58:58Z
Ilya Discuss
10103
164247
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kaɓirɗe golf winndereyankooje rewɓe Cisco''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e LPGA Tour Japon e hitaande 2001 e 2002. Ngol waɗi ko to Narita, Japon. Nde fijiraa ko to Sohsei Country Club e hitaande 2001 e to Narita Golf Club e hitaande 2002. Ladde ndee hitaande kala ko 32 fiyooɓe, 16 e kala njillu.<ref>{{Cite web|url=http://www.golfobserver.com/new/golfstats.php?style=&tour=LPGA&name=&year=&tournament=Cisco+World+Ladies+Match+Play+Championship&in=Search|title=Coverage on golfobserver.com|access-date=2010-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303181407/http://www.golfobserver.com/new/golfstats.php?style=&tour=LPGA&name=&year=&tournament=Cisco+World+Ladies+Match+Play+Championship&in=Search|archive-date=2016-03-03|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf#|title=LPGA Tournament Chronology 2000-2008|access-date=2010-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf#|archive-date=2011-03-04|url-status=dead}}</ref><ref>[http://www.thegolfchannel.com/tour-insider/lpga-jlpga-ready-match-play-4675/ LPGA - JLPGA Ready for Match Play]{{dead link|date=August 2017|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
2002 Park moƳƳere
2001 Annika Sorenstam
== Tuugnorgal ==
6uq69hdz2365lub87z0rmg9m7uilj4g
Anson Archipelago
0
39982
164244
2026-04-15T16:56:46Z
Galadima002
13879
Created page with "'''Arsipelago Anson''' ko innde fedde duuɗe gonɗe e nder geec Pasifik hirnaange worgo hakkunde Japon e Hawaii. Fedde ndee fotnoo ko waɗde duuɗe Wake e duunde Marcus, kam e duuɗe fanniyankooje keewɗe ko wayi no Los Jardines, duunde Ganges, Rika de Oro, e Rika de Plata (ɗiɗo ɗiɗaɓi ɗii sahaa e sahaa fof ina mbiya Roca de Oro e Roca de Plata). Arsipelago oo inniraa ko George Anson, nannguɗo karte laana ndiwoowa Espaañ e ɗeen ndiyam e nder dingiral mum e nder..."
164244
wikitext
text/x-wiki
'''Arsipelago Anson''' ko innde fedde duuɗe gonɗe e nder geec Pasifik hirnaange worgo hakkunde Japon e Hawaii. Fedde ndee fotnoo ko waɗde duuɗe Wake e duunde Marcus, kam e duuɗe fanniyankooje keewɗe ko wayi no Los Jardines, duunde Ganges, Rika de Oro, e Rika de Plata (ɗiɗo ɗiɗaɓi ɗii sahaa e sahaa fof ina mbiya Roca de Oro e Roca de Plata). Arsipelago oo inniraa ko George Anson, nannguɗo karte laana ndiwoowa Espaañ e ɗeen ndiyam e nder dingiral mum e nder winndere ndee.
Nde jamaanu yahri, ina wayi no alaa duuɗe gonɗe bannge worgo Atoll Kure (Duunde Ocean haa e kitaale 1920) haa yettii Japon. Fuɗnaange e worgo ko wiyetee ko Anson ko cakkital maayo Hawaii–Emperor, feccere fuɗnaange maggal woni cakkital duunde Hawaii goonga.
Kartal Almaañ 1855 hollirngal duunde Anson Kartal Belsik 1883 hollirta duunde Anson Kartal Almaañ 1891 hollirta duunde Anson A c.1914-18 Kartal Ostarali hollirngal duuɗe Anson
== Ƴeew kadi ==
Pedro de Unamuno
Kiris e Argire
Duundeere Byer
Koɗli hakkundeeji Pasifik
Doggol duuɗe gonɗe e nder geec Pasifik
Duundeeji fanniyankooji
== Tuugnorgal ==
6mnj6glqt5v8uek10l8l6lc3kn2745t
164246
164244
2026-04-15T16:58:18Z
Galadima002
13879
164246
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Arsipelago Anson''' ko innde fedde duuɗe gonɗe e nder geec Pasifik hirnaange worgo hakkunde Japon e Hawaii. Fedde ndee fotnoo ko waɗde duuɗe Wake e duunde Marcus, kam e duuɗe fanniyankooje keewɗe ko wayi no Los Jardines, duunde Ganges, Rika de Oro, e Rika de Plata (ɗiɗo ɗiɗaɓi ɗii sahaa e sahaa fof ina mbiya Roca de Oro e Roca de Plata). Arsipelago oo inniraa ko George Anson, nannguɗo karte laana ndiwoowa Espaañ e ɗeen ndiyam e nder dingiral mum e nder winndere ndee.
Nde jamaanu yahri, ina wayi no alaa duuɗe gonɗe bannge worgo Atoll Kure (Duunde Ocean haa e kitaale 1920) haa yettii Japon. Fuɗnaange e worgo ko wiyetee ko Anson ko cakkital maayo Hawaii–Emperor, feccere fuɗnaange maggal woni cakkital duunde Hawaii goonga.
Kartal Almaañ 1855 hollirngal duunde Anson Kartal Belsik 1883 hollirta duunde Anson Kartal Almaañ 1891 hollirta duunde Anson A c.1914-18 Kartal Ostarali hollirngal duuɗe Anson
== Ƴeew kadi ==
* Pedro de Unamuno
* Kiris e Argire
* Duundeere Byer
* Koɗli hakkundeeji Pasifik
* Doggol duuɗe gonɗe e nder geec Pasifik
* Duundeeji fanniyankooji
== Tuugnorgal ==
i5m2mowf7lyn7yv6a3uetvndxt2nkms
164248
164246
2026-04-15T16:59:34Z
Galadima002
13879
164248
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Arsipelago Anson''' ko innde fedde duuɗe gonɗe e nder geec Pasifik hirnaange worgo hakkunde Japon e Hawaii. Fedde ndee fotnoo ko waɗde duuɗe Wake e duunde Marcus, kam e duuɗe fanniyankooje keewɗe ko wayi no Los Jardines, duunde Ganges, Rika de Oro, e Rika de Plata (ɗiɗo ɗiɗaɓi ɗii sahaa e sahaa fof ina mbiya Roca de Oro e Roca de Plata). Arsipelago oo inniraa ko George Anson, nannguɗo karte laana ndiwoowa Espaañ e ɗeen ndiyam e nder dingiral mum e nder winndere ndee<ref>{{cite book|last=Stommel|first=Henry|title=Lost Islands: The Story of Islands That Have Vanished from Nautical Charts|publisher=University of British Columbia Press|location=Vancouver|year=1984|isbn=0-7748-0210-3|pages=[https://archive.org/details/lostislands00henr/page/ xvii, 105ff]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/lostislands00henr/page/}}</ref><ref>{{Cite book|last=Tuckey|first=James Hingston|url=https://books.google.com/books?id=FzhjAAAAMAAJ|title=Maritime Geography and Statistics ...|date=1815|publisher=Black, Parry & Company|language=en}}</ref>.
Nde jamaanu yahri, ina wayi no alaa duuɗe gonɗe bannge worgo Atoll Kure (Duunde Ocean haa e kitaale 1920) haa yettii Japon. Fuɗnaange e worgo ko wiyetee ko Anson ko cakkital maayo Hawaii–Emperor, feccere fuɗnaange maggal woni cakkital duunde Hawaii goonga.
Kartal Almaañ 1855 hollirngal duunde Anson Kartal Belsik 1883 hollirta duunde Anson Kartal Almaañ 1891 hollirta duunde Anson A c.1914-18 Kartal Ostarali hollirngal duuɗe Anson
== Ƴeew kadi ==
* Pedro de Unamuno
* Kiris e Argire
* Duundeere Byer
* Koɗli hakkundeeji Pasifik
* Doggol duuɗe gonɗe e nder geec Pasifik
* Duundeeji fanniyankooji
== Tuugnorgal ==
hr56l1l00jz08fz7aq7ssmte8ykq0vm
164249
164248
2026-04-15T17:00:54Z
Galadima002
13879
164249
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Arsipelago Anson''' ko innde fedde duuɗe gonɗe e nder geec Pasifik hirnaange worgo hakkunde Japon e Hawaii. Fedde ndee fotnoo ko waɗde duuɗe Wake e duunde Marcus, kam e duuɗe fanniyankooje keewɗe ko wayi no Los Jardines, duunde Ganges, Rika de Oro, e Rika de Plata (ɗiɗo ɗiɗaɓi ɗii sahaa e sahaa fof ina mbiya Roca de Oro e Roca de Plata). Arsipelago oo inniraa ko George Anson, nannguɗo karte laana ndiwoowa Espaañ e ɗeen ndiyam e nder dingiral mum e nder winndere ndee<ref>{{cite book|last=Stommel|first=Henry|title=Lost Islands: The Story of Islands That Have Vanished from Nautical Charts|publisher=University of British Columbia Press|location=Vancouver|year=1984|isbn=0-7748-0210-3|pages=[https://archive.org/details/lostislands00henr/page/ xvii, 105ff]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/lostislands00henr/page/}}</ref><ref>{{Cite book|last=Tuckey|first=James Hingston|url=https://books.google.com/books?id=FzhjAAAAMAAJ|title=Maritime Geography and Statistics ...|date=1815|publisher=Black, Parry & Company|language=en}}</ref>.
Nde jamaanu yahri, ina wayi no alaa duuɗe gonɗe bannge worgo Atoll Kure (Duunde Ocean haa e kitaale 1920) haa yettii Japon. Fuɗnaange e worgo ko wiyetee ko Anson ko cakkital maayo Hawaii–Emperor, feccere fuɗnaange maggal woni cakkital duunde Hawaii goonga.
Kartal Almaañ 1855 hollirngal duunde Anson Kartal Belsik 1883 hollirta duunde Anson Kartal Almaañ 1891 hollirta duunde Anson A c.1914-18 Kartal Ostarali hollirngal duuɗe Anson
== Ƴeew kadi ==
* Pedro de Unamuno
* Kiris e Argire
* Duundeere Byer
* Koɗli hakkundeeji Pasifik
* Doggol duuɗe gonɗe e nder geec Pasifik
* Duundeeji fanniyankooji
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
e4g3bvjd4g55mgdzkihs3clk4b641n6
Hoosier Open
0
39983
164251
2026-04-15T17:02:43Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Hoosier Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1960. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Fort Wayne, to leydi Indiana. Ko kewu 1959 tan wonnoo kewu laawɗungu. Jaaltaaɓe Hoosier ko mawɗo 1960 Joys Ziske Hoosier Uddit 1959 Marlen Hagge Tuugnorgal"
164251
wikitext
text/x-wiki
Hoosier Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1960. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Fort Wayne, to leydi Indiana. Ko kewu 1959 tan wonnoo kewu laawɗungu.
Jaaltaaɓe
Hoosier ko mawɗo
1960 Joys Ziske
Hoosier Uddit
1959 Marlen Hagge
Tuugnorgal
95alrq8tmuuifvui3b7tmqgya9xh7lg
164253
164251
2026-04-15T17:03:46Z
Ilya Discuss
10103
164253
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Hoosier Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1960. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Fort Wayne, to leydi Indiana. Ko kewu 1959 tan wonnoo kewu laawɗungu.
Jaaltaaɓe
Hoosier ko mawɗo
1960 Joys Ziske
Hoosier Uddit
1959 Marlen Hagge
Tuugnorgal
qsy5fr4zelvhx8huk23xytb2lc9eo2q
164255
164253
2026-04-15T17:04:08Z
Ilya Discuss
10103
164255
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Hoosier Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1960. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Fort Wayne, to leydi Indiana. Ko kewu 1959 tan wonnoo kewu laawɗungu.
Jaaltaaɓe
Hoosier ko mawɗo
1960 Joys Ziske
Hoosier Uddit
1959 Marlen Hagge
Tuugnorgal
kuq71t1mj79bt7jwt9ntgtnpm8khbez
164258
164255
2026-04-15T17:05:03Z
Ilya Discuss
10103
164258
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Hoosier Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1960. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Fort Wayne, to leydi Indiana. Ko kewu 1959 tan wonnoo kewu laawɗungu.
== Jaaltaaɓe ==
== Hoosier ko mawɗo ==
1960 Joys Ziske
== Hoosier Uddit ==
1959 Marlen Hagge
== Tuugnorgal ==
lq7m5ooavgjhe840oa2zw6qi7s8j1hv
164259
164258
2026-04-15T17:05:59Z
Ilya Discuss
10103
164259
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Hoosier Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1960. Ngol fijiraa ko to nokku biyeteeɗo Fort Wayne, to leydi Indiana. Ko kewu 1959 tan wonnoo kewu laawɗungu..<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=2012-02-27}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Hoosier ko mawɗo ==
1960 Joys Ziske
== Hoosier Uddit ==
1959 Marlen Hagge
== Tuugnorgal ==
bqsy7sa5lgf6krxaqqmgiiv1w2yqx86
Arijejen
0
39984
164252
2026-04-15T17:03:03Z
Galadima002
13879
Created page with "{{Databox}}'''Arijejen''' ko wuro wonngo e diiwaan Denigomodu, leydi Nauru. Yimɓe wuro ngo e hitaande 2012 ko 2 381 neɗɗo. == Tuugnorgal =="
164252
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Arijejen''' ko wuro wonngo e diiwaan Denigomodu, leydi Nauru. Yimɓe wuro ngo e hitaande 2012 ko 2 381 neɗɗo.
== Tuugnorgal ==
0h23q9df9mxna88spaaq2ftwuyux69h
164256
164252
2026-04-15T17:04:18Z
Galadima002
13879
164256
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Arijejen''' ko wuro wonngo e diiwaan Denigomodu, leydi Nauru. Yimɓe wuro ngo e hitaande 2012 ko 2 381 neɗɗo.<ref>{{Cite web|title=Population of Arijejen, Nauru|url=https://archive.today/20130921215523/http://population.mongabay.com/population/nauru/7626485/arijejen}}</ref><ref>{{Cite web|title=|url=http://www.world-gazetteer.com/wg.php?x=&men=gadm&lng=en&des=wg&geo=-163&srt=npan&col=abcdefghinoq&msz=1500|archive-url=https://web.archive.org/web/20130530175058/http://www.world-gazetteer.com/wg.php?x=&men=gadm&lng=en&des=wg&geo=-163&srt=npan&col=abcdefghinoq&msz=1500|archive-date=2013-05-30|access-date=2025-08-28|website=www.world-gazetteer.com}}</ref>
== Tuugnorgal ==
6uahcp2h43g0lqz4tbuvgye216fn1np
164257
164256
2026-04-15T17:04:41Z
Galadima002
13879
164257
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Arijejen''' ko wuro wonngo e diiwaan Denigomodu, leydi Nauru. Yimɓe wuro ngo e hitaande 2012 ko 2 381 neɗɗo.<ref>{{Cite web|title=Population of Arijejen, Nauru|url=https://archive.today/20130921215523/http://population.mongabay.com/population/nauru/7626485/arijejen}}</ref><ref>{{Cite web|title=|url=http://www.world-gazetteer.com/wg.php?x=&men=gadm&lng=en&des=wg&geo=-163&srt=npan&col=abcdefghinoq&msz=1500|archive-url=https://web.archive.org/web/20130530175058/http://www.world-gazetteer.com/wg.php?x=&men=gadm&lng=en&des=wg&geo=-163&srt=npan&col=abcdefghinoq&msz=1500|archive-date=2013-05-30|access-date=2025-08-28|website=www.world-gazetteer.com}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
kvfsuz3e8j83preh4drljg2r38jvuq7
Arubo
0
39985
164260
2026-04-15T17:06:34Z
Galadima002
13879
Created page with "'''Arubo''' ko wuro e nder diiwaan Ewa, Nauru. Ko wuro ɓurngo worgo e nder Leydi ndii. == Arubo == Eklesiya katolik to Arubo Eklesiya katolik to Arubo == Kartal == Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi Kartal jokkondirngal Arubo Leydi Nauru Arubo ina jogii Eklesiya Katolik, Eklesiya Almasiihu laamɗo, Arubo. == Tuugnorgal =="
164260
wikitext
text/x-wiki
'''Arubo''' ko wuro e nder diiwaan Ewa, Nauru. Ko wuro ɓurngo worgo e nder Leydi ndii.
== Arubo ==
Eklesiya katolik to Arubo
Eklesiya katolik to Arubo
== Kartal ==
Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi
Kartal jokkondirngal Arubo
Leydi Nauru
Arubo ina jogii Eklesiya Katolik, Eklesiya Almasiihu laamɗo, Arubo.
== Tuugnorgal ==
bvl1hcgk1axjcqojeqeuf8318r49njc
164261
164260
2026-04-15T17:07:42Z
Galadima002
13879
164261
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Arubo''' ko wuro e nder diiwaan Ewa, Nauru. Ko wuro ɓurngo worgo e nder Leydi ndii..<ref>{{Cite web|title=Nauru commemorates 48th Independence Day {{!}} Loop Nauru|url=http://www.loopnauru.com/content/nauru-commemorates-48th-independence-day-0|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211080238/http://www.loopnauru.com/content/nauru-commemorates-48th-independence-day-0|archive-date=2017-02-11|access-date=2026-01-10|website=www.loopnauru.com|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Churches in the Diocese of Tarawa and Nauru|url=https://gcatholic.org/churches/local/tara2.htm|access-date=2026-01-10|website=gcatholic.org}}</ref>
== Arubo ==
Eklesiya katolik to Arubo
Eklesiya katolik to Arubo
== Kartal ==
Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi
Kartal jokkondirngal Arubo
Leydi Nauru
Arubo ina jogii Eklesiya Katolik, Eklesiya Almasiihu laamɗo, Arubo.
== Tuugnorgal ==
o0lzf4wn6u9xivcvnk66pgn7jmuy8c9
164262
164261
2026-04-15T17:08:25Z
Galadima002
13879
164262
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Arubo''' ko wuro e nder diiwaan Ewa, Nauru. Ko wuro ɓurngo worgo e nder Leydi ndii..<ref>{{Cite web|title=Nauru commemorates 48th Independence Day {{!}} Loop Nauru|url=http://www.loopnauru.com/content/nauru-commemorates-48th-independence-day-0|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211080238/http://www.loopnauru.com/content/nauru-commemorates-48th-independence-day-0|archive-date=2017-02-11|access-date=2026-01-10|website=www.loopnauru.com|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Churches in the Diocese of Tarawa and Nauru|url=https://gcatholic.org/churches/local/tara2.htm|access-date=2026-01-10|website=gcatholic.org}}</ref>
== Arubo ==
Eklesiya katolik to Arubo
Eklesiya katolik to Arubo
== Kartal ==
Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi
Kartal jokkondirngal Arubo
Leydi Nauru
Arubo ina jogii Eklesiya Katolik, Eklesiya Almasiihu laamɗo, Arubo.
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
bpin7kvih9ul72tci2w5dhdl2g9gjgr
Lady Carling Eastern Open
0
39986
164263
2026-04-15T17:09:23Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Lady Carling Eastern Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1966, ngel waɗetenoo ko e nokku biyeteeɗo Sutton, to leydi Amerik. Jaaltaaɓe Laamɗo Karling Udditi 1966 Kati Witwort Laamɗo Carling Fuɗnaange Udditii 1965 Alaa kawgel 1964 Miki Raay 1963 Sirli Ingelhoorn (2) Fuɗnaange Uddit 1962 Sirley Inglehorn Ƴeew kadi Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA, fijiraaɗo to Maryland tuggi 1964 haa 1973 Danbury Lady Carling Open - ko kewu goɗ..."
164263
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Lady Carling Eastern Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1966, ngel waɗetenoo ko e nokku biyeteeɗo Sutton, to leydi Amerik.
Jaaltaaɓe
Laamɗo Karling Udditi
1966 Kati Witwort
Laamɗo Carling Fuɗnaange Udditii
1965 Alaa kawgel
1964 Miki Raay
1963 Sirli Ingelhoorn (2)
Fuɗnaange Uddit
1962 Sirley Inglehorn
Ƴeew kadi
Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA, fijiraaɗo to Maryland tuggi 1964 haa 1973
Danbury Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fiyaaɗo to Connecticut e hitaande 1969
Tuugnorgal
r9x0abfiunnbimy9zccqc8qzkke80sd
164266
164263
2026-04-15T17:10:30Z
Ilya Discuss
10103
164266
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lady Carling Eastern Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1966, ngel waɗetenoo ko e nokku biyeteeɗo Sutton, to leydi Amerik.
Jaaltaaɓe
Laamɗo Karling Udditi
1966 Kati Witwort
Laamɗo Carling Fuɗnaange Udditii
1965 Alaa kawgel
1964 Miki Raay
1963 Sirli Ingelhoorn (2)
Fuɗnaange Uddit
1962 Sirley Inglehorn
Ƴeew kadi
Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA, fijiraaɗo to Maryland tuggi 1964 haa 1973
Danbury Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fiyaaɗo to Connecticut e hitaande 1969
Tuugnorgal
g8xq709ev9s4k1p3lzpytsjzzryp2ax
164274
164266
2026-04-15T17:12:21Z
Ilya Discuss
10103
164274
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lady Carling Eastern Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1966, ngel waɗetenoo ko e nokku biyeteeɗo Sutton, to leydi Amerik.
== Jaaltaaɓe ==
Laamɗo Karling Udditi
1966 Kati Witwort
Laamɗo Carling Fuɗnaange Udditii
1965 Alaa kawgel
1964 Miki Raay
1963 Sirli Ingelhoorn (2)
== Fuɗnaange Uddit ==
1962 Sirley Inglehorn
== Ƴeew kadi ==
Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA, fijiraaɗo to Maryland tuggi 1964 haa 1973
Danbury Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fiyaaɗo to Connecticut e hitaande 1969
== Tuugnorgal ==
pgn62i4asehwulgg14y32rsy1y3ldug
164276
164274
2026-04-15T17:13:32Z
Ilya Discuss
10103
164276
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lady Carling Eastern Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1966, ngel waɗetenoo ko e nokku biyeteeɗo Sutton, to leydi Amerik.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Laamɗo Karling Udditi
1966 Kati Witwort
Laamɗo Carling Fuɗnaange Udditii
1965 Alaa kawgel
1964 Miki Raay
1963 Sirli Ingelhoorn (2)
== Fuɗnaange Uddit ==
1962 Sirley Inglehorn
== Ƴeew kadi ==
Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA, fijiraaɗo to Maryland tuggi 1964 haa 1973
Danbury Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fiyaaɗo to Connecticut e hitaande 1969
== Tuugnorgal ==
4urhrxok1g6ubohrdlokz3hn3uiwlly
164279
164276
2026-04-15T17:14:39Z
Ilya Discuss
10103
164279
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lady Carling Eastern Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1966, ngel waɗetenoo ko e nokku biyeteeɗo Sutton, to leydi Amerik.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref><ref name="womeastop">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=gKBWAAAAIBAJ&sjid=uucDAAAAIBAJ&pg=6694%2C2274102|newspaper=Spokesman-Review|location=Spokane, Washington|agency=Associated Press|title=Shirley Englehorn captures first professional golf win|date=July 23, 1962|page=9}}</ref><ref name="imgw">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=wa9YAAAAIBAJ&sjid=ZPcDAAAAIBAJ&pg=3776%2C5010081|newspaper=Spokane Daily Chronicle|location=Washington|agency=Associated Press|title=Idaho miss gains win|date=July 23, 1962|page=13}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Laamɗo Karling Udditi
1966 Kati Witwort
Laamɗo Carling Fuɗnaange Udditii
1965 Alaa kawgel
1964 Miki Raay
1963 Sirli Ingelhoorn (2)
== Fuɗnaange Uddit ==
1962 Sirley Inglehorn
== Ƴeew kadi ==
Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA, fijiraaɗo to Maryland tuggi 1964 haa 1973
Danbury Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fiyaaɗo to Connecticut e hitaande 1969
== Tuugnorgal ==
0gtam7oxwfdfj132laek6qe3gm6csuz
Mariyam Dennet
0
39987
164264
2026-04-15T17:09:36Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340229200|Mary Dennett]]"
164264
wikitext
text/x-wiki
'''Mary Coffin Ware Dennett''' (4 abriil 1872 – 25 sulyee 1947) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe, pasifik, daraniiɗo homeopaati, {{Sfn|Chen|1996}} e piilaaɗo e fannuuji reentaade jibinannde, jaŋde jokkondire, e suɓngooji rewɓe . O sosi fedde ngenndiire ngam haɓaade jibinannde e hitaande 1915 kanko e Jessie Ashley e Clara Gruening Stillman. O sosi Fedde Jibnaaɓe Yiɗɓe, o golliima e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, o sosi [[Twilight Sleep Association|Fedde Twilight Sleep]] e Margaret Sanger . O winndi kadi deftere wiyeteende ''[https://www.gutenberg.org/files/31732/31732-h/31732-h.htm The Sex Side of Life]'', deftere lollunde ko fayti e jaŋde jokkondiral e reentaade jibinannde. Ñaawoore ñaawoore nde o waɗnoo, [https://embryo.asu.edu/pages/united-states-v-dennett-1930 hono Amerik v. Dennett], wonti sabaabu ustude sariyaaji Comstock .
== Nguurndam ==
=== Nguurndam gadano ===
Mary Coffin Ware Dennett jibinaa ko ñalnde 4 abriil 1872, to wuro mum wiyeteengo Worcester, to leydi Massachusetts. Dennett ko ɓiɗɗo ɗiɗaɓo e nder ɓiɓɓe nayo ɓe George e Vonie Ware njibini. Nde o heɓi duuɓi 10, baaba makko maayi ko e rafi kanseer. Yumma makko ina wallitnoo galle oo e yuɓɓinde njilluuji Orop wonande sukaaɓe rewɓe. Nde yumma makko alaa e njilluuji, Dennett e banndiraaɓe mum ina keewi hoɗde e neene mum en Lucia Ames Mead . {{Sfn|Chen|1996}} Dennett ummorii ko e galle ƴellitooɓe renndo.
=== Jaangirde ===
Dennett winnditii e Duɗal Naalankaagal e Diisnondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston e hitaande 1891 o heɓi heen seedantaagal teddungal gadanal, caggal ɗuum o ƴetti golle jannginoowo to Duɗal Naalankaagal Drexel to Philadelphia e hitaande 1894. {{Sfn|Chen|1996}} O joginoo kadi golle e nder Duɗal Naalankaagal Drexel Institute jannginoowo diisnondiral e design gila1814
=== Dewgal e sukaaɓe ===
Dennett resi William Hartley Dennett, ganndo mahdi, e hitaande 1900. Ɓe ndenndi miijo dille Naalankaagal e karallaagal, ɓooyaani ɓe coodi galle ndema to Framingham, Massachusetts . Ɓe cosi fedde mahdi e diisnondiral nder galleeji. Gaagaa golle makko e nder galleeji e waɗde guadamacile [1], Dennett jokki e waɗde lecture e winndude ko fayti e dille Naalankaagal e karallaagal. [1]
Ɓiɗɗo Dennett gadano ɓiɗɗo gorko ina wiyee Carlton jibinaa ko e lewru desaambar 1900, caggal golle caɗtuɗe ɗe Dennett fotnoo warde. Caggal golle caɗtuɗe goɗɗe, ɓiɗɗo maɓɓe ɗiɗaɓo, ɓiɗɗo gorko, ina wiyee Appleton jibinaa e hitaande 1903. Kono ɓiɗɗo oo ina famɗi, o maayi ko jonte 3 caggal ɗuum. Cukalel tataɓel jibinaa ko e hitaande 1905, suka goɗɗo ina wiyee Devon, kadi caggal golle caɗtuɗe. Caggal ndeen golle Dennett rafi, o fotnoo woppude golle makko karallaagal ngam sellude. Oo sahaa doktoor oo wiyi Mary Dennett wonde o fotaani jibinde ɓiɗɗo goɗɗo, sabu mboros e nder reedu makko, ina ɗaɓɓi opereeji moƴƴitingol. [1] Kono doktoor makko rokkaani ɓe hay humpito walla yamiroore ko fayti e jibinannde, o wiyi mo yo o waɗ abstinence. [1] Ngolɗoo humpito ina luggiɗi no feewi e ko Dennett haali caggal ɗuum ngam moƴƴinde cellal yumma e ndimaagu ɓalli rewɓe. Caggal ɗuum Dennett winndi e ŋakkeende humpito maɓɓe e reentaade jibinannde :
=== Ceergal e noddaango ===
E hitaande 1904, jom suudu Dennett, hono William Hartley Dennett, fuɗɗii golle e galle Doktoor Heman Lincoln Chase e debbo mum Margaret. {{Sfn|Chen|1996}} Hartley Dennett e Margaret Chase mbaɗti jokkondirde no feewi, haa arti noon e William Hartley Dennett yalti galle mum e Mary e hitaande 1909, o woppi ɓiɓɓe maɓɓe ɗiɗo ɓee. {{Sfn|Chen|1996}} Dennett ɗaɓɓiri ceergal e hitaande 1912, ko huunde nde heewaani waɗeede e renndo ngo e oon sahaa. Ñaawirɗe ɗee ndartinii ceergal Dennett, ndokki mo hakke timmuɗo e ɓiɓɓe makko e hitaande 1913.
E dow yiɗde daɗde e goongaaji nguurndam makko ɗi mbelnaaki e salaade William Hartley Dennett wallitde sukaaɓe mum e kaalis, Mary Dennett arti e golle mum caggal galle, kono wonaa e golle mum ɓennuɗe ɗee, hono naalankaagal e diisneteeɗo nder galle. E hitaande 1908 o jaɓi golle binndoowo to bannge hakkeeji rewɓe to Massachusetts, o fuɗɗii golle juutɗe e nder renndo ngam haɓaade hakkeeji rewɓe. {{Sfn|Chen|1996}}
E hitaande 1915, innde Dennett arti kadi e jaayɗe, tawi ko e yiɗde makko. Jom suudu makko gonnooɗo Hartley Dennett, e sehil makko Margaret Chase, e jom suudu makko Doktoor Chase, mbaɗii noddaango jaayndeyaagal feewde e Mary Dennett, hono no jaaynde wootere wiyri nii, « jaɓde diine yiɗde harmonic, waɗta heen jokkere enɗam » e maɓɓe tato. Dennett ina huli batte bonɗe ɗe noddaango makko ngo o yiɗaa waɗde e juɓɓule ɗe o gollodinoo ɗee, o miijii woppude fedde Twilight Sleep Association. {{Sfn|Chen|1996}}
== Suɓngo rewɓe ==
Dennett wontaani e dille suɓngooji rewɓe haa dewgal makko fuɗɗii ustaade. Caggal mum, o winndi, "Mi naatii e golle suɓngo, no ma a taw aɗa anndi, sabu miɗo haani anestetik e oon sahaa, suɓngo ko huunde ɓurnde ɓadaade e junngo am nde jokkondirtaa e golle am ɓennuɗe ɗee." O fuɗɗorii ko wonde binndoowo fannu e nder Fedde Suɓngooji Massachusetts, o yuɓɓini jeewte, batuuji, waajooji, ñaamdu ɓuuɓndu, njilluuji haalooɓe ngam mooftude siynooji ngam ɗaɓɓude, e golle nannduɗe e ɗeen. Miijo Dennett e ko waɗi rewɓe ina poti suɓaade ko huunde weeɓnde : « Kuule men teskinɗe wonde ‘laamuuji ina keɓa doole mum en nuunɗuɗe e jaɓgol laamiiɓe ’ [...], tawa ina jeyaa heen, ina hollita wonde rewɓe ina njogii hakke ardaade woote, nde tawnoo rewɓe ina laami, rewɓe ko yimɓe.” {{Sfn|Chen|1996}}
E hitaande 1910, nafoore Dennett to Massachusetts addani Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Ameriknaaɓe, ƴettude mo e dow doole ngam wonde Sekreteruuji Koolaaɗo kuuɓal, o humpitii ɗum Doktoor Anna Howard Shaw . E oon sahaa, NAWSA ina riiwti ɗum e luural hakkunde pelle. Ƴettude golle ɗee ina ɗaɓɓi e Dennett ummoraade Boston fayde New York, ko ɗum huunde mettunde e makko nde tawnoo o waawaano yahdude e sukaaɓe makko. Dennett heɓiino safrude ko heewi e luural nder NAWSA e nder lebbi seeɗa Terɗe NAWSA keewɗe teeŋtuɗe ina njetta Dennett sabu mum hawrude e terɗe NAWSA e waylude fedde nde. E hitaande 1910, diiwaan Washington rokki rewɓe hakke suɓaade, ko diiwaan gadano waɗde ɗum e nder duuɓi 14. {{Sfn|Chen|1996}}
Dennett golliima e NAWSA tuggi 1910 haa 1914, woni yonta mo ummital dille suɓngooji rewɓe, ɗe ndartiima e nder duuɓi sappo jawtuɗi ɗii. Caggal duuɓi keewɗi e golle e etaade yuɓɓinde fedde nde ngam ɓeydaade tiiɗde caggal nde o yiyi kuule bonɗe ɗe dokkuɓe jawdi ɓee ɓuri waawde huutoraade, o woppi golle. {{Sfn|Chen|1996}}
== Golle jam e golle haɓaade wolde ==
E kitaale 1910, Dennett wonti golloowo e dille jam, o walli yuɓɓinde lannda jam rewɓe, caggal ɗuum o gollodii e Fedde Jam Adunaare . Daartol makko e haɓaade wolde tuugii ko e miijo wonde jaŋde e wellitaare renndo ina poti haɗde hareeji garooji. O jannginii no feewi, o waɗii defte jokkondirɗe e golle jam e darnde rewɓe e nder renndo.
Nde wolde Orop fuɗɗii e hitaande 1914, Dennett naati e lannda jam rewɓe, fedde luulndiinde wolde. {{Sfn|Chen|1996}} E hitaande 1916, o wonii binndoowo ladde wonande Dental Amerik haɓaade Militarism, ngal fedde tokosere sosi to New York e hitaande 1915, o luulndii ɓeydagol hakkille hare e nder Amerik, e peewnugol konu, e naatgol Amerik e wolde adunaare adannde, o walli e yuɓɓinde batuuji e nder gure mawɗe keewɗe. {{Sfn|Chen|1996}} Golle Dennett ngam suɓaade Woodrow Wilson (e nder miijo wonde o bayyinaani wolde) addani mo golle tedduɗe, hono binndoowo kuuɓtodinɗo [[League for Progressive Democracy|Ligue pour la Démocratie Progressive]] . O woppi golle caggal nde Wilson felliti naatde Amerik e wolde nde e hitaande 1917. {{Sfn|Chen|1996}}
O woni caggal ɗuum e sosde e golloraade e nder Diiso yimɓe Amerik, fedde radikal, nde sosiyaalist en njiylotoo, nde Bolshevik en njiimi. {{Sfn|Chen|1996}} O tawtoraama yuɓɓinde dille, e ƴellitgol yimɓe leslese ngam jokkondirde jam, moƴƴitingol renndo, e jaŋde siwil. O golliima kadi ngam suɓaade Morris Hillquit, sosiyaalist, ngam wonde meer wuro New York e hitaande 1917.
Caggal nde o golliima e dille luulndiiɗe wolde duuɓi, o artiri yoga e doole makko e golle hakkeeji jibinannde e jaŋde jikkuuji.
== Teskorɗe ==
{{Reflist|2}}
2eok5ec5a9nqnowfd0n6zesydu1hfel
164265
164264
2026-04-15T17:10:01Z
Sardeeq
14292
164265
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Mary Coffin Ware Dennett''' (4 abriil 1872 – 25 sulyee 1947) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe, pasifik, daraniiɗo homeopaati, {{Sfn|Chen|1996}} e piilaaɗo e fannuuji reentaade jibinannde, jaŋde jokkondire, e suɓngooji rewɓe . O sosi fedde ngenndiire ngam haɓaade jibinannde e hitaande 1915 kanko e Jessie Ashley e Clara Gruening Stillman. O sosi Fedde Jibnaaɓe Yiɗɓe, o golliima e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, o sosi [[Twilight Sleep Association|Fedde Twilight Sleep]] e Margaret Sanger . O winndi kadi deftere wiyeteende ''[https://www.gutenberg.org/files/31732/31732-h/31732-h.htm The Sex Side of Life]'', deftere lollunde ko fayti e jaŋde jokkondiral e reentaade jibinannde. Ñaawoore ñaawoore nde o waɗnoo, [https://embryo.asu.edu/pages/united-states-v-dennett-1930 hono Amerik v. Dennett], wonti sabaabu ustude sariyaaji Comstock .
== Nguurndam ==
=== Nguurndam gadano ===
Mary Coffin Ware Dennett jibinaa ko ñalnde 4 abriil 1872, to wuro mum wiyeteengo Worcester, to leydi Massachusetts. Dennett ko ɓiɗɗo ɗiɗaɓo e nder ɓiɓɓe nayo ɓe George e Vonie Ware njibini. Nde o heɓi duuɓi 10, baaba makko maayi ko e rafi kanseer. Yumma makko ina wallitnoo galle oo e yuɓɓinde njilluuji Orop wonande sukaaɓe rewɓe. Nde yumma makko alaa e njilluuji, Dennett e banndiraaɓe mum ina keewi hoɗde e neene mum en Lucia Ames Mead . {{Sfn|Chen|1996}} Dennett ummorii ko e galle ƴellitooɓe renndo.
=== Jaangirde ===
Dennett winnditii e Duɗal Naalankaagal e Diisnondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston e hitaande 1891 o heɓi heen seedantaagal teddungal gadanal, caggal ɗuum o ƴetti golle jannginoowo to Duɗal Naalankaagal Drexel to Philadelphia e hitaande 1894. {{Sfn|Chen|1996}} O joginoo kadi golle e nder Duɗal Naalankaagal Drexel Institute jannginoowo diisnondiral e design gila1814
=== Dewgal e sukaaɓe ===
Dennett resi William Hartley Dennett, ganndo mahdi, e hitaande 1900. Ɓe ndenndi miijo dille Naalankaagal e karallaagal, ɓooyaani ɓe coodi galle ndema to Framingham, Massachusetts . Ɓe cosi fedde mahdi e diisnondiral nder galleeji. Gaagaa golle makko e nder galleeji e waɗde guadamacile [1], Dennett jokki e waɗde lecture e winndude ko fayti e dille Naalankaagal e karallaagal. [1]
Ɓiɗɗo Dennett gadano ɓiɗɗo gorko ina wiyee Carlton jibinaa ko e lewru desaambar 1900, caggal golle caɗtuɗe ɗe Dennett fotnoo warde. Caggal golle caɗtuɗe goɗɗe, ɓiɗɗo maɓɓe ɗiɗaɓo, ɓiɗɗo gorko, ina wiyee Appleton jibinaa e hitaande 1903. Kono ɓiɗɗo oo ina famɗi, o maayi ko jonte 3 caggal ɗuum. Cukalel tataɓel jibinaa ko e hitaande 1905, suka goɗɗo ina wiyee Devon, kadi caggal golle caɗtuɗe. Caggal ndeen golle Dennett rafi, o fotnoo woppude golle makko karallaagal ngam sellude. Oo sahaa doktoor oo wiyi Mary Dennett wonde o fotaani jibinde ɓiɗɗo goɗɗo, sabu mboros e nder reedu makko, ina ɗaɓɓi opereeji moƴƴitingol. [1] Kono doktoor makko rokkaani ɓe hay humpito walla yamiroore ko fayti e jibinannde, o wiyi mo yo o waɗ abstinence. [1] Ngolɗoo humpito ina luggiɗi no feewi e ko Dennett haali caggal ɗuum ngam moƴƴinde cellal yumma e ndimaagu ɓalli rewɓe. Caggal ɗuum Dennett winndi e ŋakkeende humpito maɓɓe e reentaade jibinannde :
=== Ceergal e noddaango ===
E hitaande 1904, jom suudu Dennett, hono William Hartley Dennett, fuɗɗii golle e galle Doktoor Heman Lincoln Chase e debbo mum Margaret. {{Sfn|Chen|1996}} Hartley Dennett e Margaret Chase mbaɗti jokkondirde no feewi, haa arti noon e William Hartley Dennett yalti galle mum e Mary e hitaande 1909, o woppi ɓiɓɓe maɓɓe ɗiɗo ɓee. {{Sfn|Chen|1996}} Dennett ɗaɓɓiri ceergal e hitaande 1912, ko huunde nde heewaani waɗeede e renndo ngo e oon sahaa. Ñaawirɗe ɗee ndartinii ceergal Dennett, ndokki mo hakke timmuɗo e ɓiɓɓe makko e hitaande 1913.
E dow yiɗde daɗde e goongaaji nguurndam makko ɗi mbelnaaki e salaade William Hartley Dennett wallitde sukaaɓe mum e kaalis, Mary Dennett arti e golle mum caggal galle, kono wonaa e golle mum ɓennuɗe ɗee, hono naalankaagal e diisneteeɗo nder galle. E hitaande 1908 o jaɓi golle binndoowo to bannge hakkeeji rewɓe to Massachusetts, o fuɗɗii golle juutɗe e nder renndo ngam haɓaade hakkeeji rewɓe. {{Sfn|Chen|1996}}
E hitaande 1915, innde Dennett arti kadi e jaayɗe, tawi ko e yiɗde makko. Jom suudu makko gonnooɗo Hartley Dennett, e sehil makko Margaret Chase, e jom suudu makko Doktoor Chase, mbaɗii noddaango jaayndeyaagal feewde e Mary Dennett, hono no jaaynde wootere wiyri nii, « jaɓde diine yiɗde harmonic, waɗta heen jokkere enɗam » e maɓɓe tato. Dennett ina huli batte bonɗe ɗe noddaango makko ngo o yiɗaa waɗde e juɓɓule ɗe o gollodinoo ɗee, o miijii woppude fedde Twilight Sleep Association. {{Sfn|Chen|1996}}
== Suɓngo rewɓe ==
Dennett wontaani e dille suɓngooji rewɓe haa dewgal makko fuɗɗii ustaade. Caggal mum, o winndi, "Mi naatii e golle suɓngo, no ma a taw aɗa anndi, sabu miɗo haani anestetik e oon sahaa, suɓngo ko huunde ɓurnde ɓadaade e junngo am nde jokkondirtaa e golle am ɓennuɗe ɗee." O fuɗɗorii ko wonde binndoowo fannu e nder Fedde Suɓngooji Massachusetts, o yuɓɓini jeewte, batuuji, waajooji, ñaamdu ɓuuɓndu, njilluuji haalooɓe ngam mooftude siynooji ngam ɗaɓɓude, e golle nannduɗe e ɗeen. Miijo Dennett e ko waɗi rewɓe ina poti suɓaade ko huunde weeɓnde : « Kuule men teskinɗe wonde ‘laamuuji ina keɓa doole mum en nuunɗuɗe e jaɓgol laamiiɓe ’ [...], tawa ina jeyaa heen, ina hollita wonde rewɓe ina njogii hakke ardaade woote, nde tawnoo rewɓe ina laami, rewɓe ko yimɓe.” {{Sfn|Chen|1996}}
E hitaande 1910, nafoore Dennett to Massachusetts addani Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Ameriknaaɓe, ƴettude mo e dow doole ngam wonde Sekreteruuji Koolaaɗo kuuɓal, o humpitii ɗum Doktoor Anna Howard Shaw . E oon sahaa, NAWSA ina riiwti ɗum e luural hakkunde pelle. Ƴettude golle ɗee ina ɗaɓɓi e Dennett ummoraade Boston fayde New York, ko ɗum huunde mettunde e makko nde tawnoo o waawaano yahdude e sukaaɓe makko. Dennett heɓiino safrude ko heewi e luural nder NAWSA e nder lebbi seeɗa Terɗe NAWSA keewɗe teeŋtuɗe ina njetta Dennett sabu mum hawrude e terɗe NAWSA e waylude fedde nde. E hitaande 1910, diiwaan Washington rokki rewɓe hakke suɓaade, ko diiwaan gadano waɗde ɗum e nder duuɓi 14. {{Sfn|Chen|1996}}
Dennett golliima e NAWSA tuggi 1910 haa 1914, woni yonta mo ummital dille suɓngooji rewɓe, ɗe ndartiima e nder duuɓi sappo jawtuɗi ɗii. Caggal duuɓi keewɗi e golle e etaade yuɓɓinde fedde nde ngam ɓeydaade tiiɗde caggal nde o yiyi kuule bonɗe ɗe dokkuɓe jawdi ɓee ɓuri waawde huutoraade, o woppi golle. {{Sfn|Chen|1996}}
== Golle jam e golle haɓaade wolde ==
E kitaale 1910, Dennett wonti golloowo e dille jam, o walli yuɓɓinde lannda jam rewɓe, caggal ɗuum o gollodii e Fedde Jam Adunaare . Daartol makko e haɓaade wolde tuugii ko e miijo wonde jaŋde e wellitaare renndo ina poti haɗde hareeji garooji. O jannginii no feewi, o waɗii defte jokkondirɗe e golle jam e darnde rewɓe e nder renndo.
Nde wolde Orop fuɗɗii e hitaande 1914, Dennett naati e lannda jam rewɓe, fedde luulndiinde wolde. {{Sfn|Chen|1996}} E hitaande 1916, o wonii binndoowo ladde wonande Dental Amerik haɓaade Militarism, ngal fedde tokosere sosi to New York e hitaande 1915, o luulndii ɓeydagol hakkille hare e nder Amerik, e peewnugol konu, e naatgol Amerik e wolde adunaare adannde, o walli e yuɓɓinde batuuji e nder gure mawɗe keewɗe. {{Sfn|Chen|1996}} Golle Dennett ngam suɓaade Woodrow Wilson (e nder miijo wonde o bayyinaani wolde) addani mo golle tedduɗe, hono binndoowo kuuɓtodinɗo [[League for Progressive Democracy|Ligue pour la Démocratie Progressive]] . O woppi golle caggal nde Wilson felliti naatde Amerik e wolde nde e hitaande 1917. {{Sfn|Chen|1996}}
O woni caggal ɗuum e sosde e golloraade e nder Diiso yimɓe Amerik, fedde radikal, nde sosiyaalist en njiylotoo, nde Bolshevik en njiimi. {{Sfn|Chen|1996}} O tawtoraama yuɓɓinde dille, e ƴellitgol yimɓe leslese ngam jokkondirde jam, moƴƴitingol renndo, e jaŋde siwil. O golliima kadi ngam suɓaade Morris Hillquit, sosiyaalist, ngam wonde meer wuro New York e hitaande 1917.
Caggal nde o golliima e dille luulndiiɗe wolde duuɓi, o artiri yoga e doole makko e golle hakkeeji jibinannde e jaŋde jikkuuji.
== Teskorɗe ==
{{Reflist|2}}
brero0sx2ykbmq78ujpcfyoif0v6vys
As Lito, Saipan
0
39988
164267
2026-04-15T17:10:40Z
Galadima002
13879
Created page with "{{Databox}}'''No Lito woni''' wuro dow Saipan nder duuɗe Mariana Fuɗnaange. Ngo woni ko e hakkunde duunde nde. Ina huutoroo UTC+10:00 Kadi nokku mum ɓurɗo toowde ko 138 meeteer. Ina waɗi 767 hoɗɓe (limto 2020). == Tuugnorgal =="
164267
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''No Lito woni''' wuro dow Saipan nder duuɗe Mariana Fuɗnaange. Ngo woni ko e hakkunde duunde nde. Ina huutoroo UTC+10:00 Kadi nokku mum ɓurɗo toowde ko 138 meeteer. Ina waɗi 767 hoɗɓe (limto 2020).
== Tuugnorgal ==
k32kdcc0uh67rzpw53tzopvz6gqvk51
164270
164267
2026-04-15T17:11:50Z
Galadima002
13879
164270
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''No Lito woni''' wuro dow Saipan nder duuɗe Mariana Fuɗnaange. Ngo woni ko e hakkunde duunde nde. Ina huutoroo UTC+10:00 Kadi nokku mum ɓurɗo toowde ko 138 meeteer. Ina waɗi 767 hoɗɓe (limto 2020).<ref name="census2020">[https://www2.census.gov/programs-surveys/decennial/2020/data/island-areas/commonwealth-of-the-northern-mariana-islands/population-and-housing-unit-counts/commonwealth-northern-mariana-islands-phc-table02.pdf 2020 Census Population of the Commonwealth of the Northern Mariana Islands: Municipality and Village], U.S. Census Bureau.</ref>
== Tuugnorgal ==
7ip71gqj3g94ku4zj4sya2iw2jnzigf
164272
164270
2026-04-15T17:12:09Z
Galadima002
13879
164272
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''No Lito woni''' wuro dow Saipan nder duuɗe Mariana Fuɗnaange. Ngo woni ko e hakkunde duunde nde. Ina huutoroo UTC+10:00 Kadi nokku mum ɓurɗo toowde ko 138 meeteer. Ina waɗi 767 hoɗɓe (limto 2020).<ref name="census2020">[https://www2.census.gov/programs-surveys/decennial/2020/data/island-areas/commonwealth-of-the-northern-mariana-islands/population-and-housing-unit-counts/commonwealth-northern-mariana-islands-phc-table02.pdf 2020 Census Population of the Commonwealth of the Northern Mariana Islands: Municipality and Village], U.S. Census Bureau.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
lldsp46k6pz29ngwfkup212157axxjy
Saara Luwiis Delaani
0
39989
164268
2026-04-15T17:11:00Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346800527|Sarah Louise Delany]]"
164268
wikitext
text/x-wiki
'''Sarah Louise''' " '''Sadie''' " '''Delany''' (19 suwee 1889 – 25 lewru bowte 1999) ko jannginoowo Ameriknaajo, kadi ko piilaaɗo hakkeeji siwil . Ko kanko woni tiitoonde, kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Bessie, e nguurndam daartol haalpulaar en, ''Having Our Say: Duuɓi 100 gadani ɗi miñiraaɓe rewɓe Delany'' (1993), jaayndiyanke biyeteeɗo Amy Hill Hearth . Sadie woni Afriknaajo Ameriknaajo gadano jannginde gannde nder leydi to bannge duɗe toowɗe e nder duɗe laamu New York . E baylugol deftere ko fayti e miñiraaɓe rewɓe, o wonti lolluɗo e duuɓi 103.
== Nguurndam ==
Sarah Louise Delany jibinaa ko ñalnde 19 suwee 1889, to wuro Lynch, to Virginie. Ko kanko woni mawɗo ɗiɗaɓo e nder sukaaɓe sappo jibinaaɓe e juuɗe Rev. Rev. Delany jibinaa ko e maccungaagu to St. Nanny Logan Delany jibinaa ko e renndo ngo nganndu-ɗaa e oon sahaa ko Yak, to Virginie, kilooji jeeɗiɗi e Danville .
Sadie Delany jibinaa ko to galle miñi mum debbo biyeteeɗo Eliza Logan to Lynch Station. O mawni ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Augustine (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde) to Raleigh, North Carolina, ɗo baaba makko wonnoo cukko hooreejo duɗal ngal, yumma makko wonnoo jannginoowo e njuɓɓudi. Delany ko jannginoowo duɗal ngal e hitaande 1910. E hitaande 1916, o ummii o fayi wuro New York, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pratt to Brooklyn, caggal ɗuum o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, o heɓi dipolom makko leslesre e jaŋde e hitaande 1920 e master makko e jaŋde e hitaande 1925. O woniino jannginoowo duɗal wuro New York haa nde o arti e golle makko e hitaande 1960 toɓɓere duɗal jaaɓi haaɗtirde to wuro New York. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2011)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
Delany sankii ko e duuɓi 109 to Mount Vernon, to New York, ɗo o hoɗi e duuɓi capanɗe cakkitiiɗi nguurndam makko. O wirnaa ko e yanaande Mount Hope to Raleigh, to leydi Karolina worgo.
== Miñiraaɓe rewɓe Delany ==
E hitaande 1991, Delany e miñi mum debbo Bessie yeewtidii e jaayndiyanke biyeteeɗo Amy Hearth, o winndi heen daartol mawngol e nder jaaynde wiyeteende The New York Times ("'Rewɓe ɗiɗo rewɓe' jogiiɓe daartol ɓooyngol ngam haalde"). [1] Muuloowo deftere gooto to New York janngi daartol jaaynde Hearth, naamndii mo yo o winndu deftere timmunde ko fayti e banndiraaɓe rewɓe ɓee. Hearth e miñiraaɓe rewɓe ɓee ngollodiima no feewi fotde duuɓi ɗiɗi ngam sosde deftere ndee, daartol haalpulaar en, tiitoonde mum ko Having Our Say: The Delany Sisters’ First Years, nde yeewtata ko jarribooji e caɗeele ɗe miñiraaɓe rewɓe ɓee njogori dañde e nder teeminannde nguurndam mum en. Deftere nde woni ko e doggol defte ɓurɗe soodde e jaaynde New York Times fotde jonte 105. Nde jibini pijirlooji Broadway e hitaande 1995 e filmo tele e hitaande 1999. Pijirlooji ɗii e filmuuji ɗii fof ko Judith R. James e Doktoor Camille O. Cosby peewni ɗum en. [ ciimtol ina haani ]
E hitaande 1994, miñiraaɓe rewɓe ɓee e Hearth njaltini ''deftere miñiraaɓe rewɓe Delany, deftere ganndal ñalnde kala,'' nde jokki e ''Having Our Say.'' Caggal maayde Bessie e hitaande 1995 e duuɓi 104, Sadie Delany e Hearth mbaɗi deftere tataɓere, ''E hoore am e duuɓi 107: Miijooji e nguurndam tawa Bessie alaa.''
== Tuugnorgal ==
mstwoq5ty3h8a4upq8xee7snnlaf6sx
164269
164268
2026-04-15T17:11:36Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346800527|Sarah Louise Delany]]"
164269
wikitext
text/x-wiki
'''Sarah Louise''' " '''Sadie''' " '''Delany''' (19 suwee 1889 – 25 lewru bowte 1999) ko jannginoowo Ameriknaajo, kadi ko piilaaɗo hakkeeji siwil . Ko kanko woni tiitoonde, kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Bessie, e nguurndam daartol haalpulaar en, ''Having Our Say: Duuɓi 100 gadani ɗi miñiraaɓe rewɓe Delany'' (1993), jaayndiyanke biyeteeɗo Amy Hill Hearth . Sadie woni Afriknaajo Ameriknaajo gadano jannginde gannde nder leydi to bannge duɗe toowɗe e nder duɗe laamu New York . E baylugol deftere ko fayti e miñiraaɓe rewɓe, o wonti lolluɗo e duuɓi 103.<ref>Hill, Amy (1991-09-22). "Two 'Maiden Ladies' With Century-Old Stories to Tell". The New York Times. Mount Vernon (Ny). Retrieved 2017-09-28.</ref>
== Nguurndam ==
Sarah Louise Delany jibinaa ko ñalnde 19 suwee 1889, to wuro Lynch, to Virginie. Ko kanko woni mawɗo ɗiɗaɓo e nder sukaaɓe sappo jibinaaɓe e juuɗe Rev. Rev. Delany jibinaa ko e maccungaagu to St. Nanny Logan Delany jibinaa ko e renndo ngo nganndu-ɗaa e oon sahaa ko Yak, to Virginie, kilooji jeeɗiɗi e Danville .
Sadie Delany jibinaa ko to galle miñi mum debbo biyeteeɗo Eliza Logan to Lynch Station. O mawni ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Augustine (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde) to Raleigh, North Carolina, ɗo baaba makko wonnoo cukko hooreejo duɗal ngal, yumma makko wonnoo jannginoowo e njuɓɓudi. Delany ko jannginoowo duɗal ngal e hitaande 1910. E hitaande 1916, o ummii o fayi wuro New York, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pratt to Brooklyn, caggal ɗuum o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, o heɓi dipolom makko leslesre e jaŋde e hitaande 1920 e master makko e jaŋde e hitaande 1925. O woniino jannginoowo duɗal wuro New York haa nde o arti e golle makko e hitaande 1960 toɓɓere duɗal jaaɓi haaɗtirde to wuro New York. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2011)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
Delany sankii ko e duuɓi 109 to Mount Vernon, to New York, ɗo o hoɗi e duuɓi capanɗe cakkitiiɗi nguurndam makko. O wirnaa ko e yanaande Mount Hope to Raleigh, to leydi Karolina worgo.
== Miñiraaɓe rewɓe Delany ==
E hitaande 1991, Delany e miñi mum debbo Bessie yeewtidii e jaayndiyanke biyeteeɗo Amy Hearth, o winndi heen daartol mawngol e nder jaaynde wiyeteende The New York Times ("'Rewɓe ɗiɗo rewɓe' jogiiɓe daartol ɓooyngol ngam haalde"). [1] Muuloowo deftere gooto to New York janngi daartol jaaynde Hearth, naamndii mo yo o winndu deftere timmunde ko fayti e banndiraaɓe rewɓe ɓee. Hearth e miñiraaɓe rewɓe ɓee ngollodiima no feewi fotde duuɓi ɗiɗi ngam sosde deftere ndee, daartol haalpulaar en, tiitoonde mum ko Having Our Say: The Delany Sisters’ First Years, nde yeewtata ko jarribooji e caɗeele ɗe miñiraaɓe rewɓe ɓee njogori dañde e nder teeminannde nguurndam mum en. Deftere nde woni ko e doggol defte ɓurɗe soodde e jaaynde New York Times fotde jonte 105. Nde jibini pijirlooji Broadway e hitaande 1995 e filmo tele e hitaande 1999. Pijirlooji ɗii e filmuuji ɗii fof ko Judith R. James e Doktoor Camille O. Cosby peewni ɗum en. [ ciimtol ina haani ]
E hitaande 1994, miñiraaɓe rewɓe ɓee e Hearth njaltini ''deftere miñiraaɓe rewɓe Delany, deftere ganndal ñalnde kala,'' nde jokki e ''Having Our Say.'' Caggal maayde Bessie e hitaande 1995 e duuɓi 104, Sadie Delany e Hearth mbaɗi deftere tataɓere, ''E hoore am e duuɓi 107: Miijooji e nguurndam tawa Bessie alaa.''
== Tuugnorgal ==
3bliv0bvkw715zl4djgjtpkh88470pv
164271
164269
2026-04-15T17:11:54Z
Sardeeq
14292
164271
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Sarah Louise''' " '''Sadie''' " '''Delany''' (19 suwee 1889 – 25 lewru bowte 1999) ko jannginoowo Ameriknaajo, kadi ko piilaaɗo hakkeeji siwil . Ko kanko woni tiitoonde, kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Bessie, e nguurndam daartol haalpulaar en, ''Having Our Say: Duuɓi 100 gadani ɗi miñiraaɓe rewɓe Delany'' (1993), jaayndiyanke biyeteeɗo Amy Hill Hearth . Sadie woni Afriknaajo Ameriknaajo gadano jannginde gannde nder leydi to bannge duɗe toowɗe e nder duɗe laamu New York . E baylugol deftere ko fayti e miñiraaɓe rewɓe, o wonti lolluɗo e duuɓi 103.<ref>Hill, Amy (1991-09-22). "Two 'Maiden Ladies' With Century-Old Stories to Tell". The New York Times. Mount Vernon (Ny). Retrieved 2017-09-28.</ref>
== Nguurndam ==
Sarah Louise Delany jibinaa ko ñalnde 19 suwee 1889, to wuro Lynch, to Virginie. Ko kanko woni mawɗo ɗiɗaɓo e nder sukaaɓe sappo jibinaaɓe e juuɗe Rev. Rev. Delany jibinaa ko e maccungaagu to St. Nanny Logan Delany jibinaa ko e renndo ngo nganndu-ɗaa e oon sahaa ko Yak, to Virginie, kilooji jeeɗiɗi e Danville .
Sadie Delany jibinaa ko to galle miñi mum debbo biyeteeɗo Eliza Logan to Lynch Station. O mawni ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Augustine (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde) to Raleigh, North Carolina, ɗo baaba makko wonnoo cukko hooreejo duɗal ngal, yumma makko wonnoo jannginoowo e njuɓɓudi. Delany ko jannginoowo duɗal ngal e hitaande 1910. E hitaande 1916, o ummii o fayi wuro New York, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pratt to Brooklyn, caggal ɗuum o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, o heɓi dipolom makko leslesre e jaŋde e hitaande 1920 e master makko e jaŋde e hitaande 1925. O woniino jannginoowo duɗal wuro New York haa nde o arti e golle makko e hitaande 1960 toɓɓere duɗal jaaɓi haaɗtirde to wuro New York. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2011)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
Delany sankii ko e duuɓi 109 to Mount Vernon, to New York, ɗo o hoɗi e duuɓi capanɗe cakkitiiɗi nguurndam makko. O wirnaa ko e yanaande Mount Hope to Raleigh, to leydi Karolina worgo.
== Miñiraaɓe rewɓe Delany ==
E hitaande 1991, Delany e miñi mum debbo Bessie yeewtidii e jaayndiyanke biyeteeɗo Amy Hearth, o winndi heen daartol mawngol e nder jaaynde wiyeteende The New York Times ("'Rewɓe ɗiɗo rewɓe' jogiiɓe daartol ɓooyngol ngam haalde"). [1] Muuloowo deftere gooto to New York janngi daartol jaaynde Hearth, naamndii mo yo o winndu deftere timmunde ko fayti e banndiraaɓe rewɓe ɓee. Hearth e miñiraaɓe rewɓe ɓee ngollodiima no feewi fotde duuɓi ɗiɗi ngam sosde deftere ndee, daartol haalpulaar en, tiitoonde mum ko Having Our Say: The Delany Sisters’ First Years, nde yeewtata ko jarribooji e caɗeele ɗe miñiraaɓe rewɓe ɓee njogori dañde e nder teeminannde nguurndam mum en. Deftere nde woni ko e doggol defte ɓurɗe soodde e jaaynde New York Times fotde jonte 105. Nde jibini pijirlooji Broadway e hitaande 1995 e filmo tele e hitaande 1999. Pijirlooji ɗii e filmuuji ɗii fof ko Judith R. James e Doktoor Camille O. Cosby peewni ɗum en. [ ciimtol ina haani ]
E hitaande 1994, miñiraaɓe rewɓe ɓee e Hearth njaltini ''deftere miñiraaɓe rewɓe Delany, deftere ganndal ñalnde kala,'' nde jokki e ''Having Our Say.'' Caggal maayde Bessie e hitaande 1995 e duuɓi 104, Sadie Delany e Hearth mbaɗi deftere tataɓere, ''E hoore am e duuɓi 107: Miijooji e nguurndam tawa Bessie alaa.''
== Tuugnorgal ==
acotpnlylpzdew5mhw3my0we9xp3ck2
Pauline Dohn Rudolph
0
39990
164273
2026-04-15T17:12:13Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Pauline Dohn Rudolph (1865 haa 1934) ko pentoowo Ameriknaajo. Ko kanko kadi woni sosɗo fedde palet Chicago. Duuɓi gadani Dohn jibinaa ko to Chicago e hitaande 1865. O janngi naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania to Filadelfi, ɗo o janngi e Thomas Eakins e Thomas Anschutz. Caggal ɗuum o ummii o fayi Pari, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Académie Julien), o janngi e Boulanger e Lefebvre. Kugal..."
164273
wikitext
text/x-wiki
Pauline Dohn Rudolph (1865 haa 1934) ko pentoowo Ameriknaajo. Ko kanko kadi woni sosɗo fedde palet Chicago.
Duuɓi gadani
Dohn jibinaa ko to Chicago e hitaande 1865. O janngi naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania to Filadelfi, ɗo o janngi e Thomas Eakins e Thomas Anschutz. Caggal ɗuum o ummii o fayi Pari, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Académie Julien), o janngi e Boulanger e Lefebvre.
Kugal
Nde o arti Chicago, o sosi, o holliri to Palette Club hade makko jaɓde jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. Dohn hollitii ko famɗi fof golle nay e nder hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore Columbian to Chicago—naalankaagal gollordu mural ngam suudu jaɓɓungal suudu diiwaan Illinois, kam e nate e nder galle naalankaagal moƴƴal e suudu debbo.
Nguurndam caggal
Dohn resi Franklin Rudolph e hitaande 1901, o dañi ɓiɓɓe tato. O ummi Kaliforni nder hitaande 1933, o maayi ton nyande 19 lewru Juko hitaande 1934.
Tuugnorgal
n7xuv4h9u3ff3z3pdezvqomg5xl4qt2
164311
164273
2026-04-15T17:24:22Z
SUZYFATIMA
13856
164311
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Pauline Dohn Rudolph''' (1865 haa 1934) ko pentoowo Ameriknaajo. Ko kanko kadi woni sosɗo fedde palet Chicago.
== Duuɓi gadani ==
Dohn jibinaa ko to Chicago e hitaande 1865. O janngi naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania to Filadelfi, ɗo o janngi e Thomas Eakins e Thomas Anschutz. Caggal ɗuum o ummii o fayi Pari, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Académie Julien), o janngi e Boulanger e Lefebvre.
== Kugal ==
Nde o arti Chicago, o sosi, o holliri to Palette Club hade makko jaɓde jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. Dohn hollitii ko famɗi fof golle nay e nder hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore Columbian to Chicago—naalankaagal gollordu mural ngam suudu jaɓɓungal suudu diiwaan Illinois, kam e nate e nder galle naalankaagal moƴƴal e suudu debbo.
== Nguurndam caggal ==
Dohn resi Franklin Rudolph e hitaande 1901, o dañi ɓiɓɓe tato. O ummi Kaliforni nder hitaande 1933, o maayi ton nyande 19 lewru Juko hitaande 1934.
== Tuugnorgal ==
dgokws721nm9vbzzz7owd5qf9s9kabh
164327
164311
2026-04-15T17:31:22Z
SUZYFATIMA
13856
164327
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Pauline Dohn Rudolph''' (1865 haa 1934) ko pentoowo Ameriknaajo. Ko kanko kadi woni sosɗo fedde palet Chicago.
== Duuɓi gadani ==
Dohn jibinaa ko to Chicago e hitaande 1865. O janngi naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania to Filadelfi, ɗo o janngi e Thomas Eakins e Thomas Anschutz. Caggal ɗuum o ummii o fayi Pari, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Académie Julien), o janngi e Boulanger e Lefebvre.
== Kugal ==
Nde o arti Chicago, o sosi, o holliri to Palette Club hade makko jaɓde jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. Dohn hollitii ko famɗi fof golle nay e nder hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore Columbian to Chicago—naalankaagal gollordu mural ngam suudu jaɓɓungal suudu diiwaan Illinois, kam e nate e nder galle naalankaagal moƴƴal e suudu debbo.
== Nguurndam caggal ==
Dohn resi Franklin Rudolph e hitaande 1901, o dañi ɓiɓɓe tato. O ummi Kaliforni nder hitaande 1933, o maayi ton nyande 19 lewru Juko hitaande 1934.<ref name="Winnetka2">{{cite web|title=Pauline Dohn Rudolph: Winnetkan and National Artist|url=http://www.winnetkahistory.org/gazette/pauline-dohn-rudolph-winnetkan-and-national-artist/|website=Winnetka Historical Society|date=25 May 2013|accessdate=31 August 2018}}</ref><ref name="Winnetka">{{cite web|last1=Greenough|first1=Nan|title=The Portrait of Mary Dohn|url=http://www.winnetkahistory.org/gazette/the-portrait-of-mary-dohn/|website=Winnetka Historical Society|date=25 November 2013|accessdate=31 August 2018}}</ref><ref name="petteys">Petteys, Chris, “Dictionary of Women Artists: An international dictionary of women artists born before 1900”, G.K. Hall & Co., Boston, 1985 p. 614</ref><ref name="AskArt">{{cite web|title=Pauline Amalie (Rudolph) Dohn|url=http://www.askart.com/artist/Pauline_Amalie_Rudolph_Dohn/71446/Pauline_Amalie_Rudolph_Dohn.aspx|website=AskArt|accessdate=31 August 2018}}</ref>.<ref name="Schwartz">{{cite web|title=Pauline Dohn (Rudolph)|url=https://schwartzcollection.com/artist/pauline-dohn-rudolph/|website=M. Christine Schwartz Collection|accessdate=31 August 2018}}</ref><ref>Opitz, Glenn B, Editor, Mantle Fielding's Dictionary of American Painters, Sculptors & Engravers, Apollo Book, Poughkeepsie NY, 1986, p. 798</ref><ref name="ChicagoArtists">{{cite web|title=Pauline Dohn Rudolph|url=http://www.illinoisart.org/pauline-dohn-rudolph|website=Chicago Artists|publisher=Illinois Historical Art Project|accessdate=31 August 2018|language=en}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt6b.html#dohn|accessdate=31 August 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
0gzyccamztpnqzoyu9c1km2um0in0np
164329
164327
2026-04-15T17:31:43Z
SUZYFATIMA
13856
164329
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Pauline Dohn Rudolph''' (1865 haa 1934) ko pentoowo Ameriknaajo. Ko kanko kadi woni sosɗo fedde palet Chicago.
== Duuɓi gadani ==
Dohn jibinaa ko to Chicago e hitaande 1865. O janngi naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania to Filadelfi, ɗo o janngi e Thomas Eakins e Thomas Anschutz. Caggal ɗuum o ummii o fayi Pari, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Académie Julien), o janngi e Boulanger e Lefebvre.
== Kugal ==
Nde o arti Chicago, o sosi, o holliri to Palette Club hade makko jaɓde jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. Dohn hollitii ko famɗi fof golle nay e nder hitaande 1893 e nder yeewtere winndereyankoore Columbian to Chicago—naalankaagal gollordu mural ngam suudu jaɓɓungal suudu diiwaan Illinois, kam e nate e nder galle naalankaagal moƴƴal e suudu debbo.
== Nguurndam caggal ==
Dohn resi Franklin Rudolph e hitaande 1901, o dañi ɓiɓɓe tato. O ummi Kaliforni nder hitaande 1933, o maayi ton nyande 19 lewru Juko hitaande 1934.<ref name="Winnetka2">{{cite web|title=Pauline Dohn Rudolph: Winnetkan and National Artist|url=http://www.winnetkahistory.org/gazette/pauline-dohn-rudolph-winnetkan-and-national-artist/|website=Winnetka Historical Society|date=25 May 2013|accessdate=31 August 2018}}</ref><ref name="Winnetka">{{cite web|last1=Greenough|first1=Nan|title=The Portrait of Mary Dohn|url=http://www.winnetkahistory.org/gazette/the-portrait-of-mary-dohn/|website=Winnetka Historical Society|date=25 November 2013|accessdate=31 August 2018}}</ref><ref name="petteys">Petteys, Chris, “Dictionary of Women Artists: An international dictionary of women artists born before 1900”, G.K. Hall & Co., Boston, 1985 p. 614</ref><ref name="AskArt">{{cite web|title=Pauline Amalie (Rudolph) Dohn|url=http://www.askart.com/artist/Pauline_Amalie_Rudolph_Dohn/71446/Pauline_Amalie_Rudolph_Dohn.aspx|website=AskArt|accessdate=31 August 2018}}</ref>.<ref name="Schwartz">{{cite web|title=Pauline Dohn (Rudolph)|url=https://schwartzcollection.com/artist/pauline-dohn-rudolph/|website=M. Christine Schwartz Collection|accessdate=31 August 2018}}</ref><ref>Opitz, Glenn B, Editor, Mantle Fielding's Dictionary of American Painters, Sculptors & Engravers, Apollo Book, Poughkeepsie NY, 1986, p. 798</ref><ref name="ChicagoArtists">{{cite web|title=Pauline Dohn Rudolph|url=http://www.illinoisart.org/pauline-dohn-rudolph|website=Chicago Artists|publisher=Illinois Historical Art Project|accessdate=31 August 2018|language=en}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt6b.html#dohn|accessdate=31 August 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
eeexf8ggj5kcz9xj6lc7nhdnkvxha0p
Karen Dekrow
0
39991
164275
2026-04-15T17:13:13Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328384482|Karen DeCrow]]"
164275
wikitext
text/x-wiki
'''Karen DeCrow''' ( née '''Lipschultz''' ; 18 desaambar 1937 – 6 suwee 2014) ko awokaa Ameriknaajo, binndoowo, daraniiɗo haɓaade rewɓe. O woniino hooreejo ngenndiijo nayaɓo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) tuggi 1974 haa 1977. O woniino kadi balloowo tiiɗɗo potal hakkeeji worɓe e nder kuule jowitiiɗe e ndeenka sukaaɓe, o wiyi ina ɗaɓɓi « miijo ngo rewaani laawol » jowitiingo e ndeenka renndo caggal ceergal. O holliti kadi wonde worɓe kam e rewɓe ina poti jaɓde feere ngam waasde wonde jibinannde .
== Nguurndam gadano ==
Karen Lipschultz jibinaa ko to [[Chicago|Chicago, to leydi Illinois]], e nder galle [[Yahuudinko'en|yahuud en]], ñalnde 18 desaambar 1937. <ref name=":0" /> Ko kanko woni ɓiɗɗo mawɗo Samuel Meyer Lipschultz, jom njulaagu, e Juliette Abt Lipschultz, jimoowo ballet karallo. O heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sullivan e hitaande 1955, o heɓi kadi dipoloma makko to duɗal jaayndeyaagal Medill to duɗal jaaɓi haaɗtirde Northwestern e hitaande 1959.
Caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o golliima e binndoowo e bayyinoowo e nder jaayɗe keewɗe e galleeji bayyinooji, haa arti noon e bayyinoowo mojobere to ''Golf Digest'' . O resi Alexander Kolben e hitaande 1960 kono ɓe ceerti duuɓi joy caggal ɗuum. O resii kadi e hitaande ndee, Roger DeCrow, ganndo ordinateer, ɓe ngummii Sirakuusa, New York .
== Golle e golle ==
DeCrow naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e hitaande 1967, caggal nde kanko e gollodiiɓe makko rewɓe to galle bayyinoowo defte, ɓe nganndi ɓe keɓata ko ɓuri worɓe. O woniino gooto e sosɓe fedde wiyeteende Syracuse chapter of NOW, o wonti hooreejo e hitaande 1968. E hitaande 1969, o dañii woote meer wuro Syracuse, o woni debbo gadano kanndidaa meer e nder daartol New York .
E hitaande ndee tan, kanko e Faith Seidenberg ɓe naati e nder galle ɓooyɗo biyeteeɗo McSorley, ɗo worɓe tan ngoni ɗoo, ɓe caliima golloraade. Ɓe ñaawi ngam diisnondiral. Kuulal ñaawoore ndee waɗii hello adanngo jaaynde ''The New York Times'' ñalnde 26 suwee 1970. Ñaawoore ndee, ''Seidenberg v'' .
=== Golle sariya ===
Caggal nde o naati duɗal sariya, o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Syracuse College of Law e hitaande 1972, ɗo o woni debbo gooto e nder duɗal ngal.
E hitaande 1972, o jeyaa ko e ''Ms'' . kampaañ jaaynde ndee : « We Have Had Abortions » noddanooɗo yo "sarɗiiji ɓooyɗi" kaɗooji ndimaagu jibinannde njoofne, e hirjinde rewɓe yo ndenndu daartol mum en e waɗde feere.
E hitaande 1981, DeCrow jeyaa ko e awokaaji gonnooɗo detektor NYPD biyeteeɗo Frank Serpico e nder eɓɓaande mum nde o dañaani, ngam ittude yamiroore ballal sukaaɓe e dow daliilu wonde yumma oo foolii mo e reedu nduu, nde fenaande ƴettude pillol . Kuulal DeCrow ngam daɗndude Serpico e ndeeɗoo ñaawoore, addani won e ñiŋooje. O wiyi ñaawirdu nduu “rewɓe autonom en waɗooɓe kuule keertiiɗe e nguurndam mum en, fotaani ɗaminaade worɓe ina njoɓa suɓngo mum en.”
=== Hooreejo leydi NOW ===
DeCrow suɓaama hooreejo NOW tuggi 1974 haa 1977, e oon sahaa o ardii kampaañ ngam tabitinde wonde dingiral kolees ina waawi naatde e les njiimaandi Title IX, o ƴaañii NASA ngam ƴettude rewɓe ngam wonde astronaut en, o ardii udditgol nokku keso NOW Forstabli e Task to Washington, e nder leydi hee ko faati e rewɓe fiyooɓe/fitinaaji nder galleeji, e tawtoreede njillu ko ina tolnoo e 80 jeewte jamaanu e Phyllis Schlafly, daraniiɗo haɓaade rewɓe, ko faati e waylo-waylo potal hakkeeji . [1]
E hitaande 1978, DeCrow wonti gollodiiɗo e Duɗal Rewɓe ngam Ndimaagu Jaayɗe . DeCrow teddinaama e fedde Ameriknaare toppitiinde ndimaagu siwil e hitaande 1985.
== Tuugnorgal ==
d77g70supsf2iu8td1k5gvqjo8rss8q
164277
164275
2026-04-15T17:13:51Z
Sardeeq
14292
164277
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Karen DeCrow''' ( née '''Lipschultz''' ; 18 desaambar 1937 – 6 suwee 2014) ko awokaa Ameriknaajo, binndoowo, daraniiɗo haɓaade rewɓe. O woniino hooreejo ngenndiijo nayaɓo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) tuggi 1974 haa 1977. O woniino kadi balloowo tiiɗɗo potal hakkeeji worɓe e nder kuule jowitiiɗe e ndeenka sukaaɓe, o wiyi ina ɗaɓɓi « miijo ngo rewaani laawol » jowitiingo e ndeenka renndo caggal ceergal. O holliti kadi wonde worɓe kam e rewɓe ina poti jaɓde feere ngam waasde wonde jibinannde .
== Nguurndam gadano ==
Karen Lipschultz jibinaa ko to [[Chicago|Chicago, to leydi Illinois]], e nder galle [[Yahuudinko'en|yahuud en]], ñalnde 18 desaambar 1937. <ref name=":0" /> Ko kanko woni ɓiɗɗo mawɗo Samuel Meyer Lipschultz, jom njulaagu, e Juliette Abt Lipschultz, jimoowo ballet karallo. O heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sullivan e hitaande 1955, o heɓi kadi dipoloma makko to duɗal jaayndeyaagal Medill to duɗal jaaɓi haaɗtirde Northwestern e hitaande 1959.
Caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o golliima e binndoowo e bayyinoowo e nder jaayɗe keewɗe e galleeji bayyinooji, haa arti noon e bayyinoowo mojobere to ''Golf Digest'' . O resi Alexander Kolben e hitaande 1960 kono ɓe ceerti duuɓi joy caggal ɗuum. O resii kadi e hitaande ndee, Roger DeCrow, ganndo ordinateer, ɓe ngummii Sirakuusa, New York .
== Golle e golle ==
DeCrow naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e hitaande 1967, caggal nde kanko e gollodiiɓe makko rewɓe to galle bayyinoowo defte, ɓe nganndi ɓe keɓata ko ɓuri worɓe. O woniino gooto e sosɓe fedde wiyeteende Syracuse chapter of NOW, o wonti hooreejo e hitaande 1968. E hitaande 1969, o dañii woote meer wuro Syracuse, o woni debbo gadano kanndidaa meer e nder daartol New York .
E hitaande ndee tan, kanko e Faith Seidenberg ɓe naati e nder galle ɓooyɗo biyeteeɗo McSorley, ɗo worɓe tan ngoni ɗoo, ɓe caliima golloraade. Ɓe ñaawi ngam diisnondiral. Kuulal ñaawoore ndee waɗii hello adanngo jaaynde ''The New York Times'' ñalnde 26 suwee 1970. Ñaawoore ndee, ''Seidenberg v'' .
=== Golle sariya ===
Caggal nde o naati duɗal sariya, o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Syracuse College of Law e hitaande 1972, ɗo o woni debbo gooto e nder duɗal ngal.
E hitaande 1972, o jeyaa ko e ''Ms'' . kampaañ jaaynde ndee : « We Have Had Abortions » noddanooɗo yo "sarɗiiji ɓooyɗi" kaɗooji ndimaagu jibinannde njoofne, e hirjinde rewɓe yo ndenndu daartol mum en e waɗde feere.
E hitaande 1981, DeCrow jeyaa ko e awokaaji gonnooɗo detektor NYPD biyeteeɗo Frank Serpico e nder eɓɓaande mum nde o dañaani, ngam ittude yamiroore ballal sukaaɓe e dow daliilu wonde yumma oo foolii mo e reedu nduu, nde fenaande ƴettude pillol . Kuulal DeCrow ngam daɗndude Serpico e ndeeɗoo ñaawoore, addani won e ñiŋooje. O wiyi ñaawirdu nduu “rewɓe autonom en waɗooɓe kuule keertiiɗe e nguurndam mum en, fotaani ɗaminaade worɓe ina njoɓa suɓngo mum en.”
=== Hooreejo leydi NOW ===
DeCrow suɓaama hooreejo NOW tuggi 1974 haa 1977, e oon sahaa o ardii kampaañ ngam tabitinde wonde dingiral kolees ina waawi naatde e les njiimaandi Title IX, o ƴaañii NASA ngam ƴettude rewɓe ngam wonde astronaut en, o ardii udditgol nokku keso NOW Forstabli e Task to Washington, e nder leydi hee ko faati e rewɓe fiyooɓe/fitinaaji nder galleeji, e tawtoreede njillu ko ina tolnoo e 80 jeewte jamaanu e Phyllis Schlafly, daraniiɗo haɓaade rewɓe, ko faati e waylo-waylo potal hakkeeji . [1]
E hitaande 1978, DeCrow wonti gollodiiɗo e Duɗal Rewɓe ngam Ndimaagu Jaayɗe . DeCrow teddinaama e fedde Ameriknaare toppitiinde ndimaagu siwil e hitaande 1985.
== Tuugnorgal ==
cn3y3pyl4vgmw7424lh4hih2umzmkxo
As Matuis, Saipan
0
39992
164278
2026-04-15T17:13:56Z
Galadima002
13879
Created page with "{{Databox}}'''No Matuis''' woni wuro dow Saipan nder duuɗe Mariana woylaare. Nde woni ko bannge worgo duunde ndee, San Roque woni ko e fuɗnaange mayre. Ina huutoroo UTC+10:00 e nokku mum ɓurɗo toowde ko 249 meeteer. Ina waɗi 536 hoɗɓe (limto 2020). == Tuugnorgal =="
164278
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''No Matuis''' woni wuro dow Saipan nder duuɗe Mariana woylaare. Nde woni ko bannge worgo duunde ndee, San Roque woni ko e fuɗnaange mayre. Ina huutoroo UTC+10:00 e nokku mum ɓurɗo toowde ko 249 meeteer. Ina waɗi 536 hoɗɓe (limto 2020).
== Tuugnorgal ==
jwzgb6h4hh14jd9vdr3uk9hjqybzwfc
164280
164278
2026-04-15T17:15:01Z
Galadima002
13879
164280
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''No Matuis''' woni wuro dow Saipan nder duuɗe Mariana woylaare. Nde woni ko bannge worgo duunde ndee, San Roque woni ko e fuɗnaange mayre. Ina huutoroo UTC+10:00 e nokku mum ɓurɗo toowde ko 249 meeteer. Ina waɗi 536 hoɗɓe (limto 2020)<ref name="census2020">[https://www2.census.gov/programs-surveys/decennial/2020/data/island-areas/commonwealth-of-the-northern-mariana-islands/population-and-housing-unit-counts/commonwealth-northern-mariana-islands-phc-table02.pdf 2020 Census Population of the Commonwealth of the Northern Mariana Islands: Municipality and Village], U.S. Census Bureau.</ref>.
== Tuugnorgal ==
0v8ludrb1m8l9x47cgjf596zp7cuogd
164282
164280
2026-04-15T17:15:33Z
Galadima002
13879
164282
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''No Matuis''' woni wuro dow Saipan nder duuɗe Mariana woylaare. Nde woni ko bannge worgo duunde ndee, San Roque woni ko e fuɗnaange mayre. Ina huutoroo UTC+10:00 e nokku mum ɓurɗo toowde ko 249 meeteer. Ina waɗi 536 hoɗɓe (limto 2020)<ref name="census2020">[https://www2.census.gov/programs-surveys/decennial/2020/data/island-areas/commonwealth-of-the-northern-mariana-islands/population-and-housing-unit-counts/commonwealth-northern-mariana-islands-phc-table02.pdf 2020 Census Population of the Commonwealth of the Northern Mariana Islands: Municipality and Village], U.S. Census Bureau.</ref>.
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
6exrwi3n38ut0twhrq6o73b73m7t2zv
Karol De Saram
0
39993
164281
2026-04-15T17:15:21Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328378116|Carole De Saram]]"
164281
wikitext
text/x-wiki
'''Carole De Saram''' (jibinaa ko 27 feebariyee 1939) ko Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji [[Feminism|rewɓe]], daraniiɗo hakkeeji rewɓe . Ko kanko wonnoo hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e rewɓe (NOW) to New York. O woniino daraniiɗo potal rewɓe rewrude e jokkondiral e faggudu.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
De Saram jibinaa ko ñalnde 27 feebariyee 1939, to wuro wiyeteengo Queens, to New York. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Grover Cleveland to Queens. <ref name="veteranfeministsofamerica" /> E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, De Saram rokkaama luggere Farayse, hay so tawii noon o meeɗaa heblude jaŋde ganndal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ; caggal nde o heɓi heblo tiiɗngo, o waɗi audition e nder [[All City Orchestra|Orchestra All City]], o waɗi luggere ɗiɗmere, o fiyi solo luggere Farayse to Carnegie Hall . <ref name="veteranfeministsofamerica" />
O heɓi bakkaa makko e ganndal politik e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia .
== Kugal ==
=== Laabi Wall ===
Caggal nde o heɓi bakkaa makko, De Saram ummiima Tribeca ngam golloraade ordinateeruuji to Chemical Bank, caggal ɗuum o toɗɗaa balloowo cukko hooreejo banke oo
=== Dillere rewɓe ===
Seppo gadano De Saram waɗi ko e hitaande 1964, nde o neldi ɓataake timmuɗo feewde e Procter &amp; Gamble, o wiyi o jaɓaani yeeyde Tide, o wiyi kadi maa o ƴeewndo marke goɗɗo. E nder jaabawol, o heɓi jaabawol ɓataake kelle timmuɗe, sosiyetee oo yaltini ad.
Nde o woni e golle to Wall Street, gollodiiɗo makko gooto humpitii De Saram batu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) to New York. Joɗnde ndee, De Saram adannde, waɗi ko e hitaande 1970 e nder suudu leslesru ekkol sabu alaa nokku goɗɗo renndinde rewɓe ɓee. Ko ɗum waɗi o tawtoraama seppo dow laawol joyaɓol ngol e hitaande 1970 ngam hakkeeji rewɓe. Nde o ɓeydii naatde heen, De Saram ƴetti hakkille mum ko e joofnude njiyaagu rewɓe e dow tuugnaade e ngonka dewgal mum en.
E hitaande 1971, De Saram e terɗe goɗɗe NOW New York mbaɗii golle zap nde ɓe njuɓɓini njulaagu Amerik, e dow mbaydi fedde garde. Nde o jaɓaa, kanko e wondiiɓe makko seppooɓe ɓee, ɓe mbaɗi banndiraagal ina winndaa heen « Woman Power », ɗo alkulal kala ina yahdi e mawneeki windooji balkon. Ɓe ngulli "Min mbaawaa muñde nagge goɗɗo!" Bursi oo ko ɓuri heewde udditaama, nde tawnoo diisnondirooɓe ɓee ngoppii golle mum en ngam boomde seppooɓe ɓee. De Saram e wondiiɓe mum seppooɓe ɓee, ko adii ɗuum, mbaɗnoo ko oto (van) ngam yahde e Wall Street ina nodda "Rewɓe ƴettii Wall Street!" Nde seppooɓe ɓee njalti Bursi, ɓe njahi haa to steps Treasury. Ɗum waɗi heewɓe kawri ngam yiyde seppooɓe ɓee. [1]
O addani kadi uddude cafrirde Citibank nde o hirjini rewɓe yo uddu konte mum en. Nde o yi’i ɗum, hooreejo banke oo udditi dame, o waɗi rewɓe fof ina liggodoo ngam uddude konte. De Saram e seppooɓe rewɓe mbaɗi banndiraaɓe e yaasi banke ɓe nanngaa e filmo, ɓe kuutorii e filmo. Sabu ƴaañgal NOW, Citibank wayli kelme mum en e dow rewɓe, e kampaañ mum en e dow rewɓe.
E hitaande 1974, De Saram suɓaama hooreejo fedde NOW to New York, o noddi ñaawoore ngam ƴeewde ko fayti e jojjanɗe aadee e nder diiwaan New York, ko fayti e golle riiwtude rewɓe reeduɓe e haɗde ɗum en nafooje. De Saram waɗii manndaaji ɗiɗi e gardagol fedde New York NOW.
E hitaande 1974 kadi, De Saram seedtiima yeeso Komiseer Banke Kongres ko fayti e diisnondiral e ñamaale rewɓe. Oon sahaa, Departemaa Amerik toppitiiɗo koɗki e ƴellitaare gure (HUD) ina ɗaɓɓi e jom en galleeji jogiiɗi ngalu ɗiɗi, yo kollit wonde debbo oo ina sterilisee. Hitaande wootere caggal ɗuum, e hitaande 1975, ndeeɗoo ɗaɓɓaande haɗaama e sariya fedde ndee.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
ekkx2afwgitut1e34iv93zdnlp782ba
164283
164281
2026-04-15T17:15:49Z
Sardeeq
14292
164283
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Carole De Saram''' (jibinaa ko 27 feebariyee 1939) ko Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji [[Feminism|rewɓe]], daraniiɗo hakkeeji rewɓe . Ko kanko wonnoo hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e rewɓe (NOW) to New York. O woniino daraniiɗo potal rewɓe rewrude e jokkondiral e faggudu.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
De Saram jibinaa ko ñalnde 27 feebariyee 1939, to wuro wiyeteengo Queens, to New York. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Grover Cleveland to Queens. <ref name="veteranfeministsofamerica" /> E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, De Saram rokkaama luggere Farayse, hay so tawii noon o meeɗaa heblude jaŋde ganndal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ; caggal nde o heɓi heblo tiiɗngo, o waɗi audition e nder [[All City Orchestra|Orchestra All City]], o waɗi luggere ɗiɗmere, o fiyi solo luggere Farayse to Carnegie Hall . <ref name="veteranfeministsofamerica" />
O heɓi bakkaa makko e ganndal politik e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia .
== Kugal ==
=== Laabi Wall ===
Caggal nde o heɓi bakkaa makko, De Saram ummiima Tribeca ngam golloraade ordinateeruuji to Chemical Bank, caggal ɗuum o toɗɗaa balloowo cukko hooreejo banke oo
=== Dillere rewɓe ===
Seppo gadano De Saram waɗi ko e hitaande 1964, nde o neldi ɓataake timmuɗo feewde e Procter &amp; Gamble, o wiyi o jaɓaani yeeyde Tide, o wiyi kadi maa o ƴeewndo marke goɗɗo. E nder jaabawol, o heɓi jaabawol ɓataake kelle timmuɗe, sosiyetee oo yaltini ad.
Nde o woni e golle to Wall Street, gollodiiɗo makko gooto humpitii De Saram batu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) to New York. Joɗnde ndee, De Saram adannde, waɗi ko e hitaande 1970 e nder suudu leslesru ekkol sabu alaa nokku goɗɗo renndinde rewɓe ɓee. Ko ɗum waɗi o tawtoraama seppo dow laawol joyaɓol ngol e hitaande 1970 ngam hakkeeji rewɓe. Nde o ɓeydii naatde heen, De Saram ƴetti hakkille mum ko e joofnude njiyaagu rewɓe e dow tuugnaade e ngonka dewgal mum en.
E hitaande 1971, De Saram e terɗe goɗɗe NOW New York mbaɗii golle zap nde ɓe njuɓɓini njulaagu Amerik, e dow mbaydi fedde garde. Nde o jaɓaa, kanko e wondiiɓe makko seppooɓe ɓee, ɓe mbaɗi banndiraagal ina winndaa heen « Woman Power », ɗo alkulal kala ina yahdi e mawneeki windooji balkon. Ɓe ngulli "Min mbaawaa muñde nagge goɗɗo!" Bursi oo ko ɓuri heewde udditaama, nde tawnoo diisnondirooɓe ɓee ngoppii golle mum en ngam boomde seppooɓe ɓee. De Saram e wondiiɓe mum seppooɓe ɓee, ko adii ɗuum, mbaɗnoo ko oto (van) ngam yahde e Wall Street ina nodda "Rewɓe ƴettii Wall Street!" Nde seppooɓe ɓee njalti Bursi, ɓe njahi haa to steps Treasury. Ɗum waɗi heewɓe kawri ngam yiyde seppooɓe ɓee. [1]
O addani kadi uddude cafrirde Citibank nde o hirjini rewɓe yo uddu konte mum en. Nde o yi’i ɗum, hooreejo banke oo udditi dame, o waɗi rewɓe fof ina liggodoo ngam uddude konte. De Saram e seppooɓe rewɓe mbaɗi banndiraaɓe e yaasi banke ɓe nanngaa e filmo, ɓe kuutorii e filmo. Sabu ƴaañgal NOW, Citibank wayli kelme mum en e dow rewɓe, e kampaañ mum en e dow rewɓe.
E hitaande 1974, De Saram suɓaama hooreejo fedde NOW to New York, o noddi ñaawoore ngam ƴeewde ko fayti e jojjanɗe aadee e nder diiwaan New York, ko fayti e golle riiwtude rewɓe reeduɓe e haɗde ɗum en nafooje. De Saram waɗii manndaaji ɗiɗi e gardagol fedde New York NOW.
E hitaande 1974 kadi, De Saram seedtiima yeeso Komiseer Banke Kongres ko fayti e diisnondiral e ñamaale rewɓe. Oon sahaa, Departemaa Amerik toppitiiɗo koɗki e ƴellitaare gure (HUD) ina ɗaɓɓi e jom en galleeji jogiiɗi ngalu ɗiɗi, yo kollit wonde debbo oo ina sterilisee. Hitaande wootere caggal ɗuum, e hitaande 1975, ndeeɗoo ɗaɓɓaande haɗaama e sariya fedde ndee.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
2qt99qoc0cytt6u5hbziv7huhhla9y8
Alisa de Riwaa
0
39994
164284
2026-04-15T17:16:34Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344675559|Alice de Rivera]]"
164284
wikitext
text/x-wiki
'''Alice de Rivera''' (jibinaa ko 1955 or 1956 ) ko cafroowo Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O teskaama e darnde makko feewde e naatgol rewɓe e worɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stuyvesant, ngal waɗi "precedent culturel" ngam loowde kuuge rewɓe e worɓe e nder duɗe goɗɗe keewɗe.
== Ɓawo ==
De Rivera ko ɓiy Margaret, karallo ko faati e jaŋde, e Joseph, karallo ko faati e hakkille. Neene makko mawɗo biyeteeɗo Eugenie de Rivera ko suɓngooji.
O ɓuri waawde jaŋde, o ƴaañii e tolno tataɓo, o heɓi 99% e jaŋde hiisawal [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|to wuro New York,]] tawi omo yahra e duuɓi 13. Kono, duɗal makko toowngal laamu nokku oo, ina rokka mo fartaŋŋeeji seeɗa ngam ɓeydaade alɗude. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Stuyvesant, duɗal hakkundeewal keeringal, ina rokki hono ɗeen fartaŋŋeeji, kono e oon sahaa ko sukaaɓe worɓe tan ; sukaaɓe rewɓe njaɓaaka ɗaɓɓude.
== Ñaawoore ==
De Rivera e sehil mum janngoowo ɓadtiima Ramona Ripston mo Goomu ngenndiijo toppitiingu ndimaagu siwil ngam humpitaade no fotiri e Stuyvesant. E hirjinde makko, de Rivera ɗaɓɓi, o salii ɗaɓɓaande Stuyvesant, caggal ɗuum o ñaawi Diiso Jaŋde ñalnde 20 lewru Yarkomaa 1969, sabu o salii ɗaɓɓaande makko sabu jinnaaɗo makko. Awokaa makko, hono Eleanor Jackson Piel, hollitii ko nanndi e haala makko e Dillere Hakkeeji Siwil .
E ñaawoore ndee de Rivera dañii hakkillaaji jaayɗe keewɗe ; o innitiraa ko « kulɓiniiɗo e miniskirts », hay so tawii o woppii teeŋtinde jaayndeeji e mbaadi makko e mbaydi makko. Ko ina wona joofgol ñaawoore ndee, Yiilirde Ngenndiire Fedde ndee fellitii ittude kuugal hakkunde rewɓe e worɓe, wonaa yahrude yeeso. De Rivera haa jooni tawtoraaki Stuyvesant sabu ɓesngu mum yalti wuro ngoo ko juuti caggal ñaawoore ndee ; kono sukaaɓe rewɓe sappo e tato mbinnditiima e duɗal ngal e lewru ut 1969 e nder njuɓɓudi quota. Hay so tawii noon diisnondiral ngal ɓeeɗoo almudɓe adanɓe njogori dañde – ina heen ƴattooje e ƴattooje – ko ina tolnoo e 200 suka debbo winnditiima e hitaande aroore ndee caggal nde quota oo ittaa. Kuulal ngal kadi umminii mbaydi ittugol kuule gonɗe e nder duɗe goɗɗe, haa arti noon e duɗe jaaɓi haaɗtirde wuro ngo, duɗe jaaɓi haaɗtirde, e duɗe jaaɓi haaɗtirde.
== Nguurndam caggal ==
De Rivera heɓi e joofnirde mum ko dipolomaaji jaŋde toownde (GED) wonaa dipolomaaji duɗal jaaɓi haaɗtirde gaadoraaɗi. [1] O naati duɗal safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Massachusetts, o wonti cafroowo. [2] [3] E nder golle makko o "heɓii safaara e nder nokkuuji mooliiɓe to Keñiya e wondude e yimɓe wonɓe e yerɓo leydi e nder leydi Haiti, e nder kilinikuuji ɗi ngalaa njoɓdi e nder laddeeji Maine, o ƴetti mbaadi makko laaɓtundi, ndi alaa ko woni e mum, e karallaagal makko safaara to bannge yimɓe ɓurɓe hatojinde e ballal". [4] Jooni o hoɗi ko e ngesa to yaasi Auburn, Maine, omo jogii safrirde nde o yoɓaani to Lewiston . [2] [4] E hitaande 2013 o rokkaa dipolom Stuyvesant tedduɗo. [1]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
cmixl2n8bat305dmlw8a1r33f6r3uv6
164286
164284
2026-04-15T17:17:08Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344675559|Alice de Rivera]]"
164286
wikitext
text/x-wiki
'''Alice de Rivera''' (jibinaa ko 1955 or 1956 ) ko cafroowo Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O teskaama e darnde makko feewde e naatgol rewɓe e worɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stuyvesant, ngal waɗi "precedent culturel" ngam loowde kuuge rewɓe e worɓe e nder duɗe goɗɗe keewɗe.<ref>Laurie Gwen Shapiro (January 26, 2019). "How a Thirteen-Year-Old Girl Smashed the Gender Divide in American High Schools". The New Yorker.</ref>
== Ɓawo ==
De Rivera ko ɓiy Margaret, karallo ko faati e jaŋde, e Joseph, karallo ko faati e hakkille. Neene makko mawɗo biyeteeɗo Eugenie de Rivera ko suɓngooji.
O ɓuri waawde jaŋde, o ƴaañii e tolno tataɓo, o heɓi 99% e jaŋde hiisawal [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|to wuro New York,]] tawi omo yahra e duuɓi 13. Kono, duɗal makko toowngal laamu nokku oo, ina rokka mo fartaŋŋeeji seeɗa ngam ɓeydaade alɗude. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Stuyvesant, duɗal hakkundeewal keeringal, ina rokki hono ɗeen fartaŋŋeeji, kono e oon sahaa ko sukaaɓe worɓe tan ; sukaaɓe rewɓe njaɓaaka ɗaɓɓude.
== Ñaawoore ==
De Rivera e sehil mum janngoowo ɓadtiima Ramona Ripston mo Goomu ngenndiijo toppitiingu ndimaagu siwil ngam humpitaade no fotiri e Stuyvesant. E hirjinde makko, de Rivera ɗaɓɓi, o salii ɗaɓɓaande Stuyvesant, caggal ɗuum o ñaawi Diiso Jaŋde ñalnde 20 lewru Yarkomaa 1969, sabu o salii ɗaɓɓaande makko sabu jinnaaɗo makko. Awokaa makko, hono Eleanor Jackson Piel, hollitii ko nanndi e haala makko e Dillere Hakkeeji Siwil .
E ñaawoore ndee de Rivera dañii hakkillaaji jaayɗe keewɗe ; o innitiraa ko « kulɓiniiɗo e miniskirts », hay so tawii o woppii teeŋtinde jaayndeeji e mbaadi makko e mbaydi makko. Ko ina wona joofgol ñaawoore ndee, Yiilirde Ngenndiire Fedde ndee fellitii ittude kuugal hakkunde rewɓe e worɓe, wonaa yahrude yeeso. De Rivera haa jooni tawtoraaki Stuyvesant sabu ɓesngu mum yalti wuro ngoo ko juuti caggal ñaawoore ndee ; kono sukaaɓe rewɓe sappo e tato mbinnditiima e duɗal ngal e lewru ut 1969 e nder njuɓɓudi quota. Hay so tawii noon diisnondiral ngal ɓeeɗoo almudɓe adanɓe njogori dañde – ina heen ƴattooje e ƴattooje – ko ina tolnoo e 200 suka debbo winnditiima e hitaande aroore ndee caggal nde quota oo ittaa. Kuulal ngal kadi umminii mbaydi ittugol kuule gonɗe e nder duɗe goɗɗe, haa arti noon e duɗe jaaɓi haaɗtirde wuro ngo, duɗe jaaɓi haaɗtirde, e duɗe jaaɓi haaɗtirde.
== Nguurndam caggal ==
De Rivera heɓi e joofnirde mum ko dipolomaaji jaŋde toownde (GED) wonaa dipolomaaji duɗal jaaɓi haaɗtirde gaadoraaɗi. [1] O naati duɗal safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Massachusetts, o wonti cafroowo. [2] [3] E nder golle makko o "heɓii safaara e nder nokkuuji mooliiɓe to Keñiya e wondude e yimɓe wonɓe e yerɓo leydi e nder leydi Haiti, e nder kilinikuuji ɗi ngalaa njoɓdi e nder laddeeji Maine, o ƴetti mbaadi makko laaɓtundi, ndi alaa ko woni e mum, e karallaagal makko safaara to bannge yimɓe ɓurɓe hatojinde e ballal". [4] Jooni o hoɗi ko e ngesa to yaasi Auburn, Maine, omo jogii safrirde nde o yoɓaani to Lewiston . [2] [4] E hitaande 2013 o rokkaa dipolom Stuyvesant tedduɗo. [1]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
jmcjvx06rs2rslzihrjx40oyqyy1n7l
164287
164286
2026-04-15T17:17:24Z
Sardeeq
14292
164287
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Alice de Rivera''' (jibinaa ko 1955 or 1956 ) ko cafroowo Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O teskaama e darnde makko feewde e naatgol rewɓe e worɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stuyvesant, ngal waɗi "precedent culturel" ngam loowde kuuge rewɓe e worɓe e nder duɗe goɗɗe keewɗe.<ref>Laurie Gwen Shapiro (January 26, 2019). "How a Thirteen-Year-Old Girl Smashed the Gender Divide in American High Schools". The New Yorker.</ref>
== Ɓawo ==
De Rivera ko ɓiy Margaret, karallo ko faati e jaŋde, e Joseph, karallo ko faati e hakkille. Neene makko mawɗo biyeteeɗo Eugenie de Rivera ko suɓngooji.
O ɓuri waawde jaŋde, o ƴaañii e tolno tataɓo, o heɓi 99% e jaŋde hiisawal [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|to wuro New York,]] tawi omo yahra e duuɓi 13. Kono, duɗal makko toowngal laamu nokku oo, ina rokka mo fartaŋŋeeji seeɗa ngam ɓeydaade alɗude. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Stuyvesant, duɗal hakkundeewal keeringal, ina rokki hono ɗeen fartaŋŋeeji, kono e oon sahaa ko sukaaɓe worɓe tan ; sukaaɓe rewɓe njaɓaaka ɗaɓɓude.
== Ñaawoore ==
De Rivera e sehil mum janngoowo ɓadtiima Ramona Ripston mo Goomu ngenndiijo toppitiingu ndimaagu siwil ngam humpitaade no fotiri e Stuyvesant. E hirjinde makko, de Rivera ɗaɓɓi, o salii ɗaɓɓaande Stuyvesant, caggal ɗuum o ñaawi Diiso Jaŋde ñalnde 20 lewru Yarkomaa 1969, sabu o salii ɗaɓɓaande makko sabu jinnaaɗo makko. Awokaa makko, hono Eleanor Jackson Piel, hollitii ko nanndi e haala makko e Dillere Hakkeeji Siwil .
E ñaawoore ndee de Rivera dañii hakkillaaji jaayɗe keewɗe ; o innitiraa ko « kulɓiniiɗo e miniskirts », hay so tawii o woppii teeŋtinde jaayndeeji e mbaadi makko e mbaydi makko. Ko ina wona joofgol ñaawoore ndee, Yiilirde Ngenndiire Fedde ndee fellitii ittude kuugal hakkunde rewɓe e worɓe, wonaa yahrude yeeso. De Rivera haa jooni tawtoraaki Stuyvesant sabu ɓesngu mum yalti wuro ngoo ko juuti caggal ñaawoore ndee ; kono sukaaɓe rewɓe sappo e tato mbinnditiima e duɗal ngal e lewru ut 1969 e nder njuɓɓudi quota. Hay so tawii noon diisnondiral ngal ɓeeɗoo almudɓe adanɓe njogori dañde – ina heen ƴattooje e ƴattooje – ko ina tolnoo e 200 suka debbo winnditiima e hitaande aroore ndee caggal nde quota oo ittaa. Kuulal ngal kadi umminii mbaydi ittugol kuule gonɗe e nder duɗe goɗɗe, haa arti noon e duɗe jaaɓi haaɗtirde wuro ngo, duɗe jaaɓi haaɗtirde, e duɗe jaaɓi haaɗtirde.
== Nguurndam caggal ==
De Rivera heɓi e joofnirde mum ko dipolomaaji jaŋde toownde (GED) wonaa dipolomaaji duɗal jaaɓi haaɗtirde gaadoraaɗi. [1] O naati duɗal safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Massachusetts, o wonti cafroowo. [2] [3] E nder golle makko o "heɓii safaara e nder nokkuuji mooliiɓe to Keñiya e wondude e yimɓe wonɓe e yerɓo leydi e nder leydi Haiti, e nder kilinikuuji ɗi ngalaa njoɓdi e nder laddeeji Maine, o ƴetti mbaadi makko laaɓtundi, ndi alaa ko woni e mum, e karallaagal makko safaara to bannge yimɓe ɓurɓe hatojinde e ballal". [4] Jooni o hoɗi ko e ngesa to yaasi Auburn, Maine, omo jogii safrirde nde o yoɓaani to Lewiston . [2] [4] E hitaande 2013 o rokkaa dipolom Stuyvesant tedduɗo. [1]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
72fyn3kr6u2oxjutrr1e645lizoy42j
Tippecanoe Open
0
39995
164285
2026-04-15T17:16:39Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Tippecanoe Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1961. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Leesburg, to leydi Indiyana. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1959 e 1960. Jaaltaaɓe Tippekano Uddit 1961 Kati Korneliyus Lisburg Pro-Am 1960 Barbara Romak Hoosier ko mawɗo 1959 Miki Raay Tuugnorgal"
164285
wikitext
text/x-wiki
Tippecanoe Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1961. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Leesburg, to leydi Indiyana. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1959 e 1960.
Jaaltaaɓe
Tippekano Uddit
1961 Kati Korneliyus
Lisburg Pro-Am
1960 Barbara Romak
Hoosier ko mawɗo
1959 Miki Raay
Tuugnorgal
5zdycuv9zzgjn6p9lsn921c72fy5oxi
164288
164285
2026-04-15T17:17:42Z
Ilya Discuss
10103
164288
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Tippecanoe Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1961. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Leesburg, to leydi Indiyana. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1959 e 1960.
Jaaltaaɓe
Tippekano Uddit
1961 Kati Korneliyus
Lisburg Pro-Am
1960 Barbara Romak
Hoosier ko mawɗo
1959 Miki Raay
Tuugnorgal
m0j9up7kvgbpdk7hcjtwchl5j5y6f5i
164291
164288
2026-04-15T17:18:49Z
Ilya Discuss
10103
164291
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Tippecanoe Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1961. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Leesburg, to leydi Indiyana. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1959 e 1960.
== Jaaltaaɓe ==
== Tippekano Uddit ==
1961 Kati Korneliyus
Lisburg Pro-Am
1960 Barbara Romak
== Hoosier ko mawɗo ==
1959 Miki Raay
== Tuugnorgal ==
jxogvi89w0567psr7nul1dzn8f1k8nm
164295
164291
2026-04-15T17:19:43Z
Ilya Discuss
10103
164295
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Tippecanoe Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1961. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Leesburg, to leydi Indiyana. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1959 e 1960.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-21|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960-1969|access-date=2010-09-21|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Tippekano Uddit ==
1961 Kati Korneliyus
Lisburg Pro-Am
1960 Barbara Romak
== Hoosier ko mawɗo ==
1959 Miki Raay
== Tuugnorgal ==
roqyznwfw8symdzms8ws5v83y1e3pl7
As Perdido, Saipan
0
39996
164289
2026-04-15T17:17:52Z
Galadima002
13879
Created page with "{{Databox}}'''No Perdido''' woni wuro dow Saipan nder duuɗe Mariana woylaare. Nde woni ko bannge fuɗnaange duunde ndee, Koblerville woni bannge hirnaange mayre, Chalan Piao woni bannge worgo mayre. Ina huutoroo UTC+10:00 e nokku mum ɓurɗo toowde ko 118 meeteer. Ina waɗi 259 hoɗɓe (limto 2020). == Tuugnorgal =="
164289
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''No Perdido''' woni wuro dow Saipan nder duuɗe Mariana woylaare. Nde woni ko bannge fuɗnaange duunde ndee, Koblerville woni bannge hirnaange mayre, Chalan Piao woni bannge worgo mayre. Ina huutoroo UTC+10:00 e nokku mum ɓurɗo toowde ko 118 meeteer. Ina waɗi 259 hoɗɓe (limto 2020).
== Tuugnorgal ==
hchcok2uvd973d6ksq97va1ejmck4f5
164292
164289
2026-04-15T17:19:00Z
Galadima002
13879
164292
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''No Perdido''' woni wuro dow Saipan nder duuɗe Mariana woylaare. Nde woni ko bannge fuɗnaange duunde ndee, Koblerville woni bannge hirnaange mayre, Chalan Piao woni bannge worgo mayre. Ina huutoroo UTC+10:00 e nokku mum ɓurɗo toowde ko 118 meeteer. Ina waɗi 259 hoɗɓe (limto 2020).<ref name="census2020">[https://www2.census.gov/programs-surveys/decennial/2020/data/island-areas/commonwealth-of-the-northern-mariana-islands/population-and-housing-unit-counts/commonwealth-northern-mariana-islands-phc-table02.pdf 2020 Census Population of the Commonwealth of the Northern Mariana Islands: Municipality and Village], U.S. Census Bureau.</ref>
== Tuugnorgal ==
god5i3hgci203g3qi7l095dhc73dsux
164294
164292
2026-04-15T17:19:26Z
Galadima002
13879
164294
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''No Perdido''' woni wuro dow Saipan nder duuɗe Mariana woylaare. Nde woni ko bannge fuɗnaange duunde ndee, Koblerville woni bannge hirnaange mayre, Chalan Piao woni bannge worgo mayre. Ina huutoroo UTC+10:00 e nokku mum ɓurɗo toowde ko 118 meeteer. Ina waɗi 259 hoɗɓe (limto 2020).<ref name="census2020">[https://www2.census.gov/programs-surveys/decennial/2020/data/island-areas/commonwealth-of-the-northern-mariana-islands/population-and-housing-unit-counts/commonwealth-northern-mariana-islands-phc-table02.pdf 2020 Census Population of the Commonwealth of the Northern Mariana Islands: Municipality and Village], U.S. Census Bureau.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
0d5lsotiw5ra5svgxvkgd2ohbh7eh43
Rosariyo Dawson
0
39997
164290
2026-04-15T17:18:40Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348446579|Rosario Dawson]]"
164290
wikitext
text/x-wiki
'''Rosario Isabel Dawson''' (jibinaa ko 9 mee 1979) ko debbo Ameriknaajo, fiyoowo filmo, daraniiɗo haɓaade rafi o. O waɗi film makko gadano e nder hitaande 1995, filmo keeriiɗo biyeteeɗo ''Kids'' . Darnde makko caggal mum e nder filmuuji ina jeyaa heen: ''He Got Game'' (1998), ''Josie e Pussycats'' (2001), ''Waktu 25'' (2001), ''Worɓe e ɓaleejo ɗiɗaɓo'' (2002), ''Ɓooyɗo'' (2003), ''Rent'' (2005), ''Wuro bakkaat'' (2005), ''Binnditagol'' ''ɗiɗaɓol'' (2006), ''Maayde P02'' (2006), ''Maayde P02 &amp; Olimpiyankooɓe : Gujjo lewlewndu'' (2010), ''mo dartaaki'' (2010), <nowiki><i id="mwLw">Gardiiɗo kullon</i></nowiki> (2011), <nowiki><i id="mwMQ">Ɓooyɗo</i></nowiki> (2013), ''Joy ɓurɓe mawnude'' (2014), ''Leydi Zombie: Tappirde ɗiɗmere'' (2019), ''Binnditagol 3'' (2022), e ''Galle gonɗo e jinneeji'' (2023). Dawson waɗii golle daande ngam Disney / Marvel, Warner Bros / DC Comics, e fedde Paramount Skydance nde Nickelodeon . O anndaama kadi ngam hollirde Ahsoka Tano e nder filmo <nowiki><i id="mwQg">Star Wars</i></nowiki> .
Dawson ina joginoo geɗe keewɗe e nder filmuuji e teleeji baylugol defte binndaaɗe. Ina jeyaa e ɗeen geɗe Gail e nder <nowiki><i id="mwRQ">filmo Sin City</i></nowiki> (2005) e ''Sin City: A Dame to Kill For'' (2014), Claire Temple e nder joy e nder filmuuji Marvel Netflix (2015–2018), e rokkude daande Diana Prince / Wonder Woman e nder filmo DC ''Bago'' Movie Animated Universe e Barbara ''Jam: Legacy keso'' / Legacy Gordon. E hitaande 2021, o waɗii darnde keewnde e nder fijirde jaleeɗe ɗe Dwayne Johnson winndi e nguurndam mum ''Young Rock'' e darnde mawnde e nder fijirde Hulu ''Dopesick'' .
== Nguurndam gadano ==
Rosario Dawson jibinaa ko ñalnde 9 mee 1979, to wuro New York. Yumma makko, hono Isabel Celeste, ko Porto Riko, Kuba, e Afriknaajo. Isabel ina yahra e duuɓi 17 nde Rosario jibinaa ndee; o meeɗaa resde baaba mum Rosario, hono Patrik C. Harris. Nde Dawson heɓi hitaande, Isabel resi Greg Dawson, golloowo e mahdi. <ref name="mols" /> Isabel e Greg ngummii e galle ɓuuɓɗo to East 13th Street caggal nde ɓe njaɓaa wonde terɗe peeje galleeji baawɗi yoɓeede. Caggal ɗuum ɓesngu nguu ummiima Garland, to Texas .
== Kugal ==
=== 1995-2001 : Ñalɗi gadani ===
Nde o woni cukalel, Dawson waɗii yeewtere seeɗa e ''Sesame Street'' . E duuɓi 15, o yiytaa ko e dow ŋoral makko yeeso, fotoowo Larry Clark e Harmony Korine, tawi Korine fellitii wonde o timmaani e feccere nde o winndi e nate makko ngam filmo ''Kids'', mo luulndii 1995. O yahi haa o waɗi geɗe keewɗe e nder filmuuji keertiiɗi e filmuuji mawɗi, ko wayi no ''He Got Game'', ''Men in Black II'', e ''Rent'' .
E hitaande 1998, Dawson waɗi daande fuɗɗorde ngam ƴellitde jimɗi Prince " 1999 ". Daande ndee ko firo ngonka winndere ndee e hitaande aroore ndee hade ujunere hitaande hesere . Hitaande rewtunde ndee, o yalti e wideyoo mo The Chemical Brothers waɗi ngam jimɗi "Out of Control" e nder albom ''Surrender'' . O woni kadi e jimɗi "She Lives in My Lap" ummoraade e disko ɗiɗaɓo albom OutKast biyeteeɗo ''Speakerboxxx/The Love Below'', ɗo o haali naatgol e yeewtere seeɗa feewde e joofnirde.
E hitaande 2001, o yalti e filmo ''Josie e Pussycats'' e nder fedde wiyeteende Valerie Brown, o waɗii heen geɗel gootel e nder ''filmo Chelsea Walls'', filmo Ethan Hawke gadano gardinooɗo.
=== 2002–2014 : Yahrugol yeeso golle ===
Dawson waɗii fijo Spike Lee wiyeteengo ''waktuuji 25'' (25) (2002). E nder hitaande ndee tan, darnde makko e Laura Vasquez e nder filmo makko mawɗo biyeteeɗo ''Men in Black II'' hollitii wonde ko huunde waylunde e nder nguurndam makko.
[[File:416px_cropped_Rosario_Dawson.jpg|right|thumb|Dawson e njeenaaje Streamy gadane e lewru marse 2009]]
O waɗii geɗe ballitooje e hitaande 2003 e nder filmo jaleeɗe biyeteeɗo ''The Rundown'', ganndiraaɗo kadi ''Welcome to the Jungle'', o fotndi e Dwayne Johnson, Sean William Scott, e Christopher Walken, mo jaɓɓaama no feewi, kono o dañaani njulaagu. E nder filmo Oliver Stone mo 2004 ''biyeteeɗo Alexander'', o waɗii Roxana, debbo Aleksanndere mawɗo . Film o jaɓɓaama no feewi, o ŋakki golle to bannge ngalu. Dingiral ɓalewal luulndiingal hollirii no Alexander yiɗiri warde Roxana, e salaade ɗum, e jokkondiral makko caggal ɗuum caggal nde o rokki dokkal ngal. E hitaande 2005, Dawson waɗii yeewtere mum adannde e dingiral e nder dingiral Julia e nder dingiral " Shakespeare e nder park " ummital jimɗi ''ɗiɗo worɓe Verona'' .
E nder filmo ƴettuɗo jimɗi lolluɗi biyeteeɗi Rent e hitaande 2005, o waɗii fijirde jimoowo eksootik biyeteeɗo Mimi Marquez, o lomtii Daphne Rubin-Vega, mo reedu mum waawaa fiyde fijirde ndee. Ngam darnde makko e nder Rent, Dawson heɓi njeenaari Satellite ngam wonde debbo ɓurɗo waawde wallitde – Filmo . O feeñii kadi e nder deftere wiyeteende Sin City, nde Robert Rodriguez e Frank Miller njiylotonoo, o holliri Gail, debbo jom suudu jom doole en. E ndeen hitaande kadi, o feeñii e dingiral mumtungal e nder filmo Rob Zombie biyeteeɗo The Devil's Rejects . Dingiral ngal naatnaa e dingiral momtaangal e yaltinnde DVD .
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
coxad0ga51h2t9ohpwqverx4hi645ir
164293
164290
2026-04-15T17:19:21Z
Sardeeq
14292
164293
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Rosario Isabel Dawson''' (jibinaa ko 9 mee 1979) ko debbo Ameriknaajo, fiyoowo filmo, daraniiɗo haɓaade rafi o. O waɗi film makko gadano e nder hitaande 1995, filmo keeriiɗo biyeteeɗo ''Kids'' . Darnde makko caggal mum e nder filmuuji ina jeyaa heen: ''He Got Game'' (1998), ''Josie e Pussycats'' (2001), ''Waktu 25'' (2001), ''Worɓe e ɓaleejo ɗiɗaɓo'' (2002), ''Ɓooyɗo'' (2003), ''Rent'' (2005), ''Wuro bakkaat'' (2005), ''Binnditagol'' ''ɗiɗaɓol'' (2006), ''Maayde P02'' (2006), ''Maayde P02 &amp; Olimpiyankooɓe : Gujjo lewlewndu'' (2010), ''mo dartaaki'' (2010), <nowiki><i id="mwLw">Gardiiɗo kullon</i></nowiki> (2011), <nowiki><i id="mwMQ">Ɓooyɗo</i></nowiki> (2013), ''Joy ɓurɓe mawnude'' (2014), ''Leydi Zombie: Tappirde ɗiɗmere'' (2019), ''Binnditagol 3'' (2022), e ''Galle gonɗo e jinneeji'' (2023). Dawson waɗii golle daande ngam Disney / Marvel, Warner Bros / DC Comics, e fedde Paramount Skydance nde Nickelodeon . O anndaama kadi ngam hollirde Ahsoka Tano e nder filmo <nowiki><i id="mwQg">Star Wars</i></nowiki> .
Dawson ina joginoo geɗe keewɗe e nder filmuuji e teleeji baylugol defte binndaaɗe. Ina jeyaa e ɗeen geɗe Gail e nder <nowiki><i id="mwRQ">filmo Sin City</i></nowiki> (2005) e ''Sin City: A Dame to Kill For'' (2014), Claire Temple e nder joy e nder filmuuji Marvel Netflix (2015–2018), e rokkude daande Diana Prince / Wonder Woman e nder filmo DC ''Bago'' Movie Animated Universe e Barbara ''Jam: Legacy keso'' / Legacy Gordon. E hitaande 2021, o waɗii darnde keewnde e nder fijirde jaleeɗe ɗe Dwayne Johnson winndi e nguurndam mum ''Young Rock'' e darnde mawnde e nder fijirde Hulu ''Dopesick'' .
== Nguurndam gadano ==
Rosario Dawson jibinaa ko ñalnde 9 mee 1979, to wuro New York. Yumma makko, hono Isabel Celeste, ko Porto Riko, Kuba, e Afriknaajo. Isabel ina yahra e duuɓi 17 nde Rosario jibinaa ndee; o meeɗaa resde baaba mum Rosario, hono Patrik C. Harris. Nde Dawson heɓi hitaande, Isabel resi Greg Dawson, golloowo e mahdi. <ref name="mols" /> Isabel e Greg ngummii e galle ɓuuɓɗo to East 13th Street caggal nde ɓe njaɓaa wonde terɗe peeje galleeji baawɗi yoɓeede. Caggal ɗuum ɓesngu nguu ummiima Garland, to Texas .
== Kugal ==
=== 1995-2001 : Ñalɗi gadani ===
Nde o woni cukalel, Dawson waɗii yeewtere seeɗa e ''Sesame Street'' . E duuɓi 15, o yiytaa ko e dow ŋoral makko yeeso, fotoowo Larry Clark e Harmony Korine, tawi Korine fellitii wonde o timmaani e feccere nde o winndi e nate makko ngam filmo ''Kids'', mo luulndii 1995. O yahi haa o waɗi geɗe keewɗe e nder filmuuji keertiiɗi e filmuuji mawɗi, ko wayi no ''He Got Game'', ''Men in Black II'', e ''Rent'' .
E hitaande 1998, Dawson waɗi daande fuɗɗorde ngam ƴellitde jimɗi Prince " 1999 ". Daande ndee ko firo ngonka winndere ndee e hitaande aroore ndee hade ujunere hitaande hesere . Hitaande rewtunde ndee, o yalti e wideyoo mo The Chemical Brothers waɗi ngam jimɗi "Out of Control" e nder albom ''Surrender'' . O woni kadi e jimɗi "She Lives in My Lap" ummoraade e disko ɗiɗaɓo albom OutKast biyeteeɗo ''Speakerboxxx/The Love Below'', ɗo o haali naatgol e yeewtere seeɗa feewde e joofnirde.
E hitaande 2001, o yalti e filmo ''Josie e Pussycats'' e nder fedde wiyeteende Valerie Brown, o waɗii heen geɗel gootel e nder ''filmo Chelsea Walls'', filmo Ethan Hawke gadano gardinooɗo.
=== 2002–2014 : Yahrugol yeeso golle ===
Dawson waɗii fijo Spike Lee wiyeteengo ''waktuuji 25'' (25) (2002). E nder hitaande ndee tan, darnde makko e Laura Vasquez e nder filmo makko mawɗo biyeteeɗo ''Men in Black II'' hollitii wonde ko huunde waylunde e nder nguurndam makko.
[[File:416px_cropped_Rosario_Dawson.jpg|right|thumb|Dawson e njeenaaje Streamy gadane e lewru marse 2009]]
O waɗii geɗe ballitooje e hitaande 2003 e nder filmo jaleeɗe biyeteeɗo ''The Rundown'', ganndiraaɗo kadi ''Welcome to the Jungle'', o fotndi e Dwayne Johnson, Sean William Scott, e Christopher Walken, mo jaɓɓaama no feewi, kono o dañaani njulaagu. E nder filmo Oliver Stone mo 2004 ''biyeteeɗo Alexander'', o waɗii Roxana, debbo Aleksanndere mawɗo . Film o jaɓɓaama no feewi, o ŋakki golle to bannge ngalu. Dingiral ɓalewal luulndiingal hollirii no Alexander yiɗiri warde Roxana, e salaade ɗum, e jokkondiral makko caggal ɗuum caggal nde o rokki dokkal ngal. E hitaande 2005, Dawson waɗii yeewtere mum adannde e dingiral e nder dingiral Julia e nder dingiral " Shakespeare e nder park " ummital jimɗi ''ɗiɗo worɓe Verona'' .
E nder filmo ƴettuɗo jimɗi lolluɗi biyeteeɗi Rent e hitaande 2005, o waɗii fijirde jimoowo eksootik biyeteeɗo Mimi Marquez, o lomtii Daphne Rubin-Vega, mo reedu mum waawaa fiyde fijirde ndee. Ngam darnde makko e nder Rent, Dawson heɓi njeenaari Satellite ngam wonde debbo ɓurɗo waawde wallitde – Filmo . O feeñii kadi e nder deftere wiyeteende Sin City, nde Robert Rodriguez e Frank Miller njiylotonoo, o holliri Gail, debbo jom suudu jom doole en. E ndeen hitaande kadi, o feeñii e dingiral mumtungal e nder filmo Rob Zombie biyeteeɗo The Devil's Rejects . Dingiral ngal naatnaa e dingiral momtaangal e yaltinnde DVD .
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
cvohnmfn67mk13fow88lssohikjvgfh
Mariyam Dewson
0
39998
164296
2026-04-15T17:20:35Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336674605|Mary Dewson]]"
164296
wikitext
text/x-wiki
'''Mary Wiliyam Dewson''' (1874-1962) ko [[Feminism|debbo]] Ameriknaajo, daraniiɗo siyaasa . Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e hitaande 1897, o golliima e fedde jaŋde e gollorde rewɓe. O wonti tergal tiiɗngal e fedde wiyeteende Ligue Nationale des Consommateurs (NCL) o heɓi kadi ballal e juuɗe Florence Kelley, daraniiɗo haɓaade nuunɗal renndoyankeewal, kadi koolaaɗo kuuɓal NCL. Darnde Dewson caggal ɗuum e wonde binndoowo siwil e nder fedde rewɓe wuro New York (WCCNY) addani mo hawrude e Eleanor Roosevelt, mo caggal ɗuum holliti Dewson wonde ɓurɗo waawde politik e nder lannda Demokaraasi. Dewson yahi haa o ƴetti golle Roosevelt, o woni hooreejo Diɗɗal Rewɓe e Goomu Kampaañ Ngenndiijo Demokaraasi. "Reporter Plan" mo Dewson moofti ujunnaaje ujunnaaje rewɓe ngam sarde kabaruuji ko faati e sariya New Deal e dañde ballal e mum. E jokkondiral e Peeje Reporter, Diɗɗal Rewɓe waɗii batuuji diiwaanuuji ngam rewɓe. Ndee dillere addani rewɓe heewde tawtoreede politik e nder daartol.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Dewson jibinaa ko to Quincy, to leydi Massachusetts, ñalnde 18 feebariyee 1874. Ko kanko woni ɓiɗɗo tokooso e nder sukaaɓe njeegomo. Yumma makko, hono Elisabeth Weld Williams, e baaba makko, hono Edward Henri Dewson, ina nguurnoo to Roxbury nde ɓe ndañi ɓiɗɗo maɓɓe gadano, hono Francis Williams. Caggal nde ɓe ngummii Quincy, ɓe ndañi ɓiɓɓe njoyo woɗɓe : George Badger, William Inglee, Edward Henri Jr., Ellen Reed e Mary Williams.
Yumma Dewson ƴettii darnde galle, o toppitii galle oo e nder cukaagu Dewson, baaba makko ina gollinoo e njulaagu leɗɗe. Dewson ko neɗɗo daraniiɗo fijirde no feewi, omo fijira baseball e tennis. O ƴaañii e mbaadi makko, o ɓuri yiɗde ko fijde e pijirlooji "sukaaɓe" no soldateeɓe kaayitaaji nii, e nokkuuji pucci gaadanteeji baɗaaɗi ngam sukaaɓe rewɓe tokosɓe. <ref name=":0" />
O janngii e duɗe keertiiɗe, ina jeyaa heen duɗal Dana Hall, hade makko naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley, ɗo o heɓi seedantaagal makko e hitaande 1897. To Wellesley, o woniino hooreejo duɗal mawngal, wondiiɓe makko ina cikkatnoo wonde ñalnde heen o waawataa suɓeede hooreejo leydi Amerik.
== Kugal ==
=== Fuɗɗoode golle makko, 1897-1912 ===
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e hitaande 1897, Dewson fuɗɗii golle mum ko balloowo wiɗto to Fedde Jaŋde e Njulaagu Rewɓe, fedde nde ummorii ko to Boston ngam wallitde ɓamtaare renndo rewɓe, jaŋde rewɓe, e hakkeeji rewɓe e nder golle. Dewson rokkaama ndeeɗoo golle ko Elizabeth Glendower Evans, peewnitoowo ummoriiɗo Boston, gooto e jannginooɓe Dewson. E nder sahaa mo o woni e WEIU, Dewson waɗii wiɗtooji limtilimtinɗi, o haali ko faati e ngonka golle rewɓe moƴƴaani. O jannginii kadi kursus faggudu galle. Ɓooygol kaɓirɗe janngirɗe ngam kursus oo addani mo winndude e yaltinde ''deftere njaru teeminannde noogas'' (1899). Nde wonnoo ko doggol teskinngol ngam wallitde rewɓe Ameriknaaɓe e bidsee galle e ardineede njoɓdi. <ref name=":0" />
E hitaande 1900, Dewson naati duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe, to wuro Lancaster, to leydi Massachusetts. E hitaande 1904, o wonti gardiiɗo gadano departemaa maɓɓe parole. Faandaare duɗal ngal ko moƴƴitinde sukaaɓe rewɓe bonɓe, haa teeŋti noon e ɓe mawni e baasal. Dewson waɗii doole mum ngam faamde geɗe ceertuɗe baɗɗe bonanndeeji rewɓe e bonanndeeji. O mooftii dokke limtooje, o huutorii ɗeen kabaruuji ngam moƴƴinde golle moƴƴitingol. <ref name=":0" /> O winndi ɓataake ina wiyee "La fille delinquente sur parole" ko fayti e ko o yiyti. O holliti ɗum e hitaande 1911 e batu ngenndiijo ngam ballal e peewnugol . <ref name=":1" />
Hay ko adii nde o yaltata Duɗal Industriyel (1912), o naati e dille njoɓdi ɓurndi famɗude (1911). O innitiraa ko hooreejo gollordu Goomu wiɗto njoɓdi ɓurndi famɗude, baɗnooɗo ciimtol baɗngol sariya gadano njoɓdi ɓurndi famɗude to Massachusetts (e ngenndi ndii). Ngolɗoo ciimtol addani mo njeenaari ngenndi.
=== Dille suɓngooji ===
[[File:Molly_Dewson_and_Polly_Porter,_Van_Cortlandt_Park,_Bronx_1925.jpg|thumb|Moli Dewson e Polli Porter, nokku van kortlandt, bronx hitaande 1925]]
E hitaande 1915, Dewson naati e kampaañ Massachusetts ngam suɓaade rewɓe. E wolde adunaare adannde, kanko e gollodiiɗo makko, hono Polly Porter, ɓe njahi e Croix-Rouge Amerik to Farayse ngam wallitde mooliiɓe wolde. Dewson wonnoo ko mawɗo nokku Mediteraane e joofnirde wolde. Caggal nde o arti Orop, Dewson golliima e ballondiral mawngal Florence Kelley e kampaañ Ligue Nationale des Consommateurs ngam sariyaaji dowlaaji jowitiiɗi e njoɓdi ɓurndi famɗude wonande rewɓe e sukaaɓe. Tuggi 1925 haa 1931, Dewson wonii hooreejo fedde njulaagu New York, o gollodiima e Eleanor Roosevelt (ER), o ardii golle lobbugol e nder batu jowitiingu e sariyaaji rewɓe, o waɗii kadi darnde mawnde e ƴettugol kuulal 1930 ngam ustude sariyaaji rewɓe to New York. Ko o hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu to New York, Dewson golliima e renndinde Frances Perkins e Clara Mortenson Beyer, kamɓe ɗiɗo fof ɓe njahrata ko e golle to Departemaa Golle Amerik e gardagol hooreejo leydi Roosevelt, kadi ɓe mbaɗii geɗe teeŋtuɗe e faggudu golle e jamaanu New Deal . [1]
== Tuugnorgal ==
so44ybyns07j29x3rjzabgkiwde9076
164297
164296
2026-04-15T17:20:51Z
Sardeeq
14292
164297
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Mary Wiliyam Dewson''' (1874-1962) ko [[Feminism|debbo]] Ameriknaajo, daraniiɗo siyaasa . Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e hitaande 1897, o golliima e fedde jaŋde e gollorde rewɓe. O wonti tergal tiiɗngal e fedde wiyeteende Ligue Nationale des Consommateurs (NCL) o heɓi kadi ballal e juuɗe Florence Kelley, daraniiɗo haɓaade nuunɗal renndoyankeewal, kadi koolaaɗo kuuɓal NCL. Darnde Dewson caggal ɗuum e wonde binndoowo siwil e nder fedde rewɓe wuro New York (WCCNY) addani mo hawrude e Eleanor Roosevelt, mo caggal ɗuum holliti Dewson wonde ɓurɗo waawde politik e nder lannda Demokaraasi. Dewson yahi haa o ƴetti golle Roosevelt, o woni hooreejo Diɗɗal Rewɓe e Goomu Kampaañ Ngenndiijo Demokaraasi. "Reporter Plan" mo Dewson moofti ujunnaaje ujunnaaje rewɓe ngam sarde kabaruuji ko faati e sariya New Deal e dañde ballal e mum. E jokkondiral e Peeje Reporter, Diɗɗal Rewɓe waɗii batuuji diiwaanuuji ngam rewɓe. Ndee dillere addani rewɓe heewde tawtoreede politik e nder daartol.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Dewson jibinaa ko to Quincy, to leydi Massachusetts, ñalnde 18 feebariyee 1874. Ko kanko woni ɓiɗɗo tokooso e nder sukaaɓe njeegomo. Yumma makko, hono Elisabeth Weld Williams, e baaba makko, hono Edward Henri Dewson, ina nguurnoo to Roxbury nde ɓe ndañi ɓiɗɗo maɓɓe gadano, hono Francis Williams. Caggal nde ɓe ngummii Quincy, ɓe ndañi ɓiɓɓe njoyo woɗɓe : George Badger, William Inglee, Edward Henri Jr., Ellen Reed e Mary Williams.
Yumma Dewson ƴettii darnde galle, o toppitii galle oo e nder cukaagu Dewson, baaba makko ina gollinoo e njulaagu leɗɗe. Dewson ko neɗɗo daraniiɗo fijirde no feewi, omo fijira baseball e tennis. O ƴaañii e mbaadi makko, o ɓuri yiɗde ko fijde e pijirlooji "sukaaɓe" no soldateeɓe kaayitaaji nii, e nokkuuji pucci gaadanteeji baɗaaɗi ngam sukaaɓe rewɓe tokosɓe. <ref name=":0" />
O janngii e duɗe keertiiɗe, ina jeyaa heen duɗal Dana Hall, hade makko naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley, ɗo o heɓi seedantaagal makko e hitaande 1897. To Wellesley, o woniino hooreejo duɗal mawngal, wondiiɓe makko ina cikkatnoo wonde ñalnde heen o waawataa suɓeede hooreejo leydi Amerik.
== Kugal ==
=== Fuɗɗoode golle makko, 1897-1912 ===
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e hitaande 1897, Dewson fuɗɗii golle mum ko balloowo wiɗto to Fedde Jaŋde e Njulaagu Rewɓe, fedde nde ummorii ko to Boston ngam wallitde ɓamtaare renndo rewɓe, jaŋde rewɓe, e hakkeeji rewɓe e nder golle. Dewson rokkaama ndeeɗoo golle ko Elizabeth Glendower Evans, peewnitoowo ummoriiɗo Boston, gooto e jannginooɓe Dewson. E nder sahaa mo o woni e WEIU, Dewson waɗii wiɗtooji limtilimtinɗi, o haali ko faati e ngonka golle rewɓe moƴƴaani. O jannginii kadi kursus faggudu galle. Ɓooygol kaɓirɗe janngirɗe ngam kursus oo addani mo winndude e yaltinde ''deftere njaru teeminannde noogas'' (1899). Nde wonnoo ko doggol teskinngol ngam wallitde rewɓe Ameriknaaɓe e bidsee galle e ardineede njoɓdi. <ref name=":0" />
E hitaande 1900, Dewson naati duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe, to wuro Lancaster, to leydi Massachusetts. E hitaande 1904, o wonti gardiiɗo gadano departemaa maɓɓe parole. Faandaare duɗal ngal ko moƴƴitinde sukaaɓe rewɓe bonɓe, haa teeŋti noon e ɓe mawni e baasal. Dewson waɗii doole mum ngam faamde geɗe ceertuɗe baɗɗe bonanndeeji rewɓe e bonanndeeji. O mooftii dokke limtooje, o huutorii ɗeen kabaruuji ngam moƴƴinde golle moƴƴitingol. <ref name=":0" /> O winndi ɓataake ina wiyee "La fille delinquente sur parole" ko fayti e ko o yiyti. O holliti ɗum e hitaande 1911 e batu ngenndiijo ngam ballal e peewnugol . <ref name=":1" />
Hay ko adii nde o yaltata Duɗal Industriyel (1912), o naati e dille njoɓdi ɓurndi famɗude (1911). O innitiraa ko hooreejo gollordu Goomu wiɗto njoɓdi ɓurndi famɗude, baɗnooɗo ciimtol baɗngol sariya gadano njoɓdi ɓurndi famɗude to Massachusetts (e ngenndi ndii). Ngolɗoo ciimtol addani mo njeenaari ngenndi.
=== Dille suɓngooji ===
[[File:Molly_Dewson_and_Polly_Porter,_Van_Cortlandt_Park,_Bronx_1925.jpg|thumb|Moli Dewson e Polli Porter, nokku van kortlandt, bronx hitaande 1925]]
E hitaande 1915, Dewson naati e kampaañ Massachusetts ngam suɓaade rewɓe. E wolde adunaare adannde, kanko e gollodiiɗo makko, hono Polly Porter, ɓe njahi e Croix-Rouge Amerik to Farayse ngam wallitde mooliiɓe wolde. Dewson wonnoo ko mawɗo nokku Mediteraane e joofnirde wolde. Caggal nde o arti Orop, Dewson golliima e ballondiral mawngal Florence Kelley e kampaañ Ligue Nationale des Consommateurs ngam sariyaaji dowlaaji jowitiiɗi e njoɓdi ɓurndi famɗude wonande rewɓe e sukaaɓe. Tuggi 1925 haa 1931, Dewson wonii hooreejo fedde njulaagu New York, o gollodiima e Eleanor Roosevelt (ER), o ardii golle lobbugol e nder batu jowitiingu e sariyaaji rewɓe, o waɗii kadi darnde mawnde e ƴettugol kuulal 1930 ngam ustude sariyaaji rewɓe to New York. Ko o hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu to New York, Dewson golliima e renndinde Frances Perkins e Clara Mortenson Beyer, kamɓe ɗiɗo fof ɓe njahrata ko e golle to Departemaa Golle Amerik e gardagol hooreejo leydi Roosevelt, kadi ɓe mbaɗii geɗe teeŋtuɗe e faggudu golle e jamaanu New Deal . [1]
== Tuugnorgal ==
1o1v9d080t1en3l1c5l87y3c8snln3z
As Teo, Saipan
0
39999
164298
2026-04-15T17:21:10Z
Galadima002
13879
Created page with "{{Databox}}'''No Teo woniri koɗki to Saipan''', to duuɗe Mariana worgo. O woniri ko bannge fuɗnaange duunde ndee. Ina huutoroo UTC+10:00, ina waɗi 272 neɗɗo (limto 2020). Toɓɓere mayre ɓurnde toowde ko 364 meeteer. == Tuugnorgal =="
164298
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''No Teo woniri koɗki to Saipan''', to duuɗe Mariana worgo. O woniri ko bannge fuɗnaange duunde ndee. Ina huutoroo UTC+10:00, ina waɗi 272 neɗɗo (limto 2020). Toɓɓere mayre ɓurnde toowde ko 364 meeteer.
== Tuugnorgal ==
fc8tascnfnkymyaa8on0k8mshfa8628
164303
164298
2026-04-15T17:22:37Z
Galadima002
13879
164303
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''No Teo woniri koɗki to Saipan''', to duuɗe Mariana worgo. O woniri ko bannge fuɗnaange duunde ndee. Ina huutoroo UTC+10:00, ina waɗi 272 neɗɗo (limto 2020). <ref>{{Cite web|url=https://www.citydirectory.us/village-as-teo.html|title=As Teo MP - information about the village and its administration|website=www.citydirectory.us}}</ref>Toɓɓere mayre ɓurnde toowde ko 364 meeteer.<ref name="census2020">[https://www2.census.gov/programs-surveys/decennial/2020/data/island-areas/commonwealth-of-the-northern-mariana-islands/population-and-housing-unit-counts/commonwealth-northern-mariana-islands-phc-table02.pdf 2020 Census Population of the Commonwealth of the Northern Mariana Islands: Municipality and Village], U.S. Census Bureau.</ref>
== Tuugnorgal ==
1xdabpwefm6dm6di7y21swkcl7lomn7
164305
164303
2026-04-15T17:22:56Z
Galadima002
13879
164305
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''No Teo woniri koɗki to Saipan''', to duuɗe Mariana worgo. O woniri ko bannge fuɗnaange duunde ndee. Ina huutoroo UTC+10:00, ina waɗi 272 neɗɗo (limto 2020). <ref>{{Cite web|url=https://www.citydirectory.us/village-as-teo.html|title=As Teo MP - information about the village and its administration|website=www.citydirectory.us}}</ref>Toɓɓere mayre ɓurnde toowde ko 364 meeteer.<ref name="census2020">[https://www2.census.gov/programs-surveys/decennial/2020/data/island-areas/commonwealth-of-the-northern-mariana-islands/population-and-housing-unit-counts/commonwealth-northern-mariana-islands-phc-table02.pdf 2020 Census Population of the Commonwealth of the Northern Mariana Islands: Municipality and Village], U.S. Census Bureau.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
ow72ikzaozxrt827d1ebieu8jsh4ffv
Alis Chipman Dewey
0
40000
164299
2026-04-15T17:21:37Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1337488961|Alice Chipman Dewey]]"
164299
wikitext
text/x-wiki
'''Alice Chipman Dewey''' (7 suwee 1858 – 14 sulyee 1927) ko Ameriknaajo, jiiloowo jaŋde, filosof, [[Feminism|jiɗɗo rewɓe]] . O waɗii nafoore mawnde e ƴellitgol golle jaŋde yahrude yeeso e bannge jom suudu makko, filosof John Dewey . Chipman waɗii darnde mawnde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago Laboratory, o tawtoraama dille renndo e jaŋde keewɗe. {{Sfn|Wood|2000}}
== Nguurndam ==
Alice Chipman jibinaa ko to wuro wiyeteengo Fenton, to leydi Misigan, to galle Gordon Orlen Chipman, jom kaɓirɗe, e Lusi Riggs. Caggal nde jibnaaɓe makko maayi e cukaagu mum, Alice e miñi mum debbo njibinaama e mawniiko en to bannge yumma, hono Fred e Evalina Riggs, ɓe cemmbini renndo ngoo e ƴellitde hoore mum. Alice timmini jaŋde mum hakkundeere to Fenton, o naati seeɗa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Baptist Fenton, ɗo o janngi jimɗi, hade makko jannginde duɗal to Flushing, Michigan . E hitaande 1882, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, tawi ko yiɗde ɓeydaade jaŋde e yiɗde hakkeeji rewɓe . {{Sfn|Wood|2000}}
=== Jokkondiral e John Dewey ===
Nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, Chipman hawri e John Dewey, jannginoowo filosofi, mo ɓooyaani ko naati e duɗal ngal. Ɓe mbaɗi sehilaagal tiiɗngal, Chipman ƴettii jaŋdeeji keewɗi e filosofi Dewey jahduɗi e jamaanu. E hitaande 1885, jokkondiral maɓɓe ɓeydii luggiɗde, ɓe resndi ɗum en e ndunngu 1886, caggal nde Chipman heɓi bak mum, Dewey heɓi jappeere mum, wonti balloowo professeur. Ɓeen ɗiɗo koɗi to Ann Arbor, ɗo Dewey yahri yeeso e jaŋde mum, Chipman ina joginoo galle maɓɓe, ina mawnina sukaaɓe maɓɓe tato. {{Sfn|Wood|2000}} Ɓe kawri, ɓe ndañi sukaaɓe njeegomo.
=== Duɗal laboratuwaar to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago ===
E hitaande 1894, galle Dewey ummiima [[Chicago]] nde John Dewey toɗɗaa ngam ardaade fedde hesere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, hawrunde e filosofi, e ganndal hakkille, e jaŋde. Ndeeɗoo waylo-waylo rokkii Chipman fartaŋŋe jogaade darnde tiiɗnde e sosde Duɗal Laboratoori Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Chicago. O tawtoraama no feewi e addude miijooji jaŋde jom suudu makko e nder golle, omo ƴeewa geɗe keewɗe e golle duɗal ngal. {{Sfn|Wood|2000}}
E hitaande 1901, Chipman wonti hooreejo duɗal Laboratuwaar, o ardii kadi Departemaa maggal Engele e Binndol. E nder ndee darnde, ko kanko halfinaa ƴellitgol jaŋde, janngingol, e njuɓɓudi golle ñalnde kala duɗal ngal. Kono, mbaadi ardorde Chipman, tawi ina jeyaa heen ittude jannginooɓe ɓe o miijinoo ko yaawi, addani mo jokkondirde e won e gollodiiɓe makko. Won kadi kulhuli wonde duɗal ngal ina jokkondiri no feewi e galle Dewey. {{Sfn|Wood|2000}}
Ɗee caɗeele ngari haa timmi e hitaande 1904 nde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal felliti hawrude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Parker Chicago e duɗal jaaɓi haaɗtirde Laboratuwaar. Ndeeɗoo hawriinde rokkii fartaŋŋe ngam haɓaade ñiŋooje ardorde Chipman, e lewru marse 1904, hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde William Rainey Harper humpitii Chipman wonde ina ɗaminaa maa o woppu laamu. Caggal ndeen ƴellitaare, Chipman e John Dewey fof ndartini golle mum en, John Dewey woppi golle mum fof e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. [1] [1]
== Tuugnorgal ==
iodeia8wkljac0op486kecn18b6a8i1
164300
164299
2026-04-15T17:21:51Z
Sardeeq
14292
164300
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Alice Chipman Dewey''' (7 suwee 1858 – 14 sulyee 1927) ko Ameriknaajo, jiiloowo jaŋde, filosof, [[Feminism|jiɗɗo rewɓe]] . O waɗii nafoore mawnde e ƴellitgol golle jaŋde yahrude yeeso e bannge jom suudu makko, filosof John Dewey . Chipman waɗii darnde mawnde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago Laboratory, o tawtoraama dille renndo e jaŋde keewɗe. {{Sfn|Wood|2000}}
== Nguurndam ==
Alice Chipman jibinaa ko to wuro wiyeteengo Fenton, to leydi Misigan, to galle Gordon Orlen Chipman, jom kaɓirɗe, e Lusi Riggs. Caggal nde jibnaaɓe makko maayi e cukaagu mum, Alice e miñi mum debbo njibinaama e mawniiko en to bannge yumma, hono Fred e Evalina Riggs, ɓe cemmbini renndo ngoo e ƴellitde hoore mum. Alice timmini jaŋde mum hakkundeere to Fenton, o naati seeɗa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Baptist Fenton, ɗo o janngi jimɗi, hade makko jannginde duɗal to Flushing, Michigan . E hitaande 1882, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, tawi ko yiɗde ɓeydaade jaŋde e yiɗde hakkeeji rewɓe . {{Sfn|Wood|2000}}
=== Jokkondiral e John Dewey ===
Nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, Chipman hawri e John Dewey, jannginoowo filosofi, mo ɓooyaani ko naati e duɗal ngal. Ɓe mbaɗi sehilaagal tiiɗngal, Chipman ƴettii jaŋdeeji keewɗi e filosofi Dewey jahduɗi e jamaanu. E hitaande 1885, jokkondiral maɓɓe ɓeydii luggiɗde, ɓe resndi ɗum en e ndunngu 1886, caggal nde Chipman heɓi bak mum, Dewey heɓi jappeere mum, wonti balloowo professeur. Ɓeen ɗiɗo koɗi to Ann Arbor, ɗo Dewey yahri yeeso e jaŋde mum, Chipman ina joginoo galle maɓɓe, ina mawnina sukaaɓe maɓɓe tato. {{Sfn|Wood|2000}} Ɓe kawri, ɓe ndañi sukaaɓe njeegomo.
=== Duɗal laboratuwaar to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago ===
E hitaande 1894, galle Dewey ummiima [[Chicago]] nde John Dewey toɗɗaa ngam ardaade fedde hesere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, hawrunde e filosofi, e ganndal hakkille, e jaŋde. Ndeeɗoo waylo-waylo rokkii Chipman fartaŋŋe jogaade darnde tiiɗnde e sosde Duɗal Laboratoori Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Chicago. O tawtoraama no feewi e addude miijooji jaŋde jom suudu makko e nder golle, omo ƴeewa geɗe keewɗe e golle duɗal ngal. {{Sfn|Wood|2000}}
E hitaande 1901, Chipman wonti hooreejo duɗal Laboratuwaar, o ardii kadi Departemaa maggal Engele e Binndol. E nder ndee darnde, ko kanko halfinaa ƴellitgol jaŋde, janngingol, e njuɓɓudi golle ñalnde kala duɗal ngal. Kono, mbaadi ardorde Chipman, tawi ina jeyaa heen ittude jannginooɓe ɓe o miijinoo ko yaawi, addani mo jokkondirde e won e gollodiiɓe makko. Won kadi kulhuli wonde duɗal ngal ina jokkondiri no feewi e galle Dewey. {{Sfn|Wood|2000}}
Ɗee caɗeele ngari haa timmi e hitaande 1904 nde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal felliti hawrude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Parker Chicago e duɗal jaaɓi haaɗtirde Laboratuwaar. Ndeeɗoo hawriinde rokkii fartaŋŋe ngam haɓaade ñiŋooje ardorde Chipman, e lewru marse 1904, hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde William Rainey Harper humpitii Chipman wonde ina ɗaminaa maa o woppu laamu. Caggal ndeen ƴellitaare, Chipman e John Dewey fof ndartini golle mum en, John Dewey woppi golle mum fof e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. [1] [1]
== Tuugnorgal ==
lqx61faem4nng4aen7omhlmaz7x59kb
Friendly's Classic
0
40001
164301
2026-04-15T17:21:56Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Friendly's Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1995 haa 1998. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Crestview Country Club to Agawam, to leydi Massachusetts. Jaaltaaɓe 1998 Amy Ɓooyɗo 1997 Deb Riis 1996 Dotti Pepper 1995 Bekki Iwerson Tuugnorgal"
164301
wikitext
text/x-wiki
Friendly's Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1995 haa 1998. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Crestview Country Club to Agawam, to leydi Massachusetts.
Jaaltaaɓe
1998 Amy Ɓooyɗo
1997 Deb Riis
1996 Dotti Pepper
1995 Bekki Iwerson
Tuugnorgal
ls0v854r9nk5jjwod0ncdg0rqbc6it8
164302
164301
2026-04-15T17:22:37Z
Ilya Discuss
10103
164302
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Friendly's Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1995 haa 1998. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Crestview Country Club to Agawam, to leydi Massachusetts.
Jaaltaaɓe
1998 Amy Ɓooyɗo
1997 Deb Riis
1996 Dotti Pepper
1995 Bekki Iwerson
Tuugnorgal
qbgpf4fa0ehuiv0yn3f0xyom5loundt
164307
164302
2026-04-15T17:23:41Z
Ilya Discuss
10103
164307
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Friendly's Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1995 haa 1998. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Crestview Country Club to Agawam, to leydi Massachusetts.
Jaaltaaɓe
1998 Amy Ɓooyɗo
1997 Deb Riis
1996 Dotti Pepper
1995 Bekki Iwerson
Tuugnorgal
ayoanv6s33nq9w1hk4h903hfyx5v2o7
164308
164307
2026-04-15T17:24:02Z
Ilya Discuss
10103
164308
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Friendly's Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1995 haa 1998. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Crestview Country Club to Agawam, to leydi Massachusetts.
== Jaaltaaɓe ==
1998 Amy Ɓooyɗo
1997 Deb Riis
1996 Dotti Pepper
1995 Bekki Iwerson
== Tuugnorgal ==
q3wizas98gum1y3vrojrjtjfk65jja2
164313
164308
2026-04-15T17:24:49Z
Ilya Discuss
10103
164313
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Friendly's Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1995 haa 1998. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Crestview Country Club to Agawam, to leydi Massachusetts.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=September 20, 2007}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1998 Amy Ɓooyɗo
1997 Deb Riis
1996 Dotti Pepper
1995 Bekki Iwerson
== Tuugnorgal ==
9un9rwpjy0mqjan16pagpf2w5gzlxvj
Emmet Densmoor
0
40002
164304
2026-04-15T17:22:49Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345469486|Emmet Densmore]]"
164304
wikitext
text/x-wiki
'''Emmet Densmore''' (19 mee 1837 – 2 mars 1911) ko jom ngalu Ameriknaajo, cafroowo e daraniiɗo cellal tago, ƴellitnooɗo mbaydi adanndi e ñaamdu Paleolitik .
== Nguurndam ==
Densmore jibinaa ko to diiwaan Crawford, to leydi Pensilvaani . Ko o ɓiy Joel e Sofiya Densmore. E nder cukaagu makko o golliima e sawru baaba makko, o golliima e binnditorde to Meadville, Pennsylvania . Densmore waɗi duuɓi ɗiɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Allegheny. E hitaande 1862, o ƴelliti e miñiraaɓe makko gooto e ɓulli petroŋ gadani ɓuuɓɗi to Oil Creek, Pennsylvania . <ref name="Dictionary" /> O soodi o soodi ɓulli petroŋ, duuɓi keewɗi o gollodii e miñiiko biyeteeɗo James Densmore ngam ƴellitde masiŋ binndol biyeteeɗo Sholes . <ref name="Dictionary" /> <ref name="Crossman 1911" /> Ooɗoo masiŋ binndol caggal ɗuum anndiraa ko masiŋ binndol Remington. <ref name="Dictionary" /> E nder kitaale 1871–1872, Densmore joginoo paaspooruuji Angalteer ngam masiŋ binndol, o naatni ɗum to Londres. E hitaande 1885, o ƴelliti e miñiiko biyeteeɗo Amos, masiŋ binndol Densmore. <ref name="Dictionary" /> Masiŋaaji binndi Densmore gadani peeñii e luumo ko e hitaande 1891.
Densmore heɓi MD mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara to New York e hitaande 1885. Ko kanko wonnoo hooreejo sosiyetee Garfield Tea, Brooklyn peewnoowo "Caay Garfield", peewnaaɗo e leɗɗe tan. Densmore resii laabi keewɗi. O resii Elisabet Heard e hitaande 1855, Helen Barnard e hitaande 1881 e Mabelle Hoff e hitaande 1905. <ref name="Dictionary" />
O joginoo ko 110 ektaar to Los Alamitos, ko ɓuri heewde e leydi ndi ko leɗɗe ɓiɓɓe leɗɗe. Ko kanko wonnoo hooreejo sosiyetee Barnard Densmore peewnoowo ndiyam ɓuuɓɗam e ɓiɓɓe leɗɗe desorɗe to Los Angeles. <ref name="Guinn 1902" /> Densmore ko goongɗinɗo geɗe hakkille e ruuhu . O winndi fuɗɗoode deftere Hudson Tuttle wiyeteende ''Arcana de la nature'' .
Densmore ko daraniiɗo diisnondiral hakkille . O wiyi wonde "miɗo jeyaa e ɓeen annduɓe ɓe ngalaa ɗo tuugii, annduɓe diisnondiral e nder winndere ndee. Alaa ko nafata hol innde nde min ndokka Laamɗo toowɗo oo: Sariya tagoore, walla Alla, walla ko njiɗ-ɗaa: ina wayi no ina woodi e am seedeeji laaɓtuɗi e diisnondiral hakkille e nder Artificer mawɗo."
== Ñaamde ==
[[File:The_Natural_Food_of_Man_1890.png|thumb|Ñaamdu Aadama, yaltinaa e hitaande 1890]]
Densmore ƴettii ñaamde ɓiɓɓe leɗɗe e kosam, nde o sikki ko ñaamdu tagoore neɗɗo gadano. O hollitii wonde « mburu ko leggal maayde ». <ref name="Johnson 2016" /> Densmore ina salii ñaamde mburu, cereeli, ɓiɗɓe leɗɗe e leɗɗe. O sikki ko ñaamdu amidon fof nafataa, o wiyi yo huutoro ɓiɓɓe leɗɗe belɗe e nokku mum en. Ñaamdu makko ndu o wasiyii ko ɓiɓɓe leɗɗe, kosam, njuumri, liɗɗi, egguuji e kosam. <ref name="Medical Standard" /> O sikki nguurndam neɗɗo ina foti wonde duuɓi 120. <ref name="Medical Standard" />
Densmore ko luutndiiɗo no feewi golle safaara e ñaamde teewu. O salii huutoraade leɗɗe kala, o miijii wonde peeje ñamri e cellal tago ina mbaawi safrude ñawu. O wiyi koorka ko safaara ñawu. <ref name="Brown 1988" /> Densmore winndi deftere wiyeteende ''The Natural Food of Man'', o ummiima Angalteer ko adii hitaande 1890. <ref name="Brown 1988" /> Deftere makko ndee ina waɗi batte to bannge naturopaths . <ref name="Brown 1988" /> Annduɓe safaara ñiŋii deftere ndee sabu mum ƴellitde ñaamdu fad . Rewindaade e nder jaaynde ''wiyeteende Edinburgh Medical Journal'', hollitii wonde miijo Densmore wonde ñaamdu karbohidrat ina bonna cellal, fisiyoloji wallittaaki ɗum, tee "e nder ustude mbaydi ñamri, ina wayi no e men Dr Densmore ina mahi tan mbaydi ngoɗndi e hoore mum."
Densmore wiyi wonde cereeli ko "nyaamduuji ɗi ngalaa nafoore, ɗi ngaddanta ñawuuji". [1] Binndanɗe njalti ina luulndii « anticerealism » makko. [2] James Burn siftinii ñaamdu makko ko « ñaamdu haɓantoondu ñaamdu ». [3] Densmore winnditii jaaynde lewru kala to Londres, wiyeteende Natural Food (1890–1895) e debbo makko Helen, winnditii jaaynde cellal wiyeteende Earnest Words . [4] [5] E hitaande 1890, Densmore e Helen sosnoo Fedde Natural Food Society to Londres nde rokki njuɓɓudi ñamri ɓurndi welde e huutoraade ko ɓuri "vegetarianism ortodoks walla njoɓdi ordinateer". [6]
== Tuugnorgal ==
n2s11bjfi9ve80exw9bf27mky52rofp
164306
164304
2026-04-15T17:23:04Z
Sardeeq
14292
164306
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Emmet Densmore''' (19 mee 1837 – 2 mars 1911) ko jom ngalu Ameriknaajo, cafroowo e daraniiɗo cellal tago, ƴellitnooɗo mbaydi adanndi e ñaamdu Paleolitik .
== Nguurndam ==
Densmore jibinaa ko to diiwaan Crawford, to leydi Pensilvaani . Ko o ɓiy Joel e Sofiya Densmore. E nder cukaagu makko o golliima e sawru baaba makko, o golliima e binnditorde to Meadville, Pennsylvania . Densmore waɗi duuɓi ɗiɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Allegheny. E hitaande 1862, o ƴelliti e miñiraaɓe makko gooto e ɓulli petroŋ gadani ɓuuɓɗi to Oil Creek, Pennsylvania . <ref name="Dictionary" /> O soodi o soodi ɓulli petroŋ, duuɓi keewɗi o gollodii e miñiiko biyeteeɗo James Densmore ngam ƴellitde masiŋ binndol biyeteeɗo Sholes . <ref name="Dictionary" /> <ref name="Crossman 1911" /> Ooɗoo masiŋ binndol caggal ɗuum anndiraa ko masiŋ binndol Remington. <ref name="Dictionary" /> E nder kitaale 1871–1872, Densmore joginoo paaspooruuji Angalteer ngam masiŋ binndol, o naatni ɗum to Londres. E hitaande 1885, o ƴelliti e miñiiko biyeteeɗo Amos, masiŋ binndol Densmore. <ref name="Dictionary" /> Masiŋaaji binndi Densmore gadani peeñii e luumo ko e hitaande 1891.
Densmore heɓi MD mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara to New York e hitaande 1885. Ko kanko wonnoo hooreejo sosiyetee Garfield Tea, Brooklyn peewnoowo "Caay Garfield", peewnaaɗo e leɗɗe tan. Densmore resii laabi keewɗi. O resii Elisabet Heard e hitaande 1855, Helen Barnard e hitaande 1881 e Mabelle Hoff e hitaande 1905. <ref name="Dictionary" />
O joginoo ko 110 ektaar to Los Alamitos, ko ɓuri heewde e leydi ndi ko leɗɗe ɓiɓɓe leɗɗe. Ko kanko wonnoo hooreejo sosiyetee Barnard Densmore peewnoowo ndiyam ɓuuɓɗam e ɓiɓɓe leɗɗe desorɗe to Los Angeles. <ref name="Guinn 1902" /> Densmore ko goongɗinɗo geɗe hakkille e ruuhu . O winndi fuɗɗoode deftere Hudson Tuttle wiyeteende ''Arcana de la nature'' .
Densmore ko daraniiɗo diisnondiral hakkille . O wiyi wonde "miɗo jeyaa e ɓeen annduɓe ɓe ngalaa ɗo tuugii, annduɓe diisnondiral e nder winndere ndee. Alaa ko nafata hol innde nde min ndokka Laamɗo toowɗo oo: Sariya tagoore, walla Alla, walla ko njiɗ-ɗaa: ina wayi no ina woodi e am seedeeji laaɓtuɗi e diisnondiral hakkille e nder Artificer mawɗo."
== Ñaamde ==
[[File:The_Natural_Food_of_Man_1890.png|thumb|Ñaamdu Aadama, yaltinaa e hitaande 1890]]
Densmore ƴettii ñaamde ɓiɓɓe leɗɗe e kosam, nde o sikki ko ñaamdu tagoore neɗɗo gadano. O hollitii wonde « mburu ko leggal maayde ». <ref name="Johnson 2016" /> Densmore ina salii ñaamde mburu, cereeli, ɓiɗɓe leɗɗe e leɗɗe. O sikki ko ñaamdu amidon fof nafataa, o wiyi yo huutoro ɓiɓɓe leɗɗe belɗe e nokku mum en. Ñaamdu makko ndu o wasiyii ko ɓiɓɓe leɗɗe, kosam, njuumri, liɗɗi, egguuji e kosam. <ref name="Medical Standard" /> O sikki nguurndam neɗɗo ina foti wonde duuɓi 120. <ref name="Medical Standard" />
Densmore ko luutndiiɗo no feewi golle safaara e ñaamde teewu. O salii huutoraade leɗɗe kala, o miijii wonde peeje ñamri e cellal tago ina mbaawi safrude ñawu. O wiyi koorka ko safaara ñawu. <ref name="Brown 1988" /> Densmore winndi deftere wiyeteende ''The Natural Food of Man'', o ummiima Angalteer ko adii hitaande 1890. <ref name="Brown 1988" /> Deftere makko ndee ina waɗi batte to bannge naturopaths . <ref name="Brown 1988" /> Annduɓe safaara ñiŋii deftere ndee sabu mum ƴellitde ñaamdu fad . Rewindaade e nder jaaynde ''wiyeteende Edinburgh Medical Journal'', hollitii wonde miijo Densmore wonde ñaamdu karbohidrat ina bonna cellal, fisiyoloji wallittaaki ɗum, tee "e nder ustude mbaydi ñamri, ina wayi no e men Dr Densmore ina mahi tan mbaydi ngoɗndi e hoore mum."
Densmore wiyi wonde cereeli ko "nyaamduuji ɗi ngalaa nafoore, ɗi ngaddanta ñawuuji". [1] Binndanɗe njalti ina luulndii « anticerealism » makko. [2] James Burn siftinii ñaamdu makko ko « ñaamdu haɓantoondu ñaamdu ». [3] Densmore winnditii jaaynde lewru kala to Londres, wiyeteende Natural Food (1890–1895) e debbo makko Helen, winnditii jaaynde cellal wiyeteende Earnest Words . [4] [5] E hitaande 1890, Densmore e Helen sosnoo Fedde Natural Food Society to Londres nde rokki njuɓɓudi ñamri ɓurndi welde e huutoraade ko ɓuri "vegetarianism ortodoks walla njoɓdi ordinateer". [6]
== Tuugnorgal ==
0wiw8dhbvca0245m16e14daztf8fwir
Peggi Dobbins
0
40003
164309
2026-04-15T17:24:10Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1330744112|Peggy Dobbins]]"
164309
wikitext
text/x-wiki
'''Peggy Dobbins''' (jibinaa ko ñalnde 30 suwee 1938) ko ganndo renndo Ameriknaajo, kadi ko daraniiɗo hakkeeji siwil e rewɓe . O jibinaa ko to Texas, o mawni ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Madrid e fuɗɗoode kitaale 1960. O tawtoraama Freedom Summer e hitaande 1964, o woniino e golle e nder Goomu yuɓɓinoowo almudɓe to bannge worgo . O fuɗɗii jaŋde makko doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tulane, o janngini gooto e jaŋde rewɓe adannde e nder leydi ndii, to New Orleans e hitaande 1966. O dartini jaŋde makko nde o resi hitaande rewtunde ndee, o ummii o fayi wuro New York, ɗo o woni e haɓaade wolde wiyetnaam e sosde [[Women's liberation movement|fedde ndimaagu rewɓe]] .
Dobbins wonnoo ko gooto e sosɓe fedde rewɓe radikal en New York, winndi ''Liturgie ngam wirwirnde rewɓe aadaaji'', ngam seppo fedde nde e nder safrirde ngenndiire Arlington to Washington, DC, o nanngaa e seppo Miss America to wuro New York e hitaande 1968. Nde rewɓe radikal en New York njokki e feccude WCH -f splint seppooji tiyaataar e nder wuro mawngo New York. Nde o arti e jaŋde makko e hitaande 1972, Dobbins heɓi doktoraa makko e ganndal renndo, o fuɗɗii jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alabama to Tuscaloosa e hitaande 1974. Duuɓi jeeɗiɗi caggal ɗuum, o nanngaa to Birmingham, Alabama, nde o yiɗi waɗde skit politik omo ɓoornii mask. Hay so tawii tuumeede ɓoornaade masiŋaaji ɗii tawaama ina selli, o ñaawaama ko fenaande. O nanngaa caggal ɗuum e hitaande 1981, o tuumaama ko o baawɗo waɗde geɗe bonɗe sabu o saliima yaltude birooji jaaynde wiyeteende ''The Birmingham News'' .
Nde o dañi darnde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Dobbins golliima e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje keewɗe, ko wayi no Protect American’s Children e Fedde ngenndiire ngam ɓamtaare yimɓe ɓaleeɓe, ngam wallitde golle mum en. O walli kadi e lannda kominist USA e geɗe keewɗe, o jokki e salaade naatgol Amerik e hareeji. E kitaale 1990, o golliima e porogaraam heblo golle wonande wuro Birmingham, tuggi 1992 haa 1996 o wonii e yiilirde toppitiinde koɗki.
== Nguurndam gadano, jaŋde, e ɓesngu ==
Margaret Nell Powell, caggal ɗuum anndiraa Peggy, jibinaa {{Sfn|Love|2006}} {{Sfn|Birth records|1938}} 1938, to diiwaan Bell, Teksas, {{Sfn|''Waco Tribune-Herald''|1988}} Paulina Otelia (jibinaa ko Jordan) e Sam Madison Powell Jr Kirista, Teksas . O woniino mawɗo gollordu to opitaal Memorial to Corpus Christi tuggi 1947 haa 1961, caggal ɗuum o ummii o fayi Birmingham, Alabama ngam ardaade Fedde Cellal Birmingham. Peggy e miñi mum Sam III, mawni ko to Korpus Kirista. {{Sfn|''Waco Tribune-Herald''|1988}} O hollitaama e hitaande 1957–1958 caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde WB Ray . Jokkude jaŋde mum, Peggy winnditii e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley to Wellesley, Massachusetts . {{Sfn|Dodson|1957}} O heɓi bak makko e hitaande 1960 to Wellesley, caggal ɗuum o timmini dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Madrid e hitaande 1961. {{Sfn|Love|2006}} {{Sfn|''The Boston Globe''|1960}} E nder jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Powell heɓi reedu, o fotnoo ko rokkude ɓiyiiko ngam ƴettude ɗum. {{Sfn|Brownmiller|1999}} Kewu nguu addani mo faamde wonde rewɓe woɗɓe ina njogii reedu sirlu e ruttaade, ɗum addani mo haalde e yeeso yimɓe fof ko fayti e ruttaade ko huunde politik. {{Sfn|Brown|2019}}
== Kuugal (1960-1970) ==
Powell ummiima New Orleans winnditii e jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tulane . {{Sfn|''Corpus Christi Times''|1967}} O naati e dille jojjanɗe aadee, o naati e Goomu yuɓɓinoowo almudɓe to bannge worgo . {{Sfn|Greene|1994}} O tawtoraama binnditagol wootooɓe Freedom Summer e drives Freedom School e hitaande 1964. {{Sfn|McAdam|1988}} E oon sahaa, alaa dille rewɓe, rewɓe heewɓe naatii e pelle jojjanɗe aadee. Nde ɓe tawi ɓe ndartinaama e marge, rewɓe puɗɗii yuɓɓinde dille mum en ngam ndimaagu rewɓe . {{Sfn|Greene|1994}} {{Sfn|Evans|1979}} Yeru, Powell, Cathy Barrett, e Cathy Cade {{Sfn|Evans|1979}} e maɓɓe fof ko janngoowo dipolomaaji sosiyoloji, udditi jaŋde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde New Orleans e hitaande 1966, janngirde daartol rewɓe Annette Kar Baxter to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard, e janngirde Gerda Lerner to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York, {{Sfn|Zinsser|1993}} hay gooto jaɓaaka haa hitaande 1969, nde duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell jaɓi e dow laawol janngirde jaŋde rewɓe adannde. {{Sfn|Kahn|2006}} Nde tawnoo worɓe daraniiɓe hakkeeji aadee, ɓe mbiyi wonde jokkere enɗam wonaa huunde himmunde, tee ɓe ngalaa ballal e kala dille goɗɗe, kalaas Powell, Barrett, e Cade dartinaama, yuɓɓinɓe golle ɗee njahdi e pelle goɗɗe. {{Sfn|Evans|1979}} Huutoraade peeje ɗe ɓe njanngi e dille jojjanɗe aadee, rewɓe puɗɗiima renndinde daartol mum en e nder jonɗe "Tell It Like It Is". Ɗee jeewte cemmbinɗe hakkillaaji mbaɗti ɓe faamde wonde geɗe maɓɓe keeriɗe ina keewi renndinde, ɗum noon ko golle renndo, ɗe so politikaaji mbaɗii, ina mbaawi wayleede e geɗe baawɗe safreede. Ɗumɗoo noon, haa jooni, addani manndaa " [[The personal is political|Le personnel est politique]] ", wonti miijo mooɓondiral ngam naatde e Dillere Ndimaagu Rewɓe. {{Sfn|Brown|2019}}
E lewru abriil 1967, Powell resi Mikael Antoni Dobbins to Birmingham, Alabama. O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o ummorii ko Denver, Colorado . {{Sfn|''Corpus Christi Times''|1967}} Ɓe njibina caggal ɗuum ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo. {{Sfn|Hargrove|1980}} {{Sfn|Morgan|2001}} Caggal dewgal maɓɓe, ɓe mbaɗi galle maɓɓe to wuro New York. {{Sfn|''Corpus Christi Times''|1967}} Dobbins wonti gooto e sosɓe fedde rewɓe radikal en to New York, o winndi ''Liturgie pour la burée de la femme traditionnelle'', ngam seppo gadano fedde nde e nder safrirde ngenndiire Arlington to Washington, DC {{Sfn|Love|2006}} {{Sfn|Echols|1989}} O waɗii batuuji yontere kala e nder galle makko, ɗo o waɗti waɗde batuuji makko e nder galle makko ceergal hakkunde rewɓe e worɓe. {{Sfn|Echols|1989}} Feminist e daartoowo, Rosalyn Baxandall, innitiri Dobbins « jom suudu asliijo », sabu ɗeen jeewte njiylawu. {{Sfn|Echols|1989}} Seppo ngenndiijo gadano rewɓe radikal en New York mbaɗnoo ko ngam salaade hiirde Miss Amerik e hitaande 1968 yuɓɓinaande to wuro Atlantik, New Jersey . {{Sfn|Echols|1989}} Fedde ndee ina foti yiɗeede sabu fedde ndee yiyri ɗum ko no feere ngam ƴellitde rewɓe, e wallitde kapitaalisma e yeeyde geɗe ballitooje, militeeruuji sabu dañɓe ɗum neldaama ngam weltinde konu, e njiyaagu sabu dañɓe haa oon sahaa fof ko ɓaleeɓe. {{Sfn|Brownmiller|1999}} Seppooji ɗii mbaɗii maandeeji e Dobbins, ɓoorniiɗo gooto e kostim jom suudu mum, waɗii kaalis Wall Street, waɗii njulaagu (auction) ngam yeeyde effigy (effigie) debbo mo 1969, hono Miss America. {{Sfn|Brownmiller|1999}} {{Sfn|Evans|1979}} Seppooji ɗii mberlii ko ɓe mbiyata « kuutorɗe torla rewɓe » e nder laylaytol, ina njiɗi ustude bras maɓɓe, curlers, girdles, taƴe toowɗe, defte binnditagol, e jaayɗe lolluɗe ɗe ƴellitta miijooji njiyaagu, {{Sfn|Echols|1989}} kono ɓe ngoppitaa trash on filight ordinance. {{Sfn|Echols|1989}} Dobbins nanngaama haa jooni nde o fiyi Toni ɓuuɓri duumiindi e sara kees meer oo. O huutoriima Toni, sibu ko kañum woni balloowo e kawgel ngel, {{Sfn|Echols|1989}} kono jaayɗe kollitii wonde kisal ina sikki Miriam Bokser, Bev Grant, e Dobbins njaltinii bommbooji ɓuuɓɗi. {{Sfn|Brownmiller|1999}} {{Sfn|Love|2006}} Ko Dobbins tan nanngaa, nawaa kasoo, {{Sfn|Brownmiller|1999}} kono caggal ɗuum ñaawoore ndee woppitaa. {{Sfn|Echols|1989}}
Seppo Atlantik feccii daraniiɓe hakkeeji aadee, haa arti noon e maayde rewɓe radikal en New York. [1] Feccere ndee waɗi ko sabu feccere e fedde nde miijii wonde yimɓe tawtoranooɓe Diɗɗal Ndimaagu Rewɓe ina poti waawde suɓaade so tawii ko e ñaamo walla e nano. Woɗɓe cikkatnoo ko dille ɗee ina poti jokkondirde e nano haa abada, kono luulndiiɓe ɓee ina kaɓa e kala jokkondire duumiiɗe ina addana geɗe rewɓe lesɗude e sabaabuuji goɗɗi. [1] Fedde wootere fecciinde ina waɗi Dobbins, Judy Duffett, Sintiya Funk, Naomi Jaffe, Robin Morgan, Florika Remetier, e woɗɓe, sosɓe fedde rewɓe winndereyankoore ownooɓe ummoriinde e jeyngol (WITCH). [1] [1] E fuɗɗoode, rewɓe WITCH njiyataa worɓe ko tooñooɓe rewɓe, kono eɓe njiya systems, ɗi ñamlata e fetish rewɓe e doole mum en jaɓde darnde teskinnde e nder renndo, ko tooñooɓe ɗum en. [1] WITCH, ko ɗum waawi firtude kadi Rewɓe Ƴellitaare ngam Haalde Daartol mum en Koolondiral walla mbaydiiji goɗɗi peeñɗi, ina heewi huutoraade naalankaagal e pijirlooji mbeddaaji ngam salaade kapitaalisma korporaasiyoŋ, wolde wiyetnaam, e miijo ŋarɗugol rewɓe . [1] [1] O naati e nokku rewɓe Upper West Side, ɗo o ardii pelle ƴellitooje konngol, o yuɓɓini koperatiif nguura renndinoowo geɗe e dow njuuteendi, e koperatiif toppitiiɗo sukaaɓe wonande yummiraaɓe. [1]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
nq9fe1d5bbz7ebls2guvys279r4o4qt
164312
164309
2026-04-15T17:24:30Z
Sardeeq
14292
164312
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Peggy Dobbins''' (jibinaa ko ñalnde 30 suwee 1938) ko ganndo renndo Ameriknaajo, kadi ko daraniiɗo hakkeeji siwil e rewɓe . O jibinaa ko to Texas, o mawni ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Madrid e fuɗɗoode kitaale 1960. O tawtoraama Freedom Summer e hitaande 1964, o woniino e golle e nder Goomu yuɓɓinoowo almudɓe to bannge worgo . O fuɗɗii jaŋde makko doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tulane, o janngini gooto e jaŋde rewɓe adannde e nder leydi ndii, to New Orleans e hitaande 1966. O dartini jaŋde makko nde o resi hitaande rewtunde ndee, o ummii o fayi wuro New York, ɗo o woni e haɓaade wolde wiyetnaam e sosde [[Women's liberation movement|fedde ndimaagu rewɓe]] .
Dobbins wonnoo ko gooto e sosɓe fedde rewɓe radikal en New York, winndi ''Liturgie ngam wirwirnde rewɓe aadaaji'', ngam seppo fedde nde e nder safrirde ngenndiire Arlington to Washington, DC, o nanngaa e seppo Miss America to wuro New York e hitaande 1968. Nde rewɓe radikal en New York njokki e feccude WCH -f splint seppooji tiyaataar e nder wuro mawngo New York. Nde o arti e jaŋde makko e hitaande 1972, Dobbins heɓi doktoraa makko e ganndal renndo, o fuɗɗii jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alabama to Tuscaloosa e hitaande 1974. Duuɓi jeeɗiɗi caggal ɗuum, o nanngaa to Birmingham, Alabama, nde o yiɗi waɗde skit politik omo ɓoornii mask. Hay so tawii tuumeede ɓoornaade masiŋaaji ɗii tawaama ina selli, o ñaawaama ko fenaande. O nanngaa caggal ɗuum e hitaande 1981, o tuumaama ko o baawɗo waɗde geɗe bonɗe sabu o saliima yaltude birooji jaaynde wiyeteende ''The Birmingham News'' .
Nde o dañi darnde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Dobbins golliima e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje keewɗe, ko wayi no Protect American’s Children e Fedde ngenndiire ngam ɓamtaare yimɓe ɓaleeɓe, ngam wallitde golle mum en. O walli kadi e lannda kominist USA e geɗe keewɗe, o jokki e salaade naatgol Amerik e hareeji. E kitaale 1990, o golliima e porogaraam heblo golle wonande wuro Birmingham, tuggi 1992 haa 1996 o wonii e yiilirde toppitiinde koɗki.
== Nguurndam gadano, jaŋde, e ɓesngu ==
Margaret Nell Powell, caggal ɗuum anndiraa Peggy, jibinaa {{Sfn|Love|2006}} {{Sfn|Birth records|1938}} 1938, to diiwaan Bell, Teksas, {{Sfn|''Waco Tribune-Herald''|1988}} Paulina Otelia (jibinaa ko Jordan) e Sam Madison Powell Jr Kirista, Teksas . O woniino mawɗo gollordu to opitaal Memorial to Corpus Christi tuggi 1947 haa 1961, caggal ɗuum o ummii o fayi Birmingham, Alabama ngam ardaade Fedde Cellal Birmingham. Peggy e miñi mum Sam III, mawni ko to Korpus Kirista. {{Sfn|''Waco Tribune-Herald''|1988}} O hollitaama e hitaande 1957–1958 caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde WB Ray . Jokkude jaŋde mum, Peggy winnditii e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley to Wellesley, Massachusetts . {{Sfn|Dodson|1957}} O heɓi bak makko e hitaande 1960 to Wellesley, caggal ɗuum o timmini dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Madrid e hitaande 1961. {{Sfn|Love|2006}} {{Sfn|''The Boston Globe''|1960}} E nder jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Powell heɓi reedu, o fotnoo ko rokkude ɓiyiiko ngam ƴettude ɗum. {{Sfn|Brownmiller|1999}} Kewu nguu addani mo faamde wonde rewɓe woɗɓe ina njogii reedu sirlu e ruttaade, ɗum addani mo haalde e yeeso yimɓe fof ko fayti e ruttaade ko huunde politik. {{Sfn|Brown|2019}}
== Kuugal (1960-1970) ==
Powell ummiima New Orleans winnditii e jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tulane . {{Sfn|''Corpus Christi Times''|1967}} O naati e dille jojjanɗe aadee, o naati e Goomu yuɓɓinoowo almudɓe to bannge worgo . {{Sfn|Greene|1994}} O tawtoraama binnditagol wootooɓe Freedom Summer e drives Freedom School e hitaande 1964. {{Sfn|McAdam|1988}} E oon sahaa, alaa dille rewɓe, rewɓe heewɓe naatii e pelle jojjanɗe aadee. Nde ɓe tawi ɓe ndartinaama e marge, rewɓe puɗɗii yuɓɓinde dille mum en ngam ndimaagu rewɓe . {{Sfn|Greene|1994}} {{Sfn|Evans|1979}} Yeru, Powell, Cathy Barrett, e Cathy Cade {{Sfn|Evans|1979}} e maɓɓe fof ko janngoowo dipolomaaji sosiyoloji, udditi jaŋde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde New Orleans e hitaande 1966, janngirde daartol rewɓe Annette Kar Baxter to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard, e janngirde Gerda Lerner to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York, {{Sfn|Zinsser|1993}} hay gooto jaɓaaka haa hitaande 1969, nde duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell jaɓi e dow laawol janngirde jaŋde rewɓe adannde. {{Sfn|Kahn|2006}} Nde tawnoo worɓe daraniiɓe hakkeeji aadee, ɓe mbiyi wonde jokkere enɗam wonaa huunde himmunde, tee ɓe ngalaa ballal e kala dille goɗɗe, kalaas Powell, Barrett, e Cade dartinaama, yuɓɓinɓe golle ɗee njahdi e pelle goɗɗe. {{Sfn|Evans|1979}} Huutoraade peeje ɗe ɓe njanngi e dille jojjanɗe aadee, rewɓe puɗɗiima renndinde daartol mum en e nder jonɗe "Tell It Like It Is". Ɗee jeewte cemmbinɗe hakkillaaji mbaɗti ɓe faamde wonde geɗe maɓɓe keeriɗe ina keewi renndinde, ɗum noon ko golle renndo, ɗe so politikaaji mbaɗii, ina mbaawi wayleede e geɗe baawɗe safreede. Ɗumɗoo noon, haa jooni, addani manndaa " [[The personal is political|Le personnel est politique]] ", wonti miijo mooɓondiral ngam naatde e Dillere Ndimaagu Rewɓe. {{Sfn|Brown|2019}}
E lewru abriil 1967, Powell resi Mikael Antoni Dobbins to Birmingham, Alabama. O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o ummorii ko Denver, Colorado . {{Sfn|''Corpus Christi Times''|1967}} Ɓe njibina caggal ɗuum ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo. {{Sfn|Hargrove|1980}} {{Sfn|Morgan|2001}} Caggal dewgal maɓɓe, ɓe mbaɗi galle maɓɓe to wuro New York. {{Sfn|''Corpus Christi Times''|1967}} Dobbins wonti gooto e sosɓe fedde rewɓe radikal en to New York, o winndi ''Liturgie pour la burée de la femme traditionnelle'', ngam seppo gadano fedde nde e nder safrirde ngenndiire Arlington to Washington, DC {{Sfn|Love|2006}} {{Sfn|Echols|1989}} O waɗii batuuji yontere kala e nder galle makko, ɗo o waɗti waɗde batuuji makko e nder galle makko ceergal hakkunde rewɓe e worɓe. {{Sfn|Echols|1989}} Feminist e daartoowo, Rosalyn Baxandall, innitiri Dobbins « jom suudu asliijo », sabu ɗeen jeewte njiylawu. {{Sfn|Echols|1989}} Seppo ngenndiijo gadano rewɓe radikal en New York mbaɗnoo ko ngam salaade hiirde Miss Amerik e hitaande 1968 yuɓɓinaande to wuro Atlantik, New Jersey . {{Sfn|Echols|1989}} Fedde ndee ina foti yiɗeede sabu fedde ndee yiyri ɗum ko no feere ngam ƴellitde rewɓe, e wallitde kapitaalisma e yeeyde geɗe ballitooje, militeeruuji sabu dañɓe ɗum neldaama ngam weltinde konu, e njiyaagu sabu dañɓe haa oon sahaa fof ko ɓaleeɓe. {{Sfn|Brownmiller|1999}} Seppooji ɗii mbaɗii maandeeji e Dobbins, ɓoorniiɗo gooto e kostim jom suudu mum, waɗii kaalis Wall Street, waɗii njulaagu (auction) ngam yeeyde effigy (effigie) debbo mo 1969, hono Miss America. {{Sfn|Brownmiller|1999}} {{Sfn|Evans|1979}} Seppooji ɗii mberlii ko ɓe mbiyata « kuutorɗe torla rewɓe » e nder laylaytol, ina njiɗi ustude bras maɓɓe, curlers, girdles, taƴe toowɗe, defte binnditagol, e jaayɗe lolluɗe ɗe ƴellitta miijooji njiyaagu, {{Sfn|Echols|1989}} kono ɓe ngoppitaa trash on filight ordinance. {{Sfn|Echols|1989}} Dobbins nanngaama haa jooni nde o fiyi Toni ɓuuɓri duumiindi e sara kees meer oo. O huutoriima Toni, sibu ko kañum woni balloowo e kawgel ngel, {{Sfn|Echols|1989}} kono jaayɗe kollitii wonde kisal ina sikki Miriam Bokser, Bev Grant, e Dobbins njaltinii bommbooji ɓuuɓɗi. {{Sfn|Brownmiller|1999}} {{Sfn|Love|2006}} Ko Dobbins tan nanngaa, nawaa kasoo, {{Sfn|Brownmiller|1999}} kono caggal ɗuum ñaawoore ndee woppitaa. {{Sfn|Echols|1989}}
Seppo Atlantik feccii daraniiɓe hakkeeji aadee, haa arti noon e maayde rewɓe radikal en New York. [1] Feccere ndee waɗi ko sabu feccere e fedde nde miijii wonde yimɓe tawtoranooɓe Diɗɗal Ndimaagu Rewɓe ina poti waawde suɓaade so tawii ko e ñaamo walla e nano. Woɗɓe cikkatnoo ko dille ɗee ina poti jokkondirde e nano haa abada, kono luulndiiɓe ɓee ina kaɓa e kala jokkondire duumiiɗe ina addana geɗe rewɓe lesɗude e sabaabuuji goɗɗi. [1] Fedde wootere fecciinde ina waɗi Dobbins, Judy Duffett, Sintiya Funk, Naomi Jaffe, Robin Morgan, Florika Remetier, e woɗɓe, sosɓe fedde rewɓe winndereyankoore ownooɓe ummoriinde e jeyngol (WITCH). [1] [1] E fuɗɗoode, rewɓe WITCH njiyataa worɓe ko tooñooɓe rewɓe, kono eɓe njiya systems, ɗi ñamlata e fetish rewɓe e doole mum en jaɓde darnde teskinnde e nder renndo, ko tooñooɓe ɗum en. [1] WITCH, ko ɗum waawi firtude kadi Rewɓe Ƴellitaare ngam Haalde Daartol mum en Koolondiral walla mbaydiiji goɗɗi peeñɗi, ina heewi huutoraade naalankaagal e pijirlooji mbeddaaji ngam salaade kapitaalisma korporaasiyoŋ, wolde wiyetnaam, e miijo ŋarɗugol rewɓe . [1] [1] O naati e nokku rewɓe Upper West Side, ɗo o ardii pelle ƴellitooje konngol, o yuɓɓini koperatiif nguura renndinoowo geɗe e dow njuuteendi, e koperatiif toppitiiɗo sukaaɓe wonande yummiraaɓe. [1]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
d15yl1qsuxex4030x896ujzeznkp1ob
As Terlaje, Saipan
0
40004
164310
2026-04-15T17:24:22Z
Galadima002
13879
Created page with "{{Databox}}'''No Terlaje woniri koɗki to Saipan''', to duuɗe Mariana worgo. Ngo woni ko e hakkunde duunde nde. Ina huutoroo UTC+10:00 e nokku mum ɓurɗo toowde ko 233 meeteer. Ina waɗi 288 neɗɗo (limto 2020). To bannge worgo mayre, ko wuro wiyeteengo Chalan Kiya, bannge fuɗnaange mayre ko wuro wiyeteengo Kannat Tabla. == Tuugnorgal =="
164310
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''No Terlaje woniri koɗki to Saipan''', to duuɗe Mariana worgo. Ngo woni ko e hakkunde duunde nde. Ina huutoroo UTC+10:00 e nokku mum ɓurɗo toowde ko 233 meeteer. Ina waɗi 288 neɗɗo (limto 2020). To bannge worgo mayre, ko wuro wiyeteengo Chalan Kiya, bannge fuɗnaange mayre ko wuro wiyeteengo Kannat Tabla.
== Tuugnorgal ==
nu9t54nucxa0kfkvwp0a3ydow9h7wqy
164315
164310
2026-04-15T17:25:28Z
Galadima002
13879
164315
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''No Terlaje woniri koɗki to Saipan''', to duuɗe Mariana worgo. Ngo woni ko e hakkunde duunde nde. Ina huutoroo UTC+10:00 e nokku mum ɓurɗo toowde ko 233 meeteer. Ina waɗi 288 neɗɗo (limto 2020). To bannge worgo mayre, ko wuro wiyeteengo Chalan Kiya, bannge fuɗnaange mayre ko wuro wiyeteengo Kannat Tabla.<ref name="census2020">[https://www2.census.gov/programs-surveys/decennial/2020/data/island-areas/commonwealth-of-the-northern-mariana-islands/population-and-housing-unit-counts/commonwealth-northern-mariana-islands-phc-table02.pdf 2020 Census Population of the Commonwealth of the Northern Mariana Islands: Municipality and Village], U.S. Census Bureau.</ref>
== Tuugnorgal ==
9td59iuximtdr9x03felcblcm8jnmx1
164317
164315
2026-04-15T17:25:45Z
Galadima002
13879
164317
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''No Terlaje woniri koɗki to Saipan''', to duuɗe Mariana worgo. Ngo woni ko e hakkunde duunde nde. Ina huutoroo UTC+10:00 e nokku mum ɓurɗo toowde ko 233 meeteer. Ina waɗi 288 neɗɗo (limto 2020). To bannge worgo mayre, ko wuro wiyeteengo Chalan Kiya, bannge fuɗnaange mayre ko wuro wiyeteengo Kannat Tabla.<ref name="census2020">[https://www2.census.gov/programs-surveys/decennial/2020/data/island-areas/commonwealth-of-the-northern-mariana-islands/population-and-housing-unit-counts/commonwealth-northern-mariana-islands-phc-table02.pdf 2020 Census Population of the Commonwealth of the Northern Mariana Islands: Municipality and Village], U.S. Census Bureau.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
5o8o431zgdyftdec91ck59lpz59zh5e
Susanna laawol Dodds
0
40005
164314
2026-04-15T17:25:22Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344868984|Susanna Way Dodds]]"
164314
wikitext
text/x-wiki
'''Susanna Way Dodds''' (10 noowammbar 1830 – 20 lewru bowte 1911) ko cafroowo Ameriknaajo, ganndo ko faati e ndiyam, daraniiɗo cellal tago .
== Nguurndam ==
Dodds jibinaa ko to diiwaan Randolph, sara wuro Richmond, to leydi Indiya . O wonnoo ko jom ƴiiƴam, o daraniiɗo hakkeeji rewɓe . Dodds woni debbo nayaɓo e nder Amerik wontude cafroowo. <ref name="Iacobbo 2004" /> E hitaande 1864, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Russell T. Trall to New York . <ref name="Iacobbo 2004" /> safaara to St.
Mary, jom suudu Dodds, kadi ko cafroowo. Dodds e jom suudu mum Andrew ina njiɗi feere laaɓtunde ngam safrude ñawu. [1] E hitaande 1878, Dodds e miñi mum debbo udditi nokku safrirde, woni galle Dodds. [1] [2] E hitaande 1887, ɓe cosi duɗal jaaɓi haaɗtirde safrooɓe e seernaaɓe to St. [3] [1] Ɓe kuutoraaki hay leɗɗe so wonaa e caɗeele ngam ustude mette. [4] Ɓe ndarni heen ko "laabi safaara naftooji : ñaamde, fijirde, masiŋaaji, kuuraa e ndiyam e nder denndaangal kuutorɗe mum keewɗe". [1] Dodds hollitii ñaamde ƴiiƴam laaɓtunde tiiɗnde, nde haɗi ñaamde ɓuuɓri, kosam, kosam, soda, ɓuuɓri e kosam . [1] O yaltini jaaynde wiyeteende Sanitarian . [5]
Dodds wonnoo ko cukko hooreejo fedde Vegetarian Amerik . Herbert M. Shelton, ganndo ko faati e cellal tago, ko Dodds ƴetti ɗum.
== Wade ==
Dodds maayi ko ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1911, tawi ko ñawu mawngu to Long Beach, Kaliforni . Caggal nde Dodds sankii e hitaande 1911, miñiiko debbo jokki e ƴellitde duɗal jaaɓi haaɗtirde Higiene haa o soodi ɗum e hitaande 1912.
== Binndanɗe ==
* [[iarchive:dietquestion00dodd/page/n9|''Naamnal ñaamde'']] (1884)
* [[iarchive:b21528421/page/n8|''Cellal e nder galle: Walla, Defgol laaɓngol'']] (1891)
* [[iarchive:raceculturemoth00doddgoog/page/n9|''Pinal leñol: Yumma e Ɓiɗɗo'']] (1910)
* ''Lekki ɗi ngalaa leɗɗe: Higiyoterapi'' (1915)
== Tuugnorgal ==
mraq67mu2soyg714edxpdahpfzcl40b
164316
164314
2026-04-15T17:25:37Z
Sardeeq
14292
164316
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Susanna Way Dodds''' (10 noowammbar 1830 – 20 lewru bowte 1911) ko cafroowo Ameriknaajo, ganndo ko faati e ndiyam, daraniiɗo cellal tago .
== Nguurndam ==
Dodds jibinaa ko to diiwaan Randolph, sara wuro Richmond, to leydi Indiya . O wonnoo ko jom ƴiiƴam, o daraniiɗo hakkeeji rewɓe . Dodds woni debbo nayaɓo e nder Amerik wontude cafroowo. <ref name="Iacobbo 2004" /> E hitaande 1864, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Russell T. Trall to New York . <ref name="Iacobbo 2004" /> safaara to St.
Mary, jom suudu Dodds, kadi ko cafroowo. Dodds e jom suudu mum Andrew ina njiɗi feere laaɓtunde ngam safrude ñawu. [1] E hitaande 1878, Dodds e miñi mum debbo udditi nokku safrirde, woni galle Dodds. [1] [2] E hitaande 1887, ɓe cosi duɗal jaaɓi haaɗtirde safrooɓe e seernaaɓe to St. [3] [1] Ɓe kuutoraaki hay leɗɗe so wonaa e caɗeele ngam ustude mette. [4] Ɓe ndarni heen ko "laabi safaara naftooji : ñaamde, fijirde, masiŋaaji, kuuraa e ndiyam e nder denndaangal kuutorɗe mum keewɗe". [1] Dodds hollitii ñaamde ƴiiƴam laaɓtunde tiiɗnde, nde haɗi ñaamde ɓuuɓri, kosam, kosam, soda, ɓuuɓri e kosam . [1] O yaltini jaaynde wiyeteende Sanitarian . [5]
Dodds wonnoo ko cukko hooreejo fedde Vegetarian Amerik . Herbert M. Shelton, ganndo ko faati e cellal tago, ko Dodds ƴetti ɗum.
== Wade ==
Dodds maayi ko ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1911, tawi ko ñawu mawngu to Long Beach, Kaliforni . Caggal nde Dodds sankii e hitaande 1911, miñiiko debbo jokki e ƴellitde duɗal jaaɓi haaɗtirde Higiene haa o soodi ɗum e hitaande 1912.
== Binndanɗe ==
* [[iarchive:dietquestion00dodd/page/n9|''Naamnal ñaamde'']] (1884)
* [[iarchive:b21528421/page/n8|''Cellal e nder galle: Walla, Defgol laaɓngol'']] (1891)
* [[iarchive:raceculturemoth00doddgoog/page/n9|''Pinal leñol: Yumma e Ɓiɗɗo'']] (1910)
* ''Lekki ɗi ngalaa leɗɗe: Higiyoterapi'' (1915)
== Tuugnorgal ==
t6seq5vw9v902icfzemoktpiav0sq60
Kilaarisa Dikson
0
40006
164318
2026-04-15T17:26:37Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1341217746|Clarissa Dixon]]"
164318
wikitext
text/x-wiki
'''Clara "Clarissa" Belnap Dixon''' {{Efn|Dixon would change her surname after both her marriages, with her going by '''Clarissa Davidson''' (1869–92) and '''Clarissa Cowell''' (1893–1903).}} {{Efn|Some sources incorrectly spell the middle name as '''Belknap'''.}} (30 noowammbar 1851 – 15 mee 1916) ko filosof anarkisma Ameriknaajo, daraniiɗo golle, [[Feminism|daraniiɗo rewɓe]] e binndoowo, wuurnooɗo e sahaaji ceertuɗi e nder laddeeji mawɗi e Kaliforni. O hokki ko heewi e nguurndam makko ngam winndude binndanɗe ngam haɓaade sosiyaalisma, ciimtol kesol, e jimɗi gonɗi e mbaydi kesiri . Ko kanko woni yumma jimoowo ganndo biyeteeɗo Henry Cowell .
== Nguurndam gadano ==
=== Ɓingel ===
Clara Belnap Dixon jibinaa ko ñalnde 30 noowammbar 1851, to Hennepin, wuro tokooso to maayo Illinois, fotde capanɗe jeegom kiloomeeteer to fuɗnaange wuro Bloomington, e galle golloowo leɗɗe biyeteeɗo Samuel Asenath Dixon e Bethshua Dixon ( ''Nee'' Nash ). Iwdi galle oo ko ɓuri heewde ko e iwdi Ecoppinaaɓe e Irlanndanaaɓe, kono iwdi Samuel ko Engelenaaɓe seeɗa, ina wonnoo e Amerik ko ina wona teeminanɗe, tawi heen limooje ina jeyaa heen ganndo koode biyeteeɗo Jeremiah Dixon, gooto e wiɗtooɓe caggal liggey Mason–Dixon Ameriknaajo . [ 2 ]
Clarissa ko ɓiɗɗo ɗiɗaɓo e nder ɓiɓɓe joy ɓe Samuel e Bethshua njibini. Ɓesngu nguu ummiima e sahaa gooto, ngam ɗaccude sukaaɓe ɓee fof njaha ekkol laamu e ekkol tawa njoɓaani e nder wuro tokooso Amityville, sara Eddyville, Iowa . Nokku oo ko renndo remooɓe e nder laddeeji Midwestern ɗi ngalaa ɗo kaaɗi, ko ina wona capanɗe jeegom kiloomeeteer to fuɗnaange-rewo Des Moines, ko ɗum fotnoo wonde e senngooji laddeeji sukaaɓe ɗiɗo ɓee. O mawni ko e galle Kerecee’en fundamentalist en tiiɗɓe. [ 3 ]
Nde o mettini e ko jibnaaɓe makko ngoongɗini, o woppi jeyeede e eklesiya, o yalti wuro ngo nde o yahrata e duuɓi sappo e jeeɗiɗi, o hoɗi wuro Kirkville to Wapello County . Ko ɗoon o hawri e George Davidson, suka remoowo. Ɓe resndaa e hitaande 1869, ɓe ndañi ɓiɗɗo maɓɓe gooto, hono Clarence, ko ina wona hitaande seeɗa caggal ɗuum e hitaande 1871. [ 3 ] E oon sahaa gooto, Clarissa felliti ɗaɓɓude jaŋde laaɓtunde e duuɓi sappo e jeenay, o naati duɗal keeringal to Ottumwa saraaji mum. Caggal ɗuum o wonti gooto e jannginooɓe jeegom e nder Eddyville fof, o golliima fotde duuɓi jeetati ko ɓuri heewde e duɗe leydi tokoose, suudu wooturu. [ 3 ]
=== Ko adii fof ko golle ===
Nde o woni suka debbo, Dixon ina heewnoo tawtoreede batuuji dille gollotooɓe, kominist en, e anarkist en to [[Chicago]] . Huutoraade kaɓirgal binndol toyre, o feewni ɓataake politik, o gollorii ko no karallo mo yoɓaaka, e wakiliijo ko fayti e peewnugol golle e suɓaade rewɓe e jaayɗe nokkuuje. Dewal makko e ɗeen peeje addani mo winndude e yiɗde makko ɗeen binndanɗe – ko wayi no ''The Chicago Sentinel'', ''The American Nonconformist'', e ''The Iowa Farmers’ Tribune'' – binndanɗe cirƴaaɗe no feewi kono ɗe njoɓataa binndooɓe mum en. [ 4 ]
Gila e hitaande 1883, binndanɗe Dixon e manifestooji mum jowitiiɗi e politik ina njiyloo yettoode e ƴattooje e nder leydi ndii kala. O ɗonno ƴama bee ɗereeji e jaayndeeji diga gure mawɗe lesdi man, koo ngam yidde maako ɓuri fooftugo haa ummaatooje ɓurduɗe baasal haa woyla Midwest. [ 5 ] E hitaande 1889 o naati e jaaynde anarkisma keso wiyeteende ''wiyeteende Beacon'' nde Sigismund Danielewicz winndi to [[Çalifonia|Kaliforni]] . Dixon wonti balloowo seeɗa e ''The Beacon'' nde o woni haa jooni e wuro wiyeteengo Kirkville, Iowa.
== Koɗki to Kaliforni ==
=== Golle burgeoŋ ===
E wiyde makko ngam daɗde e Midwest e weeyo mum fundamentalist, o ƴetti laana ndiwoowa tan o fayi San Francisco e hitaande 1890, wuro ngo binndooɓe ɓe ngonaa aadaaji nguurnoo e oon sahaa. [ 7 ] Dixon, ina sikkaa, ina waawi tawa ko o teskinɗo e bohemiyankaagal renndo binndol, kono anndaaka tigi hol fannuuji wuro ngoo e Kaliforni ɓurɗi yaajde e makko. [ 4 ] Caggal nde o ummii Kaliforni, Danielewicz rokki mo kaɓirɗe binnditagol e doggol abonmaaji The Beacon . Sehilaaɓe Dixon e oon sahaa ina njeyaa heen winndooɓe Jack London, George Sterling e Ambrose Bierce . [ 8 ] .
Nde o woni to San Fransisko, o hawri e suka gorko jeyaaɗo to leydi Irlande biyeteeɗo Harry Cowell, ngam sosde jaaynde wiyeteende ''Enfant Terrible'' . [ 5 ] O huutoriima ngal fartaŋŋe ngam rokkude jikku ɓurɗo filtinde e tiiɗde. No o winndirta e huutoraade propagande makko ina yeru e nder gootal e binndanɗe ''Enfant Terrible'' gadane yaltuɗe e hitaande 1891 :
== Tuugnorgal ==
78cb0a9xrbec1qlilwb60q591x3dpqa
164319
164318
2026-04-15T17:26:53Z
Sardeeq
14292
164319
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Clara "Clarissa" Belnap Dixon''' {{Efn|Dixon would change her surname after both her marriages, with her going by '''Clarissa Davidson''' (1869–92) and '''Clarissa Cowell''' (1893–1903).}} {{Efn|Some sources incorrectly spell the middle name as '''Belknap'''.}} (30 noowammbar 1851 – 15 mee 1916) ko filosof anarkisma Ameriknaajo, daraniiɗo golle, [[Feminism|daraniiɗo rewɓe]] e binndoowo, wuurnooɗo e sahaaji ceertuɗi e nder laddeeji mawɗi e Kaliforni. O hokki ko heewi e nguurndam makko ngam winndude binndanɗe ngam haɓaade sosiyaalisma, ciimtol kesol, e jimɗi gonɗi e mbaydi kesiri . Ko kanko woni yumma jimoowo ganndo biyeteeɗo Henry Cowell .
== Nguurndam gadano ==
=== Ɓingel ===
Clara Belnap Dixon jibinaa ko ñalnde 30 noowammbar 1851, to Hennepin, wuro tokooso to maayo Illinois, fotde capanɗe jeegom kiloomeeteer to fuɗnaange wuro Bloomington, e galle golloowo leɗɗe biyeteeɗo Samuel Asenath Dixon e Bethshua Dixon ( ''Nee'' Nash ). Iwdi galle oo ko ɓuri heewde ko e iwdi Ecoppinaaɓe e Irlanndanaaɓe, kono iwdi Samuel ko Engelenaaɓe seeɗa, ina wonnoo e Amerik ko ina wona teeminanɗe, tawi heen limooje ina jeyaa heen ganndo koode biyeteeɗo Jeremiah Dixon, gooto e wiɗtooɓe caggal liggey Mason–Dixon Ameriknaajo . [ 2 ]
Clarissa ko ɓiɗɗo ɗiɗaɓo e nder ɓiɓɓe joy ɓe Samuel e Bethshua njibini. Ɓesngu nguu ummiima e sahaa gooto, ngam ɗaccude sukaaɓe ɓee fof njaha ekkol laamu e ekkol tawa njoɓaani e nder wuro tokooso Amityville, sara Eddyville, Iowa . Nokku oo ko renndo remooɓe e nder laddeeji Midwestern ɗi ngalaa ɗo kaaɗi, ko ina wona capanɗe jeegom kiloomeeteer to fuɗnaange-rewo Des Moines, ko ɗum fotnoo wonde e senngooji laddeeji sukaaɓe ɗiɗo ɓee. O mawni ko e galle Kerecee’en fundamentalist en tiiɗɓe. [ 3 ]
Nde o mettini e ko jibnaaɓe makko ngoongɗini, o woppi jeyeede e eklesiya, o yalti wuro ngo nde o yahrata e duuɓi sappo e jeeɗiɗi, o hoɗi wuro Kirkville to Wapello County . Ko ɗoon o hawri e George Davidson, suka remoowo. Ɓe resndaa e hitaande 1869, ɓe ndañi ɓiɗɗo maɓɓe gooto, hono Clarence, ko ina wona hitaande seeɗa caggal ɗuum e hitaande 1871. [ 3 ] E oon sahaa gooto, Clarissa felliti ɗaɓɓude jaŋde laaɓtunde e duuɓi sappo e jeenay, o naati duɗal keeringal to Ottumwa saraaji mum. Caggal ɗuum o wonti gooto e jannginooɓe jeegom e nder Eddyville fof, o golliima fotde duuɓi jeetati ko ɓuri heewde e duɗe leydi tokoose, suudu wooturu. [ 3 ]
=== Ko adii fof ko golle ===
Nde o woni suka debbo, Dixon ina heewnoo tawtoreede batuuji dille gollotooɓe, kominist en, e anarkist en to [[Chicago]] . Huutoraade kaɓirgal binndol toyre, o feewni ɓataake politik, o gollorii ko no karallo mo yoɓaaka, e wakiliijo ko fayti e peewnugol golle e suɓaade rewɓe e jaayɗe nokkuuje. Dewal makko e ɗeen peeje addani mo winndude e yiɗde makko ɗeen binndanɗe – ko wayi no ''The Chicago Sentinel'', ''The American Nonconformist'', e ''The Iowa Farmers’ Tribune'' – binndanɗe cirƴaaɗe no feewi kono ɗe njoɓataa binndooɓe mum en. [ 4 ]
Gila e hitaande 1883, binndanɗe Dixon e manifestooji mum jowitiiɗi e politik ina njiyloo yettoode e ƴattooje e nder leydi ndii kala. O ɗonno ƴama bee ɗereeji e jaayndeeji diga gure mawɗe lesdi man, koo ngam yidde maako ɓuri fooftugo haa ummaatooje ɓurduɗe baasal haa woyla Midwest. [ 5 ] E hitaande 1889 o naati e jaaynde anarkisma keso wiyeteende ''wiyeteende Beacon'' nde Sigismund Danielewicz winndi to [[Çalifonia|Kaliforni]] . Dixon wonti balloowo seeɗa e ''The Beacon'' nde o woni haa jooni e wuro wiyeteengo Kirkville, Iowa.
== Koɗki to Kaliforni ==
=== Golle burgeoŋ ===
E wiyde makko ngam daɗde e Midwest e weeyo mum fundamentalist, o ƴetti laana ndiwoowa tan o fayi San Francisco e hitaande 1890, wuro ngo binndooɓe ɓe ngonaa aadaaji nguurnoo e oon sahaa. [ 7 ] Dixon, ina sikkaa, ina waawi tawa ko o teskinɗo e bohemiyankaagal renndo binndol, kono anndaaka tigi hol fannuuji wuro ngoo e Kaliforni ɓurɗi yaajde e makko. [ 4 ] Caggal nde o ummii Kaliforni, Danielewicz rokki mo kaɓirɗe binnditagol e doggol abonmaaji The Beacon . Sehilaaɓe Dixon e oon sahaa ina njeyaa heen winndooɓe Jack London, George Sterling e Ambrose Bierce . [ 8 ] .
Nde o woni to San Fransisko, o hawri e suka gorko jeyaaɗo to leydi Irlande biyeteeɗo Harry Cowell, ngam sosde jaaynde wiyeteende ''Enfant Terrible'' . [ 5 ] O huutoriima ngal fartaŋŋe ngam rokkude jikku ɓurɗo filtinde e tiiɗde. No o winndirta e huutoraade propagande makko ina yeru e nder gootal e binndanɗe ''Enfant Terrible'' gadane yaltuɗe e hitaande 1891 :
== Tuugnorgal ==
eca4xn4tes0ig6po5gfg7mqkpub5w3c
Avatele Bay
0
40007
164320
2026-04-15T17:27:10Z
Galadima002
13879
Created page with "{{Databox}}'''Avatele Bay''' ko maayo mawngo to bannge worgo-fuɗnaange Niue.Nde ummorii ko Tepa Point to bannge worgo-fuɗnaange duunde ndee haa fuɗnaange-rewo haa Halagigie Point, to bannge hirnaange duunde ndee. Koɗkiiji ɗiɗi tokoosi, Tamakautoga e Avatele ina ndarii sara daande maayo. == Tuugnorgal =="
164320
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Avatele Bay''' ko maayo mawngo to bannge worgo-fuɗnaange Niue.Nde ummorii ko Tepa Point to bannge worgo-fuɗnaange duunde ndee haa fuɗnaange-rewo haa Halagigie Point, to bannge hirnaange duunde ndee. Koɗkiiji ɗiɗi tokoosi, Tamakautoga e Avatele ina ndarii sara daande maayo.
== Tuugnorgal ==
f3t513qr4t9idlk8beygnijmshb61jp
164321
164320
2026-04-15T17:28:15Z
Galadima002
13879
164321
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Avatele Bay''' ko maayo mawngo to bannge worgo-fuɗnaange Niue.Nde ummorii ko Tepa Point to bannge worgo-fuɗnaange duunde ndee haa fuɗnaange-rewo haa Halagigie Point, to bannge hirnaange duunde ndee. Koɗkiiji ɗiɗi tokoosi, Tamakautoga e Avatele ina ndarii sara daande maayo.<ref>{{cite web|url=https://nu.geoview.info/avatele_bay,4036278|title=Avatele Bay|publisher=Geoview|access-date=18 November 2023}}</ref>
== Tuugnorgal ==
ov9n397b8ven96p0me0cvtvaxxetreu
164323
164321
2026-04-15T17:28:42Z
Galadima002
13879
164323
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Avatele Bay''' ko maayo mawngo to bannge worgo-fuɗnaange Niue.Nde ummorii ko Tepa Point to bannge worgo-fuɗnaange duunde ndee haa fuɗnaange-rewo haa Halagigie Point, to bannge hirnaange duunde ndee. Koɗkiiji ɗiɗi tokoosi, Tamakautoga e Avatele ina ndarii sara daande maayo.<ref>{{cite web|url=https://nu.geoview.info/avatele_bay,4036278|title=Avatele Bay|publisher=Geoview|access-date=18 November 2023}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
emx0hbd9o162ic7t1ypence2rox8ub4
Mariyam Dingman
0
40008
164322
2026-04-15T17:28:38Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342655063|Mary Dingman]]"
164322
wikitext
text/x-wiki
'''Mary Dingman''' (9 abriil 1875 – 21 mars 1961) ko Ameriknaajo daraniiɗo renndo e jam, golloowo e fedde sukaaɓe rewɓe kerecee en (YWCA) ngam ƴellitde porogaraamuuji ngam moƴƴinde ngonka golle rewɓe e sukaaɓe e nder gollordu. E yahde e winndere ndee kala, tuggi hitaande 1917, o yuɓɓinii porogaraamuuji to leyɗeele dentuɗe Amerik, Orop e Asii. E hitaande 1931, o naati e dille pasifist en, o woni hooreejo Goomu Jam e Diisnondiral e nder Fedde Adunaare Rewɓe fotde duuɓi sappo. E ruttaade e hakkille makko e ŋakkeende gollondiral winnderewal, o ɗaɓɓiri [[Ngenndiije Dentuɗe|Fedde Ngenndiije Dentuɗe]], o woni nulaaɗo e batu Fedde Ngenndiije Dentuɗe gadano. O gollinaama e ONU ngam haɓaade wellitaare sukaaɓe gila 1948 haa o woppi golle e hitaande 1954.
== Nguurndam gadano ==
Mary Agnes Dingman jibinaa ko ñalnde 9 abriil 1875 [ Teskorɗe 1 ] to wuro wiyeteengo Newark, to leydi New Jersey. {{Sfn|Hannan|2008}} {{Sfn|''The Quad-City Times''|1936}} Ko kanko woni ɓiɗɗo mawɗo e nder galle mawɗo mo o ummii e wuro Spring Valley, New York, hade makko dañde duuɓi joy. Baaba makko, ummoriiɗo Kanadaa, ko cafroowo {{Sfn|Hannan|2008}} {{Sfn|U. S. Census|1880}} {{Sfn|U. S. Census|1900}}, kadi ko Metodist dewondirɗo, mo hirjini sukaaɓe makko e golle neɗɗankaagal, mo Dingman e miñi mum debbo, Helen, e nder golle mum en. {{Sfn|Everard|de Haan|2016}} {{Sfn|Rice|Tedesco|2015}} Dingman ko almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Northfield to Northfield, to Massachusetts, caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1895, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde to New Paltz, to New York . O heɓi seedantaagal makko jannginde e hitaande 1899, o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Teachers College, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, o heɓi dipolom makko lesleso e hitaande 1910. {{Sfn|Hannan|2008}}
== Kugal ==
Nde o timmini jaŋde makko, Dingman ummii o fayi Wellesley, Massachusetts, o golliima to duɗal Dana Hall, o woni jannginoowo faggudu e daartol tuggi 1910 haa 1914. {{Sfn|Hannan|2008}} E hitaande 1914, o gollinaama e YWCA USA ngam yuɓɓinde porogaraamuuji ballondiral wonande Departemaa gollordu (departemaa) gollordu (industrielle). {{Sfn|Everard|de Haan|2016}} E hitaande 1917, o suɓaama ngam yahde Farayse ngam wallitde e wiɗtude e sosde peeje ngam ƴellitde caɗeele rewɓe gollotooɓe e nder usineeji munisiyoŋ. {{Sfn|Hannan|2008}} So tawii rewɓe ɓee, ko ɓuri heewde e mum en ko mooliiɓe, ko Departemaa Farayse rokkata ɗum en nguura e hoɗorde, ɓe ngalaa ko ɓe mbaawi heen. Dingman sosi ''Foyers des Allies'', walla nokkuuji renndo sappo e joy, ngam rokkude rewɓe gollotooɓe ɓee defte, binndi e nokku renndo ɗo ɓe mbaawi renndinde so ɓe ngollaani. {{Sfn|Moriarty|1918}} E joofnirde wolde adunaare adannde, Dingman wonti kalfinaaɗo sosde fedde YWCA e nder Belsik e Farayse fof. E nder duuɓi keewɗi garooji ɗii, o sosi pelle e nder nokkuuji ko ina tolnoo e capanɗe ɗiɗi. {{Sfn|Hannan|2008}} Belsik rokki mo njeenaari ''Adolphe Max Bourgmestre de Bruxelles'', e hitaande 1919 laamu Farayse teddini mo njeenaari ''Jeanne D’Arc Liberatrice du Territoire'' e njeenaari ''La Victoire Restaure le Droit'' ngam golle makko. {{Sfn|Hannan|2008}} {{Sfn|Schlesinger Library|1961}}
E hitaande 1921, Dingman ummiima Londres, o wonti hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu (industrie) to YWCA winndereejo . {{Sfn|Everard|de Haan|2016}} E hitaande 1923, o yahi Siin ngam sosde porotokol Fuɗnaange ɓadiiɗo, o woni toon duuɓi ɗiɗi. {{Sfn|Hannan|2008}} O tawi ngonkaaji e nder gollordu mbaylaandi nanndundi e ngonkaaji gonnooɗi e Angalteer e sahaa njiimaandi (Revolution industrielle), njoɓdi seeɗa, ngonkaaji ɗi ngonaa kisal, e doole gollal ɗe rewɓe e sukaaɓe ɓuri heewde. E gollodaade e fedde rewɓe e Diiso Municipaal Shanghai, kuule ƴettaa ngam waylude sariyaaji golle gonɗi ɗii, kono ɗe ƴettaaka sabu luural hakkunde Kuomintang e laamuuji siwil. {{Sfn|Hannan|2008}} {{Sfn|''The Honolulu Advertiser''|1925}} E hitaande 1930, nde fedde winndereyankoore YWCA ummii to Geneve, Dingman ummiima Siwis, hitaande rewtunde ndee o fuɗɗii gollodaade e pelle pasifist en. {{Sfn|Hannan|2008}} E nder duuɓi sappo e nay ɗi o woni Sekereteer, o yahri ko ina ɓura capanɗe tati leyɗeele e nder Ostarali e Nuwel Selannde, Asii fuɗnaange e Orop, o sosi porogaraamuuji jaŋde wonande rewɓe gollotooɓe e nder usineeji. O jannginii kadi gollotooɓe YWCA ngam ƴeewtaade eɓɓaaɗe ɗee, ɗe ƴettaa caggal nde ɓe ƴeewtindii kuule golle e peeje kisal leydi kala. {{Sfn|Hannan|2008}} {{Sfn|Everard|de Haan|2016}}
YWCA winndereejo, rokki nokku e nder galle mum to Geneve fedde umbrella keso sosaande, hono Goomu Jam e Diisnondiral e Fedde Adunaare Rewɓe (PDCWIO) e hitaande 1931 e rokkude goomu nguu ballal binnditagol rewrude e Evelyn Beresford Fox. Fox maa won gollodiiɗo Dingman, kam e sehil mum nguurndam. [1] Dingman suɓaama ngam ardaade PCDWIO, o lomtii fedde nde e batu winndereyankeewu ngam haɓaade kaɓirɗe e hitaande 1932. E hitaande 1935, o suɓaama kadi e gardagol leydi, o woppi golle makko e YWCA. [1] [1] O haali e Fedde Ngenndiije Dentuɗe e hitaande 1936, o yahri no feewi, o woni jannginoowo ko faati e ustude kaɓirɗe. [1] E lewru Duujal 1939, o nanngaa to leydi Itali, o nanngaa fotde waktuuji capanɗe jeegom e nay tawa o ñaawaaka, tawi laamuuji Amerik ina ɗaɓɓa yo o woppite. [1]
Nde wolde adunaare ɗimmere fuɗɗii, Dingman arti Amerik e hitaande 1939, o hoɗi to Berea, to Kentucky, sara miñiraaɓe makko rewɓe Helen {{Sfn|''The Courier-Journal''|1941}} {{Sfn|Scott|1941}} e Jeanette, yumma garoowo heɓde njeenaari Nobel, hono John B. Fenn . {{Sfn|''The Courier-Journal''|1944}} {{Sfn|''The Courier-Journal''|1978}} {{Sfn|''The Courier-Journal''|2002}} O yalti e gardagol PDCWIO, hay so tawii o jokki e waɗde lecture e njilluuji, o haali ko fayti e pacifism e moƴƴinde jokkondiral hakkunde leyɗeele {{Sfn|Hannan|2008}} e innde YWCA. {{Sfn|''The Courier-Journal''|1941}} {{Sfn|''The Pittsburgh Press''|1942}} Puɗɗagol hitaande 1944, o golliima ngam sosde [[Ngenndiije Dentuɗe|Fedde Ngenndiije Dentuɗe]], {{Sfn|''The Tampa Tribune''|1961}} caggal nde o ɗaɓɓiri fedde winndereyankoore lomtaade Fedde Ngenndiije Dentuɗe gila 1941. {{Sfn|Scott|1941}} Ko o golloowo e nder ladde ngam yuɓɓinde Goomu golle rewɓe ngam Nasaraaku e Jam, o janngini b ɗaɓɓude yamiroore kongres. {{Sfn|Hannan|2008}} {{Sfn|''The Gazette and Daily''|1945}} O tawtoraama batu udditgol Fedde Adunaare Fedde Ngenndiije Dentuɗe e hitaande 1946 e hitaande 1948 o toɗɗaa konsul e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam golloraade e innde Fedde Adunaare ngam Wellitaare Sukaaɓe . {{Sfn|Hannan|2008}} O golliima e ONU haa hitaande 1954, nde o woppi golle makko e dow laabi. {{Sfn|''The Tampa Tribune''|1961}}
== Tuugnorgal ==
62a9xatey10ll08fblfvwiy17q56k6p
164324
164322
2026-04-15T17:29:06Z
Sardeeq
14292
164324
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Mary Dingman''' (9 abriil 1875 – 21 mars 1961) ko Ameriknaajo daraniiɗo renndo e jam, golloowo e fedde sukaaɓe rewɓe kerecee en (YWCA) ngam ƴellitde porogaraamuuji ngam moƴƴinde ngonka golle rewɓe e sukaaɓe e nder gollordu. E yahde e winndere ndee kala, tuggi hitaande 1917, o yuɓɓinii porogaraamuuji to leyɗeele dentuɗe Amerik, Orop e Asii. E hitaande 1931, o naati e dille pasifist en, o woni hooreejo Goomu Jam e Diisnondiral e nder Fedde Adunaare Rewɓe fotde duuɓi sappo. E ruttaade e hakkille makko e ŋakkeende gollondiral winnderewal, o ɗaɓɓiri [[Ngenndiije Dentuɗe|Fedde Ngenndiije Dentuɗe]], o woni nulaaɗo e batu Fedde Ngenndiije Dentuɗe gadano. O gollinaama e ONU ngam haɓaade wellitaare sukaaɓe gila 1948 haa o woppi golle e hitaande 1954.
== Nguurndam gadano ==
Mary Agnes Dingman jibinaa ko ñalnde 9 abriil 1875 [ Teskorɗe 1 ] to wuro wiyeteengo Newark, to leydi New Jersey. {{Sfn|Hannan|2008}} {{Sfn|''The Quad-City Times''|1936}} Ko kanko woni ɓiɗɗo mawɗo e nder galle mawɗo mo o ummii e wuro Spring Valley, New York, hade makko dañde duuɓi joy. Baaba makko, ummoriiɗo Kanadaa, ko cafroowo {{Sfn|Hannan|2008}} {{Sfn|U. S. Census|1880}} {{Sfn|U. S. Census|1900}}, kadi ko Metodist dewondirɗo, mo hirjini sukaaɓe makko e golle neɗɗankaagal, mo Dingman e miñi mum debbo, Helen, e nder golle mum en. {{Sfn|Everard|de Haan|2016}} {{Sfn|Rice|Tedesco|2015}} Dingman ko almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Northfield to Northfield, to Massachusetts, caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1895, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde to New Paltz, to New York . O heɓi seedantaagal makko jannginde e hitaande 1899, o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Teachers College, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, o heɓi dipolom makko lesleso e hitaande 1910. {{Sfn|Hannan|2008}}
== Kugal ==
Nde o timmini jaŋde makko, Dingman ummii o fayi Wellesley, Massachusetts, o golliima to duɗal Dana Hall, o woni jannginoowo faggudu e daartol tuggi 1910 haa 1914. {{Sfn|Hannan|2008}} E hitaande 1914, o gollinaama e YWCA USA ngam yuɓɓinde porogaraamuuji ballondiral wonande Departemaa gollordu (departemaa) gollordu (industrielle). {{Sfn|Everard|de Haan|2016}} E hitaande 1917, o suɓaama ngam yahde Farayse ngam wallitde e wiɗtude e sosde peeje ngam ƴellitde caɗeele rewɓe gollotooɓe e nder usineeji munisiyoŋ. {{Sfn|Hannan|2008}} So tawii rewɓe ɓee, ko ɓuri heewde e mum en ko mooliiɓe, ko Departemaa Farayse rokkata ɗum en nguura e hoɗorde, ɓe ngalaa ko ɓe mbaawi heen. Dingman sosi ''Foyers des Allies'', walla nokkuuji renndo sappo e joy, ngam rokkude rewɓe gollotooɓe ɓee defte, binndi e nokku renndo ɗo ɓe mbaawi renndinde so ɓe ngollaani. {{Sfn|Moriarty|1918}} E joofnirde wolde adunaare adannde, Dingman wonti kalfinaaɗo sosde fedde YWCA e nder Belsik e Farayse fof. E nder duuɓi keewɗi garooji ɗii, o sosi pelle e nder nokkuuji ko ina tolnoo e capanɗe ɗiɗi. {{Sfn|Hannan|2008}} Belsik rokki mo njeenaari ''Adolphe Max Bourgmestre de Bruxelles'', e hitaande 1919 laamu Farayse teddini mo njeenaari ''Jeanne D’Arc Liberatrice du Territoire'' e njeenaari ''La Victoire Restaure le Droit'' ngam golle makko. {{Sfn|Hannan|2008}} {{Sfn|Schlesinger Library|1961}}
E hitaande 1921, Dingman ummiima Londres, o wonti hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu (industrie) to YWCA winndereejo . {{Sfn|Everard|de Haan|2016}} E hitaande 1923, o yahi Siin ngam sosde porotokol Fuɗnaange ɓadiiɗo, o woni toon duuɓi ɗiɗi. {{Sfn|Hannan|2008}} O tawi ngonkaaji e nder gollordu mbaylaandi nanndundi e ngonkaaji gonnooɗi e Angalteer e sahaa njiimaandi (Revolution industrielle), njoɓdi seeɗa, ngonkaaji ɗi ngonaa kisal, e doole gollal ɗe rewɓe e sukaaɓe ɓuri heewde. E gollodaade e fedde rewɓe e Diiso Municipaal Shanghai, kuule ƴettaa ngam waylude sariyaaji golle gonɗi ɗii, kono ɗe ƴettaaka sabu luural hakkunde Kuomintang e laamuuji siwil. {{Sfn|Hannan|2008}} {{Sfn|''The Honolulu Advertiser''|1925}} E hitaande 1930, nde fedde winndereyankoore YWCA ummii to Geneve, Dingman ummiima Siwis, hitaande rewtunde ndee o fuɗɗii gollodaade e pelle pasifist en. {{Sfn|Hannan|2008}} E nder duuɓi sappo e nay ɗi o woni Sekereteer, o yahri ko ina ɓura capanɗe tati leyɗeele e nder Ostarali e Nuwel Selannde, Asii fuɗnaange e Orop, o sosi porogaraamuuji jaŋde wonande rewɓe gollotooɓe e nder usineeji. O jannginii kadi gollotooɓe YWCA ngam ƴeewtaade eɓɓaaɗe ɗee, ɗe ƴettaa caggal nde ɓe ƴeewtindii kuule golle e peeje kisal leydi kala. {{Sfn|Hannan|2008}} {{Sfn|Everard|de Haan|2016}}
YWCA winndereejo, rokki nokku e nder galle mum to Geneve fedde umbrella keso sosaande, hono Goomu Jam e Diisnondiral e Fedde Adunaare Rewɓe (PDCWIO) e hitaande 1931 e rokkude goomu nguu ballal binnditagol rewrude e Evelyn Beresford Fox. Fox maa won gollodiiɗo Dingman, kam e sehil mum nguurndam. [1] Dingman suɓaama ngam ardaade PCDWIO, o lomtii fedde nde e batu winndereyankeewu ngam haɓaade kaɓirɗe e hitaande 1932. E hitaande 1935, o suɓaama kadi e gardagol leydi, o woppi golle makko e YWCA. [1] [1] O haali e Fedde Ngenndiije Dentuɗe e hitaande 1936, o yahri no feewi, o woni jannginoowo ko faati e ustude kaɓirɗe. [1] E lewru Duujal 1939, o nanngaa to leydi Itali, o nanngaa fotde waktuuji capanɗe jeegom e nay tawa o ñaawaaka, tawi laamuuji Amerik ina ɗaɓɓa yo o woppite. [1]
Nde wolde adunaare ɗimmere fuɗɗii, Dingman arti Amerik e hitaande 1939, o hoɗi to Berea, to Kentucky, sara miñiraaɓe makko rewɓe Helen {{Sfn|''The Courier-Journal''|1941}} {{Sfn|Scott|1941}} e Jeanette, yumma garoowo heɓde njeenaari Nobel, hono John B. Fenn . {{Sfn|''The Courier-Journal''|1944}} {{Sfn|''The Courier-Journal''|1978}} {{Sfn|''The Courier-Journal''|2002}} O yalti e gardagol PDCWIO, hay so tawii o jokki e waɗde lecture e njilluuji, o haali ko fayti e pacifism e moƴƴinde jokkondiral hakkunde leyɗeele {{Sfn|Hannan|2008}} e innde YWCA. {{Sfn|''The Courier-Journal''|1941}} {{Sfn|''The Pittsburgh Press''|1942}} Puɗɗagol hitaande 1944, o golliima ngam sosde [[Ngenndiije Dentuɗe|Fedde Ngenndiije Dentuɗe]], {{Sfn|''The Tampa Tribune''|1961}} caggal nde o ɗaɓɓiri fedde winndereyankoore lomtaade Fedde Ngenndiije Dentuɗe gila 1941. {{Sfn|Scott|1941}} Ko o golloowo e nder ladde ngam yuɓɓinde Goomu golle rewɓe ngam Nasaraaku e Jam, o janngini b ɗaɓɓude yamiroore kongres. {{Sfn|Hannan|2008}} {{Sfn|''The Gazette and Daily''|1945}} O tawtoraama batu udditgol Fedde Adunaare Fedde Ngenndiije Dentuɗe e hitaande 1946 e hitaande 1948 o toɗɗaa konsul e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam golloraade e innde Fedde Adunaare ngam Wellitaare Sukaaɓe . {{Sfn|Hannan|2008}} O golliima e ONU haa hitaande 1954, nde o woppi golle makko e dow laabi. {{Sfn|''The Tampa Tribune''|1961}}
== Tuugnorgal ==
1h5jx7lzgrjqfd7ql0hwrfbz441kpg4
Awtano
0
40009
164325
2026-04-15T17:30:39Z
Galadima002
13879
Created page with "'''Awtan'''o ko tergal e fedde duunde Fakaofo to Tokelau.{{Databox}} == Ƴeew kadi == * Sawmatafanga == Tuugnorgal =="
164325
wikitext
text/x-wiki
'''Awtan'''o ko tergal e fedde duunde Fakaofo to Tokelau.{{Databox}}
== Ƴeew kadi ==
* Sawmatafanga
== Tuugnorgal ==
as5t6j7x1rrv28t3jt53wdttd08jyj9
164330
164325
2026-04-15T17:32:10Z
Galadima002
13879
164330
wikitext
text/x-wiki
'''Awtan'''o ko tergal e fedde duunde Fakaofo to Tokelau.<ref>{{cite web|access-date=2019-09-09|url=http://geonames.nga.mil/namesgaz/|title=GeoNames Search|url-status=live|website=geonames.nga.mil|archive-url=https://web.archive.org/web/20140412035207/http://geonames.nga.mil:80/namesgaz/|archive-date=2014-04-12}}</ref>{{Databox}}
== Ƴeew kadi ==
* Sawmatafanga
== Tuugnorgal ==
r3ywc3rb7ke3k7p7cb7zxexrw6ediqa
164332
164330
2026-04-15T17:32:28Z
Galadima002
13879
164332
wikitext
text/x-wiki
'''Awtan'''o ko tergal e fedde duunde Fakaofo to Tokelau.<ref>{{cite web|access-date=2019-09-09|url=http://geonames.nga.mil/namesgaz/|title=GeoNames Search|url-status=live|website=geonames.nga.mil|archive-url=https://web.archive.org/web/20140412035207/http://geonames.nga.mil:80/namesgaz/|archive-date=2014-04-12}}</ref>{{Databox}}
== Ƴeew kadi ==
* Sawmatafanga
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewɓe]]
1fni0lflrw8bt2eh4j3r1olw8euwi4z
Abbi Morton Diyaaz
0
40010
164326
2026-04-15T17:30:52Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328376720|Abby Morton Diaz]]"
164326
wikitext
text/x-wiki
'''Abby Morton Diaz''' (22 noowammbar 1821 – 1 abriil 1904) ko jannginoowo, yuɓɓinoowo hakkeeji rewɓe, e peewnitoowo gollorɗe.
== Nguurndam gadano ==
O jibinaa ko e hitaande 1821 to Plymouth, to Massachusetts, to wuro Ichabod Morton, golloowo mawɗo haɓantooɓe maccungaagu. Omo jogii miñiraaɓe njoyo, ko kanko tan woni ɓiɗɗo debbo. Gooto e maamiraaɓe makko ko George Morton, hijjoore Plymouth .
Nde o woni suka debbo, Diaz wonnoo ko binndoowo fedde sukaaɓe haɓantoonde maccungaagu, nde kala tergal ina yiɗi waɗde heen seedantaagal capanɗe jeegom e joy (25) e yontere kala, ko kaalis keewɗo e oon sahaa. Ngam dañde feccere e darnde makko, o yahi o alaa butel, o ɓoornii garteruuji. O woni ko e ballal ardiiɓe luulndiiɓe maccungaagu , William Lloyd Garrison e Horace Mann .
Won ɗo ɓesngu nguu hoɗi e jarribo renndo Brook Farm to West Roxbury, Massachusetts, baaba makko mahi toon galle e nder kitaale 1840, o woni toon jannginoowo. Nde laaɓi wonde renndo ngoo wonataa ko ƴaañoowo, Morton en ngarti Plymouth. <ref name="WS" />
== Mawnugol aranol ==
O resi, kono ko dewgal juutngal, jibini ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Ngam wallitde ɓe, o jannginii e duɗe laamu e duɗe keertiiɗe, o woniino gardiiɗo galle e nder duunde hesere sara Plymouth, o "yaltini" comci peewnoowo comci mawɗo. Nde o yilliima "lofts" o tawi ina woodi rewɓe waawɓe golle toon e njoɓdi seeɗa sabu ɓe ngalaa feere woɗnde.
== Kugal ==
=== Fedde rewɓe jaŋde e gollorde ===
Ko kanko sosi fedde rewɓe jaŋde e gollorde to Boston . Golle teeŋtuɗe ɗe ndeen fedde waɗi ko rokkude rewɓe e sukaaɓe rewɓe ɓe ngalaa ballal, ndeenka sariya e juuɗe gollotooɓe e yeeyooɓe ɓe njoɓataa njoɓdi laaɓtundi. O suɓaama e dow nanondiral hooreejo fedde jaŋde e njulaagu hitaande kala gila nde sosaa.
=== Winndiyanke e jannginoowo ===
E hitaande 1861, Diaz neldi daartol to Atlantic Monthly , e innde teskinnde, o heɓi heen seedantaagal capanɗe jeegom dolaar. Daartol makko ngam sukaaɓe, ngol o fuɗɗii yaltude e jaayndeeji Young Folks e jaayndeeji goɗɗi, ina jogii innde mawnde, e yeewtere caggal yeewtere, fuɗɗoraade e ɓataakeeji William Henry feewde e neene makko, Pink e Blue, Bojel leydi tokosiri, Deftere Farmer Hill, Daartol jannginoowo duɗal e won e nate Bache Life arano . [ [1] Nde Rep . Ɗeeɗoo e goɗɗe ina tawee e defte ɗiɗi, Deftere Bybury e Caɗeele nder galleeji. [1]
Ɓataakeeji makko e binndanɗe makko jowitiiɗe e caɗeele galleeji e nder galleeji, ngaddani mo ƴeewteede no neɗɗo haaloowo e laamu nii, o noddaama ngam waɗde lecture e ɗeen naamne. O janngi ɓataake e nder batu rewɓe waɗnoo to Philadelphia e hitaande 1876. Winndannde ndee ina wiyee « Ƴellitaare jikkuuji e nder duɗe », gila nde yalti e jaaynde ''wiyeteende The Arena .''
== Tuugnorgal ==
opd489u6utl64u79egcg146vs848abg
164328
164326
2026-04-15T17:31:24Z
Sardeeq
14292
164328
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abby Morton Diaz''' (22 noowammbar 1821 – 1 abriil 1904) ko jannginoowo, yuɓɓinoowo hakkeeji rewɓe, e peewnitoowo gollorɗe.
== Nguurndam gadano ==
O jibinaa ko e hitaande 1821 to Plymouth, to Massachusetts, to wuro Ichabod Morton, golloowo mawɗo haɓantooɓe maccungaagu. Omo jogii miñiraaɓe njoyo, ko kanko tan woni ɓiɗɗo debbo. Gooto e maamiraaɓe makko ko George Morton, hijjoore Plymouth .
Nde o woni suka debbo, Diaz wonnoo ko binndoowo fedde sukaaɓe haɓantoonde maccungaagu, nde kala tergal ina yiɗi waɗde heen seedantaagal capanɗe jeegom e joy (25) e yontere kala, ko kaalis keewɗo e oon sahaa. Ngam dañde feccere e darnde makko, o yahi o alaa butel, o ɓoornii garteruuji. O woni ko e ballal ardiiɓe luulndiiɓe maccungaagu , William Lloyd Garrison e Horace Mann .
Won ɗo ɓesngu nguu hoɗi e jarribo renndo Brook Farm to West Roxbury, Massachusetts, baaba makko mahi toon galle e nder kitaale 1840, o woni toon jannginoowo. Nde laaɓi wonde renndo ngoo wonataa ko ƴaañoowo, Morton en ngarti Plymouth. <ref name="WS" />
== Mawnugol aranol ==
O resi, kono ko dewgal juutngal, jibini ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Ngam wallitde ɓe, o jannginii e duɗe laamu e duɗe keertiiɗe, o woniino gardiiɗo galle e nder duunde hesere sara Plymouth, o "yaltini" comci peewnoowo comci mawɗo. Nde o yilliima "lofts" o tawi ina woodi rewɓe waawɓe golle toon e njoɓdi seeɗa sabu ɓe ngalaa feere woɗnde.
== Kugal ==
=== Fedde rewɓe jaŋde e gollorde ===
Ko kanko sosi fedde rewɓe jaŋde e gollorde to Boston . Golle teeŋtuɗe ɗe ndeen fedde waɗi ko rokkude rewɓe e sukaaɓe rewɓe ɓe ngalaa ballal, ndeenka sariya e juuɗe gollotooɓe e yeeyooɓe ɓe njoɓataa njoɓdi laaɓtundi. O suɓaama e dow nanondiral hooreejo fedde jaŋde e njulaagu hitaande kala gila nde sosaa.
=== Winndiyanke e jannginoowo ===
E hitaande 1861, Diaz neldi daartol to Atlantic Monthly , e innde teskinnde, o heɓi heen seedantaagal capanɗe jeegom dolaar. Daartol makko ngam sukaaɓe, ngol o fuɗɗii yaltude e jaayndeeji Young Folks e jaayndeeji goɗɗi, ina jogii innde mawnde, e yeewtere caggal yeewtere, fuɗɗoraade e ɓataakeeji William Henry feewde e neene makko, Pink e Blue, Bojel leydi tokosiri, Deftere Farmer Hill, Daartol jannginoowo duɗal e won e nate Bache Life arano . [ [1] Nde Rep . Ɗeeɗoo e goɗɗe ina tawee e defte ɗiɗi, Deftere Bybury e Caɗeele nder galleeji. [1]
Ɓataakeeji makko e binndanɗe makko jowitiiɗe e caɗeele galleeji e nder galleeji, ngaddani mo ƴeewteede no neɗɗo haaloowo e laamu nii, o noddaama ngam waɗde lecture e ɗeen naamne. O janngi ɓataake e nder batu rewɓe waɗnoo to Philadelphia e hitaande 1876. Winndannde ndee ina wiyee « Ƴellitaare jikkuuji e nder duɗe », gila nde yalti e jaaynde ''wiyeteende The Arena .''
== Tuugnorgal ==
1ie97uvw0sqxbifpqftzrwszzg3d6sm
Amanda Deyo
0
40011
164331
2026-04-15T17:32:27Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1300200352|Amanda Deyo]]"
164331
wikitext
text/x-wiki
[[File:AMANDA_DEYO..jpg|thumb|Amanda Deyo]]
'''Amanda Deyo''' (24 oktoobar 1838 – 1 noowammbar 1917) ko jaagorde winndereere Ameriknaajo, pasifik, e winndiyanke. O woniino kadi sosɗo renndooji jojjanɗe rewɓe. {{Sfn|Barbour|1995}}
== Duuɓi gadani e jaŋde ==
Julia Amanda Halstead jibinaa ko to Clinton, e nder diiwaan Dutchess, to New York, ñalnde 24 oktoobar 1838. {{Sfn|Eisenstadt|2005}} O mawni ko e fedde wiyeteende Quakers, e nder duuɓi keewɗi, o woniino tawtoraaɗo batuuji maɓɓe no feewi. Nde o heɓi duuɓi sappo e joy, o wonti jannginoowo duɗal. Caggal nde o jannginii ko juuti, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Poughkeepsie, to New York, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1857. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}
== Kugal ==
E hitaande 1857, o resi Charles B. Deyo, demoowo iwdi Huguenot en . O walli debbo makko e golle mum ngam ɓamtaare neɗɗaagu. Galle maɓɓe ina waɗi ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo. Deyo tawtoraama gooto e ñalɗi mawningol Dental Jam Winnderewal to wuro New York, ɗo o hawri e Lucretia Mott, Alfred H. Love, e woɗɓe sehilaaɓe jam. Ko ɗoon o waɗi maande makko e wonde daraniiɗo doosɗe ndeen fedde, caggal ɗuum, o wonii daraniiɗo golle ɗee no feewi. O tawtoraama denndaangal ñalɗi jam e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, o yahri no feewi, o heewi haalde, o yuɓɓini renndooji jam keewɗi. [1]
[[File:Amanda_Deyo.png|thumb|Amanda Deyo]]
Deyo wonti jaagorde toɗɗaande e nder ekkol winndereyankeewo e hitaande 1885. {{Sfn|Eisenstadt|2005}} E hitaande 1888, o noddiraa ko pastoor ekkol winndereyankeewo to Oxford, New York, nde tawnoo ko adii ɗuum o wonnoo ko pastoor eklesiya winndereyankeewo to Poughkeepsie. Caggal ɗuum o wonii pastoor Eklesiya winndereejo All Souls to Scranton, Pennsylvania, e hitaande 1893, o suɓaa e dow nanondiral ngam wonde jaagorde Eklesiya winndereejo to San Diego, Kaliforni . {{Sfn|International Arbitration and Peace Association|1893}} O nanndi no feewi e pelle daraniiɗe haɓaade hare, haa o wiyee "Jam". {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}
Deyo ina jeyaa e nulaaɓe Dental Jam Winnderewal to Kongres Jam hakkunde leyɗeele e Exposition Universelle hitaande 1889, o waɗii heen golle paayodinɗe e nder safaara jam. Adress makko e kongres oo, winndaa, renndinaama to Exposition. O tawtoraama kadi, o sakkitii ɓataake e nder batu jojjanɗe debbo to Pari . O lomtii senngo ngoo e nder batu rewɓe yuɓɓinaangu to Washington, DC e lewru marse 1888, o hollitii ɗum e noddude batu jam mawngu e nder Egliis Baaba men, ɗo rewɓe heewɓe tedduɓe mbaɗi konnguɗi. Gaagaa golle makko e nder ministeer, waajaade laabi tati e kala Sunfsy e tawtoreede wirwirnde e dewgal, o woniino golloowo tiiɗɗo e nder safaara temperance e haɗde, e sahaa gooto, o yahratnoo ko e lectures ngam ndeen nafoore e yuɓɓinde golle mum. Kono tan, darnde makko ɓurnde mawnude ko ngam lomtinde jam e wolde e yuɓɓinde caɗeele ɗe o ummotoo sahaa kala e nder galleeji, e nder gure e nder ekkolaaji. E darnde makko e darnde jom suudu makko, Fedde Jam e nder diiwaan Dutchess, gooto e calɗi mawɗi e ƴellitooji e nder Dental Jam Winnderewal, yuɓɓinaama e hitaande 1875, nde jokki golle mum haa nde golle makko ministeer ɗee mbaɗti waɗde haa o waɗta golle ɗee e woɗɓe. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}
== Tuugnorgal ==
m0178mab447u93opyluw0utgqlbhs53
164333
164331
2026-04-15T17:32:54Z
Sardeeq
14292
164333
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:AMANDA_DEYO..jpg|thumb|Amanda Deyo]]
'''Amanda Deyo''' (24 oktoobar 1838 – 1 noowammbar 1917) ko jaagorde winndereere Ameriknaajo, pasifik, e winndiyanke. O woniino kadi sosɗo renndooji jojjanɗe rewɓe. {{Sfn|Barbour|1995}}
== Duuɓi gadani e jaŋde ==
Julia Amanda Halstead jibinaa ko to Clinton, e nder diiwaan Dutchess, to New York, ñalnde 24 oktoobar 1838. {{Sfn|Eisenstadt|2005}} O mawni ko e fedde wiyeteende Quakers, e nder duuɓi keewɗi, o woniino tawtoraaɗo batuuji maɓɓe no feewi. Nde o heɓi duuɓi sappo e joy, o wonti jannginoowo duɗal. Caggal nde o jannginii ko juuti, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Poughkeepsie, to New York, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1857. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}
== Kugal ==
E hitaande 1857, o resi Charles B. Deyo, demoowo iwdi Huguenot en . O walli debbo makko e golle mum ngam ɓamtaare neɗɗaagu. Galle maɓɓe ina waɗi ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo. Deyo tawtoraama gooto e ñalɗi mawningol Dental Jam Winnderewal to wuro New York, ɗo o hawri e Lucretia Mott, Alfred H. Love, e woɗɓe sehilaaɓe jam. Ko ɗoon o waɗi maande makko e wonde daraniiɗo doosɗe ndeen fedde, caggal ɗuum, o wonii daraniiɗo golle ɗee no feewi. O tawtoraama denndaangal ñalɗi jam e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, o yahri no feewi, o heewi haalde, o yuɓɓini renndooji jam keewɗi. [1]
[[File:Amanda_Deyo.png|thumb|Amanda Deyo]]
Deyo wonti jaagorde toɗɗaande e nder ekkol winndereyankeewo e hitaande 1885. {{Sfn|Eisenstadt|2005}} E hitaande 1888, o noddiraa ko pastoor ekkol winndereyankeewo to Oxford, New York, nde tawnoo ko adii ɗuum o wonnoo ko pastoor eklesiya winndereyankeewo to Poughkeepsie. Caggal ɗuum o wonii pastoor Eklesiya winndereejo All Souls to Scranton, Pennsylvania, e hitaande 1893, o suɓaa e dow nanondiral ngam wonde jaagorde Eklesiya winndereejo to San Diego, Kaliforni . {{Sfn|International Arbitration and Peace Association|1893}} O nanndi no feewi e pelle daraniiɗe haɓaade hare, haa o wiyee "Jam". {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}
Deyo ina jeyaa e nulaaɓe Dental Jam Winnderewal to Kongres Jam hakkunde leyɗeele e Exposition Universelle hitaande 1889, o waɗii heen golle paayodinɗe e nder safaara jam. Adress makko e kongres oo, winndaa, renndinaama to Exposition. O tawtoraama kadi, o sakkitii ɓataake e nder batu jojjanɗe debbo to Pari . O lomtii senngo ngoo e nder batu rewɓe yuɓɓinaangu to Washington, DC e lewru marse 1888, o hollitii ɗum e noddude batu jam mawngu e nder Egliis Baaba men, ɗo rewɓe heewɓe tedduɓe mbaɗi konnguɗi. Gaagaa golle makko e nder ministeer, waajaade laabi tati e kala Sunfsy e tawtoreede wirwirnde e dewgal, o woniino golloowo tiiɗɗo e nder safaara temperance e haɗde, e sahaa gooto, o yahratnoo ko e lectures ngam ndeen nafoore e yuɓɓinde golle mum. Kono tan, darnde makko ɓurnde mawnude ko ngam lomtinde jam e wolde e yuɓɓinde caɗeele ɗe o ummotoo sahaa kala e nder galleeji, e nder gure e nder ekkolaaji. E darnde makko e darnde jom suudu makko, Fedde Jam e nder diiwaan Dutchess, gooto e calɗi mawɗi e ƴellitooji e nder Dental Jam Winnderewal, yuɓɓinaama e hitaande 1875, nde jokki golle mum haa nde golle makko ministeer ɗee mbaɗti waɗde haa o waɗta golle ɗee e woɗɓe. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}
== Tuugnorgal ==
hn7c2km69blqe015cqddps1ljzhotmz
Robin Chandler laamɗo
0
40012
164334
2026-04-15T17:34:10Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346498064|Robin Chandler Duke]]"
164334
wikitext
text/x-wiki
'''Robin Chandler Duke''' (jibinaa ko '''Grace Esther Tippett''' ; 13 oktoobar 1923 – 6 feebariyee 2016) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe Ameriknaajo , kadi ko dipolomaat. Ko kanko wonnoo ammbasadeer leyɗeele dentuɗe Amerik to leydi Norwees tuggi 2000 haa 2001.
== Nguurndam gadano ==
'''O''' jibinaa ko to Baltimore, to leydi Maryland, ko ɓiy Richard Edgar Tippet e Esteer (Chandler) Tippett. Caggal nde jibnaaɓe makko ceerti, o dañi golle modeling to Lord &amp; Taylor e nokkuuji goɗɗi ngam wallitde yumma makko e miñiiko debbo.
== Kugal ==
O fuɗɗii golle makko e jaayndeyaagal ko e hitaande 1944, o woni binndoowo e hello rewɓe e ''jaaynde New York-Ameriknaare'' huutortoonde innde '''Robin Chandler''' .
Caggal ɗuum, caggal nde o resi fiyoowo filmo biyeteeɗo Jeffrey Lynn, mo o jibini ɓiɓɓe ɗiɗo, o heɓi golle to NBC -affiliate WCAU-TV to Philadelphia, o woni jannguɗo jeewte. E hitaande 1952 o wonti jaayndiyanke e Dave Garroway, o yeewtidi e batuuji politik ngenndiiji e dewgal Jacqueline Bouvier e John F. Kennedy e hitaande 1953.
Tuggi 24 oktoobar 1950 haa 1 noowammbar 1951, o woniino gardiiɗo teleeji ''Meet Your Cover Girl'', ɗo o yeewtidi e modeleeji. Taƴre ndee yaltinaama e CBS ñalnde talaata e alarba waktu 15:30 waktu fuɗnaange.
O woniino jom jawdi en to Orvis Brothers tuggi 1953 haa 1958. Ndeen o woniino cukko hooreejo jokkondiral hakkunde yimɓe to Pepsi-Cola haa 1962.
Chandler Duke ina gollinoo e pelle jowitiiɗe e hakkeeji rewɓe, e peewnugol galleeji, e jaŋde yimɓe. Gaagaa wonde hooreejo ngenndiijo Goomu Kiriis Yimɓe/Fonds Draper, ballitooɗo jibinannde peewniinde hakkunde leyɗeele, o woniino sosɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Golle Yimɓe ; hooreejo Fedde Adunaare Yimɓe ; hooreejo, caggal ɗuum hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Hakkeeji Rewrude ; e hooreejo fedde Naral Pro-Choice Amerik. [1] E hitaande 1997 o heɓi njeenaari "Maggie", teddungal ɓurngal toowde e Fedde Jibinannde Peewnunde, ngam teddinde sosɗo ɗum en, hono Margaret Sanger .
Ko o gooto e sosɓe Fedde Amerik e Japon, kadi ko o hoolaare Duɗal Jaŋde Adunaare, Chandler Duke wonnoo kadi ko gardiiɗo Fedde David e Lucile Packard e Fedde Adunaare Cukaagu. O golliima e birooji goɗɗi, ina jeyaa heen birooji Guggenheim, Rockwell hakkunde leyɗeele, e Banke Emigrant en.
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
mg6lbyz2db5gfy192t33at5135a9fue
164336
164334
2026-04-15T17:34:55Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346498064|Robin Chandler Duke]]"
164336
wikitext
text/x-wiki
'''Robin Chandler Duke''' (jibinaa ko '''Grace Esther Tippett''' ; 13 oktoobar 1923 – 6 feebariyee 2016) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe Ameriknaajo , kadi ko dipolomaat. Ko kanko wonnoo ammbasadeer leyɗeele dentuɗe Amerik to leydi Norwees tuggi 2000 haa 2001. <ref>Langer, Emily (2016-02-08). "Robin Chandler Duke, career woman, ambassador's wife and advocate for reproductive rights, dies at 92". The Washington Post. ISSN 0190-8286. Retrieved 2016-02-10.</ref>
== Nguurndam gadano ==
'''O''' jibinaa ko to Baltimore, to leydi Maryland, ko ɓiy Richard Edgar Tippet e Esteer (Chandler) Tippett. Caggal nde jibnaaɓe makko ceerti, o dañi golle modeling to Lord &amp; Taylor e nokkuuji goɗɗi ngam wallitde yumma makko e miñiiko debbo.
== Kugal ==
O fuɗɗii golle makko e jaayndeyaagal ko e hitaande 1944, o woni binndoowo e hello rewɓe e ''jaaynde New York-Ameriknaare'' huutortoonde innde '''Robin Chandler''' .
Caggal ɗuum, caggal nde o resi fiyoowo filmo biyeteeɗo Jeffrey Lynn, mo o jibini ɓiɓɓe ɗiɗo, o heɓi golle to NBC -affiliate WCAU-TV to Philadelphia, o woni jannguɗo jeewte. E hitaande 1952 o wonti jaayndiyanke e Dave Garroway, o yeewtidi e batuuji politik ngenndiiji e dewgal Jacqueline Bouvier e John F. Kennedy e hitaande 1953.
Tuggi 24 oktoobar 1950 haa 1 noowammbar 1951, o woniino gardiiɗo teleeji ''Meet Your Cover Girl'', ɗo o yeewtidi e modeleeji. Taƴre ndee yaltinaama e CBS ñalnde talaata e alarba waktu 15:30 waktu fuɗnaange.
O woniino jom jawdi en to Orvis Brothers tuggi 1953 haa 1958. Ndeen o woniino cukko hooreejo jokkondiral hakkunde yimɓe to Pepsi-Cola haa 1962.
Chandler Duke ina gollinoo e pelle jowitiiɗe e hakkeeji rewɓe, e peewnugol galleeji, e jaŋde yimɓe. Gaagaa wonde hooreejo ngenndiijo Goomu Kiriis Yimɓe/Fonds Draper, ballitooɗo jibinannde peewniinde hakkunde leyɗeele, o woniino sosɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Golle Yimɓe ; hooreejo Fedde Adunaare Yimɓe ; hooreejo, caggal ɗuum hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Hakkeeji Rewrude ; e hooreejo fedde Naral Pro-Choice Amerik. [1] E hitaande 1997 o heɓi njeenaari "Maggie", teddungal ɓurngal toowde e Fedde Jibinannde Peewnunde, ngam teddinde sosɗo ɗum en, hono Margaret Sanger .
Ko o gooto e sosɓe Fedde Amerik e Japon, kadi ko o hoolaare Duɗal Jaŋde Adunaare, Chandler Duke wonnoo kadi ko gardiiɗo Fedde David e Lucile Packard e Fedde Adunaare Cukaagu. O golliima e birooji goɗɗi, ina jeyaa heen birooji Guggenheim, Rockwell hakkunde leyɗeele, e Banke Emigrant en.
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
5119dvymj7ykkj298z9wzl29plazpmw
164337
164336
2026-04-15T17:35:17Z
Sardeeq
14292
164337
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Robin Chandler Duke''' (jibinaa ko '''Grace Esther Tippett''' ; 13 oktoobar 1923 – 6 feebariyee 2016) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe Ameriknaajo , kadi ko dipolomaat. Ko kanko wonnoo ammbasadeer leyɗeele dentuɗe Amerik to leydi Norwees tuggi 2000 haa 2001. <ref>Langer, Emily (2016-02-08). "Robin Chandler Duke, career woman, ambassador's wife and advocate for reproductive rights, dies at 92". The Washington Post. ISSN 0190-8286. Retrieved 2016-02-10.</ref>
== Nguurndam gadano ==
'''O''' jibinaa ko to Baltimore, to leydi Maryland, ko ɓiy Richard Edgar Tippet e Esteer (Chandler) Tippett. Caggal nde jibnaaɓe makko ceerti, o dañi golle modeling to Lord &amp; Taylor e nokkuuji goɗɗi ngam wallitde yumma makko e miñiiko debbo.
== Kugal ==
O fuɗɗii golle makko e jaayndeyaagal ko e hitaande 1944, o woni binndoowo e hello rewɓe e ''jaaynde New York-Ameriknaare'' huutortoonde innde '''Robin Chandler''' .
Caggal ɗuum, caggal nde o resi fiyoowo filmo biyeteeɗo Jeffrey Lynn, mo o jibini ɓiɓɓe ɗiɗo, o heɓi golle to NBC -affiliate WCAU-TV to Philadelphia, o woni jannguɗo jeewte. E hitaande 1952 o wonti jaayndiyanke e Dave Garroway, o yeewtidi e batuuji politik ngenndiiji e dewgal Jacqueline Bouvier e John F. Kennedy e hitaande 1953.
Tuggi 24 oktoobar 1950 haa 1 noowammbar 1951, o woniino gardiiɗo teleeji ''Meet Your Cover Girl'', ɗo o yeewtidi e modeleeji. Taƴre ndee yaltinaama e CBS ñalnde talaata e alarba waktu 15:30 waktu fuɗnaange.
O woniino jom jawdi en to Orvis Brothers tuggi 1953 haa 1958. Ndeen o woniino cukko hooreejo jokkondiral hakkunde yimɓe to Pepsi-Cola haa 1962.
Chandler Duke ina gollinoo e pelle jowitiiɗe e hakkeeji rewɓe, e peewnugol galleeji, e jaŋde yimɓe. Gaagaa wonde hooreejo ngenndiijo Goomu Kiriis Yimɓe/Fonds Draper, ballitooɗo jibinannde peewniinde hakkunde leyɗeele, o woniino sosɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Golle Yimɓe ; hooreejo Fedde Adunaare Yimɓe ; hooreejo, caggal ɗuum hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Hakkeeji Rewrude ; e hooreejo fedde Naral Pro-Choice Amerik. [1] E hitaande 1997 o heɓi njeenaari "Maggie", teddungal ɓurngal toowde e Fedde Jibinannde Peewnunde, ngam teddinde sosɗo ɗum en, hono Margaret Sanger .
Ko o gooto e sosɓe Fedde Amerik e Japon, kadi ko o hoolaare Duɗal Jaŋde Adunaare, Chandler Duke wonnoo kadi ko gardiiɗo Fedde David e Lucile Packard e Fedde Adunaare Cukaagu. O golliima e birooji goɗɗi, ina jeyaa heen birooji Guggenheim, Rockwell hakkunde leyɗeele, e Banke Emigrant en.
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
ai0gg8uq4n3hpxx7r45iccdk9zappbs
Ann Sophia Towne Darrah
0
40013
164335
2026-04-15T17:34:55Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ann Sophia Towne Darrah (1819-1881) ko pentoowo Ameriknaajo, keewɗo hollirde koɗli daneeji to New Hampshire. Nguurndam Darrah jibinaa ko e hitaande 1819 to wuro Filadelfi. Ko o almuudo Paul Weber. Golle makko naatnaa e koolol naalankaagal New Bedford ngol hitaande 1858, ngol pentoowo leydi biyeteeɗo Albert Bierstadt yuɓɓini. Tuggi 1855 haa 1864 Darrah hollitii e nder koolol pelle to Atenæum Boston. Tuggi 1856 haa 1867 o waɗii kadi koolol to duɗal jaaɓi haaɗti..."
164335
wikitext
text/x-wiki
Ann Sophia Towne Darrah (1819-1881) ko pentoowo Ameriknaajo, keewɗo hollirde koɗli daneeji to New Hampshire.
Nguurndam
Darrah jibinaa ko e hitaande 1819 to wuro Filadelfi. Ko o almuudo Paul Weber.
Golle makko naatnaa e koolol naalankaagal New Bedford ngol hitaande 1858, ngol pentoowo leydi biyeteeɗo Albert Bierstadt yuɓɓini. Tuggi 1855 haa 1864 Darrah hollitii e nder koolol pelle to Atenæum Boston. Tuggi 1856 haa 1867 o waɗii kadi koolol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania.
Darrah maayi ko e hitaande 1881.
Tuugnorgal
511afv50vht4xd4z4inbambz069e8cd
164341
164335
2026-04-15T17:38:27Z
SUZYFATIMA
13856
164341
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ann Sophia Towne Darrah''' (1819-1881) ko pentoowo Ameriknaajo, keewɗo hollirde koɗli daneeji to New Hampshire.
== Nguurndam ==
Darrah jibinaa ko e hitaande 1819 to wuro Filadelfi. Ko o almuudo Paul Weber.
Golle makko naatnaa e koolol naalankaagal New Bedford ngol hitaande 1858, ngol pentoowo leydi biyeteeɗo Albert Bierstadt yuɓɓini. Tuggi 1855 haa 1864 Darrah hollitii e nder koolol pelle to Atenæum Boston. Tuggi 1856 haa 1867 o waɗii kadi koolol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania.
Darrah maayi ko e hitaande 1881.
== Tuugnorgal ==
97otcrcuuzzmb01tqns59jheao75jlt
164344
164341
2026-04-15T17:41:23Z
SUZYFATIMA
13856
164344
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ann Sophia Towne Darrah''' (1819-1881) ko pentoowo Ameriknaajo, keewɗo hollirde koɗli daneeji to New Hampshire.
== Nguurndam ==
Darrah jibinaa ko e hitaande 1819 to wuro Filadelfi. Ko o almuudo Paul Weber.
Golle makko naatnaa e koolol naalankaagal New Bedford ngol hitaande 1858, ngol pentoowo leydi biyeteeɗo Albert Bierstadt yuɓɓini. Tuggi 1855 haa 1864 Darrah hollitii e nder koolol pelle to Atenæum Boston. Tuggi 1856 haa 1867 o waɗii kadi koolol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania.
Darrah maayi ko e hitaande 1881.<ref name="OxfordIndex">{{cite web|title=Darrah, Ann Sophia Towne (Mrs)|url=http://oxfordindex.oup.com/view/10.1093/benz/9780199773787.article.B00046939|website=Oxford Index|publisher=Oxford University Press|accessdate=30 August 2018|language=en|date=31 October 2011|archive-date=31 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180831035837/http://oxfordindex.oup.com/view/10.1093/benz/9780199773787.article.B00046939|url-status=dead}}</ref><ref name="WhiteMountain">{{cite web|title=Ann Sophia Towne Darrah (1819-1881)|url=http://whitemountainart.com/about-3/artists/ann-sophia-towne-darrah-1819-1881/|website=White Mountain Art & Artists|accessdate=30 August 2018}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt6b.html#darrah|accessdate=30 August 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
2r954k3yp7wxh239ig8wzqjn83t6zhc
164345
164344
2026-04-15T17:41:56Z
SUZYFATIMA
13856
164345
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ann Sophia Towne Darrah''' (1819-1881) ko pentoowo Ameriknaajo, keewɗo hollirde koɗli daneeji to New Hampshire.
== Nguurndam ==
Darrah jibinaa ko e hitaande 1819 to wuro Filadelfi. Ko o almuudo Paul Weber.
Golle makko naatnaa e koolol naalankaagal New Bedford ngol hitaande 1858, ngol pentoowo leydi biyeteeɗo Albert Bierstadt yuɓɓini. Tuggi 1855 haa 1864 Darrah hollitii e nder koolol pelle to Atenæum Boston. Tuggi 1856 haa 1867 o waɗii kadi koolol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania.
Darrah maayi ko e hitaande 1881.<ref name="OxfordIndex">{{cite web|title=Darrah, Ann Sophia Towne (Mrs)|url=http://oxfordindex.oup.com/view/10.1093/benz/9780199773787.article.B00046939|website=Oxford Index|publisher=Oxford University Press|accessdate=30 August 2018|language=en|date=31 October 2011|archive-date=31 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180831035837/http://oxfordindex.oup.com/view/10.1093/benz/9780199773787.article.B00046939|url-status=dead}}</ref><ref name="WhiteMountain">{{cite web|title=Ann Sophia Towne Darrah (1819-1881)|url=http://whitemountainart.com/about-3/artists/ann-sophia-towne-darrah-1819-1881/|website=White Mountain Art & Artists|accessdate=30 August 2018}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt6b.html#darrah|accessdate=30 August 2018}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
itaaz6vjv73a2vpx2ty9yluwvdlr299
Karol Downer
0
40014
164338
2026-04-15T17:36:43Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346963096|Carol Downer]]"
164338
wikitext
text/x-wiki
'''Carollynn Aurilla Downer''' ( née '''Chatham''' ; 9 oktoobar 1933 – 13 lewru bowte 2025) ko awokaa [[Feminism|debbo]] Ameriknaajo, binndoowo binndanɗe ɗe ngonaa firo, jowitiiɗo e hakkeeji rewɓe e cellal rewɓe e nder winndere ndee kala. O tawtoraama sosde dillere ballal hoore mum e kilinik ballal hoore mum gadano to LA, caggal ɗuum wonti mbaydi e ballondiral e kilinikuuji ballondiral hoore mum keewɗi e nder leyɗeele dentuɗe Amerik.
== Ɓawo ==
Downer jibinaa ko e hitaande 1933 to Shawnee, to Oklahoma kono o mawni ko to Los Angeles, ɗo o fuɗɗii dille makko politik nokkuyankooje to Fuɗnaange Los Angeles e kitaale 1960. O golloraaki dille rewɓe haa hitaande 1963, nde o heɓi ɓiɗɗo makko gadano caggal nde o seerti e gorko makko gadano, baaba ɓiɓɓe makko nayo. O heɓi ɗum ko caggal nde o yiyi seppo e teleeji baɗaaɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Los Angeles, ko faati e ŋakkeende sarwisaaji jibinannde baɗaaɗi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. Caggal nde o yahri e humpito makko e ruttaade e reedu mettundu, e fuɗɗoode kitaale 1970 Downer fuɗɗii yiɗde waɗde ruttaade e rewɓe woɗɓe.
E hitaande 1969, o naati e LA Chapter e nder Goomu NOW ngam janngude ko fayti e ruttaade e daartol mum e Lana Phelan. Ko ɗoo o hawri e Harvey Karman. E hitaande 1970, heewɓe e renndo rewɓe LA mballitii Karman e gollodiiɗo mum John Gwynn. <ref name=":5" /> Ɓe kawri ɓe udditi safrirde ruttaade reedu nde rewaani laawol, nde Downer neldata rewɓe yiɗɓe ruttaade reedu. <ref name=":5" /> Downer ɓooyaani ko fuɗɗii weltaade e weeyo safrirde Karman e Gwynn. <ref name=":5" /> Karman jaɓi haa jooni yo Downer ƴeewto feere mum ruttaade e nder suudu safrirdu, kono Downer ina reena sahaa kala wiyde wonde Karman jannginaani mo tigi rigi no ruttortoo - o acci tan ko ƴeewde no o waɗata ɗum. <ref name=":5" /> Caggal ɗuum seeɗa, Downer naatini ƴettugol lewru e gollotooɓe woɗɓe.
== Nguurndam e golle ==
Downer fuɗɗii golle mum ko e nder dingiral hakkeeji siwil e politik nokkuuji to Kaliforni e kitaale 1960. O wonti golloowo e nder [[Women's liberation movement|dille ndimaagu rewɓe]] e hitaande 1969, o golliima ngam etaade waɗde ruttaade e nder wuro Los Angeles, Kaliforni e les sariya ruttaade . Downer fuɗɗii golle mum e nder dille cellal rewɓe e dow fedde toppitiinde ko fayti e ruttaade e ɓiɗɓe yumma NOW e Lana Clarke Phelan, binnduɗo ''deftere ruttaade e ɓiɗɓe yumma'', wonti jannginoowo makko. Downer e rewɓe woɗɓe ƴeewtindorii ko laabi ruttaade e nder suudu safrirdu Harvey Karman, to Santa Monica Boulevard to bannge worgo Los Angeles ngam anndude no ruttortoo e koye mum en. Nde o woni toon ndee, o ƴetti speculum vaginal, o miijii no o waɗirta ƴeewndo hoore makko vaginal. Caggal nde Downer e woɗɓe cosi fedde toppitiinde ko fayti e ruttaade e sukaaɓe to Los Angeles, ɓe noddi batu ñalnde 7 abriil 1971 to nokku defterdu rewɓe ngam jannginde rewɓe ko fayti e ruttaade e ɓalli mum en. Downer hollitii ƴeewndo hoore mum e nder reedu e rewɓe fotde sappo e ɗiɗo tawtoranooɓe. Fedde Downer sosi Fedde toppitiinde ko fayti e rewɓe, ko nde fedde adannde e sifaa mum ngam rokkude ƴeewndo reedu. "Rewɓe ngari ko e nokkuuji kala ngam ballal", Downer wiyi.
Njeñtudi ndeeɗoo batu gadano e nder Clinique Self-Help ko ƴellitgol miijo ƴettugol lewru e sosde kit Del-Em mo Lorraine Rothman . Ɗum addani rewɓe waawde ruttaade e reedu ɓurndu famɗude, so wonaa huutoraade kuutorgal njamndi ngam ustude nder reedu, ko ɗum ɓuri huutoreede e oon sahaa. [1] Downer e Rothman njahii e nder leydi ndii, Cliniques ballondiral e hoore mum keewɗe mbaɗaama. [2] [3] E oon sahaa, humpitooji ko faati e ruttaade e reedu, e jibinannde e jibinannde ina keewi heɓde e rewɓe. Ittugol lewru e ƴeewndorɗe hoore mum e nder reedu ɗe Downer ardii e ekipaaji mum, rokkii rewɓe mbaawka anndude ɓalli mum en e ƴellitde jibinannde mum en. Barbara Ehrenreich siftinii golle Downer e Rothman ko "laawɗinde miijo wonde eɗen njogii hakke anndude e suɓaade laabi... baɗɗiiɗi e ɓalli men e nguurndam men." [1] E hitaande 1972 o waɗi kadi konngol maantiniingol e Fedde Ameriknaare toppitiinde ko faati e hakkillaaji ñalnde 5 suwee 1972, to Hawaii, tiitoonde mum ko " Diisnondiral cuuɗngal hakkunde rewɓe e ñawɓe safrooɓe ." [4]
Kanko e Rothman ɓe ngonnoo ko ardiiɓe fedde sosnde nokku cellal rewɓe Feminist to Los Angeles e hitaande 1971. Ɓe njogii ko kaɓirɗe gonɗe e nder reedu, ɓe njahii Amerik ngam renndinde kabaruuji maɓɓe e rewɓe e nder leydi ndii. Downer e Rothman kadi ina njuɓɓina batuuji pelle ɗo ɓe njannginta rewɓe no mbaɗata ƴeewndorɗe reedu e hoore mum en, ɓe ndokka ɗum en humpitooji ko faati e peeje biyeteeɗe ƴettugol lewru. Downer e Rothman njannginii rewɓe no suuɗirta geɗe lewru e sahaa lewru walla ko ɓadii ɗum ; so debbo oo ina reedu, ɗum ko ruttaade mo wonaa karallaagal . Nde ɓe ngarti e yahdu maɓɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, Downer e wondiiɓe mum puɗɗii sarwisaaji jokkondire rewɓe ruttaade e nder safrirde maɓɓe. E hitaande 1972, polis waɗi njiylawu e nder safrirde Downer/cafrirde cellal, nanngi mo kanko e Colleen Wilson sabu maɓɓe waɗde safaara tawa ɓe ngalaa kaayitaaji laaɓtuɗi. Ina wiyee « Fedde Yogurt Mawnde », ɓe kuutortonoo ko yogurt hakkunde reedu ngam safrude ñawu nguu e debbo. <ref name=":0" /> Caggal ɗuum Downer woppitaa denndaangal tuume ɗe o tuumanoo.
E nder balɗe 50 caggal nde Ñaawirde Toownde ''Roe v. Wade'' ƴetti kuulal ngal, ngal wiyi wonde rewɓe ina njogii hakke joofnude reedu mum en, fedde makko udditi nokku biyeteeɗo Women’s Choice Clinic to Los Angeles e Orange County . E nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii, nokkuuji cellal rewɓe rewɓe goɗɗi sosaa, jeyaaɗi e Fedde Fedde Cellal Rewɓe Feministe en e hitaande 1975.
Tuggi 1987 haa 1991, Downer naati duɗal sariya, o golliima e Fedde FWHCs. Gila ndeen, o woni ko e golle sariya, ko ɓuri heewde ko e fannu hakkeeji ŋakkiraaɓe. E hitaande 1981, ko kanko woni hooreejo deftere wiyeteende ''A New View of a Woman’s Body'', nde Simon e Schuster njaltini, kadi ko kanko woni hooreejo deftere sehil, ''No neɗɗo waawirta woppude biro safroowo debbo'', nde Women to Women Publication yaltini. E hitaande 1984, kanko e Francie Hornstein ɓe mballi Ginny Cassidy-Brinn, infirmiyee winnditiiɗo, e winndude ''reedu e jibinannde debbo'', nde Cleis Press yaltini. Kono e laamu Reagan, dillere luulndiinde ruttaade e sukaaɓe ɓeydii mawnude, kilinikuuji ɗii mbaɗti seppooji. "Toɓɓere lesre ndee ko hitaande 1985, nde kilinik oo yani, kono min ngoppaani", Downer wiyi. Heewɓe ina cikka ko seppooɓe puɗɗi yiite ngee. Nii woni ɓeeɗoo rewɓe puɗɗii kilinikuuji moolanaaɗi tawaaɗi e nder otooji, baɗooji ƴeewndorɗe e nokku kisal e kisal.
E hitaande 1992, o winndi ''deftere cuɓagol debbo'' e Rebecca Chalker, nde jaaynde Seven Stories yaltini. O woniino kadi e yiilirde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewde Rewɓe . Deftere Downer ndee ina waɗi jamirooje no ɓiɗɗo jibinirtee ko yaawi e nder kisal. Laawol ngol ina ɗaɓɓi ballal ko famɗi fof annduɓe ɗiɗo. Deftere nde wiyaani tan janngooɓe ɓee yo mbaɗtu ruttaade e koye mum en, kono nde rokki wasiyaaji ko fayti e nde debbo foti yahde to safroowo ngam ittude reedu mum ko yaawi.
Downer ina ƴellita ndimaagu rewɓe, ina rokka heen jeewte, ina golloroo e deftere makko aroore nde o yahrata yeeso e miijo wonde darnde rewɓe e nder renndo ngam heɓde ndimaagu mum en to bannge jokkondiral e jibinannde ko feere teskinnde ngam waylude renndo. O woniino kadi e golle e nder yiilirde toppitiinde cellal rewɓe rewɓe to Kaliforni. Ndeeɗoo fedde ina gollina Kilinikuuji keewɗi cellal rewɓe jeetati. Ko ɓooyaani koo o yaltinii wideyoo e Youtube ko fayti e daartol sosiyetee makko e no o jannginiri rewɓe woɗɓe e karallaagal ruttaade e reedu (speculum abortion). O woniino kadi awokaa immigration e nder diiwaan Los Angeles. <ref name=":0" />
Downer maayi ko ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2025, to opitaal to Glendale, to Kaliforni, caggal nde o heɓi rafi ɓernde jonte ɗiɗi ko adii ɗuum. O yahrata ko e duuɓi 91.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
nd1xd1wla7zgtdx34zw7xt9l05oad45
164339
164338
2026-04-15T17:37:00Z
Sardeeq
14292
164339
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Carollynn Aurilla Downer''' ( née '''Chatham''' ; 9 oktoobar 1933 – 13 lewru bowte 2025) ko awokaa [[Feminism|debbo]] Ameriknaajo, binndoowo binndanɗe ɗe ngonaa firo, jowitiiɗo e hakkeeji rewɓe e cellal rewɓe e nder winndere ndee kala. O tawtoraama sosde dillere ballal hoore mum e kilinik ballal hoore mum gadano to LA, caggal ɗuum wonti mbaydi e ballondiral e kilinikuuji ballondiral hoore mum keewɗi e nder leyɗeele dentuɗe Amerik.
== Ɓawo ==
Downer jibinaa ko e hitaande 1933 to Shawnee, to Oklahoma kono o mawni ko to Los Angeles, ɗo o fuɗɗii dille makko politik nokkuyankooje to Fuɗnaange Los Angeles e kitaale 1960. O golloraaki dille rewɓe haa hitaande 1963, nde o heɓi ɓiɗɗo makko gadano caggal nde o seerti e gorko makko gadano, baaba ɓiɓɓe makko nayo. O heɓi ɗum ko caggal nde o yiyi seppo e teleeji baɗaaɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Los Angeles, ko faati e ŋakkeende sarwisaaji jibinannde baɗaaɗi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. Caggal nde o yahri e humpito makko e ruttaade e reedu mettundu, e fuɗɗoode kitaale 1970 Downer fuɗɗii yiɗde waɗde ruttaade e rewɓe woɗɓe.
E hitaande 1969, o naati e LA Chapter e nder Goomu NOW ngam janngude ko fayti e ruttaade e daartol mum e Lana Phelan. Ko ɗoo o hawri e Harvey Karman. E hitaande 1970, heewɓe e renndo rewɓe LA mballitii Karman e gollodiiɗo mum John Gwynn. <ref name=":5" /> Ɓe kawri ɓe udditi safrirde ruttaade reedu nde rewaani laawol, nde Downer neldata rewɓe yiɗɓe ruttaade reedu. <ref name=":5" /> Downer ɓooyaani ko fuɗɗii weltaade e weeyo safrirde Karman e Gwynn. <ref name=":5" /> Karman jaɓi haa jooni yo Downer ƴeewto feere mum ruttaade e nder suudu safrirdu, kono Downer ina reena sahaa kala wiyde wonde Karman jannginaani mo tigi rigi no ruttortoo - o acci tan ko ƴeewde no o waɗata ɗum. <ref name=":5" /> Caggal ɗuum seeɗa, Downer naatini ƴettugol lewru e gollotooɓe woɗɓe.
== Nguurndam e golle ==
Downer fuɗɗii golle mum ko e nder dingiral hakkeeji siwil e politik nokkuuji to Kaliforni e kitaale 1960. O wonti golloowo e nder [[Women's liberation movement|dille ndimaagu rewɓe]] e hitaande 1969, o golliima ngam etaade waɗde ruttaade e nder wuro Los Angeles, Kaliforni e les sariya ruttaade . Downer fuɗɗii golle mum e nder dille cellal rewɓe e dow fedde toppitiinde ko fayti e ruttaade e ɓiɗɓe yumma NOW e Lana Clarke Phelan, binnduɗo ''deftere ruttaade e ɓiɗɓe yumma'', wonti jannginoowo makko. Downer e rewɓe woɗɓe ƴeewtindorii ko laabi ruttaade e nder suudu safrirdu Harvey Karman, to Santa Monica Boulevard to bannge worgo Los Angeles ngam anndude no ruttortoo e koye mum en. Nde o woni toon ndee, o ƴetti speculum vaginal, o miijii no o waɗirta ƴeewndo hoore makko vaginal. Caggal nde Downer e woɗɓe cosi fedde toppitiinde ko fayti e ruttaade e sukaaɓe to Los Angeles, ɓe noddi batu ñalnde 7 abriil 1971 to nokku defterdu rewɓe ngam jannginde rewɓe ko fayti e ruttaade e ɓalli mum en. Downer hollitii ƴeewndo hoore mum e nder reedu e rewɓe fotde sappo e ɗiɗo tawtoranooɓe. Fedde Downer sosi Fedde toppitiinde ko fayti e rewɓe, ko nde fedde adannde e sifaa mum ngam rokkude ƴeewndo reedu. "Rewɓe ngari ko e nokkuuji kala ngam ballal", Downer wiyi.
Njeñtudi ndeeɗoo batu gadano e nder Clinique Self-Help ko ƴellitgol miijo ƴettugol lewru e sosde kit Del-Em mo Lorraine Rothman . Ɗum addani rewɓe waawde ruttaade e reedu ɓurndu famɗude, so wonaa huutoraade kuutorgal njamndi ngam ustude nder reedu, ko ɗum ɓuri huutoreede e oon sahaa. [1] Downer e Rothman njahii e nder leydi ndii, Cliniques ballondiral e hoore mum keewɗe mbaɗaama. [2] [3] E oon sahaa, humpitooji ko faati e ruttaade e reedu, e jibinannde e jibinannde ina keewi heɓde e rewɓe. Ittugol lewru e ƴeewndorɗe hoore mum e nder reedu ɗe Downer ardii e ekipaaji mum, rokkii rewɓe mbaawka anndude ɓalli mum en e ƴellitde jibinannde mum en. Barbara Ehrenreich siftinii golle Downer e Rothman ko "laawɗinde miijo wonde eɗen njogii hakke anndude e suɓaade laabi... baɗɗiiɗi e ɓalli men e nguurndam men." [1] E hitaande 1972 o waɗi kadi konngol maantiniingol e Fedde Ameriknaare toppitiinde ko faati e hakkillaaji ñalnde 5 suwee 1972, to Hawaii, tiitoonde mum ko " Diisnondiral cuuɗngal hakkunde rewɓe e ñawɓe safrooɓe ." [4]
Kanko e Rothman ɓe ngonnoo ko ardiiɓe fedde sosnde nokku cellal rewɓe Feminist to Los Angeles e hitaande 1971. Ɓe njogii ko kaɓirɗe gonɗe e nder reedu, ɓe njahii Amerik ngam renndinde kabaruuji maɓɓe e rewɓe e nder leydi ndii. Downer e Rothman kadi ina njuɓɓina batuuji pelle ɗo ɓe njannginta rewɓe no mbaɗata ƴeewndorɗe reedu e hoore mum en, ɓe ndokka ɗum en humpitooji ko faati e peeje biyeteeɗe ƴettugol lewru. Downer e Rothman njannginii rewɓe no suuɗirta geɗe lewru e sahaa lewru walla ko ɓadii ɗum ; so debbo oo ina reedu, ɗum ko ruttaade mo wonaa karallaagal . Nde ɓe ngarti e yahdu maɓɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, Downer e wondiiɓe mum puɗɗii sarwisaaji jokkondire rewɓe ruttaade e nder safrirde maɓɓe. E hitaande 1972, polis waɗi njiylawu e nder safrirde Downer/cafrirde cellal, nanngi mo kanko e Colleen Wilson sabu maɓɓe waɗde safaara tawa ɓe ngalaa kaayitaaji laaɓtuɗi. Ina wiyee « Fedde Yogurt Mawnde », ɓe kuutortonoo ko yogurt hakkunde reedu ngam safrude ñawu nguu e debbo. <ref name=":0" /> Caggal ɗuum Downer woppitaa denndaangal tuume ɗe o tuumanoo.
E nder balɗe 50 caggal nde Ñaawirde Toownde ''Roe v. Wade'' ƴetti kuulal ngal, ngal wiyi wonde rewɓe ina njogii hakke joofnude reedu mum en, fedde makko udditi nokku biyeteeɗo Women’s Choice Clinic to Los Angeles e Orange County . E nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii, nokkuuji cellal rewɓe rewɓe goɗɗi sosaa, jeyaaɗi e Fedde Fedde Cellal Rewɓe Feministe en e hitaande 1975.
Tuggi 1987 haa 1991, Downer naati duɗal sariya, o golliima e Fedde FWHCs. Gila ndeen, o woni ko e golle sariya, ko ɓuri heewde ko e fannu hakkeeji ŋakkiraaɓe. E hitaande 1981, ko kanko woni hooreejo deftere wiyeteende ''A New View of a Woman’s Body'', nde Simon e Schuster njaltini, kadi ko kanko woni hooreejo deftere sehil, ''No neɗɗo waawirta woppude biro safroowo debbo'', nde Women to Women Publication yaltini. E hitaande 1984, kanko e Francie Hornstein ɓe mballi Ginny Cassidy-Brinn, infirmiyee winnditiiɗo, e winndude ''reedu e jibinannde debbo'', nde Cleis Press yaltini. Kono e laamu Reagan, dillere luulndiinde ruttaade e sukaaɓe ɓeydii mawnude, kilinikuuji ɗii mbaɗti seppooji. "Toɓɓere lesre ndee ko hitaande 1985, nde kilinik oo yani, kono min ngoppaani", Downer wiyi. Heewɓe ina cikka ko seppooɓe puɗɗi yiite ngee. Nii woni ɓeeɗoo rewɓe puɗɗii kilinikuuji moolanaaɗi tawaaɗi e nder otooji, baɗooji ƴeewndorɗe e nokku kisal e kisal.
E hitaande 1992, o winndi ''deftere cuɓagol debbo'' e Rebecca Chalker, nde jaaynde Seven Stories yaltini. O woniino kadi e yiilirde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewde Rewɓe . Deftere Downer ndee ina waɗi jamirooje no ɓiɗɗo jibinirtee ko yaawi e nder kisal. Laawol ngol ina ɗaɓɓi ballal ko famɗi fof annduɓe ɗiɗo. Deftere nde wiyaani tan janngooɓe ɓee yo mbaɗtu ruttaade e koye mum en, kono nde rokki wasiyaaji ko fayti e nde debbo foti yahde to safroowo ngam ittude reedu mum ko yaawi.
Downer ina ƴellita ndimaagu rewɓe, ina rokka heen jeewte, ina golloroo e deftere makko aroore nde o yahrata yeeso e miijo wonde darnde rewɓe e nder renndo ngam heɓde ndimaagu mum en to bannge jokkondiral e jibinannde ko feere teskinnde ngam waylude renndo. O woniino kadi e golle e nder yiilirde toppitiinde cellal rewɓe rewɓe to Kaliforni. Ndeeɗoo fedde ina gollina Kilinikuuji keewɗi cellal rewɓe jeetati. Ko ɓooyaani koo o yaltinii wideyoo e Youtube ko fayti e daartol sosiyetee makko e no o jannginiri rewɓe woɗɓe e karallaagal ruttaade e reedu (speculum abortion). O woniino kadi awokaa immigration e nder diiwaan Los Angeles. <ref name=":0" />
Downer maayi ko ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2025, to opitaal to Glendale, to Kaliforni, caggal nde o heɓi rafi ɓernde jonte ɗiɗi ko adii ɗuum. O yahrata ko e duuɓi 91.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
q35ti9tl5yymtbisqqf8zvydwj9m5x7
Paula Donovan
0
40015
164340
2026-04-15T17:37:33Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1309122013|Paula Donovan]]"
164340
wikitext
text/x-wiki
'''Paula Donovan''' ko Ameriknaajo daraniiɗo SIDA e hakkeeji rewɓe . Ko kanko woni gardiiɗo gollordu Stephen Lewis mo AIDS-Free World, fedde winndereyankoore toppitiinde ko fayti e cellal, gollornde ngam ƴellitde jaabawuuli winndereeji ɓurɗi yaawde e moƴƴude ngam haɓaade VIH /SIDA. E nder njeenaari golle makko e nder haɓaade VIH/SIDA, Donovan heɓi [[Salem Award for Human Rights and Social Justice|njeenaari Salem ngam jojjanɗe aadee e nuunɗal renndo]] e hitaande 2005 e njeenaari alumni ngam wallitde neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fairfield e hitaande 2007.
Donovan kadi ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe . O noddi Fedde [[Ngenndiije Dentuɗe]] yo sos fedde ONU ngam rewɓe jogiiɓe doole kaalis e politik. Daɗndo makko e woɗɓe addani Asaambele ngenndi Fedde Ngenndiije Dentuɗe ƴettude kuulal e hitaande 2010 ngam wallitde fedde hesere, hono Fedde Ngenndiije Dentuɗe – nde ardii ɗum ko gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii – ngam haɓaade geɗe jowitiiɗe e rewɓe. Kuulal ngal hawritii e Fedde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ƴellitaare Rewɓe, e Fedde ngam Ƴellitaare Rewɓe, e Biro toppitiiɗo ko fayti e geɗe rewɓe e worɓe e Duɗal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ƴellitaare Rewɓe (UN-INSTRAW).
Donovan ko adii ɗuum wonnoo ko jaagorgal mawngal to biro nulaaɗo keeriiɗo to bannge SIDA e nder Afrik, ko o jaagorgal keeringal to bannge ƴellitaare winndereere, hakkeeji rewɓe e SIDA, mo duuɓi 20. [1] E fuɗɗoode kitaale 90, o golliima e UNICEF, o dogi kampaañ winndereejo ngam wallitde ñamri . Caggal ɗuum, o wonti mawɗo balloowo cukko hooreejo fedde UNICEF, o waɗi duuɓi nay to Keñiya, o woni jaagorgal SIDA to bannge diiwaan Fuɗnaange e Fuɗnaange Afrik wonande UNICEF. [2]
== Jaangirde ==
Donovan heɓi Baccalauréat mum e ɗemngal Engele e hitaande 1977 e Master mum e jokkondiral hakkunde gollorɗe e politik e hitaande 1988 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fairfield .
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
buh5jqo101pwlc03leql01cuc99wnm9
164342
164340
2026-04-15T17:38:48Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1309122013|Paula Donovan]]"
164342
wikitext
text/x-wiki
'''Paula Donovan''' ko Ameriknaajo daraniiɗo SIDA e hakkeeji rewɓe . Ko kanko woni gardiiɗo gollordu Stephen Lewis mo AIDS-Free World, fedde winndereyankoore toppitiinde ko fayti e cellal, gollornde ngam ƴellitde jaabawuuli winndereeji ɓurɗi yaawde e moƴƴude ngam haɓaade VIH /SIDA. E nder njeenaari golle makko e nder haɓaade VIH/SIDA, Donovan heɓi [[Salem Award for Human Rights and Social Justice|njeenaari Salem ngam jojjanɗe aadee e nuunɗal renndo]] e hitaande 2005 e njeenaari alumni ngam wallitde neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fairfield e hitaande 2007.
Donovan kadi ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe . O noddi Fedde [[Ngenndiije Dentuɗe]] yo sos fedde ONU ngam rewɓe jogiiɓe doole kaalis e politik. Daɗndo makko e woɗɓe addani Asaambele ngenndi Fedde Ngenndiije Dentuɗe ƴettude kuulal e hitaande 2010 ngam wallitde fedde hesere, hono Fedde Ngenndiije Dentuɗe – nde ardii ɗum ko gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii – ngam haɓaade geɗe jowitiiɗe e rewɓe. Kuulal ngal hawritii e Fedde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ƴellitaare Rewɓe, e Fedde ngam Ƴellitaare Rewɓe, e Biro toppitiiɗo ko fayti e geɗe rewɓe e worɓe e Duɗal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ƴellitaare Rewɓe (UN-INSTRAW). <ref>AIDS-Free World</ref><ref>The Salem Award: Paula Donovan Archived 2007-09-27 at the Wayback Machine</ref>
Donovan ko adii ɗuum wonnoo ko jaagorgal mawngal to biro nulaaɗo keeriiɗo to bannge SIDA e nder Afrik, ko o jaagorgal keeringal to bannge ƴellitaare winndereere, hakkeeji rewɓe e SIDA, mo duuɓi 20. [1] E fuɗɗoode kitaale 90, o golliima e UNICEF, o dogi kampaañ winndereejo ngam wallitde ñamri . Caggal ɗuum, o wonti mawɗo balloowo cukko hooreejo fedde UNICEF, o waɗi duuɓi nay to Keñiya, o woni jaagorgal SIDA to bannge diiwaan Fuɗnaange e Fuɗnaange Afrik wonande UNICEF. [2]
== Jaangirde ==
Donovan heɓi Baccalauréat mum e ɗemngal Engele e hitaande 1977 e Master mum e jokkondiral hakkunde gollorɗe e politik e hitaande 1988 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fairfield .
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
53lmesuni40w3yvgls5cn89xysxpmt3
164343
164342
2026-04-15T17:39:03Z
Sardeeq
14292
164343
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Paula Donovan''' ko Ameriknaajo daraniiɗo SIDA e hakkeeji rewɓe . Ko kanko woni gardiiɗo gollordu Stephen Lewis mo AIDS-Free World, fedde winndereyankoore toppitiinde ko fayti e cellal, gollornde ngam ƴellitde jaabawuuli winndereeji ɓurɗi yaawde e moƴƴude ngam haɓaade VIH /SIDA. E nder njeenaari golle makko e nder haɓaade VIH/SIDA, Donovan heɓi [[Salem Award for Human Rights and Social Justice|njeenaari Salem ngam jojjanɗe aadee e nuunɗal renndo]] e hitaande 2005 e njeenaari alumni ngam wallitde neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fairfield e hitaande 2007.
Donovan kadi ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe . O noddi Fedde [[Ngenndiije Dentuɗe]] yo sos fedde ONU ngam rewɓe jogiiɓe doole kaalis e politik. Daɗndo makko e woɗɓe addani Asaambele ngenndi Fedde Ngenndiije Dentuɗe ƴettude kuulal e hitaande 2010 ngam wallitde fedde hesere, hono Fedde Ngenndiije Dentuɗe – nde ardii ɗum ko gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii – ngam haɓaade geɗe jowitiiɗe e rewɓe. Kuulal ngal hawritii e Fedde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ƴellitaare Rewɓe, e Fedde ngam Ƴellitaare Rewɓe, e Biro toppitiiɗo ko fayti e geɗe rewɓe e worɓe e Duɗal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ƴellitaare Rewɓe (UN-INSTRAW). <ref>AIDS-Free World</ref><ref>The Salem Award: Paula Donovan Archived 2007-09-27 at the Wayback Machine</ref>
Donovan ko adii ɗuum wonnoo ko jaagorgal mawngal to biro nulaaɗo keeriiɗo to bannge SIDA e nder Afrik, ko o jaagorgal keeringal to bannge ƴellitaare winndereere, hakkeeji rewɓe e SIDA, mo duuɓi 20. [1] E fuɗɗoode kitaale 90, o golliima e UNICEF, o dogi kampaañ winndereejo ngam wallitde ñamri . Caggal ɗuum, o wonti mawɗo balloowo cukko hooreejo fedde UNICEF, o waɗi duuɓi nay to Keñiya, o woni jaagorgal SIDA to bannge diiwaan Fuɗnaange e Fuɗnaange Afrik wonande UNICEF. [2]
== Jaangirde ==
Donovan heɓi Baccalauréat mum e ɗemngal Engele e hitaande 1977 e Master mum e jokkondiral hakkunde gollorɗe e politik e hitaande 1988 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fairfield .
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
5k1ge8c39hri366qv77w7sosb787xxh
Carol Brooks MacNeil
0
40016
164346
2026-04-15T17:46:56Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Carol Brooks MacNeil (15 lewru Yarkomaa 1871 – 22 lewru Suwee 1944) ko Ameriknaajo, jibinaaɗo to Chicago ɗo o janngi to Duɗal Naalankaagal to Chicago e les njiimaandi Lorado Taft. MacNeil waɗii nate keewɗe teskinɗe e keertiiɗe ngam waɗde vaseeji, teewu, tinndi, e geɗe goɗɗe pawɗe e nafooje, kam e bustaaji sukaaɓe, haa arti noon e bustaaji ɓiɓɓe makko ɗiɗo worɓe, e statuettes. Ngendam Ɓiɗɗo debbo baaba pentoowo,MacNeil suɓii ko e nokku mum gollor..."
164346
wikitext
text/x-wiki
Carol Brooks MacNeil (15 lewru Yarkomaa 1871 – 22 lewru Suwee 1944) ko Ameriknaajo, jibinaaɗo to Chicago ɗo o janngi to Duɗal Naalankaagal to Chicago e les njiimaandi Lorado Taft. MacNeil waɗii nate keewɗe teskinɗe e keertiiɗe ngam waɗde vaseeji, teewu, tinndi, e geɗe goɗɗe pawɗe e nafooje, kam e bustaaji sukaaɓe, haa arti noon e bustaaji ɓiɓɓe makko ɗiɗo worɓe, e statuettes.
Ngendam
Ɓiɗɗo debbo baaba pentoowo,MacNeil suɓii ko e nokku mum golloraade e seppooji. MacNeil janngii to Pari e gardagol Frederik Wiliyam Makmoni e Jean Antoin Injalbert. O jeyaa ko e "rabbituuji daneeji" gollodiiɓe e Lorado Taft e nder yeewtere winndereere Kolommbi e hitaande 1893, kanko e naalankooɓe rewɓe woɗɓe ina jeyaa heen Helen F. Mears. E hitaande 1895, o resi Hermon Atkins MacNeil, ganndo ko faati e mbaydiiji Ameriknaaɓe e monumndaaji jaambaaro. Ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe, hono Klode A. MakNeil e Alden B. MakNeil. MacNeil ina laaɓi gollodiima e gorko mum ko famɗi fof eɓɓoore wootere, ko wayi no seppo William McKinley e nder galle laamorɗo Ohio to Columbus, Ohio, mo ɓe mbaɗi e lewru suwee 1907.
MacNeil ƴettii kuugal e nehde sukaaɓe mum ɗiɗo ko ɗum addani mo ustude waktuuji feewde e golle makko naalankaagal addani mo waɗde golle naalankaagal seeɗa caggal jibineede maɓɓe.
MacNeil heɓi siftorde teddunde e Exposition internationale 1900, e medal kaalis e hitaande wootere e Exposition Universelle. E hitaande 1904, o rokkaa njeenaari njamndi mboɗeeri ngam ɓuuɓri e nder yeewtere coodgu Louisiana, yuɓɓinaande to St. O jeyaa ko e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Seppooji.
MacNeil, ko ɓooyi hoɗde e nokku biyeteeɗo College Point to Queens, to New York, maayi ko e opitaal Jamayka to wuro ngo.
Tuugnorgal
if81e33fw0kse3095x2esp9luy5zk8q
164347
164346
2026-04-15T17:48:05Z
SUZYFATIMA
13856
164347
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Carol Brooks MacNeil''' (15 lewru Yarkomaa 1871 – 22 lewru Suwee 1944) ko Ameriknaajo, jibinaaɗo to Chicago ɗo o janngi to Duɗal Naalankaagal to Chicago e les njiimaandi Lorado Taft. MacNeil waɗii nate keewɗe teskinɗe e keertiiɗe ngam waɗde vaseeji, teewu, tinndi, e geɗe goɗɗe pawɗe e nafooje, kam e bustaaji sukaaɓe, haa arti noon e bustaaji ɓiɓɓe makko ɗiɗo worɓe, e statuettes.
== Ngendam ==
Ɓiɗɗo debbo baaba pentoowo,MacNeil suɓii ko e nokku mum golloraade e seppooji. MacNeil janngii to Pari e gardagol Frederik Wiliyam Makmoni e Jean Antoin Injalbert. O jeyaa ko e "rabbituuji daneeji" gollodiiɓe e Lorado Taft e nder yeewtere winndereere Kolommbi e hitaande 1893, kanko e naalankooɓe rewɓe woɗɓe ina jeyaa heen Helen F. Mears. E hitaande 1895, o resi Hermon Atkins MacNeil, ganndo ko faati e mbaydiiji Ameriknaaɓe e monumndaaji jaambaaro. Ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe, hono Klode A. MakNeil e Alden B. MakNeil. MacNeil ina laaɓi gollodiima e gorko mum ko famɗi fof eɓɓoore wootere, ko wayi no seppo William McKinley e nder galle laamorɗo Ohio to Columbus, Ohio, mo ɓe mbaɗi e lewru suwee 1907.
MacNeil ƴettii kuugal e nehde sukaaɓe mum ɗiɗo ko ɗum addani mo ustude waktuuji feewde e golle makko naalankaagal addani mo waɗde golle naalankaagal seeɗa caggal jibineede maɓɓe.
MacNeil heɓi siftorde teddunde e Exposition internationale 1900, e medal kaalis e hitaande wootere e Exposition Universelle. E hitaande 1904, o rokkaa njeenaari njamndi mboɗeeri ngam ɓuuɓri e nder yeewtere coodgu Louisiana, yuɓɓinaande to St. O jeyaa ko e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Seppooji.
MacNeil, ko ɓooyi hoɗde e nokku biyeteeɗo College Point to Queens, to New York, maayi ko e opitaal Jamayka to wuro ngo.
== Tuugnorgal ==
jcvcni6oqgxo8whjboe056vhguharp2
164348
164347
2026-04-15T17:52:48Z
SUZYFATIMA
13856
164348
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Carol Brooks MacNeil''' (15 lewru Yarkomaa 1871 – 22 lewru Suwee 1944) ko Ameriknaajo, jibinaaɗo to Chicago ɗo o janngi to Duɗal Naalankaagal to Chicago e les njiimaandi Lorado Taft. MacNeil waɗii nate keewɗe teskinɗe e keertiiɗe ngam waɗde vaseeji, teewu, tinndi, e geɗe goɗɗe pawɗe e nafooje, kam e bustaaji sukaaɓe, haa arti noon e bustaaji ɓiɓɓe makko ɗiɗo worɓe, e statuettes.
== Ngendam ==
Ɓiɗɗo debbo baaba pentoowo,MacNeil suɓii ko e nokku mum golloraade e seppooji. MacNeil janngii to Pari e gardagol Frederik Wiliyam Makmoni e Jean Antoin Injalbert. O jeyaa ko e "rabbituuji daneeji" gollodiiɓe e Lorado Taft e nder yeewtere winndereere Kolommbi e hitaande 1893, kanko e naalankooɓe rewɓe woɗɓe ina jeyaa heen Helen F. Mears. E hitaande 1895, o resi Hermon Atkins MacNeil, ganndo ko faati e mbaydiiji Ameriknaaɓe e monumndaaji jaambaaro. Ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe, hono Klode A. MakNeil e Alden B. MakNeil. MacNeil ina laaɓi gollodiima e gorko mum ko famɗi fof eɓɓoore wootere, ko wayi no seppo William McKinley e nder galle laamorɗo Ohio to Columbus, Ohio, mo ɓe mbaɗi e lewru suwee 1907.
MacNeil ƴettii kuugal e nehde sukaaɓe mum ɗiɗo ko ɗum addani mo ustude waktuuji feewde e golle makko naalankaagal addani mo waɗde golle naalankaagal seeɗa caggal jibineede maɓɓe.
MacNeil heɓi siftorde teddunde e Exposition internationale 1900, e medal kaalis e hitaande wootere e Exposition Universelle. E hitaande 1904, o rokkaa njeenaari njamndi mboɗeeri ngam ɓuuɓri e nder yeewtere coodgu Louisiana, yuɓɓinaande to St. O jeyaa ko e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Seppooji.
MacNeil, ko ɓooyi hoɗde e nokku biyeteeɗo College Point to Queens, to New York, maayi ko e opitaal Jamayka to wuro ngo.<ref name="auto789">{{cite news|title=MRS. HERMON A. M'NEIL: Sculptor's Wife Also Painter and Sculptor in Own Right|url=https://www.proquest.com/docview/106822620/|access-date=25 October 2013|newspaper=New York Times|date=1944-06-23|page=19}}</ref><ref name="The World's Work">{{cite book|last=Page|first=Walter Hines|title=The World's Work, vol. XIV|year=1907|publisher=Doubleday, Page & Company|location=New York|url=https://books.google.com/books?id=sojNAAAAMAAJ&pg=RA1-PA9403|pages=9403–9419}}</ref><ref name="Rubenstein 1990 115–116">{{cite book|last=Rubenstein|first=Charlotte Streifer|title=American Women Sculptors|year=1990|publisher=G. K. Hall & Co.|location=Boston|isbn=0-8161-8732-0|pages=[https://archive.org/details/americanwomenscu0000rubi/page/115 115–116]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/americanwomenscu0000rubi/page/115}}</ref><ref>{{cite journal|title=THE MCKINLEY MEMORIAL|journal=Overland Monthly and Out West Magazine|date=February 1908|volume=LI|issue=2}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://bronze-gallery.com/sculptors/artist.cfm?sculptorID=88|title=Carol B. MacNeil - American Sculptor}}</ref><ref name="Dictionary of Sculptors in Bronze">{{cite book|last=Mackay|first=James|title=The Dictionary of Sculptors in Bronze|year=1977|publisher=Antique Collectors' Club Ltd.|location=Suffolk|isbn=1-85149-110-4|page=245}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
omg0un11t1b5zmjwbvznigq4zbdsbrd
Georgette Meunier
0
40017
164349
2026-04-15T18:08:28Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Georgette Meunier (7 oktoobar 1859 – 1951) ko pentoowo belsiknaajo. Janngude Heron O jibinaa ko to Biriksel, ko ɓiy debbo pentoowo biyeteeɗo Jan-Baptiste Meunier, e mawniiko debbo pentoowo biyeteeɗo Marc-Henry Meunier. Baaba makko ko mawniiko pentoowo-sewnde biyeteeɗo Constantin Meunier. Ko Alfred Stevens janngini mo, o wonti tergal e fedde naalankooɓe wiyeteende L'Essor. Meunier hollitii golle mum ɗiɗi e nder galle laamorɗo ñeeñal e hitaande 1893 to Chicago..."
164349
wikitext
text/x-wiki
Georgette Meunier (7 oktoobar 1859 – 1951) ko pentoowo belsiknaajo.
Janngude Heron
O jibinaa ko to Biriksel, ko ɓiy debbo pentoowo biyeteeɗo Jan-Baptiste Meunier, e mawniiko debbo pentoowo biyeteeɗo Marc-Henry Meunier. Baaba makko ko mawniiko pentoowo-sewnde biyeteeɗo Constantin Meunier. Ko Alfred Stevens janngini mo, o wonti tergal e fedde naalankooɓe wiyeteende L'Essor. Meunier hollitii golle mum ɗiɗi e nder galle laamorɗo ñeeñal e hitaande 1893 to Chicago, Illinois.
Natal makko Study of a Heron, naati e deftere 1905 wiyeteende Rewɓe Pentooɓe Aduna.
Meunier sankii ko to Biriksel.
Tuugnorgal
68fxty5tbjefzjuiei7jmno87kqy60i
164350
164349
2026-04-15T18:09:41Z
SUZYFATIMA
13856
164350
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Georgette Meunier''' (7 oktoobar 1859 – 1951) ko pentoowo belsiknaajo.
== Janngude Heron ==
O jibinaa ko to Biriksel, ko ɓiy debbo pentoowo biyeteeɗo Jan-Baptiste Meunier, e mawniiko debbo pentoowo biyeteeɗo Marc-Henry Meunier. Baaba makko ko mawniiko pentoowo-sewnde biyeteeɗo Constantin Meunier. Ko Alfred Stevens janngini mo, o wonti tergal e fedde naalankooɓe wiyeteende L'Essor. Meunier hollitii golle mum ɗiɗi e nder galle laamorɗo ñeeñal e hitaande 1893 to Chicago, Illinois.
Natal makko Study of a Heron, naati e deftere 1905 wiyeteende Rewɓe Pentooɓe Aduna.
Meunier sankii ko to Biriksel.
== Tuugnorgal ==
qa42kohtbdkniphjhp2muv0b8yvt2m0
164351
164350
2026-04-15T18:14:05Z
SUZYFATIMA
13856
164351
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Georgette Meunier''' (7 oktoobar 1859 – 1951) ko pentoowo belsiknaajo.
== Janngude Heron ==
O jibinaa ko to Biriksel, ko ɓiy debbo pentoowo biyeteeɗo Jan-Baptiste Meunier, e mawniiko debbo pentoowo biyeteeɗo Marc-Henry Meunier. Baaba makko ko mawniiko pentoowo-sewnde biyeteeɗo Constantin Meunier. Ko Alfred Stevens janngini mo, o wonti tergal e fedde naalankooɓe wiyeteende L'Essor. Meunier hollitii golle mum ɗiɗi e nder galle laamorɗo ñeeñal e hitaande 1893 to Chicago, Illinois.
Natal makko Study of a Heron, naati e deftere 1905 wiyeteende Rewɓe Pentooɓe Aduna.
Meunier sankii ko to Biriksel.<ref name="RKD">{{cite web|title=Georgette Meunier|url=https://rkd.nl/en/explore/artists/55631|website=RKD|accessdate=2 December 2017}}</ref><ref name="Nichols">{{cite web|last1=Nichols|first1=K. L.|title=Women's Art at the World's Columbian Fair & Exposition, Chicago 1893|url=http://arcadiasystems.org/academia/cassatt17b.html#meunier|accessdate=24 July 2018}}</ref><ref>''[http://www.gutenberg.org/files/39000/39000-h/39000-h.htm Women painters of the world, from the time of Caterina Vigri, 1413-1463, to Rosa Bonheur and the present day]'', by Walter Shaw Sparrow, The Art and Life Library, Hodder & Stoughton, 27 Paternoster Row, London, 1905</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
npbq0pecump19dgbb6mt53wjgswun09
Women's International Art Club
0
40018
164352
2026-04-15T18:34:28Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Women's International Art Club, anndiraande e tonngol Paris International Art Club, sosaa ko to Pari e hitaande 1900. Fedde nde ina yiɗi « ƴellitde jokkondiral hakkunde rewɓe naalankooɓe leƴƴi kala e yuɓɓinde kollirɗe golle mum en », haa nde fusi e hitaande 1976 nde rokki rewɓe laawol hollirde golle mum en naalankaagal. Koolol gadanol ngol fedde ndee waɗi ko to Pari e hitaande 1900, goɗɗo oo waɗi ko to Grafton Galleries to Londres e hitaande ndee tan. Ter..."
164352
wikitext
text/x-wiki
Women's International Art Club, anndiraande e tonngol Paris International Art Club, sosaa ko to Pari e hitaande 1900. Fedde nde ina yiɗi « ƴellitde jokkondiral hakkunde rewɓe naalankooɓe leƴƴi kala e yuɓɓinde kollirɗe golle mum en », haa nde fusi e hitaande 1976 nde rokki rewɓe laawol hollirde golle mum en naalankaagal. Koolol gadanol ngol fedde ndee waɗi ko to Pari e hitaande 1900, goɗɗo oo waɗi ko to Grafton Galleries to Londres e hitaande ndee tan. Terɗe fedde nde ina njeyaa heen : Elisabet Frink, Gwen John e Orovida Pissarro.
Tariya
Fedde winndereere naalankaagal Paris sosaa ko to Pari e hitaande 1900, wayli innde mum wonti fedde naalankaagal hakkunde leyɗeele rewɓe e hitaande ndee tan. Koolol gadanol fedde nde yuɓɓinaama to Grafton Galleries to Bond Street, Londres, e hitaande 1900, rewi heen koolol ɗiɗaɓol e nder galle gooto e lewru marse e abriil 1901. Koolol hitaande kala ina yuɓɓinee to Londres haa fedde nde fusi e hitaande 1976. Won e koolol tokosol goɗngol e nder leydi Angalteer kadi held. Tergal fedde ndee ko hakkunde leyɗeele, ina waɗi taƴe to Farayse, to Grece, to Holannde, to Itali e to Amerik.
Fedde nde ina sikkaa fusi ko e hitaande 1976, kono nde waɗii koolol to Greenwich e hitaande 1977.
Kollitooɓe
Koolol gadanol hitaande ndee waɗiraa ko to Galleeji Grafton. Caggal ɗuum Galle Goupil huutoraa, caggal ɗuum galleeji Fedde Laamɗo Naalankooɓe Angalteer. E fuɗɗoode ko terɗe fedde ndee tan mbaawi tawtoreede koolol ngol ; fedde ndee ina joginoo keerol 150 tergal. Gila 1921, ɓe ngonaa terɗe ina mbaawi, e njoɓdi, hollirde natal gootal gooto e maɓɓe fof. Ɗeeɗoo kollirɗe mballitii ngam ustude ŋakkeende fartaŋŋe rewɓe waawde hollirde e nokkuuji mawɗi ko wayi no Akademi Laamɗo.
Eileen Agar, Anthea Alley, Gwen Barnard, Wilhelmina Barns-Graham, Elinor Bellingham-Smith, Ithell Colquhoun, Sonia Delaunay, Dame Elisabeth Frink, Dame Barbara Hepworth, Gwen John, Stanisława de Karłowska, Dame Laura Marro Knight, Leeda Kraspane O Pili Dame Ethel Walker ina jeyaa e waɗɓe kollirgol ngol. Doggol timmungol hollitooɓe tuggi 1900 haa 1966 yaltinaa e hitaande 1981.
Tuugnorgal
6ksdvqom37pdsftwsfh70de16kwe4gz
164353
164352
2026-04-15T18:35:38Z
SUZYFATIMA
13856
164353
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Women's International Art Club''', anndiraande e tonngol Paris International Art Club, sosaa ko to Pari e hitaande 1900. Fedde nde ina yiɗi « ƴellitde jokkondiral hakkunde rewɓe naalankooɓe leƴƴi kala e yuɓɓinde kollirɗe golle mum en », haa nde fusi e hitaande 1976 nde rokki rewɓe laawol hollirde golle mum en naalankaagal. Koolol gadanol ngol fedde ndee waɗi ko to Pari e hitaande 1900, goɗɗo oo waɗi ko to Grafton Galleries to Londres e hitaande ndee tan. Terɗe fedde nde ina njeyaa heen : Elisabet Frink, Gwen John e Orovida Pissarro.
== Tariya ==
Fedde winndereere naalankaagal Paris sosaa ko to Pari e hitaande 1900, wayli innde mum wonti fedde naalankaagal hakkunde leyɗeele rewɓe e hitaande ndee tan. Koolol gadanol fedde nde yuɓɓinaama to Grafton Galleries to Bond Street, Londres, e hitaande 1900, rewi heen koolol ɗiɗaɓol e nder galle gooto e lewru marse e abriil 1901. Koolol hitaande kala ina yuɓɓinee to Londres haa fedde nde fusi e hitaande 1976. Won e koolol tokosol goɗngol e nder leydi Angalteer kadi held. Tergal fedde ndee ko hakkunde leyɗeele, ina waɗi taƴe to Farayse, to Grece, to Holannde, to Itali e to Amerik.
Fedde nde ina sikkaa fusi ko e hitaande 1976, kono nde waɗii koolol to Greenwich e hitaande 1977.
== Kollitooɓe ==
Koolol gadanol hitaande ndee waɗiraa ko to Galleeji Grafton. Caggal ɗuum Galle Goupil huutoraa, caggal ɗuum galleeji Fedde Laamɗo Naalankooɓe Angalteer. E fuɗɗoode ko terɗe fedde ndee tan mbaawi tawtoreede koolol ngol ; fedde ndee ina joginoo keerol 150 tergal. Gila 1921, ɓe ngonaa terɗe ina mbaawi, e njoɓdi, hollirde natal gootal gooto e maɓɓe fof. Ɗeeɗoo kollirɗe mballitii ngam ustude ŋakkeende fartaŋŋe rewɓe waawde hollirde e nokkuuji mawɗi ko wayi no Akademi Laamɗo.
Eileen Agar, Anthea Alley, Gwen Barnard, Wilhelmina Barns-Graham, Elinor Bellingham-Smith, Ithell Colquhoun, Sonia Delaunay, Dame Elisabeth Frink, Dame Barbara Hepworth, Gwen John, Stanisława de Karłowska, Dame Laura Marro Knight, Leeda Kraspane O Pili Dame Ethel Walker ina jeyaa e waɗɓe kollirgol ngol. Doggol timmungol hollitooɓe tuggi 1900 haa 1966 yaltinaa e hitaande 1981.
== Tuugnorgal ==
cvfqmwvvpwa81nj91fx9s2ovbatk7cx
164354
164353
2026-04-15T18:44:19Z
SUZYFATIMA
13856
164354
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Women's International Art Club''', anndiraande e tonngol Paris International Art Club, sosaa ko to Pari e hitaande 1900. Fedde nde ina yiɗi « ƴellitde jokkondiral hakkunde rewɓe naalankooɓe leƴƴi kala e yuɓɓinde kollirɗe golle mum en », haa nde fusi e hitaande 1976 nde rokki rewɓe laawol hollirde golle mum en naalankaagal. Koolol gadanol ngol fedde ndee waɗi ko to Pari e hitaande 1900, goɗɗo oo waɗi ko to Grafton Galleries to Londres e hitaande ndee tan. Terɗe fedde nde ina njeyaa heen : Elisabet Frink, Gwen John e Orovida Pissarro.
== Tariya ==
Fedde winndereere naalankaagal Paris sosaa ko to Pari e hitaande 1900, wayli innde mum wonti fedde naalankaagal hakkunde leyɗeele rewɓe e hitaande ndee tan. Koolol gadanol fedde nde yuɓɓinaama to Grafton Galleries to Bond Street, Londres, e hitaande 1900, rewi heen koolol ɗiɗaɓol e nder galle gooto e lewru marse e abriil 1901. Koolol hitaande kala ina yuɓɓinee to Londres haa fedde nde fusi e hitaande 1976. Won e koolol tokosol goɗngol e nder leydi Angalteer kadi held. Tergal fedde ndee ko hakkunde leyɗeele, ina waɗi taƴe to Farayse, to Grece, to Holannde, to Itali e to Amerik.
Fedde nde ina sikkaa fusi ko e hitaande 1976, kono nde waɗii koolol to Greenwich e hitaande 1977.
== Kollitooɓe ==
Koolol gadanol hitaande ndee waɗiraa ko to Galleeji Grafton. Caggal ɗuum Galle Goupil huutoraa, caggal ɗuum galleeji Fedde Laamɗo Naalankooɓe Angalteer. E fuɗɗoode ko terɗe fedde ndee tan mbaawi tawtoreede koolol ngol ; fedde ndee ina joginoo keerol 150 tergal. Gila 1921, ɓe ngonaa terɗe ina mbaawi, e njoɓdi, hollirde natal gootal gooto e maɓɓe fof. Ɗeeɗoo kollirɗe mballitii ngam ustude ŋakkeende fartaŋŋe rewɓe waawde hollirde e nokkuuji mawɗi ko wayi no Akademi Laamɗo.
Eileen Agar, Anthea Alley, Gwen Barnard, Wilhelmina Barns-Graham, Elinor Bellingham-Smith, Ithell Colquhoun, Sonia Delaunay, Dame Elisabeth Frink, Dame Barbara Hepworth, Gwen John, Stanisława de Karłowska, Dame Laura Marro Knight, Leeda Kraspane O Pili Dame Ethel Walker ina jeyaa e waɗɓe kollirgol ngol. Doggol timmungol hollitooɓe tuggi 1900 haa 1966 yaltinaa e hitaande 1981.<ref name="aim25">Julie Tancell (2002). [http://www.aim25.ac.uk/cgi-bin/vcdf/detail?coll_id=6042&inst_id=55&nv1=search&nv2=basic Women's International Art Club] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303232309/http://www.aim25.ac.uk/cgi-bin/vcdf/detail?coll_id=6042&inst_id=55&nv1=search&nv2=basic|date=3 March 2016}}. AIM25: Archives in London and the M25 area. Accessed September 2013.</ref><ref name="artbiogs">[http://www.artbiogs.co.uk/2/societies/womens-international-art-club Women's International Art Club]. Artist Biographies: British and Irish Artists of the 20th Century. Accessed September 2013.</ref><ref name="costello">Doreen Costello (1981). ''List of women artists exhibiting with the Women's International Art Club, 1900–1966''. [s.l.]: [s.n.].</ref><ref name="geddes">Margaret Geddes (March 1950). The Women's International Art Club. ''The Studio'' '''139''' (684): 65–70; cited by Kristen Erickson (1994).</ref><ref name="greenan">Althea Greenan ([2009]). [http://archiveshub.ac.uk/data/gb1086-wiac Women's International Art Club (WIAC)]. Archives Hub. Accessed September 2013.</ref><ref name="kristen">Kristen Erickson (1994). [https://www.jstor.org/stable/1358599 The Art of Orovida: Looking beyond the Pissarro Family Legacy]. ''Woman's Art Journal'' '''15''' (2): 14-20. {{subscription required}}</ref><ref name="speck">Catherine Speck (2009). [http://www.biomedsearch.com/article/Contesting-Modernism-Flowers-Portraits-Gum/217244394.html Contesting Modernism: Flowers, Portraits, Gum Trees: My Father and Me] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304045545/http://www.biomedsearch.com/article/Contesting-Modernism-Flowers-Portraits-Gum/217244394.html|date=4 March 2016}}. ''Hecate'' '''35''' (1–2). Accessed September 2013.</ref><ref name="wiac1977">[s.n.] (1977). ''The human landscape: catalogue of an exhibition held by the Women's International Art Club at Woodlands Art Gallery, Blackheath, London, 11 June - 12 July 1977''. London: W.I.A.C.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
9jzg88v8c61xvgttc0xowmoh4qsvpdm
164355
164354
2026-04-15T18:45:26Z
SUZYFATIMA
13856
164355
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Women's International Art Club''', anndiraande e tonngol Paris International Art Club, sosaa ko to Pari e hitaande 1900. Fedde nde ina yiɗi « ƴellitde jokkondiral hakkunde rewɓe naalankooɓe leƴƴi kala e yuɓɓinde kollirɗe golle mum en », haa nde fusi e hitaande 1976 nde rokki rewɓe laawol hollirde golle mum en naalankaagal. Koolol gadanol ngol fedde ndee waɗi ko to Pari e hitaande 1900, goɗɗo oo waɗi ko to Grafton Galleries to Londres e hitaande ndee tan. Terɗe fedde nde ina njeyaa heen : Elisabet Frink, Gwen John e Orovida Pissarro.
== Tariya ==
Fedde winndereere naalankaagal Paris sosaa ko to Pari e hitaande 1900, wayli innde mum wonti fedde naalankaagal hakkunde leyɗeele rewɓe e hitaande ndee tan. Koolol gadanol fedde nde yuɓɓinaama to Grafton Galleries to Bond Street, Londres, e hitaande 1900, rewi heen koolol ɗiɗaɓol e nder galle gooto e lewru marse e abriil 1901. Koolol hitaande kala ina yuɓɓinee to Londres haa fedde nde fusi e hitaande 1976. Won e koolol tokosol goɗngol e nder leydi Angalteer kadi held. Tergal fedde ndee ko hakkunde leyɗeele, ina waɗi taƴe to Farayse, to Grece, to Holannde, to Itali e to Amerik.
Fedde nde ina sikkaa fusi ko e hitaande 1976, kono nde waɗii koolol to Greenwich e hitaande 1977.
== Kollitooɓe ==
Koolol gadanol hitaande ndee waɗiraa ko to Galleeji Grafton. Caggal ɗuum Galle Goupil huutoraa, caggal ɗuum galleeji Fedde Laamɗo Naalankooɓe Angalteer. E fuɗɗoode ko terɗe fedde ndee tan mbaawi tawtoreede koolol ngol ; fedde ndee ina joginoo keerol 150 tergal. Gila 1921, ɓe ngonaa terɗe ina mbaawi, e njoɓdi, hollirde natal gootal gooto e maɓɓe fof. Ɗeeɗoo kollirɗe mballitii ngam ustude ŋakkeende fartaŋŋe rewɓe waawde hollirde e nokkuuji mawɗi ko wayi no Akademi Laamɗo.
Eileen Agar, Anthea Alley, Gwen Barnard, Wilhelmina Barns-Graham, Elinor Bellingham-Smith, Ithell Colquhoun, Sonia Delaunay, Dame Elisabeth Frink, Dame Barbara Hepworth, Gwen John, Stanisława de Karłowska, Dame Laura Marro Knight, Leeda Kraspane O Pili Dame Ethel Walker ina jeyaa e waɗɓe kollirgol ngol. Doggol timmungol hollitooɓe tuggi 1900 haa 1966 yaltinaa e hitaande 1981.<ref name="aim25">Julie Tancell (2002). [http://www.aim25.ac.uk/cgi-bin/vcdf/detail?coll_id=6042&inst_id=55&nv1=search&nv2=basic Women's International Art Club] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303232309/http://www.aim25.ac.uk/cgi-bin/vcdf/detail?coll_id=6042&inst_id=55&nv1=search&nv2=basic|date=3 March 2016}}. AIM25: Archives in London and the M25 area. Accessed September 2013.</ref><ref name="artbiogs">[http://www.artbiogs.co.uk/2/societies/womens-international-art-club Women's International Art Club]. Artist Biographies: British and Irish Artists of the 20th Century. Accessed September 2013.</ref><ref name="costello">Doreen Costello (1981). ''List of women artists exhibiting with the Women's International Art Club, 1900–1966''. [s.l.]: [s.n.].</ref><ref name="geddes">Margaret Geddes (March 1950). The Women's International Art Club. ''The Studio'' '''139''' (684): 65–70; cited by Kristen Erickson (1994).</ref><ref name="greenan">Althea Greenan ([2009]). [http://archiveshub.ac.uk/data/gb1086-wiac Women's International Art Club (WIAC)]. Archives Hub. Accessed September 2013.</ref><ref name="kristen">Kristen Erickson (1994). [https://www.jstor.org/stable/1358599 The Art of Orovida: Looking beyond the Pissarro Family Legacy]. ''Woman's Art Journal'' '''15''' (2): 14-20. {{subscription required}}</ref><ref name="speck">Catherine Speck (2009). [http://www.biomedsearch.com/article/Contesting-Modernism-Flowers-Portraits-Gum/217244394.html Contesting Modernism: Flowers, Portraits, Gum Trees: My Father and Me] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304045545/http://www.biomedsearch.com/article/Contesting-Modernism-Flowers-Portraits-Gum/217244394.html|date=4 March 2016}}. ''Hecate'' '''35''' (1–2). Accessed September 2013.</ref><ref name="wiac1977">[s.n.] (1977). ''The human landscape: catalogue of an exhibition held by the Women's International Art Club at Woodlands Art Gallery, Blackheath, London, 11 June - 12 July 1977''. London: W.I.A.C.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
7ik4i7djw998kdziv9rmg4xnt5d03i1
Blessed Art Thou Among Women
0
40019
164356
2026-04-15T18:56:31Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Barke aɗa woni e nder rewɓe ko foto fotoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Gertrude Käsebier. Nde ƴettaa ko e hitaande 1899, nde holliri yimoowo biyeteeɗo Agnes Rand Lee e ɓiyiiko debbo mawɗo biyeteeɗo Harriet « Peggy » Lee e nder galle mum en to Jamayka Plain, to Massachusetts. Natal ngal ko yeru natal keewngal ngal Käsebier sosi e jokkondiral hakkunde yumma e ɓiɗɗo. Golle ɗee ina kollita sifaa annoore chiaroscuro e weeyo e nder fotooje Käsebier. Käsebier welta..."
164356
wikitext
text/x-wiki
Barke aɗa woni e nder rewɓe ko foto fotoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Gertrude Käsebier. Nde ƴettaa ko e hitaande 1899, nde holliri yimoowo biyeteeɗo Agnes Rand Lee e ɓiyiiko debbo mawɗo biyeteeɗo Harriet « Peggy » Lee e nder galle mum en to Jamayka Plain, to Massachusetts. Natal ngal ko yeru natal keewngal ngal Käsebier sosi e jokkondiral hakkunde yumma e ɓiɗɗo. Golle ɗee ina kollita sifaa annoore chiaroscuro e weeyo e nder fotooje Käsebier. Käsebier weltaaki e dewgal mum haa o waɗi duuɓi keewɗi o seerti e jom suudu makko. Jaabawol makko e njuɓɓudi dewgal ina wayi no luurdi e yi’annde debbo no toppitiiɗo nii, ko ɗum hollirta e Blessed Art Thou.
Käsebier ina sikki wonde fotooje ko feere ngam rewɓe mbaawa heɓde ndimaagu mum en e kaalis. Ina jeyaa e rewɓe fotooje ɗe golle makko njiylotoo, Consuelo Kanaga. E hitaande 1899 Alfred Stieglitz yaltinii fotooje joy Kasabier e nder Camera Notes, o winndi heen wonde o "waɗaani luural, ko kanko woni hooreejo fotooje naalankaagal ñalnde heen." E hitaande 1899, deftere makko wiyeteende The Manger, kadi ko natal yumma e ɓiɗɗo, soodaa ko 100 dolaar — ko ɓuri yoɓeede e foto e oon sahaa. Haajuuji kaalis Käsebier ngam dañde nafoore njulaagu ngam wallitde ɓesngu mum, addani Stieglitz luural. Nate Käsebier ɗe o waɗi ko wayi no Blessed Art Thou e The Manger mbaɗaama e sahaa nde o woni e ɗaɓɓude ndimaagu makko e golle makko e kaalis makko.
Tuugnorgal
aqf53go773z3zkq60ezqylmev34v8t9
164357
164356
2026-04-15T18:57:25Z
SUZYFATIMA
13856
164357
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Barke aɗa woni e nder rewɓe''' ko foto fotoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Gertrude Käsebier. Nde ƴettaa ko e hitaande 1899, nde holliri yimoowo biyeteeɗo Agnes Rand Lee e ɓiyiiko debbo mawɗo biyeteeɗo Harriet « Peggy » Lee e nder galle mum en to Jamayka Plain, to Massachusetts. Natal ngal ko yeru natal keewngal ngal Käsebier sosi e jokkondiral hakkunde yumma e ɓiɗɗo. Golle ɗee ina kollita sifaa annoore chiaroscuro e weeyo e nder fotooje Käsebier. Käsebier weltaaki e dewgal mum haa o waɗi duuɓi keewɗi o seerti e jom suudu makko. Jaabawol makko e njuɓɓudi dewgal ina wayi no luurdi e yi’annde debbo no toppitiiɗo nii, ko ɗum hollirta e Blessed Art Thou.
Käsebier ina sikki wonde fotooje ko feere ngam rewɓe mbaawa heɓde ndimaagu mum en e kaalis. Ina jeyaa e rewɓe fotooje ɗe golle makko njiylotoo, Consuelo Kanaga. E hitaande 1899 Alfred Stieglitz yaltinii fotooje joy Kasabier e nder Camera Notes, o winndi heen wonde o "waɗaani luural, ko kanko woni hooreejo fotooje naalankaagal ñalnde heen." E hitaande 1899, deftere makko wiyeteende The Manger, kadi ko natal yumma e ɓiɗɗo, soodaa ko 100 dolaar — ko ɓuri yoɓeede e foto e oon sahaa. Haajuuji kaalis Käsebier ngam dañde nafoore njulaagu ngam wallitde ɓesngu mum, addani Stieglitz luural. Nate Käsebier ɗe o waɗi ko wayi no Blessed Art Thou e The Manger mbaɗaama e sahaa nde o woni e ɗaɓɓude ndimaagu makko e golle makko e kaalis makko.
== Tuugnorgal ==
2p3wt8aqgqdok9rgtun4pu9t20sp6dn
164358
164357
2026-04-15T19:00:23Z
SUZYFATIMA
13856
164358
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Barke aɗa woni e nder rewɓe''' ko foto fotoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Gertrude Käsebier. Nde ƴettaa ko e hitaande 1899, nde holliri yimoowo biyeteeɗo Agnes Rand Lee e ɓiyiiko debbo mawɗo biyeteeɗo Harriet « Peggy » Lee e nder galle mum en to Jamayka Plain, to Massachusetts. Natal ngal ko yeru natal keewngal ngal Käsebier sosi e jokkondiral hakkunde yumma e ɓiɗɗo. Golle ɗee ina kollita sifaa annoore chiaroscuro e weeyo e nder fotooje Käsebier. Käsebier weltaaki e dewgal mum haa o waɗi duuɓi keewɗi o seerti e jom suudu makko. Jaabawol makko e njuɓɓudi dewgal ina wayi no luurdi e yi’annde debbo no toppitiiɗo nii, ko ɗum hollirta e Blessed Art Thou.
Käsebier ina sikki wonde fotooje ko feere ngam rewɓe mbaawa heɓde ndimaagu mum en e kaalis. Ina jeyaa e rewɓe fotooje ɗe golle makko njiylotoo, Consuelo Kanaga. E hitaande 1899 Alfred Stieglitz yaltinii fotooje joy Kasabier e nder Camera Notes, o winndi heen wonde o "waɗaani luural, ko kanko woni hooreejo fotooje naalankaagal ñalnde heen." E hitaande 1899, deftere makko wiyeteende The Manger, kadi ko natal yumma e ɓiɗɗo, soodaa ko 100 dolaar — ko ɓuri yoɓeede e foto e oon sahaa. Haajuuji kaalis Käsebier ngam dañde nafoore njulaagu ngam wallitde ɓesngu mum, addani Stieglitz luural. Nate Käsebier ɗe o waɗi ko wayi no Blessed Art Thou e The Manger mbaɗaama e sahaa nde o woni e ɗaɓɓude ndimaagu makko e golle makko e kaalis makko.<ref>{{cite journal|last1=Fanning|first1=Patricia J.|title=Francis Watts Lee: A Reintroduction|journal=History of Photography|date=2012|volume=36|issue=1|pages=15–32|doi=10.1080/03087298.2011.619794|s2cid=191602727}}</ref><ref>{{Citation|chapter=Color illustrations|date=April 16, 2019|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-24533-2|doi=10.2307/j.ctvfc52zc.8|title=Alfred Stieglitz}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
21z7u6y80p5uife3mnb2lxedi15yhs3
Art by Women in Florence
0
40020
164359
2026-04-15T19:07:20Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Naalankaagal rewɓe e Firenze: Ardorde e nder duuɓi teemedde joy ko deftere nde Jane Fortune e Linda Falcone mbinndi e hitaande 2012 rewrude e Fedde Naalankooɓe Rewɓe Yahruɓe yeeso, nde jaaynde Firenze yaltini. Naalankaagal rewɓe e Firenze ƴettaa ko e deftere Rewɓe ɓe njiyataa: Naalankooɓe yejjitaaɓe e Firenze, ko deftere njillu e nder poosuuji rewrude e musiumuuji Firenze holliroowo ko ɓuri capanɗe jeetati nate e nate ɗe ko ɓuri capanɗe jeegom rewɓe naal..."
164359
wikitext
text/x-wiki
Naalankaagal rewɓe e Firenze: Ardorde e nder duuɓi teemedde joy ko deftere nde Jane Fortune e Linda Falcone mbinndi e hitaande 2012 rewrude e Fedde Naalankooɓe Rewɓe Yahruɓe yeeso, nde jaaynde Firenze yaltini. Naalankaagal rewɓe e Firenze ƴettaa ko e deftere Rewɓe ɓe njiyataa: Naalankooɓe yejjitaaɓe e Firenze, ko deftere njillu e nder poosuuji rewrude e musiumuuji Firenze holliroowo ko ɓuri capanɗe jeetati nate e nate ɗe ko ɓuri capanɗe jeegom rewɓe naalankooɓe mbaɗi.
Njoɓdi keɓtinaandi e Art by Women to Firenze ina wallita eɓɓooji ɗi Fooyre Ɓamtaare Rewɓe Naalankooɓe (Advancing Women Artists Foundation) wallitta e golle mum en ngam wiɗtude, moƴƴitinde, e hollirde golle naalankaagal rewɓe e nder cuuɗi defte e defte Firenze.
Limtol
Naalankaagal rewɓe e Firenze: Ardorde e nder duuɓi teemedde joy feccii ko e pecce jeetati, ina heen taƴre seeɗa e nate ɗe kollitaaka, ina rokka kadi kartal foldewal Firenze ina hollita nokkuuji capanɗe ɗiɗi ɗo golle naalankaagal yiyteteeɗe ngoni.
Deftere nde'e holli nate diina ɗuuɗɗe nder ekklessiyaaji Firenze hawtaade e kuuɗe Suor Plautilla Nelli, naalanke debbo arandeejo anndiraaɗo nder wuro man (2) bana Lamentation maako bee Seniiɓe nder suudu defte San Marco. Yillotooɓe Santa Maria del Carmine maa njiy heen nate wirwirnde ɗe Félice de Fauveau waɗi, ɗe nganndu-ɗaa ina njeyaa e nate marbere ɓurɗe maantinde e teeminannde sappo e jeenayɓiire. Naalankaagal rewɓe to Firenze ina hollita Artemisia Gentileschi, jaagorgal Barok mo teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire, ganndiraaɗo hollirde jaambaarooji daartol e miijooji. Feccere mawnde e doggol ngol ina hollita nate hoore mum e nder Koridor Vasari. Ɗeeɗoo ardiiɓe ina njeyaa heen Angelica Kauffmann mo yimɓe fof njiɗi, mo golle mum njibini diisnondiral ngam waɗde geɗe galleeji toowɗe e sahaa nde njiimaandi « Revolution industrielle » e Cecilia Beaux Ameriknaajo gadano noddaango ngam wallitde e mooftude nate hoore mum e Corridor. .
Nokkuuji limtaaɗi e Kartal ngal
Santa Mariya del Fiore (duumo)
Kaasa Buonarroti
Santa Kuroos
Galle Uffizi
Koolol Tappirde e Nate
Koridor Vasari
Galle Palatin
Galle Naalankaagal Jamanuuji
Musiyum kaalis
Gabinetto S. L. G. P. Viesseux
Santa Mariyam del Karmin
Deftere Santa Mariyam
Prok. Gen. Republique
Galle Oblate
Santa Mariya Maddalena de Pazzi
Galle Akademi
Defterdu Maruselliyana
Musiyum San Marko
Musiyum Innosenti
Koolol S. Salvi
Tuugnorgal
9ihnuycgewxj36d1wca5u60vhvbkpek
164360
164359
2026-04-15T19:12:07Z
SUZYFATIMA
13856
164360
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Naalankaagal rewɓe e Firenze: Ardorde e nder duuɓi teemedde joy''' ko deftere nde Jane Fortune e Linda Falcone mbinndi e hitaande 2012 rewrude e Fedde Naalankooɓe Rewɓe Yahruɓe yeeso, nde jaaynde Firenze yaltini. Naalankaagal rewɓe e Firenze ƴettaa ko e deftere Rewɓe ɓe njiyataa: Naalankooɓe yejjitaaɓe e Firenze, ko deftere njillu e nder poosuuji rewrude e musiumuuji Firenze holliroowo ko ɓuri capanɗe jeetati nate e nate ɗe ko ɓuri capanɗe jeegom rewɓe naalankooɓe mbaɗi.
Njoɓdi keɓtinaandi e Art by Women to Firenze ina wallita eɓɓooji ɗi Fooyre Ɓamtaare Rewɓe Naalankooɓe (Advancing Women Artists Foundation) wallitta e golle mum en ngam wiɗtude, moƴƴitinde, e hollirde golle naalankaagal rewɓe e nder cuuɗi defte e defte Firenze.
== Limtol ==
Naalankaagal rewɓe e Firenze: Ardorde e nder duuɓi teemedde joy feccii ko e pecce jeetati, ina heen taƴre seeɗa e nate ɗe kollitaaka, ina rokka kadi kartal foldewal Firenze ina hollita nokkuuji capanɗe ɗiɗi ɗo golle naalankaagal yiyteteeɗe ngoni.
Deftere nde'e holli nate diina ɗuuɗɗe nder ekklessiyaaji Firenze hawtaade e kuuɗe Suor Plautilla Nelli, naalanke debbo arandeejo anndiraaɗo nder wuro man (2) bana Lamentation maako bee Seniiɓe nder suudu defte San Marco. Yillotooɓe Santa Maria del Carmine maa njiy heen nate wirwirnde ɗe Félice de Fauveau waɗi, ɗe nganndu-ɗaa ina njeyaa e nate marbere ɓurɗe maantinde e teeminannde sappo e jeenayɓiire. Naalankaagal rewɓe to Firenze ina hollita Artemisia Gentileschi, jaagorgal Barok mo teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire, ganndiraaɗo hollirde jaambaarooji daartol e miijooji. Feccere mawnde e doggol ngol ina hollita nate hoore mum e nder Koridor Vasari. Ɗeeɗoo ardiiɓe ina njeyaa heen Angelica Kauffmann mo yimɓe fof njiɗi, mo golle mum njibini diisnondiral ngam waɗde geɗe galleeji toowɗe e sahaa nde njiimaandi « Revolution industrielle » e Cecilia Beaux Ameriknaajo gadano noddaango ngam wallitde e mooftude nate hoore mum e Corridor. .
== Nokkuuji limtaaɗi e Kartal ngal ==
* Santa Mariya del Fiore (duumo)
* Kaasa Buonarroti
* Santa Kuroos
* Galle Uffizi
* Koolol Tappirde e Nate
* Koridor Vasari
* Galle Palatin
* Galle Naalankaagal Jamanuuji
* Musiyum kaalis
* Gabinetto S. L. G. P. Viesseux
* Santa Mariyam del Karmin
* Deftere Santa Mariyam
* Prok. Gen. Republique
* Galle Oblate
* Santa Mariya Maddalena de Pazzi
* Galle Akademi
* Defterdu Maruselliyana
* Musiyum San Marko
* Musiyum Innosenti
* Koolol S. Salvi
== Tuugnorgal ==
show07jflxtrg08sfmchlubx30adcpo
164361
164360
2026-04-15T19:15:52Z
SUZYFATIMA
13856
164361
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Naalankaagal rewɓe e Firenze: Ardorde e nder duuɓi teemedde joy''' ko deftere nde Jane Fortune e Linda Falcone mbinndi e hitaande 2012 rewrude e Fedde Naalankooɓe Rewɓe Yahruɓe yeeso, nde jaaynde Firenze yaltini. Naalankaagal rewɓe e Firenze ƴettaa ko e deftere Rewɓe ɓe njiyataa: Naalankooɓe yejjitaaɓe e Firenze, ko deftere njillu e nder poosuuji rewrude e musiumuuji Firenze holliroowo ko ɓuri capanɗe jeetati nate e nate ɗe ko ɓuri capanɗe jeegom rewɓe naalankooɓe mbaɗi.
Njoɓdi keɓtinaandi e Art by Women to Firenze ina wallita eɓɓooji ɗi Fooyre Ɓamtaare Rewɓe Naalankooɓe (Advancing Women Artists Foundation) wallitta e golle mum en ngam wiɗtude, moƴƴitinde, e hollirde golle naalankaagal rewɓe e nder cuuɗi defte e defte Firenze.
== Limtol ==
Naalankaagal rewɓe e Firenze: Ardorde e nder duuɓi teemedde joy feccii ko e pecce jeetati, ina heen taƴre seeɗa e nate ɗe kollitaaka, ina rokka kadi kartal foldewal Firenze ina hollita nokkuuji capanɗe ɗiɗi ɗo golle naalankaagal yiyteteeɗe ngoni.
Deftere nde'e holli nate diina ɗuuɗɗe nder ekklessiyaaji Firenze hawtaade e kuuɗe Suor Plautilla Nelli, naalanke debbo arandeejo anndiraaɗo nder wuro man (2) bana Lamentation maako bee Seniiɓe nder suudu defte San Marco. Yillotooɓe Santa Maria del Carmine maa njiy heen nate wirwirnde ɗe Félice de Fauveau waɗi, ɗe nganndu-ɗaa ina njeyaa e nate marbere ɓurɗe maantinde e teeminannde sappo e jeenayɓiire. Naalankaagal rewɓe to Firenze ina hollita Artemisia Gentileschi, jaagorgal Barok mo teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire, ganndiraaɗo hollirde jaambaarooji daartol e miijooji. Feccere mawnde e doggol ngol ina hollita nate hoore mum e nder Koridor Vasari. Ɗeeɗoo ardiiɓe ina njeyaa heen Angelica Kauffmann mo yimɓe fof njiɗi, mo golle mum njibini diisnondiral ngam waɗde geɗe galleeji toowɗe e sahaa nde njiimaandi « Revolution industrielle » e Cecilia Beaux Ameriknaajo gadano noddaango ngam wallitde e mooftude nate hoore mum e Corridor. .
== Nokkuuji limtaaɗi e Kartal ngal ==
* Santa Mariya del Fiore (duumo)
* Kaasa Buonarroti
* Santa Kuroos
* Galle Uffizi
* Koolol Tappirde e Nate
* Koridor Vasari
* Galle Palatin
* Galle Naalankaagal Jamanuuji
* Musiyum kaalis
* Gabinetto S. L. G. P. Viesseux
* Santa Mariyam del Karmin
* Deftere Santa Mariyam
* Prok. Gen. Republique
* Galle Oblate
* Santa Mariya Maddalena de Pazzi
* Galle Akademi
* Defterdu Maruselliyana
* Musiyum San Marko
* Musiyum Innosenti
* Koolol S. Salvi<ref name="art by women in florence">{{cite book|last=Fortune|first=Jane|title=Art by Women in Florence: A Guide through Five Hundred Years|year=2012|publisher=The Florentine Press|location=Florence, Italy|isbn=978-88-97696-01-8}}</ref><ref name="art by women in florence site">{{cite web|title=Art by Women in Florence|url=http://www.theflorentinepress.com/art-by-women-in-florence/|publisher=The Florentine Press|accessdate=24 January 2014}}</ref><ref name="AWA art by women in florence cite">{{cite web|title=Art by Women in Florence: A Guide through Five Hundred Years|url=http://www.advancingwomenartists.org/art-by-women.php|archive-url=https://web.archive.org/web/20130723165602/http://advancingwomenartists.org/art-by-women.php|url-status=dead|archive-date=23 July 2013|publisher=Advancing Women Artists Foundation|accessdate=24 January 2014}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
q60poxjvjpny2xku69ipdmxm7p9lo4z
Max Mara Art Prize for Women
0
40021
164362
2026-04-15T19:19:04Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Njeenaari naalankaagal Max Mara wonande rewɓe ko njeenaari naalankaagal rokketeendi duuɓi ɗiɗi kala, rokketeendi suka debbo naalanke golloowo to leydi Angalteer.: 86 Ko sosiyetee mojobere Max Mara e Whitechapel Gallery to Londres yuɓɓinta ɗum. Njeenaari ndii ina waɗi hoɗorde lebbi jeegom to leydi Itali, e nder ɗuum naalanke oo ina sosa eɓɓaande naalankaagal ngam hollirde ɗum to Galle Whitechapel e to Collezione Maramotti to Reggio Emilia, to Emilia-Romagna t..."
164362
wikitext
text/x-wiki
Njeenaari naalankaagal Max Mara wonande rewɓe ko njeenaari naalankaagal rokketeendi duuɓi ɗiɗi kala, rokketeendi suka debbo naalanke golloowo to leydi Angalteer.: 86 Ko sosiyetee mojobere Max Mara e Whitechapel Gallery to Londres yuɓɓinta ɗum. Njeenaari ndii ina waɗi hoɗorde lebbi jeegom to leydi Itali, e nder ɗuum naalanke oo ina sosa eɓɓaande naalankaagal ngam hollirde ɗum to Galle Whitechapel e to Collezione Maramotti to Reggio Emilia, to Emilia-Romagna to worgo Itali.
Hakkunde 2006 e 2020 keɓɗo njeenaari ndii ko Margaret Salmon, Hanna Rickards,Andrea Bütner, Laure Prouvost, Korin Sworn, Emma Hart, Helen Kammock e Emma Talbot.
Tuugnorgal
qmnqyveo7739o3orpj6igilc2z5w08w
164363
164362
2026-04-15T19:19:51Z
SUZYFATIMA
13856
164363
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Njeenaari naalankaagal Max Mara wonande rewɓe''' ko njeenaari naalankaagal rokketeendi duuɓi ɗiɗi kala, rokketeendi suka debbo naalanke golloowo to leydi Angalteer.: 86 Ko sosiyetee mojobere Max Mara e Whitechapel Gallery to Londres yuɓɓinta ɗum. Njeenaari ndii ina waɗi hoɗorde lebbi jeegom to leydi Itali, e nder ɗuum naalanke oo ina sosa eɓɓaande naalankaagal ngam hollirde ɗum to Galle Whitechapel e to Collezione Maramotti to Reggio Emilia, to Emilia-Romagna to worgo Itali.
Hakkunde 2006 e 2020 keɓɗo njeenaari ndii ko Margaret Salmon, Hanna Rickards,Andrea Bütner, Laure Prouvost, Korin Sworn, Emma Hart, Helen Kammock e Emma Talbot.
== Tuugnorgal ==
hgwotu9iwkpucw98wakhhxnai5rz3a8
164364
164363
2026-04-15T19:26:21Z
SUZYFATIMA
13856
164364
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Njeenaari naalankaagal Max Mara wonande rewɓe''' ko njeenaari naalankaagal rokketeendi duuɓi ɗiɗi kala, rokketeendi suka debbo naalanke golloowo to leydi Angalteer.: 86 Ko sosiyetee mojobere Max Mara e Whitechapel Gallery to Londres yuɓɓinta ɗum. Njeenaari ndii ina waɗi hoɗorde lebbi jeegom to leydi Itali, e nder ɗuum naalanke oo ina sosa eɓɓaande naalankaagal ngam hollirde ɗum to Galle Whitechapel e to Collezione Maramotti to Reggio Emilia, to Emilia-Romagna to worgo Itali.
Hakkunde 2006 e 2020 keɓɗo njeenaari ndii ko Margaret Salmon, Hanna Rickards,Andrea Bütner, Laure Prouvost, Korin Sworn, Emma Hart, Helen Kammock e Emma Talbot.<ref>{{cite news|first1=Jonathan|last1=Jones|accessdate=2019-09-01|title=Saint Martins emerges blinking in bright new home. But is it art?|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2011/sep/30/saint-martins-kings-cross-premises|newspaper=The Guardian|date=30 September 2011|issn=0261-3077|via=www.theguardian.com}}</ref><ref>{{cite web|accessdate=2019-09-01|title=Women at work: As the older generation of YBAs grows up, a new set of|url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/art/features/women-at-work-as-the-older-generation-of-ybas-grows-up-a-new-set-of-female-creators-is-taking-over-1777991.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220512/http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/art/features/women-at-work-as-the-older-generation-of-ybas-grows-up-a-new-set-of-female-creators-is-taking-over-1777991.html|archive-date=2022-05-12|url-access=subscription|url-status=live|date=28 August 2009|website=The Independent}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.artforum.com/news/eighth-max-mara-art-prize-for-women-goes-to-emma-talbot-82416|title=Eighth Max Mara Art Prize for Women Goes to Emma Talbot|website=www.artforum.com|date=11 March 2020|language=en-US|access-date=2020-03-11}}</ref><ref name="bbc">[s.n.] (22 November 2011). [https://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-15842244 Laure Prouvost wins women's art prize]. ''BBC News''. Accessed January 2017.</ref><ref name="maria">Maria Grazia Bellisario, Angela Tecce (2012). [https://books.google.com/books?id=Sj6DvSFLLAgC&pg=PA86 ''I luoghi del contemporaneo 2012: The Places of Contemporary Art'']. Roma: Gangemi. {{ISBN|9788849224108}}.</ref><ref name="nyt">Hettie Judah (19 October 2016). [https://www.nytimes.com/2016/10/19/t-magazine/art/emma-hart-ceramics-faenza-italy.html Visiting Italy's Ceramics Workshops With a Buzzy Multimedia Artist]. ''The New York Times''. Accessed January 2017.</ref><ref name="wsj">Ali Pechman (30 April 2015). [https://www.wsj.com/articles/max-maras-legacy-of-art-patronage-1430422773 Max Mara's Legacy of Art Patronage]. ''The Wall Street Journal''. Accessed January 2017.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
bfwl0q4kkm9dsujupeoigkzs3vldegu
164365
164364
2026-04-15T19:26:38Z
SUZYFATIMA
13856
164365
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Njeenaari naalankaagal Max Mara wonande rewɓe''' ko njeenaari naalankaagal rokketeendi duuɓi ɗiɗi kala, rokketeendi suka debbo naalanke golloowo to leydi Angalteer.: 86 Ko sosiyetee mojobere Max Mara e Whitechapel Gallery to Londres yuɓɓinta ɗum. Njeenaari ndii ina waɗi hoɗorde lebbi jeegom to leydi Itali, e nder ɗuum naalanke oo ina sosa eɓɓaande naalankaagal ngam hollirde ɗum to Galle Whitechapel e to Collezione Maramotti to Reggio Emilia, to Emilia-Romagna to worgo Itali.
Hakkunde 2006 e 2020 keɓɗo njeenaari ndii ko Margaret Salmon, Hanna Rickards,Andrea Bütner, Laure Prouvost, Korin Sworn, Emma Hart, Helen Kammock e Emma Talbot.<ref>{{cite news|first1=Jonathan|last1=Jones|accessdate=2019-09-01|title=Saint Martins emerges blinking in bright new home. But is it art?|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2011/sep/30/saint-martins-kings-cross-premises|newspaper=The Guardian|date=30 September 2011|issn=0261-3077|via=www.theguardian.com}}</ref><ref>{{cite web|accessdate=2019-09-01|title=Women at work: As the older generation of YBAs grows up, a new set of|url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/art/features/women-at-work-as-the-older-generation-of-ybas-grows-up-a-new-set-of-female-creators-is-taking-over-1777991.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220512/http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/art/features/women-at-work-as-the-older-generation-of-ybas-grows-up-a-new-set-of-female-creators-is-taking-over-1777991.html|archive-date=2022-05-12|url-access=subscription|url-status=live|date=28 August 2009|website=The Independent}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.artforum.com/news/eighth-max-mara-art-prize-for-women-goes-to-emma-talbot-82416|title=Eighth Max Mara Art Prize for Women Goes to Emma Talbot|website=www.artforum.com|date=11 March 2020|language=en-US|access-date=2020-03-11}}</ref><ref name="bbc">[s.n.] (22 November 2011). [https://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-15842244 Laure Prouvost wins women's art prize]. ''BBC News''. Accessed January 2017.</ref><ref name="maria">Maria Grazia Bellisario, Angela Tecce (2012). [https://books.google.com/books?id=Sj6DvSFLLAgC&pg=PA86 ''I luoghi del contemporaneo 2012: The Places of Contemporary Art'']. Roma: Gangemi. {{ISBN|9788849224108}}.</ref><ref name="nyt">Hettie Judah (19 October 2016). [https://www.nytimes.com/2016/10/19/t-magazine/art/emma-hart-ceramics-faenza-italy.html Visiting Italy's Ceramics Workshops With a Buzzy Multimedia Artist]. ''The New York Times''. Accessed January 2017.</ref><ref name="wsj">Ali Pechman (30 April 2015). [https://www.wsj.com/articles/max-maras-legacy-of-art-patronage-1430422773 Max Mara's Legacy of Art Patronage]. ''The Wall Street Journal''. Accessed January 2017.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
ry1xonps952qs8csx1t8oqyqpzomfue
Elias Kifle
0
40022
164366
2026-04-15T19:29:09Z
Hauwasysy
14067
Created page with "Elias Kifle (Amharic: ኤልያስ ክፍሌ) ko bayyinoowo e hooreejo jaaynde wiyeteende Ethiopian Review, jaaynde Ecoppiyankoore Engele/Amharic, nde udditaa e lewru Yarkomaa hannde 2019 tele satelit, e Mereja.com, jaaynde jeewte e miijooji to internet. Elias Kifle Seifu ko tergal e galle Lij Seifu Mikael, galle laamɗo Amhara ummoriiɗo e laamu Suleymaani ɓooyngu. Libel E lewru desaambar 2010, Mohammed Huseyn Ali Al Amoudi fuɗɗii ñaawde to Ñaawirde Toownde Angalt..."
164366
wikitext
text/x-wiki
Elias Kifle (Amharic: ኤልያስ ክፍሌ) ko bayyinoowo e hooreejo jaaynde wiyeteende Ethiopian Review, jaaynde Ecoppiyankoore Engele/Amharic, nde udditaa e lewru Yarkomaa hannde 2019 tele satelit, e Mereja.com, jaaynde jeewte e miijooji to internet. Elias Kifle Seifu ko tergal e galle Lij Seifu Mikael, galle laamɗo Amhara ummoriiɗo e laamu Suleymaani ɓooyngu.
Libel
E lewru desaambar 2010, Mohammed Huseyn Ali Al Amoudi fuɗɗii ñaawde to Ñaawirde Toownde Angalteer, feewde e Elias Kifle ngam ɗaɓɓude yoɓde ñamaale ngam fenaande. E lewru sulyee 2011 Kifle yamiraama yo yoɓ 175 000 £ ngam yoɓde ñamaale ngam bayyinde wonde Al Amoudi ina doga ɓiyiiko debbo ngam waawde fiyde ɗum kaaƴe haa o maaya.
E hitaande 2012, Kifle ñaawaama warngooji tawi alaa ɗo haaɗi.
Tuugnorgal
8aeg552nudkgo5usmm60vy0jur6dw2o
164367
164366
2026-04-15T19:30:12Z
Hauwasysy
14067
164367
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elias Kifle''' (Amharic: ኤልያስ ክፍሌ) ko bayyinoowo e hooreejo jaaynde wiyeteende Ethiopian Review, jaaynde Ecoppiyankoore Engele/Amharic, nde udditaa e lewru Yarkomaa hannde 2019 tele satelit, e Mereja.com, jaaynde jeewte e miijooji to internet. Elias Kifle Seifu ko tergal e galle Lij Seifu Mikael, galle laamɗo Amhara ummoriiɗo e laamu Suleymaani ɓooyngu.
Libel
E lewru desaambar 2010, Mohammed Huseyn Ali Al Amoudi fuɗɗii ñaawde to Ñaawirde Toownde Angalteer, feewde e Elias Kifle ngam ɗaɓɓude yoɓde ñamaale ngam fenaande. E lewru sulyee 2011 Kifle yamiraama yo yoɓ 175 000 £ ngam yoɓde ñamaale ngam bayyinde wonde Al Amoudi ina doga ɓiyiiko debbo ngam waawde fiyde ɗum kaaƴe haa o maaya.
E hitaande 2012, Kifle ñaawaama warngooji tawi alaa ɗo haaɗi.
== Tuugnorgal ==
miaknzllesizc60j9h0zzogm9mxfmea
164368
164367
2026-04-15T19:33:24Z
Hauwasysy
14067
164368
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Elias Kifle''' (Amharic: ኤልያስ ክፍሌ) ko bayyinoowo e hooreejo jaaynde wiyeteende Ethiopian Review, jaaynde Ecoppiyankoore Engele/Amharic, nde udditaa e lewru Yarkomaa hannde 2019 tele satelit, e Mereja.com, jaaynde jeewte e miijooji to internet. Elias Kifle Seifu ko tergal e galle Lij Seifu Mikael, galle laamɗo Amhara ummoriiɗo e laamu Suleymaani ɓooyngu.
Libel
E lewru desaambar 2010, Mohammed Huseyn Ali Al Amoudi fuɗɗii ñaawde to Ñaawirde Toownde Angalteer, feewde e Elias Kifle ngam ɗaɓɓude yoɓde ñamaale ngam fenaande. E lewru sulyee 2011 Kifle yamiraama yo yoɓ 175 000 £ ngam yoɓde ñamaale ngam bayyinde wonde Al Amoudi ina doga ɓiyiiko debbo ngam waawde fiyde ɗum kaaƴe haa o maaya.
E hitaande 2012, Kifle ñaawaama warngooji tawi alaa ɗo haaɗi.<ref name="autogenerated1">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-14345007|work=BBC News|title=Ethiopian billionaire wins libel action in UK|date=2011-07-29}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.cpj.org/attacks06/africa06/eth06.html|title=Attacks on the Press 2006: Ethiopia|date=2007-02-05|publisher=Cpj.org|accessdate=2009-02-12}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
80o79hpqdz2o53ju3z7fbsls2s0snvr
Tania Major
0
40023
164369
2026-04-15T19:40:11Z
Hauwasysy
14067
Created page with "Tania Major (jibinaa ko ñalnde 13 suwee 1981) ko daraniiɗo Aborigine en to Ostarali, gadano artude e hitaande 2004, ko kanko woni suka ɓurɗo famɗude cuɓaaɗo e Komiseer Aborigine en e Islaam Torres (ATSIC). Nguurndam O jibinaa ko to Cairns, to leydi Queensland, e galle Peter Taylor e Priscilla Major, Major janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Clayfield e duɗal jaaɓi haaɗtirde Griffith to Brisbane, ɗo o heɓi bakkaa makko e ganndal bonanndeeji e ñaawoore bona..."
164369
wikitext
text/x-wiki
Tania Major (jibinaa ko ñalnde 13 suwee 1981) ko daraniiɗo Aborigine en to Ostarali, gadano artude e hitaande 2004, ko kanko woni suka ɓurɗo famɗude cuɓaaɗo e Komiseer Aborigine en e Islaam Torres (ATSIC).
Nguurndam
O jibinaa ko to Cairns, to leydi Queensland, e galle Peter Taylor e Priscilla Major, Major janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Clayfield e duɗal jaaɓi haaɗtirde Griffith to Brisbane, ɗo o heɓi bakkaa makko e ganndal bonanndeeji e ñaawoore bonanndeeji.
Daraniiɗo sukaaɓe ɓiɓɓe leydi Cairns huutoriima nate mum ngam ƴellitde hakkillaaji mum en e fitinaaji nder galleeji e nder renndo Aborigine en.Laawol makko laaɓtungol ngam haɓaade caɗeele ɗee, waɗii hakkillaaji ngenndiiji ɗii e haala kaa. O haali e waɗooɓe miijooji, e renndo ngoo e laamu nguu ko fayti e fitinaaji e njulaagu e nder renndo Aborigine en, o ñaagii gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard nde wallitta ɗum e ƴettude « ɓuuɓri hersa » [citation needed] haɗoowo hono ɗeen bonanndeeji haaleede. "Miɗo manti wonde mi Aborigine Ostarali, kadi mi anndiraama, mi jaɓaama e golle ɗe mbaɗ-mi ɗee", Major wiyi.[citation needed]
E hitaande 2007, Major innitiraa ko suka Ostaralinaajo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee, nde tawnoo ko adii ɗuum o innitiraa ko suka Ostaralinaajo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee to Queensland.O wonii hannde gardiiɗo eɓɓaande ƴellitaare sukaaɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cape York ngam politik e ardorde, kadi ko o diisneteeɗo diiwaan ngam Aborigine en e Torres StraitSIC Islander Com).
Tuugnorgal
o5p190303kr2zzvnvjn3kiip0mch2ch
164370
164369
2026-04-15T19:41:17Z
Hauwasysy
14067
164370
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tania Major''' (jibinaa ko ñalnde 13 suwee 1981) ko daraniiɗo Aborigine en to Ostarali, gadano artude e hitaande 2004, ko kanko woni suka ɓurɗo famɗude cuɓaaɗo e Komiseer Aborigine en e Islaam Torres (ATSIC).
Nguurndam
O jibinaa ko to Cairns, to leydi Queensland, e galle Peter Taylor e Priscilla Major, Major janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Clayfield e duɗal jaaɓi haaɗtirde Griffith to Brisbane, ɗo o heɓi bakkaa makko e ganndal bonanndeeji e ñaawoore bonanndeeji.
Daraniiɗo sukaaɓe ɓiɓɓe leydi Cairns huutoriima nate mum ngam ƴellitde hakkillaaji mum en e fitinaaji nder galleeji e nder renndo Aborigine en.Laawol makko laaɓtungol ngam haɓaade caɗeele ɗee, waɗii hakkillaaji ngenndiiji ɗii e haala kaa. O haali e waɗooɓe miijooji, e renndo ngoo e laamu nguu ko fayti e fitinaaji e njulaagu e nder renndo Aborigine en, o ñaagii gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard nde wallitta ɗum e ƴettude « ɓuuɓri hersa » [citation needed] haɗoowo hono ɗeen bonanndeeji haaleede. "Miɗo manti wonde mi Aborigine Ostarali, kadi mi anndiraama, mi jaɓaama e golle ɗe mbaɗ-mi ɗee", Major wiyi.[citation needed]
E hitaande 2007, Major innitiraa ko suka Ostaralinaajo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee, nde tawnoo ko adii ɗuum o innitiraa ko suka Ostaralinaajo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee to Queensland.O wonii hannde gardiiɗo eɓɓaande ƴellitaare sukaaɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cape York ngam politik e ardorde, kadi ko o diisneteeɗo diiwaan ngam Aborigine en e Torres StraitSIC Islander Com).
== Tuugnorgal ==
5f52kc37d397hg76indlvhbqsd0uibt
164371
164370
2026-04-15T19:53:05Z
Hauwasysy
14067
164371
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tania Major''' (jibinaa ko ñalnde 13 suwee 1981) ko daraniiɗo Aborigine en to Ostarali, gadano artude e hitaande 2004, ko kanko woni suka ɓurɗo famɗude cuɓaaɗo e Komiseer Aborigine en e Islaam Torres (ATSIC).
Nguurndam
O jibinaa ko to Cairns, to leydi Queensland, e galle Peter Taylor e Priscilla Major, Major janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Clayfield e duɗal jaaɓi haaɗtirde Griffith to Brisbane, ɗo o heɓi bakkaa makko e ganndal bonanndeeji e ñaawoore bonanndeeji.
Daraniiɗo sukaaɓe ɓiɓɓe leydi Cairns huutoriima nate mum ngam ƴellitde hakkillaaji mum en e fitinaaji nder galleeji e nder renndo Aborigine en.Laawol makko laaɓtungol ngam haɓaade caɗeele ɗee, waɗii hakkillaaji ngenndiiji ɗii e haala kaa. O haali e waɗooɓe miijooji, e renndo ngoo e laamu nguu ko fayti e fitinaaji e njulaagu e nder renndo Aborigine en, o ñaagii gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard nde wallitta ɗum e ƴettude « ɓuuɓri hersa » [citation needed] haɗoowo hono ɗeen bonanndeeji haaleede. "Miɗo manti wonde mi Aborigine Ostarali, kadi mi anndiraama, mi jaɓaama e golle ɗe mbaɗ-mi ɗee", Major wiyi.[citation needed]
E hitaande 2007, Major innitiraa ko suka Ostaralinaajo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee, nde tawnoo ko adii ɗuum o innitiraa ko suka Ostaralinaajo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee to Queensland.O wonii hannde gardiiɗo eɓɓaande ƴellitaare sukaaɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cape York ngam politik e ardorde, kadi ko o diisneteeɗo diiwaan ngam Aborigine en e Torres StraitSIC Islander Com).<ref name="WhosWho">{{cite encyclopedia|editor=Pearce, Suzannah|encyclopedia=Who's Who in Australia Live!|title=MAJOR Tania|date=2006-11-17|publisher=Crown Content Pty Ltd|location=North Melbourne, Vic}}</ref><ref>{{cite web|title=Tania Major|url=https://www.australianoftheyear.org.au/recipients/tania-major/150/|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806014115/https://australianoftheyear.org.au/recipients/tania-major/150/|url-status=dead|archive-date=6 August 2020|publisher=[[National Australia Day Council]]|accessdate=7 February 2022}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
kyg0twoxk3s069mkacmkpzbclx0r6ro
Lawton Open
0
40024
164372
2026-04-15T19:59:56Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Lawton Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1956 haa 1958. Ngol waɗi ko to Lawton, Oklahoma, to nokku golf wuro Lawton e hitaande 1956 e to nokku golf leydi Lawton e hitaande 1957 e hitaande 1958. Jaaltaaɓe 1958 Bewerli Hanson 1957 Marlen Hagge 1956 Betti Dodd Tuugnorgal"
164372
wikitext
text/x-wiki
Lawton Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1956 haa 1958. Ngol waɗi ko to Lawton, Oklahoma, to nokku golf wuro Lawton e hitaande 1956 e to nokku golf leydi Lawton e hitaande 1957 e hitaande 1958.
Jaaltaaɓe
1958 Bewerli Hanson
1957 Marlen Hagge
1956 Betti Dodd
Tuugnorgal
72cti6o559eq2jdqafw1gxwdlwjang0
164373
164372
2026-04-15T20:01:18Z
Ilya Discuss
10103
164373
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Lawton Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1956 haa 1958. Ngol waɗi ko to Lawton, Oklahoma, to nokku golf wuro Lawton e hitaande 1956 e to nokku golf leydi Lawton e hitaande 1957 e hitaande 1958.
Jaaltaaɓe
1958 Bewerli Hanson
1957 Marlen Hagge
1956 Betti Dodd
Tuugnorgal
oip8zqyu6fbuaow9o7y5llfvj37194v
164374
164373
2026-04-15T20:02:12Z
Ilya Discuss
10103
164374
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Lawton Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1956 haa 1958. Ngol waɗi ko to Lawton, Oklahoma, to nokku golf wuro Lawton e hitaande 1956 e to nokku golf leydi Lawton e hitaande 1957 e hitaande 1958.
== Jaaltaaɓe ==
1958 Bewerli Hanson
1957 Marlen Hagge
1956 Betti Dodd
== Tuugnorgal ==
nxcmwz3i2p555dsgj7l2a86tsovzjpc
164375
164374
2026-04-15T20:03:35Z
Ilya Discuss
10103
164375
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Lawton Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1956 haa 1958. Ngol waɗi ko to Lawton, Oklahoma, to nokku golf wuro Lawton e hitaande 1956 e to nokku golf leydi Lawton e hitaande 1957 e hitaande 1958.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1958 Bewerli Hanson
1957 Marlen Hagge
1956 Betti Dodd
== Tuugnorgal ==
9mt7eck1fs7ne4jtrhwd2079s04cayh
Ecaterina Oancia
0
40025
164376
2026-04-15T20:07:01Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Ecaterina Oancia (25 marse 1954 – 3 desaambar 2024) ko cowiiɗo Rumaani. O jibinaa ko to Sanngeorgiu de Pădure, o maayi ko ñalnde 3 desaambar 2024, omo yahra e duuɓi 70. Tuugnorgal"
164376
wikitext
text/x-wiki
Ecaterina Oancia (25 marse 1954 – 3 desaambar 2024) ko cowiiɗo Rumaani.
O jibinaa ko to Sanngeorgiu de Pădure, o maayi ko ñalnde 3 desaambar 2024, omo yahra e duuɓi 70.
Tuugnorgal
g3rnaftrrns9h39i1ifrt1uyfhtchka
164377
164376
2026-04-15T20:08:06Z
Ilya Discuss
10103
164377
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Ecaterina Oancia (25 marse 1954 – 3 desaambar 2024) ko cowiiɗo Rumaani.
O jibinaa ko to Sanngeorgiu de Pădure, o maayi ko ñalnde 3 desaambar 2024, omo yahra e duuɓi 70.
Tuugnorgal
1od3afbn95jnkrtsaea75gbi4ycmh9q
164378
164377
2026-04-15T20:08:37Z
Ilya Discuss
10103
164378
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ecaterina Oancia''' (25 marse 1954 – 3 desaambar 2024) ko cowiiɗo Rumaani.
O jibinaa ko to Sanngeorgiu de Pădure, o maayi ko ñalnde 3 desaambar 2024, omo yahra e duuɓi 70.
== Tuugnorgal ==
rx2vvfcwd8md160dj7swca6wh0bkt40
164379
164378
2026-04-15T20:09:47Z
Ilya Discuss
10103
164379
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ecaterina Oancia''' (25 marse 1954 – 3 desaambar 2024) ko cowiiɗo Rumaani.<ref>{{cite web|url=https://www.gsp.ro/sporturi/altele/s-a-stins-din-viata-ecaterina-oancia-carmacita-emblematica-a-canotajului-romanesc-din-anii-1980-767035.html|title=S-a stins din viață Ecaterina Oancia, campioana olimpică din anii '80|language=ro|website=www.gsp.ro|date=3 December 2024|access-date=24 January 2026}}</ref>
O jibinaa ko to Sanngeorgiu de Pădure, o maayi ko ñalnde 3 desaambar 2024, omo yahra e duuɓi 70.
== Tuugnorgal ==
e43bpagtwepnmp3t3suefxjugmjkw8o
Lady Stroh's Open
0
40026
164380
2026-04-15T20:12:27Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Lady Stroh's Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1978 haa 1979. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Dearborn, to leydi Michigan. Jaaltaaɓe 1979 Viki Fergon 1978 Posto Sandra Tuugnorgal"
164380
wikitext
text/x-wiki
Lady Stroh's Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1978 haa 1979. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Dearborn, to leydi Michigan.
Jaaltaaɓe
1979 Viki Fergon
1978 Posto Sandra
Tuugnorgal
b4q9reecv62dvcq8jp793ly2d2sa9ne
164381
164380
2026-04-15T20:13:48Z
Ilya Discuss
10103
164381
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Lady Stroh's Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1978 haa 1979. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Dearborn, to leydi Michigan.
Jaaltaaɓe
1979 Viki Fergon
1978 Posto Sandra
Tuugnorgal
1i6vv7mdbmz5ts4s0vy7xj0xoxsllno
164383
164381
2026-04-15T20:15:21Z
Ilya Discuss
10103
164383
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Lady Stroh's Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1978 haa 1979. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Dearborn, to leydi Michigan.
== Jaaltaaɓe ==
1979 Viki Fergon
1978 Posto Sandra
== Tuugnorgal ==
1kwtdd23f2il46jgnj73wx0ysia0glc
164384
164383
2026-04-15T20:16:16Z
Ilya Discuss
10103
164384
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Lady Stroh's Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1978 haa 1979. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Dearborn, to leydi Michigan.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1979 Viki Fergon
1978 Posto Sandra
== Tuugnorgal ==
rr8mqkzx9cu11rhhj6gdwycyqbk4yas
Cruthers Collection of Women's Art
0
40027
164382
2026-04-15T20:14:59Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Koolol naalankaagal rewɓe Cruthers ko koolol ko ina ɓura 700 naalankaagal rewɓe Ostaralinaaɓe, yuɓɓinaangol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange. Ko kañum tan woni mooɓondiral renndo jowitiingal e naalankaagal rewɓe e nder Ostarali. Koolol Cruthers sosaa ko e hitaande 2007 caggal dokkal Sir James e Lady Sheila Cruthers fotde 400 golle naalankaagal, ina inniraa ngam mawninde dokkal maɓɓe. Koolol ngol ina waɗi golle naalankooɓe rewɓe Ostaralinaaɓ..."
164382
wikitext
text/x-wiki
Koolol naalankaagal rewɓe Cruthers ko koolol ko ina ɓura 700 naalankaagal rewɓe Ostaralinaaɓe, yuɓɓinaangol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange. Ko kañum tan woni mooɓondiral renndo jowitiingal e naalankaagal rewɓe e nder Ostarali.
Koolol Cruthers sosaa ko e hitaande 2007 caggal dokkal Sir James e Lady Sheila Cruthers fotde 400 golle naalankaagal, ina inniraa ngam mawninde dokkal maɓɓe.
Koolol ngol ina waɗi golle naalankooɓe rewɓe Ostaralinaaɓe gila e kitaale 1890 haa hannde, tawi ko naalankaagal Ostarali keso, naalankaagal rewɓe e naalankaagal jamaanu ina hollira ɗum. Ina woodi fotde "naalanke e golle mum", ɗo natal walla natal hoore mum naalanke ina wallita e yeru mo wonaa natal e golle maɓɓe.
Haa e lewru mee 2019 ko 700 golle ngonnoo e nder mooɓondiral ngal.
Kollitgol
Naalanke oo e golle mum, cuɓaaɗe e golle naalankaagal e nder mooɓondiral Cruthers kolliraaɗe to galle naalankaagal Lawrence Wilson, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange, 2019
Artemis: Alaa Miijooji ɗiɗaɓi: Miijooji e Forum Naalankaagal Rewɓe Artemis
Leydi e koloñaal
E nder Annoore: Koolol naalankaagal rewɓe Cruthers, anndiraangol kadi Look. Ƴeewee kadi, koolol e bayyinaango, 2012
Tuugnorgal
8fc5nxy232vq2grn0znl41jxwb0cyeu
164385
164382
2026-04-15T20:16:52Z
SUZYFATIMA
13856
164385
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Koolol naalankaagal rewɓe Cruthers''' ko koolol ko ina ɓura 700 naalankaagal rewɓe Ostaralinaaɓe, yuɓɓinaangol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange. Ko kañum tan woni mooɓondiral renndo jowitiingal e naalankaagal rewɓe e nder Ostarali.
Koolol Cruthers sosaa ko e hitaande 2007 caggal dokkal Sir James e Lady Sheila Cruthers fotde 400 golle naalankaagal, ina inniraa ngam mawninde dokkal maɓɓe.
Koolol ngol ina waɗi golle naalankooɓe rewɓe Ostaralinaaɓe gila e kitaale 1890 haa hannde, tawi ko naalankaagal Ostarali keso, naalankaagal rewɓe e naalankaagal jamaanu ina hollira ɗum. Ina woodi fotde "naalanke e golle mum", ɗo natal walla natal hoore mum naalanke ina wallita e yeru mo wonaa natal e golle maɓɓe.
Haa e lewru mee 2019 ko 700 golle ngonnoo e nder mooɓondiral ngal.
== Kollitgol ==
Naalanke oo e golle mum, cuɓaaɗe e golle naalankaagal e nder mooɓondiral Cruthers kolliraaɗe to galle naalankaagal Lawrence Wilson, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange, 2019
* Artemis: Alaa Miijooji ɗiɗaɓi: Miijooji e Forum Naalankaagal Rewɓe Artemis
* Leydi e koloñaal
* E nder Annoore: Koolol naalankaagal rewɓe Cruthers, anndiraangol kadi Look. Ƴeewee kadi, koolol e bayyinaango, 2012
Tuugnorgal
j8fcrl4abi7fb01z1gyvnwodj4pk6lv
164389
164385
2026-04-15T20:22:22Z
SUZYFATIMA
13856
164389
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Koolol naalankaagal rewɓe Cruthers''' ko koolol ko ina ɓura 700 naalankaagal rewɓe Ostaralinaaɓe, yuɓɓinaangol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange. Ko kañum tan woni mooɓondiral renndo jowitiingal e naalankaagal rewɓe e nder Ostarali.
Koolol Cruthers sosaa ko e hitaande 2007 caggal dokkal Sir James e Lady Sheila Cruthers fotde 400 golle naalankaagal, ina inniraa ngam mawninde dokkal maɓɓe.
Koolol ngol ina waɗi golle naalankooɓe rewɓe Ostaralinaaɓe gila e kitaale 1890 haa hannde, tawi ko naalankaagal Ostarali keso, naalankaagal rewɓe e naalankaagal jamaanu ina hollira ɗum. Ina woodi fotde "naalanke e golle mum", ɗo natal walla natal hoore mum naalanke ina wallita e yeru mo wonaa natal e golle maɓɓe.
Haa e lewru mee 2019 ko 700 golle ngonnoo e nder mooɓondiral ngal.
== Kollitgol ==
Naalanke oo e golle mum, cuɓaaɗe e golle naalankaagal e nder mooɓondiral Cruthers kolliraaɗe to galle naalankaagal Lawrence Wilson, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange, 2019
* Artemis: Alaa Miijooji ɗiɗaɓi: Miijooji e Forum Naalankaagal Rewɓe Artemis
* Leydi e koloñaal
* E nder Annoore: Koolol naalankaagal rewɓe Cruthers, anndiraangol kadi Look. Ƴeewee kadi, koolol e bayyinaango, 2012<ref>{{Citation|author1=Miller|first=Sarah|title=In The Company of Women: 100 years of Australian women's art from the Cruthers Collection|publication-date=1995|publisher=Perth Institute for Contemporary Arts|isbn=978-1-875386-24-6|author2=Cruthers Family|author3=PICA|author4=Festival of Perth (1995)}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.governance.uwa.edu.au/procedures/policies/policies-and-procedures?method=document&id=UP14/16|title=University Policy on Art Acquisition for the Cruthers Collection of Women's Art at the University of Western Australia|last=The University of Western Australia|date=|website=www.governance.uwa.edu.au|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150317162505/http://www.governance.uwa.edu.au/procedures/policies/policies-and-procedures?method=document&id=UP14%2F16|archive-date=17 March 2015|access-date=2020-01-23}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.smh.com.au/entertainment/art-and-design/the-art-world-angel-her-son-the-countess-and-the-detective-20190519-p51p2z.html|title=The art world angel, her son, the countess and the detective|last=Price|first=Jenna|date=2019-05-24|website=The Sydney Morning Herald|language=en|access-date=2020-01-23}}</ref><ref>{{Citation|author1=|title=Remembering ARTEMIS : a Western Australian Women's Art Forum|publication-date=2018|editor-last=Weston|editor-first=Gemma|publisher=UWA Publishing|isbn=978-1-76080-015-4}}</ref><ref>{{Citation|author1=Weston|first=Gemma|title=ARTEMIS: No second thoughts: Reflections on the Artemis Women's Art Forum: A project by the Cruthers Collection of Women's Art, Lawrence Wilson Art Gallery, 1 September – 8 December 2018|publication-date=2018|publisher=Cruthers Collection of Women's Art at the University of Western Australia|isbn=978-1-925793-02-4}}</ref><ref>Catalogue summary provide some background on the Artemis group – {{Citation|title=Artemis Women's Art Forum collection of photographs|url=https://trove.nla.gov.au/work/157664397|publication-date=1978|accessdate=13 February 2020}}</ref><ref>{{Citation|author1=Weston|first=Gemma|title=Country & colony: Visions of Australia from the Cruthers Collection of Women's Art|publication-date=2017|publisher=Lawrence Wilson Art Gallery|isbn=978-1-876793-92-0}}</ref><ref>{{Citation|author1=|title=Into the light: The Cruthers Collection of Women's Art|publication-date=2012|editor-last=Cruthers|editor-first=John|publisher=UWA Publishing|isbn=978-1-74258-485-0|editor2-last=Kinsella|editor2-first=Lee}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
q5xw254y1byjkcb0ggwdczv8i094rql
164390
164389
2026-04-15T20:22:36Z
SUZYFATIMA
13856
164390
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Koolol naalankaagal rewɓe Cruthers''' ko koolol ko ina ɓura 700 naalankaagal rewɓe Ostaralinaaɓe, yuɓɓinaangol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange. Ko kañum tan woni mooɓondiral renndo jowitiingal e naalankaagal rewɓe e nder Ostarali.
Koolol Cruthers sosaa ko e hitaande 2007 caggal dokkal Sir James e Lady Sheila Cruthers fotde 400 golle naalankaagal, ina inniraa ngam mawninde dokkal maɓɓe.
Koolol ngol ina waɗi golle naalankooɓe rewɓe Ostaralinaaɓe gila e kitaale 1890 haa hannde, tawi ko naalankaagal Ostarali keso, naalankaagal rewɓe e naalankaagal jamaanu ina hollira ɗum. Ina woodi fotde "naalanke e golle mum", ɗo natal walla natal hoore mum naalanke ina wallita e yeru mo wonaa natal e golle maɓɓe.
Haa e lewru mee 2019 ko 700 golle ngonnoo e nder mooɓondiral ngal.
== Kollitgol ==
Naalanke oo e golle mum, cuɓaaɗe e golle naalankaagal e nder mooɓondiral Cruthers kolliraaɗe to galle naalankaagal Lawrence Wilson, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange, 2019
* Artemis: Alaa Miijooji ɗiɗaɓi: Miijooji e Forum Naalankaagal Rewɓe Artemis
* Leydi e koloñaal
* E nder Annoore: Koolol naalankaagal rewɓe Cruthers, anndiraangol kadi Look. Ƴeewee kadi, koolol e bayyinaango, 2012<ref>{{Citation|author1=Miller|first=Sarah|title=In The Company of Women: 100 years of Australian women's art from the Cruthers Collection|publication-date=1995|publisher=Perth Institute for Contemporary Arts|isbn=978-1-875386-24-6|author2=Cruthers Family|author3=PICA|author4=Festival of Perth (1995)}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.governance.uwa.edu.au/procedures/policies/policies-and-procedures?method=document&id=UP14/16|title=University Policy on Art Acquisition for the Cruthers Collection of Women's Art at the University of Western Australia|last=The University of Western Australia|date=|website=www.governance.uwa.edu.au|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150317162505/http://www.governance.uwa.edu.au/procedures/policies/policies-and-procedures?method=document&id=UP14%2F16|archive-date=17 March 2015|access-date=2020-01-23}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.smh.com.au/entertainment/art-and-design/the-art-world-angel-her-son-the-countess-and-the-detective-20190519-p51p2z.html|title=The art world angel, her son, the countess and the detective|last=Price|first=Jenna|date=2019-05-24|website=The Sydney Morning Herald|language=en|access-date=2020-01-23}}</ref><ref>{{Citation|author1=|title=Remembering ARTEMIS : a Western Australian Women's Art Forum|publication-date=2018|editor-last=Weston|editor-first=Gemma|publisher=UWA Publishing|isbn=978-1-76080-015-4}}</ref><ref>{{Citation|author1=Weston|first=Gemma|title=ARTEMIS: No second thoughts: Reflections on the Artemis Women's Art Forum: A project by the Cruthers Collection of Women's Art, Lawrence Wilson Art Gallery, 1 September – 8 December 2018|publication-date=2018|publisher=Cruthers Collection of Women's Art at the University of Western Australia|isbn=978-1-925793-02-4}}</ref><ref>Catalogue summary provide some background on the Artemis group – {{Citation|title=Artemis Women's Art Forum collection of photographs|url=https://trove.nla.gov.au/work/157664397|publication-date=1978|accessdate=13 February 2020}}</ref><ref>{{Citation|author1=Weston|first=Gemma|title=Country & colony: Visions of Australia from the Cruthers Collection of Women's Art|publication-date=2017|publisher=Lawrence Wilson Art Gallery|isbn=978-1-876793-92-0}}</ref><ref>{{Citation|author1=|title=Into the light: The Cruthers Collection of Women's Art|publication-date=2012|editor-last=Cruthers|editor-first=John|publisher=UWA Publishing|isbn=978-1-74258-485-0|editor2-last=Kinsella|editor2-first=Lee}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
nq6mnkzh4cakkgq1cl28jeowkpsblho
Niagara Frontier Classic
0
40028
164386
2026-04-15T20:18:25Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Niagara Frontier Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1973 haa 1974. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo River Oaks Country Club to Grand Island, to New York. Jaaltaaɓe Kilaasiik keeri Niagara 1974 Ñaawirde Robeer MARC Equity Kilaasiik 1973 Mariyam Luu Kroker Tuugnorgal"
164386
wikitext
text/x-wiki
Niagara Frontier Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1973 haa 1974. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo River Oaks Country Club to Grand Island, to New York.
Jaaltaaɓe
Kilaasiik keeri Niagara
1974 Ñaawirde Robeer
MARC Equity Kilaasiik
1973 Mariyam Luu Kroker
Tuugnorgal
cqmcgjqks9j5682rpicpcu81tyykg1y
164387
164386
2026-04-15T20:20:38Z
Ilya Discuss
10103
164387
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Niagara Frontier Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1973 haa 1974. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo River Oaks Country Club to Grand Island, to New York.
Jaaltaaɓe
Kilaasiik keeri Niagara
1974 Ñaawirde Robeer
MARC Equity Kilaasiik
1973 Mariyam Luu Kroker
Tuugnorgal
57d388mj3p5v0q9tszqlpsz3tpy22kq
164388
164387
2026-04-15T20:21:30Z
Ilya Discuss
10103
164388
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Niagara Frontier Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1973 haa 1974. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo River Oaks Country Club to Grand Island, to New York.
Jaaltaaɓe
Kilaasiik keeri Niagara
1974 Ñaawirde Robeer
MARC Equity Kilaasiik
1973 Mariyam Luu Kroker
Tuugnorgal
ir9omsf3bhwnh3rmkivman23er7xenn
164391
164388
2026-04-15T20:22:41Z
Ilya Discuss
10103
164391
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Niagara Frontier Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1973 haa 1974. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo River Oaks Country Club to Grand Island, to New York.
== Jaaltaaɓe ==
== Kilaasiik keeri Niagara ==
1974 Ñaawirde Robeer
MARC Equity Kilaasiik
1973 Mariyam Luu Kroker
== Tuugnorgal ==
21uzb5mneep1fzc70ege0gm4ykb8b7f
164392
164391
2026-04-15T20:24:27Z
Ilya Discuss
10103
164392
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Niagara Frontier Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1973 haa 1974. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo River Oaks Country Club to Grand Island, to New York.1974.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-09-05|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Kilaasiik keeri Niagara ==
1974 Ñaawirde Robeer
MARC Equity Kilaasiik
1973 Mariyam Luu Kroker
== Tuugnorgal ==
pgv55jxhqdrte1uxnqbojzq4we52rxe
Martha Darley Mutrie
0
40029
164393
2026-04-15T20:26:04Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Martha Darley Mutrie (ko 26 ut 1824 – 30 desaambar 1885) ko pentoowo Angalteer. Nate makko ɓuri heewde ko ɓiɓɓe leɗɗe e puɗi. O mawni ko to Manchester, to leydi Angalteer, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester to bannge diisnondiral. Golle Mutrie kolliraama to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester e kollirɗe goɗɗe nder leydi e hakkunde leyɗeele. Golle makko ina njeyaa e ko mooftaa e nder galle pinal Victoria e Alb..."
164393
wikitext
text/x-wiki
Martha Darley Mutrie (ko 26 ut 1824 – 30 desaambar 1885) ko pentoowo Angalteer. Nate makko ɓuri heewde ko ɓiɓɓe leɗɗe e puɗi. O mawni ko to Manchester, to leydi Angalteer, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester to bannge diisnondiral. Golle Mutrie kolliraama to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester e kollirɗe goɗɗe nder leydi e hakkunde leyɗeele. Golle makko ina njeyaa e ko mooftaa e nder galle pinal Victoria e Albert e galle pinal Russell-Cotes.
Nguurndam neɗɗo
Martha Mutrie jibinaa ko to Ardwick ñalnde 26 lewru nduu hitaande 1824, ko ɓiɗɗo debbo mawɗo Robeer Mutrie, njulaagu katojinaangu ummoriiɗo Rothesay, Bute, Ecosse. Omo jogii miñiiko debbo gooto, biyeteeɗo Annie Feray Mutrie, jibinaa ko ñalnde 6 marse 1826 to Manchester. Ɓooytaani ɓesngu makko hoɗi to Manchester. Martha Mutrie ummiima Londres e hitaande 1854, o maayi to Kensington, Angalteer ñalnde 30 lewru Duujal hitaande 1885[hoolkiso ŋakki] Debbo makko, Annie sankii ñalnde 28 lewru Seeɗto hitaande 1893 to Brighton.
Jaŋde e golle
Mutrie janngii e les njiimaandi George Wallis to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester hakkunde duuɓi 1844 haa 1846. O jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wallis. Mutrie hollitii e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester, e kollirɗe goɗɗe Engele e hakkunde leyɗeele. Ɓiɓɓe leɗɗe e puɗi ndunngu kolliraama to Akademi Laamɗo e hitaande 1853 e hitaande 1854. John Ruskin weltiima e golle makko, Primulas e Geraniums, e kollirgol duɗal ngal e hitaande 1856, o wiyi heen e nder deftere makko "Notes dow yoga e nate mawɗe e nder duɗal laamɗo ngal." Mutrie ina jogii nate e nder galle nate Victoria e Albert e nder galle nate Russell-Cotes.
Tuugnorgal
4i8uym2ssvr4k10zgwsthu2eyyf3sda
164394
164393
2026-04-15T20:27:19Z
SUZYFATIMA
13856
164394
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Martha Darley Mutrie''' (ko 26 ut 1824 – 30 desaambar 1885) ko pentoowo Angalteer. Nate makko ɓuri heewde ko ɓiɓɓe leɗɗe e puɗi. O mawni ko to Manchester, to leydi Angalteer, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester to bannge diisnondiral. Golle Mutrie kolliraama to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester e kollirɗe goɗɗe nder leydi e hakkunde leyɗeele. Golle makko ina njeyaa e ko mooftaa e nder galle pinal Victoria e Albert e galle pinal Russell-Cotes.
== Nguurndam neɗɗo ==
Martha Mutrie jibinaa ko to Ardwick ñalnde 26 lewru nduu hitaande 1824, ko ɓiɗɗo debbo mawɗo Robeer Mutrie, njulaagu katojinaangu ummoriiɗo Rothesay, Bute, Ecosse. Omo jogii miñiiko debbo gooto, biyeteeɗo Annie Feray Mutrie, jibinaa ko ñalnde 6 marse 1826 to Manchester. Ɓooytaani ɓesngu makko hoɗi to Manchester. Martha Mutrie ummiima Londres e hitaande 1854, o maayi to Kensington, Angalteer ñalnde 30 lewru Duujal hitaande 1885[hoolkiso ŋakki] Debbo makko, Annie sankii ñalnde 28 lewru Seeɗto hitaande 1893 to Brighton.
== Jaŋde e golle ==
Mutrie janngii e les njiimaandi George Wallis to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester hakkunde duuɓi 1844 haa 1846. O jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wallis. Mutrie hollitii e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester, e kollirɗe goɗɗe Engele e hakkunde leyɗeele. Ɓiɓɓe leɗɗe e puɗi ndunngu kolliraama to Akademi Laamɗo e hitaande 1853 e hitaande 1854. John Ruskin weltiima e golle makko, Primulas e Geraniums, e kollirgol duɗal ngal e hitaande 1856, o wiyi heen e nder deftere makko "Notes dow yoga e nate mawɗe e nder duɗal laamɗo ngal." Mutrie ina jogii nate e nder galle nate Victoria e Albert e nder galle nate Russell-Cotes.
== Tuugnorgal ==
s3hv7ftskn2noc8krub0e7jn5knwlvq
164398
164394
2026-04-15T20:31:43Z
SUZYFATIMA
13856
164398
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Martha Darley Mutrie''' (ko 26 ut 1824 – 30 desaambar 1885) ko pentoowo Angalteer. Nate makko ɓuri heewde ko ɓiɓɓe leɗɗe e puɗi. O mawni ko to Manchester, to leydi Angalteer, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester to bannge diisnondiral. Golle Mutrie kolliraama to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester e kollirɗe goɗɗe nder leydi e hakkunde leyɗeele. Golle makko ina njeyaa e ko mooftaa e nder galle pinal Victoria e Albert e galle pinal Russell-Cotes.
== Nguurndam neɗɗo ==
Martha Mutrie jibinaa ko to Ardwick ñalnde 26 lewru nduu hitaande 1824, ko ɓiɗɗo debbo mawɗo Robeer Mutrie, njulaagu katojinaangu ummoriiɗo Rothesay, Bute, Ecosse. Omo jogii miñiiko debbo gooto, biyeteeɗo Annie Feray Mutrie, jibinaa ko ñalnde 6 marse 1826 to Manchester. Ɓooytaani ɓesngu makko hoɗi to Manchester. Martha Mutrie ummiima Londres e hitaande 1854, o maayi to Kensington, Angalteer ñalnde 30 lewru Duujal hitaande 1885[hoolkiso ŋakki] Debbo makko, Annie sankii ñalnde 28 lewru Seeɗto hitaande 1893 to Brighton.
== Jaŋde e golle ==
Mutrie janngii e les njiimaandi George Wallis to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester hakkunde duuɓi 1844 haa 1846. O jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wallis. Mutrie hollitii e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester, e kollirɗe goɗɗe Engele e hakkunde leyɗeele. Ɓiɓɓe leɗɗe e puɗi ndunngu kolliraama to Akademi Laamɗo e hitaande 1853 e hitaande 1854. John Ruskin weltiima e golle makko, Primulas e Geraniums, e kollirgol duɗal ngal e hitaande 1856, o wiyi heen e nder deftere makko "Notes dow yoga e nate mawɗe e nder duɗal laamɗo ngal." Mutrie ina jogii nate e nder galle nate Victoria e Albert e nder galle nate Russell-Cotes.<ref>{{cite book|editor-last=Lee|editor-first=Sidney|title=Dictionary of National Biography|date=1894|publisher=[[Macmillan Publishers|Macmillan and Co.]]|location=New York|url=https://archive.org/details/dictionaryofnati39stepuoft/page/436/mode/1up|volume=XXXIX|page=436}}</ref><ref name="Victoria & Albert">{{cite book|last1=Museum|first1=Victoria and Albert|title=The National Gallery of British Art, Victoria and Albert Museum|year=1907|publisher=Darling & Son Ltd|url=https://archive.org/details/nationalgalleryo02vict|page=[https://archive.org/details/nationalgalleryo02vict/page/102 102]}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
lflzq1r6hnffgydamuzia465az2czsk
Fresno Open (LPGA Tour)
0
40030
164395
2026-04-15T20:27:44Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Fresno Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1951 haa 1952. Ko e nder wuro wiyeteengo Sunnyside, Kaliforni, wuro Fresno. Jaaltaaɓe Fresno Uddii 1952 Ɓiɗɗo Zahariya Falnde Udditii 1951 Ɓiɗɗo Zahariya Tuugnorgal"
164395
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Fresno Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1951 haa 1952. Ko e nder wuro wiyeteengo Sunnyside, Kaliforni, wuro Fresno.
Jaaltaaɓe
Fresno Uddii
1952 Ɓiɗɗo Zahariya
Falnde Udditii
1951 Ɓiɗɗo Zahariya
Tuugnorgal
bb3d8p2kttrxgf8b8c0x94195ks362v
164396
164395
2026-04-15T20:29:22Z
Ilya Discuss
10103
164396
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fresno Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1951 haa 1952. Ko e nder wuro wiyeteengo Sunnyside, Kaliforni, wuro Fresno.
== Jaaltaaɓe ==
== Fresno Uddii ==
1952 Ɓiɗɗo Zahariya
== Falnde Udditii ==
1951 Ɓiɗɗo Zahariya
== Tuugnorgal ==
ea2qtwtasxu47lg422e7qjsmfvdygdk
164397
164396
2026-04-15T20:30:29Z
Ilya Discuss
10103
164397
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fresno Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1951 haa 1952. Ko e nder wuro wiyeteengo Sunnyside, Kaliforni, wuro Fresno.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120227000000/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=February 27, 2012}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Fresno Uddii ==
1952 Ɓiɗɗo Zahariya
== Falnde Udditii ==
1951 Ɓiɗɗo Zahariya
== Tuugnorgal ==
lzlvo52z72z7rcplkp077y0jndhmxe4
164399
164397
2026-04-15T20:31:45Z
Ilya Discuss
10103
164399
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fresno Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1951 haa 1952. Ko e nder wuro wiyeteengo Sunnyside, Kaliforni, wuro Fresno.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120227000000/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=February 27, 2012}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Babe Zaharias – Bio|url=https://www.lpga.com/players/babe-zaharias/82800/bio|publisher=LPGA|access-date=2024-06-13}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
== Fresno Uddii ==
1952 Ɓiɗɗo Zahariya
== Falnde Udditii ==
1951 Ɓiɗɗo Zahariya
== Tuugnorgal ==
13pz24in11krki6damgyr3c9torv9no
AI Star/Centinela Hospital Classic
0
40031
164400
2026-04-15T20:34:14Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "AI Star/Centinela Hospital Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1988 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokku golf Rancho Park to Los Angeles, Kaliforni. Jaaltaaɓe 1989 Pat Bradley 1988 Nansi Lopez Tuugnorgal"
164400
wikitext
text/x-wiki
AI Star/Centinela Hospital Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1988 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokku golf Rancho Park to Los Angeles, Kaliforni.
Jaaltaaɓe
1989 Pat Bradley
1988 Nansi Lopez
Tuugnorgal
tuu6crvidaq60ky5aoy6in91v8hncew
164401
164400
2026-04-15T20:34:53Z
Ilya Discuss
10103
164401
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}AI Star/Centinela Hospital Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1988 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokku golf Rancho Park to Los Angeles, Kaliforni.
Jaaltaaɓe
1989 Pat Bradley
1988 Nansi Lopez
Tuugnorgal
672oljx1p8wakeceeydl8l4xct07vta
164402
164401
2026-04-15T20:36:35Z
Ilya Discuss
10103
164402
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''AI Star/Centinela Hospital Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1988 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokku golf Rancho Park to Los Angeles, Kaliforni.
Jaaltaaɓe
1989 Pat Bradley
1988 Nansi Lopez
Tuugnorgal
jsvd1qxqbvtymuj13uadrlhxx37nxhw
164403
164402
2026-04-15T20:37:17Z
Ilya Discuss
10103
164403
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''AI Star/Centinela Hospital Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1988 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokku golf Rancho Park to Los Angeles, Kaliforni.
== Jaaltaaɓe ==
1989 Pat Bradley
1988 Nansi Lopez
== Tuugnorgal ==
hqulrizss5g6qyft80e2xc3orfo13c0
164404
164403
2026-04-15T20:38:34Z
Ilya Discuss
10103
164404
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''AI Star/Centinela Hospital Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1988 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokku golf Rancho Park to Los Angeles, Kaliforni.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1989 Pat Bradley
1988 Nansi Lopez
== Tuugnorgal ==
0e3di1u82wd9w0pzvdmz4k0t7vb81or
Los Angeles Open (LPGA Tour)
0
40032
164405
2026-04-15T20:41:08Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Los Angeles Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1955 tan. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii. Tuugnorgal"
164405
wikitext
text/x-wiki
Los Angeles Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1955 tan. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii.
Tuugnorgal
kq0712ps0sx3m65ahk5solhflu8cnqt
164406
164405
2026-04-15T20:42:56Z
Ilya Discuss
10103
164406
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Los Angeles Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1955 tan. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii.
Tuugnorgal
ngiwqoehsmzetxaromeya5vx6kej8u9
164407
164406
2026-04-15T20:43:30Z
Ilya Discuss
10103
164407
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Los Angeles Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1955 tan. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii.
== Tuugnorgal ==
1482va8gyruggfgpotm3m0adzzk3vhi
164408
164407
2026-04-15T20:45:05Z
Ilya Discuss
10103
164408
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Los Angeles Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1955 tan. Luwis Suggs heɓi njeenaari ndii.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=2010-01-02}}</ref>
== Tuugnorgal ==
2os8dk4mcsoamfdmkjl9fls4hg7sd9o
Sirigu Women's Organisation for Pottery and Art
0
40033
164409
2026-04-15T20:49:07Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Fedde rewɓe Sirigu ngam Pooɗal e Naalankaagal (SWOPA) ko fedde nde Melanie Kasise sosi e hitaande 1997 ngam wallitde rewɓe Sirigu. Yuɓɓo ngoo fuɗɗorii ko 54 debbo, haa arti noon e 345 debbo golloowo. Ɓeen rewɓe tiiɗɓe ina mbaɗa golle mum en e nder basket, e njulaagu, e njulaagu e golle goɗɗe haa e nokku Sirigu to diiwaan fuɗnaange toowɗo leydi Ganaa. Kadi ko fedde daraniinde hoore mum. Fedde rewɓe Sirigu ngam poɗɗe e naalankaagal (SWOPA) teddinaama e..."
164409
wikitext
text/x-wiki
Fedde rewɓe Sirigu ngam Pooɗal e Naalankaagal (SWOPA) ko fedde nde Melanie Kasise sosi e hitaande 1997 ngam wallitde rewɓe Sirigu. Yuɓɓo ngoo fuɗɗorii ko 54 debbo, haa arti noon e 345 debbo golloowo. Ɓeen rewɓe tiiɗɓe ina mbaɗa golle mum en e nder basket, e njulaagu, e njulaagu e golle goɗɗe haa e nokku Sirigu to diiwaan fuɗnaange toowɗo leydi Ganaa. Kadi ko fedde daraniinde hoore mum.
Fedde rewɓe Sirigu ngam poɗɗe e naalankaagal (SWOPA) teddinaama e njeenaari jokkondiral ummoraade e Direkteer mawɗo gollondiral e ƴellitaare hakkunde leyɗeele to Komisariyaa Orop (UE).
Tuugnorgal
q818z3gqd2u5uutoz8jp3bsvl1vsiwa
164411
164409
2026-04-15T20:51:06Z
SUZYFATIMA
13856
164411
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fedde rewɓe Sirigu ngam Pooɗal e Naalankaagal (SWOPA)''' ko fedde nde Melanie Kasise sosi e hitaande 1997 ngam wallitde rewɓe Sirigu. Yuɓɓo ngoo fuɗɗorii ko 54 debbo, haa arti noon e 345 debbo golloowo. Ɓeen rewɓe tiiɗɓe ina mbaɗa golle mum en e nder basket, e njulaagu, e njulaagu e golle goɗɗe haa e nokku Sirigu to diiwaan fuɗnaange toowɗo leydi Ganaa. Kadi ko fedde daraniinde hoore mum.
Fedde rewɓe Sirigu ngam poɗɗe e naalankaagal (SWOPA) teddinaama e njeenaari jokkondiral ummoraade e Direkteer mawɗo gollondiral e ƴellitaare hakkunde leyɗeele to Komisariyaa Orop (UE).
== Tuugnorgal ==
bk3wx6vf211okn9o82eu3hl7bv0rrla
164415
164411
2026-04-15T20:53:47Z
SUZYFATIMA
13856
164415
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fedde rewɓe Sirigu ngam Pooɗal e Naalankaagal (SWOPA)''' ko fedde nde Melanie Kasise sosi e hitaande 1997 ngam wallitde rewɓe Sirigu. Yuɓɓo ngoo fuɗɗorii ko 54 debbo, haa arti noon e 345 debbo golloowo. Ɓeen rewɓe tiiɗɓe ina mbaɗa golle mum en e nder basket, e njulaagu, e njulaagu e golle goɗɗe haa e nokku Sirigu to diiwaan fuɗnaange toowɗo leydi Ganaa. Kadi ko fedde daraniinde hoore mum.
Fedde rewɓe Sirigu ngam poɗɗe e naalankaagal (SWOPA) teddinaama e njeenaari jokkondiral ummoraade e Direkteer mawɗo gollondiral e ƴellitaare hakkunde leyɗeele to Komisariyaa Orop (UE)..<ref>{{Cite web|url=https://firstpicktours.com/2019/03/03/introducing-our-partnership-with-sirigu-women-organisation-of-pottery-and-art-swopa/|title=Introducing our partnership with Sirigu Women Organisation of Pottery and Art (SWOPA)|date=2019-03-03|website=FirstPick Tours|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20190928140303/https://firstpicktours.com/2019/03/03/introducing-our-partnership-with-sirigu-women-organisation-of-pottery-and-art-swopa/|archive-date=2019-09-28|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://ghana.spla.pro/file.organization.sirigu-women-s-organization-for-pottery.11684.html|title=Artsghana {{!}} Sirigu Women's Organization for Pottery & Art|website=ghana.spla.pro|access-date=2024-03-15}}</ref>.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.ghana.gov.gh/index.php/media-center/regional-news/1402-eu-awards-sirigu-women-organisation-for-pottery-ue-r|title=EU Awards Sirigu Women Organisation For Pottery (UE/R) - Government of Ghana|website=www.ghana.gov.gh|archive-url=https://web.archive.org/web/20190928134804/http://www.ghana.gov.gh/index.php/media-center/regional-news/1402-eu-awards-sirigu-women-organisation-for-pottery-ue-r|archive-date=2019-09-28|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
t2dmtjvodbrrdv6hyhl5t0jvhxeo9qb
164416
164415
2026-04-15T20:54:07Z
SUZYFATIMA
13856
164416
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fedde rewɓe Sirigu ngam Pooɗal e Naalankaagal (SWOPA)''' ko fedde nde Melanie Kasise sosi e hitaande 1997 ngam wallitde rewɓe Sirigu. Yuɓɓo ngoo fuɗɗorii ko 54 debbo, haa arti noon e 345 debbo golloowo. Ɓeen rewɓe tiiɗɓe ina mbaɗa golle mum en e nder basket, e njulaagu, e njulaagu e golle goɗɗe haa e nokku Sirigu to diiwaan fuɗnaange toowɗo leydi Ganaa. Kadi ko fedde daraniinde hoore mum.
Fedde rewɓe Sirigu ngam poɗɗe e naalankaagal (SWOPA) teddinaama e njeenaari jokkondiral ummoraade e Direkteer mawɗo gollondiral e ƴellitaare hakkunde leyɗeele to Komisariyaa Orop (UE)..<ref>{{Cite web|url=https://firstpicktours.com/2019/03/03/introducing-our-partnership-with-sirigu-women-organisation-of-pottery-and-art-swopa/|title=Introducing our partnership with Sirigu Women Organisation of Pottery and Art (SWOPA)|date=2019-03-03|website=FirstPick Tours|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20190928140303/https://firstpicktours.com/2019/03/03/introducing-our-partnership-with-sirigu-women-organisation-of-pottery-and-art-swopa/|archive-date=2019-09-28|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://ghana.spla.pro/file.organization.sirigu-women-s-organization-for-pottery.11684.html|title=Artsghana {{!}} Sirigu Women's Organization for Pottery & Art|website=ghana.spla.pro|access-date=2024-03-15}}</ref>.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.ghana.gov.gh/index.php/media-center/regional-news/1402-eu-awards-sirigu-women-organisation-for-pottery-ue-r|title=EU Awards Sirigu Women Organisation For Pottery (UE/R) - Government of Ghana|website=www.ghana.gov.gh|archive-url=https://web.archive.org/web/20190928134804/http://www.ghana.gov.gh/index.php/media-center/regional-news/1402-eu-awards-sirigu-women-organisation-for-pottery-ue-r|archive-date=2019-09-28|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
tahdsr7orn99u697s4qidcfr984c33w
Bakersfield Open (LPGA Tour)
0
40034
164410
2026-04-15T20:50:10Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Bakersfield Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1952 haa 1953. Ko to Bakersfield, Kaliforni Jaaltaaɓe 1953 Luwiis Sugges 1952 Marlen Hagge, Betty Jameson, Betsy Rawls, Babe Zaharias (karavat) Tuugnorgal"
164410
wikitext
text/x-wiki
Bakersfield Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1952 haa 1953. Ko to Bakersfield, Kaliforni
Jaaltaaɓe
1953 Luwiis Sugges
1952 Marlen Hagge, Betty Jameson, Betsy Rawls, Babe Zaharias (karavat)
Tuugnorgal
c0am0fu4wss8txul61zodt06xhiowas
164412
164410
2026-04-15T20:51:21Z
Ilya Discuss
10103
164412
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Bakersfield Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1952 haa 1953. Ko to Bakersfield, Kaliforni
Jaaltaaɓe
1953 Luwiis Sugges
1952 Marlen Hagge, Betty Jameson, Betsy Rawls, Babe Zaharias (karavat)
Tuugnorgal
9xwj9rsb7zgjy1tz7k7mld42rskqyur
164413
164412
2026-04-15T20:52:11Z
Ilya Discuss
10103
164413
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Bakersfield Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1952 haa 1953. Ko to Bakersfield, Kaliforni
== Jaaltaaɓe ==
1953 Luwiis Sugges
1952 Marlen Hagge, Betty Jameson, Betsy Rawls, Babe Zaharias (karavat)
== Tuugnorgal ==
psc787bz4ims7rdyv1t6r8k6wt3wx7t
164414
164413
2026-04-15T20:53:18Z
Ilya Discuss
10103
164414
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Bakersfield Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1952 haa 1953. Ko to Bakersfield, Kaliforni.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1953 Luwiis Sugges
1952 Marlen Hagge, Betty Jameson, Betsy Rawls, Babe Zaharias (karavat)
== Tuugnorgal ==
rh7fmrn729a10dh8asg24nqsih4lbri
Clock Open
0
40035
164417
2026-04-15T20:55:46Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Clock Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1956. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Clock Country Club to Whittier, Kaliforni. Jaaltaaɓe 1956 Marlen Hagge 1955 Patti Berg Tuugnorgal"
164417
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Clock Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1956. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Clock Country Club to Whittier, Kaliforni.
Jaaltaaɓe
1956 Marlen Hagge
1955 Patti Berg
Tuugnorgal
n2yez687u5dma1rxh32yryjx86991lb
164418
164417
2026-04-15T20:57:01Z
Ilya Discuss
10103
164418
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Clock Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1956. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Clock Country Club to Whittier, Kaliforni.
Jaaltaaɓe
1956 Marlen Hagge
1955 Patti Berg
Tuugnorgal
9418leu88iryip8y63ts8443njksoi4
164420
164418
2026-04-15T20:57:27Z
Ilya Discuss
10103
164420
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Clock Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1956. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Clock Country Club to Whittier, Kaliforni.
Jaaltaaɓe
1956 Marlen Hagge
1955 Patti Berg
Tuugnorgal
b8hicv853wnhdm0wqz4ydwddj9pl378
164421
164420
2026-04-15T20:57:48Z
Ilya Discuss
10103
164421
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Clock Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1956. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Clock Country Club to Whittier, Kaliforni.
== Jaaltaaɓe ==
1956 Marlen Hagge
1955 Patti Berg
== Tuugnorgal ==
oe1p2bnt4sxhbahaa3b97yhunvu2snu
164422
164421
2026-04-15T20:58:44Z
Ilya Discuss
10103
164422
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Clock Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1956. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Clock Country Club to Whittier, Kaliforni.ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}<nowiki></ref></nowiki>
== Jaaltaaɓe ==
1956 Marlen Hagge
1955 Patti Berg
== Tuugnorgal ==
g94oiki827jpa13ukxe9ofwpoa2c361
164424
164422
2026-04-15T20:59:34Z
Ilya Discuss
10103
164424
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Clock Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1956. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Clock Country Club to Whittier, Khalifofi.
== Jaaltaaɓe ==
1956 Marlen Hagge
1955 Patti Berg
== Tuugnorgal ==
7ngvk5ek5lpy7wzd2pu8911rjw74zjy
164425
164424
2026-04-15T21:00:32Z
Ilya Discuss
10103
164425
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Clock Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1956. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Clock Country Club to Whittier, Khalifofi.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1956 Marlen Hagge
1955 Patti Berg
== Tuugnorgal ==
g3y719iozrdzecuawmkn720hksvx5ic
164486
164425
2026-04-15T23:42:24Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
164486
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Clock Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1956. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Clock Country Club to Whittier, Khalifofi.<ref>[https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1956 Marlen Hagge
1955 Patti Berg
== Tuugnorgal ==
brq8hs1h1bpe4zrcy4pqkdmafqlt1rk
Feminist Art Program
0
40036
164419
2026-04-15T20:57:18Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Porogaraam naalankaagal rewɓe (FAP) ko porogaraam naalankaagal to bannge kolees wonande rewɓe, mo naalanke biyeteeɗo Judy Chicago ƴetti e hitaande 1970, naalankooɓe Rita Yokoi, Miriam Schapiro e woɗɓe njokki ɗum. FAP fuɗɗorii ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fresno State College, ko feere ngam haɓaade ŋakkeende potal rewɓe e worɓe e nder jaŋde naalankaagal, e nder winndere naalankaagal e nder kuuɓal. E hitaande 1971, Judy Chicago e Miriam Schapiro ngaddi FA..."
164419
wikitext
text/x-wiki
Porogaraam naalankaagal rewɓe (FAP) ko porogaraam naalankaagal to bannge kolees wonande rewɓe, mo naalanke biyeteeɗo Judy Chicago ƴetti e hitaande 1970, naalankooɓe Rita Yokoi, Miriam Schapiro e woɗɓe njokki ɗum. FAP fuɗɗorii ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fresno State College, ko feere ngam haɓaade ŋakkeende potal rewɓe e worɓe e nder jaŋde naalankaagal, e nder winndere naalankaagal e nder kuuɓal. E hitaande 1971, Judy Chicago e Miriam Schapiro ngaddi FAP to Duɗal Naalankaagal Kaliforni kesal sosaangal, ɓe ngoppi Rita Yokoi ngam ardude e FAP Fresno haa nde o woppi golle e hitaande 1992. FAP to Duɗal Naalankaagal Kaliforni ina golloo haa hitaande 1976 ko fayti e wonde debbo tuugiiɗo e jonɗe ƴellitgol hakkillaaji fedde. Heewi wonde ko porogaraam oo seerti e heddiiɓe e duɗal naalankaagal ngal ngam newnude rewɓe ɓee ƴellitaade e nder nokkuuji nannduɗi e werlaa (greenhouse) e woɗɗitaade ñiŋooje laaɓtuɗe. So tawii miijo seernaaɓe ina ñiŋaa wonde ina semmbina jinnaaɓe, FAP waɗii heen miijo duumotooɗo e naalankaagal rewɓe ngal ina waawi yiyeede e retrospectives, e kollirɗe pelle, e golle mbayliigu eɓɓaaɗe asliije.
Porogaraam naalankaagal rewɓe Fresno
Porogaraam naalankaagal rewɓe asliwal ko naalanke biyeteeɗo Judy Chicago ƴetti ɗum. Porogaraam gadano hono oo fuɗɗii ko e lewru ut 1970 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fresno, hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Fresno. E ndunngu 1971, Nde wonti porogaraam timmuɗo 15 unit. Ko ɗum woni porogaraam naalankaagal rewɓe gadano e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Almuɓɓe sappo e joy njanngii e les Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fresno State College : Dori Atlantis, Susan Boud, Gail Escola, Vanalyne Green, Suzanne Lacy, Cay Lang, Karen LeCocq, Jan Lester, Kris Rush, Judy Schaefer, Henrietta Sparkman, Feith Wilding, Shawnee Wollenman e Nancy Chedelman, Nancy Chedelman. Naalanke biyeteeɗo Vicki Hall golliima e ballal jannginoowo Judy Chicago. E nder heen, e nder Porogaraam Naalankaagal Feminist, ɓeeɗoo rewɓe njooɗiima e moƴƴinde suudu (studio) to caggal duɗal to 1275 Maple Avenue to wuro Fresno. Ɗoo ɓe ngollodii e naalankaagal e waɗde pelle janngirɗe, e pelle yeewtere ko fayti e geɗe nguurndam maɓɓe ɗe ndeen mbaɗti battinde e naalankaagal maɓɓe.
Porogaraam naalankaagal rewɓe Fresno wonnoo ko yeru e golle naalankaagal rewɓe goɗɗe, ko wayi no Womanhouse, koolol naalankaagal rewɓe gollondiral e eɓɓoore adannde peewnaande caggal nde Porogaraam naalankaagal rewɓe yahri to Duɗal Naalankaagal Kaliforni e lewru ut 1971. Sheila de Bretteville e Arlene Raven kadi njannginii e ndeen porogaraam. Womanhouse, hono eɓɓaande Fresno ndee, ƴellitii kadi haa wonti nokku ɗo rewɓe ngoni ɗoo, ƴelliti miijo naalankaagal rewɓe gollondiral.
Caggal nde Chicago ummii CalArts, jaŋde ndee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fresno, Rita Yokoi jokki ɗum gila 1971 haa 1973, caggal ɗuum Joyce Aiken jokki ɗum e hitaande 1973, haa o woppi golle makko e hitaande 1992.[a]
Porogaraam naalankaagal rewɓe (FAP) to CalArts
Caggal ɗuum, Chicago e Miriam Schapiro ndartini kadi Fedde Naalankaagal Rewɓe (FAP) to Duɗal Naalankaagal Kaliforni.
Porogaraam naalankaagal rewɓe (FAP) ko Judy Chicago e Miriam Schapiro sosi ɗum to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Kaliforni to Valencia, Kaliforni, e hitaande 1971. E dow "karallaagal jaŋde radikal" ngal o fuɗɗii ƴeewndaade e nder ekkolaaji makko ngam rewɓe e hitaande 1970–1971, nde o gollinoo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fres ina heɓee e rewɓe tan. Chicago haa teeŋti noon miijii wonde o foti ko "waɗde" jaŋde makko e wonde daartoowo naalankaagal, nde tawnoo worɓe tan njanngini mo, o miijii wonde ngalɗoo daawal ina addana mo yiyde worɓe no naalanke nii, kadi ina haɗi mo ƴellitde "mbaydi makko, ɗemngal naalankaagal, e fannu makko".
Kuutorgal Studio Feministe
Ko Judy Chicago, Arlene Raven, e Sheila Levrant de Bretteville cosi ɗum to Los Angeles e hitaande 1973, ko ɗum woni porogaraam naalankaagal rewɓe duuɓi ɗiɗi. Rewɓe ummoriiɓe e porogaraam oo mbaɗii heen geɗe keewɗe ngam yiytude e sosde Galle Rewɓe, nokku keeriiɗo gadano ngam hollirde naalankaagal e pinal rewɓe. Nde tawnoo ɓe ngoppii weeyo ngo worɓe ɓuri heewde e CalArts e yiɗde nokku maɓɓe, jannginooɓe ɓee mbaɗti jannginde ekkolaaji maɓɓe e dow mbaydi ndi wonaa njuɓɓudi laamu, ɓe mbaɗti heen hakkillaaji maɓɓe e jannginde almudɓe e fannuuji naalankaagal ɗi ngalaa aadaaji ko wayi no naalankaagal performance e graphic design. Chicago yalti e suudu gollordu rewɓe e hitaande 1974 ngam golloraade The Dinner Party, e nder duuɓi sappo ɗii, Raven e de Bretteville njalti kadi, eɓɓoore ndee ƴetti ko almudɓe ɓennuɓe. Kono binnditagol e nder Feminist Studio Workshop ustiima nde ngonka politik wayli, kaalis laamu ustii. Porogaraam oo udditaa ko e hitaande 1981, hay so tawii noon Suudu Debbo nduu e hoore mum ina udditaa haa hitaande 1991.
Tuugnorgal
0ucdee894mapk89meik3v424l1jxeru
164423
164419
2026-04-15T20:58:57Z
SUZYFATIMA
13856
164423
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Porogaraam naalankaagal rewɓe (FAP)''' ko porogaraam naalankaagal to bannge kolees wonande rewɓe, mo naalanke biyeteeɗo Judy Chicago ƴetti e hitaande 1970, naalankooɓe Rita Yokoi, Miriam Schapiro e woɗɓe njokki ɗum. FAP fuɗɗorii ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fresno State College, ko feere ngam haɓaade ŋakkeende potal rewɓe e worɓe e nder jaŋde naalankaagal, e nder winndere naalankaagal e nder kuuɓal. E hitaande 1971, Judy Chicago e Miriam Schapiro ngaddi FAP to Duɗal Naalankaagal Kaliforni kesal sosaangal, ɓe ngoppi Rita Yokoi ngam ardude e FAP Fresno haa nde o woppi golle e hitaande 1992. FAP to Duɗal Naalankaagal Kaliforni ina golloo haa hitaande 1976 ko fayti e wonde debbo tuugiiɗo e jonɗe ƴellitgol hakkillaaji fedde. Heewi wonde ko porogaraam oo seerti e heddiiɓe e duɗal naalankaagal ngal ngam newnude rewɓe ɓee ƴellitaade e nder nokkuuji nannduɗi e werlaa (greenhouse) e woɗɗitaade ñiŋooje laaɓtuɗe. So tawii miijo seernaaɓe ina ñiŋaa wonde ina semmbina jinnaaɓe, FAP waɗii heen miijo duumotooɗo e naalankaagal rewɓe ngal ina waawi yiyeede e retrospectives, e kollirɗe pelle, e golle mbayliigu eɓɓaaɗe asliije.
== Porogaraam naalankaagal rewɓe Fresno ==
Porogaraam naalankaagal rewɓe asliwal ko naalanke biyeteeɗo Judy Chicago ƴetti ɗum. Porogaraam gadano hono oo fuɗɗii ko e lewru ut 1970 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fresno, hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Fresno. E ndunngu 1971, Nde wonti porogaraam timmuɗo 15 unit. Ko ɗum woni porogaraam naalankaagal rewɓe gadano e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Almuɓɓe sappo e joy njanngii e les Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fresno State College : Dori Atlantis, Susan Boud, Gail Escola, Vanalyne Green, Suzanne Lacy, Cay Lang, Karen LeCocq, Jan Lester, Kris Rush, Judy Schaefer, Henrietta Sparkman, Feith Wilding, Shawnee Wollenman e Nancy Chedelman, Nancy Chedelman. Naalanke biyeteeɗo Vicki Hall golliima e ballal jannginoowo Judy Chicago. E nder heen, e nder Porogaraam Naalankaagal Feminist, ɓeeɗoo rewɓe njooɗiima e moƴƴinde suudu (studio) to caggal duɗal to 1275 Maple Avenue to wuro Fresno. Ɗoo ɓe ngollodii e naalankaagal e waɗde pelle janngirɗe, e pelle yeewtere ko fayti e geɗe nguurndam maɓɓe ɗe ndeen mbaɗti battinde e naalankaagal maɓɓe.
Porogaraam naalankaagal rewɓe Fresno wonnoo ko yeru e golle naalankaagal rewɓe goɗɗe, ko wayi no Womanhouse, koolol naalankaagal rewɓe gollondiral e eɓɓoore adannde peewnaande caggal nde Porogaraam naalankaagal rewɓe yahri to Duɗal Naalankaagal Kaliforni e lewru ut 1971. Sheila de Bretteville e Arlene Raven kadi njannginii e ndeen porogaraam. Womanhouse, hono eɓɓaande Fresno ndee, ƴellitii kadi haa wonti nokku ɗo rewɓe ngoni ɗoo, ƴelliti miijo naalankaagal rewɓe gollondiral.
Caggal nde Chicago ummii CalArts, jaŋde ndee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fresno, Rita Yokoi jokki ɗum gila 1971 haa 1973, caggal ɗuum Joyce Aiken jokki ɗum e hitaande 1973, haa o woppi golle makko e hitaande 1992.[a]
== Porogaraam naalankaagal rewɓe (FAP) to CalArts ==
Caggal ɗuum, Chicago e Miriam Schapiro ndartini kadi Fedde Naalankaagal Rewɓe (FAP) to Duɗal Naalankaagal Kaliforni.
Porogaraam naalankaagal rewɓe (FAP) ko Judy Chicago e Miriam Schapiro sosi ɗum to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Kaliforni to Valencia, Kaliforni, e hitaande 1971. E dow "karallaagal jaŋde radikal" ngal o fuɗɗii ƴeewndaade e nder ekkolaaji makko ngam rewɓe e hitaande 1970–1971, nde o gollinoo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fres ina heɓee e rewɓe tan. Chicago haa teeŋti noon miijii wonde o foti ko "waɗde" jaŋde makko e wonde daartoowo naalankaagal, nde tawnoo worɓe tan njanngini mo, o miijii wonde ngalɗoo daawal ina addana mo yiyde worɓe no naalanke nii, kadi ina haɗi mo ƴellitde "mbaydi makko, ɗemngal naalankaagal, e fannu makko".
== Kuutorgal Studio Feministe ==
Ko Judy Chicago, Arlene Raven, e Sheila Levrant de Bretteville cosi ɗum to Los Angeles e hitaande 1973, ko ɗum woni porogaraam naalankaagal rewɓe duuɓi ɗiɗi. Rewɓe ummoriiɓe e porogaraam oo mbaɗii heen geɗe keewɗe ngam yiytude e sosde Galle Rewɓe, nokku keeriiɗo gadano ngam hollirde naalankaagal e pinal rewɓe. Nde tawnoo ɓe ngoppii weeyo ngo worɓe ɓuri heewde e CalArts e yiɗde nokku maɓɓe, jannginooɓe ɓee mbaɗti jannginde ekkolaaji maɓɓe e dow mbaydi ndi wonaa njuɓɓudi laamu, ɓe mbaɗti heen hakkillaaji maɓɓe e jannginde almudɓe e fannuuji naalankaagal ɗi ngalaa aadaaji ko wayi no naalankaagal performance e graphic design. Chicago yalti e suudu gollordu rewɓe e hitaande 1974 ngam golloraade The Dinner Party, e nder duuɓi sappo ɗii, Raven e de Bretteville njalti kadi, eɓɓoore ndee ƴetti ko almudɓe ɓennuɓe. Kono binnditagol e nder Feminist Studio Workshop ustiima nde ngonka politik wayli, kaalis laamu ustii. Porogaraam oo udditaa ko e hitaande 1981, hay so tawii noon Suudu Debbo nduu e hoore mum ina udditaa haa hitaande 1991.
== Tuugnorgal ==
jmhh0k9efxizab1hszhzr6ui2ifvbwy
164426
164423
2026-04-15T21:03:53Z
SUZYFATIMA
13856
164426
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Porogaraam naalankaagal rewɓe (FAP)''' ko porogaraam naalankaagal to bannge kolees wonande rewɓe, mo naalanke biyeteeɗo Judy Chicago ƴetti e hitaande 1970, naalankooɓe Rita Yokoi, Miriam Schapiro e woɗɓe njokki ɗum. FAP fuɗɗorii ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fresno State College, ko feere ngam haɓaade ŋakkeende potal rewɓe e worɓe e nder jaŋde naalankaagal, e nder winndere naalankaagal e nder kuuɓal. E hitaande 1971, Judy Chicago e Miriam Schapiro ngaddi FAP to Duɗal Naalankaagal Kaliforni kesal sosaangal, ɓe ngoppi Rita Yokoi ngam ardude e FAP Fresno haa nde o woppi golle e hitaande 1992. FAP to Duɗal Naalankaagal Kaliforni ina golloo haa hitaande 1976 ko fayti e wonde debbo tuugiiɗo e jonɗe ƴellitgol hakkillaaji fedde. Heewi wonde ko porogaraam oo seerti e heddiiɓe e duɗal naalankaagal ngal ngam newnude rewɓe ɓee ƴellitaade e nder nokkuuji nannduɗi e werlaa (greenhouse) e woɗɗitaade ñiŋooje laaɓtuɗe. So tawii miijo seernaaɓe ina ñiŋaa wonde ina semmbina jinnaaɓe, FAP waɗii heen miijo duumotooɗo e naalankaagal rewɓe ngal ina waawi yiyeede e retrospectives, e kollirɗe pelle, e golle mbayliigu eɓɓaaɗe asliije.
== Porogaraam naalankaagal rewɓe Fresno ==
Porogaraam naalankaagal rewɓe asliwal ko naalanke biyeteeɗo Judy Chicago ƴetti ɗum. Porogaraam gadano hono oo fuɗɗii ko e lewru ut 1970 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fresno, hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Fresno. E ndunngu 1971, Nde wonti porogaraam timmuɗo 15 unit. Ko ɗum woni porogaraam naalankaagal rewɓe gadano e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Almuɓɓe sappo e joy njanngii e les Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fresno State College : Dori Atlantis, Susan Boud, Gail Escola, Vanalyne Green, Suzanne Lacy, Cay Lang, Karen LeCocq, Jan Lester, Kris Rush, Judy Schaefer, Henrietta Sparkman, Feith Wilding, Shawnee Wollenman e Nancy Chedelman, Nancy Chedelman. Naalanke biyeteeɗo Vicki Hall golliima e ballal jannginoowo Judy Chicago. E nder heen, e nder Porogaraam Naalankaagal Feminist, ɓeeɗoo rewɓe njooɗiima e moƴƴinde suudu (studio) to caggal duɗal to 1275 Maple Avenue to wuro Fresno. Ɗoo ɓe ngollodii e naalankaagal e waɗde pelle janngirɗe, e pelle yeewtere ko fayti e geɗe nguurndam maɓɓe ɗe ndeen mbaɗti battinde e naalankaagal maɓɓe.
Porogaraam naalankaagal rewɓe Fresno wonnoo ko yeru e golle naalankaagal rewɓe goɗɗe, ko wayi no Womanhouse, koolol naalankaagal rewɓe gollondiral e eɓɓoore adannde peewnaande caggal nde Porogaraam naalankaagal rewɓe yahri to Duɗal Naalankaagal Kaliforni e lewru ut 1971. Sheila de Bretteville e Arlene Raven kadi njannginii e ndeen porogaraam. Womanhouse, hono eɓɓaande Fresno ndee, ƴellitii kadi haa wonti nokku ɗo rewɓe ngoni ɗoo, ƴelliti miijo naalankaagal rewɓe gollondiral.
Caggal nde Chicago ummii CalArts, jaŋde ndee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fresno, Rita Yokoi jokki ɗum gila 1971 haa 1973, caggal ɗuum Joyce Aiken jokki ɗum e hitaande 1973, haa o woppi golle makko e hitaande 1992.[a]
== Porogaraam naalankaagal rewɓe (FAP) to CalArts ==
Caggal ɗuum, Chicago e Miriam Schapiro ndartini kadi Fedde Naalankaagal Rewɓe (FAP) to Duɗal Naalankaagal Kaliforni.
Porogaraam naalankaagal rewɓe (FAP) ko Judy Chicago e Miriam Schapiro sosi ɗum to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Kaliforni to Valencia, Kaliforni, e hitaande 1971. E dow "karallaagal jaŋde radikal" ngal o fuɗɗii ƴeewndaade e nder ekkolaaji makko ngam rewɓe e hitaande 1970–1971, nde o gollinoo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fres ina heɓee e rewɓe tan. Chicago haa teeŋti noon miijii wonde o foti ko "waɗde" jaŋde makko e wonde daartoowo naalankaagal, nde tawnoo worɓe tan njanngini mo, o miijii wonde ngalɗoo daawal ina addana mo yiyde worɓe no naalanke nii, kadi ina haɗi mo ƴellitde "mbaydi makko, ɗemngal naalankaagal, e fannu makko".
== Kuutorgal Studio Feministe ==
Ko Judy Chicago, Arlene Raven, e Sheila Levrant de Bretteville cosi ɗum to Los Angeles e hitaande 1973, ko ɗum woni porogaraam naalankaagal rewɓe duuɓi ɗiɗi. Rewɓe ummoriiɓe e porogaraam oo mbaɗii heen geɗe keewɗe ngam yiytude e sosde Galle Rewɓe, nokku keeriiɗo gadano ngam hollirde naalankaagal e pinal rewɓe. Nde tawnoo ɓe ngoppii weeyo ngo worɓe ɓuri heewde e CalArts e yiɗde nokku maɓɓe, jannginooɓe ɓee mbaɗti jannginde ekkolaaji maɓɓe e dow mbaydi ndi wonaa njuɓɓudi laamu, ɓe mbaɗti heen hakkillaaji maɓɓe e jannginde almudɓe e fannuuji naalankaagal ɗi ngalaa aadaaji ko wayi no naalankaagal performance e graphic design. Chicago yalti e suudu gollordu rewɓe e hitaande 1974 ngam golloraade The Dinner Party, e nder duuɓi sappo ɗii, Raven e de Bretteville njalti kadi, eɓɓoore ndee ƴetti ko almudɓe ɓennuɓe. Kono binnditagol e nder Feminist Studio Workshop ustiima nde ngonka politik wayli, kaalis laamu ustii. Porogaraam oo udditaa ko e hitaande 1981, hay so tawii noon Suudu Debbo nduu e hoore mum ina udditaa haa hitaande 1991.<ref>{{Cite book|title=Entering the Picture: Judy Chicago, The Feminist Art Program and the Collective Visions of Women Artists|last=Fields|first=Jill|publisher=Routledge|year=2012|isbn=978-0415887694|location=New York, NY|pages=37–41}}</ref><ref name="Fresno1">{{cite web|author1=Dr. Laura Meyer|author2=Nancy Youdelman|title=A Studio of Their Own: The Legacy of the Fresno Feminist Art Experiment|work=A Studio of their Own|url=http://www.astudiooftheirown.org/legacy.html|access-date=8 January 2011}}</ref><ref name=":0">{{cite journal|last=Harper|first=Paula|year=1985|title=The First Feminist Art Program: A View from the 1980s|journal=[[Signs (journal)|Signs]]|volume=10|issue=4|pages=762–81|doi=10.1086/494182|jstor=3174313|s2cid=145242132}}</ref><ref>{{Cite book|last=Meyer|first=Laura|url=http://www.jstor.org/stable/j.ctt1bw1k6k|title=Sons And Daughters Of Los: Culture And Community In L.A.|date=2003|publisher=Temple University Press|isbn=978-1-59213-012-2|editor-last=James|editor-first=David E.|pages=39–62|chapter=The Los Angeles Woman’s Building and the Feminist Art Community, 1973–1991|jstor=j.ctt1bw1k6k}}</ref><ref>{{Cite book|last=Sorkin|first=Jenni|author-link=Jenni Sorkin|title=Doin' It in Public: Feminism and Art at the Woman's Building|publisher=Otis College of Art and Design|year=2011|isbn=978-0930209223|pages=36–65|chapter=Learning From Los Angeles: Pedagogical Predecessors at the Woman's Building}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
5j1kfng3hjzey7v11h95ngvqods7bww
World Art Nouveau Day
0
40037
164427
2026-04-15T21:06:22Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ñalngu winndereewu Art Nouveau (WAND) ko kewu baɗaaɗo ngam Art Nouveau, ngu mawnintee hitaande kala ñalnde 10 lewru nduu. Ñalngu winndereewu gadano e hitaande 2013 yuɓɓini ɗum ko e juuɗe Musée des Arts Appliqués (Budapest) (IMM) e ballondiral e Szecessziós Magazin (Jaaynde Hong Kong ko faati e ñeeñal). Ñalngu cuɓaangu nguu – 10 suwee – ko ñalngu mawningol maayde mahooɓe ɗiɗo lolluɓe e dille ɗee, hono Antoni Gaudí e Ödön Lechner. Golle hono ɗ..."
164427
wikitext
text/x-wiki
Ñalngu winndereewu Art Nouveau (WAND) ko kewu baɗaaɗo ngam Art Nouveau, ngu mawnintee hitaande kala ñalnde 10 lewru nduu. Ñalngu winndereewu gadano e hitaande 2013 yuɓɓini ɗum ko e juuɗe Musée des Arts Appliqués (Budapest) (IMM) e ballondiral e Szecessziós Magazin (Jaaynde Hong Kong ko faati e ñeeñal). Ñalngu cuɓaangu nguu – 10 suwee – ko ñalngu mawningol maayde mahooɓe ɗiɗo lolluɓe e dille ɗee, hono Antoni Gaudí e Ödön Lechner. Golle hono ɗe yuɓɓinaa e ñalawma winndereejo Art Nouveau ina njogii faandaare ɓeydude humpito e ndonu Art Nouveau e nder renndo ngoo.
Juɓɓule ɗiɗi ɓurɗe mawnude e nder Orop yuɓɓinɗe golle ñalngu winndereewu Art Nouveau ko laawol Orop Art Nouveau to Barselona, e Reso Réseau Art Nouveau (RANN) to Biriksel. E hitaande 2019, kewu nguu waɗiraa ko ballal fedde Oropnaaɓe.
Kala tonngoode ina waɗi toɓɓere teeŋtunde :
2018: Arsitekto Art Nouveau mo ɓurmi yiɗde
2019: Ɗaɗi
2020: Vitrail
2021: Daabaaji
2022: Tappirde
2023: Kaɓirɗe
2024: Annoore
2025: Nokkuure
2026 : Rewɓe Art Nouveau
Tuugnorgal
cta71ubptwnm28yu5smno8gfok0fj47
164428
164427
2026-04-15T21:09:24Z
SUZYFATIMA
13856
164428
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ñalngu winndereewu Art Nouveau (WAND)''' ko kewu baɗaaɗo ngam Art Nouveau, ngu mawnintee hitaande kala ñalnde 10 lewru nduu. Ñalngu winndereewu gadano e hitaande 2013 yuɓɓini ɗum ko e juuɗe Musée des Arts Appliqués (Budapest) (IMM) e ballondiral e Szecessziós Magazin (Jaaynde Hong Kong ko faati e ñeeñal). Ñalngu cuɓaangu nguu – 10 suwee – ko ñalngu mawningol maayde mahooɓe ɗiɗo lolluɓe e dille ɗee, hono Antoni Gaudí e Ödön Lechner. Golle hono ɗe yuɓɓinaa e ñalawma winndereejo Art Nouveau ina njogii faandaare ɓeydude humpito e ndonu Art Nouveau e nder renndo ngoo.
Juɓɓule ɗiɗi ɓurɗe mawnude e nder Orop yuɓɓinɗe golle ñalngu winndereewu Art Nouveau ko laawol Orop Art Nouveau to Barselona, e Reso Réseau Art Nouveau (RANN) to Biriksel. E hitaande 2019, kewu nguu waɗiraa ko ballal fedde Oropnaaɓe.
== Kala tonngoode ina waɗi toɓɓere teeŋtunde : ==
* 2018: Arsitekto Art Nouveau mo ɓurmi yiɗde
* 2019: Ɗaɗi
* 2020: Vitrail
* 2021: Daabaaji
* 2022: Tappirde
* 2023: Kaɓirɗe
* 2024: Annoore
* 2025: Nokkuure
2026 : Rewɓe Art Nouveau
== Tuugnorgal ==
oh9kjvyjdmoibu4y2ivnatp1s6py6wv
164429
164428
2026-04-15T21:16:00Z
SUZYFATIMA
13856
164429
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ñalngu winndereewu Art Nouveau (WAND)''' ko kewu baɗaaɗo ngam Art Nouveau, ngu mawnintee hitaande kala ñalnde 10 lewru nduu. Ñalngu winndereewu gadano e hitaande 2013 yuɓɓini ɗum ko e juuɗe Musée des Arts Appliqués (Budapest) (IMM) e ballondiral e Szecessziós Magazin (Jaaynde Hong Kong ko faati e ñeeñal). Ñalngu cuɓaangu nguu – 10 suwee – ko ñalngu mawningol maayde mahooɓe ɗiɗo lolluɓe e dille ɗee, hono Antoni Gaudí e Ödön Lechner. Golle hono ɗe yuɓɓinaa e ñalawma winndereejo Art Nouveau ina njogii faandaare ɓeydude humpito e ndonu Art Nouveau e nder renndo ngoo.
Juɓɓule ɗiɗi ɓurɗe mawnude e nder Orop yuɓɓinɗe golle ñalngu winndereewu Art Nouveau ko laawol Orop Art Nouveau to Barselona, e Reso Réseau Art Nouveau (RANN) to Biriksel. E hitaande 2019, kewu nguu waɗiraa ko ballal fedde Oropnaaɓe.
== Kala tonngoode ina waɗi toɓɓere teeŋtunde : ==
* 2018: Arsitekto Art Nouveau mo ɓurmi yiɗde
* 2019: Ɗaɗi
* 2020: Vitrail
* 2021: Daabaaji
* 2022: Tappirde
* 2023: Kaɓirɗe
* 2024: Annoore
* 2025: Nokkuure
2026 : Rewɓe Art Nouveau<ref>{{cite web|url=https://www.aubg.edu/news/june-10th-world-art-nouveau-day-1462|title=June 10th – World Art Nouveau Day|website=aubg.edu}}</ref><ref name="imm18">{{cite web|url=http://www.imm.hu/en/programs/view/477,World+Art+Nouveau+Day+2018|title=World Art Nouveau Day 2018 – Museum of Applied Arts|website=imm.hu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://funzine.hu/en/2019/05/29/culture/world-art-nouveau-day-budapest-2019/|title=World Art Nouveau Day in Budapest|date=29 May 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.szecessziosmagazin.com/artnouveauworldday-szecessziosvilagnap2018.php|title=Szecessziós Magazin|website=szecessziosmagazin.com}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.artnouveau.eu/en/index.php|title=Art Nouveau European Route : The Route|website=artnouveau.eu}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.artnouveau-net.eu/|title=Réseau Art Nouveau Network (RANN)|website=artnouveau-net.eu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://visit.brussels/en/|title=visit.brussels|website=visit.brussels}}</ref><ref>{{cite web|url=http://europeanheritagealliance.eu/event/world-art-nouveau-day-2019/|title=World Art Nouveau Day 2019|access-date=11 June 2019|archive-date=5 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190705135107/http://europeanheritagealliance.eu/event/world-art-nouveau-day-2019/|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
1kya7es8vc4d1bayc7i8x8bvackzpsd
Bet Edmonds
0
40038
164431
2026-04-15T21:31:26Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345600012|Beth Edmonds]]"
164431
wikitext
text/x-wiki
'''Betheda G. Edmonds''' (jibinaa ko ñalnde 27 oktoobar 1950, to Keene Valley, New York ) ko defterdu, gonnooɗo tergal Demokaraat en e nder Senaa Maine, lomtotooɗo diiwaan 10ɓo tuggi 2001 haa 2009 Brunswiik, Friport, Harpswel e Pownal .
== Golle ko adii politik ==
Edmonds ummorii ko e falnde Keene e nder koye Adirondack to New York . O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Clark tuggi 1967 haa 1972. Caggal nde o heɓi bak makko, o resi Dan Nickerson, o ummii o fayi wuro Freeport, to leydi Maine. Gila o ummii to Maine, Edmonds ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e golloraade no feewi ngam haɓaade mbayliigu jojjanɗe aadee . O golliima e defterdu renndo Freeport gila 1982, o wonti gardiiɗo defterdu nduu e hitaande 2005.
== Golle politik ==
O woniino tergal e senaa diiwaan oo gila nde o heɓi jooɗorde makko e hitaande 2000 haa o woppitaa caggal wooteeji 2009. E hitaande 2000 e 2002 e 2004 e 2006, Edmonds dañii woote ngam suɓaade hooreejo leydi ndii. E lewru desaambar 2003, Edmonds wonti hooreejo Senaa dowla Maine, o woni gadano e doggol lomto guwerneer. Ko kanko tan woni debbo ɗiɗaɓo hooreejo senaa e nder daartol leydi Maine, kadi ko kanko woni hooreejo leydi ndii e manndaa ɗiɗaɓo.
== Jaambaraagal ko senaateer dowla ==
Nde o woni tergal e senaa diiwaan oo, Edmonds ina joginoo darnde tiiɗnde e ɓeydude njoɓdi ɓurndi famɗude e diiwaan oo, kam e safrude luural juutngal e nder Yiilirde toppitiinde njoɓdi gollotooɓe. O wallitoriima peeje baɗɗe faayiida ko wayi no eɓɓaande ƴellitgol mborosaaji elektoronik. O walli kadi e sosde [[Baxter School for the Deaf|duɗal Baxter ngam kaalis ngam yoɓde muumɓe]] . O fotnoo ko wallitde yimɓe huutortooɓe ganndal safaara, e dow sariya.
== Suɓngo 2006 ==
Pelle keewɗe ceertuɗe njaɓii Edmonds ngam suɓaade kadi e hitaande 2006, ina jeyaa heen pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee ko wayi no Sierra Club e Ligue Maine des Votants de Conservation . Pelle daraniiɗe hakkeeji gaynaako en, hono EqualityMaine, ko noon kadi njaɓiri Edmonds. Ko noon kadi, pelle gollorɗe e jaŋde hono Maine AFL-CIO COPE (Goomu jaŋde politik), Fedde gollotooɓe e dowla Maine, e Fedde ngenndiire gollotooɓe e renndo, mballitii Edmonds e suɓaade mo. O suɓaama kadi e 67% woote. [1]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
4ge765aa62hn8843t0e3aicvuka62s4
164433
164431
2026-04-15T21:32:15Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345600012|Beth Edmonds]]"
164433
wikitext
text/x-wiki
'''Betheda G. Edmonds''' (jibinaa ko ñalnde 27 oktoobar 1950, to Keene Valley, New York ) ko defterdu, gonnooɗo tergal Demokaraat en e nder Senaa Maine, lomtotooɗo diiwaan 10ɓo tuggi 2001 haa 2009 Brunswiik, Friport, Harpswel e Pownal .<ref>"General Election Tabulations, November 7, 2006, State Senator by District". State of Maine Department of the Secretary of State. Archived from the original on 2008-08-07. Retrieved 2008-08-09.</ref>
== Golle ko adii politik ==
Edmonds ummorii ko e falnde Keene e nder koye Adirondack to New York . O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Clark tuggi 1967 haa 1972. Caggal nde o heɓi bak makko, o resi Dan Nickerson, o ummii o fayi wuro Freeport, to leydi Maine. Gila o ummii to Maine, Edmonds ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e golloraade no feewi ngam haɓaade mbayliigu jojjanɗe aadee . O golliima e defterdu renndo Freeport gila 1982, o wonti gardiiɗo defterdu nduu e hitaande 2005.
== Golle politik ==
O woniino tergal e senaa diiwaan oo gila nde o heɓi jooɗorde makko e hitaande 2000 haa o woppitaa caggal wooteeji 2009. E hitaande 2000 e 2002 e 2004 e 2006, Edmonds dañii woote ngam suɓaade hooreejo leydi ndii. E lewru desaambar 2003, Edmonds wonti hooreejo Senaa dowla Maine, o woni gadano e doggol lomto guwerneer. Ko kanko tan woni debbo ɗiɗaɓo hooreejo senaa e nder daartol leydi Maine, kadi ko kanko woni hooreejo leydi ndii e manndaa ɗiɗaɓo.
== Jaambaraagal ko senaateer dowla ==
Nde o woni tergal e senaa diiwaan oo, Edmonds ina joginoo darnde tiiɗnde e ɓeydude njoɓdi ɓurndi famɗude e diiwaan oo, kam e safrude luural juutngal e nder Yiilirde toppitiinde njoɓdi gollotooɓe. O wallitoriima peeje baɗɗe faayiida ko wayi no eɓɓaande ƴellitgol mborosaaji elektoronik. O walli kadi e sosde [[Baxter School for the Deaf|duɗal Baxter ngam kaalis ngam yoɓde muumɓe]] . O fotnoo ko wallitde yimɓe huutortooɓe ganndal safaara, e dow sariya.
== Suɓngo 2006 ==
Pelle keewɗe ceertuɗe njaɓii Edmonds ngam suɓaade kadi e hitaande 2006, ina jeyaa heen pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee ko wayi no Sierra Club e Ligue Maine des Votants de Conservation . Pelle daraniiɗe hakkeeji gaynaako en, hono EqualityMaine, ko noon kadi njaɓiri Edmonds. Ko noon kadi, pelle gollorɗe e jaŋde hono Maine AFL-CIO COPE (Goomu jaŋde politik), Fedde gollotooɓe e dowla Maine, e Fedde ngenndiire gollotooɓe e renndo, mballitii Edmonds e suɓaade mo. O suɓaama kadi e 67% woote. [1]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
rxzitolcj3m83h0ialjn60kis0rgvj4
164434
164433
2026-04-15T21:32:38Z
Sardeeq
14292
164434
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Betheda G. Edmonds''' (jibinaa ko ñalnde 27 oktoobar 1950, to Keene Valley, New York ) ko defterdu, gonnooɗo tergal Demokaraat en e nder Senaa Maine, lomtotooɗo diiwaan 10ɓo tuggi 2001 haa 2009 Brunswiik, Friport, Harpswel e Pownal .<ref>"General Election Tabulations, November 7, 2006, State Senator by District". State of Maine Department of the Secretary of State. Archived from the original on 2008-08-07. Retrieved 2008-08-09.</ref>
== Golle ko adii politik ==
Edmonds ummorii ko e falnde Keene e nder koye Adirondack to New York . O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Clark tuggi 1967 haa 1972. Caggal nde o heɓi bak makko, o resi Dan Nickerson, o ummii o fayi wuro Freeport, to leydi Maine. Gila o ummii to Maine, Edmonds ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e golloraade no feewi ngam haɓaade mbayliigu jojjanɗe aadee . O golliima e defterdu renndo Freeport gila 1982, o wonti gardiiɗo defterdu nduu e hitaande 2005.
== Golle politik ==
O woniino tergal e senaa diiwaan oo gila nde o heɓi jooɗorde makko e hitaande 2000 haa o woppitaa caggal wooteeji 2009. E hitaande 2000 e 2002 e 2004 e 2006, Edmonds dañii woote ngam suɓaade hooreejo leydi ndii. E lewru desaambar 2003, Edmonds wonti hooreejo Senaa dowla Maine, o woni gadano e doggol lomto guwerneer. Ko kanko tan woni debbo ɗiɗaɓo hooreejo senaa e nder daartol leydi Maine, kadi ko kanko woni hooreejo leydi ndii e manndaa ɗiɗaɓo.
== Jaambaraagal ko senaateer dowla ==
Nde o woni tergal e senaa diiwaan oo, Edmonds ina joginoo darnde tiiɗnde e ɓeydude njoɓdi ɓurndi famɗude e diiwaan oo, kam e safrude luural juutngal e nder Yiilirde toppitiinde njoɓdi gollotooɓe. O wallitoriima peeje baɗɗe faayiida ko wayi no eɓɓaande ƴellitgol mborosaaji elektoronik. O walli kadi e sosde [[Baxter School for the Deaf|duɗal Baxter ngam kaalis ngam yoɓde muumɓe]] . O fotnoo ko wallitde yimɓe huutortooɓe ganndal safaara, e dow sariya.
== Suɓngo 2006 ==
Pelle keewɗe ceertuɗe njaɓii Edmonds ngam suɓaade kadi e hitaande 2006, ina jeyaa heen pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee ko wayi no Sierra Club e Ligue Maine des Votants de Conservation . Pelle daraniiɗe hakkeeji gaynaako en, hono EqualityMaine, ko noon kadi njaɓiri Edmonds. Ko noon kadi, pelle gollorɗe e jaŋde hono Maine AFL-CIO COPE (Goomu jaŋde politik), Fedde gollotooɓe e dowla Maine, e Fedde ngenndiire gollotooɓe e renndo, mballitii Edmonds e suɓaade mo. O suɓaama kadi e 67% woote. [1]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
qprqnt2og2xq56ebzx1o19x6kgybyn4
Mariyam Charlton Edholm
0
40039
164435
2026-04-15T21:34:16Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328386028|Mary Charlton Edholm]]"
164435
wikitext
text/x-wiki
'''Mary Grace Edholm''' ( née Charlton ; 28 oktoobar 1854 – 29 noowammbar 1935) ko Ameriknaajo, peewnitoowo, jaayndiyanke. O golliima e jaayndiyankaagal fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi.
Edholm toɗɗaama yo won hooreejo golle jaayndeeji winndere ndee, e nder batu Boston to fedde rewɓe rewɓe (WCTU) e hitaande 1891. Ko heewi e golle makko ko e laabi kerecee en, njuɓɓudi e moƴƴere. Duuɓi keewɗi, golle makko ina tolnoo e 250 colonel e kaɓirɗe asliije, ɗe kala faɗo golle WCTU ina hollira e ujunnaaje ujunnaaje binndanɗe e nder winndere haalooɓe Engele. {{Sfn|Chapin|1895}}
Nde o woni e feewnude deftere, "E nder winndere ndee e Iisaa", nde linjiila biyeteeɗo Charles Nelson Crittenton, o naati e golle hisnude sukaaɓe rewɓe yeeyooɓe, deftere makko wiyeteende ''« Njulaagu sukaaɓe rewɓe e misiyoŋaaji Florence Crittenton »'' woni ko waɗi ɗum. Edholm wonti nafoore mawnde e caɗeele ɗee sukaaɓe rewɓe janfaaɓe e maccuɓe, haa o felliti waɗde laaɓal renndo gollal keeringal makko, o jokki e haalde e winndude e innde maɓɓe.
E hitaande 1886, Edholm ummiima wuro wiyeteengo Oakland, to Kaliforni ; e hitaande 1893, omo hoɗi to [[Chicago]] e ɓiyiiko gooto. {{Sfn|Chapin|1895}}
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Mary Grace Charlton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Freeport, to Illinois, ñalnde 28 oktoobar 1854. {{Sfn|Leonard|Marquis|1906}} Baaba makko, hono James B. Charlton, e yumma makko, hono Lucy Gow Charlton, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe winndooɓe e dow laabi moƴƴitingol, haa teeŋti noon e ittugol maccungaagu, e dille teskinɗe e rewɓe .
O janngi ko e duɗe laamu haa e duɗal jaaɓi haaɗtirde. {{Sfn|Leonard|Marquis|1906}} E nder hitaande makko ɗiɗmere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monmouth, o winndi binndanɗe makko kollirooje e dow tiitoonde "Mbele rewɓe men ina mbaawi wootde?" Ko jarribo, o neldi nde ngam yaltinde ɗum e jaaynde wiyeteende ''Woman’s Journal'' of Boston, nde yaltinaa. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}
== Kugal ==
Caggal nde o heɓi bak makko, o waɗii binndanɗe ko faati e suɓngooji rewɓe e teddungal e nder jaayɗe keewɗe.
O resi Osborn L. Edholm, jaayndiyanke, e hitaande 1878. E nder dewgal makko, o ƴelliti yiɗde makko e golle binndol e ciimtol, duuɓi keewɗi ɓe njahdii no feewi. E nder ɗeen ''duuɓi'', binndanɗe makko cifotooɗe peeñii e jaayɗe ''New York World'', e ''jaaynde'' ''Chicago Tribune'', e ''jaaynde'' St. Ko adii e caggal jibineede ɓiɓɓe makko, omo winnda jokkondire. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}
E hitaande 1886, Edholm ummiima Oakland, Kaliforni, o suɓaa e dow nanondiral, o wonta kabaaru laawɗuɗo wonande WCTU ; e hitaande 1891, o innitiraa gardiiɗo jaayɗe. Hitaande kala, omo winnda fotde 250 lowre e nder defte teskinɗe, ko ina ɓura 200 jaaynde, ina heen jaayɗe San Fransisko, Oakland, Portland, New Orleans, Boston e [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], kam e ''The Union Signal'' e ''Daande New York'' . O waɗii njilluuji tati WCTU e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Jaambaraagal makko ummorii ko e Frances E. Willard e Lady Henry Somerset . {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} O jeyaa ko e fedde jaayndeeji rewɓe Pasifik .
O woniino binndoowo e Fedde Adunaare Fedde Jaayndeeji Rewɓe <ref name="rossiter" /> {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}, o woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Christian Home'' to Oakland.
Duuɓi keewɗi, Edholm ina yiɗi hisnude sukaaɓe rewɓe yeeyooɓe kadi o winndii teemedde binndanɗe ngam daɗndude rewɓe mettuɓe, e nder binndanɗe ko wayi no ''Woman’s Journal'', ''The Woman’s Tribune'', e ''California Illustrated Magazine'', ɗo binndanɗe makko kolliri kulhuli rewɓe Sinuwaa en yeeyooɓe. E nder batuuji linjiilaaji to Oakland, o hawri e linjiiloowo miliyoŋaajo biyeteeɗo Florence Crittenton, sosɗo misiyoŋaaji Florence Crittenton ngam hisnude sukaaɓe rewɓe yeeyooɓe, e oon sahaa o naati e binndanɗe sifotooɗe golle misiyoŋ Florence e oon sahaa e yarlitaare haa Crittenton waɗi jaaynoowo makko teddinoowo Florence e Miss Thumen fannu makko jaayndeyaagal. E hitaande 1895, Edholm toɗɗaa gardiiɗo misiyoŋaaji Crittenton. Kulol ngol njulaagu sukaaɓe rewɓe e rimɗinde ɗum en rewrude e Misiyoŋaaji Firenze, Edholm yaltini ɗum e mbaadi deftere, ''Njulaagu sukaaɓe rewɓe e Misiyoŋaaji Firenze Crittenton'' . O winndi deftere nguurndam Emily Pitt Stevens, Demosthenes WCTU e yuɓɓinoowo ngenndi. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}
E hitaande 1901, Edholm sosi nokku ciftorɗo Lucy Charlton, inniraaɗo yumma mum, ngam wonde galle rewɓe e sukaaɓe ɓe ngalaa ballal. Ngam ɗuum, o huutoriima galle makko to Oakland, Kaliforni, o wallitorii sadak oo e ngalu ngu o heɓi e lectures makko e yeeyde deftere makko.
Ko kanko wonnoo cuɓaaɗo e Prohibition ngam wonde gardiiɗo jaagorɗe laamu to Kaliforni, e hitaande 1902. {{Sfn|Leonard|Marquis|1906}}
== Nguurndam neɗɗo ==
Duuɓi keewɗi, Mrs Edholm ina hoɗi to Oakland, ina golloo e nder Egliis Rev. Dr. Chapman e nder wuro ngo. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} O sankii ko ñalnde 29 noowammbar 1935, to wuro wiyeteengo Dobbs Ferry, to wuro New York . {{Sfn|Sibley|1982}}
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
hnk4i37h3fqot0emjqbid1nmonhddgo
164436
164435
2026-04-15T21:34:44Z
Sardeeq
14292
164436
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Mary Grace Edholm''' ( née Charlton ; 28 oktoobar 1854 – 29 noowammbar 1935) ko Ameriknaajo, peewnitoowo, jaayndiyanke. O golliima e jaayndiyankaagal fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi.
Edholm toɗɗaama yo won hooreejo golle jaayndeeji winndere ndee, e nder batu Boston to fedde rewɓe rewɓe (WCTU) e hitaande 1891. Ko heewi e golle makko ko e laabi kerecee en, njuɓɓudi e moƴƴere. Duuɓi keewɗi, golle makko ina tolnoo e 250 colonel e kaɓirɗe asliije, ɗe kala faɗo golle WCTU ina hollira e ujunnaaje ujunnaaje binndanɗe e nder winndere haalooɓe Engele. {{Sfn|Chapin|1895}}
Nde o woni e feewnude deftere, "E nder winndere ndee e Iisaa", nde linjiila biyeteeɗo Charles Nelson Crittenton, o naati e golle hisnude sukaaɓe rewɓe yeeyooɓe, deftere makko wiyeteende ''« Njulaagu sukaaɓe rewɓe e misiyoŋaaji Florence Crittenton »'' woni ko waɗi ɗum. Edholm wonti nafoore mawnde e caɗeele ɗee sukaaɓe rewɓe janfaaɓe e maccuɓe, haa o felliti waɗde laaɓal renndo gollal keeringal makko, o jokki e haalde e winndude e innde maɓɓe.
E hitaande 1886, Edholm ummiima wuro wiyeteengo Oakland, to Kaliforni ; e hitaande 1893, omo hoɗi to [[Chicago]] e ɓiyiiko gooto. {{Sfn|Chapin|1895}}
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Mary Grace Charlton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Freeport, to Illinois, ñalnde 28 oktoobar 1854. {{Sfn|Leonard|Marquis|1906}} Baaba makko, hono James B. Charlton, e yumma makko, hono Lucy Gow Charlton, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe winndooɓe e dow laabi moƴƴitingol, haa teeŋti noon e ittugol maccungaagu, e dille teskinɗe e rewɓe .
O janngi ko e duɗe laamu haa e duɗal jaaɓi haaɗtirde. {{Sfn|Leonard|Marquis|1906}} E nder hitaande makko ɗiɗmere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monmouth, o winndi binndanɗe makko kollirooje e dow tiitoonde "Mbele rewɓe men ina mbaawi wootde?" Ko jarribo, o neldi nde ngam yaltinde ɗum e jaaynde wiyeteende ''Woman’s Journal'' of Boston, nde yaltinaa. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}
== Kugal ==
Caggal nde o heɓi bak makko, o waɗii binndanɗe ko faati e suɓngooji rewɓe e teddungal e nder jaayɗe keewɗe.
O resi Osborn L. Edholm, jaayndiyanke, e hitaande 1878. E nder dewgal makko, o ƴelliti yiɗde makko e golle binndol e ciimtol, duuɓi keewɗi ɓe njahdii no feewi. E nder ɗeen ''duuɓi'', binndanɗe makko cifotooɗe peeñii e jaayɗe ''New York World'', e ''jaaynde'' ''Chicago Tribune'', e ''jaaynde'' St. Ko adii e caggal jibineede ɓiɓɓe makko, omo winnda jokkondire. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}
E hitaande 1886, Edholm ummiima Oakland, Kaliforni, o suɓaa e dow nanondiral, o wonta kabaaru laawɗuɗo wonande WCTU ; e hitaande 1891, o innitiraa gardiiɗo jaayɗe. Hitaande kala, omo winnda fotde 250 lowre e nder defte teskinɗe, ko ina ɓura 200 jaaynde, ina heen jaayɗe San Fransisko, Oakland, Portland, New Orleans, Boston e [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], kam e ''The Union Signal'' e ''Daande New York'' . O waɗii njilluuji tati WCTU e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Jaambaraagal makko ummorii ko e Frances E. Willard e Lady Henry Somerset . {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} O jeyaa ko e fedde jaayndeeji rewɓe Pasifik .
O woniino binndoowo e Fedde Adunaare Fedde Jaayndeeji Rewɓe <ref name="rossiter" /> {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}, o woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Christian Home'' to Oakland.
Duuɓi keewɗi, Edholm ina yiɗi hisnude sukaaɓe rewɓe yeeyooɓe kadi o winndii teemedde binndanɗe ngam daɗndude rewɓe mettuɓe, e nder binndanɗe ko wayi no ''Woman’s Journal'', ''The Woman’s Tribune'', e ''California Illustrated Magazine'', ɗo binndanɗe makko kolliri kulhuli rewɓe Sinuwaa en yeeyooɓe. E nder batuuji linjiilaaji to Oakland, o hawri e linjiiloowo miliyoŋaajo biyeteeɗo Florence Crittenton, sosɗo misiyoŋaaji Florence Crittenton ngam hisnude sukaaɓe rewɓe yeeyooɓe, e oon sahaa o naati e binndanɗe sifotooɗe golle misiyoŋ Florence e oon sahaa e yarlitaare haa Crittenton waɗi jaaynoowo makko teddinoowo Florence e Miss Thumen fannu makko jaayndeyaagal. E hitaande 1895, Edholm toɗɗaa gardiiɗo misiyoŋaaji Crittenton. Kulol ngol njulaagu sukaaɓe rewɓe e rimɗinde ɗum en rewrude e Misiyoŋaaji Firenze, Edholm yaltini ɗum e mbaadi deftere, ''Njulaagu sukaaɓe rewɓe e Misiyoŋaaji Firenze Crittenton'' . O winndi deftere nguurndam Emily Pitt Stevens, Demosthenes WCTU e yuɓɓinoowo ngenndi. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}
E hitaande 1901, Edholm sosi nokku ciftorɗo Lucy Charlton, inniraaɗo yumma mum, ngam wonde galle rewɓe e sukaaɓe ɓe ngalaa ballal. Ngam ɗuum, o huutoriima galle makko to Oakland, Kaliforni, o wallitorii sadak oo e ngalu ngu o heɓi e lectures makko e yeeyde deftere makko.
Ko kanko wonnoo cuɓaaɗo e Prohibition ngam wonde gardiiɗo jaagorɗe laamu to Kaliforni, e hitaande 1902. {{Sfn|Leonard|Marquis|1906}}
== Nguurndam neɗɗo ==
Duuɓi keewɗi, Mrs Edholm ina hoɗi to Oakland, ina golloo e nder Egliis Rev. Dr. Chapman e nder wuro ngo. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} O sankii ko ñalnde 29 noowammbar 1935, to wuro wiyeteengo Dobbs Ferry, to wuro New York . {{Sfn|Sibley|1982}}
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
nl8ofjvokptwv37dotbp6fvslg5lo6k
Linda Smith ko noon
0
40040
164437
2026-04-15T21:37:31Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336672731|Linda Smith Dyer]]"
164437
wikitext
text/x-wiki
'''Linda Smith Dyer''' (6 ut 1948 – 27 suwee 2001 ) ko awokaa Ameriknaajo, lobbo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . Caggal nde o woni e golle sariya duuɓi capanɗe ɗiɗi, o naati e golle laamu, o woni cukko komisariyaajo to Departemaa Demokaraasi to Maine. O woniino gooto e sosɓe fedde wiyeteende Maine Women’s Lobby, o woniino e darnde tiiɗnde ngam jaɓde kuulal jowitiingal e potal hakkeeji e nder leydi Maine. Tergal e nder goomuuji e goomuuji keewɗi, o wonnoo ko hooreejo fedde awokaaji dowla Maine e fedde toppitiinde peewnugol ɓesngu Maine. O naatnaa e suudu mawndu rewɓe Maine e hitaande 2001, lebbi seeɗa ko adii maayde makko.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Linda Smith jibinaa ko to wuro wiyeteengo Lewiston, to leydi Maine . Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo worɓe e miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo. O mawni ko e ngesa galle makko to Monmouth . <ref name="sunobit" /> Caggal nde yumma makko sankii e hitaande 1961, baaba makko resi goɗɗo.
O heɓi dipolom makko leslesre e master makko e hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maine to Orono . E hitaande 1980 o heɓi dipolom makko to bannge sariya to ndeen duɗal jaaɓi haaɗtirde.
== Awokaa e lobbo ==
E hitaande 1979 o naati e biro awokaaji Doyle e Nelson to Augusta . E hitaande 1981 o udditi nokku makko sariya to Augusta, mo nganndu-ɗaa ko Dyer e Goodall. E kitaale 1980 e 1990 o woni ko e wallitde sariyaaji, <ref name="sunobit" /> o lomtii pelle keewɗe ina jeyaa heen Tetra Pak Inc., peewnoowo kaɓirɗe juɓɓule, ITW Hi-Cone, e sosiyeteeji kosam e kosam.
E hitaande 1999 Dyer toɗɗaa cukko komisariyaajo to departemaa ndema Maine. E nder laamu makko, o ardii fedde wiyeteende Compact Dairy du Nord-Est . <ref name="sunobit" /> <ref name="bdn" />
== Daraniiɗo hakkeeji rewɓe ==
E hitaande 1977 o toɗɗaa hooreejo batu dowla Maine ngam rewɓe, ngu suɓii depiteeji 19, Dyer ina jeyaa e maɓɓe, ngam lomtaade dowla oo e batu ngenndiijo rewɓe 1977 . E hitaande 1978, Dyer sosi fedde rewɓe Maine e Janet T. Mills e Lois Galgay Reckitt .
Dyer ina gollinoo e eɓɓoore ngam jaɓde kuulal ngam ƴellitde hakkeeji potal to Maine, o golliima e goomu toppitiingu ERA ngam Maine , o feeñii e porogaraam baɗɗo jeewte to WVII-TV e hitaande 1984, o woniino daraniiɗo feere ndee. O salii ko luutndiiɓe ɓee mbiyata wonde waylo-waylo ngoo ina addana rewɓe ɓe ngalaa kaalis ruttaade e rewɓe ɓe ngalaa kaalis, kadi ina laawɗina dewgal hakkunde gorko e debbo e nder diiwaan hee. <ref name="supp" />
== Golle goɗɗe ==
Dyer wonnoo ko tergal e diiso wuro gadano to Winthrop e kitaale 1970, o suɓaama kadi e hitaande 1998. [1] O sosi, o woni hooreejo fedde jaŋde Winthrop, fedde nde ina moofta kaalis ngam naftoraade duɗe nokku oo. [1] O woniino hooreejo e hoolaare diiwaan Cobbossee Watershed, o woniino jiiloowo golle e nder fedde gollotooɓe e nder diiwaan Maine, o jooɗiima e yiilirde fedde Cushnoc Bank and Trust Company. [2] [3] O waɗii wiɗtooji keertiiɗi ngam yuurnitaade golle potal e nder laamu diiwaan oo ngam Komiseer Hakkeeji Aadee to Maine. [3]
== Tuugnorgal ==
3eko01o4q8neeu2eh1j2pt5fged09p9
164438
164437
2026-04-15T21:37:49Z
Sardeeq
14292
164438
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Linda Smith Dyer''' (6 ut 1948 – 27 suwee 2001 ) ko awokaa Ameriknaajo, lobbo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . Caggal nde o woni e golle sariya duuɓi capanɗe ɗiɗi, o naati e golle laamu, o woni cukko komisariyaajo to Departemaa Demokaraasi to Maine. O woniino gooto e sosɓe fedde wiyeteende Maine Women’s Lobby, o woniino e darnde tiiɗnde ngam jaɓde kuulal jowitiingal e potal hakkeeji e nder leydi Maine. Tergal e nder goomuuji e goomuuji keewɗi, o wonnoo ko hooreejo fedde awokaaji dowla Maine e fedde toppitiinde peewnugol ɓesngu Maine. O naatnaa e suudu mawndu rewɓe Maine e hitaande 2001, lebbi seeɗa ko adii maayde makko.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Linda Smith jibinaa ko to wuro wiyeteengo Lewiston, to leydi Maine . Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo worɓe e miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo. O mawni ko e ngesa galle makko to Monmouth . <ref name="sunobit" /> Caggal nde yumma makko sankii e hitaande 1961, baaba makko resi goɗɗo.
O heɓi dipolom makko leslesre e master makko e hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maine to Orono . E hitaande 1980 o heɓi dipolom makko to bannge sariya to ndeen duɗal jaaɓi haaɗtirde.
== Awokaa e lobbo ==
E hitaande 1979 o naati e biro awokaaji Doyle e Nelson to Augusta . E hitaande 1981 o udditi nokku makko sariya to Augusta, mo nganndu-ɗaa ko Dyer e Goodall. E kitaale 1980 e 1990 o woni ko e wallitde sariyaaji, <ref name="sunobit" /> o lomtii pelle keewɗe ina jeyaa heen Tetra Pak Inc., peewnoowo kaɓirɗe juɓɓule, ITW Hi-Cone, e sosiyeteeji kosam e kosam.
E hitaande 1999 Dyer toɗɗaa cukko komisariyaajo to departemaa ndema Maine. E nder laamu makko, o ardii fedde wiyeteende Compact Dairy du Nord-Est . <ref name="sunobit" /> <ref name="bdn" />
== Daraniiɗo hakkeeji rewɓe ==
E hitaande 1977 o toɗɗaa hooreejo batu dowla Maine ngam rewɓe, ngu suɓii depiteeji 19, Dyer ina jeyaa e maɓɓe, ngam lomtaade dowla oo e batu ngenndiijo rewɓe 1977 . E hitaande 1978, Dyer sosi fedde rewɓe Maine e Janet T. Mills e Lois Galgay Reckitt .
Dyer ina gollinoo e eɓɓoore ngam jaɓde kuulal ngam ƴellitde hakkeeji potal to Maine, o golliima e goomu toppitiingu ERA ngam Maine , o feeñii e porogaraam baɗɗo jeewte to WVII-TV e hitaande 1984, o woniino daraniiɗo feere ndee. O salii ko luutndiiɓe ɓee mbiyata wonde waylo-waylo ngoo ina addana rewɓe ɓe ngalaa kaalis ruttaade e rewɓe ɓe ngalaa kaalis, kadi ina laawɗina dewgal hakkunde gorko e debbo e nder diiwaan hee. <ref name="supp" />
== Golle goɗɗe ==
Dyer wonnoo ko tergal e diiso wuro gadano to Winthrop e kitaale 1970, o suɓaama kadi e hitaande 1998. [1] O sosi, o woni hooreejo fedde jaŋde Winthrop, fedde nde ina moofta kaalis ngam naftoraade duɗe nokku oo. [1] O woniino hooreejo e hoolaare diiwaan Cobbossee Watershed, o woniino jiiloowo golle e nder fedde gollotooɓe e nder diiwaan Maine, o jooɗiima e yiilirde fedde Cushnoc Bank and Trust Company. [2] [3] O waɗii wiɗtooji keertiiɗi ngam yuurnitaade golle potal e nder laamu diiwaan oo ngam Komiseer Hakkeeji Aadee to Maine. [3]
== Tuugnorgal ==
sa33elkcy8ebs0poeb8h20932cgwg34
Andere Dworkin
0
40041
164440
2026-04-15T21:39:33Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346061240|Andrea Dworkin]]"
164440
wikitext
text/x-wiki
'''Andrea Rita Dworkin''' (26 suwee 1946 – 9 abriil 2005) ko binndoowo Ameriknaajo, daraniiɗo haɓaade njiyaagu, ɓurɗo anndeede e ƴeewndo pornogaraafi . Binndanɗe makko feministe, puɗɗiiɗe e hitaande 1974, ina njahra e duuɓi 30. Ɗe tawetee ko e golle solo sappo e ɗiɗi : defte jeenay ɗe ngonaa firo, defte ɗiɗi, e deftere daartol juutngol. Defte tati goɗɗe mbinndaama walla njuɓɓinaama e porfeseer sariya doosɗe leydi Amerik e daraniiɗo haɓaade rewɓe Catharine A. MacKinnon .
Faandaare mawnde e golle Dworkin ko ƴeewtaade renndo hirnaange, pinal, e politik rewrude e njuɓɓudi njiyaagu worɓe e rewɓe e nder ngonka baabiraaɓe . O winndii e toɓɓe keewɗe ko wayi no nguurndam Joan d'Arc, [[Margaret ko njimri-papanderu|Margaret Papandreou]], e Nikol Brown Simpson ; o ƴeewtindiima binndanɗe Charlotte Bronte, Jean Rhys, Leo Tolstoy, Markis de Sade, Kobo Abe, Tennessee Williams, James Baldwin, e Ishaq Bashevis Singer ; o addi yi’annde makko radikal debbo e ƴeewndo makko e geɗe daartol binndaaɗe walla sifotooɗe e gite worɓe, ina jeyaa heen taali, jommbaajo gorko, jommbaajo debbo, jommbaajo debbo, [[Holocaust|jommbaajo]] [[scapegoat: The Jews, Israel, and Women's Liberation|juulɓe, Dowla Israayiil]], , biologicalst biological njiyaagu. O naamndii nokkuuji gonɗi les miijooji ko wayi no ndimaagu jaayndeeji e ndimaagu siwil . O teori politik jokkere enɗam hakkille, kulol, cuusal, e nuunɗal. O siftinii miijo politik ɓurngo worɓe feeñde e e sosde e nder njulaagu, batte, njulaagu, e pornogaraafi .
== Nguurndam ==
=== Nguurndam gadano ===
Andrea Dworkin jibinaa ko ñalnde 26 suwee 1946, to wuro wiyeteengo Camden, to leydi New Jersey . Baaba makko ko taaniiko yahuud Riisinaajo dognoowo Riisi nde o yahrata e duuɓi 15 ngam daɗde e golle konu, yumma makko ko ɓiy yahuud en ummoriiɓe Hong Kong . O woodi miñiiko gorko gooto, ina wiyee Mark. Baaba makko ko jannginoowo duɗal kadi ko sosiyaalist, mo o wiyi ko kañum addani mo yiɗde nuunɗal renndo . Jokkondiral makko e yumma makko ina tiiɗi, kono Dworkin winndi caggal ɗuum wonde goongɗingol yumma makko e reentaade jibinannde e ruttaade e nder reedu, "ko ɓooyi hade ɗeen goongɗingol teddungal", addani mo waɗde golle caggal ɗuum.
Hay so tawii o siftinii galle makko yahuud en wonde e laabi keewɗi ina heewi siftorde [[Holocaust]], ɗum fof e wayde noon, ɗum rokkii cukaagu welngu haa o dañi duuɓi jeenay, nde gorko mo anndaaka, ƴatti mo e nder suudu sinemaa. Nde Dworkin heɓi duuɓi sappo, ɓesngu maako ummi wuro man haa wuro Cherry Hill, New Jersey (ɗum anndiraa Delaware Township), nde o winndi ɓaawo man o "anndi bana yimɓe feere ɓe nanngi mo, ɓe nasti mo haa nokkuure nden". E nder tolno jeegom, njuɓɓudi duɗal makko kesal ngal ñaawii mo sabu o saliima yimde " Silent Night " (ko o yahuud, o saliima doole ngam yimde jimɗi diine kerecee en e nder duɗal). O wiyi o "ina gasa tawa o wontatno rabbi" so tawii rewɓe ina mbaawi jogaade nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde ndee kadi o "yiɗatnoo" wonde ganndo Talmuud .
Dworkin fuɗɗii winndude jimɗi e fijirde ko e tolno jeegom. E oon sahaa, o fellitii wonde awokaa walla binndoowo, sabu nafoore makko e oon sahaa e ruttaade, o suɓii binndol sabu omo waawi "waɗde ɗum e suudu tan" e "hay gooto waawaa haɗde mi". E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o janngii no feewi, e semmbinde jibnaaɓe makko. O ɓuri waawde huutoraade ko Artur Rimbaud, Charles Bodelaire, Henri Miller, Fiyodor Dostoyevski, Che Guevara, e yimooɓe Beat, haa teeŋti noon e Allen Ginsberg <ref name="LifeDeath232428-Heartbreak3740" />, o jeyaa ko e winndooɓe ɓe o « ɓuri yiɗde » Jean Genet, Percy Bysshe Shelley, e Lord By Shelley . O heɓi bak makko e hitaande 1964 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cherry Hill West .
=== Kolleeje e golle puɗɗaaɗe ===
E hitaande 1965, nde o woni jannginoowo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bennington, Dworkin nanngaa e nder seppooji luulndiiɗi wolde wiyetnaam to Misiyoŋ Amerik to Fedde Ngenndiije Dentuɗe, o neldaa to galle rewɓe New York . Caggal nde o winndi Komiseer Korse Anna Cross, Dworkin seedtii wonde safrooɓe wonɓe e suudu depiteeji mbaɗii mo ƴeewndo ndernderiijo ngo o ɓuuɓni haa o ƴiiƴam balɗe caggal ɗuum. O haali e yeeso yimɓe, o seedtii e yeeso juɓɓule mawɗe ko fayti e humpito makko, e jaayndeeji seedantaagal makko waɗii jeewte ngenndiije e winndereyankooje. Jury mawɗo oo salii waɗde ñaawoore e nder ñaawoore ndee, kono seedantaagal Dworkin addani yimɓe ɓee mettere e bonanndeeji baɗeteeɗi e yimɓe nanngaaɓe ɓee. Kasoo oo uddaa ko duuɓi jeeɗiɗi caggal ɗuum.
Caggal nde o seedtii yeeso juɓɓule mawɗe ɗee, ɓooyaani ko Dworkin yalti duɗal jaaɓi haaɗtirde Bennington e dow laana ndiwoowa ''Castel Felice'' ngam hoɗde to leydi Geres e jokkude binndol makko. O ummii Pari o fayi Aten e laana ndiwoowa Orient Express, o yahi hoɗde e winndude e duunde Kereta . Nde o woni toon ndee, o winndi jimɗi keewɗi ina wiyee ''(Vietnam) Variations'', deftere jimɗi e jimɗi mbaylaandi ɗi o winndi e duunde ndee e nder deftere wiyeteende ''Child'' (1965), e deftere e mbaadi nanndundi e goongaaji maagiyaŋkooji ina wiyee ''Notes on Burning Boyfriend'' Morrist, a hoore mum haa o maayi ngam salaade wolde wiyetnaam. O winndi kadi jimɗi e jeewte keewɗe ɗe o winndi e junngo makko caggal nde o arti Amerik ; ɗiin ngonti deftere ''Subaka Subaka'' (1967).
Caggal nde o hoɗi to wuro Kereta, Dworkin arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bennington fotde duuɓi ɗiɗi, ɗo o jokki jaŋde binndol, o tawtoraama kampaañ ngam haɓaade kuule jowitiiɗe e jikkuuji almudɓe duɗal ngal, ngam haɗde jibinde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, ngam laawɗinde ruttaade e sukaaɓe, e ngam haɓaade wolde wiyetnaam. O heɓi dipoloma makko ko fayti e binndol e hitaande 1968.
=== Nguurndam e nder leydi Pays-Bas ===
Caggal nde o heɓi bak makko, Dworkin ummiima Amsterdam ngam yeewtidde e anarkist en Holanndee en e nder dingiral Provo, ngal huutortoo ko kewuuji laabi teyaaɗe ngam ustude waylo. Nde o woni toon ndee, o jokkondiri e gooto e anarkist en, hono Korneliyus (Iwan) Dirk de Bruin , ɓe resndi. Ɓooytaani, o wiyi wonde de Bruin fuɗɗiima [[Fitinaaji nder Saare|bonnude mo]] no feewi, ina fiyra mo, ina fiyra mo simme, ina fiyra mo e koyɗe makko e ŋoral leɗɗe, ina fiyra hoore makko e leydi haa o fiyi mo, o anndaa.
Caggal nde o yalti de Bruin e darorɗe hitaande 1971, Dworkin wiyi gonnooɗo jom suudu makko ina yani e makko, ina tooña mo, ina ƴattoo mo, ina fija mo, ina hulɓina mo kala nde o tawi ɗo o suuɗii. O tawi hoore makko ina ŋakkiraa kaalis, ina heewi ko o alaa galle, ina woɗɗi galle makko ujunnaaje ujunnaaje kiloomeeteeruuji, caggal ɗuum o wiyi : "Miɗo heewi wuurde nguurndam dognoowo, so wonaa tawa ko nguurndam ɓurɗam ŋakkireede e nder nguurndam [[Fitinaaji nder Saare|debbo fiyaaɗo,]] dognoowo laabi gadani, ko waawi heen wonde fof." Sabu baasal, Dworkin wayliima e njeenaari fotde dumunna. Ricki Abrams, feministe e sehil mum, hoɗi Dworkin e nder galle mum, walli ɗum heɓde nokkuuji ɗo o hoɗi e laanaaji galleeji, e nder ngesa renndo, e nder galleeji ɗi ngalaa yimɓe. Dworkin etinooma golloraade kaalis ngam hootde Amerik. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2025)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
Abrams nastini Dworkin nder binndi rewɓe arandeeji ɗin diga lesɗe Amerika, nden Dworkin ɗon mari bawɗe dow ''siyaasaaku jokkirgol'' Kate Millett, deftere Shulamith Firestone wi'ugo ''Dialektik jokkirgol'', e ''defte'' Robin Morgan ɗe'e ɗon mari bawɗe. Kanko e Abrams ɓe puɗɗii gollodaade e "pecce e pecce gadane" binndol feministe radikal jowitiingol e njiyaagu rewɓe e nder pinal e daartol, ina heen eɓɓoore timmunde tonngoode jowitiinde e jaaynde porno counterculture ''Suck'', nde fedde banndiraaɓe [[Holannda|Netherlands]] yaltini e hitaande 1990.
Dworkin caggal mum winndi wonde o jaɓii wallude e soodde kaalis heroin e nder doosɗe ngam yoɓde 1 000 dolaar e tikket laana ndiwoowa, o sikki so o dañii heen nafoore o waawataa hootde galle makko e tikket oo e kaalis o, so o nanngaama o daɗat ko famɗi fof e juuɗe jom suudu makko gonnooɗo e kasoo. Nafoore kaalis oo yani, kono gorko fodannooɗo Dworkin kaalis oo rokki mo tikket laana ndiwoowa no fotiri fof, o arti Amerik e hitaande 1972. [1]
Ko adii nde o ummotoo Amsterdam, Dworkin haaldii e Abrams ko faati e geɗe makko to Pays-Bas, e dille rewɓe ummoriiɗe, e deftere nde ɓe puɗɗii winndude. Dworkin jaɓi timminde deftere nde – nde o innitiri haa jooni ''Woman Hating'' – o yaltina nde nde o yottii Amerik. E nder ciimtol makko, Dworkin ina siftina wonde e nder oon yeewtere, o huniima waɗde nguurndam makko e dille rewɓe :
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
4d80x9fe486pe5kb6yqvbcyjtrq16ij
164441
164440
2026-04-15T21:39:53Z
Sardeeq
14292
164441
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Andrea Rita Dworkin''' (26 suwee 1946 – 9 abriil 2005) ko binndoowo Ameriknaajo, daraniiɗo haɓaade njiyaagu, ɓurɗo anndeede e ƴeewndo pornogaraafi . Binndanɗe makko feministe, puɗɗiiɗe e hitaande 1974, ina njahra e duuɓi 30. Ɗe tawetee ko e golle solo sappo e ɗiɗi : defte jeenay ɗe ngonaa firo, defte ɗiɗi, e deftere daartol juutngol. Defte tati goɗɗe mbinndaama walla njuɓɓinaama e porfeseer sariya doosɗe leydi Amerik e daraniiɗo haɓaade rewɓe Catharine A. MacKinnon .
Faandaare mawnde e golle Dworkin ko ƴeewtaade renndo hirnaange, pinal, e politik rewrude e njuɓɓudi njiyaagu worɓe e rewɓe e nder ngonka baabiraaɓe . O winndii e toɓɓe keewɗe ko wayi no nguurndam Joan d'Arc, [[Margaret ko njimri-papanderu|Margaret Papandreou]], e Nikol Brown Simpson ; o ƴeewtindiima binndanɗe Charlotte Bronte, Jean Rhys, Leo Tolstoy, Markis de Sade, Kobo Abe, Tennessee Williams, James Baldwin, e Ishaq Bashevis Singer ; o addi yi’annde makko radikal debbo e ƴeewndo makko e geɗe daartol binndaaɗe walla sifotooɗe e gite worɓe, ina jeyaa heen taali, jommbaajo gorko, jommbaajo debbo, jommbaajo debbo, [[Holocaust|jommbaajo]] [[scapegoat: The Jews, Israel, and Women's Liberation|juulɓe, Dowla Israayiil]], , biologicalst biological njiyaagu. O naamndii nokkuuji gonɗi les miijooji ko wayi no ndimaagu jaayndeeji e ndimaagu siwil . O teori politik jokkere enɗam hakkille, kulol, cuusal, e nuunɗal. O siftinii miijo politik ɓurngo worɓe feeñde e e sosde e nder njulaagu, batte, njulaagu, e pornogaraafi .
== Nguurndam ==
=== Nguurndam gadano ===
Andrea Dworkin jibinaa ko ñalnde 26 suwee 1946, to wuro wiyeteengo Camden, to leydi New Jersey . Baaba makko ko taaniiko yahuud Riisinaajo dognoowo Riisi nde o yahrata e duuɓi 15 ngam daɗde e golle konu, yumma makko ko ɓiy yahuud en ummoriiɓe Hong Kong . O woodi miñiiko gorko gooto, ina wiyee Mark. Baaba makko ko jannginoowo duɗal kadi ko sosiyaalist, mo o wiyi ko kañum addani mo yiɗde nuunɗal renndo . Jokkondiral makko e yumma makko ina tiiɗi, kono Dworkin winndi caggal ɗuum wonde goongɗingol yumma makko e reentaade jibinannde e ruttaade e nder reedu, "ko ɓooyi hade ɗeen goongɗingol teddungal", addani mo waɗde golle caggal ɗuum.
Hay so tawii o siftinii galle makko yahuud en wonde e laabi keewɗi ina heewi siftorde [[Holocaust]], ɗum fof e wayde noon, ɗum rokkii cukaagu welngu haa o dañi duuɓi jeenay, nde gorko mo anndaaka, ƴatti mo e nder suudu sinemaa. Nde Dworkin heɓi duuɓi sappo, ɓesngu maako ummi wuro man haa wuro Cherry Hill, New Jersey (ɗum anndiraa Delaware Township), nde o winndi ɓaawo man o "anndi bana yimɓe feere ɓe nanngi mo, ɓe nasti mo haa nokkuure nden". E nder tolno jeegom, njuɓɓudi duɗal makko kesal ngal ñaawii mo sabu o saliima yimde " Silent Night " (ko o yahuud, o saliima doole ngam yimde jimɗi diine kerecee en e nder duɗal). O wiyi o "ina gasa tawa o wontatno rabbi" so tawii rewɓe ina mbaawi jogaade nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde ndee kadi o "yiɗatnoo" wonde ganndo Talmuud .
Dworkin fuɗɗii winndude jimɗi e fijirde ko e tolno jeegom. E oon sahaa, o fellitii wonde awokaa walla binndoowo, sabu nafoore makko e oon sahaa e ruttaade, o suɓii binndol sabu omo waawi "waɗde ɗum e suudu tan" e "hay gooto waawaa haɗde mi". E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o janngii no feewi, e semmbinde jibnaaɓe makko. O ɓuri waawde huutoraade ko Artur Rimbaud, Charles Bodelaire, Henri Miller, Fiyodor Dostoyevski, Che Guevara, e yimooɓe Beat, haa teeŋti noon e Allen Ginsberg <ref name="LifeDeath232428-Heartbreak3740" />, o jeyaa ko e winndooɓe ɓe o « ɓuri yiɗde » Jean Genet, Percy Bysshe Shelley, e Lord By Shelley . O heɓi bak makko e hitaande 1964 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cherry Hill West .
=== Kolleeje e golle puɗɗaaɗe ===
E hitaande 1965, nde o woni jannginoowo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bennington, Dworkin nanngaa e nder seppooji luulndiiɗi wolde wiyetnaam to Misiyoŋ Amerik to Fedde Ngenndiije Dentuɗe, o neldaa to galle rewɓe New York . Caggal nde o winndi Komiseer Korse Anna Cross, Dworkin seedtii wonde safrooɓe wonɓe e suudu depiteeji mbaɗii mo ƴeewndo ndernderiijo ngo o ɓuuɓni haa o ƴiiƴam balɗe caggal ɗuum. O haali e yeeso yimɓe, o seedtii e yeeso juɓɓule mawɗe ko fayti e humpito makko, e jaayndeeji seedantaagal makko waɗii jeewte ngenndiije e winndereyankooje. Jury mawɗo oo salii waɗde ñaawoore e nder ñaawoore ndee, kono seedantaagal Dworkin addani yimɓe ɓee mettere e bonanndeeji baɗeteeɗi e yimɓe nanngaaɓe ɓee. Kasoo oo uddaa ko duuɓi jeeɗiɗi caggal ɗuum.
Caggal nde o seedtii yeeso juɓɓule mawɗe ɗee, ɓooyaani ko Dworkin yalti duɗal jaaɓi haaɗtirde Bennington e dow laana ndiwoowa ''Castel Felice'' ngam hoɗde to leydi Geres e jokkude binndol makko. O ummii Pari o fayi Aten e laana ndiwoowa Orient Express, o yahi hoɗde e winndude e duunde Kereta . Nde o woni toon ndee, o winndi jimɗi keewɗi ina wiyee ''(Vietnam) Variations'', deftere jimɗi e jimɗi mbaylaandi ɗi o winndi e duunde ndee e nder deftere wiyeteende ''Child'' (1965), e deftere e mbaadi nanndundi e goongaaji maagiyaŋkooji ina wiyee ''Notes on Burning Boyfriend'' Morrist, a hoore mum haa o maayi ngam salaade wolde wiyetnaam. O winndi kadi jimɗi e jeewte keewɗe ɗe o winndi e junngo makko caggal nde o arti Amerik ; ɗiin ngonti deftere ''Subaka Subaka'' (1967).
Caggal nde o hoɗi to wuro Kereta, Dworkin arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bennington fotde duuɓi ɗiɗi, ɗo o jokki jaŋde binndol, o tawtoraama kampaañ ngam haɓaade kuule jowitiiɗe e jikkuuji almudɓe duɗal ngal, ngam haɗde jibinde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, ngam laawɗinde ruttaade e sukaaɓe, e ngam haɓaade wolde wiyetnaam. O heɓi dipoloma makko ko fayti e binndol e hitaande 1968.
=== Nguurndam e nder leydi Pays-Bas ===
Caggal nde o heɓi bak makko, Dworkin ummiima Amsterdam ngam yeewtidde e anarkist en Holanndee en e nder dingiral Provo, ngal huutortoo ko kewuuji laabi teyaaɗe ngam ustude waylo. Nde o woni toon ndee, o jokkondiri e gooto e anarkist en, hono Korneliyus (Iwan) Dirk de Bruin , ɓe resndi. Ɓooytaani, o wiyi wonde de Bruin fuɗɗiima [[Fitinaaji nder Saare|bonnude mo]] no feewi, ina fiyra mo, ina fiyra mo simme, ina fiyra mo e koyɗe makko e ŋoral leɗɗe, ina fiyra hoore makko e leydi haa o fiyi mo, o anndaa.
Caggal nde o yalti de Bruin e darorɗe hitaande 1971, Dworkin wiyi gonnooɗo jom suudu makko ina yani e makko, ina tooña mo, ina ƴattoo mo, ina fija mo, ina hulɓina mo kala nde o tawi ɗo o suuɗii. O tawi hoore makko ina ŋakkiraa kaalis, ina heewi ko o alaa galle, ina woɗɗi galle makko ujunnaaje ujunnaaje kiloomeeteeruuji, caggal ɗuum o wiyi : "Miɗo heewi wuurde nguurndam dognoowo, so wonaa tawa ko nguurndam ɓurɗam ŋakkireede e nder nguurndam [[Fitinaaji nder Saare|debbo fiyaaɗo,]] dognoowo laabi gadani, ko waawi heen wonde fof." Sabu baasal, Dworkin wayliima e njeenaari fotde dumunna. Ricki Abrams, feministe e sehil mum, hoɗi Dworkin e nder galle mum, walli ɗum heɓde nokkuuji ɗo o hoɗi e laanaaji galleeji, e nder ngesa renndo, e nder galleeji ɗi ngalaa yimɓe. Dworkin etinooma golloraade kaalis ngam hootde Amerik. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2025)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
Abrams nastini Dworkin nder binndi rewɓe arandeeji ɗin diga lesɗe Amerika, nden Dworkin ɗon mari bawɗe dow ''siyaasaaku jokkirgol'' Kate Millett, deftere Shulamith Firestone wi'ugo ''Dialektik jokkirgol'', e ''defte'' Robin Morgan ɗe'e ɗon mari bawɗe. Kanko e Abrams ɓe puɗɗii gollodaade e "pecce e pecce gadane" binndol feministe radikal jowitiingol e njiyaagu rewɓe e nder pinal e daartol, ina heen eɓɓoore timmunde tonngoode jowitiinde e jaaynde porno counterculture ''Suck'', nde fedde banndiraaɓe [[Holannda|Netherlands]] yaltini e hitaande 1990.
Dworkin caggal mum winndi wonde o jaɓii wallude e soodde kaalis heroin e nder doosɗe ngam yoɓde 1 000 dolaar e tikket laana ndiwoowa, o sikki so o dañii heen nafoore o waawataa hootde galle makko e tikket oo e kaalis o, so o nanngaama o daɗat ko famɗi fof e juuɗe jom suudu makko gonnooɗo e kasoo. Nafoore kaalis oo yani, kono gorko fodannooɗo Dworkin kaalis oo rokki mo tikket laana ndiwoowa no fotiri fof, o arti Amerik e hitaande 1972. [1]
Ko adii nde o ummotoo Amsterdam, Dworkin haaldii e Abrams ko faati e geɗe makko to Pays-Bas, e dille rewɓe ummoriiɗe, e deftere nde ɓe puɗɗii winndude. Dworkin jaɓi timminde deftere nde – nde o innitiri haa jooni ''Woman Hating'' – o yaltina nde nde o yottii Amerik. E nder ciimtol makko, Dworkin ina siftina wonde e nder oon yeewtere, o huniima waɗde nguurndam makko e dille rewɓe :
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
eb950l9idj99fqliy3h7uudzo54t3gl
Joan Dunlop
0
40042
164442
2026-04-15T21:40:56Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1257349844|Joan Dunlop]]"
164442
wikitext
text/x-wiki
'''Joan Marie Dunlop''' ( ''jibinaa ko'' Banks, 20 mee 1934 - 29 suwee 2012) ko daraniiɗo cellal rewɓe Angalteer, daraniiɗo cellal rewɓe. Ko kanko woni hooreejo gadano Fedde Adunaare Cellal Rewɓe (IWHC).
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Dunlop jibinaa ko to [[London|Londres,]] baaba mum ko Angalteernaajo biyeteeɗo Sir Moris Banks, yumma mum ko Ameriknaajo biyeteeɗo Anne Banks.
Nde o woni suka, Dunlop yilliima Amerik, ndeen o felliti yiɗde hoɗde toon. O ɗaɓɓi, o jaɓaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar kono jibnaaɓe makko ndartinii mo yo o yah to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queen’s Secretarial College to Londres. Nde o woni suka debbo, o waɗii ɓiɗɗo debbo mo laawol rewaani laawol to Angalteer, e humpito makko "ina ɓeyda kampaañ makko ngam moƴƴinde suɓngooji jibinannde rewɓe."
== Kugal ==
Caggal nde o heɓi bak makko, o golliima e BBC hade makko eggude Amerik e hitaande 1960.
Caggal nde o waɗi dumunna juutɗo e nder nokku yeeynorɗe to Manhattan, Dunlop yahi golloyaade to Ford Foundation (1960-1967) ngam wonde balloowo njuɓɓudi laamu to gardiiɗo geɗe renndo, hono Paul Ylvisaker, e sahaa nde Porogaraamuuji geɗe renndo ɓooyataa wonta yeru e porogaraam hooreejo leydi ndii, hono Great Soar. E darorɗe kitaale 1960, o golliima e wuro New York to biro meer bidsee e to Fonds ngam wuro New York.
Dunlop walli ngam mooftude kaalis ngam defterdu jamaa New York, o woniino wasiya John D. Rockefeller III ko faati e keewal yimɓe. O golliima kadi e biro bidsee meer John V. Lindsay . <ref name=":0" /> Nde Dunlop gollotoo e Fooyre Ɓamtaare Ford, o wiyi Rockefeller ina yiɗi yeewtidde e makko ngam heɓde golle. {{Sfn|Dunlop|Sharpless|2004}} E nder yeewtere makko e Rockefeller ngam golle wasiyaaji yimɓe, Dunlop haalani mo daartol ruttaade reedu makko, caggal ɗuum o wiyi "o heɗiima e hakkille no feewi." <ref name=":0" /> Dunlop gollinaama e Rockefeller e hitaande 1973. O gollodiima e Rockefeller e nder Diiso Yimɓe ɗo o walli e yaajtinde wiɗtooji ɗi diiso ngoo waɗi kadi o ƴelliti miijo wonde anndude jikkuuji rewɓe ina waɗi nafoore e ƴellitgol yimɓe .
Dunlop sosi Fedde Adunaare Cellal Rewɓe (IWHC) e hitaande 1984. [1] Ina jeyaa e ko addani mo woppude golle moƴƴe e ƴettude golle dogginde IWHC, wonde o « tikkanii ƴellitaare dille luulndiiɗe ruttaade e nder leyɗeele dentuɗe Amerik » ɗe o miijii ko kuutorgal yuɓɓinoowo ajendaaji politik konservatiif wonande. [1] Ko o doole tiiɗɗe caggal IWHC, o wayli ko adii fof ko eɓɓaande tokosere, o waɗti ɗum fedde cellal rewɓe winndereere. [2] O woniino daande ardiinde ngam cellal e hakkeeji rewɓe e nder winndere ndee, o miijii wonde “[t]ɗum wonaa ko fayti e ruttaade, ko ɗum ko fayti e rewɓe.” [3]
Caggal nde o woppi golle IWHC e hitaande 1998, o golliima ngam renndinde fedde rewɓe ngam wallitde daande rewɓe e politik caggal leydi Amerik : A Women’s Lens on Global Issues.
== Wade ==
Dunlop maayi ko caggal hare kanseer ñalnde 29 suwee 2012 to Connecticut.
== Tuugnorgal ==
8ucjd934lmk5xz3gm4iehyqt2b2isy9
164443
164442
2026-04-15T21:41:13Z
Sardeeq
14292
164443
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Joan Marie Dunlop''' ( ''jibinaa ko'' Banks, 20 mee 1934 - 29 suwee 2012) ko daraniiɗo cellal rewɓe Angalteer, daraniiɗo cellal rewɓe. Ko kanko woni hooreejo gadano Fedde Adunaare Cellal Rewɓe (IWHC).
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Dunlop jibinaa ko to [[London|Londres,]] baaba mum ko Angalteernaajo biyeteeɗo Sir Moris Banks, yumma mum ko Ameriknaajo biyeteeɗo Anne Banks.
Nde o woni suka, Dunlop yilliima Amerik, ndeen o felliti yiɗde hoɗde toon. O ɗaɓɓi, o jaɓaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar kono jibnaaɓe makko ndartinii mo yo o yah to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queen’s Secretarial College to Londres. Nde o woni suka debbo, o waɗii ɓiɗɗo debbo mo laawol rewaani laawol to Angalteer, e humpito makko "ina ɓeyda kampaañ makko ngam moƴƴinde suɓngooji jibinannde rewɓe."
== Kugal ==
Caggal nde o heɓi bak makko, o golliima e BBC hade makko eggude Amerik e hitaande 1960.
Caggal nde o waɗi dumunna juutɗo e nder nokku yeeynorɗe to Manhattan, Dunlop yahi golloyaade to Ford Foundation (1960-1967) ngam wonde balloowo njuɓɓudi laamu to gardiiɗo geɗe renndo, hono Paul Ylvisaker, e sahaa nde Porogaraamuuji geɗe renndo ɓooyataa wonta yeru e porogaraam hooreejo leydi ndii, hono Great Soar. E darorɗe kitaale 1960, o golliima e wuro New York to biro meer bidsee e to Fonds ngam wuro New York.
Dunlop walli ngam mooftude kaalis ngam defterdu jamaa New York, o woniino wasiya John D. Rockefeller III ko faati e keewal yimɓe. O golliima kadi e biro bidsee meer John V. Lindsay . <ref name=":0" /> Nde Dunlop gollotoo e Fooyre Ɓamtaare Ford, o wiyi Rockefeller ina yiɗi yeewtidde e makko ngam heɓde golle. {{Sfn|Dunlop|Sharpless|2004}} E nder yeewtere makko e Rockefeller ngam golle wasiyaaji yimɓe, Dunlop haalani mo daartol ruttaade reedu makko, caggal ɗuum o wiyi "o heɗiima e hakkille no feewi." <ref name=":0" /> Dunlop gollinaama e Rockefeller e hitaande 1973. O gollodiima e Rockefeller e nder Diiso Yimɓe ɗo o walli e yaajtinde wiɗtooji ɗi diiso ngoo waɗi kadi o ƴelliti miijo wonde anndude jikkuuji rewɓe ina waɗi nafoore e ƴellitgol yimɓe .
Dunlop sosi Fedde Adunaare Cellal Rewɓe (IWHC) e hitaande 1984. [1] Ina jeyaa e ko addani mo woppude golle moƴƴe e ƴettude golle dogginde IWHC, wonde o « tikkanii ƴellitaare dille luulndiiɗe ruttaade e nder leyɗeele dentuɗe Amerik » ɗe o miijii ko kuutorgal yuɓɓinoowo ajendaaji politik konservatiif wonande. [1] Ko o doole tiiɗɗe caggal IWHC, o wayli ko adii fof ko eɓɓaande tokosere, o waɗti ɗum fedde cellal rewɓe winndereere. [2] O woniino daande ardiinde ngam cellal e hakkeeji rewɓe e nder winndere ndee, o miijii wonde “[t]ɗum wonaa ko fayti e ruttaade, ko ɗum ko fayti e rewɓe.” [3]
Caggal nde o woppi golle IWHC e hitaande 1998, o golliima ngam renndinde fedde rewɓe ngam wallitde daande rewɓe e politik caggal leydi Amerik : A Women’s Lens on Global Issues.
== Wade ==
Dunlop maayi ko caggal hare kanseer ñalnde 29 suwee 2012 to Connecticut.
== Tuugnorgal ==
pohk8gw56j61hnj8zmvrp6h6txtb2pj
Flora Dunlap
0
40043
164444
2026-04-15T21:42:30Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1313784681|Flora Dunlap]]"
164444
wikitext
text/x-wiki
'''Flora Dunlap''' (jibinaa ko 1872) ko Ameriknaajo golloowo renndo, daraniiɗo moƴƴitingol renndo to Iowa. O woniino hooreejo fedde fotnde suɓaade e nder leydi Iowa e hitaande 1913. O ardii galle koɗki to bannge laawol to Des Moines, Iowa . Dunlap woni debbo gadano meeɗnooɗo wonde e Yiilirde Jaŋde Des Moines. O wonnoo ko sehil Jane Addams kadi ko o balloowo fedde rewɓe .
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Dunlap jibinaa ko e hitaande 1872, to Mary e Samuwel W. O mawni ko to Circleville, to Ohio, o naati duɗal to Columbus saraaji mum. O heɓi bak makko ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesleyan to Cincinnati .
== Cuuɗi koɗki ==
Dunlap heɓi janngirde to galle koɗki Kingsley hitaande caggal ɗuum. [1] Caggal nde o janngi, Dunlap yahi hoɗde e galle Goodrich to Cleveland, kam e galle Hull to Chicago . [2] Dunlap tawi ko innde galle Hull yaajnde ndee ko “... nokku ɓuuɓɗo, ɓuuɓnoowo, ɓuuɓnoowo ɗo neɗɗo waawi wuurde e golloraade.” [2] Kono o yiɗiino golloraade wuro tokooso, wonaa jooɗaade Chicago hay so tawii o yiɗiino Hull House. [2] Caggal nde Dunlap woppi golle mum to galle koɗki Roadside e lewru suwee 1916, o ardii galle koɗki to Brooklyn, New York. [1] Dunlap artii e wuro Roadside Settlement e hitaande 1918, ɗo o woni hooreejo hoɗorde haa hitaande 1924.
=== Koɗki to bannge laawol ===
Jane Addams neldi Dunlap to Roadside Settlement to Des Moines, Dunlap jaɓi darnde hooreejo hoɗɓe e hitaande 1904. Dunlap ina ɗaɓɓiree yahde galle goɗɗo to fuɗnaange, kono Addams ina sikki o ɓurata jogaade ndimaagu to nokku hirnaange. Koɗorde ndee woni ko e nokku njulaagu, addani ustaade kiliyaneeɓe ngam golloraade.
Yiilirde koɗki wooti ngam artirde galle oo to South Bottom sara maayo Des Moines . Dunlap woni ko e ƴeewde mahngo ndeeɗoo galle birik, mo cuuɗi tati. <ref name=":1" /> Galle keso oo udditaa ko e hitaande 1906, Dunlap ina joginoo ɗum e golle mum ɓurɗe mawnude. Nde galle Roadside oo udditaa e jamaanu, Dunlap sosi porogaraamuuji keewɗi ina heen janngirɗe sewnde e defde, kam e jaŋde juuɗe e fedde binndol. <ref name=":1" /> Dunlap woniino hooreejo hoɗɓe e galle koɗki Roadside fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi. <ref name=":0" />
== Biro cuɓaaɗo e golle ==
=== Yiilirde jaŋde ===
E hitaande 1912 Dunlap dogi ngam suɓaade hooreejo duɗal Des Moines. Naatgol makko e renndo addani Dunlap ballal fedde rewɓe nokku oo, nde jaɓi kanndidaagal makko, nde renndini jeeyngal makko e kampaañ makko e nder nokkuuji ceertuɗi. Dunlap heɓi woote ɗe, ko debbo gadano meeɗnooɗo wonde e yiilirde nde. Caggal duuɓi tati golle, Dunlap hollitii wonde ko “golle ɓurɗe welde e meere” ɗe o dañi. Dunlap joofniri ko yiilirde nde heddaaki e rewɓe, nde yejjitii tawtoreede woote caggal nde o wulliti hay gooto e terɗe worɓe woɗɓe ɓee haalataa walla heɗotaako miijooji makko. <ref name=":0" />
=== Fedde potal suɓngooji Iowa ===
During this same time period, Dunlap served as legislative chair of the Iowa Federation of Women’s Clubs. In 1913 Dunlap won the presidency of the Iowa Equal Suffrage Association.<ref name=":0" /> She held office for this position until 1916. During her three years of presidency, Dunlap took to the streets and visited 30 towns to hold educational open-air meetings.<ref name=":0" /> In 1916 Dunlap led a campaign in which an amendment to the state constitution was submitted to voters to allow women the right to vote. Dunlap was an active member of Des Moines Women's Club from 1907 to 1926.
E hitaande 1917 e 1918, Dunlap jokki e golle gardiiɗo diiwaan diɗɗal sukaaɓe rewɓe e nder sarwiis renndo kampaañ konu.
== Tuugnorgal ==
l27s00wd661jd914dms8l4u8ine1r4s
164446
164444
2026-04-15T21:43:07Z
Sardeeq
14292
164446
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Flora Dunlap''' (jibinaa ko 1872) ko Ameriknaajo golloowo renndo, daraniiɗo moƴƴitingol renndo to Iowa. O woniino hooreejo fedde fotnde suɓaade e nder leydi Iowa e hitaande 1913. O ardii galle koɗki to bannge laawol to Des Moines, Iowa . Dunlap woni debbo gadano meeɗnooɗo wonde e Yiilirde Jaŋde Des Moines. O wonnoo ko sehil Jane Addams kadi ko o balloowo fedde rewɓe .
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Dunlap jibinaa ko e hitaande 1872, to Mary e Samuwel W. O mawni ko to Circleville, to Ohio, o naati duɗal to Columbus saraaji mum. O heɓi bak makko ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesleyan to Cincinnati .
== Cuuɗi koɗki ==
Dunlap heɓi janngirde to galle koɗki Kingsley hitaande caggal ɗuum. [1] Caggal nde o janngi, Dunlap yahi hoɗde e galle Goodrich to Cleveland, kam e galle Hull to Chicago . [2] Dunlap tawi ko innde galle Hull yaajnde ndee ko “... nokku ɓuuɓɗo, ɓuuɓnoowo, ɓuuɓnoowo ɗo neɗɗo waawi wuurde e golloraade.” [2] Kono o yiɗiino golloraade wuro tokooso, wonaa jooɗaade Chicago hay so tawii o yiɗiino Hull House. [2] Caggal nde Dunlap woppi golle mum to galle koɗki Roadside e lewru suwee 1916, o ardii galle koɗki to Brooklyn, New York. [1] Dunlap artii e wuro Roadside Settlement e hitaande 1918, ɗo o woni hooreejo hoɗorde haa hitaande 1924.
=== Koɗki to bannge laawol ===
Jane Addams neldi Dunlap to Roadside Settlement to Des Moines, Dunlap jaɓi darnde hooreejo hoɗɓe e hitaande 1904. Dunlap ina ɗaɓɓiree yahde galle goɗɗo to fuɗnaange, kono Addams ina sikki o ɓurata jogaade ndimaagu to nokku hirnaange. Koɗorde ndee woni ko e nokku njulaagu, addani ustaade kiliyaneeɓe ngam golloraade.
Yiilirde koɗki wooti ngam artirde galle oo to South Bottom sara maayo Des Moines . Dunlap woni ko e ƴeewde mahngo ndeeɗoo galle birik, mo cuuɗi tati. <ref name=":1" /> Galle keso oo udditaa ko e hitaande 1906, Dunlap ina joginoo ɗum e golle mum ɓurɗe mawnude. Nde galle Roadside oo udditaa e jamaanu, Dunlap sosi porogaraamuuji keewɗi ina heen janngirɗe sewnde e defde, kam e jaŋde juuɗe e fedde binndol. <ref name=":1" /> Dunlap woniino hooreejo hoɗɓe e galle koɗki Roadside fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi. <ref name=":0" />
== Biro cuɓaaɗo e golle ==
=== Yiilirde jaŋde ===
E hitaande 1912 Dunlap dogi ngam suɓaade hooreejo duɗal Des Moines. Naatgol makko e renndo addani Dunlap ballal fedde rewɓe nokku oo, nde jaɓi kanndidaagal makko, nde renndini jeeyngal makko e kampaañ makko e nder nokkuuji ceertuɗi. Dunlap heɓi woote ɗe, ko debbo gadano meeɗnooɗo wonde e yiilirde nde. Caggal duuɓi tati golle, Dunlap hollitii wonde ko “golle ɓurɗe welde e meere” ɗe o dañi. Dunlap joofniri ko yiilirde nde heddaaki e rewɓe, nde yejjitii tawtoreede woote caggal nde o wulliti hay gooto e terɗe worɓe woɗɓe ɓee haalataa walla heɗotaako miijooji makko. <ref name=":0" />
=== Fedde potal suɓngooji Iowa ===
During this same time period, Dunlap served as legislative chair of the Iowa Federation of Women’s Clubs. In 1913 Dunlap won the presidency of the Iowa Equal Suffrage Association.<ref name=":0" /> She held office for this position until 1916. During her three years of presidency, Dunlap took to the streets and visited 30 towns to hold educational open-air meetings.<ref name=":0" /> In 1916 Dunlap led a campaign in which an amendment to the state constitution was submitted to voters to allow women the right to vote. Dunlap was an active member of Des Moines Women's Club from 1907 to 1926.
E hitaande 1917 e 1918, Dunlap jokki e golle gardiiɗo diiwaan diɗɗal sukaaɓe rewɓe e nder sarwiis renndo kampaañ konu.
== Tuugnorgal ==
6srb61ljxlc2k3t5m52c791ea2xu91m
Laura Eldrij
0
40044
164447
2026-04-15T21:45:16Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1224395410|Laura Eldridge]]"
164447
wikitext
text/x-wiki
'''Laura Eldridge''' ko binndoowo e daraniiɗo cellal rewɓe. O fuɗɗii gollodaade e Barbara Seaman, daraniiɗo cellal rewɓe, binnduɗo deftere wiyeteende « Case du docteur contre le pill », nde o janngata to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard . Ko kanko woni binnduɗo deftere wiyeteende The No-Nonsense Guide to Menopause [1] kam e binnduɗo, kadi e Barbara Seaman, deftere wiyeteende Daandeeji Diɗɗal Cellal Rewɓe ( Seven Stories Press, 2012) deftere binndanɗe, yeewtereeji, e miijooji ardiiɓe softinaare, e w hakkeeji jibinannde, jikkuuji e jokkere enɗam, golle, yumma e reentaade jibinannde. [2] [3] Ko kanko kadi woni binnduɗo deftere wiyeteende In Our Control: Guide complète pour choix des choix des femmes pour les femmes . [4] [5] [6]
== Defte ==
* ''Koolaaɗo kuuɓal mo alaa ko woni e mum'' ( Simon e Schuster, 2008)
* ''E nder njiimaandi men: Ɗaɓɓaande timmunde ngam suɓaade rewɓe ngam haɗde jibinde'' ( Seven Stories Press, 2010)
* ''Daandeeji Diɗɗal Cellal Rewɓe, Toɓɓe 1&2'' ( Jaaynde Haalaaji Jeeɗiɗi, 2012)
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
o6rchmrichbd4e41wi6i69y2aspeqty
164448
164447
2026-04-15T21:46:02Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1224395410|Laura Eldridge]]"
164448
wikitext
text/x-wiki
'''Laura Eldridge''' ko binndoowo e daraniiɗo cellal rewɓe. O fuɗɗii gollodaade e Barbara Seaman, daraniiɗo cellal rewɓe, binnduɗo deftere wiyeteende « Case du docteur contre le pill », nde o janngata to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard . Ko kanko woni binnduɗo deftere wiyeteende The No-Nonsense Guide to Menopause [1] kam e binnduɗo, kadi e Barbara Seaman, deftere wiyeteende Daandeeji Diɗɗal Cellal Rewɓe ( Seven Stories Press, 2012) deftere binndanɗe, yeewtereeji, e miijooji ardiiɓe softinaare, e w hakkeeji jibinannde, jikkuuji e jokkere enɗam, golle, yumma e reentaade jibinannde. [2] [3] Ko kanko kadi woni binnduɗo deftere wiyeteende In Our Control: Guide complète pour choix des choix des femmes pour les femmes . [4] [5] [6]<ref>Reproductive Writes: Keep Talking: An Interview with Laura Eldridge, Bitch Magazine, April 2, 2010. [1]</ref>
== Defte ==
* ''Koolaaɗo kuuɓal mo alaa ko woni e mum'' ( Simon e Schuster, 2008)
* ''E nder njiimaandi men: Ɗaɓɓaande timmunde ngam suɓaade rewɓe ngam haɗde jibinde'' ( Seven Stories Press, 2010)
* ''Daandeeji Diɗɗal Cellal Rewɓe, Toɓɓe 1&2'' ( Jaaynde Haalaaji Jeeɗiɗi, 2012)
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
4amhjugu9o9apt4ad60jdrs5jt2y32d
164449
164448
2026-04-15T21:46:44Z
Sardeeq
14292
164449
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Laura Eldridge''' ko binndoowo e daraniiɗo cellal rewɓe. O fuɗɗii gollodaade e Barbara Seaman, daraniiɗo cellal rewɓe, binnduɗo deftere wiyeteende « Case du docteur contre le pill », nde o janngata to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard . Ko kanko woni binnduɗo deftere wiyeteende The No-Nonsense Guide to Menopause [1] kam e binnduɗo, kadi e Barbara Seaman, deftere wiyeteende Daandeeji Diɗɗal Cellal Rewɓe ( Seven Stories Press, 2012) deftere binndanɗe, yeewtereeji, e miijooji ardiiɓe softinaare, e w hakkeeji jibinannde, jikkuuji e jokkere enɗam, golle, yumma e reentaade jibinannde. [2] [3] Ko kanko kadi woni binnduɗo deftere wiyeteende In Our Control: Guide complète pour choix des choix des femmes pour les femmes . [4] [5] [6]<ref>Reproductive Writes: Keep Talking: An Interview with Laura Eldridge, Bitch Magazine, April 2, 2010. [1]</ref>
== Defte ==
* ''Koolaaɗo kuuɓal mo alaa ko woni e mum'' ( Simon e Schuster, 2008)
* ''E nder njiimaandi men: Ɗaɓɓaande timmunde ngam suɓaade rewɓe ngam haɗde jibinde'' ( Seven Stories Press, 2010)
* ''Daandeeji Diɗɗal Cellal Rewɓe, Toɓɓe 1&2'' ( Jaaynde Haalaaji Jeeɗiɗi, 2012)
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
4c4v31f1hg78lz80ha4q8hg6bx566x1
Riyane Isler
0
40045
164454
2026-04-15T21:59:01Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1338923056|Riane Eisler]]"
164454
wikitext
text/x-wiki
'''Riane Tennenhaus Eisler''' (jibinaa ko ñalnde 22 sulyee 1931) ko ganndo Ameriknaajo jibinaaɗo to Otiris, ganndo ko faati e futuro, awokaa, binndoowo, binndoowo ko fayti e batte politik jinnaaɓe e ɓesngu e nder daartol renndooji, e ko nanndi heen. O ɓuri anndeede ko e deftere makko nde o winndi e hitaande 1987, ''wiyeteende The Chalice and the Blade'', nde o winndi heen helmere « gollondiral » e « jom doole ».
O winndii, o yeewtidii e ko ina tolnoo e 500 binndanɗe. Golle makko ina njuɓɓinee e binndanɗe gila e ''[https://www.scientificamerican.com/article/how-family-trauma-perpetuates-authoritarian-societies/ Scientific American], Ganndal jikkuuji, Futures, Psychology Political, Monitor ganndal Kerecee’en, Caɗeele, e Kuutorgal UNESCO to Ngaandi e Hakkille, Hakkeeji Aadee Quarterly, Jaaynde winndereere jannde rewɓe, e Ansiklopeedi winndereyankeewo jam'' (yeru, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kambrij, Stanford, e Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oksford).
Eisler woni hooreejo yaajnude miijo e golle jojjanɗe aadee ngam naatde e ko ɓuri heewde e neɗɗaagu : rewɓe e sukaaɓe.
Wiɗtooji makko ina ndokka yi’annde hesere ko fayti e ko ɓenni, ko hannde, e ko waawi wonde fof, tawa ina jeyaa heen ajendaaji renndo e politik kesi ngam mahde winndere ɓurnde neɗɗaagal e taariindi.
Golle makko kese ɗee ummorii ko e gannde renndo e biyoloji, haa teeŋti noon e gannde neurobiyoloji, kollirooje jokkondire hakkunde cukaagu/galleeji, jinnaaɓe, faggudu, e daartol/ɗemngal, ko ɗum woni kaaƴe gonɗe e nder renndooji, so tawii ko jokkondire walla njiimaandi.
Njiylawu Eisler mo fannuuji keewɗi, jowitiiɗi e njuɓɓudiiji keewɗi, ina hollita no aadaaji njiimaandi ɗii njiyri kirisuuji jooni ɗii, kam e no yahrata e aduna ɓurɗo potal, duumotooɗo, e toppitiiɗo.
== Ngendam ==
Eisler jibinaa ko to [[Vienna|Vienne]] e hitaande 1931 hade galle mum dogde e Naseer en e hitaande 1939 fayde [[Kubaa]] . Kanko e jibnaaɓe makko ɓe nguuri ko e wuro wiyeteengo Havana fotde duuɓi jeeɗiɗi, caggal ɗuum ɓe ngummii to Amerik, to Miami, New York, e Chicago hade maɓɓe jooɗaade to Los Angeles.
Eisler ina jogii dipolomaaji mum e ganndal renndo e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni . Ko o awokaa, ganndo sariya, ganndo systems, e binndoowo. O yaltinii defte sappo e tati, ina heen deftere wootere, wiyeteende ''The Gate,'' yaltunde e hitaande 2000. Deftere makko adannde, yaltunde e hitaande 1977, wiyetee ko ''Dissolution: Divorce sans fault, mariage, et futur des femmes'' . Deftere makko ɗiɗmere, yaltunde e hitaande 1979, ko feewti e kuulal jojjanɗe aadee.
E tuugnaade e duuɓi sappo wiɗtooji keewɗi, e nder deftere makko tataɓere ''wiyeteende The Chalice and the Blade ('' nde o yaltini e hitaande 1987) o sinci helmere « gollondiral » e « dominateur » ngam siftinde sifaaji ɗiɗi renndo lesɗi. Ɗeeɗoo sifaaji ina njahdi e cate renndoyankooje gaadoraaɗe ko wayi no ñaamo/nano, diine/sekulaar, Fuɗnaange/Hirnaange, kapitaal/sosiyaalist ekn.
Renndooji jokkondirɗi ina njogii jam, potal, potal rewɓe e worɓe, duumagol, e toppitagol. Renndooji doolnuɗi ina cifaa e mbaydiiji goɗɗi gonɗi e nder renndo ngo e nder renndo ngo, ko wayi no njiyaagu e njiyaagu, kam e hareeji duumiiɗi, halkaare ekolosii, e waasde duumaade.
Wiɗto Eisler ina tuugnii e golle annduɓe ko faati e taariindi biyeteeɗo Marija Gimbutas e Ian Hodder, annduɓe ko faati e neɗɗaagu biyeteeɗo Douglas Fry, e woɗɓe heewɓe. Ina hollita wonde e nder duuɓi ujunnaaje ko ɓuri heewde e renndooji aadee ina mahaa e dow mbaydi gollondiral. Ɗum firti ko renndo ina wallitnoo mbaawka aadee ngam rokkude, rimɗinde, e jogaade nguurndam. Toppitagol ngol waɗiraa ko e teddungal ɓurngal toowde. Ko renndinde golle e toppitagol ko ɗum woni mbaydi kaŋŋe. E wiyde arkewolosi, doggol njiimaandi ngol waɗi ko hakkunde duuɓi ujunnaaje joy haa sappo jooni. Ɗumɗoo ko toɓɓere e nder ɓuuɓri ƴellitaare, hono no Eisler holliri nii. [1] [2]
''Deftere Chalice and the Blade ndee'' soodi ko ina tolnoo e 500 000 ekkol, nde firtaama e ko ina tolnoo e 30 ɗemngal.
Wiɗtooji Eisler kollitii wonde waylo-waylo ummoraade e gollondiral feewde e njiimaandi addani waylo-waylo jikkuuji nder fedde e jikkuuji caggal fedde. Jooni noon, njuɓɓudi pelle e jokkondiral tuugii ko e geɗe bayɗe no jikkuuji, leñol, e ceertugol goɗngol. Fitinaaji ko kañum en ngoni sabaabu jogaade ɗeen ɗoon njuɓɓudiiji, kadi ko ɗi mahraaɗi e nder njuɓɓudi ndii. « Haɓde e tago », ŋakkeende potal mawnde, e ustude nafoore golle toppitagol yimɓe, puɗɗii wonde ko heewi. Golle toppitagol nguurndam men tawaaɗam kadi ina ŋakki, ina ƴettaa, ina ittaa e faggudu kaalis.
Siistemaaji njiimaandi ina njuɓɓina fitinaaji - gila e galleeji laamuuji bonɗi, haa e ƴellitgol fitinaaji e nder politik hannde oo, haa e hareeji bonɗi hakkunde leƴƴi. Fitinaaji ngonti feere ngam jogaade doole e dow woɗɓe ko wayi no renndo.
Eisler woni hannde hooreejo ''[https://pubs.lib.umn.edu/index.php/ijps jaaynde ganndal hakkunde-leyɗeere]'' to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Minnesota . Ko kanko woni haaloowo mawɗo e batuuji winndere ndee kala. O ardii kadi [https://centerforpartnership.org/ Centre for Partnership Systems] - defterdu wiɗto mawndu, baawndu semmbinde kala neɗɗo e sosde winndere ɓurnde yuumtude e gollondiral.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
dezrk2fqxgh4yedc4ffkwd2ulmn3nfn
164455
164454
2026-04-15T21:59:52Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1338923056|Riane Eisler]]"
164455
wikitext
text/x-wiki
'''Riane Tennenhaus Eisler''' (jibinaa ko ñalnde 22 sulyee 1931) ko ganndo Ameriknaajo jibinaaɗo to Otiris, ganndo ko faati e futuro, awokaa, binndoowo, binndoowo ko fayti e batte politik jinnaaɓe e ɓesngu e nder daartol renndooji, e ko nanndi heen. O ɓuri anndeede ko e deftere makko nde o winndi e hitaande 1987, ''wiyeteende The Chalice and the Blade'', nde o winndi heen helmere « gollondiral » e « jom doole ». <ref>The Chalice and the Blade". HarperCollins. Retrieved 10 December 2021.</ref>
O winndii, o yeewtidii e ko ina tolnoo e 500 binndanɗe. Golle makko ina njuɓɓinee e binndanɗe gila e ''[https://www.scientificamerican.com/article/how-family-trauma-perpetuates-authoritarian-societies/ Scientific American], Ganndal jikkuuji, Futures, Psychology Political, Monitor ganndal Kerecee’en, Caɗeele, e Kuutorgal UNESCO to Ngaandi e Hakkille, Hakkeeji Aadee Quarterly, Jaaynde winndereere jannde rewɓe, e Ansiklopeedi winndereyankeewo jam'' (yeru, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kambrij, Stanford, e Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oksford).
Eisler woni hooreejo yaajnude miijo e golle jojjanɗe aadee ngam naatde e ko ɓuri heewde e neɗɗaagu : rewɓe e sukaaɓe.
Wiɗtooji makko ina ndokka yi’annde hesere ko fayti e ko ɓenni, ko hannde, e ko waawi wonde fof, tawa ina jeyaa heen ajendaaji renndo e politik kesi ngam mahde winndere ɓurnde neɗɗaagal e taariindi.
Golle makko kese ɗee ummorii ko e gannde renndo e biyoloji, haa teeŋti noon e gannde neurobiyoloji, kollirooje jokkondire hakkunde cukaagu/galleeji, jinnaaɓe, faggudu, e daartol/ɗemngal, ko ɗum woni kaaƴe gonɗe e nder renndooji, so tawii ko jokkondire walla njiimaandi.
Njiylawu Eisler mo fannuuji keewɗi, jowitiiɗi e njuɓɓudiiji keewɗi, ina hollita no aadaaji njiimaandi ɗii njiyri kirisuuji jooni ɗii, kam e no yahrata e aduna ɓurɗo potal, duumotooɗo, e toppitiiɗo.
== Ngendam ==
Eisler jibinaa ko to [[Vienna|Vienne]] e hitaande 1931 hade galle mum dogde e Naseer en e hitaande 1939 fayde [[Kubaa]] . Kanko e jibnaaɓe makko ɓe nguuri ko e wuro wiyeteengo Havana fotde duuɓi jeeɗiɗi, caggal ɗuum ɓe ngummii to Amerik, to Miami, New York, e Chicago hade maɓɓe jooɗaade to Los Angeles.
Eisler ina jogii dipolomaaji mum e ganndal renndo e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni . Ko o awokaa, ganndo sariya, ganndo systems, e binndoowo. O yaltinii defte sappo e tati, ina heen deftere wootere, wiyeteende ''The Gate,'' yaltunde e hitaande 2000. Deftere makko adannde, yaltunde e hitaande 1977, wiyetee ko ''Dissolution: Divorce sans fault, mariage, et futur des femmes'' . Deftere makko ɗiɗmere, yaltunde e hitaande 1979, ko feewti e kuulal jojjanɗe aadee.
E tuugnaade e duuɓi sappo wiɗtooji keewɗi, e nder deftere makko tataɓere ''wiyeteende The Chalice and the Blade ('' nde o yaltini e hitaande 1987) o sinci helmere « gollondiral » e « dominateur » ngam siftinde sifaaji ɗiɗi renndo lesɗi. Ɗeeɗoo sifaaji ina njahdi e cate renndoyankooje gaadoraaɗe ko wayi no ñaamo/nano, diine/sekulaar, Fuɗnaange/Hirnaange, kapitaal/sosiyaalist ekn.
Renndooji jokkondirɗi ina njogii jam, potal, potal rewɓe e worɓe, duumagol, e toppitagol. Renndooji doolnuɗi ina cifaa e mbaydiiji goɗɗi gonɗi e nder renndo ngo e nder renndo ngo, ko wayi no njiyaagu e njiyaagu, kam e hareeji duumiiɗi, halkaare ekolosii, e waasde duumaade.
Wiɗto Eisler ina tuugnii e golle annduɓe ko faati e taariindi biyeteeɗo Marija Gimbutas e Ian Hodder, annduɓe ko faati e neɗɗaagu biyeteeɗo Douglas Fry, e woɗɓe heewɓe. Ina hollita wonde e nder duuɓi ujunnaaje ko ɓuri heewde e renndooji aadee ina mahaa e dow mbaydi gollondiral. Ɗum firti ko renndo ina wallitnoo mbaawka aadee ngam rokkude, rimɗinde, e jogaade nguurndam. Toppitagol ngol waɗiraa ko e teddungal ɓurngal toowde. Ko renndinde golle e toppitagol ko ɗum woni mbaydi kaŋŋe. E wiyde arkewolosi, doggol njiimaandi ngol waɗi ko hakkunde duuɓi ujunnaaje joy haa sappo jooni. Ɗumɗoo ko toɓɓere e nder ɓuuɓri ƴellitaare, hono no Eisler holliri nii. [1] [2]
''Deftere Chalice and the Blade ndee'' soodi ko ina tolnoo e 500 000 ekkol, nde firtaama e ko ina tolnoo e 30 ɗemngal.
Wiɗtooji Eisler kollitii wonde waylo-waylo ummoraade e gollondiral feewde e njiimaandi addani waylo-waylo jikkuuji nder fedde e jikkuuji caggal fedde. Jooni noon, njuɓɓudi pelle e jokkondiral tuugii ko e geɗe bayɗe no jikkuuji, leñol, e ceertugol goɗngol. Fitinaaji ko kañum en ngoni sabaabu jogaade ɗeen ɗoon njuɓɓudiiji, kadi ko ɗi mahraaɗi e nder njuɓɓudi ndii. « Haɓde e tago », ŋakkeende potal mawnde, e ustude nafoore golle toppitagol yimɓe, puɗɗii wonde ko heewi. Golle toppitagol nguurndam men tawaaɗam kadi ina ŋakki, ina ƴettaa, ina ittaa e faggudu kaalis.
Siistemaaji njiimaandi ina njuɓɓina fitinaaji - gila e galleeji laamuuji bonɗi, haa e ƴellitgol fitinaaji e nder politik hannde oo, haa e hareeji bonɗi hakkunde leƴƴi. Fitinaaji ngonti feere ngam jogaade doole e dow woɗɓe ko wayi no renndo.
Eisler woni hannde hooreejo ''[https://pubs.lib.umn.edu/index.php/ijps jaaynde ganndal hakkunde-leyɗeere]'' to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Minnesota . Ko kanko woni haaloowo mawɗo e batuuji winndere ndee kala. O ardii kadi [https://centerforpartnership.org/ Centre for Partnership Systems] - defterdu wiɗto mawndu, baawndu semmbinde kala neɗɗo e sosde winndere ɓurnde yuumtude e gollondiral.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
mfku8yirmf97iqpnv59h4ikv69x6p1a
164456
164455
2026-04-15T22:00:30Z
Sardeeq
14292
164456
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Riane Tennenhaus Eisler''' (jibinaa ko ñalnde 22 sulyee 1931) ko ganndo Ameriknaajo jibinaaɗo to Otiris, ganndo ko faati e futuro, awokaa, binndoowo, binndoowo ko fayti e batte politik jinnaaɓe e ɓesngu e nder daartol renndooji, e ko nanndi heen. O ɓuri anndeede ko e deftere makko nde o winndi e hitaande 1987, ''wiyeteende The Chalice and the Blade'', nde o winndi heen helmere « gollondiral » e « jom doole ». <ref>The Chalice and the Blade". HarperCollins. Retrieved 10 December 2021.</ref>
O winndii, o yeewtidii e ko ina tolnoo e 500 binndanɗe. Golle makko ina njuɓɓinee e binndanɗe gila e ''[https://www.scientificamerican.com/article/how-family-trauma-perpetuates-authoritarian-societies/ Scientific American], Ganndal jikkuuji, Futures, Psychology Political, Monitor ganndal Kerecee’en, Caɗeele, e Kuutorgal UNESCO to Ngaandi e Hakkille, Hakkeeji Aadee Quarterly, Jaaynde winndereere jannde rewɓe, e Ansiklopeedi winndereyankeewo jam'' (yeru, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kambrij, Stanford, e Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oksford).
Eisler woni hooreejo yaajnude miijo e golle jojjanɗe aadee ngam naatde e ko ɓuri heewde e neɗɗaagu : rewɓe e sukaaɓe.
Wiɗtooji makko ina ndokka yi’annde hesere ko fayti e ko ɓenni, ko hannde, e ko waawi wonde fof, tawa ina jeyaa heen ajendaaji renndo e politik kesi ngam mahde winndere ɓurnde neɗɗaagal e taariindi.
Golle makko kese ɗee ummorii ko e gannde renndo e biyoloji, haa teeŋti noon e gannde neurobiyoloji, kollirooje jokkondire hakkunde cukaagu/galleeji, jinnaaɓe, faggudu, e daartol/ɗemngal, ko ɗum woni kaaƴe gonɗe e nder renndooji, so tawii ko jokkondire walla njiimaandi.
Njiylawu Eisler mo fannuuji keewɗi, jowitiiɗi e njuɓɓudiiji keewɗi, ina hollita no aadaaji njiimaandi ɗii njiyri kirisuuji jooni ɗii, kam e no yahrata e aduna ɓurɗo potal, duumotooɗo, e toppitiiɗo.
== Ngendam ==
Eisler jibinaa ko to [[Vienna|Vienne]] e hitaande 1931 hade galle mum dogde e Naseer en e hitaande 1939 fayde [[Kubaa]] . Kanko e jibnaaɓe makko ɓe nguuri ko e wuro wiyeteengo Havana fotde duuɓi jeeɗiɗi, caggal ɗuum ɓe ngummii to Amerik, to Miami, New York, e Chicago hade maɓɓe jooɗaade to Los Angeles.
Eisler ina jogii dipolomaaji mum e ganndal renndo e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni . Ko o awokaa, ganndo sariya, ganndo systems, e binndoowo. O yaltinii defte sappo e tati, ina heen deftere wootere, wiyeteende ''The Gate,'' yaltunde e hitaande 2000. Deftere makko adannde, yaltunde e hitaande 1977, wiyetee ko ''Dissolution: Divorce sans fault, mariage, et futur des femmes'' . Deftere makko ɗiɗmere, yaltunde e hitaande 1979, ko feewti e kuulal jojjanɗe aadee.
E tuugnaade e duuɓi sappo wiɗtooji keewɗi, e nder deftere makko tataɓere ''wiyeteende The Chalice and the Blade ('' nde o yaltini e hitaande 1987) o sinci helmere « gollondiral » e « dominateur » ngam siftinde sifaaji ɗiɗi renndo lesɗi. Ɗeeɗoo sifaaji ina njahdi e cate renndoyankooje gaadoraaɗe ko wayi no ñaamo/nano, diine/sekulaar, Fuɗnaange/Hirnaange, kapitaal/sosiyaalist ekn.
Renndooji jokkondirɗi ina njogii jam, potal, potal rewɓe e worɓe, duumagol, e toppitagol. Renndooji doolnuɗi ina cifaa e mbaydiiji goɗɗi gonɗi e nder renndo ngo e nder renndo ngo, ko wayi no njiyaagu e njiyaagu, kam e hareeji duumiiɗi, halkaare ekolosii, e waasde duumaade.
Wiɗto Eisler ina tuugnii e golle annduɓe ko faati e taariindi biyeteeɗo Marija Gimbutas e Ian Hodder, annduɓe ko faati e neɗɗaagu biyeteeɗo Douglas Fry, e woɗɓe heewɓe. Ina hollita wonde e nder duuɓi ujunnaaje ko ɓuri heewde e renndooji aadee ina mahaa e dow mbaydi gollondiral. Ɗum firti ko renndo ina wallitnoo mbaawka aadee ngam rokkude, rimɗinde, e jogaade nguurndam. Toppitagol ngol waɗiraa ko e teddungal ɓurngal toowde. Ko renndinde golle e toppitagol ko ɗum woni mbaydi kaŋŋe. E wiyde arkewolosi, doggol njiimaandi ngol waɗi ko hakkunde duuɓi ujunnaaje joy haa sappo jooni. Ɗumɗoo ko toɓɓere e nder ɓuuɓri ƴellitaare, hono no Eisler holliri nii. [1] [2]
''Deftere Chalice and the Blade ndee'' soodi ko ina tolnoo e 500 000 ekkol, nde firtaama e ko ina tolnoo e 30 ɗemngal.
Wiɗtooji Eisler kollitii wonde waylo-waylo ummoraade e gollondiral feewde e njiimaandi addani waylo-waylo jikkuuji nder fedde e jikkuuji caggal fedde. Jooni noon, njuɓɓudi pelle e jokkondiral tuugii ko e geɗe bayɗe no jikkuuji, leñol, e ceertugol goɗngol. Fitinaaji ko kañum en ngoni sabaabu jogaade ɗeen ɗoon njuɓɓudiiji, kadi ko ɗi mahraaɗi e nder njuɓɓudi ndii. « Haɓde e tago », ŋakkeende potal mawnde, e ustude nafoore golle toppitagol yimɓe, puɗɗii wonde ko heewi. Golle toppitagol nguurndam men tawaaɗam kadi ina ŋakki, ina ƴettaa, ina ittaa e faggudu kaalis.
Siistemaaji njiimaandi ina njuɓɓina fitinaaji - gila e galleeji laamuuji bonɗi, haa e ƴellitgol fitinaaji e nder politik hannde oo, haa e hareeji bonɗi hakkunde leƴƴi. Fitinaaji ngonti feere ngam jogaade doole e dow woɗɓe ko wayi no renndo.
Eisler woni hannde hooreejo ''[https://pubs.lib.umn.edu/index.php/ijps jaaynde ganndal hakkunde-leyɗeere]'' to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Minnesota . Ko kanko woni haaloowo mawɗo e batuuji winndere ndee kala. O ardii kadi [https://centerforpartnership.org/ Centre for Partnership Systems] - defterdu wiɗto mawndu, baawndu semmbinde kala neɗɗo e sosde winndere ɓurnde yuumtude e gollondiral.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
lzpvlpbmie0objzpvas4h0ujvajwlt4
Doroti Meigs woni ko e wiyde
0
40046
164457
2026-04-15T22:01:38Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1326822399|Dorothy Meigs Eidlitz]]"
164457
wikitext
text/x-wiki
'''Dorothy Meigs Eidlitz''' (1891-1976) ko fotoowo Ameriknaajo, daraniiɗo naalankaagal, daraniiɗo hakkeeji rewɓe.
== Nguurndam gadano ==
O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar, o heɓi bak makko e hitaande 1914. [1] E hitaande 1915, e batte wiɗto ngo o waɗi e Fedde toppitiinde ndeenka sukaaɓe to Philadelphia, fedde nde wonaa laamuyankoore wonande rewɓe e sukaaɓe rewɓe sosaa e nder ñaawirdu Philadelphia. [1] Eidlitz waɗii golle dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia . [1] O wonti tergal e fedde ganndal politik Amerik e fedde ganndal politik e renndo. [1] O hoɗii to leydi Japon ko juuti, o woniino hooreejo fedde rewɓe Kobe. Nde o woni hooreejo leydi, o golliima ngam ustude warngooji sukaaɓe rewɓe tokosɓe to Kobe. [1]
Ko ina ɓura duuɓi 35, o woniino hoɗnooɗo e wuro St. O resi ko Ernest Frederick Eidlitz.
Kaayitaaji makko keertiiɗi ina njuɓɓinee to nokku ndonaandi Amerik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wyoming .
== Fotooje ==
Eidlitz fuɗɗii golle mum ko e fotoowo amateur, kono maa o yahru yeeso e hollirde fotooje makko e karallaagal. E hitaande 1960 o naati e koolol ''Fotooji e nder naalankaagal II'' to suudu defte naalankaagal Houston .
Eidlitz wonnoo ko tergal fedde fotooje laamɗo leydi Angalteer e fedde fotooje Amerik . Golle makko ina tawee e defte Galle ngenndiijo Kanadaa e nder galle defte Brooklyn .
== Patronage naalankaagal ==
Eidlitz sosi nokku ''naalankooɓe'' to St. Anniya nokku oo ko jokkondirde naalankooɓe e tago e nder nokkuuji retreat. O wonnoo kadi ko mooftuɗo naalankaagal. E nder nguurndam makko e caggal maayde makko, o rokki golle e nder defte musiiba, sahaa e sahaa fof e innde fedde makko nde o inniri ndee.
== Nguurndam neɗɗo ==
Dorothy Meigs resi ko Ernest F. Eidlitz (maayi ko 1959), ko o wasiyanke njulaagu mahdi to Riverdale, NY Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato.
O sankii ko e galle makko to Winter Park, to Floride, ñalnde 26 oktoobar 1976.
== Tuugnorgal ==
pbvm2ap0h3meuukvmzww1xzflzret0o
164458
164457
2026-04-15T22:02:33Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1326822399|Dorothy Meigs Eidlitz]]"
164458
wikitext
text/x-wiki
'''Dorothy Meigs Eidlitz''' (1891-1976) ko fotoowo Ameriknaajo, daraniiɗo naalankaagal, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. <ref>Dugan, George (November 1, 1976). "Dorothy Eidlitz, 85, Patron of Arts And Champion of Women's Rights". The New York Times. Archived from the original on May 8, 2019. Retrieved May 8, 2019.</ref>
== Nguurndam gadano ==
O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar, o heɓi bak makko e hitaande 1914. [1] E hitaande 1915, e batte wiɗto ngo o waɗi e Fedde toppitiinde ndeenka sukaaɓe to Philadelphia, fedde nde wonaa laamuyankoore wonande rewɓe e sukaaɓe rewɓe sosaa e nder ñaawirdu Philadelphia. [1] Eidlitz waɗii golle dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia . [1] O wonti tergal e fedde ganndal politik Amerik e fedde ganndal politik e renndo. [1] O hoɗii to leydi Japon ko juuti, o woniino hooreejo fedde rewɓe Kobe. Nde o woni hooreejo leydi, o golliima ngam ustude warngooji sukaaɓe rewɓe tokosɓe to Kobe. [1]
Ko ina ɓura duuɓi 35, o woniino hoɗnooɗo e wuro St. O resi ko Ernest Frederick Eidlitz.
Kaayitaaji makko keertiiɗi ina njuɓɓinee to nokku ndonaandi Amerik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wyoming .
== Fotooje ==
Eidlitz fuɗɗii golle mum ko e fotoowo amateur, kono maa o yahru yeeso e hollirde fotooje makko e karallaagal. E hitaande 1960 o naati e koolol ''Fotooji e nder naalankaagal II'' to suudu defte naalankaagal Houston .
Eidlitz wonnoo ko tergal fedde fotooje laamɗo leydi Angalteer e fedde fotooje Amerik . Golle makko ina tawee e defte Galle ngenndiijo Kanadaa e nder galle defte Brooklyn .
== Patronage naalankaagal ==
Eidlitz sosi nokku ''naalankooɓe'' to St. Anniya nokku oo ko jokkondirde naalankooɓe e tago e nder nokkuuji retreat. O wonnoo kadi ko mooftuɗo naalankaagal. E nder nguurndam makko e caggal maayde makko, o rokki golle e nder defte musiiba, sahaa e sahaa fof e innde fedde makko nde o inniri ndee.
== Nguurndam neɗɗo ==
Dorothy Meigs resi ko Ernest F. Eidlitz (maayi ko 1959), ko o wasiyanke njulaagu mahdi to Riverdale, NY Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato.
O sankii ko e galle makko to Winter Park, to Floride, ñalnde 26 oktoobar 1976.
== Tuugnorgal ==
7qogwuulfvf4s69femzyo0kwm280gbu
164460
164458
2026-04-15T22:02:50Z
Sardeeq
14292
164460
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Dorothy Meigs Eidlitz''' (1891-1976) ko fotoowo Ameriknaajo, daraniiɗo naalankaagal, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. <ref>Dugan, George (November 1, 1976). "Dorothy Eidlitz, 85, Patron of Arts And Champion of Women's Rights". The New York Times. Archived from the original on May 8, 2019. Retrieved May 8, 2019.</ref>
== Nguurndam gadano ==
O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar, o heɓi bak makko e hitaande 1914. [1] E hitaande 1915, e batte wiɗto ngo o waɗi e Fedde toppitiinde ndeenka sukaaɓe to Philadelphia, fedde nde wonaa laamuyankoore wonande rewɓe e sukaaɓe rewɓe sosaa e nder ñaawirdu Philadelphia. [1] Eidlitz waɗii golle dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia . [1] O wonti tergal e fedde ganndal politik Amerik e fedde ganndal politik e renndo. [1] O hoɗii to leydi Japon ko juuti, o woniino hooreejo fedde rewɓe Kobe. Nde o woni hooreejo leydi, o golliima ngam ustude warngooji sukaaɓe rewɓe tokosɓe to Kobe. [1]
Ko ina ɓura duuɓi 35, o woniino hoɗnooɗo e wuro St. O resi ko Ernest Frederick Eidlitz.
Kaayitaaji makko keertiiɗi ina njuɓɓinee to nokku ndonaandi Amerik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wyoming .
== Fotooje ==
Eidlitz fuɗɗii golle mum ko e fotoowo amateur, kono maa o yahru yeeso e hollirde fotooje makko e karallaagal. E hitaande 1960 o naati e koolol ''Fotooji e nder naalankaagal II'' to suudu defte naalankaagal Houston .
Eidlitz wonnoo ko tergal fedde fotooje laamɗo leydi Angalteer e fedde fotooje Amerik . Golle makko ina tawee e defte Galle ngenndiijo Kanadaa e nder galle defte Brooklyn .
== Patronage naalankaagal ==
Eidlitz sosi nokku ''naalankooɓe'' to St. Anniya nokku oo ko jokkondirde naalankooɓe e tago e nder nokkuuji retreat. O wonnoo kadi ko mooftuɗo naalankaagal. E nder nguurndam makko e caggal maayde makko, o rokki golle e nder defte musiiba, sahaa e sahaa fof e innde fedde makko nde o inniri ndee.
== Nguurndam neɗɗo ==
Dorothy Meigs resi ko Ernest F. Eidlitz (maayi ko 1959), ko o wasiyanke njulaagu mahdi to Riverdale, NY Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato.
O sankii ko e galle makko to Winter Park, to Floride, ñalnde 26 oktoobar 1976.
== Tuugnorgal ==
fvsr3yjldqgawywv3seyjrv0uofp891
Donna Eduards
0
40047
164461
2026-04-15T22:07:22Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1349045089|Donna Edwards]]"
164461
wikitext
text/x-wiki
'''Donna Fern Edwards''' (jibinaa ko ñalnde 28 suwee 1958) ko politikyanke Ameriknaajo, gonnooɗo gardiiɗo Amerik e Maryland's 4th congressional district tuggi 2008 haa 2017. Diiwaan oo ina waɗi ko ɓuri heewde e diiwaan Prince George, kam e feccere e diiwaan Anne Arundel . O jeyaa ko e lannda Demokaraasi .
Awokaa, daraniiɗo renndo ko juuti, o fooli Albert Wynn, gardinooɗo laamu nguu, mo duuɓi jeetati, e nder woote gardagol leydi Demokaraat en e hitaande 2008 , caggal nde o woppi laamu, o dañii woote keertiiɗe ñalnde 17 suwee 2008, ngam heblude heddiiɓe e ndeeɗoo manndaa. O huniima balɗe ɗiɗi caggal ɗuum ñalnde 19 lewru nduu, o woni debbo afriknaajo-ameriknaajo gadano lomtaade Maryland e nder Kongres Amerik. Edwards dañii manndaa timmuɗo e lewru noowammbar 2008, o fooli kanndidaa Republicain en biyeteeɗo Peter James e 85% e woote ɗee. O dañii woote Senaa Amerik e hitaande 2016 e nder woote gardagol leydi ngam lomtaade Barbara Mikulski mo o woppi golle, e nokku ɗo o dañi woote ngam suɓaade hooreejo leydi Amerik kono o foolii e woote gardagol leydi Amerik, hono Chris Van Hollen, e nder wooteeji gardagol leydi Demokaraat en. E hitaande 2022, Edwards dañii woote ngam suɓaade jooɗorde Kongres nde o joginoo ko adii ɗuum kono o fooli Glenn Ivey e woote gardagol leydi Demokaraat en.
E hitaande 2013, o wallitii waylude doosɗe leydi Amerik ngam ittude kuulal Ñaawirde Toownde 2010 to ''Citizens United v.''
== Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe ==
Edwards jibinaa ko to Yanceyville, to leydi Karolina worgo . O heɓi dipolomaaji BA e ɗemngal Engele e Españool to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wake Forest, ɗo o jeyaa e rewɓe ɓaleeɓe njeegomo tan e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde 1980. Caggal nde o golliima e Lockheed Corporation to nokku diwooje weeyo Goddard e porogaraam Spacelab, o naati e dañde JD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franklin hono Pice9n e hitaande 1980 Duɗal jaaɓi haaɗtirde New Hampshire to bannge sariya). Edwards golliima e Albert Wynn e kitaale 1980, nde o gollinoo e suudu depiteeji Maryland .
== Golle ==
Edwards wonnoo ko e sosde e wonde gardiiɗo gollordu gadano Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Haɓde e Fitinaaji nder Galleeji, fedde toppitiinde ko fayti e [[Fitinaaji nder Saare|rewɓe fiyooɓe]] . O golliima ngam ƴettude sariya 1994 jowitiiɗo e fitinaaji rewɓe .
Caggal ɗuum o gollodii e Public Citizen, caggal ɗuum o woni gardiiɗo gollordu Centre pour une nouvelle démocratie. E hitaande 2000, o wonti gardiiɗo gollordu Arca Foundation, o ƴetti lewru e nder kampaañ makko politik.
E nder ndunngu 2015, Edwards, e terɗe suudu sarɗiiji goɗɗe keewɗe, ƴetti kuulal ngam artirde jaŋde e jaŋde (REAL Act) ngam artirde Pell Grants e kasoo. Jaaynde Edwards hollitii nafooje keewɗe wonande jaŋde kasooji, ina jeyaa heen nafooje laaɓtuɗe wonande yoɓooɓe njoɓdi jogorɓe yoɓde njoɓdi recidivism.
Edwards ko hooreejo ngenndiijo fedde ƴellitoore wiyeteende Voter de la santé. O woni kadi tergal teddungal e nder fedde Zeta Phi Beta, nde taariindi mum ɓuri tiiɗnaade ko e caɗeele renndo.
== Suudu sarɗiiji Amerik ==
=== Wooteeji ===
[[File:US_Navy_090519-N-9268E-004_U.S._Rep._Donna_F._Edwards_speaks_with_Senior_Chief_Yeoman_Dee_Allen_during_the_12th_Annual_Women_in_the_Military_Wreath_Laying_Ceremony.jpg|right|thumb|Edwards ina haalda e laana ndiwoowa Amerik e lewru mee 2009]]
==== 2006 ====
Edwards luulndiima Al Wynn, gardinooɗo laamu nguu fotde duuɓi jeeɗiɗi, e woote gardagol leydi Demokaraat en e hitaande 2006 – pottital goongawal e nder ndeeɗoo diiwaan Demokaraasi no feewi, mo ɓaleeɓe ɓuri heewde. Edwards ɓuri tiiɗnaade ko e limto woote Wynn. Wynn, mo nganndu-ɗaa ko konservatiif e sifaaji Demokaraasi Afriknaajo-Ameriknaajo, ina jeyaa e terɗe nay Kongres Black Caucus, wootnooɓe kuulal wolde Iraak 2002. Edwards ñiŋii wolde nde hade mum fuɗɗaade. Wynn haa jooni fuɗɗiima wiyde ko laamu Bush majjini mo, woote makko ko fenaande. Edwards salii ittugol njoɓdi estaad, ndi Wynn suɓii. Ko noon kadi, Edwards ñiŋii woote Wynn ngam ƴettude kuulal ngal 2005, ngal itti won e ndeenka bankeeji wonande yimɓe. Wynn wallitii kuulal semmbe ngal cukko hooreejo leydi ndi, gonnooɗo hooreejo leydi Halliburton, hono Dick Cheney, ƴetti. Wynn salii kuulal 2006 ngal, ngal Edwards wallitta.
Ñalnde 16 ut 2006, hade jeewte to duɗal jaaɓi haaɗtirde Prince George’s Community College, luural waɗi hakkunde gollotooɓe Wynn e balloowo Edwards gooto, balloowo oo acci ƴiiƴam e hoore mum. Ngolɗoo kewu addani jaayɗe keewɗe waɗde heen hakkillaaji mum en e kawgel ngel.
Ñalnde 30 ut 2006, ''jaaynde wiyeteende Washington Post'' jaɓi Edwards e woote gardagol leydi.
Primaire oo waɗi ko ñalnde 12 suwee 2006. Wynn fooli Edwards e 49,7% e 46,4%, tawi ko 2 725 woote e nder ko ɓuri 82 000 woote. George McDermott, kanndidaa mo anndaaka no feewi, ƴetti 3,9%. Limre sakkitiinde e wooteeji ɗi laaɓaani fotde jonte ɗiɗi sabu caɗeele wooteeji keewɗi e masiŋaaji kesi wooteeji elektoronik e nder diiwanuuji Montgomery e Prince George.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
h71equi6sw2k3pre58v6uyvylnxex4f
164462
164461
2026-04-15T22:08:07Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1349045089|Donna Edwards]]"
164462
wikitext
text/x-wiki
'''Donna Fern Edwards''' (jibinaa ko ñalnde 28 suwee 1958) ko politikyanke Ameriknaajo, gonnooɗo gardiiɗo Amerik e Maryland's 4th congressional district tuggi 2008 haa 2017. Diiwaan oo ina waɗi ko ɓuri heewde e diiwaan Prince George, kam e feccere e diiwaan Anne Arundel . O jeyaa ko e lannda Demokaraasi .<ref>House Vacancies and Successors – 110th Congress (2007–2009)". Historian of the United States House of Representatives. Retrieved April 14, 2026.</ref>
Awokaa, daraniiɗo renndo ko juuti, o fooli Albert Wynn, gardinooɗo laamu nguu, mo duuɓi jeetati, e nder woote gardagol leydi Demokaraat en e hitaande 2008 , caggal nde o woppi laamu, o dañii woote keertiiɗe ñalnde 17 suwee 2008, ngam heblude heddiiɓe e ndeeɗoo manndaa. O huniima balɗe ɗiɗi caggal ɗuum ñalnde 19 lewru nduu, o woni debbo afriknaajo-ameriknaajo gadano lomtaade Maryland e nder Kongres Amerik. Edwards dañii manndaa timmuɗo e lewru noowammbar 2008, o fooli kanndidaa Republicain en biyeteeɗo Peter James e 85% e woote ɗee. O dañii woote Senaa Amerik e hitaande 2016 e nder woote gardagol leydi ngam lomtaade Barbara Mikulski mo o woppi golle, e nokku ɗo o dañi woote ngam suɓaade hooreejo leydi Amerik kono o foolii e woote gardagol leydi Amerik, hono Chris Van Hollen, e nder wooteeji gardagol leydi Demokaraat en. E hitaande 2022, Edwards dañii woote ngam suɓaade jooɗorde Kongres nde o joginoo ko adii ɗuum kono o fooli Glenn Ivey e woote gardagol leydi Demokaraat en.
E hitaande 2013, o wallitii waylude doosɗe leydi Amerik ngam ittude kuulal Ñaawirde Toownde 2010 to ''Citizens United v.''
== Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe ==
Edwards jibinaa ko to Yanceyville, to leydi Karolina worgo . O heɓi dipolomaaji BA e ɗemngal Engele e Españool to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wake Forest, ɗo o jeyaa e rewɓe ɓaleeɓe njeegomo tan e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde 1980. Caggal nde o golliima e Lockheed Corporation to nokku diwooje weeyo Goddard e porogaraam Spacelab, o naati e dañde JD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franklin hono Pice9n e hitaande 1980 Duɗal jaaɓi haaɗtirde New Hampshire to bannge sariya). Edwards golliima e Albert Wynn e kitaale 1980, nde o gollinoo e suudu depiteeji Maryland .
== Golle ==
Edwards wonnoo ko e sosde e wonde gardiiɗo gollordu gadano Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Haɓde e Fitinaaji nder Galleeji, fedde toppitiinde ko fayti e [[Fitinaaji nder Saare|rewɓe fiyooɓe]] . O golliima ngam ƴettude sariya 1994 jowitiiɗo e fitinaaji rewɓe .
Caggal ɗuum o gollodii e Public Citizen, caggal ɗuum o woni gardiiɗo gollordu Centre pour une nouvelle démocratie. E hitaande 2000, o wonti gardiiɗo gollordu Arca Foundation, o ƴetti lewru e nder kampaañ makko politik.
E nder ndunngu 2015, Edwards, e terɗe suudu sarɗiiji goɗɗe keewɗe, ƴetti kuulal ngam artirde jaŋde e jaŋde (REAL Act) ngam artirde Pell Grants e kasoo. Jaaynde Edwards hollitii nafooje keewɗe wonande jaŋde kasooji, ina jeyaa heen nafooje laaɓtuɗe wonande yoɓooɓe njoɓdi jogorɓe yoɓde njoɓdi recidivism.
Edwards ko hooreejo ngenndiijo fedde ƴellitoore wiyeteende Voter de la santé. O woni kadi tergal teddungal e nder fedde Zeta Phi Beta, nde taariindi mum ɓuri tiiɗnaade ko e caɗeele renndo.
== Suudu sarɗiiji Amerik ==
=== Wooteeji ===
[[File:US_Navy_090519-N-9268E-004_U.S._Rep._Donna_F._Edwards_speaks_with_Senior_Chief_Yeoman_Dee_Allen_during_the_12th_Annual_Women_in_the_Military_Wreath_Laying_Ceremony.jpg|right|thumb|Edwards ina haalda e laana ndiwoowa Amerik e lewru mee 2009]]
==== 2006 ====
Edwards luulndiima Al Wynn, gardinooɗo laamu nguu fotde duuɓi jeeɗiɗi, e woote gardagol leydi Demokaraat en e hitaande 2006 – pottital goongawal e nder ndeeɗoo diiwaan Demokaraasi no feewi, mo ɓaleeɓe ɓuri heewde. Edwards ɓuri tiiɗnaade ko e limto woote Wynn. Wynn, mo nganndu-ɗaa ko konservatiif e sifaaji Demokaraasi Afriknaajo-Ameriknaajo, ina jeyaa e terɗe nay Kongres Black Caucus, wootnooɓe kuulal wolde Iraak 2002. Edwards ñiŋii wolde nde hade mum fuɗɗaade. Wynn haa jooni fuɗɗiima wiyde ko laamu Bush majjini mo, woote makko ko fenaande. Edwards salii ittugol njoɓdi estaad, ndi Wynn suɓii. Ko noon kadi, Edwards ñiŋii woote Wynn ngam ƴettude kuulal ngal 2005, ngal itti won e ndeenka bankeeji wonande yimɓe. Wynn wallitii kuulal semmbe ngal cukko hooreejo leydi ndi, gonnooɗo hooreejo leydi Halliburton, hono Dick Cheney, ƴetti. Wynn salii kuulal 2006 ngal, ngal Edwards wallitta.
Ñalnde 16 ut 2006, hade jeewte to duɗal jaaɓi haaɗtirde Prince George’s Community College, luural waɗi hakkunde gollotooɓe Wynn e balloowo Edwards gooto, balloowo oo acci ƴiiƴam e hoore mum. Ngolɗoo kewu addani jaayɗe keewɗe waɗde heen hakkillaaji mum en e kawgel ngel.
Ñalnde 30 ut 2006, ''jaaynde wiyeteende Washington Post'' jaɓi Edwards e woote gardagol leydi.
Primaire oo waɗi ko ñalnde 12 suwee 2006. Wynn fooli Edwards e 49,7% e 46,4%, tawi ko 2 725 woote e nder ko ɓuri 82 000 woote. George McDermott, kanndidaa mo anndaaka no feewi, ƴetti 3,9%. Limre sakkitiinde e wooteeji ɗi laaɓaani fotde jonte ɗiɗi sabu caɗeele wooteeji keewɗi e masiŋaaji kesi wooteeji elektoronik e nder diiwanuuji Montgomery e Prince George.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
hwivymyulqskcav8tb41yku2fwurotr
164463
164462
2026-04-15T22:08:37Z
Sardeeq
14292
164463
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Donna Fern Edwards''' (jibinaa ko ñalnde 28 suwee 1958) ko politikyanke Ameriknaajo, gonnooɗo gardiiɗo Amerik e Maryland's 4th congressional district tuggi 2008 haa 2017. Diiwaan oo ina waɗi ko ɓuri heewde e diiwaan Prince George, kam e feccere e diiwaan Anne Arundel . O jeyaa ko e lannda Demokaraasi .<ref>House Vacancies and Successors – 110th Congress (2007–2009)". Historian of the United States House of Representatives. Retrieved April 14, 2026.</ref>
Awokaa, daraniiɗo renndo ko juuti, o fooli Albert Wynn, gardinooɗo laamu nguu, mo duuɓi jeetati, e nder woote gardagol leydi Demokaraat en e hitaande 2008 , caggal nde o woppi laamu, o dañii woote keertiiɗe ñalnde 17 suwee 2008, ngam heblude heddiiɓe e ndeeɗoo manndaa. O huniima balɗe ɗiɗi caggal ɗuum ñalnde 19 lewru nduu, o woni debbo afriknaajo-ameriknaajo gadano lomtaade Maryland e nder Kongres Amerik. Edwards dañii manndaa timmuɗo e lewru noowammbar 2008, o fooli kanndidaa Republicain en biyeteeɗo Peter James e 85% e woote ɗee. O dañii woote Senaa Amerik e hitaande 2016 e nder woote gardagol leydi ngam lomtaade Barbara Mikulski mo o woppi golle, e nokku ɗo o dañi woote ngam suɓaade hooreejo leydi Amerik kono o foolii e woote gardagol leydi Amerik, hono Chris Van Hollen, e nder wooteeji gardagol leydi Demokaraat en. E hitaande 2022, Edwards dañii woote ngam suɓaade jooɗorde Kongres nde o joginoo ko adii ɗuum kono o fooli Glenn Ivey e woote gardagol leydi Demokaraat en.
E hitaande 2013, o wallitii waylude doosɗe leydi Amerik ngam ittude kuulal Ñaawirde Toownde 2010 to ''Citizens United v.''
== Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe ==
Edwards jibinaa ko to Yanceyville, to leydi Karolina worgo . O heɓi dipolomaaji BA e ɗemngal Engele e Españool to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wake Forest, ɗo o jeyaa e rewɓe ɓaleeɓe njeegomo tan e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde 1980. Caggal nde o golliima e Lockheed Corporation to nokku diwooje weeyo Goddard e porogaraam Spacelab, o naati e dañde JD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Franklin hono Pice9n e hitaande 1980 Duɗal jaaɓi haaɗtirde New Hampshire to bannge sariya). Edwards golliima e Albert Wynn e kitaale 1980, nde o gollinoo e suudu depiteeji Maryland .
== Golle ==
Edwards wonnoo ko e sosde e wonde gardiiɗo gollordu gadano Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Haɓde e Fitinaaji nder Galleeji, fedde toppitiinde ko fayti e [[Fitinaaji nder Saare|rewɓe fiyooɓe]] . O golliima ngam ƴettude sariya 1994 jowitiiɗo e fitinaaji rewɓe .
Caggal ɗuum o gollodii e Public Citizen, caggal ɗuum o woni gardiiɗo gollordu Centre pour une nouvelle démocratie. E hitaande 2000, o wonti gardiiɗo gollordu Arca Foundation, o ƴetti lewru e nder kampaañ makko politik.
E nder ndunngu 2015, Edwards, e terɗe suudu sarɗiiji goɗɗe keewɗe, ƴetti kuulal ngam artirde jaŋde e jaŋde (REAL Act) ngam artirde Pell Grants e kasoo. Jaaynde Edwards hollitii nafooje keewɗe wonande jaŋde kasooji, ina jeyaa heen nafooje laaɓtuɗe wonande yoɓooɓe njoɓdi jogorɓe yoɓde njoɓdi recidivism.
Edwards ko hooreejo ngenndiijo fedde ƴellitoore wiyeteende Voter de la santé. O woni kadi tergal teddungal e nder fedde Zeta Phi Beta, nde taariindi mum ɓuri tiiɗnaade ko e caɗeele renndo.
== Suudu sarɗiiji Amerik ==
=== Wooteeji ===
[[File:US_Navy_090519-N-9268E-004_U.S._Rep._Donna_F._Edwards_speaks_with_Senior_Chief_Yeoman_Dee_Allen_during_the_12th_Annual_Women_in_the_Military_Wreath_Laying_Ceremony.jpg|right|thumb|Edwards ina haalda e laana ndiwoowa Amerik e lewru mee 2009]]
==== 2006 ====
Edwards luulndiima Al Wynn, gardinooɗo laamu nguu fotde duuɓi jeeɗiɗi, e woote gardagol leydi Demokaraat en e hitaande 2006 – pottital goongawal e nder ndeeɗoo diiwaan Demokaraasi no feewi, mo ɓaleeɓe ɓuri heewde. Edwards ɓuri tiiɗnaade ko e limto woote Wynn. Wynn, mo nganndu-ɗaa ko konservatiif e sifaaji Demokaraasi Afriknaajo-Ameriknaajo, ina jeyaa e terɗe nay Kongres Black Caucus, wootnooɓe kuulal wolde Iraak 2002. Edwards ñiŋii wolde nde hade mum fuɗɗaade. Wynn haa jooni fuɗɗiima wiyde ko laamu Bush majjini mo, woote makko ko fenaande. Edwards salii ittugol njoɓdi estaad, ndi Wynn suɓii. Ko noon kadi, Edwards ñiŋii woote Wynn ngam ƴettude kuulal ngal 2005, ngal itti won e ndeenka bankeeji wonande yimɓe. Wynn wallitii kuulal semmbe ngal cukko hooreejo leydi ndi, gonnooɗo hooreejo leydi Halliburton, hono Dick Cheney, ƴetti. Wynn salii kuulal 2006 ngal, ngal Edwards wallitta.
Ñalnde 16 ut 2006, hade jeewte to duɗal jaaɓi haaɗtirde Prince George’s Community College, luural waɗi hakkunde gollotooɓe Wynn e balloowo Edwards gooto, balloowo oo acci ƴiiƴam e hoore mum. Ngolɗoo kewu addani jaayɗe keewɗe waɗde heen hakkillaaji mum en e kawgel ngel.
Ñalnde 30 ut 2006, ''jaaynde wiyeteende Washington Post'' jaɓi Edwards e woote gardagol leydi.
Primaire oo waɗi ko ñalnde 12 suwee 2006. Wynn fooli Edwards e 49,7% e 46,4%, tawi ko 2 725 woote e nder ko ɓuri 82 000 woote. George McDermott, kanndidaa mo anndaaka no feewi, ƴetti 3,9%. Limre sakkitiinde e wooteeji ɗi laaɓaani fotde jonte ɗiɗi sabu caɗeele wooteeji keewɗi e masiŋaaji kesi wooteeji elektoronik e nder diiwanuuji Montgomery e Prince George.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
lbpwwypist7br5mzm42z687ssur10e7
Ruut Randal Edström
0
40048
164464
2026-04-15T22:09:45Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1337182929|Ruth Randall Edström]]"
164464
wikitext
text/x-wiki
[[File:Sigfrid_Edström,_Ruth_Randall_Edström_(Ruth).jpg|right|thumb|241x241px|Ruut Randal Edström]]
'''Ruth Miriam Edström''' (jibinaa ko '''Randall''' ; 24 suwee 1867 – 5 oktoobar 1944) ko Ameriknaajo daraniiɗo jam, kaɓantooɗo hakkeeji rewɓe. O golliima e ko adii golle ngam batu jam tataɓo to La Haye (caggal batuuji gadani e hitaande 1899 e 1907). O tawtoraama batu hakkunde leyɗeele rewɓe e hitaande 1915 . Ruut ko debbo hooreejo Asea, hono J. Sigfrid Edström .
== Nguurndam gadano ==
Ruth Randall ko mawɗo e nder miñiraaɓe njeeɗiɗo jibinaaɗo to Wilmington, Illinois, to Oskaar Teodoor Randall e Jane Mariah (jibinaa ko Lewis) Randall. Ɓesngu nguu ummiima [[Chicago]] e hitaande 1870, ɓe koɗi e nder wuro ngo, kilooji seeɗa e caka wuro ngoo.
E hitaande 1871, yiite mawngo Chicago yani e boowal Randall, kono galle maɓɓe wuuri.
Galle Randall jeyaa ko e Egliis Reformed, kono caggal ɗuum ɓe puɗɗii tawtoreede juulde to Kapel Unity jeyaaɗo e Egliis Unitarian All Souls, ɗo Jenkin Lloyd Jones waajotoo.
Sukaaɓe ɓee njannginaama e nder diine Unitarian to Egliis, teeŋti noon e jaŋde diine e filosofi. Ɓe ngonti sehilaaɓe e winndiyanke biyeteeɗo Ralph Waldo Emerson e Robert Browning e woɗɓe heewɓe, ɓe keewi tawtoreede ko fedde daartol joofnirde hitaande, e dingiral Charles Dickens e Charles Kingsley . E nder heen, Ruth hollitii wonde pijirlooji ko faati e Hypatia ina poti waɗeede, o heɓi suɓaade fiyooɓe ɓee e ardaade pijirlooji ɗii.
== Jaŋde e nguurndam caggal mum ==
Caggal nde o janngi duuɓi ɗiɗi to duɗal jannginooɓe Cook County, Randall golliima to duɗal leslesal laamu to Chicago. Ko ɓooyaani koo, o artiraa ngam golloraade to duɗal Forestville to Chicago.
E nder ndunngu 1896 jannginooɓe duɗal ngal njahii e yah-ngartaa to [[Yuroopu|Orop]], ɓe njahi e laana ndiwoowa kesa ka Etruria, ɗo Randall hawri e injenieer Suwednaajo biyeteeɗo Sigfrid Edström, jahroowo e duuɓi 50 ngam golloraade sosiyetee kuuraa to Cleveland, Ohio . Ɓe resndi ñalnde 24 lewru nduu hitaande 1899, ñalnde Randall heɓi duuɓi 32, to galle mum to Chicago. Ɓe ngoni ko e [[Suwis|leydi Siwis]] ko Sigfrid gollotoo e sosiyetee tramway to Zürich, haa ɓe ngummii Suwed, ɗo Edström inniraa hooreejo system tramway Göteborg.
[[File:Sigfrid_Edström,_Ruth_Randall_Edström.jpg|right|thumb|220x220px|Ruut e Sigfrid Edström, e darorɗe kitaale 1930.]]
E nder ndunngu 1903, kanko e jom suudu makko e sukaaɓe maɓɓe ɗiɗo, Miriam e Björn, ɓe ngummii Västerås, ɗo Sigfrid gollotoo e sosiyatee biyeteeɗo ASEA. [1] Randall wonnoo ko ammbasadeer e golle renndoyankooje ASEA, omo wallita rewɓe e sukaaɓe wonɓe e Västerås ɓe ŋakkere nguura e ŋakkeende golle tampini ɗum en. [2] Nafoore sosiyetee oo addani Edström en mahde galle to Stallhagen, ina wiyee Villa Asea. Nde galle oo feewnaa e hitaande 1908, jom suudu oo waɗii udditgol, wonande sehilaaɓe e meer wuro ngoo. [1]
To Västerås o tawtoraama sosde taƴre nokkuure Föreningen ngam hakkeeji politik (FKPR, fedde rewɓe suɓaade) e hitaande 1906. O woniino e yiilirde nde, e nder duuɓi seeɗa o woni cukko hooreejo mayre e nder goomu caɗtungu leydi ndii (FKPR). fedde ngam suɓaade rewɓe).
Randall dañii ɓiɓɓe nayo fof, Myriam (1900), Bjorn (1903), Jane Sigrid anndiraaɗo Janesie (1906), e Lenore (1910).
Caggal nde o sankii e hitaande 1944 to Stockholm, kaalis ciftorgol Ruth Randall Edström sosaa.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
9cu7j8k2yzwqja1ru5ligxyjirk4v2c
164466
164464
2026-04-15T22:10:23Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1337182929|Ruth Randall Edström]]"
164466
wikitext
text/x-wiki
[[File:Sigfrid_Edström,_Ruth_Randall_Edström_(Ruth).jpg|right|thumb|241x241px|Ruut Randal Edström]]
'''Ruth Miriam Edström''' (jibinaa ko '''Randall''' ; 24 suwee 1867 – 5 oktoobar 1944) ko Ameriknaajo daraniiɗo jam, kaɓantooɗo hakkeeji rewɓe. O golliima e ko adii golle ngam batu jam tataɓo to La Haye (caggal batuuji gadani e hitaande 1899 e 1907). O tawtoraama batu hakkunde leyɗeele rewɓe e hitaande 1915 . Ruut ko debbo hooreejo Asea, hono J. Sigfrid Edström . <ref>"Internationaal Congres van Vrouwen" (PDF). kvinndata. INTERNATIONALER FRAUEN KONGRESS; CONGRES INTERNATIONAL DES FEMMES; INTERNATIONAL CONGRESS OF WOMEN. 28 April 1915. Archived (PDF) from the original on 5 February 2016. Retrieved May 5, 2015.</ref>
== Nguurndam gadano ==
Ruth Randall ko mawɗo e nder miñiraaɓe njeeɗiɗo jibinaaɗo to Wilmington, Illinois, to Oskaar Teodoor Randall e Jane Mariah (jibinaa ko Lewis) Randall. Ɓesngu nguu ummiima [[Chicago]] e hitaande 1870, ɓe koɗi e nder wuro ngo, kilooji seeɗa e caka wuro ngoo.
E hitaande 1871, yiite mawngo Chicago yani e boowal Randall, kono galle maɓɓe wuuri.
Galle Randall jeyaa ko e Egliis Reformed, kono caggal ɗuum ɓe puɗɗii tawtoreede juulde to Kapel Unity jeyaaɗo e Egliis Unitarian All Souls, ɗo Jenkin Lloyd Jones waajotoo.
Sukaaɓe ɓee njannginaama e nder diine Unitarian to Egliis, teeŋti noon e jaŋde diine e filosofi. Ɓe ngonti sehilaaɓe e winndiyanke biyeteeɗo Ralph Waldo Emerson e Robert Browning e woɗɓe heewɓe, ɓe keewi tawtoreede ko fedde daartol joofnirde hitaande, e dingiral Charles Dickens e Charles Kingsley . E nder heen, Ruth hollitii wonde pijirlooji ko faati e Hypatia ina poti waɗeede, o heɓi suɓaade fiyooɓe ɓee e ardaade pijirlooji ɗii.
== Jaŋde e nguurndam caggal mum ==
Caggal nde o janngi duuɓi ɗiɗi to duɗal jannginooɓe Cook County, Randall golliima to duɗal leslesal laamu to Chicago. Ko ɓooyaani koo, o artiraa ngam golloraade to duɗal Forestville to Chicago.
E nder ndunngu 1896 jannginooɓe duɗal ngal njahii e yah-ngartaa to [[Yuroopu|Orop]], ɓe njahi e laana ndiwoowa kesa ka Etruria, ɗo Randall hawri e injenieer Suwednaajo biyeteeɗo Sigfrid Edström, jahroowo e duuɓi 50 ngam golloraade sosiyetee kuuraa to Cleveland, Ohio . Ɓe resndi ñalnde 24 lewru nduu hitaande 1899, ñalnde Randall heɓi duuɓi 32, to galle mum to Chicago. Ɓe ngoni ko e [[Suwis|leydi Siwis]] ko Sigfrid gollotoo e sosiyetee tramway to Zürich, haa ɓe ngummii Suwed, ɗo Edström inniraa hooreejo system tramway Göteborg.
[[File:Sigfrid_Edström,_Ruth_Randall_Edström.jpg|right|thumb|220x220px|Ruut e Sigfrid Edström, e darorɗe kitaale 1930.]]
E nder ndunngu 1903, kanko e jom suudu makko e sukaaɓe maɓɓe ɗiɗo, Miriam e Björn, ɓe ngummii Västerås, ɗo Sigfrid gollotoo e sosiyatee biyeteeɗo ASEA. [1] Randall wonnoo ko ammbasadeer e golle renndoyankooje ASEA, omo wallita rewɓe e sukaaɓe wonɓe e Västerås ɓe ŋakkere nguura e ŋakkeende golle tampini ɗum en. [2] Nafoore sosiyetee oo addani Edström en mahde galle to Stallhagen, ina wiyee Villa Asea. Nde galle oo feewnaa e hitaande 1908, jom suudu oo waɗii udditgol, wonande sehilaaɓe e meer wuro ngoo. [1]
To Västerås o tawtoraama sosde taƴre nokkuure Föreningen ngam hakkeeji politik (FKPR, fedde rewɓe suɓaade) e hitaande 1906. O woniino e yiilirde nde, e nder duuɓi seeɗa o woni cukko hooreejo mayre e nder goomu caɗtungu leydi ndii (FKPR). fedde ngam suɓaade rewɓe).
Randall dañii ɓiɓɓe nayo fof, Myriam (1900), Bjorn (1903), Jane Sigrid anndiraaɗo Janesie (1906), e Lenore (1910).
Caggal nde o sankii e hitaande 1944 to Stockholm, kaalis ciftorgol Ruth Randall Edström sosaa.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
6uz81hxrip31yawluihk59xq4ivjv1y
164467
164466
2026-04-15T22:10:40Z
Sardeeq
14292
164467
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Sigfrid_Edström,_Ruth_Randall_Edström_(Ruth).jpg|right|thumb|241x241px|Ruut Randal Edström]]
'''Ruth Miriam Edström''' (jibinaa ko '''Randall''' ; 24 suwee 1867 – 5 oktoobar 1944) ko Ameriknaajo daraniiɗo jam, kaɓantooɗo hakkeeji rewɓe. O golliima e ko adii golle ngam batu jam tataɓo to La Haye (caggal batuuji gadani e hitaande 1899 e 1907). O tawtoraama batu hakkunde leyɗeele rewɓe e hitaande 1915 . Ruut ko debbo hooreejo Asea, hono J. Sigfrid Edström . <ref>"Internationaal Congres van Vrouwen" (PDF). kvinndata. INTERNATIONALER FRAUEN KONGRESS; CONGRES INTERNATIONAL DES FEMMES; INTERNATIONAL CONGRESS OF WOMEN. 28 April 1915. Archived (PDF) from the original on 5 February 2016. Retrieved May 5, 2015.</ref>
== Nguurndam gadano ==
Ruth Randall ko mawɗo e nder miñiraaɓe njeeɗiɗo jibinaaɗo to Wilmington, Illinois, to Oskaar Teodoor Randall e Jane Mariah (jibinaa ko Lewis) Randall. Ɓesngu nguu ummiima [[Chicago]] e hitaande 1870, ɓe koɗi e nder wuro ngo, kilooji seeɗa e caka wuro ngoo.
E hitaande 1871, yiite mawngo Chicago yani e boowal Randall, kono galle maɓɓe wuuri.
Galle Randall jeyaa ko e Egliis Reformed, kono caggal ɗuum ɓe puɗɗii tawtoreede juulde to Kapel Unity jeyaaɗo e Egliis Unitarian All Souls, ɗo Jenkin Lloyd Jones waajotoo.
Sukaaɓe ɓee njannginaama e nder diine Unitarian to Egliis, teeŋti noon e jaŋde diine e filosofi. Ɓe ngonti sehilaaɓe e winndiyanke biyeteeɗo Ralph Waldo Emerson e Robert Browning e woɗɓe heewɓe, ɓe keewi tawtoreede ko fedde daartol joofnirde hitaande, e dingiral Charles Dickens e Charles Kingsley . E nder heen, Ruth hollitii wonde pijirlooji ko faati e Hypatia ina poti waɗeede, o heɓi suɓaade fiyooɓe ɓee e ardaade pijirlooji ɗii.
== Jaŋde e nguurndam caggal mum ==
Caggal nde o janngi duuɓi ɗiɗi to duɗal jannginooɓe Cook County, Randall golliima to duɗal leslesal laamu to Chicago. Ko ɓooyaani koo, o artiraa ngam golloraade to duɗal Forestville to Chicago.
E nder ndunngu 1896 jannginooɓe duɗal ngal njahii e yah-ngartaa to [[Yuroopu|Orop]], ɓe njahi e laana ndiwoowa kesa ka Etruria, ɗo Randall hawri e injenieer Suwednaajo biyeteeɗo Sigfrid Edström, jahroowo e duuɓi 50 ngam golloraade sosiyetee kuuraa to Cleveland, Ohio . Ɓe resndi ñalnde 24 lewru nduu hitaande 1899, ñalnde Randall heɓi duuɓi 32, to galle mum to Chicago. Ɓe ngoni ko e [[Suwis|leydi Siwis]] ko Sigfrid gollotoo e sosiyetee tramway to Zürich, haa ɓe ngummii Suwed, ɗo Edström inniraa hooreejo system tramway Göteborg.
[[File:Sigfrid_Edström,_Ruth_Randall_Edström.jpg|right|thumb|220x220px|Ruut e Sigfrid Edström, e darorɗe kitaale 1930.]]
E nder ndunngu 1903, kanko e jom suudu makko e sukaaɓe maɓɓe ɗiɗo, Miriam e Björn, ɓe ngummii Västerås, ɗo Sigfrid gollotoo e sosiyatee biyeteeɗo ASEA. [1] Randall wonnoo ko ammbasadeer e golle renndoyankooje ASEA, omo wallita rewɓe e sukaaɓe wonɓe e Västerås ɓe ŋakkere nguura e ŋakkeende golle tampini ɗum en. [2] Nafoore sosiyetee oo addani Edström en mahde galle to Stallhagen, ina wiyee Villa Asea. Nde galle oo feewnaa e hitaande 1908, jom suudu oo waɗii udditgol, wonande sehilaaɓe e meer wuro ngoo. [1]
To Västerås o tawtoraama sosde taƴre nokkuure Föreningen ngam hakkeeji politik (FKPR, fedde rewɓe suɓaade) e hitaande 1906. O woniino e yiilirde nde, e nder duuɓi seeɗa o woni cukko hooreejo mayre e nder goomu caɗtungu leydi ndii (FKPR). fedde ngam suɓaade rewɓe).
Randall dañii ɓiɓɓe nayo fof, Myriam (1900), Bjorn (1903), Jane Sigrid anndiraaɗo Janesie (1906), e Lenore (1910).
Caggal nde o sankii e hitaande 1944 to Stockholm, kaalis ciftorgol Ruth Randall Edström sosaa.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
n5vs1bmu1qvj9dv1tf8ewsqo6lm1lvi
Susan Ann Edson
0
40049
164468
2026-04-15T22:11:49Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345417238|Susan Ann Edson]]"
164468
wikitext
text/x-wiki
'''Susan Ann Edson''' (4 lewru Yarkoma hitaande 1823). noowammbar 1897) jeyaa ko e rewɓe adanɓe yahde duɗal safaara, o woniino infirmiyee konu wolde siwil, o woniino sehil e cafroowo hooreejo leydi James A. Garfield e debbo mum Lucretia .
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Susan Ann Edson jibinaa ko ñalnde 4 lewru bowte hitaande 1823, to wuro wiyeteengo Fleming, to New York . Ko ɓiy John Joy Edson e Sara E. Barnes.
Debbo makko biyeteeɗo Sara Philena Edson (jibinaa ko 1818) resii Sterne John Wheaton Underhill ; caggal nde ɓe ceerti, Sarah jokki e reende sukaaɓe ɓee. Ko heewi e oon sahaa, Sarah jokki innde mum, ñaawii yo inɗe ɓiɓɓe mum mbayle, mbaɗta ɗum en Edson. <ref name="AuburnPub" /> Sarah yaltinii jaaynde hakkeeji rewɓe. <ref name="AuburnPub" />
Susan Ann Edson janngii e duɗe ɗiɗi, Duɗal Eklektik to Cincinnati e Duɗal Omeopaati Cleveland. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Eclectic College to Cincinnati e hitaande 1853, caggal ɗuum o yahi haa o heɓi dipolom makko ɓeydiiɗo to Cleveland ñalnde 1 marse 1854. <ref name=":0" /> O jeyaa ko e rewɓe adanɓe yahde duɗal safaara. Konte ina kollita wonde ina gasa tawa ko kanko woni debbo jeeɗiɗaɓo e nder leyɗeele dentuɗe Amerik heɓde dipolomaaji safaara.
== Kugal ==
Caggal nde o heɓi bak makko, Doktoor Edson udditi nokku ɗo o safrirta to Cleveland walla to wuro makko to New York. Nde wolde hakkunde leyɗeele Amerik fuɗɗii, Edson naati e fedde safrooɓe, kanko e miñiraaɓe makko rewɓe. <ref name="AuburnPub" /> O golliima to Washington, DC e kadi to Fort Monroe, <ref name="StarObit" /> nokku tokooso Dental Dowlaaji Amerik taariiɓe leydi Konfederaasiyoŋ .
Doktoor Edson kadi golliima e wolde ndee to opitaal Union Hotel to Winchester, to Virginie . Edson moƴƴinii laaɓal, ustii maayɗeele no feewi e nder safrirde ndee. <ref name="AuburnPub" />
Ɗoon e ɗoon, caggal wolde ndee, Doktoor Edson arti galle mum to worgo New York, jokki toon golle mum. Ñalnde 23 lewru mbooy hitaande 1872, o arti Washington, o woni ɗoon haa o dañi nguurndam makko fof. <ref name="StarObit" /> To Washington, o dogiino golle mawɗe, ina wiyee o waɗii njilluuji keewɗi e nder galleeji haa o "ɓoornii pucci e otooji ɓurɗi doktooruuji goɗɗi e nder wuro hee." <ref name="StarObit" /> Edson ko keɓtinaaɗo e safrude ñawuuji rewɓe.
== Nguurndam neɗɗo ==
Edson meeɗaa resde. O wonnoo ko sehil makko e Caroline B. Winslow e nder nguurndam makko fof. <ref name="Carlson-Ghost" /> Ɓe njanngi duɗal safaara, ɓe ngollodii e wolde hakkunde leyɗeele, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngummii Washington caggal wolde nde. <ref name="Carlson-Ghost" /> Winslow e Edson ina kawri ngam suɓaade rewɓe . <ref name="Carlson-Ghost" />
== Jokkondiral e Garfield en ==
[[File:James_A_Garfield_on_his_deathbed.jpg|thumb|309x309px|Dr. Edson ina yiɗi hooreejo leydi Garfield e leeso mum maayde]]
Ina jeyaa e ñawɓe Doktoor Edson to Wasinton, Neddy Garfield, ɓiy depitee e oon sahaa, hono James A. Garfield, mo rafi bonɗo yani. James e Lucretia Garfield ɓeydii ɓadtaade Doktoor Edson e oon sahaa, ɓe ndenndini ɗum sunaare maɓɓe caggal maayde Neddy. <ref name="Carlson-Ghost" />
Jokkondiral maɓɓe e golle jokki caggal nde Garfield toɗɗaa hooreejo leydi e hitaande 1880. Lucretia ina famɗi semmbe, ina ɗaɓɓi safaara keewɗo. Edson wonti neɗɗo ganndaaɗo e nder [[White House Nazareth|galle laamorɗo Amerik]], nde tawnoo omo toppitinoo debbo gadano oo e nder ñawu nguu e lewru mee 1881. <ref name="Carlson-Ghost" />
Lebbi seeɗa caggal ɗuum, e lewru sulyee 1881, hooreejo leydi Garfield fiyi ɗum e juuɗe Charles J. Guiteau . Kippu safrooɓe noddaama ngam wallude hooreejo leydi ndii, tawi ko Doktoor Willard Bliss . [1] Noddaama kadi e ballal ko Doktoor Edson e ɓiy-yumma Garfield, Doktoor Silas A. Boynton. Edson ina wonnoo e bannge Garfield ko ɓuri cafroowo goɗɗo fof e semmbinde Lucretia e sukaaɓe wiyooɓe Edson ko "Dr. Edson, keewɗo Med'cin!" [2] Hay so Lucretia ina tiiɗnoo e Edson wonde e bannge Garfield, Edson ina famɗi e Bliss. [2] E nder lebbi tati safaara Garfield, ina wiyee Bliss ƴettataa wasiyaaji Edson laawol gootol. [2] Ina jeyaa e ndee wasiya miijooji Edson e Boynton fof ko fayti e no Garfield jogori rewde e ngonkaaji mum gonɗi ko adii. [2] Edson e Boynton fof, gila e ɓadtaade Garfield, ina njoginoo ganndal e caɗeele reedu makko ɓennuɗe ɗe Bliss yejjiti no feewi, ɗum addani Garfield ɓeydaade saɗtude e jokkude laabi safaara ɗi nganndu-ɗaa ɓuri bonde e ngonka hooreejo leydi ndii. [2] Nde ngonka Garfield ɓeydii bonde, Bliss ina jokki e huutoraade safaara mo moƴƴaani, ina jokki e ƴellitde Edson, Edson yalti Elberon, New Jersey . [2] Cafrooɓe heddiiɓe ɓee, ina heen Boynton e Bliss, ngollodiima e Garfield haa o maayi e lewru suwee 1881. [2]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
r3sweaqlj7voittxzx7wlayjp8i2d01
164469
164468
2026-04-15T22:12:05Z
Sardeeq
14292
164469
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Susan Ann Edson''' (4 lewru Yarkoma hitaande 1823). noowammbar 1897) jeyaa ko e rewɓe adanɓe yahde duɗal safaara, o woniino infirmiyee konu wolde siwil, o woniino sehil e cafroowo hooreejo leydi James A. Garfield e debbo mum Lucretia .
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Susan Ann Edson jibinaa ko ñalnde 4 lewru bowte hitaande 1823, to wuro wiyeteengo Fleming, to New York . Ko ɓiy John Joy Edson e Sara E. Barnes.
Debbo makko biyeteeɗo Sara Philena Edson (jibinaa ko 1818) resii Sterne John Wheaton Underhill ; caggal nde ɓe ceerti, Sarah jokki e reende sukaaɓe ɓee. Ko heewi e oon sahaa, Sarah jokki innde mum, ñaawii yo inɗe ɓiɓɓe mum mbayle, mbaɗta ɗum en Edson. <ref name="AuburnPub" /> Sarah yaltinii jaaynde hakkeeji rewɓe. <ref name="AuburnPub" />
Susan Ann Edson janngii e duɗe ɗiɗi, Duɗal Eklektik to Cincinnati e Duɗal Omeopaati Cleveland. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Eclectic College to Cincinnati e hitaande 1853, caggal ɗuum o yahi haa o heɓi dipolom makko ɓeydiiɗo to Cleveland ñalnde 1 marse 1854. <ref name=":0" /> O jeyaa ko e rewɓe adanɓe yahde duɗal safaara. Konte ina kollita wonde ina gasa tawa ko kanko woni debbo jeeɗiɗaɓo e nder leyɗeele dentuɗe Amerik heɓde dipolomaaji safaara.
== Kugal ==
Caggal nde o heɓi bak makko, Doktoor Edson udditi nokku ɗo o safrirta to Cleveland walla to wuro makko to New York. Nde wolde hakkunde leyɗeele Amerik fuɗɗii, Edson naati e fedde safrooɓe, kanko e miñiraaɓe makko rewɓe. <ref name="AuburnPub" /> O golliima to Washington, DC e kadi to Fort Monroe, <ref name="StarObit" /> nokku tokooso Dental Dowlaaji Amerik taariiɓe leydi Konfederaasiyoŋ .
Doktoor Edson kadi golliima e wolde ndee to opitaal Union Hotel to Winchester, to Virginie . Edson moƴƴinii laaɓal, ustii maayɗeele no feewi e nder safrirde ndee. <ref name="AuburnPub" />
Ɗoon e ɗoon, caggal wolde ndee, Doktoor Edson arti galle mum to worgo New York, jokki toon golle mum. Ñalnde 23 lewru mbooy hitaande 1872, o arti Washington, o woni ɗoon haa o dañi nguurndam makko fof. <ref name="StarObit" /> To Washington, o dogiino golle mawɗe, ina wiyee o waɗii njilluuji keewɗi e nder galleeji haa o "ɓoornii pucci e otooji ɓurɗi doktooruuji goɗɗi e nder wuro hee." <ref name="StarObit" /> Edson ko keɓtinaaɗo e safrude ñawuuji rewɓe.
== Nguurndam neɗɗo ==
Edson meeɗaa resde. O wonnoo ko sehil makko e Caroline B. Winslow e nder nguurndam makko fof. <ref name="Carlson-Ghost" /> Ɓe njanngi duɗal safaara, ɓe ngollodii e wolde hakkunde leyɗeele, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngummii Washington caggal wolde nde. <ref name="Carlson-Ghost" /> Winslow e Edson ina kawri ngam suɓaade rewɓe . <ref name="Carlson-Ghost" />
== Jokkondiral e Garfield en ==
[[File:James_A_Garfield_on_his_deathbed.jpg|thumb|309x309px|Dr. Edson ina yiɗi hooreejo leydi Garfield e leeso mum maayde]]
Ina jeyaa e ñawɓe Doktoor Edson to Wasinton, Neddy Garfield, ɓiy depitee e oon sahaa, hono James A. Garfield, mo rafi bonɗo yani. James e Lucretia Garfield ɓeydii ɓadtaade Doktoor Edson e oon sahaa, ɓe ndenndini ɗum sunaare maɓɓe caggal maayde Neddy. <ref name="Carlson-Ghost" />
Jokkondiral maɓɓe e golle jokki caggal nde Garfield toɗɗaa hooreejo leydi e hitaande 1880. Lucretia ina famɗi semmbe, ina ɗaɓɓi safaara keewɗo. Edson wonti neɗɗo ganndaaɗo e nder [[White House Nazareth|galle laamorɗo Amerik]], nde tawnoo omo toppitinoo debbo gadano oo e nder ñawu nguu e lewru mee 1881. <ref name="Carlson-Ghost" />
Lebbi seeɗa caggal ɗuum, e lewru sulyee 1881, hooreejo leydi Garfield fiyi ɗum e juuɗe Charles J. Guiteau . Kippu safrooɓe noddaama ngam wallude hooreejo leydi ndii, tawi ko Doktoor Willard Bliss . [1] Noddaama kadi e ballal ko Doktoor Edson e ɓiy-yumma Garfield, Doktoor Silas A. Boynton. Edson ina wonnoo e bannge Garfield ko ɓuri cafroowo goɗɗo fof e semmbinde Lucretia e sukaaɓe wiyooɓe Edson ko "Dr. Edson, keewɗo Med'cin!" [2] Hay so Lucretia ina tiiɗnoo e Edson wonde e bannge Garfield, Edson ina famɗi e Bliss. [2] E nder lebbi tati safaara Garfield, ina wiyee Bliss ƴettataa wasiyaaji Edson laawol gootol. [2] Ina jeyaa e ndee wasiya miijooji Edson e Boynton fof ko fayti e no Garfield jogori rewde e ngonkaaji mum gonɗi ko adii. [2] Edson e Boynton fof, gila e ɓadtaade Garfield, ina njoginoo ganndal e caɗeele reedu makko ɓennuɗe ɗe Bliss yejjiti no feewi, ɗum addani Garfield ɓeydaade saɗtude e jokkude laabi safaara ɗi nganndu-ɗaa ɓuri bonde e ngonka hooreejo leydi ndii. [2] Nde ngonka Garfield ɓeydii bonde, Bliss ina jokki e huutoraade safaara mo moƴƴaani, ina jokki e ƴellitde Edson, Edson yalti Elberon, New Jersey . [2] Cafrooɓe heddiiɓe ɓee, ina heen Boynton e Bliss, ngollodiima e Garfield haa o maayi e lewru suwee 1881. [2]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
byt0o2g2le2atve3j17o3cld7poeup2
Opie Turner Open
0
40050
164482
2026-04-15T23:38:33Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Opie Turner Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1958 haa 1959. Ngol waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Turner’s Lodge to Burneyville, to Oklahoma. Jaaltaaɓe 1959 Betsi Rawls 1958 Miki Raay Tuugnorgal"
164482
wikitext
text/x-wiki
Opie Turner Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1958 haa 1959. Ngol waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Turner’s Lodge to Burneyville, to Oklahoma.
Jaaltaaɓe
1959 Betsi Rawls
1958 Miki Raay
Tuugnorgal
rnhl6q5g81g2awc6gj1qvpuljw1zql3
164483
164482
2026-04-15T23:39:09Z
Ilya Discuss
10103
164483
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Opie Turner Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1958 haa 1959. Ngol waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Turner’s Lodge to Burneyville, to Oklahoma.
Jaaltaaɓe
1959 Betsi Rawls
1958 Miki Raay
Tuugnorgal
1cezoxbw7j0uogf3l6v5tjd9ea8fjvl
164484
164483
2026-04-15T23:40:35Z
Ilya Discuss
10103
164484
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Opie Turner Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1958 haa 1959. Ngol waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Turner’s Lodge to Burneyville, to Oklahoma.
== Jaaltaaɓe ==
1959 Betsi Rawls
1958 Miki Raay
== Tuugnorgal ==
r103j6ohmgirnfxbvqpuck1wiz5d1xk
164485
164484
2026-04-15T23:41:58Z
Ilya Discuss
10103
164485
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Opie Turner Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1958 haa 1959. Ngol waɗetee ko e nokku biyeteeɗo Turner’s Lodge to Burneyville, to Oklahoma.1959.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-20|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1959 Betsi Rawls
1958 Miki Raay
== Tuugnorgal ==
iwib1zb0khzt19it49eekk0uo4tip7w
Memphis Open (LPGA Tour)
0
40051
164488
2026-04-15T23:44:34Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Memphis Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1960. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Ridgeway Country Club to Memphis, to Tennessee. Jaaltaaɓe 1960 Miki Raay 1959 Marilin Smith Tuugnorgal"
164488
wikitext
text/x-wiki
Memphis Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1960. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Ridgeway Country Club to Memphis, to Tennessee.
Jaaltaaɓe
1960 Miki Raay
1959 Marilin Smith
Tuugnorgal
8kd67bsc5l0wuryxrh9dpybv54pc0ek
164491
164488
2026-04-15T23:46:13Z
Ilya Discuss
10103
164491
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Memphis Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1960. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Ridgeway Country Club to Memphis, to Tennessee.
Jaaltaaɓe
1960 Miki Raay
1959 Marilin Smith
Tuugnorgal
gx65oofhnms4zpw5k4m28a9mw8nden0
164492
164491
2026-04-15T23:47:50Z
Ilya Discuss
10103
164492
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Memphis Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1960. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Ridgeway Country Club to Memphis, to Tennessee.
== Jaaltaaɓe ==
1960 Miki Raay
1959 Marilin Smith
== Tuugnorgal ==
b567wqyghu4aj8x0zakgmy05msv2fgu
164494
164492
2026-04-15T23:48:55Z
Ilya Discuss
10103
164494
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Memphis Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1959 haa 1960. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Ridgeway Country Club to Memphis, to Tennessee.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=2010-01-02}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
1960 Miki Raay
1959 Marilin Smith
== Tuugnorgal ==
ni7egc7ktfih68lfpbdsf3sqofcfjza
Omaha Jaycee Open
0
40052
164496
2026-04-15T23:51:16Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Omaha Jaycee Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1965. Ko e nder wuro Omaha, Nebraska, Dental Dowlaaji Amerik. Jaaltaaɓe Omaha Jaycee Udditaama 1965 Kilifford Ann Kiriid Omaha Jaycee Udditi Noddaango 1964 Ruut Yesen Tuugnorgal"
164496
wikitext
text/x-wiki
Omaha Jaycee Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1965. Ko e nder wuro Omaha, Nebraska, Dental Dowlaaji Amerik.
Jaaltaaɓe
Omaha Jaycee Udditaama
1965 Kilifford Ann Kiriid
Omaha Jaycee Udditi Noddaango
1964 Ruut Yesen
Tuugnorgal
nzbc0y86yrbpe7gp832xipcf80lg6or
164498
164496
2026-04-15T23:53:26Z
Ilya Discuss
10103
164498
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Omaha Jaycee Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1965. Ko e nder wuro Omaha, Nebraska, Dental Dowlaaji Amerik.
Jaaltaaɓe
Omaha Jaycee Udditaama
1965 Kilifford Ann Kiriid
Omaha Jaycee Udditi Noddaango
1964 Ruut Yesen
Tuugnorgal
6xfa0jy7vs4loc49w8dlqdbq03iterh
164499
164498
2026-04-15T23:54:08Z
Ilya Discuss
10103
164499
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Omaha Jaycee Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1965. Ko e nder wuro Omaha, Nebraska, Dental Dowlaaji Amerik.
Jaaltaaɓe
Omaha Jaycee Udditaama
1965 Kilifford Ann Kiriid
Omaha Jaycee Udditi Noddaango
1964 Ruut Yesen
Tuugnorgal
41lppcnztnxkepthsfakvtl0uxq3mo0
164500
164499
2026-04-15T23:54:44Z
Ilya Discuss
10103
164500
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Omaha Jaycee Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1965. Ko e nder wuro Omaha, Nebraska, Dental Dowlaaji Amerik.
== Jaaltaaɓe ==
Omaha Jaycee Udditaama
1965 Kilifford Ann Kiriid
Omaha Jaycee Udditi Noddaango
1964 Ruut Yesen
== Tuugnorgal ==
jd7bzv3dxa1jbsxsd4yzerfbaza60ig
164501
164500
2026-04-15T23:55:44Z
Ilya Discuss
10103
164501
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Omaha Jaycee Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1965. Ko e nder wuro Omaha, Nebraska, Dental Dowlaaji Amerik.1965.<ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960–69|publisher=LPGA|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|archive-date=June 29, 2011}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Omaha Jaycee Udditaama
1965 Kilifford Ann Kiriid
Omaha Jaycee Udditi Noddaango
1964 Ruut Yesen
== Tuugnorgal ==
jdr3nra17tzsja1yuk8woqracvgauhz
164502
164501
2026-04-15T23:56:51Z
Ilya Discuss
10103
164502
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Omaha Jaycee Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1965. Ko e nder wuro Omaha, Nebraska, Dental Dowlaaji Amerik.1965.<ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960–69|publisher=LPGA|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|archive-date=June 29, 2011}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.newspapers.com/image/292889273/?match=1&terms=omaha%20clifford%20ann%20creed|title=Clifford Ann Creed Cops Women's Jaycee Open|newspaper=Valley Evening Monitor|location=McAllen, Texas|agency=UPI|date=August 23, 1965|page=7|via=newspapers.com|url-access=subscription}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Omaha Jaycee Udditaama
1965 Kilifford Ann Kiriid
Omaha Jaycee Udditi Noddaango
1964 Ruut Yesen
== Tuugnorgal ==
8nr5bocofuv4tjh3w2u2h6d6034g62m
164503
164502
2026-04-15T23:58:11Z
Ilya Discuss
10103
164503
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Omaha Jaycee Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1964 haa 1965. Ko e nder wuro <ref>{{cite news|url=https://www.newspapers.com/image/213909410/?match=1&terms=omaha%20jessen|title=Jessen Cops Omaha Crown|newspaper=The Shreveport Time|location=Louisiana|agency=Associated Press|date=August 17, 1964|page=C-1|via=newspapers.com|url-access=subscription}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960–69|publisher=LPGA|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|archive-date=June 29, 2011}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.newspapers.com/image/292889273/?match=1&terms=omaha%20clifford%20ann%20creed|title=Clifford Ann Creed Cops Women's Jaycee Open|newspaper=Valley Evening Monitor|location=McAllen, Texas|agency=UPI|date=August 23, 1965|page=7|via=newspapers.com|url-access=subscription}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Omaha Jaycee Udditaama
1965 Kilifford Ann Kiriid
Omaha Jaycee Udditi Noddaango
1964 Ruut Yesen
== Tuugnorgal ==
me95xp0fj7ztweo3dix89pncczm5n0r
Jealousy in art
0
40053
164511
2026-04-16T07:13:16Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Jeewte e nder naalankaagal ina kaala no winndooɓe, jimooɓe e naalankooɓe ɓamtorii toɓɓere jeewte e nder golle mum en. Bindol Golle binndol ina kuutoroo kaɓirɗe keewɗe ngam yuurnitaade mbaawkaaji maggal e feeñninde batte maggal ɓurɗe yaajde. Ko ɓuri lollude, ma a taw, ko kaaɗdi Schahriar bonndi e nder Ujunere Jamma gooto, ko ɗum addani Scheherazade ɓuuɓnude daartol tagoore. E nder deftere Ariosto wiyeteende Orlando furioso (1516) kaaɗdi ina addana aduna..."
164511
wikitext
text/x-wiki
Jeewte e nder naalankaagal ina kaala no winndooɓe, jimooɓe e naalankooɓe ɓamtorii toɓɓere jeewte e nder golle mum en.
Bindol
Golle binndol ina kuutoroo kaɓirɗe keewɗe ngam yuurnitaade mbaawkaaji maggal e feeñninde batte maggal ɓurɗe yaajde. Ko ɓuri lollude, ma a taw, ko kaaɗdi Schahriar bonndi e nder Ujunere Jamma gooto, ko ɗum addani Scheherazade ɓuuɓnude daartol tagoore. E nder deftere Ariosto wiyeteende Orlando furioso (1516) kaaɗdi ina addana aduna oo waylude no feewi haa ñawɗo oo riiwtee e majjere. Pijirlooji Shakespeare caggal ɗuum, « The Winter’s Tale » (1613) ɓuri heewde ko e kaaɗdi ndi Leontes e debbo mum cikkatnoo ko jinne.
Laamɗo debbo biyeteeɗo Brambilla (1821) mo E. T. A. Hoffmann ɓuri teeŋtude ko e jokkondire hakkunde jeytaare e tiyaataar, hakkunde goonga e masiŋaaji. E nder deftere Charlotte Brontë’s Villette (1853) jeytaare wontii fijirde miijooji e miijooji, yeddude doole jokkere enɗam, e, hono no defte keewɗe ɗe rewɓe mbinndi nii, jaɓde tikkere e tooñannge neɗɗo saabiinde gite giɗo jeytaare. Anthony Trollope huutoriima « O anndi ko o goonga » (1869) e « Kept in the Dark » (1882) ngam yuurnitaade wonaa tan mbaydiiji ɗiɗi kuutorteeɗi ngam ñaawde no worɓe e rewɓe mbaɗirta kono kadi jokkondire hakkunde hakkille e ɓanndu. Tolstoy’s The Kreutzer Sonata (1889) ina rokka wiɗto tiiɗngo ko fayti e jeytaare gollotoonde no yeeso ngam haɓaade jommbaajo debbo e jommbaajo gorko. Proust’s E njiylawu sahaa majjuɗo (1913–1927), haa teeŋti noon e taƴre jowitiinde e Albertine, ina hollita sifaa ɓuuɓɗo mo njiimaandi njiimaandi rewrude e mbaydiiji kasoo, ñawu e maayde, tawi noon Michal Choromanski ina hollita njiimaandi njiimaandi e safaara (1932) njillu ɓanndu e kaaɗdi. Janngugol Freud e jeytaare e teeŋtinde mbaydiiji limtooji ina addana Iris Murdoch winndude A Word Child (1975) ɗo metro Londres hollirta limtooji ɗi ngalaa keerol e ko nanndi heen.
Winndooɓe woɗɓe kuutoriima jeytaare ngam yuurnitaade jokkondire hakkunde binndol e janngoowo, kam e jokkondire hakkunde fijirde e goonga. Jealousy Alain Robbe-Grillet (1965) ina ƴellita natal wumre windo (e Farayse “la jalousie” firti ko jikku e wumre windo fof) ngam udditde janngoowo oo e hakkille neɗɗo jeerɗo oo, tawi noon e nder deftere Julian Barnes nde, ko wayi no w ko heewi e daartol ngol ko jeytaare jokkondire nde kadi ƴeewtotoo. A. S. Byatt’s Possession (1990) ina waɗi heen ƴeewndo no binndol e jaŋde kuutortoo ngam muumtude daandeeji goɗɗi.
Tiitoonde ndee kadi ina ara e binndol Isaac Disraeli ko kuutorgal binndol.
Naalankaagal yiyteende
Suka nanngi gorko mum e ɓataake giɗli goɗɗo, c. 1750
E nder naalankaagal, hollirde yeeso hollitoore majjere kaaɗtudi ko huunde heewnde waɗeede e nder suudu : ƴeew yeru natal Charles Le Brun (1619–1690) walla Sébastien Leclerc tokooso [fr], walla e mbaydi ɓurndi timmude, nate wullaango to bannge nano e nder Allegory Venzid’ ( Allegory Venzid’). hitaande 1540 haa 1550). Natal Albrecht Dürer 1498, Jealousy Hercules hollitii jeertinaango ko debbo mahaaɗo doole, jogiiɗo kaafaahi. Tiitoonde jeytaare ina heewi feeñde e natal gite hono no Paolo e Francesca (1819) mo Jean-Auguste-Dominique Ingres holliri gite gorko jeytaare nanngude gite sukaaɓe yiɗɓe ɓee.
Kono, nate keewɗe ɗe Edvard Munch holliti e jeytaare, ina keewi waɗde gorko oo e yeeso nate ɗee, tawa ina wondi e jom suudu caggal mum, hono no hollirta nii, jeytaare ɓuri tageede ko e hakkille, wonaa e gite. Ngolɗoo miijo ina tiiɗtina e kuutoragol makko kalaaji maandeeji. Won noon, sahaaji ɓurɗi hoybude, hono nde Gaston La Touche (1854–1913), e nder “Jealousy or the Monkey” holliri dingiral giɗli taƴaaɗo e ɓoggol ɓuuɓngol e dow mbaydi debbo oo. So tawii natal jeytaare ɓurnde lollude ina heewi lurid, ina heddii e wonde ƴoƴre, e nder binndol e nder pentugol, peeje naalankaagal toowɗe, ɗe ngalaa ko nanndi e banngeeji bonɗi e bonɗi e jikku oo e hoore mum.
E nder tolno ɓurɗo mawnude, ɗumɗoo kadi ina heewi no feewi nde tawnoo gure Itaali ina kaɓa hakkunde mum en ngam heɓde teddungal e nder nokkuuji naalankaagal.
Tuugnorgal
s5jvk7g2a6okm456s4314e98qqjnhfq
164512
164511
2026-04-16T07:14:44Z
SUZYFATIMA
13856
164512
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jeewte e nder naalankaagal''' ina kaala no winndooɓe, jimooɓe e naalankooɓe ɓamtorii toɓɓere jeewte e nder golle mum en.
Bindol
Golle binndol ina kuutoroo kaɓirɗe keewɗe ngam yuurnitaade mbaawkaaji maggal e feeñninde batte maggal ɓurɗe yaajde. Ko ɓuri lollude, ma a taw, ko kaaɗdi Schahriar bonndi e nder Ujunere Jamma gooto, ko ɗum addani Scheherazade ɓuuɓnude daartol tagoore. E nder deftere Ariosto wiyeteende Orlando furioso (1516) kaaɗdi ina addana aduna oo waylude no feewi haa ñawɗo oo riiwtee e majjere. Pijirlooji Shakespeare caggal ɗuum, « The Winter’s Tale » (1613) ɓuri heewde ko e kaaɗdi ndi Leontes e debbo mum cikkatnoo ko jinne.
Laamɗo debbo biyeteeɗo Brambilla (1821) mo E. T. A. Hoffmann ɓuri teeŋtude ko e jokkondire hakkunde jeytaare e tiyaataar, hakkunde goonga e masiŋaaji. E nder deftere Charlotte Brontë’s Villette (1853) jeytaare wontii fijirde miijooji e miijooji, yeddude doole jokkere enɗam, e, hono no defte keewɗe ɗe rewɓe mbinndi nii, jaɓde tikkere e tooñannge neɗɗo saabiinde gite giɗo jeytaare. Anthony Trollope huutoriima « O anndi ko o goonga » (1869) e « Kept in the Dark » (1882) ngam yuurnitaade wonaa tan mbaydiiji ɗiɗi kuutorteeɗi ngam ñaawde no worɓe e rewɓe mbaɗirta kono kadi jokkondire hakkunde hakkille e ɓanndu. Tolstoy’s The Kreutzer Sonata (1889) ina rokka wiɗto tiiɗngo ko fayti e jeytaare gollotoonde no yeeso ngam haɓaade jommbaajo debbo e jommbaajo gorko. Proust’s E njiylawu sahaa majjuɗo (1913–1927), haa teeŋti noon e taƴre jowitiinde e Albertine, ina hollita sifaa ɓuuɓɗo mo njiimaandi njiimaandi rewrude e mbaydiiji kasoo, ñawu e maayde, tawi noon Michal Choromanski ina hollita njiimaandi njiimaandi e safaara (1932) njillu ɓanndu e kaaɗdi. Janngugol Freud e jeytaare e teeŋtinde mbaydiiji limtooji ina addana Iris Murdoch winndude A Word Child (1975) ɗo metro Londres hollirta limtooji ɗi ngalaa keerol e ko nanndi heen.
Winndooɓe woɗɓe kuutoriima jeytaare ngam yuurnitaade jokkondire hakkunde binndol e janngoowo, kam e jokkondire hakkunde fijirde e goonga. Jealousy Alain Robbe-Grillet (1965) ina ƴellita natal wumre windo (e Farayse “la jalousie” firti ko jikku e wumre windo fof) ngam udditde janngoowo oo e hakkille neɗɗo jeerɗo oo, tawi noon e nder deftere Julian Barnes nde, ko wayi no w ko heewi e daartol ngol ko jeytaare jokkondire nde kadi ƴeewtotoo. A. S. Byatt’s Possession (1990) ina waɗi heen ƴeewndo no binndol e jaŋde kuutortoo ngam muumtude daandeeji goɗɗi.
Tiitoonde ndee kadi ina ara e binndol Isaac Disraeli ko kuutorgal binndol.
Naalankaagal yiyteende
== Suka nanngi gorko mum e ɓataake giɗli goɗɗo, c. 1750 ==
E nder naalankaagal, hollirde yeeso hollitoore majjere kaaɗtudi ko huunde heewnde waɗeede e nder suudu : ƴeew yeru natal Charles Le Brun (1619–1690) walla Sébastien Leclerc tokooso [fr], walla e mbaydi ɓurndi timmude, nate wullaango to bannge nano e nder Allegory Venzid’ ( Allegory Venzid’). hitaande 1540 haa 1550). Natal Albrecht Dürer 1498, Jealousy Hercules hollitii jeertinaango ko debbo mahaaɗo doole, jogiiɗo kaafaahi. Tiitoonde jeytaare ina heewi feeñde e natal gite hono no Paolo e Francesca (1819) mo Jean-Auguste-Dominique Ingres holliri gite gorko jeytaare nanngude gite sukaaɓe yiɗɓe ɓee.
Kono, nate keewɗe ɗe Edvard Munch holliti e jeytaare, ina keewi waɗde gorko oo e yeeso nate ɗee, tawa ina wondi e jom suudu caggal mum, hono no hollirta nii, jeytaare ɓuri tageede ko e hakkille, wonaa e gite. Ngolɗoo miijo ina tiiɗtina e kuutoragol makko kalaaji maandeeji. Won noon, sahaaji ɓurɗi hoybude, hono nde Gaston La Touche (1854–1913), e nder “Jealousy or the Monkey” holliri dingiral giɗli taƴaaɗo e ɓoggol ɓuuɓngol e dow mbaydi debbo oo. So tawii natal jeytaare ɓurnde lollude ina heewi lurid, ina heddii e wonde ƴoƴre, e nder binndol e nder pentugol, peeje naalankaagal toowɗe, ɗe ngalaa ko nanndi e banngeeji bonɗi e bonɗi e jikku oo e hoore mum.
E nder tolno ɓurɗo mawnude, ɗumɗoo kadi ina heewi no feewi nde tawnoo gure Itaali ina kaɓa hakkunde mum en ngam heɓde teddungal e nder nokkuuji naalankaagal.
== Tuugnorgal ==
9jpaxg5oibukyh937v3nyfc12l3bazc
164513
164512
2026-04-16T07:22:21Z
SUZYFATIMA
13856
164513
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jeewte e nder naalankaagal''' ina kaala no winndooɓe, jimooɓe e naalankooɓe ɓamtorii toɓɓere jeewte e nder golle mum en.
Bindol
Golle binndol ina kuutoroo kaɓirɗe keewɗe ngam yuurnitaade mbaawkaaji maggal e feeñninde batte maggal ɓurɗe yaajde. Ko ɓuri lollude, ma a taw, ko kaaɗdi Schahriar bonndi e nder Ujunere Jamma gooto, ko ɗum addani Scheherazade ɓuuɓnude daartol tagoore. E nder deftere Ariosto wiyeteende Orlando furioso (1516) kaaɗdi ina addana aduna oo waylude no feewi haa ñawɗo oo riiwtee e majjere. Pijirlooji Shakespeare caggal ɗuum, « The Winter’s Tale » (1613) ɓuri heewde ko e kaaɗdi ndi Leontes e debbo mum cikkatnoo ko jinne.
Laamɗo debbo biyeteeɗo Brambilla (1821) mo E. T. A. Hoffmann ɓuri teeŋtude ko e jokkondire hakkunde jeytaare e tiyaataar, hakkunde goonga e masiŋaaji. E nder deftere Charlotte Brontë’s Villette (1853) jeytaare wontii fijirde miijooji e miijooji, yeddude doole jokkere enɗam, e, hono no defte keewɗe ɗe rewɓe mbinndi nii, jaɓde tikkere e tooñannge neɗɗo saabiinde gite giɗo jeytaare. Anthony Trollope huutoriima « O anndi ko o goonga » (1869) e « Kept in the Dark » (1882) ngam yuurnitaade wonaa tan mbaydiiji ɗiɗi kuutorteeɗi ngam ñaawde no worɓe e rewɓe mbaɗirta kono kadi jokkondire hakkunde hakkille e ɓanndu. Tolstoy’s The Kreutzer Sonata (1889) ina rokka wiɗto tiiɗngo ko fayti e jeytaare gollotoonde no yeeso ngam haɓaade jommbaajo debbo e jommbaajo gorko. Proust’s E njiylawu sahaa majjuɗo (1913–1927), haa teeŋti noon e taƴre jowitiinde e Albertine, ina hollita sifaa ɓuuɓɗo mo njiimaandi njiimaandi rewrude e mbaydiiji kasoo, ñawu e maayde, tawi noon Michal Choromanski ina hollita njiimaandi njiimaandi e safaara (1932) njillu ɓanndu e kaaɗdi. Janngugol Freud e jeytaare e teeŋtinde mbaydiiji limtooji ina addana Iris Murdoch winndude A Word Child (1975) ɗo metro Londres hollirta limtooji ɗi ngalaa keerol e ko nanndi heen.
Winndooɓe woɗɓe kuutoriima jeytaare ngam yuurnitaade jokkondire hakkunde binndol e janngoowo, kam e jokkondire hakkunde fijirde e goonga. Jealousy Alain Robbe-Grillet (1965) ina ƴellita natal wumre windo (e Farayse “la jalousie” firti ko jikku e wumre windo fof) ngam udditde janngoowo oo e hakkille neɗɗo jeerɗo oo, tawi noon e nder deftere Julian Barnes nde, ko wayi no w ko heewi e daartol ngol ko jeytaare jokkondire nde kadi ƴeewtotoo. A. S. Byatt’s Possession (1990) ina waɗi heen ƴeewndo no binndol e jaŋde kuutortoo ngam muumtude daandeeji goɗɗi.
Tiitoonde ndee kadi ina ara e binndol Isaac Disraeli ko kuutorgal binndol.
Naalankaagal yiyteende
== Suka nanngi gorko mum e ɓataake giɗli goɗɗo, c. 1750 ==
E nder naalankaagal, hollirde yeeso hollitoore majjere kaaɗtudi ko huunde heewnde waɗeede e nder suudu : ƴeew yeru natal Charles Le Brun (1619–1690) walla Sébastien Leclerc tokooso [fr], walla e mbaydi ɓurndi timmude, nate wullaango to bannge nano e nder Allegory Venzid’ ( Allegory Venzid’). hitaande 1540 haa 1550). Natal Albrecht Dürer 1498, Jealousy Hercules hollitii jeertinaango ko debbo mahaaɗo doole, jogiiɗo kaafaahi. Tiitoonde jeytaare ina heewi feeñde e natal gite hono no Paolo e Francesca (1819) mo Jean-Auguste-Dominique Ingres holliri gite gorko jeytaare nanngude gite sukaaɓe yiɗɓe ɓee.
Kono, nate keewɗe ɗe Edvard Munch holliti e jeytaare, ina keewi waɗde gorko oo e yeeso nate ɗee, tawa ina wondi e jom suudu caggal mum, hono no hollirta nii, jeytaare ɓuri tageede ko e hakkille, wonaa e gite. Ngolɗoo miijo ina tiiɗtina e kuutoragol makko kalaaji maandeeji. Won noon, sahaaji ɓurɗi hoybude, hono nde Gaston La Touche (1854–1913), e nder “Jealousy or the Monkey” holliri dingiral giɗli taƴaaɗo e ɓoggol ɓuuɓngol e dow mbaydi debbo oo. So tawii natal jeytaare ɓurnde lollude ina heewi lurid, ina heddii e wonde ƴoƴre, e nder binndol e nder pentugol, peeje naalankaagal toowɗe, ɗe ngalaa ko nanndi e banngeeji bonɗi e bonɗi e jikku oo e hoore mum.
E nder tolno ɓurɗo mawnude, ɗumɗoo kadi ina heewi no feewi nde tawnoo gure Itaali ina kaɓa hakkunde mum en ngam heɓde teddungal e nder nokkuuji naalankaagal.<ref name="isa">{{cite book|last1=Disraeli|first1=Isaac|title=Literary character, or, History of men of genius|date=1881|publisher=Armstrong|pages=207–213|url=https://books.google.com/books?id=1guQuhOJw-8C|language=en}}</ref><ref>''Print Quarterly'', Volume 4, Issues 1-4, 1987</ref><ref>{{Cite web|title=Sjalusi|url=https://munch.emuseum.com/en/objects/3255/sjalusi;jsessionid=B14471E6FDDF65DD30599BD7C8A8260A|access-date=2021-02-03|website=munch.emuseum.com|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Musée d'Orsay: Notice d'Oeuvre|url=https://www.musee-orsay.fr/fr/collections/catalogue-des-oeuvres/notice.html?no_cache=1&zoom=1&tx_damzoom_pi1%5Bzoom%5D=0&tx_damzoom_pi1%5BxmlId%5D=020660&tx_damzoom_pi1%5Bback%5D=/fr/collections/catalogue-des-oeuvres/notice.html?no_cache=1&zsz=5&lnum=&nnumid=20660|access-date=2021-02-03|website=www.musee-orsay.fr}}</ref>.<ref>{{cite book|title=The Art Journal: New series|date=1876|publisher=D. Appleton & Company|location=University of Illinois at Urbana-Champaign|page=154|url=https://books.google.com/books?id=0O9MAQAAMAAJ|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
3q0nrooqwb9n9b9wr2hjie1q97tg527
164514
164513
2026-04-16T07:22:54Z
SUZYFATIMA
13856
164514
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jeewte e nder naalankaagal''' ina kaala no winndooɓe, jimooɓe e naalankooɓe ɓamtorii toɓɓere jeewte e nder golle mum en.
Bindol
Golle binndol ina kuutoroo kaɓirɗe keewɗe ngam yuurnitaade mbaawkaaji maggal e feeñninde batte maggal ɓurɗe yaajde. Ko ɓuri lollude, ma a taw, ko kaaɗdi Schahriar bonndi e nder Ujunere Jamma gooto, ko ɗum addani Scheherazade ɓuuɓnude daartol tagoore. E nder deftere Ariosto wiyeteende Orlando furioso (1516) kaaɗdi ina addana aduna oo waylude no feewi haa ñawɗo oo riiwtee e majjere. Pijirlooji Shakespeare caggal ɗuum, « The Winter’s Tale » (1613) ɓuri heewde ko e kaaɗdi ndi Leontes e debbo mum cikkatnoo ko jinne.
Laamɗo debbo biyeteeɗo Brambilla (1821) mo E. T. A. Hoffmann ɓuri teeŋtude ko e jokkondire hakkunde jeytaare e tiyaataar, hakkunde goonga e masiŋaaji. E nder deftere Charlotte Brontë’s Villette (1853) jeytaare wontii fijirde miijooji e miijooji, yeddude doole jokkere enɗam, e, hono no defte keewɗe ɗe rewɓe mbinndi nii, jaɓde tikkere e tooñannge neɗɗo saabiinde gite giɗo jeytaare. Anthony Trollope huutoriima « O anndi ko o goonga » (1869) e « Kept in the Dark » (1882) ngam yuurnitaade wonaa tan mbaydiiji ɗiɗi kuutorteeɗi ngam ñaawde no worɓe e rewɓe mbaɗirta kono kadi jokkondire hakkunde hakkille e ɓanndu. Tolstoy’s The Kreutzer Sonata (1889) ina rokka wiɗto tiiɗngo ko fayti e jeytaare gollotoonde no yeeso ngam haɓaade jommbaajo debbo e jommbaajo gorko. Proust’s E njiylawu sahaa majjuɗo (1913–1927), haa teeŋti noon e taƴre jowitiinde e Albertine, ina hollita sifaa ɓuuɓɗo mo njiimaandi njiimaandi rewrude e mbaydiiji kasoo, ñawu e maayde, tawi noon Michal Choromanski ina hollita njiimaandi njiimaandi e safaara (1932) njillu ɓanndu e kaaɗdi. Janngugol Freud e jeytaare e teeŋtinde mbaydiiji limtooji ina addana Iris Murdoch winndude A Word Child (1975) ɗo metro Londres hollirta limtooji ɗi ngalaa keerol e ko nanndi heen.
Winndooɓe woɗɓe kuutoriima jeytaare ngam yuurnitaade jokkondire hakkunde binndol e janngoowo, kam e jokkondire hakkunde fijirde e goonga. Jealousy Alain Robbe-Grillet (1965) ina ƴellita natal wumre windo (e Farayse “la jalousie” firti ko jikku e wumre windo fof) ngam udditde janngoowo oo e hakkille neɗɗo jeerɗo oo, tawi noon e nder deftere Julian Barnes nde, ko wayi no w ko heewi e daartol ngol ko jeytaare jokkondire nde kadi ƴeewtotoo. A. S. Byatt’s Possession (1990) ina waɗi heen ƴeewndo no binndol e jaŋde kuutortoo ngam muumtude daandeeji goɗɗi.
Tiitoonde ndee kadi ina ara e binndol Isaac Disraeli ko kuutorgal binndol.
Naalankaagal yiyteende
== Suka nanngi gorko mum e ɓataake giɗli goɗɗo, c. 1750 ==
E nder naalankaagal, hollirde yeeso hollitoore majjere kaaɗtudi ko huunde heewnde waɗeede e nder suudu : ƴeew yeru natal Charles Le Brun (1619–1690) walla Sébastien Leclerc tokooso [fr], walla e mbaydi ɓurndi timmude, nate wullaango to bannge nano e nder Allegory Venzid’ ( Allegory Venzid’). hitaande 1540 haa 1550). Natal Albrecht Dürer 1498, Jealousy Hercules hollitii jeertinaango ko debbo mahaaɗo doole, jogiiɗo kaafaahi. Tiitoonde jeytaare ina heewi feeñde e natal gite hono no Paolo e Francesca (1819) mo Jean-Auguste-Dominique Ingres holliri gite gorko jeytaare nanngude gite sukaaɓe yiɗɓe ɓee.
Kono, nate keewɗe ɗe Edvard Munch holliti e jeytaare, ina keewi waɗde gorko oo e yeeso nate ɗee, tawa ina wondi e jom suudu caggal mum, hono no hollirta nii, jeytaare ɓuri tageede ko e hakkille, wonaa e gite. Ngolɗoo miijo ina tiiɗtina e kuutoragol makko kalaaji maandeeji. Won noon, sahaaji ɓurɗi hoybude, hono nde Gaston La Touche (1854–1913), e nder “Jealousy or the Monkey” holliri dingiral giɗli taƴaaɗo e ɓoggol ɓuuɓngol e dow mbaydi debbo oo. So tawii natal jeytaare ɓurnde lollude ina heewi lurid, ina heddii e wonde ƴoƴre, e nder binndol e nder pentugol, peeje naalankaagal toowɗe, ɗe ngalaa ko nanndi e banngeeji bonɗi e bonɗi e jikku oo e hoore mum.
E nder tolno ɓurɗo mawnude, ɗumɗoo kadi ina heewi no feewi nde tawnoo gure Itaali ina kaɓa hakkunde mum en ngam heɓde teddungal e nder nokkuuji naalankaagal.<ref name="isa">{{cite book|last1=Disraeli|first1=Isaac|title=Literary character, or, History of men of genius|date=1881|publisher=Armstrong|pages=207–213|url=https://books.google.com/books?id=1guQuhOJw-8C|language=en}}</ref><ref>''Print Quarterly'', Volume 4, Issues 1-4, 1987</ref><ref>{{Cite web|title=Sjalusi|url=https://munch.emuseum.com/en/objects/3255/sjalusi;jsessionid=B14471E6FDDF65DD30599BD7C8A8260A|access-date=2021-02-03|website=munch.emuseum.com|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Musée d'Orsay: Notice d'Oeuvre|url=https://www.musee-orsay.fr/fr/collections/catalogue-des-oeuvres/notice.html?no_cache=1&zoom=1&tx_damzoom_pi1%5Bzoom%5D=0&tx_damzoom_pi1%5BxmlId%5D=020660&tx_damzoom_pi1%5Bback%5D=/fr/collections/catalogue-des-oeuvres/notice.html?no_cache=1&zsz=5&lnum=&nnumid=20660|access-date=2021-02-03|website=www.musee-orsay.fr}}</ref>.<ref>{{cite book|title=The Art Journal: New series|date=1876|publisher=D. Appleton & Company|location=University of Illinois at Urbana-Champaign|page=154|url=https://books.google.com/books?id=0O9MAQAAMAAJ|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
9q6xt6fb69lnhgcxflebyyjd20g27rv
The Garden of Women
0
40054
164515
2026-04-16T07:31:54Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Jardiin rewɓe (女の園, Onna no sono) ko filmo Japonnaajo mo hitaande 1954, mo Keisuke Kinoshita winndi e ardii. Nde tuugnii ko e deftere Jinkō Teien (Jinkō Teien) nde Tomoji Abe winndi. Ngeesa Caggal doggol udditgol ngol, winnditaade ummital almudɓe e duɗal jaaɓi-haaɗtirde rewɓe caggal maayde gooto e almudɓe maɓɓe, geɗe gadiiɗe ɗee ina kaalee e nder daartol : E nder limre sukaaɓe rewɓe, luulndo ina ɓeydoo mawnude e njuɓɓudi duɗal ngal (conservativ..."
164515
wikitext
text/x-wiki
Jardiin rewɓe (女の園, Onna no sono) ko filmo Japonnaajo mo hitaande 1954, mo Keisuke Kinoshita winndi e ardii. Nde tuugnii ko e deftere Jinkō Teien (Jinkō Teien) nde Tomoji Abe winndi.
Ngeesa
Caggal doggol udditgol ngol, winnditaade ummital almudɓe e duɗal jaaɓi-haaɗtirde rewɓe caggal maayde gooto e almudɓe maɓɓe, geɗe gadiiɗe ɗee ina kaalee e nder daartol : E nder limre sukaaɓe rewɓe, luulndo ina ɓeydoo mawnude e njuɓɓudi duɗal ngal (conservative-authoritaire) e doosɗe mum tiiɗɗe. Almuɓɓe luulndiiɓe ɓee peccii ko e pecce e koye mum en, nano-nano hono Akiko e ɓe ngonaa politik hono Tomiko, e noddanooɓe golle jooni e ɓeen ƴaañooɓe yo ngoppu golle ko adii. Ko sakkitii koo, ko sabaabu keewɗo jeewte hakkunde Akiko, sosiyaalist peeñɗo iwdi toowndi, e Toshiko, baɗɗo no neɗɗo mawɗo e miijooji. Catalyst kewuuji ɗii ko almuudo biyeteeɗo Yoshie, mo woni caggal mum e jaŋde mum, kono mo alaa ko waawi gollude haa jamma e fawaade e kuule. Yoshie winnditii e duɗal ngal ngam etaade daɗde e baaba mum tiiɗɗo, mo kadi salii yiɗde mum resde sehil mum Shimoda so tawii kamɓe ɗiɗo fof ɓe keɓii dipolomaaji maɓɓe. Piɓaaɗo e jannginoowo Mayumi e tampinde distancing social e sukaaɓe rewɓe woɗɓe, Yoshie haa jooni ina wara hoore mum. Nde o woni e woyde Tomiko e Shimoda, Tomiko, Akiko e Mayumi ina tuuma koye mum en e maayde makko, almuɓɓe woɗɓe ɓee ina kaɗa suudu nduu e les njiimaandi Toshiko, ina njima jimɗi almuudo maɓɓe ɗi ngonaa laamuyankooji ɗi njuɓɓudi ndii haɗi.
Sakinugo
Mieko Takamine — Mayumi Gojō, jannginoowo
Hideko Takamine — Yoshie Izushi
Keiko Kishi — Tomiko Takioka
Yoshiko Kuga — Akiko Hayashino
Kazuko Yamamoto — Toshiko
Takahiro Tamura — Sankichi Shimoda
Masami Taura — Yoshikazu Sagara
Chieko Higashiyama — Hooreejo leydi
Kikue Mori — Deenoowo
Kuniko Igawa — Debbo Yoshie
Nobuo Kaneko — Kihei Hirato
Yūko Mochizuki — Joom leydi
Chieko Naniwa — Neene Tomiko
Jaɓɓugo
Daartooɓe filmuuji Keiko McDonald e Donald Richie teskiima feere filmo oo hakkunde Japon gaadanteejo, feudaliste mo njuɓɓudi jaŋde lomtiniri, e nafooje ɓurɗe demokaraasi caggal wolde ɗe njiy-ɗen e almudɓe. Richie kadi hollitii ko moƴƴi e no Kinoshita jogori waɗde e caɗeele ɓerɗe sukaaɓe rewɓe tokosɓe e nder ndeeɗoo tonngoode, o waɗti nannditinde ɗum e Mädchen in Uniform. Nagisa Ōshima innitiri Jardin Rewɓe ko filmo mo addani mo fellitde wonde kanko e hoore makko filmo e nder filmo makko 1995 biyeteeɗo Duuɓi 100 Sinema Japon.
Njeenaaje
The Garden of Women heɓi njeenaari Mainichi Film Awards e hitaande 1954 ngam ɓurde moƴƴude e gardogol, e senaare ɓurnde moƴƴude, e fijirde ɓurnde moƴƴude e ballondiral (Yoshiko Kuga), e ɓurde moƴƴude e jimɗi e ɓurde moƴƴude e ƴettugol daande, kam e njeenaari Blue Ribbon ngam senaare ɓurnde moƴƴude.
Tuugnorgal
ip3rdkcr815cfhmy5k3vvk0emlrmh0w
164516
164515
2026-04-16T07:34:49Z
SUZYFATIMA
13856
164516
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin rewɓe''' (女の園, Onna no sono) ko filmo Japonnaajo mo hitaande 1954, mo Keisuke Kinoshita winndi e ardii. Nde tuugnii ko e deftere Jinkō Teien (Jinkō Teien) nde Tomoji Abe winndi.
== Ngeesa ==
Caggal doggol udditgol ngol, winnditaade ummital almudɓe e duɗal jaaɓi-haaɗtirde rewɓe caggal maayde gooto e almudɓe maɓɓe, geɗe gadiiɗe ɗee ina kaalee e nder daartol : E nder limre sukaaɓe rewɓe, luulndo ina ɓeydoo mawnude e njuɓɓudi duɗal ngal (conservative-authoritaire) e doosɗe mum tiiɗɗe. Almuɓɓe luulndiiɓe ɓee peccii ko e pecce e koye mum en, nano-nano hono Akiko e ɓe ngonaa politik hono Tomiko, e noddanooɓe golle jooni e ɓeen ƴaañooɓe yo ngoppu golle ko adii. Ko sakkitii koo, ko sabaabu keewɗo jeewte hakkunde Akiko, sosiyaalist peeñɗo iwdi toowndi, e Toshiko, baɗɗo no neɗɗo mawɗo e miijooji. Catalyst kewuuji ɗii ko almuudo biyeteeɗo Yoshie, mo woni caggal mum e jaŋde mum, kono mo alaa ko waawi gollude haa jamma e fawaade e kuule. Yoshie winnditii e duɗal ngal ngam etaade daɗde e baaba mum tiiɗɗo, mo kadi salii yiɗde mum resde sehil mum Shimoda so tawii kamɓe ɗiɗo fof ɓe keɓii dipolomaaji maɓɓe. Piɓaaɗo e jannginoowo Mayumi e tampinde distancing social e sukaaɓe rewɓe woɗɓe, Yoshie haa jooni ina wara hoore mum. Nde o woni e woyde Tomiko e Shimoda, Tomiko, Akiko e Mayumi ina tuuma koye mum en e maayde makko, almuɓɓe woɗɓe ɓee ina kaɗa suudu nduu e les njiimaandi Toshiko, ina njima jimɗi almuudo maɓɓe ɗi ngonaa laamuyankooji ɗi njuɓɓudi ndii haɗi.
== Sakinugo ==
* Mieko Takamine — Mayumi Gojō, jannginoowo
* Hideko Takamine — Yoshie Izushi
* Keiko Kishi — Tomiko Takioka
* Yoshiko Kuga — Akiko Hayashino
* Kazuko Yamamoto — Toshiko
* Takahiro Tamura — Sankichi Shimoda
* Masami Taura — Yoshikazu Sagara
* Chieko Higashiyama — Hooreejo leydi
* Kikue Mori — Deenoowo
* Kuniko Igawa — Debbo Yoshie
* Nobuo Kaneko — Kihei Hirato
* Yūko Mochizuki — Joom leydi
* Chieko Naniwa — Neene Tomiko
Jaɓɓugo
Daartooɓe filmuuji Keiko McDonald e Donald Richie teskiima feere filmo oo hakkunde Japon gaadanteejo, feudaliste mo njuɓɓudi jaŋde lomtiniri, e nafooje ɓurɗe demokaraasi caggal wolde ɗe njiy-ɗen e almudɓe. Richie kadi hollitii ko moƴƴi e no Kinoshita jogori waɗde e caɗeele ɓerɗe sukaaɓe rewɓe tokosɓe e nder ndeeɗoo tonngoode, o waɗti nannditinde ɗum e Mädchen in Uniform. Nagisa Ōshima innitiri Jardin Rewɓe ko filmo mo addani mo fellitde wonde kanko e hoore makko filmo e nder filmo makko 1995 biyeteeɗo Duuɓi 100 Sinema Japon.
== Njeenaaje ==
The Garden of Women heɓi njeenaari Mainichi Film Awards e hitaande 1954 ngam ɓurde moƴƴude e gardogol, e senaare ɓurnde moƴƴude, e fijirde ɓurnde moƴƴude e ballondiral (Yoshiko Kuga), e ɓurde moƴƴude e jimɗi e ɓurde moƴƴude e ƴettugol daande, kam e njeenaari Blue Ribbon ngam senaare ɓurnde moƴƴude.
== Tuugnorgal ==
9c2063ogy7nn3oawt7dp6xm3hi6v1fd
164517
164516
2026-04-16T07:39:19Z
SUZYFATIMA
13856
164517
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin rewɓe''' (女の園, Onna no sono) ko filmo Japonnaajo mo hitaande 1954, mo Keisuke Kinoshita winndi e ardii. Nde tuugnii ko e deftere Jinkō Teien (Jinkō Teien) nde Tomoji Abe winndi.
== Ngeesa ==
Caggal doggol udditgol ngol, winnditaade ummital almudɓe e duɗal jaaɓi-haaɗtirde rewɓe caggal maayde gooto e almudɓe maɓɓe, geɗe gadiiɗe ɗee ina kaalee e nder daartol : E nder limre sukaaɓe rewɓe, luulndo ina ɓeydoo mawnude e njuɓɓudi duɗal ngal (conservative-authoritaire) e doosɗe mum tiiɗɗe. Almuɓɓe luulndiiɓe ɓee peccii ko e pecce e koye mum en, nano-nano hono Akiko e ɓe ngonaa politik hono Tomiko, e noddanooɓe golle jooni e ɓeen ƴaañooɓe yo ngoppu golle ko adii. Ko sakkitii koo, ko sabaabu keewɗo jeewte hakkunde Akiko, sosiyaalist peeñɗo iwdi toowndi, e Toshiko, baɗɗo no neɗɗo mawɗo e miijooji. Catalyst kewuuji ɗii ko almuudo biyeteeɗo Yoshie, mo woni caggal mum e jaŋde mum, kono mo alaa ko waawi gollude haa jamma e fawaade e kuule. Yoshie winnditii e duɗal ngal ngam etaade daɗde e baaba mum tiiɗɗo, mo kadi salii yiɗde mum resde sehil mum Shimoda so tawii kamɓe ɗiɗo fof ɓe keɓii dipolomaaji maɓɓe. Piɓaaɗo e jannginoowo Mayumi e tampinde distancing social e sukaaɓe rewɓe woɗɓe, Yoshie haa jooni ina wara hoore mum. Nde o woni e woyde Tomiko e Shimoda, Tomiko, Akiko e Mayumi ina tuuma koye mum en e maayde makko, almuɓɓe woɗɓe ɓee ina kaɗa suudu nduu e les njiimaandi Toshiko, ina njima jimɗi almuudo maɓɓe ɗi ngonaa laamuyankooji ɗi njuɓɓudi ndii haɗi.
== Sakinugo ==
* Mieko Takamine — Mayumi Gojō, jannginoowo
* Hideko Takamine — Yoshie Izushi
* Keiko Kishi — Tomiko Takioka
* Yoshiko Kuga — Akiko Hayashino
* Kazuko Yamamoto — Toshiko
* Takahiro Tamura — Sankichi Shimoda
* Masami Taura — Yoshikazu Sagara
* Chieko Higashiyama — Hooreejo leydi
* Kikue Mori — Deenoowo
* Kuniko Igawa — Debbo Yoshie
* Nobuo Kaneko — Kihei Hirato
* Yūko Mochizuki — Joom leydi
* Chieko Naniwa — Neene Tomiko
Jaɓɓugo
Daartooɓe filmuuji Keiko McDonald e Donald Richie teskiima feere filmo oo hakkunde Japon gaadanteejo, feudaliste mo njuɓɓudi jaŋde lomtiniri, e nafooje ɓurɗe demokaraasi caggal wolde ɗe njiy-ɗen e almudɓe. Richie kadi hollitii ko moƴƴi e no Kinoshita jogori waɗde e caɗeele ɓerɗe sukaaɓe rewɓe tokosɓe e nder ndeeɗoo tonngoode, o waɗti nannditinde ɗum e Mädchen in Uniform. Nagisa Ōshima innitiri Jardin Rewɓe ko filmo mo addani mo fellitde wonde kanko e hoore makko filmo e nder filmo makko 1995 biyeteeɗo Duuɓi 100 Sinema Japon.
== Njeenaaje ==
The Garden of Women heɓi njeenaari Mainichi Film Awards e hitaande 1954 ngam ɓurde moƴƴude e gardogol, e senaare ɓurnde moƴƴude, e fijirde ɓurnde moƴƴude e ballondiral (Yoshiko Kuga), e ɓurde moƴƴude e jimɗi e ɓurde moƴƴude e ƴettugol daande, kam e njeenaari Blue Ribbon ngam senaare ɓurnde moƴƴude.<ref name="McDonald">{{cite book|last1=McDonald|first1=Keiko|title=From Book to Screen: Modern Japanese Literature in Films|date=2000|publisher=M.E. Sharpe|page=50|isbn=9780765603883|url=https://books.google.com/books?id=D50YDQAAQBAJ&q=women%27s+garden&pg=PT362|accessdate=29 December 2020}}</ref><ref name="Anderson-Richie">{{cite book|last1=Anderson|first1=Joseph L.|last2=Richie|first2=Donald|title=The Japanese Film: Art and Industry|date=1982|publisher=Princeton University Press|page=293|isbn=0691007926|url=https://books.google.com/books?id=C2z3otM-y5kC&q=onna+no+sono|accessdate=29 December 2020|edition=Expanded}}</ref><ref name="oshima">{{cite web|url=https://player.bfi.org.uk/subscription/film/watch-100-years-of-japanese-cinema-1996-online|title=''100 Years of Japanese Cinema'' online at the BFI site|last=|first=|date=|website=|publisher=|access-date=29 December 2020|quote=}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kotobank.jp/word/%E5%A5%B3%E3%81%AE%E5%9C%92-700361|title=女の園 (The Garden of Women)|publisher=Kotobank|language=ja|access-date=22 February 2021}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
qwvcw6q229ha3f3o6cbtqw57amxefjm
164518
164517
2026-04-16T07:39:40Z
SUZYFATIMA
13856
164518
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin rewɓe''' (女の園, Onna no sono) ko filmo Japonnaajo mo hitaande 1954, mo Keisuke Kinoshita winndi e ardii. Nde tuugnii ko e deftere Jinkō Teien (Jinkō Teien) nde Tomoji Abe winndi.
== Ngeesa ==
Caggal doggol udditgol ngol, winnditaade ummital almudɓe e duɗal jaaɓi-haaɗtirde rewɓe caggal maayde gooto e almudɓe maɓɓe, geɗe gadiiɗe ɗee ina kaalee e nder daartol : E nder limre sukaaɓe rewɓe, luulndo ina ɓeydoo mawnude e njuɓɓudi duɗal ngal (conservative-authoritaire) e doosɗe mum tiiɗɗe. Almuɓɓe luulndiiɓe ɓee peccii ko e pecce e koye mum en, nano-nano hono Akiko e ɓe ngonaa politik hono Tomiko, e noddanooɓe golle jooni e ɓeen ƴaañooɓe yo ngoppu golle ko adii. Ko sakkitii koo, ko sabaabu keewɗo jeewte hakkunde Akiko, sosiyaalist peeñɗo iwdi toowndi, e Toshiko, baɗɗo no neɗɗo mawɗo e miijooji. Catalyst kewuuji ɗii ko almuudo biyeteeɗo Yoshie, mo woni caggal mum e jaŋde mum, kono mo alaa ko waawi gollude haa jamma e fawaade e kuule. Yoshie winnditii e duɗal ngal ngam etaade daɗde e baaba mum tiiɗɗo, mo kadi salii yiɗde mum resde sehil mum Shimoda so tawii kamɓe ɗiɗo fof ɓe keɓii dipolomaaji maɓɓe. Piɓaaɗo e jannginoowo Mayumi e tampinde distancing social e sukaaɓe rewɓe woɗɓe, Yoshie haa jooni ina wara hoore mum. Nde o woni e woyde Tomiko e Shimoda, Tomiko, Akiko e Mayumi ina tuuma koye mum en e maayde makko, almuɓɓe woɗɓe ɓee ina kaɗa suudu nduu e les njiimaandi Toshiko, ina njima jimɗi almuudo maɓɓe ɗi ngonaa laamuyankooji ɗi njuɓɓudi ndii haɗi.
== Sakinugo ==
* Mieko Takamine — Mayumi Gojō, jannginoowo
* Hideko Takamine — Yoshie Izushi
* Keiko Kishi — Tomiko Takioka
* Yoshiko Kuga — Akiko Hayashino
* Kazuko Yamamoto — Toshiko
* Takahiro Tamura — Sankichi Shimoda
* Masami Taura — Yoshikazu Sagara
* Chieko Higashiyama — Hooreejo leydi
* Kikue Mori — Deenoowo
* Kuniko Igawa — Debbo Yoshie
* Nobuo Kaneko — Kihei Hirato
* Yūko Mochizuki — Joom leydi
* Chieko Naniwa — Neene Tomiko
Jaɓɓugo
Daartooɓe filmuuji Keiko McDonald e Donald Richie teskiima feere filmo oo hakkunde Japon gaadanteejo, feudaliste mo njuɓɓudi jaŋde lomtiniri, e nafooje ɓurɗe demokaraasi caggal wolde ɗe njiy-ɗen e almudɓe. Richie kadi hollitii ko moƴƴi e no Kinoshita jogori waɗde e caɗeele ɓerɗe sukaaɓe rewɓe tokosɓe e nder ndeeɗoo tonngoode, o waɗti nannditinde ɗum e Mädchen in Uniform. Nagisa Ōshima innitiri Jardin Rewɓe ko filmo mo addani mo fellitde wonde kanko e hoore makko filmo e nder filmo makko 1995 biyeteeɗo Duuɓi 100 Sinema Japon.
== Njeenaaje ==
The Garden of Women heɓi njeenaari Mainichi Film Awards e hitaande 1954 ngam ɓurde moƴƴude e gardogol, e senaare ɓurnde moƴƴude, e fijirde ɓurnde moƴƴude e ballondiral (Yoshiko Kuga), e ɓurde moƴƴude e jimɗi e ɓurde moƴƴude e ƴettugol daande, kam e njeenaari Blue Ribbon ngam senaare ɓurnde moƴƴude.<ref name="McDonald">{{cite book|last1=McDonald|first1=Keiko|title=From Book to Screen: Modern Japanese Literature in Films|date=2000|publisher=M.E. Sharpe|page=50|isbn=9780765603883|url=https://books.google.com/books?id=D50YDQAAQBAJ&q=women%27s+garden&pg=PT362|accessdate=29 December 2020}}</ref><ref name="Anderson-Richie">{{cite book|last1=Anderson|first1=Joseph L.|last2=Richie|first2=Donald|title=The Japanese Film: Art and Industry|date=1982|publisher=Princeton University Press|page=293|isbn=0691007926|url=https://books.google.com/books?id=C2z3otM-y5kC&q=onna+no+sono|accessdate=29 December 2020|edition=Expanded}}</ref><ref name="oshima">{{cite web|url=https://player.bfi.org.uk/subscription/film/watch-100-years-of-japanese-cinema-1996-online|title=''100 Years of Japanese Cinema'' online at the BFI site|last=|first=|date=|website=|publisher=|access-date=29 December 2020|quote=}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kotobank.jp/word/%E5%A5%B3%E3%81%AE%E5%9C%92-700361|title=女の園 (The Garden of Women)|publisher=Kotobank|language=ja|access-date=22 February 2021}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
k9ot0k88xjvcd7oh6wmdntuy2n0tvzg
My Secret Garden
0
40055
164519
2026-04-16T07:43:01Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Jardiin am sirlu: Fantasiiji rewɓe ko deftere nde Nancy Friday winndi e hitaande 1973, moofti miijooji rewɓe e ɓataakeeji, e kasetuuji e yeewtereeji keertiiɗi. Caggal nde o waɗti heen miijo debbo e nder deftere nde o rokki ngam yaltinde, gardiiɗo makko salii, Aljumaa o woppi deftere ndee. Caggal nde rewɓe woɗɓe puɗɗii winndude e haalde ko fayti e jikkuuji e nder renndo, Aljumaa fuɗɗii miijaade winndude deftere ko fayti e jikkuuji rewɓe, ko adii fof ina moof..."
164519
wikitext
text/x-wiki
Jardiin am sirlu: Fantasiiji rewɓe ko deftere nde Nancy Friday winndi e hitaande 1973, moofti miijooji rewɓe e ɓataakeeji, e kasetuuji e yeewtereeji keertiiɗi. Caggal nde o waɗti heen miijo debbo e nder deftere nde o rokki ngam yaltinde, gardiiɗo makko salii, Aljumaa o woppi deftere ndee. Caggal nde rewɓe woɗɓe puɗɗii winndude e haalde ko fayti e jikkuuji e nder renndo, Aljumaa fuɗɗii miijaade winndude deftere ko fayti e jikkuuji rewɓe, ko adii fof ina moofta jikkuuji e sehilaaɓe mum, caggal ɗuum ina yeeyna e jaayɗe e jaayndeeji ngam ɓeydaade humpitaade. O yuɓɓini ɗeen nate e nder "cuuɗi", heen gooto fof ina anndiree innde debbo oo, so wonaa e tonngoode sakkitiinde ndee, "notes odd", nde hollirtee ko "miijooji ɓuuɓɗi" rewɓe heewɓe ɓe nganndaaka. Deftere ndee hollitii wonde rewɓe ina njiyloo, no worɓe njiyrata nii, tee ko woni e njiylawu oo ina waawi wonde ko ƴaañii, walla alaa, no worɓe nii. Deftere ndee, woni deftere adannde yaltunde e miijooji rewɓe, ina luulndii miijooji keewɗi jaɓanooɗi ko adii ɗuum, ko fayti e jikkuuji rewɓe.
My Secret Garden soodi ko famɗi fof miliyoŋaaji ɗiɗi, firtaama ko famɗi fof e ɗemɗe 10. Ko ɗum haɗaa to leydi Irlande.
Ko jokki e, Puɗi haɗaaɗi: Ko ɓuri heewde e miijooji rewɓe, rewi heen ko e hitaande 1975.
Ko woni e mum
Faandaare adannde: Doole fannuuji
Kabaaru ɗiɗaɓo: Hol ko waɗi Fantaasiiji?
Frustraasiyoŋ
Ɓooygol
Ɓeydagol jikkuuji
Pijirlooji yeeso
Jarfuye
Yiylaade
Eɓɓoore jokkondire
Ko ŋakki
Koyɗe ñalawma
Masturbaasiyoŋ
Lesbinaaɓe ɓee
Faandaare tataɓere: Hol ko rewɓe njiylotoo?
Anndinde innde
Jamaanu nguu
Leeptugol
Naafigaagal e masokisme
Jiimgol
Ko jokkere enɗam kulhuli
Ko ɓuuɓri harminaande
Waylo-waylo
Inna leydi
Insest
Zoo oo
Worɓe ɓaleeɓe
Sukaaɓe tokosɓe
Fetishist en ɓee
Rewɓe woɗɓe
Njulaagu
Faandaare Nayaɓere : Fuɗɗoode fannuuji rewɓe
Ɓingel
Soklaaji
Rewɓe ina mbaɗa ƴeewndo
Yiyde e janngude
Feddeeji ranwiiji
Faandaare joyaɓere: Aybinde e Fantaasi
Aybinde Rewɓe
Anniya worɓe
Faandaare jeegom: Fantaas jaɓaama
Fantaasiiji
Fantasiiji ɗi poti wonde goonga
Waɗde fannuuji
Renndinde fannuuji
Faandaare jeeɗiɗaɓere: Note odd
Pijirlooji ɗii
E hitaande 2009, deftere ndee wayliima wonti pijirlooji dingiral timmuɗi Multiple O: Rewɓe e dow. Winndiyanke pijirlooji biyeteeɗo John Sable suɓii ko Women on Top (deftere woɗnde nde Nancy Friday winndi) ngam wonde tiitoonde pijirlooji ɗii ko ɓuri heewde ko sabu maanaa mum ɓurɗo ɓuuɓde.
Ƴeew kadi
Puɗi Harminaaɗi
Tuugnorgal
jniboq61gzb70kvt5zohle4kf9jrye6
164520
164519
2026-04-16T07:49:20Z
SUZYFATIMA
13856
164520
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin am sirlu''': Fantasiiji rewɓe ko deftere nde Nancy Friday winndi e hitaande 1973, moofti miijooji rewɓe e ɓataakeeji, e kasetuuji e yeewtereeji keertiiɗi. Caggal nde o waɗti heen miijo debbo e nder deftere nde o rokki ngam yaltinde, gardiiɗo makko salii, Aljumaa o woppi deftere ndee. Caggal nde rewɓe woɗɓe puɗɗii winndude e haalde ko fayti e jikkuuji e nder renndo, Aljumaa fuɗɗii miijaade winndude deftere ko fayti e jikkuuji rewɓe, ko adii fof ina moofta jikkuuji e sehilaaɓe mum, caggal ɗuum ina yeeyna e jaayɗe e jaayndeeji ngam ɓeydaade humpitaade. O yuɓɓini ɗeen nate e nder "cuuɗi", heen gooto fof ina anndiree innde debbo oo, so wonaa e tonngoode sakkitiinde ndee, "notes odd", nde hollirtee ko "miijooji ɓuuɓɗi" rewɓe heewɓe ɓe nganndaaka. Deftere ndee hollitii wonde rewɓe ina njiyloo, no worɓe njiyrata nii, tee ko woni e njiylawu oo ina waawi wonde ko ƴaañii, walla alaa, no worɓe nii. Deftere ndee, woni deftere adannde yaltunde e miijooji rewɓe, ina luulndii miijooji keewɗi jaɓanooɗi ko adii ɗuum, ko fayti e jikkuuji rewɓe.
My Secret Garden soodi ko famɗi fof miliyoŋaaji ɗiɗi, firtaama ko famɗi fof e ɗemɗe 10. Ko ɗum haɗaa to leydi Irlande.
Ko jokki e, Puɗi haɗaaɗi: Ko ɓuri heewde e miijooji rewɓe, rewi heen ko e hitaande 1975.
== Ko woni e mum ==
Faandaare adannde: Doole fannuuji
Kabaaru ɗiɗaɓo: Hol ko waɗi Fantaasiiji?
* Frustraasiyoŋ
* Ɓooygol
* Ɓeydagol jikkuuji
* Pijirlooji yeeso
* Jarfuye
* Yiylaade
* Eɓɓoore jokkondire
* Ko ŋakki
* Koyɗe ñalawma
* Masturbaasiyoŋ
* Lesbinaaɓe ɓee
Faandaare tataɓere: Hol ko rewɓe njiylotoo?
* Anndinde innde
* Jamaanu nguu
* Leeptugol
* Naafigaagal e masokisme
* Jiimgol
* Ko jokkere enɗam kulhuli
* Ko ɓuuɓri harminaande
* Waylo-waylo
* Inna leydi
* Insest
* Zoo oo
* Worɓe ɓaleeɓe
* Sukaaɓe tokosɓe
* Fetishist en ɓee
* Rewɓe woɗɓe
* Njulaagu
Faandaare Nayaɓere : Fuɗɗoode fannuuji rewɓe
* Ɓingel
* Soklaaji
* Rewɓe ina mbaɗa ƴeewndo
* Yiyde e janngude
* Feddeeji ranwiiji
Faandaare joyaɓere: Aybinde e Fantaasi
* Aybinde Rewɓe
* Anniya worɓe
Faandaare jeegom: Fantaas jaɓaama
* Fantaasiiji
* Fantasiiji ɗi poti wonde goonga
* Waɗde fannuuji
* Renndinde fannuuji
Faandaare jeeɗiɗaɓere: Note odd
* Pijirlooji ɗii
E hitaande 2009, deftere ndee wayliima wonti pijirlooji dingiral timmuɗi Multiple O: Rewɓe e dow. Winndiyanke pijirlooji biyeteeɗo John Sable suɓii ko Women on Top (deftere woɗnde nde Nancy Friday winndi) ngam wonde tiitoonde pijirlooji ɗii ko ɓuri heewde ko sabu maanaa mum ɓurɗo ɓuuɓde.
== Ƴeew kadi ==
Puɗi Harminaaɗi
== Tuugnorgal ==
s3xpv4dk64l9i0pk02o6h7jpa5vkpat
164521
164520
2026-04-16T07:56:23Z
SUZYFATIMA
13856
164521
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin am sirlu''': Fantasiiji rewɓe ko deftere nde Nancy Friday winndi e hitaande 1973, moofti miijooji rewɓe e ɓataakeeji, e kasetuuji e yeewtereeji keertiiɗi. Caggal nde o waɗti heen miijo debbo e nder deftere nde o rokki ngam yaltinde, gardiiɗo makko salii, Aljumaa o woppi deftere ndee. Caggal nde rewɓe woɗɓe puɗɗii winndude e haalde ko fayti e jikkuuji e nder renndo, Aljumaa fuɗɗii miijaade winndude deftere ko fayti e jikkuuji rewɓe, ko adii fof ina moofta jikkuuji e sehilaaɓe mum, caggal ɗuum ina yeeyna e jaayɗe e jaayndeeji ngam ɓeydaade humpitaade. O yuɓɓini ɗeen nate e nder "cuuɗi", heen gooto fof ina anndiree innde debbo oo, so wonaa e tonngoode sakkitiinde ndee, "notes odd", nde hollirtee ko "miijooji ɓuuɓɗi" rewɓe heewɓe ɓe nganndaaka. Deftere ndee hollitii wonde rewɓe ina njiyloo, no worɓe njiyrata nii, tee ko woni e njiylawu oo ina waawi wonde ko ƴaañii, walla alaa, no worɓe nii. Deftere ndee, woni deftere adannde yaltunde e miijooji rewɓe, ina luulndii miijooji keewɗi jaɓanooɗi ko adii ɗuum, ko fayti e jikkuuji rewɓe.
My Secret Garden soodi ko famɗi fof miliyoŋaaji ɗiɗi, firtaama ko famɗi fof e ɗemɗe 10. Ko ɗum haɗaa to leydi Irlande.
Ko jokki e, Puɗi haɗaaɗi: Ko ɓuri heewde e miijooji rewɓe, rewi heen ko e hitaande 1975.
== Ko woni e mum ==
Faandaare adannde: Doole fannuuji
Kabaaru ɗiɗaɓo: Hol ko waɗi Fantaasiiji?
* Frustraasiyoŋ
* Ɓooygol
* Ɓeydagol jikkuuji
* Pijirlooji yeeso
* Jarfuye
* Yiylaade
* Eɓɓoore jokkondire
* Ko ŋakki
* Koyɗe ñalawma
* Masturbaasiyoŋ
* Lesbinaaɓe ɓee
Faandaare tataɓere: Hol ko rewɓe njiylotoo?
* Anndinde innde
* Jamaanu nguu
* Leeptugol
* Naafigaagal e masokisme
* Jiimgol
* Ko jokkere enɗam kulhuli
* Ko ɓuuɓri harminaande
* Waylo-waylo
* Inna leydi
* Insest
* Zoo oo
* Worɓe ɓaleeɓe
* Sukaaɓe tokosɓe
* Fetishist en ɓee
* Rewɓe woɗɓe
* Njulaagu
Faandaare Nayaɓere : Fuɗɗoode fannuuji rewɓe
* Ɓingel
* Soklaaji
* Rewɓe ina mbaɗa ƴeewndo
* Yiyde e janngude
* Feddeeji ranwiiji
Faandaare joyaɓere: Aybinde e Fantaasi
* Aybinde Rewɓe
* Anniya worɓe
Faandaare jeegom: Fantaas jaɓaama
* Fantaasiiji
* Fantasiiji ɗi poti wonde goonga
* Waɗde fannuuji
* Renndinde fannuuji
Faandaare jeeɗiɗaɓere: Note odd
* Pijirlooji ɗii
E hitaande 2009, deftere ndee wayliima wonti pijirlooji dingiral timmuɗi Multiple O: Rewɓe e dow. Winndiyanke pijirlooji biyeteeɗo John Sable suɓii ko Women on Top (deftere woɗnde nde Nancy Friday winndi) ngam wonde tiitoonde pijirlooji ɗii ko ɓuri heewde ko sabu maanaa mum ɓurɗo ɓuuɓde.
== Ƴeew kadi ==
Puɗi Harminaaɗi<ref>{{cite book|first1=Robert|last1=Sumrell|first2=Kazys|last2=Varnelis|chapter=Green Screens: Modernism's Secret Garden|editor1-last=Tilder|editor1-first=Lisa|editor2-last=Blostein|editor2-first=Beth|title=Design Ecologies: Essays on the Nature of Design|chapter-url=https://books.google.com/books?id=hI_ilw1zQGEC&pg=PA88|year=2010|publisher=Princeton Architectural Press|isbn=978-1-56898-783-5|page=88}}</ref><ref>{{cite book|last=Friday|first=Nancy|title=My Secret Garden: Women's Sexual Fantasies|url=https://books.google.com/books?id=jVGlPwAACAAJ&pg=PA7|year=2001|publisher=Quartet Books|isbn=978-0-7043-3294-2|pages=7–17}}</ref><ref>{{cite book|last=Foerstel|first=Herbert N.|title=Banned in the U.S.A.: A Reference Guide to Book Censorship in Schools and Public Libraries|url=https://books.google.com/books?id=4e0OfSKBp8oC&pg=PA248|year=2002|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-31166-6|page=248}}</ref><ref>{{Cite news|last=Smith|first=Harrison|date=6 November 2017|title=Nancy Friday, best-selling chronicler of women's erotic fantasies, dies at 84|url=https://www.washingtonpost.com/local/obituaries/nancy-friday-best-selling-chronicler-of-womens-erotic-fantasies-dies-at-84/2017/11/06/18e4b7b0-c302-11e7-84bc-5e285c7f4512_story.html|newspaper=[[The Washington Post]]}}</ref>.<ref>{{Cite web|title=Editions of My Secret Garden: Women's Sexual Fantasies by Nancy Friday|url=https://www.goodreads.com/work/editions/176578-my-secret-garden-women-s-sexual-fantasies|access-date=2024-08-12|website=www.goodreads.com}}</ref><ref>"Banned Publications", ''[[The Irish Times]]'', Friday 19 November 1976 (pg. 4)</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
hmp8y9tx46rueb796tru82226fbtcsz
Pioneer Women's Memorial Garden (Melbourne)
0
40056
164522
2026-04-16T08:00:20Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Jardiin ciftorgol rewɓe Pioneer ina woni to Kings Domain, to wuro Melbourne, to leydi Ostarali, ina teddini darnde rewɓe hoɗɓe e ƴellitaare diiwaan Victoria. Jardin ciftorgol rewɓe pioneer (Melbourne) E hitaande 1933, peeje ngam mawninde ñalɗi teemedere hitaande 1934 to Melbourne puɗɗii waɗeede, kadi Diiso teemedere hitaande rewɓe sosaa ngam humpitaade miijooji rewɓe. E batu gadano nguu, nanondiraama wonde maa jarne ciftorgol sosee e nder Kings Domain. Ko h..."
164522
wikitext
text/x-wiki
Jardiin ciftorgol rewɓe Pioneer ina woni to Kings Domain, to wuro Melbourne, to leydi Ostarali, ina teddini darnde rewɓe hoɗɓe e ƴellitaare diiwaan Victoria.
Jardin ciftorgol rewɓe pioneer (Melbourne)
E hitaande 1933, peeje ngam mawninde ñalɗi teemedere hitaande 1934 to Melbourne puɗɗii waɗeede, kadi Diiso teemedere hitaande rewɓe sosaa ngam humpitaade miijooji rewɓe. E batu gadano nguu, nanondiraama wonde maa jarne ciftorgol sosee e nder Kings Domain. Ko heewi e golle mooftugol kaalis rewi heen, ina jeyaa heen waɗde e yeeyde deftere siftorde, e heɓde abonmaaji jamaanu ngam winnditaade innde debbo gooto e "kaayitaaji siftorde". Ɗeeɗoo leppi caggal ɗuum mberlaa e les waktuuji naange e nder gesa hee.
Jardiin oo ko Hugh Linaker feewni ɗum, ko jardiin njuɓɓudi, simmetiri, ndi ndiyam rewi e mum. Ɗuum ina ilna e nder ŋoral ina waɗi nate njamndi debbo ɗe sehil Charles Web Gilbert waɗi.
Tappirɗe ɗiɗi e nder jarne ɗee, udditaama e kewu ñalnde aset 8 lewru juko hitaande 1935, tawi ko Lady Huntingfield, debbo guwerneer Victoria, e Mrs I.H. Moss, hooreejo fedde rewɓe teemedere hitaande. E hitaande 1960, fedde wiyeteende Quota Club to wuro Melbourne, aawi lekki e nder ngesa hee.
Jardiin oo ko hannde nokku keewɗo yimɓe ngam waɗde dewgal e nder galleeji.
Tuugnorgal
6azocdatgcozjss3dbw8fs5f4jeplod
164523
164522
2026-04-16T08:02:49Z
SUZYFATIMA
13856
164523
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin ciftorgol rewɓe Pioneer''' ina woni to Kings Domain, to wuro Melbourne, to leydi Ostarali, ina teddini darnde rewɓe hoɗɓe e ƴellitaare diiwaan Victoria.
== Jardin ciftorgol rewɓe pioneer (Melbourne) ==
E hitaande 1933, peeje ngam mawninde ñalɗi teemedere hitaande 1934 to Melbourne puɗɗii waɗeede, kadi Diiso teemedere hitaande rewɓe sosaa ngam humpitaade miijooji rewɓe. E batu gadano nguu, nanondiraama wonde maa jarne ciftorgol sosee e nder Kings Domain. Ko heewi e golle mooftugol kaalis rewi heen, ina jeyaa heen waɗde e yeeyde deftere siftorde, e heɓde abonmaaji jamaanu ngam winnditaade innde debbo gooto e "kaayitaaji siftorde". Ɗeeɗoo leppi caggal ɗuum mberlaa e les waktuuji naange e nder gesa hee.
Jardiin oo ko Hugh Linaker feewni ɗum, ko jardiin njuɓɓudi, simmetiri, ndi ndiyam rewi e mum. Ɗuum ina ilna e nder ŋoral ina waɗi nate njamndi debbo ɗe sehil Charles Web Gilbert waɗi.
Tappirɗe ɗiɗi e nder jarne ɗee, udditaama e kewu ñalnde aset 8 lewru juko hitaande 1935, tawi ko Lady Huntingfield, debbo guwerneer Victoria, e Mrs I.H. Moss, hooreejo fedde rewɓe teemedere hitaande. E hitaande 1960, fedde wiyeteende Quota Club to wuro Melbourne, aawi lekki e nder ngesa hee.
Jardiin oo ko hannde nokku keewɗo yimɓe ngam waɗde dewgal e nder galleeji.
== Tuugnorgal ==
1sea7g05url63375csbnef4ys5xoqks
164524
164523
2026-04-16T08:45:06Z
SUZYFATIMA
13856
164524
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin ciftorgol rewɓe Pioneer''' ina woni to Kings Domain, to wuro Melbourne, to leydi Ostarali, ina teddini darnde rewɓe hoɗɓe e ƴellitaare diiwaan Victoria.
== Jardin ciftorgol rewɓe pioneer (Melbourne) ==
E hitaande 1933, peeje ngam mawninde ñalɗi teemedere hitaande 1934 to Melbourne puɗɗii waɗeede, kadi Diiso teemedere hitaande rewɓe sosaa ngam humpitaade miijooji rewɓe. E batu gadano nguu, nanondiraama wonde maa jarne ciftorgol sosee e nder Kings Domain. Ko heewi e golle mooftugol kaalis rewi heen, ina jeyaa heen waɗde e yeeyde deftere siftorde, e heɓde abonmaaji jamaanu ngam winnditaade innde debbo gooto e "kaayitaaji siftorde". Ɗeeɗoo leppi caggal ɗuum mberlaa e les waktuuji naange e nder gesa hee.
Jardiin oo ko Hugh Linaker feewni ɗum, ko jardiin njuɓɓudi, simmetiri, ndi ndiyam rewi e mum. Ɗuum ina ilna e nder ŋoral ina waɗi nate njamndi debbo ɗe sehil Charles Web Gilbert waɗi.
Tappirɗe ɗiɗi e nder jarne ɗee, udditaama e kewu ñalnde aset 8 lewru juko hitaande 1935, tawi ko Lady Huntingfield, debbo guwerneer Victoria, e Mrs I.H. Moss, hooreejo fedde rewɓe teemedere hitaande. E hitaande 1960, fedde wiyeteende Quota Club to wuro Melbourne, aawi lekki e nder ngesa hee.
Jardiin oo ko hannde nokku keewɗo yimɓe ngam waɗde dewgal e nder galleeji.<ref>{{Cite web|url=http://www.thatsmelbourne.com.au/Placestogo/ParksandGardens/AllParksandGardens/Pages/4442.aspx|title=Kings Domain|last=Melbourne|first=City of|date=2016-11-04|website=www.thatsmelbourne.com.au|language=en|access-date=2016-04-11}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|url=http://monumentaustralia.org.au/themes/landscape/settlement/display/32433-pioneer-women%2560s-memorial|title=Pioneer Women`s Memorial Monument Australia|last=Design|first=UBC Web|website=monumentaustralia.org.au|access-date=2016-04-11}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=http://www.emelbourne.net.au/biogs/EM02034b.htm|title=Pioneer Women's Memorial - Cultural Artefact - eMelbourne - The Encyclopedia of Melbourne Online|last=Melbourne|first=School of Historical Studies, Department of History, The University of|website=www.emelbourne.net.au|language=en-gb|access-date=2016-04-11}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
g0mr1z0zcq2i8vwk4v3rxug0ipiisif
164525
164524
2026-04-16T08:45:40Z
SUZYFATIMA
13856
164525
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin ciftorgol rewɓe Pioneer''' ina woni to Kings Domain, to wuro Melbourne, to leydi Ostarali, ina teddini darnde rewɓe hoɗɓe e ƴellitaare diiwaan Victoria.
== Jardin ciftorgol rewɓe pioneer (Melbourne) ==
E hitaande 1933, peeje ngam mawninde ñalɗi teemedere hitaande 1934 to Melbourne puɗɗii waɗeede, kadi Diiso teemedere hitaande rewɓe sosaa ngam humpitaade miijooji rewɓe. E batu gadano nguu, nanondiraama wonde maa jarne ciftorgol sosee e nder Kings Domain. Ko heewi e golle mooftugol kaalis rewi heen, ina jeyaa heen waɗde e yeeyde deftere siftorde, e heɓde abonmaaji jamaanu ngam winnditaade innde debbo gooto e "kaayitaaji siftorde". Ɗeeɗoo leppi caggal ɗuum mberlaa e les waktuuji naange e nder gesa hee.
Jardiin oo ko Hugh Linaker feewni ɗum, ko jardiin njuɓɓudi, simmetiri, ndi ndiyam rewi e mum. Ɗuum ina ilna e nder ŋoral ina waɗi nate njamndi debbo ɗe sehil Charles Web Gilbert waɗi.
Tappirɗe ɗiɗi e nder jarne ɗee, udditaama e kewu ñalnde aset 8 lewru juko hitaande 1935, tawi ko Lady Huntingfield, debbo guwerneer Victoria, e Mrs I.H. Moss, hooreejo fedde rewɓe teemedere hitaande. E hitaande 1960, fedde wiyeteende Quota Club to wuro Melbourne, aawi lekki e nder ngesa hee.
Jardiin oo ko hannde nokku keewɗo yimɓe ngam waɗde dewgal e nder galleeji.<ref>{{Cite web|url=http://www.thatsmelbourne.com.au/Placestogo/ParksandGardens/AllParksandGardens/Pages/4442.aspx|title=Kings Domain|last=Melbourne|first=City of|date=2016-11-04|website=www.thatsmelbourne.com.au|language=en|access-date=2016-04-11}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|url=http://monumentaustralia.org.au/themes/landscape/settlement/display/32433-pioneer-women%2560s-memorial|title=Pioneer Women`s Memorial Monument Australia|last=Design|first=UBC Web|website=monumentaustralia.org.au|access-date=2016-04-11}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=http://www.emelbourne.net.au/biogs/EM02034b.htm|title=Pioneer Women's Memorial - Cultural Artefact - eMelbourne - The Encyclopedia of Melbourne Online|last=Melbourne|first=School of Historical Studies, Department of History, The University of|website=www.emelbourne.net.au|language=en-gb|access-date=2016-04-11}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
lbfk7f57ztmsc3gp4bn5t1mmfh5qh51
Pioneer Women's Memorial Garden (Adelaide)
0
40057
164526
2026-04-16T08:49:21Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Jardiin ciftorgol rewɓe pioneer en to Park 12 e nder leyɗeele Park Adelaide, to Ostarali fuɗnaange, ko teddungal wonande rewɓe pioneer en to Ostarali fuɗnaange. Jardiin oo ko diisneteeɗo leydi biyeteeɗo Elsie Cornish (1887-1946) feewni ɗum, nate ɗe Ola Cohn feewni ɗee, ko Lady Muriel Barclay-Harvey (jom suudu guwerneer Ostarali worgo, hono Sir Malcolm Barclay-Harvey) udditi ɗum ñalnde 19 abriil 1999. Naatgol mawngol ngol woni ko e laawol laamɗo William, fa..."
164526
wikitext
text/x-wiki
Jardiin ciftorgol rewɓe pioneer en to Park 12 e nder leyɗeele Park Adelaide, to Ostarali fuɗnaange, ko teddungal wonande rewɓe pioneer en to Ostarali fuɗnaange. Jardiin oo ko diisneteeɗo leydi biyeteeɗo Elsie Cornish (1887-1946) feewni ɗum, nate ɗe Ola Cohn feewni ɗee, ko Lady Muriel Barclay-Harvey (jom suudu guwerneer Ostarali worgo, hono Sir Malcolm Barclay-Harvey) udditi ɗum ñalnde 19 abriil 1999.
Naatgol mawngol ngol woni ko e laawol laamɗo William, fa’de e nokku ñalɗi Adelaide, hakkunde nokku biyeteeɗo Torrens Parade Ground to bannge worgo e caggal galle laamu to bannge worgo. Jardiin ɓuuɓɗo e nokkuuji gaasuuji taariiɗi ɗii ina kuutoree ngam wellitaare deeƴnde e nder hitaande ndee kala, e nder yontere kala lewru marse ina wonta ɓuuɓri golle nde fedde Adelaide hollirta toon yontere winndooɓe Adelaide.
Tariya
Jardiin oo ko e lewru mee 1938, ko fedde ciftorgol rewɓe Pioneer to Ostarali worgo. Wakiili’en ɗiɗo e ndee fedde, hono Miss Phebe Watson e hooreejo fedde nde, hono W. C. D. Veale, ngam sosde ‘jardin ciftorgol’. Ina wiyee wonde jarne oo waɗiraa ko no jarne ciftorgol rewɓe Pioneer to Melbourne, udditaa e hitaande 1935.
E nder eɓɓaande ndee Watson winndii : « E dow jaɓgol e jaɓgol Diiso wuro Adelaide, eɗen njiɗi lelnude werlaaji njuɓɓudi, tawa ina waɗi waktuuji naange e fijirde ko woni yuɓɓo mum hakkundeejo (ngam hollirde yahdu waktu) e nder lowre mum maa waɗte heen kaɓirgal ina waɗi binndanɗe gardenmate appro is02 [36,5 m] e 80 m [24 m], ina taarnaa e mahol brik ɓuuɓngol, e laawol juutngol hakkundeewol brik ina yahra e dow ŋoral tati juutngal haa e waktu naange ... Leɗɗe jarde ina ndokkee no sketch jokkondirɗo oo nii, leɗɗe ɓutte e leɗɗe pawe ko wayi no jacaranda e lekki golser cor sketch mo ɓe ndokki oo, ko goonga, ina waawi wayleede."
Nokkuure nde ɓaawo suudu laamu haa Adelaide ɗon ƴama, bee ƴamol nokkuure e jarne ɗon hoosa nder hitaande 1938.
Cornish e Trust luurdi e Diisnondiral wuro Adelaide dow geɗe diisnondiral haa e darorɗe hitaande 1939 e hooreejo Trust Miethke winndi e Diisnondiral ngam wallitde Cornish e oon sahaa. Jardiin oo, haa jooni, ƴellitaama no Cornish yiɗiri nii, ko kanko aawi leɗɗe asliije ɗee, kanko e hoore makko o mahii mahdi brik les.
Didol
Jardiiji ɗii e hitaande 2010
Design jarne oo ko rectangle simple mo lowre brik dekoraasiyoŋ. E nder cakkital jarde ndee ko seppo Cohn, ina waɗi nate debbo, ummiinde e dow ŋoral. Ɗuum ina taarnaa e leɗɗe daneeje, e leɗɗe gesa nayi, leɗɗe e leɗɗe pawɗe e saraaji mum.
Suɓagol leɗɗe Cornish ɗee, ko maanaaji mum en maandeeji, suɓii Populus nigra joy "Italica" (leɗɗe Lombardi) ngam lomtaade rewɓe joy fedde ciftorgol rewɓe pioneer en ; Quercus ilex (leɗɗe ɓutte) e Myrtus communis (leɗɗe ɓutte) ngam reende e yiɗde ; Lonicera (njuumri) ngam yiɗde, yaafuya e dewal ; e Syringa vulgaris (lila) ngam maande siftorde, ndeenka, cukaagu e teddungal. Ɗoo, diisneteeɗo oo suɓii ko leɗɗe no feewi ngam maanaaji mum en nate.
Peeje gadane ngam jarde ndee ina mbaɗi huutoraade ‘waktu puɗi’, ko ɗum hollirta yahdu sahaa ; kono ngoo miijo saliima e dow daliilu wonde ina ɗaɓɓi toppitagol ɓurngol heewde.
Rewɓe Pioneer en
Bensiiji parkooji nay ina njiyloo gesa oo gila bannge worgo, ina ciftora rewɓe ɓee :
Carol Rowntree 20.07.55 - 15.09.02 "Yiɗde yimɓe, defte e nuunɗal".
Elizabeth Webb Nicholls 21.02.1850 - 03.08.1943 "Suffragette, peewnitoowo renndo, e duuɓi keewɗi gardiiɗo Dental Rewɓe Tempere Kerecee'en to Ostarali worgo e Ostarali".
Kolonel Sibil Irving, M.B.E. "Kontrol A.W.A.S. 1941-1946" "Kolonel tedduɗo, W.R.A.A.C. 1956-1961"
Catherine Jean Cleave 09.02.1980 - 27.08.1998 "Ruuhu toppitiiɗo e weltaare baɗɗo ko seerndi"
Siftorde mawnde kadi ina darii e dow ŋoral sara laawol laamɗo William, sara laawol fuɗɗotoongol yahdu siftorde wolde hakkunde laawol laamɗo William e laawol Kintore. Ɗuum ina winndaa heen : "Ko Trish Worth, tergal Fedde Ngenndiije Dentuɗe wonande Adelaide, holliti ɗum ñalnde 20.04.97 e innde Diiso Fedde Ngenndiije Dentuɗe (SA) Inc.
Kuutorɗe e kewuuji
Gaa gaa huutoraade ɗum no nokku wellitaare huuɓtodinnde e ruttaade e wuro ngoo e waktuuji ñalɗi, yontere winndooɓe Adelaide ina yuɓɓinee e nder Jardiiji hitaande kala e lewru marse.
Tuugnorgal
adcoplauv6eqw088sa65bwt8jndvgcq
164528
164526
2026-04-16T08:53:19Z
SUZYFATIMA
13856
164528
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin ciftorgol rewɓe pioneer''' en to Park 12 e nder leyɗeele Park Adelaide, to Ostarali fuɗnaange, ko teddungal wonande rewɓe pioneer en to Ostarali fuɗnaange. Jardiin oo ko diisneteeɗo leydi biyeteeɗo Elsie Cornish (1887-1946) feewni ɗum, nate ɗe Ola Cohn feewni ɗee, ko Lady Muriel Barclay-Harvey (jom suudu guwerneer Ostarali worgo, hono Sir Malcolm Barclay-Harvey) udditi ɗum ñalnde 19 abriil 1999.
Naatgol mawngol ngol woni ko e laawol laamɗo William, fa’de e nokku ñalɗi Adelaide, hakkunde nokku biyeteeɗo Torrens Parade Ground to bannge worgo e caggal galle laamu to bannge worgo. Jardiin ɓuuɓɗo e nokkuuji gaasuuji taariiɗi ɗii ina kuutoree ngam wellitaare deeƴnde e nder hitaande ndee kala, e nder yontere kala lewru marse ina wonta ɓuuɓri golle nde fedde Adelaide hollirta toon yontere winndooɓe Adelaide.
== Tariya ==
Jardiin oo ko e lewru mee 1938, ko fedde ciftorgol rewɓe Pioneer to Ostarali worgo. Wakiili’en ɗiɗo e ndee fedde, hono Miss Phebe Watson e hooreejo fedde nde, hono W. C. D. Veale, ngam sosde ‘jardin ciftorgol’. Ina wiyee wonde jarne oo waɗiraa ko no jarne ciftorgol rewɓe Pioneer to Melbourne, udditaa e hitaande 1935.
E nder eɓɓaande ndee Watson winndii : « E dow jaɓgol e jaɓgol Diiso wuro Adelaide, eɗen njiɗi lelnude werlaaji njuɓɓudi, tawa ina waɗi waktuuji naange e fijirde ko woni yuɓɓo mum hakkundeejo (ngam hollirde yahdu waktu) e nder lowre mum maa waɗte heen kaɓirgal ina waɗi binndanɗe gardenmate appro is02 [36,5 m] e 80 m [24 m], ina taarnaa e mahol brik ɓuuɓngol, e laawol juutngol hakkundeewol brik ina yahra e dow ŋoral tati juutngal haa e waktu naange ... Leɗɗe jarde ina ndokkee no sketch jokkondirɗo oo nii, leɗɗe ɓutte e leɗɗe pawe ko wayi no jacaranda e lekki golser cor sketch mo ɓe ndokki oo, ko goonga, ina waawi wayleede."
Nokkuure nde ɓaawo suudu laamu haa Adelaide ɗon ƴama, bee ƴamol nokkuure e jarne ɗon hoosa nder hitaande 1938.
Cornish e Trust luurdi e Diisnondiral wuro Adelaide dow geɗe diisnondiral haa e darorɗe hitaande 1939 e hooreejo Trust Miethke winndi e Diisnondiral ngam wallitde Cornish e oon sahaa. Jardiin oo, haa jooni, ƴellitaama no Cornish yiɗiri nii, ko kanko aawi leɗɗe asliije ɗee, kanko e hoore makko o mahii mahdi brik les.
====== Didol ======
Jardiiji ɗii e hitaande 2010
Design jarne oo ko rectangle simple mo lowre brik dekoraasiyoŋ. E nder cakkital jarde ndee ko seppo Cohn, ina waɗi nate debbo, ummiinde e dow ŋoral. Ɗuum ina taarnaa e leɗɗe daneeje, e leɗɗe gesa nayi, leɗɗe e leɗɗe pawɗe e saraaji mum.
Suɓagol leɗɗe Cornish ɗee, ko maanaaji mum en maandeeji, suɓii Populus nigra joy "Italica" (leɗɗe Lombardi) ngam lomtaade rewɓe joy fedde ciftorgol rewɓe pioneer en ; Quercus ilex (leɗɗe ɓutte) e Myrtus communis (leɗɗe ɓutte) ngam reende e yiɗde ; Lonicera (njuumri) ngam yiɗde, yaafuya e dewal ; e Syringa vulgaris (lila) ngam maande siftorde, ndeenka, cukaagu e teddungal. Ɗoo, diisneteeɗo oo suɓii ko leɗɗe no feewi ngam maanaaji mum en nate.
Peeje gadane ngam jarde ndee ina mbaɗi huutoraade ‘waktu puɗi’, ko ɗum hollirta yahdu sahaa ; kono ngoo miijo saliima e dow daliilu wonde ina ɗaɓɓi toppitagol ɓurngol heewde.
== Rewɓe Pioneer en ==
Bensiiji parkooji nay ina njiyloo gesa oo gila bannge worgo, ina ciftora rewɓe ɓee :
====== Carol Rowntree 20.07.55 - 15.09.02 "Yiɗde yimɓe, defte e nuunɗal". ======
Elizabeth Webb Nicholls 21.02.1850 - 03.08.1943 "Suffragette, peewnitoowo renndo, e duuɓi keewɗi gardiiɗo Dental Rewɓe Tempere Kerecee'en to Ostarali worgo e Ostarali".
Kolonel Sibil Irving, M.B.E. "Kontrol A.W.A.S. 1941-1946" "Kolonel tedduɗo, W.R.A.A.C. 1956-1961"
====== Catherine Jean Cleave 09.02.1980 - 27.08.1998 "Ruuhu toppitiiɗo e weltaare baɗɗo ko seerndi" ======
Siftorde mawnde kadi ina darii e dow ŋoral sara laawol laamɗo William, sara laawol fuɗɗotoongol yahdu siftorde wolde hakkunde laawol laamɗo William e laawol Kintore. Ɗuum ina winndaa heen : "Ko Trish Worth, tergal Fedde Ngenndiije Dentuɗe wonande Adelaide, holliti ɗum ñalnde 20.04.97 e innde Diiso Fedde Ngenndiije Dentuɗe (SA) Inc.
== Kuutorɗe e kewuuji ==
Gaa gaa huutoraade ɗum no nokku wellitaare huuɓtodinnde e ruttaade e wuro ngoo e waktuuji ñalɗi, yontere winndooɓe Adelaide ina yuɓɓinee e nder Jardiiji hitaande kala e lewru marse.
== Tuugnorgal ==
hizai0cg8cjgsvd0wzdf8imsz7glji4
164529
164528
2026-04-16T08:58:37Z
SUZYFATIMA
13856
164529
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin ciftorgol rewɓe pioneer''' en to Park 12 e nder leyɗeele Park Adelaide, to Ostarali fuɗnaange, ko teddungal wonande rewɓe pioneer en to Ostarali fuɗnaange. Jardiin oo ko diisneteeɗo leydi biyeteeɗo Elsie Cornish (1887-1946) feewni ɗum, nate ɗe Ola Cohn feewni ɗee, ko Lady Muriel Barclay-Harvey (jom suudu guwerneer Ostarali worgo, hono Sir Malcolm Barclay-Harvey) udditi ɗum ñalnde 19 abriil 1999.
Naatgol mawngol ngol woni ko e laawol laamɗo William, fa’de e nokku ñalɗi Adelaide, hakkunde nokku biyeteeɗo Torrens Parade Ground to bannge worgo e caggal galle laamu to bannge worgo. Jardiin ɓuuɓɗo e nokkuuji gaasuuji taariiɗi ɗii ina kuutoree ngam wellitaare deeƴnde e nder hitaande ndee kala, e nder yontere kala lewru marse ina wonta ɓuuɓri golle nde fedde Adelaide hollirta toon yontere winndooɓe Adelaide.
== Tariya ==
Jardiin oo ko e lewru mee 1938, ko fedde ciftorgol rewɓe Pioneer to Ostarali worgo. Wakiili’en ɗiɗo e ndee fedde, hono Miss Phebe Watson e hooreejo fedde nde, hono W. C. D. Veale, ngam sosde ‘jardin ciftorgol’. Ina wiyee wonde jarne oo waɗiraa ko no jarne ciftorgol rewɓe Pioneer to Melbourne, udditaa e hitaande 1935.
E nder eɓɓaande ndee Watson winndii : « E dow jaɓgol e jaɓgol Diiso wuro Adelaide, eɗen njiɗi lelnude werlaaji njuɓɓudi, tawa ina waɗi waktuuji naange e fijirde ko woni yuɓɓo mum hakkundeejo (ngam hollirde yahdu waktu) e nder lowre mum maa waɗte heen kaɓirgal ina waɗi binndanɗe gardenmate appro is02 [36,5 m] e 80 m [24 m], ina taarnaa e mahol brik ɓuuɓngol, e laawol juutngol hakkundeewol brik ina yahra e dow ŋoral tati juutngal haa e waktu naange ... Leɗɗe jarde ina ndokkee no sketch jokkondirɗo oo nii, leɗɗe ɓutte e leɗɗe pawe ko wayi no jacaranda e lekki golser cor sketch mo ɓe ndokki oo, ko goonga, ina waawi wayleede."
Nokkuure nde ɓaawo suudu laamu haa Adelaide ɗon ƴama, bee ƴamol nokkuure e jarne ɗon hoosa nder hitaande 1938.
Cornish e Trust luurdi e Diisnondiral wuro Adelaide dow geɗe diisnondiral haa e darorɗe hitaande 1939 e hooreejo Trust Miethke winndi e Diisnondiral ngam wallitde Cornish e oon sahaa. Jardiin oo, haa jooni, ƴellitaama no Cornish yiɗiri nii, ko kanko aawi leɗɗe asliije ɗee, kanko e hoore makko o mahii mahdi brik les.
====== Didol ======
Jardiiji ɗii e hitaande 2010
Design jarne oo ko rectangle simple mo lowre brik dekoraasiyoŋ. E nder cakkital jarde ndee ko seppo Cohn, ina waɗi nate debbo, ummiinde e dow ŋoral. Ɗuum ina taarnaa e leɗɗe daneeje, e leɗɗe gesa nayi, leɗɗe e leɗɗe pawɗe e saraaji mum.
Suɓagol leɗɗe Cornish ɗee, ko maanaaji mum en maandeeji, suɓii Populus nigra joy "Italica" (leɗɗe Lombardi) ngam lomtaade rewɓe joy fedde ciftorgol rewɓe pioneer en ; Quercus ilex (leɗɗe ɓutte) e Myrtus communis (leɗɗe ɓutte) ngam reende e yiɗde ; Lonicera (njuumri) ngam yiɗde, yaafuya e dewal ; e Syringa vulgaris (lila) ngam maande siftorde, ndeenka, cukaagu e teddungal. Ɗoo, diisneteeɗo oo suɓii ko leɗɗe no feewi ngam maanaaji mum en nate.
Peeje gadane ngam jarde ndee ina mbaɗi huutoraade ‘waktu puɗi’, ko ɗum hollirta yahdu sahaa ; kono ngoo miijo saliima e dow daliilu wonde ina ɗaɓɓi toppitagol ɓurngol heewde.
== Rewɓe Pioneer en ==
Bensiiji parkooji nay ina njiyloo gesa oo gila bannge worgo, ina ciftora rewɓe ɓee :
====== Carol Rowntree 20.07.55 - 15.09.02 "Yiɗde yimɓe, defte e nuunɗal". ======
Elizabeth Webb Nicholls 21.02.1850 - 03.08.1943 "Suffragette, peewnitoowo renndo, e duuɓi keewɗi gardiiɗo Dental Rewɓe Tempere Kerecee'en to Ostarali worgo e Ostarali".
Kolonel Sibil Irving, M.B.E. "Kontrol A.W.A.S. 1941-1946" "Kolonel tedduɗo, W.R.A.A.C. 1956-1961"
====== Catherine Jean Cleave 09.02.1980 - 27.08.1998 "Ruuhu toppitiiɗo e weltaare baɗɗo ko seerndi" ======
Siftorde mawnde kadi ina darii e dow ŋoral sara laawol laamɗo William, sara laawol fuɗɗotoongol yahdu siftorde wolde hakkunde laawol laamɗo William e laawol Kintore. Ɗuum ina winndaa heen : "Ko Trish Worth, tergal Fedde Ngenndiije Dentuɗe wonande Adelaide, holliti ɗum ñalnde 20.04.97 e innde Diiso Fedde Ngenndiije Dentuɗe (SA) Inc.
== Kuutorɗe e kewuuji ==
Gaa gaa huutoraade ɗum no nokku wellitaare huuɓtodinnde e ruttaade e wuro ngoo e waktuuji ñalɗi, yontere winndooɓe Adelaide ina yuɓɓinee e nder Jardiiji hitaande kala e lewru marse.<ref>[https://adb.anu.edu.au/biography/cornish-elsie-marion-12859 Biography of Elsie Cornish] (ADB)</ref><ref name=":1">Jones, David (1998-02) "Elsie Marion Cornish (1887-1946): a pioneer of contemporary landscape design in Adelaide", ''Landscape Australia'', vol. 20, no. 1, February–April ; Issue 77, pp. 90-93.</ref><ref>{{Cite web|url=http://adelaidecityexplorer.com.au/items/show/94|title=Pioneer Women's Memorial and Garden Adelaide City Explorer|website=Adelaide City Explorer|access-date=2016-04-11}}</ref><ref name=":0">{{cite web|url=http://architectureau.com/articles/pioneer-womens-memorial-garden/#img=1|title=Pioneer Women's Memorial Garden by Elsie Marion Cornish|author=Wood, Emma|publisher=architectureau.com|date=31 January 2012}} published in {{cite journal|url=https://architectureau.com/magazines/landscape-architecture-australia/2011/landscape-architecture-australia-aug-sep-2011-131/|journal=Landscape Architecture Australia|date=August 2011|title=(Issue 131)}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.adelaidefestival.com.au/venues/pioneer-womens-memorial-garden/|website=Adelaide Festival|title=Pioneer Women's Memorial Garden|accessdate=31 May 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
gdqm3424hymivwkmxljp2vb076e5qbe
164531
164529
2026-04-16T08:59:03Z
SUZYFATIMA
13856
164531
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin ciftorgol rewɓe pioneer''' en to Park 12 e nder leyɗeele Park Adelaide, to Ostarali fuɗnaange, ko teddungal wonande rewɓe pioneer en to Ostarali fuɗnaange. Jardiin oo ko diisneteeɗo leydi biyeteeɗo Elsie Cornish (1887-1946) feewni ɗum, nate ɗe Ola Cohn feewni ɗee, ko Lady Muriel Barclay-Harvey (jom suudu guwerneer Ostarali worgo, hono Sir Malcolm Barclay-Harvey) udditi ɗum ñalnde 19 abriil 1999.
Naatgol mawngol ngol woni ko e laawol laamɗo William, fa’de e nokku ñalɗi Adelaide, hakkunde nokku biyeteeɗo Torrens Parade Ground to bannge worgo e caggal galle laamu to bannge worgo. Jardiin ɓuuɓɗo e nokkuuji gaasuuji taariiɗi ɗii ina kuutoree ngam wellitaare deeƴnde e nder hitaande ndee kala, e nder yontere kala lewru marse ina wonta ɓuuɓri golle nde fedde Adelaide hollirta toon yontere winndooɓe Adelaide.
== Tariya ==
Jardiin oo ko e lewru mee 1938, ko fedde ciftorgol rewɓe Pioneer to Ostarali worgo. Wakiili’en ɗiɗo e ndee fedde, hono Miss Phebe Watson e hooreejo fedde nde, hono W. C. D. Veale, ngam sosde ‘jardin ciftorgol’. Ina wiyee wonde jarne oo waɗiraa ko no jarne ciftorgol rewɓe Pioneer to Melbourne, udditaa e hitaande 1935.
E nder eɓɓaande ndee Watson winndii : « E dow jaɓgol e jaɓgol Diiso wuro Adelaide, eɗen njiɗi lelnude werlaaji njuɓɓudi, tawa ina waɗi waktuuji naange e fijirde ko woni yuɓɓo mum hakkundeejo (ngam hollirde yahdu waktu) e nder lowre mum maa waɗte heen kaɓirgal ina waɗi binndanɗe gardenmate appro is02 [36,5 m] e 80 m [24 m], ina taarnaa e mahol brik ɓuuɓngol, e laawol juutngol hakkundeewol brik ina yahra e dow ŋoral tati juutngal haa e waktu naange ... Leɗɗe jarde ina ndokkee no sketch jokkondirɗo oo nii, leɗɗe ɓutte e leɗɗe pawe ko wayi no jacaranda e lekki golser cor sketch mo ɓe ndokki oo, ko goonga, ina waawi wayleede."
Nokkuure nde ɓaawo suudu laamu haa Adelaide ɗon ƴama, bee ƴamol nokkuure e jarne ɗon hoosa nder hitaande 1938.
Cornish e Trust luurdi e Diisnondiral wuro Adelaide dow geɗe diisnondiral haa e darorɗe hitaande 1939 e hooreejo Trust Miethke winndi e Diisnondiral ngam wallitde Cornish e oon sahaa. Jardiin oo, haa jooni, ƴellitaama no Cornish yiɗiri nii, ko kanko aawi leɗɗe asliije ɗee, kanko e hoore makko o mahii mahdi brik les.
====== Didol ======
Jardiiji ɗii e hitaande 2010
Design jarne oo ko rectangle simple mo lowre brik dekoraasiyoŋ. E nder cakkital jarde ndee ko seppo Cohn, ina waɗi nate debbo, ummiinde e dow ŋoral. Ɗuum ina taarnaa e leɗɗe daneeje, e leɗɗe gesa nayi, leɗɗe e leɗɗe pawɗe e saraaji mum.
Suɓagol leɗɗe Cornish ɗee, ko maanaaji mum en maandeeji, suɓii Populus nigra joy "Italica" (leɗɗe Lombardi) ngam lomtaade rewɓe joy fedde ciftorgol rewɓe pioneer en ; Quercus ilex (leɗɗe ɓutte) e Myrtus communis (leɗɗe ɓutte) ngam reende e yiɗde ; Lonicera (njuumri) ngam yiɗde, yaafuya e dewal ; e Syringa vulgaris (lila) ngam maande siftorde, ndeenka, cukaagu e teddungal. Ɗoo, diisneteeɗo oo suɓii ko leɗɗe no feewi ngam maanaaji mum en nate.
Peeje gadane ngam jarde ndee ina mbaɗi huutoraade ‘waktu puɗi’, ko ɗum hollirta yahdu sahaa ; kono ngoo miijo saliima e dow daliilu wonde ina ɗaɓɓi toppitagol ɓurngol heewde.
== Rewɓe Pioneer en ==
Bensiiji parkooji nay ina njiyloo gesa oo gila bannge worgo, ina ciftora rewɓe ɓee :
====== Carol Rowntree 20.07.55 - 15.09.02 "Yiɗde yimɓe, defte e nuunɗal". ======
Elizabeth Webb Nicholls 21.02.1850 - 03.08.1943 "Suffragette, peewnitoowo renndo, e duuɓi keewɗi gardiiɗo Dental Rewɓe Tempere Kerecee'en to Ostarali worgo e Ostarali".
Kolonel Sibil Irving, M.B.E. "Kontrol A.W.A.S. 1941-1946" "Kolonel tedduɗo, W.R.A.A.C. 1956-1961"
====== Catherine Jean Cleave 09.02.1980 - 27.08.1998 "Ruuhu toppitiiɗo e weltaare baɗɗo ko seerndi" ======
Siftorde mawnde kadi ina darii e dow ŋoral sara laawol laamɗo William, sara laawol fuɗɗotoongol yahdu siftorde wolde hakkunde laawol laamɗo William e laawol Kintore. Ɗuum ina winndaa heen : "Ko Trish Worth, tergal Fedde Ngenndiije Dentuɗe wonande Adelaide, holliti ɗum ñalnde 20.04.97 e innde Diiso Fedde Ngenndiije Dentuɗe (SA) Inc.
== Kuutorɗe e kewuuji ==
Gaa gaa huutoraade ɗum no nokku wellitaare huuɓtodinnde e ruttaade e wuro ngoo e waktuuji ñalɗi, yontere winndooɓe Adelaide ina yuɓɓinee e nder Jardiiji hitaande kala e lewru marse.<ref>[https://adb.anu.edu.au/biography/cornish-elsie-marion-12859 Biography of Elsie Cornish] (ADB)</ref><ref name=":1">Jones, David (1998-02) "Elsie Marion Cornish (1887-1946): a pioneer of contemporary landscape design in Adelaide", ''Landscape Australia'', vol. 20, no. 1, February–April ; Issue 77, pp. 90-93.</ref><ref>{{Cite web|url=http://adelaidecityexplorer.com.au/items/show/94|title=Pioneer Women's Memorial and Garden Adelaide City Explorer|website=Adelaide City Explorer|access-date=2016-04-11}}</ref><ref name=":0">{{cite web|url=http://architectureau.com/articles/pioneer-womens-memorial-garden/#img=1|title=Pioneer Women's Memorial Garden by Elsie Marion Cornish|author=Wood, Emma|publisher=architectureau.com|date=31 January 2012}} published in {{cite journal|url=https://architectureau.com/magazines/landscape-architecture-australia/2011/landscape-architecture-australia-aug-sep-2011-131/|journal=Landscape Architecture Australia|date=August 2011|title=(Issue 131)}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.adelaidefestival.com.au/venues/pioneer-womens-memorial-garden/|website=Adelaide Festival|title=Pioneer Women's Memorial Garden|accessdate=31 May 2019}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
1p1dpw3eums1srlxt7bycrrnw4plpjn
Henk Lombaers
0
40058
164527
2026-04-16T08:51:21Z
Hauwasysy
14067
Created page with "Henk Joseph Maria (Henk) Lombaers (Doorn, 1920 – 29 ut 2007) ko ganndo hiisayanke Holanndeejo, ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Delft, kadi ko o piilaaɗo e fannu wiɗtooji golle to Pays-Bas. Nguurndam e golle Lombaers ƴettii heblo jannginooɓe. O janngii kemikal to Amsterdam kono o fotnoo ko joofnude jaŋde makko ko adii nde o naatata sabu njiimaandi Almaañ. Tuggi 1945 haa 1956 o golliima e konu laamɗo Pays-Bas, ɗo o tawtoraa naatgol artilerii..."
164527
wikitext
text/x-wiki
Henk Joseph Maria (Henk) Lombaers (Doorn, 1920 – 29 ut 2007) ko ganndo hiisayanke Holanndeejo, ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Delft, kadi ko o piilaaɗo e fannu wiɗtooji golle to Pays-Bas.
Nguurndam e golle
Lombaers ƴettii heblo jannginooɓe. O janngii kemikal to Amsterdam kono o fotnoo ko joofnude jaŋde makko ko adii nde o naatata sabu njiimaandi Almaañ. Tuggi 1945 haa 1956 o golliima e konu laamɗo Pays-Bas, ɗo o tawtoraa naatgol artileriiji radar-diwooje.
E hitaande 1956 o naati e Koninklijke Hoogovens ngam wonde wiɗtoowo gollorɗo. To Hoogovens o waɗii wiɗtooji ko faati e mbaawka jolngo e jolngooji porto kuutortooɗi simulaaji ordinateer. O ƴeewi kadi geɗe limtooje simulation.
E hitaande 1968 o toɗɗaa porfeseer fannuuji keewɗi e njuɓɓudi njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal to Delft, ɗo o waɗi konngol makko gadanol e dow "Voorzien en verzinnen" (Fooyre e ƴellitaare). E hitaande 1985 o woppi golle e yeewtere ndee, nde tiitoonde mum woni « Daar moet je maar niet te hard op rekenen » (A fotaani limtude heen no feewi). To Delft Lombaers lomtii ɗum ko Joop Evers, gonnooɗo porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde TwenteJanngooɓe PhD e les njiimaandi Lombaers ko Jack P.C. Kleijnen (Jaŋnginoowo tedduɗo to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tilburg (TiU), keɓɗo seedantaagal mum e hitaande 1971, Hendrik van der Meerendonk kadi e hitaande 1971, Johannes Botman e hitaande 1981, e Jaap van den Herik e hitaande 1983.
Binndanɗe cuɓaaɗe
1968. Woordeeji e mbaydiiji. Roterdam : Duɗal jaaɓi haaɗtirde Roterdam
1969. Trio-logie: Ceertugol dow tiitoonde wootere e dow lelnde. Wondude e Pier Malotaux e Jan e nder 't Veld.
1969. Wiɗtooji gollorɗi e nder leydi Pays-Bas. Spektoor Het.
1970. Pewnugol eɓɓooje e ƴeewndo lowre ; yeewtere batu hakkunde leyɗeele ɗiɗaɓo Amsterdam, Pays-Bas, ñalnde 6–10 oktoobar 1969. H.J.M. Lombaar en (ɓeydi).
1985. Daar moet je maar niet te hard op rekenen. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Delftse Pers
1985. Wiɗtooji gollorɗi : praktijk e teori : simposium ngam ƴellitde faggudu e ballal prof. H.J.M. Lombaers njibinaama ñalnde 6 lewru juko hitaande 1985 to Delft. Wil Heins (ƴeewndo). Duɗal jaaɓi haaɗtirde Delftse Pers.
Tuugnorgal
461zdfftp23pd1weaukrz6jhgb095el
Els Kloek
0
40059
164530
2026-04-16T08:58:50Z
Hauwasysy
14067
Created page with "Else Margaretha (Els) Kloek (jibinaa ko 18 sulyee 1952, Leyden) ko daartoowo, binndoowo Holanndeejo, keɓtinaaɗo e daartol rewɓe. Nguurndam E nder heen ko Annie M.G. Schmidt, e cukaagu mum Kloek ina yiɗi wonde yimoowo. Nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stedelijk to Leiden, o janngi daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Amsterdam, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1990. O jannginii to duɗe jaaɓi haaɗtirde Utrecht, Nijmegen, e Rotterdam. Ko kanko..."
164530
wikitext
text/x-wiki
Else Margaretha (Els) Kloek (jibinaa ko 18 sulyee 1952, Leyden) ko daartoowo, binndoowo Holanndeejo, keɓtinaaɗo e daartol rewɓe.
Nguurndam
E nder heen ko Annie M.G. Schmidt, e cukaagu mum Kloek ina yiɗi wonde yimoowo. Nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stedelijk to Leiden, o janngi daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Amsterdam, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1990. O jannginii to duɗe jaaɓi haaɗtirde Utrecht, Nijmegen, e Rotterdam. Ko kanko woni puɗɗotooɗo e gardiiɗo jaaynde ganndal lollunde wiyeteende "Verloren Verleden" (Ko ɓenni majjuɗo). Hakkunde 1998 e 2004, defte 24 e nder ndeeɗoo tonngoode njalti ko fayti e yimɓe lolluɓe e episoduuji daartol Holannda.
Tuggi 2003 haa 2014, Kloek ina jokkondiri e Duɗal Huygens ngam daartol Pays-Bas, jeyaangal e Akademi Naalankaagal e Ganndal Laamɗo Pays-Bas. E nder ndeeɗoo darnde, o ardii sosde Lekkol Rewɓe Dijital Pays-Bas e golle tuugnorgal 1001 Vrouwen uit de Nederlandse geschiedenis (1001 Rewɓe ummoriiɓe e daartol Pays-Bas). Gila 2008, o wonii gardiiɗo eɓɓaande Biografisch Portaal ((Biography Portal). Gila 2014 ko o daartoowo keeriiɗo, kadi ko o wiɗtiyanke njillu to duɗal ngal. Caggal ɗuum Kloek wonii hooreejo winndiyanke 1001 vrouwen e hitaande 2001 2018.
WorksKloek winndi walla wondi e defte garooje ɗee, e nder golle goɗɗe.
Rewɓe e sukaaɓe ko adii] (Nijmegen, 2019)
Keetje Hodson (hitaande 1768 haa 1829). 1768-1829, 1768-1829. Laamɗo alɗuɗo e jamaanu mbayliigu] (Nijmegen, 2017) [ko Maarten Hell winndi heen].
101 Rewɓe e hare] (Nijmegen, 2016)
Kenau e Magadala. Vrouwen e nder wuro wiyeteengo Kenau e Magdalena. Rewɓe e nder wolde duuɓi capanɗe jeetati] (Nijmegen, 2014)
Yimɓe mawɓe. Een pinal e nder huisvrouw Hollande [Laamɗo suudu. Daartol pinal rewɓe galleeji Holanndee en] (Amsterdam, 2009)
Wie hij zij, gorko wijf. Ko heewi e mbaydiiji e nder mbaydiiji jamaanu tijd. Drie Leidse ina jannga [Mo o foti wonde, Gorko walla Debbo/Debbo. Daartol rewɓe e fuɗɗoode jamaanu hannde. Janndeeji tati Leiden] (Hilversum, 1990; binndol)
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
2010 Toɗɗaama ngam heɓde njeenaaje defte binndaaɗe 2010 ngam heɓde njeenaari defte binndaaɗe
2013 Toɗɗaama ngam heɓde njeenaaje Libris 2013 ngam 1001 njeenaari e nder leydi Pays-Bas
2016 1001 Deftere daartol ɓurnde moƴƴude e yontaaji kala, janngooɓe Historisch Nieuwsblad [nl] [Magazine Historique] mbiyata ko deftere daartol ɓurnde moƴƴude e yontaaji kala.
2018 Toɗɗaama tergal teddungal e nder fedde binndol Holanndee en.
2019 Dogɗo njeenaari Kleio Klasseprijs 2019 ngam 1001 Vrouwen e hitaande 20ste eeuw e nder leydi Pays-Bas (VNG, Fedde jannginooɓe daartol e njuɓɓudi laamu to Pays-Bas; ina heen seedantaagal teddungal e njeenaari kaalis)
Tuugnorgal
0dgcayvnstakrdgevjiq1gj7yfxc0yk
164532
164530
2026-04-16T09:01:08Z
Hauwasysy
14067
164532
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Else Margaretha (Els) Kloe'''k (jibinaa ko 18 sulyee 1952, Leyden) ko daartoowo, binndoowo Holanndeejo, keɓtinaaɗo e daartol rewɓe.
Nguurndam
E nder heen ko Annie M.G. Schmidt, e cukaagu mum Kloek ina yiɗi wonde yimoowo. Nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stedelijk to Leiden, o janngi daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Amsterdam, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1990. O jannginii to duɗe jaaɓi haaɗtirde Utrecht, Nijmegen, e Rotterdam. Ko kanko woni puɗɗotooɗo e gardiiɗo jaaynde ganndal lollunde wiyeteende "Verloren Verleden" (Ko ɓenni majjuɗo). Hakkunde 1998 e 2004, defte 24 e nder ndeeɗoo tonngoode njalti ko fayti e yimɓe lolluɓe e episoduuji daartol Holannda.
Tuggi 2003 haa 2014, Kloek ina jokkondiri e Duɗal Huygens ngam daartol Pays-Bas, jeyaangal e Akademi Naalankaagal e Ganndal Laamɗo Pays-Bas. E nder ndeeɗoo darnde, o ardii sosde Lekkol Rewɓe Dijital Pays-Bas e golle tuugnorgal 1001 Vrouwen uit de Nederlandse geschiedenis (1001 Rewɓe ummoriiɓe e daartol Pays-Bas). Gila 2008, o wonii gardiiɗo eɓɓaande Biografisch Portaal ((Biography Portal). Gila 2014 ko o daartoowo keeriiɗo, kadi ko o wiɗtiyanke njillu to duɗal ngal. Caggal ɗuum Kloek wonii hooreejo winndiyanke 1001 vrouwen e hitaande 2001 2018.
WorksKloek winndi walla wondi e defte garooje ɗee, e nder golle goɗɗe.
Rewɓe e sukaaɓe ko adii] (Nijmegen, 2019)
Keetje Hodson (hitaande 1768 haa 1829). 1768-1829, 1768-1829. Laamɗo alɗuɗo e jamaanu mbayliigu] (Nijmegen, 2017) [ko Maarten Hell winndi heen].
101 Rewɓe e hare] (Nijmegen, 2016)
Kenau e Magadala. Vrouwen e nder wuro wiyeteengo Kenau e Magdalena. Rewɓe e nder wolde duuɓi capanɗe jeetati] (Nijmegen, 2014)
Yimɓe mawɓe. Een pinal e nder huisvrouw Hollande [Laamɗo suudu. Daartol pinal rewɓe galleeji Holanndee en] (Amsterdam, 2009)
Wie hij zij, gorko wijf. Ko heewi e mbaydiiji e nder mbaydiiji jamaanu tijd. Drie Leidse ina jannga [Mo o foti wonde, Gorko walla Debbo/Debbo. Daartol rewɓe e fuɗɗoode jamaanu hannde. Janndeeji tati Leiden] (Hilversum, 1990; binndol)
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
2010 Toɗɗaama ngam heɓde njeenaaje defte binndaaɗe 2010 ngam heɓde njeenaari defte binndaaɗe
2013 Toɗɗaama ngam heɓde njeenaaje Libris 2013 ngam 1001 njeenaari e nder leydi Pays-Bas
2016 1001 Deftere daartol ɓurnde moƴƴude e yontaaji kala, janngooɓe Historisch Nieuwsblad [nl] [Magazine Historique] mbiyata ko deftere daartol ɓurnde moƴƴude e yontaaji kala.
2018 Toɗɗaama tergal teddungal e nder fedde binndol Holanndee en.
2019 Dogɗo njeenaari Kleio Klasseprijs 2019 ngam 1001 Vrouwen e hitaande 20ste eeuw e nder leydi Pays-Bas (VNG, Fedde jannginooɓe daartol e njuɓɓudi laamu to Pays-Bas; ina heen seedantaagal teddungal e njeenaari kaalis
Tuugnorgal
rprqabrjcyhf7y41nsjfqht1h9nyk60
164534
164532
2026-04-16T09:11:08Z
Hauwasysy
14067
164534
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Else Margaretha (Els) Kloe'''k (jibinaa ko 18 sulyee 1952, Leyden) ko daartoowo, binndoowo Holanndeejo, keɓtinaaɗo e daartol rewɓe.
Nguurndam
E nder heen ko Annie M.G. Schmidt, e cukaagu mum Kloek ina yiɗi wonde yimoowo. Nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stedelijk to Leiden, o janngi daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Amsterdam, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1990. O jannginii to duɗe jaaɓi haaɗtirde Utrecht, Nijmegen, e Rotterdam. Ko kanko woni puɗɗotooɗo e gardiiɗo jaaynde ganndal lollunde wiyeteende "Verloren Verleden" (Ko ɓenni majjuɗo). Hakkunde 1998 e 2004, defte 24 e nder ndeeɗoo tonngoode njalti ko fayti e yimɓe lolluɓe e episoduuji daartol Holannda.
Tuggi 2003 haa 2014, Kloek ina jokkondiri e Duɗal Huygens ngam daartol Pays-Bas, jeyaangal e Akademi Naalankaagal e Ganndal Laamɗo Pays-Bas. E nder ndeeɗoo darnde, o ardii sosde Lekkol Rewɓe Dijital Pays-Bas e golle tuugnorgal 1001 Vrouwen uit de Nederlandse geschiedenis (1001 Rewɓe ummoriiɓe e daartol Pays-Bas). Gila 2008, o wonii gardiiɗo eɓɓaande Biografisch Portaal ((Biography Portal). Gila 2014 ko o daartoowo keeriiɗo, kadi ko o wiɗtiyanke njillu to duɗal ngal. Caggal ɗuum Kloek wonii hooreejo winndiyanke 1001 vrouwen e hitaande 2001 2018.
WorksKloek winndi walla wondi e defte garooje ɗee, e nder golle goɗɗe.
Rewɓe e sukaaɓe ko adii] (Nijmegen, 2019)
Keetje Hodson (hitaande 1768 haa 1829). 1768-1829, 1768-1829. Laamɗo alɗuɗo e jamaanu mbayliigu] (Nijmegen, 2017) [ko Maarten Hell winndi heen].
101 Rewɓe e hare] (Nijmegen, 2016)
Kenau e Magadala. Vrouwen e nder wuro wiyeteengo Kenau e Magdalena. Rewɓe e nder wolde duuɓi capanɗe jeetati] (Nijmegen, 2014)
Yimɓe mawɓe. Een pinal e nder huisvrouw Hollande [Laamɗo suudu. Daartol pinal rewɓe galleeji Holanndee en] (Amsterdam, 2009)
Wie hij zij, gorko wijf. Ko heewi e mbaydiiji e nder mbaydiiji jamaanu tijd. Drie Leidse ina jannga [Mo o foti wonde, Gorko walla Debbo/Debbo. Daartol rewɓe e fuɗɗoode jamaanu hannde. Janndeeji tati Leiden] (Hilversum, 1990; binndol)
Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji
2010 Toɗɗaama ngam heɓde njeenaaje defte binndaaɗe 2010 ngam heɓde njeenaari defte binndaaɗe
2013 Toɗɗaama ngam heɓde njeenaaje Libris 2013 ngam 1001 njeenaari e nder leydi Pays-Bas
2016 1001 Deftere daartol ɓurnde moƴƴude e yontaaji kala, janngooɓe Historisch Nieuwsblad [nl] [Magazine Historique] mbiyata ko deftere daartol ɓurnde moƴƴude e yontaaji kala.
2018 Toɗɗaama tergal teddungal e nder fedde binndol Holanndee en.
2019 Dogɗo njeenaari Kleio Klasseprijs 2019 ngam 1001 Vrouwen e hitaande 20ste eeuw e nder leydi Pays-Bas (VNG, Fedde jannginooɓe daartol e njuɓɓudi laamu to Pays-Bas; ina heen seedantaagal teddungal e njeenaari kaalis<ref>[http://www.isgeschiedenis.nl/interviews/els-kloek-en-de-weg-naar-1001-vrouwen/ Marianne van Exel, 'Els Kloek en de weg naar 1001 vrouwen' (interview), op: ''Isgeschiedenis.nl'']. [https://web.archive.org/web/20150924054005/http://www.isgeschiedenis.nl/interviews/els-kloek-en-de-weg-naar-1001-vrouwen/ Archived] on 24 September 2015.</ref><ref>[https://www.huygens.knaw.nl/kloek/ Els Kloek] at the Huygens instituut voor Nederlandse Geschiedenis website</ref>
Tuugnorgal
<references />
3wiwhu6knlilb025tw4rn4h2vduczs7
Dowlatabad Garden
0
40060
164533
2026-04-16T09:07:14Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Jardiin Dowlatabad (e farsi: باغ دولت آباد, e ɗemngal romaan: Bagh-e Dowlatabad) ko jardiin taariindi to Yazd, leydi Iraan. Henndu maggal toowndu 33,8 meeter ko kañum ɓuri toowde e winndere ndee, baɗaaɗo e adobe. Nde limtaa ko e limlebbi UNESCO e hitaande 2011, e nder gese Perse. Kadi nde limtaama e UNESCO e nder wuro taariindi Yazd e hitaande 2017. Jardiin oo ina waɗi galleeji keewɗi, ko wayi no Talar-e Ayeneh (galle saal daarorgal), galle yeeso, gall..."
164533
wikitext
text/x-wiki
Jardiin Dowlatabad (e farsi: باغ دولت آباد, e ɗemngal romaan: Bagh-e Dowlatabad) ko jardiin taariindi to Yazd, leydi Iraan. Henndu maggal toowndu 33,8 meeter ko kañum ɓuri toowde e winndere ndee, baɗaaɗo e adobe. Nde limtaa ko e limlebbi UNESCO e hitaande 2011, e nder gese Perse. Kadi nde limtaama e UNESCO e nder wuro taariindi Yazd e hitaande 2017.
Jardiin oo ina waɗi galleeji keewɗi, ko wayi no Talar-e Ayeneh (galle saal daarorgal), galle yeeso, galle Behesht-Aeen, galle Badgir, Haremsara (galle rewɓe), galle Tehrani, galle gollooɓe, galle ñaawirdu, suudu coofgol, galle coofɗo, galle e Qanaat gooto.
Tariya
Jardiin oo sosaa ko e hitaande 1747, ko Mohammed Taghi Khan Bafqi gardinooɗo Yazd caggal maayde Nader Shah. O fuɗɗorii mahngo ngoo ko e yamirde yo Qanat njuuteendi mum 65 kiloomeeteer, ina waɗi 5 caɗeele ruttorde ngam nawde ndiyam ummoraade Mehriz feewde nokku oo. Ndeen o mahii hoɗorde makko e jooɗorde laamu makko e nder jarne. Jardiin oo yani ko e mboros caggal maayde joom mum adannde e hitaande 1793. Hannde, jardiin oo ina ndiyam e kuutoragol ɓuuɓri semi-luggiɗndi nde tawnoo Qanat nattii rokkude ndiyam jardiin oo.
Jardiin oo e mbaydiiji gonɗi heen ɗii, ko ɓiy Fath-Ali Shah Qajar tataɓo Mohammad Vali Mirza mo wonnoo e hitaande 1811 guwerneer Yazd, e sahaa goɗɗo ko Soltan Hoseyn Mirza Jalal ed-Dowleh, ɓiy mawɗo Mass'oud Mirza Zell-e Zell-e Soltan wonnoo guwerneer Yazd, mo wonnoo guwerneer Yazd, mo wonnoo. Ko ngol woni go’o ko nde feewnaama hakkunde 1975 e 1983 nde artiri feccere henndu ɓuuɓndu e won e nokkuuji. Koɗorɗe gonɗe e werlaaji ɗii meeɗiino jogaade tooweeki 6, heen gooto tan heddii hannde.
Nde limtaama e nokkuuji ndonaandi ngenndiiji Iraan e limoore 774 ñalnde 13 marse 1968.
Tuugnorgal
bxdj7c2d2tvgksisbikdupl1yaxoygv
164535
164533
2026-04-16T09:12:52Z
SUZYFATIMA
13856
164535
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin Dowlatabad''' (e farsi: باغ دولت آباد, e ɗemngal romaan: Bagh-e Dowlatabad) ko jardiin taariindi to Yazd, leydi Iraan. Henndu maggal toowndu 33,8 meeter ko kañum ɓuri toowde e winndere ndee, baɗaaɗo e adobe. Nde limtaa ko e limlebbi UNESCO e hitaande 2011, e nder gese Perse. Kadi nde limtaama e UNESCO e nder wuro taariindi Yazd e hitaande 2017.
Jardiin oo ina waɗi galleeji keewɗi, ko wayi no Talar-e Ayeneh (galle saal daarorgal), galle yeeso, galle Behesht-Aeen, galle Badgir, Haremsara (galle rewɓe), galle Tehrani, galle gollooɓe, galle ñaawirdu, suudu coofgol, galle coofɗo, galle e Qanaat gooto.
== Tariya ==
Jardiin oo sosaa ko e hitaande 1747, ko Mohammed Taghi Khan Bafqi gardinooɗo Yazd caggal maayde Nader Shah. O fuɗɗorii mahngo ngoo ko e yamirde yo Qanat njuuteendi mum 65 kiloomeeteer, ina waɗi 5 caɗeele ruttorde ngam nawde ndiyam ummoraade Mehriz feewde nokku oo. Ndeen o mahii hoɗorde makko e jooɗorde laamu makko e nder jarne. Jardiin oo yani ko e mboros caggal maayde joom mum adannde e hitaande 1793. Hannde, jardiin oo ina ndiyam e kuutoragol ɓuuɓri semi-luggiɗndi nde tawnoo Qanat nattii rokkude ndiyam jardiin oo.
Jardiin oo e mbaydiiji gonɗi heen ɗii, ko ɓiy Fath-Ali Shah Qajar tataɓo Mohammad Vali Mirza mo wonnoo e hitaande 1811 guwerneer Yazd, e sahaa goɗɗo ko Soltan Hoseyn Mirza Jalal ed-Dowleh, ɓiy mawɗo Mass'oud Mirza Zell-e Zell-e Soltan wonnoo guwerneer Yazd, mo wonnoo guwerneer Yazd, mo wonnoo. Ko ngol woni go’o ko nde feewnaama hakkunde 1975 e 1983 nde artiri feccere henndu ɓuuɓndu e won e nokkuuji. Koɗorɗe gonɗe e werlaaji ɗii meeɗiino jogaade tooweeki 6, heen gooto tan heddii hannde.
Nde limtaama e nokkuuji ndonaandi ngenndiiji Iraan e limoore 774 ñalnde 13 marse 1968.
== Tuugnorgal ==
1bhf37xkl7m9pl7klyfbkr08j9m0aha
164536
164535
2026-04-16T09:23:36Z
SUZYFATIMA
13856
164536
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin Dowlatabad''' (e farsi: باغ دولت آباد, e ɗemngal romaan: Bagh-e Dowlatabad) ko jardiin taariindi to Yazd, leydi Iraan. Henndu maggal toowndu 33,8 meeter ko kañum ɓuri toowde e winndere ndee, baɗaaɗo e adobe. Nde limtaa ko e limlebbi UNESCO e hitaande 2011, e nder gese Perse. Kadi nde limtaama e UNESCO e nder wuro taariindi Yazd e hitaande 2017.
Jardiin oo ina waɗi galleeji keewɗi, ko wayi no Talar-e Ayeneh (galle saal daarorgal), galle yeeso, galle Behesht-Aeen, galle Badgir, Haremsara (galle rewɓe), galle Tehrani, galle gollooɓe, galle ñaawirdu, suudu coofgol, galle coofɗo, galle e Qanaat gooto.
== Tariya ==
Jardiin oo sosaa ko e hitaande 1747, ko Mohammed Taghi Khan Bafqi gardinooɗo Yazd caggal maayde Nader Shah. O fuɗɗorii mahngo ngoo ko e yamirde yo Qanat njuuteendi mum 65 kiloomeeteer, ina waɗi 5 caɗeele ruttorde ngam nawde ndiyam ummoraade Mehriz feewde nokku oo. Ndeen o mahii hoɗorde makko e jooɗorde laamu makko e nder jarne. Jardiin oo yani ko e mboros caggal maayde joom mum adannde e hitaande 1793. Hannde, jardiin oo ina ndiyam e kuutoragol ɓuuɓri semi-luggiɗndi nde tawnoo Qanat nattii rokkude ndiyam jardiin oo.
Jardiin oo e mbaydiiji gonɗi heen ɗii, ko ɓiy Fath-Ali Shah Qajar tataɓo Mohammad Vali Mirza mo wonnoo e hitaande 1811 guwerneer Yazd, e sahaa goɗɗo ko Soltan Hoseyn Mirza Jalal ed-Dowleh, ɓiy mawɗo Mass'oud Mirza Zell-e Zell-e Soltan wonnoo guwerneer Yazd, mo wonnoo guwerneer Yazd, mo wonnoo. Ko ngol woni go’o ko nde feewnaama hakkunde 1975 e 1983 nde artiri feccere henndu ɓuuɓndu e won e nokkuuji. Koɗorɗe gonɗe e werlaaji ɗii meeɗiino jogaade tooweeki 6, heen gooto tan heddii hannde.
Nde limtaama e nokkuuji ndonaandi ngenndiiji Iraan e limoore 774 ñalnde 13 marse 1968.<ref>{{Cite web|title=Historic City of Yazd|url=https://whc.unesco.org/en/list/1544/|access-date=2021-12-05|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Dowlatabad Garden: A Garden in Heart of Desert - Tourism news|url=https://www.tasnimnews.com/en/news/2017/04/08/1368940/dowlatabad-garden-a-garden-in-heart-of-desert|access-date=2021-12-05|website=Tasnim News Agency|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=The Persian Garden|url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1372.pdf|access-date=24 Oct 2025|website=whc.unesco.org}}</ref><ref>{{Cite web|title=35 COM 8B.26 - Decision|url=https://whc.unesco.org/en/decisions/4297/|access-date=2021-12-05|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|date=2017-07-13|title=Bagh-e Dolat Abad, an epitome of Persian Garden|url=https://www.tehrantimes.com/news/415032/Bagh-e-Dolat-Abad-an-epitome-of-Persian-Garden|access-date=2021-12-05|website=Tehran Times|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|date=2020-05-29|title=ایران زیباست؛ باغ "دولت آباد" یزد|url=https://www.isna.ir/photo/99030904911/ایران-زیباست-باغ-دولت-آباد-یزد|access-date=2021-12-05|website=ایسنا|language=fa}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|date=2018-03-10|title=باغ جهانی دولت آباد یزد، تلفیقی از ذوق و هنر معماری|url=https://www.irna.ir/news/82857186/باغ-جهانی-دولت-آباد-یزد-تلفیقی-از-ذوق-و-هنر-معماری|access-date=2021-12-05|website=ایرنا|language=fa}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-06-07|title=شکایت مهریزیها از خان یزد برای آب قنات دولتآباد|url=https://www.isna.ir/news/1400031711665/شکایت-مهریزی-ها-از-خان-یزد-برای-آب-قنات-دولت-آباد|access-date=2021-12-05|website=ایسنا|language=fa}}</ref><ref name=":3">{{Cite web|date=2008-10-08|title=آشنایی با باغ دولتآباد - یزد|url=https://www.hamshahrionline.ir/news/65300/آشنایی-با-باغ-دولت-آباد-یزد|access-date=2021-12-05|website=همشهری آنلاین|language=fa}}</ref><ref>{{Cite web|date=2015-05-04|title=درباره باغ دولت آباد - سربرگ - باغ دولت آباد یزد|url=http://www.dolatabad.com/fa/%D8%B3%D8%B1%D8%A8%D8%B1%DA%AF/%D8%AF%D8%B1%D8%A8%D8%A7%D8%B1%D9%87-%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%AF%D9%88%D9%84%D8%AA-%D8%A2%D8%A8%D8%A7%D8%AF|access-date=2021-12-05|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20150504092313/http://www.dolatabad.com/fa/%D8%B3%D8%B1%D8%A8%D8%B1%DA%AF/%D8%AF%D8%B1%D8%A8%D8%A7%D8%B1%D9%87-%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%AF%D9%88%D9%84%D8%AA-%D8%A2%D8%A8%D8%A7%D8%AF|archive-date=4 May 2015|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
q8oso6hhmmzdhakzd1vyfey0wqn289x
164537
164536
2026-04-16T09:24:52Z
SUZYFATIMA
13856
164537
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin Dowlatabad''' (e farsi: باغ دولت آباد, e ɗemngal romaan: Bagh-e Dowlatabad) ko jardiin taariindi to Yazd, leydi Iraan. Henndu maggal toowndu 33,8 meeter ko kañum ɓuri toowde e winndere ndee, baɗaaɗo e adobe. Nde limtaa ko e limlebbi UNESCO e hitaande 2011, e nder gese Perse. Kadi nde limtaama e UNESCO e nder wuro taariindi Yazd e hitaande 2017.
Jardiin oo ina waɗi galleeji keewɗi, ko wayi no Talar-e Ayeneh (galle saal daarorgal), galle yeeso, galle Behesht-Aeen, galle Badgir, Haremsara (galle rewɓe), galle Tehrani, galle gollooɓe, galle ñaawirdu, suudu coofgol, galle coofɗo, galle e Qanaat gooto.
== Tariya ==
Jardiin oo sosaa ko e hitaande 1747, ko Mohammed Taghi Khan Bafqi gardinooɗo Yazd caggal maayde Nader Shah. O fuɗɗorii mahngo ngoo ko e yamirde yo Qanat njuuteendi mum 65 kiloomeeteer, ina waɗi 5 caɗeele ruttorde ngam nawde ndiyam ummoraade Mehriz feewde nokku oo. Ndeen o mahii hoɗorde makko e jooɗorde laamu makko e nder jarne. Jardiin oo yani ko e mboros caggal maayde joom mum adannde e hitaande 1793. Hannde, jardiin oo ina ndiyam e kuutoragol ɓuuɓri semi-luggiɗndi nde tawnoo Qanat nattii rokkude ndiyam jardiin oo.
Jardiin oo e mbaydiiji gonɗi heen ɗii, ko ɓiy Fath-Ali Shah Qajar tataɓo Mohammad Vali Mirza mo wonnoo e hitaande 1811 guwerneer Yazd, e sahaa goɗɗo ko Soltan Hoseyn Mirza Jalal ed-Dowleh, ɓiy mawɗo Mass'oud Mirza Zell-e Zell-e Soltan wonnoo guwerneer Yazd, mo wonnoo guwerneer Yazd, mo wonnoo. Ko ngol woni go’o ko nde feewnaama hakkunde 1975 e 1983 nde artiri feccere henndu ɓuuɓndu e won e nokkuuji. Koɗorɗe gonɗe e werlaaji ɗii meeɗiino jogaade tooweeki 6, heen gooto tan heddii hannde.
Nde limtaama e nokkuuji ndonaandi ngenndiiji Iraan e limoore 774 ñalnde 13 marse 1968.<ref>{{Cite web|title=Historic City of Yazd|url=https://whc.unesco.org/en/list/1544/|access-date=2021-12-05|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Dowlatabad Garden: A Garden in Heart of Desert - Tourism news|url=https://www.tasnimnews.com/en/news/2017/04/08/1368940/dowlatabad-garden-a-garden-in-heart-of-desert|access-date=2021-12-05|website=Tasnim News Agency|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=The Persian Garden|url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1372.pdf|access-date=24 Oct 2025|website=whc.unesco.org}}</ref><ref>{{Cite web|title=35 COM 8B.26 - Decision|url=https://whc.unesco.org/en/decisions/4297/|access-date=2021-12-05|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|date=2017-07-13|title=Bagh-e Dolat Abad, an epitome of Persian Garden|url=https://www.tehrantimes.com/news/415032/Bagh-e-Dolat-Abad-an-epitome-of-Persian-Garden|access-date=2021-12-05|website=Tehran Times|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|date=2020-05-29|title=ایران زیباست؛ باغ "دولت آباد" یزد|url=https://www.isna.ir/photo/99030904911/ایران-زیباست-باغ-دولت-آباد-یزد|access-date=2021-12-05|website=ایسنا|language=fa}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|date=2018-03-10|title=باغ جهانی دولت آباد یزد، تلفیقی از ذوق و هنر معماری|url=https://www.irna.ir/news/82857186/باغ-جهانی-دولت-آباد-یزد-تلفیقی-از-ذوق-و-هنر-معماری|access-date=2021-12-05|website=ایرنا|language=fa}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-06-07|title=شکایت مهریزیها از خان یزد برای آب قنات دولتآباد|url=https://www.isna.ir/news/1400031711665/شکایت-مهریزی-ها-از-خان-یزد-برای-آب-قنات-دولت-آباد|access-date=2021-12-05|website=ایسنا|language=fa}}</ref><ref name=":3">{{Cite web|date=2008-10-08|title=آشنایی با باغ دولتآباد - یزد|url=https://www.hamshahrionline.ir/news/65300/آشنایی-با-باغ-دولت-آباد-یزد|access-date=2021-12-05|website=همشهری آنلاین|language=fa}}</ref><ref>{{Cite web|date=2015-05-04|title=درباره باغ دولت آباد - سربرگ - باغ دولت آباد یزد|url=http://www.dolatabad.com/fa/%D8%B3%D8%B1%D8%A8%D8%B1%DA%AF/%D8%AF%D8%B1%D8%A8%D8%A7%D8%B1%D9%87-%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%AF%D9%88%D9%84%D8%AA-%D8%A2%D8%A8%D8%A7%D8%AF|access-date=2021-12-05|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20150504092313/http://www.dolatabad.com/fa/%D8%B3%D8%B1%D8%A8%D8%B1%DA%AF/%D8%AF%D8%B1%D8%A8%D8%A7%D8%B1%D9%87-%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%AF%D9%88%D9%84%D8%AA-%D8%A2%D8%A8%D8%A7%D8%AF|archive-date=4 May 2015|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Rewbe]]
bpj1t5o07ogaxn1btqf5uq2wnsk7tb7
Jodi Evans
0
40061
164538
2026-04-16T09:27:09Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348475647|Jodie Evans]]"
164538
wikitext
text/x-wiki
'''Jodie Evans''' (jibinaa ko ñalnde 22 suwee 1954) ko daraniiɗo politik Ameriknaajo, binndoowo, e peewnoowo filmuuji binndaaɗi .
Evans ko daraniiɗo politik lannda Demokaraat en gardinooɗo kampaañ hooreejo leydi Amerik e hitaande 1992 mo gonnooɗo guwerneer Kaliforni biyeteeɗo Jerry Brown . Evans wondi e Medea Benjamin e woɗɓe e sosde fedde rewɓe haɓantoonde wolde wiyeteende Code Pink . Ko kanko wonnoo hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Rainforest Action .
E hitaande 2023, ''jaaynde wiyeteende The New York Times'' yaltinii winndannde ina hollita jokkondiral hakkunde jom suudu makko gila 2017, hono Neville Roy Singham, e lannda kominist Siin, ina hollita wonde Evans ina ñiŋa laamu Siin doolnuɗo e hitaande 2015. Gila 2017, 25% e fedde Pidenks ina jokki e... Siŋham. Evans hollitii e hitaande 2023 wonde hannde ina jokki e wallitde Siin no feewi, tee ina jogori wonde gardiiɗo tooñanngeeji, kadi ko kañum woni mbaydi ƴellitaare faggudu tawa alaa maccungaagu walla hare.
== Nguurndam gadano ==
Evans jibinaa ko to wuro wiyeteengo Las Vegas, to Nevada . O fuɗɗii yiɗde ko fayti e nuunɗal renndo nde o gollotoo e otel mawɗo to Las Vegas nde o woni suka—no gollodiiɓe makko yuɓɓiniri nii, o seppi ngam heɓde njoɓdi nguurndam.
== Golle ==
Golle makko seppooji CODEPINK ina njeyaa heen bonnude konngol Sarah Palin e batu ngenndiwal Republicain en 2008, e seppooji 2009 to Santa Monica ngam haɓaade sosiyatee Israayiilnaajo biyeteeɗo Ahava . Nde o arti Afganistaan, o yettini siynooji rewɓe wonɓe e ndeen leydi e Amerik to [[Barack Obama|hooreejo leydi Obama]], o ñaagii mo yo o neldu hay konuuji kesi e nder hare nde toon.
E lewru marse 2010, e nder deftere nde Karl Rove siifondiri to Beverly Hills, [[Çalifonia|Kaliforni]], kanko e terɗe Code Pink goɗɗe, ɓe ngaddi jiiɓru. E sahaa gooto, Evans fawi dingiral ngal feewde Rove e juuɗe mum, o wiyi omo waɗa nanngugol ɓiyleydi . Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 2011, Evans nanngaa sabu jikkuuji bonɗi e nder otel Rancho Mirage ɗo o ardii seppooji ngam salaade David H. Koch e Charles G. Koch ngam ballal kaalis maɓɓe e feccere e fedde Tea Party .
Ko kanko woni coftuɗo e hooreejo [[People’s Support Foundation|Fedde Ballal Yimɓe]], fedde nde wonaa laamuyankoore nde sosaa e hitaande 2017 e ballal gollotooɓe ɓooyɓe e sosiyetee lowre ThoughtWorks .
E hitaande 2019, Evans hawri e fijoowo e golloowo biyeteeɗo Jane Fonda e nder seppooji e golle majjere siwil, ina wiyee Fire Drill Fridays, to Kapitol Washington DC ngam teeŋtinde caɗeele weeyo winndere, ɗo Evans nanngaa laabi keewɗi wondude e Fonda.
O woniino gardiiɗo defte ''Twilight of Empire : Jaabawuuli e Occupation'' (2004) (gardinooɗo) e ''Jokkude hare aroore jooni : Jaabawuuli baɗɗiiɗi e fitinaaji e ownugol'' (2005) (gardinooɗo).
== Darnde e dow Siin ==
Evans meeɗiino ñiŋde laamu Siin doolnuɗo, o waɗi heen haalaaji ko wayi no : « Eɗen ɗaɓɓi nde Siin woppata tooñanngeeji bonɗi e rewɓe mum en daraniiɓe jojjanɗe aadee ». E nder winndannde 2023, jaaynde wiyeteende The New York Times winndi wonde Evans ko hannde daraniiɗo Siin no feewi, tee ina jogori wonde gardiiɗo tooñanngeeji, kadi ko kañum woni mbaydi ƴellitaare faggudu tawa alaa maccungaagu walla hare. E hitaande 2021, Evans siftinii Uyghur en wonde « ownooɓe ». [1] Nde naamndaa so tawii o jogii ko o haali ko boni e Siin, Evans jaabtii e fuɗɗoode wonde "mi waawaa, e nguurndam am, miijaade hay huunde", kono caggal ɗuum o wiyi omo jogii caɗeele huutoraade applianceeji yoɓde telefoŋaaji Siin. [1]
E nder yeewtere marse 2023 e jaaynde lannda kominist Siin wiyeteende ''Global Times'', Evans wiyi wonde Ameriknaaɓe « ina ƴeewa propagande Amerik, ko ɗum addanta Siin njiyaagu e kulol ». E nder podcast ngam Reso Teleeji Siin, Evans wiyi "Siin yaltinii kala neɗɗo e baasal." <ref name=":6" />
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
dzyvmlreb6r5c7opb6cf4jo4voz9p87
164539
164538
2026-04-16T09:27:34Z
Sardeeq
14292
164539
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Jodie Evans''' (jibinaa ko ñalnde 22 suwee 1954) ko daraniiɗo politik Ameriknaajo, binndoowo, e peewnoowo filmuuji binndaaɗi .
Evans ko daraniiɗo politik lannda Demokaraat en gardinooɗo kampaañ hooreejo leydi Amerik e hitaande 1992 mo gonnooɗo guwerneer Kaliforni biyeteeɗo Jerry Brown . Evans wondi e Medea Benjamin e woɗɓe e sosde fedde rewɓe haɓantoonde wolde wiyeteende Code Pink . Ko kanko wonnoo hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Rainforest Action .
E hitaande 2023, ''jaaynde wiyeteende The New York Times'' yaltinii winndannde ina hollita jokkondiral hakkunde jom suudu makko gila 2017, hono Neville Roy Singham, e lannda kominist Siin, ina hollita wonde Evans ina ñiŋa laamu Siin doolnuɗo e hitaande 2015. Gila 2017, 25% e fedde Pidenks ina jokki e... Siŋham. Evans hollitii e hitaande 2023 wonde hannde ina jokki e wallitde Siin no feewi, tee ina jogori wonde gardiiɗo tooñanngeeji, kadi ko kañum woni mbaydi ƴellitaare faggudu tawa alaa maccungaagu walla hare.
== Nguurndam gadano ==
Evans jibinaa ko to wuro wiyeteengo Las Vegas, to Nevada . O fuɗɗii yiɗde ko fayti e nuunɗal renndo nde o gollotoo e otel mawɗo to Las Vegas nde o woni suka—no gollodiiɓe makko yuɓɓiniri nii, o seppi ngam heɓde njoɓdi nguurndam.
== Golle ==
Golle makko seppooji CODEPINK ina njeyaa heen bonnude konngol Sarah Palin e batu ngenndiwal Republicain en 2008, e seppooji 2009 to Santa Monica ngam haɓaade sosiyatee Israayiilnaajo biyeteeɗo Ahava . Nde o arti Afganistaan, o yettini siynooji rewɓe wonɓe e ndeen leydi e Amerik to [[Barack Obama|hooreejo leydi Obama]], o ñaagii mo yo o neldu hay konuuji kesi e nder hare nde toon.
E lewru marse 2010, e nder deftere nde Karl Rove siifondiri to Beverly Hills, [[Çalifonia|Kaliforni]], kanko e terɗe Code Pink goɗɗe, ɓe ngaddi jiiɓru. E sahaa gooto, Evans fawi dingiral ngal feewde Rove e juuɗe mum, o wiyi omo waɗa nanngugol ɓiyleydi . Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 2011, Evans nanngaa sabu jikkuuji bonɗi e nder otel Rancho Mirage ɗo o ardii seppooji ngam salaade David H. Koch e Charles G. Koch ngam ballal kaalis maɓɓe e feccere e fedde Tea Party .
Ko kanko woni coftuɗo e hooreejo [[People’s Support Foundation|Fedde Ballal Yimɓe]], fedde nde wonaa laamuyankoore nde sosaa e hitaande 2017 e ballal gollotooɓe ɓooyɓe e sosiyetee lowre ThoughtWorks .
E hitaande 2019, Evans hawri e fijoowo e golloowo biyeteeɗo Jane Fonda e nder seppooji e golle majjere siwil, ina wiyee Fire Drill Fridays, to Kapitol Washington DC ngam teeŋtinde caɗeele weeyo winndere, ɗo Evans nanngaa laabi keewɗi wondude e Fonda.
O woniino gardiiɗo defte ''Twilight of Empire : Jaabawuuli e Occupation'' (2004) (gardinooɗo) e ''Jokkude hare aroore jooni : Jaabawuuli baɗɗiiɗi e fitinaaji e ownugol'' (2005) (gardinooɗo).
== Darnde e dow Siin ==
Evans meeɗiino ñiŋde laamu Siin doolnuɗo, o waɗi heen haalaaji ko wayi no : « Eɗen ɗaɓɓi nde Siin woppata tooñanngeeji bonɗi e rewɓe mum en daraniiɓe jojjanɗe aadee ». E nder winndannde 2023, jaaynde wiyeteende The New York Times winndi wonde Evans ko hannde daraniiɗo Siin no feewi, tee ina jogori wonde gardiiɗo tooñanngeeji, kadi ko kañum woni mbaydi ƴellitaare faggudu tawa alaa maccungaagu walla hare. E hitaande 2021, Evans siftinii Uyghur en wonde « ownooɓe ». [1] Nde naamndaa so tawii o jogii ko o haali ko boni e Siin, Evans jaabtii e fuɗɗoode wonde "mi waawaa, e nguurndam am, miijaade hay huunde", kono caggal ɗuum o wiyi omo jogii caɗeele huutoraade applianceeji yoɓde telefoŋaaji Siin. [1]
E nder yeewtere marse 2023 e jaaynde lannda kominist Siin wiyeteende ''Global Times'', Evans wiyi wonde Ameriknaaɓe « ina ƴeewa propagande Amerik, ko ɗum addanta Siin njiyaagu e kulol ». E nder podcast ngam Reso Teleeji Siin, Evans wiyi "Siin yaltinii kala neɗɗo e baasal." <ref name=":6" />
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
bisw3b8t47kohrl9o7pccmv65p9vca2
User talk:VersedVoyager67
3
40062
164541
2026-04-16T09:28:14Z
Syunsyunminmin
7706
Syunsyunminmin dirtinii hello [[User talk:VersedVoyager67]] to [[User talk:Morvellane]]: Automatically moved page while renaming the user "[[Special:CentralAuth/VersedVoyager67|VersedVoyager67]]" to "[[Special:CentralAuth/Morvellane|Morvellane]]"
164541
wikitext
text/x-wiki
#REDIRECT [[User talk:Morvellane]]
0qjh7f7128yo63iv8iq6xha3wqcy2st
Sindi Estrada
0
40063
164542
2026-04-16T09:28:53Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1330378126|Cindy Estrada]]"
164542
wikitext
text/x-wiki
'''Cindy Estrada''' ko hooreejo senndikaa Ameriknaajo, gonnooɗo cukko hooreejo senndikaa United Auto Workers, kadi ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e hakkeeji gollotooɓe . O woniino cukko hooreejo UAW gila 2010 haa o arti e golle makko e hitaande 2022, ko kanko woni Latinaajo gadano heblude darnde ndee.
== Jaangirde ==
Estrada heɓi Bachelor of Arts e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, e fuɗɗoode o miijinoo ko wonde jannginoowo. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o dañii fartaŋŋe gollodaade e kampaañ e bannge gollotooɓe e nder gese e daraniiɗo hakkeeji siwil biyeteeɗo Dolores Huerta, yuɓɓinoowo e senngo gollotooɓe e nder gese denndaangal . O siftinii ɗeen geɗe ngam nawde mo feewde e wonde yuɓɓinoowo golle .
== Kugal ==
Estrada fuɗɗii golloraade UAW ko e hitaande 1995. Ɓooytaani caggal nde o naati, o walli yuɓɓinde gollotooɓe to Mexican Industries, ɗum addani mo "gooto e nafooje ɓurɗe mawnude e UAW e nder gollotooɓe peewnugol haalooɓe Españool". Estrada suɓaama e manndaa mum gadano ngam wonde cukko hooreejo UAW e hitaande 2010. E nder ndeeɗoo darnde, Estrada woniino gardiiɗo kaaldigal toppitiingal ko ina tolnoo e 17 000 tergal UAW e nder Michigan.
E hitaande 2014, Estrada ƴetti golle gardiiɗo departemaa General Motors to UAW, o woni debbo gadano e Latinaajo gadano heblude darnde ndee. O suɓaama kadi e manndaa makko ɗiɗmo ngam wonde cukko hooreejo UAW.
E hitaande 2017, Estrada hiisetee ko « nafoore » e wiɗto fedde ndee ko faati e kaalis mo alaa ko nafata ngam waɗde nokku janngirde mo UAW e Fiat Chrysler . Estrada meeɗaa ñaaweede walla innireede e kala deftere ñaawirdu, kono ñaawoore fenaande ina fawee e dow gardiiɗo makko ɗoon e ɗoon, hono Joe Ashton, mo ñaawaa caggal ɗuum.
E hitaande 2018, Estrada ƴetti ardorde departemaa Stellantis (hono departemaa otooji Fiat Chrysler).
Estrada hollitii wonde o woppii golle makko e gardagol cukko hooreejo UAW e hitaande 2022.
=== Waɗde ===
Estrada ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e hakkeeji gollotooɓe. To bannge hakkeeji rewɓe, Estrada hollitii no o "goongɗiniri no feewi wonde rewɓe ina poti jooɗaade e dow taabal ngam heɗaade". [1] Ngam hakkeeji gollotooɓe, Estrada hollitii wiɗtooji kollitooji no senndikaaji mbaɗiri njoɓdi e nafooje ɓurɗe toowde wonande Latino en. E noddirde ɗum « haala faggudu », Estrada wiyi : « eɗen poti yettaade nokku ɗo ɗum jaɓaaka, so tawii ardiiɓe sosiyateeji ɗii ina keɓa 20 miliyoŋ dolaar hitaande kala, tawi ina njoɓa gollotooɓe mum en 10 dolaar e waktu ». [2]
E hitaande 2021, Estrada heɓi njeenaari 2021 ndi Goomu Gollorɗe Yahuuda en rokki ɗum. Hooreejo UAW, Ray Curry wiyi wonde: “Cindy ina golloroo ñalnde kala e fawaade e yiɗde hisnude ndimaagu denndaangal jojjanɗe aadee e nder nokkuuji men golle e renndo men”.
== Nguurndam neɗɗo ==
Estrada ko yumma sukaaɓe worɓe ɗiɗo.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
4o51v3pjgs85ncb8gpd8k2dm0uy9q56
164543
164542
2026-04-16T09:29:51Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1330378126|Cindy Estrada]]"
164543
wikitext
text/x-wiki
'''Cindy Estrada''' ko hooreejo senndikaa Ameriknaajo, gonnooɗo cukko hooreejo senndikaa United Auto Workers, kadi ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e hakkeeji gollotooɓe . O woniino cukko hooreejo UAW gila 2010 haa o arti e golle makko e hitaande 2022, ko kanko woni Latinaajo gadano heblude darnde ndee.<ref>"Women's History Month: A Q & A with the UAW's Cindy Estrada". ''MotorCities.org''. 2021. Retrieved 14 March 2023.</ref>
== Jaangirde ==
Estrada heɓi Bachelor of Arts e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, e fuɗɗoode o miijinoo ko wonde jannginoowo. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o dañii fartaŋŋe gollodaade e kampaañ e bannge gollotooɓe e nder gese e daraniiɗo hakkeeji siwil biyeteeɗo Dolores Huerta, yuɓɓinoowo e senngo gollotooɓe e nder gese denndaangal . O siftinii ɗeen geɗe ngam nawde mo feewde e wonde yuɓɓinoowo golle .
== Kugal ==
Estrada fuɗɗii golloraade UAW ko e hitaande 1995. Ɓooytaani caggal nde o naati, o walli yuɓɓinde gollotooɓe to Mexican Industries, ɗum addani mo "gooto e nafooje ɓurɗe mawnude e UAW e nder gollotooɓe peewnugol haalooɓe Españool". Estrada suɓaama e manndaa mum gadano ngam wonde cukko hooreejo UAW e hitaande 2010. E nder ndeeɗoo darnde, Estrada woniino gardiiɗo kaaldigal toppitiingal ko ina tolnoo e 17 000 tergal UAW e nder Michigan.
E hitaande 2014, Estrada ƴetti golle gardiiɗo departemaa General Motors to UAW, o woni debbo gadano e Latinaajo gadano heblude darnde ndee. O suɓaama kadi e manndaa makko ɗiɗmo ngam wonde cukko hooreejo UAW.
E hitaande 2017, Estrada hiisetee ko « nafoore » e wiɗto fedde ndee ko faati e kaalis mo alaa ko nafata ngam waɗde nokku janngirde mo UAW e Fiat Chrysler . Estrada meeɗaa ñaaweede walla innireede e kala deftere ñaawirdu, kono ñaawoore fenaande ina fawee e dow gardiiɗo makko ɗoon e ɗoon, hono Joe Ashton, mo ñaawaa caggal ɗuum.
E hitaande 2018, Estrada ƴetti ardorde departemaa Stellantis (hono departemaa otooji Fiat Chrysler).
Estrada hollitii wonde o woppii golle makko e gardagol cukko hooreejo UAW e hitaande 2022.
=== Waɗde ===
Estrada ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e hakkeeji gollotooɓe. To bannge hakkeeji rewɓe, Estrada hollitii no o "goongɗiniri no feewi wonde rewɓe ina poti jooɗaade e dow taabal ngam heɗaade". [1] Ngam hakkeeji gollotooɓe, Estrada hollitii wiɗtooji kollitooji no senndikaaji mbaɗiri njoɓdi e nafooje ɓurɗe toowde wonande Latino en. E noddirde ɗum « haala faggudu », Estrada wiyi : « eɗen poti yettaade nokku ɗo ɗum jaɓaaka, so tawii ardiiɓe sosiyateeji ɗii ina keɓa 20 miliyoŋ dolaar hitaande kala, tawi ina njoɓa gollotooɓe mum en 10 dolaar e waktu ». [2]
E hitaande 2021, Estrada heɓi njeenaari 2021 ndi Goomu Gollorɗe Yahuuda en rokki ɗum. Hooreejo UAW, Ray Curry wiyi wonde: “Cindy ina golloroo ñalnde kala e fawaade e yiɗde hisnude ndimaagu denndaangal jojjanɗe aadee e nder nokkuuji men golle e renndo men”.
== Nguurndam neɗɗo ==
Estrada ko yumma sukaaɓe worɓe ɗiɗo.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
qz9vjcedx6ia737j68qajpir9n62utt
164544
164543
2026-04-16T09:30:09Z
Sardeeq
14292
164544
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Cindy Estrada''' ko hooreejo senndikaa Ameriknaajo, gonnooɗo cukko hooreejo senndikaa United Auto Workers, kadi ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e hakkeeji gollotooɓe . O woniino cukko hooreejo UAW gila 2010 haa o arti e golle makko e hitaande 2022, ko kanko woni Latinaajo gadano heblude darnde ndee.<ref>"Women's History Month: A Q & A with the UAW's Cindy Estrada". ''MotorCities.org''. 2021. Retrieved 14 March 2023.</ref>
== Jaangirde ==
Estrada heɓi Bachelor of Arts e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, e fuɗɗoode o miijinoo ko wonde jannginoowo. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o dañii fartaŋŋe gollodaade e kampaañ e bannge gollotooɓe e nder gese e daraniiɗo hakkeeji siwil biyeteeɗo Dolores Huerta, yuɓɓinoowo e senngo gollotooɓe e nder gese denndaangal . O siftinii ɗeen geɗe ngam nawde mo feewde e wonde yuɓɓinoowo golle .
== Kugal ==
Estrada fuɗɗii golloraade UAW ko e hitaande 1995. Ɓooytaani caggal nde o naati, o walli yuɓɓinde gollotooɓe to Mexican Industries, ɗum addani mo "gooto e nafooje ɓurɗe mawnude e UAW e nder gollotooɓe peewnugol haalooɓe Españool". Estrada suɓaama e manndaa mum gadano ngam wonde cukko hooreejo UAW e hitaande 2010. E nder ndeeɗoo darnde, Estrada woniino gardiiɗo kaaldigal toppitiingal ko ina tolnoo e 17 000 tergal UAW e nder Michigan.
E hitaande 2014, Estrada ƴetti golle gardiiɗo departemaa General Motors to UAW, o woni debbo gadano e Latinaajo gadano heblude darnde ndee. O suɓaama kadi e manndaa makko ɗiɗmo ngam wonde cukko hooreejo UAW.
E hitaande 2017, Estrada hiisetee ko « nafoore » e wiɗto fedde ndee ko faati e kaalis mo alaa ko nafata ngam waɗde nokku janngirde mo UAW e Fiat Chrysler . Estrada meeɗaa ñaaweede walla innireede e kala deftere ñaawirdu, kono ñaawoore fenaande ina fawee e dow gardiiɗo makko ɗoon e ɗoon, hono Joe Ashton, mo ñaawaa caggal ɗuum.
E hitaande 2018, Estrada ƴetti ardorde departemaa Stellantis (hono departemaa otooji Fiat Chrysler).
Estrada hollitii wonde o woppii golle makko e gardagol cukko hooreejo UAW e hitaande 2022.
=== Waɗde ===
Estrada ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e hakkeeji gollotooɓe. To bannge hakkeeji rewɓe, Estrada hollitii no o "goongɗiniri no feewi wonde rewɓe ina poti jooɗaade e dow taabal ngam heɗaade". [1] Ngam hakkeeji gollotooɓe, Estrada hollitii wiɗtooji kollitooji no senndikaaji mbaɗiri njoɓdi e nafooje ɓurɗe toowde wonande Latino en. E noddirde ɗum « haala faggudu », Estrada wiyi : « eɗen poti yettaade nokku ɗo ɗum jaɓaaka, so tawii ardiiɓe sosiyateeji ɗii ina keɓa 20 miliyoŋ dolaar hitaande kala, tawi ina njoɓa gollotooɓe mum en 10 dolaar e waktu ». [2]
E hitaande 2021, Estrada heɓi njeenaari 2021 ndi Goomu Gollorɗe Yahuuda en rokki ɗum. Hooreejo UAW, Ray Curry wiyi wonde: “Cindy ina golloroo ñalnde kala e fawaade e yiɗde hisnude ndimaagu denndaangal jojjanɗe aadee e nder nokkuuji men golle e renndo men”.
== Nguurndam neɗɗo ==
Estrada ko yumma sukaaɓe worɓe ɗiɗo.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
cxgn558tkm33ctrozjrwdpjqkzlmonn
Kiris Ernst
0
40064
164545
2026-04-16T09:31:15Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336738272|Chris Ernst]]"
164545
wikitext
text/x-wiki
'''Christine Ernst''' ko Ameriknaajo gonnooɗo laana ndiwoowa . O woniino e kawgel winnderewal 1986, o dañii kaŋŋe e kawgel ngel rewɓe limtilimtinɗe. O ardii seppooji e hitaande 1976 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale ko fayti e ŋakkeende kaɓirɗe ɗe rewɓe ɓee ndokki —ko ɗum woni caɗeele gadane ɗe hono ɗeeɗoo e nder Title IX .
== Nguurndam gadano ==
Ernst jibinaa ko to wuro wiyeteengo Cambridge . Ɓesngu makko ummiima to Scituate, to Massachusetts nde o woni cukalel tokosel. O janngi jimɗi ɗo o luulndii, o fiyi sukaaɓe worɓe e nder duɗal makko toowngal e nder pottitte njuɓɓudi juuɗe ngam heɓde huutoraade kaɓirɗe ɗee. : 97-98
O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o heɓi dipolomaaji makko e hitaande 1976.
== Laana ndiwoowa ==
Ernst fuɗɗii yahde e laana ndiwoowa ko hitaande ɗiɗmere e duɗal jaaɓi haaɗtirde, e hitaande mum mawnde o woni kapiteen e nder fedde rewɓe (kippu laana ndiwoowa). Kono alaa ɗo kippu rewɓe ɓee mbaylirta, ko ɗuum waɗi ɓe ngoni ko e heɗaade e nder oto caggal nde ɓe mbaɗi ekkolaaji, worɓe ɓee ina njuula hade maɓɓe hootde to duɗal jaaɓi haaɗtirde.
[[File:Chris_Ernst_protest_1976_03_04.jpg|thumb|Ernst ardii seppo ngoo haa Joni Barnett, hitaande 1976.]]
Ernst ardii seppo ko feewti e ŋakkeende kaɓirɗe wonande ekipaaji rewɓe so renndinaama e ekipaaji worɓe. E fuɗɗoode hitaande 1976, terɗe sappo e jeenay e nder fedde rewɓe Yale mbinndi " Title IX " e ɓalli mum en, naati e biro gardiiɗo atletik Joni Barnett, ƴetti comci mum en, caggal ɗuum Ernst janngi bayyinaango ko fayti e no ɓe mbaɗirtee "The Yadi are be Ngolɗoo seppo teskiima e jaayɗe winndere ndee kala, haa arti noon e ''jaaynde wiyeteende The New York Times'' . <ref name="yahoo1" /> E hitaande 1977, suudu mbaylaandi rewɓe ɓeydaa e galle laanaaji Yale.
Caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni balloowo coftal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o wayli hakkille makko e sculling, o woni ko e yahde e jolɗe ɗiɗi. [1] O woniino lomto e nder kippu Olimpiyaaji Amerik ngam Olimpiyaaji 1976, hitaande adannde nde jolngo rewɓe wonnoo cuɓal. [2] [3] O tawtoraama kadi ko alteret e Olimpiyaaji 1984 . [3] [1] E hitaande 1986 o dañii njeenaari winndereyankoori e nder dogdu ɓuuɓndu (double sculls) ɓuuɓndu e Carrey Beth Sands, [2] ko ngol woni go’o ko Amerik ina heɓa njeenaari kaŋŋe e nder kawgel ngel. [4] [5] E hitaande 1988 Ernst salii tawtoreede Olimpiyaaji 1988 sabu luulndaade ngonka politik jowitiika e Koree worgo. [6] : 52
== Duuɓi garooji ɗii ==
E hitaande 1980, Ernst woni debbo gadano wontude plombier senndikaa to New Haven ; gila 1982 o jeyaa ko e rewɓe nayo plombier to fuɗnaange Connecticut. Haa e hitaande 2012 omo jogii sosiyetee njulaagu, Pipelines, to Roslindale, to leydi Massachusetts .
E hitaande 1999, Mary Mazzio yaltinii filmo biyeteeɗo ''[[A Hero For Daisy]]'' ina hollita Ernst, golle mum e laana ndiwoowa, e darnde mum e seppo 1976 to Yale.
E hitaande 2012, Ernst teddinaama to suudu defte dingiral New England ’s “The Tradition” ngam teddinde darnde makko e ardaade seppo Yale.
== Ƴeew kadi ==
* Mariyam I. O’Konnor
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
bm84bwtfh1gx2ozvdbmy7xscjnzzfjt
164547
164545
2026-04-16T09:31:28Z
Sardeeq
14292
164547
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Christine Ernst''' ko Ameriknaajo gonnooɗo laana ndiwoowa . O woniino e kawgel winnderewal 1986, o dañii kaŋŋe e kawgel ngel rewɓe limtilimtinɗe. O ardii seppooji e hitaande 1976 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale ko fayti e ŋakkeende kaɓirɗe ɗe rewɓe ɓee ndokki —ko ɗum woni caɗeele gadane ɗe hono ɗeeɗoo e nder Title IX .
== Nguurndam gadano ==
Ernst jibinaa ko to wuro wiyeteengo Cambridge . Ɓesngu makko ummiima to Scituate, to Massachusetts nde o woni cukalel tokosel. O janngi jimɗi ɗo o luulndii, o fiyi sukaaɓe worɓe e nder duɗal makko toowngal e nder pottitte njuɓɓudi juuɗe ngam heɓde huutoraade kaɓirɗe ɗee. : 97-98
O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o heɓi dipolomaaji makko e hitaande 1976.
== Laana ndiwoowa ==
Ernst fuɗɗii yahde e laana ndiwoowa ko hitaande ɗiɗmere e duɗal jaaɓi haaɗtirde, e hitaande mum mawnde o woni kapiteen e nder fedde rewɓe (kippu laana ndiwoowa). Kono alaa ɗo kippu rewɓe ɓee mbaylirta, ko ɗuum waɗi ɓe ngoni ko e heɗaade e nder oto caggal nde ɓe mbaɗi ekkolaaji, worɓe ɓee ina njuula hade maɓɓe hootde to duɗal jaaɓi haaɗtirde.
[[File:Chris_Ernst_protest_1976_03_04.jpg|thumb|Ernst ardii seppo ngoo haa Joni Barnett, hitaande 1976.]]
Ernst ardii seppo ko feewti e ŋakkeende kaɓirɗe wonande ekipaaji rewɓe so renndinaama e ekipaaji worɓe. E fuɗɗoode hitaande 1976, terɗe sappo e jeenay e nder fedde rewɓe Yale mbinndi " Title IX " e ɓalli mum en, naati e biro gardiiɗo atletik Joni Barnett, ƴetti comci mum en, caggal ɗuum Ernst janngi bayyinaango ko fayti e no ɓe mbaɗirtee "The Yadi are be Ngolɗoo seppo teskiima e jaayɗe winndere ndee kala, haa arti noon e ''jaaynde wiyeteende The New York Times'' . <ref name="yahoo1" /> E hitaande 1977, suudu mbaylaandi rewɓe ɓeydaa e galle laanaaji Yale.
Caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni balloowo coftal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o wayli hakkille makko e sculling, o woni ko e yahde e jolɗe ɗiɗi. [1] O woniino lomto e nder kippu Olimpiyaaji Amerik ngam Olimpiyaaji 1976, hitaande adannde nde jolngo rewɓe wonnoo cuɓal. [2] [3] O tawtoraama kadi ko alteret e Olimpiyaaji 1984 . [3] [1] E hitaande 1986 o dañii njeenaari winndereyankoori e nder dogdu ɓuuɓndu (double sculls) ɓuuɓndu e Carrey Beth Sands, [2] ko ngol woni go’o ko Amerik ina heɓa njeenaari kaŋŋe e nder kawgel ngel. [4] [5] E hitaande 1988 Ernst salii tawtoreede Olimpiyaaji 1988 sabu luulndaade ngonka politik jowitiika e Koree worgo. [6] : 52
== Duuɓi garooji ɗii ==
E hitaande 1980, Ernst woni debbo gadano wontude plombier senndikaa to New Haven ; gila 1982 o jeyaa ko e rewɓe nayo plombier to fuɗnaange Connecticut. Haa e hitaande 2012 omo jogii sosiyetee njulaagu, Pipelines, to Roslindale, to leydi Massachusetts .
E hitaande 1999, Mary Mazzio yaltinii filmo biyeteeɗo ''[[A Hero For Daisy]]'' ina hollita Ernst, golle mum e laana ndiwoowa, e darnde mum e seppo 1976 to Yale.
E hitaande 2012, Ernst teddinaama to suudu defte dingiral New England ’s “The Tradition” ngam teddinde darnde makko e ardaade seppo Yale.
== Ƴeew kadi ==
* Mariyam I. O’Konnor
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
cixj01x6thr8svqlq6di8obujawtct4
Women on Top
0
40065
164546
2026-04-16T09:31:15Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Rewɓe dow: No nguurndam goonga wayliri jikkuuji rewɓe ko deftere nde Nancy Friday winndi e hitaande 1991. E nder maggal o jokki wiɗtooji makko e njiimaandi rewɓe, o rewi heen ko « My Secret Garden » e « Forbidden Flowers ». Deftere nde feccii ko e pecce tati : A "Rapport de l'intérieur erotique", feccere ko fayti e masturbation, e fannuuji ɗii e koye mum en. Fannuuji ɗii e mbaydi mum en ina peccii e boowe tati : Rewɓe Seductive, Heen sahaaji Sadistic, Jokko..."
164546
wikitext
text/x-wiki
Rewɓe dow: No nguurndam goonga wayliri jikkuuji rewɓe ko deftere nde Nancy Friday winndi e hitaande 1991. E nder maggal o jokki wiɗtooji makko e njiimaandi rewɓe, o rewi heen ko « My Secret Garden » e « Forbidden Flowers ». Deftere nde feccii ko e pecce tati : A "Rapport de l'intérieur erotique", feccere ko fayti e masturbation, e fannuuji ɗii e koye mum en. Fannuuji ɗii e mbaydi mum en ina peccii e boowe tati :
Rewɓe Seductive, Heen sahaaji Sadistic, Jokkondirɓe e Rewɓe
Rewɓe E Rewɓe
Rewɓe ɓe mbelnaaki: Wullaango "More!"
Tuugnorgal
t09mjfa9fntk0nq6bidzcsr4nj6ur3g
164551
164546
2026-04-16T09:34:36Z
SUZYFATIMA
13856
164551
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Rewɓe dow:''' No nguurndam goonga wayliri jikkuuji rewɓe ko deftere nde Nancy Friday winndi e hitaande 1991. E nder maggal o jokki wiɗtooji makko e njiimaandi rewɓe, o rewi heen ko « My Secret Garden » e « Forbidden Flowers ». Deftere nde feccii ko e pecce tati : A "Rapport de l'intérieur erotique", feccere ko fayti e masturbation, e fannuuji ɗii e koye mum en. Fannuuji ɗii e mbaydi mum en ina peccii e boowe tati :
# Rewɓe Seductive, Heen sahaaji Sadistic, Jokkondirɓe e Rewɓe
# Rewɓe E Rewɓe
Rewɓe ɓe mbelnaaki: Wullaango "More!"
== Tuugnorgal ==
rno0npcp78xas04xc24ywjpmw5zd46v
164554
164551
2026-04-16T09:37:02Z
SUZYFATIMA
13856
164554
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Rewɓe dow:''' No nguurndam goonga wayliri jikkuuji rewɓe ko deftere nde Nancy Friday winndi e hitaande 1991. E nder maggal o jokki wiɗtooji makko e njiimaandi rewɓe, o rewi heen ko « My Secret Garden » e « Forbidden Flowers ». Deftere nde feccii ko e pecce tati : A "Rapport de l'intérieur erotique", feccere ko fayti e masturbation, e fannuuji ɗii e koye mum en. Fannuuji ɗii e mbaydi mum en ina peccii e boowe tati :
# Rewɓe Seductive, Heen sahaaji Sadistic, Jokkondirɓe e Rewɓe
# Rewɓe E Rewɓe
Rewɓe ɓe mbelnaaki: Wullaango "More!"<ref>{{cite magazine|title=Batteries Not Included|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,974378,00.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20071111123347/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,974378,00.html|url-status=dead|archive-date=November 11, 2007|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|date=December 2, 1991|accessdate=2008-10-01|first=Margaret|last=Carlson}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
868h091pnm7r50jfgcsggqimt4yw8y3
Hawaa Ensler
0
40066
164548
2026-04-16T09:33:04Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344225667|Eve Ensler]]"
164548
wikitext
text/x-wiki
'''V''', gonnooɗo '''Eve Ensler''' ( /ˈ ɛ n s l ər / ; jibinaa ko ñalnde 25 mee 1953), ko Ameriknaajo binndoowo, winndiyanke, jimoowo, daraniiɗo rewɓe, e daraniiɗo haɓaade rafiiji. V ɓuri anndeede ko e pijirlooji mum ''« Monologues vaginaux »'' . E hitaande 2006 Charles Isherwood mo ''jaaynde'' ''wiyeteende New York Times'' innitiri « « ina gasa tawa ko huunde ɓurnde himmude e pijirlooji politik e nder duuɓi sappo jawtuɗi ɗii ».
E hitaande 2011, V heɓi njeenaari Isabelle Stevenson Award to 65th Tony Awards, njeenaari ndi nganndu-ɗaa ko neɗɗo gooto jeyaaɗo e renndo teyaaɗere, baɗɗo darnde tiiɗnde e nder waktuuji e doole mum e innde pelle neɗɗankaagal, pelle renndo, walla pelle ballitooje. V rokkaama ndee njeenaari sabu sosde fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende V-Day, nde mooftata kaalis e jannginde renndo ngo ko fayti e bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe, e yimɓe yaajɓe e jinnaaɓe, e Leydi - e darnde ngam haɗde ɗum.
O winndata ko e jaaynde ''The Guardian'', o tawtoraama e filmuuji ko wayi no V-Day's ''Haa fitinaaji ɗii ndartoo'', filmo PBS biyeteeɗo ''Ko njiɗ-mi konnguɗi am mbaɗa e maa'', e filmo biyeteeɗo Netflix biyeteeɗo City of Joy, e ko nanndi heen. O heewi feeñde ko e yeewtereeji binndaaɗi, rajooji, podcast, e teleeji ina jeyaa heen e CNN, Demokaraasi jooni, HANNDE, ''Waktuuji goonga e Bill Maher'' e ''Russell Simmons ina hollita def yimre'' .
== Nguurndam neɗɗo ==
V jibinaa ko to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], ko o ɗiɗmo e ɓiɓɓe tato Arthur Ensler, gardiiɗo gollordu nguura, e Chris Ensler. O mawni ko e wuro wiyeteengo Scarsdale to bannge worgo leydi ndii. <ref name="people" /> Baaba makko ko [[Yahuudinko'en|yahuud]], yumma makko ko kerecee, o mawni ko e renndo ngo yahuud en ɓuri heewde; kono V hollitii hoore mum ko Budisma Nichiren, o wiyi wonde golle makko ruuhuyaŋkooje ina mbaɗi yimde Namu Myōhō Renge Kyō e waɗde yoga .
V wiyi gila e duuɓi joy haa sappo, baaba makko ina ƴattoo mo e ɓanndu. Nde o mawni, o wiyi o "mettii no feewi, o tikkanii no feewi, o ƴattotooɗo no feewi. Ko miin woni suka debbo mo ƴiiƴam mum ɓuuɓɗam. Mi fotaani hay nokku gooto."
V janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Middlebury to Vermont, ɗo o anndiraa wonde debbo jom doole en. Caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1975, o joginoo jokkondire bonɗe, o wonti fawaade e dorog e alkol. <ref name="people" /> E hitaande 1978, o resi Richard Dylan McDermott, barmannde jahroowo e duuɓi 34, o felliti naatde e rehab . <ref name="people" /> O ƴetti Mark Anthony McDermott, ɓiɗɗo gorko makko jahroowo e duuɓi 16 gila e dewgal makko gadanal. Jokkondiral maɓɓe ari ko e jokkere enɗam, V wiyi ko ɗum janngini mo "no neɗɗo jiɗɗo". <ref name="people" /> Caggal nde V heɓi ɓiɗɗo, Mark ƴetti innde nde o fotnoo waɗde e ɓiɗɗo makko, Dylan. <ref name="people" /> V e baaba mum Dylan ceertii e hitaande 1988, gadano oo hollitii wonde omo "haani jeytaare, ndimaagu". E wiyde winndannde 2012 e nder jaaynde ''Sydney Morning Herald'', "Caggal nde dewgal makko joofi, o jokkondirii e naalanke e psikoloji Ariel Orr Jordan kono o alaa debbo jooni, ɗum wayi ko no ina yahdi e nguurndam makko e nder nguurndam makko - omo jogii galleeji to New York e Paris kono omo yaha ko ɓuri heewde e hitaande ndee."
Winndannde V yaltunde e lewru suwee 2010 e nder ''jaaynde wiyeteende The Guardian'' wiyi wonde omo heɓa safaara kanseer reedu . O winndi ko faati e rafi kanseer e nder deftere makko, ''In The Body of the World'' . E nder yeewtere nde o waɗdunoo e ''Demokaraasi Jooni!'' e hitaande 2012, V hollitii wonde o waɗii duuɓi ɗiɗi e feccere ko o alaa kanseer.
=== Waylo innde ===
Caggal nde o yaltini deftere makko ''wiyeteende The Apology'' e hitaande 2019, ɗo o siftini baasal e baasal baaba makko maayɗo, winndiyanke oo hollitii wonde o yiɗi ko woɗɗitaade innde nde o huutortoo ndee, o hollitii kadi yiɗde makko noddireede innde wootere V.
== ''Monolooji Vagina ɗii'' ==
V winndi The Vagina Monologues e hitaande 1996. [1] Ko adii fof ko e nder suudu leslesru kafe Cornelia Street to wuro Greenwich, pijirlooji ɗii puɗɗii ko e nokku naalankaagal HERE, to New York, caggal ɗuum ko dogdu e nder galle dingiral Westside. Caggal ɗuum, pijirlooji ɗii firaama e ɗemɗe 48, mbaɗaama e nder ko ina tolnoo e 140 leydi. Yimɓe mawɓe hoɗɓe e maggal ina njeyaa heen : Jane Fonda, Whoopi Goldberg, Idina Menzel, Glenn Close, Susan Sarandon, Marin Mazzie, Sindi Lauper, Mary Testa, Sandra Oh e Oprah Winfrey . V heɓi njeenaari Obie e hitaande 1996 ngam ‘Pijirlooji kesi ɓurɗi moƴƴude’ e hitaande 1999 o heɓi njeenaari Guggenheim Fellowship e binndol pijirlooji. O heɓi kadi njeenaari Berrilla-Kerr ngam binndol pijirlooji, njeenaari Elliot Norton ngam golle makko ɓurɗe moƴƴude, e njeenaari Jury ngam waɗde pijirlooji e nder ñalɗi naalankaagal Amerik . [2] [3]
== Golle caggal mum ==
Memoir V's ''In the Body of the World'' yaltii ñalnde 30 abriil 2013. ''Booklist'' ƴeewtii deftere nde, wiyi, "Ɗum ko deftere teskinnde e wahyu e sellinde, lashing goongaaji e miijooji luggiɗɗi, cuusal e muñal, yurmeende e yaafuya. Warm, passion a well, postue as furious, Jaambaaro, Ensler huutoriima ko o majjini koo fof e janngi ngam hollirde yi’annde makko cemmbinnde ko fayti e nguurndam: 'Kisndam tan ko moƴƴere.'". Ñalnde 6 feebariyee 2018, o hollitii mbaydi tiyaataar e nder deftere makko, nde o waɗata e nder yeewtere makko, nde Diane Paulus ardii, to suudu tiyaataar Manhattan to wuro New York.
O wallitii pecce "Tiyaatre: Galle ceniɗo wonande rewɓe" e nder deftere 2003 wiyeteende ''Sisterhood Is Forever: Deftere rewɓe ngam ujunere hitaande hesere'', nde Robin Morgan yuɓɓini.
V rokki darnde nde limtaaka e deftere nde ngam ''Wicked'', koolol Broadway nayaɓol ɓurngol juutde e daartol.
Tuggi Oktoobar 2005 haa Abriil 2006, V yilliima gure capanɗe ɗiɗi Amerik worgo e pijirlooji mum ''The Good Body'', caggal nde o waɗi golle e Broadway, to ACT to San Francisco, e nder peewnugol golle to Seattle Repertory Theatre . ''Ɓanndu Moƴƴundu nduu'' ina haala ko waɗi rewɓe pine e mbaydiiji keewɗi ina njiytoo heen doole ngam waylude no njiyrata ɗum en ngam jaɓeede e gite renndo. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (July 2020)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
qiugfzgce1c3yipdz535kc7m0i7qidl
164549
164548
2026-04-16T09:33:35Z
Sardeeq
14292
164549
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''V''', gonnooɗo '''Eve Ensler''' ( /ˈ ɛ n s l ər / ; jibinaa ko ñalnde 25 mee 1953), ko Ameriknaajo binndoowo, winndiyanke, jimoowo, daraniiɗo rewɓe, e daraniiɗo haɓaade rafiiji. V ɓuri anndeede ko e pijirlooji mum ''« Monologues vaginaux »'' . E hitaande 2006 Charles Isherwood mo ''jaaynde'' ''wiyeteende New York Times'' innitiri « « ina gasa tawa ko huunde ɓurnde himmude e pijirlooji politik e nder duuɓi sappo jawtuɗi ɗii ».
E hitaande 2011, V heɓi njeenaari Isabelle Stevenson Award to 65th Tony Awards, njeenaari ndi nganndu-ɗaa ko neɗɗo gooto jeyaaɗo e renndo teyaaɗere, baɗɗo darnde tiiɗnde e nder waktuuji e doole mum e innde pelle neɗɗankaagal, pelle renndo, walla pelle ballitooje. V rokkaama ndee njeenaari sabu sosde fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende V-Day, nde mooftata kaalis e jannginde renndo ngo ko fayti e bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe, e yimɓe yaajɓe e jinnaaɓe, e Leydi - e darnde ngam haɗde ɗum.
O winndata ko e jaaynde ''The Guardian'', o tawtoraama e filmuuji ko wayi no V-Day's ''Haa fitinaaji ɗii ndartoo'', filmo PBS biyeteeɗo ''Ko njiɗ-mi konnguɗi am mbaɗa e maa'', e filmo biyeteeɗo Netflix biyeteeɗo City of Joy, e ko nanndi heen. O heewi feeñde ko e yeewtereeji binndaaɗi, rajooji, podcast, e teleeji ina jeyaa heen e CNN, Demokaraasi jooni, HANNDE, ''Waktuuji goonga e Bill Maher'' e ''Russell Simmons ina hollita def yimre'' .
== Nguurndam neɗɗo ==
V jibinaa ko to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], ko o ɗiɗmo e ɓiɓɓe tato Arthur Ensler, gardiiɗo gollordu nguura, e Chris Ensler. O mawni ko e wuro wiyeteengo Scarsdale to bannge worgo leydi ndii. <ref name="people" /> Baaba makko ko [[Yahuudinko'en|yahuud]], yumma makko ko kerecee, o mawni ko e renndo ngo yahuud en ɓuri heewde; kono V hollitii hoore mum ko Budisma Nichiren, o wiyi wonde golle makko ruuhuyaŋkooje ina mbaɗi yimde Namu Myōhō Renge Kyō e waɗde yoga .
V wiyi gila e duuɓi joy haa sappo, baaba makko ina ƴattoo mo e ɓanndu. Nde o mawni, o wiyi o "mettii no feewi, o tikkanii no feewi, o ƴattotooɗo no feewi. Ko miin woni suka debbo mo ƴiiƴam mum ɓuuɓɗam. Mi fotaani hay nokku gooto."
V janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Middlebury to Vermont, ɗo o anndiraa wonde debbo jom doole en. Caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1975, o joginoo jokkondire bonɗe, o wonti fawaade e dorog e alkol. <ref name="people" /> E hitaande 1978, o resi Richard Dylan McDermott, barmannde jahroowo e duuɓi 34, o felliti naatde e rehab . <ref name="people" /> O ƴetti Mark Anthony McDermott, ɓiɗɗo gorko makko jahroowo e duuɓi 16 gila e dewgal makko gadanal. Jokkondiral maɓɓe ari ko e jokkere enɗam, V wiyi ko ɗum janngini mo "no neɗɗo jiɗɗo". <ref name="people" /> Caggal nde V heɓi ɓiɗɗo, Mark ƴetti innde nde o fotnoo waɗde e ɓiɗɗo makko, Dylan. <ref name="people" /> V e baaba mum Dylan ceertii e hitaande 1988, gadano oo hollitii wonde omo "haani jeytaare, ndimaagu". E wiyde winndannde 2012 e nder jaaynde ''Sydney Morning Herald'', "Caggal nde dewgal makko joofi, o jokkondirii e naalanke e psikoloji Ariel Orr Jordan kono o alaa debbo jooni, ɗum wayi ko no ina yahdi e nguurndam makko e nder nguurndam makko - omo jogii galleeji to New York e Paris kono omo yaha ko ɓuri heewde e hitaande ndee."
Winndannde V yaltunde e lewru suwee 2010 e nder ''jaaynde wiyeteende The Guardian'' wiyi wonde omo heɓa safaara kanseer reedu . O winndi ko faati e rafi kanseer e nder deftere makko, ''In The Body of the World'' . E nder yeewtere nde o waɗdunoo e ''Demokaraasi Jooni!'' e hitaande 2012, V hollitii wonde o waɗii duuɓi ɗiɗi e feccere ko o alaa kanseer.
=== Waylo innde ===
Caggal nde o yaltini deftere makko ''wiyeteende The Apology'' e hitaande 2019, ɗo o siftini baasal e baasal baaba makko maayɗo, winndiyanke oo hollitii wonde o yiɗi ko woɗɗitaade innde nde o huutortoo ndee, o hollitii kadi yiɗde makko noddireede innde wootere V.
== ''Monolooji Vagina ɗii'' ==
V winndi The Vagina Monologues e hitaande 1996. [1] Ko adii fof ko e nder suudu leslesru kafe Cornelia Street to wuro Greenwich, pijirlooji ɗii puɗɗii ko e nokku naalankaagal HERE, to New York, caggal ɗuum ko dogdu e nder galle dingiral Westside. Caggal ɗuum, pijirlooji ɗii firaama e ɗemɗe 48, mbaɗaama e nder ko ina tolnoo e 140 leydi. Yimɓe mawɓe hoɗɓe e maggal ina njeyaa heen : Jane Fonda, Whoopi Goldberg, Idina Menzel, Glenn Close, Susan Sarandon, Marin Mazzie, Sindi Lauper, Mary Testa, Sandra Oh e Oprah Winfrey . V heɓi njeenaari Obie e hitaande 1996 ngam ‘Pijirlooji kesi ɓurɗi moƴƴude’ e hitaande 1999 o heɓi njeenaari Guggenheim Fellowship e binndol pijirlooji. O heɓi kadi njeenaari Berrilla-Kerr ngam binndol pijirlooji, njeenaari Elliot Norton ngam golle makko ɓurɗe moƴƴude, e njeenaari Jury ngam waɗde pijirlooji e nder ñalɗi naalankaagal Amerik . [2] [3]
== Golle caggal mum ==
Memoir V's ''In the Body of the World'' yaltii ñalnde 30 abriil 2013. ''Booklist'' ƴeewtii deftere nde, wiyi, "Ɗum ko deftere teskinnde e wahyu e sellinde, lashing goongaaji e miijooji luggiɗɗi, cuusal e muñal, yurmeende e yaafuya. Warm, passion a well, postue as furious, Jaambaaro, Ensler huutoriima ko o majjini koo fof e janngi ngam hollirde yi’annde makko cemmbinnde ko fayti e nguurndam: 'Kisndam tan ko moƴƴere.'". Ñalnde 6 feebariyee 2018, o hollitii mbaydi tiyaataar e nder deftere makko, nde o waɗata e nder yeewtere makko, nde Diane Paulus ardii, to suudu tiyaataar Manhattan to wuro New York.
O wallitii pecce "Tiyaatre: Galle ceniɗo wonande rewɓe" e nder deftere 2003 wiyeteende ''Sisterhood Is Forever: Deftere rewɓe ngam ujunere hitaande hesere'', nde Robin Morgan yuɓɓini.
V rokki darnde nde limtaaka e deftere nde ngam ''Wicked'', koolol Broadway nayaɓol ɓurngol juutde e daartol.
Tuggi Oktoobar 2005 haa Abriil 2006, V yilliima gure capanɗe ɗiɗi Amerik worgo e pijirlooji mum ''The Good Body'', caggal nde o waɗi golle e Broadway, to ACT to San Francisco, e nder peewnugol golle to Seattle Repertory Theatre . ''Ɓanndu Moƴƴundu nduu'' ina haala ko waɗi rewɓe pine e mbaydiiji keewɗi ina njiytoo heen doole ngam waylude no njiyrata ɗum en ngam jaɓeede e gite renndo. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (July 2020)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
c7f24j65vi936ry6ic1o60px51xfdt4
Urdun Emanuwel
0
40067
164550
2026-04-16T09:34:13Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1331672222|Jordan Emanuel]]"
164550
wikitext
text/x-wiki
'''Jordan Emanuel''' (jibinaa ko 25 desaambar 1992) ko Ameriknaajo, jaayndiyanke. Emanuel wonnoo ko ƴaañoowo ɓurɗo waawde ''ƴaañde'' e hitaande 2019, ƴaañoowo lewru e lewru desaambar 2018, e ƴaañoowo ɓaleejo Amerik New York 2018. Ko kanko woni ƴaañoowo ɓaleejo tataɓo e cakkitiiɗo wontude ƴaañoowo hitaande kadi ko o gooto e sosɓe fedde nde wonaa laamuyankoore with Voi.
== Nguurndam e golle ==
Jordan Emanuel jibinaa ko to Baltimore, to leydi Maryland, ñalnde 25 desaambar 1992 [1] [2], o mawni ko to wuro Basking Ridge, to leydi New Jersey . [3] Emanuel heɓi dipolom mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Miami, o janngi heen geɗe tati ko fayti e jaayndeyaagal jaayndeeji, njulaagu jimɗi, e daartol naalankaagal . [4] Caggal nde o heɓi bak makko, o ummii o fayi New York, o jokki golle makko e jaayndeyaagal, [5] o rokki heen geɗe to Hollywood Life e Bossip . [6] O fuɗɗii waɗde modeling e dow njillu, o yaltini "25 Days of Jordan" jokkondirɗe e laylayti renndo, ngam mawninde ñalngu nguu o dañi duuɓi 25. [7] O waɗii nate ngam markeeji ina jeyaa heen Rimmel e Cover Girl . [8]
E lewru marse 2023, Emanuel naati e fedde teleeji Bravo, ''Summer Summer: Vineyard Martha'', ko ɗum woni ko wiyetee “ ''Summer Summer”'' .
Emanuel feeñii e gooto e terɗe fedde hesere e nder daawal tataɓal ''Winter House'', ngal fuɗɗii yaltude ñalnde 24 oktoobar 2023.
== Filantropi ==
Jordan woni gooto e sosɓe Women With Voices, fedde nde wonaa laamuyankoore, nde Brooklyn -hokkata nokkuuji e kaɓirɗe ballitooje renndo ngam rewɓe. Emanuel siftinii golle ɗee ko tiiɗɗe e "doole woɗɓe."
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
iblfwio1wvif4kx4ihczsvbxkuqwmgm
164552
164550
2026-04-16T09:34:56Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1331672222|Jordan Emanuel]]"
164552
wikitext
text/x-wiki
'''Jordan Emanuel''' (jibinaa ko 25 desaambar 1992) ko Ameriknaajo, jaayndiyanke. Emanuel wonnoo ko ƴaañoowo ɓurɗo waawde ''ƴaañde'' e hitaande 2019, ƴaañoowo lewru e lewru desaambar 2018, e ƴaañoowo ɓaleejo Amerik New York 2018. Ko kanko woni ƴaañoowo ɓaleejo tataɓo e cakkitiiɗo wontude ƴaañoowo hitaande kadi ko o gooto e sosɓe fedde nde wonaa laamuyankoore with Voi. <ref>Costabile, Sabrina (November 1, 2023). "Winter House Season 3: Jordan Emanuel's Age, Job, Instagram & More". ScreenRant. Retrieved December 17, 2024.</ref>
== Nguurndam e golle ==
Jordan Emanuel jibinaa ko to Baltimore, to leydi Maryland, ñalnde 25 desaambar 1992 [1] [2], o mawni ko to wuro Basking Ridge, to leydi New Jersey . [3] Emanuel heɓi dipolom mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Miami, o janngi heen geɗe tati ko fayti e jaayndeyaagal jaayndeeji, njulaagu jimɗi, e daartol naalankaagal . [4] Caggal nde o heɓi bak makko, o ummii o fayi New York, o jokki golle makko e jaayndeyaagal, [5] o rokki heen geɗe to Hollywood Life e Bossip . [6] O fuɗɗii waɗde modeling e dow njillu, o yaltini "25 Days of Jordan" jokkondirɗe e laylayti renndo, ngam mawninde ñalngu nguu o dañi duuɓi 25. [7] O waɗii nate ngam markeeji ina jeyaa heen Rimmel e Cover Girl . [8]
E lewru marse 2023, Emanuel naati e fedde teleeji Bravo, ''Summer Summer: Vineyard Martha'', ko ɗum woni ko wiyetee “ ''Summer Summer”'' .
Emanuel feeñii e gooto e terɗe fedde hesere e nder daawal tataɓal ''Winter House'', ngal fuɗɗii yaltude ñalnde 24 oktoobar 2023.
== Filantropi ==
Jordan woni gooto e sosɓe Women With Voices, fedde nde wonaa laamuyankoore, nde Brooklyn -hokkata nokkuuji e kaɓirɗe ballitooje renndo ngam rewɓe. Emanuel siftinii golle ɗee ko tiiɗɗe e "doole woɗɓe."
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
dxufb74pzgxya8jr7etudbuokeq05mf
164553
164552
2026-04-16T09:35:33Z
Sardeeq
14292
164553
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Jordan Emanuel''' (jibinaa ko 25 desaambar 1992) ko Ameriknaajo, jaayndiyanke. Emanuel wonnoo ko ƴaañoowo ɓurɗo waawde ''ƴaañde'' e hitaande 2019, ƴaañoowo lewru e lewru desaambar 2018, e ƴaañoowo ɓaleejo Amerik New York 2018. Ko kanko woni ƴaañoowo ɓaleejo tataɓo e cakkitiiɗo wontude ƴaañoowo hitaande kadi ko o gooto e sosɓe fedde nde wonaa laamuyankoore with Voi. <ref>Costabile, Sabrina (November 1, 2023). "Winter House Season 3: Jordan Emanuel's Age, Job, Instagram & More". ScreenRant. Retrieved December 17, 2024.</ref>
== Nguurndam e golle ==
Jordan Emanuel jibinaa ko to Baltimore, to leydi Maryland, ñalnde 25 desaambar 1992 [1] [2], o mawni ko to wuro Basking Ridge, to leydi New Jersey . [3] Emanuel heɓi dipolom mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Miami, o janngi heen geɗe tati ko fayti e jaayndeyaagal jaayndeeji, njulaagu jimɗi, e daartol naalankaagal . [4] Caggal nde o heɓi bak makko, o ummii o fayi New York, o jokki golle makko e jaayndeyaagal, [5] o rokki heen geɗe to Hollywood Life e Bossip . [6] O fuɗɗii waɗde modeling e dow njillu, o yaltini "25 Days of Jordan" jokkondirɗe e laylayti renndo, ngam mawninde ñalngu nguu o dañi duuɓi 25. [7] O waɗii nate ngam markeeji ina jeyaa heen Rimmel e Cover Girl . [8]
E lewru marse 2023, Emanuel naati e fedde teleeji Bravo, ''Summer Summer: Vineyard Martha'', ko ɗum woni ko wiyetee “ ''Summer Summer”'' .
Emanuel feeñii e gooto e terɗe fedde hesere e nder daawal tataɓal ''Winter House'', ngal fuɗɗii yaltude ñalnde 24 oktoobar 2023.
== Filantropi ==
Jordan woni gooto e sosɓe Women With Voices, fedde nde wonaa laamuyankoore, nde Brooklyn -hokkata nokkuuji e kaɓirɗe ballitooje renndo ngam rewɓe. Emanuel siftinii golle ɗee ko tiiɗɗe e "doole woɗɓe."
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
6ik0dre2g840ifk5jhpxq4zmi9eo0lh
Edit Anna Ellis
0
40068
164555
2026-04-16T09:42:22Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1337120443|Edith Anna Ellis]]"
164555
wikitext
text/x-wiki
'''Edith Anna Ellis''' (1 marse 1868 – 31 sulyee 1940) ko Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, binndoowo, politik, demoowo, jeyaaɗo to diiwaan Tompkins, to New York . O dogi ngam suɓaade hooreejo leydi e konngol « Tiiɗno wonde hay gorko gooto fotaani jogaade darnde nde debbo waawi heblude », ko ɗum woni konngol ummoraade e mandat War Industries Board, e konnguɗi goɗɗi wolde ɗi njuɓɓinaa ngam wallitde rewɓe e politik.
== Ngendam ==
Edith Anna Ellis jibinaa ko ñalnde 1 marse 1868, to wuro Varna, to wuro Ellis Hollow » to wuro Dryden ngo inniraa galle makko. O heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell e hitaande 1890, caggal ɗuum o golliima e defterdu duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell . <ref name="AchievingBeulahLand" />
[[File:Ellis_Collection.jpg|left|thumb|Ellis Koolol defte to defterdu Mann, Duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell]]
O woni debbo gadano ƴamde lefol laamu e nder diiwaan Tompkins [1] nde o ƴamde lefol laamu e hitaande 1918, ko juuti caggal nde rewɓe keɓi hakke e nder diiwaan New York . O wiyi wonde laamu ina foti waɗteede e juuɗe rewɓe sabu worɓe ina poti haɓaade wolde adunaare adannde, o wiyi « ina haani yaltinde doole guurɗe » politikaaji e nder golle wolde, e « lomtaade doole debbo » e laamu. [2]
O dañii woote 1918, kono o wonti nulaaɗo e batu dowla Demokaraasi 1918 to Saratoga Springs, New York . O woniino e lannda Demokaraat en haa o dañi nguurndam makko fof, o woniino e Goomu Demokaraasi to diiwaan New York .
Ellis ina golloo e nder fedde rewɓe diiwaan New York , ina wallitnoo suɓaade rewɓe . O winndii e jaayɗe e jaayndeeji.
Ellis hokki "kaalis ngam jangugo kuuje ɗe nafuuda pinal" haa janngirde ndemri lesdi New York . Hannde dokkal makko ina rokka defte Ellis Collection, fawaade e hirjinde jaŋde ko fayti e ndema e gannde nguurndam ngam wellitaare e ƴellitaare neɗɗo, wonaa ngam golle course. Koolol ngol ina jooɗii sara damal defterdu Mann to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell.
Ellis sankii ko ñalnde 31 sulyee 1940, o wirnaa ko to yanaande Lake View to Ithaca. E sahaa maayde makko, ko kanko tan woni debbo meeɗnooɗo toɗɗaade hooreejo lannda e nder diiwaan makko Asaambele .
== Nguurndam neɗɗo ==
Edit A. Ellis resii Wilaardo Waldo Ellis e hitaande 1903. [ yeewtude ]
== Tuugnorgal ==
h39vpg78465fa6ik8vvinqo0fmw8rxu
164557
164555
2026-04-16T09:42:43Z
Sardeeq
14292
164557
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Edith Anna Ellis''' (1 marse 1868 – 31 sulyee 1940) ko Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, binndoowo, politik, demoowo, jeyaaɗo to diiwaan Tompkins, to New York . O dogi ngam suɓaade hooreejo leydi e konngol « Tiiɗno wonde hay gorko gooto fotaani jogaade darnde nde debbo waawi heblude », ko ɗum woni konngol ummoraade e mandat War Industries Board, e konnguɗi goɗɗi wolde ɗi njuɓɓinaa ngam wallitde rewɓe e politik.
== Ngendam ==
Edith Anna Ellis jibinaa ko ñalnde 1 marse 1868, to wuro Varna, to wuro Ellis Hollow » to wuro Dryden ngo inniraa galle makko. O heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell e hitaande 1890, caggal ɗuum o golliima e defterdu duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell . <ref name="AchievingBeulahLand" />
[[File:Ellis_Collection.jpg|left|thumb|Ellis Koolol defte to defterdu Mann, Duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell]]
O woni debbo gadano ƴamde lefol laamu e nder diiwaan Tompkins [1] nde o ƴamde lefol laamu e hitaande 1918, ko juuti caggal nde rewɓe keɓi hakke e nder diiwaan New York . O wiyi wonde laamu ina foti waɗteede e juuɗe rewɓe sabu worɓe ina poti haɓaade wolde adunaare adannde, o wiyi « ina haani yaltinde doole guurɗe » politikaaji e nder golle wolde, e « lomtaade doole debbo » e laamu. [2]
O dañii woote 1918, kono o wonti nulaaɗo e batu dowla Demokaraasi 1918 to Saratoga Springs, New York . O woniino e lannda Demokaraat en haa o dañi nguurndam makko fof, o woniino e Goomu Demokaraasi to diiwaan New York .
Ellis ina golloo e nder fedde rewɓe diiwaan New York , ina wallitnoo suɓaade rewɓe . O winndii e jaayɗe e jaayndeeji.
Ellis hokki "kaalis ngam jangugo kuuje ɗe nafuuda pinal" haa janngirde ndemri lesdi New York . Hannde dokkal makko ina rokka defte Ellis Collection, fawaade e hirjinde jaŋde ko fayti e ndema e gannde nguurndam ngam wellitaare e ƴellitaare neɗɗo, wonaa ngam golle course. Koolol ngol ina jooɗii sara damal defterdu Mann to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell.
Ellis sankii ko ñalnde 31 sulyee 1940, o wirnaa ko to yanaande Lake View to Ithaca. E sahaa maayde makko, ko kanko tan woni debbo meeɗnooɗo toɗɗaade hooreejo lannda e nder diiwaan makko Asaambele .
== Nguurndam neɗɗo ==
Edit A. Ellis resii Wilaardo Waldo Ellis e hitaande 1903. [ yeewtude ]
== Tuugnorgal ==
q67d756ntynewj859pdp364dt8v9eri
Chicago Women's Park and Gardens
0
40069
164556
2026-04-16T09:42:36Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Park e jarne rewɓe Chicago ko 3,23 ektaar jarne seppooji jamaa e nder South Loop teddinoowo darnde rewɓe e nder daartol Chicago fof. Ko Mimi McKay, mahoowo leydi, e Tannys Langdon, mahoowo leydi peewni nokku oo. Seto maggal « Juuɗe ballooje » mo Luwis Bourgeois waɗi ina teddini Jane Addams. Galle maggal ladde ko adii ɗuum ko nokku pinal ngenndiwal veteran’en Vietnam hade mum ummineede to Portage Park. Tuugnorgal"
164556
wikitext
text/x-wiki
Park e jarne rewɓe Chicago ko 3,23 ektaar jarne seppooji jamaa e nder South Loop teddinoowo darnde rewɓe e nder daartol Chicago fof. Ko Mimi McKay, mahoowo leydi, e Tannys Langdon, mahoowo leydi peewni nokku oo. Seto maggal « Juuɗe ballooje » mo Luwis Bourgeois waɗi ina teddini Jane Addams. Galle maggal ladde ko adii ɗuum ko nokku pinal ngenndiwal veteran’en Vietnam hade mum ummineede to Portage Park.
Tuugnorgal
fdb8upuv2yak7o0wkk4im976fb134i1
164558
164556
2026-04-16T09:44:10Z
SUZYFATIMA
13856
164558
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Park e jarne rewɓe Chicago''' ko 3,23 ektaar jarne seppooji jamaa e nder South Loop teddinoowo darnde rewɓe e nder daartol Chicago fof. Ko Mimi McKay, mahoowo leydi, e Tannys Langdon, mahoowo leydi peewni nokku oo. Seto maggal « Juuɗe ballooje » mo Luwis Bourgeois waɗi ina teddini Jane Addams. Galle maggal ladde ko adii ɗuum ko nokku pinal ngenndiwal veteran’en Vietnam hade mum ummineede to Portage Park.
== Tuugnorgal ==
p0uf5h90nwuj7f09c038c82jq2pgdgv
164563
164558
2026-04-16T09:47:26Z
SUZYFATIMA
13856
164563
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Park e jarne rewɓe Chicago''' ko 3,23 ektaar jarne seppooji jamaa e nder South Loop teddinoowo darnde rewɓe e nder daartol Chicago fof. Ko Mimi McKay, mahoowo leydi, e Tannys Langdon, mahoowo leydi peewni nokku oo. Seto maggal « Juuɗe ballooje » mo Luwis Bourgeois waɗi ina teddini Jane Addams. Galle maggal ladde ko adii ɗuum ko nokku pinal ngenndiwal veteran’en Vietnam hade mum ummineede to Portage Park.<ref name="cpd">{{cite news|title=Chicago Women's Park and Gardens|url=https://www.chicagoparkdistrict.com/parks-facilities/chicago-womens-park-and-gardens|work=Chicago Park District}}</ref><ref>[https://www.wttw.com/playlist/2021/03/09/chicago-womens-park-and-gardens A Contemporary Chicago Park Full of History] WTTW, Daniel Hautzinger, March 9, 2021</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
4zbdh9ok7qxlnmzk1m6ctkq4c17jcvy
Kateriin Pollak Elikson
0
40070
164559
2026-04-16T09:44:36Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1330101943|Katherine Pollak Ellickson]]"
164559
wikitext
text/x-wiki
'''Katherine Pollak Ellickson''' (1 suwee 1905 – 28 desaambar 1996) ko ganndo faggudu golle Ameriknaajo. Ko ɓuri heewde e golle makko, o golliima e Congres des Organisations Industrielles (CIO). E laamu Kennedy, o woniino gardiiɗo gollordu Goomu hooreejo leydi toppitiingu ngonka rewɓe, o wallitorii kadi sosde Goomu potal golle .
== Nguurndam gadano ==
Katherine Pollak jibinaa ko ñalnde 1 suwee 1905, to Yonkers, to New York, o mawni ko to Manhattan e nder dille pinal etikaaji . Baaba makko, hono Francis D. Pollak, ko awokaa hono no kaaw makko, hono Walter Heilprin Pollak nii ; yumma makko, Inez Cohen, ko daraniiɗo golle, e geɗe rewɓe, e geɗe ñamlooɓe. O naati duɗal Ethical Culture School, duɗal keeringal heblo to wuro New York, o janngi faggudu to Vassar, ɗo o heɓi dipolom AB e hitaande 1926. O jokki jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia .
== Kugal ==
Ellickson fuɗɗii golle mum ko e dille jaŋde gollotooɓe, jannginde e winndude e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde gollorde Brookwood (1929–1932), e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr ngam rewɓe gollotooɓe e nder gollorɗe (1927–1949), e duɗal jaaɓi haaɗtirde (FERA) e nder duɗal jannginooɓe to bannge worgo miijooji mbaylaandi to Fuɗnaange e kaɓirɗe njulaagu kuuraa to Virginie worgo.
E darorɗe kitaale 1930 o golliima e fedde nde wonaa laamuyankoore ( Congrès des Organisations Industrielles ) (CIO) nde o woni balloowo gardiiɗo John Brophy to biro ngenndiijo, omo waɗa golle juɓɓule, wiɗtooji, e binndol konnguɗi. O golliima kadi e faggudu gollordu e nder Yiilirde Ngenndiire Jokkondiral Golle . O wonti gardiiɗo wiɗtooji CIO e hitaande 1942, o woni jokkondirɗo e Biro fedde toppitiinde ko fayti e limgol golle e lomtaade CIO e goomuuji wasiyaaji laamu. Caggal nde o hawri e Fedde Ameriknaare Golle (AFL) e hitaande 1955, o wonti balloowo gardiiɗo Departemaa Kisal Renndo AFL–CIO . Caggal ɗuum o siftini wonde AFL–CIO ina famɗi no feewi weltaare rewɓe e CIO. <ref name="papers" />
E hitaande 1961 o toɗɗaa e juuɗe hooreejo leydi John F. Kennedy e nder Goomu hooreejo leydi ndii ngam ƴellitde ngonka rewɓe, o woni kadi gardiiɗo gollordu nduu e les njiimaandi gonnooɗo debbo gadano leydi ndii, hono Eleanor Roosevelt, e balloowo hooreejo leydi ndii, hono Esther Peterson, tuggi 1963 haa 1965. O golliima seeɗa e Departemaa Cellal e Kuutoragol Aadee Amerik hade makko woppude golle e hitaande 1967.
== Nguurndam neɗɗo ==
Pollak resi John Chester Ellickson, ganndo faggudu ndema, e hitaande 1933. Ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo e taaniraaɓe tato. Ellickson siftinii e yeewtere waɗnoonde e hitaande 1976 wonde, nde wonnoo ko debbo e nder dingiral gollotooɓe, wonde neɗɗo hakkundeejo ina walliti golle makko : gila e fuɗɗoode, o dañii humpito nafoore e golle e nder nokkuuji ɗi njoɓaaka, caggal ɗuum, o dañii mbaawka jogaade ballal ngam nehde sukaaɓe makko e ñamminde jom suudu makko rewrude e rafi tuberkuloos. [1]
Jom suudu Ellickson sankii ko e hitaande 1970. O sankii ko ñalnde 28 desaambar 1996, to nokku retireede White Sands to La Jolla, Kaliforni. O naatnaa caggal maayde makko e nder suudu teddungal hakkunde leyɗeele Labor.
== Tuugnorgal ==
a8p5qxe4i0q7vmrg423n9nsm35r6axn
164560
164559
2026-04-16T09:44:54Z
Sardeeq
14292
164560
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Katherine Pollak Ellickson''' (1 suwee 1905 – 28 desaambar 1996) ko ganndo faggudu golle Ameriknaajo. Ko ɓuri heewde e golle makko, o golliima e Congres des Organisations Industrielles (CIO). E laamu Kennedy, o woniino gardiiɗo gollordu Goomu hooreejo leydi toppitiingu ngonka rewɓe, o wallitorii kadi sosde Goomu potal golle .
== Nguurndam gadano ==
Katherine Pollak jibinaa ko ñalnde 1 suwee 1905, to Yonkers, to New York, o mawni ko to Manhattan e nder dille pinal etikaaji . Baaba makko, hono Francis D. Pollak, ko awokaa hono no kaaw makko, hono Walter Heilprin Pollak nii ; yumma makko, Inez Cohen, ko daraniiɗo golle, e geɗe rewɓe, e geɗe ñamlooɓe. O naati duɗal Ethical Culture School, duɗal keeringal heblo to wuro New York, o janngi faggudu to Vassar, ɗo o heɓi dipolom AB e hitaande 1926. O jokki jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia .
== Kugal ==
Ellickson fuɗɗii golle mum ko e dille jaŋde gollotooɓe, jannginde e winndude e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde gollorde Brookwood (1929–1932), e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr ngam rewɓe gollotooɓe e nder gollorɗe (1927–1949), e duɗal jaaɓi haaɗtirde (FERA) e nder duɗal jannginooɓe to bannge worgo miijooji mbaylaandi to Fuɗnaange e kaɓirɗe njulaagu kuuraa to Virginie worgo.
E darorɗe kitaale 1930 o golliima e fedde nde wonaa laamuyankoore ( Congrès des Organisations Industrielles ) (CIO) nde o woni balloowo gardiiɗo John Brophy to biro ngenndiijo, omo waɗa golle juɓɓule, wiɗtooji, e binndol konnguɗi. O golliima kadi e faggudu gollordu e nder Yiilirde Ngenndiire Jokkondiral Golle . O wonti gardiiɗo wiɗtooji CIO e hitaande 1942, o woni jokkondirɗo e Biro fedde toppitiinde ko fayti e limgol golle e lomtaade CIO e goomuuji wasiyaaji laamu. Caggal nde o hawri e Fedde Ameriknaare Golle (AFL) e hitaande 1955, o wonti balloowo gardiiɗo Departemaa Kisal Renndo AFL–CIO . Caggal ɗuum o siftini wonde AFL–CIO ina famɗi no feewi weltaare rewɓe e CIO. <ref name="papers" />
E hitaande 1961 o toɗɗaa e juuɗe hooreejo leydi John F. Kennedy e nder Goomu hooreejo leydi ndii ngam ƴellitde ngonka rewɓe, o woni kadi gardiiɗo gollordu nduu e les njiimaandi gonnooɗo debbo gadano leydi ndii, hono Eleanor Roosevelt, e balloowo hooreejo leydi ndii, hono Esther Peterson, tuggi 1963 haa 1965. O golliima seeɗa e Departemaa Cellal e Kuutoragol Aadee Amerik hade makko woppude golle e hitaande 1967.
== Nguurndam neɗɗo ==
Pollak resi John Chester Ellickson, ganndo faggudu ndema, e hitaande 1933. Ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo e taaniraaɓe tato. Ellickson siftinii e yeewtere waɗnoonde e hitaande 1976 wonde, nde wonnoo ko debbo e nder dingiral gollotooɓe, wonde neɗɗo hakkundeejo ina walliti golle makko : gila e fuɗɗoode, o dañii humpito nafoore e golle e nder nokkuuji ɗi njoɓaaka, caggal ɗuum, o dañii mbaawka jogaade ballal ngam nehde sukaaɓe makko e ñamminde jom suudu makko rewrude e rafi tuberkuloos. [1]
Jom suudu Ellickson sankii ko e hitaande 1970. O sankii ko ñalnde 28 desaambar 1996, to nokku retireede White Sands to La Jolla, Kaliforni. O naatnaa caggal maayde makko e nder suudu teddungal hakkunde leyɗeele Labor.
== Tuugnorgal ==
lw9l5lxm5gxz4goscu0mbb95tdljekm
Lidiya Hoyt Demoowo
0
40071
164561
2026-04-16T09:46:04Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347438201|Lydia Hoyt Farmer]]"
164561
wikitext
text/x-wiki
'''Lydia Hoyt Farmer''' ( née, '''Hoyt''' ; 19 sulyee 1842 walla 1843 – 27 desaambar 1903) ko binndoowo Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe e teeminannde 19ɓiire. {{Sfn|Bourassa|Varnell|2002}} Duuɓi keewɗi, Farmer ina walliti e jaayɗe e jaayɗe mawɗe, e nder dingiral ceertungal : jimɗi, binndanɗe, daartol sukaaɓe, nate daartol e defte. O woniino diineyanke luggiɗiiɗo, omo etoo waɗde binndanɗe makko fof e mbaydi moraal kam e jikkuuji mbelɗi. O winndi ''ko Amerik foti yoɓde rewɓe'', ngam Departemaa Rewɓe e Exposition Columbian Aduna . {{Sfn|Moulton|1895}} Golle makko ina njeyaa heen : ''Yiyngo taaniiko Belindy'' ; ''Doom wuro ceniingo'' ; ''Deftere daartol ganndal'' ; ''Koolaaɗo kuuɓal'' ; ''Daartol juutngol e njiimaandi Farayse'' ; ''Deftere sukaaɓe rewɓe laamɓe lolluɓe'' ; ''Ko Amerik yoɓata rewɓe'' ; e woɗɓe. {{Sfn|Beach|Rines|1912}}
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Lydia Hoyt jibinaa ko to wuro wiyeteengo Cleveland, to Ohio, ñalnde 19 sulyee 1842. [1] [1] [lower-alpha 1] Baaba makko ko Hon. James Madison Hoyt (1815-1895), jeyaaɗo to Kilifland. Ohaa. Yumma makko ko Mary Ella Beebe, ɓiy Aleksander M. Beebe, LL. D. mo Nuwaasoot. [1] Baaba makko ina gollinoroo sariya hade makko naatde e njulaagu, tawi ko njeñtudi mawndi, teskinndi. O woniino tergal e Egliis Baptist gadano to Cleveland, e nder duuɓi capanɗe jeegom e joyi, o woniino gardiiɗo duɗal mum Aljumaa. Duuɓi capanɗe ɗiɗi o wonii hooreejo fedde Baptist en to Ohio, duuɓi keewɗi o woniino hooreejo fedde misiyoŋaaji Baptist en Amerik. E hitaande 1870, o suɓaa tergal e Yiilirde Ngenndiire Dowla Ohio. E hitaande 1871 o yilliima Orop, o woni binnduɗo deftere wiyeteende Glances sur la wing à les pays étrangères . O teddinaama e duɗal jaaɓi haaɗtirde Denison e dipolom LL. D., e caggal mum, duuɓi capanɗe ɗiɗi Mr. Hoyt woni waajotooɗo layya e nder minbaruuji Baptist, Kongregasional e Presbyterian, o jaɓaani yoɓde golle makko. Banndiraaɓe makko yettiiɓe mawɓe ina njeyaa heen : Rev. [1]
Sabu darnde makko, Farmer heɓi nafooje jaŋde ɗe addani mo hollirde yiɗde makko e nder naalankaagal. O nanndaani e sukaaɓe heewɓe e nder renndo ɓurngo alɗude, o ɓeydiima, o huutoriima doole ɗe o rokkaa ɗee, {{Sfn|Moulton|1895}} tawi omo janngi no feewi e jimɗi, naalankaagal e binndol. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}
== Kugal ==
Ñalnde 6 oktoobar 1865, {{Sfn|White|1925}} o resi Hon. E. J. Farmer, {{Sfn|Beach|Rines|1912}} mo Cleveland, {{Sfn|Moulton|1895}} mo binnduɗo golle keewɗe ko faati e politik e kaalis, kadi omo golloroo e gollorɗe mawɗe njulaagu to Colorado . Gila e fuɗɗoode kitaale 1880, o wallitii e jaayɗe mawɗe e jaayɗe lolluɗe. Binndi makko ina ceerti, ina heen jimɗi, binndanɗe, daartol sukaaɓe, nate daartol e defte. Ko kanko winndi ''Deftere daartol ganndal'' ( Boston, 1886), ''Deftere sukaaɓe laamɓe lolluɓe'' ( [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], 1886), ''Deftere sukaaɓe rewɓe laamɓe lolluɓe'' (New York, 1887), ''Laamɗo hoodere ɓuuɓnde'' ''Farayse'' (Boston, 1887), ''Nguurndam La Fayette'', A8N (New York, 18891, ''Kaɓirgal gooŋɗinal'' (New York, 1889), ''Kaɓirgal moraal'' (New York, 1890 ), e golle goɗɗe. Defte Farmer keɓii njeenaari mawndi e jaayndeeji, ina njogii cirkulaasiyoŋ yaajɗo e nder leydi ndii fof, e ''Kaɓirgal'' makko, keɓii njettoor tiiɗɗo e nder diine makko Gladstone, mo Farmer heɓi ''ɓataake'' mum keeriiɗo ko faati e defte mum diine, e konnguɗi mum, jimɗi mum e nate mum fof ko e peewnugol mum ''Ronu moraal'', sosaa ko e dow "Soul Heredity" e naatde e deftere ''La sheye'' e goonga dosiyeeji asliiji jaayɗe, koppiiji keertiiɗi golle ɗe jooni njaltinaaka, e kaayitaaji keertiiɗi galle La Fayette, e noon o waawi naatde e deftere ndee ko heewi ko winndooɓe nguurndam ɓennuɓe ɓee mbaawaano heɓde {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} O timminii deftere daartol, ''The Doom of the Holy City, Christ and the Ca'' ndeen wuro e nder [[Rom|Rome]] no ɗe peeñiri e teeminannde adannde ndee {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} .
== Tuugnorgal ==
e57pv69seoq16znmef5ffxeyvtldpmz
164562
164561
2026-04-16T09:46:21Z
Sardeeq
14292
164562
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Lydia Hoyt Farmer''' ( née, '''Hoyt''' ; 19 sulyee 1842 walla 1843 – 27 desaambar 1903) ko binndoowo Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe e teeminannde 19ɓiire. {{Sfn|Bourassa|Varnell|2002}} Duuɓi keewɗi, Farmer ina walliti e jaayɗe e jaayɗe mawɗe, e nder dingiral ceertungal : jimɗi, binndanɗe, daartol sukaaɓe, nate daartol e defte. O woniino diineyanke luggiɗiiɗo, omo etoo waɗde binndanɗe makko fof e mbaydi moraal kam e jikkuuji mbelɗi. O winndi ''ko Amerik foti yoɓde rewɓe'', ngam Departemaa Rewɓe e Exposition Columbian Aduna . {{Sfn|Moulton|1895}} Golle makko ina njeyaa heen : ''Yiyngo taaniiko Belindy'' ; ''Doom wuro ceniingo'' ; ''Deftere daartol ganndal'' ; ''Koolaaɗo kuuɓal'' ; ''Daartol juutngol e njiimaandi Farayse'' ; ''Deftere sukaaɓe rewɓe laamɓe lolluɓe'' ; ''Ko Amerik yoɓata rewɓe'' ; e woɗɓe. {{Sfn|Beach|Rines|1912}}
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Lydia Hoyt jibinaa ko to wuro wiyeteengo Cleveland, to Ohio, ñalnde 19 sulyee 1842. [1] [1] [lower-alpha 1] Baaba makko ko Hon. James Madison Hoyt (1815-1895), jeyaaɗo to Kilifland. Ohaa. Yumma makko ko Mary Ella Beebe, ɓiy Aleksander M. Beebe, LL. D. mo Nuwaasoot. [1] Baaba makko ina gollinoroo sariya hade makko naatde e njulaagu, tawi ko njeñtudi mawndi, teskinndi. O woniino tergal e Egliis Baptist gadano to Cleveland, e nder duuɓi capanɗe jeegom e joyi, o woniino gardiiɗo duɗal mum Aljumaa. Duuɓi capanɗe ɗiɗi o wonii hooreejo fedde Baptist en to Ohio, duuɓi keewɗi o woniino hooreejo fedde misiyoŋaaji Baptist en Amerik. E hitaande 1870, o suɓaa tergal e Yiilirde Ngenndiire Dowla Ohio. E hitaande 1871 o yilliima Orop, o woni binnduɗo deftere wiyeteende Glances sur la wing à les pays étrangères . O teddinaama e duɗal jaaɓi haaɗtirde Denison e dipolom LL. D., e caggal mum, duuɓi capanɗe ɗiɗi Mr. Hoyt woni waajotooɗo layya e nder minbaruuji Baptist, Kongregasional e Presbyterian, o jaɓaani yoɓde golle makko. Banndiraaɓe makko yettiiɓe mawɓe ina njeyaa heen : Rev. [1]
Sabu darnde makko, Farmer heɓi nafooje jaŋde ɗe addani mo hollirde yiɗde makko e nder naalankaagal. O nanndaani e sukaaɓe heewɓe e nder renndo ɓurngo alɗude, o ɓeydiima, o huutoriima doole ɗe o rokkaa ɗee, {{Sfn|Moulton|1895}} tawi omo janngi no feewi e jimɗi, naalankaagal e binndol. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}}
== Kugal ==
Ñalnde 6 oktoobar 1865, {{Sfn|White|1925}} o resi Hon. E. J. Farmer, {{Sfn|Beach|Rines|1912}} mo Cleveland, {{Sfn|Moulton|1895}} mo binnduɗo golle keewɗe ko faati e politik e kaalis, kadi omo golloroo e gollorɗe mawɗe njulaagu to Colorado . Gila e fuɗɗoode kitaale 1880, o wallitii e jaayɗe mawɗe e jaayɗe lolluɗe. Binndi makko ina ceerti, ina heen jimɗi, binndanɗe, daartol sukaaɓe, nate daartol e defte. Ko kanko winndi ''Deftere daartol ganndal'' ( Boston, 1886), ''Deftere sukaaɓe laamɓe lolluɓe'' ( [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], 1886), ''Deftere sukaaɓe rewɓe laamɓe lolluɓe'' (New York, 1887), ''Laamɗo hoodere ɓuuɓnde'' ''Farayse'' (Boston, 1887), ''Nguurndam La Fayette'', A8N (New York, 18891, ''Kaɓirgal gooŋɗinal'' (New York, 1889), ''Kaɓirgal moraal'' (New York, 1890 ), e golle goɗɗe. Defte Farmer keɓii njeenaari mawndi e jaayndeeji, ina njogii cirkulaasiyoŋ yaajɗo e nder leydi ndii fof, e ''Kaɓirgal'' makko, keɓii njettoor tiiɗɗo e nder diine makko Gladstone, mo Farmer heɓi ''ɓataake'' mum keeriiɗo ko faati e defte mum diine, e konnguɗi mum, jimɗi mum e nate mum fof ko e peewnugol mum ''Ronu moraal'', sosaa ko e dow "Soul Heredity" e naatde e deftere ''La sheye'' e goonga dosiyeeji asliiji jaayɗe, koppiiji keertiiɗi golle ɗe jooni njaltinaaka, e kaayitaaji keertiiɗi galle La Fayette, e noon o waawi naatde e deftere ndee ko heewi ko winndooɓe nguurndam ɓennuɓe ɓee mbaawaano heɓde {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} O timminii deftere daartol, ''The Doom of the Holy City, Christ and the Ca'' ndeen wuro e nder [[Rom|Rome]] no ɗe peeñiri e teeminannde adannde ndee {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} .
== Tuugnorgal ==
5uhhrm8hjxhylalwkeagfhpawrdoey7
Elisabet Fariyanke
0
40072
164564
2026-04-16T09:47:36Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1331470425|Elizabeth Farians]]"
164564
wikitext
text/x-wiki
'''Elizabeth Farians''' (10 abriil 1923 – 21 oktoobar 2013) ko ganndo diine Ameriknaajo, ko o daraniiɗo rewɓe. O woniino tergal gadanal Fedde Ngenndiije Dentuɗe Rewɓe, omo hiisee wonde debbo katolik gadano yuɓɓinde seppooji renndo e ko ina ɓura duuɓi capanɗe tati o ardii hare renndo ngam haɓaade njiyaagu e nder diine. Farians ko daraniiɗo hakkeeji daabaaji e veganism.
== Golle jannginde ==
Elizabeth Farians, ganndiraaɗo Betty, jannginii e duɗe K-12 kam e to bannge duɗal jaaɓi haaɗtirde. E kitaale 1940, o woniino jannginoowo jaŋde ɓanndu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Our Lady of Angels to wuro St. O janngini kadi PE to Terre Haute, to leydi Indiya e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loyola to Chicago. <ref name=":3" />
E hitaande 1970, nde o woni e golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loyola, o seedtii e yeeso Kongres ngam wallitde kuulal jojjanɗe aadee . Farians ina janngina haa jooni haa e hitaande 2008 nde o janngini kursus ko fayti e diine e daabaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Xavier .
== JOONI Goomu gollordu rewɓe e diine ==
Fariyankooɓe sosi Goomu Kuuɓtodinngu ngam Rewɓe e Diine e hitaande 1966. E wiyde jaayndiyanke biyeteeɗo Patricia Miller, "...Fariyankooɓe ina cemmbina ]Friedan wonde diine ko "sabaabu" tooñanngeeji rewɓe, ina foti naatde e geɗe teeŋtuɗe wonande rewɓe Fariyankooɓe ɓurɓe heewde hakkeeji mum en diisnondiral nder renndo diine ngam jokkere enɗam makko e ɗeen geɗe mballitii fuɗɗude golle makko O wiyi njuɓɓudi eklesiya ndii ina jokki e "sindrom rewɓe-jinnaaɓe-bakkaat
E lewru suwee 1966, Farians wonti debbo gadano tawtoreede batu hitaande kala fedde diine katolik Amerik. Nde o etii tawtoreede hiirde e ndee hiirde, gooto e almudɓe fodani mo yo o riiwtu mo e batu nguu. <ref name=":7" /> Ko adii sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW), Farians wonnoo ko tergal e fedde wiyeteende St. Joan’s International Alliance, fedde ɓurnde yuumtude e fedde rewɓe katolik en, wallitooɓe e kuulal jojjanɗe aadee . Farians ina jeyaa e sosɓe NOW nde sosaa e hitaande 1966. E kitaale 1960, Farians wonnoo ko gardiiɗo Goomu Ekumenikal NOW gooto e goomuuji jeeɗiɗi asliiji. Farian en mbiyi wonde rewɓe ina tikkani ŋakkeende potal e nder ekkol, ko ɓooyaani koo maa ɓe mbaɗtu haɓaade no feewi. E hitaande 1970 o wi'i nder jaaynde The New York Times o wi'i, "Wannde nyalnde woore, pastor gooto ɗon wi'a debbo o waawataa janngugo batakewol man, nden o ɗon hokka mo. Min ɗon cemmbiɗina ɗum amma ɗum waɗan. Rewɓe ɗon tikkani."
== NOW's Goomu Ekumenikal ko faati e rewɓe e diine ==
Farians woni hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe e Diine, tuggi 1966 haa 1972, fedde nde o sosi. [1] [2] Feccere e golle makko e ndee fedde ko mooftude ballal ngam waylude jojjanɗe aadee hakkunde rewɓe tuugiiɓe e diine. [3] O waɗi ɗum ko e feccere e sosde fedde katolik en ngam ERA . No daartoowo biyeteeɗo Patricia Miller holliri nii, e hitaande 1970, Farian en “ko daande ngenndiire wonande rewɓe katolik en.” [4] Farians ko dewondirɗo e hoore mum, o siftinaama e hitaande 1974 o wiyi, "Ma en peeñnin natal Alla e nder mbaydiiji keewɗi. Gargol debbo maa won neɗɗaagu timmungu e nder tagoore ndee. Gorko e debbo maa njokkondir e goonga ko adii fof..." [5]
== Katolik en ngam suɓaade ndimaagu ==
Farians ko neɗɗo daraniiɗo hakkeeji jibinannde. O golliima e yiilirde fedde rewɓe katolik wiyeteende Katolik en ngam suɓaade ndimaagu e fuɗɗoode kitaale 1970. Ina wiyee e jaaynde wiyeteende New York Daily News wonde o tuumaama o riiwaa e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loyola to Chicago e hitaande 1972 sabu makko haalde ko laaɓti ngam wallitde hakkeeji ruttaade.
[[File:Peope_of_Faith_for_ERA_Button.jpg|thumb|Butoŋ mo yimɓe diineeji ɓoornotonoo, wallitnooɓe kuule potal hakkeeji]]
== Seede Kongres ngam waylude potal hakkeeji ==
E lewru mee 1970, Farians seedtiima yeeso Kongres e innde kuule potal hakkeeji . Alice Paul hirjinii mo ngam seedtaade ngam haɓaade daartol ummoraade e bismaango katolik en wonde ERA ina yahdi e diine katolik en. Feminist goɗɗo tuugiiɗo e diine, seedtiiɗo yeeso Kongres e innde ERA e kitaale 1970 ko [[Joan M. Martin|Reverend Joan Martin.]]
== Tuugnorgal ==
az07ia1095g5los0w7r895mbj6fx0q0
164565
164564
2026-04-16T09:47:54Z
Sardeeq
14292
164565
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Elizabeth Farians''' (10 abriil 1923 – 21 oktoobar 2013) ko ganndo diine Ameriknaajo, ko o daraniiɗo rewɓe. O woniino tergal gadanal Fedde Ngenndiije Dentuɗe Rewɓe, omo hiisee wonde debbo katolik gadano yuɓɓinde seppooji renndo e ko ina ɓura duuɓi capanɗe tati o ardii hare renndo ngam haɓaade njiyaagu e nder diine. Farians ko daraniiɗo hakkeeji daabaaji e veganism.
== Golle jannginde ==
Elizabeth Farians, ganndiraaɗo Betty, jannginii e duɗe K-12 kam e to bannge duɗal jaaɓi haaɗtirde. E kitaale 1940, o woniino jannginoowo jaŋde ɓanndu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Our Lady of Angels to wuro St. O janngini kadi PE to Terre Haute, to leydi Indiya e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loyola to Chicago. <ref name=":3" />
E hitaande 1970, nde o woni e golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loyola, o seedtii e yeeso Kongres ngam wallitde kuulal jojjanɗe aadee . Farians ina janngina haa jooni haa e hitaande 2008 nde o janngini kursus ko fayti e diine e daabaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Xavier .
== JOONI Goomu gollordu rewɓe e diine ==
Fariyankooɓe sosi Goomu Kuuɓtodinngu ngam Rewɓe e Diine e hitaande 1966. E wiyde jaayndiyanke biyeteeɗo Patricia Miller, "...Fariyankooɓe ina cemmbina ]Friedan wonde diine ko "sabaabu" tooñanngeeji rewɓe, ina foti naatde e geɗe teeŋtuɗe wonande rewɓe Fariyankooɓe ɓurɓe heewde hakkeeji mum en diisnondiral nder renndo diine ngam jokkere enɗam makko e ɗeen geɗe mballitii fuɗɗude golle makko O wiyi njuɓɓudi eklesiya ndii ina jokki e "sindrom rewɓe-jinnaaɓe-bakkaat
E lewru suwee 1966, Farians wonti debbo gadano tawtoreede batu hitaande kala fedde diine katolik Amerik. Nde o etii tawtoreede hiirde e ndee hiirde, gooto e almudɓe fodani mo yo o riiwtu mo e batu nguu. <ref name=":7" /> Ko adii sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW), Farians wonnoo ko tergal e fedde wiyeteende St. Joan’s International Alliance, fedde ɓurnde yuumtude e fedde rewɓe katolik en, wallitooɓe e kuulal jojjanɗe aadee . Farians ina jeyaa e sosɓe NOW nde sosaa e hitaande 1966. E kitaale 1960, Farians wonnoo ko gardiiɗo Goomu Ekumenikal NOW gooto e goomuuji jeeɗiɗi asliiji. Farian en mbiyi wonde rewɓe ina tikkani ŋakkeende potal e nder ekkol, ko ɓooyaani koo maa ɓe mbaɗtu haɓaade no feewi. E hitaande 1970 o wi'i nder jaaynde The New York Times o wi'i, "Wannde nyalnde woore, pastor gooto ɗon wi'a debbo o waawataa janngugo batakewol man, nden o ɗon hokka mo. Min ɗon cemmbiɗina ɗum amma ɗum waɗan. Rewɓe ɗon tikkani."
== NOW's Goomu Ekumenikal ko faati e rewɓe e diine ==
Farians woni hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe e Diine, tuggi 1966 haa 1972, fedde nde o sosi. [1] [2] Feccere e golle makko e ndee fedde ko mooftude ballal ngam waylude jojjanɗe aadee hakkunde rewɓe tuugiiɓe e diine. [3] O waɗi ɗum ko e feccere e sosde fedde katolik en ngam ERA . No daartoowo biyeteeɗo Patricia Miller holliri nii, e hitaande 1970, Farian en “ko daande ngenndiire wonande rewɓe katolik en.” [4] Farians ko dewondirɗo e hoore mum, o siftinaama e hitaande 1974 o wiyi, "Ma en peeñnin natal Alla e nder mbaydiiji keewɗi. Gargol debbo maa won neɗɗaagu timmungu e nder tagoore ndee. Gorko e debbo maa njokkondir e goonga ko adii fof..." [5]
== Katolik en ngam suɓaade ndimaagu ==
Farians ko neɗɗo daraniiɗo hakkeeji jibinannde. O golliima e yiilirde fedde rewɓe katolik wiyeteende Katolik en ngam suɓaade ndimaagu e fuɗɗoode kitaale 1970. Ina wiyee e jaaynde wiyeteende New York Daily News wonde o tuumaama o riiwaa e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loyola to Chicago e hitaande 1972 sabu makko haalde ko laaɓti ngam wallitde hakkeeji ruttaade.
[[File:Peope_of_Faith_for_ERA_Button.jpg|thumb|Butoŋ mo yimɓe diineeji ɓoornotonoo, wallitnooɓe kuule potal hakkeeji]]
== Seede Kongres ngam waylude potal hakkeeji ==
E lewru mee 1970, Farians seedtiima yeeso Kongres e innde kuule potal hakkeeji . Alice Paul hirjinii mo ngam seedtaade ngam haɓaade daartol ummoraade e bismaango katolik en wonde ERA ina yahdi e diine katolik en. Feminist goɗɗo tuugiiɗo e diine, seedtiiɗo yeeso Kongres e innde ERA e kitaale 1970 ko [[Joan M. Martin|Reverend Joan Martin.]]
== Tuugnorgal ==
pkkhq7suop0lqq4ia8vpvpzxwdho4aq
Anne Ewing
0
40073
164566
2026-04-16T09:49:03Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340530791|Anne Ewing]]"
164566
wikitext
text/x-wiki
'''Anne Ewing''' (19 noowammbar 1930 – 11 abriil 2011) ko ganndo biyoloji Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O anndaa ko e daranaade hakkeeji rewɓe e darnde makko e ittude ɗemngal njiyaagu e njiyaagu e nder janngooɓe duɗe leslese to [[Çalifonia|Kaliforni]] .
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Ewing jibinaa ko Ann Drayton Heuser ñalnde 19 noowammbar 1930, e nder suudu toowndu galle ɓesngu mum to Wytheville, to Virginia . Nde o woni almuudo o yiɗiino janngude kemikal kono o wiyi wonde fannu oo ko worɓe tan. O heɓi dipolom makko lesleso e ganndal nguurndam to duɗal jaaɓi haaɗtirde William e Mary to Virginia, o heɓi dipolom makko lesleso e ganndal leɗɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tennessee e kitaale 1950.
== Kugal ==
=== Wiɗtoowo ===
Ewing golliima e wiɗto duuɓi tati (1972-1975) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Scripps to La Jolla, Kaliforni, e peewnugol e waɗde wiɗtooji ngam faamde muñal lamɗam e nder leɗɗe. Caggal ɗuum, o golliima e biro peewnugol e kuutoragol leydi e nder diiwaan San Diego (1975-1995). <ref name="utsandiego" /> Ewing golliima ngam reende leɗɗe e daabaaji keewɗi gonɗi e nder leydi ndii, mbele ina mbaasa majjude galleeji mum en e eɓɓooji ƴellitaare. O woniino kadi gardiiɗo peewnugol taƴre Otay Ranch to Chula Vista, Kaliforni . Yanti heen, o wonnoo ko tergal tiiɗngal e fedde Torrey Pines, fedde nde wonaa laamuyankoore, nde hirjinii nafoore renndo ngam hisnude lekki pine Torrey e nokkuuji mum. <ref name="utsandiego" />
=== Daraniiɗo ===
Ewing fuɗɗii golle mum ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde, o tawtoraama dille jojjanɗe aadee e nder fuɗnaange ceertuɗo nde o heɓi duuɓi 20. Caggal nde o ummii San Diego e hitaande 1968, <ref name="Obit" /> o naati e geɗe jojjanɗe rewɓe. <ref name="womensmusemca" />
E fuɗɗoode kitaale 1970, o naati e fedde San Diego County Chapter of NOW, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe, o fuɗɗii golle e nder Goomu Jaŋde. E nder ndeen fedde, o golliima no feewi ngam wallitde Tiitoonde IX, waylo-waylo sariya jaŋde toownde 1965 ngam dañde potal e nder porogaraamuuji jaŋde—ina heen porogaraamuuji dingiral—tawa ko aldaa e gorko, haa nde ɗum yalti e hitaande 1972. <ref name="CoburnJennifer" />
Ndeen Ewing fuɗɗiima golloraade ngam ittude janngooɓe njiyaagu e njiyaagu e nder duɗe leslese. E nder ndeen darnde, Ewing wonnoo ko hooreejo fedde toppitiinde jaŋde California NOW. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (July 2017)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> Ñalnde 7 lewru nduu hitaande 1974, o winndi e jaaynde wiyeteende ''The San Diego Union,'' tiitoonde mum ko "Mbele defte janngirɗe Kaliforni ina ngoodi e Jane?: Teskuyaaji ina keddii e geɗe cakkitiiɗe". E gardagol Ewing, fedde rewɓe e pelle tokoose, ina heen California NOW, hollitii ciimtol feewde e Diisnondiral Jaŋde Dowlaaji Dentuɗi Kaliforni, hollirii laaɓndal wonde janngooɓe kuutorteeɓe e duɗe leslese ɗee ina njogii tiitooɗe njiyaagu e njiyaagu. Kawtal ngal ɗaɓɓiri yo Yiilirde ndee ittu ɗeen janngooɓe, lomtinana ɗe binndanɗe ɓurɗe laaɓtude. Nde Yiilirde ndee salii, kawtal ngal hulɓinii ñaawde ɗum sabu salaade waɗde mbayliigu ɗaɓɓaangu nguu. E joofnirde, Yiilirde ndee rokkii, haɗii binndanɗe jogiiɗe njiyaagu laaɓtungu, e huutoraade sarɗiiji ɗi Ewing ƴetti. <ref name="CoburnJennifer" /> Janngooɓe kesi ɓee ittii ɗemngal njiyaagu e njiyaagu, ɓe mbaɗti heen darnde worɓe e rewɓe fof e kala fannu darnde, haa arti noon e darnde karallaagal, gollal, e gollal. Bayyinooɓe ɓee kadi ndonkii waylude defte ɗee e nder leydi ndii kala sabu ko Kaliforni ɓuri soodde defte janngirɗe e nder leydi ndii.
== Nguurndam neɗɗo ==
Ewing kadi ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe suɓaade ruttaade ( pro-choice ), [1], o golliima ngam ƴettude kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . O wonii kadi hooreejo fedde NOW to diiwaan San Diego tuggi 1975 haa 1976. [2] [3] E hitaande 1976, o sosi fedde diiwaan San Diego to fedde politik rewɓe ngenndiire, o wonii kadi hooreejo mayre tuggi 1976 haa 1978. [1]
Ewing sankii ko ñalnde 11 abriil 2011, tawi ina yahra e duuɓi 80, tawi ina yahra e duuɓi 80, to galle mum to San Diego, Kaliforni .
== Tuugnorgal ==
8sx7c4jyt8c14fcmpvy9jewqseiemli
164567
164566
2026-04-16T09:49:20Z
Sardeeq
14292
164567
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Anne Ewing''' (19 noowammbar 1930 – 11 abriil 2011) ko ganndo biyoloji Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O anndaa ko e daranaade hakkeeji rewɓe e darnde makko e ittude ɗemngal njiyaagu e njiyaagu e nder janngooɓe duɗe leslese to [[Çalifonia|Kaliforni]] .
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Ewing jibinaa ko Ann Drayton Heuser ñalnde 19 noowammbar 1930, e nder suudu toowndu galle ɓesngu mum to Wytheville, to Virginia . Nde o woni almuudo o yiɗiino janngude kemikal kono o wiyi wonde fannu oo ko worɓe tan. O heɓi dipolom makko lesleso e ganndal nguurndam to duɗal jaaɓi haaɗtirde William e Mary to Virginia, o heɓi dipolom makko lesleso e ganndal leɗɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tennessee e kitaale 1950.
== Kugal ==
=== Wiɗtoowo ===
Ewing golliima e wiɗto duuɓi tati (1972-1975) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Scripps to La Jolla, Kaliforni, e peewnugol e waɗde wiɗtooji ngam faamde muñal lamɗam e nder leɗɗe. Caggal ɗuum, o golliima e biro peewnugol e kuutoragol leydi e nder diiwaan San Diego (1975-1995). <ref name="utsandiego" /> Ewing golliima ngam reende leɗɗe e daabaaji keewɗi gonɗi e nder leydi ndii, mbele ina mbaasa majjude galleeji mum en e eɓɓooji ƴellitaare. O woniino kadi gardiiɗo peewnugol taƴre Otay Ranch to Chula Vista, Kaliforni . Yanti heen, o wonnoo ko tergal tiiɗngal e fedde Torrey Pines, fedde nde wonaa laamuyankoore, nde hirjinii nafoore renndo ngam hisnude lekki pine Torrey e nokkuuji mum. <ref name="utsandiego" />
=== Daraniiɗo ===
Ewing fuɗɗii golle mum ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde, o tawtoraama dille jojjanɗe aadee e nder fuɗnaange ceertuɗo nde o heɓi duuɓi 20. Caggal nde o ummii San Diego e hitaande 1968, <ref name="Obit" /> o naati e geɗe jojjanɗe rewɓe. <ref name="womensmusemca" />
E fuɗɗoode kitaale 1970, o naati e fedde San Diego County Chapter of NOW, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe, o fuɗɗii golle e nder Goomu Jaŋde. E nder ndeen fedde, o golliima no feewi ngam wallitde Tiitoonde IX, waylo-waylo sariya jaŋde toownde 1965 ngam dañde potal e nder porogaraamuuji jaŋde—ina heen porogaraamuuji dingiral—tawa ko aldaa e gorko, haa nde ɗum yalti e hitaande 1972. <ref name="CoburnJennifer" />
Ndeen Ewing fuɗɗiima golloraade ngam ittude janngooɓe njiyaagu e njiyaagu e nder duɗe leslese. E nder ndeen darnde, Ewing wonnoo ko hooreejo fedde toppitiinde jaŋde California NOW. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (July 2017)">citation needed</span></nowiki>'' ]</sup> Ñalnde 7 lewru nduu hitaande 1974, o winndi e jaaynde wiyeteende ''The San Diego Union,'' tiitoonde mum ko "Mbele defte janngirɗe Kaliforni ina ngoodi e Jane?: Teskuyaaji ina keddii e geɗe cakkitiiɗe". E gardagol Ewing, fedde rewɓe e pelle tokoose, ina heen California NOW, hollitii ciimtol feewde e Diisnondiral Jaŋde Dowlaaji Dentuɗi Kaliforni, hollirii laaɓndal wonde janngooɓe kuutorteeɓe e duɗe leslese ɗee ina njogii tiitooɗe njiyaagu e njiyaagu. Kawtal ngal ɗaɓɓiri yo Yiilirde ndee ittu ɗeen janngooɓe, lomtinana ɗe binndanɗe ɓurɗe laaɓtude. Nde Yiilirde ndee salii, kawtal ngal hulɓinii ñaawde ɗum sabu salaade waɗde mbayliigu ɗaɓɓaangu nguu. E joofnirde, Yiilirde ndee rokkii, haɗii binndanɗe jogiiɗe njiyaagu laaɓtungu, e huutoraade sarɗiiji ɗi Ewing ƴetti. <ref name="CoburnJennifer" /> Janngooɓe kesi ɓee ittii ɗemngal njiyaagu e njiyaagu, ɓe mbaɗti heen darnde worɓe e rewɓe fof e kala fannu darnde, haa arti noon e darnde karallaagal, gollal, e gollal. Bayyinooɓe ɓee kadi ndonkii waylude defte ɗee e nder leydi ndii kala sabu ko Kaliforni ɓuri soodde defte janngirɗe e nder leydi ndii.
== Nguurndam neɗɗo ==
Ewing kadi ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe suɓaade ruttaade ( pro-choice ), [1], o golliima ngam ƴettude kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . O wonii kadi hooreejo fedde NOW to diiwaan San Diego tuggi 1975 haa 1976. [2] [3] E hitaande 1976, o sosi fedde diiwaan San Diego to fedde politik rewɓe ngenndiire, o wonii kadi hooreejo mayre tuggi 1976 haa 1978. [1]
Ewing sankii ko ñalnde 11 abriil 2011, tawi ina yahra e duuɓi 80, tawi ina yahra e duuɓi 80, to galle mum to San Diego, Kaliforni .
== Tuugnorgal ==
8soow99v41bm90ikqrll4np5cqc8xip
Hermine Moquette
0
40074
164568
2026-04-16T09:50:14Z
Hauwasysy
14067
Created page with "Hermin Moket Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol Kujeji huwugo Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Hermine Christine Hélène Moquette (Sluis, 25 abriil 1869 – Bilthoven, 17 desaambar 1945) ko daartoowo Holanndeejo, gooto e rewɓe adanɓe defte binndaaɗe e Holannda. O golliima ko ɓuri duuɓi 30 to Archives Municipales Rotterdam e wiɗtooji makko e rewɓe Holanndee en njaltii no feewi. Nguurndam Moquette jibinaa ko to Sluis (Zeland), ko ɓ..."
164568
wikitext
text/x-wiki
Hermin Moket
Ayaare
Ngewte
Jaangugo
Waylu iwdi
Yiytu daartol
Kujeji huwugo
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
Hermine Christine Hélène Moquette (Sluis, 25 abriil 1869 – Bilthoven, 17 desaambar 1945) ko daartoowo Holanndeejo, gooto e rewɓe adanɓe defte binndaaɗe e Holannda. O golliima ko ɓuri duuɓi 30 to Archives Municipales Rotterdam e wiɗtooji makko e rewɓe Holanndee en njaltii no feewi.
Nguurndam
Moquette jibinaa ko to Sluis (Zeland), ko ɓiy debbo Frederik Jules Pier Moquette (1836-1915), jaagorde e daraniiɗo woppude laamu, e Rudolphina Johanna Krijt (1840-1928). Galle Moquette ina waɗi Hermine e miñiraaɓe mum tato e ko adii fof ko Hijkersmilde (Drenthe) caggal ɗuum ko Sneek. E hitaande 1882, Hermine yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde grammar municipaal, caggal ɗuum o janngi ɗemngal Holanndee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Groningen. O heɓi bak makko ko e lewru suwee 1898, o woni debbo tataɓo e ndeen duɗal jaaɓi haaɗtirde heɓde dipolomaaji doktoraa (gadano oo ko cafroowo biyeteeɗo Aletta Jacobs e hitaande 1876). Deftere Moquette ndee ko feewti e batte winndiyanke Angalteer biyeteeɗo Samuel Richardson e golle winndooɓe Holanndee en biyeteeɓe Aagje Deken e Betje Wolff. Duuɓi seeɗa caggal ɗuum o janngi sariya, kono o woppi oon fannu caggal nde o heɓi bakkaa makko e hitaande 1909.
Arsiif
E hitaande 1898, tawi omo jogii doktoraa makko, Moquette ummiima Rotterdam, ɗo jibnaaɓe makko ngonnoo tawo. No aadaaji rewɓe janngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde nii, o wonti jannginoowo e duɗal sukaaɓe rewɓe. E nder ooɗoo sahaa, o hawri e cukko arsiif municipaal biyeteeɗo W.F. Bezemer e wontude yiɗde golle arsiif. Ɓooytaani, o ɗaɓɓiri golle cukko arsiif municipaal baɗnooɗo e maayde Bezemer. Nde o salii, o rokki golle makko e dow ballal makko, o woni ‘golloowo mo yoɓaaka’ to Archives Municipal Rotterdam. O fuɗɗii ndeen golle ko e lewru marse 1899, caggal hitaande wootere o golliima haa o dañi golloowo laamu jooɗiiɗo e darnde cukko arsiif. Golle makko ɓuri wonde ko waɗde inndeeji. E hitaande 1904 o timmini limngal defte suudu Ruuhu Ceniiiɗo e hitaande 1907 deftere Orphanage.
E hitaande 1901, Moquette naati e fedde toppitiinde ko fayti e defte to Pays-Bas (VAN). Ko adii nde o naatata tergal, ndee fedde ko worɓe tan ngonnoo heen. Nde tawnoo o anndii e hoore makko no rewɓe ŋakkiraaɓe e golle arsiif, o hirjinii rewɓe e nder binndanɗe makko e nder De Hollandsche Lelie nde ɓe ngoppataa worɓe to bannge jaŋde, sibu o teskiima wonde e nder geɗe potal, worɓe ina keewi ɓurde.O yaltini wiɗto makko timmungo e les njiimaandi Christèmemine Hèrelette: O yaltinaama no feewi e nder saggitorde nguurndam Holanndee en keso kam e jaaynde wiyeteende Neerlandia, nde Fedde Holanndee en mawnde yaltini.
Hermin C. H. Moket (1898). Ko fayti e defte Wolff e Deken ƴeewtaaɗe e jokkondiral e tagooje njimri Richardson. Arsiif gila e asli ñalnde 7 ut 2020.
J.M. Droojendijk, HCH Moket (1910). Inɗe laabi Rotterdam paamtinaama e daartol. WL e J. Birus, Roterdam.
Hermin C. H. Moket (1915). Debbo oo. Feccere 1: Nguurndam nder galle. Arsiwaama gila e asliiji ñalnde 4 ut 2020.
Hermin C. H. Moket (1915). Debbo oo. Taƴre ɗimmere: Nguurndam renndo. Arsiwaama gila e asliiji ñalnde 9 ut 2020.
Tuugnorgal
9s1nyaksagekehssbr9gdb9i1qiuz7p
164572
164568
2026-04-16T09:52:03Z
Hauwasysy
14067
164572
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hermin Moket'''
Ayaare
Ngewte
Jaangugo
Waylu iwdi
Yiytu daartol
Kujeji huwugo
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
Hermine Christine Hélène Moquette (Sluis, 25 abriil 1869 – Bilthoven, 17 desaambar 1945) ko daartoowo Holanndeejo, gooto e rewɓe adanɓe defte binndaaɗe e Holannda. O golliima ko ɓuri duuɓi 30 to Archives Municipales Rotterdam e wiɗtooji makko e rewɓe Holanndee en njaltii no feewi.
Nguurndam
Moquette jibinaa ko to Sluis (Zeland), ko ɓiy debbo Frederik Jules Pier Moquette (1836-1915), jaagorde e daraniiɗo woppude laamu, e Rudolphina Johanna Krijt (1840-1928). Galle Moquette ina waɗi Hermine e miñiraaɓe mum tato e ko adii fof ko Hijkersmilde (Drenthe) caggal ɗuum ko Sneek. E hitaande 1882, Hermine yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde grammar municipaal, caggal ɗuum o janngi ɗemngal Holanndee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Groningen. O heɓi bak makko ko e lewru suwee 1898, o woni debbo tataɓo e ndeen duɗal jaaɓi haaɗtirde heɓde dipolomaaji doktoraa (gadano oo ko cafroowo biyeteeɗo Aletta Jacobs e hitaande 1876). Deftere Moquette ndee ko feewti e batte winndiyanke Angalteer biyeteeɗo Samuel Richardson e golle winndooɓe Holanndee en biyeteeɓe Aagje Deken e Betje Wolff. Duuɓi seeɗa caggal ɗuum o janngi sariya, kono o woppi oon fannu caggal nde o heɓi bakkaa makko e hitaande 1909.
Arsiif
E hitaande 1898, tawi omo jogii doktoraa makko, Moquette ummiima Rotterdam, ɗo jibnaaɓe makko ngonnoo tawo. No aadaaji rewɓe janngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde nii, o wonti jannginoowo e duɗal sukaaɓe rewɓe. E nder ooɗoo sahaa, o hawri e cukko arsiif municipaal biyeteeɗo W.F. Bezemer e wontude yiɗde golle arsiif. Ɓooytaani, o ɗaɓɓiri golle cukko arsiif municipaal baɗnooɗo e maayde Bezemer. Nde o salii, o rokki golle makko e dow ballal makko, o woni ‘golloowo mo yoɓaaka’ to Archives Municipal Rotterdam. O fuɗɗii ndeen golle ko e lewru marse 1899, caggal hitaande wootere o golliima haa o dañi golloowo laamu jooɗiiɗo e darnde cukko arsiif. Golle makko ɓuri wonde ko waɗde inndeeji. E hitaande 1904 o timmini limngal defte suudu Ruuhu Ceniiiɗo e hitaande 1907 deftere Orphanage.
E hitaande 1901, Moquette naati e fedde toppitiinde ko fayti e defte to Pays-Bas (VAN). Ko adii nde o naatata tergal, ndee fedde ko worɓe tan ngonnoo heen. Nde tawnoo o anndii e hoore makko no rewɓe ŋakkiraaɓe e golle arsiif, o hirjinii rewɓe e nder binndanɗe makko e nder De Hollandsche Lelie nde ɓe ngoppataa worɓe to bannge jaŋde, sibu o teskiima wonde e nder geɗe potal, worɓe ina keewi ɓurde.O yaltini wiɗto makko timmungo e les njiimaandi Christèmemine Hèrelette: O yaltinaama no feewi e nder saggitorde nguurndam Holanndee en keso kam e jaaynde wiyeteende Neerlandia, nde Fedde Holanndee en mawnde yaltini.
Hermin C. H. Moket (1898). Ko fayti e defte Wolff e Deken ƴeewtaaɗe e jokkondiral e tagooje njimri Richardson. Arsiif gila e asli ñalnde 7 ut 2020.
J.M. Droojendijk, HCH Moket (1910). Inɗe laabi Rotterdam paamtinaama e daartol. WL e J. Birus, Roterdam.
Hermin C. H. Moket (1915). Debbo oo. Feccere 1: Nguurndam nder galle. Arsiwaama gila e asliiji ñalnde 4 ut 2020.
Hermin C. H. Moket (1915). Debbo oo. Taƴre ɗimmere: Nguurndam renndo. Arsiwaama gila e asliiji ñalnde 9 ut 2020.
Tuugnorgal
9f0yr8tug4cly1mbni029dkslqk6wi6
Siân Evans (defterdu)
0
40075
164569
2026-04-16T09:50:20Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336701880|Siân Evans (librarian)]]"
164569
wikitext
text/x-wiki
'''Siân Evans''' ko Ameriknaajo defterdu, daraniiɗo, e Wikimedia . Ko kanko woni gooto e sosɓe Art+Feminism, fedde winndereyankoore ngam haɓaade njiyaagu e nder Wikipedia . Evans ko defterdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins .
== Kugal ==
Evans ko gooto e sosɓe Art+Feminism, kampaañ winndereejo ngam haɓaade njiyaagu e nder Wikipedia . [1] [2] Evans teskiima wonde e nder Art+Feminism, "eɗen mbaɗa golle laaɓtuɗe – ɓeydude ciimtol e kelle, yaajtinde yeewtere rewɓe e nder naalankaagal – kono, eɗen paami kadi ɗeen kewuuji ko no laylayti ngam ƴellitde hakkillaaji e yaakaare peeje ngam waylude yaltude e ɗuum." [3] Evans woni defterdu porogaraamuuji e internet to defterdu Sheridan e museeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins. [4]
E hitaande 2014, Evans jeyaa ko e 100 miijotooɓe ' mawnude ''e politik caggal leydi'' .
Wiɗtooji e binndanɗe Evans jowitiiɗe e potal rewɓe e worɓe jowitiiɗe e dijital, njaltinaama e nder ''deftere wiyeteende Art Documentation: Journal of the Art Libraries Society to Amerik worgo'' e nder deftere ''wiyeteende Informed Agitation: Karallaagal defte e humpito e nder dille nuunɗal renndo e ko ɓuri ɗum'' . O jeyaa ko e fedde defte naalankaagal to Amerik worgo ngam yiɗde rewɓe e naalankaagal.
== Ƴeew kadi ==
* Doggol yimɓe yimɓe Wikipedia
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
aqge30u7874gp7q79zq6575p9ijgrr5
164570
164569
2026-04-16T09:50:55Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336701880|Siân Evans (librarian)]]"
164570
wikitext
text/x-wiki
'''Siân Evans''' ko Ameriknaajo defterdu, daraniiɗo, e Wikimedia . Ko kanko woni gooto e sosɓe Art+Feminism, fedde winndereyankoore ngam haɓaade njiyaagu e nder Wikipedia . Evans ko defterdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins .<ref>Hoban, Virgie. "Campus community tackles gender gap on Wikipedia during Art+Feminism Edit-a-Thon". Berkeley Library News. University of California. Retrieved August 23, 2018.</ref>
== Kugal ==
Evans ko gooto e sosɓe Art+Feminism, kampaañ winndereejo ngam haɓaade njiyaagu e nder Wikipedia . [1] [2] Evans teskiima wonde e nder Art+Feminism, "eɗen mbaɗa golle laaɓtuɗe – ɓeydude ciimtol e kelle, yaajtinde yeewtere rewɓe e nder naalankaagal – kono, eɗen paami kadi ɗeen kewuuji ko no laylayti ngam ƴellitde hakkillaaji e yaakaare peeje ngam waylude yaltude e ɗuum." [3] Evans woni defterdu porogaraamuuji e internet to defterdu Sheridan e museeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins. [4]
E hitaande 2014, Evans jeyaa ko e 100 miijotooɓe ' mawnude ''e politik caggal leydi'' .
Wiɗtooji e binndanɗe Evans jowitiiɗe e potal rewɓe e worɓe jowitiiɗe e dijital, njaltinaama e nder ''deftere wiyeteende Art Documentation: Journal of the Art Libraries Society to Amerik worgo'' e nder deftere ''wiyeteende Informed Agitation: Karallaagal defte e humpito e nder dille nuunɗal renndo e ko ɓuri ɗum'' . O jeyaa ko e fedde defte naalankaagal to Amerik worgo ngam yiɗde rewɓe e naalankaagal.
== Ƴeew kadi ==
* Doggol yimɓe yimɓe Wikipedia
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
lmfzznidmpn9mfii9dcwazpmpuamjpr
164571
164570
2026-04-16T09:51:17Z
Sardeeq
14292
164571
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Siân Evans''' ko Ameriknaajo defterdu, daraniiɗo, e Wikimedia . Ko kanko woni gooto e sosɓe Art+Feminism, fedde winndereyankoore ngam haɓaade njiyaagu e nder Wikipedia . Evans ko defterdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins .<ref>Hoban, Virgie. "Campus community tackles gender gap on Wikipedia during Art+Feminism Edit-a-Thon". Berkeley Library News. University of California. Retrieved August 23, 2018.</ref>
== Kugal ==
Evans ko gooto e sosɓe Art+Feminism, kampaañ winndereejo ngam haɓaade njiyaagu e nder Wikipedia . [1] [2] Evans teskiima wonde e nder Art+Feminism, "eɗen mbaɗa golle laaɓtuɗe – ɓeydude ciimtol e kelle, yaajtinde yeewtere rewɓe e nder naalankaagal – kono, eɗen paami kadi ɗeen kewuuji ko no laylayti ngam ƴellitde hakkillaaji e yaakaare peeje ngam waylude yaltude e ɗuum." [3] Evans woni defterdu porogaraamuuji e internet to defterdu Sheridan e museeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins. [4]
E hitaande 2014, Evans jeyaa ko e 100 miijotooɓe ' mawnude ''e politik caggal leydi'' .
Wiɗtooji e binndanɗe Evans jowitiiɗe e potal rewɓe e worɓe jowitiiɗe e dijital, njaltinaama e nder ''deftere wiyeteende Art Documentation: Journal of the Art Libraries Society to Amerik worgo'' e nder deftere ''wiyeteende Informed Agitation: Karallaagal defte e humpito e nder dille nuunɗal renndo e ko ɓuri ɗum'' . O jeyaa ko e fedde defte naalankaagal to Amerik worgo ngam yiɗde rewɓe e naalankaagal.
== Ƴeew kadi ==
* Doggol yimɓe yimɓe Wikipedia
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
67gu0u1ubhje96omg2fzey7ng3xig3v
Emili Plum Evans
0
40076
164573
2026-04-16T09:52:12Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1338489107|Emily Plume Evans]]"
164573
wikitext
text/x-wiki
'''Emily Plume Evans''' (9 mee 1865 - 4 abriil 1942) ko daraniiɗo rewɓe Ameriknaajo, sosɗo fedde wiyeteende New Era Club, fedde adannde woote to Karolina worgo . Ko kanko kadi woni tergal sosngal Fedde Rewɓe Wootooɓe to Caroline du Sud.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Emily Plume Evans jibinaa ko ñalnde 9 mee 1865 to wuro wiyeteengo Newark . Ko kanko woni ɓiy Abbie Richardson e David Scott Plume. David Scott ko depitee, banke, e peewnoowo. Ko ɓuri heewde e cukaagu makko o waɗi ɗum ko to wuro Waterbury, to leydi Connecticut . E hitaande 1895, Evans hawri e guwerneer Karolina worgo biyeteeɗo John Gary Evans, e nder njillu makko to New York, ɓe ceerti e hitaande 1897 to Waterbury, to Konnektikut. Ɓe ngummii wuro Spartanburg, to leydi Karolina worgo, ɓe ndañi ɓiɗɗo gooto, ɓiɗɗo debbo ina wiyee Emily Victoria Evans Knutson.
E hitaande 1901, ɓe ngummii e galle maɓɓe to Spartanburg, hannde ko galle Evans-Russel, ɓe ngoni ɗoon haa ɓe maayi e hitaande 1942.
== Kugal ==
Eklesiya Episkopaal Advent to Spartanburg ko ɗo Evans wonnoo tergal tiiɗngal. Evans wonnoo kadi ko e fedde nokkuure Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Fedde Rewɓe .
E hitaande 1912, Evans e sehil mum Helen G. Howland cosi fedde adannde e nder diiwaan Karolina worgo ngam suɓaade rewɓe, ɓe inniri ɗum « New Era Club ». New Era Club duumii tan ko juuti. Ko ɓuri heewde e mayre ko rewɓe ɓaleeɓe hakkundeejo, nde wayliima no fedde janngugol nii. Ɓe kawri laabi ɗiɗi e nder lewru ngam yeewtidde e jaŋde, cellal renndo, e hakkeeji jaŋde rewɓe e sukaaɓe. E hitaande 1914, fedde Evans naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) . Kolommbi e Charleston ndewi heen caggal Spartanburg, ɓe kawri, ɓe ngonti Fedde Potal Suɓngooji to Karolina worgo ñalnde 15 mee 1915. <ref name=":0" />
Fedde fotnde woote to Caroline du Sud wonti jokkondiral e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓde Rewɓe Amerik. Faandaare rewrude e fedde nde ko addude humpito e nder leydi Caroline du Sud e heɓde jamaanu nguu e binndol mum en, e ɗaɓɓaande mum en, e haalooɓe mum en, e kewu mum en.
Caggal laawol 1917, Kongres ƴetti kuulal ngam suɓaade, Evans e terɗe fedde mum njokki e yuɓɓinde seppooji e nder diiwaan hee ngam ɗaɓɓude e politikaaji ngam jaɓde kuulal ngal. E hitaande 1920, Evans woni tergal sosngal Fedde rewɓe wootooɓe to Karolina worgo (LWVSC).
Evans jokki e haɓaade ngam moƴƴinde ngonka golle wonande rewɓe e sukaaɓe e nder gollorɗe mbaylaandi (millons textile) dowri. [1] O wonti hooreejo Goomu toppitiingu ngonka renndo e gollordu Fedde Rewɓe to Caroline du Sud e hitaande 1916. [2] [3] Evans ɗaɓɓiri yo sariyaaji ɓurɗi tiiɗde e golle sukaaɓe e kuule waktuuji golle, e sariyaaji jaŋde moƴƴi. Evans wonti hooreejo fedde wiyeteende Spartanburg, duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe majjere. [3]
== Wade ==
Emily Plume Evans sankii ko ñalnde abriil 1942 to Spartanburg, to leydi Karolina worgo, o wirnaa e sara jom suudu makko to wuro maɓɓe wiyeteengo Edgefield.
== Tuugnorgal ==
sajevgh7sd3y8qdyw7wz31rwxdkqfn8
164574
164573
2026-04-16T09:52:28Z
Sardeeq
14292
164574
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Emily Plume Evans''' (9 mee 1865 - 4 abriil 1942) ko daraniiɗo rewɓe Ameriknaajo, sosɗo fedde wiyeteende New Era Club, fedde adannde woote to Karolina worgo . Ko kanko kadi woni tergal sosngal Fedde Rewɓe Wootooɓe to Caroline du Sud.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Emily Plume Evans jibinaa ko ñalnde 9 mee 1865 to wuro wiyeteengo Newark . Ko kanko woni ɓiy Abbie Richardson e David Scott Plume. David Scott ko depitee, banke, e peewnoowo. Ko ɓuri heewde e cukaagu makko o waɗi ɗum ko to wuro Waterbury, to leydi Connecticut . E hitaande 1895, Evans hawri e guwerneer Karolina worgo biyeteeɗo John Gary Evans, e nder njillu makko to New York, ɓe ceerti e hitaande 1897 to Waterbury, to Konnektikut. Ɓe ngummii wuro Spartanburg, to leydi Karolina worgo, ɓe ndañi ɓiɗɗo gooto, ɓiɗɗo debbo ina wiyee Emily Victoria Evans Knutson.
E hitaande 1901, ɓe ngummii e galle maɓɓe to Spartanburg, hannde ko galle Evans-Russel, ɓe ngoni ɗoon haa ɓe maayi e hitaande 1942.
== Kugal ==
Eklesiya Episkopaal Advent to Spartanburg ko ɗo Evans wonnoo tergal tiiɗngal. Evans wonnoo kadi ko e fedde nokkuure Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Fedde Rewɓe .
E hitaande 1912, Evans e sehil mum Helen G. Howland cosi fedde adannde e nder diiwaan Karolina worgo ngam suɓaade rewɓe, ɓe inniri ɗum « New Era Club ». New Era Club duumii tan ko juuti. Ko ɓuri heewde e mayre ko rewɓe ɓaleeɓe hakkundeejo, nde wayliima no fedde janngugol nii. Ɓe kawri laabi ɗiɗi e nder lewru ngam yeewtidde e jaŋde, cellal renndo, e hakkeeji jaŋde rewɓe e sukaaɓe. E hitaande 1914, fedde Evans naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) . Kolommbi e Charleston ndewi heen caggal Spartanburg, ɓe kawri, ɓe ngonti Fedde Potal Suɓngooji to Karolina worgo ñalnde 15 mee 1915. <ref name=":0" />
Fedde fotnde woote to Caroline du Sud wonti jokkondiral e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓde Rewɓe Amerik. Faandaare rewrude e fedde nde ko addude humpito e nder leydi Caroline du Sud e heɓde jamaanu nguu e binndol mum en, e ɗaɓɓaande mum en, e haalooɓe mum en, e kewu mum en.
Caggal laawol 1917, Kongres ƴetti kuulal ngam suɓaade, Evans e terɗe fedde mum njokki e yuɓɓinde seppooji e nder diiwaan hee ngam ɗaɓɓude e politikaaji ngam jaɓde kuulal ngal. E hitaande 1920, Evans woni tergal sosngal Fedde rewɓe wootooɓe to Karolina worgo (LWVSC).
Evans jokki e haɓaade ngam moƴƴinde ngonka golle wonande rewɓe e sukaaɓe e nder gollorɗe mbaylaandi (millons textile) dowri. [1] O wonti hooreejo Goomu toppitiingu ngonka renndo e gollordu Fedde Rewɓe to Caroline du Sud e hitaande 1916. [2] [3] Evans ɗaɓɓiri yo sariyaaji ɓurɗi tiiɗde e golle sukaaɓe e kuule waktuuji golle, e sariyaaji jaŋde moƴƴi. Evans wonti hooreejo fedde wiyeteende Spartanburg, duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe majjere. [3]
== Wade ==
Emily Plume Evans sankii ko ñalnde abriil 1942 to Spartanburg, to leydi Karolina worgo, o wirnaa e sara jom suudu makko to wuro maɓɓe wiyeteengo Edgefield.
== Tuugnorgal ==
qfo8n6j0yduichmhni6ojtov0x597n7
Shannon liɗɗi
0
40077
164575
2026-04-16T10:02:59Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340605002|Shannon Fisher]]"
164575
wikitext
text/x-wiki
'''Shannon Fisher''' ko winndiyanke, koolaaɗo renndo e politik , kadi ko gardiiɗo rajooji ɗiɗi yeewtere e dow Winndooɓe e Reso Rajo Air Global, ''Debbo goonga'' e ''nguurndam men e Shannon Fisher.'' O woni kadi ko keewɗo jaɓɓaade Podcast ''Update-1'' mo fedde jaayndeeji leydi ndii . e daraniiɗo hakkeeji rewɓe teeŋtuɗo.
== Jaɓɓoowo rajo ==
Fisher fuɗɗii golle mum e rajo ko e lewru suwee 2013, o woniino yeewtanoowo e yeewtere wiyeteende Authors e nder lowre rajo Air Global, ''yeewtere winndereere ko faati e fitinaaji nder galleeji'' . O yahi haa o yuɓɓini ''yeewtere winndereere ko fayti e njulaagu aadee e njulaagu'' e nder lewru feebariyee 2014 , caggal ɗuum joom lowre ndee naamndii mo yo o waɗ yeewtere yontere kala ko fayti e geɗe renndo e politik rewɓe, ko jiidaa e teeŋtinde rewɓe jogiiɓe golle e nder naalankaagal. E lewru feebariyee 2017, Fisher fuɗɗii yuɓɓinde eɓɓoore ɓeydaande e nder lowre ndee, ''Nguurndam men e Shannon Fisher'', nde yeewtata ko ɓuri yaajde e geɗe renndo aduna.
Fisher ina jeyaa kadi e fedde tokosere jaɓɓotooɓe Podcast ''Update-1'' mo National Press Club, jowitiingal e kewuuji jooni ɗii e yiyannde jaayɗe.
== Golle ==
[[File:Shannon_Fisher_among_2012_Richmonders_of_the_Year.jpg|thumb|Shannon Fisher ina darii e dow tappirɗe Kapitol Virginia e woɗɓe daraniiɓe hakkeeji rewɓe ɓe Style Weekly suɓii ngam wonde Richmonders hitaande 2012. Foto ngoo waɗi ko Scott Elmquist.]]
[[File:Shannon_Fisher_at_March_3,_2012_Protest_at_Virginia_Capitol.jpg|thumb|Shannon Fisher, e seppooɓe woɗɓe, jooɗiiɓe e dow tappirɗe Kapitol Virginia e nder seppooji ñalnde 3 marse 2012, baɗnooɗi tiitooɗe ngenndiije. Foto ngoo waɗi ko Scott Elmquist.]]
Fisher tawtoraama seppo ñalnde 3 marse 2012 ngam salaade sariya jowitiiɗo e ultrasound transvaginal e nder Asaambele ngenndi Virginia, [1] e nder ɗuum ko ina tolnoo e 1000 seppooɓe njalti e laabi wuro Richmond, Virginia, haa e dow ŋoral galle Kapitol Virginia . Seppooɓe 30 nanngaama. [2] [3] Fotooji kewu nguu ndenndinaama e winndere ndee kala, ina cemmbina seppooji ngam salaade sariyaaji nannduɗi e ɗii, naatnaaɗi e nder suudu sarɗiiji dowlaaji goɗɗi . Seppo Virginia ngoo hollitaama e filmo biyeteeɗo Political Bodies, [4] mo heɓi njeenaari « Documentaire ɓurɗo moƴƴude » e ñalɗi filmuuji Austin e hitaande 2013. [5]
E lewru Yarkomaa 2013, Fisher naati e daraniiɓe hakkeeji rewɓe inniraaɓe « Richmonders 2012 » sabu tawtoreede seppo marse 2012 ngo gollotooɓe jaaynde alternatiif Richmond ''Style Weekly'' .
Fisher wondi e sosɓe kampaañ « Dental ngam haɓaade njiyaagu » mo UniteWomen.org, kanko e wondiiɓe goomu nguu, hono Renee Davis, Karen Teegarden e Sarah Warfield Chamberlin. Ɓeydagol anndinde yimɓe e geɗe njulaagu, njulaagu aadee e fitinaaji rewɓe . Ko heewi e depiteeji, jaaynooɓe e yimɓe mawɓe tawtoraama kampaañ oo, ina heen senaateeruuji Amerik biyeteeɗo Mark Warner e Tim Kaine ; ko wayi no : Roseanne Barr, Margaret Cho, Annabel Gurwitch e Lois Bromfield ; Sandra Fluke, gardinooɗo nuunɗal renndo ; Koolaaɗo kuuɓal fedde wiyeteende Ronnie Cameron, jimoowo biyeteeɗo Courtney Love ; miijooji renndo e politik biyeteeɗi Meghan McCain, Aleksandriya Goddard (blogger Steubenville ), Leslie Salzillo, Kimberley A. Johnson e Tanya Tatum ; Jane Pratt, hooreejo jaaynde ndee ; winndooɓe Mandi Stadtmiller, Alison Frier, Marsi Robin e Juliya Alison ; fiyooɓe filmuuji ɗii ko Yuri Lowental, Piya Glen e Sharon Gardner ; naalanke mawɗo biyeteeɗo Suukara torraaɗo; winndooɓe Herman Wiliyam, III, Pat Bertram, Misel Role e Toni Morison ; gardiiɗo gollordu nokku toppitiiɗo konu nguu, [[Panayiota Bertzikis|hono Panayiota Bertzikis]] ; e annduɓe jokkondiral yimɓe mawɓe Doktoor Gilda Carle e Doktoor Sheri Meyers .
Kippu "Unite Against Rape" kadi gollodiima e Reso ngenndiijo Rape, Abuse &amp; Incest ngam kampaañ ngenndiijo ñalngu RAINN ngam humpitaade ko fayti e majjere e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde.
Fisher haaliino e nder laabi Monument Washington ñalnde 9 noowammbar 2014 e nder kewu ngu fedde wiyeteende Global Woman PEACE yuɓɓini ngam wallitde humpitaade ko fayti e [[Taƴgol jawturu debbo|mborosaaji rewɓe]] .
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
r3cw8zt9tbk9nj31erwa02tb52l7a69
164576
164575
2026-04-16T10:03:47Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340605002|Shannon Fisher]]"
164576
wikitext
text/x-wiki
'''Shannon Fisher''' ko winndiyanke, koolaaɗo renndo e politik , kadi ko gardiiɗo rajooji ɗiɗi yeewtere e dow Winndooɓe e Reso Rajo Air Global, ''Debbo goonga'' e ''nguurndam men e Shannon Fisher.'' O woni kadi ko keewɗo jaɓɓaade Podcast ''Update-1'' mo fedde jaayndeeji leydi ndii . e daraniiɗo hakkeeji rewɓe teeŋtuɗo.
== Jaɓɓoowo rajo ==
Fisher fuɗɗii golle mum e rajo ko e lewru suwee 2013, o woniino yeewtanoowo e yeewtere wiyeteende Authors e nder lowre rajo Air Global, ''yeewtere winndereere ko faati e fitinaaji nder galleeji'' . O yahi haa o yuɓɓini ''yeewtere winndereere ko fayti e njulaagu aadee e njulaagu'' e nder lewru feebariyee 2014 , caggal ɗuum joom lowre ndee naamndii mo yo o waɗ yeewtere yontere kala ko fayti e geɗe renndo e politik rewɓe, ko jiidaa e teeŋtinde rewɓe jogiiɓe golle e nder naalankaagal. E lewru feebariyee 2017, Fisher fuɗɗii yuɓɓinde eɓɓoore ɓeydaande e nder lowre ndee, ''Nguurndam men e Shannon Fisher'', nde yeewtata ko ɓuri yaajde e geɗe renndo aduna.
Fisher ina jeyaa kadi e fedde tokosere jaɓɓotooɓe Podcast ''Update-1'' mo National Press Club, jowitiingal e kewuuji jooni ɗii e yiyannde jaayɗe.<ref>Fisher, Shannon; Social, ContributorRadio Talk Show Host; Commentator, Political (October 10, 2016). "The Hacking of Leslie Jones: A Sledgehammer Through The Wall Of Human Decency". HuffPost. Retrieved December 16, 2019. <nowiki>{{cite web}}</nowiki>: |first2= has generic name (help)</ref>
== Golle ==
[[File:Shannon_Fisher_among_2012_Richmonders_of_the_Year.jpg|thumb|Shannon Fisher ina darii e dow tappirɗe Kapitol Virginia e woɗɓe daraniiɓe hakkeeji rewɓe ɓe Style Weekly suɓii ngam wonde Richmonders hitaande 2012. Foto ngoo waɗi ko Scott Elmquist.]]
[[File:Shannon_Fisher_at_March_3,_2012_Protest_at_Virginia_Capitol.jpg|thumb|Shannon Fisher, e seppooɓe woɗɓe, jooɗiiɓe e dow tappirɗe Kapitol Virginia e nder seppooji ñalnde 3 marse 2012, baɗnooɗi tiitooɗe ngenndiije. Foto ngoo waɗi ko Scott Elmquist.]]
Fisher tawtoraama seppo ñalnde 3 marse 2012 ngam salaade sariya jowitiiɗo e ultrasound transvaginal e nder Asaambele ngenndi Virginia, [1] e nder ɗuum ko ina tolnoo e 1000 seppooɓe njalti e laabi wuro Richmond, Virginia, haa e dow ŋoral galle Kapitol Virginia . Seppooɓe 30 nanngaama. [2] [3] Fotooji kewu nguu ndenndinaama e winndere ndee kala, ina cemmbina seppooji ngam salaade sariyaaji nannduɗi e ɗii, naatnaaɗi e nder suudu sarɗiiji dowlaaji goɗɗi . Seppo Virginia ngoo hollitaama e filmo biyeteeɗo Political Bodies, [4] mo heɓi njeenaari « Documentaire ɓurɗo moƴƴude » e ñalɗi filmuuji Austin e hitaande 2013. [5]
E lewru Yarkomaa 2013, Fisher naati e daraniiɓe hakkeeji rewɓe inniraaɓe « Richmonders 2012 » sabu tawtoreede seppo marse 2012 ngo gollotooɓe jaaynde alternatiif Richmond ''Style Weekly'' .
Fisher wondi e sosɓe kampaañ « Dental ngam haɓaade njiyaagu » mo UniteWomen.org, kanko e wondiiɓe goomu nguu, hono Renee Davis, Karen Teegarden e Sarah Warfield Chamberlin. Ɓeydagol anndinde yimɓe e geɗe njulaagu, njulaagu aadee e fitinaaji rewɓe . Ko heewi e depiteeji, jaaynooɓe e yimɓe mawɓe tawtoraama kampaañ oo, ina heen senaateeruuji Amerik biyeteeɗo Mark Warner e Tim Kaine ; ko wayi no : Roseanne Barr, Margaret Cho, Annabel Gurwitch e Lois Bromfield ; Sandra Fluke, gardinooɗo nuunɗal renndo ; Koolaaɗo kuuɓal fedde wiyeteende Ronnie Cameron, jimoowo biyeteeɗo Courtney Love ; miijooji renndo e politik biyeteeɗi Meghan McCain, Aleksandriya Goddard (blogger Steubenville ), Leslie Salzillo, Kimberley A. Johnson e Tanya Tatum ; Jane Pratt, hooreejo jaaynde ndee ; winndooɓe Mandi Stadtmiller, Alison Frier, Marsi Robin e Juliya Alison ; fiyooɓe filmuuji ɗii ko Yuri Lowental, Piya Glen e Sharon Gardner ; naalanke mawɗo biyeteeɗo Suukara torraaɗo; winndooɓe Herman Wiliyam, III, Pat Bertram, Misel Role e Toni Morison ; gardiiɗo gollordu nokku toppitiiɗo konu nguu, [[Panayiota Bertzikis|hono Panayiota Bertzikis]] ; e annduɓe jokkondiral yimɓe mawɓe Doktoor Gilda Carle e Doktoor Sheri Meyers .
Kippu "Unite Against Rape" kadi gollodiima e Reso ngenndiijo Rape, Abuse &amp; Incest ngam kampaañ ngenndiijo ñalngu RAINN ngam humpitaade ko fayti e majjere e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde.
Fisher haaliino e nder laabi Monument Washington ñalnde 9 noowammbar 2014 e nder kewu ngu fedde wiyeteende Global Woman PEACE yuɓɓini ngam wallitde humpitaade ko fayti e [[Taƴgol jawturu debbo|mborosaaji rewɓe]] .
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
le70dmzk74qji5cqfrmyeuzqung2jae
164577
164576
2026-04-16T10:04:09Z
Sardeeq
14292
164577
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Shannon Fisher''' ko winndiyanke, koolaaɗo renndo e politik , kadi ko gardiiɗo rajooji ɗiɗi yeewtere e dow Winndooɓe e Reso Rajo Air Global, ''Debbo goonga'' e ''nguurndam men e Shannon Fisher.'' O woni kadi ko keewɗo jaɓɓaade Podcast ''Update-1'' mo fedde jaayndeeji leydi ndii . e daraniiɗo hakkeeji rewɓe teeŋtuɗo.
== Jaɓɓoowo rajo ==
Fisher fuɗɗii golle mum e rajo ko e lewru suwee 2013, o woniino yeewtanoowo e yeewtere wiyeteende Authors e nder lowre rajo Air Global, ''yeewtere winndereere ko faati e fitinaaji nder galleeji'' . O yahi haa o yuɓɓini ''yeewtere winndereere ko fayti e njulaagu aadee e njulaagu'' e nder lewru feebariyee 2014 , caggal ɗuum joom lowre ndee naamndii mo yo o waɗ yeewtere yontere kala ko fayti e geɗe renndo e politik rewɓe, ko jiidaa e teeŋtinde rewɓe jogiiɓe golle e nder naalankaagal. E lewru feebariyee 2017, Fisher fuɗɗii yuɓɓinde eɓɓoore ɓeydaande e nder lowre ndee, ''Nguurndam men e Shannon Fisher'', nde yeewtata ko ɓuri yaajde e geɗe renndo aduna.
Fisher ina jeyaa kadi e fedde tokosere jaɓɓotooɓe Podcast ''Update-1'' mo National Press Club, jowitiingal e kewuuji jooni ɗii e yiyannde jaayɗe.<ref>Fisher, Shannon; Social, ContributorRadio Talk Show Host; Commentator, Political (October 10, 2016). "The Hacking of Leslie Jones: A Sledgehammer Through The Wall Of Human Decency". HuffPost. Retrieved December 16, 2019. <nowiki>{{cite web}}</nowiki>: |first2= has generic name (help)</ref>
== Golle ==
[[File:Shannon_Fisher_among_2012_Richmonders_of_the_Year.jpg|thumb|Shannon Fisher ina darii e dow tappirɗe Kapitol Virginia e woɗɓe daraniiɓe hakkeeji rewɓe ɓe Style Weekly suɓii ngam wonde Richmonders hitaande 2012. Foto ngoo waɗi ko Scott Elmquist.]]
[[File:Shannon_Fisher_at_March_3,_2012_Protest_at_Virginia_Capitol.jpg|thumb|Shannon Fisher, e seppooɓe woɗɓe, jooɗiiɓe e dow tappirɗe Kapitol Virginia e nder seppooji ñalnde 3 marse 2012, baɗnooɗi tiitooɗe ngenndiije. Foto ngoo waɗi ko Scott Elmquist.]]
Fisher tawtoraama seppo ñalnde 3 marse 2012 ngam salaade sariya jowitiiɗo e ultrasound transvaginal e nder Asaambele ngenndi Virginia, [1] e nder ɗuum ko ina tolnoo e 1000 seppooɓe njalti e laabi wuro Richmond, Virginia, haa e dow ŋoral galle Kapitol Virginia . Seppooɓe 30 nanngaama. [2] [3] Fotooji kewu nguu ndenndinaama e winndere ndee kala, ina cemmbina seppooji ngam salaade sariyaaji nannduɗi e ɗii, naatnaaɗi e nder suudu sarɗiiji dowlaaji goɗɗi . Seppo Virginia ngoo hollitaama e filmo biyeteeɗo Political Bodies, [4] mo heɓi njeenaari « Documentaire ɓurɗo moƴƴude » e ñalɗi filmuuji Austin e hitaande 2013. [5]
E lewru Yarkomaa 2013, Fisher naati e daraniiɓe hakkeeji rewɓe inniraaɓe « Richmonders 2012 » sabu tawtoreede seppo marse 2012 ngo gollotooɓe jaaynde alternatiif Richmond ''Style Weekly'' .
Fisher wondi e sosɓe kampaañ « Dental ngam haɓaade njiyaagu » mo UniteWomen.org, kanko e wondiiɓe goomu nguu, hono Renee Davis, Karen Teegarden e Sarah Warfield Chamberlin. Ɓeydagol anndinde yimɓe e geɗe njulaagu, njulaagu aadee e fitinaaji rewɓe . Ko heewi e depiteeji, jaaynooɓe e yimɓe mawɓe tawtoraama kampaañ oo, ina heen senaateeruuji Amerik biyeteeɗo Mark Warner e Tim Kaine ; ko wayi no : Roseanne Barr, Margaret Cho, Annabel Gurwitch e Lois Bromfield ; Sandra Fluke, gardinooɗo nuunɗal renndo ; Koolaaɗo kuuɓal fedde wiyeteende Ronnie Cameron, jimoowo biyeteeɗo Courtney Love ; miijooji renndo e politik biyeteeɗi Meghan McCain, Aleksandriya Goddard (blogger Steubenville ), Leslie Salzillo, Kimberley A. Johnson e Tanya Tatum ; Jane Pratt, hooreejo jaaynde ndee ; winndooɓe Mandi Stadtmiller, Alison Frier, Marsi Robin e Juliya Alison ; fiyooɓe filmuuji ɗii ko Yuri Lowental, Piya Glen e Sharon Gardner ; naalanke mawɗo biyeteeɗo Suukara torraaɗo; winndooɓe Herman Wiliyam, III, Pat Bertram, Misel Role e Toni Morison ; gardiiɗo gollordu nokku toppitiiɗo konu nguu, [[Panayiota Bertzikis|hono Panayiota Bertzikis]] ; e annduɓe jokkondiral yimɓe mawɓe Doktoor Gilda Carle e Doktoor Sheri Meyers .
Kippu "Unite Against Rape" kadi gollodiima e Reso ngenndiijo Rape, Abuse &amp; Incest ngam kampaañ ngenndiijo ñalngu RAINN ngam humpitaade ko fayti e majjere e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde.
Fisher haaliino e nder laabi Monument Washington ñalnde 9 noowammbar 2014 e nder kewu ngu fedde wiyeteende Global Woman PEACE yuɓɓini ngam wallitde humpitaade ko fayti e [[Taƴgol jawturu debbo|mborosaaji rewɓe]] .
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
qd7x2itngzmr39j3owkfigk56zidhw7
Jenewi Fiyore
0
40078
164578
2026-04-16T10:05:37Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342331064|Genevieve Fiore]]"
164578
wikitext
text/x-wiki
'''Genevieve Fiore''' (1912 – 2002) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe e jam, ko kanko woni sosɗo, kadi ko kanko woni gardiiɗo gollordu, fedde [[UNESCO|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Jaŋde, Ganndal e Pinal (UNESCO)]] to Colorado . Fedde makko UNESCO sosaa ko e hitaande nde feddeeji ɗii puɗɗii miijaade, ko kañum woni fedde tataɓere sosaande e winndere ndee. E hitaande 1967 o teddinaama e nder njeenaari njeenaari rewɓe Colorado . O heɓi njeenaari Itali e hitaande 1975 nde o heɓi njeenaari « Cavalière dell'Ordine della Stella d'Italie » . E hitaande 1991, o naatnaa e suudu mawndu rewɓe Colorado ngam duuɓi makko keewɗi e golle jam e golle makko e hakkeeji rewɓe.
== Nguurndam gadano ==
Genevieve Natalina D’Amato {{Sfn|Colorado Springs Gazette-Telegraph|1967}} jibinaa ko ñalnde 20 lewru Yarkomaa 1912, to Sunrise, to Wyoming, e nder galle eggooɓe Itaalinaaɓe, hono Lorenzo e Anna D’Amato. Jibnaaɓe makko ngummiima Amerik e hitaande 1908 ummoraade Petina, Itali . Baaba makko ko ministeer, jannginii hoore mum njamndi mboɗeeri, e hitaande 1919, o ummii e ɓesngu makko o fayi Welby, Colorado . {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} E fuɗɗoode, D'Amato janngii e duɗal katolik, kono nde o anndi duɗal ngal jaɓaaka, o waɗi kampaañ ngam ɗaɓɓude e njuɓɓudi duɗal Adams County ngam newnude kanko e miñiiko janngude duɗal tawa ko e diiwaan maɓɓe. Board oo haa jooni yoɓi feccere e jaŋde sukaaɓe ɓee, o rokki ɓe laawol yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde Union #1, ɗo ɓe ndartinaa ngam wonde Itaalinaaɓe adanɓe e nder duɗal ngal. D'Amato golliima ngam foolde ƴaañgal wondiiɓe mum, o wonti hooreejo jaŋde mawnde e salutatorian jaŋde makko. Jaŋde makko e teddungal addani D'Amato dañde bursi ngam ustude njoɓdi jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado, kono nde tawnoo ɓesngu makko waawaano yoɓde suudu makko e ñaamde, o jaɓaani bursi oo. Ñalnde 25 lewru juko hitaande 1933, D’Amato resi binndoowo John R. Fiore, caggal ɗuum ɓe ndañi ɓiɓɓe tato : David, Phillip Dominic e Roxanna. {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}}
== Golle renndo ==
Nde tawnoo o heɓiino njiyaagu, e majjugol terɗe galle makko e nder wolde adunaare adannde e wolde adunaare ɗiɗmere, Fiore ina yiɗi sosde aduna jowitiiɗo e jam e muñal . {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} Gila e sosde nokku renndo Steele to fuɗnaange Denver e hitaande 1937, Fiore golliima e ballal. {{Sfn|Willings-Grinda|2000}} Nde o woni tergal yiilirde Steele Center e hitaande 1947, Fiore anndi Denver ina foti yuɓɓinde batu diiwaan [[UNESCO|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Jaŋde, Ganndal e Pinal (UNESCO)]] . {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} Fedde UNESCO gadane ndee sosaa ko lebbi seeɗa ko adii ɗuum, ko [[Koichi Ueda]] to Japon. {{Sfn|Willings-Grinda|2000}} Huutoraade binnditagol nokku oo, o tawtoraama batu nguu e wonde ƴeewoowo laawɗuɗo, o moofti binndanɗe e kewu nguu ngam fuɗɗoraade defterdu ONU. O sosi fedde UNESCO to Steele Center, hay so tawii noon e fuɗɗoode o dañii caɗeele heɓde woɗɓe ngam wallitde miijooji makko pacifist. Nde hay gooto goɗɗo jaɓataa hooreejo leydi ndii, Fiore ƴetti darnde ndee, {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} ina anniyii ƴettude gardiiɗo gollordu. {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} Sosngo fedde ndee e hitaande 1947, ko fedde UNESCO tataɓere tan e nder winndere ndee, nde adii fedde Ueda to Sendai e fedde sosaande to Kiyoto . {{Sfn|Willings-Grinda|2000}} Eɓɓoore nde jokkata e ballal terɗe galle {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} Fiore wonti gardiiɗo gollordu, o golliima fotde waktuuji 70 e nder yontere e nder ballal. {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}}
E nder porogaraam jaɓɓugol duɗal, Fiore e terɗe fedde mum ndokki koltu e kaɓirɗe duɗal to duɗal to Siculiana, Sisili ko eɓɓoore maɓɓe adannde e lebbi seeɗa caggal ɗuum, ɓe ƴetti duɗal to saraaji [[Athens|Aten]] . {{Sfn|Willings-Grinda|2000}} Fiore hollitii porogaraamuuji e rajooji e teleeji, e nder duɗe e juɓɓule, ina yeewta eɓɓooji UNESCO e porogaraamuuji ballondiral. Haalaaji makko, ko ina tolnoo e 4 000, {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} ina heen wonde makko e ajendaaji e guwerneeruuji, e kongres en, e ardiiɓe laamu, {{Sfn|''The Greeley Daily Tribune''|1964}} e rewɓe jom en njulaagu, ina ɗaɓɓi moƴƴere e gollondiral hakkunde leyɗeele . {{Sfn|''The Greeley Daily Tribune''|1971}} O yahri e nder diiwaan hee kala, o tawtoraama batuuji to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], kam e nder winndere ndee, haa arti noon e Kolommbi, Kanadaa ; Itali; Japon; e Meksik. {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} E hitaande 1953, Fiore walli sosde Il Circolo Italiano (Taarde Itaali) ngam ɓamtude sehilaagal e paamondiral wonande renndo Itaali-Ameriknaaɓe to Denver. Fedde ndee ina rokka jaŋde ɗemngal itaali tawa ko e njoɓdi . E hitaande 1955, o wonti balloowo eɓɓaande Japon wiyeteende Peace Pole {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}}, e hitaande 1984 o tawtoraama batu winndereejo fedde winndereyankoore fedde UNESCO (WFUCA), yuɓɓinaande to Sendai . {{Sfn|Willings-Grinda|2000}}
Haa e hitaande 1959, fedde UNESCO Denver ina golloroo e nder suudu les galle Fiore. E ndeen hitaande, o artiri biro makko e nokku jaɓɓungal hakkunde leyɗeele to Denver International House, o jokki e wonde gardiiɗo gollordu nduu fotde duuɓi sappo e nay goɗɗi. [1] Fiore woppi golle mum e hitaande 1974, kono o jokki e gollodaade e nokku jaɓɓagol hakkunde leyɗeele, o jaɓɓii hoɓɓe jananɓe e hirjinde woɗɓe ngam tawtoreede. [1] O tawtoraama kadi batu hakkunde leyɗeele rewɓe e Ñaawirde yuɓɓinaande to wuro Meksik e hitaande 1975. Ñaawirde ndee ko batu ngu wonaa laamuyankeewu, tawi batu nguu ko batu laamu laawɗungu. Joɗndeeji ɗii fof mbaɗaama e nder batu gooto ngam depiteeji ɗii mbaawa tawtoreede jeewte jowitiiɗe e politik laamu e ƴellitgol porogaraamuuji ngam moƴƴinde fartaŋŋeeji jaŋde rewɓe, potal, darnde faggudu e gollondiral. [1] Batu winndereejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam haɓaade rewɓe e hitaande 1975, jeyaaɗo e yeewtere hitaande winndereere rewɓe, wonnoo ko adii ƴellitgol kuule nanondiral ngam haɓaade kala ko ina addana rewɓe (CEDAW). [1] Fiore nanii semmbe e humpito ngo, o fodani jokkude golle ngam semmbinde rewɓe. [1]
E hitaande 1977, Fiore ardii goomu peewnugol peeje kawral rewɓe Colorado, o heɓi woote ɓurɗe toowde ngam yahde no nulaaɗo dowla to kawral rewɓe ngenndiwal to Houston. {{Sfn|Love|2015}} E hitaande 1979, o sosi fedde wiyeteende Genevieve Fiore Educational Trust Fund nde rokkata njeenaaje hitaande kala e almudɓe duɗe hakkundeeje winndooɓe binndanɗe ko fayti e [[Ngenndiije Dentuɗe|Fedde Ngenndiije Dentuɗe]] . {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} E hitaande 1983, leyɗeele dentuɗe Amerik itti jeytaare mum en e UNESCO, sibu ina tuuma wonde njuɓɓudi kaalis ina ŋakki, kono Fiore ina ɗaɓɓi nde fedde Denver, nde meeɗaa huutoraade kaalis laamu, jokka darnde mum jeytaare. {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} Kampaañ makko waɗii faayiida, e hitaande 1986, fedde nde wayli innde mum, wonti Fedde UNESCO to Colorado. E hitaande 1994, Fiore fuɗɗii feewnude e jaɓɓaade rajo yontere kala ina wiyee « Focus International », ƴeewndotooɗo eɓɓaaɗe jaŋde hakkunde leyɗeele e eɓɓaaɗe UNESCO. {{Sfn|Willings-Grinda|2000}} Fiore maayi ko ñalnde 10 marse 2002, to Denver, o wirnaa ko e yanaande Mount Olivet. {{Sfn|Massaro|2002}}
== Njeenaaje e teddungal ==
E hitaande 1967 Fiore teddinaama no feewi e nder limtaaɓe e njeenaari rewɓe Colorado 1966 wondude e Elizabeth McAulliffe Calabrese e Sabina O'Malley. {{Sfn|Colorado Springs Gazette-Telegraph|1967}} O anndiraama e nder leydi hee nde o heɓi njeenaari George Washington ndi Fedde Ndimaagu, o heɓi kadi njeenaari Michelangelo hakkunde leyɗeele to UNESCO. {{Sfn|Colorado Women's Hall of Fame|1991}} Ñalnde 15 ut 1975, o heɓi njeenaari ndi Itali rokki mo « Ordre de l’étoile de la solidarité italienne » . {{Sfn|Massaro|2002}} {{Sfn|Presidente della Repubblica de Italia|1975}} O naati e suudu mawndu rewɓe Kolorado e hitaande 1991. {{Sfn|Massaro|2002}} {{Sfn|Colorado Women's Hall of Fame|1991}}
== Ƴeew kadi ==
* Doggol daraniiɓe jam
== Tuugnorgal ==
4e5eu3s12pkfoafo269l6xqm0q44n66
164579
164578
2026-04-16T10:06:03Z
Sardeeq
14292
164579
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Genevieve Fiore''' (1912 – 2002) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe e jam, ko kanko woni sosɗo, kadi ko kanko woni gardiiɗo gollordu, fedde [[UNESCO|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Jaŋde, Ganndal e Pinal (UNESCO)]] to Colorado . Fedde makko UNESCO sosaa ko e hitaande nde feddeeji ɗii puɗɗii miijaade, ko kañum woni fedde tataɓere sosaande e winndere ndee. E hitaande 1967 o teddinaama e nder njeenaari njeenaari rewɓe Colorado . O heɓi njeenaari Itali e hitaande 1975 nde o heɓi njeenaari « Cavalière dell'Ordine della Stella d'Italie » . E hitaande 1991, o naatnaa e suudu mawndu rewɓe Colorado ngam duuɓi makko keewɗi e golle jam e golle makko e hakkeeji rewɓe.
== Nguurndam gadano ==
Genevieve Natalina D’Amato {{Sfn|Colorado Springs Gazette-Telegraph|1967}} jibinaa ko ñalnde 20 lewru Yarkomaa 1912, to Sunrise, to Wyoming, e nder galle eggooɓe Itaalinaaɓe, hono Lorenzo e Anna D’Amato. Jibnaaɓe makko ngummiima Amerik e hitaande 1908 ummoraade Petina, Itali . Baaba makko ko ministeer, jannginii hoore mum njamndi mboɗeeri, e hitaande 1919, o ummii e ɓesngu makko o fayi Welby, Colorado . {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} E fuɗɗoode, D'Amato janngii e duɗal katolik, kono nde o anndi duɗal ngal jaɓaaka, o waɗi kampaañ ngam ɗaɓɓude e njuɓɓudi duɗal Adams County ngam newnude kanko e miñiiko janngude duɗal tawa ko e diiwaan maɓɓe. Board oo haa jooni yoɓi feccere e jaŋde sukaaɓe ɓee, o rokki ɓe laawol yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde Union #1, ɗo ɓe ndartinaa ngam wonde Itaalinaaɓe adanɓe e nder duɗal ngal. D'Amato golliima ngam foolde ƴaañgal wondiiɓe mum, o wonti hooreejo jaŋde mawnde e salutatorian jaŋde makko. Jaŋde makko e teddungal addani D'Amato dañde bursi ngam ustude njoɓdi jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado, kono nde tawnoo ɓesngu makko waawaano yoɓde suudu makko e ñaamde, o jaɓaani bursi oo. Ñalnde 25 lewru juko hitaande 1933, D’Amato resi binndoowo John R. Fiore, caggal ɗuum ɓe ndañi ɓiɓɓe tato : David, Phillip Dominic e Roxanna. {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}}
== Golle renndo ==
Nde tawnoo o heɓiino njiyaagu, e majjugol terɗe galle makko e nder wolde adunaare adannde e wolde adunaare ɗiɗmere, Fiore ina yiɗi sosde aduna jowitiiɗo e jam e muñal . {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} Gila e sosde nokku renndo Steele to fuɗnaange Denver e hitaande 1937, Fiore golliima e ballal. {{Sfn|Willings-Grinda|2000}} Nde o woni tergal yiilirde Steele Center e hitaande 1947, Fiore anndi Denver ina foti yuɓɓinde batu diiwaan [[UNESCO|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Jaŋde, Ganndal e Pinal (UNESCO)]] . {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} Fedde UNESCO gadane ndee sosaa ko lebbi seeɗa ko adii ɗuum, ko [[Koichi Ueda]] to Japon. {{Sfn|Willings-Grinda|2000}} Huutoraade binnditagol nokku oo, o tawtoraama batu nguu e wonde ƴeewoowo laawɗuɗo, o moofti binndanɗe e kewu nguu ngam fuɗɗoraade defterdu ONU. O sosi fedde UNESCO to Steele Center, hay so tawii noon e fuɗɗoode o dañii caɗeele heɓde woɗɓe ngam wallitde miijooji makko pacifist. Nde hay gooto goɗɗo jaɓataa hooreejo leydi ndii, Fiore ƴetti darnde ndee, {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} ina anniyii ƴettude gardiiɗo gollordu. {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} Sosngo fedde ndee e hitaande 1947, ko fedde UNESCO tataɓere tan e nder winndere ndee, nde adii fedde Ueda to Sendai e fedde sosaande to Kiyoto . {{Sfn|Willings-Grinda|2000}} Eɓɓoore nde jokkata e ballal terɗe galle {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} Fiore wonti gardiiɗo gollordu, o golliima fotde waktuuji 70 e nder yontere e nder ballal. {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}}
E nder porogaraam jaɓɓugol duɗal, Fiore e terɗe fedde mum ndokki koltu e kaɓirɗe duɗal to duɗal to Siculiana, Sisili ko eɓɓoore maɓɓe adannde e lebbi seeɗa caggal ɗuum, ɓe ƴetti duɗal to saraaji [[Athens|Aten]] . {{Sfn|Willings-Grinda|2000}} Fiore hollitii porogaraamuuji e rajooji e teleeji, e nder duɗe e juɓɓule, ina yeewta eɓɓooji UNESCO e porogaraamuuji ballondiral. Haalaaji makko, ko ina tolnoo e 4 000, {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} ina heen wonde makko e ajendaaji e guwerneeruuji, e kongres en, e ardiiɓe laamu, {{Sfn|''The Greeley Daily Tribune''|1964}} e rewɓe jom en njulaagu, ina ɗaɓɓi moƴƴere e gollondiral hakkunde leyɗeele . {{Sfn|''The Greeley Daily Tribune''|1971}} O yahri e nder diiwaan hee kala, o tawtoraama batuuji to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], kam e nder winndere ndee, haa arti noon e Kolommbi, Kanadaa ; Itali; Japon; e Meksik. {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} E hitaande 1953, Fiore walli sosde Il Circolo Italiano (Taarde Itaali) ngam ɓamtude sehilaagal e paamondiral wonande renndo Itaali-Ameriknaaɓe to Denver. Fedde ndee ina rokka jaŋde ɗemngal itaali tawa ko e njoɓdi . E hitaande 1955, o wonti balloowo eɓɓaande Japon wiyeteende Peace Pole {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}}, e hitaande 1984 o tawtoraama batu winndereejo fedde winndereyankoore fedde UNESCO (WFUCA), yuɓɓinaande to Sendai . {{Sfn|Willings-Grinda|2000}}
Haa e hitaande 1959, fedde UNESCO Denver ina golloroo e nder suudu les galle Fiore. E ndeen hitaande, o artiri biro makko e nokku jaɓɓungal hakkunde leyɗeele to Denver International House, o jokki e wonde gardiiɗo gollordu nduu fotde duuɓi sappo e nay goɗɗi. [1] Fiore woppi golle mum e hitaande 1974, kono o jokki e gollodaade e nokku jaɓɓagol hakkunde leyɗeele, o jaɓɓii hoɓɓe jananɓe e hirjinde woɗɓe ngam tawtoreede. [1] O tawtoraama kadi batu hakkunde leyɗeele rewɓe e Ñaawirde yuɓɓinaande to wuro Meksik e hitaande 1975. Ñaawirde ndee ko batu ngu wonaa laamuyankeewu, tawi batu nguu ko batu laamu laawɗungu. Joɗndeeji ɗii fof mbaɗaama e nder batu gooto ngam depiteeji ɗii mbaawa tawtoreede jeewte jowitiiɗe e politik laamu e ƴellitgol porogaraamuuji ngam moƴƴinde fartaŋŋeeji jaŋde rewɓe, potal, darnde faggudu e gollondiral. [1] Batu winndereejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam haɓaade rewɓe e hitaande 1975, jeyaaɗo e yeewtere hitaande winndereere rewɓe, wonnoo ko adii ƴellitgol kuule nanondiral ngam haɓaade kala ko ina addana rewɓe (CEDAW). [1] Fiore nanii semmbe e humpito ngo, o fodani jokkude golle ngam semmbinde rewɓe. [1]
E hitaande 1977, Fiore ardii goomu peewnugol peeje kawral rewɓe Colorado, o heɓi woote ɓurɗe toowde ngam yahde no nulaaɗo dowla to kawral rewɓe ngenndiwal to Houston. {{Sfn|Love|2015}} E hitaande 1979, o sosi fedde wiyeteende Genevieve Fiore Educational Trust Fund nde rokkata njeenaaje hitaande kala e almudɓe duɗe hakkundeeje winndooɓe binndanɗe ko fayti e [[Ngenndiije Dentuɗe|Fedde Ngenndiije Dentuɗe]] . {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} E hitaande 1983, leyɗeele dentuɗe Amerik itti jeytaare mum en e UNESCO, sibu ina tuuma wonde njuɓɓudi kaalis ina ŋakki, kono Fiore ina ɗaɓɓi nde fedde Denver, nde meeɗaa huutoraade kaalis laamu, jokka darnde mum jeytaare. {{Sfn|Varnell|Hanson|1999}} Kampaañ makko waɗii faayiida, e hitaande 1986, fedde nde wayli innde mum, wonti Fedde UNESCO to Colorado. E hitaande 1994, Fiore fuɗɗii feewnude e jaɓɓaade rajo yontere kala ina wiyee « Focus International », ƴeewndotooɗo eɓɓaaɗe jaŋde hakkunde leyɗeele e eɓɓaaɗe UNESCO. {{Sfn|Willings-Grinda|2000}} Fiore maayi ko ñalnde 10 marse 2002, to Denver, o wirnaa ko e yanaande Mount Olivet. {{Sfn|Massaro|2002}}
== Njeenaaje e teddungal ==
E hitaande 1967 Fiore teddinaama no feewi e nder limtaaɓe e njeenaari rewɓe Colorado 1966 wondude e Elizabeth McAulliffe Calabrese e Sabina O'Malley. {{Sfn|Colorado Springs Gazette-Telegraph|1967}} O anndiraama e nder leydi hee nde o heɓi njeenaari George Washington ndi Fedde Ndimaagu, o heɓi kadi njeenaari Michelangelo hakkunde leyɗeele to UNESCO. {{Sfn|Colorado Women's Hall of Fame|1991}} Ñalnde 15 ut 1975, o heɓi njeenaari ndi Itali rokki mo « Ordre de l’étoile de la solidarité italienne » . {{Sfn|Massaro|2002}} {{Sfn|Presidente della Repubblica de Italia|1975}} O naati e suudu mawndu rewɓe Kolorado e hitaande 1991. {{Sfn|Massaro|2002}} {{Sfn|Colorado Women's Hall of Fame|1991}}
== Ƴeew kadi ==
* Doggol daraniiɓe jam
== Tuugnorgal ==
q1yy2qfrmjxk80yry7f5wlf2e4k77sr
Gloriya Feldt
0
40079
164580
2026-04-16T10:07:05Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347570744|Gloria Feldt]]"
164580
wikitext
text/x-wiki
'''Gloria Feldt''' (jibinaa ko ñalnde 13 abriil 1942) ko binndoowo Ameriknaajo, haaloowo, yeewtanoowo, e daraniiɗo hakkeeji [[Feminism|rewɓe]], dañɗo njeenaari wonde daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder renndo e politik . E hitaande 2013, kanko e Amy Litzenberger ɓe cosi Take the Lead, fedde nde wonaa laamuyankoore, nde faandaare mum woni ko ƴellitde rewɓe e potal ardorde haa hitaande 2025. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde toppitiinde jibinannde Amerik, ardinoo fedde nde gila 1996 haa 2005.
== Nguurndam e golle puɗɗaaɗe ==
Gloria Feldt jibinaa ko ñalnde 13 abriil 1942 e nder galle yahuud en, to Temple, to Teksas . O heɓi dipolom makko ko fayti e ganndal e hitaande 1974 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas Permian Basin .
Feldt naati e fedde jibinannde peewniinde e hitaande 1974 to biro jibinannde peewniinde Permian Basin (jooni ko jibinannde peewniinde to Texas hirnaange). Puɗɗagol hitaande 1978, o ardii biro fedde nde to Catal Fuɗnaange Arizona. "Yurmeende makko ɓurnde mawnude e hoolaare makko," e wiyde Women in the World Foundation, "hawti e hakkille makko e karisma makko, nawti mo gila e yumma makko e nder wuro Texas hirnaange haa o woni e golle duuɓi capanɗe tati e nder fedde toppitiinde cellal jibinannde e fedde toppitiinde cellal jibinannde e fedde wiyeteende Planned Parenthood Federation of America." Feldt ardii biro toppitiiɗo ko fayti e jibinannde (Planned Parenthood) to Catal Fuɗnaange Arizona, e sahaa nde peewnugol ɓesngu ina ɓeydoo luulndaade e ƴellitde politik. E nder oon sahaa, o yahdi e garde, o woppi golle e nder birooji udditiiɗi, ɗi lampaaji mum en njahrata e windooji mawɗi, ɗi seppooɓe mbaawi ƴattaade.
[[File:Roevwade.jpg|right|thumb|Feldt e Albert Wynn e dow ɗanle Ñaawirde Toownde Amerik e seppo ngam hakkeeji ruttaade e ñalngu mawningol ñaawoore ''Roe v'']]
Tuggi 1996 haa 2005, Feldt wonnoo ko hooreejo e hooreejo Fedde toppitiinde jibinannde Amerik. Ko kanko woni mahoowo coktirgal reenngo jibinannde e asiraagal.
O woniino e fuɗɗoode golle makko e nder dille jojjanɗe aadee. Feldt ina heewi haalde ko fayti e geɗe rewɓe, haa arti noon e winndannde jaaynde internet ''Salon'' lewru suwee 2012. MSNBC yeewtidii e makko ngam waɗde heen yeewtere ko fayti e hare rewɓe yaltunde ñalnde 19 marse 2012. Adriana Gardella, ''jaaynde New York Times,'' waɗii Q&A e Feldt e hitaande 2010, tawi ina hollita mo e feccere njulaagu jaaynde ndee.
Ko o hooreejo fedde Take The Lead, Feldt ina toppitii porogaraamuuji janngugol, mentoring, jokkondire, e porogaraamuuji teskinɗi wonande rewɓe. Ko o porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Arizona State, ɗo o jannginta course Rewɓe, Doole, e Ardorde. O woni kadi e nder yiilirde Catal Rewɓe e Archive Rewɓe Yahuuda en e nder yiilirde wasiyaaji Ɓalli Men, Koye Men .
== Feññinaande ==
Feldt ko haaloowo keewɗo e nder jamaanu, ina janngina e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, e nder juɓɓule siwil e karallaagal, kam e batuuji ngenndiiji e winndereeji ko faati e hakkeeji rewɓe, politik, ardorde, jaayɗe, e cellal. E lewru oktoobar 2011, o jooɗii e batu, tawi ko awokaa hakkundeejo Victoria Pynchon ardii ɗum, kanko e ardiiɓe rewɓe Gloria Steinem, Shelby Knox e Jamia Wilson e batu hitaande kala Fedde Awokaaji Rewɓe to Karolina worgo [1] O feeñii kadi e dingiral keewngal e nder dingiral C-SPAN’.
Gaagaa haalde jokkondire, omo yahra e fedde rewɓe hakkunde yontaaji, wiyeteende WomenGirlsLadies.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
3578hbvabfvpt6rgbxcnfv7udphzi1i
164581
164580
2026-04-16T10:07:45Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347570744|Gloria Feldt]]"
164581
wikitext
text/x-wiki
'''Gloria Feldt''' (jibinaa ko ñalnde 13 abriil 1942) ko binndoowo Ameriknaajo, haaloowo, yeewtanoowo, e daraniiɗo hakkeeji [[Feminism|rewɓe]], dañɗo njeenaari wonde daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder renndo e politik . E hitaande 2013, kanko e Amy Litzenberger ɓe cosi Take the Lead, fedde nde wonaa laamuyankoore, nde faandaare mum woni ko ƴellitde rewɓe e potal ardorde haa hitaande 2025. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde toppitiinde jibinannde Amerik, ardinoo fedde nde gila 1996 haa 2005.<ref>Best Sellers: Hard Cover Nonfiction (#11), The New York Times, March 2, 2008.</ref>
== Nguurndam e golle puɗɗaaɗe ==
Gloria Feldt jibinaa ko ñalnde 13 abriil 1942 e nder galle yahuud en, to Temple, to Teksas . O heɓi dipolom makko ko fayti e ganndal e hitaande 1974 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas Permian Basin .
Feldt naati e fedde jibinannde peewniinde e hitaande 1974 to biro jibinannde peewniinde Permian Basin (jooni ko jibinannde peewniinde to Texas hirnaange). Puɗɗagol hitaande 1978, o ardii biro fedde nde to Catal Fuɗnaange Arizona. "Yurmeende makko ɓurnde mawnude e hoolaare makko," e wiyde Women in the World Foundation, "hawti e hakkille makko e karisma makko, nawti mo gila e yumma makko e nder wuro Texas hirnaange haa o woni e golle duuɓi capanɗe tati e nder fedde toppitiinde cellal jibinannde e fedde toppitiinde cellal jibinannde e fedde wiyeteende Planned Parenthood Federation of America." Feldt ardii biro toppitiiɗo ko fayti e jibinannde (Planned Parenthood) to Catal Fuɗnaange Arizona, e sahaa nde peewnugol ɓesngu ina ɓeydoo luulndaade e ƴellitde politik. E nder oon sahaa, o yahdi e garde, o woppi golle e nder birooji udditiiɗi, ɗi lampaaji mum en njahrata e windooji mawɗi, ɗi seppooɓe mbaawi ƴattaade.
[[File:Roevwade.jpg|right|thumb|Feldt e Albert Wynn e dow ɗanle Ñaawirde Toownde Amerik e seppo ngam hakkeeji ruttaade e ñalngu mawningol ñaawoore ''Roe v'']]
Tuggi 1996 haa 2005, Feldt wonnoo ko hooreejo e hooreejo Fedde toppitiinde jibinannde Amerik. Ko kanko woni mahoowo coktirgal reenngo jibinannde e asiraagal.
O woniino e fuɗɗoode golle makko e nder dille jojjanɗe aadee. Feldt ina heewi haalde ko fayti e geɗe rewɓe, haa arti noon e winndannde jaaynde internet ''Salon'' lewru suwee 2012. MSNBC yeewtidii e makko ngam waɗde heen yeewtere ko fayti e hare rewɓe yaltunde ñalnde 19 marse 2012. Adriana Gardella, ''jaaynde New York Times,'' waɗii Q&A e Feldt e hitaande 2010, tawi ina hollita mo e feccere njulaagu jaaynde ndee.
Ko o hooreejo fedde Take The Lead, Feldt ina toppitii porogaraamuuji janngugol, mentoring, jokkondire, e porogaraamuuji teskinɗi wonande rewɓe. Ko o porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Arizona State, ɗo o jannginta course Rewɓe, Doole, e Ardorde. O woni kadi e nder yiilirde Catal Rewɓe e Archive Rewɓe Yahuuda en e nder yiilirde wasiyaaji Ɓalli Men, Koye Men .
== Feññinaande ==
Feldt ko haaloowo keewɗo e nder jamaanu, ina janngina e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, e nder juɓɓule siwil e karallaagal, kam e batuuji ngenndiiji e winndereeji ko faati e hakkeeji rewɓe, politik, ardorde, jaayɗe, e cellal. E lewru oktoobar 2011, o jooɗii e batu, tawi ko awokaa hakkundeejo Victoria Pynchon ardii ɗum, kanko e ardiiɓe rewɓe Gloria Steinem, Shelby Knox e Jamia Wilson e batu hitaande kala Fedde Awokaaji Rewɓe to Karolina worgo [1] O feeñii kadi e dingiral keewngal e nder dingiral C-SPAN’.
Gaagaa haalde jokkondire, omo yahra e fedde rewɓe hakkunde yontaaji, wiyeteende WomenGirlsLadies.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
fdpk4xbczfmxf2vxk66wb6j1pj60v07
164582
164581
2026-04-16T10:08:31Z
Sardeeq
14292
164582
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Gloria Feldt''' (jibinaa ko ñalnde 13 abriil 1942) ko binndoowo Ameriknaajo, haaloowo, yeewtanoowo, e daraniiɗo hakkeeji [[Feminism|rewɓe]], dañɗo njeenaari wonde daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder renndo e politik . E hitaande 2013, kanko e Amy Litzenberger ɓe cosi Take the Lead, fedde nde wonaa laamuyankoore, nde faandaare mum woni ko ƴellitde rewɓe e potal ardorde haa hitaande 2025. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde toppitiinde jibinannde Amerik, ardinoo fedde nde gila 1996 haa 2005.<ref>Best Sellers: Hard Cover Nonfiction (#11), The New York Times, March 2, 2008.</ref>
== Nguurndam e golle puɗɗaaɗe ==
Gloria Feldt jibinaa ko ñalnde 13 abriil 1942 e nder galle yahuud en, to Temple, to Teksas . O heɓi dipolom makko ko fayti e ganndal e hitaande 1974 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas Permian Basin .
Feldt naati e fedde jibinannde peewniinde e hitaande 1974 to biro jibinannde peewniinde Permian Basin (jooni ko jibinannde peewniinde to Texas hirnaange). Puɗɗagol hitaande 1978, o ardii biro fedde nde to Catal Fuɗnaange Arizona. "Yurmeende makko ɓurnde mawnude e hoolaare makko," e wiyde Women in the World Foundation, "hawti e hakkille makko e karisma makko, nawti mo gila e yumma makko e nder wuro Texas hirnaange haa o woni e golle duuɓi capanɗe tati e nder fedde toppitiinde cellal jibinannde e fedde toppitiinde cellal jibinannde e fedde wiyeteende Planned Parenthood Federation of America." Feldt ardii biro toppitiiɗo ko fayti e jibinannde (Planned Parenthood) to Catal Fuɗnaange Arizona, e sahaa nde peewnugol ɓesngu ina ɓeydoo luulndaade e ƴellitde politik. E nder oon sahaa, o yahdi e garde, o woppi golle e nder birooji udditiiɗi, ɗi lampaaji mum en njahrata e windooji mawɗi, ɗi seppooɓe mbaawi ƴattaade.
[[File:Roevwade.jpg|right|thumb|Feldt e Albert Wynn e dow ɗanle Ñaawirde Toownde Amerik e seppo ngam hakkeeji ruttaade e ñalngu mawningol ñaawoore ''Roe v'']]
Tuggi 1996 haa 2005, Feldt wonnoo ko hooreejo e hooreejo Fedde toppitiinde jibinannde Amerik. Ko kanko woni mahoowo coktirgal reenngo jibinannde e asiraagal.
O woniino e fuɗɗoode golle makko e nder dille jojjanɗe aadee. Feldt ina heewi haalde ko fayti e geɗe rewɓe, haa arti noon e winndannde jaaynde internet ''Salon'' lewru suwee 2012. MSNBC yeewtidii e makko ngam waɗde heen yeewtere ko fayti e hare rewɓe yaltunde ñalnde 19 marse 2012. Adriana Gardella, ''jaaynde New York Times,'' waɗii Q&A e Feldt e hitaande 2010, tawi ina hollita mo e feccere njulaagu jaaynde ndee.
Ko o hooreejo fedde Take The Lead, Feldt ina toppitii porogaraamuuji janngugol, mentoring, jokkondire, e porogaraamuuji teskinɗi wonande rewɓe. Ko o porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Arizona State, ɗo o jannginta course Rewɓe, Doole, e Ardorde. O woni kadi e nder yiilirde Catal Rewɓe e Archive Rewɓe Yahuuda en e nder yiilirde wasiyaaji Ɓalli Men, Koye Men .
== Feññinaande ==
Feldt ko haaloowo keewɗo e nder jamaanu, ina janngina e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, e nder juɓɓule siwil e karallaagal, kam e batuuji ngenndiiji e winndereeji ko faati e hakkeeji rewɓe, politik, ardorde, jaayɗe, e cellal. E lewru oktoobar 2011, o jooɗii e batu, tawi ko awokaa hakkundeejo Victoria Pynchon ardii ɗum, kanko e ardiiɓe rewɓe Gloria Steinem, Shelby Knox e Jamia Wilson e batu hitaande kala Fedde Awokaaji Rewɓe to Karolina worgo [1] O feeñii kadi e dingiral keewngal e nder dingiral C-SPAN’.
Gaagaa haalde jokkondire, omo yahra e fedde rewɓe hakkunde yontaaji, wiyeteende WomenGirlsLadies.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
bzl3xijpg9ssz7urr7pyy3h3n9icu9i
Jean Satterwait Faust
0
40080
164583
2026-04-16T10:09:49Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1300853189|Jean Satterthwaite Faust]]"
164583
wikitext
text/x-wiki
'''Jean Satterthwaite Faust''' ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe.
== Nguurndam gadano ==
Faust jibinaa ko ñalnde 19 marse 1930, to Tarboro, to leydi Karolina worgo . Ko kanko woni go’o e sukaaɓe njeenayo ɓe Hattie Lee Bradley Satterthwaite e George Dewey Satterthwaite, remooɓe . E wiyde Faust, "Galle amen hisnaama e baasal ko Roosevelt New Deal, teeŋti noon e sariya jowitiiɗo e koɗki, mo renndini gese ɗe ngoppaaka e dow njoɓdi juutndi, wonande ɓesnguuji potɗi ɓeydaade." <ref name=":0" />
Caggal nde ɓe ƴeewti nokkuuji keewɗi e nder porogaraam koɗki, ɓesngu nguu hoɗi e nder ngesa to laawol Blue Sky sara Halifax, to North Carolina .
Faust siftinii cukaagu mum e nder ngesa hee :
Faust janngi to Halifax e Weldon, to Karolina worgo . Hono no sukaaɓe remooɓe heewɓe e nokku hee nii, kala nde o yaltinaa e duɗal ngam wallitde e ndema.
E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, Faust tawtoraama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Carolina worgo to Greensboro . Ko kanko woni almuudo ɓurɗo toowde e hitaande makko leslesre, e rewrude e aadaaji nokku oo, ko kanko woni mawɗo marshal e hitaande makko mawnde.
Sabu ŋakkeende kaalis, Faust miijaaki yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde haa jannginoowo gooto rokki mo 200 dolaar mo o moofti e ɓiɗɓe leydi ndii tawa o anndaaka ngam wallitde jaŋde makko. O naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde North Carolina to Greensboro, o janngi ko e ɗemngal Engele e drama e jaŋde tokosere. Caggal nde o heɓi bak makko, o golliima e jannginoowo Engele e dingiral to Kannapolis, to leydi Karolina worgo . [1]
E lewru oktoobar 1953, Faust ummiima New York. O golliima e njulaagu, haa o dañi soodoowo to Elizabeth Arden. E hitaande 1962, o woppi golle retail ngam cellal. Nde o yalti e luumo golle, o walli jom suudu makko, Irvin Faust, e binndanɗe makko.
== Golle politik ==
E fuɗɗoode kitaale 1960, Faust naati e fedde wiyeteende Reform Club to bannge hirnaange toowɗo. Ɓooytaani o mettini e feccere golle.
No o faamniri nii:<blockquote>Golle fedde ndee fof, haa teeŋti e mailuuji, ko rewɓe ɓee mbaɗata ɗum en, worɓe ɓee ina ndarii ina kaala. Hooreeɓe leydi ko worɓe tan ngonnoo ; binnditagol ngol ko rewɓe. Miɗo ndaara ɗeen golle ɗe mbaylaaka fotde hitaande, caggal ɗuum puɗɗii-mi haaldude e rewɓe ɓee. Mi sosi goomu ngam hakkeeji rewɓe. Min cuɓii debbo hooreejo leydi, miin cuɓaama kaalis (nde tawnoo mi saliima tawtoreede woote binndoowo). Won e worɓe ɓee ina tikkani golle am, won heen ina mbeltii, won heen ina paami, ina yurminii. Rewɓe seeɗa ko wallitooɓe tiiɗɓe, kono heewɓe ina njiɗi, ina kuli waasde jaɓde worɓe ɓee. </blockquote>Hedde hitaande 1963, Faust wonti balloowo depitee William Fitts Ryan e geɗe weeyo, nokku politik keso e oon sahaa. E hitaande 1966, o naamnaa yo o sos fedde adannde nokkuure nde NOW . <ref name=":0" /> No o faamniri nii:
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
dtayymqemzw3l9sq4cnubak9dmhlxts
164584
164583
2026-04-16T10:10:14Z
Sardeeq
14292
164584
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Jean Satterthwaite Faust''' ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe.
== Nguurndam gadano ==
Faust jibinaa ko ñalnde 19 marse 1930, to Tarboro, to leydi Karolina worgo . Ko kanko woni go’o e sukaaɓe njeenayo ɓe Hattie Lee Bradley Satterthwaite e George Dewey Satterthwaite, remooɓe . E wiyde Faust, "Galle amen hisnaama e baasal ko Roosevelt New Deal, teeŋti noon e sariya jowitiiɗo e koɗki, mo renndini gese ɗe ngoppaaka e dow njoɓdi juutndi, wonande ɓesnguuji potɗi ɓeydaade." <ref name=":0" />
Caggal nde ɓe ƴeewti nokkuuji keewɗi e nder porogaraam koɗki, ɓesngu nguu hoɗi e nder ngesa to laawol Blue Sky sara Halifax, to North Carolina .
Faust siftinii cukaagu mum e nder ngesa hee :
Faust janngi to Halifax e Weldon, to Karolina worgo . Hono no sukaaɓe remooɓe heewɓe e nokku hee nii, kala nde o yaltinaa e duɗal ngam wallitde e ndema.
E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, Faust tawtoraama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Carolina worgo to Greensboro . Ko kanko woni almuudo ɓurɗo toowde e hitaande makko leslesre, e rewrude e aadaaji nokku oo, ko kanko woni mawɗo marshal e hitaande makko mawnde.
Sabu ŋakkeende kaalis, Faust miijaaki yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde haa jannginoowo gooto rokki mo 200 dolaar mo o moofti e ɓiɗɓe leydi ndii tawa o anndaaka ngam wallitde jaŋde makko. O naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde North Carolina to Greensboro, o janngi ko e ɗemngal Engele e drama e jaŋde tokosere. Caggal nde o heɓi bak makko, o golliima e jannginoowo Engele e dingiral to Kannapolis, to leydi Karolina worgo . [1]
E lewru oktoobar 1953, Faust ummiima New York. O golliima e njulaagu, haa o dañi soodoowo to Elizabeth Arden. E hitaande 1962, o woppi golle retail ngam cellal. Nde o yalti e luumo golle, o walli jom suudu makko, Irvin Faust, e binndanɗe makko.
== Golle politik ==
E fuɗɗoode kitaale 1960, Faust naati e fedde wiyeteende Reform Club to bannge hirnaange toowɗo. Ɓooytaani o mettini e feccere golle.
No o faamniri nii:<blockquote>Golle fedde ndee fof, haa teeŋti e mailuuji, ko rewɓe ɓee mbaɗata ɗum en, worɓe ɓee ina ndarii ina kaala. Hooreeɓe leydi ko worɓe tan ngonnoo ; binnditagol ngol ko rewɓe. Miɗo ndaara ɗeen golle ɗe mbaylaaka fotde hitaande, caggal ɗuum puɗɗii-mi haaldude e rewɓe ɓee. Mi sosi goomu ngam hakkeeji rewɓe. Min cuɓii debbo hooreejo leydi, miin cuɓaama kaalis (nde tawnoo mi saliima tawtoreede woote binndoowo). Won e worɓe ɓee ina tikkani golle am, won heen ina mbeltii, won heen ina paami, ina yurminii. Rewɓe seeɗa ko wallitooɓe tiiɗɓe, kono heewɓe ina njiɗi, ina kuli waasde jaɓde worɓe ɓee. </blockquote>Hedde hitaande 1963, Faust wonti balloowo depitee William Fitts Ryan e geɗe weeyo, nokku politik keso e oon sahaa. E hitaande 1966, o naamnaa yo o sos fedde adannde nokkuure nde NOW . <ref name=":0" /> No o faamniri nii:
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
hlocakz9vw6272dxsawefito61nklva
Mariyam Jane Hoddiro
0
40081
164585
2026-04-16T10:11:07Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336674746|Mary Jane Fate]]"
164585
wikitext
text/x-wiki
'''Mary Jane Fate''' (jibinaa ko '''Evans''' ; 4 suwee 1933 — 10 abriil 2020) {{Sfn|Gardiner|2020}} ko daraniiɗo koyukon Atabaskan . O woniino tergal sosngal Fedde Ɓiɓɓe leydi Fairbanks e Duɗal Naalankaagal Ɓiɓɓe leydi Alaska kadi o golliima no lobbyist ngam sariya jowitiiɗo e ɗaɓɓaande ɓiɓɓe leydi Alaska . O woniino gooto e sosɓe jaaynde ''wiyeteende Tundra Times'', o woniino gardiiɗo fedde toppitiinde ko fayti e laana ndiwoowa Alaska Airlines ko ina ɓura duuɓi capanɗe ɗiɗi. O woniino hooreejo fedde Alaska Federation of Natives hakkunde 1988 e 1989, debbo gadano golloraade e nder ndeeɗoo darnde, kadi ko kanko woni hooreejo tataɓo e tergal sosngal Fedde Rewɓe Inndonaaɓe Amerik worgo . Hoddiro golliima e komisiyoŋaaji keewɗi e wiɗtooji ngenndiiji e geɗe baɗɗe faayiida to bannge yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii. Ko kanko woni gardiiɗo eɓɓaande wiɗto rewɓe e ŋakkeende, o woniino tergal tan e nder Goomu wiɗtooji Arktik Amerik, kadi o woniino tergal e Goomu Wasiyaaji Binnditagol Amerik e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii. O heɓii teddungal e njeenaaje keewɗe ngam golle makko e innde Ameriknaaɓe aslinaaɓe, o naatnaa e suudu teddungal rewɓe Alaska e hitaande 2014.
== Nguurndam gadano ==
Mary Jane Evans jibinaa ko e hitaande 1933 to Rampart, e nder leydi Amerik Alaska, e galle Sally (jibinaa ko Woods, {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|2012}} Hudson) e Thomas George Evans {{Sfn|Alaska Women's Hall of Fame|2014}} Baaba makko ko jom njulaagu e jom postooji. {{Sfn|''The Wausau Daily Herald''|1978}} Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, Evans naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Biro Geɗe Inndo to Mount Edgecumbe to Sitka, e nder politik duɗal jaaɓi haaɗtirde Inndo Amerik. O heɓi bak makko e hitaande 1952. {{Sfn|Alaska Women's Hall of Fame|2014}} {{Sfn|''The Daily Sitka Sentinel''|1952}} Ndeen o yahi haa o janngi ko faati e hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alaska, e oon sahaa kadi o golliima to Wien Alaska Airlines ngam yoɓde laawol makko e nder duɗal. {{Sfn|Alaska Women's Hall of Fame|2014}} {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1962}} Ñalnde 29 oktoobar 1954, o resi Hugh Fate, Jr., {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1954}} mo wonata dentist e daraniiɗo hakkeeji ɓiɓɓe leydi Amerik. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe rewɓe tato, Janine, Jennifer e Julie. {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1969}} Ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Julie resii senaateer Amerik biyeteeɗo Dan Sullivan mo Alaska. O mawnini ɓesngu makko e laawol Athabascan, omo waɗa kala ndunngu e nder nokku maɓɓe liɗɗi nguura to maayo Yukon.
== Kugal ==
Caggal dewgal makko, Fate arti e golle to laana ndiwoowa Wien Alaska. [1] Fate e jom suudu mum ngonnoo ko e terɗe sosɗe fedde Fairbanks Native Association nde yuɓɓini e hitaande 1962 e 1963. [1] [1] Hedde e oon sahaa gooto, o naati e Tundra Times, fedde jeewte adannde winndiraande e ngam humpitaade ko fayti e Native Alaskans tan, kono humpitde ɗum wonaa haala teeŋtuka ardiiɓe kongres diiwaan oo e ɗeen geɗe ɗe yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii njiyri ko doole. Fate wonnoo ko e yiilirde toppitiinde jaaynde ndee, kadi ko kanko wonnoo binndoowo yiilirde jaaynde ndee. [1]
E anndude ŋakkeende fartaŋŋeeji jaŋde wonande ɓiɓɓe leydi Alaska, Fate naati e goomu jaŋde fedde ɓiɗɓe leydi Fairbanks {{Sfn|Strickler|2011}} {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1964}} e hitaande 1962. O golliima e wiɗto duuɓi jeegom ko fayti e jaŋde ngam ƴeewtaade sabaabuuji jaŋde Alaska ina ŋakki. Fate seedtii e yeewtere kongres dowri ko faati e ko ɓe njiyti, holliri wonde ko ɓuri heewde e almudɓe teeru ɓee, maa njanngu e duɗe jaaɓi haaɗtirde, walla tawa ko e nokkuuji ɗi ngalaa ɗo kaaɗi, tawa ina woɗɗi galleeji mum en. {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|December 23, 1968}} Goomu nguu ɗaɓɓiri yo cuuɗi janngirɗe mahde ngam hoɗde almudɓe e nder gure teeru ngam wallitde almudɓe ummoriiɓe e gure teeru ngam yahde duɗe toowɗe. {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1966}} O golliima e goomu toppitiingu wuro Ɓiɓɓe Alaska ngam ƴellitde duuɓi teemedere Alaska 67 {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1967}} o golliima e Fooyre Hospitaal Fairbanks, {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|February 15, 1968}} hade makko naatde e njuɓɓudi ɗaɓɓaande Ɓiɓɓe Alaska. Kuule sariya jowitiiɗe e koɗki ɓiɗɓe leydi Alaska (ANCSA) ko adii fof ina ndokka gure ɓiɗɓe leydi ndii leydi e jawdi ngam waɗde heen jawdi mum en e jaŋde. {{Sfn|Strickler|2011}} Koɗki kii rokkii 44 miliyoŋ ektaar leydi e 962,5 miliyoŋ dolaar ngam newnude Native Alaskan en sosde sosiyeteeji diiwaanuuji sappo e ɗiɗi ngam ƴellitde jawdi ndii. {{Sfn|Strickler|2011}} Fate wonti hooreejo fedde Rampart Village Corporation, sosaande e hitaande 1971 e nder ɗeen pelle diiwaan {{Sfn|Strickler|2011}} e golloraade ngam ƴeewde so tawii yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina mbinnditoo ngam tawtoreede koɗki. {{Sfn|''The San Saba News and Star''|1976}}
Fate ina jeyaa e sosɓe Fedde Rewɓe Inndonaaɓe Amerik worgo (NAIWA) sosaande e hitaande 1970 to wuro wiyeteengo Fort Collins, to Colorado . {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1970}} Fedde nde ko fedde rewɓe ɓiɗɓe leydi ndii fof, yuɓɓinde e lowre ngenndiire. {{Sfn|''The Lawton Constitution''|1971}} E hitaande 1975, Fate wonti hooreejo tataɓo NAIWA, lomtii [[Agnes Dill]] . {{Sfn|Alaska Women's Hall of Fame|2014}} {{Sfn|''The Albuquerque Journal''|1975}} e golliima haa hitaande 1977. {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|May 25, 1977}} Kuutoragol cellal Alaskanaaɓe jeyaaɓe e leydi ndii kadi ko huunde nde Fate, e kitaale 1970, kamɓe ɗiɗo fof ɓe kaaldi e batuuji ko faati e caɗeele {{Sfn|Jones|1970}} e wondude e Nancy Murkowski {{Sfn|Monaghan|1976}} woɗɓe ɓe cosi nokku kanseer ɓernde Fairban De95. {{Sfn|Miller|1998}} O ardii eɓɓoore fedde ndee ''(Special Needs of Handicapped Children Indians and Problems Women’s Indian)'' nde fuɗɗii ko e hitaande 1977, ngam mooftude e renndinde humpitooji ko faati e majjere sukaaɓe, ñamri, majjere ɓalli e hakkillaaji, majjere, jibinannde gooto, e majjere rewɓe. Yanti heen, porogaraam oo ina yuurnitoo keɓal sarwisaaji renndo ngam haɓaade ɗeeɗoo geɗe, tawa ina jeyaa heen ƴeewtaade geɗe e kaɓirɗe potɗe huutoreede ngam toppitiiɓe. {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|August 15, 1977}} E hitaande 1978, o tawtoraama batu ngenndiijo Rural American Women Inc., yuɓɓinaangu to Washington, DC Faandaare batu nguu ko yeewtude caɗeele ɗe rewɓe njogori dañde, kono teeŋti noon e ɗeen caɗeele, ko wayi no ŋakkere e ŋakkeende sarwisaaji, ɗe ɓeydata caɗeele wonande rewɓe ɓe ngonaa e nder gure. {{Sfn|''The Great Falls Tribune''|1978}}
== Tuugnorgal ==
0t2lvaa4okpnszrn2coxfo0zj3hnte9
164586
164585
2026-04-16T10:11:24Z
Sardeeq
14292
164586
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Mary Jane Fate''' (jibinaa ko '''Evans''' ; 4 suwee 1933 — 10 abriil 2020) {{Sfn|Gardiner|2020}} ko daraniiɗo koyukon Atabaskan . O woniino tergal sosngal Fedde Ɓiɓɓe leydi Fairbanks e Duɗal Naalankaagal Ɓiɓɓe leydi Alaska kadi o golliima no lobbyist ngam sariya jowitiiɗo e ɗaɓɓaande ɓiɓɓe leydi Alaska . O woniino gooto e sosɓe jaaynde ''wiyeteende Tundra Times'', o woniino gardiiɗo fedde toppitiinde ko fayti e laana ndiwoowa Alaska Airlines ko ina ɓura duuɓi capanɗe ɗiɗi. O woniino hooreejo fedde Alaska Federation of Natives hakkunde 1988 e 1989, debbo gadano golloraade e nder ndeeɗoo darnde, kadi ko kanko woni hooreejo tataɓo e tergal sosngal Fedde Rewɓe Inndonaaɓe Amerik worgo . Hoddiro golliima e komisiyoŋaaji keewɗi e wiɗtooji ngenndiiji e geɗe baɗɗe faayiida to bannge yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii. Ko kanko woni gardiiɗo eɓɓaande wiɗto rewɓe e ŋakkeende, o woniino tergal tan e nder Goomu wiɗtooji Arktik Amerik, kadi o woniino tergal e Goomu Wasiyaaji Binnditagol Amerik e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii. O heɓii teddungal e njeenaaje keewɗe ngam golle makko e innde Ameriknaaɓe aslinaaɓe, o naatnaa e suudu teddungal rewɓe Alaska e hitaande 2014.
== Nguurndam gadano ==
Mary Jane Evans jibinaa ko e hitaande 1933 to Rampart, e nder leydi Amerik Alaska, e galle Sally (jibinaa ko Woods, {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|2012}} Hudson) e Thomas George Evans {{Sfn|Alaska Women's Hall of Fame|2014}} Baaba makko ko jom njulaagu e jom postooji. {{Sfn|''The Wausau Daily Herald''|1978}} Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, Evans naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Biro Geɗe Inndo to Mount Edgecumbe to Sitka, e nder politik duɗal jaaɓi haaɗtirde Inndo Amerik. O heɓi bak makko e hitaande 1952. {{Sfn|Alaska Women's Hall of Fame|2014}} {{Sfn|''The Daily Sitka Sentinel''|1952}} Ndeen o yahi haa o janngi ko faati e hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alaska, e oon sahaa kadi o golliima to Wien Alaska Airlines ngam yoɓde laawol makko e nder duɗal. {{Sfn|Alaska Women's Hall of Fame|2014}} {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1962}} Ñalnde 29 oktoobar 1954, o resi Hugh Fate, Jr., {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1954}} mo wonata dentist e daraniiɗo hakkeeji ɓiɓɓe leydi Amerik. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe rewɓe tato, Janine, Jennifer e Julie. {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1969}} Ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Julie resii senaateer Amerik biyeteeɗo Dan Sullivan mo Alaska. O mawnini ɓesngu makko e laawol Athabascan, omo waɗa kala ndunngu e nder nokku maɓɓe liɗɗi nguura to maayo Yukon.
== Kugal ==
Caggal dewgal makko, Fate arti e golle to laana ndiwoowa Wien Alaska. [1] Fate e jom suudu mum ngonnoo ko e terɗe sosɗe fedde Fairbanks Native Association nde yuɓɓini e hitaande 1962 e 1963. [1] [1] Hedde e oon sahaa gooto, o naati e Tundra Times, fedde jeewte adannde winndiraande e ngam humpitaade ko fayti e Native Alaskans tan, kono humpitde ɗum wonaa haala teeŋtuka ardiiɓe kongres diiwaan oo e ɗeen geɗe ɗe yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii njiyri ko doole. Fate wonnoo ko e yiilirde toppitiinde jaaynde ndee, kadi ko kanko wonnoo binndoowo yiilirde jaaynde ndee. [1]
E anndude ŋakkeende fartaŋŋeeji jaŋde wonande ɓiɓɓe leydi Alaska, Fate naati e goomu jaŋde fedde ɓiɗɓe leydi Fairbanks {{Sfn|Strickler|2011}} {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1964}} e hitaande 1962. O golliima e wiɗto duuɓi jeegom ko fayti e jaŋde ngam ƴeewtaade sabaabuuji jaŋde Alaska ina ŋakki. Fate seedtii e yeewtere kongres dowri ko faati e ko ɓe njiyti, holliri wonde ko ɓuri heewde e almudɓe teeru ɓee, maa njanngu e duɗe jaaɓi haaɗtirde, walla tawa ko e nokkuuji ɗi ngalaa ɗo kaaɗi, tawa ina woɗɗi galleeji mum en. {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|December 23, 1968}} Goomu nguu ɗaɓɓiri yo cuuɗi janngirɗe mahde ngam hoɗde almudɓe e nder gure teeru ngam wallitde almudɓe ummoriiɓe e gure teeru ngam yahde duɗe toowɗe. {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1966}} O golliima e goomu toppitiingu wuro Ɓiɓɓe Alaska ngam ƴellitde duuɓi teemedere Alaska 67 {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1967}} o golliima e Fooyre Hospitaal Fairbanks, {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|February 15, 1968}} hade makko naatde e njuɓɓudi ɗaɓɓaande Ɓiɓɓe Alaska. Kuule sariya jowitiiɗe e koɗki ɓiɗɓe leydi Alaska (ANCSA) ko adii fof ina ndokka gure ɓiɗɓe leydi ndii leydi e jawdi ngam waɗde heen jawdi mum en e jaŋde. {{Sfn|Strickler|2011}} Koɗki kii rokkii 44 miliyoŋ ektaar leydi e 962,5 miliyoŋ dolaar ngam newnude Native Alaskan en sosde sosiyeteeji diiwaanuuji sappo e ɗiɗi ngam ƴellitde jawdi ndii. {{Sfn|Strickler|2011}} Fate wonti hooreejo fedde Rampart Village Corporation, sosaande e hitaande 1971 e nder ɗeen pelle diiwaan {{Sfn|Strickler|2011}} e golloraade ngam ƴeewde so tawii yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina mbinnditoo ngam tawtoreede koɗki. {{Sfn|''The San Saba News and Star''|1976}}
Fate ina jeyaa e sosɓe Fedde Rewɓe Inndonaaɓe Amerik worgo (NAIWA) sosaande e hitaande 1970 to wuro wiyeteengo Fort Collins, to Colorado . {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|1970}} Fedde nde ko fedde rewɓe ɓiɗɓe leydi ndii fof, yuɓɓinde e lowre ngenndiire. {{Sfn|''The Lawton Constitution''|1971}} E hitaande 1975, Fate wonti hooreejo tataɓo NAIWA, lomtii [[Agnes Dill]] . {{Sfn|Alaska Women's Hall of Fame|2014}} {{Sfn|''The Albuquerque Journal''|1975}} e golliima haa hitaande 1977. {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|May 25, 1977}} Kuutoragol cellal Alaskanaaɓe jeyaaɓe e leydi ndii kadi ko huunde nde Fate, e kitaale 1970, kamɓe ɗiɗo fof ɓe kaaldi e batuuji ko faati e caɗeele {{Sfn|Jones|1970}} e wondude e Nancy Murkowski {{Sfn|Monaghan|1976}} woɗɓe ɓe cosi nokku kanseer ɓernde Fairban De95. {{Sfn|Miller|1998}} O ardii eɓɓoore fedde ndee ''(Special Needs of Handicapped Children Indians and Problems Women’s Indian)'' nde fuɗɗii ko e hitaande 1977, ngam mooftude e renndinde humpitooji ko faati e majjere sukaaɓe, ñamri, majjere ɓalli e hakkillaaji, majjere, jibinannde gooto, e majjere rewɓe. Yanti heen, porogaraam oo ina yuurnitoo keɓal sarwisaaji renndo ngam haɓaade ɗeeɗoo geɗe, tawa ina jeyaa heen ƴeewtaade geɗe e kaɓirɗe potɗe huutoreede ngam toppitiiɓe. {{Sfn|''The Fairbanks Daily News-Miner''|August 15, 1977}} E hitaande 1978, o tawtoraama batu ngenndiijo Rural American Women Inc., yuɓɓinaangu to Washington, DC Faandaare batu nguu ko yeewtude caɗeele ɗe rewɓe njogori dañde, kono teeŋti noon e ɗeen caɗeele, ko wayi no ŋakkere e ŋakkeende sarwisaaji, ɗe ɓeydata caɗeele wonande rewɓe ɓe ngonaa e nder gure. {{Sfn|''The Great Falls Tribune''|1978}}
== Tuugnorgal ==
9giyk0auxwbbqjukuyc3wbft1ofyjg8
Laura Fortman
0
40082
164587
2026-04-16T10:12:24Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347644380|Laura Fortman]]"
164587
wikitext
text/x-wiki
'''Laura A. Fortman''' (jibinaa ko 1954) ko golloowo laamu Amerik, gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . Gila hitaande 2013 o woniino cukko gardiiɗo Division Njoɓdi e Waktuuji to Departemaa Golle Amerik to Washington, DC Ko adii ɗuum o woniino komisariyaajo Departemaa Golle Maine, e gardiiɗo gollordu nokku Frances Perkins, Lobby rewɓe Maine, e nokku Sexual Surisiault e Augustault C. O nasti nder suudu mawndu rewɓe Maine nder hitaande 2007.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Fortman jibinaa ko to Brooklyn, New York e hitaande 1954. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New Hampshire, o yahi haa o timmini jaŋde makko seedantaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to duɗal jaaɓi haaɗtirde John F. Kennedy. O heɓi dipoloma makko ko faati e ardorde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Northeastern.
== Doggol ngam suɓaade Senaa dowri ==
E lewru Yarkomaa 2018, Laura Fortman hollitii wonde maa o ɗaɓɓu suɓaade e nder Senaa dowla Maine e nder diiwaan 13 (Alna, Boothbay, Porto Boothbay, Bremen, Bristol, Damariscotta, Edgecomb, Hibberts Gore, Jefferson, Islaam Louds, Islaam Monhegan Waldoboro, Wasinton, duunde Westport, Waitfilde, Windsor e Wiskaset).
E nder doggol makko ngam suɓaade hooreejo leydi Maine, o dañii ballal hooreejo leydi Barack Obama, kam e pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, rewɓe, jannginooɓe, gollotooɓe, e gollotooɓe dowla.
== Kugal ==
Fortman waɗii feccere adannde e golle mum ngam moƴƴinde nguurndam rewɓe e sukaaɓe rewɓe, haa teeŋti noon e golle politik jahruɗe yeeso e ballal wonande wonɓe e baasal e nder galleeji. Ko o daɗnooɗo e majjere, muñal e cuusal Forman addani mo golloraade no feewi e nder nokku toppitiiɗo ko fayti e rewɓe to Portsmouth, New Hampshire. Nde o ari e leydi Maine e cagataagal kitaale 1980, o ardii e dow jam, o woniino tergal sosngal fedde wiyeteende Maine Coalition contre l’assaut sexuel.
Ko o gardiiɗo gollordu Maine Women's Lobby e Maine Women's Policy Center ko ina ɓura duuɓi sappo, ko kanko woni daande rewɓe e sukaaɓe rewɓe e nder suudu sarɗiiji, o haaldata e denndaangal ngonkaaji baɗɗi e rewɓe, ko wayi no cellal, hakkeeji jibinannde, kisal faggudu e diisnondiral, diisnondiral. E nder fannu sariyaaji e politik, o walli ngam ƴettude sariya jowitiiɗo e sirlu jibinannde Maine, jokkere enɗam ngam haɓaade jibinannde, kuulal ɗaɓɓungal Departemaa Golle ngam huutoraade sariya jowitiiɗo e fotde njoɓdi, porogaraam jibnaaɓe Maine ko annduɓe doole keɓoowo wellitaare ngam heɓde jaŋde toownde e fitinaaji sariya, ground lec- reende asiraagal ŋakkeende golle wonande gollotooɓe waktuuji seeɗa e wonande wonɓe e caɗeele, e ko nanndi heen. E nder ardorde makko e komisiyoŋ janngugol Siistem njoɓdi ŋakkeende golle, komisiyoŋ janngugol njoɓdi e nafooje liggorde safaara ɓesngu yoɓaangu, Goomu toppitiingu golle cellal Maine, e woɗɓe heewɓe, o addi daande rewɓe e nder golle politik. O hawritii e wasiyaaji makko e innde rewɓe e sukaaɓe rewɓe e ardaade njuɓɓudi e nder woɗɓe, o jannginii rewɓe heewɓe.
Guwerneer John Baldacci suɓii Fortman ngam won'de komisariyaajo garoowo e departemaa golle Maine e lewru abriil 2003. [1] Fortman ƴettii golle 490 gollotooɓe e departemaa o, kadi o ardii kabine gollordu guwerneer. [2] E nder laamu makko haa e darorɗe hitaande 2010, ŋakkeende njoɓdi rewɓe e worɓe ustaama, dowla oo sosi golle ɓurɗe heewde e ɗe ngonaa aadaaji wonande rewɓe. [3] Caggal ɗuum o wonii gardiiɗo jaagorɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maine to Augusta . [4]
Tuggi oktoobar 2011 haa mee 2013 Fortman wonnoo ko gardiiɗo gollordu nokku biyeteeɗo Frances Perkins to Damariscotta . E lewru suwee 2013 o toɗɗaa cukko hooreejo fedde njoɓdi e waktuuji to Departemaa Golle Amerik .
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
gjpowbvb4hhstltowcrmzs8jt92k3wi
164589
164587
2026-04-16T10:13:29Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347644380|Laura Fortman]]"
164589
wikitext
text/x-wiki
'''Laura A. Fortman''' (jibinaa ko 1954) ko golloowo laamu Amerik, gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . Gila hitaande 2013 o woniino cukko gardiiɗo Division Njoɓdi e Waktuuji to Departemaa Golle Amerik to Washington, DC Ko adii ɗuum o woniino komisariyaajo Departemaa Golle Maine, e gardiiɗo gollordu nokku Frances Perkins, Lobby rewɓe Maine, e nokku Sexual Surisiault e Augustault C. O nasti nder suudu mawndu rewɓe Maine nder hitaande 2007.<ref>Higgins, A.J. (23 October 2001). "Winning Women: Laura Fortman". ''Bangor Daily News''. pp. C1–C2.</ref><ref>Adams, Glenn (17 April 2003). "Women's lobbyist tapped to head Labor". Bangor Daily News. p. B1.</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Fortman jibinaa ko to Brooklyn, New York e hitaande 1954. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New Hampshire, o yahi haa o timmini jaŋde makko seedantaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to duɗal jaaɓi haaɗtirde John F. Kennedy. O heɓi dipoloma makko ko faati e ardorde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Northeastern.
== Doggol ngam suɓaade Senaa dowri ==
E lewru Yarkomaa 2018, Laura Fortman hollitii wonde maa o ɗaɓɓu suɓaade e nder Senaa dowla Maine e nder diiwaan 13 (Alna, Boothbay, Porto Boothbay, Bremen, Bristol, Damariscotta, Edgecomb, Hibberts Gore, Jefferson, Islaam Louds, Islaam Monhegan Waldoboro, Wasinton, duunde Westport, Waitfilde, Windsor e Wiskaset).
E nder doggol makko ngam suɓaade hooreejo leydi Maine, o dañii ballal hooreejo leydi Barack Obama, kam e pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, rewɓe, jannginooɓe, gollotooɓe, e gollotooɓe dowla.
== Kugal ==
Fortman waɗii feccere adannde e golle mum ngam moƴƴinde nguurndam rewɓe e sukaaɓe rewɓe, haa teeŋti noon e golle politik jahruɗe yeeso e ballal wonande wonɓe e baasal e nder galleeji. Ko o daɗnooɗo e majjere, muñal e cuusal Forman addani mo golloraade no feewi e nder nokku toppitiiɗo ko fayti e rewɓe to Portsmouth, New Hampshire. Nde o ari e leydi Maine e cagataagal kitaale 1980, o ardii e dow jam, o woniino tergal sosngal fedde wiyeteende Maine Coalition contre l’assaut sexuel.
Ko o gardiiɗo gollordu Maine Women's Lobby e Maine Women's Policy Center ko ina ɓura duuɓi sappo, ko kanko woni daande rewɓe e sukaaɓe rewɓe e nder suudu sarɗiiji, o haaldata e denndaangal ngonkaaji baɗɗi e rewɓe, ko wayi no cellal, hakkeeji jibinannde, kisal faggudu e diisnondiral, diisnondiral. E nder fannu sariyaaji e politik, o walli ngam ƴettude sariya jowitiiɗo e sirlu jibinannde Maine, jokkere enɗam ngam haɓaade jibinannde, kuulal ɗaɓɓungal Departemaa Golle ngam huutoraade sariya jowitiiɗo e fotde njoɓdi, porogaraam jibnaaɓe Maine ko annduɓe doole keɓoowo wellitaare ngam heɓde jaŋde toownde e fitinaaji sariya, ground lec- reende asiraagal ŋakkeende golle wonande gollotooɓe waktuuji seeɗa e wonande wonɓe e caɗeele, e ko nanndi heen. E nder ardorde makko e komisiyoŋ janngugol Siistem njoɓdi ŋakkeende golle, komisiyoŋ janngugol njoɓdi e nafooje liggorde safaara ɓesngu yoɓaangu, Goomu toppitiingu golle cellal Maine, e woɗɓe heewɓe, o addi daande rewɓe e nder golle politik. O hawritii e wasiyaaji makko e innde rewɓe e sukaaɓe rewɓe e ardaade njuɓɓudi e nder woɗɓe, o jannginii rewɓe heewɓe.
Guwerneer John Baldacci suɓii Fortman ngam won'de komisariyaajo garoowo e departemaa golle Maine e lewru abriil 2003. [1] Fortman ƴettii golle 490 gollotooɓe e departemaa o, kadi o ardii kabine gollordu guwerneer. [2] E nder laamu makko haa e darorɗe hitaande 2010, ŋakkeende njoɓdi rewɓe e worɓe ustaama, dowla oo sosi golle ɓurɗe heewde e ɗe ngonaa aadaaji wonande rewɓe. [3] Caggal ɗuum o wonii gardiiɗo jaagorɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maine to Augusta . [4]
Tuggi oktoobar 2011 haa mee 2013 Fortman wonnoo ko gardiiɗo gollordu nokku biyeteeɗo Frances Perkins to Damariscotta . E lewru suwee 2013 o toɗɗaa cukko hooreejo fedde njoɓdi e waktuuji to Departemaa Golle Amerik .
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
837ropvlebsz3tedjyywjds9086own1
164590
164589
2026-04-16T10:13:46Z
Sardeeq
14292
164590
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Laura A. Fortman''' (jibinaa ko 1954) ko golloowo laamu Amerik, gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . Gila hitaande 2013 o woniino cukko gardiiɗo Division Njoɓdi e Waktuuji to Departemaa Golle Amerik to Washington, DC Ko adii ɗuum o woniino komisariyaajo Departemaa Golle Maine, e gardiiɗo gollordu nokku Frances Perkins, Lobby rewɓe Maine, e nokku Sexual Surisiault e Augustault C. O nasti nder suudu mawndu rewɓe Maine nder hitaande 2007.<ref>Higgins, A.J. (23 October 2001). "Winning Women: Laura Fortman". ''Bangor Daily News''. pp. C1–C2.</ref><ref>Adams, Glenn (17 April 2003). "Women's lobbyist tapped to head Labor". Bangor Daily News. p. B1.</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Fortman jibinaa ko to Brooklyn, New York e hitaande 1954. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New Hampshire, o yahi haa o timmini jaŋde makko seedantaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to duɗal jaaɓi haaɗtirde John F. Kennedy. O heɓi dipoloma makko ko faati e ardorde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Northeastern.
== Doggol ngam suɓaade Senaa dowri ==
E lewru Yarkomaa 2018, Laura Fortman hollitii wonde maa o ɗaɓɓu suɓaade e nder Senaa dowla Maine e nder diiwaan 13 (Alna, Boothbay, Porto Boothbay, Bremen, Bristol, Damariscotta, Edgecomb, Hibberts Gore, Jefferson, Islaam Louds, Islaam Monhegan Waldoboro, Wasinton, duunde Westport, Waitfilde, Windsor e Wiskaset).
E nder doggol makko ngam suɓaade hooreejo leydi Maine, o dañii ballal hooreejo leydi Barack Obama, kam e pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, rewɓe, jannginooɓe, gollotooɓe, e gollotooɓe dowla.
== Kugal ==
Fortman waɗii feccere adannde e golle mum ngam moƴƴinde nguurndam rewɓe e sukaaɓe rewɓe, haa teeŋti noon e golle politik jahruɗe yeeso e ballal wonande wonɓe e baasal e nder galleeji. Ko o daɗnooɗo e majjere, muñal e cuusal Forman addani mo golloraade no feewi e nder nokku toppitiiɗo ko fayti e rewɓe to Portsmouth, New Hampshire. Nde o ari e leydi Maine e cagataagal kitaale 1980, o ardii e dow jam, o woniino tergal sosngal fedde wiyeteende Maine Coalition contre l’assaut sexuel.
Ko o gardiiɗo gollordu Maine Women's Lobby e Maine Women's Policy Center ko ina ɓura duuɓi sappo, ko kanko woni daande rewɓe e sukaaɓe rewɓe e nder suudu sarɗiiji, o haaldata e denndaangal ngonkaaji baɗɗi e rewɓe, ko wayi no cellal, hakkeeji jibinannde, kisal faggudu e diisnondiral, diisnondiral. E nder fannu sariyaaji e politik, o walli ngam ƴettude sariya jowitiiɗo e sirlu jibinannde Maine, jokkere enɗam ngam haɓaade jibinannde, kuulal ɗaɓɓungal Departemaa Golle ngam huutoraade sariya jowitiiɗo e fotde njoɓdi, porogaraam jibnaaɓe Maine ko annduɓe doole keɓoowo wellitaare ngam heɓde jaŋde toownde e fitinaaji sariya, ground lec- reende asiraagal ŋakkeende golle wonande gollotooɓe waktuuji seeɗa e wonande wonɓe e caɗeele, e ko nanndi heen. E nder ardorde makko e komisiyoŋ janngugol Siistem njoɓdi ŋakkeende golle, komisiyoŋ janngugol njoɓdi e nafooje liggorde safaara ɓesngu yoɓaangu, Goomu toppitiingu golle cellal Maine, e woɗɓe heewɓe, o addi daande rewɓe e nder golle politik. O hawritii e wasiyaaji makko e innde rewɓe e sukaaɓe rewɓe e ardaade njuɓɓudi e nder woɗɓe, o jannginii rewɓe heewɓe.
Guwerneer John Baldacci suɓii Fortman ngam won'de komisariyaajo garoowo e departemaa golle Maine e lewru abriil 2003. [1] Fortman ƴettii golle 490 gollotooɓe e departemaa o, kadi o ardii kabine gollordu guwerneer. [2] E nder laamu makko haa e darorɗe hitaande 2010, ŋakkeende njoɓdi rewɓe e worɓe ustaama, dowla oo sosi golle ɓurɗe heewde e ɗe ngonaa aadaaji wonande rewɓe. [3] Caggal ɗuum o wonii gardiiɗo jaagorɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maine to Augusta . [4]
Tuggi oktoobar 2011 haa mee 2013 Fortman wonnoo ko gardiiɗo gollordu nokku biyeteeɗo Frances Perkins to Damariscotta . E lewru suwee 2013 o toɗɗaa cukko hooreejo fedde njoɓdi e waktuuji to Departemaa Golle Amerik .
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
6wcu5fw2mzxb9sgyezr8er40uy9dyb3
Comfort Women Memorial Peace Garden
0
40083
164588
2026-04-16T10:13:14Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Jardiin jam siftorde rewɓe cuusal ko siftorde rewɓe cuusal wolde adunaare ɗimmere, woni ko e nokku laamu diiwaan Fairfax to diiwaan Fairfax, Virginia. Kewuuji Kewu udditgol Kewu udditgol ngol waɗi ko ñalnde 30 mee 2014. Caggal kewu taƴgol lefol ngol, buubaaji, lomtooji rewɓe cuusal, njaltinaa e asamaan ngam teddinde rewɓe cuusal. Won kadi koolol ngam teddinde rewɓe comfort. Park Jeong-sook, gardinooɗo fedde jimɗi Mission de la Paix, waɗii jimɗi e kewu uddit..."
164588
wikitext
text/x-wiki
Jardiin jam siftorde rewɓe cuusal ko siftorde rewɓe cuusal wolde adunaare ɗimmere, woni ko e nokku laamu diiwaan Fairfax to diiwaan Fairfax, Virginia.
Kewuuji
Kewu udditgol
Kewu udditgol ngol waɗi ko ñalnde 30 mee 2014. Caggal kewu taƴgol lefol ngol, buubaaji, lomtooji rewɓe cuusal, njaltinaa e asamaan ngam teddinde rewɓe cuusal. Won kadi koolol ngam teddinde rewɓe comfort. Park Jeong-sook, gardinooɗo fedde jimɗi Mission de la Paix, waɗii jimɗi e kewu udditgol ngol.
Kang Il-chul, debbo gonnooɗo comfort, yilliima ngam udditde kewu nguu. Kang memi Memorial e nder kewu udditgol ngol. Kang wiyi "miɗo yetta Ameriknaaɓe yiɗɓe Koreeji e banndiraaɓe am Koreeji. Laamu Japon ina foti waɗde yaafuya ko yaawi, kadi laamu Koree ina foti ƴeewtaade haala kaa no feewi."
Duuɓi gadani
Hitaande adannde ndee ko ñalnde 21 mee 2015. E nder hitaande adannde ndee, fedde wiyeteende “Mission de la Paix” Koree, nde Park Jeong-sook ardii, waɗii jimɗi.
Chung In-sook, tawtoraaɗo hitaande adannde ndee, wiyi "miɗo woni e duɗal joyaɓal e sahaa nde Japon heɓti leydi ndii, jannginoowo oo ari e duɗal, wiyi neɗɗo gooto ina haani golloraade e nder usine to Japon." Chung wi'i, "Min wi'a min keɓan ceede feere. Suka debbo gooto hokki hoore maako, o mari duuɓi 12 koo 13, o meeɗay wartugo."
Tagngo
Siftorde ndee ko gollondiral hakkunde fedde Washington ngam haɓaade caɗeele rewɓe cuusal, Inc., e diiwaan Fairfax, e gardagol Sharon Bulova, hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e diiwaan Fairfax.
Memorial oo udditaa ko caggal kampaañ e mooftugol kaalis mo daraniiɓe Koreeji Ameriknaaɓe mbaɗi. Fedde koreeji Ameriknaaɓe ardii eɓɓaande ndee ngam sosde Memorial.
Ngida
Yiilirde toppitiinde ko fayti e Fairfax County wiyi wonde Memorial oo « maa won siftorde duumiinde e seedtinde winndere ndee wonde kala bonanndeeji baɗeteeɗi e neɗɗaagu, ko wayi no njulaagu aadee, njaɓataake walla muñataake ». Sharon Bulova, hooreejo kawtal hooreejo lesdi Fairfax, wi'i, "Njulaagu ɓiɓɓe aadama'en ko huunde mawnde haa kala nokkure duniyaaru, haa arti noon ɗoo haa lesdi Amerika e nder lesdi Fairfax." Bulova wiyi "faandaare ndee siftorde ko siftorde rewɓe Comfort Women e wolde adunaare ɗiɗmere e ƴellitde hakkillaaji e haala ɓurka yaajde e njulaagu aadee waɗata e nder winndere ndee kala."
Tuugnorgal
jcwvbogu29hfp1yaflm08yj0t58p46a
164600
164588
2026-04-16T10:23:28Z
SUZYFATIMA
13856
164600
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin jam siftorde rewɓe cuusal''' ko siftorde rewɓe cuusal wolde adunaare ɗimmere, woni ko e nokku laamu diiwaan Fairfax to diiwaan Fairfax, Virginia.
== Kewuuji ==
====== Kewu udditgol ======
Kewu udditgol ngol waɗi ko ñalnde 30 mee 2014. Caggal kewu taƴgol lefol ngol, buubaaji, lomtooji rewɓe cuusal, njaltinaa e asamaan ngam teddinde rewɓe cuusal. Won kadi koolol ngam teddinde rewɓe comfort. Park Jeong-sook, gardinooɗo fedde jimɗi Mission de la Paix, waɗii jimɗi e kewu udditgol ngol.
Kang Il-chul, debbo gonnooɗo comfort, yilliima ngam udditde kewu nguu. Kang memi Memorial e nder kewu udditgol ngol. Kang wiyi "miɗo yetta Ameriknaaɓe yiɗɓe Koreeji e banndiraaɓe am Koreeji. Laamu Japon ina foti waɗde yaafuya ko yaawi, kadi laamu Koree ina foti ƴeewtaade haala kaa no feewi."
====== Duuɓi gadani ======
Hitaande adannde ndee ko ñalnde 21 mee 2015. E nder hitaande adannde ndee, fedde wiyeteende “Mission de la Paix” Koree, nde Park Jeong-sook ardii, waɗii jimɗi.
Chung In-sook, tawtoraaɗo hitaande adannde ndee, wiyi "miɗo woni e duɗal joyaɓal e sahaa nde Japon heɓti leydi ndii, jannginoowo oo ari e duɗal, wiyi neɗɗo gooto ina haani golloraade e nder usine to Japon." Chung wi'i, "Min wi'a min keɓan ceede feere. Suka debbo gooto hokki hoore maako, o mari duuɓi 12 koo 13, o meeɗay wartugo."
== Tagngo ==
Siftorde ndee ko gollondiral hakkunde fedde Washington ngam haɓaade caɗeele rewɓe cuusal, Inc., e diiwaan Fairfax, e gardagol Sharon Bulova, hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e diiwaan Fairfax.
Memorial oo udditaa ko caggal kampaañ e mooftugol kaalis mo daraniiɓe Koreeji Ameriknaaɓe mbaɗi. Fedde koreeji Ameriknaaɓe ardii eɓɓaande ndee ngam sosde Memorial.
== Ngida ==
Yiilirde toppitiinde ko fayti e Fairfax County wiyi wonde Memorial oo « maa won siftorde duumiinde e seedtinde winndere ndee wonde kala bonanndeeji baɗeteeɗi e neɗɗaagu, ko wayi no njulaagu aadee, njaɓataake walla muñataake ». Sharon Bulova, hooreejo kawtal hooreejo lesdi Fairfax, wi'i, "Njulaagu ɓiɓɓe aadama'en ko huunde mawnde haa kala nokkure duniyaaru, haa arti noon ɗoo haa lesdi Amerika e nder lesdi Fairfax." Bulova wiyi "faandaare ndee siftorde ko siftorde rewɓe Comfort Women e wolde adunaare ɗiɗmere e ƴellitde hakkillaaji e haala ɓurka yaajde e njulaagu aadee waɗata e nder winndere ndee kala."
== Tuugnorgal ==
r68c17mm5wp6mpey9b34zmrgcdiboqb
164606
164600
2026-04-16T10:40:29Z
SUZYFATIMA
13856
164606
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jardiin jam siftorde rewɓe cuusal''' ko siftorde rewɓe cuusal wolde adunaare ɗimmere, woni ko e nokku laamu diiwaan Fairfax to diiwaan Fairfax, Virginia.
== Kewuuji ==
====== Kewu udditgol ======
Kewu udditgol ngol waɗi ko ñalnde 30 mee 2014. Caggal kewu taƴgol lefol ngol, buubaaji, lomtooji rewɓe cuusal, njaltinaa e asamaan ngam teddinde rewɓe cuusal. Won kadi koolol ngam teddinde rewɓe comfort. Park Jeong-sook, gardinooɗo fedde jimɗi Mission de la Paix, waɗii jimɗi e kewu udditgol ngol.
Kang Il-chul, debbo gonnooɗo comfort, yilliima ngam udditde kewu nguu. Kang memi Memorial e nder kewu udditgol ngol. Kang wiyi "miɗo yetta Ameriknaaɓe yiɗɓe Koreeji e banndiraaɓe am Koreeji. Laamu Japon ina foti waɗde yaafuya ko yaawi, kadi laamu Koree ina foti ƴeewtaade haala kaa no feewi."
====== Duuɓi gadani ======
Hitaande adannde ndee ko ñalnde 21 mee 2015. E nder hitaande adannde ndee, fedde wiyeteende “Mission de la Paix” Koree, nde Park Jeong-sook ardii, waɗii jimɗi.
Chung In-sook, tawtoraaɗo hitaande adannde ndee, wiyi "miɗo woni e duɗal joyaɓal e sahaa nde Japon heɓti leydi ndii, jannginoowo oo ari e duɗal, wiyi neɗɗo gooto ina haani golloraade e nder usine to Japon." Chung wi'i, "Min wi'a min keɓan ceede feere. Suka debbo gooto hokki hoore maako, o mari duuɓi 12 koo 13, o meeɗay wartugo."
== Tagngo ==
Siftorde ndee ko gollondiral hakkunde fedde Washington ngam haɓaade caɗeele rewɓe cuusal, Inc., e diiwaan Fairfax, e gardagol Sharon Bulova, hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e diiwaan Fairfax.
Memorial oo udditaa ko caggal kampaañ e mooftugol kaalis mo daraniiɓe Koreeji Ameriknaaɓe mbaɗi. Fedde koreeji Ameriknaaɓe ardii eɓɓaande ndee ngam sosde Memorial.
== Ngida ==
Yiilirde toppitiinde ko fayti e Fairfax County wiyi wonde Memorial oo « maa won siftorde duumiinde e seedtinde winndere ndee wonde kala bonanndeeji baɗeteeɗi e neɗɗaagu, ko wayi no njulaagu aadee, njaɓataake walla muñataake ». Sharon Bulova, hooreejo kawtal hooreejo lesdi Fairfax, wi'i, "Njulaagu ɓiɓɓe aadama'en ko huunde mawnde haa kala nokkure duniyaaru, haa arti noon ɗoo haa lesdi Amerika e nder lesdi Fairfax." Bulova wiyi "faandaare ndee siftorde ko siftorde rewɓe Comfort Women e wolde adunaare ɗiɗmere e ƴellitde hakkillaaji e haala ɓurka yaajde e njulaagu aadee waɗata e nder winndere ndee kala."<ref name="Constante2019">Constante, A. (2019). ''Who are the 'comfort women,' and why are U.S.-based memorials for them controversial?'' NBC News. [https://www.nbcnews.com/news/asian-america/who-are-comfort-women-why-are-u-s-based-memorials-n997656 Link].</ref><ref>Fairfax County Government. (2018). ''Women's History Month Honoree Grace Wolf Cunningham – Comfort Women Peace Memorial.'' YouTube. [https://www.youtube.com/watch?v=ZsDlXjykeJA&t=0m11s YouTube video (11 seconds) link].</ref><ref name="TheDongAIlbo2014">''Memorial for comfort women unveiled near Washington''. (2014). The Dong-a Ilbo. [http://www.donga.com/en/article/all/20140602/408433/1/Memorial-for-comfort-women-unveiled-near-Washington Link].</ref><ref name="TheStarOnline2014">''Monument to WWII 'comfort women'.'' (2014). The Star Online. [https://www.thestar.com.my/news/regional/2014/06/01/monument-to-wwii-comfort-women/ Link].</ref><ref name="ChinaDaily2014*">''Comfort Women Memorial Peace Garden opens in US''. (2014). China Daily. [http://www.chinadaily.com.cn/world/2014-06/01/content_17556600.htm Link].</ref><ref name="Beale2015">Beale, M. (2015). ''A Memorial Honoring Civilians Celebrating the One-Year Anniversary of the Comfort Women Memorial Peace Garden.'' The Connection. [http://www.viennaconnection.com/news/2015/may/26/memorial-honoring-civilians/?templates=desktop Link].</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
lacn533igqcu6tci9ghbabviny1vb9y
Betti Ford
0
40084
164591
2026-04-16T10:16:36Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347787096|Betty Ford]]"
164591
wikitext
text/x-wiki
'''Elisabet Anne Ford''' ( née Puɗol ; ko adii ɗuum ko '''Warren''' ; 8 abriil 1918 – 8 sulyee 2011) ko debbo gadano leydi Amerik tuggi 1974 haa 1977, ko debbo hooreejo leydi Gerald Ford . Ko o debbo gadano, o woniino golloowo e politik renndo, o waɗti heen kadi ko o jom suudu hooreejo leydi golloowo e politik. O woniino kadi debbo ɗiɗaɓo Amerik tuggi 1973 haa 1974, nde jom suudu makko woni cukko hooreejo leydi .
E nder sahaa mo gorko makko woni e biro hooreejo leydi ndii fof, o joginoo ko toɓɓe jaɓgol toowɗe, o hiisetee ko debbo gadano baawɗo. Ford anndaama ngam ɓeydude anndinde yimɓe ko faati e kanseer ɓernde caggal nde o waɗi mastectomy e hitaande 1974 . Yanti heen, o wonnoo ko daraniiɗo no feewi kuule jojjanɗe aadee (ERA). Ko o ballitooɗo hakkeeji ruttaade, e gardo e nder [[Feminism in the United States|dille hakkeeji rewɓe]], o dañii innde e wonde gooto e rewɓe adanɓe ɓurɓe laaɓtude e daartol, o haali ko faati e geɗe hot-button e oon sahaa, ko wayi no [[feminism]], potal njoɓdi, Equal Rights Amendment, sex, drugs, e . Wiɗtooji daartiyankooɓe mbaɗi to duɗal wiɗto Siena College Research Institute kollitii wonde daartiyankooɓe ina cikki Ford ina jeyaa e rewɓe Ameriknaaɓe ɓurɓe moƴƴude e cuusal .
Caggal duuɓi makko e nder galle laamorɗo Amerik, Ford jokki e daranaade ERA, o woni e daranaade [[Feminism in the United States|dille rewɓe]] . Ɓooytaani caggal nde o yalti e laamu, o umminii anndinde yimɓe ko fayti e ñawu nguu nde o ɗaɓɓi ballal, o holliti e yeeso yimɓe fof, hare makko juutnde e ñawu nguu e ñawu nguu . Caggal nde o selli, o sosi, o woni hooreejo gadano fedde Betty Ford Center, toppitiinde safaara yimɓe wonduɓe e rafiiji kuutoragol dorog . Ford kadi naati e sabaabuuji jowitiiɗi e VIH/SIDA . Duuɓi keewɗi caggal nde o yalti galle laamorɗo Amerik, Ford jokki e heɓde doole mawɗe e njiimaandi, o jokki e wonde e nder sappo e yimɓe ɓurɓe yiɗeede e nder wiɗto Gallup hitaande kala, hitaande kala haa 1991.
Ford rokkaama njeenaari ndimaagu hooreejo leydi ndii e juuɗe George HW Bush e hitaande 1991. O rokkaama kadi njeenaari kaŋŋe Kongres sabu o wondi e hooreejo leydi Ford e hitaande 1998.
== Nguurndam e golle puɗɗaaɗe ==
[[File:Betty_Bloomer_at_age_18,_1936.jpg|left|thumb|Betti Bulumer e duuɓi 18 hitaande 1936]]
Betty Ford jibinaa ko ñalnde 8 abriil 1918, to Chicago, Illinois, ɓiɗɗo tataɓo e ɓiɗɗo debbo gooto Hortense (jibinaa ko Neahr; e William Stephenson Bloomer Sr.
Hortense e Wiliyam resndi ñalnde 9 noowammbar 1904, to Chicago. Miñiraaɓe Betty ɗiɗo mawɓe ɓee ko Robert (maayɗo 1971) e William Jr. Caggal nde ɓesngu nguu hoɗi seeɗa to Denver, to Colorado, o mawni to Grand Rapids to Michigan, ɗo o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkundeewal .
E hitaande 1926, nde Bloomer heɓi duuɓi jeetati, yumma mum, teddinoowo moƴƴere renndo, winnditii mo to suudu jimɗi Calla Travis to Grand Rapids, ɗo Ford jannginaa ballet, jimɗi tap, e dille jamaanu . O ƴellitii yiɗde jimɗi, o felliti o yiɗi jokkude golle e nder fannu oo. Nde o yahrata e duuɓi 14, o fuɗɗii waɗde mbaydiiji comci e jannginde sukaaɓe jimɗi ɓurɗi lollude, ko wayi no foxtrot, waltz, e big apple, ngam dañde kaalis e nder mbaydi mbaylaandi mawndi . O golliima e sukaaɓe waasɓe to galle Mary Free Bed ngam sukaaɓe waasɓe. O janngii jimɗi to duɗal jimɗi Calla Travis, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1935. <ref name="biography.com1" /> Nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde, o fuɗɗii duɗal makko jimɗi, o janngini sukaaɓe e mawɓe fof. <ref name="biography.com1" />
Nde o mawni, o woniino e ƴattaade innde makko, sukaaɓe woɗɓe e nder duɗal ina mbiya mo "Betty Pants " (pijirlooji e " bloomers " ko innde wonande sifaa koltu les ɓanndu). Bloomer yiɗaa innde ndee.
Nde Ford e hoore mum fuɗɗii golle ngam safrude ñawu nguu, o hollitii e jamaanu nguu wonde baaba makko e miñiiko Bob fof ina ngondi e ñawu nguu kadi.
Nde Bloomer heɓi duuɓi 16, baaba mum maayi e tooke karbonik e nder garaas galle oo, tawi ina golloo les oto maɓɓe, hay so tawii dame garaas ɗee ina udditaa. O sankii ko ñalnde heen ko adii nde o heɓata duuɓi 60. Meeɗaa sellude so tawii maayde makko ko aksidaa walla ko warngo. Nde baaba makko maayi, ɓesngu makko majjii ñamri mum adanndi, yumma makko fuɗɗii golloraade ko ina wona 100 000 mbuuɗu ngam wallitde ɓesngu nguu. Golle yumma makko e nder maayde baaba makko ina wiyee ko ɗe teskinɗe e miijooji makko ngam wallitde potal njoɓdi e potal rewɓe e worɓe . <ref name="biography.com1" />
E hitaande 1936, caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Bloomer hollitii jokkude jaŋde makko e jimɗi to wuro New York, kono yumma makko salii sabu maayde gorko makko ko ɓooyaani koo. O naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bennington to Bennington, Vermont, fotde duuɓi ɗiɗi, ɗo o janngi e gardo Martha Hill e koreeji Martha Graham e Hanya Holm . Caggal nde Graham jaɓi mo wonde almuudo e hitaande 1940, Bloomer ummii New York ngam hoɗde e nokku biyeteeɗo Chelsea to Manhattan ; o golliima e mbaydi mbaylaandi (modèle) e nder fedde John Robert Powers ngam heɓde kaalis ngam janngude jaŋde makko e jimɗi. O naati e fedde wallitnde Graham, haa o dañi heen jimɗi e fedde nde to Carnegie Hall to wuro New York.
Yumma Bloomer ina salii jokkude golle mum e nder jimɗi, ina ɗaɓɓi nde o hootata galle makko, kadi, e nder nanondiral, ɓe nanondiri wonde Bloomer ina hoota galle makko fotde lebbi jeegom, so tawii o yiɗii haa jooni hootde wuro New York e joofnirde oon sahaa, yumma makko ɓeydataa salaade. Bloomer naati e nguurndam mum to Grand Rapids, o artiraani New York. Yumma makko resii kadi, sehil galle makko e hoɗdiiɓe makko Arthur Meigs Godwin, Bloomer hoɗi e maɓɓe. O heɓi golle balloowo gardiiɗo moodel to Herpolsheimer's, departemaa nokku oo . O yuɓɓini kadi fedde makko e jimɗi, o janngini jimɗi e nokkuuji keewɗi e nder wuro Grand Rapids, haa arti noon e suudu jimɗi Calla Travis. O jokki e jannginde sukaaɓe ɓe ngalaa gite e ɓe nanngaani, o rokki sukaaɓe Afriknaaɓe Ameriknaaɓe janngirɗe jimɗi yontere kala.
=== Dewgal makko e Wiliyam G. Warren ===
E hitaande 1942, Elizabeth Bloomer resii William G. Warren, mo o anndunoo gila omo yahra e duuɓi 12. <ref name="biography.com1" /> E sahaa nde ɓe resndi ndee, Warren ina gollina baaba mum e yeeyde asiraagal. Caggal nde ɓe ceerti seeɗa, o woni e yeeyde asiraagal sosiyetee goɗɗo. O golliima caggal ɗuum e sosiyatee Continental Can, caggal ɗuum o golliima e sosiyatee mobel Widdicomb . Ɓeeɗoo ɗiɗo ina keewi yahde sabu golle makko. E sahaa gooto, ɓe nguuri ko to Toledo, Ohio, ɗo Elizabeth gollotoo e nder departemaa Lasalle &amp; Koch ngam wonde seppo, golle ɗe njogori wonde model e yeeyoowo . O golliima e sosiyetee peewnugol nguura ɓuuɓɗo to Fulton, New York . Nde ɓe ngarti e Grand Rapids, o golliima kadi to Herpolsheimer, oo sahaa ko gardiiɗo moodel. O waɗii, duuɓi tati e nder dewgal ngal, o fellitii wonde jokkondiral maɓɓe ko ƴaañgal. O yiɗiino jogaade galle jogiiɗo sukaaɓe, o weltaaki e keewal yah-ngartaa hakkunde gure ɗe o yi’i e dewgal makko. <ref name="biography.com1" /> Warren ko almuudo e jabet, cellal mum ina ŋakki. Caggal nde o felliti ɗaɓɓude ceergal, Warren yani e komaa. O dartini ceergal makko, o walli mo, o hoɗi e galle galle Warren duuɓi ɗiɗi garooji ɗii nde cellal makko selli. E nder ɗii duuɓi ɗiɗi, o wuuri ko dow, omo ɓuuɓna les. O golliima golle ngam wallitde kanko e Warren. Ndee ɗoo humpito ina teskaa e ɓeydude semmbinde faamde Ford e ŋakkeende potal hakkunde rewɓe e worɓe hakkunde yimɓe waɗooɓe golle goote. <ref name="biography.com1" /> Caggal nde o selli, ɓe ceerti ñalnde 22 suwee 1947. <ref name="FLbiogs" /> <ref name="biography.com1" />
=== Dewgal e Gerald Ford e yumma ===
[[File:Gerald_R._Ford,_Jr.,_and_Betty_Ford_following_their_marriage.jpg|thumb|Betty e Gerald Ford e ñalawma dewgal maɓɓe, hitaande 1948]]
[[File:Gerald_Ford_and_Betty_Ford_Attending_a_Grand_Rapids_Campaign_Event_with_Dwight_Eisenhower_and_Mamie_Eisenhower.jpg|thumb|Betty e Gerald Ford ina kawri e debbo mum Mamie, e nder wuro wiyeteengo Grand Rapids, to leydi Michigan, ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 1952 .]]
E lewru ut 1947, sehilaaɓe makko nganndini mo Gerald Ford, awokaa e wolde adunaare ɗiɗmere, mo fuɗɗii golle mum to bannge sariya caggal nde o arti e golle laana ndiwoowa, omo jogori tawtoreede woote suudu sarɗiiji Amerik . [1] [2] [3] Ɓe resndi ñalnde 15 oktoobar 1948, to Egliis Episkopaal Grace to Grand Rapids. Gerald Ford ina woni e hakkunde kampaañ mum. E nder mbayliigu adanngu ngam politik, o naamndii mo yo o daɗndu dewgal ngal haa seeɗa ko adii wooteeji gadani ɗii sabu, no jaaynde The New York Times holliri nii, "Jerry ina ɗaɓɓa suɓaade hooreejo leydi ndii, o anndaa no wootooɓe ɓee mbaawirta yiyrude dewgal makko e debbo gonnooɗo jimoowo ceertuɗo." [1] [4] Ngam lewru maɓɓe njuumri, ɓe ɗiɗo fof njahi ko juuti to Ann Arbor, to Michigan, ɗo ɓe tawtoraa pottital fuku koyɗe hakkunde Michigan Wolverines e Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange, hade maɓɓe yahde Owosso to Michigan, ngam tawtoreede seppo kampaañ ngam suɓaade hooreejo leydi ndi hono Thomas Dewey . [5] Ford en maa njokku dewgal e nder duuɓi 58 garooji ɗii, haa Gerald Ford maayi. [6] Haala ka haalaa caggal mum ko, nde Gerald Ford ummii Grand Rapids fayde Washington, DC, jom suudu Betty Ford keso biyeteeɗo Janet Ford, wiyi mo, "e Jerry, a meeɗaa waasde hulde rewɓe woɗɓe. Leggal maa wonata ko golle makko." [7]
== Ciimtol ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
cy0d60g89m1alrrvidkpv42q0omcrt4
164592
164591
2026-04-16T10:17:16Z
Sardeeq
14292
164592
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Elisabet Anne Ford''' ( née Puɗol ; ko adii ɗuum ko '''Warren''' ; 8 abriil 1918 – 8 sulyee 2011) ko debbo gadano leydi Amerik tuggi 1974 haa 1977, ko debbo hooreejo leydi Gerald Ford . Ko o debbo gadano, o woniino golloowo e politik renndo, o waɗti heen kadi ko o jom suudu hooreejo leydi golloowo e politik. O woniino kadi debbo ɗiɗaɓo Amerik tuggi 1973 haa 1974, nde jom suudu makko woni cukko hooreejo leydi .
E nder sahaa mo gorko makko woni e biro hooreejo leydi ndii fof, o joginoo ko toɓɓe jaɓgol toowɗe, o hiisetee ko debbo gadano baawɗo. Ford anndaama ngam ɓeydude anndinde yimɓe ko faati e kanseer ɓernde caggal nde o waɗi mastectomy e hitaande 1974 . Yanti heen, o wonnoo ko daraniiɗo no feewi kuule jojjanɗe aadee (ERA). Ko o ballitooɗo hakkeeji ruttaade, e gardo e nder [[Feminism in the United States|dille hakkeeji rewɓe]], o dañii innde e wonde gooto e rewɓe adanɓe ɓurɓe laaɓtude e daartol, o haali ko faati e geɗe hot-button e oon sahaa, ko wayi no [[feminism]], potal njoɓdi, Equal Rights Amendment, sex, drugs, e . Wiɗtooji daartiyankooɓe mbaɗi to duɗal wiɗto Siena College Research Institute kollitii wonde daartiyankooɓe ina cikki Ford ina jeyaa e rewɓe Ameriknaaɓe ɓurɓe moƴƴude e cuusal .
Caggal duuɓi makko e nder galle laamorɗo Amerik, Ford jokki e daranaade ERA, o woni e daranaade [[Feminism in the United States|dille rewɓe]] . Ɓooytaani caggal nde o yalti e laamu, o umminii anndinde yimɓe ko fayti e ñawu nguu nde o ɗaɓɓi ballal, o holliti e yeeso yimɓe fof, hare makko juutnde e ñawu nguu e ñawu nguu . Caggal nde o selli, o sosi, o woni hooreejo gadano fedde Betty Ford Center, toppitiinde safaara yimɓe wonduɓe e rafiiji kuutoragol dorog . Ford kadi naati e sabaabuuji jowitiiɗi e VIH/SIDA . Duuɓi keewɗi caggal nde o yalti galle laamorɗo Amerik, Ford jokki e heɓde doole mawɗe e njiimaandi, o jokki e wonde e nder sappo e yimɓe ɓurɓe yiɗeede e nder wiɗto Gallup hitaande kala, hitaande kala haa 1991.
Ford rokkaama njeenaari ndimaagu hooreejo leydi ndii e juuɗe George HW Bush e hitaande 1991. O rokkaama kadi njeenaari kaŋŋe Kongres sabu o wondi e hooreejo leydi Ford e hitaande 1998.
== Nguurndam e golle puɗɗaaɗe ==
[[File:Betty_Bloomer_at_age_18,_1936.jpg|left|thumb|Betti Bulumer e duuɓi 18 hitaande 1936]]
Betty Ford jibinaa ko ñalnde 8 abriil 1918, to Chicago, Illinois, ɓiɗɗo tataɓo e ɓiɗɗo debbo gooto Hortense (jibinaa ko Neahr; e William Stephenson Bloomer Sr.
Hortense e Wiliyam resndi ñalnde 9 noowammbar 1904, to Chicago. Miñiraaɓe Betty ɗiɗo mawɓe ɓee ko Robert (maayɗo 1971) e William Jr. Caggal nde ɓesngu nguu hoɗi seeɗa to Denver, to Colorado, o mawni to Grand Rapids to Michigan, ɗo o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkundeewal .
E hitaande 1926, nde Bloomer heɓi duuɓi jeetati, yumma mum, teddinoowo moƴƴere renndo, winnditii mo to suudu jimɗi Calla Travis to Grand Rapids, ɗo Ford jannginaa ballet, jimɗi tap, e dille jamaanu . O ƴellitii yiɗde jimɗi, o felliti o yiɗi jokkude golle e nder fannu oo. Nde o yahrata e duuɓi 14, o fuɗɗii waɗde mbaydiiji comci e jannginde sukaaɓe jimɗi ɓurɗi lollude, ko wayi no foxtrot, waltz, e big apple, ngam dañde kaalis e nder mbaydi mbaylaandi mawndi . O golliima e sukaaɓe waasɓe to galle Mary Free Bed ngam sukaaɓe waasɓe. O janngii jimɗi to duɗal jimɗi Calla Travis, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1935. <ref name="biography.com1" /> Nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde, o fuɗɗii duɗal makko jimɗi, o janngini sukaaɓe e mawɓe fof. <ref name="biography.com1" />
Nde o mawni, o woniino e ƴattaade innde makko, sukaaɓe woɗɓe e nder duɗal ina mbiya mo "Betty Pants " (pijirlooji e " bloomers " ko innde wonande sifaa koltu les ɓanndu). Bloomer yiɗaa innde ndee.
Nde Ford e hoore mum fuɗɗii golle ngam safrude ñawu nguu, o hollitii e jamaanu nguu wonde baaba makko e miñiiko Bob fof ina ngondi e ñawu nguu kadi.
Nde Bloomer heɓi duuɓi 16, baaba mum maayi e tooke karbonik e nder garaas galle oo, tawi ina golloo les oto maɓɓe, hay so tawii dame garaas ɗee ina udditaa. O sankii ko ñalnde heen ko adii nde o heɓata duuɓi 60. Meeɗaa sellude so tawii maayde makko ko aksidaa walla ko warngo. Nde baaba makko maayi, ɓesngu makko majjii ñamri mum adanndi, yumma makko fuɗɗii golloraade ko ina wona 100 000 mbuuɗu ngam wallitde ɓesngu nguu. Golle yumma makko e nder maayde baaba makko ina wiyee ko ɗe teskinɗe e miijooji makko ngam wallitde potal njoɓdi e potal rewɓe e worɓe . <ref name="biography.com1" />
E hitaande 1936, caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Bloomer hollitii jokkude jaŋde makko e jimɗi to wuro New York, kono yumma makko salii sabu maayde gorko makko ko ɓooyaani koo. O naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bennington to Bennington, Vermont, fotde duuɓi ɗiɗi, ɗo o janngi e gardo Martha Hill e koreeji Martha Graham e Hanya Holm . Caggal nde Graham jaɓi mo wonde almuudo e hitaande 1940, Bloomer ummii New York ngam hoɗde e nokku biyeteeɗo Chelsea to Manhattan ; o golliima e mbaydi mbaylaandi (modèle) e nder fedde John Robert Powers ngam heɓde kaalis ngam janngude jaŋde makko e jimɗi. O naati e fedde wallitnde Graham, haa o dañi heen jimɗi e fedde nde to Carnegie Hall to wuro New York.
Yumma Bloomer ina salii jokkude golle mum e nder jimɗi, ina ɗaɓɓi nde o hootata galle makko, kadi, e nder nanondiral, ɓe nanondiri wonde Bloomer ina hoota galle makko fotde lebbi jeegom, so tawii o yiɗii haa jooni hootde wuro New York e joofnirde oon sahaa, yumma makko ɓeydataa salaade. Bloomer naati e nguurndam mum to Grand Rapids, o artiraani New York. Yumma makko resii kadi, sehil galle makko e hoɗdiiɓe makko Arthur Meigs Godwin, Bloomer hoɗi e maɓɓe. O heɓi golle balloowo gardiiɗo moodel to Herpolsheimer's, departemaa nokku oo . O yuɓɓini kadi fedde makko e jimɗi, o janngini jimɗi e nokkuuji keewɗi e nder wuro Grand Rapids, haa arti noon e suudu jimɗi Calla Travis. O jokki e jannginde sukaaɓe ɓe ngalaa gite e ɓe nanngaani, o rokki sukaaɓe Afriknaaɓe Ameriknaaɓe janngirɗe jimɗi yontere kala.
=== Dewgal makko e Wiliyam G. Warren ===
E hitaande 1942, Elizabeth Bloomer resii William G. Warren, mo o anndunoo gila omo yahra e duuɓi 12. <ref name="biography.com1" /> E sahaa nde ɓe resndi ndee, Warren ina gollina baaba mum e yeeyde asiraagal. Caggal nde ɓe ceerti seeɗa, o woni e yeeyde asiraagal sosiyetee goɗɗo. O golliima caggal ɗuum e sosiyatee Continental Can, caggal ɗuum o golliima e sosiyatee mobel Widdicomb . Ɓeeɗoo ɗiɗo ina keewi yahde sabu golle makko. E sahaa gooto, ɓe nguuri ko to Toledo, Ohio, ɗo Elizabeth gollotoo e nder departemaa Lasalle &amp; Koch ngam wonde seppo, golle ɗe njogori wonde model e yeeyoowo . O golliima e sosiyetee peewnugol nguura ɓuuɓɗo to Fulton, New York . Nde ɓe ngarti e Grand Rapids, o golliima kadi to Herpolsheimer, oo sahaa ko gardiiɗo moodel. O waɗii, duuɓi tati e nder dewgal ngal, o fellitii wonde jokkondiral maɓɓe ko ƴaañgal. O yiɗiino jogaade galle jogiiɗo sukaaɓe, o weltaaki e keewal yah-ngartaa hakkunde gure ɗe o yi’i e dewgal makko. <ref name="biography.com1" /> Warren ko almuudo e jabet, cellal mum ina ŋakki. Caggal nde o felliti ɗaɓɓude ceergal, Warren yani e komaa. O dartini ceergal makko, o walli mo, o hoɗi e galle galle Warren duuɓi ɗiɗi garooji ɗii nde cellal makko selli. E nder ɗii duuɓi ɗiɗi, o wuuri ko dow, omo ɓuuɓna les. O golliima golle ngam wallitde kanko e Warren. Ndee ɗoo humpito ina teskaa e ɓeydude semmbinde faamde Ford e ŋakkeende potal hakkunde rewɓe e worɓe hakkunde yimɓe waɗooɓe golle goote. <ref name="biography.com1" /> Caggal nde o selli, ɓe ceerti ñalnde 22 suwee 1947. <ref name="FLbiogs" /> <ref name="biography.com1" />
=== Dewgal e Gerald Ford e yumma ===
[[File:Gerald_R._Ford,_Jr.,_and_Betty_Ford_following_their_marriage.jpg|thumb|Betty e Gerald Ford e ñalawma dewgal maɓɓe, hitaande 1948]]
[[File:Gerald_Ford_and_Betty_Ford_Attending_a_Grand_Rapids_Campaign_Event_with_Dwight_Eisenhower_and_Mamie_Eisenhower.jpg|thumb|Betty e Gerald Ford ina kawri e debbo mum Mamie, e nder wuro wiyeteengo Grand Rapids, to leydi Michigan, ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 1952 .]]
E lewru ut 1947, sehilaaɓe makko nganndini mo Gerald Ford, awokaa e wolde adunaare ɗiɗmere, mo fuɗɗii golle mum to bannge sariya caggal nde o arti e golle laana ndiwoowa, omo jogori tawtoreede woote suudu sarɗiiji Amerik . [1] [2] [3] Ɓe resndi ñalnde 15 oktoobar 1948, to Egliis Episkopaal Grace to Grand Rapids. Gerald Ford ina woni e hakkunde kampaañ mum. E nder mbayliigu adanngu ngam politik, o naamndii mo yo o daɗndu dewgal ngal haa seeɗa ko adii wooteeji gadani ɗii sabu, no jaaynde The New York Times holliri nii, "Jerry ina ɗaɓɓa suɓaade hooreejo leydi ndii, o anndaa no wootooɓe ɓee mbaawirta yiyrude dewgal makko e debbo gonnooɗo jimoowo ceertuɗo." [1] [4] Ngam lewru maɓɓe njuumri, ɓe ɗiɗo fof njahi ko juuti to Ann Arbor, to Michigan, ɗo ɓe tawtoraa pottital fuku koyɗe hakkunde Michigan Wolverines e Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange, hade maɓɓe yahde Owosso to Michigan, ngam tawtoreede seppo kampaañ ngam suɓaade hooreejo leydi ndi hono Thomas Dewey . [5] Ford en maa njokku dewgal e nder duuɓi 58 garooji ɗii, haa Gerald Ford maayi. [6] Haala ka haalaa caggal mum ko, nde Gerald Ford ummii Grand Rapids fayde Washington, DC, jom suudu Betty Ford keso biyeteeɗo Janet Ford, wiyi mo, "e Jerry, a meeɗaa waasde hulde rewɓe woɗɓe. Leggal maa wonata ko golle makko." [7]
== Ciimtol ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
5s2wmgf3s4i0h9cdqmxw0fhgt31cz1v
Yunis Niuton ko footde
0
40085
164593
2026-04-16T10:19:14Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347637001|Eunice Newton Foote]]"
164593
wikitext
text/x-wiki
'''Eunice Newton Foote''' (jibinaa ko '''Eunice Newton''' ; 17 sulyee 1819 – 30 suwee 1888) ko ganndo Ameriknaajo, jiiloowo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . Ko kanko woni ganndo gadano anndude batte ɓuuɓɗe won e gaasuuji, tee, ko ɗum waɗi ɓeydagol nguleeki weeyo ( CO ) ina waawi ɓeydude nguleeki weeyo, ina waawi kadi battinde e weeyo, ko ɗum huunde wiyeteende hannde batte gaasuuji . Foote jibinaa ko to Connecticut, o mawni ko to New York e nder dille renndo e politik e yonta makko, ko wayi no ittugol maccungaagu, haɓaade alkol, e hakkeeji rewɓe . O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Troy e duɗal Rensselaer gila e duuɓi 17 haa 19, o heɓi jaŋde yaajnde e miijo e golle ganndal.
Caggal nde o resi awokaa biyeteeɗo Elisha Foote e hitaande 1841, Foote hoɗi to Seneca Falls, to wuro wiyeteengo New York . O woniino siifondirɗo e bayyinaango Deklarasiyoŋ Sentiments, o jeyaa ko e ƴeewooɓe golle batu Seneca Falls 1848, batu gadano ngam ƴettude hakkeeji rewɓe ko huunde nde alaa ɗo haaɗi. E hitaande 1856 o yaltinii winndannde maantiniinde ngam hollirde ɓuuɓgol nguleeki e CO e ɓuuɓri ndiyam e miijo wonde waylude keewal CO e nder weeyo ina wayla weeyo. Ko ngol woni go’o ko debbo Ameriknaajo gooto ina yaltina e jaaynde ganndal e fannu fisik . O yaltinii deftere ɗiɗmere e hitaande 1857, ko fayti e kuuraa statik e nder gaasuuji weeyo. Hay so tawii o jeyaaka e Fedde Ameriknaare ngam Ɓamtaare Ganndal (AAAS), binndanɗe makko ɗiɗi ɗee fof njanngaama e batuuji fedde nde hitaande kala—ko ɗeen binndanɗe tan ngoni binndanɗe e fannu fisik ɗe debbo Ameriknaajo winndi haa hitaande 1889. O yahi haa o heɓi patent e peeje keewɗe.
Foote maayi ko e hitaande 1888, fotde duuɓi teemedere darnde makko anndaaka, hade makko yiyteede kadi e rewɓe jannguɓe e teeminannde noogas. E teeminannde noogas e go’aɓere, nafoore hesere e Foote ummii nde anndaa wonde golle makko ina njahdi e jiytugol ngol John Tyndall, mo annduɓe nganndi ko kanko woni neɗɗo gadano hollirde e jarribooji mbaadi batte gaddooji seer tawa ina waɗi radiyee infrared . Ƴeewndo laaɓtungo e golle makko ɗe annduɓe hannde mbaɗi, hollitii wonde duuɓi tati ko adii nde Tyndall yaltinta binndanɗe mum e hitaande 1859, Foote yiyti wonde nguleeki ndiyam e CO ina njaltina nguleeki ummoraade e lewru. Yanti heen, miijo makko wonde waylo-waylo weeyo ngo nguleeki ndiyam e CO ina addana mbayliigu weeyo, ko adii bayyinaango Tyndall e hitaande 1861, duuɓi joy. Sabu keeri peewnugol makko jarriborgol, e ko waawi wonde fof ŋakkeende ganndal e radiyee infrared, Foote ƴeewtaaki walla yiytaani mooftugol e yaltinnde semmbe radiyee e nder weeyo infrared nguleeki, ko ɗum woni sabaabu batte gaddooji seer. E hitaande 2022, Dental Geophysique Amerik sosi Medal Eunice Newton Foote ngam ganndal Leydi-Nguurndam ngam teddinde mo ngam anndinde wiɗtooji ganndal keewɗi.
== Cukaagu e jaŋde ==
Eunice Newton was born July 17, 1819, in Goshen, Connecticut, to Thirza and Isaac Newton Jr.[1] By 1820, the family had relocated to Ontario County in western New York.{{Sfn|US census|1820}} Her father was a farmer and entrepreneur in East Bloomfield, amassing wealth and losing it through speculation.{{Sfn|Leonard|1915}}{{Sfn|Schwartz|2020}}{{Sfn|Herrmann|2019}} Eunice was a distant relative of the scientist Isaac Newton.{{Sfn|Shapiro|2021}}{{Sfn|Brockell|2021}} Eunice had six sisters and five brothers, although the oldest sister died at two years old.{{Sfn|Schwartz|2020}}{{Sfn|Herrmann|2019}}{{Sfn|Leonard|1915}} Her father died in 1835 and the fifth child, a daughter named Amanda, took it upon herself to rid the properties of debt and become sole owner to keep the family farm from being sold.{{Sfn|Leonard|1915}}[Notes 1] The area of New York where Eunice grew up and spent most of her life was the era's center of social activism. She would have been exposed to abolitionists, dress reform activists, mystics, temperance advocates, and women's rights campaigners.{{Sfn|Welsh|2018}}
[[File:Troy_Female_Seminary,_1822.jpg|alt=Sketch of a street scene with people walking on a sidewalk in front of a wrought iron fence. Parallel and behind the fence is a small building to the left connected to an open-front shed across the back and down the right side a large, stone, 4-story building.|thumb|Duɗal janngirde rewɓe Troy, hitaande 1822]]
[[File:Rensselaer_School_1824.png|alt=Sketch of a Colonial Georgian-style building with two chimneys on both opposing sides of the roof.|thumb|Duɗal Rensel, hitaande 1824]]
Newton was educated at the Troy Female Seminary,{{Sfn|Schwartz|2020}}{{Sfn|Shapiro|2021}} a pioneering women's preparatory school,[Notes 2] established by feminist Emma Willard. Students of the seminary were encouraged to attend science courses at the adjacent Rensselaer School, which was led by Amos Eaton, the senior professor and a proponent of women's education.{{Sfn|Perkowitz|2019}}{{Sfn|Ricketts|1895}} Eaton's innovative methods included lectures in scientific theory accompanied by practical experimentation in the laboratory, rather than rote memorization.{{Sfn|Perkowitz|2019}}{{Sfn|Ricketts|1895}}{{Sfn|Hilger|2008}} Newton attended these schools between 1836 and 1838.{{Sfn|Perkowitz|2019}}{{Sfn|Edwards|2018}}{{Sfn|''Troy Female Seminary''|1837}}
E nder tawtoreede Newton, balloowo hooreejo duɗal ngal ko miñi mum debbo biyeteeɗo Almira Hart Lincoln Phelps, ko kanko feewni janngirɗe duɗal ngal, winndi defte janngirɗe almuɓɓe ɓee. {{Sfn|Hilger|2008}} [ Tesko 3 ] Almuɓɓe ina mbaawi luulndaade markeeji mum en ko adii batu yontere ngam ƴeewtaade ŋakkeende moraal mum en . {{Sfn|''American Ladies' Magazine''|1835}} So wonaa janngirɗe duɗe timmuɗe ɗe sukaaɓe rewɓe ndokketee, {{Sfn|''Encyclopædia Britannica''|2017}} almuɓɓe ɓee njanngata ko jimɗi, daartol, ɗemɗe (Engele, Farayse, Itaali, Latin), binndol, hiisa (general, aljebra, joometiri), jimɗi, pentugol, filosofi, rhetorik, e ganndal nder galleeji (bo ). {{Sfn|Herrmann|2019}} {{Sfn|''American Ladies' Magazine''|1835}} To duɗal Rensselaer, Newton janngi no wiɗtooji mbaɗirtee, kam e jarribooji laboratuwaaruuji. {{Sfn|Welsh|2018}} {{Sfn|Perkowitz|2019}} {{Sfn|Mandel|2018}} Sukaaɓe rewɓe janngooɓe e duɗal ngal ina mbaawi janngude [[Astoronomy|ganndal koode]], ganndal kemikal, ganndal leydi, ganndal weeyo, e ganndal tago . {{Sfn|Welsh|2018}} {{Sfn|Ricketts|1895}}
== Dewgal e nguurndam ɓesngu ==
Ñalnde {{Sfn|Leonard|1915}} {{Sfn|Goodwin|1849}} 1841, to {{Sfn|Reed|1992}} rewo Bloomfield, Newton resi Elisha Foot Jr. Foote janngiino to Johnstown, to New York, e gardagol ñaawoowo biyeteeɗo Daniel Cady, baaba mum daraniiɗo hakkeeji rewɓe . {{Sfn|Wilson|Fiske|1887}} [ Tesko 4 ] E hitaande 1844, e nder yeeyirde sheriif, Elisha soodi galle mo galle Stanton hocfdi e hitaande 1847. O winnditii cfum e hitaande rewtunde ndee, o rokki cfum 6icfcfo makko debbo, hono Elizabeth e {{Sfn|Yocum|1998}} pentoowo leydi", {{Sfn|Leonard|1915}} mo nganndu-ɗaa kadi ko ganndo amateur e jiiloowo. {{Sfn|Leonard|1915}} {{Sfn|Reed|1992}} E ɗaɓɓaande makko paaspoor 1862, ardiiɓe ɓee ciftinii Foote ko les 5 tan juutɗo, gite daneeje-boɗeeje, hunduko "ɓurɗo mawnude", yeeso ɓuuɓngo, ɓaleejo sallow, e gite daneeje ɓaleeje. {{Sfn|Mandel|2018}} {{Sfn|Passport application|1862}}
Dewgal ngal jibini ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Mary, jibinaaɗo ñalnde 21 sulyee 1842, wonti naalanke, binndoowo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe ; {{Sfn|Reed|1992}} {{Sfn|Johnson|Brown|1904}} e Augusta, jibinaaɗo ñalnde 24 oktoobar 1844, wonti binndoowo. {{Sfn|Leonard|Mohr|Holmes|Knox|1907}} Ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo ɓee fof njibinaa ko to Seneca Falls. {{Sfn|Leonard|1915}} Elisha wonti ñaawoowo golloowo to Ñaawirde Toownde to diiwaan Seneca, kono o woppi golle makko e hitaande 1846. {{Sfn|Wellman|2004}} {{Sfn|''New York Daily Tribune''|1846}} O jokki golle makko e awokaa e Eunice facciri e mahde laboratuwaar e nder galle maɓɓe. {{Sfn|Edwards|2018}} {{Sfn|Goodwin|1849}} {{Sfn|Foote|1857}} E nder ndunngu 1860, ɓesngu nguu ummiima to Saratoga Springs, to New York, ɗo Augusta janngi e duɗal keeringal. {{Sfn|Leonard|Mohr|Holmes|Knox|1907}} {{Sfn|Foote|1860}} Elisa ina joginoo nokku keeriiɗo, ko o karallo ko faati e sariyaaji patent . {{Sfn|US Patent Office|1936}}
E hitaande 1865, Elisha toɗɗaa ngam golloraade janngirde e nder Yiilirde Ngenndiire toppitiinde ko fayti e patent e markeeji Amerik . {{Sfn|US Patent Office|1936}} Galle oo fof ummiima e oon sahaa to Wasinton {{Sfn|Johnson|Brown|1904}} Nde ɓe ngoni to Wasinton, ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo ɓee fof resndaa. Mary resii John B. Henderson, senaateer Ameriknaajo ummoriiɗo Missouri, gooto e winndooɓe kuulal 13ɓal ngam ittude maccungaagu, kadi ko kañum woni daraniiɗo kuulal 15ɓal ngam rokkude jiyaaɓe ɓennuɓe hakkeeji woote. {{Sfn|Gates|1906}} Ɓe mbaɗii kewu mawɗo e hitaande 1868, tawi ko tedduɓe heewɓe tawtoraama, ina jeyaa heen hooreejo leydi Amerik [[Andrew Johnson|hono Andrew Johnson]] . {{Sfn|''Intelligencer Journal''|1868}} Hitaande rewtunde ndee, Augusta resii Farayse Benyamin Arnold, jom kafe ummoriiɗo wuro New York. {{Sfn|''New York Daily Herald''|1869}} {{Sfn|Stratton|1906}}
Caggal nde o timmini jaŋde makko, Elisha toɗɗaa Komiseer Patent, o golliima gila 25 sulyee 1868, haa ñalnde 25 abriil 1869. [1] Nde manndaa makko komisariyaajo joofi, o woni e Yiilirde toppitiinde ƴeewndorɗe duuɓi keewɗi. [1] Ɓeeɗoo ɗiɗo ina nguurnoo to Fuɗnaange Bloomfield e hitaande 1872 e hitaande 1873, [1] [1] ɓe ngartii e Wasinton e hitaande 1874, [1] kono ɓe ngartii e wuro New York e hitaande 1878. [1] [1] ngonnoo ko e wuro New York e hitaande 1881 1883, Elisa sankii to galle Mariyam. [1] Caggal maayde Elisha, Eunice hoɗi ko to Brooklyn, ko to Lenox, Massachusetts . [1]
== Tuugnorgal ==
6rp4jc57lgjjkbsc0t06icrku7hvfbn
164594
164593
2026-04-16T10:19:49Z
Sardeeq
14292
164594
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Eunice Newton Foote''' (jibinaa ko '''Eunice Newton''' ; 17 sulyee 1819 – 30 suwee 1888) ko ganndo Ameriknaajo, jiiloowo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . Ko kanko woni ganndo gadano anndude batte ɓuuɓɗe won e gaasuuji, tee, ko ɗum waɗi ɓeydagol nguleeki weeyo ( CO ) ina waawi ɓeydude nguleeki weeyo, ina waawi kadi battinde e weeyo, ko ɗum huunde wiyeteende hannde batte gaasuuji . Foote jibinaa ko to Connecticut, o mawni ko to New York e nder dille renndo e politik e yonta makko, ko wayi no ittugol maccungaagu, haɓaade alkol, e hakkeeji rewɓe . O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Troy e duɗal Rensselaer gila e duuɓi 17 haa 19, o heɓi jaŋde yaajnde e miijo e golle ganndal.
Caggal nde o resi awokaa biyeteeɗo Elisha Foote e hitaande 1841, Foote hoɗi to Seneca Falls, to wuro wiyeteengo New York . O woniino siifondirɗo e bayyinaango Deklarasiyoŋ Sentiments, o jeyaa ko e ƴeewooɓe golle batu Seneca Falls 1848, batu gadano ngam ƴettude hakkeeji rewɓe ko huunde nde alaa ɗo haaɗi. E hitaande 1856 o yaltinii winndannde maantiniinde ngam hollirde ɓuuɓgol nguleeki e CO e ɓuuɓri ndiyam e miijo wonde waylude keewal CO e nder weeyo ina wayla weeyo. Ko ngol woni go’o ko debbo Ameriknaajo gooto ina yaltina e jaaynde ganndal e fannu fisik . O yaltinii deftere ɗiɗmere e hitaande 1857, ko fayti e kuuraa statik e nder gaasuuji weeyo. Hay so tawii o jeyaaka e Fedde Ameriknaare ngam Ɓamtaare Ganndal (AAAS), binndanɗe makko ɗiɗi ɗee fof njanngaama e batuuji fedde nde hitaande kala—ko ɗeen binndanɗe tan ngoni binndanɗe e fannu fisik ɗe debbo Ameriknaajo winndi haa hitaande 1889. O yahi haa o heɓi patent e peeje keewɗe.
Foote maayi ko e hitaande 1888, fotde duuɓi teemedere darnde makko anndaaka, hade makko yiyteede kadi e rewɓe jannguɓe e teeminannde noogas. E teeminannde noogas e go’aɓere, nafoore hesere e Foote ummii nde anndaa wonde golle makko ina njahdi e jiytugol ngol John Tyndall, mo annduɓe nganndi ko kanko woni neɗɗo gadano hollirde e jarribooji mbaadi batte gaddooji seer tawa ina waɗi radiyee infrared . Ƴeewndo laaɓtungo e golle makko ɗe annduɓe hannde mbaɗi, hollitii wonde duuɓi tati ko adii nde Tyndall yaltinta binndanɗe mum e hitaande 1859, Foote yiyti wonde nguleeki ndiyam e CO ina njaltina nguleeki ummoraade e lewru. Yanti heen, miijo makko wonde waylo-waylo weeyo ngo nguleeki ndiyam e CO ina addana mbayliigu weeyo, ko adii bayyinaango Tyndall e hitaande 1861, duuɓi joy. Sabu keeri peewnugol makko jarriborgol, e ko waawi wonde fof ŋakkeende ganndal e radiyee infrared, Foote ƴeewtaaki walla yiytaani mooftugol e yaltinnde semmbe radiyee e nder weeyo infrared nguleeki, ko ɗum woni sabaabu batte gaddooji seer. E hitaande 2022, Dental Geophysique Amerik sosi Medal Eunice Newton Foote ngam ganndal Leydi-Nguurndam ngam teddinde mo ngam anndinde wiɗtooji ganndal keewɗi.
== Cukaagu e jaŋde ==
Eunice Newton was born July 17, 1819, in Goshen, Connecticut, to Thirza and Isaac Newton Jr.[1] By 1820, the family had relocated to Ontario County in western New York.{{Sfn|US census|1820}} Her father was a farmer and entrepreneur in East Bloomfield, amassing wealth and losing it through speculation.{{Sfn|Leonard|1915}}{{Sfn|Schwartz|2020}}{{Sfn|Herrmann|2019}} Eunice was a distant relative of the scientist Isaac Newton.{{Sfn|Shapiro|2021}}{{Sfn|Brockell|2021}} Eunice had six sisters and five brothers, although the oldest sister died at two years old.{{Sfn|Schwartz|2020}}{{Sfn|Herrmann|2019}}{{Sfn|Leonard|1915}} Her father died in 1835 and the fifth child, a daughter named Amanda, took it upon herself to rid the properties of debt and become sole owner to keep the family farm from being sold.{{Sfn|Leonard|1915}}[Notes 1] The area of New York where Eunice grew up and spent most of her life was the era's center of social activism. She would have been exposed to abolitionists, dress reform activists, mystics, temperance advocates, and women's rights campaigners.{{Sfn|Welsh|2018}}
[[File:Troy_Female_Seminary,_1822.jpg|alt=Sketch of a street scene with people walking on a sidewalk in front of a wrought iron fence. Parallel and behind the fence is a small building to the left connected to an open-front shed across the back and down the right side a large, stone, 4-story building.|thumb|Duɗal janngirde rewɓe Troy, hitaande 1822]]
[[File:Rensselaer_School_1824.png|alt=Sketch of a Colonial Georgian-style building with two chimneys on both opposing sides of the roof.|thumb|Duɗal Rensel, hitaande 1824]]
Newton was educated at the Troy Female Seminary,{{Sfn|Schwartz|2020}}{{Sfn|Shapiro|2021}} a pioneering women's preparatory school,[Notes 2] established by feminist Emma Willard. Students of the seminary were encouraged to attend science courses at the adjacent Rensselaer School, which was led by Amos Eaton, the senior professor and a proponent of women's education.{{Sfn|Perkowitz|2019}}{{Sfn|Ricketts|1895}} Eaton's innovative methods included lectures in scientific theory accompanied by practical experimentation in the laboratory, rather than rote memorization.{{Sfn|Perkowitz|2019}}{{Sfn|Ricketts|1895}}{{Sfn|Hilger|2008}} Newton attended these schools between 1836 and 1838.{{Sfn|Perkowitz|2019}}{{Sfn|Edwards|2018}}{{Sfn|''Troy Female Seminary''|1837}}
E nder tawtoreede Newton, balloowo hooreejo duɗal ngal ko miñi mum debbo biyeteeɗo Almira Hart Lincoln Phelps, ko kanko feewni janngirɗe duɗal ngal, winndi defte janngirɗe almuɓɓe ɓee. {{Sfn|Hilger|2008}} [ Tesko 3 ] Almuɓɓe ina mbaawi luulndaade markeeji mum en ko adii batu yontere ngam ƴeewtaade ŋakkeende moraal mum en . {{Sfn|''American Ladies' Magazine''|1835}} So wonaa janngirɗe duɗe timmuɗe ɗe sukaaɓe rewɓe ndokketee, {{Sfn|''Encyclopædia Britannica''|2017}} almuɓɓe ɓee njanngata ko jimɗi, daartol, ɗemɗe (Engele, Farayse, Itaali, Latin), binndol, hiisa (general, aljebra, joometiri), jimɗi, pentugol, filosofi, rhetorik, e ganndal nder galleeji (bo ). {{Sfn|Herrmann|2019}} {{Sfn|''American Ladies' Magazine''|1835}} To duɗal Rensselaer, Newton janngi no wiɗtooji mbaɗirtee, kam e jarribooji laboratuwaaruuji. {{Sfn|Welsh|2018}} {{Sfn|Perkowitz|2019}} {{Sfn|Mandel|2018}} Sukaaɓe rewɓe janngooɓe e duɗal ngal ina mbaawi janngude [[Astoronomy|ganndal koode]], ganndal kemikal, ganndal leydi, ganndal weeyo, e ganndal tago . {{Sfn|Welsh|2018}} {{Sfn|Ricketts|1895}}
== Dewgal e nguurndam ɓesngu ==
Ñalnde {{Sfn|Leonard|1915}} {{Sfn|Goodwin|1849}} 1841, to {{Sfn|Reed|1992}} rewo Bloomfield, Newton resi Elisha Foot Jr. Foote janngiino to Johnstown, to New York, e gardagol ñaawoowo biyeteeɗo Daniel Cady, baaba mum daraniiɗo hakkeeji rewɓe . {{Sfn|Wilson|Fiske|1887}} [ Tesko 4 ] E hitaande 1844, e nder yeeyirde sheriif, Elisha soodi galle mo galle Stanton hocfdi e hitaande 1847. O winnditii cfum e hitaande rewtunde ndee, o rokki cfum 6icfcfo makko debbo, hono Elizabeth e {{Sfn|Yocum|1998}} pentoowo leydi", {{Sfn|Leonard|1915}} mo nganndu-ɗaa kadi ko ganndo amateur e jiiloowo. {{Sfn|Leonard|1915}} {{Sfn|Reed|1992}} E ɗaɓɓaande makko paaspoor 1862, ardiiɓe ɓee ciftinii Foote ko les 5 tan juutɗo, gite daneeje-boɗeeje, hunduko "ɓurɗo mawnude", yeeso ɓuuɓngo, ɓaleejo sallow, e gite daneeje ɓaleeje. {{Sfn|Mandel|2018}} {{Sfn|Passport application|1862}}
Dewgal ngal jibini ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Mary, jibinaaɗo ñalnde 21 sulyee 1842, wonti naalanke, binndoowo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe ; {{Sfn|Reed|1992}} {{Sfn|Johnson|Brown|1904}} e Augusta, jibinaaɗo ñalnde 24 oktoobar 1844, wonti binndoowo. {{Sfn|Leonard|Mohr|Holmes|Knox|1907}} Ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo ɓee fof njibinaa ko to Seneca Falls. {{Sfn|Leonard|1915}} Elisha wonti ñaawoowo golloowo to Ñaawirde Toownde to diiwaan Seneca, kono o woppi golle makko e hitaande 1846. {{Sfn|Wellman|2004}} {{Sfn|''New York Daily Tribune''|1846}} O jokki golle makko e awokaa e Eunice facciri e mahde laboratuwaar e nder galle maɓɓe. {{Sfn|Edwards|2018}} {{Sfn|Goodwin|1849}} {{Sfn|Foote|1857}} E nder ndunngu 1860, ɓesngu nguu ummiima to Saratoga Springs, to New York, ɗo Augusta janngi e duɗal keeringal. {{Sfn|Leonard|Mohr|Holmes|Knox|1907}} {{Sfn|Foote|1860}} Elisa ina joginoo nokku keeriiɗo, ko o karallo ko faati e sariyaaji patent . {{Sfn|US Patent Office|1936}}
E hitaande 1865, Elisha toɗɗaa ngam golloraade janngirde e nder Yiilirde Ngenndiire toppitiinde ko fayti e patent e markeeji Amerik . {{Sfn|US Patent Office|1936}} Galle oo fof ummiima e oon sahaa to Wasinton {{Sfn|Johnson|Brown|1904}} Nde ɓe ngoni to Wasinton, ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo ɓee fof resndaa. Mary resii John B. Henderson, senaateer Ameriknaajo ummoriiɗo Missouri, gooto e winndooɓe kuulal 13ɓal ngam ittude maccungaagu, kadi ko kañum woni daraniiɗo kuulal 15ɓal ngam rokkude jiyaaɓe ɓennuɓe hakkeeji woote. {{Sfn|Gates|1906}} Ɓe mbaɗii kewu mawɗo e hitaande 1868, tawi ko tedduɓe heewɓe tawtoraama, ina jeyaa heen hooreejo leydi Amerik [[Andrew Johnson|hono Andrew Johnson]] . {{Sfn|''Intelligencer Journal''|1868}} Hitaande rewtunde ndee, Augusta resii Farayse Benyamin Arnold, jom kafe ummoriiɗo wuro New York. {{Sfn|''New York Daily Herald''|1869}} {{Sfn|Stratton|1906}}
Caggal nde o timmini jaŋde makko, Elisha toɗɗaa Komiseer Patent, o golliima gila 25 sulyee 1868, haa ñalnde 25 abriil 1869. [1] Nde manndaa makko komisariyaajo joofi, o woni e Yiilirde toppitiinde ƴeewndorɗe duuɓi keewɗi. [1] Ɓeeɗoo ɗiɗo ina nguurnoo to Fuɗnaange Bloomfield e hitaande 1872 e hitaande 1873, [1] [1] ɓe ngartii e Wasinton e hitaande 1874, [1] kono ɓe ngartii e wuro New York e hitaande 1878. [1] [1] ngonnoo ko e wuro New York e hitaande 1881 1883, Elisa sankii to galle Mariyam. [1] Caggal maayde Elisha, Eunice hoɗi ko to Brooklyn, ko to Lenox, Massachusetts . [1]
== Tuugnorgal ==
1i40hwp5kocz9kdxw5svei155zusbu0
Abbi Folsom
0
40086
164595
2026-04-16T10:20:46Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1338612767|Abby Folsom]]"
164595
wikitext
text/x-wiki
'''Abigail Folsom''' (18 mee 1795 – 5 ut 1867) ko [[Feminism|debbo]] Ameriknaajo mo teeminannde 19ɓiire, mo nganndu - ɗaa ko kañum woni sabaabu mum e nder kewuuji e batuuji to Boston .
== Nguurndam ==
O jibinaa ko Abigail Harford, o resi Peter Folsom, gardinooɗo yeeyirdu saakuuji e nder galle maɓɓe to Rochester, New Hampshire, ñalnde 29 mee 1825. E nder duuɓi seeɗa, o woppi mo – ina gasa tawa ko sabu yarde makko no feewi – o ummoo Boston .
Gooto e daartooɓe Rochester noddi mo "notorious" ngam ƴattooje makko e nder ekkol. [1] : 265 Ralph Waldo Emerson innitiri mo « puccu kawgel » sabu aada makko e tiiɗtinde hakke debbo haalde, ɗum noon ina waawi ustude batuuji abolitioniste en e batuuji goɗɗi. [2] "O woniino e laawol e ɗeen batuuji, o meeɗaa weltaade e jogaade konngol makko e suusde, kono omo tiiɗnoo e taƴde haalooɓe woɗɓe, haa ɗum mettina e mettinde yimɓe ɓurɓe muñde e neɗɗaagal", e wiyde bayyinaango Boston Commonwealth . "Ko sikke alaa o wonno ko o majjuɗo, ɗum noon o ɓuri juutde e muñal ko wonaa ɗuum." [3] Wendell Phillips winndi wonde hay so ɗuum waɗii o "joginoo ko moƴƴere haa o waawi yaafnaade laabi ujunnaaje ngam denndaangal aybeeji makko e ŋakkeende makko." [3]
Fuɗɗoode wootere ina haala ndeeɗoo daartol :<blockquote>O heewi ittude ko e saaluuji ɗi o tampini ɗii e doole newaare. Nde tawnoo ko o 6icfcfo 6aleejo, o meecfaa fiyde caggal, so wonaa e 6emngal makko 6urngal 6uu6de. Ñalnde heen Wendell Phillips e woɗɓe ɗiɗo mbaɗi mo e jappeere, ina njahra e makko e nder jamaanu nguu, nde o wulli: "Miɗo ɓuri joom am. O joginoo tan ko puccu gooto ngam yahde — miɗo jogii tati ngam nawde mi." </blockquote>Nate haalaaji makko – e "sensations" ɗi ɓe ngaddi – ina keewi feeñde e jaayɗe antebellum, kadi omo heewi renndude dingiral e daraniiɓe ɓaleeɓe mawɓe hono Frederick Douglass . O wonti lolluɗo e wonde reformeur e wonde gooto e rewɓe jannginooɓe adanɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. O anndaa kadi ko e yahde e ñaawirɗe, e kasooji, e kasooji ngam haɓaade ñaawooɓe ɓee, caggal ɗuum, so ɓe njaltii, o ƴetta ɓe e nder galle makko, o wallita ɓe heɓde golle. Folsom ina heewi tawtoreede batuuji suudu sarɗiiji leydi ndii, e nder batuuji goɗɗi ɗii, e nder galleeji walla e nder ekkolaaji, "waawaa suusde mo so tawii won ko haalaa ko mettini e makko". [ 2 ] Feere makko jiiɓru addani mo tuumeede wonde o wondi e majjere, o waɗii sahaa e sahaa fof e nder suudu safrirdu Worcester Insane Asylum e hitaande 1842.
== Teskorɗe ==
ghan6f6y2dne89y2lm690mpd0s3p6am
164596
164595
2026-04-16T10:21:21Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1338612767|Abby Folsom]]"
164596
wikitext
text/x-wiki
'''Abigail Folsom''' (18 mee 1795 – 5 ut 1867) ko [[Feminism|debbo]] Ameriknaajo mo teeminannde 19ɓiire, mo nganndu - ɗaa ko kañum woni sabaabu mum e nder kewuuji e batuuji to Boston .<ref>Rochester NH History – Abigail Folsom 19th-century American feminist and abolitionist". March 2019. Archived from the original on 2021-12-15 – via www.youtube.com.</ref>
== Nguurndam ==
O jibinaa ko Abigail Harford, o resi Peter Folsom, gardinooɗo yeeyirdu saakuuji e nder galle maɓɓe to Rochester, New Hampshire, ñalnde 29 mee 1825. E nder duuɓi seeɗa, o woppi mo – ina gasa tawa ko sabu yarde makko no feewi – o ummoo Boston .
Gooto e daartooɓe Rochester noddi mo "notorious" ngam ƴattooje makko e nder ekkol. [1] : 265 Ralph Waldo Emerson innitiri mo « puccu kawgel » sabu aada makko e tiiɗtinde hakke debbo haalde, ɗum noon ina waawi ustude batuuji abolitioniste en e batuuji goɗɗi. [2] "O woniino e laawol e ɗeen batuuji, o meeɗaa weltaade e jogaade konngol makko e suusde, kono omo tiiɗnoo e taƴde haalooɓe woɗɓe, haa ɗum mettina e mettinde yimɓe ɓurɓe muñde e neɗɗaagal", e wiyde bayyinaango Boston Commonwealth . "Ko sikke alaa o wonno ko o majjuɗo, ɗum noon o ɓuri juutde e muñal ko wonaa ɗuum." [3] Wendell Phillips winndi wonde hay so ɗuum waɗii o "joginoo ko moƴƴere haa o waawi yaafnaade laabi ujunnaaje ngam denndaangal aybeeji makko e ŋakkeende makko." [3]
Fuɗɗoode wootere ina haala ndeeɗoo daartol :<blockquote>O heewi ittude ko e saaluuji ɗi o tampini ɗii e doole newaare. Nde tawnoo ko o 6icfcfo 6aleejo, o meecfaa fiyde caggal, so wonaa e 6emngal makko 6urngal 6uu6de. Ñalnde heen Wendell Phillips e woɗɓe ɗiɗo mbaɗi mo e jappeere, ina njahra e makko e nder jamaanu nguu, nde o wulli: "Miɗo ɓuri joom am. O joginoo tan ko puccu gooto ngam yahde — miɗo jogii tati ngam nawde mi." </blockquote>Nate haalaaji makko – e "sensations" ɗi ɓe ngaddi – ina keewi feeñde e jaayɗe antebellum, kadi omo heewi renndude dingiral e daraniiɓe ɓaleeɓe mawɓe hono Frederick Douglass . O wonti lolluɗo e wonde reformeur e wonde gooto e rewɓe jannginooɓe adanɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. O anndaa kadi ko e yahde e ñaawirɗe, e kasooji, e kasooji ngam haɓaade ñaawooɓe ɓee, caggal ɗuum, so ɓe njaltii, o ƴetta ɓe e nder galle makko, o wallita ɓe heɓde golle. Folsom ina heewi tawtoreede batuuji suudu sarɗiiji leydi ndii, e nder batuuji goɗɗi ɗii, e nder galleeji walla e nder ekkolaaji, "waawaa suusde mo so tawii won ko haalaa ko mettini e makko". [ 2 ] Feere makko jiiɓru addani mo tuumeede wonde o wondi e majjere, o waɗii sahaa e sahaa fof e nder suudu safrirdu Worcester Insane Asylum e hitaande 1842.
== Teskorɗe ==
qh5gyz7m0bg463otil6zdusj04enxz4
164597
164596
2026-04-16T10:21:37Z
Sardeeq
14292
164597
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abigail Folsom''' (18 mee 1795 – 5 ut 1867) ko [[Feminism|debbo]] Ameriknaajo mo teeminannde 19ɓiire, mo nganndu - ɗaa ko kañum woni sabaabu mum e nder kewuuji e batuuji to Boston .<ref>Rochester NH History – Abigail Folsom 19th-century American feminist and abolitionist". March 2019. Archived from the original on 2021-12-15 – via www.youtube.com.</ref>
== Nguurndam ==
O jibinaa ko Abigail Harford, o resi Peter Folsom, gardinooɗo yeeyirdu saakuuji e nder galle maɓɓe to Rochester, New Hampshire, ñalnde 29 mee 1825. E nder duuɓi seeɗa, o woppi mo – ina gasa tawa ko sabu yarde makko no feewi – o ummoo Boston .
Gooto e daartooɓe Rochester noddi mo "notorious" ngam ƴattooje makko e nder ekkol. [1] : 265 Ralph Waldo Emerson innitiri mo « puccu kawgel » sabu aada makko e tiiɗtinde hakke debbo haalde, ɗum noon ina waawi ustude batuuji abolitioniste en e batuuji goɗɗi. [2] "O woniino e laawol e ɗeen batuuji, o meeɗaa weltaade e jogaade konngol makko e suusde, kono omo tiiɗnoo e taƴde haalooɓe woɗɓe, haa ɗum mettina e mettinde yimɓe ɓurɓe muñde e neɗɗaagal", e wiyde bayyinaango Boston Commonwealth . "Ko sikke alaa o wonno ko o majjuɗo, ɗum noon o ɓuri juutde e muñal ko wonaa ɗuum." [3] Wendell Phillips winndi wonde hay so ɗuum waɗii o "joginoo ko moƴƴere haa o waawi yaafnaade laabi ujunnaaje ngam denndaangal aybeeji makko e ŋakkeende makko." [3]
Fuɗɗoode wootere ina haala ndeeɗoo daartol :<blockquote>O heewi ittude ko e saaluuji ɗi o tampini ɗii e doole newaare. Nde tawnoo ko o 6icfcfo 6aleejo, o meecfaa fiyde caggal, so wonaa e 6emngal makko 6urngal 6uu6de. Ñalnde heen Wendell Phillips e woɗɓe ɗiɗo mbaɗi mo e jappeere, ina njahra e makko e nder jamaanu nguu, nde o wulli: "Miɗo ɓuri joom am. O joginoo tan ko puccu gooto ngam yahde — miɗo jogii tati ngam nawde mi." </blockquote>Nate haalaaji makko – e "sensations" ɗi ɓe ngaddi – ina keewi feeñde e jaayɗe antebellum, kadi omo heewi renndude dingiral e daraniiɓe ɓaleeɓe mawɓe hono Frederick Douglass . O wonti lolluɗo e wonde reformeur e wonde gooto e rewɓe jannginooɓe adanɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. O anndaa kadi ko e yahde e ñaawirɗe, e kasooji, e kasooji ngam haɓaade ñaawooɓe ɓee, caggal ɗuum, so ɓe njaltii, o ƴetta ɓe e nder galle makko, o wallita ɓe heɓde golle. Folsom ina heewi tawtoreede batuuji suudu sarɗiiji leydi ndii, e nder batuuji goɗɗi ɗii, e nder galleeji walla e nder ekkolaaji, "waawaa suusde mo so tawii won ko haalaa ko mettini e makko". [ 2 ] Feere makko jiiɓru addani mo tuumeede wonde o wondi e majjere, o waɗii sahaa e sahaa fof e nder suudu safrirdu Worcester Insane Asylum e hitaande 1842.
== Teskorɗe ==
78zfss7wmuo5z664fpee4llh5efqym6
Yonnet Fleming
0
40087
164598
2026-04-16T10:22:24Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336703914|Yonnette Fleming]]"
164598
wikitext
text/x-wiki
'''Yonnette Fleming''' (jibinaa ko hitaande 1968) ko demoowo Ameriknaajo, ko o gardiiɗo leydi, jooɗiiɗo to Bedford-Stuyvesant, to Brooklyn . Fleming ina jeyaa e dille taariindi, golle makko ina njokki e jarde renndo wuro e remooɓe ɓaleeɓe .
== Nguurndam gadano ==
Yonnet Fleming jibinaa ko to [[Guyaana|leydi Guyana]] . Ɓesngu makko ina gollodii e renndooji koɗki, ina ndema ƴiye, suukara, maaro, e geɗe goɗɗe. O ummii ko wuro wiyeteengo Georgetown, to leydi Guyana, o fayi wuro New York e hitaande 1983.
== Kugal ==
Yonnette Fleming naati e nokku biyeteeɗo Marcy e Lafayette e nder wuro wiyeteengo Bedford-Stuyvesant to Brooklyn, e hitaande 2003 nde o gollotoo e Wall Street . E hitaande 2008, o woppi golle makko to Wall Street ngam waawde daranaade hoore makko e reentaade renndo e nguura. <ref name=":1" /> E hitaande 2009, caggal "hare dow" e wuro ngoo, o sosi ''Lugge Remooɓe Renndo Hattie Carthan'' e nder nokku ɓuuɓɗo sara werlaa mawɗo oo. E hitaande 2010, kanko e Karen Washington, Fleming sosi duɗal Farm School NYC ngam "jannginde yimɓe renndo no mbaɗata njuɓɓudi nguura mum en nokkuuji".
Fleming woni hannde cukko hooreejo fedde wiyeteende Hattie Carthan Community Garden e golle makko ina kaala haala kisal nguura e nuunɗal nguura . O jannginii golle hakkunde yontaaji ko wayi no defgol, ndema nder gure, leɗɗe, e safaara leɗɗe tawa omo teeŋtina haajuuji renndo. E nder golle makko, o noddii tawtoraaɓe ɓee nde miijotoo no mbaydiiji tooñanngeeji ɗii mbaɗiri e nguurndam mum en e no ɗi ndartorii.
Fleming kadi ko tergal e yiilirde wasiyaaji duɗal Farm ɗo o jannginta kursus nuunɗal nguura. [1] [2] [3] Gaagaa golle makko e daraniiɓe nguura, Fleming ko jaagorde toɗɗaande, ko o baawɗo safrude leɗɗe e cellal, ko o jaagorgal reiki, ko o baawɗo safrude leɗɗe. [4] [5] Fleming ina yi’a golle ndema « ko huunde himmunde e sellinde mboros njiyaagu ». O hollitii almudɓe heewɓe ɓe o janngini ina njokki e sosde pelle gollorɗe e nder duɗe maɓɓe ngam yeewtidde e njiimaandi nguura . [6]
== Ƴeew kadi ==
* Diɗɗal Njuɓɓudi Nguura
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
3sanyhtmkh61y6639hieeflgtedk56e
164599
164598
2026-04-16T10:22:40Z
Sardeeq
14292
164599
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yonnette Fleming''' (jibinaa ko hitaande 1968) ko demoowo Ameriknaajo, ko o gardiiɗo leydi, jooɗiiɗo to Bedford-Stuyvesant, to Brooklyn . Fleming ina jeyaa e dille taariindi, golle makko ina njokki e jarde renndo wuro e remooɓe ɓaleeɓe .
== Nguurndam gadano ==
Yonnet Fleming jibinaa ko to [[Guyaana|leydi Guyana]] . Ɓesngu makko ina gollodii e renndooji koɗki, ina ndema ƴiye, suukara, maaro, e geɗe goɗɗe. O ummii ko wuro wiyeteengo Georgetown, to leydi Guyana, o fayi wuro New York e hitaande 1983.
== Kugal ==
Yonnette Fleming naati e nokku biyeteeɗo Marcy e Lafayette e nder wuro wiyeteengo Bedford-Stuyvesant to Brooklyn, e hitaande 2003 nde o gollotoo e Wall Street . E hitaande 2008, o woppi golle makko to Wall Street ngam waawde daranaade hoore makko e reentaade renndo e nguura. <ref name=":1" /> E hitaande 2009, caggal "hare dow" e wuro ngoo, o sosi ''Lugge Remooɓe Renndo Hattie Carthan'' e nder nokku ɓuuɓɗo sara werlaa mawɗo oo. E hitaande 2010, kanko e Karen Washington, Fleming sosi duɗal Farm School NYC ngam "jannginde yimɓe renndo no mbaɗata njuɓɓudi nguura mum en nokkuuji".
Fleming woni hannde cukko hooreejo fedde wiyeteende Hattie Carthan Community Garden e golle makko ina kaala haala kisal nguura e nuunɗal nguura . O jannginii golle hakkunde yontaaji ko wayi no defgol, ndema nder gure, leɗɗe, e safaara leɗɗe tawa omo teeŋtina haajuuji renndo. E nder golle makko, o noddii tawtoraaɓe ɓee nde miijotoo no mbaydiiji tooñanngeeji ɗii mbaɗiri e nguurndam mum en e no ɗi ndartorii.
Fleming kadi ko tergal e yiilirde wasiyaaji duɗal Farm ɗo o jannginta kursus nuunɗal nguura. [1] [2] [3] Gaagaa golle makko e daraniiɓe nguura, Fleming ko jaagorde toɗɗaande, ko o baawɗo safrude leɗɗe e cellal, ko o jaagorgal reiki, ko o baawɗo safrude leɗɗe. [4] [5] Fleming ina yi’a golle ndema « ko huunde himmunde e sellinde mboros njiyaagu ». O hollitii almudɓe heewɓe ɓe o janngini ina njokki e sosde pelle gollorɗe e nder duɗe maɓɓe ngam yeewtidde e njiimaandi nguura . [6]
== Ƴeew kadi ==
* Diɗɗal Njuɓɓudi Nguura
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
ce74e70rytee0p8l4r9w0u9tzkypyjq
Doris Fleisman
0
40088
164601
2026-04-16T10:23:50Z
Sardeeq
14292
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328437423|Doris Fleischman]]"
164601
wikitext
text/x-wiki
'''Doris Elsa Fleischman Bernays''' (18 sulyee 1891 – 10 sulyee 1980), ko binndoowo Ameriknaajo, gardiiɗo jokkondiral hakkunde yimɓe, e daraniiɗo [[Feminism|haɓaade rewɓe]] . Fleischman wonnoo ko tergal e fedde wiyeteende Lucy Stone League, fedde nde ina hirjina rewɓe yo njogo inɗe mum en caggal dewgal. Ko kanko woni debbo dewbo gadano heɓde paaspoor Amerik e innde mum ɓiɗɗo debbo, Doris Fleischman, e hitaande 1925.
== Nguurndam neɗɗo ==
Doris Fleischman jibinaa ko e galle yahuud en to wuro New York, ñalnde 18 sulyee 1891, ko ɓiy awokaa Samuel Fleischman e Harriet Rosenthal Fleischman. O jeyaa ko e sukaaɓe tato, kadi ko o ɓiɗɗo mawniiko Sigmund Freud e dewgal makko e Edward Bernays .
=== Jaangirde ===
Fleischman naati duɗal Hunter Normal School hade mum yaltude duɗal Horace Mann e hitaande 1909. O yahi haa o janngi filosof, psikoloji, e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard, o heɓi kadi dipolomaaji makko e hitaande 1913 softbol, basket, e tenis. O janngi kadi ko fayti e jimɗi e safaara hakkille, o miijii heen gooto fof ko laawol golle. E hitaande 1917, Fleischman waɗii seppo gadano e nder wuro New York, New York. <ref name=":0" /> E oon sahaa kadi, o wonti daraniiɗo hakkeeji rewɓe .
=== Nguurndam mawɓe ===
Fleischman ina jokkondiri e sehil mum cukaagu biyeteeɗo Edward Bernays e nder nguurndam mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O seerti e miñiiko debbo biyeteeɗo Hella to Barnard, o walli ɗum heɓde golle to jaaynde ''New York Tribune.'' E hitaande 1919, nde Bernays udditi fedde jaayndeyaagal, ko Fleischman woni golloowo makko gadano. Ɓe ceerti to galle laamorɗo wuro New York e hitaande 1922. Ɗoon e ɗoon caggal dewgal ngal, o naati e otel Waldorf-Astoria o huutorii innde makko ɓiɗɗo debbo. Ɗum noon ina sikkaa ko huunde nde heewaani waɗde, daartol ngol waɗii tiitoonde subaka janngo mum. O yahi kadi Orop, hade makko waɗde ɗum, o heɓi paaspoor mo o rokkaa e innde makko ɓiɗɗo debbo. Ko kanko woni debbo Ameriknaajo gadano waɗde ɗum. Fleischman caggal ɗuum wonti tergal tiiɗngal e nder fedde wiyeteende Lucy Stone League, fedde nde ina rokka rewɓe doole, ina ɗaɓɓi e maɓɓe nde njogotoo inɗe mum en cukaagu caggal dewgal.
Fleischman e Bernays ngonti jibnaaɓe ɓiɓɓe mum en rewɓe Doris e hitaande 1929 e Anne e hitaande 1930. E hitaande 1962, Bernays e Fleischman ngummii galle mum en to wuro New York ngam yahde Cambridge, Massachusetts.
Fleischman maayi ko e rafi mboros to Cambridge, to Massachusetts '','' ñalnde 10 sulyee
== Career e binndanɗe ==
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard, Fleischman golliima seeɗa e fedde ballal to New York. O woppi ngal gollal e hitaande 1914 ngam winndude e hello rewɓe to ''New York Tribune'', ɗo o artiri balloowo rewtinoowo Sunday. <ref name=":2" /> To ''Tribune'', o yeewtidii e yimɓe heewɓe, <ref name=":2" /> ina heen yimɓe ñalnde kala ko wayi no hoɗɓe e galleeji hoɗorde Margaret Sherer, daraniiɓe ko wayi no Rosalie Jones e [[Ira S. Wile]], <ref name=":1" /> e yimɓe renndo hono Theodore Roosevelt, Irene Addam Castle, [ 2 ] . O yahi San Francisco ngam yeewtidde e batu hakkunde leyɗeele gollotooɓe e rewɓe ngam ƴellitde jam duumotooɗo, ko kanko woni debbo gadano, e ko o anndi, yeewtude ko fayti e pottital boksi professionnel . <ref name=":0" /> <ref name=":2" /> Ko o jaayndiyanke, o heewi ko yeewtude golle rewɓe ngam wuurde e nder ndimaagu mum en, yuɓɓinde politik, e jokkude golle ɗe worɓe tan mbaawi waɗde. <ref name=":1" /> O winndii e toɓɓe keewɗe, ko wayi no defgol, moodel, nafoore e ndimaagu rewɓe gollooɓe, rewɓe ɓe ngalaa gorko heɓde galleeji e wellitaare, hakkeeji rewɓe e golloraade laamu e hare, e golle worɓe e nder jibnaaɓe. <ref name=":1" />
Fleischman yalti Tribune e hitaande 1916, sabu dalillaaji ɗi o meeɗaa hollirde e nder renndo. [1] [2] E nder duuɓi tati garooji ɗii, o ƴetti golle keewɗe ɗe o gollotoo e binndol, e bayyinde, e mooftude kaalis. [2] Won heen ummorii ko e sehil makko ɓooyɗo biyeteeɗo Edward Bernays, [2] gonɗo e udditde fedde "direction publicitaire". [3] O winndii jaayndeeji e dow ballal makko [2] wonande kiliyaneeɓe ɗiɗo adanɓe Bernays : Diiso ngenndi Lituwaani e Departemaa Konu Amerik . [3]
E hitaande 1919, Bernays ɓeydii gollorde mum, o renndini nokku ɗo o gollotoo, o ƴetti Fleischman ngam wonde binndoowo golloowo timmuɗo e "taƴre balans". (Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e wiyde duuɓi capanɗe wonde Bernays luulndiima Fleischman e golle mum to ''Tribune'', ɓe njaɓaani wonde Fleischman woppii ndeen golle duuɓi tati ko adii ɗuum. <ref name=":2" /> Ngolɗoo laawol daartol feeñii e ciimtol Bernays, <ref name="bernays1965" /> e nder won e binndanɗe nguurndam Fleischman e Bernays. ) Fleischman walli Bernays sosde biro keso fedde nde e ƴettude gollotooɓe mum seeɗa garooji. <ref name="bernays1965" /> <ref name=":2" /> Bernays, Fleischman, e gollotooɓe mum en mawɓe ina ƴellita geɗe bayɗe no nebam salaade e radium ; filmuuji e pijirlooji ko wayi no ''Ɓernde ladde'' e ''Mrs Fair lolluɗo ;'' kewuuji ɗi ACLU, Fedde New York ngam Pinal Etikaaji, e Goomu Rewɓe ɓe ngonaa partiiji ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe yuɓɓini ; e kampaañ mooftugol kaalis mo Fedde New York ngam wallitde yahuud en yuɓɓini . <ref name="bernays1965" /> Ɓe ngollii kadi e kampaañuuji ɗiɗi politik : eɓɓoore ngam ittude kuulal Ameriknaajo ƴettugol njoɓdi e nder kuulal Fordney–McCumber Tariff Bill, e eɓɓoore juutnde e hitaande 1920 nde Al Smith waɗi ngam lelnude golle ngam suɓaade hooreejo leydi. <ref name=":1" /> <ref name="bernays1965" />
== Tuugnorgal ==
nfas6xwhnpyh7ukxawr7x9iwc9rlo5z
164602
164601
2026-04-16T10:24:12Z
Sardeeq
14292
164602
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Doris Elsa Fleischman Bernays''' (18 sulyee 1891 – 10 sulyee 1980), ko binndoowo Ameriknaajo, gardiiɗo jokkondiral hakkunde yimɓe, e daraniiɗo [[Feminism|haɓaade rewɓe]] . Fleischman wonnoo ko tergal e fedde wiyeteende Lucy Stone League, fedde nde ina hirjina rewɓe yo njogo inɗe mum en caggal dewgal. Ko kanko woni debbo dewbo gadano heɓde paaspoor Amerik e innde mum ɓiɗɗo debbo, Doris Fleischman, e hitaande 1925.
== Nguurndam neɗɗo ==
Doris Fleischman jibinaa ko e galle yahuud en to wuro New York, ñalnde 18 sulyee 1891, ko ɓiy awokaa Samuel Fleischman e Harriet Rosenthal Fleischman. O jeyaa ko e sukaaɓe tato, kadi ko o ɓiɗɗo mawniiko Sigmund Freud e dewgal makko e Edward Bernays .
=== Jaangirde ===
Fleischman naati duɗal Hunter Normal School hade mum yaltude duɗal Horace Mann e hitaande 1909. O yahi haa o janngi filosof, psikoloji, e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard, o heɓi kadi dipolomaaji makko e hitaande 1913 softbol, basket, e tenis. O janngi kadi ko fayti e jimɗi e safaara hakkille, o miijii heen gooto fof ko laawol golle. E hitaande 1917, Fleischman waɗii seppo gadano e nder wuro New York, New York. <ref name=":0" /> E oon sahaa kadi, o wonti daraniiɗo hakkeeji rewɓe .
=== Nguurndam mawɓe ===
Fleischman ina jokkondiri e sehil mum cukaagu biyeteeɗo Edward Bernays e nder nguurndam mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O seerti e miñiiko debbo biyeteeɗo Hella to Barnard, o walli ɗum heɓde golle to jaaynde ''New York Tribune.'' E hitaande 1919, nde Bernays udditi fedde jaayndeyaagal, ko Fleischman woni golloowo makko gadano. Ɓe ceerti to galle laamorɗo wuro New York e hitaande 1922. Ɗoon e ɗoon caggal dewgal ngal, o naati e otel Waldorf-Astoria o huutorii innde makko ɓiɗɗo debbo. Ɗum noon ina sikkaa ko huunde nde heewaani waɗde, daartol ngol waɗii tiitoonde subaka janngo mum. O yahi kadi Orop, hade makko waɗde ɗum, o heɓi paaspoor mo o rokkaa e innde makko ɓiɗɗo debbo. Ko kanko woni debbo Ameriknaajo gadano waɗde ɗum. Fleischman caggal ɗuum wonti tergal tiiɗngal e nder fedde wiyeteende Lucy Stone League, fedde nde ina rokka rewɓe doole, ina ɗaɓɓi e maɓɓe nde njogotoo inɗe mum en cukaagu caggal dewgal.
Fleischman e Bernays ngonti jibnaaɓe ɓiɓɓe mum en rewɓe Doris e hitaande 1929 e Anne e hitaande 1930. E hitaande 1962, Bernays e Fleischman ngummii galle mum en to wuro New York ngam yahde Cambridge, Massachusetts.
Fleischman maayi ko e rafi mboros to Cambridge, to Massachusetts '','' ñalnde 10 sulyee
== Career e binndanɗe ==
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard, Fleischman golliima seeɗa e fedde ballal to New York. O woppi ngal gollal e hitaande 1914 ngam winndude e hello rewɓe to ''New York Tribune'', ɗo o artiri balloowo rewtinoowo Sunday. <ref name=":2" /> To ''Tribune'', o yeewtidii e yimɓe heewɓe, <ref name=":2" /> ina heen yimɓe ñalnde kala ko wayi no hoɗɓe e galleeji hoɗorde Margaret Sherer, daraniiɓe ko wayi no Rosalie Jones e [[Ira S. Wile]], <ref name=":1" /> e yimɓe renndo hono Theodore Roosevelt, Irene Addam Castle, [ 2 ] . O yahi San Francisco ngam yeewtidde e batu hakkunde leyɗeele gollotooɓe e rewɓe ngam ƴellitde jam duumotooɗo, ko kanko woni debbo gadano, e ko o anndi, yeewtude ko fayti e pottital boksi professionnel . <ref name=":0" /> <ref name=":2" /> Ko o jaayndiyanke, o heewi ko yeewtude golle rewɓe ngam wuurde e nder ndimaagu mum en, yuɓɓinde politik, e jokkude golle ɗe worɓe tan mbaawi waɗde. <ref name=":1" /> O winndii e toɓɓe keewɗe, ko wayi no defgol, moodel, nafoore e ndimaagu rewɓe gollooɓe, rewɓe ɓe ngalaa gorko heɓde galleeji e wellitaare, hakkeeji rewɓe e golloraade laamu e hare, e golle worɓe e nder jibnaaɓe. <ref name=":1" />
Fleischman yalti Tribune e hitaande 1916, sabu dalillaaji ɗi o meeɗaa hollirde e nder renndo. [1] [2] E nder duuɓi tati garooji ɗii, o ƴetti golle keewɗe ɗe o gollotoo e binndol, e bayyinde, e mooftude kaalis. [2] Won heen ummorii ko e sehil makko ɓooyɗo biyeteeɗo Edward Bernays, [2] gonɗo e udditde fedde "direction publicitaire". [3] O winndii jaayndeeji e dow ballal makko [2] wonande kiliyaneeɓe ɗiɗo adanɓe Bernays : Diiso ngenndi Lituwaani e Departemaa Konu Amerik . [3]
E hitaande 1919, Bernays ɓeydii gollorde mum, o renndini nokku ɗo o gollotoo, o ƴetti Fleischman ngam wonde binndoowo golloowo timmuɗo e "taƴre balans". (Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e wiyde duuɓi capanɗe wonde Bernays luulndiima Fleischman e golle mum to ''Tribune'', ɓe njaɓaani wonde Fleischman woppii ndeen golle duuɓi tati ko adii ɗuum. <ref name=":2" /> Ngolɗoo laawol daartol feeñii e ciimtol Bernays, <ref name="bernays1965" /> e nder won e binndanɗe nguurndam Fleischman e Bernays. ) Fleischman walli Bernays sosde biro keso fedde nde e ƴettude gollotooɓe mum seeɗa garooji. <ref name="bernays1965" /> <ref name=":2" /> Bernays, Fleischman, e gollotooɓe mum en mawɓe ina ƴellita geɗe bayɗe no nebam salaade e radium ; filmuuji e pijirlooji ko wayi no ''Ɓernde ladde'' e ''Mrs Fair lolluɗo ;'' kewuuji ɗi ACLU, Fedde New York ngam Pinal Etikaaji, e Goomu Rewɓe ɓe ngonaa partiiji ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe yuɓɓini ; e kampaañ mooftugol kaalis mo Fedde New York ngam wallitde yahuud en yuɓɓini . <ref name="bernays1965" /> Ɓe ngollii kadi e kampaañuuji ɗiɗi politik : eɓɓoore ngam ittude kuulal Ameriknaajo ƴettugol njoɓdi e nder kuulal Fordney–McCumber Tariff Bill, e eɓɓoore juutnde e hitaande 1920 nde Al Smith waɗi ngam lelnude golle ngam suɓaade hooreejo leydi. <ref name=":1" /> <ref name="bernays1965" />
== Tuugnorgal ==
8jrqaj6qujyslab7oe37xpbjuxdqr16
Cecile Janssens
0
40089
164603
2026-04-16T10:24:17Z
Hauwasysy
14067
Created page with "Anna Caecilia Josephina Wilhelmina Janssens (15 suwee 1968 – 8 suwee 2022): 189 ko ganndo ko faati e ñawuuji Holanndeejo, ko o porfeseer wiɗto ko faati e ñawuuji firooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rollins to duɗal jaaɓi haaɗtirde Emory to Atlanta, Georgia, Amerik jabet e ñawu ɓernde, ko ɗum o woni e tiiɗnaade. O ñiŋi kadi ko o miijii ko ɓuri heewde e darnde renndo e nder etaade haɗde e safrude ñawuuji aadee. Ñalnde 17 lewru juko hitaande 2022, anndina..."
164603
wikitext
text/x-wiki
Anna Caecilia Josephina Wilhelmina Janssens (15 suwee 1968 – 8 suwee 2022): 189 ko ganndo ko faati e ñawuuji Holanndeejo, ko o porfeseer wiɗto ko faati e ñawuuji firooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rollins to duɗal jaaɓi haaɗtirde Emory to Atlanta, Georgia, Amerik jabet e ñawu ɓernde, ko ɗum o woni e tiiɗnaade. O ñiŋi kadi ko o miijii ko ɓuri heewde e darnde renndo e nder etaade haɗde e safrude ñawuuji aadee.
Ñalnde 17 lewru juko hitaande 2022, anndinaama wonde Janssens suɓaama e Kabinee Pays-Bas ngam wonde tergal e Diiso ganndal ngam politik laamu.
Tuugnorgal
iss54rwc79inip1c3gev2fc9v5nepc9
164604
164603
2026-04-16T10:25:49Z
Hauwasysy
14067
164604
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anna Caecilia Josephina Wilhelmina Janssens''' (15 suwee 1968 – 8 suwee 2022): 189 ko ganndo ko faati e ñawuuji Holanndeejo, ko o porfeseer wiɗto ko faati e ñawuuji firooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rollins to duɗal jaaɓi haaɗtirde Emory to Atlanta, Georgia, Amerik jabet e ñawu ɓernde, ko ɗum o woni e tiiɗnaade. O ñiŋi kadi ko o miijii ko ɓuri heewde e darnde renndo e nder etaade haɗde e safrude ñawuuji aadee.
Ñalnde 17 lewru juko hitaande 2022, anndinaama wonde Janssens suɓaama e Kabinee Pays-Bas ngam wonde tergal e Diiso ganndal ngam politik laamu.
== Tuugnorgal ==
m7dqk2g8k6852jyujfvez9d66mwmhnu
164605
164604
2026-04-16T10:36:09Z
Hauwasysy
14067
164605
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Anna Caecilia Josephina Wilhelmina Janssens''' (15 suwee 1968 – 8 suwee 2022): 189 ko ganndo ko faati e ñawuuji Holanndeejo, ko o porfeseer wiɗto ko faati e ñawuuji firooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rollins to duɗal jaaɓi haaɗtirde Emory to Atlanta, Georgia, Amerik jabet e ñawu ɓernde, ko ɗum o woni e tiiɗnaade. O ñiŋi kadi ko o miijii ko ɓuri heewde e darnde renndo e nder etaade haɗde e safrude ñawuuji aadee.
Ñalnde 17 lewru juko hitaande 2022, anndinaama wonde Janssens suɓaama e Kabinee Pays-Bas ngam wonde tergal e Diiso ganndal ngam politik laamu.<ref>[https://www.villamedia.nl/artikel/nrc-columnist-cecile-janssens-overleden NRC-columnist Cecile Janssens overleden] {{in lang|nl}}</ref><ref>{{Cite thesis|last=Janssens|first=A.C.J.W.|title=Perception of Prognostic Risk in Multiple Sclerosis|date=21 May 2003|publisher=Erasmus University Rotterdam|url=https://repub.eur.nl/pub/1129/}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.cecilejanssens.org/about/|title=About|last=Janssens|first=Cecile|date=14 September 2014|website=A. Cecile J.W. Janssens|language=en-US|access-date=11 May 2019}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.sph.emory.edu/faculty/profile/#ACJANSS|title=A. Cecile J.W. Janssens|website=Rollins School of Public Health|access-date=11 May 2019}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.bbc.com/future/story/20140129-personal-gene-tests-what-next|title=Can we ever fully trust personal gene tests?|last=Fleming|first=Nic|date=29 January 2014|work=BBC News|access-date=11 May 2019|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.vox.com/science-and-health/2018/8/24/17759772/genetics-polygenic-risk-heart-disease-nature|title=Heart disease risk is hidden in your genes. Scientists are getting better at finding it.|last=Resnick|first=Brian|date=24 August 2018|work=Vox|access-date=11 May 2019}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.npr.org/sections/health-shots/2019/05/06/719558715/how-useful-would-a-genetic-test-for-obesity-risk-be|title=How Helpful Would A Genetic Test For Obesity Risk Be?|date=6 May 2019|work=NPR|access-date=11 May 2019|language=en}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rijksoverheid.nl/actueel/nieuws/2022/06/17/ministerraad-stemt-in-met-nieuwe-raad-wrr|title=Ministerraad stemt in met nieuwe raad WRR|website=www.rijksoverheid.nl|language=NL|date=17 June 2022|access-date=17 June 2022|archive-date=22 March 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230322090052/https://www.rijksoverheid.nl/actueel/nieuws/2022/06/17/ministerraad-stemt-in-met-nieuwe-raad-wrr|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
9rqr2cj6stk3fqlahwbvknz1pt6osi0
Boëtius Epo
0
40090
164607
2026-04-16T10:49:28Z
Hauwasysy
14067
Created page with "Boetius Epo (1529-16 noowammbar 1599) ko awokaa e ganndo ummoriiɗo leyɗeele leslese. O jibinaa ko to Reduzum, to Friislande, e hitaande 1529. O janngi to Cologne e Leuven, o yahri yeeso no feewi e keɓgol ɗemɗe janngeteeɗe ɗee, haa nde o heɓi duuɓi capanɗe ɗiɗi o waɗii jeewte jamaanu ko fayti e Homer. O jannginii caggal ɗuum, wonaa tan to Leuven kono to Pari, jurisprudence, belles-lettres, e diine, caggal ɗuum o yahi Geneve ngam naamnaade so tawii ko diinee..."
164607
wikitext
text/x-wiki
Boetius Epo (1529-16 noowammbar 1599) ko awokaa e ganndo ummoriiɗo leyɗeele leslese. O jibinaa ko to Reduzum, to Friislande, e hitaande 1529. O janngi to Cologne e Leuven, o yahri yeeso no feewi e keɓgol ɗemɗe janngeteeɗe ɗee, haa nde o heɓi duuɓi capanɗe ɗiɗi o waɗii jeewte jamaanu ko fayti e Homer. O jannginii caggal ɗuum, wonaa tan to Leuven kono to Pari, jurisprudence, belles-lettres, e diine, caggal ɗuum o yahi Geneve ngam naamnaade so tawii ko diineeji John Calvin ɗii poti heɓde innde nde ɓe keɓi ndee. Kono, nde o weltaaki e majji, Boetius Epo arti e Egliis katolik ɗo o janngi ɗoo, o fawi heen jaŋde makko ko e sariya siwil e sariya canon, o ƴetti dipolomaaji doktoor e hitaande 1561, to Toulouse. Ndeen o artii to Leuven, o janngi haa o suɓaa e nder jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde kesal to Douai, biro mo o joginoo duuɓi capanɗe jeeɗiɗi e jeeɗiɗi. O sankii ko ñalnde 16 noowammbar 1599. O winndii defte keewɗe ko fayti e sariya e daartol eklesiya
Golle maantiniiɗe
Epo, Boyetiyus (hitaande 1564). Binndi eklesiyaaji ɓooyɗi ɗi Arkipiskopi Toletani Prognōstikōn, sive De futuro seculo libri tres. Duaci : Ko mbaydi Lodowici e henndu. OCLC 71515117.
Epo, Boyetiyus (hitaande 1578). Boetii Eponis Antiqvitatvm sintagmaaji eklesiyaaji IV : ad sakrosanktooji baabaaji Belsik, laamuuji katolik en ina njogii darnde e nder laamuuji Belsik. Duaci : Ko Joannis Bogardi woni hooreejo mum. OCLC ko 71438146.
Epo, Boyetiyus (hitaande 1581). Koolaaɗo kuuɓal. Duwaakum : Bogard. OCLC 230971919.
Epo, Boyetiyus (hitaande 1588). Jaagorgal e Ekklesiyaaji Ƴeewndo Libri VI. Duaci Bogardus. OCLC 257541134.
Tuugnorgal
fyuqlkgdxnavlps847bku7vgpiebbiv
164608
164607
2026-04-16T10:51:06Z
Hauwasysy
14067
164608
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Boetius Epo''' (1529-16 noowammbar 1599) ko awokaa e ganndo ummoriiɗo leyɗeele leslese. O jibinaa ko to Reduzum, to Friislande, e hitaande 1529. O janngi to Cologne e Leuven, o yahri yeeso no feewi e keɓgol ɗemɗe janngeteeɗe ɗee, haa nde o heɓi duuɓi capanɗe ɗiɗi o waɗii jeewte jamaanu ko fayti e Homer. O jannginii caggal ɗuum, wonaa tan to Leuven kono to Pari, jurisprudence, belles-lettres, e diine, caggal ɗuum o yahi Geneve ngam naamnaade so tawii ko diineeji John Calvin ɗii poti heɓde innde nde ɓe keɓi ndee. Kono, nde o weltaaki e majji, Boetius Epo arti e Egliis katolik ɗo o janngi ɗoo, o fawi heen jaŋde makko ko e sariya siwil e sariya canon, o ƴetti dipolomaaji doktoor e hitaande 1561, to Toulouse. Ndeen o artii to Leuven, o janngi haa o suɓaa e nder jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde kesal to Douai, biro mo o joginoo duuɓi capanɗe jeeɗiɗi e jeeɗiɗi. O sankii ko ñalnde 16 noowammbar 1599. O winndii defte keewɗe ko fayti e sariya e daartol eklesiya
Golle maantiniiɗe
Epo, Boyetiyus (hitaande 1564). Binndi eklesiyaaji ɓooyɗi ɗi Arkipiskopi Toletani Prognōstikōn, sive De futuro seculo libri tres. Duaci : Ko mbaydi Lodowici e henndu. OCLC 71515117.
Epo, Boyetiyus (hitaande 1578). Boetii Eponis Antiqvitatvm sintagmaaji eklesiyaaji IV : ad sakrosanktooji baabaaji Belsik, laamuuji katolik en ina njogii darnde e nder laamuuji Belsik. Duaci : Ko Joannis Bogardi woni hooreejo mum. OCLC ko 71438146.
Epo, Boyetiyus (hitaande 1581). Koolaaɗo kuuɓal. Duwaakum : Bogard. OCLC 230971919.
Epo, Boyetiyus (hitaande 1588). Jaagorgal e Ekklesiyaaji Ƴeewndo Libri VI. Duaci Bogardus. OCLC 257541134.
Tuugnorgal
0yvau4li4g3c4pvr1wm5redpkm0dey2
164609
164608
2026-04-16T10:55:42Z
Hauwasysy
14067
164609
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Boetius Epo''' (1529-16 noowammbar 1599) ko awokaa e ganndo ummoriiɗo leyɗeele leslese. O jibinaa ko to Reduzum, to Friislande, e hitaande 1529. O janngi to Cologne e Leuven, o yahri yeeso no feewi e keɓgol ɗemɗe janngeteeɗe ɗee, haa nde o heɓi duuɓi capanɗe ɗiɗi o waɗii jeewte jamaanu ko fayti e Homer. O jannginii caggal ɗuum, wonaa tan to Leuven kono to Pari, jurisprudence, belles-lettres, e diine, caggal ɗuum o yahi Geneve ngam naamnaade so tawii ko diineeji John Calvin ɗii poti heɓde innde nde ɓe keɓi ndee. Kono, nde o weltaaki e majji, Boetius Epo arti e Egliis katolik ɗo o janngi ɗoo, o fawi heen jaŋde makko ko e sariya siwil e sariya canon, o ƴetti dipolomaaji doktoor e hitaande 1561, to Toulouse. Ndeen o artii to Leuven, o janngi haa o suɓaa e nder jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde kesal to Douai, biro mo o joginoo duuɓi capanɗe jeeɗiɗi e jeeɗiɗi. O sankii ko ñalnde 16 noowammbar 1599. O winndii defte keewɗe ko fayti e sariya e daartol eklesiya
Golle maantiniiɗe
Epo, Boyetiyus (hitaande 1564). Binndi eklesiyaaji ɓooyɗi ɗi Arkipiskopi Toletani Prognōstikōn, sive De futuro seculo libri tres. Duaci : Ko mbaydi Lodowici e henndu. OCLC 71515117.
Epo, Boyetiyus (hitaande 1578). Boetii Eponis Antiqvitatvm sintagmaaji eklesiyaaji IV : ad sakrosanktooji baabaaji Belsik, laamuuji katolik en ina njogii darnde e nder laamuuji Belsik. Duaci : Ko Joannis Bogardi woni hooreejo mum. OCLC ko 71438146.
Epo, Boyetiyus (hitaande 1581). Koolaaɗo kuuɓal. Duwaakum : Bogard. OCLC 230971919.
Epo, Boyetiyus (hitaande 1588). Jaagorgal e Ekklesiyaaji Ƴeewndo Libri VI. Duaci Bogardus. OCLC 257541134.<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dictionaryofbiog00phil/page/160|title=The dictionary of biographical reference : containing one hundred thousand names, together with a classed index of the biographical literature of Europe and America|author=Lawrence Barnell Phillips|date=1871}}</ref><ref>{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=GB0IAAAAQAAJ&pg=PA243|title=Alexander Chalmers' General Biographical Dictionary, vol. XIII, p. 243|author=Alexander Chalmers|date=1814}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rct.uk/collection/1142440/academie-des-sciences-et-des-arts-contenant-les-vies-les-eloges-historiques-des|title=Académie des sciences et des arts contenant les vies & les éloges historiques des hommes illustrés ... ; t. 1, p. 253|author=Isaac Bullart|date=1682}}</ref>
Tuugnorgal
<references />
cb3fcxjtyo3kod7fogxji6agxgpb2sv
Order of Women Freemasons
0
40091
164610
2026-04-16T10:58:00Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ordre des femmes masons ko fedde jooɗiinde to leydi Angalteer, ko kañum ɓuri mawnude e pelle ɗiɗi mason en wonande rewɓe tan. Joɗnde mayre woni ko e 27 jarde Pembridge to Londres. Tariya Ordo oo sosaa ko e hitaande 1908, hono Fedde Teddunde Masoneri Antient, nde sosaa ko e fedde tokosere worɓe e rewɓe seertuɓe e dille Co-Mason. Ɓe njaɓaani jamirooje teosofi e laamu fedde Co-Masonic, ɓe njiɗi ko hootde e golle aadaaji Masonry Engele. Ardiiɗo e Jaagorɗo ma..."
164610
wikitext
text/x-wiki
Ordre des femmes masons ko fedde jooɗiinde to leydi Angalteer, ko kañum ɓuri mawnude e pelle ɗiɗi mason en wonande rewɓe tan. Joɗnde mayre woni ko e 27 jarde Pembridge to Londres.
Tariya
Ordo oo sosaa ko e hitaande 1908, hono Fedde Teddunde Masoneri Antient, nde sosaa ko e fedde tokosere worɓe e rewɓe seertuɓe e dille Co-Mason. Ɓe njaɓaani jamirooje teosofi e laamu fedde Co-Masonic, ɓe njiɗi ko hootde e golle aadaaji Masonry Engele. Ardiiɗo e Jaagorɗo mawɗo arandeejo woni W. F. Cobb, Rektoro ekklessiya St Ethelburga’s nder wuro London. Wakkati o woppi Ordo e hitaande 1912, Lowre jeegom ɗonno ceni. Grand Masters ɗiɗaɓo oo e denndaangal gardiiɗo mum ko rewɓe.
Kuuge ɗe United Grand Lodge of England (UGLE) fawi e kala tergal mum en jokkondirɓe e “juɓɓule ɗe ngonaa laamuyankooje” mason en, haa arti noon e jaɓooɓe rewɓe, firti ko kanndidaaji worɓe ina pamɗi caggal 1910. E hitaande 1920, ɗaɓɓaande neldaama ummoraade e Ordo feewde e UGLE ngam anndinde ɗum ko Mason re body bonade kono bonade fide. Caggal ɗuum, worɓe nattii jaɓeede wonde kanndidaaji e nder yamiroore ndee hay so tawii noon ina woodi heen seeɗa, ɓe ngoɗɗitii ɗooftaare mum en, cuɓii heddaade e jappeere toownde. E hitaande 1935 Peter Slingsby, gorko gardiiɗo binndoowo mawɗo oo, maayi, ofisee mawɗo Lowre gorko heddii oo, hono cukko hooreejo mawɗo biyeteeɗo Peter Birchall, naamnaa yo woppu laamu. Gila e ooɗoo ñalngu yamiroore ndee ko debbo tan. Jokkondiral e UGLE ko jooni woni ko moƴƴi.
E hitaande 1913 fedde tokosere yiɗnde naatnude dipolomaaji Holy Royal Arch e mbaadi ndi aldaa e paltoor, ndiiwaa e fedde nde, sosi fedde maɓɓe rewɓe, wiyeteende Honorable Fraternity of Ancienne Freemasonry.
Degree Holy Royal Arch naatnaa e laawol e hitaande 1929 e Degree Mark e hitaande 1946. Degreeji goɗɗi toowɗi e goɗɗi ina heen degreeji chivalric naatnaa e darorɗe kitaale 1940 e 1950. Ɗee geɗe fof ko Grand Lodge gooto njuɓɓinta ɗum en e degereeji karallaagal.
Banndiraagal teddungal Masoneri Antient ƴetti tiitoonde mum e hitaande 1958 ‘Ordre des femmes maçons’, ngam ɓeydude laaɓtude sifaa mum gonɗo e jinnaaɗo gooto, ko e ngalɗoo innde anndiraa hannde.
Yamiroore ndee ina waɗi hannde 358 lodge karallaagal golloowo, jooɗiiɗo e duuɗe Angalteer, Ostarali, Kanadaa, Afrik worgo, Espaañ e Simmbaabwee. Ina waɗi ko ina tolnoo e 10 000 tergal, e limto sakkitiingo. Golle e doosɗe yamiroore ndee ina nanndi e golle Loge Grande Dental Angalteer.
Mahdiiji
Yamiroore ndee ina jogii njuɓɓudi mum to 27 Jaarne Pembridge to damal Notting Hill. Mahdi mawndi limtaandi to Grade II (mahdi ndii e nder cakkital teeminannde 19ɓiire e mbaadi ummital Giriik (Stucco) ndi tergal mum rokki ɗum e hitaande 1924. Jeyi oo ko galle mawɗo Temple of the Order e suudu ɗiɗaɓuru ɓurndu famɗude.
Yamiroore ndee ina gollina kadi cuuɗi ɗiɗi hoɗorde terɗe, galle Porchway to Worthing e Northolme to Lytham St Annes.
Jaagorgal mawngal
Jaagorgal mawngal jooni ngal ko Jean Michele Knight.
Jaagorgal mawngal e nder Ordo:
Wiliyam Frederik Kob hitaande 1908 haa 1912
Mariyon Lindsay Halsey hitaande 1912 haa 1927
1928 haa 1938
Lusi Bertram O’Hea hitaande 1938 haa 1948
Mary Gordon Muirhead yaakaare hitaande 1948 haa 1964
Mildred Roda Low hitaande 1964 haa 1976
Farayse Hall hitaande 1976 haa 1989
Brenda Iren Fleming-Taylor 1989 - 2010
Zuzanka Daniyella Penn 2010 - 2025
Jean Misel Nait 2025-
Tuugnorgal
6ylo57vs0fkgrgbbi276y058bcwqy64
164613
164610
2026-04-16T11:02:52Z
SUZYFATIMA
13856
164613
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ordre des femmes masons''' ko fedde jooɗiinde to leydi Angalteer, ko kañum ɓuri mawnude e pelle ɗiɗi mason en wonande rewɓe tan. Joɗnde mayre woni ko e 27 jarde Pembridge to Londres.
== Tariya ==
Ordo oo sosaa ko e hitaande 1908, hono Fedde Teddunde Masoneri Antient, nde sosaa ko e fedde tokosere worɓe e rewɓe seertuɓe e dille Co-Mason. Ɓe njaɓaani jamirooje teosofi e laamu fedde Co-Masonic, ɓe njiɗi ko hootde e golle aadaaji Masonry Engele. Ardiiɗo e Jaagorɗo mawɗo arandeejo woni W. F. Cobb, Rektoro ekklessiya St Ethelburga’s nder wuro London. Wakkati o woppi Ordo e hitaande 1912, Lowre jeegom ɗonno ceni. Grand Masters ɗiɗaɓo oo e denndaangal gardiiɗo mum ko rewɓe.
Kuuge ɗe United Grand Lodge of England (UGLE) fawi e kala tergal mum en jokkondirɓe e “juɓɓule ɗe ngonaa laamuyankooje” mason en, haa arti noon e jaɓooɓe rewɓe, firti ko kanndidaaji worɓe ina pamɗi caggal 1910. E hitaande 1920, ɗaɓɓaande neldaama ummoraade e Ordo feewde e UGLE ngam anndinde ɗum ko Mason re body bonade kono bonade fide. Caggal ɗuum, worɓe nattii jaɓeede wonde kanndidaaji e nder yamiroore ndee hay so tawii noon ina woodi heen seeɗa, ɓe ngoɗɗitii ɗooftaare mum en, cuɓii heddaade e jappeere toownde. E hitaande 1935 Peter Slingsby, gorko gardiiɗo binndoowo mawɗo oo, maayi, ofisee mawɗo Lowre gorko heddii oo, hono cukko hooreejo mawɗo biyeteeɗo Peter Birchall, naamnaa yo woppu laamu. Gila e ooɗoo ñalngu yamiroore ndee ko debbo tan. Jokkondiral e UGLE ko jooni woni ko moƴƴi.
E hitaande 1913 fedde tokosere yiɗnde naatnude dipolomaaji Holy Royal Arch e mbaadi ndi aldaa e paltoor, ndiiwaa e fedde nde, sosi fedde maɓɓe rewɓe, wiyeteende Honorable Fraternity of Ancienne Freemasonry.
Degree Holy Royal Arch naatnaa e laawol e hitaande 1929 e Degree Mark e hitaande 1946. Degreeji goɗɗi toowɗi e goɗɗi ina heen degreeji chivalric naatnaa e darorɗe kitaale 1940 e 1950. Ɗee geɗe fof ko Grand Lodge gooto njuɓɓinta ɗum en e degereeji karallaagal.
Banndiraagal teddungal Masoneri Antient ƴetti tiitoonde mum e hitaande 1958 ‘Ordre des femmes maçons’, ngam ɓeydude laaɓtude sifaa mum gonɗo e jinnaaɗo gooto, ko e ngalɗoo innde anndiraa hannde.
Yamiroore ndee ina waɗi hannde 358 lodge karallaagal golloowo, jooɗiiɗo e duuɗe Angalteer, Ostarali, Kanadaa, Afrik worgo, Espaañ e Simmbaabwee. Ina waɗi ko ina tolnoo e 10 000 tergal, e limto sakkitiingo. Golle e doosɗe yamiroore ndee ina nanndi e golle Loge Grande Dental Angalteer.
== Mahdiiji ==
Yamiroore ndee ina jogii njuɓɓudi mum to 27 Jaarne Pembridge to damal Notting Hill. Mahdi mawndi limtaandi to Grade II (mahdi ndii e nder cakkital teeminannde 19ɓiire e mbaadi ummital Giriik (Stucco) ndi tergal mum rokki ɗum e hitaande 1924. Jeyi oo ko galle mawɗo Temple of the Order e suudu ɗiɗaɓuru ɓurndu famɗude.
Yamiroore ndee ina gollina kadi cuuɗi ɗiɗi hoɗorde terɗe, galle Porchway to Worthing e Northolme to Lytham St Annes.
== Jaagorgal mawngal ==
Jaagorgal mawngal jooni ngal ko Jean Michele Knight.
Jaagorgal mawngal e nder Ordo:
* Wiliyam Frederik Kob hitaande 1908 haa 1912
* Mariyon Lindsay Halsey hitaande 1912 haa 1927
* 1928 haa 1938
* Lusi Bertram O’Hea hitaande 1938 haa 1948
* Mary Gordon Muirhead yaakaare hitaande 1948 haa 1964
* Mildred Roda Low hitaande 1964 haa 1976
* Farayse Hall hitaande 1976 haa 1989
* Brenda Iren Fleming-Taylor 1989 - 2010
* Zuzanka Daniyella Penn 2010 - 2025
* Jean Misel Nait 2025-
== Tuugnorgal ==
22vm8pa6hrsiqm3rqlu56azc47pcew4
164614
164613
2026-04-16T11:07:49Z
SUZYFATIMA
13856
164614
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ordre des femmes masons''' ko fedde jooɗiinde to leydi Angalteer, ko kañum ɓuri mawnude e pelle ɗiɗi mason en wonande rewɓe tan. Joɗnde mayre woni ko e 27 jarde Pembridge to Londres.
== Tariya ==
Ordo oo sosaa ko e hitaande 1908, hono Fedde Teddunde Masoneri Antient, nde sosaa ko e fedde tokosere worɓe e rewɓe seertuɓe e dille Co-Mason. Ɓe njaɓaani jamirooje teosofi e laamu fedde Co-Masonic, ɓe njiɗi ko hootde e golle aadaaji Masonry Engele. Ardiiɗo e Jaagorɗo mawɗo arandeejo woni W. F. Cobb, Rektoro ekklessiya St Ethelburga’s nder wuro London. Wakkati o woppi Ordo e hitaande 1912, Lowre jeegom ɗonno ceni. Grand Masters ɗiɗaɓo oo e denndaangal gardiiɗo mum ko rewɓe.
Kuuge ɗe United Grand Lodge of England (UGLE) fawi e kala tergal mum en jokkondirɓe e “juɓɓule ɗe ngonaa laamuyankooje” mason en, haa arti noon e jaɓooɓe rewɓe, firti ko kanndidaaji worɓe ina pamɗi caggal 1910. E hitaande 1920, ɗaɓɓaande neldaama ummoraade e Ordo feewde e UGLE ngam anndinde ɗum ko Mason re body bonade kono bonade fide. Caggal ɗuum, worɓe nattii jaɓeede wonde kanndidaaji e nder yamiroore ndee hay so tawii noon ina woodi heen seeɗa, ɓe ngoɗɗitii ɗooftaare mum en, cuɓii heddaade e jappeere toownde. E hitaande 1935 Peter Slingsby, gorko gardiiɗo binndoowo mawɗo oo, maayi, ofisee mawɗo Lowre gorko heddii oo, hono cukko hooreejo mawɗo biyeteeɗo Peter Birchall, naamnaa yo woppu laamu. Gila e ooɗoo ñalngu yamiroore ndee ko debbo tan. Jokkondiral e UGLE ko jooni woni ko moƴƴi.
E hitaande 1913 fedde tokosere yiɗnde naatnude dipolomaaji Holy Royal Arch e mbaadi ndi aldaa e paltoor, ndiiwaa e fedde nde, sosi fedde maɓɓe rewɓe, wiyeteende Honorable Fraternity of Ancienne Freemasonry.
Degree Holy Royal Arch naatnaa e laawol e hitaande 1929 e Degree Mark e hitaande 1946. Degreeji goɗɗi toowɗi e goɗɗi ina heen degreeji chivalric naatnaa e darorɗe kitaale 1940 e 1950. Ɗee geɗe fof ko Grand Lodge gooto njuɓɓinta ɗum en e degereeji karallaagal.
Banndiraagal teddungal Masoneri Antient ƴetti tiitoonde mum e hitaande 1958 ‘Ordre des femmes maçons’, ngam ɓeydude laaɓtude sifaa mum gonɗo e jinnaaɗo gooto, ko e ngalɗoo innde anndiraa hannde.
Yamiroore ndee ina waɗi hannde 358 lodge karallaagal golloowo, jooɗiiɗo e duuɗe Angalteer, Ostarali, Kanadaa, Afrik worgo, Espaañ e Simmbaabwee. Ina waɗi ko ina tolnoo e 10 000 tergal, e limto sakkitiingo. Golle e doosɗe yamiroore ndee ina nanndi e golle Loge Grande Dental Angalteer.
== Mahdiiji ==
Yamiroore ndee ina jogii njuɓɓudi mum to 27 Jaarne Pembridge to damal Notting Hill. Mahdi mawndi limtaandi to Grade II (mahdi ndii e nder cakkital teeminannde 19ɓiire e mbaadi ummital Giriik (Stucco) ndi tergal mum rokki ɗum e hitaande 1924. Jeyi oo ko galle mawɗo Temple of the Order e suudu ɗiɗaɓuru ɓurndu famɗude.
Yamiroore ndee ina gollina kadi cuuɗi ɗiɗi hoɗorde terɗe, galle Porchway to Worthing e Northolme to Lytham St Annes.
== Jaagorgal mawngal ==
Jaagorgal mawngal jooni ngal ko Jean Michele Knight.
Jaagorgal mawngal e nder Ordo:
* Wiliyam Frederik Kob hitaande 1908 haa 1912
* Mariyon Lindsay Halsey hitaande 1912 haa 1927
* 1928 haa 1938
* Lusi Bertram O’Hea hitaande 1938 haa 1948
* Mary Gordon Muirhead yaakaare hitaande 1948 haa 1964
* Mildred Roda Low hitaande 1964 haa 1976
* Farayse Hall hitaande 1976 haa 1989
* Brenda Iren Fleming-Taylor 1989 - 2010
* Zuzanka Daniyella Penn 2010 - 2025
* Jean Misel Nait 2025-<ref>{{cite web|url=http://www.owf.org.uk/history.htm|title=The Open Door: The Centenary History of the Order of Women Freemasons|accessdate=2007-06-13|work=Order of Women Freemasons|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070928065123/http://www.owf.org.uk/history.htm|archivedate=2007-09-28}}</ref><ref name="headquarters">{{cite web|url=http://www.owf.org.uk/Headquarters.htm|title=The Order of Women Freemasons: Headquarters|publisher=Order of Women Freemasons|accessdate=October 13, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717175227/http://www.owf.org.uk/Headquarters.htm|archive-date=July 17, 2011|url-status=dead}} (includes photo)</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.owf.org.uk/about-us/our-history/|title=Order of Women Freemasons - Welcome|accessdate=2026-03-28}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
oaf4h6nmgmtai6m4f1z6ry0803wibn1
Simon Olivier
0
40092
164611
2026-04-16T11:01:15Z
Hauwasysy
14067
Created page with "Simon Cornelis Johannes Olivier (Amsterdam, 13 juin 1879 – Wageningen, 9 ut 1961) ko kemikal Holanndeejo ngam haɓaade occupant Almaañ. Kugal Olivier janngii kemikal to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal to Delft. O heɓi doktoraa makko e hitaande 1913 cum laude (« e dow teddungal toowngal ») e doktoraa ganndal karallaagal ngam janngude « Peeje njaaweeki e nder reaksiyoŋ Friedel e Crafts » [firo mum ko e ɗemngal Holanndee]. Caggal ɗuum o golliima e balloowo..."
164611
wikitext
text/x-wiki
Simon Cornelis Johannes Olivier (Amsterdam, 13 juin 1879 – Wageningen, 9 ut 1961) ko kemikal Holanndeejo ngam haɓaade occupant Almaañ.
Kugal
Olivier janngii kemikal to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal to Delft. O heɓi doktoraa makko e hitaande 1913 cum laude (« e dow teddungal toowngal ») e doktoraa ganndal karallaagal ngam janngude « Peeje njaaweeki e nder reaksiyoŋ Friedel e Crafts » [firo mum ko e ɗemngal Holanndee]. Caggal ɗuum o golliima e balloowo to nokku wiɗto ndema ngenndiijo to Groningen, o wonii kadi jannginoowo fisik e kemikal to HBS to Nijmegen. Caggal mum, o dañii golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema Wageningen.failed verification] E hitaande 1918 o toɗɗaa porfeseer Kimiiya Organik, porfeseer gadano e Laboratuwaar Kimiiya Organik jooni oo.failed verification] Binndanɗe Olivier kadi ngaddi hakkillaaji caggal leydi e fannu kemikal organik.
WWII ɗiɗaɓo
Olivier ina sokli Nazism ko adii nde Almaañ naatata e Pays-Bas. Ko e hitaande 1936 tan o woni tergal Goomu jeertinaango annduɓe sosiyaalist en luulndiiɓe ngenndiiji. O wiyi kadi ko jaɓde mooliiɓe yahuud en ummoriiɓe Almaañ Nazi en.
Olivier ina jeyaa e gollotooɓe seeɗa to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema Wageningen, ɓe njaɓaani nde ɓe naamnaa yo ɓe ndokku bayyinaango Aryankoore e hitaande 1940. E wiyde makko, bayyinaango ngoo ko « naatgol diisnondiral e yahuud en to Pays-Bas ». Nde o humpitaa wonde ɗuum ina waawi rokkude mo darnde ownugol, o taƴi ɓataake oo, o timmini naamnal kesal. Ɗum fof e wayde noon, Olivier ina jokki e haalde ko feewti e miijooji sosiyaalist ngenndiiji.hoolkisaare nde ŋakkaani].
Caggal nde terɗe Dillere Sosiyaalist Ngenndiire (e ɗemngal Holanndee: NSB) –dillere fasist Holanndee jokkondirnde e Naseer en– njuɓɓini Wageningen ñalnde 18 sulyee 1941 e note ummoriiɗe e V-action Almaañ (ƴettugol ‘V=Victory’ keeriiɗo e juuɗe Almaañ buding e dow e Almaañ fof win ko) Koolaaɗo kuuɓal ndema Wageningen, Olivier yamiri golloowo gooto yo ittu kala ko ina wona. Balɗe seeɗa caggal ɗuum o nanngaa. Caggal lebbi 11 kasoo to Amersfoort, ɗo, hono no o wiyri nii, « o ɓeydii anndude laabi ɗi Almaañnaaɓe kuutortoo ngam addude luulndiiɓe hakkille », o woppitaa e golle makko jaŋde, o riiwaa Wageningen. O fuɗɗii ko e nder Oranjehotel bonɗo to Scheveningen, caggal ɗuum o sokaa e nder kasoo Almaañ ceertuɗo haa hitaande 1943, nde o woppitaa sabu cellal makko.Kono Olivier haɗaama yaltinde defte, o nattii waawde feeñde e duɗe jaaɓi haaɗtirde c.
Caggal WWII
Caggal wolde nde, Olivier toɗɗaa Rektoor Magnificus to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema Wageningen e hitaande 1945-1946.O adii wonde ko rektoor to Wageningen e hitaande jaŋde 1923-1924. Olivier woppi golle mum e hitaande 1949.
Tuugnorgal
kj8bw2a0380dxjowgy3jhk31hmwd8oq
164612
164611
2026-04-16T11:02:37Z
Hauwasysy
14067
164612
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Simon Cornelis Johannes Olivier''' (Amsterdam, 13 juin 1879 – Wageningen, 9 ut 1961) ko kemikal Holanndeejo ngam haɓaade occupant Almaañ.
Kugal
Olivier janngii kemikal to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal to Delft. O heɓi doktoraa makko e hitaande 1913 cum laude (« e dow teddungal toowngal ») e doktoraa ganndal karallaagal ngam janngude « Peeje njaaweeki e nder reaksiyoŋ Friedel e Crafts » [firo mum ko e ɗemngal Holanndee]. Caggal ɗuum o golliima e balloowo to nokku wiɗto ndema ngenndiijo to Groningen, o wonii kadi jannginoowo fisik e kemikal to HBS to Nijmegen. Caggal mum, o dañii golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema Wageningen.failed verification] E hitaande 1918 o toɗɗaa porfeseer Kimiiya Organik, porfeseer gadano e Laboratuwaar Kimiiya Organik jooni oo.failed verification] Binndanɗe Olivier kadi ngaddi hakkillaaji caggal leydi e fannu kemikal organik.
WWII ɗiɗaɓo
Olivier ina sokli Nazism ko adii nde Almaañ naatata e Pays-Bas. Ko e hitaande 1936 tan o woni tergal Goomu jeertinaango annduɓe sosiyaalist en luulndiiɓe ngenndiiji. O wiyi kadi ko jaɓde mooliiɓe yahuud en ummoriiɓe Almaañ Nazi en.
Olivier ina jeyaa e gollotooɓe seeɗa to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema Wageningen, ɓe njaɓaani nde ɓe naamnaa yo ɓe ndokku bayyinaango Aryankoore e hitaande 1940. E wiyde makko, bayyinaango ngoo ko « naatgol diisnondiral e yahuud en to Pays-Bas ». Nde o humpitaa wonde ɗuum ina waawi rokkude mo darnde ownugol, o taƴi ɓataake oo, o timmini naamnal kesal. Ɗum fof e wayde noon, Olivier ina jokki e haalde ko feewti e miijooji sosiyaalist ngenndiiji.hoolkisaare nde ŋakkaani].
Caggal nde terɗe Dillere Sosiyaalist Ngenndiire (e ɗemngal Holanndee: NSB) –dillere fasist Holanndee jokkondirnde e Naseer en– njuɓɓini Wageningen ñalnde 18 sulyee 1941 e note ummoriiɗe e V-action Almaañ (ƴettugol ‘V=Victory’ keeriiɗo e juuɗe Almaañ buding e dow e Almaañ fof win ko) Koolaaɗo kuuɓal ndema Wageningen, Olivier yamiri golloowo gooto yo ittu kala ko ina wona. Balɗe seeɗa caggal ɗuum o nanngaa. Caggal lebbi 11 kasoo to Amersfoort, ɗo, hono no o wiyri nii, « o ɓeydii anndude laabi ɗi Almaañnaaɓe kuutortoo ngam addude luulndiiɓe hakkille », o woppitaa e golle makko jaŋde, o riiwaa Wageningen. O fuɗɗii ko e nder Oranjehotel bonɗo to Scheveningen, caggal ɗuum o sokaa e nder kasoo Almaañ ceertuɗo haa hitaande 1943, nde o woppitaa sabu cellal makko.Kono Olivier haɗaama yaltinde defte, o nattii waawde feeñde e duɗe jaaɓi haaɗtirde c.
Caggal WWII
Caggal wolde nde, Olivier toɗɗaa Rektoor Magnificus to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema Wageningen e hitaande 1945-1946.O adii wonde ko rektoor to Wageningen e hitaande jaŋde 1923-1924. Olivier woppi golle mum e hitaande 1949.
== Tuugnorgal ==
n8tcroe0bn580awadfuoz8afe8r41ma
164615
164612
2026-04-16T11:18:10Z
Hauwasysy
14067
164615
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Simon Cornelis Johannes Olivier''' (Amsterdam, 13 juin 1879 – Wageningen, 9 ut 1961) ko kemikal Holanndeejo ngam haɓaade occupant Almaañ.
Kugal
Olivier janngii kemikal to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal to Delft. O heɓi doktoraa makko e hitaande 1913 cum laude (« e dow teddungal toowngal ») e doktoraa ganndal karallaagal ngam janngude « Peeje njaaweeki e nder reaksiyoŋ Friedel e Crafts » [firo mum ko e ɗemngal Holanndee]. Caggal ɗuum o golliima e balloowo to nokku wiɗto ndema ngenndiijo to Groningen, o wonii kadi jannginoowo fisik e kemikal to HBS to Nijmegen. Caggal mum, o dañii golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema Wageningen.failed verification] E hitaande 1918 o toɗɗaa porfeseer Kimiiya Organik, porfeseer gadano e Laboratuwaar Kimiiya Organik jooni oo.failed verification] Binndanɗe Olivier kadi ngaddi hakkillaaji caggal leydi e fannu kemikal organik.
WWII ɗiɗaɓo
Olivier ina sokli Nazism ko adii nde Almaañ naatata e Pays-Bas. Ko e hitaande 1936 tan o woni tergal Goomu jeertinaango annduɓe sosiyaalist en luulndiiɓe ngenndiiji. O wiyi kadi ko jaɓde mooliiɓe yahuud en ummoriiɓe Almaañ Nazi en.
Olivier ina jeyaa e gollotooɓe seeɗa to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema Wageningen, ɓe njaɓaani nde ɓe naamnaa yo ɓe ndokku bayyinaango Aryankoore e hitaande 1940. E wiyde makko, bayyinaango ngoo ko « naatgol diisnondiral e yahuud en to Pays-Bas ». Nde o humpitaa wonde ɗuum ina waawi rokkude mo darnde ownugol, o taƴi ɓataake oo, o timmini naamnal kesal. Ɗum fof e wayde noon, Olivier ina jokki e haalde ko feewti e miijooji sosiyaalist ngenndiiji.hoolkisaare nde ŋakkaani].
Caggal nde terɗe Dillere Sosiyaalist Ngenndiire (e ɗemngal Holanndee: NSB) –dillere fasist Holanndee jokkondirnde e Naseer en– njuɓɓini Wageningen ñalnde 18 sulyee 1941 e note ummoriiɗe e V-action Almaañ (ƴettugol ‘V=Victory’ keeriiɗo e juuɗe Almaañ buding e dow e Almaañ fof win ko) Koolaaɗo kuuɓal ndema Wageningen, Olivier yamiri golloowo gooto yo ittu kala ko ina wona. Balɗe seeɗa caggal ɗuum o nanngaa. Caggal lebbi 11 kasoo to Amersfoort, ɗo, hono no o wiyri nii, « o ɓeydii anndude laabi ɗi Almaañnaaɓe kuutortoo ngam addude luulndiiɓe hakkille », o woppitaa e golle makko jaŋde, o riiwaa Wageningen. O fuɗɗii ko e nder Oranjehotel bonɗo to Scheveningen, caggal ɗuum o sokaa e nder kasoo Almaañ ceertuɗo haa hitaande 1943, nde o woppitaa sabu cellal makko.Kono Olivier haɗaama yaltinde defte, o nattii waawde feeñde e duɗe jaaɓi haaɗtirde c.
Caggal WWII
Caggal wolde nde, Olivier toɗɗaa Rektoor Magnificus to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema Wageningen e hitaande 1945-1946.O adii wonde ko rektoor to Wageningen e hitaande jaŋde 1923-1924. Olivier woppi golle mum e hitaande 1949.<ref name=":2">{{Cite web|last=Verwoert|first=Martin|title=Simon Cornelis Johannes Olivier (1879-1961) » Family tree Verwoert » Genealogy Online|url=https://www.genealogieonline.nl/en/stamboom-verwoert/I3233.php|access-date=2024-05-27|website=Genealogy Online|language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Olivier, S.C.J. - CHG|url=https://chg.kncv.nl/geschiedenis/biografieen/o/olivier,-s.c.j.|access-date=2024-05-27|website=chg.kncv.nl}}</ref><ref name=":3">{{Cite web|date=2012-12-18|title=Wageningen University & Research|url=https://www.wur.nl/en.htm|access-date=2024-05-24|website=WUR|language=en-us}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|date=1961-08-14|title=Prof. S. C. J. Olivier overleden|url=https://resolver.kb.nl/resolve?urn=ABCDDD:010840839:mpeg21:a0057|access-date=2024-05-27|work=Het Parool}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Olivier|first=S. C. J.|date=1913|title=Snelheidsmetingen bij de reactie van Friedel en Crafts|url=https://repository.tudelft.nl/islandora/object/uuid%3A9af1dd03-1cfe-490a-b17c-13b842fae935|journal=PhD Thesis|language=Dutch}}</ref><ref>{{Cite web|date=|title=Huygens Institute|url=https://resources.huygens.knaw.nl/retroboeken/persoonlijkheden/#source=1&page=1100&view=imagePane&accessor=toc}}</ref><ref>{{Cite web|last=Contact|first=Laboratory for Organic Chemistry|date=2012-06-05|title=Organic Chemistry|url=https://www.wur.nl/en/research-results/chair-groups/agrotechnology-and-food-sciences/biomolecular-sciences/laboratory-of-organic-chemistry.htm|access-date=2024-05-24|website=WUR|language=en-us}}</ref>.<ref>{{Cite news|date=1938-12-08|title=De Duitsche Joodsche vluchtelingen Protest tegen Regeeringspolitiek Een adres aan de Eerste Kamer|url=https://resolver.kb.nl/resolve?urn=ddd:010676474:mpeg21:a0177|access-date=2024-05-28|work=Nieuwsblad van het Noorden}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
hpmids45beiuc85shc3gnt864zk9t2n
Paul Ulenbelt
0
40093
164616
2026-04-16T11:21:07Z
Hauwasysy
14067
Created page with "Paul Ulenbelt (1 abriil 1952 – 21 sulyee 2025) ko politikyanke, senndikaa e ganndo Holanndeejo. Ko o tergal lannda Sosiyaalist, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi Hollande hakkunde 2006 e 2017. O woniino tergal e geɗe pension, ngalu e golle. Nguurndam e golle Ulenbelt jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1952. O janngi ko faati e hakkille gollorɗe e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Groningen, o heɓi kadi jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Amsterdam to bannge saf..."
164616
wikitext
text/x-wiki
Paul Ulenbelt (1 abriil 1952 – 21 sulyee 2025) ko politikyanke, senndikaa e ganndo Holanndeejo. Ko o tergal lannda Sosiyaalist, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi Hollande hakkunde 2006 e 2017. O woniino tergal e geɗe pension, ngalu e golle.
Nguurndam e golle
Ulenbelt jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1952. O janngi ko faati e hakkille gollorɗe e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Groningen, o heɓi kadi jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Amsterdam to bannge safaara.
Ulenbelt sankii ko ñalnde 21 sulyee 2025, tawi ina yahra e duuɓi 73.
Tuugnorgal
5yhtaukgybu4q9e3yn9km65zf5wpxuw
164617
164616
2026-04-16T11:35:53Z
Hauwasysy
14067
164617
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Paul Ulenbelt''' (1 abriil 1952 – 21 sulyee 2025) ko politikyanke, senndikaa e ganndo Holanndeejo. Ko o tergal lannda Sosiyaalist, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi Hollande hakkunde 2006 e 2017. O woniino tergal e geɗe pension, ngalu e golle.
Nguurndam e golle
Ulenbelt jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1952. O janngi ko faati e hakkille gollorɗe e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Groningen, o heɓi kadi jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Amsterdam to bannge safaara.
Ulenbelt sankii ko ñalnde 21 sulyee 2025, tawi ina yahra e duuɓi 73.
== Tuugnorgal ==
92qusa4lckpsb9o4qxye587amn3ax3o
164618
164617
2026-04-16T11:39:48Z
Hauwasysy
14067
164618
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Paul Ulenbelt''' (1 abriil 1952 – 21 sulyee 2025) ko politikyanke, senndikaa e ganndo Holanndeejo. Ko o tergal lannda Sosiyaalist, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi Hollande hakkunde 2006 e 2017. O woniino tergal e geɗe pension, ngalu e golle.
Nguurndam e golle
Ulenbelt jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1952. O janngi ko faati e hakkille gollorɗe e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Groningen, o heɓi kadi jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Amsterdam to bannge safaara.
Ulenbelt sankii ko ñalnde 21 sulyee 2025, tawi ina yahra e duuɓi 73.<ref>{{cite web|url=http://www.parlement.com/id/vher1d4gnlth/p_paul_ulenbelt|title=Dr. P. (Paul) Ulenbelt|language=nl|publisher=Parlement.com|access-date=8 April 2017}}</ref><ref>{{Cite web|title=Oud-Kamerlid Paul Ulenbelt (SP) overleden {{!}} Parlement.com|url=https://www.parlement.com/nieuws/202507/oud-kamerlid-paul-ulenbelt-sp-overleden|access-date=2025-07-22|website=www.parlement.com}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
s9vbvq1fdc65mzihx3kcljynz2oh4wq
Bart Koet
0
40094
164619
2026-04-16T11:48:13Z
Hauwasysy
14067
Created page with "Bart J. Koet (jibinaa ko ñalnde 28 lewru juko 28 hitaande 1955 to Alkmaar) ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tilburg to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tilburg to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tilburg to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alkawal Kesal e binndol Kerecee’en gadano. O wonii gila 2016 hooreejo Studiosorum Novi Testament Conventus, fedde annduɓe Alkuraan Keso Pays-Bas e Flandre. O jeyaa ko e fedde janngugol Alkawal Kesal. Kugal Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, Koet ja..."
164619
wikitext
text/x-wiki
Bart J. Koet (jibinaa ko ñalnde 28 lewru juko 28 hitaande 1955 to Alkmaar) ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tilburg to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tilburg to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tilburg to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alkawal Kesal e binndol Kerecee’en gadano. O wonii gila 2016 hooreejo Studiosorum Novi Testament Conventus, fedde annduɓe Alkuraan Keso Pays-Bas e Flandre. O jeyaa ko e fedde janngugol Alkawal Kesal.
Kugal
Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, Koet janngi diine e filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde diine katolik e duɗal jaaɓi haaɗtirde Amsterdam e jaŋde deftere to Pontificio Istituto Biblico to Rome. E hitaande 1989 o heɓi doktoraa makko to Heerlen e diisnondiral makko e firo binndi e nder deftere Luke-Acts.
Gila 1989 Koet golliima e post doc to Utrecht e Amsterdam (KTHU & KTHA) e gila 1994 o golliima toon e balloowo jannginoowo Alkawal Kesal. E hitaande 2009 o wonti porfeseer e toɗɗagol keeringol e binndol Kerecee’en gadani to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tilburg. E hitaande 2013 kadi o wonti professeur timmuɗo e Alkawal Kesal to duɗal gootal.Haa e hitaande 2019 Koet woni Dekan wiɗtooji to Duɗal Diine Katolik Tilburg.
Koet fuɗɗii ko e ministeer parwisaaji diiwaan Westland, caggal nde o heɓi dipolom makko master. Tuggi 1989 haa 2005, o wonti kaɓirgal kasoo to (in)lolluɗo Bijlmer Bajes to Amsterdam. E nder oon sahaa o woni ko e janngude koyɗi,caggal nde o yiyti no koyɗi ɗii mbaɗiri nafoore wonande kasoo. E hitaande 2011 e 2015 o tawtoraama yuɓɓinde batu hakkunde leyɗeele Fedde Adunaare ngam Janngude Koyɗe.
E nder duubi sappo caaliidi, Koet hokki hoore maako kadi ngam jannguki ardungal nder ekklessiya aranndeere e darnde diakonia wakkati miijo Alkawal Kesal. E hitaande 2009 kanko e prof. dr. Paul van Geest, yuɓɓinii Ƴeewndo XXXVIII e Duɗe Antikiyaa Kerecee’en e tiitoonde: Διακονíα, diyakonaaji, diyakonaaji semantik e daartol. Koolol ngol yuɓɓinaa ko e ballondiral hakkunde duɗal jaaɓi haaɗtirde diine katolik (Tilburg) e duɗal jaaɓi haaɗtirde diine katolik (Rome) .
Gila ndeen o jeyaa ko e annduɓe mawɓe daartol suuɗngol diine. O yaltini deftere e ɗemngal Engele ko fayti e Augustin e geɗe makko ko fayti e diineeji. Deftere nde kadi yaltinaama e firo Españool. O winndi defte ɗiɗi ko faati e iwdi diine e nder Eklesiya gadano. Ɗeen defte ina njiytee ko eɓɓoore adannde ngam kartude binndanɗe e kaɓirɗe ko faati e diineeji (M/F) .
Nguurndam neɗɗo
Bart Koet ina hoɗi to wuro wiyeteengo Utrecht, ko diine Haarlem-Amsterdam.
Binndanɗe (cuɓagol)
Dow iwdi Yahuudu'en nder Alkawal Kesal: Janngirde jowi dow firo Binndi nder Luka-Kuuɗe, Leuven: Peeters Publishers, 1989. ISBN 978-9068311891 (Dissertation)
Moyise e J. Verheyden, Binndi Isra’iila nder aadaaji Yahuudu’en e Kirista’en, Leiden: Brill, 2013.
ISBN 9789080601338, Hilversum: Folkertsma Sichting, 2002. ISBN 9789080601338
Winndiyanke, Koyɗe bana jokkirgol Allah nder diina Kiristaaku: gila Hermas haa Aquinas, Leuven: Bayyinooɓe Peeters, 2012.
Winndiyanke bee K. Adams & B. Koning, Koyɗe e Ruuhu: Deftere ngam kuugal, Ardungal Ruuhu e Wasiyaaji, London: Jaaynde Canterbury, 2015.
Dow Diakonia e ardungal nder ekklessiya arandeere: Editor bee P.J.J. Van Geest & V. Grossi, Diyakonia, diyakonaaji e diyakonaaji: Semantika e daartol baaba laamɗo, Rome: Augustinianum, 2010. Augustinus dow diyakonaaji: Yiyngo diyakonaaji, Almere: Parthenon, 2014 Diakonia nder diina Masiihiŋko'en arande'en: Teeminanɗe ɗiɗi arandeeje, Tubingen: Mohr Siebeck, 2018.
Hakkunde: Augustin dow diinaaji, Leiden: Brill, 2019.
Dikon e Diakonia e nder yontaaji ɓooyɗi Teeminannde tataɓere haa yeeso, Ed. Bart J. Koet, Edwina Murphy, e Esko Riyokas, winndooɓe, (WUNT II 606, Tubingen, Mohr Siebeck, 2024)
Fuɗɗoode
Koet, Bart J. (1989). Janngirɗe jowi dow firo Binndi nder Luuka-Kuuɗe Nelaaɓe. Leuven: Jaaynde jaaynde. ISBN 978-90-6186-3304.
Koet, Bart J. (2006). Koyɗe e Binndi nder Luuka-Kuuɗe: Binndi mooftaaɗi. Peeteruuji. ISBN 978-90-429-1750-7.
Defte ɗiɗi ina njeyaa e ƴoogirɗe winndannde ndee: Luuka Linjiila
Tuugnorgal
mzi6ue5dceppynxgvmgxf91x10nitab
164620
164619
2026-04-16T11:49:54Z
Hauwasysy
14067
164620
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Bart J. Koet''' (jibinaa ko ñalnde 28 lewru juko 28 hitaande 1955 to Alkmaar) ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tilburg to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tilburg to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tilburg to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alkawal Kesal e binndol Kerecee’en gadano. O wonii gila 2016 hooreejo Studiosorum Novi Testament Conventus, fedde annduɓe Alkuraan Keso Pays-Bas e Flandre. O jeyaa ko e fedde janngugol Alkawal Kesal.
Kugal
Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, Koet janngi diine e filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde diine katolik e duɗal jaaɓi haaɗtirde Amsterdam e jaŋde deftere to Pontificio Istituto Biblico to Rome. E hitaande 1989 o heɓi doktoraa makko to Heerlen e diisnondiral makko e firo binndi e nder deftere Luke-Acts.
Gila 1989 Koet golliima e post doc to Utrecht e Amsterdam (KTHU & KTHA) e gila 1994 o golliima toon e balloowo jannginoowo Alkawal Kesal. E hitaande 2009 o wonti porfeseer e toɗɗagol keeringol e binndol Kerecee’en gadani to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tilburg. E hitaande 2013 kadi o wonti professeur timmuɗo e Alkawal Kesal to duɗal gootal.Haa e hitaande 2019 Koet woni Dekan wiɗtooji to Duɗal Diine Katolik Tilburg.
Koet fuɗɗii ko e ministeer parwisaaji diiwaan Westland, caggal nde o heɓi dipolom makko master. Tuggi 1989 haa 2005, o wonti kaɓirgal kasoo to (in)lolluɗo Bijlmer Bajes to Amsterdam. E nder oon sahaa o woni ko e janngude koyɗi,caggal nde o yiyti no koyɗi ɗii mbaɗiri nafoore wonande kasoo. E hitaande 2011 e 2015 o tawtoraama yuɓɓinde batu hakkunde leyɗeele Fedde Adunaare ngam Janngude Koyɗe.
E nder duubi sappo caaliidi, Koet hokki hoore maako kadi ngam jannguki ardungal nder ekklessiya aranndeere e darnde diakonia wakkati miijo Alkawal Kesal. E hitaande 2009 kanko e prof. dr. Paul van Geest, yuɓɓinii Ƴeewndo XXXVIII e Duɗe Antikiyaa Kerecee’en e tiitoonde: Διακονíα, diyakonaaji, diyakonaaji semantik e daartol. Koolol ngol yuɓɓinaa ko e ballondiral hakkunde duɗal jaaɓi haaɗtirde diine katolik (Tilburg) e duɗal jaaɓi haaɗtirde diine katolik (Rome) .
Gila ndeen o jeyaa ko e annduɓe mawɓe daartol suuɗngol diine. O yaltini deftere e ɗemngal Engele ko fayti e Augustin e geɗe makko ko fayti e diineeji. Deftere nde kadi yaltinaama e firo Españool. O winndi defte ɗiɗi ko faati e iwdi diine e nder Eklesiya gadano. Ɗeen defte ina njiytee ko eɓɓoore adannde ngam kartude binndanɗe e kaɓirɗe ko faati e diineeji (M/F) .
Nguurndam neɗɗo
Bart Koet ina hoɗi to wuro wiyeteengo Utrecht, ko diine Haarlem-Amsterdam.
Binndanɗe (cuɓagol)
Dow iwdi Yahuudu'en nder Alkawal Kesal: Janngirde jowi dow firo Binndi nder Luka-Kuuɗe, Leuven: Peeters Publishers, 1989. ISBN 978-9068311891 (Dissertation)
Moyise e J. Verheyden, Binndi Isra’iila nder aadaaji Yahuudu’en e Kirista’en, Leiden: Brill, 2013.
ISBN 9789080601338, Hilversum: Folkertsma Sichting, 2002. ISBN 9789080601338
Winndiyanke, Koyɗe bana jokkirgol Allah nder diina Kiristaaku: gila Hermas haa Aquinas, Leuven: Bayyinooɓe Peeters, 2012.
Winndiyanke bee K. Adams & B. Koning, Koyɗe e Ruuhu: Deftere ngam kuugal, Ardungal Ruuhu e Wasiyaaji, London: Jaaynde Canterbury, 2015.
Dow Diakonia e ardungal nder ekklessiya arandeere: Editor bee P.J.J. Van Geest & V. Grossi, Diyakonia, diyakonaaji e diyakonaaji: Semantika e daartol baaba laamɗo, Rome: Augustinianum, 2010. Augustinus dow diyakonaaji: Yiyngo diyakonaaji, Almere: Parthenon, 2014 Diakonia nder diina Masiihiŋko'en arande'en: Teeminanɗe ɗiɗi arandeeje, Tubingen: Mohr Siebeck, 2018.
Hakkunde: Augustin dow diinaaji, Leiden: Brill, 2019.
Dikon e Diakonia e nder yontaaji ɓooyɗi Teeminannde tataɓere haa yeeso, Ed. Bart J. Koet, Edwina Murphy, e Esko Riyokas, winndooɓe, (WUNT II 606, Tubingen, Mohr Siebeck, 2024)
Fuɗɗoode
Koet, Bart J. (1989). Janngirɗe jowi dow firo Binndi nder Luuka-Kuuɗe Nelaaɓe. Leuven: Jaaynde jaaynde. ISBN 978-90-6186-3304.
Koet, Bart J. (2006). Koyɗe e Binndi nder Luuka-Kuuɗe: Binndi mooftaaɗi. Peeteruuji. ISBN 978-90-429-1750-7.
Defte ɗiɗi ina njeyaa e ƴoogirɗe winndannde ndee: Luuka Linjiila
Tuugnorgal
quonorprkoppc55w04gkehwrp0bdolk