Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.46.0-wmf.24 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Cate Blanchett 0 39884 164626 164159 2026-04-16T12:41:02Z MOIBARDE 10068 164626 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Catherine Élise Blanchett''' (/blæntʃɪt/ BLAN-chit;<ref name=":0">{{cite web|url=https://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|title=Say How: B|publisher=National Library Service for the Blind and Physically Handicapped|access-date=7 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507154056/http://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|archive-date=7 May 2018|url-status=live}}</ref> jibinaa ko ñalnde 14 mee 1969) ko fiyoowo filmo e peewnoowo filmo [[Ostarali]]. O nanndiraa ko gooto e ɓurɓe waawde waɗde golle e yonta makko, omo anndiraa golle makko keewɗe e nder dingiral e ekran, haa arti noon e filmuuji keertiiɗi e filmuuji keewɗi. Blanchett heɓii njeenaaje keewɗe, ina heen njeenaaje ɗiɗi Oscar, njeenaaje tati fijoowo, njeenaaje nay Oscar filmuuji Angalteer, e njeenaaje nay Golden Globe, ko jiidaa e noddaango ngam heɓde njeenaaje tati Primetime Emmy, njeenaaje Laurence Olivier e njeenaaje Tony. O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ñeeñal, o fuɗɗii golle makko e dingiral Ostarali e hitaande 1992, o waɗi filmo makko gadano e hitaande 1997. O ari e darnde winndereyankoore sabu golle makko laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder filmo Elizabeth (1998), mo o heɓi njeenaari makko gadani e njeenaari Oscar. O heɓi njeenaari Oscar ngam fijoowo ɓurɗo waawde wallitde ngam hollirde Katharine Hepburn e nder filmo biyeteeɗo ''The Aviator'' (2004), e fijoowo ɓurɗo moƴƴude ngam waɗde fijirde gonnooɗo neɗɗo jom hakkille e nder fijirde jaleeɗe Blue Jasmine (2013). Kuuɗe maako feere ɗe o suɓaama ngam ''Oscar'' woni nder fijirle hawtuki (2006), Mi walaa ton (2007), Elizabeth: Duuɓi kaŋŋe (2007), Carol (2015), e Tár (2022), ɗum waɗi mo ɓurduɗo suɓeede nder Ostarali. Nasaraaku maako ɓurngu mawnugo nder fijirle maako hawti bee fijirde tati Joomiraawo ɓoggi (2001-2003), fijirde maako nde Hobbit tati (2012-2014), Indiana Jones e Laamu hoore Kiristaal (2008), Case Curious of Benjamin Button (2008), Cinderella (2011). 8 (2018), e Hoto ƴeew dow (2021). Blanchett waɗii golle e nder dingiral ko ina ɓura capanɗe ɗiɗi. Kanko e jom suudu makko, Andrew Upton, ko kamɓe ngonnoo ardiiɓe naalankaagal e nder fedde dingiral Sydney tuggi 2008 haa 2013. Won e golle makko e nder dingiral e nder ooɗoo sahaa ko e ummital ''A Streetcar Named Desire'', Kaaw Vanya, ''Big and Little'' e ''The Maids''. O waɗii yeewtere makko adannde e ''Broadway'' e hitaande 2017 e nder filmo biyeteeɗo The Present, mo o suɓaa e njeenaari Tony Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder pijirlooji. O waɗii Phyllis Schlafly e nder FX e nder fijirde Hulu ''Mrs. America'' (2020) e jaayndiyanke e nder fijirde ''Apple TV+ Disclaimer'' (2024), ɗiin ɗiɗi fof keɓii noddaango makko ngam heɓde njeenaari Primetime Emmy ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder fijirde walla filmo. Blanchett ko keɓɗo njeenaaje tedduɗe keewɗe. Laamu [[Ostarali]] rokkii mo njeenaari teemedere hitaande e hitaande 2001, o toɗɗaa kadi sehil makko e hitaande 2017.<ref name="AC">{{cite news|url=https://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|title=Queen's Birthday 2017 Honours: The full list|date=12 June 2017|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|access-date=11 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170614002224/http://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|archive-date=14 June 2017|url-status=live}}</ref> E hitaande 2012, laamu [[Farayse]] toɗɗii mo Chevalier de l’Ordre des ''Arts'' et des Lettres. Blanchett teddinaama e Musée de l’Art Moderne, o heɓi kadi njeenaari (''fellowship'') to ''British Film Institute'' e hitaande 2015. Time inniri mo gooto e yimɓe mum 100 ɓurɓe waawde e nder winndere ndee e hitaande 2007. E hitaande 2018, o jeyaa ko e yimɓe ɓurɓe yoɓeede e winndere ndee. O heɓi kadi dipolomaaji Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Duɗal ngenndiwal ganndal dingiral to Kensington, to leydi New South Wales, ɗo Blanchett janngi Catherine Elise Blanchett jibinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 1969 to wuro wiyeteengo Ivanhoe, to wuro Melbourne.<ref name=":1">{{cite web|url=http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|work=[[The Age]]|title=Can-do Cate|access-date=13 August 2012|first=Peter|last=Wilmoth|date=2 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729112012/http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|archive-date=29 July 2013|url-status=live}}</ref><ref name="Britannica">{{cite web|title=Cate Blanchett {{!}} Biography, Movies, & Facts|url=https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|access-date=9 December 2020|publisher=[[Encyclopedia Britannica]]|archive-date=9 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211109182749/https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Yumma makko Ostaralinaajo, hono June (nee Gamble),<ref name="Haun">{{cite web|url=http://www.playbill.com/features/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195692/P2|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129020026/http://www.playbill.com/news/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195675|archive-date=29 January 2015|title=From Hedda to Streetcar to Vanya: The Many Colors of Cate Blanchett|first=Harry|last=Haun|work=[[Playbill]]|date=16 July 2012|access-date=16 March 2015}}</ref> ko ƴellitoowo jeyi leydi e jannginoowo ; e baaba makko Ameriknaajo, Robert DeWitt Blanchett Jr., jeyaaɗo to Texas, ko mawɗo konu [[Amerik]], wonti gardiiɗo yeeyirde.<ref name="rc">{{cite journal|title=Cate Blanchett's biography|journal=[[Elle (magazine)|Elle]]|date=December 2003}}</ref><ref name="W2010">{{cite web|url=http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett|work=[[W (magazine)|W]]|title=With a theater company to run and her brood of boys to raise, Cate Blanchett barely has time to be a movie star. Good thing she's a natural|first=Danielle|last=Stein|date=June 2010|access-date=26 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20161129035846/http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett/|archive-date=29 November 2016|url-status=dead}}</ref><ref name="MIL">{{cite news|title=Cate Blanchett, Theatre Boss|url=http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|first=Jo|last=Lennan|work=[[Intelligent Life (magazine)|Intelligent Life]]|publisher=[[Economist Group]]|year=2012|access-date=15 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201154011/http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|archive-date=1 February 2014|url-status=live}}</ref> Ɓe kawri nde laana Robert yani to wuro Melbourne.<ref name="act">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Nde Blanchett heɓi duuɓi sappo, baaba mum maayi e rafi ɓernde, o acci yumma makko ina mawnina ɓesngu nguu.<ref name="hs">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett woni ɗiɗaɓo e sukaaɓe tato, ina jogii miñi mum mawɗo e miñi mum debbo tokooso.<ref name="tca">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>Iwdi makko ina waɗi Engele, won e [[Ecoppinaaɓe]], e [[Farayse]] woɗɗunde.<ref name="tca2">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140307015612/http://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|url-status=dead|archive-date=7 March 2014|title=Daybreak: Cate Blanchett discusses 'The Monument Men'|publisher=Yahoo!|date=4 February 2014|access-date=16 March 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|title=Cate Blanchett's Surprising Spy History|publisher=[[Ancestry.com]]|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150305074140/http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|archive-date=5 March 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett siftinii hoore mum ko cukalel "feccere ekstrovert, feccere wallflower".<ref name="hs2">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko cakkitiiɗi o wonnoo ko e yiɗde ɓoornaade comci worɓe, o yahri ko e fasaade goth e punk, e sahaa gooto o ɓuuɓna hoore makko.<ref name="hs3">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref>O janngi duɗal leslesal to wuro Melbourne to duɗal leslesal Ivanhoe East ; ngam jaŋde makko hakkundeere, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Ivanhoe, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Methodist, ɗo o ƴeewtindii yiɗde makko e naalankaagal.<ref>{{cite magazine|url=http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|title=Famous alumni on Latham's hit list|magazine=[[Crikey]]|access-date=15 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100310172220/http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|archive-date=10 March 2010|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o golliima e galle safrooɓe to Victoria.<ref>{{cite web|title=Enough Rope with Andrew Denton: Cate Blanchett|website=[[Australian Broadcasting Corporation]]|date=9 May 2005|access-date=3 June 2017|url=http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20160626214430/http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-date=26 June 2016|url-status=dead}}</ref> Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, o fuɗɗii jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. Nde o woni to [[Misra]], Blanchett naamnaama yo won ekstra e nder filmo boksi [[Misra]] biyeteeɗo Kaboria (1990) ; e haajuuji kaalis, o jaɓi golle ɗee.<ref name="hs4">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref name="hs5">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|title=Cate Blanchett: Facts & Related Content|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|accessdate=22 January 2022|archive-date=23 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220123054746/https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Nde o arti [[Ostarali]], o ummii Sydney, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ganndal dingiral (NIDA),<ref name="NYT">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>o heɓi bakkaa makko e hitaande 1992, o heɓi bakkaa makko e ganndal dingiral.<ref name="hs6">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> == Kugal == === 1992–2000 : Golle puɗɗaaɗe e ƴellitaare winndereere === Darnde Blanchett adannde e dingiral ko feewti e Geoffrey Rush e hitaande 1992 e nder pijirlooji David Mamet Oleanna ngam fedde pijirlooji Sydney. Oon hitaande kadi, o waɗtaa e golle Clytemnestra e nder peewnugol Sofokles biyeteeɗo Electra. Yontereeji ɗiɗi caggal nde ɓe mbaɗi ekkolaaji, fiyoowo filmo oo yalti, gardinooɗo Lindy Davies ƴetti Blanchett e filmo oo. Golle makko e Electra wonti gooto e golle makko ɓurɗe welde e NIDA.<ref name="act2">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> E hitaande 1993, Blanchett heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ƴeewooɓe pijirlooji Sydney ngam golle makko e nder filmo Kafka Dances mo Timothy Daly, o heɓi kadi njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle makko e nder filmo Oleanna mo Mamet, ɗum waɗi mo fijoowo gadano heɓde cate ɗiɗi ɗee kala e nder hitaande wootere.<ref name="act3">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Blanchett waɗi darnde Ophelia nder fijirde Hamlet nde Neil Armfield ardii, nde Rush e Richard Roxburgh ardii, nden o suɓaama ngam heɓugo ceede suudu ɓaleeru.<ref name="walk">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref> Blanchett adii feeñde e ekran ko e hitaande 1994 e teleeji tokoosi Heartland <ref>{{cite interview|interviewer-last=Denny|interviewer-first=Spence|author1=Enoch, Wesley|author2=Maza, Rachel|author-link1=Wesley Enoch|author-link2=Rachel Maza|format=audio|title=Tributes to groundbreaking SA actor & performer Lillian Crombie|website=ABC listen|date=4 January 2024|url=https://www.abc.net.au/listen/programs/adelaide-breakfast/lillian-crombie/103287846|access-date=20 January 2024}}</ref>e Ernie Dingo, o yahri yeeso e feeñde e teleeji tokoosi ''Bordertown'' (1995) e ''Hugo Weaving'',<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|title=Parklands (1996)|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403040903/http://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|archive-date=3 April 2015|work=[[The New York Times]]|date=2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|title=Kathryn Millard|publisher=RoninFilms.com.au|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402122627/http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> e nder feccere polis ''rescue'' ina wiyee "Ɓiɗɗo gorko". O yalti kadi e filmo tokooso mo hojomaaji 50 biyeteeɗo Parklands (1996), mo heɓi cuɓagol to Duɗal Filmuuji [[Ostarali]] (AFI) ngam ɓurde moƴƴude e filmo asliijo.<ref name="stateless">{{cite news|url=https://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|title=Cate Blanchett To Helm 'Stateless'; Drama Series Has Oz Immigration Focus|date=21 July 2015|access-date=11 August 2015|website=Deadline Hollywood|archive-url=https://web.archive.org/web/20150811055419/http://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|archive-date=11 August 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|title=Police Rescue: Season 3 Episode 5|publisher=LocateTV|access-date=5 March 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402132032/http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|archive-date=2 April 2015}}</ref> Blanchett waɗi film mum gadano e darnde ballal e nder filmo Ostarali mo konu Japon nanngi e wolde adunaare ɗiɗaɓere, e nder filmo Bruce Beresford biyeteeɗo Paradise Road (1997), mo Glenn Close e Frances McDormand njiylotonoo.<ref name="tca3">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> ''Film'' o waɗii ko ɓuri miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar seeɗa e bidsee miliyoŋaaji 19 dolaar, o heɓi kadi ƴeewte keewɗe e juuɗe ƴeewooɓe.<ref>{{cite web|title=Paradise Road|url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|access-date=27 October 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031012421/https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/movie/paradise-road|title=Paradise Road|website=[[Metacritic]]|access-date=18 July 2015|archive-date=15 August 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230815155413/https://www.metacritic.com/movie/paradise-road|url-status=live}}</ref>Darnde makko adannde ardiinde ari ko caggal ndeen hitaande, o woni ronooɓe jom en hakkillaaji en e nder filmo Gillian Armstrong mo Oscar e Lucinda (1997), omo fotndi e Ralph Fiennes. Blanchett heɓi weltaare mawnde ngam golle makko,<ref name="tca4">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> Emanuel Levy mo Variety hollitii, "Blanchett keso jalboowo, e nder darnde nde Judy Davis fotnoo waɗde, ina foti wonde hoodere mawnde".<ref name="NYT2">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref> O heɓi njeenaari makko gadani AFI Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam Oscar e Lucinda.<ref>{{cite web|url=http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|title=1998 Winners & Nominees|publisher=aacta.org|access-date=1 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103161152/http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|archive-date=3 January 2015|url-status=live}}</ref> O heɓi njeenaari AFI ɓurndi moƴƴude e fijooji e hitaande wootere ngam darnde makko e Lizzie e nder fijirde njimri yettoode Alla o fotti e Lizzie (1997), tawi Richard Roxburgh e Frances O'Connor ina ngondi heen.<ref name="NYT3">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref> [[File:Shekhar kapur 02.jpg|thumb|[[Shekhar Kapur]] gardinooɗo Elisabeth (1998)]] Blanchett waɗii fijirde suka debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder dingiral daartol biyeteengal Elizabeth (1998), ngal [[Shekhar Kapur]] ardii. Film man waddi mo haa o mari anndal nder duuniyaaru, o heɓi ceede ''Golden Globe'' be ceede Oscar Biritaniya (BAFTA), nden boo o heɓi ceede fijoowo e ceede Oscar arandeere.<ref name="act4">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref><ref name="walk2">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref>E nder ƴeewndo makko ngam Variety, ñaawoowo David Rooney winndi e golle makko, "Blanchett hollitii e moƴƴere, deeƴre e hakkille wonde Elizabeth ko neɗɗo jom hakkille, jom pellital, miijotooɗo yahruɗo yeeso, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde sujjande kala gorko tagoore doole nde o sosi."<ref>{{cite web|last1=Rooney|first1=David|date=9 September 1998|title=Elizabeth|url=https://variety.com/1998/film/reviews/elizabeth-2-1200455269/|access-date=27 October 2020|website=Variety|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030191941/https://variety.com/1998/film/reviews/elizabeth-2-1200455269/|url-status=live}}</ref> [[Janet Maslin]] mo The New York Times winndi wonde golle Blanchett "ina ngadda ruuhu, ŋarɗugol e huunde e ko so wonaano ɗuum ina waawi waylude darnde meere",<ref>{{Cite news|last=Maslin|first=Janet|author-link=Janet Maslin|date=6 November 1998|title=Film Review; Amour and High Dudgeon in a Castle of One's Own|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/1998/11/06/movies/film-review-amour-and-high-dudgeon-in-a-castle-of-one-s-own.html|access-date=27 October 2020|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030153439/https://www.nytimes.com/1998/11/06/movies/film-review-amour-and-high-dudgeon-in-a-castle-of-one-s-own.html|url-status=live}}</ref>e Alicia Potter winnduɗo e Boston Phoenix wonde, e Kapur waylooji ko, e joofnirde, e nder gooto e rewɓe ɓurɓe maantinde e doole e nder daartol, e Blanchett e nder, well, laamɗo debbo bona fide."<ref>{{cite web|title=Archives 1998 {{!}} R: Archive, S: Movies, D: 19 November 1998, B: Alicia Potter|url=https://bostonphoenix.com/archives/1998/documents/00525679.htm|access-date=27 October 2020|website=bostonphoenix.com|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030215700/https://bostonphoenix.com/archives/1998/documents/00525679.htm|url-status=live}}</ref> Hitaande rewtunde ndee, Blanchett yalti e filmo Bangers (1999), filmo juutɗo mo [[Ostarali]], jeyaaɗo e daartol ruuhuuji majjuɗi, deftere daartol juutngol jowitiingol e tiitooɗe. Ko gorko makko Andrew Upton winndi e ardii filmo oo, ko Blanchett e Upton peewni ɗum.<ref name="Dirty">{{cite web|url=http://sydney.edu.au/education_social_work/about/afilliations/bios/upton.shtml|title=Andrew Upton|publisher=[[University of Sydney]]|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403151108/http://sydney.edu.au/education_social_work/about/afilliations/bios/upton.shtml|archive-date=3 April 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.screenaustralia.gov.au/find-a-film/detail.aspx?tid=14760|title=Bangers (1999)|publisher=[[Screen Australia]]|access-date=11 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208155329/http://www.screenaustralia.gov.au/find-a-film/detail.aspx?tid=14760|archive-date=8 December 2015|url-status=live}}</ref> O feeñi kadi e nder fijirde jaaynde wiyeteende ''Pushing Tin'' (1999), e fijirde makko nde yimɓe heewɓe cuɓii<ref name="NYT4">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>e filmo mo yimɓe fof njiɗi, mo keɓaani ngalu, e nder filmo makko biyeteeɗo The Talented Mr. O heɓi noddaango makko ɗiɗaɓo e BAFTA ngam golle makko e nder filmo makko biyeteeɗo Meredith Logue mo yimɓe heewɓe njiɗi.<ref name="tca5">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> === 2001–2007: Joom Ɓoggi e fijoowo tabitɗo === Blanchett feeñii e nder filmuuji tati Peter Jackson, Joomiraawo Ɓoggi, o waɗi darnde hooreejo elf Galadriel nder filmji tati fuu.<ref name="tca6">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>Trilogie o waɗii nafoore mawnde e nder limlebbi e kaalis, o dañii 2.981 miliyaar dolaar e nder kaalis winndere ndee kala,<ref>{{cite web|title=The Lord of the Rings: The Fellowship of the Ring|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0120737/|access-date=9 December 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=17 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517125521/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0120737/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=The Lord of the Rings: The Two Towers|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167261/|access-date=9 December 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=17 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517125522/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167261/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=The Lord of the Rings: The Return of the King|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167260/|access-date=9 December 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=17 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517125524/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167260/|url-status=live}}</ref> e filmuuji tati ɗii fof caggal ɗuum mbaɗtaa e nder filmuuji 10 ɓurɗi mawnude e filmuuji ''fantasy'' e kala sahaa e nder wiɗto jaaynde [[Amerik]] wiyeteende Wired waɗi e hitaande 2012.<ref>{{Cite news|title=And the Winner Is&nbsp;... Reader's Choice for Top 10 Fantasy Movies|magazine=[[Wired (magazine)|Wired]]|url=https://www.wired.com/2012/12/winners-fantasy-movies/|access-date=9 December 2020|archive-date=22 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161222061621/http://www.wired.com/2012/12/winners-fantasy-movies/|url-status=live}}</ref>Ko jiidaa e filmo Joomiraawo Ɓoggi, hitaande 2001 yi'i Blanchett feere-feere nder kuuɗe maako bee kuuɗe ɗuuɗɗe nder fijirle Charlotte Gray bee ''The Shipping News'' be ''Bandits'' [[Amerik|Amerika'en]], ngam maajum o heɓi njeenaari ɗiɗaɓiri Golden Globe bee ceede ɗiɗaɓre fijoowo.<ref>{{cite web|url=http://www.reelga.com/2013/08/the-goods-cate-blanchetts-10-best.html|work=Reel Georgia|title=The Goods: Cate Blanchett's 10 Best Performances|access-date=9 December 2013|date=18 August 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131212120127/http://www.reelga.com/2013/08/the-goods-cate-blanchetts-10-best.html|archive-date=12 December 2013|url-status=live}}</ref> ''Bandits'' woni laawol gadanol Blanchett e nder fannu komedi, Ben Falk mo BBC anndini kanko e hoodere makko Billy Bob Thornton "ko ɓe keɓi goonga e nder komediiji" e noddirde golle makko no debbo galle mo weltaaki nanngaa hakkunde yimɓe ɗiɗo dogɓe "ɓe nganndaaka, hay so tawii noon ɓe njeddaaka".<ref>{{cite web|title=BBC - Films - review - Bandits|url=http://www.bbc.co.uk/films/2001/11/05/bandits_2001_review.shtml|access-date=27 October 2020|website=BBC|archive-date=30 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200130175650/http://www.bbc.co.uk/films/2001/11/05/bandits_2001_review.shtml|url-status=live}}</ref> E hitaande 2002, Blanchett waɗii e Giovanni Ribisi e nder filmo Heaven mo Tom Tykwer ardii, filmo gadano e nder filmuuji tati ɗi timminaaka, ɗi binndoowo-ardinooɗo Krzysztof Kieślowski waɗi.<ref name="walk3">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://blogs.indiewire.com/theplaylist/the-essentials-5-great-cate-blanchett-performances-20130723?page=2|title=The Essentials: 5 Great Cate Blanchett Performances|work=[[Indiewire]]|date=23 July 2013|access-date=1 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403043400/http://blogs.indiewire.com/theplaylist/the-essentials-5-great-cate-blanchett-performances-20130723?page=2|archive-date=3 April 2015|url-status=live}}</ref> Kuugal maako nder fijirde maako bana debbo mettuɗo waɗugo kuugal ownugo, ɗon mari haaje masin, nden Stephen Holden mo ''The New York Times'' wi'i ɗum, "kuugal ɓurngal semmbiɗinki nder kuugal maako" nden o wi'i, "Fooy Ms. Blanchett yeeso maako ɗon winndita bee ɓernde maako, o ɗon mari ɓilla "Asamaan" ina haawnii."<ref>{{Cite news|last=Holden|first=Stephen|author-link=Stephen Holden|date=4 October 2002|title=Film Review; When Fate Intrudes, Death on Screen as Well as Off|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2002/10/04/movies/film-review-when-fate-intrudes-death-on-screen-as-well-as-off.html|access-date=27 October 2020|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031085605/https://www.nytimes.com/2002/10/04/movies/film-review-when-fate-intrudes-death-on-screen-as-well-as-off.html|url-status=live}}</ref> 2003 yiyri Blanchett kadi ina waɗa geɗe keewɗe : Galadriel e nder feccere tataɓere e cakkitiinde e nder filmuuji tati Joomiraawo (mo heɓi njeenaaje Oscar 11, ina heen filmo ɓurɗo moƴƴude); Kafe e simmeeji Jim Jarmusch, o waɗii geɗe ɗiɗi (ɗe ɗiɗi fof ko e hoore makko),<ref>{{cite news|last=Smith|first=Kyle|date=11 March 2014|title=24 'Grand' things you don't know about Wes Anderson's films|url=https://nypost.com/2014/03/11/24-grand-things-you-dont-know-about-wes-andersons-films/|work=[[New York Post]]|access-date=|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140315033912/https://nypost.com/2014/03/11/24-grand-things-you-dont-know-about-wes-andersons-films/|archive-date=15 March 2014}}</ref> ɗe o heɓi njeenaari Ruuhu keeriiɗo ngam suɓaade debbo ɓurɗo waawde wallitde ;<ref>{{cite web|title=The 76th Academy Awards {{!}} 2004|url=https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2004|access-date=9 December 2020|website=Oscars.org {{!}} Academy of Motion Picture Arts and Sciences|date=4 October 2014|archive-date=8 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190508171359/https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2004|url-status=live}}</ref>e deftere nguurndam Veronica Guerin, nde o heɓi njeenaari ''Golden Globe''.<ref>{{cite web|work=Indiewire|date=1 December 2004|title="Sideways" and "Maria Full of Grace" Lead Spirit Award Nominations|url=https://www.indiewire.com/2004/12/sideways-and-maria-full-of-grace-lead-spirit-award-nominations-78521/|access-date=9 December 2020|archive-date=24 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201024185330/https://www.indiewire.com/2004/12/sideways-and-maria-full-of-grace-lead-spirit-award-nominations-78521/|url-status=live}}</ref> E hitaande 2004, Blanchett hollitii jaayndiyanke reeduɗo ina winnda e yahdu les ndiyam ndu ganndo geec keewɗo faayiida waɗi e nder deftere Wes Anderson wiyeteende ''The Life Aquatic'' e Steve Zissou.<ref name="walk4">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref> Blanchett heɓi njeenaari mum adanndi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 2005 sabu fijirde makko nde o waɗi e filmo makko mo Martin Scorsese winndi e filmo mum biyeteeɗo ''The Aviator'' (2004). Ɗum waɗi Blanchett fijoowo gadano e nder daartol heɓde njeenaari Oscar ngam hollirde fijoowo goɗɗo keɓɗo njeenaari Oscar.<ref>{{cite web|url=https://www.ign.com/articles/2013/11/14/cate-blanchetts-top-10-films|title=Cate Blanchett's Top 10 Films|website=[[IGN]]|date=13 November 2013|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103135356/http://www.ign.com/articles/2013/11/14/cate-blanchetts-top-10-films|archive-date=3 January 2015|url-status=live}}</ref> O hokki nate maako Oscar haa nokkure Australia ngam natal dilloowal.<ref>{{cite web|title=Cate Blanchett- Biography|url=https://movies.yahoo.com/person/cate-blanchett/biography.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20130725052148/http://movies.yahoo.com/person/cate-blanchett/biography.html|url-status=dead|archive-date=25 July 2013|publisher=[[Yahoo! Movies]]|access-date=17 June 2013}}</ref> Nder yewtere maako ngam ''Newsweek'', David Ansen winndi dow Blanchett holli Hepburn bee "mbaddaango bee gite maako", <ref>{{cite web|url=http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|title=Cate Blanchett|author=Manelis, Michele|date=13 December 2013|publisher=GoldenGlobes.com|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150114024401/http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|archive-date=14 January 2015|url-status=live}}</ref> nden Roger Ebert manti fijirde nde, o siftini ɗum bana "welnde nden bo memi; nde woodi neɗɗaaku nden boo nde ɗon mari bawɗe".<ref>{{cite web|url=http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|title=Cate Blanchett|author=Manelis, Michele|date=13 December 2013|publisher=GoldenGlobes.com|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150114024401/http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|archive-date=14 January 2015|url-status=live}}</ref> E nder taskaram makko ngam darnde nde, e dow ɗaɓɓaande Scorsese, Blanchett ƴeewtindii nate milimeeteeruuji 35 e denndaangal golle Hepburn sappo e joy gadane ngam janngude e siftorde poise makko, jikkuuji makko e no o haaldirta.<ref name="nytimes">{{Cite news|last=de Vries|first=Hilary|date=12 December 2004|title=The Cate Who Would Be Kate|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2004/12/12/movies/the-cate-who-would-be-kate.html|access-date=27 October 2020|archive-date=20 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201020194539/https://www.nytimes.com/2004/12/12/movies/the-cate-who-would-be-kate.html|url-status=live}}</ref> Blanchett haali dow kuugal hollugo bana hoodere mawnde, o wi'i, "Wakkilaago Kate nder fijirde woore, fijirde nde o woodi, ɗum huunde hulɓiniinde masin. Ammaa ngam o laati goɗɗo feere, yimɓe seɗɗa anndi mo, min anndi Hepburn nder fijirde maako heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e nder duɗal filmuuji [[Ostarali]] ngam golle makko e nder filmo ''Tracy Heart'', gonnooɗo jom ''heroin'', e nder filmo [[Ostarali]] biyeteeɗo ''Little Fish'' (2005), mo kanko e jom suudu makko ɓe peewni, ''Dirty Films''.<ref>{{cite web|title=Little Fish|url=https://www.timeout.com/movies/little-fish|access-date=27 October 2020|website=[[Time Out (magazine)|Time Out]]|date=18 July 2006|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030180413/https://www.timeout.com/movies/little-fish|url-status=live}}</ref> Hay so tawii o anndaaka no feewi e winndere ndee ko ɓuri yoga e filmuuji makko goɗɗi ɗii, ''Little Fish'' heɓiino weltaare mawnde e nder leydi [[Ostarali]] ɗo Blanchett jibinaa ɗoo, o suɓaama e njeenaaje 13 to Duɗal Filmuuji [[Ostarali]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> [[File:Cate Blanchett Berlinale.jpg|thumb|Blanchett ina tawtoree kewu ngam Almaañ moƴƴo e hitaande 2007 e nder ñalɗi filmuuji hakkunde leyɗeele to Berlin]] E hitaande 2006, Blanchett hollitii Hedda Gabler to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brooklyn e nder peewnugol Hedda Gabler, mo Robyn Nevin ardii.<ref>{{cite web|url=https://www.playbill.com/article/cate-blanchett-gets-restless-as-hedda-gabler-at-brooklyn-academy-of-music-march-1-com-131086|title=Cate Blanchett Gets Restless as Hedda Gabler at Brooklyn Academy of Music March 1|work=[[Playbill]]|date=1 March 2006|accessdate=4 April 2022|archive-date=4 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220404034921/https://www.playbill.com/article/cate-blanchett-gets-restless-as-hedda-gabler-at-brooklyn-academy-of-music-march-1-com-131086|url-status=live}}</ref> Ndeen o wonii e hollitde Brad Pitt e nder filmo Alejandro González Iñárritu, mo ɗemɗe keewɗe, mo daartol mum heewi, Babel, hono feccere e jom suudu mettuɗo, nanngaaɗo e kewu winndereyankeewu to Maruk. Babel heɓi njeenaari Oscar jeeɗiɗi.<ref>{{cite web|title=The 79th Academy Awards {{!}} 2007|url=https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2007|access-date=9 December 2020|website=Oscars.org|date=7 October 2014|archive-date=17 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180417093206/https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2007|url-status=live}}</ref> O woniino kadi e fijirde nde Steven Soderbergh waɗi e jamaanu wolde adunaare ɗimmere nde o waɗi e George Clooney, e fijirde ɓuuɓnde hakkille wiyeteende Notes on a Scandal e Dame Judi Dench. Blanchett heɓi nominaasiyoŋ tataɓo ngam heɓde njeenaari Oscar ngam golle mum e nder filmo ɗiɗaɓo oo,<ref name="NYT5">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref><ref name="walk5">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref> ɗo o holliri jannginoowo gooto, puɗɗiiɗo jokkondirde e almuudo jahroowo e duuɓi 15,<ref>{{cite news|title=Oscars 2007: full list of winners and nominees|url=https://www.theguardian.com/culture/2007/feb/26/awardsandprizes.oscars2007|date=26 February 2007|access-date=1 April 2012|location=London|work=The Guardian|archive-url=https://web.archive.org/web/20170815183501/https://www.theguardian.com/culture/2007/feb/26/awardsandprizes.oscars2007|archive-date=15 August 2017|url-status=live}}</ref> wonti huunde nde debbo mawɗo mo Dench fiyi oo yiɗi. Golle Blanchett e Dench fof ina njetta no feewi, Peter Bradshaw winndi e nder jaaynde wiyeteende ''The Guardian'' : « Gardiiɗo Richard Eyre, mo alaa ko hollirta, ina heɓa ko ɓuri moƴƴude e Dench e Blanchett, e nder hakkille mum, ina yaltina e ɓeeɗoo fiyooɓe ɗiɗo ɓee kala ko ina addana ɗum en wellitaare tokosere jokkondiral ɓuuɓngal."<ref>{{cite web|date=2 February 2007|title=Notes on a Scandal|url=http://www.theguardian.com/film/2007/feb/02/drama.periodandhistorical|access-date=27 October 2020|website=The Guardian|archive-date=4 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201104092002/https://www.theguardian.com/film/2007/feb/02/drama.periodandhistorical|url-status=live}}</ref> E hitaande 2007, Blanchett jeyaa ko e 100 yimɓe ɓurɓe waawde e nder winndere nde e nder jaaynde ''Time'',<ref>{{cite news|author=Corliss, Richard|url=https://content.time.com/time/specials/2007/time100/article/0,28804,1595326_1595332_1616643,00.html|title=Cate Blanchett – The 2007 Time 100|date=3 May 2007|access-date=1 April 2012|magazine=Time|archive-url=https://web.archive.org/web/20131206073152/http://content.time.com/time/specials/2007/time100/article/0,28804,1595326_1595332_1616643,00.html|archive-date=6 December 2013|url-status=live}}</ref>, o yalti e doggol 100 ɓurɓe waawde e nder winndere nde e nder jaaynde Forbes.<ref>{{cite web|date=14 June 2007|title=The Celebrity 100|url=https://www.forbes.com/2007/06/12/07celebrities_all_slide.html|access-date=10 December 2020|website=Forbes|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106213513/https://www.forbes.com/2007/06/12/07celebrities_all_slide.html|url-status=live}}</ref> O waɗii firo Janine, ganndo ko faati e ñaawoore, gonnooɗo giɗo debbo Simon Pegg, e nder filmo jaleeɗe Edgar Wright biyeteeɗo Hot Fuzz (2007). Cameo o alaa njeenaari, o rokki njoɓdi makko e sadak.<ref>{{cite web|url=https://filmschoolrejects.com/features/29-things-we-learned-from-the-hot-fuzz-commentary.php|title=29 Things We Learned From the 'Hot Fuzz' Commentary|publisher=Film School Rejects|date=22 August 2013|first1=Kevin|last1=Carr|access-date=27 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150227162238/http://filmschoolrejects.com/features/29-things-we-learned-from-the-hot-fuzz-commentary.php|archive-date=27 February 2015}}</ref> O fuɗɗiti kuugal maako bana laamiiɗo debbo Elizabeth I nder fijirde 2007 nde o wi'i Elizabeth: Duuɓi kaŋŋe ɗi [[Shekhar Kapur]] ardii, nden o holli Jude Quinn, gooto nder yimɓe jeego'o Bob Dylan nder fijirde jarriborde Todd Haynes mi walaa ton. O heɓi njeenaari Volpi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde filmuuji Venise,<ref>{{cite news|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2640454.ece|title=Cate Blanchett as Elizabeth I is no surprise|access-date=14 October 2007|location=UK|work=[[The Times]]|first=Christopher|last=Goodwin|date=14 October 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20080907142526/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2640454.ece|archive-date=7 September 2008|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite magazine|title=''Juno'' cleans up at Indie Spirit Awards|url=https://ew.com/article/2008/02/25/juno-cleans-indie-spirit-awards/|first1=Mike|last1=Bruno|date=25 February 2008|access-date=9 December 2020|magazine=Entertainment Weekly|archive-date=7 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211107162834/https://ew.com/article/2008/02/25/juno-cleans-indie-spirit-awards/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Winners & Nominees 2008|url=https://www.goldenglobes.com/winners-nominees/2008|access-date=9 December 2020|website=Golden Globes|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207085146/https://www.goldenglobes.com/winners-nominees/2008|url-status=dead}}</ref> o heɓi kadi njeenaari Independent Spirit, e njeenaari Golden Globe ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder filmuuji makko ngam hollirde Jude Quinn. E nder njeenaari Oscar 80ɓiire, Blanchett heɓi cuɓagol ɗiɗi – ɓurɗo waawde fiyde Elizabeth: ''Golden Age'' e cuɓagol ɓurngol moƴƴude e ballal ngam I’m Not There – o wonti cuɓaaɗo gadano heɓde cuɓagol ɗiɗaɓol e rewrude e darnde.<ref name="double nod">{{cite news|url=http://www.theaustralian.com.au/news/cates-double-oscar-nod/story-e6frg6n6-1111115377883|title=Cate's double Oscar nod|access-date=29 December 2014|work=[[The Australian]]|first1=Peta|last1=Hellard|date=23 January 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20150227215948/http://www.theaustralian.com.au/news/cates-double-oscar-nod/story-e6frg6n6-1111115377883|archive-date=27 February 2015|url-status=dead}}</ref> E ko o heɓi e ndeen hitaande, Roger Ebert wiyi, "Nde Blanchett waawi feeñde e oon sahaa e nder fedde filmuuji hakkunde leyɗeele to Toronto ina fijira Elizabeth e Bob Dylan, kamɓe ɗiɗo fof ina mbeli no feewi, ko huunde haawniinde e fijirde fijirde."<ref>{{cite web|url=https://www.rogerebert.com/reviews/elizabeth-the-golden-age-2007|title=Elizabeth: The Golden Age Movie Review (2007)|author=Roger Ebert|author-link=Roger Ebert|date=11 October 2007|access-date=3 January 2015|publisher=RobetEbert.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20120930224331/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20071011%2FREVIEWS%2F710110302|archive-date=30 September 2012|url-status=live}}</ref> === 2008-2011: Ardii fedde pijirlooji Sidney === Ko adii ɗuum Blanchett feeñii e filmo Steven Spielberg biyeteeɗo Indiana Jones e Laamu Ɓoornugol (2008), e nder filmo mum, hono Koolaaɗo kuuɓal KGB bonɗo, hono Kolonel Doktoor Irina Spalko.<ref>{{cite web|url=http://news.moviefone.com/2008/04/17/ford-spielberg-and-lucas-talk-indiana-jones/|title=Ford, Spielberg and Lucas Talk 'Indiana Jones'|publisher=[[Moviefone]]|date=17 April 2008|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402190730/http://news.moviefone.com/2008/04/17/ford-spielberg-and-lucas-talk-indiana-jones/|archive-date=2 April 2015|url-status=dead}}</ref> Film man heɓi limngal ɗuuɗgal diga yimɓe ayooɓe e yimɓe amma o heɓi nasaraaku mawɗum, o heɓi ceede ko ɓuri miliyonji $790 nder duuniyaaru fuu.[68] E nder fijirde nde David Fincher suɓii e njeenaari Oscar, o wondi e Brad Pitt laabi ɗiɗaɓi, o fiyi giɗli fijoowo mawɗo oo, hono Daisy Fuller. E nder hitaande ndee tan, Blanchett ƴetti daande Granmamare ngam waɗde filmo Ponyo mo Hayao Miyazaki yaltini e ɗemngal Engele, yaltuɗo e lewru sulyee 2008.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/film/2008/nov/27/hayaomiyazaki|title=English-language cast announced for Miyazaki's Ponyo on the Cliff|work=The Guardian|access-date=30 November 2008|date=27 November 2008|location=London|first=Ben|last=Child|archive-url=https://web.archive.org/web/20130930144632/http://www.theguardian.com/film/2008/nov/27/hayaomiyazaki|archive-date=30 September 2013|url-status=live}}</ref> [[File:Cate Blanchett 2011.jpg|thumb|Blanchett e hitaande 2011 e nder ñalɗi filmuuji to Sidney]] Kadi e hitaande 2008, Blanchett e jom suudu mum Andrew Upton ngonti hooreejo e ardiiɓe naalankaagal e nder fedde pijirlooji Sydney.<ref name="brw">{{cite web|url=http://www.brw.com.au/p/leadership/cate_blanchett_on_why_being_ceo_2NSYcMtFqq3vGhz3jhnOyL|title=Cate Blanchett on why being CEO is a matter of instinct|work=[[Business Review Weekly]]|date=27 June 2014|access-date=17 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923221307/http://www.brw.com.au/p/leadership/cate_blanchett_on_why_being_ceo_2NSYcMtFqq3vGhz3jhnOyL|archive-date=23 September 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://dailyreview.crikey.com.au/a-class-act-how-cate-blanchett-saved-stc|title=A class act: the discreet charm of cate blanchett|author=Margot Saville|date=27 June 2014|work=dailyreview.crikey.com.au|access-date=17 November 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150705181635/http://dailyreview.crikey.com.au/a-class-act-how-cate-blanchett-saved-stc|archive-date=5 July 2015}}</ref> Blanchett artii e fijirde e nder dingiral e hitaande 2009 nde sosiyetee dingiral Sydney waɗi filmo Tennessee Williams mo Liv Ullmann ardii. O waɗii fijirde nde o woni e mum ndee, o wondi e Joel Edgerton, o fiyi ɗum ko Stanley Kowalski. Ullmann e Blanchett ina njiɗnoo gollondirde e eɓɓoore nde Ullman yiɗi waɗde filmo A Doll’s House yani e laawol. Blanchett hollitii naatde e laana ndiwoowa to Ullmann, o diwi e fartaŋŋe oo caggal yeewtere adannde.<ref>{{cite episode|title=The Charlie Rose Show|url=https://www.imdb.com/title/tt1564516/|series=[[Charlie Rose (TV series)|Charlie Rose]]|network=[[PBS]]|season=12|number=8|date=10 December 2009|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160315103504/http://www.imdb.com/title/tt1564516/|archive-date=15 March 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{cite episode|url=https://www.imdb.com/title/tt1638158/|title=Masterclass: Liv Ullmann|series=[[Masterclass (TV series)|Masterclass]]|network=[[HBO]]|season=1|number=2|date=25 April 2010|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20161009192313/http://www.imdb.com/title/tt1638158/|archive-date=9 October 2016|url-status=live}}</ref> Pewnugol oto ina wiyee Desire ummorii ko Sydney haa duɗal jaaɓi haaɗtirde Brooklyn to New York, e nokku Kennedy to Washington, D.C. Ko ɗum nafoore mawnde e njulaagu, Blanchett heɓi njeenaari sabu golle mum Blanche DuBois.<ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/news/article/a-streetcar-named-desire-with-cate-blanchett-to-play-kennedy-center-and-bam-152707|title=A Streetcar Named Desire, with Cate Blanchett, to Play Kennedy Center and BAM|work=[[Playbill]]|date=22 August 2008|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160205203845/http://www.playbill.com/news/article/a-streetcar-named-desire-with-cate-blanchett-to-play-kennedy-center-and-bam-152707|archive-date=5 February 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.broadway.com/buzz/97633/cate-blanchett-coming-to-bam-and-kennedy-center-in-a-streetcar-named-desire/|title=Cate Blanchett Coming to BAM and Kennedy Center in A Streetcar Named Desire|publisher=[[Key Brand Entertainment]]|date=25 August 2008|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403010119/http://www.broadway.com/buzz/97633/cate-blanchett-coming-to-bam-and-kennedy-center-in-a-streetcar-named-desire/|archive-date=3 April 2015|url-status=live}}</ref> Ben Brantley, ƴamoowo New York Times wi'i, "Ms. Ullmann bee Ms. Blanchett waɗi fijirde man bana no ɗum meeɗay waɗugo ko adii, nden bo ɗum waɗi, bana no soobaajo am wi'i, 'a ɗon nana bana wolde a tammi a anndi no ɗum wi'etee bee laawol arandewol." "e hakkille makko cemmbinɗo, ɓernde makko laaɓtunde, e silhouette makko ɓuuɓɗo, patrisiyanke, [Blanchett] heɓi ɗum gila e fiyngo adanngo... Mi sikkaani so miɗo waawi yiyde golle ɓurɗe moƴƴude e ndee ɗoo darnde e nder nguurndam am." ''declared'',<ref>{{cite web|url=http://www.heraldsun.com.au/archive/news/meryl-streeps-complicated-life/story-e6frf92f-1225814962777|title=Meryl Streep's complicated life|work=[[Herald Sun]]|author=Masterson, Lawrie|date=2 January 2010|access-date=17 March 2015|archive-date=6 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211206232310/https://www.heraldsun.com.au/archive/news/meryl-streeps-complicated-life/story-e6frf92f-1225814962777|url-status=live}}</ref> "Ndeen fijirde wonnoo ko no 6uu6ol nii, no 6uu6ol nii, ina haawnii, ina haawnii, ina hul6inii no huunde fof nde nji’mi... Mi sikkaani so mi yi’ii oon fijirde, mi sikkaani so mi anndii diidi cfii fof e 6ernde am, sabu mi yi’ii cfum laabi keewcfi, kono mi meecfaa yi’de fijirde ndee haa mi yi’i oon fijirde haa mi yi’i oon fijirde e Blanchett The Sydney.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2009/12/03/theater/reviews/03streetcar.html|title=A Fragile Flower Rooted to the Earth|work=The New York Times|author=Brantley, Ben|date=3 December 2009|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150317130058/http://www.nytimes.com/2009/12/03/theater/reviews/03streetcar.html|archive-date=17 March 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/news/article/streetcar-and-when-the-rain-stops-falling-earn-sydney-theatre-awards-165033|title=Streetcar and When the Rain Stops Falling Earn Sydney Theatre Awards|work=[[Playbill]]|date=18 January 2010|access-date=17 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924204603/http://www.playbill.com/news/article/streetcar-and-when-the-rain-stops-falling-earn-sydney-theatre-awards-165033|archive-date=24 September 2015|url-status=live}}</ref>Darnde Ardiinde.<ref>{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2009/12/14/dangerous-liaisons-2|title=Dangerous Liaisons|magazine=[[The New Yorker]]|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|date=14 December 2009|access-date=17 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150316193242/http://www.newyorker.com/magazine/2009/12/14/dangerous-liaisons-2|archive-date=16 March 2015|url-status=live}}</ref>Pewnugol ngol e Blanchett keɓii njeenaaje Helen Hayes, ngam peewnugol ɓurngol moƴƴude ngol wonaa hoɗɓe e njeenaari ɓurndi moƴƴude e nder peewnugol ngol wonaa hoɗɓe e leydi ndii.<ref>{{cite web|url=http://www.janefonda.com/cate-blanchett/|title=Cate Blanchett|publisher=Janefonda.com|author=Jane Fonda|date=11 December 2009|access-date=17 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304233741/http://www.janefonda.com/cate-blanchett/|archive-date=4 March 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/news/article/ragtime-streetcar-eclipsed-and-antebellum-are-helen-hayes-award-winners-167411|title=Ragtime, Streetcar, Eclipsed and Antebellum Are Helen Hayes Award Winners|work=[[Playbill]]|date=6 April 2010|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402102128/http://www.playbill.com/news/article/ragtime-streetcar-eclipsed-and-antebellum-are-helen-hayes-award-winners-167411|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> E hitaande 2010, Blanchett waɗi fijirde Lady Marion e yeeso jaambaaro mawɗo biyeteeɗo Robin Hood mo Ridley Scott winndi. Film o heɓi ƴeewte keewɗe e juuɗe ƴeewooɓe<ref>{{Citation|title=Robin Hood|url=https://www.metacritic.com/movie/robin-hood|access-date=9 December 2020|archive-date=12 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201112014239/https://www.metacritic.com/movie/robin-hood|url-status=live}}</ref> kono o dañii nafoore to bannge ngalu, o dañii 321 miliyoŋ dolaar e nder kaalis winndere ndee kala.<ref>{{cite web|title=Robin Hood|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0955308/?ref_=bo_se_r_2|access-date=10 November 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=16 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201116052549/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0955308/?ref_=bo_se_r_2|url-status=live}}</ref>E hitaande 2011, o waɗii fijirde Marissa Wiegler, golloowo CIA, e nder filmo Joe Wright biyeteeɗo Hanna, o fijiraa ko e Saoirse Ronan e Eric Bana.<ref>{{cite news|last=Heritage|first=Stuart|date=11 October 2014|title=Hanna: Joe Wright's pride and extreme prejudice – film on TV recap|url=https://www.theguardian.com/film/2014/oct/11/hanna-saoirse-ronan-cate-blanchett-joe-wright-film-recap|work=The Guardian|access-date=15 October 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015085324/https://www.theguardian.com/film/2014/oct/11/hanna-saoirse-ronan-cate-blanchett-joe-wright-film-recap|archive-date=15 October 2014}}</ref> E hitaande 2011, Blanchett tawtoraama golle ɗiɗi ɗe sosiyetee Sydney waɗi. O fiyi Lotte Kotte e nder firo keso pijirlooji Botho Strauß e hitaande 1978, ɗi Martin Crimp waɗi, ɗi Benedikt Andrews ardii.<ref>{{cite web|url=http://www.broadway.com/buzz/159672/cate-blanchett-to-star-in-big-and-small-at-londons-barbican-theatre/|title=Cate Blanchett to Star in Big and Small at London's Barbican Theatre|publisher=[[Key Brand Entertainment]]|date=30 January 2012|access-date=6 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402205857/http://www.broadway.com/buzz/159672/cate-blanchett-to-star-in-big-and-small-at-londons-barbican-theatre/|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> Caggal nde golle ɗee njoofi to Sydney, peewnugol ngol yahri ko to Londres, Pari, to ñalɗi Vienne e Ruhrfestspiele.<ref>{{cite web|url=http://www.broadway.com/buzz/159672/cate-blanchett-to-star-in-big-and-small-at-londons-barbican-theatre/|title=Cate Blanchett to Star in Big and Small at London's Barbican Theatre|publisher=[[Key Brand Entertainment]]|date=30 January 2012|access-date=6 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402205857/http://www.broadway.com/buzz/159672/cate-blanchett-to-star-in-big-and-small-at-londons-barbican-theatre/|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett e peewnugol mum keɓii weltaare mawnde. Blanchett suɓaama ngam heɓde njeenaari ''Evening Standard Theatre'' ngam ɓurde waawde fiyde,<ref>{{cite web|url=https://www.standard.co.uk/goingout/theatre/evening-standard-theatre-awards-adrian-lester-and-his-writer-wife-lolita-chakrabarti-shortlisted-8306478.html|title=Evening Standard Theatre Awards: Adrian Lester and his writer wife Lolita Chakrabarti shortlisted|work=London Evening Standard|date=12 November 2012|access-date=17 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402153422/http://www.standard.co.uk/goingout/theatre/evening-standard-theatre-awards-adrian-lester-and-his-writer-wife-lolita-chakrabarti-shortlisted-8306478.html|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> o heɓi kadi njeenaari Sydney Theatre ngam ɓurde waawde fiyde e nder darnde mawnde<ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/news/article/sydney-theatre-companys-big-and-small-starring-cate-blanchett-opens-in-lond-192498|title=Sydney Theatre Company's Big and Small, Starring Cate Blanchett, Opens in London April 14|work=[[Playbill]]|date=14 April 2012|access-date=17 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924204710/http://www.playbill.com/news/article/sydney-theatre-companys-big-and-small-starring-cate-blanchett-opens-in-lond-192498|archive-date=24 September 2015|url-status=live}}</ref> e njeenaari Helpmann ngam ɓurde waawde fiyde.<ref name="Helpmann">{{cite web|url=http://www.heraldsun.com.au/entertainment/arts/cate-blanchett-wins-fourth-helpmann-award/story-fni0fcgk-1227028292059|title=Cate Blanchett wins fourth Helpmann Award|work=[[Herald Sun]]|date=18 August 2014|access-date=1 March 2015|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103210352/https://www.heraldsun.com.au/entertainment/arts/cate-blanchett-wins-fourth-helpmann-award/story-fni0fcgk-1227028292059|url-status=live}}</ref> Ndeen o fiyi Yelena, o fotndi e Hugo Weaving e Richard Roxburgh, e nder fijirde nde Andrew Upton waɗi e fijirde Vanya, kaaw Anton Chekhov,<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2011/08/08/theater/reviews/chekhovs-slugfest-with-pratfalls.html|title=Chekhov's Slugfest, With Pratfalls|work=The New York Times|author=Brantley, Ben|date=7 August 2011|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150405121957/http://www.nytimes.com/2011/08/08/theater/reviews/chekhovs-slugfest-with-pratfalls.html|archive-date=5 April 2015|url-status=live}}</ref> nde yahri to nokku Kennedy e nokku New York e nder fedde Lincoln Center.<ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/features/article/a-letter-from-australia-love-never-dies-annie-cate-blanchett-david-williams-187066|title=A Letter From Australia: Love Never Dies, Annie, Cate Blanchett, David Williamson and More|work=[[Playbill]]|date=1 February 2012|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924122505/http://www.playbill.com/features/article/a-letter-from-australia-love-never-dies-annie-cate-blanchett-david-williams-187066|archive-date=24 September 2015|url-status=live}}</ref> Pewnugol ngol e Blanchett keɓii weltaare mawnde, e ''The New York Times''<nowiki/>' Ben Brantley bayyini, "Miɗo sikki waktuuji tati ɗi mbaɗ-mi jamma aset ngam ndaarde [jikkuuji ɗii] ina ngulla no ɓe mbeltorii e nder ɓurɓe welde e nguurndam am teyaatregoing ... Oo kaaw Vanya heɓi les goɗɗo yi'aama darnde am no ...B fijooɓe ɓurɓe moƴƴude e cuusal e nder adunaaru nduu." Blanchett heɓi njeenaari Helen Hayes ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder film mo wonaa hoɗorde, e njeenaari Helpmann ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde.<ref name="Helpmann2">{{cite web|url=http://www.heraldsun.com.au/entertainment/arts/cate-blanchett-wins-fourth-helpmann-award/story-fni0fcgk-1227028292059|title=Cate Blanchett wins fourth Helpmann Award|work=[[Herald Sun]]|date=18 August 2014|access-date=1 March 2015|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103210352/https://www.heraldsun.com.au/entertainment/arts/cate-blanchett-wins-fourth-helpmann-award/story-fni0fcgk-1227028292059|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://variety.com/2012/legit/news/hayes-names-theater-award-winners-1118053056/|title=Hayes names theater award winners|work=Variety|date=24 April 2012|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150207073326/http://variety.com/2012/legit/news/hayes-names-theater-award-winners-1118053056/|archive-date=7 February 2015|url-status=live}}</ref> 33vkt0t19efb4l1mxx8391awhgyye79 164668 164626 2026-04-16T13:25:53Z MOIBARDE 10068 164668 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Catherine Élise Blanchett''' (/blæntʃɪt/ BLAN-chit;<ref name=":0">{{cite web|url=https://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|title=Say How: B|publisher=National Library Service for the Blind and Physically Handicapped|access-date=7 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507154056/http://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|archive-date=7 May 2018|url-status=live}}</ref> jibinaa ko ñalnde 14 mee 1969) ko fiyoowo filmo e peewnoowo filmo [[Ostarali]]. O nanndiraa ko gooto e ɓurɓe waawde waɗde golle e yonta makko, omo anndiraa golle makko keewɗe e nder dingiral e ekran, haa arti noon e filmuuji keertiiɗi e filmuuji keewɗi. Blanchett heɓii njeenaaje keewɗe, ina heen njeenaaje ɗiɗi Oscar, njeenaaje tati fijoowo, njeenaaje nay Oscar filmuuji Angalteer, e njeenaaje nay Golden Globe, ko jiidaa e noddaango ngam heɓde njeenaaje tati Primetime Emmy, njeenaaje Laurence Olivier e njeenaaje Tony. O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ñeeñal, o fuɗɗii golle makko e dingiral Ostarali e hitaande 1992, o waɗi filmo makko gadano e hitaande 1997. O ari e darnde winndereyankoore sabu golle makko laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder filmo Elizabeth (1998), mo o heɓi njeenaari makko gadani e njeenaari Oscar. O heɓi njeenaari Oscar ngam fijoowo ɓurɗo waawde wallitde ngam hollirde Katharine Hepburn e nder filmo biyeteeɗo ''The Aviator'' (2004), e fijoowo ɓurɗo moƴƴude ngam waɗde fijirde gonnooɗo neɗɗo jom hakkille e nder fijirde jaleeɗe Blue Jasmine (2013). Kuuɗe maako feere ɗe o suɓaama ngam ''Oscar'' woni nder fijirle hawtuki (2006), Mi walaa ton (2007), Elizabeth: Duuɓi kaŋŋe (2007), Carol (2015), e Tár (2022), ɗum waɗi mo ɓurduɗo suɓeede nder Ostarali. Nasaraaku maako ɓurngu mawnugo nder fijirle maako hawti bee fijirde tati Joomiraawo ɓoggi (2001-2003), fijirde maako nde Hobbit tati (2012-2014), Indiana Jones e Laamu hoore Kiristaal (2008), Case Curious of Benjamin Button (2008), Cinderella (2011). 8 (2018), e Hoto ƴeew dow (2021). Blanchett waɗii golle e nder dingiral ko ina ɓura capanɗe ɗiɗi. Kanko e jom suudu makko, Andrew Upton, ko kamɓe ngonnoo ardiiɓe naalankaagal e nder fedde dingiral Sydney tuggi 2008 haa 2013. Won e golle makko e nder dingiral e nder ooɗoo sahaa ko e ummital ''A Streetcar Named Desire'', Kaaw Vanya, ''Big and Little'' e ''The Maids''. O waɗii yeewtere makko adannde e ''Broadway'' e hitaande 2017 e nder filmo biyeteeɗo The Present, mo o suɓaa e njeenaari Tony Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder pijirlooji. O waɗii Phyllis Schlafly e nder FX e nder fijirde Hulu ''Mrs. America'' (2020) e jaayndiyanke e nder fijirde ''Apple TV+ Disclaimer'' (2024), ɗiin ɗiɗi fof keɓii noddaango makko ngam heɓde njeenaari Primetime Emmy ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder fijirde walla filmo. Blanchett ko keɓɗo njeenaaje tedduɗe keewɗe. Laamu [[Ostarali]] rokkii mo njeenaari teemedere hitaande e hitaande 2001, o toɗɗaa kadi sehil makko e hitaande 2017.<ref name="AC">{{cite news|url=https://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|title=Queen's Birthday 2017 Honours: The full list|date=12 June 2017|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|access-date=11 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170614002224/http://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|archive-date=14 June 2017|url-status=live}}</ref> E hitaande 2012, laamu [[Farayse]] toɗɗii mo Chevalier de l’Ordre des ''Arts'' et des Lettres. Blanchett teddinaama e Musée de l’Art Moderne, o heɓi kadi njeenaari (''fellowship'') to ''British Film Institute'' e hitaande 2015. Time inniri mo gooto e yimɓe mum 100 ɓurɓe waawde e nder winndere ndee e hitaande 2007. E hitaande 2018, o jeyaa ko e yimɓe ɓurɓe yoɓeede e winndere ndee. O heɓi kadi dipolomaaji Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Duɗal ngenndiwal ganndal dingiral to Kensington, to leydi New South Wales, ɗo Blanchett janngi Catherine Elise Blanchett jibinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 1969 to wuro wiyeteengo Ivanhoe, to wuro Melbourne.<ref name=":1">{{cite web|url=http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|work=[[The Age]]|title=Can-do Cate|access-date=13 August 2012|first=Peter|last=Wilmoth|date=2 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729112012/http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|archive-date=29 July 2013|url-status=live}}</ref><ref name="Britannica">{{cite web|title=Cate Blanchett {{!}} Biography, Movies, & Facts|url=https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|access-date=9 December 2020|publisher=[[Encyclopedia Britannica]]|archive-date=9 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211109182749/https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Yumma makko Ostaralinaajo, hono June (nee Gamble),<ref name="Haun">{{cite web|url=http://www.playbill.com/features/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195692/P2|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129020026/http://www.playbill.com/news/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195675|archive-date=29 January 2015|title=From Hedda to Streetcar to Vanya: The Many Colors of Cate Blanchett|first=Harry|last=Haun|work=[[Playbill]]|date=16 July 2012|access-date=16 March 2015}}</ref> ko ƴellitoowo jeyi leydi e jannginoowo ; e baaba makko Ameriknaajo, Robert DeWitt Blanchett Jr., jeyaaɗo to Texas, ko mawɗo konu [[Amerik]], wonti gardiiɗo yeeyirde.<ref name="rc">{{cite journal|title=Cate Blanchett's biography|journal=[[Elle (magazine)|Elle]]|date=December 2003}}</ref><ref name="W2010">{{cite web|url=http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett|work=[[W (magazine)|W]]|title=With a theater company to run and her brood of boys to raise, Cate Blanchett barely has time to be a movie star. Good thing she's a natural|first=Danielle|last=Stein|date=June 2010|access-date=26 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20161129035846/http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett/|archive-date=29 November 2016|url-status=dead}}</ref><ref name="MIL">{{cite news|title=Cate Blanchett, Theatre Boss|url=http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|first=Jo|last=Lennan|work=[[Intelligent Life (magazine)|Intelligent Life]]|publisher=[[Economist Group]]|year=2012|access-date=15 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201154011/http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|archive-date=1 February 2014|url-status=live}}</ref> Ɓe kawri nde laana Robert yani to wuro Melbourne.<ref name="act">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Nde Blanchett heɓi duuɓi sappo, baaba mum maayi e rafi ɓernde, o acci yumma makko ina mawnina ɓesngu nguu.<ref name="hs">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett woni ɗiɗaɓo e sukaaɓe tato, ina jogii miñi mum mawɗo e miñi mum debbo tokooso.<ref name="tca">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>Iwdi makko ina waɗi Engele, won e [[Ecoppinaaɓe]], e [[Farayse]] woɗɗunde.<ref name="tca2">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140307015612/http://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|url-status=dead|archive-date=7 March 2014|title=Daybreak: Cate Blanchett discusses 'The Monument Men'|publisher=Yahoo!|date=4 February 2014|access-date=16 March 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|title=Cate Blanchett's Surprising Spy History|publisher=[[Ancestry.com]]|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150305074140/http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|archive-date=5 March 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett siftinii hoore mum ko cukalel "feccere ekstrovert, feccere wallflower".<ref name="hs2">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko cakkitiiɗi o wonnoo ko e yiɗde ɓoornaade comci worɓe, o yahri ko e fasaade goth e punk, e sahaa gooto o ɓuuɓna hoore makko.<ref name="hs3">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref>O janngi duɗal leslesal to wuro Melbourne to duɗal leslesal Ivanhoe East ; ngam jaŋde makko hakkundeere, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Ivanhoe, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Methodist, ɗo o ƴeewtindii yiɗde makko e naalankaagal.<ref>{{cite magazine|url=http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|title=Famous alumni on Latham's hit list|magazine=[[Crikey]]|access-date=15 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100310172220/http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|archive-date=10 March 2010|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o golliima e galle safrooɓe to Victoria.<ref>{{cite web|title=Enough Rope with Andrew Denton: Cate Blanchett|website=[[Australian Broadcasting Corporation]]|date=9 May 2005|access-date=3 June 2017|url=http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20160626214430/http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-date=26 June 2016|url-status=dead}}</ref> Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, o fuɗɗii jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. Nde o woni to [[Misra]], Blanchett naamnaama yo won ekstra e nder filmo boksi [[Misra]] biyeteeɗo Kaboria (1990) ; e haajuuji kaalis, o jaɓi golle ɗee.<ref name="hs4">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref name="hs5">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|title=Cate Blanchett: Facts & Related Content|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|accessdate=22 January 2022|archive-date=23 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220123054746/https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Nde o arti [[Ostarali]], o ummii Sydney, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ganndal dingiral (NIDA),<ref name="NYT">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>o heɓi bakkaa makko e hitaande 1992, o heɓi bakkaa makko e ganndal dingiral.<ref name="hs6">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> == Kugal == === 1992–2000 : Golle puɗɗaaɗe e ƴellitaare winndereere === Darnde Blanchett adannde e dingiral ko feewti e Geoffrey Rush e hitaande 1992 e nder pijirlooji David Mamet Oleanna ngam fedde pijirlooji Sydney. Oon hitaande kadi, o waɗtaa e golle Clytemnestra e nder peewnugol Sofokles biyeteeɗo Electra. Yontereeji ɗiɗi caggal nde ɓe mbaɗi ekkolaaji, fiyoowo filmo oo yalti, gardinooɗo Lindy Davies ƴetti Blanchett e filmo oo. Golle makko e Electra wonti gooto e golle makko ɓurɗe welde e NIDA.<ref name="act2">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> E hitaande 1993, Blanchett heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ƴeewooɓe pijirlooji Sydney ngam golle makko e nder filmo Kafka Dances mo Timothy Daly, o heɓi kadi njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle makko e nder filmo Oleanna mo Mamet, ɗum waɗi mo fijoowo gadano heɓde cate ɗiɗi ɗee kala e nder hitaande wootere.<ref name="act3">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Blanchett waɗi darnde Ophelia nder fijirde Hamlet nde Neil Armfield ardii, nde Rush e Richard Roxburgh ardii, nden o suɓaama ngam heɓugo ceede suudu ɓaleeru.<ref name="walk">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref> Blanchett adii feeñde e ekran ko e hitaande 1994 e teleeji tokoosi Heartland <ref>{{cite interview|interviewer-last=Denny|interviewer-first=Spence|author1=Enoch, Wesley|author2=Maza, Rachel|author-link1=Wesley Enoch|author-link2=Rachel Maza|format=audio|title=Tributes to groundbreaking SA actor & performer Lillian Crombie|website=ABC listen|date=4 January 2024|url=https://www.abc.net.au/listen/programs/adelaide-breakfast/lillian-crombie/103287846|access-date=20 January 2024}}</ref>e Ernie Dingo, o yahri yeeso e feeñde e teleeji tokoosi ''Bordertown'' (1995) e ''Hugo Weaving'',<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|title=Parklands (1996)|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403040903/http://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|archive-date=3 April 2015|work=[[The New York Times]]|date=2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|title=Kathryn Millard|publisher=RoninFilms.com.au|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402122627/http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> e nder feccere polis ''rescue'' ina wiyee "Ɓiɗɗo gorko". O yalti kadi e filmo tokooso mo hojomaaji 50 biyeteeɗo Parklands (1996), mo heɓi cuɓagol to Duɗal Filmuuji [[Ostarali]] (AFI) ngam ɓurde moƴƴude e filmo asliijo.<ref name="stateless">{{cite news|url=https://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|title=Cate Blanchett To Helm 'Stateless'; Drama Series Has Oz Immigration Focus|date=21 July 2015|access-date=11 August 2015|website=Deadline Hollywood|archive-url=https://web.archive.org/web/20150811055419/http://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|archive-date=11 August 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|title=Police Rescue: Season 3 Episode 5|publisher=LocateTV|access-date=5 March 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402132032/http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|archive-date=2 April 2015}}</ref> Blanchett waɗi film mum gadano e darnde ballal e nder filmo Ostarali mo konu Japon nanngi e wolde adunaare ɗiɗaɓere, e nder filmo Bruce Beresford biyeteeɗo Paradise Road (1997), mo Glenn Close e Frances McDormand njiylotonoo.<ref name="tca3">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> ''Film'' o waɗii ko ɓuri miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar seeɗa e bidsee miliyoŋaaji 19 dolaar, o heɓi kadi ƴeewte keewɗe e juuɗe ƴeewooɓe.<ref>{{cite web|title=Paradise Road|url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|access-date=27 October 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031012421/https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/movie/paradise-road|title=Paradise Road|website=[[Metacritic]]|access-date=18 July 2015|archive-date=15 August 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230815155413/https://www.metacritic.com/movie/paradise-road|url-status=live}}</ref>Darnde makko adannde ardiinde ari ko caggal ndeen hitaande, o woni ronooɓe jom en hakkillaaji en e nder filmo Gillian Armstrong mo Oscar e Lucinda (1997), omo fotndi e Ralph Fiennes. Blanchett heɓi weltaare mawnde ngam golle makko,<ref name="tca4">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> Emanuel Levy mo Variety hollitii, "Blanchett keso jalboowo, e nder darnde nde Judy Davis fotnoo waɗde, ina foti wonde hoodere mawnde".<ref name="NYT2">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref> O heɓi njeenaari makko gadani AFI Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam Oscar e Lucinda.<ref>{{cite web|url=http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|title=1998 Winners & Nominees|publisher=aacta.org|access-date=1 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103161152/http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|archive-date=3 January 2015|url-status=live}}</ref> O heɓi njeenaari AFI ɓurndi moƴƴude e fijooji e hitaande wootere ngam darnde makko e Lizzie e nder fijirde njimri yettoode Alla o fotti e Lizzie (1997), tawi Richard Roxburgh e Frances O'Connor ina ngondi heen.<ref name="NYT3">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref> [[File:Shekhar kapur 02.jpg|thumb|[[Shekhar Kapur]] gardinooɗo Elisabeth (1998)]] Blanchett waɗii fijirde suka debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder dingiral daartol biyeteengal Elizabeth (1998), ngal [[Shekhar Kapur]] ardii. Film man waddi mo haa o mari anndal nder duuniyaaru, o heɓi ceede ''Golden Globe'' be ceede Oscar Biritaniya (BAFTA), nden boo o heɓi ceede fijoowo e ceede Oscar arandeere.<ref name="act4">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref><ref name="walk2">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref>E nder ƴeewndo makko ngam Variety, ñaawoowo David Rooney winndi e golle makko, "Blanchett hollitii e moƴƴere, deeƴre e hakkille wonde Elizabeth ko neɗɗo jom hakkille, jom pellital, miijotooɗo yahruɗo yeeso, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde sujjande kala gorko tagoore doole nde o sosi."<ref>{{cite web|last1=Rooney|first1=David|date=9 September 1998|title=Elizabeth|url=https://variety.com/1998/film/reviews/elizabeth-2-1200455269/|access-date=27 October 2020|website=Variety|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030191941/https://variety.com/1998/film/reviews/elizabeth-2-1200455269/|url-status=live}}</ref> [[Janet Maslin]] mo The New York Times winndi wonde golle Blanchett "ina ngadda ruuhu, ŋarɗugol e huunde e ko so wonaano ɗuum ina waawi waylude darnde meere",<ref>{{Cite news|last=Maslin|first=Janet|author-link=Janet Maslin|date=6 November 1998|title=Film Review; Amour and High Dudgeon in a Castle of One's Own|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/1998/11/06/movies/film-review-amour-and-high-dudgeon-in-a-castle-of-one-s-own.html|access-date=27 October 2020|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030153439/https://www.nytimes.com/1998/11/06/movies/film-review-amour-and-high-dudgeon-in-a-castle-of-one-s-own.html|url-status=live}}</ref>e Alicia Potter winnduɗo e Boston Phoenix wonde, e Kapur waylooji ko, e joofnirde, e nder gooto e rewɓe ɓurɓe maantinde e doole e nder daartol, e Blanchett e nder, well, laamɗo debbo bona fide."<ref>{{cite web|title=Archives 1998 {{!}} R: Archive, S: Movies, D: 19 November 1998, B: Alicia Potter|url=https://bostonphoenix.com/archives/1998/documents/00525679.htm|access-date=27 October 2020|website=bostonphoenix.com|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030215700/https://bostonphoenix.com/archives/1998/documents/00525679.htm|url-status=live}}</ref> Hitaande rewtunde ndee, Blanchett yalti e filmo Bangers (1999), filmo juutɗo mo [[Ostarali]], jeyaaɗo e daartol ruuhuuji majjuɗi, deftere daartol juutngol jowitiingol e tiitooɗe. Ko gorko makko Andrew Upton winndi e ardii filmo oo, ko Blanchett e Upton peewni ɗum.<ref name="Dirty">{{cite web|url=http://sydney.edu.au/education_social_work/about/afilliations/bios/upton.shtml|title=Andrew Upton|publisher=[[University of Sydney]]|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403151108/http://sydney.edu.au/education_social_work/about/afilliations/bios/upton.shtml|archive-date=3 April 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.screenaustralia.gov.au/find-a-film/detail.aspx?tid=14760|title=Bangers (1999)|publisher=[[Screen Australia]]|access-date=11 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208155329/http://www.screenaustralia.gov.au/find-a-film/detail.aspx?tid=14760|archive-date=8 December 2015|url-status=live}}</ref> O feeñi kadi e nder fijirde jaaynde wiyeteende ''Pushing Tin'' (1999), e fijirde makko nde yimɓe heewɓe cuɓii<ref name="NYT4">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>e filmo mo yimɓe fof njiɗi, mo keɓaani ngalu, e nder filmo makko biyeteeɗo The Talented Mr. O heɓi noddaango makko ɗiɗaɓo e BAFTA ngam golle makko e nder filmo makko biyeteeɗo Meredith Logue mo yimɓe heewɓe njiɗi.<ref name="tca5">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> === 2001–2007: Joom Ɓoggi e fijoowo tabitɗo === Blanchett feeñii e nder filmuuji tati Peter Jackson, Joomiraawo Ɓoggi, o waɗi darnde hooreejo elf Galadriel nder filmji tati fuu.<ref name="tca6">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>Trilogie o waɗii nafoore mawnde e nder limlebbi e kaalis, o dañii 2.981 miliyaar dolaar e nder kaalis winndere ndee kala,<ref>{{cite web|title=The Lord of the Rings: The Fellowship of the Ring|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0120737/|access-date=9 December 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=17 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517125521/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0120737/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=The Lord of the Rings: The Two Towers|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167261/|access-date=9 December 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=17 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517125522/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167261/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=The Lord of the Rings: The Return of the King|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167260/|access-date=9 December 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=17 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517125524/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167260/|url-status=live}}</ref> e filmuuji tati ɗii fof caggal ɗuum mbaɗtaa e nder filmuuji 10 ɓurɗi mawnude e filmuuji ''fantasy'' e kala sahaa e nder wiɗto jaaynde [[Amerik]] wiyeteende Wired waɗi e hitaande 2012.<ref>{{Cite news|title=And the Winner Is&nbsp;... Reader's Choice for Top 10 Fantasy Movies|magazine=[[Wired (magazine)|Wired]]|url=https://www.wired.com/2012/12/winners-fantasy-movies/|access-date=9 December 2020|archive-date=22 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161222061621/http://www.wired.com/2012/12/winners-fantasy-movies/|url-status=live}}</ref>Ko jiidaa e filmo Joomiraawo Ɓoggi, hitaande 2001 yi'i Blanchett feere-feere nder kuuɗe maako bee kuuɗe ɗuuɗɗe nder fijirle Charlotte Gray bee ''The Shipping News'' be ''Bandits'' [[Amerik|Amerika'en]], ngam maajum o heɓi njeenaari ɗiɗaɓiri Golden Globe bee ceede ɗiɗaɓre fijoowo.<ref>{{cite web|url=http://www.reelga.com/2013/08/the-goods-cate-blanchetts-10-best.html|work=Reel Georgia|title=The Goods: Cate Blanchett's 10 Best Performances|access-date=9 December 2013|date=18 August 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131212120127/http://www.reelga.com/2013/08/the-goods-cate-blanchetts-10-best.html|archive-date=12 December 2013|url-status=live}}</ref> ''Bandits'' woni laawol gadanol Blanchett e nder fannu komedi, Ben Falk mo BBC anndini kanko e hoodere makko Billy Bob Thornton "ko ɓe keɓi goonga e nder komediiji" e noddirde golle makko no debbo galle mo weltaaki nanngaa hakkunde yimɓe ɗiɗo dogɓe "ɓe nganndaaka, hay so tawii noon ɓe njeddaaka".<ref>{{cite web|title=BBC - Films - review - Bandits|url=http://www.bbc.co.uk/films/2001/11/05/bandits_2001_review.shtml|access-date=27 October 2020|website=BBC|archive-date=30 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200130175650/http://www.bbc.co.uk/films/2001/11/05/bandits_2001_review.shtml|url-status=live}}</ref> E hitaande 2002, Blanchett waɗii e Giovanni Ribisi e nder filmo Heaven mo Tom Tykwer ardii, filmo gadano e nder filmuuji tati ɗi timminaaka, ɗi binndoowo-ardinooɗo Krzysztof Kieślowski waɗi.<ref name="walk3">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://blogs.indiewire.com/theplaylist/the-essentials-5-great-cate-blanchett-performances-20130723?page=2|title=The Essentials: 5 Great Cate Blanchett Performances|work=[[Indiewire]]|date=23 July 2013|access-date=1 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403043400/http://blogs.indiewire.com/theplaylist/the-essentials-5-great-cate-blanchett-performances-20130723?page=2|archive-date=3 April 2015|url-status=live}}</ref> Kuugal maako nder fijirde maako bana debbo mettuɗo waɗugo kuugal ownugo, ɗon mari haaje masin, nden Stephen Holden mo ''The New York Times'' wi'i ɗum, "kuugal ɓurngal semmbiɗinki nder kuugal maako" nden o wi'i, "Fooy Ms. Blanchett yeeso maako ɗon winndita bee ɓernde maako, o ɗon mari ɓilla "Asamaan" ina haawnii."<ref>{{Cite news|last=Holden|first=Stephen|author-link=Stephen Holden|date=4 October 2002|title=Film Review; When Fate Intrudes, Death on Screen as Well as Off|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2002/10/04/movies/film-review-when-fate-intrudes-death-on-screen-as-well-as-off.html|access-date=27 October 2020|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031085605/https://www.nytimes.com/2002/10/04/movies/film-review-when-fate-intrudes-death-on-screen-as-well-as-off.html|url-status=live}}</ref> 2003 yiyri Blanchett kadi ina waɗa geɗe keewɗe : Galadriel e nder feccere tataɓere e cakkitiinde e nder filmuuji tati Joomiraawo (mo heɓi njeenaaje Oscar 11, ina heen filmo ɓurɗo moƴƴude); Kafe e simmeeji Jim Jarmusch, o waɗii geɗe ɗiɗi (ɗe ɗiɗi fof ko e hoore makko),<ref>{{cite news|last=Smith|first=Kyle|date=11 March 2014|title=24 'Grand' things you don't know about Wes Anderson's films|url=https://nypost.com/2014/03/11/24-grand-things-you-dont-know-about-wes-andersons-films/|work=[[New York Post]]|access-date=|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140315033912/https://nypost.com/2014/03/11/24-grand-things-you-dont-know-about-wes-andersons-films/|archive-date=15 March 2014}}</ref> ɗe o heɓi njeenaari Ruuhu keeriiɗo ngam suɓaade debbo ɓurɗo waawde wallitde ;<ref>{{cite web|title=The 76th Academy Awards {{!}} 2004|url=https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2004|access-date=9 December 2020|website=Oscars.org {{!}} Academy of Motion Picture Arts and Sciences|date=4 October 2014|archive-date=8 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190508171359/https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2004|url-status=live}}</ref>e deftere nguurndam Veronica Guerin, nde o heɓi njeenaari ''Golden Globe''.<ref>{{cite web|work=Indiewire|date=1 December 2004|title="Sideways" and "Maria Full of Grace" Lead Spirit Award Nominations|url=https://www.indiewire.com/2004/12/sideways-and-maria-full-of-grace-lead-spirit-award-nominations-78521/|access-date=9 December 2020|archive-date=24 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201024185330/https://www.indiewire.com/2004/12/sideways-and-maria-full-of-grace-lead-spirit-award-nominations-78521/|url-status=live}}</ref> E hitaande 2004, Blanchett hollitii jaayndiyanke reeduɗo ina winnda e yahdu les ndiyam ndu ganndo geec keewɗo faayiida waɗi e nder deftere Wes Anderson wiyeteende ''The Life Aquatic'' e Steve Zissou.<ref name="walk4">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref> Blanchett heɓi njeenaari mum adanndi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 2005 sabu fijirde makko nde o waɗi e filmo makko mo Martin Scorsese winndi e filmo mum biyeteeɗo ''The Aviator'' (2004). Ɗum waɗi Blanchett fijoowo gadano e nder daartol heɓde njeenaari Oscar ngam hollirde fijoowo goɗɗo keɓɗo njeenaari Oscar.<ref>{{cite web|url=https://www.ign.com/articles/2013/11/14/cate-blanchetts-top-10-films|title=Cate Blanchett's Top 10 Films|website=[[IGN]]|date=13 November 2013|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103135356/http://www.ign.com/articles/2013/11/14/cate-blanchetts-top-10-films|archive-date=3 January 2015|url-status=live}}</ref> O hokki nate maako Oscar haa nokkure Australia ngam natal dilloowal.<ref>{{cite web|title=Cate Blanchett- Biography|url=https://movies.yahoo.com/person/cate-blanchett/biography.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20130725052148/http://movies.yahoo.com/person/cate-blanchett/biography.html|url-status=dead|archive-date=25 July 2013|publisher=[[Yahoo! Movies]]|access-date=17 June 2013}}</ref> Nder yewtere maako ngam ''Newsweek'', David Ansen winndi dow Blanchett holli Hepburn bee "mbaddaango bee gite maako", <ref>{{cite web|url=http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|title=Cate Blanchett|author=Manelis, Michele|date=13 December 2013|publisher=GoldenGlobes.com|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150114024401/http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|archive-date=14 January 2015|url-status=live}}</ref> nden Roger Ebert manti fijirde nde, o siftini ɗum bana "welnde nden bo memi; nde woodi neɗɗaaku nden boo nde ɗon mari bawɗe".<ref>{{cite web|url=http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|title=Cate Blanchett|author=Manelis, Michele|date=13 December 2013|publisher=GoldenGlobes.com|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150114024401/http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|archive-date=14 January 2015|url-status=live}}</ref> E nder taskaram makko ngam darnde nde, e dow ɗaɓɓaande Scorsese, Blanchett ƴeewtindii nate milimeeteeruuji 35 e denndaangal golle Hepburn sappo e joy gadane ngam janngude e siftorde poise makko, jikkuuji makko e no o haaldirta.<ref name="nytimes">{{Cite news|last=de Vries|first=Hilary|date=12 December 2004|title=The Cate Who Would Be Kate|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2004/12/12/movies/the-cate-who-would-be-kate.html|access-date=27 October 2020|archive-date=20 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201020194539/https://www.nytimes.com/2004/12/12/movies/the-cate-who-would-be-kate.html|url-status=live}}</ref> Blanchett haali dow kuugal hollugo bana hoodere mawnde, o wi'i, "Wakkilaago Kate nder fijirde woore, fijirde nde o woodi, ɗum huunde hulɓiniinde masin. Ammaa ngam o laati goɗɗo feere, yimɓe seɗɗa anndi mo, min anndi Hepburn nder fijirde maako heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e nder duɗal filmuuji [[Ostarali]] ngam golle makko e nder filmo ''Tracy Heart'', gonnooɗo jom ''heroin'', e nder filmo [[Ostarali]] biyeteeɗo ''Little Fish'' (2005), mo kanko e jom suudu makko ɓe peewni, ''Dirty Films''.<ref>{{cite web|title=Little Fish|url=https://www.timeout.com/movies/little-fish|access-date=27 October 2020|website=[[Time Out (magazine)|Time Out]]|date=18 July 2006|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030180413/https://www.timeout.com/movies/little-fish|url-status=live}}</ref> Hay so tawii o anndaaka no feewi e winndere ndee ko ɓuri yoga e filmuuji makko goɗɗi ɗii, ''Little Fish'' heɓiino weltaare mawnde e nder leydi [[Ostarali]] ɗo Blanchett jibinaa ɗoo, o suɓaama e njeenaaje 13 to Duɗal Filmuuji [[Ostarali]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> [[File:Cate Blanchett Berlinale.jpg|thumb|Blanchett ina tawtoree kewu ngam Almaañ moƴƴo e hitaande 2007 e nder ñalɗi filmuuji hakkunde leyɗeele to Berlin]] E hitaande 2006, Blanchett hollitii Hedda Gabler to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brooklyn e nder peewnugol Hedda Gabler, mo Robyn Nevin ardii.<ref>{{cite web|url=https://www.playbill.com/article/cate-blanchett-gets-restless-as-hedda-gabler-at-brooklyn-academy-of-music-march-1-com-131086|title=Cate Blanchett Gets Restless as Hedda Gabler at Brooklyn Academy of Music March 1|work=[[Playbill]]|date=1 March 2006|accessdate=4 April 2022|archive-date=4 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220404034921/https://www.playbill.com/article/cate-blanchett-gets-restless-as-hedda-gabler-at-brooklyn-academy-of-music-march-1-com-131086|url-status=live}}</ref> Ndeen o wonii e hollitde Brad Pitt e nder filmo Alejandro González Iñárritu, mo ɗemɗe keewɗe, mo daartol mum heewi, Babel, hono feccere e jom suudu mettuɗo, nanngaaɗo e kewu winndereyankeewu to Maruk. Babel heɓi njeenaari Oscar jeeɗiɗi.<ref>{{cite web|title=The 79th Academy Awards {{!}} 2007|url=https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2007|access-date=9 December 2020|website=Oscars.org|date=7 October 2014|archive-date=17 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180417093206/https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2007|url-status=live}}</ref> O woniino kadi e fijirde nde Steven Soderbergh waɗi e jamaanu wolde adunaare ɗimmere nde o waɗi e George Clooney, e fijirde ɓuuɓnde hakkille wiyeteende Notes on a Scandal e Dame Judi Dench. Blanchett heɓi nominaasiyoŋ tataɓo ngam heɓde njeenaari Oscar ngam golle mum e nder filmo ɗiɗaɓo oo,<ref name="NYT5">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref><ref name="walk5">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref> ɗo o holliri jannginoowo gooto, puɗɗiiɗo jokkondirde e almuudo jahroowo e duuɓi 15,<ref>{{cite news|title=Oscars 2007: full list of winners and nominees|url=https://www.theguardian.com/culture/2007/feb/26/awardsandprizes.oscars2007|date=26 February 2007|access-date=1 April 2012|location=London|work=The Guardian|archive-url=https://web.archive.org/web/20170815183501/https://www.theguardian.com/culture/2007/feb/26/awardsandprizes.oscars2007|archive-date=15 August 2017|url-status=live}}</ref> wonti huunde nde debbo mawɗo mo Dench fiyi oo yiɗi. Golle Blanchett e Dench fof ina njetta no feewi, Peter Bradshaw winndi e nder jaaynde wiyeteende ''The Guardian'' : « Gardiiɗo Richard Eyre, mo alaa ko hollirta, ina heɓa ko ɓuri moƴƴude e Dench e Blanchett, e nder hakkille mum, ina yaltina e ɓeeɗoo fiyooɓe ɗiɗo ɓee kala ko ina addana ɗum en wellitaare tokosere jokkondiral ɓuuɓngal."<ref>{{cite web|date=2 February 2007|title=Notes on a Scandal|url=http://www.theguardian.com/film/2007/feb/02/drama.periodandhistorical|access-date=27 October 2020|website=The Guardian|archive-date=4 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201104092002/https://www.theguardian.com/film/2007/feb/02/drama.periodandhistorical|url-status=live}}</ref> E hitaande 2007, Blanchett jeyaa ko e 100 yimɓe ɓurɓe waawde e nder winndere nde e nder jaaynde ''Time'',<ref>{{cite news|author=Corliss, Richard|url=https://content.time.com/time/specials/2007/time100/article/0,28804,1595326_1595332_1616643,00.html|title=Cate Blanchett – The 2007 Time 100|date=3 May 2007|access-date=1 April 2012|magazine=Time|archive-url=https://web.archive.org/web/20131206073152/http://content.time.com/time/specials/2007/time100/article/0,28804,1595326_1595332_1616643,00.html|archive-date=6 December 2013|url-status=live}}</ref>, o yalti e doggol 100 ɓurɓe waawde e nder winndere nde e nder jaaynde Forbes.<ref>{{cite web|date=14 June 2007|title=The Celebrity 100|url=https://www.forbes.com/2007/06/12/07celebrities_all_slide.html|access-date=10 December 2020|website=Forbes|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106213513/https://www.forbes.com/2007/06/12/07celebrities_all_slide.html|url-status=live}}</ref> O waɗii firo Janine, ganndo ko faati e ñaawoore, gonnooɗo giɗo debbo Simon Pegg, e nder filmo jaleeɗe Edgar Wright biyeteeɗo Hot Fuzz (2007). Cameo o alaa njeenaari, o rokki njoɓdi makko e sadak.<ref>{{cite web|url=https://filmschoolrejects.com/features/29-things-we-learned-from-the-hot-fuzz-commentary.php|title=29 Things We Learned From the 'Hot Fuzz' Commentary|publisher=Film School Rejects|date=22 August 2013|first1=Kevin|last1=Carr|access-date=27 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150227162238/http://filmschoolrejects.com/features/29-things-we-learned-from-the-hot-fuzz-commentary.php|archive-date=27 February 2015}}</ref> O fuɗɗiti kuugal maako bana laamiiɗo debbo Elizabeth I nder fijirde 2007 nde o wi'i Elizabeth: Duuɓi kaŋŋe ɗi [[Shekhar Kapur]] ardii, nden o holli Jude Quinn, gooto nder yimɓe jeego'o Bob Dylan nder fijirde jarriborde Todd Haynes mi walaa ton. O heɓi njeenaari Volpi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde filmuuji Venise,<ref>{{cite news|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2640454.ece|title=Cate Blanchett as Elizabeth I is no surprise|access-date=14 October 2007|location=UK|work=[[The Times]]|first=Christopher|last=Goodwin|date=14 October 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20080907142526/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2640454.ece|archive-date=7 September 2008|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite magazine|title=''Juno'' cleans up at Indie Spirit Awards|url=https://ew.com/article/2008/02/25/juno-cleans-indie-spirit-awards/|first1=Mike|last1=Bruno|date=25 February 2008|access-date=9 December 2020|magazine=Entertainment Weekly|archive-date=7 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211107162834/https://ew.com/article/2008/02/25/juno-cleans-indie-spirit-awards/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Winners & Nominees 2008|url=https://www.goldenglobes.com/winners-nominees/2008|access-date=9 December 2020|website=Golden Globes|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207085146/https://www.goldenglobes.com/winners-nominees/2008|url-status=dead}}</ref> o heɓi kadi njeenaari Independent Spirit, e njeenaari Golden Globe ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder filmuuji makko ngam hollirde Jude Quinn. E nder njeenaari Oscar 80ɓiire, Blanchett heɓi cuɓagol ɗiɗi – ɓurɗo waawde fiyde Elizabeth: ''Golden Age'' e cuɓagol ɓurngol moƴƴude e ballal ngam I’m Not There – o wonti cuɓaaɗo gadano heɓde cuɓagol ɗiɗaɓol e rewrude e darnde.<ref name="double nod">{{cite news|url=http://www.theaustralian.com.au/news/cates-double-oscar-nod/story-e6frg6n6-1111115377883|title=Cate's double Oscar nod|access-date=29 December 2014|work=[[The Australian]]|first1=Peta|last1=Hellard|date=23 January 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20150227215948/http://www.theaustralian.com.au/news/cates-double-oscar-nod/story-e6frg6n6-1111115377883|archive-date=27 February 2015|url-status=dead}}</ref> E ko o heɓi e ndeen hitaande, Roger Ebert wiyi, "Nde Blanchett waawi feeñde e oon sahaa e nder fedde filmuuji hakkunde leyɗeele to Toronto ina fijira Elizabeth e Bob Dylan, kamɓe ɗiɗo fof ina mbeli no feewi, ko huunde haawniinde e fijirde fijirde."<ref>{{cite web|url=https://www.rogerebert.com/reviews/elizabeth-the-golden-age-2007|title=Elizabeth: The Golden Age Movie Review (2007)|author=Roger Ebert|author-link=Roger Ebert|date=11 October 2007|access-date=3 January 2015|publisher=RobetEbert.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20120930224331/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20071011%2FREVIEWS%2F710110302|archive-date=30 September 2012|url-status=live}}</ref> === 2008-2011: Ardii fedde pijirlooji Sidney === Ko adii ɗuum Blanchett feeñii e filmo Steven Spielberg biyeteeɗo Indiana Jones e Laamu Ɓoornugol (2008), e nder filmo mum, hono Koolaaɗo kuuɓal KGB bonɗo, hono Kolonel Doktoor Irina Spalko.<ref>{{cite web|url=http://news.moviefone.com/2008/04/17/ford-spielberg-and-lucas-talk-indiana-jones/|title=Ford, Spielberg and Lucas Talk 'Indiana Jones'|publisher=[[Moviefone]]|date=17 April 2008|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402190730/http://news.moviefone.com/2008/04/17/ford-spielberg-and-lucas-talk-indiana-jones/|archive-date=2 April 2015|url-status=dead}}</ref> Film man heɓi limngal ɗuuɗgal diga yimɓe ayooɓe e yimɓe amma o heɓi nasaraaku mawɗum, o heɓi ceede ko ɓuri miliyonji $790 nder duuniyaaru fuu.[68] E nder fijirde nde David Fincher suɓii e njeenaari Oscar, o wondi e Brad Pitt laabi ɗiɗaɓi, o fiyi giɗli fijoowo mawɗo oo, hono Daisy Fuller. E nder hitaande ndee tan, Blanchett ƴetti daande Granmamare ngam waɗde filmo Ponyo mo Hayao Miyazaki yaltini e ɗemngal Engele, yaltuɗo e lewru sulyee 2008.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/film/2008/nov/27/hayaomiyazaki|title=English-language cast announced for Miyazaki's Ponyo on the Cliff|work=The Guardian|access-date=30 November 2008|date=27 November 2008|location=London|first=Ben|last=Child|archive-url=https://web.archive.org/web/20130930144632/http://www.theguardian.com/film/2008/nov/27/hayaomiyazaki|archive-date=30 September 2013|url-status=live}}</ref> [[File:Cate Blanchett 2011.jpg|thumb|Blanchett e hitaande 2011 e nder ñalɗi filmuuji to Sidney]] Kadi e hitaande 2008, Blanchett e jom suudu mum Andrew Upton ngonti hooreejo e ardiiɓe naalankaagal e nder fedde pijirlooji Sydney.<ref name="brw">{{cite web|url=http://www.brw.com.au/p/leadership/cate_blanchett_on_why_being_ceo_2NSYcMtFqq3vGhz3jhnOyL|title=Cate Blanchett on why being CEO is a matter of instinct|work=[[Business Review Weekly]]|date=27 June 2014|access-date=17 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923221307/http://www.brw.com.au/p/leadership/cate_blanchett_on_why_being_ceo_2NSYcMtFqq3vGhz3jhnOyL|archive-date=23 September 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://dailyreview.crikey.com.au/a-class-act-how-cate-blanchett-saved-stc|title=A class act: the discreet charm of cate blanchett|author=Margot Saville|date=27 June 2014|work=dailyreview.crikey.com.au|access-date=17 November 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150705181635/http://dailyreview.crikey.com.au/a-class-act-how-cate-blanchett-saved-stc|archive-date=5 July 2015}}</ref> Blanchett artii e fijirde e nder dingiral e hitaande 2009 nde sosiyetee dingiral Sydney waɗi filmo Tennessee Williams mo Liv Ullmann ardii. O waɗii fijirde nde o woni e mum ndee, o wondi e Joel Edgerton, o fiyi ɗum ko Stanley Kowalski. Ullmann e Blanchett ina njiɗnoo gollondirde e eɓɓoore nde Ullman yiɗi waɗde filmo A Doll’s House yani e laawol. Blanchett hollitii naatde e laana ndiwoowa to Ullmann, o diwi e fartaŋŋe oo caggal yeewtere adannde.<ref>{{cite episode|title=The Charlie Rose Show|url=https://www.imdb.com/title/tt1564516/|series=[[Charlie Rose (TV series)|Charlie Rose]]|network=[[PBS]]|season=12|number=8|date=10 December 2009|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160315103504/http://www.imdb.com/title/tt1564516/|archive-date=15 March 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{cite episode|url=https://www.imdb.com/title/tt1638158/|title=Masterclass: Liv Ullmann|series=[[Masterclass (TV series)|Masterclass]]|network=[[HBO]]|season=1|number=2|date=25 April 2010|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20161009192313/http://www.imdb.com/title/tt1638158/|archive-date=9 October 2016|url-status=live}}</ref> Pewnugol oto ina wiyee Desire ummorii ko Sydney haa duɗal jaaɓi haaɗtirde Brooklyn to New York, e nokku Kennedy to Washington, D.C. Ko ɗum nafoore mawnde e njulaagu, Blanchett heɓi njeenaari sabu golle mum Blanche DuBois.<ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/news/article/a-streetcar-named-desire-with-cate-blanchett-to-play-kennedy-center-and-bam-152707|title=A Streetcar Named Desire, with Cate Blanchett, to Play Kennedy Center and BAM|work=[[Playbill]]|date=22 August 2008|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160205203845/http://www.playbill.com/news/article/a-streetcar-named-desire-with-cate-blanchett-to-play-kennedy-center-and-bam-152707|archive-date=5 February 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.broadway.com/buzz/97633/cate-blanchett-coming-to-bam-and-kennedy-center-in-a-streetcar-named-desire/|title=Cate Blanchett Coming to BAM and Kennedy Center in A Streetcar Named Desire|publisher=[[Key Brand Entertainment]]|date=25 August 2008|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403010119/http://www.broadway.com/buzz/97633/cate-blanchett-coming-to-bam-and-kennedy-center-in-a-streetcar-named-desire/|archive-date=3 April 2015|url-status=live}}</ref> Ben Brantley, ƴamoowo New York Times wi'i, "Ms. Ullmann bee Ms. Blanchett waɗi fijirde man bana no ɗum meeɗay waɗugo ko adii, nden bo ɗum waɗi, bana no soobaajo am wi'i, 'a ɗon nana bana wolde a tammi a anndi no ɗum wi'etee bee laawol arandewol." "e hakkille makko cemmbinɗo, ɓernde makko laaɓtunde, e silhouette makko ɓuuɓɗo, patrisiyanke, [Blanchett] heɓi ɗum gila e fiyngo adanngo... Mi sikkaani so miɗo waawi yiyde golle ɓurɗe moƴƴude e ndee ɗoo darnde e nder nguurndam am." ''declared'',<ref>{{cite web|url=http://www.heraldsun.com.au/archive/news/meryl-streeps-complicated-life/story-e6frf92f-1225814962777|title=Meryl Streep's complicated life|work=[[Herald Sun]]|author=Masterson, Lawrie|date=2 January 2010|access-date=17 March 2015|archive-date=6 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211206232310/https://www.heraldsun.com.au/archive/news/meryl-streeps-complicated-life/story-e6frf92f-1225814962777|url-status=live}}</ref> "Ndeen fijirde wonnoo ko no 6uu6ol nii, no 6uu6ol nii, ina haawnii, ina haawnii, ina hul6inii no huunde fof nde nji’mi... Mi sikkaani so mi yi’ii oon fijirde, mi sikkaani so mi anndii diidi cfii fof e 6ernde am, sabu mi yi’ii cfum laabi keewcfi, kono mi meecfaa yi’de fijirde ndee haa mi yi’i oon fijirde haa mi yi’i oon fijirde e Blanchett The Sydney.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2009/12/03/theater/reviews/03streetcar.html|title=A Fragile Flower Rooted to the Earth|work=The New York Times|author=Brantley, Ben|date=3 December 2009|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150317130058/http://www.nytimes.com/2009/12/03/theater/reviews/03streetcar.html|archive-date=17 March 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/news/article/streetcar-and-when-the-rain-stops-falling-earn-sydney-theatre-awards-165033|title=Streetcar and When the Rain Stops Falling Earn Sydney Theatre Awards|work=[[Playbill]]|date=18 January 2010|access-date=17 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924204603/http://www.playbill.com/news/article/streetcar-and-when-the-rain-stops-falling-earn-sydney-theatre-awards-165033|archive-date=24 September 2015|url-status=live}}</ref>Darnde Ardiinde.<ref>{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2009/12/14/dangerous-liaisons-2|title=Dangerous Liaisons|magazine=[[The New Yorker]]|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|date=14 December 2009|access-date=17 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150316193242/http://www.newyorker.com/magazine/2009/12/14/dangerous-liaisons-2|archive-date=16 March 2015|url-status=live}}</ref>Pewnugol ngol e Blanchett keɓii njeenaaje Helen Hayes, ngam peewnugol ɓurngol moƴƴude ngol wonaa hoɗɓe e njeenaari ɓurndi moƴƴude e nder peewnugol ngol wonaa hoɗɓe e leydi ndii.<ref>{{cite web|url=http://www.janefonda.com/cate-blanchett/|title=Cate Blanchett|publisher=Janefonda.com|author=Jane Fonda|date=11 December 2009|access-date=17 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304233741/http://www.janefonda.com/cate-blanchett/|archive-date=4 March 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/news/article/ragtime-streetcar-eclipsed-and-antebellum-are-helen-hayes-award-winners-167411|title=Ragtime, Streetcar, Eclipsed and Antebellum Are Helen Hayes Award Winners|work=[[Playbill]]|date=6 April 2010|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402102128/http://www.playbill.com/news/article/ragtime-streetcar-eclipsed-and-antebellum-are-helen-hayes-award-winners-167411|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> E hitaande 2010, Blanchett waɗi fijirde Lady Marion e yeeso jaambaaro mawɗo biyeteeɗo Robin Hood mo Ridley Scott winndi. Film o heɓi ƴeewte keewɗe e juuɗe ƴeewooɓe<ref>{{Citation|title=Robin Hood|url=https://www.metacritic.com/movie/robin-hood|access-date=9 December 2020|archive-date=12 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201112014239/https://www.metacritic.com/movie/robin-hood|url-status=live}}</ref> kono o dañii nafoore to bannge ngalu, o dañii 321 miliyoŋ dolaar e nder kaalis winndere ndee kala.<ref>{{cite web|title=Robin Hood|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0955308/?ref_=bo_se_r_2|access-date=10 November 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=16 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201116052549/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0955308/?ref_=bo_se_r_2|url-status=live}}</ref>E hitaande 2011, o waɗii fijirde Marissa Wiegler, golloowo CIA, e nder filmo Joe Wright biyeteeɗo Hanna, o fijiraa ko e Saoirse Ronan e Eric Bana.<ref>{{cite news|last=Heritage|first=Stuart|date=11 October 2014|title=Hanna: Joe Wright's pride and extreme prejudice – film on TV recap|url=https://www.theguardian.com/film/2014/oct/11/hanna-saoirse-ronan-cate-blanchett-joe-wright-film-recap|work=The Guardian|access-date=15 October 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015085324/https://www.theguardian.com/film/2014/oct/11/hanna-saoirse-ronan-cate-blanchett-joe-wright-film-recap|archive-date=15 October 2014}}</ref> E hitaande 2011, Blanchett tawtoraama golle ɗiɗi ɗe sosiyetee Sydney waɗi. O fiyi Lotte Kotte e nder firo keso pijirlooji Botho Strauß e hitaande 1978, ɗi Martin Crimp waɗi, ɗi Benedikt Andrews ardii.<ref>{{cite web|url=http://www.broadway.com/buzz/159672/cate-blanchett-to-star-in-big-and-small-at-londons-barbican-theatre/|title=Cate Blanchett to Star in Big and Small at London's Barbican Theatre|publisher=[[Key Brand Entertainment]]|date=30 January 2012|access-date=6 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402205857/http://www.broadway.com/buzz/159672/cate-blanchett-to-star-in-big-and-small-at-londons-barbican-theatre/|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> Caggal nde golle ɗee njoofi to Sydney, peewnugol ngol yahri ko to Londres, Pari, to ñalɗi Vienne e Ruhrfestspiele.<ref>{{cite web|url=http://www.broadway.com/buzz/159672/cate-blanchett-to-star-in-big-and-small-at-londons-barbican-theatre/|title=Cate Blanchett to Star in Big and Small at London's Barbican Theatre|publisher=[[Key Brand Entertainment]]|date=30 January 2012|access-date=6 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402205857/http://www.broadway.com/buzz/159672/cate-blanchett-to-star-in-big-and-small-at-londons-barbican-theatre/|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett e peewnugol mum keɓii weltaare mawnde. Blanchett suɓaama ngam heɓde njeenaari ''Evening Standard Theatre'' ngam ɓurde waawde fiyde,<ref>{{cite web|url=https://www.standard.co.uk/goingout/theatre/evening-standard-theatre-awards-adrian-lester-and-his-writer-wife-lolita-chakrabarti-shortlisted-8306478.html|title=Evening Standard Theatre Awards: Adrian Lester and his writer wife Lolita Chakrabarti shortlisted|work=London Evening Standard|date=12 November 2012|access-date=17 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402153422/http://www.standard.co.uk/goingout/theatre/evening-standard-theatre-awards-adrian-lester-and-his-writer-wife-lolita-chakrabarti-shortlisted-8306478.html|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> o heɓi kadi njeenaari Sydney Theatre ngam ɓurde waawde fiyde e nder darnde mawnde<ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/news/article/sydney-theatre-companys-big-and-small-starring-cate-blanchett-opens-in-lond-192498|title=Sydney Theatre Company's Big and Small, Starring Cate Blanchett, Opens in London April 14|work=[[Playbill]]|date=14 April 2012|access-date=17 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924204710/http://www.playbill.com/news/article/sydney-theatre-companys-big-and-small-starring-cate-blanchett-opens-in-lond-192498|archive-date=24 September 2015|url-status=live}}</ref> e njeenaari Helpmann ngam ɓurde waawde fiyde.<ref name="Helpmann">{{cite web|url=http://www.heraldsun.com.au/entertainment/arts/cate-blanchett-wins-fourth-helpmann-award/story-fni0fcgk-1227028292059|title=Cate Blanchett wins fourth Helpmann Award|work=[[Herald Sun]]|date=18 August 2014|access-date=1 March 2015|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103210352/https://www.heraldsun.com.au/entertainment/arts/cate-blanchett-wins-fourth-helpmann-award/story-fni0fcgk-1227028292059|url-status=live}}</ref> Ndeen o fiyi Yelena, o fotndi e Hugo Weaving e Richard Roxburgh, e nder fijirde nde Andrew Upton waɗi e fijirde Vanya, kaaw Anton Chekhov,<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2011/08/08/theater/reviews/chekhovs-slugfest-with-pratfalls.html|title=Chekhov's Slugfest, With Pratfalls|work=The New York Times|author=Brantley, Ben|date=7 August 2011|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150405121957/http://www.nytimes.com/2011/08/08/theater/reviews/chekhovs-slugfest-with-pratfalls.html|archive-date=5 April 2015|url-status=live}}</ref> nde yahri to nokku Kennedy e nokku New York e nder fedde Lincoln Center.<ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/features/article/a-letter-from-australia-love-never-dies-annie-cate-blanchett-david-williams-187066|title=A Letter From Australia: Love Never Dies, Annie, Cate Blanchett, David Williamson and More|work=[[Playbill]]|date=1 February 2012|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924122505/http://www.playbill.com/features/article/a-letter-from-australia-love-never-dies-annie-cate-blanchett-david-williams-187066|archive-date=24 September 2015|url-status=live}}</ref> Pewnugol ngol e Blanchett keɓii weltaare mawnde, e ''The New York Times''<nowiki/>' Ben Brantley bayyini, "Miɗo sikki waktuuji tati ɗi mbaɗ-mi jamma aset ngam ndaarde [jikkuuji ɗii] ina ngulla no ɓe mbeltorii e nder ɓurɓe welde e nguurndam am teyaatregoing ... Oo kaaw Vanya heɓi les goɗɗo yi'aama darnde am no ...B fijooɓe ɓurɓe moƴƴude e cuusal e nder adunaaru nduu." Blanchett heɓi njeenaari Helen Hayes ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder film mo wonaa hoɗorde, e njeenaari Helpmann ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde.<ref name="Helpmann2">{{cite web|url=http://www.heraldsun.com.au/entertainment/arts/cate-blanchett-wins-fourth-helpmann-award/story-fni0fcgk-1227028292059|title=Cate Blanchett wins fourth Helpmann Award|work=[[Herald Sun]]|date=18 August 2014|access-date=1 March 2015|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103210352/https://www.heraldsun.com.au/entertainment/arts/cate-blanchett-wins-fourth-helpmann-award/story-fni0fcgk-1227028292059|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://variety.com/2012/legit/news/hayes-names-theater-award-winners-1118053056/|title=Hayes names theater award winners|work=Variety|date=24 April 2012|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150207073326/http://variety.com/2012/legit/news/hayes-names-theater-award-winners-1118053056/|archive-date=7 February 2015|url-status=live}}</ref> [[File:Cate Blanchett SDCC 2014 (cropped).jpg|thumb|Blanchett ina ɓamta « Hobbit : Hare konuuli joy » e hitaande 2014 to San Diego]] === 2012-2016: Jasmin bulo e ummital mum to Holiwuud === Blanchett fuɗɗiti darnde maako bana Galadriel nder fijirde Peter Jackson fijirde Hobbit (2012-2014), arandeere fijirde Joomiraawo cirƴam, fijirde haa lesdi New Zealand.<ref>{{cite news|url=http://www.theonering.net/torwp/2010/12/07/41135-torn-exclusive-cate-blanchett-ken-stott-sylvester-mccoy-mikael-persbrandt-join-cast-of-peter-jackson%E2%80%99s-%E2%80%9Cthe-hobbit%E2%80%9D/|title=Torn Exclusive: Cate Blanchett, Ken Stott, Sylvester Mccoy, Mikael Persbrandt join cast of Peter Jackson's ''The Hobbit''|publisher=TheOneRing.net|access-date=11 December 2010|date=7 December 2010|location=Los Angeles, CA|archive-url=https://web.archive.org/web/20171121070437/https://www.theonering.net/torwp/2010/12/07/41135-torn-exclusive-cate-blanchett-ken-stott-sylvester-mccoy-mikael-persbrandt-join-cast-of-peter-jackson%e2%80%99s-%e2%80%9cthe-hobbit%e2%80%9d/|archive-date=21 November 2017|url-status=live}}</ref> Ko nde filmuuji tati ''The Lord of the Rings'' ɓuri famɗude weltaare, filmuuji tati ''The Hobbit'' ɗii fof ko nafoore mawnde e kaalis, dañii fotde miliyaaruuji tati dolaar e nder winndere ndee kala.<ref>{{cite web|title=The Hobbit: An Unexpected Journey|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0903624/?ref_=bo_se_r_1|access-date=10 November 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=11 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201111014431/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0903624/?ref_=bo_se_r_1|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=The Hobbit: The Desolation of Smaug|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt1170358/?ref_=bo_se_r_2|access-date=10 November 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=10 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201110232111/https://www.boxofficemojo.com/title/tt1170358/?ref_=bo_se_r_2|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=The Hobbit: The Battle of the Five Armies|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt2310332/?ref_=bo_se_r_3|access-date=10 November 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=10 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201110222308/https://www.boxofficemojo.com/title/tt2310332/?ref_=bo_se_r_3|url-status=live}}</ref> Jikku Galadriel feeñataa e J.R.R. Deftere Tolkien asliire, kono daartol ngol waylaama e binndoowo gooto Guillermo del Toro e gardo Peter Jackson ngam Blanchett waawa feeñde e filmuuji tati ɗii.<ref>{{Cite news|last=Child|first=Ben|date=8 December 2010|title=Peter Jackson tinkers with Tolkien to hand Cate Blanchett Hobbit role|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/film/2010/dec/08/peter-jackson-cate-blanchett-hobbit|access-date=10 November 2020|archive-date=9 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201109024756/http://www.theguardian.com/film/2010/dec/08/peter-jackson-cate-blanchett-hobbit|url-status=live}}</ref> O daande darnde "''Penelope''" e nder yeewtere ''Family Guy'' "Mr e Mrs Stewie", yaltunde ñalnde 29 abriil 2012, e laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth II e nder yeewtere "''Family Guy Viewer Mail'' 2", yaltunde ñalnde 20 mee 2012.<ref>{{cite magazine|url=https://www.ew.com/article/2012/04/27/family-guy-cate-blanchett-stewie|title='Family Guy': Cate Blanchett + Stewie + exploding wallet = ? – Exclusive Video|magazine=Entertainment Weekly|date=27 April 2012|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150227141128/http://www.ew.com/article/2012/04/27/family-guy-cate-blanchett-stewie|archive-date=27 February 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/movies/monarchs-movies-film-portrayals-queen-elizabeth-ii-article-1.2353522|title=A look at movie and TV portrayals of Queen Elizabeth II|work=[[Daily News (New York)|Daily News]]|date=9 September 2015|access-date=27 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160911050021/http://www.nydailynews.com/entertainment/movies/monarchs-movies-film-portrayals-queen-elizabeth-ii-article-1.2353522|archive-date=11 September 2016|url-status=live}}</ref> Blanchett warti haa fijirde Ostarali bee nastugo maako nder fijirde ''The Turning'' (2013), fijirde antoloji tuugniinde dow defte Tim Winton.<ref>{{cite web|url=https://www.slashfilm.com/the-turning-trailer-directed-by-cate-blanchett-mia-wasikowska-and-fifteen-more/|title=The Turning' Trailer: Directed by Mia Wasikowska and Sixteen More|publisher=SlashFIlm|date=25 June 2013|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20141206012314/http://www.slashfilm.com/the-turning-trailer-directed-by-cate-blanchett-mia-wasikowska-and-fifteen-more/|archive-date=6 December 2014|url-status=live}}</ref>O woniino hooreejo jury e hitaande 2012 e 2013 e nder fedde filmuuji hakkunde leyɗeele Dubaï.<ref>{{cite web|url=http://dubaifilmfest.com/en/news/17/134574/cate_blanchett_heads_jury_of_second_iwc_filmmaker_award_at.html|title=Cate Blanchett Heads Jury of Second IWC Filmmaker Award at Dubai International Film Festival|publisher=Dubai Film Festival|date=7 November 2013|access-date=15 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150215103943/http://dubaifilmfest.com/en/news/17/134574/cate_blanchett_heads_jury_of_second_iwc_filmmaker_award_at.html|archive-date=15 February 2015|url-status=dead}}</ref> Sosiyetee Sydney tiyaataar hitaande 2013 woni hitaande sakkitiinde nde Blanchett woni hooreejo e gardo naalankaagal.<ref name="brw2">{{cite web|url=http://www.brw.com.au/p/leadership/cate_blanchett_on_why_being_ceo_2NSYcMtFqq3vGhz3jhnOyL|title=Cate Blanchett on why being CEO is a matter of instinct|work=[[Business Review Weekly]]|date=27 June 2014|access-date=17 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923221307/http://www.brw.com.au/p/leadership/cate_blanchett_on_why_being_ceo_2NSYcMtFqq3vGhz3jhnOyL|archive-date=23 September 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Cate Blanchett's next step|url=http://www.youtube.com/watch?v=WO5lm1vNVQg|via=YouTube|date=6 September 2012|access-date=22 April 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140513003718/http://www.youtube.com/watch?v=WO5lm1vNVQg|archive-date=13 May 2014|url-status=live}}</ref> E hitaande 2013, Blanchett waɗii fijirde Jasmin Francis, ardotooɗo e nder filmo Jasmin daneejo mo [[Woody Allen]] waɗi, o wondi e Alek Baldwin e Sali Hawkins. Golle makko keɓii weltaare mawnde, won e ƴeewooɓe ina cikka ko ɗum ɓuri moƴƴude e nguurndam makko haa e oon sahaa (ina ɓura golle makko e Elizabeth).<ref>{{cite web|title=Blue Jasmine|url=https://www.metacritic.com/movie/blue-jasmine/critic-reviews|publisher=Metacritic|access-date=28 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130916141254/http://www.metacritic.com/movie/blue-jasmine/critic-reviews|archive-date=16 September 2013|url-status=live}}</ref> E nder ƴeewndo makko ngam jaaynde The Guardian, Mark Kermode hollitii wonde, "Blanchett ƴettii caɗeele no dogoowo ɓurɗo waawde fiyde nii, ina fadi maraton, ina rema laawol mum e nder 26 kiloomeeteer laawol gonngol e nder ɓernde, e kala ko ina ɓuuɓna, ina ɓuuɓna, ina wondi e gonɗi, ina ɓuuɓna reedu, ina ɓuuɓna ɓernde, ina ɓuuɓna ɓernde. Peter Travers, e ƴeewde filmo oo ngam ''Rolling Stone'',<ref>{{cite web|date=28 September 2013|title=Blue Jasmine – review|url=http://www.theguardian.com/film/2013/sep/29/blue-jasmine-review|access-date=10 November 2020|website=The Guardian|archive-date=7 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201107014141/https://www.theguardian.com/film/2013/sep/29/blue-jasmine-review|url-status=live}}</ref> noddi golle Blanchett ɗee, "kaawis", o jokki e winndude, "Yiyde Jasmine – majjuɗo, gooto, mo waawaano ƴettude maagiyaŋkaagal e nder goonga mo ronkaama – ina metti golle makko, ko ɓuri ɗum bonde 40 njeenaari gollorɗe e ƴeewooɓe, ina heen njeenaari LAFCA, njeenaari NYFCC, njeenaari NSFC, njeenaari cuɓagol ƴeewooɓe, njeenaari golle ɓurɗe moƴƴude e hitaande ndee e nder fedde filmuuji hakkunde leyɗeele Santa Barbara,<ref>{{Cite magazine|last=Travers|first=Peter|date=25 July 2013|title=Blue Jasmine|url=https://www.rollingstone.com/movies/movie-reviews/blue-jasmine-128969/|access-date=10 November 2020|magazine=[[Rolling Stone]]|archive-date=16 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201116213457/https://www.rollingstone.com/movies/movie-reviews/blue-jasmine-128969/|url-status=live}}</ref> njeenaari fijoowo, njeenaari ''Golden Globe'', njeenaari BAFTA, njeenaari ''Independent Spiri''t, e njeenaari ''Academy'' Be1. <ref>[[List of awards and nominations received by Cate Blanchett]]</ref>Nasaraaku Blanchett waɗi mo tan fijoowo jeego'o heɓugo Oscar nder cate fijirle ɗiɗi fuu, tataɓo heɓugo fijoowo ɓurduɗo ɓaawo fijoowo ɓurduɗo wallugo, nden o [[Ostarali]] arandejo heɓugo Oscar fijoowo ko ɓuri gooto.<ref>{{cite news|url=https://www.tvguide.com/News/2014-Oscar-Winners-1078426.aspx|author=Eng, Joyce|date=2 March 2014|title=12 Years a Slave, Gravity Top Oscars|work=[[TV Guide]]|access-date=12 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20140306012840/http://www.tvguide.com/News/2014-Oscar-Winners-1078426.aspx|archive-date=6 March 2014|url-status=live}}</ref><ref name="GD">{{cite web|url=http://www.goldderby.com/news/5056/cate-blanchett-meryl-streep-jessica-lange-film-news-13579086.html|title=Will Cate Blanchett join Meryl Streep and Jessica Lange in Oscars upgrade lounge?|publisher=Goldderby.com|access-date=23 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924023604/http://www.goldderby.com/news/5056/cate-blanchett-meryl-streep-jessica-lange-film-news-13579086.html|archive-date=24 September 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AtgiHCT_bdE|title=Oscars 2014 Winners Room: Cate Blanchett on being the first Australian actress to win two Oscars|via=YouTube|date=16 November 2013|access-date=5 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140305191338/http://www.youtube.com/watch?v=AtgiHCT_bdE|archive-date=5 March 2014|url-status=live}}</ref> Ɓiɗɗo debbo mo Allen jibini biyeteeɗo Dylan Farrow, gila ndeen ina ñiŋa Blanchett e fijooɓe woɗɓe sabu gollodaade e Allen.<ref>{{cite news|url=https://www.nzherald.co.nz/entertainment/news/article.cfm?c_id=1501119&objectid=11970863|title=Woody Allen's daughter Dylan Farrow calls out Cate Blanchett|work=The New Zealand Herald|date=7 January 2018|access-date=11 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612141149/https://www.nzherald.co.nz/entertainment/news/article.cfm?c_id=1501119&objectid=11970863|archive-date=12 June 2018|url-status=live}}</ref><ref name="Ross 2018">{{cite news|last=Ross|first=Martha|title=Dylan Farrow calls hypocrisy on Blake Lively, Cate Blanchett for working with Woody Allen|url=https://www.mercurynews.com/2018/01/05/dylan-farrow-calls-hypocrisy-on-times-up-supporters-blake-lively-cate-blanchett-for-working-with-woody-allen/|work=The Mercury News|date=5 January 2018|location=San Jose, Calif.|access-date=11 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190212130746/https://www.mercurynews.com/2018/01/05/dylan-farrow-calls-hypocrisy-on-times-up-supporters-blake-lively-cate-blanchett-for-working-with-woody-allen/|archive-date=12 February 2019|url-status=live}}</ref>Blanchett jaabii, "Ko laaɓi tan ko ngonka juutka e mettuka wonande ɓesngu nguu kadi miɗo sikki ɓe keɓat heen peeje e jam."<ref>{{cite news|url=https://www.vulture.com/2014/02/blanchett-addresses-allen-sex-abuse-accusations.html|title=Cate Blanchett Addresses Woody Allen Sexual Abuse Accusations|work=Vulture|date=2 February 2014|access-date=11 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142314/http://www.vulture.com/2014/02/blanchett-addresses-allen-sex-abuse-accusations.html|archive-date=12 June 2018|url-status=live}}</ref> E dow haala dille MeToo, Blanchett wiyi ina sikki wonde "media renndo ina moƴƴi e ƴellitde humpitooji e geɗe, kono wonaa ñaawoowo e co-juɓɓule". abuses waɗii, neɗɗo oo ina ñaawee, ko ɗuum waɗi neɗɗo, mo wonaa e nder gollordu jalbundu ndu ngon-mi nduu, ina waawi huutoraade oon sifaa sariya ngam reende koye mum en sahaa kala, e nder gollordu am walla kala gollordu woɗndu, ɓe ngonaa ƴaañiiɓe sabu ɓe ngonaa ɓuuɓɓe."<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/film/2018/mar/22/cate-blanchett-woody-allen-speaks-out-dylan-farrow-abuse-allegations|title=Cate Blanchett on Woody Allen: 'I don't think I've stayed silent at all'|work=The Guardian|date=22 March 2018|access-date=11 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180616113835/https://www.theguardian.com/film/2018/mar/22/cate-blanchett-woody-allen-speaks-out-dylan-farrow-abuse-allegations|archive-date=16 June 2018|url-status=live}}</ref><ref name="Robinson 2018">{{cite news|last=Robinson|first=Joanna|title=Cate Blanchett: Social Media Is "Not the Judge and Jury" of Woody Allen|url=https://www.vanityfair.com/hollywood/2018/03/cate-blanchett-woody-allen-dylan-farrow-allegations|magazine=Vanity Fair|date=22 March 2018|access-date=11 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20181129111101/https://www.vanityfair.com/hollywood/2018/03/cate-blanchett-woody-allen-dylan-farrow-allegations|archive-date=29 November 2018|url-status=live}}</ref> E hitaande 2014, Blanchett wondi e Matt Damon e George Clooney e nder filmo ɗiɗaɓo oo, ''The Monuments Men'', tuugiiɗo e daartol goongawol fedde daartiyankooɓe naalankaagal e toppitiiɓe miiseeji, ɓe keɓti golle naalankaagal maantiniiɗe ɗe Nazi en ngujji.<ref>{{cite web|title=George Clooney Sets Daniel Craig, Bill Murray, Cate Blanchett, Jean Dujardin For WWII Drama 'The Monuments Men'|website=Deadline Hollywood|date=29 October 2012|url=https://deadline.com/2012/10/george-clooney-sets-daniel-craig-bill-murray-cate-blanchett-jean-dujardin-for-wwii-drama-monuments-men-361490/|access-date=18 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121106181303/http://www.deadline.com/2012/10/george-clooney-sets-daniel-craig-bill-murray-cate-blanchett-jean-dujardin-for-wwii-drama-monuments-men/|archive-date=6 November 2012|url-status=live}}</ref> Jaambaaro [[Farayse|Faraysenaajo]] biyeteeɗo Rose Valland ko kañum woni jikku Blanchett, hono Claire Simone.<ref>{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2014/02/02/movies/history-yes-but-movie-history.html|title=History, Yes, but Movie History|website=[[The New York Times]]|date=29 January 2014|access-date=16 July 2020|archive-date=26 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180226125811/https://www.nytimes.com/2014/02/02/movies/history-yes-but-movie-history.html|url-status=live|last1=Mashberg|first1=Tom}}</ref> The Monuments Men heɓi ƴeewte keewɗe e juuɗe ƴeewooɓe, ɓe keɓii 155 miliyoŋ dolaar e kaalis winndere ndee kala.<ref>{{cite web|title=The Monuments Men|url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl1818592769/|access-date=10 November 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=9 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201209105316/https://www.boxofficemojo.com/release/rl1818592769/|url-status=live}}</ref>Oon hitaande, Blanchett kadi waɗii daande Valka e nder filmo ''DreamWorks'' mo njiyloto-ɗaa 2.<ref>{{cite web|url=https://screenrant.com/how-train-your-dragon-2-image-cate-blanchett-details/|title='How to Train Your Dragon 2': New Image & Details for Cate Blanchett's Character|website=Screen Rant|date=16 December 2013|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20141222152200/http://screenrant.com/how-train-your-dragon-2-image-cate-blanchett-details/|archive-date=22 December 2014|url-status=live}}</ref> Film o heɓi weltaare mawnde, o waɗii nafoore mawnde e kaalis.<ref>{{cite web|url=https://www.forbes.com/sites/scottmendelson/2014/08/15/box-office-how-to-train-your-dragon-2-crosses-500m-worldwide-following-china-debut/|title=Box Office: 'How To Train Your Dragon 2' Crosses $500M Following China Debut|work=[[Forbes]]|date=15 August 2014|access-date=15 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150120164019/http://www.forbes.com/sites/scottmendelson/2014/08/15/box-office-how-to-train-your-dragon-2-crosses-500m-worldwide-following-china-debut/|archive-date=20 January 2015|url-status=live}}</ref> Nde yahi haa nde heɓi njeenaari ''Golden Globe'' ngam filmu ɓurduɗo wooɗugo, nde heɓi nominaasiyoŋ ngam heɓugo njeenaari ''Academy'' ngam filmu ɓurduɗo wooɗugo.<ref>{{cite web|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/golden-globes-how-train-your-762789|title=Golden Globes: 'How to Train Your Dragon 2' Wins Best Animated Feature Film|work=[[The Hollywood Reporter]]|date=11 January 2015|access-date=15 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150115062901/http://www.hollywoodreporter.com/news/golden-globes-how-train-your-762789|archive-date=15 January 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.usatoday.com/story/life/movies/2015/01/15/oscar-academy-awards-nominations-news/21783001/|title='Birdman,' 'Budapest' lead Oscar nominations|work=[[USA Today]]|date=15 January 2015|access-date=15 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150115205528/http://www.usatoday.com/story/life/movies/2015/01/15/oscar-academy-awards-nominations-news/21783001/|archive-date=15 January 2015|url-status=live}}</ref> Koɗo Blanchett waɗii fijirde [[Ostarali]] Rake, bana debbo mo Richard Roxburgh woni hooreejo fijirde Cleaver. Ñalnde 29 [[lewru]] bowte hitaande 2015, o wondi e [[Deborah Mailman]], o ardii njeenaari AACTA 4ɓiri.<ref>{{cite web|url=http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/sydney-confidential/cate-blanchett-flies-into-sydney-to-begin-rehearsals-with-deborah-mailman-for-the-aacta-awards/story-fni0cvc9-1227188165175|title=Cate Blanchett flies into Sydney to begin rehearsals with Deborah Mailman for the AACTA Awards|work=The Daily Telegraph|date=19 January 2015|access-date=24 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150613162015/http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/sydney-confidential/cate-blanchett-flies-into-sydney-to-begin-rehearsals-with-deborah-mailman-for-the-aacta-awards/story-fni0cvc9-1227188165175|archive-date=13 June 2015|url-status=live}}</ref> gpxkxd1m40skqaob34g5daud3v3bfts 164669 164668 2026-04-16T13:34:15Z MOIBARDE 10068 164669 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Catherine Élise Blanchett''' (/blæntʃɪt/ BLAN-chit;<ref name=":0">{{cite web|url=https://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|title=Say How: B|publisher=National Library Service for the Blind and Physically Handicapped|access-date=7 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507154056/http://www.loc.gov/nls/about/organization/standards-guidelines/abcd/#b|archive-date=7 May 2018|url-status=live}}</ref> jibinaa ko ñalnde 14 mee 1969) ko fiyoowo filmo e peewnoowo filmo [[Ostarali]]. O nanndiraa ko gooto e ɓurɓe waawde waɗde golle e yonta makko, omo anndiraa golle makko keewɗe e nder dingiral e ekran, haa arti noon e filmuuji keertiiɗi e filmuuji keewɗi. Blanchett heɓii njeenaaje keewɗe, ina heen njeenaaje ɗiɗi Oscar, njeenaaje tati fijoowo, njeenaaje nay Oscar filmuuji Angalteer, e njeenaaje nay Golden Globe, ko jiidaa e noddaango ngam heɓde njeenaaje tati Primetime Emmy, njeenaaje Laurence Olivier e njeenaaje Tony. O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ñeeñal, o fuɗɗii golle makko e dingiral Ostarali e hitaande 1992, o waɗi filmo makko gadano e hitaande 1997. O ari e darnde winndereyankoore sabu golle makko laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder filmo Elizabeth (1998), mo o heɓi njeenaari makko gadani e njeenaari Oscar. O heɓi njeenaari Oscar ngam fijoowo ɓurɗo waawde wallitde ngam hollirde Katharine Hepburn e nder filmo biyeteeɗo ''The Aviator'' (2004), e fijoowo ɓurɗo moƴƴude ngam waɗde fijirde gonnooɗo neɗɗo jom hakkille e nder fijirde jaleeɗe Blue Jasmine (2013). Kuuɗe maako feere ɗe o suɓaama ngam ''Oscar'' woni nder fijirle hawtuki (2006), Mi walaa ton (2007), Elizabeth: Duuɓi kaŋŋe (2007), Carol (2015), e Tár (2022), ɗum waɗi mo ɓurduɗo suɓeede nder Ostarali. Nasaraaku maako ɓurngu mawnugo nder fijirle maako hawti bee fijirde tati Joomiraawo ɓoggi (2001-2003), fijirde maako nde Hobbit tati (2012-2014), Indiana Jones e Laamu hoore Kiristaal (2008), Case Curious of Benjamin Button (2008), Cinderella (2011). 8 (2018), e Hoto ƴeew dow (2021). Blanchett waɗii golle e nder dingiral ko ina ɓura capanɗe ɗiɗi. Kanko e jom suudu makko, Andrew Upton, ko kamɓe ngonnoo ardiiɓe naalankaagal e nder fedde dingiral Sydney tuggi 2008 haa 2013. Won e golle makko e nder dingiral e nder ooɗoo sahaa ko e ummital ''A Streetcar Named Desire'', Kaaw Vanya, ''Big and Little'' e ''The Maids''. O waɗii yeewtere makko adannde e ''Broadway'' e hitaande 2017 e nder filmo biyeteeɗo The Present, mo o suɓaa e njeenaari Tony Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder pijirlooji. O waɗii Phyllis Schlafly e nder FX e nder fijirde Hulu ''Mrs. America'' (2020) e jaayndiyanke e nder fijirde ''Apple TV+ Disclaimer'' (2024), ɗiin ɗiɗi fof keɓii noddaango makko ngam heɓde njeenaari Primetime Emmy ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder fijirde walla filmo. Blanchett ko keɓɗo njeenaaje tedduɗe keewɗe. Laamu [[Ostarali]] rokkii mo njeenaari teemedere hitaande e hitaande 2001, o toɗɗaa kadi sehil makko e hitaande 2017.<ref name="AC">{{cite news|url=https://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|title=Queen's Birthday 2017 Honours: The full list|date=12 June 2017|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|access-date=11 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170614002224/http://www.smh.com.au/national/queens-birthday-2017-honours-the-full-list-20170609-gwokjh.html|archive-date=14 June 2017|url-status=live}}</ref> E hitaande 2012, laamu [[Farayse]] toɗɗii mo Chevalier de l’Ordre des ''Arts'' et des Lettres. Blanchett teddinaama e Musée de l’Art Moderne, o heɓi kadi njeenaari (''fellowship'') to ''British Film Institute'' e hitaande 2015. Time inniri mo gooto e yimɓe mum 100 ɓurɓe waawde e nder winndere ndee e hitaande 2007. E hitaande 2018, o jeyaa ko e yimɓe ɓurɓe yoɓeede e winndere ndee. O heɓi kadi dipolomaaji Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie. [[File:Nida dusk.jpg|thumb|Duɗal ngenndiwal ganndal dingiral to Kensington, to leydi New South Wales, ɗo Blanchett janngi]] ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Catherine Elise Blanchett jibinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 1969 to wuro wiyeteengo Ivanhoe, to wuro Melbourne.<ref name=":1">{{cite web|url=http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|work=[[The Age]]|title=Can-do Cate|access-date=13 August 2012|first=Peter|last=Wilmoth|date=2 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729112012/http://www.theage.com.au/news/in-depth/strongpeoplestrong-cando-cate-the-woman-whos-everywhere/2008/03/01/1204227051340.html|archive-date=29 July 2013|url-status=live}}</ref><ref name="Britannica">{{cite web|title=Cate Blanchett {{!}} Biography, Movies, & Facts|url=https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|access-date=9 December 2020|publisher=[[Encyclopedia Britannica]]|archive-date=9 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211109182749/https://www.britannica.com/biography/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Yumma makko Ostaralinaajo, hono June (nee Gamble),<ref name="Haun">{{cite web|url=http://www.playbill.com/features/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195692/P2|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129020026/http://www.playbill.com/news/article/from-hedda-to-streetcar-to-vanya-the-many-colors-of-cate-blanchett-195675|archive-date=29 January 2015|title=From Hedda to Streetcar to Vanya: The Many Colors of Cate Blanchett|first=Harry|last=Haun|work=[[Playbill]]|date=16 July 2012|access-date=16 March 2015}}</ref> ko ƴellitoowo jeyi leydi e jannginoowo ; e baaba makko Ameriknaajo, Robert DeWitt Blanchett Jr., jeyaaɗo to Texas, ko mawɗo konu [[Amerik]], wonti gardiiɗo yeeyirde.<ref name="rc">{{cite journal|title=Cate Blanchett's biography|journal=[[Elle (magazine)|Elle]]|date=December 2003}}</ref><ref name="W2010">{{cite web|url=http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett|work=[[W (magazine)|W]]|title=With a theater company to run and her brood of boys to raise, Cate Blanchett barely has time to be a movie star. Good thing she's a natural|first=Danielle|last=Stein|date=June 2010|access-date=26 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20161129035846/http://www.wmagazine.com/people/celebrities/2010/06/cate_blanchett/|archive-date=29 November 2016|url-status=dead}}</ref><ref name="MIL">{{cite news|title=Cate Blanchett, Theatre Boss|url=http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|first=Jo|last=Lennan|work=[[Intelligent Life (magazine)|Intelligent Life]]|publisher=[[Economist Group]]|year=2012|access-date=15 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201154011/http://moreintelligentlife.com/content/arts/jo-lennan/cate-blanchett-theatre-boss?page=full|archive-date=1 February 2014|url-status=live}}</ref> Ɓe kawri nde laana Robert yani to wuro Melbourne.<ref name="act">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Nde Blanchett heɓi duuɓi sappo, baaba mum maayi e rafi ɓernde, o acci yumma makko ina mawnina ɓesngu nguu.<ref name="hs">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett woni ɗiɗaɓo e sukaaɓe tato, ina jogii miñi mum mawɗo e miñi mum debbo tokooso.<ref name="tca">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>Iwdi makko ina waɗi Engele, won e [[Ecoppinaaɓe]], e [[Farayse]] woɗɗunde.<ref name="tca2">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140307015612/http://uk.tv.yahoo.com/daybreak-cate-blanchett-discusses-39-monument-men-39-121900036.html|url-status=dead|archive-date=7 March 2014|title=Daybreak: Cate Blanchett discusses 'The Monument Men'|publisher=Yahoo!|date=4 February 2014|access-date=16 March 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|title=Cate Blanchett's Surprising Spy History|publisher=[[Ancestry.com]]|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150305074140/http://blogs.ancestry.com/cm/2014/02/13/cate-blanchett-a-spy-in-the-family/|archive-date=5 March 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett siftinii hoore mum ko cukalel "feccere ekstrovert, feccere wallflower".<ref name="hs2">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko cakkitiiɗi o wonnoo ko e yiɗde ɓoornaade comci worɓe, o yahri ko e fasaade goth e punk, e sahaa gooto o ɓuuɓna hoore makko.<ref name="hs3">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref>O janngi duɗal leslesal to wuro Melbourne to duɗal leslesal Ivanhoe East ; ngam jaŋde makko hakkundeere, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Ivanhoe, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Methodist, ɗo o ƴeewtindii yiɗde makko e naalankaagal.<ref>{{cite magazine|url=http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|title=Famous alumni on Latham's hit list|magazine=[[Crikey]]|access-date=15 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100310172220/http://www.crikey.com.au/2005/03/30/famous-alumni-on-lathams-hit-list/|archive-date=10 March 2010|url-status=live}}</ref> E nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o golliima e galle safrooɓe to Victoria.<ref>{{cite web|title=Enough Rope with Andrew Denton: Cate Blanchett|website=[[Australian Broadcasting Corporation]]|date=9 May 2005|access-date=3 June 2017|url=http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20160626214430/http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1364013.htm|archive-date=26 June 2016|url-status=dead}}</ref> Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, o fuɗɗii jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. Nde o woni to [[Misra]], Blanchett naamnaama yo won ekstra e nder filmo boksi [[Misra]] biyeteeɗo Kaboria (1990) ; e haajuuji kaalis, o jaɓi golle ɗee.<ref name="hs4">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref name="hs5">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|title=Cate Blanchett: Facts & Related Content|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|accessdate=22 January 2022|archive-date=23 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220123054746/https://www.britannica.com/facts/Cate-Blanchett|url-status=live}}</ref>Nde o arti [[Ostarali]], o ummii Sydney, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ganndal dingiral (NIDA),<ref name="NYT">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>o heɓi bakkaa makko e hitaande 1992, o heɓi bakkaa makko e ganndal dingiral.<ref name="hs6">{{cite web|url=http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|work=[[The Herald (Glasgow)|The Herald]]|title=Cate Blanchett on madness, motherhood and working with Woody Allen|date=20 September 2013|access-date=29 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150129021750/http://www.heraldscotland.com/arts-ents/film/cate-blanchett-on-madness-motherhood-and-working-with-woody-allen.22155506|archive-date=29 January 2015|url-status=live}}</ref> == Kugal == === 1992–2000 : Golle puɗɗaaɗe e ƴellitaare winndereere === Darnde Blanchett adannde e dingiral ko feewti e Geoffrey Rush e hitaande 1992 e nder pijirlooji David Mamet Oleanna ngam fedde pijirlooji Sydney. Oon hitaande kadi, o waɗtaa e golle Clytemnestra e nder peewnugol Sofokles biyeteeɗo Electra. Yontereeji ɗiɗi caggal nde ɓe mbaɗi ekkolaaji, fiyoowo filmo oo yalti, gardinooɗo Lindy Davies ƴetti Blanchett e filmo oo. Golle makko e Electra wonti gooto e golle makko ɓurɗe welde e NIDA.<ref name="act2">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> E hitaande 1993, Blanchett heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ƴeewooɓe pijirlooji Sydney ngam golle makko e nder filmo Kafka Dances mo Timothy Daly, o heɓi kadi njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle makko e nder filmo Oleanna mo Mamet, ɗum waɗi mo fijoowo gadano heɓde cate ɗiɗi ɗee kala e nder hitaande wootere.<ref name="act3">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref> Blanchett waɗi darnde Ophelia nder fijirde Hamlet nde Neil Armfield ardii, nde Rush e Richard Roxburgh ardii, nden o suɓaama ngam heɓugo ceede suudu ɓaleeru.<ref name="walk">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref> Blanchett adii feeñde e ekran ko e hitaande 1994 e teleeji tokoosi Heartland <ref>{{cite interview|interviewer-last=Denny|interviewer-first=Spence|author1=Enoch, Wesley|author2=Maza, Rachel|author-link1=Wesley Enoch|author-link2=Rachel Maza|format=audio|title=Tributes to groundbreaking SA actor & performer Lillian Crombie|website=ABC listen|date=4 January 2024|url=https://www.abc.net.au/listen/programs/adelaide-breakfast/lillian-crombie/103287846|access-date=20 January 2024}}</ref>e Ernie Dingo, o yahri yeeso e feeñde e teleeji tokoosi ''Bordertown'' (1995) e ''Hugo Weaving'',<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|title=Parklands (1996)|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403040903/http://www.nytimes.com/movies/movie/136547/Parklands/overview|archive-date=3 April 2015|work=[[The New York Times]]|date=2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|title=Kathryn Millard|publisher=RoninFilms.com.au|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402122627/http://www.roninfilms.com.au/person/230/kathryn-millard.html|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> e nder feccere polis ''rescue'' ina wiyee "Ɓiɗɗo gorko". O yalti kadi e filmo tokooso mo hojomaaji 50 biyeteeɗo Parklands (1996), mo heɓi cuɓagol to Duɗal Filmuuji [[Ostarali]] (AFI) ngam ɓurde moƴƴude e filmo asliijo.<ref name="stateless">{{cite news|url=https://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|title=Cate Blanchett To Helm 'Stateless'; Drama Series Has Oz Immigration Focus|date=21 July 2015|access-date=11 August 2015|website=Deadline Hollywood|archive-url=https://web.archive.org/web/20150811055419/http://deadline.com/2015/07/cate-blanchett-tv-series-stateless-director-1201482652/|archive-date=11 August 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|title=Police Rescue: Season 3 Episode 5|publisher=LocateTV|access-date=5 March 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402132032/http://www.locatetv.com/tv/police-rescue/season-3/1805746|archive-date=2 April 2015}}</ref> Blanchett waɗi film mum gadano e darnde ballal e nder filmo Ostarali mo konu Japon nanngi e wolde adunaare ɗiɗaɓere, e nder filmo Bruce Beresford biyeteeɗo Paradise Road (1997), mo Glenn Close e Frances McDormand njiylotonoo.<ref name="tca3">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> ''Film'' o waɗii ko ɓuri miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar seeɗa e bidsee miliyoŋaaji 19 dolaar, o heɓi kadi ƴeewte keewɗe e juuɗe ƴeewooɓe.<ref>{{cite web|title=Paradise Road|url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|access-date=27 October 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031012421/https://www.boxofficemojo.com/release/rl2288616961/weekend/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/movie/paradise-road|title=Paradise Road|website=[[Metacritic]]|access-date=18 July 2015|archive-date=15 August 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230815155413/https://www.metacritic.com/movie/paradise-road|url-status=live}}</ref>Darnde makko adannde ardiinde ari ko caggal ndeen hitaande, o woni ronooɓe jom en hakkillaaji en e nder filmo Gillian Armstrong mo Oscar e Lucinda (1997), omo fotndi e Ralph Fiennes. Blanchett heɓi weltaare mawnde ngam golle makko,<ref name="tca4">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> Emanuel Levy mo Variety hollitii, "Blanchett keso jalboowo, e nder darnde nde Judy Davis fotnoo waɗde, ina foti wonde hoodere mawnde".<ref name="NYT2">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref> O heɓi njeenaari makko gadani AFI Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde ngam Oscar e Lucinda.<ref>{{cite web|url=http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|title=1998 Winners & Nominees|publisher=aacta.org|access-date=1 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103161152/http://www.aacta.org/winners-nominees/1990-1999/1998.aspx|archive-date=3 January 2015|url-status=live}}</ref> O heɓi njeenaari AFI ɓurndi moƴƴude e fijooji e hitaande wootere ngam darnde makko e Lizzie e nder fijirde njimri yettoode Alla o fotti e Lizzie (1997), tawi Richard Roxburgh e Frances O'Connor ina ngondi heen.<ref name="NYT3">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref> [[File:Shekhar kapur 02.jpg|thumb|[[Shekhar Kapur]] gardinooɗo Elisabeth (1998)]] Blanchett waɗii fijirde suka debbo biyeteeɗo Elizabeth I e nder dingiral daartol biyeteengal Elizabeth (1998), ngal [[Shekhar Kapur]] ardii. Film man waddi mo haa o mari anndal nder duuniyaaru, o heɓi ceede ''Golden Globe'' be ceede Oscar Biritaniya (BAFTA), nden boo o heɓi ceede fijoowo e ceede Oscar arandeere.<ref name="act4">{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|title=Disappearing Act|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|magazine=[[The New Yorker]]|date=12 February 2007|access-date=17 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915041652/http://www.newyorker.com/magazine/2007/02/12/disappearing-act|archive-date=15 September 2016|url-status=live}}</ref><ref name="walk2">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref>E nder ƴeewndo makko ngam Variety, ñaawoowo David Rooney winndi e golle makko, "Blanchett hollitii e moƴƴere, deeƴre e hakkille wonde Elizabeth ko neɗɗo jom hakkille, jom pellital, miijotooɗo yahruɗo yeeso, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde sujjande kala gorko tagoore doole nde o sosi."<ref>{{cite web|last1=Rooney|first1=David|date=9 September 1998|title=Elizabeth|url=https://variety.com/1998/film/reviews/elizabeth-2-1200455269/|access-date=27 October 2020|website=Variety|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030191941/https://variety.com/1998/film/reviews/elizabeth-2-1200455269/|url-status=live}}</ref> [[Janet Maslin]] mo The New York Times winndi wonde golle Blanchett "ina ngadda ruuhu, ŋarɗugol e huunde e ko so wonaano ɗuum ina waawi waylude darnde meere",<ref>{{Cite news|last=Maslin|first=Janet|author-link=Janet Maslin|date=6 November 1998|title=Film Review; Amour and High Dudgeon in a Castle of One's Own|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/1998/11/06/movies/film-review-amour-and-high-dudgeon-in-a-castle-of-one-s-own.html|access-date=27 October 2020|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030153439/https://www.nytimes.com/1998/11/06/movies/film-review-amour-and-high-dudgeon-in-a-castle-of-one-s-own.html|url-status=live}}</ref>e Alicia Potter winnduɗo e Boston Phoenix wonde, e Kapur waylooji ko, e joofnirde, e nder gooto e rewɓe ɓurɓe maantinde e doole e nder daartol, e Blanchett e nder, well, laamɗo debbo bona fide."<ref>{{cite web|title=Archives 1998 {{!}} R: Archive, S: Movies, D: 19 November 1998, B: Alicia Potter|url=https://bostonphoenix.com/archives/1998/documents/00525679.htm|access-date=27 October 2020|website=bostonphoenix.com|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030215700/https://bostonphoenix.com/archives/1998/documents/00525679.htm|url-status=live}}</ref> Hitaande rewtunde ndee, Blanchett yalti e filmo Bangers (1999), filmo juutɗo mo [[Ostarali]], jeyaaɗo e daartol ruuhuuji majjuɗi, deftere daartol juutngol jowitiingol e tiitooɗe. Ko gorko makko Andrew Upton winndi e ardii filmo oo, ko Blanchett e Upton peewni ɗum.<ref name="Dirty">{{cite web|url=http://sydney.edu.au/education_social_work/about/afilliations/bios/upton.shtml|title=Andrew Upton|publisher=[[University of Sydney]]|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403151108/http://sydney.edu.au/education_social_work/about/afilliations/bios/upton.shtml|archive-date=3 April 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.screenaustralia.gov.au/find-a-film/detail.aspx?tid=14760|title=Bangers (1999)|publisher=[[Screen Australia]]|access-date=11 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208155329/http://www.screenaustralia.gov.au/find-a-film/detail.aspx?tid=14760|archive-date=8 December 2015|url-status=live}}</ref> O feeñi kadi e nder fijirde jaaynde wiyeteende ''Pushing Tin'' (1999), e fijirde makko nde yimɓe heewɓe cuɓii<ref name="NYT4">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref>e filmo mo yimɓe fof njiɗi, mo keɓaani ngalu, e nder filmo makko biyeteeɗo The Talented Mr. O heɓi noddaango makko ɗiɗaɓo e BAFTA ngam golle makko e nder filmo makko biyeteeɗo Meredith Logue mo yimɓe heewɓe njiɗi.<ref name="tca5">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref> === 2001–2007: Joom Ɓoggi e fijoowo tabitɗo === Blanchett feeñii e nder filmuuji tati Peter Jackson, Joomiraawo Ɓoggi, o waɗi darnde hooreejo elf Galadriel nder filmji tati fuu.<ref name="tca6">{{cite episode|title=Episode #10.3|url=https://www.imdb.com/title/tt0611211/|airdate=14 December 2003|series=Inside the Actors Studio|series-link=Inside the Actors Studio|season=10|number=3|network=[[Bravo (US TV channel)|Bravo]]|access-date=1 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018051353/http://www.imdb.com/title/tt0611211/|archive-date=18 October 2017|url-status=live}}</ref>Trilogie o waɗii nafoore mawnde e nder limlebbi e kaalis, o dañii 2.981 miliyaar dolaar e nder kaalis winndere ndee kala,<ref>{{cite web|title=The Lord of the Rings: The Fellowship of the Ring|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0120737/|access-date=9 December 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=17 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517125521/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0120737/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=The Lord of the Rings: The Two Towers|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167261/|access-date=9 December 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=17 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517125522/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167261/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=The Lord of the Rings: The Return of the King|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167260/|access-date=9 December 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=17 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517125524/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0167260/|url-status=live}}</ref> e filmuuji tati ɗii fof caggal ɗuum mbaɗtaa e nder filmuuji 10 ɓurɗi mawnude e filmuuji ''fantasy'' e kala sahaa e nder wiɗto jaaynde [[Amerik]] wiyeteende Wired waɗi e hitaande 2012.<ref>{{Cite news|title=And the Winner Is&nbsp;... Reader's Choice for Top 10 Fantasy Movies|magazine=[[Wired (magazine)|Wired]]|url=https://www.wired.com/2012/12/winners-fantasy-movies/|access-date=9 December 2020|archive-date=22 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161222061621/http://www.wired.com/2012/12/winners-fantasy-movies/|url-status=live}}</ref>Ko jiidaa e filmo Joomiraawo Ɓoggi, hitaande 2001 yi'i Blanchett feere-feere nder kuuɗe maako bee kuuɗe ɗuuɗɗe nder fijirle Charlotte Gray bee ''The Shipping News'' be ''Bandits'' [[Amerik|Amerika'en]], ngam maajum o heɓi njeenaari ɗiɗaɓiri Golden Globe bee ceede ɗiɗaɓre fijoowo.<ref>{{cite web|url=http://www.reelga.com/2013/08/the-goods-cate-blanchetts-10-best.html|work=Reel Georgia|title=The Goods: Cate Blanchett's 10 Best Performances|access-date=9 December 2013|date=18 August 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131212120127/http://www.reelga.com/2013/08/the-goods-cate-blanchetts-10-best.html|archive-date=12 December 2013|url-status=live}}</ref> ''Bandits'' woni laawol gadanol Blanchett e nder fannu komedi, Ben Falk mo BBC anndini kanko e hoodere makko Billy Bob Thornton "ko ɓe keɓi goonga e nder komediiji" e noddirde golle makko no debbo galle mo weltaaki nanngaa hakkunde yimɓe ɗiɗo dogɓe "ɓe nganndaaka, hay so tawii noon ɓe njeddaaka".<ref>{{cite web|title=BBC - Films - review - Bandits|url=http://www.bbc.co.uk/films/2001/11/05/bandits_2001_review.shtml|access-date=27 October 2020|website=BBC|archive-date=30 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200130175650/http://www.bbc.co.uk/films/2001/11/05/bandits_2001_review.shtml|url-status=live}}</ref> E hitaande 2002, Blanchett waɗii e Giovanni Ribisi e nder filmo Heaven mo Tom Tykwer ardii, filmo gadano e nder filmuuji tati ɗi timminaaka, ɗi binndoowo-ardinooɗo Krzysztof Kieślowski waɗi.<ref name="walk3">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://blogs.indiewire.com/theplaylist/the-essentials-5-great-cate-blanchett-performances-20130723?page=2|title=The Essentials: 5 Great Cate Blanchett Performances|work=[[Indiewire]]|date=23 July 2013|access-date=1 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403043400/http://blogs.indiewire.com/theplaylist/the-essentials-5-great-cate-blanchett-performances-20130723?page=2|archive-date=3 April 2015|url-status=live}}</ref> Kuugal maako nder fijirde maako bana debbo mettuɗo waɗugo kuugal ownugo, ɗon mari haaje masin, nden Stephen Holden mo ''The New York Times'' wi'i ɗum, "kuugal ɓurngal semmbiɗinki nder kuugal maako" nden o wi'i, "Fooy Ms. Blanchett yeeso maako ɗon winndita bee ɓernde maako, o ɗon mari ɓilla "Asamaan" ina haawnii."<ref>{{Cite news|last=Holden|first=Stephen|author-link=Stephen Holden|date=4 October 2002|title=Film Review; When Fate Intrudes, Death on Screen as Well as Off|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2002/10/04/movies/film-review-when-fate-intrudes-death-on-screen-as-well-as-off.html|access-date=27 October 2020|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031085605/https://www.nytimes.com/2002/10/04/movies/film-review-when-fate-intrudes-death-on-screen-as-well-as-off.html|url-status=live}}</ref> 2003 yiyri Blanchett kadi ina waɗa geɗe keewɗe : Galadriel e nder feccere tataɓere e cakkitiinde e nder filmuuji tati Joomiraawo (mo heɓi njeenaaje Oscar 11, ina heen filmo ɓurɗo moƴƴude); Kafe e simmeeji Jim Jarmusch, o waɗii geɗe ɗiɗi (ɗe ɗiɗi fof ko e hoore makko),<ref>{{cite news|last=Smith|first=Kyle|date=11 March 2014|title=24 'Grand' things you don't know about Wes Anderson's films|url=https://nypost.com/2014/03/11/24-grand-things-you-dont-know-about-wes-andersons-films/|work=[[New York Post]]|access-date=|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140315033912/https://nypost.com/2014/03/11/24-grand-things-you-dont-know-about-wes-andersons-films/|archive-date=15 March 2014}}</ref> ɗe o heɓi njeenaari Ruuhu keeriiɗo ngam suɓaade debbo ɓurɗo waawde wallitde ;<ref>{{cite web|title=The 76th Academy Awards {{!}} 2004|url=https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2004|access-date=9 December 2020|website=Oscars.org {{!}} Academy of Motion Picture Arts and Sciences|date=4 October 2014|archive-date=8 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190508171359/https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2004|url-status=live}}</ref>e deftere nguurndam Veronica Guerin, nde o heɓi njeenaari ''Golden Globe''.<ref>{{cite web|work=Indiewire|date=1 December 2004|title="Sideways" and "Maria Full of Grace" Lead Spirit Award Nominations|url=https://www.indiewire.com/2004/12/sideways-and-maria-full-of-grace-lead-spirit-award-nominations-78521/|access-date=9 December 2020|archive-date=24 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201024185330/https://www.indiewire.com/2004/12/sideways-and-maria-full-of-grace-lead-spirit-award-nominations-78521/|url-status=live}}</ref> E hitaande 2004, Blanchett hollitii jaayndiyanke reeduɗo ina winnda e yahdu les ndiyam ndu ganndo geec keewɗo faayiida waɗi e nder deftere Wes Anderson wiyeteende ''The Life Aquatic'' e Steve Zissou.<ref name="walk4">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref> Blanchett heɓi njeenaari mum adanndi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 2005 sabu fijirde makko nde o waɗi e filmo makko mo Martin Scorsese winndi e filmo mum biyeteeɗo ''The Aviator'' (2004). Ɗum waɗi Blanchett fijoowo gadano e nder daartol heɓde njeenaari Oscar ngam hollirde fijoowo goɗɗo keɓɗo njeenaari Oscar.<ref>{{cite web|url=https://www.ign.com/articles/2013/11/14/cate-blanchetts-top-10-films|title=Cate Blanchett's Top 10 Films|website=[[IGN]]|date=13 November 2013|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103135356/http://www.ign.com/articles/2013/11/14/cate-blanchetts-top-10-films|archive-date=3 January 2015|url-status=live}}</ref> O hokki nate maako Oscar haa nokkure Australia ngam natal dilloowal.<ref>{{cite web|title=Cate Blanchett- Biography|url=https://movies.yahoo.com/person/cate-blanchett/biography.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20130725052148/http://movies.yahoo.com/person/cate-blanchett/biography.html|url-status=dead|archive-date=25 July 2013|publisher=[[Yahoo! Movies]]|access-date=17 June 2013}}</ref> Nder yewtere maako ngam ''Newsweek'', David Ansen winndi dow Blanchett holli Hepburn bee "mbaddaango bee gite maako", <ref>{{cite web|url=http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|title=Cate Blanchett|author=Manelis, Michele|date=13 December 2013|publisher=GoldenGlobes.com|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150114024401/http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|archive-date=14 January 2015|url-status=live}}</ref> nden Roger Ebert manti fijirde nde, o siftini ɗum bana "welnde nden bo memi; nde woodi neɗɗaaku nden boo nde ɗon mari bawɗe".<ref>{{cite web|url=http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|title=Cate Blanchett|author=Manelis, Michele|date=13 December 2013|publisher=GoldenGlobes.com|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150114024401/http://www.goldenglobes.com/nominee-profiles/cate-blanchett-blue-jasmine-5215|archive-date=14 January 2015|url-status=live}}</ref> E nder taskaram makko ngam darnde nde, e dow ɗaɓɓaande Scorsese, Blanchett ƴeewtindii nate milimeeteeruuji 35 e denndaangal golle Hepburn sappo e joy gadane ngam janngude e siftorde poise makko, jikkuuji makko e no o haaldirta.<ref name="nytimes">{{Cite news|last=de Vries|first=Hilary|date=12 December 2004|title=The Cate Who Would Be Kate|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2004/12/12/movies/the-cate-who-would-be-kate.html|access-date=27 October 2020|archive-date=20 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201020194539/https://www.nytimes.com/2004/12/12/movies/the-cate-who-would-be-kate.html|url-status=live}}</ref> Blanchett haali dow kuugal hollugo bana hoodere mawnde, o wi'i, "Wakkilaago Kate nder fijirde woore, fijirde nde o woodi, ɗum huunde hulɓiniinde masin. Ammaa ngam o laati goɗɗo feere, yimɓe seɗɗa anndi mo, min anndi Hepburn nder fijirde maako heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e nder duɗal filmuuji [[Ostarali]] ngam golle makko e nder filmo ''Tracy Heart'', gonnooɗo jom ''heroin'', e nder filmo [[Ostarali]] biyeteeɗo ''Little Fish'' (2005), mo kanko e jom suudu makko ɓe peewni, ''Dirty Films''.<ref>{{cite web|title=Little Fish|url=https://www.timeout.com/movies/little-fish|access-date=27 October 2020|website=[[Time Out (magazine)|Time Out]]|date=18 July 2006|archive-date=30 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030180413/https://www.timeout.com/movies/little-fish|url-status=live}}</ref> Hay so tawii o anndaaka no feewi e winndere ndee ko ɓuri yoga e filmuuji makko goɗɗi ɗii, ''Little Fish'' heɓiino weltaare mawnde e nder leydi [[Ostarali]] ɗo Blanchett jibinaa ɗoo, o suɓaama e njeenaaje 13 to Duɗal Filmuuji [[Ostarali]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> [[File:Cate Blanchett Berlinale.jpg|thumb|Blanchett ina tawtoree kewu ngam Almaañ moƴƴo e hitaande 2007 e nder ñalɗi filmuuji hakkunde leyɗeele to Berlin]] E hitaande 2006, Blanchett hollitii Hedda Gabler to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brooklyn e nder peewnugol Hedda Gabler, mo Robyn Nevin ardii.<ref>{{cite web|url=https://www.playbill.com/article/cate-blanchett-gets-restless-as-hedda-gabler-at-brooklyn-academy-of-music-march-1-com-131086|title=Cate Blanchett Gets Restless as Hedda Gabler at Brooklyn Academy of Music March 1|work=[[Playbill]]|date=1 March 2006|accessdate=4 April 2022|archive-date=4 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220404034921/https://www.playbill.com/article/cate-blanchett-gets-restless-as-hedda-gabler-at-brooklyn-academy-of-music-march-1-com-131086|url-status=live}}</ref> Ndeen o wonii e hollitde Brad Pitt e nder filmo Alejandro González Iñárritu, mo ɗemɗe keewɗe, mo daartol mum heewi, Babel, hono feccere e jom suudu mettuɗo, nanngaaɗo e kewu winndereyankeewu to Maruk. Babel heɓi njeenaari Oscar jeeɗiɗi.<ref>{{cite web|title=The 79th Academy Awards {{!}} 2007|url=https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2007|access-date=9 December 2020|website=Oscars.org|date=7 October 2014|archive-date=17 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180417093206/https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2007|url-status=live}}</ref> O woniino kadi e fijirde nde Steven Soderbergh waɗi e jamaanu wolde adunaare ɗimmere nde o waɗi e George Clooney, e fijirde ɓuuɓnde hakkille wiyeteende Notes on a Scandal e Dame Judi Dench. Blanchett heɓi nominaasiyoŋ tataɓo ngam heɓde njeenaari Oscar ngam golle mum e nder filmo ɗiɗaɓo oo,<ref name="NYT5">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|title=Cate Blanchett – Biography|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103091256/http://www.nytimes.com/movies/person/215038/Cate-Blanchett/biography|archive-date=3 January 2015|work=[[The New York Times]]|author=Cammila Collar|date=2015|url-status=dead}}</ref><ref name="walk5">{{cite web|url=http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|title=Cate Blanchett – Hollywood Walk of Fame|publisher=Walk of Fame|access-date=28 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117064846/http://www.walkoffame.com/cate-blanchett|archive-date=17 November 2014|url-status=live}}</ref> ɗo o holliri jannginoowo gooto, puɗɗiiɗo jokkondirde e almuudo jahroowo e duuɓi 15,<ref>{{cite news|title=Oscars 2007: full list of winners and nominees|url=https://www.theguardian.com/culture/2007/feb/26/awardsandprizes.oscars2007|date=26 February 2007|access-date=1 April 2012|location=London|work=The Guardian|archive-url=https://web.archive.org/web/20170815183501/https://www.theguardian.com/culture/2007/feb/26/awardsandprizes.oscars2007|archive-date=15 August 2017|url-status=live}}</ref> wonti huunde nde debbo mawɗo mo Dench fiyi oo yiɗi. Golle Blanchett e Dench fof ina njetta no feewi, Peter Bradshaw winndi e nder jaaynde wiyeteende ''The Guardian'' : « Gardiiɗo Richard Eyre, mo alaa ko hollirta, ina heɓa ko ɓuri moƴƴude e Dench e Blanchett, e nder hakkille mum, ina yaltina e ɓeeɗoo fiyooɓe ɗiɗo ɓee kala ko ina addana ɗum en wellitaare tokosere jokkondiral ɓuuɓngal."<ref>{{cite web|date=2 February 2007|title=Notes on a Scandal|url=http://www.theguardian.com/film/2007/feb/02/drama.periodandhistorical|access-date=27 October 2020|website=The Guardian|archive-date=4 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201104092002/https://www.theguardian.com/film/2007/feb/02/drama.periodandhistorical|url-status=live}}</ref> E hitaande 2007, Blanchett jeyaa ko e 100 yimɓe ɓurɓe waawde e nder winndere nde e nder jaaynde ''Time'',<ref>{{cite news|author=Corliss, Richard|url=https://content.time.com/time/specials/2007/time100/article/0,28804,1595326_1595332_1616643,00.html|title=Cate Blanchett – The 2007 Time 100|date=3 May 2007|access-date=1 April 2012|magazine=Time|archive-url=https://web.archive.org/web/20131206073152/http://content.time.com/time/specials/2007/time100/article/0,28804,1595326_1595332_1616643,00.html|archive-date=6 December 2013|url-status=live}}</ref>, o yalti e doggol 100 ɓurɓe waawde e nder winndere nde e nder jaaynde Forbes.<ref>{{cite web|date=14 June 2007|title=The Celebrity 100|url=https://www.forbes.com/2007/06/12/07celebrities_all_slide.html|access-date=10 December 2020|website=Forbes|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106213513/https://www.forbes.com/2007/06/12/07celebrities_all_slide.html|url-status=live}}</ref> O waɗii firo Janine, ganndo ko faati e ñaawoore, gonnooɗo giɗo debbo Simon Pegg, e nder filmo jaleeɗe Edgar Wright biyeteeɗo Hot Fuzz (2007). Cameo o alaa njeenaari, o rokki njoɓdi makko e sadak.<ref>{{cite web|url=https://filmschoolrejects.com/features/29-things-we-learned-from-the-hot-fuzz-commentary.php|title=29 Things We Learned From the 'Hot Fuzz' Commentary|publisher=Film School Rejects|date=22 August 2013|first1=Kevin|last1=Carr|access-date=27 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150227162238/http://filmschoolrejects.com/features/29-things-we-learned-from-the-hot-fuzz-commentary.php|archive-date=27 February 2015}}</ref> O fuɗɗiti kuugal maako bana laamiiɗo debbo Elizabeth I nder fijirde 2007 nde o wi'i Elizabeth: Duuɓi kaŋŋe ɗi [[Shekhar Kapur]] ardii, nden o holli Jude Quinn, gooto nder yimɓe jeego'o Bob Dylan nder fijirde jarriborde Todd Haynes mi walaa ton. O heɓi njeenaari Volpi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde filmuuji Venise,<ref>{{cite news|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2640454.ece|title=Cate Blanchett as Elizabeth I is no surprise|access-date=14 October 2007|location=UK|work=[[The Times]]|first=Christopher|last=Goodwin|date=14 October 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20080907142526/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2640454.ece|archive-date=7 September 2008|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite magazine|title=''Juno'' cleans up at Indie Spirit Awards|url=https://ew.com/article/2008/02/25/juno-cleans-indie-spirit-awards/|first1=Mike|last1=Bruno|date=25 February 2008|access-date=9 December 2020|magazine=Entertainment Weekly|archive-date=7 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211107162834/https://ew.com/article/2008/02/25/juno-cleans-indie-spirit-awards/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Winners & Nominees 2008|url=https://www.goldenglobes.com/winners-nominees/2008|access-date=9 December 2020|website=Golden Globes|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207085146/https://www.goldenglobes.com/winners-nominees/2008|url-status=dead}}</ref> o heɓi kadi njeenaari Independent Spirit, e njeenaari Golden Globe ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder filmuuji makko ngam hollirde Jude Quinn. E nder njeenaari Oscar 80ɓiire, Blanchett heɓi cuɓagol ɗiɗi – ɓurɗo waawde fiyde Elizabeth: ''Golden Age'' e cuɓagol ɓurngol moƴƴude e ballal ngam I’m Not There – o wonti cuɓaaɗo gadano heɓde cuɓagol ɗiɗaɓol e rewrude e darnde.<ref name="double nod">{{cite news|url=http://www.theaustralian.com.au/news/cates-double-oscar-nod/story-e6frg6n6-1111115377883|title=Cate's double Oscar nod|access-date=29 December 2014|work=[[The Australian]]|first1=Peta|last1=Hellard|date=23 January 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20150227215948/http://www.theaustralian.com.au/news/cates-double-oscar-nod/story-e6frg6n6-1111115377883|archive-date=27 February 2015|url-status=dead}}</ref> E ko o heɓi e ndeen hitaande, Roger Ebert wiyi, "Nde Blanchett waawi feeñde e oon sahaa e nder fedde filmuuji hakkunde leyɗeele to Toronto ina fijira Elizabeth e Bob Dylan, kamɓe ɗiɗo fof ina mbeli no feewi, ko huunde haawniinde e fijirde fijirde."<ref>{{cite web|url=https://www.rogerebert.com/reviews/elizabeth-the-golden-age-2007|title=Elizabeth: The Golden Age Movie Review (2007)|author=Roger Ebert|author-link=Roger Ebert|date=11 October 2007|access-date=3 January 2015|publisher=RobetEbert.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20120930224331/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20071011%2FREVIEWS%2F710110302|archive-date=30 September 2012|url-status=live}}</ref> === 2008-2011: Ardii fedde pijirlooji Sidney === Ko adii ɗuum Blanchett feeñii e filmo Steven Spielberg biyeteeɗo Indiana Jones e Laamu Ɓoornugol (2008), e nder filmo mum, hono Koolaaɗo kuuɓal KGB bonɗo, hono Kolonel Doktoor Irina Spalko.<ref>{{cite web|url=http://news.moviefone.com/2008/04/17/ford-spielberg-and-lucas-talk-indiana-jones/|title=Ford, Spielberg and Lucas Talk 'Indiana Jones'|publisher=[[Moviefone]]|date=17 April 2008|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402190730/http://news.moviefone.com/2008/04/17/ford-spielberg-and-lucas-talk-indiana-jones/|archive-date=2 April 2015|url-status=dead}}</ref> Film man heɓi limngal ɗuuɗgal diga yimɓe ayooɓe e yimɓe amma o heɓi nasaraaku mawɗum, o heɓi ceede ko ɓuri miliyonji $790 nder duuniyaaru fuu.[68] E nder fijirde nde David Fincher suɓii e njeenaari Oscar, o wondi e Brad Pitt laabi ɗiɗaɓi, o fiyi giɗli fijoowo mawɗo oo, hono Daisy Fuller. E nder hitaande ndee tan, Blanchett ƴetti daande Granmamare ngam waɗde filmo Ponyo mo Hayao Miyazaki yaltini e ɗemngal Engele, yaltuɗo e lewru sulyee 2008.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/film/2008/nov/27/hayaomiyazaki|title=English-language cast announced for Miyazaki's Ponyo on the Cliff|work=The Guardian|access-date=30 November 2008|date=27 November 2008|location=London|first=Ben|last=Child|archive-url=https://web.archive.org/web/20130930144632/http://www.theguardian.com/film/2008/nov/27/hayaomiyazaki|archive-date=30 September 2013|url-status=live}}</ref> [[File:Cate Blanchett 2011.jpg|thumb|Blanchett e hitaande 2011 e nder ñalɗi filmuuji to Sidney]] Kadi e hitaande 2008, Blanchett e jom suudu mum Andrew Upton ngonti hooreejo e ardiiɓe naalankaagal e nder fedde pijirlooji Sydney.<ref name="brw">{{cite web|url=http://www.brw.com.au/p/leadership/cate_blanchett_on_why_being_ceo_2NSYcMtFqq3vGhz3jhnOyL|title=Cate Blanchett on why being CEO is a matter of instinct|work=[[Business Review Weekly]]|date=27 June 2014|access-date=17 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923221307/http://www.brw.com.au/p/leadership/cate_blanchett_on_why_being_ceo_2NSYcMtFqq3vGhz3jhnOyL|archive-date=23 September 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://dailyreview.crikey.com.au/a-class-act-how-cate-blanchett-saved-stc|title=A class act: the discreet charm of cate blanchett|author=Margot Saville|date=27 June 2014|work=dailyreview.crikey.com.au|access-date=17 November 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150705181635/http://dailyreview.crikey.com.au/a-class-act-how-cate-blanchett-saved-stc|archive-date=5 July 2015}}</ref> Blanchett artii e fijirde e nder dingiral e hitaande 2009 nde sosiyetee dingiral Sydney waɗi filmo Tennessee Williams mo Liv Ullmann ardii. O waɗii fijirde nde o woni e mum ndee, o wondi e Joel Edgerton, o fiyi ɗum ko Stanley Kowalski. Ullmann e Blanchett ina njiɗnoo gollondirde e eɓɓoore nde Ullman yiɗi waɗde filmo A Doll’s House yani e laawol. Blanchett hollitii naatde e laana ndiwoowa to Ullmann, o diwi e fartaŋŋe oo caggal yeewtere adannde.<ref>{{cite episode|title=The Charlie Rose Show|url=https://www.imdb.com/title/tt1564516/|series=[[Charlie Rose (TV series)|Charlie Rose]]|network=[[PBS]]|season=12|number=8|date=10 December 2009|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160315103504/http://www.imdb.com/title/tt1564516/|archive-date=15 March 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{cite episode|url=https://www.imdb.com/title/tt1638158/|title=Masterclass: Liv Ullmann|series=[[Masterclass (TV series)|Masterclass]]|network=[[HBO]]|season=1|number=2|date=25 April 2010|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20161009192313/http://www.imdb.com/title/tt1638158/|archive-date=9 October 2016|url-status=live}}</ref> Pewnugol oto ina wiyee Desire ummorii ko Sydney haa duɗal jaaɓi haaɗtirde Brooklyn to New York, e nokku Kennedy to Washington, D.C. Ko ɗum nafoore mawnde e njulaagu, Blanchett heɓi njeenaari sabu golle mum Blanche DuBois.<ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/news/article/a-streetcar-named-desire-with-cate-blanchett-to-play-kennedy-center-and-bam-152707|title=A Streetcar Named Desire, with Cate Blanchett, to Play Kennedy Center and BAM|work=[[Playbill]]|date=22 August 2008|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160205203845/http://www.playbill.com/news/article/a-streetcar-named-desire-with-cate-blanchett-to-play-kennedy-center-and-bam-152707|archive-date=5 February 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.broadway.com/buzz/97633/cate-blanchett-coming-to-bam-and-kennedy-center-in-a-streetcar-named-desire/|title=Cate Blanchett Coming to BAM and Kennedy Center in A Streetcar Named Desire|publisher=[[Key Brand Entertainment]]|date=25 August 2008|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403010119/http://www.broadway.com/buzz/97633/cate-blanchett-coming-to-bam-and-kennedy-center-in-a-streetcar-named-desire/|archive-date=3 April 2015|url-status=live}}</ref> Ben Brantley, ƴamoowo New York Times wi'i, "Ms. Ullmann bee Ms. Blanchett waɗi fijirde man bana no ɗum meeɗay waɗugo ko adii, nden bo ɗum waɗi, bana no soobaajo am wi'i, 'a ɗon nana bana wolde a tammi a anndi no ɗum wi'etee bee laawol arandewol." "e hakkille makko cemmbinɗo, ɓernde makko laaɓtunde, e silhouette makko ɓuuɓɗo, patrisiyanke, [Blanchett] heɓi ɗum gila e fiyngo adanngo... Mi sikkaani so miɗo waawi yiyde golle ɓurɗe moƴƴude e ndee ɗoo darnde e nder nguurndam am." ''declared'',<ref>{{cite web|url=http://www.heraldsun.com.au/archive/news/meryl-streeps-complicated-life/story-e6frf92f-1225814962777|title=Meryl Streep's complicated life|work=[[Herald Sun]]|author=Masterson, Lawrie|date=2 January 2010|access-date=17 March 2015|archive-date=6 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211206232310/https://www.heraldsun.com.au/archive/news/meryl-streeps-complicated-life/story-e6frf92f-1225814962777|url-status=live}}</ref> "Ndeen fijirde wonnoo ko no 6uu6ol nii, no 6uu6ol nii, ina haawnii, ina haawnii, ina hul6inii no huunde fof nde nji’mi... Mi sikkaani so mi yi’ii oon fijirde, mi sikkaani so mi anndii diidi cfii fof e 6ernde am, sabu mi yi’ii cfum laabi keewcfi, kono mi meecfaa yi’de fijirde ndee haa mi yi’i oon fijirde haa mi yi’i oon fijirde e Blanchett The Sydney.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2009/12/03/theater/reviews/03streetcar.html|title=A Fragile Flower Rooted to the Earth|work=The New York Times|author=Brantley, Ben|date=3 December 2009|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150317130058/http://www.nytimes.com/2009/12/03/theater/reviews/03streetcar.html|archive-date=17 March 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/news/article/streetcar-and-when-the-rain-stops-falling-earn-sydney-theatre-awards-165033|title=Streetcar and When the Rain Stops Falling Earn Sydney Theatre Awards|work=[[Playbill]]|date=18 January 2010|access-date=17 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924204603/http://www.playbill.com/news/article/streetcar-and-when-the-rain-stops-falling-earn-sydney-theatre-awards-165033|archive-date=24 September 2015|url-status=live}}</ref>Darnde Ardiinde.<ref>{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/magazine/2009/12/14/dangerous-liaisons-2|title=Dangerous Liaisons|magazine=[[The New Yorker]]|last=Lahr|first=John|author-link=John Lahr|date=14 December 2009|access-date=17 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150316193242/http://www.newyorker.com/magazine/2009/12/14/dangerous-liaisons-2|archive-date=16 March 2015|url-status=live}}</ref>Pewnugol ngol e Blanchett keɓii njeenaaje Helen Hayes, ngam peewnugol ɓurngol moƴƴude ngol wonaa hoɗɓe e njeenaari ɓurndi moƴƴude e nder peewnugol ngol wonaa hoɗɓe e leydi ndii.<ref>{{cite web|url=http://www.janefonda.com/cate-blanchett/|title=Cate Blanchett|publisher=Janefonda.com|author=Jane Fonda|date=11 December 2009|access-date=17 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304233741/http://www.janefonda.com/cate-blanchett/|archive-date=4 March 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/news/article/ragtime-streetcar-eclipsed-and-antebellum-are-helen-hayes-award-winners-167411|title=Ragtime, Streetcar, Eclipsed and Antebellum Are Helen Hayes Award Winners|work=[[Playbill]]|date=6 April 2010|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402102128/http://www.playbill.com/news/article/ragtime-streetcar-eclipsed-and-antebellum-are-helen-hayes-award-winners-167411|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> E hitaande 2010, Blanchett waɗi fijirde Lady Marion e yeeso jaambaaro mawɗo biyeteeɗo Robin Hood mo Ridley Scott winndi. Film o heɓi ƴeewte keewɗe e juuɗe ƴeewooɓe<ref>{{Citation|title=Robin Hood|url=https://www.metacritic.com/movie/robin-hood|access-date=9 December 2020|archive-date=12 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201112014239/https://www.metacritic.com/movie/robin-hood|url-status=live}}</ref> kono o dañii nafoore to bannge ngalu, o dañii 321 miliyoŋ dolaar e nder kaalis winndere ndee kala.<ref>{{cite web|title=Robin Hood|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0955308/?ref_=bo_se_r_2|access-date=10 November 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=16 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201116052549/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0955308/?ref_=bo_se_r_2|url-status=live}}</ref>E hitaande 2011, o waɗii fijirde Marissa Wiegler, golloowo CIA, e nder filmo Joe Wright biyeteeɗo Hanna, o fijiraa ko e Saoirse Ronan e Eric Bana.<ref>{{cite news|last=Heritage|first=Stuart|date=11 October 2014|title=Hanna: Joe Wright's pride and extreme prejudice – film on TV recap|url=https://www.theguardian.com/film/2014/oct/11/hanna-saoirse-ronan-cate-blanchett-joe-wright-film-recap|work=The Guardian|access-date=15 October 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015085324/https://www.theguardian.com/film/2014/oct/11/hanna-saoirse-ronan-cate-blanchett-joe-wright-film-recap|archive-date=15 October 2014}}</ref> E hitaande 2011, Blanchett tawtoraama golle ɗiɗi ɗe sosiyetee Sydney waɗi. O fiyi Lotte Kotte e nder firo keso pijirlooji Botho Strauß e hitaande 1978, ɗi Martin Crimp waɗi, ɗi Benedikt Andrews ardii.<ref>{{cite web|url=http://www.broadway.com/buzz/159672/cate-blanchett-to-star-in-big-and-small-at-londons-barbican-theatre/|title=Cate Blanchett to Star in Big and Small at London's Barbican Theatre|publisher=[[Key Brand Entertainment]]|date=30 January 2012|access-date=6 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402205857/http://www.broadway.com/buzz/159672/cate-blanchett-to-star-in-big-and-small-at-londons-barbican-theatre/|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> Caggal nde golle ɗee njoofi to Sydney, peewnugol ngol yahri ko to Londres, Pari, to ñalɗi Vienne e Ruhrfestspiele.<ref>{{cite web|url=http://www.broadway.com/buzz/159672/cate-blanchett-to-star-in-big-and-small-at-londons-barbican-theatre/|title=Cate Blanchett to Star in Big and Small at London's Barbican Theatre|publisher=[[Key Brand Entertainment]]|date=30 January 2012|access-date=6 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402205857/http://www.broadway.com/buzz/159672/cate-blanchett-to-star-in-big-and-small-at-londons-barbican-theatre/|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> Blanchett e peewnugol mum keɓii weltaare mawnde. Blanchett suɓaama ngam heɓde njeenaari ''Evening Standard Theatre'' ngam ɓurde waawde fiyde,<ref>{{cite web|url=https://www.standard.co.uk/goingout/theatre/evening-standard-theatre-awards-adrian-lester-and-his-writer-wife-lolita-chakrabarti-shortlisted-8306478.html|title=Evening Standard Theatre Awards: Adrian Lester and his writer wife Lolita Chakrabarti shortlisted|work=London Evening Standard|date=12 November 2012|access-date=17 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402153422/http://www.standard.co.uk/goingout/theatre/evening-standard-theatre-awards-adrian-lester-and-his-writer-wife-lolita-chakrabarti-shortlisted-8306478.html|archive-date=2 April 2015|url-status=live}}</ref> o heɓi kadi njeenaari Sydney Theatre ngam ɓurde waawde fiyde e nder darnde mawnde<ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/news/article/sydney-theatre-companys-big-and-small-starring-cate-blanchett-opens-in-lond-192498|title=Sydney Theatre Company's Big and Small, Starring Cate Blanchett, Opens in London April 14|work=[[Playbill]]|date=14 April 2012|access-date=17 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924204710/http://www.playbill.com/news/article/sydney-theatre-companys-big-and-small-starring-cate-blanchett-opens-in-lond-192498|archive-date=24 September 2015|url-status=live}}</ref> e njeenaari Helpmann ngam ɓurde waawde fiyde.<ref name="Helpmann">{{cite web|url=http://www.heraldsun.com.au/entertainment/arts/cate-blanchett-wins-fourth-helpmann-award/story-fni0fcgk-1227028292059|title=Cate Blanchett wins fourth Helpmann Award|work=[[Herald Sun]]|date=18 August 2014|access-date=1 March 2015|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103210352/https://www.heraldsun.com.au/entertainment/arts/cate-blanchett-wins-fourth-helpmann-award/story-fni0fcgk-1227028292059|url-status=live}}</ref> Ndeen o fiyi Yelena, o fotndi e Hugo Weaving e Richard Roxburgh, e nder fijirde nde Andrew Upton waɗi e fijirde Vanya, kaaw Anton Chekhov,<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2011/08/08/theater/reviews/chekhovs-slugfest-with-pratfalls.html|title=Chekhov's Slugfest, With Pratfalls|work=The New York Times|author=Brantley, Ben|date=7 August 2011|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150405121957/http://www.nytimes.com/2011/08/08/theater/reviews/chekhovs-slugfest-with-pratfalls.html|archive-date=5 April 2015|url-status=live}}</ref> nde yahri to nokku Kennedy e nokku New York e nder fedde Lincoln Center.<ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/features/article/a-letter-from-australia-love-never-dies-annie-cate-blanchett-david-williams-187066|title=A Letter From Australia: Love Never Dies, Annie, Cate Blanchett, David Williamson and More|work=[[Playbill]]|date=1 February 2012|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924122505/http://www.playbill.com/features/article/a-letter-from-australia-love-never-dies-annie-cate-blanchett-david-williams-187066|archive-date=24 September 2015|url-status=live}}</ref> Pewnugol ngol e Blanchett keɓii weltaare mawnde, e ''The New York Times''<nowiki/>' Ben Brantley bayyini, "Miɗo sikki waktuuji tati ɗi mbaɗ-mi jamma aset ngam ndaarde [jikkuuji ɗii] ina ngulla no ɓe mbeltorii e nder ɓurɓe welde e nguurndam am teyaatregoing ... Oo kaaw Vanya heɓi les goɗɗo yi'aama darnde am no ...B fijooɓe ɓurɓe moƴƴude e cuusal e nder adunaaru nduu." Blanchett heɓi njeenaari Helen Hayes ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder film mo wonaa hoɗorde, e njeenaari Helpmann ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde.<ref name="Helpmann2">{{cite web|url=http://www.heraldsun.com.au/entertainment/arts/cate-blanchett-wins-fourth-helpmann-award/story-fni0fcgk-1227028292059|title=Cate Blanchett wins fourth Helpmann Award|work=[[Herald Sun]]|date=18 August 2014|access-date=1 March 2015|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103210352/https://www.heraldsun.com.au/entertainment/arts/cate-blanchett-wins-fourth-helpmann-award/story-fni0fcgk-1227028292059|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://variety.com/2012/legit/news/hayes-names-theater-award-winners-1118053056/|title=Hayes names theater award winners|work=Variety|date=24 April 2012|access-date=16 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150207073326/http://variety.com/2012/legit/news/hayes-names-theater-award-winners-1118053056/|archive-date=7 February 2015|url-status=live}}</ref> [[File:Cate Blanchett SDCC 2014 (cropped).jpg|thumb|Blanchett ina ɓamta « Hobbit : Hare konuuli joy » e hitaande 2014 to San Diego]] === 2012-2016: Jasmin bulo e ummital mum to Holiwuud === Blanchett fuɗɗiti darnde maako bana Galadriel nder fijirde Peter Jackson fijirde Hobbit (2012-2014), arandeere fijirde Joomiraawo cirƴam, fijirde haa lesdi New Zealand.<ref>{{cite news|url=http://www.theonering.net/torwp/2010/12/07/41135-torn-exclusive-cate-blanchett-ken-stott-sylvester-mccoy-mikael-persbrandt-join-cast-of-peter-jackson%E2%80%99s-%E2%80%9Cthe-hobbit%E2%80%9D/|title=Torn Exclusive: Cate Blanchett, Ken Stott, Sylvester Mccoy, Mikael Persbrandt join cast of Peter Jackson's ''The Hobbit''|publisher=TheOneRing.net|access-date=11 December 2010|date=7 December 2010|location=Los Angeles, CA|archive-url=https://web.archive.org/web/20171121070437/https://www.theonering.net/torwp/2010/12/07/41135-torn-exclusive-cate-blanchett-ken-stott-sylvester-mccoy-mikael-persbrandt-join-cast-of-peter-jackson%e2%80%99s-%e2%80%9cthe-hobbit%e2%80%9d/|archive-date=21 November 2017|url-status=live}}</ref> Ko nde filmuuji tati ''The Lord of the Rings'' ɓuri famɗude weltaare, filmuuji tati ''The Hobbit'' ɗii fof ko nafoore mawnde e kaalis, dañii fotde miliyaaruuji tati dolaar e nder winndere ndee kala.<ref>{{cite web|title=The Hobbit: An Unexpected Journey|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0903624/?ref_=bo_se_r_1|access-date=10 November 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=11 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201111014431/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0903624/?ref_=bo_se_r_1|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=The Hobbit: The Desolation of Smaug|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt1170358/?ref_=bo_se_r_2|access-date=10 November 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=10 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201110232111/https://www.boxofficemojo.com/title/tt1170358/?ref_=bo_se_r_2|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=The Hobbit: The Battle of the Five Armies|url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt2310332/?ref_=bo_se_r_3|access-date=10 November 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=10 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201110222308/https://www.boxofficemojo.com/title/tt2310332/?ref_=bo_se_r_3|url-status=live}}</ref> Jikku Galadriel feeñataa e J.R.R. Deftere Tolkien asliire, kono daartol ngol waylaama e binndoowo gooto Guillermo del Toro e gardo Peter Jackson ngam Blanchett waawa feeñde e filmuuji tati ɗii.<ref>{{Cite news|last=Child|first=Ben|date=8 December 2010|title=Peter Jackson tinkers with Tolkien to hand Cate Blanchett Hobbit role|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/film/2010/dec/08/peter-jackson-cate-blanchett-hobbit|access-date=10 November 2020|archive-date=9 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201109024756/http://www.theguardian.com/film/2010/dec/08/peter-jackson-cate-blanchett-hobbit|url-status=live}}</ref> O daande darnde "''Penelope''" e nder yeewtere ''Family Guy'' "Mr e Mrs Stewie", yaltunde ñalnde 29 abriil 2012, e laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth II e nder yeewtere "''Family Guy Viewer Mail'' 2", yaltunde ñalnde 20 mee 2012.<ref>{{cite magazine|url=https://www.ew.com/article/2012/04/27/family-guy-cate-blanchett-stewie|title='Family Guy': Cate Blanchett + Stewie + exploding wallet = ? – Exclusive Video|magazine=Entertainment Weekly|date=27 April 2012|access-date=27 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150227141128/http://www.ew.com/article/2012/04/27/family-guy-cate-blanchett-stewie|archive-date=27 February 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/movies/monarchs-movies-film-portrayals-queen-elizabeth-ii-article-1.2353522|title=A look at movie and TV portrayals of Queen Elizabeth II|work=[[Daily News (New York)|Daily News]]|date=9 September 2015|access-date=27 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160911050021/http://www.nydailynews.com/entertainment/movies/monarchs-movies-film-portrayals-queen-elizabeth-ii-article-1.2353522|archive-date=11 September 2016|url-status=live}}</ref> Blanchett warti haa fijirde Ostarali bee nastugo maako nder fijirde ''The Turning'' (2013), fijirde antoloji tuugniinde dow defte Tim Winton.<ref>{{cite web|url=https://www.slashfilm.com/the-turning-trailer-directed-by-cate-blanchett-mia-wasikowska-and-fifteen-more/|title=The Turning' Trailer: Directed by Mia Wasikowska and Sixteen More|publisher=SlashFIlm|date=25 June 2013|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20141206012314/http://www.slashfilm.com/the-turning-trailer-directed-by-cate-blanchett-mia-wasikowska-and-fifteen-more/|archive-date=6 December 2014|url-status=live}}</ref>O woniino hooreejo jury e hitaande 2012 e 2013 e nder fedde filmuuji hakkunde leyɗeele Dubaï.<ref>{{cite web|url=http://dubaifilmfest.com/en/news/17/134574/cate_blanchett_heads_jury_of_second_iwc_filmmaker_award_at.html|title=Cate Blanchett Heads Jury of Second IWC Filmmaker Award at Dubai International Film Festival|publisher=Dubai Film Festival|date=7 November 2013|access-date=15 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150215103943/http://dubaifilmfest.com/en/news/17/134574/cate_blanchett_heads_jury_of_second_iwc_filmmaker_award_at.html|archive-date=15 February 2015|url-status=dead}}</ref> Sosiyetee Sydney tiyaataar hitaande 2013 woni hitaande sakkitiinde nde Blanchett woni hooreejo e gardo naalankaagal.<ref name="brw2">{{cite web|url=http://www.brw.com.au/p/leadership/cate_blanchett_on_why_being_ceo_2NSYcMtFqq3vGhz3jhnOyL|title=Cate Blanchett on why being CEO is a matter of instinct|work=[[Business Review Weekly]]|date=27 June 2014|access-date=17 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923221307/http://www.brw.com.au/p/leadership/cate_blanchett_on_why_being_ceo_2NSYcMtFqq3vGhz3jhnOyL|archive-date=23 September 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Cate Blanchett's next step|url=http://www.youtube.com/watch?v=WO5lm1vNVQg|via=YouTube|date=6 September 2012|access-date=22 April 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140513003718/http://www.youtube.com/watch?v=WO5lm1vNVQg|archive-date=13 May 2014|url-status=live}}</ref> E hitaande 2013, Blanchett waɗii fijirde Jasmin Francis, ardotooɗo e nder filmo Jasmin daneejo mo [[Woody Allen]] waɗi, o wondi e Alek Baldwin e Sali Hawkins. Golle makko keɓii weltaare mawnde, won e ƴeewooɓe ina cikka ko ɗum ɓuri moƴƴude e nguurndam makko haa e oon sahaa (ina ɓura golle makko e Elizabeth).<ref>{{cite web|title=Blue Jasmine|url=https://www.metacritic.com/movie/blue-jasmine/critic-reviews|publisher=Metacritic|access-date=28 September 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130916141254/http://www.metacritic.com/movie/blue-jasmine/critic-reviews|archive-date=16 September 2013|url-status=live}}</ref> E nder ƴeewndo makko ngam jaaynde The Guardian, Mark Kermode hollitii wonde, "Blanchett ƴettii caɗeele no dogoowo ɓurɗo waawde fiyde nii, ina fadi maraton, ina rema laawol mum e nder 26 kiloomeeteer laawol gonngol e nder ɓernde, e kala ko ina ɓuuɓna, ina ɓuuɓna, ina wondi e gonɗi, ina ɓuuɓna reedu, ina ɓuuɓna ɓernde, ina ɓuuɓna ɓernde. Peter Travers, e ƴeewde filmo oo ngam ''Rolling Stone'',<ref>{{cite web|date=28 September 2013|title=Blue Jasmine – review|url=http://www.theguardian.com/film/2013/sep/29/blue-jasmine-review|access-date=10 November 2020|website=The Guardian|archive-date=7 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201107014141/https://www.theguardian.com/film/2013/sep/29/blue-jasmine-review|url-status=live}}</ref> noddi golle Blanchett ɗee, "kaawis", o jokki e winndude, "Yiyde Jasmine – majjuɗo, gooto, mo waawaano ƴettude maagiyaŋkaagal e nder goonga mo ronkaama – ina metti golle makko, ko ɓuri ɗum bonde 40 njeenaari gollorɗe e ƴeewooɓe, ina heen njeenaari LAFCA, njeenaari NYFCC, njeenaari NSFC, njeenaari cuɓagol ƴeewooɓe, njeenaari golle ɓurɗe moƴƴude e hitaande ndee e nder fedde filmuuji hakkunde leyɗeele Santa Barbara,<ref>{{Cite magazine|last=Travers|first=Peter|date=25 July 2013|title=Blue Jasmine|url=https://www.rollingstone.com/movies/movie-reviews/blue-jasmine-128969/|access-date=10 November 2020|magazine=[[Rolling Stone]]|archive-date=16 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201116213457/https://www.rollingstone.com/movies/movie-reviews/blue-jasmine-128969/|url-status=live}}</ref> njeenaari fijoowo, njeenaari ''Golden Globe'', njeenaari BAFTA, njeenaari ''Independent Spiri''t, e njeenaari ''Academy'' Be1. <ref>[[List of awards and nominations received by Cate Blanchett]]</ref>Nasaraaku Blanchett waɗi mo tan fijoowo jeego'o heɓugo Oscar nder cate fijirle ɗiɗi fuu, tataɓo heɓugo fijoowo ɓurduɗo ɓaawo fijoowo ɓurduɗo wallugo, nden o [[Ostarali]] arandejo heɓugo Oscar fijoowo ko ɓuri gooto.<ref>{{cite news|url=https://www.tvguide.com/News/2014-Oscar-Winners-1078426.aspx|author=Eng, Joyce|date=2 March 2014|title=12 Years a Slave, Gravity Top Oscars|work=[[TV Guide]]|access-date=12 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20140306012840/http://www.tvguide.com/News/2014-Oscar-Winners-1078426.aspx|archive-date=6 March 2014|url-status=live}}</ref><ref name="GD">{{cite web|url=http://www.goldderby.com/news/5056/cate-blanchett-meryl-streep-jessica-lange-film-news-13579086.html|title=Will Cate Blanchett join Meryl Streep and Jessica Lange in Oscars upgrade lounge?|publisher=Goldderby.com|access-date=23 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924023604/http://www.goldderby.com/news/5056/cate-blanchett-meryl-streep-jessica-lange-film-news-13579086.html|archive-date=24 September 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AtgiHCT_bdE|title=Oscars 2014 Winners Room: Cate Blanchett on being the first Australian actress to win two Oscars|via=YouTube|date=16 November 2013|access-date=5 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140305191338/http://www.youtube.com/watch?v=AtgiHCT_bdE|archive-date=5 March 2014|url-status=live}}</ref> Ɓiɗɗo debbo mo Allen jibini biyeteeɗo Dylan Farrow, gila ndeen ina ñiŋa Blanchett e fijooɓe woɗɓe sabu gollodaade e Allen.<ref>{{cite news|url=https://www.nzherald.co.nz/entertainment/news/article.cfm?c_id=1501119&objectid=11970863|title=Woody Allen's daughter Dylan Farrow calls out Cate Blanchett|work=The New Zealand Herald|date=7 January 2018|access-date=11 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612141149/https://www.nzherald.co.nz/entertainment/news/article.cfm?c_id=1501119&objectid=11970863|archive-date=12 June 2018|url-status=live}}</ref><ref name="Ross 2018">{{cite news|last=Ross|first=Martha|title=Dylan Farrow calls hypocrisy on Blake Lively, Cate Blanchett for working with Woody Allen|url=https://www.mercurynews.com/2018/01/05/dylan-farrow-calls-hypocrisy-on-times-up-supporters-blake-lively-cate-blanchett-for-working-with-woody-allen/|work=The Mercury News|date=5 January 2018|location=San Jose, Calif.|access-date=11 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190212130746/https://www.mercurynews.com/2018/01/05/dylan-farrow-calls-hypocrisy-on-times-up-supporters-blake-lively-cate-blanchett-for-working-with-woody-allen/|archive-date=12 February 2019|url-status=live}}</ref>Blanchett jaabii, "Ko laaɓi tan ko ngonka juutka e mettuka wonande ɓesngu nguu kadi miɗo sikki ɓe keɓat heen peeje e jam."<ref>{{cite news|url=https://www.vulture.com/2014/02/blanchett-addresses-allen-sex-abuse-accusations.html|title=Cate Blanchett Addresses Woody Allen Sexual Abuse Accusations|work=Vulture|date=2 February 2014|access-date=11 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142314/http://www.vulture.com/2014/02/blanchett-addresses-allen-sex-abuse-accusations.html|archive-date=12 June 2018|url-status=live}}</ref> E dow haala dille MeToo, Blanchett wiyi ina sikki wonde "media renndo ina moƴƴi e ƴellitde humpitooji e geɗe, kono wonaa ñaawoowo e co-juɓɓule". abuses waɗii, neɗɗo oo ina ñaawee, ko ɗuum waɗi neɗɗo, mo wonaa e nder gollordu jalbundu ndu ngon-mi nduu, ina waawi huutoraade oon sifaa sariya ngam reende koye mum en sahaa kala, e nder gollordu am walla kala gollordu woɗndu, ɓe ngonaa ƴaañiiɓe sabu ɓe ngonaa ɓuuɓɓe."<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/film/2018/mar/22/cate-blanchett-woody-allen-speaks-out-dylan-farrow-abuse-allegations|title=Cate Blanchett on Woody Allen: 'I don't think I've stayed silent at all'|work=The Guardian|date=22 March 2018|access-date=11 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180616113835/https://www.theguardian.com/film/2018/mar/22/cate-blanchett-woody-allen-speaks-out-dylan-farrow-abuse-allegations|archive-date=16 June 2018|url-status=live}}</ref><ref name="Robinson 2018">{{cite news|last=Robinson|first=Joanna|title=Cate Blanchett: Social Media Is "Not the Judge and Jury" of Woody Allen|url=https://www.vanityfair.com/hollywood/2018/03/cate-blanchett-woody-allen-dylan-farrow-allegations|magazine=Vanity Fair|date=22 March 2018|access-date=11 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20181129111101/https://www.vanityfair.com/hollywood/2018/03/cate-blanchett-woody-allen-dylan-farrow-allegations|archive-date=29 November 2018|url-status=live}}</ref> E hitaande 2014, Blanchett wondi e Matt Damon e George Clooney e nder filmo ɗiɗaɓo oo, ''The Monuments Men'', tuugiiɗo e daartol goongawol fedde daartiyankooɓe naalankaagal e toppitiiɓe miiseeji, ɓe keɓti golle naalankaagal maantiniiɗe ɗe Nazi en ngujji.<ref>{{cite web|title=George Clooney Sets Daniel Craig, Bill Murray, Cate Blanchett, Jean Dujardin For WWII Drama 'The Monuments Men'|website=Deadline Hollywood|date=29 October 2012|url=https://deadline.com/2012/10/george-clooney-sets-daniel-craig-bill-murray-cate-blanchett-jean-dujardin-for-wwii-drama-monuments-men-361490/|access-date=18 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121106181303/http://www.deadline.com/2012/10/george-clooney-sets-daniel-craig-bill-murray-cate-blanchett-jean-dujardin-for-wwii-drama-monuments-men/|archive-date=6 November 2012|url-status=live}}</ref> Jaambaaro [[Farayse|Faraysenaajo]] biyeteeɗo Rose Valland ko kañum woni jikku Blanchett, hono Claire Simone.<ref>{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2014/02/02/movies/history-yes-but-movie-history.html|title=History, Yes, but Movie History|website=[[The New York Times]]|date=29 January 2014|access-date=16 July 2020|archive-date=26 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180226125811/https://www.nytimes.com/2014/02/02/movies/history-yes-but-movie-history.html|url-status=live|last1=Mashberg|first1=Tom}}</ref> The Monuments Men heɓi ƴeewte keewɗe e juuɗe ƴeewooɓe, ɓe keɓii 155 miliyoŋ dolaar e kaalis winndere ndee kala.<ref>{{cite web|title=The Monuments Men|url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl1818592769/|access-date=10 November 2020|website=Box Office Mojo|archive-date=9 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201209105316/https://www.boxofficemojo.com/release/rl1818592769/|url-status=live}}</ref>Oon hitaande, Blanchett kadi waɗii daande Valka e nder filmo ''DreamWorks'' mo njiyloto-ɗaa 2.<ref>{{cite web|url=https://screenrant.com/how-train-your-dragon-2-image-cate-blanchett-details/|title='How to Train Your Dragon 2': New Image & Details for Cate Blanchett's Character|website=Screen Rant|date=16 December 2013|access-date=3 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20141222152200/http://screenrant.com/how-train-your-dragon-2-image-cate-blanchett-details/|archive-date=22 December 2014|url-status=live}}</ref> Film o heɓi weltaare mawnde, o waɗii nafoore mawnde e kaalis.<ref>{{cite web|url=https://www.forbes.com/sites/scottmendelson/2014/08/15/box-office-how-to-train-your-dragon-2-crosses-500m-worldwide-following-china-debut/|title=Box Office: 'How To Train Your Dragon 2' Crosses $500M Following China Debut|work=[[Forbes]]|date=15 August 2014|access-date=15 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150120164019/http://www.forbes.com/sites/scottmendelson/2014/08/15/box-office-how-to-train-your-dragon-2-crosses-500m-worldwide-following-china-debut/|archive-date=20 January 2015|url-status=live}}</ref> Nde yahi haa nde heɓi njeenaari ''Golden Globe'' ngam filmu ɓurduɗo wooɗugo, nde heɓi nominaasiyoŋ ngam heɓugo njeenaari ''Academy'' ngam filmu ɓurduɗo wooɗugo.<ref>{{cite web|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/golden-globes-how-train-your-762789|title=Golden Globes: 'How to Train Your Dragon 2' Wins Best Animated Feature Film|work=[[The Hollywood Reporter]]|date=11 January 2015|access-date=15 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150115062901/http://www.hollywoodreporter.com/news/golden-globes-how-train-your-762789|archive-date=15 January 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.usatoday.com/story/life/movies/2015/01/15/oscar-academy-awards-nominations-news/21783001/|title='Birdman,' 'Budapest' lead Oscar nominations|work=[[USA Today]]|date=15 January 2015|access-date=15 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150115205528/http://www.usatoday.com/story/life/movies/2015/01/15/oscar-academy-awards-nominations-news/21783001/|archive-date=15 January 2015|url-status=live}}</ref> Koɗo Blanchett waɗii fijirde [[Ostarali]] Rake, bana debbo mo Richard Roxburgh woni hooreejo fijirde Cleaver. Ñalnde 29 [[lewru]] bowte hitaande 2015, o wondi e [[Deborah Mailman]], o ardii njeenaari AACTA 4ɓiri.<ref>{{cite web|url=http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/sydney-confidential/cate-blanchett-flies-into-sydney-to-begin-rehearsals-with-deborah-mailman-for-the-aacta-awards/story-fni0cvc9-1227188165175|title=Cate Blanchett flies into Sydney to begin rehearsals with Deborah Mailman for the AACTA Awards|work=The Daily Telegraph|date=19 January 2015|access-date=24 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150613162015/http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/sydney-confidential/cate-blanchett-flies-into-sydney-to-begin-rehearsals-with-deborah-mailman-for-the-aacta-awards/story-fni0cvc9-1227188165175|archive-date=13 June 2015|url-status=live}}</ref> eb7jcnkw885aiaf5pf1g780hbpukolf Bart Koet 0 40094 164621 164620 2026-04-16T11:59:51Z Hauwasysy 14067 164621 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bart J. Koet''' (jibinaa ko ñalnde 28 lewru juko 28 hitaande 1955 to Alkmaar) ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tilburg to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tilburg to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tilburg to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alkawal Kesal e binndol Kerecee’en gadano. O wonii gila 2016 hooreejo Studiosorum Novi Testament Conventus, fedde annduɓe Alkuraan Keso Pays-Bas e Flandre. O jeyaa ko e fedde janngugol Alkawal Kesal. Kugal Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, Koet janngi diine e filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde diine katolik e duɗal jaaɓi haaɗtirde Amsterdam e jaŋde deftere to Pontificio Istituto Biblico to Rome. E hitaande 1989 o heɓi doktoraa makko to Heerlen e diisnondiral makko e firo binndi e nder deftere Luke-Acts. Gila 1989 Koet golliima e post doc to Utrecht e Amsterdam (KTHU & KTHA) e gila 1994 o golliima toon e balloowo jannginoowo Alkawal Kesal. E hitaande 2009 o wonti porfeseer e toɗɗagol keeringol e binndol Kerecee’en gadani to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tilburg. E hitaande 2013 kadi o wonti professeur timmuɗo e Alkawal Kesal to duɗal gootal.Haa e hitaande 2019 Koet woni Dekan wiɗtooji to Duɗal Diine Katolik Tilburg. Koet fuɗɗii ko e ministeer parwisaaji diiwaan Westland, caggal nde o heɓi dipolom makko master. Tuggi 1989 haa 2005, o wonti kaɓirgal kasoo to (in)lolluɗo Bijlmer Bajes to Amsterdam. E nder oon sahaa o woni ko e janngude koyɗi,caggal nde o yiyti no koyɗi ɗii mbaɗiri nafoore wonande kasoo. E hitaande 2011 e 2015 o tawtoraama yuɓɓinde batu hakkunde leyɗeele Fedde Adunaare ngam Janngude Koyɗe. E nder duubi sappo caaliidi, Koet hokki hoore maako kadi ngam jannguki ardungal nder ekklessiya aranndeere e darnde diakonia wakkati miijo Alkawal Kesal. E hitaande 2009 kanko e prof. dr. Paul van Geest, yuɓɓinii Ƴeewndo XXXVIII e Duɗe Antikiyaa Kerecee’en e tiitoonde: Διακονíα, diyakonaaji, diyakonaaji semantik e daartol. Koolol ngol yuɓɓinaa ko e ballondiral hakkunde duɗal jaaɓi haaɗtirde diine katolik (Tilburg) e duɗal jaaɓi haaɗtirde diine katolik (Rome) . Gila ndeen o jeyaa ko e annduɓe mawɓe daartol suuɗngol diine. O yaltini deftere e ɗemngal Engele ko fayti e Augustin e geɗe makko ko fayti e diineeji. Deftere nde kadi yaltinaama e firo Españool. O winndi defte ɗiɗi ko faati e iwdi diine e nder Eklesiya gadano. Ɗeen defte ina njiytee ko eɓɓoore adannde ngam kartude binndanɗe e kaɓirɗe ko faati e diineeji (M/F) . Nguurndam neɗɗo Bart Koet ina hoɗi to wuro wiyeteengo Utrecht, ko diine Haarlem-Amsterdam. Binndanɗe (cuɓagol) Dow iwdi Yahuudu'en nder Alkawal Kesal: Janngirde jowi dow firo Binndi nder Luka-Kuuɗe, Leuven: Peeters Publishers, 1989. ISBN 978-9068311891 (Dissertation) Moyise e J. Verheyden, Binndi Isra’iila nder aadaaji Yahuudu’en e Kirista’en, Leiden: Brill, 2013. ISBN 9789080601338, Hilversum: Folkertsma Sichting, 2002. ISBN 9789080601338 Winndiyanke, Koyɗe bana jokkirgol Allah nder diina Kiristaaku: gila Hermas haa Aquinas, Leuven: Bayyinooɓe Peeters, 2012. Winndiyanke bee K. Adams & B. Koning, Koyɗe e Ruuhu: Deftere ngam kuugal, Ardungal Ruuhu e Wasiyaaji, London: Jaaynde Canterbury, 2015. Dow Diakonia e ardungal nder ekklessiya arandeere: Editor bee P.J.J. Van Geest & V. Grossi, Diyakonia, diyakonaaji e diyakonaaji: Semantika e daartol baaba laamɗo, Rome: Augustinianum, 2010. Augustinus dow diyakonaaji: Yiyngo diyakonaaji, Almere: Parthenon, 2014 Diakonia nder diina Masiihiŋko'en arande'en: Teeminanɗe ɗiɗi arandeeje, Tubingen: Mohr Siebeck, 2018. Hakkunde: Augustin dow diinaaji, Leiden: Brill, 2019. Dikon e Diakonia e nder yontaaji ɓooyɗi Teeminannde tataɓere haa yeeso, Ed. Bart J. Koet, Edwina Murphy, e Esko Riyokas, winndooɓe, (WUNT II 606, Tubingen, Mohr Siebeck, 2024) Fuɗɗoode Koet, Bart J. (1989). Janngirɗe jowi dow firo Binndi nder Luuka-Kuuɗe Nelaaɓe. Leuven: Jaaynde jaaynde. ISBN 978-90-6186-3304. Koet, Bart J. (2006). Koyɗe e Binndi nder Luuka-Kuuɗe: Binndi mooftaaɗi. Peeteruuji. ISBN 978-90-429-1750-7. Defte ɗiɗi ina njeyaa e ƴoogirɗe winndannde ndee: Luuka Linjiila<ref>{{Cite web|title=Management Tilburg School of Catholic Theology|url=https://www.tilburguniversity.edu/about/schools/theology/about/management}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=|title=Bart Koet nieuwe hoogleraar Nieuwe testament aan Tilburg University|url=https://www.bisdomhaarlem-amsterdam.nl/?p=news&id=1471|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=}}</ref><ref>{{Cite news|date=11 March 2010|title=Dromen maken mensen wakker|work=Trouw|url=https://www.trouw.nl/nieuws/theoloog-koet-dromen-maken-mensen-wakker~b6c98421/}}</ref><ref>{{Cite book|last=Koet|first=Bart|title=Dreams and Scripture in Luke-Acts. Collected Essays, Bart J. Koet|publisher=Peeters Publishers|year=2006|isbn=|location=|pages=|s2cid=165606764}}</ref><ref>{{Cite web|last=Coetsier|first=Meins G. S.|date=2023-05-13|title=The Drama of Diakonía|url=https://voegelinview.com/the-drama-of-diakonia/|access-date=2024-03-05|website=VoegelinView|language=en-US}}</ref> Tuugnorgal <references /> 4i1t0n3ncs14yblzdarj34zipfihvyd Han Lamers 0 40095 164622 2026-04-16T12:20:10Z Hauwasysy 14067 Created page with "Han Lamers (jibinaa ko hitaande 1984 to Eindhoven, Pays-Bas) ko ganndo ko faati e ɗemɗe Holanndeejo. Ko o porfeseer timmuɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo to bannge filoloji kiiɗɗi. Ngendam Lamers janngii filoloji kiiɗɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leiden e daartol naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde KU Leuven, o heɓi doktoraa makko e hitaande 2013 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leiden. Gila 2019, o wonii e jappeere porfeseer timmuɗo e filoloji kiiɗɗi to..." 164622 wikitext text/x-wiki Han Lamers (jibinaa ko hitaande 1984 to Eindhoven, Pays-Bas) ko ganndo ko faati e ɗemɗe Holanndeejo. Ko o porfeseer timmuɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo to bannge filoloji kiiɗɗi. Ngendam Lamers janngii filoloji kiiɗɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leiden e daartol naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde KU Leuven, o heɓi doktoraa makko e hitaande 2013 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leiden. Gila 2019, o wonii e jappeere porfeseer timmuɗo e filoloji kiiɗɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo. Nafooje makko e wiɗtooji ina njeyaa heen aadaaji ɓooyɗi Grece e Rome e fuɗɗoode jamaanu hannde oo e Orop hannde oo, jowitiiɗi e jeyi pinal, e ƴellitgol hoore mum, e daartol hakkille.Yeru, Codex Fori Mussolini to Foro Italico. Golle cuɓaaɗe Greece fuɗɗitii: Waylooji Hellenism Bizantiin e nder Itaali Renaissance. Leyden, hitaande 2015. ISBN 978-90-04-29755-5. Wondude e Bettina Reitz-Joosse (moƴƴinoowo), Kodduwaar Mussolini: Binndol Latin Fasism Itaali. Londres, hitaande 2016. ISBN 978-14742-2695-0. (Editor) Mahngo Hellenism: Janndeeji dow taariiha jannguki Giriik nder Orop arandeere, limngal keertaangal Jaaynde hakkunde leyɗeele dow aadaaji ɓooyɗi 25, 3, 2018. ISSN 1073-0508. Caggal nguurndam ɓooyɗam: Anton Springer (1825-1891) e dow aadaaji ɓooyɗi. Louven, hitaande 2019. ISBN 978-90-429-3878-6. E Natasha Konstantinidou (ed.), Jaɓɓugol Hellenism e nder Orop hannde arano: Teeminanɗe 15ɓiire haa 17ɓiire. Leyden, hitaande 2020. ISBN 90-04-34385-7. Wondude e Bettina Reitz-Joosse e Valerio Sanzotta (winndooɓe), Jannde e binndol latin e epigrafi fasism itaali. Louven, hitaande 2020. ISBN 9789461663122. Wakkati potɗo: Binndanɗe dokkaaɗe e Barbara Baert, keɓɗo njeenaari Francqui 2016 e gannde aadee, e ñalngu mawningol yeewtere to Fooyre Francqui, Biriksel, ñalnde 18-19 oktoobar 2018. Leuven, 2021. ISBN 9792. Tuugnorgal e2jzpwfp78cl544szvteodtfdxyi0ko 164623 164622 2026-04-16T12:24:52Z Hauwasysy 14067 164623 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Han Lamers (jibinaa ko hitaande 1984 to Eindhoven, Pays-Bas) ko ganndo ko faati e ɗemɗe Holanndeejo. Ko o porfeseer timmuɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo to bannge filoloji kiiɗɗi. Ngendam Lamers janngii filoloji kiiɗɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leiden e daartol naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde KU Leuven, o heɓi doktoraa makko e hitaande 2013 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leiden. Gila 2019, o wonii e jappeere porfeseer timmuɗo e filoloji kiiɗɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo. Nafooje makko e wiɗtooji ina njeyaa heen aadaaji ɓooyɗi Grece e Rome e fuɗɗoode jamaanu hannde oo e Orop hannde oo, jowitiiɗi e jeyi pinal, e ƴellitgol hoore mum, e daartol hakkille.Yeru, Codex Fori Mussolini to Foro Italico. Golle cuɓaaɗe Greece fuɗɗitii: Waylooji Hellenism Bizantiin e nder Itaali Renaissance. Leyden, hitaande 2015. <nowiki>ISBN 978-90-04-29755-5</nowiki>. Wondude e Bettina Reitz-Joosse (moƴƴinoowo), Kodduwaar Mussolini: Binndol Latin Fasism Itaali. Londres, hitaande 2016. <nowiki>ISBN 978-14742-2695-0</nowiki>. (Editor) Mahngo Hellenism: Janndeeji dow taariiha jannguki Giriik nder Orop arandeere, limngal keertaangal Jaaynde hakkunde leyɗeele dow aadaaji ɓooyɗi 25, 3, 2018. ISSN 1073-0508. Caggal nguurndam ɓooyɗam: Anton Springer (1825-1891) e dow aadaaji ɓooyɗi. Louven, hitaande 2019. <nowiki>ISBN 978-90-429-3878-6</nowiki>. E Natasha Konstantinidou (ed.), Jaɓɓugol Hellenism e nder Orop hannde arano: Teeminanɗe 15ɓiire haa 17ɓiire. Leyden, hitaande 2020. <nowiki>ISBN 90-04-34385-7</nowiki>. Wondude e Bettina Reitz-Joosse e Valerio Sanzotta (winndooɓe), Jannde e binndol latin e epigrafi fasism itaali. Louven, hitaande 2020. <nowiki>ISBN 9789461663122</nowiki>. Wakkati potɗo: Binndanɗe dokkaaɗe e Barbara Baert, keɓɗo njeenaari Francqui 2016 e gannde aadee, e ñalngu mawningol yeewtere to Fooyre Francqui, Biriksel, ñalnde 18-19 oktoobar 2018. Leuven, 2021. ISBN 9792. Tuugnorgal sgxdaqsrpr0su0qmpwf04t6gi3q4srg 164624 164623 2026-04-16T12:30:26Z Hauwasysy 14067 164624 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Han Lamers (jibinaa ko hitaande 1984 to Eindhoven, Pays-Bas) ko ganndo ko faati e ɗemɗe Holanndeejo. Ko o porfeseer timmuɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo to bannge filoloji kiiɗɗi. Ngendam Lamers janngii filoloji kiiɗɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leiden e daartol naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde KU Leuven, o heɓi doktoraa makko e hitaande 2013 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leiden. Gila 2019, o wonii e jappeere porfeseer timmuɗo e filoloji kiiɗɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oslo. Nafooje makko e wiɗtooji ina njeyaa heen aadaaji ɓooyɗi Grece e Rome e fuɗɗoode jamaanu hannde oo e Orop hannde oo, jowitiiɗi e jeyi pinal, e ƴellitgol hoore mum, e daartol hakkille.Yeru, Codex Fori Mussolini to Foro Italico. Golle cuɓaaɗe Greece fuɗɗitii: Waylooji Hellenism Bizantiin e nder Itaali Renaissance. Leyden, hitaande 2015. <nowiki>ISBN 978-90-04-29755-5</nowiki>. Wondude e Bettina Reitz-Joosse (moƴƴinoowo), Kodduwaar Mussolini: Binndol Latin Fasism Itaali. Londres, hitaande 2016. <nowiki>ISBN 978-14742-2695-0</nowiki>. (Editor) Mahngo Hellenism: Janndeeji dow taariiha jannguki Giriik nder Orop arandeere, limngal keertaangal Jaaynde hakkunde leyɗeele dow aadaaji ɓooyɗi 25, 3, 2018. ISSN 1073-0508. Caggal nguurndam ɓooyɗam: Anton Springer (1825-1891) e dow aadaaji ɓooyɗi. Louven, hitaande 2019. <nowiki>ISBN 978-90-429-3878-6</nowiki>. E Natasha Konstantinidou (ed.), Jaɓɓugol Hellenism e nder Orop hannde arano: Teeminanɗe 15ɓiire haa 17ɓiire. Leyden, hitaande 2020. <nowiki>ISBN 90-04-34385-7</nowiki>. Wondude e Bettina Reitz-Joosse e Valerio Sanzotta (winndooɓe), Jannde e binndol latin e epigrafi fasism itaali. Louven, hitaande 2020. <nowiki>ISBN 9789461663122</nowiki>. Wakkati potɗo: Binndanɗe dokkaaɗe e Barbara Baert, keɓɗo njeenaari Francqui 2016 e gannde aadee, e ñalngu mawningol yeewtere to Fooyre Francqui, Biriksel, ñalnde 18-19 oktoobar 2018. Leuven, 2021. ISBN 9792.<ref>{{Cite web|title=Han Lamers - Department of Philosophy, Classics, History ...|url=https://www.hf.uio.no/ifikk/english/people/aca/classics/tenured/hanla/|publisher=[[University of Oslo]]}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bloomsbury.com/us/author/han-lamers/|title=Han Lamers|publisher=[[Bloomsbury Publishing]]}}</ref><ref>{{cite book|last=Dell'Omo|first=Jacopo|title=1001 quiz sulla storia di Roma|publisher=[[Newton Compton Editori]]|date=2021-11-18|pages=608|isbn=9788822753694|language=Italian|chapter-format=E-book|chapter-url=https://books.google.com/books?id=_N9KEAAAQBAJ&dq=%22Han+Lamers+%22&pg=PT168|chapter=91. Cosa nasconde l'obelisco del Foro Italico?}}</ref> Tuugnorgal <references /> stttrcchohril5wgzaracku3lnwy841 Saali Frank 0 40096 164625 2026-04-16T12:40:42Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1289322887|Sally Frank]]" 164625 wikitext text/x-wiki '''Sally Frank''' ñaawii feddeeji tati ñaamooɓe worɓe tan to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton e hitaande 1978, sabu mum en salaade ɗum sabu jinnaaɗo mum. Ko ɓuri duuɓi sappo caggal ɗuum, e hitaande 1990, cuuɗi ñaamde ɗii cifaa ko " hoɗorde renndo " e ñaawirdu yamiri yo ɗi ngontu co-ed sabu darnde Sally Frank, awokaa mum Nadine Taub e [[Women's Rights Litigation Clinic|Clinique Litigation des Droits des Femmes]] to Duɗal sariya Rutgers . Kippuuji ñaamde ɗii mbiyi ko ɗi keertiiɗi no feewi, ɗi ceerti e duɗal jaaɓi haaɗtirde, ina ndokka ɗi hakke diisnondiral hakkunde rewɓe e worɓe. Caggal njilluuji keewɗi e nder ñaawirɗe, ndeeɗoo hujja haa jooni ina ŋakki. Hujja keɓɗo oo hollitii wonde kippuuji ɗii, e goonga, ceertaani, tee ina ngolloo no junngo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hoore mum nii. Ɗum firti ko kippuuji ɗii e nder joofnirde mum en ina njuɓɓina sariya New Jersey ngam haɓaade njiyaagu, ina ndokkee jaɓde rewɓe. E nder golle sariya ɗee kala, kippuuji ɗii ndartinii caggal no feewi. E kitaale 1980, fedde nde soodi limce ina waɗi natal yeeso Frank, rokka ɗum wuttulo e konngol "Better Dead Than Coed". Haa jooni, Cottage Club fellitii wonde coed e hitaande 1986, kono Ivy Club e Tiger Inn fof njokki wullitaade kuulal ngal, hay so tawii noon ko caggal yamiroore ñaawirde sakkitiinde e hitaande 1990. Wullitaango ngoo yahri haa to Ñaawirde Toownde Amerik kono ngo dañaani waylude kuulal ngal. == Tariya == === Ñaamde kippuuji === Nde Princeton wonti co-ed e hitaande 1969, yoga e pelle ñaamde sappo e goo ɗee mbaɗti politikaaji coed ɗoon e ɗoon. Hitaande fawtii heen, kippuuji joy goɗɗi njaɓi terɗe rewɓe. E hitaande 1971, ko dingiral tati tan heddii, tawi worɓe tan ngoni heen : dingiral Cottage, dingiral Ivy, e dingiral Tiger Inn . Kippuuji nyaamde ɗii ko e hakkunde nguurndam campus e heewɓe e janngooɓe toowɓe ina njaha toon ngam ñaamde jamma kala. Ɗe ngoni ko e ko ɓuri ñaamde tan kono; nafoore renndoyankoore kippuuji ɗii ina mawni, tee darnde ardorde ndee ina teskaa ko maande darnde e baɗte. Haa hannde ko ɗe kuutorgal ngam ƴellitde renndo e jokkondirde e ñiŋooje teskinɗe, haa teeŋti noon e geɗe njiyaagu e dental. Sifaa maɓɓe elitist ɓooyii wonde sabaabu luural. Cottage Club e Ivy Club haa teeŋti noon ina nganndiraa jogaade "yimɓe lefol" heewɓe, firti ko wonɓe e joofnirde doggol yontaaji keewɗi e almudɓe Princeton. Ñaamde kippuuji puɗɗii mawnude ko e haɗde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal banndiraaɓe e darorɗe kitaale 1800 e ŋakkeende cuɓagol nyaamde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal rewrataa e majji haa hannde, ina addana ɗi jogaade njuɓɓudi timmundi e golloraade terɗe maɓɓe janngooɓe. Kippuuji ɗii mbiyi ɗi njokkondirtaa e duɗal ngal, kono ko ina wona feccere e sukaaɓe toowɓe duɗal ngal ina ñaama toon ñaamdu mum en fof, 68% e maɓɓe ko terɗe. Tergal ina duumoo haa abada, ina waawi wonde feere teeŋtunde ngam heɓde lowre alumni. === Sally Frank salii wonde tergal === E lewru ut 1977, Sally Frank, janngoowo ɗiɗaɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗaɓɓiri jeyeede e fedde ñaamde worɓe tan, e innde SB Frank, tawi jinnaaɓe mum ina mbinndaa ko worɓe. Frank heɓi toɗɗagol e nder cuuɗi ñaamde joy ɓurɗi suɓaade ɗii fof, tati heen ko worɓe tan. So tawii pelle keewɗe ina ɗaɓɓi e almudɓe tan winnditaade e suɓaade tuugnaade e njuɓɓudi lottery, pelle ɓurɗe teeŋtude ɗee ina ɗaɓɓi e maɓɓe yahde e laawol biyeteengol ''bickering,'' laawol yeewtere juutngol nanndungol e <nowiki><i id="mwTQ">ruttaade</i></nowiki> e fraternities walla sororities aadaaji . Frank ina jaɓa tawtoreede toɗɗe makko kono kippuuji ɗii njaɓaani ɗum, o heɓaani bidsee, walla noddaango ngam naatde heen. Rewɓe ɗiɗo woɗɓe kadi ñaawooɓe ɓee njaɓaaka. Hooreejo Cottage Club wiyi e oon sahaa wonde rewɓe ngonaa « kanndidaaji laawɗuɗi ». Hooreejo Tiger Inn wiyi "ɓe ndokkaaka bidsee sabu ɓe mbinnditaama ko aldaa e sariya ngam Bicker." === Ñaawoore diisnondiral hakkunde rewɓe e worɓe === Nde o tikkani, Frank fellitii ñaawde haa o ƴetti golle summer to ACLU to New Jersey, gardiiɗo gollordu nduu hollitii wonde omo waawi ñaawde tuugnaade e wonde kippuuji ɗii ko hoɗorde renndo. Nde o arti e hitaande makko leslesre, o winnditii ngam bicker kadi omo anndi ɗum ina addana mo tiiɗnaare so tawii o saliima caggal nde o waɗi jarribooji keewɗi. O saliima toɗɗagol. Hooreejo fedde nde wiyi "ko ɓuri teeŋtude e golle maɓɓe ko feewde e worɓe ɗiɗaɓere" e tawtoreede Frank "ina waawi bonnude golle ɗee, teskaade wonde hitaande yawtunde ndee terɗe fedde nde ngulliima [e makko] caggal nde Frank luurdi." [1] [2] Caggal nde o salii laabi ɗiɗi, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rutger ngam heɓde ballal. E lewru feebariyee 1979, Taub ƴetti ñaawoore ndee, o ñaawi denndaangal kippuuji tati ɗi worɓe tan ngoni ɗii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, tawi heen gooto fof ina seedtoo wonde kippuuji ɗii ina ngoppitaa sariya haɓaade njiyaagu sabu ko ɗi duɗe keertiiɗe, ɗe ngonaa duɗe jaaɓi haaɗtirde. Taub’s hollitii ko luutndii ɗum, wonde sifaa maɓɓe jokkondirɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal firti ko ɓe ngoni ko e les sariyaaji gooti. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] azu80k2qttznjjm3qoaxbk2xl23l7bh 164627 164625 2026-04-16T12:41:35Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1289322887|Sally Frank]]" 164627 wikitext text/x-wiki '''Sally Frank''' ñaawii feddeeji tati ñaamooɓe worɓe tan to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton e hitaande 1978, sabu mum en salaade ɗum sabu jinnaaɗo mum. Ko ɓuri duuɓi sappo caggal ɗuum, e hitaande 1990, cuuɗi ñaamde ɗii cifaa ko " hoɗorde renndo " e ñaawirdu yamiri yo ɗi ngontu co-ed sabu darnde Sally Frank, awokaa mum Nadine Taub e [[Women's Rights Litigation Clinic|Clinique Litigation des Droits des Femmes]] to Duɗal sariya Rutgers . Kippuuji ñaamde ɗii mbiyi ko ɗi keertiiɗi no feewi, ɗi ceerti e duɗal jaaɓi haaɗtirde, ina ndokka ɗi hakke diisnondiral hakkunde rewɓe e worɓe. Caggal njilluuji keewɗi e nder ñaawirɗe, ndeeɗoo hujja haa jooni ina ŋakki. Hujja keɓɗo oo hollitii wonde kippuuji ɗii, e goonga, ceertaani, tee ina ngolloo no junngo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hoore mum nii. Ɗum firti ko kippuuji ɗii e nder joofnirde mum en ina njuɓɓina sariya New Jersey ngam haɓaade njiyaagu, ina ndokkee jaɓde rewɓe. <ref>"Sally Frank Profile | Drake University". www.drake.edu. Retrieved 2021-09-29.</ref> E nder golle sariya ɗee kala, kippuuji ɗii ndartinii caggal no feewi. E kitaale 1980, fedde nde soodi limce ina waɗi natal yeeso Frank, rokka ɗum wuttulo e konngol "Better Dead Than Coed". Haa jooni, Cottage Club fellitii wonde coed e hitaande 1986, kono Ivy Club e Tiger Inn fof njokki wullitaade kuulal ngal, hay so tawii noon ko caggal yamiroore ñaawirde sakkitiinde e hitaande 1990. Wullitaango ngoo yahri haa to Ñaawirde Toownde Amerik kono ngo dañaani waylude kuulal ngal. == Tariya == === Ñaamde kippuuji === Nde Princeton wonti co-ed e hitaande 1969, yoga e pelle ñaamde sappo e goo ɗee mbaɗti politikaaji coed ɗoon e ɗoon. Hitaande fawtii heen, kippuuji joy goɗɗi njaɓi terɗe rewɓe. E hitaande 1971, ko dingiral tati tan heddii, tawi worɓe tan ngoni heen : dingiral Cottage, dingiral Ivy, e dingiral Tiger Inn . Kippuuji nyaamde ɗii ko e hakkunde nguurndam campus e heewɓe e janngooɓe toowɓe ina njaha toon ngam ñaamde jamma kala. Ɗe ngoni ko e ko ɓuri ñaamde tan kono; nafoore renndoyankoore kippuuji ɗii ina mawni, tee darnde ardorde ndee ina teskaa ko maande darnde e baɗte. Haa hannde ko ɗe kuutorgal ngam ƴellitde renndo e jokkondirde e ñiŋooje teskinɗe, haa teeŋti noon e geɗe njiyaagu e dental. Sifaa maɓɓe elitist ɓooyii wonde sabaabu luural. Cottage Club e Ivy Club haa teeŋti noon ina nganndiraa jogaade "yimɓe lefol" heewɓe, firti ko wonɓe e joofnirde doggol yontaaji keewɗi e almudɓe Princeton. Ñaamde kippuuji puɗɗii mawnude ko e haɗde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal banndiraaɓe e darorɗe kitaale 1800 e ŋakkeende cuɓagol nyaamde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal rewrataa e majji haa hannde, ina addana ɗi jogaade njuɓɓudi timmundi e golloraade terɗe maɓɓe janngooɓe. Kippuuji ɗii mbiyi ɗi njokkondirtaa e duɗal ngal, kono ko ina wona feccere e sukaaɓe toowɓe duɗal ngal ina ñaama toon ñaamdu mum en fof, 68% e maɓɓe ko terɗe. Tergal ina duumoo haa abada, ina waawi wonde feere teeŋtunde ngam heɓde lowre alumni. === Sally Frank salii wonde tergal === E lewru ut 1977, Sally Frank, janngoowo ɗiɗaɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗaɓɓiri jeyeede e fedde ñaamde worɓe tan, e innde SB Frank, tawi jinnaaɓe mum ina mbinndaa ko worɓe. Frank heɓi toɗɗagol e nder cuuɗi ñaamde joy ɓurɗi suɓaade ɗii fof, tati heen ko worɓe tan. So tawii pelle keewɗe ina ɗaɓɓi e almudɓe tan winnditaade e suɓaade tuugnaade e njuɓɓudi lottery, pelle ɓurɗe teeŋtude ɗee ina ɗaɓɓi e maɓɓe yahde e laawol biyeteengol ''bickering,'' laawol yeewtere juutngol nanndungol e <nowiki><i id="mwTQ">ruttaade</i></nowiki> e fraternities walla sororities aadaaji . Frank ina jaɓa tawtoreede toɗɗe makko kono kippuuji ɗii njaɓaani ɗum, o heɓaani bidsee, walla noddaango ngam naatde heen. Rewɓe ɗiɗo woɗɓe kadi ñaawooɓe ɓee njaɓaaka. Hooreejo Cottage Club wiyi e oon sahaa wonde rewɓe ngonaa « kanndidaaji laawɗuɗi ». Hooreejo Tiger Inn wiyi "ɓe ndokkaaka bidsee sabu ɓe mbinnditaama ko aldaa e sariya ngam Bicker." === Ñaawoore diisnondiral hakkunde rewɓe e worɓe === Nde o tikkani, Frank fellitii ñaawde haa o ƴetti golle summer to ACLU to New Jersey, gardiiɗo gollordu nduu hollitii wonde omo waawi ñaawde tuugnaade e wonde kippuuji ɗii ko hoɗorde renndo. Nde o arti e hitaande makko leslesre, o winnditii ngam bicker kadi omo anndi ɗum ina addana mo tiiɗnaare so tawii o saliima caggal nde o waɗi jarribooji keewɗi. O saliima toɗɗagol. Hooreejo fedde nde wiyi "ko ɓuri teeŋtude e golle maɓɓe ko feewde e worɓe ɗiɗaɓere" e tawtoreede Frank "ina waawi bonnude golle ɗee, teskaade wonde hitaande yawtunde ndee terɗe fedde nde ngulliima [e makko] caggal nde Frank luurdi." [1] [2] Caggal nde o salii laabi ɗiɗi, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rutger ngam heɓde ballal. E lewru feebariyee 1979, Taub ƴetti ñaawoore ndee, o ñaawi denndaangal kippuuji tati ɗi worɓe tan ngoni ɗii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, tawi heen gooto fof ina seedtoo wonde kippuuji ɗii ina ngoppitaa sariya haɓaade njiyaagu sabu ko ɗi duɗe keertiiɗe, ɗe ngonaa duɗe jaaɓi haaɗtirde. Taub’s hollitii ko luutndii ɗum, wonde sifaa maɓɓe jokkondirɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal firti ko ɓe ngoni ko e les sariyaaji gooti. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 9pn8tumik4okkamdor1bhmqmi9mimka 164628 164627 2026-04-16T12:41:56Z Sardeeq 14292 164628 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sally Frank''' ñaawii feddeeji tati ñaamooɓe worɓe tan to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton e hitaande 1978, sabu mum en salaade ɗum sabu jinnaaɗo mum. Ko ɓuri duuɓi sappo caggal ɗuum, e hitaande 1990, cuuɗi ñaamde ɗii cifaa ko " hoɗorde renndo " e ñaawirdu yamiri yo ɗi ngontu co-ed sabu darnde Sally Frank, awokaa mum Nadine Taub e [[Women's Rights Litigation Clinic|Clinique Litigation des Droits des Femmes]] to Duɗal sariya Rutgers . Kippuuji ñaamde ɗii mbiyi ko ɗi keertiiɗi no feewi, ɗi ceerti e duɗal jaaɓi haaɗtirde, ina ndokka ɗi hakke diisnondiral hakkunde rewɓe e worɓe. Caggal njilluuji keewɗi e nder ñaawirɗe, ndeeɗoo hujja haa jooni ina ŋakki. Hujja keɓɗo oo hollitii wonde kippuuji ɗii, e goonga, ceertaani, tee ina ngolloo no junngo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hoore mum nii. Ɗum firti ko kippuuji ɗii e nder joofnirde mum en ina njuɓɓina sariya New Jersey ngam haɓaade njiyaagu, ina ndokkee jaɓde rewɓe. <ref>"Sally Frank Profile | Drake University". www.drake.edu. Retrieved 2021-09-29.</ref> E nder golle sariya ɗee kala, kippuuji ɗii ndartinii caggal no feewi. E kitaale 1980, fedde nde soodi limce ina waɗi natal yeeso Frank, rokka ɗum wuttulo e konngol "Better Dead Than Coed". Haa jooni, Cottage Club fellitii wonde coed e hitaande 1986, kono Ivy Club e Tiger Inn fof njokki wullitaade kuulal ngal, hay so tawii noon ko caggal yamiroore ñaawirde sakkitiinde e hitaande 1990. Wullitaango ngoo yahri haa to Ñaawirde Toownde Amerik kono ngo dañaani waylude kuulal ngal. == Tariya == === Ñaamde kippuuji === Nde Princeton wonti co-ed e hitaande 1969, yoga e pelle ñaamde sappo e goo ɗee mbaɗti politikaaji coed ɗoon e ɗoon. Hitaande fawtii heen, kippuuji joy goɗɗi njaɓi terɗe rewɓe. E hitaande 1971, ko dingiral tati tan heddii, tawi worɓe tan ngoni heen : dingiral Cottage, dingiral Ivy, e dingiral Tiger Inn . Kippuuji nyaamde ɗii ko e hakkunde nguurndam campus e heewɓe e janngooɓe toowɓe ina njaha toon ngam ñaamde jamma kala. Ɗe ngoni ko e ko ɓuri ñaamde tan kono; nafoore renndoyankoore kippuuji ɗii ina mawni, tee darnde ardorde ndee ina teskaa ko maande darnde e baɗte. Haa hannde ko ɗe kuutorgal ngam ƴellitde renndo e jokkondirde e ñiŋooje teskinɗe, haa teeŋti noon e geɗe njiyaagu e dental. Sifaa maɓɓe elitist ɓooyii wonde sabaabu luural. Cottage Club e Ivy Club haa teeŋti noon ina nganndiraa jogaade "yimɓe lefol" heewɓe, firti ko wonɓe e joofnirde doggol yontaaji keewɗi e almudɓe Princeton. Ñaamde kippuuji puɗɗii mawnude ko e haɗde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal banndiraaɓe e darorɗe kitaale 1800 e ŋakkeende cuɓagol nyaamde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal rewrataa e majji haa hannde, ina addana ɗi jogaade njuɓɓudi timmundi e golloraade terɗe maɓɓe janngooɓe. Kippuuji ɗii mbiyi ɗi njokkondirtaa e duɗal ngal, kono ko ina wona feccere e sukaaɓe toowɓe duɗal ngal ina ñaama toon ñaamdu mum en fof, 68% e maɓɓe ko terɗe. Tergal ina duumoo haa abada, ina waawi wonde feere teeŋtunde ngam heɓde lowre alumni. === Sally Frank salii wonde tergal === E lewru ut 1977, Sally Frank, janngoowo ɗiɗaɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗaɓɓiri jeyeede e fedde ñaamde worɓe tan, e innde SB Frank, tawi jinnaaɓe mum ina mbinndaa ko worɓe. Frank heɓi toɗɗagol e nder cuuɗi ñaamde joy ɓurɗi suɓaade ɗii fof, tati heen ko worɓe tan. So tawii pelle keewɗe ina ɗaɓɓi e almudɓe tan winnditaade e suɓaade tuugnaade e njuɓɓudi lottery, pelle ɓurɗe teeŋtude ɗee ina ɗaɓɓi e maɓɓe yahde e laawol biyeteengol ''bickering,'' laawol yeewtere juutngol nanndungol e <nowiki><i id="mwTQ">ruttaade</i></nowiki> e fraternities walla sororities aadaaji . Frank ina jaɓa tawtoreede toɗɗe makko kono kippuuji ɗii njaɓaani ɗum, o heɓaani bidsee, walla noddaango ngam naatde heen. Rewɓe ɗiɗo woɗɓe kadi ñaawooɓe ɓee njaɓaaka. Hooreejo Cottage Club wiyi e oon sahaa wonde rewɓe ngonaa « kanndidaaji laawɗuɗi ». Hooreejo Tiger Inn wiyi "ɓe ndokkaaka bidsee sabu ɓe mbinnditaama ko aldaa e sariya ngam Bicker." === Ñaawoore diisnondiral hakkunde rewɓe e worɓe === Nde o tikkani, Frank fellitii ñaawde haa o ƴetti golle summer to ACLU to New Jersey, gardiiɗo gollordu nduu hollitii wonde omo waawi ñaawde tuugnaade e wonde kippuuji ɗii ko hoɗorde renndo. Nde o arti e hitaande makko leslesre, o winnditii ngam bicker kadi omo anndi ɗum ina addana mo tiiɗnaare so tawii o saliima caggal nde o waɗi jarribooji keewɗi. O saliima toɗɗagol. Hooreejo fedde nde wiyi "ko ɓuri teeŋtude e golle maɓɓe ko feewde e worɓe ɗiɗaɓere" e tawtoreede Frank "ina waawi bonnude golle ɗee, teskaade wonde hitaande yawtunde ndee terɗe fedde nde ngulliima [e makko] caggal nde Frank luurdi." [1] [2] Caggal nde o salii laabi ɗiɗi, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rutger ngam heɓde ballal. E lewru feebariyee 1979, Taub ƴetti ñaawoore ndee, o ñaawi denndaangal kippuuji tati ɗi worɓe tan ngoni ɗii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, tawi heen gooto fof ina seedtoo wonde kippuuji ɗii ina ngoppitaa sariya haɓaade njiyaagu sabu ko ɗi duɗe keertiiɗe, ɗe ngonaa duɗe jaaɓi haaɗtirde. Taub’s hollitii ko luutndii ɗum, wonde sifaa maɓɓe jokkondirɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal firti ko ɓe ngoni ko e les sariyaaji gooti. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 9m2jhb3f8evislqgcd1dbq8xevuwtyf Deja Foks 0 40097 164629 2026-04-16T12:43:42Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340367995|Deja Foxx]]" 164629 wikitext text/x-wiki '''Deja Cherise Operana-Foxx''' ( /ˈ d eɪ ʒ ə / DAY-zhə ; jibinaa ko ñalnde 18 abriil 2000) ko yuɓɓinoowo politik Ameriknaajo, gonnooɗo model, wonnoo kanndidaa e wooteeji gadani lannda Demokaraat en to diiwaan 7ɓo to Arizona, to diiwaan Demokaraasi keeriiɗo A25 Grijalva . O adii waɗde kampaañ ngam suɓaade Kamala Harris e kampaañ makko toɗɗagol hooreejo leydi e hitaande 2020 e 2024, nde tawnoo ko kanko adii artude e darnde ngenndiire ko o balloowo Planned Parenthood . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Foxx, Ameriknaajo Filipinaajo, jibinaa ko to Tucson, Arizona, ɗo o janngi duɗal magnet, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde . [1] [2] [3] [4] O mawni ko e galle Section 8 e ɓesngu makko ina tuugnii e ñamri mawnugol. [5] Nde o heɓi duuɓi 15, o woppi wuurdude e yumma makko, mo o wondunoo e rafi hakkille e ñawu nguu, o woni e sehilaaɓe. [3] [6] Foxx golliima e nokku petroŋ fotde duuɓi ɗiɗi ngam wallitde yumma mum. [7] Nde o woni e duɗal, o waɗii kampaañ ngam waylude jaŋde jowitiinde e jikkuuji ngam ɓeydude nafoore mum. E hitaande makko mawnde, o wonti tergal sosngal eɓɓoore heblo cellal jibinannde to El Rio Community Health Center, nde rokkata sukaaɓe wonɓe e diiwaan Tucson cellal jibinannde . O heɓi njeenaari kesiri renndo ummoraade e Fedde Ganndal e hitaande 2018 ngam wiɗto makko e keewal e jokkondiral duuɓi, leñol, asiraagal e BMI to tolno C-sections . E hitaande 2018, Foxx fuɗɗii janngude ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], ɗo o heɓi bursi timmuɗo. Foxx waɗi doggol deenoowo ngam golle mum jaŋde. Caggal ɗuum o wonti mawɗo ko faati e leñol e leñol, o heɓi bak makko e hitaande 2023, ko kanko woni gadano e nder galle makko tawtoreede e heɓde bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. == Golle politik == Foxx adii artude e innde ngenndiire ko e lewru abriil 2017 nde o luulndii senaateer Jeff Flake e batu wuro Mesa, Arizona, e peeje makko ngam ittude kaalis jibinannde peewniinde . E lewru suwee 2017, nde Foxx yahi Washington, ngam waɗde kampaañ ngam suɓaade fedde nde, ''jaaynde wiyeteende The Washington Post'' noddi mo « yeeso keso jibinannde peewniinde ». [[File:Deja_Foxx_2020.jpg|thumb|Foxx e hitaande 2020]] Foxx sosi GenZ Girl Gang, "renndo Instagram pellital siftinde [[Sisterhood (feminism)|banndiraaɓe]] wonande yonta keso", e lewru abriil 2019. O hollitii caggal ɗuum wonde faandaare fedde ndee ko "firtude ndee miijo ballondiral ... e nder nokku dijital, sibu ko ɓuri heewde ko ɗoon min mbaɗata waktuuji amen". E hitaande 2024, o heɓi njeenaari ummoraade e nokku Muhammad Ali ngam sosde fedde sukaaɓe rewɓe GenZ. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 6o1fm8opuiehk3he3tr0afoosgjdkfh 164630 164629 2026-04-16T12:44:23Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340367995|Deja Foxx]]" 164630 wikitext text/x-wiki '''Deja Cherise Operana-Foxx''' ( /ˈ d eɪ ʒ ə / DAY-zhə ; jibinaa ko ñalnde 18 abriil 2000) ko yuɓɓinoowo politik Ameriknaajo, gonnooɗo model, wonnoo kanndidaa e wooteeji gadani lannda Demokaraat en to diiwaan 7ɓo to Arizona, to diiwaan Demokaraasi keeriiɗo A25 Grijalva . O adii waɗde kampaañ ngam suɓaade Kamala Harris e kampaañ makko toɗɗagol hooreejo leydi e hitaande 2020 e 2024, nde tawnoo ko kanko adii artude e darnde ngenndiire ko o balloowo Planned Parenthood .<ref>@servesocietyorg; (2025-07-08). "I ran into this Gen Z girl at a coffee shop a couple weeks ago and we sparked a conversation sharing our thoughts, passions and vision for the community. Next thing I know she's bringing her whole team out to support our mission and take interest in what young people are doing for the city of Tucson! @dejafoxx you have our support as much as we have yours!" – via Instagram.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Foxx, Ameriknaajo Filipinaajo, jibinaa ko to Tucson, Arizona, ɗo o janngi duɗal magnet, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde . [1] [2] [3] [4] O mawni ko e galle Section 8 e ɓesngu makko ina tuugnii e ñamri mawnugol. [5] Nde o heɓi duuɓi 15, o woppi wuurdude e yumma makko, mo o wondunoo e rafi hakkille e ñawu nguu, o woni e sehilaaɓe. [3] [6] Foxx golliima e nokku petroŋ fotde duuɓi ɗiɗi ngam wallitde yumma mum. [7] Nde o woni e duɗal, o waɗii kampaañ ngam waylude jaŋde jowitiinde e jikkuuji ngam ɓeydude nafoore mum. E hitaande makko mawnde, o wonti tergal sosngal eɓɓoore heblo cellal jibinannde to El Rio Community Health Center, nde rokkata sukaaɓe wonɓe e diiwaan Tucson cellal jibinannde . O heɓi njeenaari kesiri renndo ummoraade e Fedde Ganndal e hitaande 2018 ngam wiɗto makko e keewal e jokkondiral duuɓi, leñol, asiraagal e BMI to tolno C-sections . E hitaande 2018, Foxx fuɗɗii janngude ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], ɗo o heɓi bursi timmuɗo. Foxx waɗi doggol deenoowo ngam golle mum jaŋde. Caggal ɗuum o wonti mawɗo ko faati e leñol e leñol, o heɓi bak makko e hitaande 2023, ko kanko woni gadano e nder galle makko tawtoreede e heɓde bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. == Golle politik == Foxx adii artude e innde ngenndiire ko e lewru abriil 2017 nde o luulndii senaateer Jeff Flake e batu wuro Mesa, Arizona, e peeje makko ngam ittude kaalis jibinannde peewniinde . E lewru suwee 2017, nde Foxx yahi Washington, ngam waɗde kampaañ ngam suɓaade fedde nde, ''jaaynde wiyeteende The Washington Post'' noddi mo « yeeso keso jibinannde peewniinde ». [[File:Deja_Foxx_2020.jpg|thumb|Foxx e hitaande 2020]] Foxx sosi GenZ Girl Gang, "renndo Instagram pellital siftinde [[Sisterhood (feminism)|banndiraaɓe]] wonande yonta keso", e lewru abriil 2019. O hollitii caggal ɗuum wonde faandaare fedde ndee ko "firtude ndee miijo ballondiral ... e nder nokku dijital, sibu ko ɓuri heewde ko ɗoon min mbaɗata waktuuji amen". E hitaande 2024, o heɓi njeenaari ummoraade e nokku Muhammad Ali ngam sosde fedde sukaaɓe rewɓe GenZ. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] di1b3ko8f7e7hw8h3c1yvz1d8fdmdc3 164631 164630 2026-04-16T12:45:01Z Sardeeq 14292 164631 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Deja Cherise Operana-Foxx''' ( /ˈ d eɪ ʒ ə / DAY-zhə ; jibinaa ko ñalnde 18 abriil 2000) ko yuɓɓinoowo politik Ameriknaajo, gonnooɗo model, wonnoo kanndidaa e wooteeji gadani lannda Demokaraat en to diiwaan 7ɓo to Arizona, to diiwaan Demokaraasi keeriiɗo A25 Grijalva . O adii waɗde kampaañ ngam suɓaade Kamala Harris e kampaañ makko toɗɗagol hooreejo leydi e hitaande 2020 e 2024, nde tawnoo ko kanko adii artude e darnde ngenndiire ko o balloowo Planned Parenthood .<ref>@servesocietyorg; (2025-07-08). "I ran into this Gen Z girl at a coffee shop a couple weeks ago and we sparked a conversation sharing our thoughts, passions and vision for the community. Next thing I know she's bringing her whole team out to support our mission and take interest in what young people are doing for the city of Tucson! @dejafoxx you have our support as much as we have yours!" – via Instagram.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Foxx, Ameriknaajo Filipinaajo, jibinaa ko to Tucson, Arizona, ɗo o janngi duɗal magnet, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde . [1] [2] [3] [4] O mawni ko e galle Section 8 e ɓesngu makko ina tuugnii e ñamri mawnugol. [5] Nde o heɓi duuɓi 15, o woppi wuurdude e yumma makko, mo o wondunoo e rafi hakkille e ñawu nguu, o woni e sehilaaɓe. [3] [6] Foxx golliima e nokku petroŋ fotde duuɓi ɗiɗi ngam wallitde yumma mum. [7] Nde o woni e duɗal, o waɗii kampaañ ngam waylude jaŋde jowitiinde e jikkuuji ngam ɓeydude nafoore mum. E hitaande makko mawnde, o wonti tergal sosngal eɓɓoore heblo cellal jibinannde to El Rio Community Health Center, nde rokkata sukaaɓe wonɓe e diiwaan Tucson cellal jibinannde . O heɓi njeenaari kesiri renndo ummoraade e Fedde Ganndal e hitaande 2018 ngam wiɗto makko e keewal e jokkondiral duuɓi, leñol, asiraagal e BMI to tolno C-sections . E hitaande 2018, Foxx fuɗɗii janngude ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], ɗo o heɓi bursi timmuɗo. Foxx waɗi doggol deenoowo ngam golle mum jaŋde. Caggal ɗuum o wonti mawɗo ko faati e leñol e leñol, o heɓi bak makko e hitaande 2023, ko kanko woni gadano e nder galle makko tawtoreede e heɓde bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. == Golle politik == Foxx adii artude e innde ngenndiire ko e lewru abriil 2017 nde o luulndii senaateer Jeff Flake e batu wuro Mesa, Arizona, e peeje makko ngam ittude kaalis jibinannde peewniinde . E lewru suwee 2017, nde Foxx yahi Washington, ngam waɗde kampaañ ngam suɓaade fedde nde, ''jaaynde wiyeteende The Washington Post'' noddi mo « yeeso keso jibinannde peewniinde ». [[File:Deja_Foxx_2020.jpg|thumb|Foxx e hitaande 2020]] Foxx sosi GenZ Girl Gang, "renndo Instagram pellital siftinde [[Sisterhood (feminism)|banndiraaɓe]] wonande yonta keso", e lewru abriil 2019. O hollitii caggal ɗuum wonde faandaare fedde ndee ko "firtude ndee miijo ballondiral ... e nder nokku dijital, sibu ko ɓuri heewde ko ɗoon min mbaɗata waktuuji amen". E hitaande 2024, o heɓi njeenaari ummoraade e nokku Muhammad Ali ngam sosde fedde sukaaɓe rewɓe GenZ. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] axatjtjqbuqcg1clrtm5xj08mrud5wa Muriyel Fowru 0 40098 164632 2026-04-16T12:46:09Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346064902|Muriel Fox]]" 164632 wikitext text/x-wiki '''Muriel Fox''' (jibinaa ko ñalnde 3 feebariyee 1928) ko gardiiɗo jokkondiral hakkunde yimɓe Ameriknaajo, kadi ko daraniiɗo haɓaade rewɓe. == Cukaagu e jaŋde == Jibnaaɓe Muriel Foks ko Anne Rubenstein Foks e M. Morris Foks. E hitaande 1980, Muriel wiyi (e nder seppo ñalngu yumma ngam ƴellitde potal jojjanɗe aadee ) wonde, ko huunde mawnde e darnde makko e nder golle rewɓe, ko weltaare yumma makko e wonde debbo galle. O woodi miñiiko gorko biyeteeɗo Jerry, o sankii e hitaande 1988, omo yahra e duuɓi 55. <ref name="VFA" /> O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Weequahic e hitaande 1945. O heɓi ''bak makko'' to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard e hitaande 1948, caggal nde o ummii toon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rollins . == Kugal == Caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde o golliima e binndoowo jeeyngal to Sears Roebuck to New York, caggal ɗuum o woniino bayyinoowo to Tom Jefferson & Associates to Miami, Florida, ɗo o ardii kampaañ suɓaade senaateer Claude Pepper e nder diiwaan Dade, o walli kadi suɓaade meer wuro Miami, hono William M. Wolfarth . E hitaande 1950, o ɗaɓɓi golle to Carl Byoir & Associates, ko ndeen woni fedde ɓurnde mawnude e winndere nde, kono cukko hooreejo fedde nde salii mo, o wiyi "min ƴettataa rewɓe winndooɓe." E nder hitaande ndee tan, o gollinaama e nder departemaa Rajo-Teleeji Carl Byoir & Associates. <ref name="VFA" /> E hitaande 1952, o woni hooreejo ndeen departemaa, e hitaande 1956 o wonti cukko hooreejo ɓurɗo famɗude e fedde nde. <ref name="VFA" /> Ndeen o wiyi o "yahii yeeso no o waawirta nii sabu hooreeɓe gollorɗe mbaawaa jokkondirde e rewɓe." <ref name="VFA" /> Ko e kitaale 1970 o wonti cukko hooreejo gollordu fedde nde. <ref name="VFA" /> O siforaama e doggol 100 rewɓe ɓurɓe waawde golloraade e nder ''jaaynde Business Week Magazine'' e lewru suwee 1976 wonde "debbo ɓurɗo mawnude e jokkondiral hakkunde yimɓe." <ref name="VFA" /> E hitaande 1985, o woppi golle e nder njuɓɓudi ndii. <ref name="VFA" /> O woniino kadi hooreejo fedde Byoir wiyeteende ByMedia (heblo jokkondiral) e ByMart (konte ɓurɗe famɗude). O woniino kadi e yiilirde Rorer Pharmaceuticals tuggi 1979 haa 1993, o ardii Goomu mum toɗɗagol, o wonii kadi e yiilirde toppitiinde Sosiyetee Harleysville Mutual Insurance tuggi 1976 haa 2000, o ardii Goomu mum ƴeewndo. == Koolaaɗo kuuɓal rewɓe == E hitaande 1965-68, kanko e senaateer Maurine Neuberger, ɓe ngoni ko e ardaade goomu toppitiingu paandaale rewɓe, cukko hooreejo leydi ndii e oon sahaa. E hitaande 1966, o wondi e sosɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW), kadi ko kanko woni hooreejo NOW Betty Friedan 's lietnaa mawɗo e gardo golle e duuɓi mum gadani. O walli kadi e feewnude bayyinaango NOW (1966). <ref name="FeministsWho2006" /> E hitaande 1967, o yuɓɓini fedde NOW to New York, o sosi e o yuɓɓini jaaynde ngenndiire adannde NOW (1970–1971). <ref name="FeministsWho2006" /> Ko kanko woni hooreejo jokkondiral hakkunde yimɓe wonande NOW, haa o dañi wonde cukko hooreejo NOW (1967–1970), hooreejo yiilirde mum (1971–1973), e hooreejo goomu mum wasiyaaji ngenndi (1973–1974). <ref name="FeministsWho2006" /> E hitaande 1975, o yuɓɓinii batu teskinngu hakkunde ofiseeji NOW e kiliyan Byoir biyeteeɗo ''Sesame Street'', ngu ardii boykot NOW peewnaaɗo, tawi kadi ina addana ɗum ɓeydagol tawtoreede jikkuuji rewɓe e eɓɓoore teleeji baawnde wonde. <ref name="FeministsWho2006" /> E hitaande 1970, o woniino gooto e sosɓe Fedde NOW ngam haɓaade sariya e jaŋde (NOWLDEF) ; o woniino e yiilirde mayre e hitaande 1974, o wonii kadi cukko hooreejo mayre (1977–1978), hooreejo mayre (1978–1981), hooreejo yiilirde mayre (1981–1992), e hooreejo teddungal yiilirde mayre (1993–hannde). [1] [2] [3] Wonande NOWLDEF o yuɓɓini e ardii Asaambele ngenndiijo ko fayti e futuro galle (1979), o noddi 2 100 ardiiɓe siwil e nder batu renndo gadano teeŋtinngu waylo-waylo galle Amerik hannde oo. [4] Kadi e hitaande 1979, o sosi Dinner NOWLDEF mo hitaande kala ngam rokkude njeenaaje potal fartaŋŋeeji, o ardii ɗum fotde duuɓi 22 e wondude e ardiiɓe wonɓe e hooreeɓe gollorɗe Amerik mawɗe. [2] O ardii kadi batu NOWLDEF ngam ardorde hesere e nder nafoore renndo (1981), ngam waawde waawnude ardiiɓe njulaagu, laamu, golle, e politik renndo ngam wonde sehilaaɓe rewɓe. [5] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] c3ryxg4t9dhed56dmh3xr9ccvnvk6ac 164633 164632 2026-04-16T12:46:27Z Sardeeq 14292 164633 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Muriel Fox''' (jibinaa ko ñalnde 3 feebariyee 1928) ko gardiiɗo jokkondiral hakkunde yimɓe Ameriknaajo, kadi ko daraniiɗo haɓaade rewɓe. == Cukaagu e jaŋde == Jibnaaɓe Muriel Foks ko Anne Rubenstein Foks e M. Morris Foks. E hitaande 1980, Muriel wiyi (e nder seppo ñalngu yumma ngam ƴellitde potal jojjanɗe aadee ) wonde, ko huunde mawnde e darnde makko e nder golle rewɓe, ko weltaare yumma makko e wonde debbo galle. O woodi miñiiko gorko biyeteeɗo Jerry, o sankii e hitaande 1988, omo yahra e duuɓi 55. <ref name="VFA" /> O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Weequahic e hitaande 1945. O heɓi ''bak makko'' to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard e hitaande 1948, caggal nde o ummii toon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rollins . == Kugal == Caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde o golliima e binndoowo jeeyngal to Sears Roebuck to New York, caggal ɗuum o woniino bayyinoowo to Tom Jefferson & Associates to Miami, Florida, ɗo o ardii kampaañ suɓaade senaateer Claude Pepper e nder diiwaan Dade, o walli kadi suɓaade meer wuro Miami, hono William M. Wolfarth . E hitaande 1950, o ɗaɓɓi golle to Carl Byoir & Associates, ko ndeen woni fedde ɓurnde mawnude e winndere nde, kono cukko hooreejo fedde nde salii mo, o wiyi "min ƴettataa rewɓe winndooɓe." E nder hitaande ndee tan, o gollinaama e nder departemaa Rajo-Teleeji Carl Byoir & Associates. <ref name="VFA" /> E hitaande 1952, o woni hooreejo ndeen departemaa, e hitaande 1956 o wonti cukko hooreejo ɓurɗo famɗude e fedde nde. <ref name="VFA" /> Ndeen o wiyi o "yahii yeeso no o waawirta nii sabu hooreeɓe gollorɗe mbaawaa jokkondirde e rewɓe." <ref name="VFA" /> Ko e kitaale 1970 o wonti cukko hooreejo gollordu fedde nde. <ref name="VFA" /> O siforaama e doggol 100 rewɓe ɓurɓe waawde golloraade e nder ''jaaynde Business Week Magazine'' e lewru suwee 1976 wonde "debbo ɓurɗo mawnude e jokkondiral hakkunde yimɓe." <ref name="VFA" /> E hitaande 1985, o woppi golle e nder njuɓɓudi ndii. <ref name="VFA" /> O woniino kadi hooreejo fedde Byoir wiyeteende ByMedia (heblo jokkondiral) e ByMart (konte ɓurɗe famɗude). O woniino kadi e yiilirde Rorer Pharmaceuticals tuggi 1979 haa 1993, o ardii Goomu mum toɗɗagol, o wonii kadi e yiilirde toppitiinde Sosiyetee Harleysville Mutual Insurance tuggi 1976 haa 2000, o ardii Goomu mum ƴeewndo. == Koolaaɗo kuuɓal rewɓe == E hitaande 1965-68, kanko e senaateer Maurine Neuberger, ɓe ngoni ko e ardaade goomu toppitiingu paandaale rewɓe, cukko hooreejo leydi ndii e oon sahaa. E hitaande 1966, o wondi e sosɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW), kadi ko kanko woni hooreejo NOW Betty Friedan 's lietnaa mawɗo e gardo golle e duuɓi mum gadani. O walli kadi e feewnude bayyinaango NOW (1966). <ref name="FeministsWho2006" /> E hitaande 1967, o yuɓɓini fedde NOW to New York, o sosi e o yuɓɓini jaaynde ngenndiire adannde NOW (1970–1971). <ref name="FeministsWho2006" /> Ko kanko woni hooreejo jokkondiral hakkunde yimɓe wonande NOW, haa o dañi wonde cukko hooreejo NOW (1967–1970), hooreejo yiilirde mum (1971–1973), e hooreejo goomu mum wasiyaaji ngenndi (1973–1974). <ref name="FeministsWho2006" /> E hitaande 1975, o yuɓɓinii batu teskinngu hakkunde ofiseeji NOW e kiliyan Byoir biyeteeɗo ''Sesame Street'', ngu ardii boykot NOW peewnaaɗo, tawi kadi ina addana ɗum ɓeydagol tawtoreede jikkuuji rewɓe e eɓɓoore teleeji baawnde wonde. <ref name="FeministsWho2006" /> E hitaande 1970, o woniino gooto e sosɓe Fedde NOW ngam haɓaade sariya e jaŋde (NOWLDEF) ; o woniino e yiilirde mayre e hitaande 1974, o wonii kadi cukko hooreejo mayre (1977–1978), hooreejo mayre (1978–1981), hooreejo yiilirde mayre (1981–1992), e hooreejo teddungal yiilirde mayre (1993–hannde). [1] [2] [3] Wonande NOWLDEF o yuɓɓini e ardii Asaambele ngenndiijo ko fayti e futuro galle (1979), o noddi 2 100 ardiiɓe siwil e nder batu renndo gadano teeŋtinngu waylo-waylo galle Amerik hannde oo. [4] Kadi e hitaande 1979, o sosi Dinner NOWLDEF mo hitaande kala ngam rokkude njeenaaje potal fartaŋŋeeji, o ardii ɗum fotde duuɓi 22 e wondude e ardiiɓe wonɓe e hooreeɓe gollorɗe Amerik mawɗe. [2] O ardii kadi batu NOWLDEF ngam ardorde hesere e nder nafoore renndo (1981), ngam waawde waawnude ardiiɓe njulaagu, laamu, golle, e politik renndo ngam wonde sehilaaɓe rewɓe. [5] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] swstix1e7qqmwckgu4z8anap41gns5q Alma Jaawgol Fowru 0 40099 164634 2026-04-16T12:47:19Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1318477669|Alma Speed Fox]]" 164634 wikitext text/x-wiki '''Alma Speed Fox''' (18 feebariyee 1923 - 24 lewru bowte 2022) ko Afriknaajo-Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji aadee, jibinaaɗo to Cleveland, Ohio, jooɗiiɗo to Pittsburgh, Pennsylvania. O hiisetee ko "Yumma" dillere hakkeeji siwil Pittsburgh . == Nguurndam gadano == Alma Speed Fox jibinaa ko Teressa Speed ñalnde 18 feebariyee 1923 to Beatrice Speed (jibinaa ko Gray) to wuro wiyeteengo Cleveland, to Ohio . O mawni ko e duɗal ɓurngal heewde ɓaleeɓe, o wonti tergal e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Yimɓe ɓaleeɓe (NAACP) nde o heɓi duuɓi sappo e tati. O ummiima Pittsburgh, to Pennsylvania, e hitaande 1949 ɗo o resi Gerald Fox, ɓe ndañi ɓiɓɓe njoyo. <ref name=":0" /> O fuɗɗii golle e Biro Mineeji to Departemaa nder leydi Amerik ko o golloowo e hitaande 1956. O woppi golle makko ngam nehde sukaaɓe makko e hitaande 1966, o arti e Biro oo duuɓi sappo caggal ɗuum o woni gardiiɗo Potal Golle Eastn A the Manager for. == Golle == === NAACP === Fox naati e fedde NAACP to Pittsburgh e nder kitaale 1950. O tawtoraama ko ɓuri heewde e seppooji ɗi fedde ndee yuɓɓini e seppooji baɗnooɗi e sosiyetee Duquesne Light . Ko kanko woni gardiiɗo gollordu fedde Pittsburgh tuggi 1966 haa 1971 , o woniino tergal e yiilirde ngenndiire. <ref name=":0" /> O gollodiima e terɗe NAACP goɗɗe ngam sosde Freedom Unlimited e hitaande 1968, o woni cukko hooreejo gollordu fedde nde wonaa laamuyankoore. <ref name=":0" /> O tawtoraama kala seppo ummoraade e [[Freedom Corner]] e nder kitaale 1950 e 1960, o tawtoraama seppo makko gadano nde o yahrata e duuɓi 16. Ñalnde 7 abriil 1968, e nder fitinaaji baɗnooɗi caggal warngo Martin Luther King Jr., o yuɓɓini yamiroore ndee, o humpitii laamuuji ɗii seppo jamyame ngo o yuɓɓini e ñalawma ngenndiijo sunaare gila e nokku biyeteeɗo Freedom Corner haa e nokku biyeteeɗo Point State Park . O kaaldi e polis ngam newnude seppo ngoo jokkude, hay so tawii ko fitinaaji, o ardii 3 500 seppo e nder wuro hee. Ɓe kawri e poliseeɓe e nder kaɓirɗe fitinaaji ina kaɗa laawol Center Avenue e Fox duppi les koyɗe ofisee ngam jokkude seppo ngo, o nanngaa. Woppude mo ko Byrd Brown, hooreejo fedde NAACP to Pittsburgh, e David Craig, gardiiɗo kisal renndo, kaaldi, hay so tawii noon o saliima yaltude oto polis oo haa nde seppo ngoo jaɓaa jokkude. <ref name=":3" /> <ref name=":4" /> Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Carl ina jeyaa e gardeeji ngenndiiji gonɗi e dogde e mbedda oo caggal jamma oo. <ref name=":5" /> === Fedde ngenndiire ngam rewɓe === Fox ina cemmbina Ina Braden e Wilma Scott Heide ngam naatde e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) kono e fuɗɗoode o sikkatnoo sabu o miijii wonde "o alaa haaju e waylo-waylo ngoɗngo". [1] : 190-191 O walli e yuɓɓinde seppo e hitaande 1968, o ɗaɓɓiri Sears yo ɓeydu gollotooɓe ɓaleeɓe nde tawnoo magasin oo to East Liberty ina joginoo tan gollotooɓe ɓaleeɓe sappo e ɗiɗo e nder 500. Fox gollodiima e NAACP ngam piketde magasin oo, kam e waɗde sit-in e pelle goɗɗe keewɗe, ina heen NOWs Christian Women e Urban'W, the Young Women Association Larula . Seppo ngo waɗii faayiida ngam Sears ɓeyda limngal gollotooɓe mum ɓaleeɓe fotde 30% e Fox ngam naatde e NOW. [2] [1] : 190-191 O woniino hooreejo fedde NOW to East Hills, o woniino gooto e hooreeɓe fedde politik rewɓe Pennsylvania. O woniino tergal e yiilirde ngenndiire e yiilirde Gwen's Girls. O woniino nulaaɗo Pennsylvania e batu ngenndiijo rewɓe e hitaande 1978. [2] == Tuugnorgal == klaa5hf162ck1pauc0h7l5mz95a2aqj 164635 164634 2026-04-16T12:47:35Z Sardeeq 14292 164635 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Alma Speed Fox''' (18 feebariyee 1923 - 24 lewru bowte 2022) ko Afriknaajo-Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji aadee, jibinaaɗo to Cleveland, Ohio, jooɗiiɗo to Pittsburgh, Pennsylvania. O hiisetee ko "Yumma" dillere hakkeeji siwil Pittsburgh . == Nguurndam gadano == Alma Speed Fox jibinaa ko Teressa Speed ñalnde 18 feebariyee 1923 to Beatrice Speed (jibinaa ko Gray) to wuro wiyeteengo Cleveland, to Ohio . O mawni ko e duɗal ɓurngal heewde ɓaleeɓe, o wonti tergal e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Yimɓe ɓaleeɓe (NAACP) nde o heɓi duuɓi sappo e tati. O ummiima Pittsburgh, to Pennsylvania, e hitaande 1949 ɗo o resi Gerald Fox, ɓe ndañi ɓiɓɓe njoyo. <ref name=":0" /> O fuɗɗii golle e Biro Mineeji to Departemaa nder leydi Amerik ko o golloowo e hitaande 1956. O woppi golle makko ngam nehde sukaaɓe makko e hitaande 1966, o arti e Biro oo duuɓi sappo caggal ɗuum o woni gardiiɗo Potal Golle Eastn A the Manager for. == Golle == === NAACP === Fox naati e fedde NAACP to Pittsburgh e nder kitaale 1950. O tawtoraama ko ɓuri heewde e seppooji ɗi fedde ndee yuɓɓini e seppooji baɗnooɗi e sosiyetee Duquesne Light . Ko kanko woni gardiiɗo gollordu fedde Pittsburgh tuggi 1966 haa 1971 , o woniino tergal e yiilirde ngenndiire. <ref name=":0" /> O gollodiima e terɗe NAACP goɗɗe ngam sosde Freedom Unlimited e hitaande 1968, o woni cukko hooreejo gollordu fedde nde wonaa laamuyankoore. <ref name=":0" /> O tawtoraama kala seppo ummoraade e [[Freedom Corner]] e nder kitaale 1950 e 1960, o tawtoraama seppo makko gadano nde o yahrata e duuɓi 16. Ñalnde 7 abriil 1968, e nder fitinaaji baɗnooɗi caggal warngo Martin Luther King Jr., o yuɓɓini yamiroore ndee, o humpitii laamuuji ɗii seppo jamyame ngo o yuɓɓini e ñalawma ngenndiijo sunaare gila e nokku biyeteeɗo Freedom Corner haa e nokku biyeteeɗo Point State Park . O kaaldi e polis ngam newnude seppo ngoo jokkude, hay so tawii ko fitinaaji, o ardii 3 500 seppo e nder wuro hee. Ɓe kawri e poliseeɓe e nder kaɓirɗe fitinaaji ina kaɗa laawol Center Avenue e Fox duppi les koyɗe ofisee ngam jokkude seppo ngo, o nanngaa. Woppude mo ko Byrd Brown, hooreejo fedde NAACP to Pittsburgh, e David Craig, gardiiɗo kisal renndo, kaaldi, hay so tawii noon o saliima yaltude oto polis oo haa nde seppo ngoo jaɓaa jokkude. <ref name=":3" /> <ref name=":4" /> Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Carl ina jeyaa e gardeeji ngenndiiji gonɗi e dogde e mbedda oo caggal jamma oo. <ref name=":5" /> === Fedde ngenndiire ngam rewɓe === Fox ina cemmbina Ina Braden e Wilma Scott Heide ngam naatde e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) kono e fuɗɗoode o sikkatnoo sabu o miijii wonde "o alaa haaju e waylo-waylo ngoɗngo". [1] : 190-191 O walli e yuɓɓinde seppo e hitaande 1968, o ɗaɓɓiri Sears yo ɓeydu gollotooɓe ɓaleeɓe nde tawnoo magasin oo to East Liberty ina joginoo tan gollotooɓe ɓaleeɓe sappo e ɗiɗo e nder 500. Fox gollodiima e NAACP ngam piketde magasin oo, kam e waɗde sit-in e pelle goɗɗe keewɗe, ina heen NOWs Christian Women e Urban'W, the Young Women Association Larula . Seppo ngo waɗii faayiida ngam Sears ɓeyda limngal gollotooɓe mum ɓaleeɓe fotde 30% e Fox ngam naatde e NOW. [2] [1] : 190-191 O woniino hooreejo fedde NOW to East Hills, o woniino gooto e hooreeɓe fedde politik rewɓe Pennsylvania. O woniino tergal e yiilirde ngenndiire e yiilirde Gwen's Girls. O woniino nulaaɗo Pennsylvania e batu ngenndiijo rewɓe e hitaande 1978. [2] == Tuugnorgal == gtot6tetfwivzjhqvaa4vmjdhei2jb2 Lidiya Folger Fowler 0 40100 164636 2026-04-16T12:48:41Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344869277|Lydia Folger Fowler]]" 164636 wikitext text/x-wiki '''Lydia Folger Fowler''' (5 mee 1823 – 26 lewru mbooy 1879) ko cafroowo Ameriknaajo gadano, jannginoowo safaara, e golloowo. Ko kanko woni debbo Ameriknaajo ɗiɗaɓo heɓde dipolomaaji safaara (caggal [[Elisabet Blackwell|Elizabeth Blackwell]] ) e gooto e rewɓe Ameriknaajo adanɓe e safaara e debbo mawɗo e ganndal . O resii ganndo ko faati e frenoloji, ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Jessie Allen Fowler, jokki miijooji maɓɓe. == Nguurndam ɓesngu == Lidiya Folger jibinaa ko to Nantucket, to leydi Massachusetts, e hitaande 1823, e nder galle Gideyon e Yunis Masi Folger, ɓesngu taariindi to Massachusetts, iwdi Peter Foulger . Lidiya ko taaniiko debbo mawɗo-mawɗo-mawniiko debbo biyeteeɗo Peter Foulger e Mary Morrill Foulger . E nder maɓɓe ko kanko woni ɓiy-yumma gadano mo Benjamin Franklin itti laabi nay . Woɗɓe e nder galle makko teskinaaɓe ina njeyaa heen ɓiɗɓe yumma makko mawɓe Lucretia Coffin Mott e Maria Mitchell <ref name="dixon" /> e neene makko baaba mum biyeteeɗo Phebe Folger Coleman . Lidiya kadi wonnoo ko tergal e galle baleeji Starbuck to Nantucket rewrude e neene mum baaba mum biyeteeɗo Elizabeth Starbuck Folger. Yumma makko wonnoo ko tergal e galle Macy to Nantucket mo iwdi mum sosi caggal ɗuum cuuɗi departemaaji Macy . Folger resii [[Lorenzo Niles Fowler]], ganndo ko faati e ƴiiƴam, ñalnde 19 suwee 1844. Lydia Folger Fowler kadi rokki hoore mum innde « Mrs LN Fowler » ngam naatnude alkule jom suudu mum e innde mum. O hawri e Lorenzo to galle kaaw makko, hono Walter Folger, Jr., « ganndo koode-naatoowo e nder Nantucket ». Lorenzo e miñi mum, hono Orson Squire Fowler, ko annduɓe frenoloji anndaaɓe ; jaaynde ''New York Times'' teskiima e nder winndannde mum wonde « Professeur Fowler ƴeewtindiima koye worɓe heewɓe tedduɓe, ina jeyaa heen Charles Dickens, Edgar Allan Poe, Wiliyam Kullen Bryant, Baron Rotschild, Li Hung Chang, e Sir Henry Irving ». Lidiya e Lorenso Fowler njibini ɓiɓɓe rewɓe tato : [[Amelia Mary Fowler|Ameliya Mari Fowler]], [[Loretta Fowler Piercy|Loretta Fowler Piersi]] e Jesi Allen Fowler, kanko ne wonti ganndo ko faati e ƴiiƴam. Lydia Fowler ko binndoowo tedduɗo Fedde Temperance Rewɓe Angalteer, Jessie lomtii yumma mum e oon darnde. E hitaande 1896, Jessie yahdi e baaba mum nde o arti Amerik, o wonti gardiiɗo jaaynde wiyeteende Fowler’s ''Phrenological Journal'' . Jessie roni sosiyetee Fowler e Wells caggal nde baaba mum e neene mum maayi e hitaande 1896 e hitaande 1901. O jokki winndude o maayi e hitaande 1932. <ref name=":2" /> == Jaangirde == Folger naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Wheaton to Massachusetts nde o yahrata e duuɓi 16, o fuɗɗii jannginde toon e hitaande 1842 tawi omo yahra e duuɓi 20. Lydia Folger e Lorenzo Fowler ina tawtoree batuuji e njilluuji janngirɗe. Lydia Folger ina heewi haalde e yimɓe rewɓe. Oo sahaa kadi ko fuɗɗoode golle makko binndol, nde o yaltini defte makko ɗiɗi gadane e hitaande 1847 : Janngirɗe ganndaaɗe e fisik e janngirɗe ganndaaɗe e frenoloji. Lydia Folger Fowler winndi deftere mum defte ɗiɗi ngam jannginde rewɓe woɗɓe no jannginirta sukaaɓe frenoloji. Lidiya hokki jeewte keewɗe ɗo o ardinta jannginooɓe e jibnaaɓe no jannginirta sukaaɓe mum en anndude koye mum en, nde tawnoo omo sikki sukaaɓe ina mbaawi golloraade ngam ɓamtude koye mum en e ardaade. <ref name=":3" /> Caggal nde o sosi golle janngingol e binndol, o fuɗɗii jaŋde safaara, o heɓi MD to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara (Central Medical College) to Syracuse, New York e hitaande 1850, omo jeyaa e rewɓe njeetato naatɓe e duɗal safaara coed gadanal e nder leydi ndii. Almuɓɓe woɗɓe ina njeyaa heen Myra King Merrick e Sarah Adamson Dolley . <ref name="dixon" /> E oon sahaa, ko duɗal safaara eklektik tan woni duɗal ngal ina rokka rewɓe naatde. Safaara eklektik wonti ko ɓuri yiɗeede e yiɗɓe woppude laabi ɓurɗi tiiɗde e safaara ganndal e oon sahaa, ko wayi no ƴiiƴam . O wonti porfeseer toɗɗaaɗo to bannge jibinannde e ñawuuji rewɓe e sukaaɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Central Medical College. Koolaaɗo kuuɓal safaara hakkundeejo ndeen fusii e hitaande 1852. Lydia Folger Fowler heɓi dipolom mum ko debbo ɗiɗaɓo tan e nder Amerik heɓde dipolomaaji safaara, caggal [[Elisabet Blackwell|Elizabeth Blackwell]] e hitaande 1849. Fowler ko, e goonga, debbo gadano jibinaaɗo e Amerik heɓde dipolomaaji safaara kadi ummatore. == Golle e naatgol e golle == Ndeen o yahii haa o woni e golle safaara to New York tuggi 1852 haa 1860, [1] caggal ɗuum o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester Eclectic Medical College, o woni debbo gadano jannginoowo e duɗal safaara ganndal Amerik. [2] E nder sahaa mo o woni e golloraade, o waɗii ƴeewndorɗe keewɗe e nder safaara debbo, o waɗii ƴeewndorɗe makko keertiiɗe ngam seerndude golle homeopathie. [3] E hitaande 1862, Fowler jannginii jibinannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York . [4] Lidiya ina gollina safaara e miijo wonde ganndal ina waawi moƴƴinde darnde rewɓe e toppitiiɓe sukaaɓe. [5] O huutoriima ganndal ngal o dañi e jaŋde makko safaara ngam wallude woɗɓe e daɗndude caɗeele ɗe rewɓe njogori dañde so ina ngolloo e fannu safaara. Folger ina gollinoo e pelle daraniiɗe hakkeeji rewɓe, o tawtoraama batu Seneca Falls, o ardii [[Women's Grand Temperance Demonstration|seppo mawngo rewɓe]] to [[Metropolitan Hall]] . Caggal ɗuum, Elizabeth Cady Stanton rokki Folger ''deftere mum wiyeteende « Daartol suɓngo debbo »'' (1881). <ref name="wheaton" /> Fowler ina heewi kadi waɗde lectures e jamaanu, ko adii fof e rewɓe, ko fayti e cellal e cellal. <ref name="wheaton" /> Jaaynde ''New York Tribune'' e hitaande 1855 siftinii gooto e yeewtereeji Fowler, e porogaraam mo PT Barnum -wallitorii ko fayti e yumma : == Tuugnorgal == qa87fpigo2nryl1i7v8peg7jvise170 164637 164636 2026-04-16T12:49:04Z Sardeeq 14292 164637 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lydia Folger Fowler''' (5 mee 1823 – 26 lewru mbooy 1879) ko cafroowo Ameriknaajo gadano, jannginoowo safaara, e golloowo. Ko kanko woni debbo Ameriknaajo ɗiɗaɓo heɓde dipolomaaji safaara (caggal [[Elisabet Blackwell|Elizabeth Blackwell]] ) e gooto e rewɓe Ameriknaajo adanɓe e safaara e debbo mawɗo e ganndal . O resii ganndo ko faati e frenoloji, ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Jessie Allen Fowler, jokki miijooji maɓɓe. == Nguurndam ɓesngu == Lidiya Folger jibinaa ko to Nantucket, to leydi Massachusetts, e hitaande 1823, e nder galle Gideyon e Yunis Masi Folger, ɓesngu taariindi to Massachusetts, iwdi Peter Foulger . Lidiya ko taaniiko debbo mawɗo-mawɗo-mawniiko debbo biyeteeɗo Peter Foulger e Mary Morrill Foulger . E nder maɓɓe ko kanko woni ɓiy-yumma gadano mo Benjamin Franklin itti laabi nay . Woɗɓe e nder galle makko teskinaaɓe ina njeyaa heen ɓiɗɓe yumma makko mawɓe Lucretia Coffin Mott e Maria Mitchell <ref name="dixon" /> e neene makko baaba mum biyeteeɗo Phebe Folger Coleman . Lidiya kadi wonnoo ko tergal e galle baleeji Starbuck to Nantucket rewrude e neene mum baaba mum biyeteeɗo Elizabeth Starbuck Folger. Yumma makko wonnoo ko tergal e galle Macy to Nantucket mo iwdi mum sosi caggal ɗuum cuuɗi departemaaji Macy . Folger resii [[Lorenzo Niles Fowler]], ganndo ko faati e ƴiiƴam, ñalnde 19 suwee 1844. Lydia Folger Fowler kadi rokki hoore mum innde « Mrs LN Fowler » ngam naatnude alkule jom suudu mum e innde mum. O hawri e Lorenzo to galle kaaw makko, hono Walter Folger, Jr., « ganndo koode-naatoowo e nder Nantucket ». Lorenzo e miñi mum, hono Orson Squire Fowler, ko annduɓe frenoloji anndaaɓe ; jaaynde ''New York Times'' teskiima e nder winndannde mum wonde « Professeur Fowler ƴeewtindiima koye worɓe heewɓe tedduɓe, ina jeyaa heen Charles Dickens, Edgar Allan Poe, Wiliyam Kullen Bryant, Baron Rotschild, Li Hung Chang, e Sir Henry Irving ». Lidiya e Lorenso Fowler njibini ɓiɓɓe rewɓe tato : [[Amelia Mary Fowler|Ameliya Mari Fowler]], [[Loretta Fowler Piercy|Loretta Fowler Piersi]] e Jesi Allen Fowler, kanko ne wonti ganndo ko faati e ƴiiƴam. Lydia Fowler ko binndoowo tedduɗo Fedde Temperance Rewɓe Angalteer, Jessie lomtii yumma mum e oon darnde. E hitaande 1896, Jessie yahdi e baaba mum nde o arti Amerik, o wonti gardiiɗo jaaynde wiyeteende Fowler’s ''Phrenological Journal'' . Jessie roni sosiyetee Fowler e Wells caggal nde baaba mum e neene mum maayi e hitaande 1896 e hitaande 1901. O jokki winndude o maayi e hitaande 1932. <ref name=":2" /> == Jaangirde == Folger naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Wheaton to Massachusetts nde o yahrata e duuɓi 16, o fuɗɗii jannginde toon e hitaande 1842 tawi omo yahra e duuɓi 20. Lydia Folger e Lorenzo Fowler ina tawtoree batuuji e njilluuji janngirɗe. Lydia Folger ina heewi haalde e yimɓe rewɓe. Oo sahaa kadi ko fuɗɗoode golle makko binndol, nde o yaltini defte makko ɗiɗi gadane e hitaande 1847 : Janngirɗe ganndaaɗe e fisik e janngirɗe ganndaaɗe e frenoloji. Lydia Folger Fowler winndi deftere mum defte ɗiɗi ngam jannginde rewɓe woɗɓe no jannginirta sukaaɓe frenoloji. Lidiya hokki jeewte keewɗe ɗo o ardinta jannginooɓe e jibnaaɓe no jannginirta sukaaɓe mum en anndude koye mum en, nde tawnoo omo sikki sukaaɓe ina mbaawi golloraade ngam ɓamtude koye mum en e ardaade. <ref name=":3" /> Caggal nde o sosi golle janngingol e binndol, o fuɗɗii jaŋde safaara, o heɓi MD to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara (Central Medical College) to Syracuse, New York e hitaande 1850, omo jeyaa e rewɓe njeetato naatɓe e duɗal safaara coed gadanal e nder leydi ndii. Almuɓɓe woɗɓe ina njeyaa heen Myra King Merrick e Sarah Adamson Dolley . <ref name="dixon" /> E oon sahaa, ko duɗal safaara eklektik tan woni duɗal ngal ina rokka rewɓe naatde. Safaara eklektik wonti ko ɓuri yiɗeede e yiɗɓe woppude laabi ɓurɗi tiiɗde e safaara ganndal e oon sahaa, ko wayi no ƴiiƴam . O wonti porfeseer toɗɗaaɗo to bannge jibinannde e ñawuuji rewɓe e sukaaɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Central Medical College. Koolaaɗo kuuɓal safaara hakkundeejo ndeen fusii e hitaande 1852. Lydia Folger Fowler heɓi dipolom mum ko debbo ɗiɗaɓo tan e nder Amerik heɓde dipolomaaji safaara, caggal [[Elisabet Blackwell|Elizabeth Blackwell]] e hitaande 1849. Fowler ko, e goonga, debbo gadano jibinaaɗo e Amerik heɓde dipolomaaji safaara kadi ummatore. == Golle e naatgol e golle == Ndeen o yahii haa o woni e golle safaara to New York tuggi 1852 haa 1860, [1] caggal ɗuum o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester Eclectic Medical College, o woni debbo gadano jannginoowo e duɗal safaara ganndal Amerik. [2] E nder sahaa mo o woni e golloraade, o waɗii ƴeewndorɗe keewɗe e nder safaara debbo, o waɗii ƴeewndorɗe makko keertiiɗe ngam seerndude golle homeopathie. [3] E hitaande 1862, Fowler jannginii jibinannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York . [4] Lidiya ina gollina safaara e miijo wonde ganndal ina waawi moƴƴinde darnde rewɓe e toppitiiɓe sukaaɓe. [5] O huutoriima ganndal ngal o dañi e jaŋde makko safaara ngam wallude woɗɓe e daɗndude caɗeele ɗe rewɓe njogori dañde so ina ngolloo e fannu safaara. Folger ina gollinoo e pelle daraniiɗe hakkeeji rewɓe, o tawtoraama batu Seneca Falls, o ardii [[Women's Grand Temperance Demonstration|seppo mawngo rewɓe]] to [[Metropolitan Hall]] . Caggal ɗuum, Elizabeth Cady Stanton rokki Folger ''deftere mum wiyeteende « Daartol suɓngo debbo »'' (1881). <ref name="wheaton" /> Fowler ina heewi kadi waɗde lectures e jamaanu, ko adii fof e rewɓe, ko fayti e cellal e cellal. <ref name="wheaton" /> Jaaynde ''New York Tribune'' e hitaande 1855 siftinii gooto e yeewtereeji Fowler, e porogaraam mo PT Barnum -wallitorii ko fayti e yumma : == Tuugnorgal == 669q8blyfn802b8ckcefl5h4s8nmt3v Dotti Fotergiil 0 40101 164638 2026-04-16T12:50:43Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1343818456|Dotty Fothergill]]" 164638 wikitext text/x-wiki '''Dorothy Ann Fothergill''' (10 abriil 1945 – 23 desaambar 2025) ko Ameriknaajo, joloowo e junngo nano, jogiiɗo pinndi sappo, tawtoraaɗo fedde rewɓe karallaagal (PWBA). E nder golle makko juutɗe ɗe o taƴi sabu gaañde, o dañii 12 tiitoonde e nder PWBA Tour, tawi heen jeegom ko kaɓirɗe mawɗe. O innitiraa ko debbo bowler ɓurɗo moƴƴude e hitaande 1968 e 1969, o fooli worɓe heewɓe toppitiiɓe kawgel ngel e nder pijirlooji kollitooji. O ñaawii Fedde Professionnel Bowlers e hitaande 1970 nde ɗaɓɓaande makko ngam tawtoreede kawgel worɓe jaɓaaka. O naatnaa e suudu teddungal rewɓe hakkunde leyɗeele (WIBC) (caggal ɗuum o hawri e suudu teddungal fedde bowling Amerik ) e hitaande 1980. O jeyaa kadi e naatnooɓe e charter e nder suudu teddungal PWBA e hitaande 1995. == Duuɓi gadani == Fothergill mawni ko to wuro wiyeteengo Attleboro to bannge worgo leydi Massachusetts . O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde North Attleboro e hitaande 1963. Kadi e hitaande 1963, tawi omo yahra e duuɓi 18, o woni tataɓo e kawgel pinndi sappo (10) pinndi ''The Boston Globe'' . O walli hoore makko e wonde binndoowo to Walpole Lanes. E hitaande 1966, o dañii ɗaɗi e nafoore makko yeeso, o woni tataɓo e kawgel WIBC to New Orleans . O naati kadi e njillu PWBA e hitaande 1966, o heɓi ballal to Lincoln Lanes to Rhode Island . O heɓi njeenaari makko gadani e kawgel karallaagal to PWBA Papago Phoenix Open e lewru marse 1967, o heɓi njeenaari 1 850 dolaar. Lewru rewru nduu, o waɗii 2 409 e nder pottitte 12 ngam heɓde diɗɗal rewɓe e kawgel go’o hitaande kala e nder Connecticut Cancer Bowlathon. == Bowler ɓurɗo moƴƴude e hitaande 1968 e 1969 == Golle Fothergill ɓuri mawnude e hitaande 1968 e 1969, nde o dañi tiitooɗe jeeɗiɗi PWBA, heen nay ko mawɗe. E duuɓi 23 e 24, Fedde Winndooɓe Bowling Amerik (BWAA) toɗɗii mo debbo Bowler mo hitaande ndee e nder duuɓi jokkondirɗi. E hitaande 1968, o woni debbo bowler gadano dañde ko ɓuri 10 000 dolaar e nder yontere wootere. Nate 1969 dow Fothergill teskiima wonde, hay so tawii ko ɓanndu makko tokoosru ( 5 koyɗe 1 inch (155). cm), 110 pounds (50 kg) ), o waawii werlaade 16-pound (7.3 kg) bal e doole e laaɓal. Winndiyanke oo nanndini feere makko e "wolf weelo caggal nde o ƴakki baali." <ref name="Bay" /> Nasaraaji makko e kawgel ngel e nder ɗeen duuɓi ina njeyaa heen : == Ñaawoore ngam tawtoreede kawgel worɓe == Hay so tawii ko o debbo ɓurɗo waawde bowler, Fothergill dañii ngalu keewngu e nder duuɓi tati, ina famɗi no feewi e kaalis njeenaari won e kawgel worɓe gooto. Gaaɓoowo 20ɓo e kawgel worɓe dañii ko ina tolnoo e ƴaañoowo gadano e kawgel rewɓe. E lewru mee 1969, o teskiima wonde omo waawi yiɗde tawtoreede kawgel worɓe. Hakindo makko e ligue e kawgel ina moƴƴi fotde 99% e bowlers worɓe professionnel. <ref name="DAFP" /> O fooli kadi heewɓe e ƴaañooɓe worɓe ɓurɓe mawnude, ina jeyaa heen Jim Stefanich (115 pin), Dick Weber (105 pin), Billy Hardwick (113 pin), e Dick Ritger (79 pin), e nder pottitte kollitooje. <ref name="DAFP" /> Nde o rokki ɗaɓɓaande ngam tawtoreede kawgel worɓe, goomu toppitiingu fedde toppitiinde ko fayti e bowler (PBA) suɓiima salaade ɗum. [1] [2] Fothergill siftinii no worɓe bowler en mbaɗiri e ɗaɓɓaande mum : "Pros heewɓe mbiyi mi, 'Jooni noon, Dotty, so tawii ko aan tan ɗum bonnata hay dara. Kono so a naatii, hol no rewɓe woɗɓe njahrata e etaade waɗde ko nanndi heen? ... Hol ko min kaalanta rewɓe amen?' Kadi mi wi’a ɓe, hol ko mbiyataa rewɓe mon e sukaaɓe rewɓe yahooɓe njillu nguu [2] ɓe bowlaaki? Fothergill wullitii PBA ngam ɗaɓɓude yoɓde miliyoŋaaji ɗiɗi e feccere dolaar ngam yoɓde ɗum, sabu fedde nde haɗi mo waawde wuurde no haanirta nii tuugnaade e jikkuuji makko. PBA jaabtii e ñaawoore ngam ɗaɓɓude yoɓde miliyoŋaaji jeegom dolaar ngam bonnude innde mum e addude "jaleeɗe bonɗe" e fedde nde. Ko feewti e no ñaawoore ndee foti safreede laaɓaani, hay so tawii noon ciimtol gootol bayyinaangol e hitaande 1993 hollitii wonde Fothergill "tawii ina jogii caɗeele keewɗe ngam jokkude hare ndee." == Tuugnorgal == cx2xslxdeh9ki8sf37hjydt97vmjf0q 164639 164638 2026-04-16T12:51:00Z Sardeeq 14292 164639 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dorothy Ann Fothergill''' (10 abriil 1945 – 23 desaambar 2025) ko Ameriknaajo, joloowo e junngo nano, jogiiɗo pinndi sappo, tawtoraaɗo fedde rewɓe karallaagal (PWBA). E nder golle makko juutɗe ɗe o taƴi sabu gaañde, o dañii 12 tiitoonde e nder PWBA Tour, tawi heen jeegom ko kaɓirɗe mawɗe. O innitiraa ko debbo bowler ɓurɗo moƴƴude e hitaande 1968 e 1969, o fooli worɓe heewɓe toppitiiɓe kawgel ngel e nder pijirlooji kollitooji. O ñaawii Fedde Professionnel Bowlers e hitaande 1970 nde ɗaɓɓaande makko ngam tawtoreede kawgel worɓe jaɓaaka. O naatnaa e suudu teddungal rewɓe hakkunde leyɗeele (WIBC) (caggal ɗuum o hawri e suudu teddungal fedde bowling Amerik ) e hitaande 1980. O jeyaa kadi e naatnooɓe e charter e nder suudu teddungal PWBA e hitaande 1995. == Duuɓi gadani == Fothergill mawni ko to wuro wiyeteengo Attleboro to bannge worgo leydi Massachusetts . O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde North Attleboro e hitaande 1963. Kadi e hitaande 1963, tawi omo yahra e duuɓi 18, o woni tataɓo e kawgel pinndi sappo (10) pinndi ''The Boston Globe'' . O walli hoore makko e wonde binndoowo to Walpole Lanes. E hitaande 1966, o dañii ɗaɗi e nafoore makko yeeso, o woni tataɓo e kawgel WIBC to New Orleans . O naati kadi e njillu PWBA e hitaande 1966, o heɓi ballal to Lincoln Lanes to Rhode Island . O heɓi njeenaari makko gadani e kawgel karallaagal to PWBA Papago Phoenix Open e lewru marse 1967, o heɓi njeenaari 1 850 dolaar. Lewru rewru nduu, o waɗii 2 409 e nder pottitte 12 ngam heɓde diɗɗal rewɓe e kawgel go’o hitaande kala e nder Connecticut Cancer Bowlathon. == Bowler ɓurɗo moƴƴude e hitaande 1968 e 1969 == Golle Fothergill ɓuri mawnude e hitaande 1968 e 1969, nde o dañi tiitooɗe jeeɗiɗi PWBA, heen nay ko mawɗe. E duuɓi 23 e 24, Fedde Winndooɓe Bowling Amerik (BWAA) toɗɗii mo debbo Bowler mo hitaande ndee e nder duuɓi jokkondirɗi. E hitaande 1968, o woni debbo bowler gadano dañde ko ɓuri 10 000 dolaar e nder yontere wootere. Nate 1969 dow Fothergill teskiima wonde, hay so tawii ko ɓanndu makko tokoosru ( 5 koyɗe 1 inch (155). cm), 110 pounds (50 kg) ), o waawii werlaade 16-pound (7.3 kg) bal e doole e laaɓal. Winndiyanke oo nanndini feere makko e "wolf weelo caggal nde o ƴakki baali." <ref name="Bay" /> Nasaraaji makko e kawgel ngel e nder ɗeen duuɓi ina njeyaa heen : == Ñaawoore ngam tawtoreede kawgel worɓe == Hay so tawii ko o debbo ɓurɗo waawde bowler, Fothergill dañii ngalu keewngu e nder duuɓi tati, ina famɗi no feewi e kaalis njeenaari won e kawgel worɓe gooto. Gaaɓoowo 20ɓo e kawgel worɓe dañii ko ina tolnoo e ƴaañoowo gadano e kawgel rewɓe. E lewru mee 1969, o teskiima wonde omo waawi yiɗde tawtoreede kawgel worɓe. Hakindo makko e ligue e kawgel ina moƴƴi fotde 99% e bowlers worɓe professionnel. <ref name="DAFP" /> O fooli kadi heewɓe e ƴaañooɓe worɓe ɓurɓe mawnude, ina jeyaa heen Jim Stefanich (115 pin), Dick Weber (105 pin), Billy Hardwick (113 pin), e Dick Ritger (79 pin), e nder pottitte kollitooje. <ref name="DAFP" /> Nde o rokki ɗaɓɓaande ngam tawtoreede kawgel worɓe, goomu toppitiingu fedde toppitiinde ko fayti e bowler (PBA) suɓiima salaade ɗum. [1] [2] Fothergill siftinii no worɓe bowler en mbaɗiri e ɗaɓɓaande mum : "Pros heewɓe mbiyi mi, 'Jooni noon, Dotty, so tawii ko aan tan ɗum bonnata hay dara. Kono so a naatii, hol no rewɓe woɗɓe njahrata e etaade waɗde ko nanndi heen? ... Hol ko min kaalanta rewɓe amen?' Kadi mi wi’a ɓe, hol ko mbiyataa rewɓe mon e sukaaɓe rewɓe yahooɓe njillu nguu [2] ɓe bowlaaki? Fothergill wullitii PBA ngam ɗaɓɓude yoɓde miliyoŋaaji ɗiɗi e feccere dolaar ngam yoɓde ɗum, sabu fedde nde haɗi mo waawde wuurde no haanirta nii tuugnaade e jikkuuji makko. PBA jaabtii e ñaawoore ngam ɗaɓɓude yoɓde miliyoŋaaji jeegom dolaar ngam bonnude innde mum e addude "jaleeɗe bonɗe" e fedde nde. Ko feewti e no ñaawoore ndee foti safreede laaɓaani, hay so tawii noon ciimtol gootol bayyinaangol e hitaande 1993 hollitii wonde Fothergill "tawii ina jogii caɗeele keewɗe ngam jokkude hare ndee." == Tuugnorgal == ct75rkx5god63jmvtfqt7c52iw6h0ss Betty Friedan 0 40102 164640 2026-04-16T12:53:24Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347111242|Betty Friedan]]" 164640 wikitext text/x-wiki '''Betti Fridan''' ( /ˈ f r iː d ən , f r iː ˈ d æ n, . f r ɪ -/ ; 4 feebariyee 1921 – 4 feebariyee 2006) ko binndoowo e daraniiɗo [[Feminism|rewɓe]] Ameriknaajo. Ko o ardii e dille rewɓe to leyɗeele dentuɗe Amerik, deftere makko nde o winndi e hitaande 1963 '', wiyeteende The Feminine Mystique,'' ina heewi wiyde ko kañum ummini mbayliigu ɗiɗaɓuru [[Feminism in the United States|rewɓe Amerik]] e nder teeminannde 20ɓiire. E hitaande 1966, Friedan wonti gooto e sosɓe, suɓaama hooreejo gadano Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW), tawi faandaare mum ko addude rewɓe "e nder renndo Amerik hannde [e] jokkondiral timmungal e worɓe." E hitaande 1970, caggal nde o woppi laamu gadano NOW, Friedan yuɓɓinii seppo rewɓe ngam potal e nder leydi ndii kala ñalnde 26 ut, ñalngu nguu woni hitaande 50ɓiire ko waylude doosɗe leydi Amerik, rokki rewɓe hakke suɓaade . Seppo ngenndiijo ngoo waɗii faayiida no feewi e yaajtinde dille rewɓe ; seppo ngo Friedan ardii to wuro New York tan, hawri ko e ko ina tolnoo e 50 000 neɗɗo. E hitaande 1971, Friedan naati e rewɓe mawɓe woɗɓe ngam sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Politik Rewɓe . Friedan wonnoo kadi ko balloowo tiiɗɗo eɓɓaande waylude potal hakkeeji e nder doosɗe leydi Amerik, nde suudu sarɗiiji Amerik ƴetti (e woote 354–24) e Senaa (84–8, tawi 7 wootaaki) caggal nde pelle rewɓe ardii ɗe NOW e fuɗɗoode hitaande 1979. Caggal nde Kongres ƴetti kuulal ngal, Friedan wiyi ina jaɓa kuulal ngal e nder dowlaaji ɗii, o wallitnoo kadi waylude jojjanɗe rewɓe goɗɗe. O sosi fedde ngenndiire ngam ittude sariyaaji ruttaade kono caggal ɗuum o ñiŋi darnde rewɓe heewɓe rimɓe. Ko o neɗɗo binndoowo e ganndo baawɗo wonde e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, Friedan ina jokki e golle politik e wallitde haa e darorɗe kitaale 1990, o winndi defte jeegom. Gila e kitaale 1960, Friedan ina ñiŋa feddeeji polarizeeji e ɓurtuɗi, ɗi njiylotonoo ko pelle ko wayi no worɓe e jom en galleeji. Gooto e defte makko caggal ɗuum, ''[[The Second Stage]]'' (1981), ñiŋii ko Friedan yi’i ko ɓuri heewde e won e rewɓe. == Nguurndam gadano == Friedan jibinaa '''ko''' ñalnde to Peoria, Illinois, e galle Harry e Miriam ( Goldstein, ɓe galleeji mum en [[Yahudanci|yahuud en]] diineeji ummorii e Hong Kong. Harry ina joginoo yeeyirdu jeewte to Peoria, Miriam ina winnda e hello renndo jaaynde nde baaba mum Friedan rafi. Nguurndam yumma makko kesam to yaasi galle ina wayi no ɓuri welde. Nde o woni suka debbo, Friedan ina gollinoo e nder dingiral marxist en e dingiral yahuud en fof ; o winndi caggal ɗuum no o naniri seertude e renndo sakkitiingo ngoo e sahaaji, o naniri "yiɗde makko e tooñannge."&nbsp;... ummorii ko e miijooji am e tooñanngeeji luulndiiɗi juulɓe". O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Peoria, o naati e jaaynde duɗal ngal. Nde ɗaɓɓaande makko ngam winndude column jaɓaa, kanko e sehilaaɓe makko njeegomo woɗɓe ɓe puɗɗii jaaynde binndol wiyeteende ''Tide school,'' nde life rather discusse . Friedan naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Smith College e hitaande 1938. O heɓi njeenaari bursi e hitaande makko adannde ngam golle makko keewɗe e nder jaŋde. E hitaande makko ɗiɗmere, o woni e yiɗde yimre, o waɗi jimɗi keewɗi bayyinaaɗi e jaayɗe duɗal jaaɓi haaɗtirde. E hitaande 1941, o wonti hooreejo jaaynde wiyeteende SCAN (Jaayndeeji jowitiiɗi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith). Editorialuuji ɗii ɓeydii wonde politik e gardagol makko, ina ƴetta darnde tiiɗnde ngam haɓaade wolde, sahaa e sahaa fof ina addana luural. [1] O heɓi bak makko ko faati e ganndal hakkille . O hoɗi ko e galle Chapin e sahaa nde o woni to Smith. [2] E hitaande 1943 o waɗi hitaande to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley ngam waɗde golle dipolomaaji e ganndal hakkille e Erik Erikson . O ɓeydii tiiɗnaade e politik, o jokki e jillondirde e marxist en (heewɓe e sehilaaɓe makko ko FBI wiɗti ɗum en ). E nder ciimtol makko, o wiyi wonde gorko mo o yiɗnoo e oon sahaa, ina ƴattoo mo ngam salaade Ph.D. fellowship ngam ɓeydaade janngude e woppude golle makko jaŋde. == Golle binndol == [[File:Betty_friedan_©Lynn_Gilbert.jpg|thumb|Betty Friedan ko Lynn Gilbert ƴetti foto mum e hitaande 1981]] [[File:Betty_Friedan_LOC.jpg|thumb|Fridan e hitaande 1987]] === Ko adii hitaande 1963 === Caggal nde o yalti Berkeley, Betty wonti jaaynoowo e binndanɗe nano e senndikaaji gollotooɓe. Hakkunde 1943 e 1946 o winndii e jaaynde wiyeteende Federated Press e hakkunde 1946 e 1952 o golliima e jaaynde wiyeteende ''UE News'' . Ina jeyaa e golle makko, waɗde ciimtol e Goomu golle ɗe ngonaa Ameriknaaɓe e nder suudu sarɗiiji . Ndeen o resii, Friedan woppitaa e jaaynde senndikaa ''UE News'' e hitaande 1952 sabu o reedu ɓiɗɗo makko ɗiɗaɓo. Caggal nde o yalti UE News o wonti binndoowo keeriiɗo e nder jaayɗe keewɗe, ina jeyaa heen ''Cosmopolitan'' . E wiyde Daniel Horowitz, winndiyanke nguurndam Friedan, Friedan fuɗɗorii ko jaayndiyanke golle nde o fuɗɗii anndude tooñanngeeji e ŋakkere rewɓe, hay so tawii noon Friedan e hoore mum ina luurdi e ngool firo golle makko. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 1v917ia4vx47ce2dr16mdsj3hupauwo 164641 164640 2026-04-16T12:54:36Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347111242|Betty Friedan]]" 164641 wikitext text/x-wiki '''Betti Fridan''' ( /ˈ f r iː d ən , f r iː ˈ d æ n, . f r ɪ -/ ; 4 feebariyee 1921 – 4 feebariyee 2006) ko binndoowo e daraniiɗo [[Feminism|rewɓe]] Ameriknaajo. Ko o ardii e dille rewɓe to leyɗeele dentuɗe Amerik, deftere makko nde o winndi e hitaande 1963 '', wiyeteende The Feminine Mystique,'' ina heewi wiyde ko kañum ummini mbayliigu ɗiɗaɓuru [[Feminism in the United States|rewɓe Amerik]] e nder teeminannde 20ɓiire. E hitaande 1966, Friedan wonti gooto e sosɓe, suɓaama hooreejo gadano Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW), tawi faandaare mum ko addude rewɓe "e nder renndo Amerik hannde [e] jokkondiral timmungal e worɓe." E hitaande 1970, caggal nde o woppi laamu gadano NOW, Friedan yuɓɓinii seppo rewɓe ngam potal e nder leydi ndii kala ñalnde 26 ut, ñalngu nguu woni hitaande 50ɓiire ko waylude doosɗe leydi Amerik, rokki rewɓe hakke suɓaade . Seppo ngenndiijo ngoo waɗii faayiida no feewi e yaajtinde dille rewɓe ; seppo ngo Friedan ardii to wuro New York tan, hawri ko e ko ina tolnoo e 50 000 neɗɗo.<ref>"The Second Stage". ''The New York Times''. November 22, 1981. Retrieved March 9, 2018.</ref> E hitaande 1971, Friedan naati e rewɓe mawɓe woɗɓe ngam sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Politik Rewɓe . Friedan wonnoo kadi ko balloowo tiiɗɗo eɓɓaande waylude potal hakkeeji e nder doosɗe leydi Amerik, nde suudu sarɗiiji Amerik ƴetti (e woote 354–24) e Senaa (84–8, tawi 7 wootaaki) caggal nde pelle rewɓe ardii ɗe NOW e fuɗɗoode hitaande 1979. Caggal nde Kongres ƴetti kuulal ngal, Friedan wiyi ina jaɓa kuulal ngal e nder dowlaaji ɗii, o wallitnoo kadi waylude jojjanɗe rewɓe goɗɗe. O sosi fedde ngenndiire ngam ittude sariyaaji ruttaade kono caggal ɗuum o ñiŋi darnde rewɓe heewɓe rimɓe. Ko o neɗɗo binndoowo e ganndo baawɗo wonde e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, Friedan ina jokki e golle politik e wallitde haa e darorɗe kitaale 1990, o winndi defte jeegom. Gila e kitaale 1960, Friedan ina ñiŋa feddeeji polarizeeji e ɓurtuɗi, ɗi njiylotonoo ko pelle ko wayi no worɓe e jom en galleeji. Gooto e defte makko caggal ɗuum, ''[[The Second Stage]]'' (1981), ñiŋii ko Friedan yi’i ko ɓuri heewde e won e rewɓe. == Nguurndam gadano == Friedan jibinaa '''ko''' ñalnde to Peoria, Illinois, e galle Harry e Miriam ( Goldstein, ɓe galleeji mum en [[Yahudanci|yahuud en]] diineeji ummorii e Hong Kong. Harry ina joginoo yeeyirdu jeewte to Peoria, Miriam ina winnda e hello renndo jaaynde nde baaba mum Friedan rafi. Nguurndam yumma makko kesam to yaasi galle ina wayi no ɓuri welde. Nde o woni suka debbo, Friedan ina gollinoo e nder dingiral marxist en e dingiral yahuud en fof ; o winndi caggal ɗuum no o naniri seertude e renndo sakkitiingo ngoo e sahaaji, o naniri "yiɗde makko e tooñannge."&nbsp;... ummorii ko e miijooji am e tooñanngeeji luulndiiɗi juulɓe". O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Peoria, o naati e jaaynde duɗal ngal. Nde ɗaɓɓaande makko ngam winndude column jaɓaa, kanko e sehilaaɓe makko njeegomo woɗɓe ɓe puɗɗii jaaynde binndol wiyeteende ''Tide school,'' nde life rather discusse . Friedan naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Smith College e hitaande 1938. O heɓi njeenaari bursi e hitaande makko adannde ngam golle makko keewɗe e nder jaŋde. E hitaande makko ɗiɗmere, o woni e yiɗde yimre, o waɗi jimɗi keewɗi bayyinaaɗi e jaayɗe duɗal jaaɓi haaɗtirde. E hitaande 1941, o wonti hooreejo jaaynde wiyeteende SCAN (Jaayndeeji jowitiiɗi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith). Editorialuuji ɗii ɓeydii wonde politik e gardagol makko, ina ƴetta darnde tiiɗnde ngam haɓaade wolde, sahaa e sahaa fof ina addana luural. [1] O heɓi bak makko ko faati e ganndal hakkille . O hoɗi ko e galle Chapin e sahaa nde o woni to Smith. [2] E hitaande 1943 o waɗi hitaande to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley ngam waɗde golle dipolomaaji e ganndal hakkille e Erik Erikson . O ɓeydii tiiɗnaade e politik, o jokki e jillondirde e marxist en (heewɓe e sehilaaɓe makko ko FBI wiɗti ɗum en ). E nder ciimtol makko, o wiyi wonde gorko mo o yiɗnoo e oon sahaa, ina ƴattoo mo ngam salaade Ph.D. fellowship ngam ɓeydaade janngude e woppude golle makko jaŋde. == Golle binndol == [[File:Betty_friedan_©Lynn_Gilbert.jpg|thumb|Betty Friedan ko Lynn Gilbert ƴetti foto mum e hitaande 1981]] [[File:Betty_Friedan_LOC.jpg|thumb|Fridan e hitaande 1987]] === Ko adii hitaande 1963 === Caggal nde o yalti Berkeley, Betty wonti jaaynoowo e binndanɗe nano e senndikaaji gollotooɓe. Hakkunde 1943 e 1946 o winndii e jaaynde wiyeteende Federated Press e hakkunde 1946 e 1952 o golliima e jaaynde wiyeteende ''UE News'' . Ina jeyaa e golle makko, waɗde ciimtol e Goomu golle ɗe ngonaa Ameriknaaɓe e nder suudu sarɗiiji . Ndeen o resii, Friedan woppitaa e jaaynde senndikaa ''UE News'' e hitaande 1952 sabu o reedu ɓiɗɗo makko ɗiɗaɓo. Caggal nde o yalti UE News o wonti binndoowo keeriiɗo e nder jaayɗe keewɗe, ina jeyaa heen ''Cosmopolitan'' . E wiyde Daniel Horowitz, winndiyanke nguurndam Friedan, Friedan fuɗɗorii ko jaayndiyanke golle nde o fuɗɗii anndude tooñanngeeji e ŋakkere rewɓe, hay so tawii noon Friedan e hoore mum ina luurdi e ngool firo golle makko. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] jczllonv516k5tyii4ntvx6o3w4ak7g 164642 164641 2026-04-16T12:56:09Z Sardeeq 14292 164642 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Betti Fridan''' ( /ˈ f r iː d ən , f r iː ˈ d æ n, . f r ɪ -/ ; 4 feebariyee 1921 – 4 feebariyee 2006) ko binndoowo e daraniiɗo [[Feminism|rewɓe]] Ameriknaajo. Ko o ardii e dille rewɓe to leyɗeele dentuɗe Amerik, deftere makko nde o winndi e hitaande 1963 '', wiyeteende The Feminine Mystique,'' ina heewi wiyde ko kañum ummini mbayliigu ɗiɗaɓuru [[Feminism in the United States|rewɓe Amerik]] e nder teeminannde 20ɓiire. E hitaande 1966, Friedan wonti gooto e sosɓe, suɓaama hooreejo gadano Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW), tawi faandaare mum ko addude rewɓe "e nder renndo Amerik hannde [e] jokkondiral timmungal e worɓe." E hitaande 1970, caggal nde o woppi laamu gadano NOW, Friedan yuɓɓinii seppo rewɓe ngam potal e nder leydi ndii kala ñalnde 26 ut, ñalngu nguu woni hitaande 50ɓiire ko waylude doosɗe leydi Amerik, rokki rewɓe hakke suɓaade . Seppo ngenndiijo ngoo waɗii faayiida no feewi e yaajtinde dille rewɓe ; seppo ngo Friedan ardii to wuro New York tan, hawri ko e ko ina tolnoo e 50 000 neɗɗo.<ref>"The Second Stage". ''The New York Times''. November 22, 1981. Retrieved March 9, 2018.</ref> E hitaande 1971, Friedan naati e rewɓe mawɓe woɗɓe ngam sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Politik Rewɓe . Friedan wonnoo kadi ko balloowo tiiɗɗo eɓɓaande waylude potal hakkeeji e nder doosɗe leydi Amerik, nde suudu sarɗiiji Amerik ƴetti (e woote 354–24) e Senaa (84–8, tawi 7 wootaaki) caggal nde pelle rewɓe ardii ɗe NOW e fuɗɗoode hitaande 1979. Caggal nde Kongres ƴetti kuulal ngal, Friedan wiyi ina jaɓa kuulal ngal e nder dowlaaji ɗii, o wallitnoo kadi waylude jojjanɗe rewɓe goɗɗe. O sosi fedde ngenndiire ngam ittude sariyaaji ruttaade kono caggal ɗuum o ñiŋi darnde rewɓe heewɓe rimɓe. Ko o neɗɗo binndoowo e ganndo baawɗo wonde e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, Friedan ina jokki e golle politik e wallitde haa e darorɗe kitaale 1990, o winndi defte jeegom. Gila e kitaale 1960, Friedan ina ñiŋa feddeeji polarizeeji e ɓurtuɗi, ɗi njiylotonoo ko pelle ko wayi no worɓe e jom en galleeji. Gooto e defte makko caggal ɗuum, ''[[The Second Stage]]'' (1981), ñiŋii ko Friedan yi’i ko ɓuri heewde e won e rewɓe. == Nguurndam gadano == Friedan jibinaa '''ko''' ñalnde to Peoria, Illinois, e galle Harry e Miriam ( Goldstein, ɓe galleeji mum en [[Yahudanci|yahuud en]] diineeji ummorii e Hong Kong. Harry ina joginoo yeeyirdu jeewte to Peoria, Miriam ina winnda e hello renndo jaaynde nde baaba mum Friedan rafi. Nguurndam yumma makko kesam to yaasi galle ina wayi no ɓuri welde. Nde o woni suka debbo, Friedan ina gollinoo e nder dingiral marxist en e dingiral yahuud en fof ; o winndi caggal ɗuum no o naniri seertude e renndo sakkitiingo ngoo e sahaaji, o naniri "yiɗde makko e tooñannge."&nbsp;... ummorii ko e miijooji am e tooñanngeeji luulndiiɗi juulɓe". O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Peoria, o naati e jaaynde duɗal ngal. Nde ɗaɓɓaande makko ngam winndude column jaɓaa, kanko e sehilaaɓe makko njeegomo woɗɓe ɓe puɗɗii jaaynde binndol wiyeteende ''Tide school,'' nde life rather discusse . Friedan naati duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Smith College e hitaande 1938. O heɓi njeenaari bursi e hitaande makko adannde ngam golle makko keewɗe e nder jaŋde. E hitaande makko ɗiɗmere, o woni e yiɗde yimre, o waɗi jimɗi keewɗi bayyinaaɗi e jaayɗe duɗal jaaɓi haaɗtirde. E hitaande 1941, o wonti hooreejo jaaynde wiyeteende SCAN (Jaayndeeji jowitiiɗi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith). Editorialuuji ɗii ɓeydii wonde politik e gardagol makko, ina ƴetta darnde tiiɗnde ngam haɓaade wolde, sahaa e sahaa fof ina addana luural. [1] O heɓi bak makko ko faati e ganndal hakkille . O hoɗi ko e galle Chapin e sahaa nde o woni to Smith. [2] E hitaande 1943 o waɗi hitaande to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley ngam waɗde golle dipolomaaji e ganndal hakkille e Erik Erikson . O ɓeydii tiiɗnaade e politik, o jokki e jillondirde e marxist en (heewɓe e sehilaaɓe makko ko FBI wiɗti ɗum en ). E nder ciimtol makko, o wiyi wonde gorko mo o yiɗnoo e oon sahaa, ina ƴattoo mo ngam salaade Ph.D. fellowship ngam ɓeydaade janngude e woppude golle makko jaŋde. == Golle binndol == [[File:Betty_friedan_©Lynn_Gilbert.jpg|thumb|Betty Friedan ko Lynn Gilbert ƴetti foto mum e hitaande 1981]] [[File:Betty_Friedan_LOC.jpg|thumb|Fridan e hitaande 1987]] === Ko adii hitaande 1963 === Caggal nde o yalti Berkeley, Betty wonti jaaynoowo e binndanɗe nano e senndikaaji gollotooɓe. Hakkunde 1943 e 1946 o winndii e jaaynde wiyeteende Federated Press e hakkunde 1946 e 1952 o golliima e jaaynde wiyeteende ''UE News'' . Ina jeyaa e golle makko, waɗde ciimtol e Goomu golle ɗe ngonaa Ameriknaaɓe e nder suudu sarɗiiji . Ndeen o resii, Friedan woppitaa e jaaynde senndikaa ''UE News'' e hitaande 1952 sabu o reedu ɓiɗɗo makko ɗiɗaɓo. Caggal nde o yalti UE News o wonti binndoowo keeriiɗo e nder jaayɗe keewɗe, ina jeyaa heen ''Cosmopolitan'' . E wiyde Daniel Horowitz, winndiyanke nguurndam Friedan, Friedan fuɗɗorii ko jaayndiyanke golle nde o fuɗɗii anndude tooñanngeeji e ŋakkere rewɓe, hay so tawii noon Friedan e hoore mum ina luurdi e ngool firo golle makko. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] g4f096gvk0gx9ma4kpbbwtc6kuns3y8 Jo Limre 0 40103 164643 2026-04-16T12:57:42Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345309804|Jo Freeman]]" 164643 wikitext text/x-wiki '''Jo Freeman''' lollirɗo '''Joreen''' (jibinaa ko ñalnde 26 ut 1945), ko [[Feminism|debbo]] Ameriknaajo, ganndo politik, binndoowo e awokaa. Nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Berkeley e kitaale 1960, o woni e golloraade pelle gollorɗe ngam ndimaagu siwil e dille jojjanɗe siwil . O yahi haa o waɗi binnditagol wooteeji e yuɓɓo renndo to Alabama e Mississippi, o woniino yuɓɓinoowo gadano [[Women's liberation movement|dillere ndimaagu rewɓe]] . O winndii binndanɗe keewɗe ko faati e rewɓe, kam e binndanɗe teeŋtuɗe ko faati e dille renndo e lanndaaji politik. O winndii kadi ko heewi e rewɓe, haa teeŋti noon e sariya e politik renndo feewde e rewɓe e rewɓe e nder politik mawɗo. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Jo Freeman jibinaa ko to Atlanta, Georgia, e hitaande 1945. Yumma makko Helen ummorii ko Hamilton, Alabama, o golliima e wolde adunaare ɗiɗmere, o woniino lietnaa gadano e nder konu rewɓe, jooɗiiɗo to Angalteer. Nde Jo heɓi duuɓi jeegom, Helen ummii to Los Angeles, ɗo o janngini duɗal leslesal haa ko juuti hade makko maayde e rafi emfisema. Freeman janngii duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham, kono o heɓi bak makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Granada Hills e hitaande 1961. Freeman heɓi BA mum e teddungal e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e hitaande 1965. O fuɗɗii golle makko e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e hitaande o timmini doktoraa makko e hitaande 1972 Fedde Kongres Fedde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde New York to bannge sariya e hitaande 1979, o woni ganndo Root-Tilden, o heɓi dipolom makko JD e hitaande 1982. O naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde New York e hitaande 1983. Freeman ummiima to Park Slope, to wuro Brooklyn e hitaande 1979 ngam yahde duɗal sariya, o hoɗi ko to Kensington, to wuro Brooklyn gila 1985. == Almuudo golloowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde UC Berkeley == To duɗal jaaɓi haaɗtirde UC Berkeley, Freeman ina gollinoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Demokaraat en e lannda politik duɗal jaaɓi haaɗtirde, SLATE . SLATE golliima ngam momtude jarribooji nukliyeer, ngam ittude haɗde duɗal jaaɓi haaɗtirde haalooɓe luulndiiɓe, e moƴƴinde jaŋde leslesre to Cal. Nde waɗii doggol ekkolaaji e porfeseeruuji tiitoonde mum ko ''SLATE Supplement to Catalog General,'' nde Freeman winndi ƴeewte porfeseeruuji e kursuuji mum en. Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e kuule SLATE, yo almudɓe njogo hakkeeji ƴettude darnde e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ɗe ɓe njoginoo e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde. Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina haɗiino ngalɗoo gollal gila e kitaale 1930. Nde wonti haala mawka nde dillere jojjanɗe aadee ari e nokku biyeteeɗo Bay Area e lewru ut 1963 sabu almudɓe njiɗnoo ko wallitde dillere ndee e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde kam e caggal leydi. E nder lewru ut 1964 naamnal ngal waɗii daartol nde pelle almudɓe mbaɗi taabal e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ngam ɗaɓɓude kaalis e ƴettude almudɓe ngam waɗde golle politik caggal duɗe jaaɓi haaɗtirde ngam salaade haɗeede. Neɗɗo gooto nanngaama, almuɓɓe heewɓe njaltinaama citation administratif. Caggal nde nanngugol yimɓe heewɓe rewindaa e kaaldigal e hojomaaji cakkitiiɗi ɗii e hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Clark Kerr, pelle janngooɓe ɓee sosi fedde wiyeteende Free Speech Movement (FSM) ngam jokkude hare ndee. Freeman woniino gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Demokaraat en e nder goomu toppitiingu FSM. Caggal lebbi ɗiɗi kaaldigal ngal alaa ko nafata, Freeman ina jeyaa e "800" almudɓe nanngaaɓe ngam jooɗaade e galle njuɓɓudi laamu mawndi ñalnde 2–3 desaambar 1964. Ko ɗum woni nanngugol ɓurngol mawnude e daartol Kaliforni. Publicité mo nde jibini oo, addani regents duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal waylude kuule ngam almudɓe mbaawa jokkude geɗe politik e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. == Daraniiɗo hakkeeji siwil == Nde diɗɗal jojjanɗe aadee ari e nokku biyeteeɗo San Francisco Bay Area e hitaande 1963, ngal piɓtii gollotooɓe nokkuuji ɗi ɓe ƴettataa ɓaleeɓe. Seppooji mbaɗaama to supermarché Lucky e Mel's Drive-In ngam waɗde ɓe siynude nanondiral gollorde. Nafoore ɗoo ndee rewi ko e kaaldigal ngal jaɓaaka e oteluuji ɓurɗi ŋarɗude e San Francisco e yeeyooɓe otooji keewɗi. Freeman ina jeyaa e 167 seppooɓe nanngaaɓe to otel Sheraton-Palace [1] e lewru marse 1964, ina jeyaa e 226 nanngaaɓe to ajannde Cadillac e lewru abriil. O woppitaama e ñaawoore makko adannde, o ñaawaa e ñaawoore ɗiɗmere, ɗum addani mo balɗe sappo e joy kasoo. Ñaawoore ɗiɗmere Freeman haɗi mo tawtoreede eɓɓaande 1964 to Mississippi . E lewru ut, caggal nde nde joofi, o hippii e batu ngenndiwal Demokaraasi 1964 to Atlantik City, New Jersey, ngam wallitde ɗaɓɓaande lannda Demokaraasi Ndimaagu Mississippi ngam jooɗaade e nokku delegaasiyoŋ Mississippi keeriiɗo, mo ɓaleeɓe fof ngoni. (Ndeen darnde ronkaama.) Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde UC Berkeley, Freeman naati e eɓɓoore dabbunde nde fedde ardorde kerecee en to bannge worgo (SCLC) wiyeteende SCOPE ( Fedde renndo e jaŋde politik to bannge worgo ). Nde ndunngu nguu joofi, o naati e gollotooɓe e SCLC, o woni golloowo ladde. Hitaande aroore ndee o waɗi binnditagol woote to Alabama e Mississippi, o waɗi balɗe seeɗa e kasoo e nder diiwanuuji ɗiɗi ɗii kala. E lewru ut 1966, nde o woni e golle to Grenada, Mississippi, jaaynde ''Jackson Daily News'' yaltinii bayyinaango e golle makko e nder hello mum binndol , ina hollita wonde ko o yurmeende kominist en. Feññinaande ndee ina yahdi e fotooje joy, heen fotooje ƴettaaɗe e sahaa « Mouvement de la liberté de la parole ». Duuɓi capanɗe tati caggal ɗuum yamiroore ñaawirdu fedde ndee hollitii wonde ɗeen geɗe ko Komiseer toppitiiɗo njiimaandi leydi Mississippi rokki jaaynde ndee . Humpitiiɗo gooto winnditiima tawtoreede Freeman e FSM, anndi ɗum to Grenada. Nde tawnoo SCLC ina sokli kisal makko, neldi Freeman to Atlanta, ɗo o gollotoo e biro mawɗo oo, kadi o woni balloowo Coretta Scott King fotde jonte jeegom. E lewru oktoobar Freeman neldaa ngam gollodaade e eɓɓaande SCLC to Chicago. Nde eɓɓoore SCLC to Chicago ndee ustii, Freeman yahi golloyaade e jaaynde renndo, wiyeteende ''West Side TORCH'' . Nde ndee golle joofi o etii dañde golle jaayndeyaagal e fotoowo to Chicago, ɗo o wiyi sukaaɓe rewɓe mbaawaa suɗaade fitinaaji. Haa jooni o heɓi golle e nder jaaynde njulaagu, caggal ɗuum o wonti binndoowo keeriiɗo. : 104  == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] dav51vbru686htmw3phvtga1r8h1mge 164644 164643 2026-04-16T12:59:01Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345309804|Jo Freeman]]" 164644 wikitext text/x-wiki '''Jo Freeman''' lollirɗo '''Joreen''' (jibinaa ko ñalnde 26 ut 1945), ko [[Feminism|debbo]] Ameriknaajo, ganndo politik, binndoowo e awokaa. Nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Berkeley e kitaale 1960, o woni e golloraade pelle gollorɗe ngam ndimaagu siwil e dille jojjanɗe siwil . O yahi haa o waɗi binnditagol wooteeji e yuɓɓo renndo to Alabama e Mississippi, o woniino yuɓɓinoowo gadano [[Women's liberation movement|dillere ndimaagu rewɓe]] . O winndii binndanɗe keewɗe ko faati e rewɓe, kam e binndanɗe teeŋtuɗe ko faati e dille renndo e lanndaaji politik. O winndii kadi ko heewi e rewɓe, haa teeŋti noon e sariya e politik renndo feewde e rewɓe e rewɓe e nder politik mawɗo.<ref>Freeman, Jo (2004). At Berkeley in the '60s. Indiana University Press. pp. 1–5. <nowiki>ISBN 978-0253216229</nowiki>.</ref><ref>McCrory, Jillian (October 31, 2018). "Jo Freeman Wants Freedom for Feminists". BeyondTheMagnolias.com. Retrieved March 12, 2026.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Jo Freeman jibinaa ko to Atlanta, Georgia, e hitaande 1945. Yumma makko Helen ummorii ko Hamilton, Alabama, o golliima e wolde adunaare ɗiɗmere, o woniino lietnaa gadano e nder konu rewɓe, jooɗiiɗo to Angalteer. Nde Jo heɓi duuɓi jeegom, Helen ummii to Los Angeles, ɗo o janngini duɗal leslesal haa ko juuti hade makko maayde e rafi emfisema. Freeman janngii duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham, kono o heɓi bak makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Granada Hills e hitaande 1961. Freeman heɓi BA mum e teddungal e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e hitaande 1965. O fuɗɗii golle makko e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e hitaande o timmini doktoraa makko e hitaande 1972 Fedde Kongres Fedde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde New York to bannge sariya e hitaande 1979, o woni ganndo Root-Tilden, o heɓi dipolom makko JD e hitaande 1982. O naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde New York e hitaande 1983. Freeman ummiima to Park Slope, to wuro Brooklyn e hitaande 1979 ngam yahde duɗal sariya, o hoɗi ko to Kensington, to wuro Brooklyn gila 1985. == Almuudo golloowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde UC Berkeley == To duɗal jaaɓi haaɗtirde UC Berkeley, Freeman ina gollinoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Demokaraat en e lannda politik duɗal jaaɓi haaɗtirde, SLATE . SLATE golliima ngam momtude jarribooji nukliyeer, ngam ittude haɗde duɗal jaaɓi haaɗtirde haalooɓe luulndiiɓe, e moƴƴinde jaŋde leslesre to Cal. Nde waɗii doggol ekkolaaji e porfeseeruuji tiitoonde mum ko ''SLATE Supplement to Catalog General,'' nde Freeman winndi ƴeewte porfeseeruuji e kursuuji mum en. Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e kuule SLATE, yo almudɓe njogo hakkeeji ƴettude darnde e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ɗe ɓe njoginoo e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde. Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina haɗiino ngalɗoo gollal gila e kitaale 1930. Nde wonti haala mawka nde dillere jojjanɗe aadee ari e nokku biyeteeɗo Bay Area e lewru ut 1963 sabu almudɓe njiɗnoo ko wallitde dillere ndee e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde kam e caggal leydi. E nder lewru ut 1964 naamnal ngal waɗii daartol nde pelle almudɓe mbaɗi taabal e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ngam ɗaɓɓude kaalis e ƴettude almudɓe ngam waɗde golle politik caggal duɗe jaaɓi haaɗtirde ngam salaade haɗeede. Neɗɗo gooto nanngaama, almuɓɓe heewɓe njaltinaama citation administratif. Caggal nde nanngugol yimɓe heewɓe rewindaa e kaaldigal e hojomaaji cakkitiiɗi ɗii e hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Clark Kerr, pelle janngooɓe ɓee sosi fedde wiyeteende Free Speech Movement (FSM) ngam jokkude hare ndee. Freeman woniino gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Demokaraat en e nder goomu toppitiingu FSM. Caggal lebbi ɗiɗi kaaldigal ngal alaa ko nafata, Freeman ina jeyaa e "800" almudɓe nanngaaɓe ngam jooɗaade e galle njuɓɓudi laamu mawndi ñalnde 2–3 desaambar 1964. Ko ɗum woni nanngugol ɓurngol mawnude e daartol Kaliforni. Publicité mo nde jibini oo, addani regents duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal waylude kuule ngam almudɓe mbaawa jokkude geɗe politik e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. == Daraniiɗo hakkeeji siwil == Nde diɗɗal jojjanɗe aadee ari e nokku biyeteeɗo San Francisco Bay Area e hitaande 1963, ngal piɓtii gollotooɓe nokkuuji ɗi ɓe ƴettataa ɓaleeɓe. Seppooji mbaɗaama to supermarché Lucky e Mel's Drive-In ngam waɗde ɓe siynude nanondiral gollorde. Nafoore ɗoo ndee rewi ko e kaaldigal ngal jaɓaaka e oteluuji ɓurɗi ŋarɗude e San Francisco e yeeyooɓe otooji keewɗi. Freeman ina jeyaa e 167 seppooɓe nanngaaɓe to otel Sheraton-Palace [1] e lewru marse 1964, ina jeyaa e 226 nanngaaɓe to ajannde Cadillac e lewru abriil. O woppitaama e ñaawoore makko adannde, o ñaawaa e ñaawoore ɗiɗmere, ɗum addani mo balɗe sappo e joy kasoo. Ñaawoore ɗiɗmere Freeman haɗi mo tawtoreede eɓɓaande 1964 to Mississippi . E lewru ut, caggal nde nde joofi, o hippii e batu ngenndiwal Demokaraasi 1964 to Atlantik City, New Jersey, ngam wallitde ɗaɓɓaande lannda Demokaraasi Ndimaagu Mississippi ngam jooɗaade e nokku delegaasiyoŋ Mississippi keeriiɗo, mo ɓaleeɓe fof ngoni. (Ndeen darnde ronkaama.) Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde UC Berkeley, Freeman naati e eɓɓoore dabbunde nde fedde ardorde kerecee en to bannge worgo (SCLC) wiyeteende SCOPE ( Fedde renndo e jaŋde politik to bannge worgo ). Nde ndunngu nguu joofi, o naati e gollotooɓe e SCLC, o woni golloowo ladde. Hitaande aroore ndee o waɗi binnditagol woote to Alabama e Mississippi, o waɗi balɗe seeɗa e kasoo e nder diiwanuuji ɗiɗi ɗii kala. E lewru ut 1966, nde o woni e golle to Grenada, Mississippi, jaaynde ''Jackson Daily News'' yaltinii bayyinaango e golle makko e nder hello mum binndol , ina hollita wonde ko o yurmeende kominist en. Feññinaande ndee ina yahdi e fotooje joy, heen fotooje ƴettaaɗe e sahaa « Mouvement de la liberté de la parole ». Duuɓi capanɗe tati caggal ɗuum yamiroore ñaawirdu fedde ndee hollitii wonde ɗeen geɗe ko Komiseer toppitiiɗo njiimaandi leydi Mississippi rokki jaaynde ndee . Humpitiiɗo gooto winnditiima tawtoreede Freeman e FSM, anndi ɗum to Grenada. Nde tawnoo SCLC ina sokli kisal makko, neldi Freeman to Atlanta, ɗo o gollotoo e biro mawɗo oo, kadi o woni balloowo Coretta Scott King fotde jonte jeegom. E lewru oktoobar Freeman neldaa ngam gollodaade e eɓɓaande SCLC to Chicago. Nde eɓɓoore SCLC to Chicago ndee ustii, Freeman yahi golloyaade e jaaynde renndo, wiyeteende ''West Side TORCH'' . Nde ndee golle joofi o etii dañde golle jaayndeyaagal e fotoowo to Chicago, ɗo o wiyi sukaaɓe rewɓe mbaawaa suɗaade fitinaaji. Haa jooni o heɓi golle e nder jaaynde njulaagu, caggal ɗuum o wonti binndoowo keeriiɗo. : 104  == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] 1omun6sg5l37hvqbppw63b3xrak90i7 164645 164644 2026-04-16T13:00:07Z Sardeeq 14292 164645 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Jo Freeman''' lollirɗo '''Joreen''' (jibinaa ko ñalnde 26 ut 1945), ko [[Feminism|debbo]] Ameriknaajo, ganndo politik, binndoowo e awokaa. Nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Berkeley e kitaale 1960, o woni e golloraade pelle gollorɗe ngam ndimaagu siwil e dille jojjanɗe siwil . O yahi haa o waɗi binnditagol wooteeji e yuɓɓo renndo to Alabama e Mississippi, o woniino yuɓɓinoowo gadano [[Women's liberation movement|dillere ndimaagu rewɓe]] . O winndii binndanɗe keewɗe ko faati e rewɓe, kam e binndanɗe teeŋtuɗe ko faati e dille renndo e lanndaaji politik. O winndii kadi ko heewi e rewɓe, haa teeŋti noon e sariya e politik renndo feewde e rewɓe e rewɓe e nder politik mawɗo.<ref>Freeman, Jo (2004). At Berkeley in the '60s. Indiana University Press. pp. 1–5. <nowiki>ISBN 978-0253216229</nowiki>.</ref><ref>McCrory, Jillian (October 31, 2018). "Jo Freeman Wants Freedom for Feminists". BeyondTheMagnolias.com. Retrieved March 12, 2026.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Jo Freeman jibinaa ko to Atlanta, Georgia, e hitaande 1945. Yumma makko Helen ummorii ko Hamilton, Alabama, o golliima e wolde adunaare ɗiɗmere, o woniino lietnaa gadano e nder konu rewɓe, jooɗiiɗo to Angalteer. Nde Jo heɓi duuɓi jeegom, Helen ummii to Los Angeles, ɗo o janngini duɗal leslesal haa ko juuti hade makko maayde e rafi emfisema. Freeman janngii duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham, kono o heɓi bak makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Granada Hills e hitaande 1961. Freeman heɓi BA mum e teddungal e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e hitaande 1965. O fuɗɗii golle makko e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e hitaande o timmini doktoraa makko e hitaande 1972 Fedde Kongres Fedde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde New York to bannge sariya e hitaande 1979, o woni ganndo Root-Tilden, o heɓi dipolom makko JD e hitaande 1982. O naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde New York e hitaande 1983. Freeman ummiima to Park Slope, to wuro Brooklyn e hitaande 1979 ngam yahde duɗal sariya, o hoɗi ko to Kensington, to wuro Brooklyn gila 1985. == Almuudo golloowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde UC Berkeley == To duɗal jaaɓi haaɗtirde UC Berkeley, Freeman ina gollinoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Demokaraat en e lannda politik duɗal jaaɓi haaɗtirde, SLATE . SLATE golliima ngam momtude jarribooji nukliyeer, ngam ittude haɗde duɗal jaaɓi haaɗtirde haalooɓe luulndiiɓe, e moƴƴinde jaŋde leslesre to Cal. Nde waɗii doggol ekkolaaji e porfeseeruuji tiitoonde mum ko ''SLATE Supplement to Catalog General,'' nde Freeman winndi ƴeewte porfeseeruuji e kursuuji mum en. Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e kuule SLATE, yo almudɓe njogo hakkeeji ƴettude darnde e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ɗe ɓe njoginoo e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde. Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina haɗiino ngalɗoo gollal gila e kitaale 1930. Nde wonti haala mawka nde dillere jojjanɗe aadee ari e nokku biyeteeɗo Bay Area e lewru ut 1963 sabu almudɓe njiɗnoo ko wallitde dillere ndee e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde kam e caggal leydi. E nder lewru ut 1964 naamnal ngal waɗii daartol nde pelle almudɓe mbaɗi taabal e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ngam ɗaɓɓude kaalis e ƴettude almudɓe ngam waɗde golle politik caggal duɗe jaaɓi haaɗtirde ngam salaade haɗeede. Neɗɗo gooto nanngaama, almuɓɓe heewɓe njaltinaama citation administratif. Caggal nde nanngugol yimɓe heewɓe rewindaa e kaaldigal e hojomaaji cakkitiiɗi ɗii e hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Clark Kerr, pelle janngooɓe ɓee sosi fedde wiyeteende Free Speech Movement (FSM) ngam jokkude hare ndee. Freeman woniino gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Demokaraat en e nder goomu toppitiingu FSM. Caggal lebbi ɗiɗi kaaldigal ngal alaa ko nafata, Freeman ina jeyaa e "800" almudɓe nanngaaɓe ngam jooɗaade e galle njuɓɓudi laamu mawndi ñalnde 2–3 desaambar 1964. Ko ɗum woni nanngugol ɓurngol mawnude e daartol Kaliforni. Publicité mo nde jibini oo, addani regents duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal waylude kuule ngam almudɓe mbaawa jokkude geɗe politik e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. == Daraniiɗo hakkeeji siwil == Nde diɗɗal jojjanɗe aadee ari e nokku biyeteeɗo San Francisco Bay Area e hitaande 1963, ngal piɓtii gollotooɓe nokkuuji ɗi ɓe ƴettataa ɓaleeɓe. Seppooji mbaɗaama to supermarché Lucky e Mel's Drive-In ngam waɗde ɓe siynude nanondiral gollorde. Nafoore ɗoo ndee rewi ko e kaaldigal ngal jaɓaaka e oteluuji ɓurɗi ŋarɗude e San Francisco e yeeyooɓe otooji keewɗi. Freeman ina jeyaa e 167 seppooɓe nanngaaɓe to otel Sheraton-Palace [1] e lewru marse 1964, ina jeyaa e 226 nanngaaɓe to ajannde Cadillac e lewru abriil. O woppitaama e ñaawoore makko adannde, o ñaawaa e ñaawoore ɗiɗmere, ɗum addani mo balɗe sappo e joy kasoo. Ñaawoore ɗiɗmere Freeman haɗi mo tawtoreede eɓɓaande 1964 to Mississippi . E lewru ut, caggal nde nde joofi, o hippii e batu ngenndiwal Demokaraasi 1964 to Atlantik City, New Jersey, ngam wallitde ɗaɓɓaande lannda Demokaraasi Ndimaagu Mississippi ngam jooɗaade e nokku delegaasiyoŋ Mississippi keeriiɗo, mo ɓaleeɓe fof ngoni. (Ndeen darnde ronkaama.) Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde UC Berkeley, Freeman naati e eɓɓoore dabbunde nde fedde ardorde kerecee en to bannge worgo (SCLC) wiyeteende SCOPE ( Fedde renndo e jaŋde politik to bannge worgo ). Nde ndunngu nguu joofi, o naati e gollotooɓe e SCLC, o woni golloowo ladde. Hitaande aroore ndee o waɗi binnditagol woote to Alabama e Mississippi, o waɗi balɗe seeɗa e kasoo e nder diiwanuuji ɗiɗi ɗii kala. E lewru ut 1966, nde o woni e golle to Grenada, Mississippi, jaaynde ''Jackson Daily News'' yaltinii bayyinaango e golle makko e nder hello mum binndol , ina hollita wonde ko o yurmeende kominist en. Feññinaande ndee ina yahdi e fotooje joy, heen fotooje ƴettaaɗe e sahaa « Mouvement de la liberté de la parole ». Duuɓi capanɗe tati caggal ɗuum yamiroore ñaawirdu fedde ndee hollitii wonde ɗeen geɗe ko Komiseer toppitiiɗo njiimaandi leydi Mississippi rokki jaaynde ndee . Humpitiiɗo gooto winnditiima tawtoreede Freeman e FSM, anndi ɗum to Grenada. Nde tawnoo SCLC ina sokli kisal makko, neldi Freeman to Atlanta, ɗo o gollotoo e biro mawɗo oo, kadi o woni balloowo Coretta Scott King fotde jonte jeegom. E lewru oktoobar Freeman neldaa ngam gollodaade e eɓɓaande SCLC to Chicago. Nde eɓɓoore SCLC to Chicago ndee ustii, Freeman yahi golloyaade e jaaynde renndo, wiyeteende ''West Side TORCH'' . Nde ndee golle joofi o etii dañde golle jaayndeyaagal e fotoowo to Chicago, ɗo o wiyi sukaaɓe rewɓe mbaawaa suɗaade fitinaaji. Haa jooni o heɓi golle e nder jaaynde njulaagu, caggal ɗuum o wonti binndoowo keeriiɗo. : 104  == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] synx9h6o6z6zlk1ju0msgq6j9mieegl Wirginiya Fraser 0 40104 164646 2026-04-16T13:01:37Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1312342153|Virginia Fraser]]" 164646 wikitext text/x-wiki '''Virginia H. Fraser''' (30 suwee 1928 – 18 noowammbar 2011) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji aadee, hakkeeji rewɓe, e hakkeeji mawɓe . Ko kanko wonnoo ñaawoowo toppitiiɗo ko fayti e cellal e nder diiwaan Colorado ko ina ɓura duuɓi capanɗe ɗiɗi. O winndii golle keewɗe ko faati e toppitagol galleeji mawɓe e toppitagol mawɓe . O naatnaa e suudu mawndu rewɓe Colorado e hitaande 2002. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Virginia Hart jibinaa ko to Cleveland, Ohio ñalnde 30 suwee 1928. O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hiram, ɗo o hawri e jom suudu makko, hono Charles H. Fraser. <ref name="post" /> Ɓe resndi ɗum ko e lewru suwee 1951. <ref name="post" /> Ɓe ngummii to Colorado e hitaande 1957, ɗo o heɓi dipoloma makko master e jokkondiral haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Denver . <ref name="post" /> == Kugal == E fuɗɗoode kitaale 1950 o walli Goomu gollordu sehilaaɓe Amerik e jokkondire hakkunde nokkuuji pijirlooji to Washington, DC Caggal ɗuum o golliima e Ligue of Women Voters e geɗe ko wayi no galleeji laaɓtuɗi, hakkeeji siwil, jaŋde alternatiif, e nokkuuji. <ref name="mark" /> O heewnoo tawtoreede seppooji seppooji, o winndi ɓataakeeji keewɗi feewde e rewindaade ngam ɓamtude caɗeele makko. <ref name="mark" /> E hitaande 1977 Fraser heɓi miijo fuɗɗaade daranaade hakkeeji mawɓe . O woniino jannginoowo e nder porogaraam "almuɓɓe mawɓe, ɓe ngonaa aadaaji" to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loretto Heights to Denver . Ngam wallude almudɓe timminde sarɗiiji kursus ngam waɗde eɓɓoore gollal renndo, o jokkondiri e galle safrooɓe nokku oo, o ƴeewtindii golle almudɓe toon. Winndannde jaaynde ko faati e eɓɓaande ndee hawri ko e ko ina ɓura 100 ɗaɓɓaande ballal, o jokkondiri e Kongres mawɓe to Colorado. Ndeen fedde heɓiino ko ɓooyaani dokkal Fedde nde 20 000 dolaar ngam wallitde Ombudsman (Ombudsman) toppitiiɗo ko fayti e toppitagol (Ombudsman) to bannge toppitagol ko juuti, ɓe ndokki Fraser oon posto. <ref name="west" /> O fuɗɗii golle ko e hitaande 1980. Fraser mawni biro oo gila e gollorde debbo gooto haa e gollotooɓe 40 njoɓdi e 100 ombudsman ballitoowo, ina ɗaɓɓa kaalis e sektoraaji laamu e sektoraaji keertiiɗi. [1] Ombudsmen en ɗon ƴama hoɗɓe nder cuuɗi nyawɓe e nokkuuje ballitooje joonde nder jiha kan. [1] [2] Ɓe moofti wullitaango hoɗɓe, ɓe ndartini ɗum en e njuɓɓudi, kono ɓe ngalaa baawɗe sariya ngam ñaawde bonanndeeji. Ɓe mbaɗi kadi ciimtol hitaande kala wonande suudu sarɗiiji leydi Colorado . [1] E fuɗɗoode kitaale 2000, biro toppitiiɗo ko fayti e toppitagol juutngol e nder diiwaan Colorado, Departemaa Cellal e Kuuɓal Neɗɗaŋke Amerik hollitii wonde ina jeyaa e "ɓurɓe moƴƴude" e nder leydi ndii. [1] E nder njilluuji makko e nder cuuɗi cafrirɗi, Fraser hirjinii hoɗɓe e nokkuuji ɗii nde mbaɗtata dipiteeji mum en ngam haɓaade hakkeeji mum en. O sosi kadi "fijo Bingo hakkeeji hoɗɓe" jannginoowo hoɗɓe e gollotooɓe hakkeeji mum en e mbaadi welndi. Ko ɓuri 7 000 ekkol fijo ngoo coodaama e cuuɗi safrooɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. <ref name="west" /> Fraser caggal mum hollitii eɓɓaande ngam seerndude "quilt hakkeeji hoɗɓe" e nder gooto e galleeji ɓurɗi mawnude e nder diiwaan hee. <ref name="west" /> E lewru mee 2001, Fraser e Jan Meyers, e oon sahaa, wonnooɓe ardiiɓe biro toppitiiɗo ko fayti e toppitagol (Ombudsman) e nder leydi ndii, ndartini golle mum en ngam salaade eɓɓaande Departemaa toppitiiɗo golle aadee to Colorado ngam haɗde jeytaare mum en. So tawii sariya fedde nde ngam ombudsmen dowlaaji siftinii darnde ombudsmen ko "wasiyaade [ing] waylooji e wallitde [ing] miijooji renndo dow sariyaaji, kuule e politikaaji fedde nde, e dowri, e nokkuuji", departemaa dowri oo ɗaɓɓiri ombudsmen o heɓde yamiroore e mum hade mum haaldude e legislateurs walla e mediater ca- facilities ko faati e caɗeele. == Tuugnorgal == jppanv536clf0s8am765vt1h2kkhpeu 164647 164646 2026-04-16T13:02:01Z Sardeeq 14292 164647 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Virginia H. Fraser''' (30 suwee 1928 – 18 noowammbar 2011) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji aadee, hakkeeji rewɓe, e hakkeeji mawɓe . Ko kanko wonnoo ñaawoowo toppitiiɗo ko fayti e cellal e nder diiwaan Colorado ko ina ɓura duuɓi capanɗe ɗiɗi. O winndii golle keewɗe ko faati e toppitagol galleeji mawɓe e toppitagol mawɓe . O naatnaa e suudu mawndu rewɓe Colorado e hitaande 2002. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Virginia Hart jibinaa ko to Cleveland, Ohio ñalnde 30 suwee 1928. O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hiram, ɗo o hawri e jom suudu makko, hono Charles H. Fraser. <ref name="post" /> Ɓe resndi ɗum ko e lewru suwee 1951. <ref name="post" /> Ɓe ngummii to Colorado e hitaande 1957, ɗo o heɓi dipoloma makko master e jokkondiral haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Denver . <ref name="post" /> == Kugal == E fuɗɗoode kitaale 1950 o walli Goomu gollordu sehilaaɓe Amerik e jokkondire hakkunde nokkuuji pijirlooji to Washington, DC Caggal ɗuum o golliima e Ligue of Women Voters e geɗe ko wayi no galleeji laaɓtuɗi, hakkeeji siwil, jaŋde alternatiif, e nokkuuji. <ref name="mark" /> O heewnoo tawtoreede seppooji seppooji, o winndi ɓataakeeji keewɗi feewde e rewindaade ngam ɓamtude caɗeele makko. <ref name="mark" /> E hitaande 1977 Fraser heɓi miijo fuɗɗaade daranaade hakkeeji mawɓe . O woniino jannginoowo e nder porogaraam "almuɓɓe mawɓe, ɓe ngonaa aadaaji" to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loretto Heights to Denver . Ngam wallude almudɓe timminde sarɗiiji kursus ngam waɗde eɓɓoore gollal renndo, o jokkondiri e galle safrooɓe nokku oo, o ƴeewtindii golle almudɓe toon. Winndannde jaaynde ko faati e eɓɓaande ndee hawri ko e ko ina ɓura 100 ɗaɓɓaande ballal, o jokkondiri e Kongres mawɓe to Colorado. Ndeen fedde heɓiino ko ɓooyaani dokkal Fedde nde 20 000 dolaar ngam wallitde Ombudsman (Ombudsman) toppitiiɗo ko fayti e toppitagol (Ombudsman) to bannge toppitagol ko juuti, ɓe ndokki Fraser oon posto. <ref name="west" /> O fuɗɗii golle ko e hitaande 1980. Fraser mawni biro oo gila e gollorde debbo gooto haa e gollotooɓe 40 njoɓdi e 100 ombudsman ballitoowo, ina ɗaɓɓa kaalis e sektoraaji laamu e sektoraaji keertiiɗi. [1] Ombudsmen en ɗon ƴama hoɗɓe nder cuuɗi nyawɓe e nokkuuje ballitooje joonde nder jiha kan. [1] [2] Ɓe moofti wullitaango hoɗɓe, ɓe ndartini ɗum en e njuɓɓudi, kono ɓe ngalaa baawɗe sariya ngam ñaawde bonanndeeji. Ɓe mbaɗi kadi ciimtol hitaande kala wonande suudu sarɗiiji leydi Colorado . [1] E fuɗɗoode kitaale 2000, biro toppitiiɗo ko fayti e toppitagol juutngol e nder diiwaan Colorado, Departemaa Cellal e Kuuɓal Neɗɗaŋke Amerik hollitii wonde ina jeyaa e "ɓurɓe moƴƴude" e nder leydi ndii. [1] E nder njilluuji makko e nder cuuɗi cafrirɗi, Fraser hirjinii hoɗɓe e nokkuuji ɗii nde mbaɗtata dipiteeji mum en ngam haɓaade hakkeeji mum en. O sosi kadi "fijo Bingo hakkeeji hoɗɓe" jannginoowo hoɗɓe e gollotooɓe hakkeeji mum en e mbaadi welndi. Ko ɓuri 7 000 ekkol fijo ngoo coodaama e cuuɗi safrooɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. <ref name="west" /> Fraser caggal mum hollitii eɓɓaande ngam seerndude "quilt hakkeeji hoɗɓe" e nder gooto e galleeji ɓurɗi mawnude e nder diiwaan hee. <ref name="west" /> E lewru mee 2001, Fraser e Jan Meyers, e oon sahaa, wonnooɓe ardiiɓe biro toppitiiɗo ko fayti e toppitagol (Ombudsman) e nder leydi ndii, ndartini golle mum en ngam salaade eɓɓaande Departemaa toppitiiɗo golle aadee to Colorado ngam haɗde jeytaare mum en. So tawii sariya fedde nde ngam ombudsmen dowlaaji siftinii darnde ombudsmen ko "wasiyaade [ing] waylooji e wallitde [ing] miijooji renndo dow sariyaaji, kuule e politikaaji fedde nde, e dowri, e nokkuuji", departemaa dowri oo ɗaɓɓiri ombudsmen o heɓde yamiroore e mum hade mum haaldude e legislateurs walla e mediater ca- facilities ko faati e caɗeele. == Tuugnorgal == gubhhd1j5rm40zglecb1afz5wvga31h Arvonne Fraser 0 40105 164648 2026-04-16T13:02:58Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1349111328|Arvonne Fraser]]" 164648 wikitext text/x-wiki [[File:Arvonne_Fraser_Library.jpg|thumb|Defterdu Arvonne Fraser, 1222 4th St SE, wuro Minneapolis, Minnesota, Amerik. Yiyreede gila fuɗnaange-rewo.]] '''Arvonne Skelton Fraser''' (1 suwee 1925 - 7 ut 2018) ko Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, kampaañ politik. <ref name=":0" /> <ref name="Forsythe" /> O woniino jappeere mawnde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Humphrey, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota, tuggi 1993 haa 1994 o woniino ammbasadeer Amerik to Goomu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko faati e ngonka rewɓe . <ref name=":0" /> O ardii kadi kampaañ politik jom suudu makko Donald M. Fraser e nder golle makko, tuggi 1954 haa 1979. == Nguurndam gadano == Fraser jibinaa ko ñalnde 1 suwee 1925, to Lamberton, to Minnesota, jibnaaɓe mum ko Orland Delbert e Filis Dufren Skelton. O mawni ko e ngesa galle maɓɓe, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Lamberton, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1943. <ref name="Forsythe" /> E hitaande 1948, o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota . <ref name="Forsythe" /> Nde o janngata toon ndee, o heɓi humpito makko gadano e golle kampaañ politik nde o gollotoo e biro kampaañ Hubert Humphrey ’s Senaa Amerik. <ref name=":1" /> == Kugal == Caggal nde o heɓi bak makko, Fraser fuɗɗii golle makko e nder politik lannda Demokaraat-Farmer-Labor (DFL) to Minnesota, o woni e ƴellitde jaaynde lannda oo, o woni kadi binndoowo hooreejo diiwaan oo. O wonti cukko hooreejo lannda ka e hitaande 1956, ko ɗum woni darnde nde o joginoo haa hitaande 1962. <ref name="Arvonne_Papers" /> E hitaande 1960 Fraser ina gollinoo e kampaañ ɓiɗɓe leydi Minnesota ngam Kennedy, o wondi e hooreejo kampaañ woote meer mo Arthur Naftalin heɓi nafoore. <ref name="Forsythe" /> O golliima e Yiilirde Ngenndiire Minneapolis tuggi 1961 haa 1963, o woniino kadi golloowo e nder dille jojjanɗe rewɓe, o wonii hooreejo ngenndiijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe tuggi 1972 haa 1974 e wonde gardiiɗo gadano Fedde WEAL Fund Inter. <ref name="Forsythe" /> E hitaande 1976, Fraser ardii kampaañ Carter-Mondale ngam suɓaade hooreejo leydi to bannge hirnaange toowɗo. Caggal nde o heɓi nafoore woote, o toɗɗaa ko Konseye, Biro toppitiiɗo ko fayti e golle hooreejo leydi e nder laamu Jimmy Carter, caggal ɗuum o woni gardiiɗo Biro toppitiiɗo rewɓe e ƴellitaare to Agency Amerik ngam ƴellitaare hakkunde leyɗeele tuggi 1977 haa 1981. O woniino wakiliijo Amerik to Fedde Ngenndiije Dentuɗe Fedde Ngenndiije Dentuɗe (ONU) e Status delegaasiyoŋ Amerik e Status ɗiɗo Batuuji winndereeji ko faati e rewɓe. Fraser ko mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Humphrey to bannge geɗe renndo, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota, tuggi 1982 haa 1994. To duɗal Humphrey (hannde ko duɗal Humphrey), o ardii Fedde Adunaare Hakkunde Hakkeeji Rewɓe (IWRAW) e o sosi kadi nokku toppitiiɗo hakkeeji rewɓe e politik renndo to duɗal ngal. [1] E lewru suwee 1986, Fraser naati e kampaañ ngam suɓaade Lietnaa-guwerneer Minnesota e bannge George Latimer ; [2] ɗiɗo ɓee njippiima e primaar DFL. [1] [3] Tuggi 1993 haa 1994, o woniino ammbasadeer Amerik to Komiseer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko faati e ngonka rewɓe. [4] E sara golle makko, Fraser ardii kampaañ politik jom suudu makko, haa arti noon e suɓaade mo e nder suudu sarɗiiji leydi Minnesota (1954-1962), e nder suudu sarɗiiji Amerik (1963-1979) e suɓaade hooreejo leydi Minneapolis (1980-1993). Kala kampaañ mo o yuɓɓini e makko, waɗii ko wooteeji moƴƴi. == Tuugnorgal == 5kryxo6zqvjlohvvdccquyeg6xkpxz5 164649 164648 2026-04-16T13:03:42Z Sardeeq 14292 164649 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Arvonne_Fraser_Library.jpg|thumb|Defterdu Arvonne Fraser, 1222 4th St SE, wuro Minneapolis, Minnesota, Amerik. Yiyreede gila fuɗnaange-rewo.]] '''Arvonne Skelton Fraser''' (1 suwee 1925 - 7 ut 2018) ko Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, kampaañ politik. <ref name=":0" /> <ref name="Forsythe" /> O woniino jappeere mawnde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Humphrey, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota, tuggi 1993 haa 1994 o woniino ammbasadeer Amerik to Goomu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko faati e ngonka rewɓe . <ref name=":0" /> O ardii kadi kampaañ politik jom suudu makko Donald M. Fraser e nder golle makko, tuggi 1954 haa 1979. == Nguurndam gadano == Fraser jibinaa ko ñalnde 1 suwee 1925, to Lamberton, to Minnesota, jibnaaɓe mum ko Orland Delbert e Filis Dufren Skelton. O mawni ko e ngesa galle maɓɓe, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Lamberton, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1943. <ref name="Forsythe" /> E hitaande 1948, o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota . <ref name="Forsythe" /> Nde o janngata toon ndee, o heɓi humpito makko gadano e golle kampaañ politik nde o gollotoo e biro kampaañ Hubert Humphrey ’s Senaa Amerik. <ref name=":1" /> == Kugal == Caggal nde o heɓi bak makko, Fraser fuɗɗii golle makko e nder politik lannda Demokaraat-Farmer-Labor (DFL) to Minnesota, o woni e ƴellitde jaaynde lannda oo, o woni kadi binndoowo hooreejo diiwaan oo. O wonti cukko hooreejo lannda ka e hitaande 1956, ko ɗum woni darnde nde o joginoo haa hitaande 1962. <ref name="Arvonne_Papers" /> E hitaande 1960 Fraser ina gollinoo e kampaañ ɓiɗɓe leydi Minnesota ngam Kennedy, o wondi e hooreejo kampaañ woote meer mo Arthur Naftalin heɓi nafoore. <ref name="Forsythe" /> O golliima e Yiilirde Ngenndiire Minneapolis tuggi 1961 haa 1963, o woniino kadi golloowo e nder dille jojjanɗe rewɓe, o wonii hooreejo ngenndiijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe tuggi 1972 haa 1974 e wonde gardiiɗo gadano Fedde WEAL Fund Inter. <ref name="Forsythe" /> E hitaande 1976, Fraser ardii kampaañ Carter-Mondale ngam suɓaade hooreejo leydi to bannge hirnaange toowɗo. Caggal nde o heɓi nafoore woote, o toɗɗaa ko Konseye, Biro toppitiiɗo ko fayti e golle hooreejo leydi e nder laamu Jimmy Carter, caggal ɗuum o woni gardiiɗo Biro toppitiiɗo rewɓe e ƴellitaare to Agency Amerik ngam ƴellitaare hakkunde leyɗeele tuggi 1977 haa 1981. O woniino wakiliijo Amerik to Fedde Ngenndiije Dentuɗe Fedde Ngenndiije Dentuɗe (ONU) e Status delegaasiyoŋ Amerik e Status ɗiɗo Batuuji winndereeji ko faati e rewɓe. Fraser ko mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Humphrey to bannge geɗe renndo, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota, tuggi 1982 haa 1994. To duɗal Humphrey (hannde ko duɗal Humphrey), o ardii Fedde Adunaare Hakkunde Hakkeeji Rewɓe (IWRAW) e o sosi kadi nokku toppitiiɗo hakkeeji rewɓe e politik renndo to duɗal ngal. [1] E lewru suwee 1986, Fraser naati e kampaañ ngam suɓaade Lietnaa-guwerneer Minnesota e bannge George Latimer ; [2] ɗiɗo ɓee njippiima e primaar DFL. [1] [3] Tuggi 1993 haa 1994, o woniino ammbasadeer Amerik to Komiseer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko faati e ngonka rewɓe. [4] E sara golle makko, Fraser ardii kampaañ politik jom suudu makko, haa arti noon e suɓaade mo e nder suudu sarɗiiji leydi Minnesota (1954-1962), e nder suudu sarɗiiji Amerik (1963-1979) e suɓaade hooreejo leydi Minneapolis (1980-1993). Kala kampaañ mo o yuɓɓini e makko, waɗii ko wooteeji moƴƴi. == Tuugnorgal == 7vuy3xavwfc2hijhthyiee052chpike Marge Farayse 0 40106 164650 2026-04-16T13:05:10Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342215762|Marge Frantz]]" 164650 wikitext text/x-wiki '''Marge Frantz''' ( nee '''Gelders''' ; 18 suwee 1922 – 16 oktoobar 2015) ko daraniiɗo Ameriknaajo, jeyaaɗo e yontaaji gadani jannginooɓe jannginooɓe jaŋde rewɓe to Amerik. Jibinaa ko Birmingham, Alabama, gila e cukaagu makko o naati e geɗe jahruɗe yeeso. O golliima e yuɓɓinoowo golle, o ƴaañii ngam hakkeeji siwil, o tawtoraama dille rewɓe ngam ittude njoɓdi woote . Caggal nde o golliima e yuɓɓinoowo fedde gollotooɓe e miniraaji, e miliyoŋaaji e smelteruuji e hitaande 1944, o golliima e sahaa timmuɗo e nder batu fuɗnaange ngam wellitaare aadee to Nashville, o woni binndoowo e gardotooɗo fedde jaayndeeji fedde nde, ''Southern Patriot'' . E darorɗe kitaale 1940, o woni ko e wiɗtude e nder Goomu golle ɗe ngonaa Ameriknaaɓe e nder suudu sarɗiiji, e hitaande 1950, kanko e jom suudu makko ɓe ngummii to nokku biyeteeɗo San Francisco Bay Area . Haa jooni omo golloo e nder renndo radikal, Frantz ina jeyaa e seppooji luulndiiɗi jarribooji nukliyeer, omo wallitnoo yaafuya wonande espiyankooɓe ñaawraaɓe, hono Julius e Ethel Rosenberg . Gila 1957, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley, kono caggal nde fitinaaji kuutoraa e seppooɓe almudɓe to People’s Park e hitaande 1969, o woppi golle makko, o winnditii e almuudo. O timmini bakkaa makko e ganndal politik e hitaande 1972 e hitaande rewtunde ndee, o fayi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Cruz ngam golloraade doktoraa makko. Frantz e gorko mum gooto fof wayli sehilaaɓe nde o ummii Santa Cruz, Eleanor Engstrand wonti sehil makko keso. To duɗal jaaɓi haaɗtirde UC Santa Cruz, Frantz ina jeyaa e sosɓe fedde jaŋde rewɓe ; o golliima e Goomu toppitiingu jaŋde rewɓe, o woniino kadi tergal e yiilirde toppitiinde ko fayti e jaŋde rewɓe. O jannginii ɗoon tuggi 1973 haa 1999, o heɓi njeenaaje ɗiɗi janngingol. Nguurndam makko e nder golle makko hollitaama e filmo 1983, ''Seeing Red'' . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == [[File:Esther_Josephine_(née_Frank)_Gelders_and_daughters.jpg|alt=Photograph of two somber-faced young girls on either side of their mother|thumb|lr: Margie, yumma mum Esther Josephine, e miñi mum debbo, Bilanche Gelders, hitaande 1936]] Margaret Louise «Margie» Gelders jibinaa ko ñalnde 18 lewru juko hitaande 1922, to Birmingham, Alabama, e galle Esther Josefine (jibinaa ko Frank) e Joseph Gelders . {{Sfn|''The Santa Cruz Sentinel''|2015}} {{Sfn|''The Montgomery Advertiser''|1919}} Baaba makko jannginii fisik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alabama, o naati e lannda kominist, yuɓɓinde golle e hare ngam nuunɗal leƴƴi to Fuɗnaange . {{Sfn|Ingalls|1981}} {{Sfn|Moglen|2015}} Ko o " ɓiɗɗo red diaper ", Gelders ina joginoo politik gila e cukaagu mum. {{Sfn|Frantz|1998}} Nde o heɓi duuɓi 13, o naati e fedde wiyeteende Young Communist League, o yahdi e baaba makko ngam wallitde caɗeele nano. {{Sfn|Moglen|2015}} E nder cukaagu makko, o tawtoraama seppooji seppooji, o tawtoraama seppooji ngam ittude njoɓdi woote, ko ɗum huunde nde fotaani waɗeede e woote. {{Sfn|''The Nashville Banner''|1945}} Caggal nde baaba makko fiyi mo haa o maayi ngam golle makko jojjanɗe aadee e juuɗe vigilantes e hitaande 1936, {{Sfn|Ingalls|1981}} o weltiima e batte wonde daraniiɗo haɓaade rafi kono o woppaani rewde e koyɗe baaba makko. {{Sfn|Moglen|2015}} Caggal nde o heɓi bak makko to Birmingham to duɗal jaaɓi haaɗtirde Phillips e hitaande 1938, {{Sfn|''The Nashville Banner''|1945}} o waɗi duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe . {{Sfn|Moglen|2015}} Nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde, Gelders golliima e fedde Massachusetts to Ligue des Femmes Votants . E nder seppo ngam salaade nanngugol George Harris (cukko hooreejo fedde ndema to Alabama ) e hitaande 1940, kanko e baaba makko ɓe nanngaa to Birmingham. O hollitaama e oon hitaande e foto bayyinaango e jaaynde ''Daily Worker'' ; ɗum hollitii tawtoreede seppo Chicago ngam ɗaɓɓude ittugol njoɓɗeele woote. O tawtoraama seppooji pelle baɗnooɗe ko wayi no Mobilisaasiyoŋ Jam Amerik, Kongres Sukaaɓe Amerik, Ligue des Jeunes Sud, Kongres Sukaaɓe Negro Sud, Kongres Pelle Industiri (CIO), e Konngol Sud ngam Wellitaare Aadee, fedde daraniinde moƴƴitingol renndo e politik Sud. {{Sfn|''The Nashville Banner''|1945}} {{Sfn|Woodham|2020}} E hitaande 1940, o yalti Radcliffe nde o dañi bursi makko, mo o sikki ko batte golle makko radikal. {{Sfn|Moglen|2015}} == Golle makko e golle makko puɗɗaaɗe (1941-1972) == E hitaande 1941, Gelders resi Laurent Brown Frantz, jeyaaɗo to Knoxville, Tennessee, jeyaaɗo kadi e lannda kominist, kadi ko o daraniiɗo fedde sukaaɓe worɓe e darnde haɓaade njoɓdi wooteeji. {{Sfn|Moglen|2015}} {{Sfn|''The Nashville Banner''|1945}} E ndeen hitaande, o ƴetti golle to biro tappirde njuɓɓudi sukaaɓe ngenndiwal to Birmingham, o golliima kadi to batu fuɗnaange ngam wellitaare aadee. {{Sfn|''The Nashville Banner''|1945}} E lewru desaambar, o ummiima Washington, DC, ngam golloraade to Board of Economic Warfare, woni fedde laamuyankoore nde soodata ko ina naatnee ngam peewnugol geɗe ngam faggudu siwil e golle hare. {{Sfn|''The Nashville Banner''|1945}} {{Sfn|Butler Library|2021}} Jom suudu makko naati e konu Amerik e nder ndiyam, e lewru mee 1942, Frantz ƴetti posto to Komiseer coodguuli Sowiyetik, fedde toppitiinde rokkude kaɓirɗe Amerik to URSS ngam hare. E hitaande 1943, o golliima e fedde CIO, Fedde Gollotooɓe e Mine, Mill e Smelter to Birmingham, caggal ɗuum e hitaande 1944 o fuɗɗii golle timmuɗe e nder batu fuɗnaange ngam wellitaare aadee to Nashville . {{Sfn|''The Nashville Banner''|1945}} Tuggi 1944 haa 1946, Frantz woniino binndoowo James Dombrowski, binndoowo mawɗo fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare aadee to bannge worgo, e gardotooɗo jaaynde wiyeteende Southern Patriot, jaaynde laawɗunde fedde ndee. [1] [1] Gila e hitaande 1947, Dombrowski, Frantz e baaba mum njuurnitaama to Goomu golle ɗe ngonaa Ameriknaaɓe e nder suudu sarɗiiji . [1] Caggal nde Ku Klux Klan, Frantz e jom suudu mum ngummii Nashville e hitaande 1950, ngummii Berkeley, Kaliforni . Ɓe ngonti e renndo radikal en nokku oo, ɓe koɗi e nokku biyeteeɗo San Francisco Bay, ɓe njibini sukaaɓe maɓɓe nayo : Joe, Larry, Virginia e Alex. [1] [1] E kitaale 1950, Frantz wonnoo ko gardiiɗo diiwaan Alameda e nder lannda ƴellitaare jeytaare . O woniino balloowo nokku janngirde e janngingol Highlander, o wonti tergal e Goomu Kaliforni worgo ngam haɓaade jarribooji nukliyeer. [1] O wallitorii yaafuya wonande ƴaañooɓe atomik ñaawraaɓe Julius e Ethel Rosenberg, o jaɓii momtude sariya Smith —mo addani kala tergal fedde nde sikkaa ina waawi bonnude Amerik — e dartinde ñaawgol luulndiiɓe sariya oo . [1] [1] [1] E hitaande 1955, Frantz hawri e jom suudu mum Eleanor Engstrand. Rewɓe ɗiɗo ɓee njokkondirii tuugnaade e nafoore wootere e politik, geɗe renndo, backpacking, e ƴeewde colli. {{Sfn|''The Santa Cruz Sentinel''|2015}} Engstrand ko yumma suka debbo jogiiɗo sukaaɓe ɗiɗo, Quaker, o woniino defterdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley gila 1950. Nde ɓe ɓeydii ɓadtaade, rewɓe ɗiɗo ɓee ina njuula ñalnde kala e kala sahaa. {{Sfn|''Western Friend''|2016}} E hitaande 1956, Frantz woppi lannda kominist, sabu Stalin ƴattaade luulndiiɓe laamu . {{Sfn|Moglen|2015}} {{Sfn|Kreiger|1999}} E hitaande 1957, o wonti hooreejo gollordu [[Earl F. Cheit]], gardinooɗo Duɗal Jokkondiral gollorɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde UC Berkeley. {{Sfn|Moglen|2015}} {{Sfn|Montgomery|1965}} E hitaande 1965, nde Cheit toɗɗaa e posto keso hono balloowo kanselor, o toɗɗii mo ngam jokkude wonde balloowo makko e golle. Toɗɗagol ngol naamnaama e Goomu golle ɗe ngonaa Ameriknaaɓe e nder Senaa dowla Kaliforni, ngol Cheit salii, sibu ngol alaa ko nafata so wonaa nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. {{Sfn|Montgomery|1965}} == Tuugnorgal == 4yboibyx8pdu1ga22w01fxi594rfojp 164651 164650 2026-04-16T13:05:26Z Sardeeq 14292 164651 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Marge Frantz''' ( nee '''Gelders''' ; 18 suwee 1922 – 16 oktoobar 2015) ko daraniiɗo Ameriknaajo, jeyaaɗo e yontaaji gadani jannginooɓe jannginooɓe jaŋde rewɓe to Amerik. Jibinaa ko Birmingham, Alabama, gila e cukaagu makko o naati e geɗe jahruɗe yeeso. O golliima e yuɓɓinoowo golle, o ƴaañii ngam hakkeeji siwil, o tawtoraama dille rewɓe ngam ittude njoɓdi woote . Caggal nde o golliima e yuɓɓinoowo fedde gollotooɓe e miniraaji, e miliyoŋaaji e smelteruuji e hitaande 1944, o golliima e sahaa timmuɗo e nder batu fuɗnaange ngam wellitaare aadee to Nashville, o woni binndoowo e gardotooɗo fedde jaayndeeji fedde nde, ''Southern Patriot'' . E darorɗe kitaale 1940, o woni ko e wiɗtude e nder Goomu golle ɗe ngonaa Ameriknaaɓe e nder suudu sarɗiiji, e hitaande 1950, kanko e jom suudu makko ɓe ngummii to nokku biyeteeɗo San Francisco Bay Area . Haa jooni omo golloo e nder renndo radikal, Frantz ina jeyaa e seppooji luulndiiɗi jarribooji nukliyeer, omo wallitnoo yaafuya wonande espiyankooɓe ñaawraaɓe, hono Julius e Ethel Rosenberg . Gila 1957, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley, kono caggal nde fitinaaji kuutoraa e seppooɓe almudɓe to People’s Park e hitaande 1969, o woppi golle makko, o winnditii e almuudo. O timmini bakkaa makko e ganndal politik e hitaande 1972 e hitaande rewtunde ndee, o fayi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Cruz ngam golloraade doktoraa makko. Frantz e gorko mum gooto fof wayli sehilaaɓe nde o ummii Santa Cruz, Eleanor Engstrand wonti sehil makko keso. To duɗal jaaɓi haaɗtirde UC Santa Cruz, Frantz ina jeyaa e sosɓe fedde jaŋde rewɓe ; o golliima e Goomu toppitiingu jaŋde rewɓe, o woniino kadi tergal e yiilirde toppitiinde ko fayti e jaŋde rewɓe. O jannginii ɗoon tuggi 1973 haa 1999, o heɓi njeenaaje ɗiɗi janngingol. Nguurndam makko e nder golle makko hollitaama e filmo 1983, ''Seeing Red'' . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == [[File:Esther_Josephine_(née_Frank)_Gelders_and_daughters.jpg|alt=Photograph of two somber-faced young girls on either side of their mother|thumb|lr: Margie, yumma mum Esther Josephine, e miñi mum debbo, Bilanche Gelders, hitaande 1936]] Margaret Louise «Margie» Gelders jibinaa ko ñalnde 18 lewru juko hitaande 1922, to Birmingham, Alabama, e galle Esther Josefine (jibinaa ko Frank) e Joseph Gelders . {{Sfn|''The Santa Cruz Sentinel''|2015}} {{Sfn|''The Montgomery Advertiser''|1919}} Baaba makko jannginii fisik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alabama, o naati e lannda kominist, yuɓɓinde golle e hare ngam nuunɗal leƴƴi to Fuɗnaange . {{Sfn|Ingalls|1981}} {{Sfn|Moglen|2015}} Ko o " ɓiɗɗo red diaper ", Gelders ina joginoo politik gila e cukaagu mum. {{Sfn|Frantz|1998}} Nde o heɓi duuɓi 13, o naati e fedde wiyeteende Young Communist League, o yahdi e baaba makko ngam wallitde caɗeele nano. {{Sfn|Moglen|2015}} E nder cukaagu makko, o tawtoraama seppooji seppooji, o tawtoraama seppooji ngam ittude njoɓdi woote, ko ɗum huunde nde fotaani waɗeede e woote. {{Sfn|''The Nashville Banner''|1945}} Caggal nde baaba makko fiyi mo haa o maayi ngam golle makko jojjanɗe aadee e juuɗe vigilantes e hitaande 1936, {{Sfn|Ingalls|1981}} o weltiima e batte wonde daraniiɗo haɓaade rafi kono o woppaani rewde e koyɗe baaba makko. {{Sfn|Moglen|2015}} Caggal nde o heɓi bak makko to Birmingham to duɗal jaaɓi haaɗtirde Phillips e hitaande 1938, {{Sfn|''The Nashville Banner''|1945}} o waɗi duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe . {{Sfn|Moglen|2015}} Nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde, Gelders golliima e fedde Massachusetts to Ligue des Femmes Votants . E nder seppo ngam salaade nanngugol George Harris (cukko hooreejo fedde ndema to Alabama ) e hitaande 1940, kanko e baaba makko ɓe nanngaa to Birmingham. O hollitaama e oon hitaande e foto bayyinaango e jaaynde ''Daily Worker'' ; ɗum hollitii tawtoreede seppo Chicago ngam ɗaɓɓude ittugol njoɓɗeele woote. O tawtoraama seppooji pelle baɗnooɗe ko wayi no Mobilisaasiyoŋ Jam Amerik, Kongres Sukaaɓe Amerik, Ligue des Jeunes Sud, Kongres Sukaaɓe Negro Sud, Kongres Pelle Industiri (CIO), e Konngol Sud ngam Wellitaare Aadee, fedde daraniinde moƴƴitingol renndo e politik Sud. {{Sfn|''The Nashville Banner''|1945}} {{Sfn|Woodham|2020}} E hitaande 1940, o yalti Radcliffe nde o dañi bursi makko, mo o sikki ko batte golle makko radikal. {{Sfn|Moglen|2015}} == Golle makko e golle makko puɗɗaaɗe (1941-1972) == E hitaande 1941, Gelders resi Laurent Brown Frantz, jeyaaɗo to Knoxville, Tennessee, jeyaaɗo kadi e lannda kominist, kadi ko o daraniiɗo fedde sukaaɓe worɓe e darnde haɓaade njoɓdi wooteeji. {{Sfn|Moglen|2015}} {{Sfn|''The Nashville Banner''|1945}} E ndeen hitaande, o ƴetti golle to biro tappirde njuɓɓudi sukaaɓe ngenndiwal to Birmingham, o golliima kadi to batu fuɗnaange ngam wellitaare aadee. {{Sfn|''The Nashville Banner''|1945}} E lewru desaambar, o ummiima Washington, DC, ngam golloraade to Board of Economic Warfare, woni fedde laamuyankoore nde soodata ko ina naatnee ngam peewnugol geɗe ngam faggudu siwil e golle hare. {{Sfn|''The Nashville Banner''|1945}} {{Sfn|Butler Library|2021}} Jom suudu makko naati e konu Amerik e nder ndiyam, e lewru mee 1942, Frantz ƴetti posto to Komiseer coodguuli Sowiyetik, fedde toppitiinde rokkude kaɓirɗe Amerik to URSS ngam hare. E hitaande 1943, o golliima e fedde CIO, Fedde Gollotooɓe e Mine, Mill e Smelter to Birmingham, caggal ɗuum e hitaande 1944 o fuɗɗii golle timmuɗe e nder batu fuɗnaange ngam wellitaare aadee to Nashville . {{Sfn|''The Nashville Banner''|1945}} Tuggi 1944 haa 1946, Frantz woniino binndoowo James Dombrowski, binndoowo mawɗo fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare aadee to bannge worgo, e gardotooɗo jaaynde wiyeteende Southern Patriot, jaaynde laawɗunde fedde ndee. [1] [1] Gila e hitaande 1947, Dombrowski, Frantz e baaba mum njuurnitaama to Goomu golle ɗe ngonaa Ameriknaaɓe e nder suudu sarɗiiji . [1] Caggal nde Ku Klux Klan, Frantz e jom suudu mum ngummii Nashville e hitaande 1950, ngummii Berkeley, Kaliforni . Ɓe ngonti e renndo radikal en nokku oo, ɓe koɗi e nokku biyeteeɗo San Francisco Bay, ɓe njibini sukaaɓe maɓɓe nayo : Joe, Larry, Virginia e Alex. [1] [1] E kitaale 1950, Frantz wonnoo ko gardiiɗo diiwaan Alameda e nder lannda ƴellitaare jeytaare . O woniino balloowo nokku janngirde e janngingol Highlander, o wonti tergal e Goomu Kaliforni worgo ngam haɓaade jarribooji nukliyeer. [1] O wallitorii yaafuya wonande ƴaañooɓe atomik ñaawraaɓe Julius e Ethel Rosenberg, o jaɓii momtude sariya Smith —mo addani kala tergal fedde nde sikkaa ina waawi bonnude Amerik — e dartinde ñaawgol luulndiiɓe sariya oo . [1] [1] [1] E hitaande 1955, Frantz hawri e jom suudu mum Eleanor Engstrand. Rewɓe ɗiɗo ɓee njokkondirii tuugnaade e nafoore wootere e politik, geɗe renndo, backpacking, e ƴeewde colli. {{Sfn|''The Santa Cruz Sentinel''|2015}} Engstrand ko yumma suka debbo jogiiɗo sukaaɓe ɗiɗo, Quaker, o woniino defterdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley gila 1950. Nde ɓe ɓeydii ɓadtaade, rewɓe ɗiɗo ɓee ina njuula ñalnde kala e kala sahaa. {{Sfn|''Western Friend''|2016}} E hitaande 1956, Frantz woppi lannda kominist, sabu Stalin ƴattaade luulndiiɓe laamu . {{Sfn|Moglen|2015}} {{Sfn|Kreiger|1999}} E hitaande 1957, o wonti hooreejo gollordu [[Earl F. Cheit]], gardinooɗo Duɗal Jokkondiral gollorɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde UC Berkeley. {{Sfn|Moglen|2015}} {{Sfn|Montgomery|1965}} E hitaande 1965, nde Cheit toɗɗaa e posto keso hono balloowo kanselor, o toɗɗii mo ngam jokkude wonde balloowo makko e golle. Toɗɗagol ngol naamnaama e Goomu golle ɗe ngonaa Ameriknaaɓe e nder Senaa dowla Kaliforni, ngol Cheit salii, sibu ngol alaa ko nafata so wonaa nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. {{Sfn|Montgomery|1965}} == Tuugnorgal == tglhtp7r78brnllcm4tefywtoim1xzq Helen Lee Franklin 0 40107 164652 2026-04-16T13:07:59Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328381999|Helen Lee Franklin]]" 164652 wikitext text/x-wiki '''Helen Beatrice Lee Franklin''' (oktoobar 1895 - 19 lewru bowte 1949) ko jannginoowo Ameriknaajo, daraniiɗo nuunɗal renndo, umminooɗo Boston e sahaa eggugol mawngol Afriknaaɓe Ameriknaaɓe. == Ngendam == Franklin jibinaa ko to wuro wiyeteengo Aiken, to leydi Karolina worgo, to wuro wiyeteengo Henrietta e Sherman Lee ɓe ndañi ɓiɓɓe njoyo woɗɓe. Baaba makko ina gollina binndol, yumma makko ina jooɗii e galle ina toppitii Helen e banndiraaɓe mum. Baaba makko ina heewi « ƴattaade ngam tafde e saaktude binndanɗe ñiŋooje ceergal e njiyaagu », ina gasa tawa ko ɗum addani ɓesngu nguu yahde Fuɗnaange. Galle Franklin ummiima Massachusetts e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, e fuɗɗoode o ummiima Somerville, ɗo baaba makko heɓi golle e nder njulaagu, yumma makko e nder njulaagu. Helen janngi to duɗal Charles G. Pope haa nde ɓesngu makko ummii to Cambridge, ɗo o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde e ɗemngal latin (hannde ko duɗal Rindge e latin ). O heɓi bak makko ko e hitaande 1914. <ref name=":2" /> Duuɓi seeɗa caggal nde o heɓi bak makko, Franklin arti to Fuɗnaange ngam golloyaade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Palmer to Sedalia, to Karolina worgo, duɗal sukaaɓe afriknaaɓe Ameriknaaɓe. O jokki e golle e nder duɗe potɗe jannginde Afriknaaɓe Ameriknaaɓe e nder kitaale 1920 fof, ko wayi no Duɗal Utica Normal e Industrial to Mississippi. <ref name=":1" /> E lewru marse 1924, Franklin hooti Cambridge e fedde wiyeteende "Sedalia Quartette", fedde yimooɓe wallitnoonde mooftude kaalis ngam wallitde duɗal ciftorgal Palmer to Fuɗnaange. Duuɓi joy caggal ɗuum, ñalnde 10 ut 1929, nokku renndo Cambridge udditaa, Helen woni binndoowo gadano. O jokki e wallude toon haa hitaande 1936. <ref name=":1" /> Kono e hitaande 1931, o waɗti hakkille makko e nokku renndo, o artiri ɗum e Boston Urban League, fedde daraniinde wallitde afriknaaɓe Ameriknaaɓe wonɓe e caɗeele faggudu, renndo, e cellal ; o tawtoraama jeewte cellal ngam humpitaade ko fayti e Ligue. Tuggi 1931 haa hedde 1936, o wonii balloowo binndoowo e gardagol George Goodwin. Hedde hitaande 1935, Helen ummiima Roxbury caggal maayde yumma mum e baaba mum e lewru Duujal 1930 e lewru Yarkomaa 1931. Hay so tawii o dañii darnde ngam hisnude galle ɓesngu makko e yoɓde ñamaale maɓɓe, ina gasa tawa ko kanko ardii ɗum sabu ina joginoo renndo ɓaleejo ngoɗngo tiiɗngo. E nder kitaale 1930, o waɗii kadi hoore makko e feddeeji keewɗi ina heen fedde rewɓe wallitooɓe konu caggal leydi . O woniino jimoowo posto makko, o wallitorii yuɓɓinde kewuuji e miñiiko debbo, Blanche. <ref name=":0" /> E lewru noowammbar 1941, Helen fuɗɗii golle to Charlestown Navy Yard, ko ɗoon o heɓi diisnondiral ; kanko e rewɓe 11 woɗɓe ɓe neldi ɓataake feewde e Goomu toppitiingu golle nuunɗuɗe, ɓe kolliti wonde ɓe cikkata ko gollotooɓe maɓɓe ina mbaɗa taƴre keeriinde wonande ɓe, ina ndokka rewɓe ɓaleeɓe fartaŋŋeeji ɓurɗi heewde e maɓɓe. [1] Kono, caggal ɗuum, Goomu nguu salii ndeeɗoo ñaawoore. Caggal nde o nani ndeeɗoo yeewtere, Helen yettini Komiseer War Manpower ngam ɗaɓɓude yo o waɗte e biro veteran. [2] Helen sankii ko ñalnde 19 lewru bowte hitaande 1949, tawi ina yahra e duuɓi 53. E nder duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii, o woni ko e golle e nder nokku toppitiiɗo konu (Centre de rehabilitation des veterans) to Boston, o woni kadi e golloraade e nder Yiilirde Ngenndiire to bannge NAACP to Boston . E nder wirwirnde makko, ko Doktoor Charlotte Hawkins Brown, sehil makko e nguurndam makko, hooreejo Duɗal Siftorde Palmer, waɗi yeewtere ndee. == Tuugnorgal == 6x2pn9h8iz5ryz46ayy9cip80qib0rf 164653 164652 2026-04-16T13:08:17Z Sardeeq 14292 164653 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Helen Beatrice Lee Franklin''' (oktoobar 1895 - 19 lewru bowte 1949) ko jannginoowo Ameriknaajo, daraniiɗo nuunɗal renndo, umminooɗo Boston e sahaa eggugol mawngol Afriknaaɓe Ameriknaaɓe. == Ngendam == Franklin jibinaa ko to wuro wiyeteengo Aiken, to leydi Karolina worgo, to wuro wiyeteengo Henrietta e Sherman Lee ɓe ndañi ɓiɓɓe njoyo woɗɓe. Baaba makko ina gollina binndol, yumma makko ina jooɗii e galle ina toppitii Helen e banndiraaɓe mum. Baaba makko ina heewi « ƴattaade ngam tafde e saaktude binndanɗe ñiŋooje ceergal e njiyaagu », ina gasa tawa ko ɗum addani ɓesngu nguu yahde Fuɗnaange. Galle Franklin ummiima Massachusetts e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, e fuɗɗoode o ummiima Somerville, ɗo baaba makko heɓi golle e nder njulaagu, yumma makko e nder njulaagu. Helen janngi to duɗal Charles G. Pope haa nde ɓesngu makko ummii to Cambridge, ɗo o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde e ɗemngal latin (hannde ko duɗal Rindge e latin ). O heɓi bak makko ko e hitaande 1914. <ref name=":2" /> Duuɓi seeɗa caggal nde o heɓi bak makko, Franklin arti to Fuɗnaange ngam golloyaade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Palmer to Sedalia, to Karolina worgo, duɗal sukaaɓe afriknaaɓe Ameriknaaɓe. O jokki e golle e nder duɗe potɗe jannginde Afriknaaɓe Ameriknaaɓe e nder kitaale 1920 fof, ko wayi no Duɗal Utica Normal e Industrial to Mississippi. <ref name=":1" /> E lewru marse 1924, Franklin hooti Cambridge e fedde wiyeteende "Sedalia Quartette", fedde yimooɓe wallitnoonde mooftude kaalis ngam wallitde duɗal ciftorgal Palmer to Fuɗnaange. Duuɓi joy caggal ɗuum, ñalnde 10 ut 1929, nokku renndo Cambridge udditaa, Helen woni binndoowo gadano. O jokki e wallude toon haa hitaande 1936. <ref name=":1" /> Kono e hitaande 1931, o waɗti hakkille makko e nokku renndo, o artiri ɗum e Boston Urban League, fedde daraniinde wallitde afriknaaɓe Ameriknaaɓe wonɓe e caɗeele faggudu, renndo, e cellal ; o tawtoraama jeewte cellal ngam humpitaade ko fayti e Ligue. Tuggi 1931 haa hedde 1936, o wonii balloowo binndoowo e gardagol George Goodwin. Hedde hitaande 1935, Helen ummiima Roxbury caggal maayde yumma mum e baaba mum e lewru Duujal 1930 e lewru Yarkomaa 1931. Hay so tawii o dañii darnde ngam hisnude galle ɓesngu makko e yoɓde ñamaale maɓɓe, ina gasa tawa ko kanko ardii ɗum sabu ina joginoo renndo ɓaleejo ngoɗngo tiiɗngo. E nder kitaale 1930, o waɗii kadi hoore makko e feddeeji keewɗi ina heen fedde rewɓe wallitooɓe konu caggal leydi . O woniino jimoowo posto makko, o wallitorii yuɓɓinde kewuuji e miñiiko debbo, Blanche. <ref name=":0" /> E lewru noowammbar 1941, Helen fuɗɗii golle to Charlestown Navy Yard, ko ɗoon o heɓi diisnondiral ; kanko e rewɓe 11 woɗɓe ɓe neldi ɓataake feewde e Goomu toppitiingu golle nuunɗuɗe, ɓe kolliti wonde ɓe cikkata ko gollotooɓe maɓɓe ina mbaɗa taƴre keeriinde wonande ɓe, ina ndokka rewɓe ɓaleeɓe fartaŋŋeeji ɓurɗi heewde e maɓɓe. [1] Kono, caggal ɗuum, Goomu nguu salii ndeeɗoo ñaawoore. Caggal nde o nani ndeeɗoo yeewtere, Helen yettini Komiseer War Manpower ngam ɗaɓɓude yo o waɗte e biro veteran. [2] Helen sankii ko ñalnde 19 lewru bowte hitaande 1949, tawi ina yahra e duuɓi 53. E nder duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii, o woni ko e golle e nder nokku toppitiiɗo konu (Centre de rehabilitation des veterans) to Boston, o woni kadi e golloraade e nder Yiilirde Ngenndiire to bannge NAACP to Boston . E nder wirwirnde makko, ko Doktoor Charlotte Hawkins Brown, sehil makko e nguurndam makko, hooreejo Duɗal Siftorde Palmer, waɗi yeewtere ndee. == Tuugnorgal == 9l6ih9wui4j77xsdwe6ijg81ghi78av Sintiyaa Frisina 0 40108 164654 2026-04-16T13:12:44Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1245160463|Cynthia Frisina]]" 164654 wikitext text/x-wiki '''Cynthia Frisina''' anndiraama e galle laamorɗo Amerik wonde ko kañum woni Kaɓirgal Waylo [1] [2] [3] sabu golle mum e rokkude sukaaɓe rewɓe waasɓe fartaŋŋeeji e nder dingiral adapter . [4] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] kzwzkx7k4qtx3mkf1flhh2d3ylisc98 164655 164654 2026-04-16T13:13:41Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1245160463|Cynthia Frisina]]" 164655 wikitext text/x-wiki '''Cynthia Frisina''' anndiraama e galle laamorɗo Amerik wonde ko kañum woni Kaɓirgal Waylo [1] [2] [3] sabu golle mum e rokkude sukaaɓe rewɓe waasɓe fartaŋŋeeji e nder dingiral adapter . [4]<ref>Grossman, Ilya (October 4, 2016). "White House to recognize “Champions of Change” for Extracurricular Enrichment for Marginalized Girls and Girls of Color." DCW50.</ref><ref>Hinton, Marva (September 30, 2016). "President Honors After-School Providers for Work With Underserved Girls." Education Week</ref> == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] tczeovbeeor9gvif9vfg2ikzdwthkmo 164656 164655 2026-04-16T13:14:00Z Sardeeq 14292 164656 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Cynthia Frisina''' anndiraama e galle laamorɗo Amerik wonde ko kañum woni Kaɓirgal Waylo [1] [2] [3] sabu golle mum e rokkude sukaaɓe rewɓe waasɓe fartaŋŋeeji e nder dingiral adapter . [4]<ref>Grossman, Ilya (October 4, 2016). "White House to recognize “Champions of Change” for Extracurricular Enrichment for Marginalized Girls and Girls of Color." DCW50.</ref><ref>Hinton, Marva (September 30, 2016). "President Honors After-School Providers for Work With Underserved Girls." Education Week</ref> == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 4qvean3xaoad7ayoyu0m0aib4damjfg Garrison Wiliyam Lloyd 0 40109 164657 2026-04-16T13:16:32Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344719536|William Lloyd Garrison]]" 164657 wikitext text/x-wiki '''William Lloyd Garrison''' ( 10 desaambar 1805 – 24 mee 1879) ko Ameriknaajo daraniiɗo woppude laamu, jaayndiyanke, e peewnitoowo renndo . Jaaynde makko janngeteende no feewi ngam haɓaade maccungaagu ''wiyeteende The Liberator'' ko doole doolnuɗe, ɗe ndartini jamaanu abolition, ɗe Garrison sosi e hitaande 1831, yaltini ɗum to Boston haa maccuɗaagu e nder leyɗeele dentuɗe Amerik mumtaa e kuulal sappo e tatiwal e hitaande 1865. O wallitnoo hakkeeji rewɓe e du0ca daande ngam dillere suɓngooji rewɓe . Garrison ƴellitii « alaa laamu », anndiraango kadi « anarkisma », o salii jojjanɗe laamu Amerik e dow tuugnaade e naatgol mum e wolde, e imperiyaalisma, e maccungaagu, waɗi ɗum ko fenaande e doolnunde. Goongɗinal makko e njiimaandi neɗɗo, e ñiŋde laamu doole, ina anndaa wonde ko ɗum huunde nde ardii won e mbaydiiji miijo libertariyankooɓe jamaanu . O fuɗɗiima haɓaade fitinaaji ko wayi no kuule, o wiyi kadi ko pacifism kerecee en ngam haɓaade bonannde. Kono, e fuɗɗoode wolde hakkunde leyɗeele Amerik, Garrison annditii wonde hare kaɓirɗe ina foti wonde feere ngam ittude maccungaagu, o walli hooreejo leydi ndii, hono Abraham Lincoln, ngam joofnude juɓɓule ɗee. O jeyaa ko e sosɓe Fedde Ameriknaare Haɓantoonde Maccungaagu, o ƴellitii ko yaawi, tawa ko e dow ballal, ko luulndii rimɗinde jiyaaɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, ko yaawi, tawa ko e dow njoɓdi seeɗa-seeɗa . Garrison ko binndoowo, ko ɗum walliti mo e dogginde ''The Liberator'' . So omo golloroo e binndanɗe makko ngam ɓataake, o winndata ɗe tawa omo waɗa heen sifaa bayyineede, tawa o winndaani ɗe e ɓataake. : 57  == Nguurndam gadano == [[File:Nathaniel_Jocelyn_-_William_Lloyd_Garrison_-_NPG.96.102_-_National_Portrait_Gallery.jpg|left|thumb|Natal Garrison ngal Nataniyel Joselin waɗi hitaande 1833]] Garrison jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1805, to wuro wiyeteengo Newburyport, to leydi Massachusetts ko ɓiy ɓiyleydaagu tokooso e nder leydi Angalteer, to leydi Kanadaa hannde ndii. E nder sariya gooto ngam wallitde laana ndiwoowa ñawɓe e waasɓe, baaba makko Abijah Garrison, pilot laana ndiwoowa njulaagu e jaagorde laana ndiwoowa, heɓiino kaayitaaji Amerik, o nawti ɓesngu makko to Newburyport e hitaande 1806. Sariya Embargo Amerik mo hitaande 1807, yiɗnooɗo bonnude laana ndiwoowa Ameriknaajo decline e nder leydi Angalteer, saabiima. Baaba makko ɓooyaani ko o dañii golle, o woppi galle oo e hitaande 1808. Yumma Garrison ko Frances Maria Lloyd, ina wiyee ko o neɗɗo juutɗo, jom gite, jom jikkuuji diine tiiɗɗi. O fuɗɗii innirde ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo William Lloyd, innde makko hakkundeere, ngam hisnude innde galle makko; ɓaawo o winndi innde maako bana "Wm. Lloyd". O sankii ko hitaande 1823, to wuro Baltimore, to Maryland . Garrison ina sooda limoŋ e bonbon galle nde o woni suka, kadi ina yettina leɗɗe ngam wallitde galle oo. E hitaande 1818, tawi omo yahra e duuɓi 13, Garrison fuɗɗii golloraade ko no jannginoowo jimɗi e nder njuɓɓudi duuɓi 7 ngam yuɓɓinde jaaynde ''Newburyport Herald .'' Ɓooytaani o fuɗɗii winndude binndanɗe, o heewi winndude ko e innde ''Aristides .'' (Aristides ko dowla Atennaajo, seneraal, ina wiyee "Just".) O waawi winndude no o tappirta binndol makko nii, tawa o alaa haaju e kaayitaaji. Darnde makko ɓurnde maantinde e ɓataake oo, e hitaande sakkitiinde e jaŋde makko e hitaande 1826 nde o heɓi duuɓi 20, ko salaade John Neal , ''winnditiiɓe Ameriknaaɓe'' no feewi . Ɗum fuɗɗii ko luural duuɓi. Caggal nde janngugol makko joofi, Garrison wonti tan ko joom, bayyinoowo, e binndoowo ''Newburyport Free Press,'' o heɓi hakkeeji ɗii e juuɗe sehil makko Isaac Knapp, mo janngunoo kadi to ''Herald'' . Gooto e wallitooɓe ɓe sahaa kala ko yimoowo e daraniiɗo woppude laamu biyeteeɗo John Greenleaf Whittier . E nder ndee ɗoo golle gadane, hono binndoowo jaaynde wuro tokooso, Garrison heɓi karallaagal ngal o huutortoo caggal ɗuum ngam wonde binndoowo, haaloowo, e bayyinoowo jaayndeeji anndaaɗi e nder leydi ndii. E hitaande 1828, o toɗɗaa yo o won hooreejo jaaynde wiyeteende « ''[[National Philanthropist|National Philanthropist »]]'' to Boston, to leydi Massachusetts, jaaynde Ameriknaare adannde ngam ƴellitde njuɓɓudi laamu ndi sariya yamiri . O naati e dille luulndiiɗe maccungaagu e kitaale 1820 e nder yontaaji, o salii fedde koloñaal Amerik e miijooji seeɗa-seeɗa ɗi ko ɓuri heewde e woɗɓe tawtoraaɓe e dille ɗee. Garrison wonnoo ko e sosde fedde wiyeteende ''The Liberator'' ngam ƴellitde miijooji makko ƴaañooɓe. E nder jannguɓe bayyinaango ngoo, e hitaande 1832 o yuɓɓini Fedde haɓantoonde maccungaagu to Angalteer keso . Ndee renndo yaajtini haa wonti fedde Ameriknaare haɓantoonde maccungaagu, nde daranii darnde wonde maccungaagu ina foti momteede ɗoon e ɗoon, wonaa seeɗa seeɗa. == Teegal == [[File:Helen_Eliza_Benson_Garrison.png|thumb|Helen Elisa Benson Garrison]] Ñalnde 4 suwee 1834, Garrison resi Helen Eliza Benson (1811-1876). Ko o ɓiy njulaagu abolitioniste pentiiɗo. Jokkondiral maɓɓe ina tiiɗi no feewi nde tawnoo kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngollodiima e karallaagal ngam heɓde paandaale goote. Nde debbo makko maayi, Garrison woyi haa juuti, haa arti noon e etaade yiytude feere ngam ɓe njokka jokkondirde e maɓɓe e nder diine. Ɓe mberlaa ko e yanaande Forest Hills to Boston. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo e ɓiɓɓe worɓe njoyo. Ɓiɓɓe maɓɓe ɗiɗo, ɓiɗɗo debbo e gorko, maayi ko e cukaagu. == Kugal == === Peewnuɗo === E duuɓi 25, Garrison naati e dille luulndiiɗe maccungaagu, caggal ɗuum o yetti deftere 1826 nde Reverend Presbyterian John Rankin, ɓataakeeji ko faati e maccungaagu, ngam daɗndude mo e golle ɗee. [1] E nder dumunna juutɗo, o jokkondiri e Fedde Ameriknaare Koloniisaasiyoŋ, fedde daraniinde « koɗki » ɓaleeɓe rimɓe e nokku (anndiraaɗo hannde Liberiya ) to bannge worgo Afrik. Hay so tawii won terɗe renndo ngoo ina cemmbina rokkude yimɓe maccuɓe ndimaagu, woɗɓe ina cikki wonde ummital ko feere ngam ustude limoore ɓaleeɓe jeyaaɓe e leyɗeele dentuɗe Amerik. Terɗe Hoɗɓe cikkatnoo ko ustude kulhuli ɓaleeɓe rimɓe e nder renndo ina wallita e hisnude juɓɓule maccungaagu. E darorɗe hitaande 1829-1830, “Garrison salii koloñaal, o ñaagii yaafuya e yeeso yimɓe fof sabu majjere makko, caggal ɗuum, hono no o waɗiri nii, o ñiŋii kala waɗooɓe ɗum.” [2] O hollitii wonde William J. Watkins, daraniiɗo haɓaade koloñaal, banndiiko mum, ina jogii batte e miijo makko. [3] == Tuugnorgal == gdrpygsozmiy4u9kx3c93h2gik7smhh 164658 164657 2026-04-16T13:17:58Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344719536|William Lloyd Garrison]]" 164658 wikitext text/x-wiki '''William Lloyd Garrison''' ( 10 desaambar 1805 – 24 mee 1879) ko Ameriknaajo daraniiɗo woppude laamu, jaayndiyanke, e peewnitoowo renndo . Jaaynde makko janngeteende no feewi ngam haɓaade maccungaagu ''wiyeteende The Liberator'' ko doole doolnuɗe, ɗe ndartini jamaanu abolition, ɗe Garrison sosi e hitaande 1831, yaltini ɗum to Boston haa maccuɗaagu e nder leyɗeele dentuɗe Amerik mumtaa e kuulal sappo e tatiwal e hitaande 1865. O wallitnoo hakkeeji rewɓe e du0ca daande ngam dillere suɓngooji rewɓe .<ref>Chapman, John Jay (1921). William Lloyd Garrison. Boston: Atlantic Monthly Press.</ref><ref>Ehrlich, Eugene; Carruth, Gorton (1982). The Oxford Illustrated Literary Guide to the United States. New York: Oxford University Press. p. 53. <nowiki>ISBN 0195031865</nowiki>.</ref> Garrison ƴellitii « alaa laamu », anndiraango kadi « anarkisma », o salii jojjanɗe laamu Amerik e dow tuugnaade e naatgol mum e wolde, e imperiyaalisma, e maccungaagu, waɗi ɗum ko fenaande e doolnunde. Goongɗinal makko e njiimaandi neɗɗo, e ñiŋde laamu doole, ina anndaa wonde ko ɗum huunde nde ardii won e mbaydiiji miijo libertariyankooɓe jamaanu . O fuɗɗiima haɓaade fitinaaji ko wayi no kuule, o wiyi kadi ko pacifism kerecee en ngam haɓaade bonannde. Kono, e fuɗɗoode wolde hakkunde leyɗeele Amerik, Garrison annditii wonde hare kaɓirɗe ina foti wonde feere ngam ittude maccungaagu, o walli hooreejo leydi ndii, hono Abraham Lincoln, ngam joofnude juɓɓule ɗee. O jeyaa ko e sosɓe Fedde Ameriknaare Haɓantoonde Maccungaagu, o ƴellitii ko yaawi, tawa ko e dow ballal, ko luulndii rimɗinde jiyaaɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, ko yaawi, tawa ko e dow njoɓdi seeɗa-seeɗa . Garrison ko binndoowo, ko ɗum walliti mo e dogginde ''The Liberator'' . So omo golloroo e binndanɗe makko ngam ɓataake, o winndata ɗe tawa omo waɗa heen sifaa bayyineede, tawa o winndaani ɗe e ɓataake. : 57  == Nguurndam gadano == [[File:Nathaniel_Jocelyn_-_William_Lloyd_Garrison_-_NPG.96.102_-_National_Portrait_Gallery.jpg|left|thumb|Natal Garrison ngal Nataniyel Joselin waɗi hitaande 1833]] Garrison jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1805, to wuro wiyeteengo Newburyport, to leydi Massachusetts ko ɓiy ɓiyleydaagu tokooso e nder leydi Angalteer, to leydi Kanadaa hannde ndii. E nder sariya gooto ngam wallitde laana ndiwoowa ñawɓe e waasɓe, baaba makko Abijah Garrison, pilot laana ndiwoowa njulaagu e jaagorde laana ndiwoowa, heɓiino kaayitaaji Amerik, o nawti ɓesngu makko to Newburyport e hitaande 1806. Sariya Embargo Amerik mo hitaande 1807, yiɗnooɗo bonnude laana ndiwoowa Ameriknaajo decline e nder leydi Angalteer, saabiima. Baaba makko ɓooyaani ko o dañii golle, o woppi galle oo e hitaande 1808. Yumma Garrison ko Frances Maria Lloyd, ina wiyee ko o neɗɗo juutɗo, jom gite, jom jikkuuji diine tiiɗɗi. O fuɗɗii innirde ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo William Lloyd, innde makko hakkundeere, ngam hisnude innde galle makko; ɓaawo o winndi innde maako bana "Wm. Lloyd". O sankii ko hitaande 1823, to wuro Baltimore, to Maryland . Garrison ina sooda limoŋ e bonbon galle nde o woni suka, kadi ina yettina leɗɗe ngam wallitde galle oo. E hitaande 1818, tawi omo yahra e duuɓi 13, Garrison fuɗɗii golloraade ko no jannginoowo jimɗi e nder njuɓɓudi duuɓi 7 ngam yuɓɓinde jaaynde ''Newburyport Herald .'' Ɓooytaani o fuɗɗii winndude binndanɗe, o heewi winndude ko e innde ''Aristides .'' (Aristides ko dowla Atennaajo, seneraal, ina wiyee "Just".) O waawi winndude no o tappirta binndol makko nii, tawa o alaa haaju e kaayitaaji. Darnde makko ɓurnde maantinde e ɓataake oo, e hitaande sakkitiinde e jaŋde makko e hitaande 1826 nde o heɓi duuɓi 20, ko salaade John Neal , ''winnditiiɓe Ameriknaaɓe'' no feewi . Ɗum fuɗɗii ko luural duuɓi. Caggal nde janngugol makko joofi, Garrison wonti tan ko joom, bayyinoowo, e binndoowo ''Newburyport Free Press,'' o heɓi hakkeeji ɗii e juuɗe sehil makko Isaac Knapp, mo janngunoo kadi to ''Herald'' . Gooto e wallitooɓe ɓe sahaa kala ko yimoowo e daraniiɗo woppude laamu biyeteeɗo John Greenleaf Whittier . E nder ndee ɗoo golle gadane, hono binndoowo jaaynde wuro tokooso, Garrison heɓi karallaagal ngal o huutortoo caggal ɗuum ngam wonde binndoowo, haaloowo, e bayyinoowo jaayndeeji anndaaɗi e nder leydi ndii. E hitaande 1828, o toɗɗaa yo o won hooreejo jaaynde wiyeteende « ''[[National Philanthropist|National Philanthropist »]]'' to Boston, to leydi Massachusetts, jaaynde Ameriknaare adannde ngam ƴellitde njuɓɓudi laamu ndi sariya yamiri . O naati e dille luulndiiɗe maccungaagu e kitaale 1820 e nder yontaaji, o salii fedde koloñaal Amerik e miijooji seeɗa-seeɗa ɗi ko ɓuri heewde e woɗɓe tawtoraaɓe e dille ɗee. Garrison wonnoo ko e sosde fedde wiyeteende ''The Liberator'' ngam ƴellitde miijooji makko ƴaañooɓe. E nder jannguɓe bayyinaango ngoo, e hitaande 1832 o yuɓɓini Fedde haɓantoonde maccungaagu to Angalteer keso . Ndee renndo yaajtini haa wonti fedde Ameriknaare haɓantoonde maccungaagu, nde daranii darnde wonde maccungaagu ina foti momteede ɗoon e ɗoon, wonaa seeɗa seeɗa. == Teegal == [[File:Helen_Eliza_Benson_Garrison.png|thumb|Helen Elisa Benson Garrison]] Ñalnde 4 suwee 1834, Garrison resi Helen Eliza Benson (1811-1876). Ko o ɓiy njulaagu abolitioniste pentiiɗo. Jokkondiral maɓɓe ina tiiɗi no feewi nde tawnoo kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngollodiima e karallaagal ngam heɓde paandaale goote. Nde debbo makko maayi, Garrison woyi haa juuti, haa arti noon e etaade yiytude feere ngam ɓe njokka jokkondirde e maɓɓe e nder diine. Ɓe mberlaa ko e yanaande Forest Hills to Boston. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo e ɓiɓɓe worɓe njoyo. Ɓiɓɓe maɓɓe ɗiɗo, ɓiɗɗo debbo e gorko, maayi ko e cukaagu. == Kugal == === Peewnuɗo === E duuɓi 25, Garrison naati e dille luulndiiɗe maccungaagu, caggal ɗuum o yetti deftere 1826 nde Reverend Presbyterian John Rankin, ɓataakeeji ko faati e maccungaagu, ngam daɗndude mo e golle ɗee. [1] E nder dumunna juutɗo, o jokkondiri e Fedde Ameriknaare Koloniisaasiyoŋ, fedde daraniinde « koɗki » ɓaleeɓe rimɓe e nokku (anndiraaɗo hannde Liberiya ) to bannge worgo Afrik. Hay so tawii won terɗe renndo ngoo ina cemmbina rokkude yimɓe maccuɓe ndimaagu, woɗɓe ina cikki wonde ummital ko feere ngam ustude limoore ɓaleeɓe jeyaaɓe e leyɗeele dentuɗe Amerik. Terɗe Hoɗɓe cikkatnoo ko ustude kulhuli ɓaleeɓe rimɓe e nder renndo ina wallita e hisnude juɓɓule maccungaagu. E darorɗe hitaande 1829-1830, “Garrison salii koloñaal, o ñaagii yaafuya e yeeso yimɓe fof sabu majjere makko, caggal ɗuum, hono no o waɗiri nii, o ñiŋii kala waɗooɓe ɗum.” [2] O hollitii wonde William J. Watkins, daraniiɗo haɓaade koloñaal, banndiiko mum, ina jogii batte e miijo makko. [3] == Tuugnorgal == 2gi4pqqvt0gp2jkxnmq2bo5yr463jd5 164659 164658 2026-04-16T13:18:13Z Sardeeq 14292 164659 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''William Lloyd Garrison''' ( 10 desaambar 1805 – 24 mee 1879) ko Ameriknaajo daraniiɗo woppude laamu, jaayndiyanke, e peewnitoowo renndo . Jaaynde makko janngeteende no feewi ngam haɓaade maccungaagu ''wiyeteende The Liberator'' ko doole doolnuɗe, ɗe ndartini jamaanu abolition, ɗe Garrison sosi e hitaande 1831, yaltini ɗum to Boston haa maccuɗaagu e nder leyɗeele dentuɗe Amerik mumtaa e kuulal sappo e tatiwal e hitaande 1865. O wallitnoo hakkeeji rewɓe e du0ca daande ngam dillere suɓngooji rewɓe .<ref>Chapman, John Jay (1921). William Lloyd Garrison. Boston: Atlantic Monthly Press.</ref><ref>Ehrlich, Eugene; Carruth, Gorton (1982). The Oxford Illustrated Literary Guide to the United States. New York: Oxford University Press. p. 53. <nowiki>ISBN 0195031865</nowiki>.</ref> Garrison ƴellitii « alaa laamu », anndiraango kadi « anarkisma », o salii jojjanɗe laamu Amerik e dow tuugnaade e naatgol mum e wolde, e imperiyaalisma, e maccungaagu, waɗi ɗum ko fenaande e doolnunde. Goongɗinal makko e njiimaandi neɗɗo, e ñiŋde laamu doole, ina anndaa wonde ko ɗum huunde nde ardii won e mbaydiiji miijo libertariyankooɓe jamaanu . O fuɗɗiima haɓaade fitinaaji ko wayi no kuule, o wiyi kadi ko pacifism kerecee en ngam haɓaade bonannde. Kono, e fuɗɗoode wolde hakkunde leyɗeele Amerik, Garrison annditii wonde hare kaɓirɗe ina foti wonde feere ngam ittude maccungaagu, o walli hooreejo leydi ndii, hono Abraham Lincoln, ngam joofnude juɓɓule ɗee. O jeyaa ko e sosɓe Fedde Ameriknaare Haɓantoonde Maccungaagu, o ƴellitii ko yaawi, tawa ko e dow ballal, ko luulndii rimɗinde jiyaaɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, ko yaawi, tawa ko e dow njoɓdi seeɗa-seeɗa . Garrison ko binndoowo, ko ɗum walliti mo e dogginde ''The Liberator'' . So omo golloroo e binndanɗe makko ngam ɓataake, o winndata ɗe tawa omo waɗa heen sifaa bayyineede, tawa o winndaani ɗe e ɓataake. : 57  == Nguurndam gadano == [[File:Nathaniel_Jocelyn_-_William_Lloyd_Garrison_-_NPG.96.102_-_National_Portrait_Gallery.jpg|left|thumb|Natal Garrison ngal Nataniyel Joselin waɗi hitaande 1833]] Garrison jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1805, to wuro wiyeteengo Newburyport, to leydi Massachusetts ko ɓiy ɓiyleydaagu tokooso e nder leydi Angalteer, to leydi Kanadaa hannde ndii. E nder sariya gooto ngam wallitde laana ndiwoowa ñawɓe e waasɓe, baaba makko Abijah Garrison, pilot laana ndiwoowa njulaagu e jaagorde laana ndiwoowa, heɓiino kaayitaaji Amerik, o nawti ɓesngu makko to Newburyport e hitaande 1806. Sariya Embargo Amerik mo hitaande 1807, yiɗnooɗo bonnude laana ndiwoowa Ameriknaajo decline e nder leydi Angalteer, saabiima. Baaba makko ɓooyaani ko o dañii golle, o woppi galle oo e hitaande 1808. Yumma Garrison ko Frances Maria Lloyd, ina wiyee ko o neɗɗo juutɗo, jom gite, jom jikkuuji diine tiiɗɗi. O fuɗɗii innirde ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo William Lloyd, innde makko hakkundeere, ngam hisnude innde galle makko; ɓaawo o winndi innde maako bana "Wm. Lloyd". O sankii ko hitaande 1823, to wuro Baltimore, to Maryland . Garrison ina sooda limoŋ e bonbon galle nde o woni suka, kadi ina yettina leɗɗe ngam wallitde galle oo. E hitaande 1818, tawi omo yahra e duuɓi 13, Garrison fuɗɗii golloraade ko no jannginoowo jimɗi e nder njuɓɓudi duuɓi 7 ngam yuɓɓinde jaaynde ''Newburyport Herald .'' Ɓooytaani o fuɗɗii winndude binndanɗe, o heewi winndude ko e innde ''Aristides .'' (Aristides ko dowla Atennaajo, seneraal, ina wiyee "Just".) O waawi winndude no o tappirta binndol makko nii, tawa o alaa haaju e kaayitaaji. Darnde makko ɓurnde maantinde e ɓataake oo, e hitaande sakkitiinde e jaŋde makko e hitaande 1826 nde o heɓi duuɓi 20, ko salaade John Neal , ''winnditiiɓe Ameriknaaɓe'' no feewi . Ɗum fuɗɗii ko luural duuɓi. Caggal nde janngugol makko joofi, Garrison wonti tan ko joom, bayyinoowo, e binndoowo ''Newburyport Free Press,'' o heɓi hakkeeji ɗii e juuɗe sehil makko Isaac Knapp, mo janngunoo kadi to ''Herald'' . Gooto e wallitooɓe ɓe sahaa kala ko yimoowo e daraniiɗo woppude laamu biyeteeɗo John Greenleaf Whittier . E nder ndee ɗoo golle gadane, hono binndoowo jaaynde wuro tokooso, Garrison heɓi karallaagal ngal o huutortoo caggal ɗuum ngam wonde binndoowo, haaloowo, e bayyinoowo jaayndeeji anndaaɗi e nder leydi ndii. E hitaande 1828, o toɗɗaa yo o won hooreejo jaaynde wiyeteende « ''[[National Philanthropist|National Philanthropist »]]'' to Boston, to leydi Massachusetts, jaaynde Ameriknaare adannde ngam ƴellitde njuɓɓudi laamu ndi sariya yamiri . O naati e dille luulndiiɗe maccungaagu e kitaale 1820 e nder yontaaji, o salii fedde koloñaal Amerik e miijooji seeɗa-seeɗa ɗi ko ɓuri heewde e woɗɓe tawtoraaɓe e dille ɗee. Garrison wonnoo ko e sosde fedde wiyeteende ''The Liberator'' ngam ƴellitde miijooji makko ƴaañooɓe. E nder jannguɓe bayyinaango ngoo, e hitaande 1832 o yuɓɓini Fedde haɓantoonde maccungaagu to Angalteer keso . Ndee renndo yaajtini haa wonti fedde Ameriknaare haɓantoonde maccungaagu, nde daranii darnde wonde maccungaagu ina foti momteede ɗoon e ɗoon, wonaa seeɗa seeɗa. == Teegal == [[File:Helen_Eliza_Benson_Garrison.png|thumb|Helen Elisa Benson Garrison]] Ñalnde 4 suwee 1834, Garrison resi Helen Eliza Benson (1811-1876). Ko o ɓiy njulaagu abolitioniste pentiiɗo. Jokkondiral maɓɓe ina tiiɗi no feewi nde tawnoo kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngollodiima e karallaagal ngam heɓde paandaale goote. Nde debbo makko maayi, Garrison woyi haa juuti, haa arti noon e etaade yiytude feere ngam ɓe njokka jokkondirde e maɓɓe e nder diine. Ɓe mberlaa ko e yanaande Forest Hills to Boston. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo e ɓiɓɓe worɓe njoyo. Ɓiɓɓe maɓɓe ɗiɗo, ɓiɗɗo debbo e gorko, maayi ko e cukaagu. == Kugal == === Peewnuɗo === E duuɓi 25, Garrison naati e dille luulndiiɗe maccungaagu, caggal ɗuum o yetti deftere 1826 nde Reverend Presbyterian John Rankin, ɓataakeeji ko faati e maccungaagu, ngam daɗndude mo e golle ɗee. [1] E nder dumunna juutɗo, o jokkondiri e Fedde Ameriknaare Koloniisaasiyoŋ, fedde daraniinde « koɗki » ɓaleeɓe rimɓe e nokku (anndiraaɗo hannde Liberiya ) to bannge worgo Afrik. Hay so tawii won terɗe renndo ngoo ina cemmbina rokkude yimɓe maccuɓe ndimaagu, woɗɓe ina cikki wonde ummital ko feere ngam ustude limoore ɓaleeɓe jeyaaɓe e leyɗeele dentuɗe Amerik. Terɗe Hoɗɓe cikkatnoo ko ustude kulhuli ɓaleeɓe rimɓe e nder renndo ina wallita e hisnude juɓɓule maccungaagu. E darorɗe hitaande 1829-1830, “Garrison salii koloñaal, o ñaagii yaafuya e yeeso yimɓe fof sabu majjere makko, caggal ɗuum, hono no o waɗiri nii, o ñiŋii kala waɗooɓe ɗum.” [2] O hollitii wonde William J. Watkins, daraniiɗo haɓaade koloñaal, banndiiko mum, ina jogii batte e miijo makko. [3] == Tuugnorgal == 40urqw045asrvun8jeatod7ft0ovvyn Garrison Vickie 0 40110 164660 2026-04-16T13:19:03Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328388639|Vyckie Garrison]]" 164660 wikitext text/x-wiki [[File:Vyckie_Garrison_City_scape.jpg|thumb|266x266px|Selfie Garrison Vickie ina ndaara wuro 12/2020]] '''Vickie Garrison''' (jibinaa ko 14 desaambar 1965) ko gonnooɗo tergal e diɗɗal Quiverfull . O yaltinii jaaynde " daraniiɗo nguurndam, daraniiɗo ɓesngu ", wiyeteende The Nebraska Family Times, nde yaaji e nder fuɗnaange-rewo Nebraska. Jaaynde ndee ko fundamentalist e teokratik, kono wonaa tan e galleeji jokkondirɗi e filosof Quiverfull. O winndi binndanɗe ngam defte feere feere ngam janngooɓe nder saare Kirista'en . Caggal nde o yalti e dille ɗee, o fuɗɗii winndude lowre ''No Longer Quivering'' . == Nguurndam == Garrison jibinaa ko to wuro Yuba, to Kaliforni ñalnde 14 desaambar 1965. Nde o yahrata e duuɓi 16, e fuɗɗoode kitaale 1980, o resi gorko mo o yiɗnoo to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o ummii o fayi to wuro Carson, Nevada omo wuuri e golle Job Corps . Garrison fuɗɗii heɗaade rajo Kerecee’en e yahde ekkol Pentekosta . Dewgal Garrison gasii, o heɓi reedu ɓiyiiko debbo mawɗo e nder jokkere enɗam juutnde. O ummi Iowa ngam o wonda sara yumma maako, o fotti bee Warren Bennett haa piknik ekklessiya. O resii Bennett fotde duuɓi 18, o jibini ɓiɓɓe njeegomo e makko. Garrison tokki wasiyaaji pastoor keso ngam homeschool ɓesngu maako mawnugo, ɗum waɗi mo haa ragare o naati nder diina Quiverfull. Kanko e gorko makko ɓe mbinndi e ɓe njaltini jaaynde ngam ɓesnguuji jokkondirɗi e filosofi Quiverfull, ɓe mbinndi binndanɗe ngam jaayndeeji ceertuɗi ngam janngooɓe e nder galleeji Kerecee’en. Jom suudu makko, Warren, wumtii e aksidaa golle, o wiyi o dañii caɗeele jogaade golle. O wiyi o sosi kaayitaaji maɓɓe e nder feccere ngam sosde lowre yeeyirde ngam makko, ngam jokkude illusion makko e ardaade ɓesngu maɓɓe. O waɗii yeru binndol makko ngam dille Quiverfull e nder naatgol blog "Tour de Crap Vyckie: Quiverfull e nguurndam yumma." Bennetts innitiraama "galle hitaande" Nebraska nder hitaande 2003 diga Kawtal Galle Nebraska, kawtal ngal walaa ceede ngal huuwata "ngam tabitinki dookaaji deftere nder ummatore." Ɓiyiiko tataɓo o jibinaa ko e seernaaɓe . Doktoor makko e oon sahaa wasiyiima mo wonde nguurndam makko ina waawi bonnude reedu garoowo, ɗum noon gorko makko waɗii vasectomie. Caggal nde o waɗi vasectomy, o anndinaama, e laawol sehilaaɓe makko janngooɓe e duɗal Kerecee'en, e deftere Mary Pride "Laawol galle: ko ɓuri Feminism e hootde to goonga" e "Peeje Alla ngam ɓesnguuji" ɗe Nancy Campbell winndi. O renndini miijooji luulndiiɗi jibinannde, miijooji ɗi o heɓi e ɗeen defte e Warren, mo caggal ɗuum waɗi vasectomy reversal. Ɓiyiiko jeeɗiɗaɓo, hono Wesley, jibinaa ko e sesaare urgence, to opitaal diiwaan Faith. O miijinoo ko jibinde e nder galle, tawi alaa ko o safroowo, kono reedu makko ina ɓuuɓtoo seeɗa e nder jibinannde, ina fotnoo warde mo. Doktoor makko wasiyii mo wonde nguurndam makko ina wondi e caɗeele so o jokkii e jibinde, kono ɗum yahdaani e ko o goongɗini, o miijii wonde "Iisaa maayii ngam men, eɗen poti jaɓde maayde ngam makko." O heɓi reedu laabi ɗiɗi goɗɗi, o heɓi ɓiɗɓe ɗiɗo. Garrison ina seedtoo wonde gorko mum e oon sahaa ina fiyra sukaaɓe mum en, ina ƴattoo ɓerɗe mum en, tee gooto e ɓiɓɓe mum ina yiɗi warde hoore mum. Garrison fuɗɗii jokkondirde e kaaw mum ateyist hakkille mo naamne mum mballi mo jaɓde caɗeele makko ɓeydotooɗe e iimanaagal. Nde, e nder ceergal juutngal, gorko Garrison neldi mo doggol laabi ɗi o resndi, o ɗaɓɓi ceergal, o heɓi cukaagu sukaaɓe njeeɗiɗo ɓee fof. Jooni o jogori ko wonde ateyist . E hitaande 2015, ateyist en Amerik innitiri mo ateyist hitaande 2014. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] ot19fscnoertprjskace8ipc067rg7b 164661 164660 2026-04-16T13:20:12Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328388639|Vyckie Garrison]]" 164661 wikitext text/x-wiki [[File:Vyckie_Garrison_City_scape.jpg|thumb|266x266px|Selfie Garrison Vickie ina ndaara wuro 12/2020]] '''Vickie Garrison''' (jibinaa ko 14 desaambar 1965) ko gonnooɗo tergal e diɗɗal Quiverfull . O yaltinii jaaynde " daraniiɗo nguurndam, daraniiɗo ɓesngu ", wiyeteende The Nebraska Family Times, nde yaaji e nder fuɗnaange-rewo Nebraska. Jaaynde ndee ko fundamentalist e teokratik, kono wonaa tan e galleeji jokkondirɗi e filosof Quiverfull. O winndi binndanɗe ngam defte feere feere ngam janngooɓe nder saare Kirista'en . Caggal nde o yalti e dille ɗee, o fuɗɗii winndude lowre ''No Longer Quivering'' .<ref>"All God's children". ''Salon''. 14 March 2009. Retrieved 26 May 2015.</ref><ref>"Vyckie's Tour de Crap: Quiverfull and the Life of the Mother". Patheos. 19 March 2009. Retrieved 26 May 2015.</ref> == Nguurndam == Garrison jibinaa ko to wuro Yuba, to Kaliforni ñalnde 14 desaambar 1965. Nde o yahrata e duuɓi 16, e fuɗɗoode kitaale 1980, o resi gorko mo o yiɗnoo to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o ummii o fayi to wuro Carson, Nevada omo wuuri e golle Job Corps . Garrison fuɗɗii heɗaade rajo Kerecee’en e yahde ekkol Pentekosta . Dewgal Garrison gasii, o heɓi reedu ɓiyiiko debbo mawɗo e nder jokkere enɗam juutnde. O ummi Iowa ngam o wonda sara yumma maako, o fotti bee Warren Bennett haa piknik ekklessiya. O resii Bennett fotde duuɓi 18, o jibini ɓiɓɓe njeegomo e makko. Garrison tokki wasiyaaji pastoor keso ngam homeschool ɓesngu maako mawnugo, ɗum waɗi mo haa ragare o naati nder diina Quiverfull. Kanko e gorko makko ɓe mbinndi e ɓe njaltini jaaynde ngam ɓesnguuji jokkondirɗi e filosofi Quiverfull, ɓe mbinndi binndanɗe ngam jaayndeeji ceertuɗi ngam janngooɓe e nder galleeji Kerecee’en. Jom suudu makko, Warren, wumtii e aksidaa golle, o wiyi o dañii caɗeele jogaade golle. O wiyi o sosi kaayitaaji maɓɓe e nder feccere ngam sosde lowre yeeyirde ngam makko, ngam jokkude illusion makko e ardaade ɓesngu maɓɓe. O waɗii yeru binndol makko ngam dille Quiverfull e nder naatgol blog "Tour de Crap Vyckie: Quiverfull e nguurndam yumma." Bennetts innitiraama "galle hitaande" Nebraska nder hitaande 2003 diga Kawtal Galle Nebraska, kawtal ngal walaa ceede ngal huuwata "ngam tabitinki dookaaji deftere nder ummatore." Ɓiyiiko tataɓo o jibinaa ko e seernaaɓe . Doktoor makko e oon sahaa wasiyiima mo wonde nguurndam makko ina waawi bonnude reedu garoowo, ɗum noon gorko makko waɗii vasectomie. Caggal nde o waɗi vasectomy, o anndinaama, e laawol sehilaaɓe makko janngooɓe e duɗal Kerecee'en, e deftere Mary Pride "Laawol galle: ko ɓuri Feminism e hootde to goonga" e "Peeje Alla ngam ɓesnguuji" ɗe Nancy Campbell winndi. O renndini miijooji luulndiiɗi jibinannde, miijooji ɗi o heɓi e ɗeen defte e Warren, mo caggal ɗuum waɗi vasectomy reversal. Ɓiyiiko jeeɗiɗaɓo, hono Wesley, jibinaa ko e sesaare urgence, to opitaal diiwaan Faith. O miijinoo ko jibinde e nder galle, tawi alaa ko o safroowo, kono reedu makko ina ɓuuɓtoo seeɗa e nder jibinannde, ina fotnoo warde mo. Doktoor makko wasiyii mo wonde nguurndam makko ina wondi e caɗeele so o jokkii e jibinde, kono ɗum yahdaani e ko o goongɗini, o miijii wonde "Iisaa maayii ngam men, eɗen poti jaɓde maayde ngam makko." O heɓi reedu laabi ɗiɗi goɗɗi, o heɓi ɓiɗɓe ɗiɗo. Garrison ina seedtoo wonde gorko mum e oon sahaa ina fiyra sukaaɓe mum en, ina ƴattoo ɓerɗe mum en, tee gooto e ɓiɓɓe mum ina yiɗi warde hoore mum. Garrison fuɗɗii jokkondirde e kaaw mum ateyist hakkille mo naamne mum mballi mo jaɓde caɗeele makko ɓeydotooɗe e iimanaagal. Nde, e nder ceergal juutngal, gorko Garrison neldi mo doggol laabi ɗi o resndi, o ɗaɓɓi ceergal, o heɓi cukaagu sukaaɓe njeeɗiɗo ɓee fof. Jooni o jogori ko wonde ateyist . E hitaande 2015, ateyist en Amerik innitiri mo ateyist hitaande 2014. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] c83n0024vvjct9yozhz0r40plrnu6bt 164662 164661 2026-04-16T13:20:54Z Sardeeq 14292 164662 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Vyckie_Garrison_City_scape.jpg|thumb|266x266px|Selfie Garrison Vickie ina ndaara wuro 12/2020]] '''Vickie Garrison''' (jibinaa ko 14 desaambar 1965) ko gonnooɗo tergal e diɗɗal Quiverfull . O yaltinii jaaynde " daraniiɗo nguurndam, daraniiɗo ɓesngu ", wiyeteende The Nebraska Family Times, nde yaaji e nder fuɗnaange-rewo Nebraska. Jaaynde ndee ko fundamentalist e teokratik, kono wonaa tan e galleeji jokkondirɗi e filosof Quiverfull. O winndi binndanɗe ngam defte feere feere ngam janngooɓe nder saare Kirista'en . Caggal nde o yalti e dille ɗee, o fuɗɗii winndude lowre ''No Longer Quivering'' .<ref>"All God's children". ''Salon''. 14 March 2009. Retrieved 26 May 2015.</ref><ref>"Vyckie's Tour de Crap: Quiverfull and the Life of the Mother". Patheos. 19 March 2009. Retrieved 26 May 2015.</ref> == Nguurndam == Garrison jibinaa ko to wuro Yuba, to Kaliforni ñalnde 14 desaambar 1965. Nde o yahrata e duuɓi 16, e fuɗɗoode kitaale 1980, o resi gorko mo o yiɗnoo to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o ummii o fayi to wuro Carson, Nevada omo wuuri e golle Job Corps . Garrison fuɗɗii heɗaade rajo Kerecee’en e yahde ekkol Pentekosta . Dewgal Garrison gasii, o heɓi reedu ɓiyiiko debbo mawɗo e nder jokkere enɗam juutnde. O ummi Iowa ngam o wonda sara yumma maako, o fotti bee Warren Bennett haa piknik ekklessiya. O resii Bennett fotde duuɓi 18, o jibini ɓiɓɓe njeegomo e makko. Garrison tokki wasiyaaji pastoor keso ngam homeschool ɓesngu maako mawnugo, ɗum waɗi mo haa ragare o naati nder diina Quiverfull. Kanko e gorko makko ɓe mbinndi e ɓe njaltini jaaynde ngam ɓesnguuji jokkondirɗi e filosofi Quiverfull, ɓe mbinndi binndanɗe ngam jaayndeeji ceertuɗi ngam janngooɓe e nder galleeji Kerecee’en. Jom suudu makko, Warren, wumtii e aksidaa golle, o wiyi o dañii caɗeele jogaade golle. O wiyi o sosi kaayitaaji maɓɓe e nder feccere ngam sosde lowre yeeyirde ngam makko, ngam jokkude illusion makko e ardaade ɓesngu maɓɓe. O waɗii yeru binndol makko ngam dille Quiverfull e nder naatgol blog "Tour de Crap Vyckie: Quiverfull e nguurndam yumma." Bennetts innitiraama "galle hitaande" Nebraska nder hitaande 2003 diga Kawtal Galle Nebraska, kawtal ngal walaa ceede ngal huuwata "ngam tabitinki dookaaji deftere nder ummatore." Ɓiyiiko tataɓo o jibinaa ko e seernaaɓe . Doktoor makko e oon sahaa wasiyiima mo wonde nguurndam makko ina waawi bonnude reedu garoowo, ɗum noon gorko makko waɗii vasectomie. Caggal nde o waɗi vasectomy, o anndinaama, e laawol sehilaaɓe makko janngooɓe e duɗal Kerecee'en, e deftere Mary Pride "Laawol galle: ko ɓuri Feminism e hootde to goonga" e "Peeje Alla ngam ɓesnguuji" ɗe Nancy Campbell winndi. O renndini miijooji luulndiiɗi jibinannde, miijooji ɗi o heɓi e ɗeen defte e Warren, mo caggal ɗuum waɗi vasectomy reversal. Ɓiyiiko jeeɗiɗaɓo, hono Wesley, jibinaa ko e sesaare urgence, to opitaal diiwaan Faith. O miijinoo ko jibinde e nder galle, tawi alaa ko o safroowo, kono reedu makko ina ɓuuɓtoo seeɗa e nder jibinannde, ina fotnoo warde mo. Doktoor makko wasiyii mo wonde nguurndam makko ina wondi e caɗeele so o jokkii e jibinde, kono ɗum yahdaani e ko o goongɗini, o miijii wonde "Iisaa maayii ngam men, eɗen poti jaɓde maayde ngam makko." O heɓi reedu laabi ɗiɗi goɗɗi, o heɓi ɓiɗɓe ɗiɗo. Garrison ina seedtoo wonde gorko mum e oon sahaa ina fiyra sukaaɓe mum en, ina ƴattoo ɓerɗe mum en, tee gooto e ɓiɓɓe mum ina yiɗi warde hoore mum. Garrison fuɗɗii jokkondirde e kaaw mum ateyist hakkille mo naamne mum mballi mo jaɓde caɗeele makko ɓeydotooɗe e iimanaagal. Nde, e nder ceergal juutngal, gorko Garrison neldi mo doggol laabi ɗi o resndi, o ɗaɓɓi ceergal, o heɓi cukaagu sukaaɓe njeeɗiɗo ɓee fof. Jooni o jogori ko wonde ateyist . E hitaande 2015, ateyist en Amerik innitiri mo ateyist hitaande 2014. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] af2ofr4aal199yazawefg3gh6jzdfhc Elisa Ann Gardner 0 40111 164663 2026-04-16T13:22:03Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1304246072|Eliza Ann Gardner]]" 164663 wikitext text/x-wiki '''Eliza Ann''' Gardner ; O sosi fedde misiyoŋaaji wiyeteende Egliis Siyon Episkopaal Methodist Afrik (AMEZ), o woniino daraniiɗo potal rewɓe e nder Egliis, o woniino kadi sosɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Fedde Rewɓe Koloreeje . == Nguurndam gadano == Eliza Ann Gardner jibinaa ko ñalnde 28 lewru nduu hitaande 1831, to wuro New York. Nde o woni cukalel o ummii e ɓesngu makko o fayi Boston, ɗo baaba makko joginoo golle maantiniiɗe e nder laana ndiwoowa. Koɗki maɓɓe West End wonnoo ko nokku teeŋtuɗo e nder renndo afriknaaɓe-ameriknaaɓe Boston e dille abolitioniste en. Duɗal ngal o janngi ngal, ko ngal duɗal laamu tan wonande sukaaɓe ɓaleeɓe to Boston e oon sahaa, ko abolitioniste en njannginta ngal. Jibnaaɓe makko ina ngondi e politik, galle ɓesngu nguu to 20 North Anderson Street ko nokku ɗo laawol laana njoorndi les leydi ngol woni ɗoo. <ref name=":1" /> <ref name=":2" /> Sabu jokkondiral maɓɓe e laawol laana njoorndi, Gardner en kawri e yimɓe heewɓe daraniiɓe woppude laana njoorndi hono Harriet Tubman, Sojourner Truth, Charles Sumner, Lewis Hayden, e John Brown . <ref name="smith" /> O wonnoo kadi ko banndi WEB Du Bois . Gardner en ina ngondi e Egliis AME Zion ko ina wona duuɓi, e hitaande 1843, James wonti tergal e yiilirde eklesiya Boston, o wonti kadi kaalis ɗiɗaɓo. <ref name="smith" /> Gardner ko almuudo baawɗo, o dañii bursiiji keewɗi, kono nde tawnoo fartaŋŋeeji jaŋde e golle wonande rewɓe ɓaleeɓe ina pamɗi, o janngi ko fayti e mbaydi mbaylaandi. == Kugal == Nde o woni suka debbo, Gardner wonti golloowo e nder ekkol makko e nder dille luulndiiɗe maccungaagu, tawi omo wuura e mbaydi mbaylaandi, caggal ɗuum o woni gardiiɗo galle hoɗorde. Ko o daraniiɗo haɓaade rafiiji keewɗi, o gollodiima e ardiiɓe haɓantooɓe laamu heewɓe ina jeyaa heen Frederick Douglass, William Lloyd Garrison e Wendell Phillips . [1] Gardner e yumma mum ngoni wallidiiɓe sosɓe ekkol Afriknaajo Methodist Episcopal Zion to Boston nde o moofti kaalis ngam ustude nokkuuji e hitaande 1865. Gardner jokki e mooftude kaalis ngam ekkol oo haa o maayi. [2] E nder oon sahaa, Gardner kadi jannginiino duɗal aljumaa ngam ekkol AME Zion, haa o dañi innde gardiiɗo duɗal aljumaa Boston e hitaande 1881. Ko kanko woni debbo gadano innitiraaɗo e oon darnde. E hitaande 1876 o sosi fedde misiyoŋaaji Siyon to New England ngam dañde kaalis ngam neldude misiyoŋaaji to Afrik. Gardner ina wiyee "yumma" fedde nde, nde caggal mum anndiraa e nder leydi hee ko Fedde Misiyoŋaaji Ladies' Home and Foreign. Tiɗnaare Gardner ngam dañde kaalis hawri e caɗeele e hitaande 1884, nde terɗe Egliis AMEZ mo worɓe ɓuri heewde, njaɓaani sosde renndo rewɓe. E nder batu eklesiya nguu, Gardner hollitii darnde rewɓe e nder eklesiya oo: == Tuugnorgal == c7w1mllw208km5dj6zc9bsg8uf9hfma 164664 164663 2026-04-16T13:22:29Z Sardeeq 14292 164664 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Eliza Ann''' Gardner ; O sosi fedde misiyoŋaaji wiyeteende Egliis Siyon Episkopaal Methodist Afrik (AMEZ), o woniino daraniiɗo potal rewɓe e nder Egliis, o woniino kadi sosɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Fedde Rewɓe Koloreeje . == Nguurndam gadano == Eliza Ann Gardner jibinaa ko ñalnde 28 lewru nduu hitaande 1831, to wuro New York. Nde o woni cukalel o ummii e ɓesngu makko o fayi Boston, ɗo baaba makko joginoo golle maantiniiɗe e nder laana ndiwoowa. Koɗki maɓɓe West End wonnoo ko nokku teeŋtuɗo e nder renndo afriknaaɓe-ameriknaaɓe Boston e dille abolitioniste en. Duɗal ngal o janngi ngal, ko ngal duɗal laamu tan wonande sukaaɓe ɓaleeɓe to Boston e oon sahaa, ko abolitioniste en njannginta ngal. Jibnaaɓe makko ina ngondi e politik, galle ɓesngu nguu to 20 North Anderson Street ko nokku ɗo laawol laana njoorndi les leydi ngol woni ɗoo. <ref name=":1" /> <ref name=":2" /> Sabu jokkondiral maɓɓe e laawol laana njoorndi, Gardner en kawri e yimɓe heewɓe daraniiɓe woppude laana njoorndi hono Harriet Tubman, Sojourner Truth, Charles Sumner, Lewis Hayden, e John Brown . <ref name="smith" /> O wonnoo kadi ko banndi WEB Du Bois . Gardner en ina ngondi e Egliis AME Zion ko ina wona duuɓi, e hitaande 1843, James wonti tergal e yiilirde eklesiya Boston, o wonti kadi kaalis ɗiɗaɓo. <ref name="smith" /> Gardner ko almuudo baawɗo, o dañii bursiiji keewɗi, kono nde tawnoo fartaŋŋeeji jaŋde e golle wonande rewɓe ɓaleeɓe ina pamɗi, o janngi ko fayti e mbaydi mbaylaandi. == Kugal == Nde o woni suka debbo, Gardner wonti golloowo e nder ekkol makko e nder dille luulndiiɗe maccungaagu, tawi omo wuura e mbaydi mbaylaandi, caggal ɗuum o woni gardiiɗo galle hoɗorde. Ko o daraniiɗo haɓaade rafiiji keewɗi, o gollodiima e ardiiɓe haɓantooɓe laamu heewɓe ina jeyaa heen Frederick Douglass, William Lloyd Garrison e Wendell Phillips . [1] Gardner e yumma mum ngoni wallidiiɓe sosɓe ekkol Afriknaajo Methodist Episcopal Zion to Boston nde o moofti kaalis ngam ustude nokkuuji e hitaande 1865. Gardner jokki e mooftude kaalis ngam ekkol oo haa o maayi. [2] E nder oon sahaa, Gardner kadi jannginiino duɗal aljumaa ngam ekkol AME Zion, haa o dañi innde gardiiɗo duɗal aljumaa Boston e hitaande 1881. Ko kanko woni debbo gadano innitiraaɗo e oon darnde. E hitaande 1876 o sosi fedde misiyoŋaaji Siyon to New England ngam dañde kaalis ngam neldude misiyoŋaaji to Afrik. Gardner ina wiyee "yumma" fedde nde, nde caggal mum anndiraa e nder leydi hee ko Fedde Misiyoŋaaji Ladies' Home and Foreign. Tiɗnaare Gardner ngam dañde kaalis hawri e caɗeele e hitaande 1884, nde terɗe Egliis AMEZ mo worɓe ɓuri heewde, njaɓaani sosde renndo rewɓe. E nder batu eklesiya nguu, Gardner hollitii darnde rewɓe e nder eklesiya oo: == Tuugnorgal == 0otrcvykof9h7up666egc90n2h39bs7 Shawn Gallager 0 40112 164665 2026-04-16T13:23:33Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345106789|Shawn Gallagher]]" 164665 wikitext text/x-wiki '''Shawn Gallagher''' ko gardiiɗo Goomu Kisal Ngenndi ngam ustude kulhuli nukliyeer e nder laamu Obama . Gallagher ko gonnooɗo ƴaañoowo baseball e nder pelle Texas Rangers, Kansas City Royals, e pelle Montreal Expos . Injenieer nukliyeer, Gallagher ko almuudo gadano heɓde seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Massachusetts (MIT) e dipolomaaji ɗiɗi e nder duuɓi nay. == Laamu leyɗeele dentuɗe Amerik == Gallagher woniino gardiiɗo NSC ngam ustude kulhuli nukliyeer tuggi lewru suwee 2010 haa lewru ut 2012, tawi ko kanko woni gardiiɗo golle kisal nukliyeer hooreejo leydi Obama, tawi ina jeyaa heen golle Lockdown duuɓi 4 e golle batu kisal nukliyeer. Gallagher ina sikkaa ko kañum sosi sifaa keso dipolomasi, hono Gift Basket Diplomacy, mo o walli huutoraade e nder golle peewnugol batu kisal nukliyeer, mo gila ndeen yaltinaa e dingiral goɗɗal keewngal ko wayi no kaaldigal mbayliigu weeyo e kaaldigal ngam haɗde ɓeydagol semmbeeji. Laura Holgate mo wonnoo e oon sahaa gardiiɗo mawɗo NSC ngam ustude ownugol e ustude kulhuli WMD gollodiima e Gary Samore, gardiiɗo WMD to suudu sarɗiiji leydi Amerik ngam adii huutoraade politik oo. Kuule Gallagher ina njeyaa kadi e politik semmbe nukliyeer nder leydi, ɗo o ardii golle ngam hisnude teemedde miliyoŋaaji keewɗi dolaar e golle decommissioning nukliyeer e nder Amerik, o woniino kadi e ballal laamu Amerik e ballal gollorɗe Amerik to Japon ngam jaabaade musiiba nukliyeer Fukushima ina jeyaa heen jokkondire ko yaawi to UAVsfe damageout Japans. Caggal golle makko e laamu, Gallagher golliima e les njiimaandi laamu, o woniino injenieer miijooji jahduɗi e karallaagal kesal ngam ƴellitde faggudu leydi ndii. Karallaagal ngal Gallagher golli ina waɗi sensorji quantum, mikroo-elektronik jahruɗo yeeso, jokkondire hakkunde yimɓe e masiŋaaji, e faddaade tagopeeje . == Beisbol karallo == Gallagher waɗii duuɓi jeeɗiɗi e nder baseball karallo, ina heen dumunna juutɗo e nder doggol 40 neɗɗo Texas Rangers e hitaande 1999. [1] E hitaande 1998, Gallagher toɗɗaa ko MVP e Ligue des Champions Florida State caggal nde o wonti ƴarotooɗo gadano e nder 100 dogdu e dañde 100 dogdu e nder hitaande wootere. E nder sahaa makko MVP e nder Port Charlotte Rangers, [2] .308, o waɗii 26 HR, 121 RBI, 18 SB, e 111 R. [3] Texas Rangers ƴetti Gallagher e nder daawal 5ɓal e nder doggol Amateur Draft 1995 caggal nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde ɗo o winndi deftere limto duɗal jaaɓi haaɗtirde to diiwaan North Carolina. Gallagher haɓɓii limre ngenndiire e 51 pottital fiyde streak e goɗɗo fiyde joy home runs e nder pottital gootal. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 5y5s3zi30and4uhh45grgl165mky2o5 164666 164665 2026-04-16T13:24:14Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345106789|Shawn Gallagher]]" 164666 wikitext text/x-wiki '''Shawn Gallagher''' ko gardiiɗo Goomu Kisal Ngenndi ngam ustude kulhuli nukliyeer e nder laamu Obama . Gallagher ko gonnooɗo ƴaañoowo baseball e nder pelle Texas Rangers, Kansas City Royals, e pelle Montreal Expos . Injenieer nukliyeer, Gallagher ko almuudo gadano heɓde seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Massachusetts (MIT) e dipolomaaji ɗiɗi e nder duuɓi nay.<ref>Center for International Relations and Sustainable Development, [1], “Nuclear Security Summits - A Model for Multilateral Diplomacy”, Joan Rolfing 30 August 2017</ref> == Laamu leyɗeele dentuɗe Amerik == Gallagher woniino gardiiɗo NSC ngam ustude kulhuli nukliyeer tuggi lewru suwee 2010 haa lewru ut 2012, tawi ko kanko woni gardiiɗo golle kisal nukliyeer hooreejo leydi Obama, tawi ina jeyaa heen golle Lockdown duuɓi 4 e golle batu kisal nukliyeer. Gallagher ina sikkaa ko kañum sosi sifaa keso dipolomasi, hono Gift Basket Diplomacy, mo o walli huutoraade e nder golle peewnugol batu kisal nukliyeer, mo gila ndeen yaltinaa e dingiral goɗɗal keewngal ko wayi no kaaldigal mbayliigu weeyo e kaaldigal ngam haɗde ɓeydagol semmbeeji. Laura Holgate mo wonnoo e oon sahaa gardiiɗo mawɗo NSC ngam ustude ownugol e ustude kulhuli WMD gollodiima e Gary Samore, gardiiɗo WMD to suudu sarɗiiji leydi Amerik ngam adii huutoraade politik oo. Kuule Gallagher ina njeyaa kadi e politik semmbe nukliyeer nder leydi, ɗo o ardii golle ngam hisnude teemedde miliyoŋaaji keewɗi dolaar e golle decommissioning nukliyeer e nder Amerik, o woniino kadi e ballal laamu Amerik e ballal gollorɗe Amerik to Japon ngam jaabaade musiiba nukliyeer Fukushima ina jeyaa heen jokkondire ko yaawi to UAVsfe damageout Japans. Caggal golle makko e laamu, Gallagher golliima e les njiimaandi laamu, o woniino injenieer miijooji jahduɗi e karallaagal kesal ngam ƴellitde faggudu leydi ndii. Karallaagal ngal Gallagher golli ina waɗi sensorji quantum, mikroo-elektronik jahruɗo yeeso, jokkondire hakkunde yimɓe e masiŋaaji, e faddaade tagopeeje . == Beisbol karallo == Gallagher waɗii duuɓi jeeɗiɗi e nder baseball karallo, ina heen dumunna juutɗo e nder doggol 40 neɗɗo Texas Rangers e hitaande 1999. [1] E hitaande 1998, Gallagher toɗɗaa ko MVP e Ligue des Champions Florida State caggal nde o wonti ƴarotooɗo gadano e nder 100 dogdu e dañde 100 dogdu e nder hitaande wootere. E nder sahaa makko MVP e nder Port Charlotte Rangers, [2] .308, o waɗii 26 HR, 121 RBI, 18 SB, e 111 R. [3] Texas Rangers ƴetti Gallagher e nder daawal 5ɓal e nder doggol Amateur Draft 1995 caggal nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde ɗo o winndi deftere limto duɗal jaaɓi haaɗtirde to diiwaan North Carolina. Gallagher haɓɓii limre ngenndiire e 51 pottital fiyde streak e goɗɗo fiyde joy home runs e nder pottital gootal. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 0yt4xsm360kkon6v8i3vkboxztpqljd 164667 164666 2026-04-16T13:24:27Z Sardeeq 14292 164667 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Shawn Gallagher''' ko gardiiɗo Goomu Kisal Ngenndi ngam ustude kulhuli nukliyeer e nder laamu Obama . Gallagher ko gonnooɗo ƴaañoowo baseball e nder pelle Texas Rangers, Kansas City Royals, e pelle Montreal Expos . Injenieer nukliyeer, Gallagher ko almuudo gadano heɓde seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Massachusetts (MIT) e dipolomaaji ɗiɗi e nder duuɓi nay.<ref>Center for International Relations and Sustainable Development, [1], “Nuclear Security Summits - A Model for Multilateral Diplomacy”, Joan Rolfing 30 August 2017</ref> == Laamu leyɗeele dentuɗe Amerik == Gallagher woniino gardiiɗo NSC ngam ustude kulhuli nukliyeer tuggi lewru suwee 2010 haa lewru ut 2012, tawi ko kanko woni gardiiɗo golle kisal nukliyeer hooreejo leydi Obama, tawi ina jeyaa heen golle Lockdown duuɓi 4 e golle batu kisal nukliyeer. Gallagher ina sikkaa ko kañum sosi sifaa keso dipolomasi, hono Gift Basket Diplomacy, mo o walli huutoraade e nder golle peewnugol batu kisal nukliyeer, mo gila ndeen yaltinaa e dingiral goɗɗal keewngal ko wayi no kaaldigal mbayliigu weeyo e kaaldigal ngam haɗde ɓeydagol semmbeeji. Laura Holgate mo wonnoo e oon sahaa gardiiɗo mawɗo NSC ngam ustude ownugol e ustude kulhuli WMD gollodiima e Gary Samore, gardiiɗo WMD to suudu sarɗiiji leydi Amerik ngam adii huutoraade politik oo. Kuule Gallagher ina njeyaa kadi e politik semmbe nukliyeer nder leydi, ɗo o ardii golle ngam hisnude teemedde miliyoŋaaji keewɗi dolaar e golle decommissioning nukliyeer e nder Amerik, o woniino kadi e ballal laamu Amerik e ballal gollorɗe Amerik to Japon ngam jaabaade musiiba nukliyeer Fukushima ina jeyaa heen jokkondire ko yaawi to UAVsfe damageout Japans. Caggal golle makko e laamu, Gallagher golliima e les njiimaandi laamu, o woniino injenieer miijooji jahduɗi e karallaagal kesal ngam ƴellitde faggudu leydi ndii. Karallaagal ngal Gallagher golli ina waɗi sensorji quantum, mikroo-elektronik jahruɗo yeeso, jokkondire hakkunde yimɓe e masiŋaaji, e faddaade tagopeeje . == Beisbol karallo == Gallagher waɗii duuɓi jeeɗiɗi e nder baseball karallo, ina heen dumunna juutɗo e nder doggol 40 neɗɗo Texas Rangers e hitaande 1999. [1] E hitaande 1998, Gallagher toɗɗaa ko MVP e Ligue des Champions Florida State caggal nde o wonti ƴarotooɗo gadano e nder 100 dogdu e dañde 100 dogdu e nder hitaande wootere. E nder sahaa makko MVP e nder Port Charlotte Rangers, [2] .308, o waɗii 26 HR, 121 RBI, 18 SB, e 111 R. [3] Texas Rangers ƴetti Gallagher e nder daawal 5ɓal e nder doggol Amateur Draft 1995 caggal nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde ɗo o winndi deftere limto duɗal jaaɓi haaɗtirde to diiwaan North Carolina. Gallagher haɓɓii limre ngenndiire e 51 pottital fiyde streak e goɗɗo fiyde joy home runs e nder pottital gootal. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] kq4lynqgqqexhojn98t4v3rr5grhxpn Little Sparta 0 40113 164670 2026-04-16T14:33:10Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Sparta tokooso ko jarne to Dunsyre e nder koɗli Pentland to bannge worgo Lanarkshire, Ecosse, ko naalanke e yimoowo biyeteeɗo Ian Hamilton Finlay e debbo mum Sue Finlay mbaɗi ɗum gila 1966. Jardiin Arcadian mo ektaaruuji joy (ektaaruuji ɗiɗi) ina waɗi jimɗi konnguɗi e mbaadi mbaylaandi, polemik, e aforismaaji filosof, wondude e mbaylaandi e templeeji ɗiɗi. So ɗum fof hawrii ina waɗi ko ina tolnoo e 275 golle naalankaagal, ɗe naalanke oo sosi e ballondiral..." 164670 wikitext text/x-wiki Sparta tokooso ko jarne to Dunsyre e nder koɗli Pentland to bannge worgo Lanarkshire, Ecosse, ko naalanke e yimoowo biyeteeɗo Ian Hamilton Finlay e debbo mum Sue Finlay mbaɗi ɗum gila 1966. Jardiin Arcadian mo ektaaruuji joy (ektaaruuji ɗiɗi) ina waɗi jimɗi konnguɗi e mbaadi mbaylaandi, polemik, e aforismaaji filosof, wondude e mbaylaandi e templeeji ɗiɗi. So ɗum fof hawrii ina waɗi ko ina tolnoo e 275 golle naalankaagal, ɗe naalanke oo sosi e ballondiral e sehilaaɓe e rewɓe heewɓe. Tariya Jardiin oo fuɗɗii soseede ko e hitaande 1966, innde mum fuɗɗii ko Stonypath. Finlay wuuri toon haa ko juuti hade makko maayde e hitaande 2006. Finlay suɓii innde « Little Sparta » e hitaande 1983, ngam jaabaade innde Edinburgh, « Aten Fuɗnaange », e fiyde e luural daartol hakkunde gure Giriik ɓooyɗe Aten e Sparta. Sparta tokooso wuuri ko e luure keewɗe, walla "Wars" no Finlay inniri ɗum nii, ko fayti e tolno e darnde Temple Garden ; ina heen luural njoɓdi e nanngugol laamu. Hareeji ɗii ina mbinndaa e binndanɗe Graeme Moore, naalanke leydi gollodinooɗo e Finlay, jogorɗo yuɓɓineede e nokku biyeteeɗo Kislak to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania ngam mooftude defte keertiiɗe, defte e binndanɗe seeɗa. E nder gollondiral maɓɓe duuɓi 23 Ian Hamilton Finlay e Sue Finlay cosi Little Sparta ko jimɗi lolluɗi e nder winndere ndee, jillondiral jarribooji avant-garden, hakkilantaagal e ƴoƴre Ecoppi e aadaaji jarde leydi Engele. Ina waɗi gesa yeeso, nokku ɓurɗo ɓadaade, ina waɗi yeruuji keewɗi e ‘yimre gesa’ Finlay ; jarne leɗɗe ina yaaji e saraaji weendu tokoosru; e doggol laabi, nokkuuji e seppooji e nder leydi ɓurndi ladde. Finlay miijii gesa oo ko e saraaji pooli jokkondirɗi, ɓuuɓri e maayo tokooso, Lochan Eck. Finlay caggal ɗuum yaajtini werlaaji ɗii e kitaale 1990, o sosi nokku tokooso biyeteeɗo Parkland Engele e nder paddock ɓooyɗo oo. Jardiin koɗorɗe, ‘Hortus Conclusus’, ɓeydaa heen caggal maayde makko. Ɗeeɗoo nokkuuje sosaa ko e ballondiral e Pia Simig e Ralph Irving. Miijooji "Njuɓɓudi hannde ndii ko jiiɓru janngo (St Just)" winndaa to Little Sparta Miijo mawngo ngo Ian sosi to Little Sparta ko miijo ‘yimre jarde’, tawaande e nder ‘nokku’. Finlay siftinii jokkondire hakkunde ɗeen jimɗi-geɗe e koɗki mum en : "Ko heewi e kala nokku ina heɓa artefakt tokooso, laamɗo no laamɗo tokooso walla ruuhu nokku. Famde am ko golle ɗee ko denndaangal jillondiral – artefakt oo e nder ngonka mum. Golle ɗee ngonaa huunde woɗnde, kono ko huunde planter, so, trees". Sue Finlay, ƴettuɗo ko ɓuri heewde e aawdi e ndema, ina siftina yaakaare ndee ɗoo feere tagoore e nder deftere mum wiyeteende The Planting of a Hillside Garden : “Golle janngugol ina haani waɗde heen hakkille no feewi e nder ndunngu". Hisnude Jooni noon, jarne oo ko Little Sparta Trust jeyi ɗum, ina anniyii hisnude jarne oo haa ko fayi arde, tawa ina moofta heen ko heewi ngam yoɓde kaalis toppitiiɗo ɗum. Hooreejo leydi ndii ina jeyaa heen jaaynoowo biyeteeɗo Magnus Linklater e jom galle oo biyeteeɗo Victoria Miro. Jardiin oo ina udditanaa yimɓe fof e dow keewal. Jaɓɓugo E lewru Duujal 2004, wiɗto waɗaango e naalankooɓe Ecoppi capanɗe joyi, ardiiɓe galleeji e annduɓe naalankaagal, ngo Ecoppi waɗi ñalnde alet, suɓii Little Sparta « golle ɓurɗe teeŋtude e naalankaagal Ecoppi ». Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Sir Roy Strong wiyi e Little Sparta wonde ko kañum tan woni « jarde asliire waɗnde e ndii leydi gila 1945 ». James Campbell, winnduɗo e jaaynde wiyeteende The Guardian, siftinii jarne oo ko « gooto e kaawniiɗe naalankaagal teeminannde 20ɓiire », kadi o jaɓi sifaade Hamilton Finlay e hoore mum wonde « jarnoowo gadano ». Tuugnorgal kram0fi9h5ngx19dvlzjv83tlgf3z3h 164671 164670 2026-04-16T14:34:55Z SUZYFATIMA 13856 164671 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sparta tokooso''' ko jarne to Dunsyre e nder koɗli Pentland to bannge worgo Lanarkshire, Ecosse, ko naalanke e yimoowo biyeteeɗo Ian Hamilton Finlay e debbo mum Sue Finlay mbaɗi ɗum gila 1966. Jardiin Arcadian mo ektaaruuji joy (ektaaruuji ɗiɗi) ina waɗi jimɗi konnguɗi e mbaadi mbaylaandi, polemik, e aforismaaji filosof, wondude e mbaylaandi e templeeji ɗiɗi. So ɗum fof hawrii ina waɗi ko ina tolnoo e 275 golle naalankaagal, ɗe naalanke oo sosi e ballondiral e sehilaaɓe e rewɓe heewɓe. == Tariya == Jardiin oo fuɗɗii soseede ko e hitaande 1966, innde mum fuɗɗii ko Stonypath. Finlay wuuri toon haa ko juuti hade makko maayde e hitaande 2006. Finlay suɓii innde « Little Sparta » e hitaande 1983, ngam jaabaade innde Edinburgh, « Aten Fuɗnaange », e fiyde e luural daartol hakkunde gure Giriik ɓooyɗe Aten e Sparta. Sparta tokooso wuuri ko e luure keewɗe, walla "Wars" no Finlay inniri ɗum nii, ko fayti e tolno e darnde Temple Garden ; ina heen luural njoɓdi e nanngugol laamu. Hareeji ɗii ina mbinndaa e binndanɗe Graeme Moore, naalanke leydi gollodinooɗo e Finlay, jogorɗo yuɓɓineede e nokku biyeteeɗo Kislak to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania ngam mooftude defte keertiiɗe, defte e binndanɗe seeɗa. E nder gollondiral maɓɓe duuɓi 23 Ian Hamilton Finlay e Sue Finlay cosi Little Sparta ko jimɗi lolluɗi e nder winndere ndee, jillondiral jarribooji avant-garden, hakkilantaagal e ƴoƴre Ecoppi e aadaaji jarde leydi Engele. Ina waɗi gesa yeeso, nokku ɓurɗo ɓadaade, ina waɗi yeruuji keewɗi e ‘yimre gesa’ Finlay ; jarne leɗɗe ina yaaji e saraaji weendu tokoosru; e doggol laabi, nokkuuji e seppooji e nder leydi ɓurndi ladde. Finlay miijii gesa oo ko e saraaji pooli jokkondirɗi, ɓuuɓri e maayo tokooso, Lochan Eck. Finlay caggal ɗuum yaajtini werlaaji ɗii e kitaale 1990, o sosi nokku tokooso biyeteeɗo Parkland Engele e nder paddock ɓooyɗo oo. Jardiin koɗorɗe, ‘Hortus Conclusus’, ɓeydaa heen caggal maayde makko. Ɗeeɗoo nokkuuje sosaa ko e ballondiral e Pia Simig e Ralph Irving. == Miijooji == "Njuɓɓudi hannde ndii ko jiiɓru janngo (St Just)" winndaa to Little Sparta Miijo mawngo ngo Ian sosi to Little Sparta ko miijo ‘yimre jarde’, tawaande e nder ‘nokku’. Finlay siftinii jokkondire hakkunde ɗeen jimɗi-geɗe e koɗki mum en : "Ko heewi e kala nokku ina heɓa artefakt tokooso, laamɗo no laamɗo tokooso walla ruuhu nokku. Famde am ko golle ɗee ko denndaangal jillondiral – artefakt oo e nder ngonka mum. Golle ɗee ngonaa huunde woɗnde, kono ko huunde planter, so, trees". Sue Finlay, ƴettuɗo ko ɓuri heewde e aawdi e ndema, ina siftina yaakaare ndee ɗoo feere tagoore e nder deftere mum wiyeteende The Planting of a Hillside Garden : “Golle janngugol ina haani waɗde heen hakkille no feewi e nder ndunngu". == Hisnude == Jooni noon, jarne oo ko Little Sparta Trust jeyi ɗum, ina anniyii hisnude jarne oo haa ko fayi arde, tawa ina moofta heen ko heewi ngam yoɓde kaalis toppitiiɗo ɗum. Hooreejo leydi ndii ina jeyaa heen jaaynoowo biyeteeɗo Magnus Linklater e jom galle oo biyeteeɗo Victoria Miro. Jardiin oo ina udditanaa yimɓe fof e dow keewal. == Jaɓɓugo == E lewru Duujal 2004, wiɗto waɗaango e naalankooɓe Ecoppi capanɗe joyi, ardiiɓe galleeji e annduɓe naalankaagal, ngo Ecoppi waɗi ñalnde alet, suɓii Little Sparta « golle ɓurɗe teeŋtude e naalankaagal Ecoppi ». Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Sir Roy Strong wiyi e Little Sparta wonde ko kañum tan woni « jarde asliire waɗnde e ndii leydi gila 1945 ». James Campbell, winnduɗo e jaaynde wiyeteende The Guardian, siftinii jarne oo ko « gooto e kaawniiɗe naalankaagal teeminannde 20ɓiire », kadi o jaɓi sifaade Hamilton Finlay e hoore mum wonde « jarnoowo gadano ». == Tuugnorgal == 2mka3kozo918ubaav6rd6qswtekt7lg 164672 164671 2026-04-16T14:40:08Z SUZYFATIMA 13856 164672 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sparta tokooso''' ko jarne to Dunsyre e nder koɗli Pentland to bannge worgo Lanarkshire, Ecosse, ko naalanke e yimoowo biyeteeɗo Ian Hamilton Finlay e debbo mum Sue Finlay mbaɗi ɗum gila 1966. Jardiin Arcadian mo ektaaruuji joy (ektaaruuji ɗiɗi) ina waɗi jimɗi konnguɗi e mbaadi mbaylaandi, polemik, e aforismaaji filosof, wondude e mbaylaandi e templeeji ɗiɗi. So ɗum fof hawrii ina waɗi ko ina tolnoo e 275 golle naalankaagal, ɗe naalanke oo sosi e ballondiral e sehilaaɓe e rewɓe heewɓe. == Tariya == Jardiin oo fuɗɗii soseede ko e hitaande 1966, innde mum fuɗɗii ko Stonypath. Finlay wuuri toon haa ko juuti hade makko maayde e hitaande 2006. Finlay suɓii innde « Little Sparta » e hitaande 1983, ngam jaabaade innde Edinburgh, « Aten Fuɗnaange », e fiyde e luural daartol hakkunde gure Giriik ɓooyɗe Aten e Sparta. Sparta tokooso wuuri ko e luure keewɗe, walla "Wars" no Finlay inniri ɗum nii, ko fayti e tolno e darnde Temple Garden ; ina heen luural njoɓdi e nanngugol laamu. Hareeji ɗii ina mbinndaa e binndanɗe Graeme Moore, naalanke leydi gollodinooɗo e Finlay, jogorɗo yuɓɓineede e nokku biyeteeɗo Kislak to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania ngam mooftude defte keertiiɗe, defte e binndanɗe seeɗa. E nder gollondiral maɓɓe duuɓi 23 Ian Hamilton Finlay e Sue Finlay cosi Little Sparta ko jimɗi lolluɗi e nder winndere ndee, jillondiral jarribooji avant-garden, hakkilantaagal e ƴoƴre Ecoppi e aadaaji jarde leydi Engele. Ina waɗi gesa yeeso, nokku ɓurɗo ɓadaade, ina waɗi yeruuji keewɗi e ‘yimre gesa’ Finlay ; jarne leɗɗe ina yaaji e saraaji weendu tokoosru; e doggol laabi, nokkuuji e seppooji e nder leydi ɓurndi ladde. Finlay miijii gesa oo ko e saraaji pooli jokkondirɗi, ɓuuɓri e maayo tokooso, Lochan Eck. Finlay caggal ɗuum yaajtini werlaaji ɗii e kitaale 1990, o sosi nokku tokooso biyeteeɗo Parkland Engele e nder paddock ɓooyɗo oo. Jardiin koɗorɗe, ‘Hortus Conclusus’, ɓeydaa heen caggal maayde makko. Ɗeeɗoo nokkuuje sosaa ko e ballondiral e Pia Simig e Ralph Irving. == Miijooji == "Njuɓɓudi hannde ndii ko jiiɓru janngo (St Just)" winndaa to Little Sparta Miijo mawngo ngo Ian sosi to Little Sparta ko miijo ‘yimre jarde’, tawaande e nder ‘nokku’. Finlay siftinii jokkondire hakkunde ɗeen jimɗi-geɗe e koɗki mum en : "Ko heewi e kala nokku ina heɓa artefakt tokooso, laamɗo no laamɗo tokooso walla ruuhu nokku. Famde am ko golle ɗee ko denndaangal jillondiral – artefakt oo e nder ngonka mum. Golle ɗee ngonaa huunde woɗnde, kono ko huunde planter, so, trees". Sue Finlay, ƴettuɗo ko ɓuri heewde e aawdi e ndema, ina siftina yaakaare ndee ɗoo feere tagoore e nder deftere mum wiyeteende The Planting of a Hillside Garden : “Golle janngugol ina haani waɗde heen hakkille no feewi e nder ndunngu". == Hisnude == Jooni noon, jarne oo ko Little Sparta Trust jeyi ɗum, ina anniyii hisnude jarne oo haa ko fayi arde, tawa ina moofta heen ko heewi ngam yoɓde kaalis toppitiiɗo ɗum. Hooreejo leydi ndii ina jeyaa heen jaaynoowo biyeteeɗo Magnus Linklater e jom galle oo biyeteeɗo Victoria Miro. Jardiin oo ina udditanaa yimɓe fof e dow keewal. == Jaɓɓugo == E lewru Duujal 2004, wiɗto waɗaango e naalankooɓe Ecoppi capanɗe joyi, ardiiɓe galleeji e annduɓe naalankaagal, ngo Ecoppi waɗi ñalnde alet, suɓii Little Sparta « golle ɓurɗe teeŋtude e naalankaagal Ecoppi ». Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Sir Roy Strong wiyi e Little Sparta wonde ko kañum tan woni « jarde asliire waɗnde e ndii leydi gila 1945 ». James Campbell, winnduɗo e jaaynde wiyeteende The Guardian, siftinii jarne oo ko « gooto e kaawniiɗe naalankaagal teeminannde 20ɓiire », kadi o jaɓi sifaade Hamilton Finlay e hoore mum wonde « jarnoowo gadano ».<ref>Ian Hamilton Finlay, quoted in ''Little Sparta: A Portrait of a Garden'', Robin Gillanders, with an Afterword by Alec Finlay (Scottish National Portrait Gallery, 1998)</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.scotsman.com/news/little-sparta-goes-a-long-way-in-poll-on-scotland-s-greatest-art-1-1400569|title=Little Sparta goes a long way in poll on Scotland's greatest art|access-date=15 April 2012}}</ref><ref>The status of the Garden Temple is discussed in detail in Ian Hamilton Finlay: A Visual Primer, Yves Abrioux (Reaktion Books, 1985)</ref><ref>Allingham, Sam (2019) [https://pennrare.wordpress.com/2019/04/24/the-many-battles-of-little-sparta/ The Many Battles of Little&nbsp;Sparta]. The Special Collections Processing Center (SCPC) of the University of Pennsylvania’s&nbsp;Kislak Center for Special Collections, Rare Books and Manuscripts. (April 24).</ref><ref>Allingham, Sam (2019) [https://pennrare.wordpress.com/2019/04/24/the-many-battles-of-little-sparta/ The Many Battles of Little&nbsp;Sparta]. The Special Collections Processing Center (SCPC) of the University of Pennsylvania’s&nbsp;Kislak Center for Special Collections, Rare Books and Manuscripts. (April 24).</ref><ref>Ian Hamilton Finlay, quoted in ''Little Sparta: A Portrait of a Garden'', Robin Gillanders, with an Afterword by Alec Finlay (Scottish National Portrait Gallery, 1998)</ref><ref>''New Arcadian Journal'', (No. 61/62, Patrick Eyres (ed.), New Arcadian Press, 2007, {{ISSN|0262-558X}}.</ref><ref>{{cite web|url=http://www.littlesparta.co.uk/contact.htm|title=Contact the Trust|publisher=Little Sparta Trust|access-date=18 August 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20120205235347/http://www.littlesparta.co.uk/contact.htm|archive-date=5 February 2012|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.scotsman.com/news/little-sparta-goes-a-long-way-in-poll-on-scotland-s-greatest-art-1-1400569|title=Little Sparta goes a long way in poll on Scotland's greatest art|access-date=15 April 2012}}</ref><ref>{{cite news|title=Ian Hamilton Finlay: the concrete poet as avant gardener|work=The Guardian|date=17 November 2012|author=Campbell, James|url=https://www.theguardian.com/books/2012/nov/16/ian-hamilton-finlay-concrete-poetry|accessdate=30 November 2018}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 9gvpugq1epr20164i184jie9gqzz39c 164673 164672 2026-04-16T14:40:24Z SUZYFATIMA 13856 164673 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sparta tokooso''' ko jarne to Dunsyre e nder koɗli Pentland to bannge worgo Lanarkshire, Ecosse, ko naalanke e yimoowo biyeteeɗo Ian Hamilton Finlay e debbo mum Sue Finlay mbaɗi ɗum gila 1966. Jardiin Arcadian mo ektaaruuji joy (ektaaruuji ɗiɗi) ina waɗi jimɗi konnguɗi e mbaadi mbaylaandi, polemik, e aforismaaji filosof, wondude e mbaylaandi e templeeji ɗiɗi. So ɗum fof hawrii ina waɗi ko ina tolnoo e 275 golle naalankaagal, ɗe naalanke oo sosi e ballondiral e sehilaaɓe e rewɓe heewɓe. == Tariya == Jardiin oo fuɗɗii soseede ko e hitaande 1966, innde mum fuɗɗii ko Stonypath. Finlay wuuri toon haa ko juuti hade makko maayde e hitaande 2006. Finlay suɓii innde « Little Sparta » e hitaande 1983, ngam jaabaade innde Edinburgh, « Aten Fuɗnaange », e fiyde e luural daartol hakkunde gure Giriik ɓooyɗe Aten e Sparta. Sparta tokooso wuuri ko e luure keewɗe, walla "Wars" no Finlay inniri ɗum nii, ko fayti e tolno e darnde Temple Garden ; ina heen luural njoɓdi e nanngugol laamu. Hareeji ɗii ina mbinndaa e binndanɗe Graeme Moore, naalanke leydi gollodinooɗo e Finlay, jogorɗo yuɓɓineede e nokku biyeteeɗo Kislak to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania ngam mooftude defte keertiiɗe, defte e binndanɗe seeɗa. E nder gollondiral maɓɓe duuɓi 23 Ian Hamilton Finlay e Sue Finlay cosi Little Sparta ko jimɗi lolluɗi e nder winndere ndee, jillondiral jarribooji avant-garden, hakkilantaagal e ƴoƴre Ecoppi e aadaaji jarde leydi Engele. Ina waɗi gesa yeeso, nokku ɓurɗo ɓadaade, ina waɗi yeruuji keewɗi e ‘yimre gesa’ Finlay ; jarne leɗɗe ina yaaji e saraaji weendu tokoosru; e doggol laabi, nokkuuji e seppooji e nder leydi ɓurndi ladde. Finlay miijii gesa oo ko e saraaji pooli jokkondirɗi, ɓuuɓri e maayo tokooso, Lochan Eck. Finlay caggal ɗuum yaajtini werlaaji ɗii e kitaale 1990, o sosi nokku tokooso biyeteeɗo Parkland Engele e nder paddock ɓooyɗo oo. Jardiin koɗorɗe, ‘Hortus Conclusus’, ɓeydaa heen caggal maayde makko. Ɗeeɗoo nokkuuje sosaa ko e ballondiral e Pia Simig e Ralph Irving. == Miijooji == "Njuɓɓudi hannde ndii ko jiiɓru janngo (St Just)" winndaa to Little Sparta Miijo mawngo ngo Ian sosi to Little Sparta ko miijo ‘yimre jarde’, tawaande e nder ‘nokku’. Finlay siftinii jokkondire hakkunde ɗeen jimɗi-geɗe e koɗki mum en : "Ko heewi e kala nokku ina heɓa artefakt tokooso, laamɗo no laamɗo tokooso walla ruuhu nokku. Famde am ko golle ɗee ko denndaangal jillondiral – artefakt oo e nder ngonka mum. Golle ɗee ngonaa huunde woɗnde, kono ko huunde planter, so, trees". Sue Finlay, ƴettuɗo ko ɓuri heewde e aawdi e ndema, ina siftina yaakaare ndee ɗoo feere tagoore e nder deftere mum wiyeteende The Planting of a Hillside Garden : “Golle janngugol ina haani waɗde heen hakkille no feewi e nder ndunngu". == Hisnude == Jooni noon, jarne oo ko Little Sparta Trust jeyi ɗum, ina anniyii hisnude jarne oo haa ko fayi arde, tawa ina moofta heen ko heewi ngam yoɓde kaalis toppitiiɗo ɗum. Hooreejo leydi ndii ina jeyaa heen jaaynoowo biyeteeɗo Magnus Linklater e jom galle oo biyeteeɗo Victoria Miro. Jardiin oo ina udditanaa yimɓe fof e dow keewal. == Jaɓɓugo == E lewru Duujal 2004, wiɗto waɗaango e naalankooɓe Ecoppi capanɗe joyi, ardiiɓe galleeji e annduɓe naalankaagal, ngo Ecoppi waɗi ñalnde alet, suɓii Little Sparta « golle ɓurɗe teeŋtude e naalankaagal Ecoppi ». Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Sir Roy Strong wiyi e Little Sparta wonde ko kañum tan woni « jarde asliire waɗnde e ndii leydi gila 1945 ». James Campbell, winnduɗo e jaaynde wiyeteende The Guardian, siftinii jarne oo ko « gooto e kaawniiɗe naalankaagal teeminannde 20ɓiire », kadi o jaɓi sifaade Hamilton Finlay e hoore mum wonde « jarnoowo gadano ».<ref>Ian Hamilton Finlay, quoted in ''Little Sparta: A Portrait of a Garden'', Robin Gillanders, with an Afterword by Alec Finlay (Scottish National Portrait Gallery, 1998)</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.scotsman.com/news/little-sparta-goes-a-long-way-in-poll-on-scotland-s-greatest-art-1-1400569|title=Little Sparta goes a long way in poll on Scotland's greatest art|access-date=15 April 2012}}</ref><ref>The status of the Garden Temple is discussed in detail in Ian Hamilton Finlay: A Visual Primer, Yves Abrioux (Reaktion Books, 1985)</ref><ref>Allingham, Sam (2019) [https://pennrare.wordpress.com/2019/04/24/the-many-battles-of-little-sparta/ The Many Battles of Little&nbsp;Sparta]. The Special Collections Processing Center (SCPC) of the University of Pennsylvania’s&nbsp;Kislak Center for Special Collections, Rare Books and Manuscripts. (April 24).</ref><ref>Allingham, Sam (2019) [https://pennrare.wordpress.com/2019/04/24/the-many-battles-of-little-sparta/ The Many Battles of Little&nbsp;Sparta]. The Special Collections Processing Center (SCPC) of the University of Pennsylvania’s&nbsp;Kislak Center for Special Collections, Rare Books and Manuscripts. (April 24).</ref><ref>Ian Hamilton Finlay, quoted in ''Little Sparta: A Portrait of a Garden'', Robin Gillanders, with an Afterword by Alec Finlay (Scottish National Portrait Gallery, 1998)</ref><ref>''New Arcadian Journal'', (No. 61/62, Patrick Eyres (ed.), New Arcadian Press, 2007, {{ISSN|0262-558X}}.</ref><ref>{{cite web|url=http://www.littlesparta.co.uk/contact.htm|title=Contact the Trust|publisher=Little Sparta Trust|access-date=18 August 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20120205235347/http://www.littlesparta.co.uk/contact.htm|archive-date=5 February 2012|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.scotsman.com/news/little-sparta-goes-a-long-way-in-poll-on-scotland-s-greatest-art-1-1400569|title=Little Sparta goes a long way in poll on Scotland's greatest art|access-date=15 April 2012}}</ref><ref>{{cite news|title=Ian Hamilton Finlay: the concrete poet as avant gardener|work=The Guardian|date=17 November 2012|author=Campbell, James|url=https://www.theguardian.com/books/2012/nov/16/ian-hamilton-finlay-concrete-poetry|accessdate=30 November 2018}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 3cd83xaoaeavpzn78tzbpp41a07svbn Zsófia Torma 0 40114 164674 2026-04-16T14:46:30Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Zsófia Torma (26 suwee 1832 – 14 noowammbar 1899) ko ganndo ko faati e taariindi, ganndo ko faati e taariindi, ganndo ko faati e tagoodi. Nguurndam e golle Torma jibinaa ko to Csicsókeresztúr, e nder diiwaan Beszterce-Naszód, to leydi Otiris-Hongiri (hannde Cristeștii Ciceului, e nder diiwaan Bistritta-Nasăud, to leydi Rumaani). Caggal nde jibnaaɓe makko maayi, o ummii e miñiiko debbo to Szászváros, jooni ko to Rumaani, ɗo o fuɗɗii janngude gese ƴiye ɗe..." 164674 wikitext text/x-wiki Zsófia Torma (26 suwee 1832 – 14 noowammbar 1899) ko ganndo ko faati e taariindi, ganndo ko faati e taariindi, ganndo ko faati e tagoodi. Nguurndam e golle Torma jibinaa ko to Csicsókeresztúr, e nder diiwaan Beszterce-Naszód, to leydi Otiris-Hongiri (hannde Cristeștii Ciceului, e nder diiwaan Bistritta-Nasăud, to leydi Rumaani). Caggal nde jibnaaɓe makko maayi, o ummii e miñiiko debbo to Szászváros, jooni ko to Rumaani, ɗo o fuɗɗii janngude gese ƴiye ɗe o tawi e nder diiwaan Hunedoara. Torma ɓuri wonde ko jannguɗo hoore mum. E hitaande 1875, Flóris Rómer [hu], mo won heen cikkata ko baaba mum arkewolosi Hong Kong, hirjini mo, ngam fuɗɗaade ƴeewndorɗe makko e koɗki ɓooyki Tordos (jooni Turdaș), sara maayo Mureș. Maandeeji e binndi e geɗe loope ɗe o tawi e nder njulaagu to diiwaan Hunyad, ngonti ko huunde teskinnde e arkewolosi. O tawi kadi geɗe pinal Tordos duuɓi 6 000 haa 7 000, heen huunde ina waɗi maandeeji Vinča. E wiyde Gizella, ... Zsófia Torma woni gadano yiytude pinal Tordos e jamaanu Neolitik, o waɗti hakkille e jokkondiral hakkunde maandeeji Tordos e binndol Asiri-Babilon, naatgol binndol Sumeriyanke rewrude e Orop Fuɗnaange-rewo. O golliima e Tordos duuɓi capanɗe ɗiɗi, ko ina ɓura duuɓi capanɗe tati hade makko yiytude geɗe mooftaaɗe no feewi, keewɗe nafoore e diisnondiral e dow mum en, nde tawnoo pinal Vinca-Tordos ƴeewtaama tan ko e hitaande 1908. Torma ina joginoo caɗeele kaalis keewɗe sabu njulaagu nguu o waɗi e hoore makko. O haɓaama kadi e annduɓe arkewolosi e nder leydi makko, ɓeen « ina njaltina mo, ina njejjita mo, sabu ko o debbo e amateur e fannu arkewolosi, kam e miijooji makko e golle makko teskinɗe ». Kono tan, ko o yiyti e binndanɗe makko keɓii jaɓeede e nder wiɗtooɓe jananɓe waɗduɓe ​​e makko binndanɗe juutɗe. Golle makko ɓurɗe anndeede, hono Ethnographische Analogien, njaltinaa ko to Jena, Almaañ, e hitaande 1894. Torma ina joginoo darnde mawnde e sosde suudu defte daartol Transylvanie to Kolozsvár (Cluj-Napoca hannde). E nder wasiya makko, o acci ko o moofti koo, ko ina tolnoo e 10 387 nate arkewolosi, o waɗti ɗum e nokku mo o dañi ko ina wona 10 387 nate arkewolosi, to galle mooftirɗo medayuuji e geɗe ɓooyɗe to Musée National de Transylvanie. Ñalnde 24 mee 1899, lebbi seeɗa tan ko adii maayde makko, o woni debbo gadano inniraaɗo doktoor tedduɗo to Kolozsvári m. kir. Ferencz Jozsef Tudomany, ko woni hannde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Babeș-Bolyai. Torma maayi ko to Szászváros (Orăștie hannde), ñalnde 14 noowammbar 1899. Tuugnorgal 72z438ikuy9twriypxl2z6y8ai05bcb 164675 164674 2026-04-16T14:48:35Z SUZYFATIMA 13856 164675 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Zsófia Torma''' (26 suwee 1832 – 14 noowammbar 1899) ko ganndo ko faati e taariindi, ganndo ko faati e taariindi, ganndo ko faati e tagoodi. == Nguurndam e golle == Torma jibinaa ko to Csicsókeresztúr, e nder diiwaan Beszterce-Naszód, to leydi Otiris-Hongiri (hannde Cristeștii Ciceului, e nder diiwaan Bistritta-Nasăud, to leydi Rumaani). Caggal nde jibnaaɓe makko maayi, o ummii e miñiiko debbo to Szászváros, jooni ko to Rumaani, ɗo o fuɗɗii janngude gese ƴiye ɗe o tawi e nder diiwaan Hunedoara. Torma ɓuri wonde ko jannguɗo hoore mum. E hitaande 1875, Flóris Rómer [hu], mo won heen cikkata ko baaba mum arkewolosi Hong Kong, hirjini mo, ngam fuɗɗaade ƴeewndorɗe makko e koɗki ɓooyki Tordos (jooni Turdaș), sara maayo Mureș. Maandeeji e binndi e geɗe loope ɗe o tawi e nder njulaagu to diiwaan Hunyad, ngonti ko huunde teskinnde e arkewolosi. O tawi kadi geɗe pinal Tordos duuɓi 6 000 haa 7 000, heen huunde ina waɗi maandeeji Vinča. E wiyde Gizella, ... Zsófia Torma woni gadano yiytude pinal Tordos e jamaanu Neolitik, o waɗti hakkille e jokkondiral hakkunde maandeeji Tordos e binndol Asiri-Babilon, naatgol binndol Sumeriyanke rewrude e Orop Fuɗnaange-rewo. O golliima e Tordos duuɓi capanɗe ɗiɗi, ko ina ɓura duuɓi capanɗe tati hade makko yiytude geɗe mooftaaɗe no feewi, keewɗe nafoore e diisnondiral e dow mum en, nde tawnoo pinal Vinca-Tordos ƴeewtaama tan ko e hitaande 1908. Torma ina joginoo caɗeele kaalis keewɗe sabu njulaagu nguu o waɗi e hoore makko. O haɓaama kadi e annduɓe arkewolosi e nder leydi makko, ɓeen « ina njaltina mo, ina njejjita mo, sabu ko o debbo e amateur e fannu arkewolosi, kam e miijooji makko e golle makko teskinɗe ». Kono tan, ko o yiyti e binndanɗe makko keɓii jaɓeede e nder wiɗtooɓe jananɓe waɗduɓe ​​e makko binndanɗe juutɗe. Golle makko ɓurɗe anndeede, hono Ethnographische Analogien, njaltinaa ko to Jena, Almaañ, e hitaande 1894. Torma ina joginoo darnde mawnde e sosde suudu defte daartol Transylvanie to Kolozsvár (Cluj-Napoca hannde). E nder wasiya makko, o acci ko o moofti koo, ko ina tolnoo e 10 387 nate arkewolosi, o waɗti ɗum e nokku mo o dañi ko ina wona 10 387 nate arkewolosi, to galle mooftirɗo medayuuji e geɗe ɓooyɗe to Musée National de Transylvanie. Ñalnde 24 mee 1899, lebbi seeɗa tan ko adii maayde makko, o woni debbo gadano inniraaɗo doktoor tedduɗo to Kolozsvári m. kir. Ferencz Jozsef Tudomany, ko woni hannde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Babeș-Bolyai. Torma maayi ko to Szászváros (Orăștie hannde), ñalnde 14 noowammbar 1899. == Tuugnorgal == diciqo3ee0e6gxm3yralbdxbpgy8zo7 164676 164675 2026-04-16T14:55:07Z SUZYFATIMA 13856 164676 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Zsófia Torma''' (26 suwee 1832 – 14 noowammbar 1899) ko ganndo ko faati e taariindi, ganndo ko faati e taariindi, ganndo ko faati e tagoodi. == Nguurndam e golle == Torma jibinaa ko to Csicsókeresztúr, e nder diiwaan Beszterce-Naszód, to leydi Otiris-Hongiri (hannde Cristeștii Ciceului, e nder diiwaan Bistritta-Nasăud, to leydi Rumaani). Caggal nde jibnaaɓe makko maayi, o ummii e miñiiko debbo to Szászváros, jooni ko to Rumaani, ɗo o fuɗɗii janngude gese ƴiye ɗe o tawi e nder diiwaan Hunedoara. Torma ɓuri wonde ko jannguɗo hoore mum. E hitaande 1875, Flóris Rómer [hu], mo won heen cikkata ko baaba mum arkewolosi Hong Kong, hirjini mo, ngam fuɗɗaade ƴeewndorɗe makko e koɗki ɓooyki Tordos (jooni Turdaș), sara maayo Mureș. Maandeeji e binndi e geɗe loope ɗe o tawi e nder njulaagu to diiwaan Hunyad, ngonti ko huunde teskinnde e arkewolosi. O tawi kadi geɗe pinal Tordos duuɓi 6 000 haa 7 000, heen huunde ina waɗi maandeeji Vinča. E wiyde Gizella, ... Zsófia Torma woni gadano yiytude pinal Tordos e jamaanu Neolitik, o waɗti hakkille e jokkondiral hakkunde maandeeji Tordos e binndol Asiri-Babilon, naatgol binndol Sumeriyanke rewrude e Orop Fuɗnaange-rewo. O golliima e Tordos duuɓi capanɗe ɗiɗi, ko ina ɓura duuɓi capanɗe tati hade makko yiytude geɗe mooftaaɗe no feewi, keewɗe nafoore e diisnondiral e dow mum en, nde tawnoo pinal Vinca-Tordos ƴeewtaama tan ko e hitaande 1908. Torma ina joginoo caɗeele kaalis keewɗe sabu njulaagu nguu o waɗi e hoore makko. O haɓaama kadi e annduɓe arkewolosi e nder leydi makko, ɓeen « ina njaltina mo, ina njejjita mo, sabu ko o debbo e amateur e fannu arkewolosi, kam e miijooji makko e golle makko teskinɗe ». Kono tan, ko o yiyti e binndanɗe makko keɓii jaɓeede e nder wiɗtooɓe jananɓe waɗduɓe ​​e makko binndanɗe juutɗe. Golle makko ɓurɗe anndeede, hono Ethnographische Analogien, njaltinaa ko to Jena, Almaañ, e hitaande 1894. Torma ina joginoo darnde mawnde e sosde suudu defte daartol Transylvanie to Kolozsvár (Cluj-Napoca hannde). E nder wasiya makko, o acci ko o moofti koo, ko ina tolnoo e 10 387 nate arkewolosi, o waɗti ɗum e nokku mo o dañi ko ina wona 10 387 nate arkewolosi, to galle mooftirɗo medayuuji e geɗe ɓooyɗe to Musée National de Transylvanie. Ñalnde 24 mee 1899, lebbi seeɗa tan ko adii maayde makko, o woni debbo gadano inniraaɗo doktoor tedduɗo to Kolozsvári m. kir. Ferencz Jozsef Tudomany, ko woni hannde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Babeș-Bolyai. Torma maayi ko to Szászváros (Orăștie hannde), ñalnde 14 noowammbar 1899.<ref name=":0">{{Cite web|last=Gizella|first=Edit Novák|date=2016|title=She is the first archaeologist in the world to be of Hungarian descent|url=http://www.naprakesz.info/portre/1245-a-vilag-elso-regesznoje-aki-raadasul-magyar-szarmazasu.html#|access-date=2022-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160418021608/http://www.naprakesz.info/portre/1245-a-vilag-elso-regesznoje-aki-raadasul-magyar-szarmazasu.html#|archive-date=18 April 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|date=2020-11-10|title=The Dispilio Tablet- Revising the Origins and Development of Writing|url=https://nicholasrossis.me/2020/11/10/the-dispilio-tablet-revising-the-origins-and-development-of-writing/|access-date=2022-04-28|website=Nicholas C. Rossis|language=en-US}}</ref><ref name=":1">{{Cite journal|last=Coltofean|first=Laura|date=2014-01-01|title=Coltofean, L. 2014. Unveiling Zsófia Torma. The Diary of a Woman, an Archaeologist and a Visionary|url=https://www.academia.edu/9064726/Coltofean_L_2014_Unveiling_Zs%C3%B3fia_Torma_The_Diary_of_a_Woman_an_Archaeologist_and_a_Visionary|journal=Marler, Joan (ed.), Fifty Years of Tărtăria Excavations. Festschrift in Honor of Gheorghe Lazarovici on the occasion of his 73rd Birthday, 2014}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> nc4r0jf5phnikxhrs0836aynegkgdwv 164677 164676 2026-04-16T14:55:27Z SUZYFATIMA 13856 164677 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Zsófia Torma''' (26 suwee 1832 – 14 noowammbar 1899) ko ganndo ko faati e taariindi, ganndo ko faati e taariindi, ganndo ko faati e tagoodi. == Nguurndam e golle == Torma jibinaa ko to Csicsókeresztúr, e nder diiwaan Beszterce-Naszód, to leydi Otiris-Hongiri (hannde Cristeștii Ciceului, e nder diiwaan Bistritta-Nasăud, to leydi Rumaani). Caggal nde jibnaaɓe makko maayi, o ummii e miñiiko debbo to Szászváros, jooni ko to Rumaani, ɗo o fuɗɗii janngude gese ƴiye ɗe o tawi e nder diiwaan Hunedoara. Torma ɓuri wonde ko jannguɗo hoore mum. E hitaande 1875, Flóris Rómer [hu], mo won heen cikkata ko baaba mum arkewolosi Hong Kong, hirjini mo, ngam fuɗɗaade ƴeewndorɗe makko e koɗki ɓooyki Tordos (jooni Turdaș), sara maayo Mureș. Maandeeji e binndi e geɗe loope ɗe o tawi e nder njulaagu to diiwaan Hunyad, ngonti ko huunde teskinnde e arkewolosi. O tawi kadi geɗe pinal Tordos duuɓi 6 000 haa 7 000, heen huunde ina waɗi maandeeji Vinča. E wiyde Gizella, ... Zsófia Torma woni gadano yiytude pinal Tordos e jamaanu Neolitik, o waɗti hakkille e jokkondiral hakkunde maandeeji Tordos e binndol Asiri-Babilon, naatgol binndol Sumeriyanke rewrude e Orop Fuɗnaange-rewo. O golliima e Tordos duuɓi capanɗe ɗiɗi, ko ina ɓura duuɓi capanɗe tati hade makko yiytude geɗe mooftaaɗe no feewi, keewɗe nafoore e diisnondiral e dow mum en, nde tawnoo pinal Vinca-Tordos ƴeewtaama tan ko e hitaande 1908. Torma ina joginoo caɗeele kaalis keewɗe sabu njulaagu nguu o waɗi e hoore makko. O haɓaama kadi e annduɓe arkewolosi e nder leydi makko, ɓeen « ina njaltina mo, ina njejjita mo, sabu ko o debbo e amateur e fannu arkewolosi, kam e miijooji makko e golle makko teskinɗe ». Kono tan, ko o yiyti e binndanɗe makko keɓii jaɓeede e nder wiɗtooɓe jananɓe waɗduɓe ​​e makko binndanɗe juutɗe. Golle makko ɓurɗe anndeede, hono Ethnographische Analogien, njaltinaa ko to Jena, Almaañ, e hitaande 1894. Torma ina joginoo darnde mawnde e sosde suudu defte daartol Transylvanie to Kolozsvár (Cluj-Napoca hannde). E nder wasiya makko, o acci ko o moofti koo, ko ina tolnoo e 10 387 nate arkewolosi, o waɗti ɗum e nokku mo o dañi ko ina wona 10 387 nate arkewolosi, to galle mooftirɗo medayuuji e geɗe ɓooyɗe to Musée National de Transylvanie. Ñalnde 24 mee 1899, lebbi seeɗa tan ko adii maayde makko, o woni debbo gadano inniraaɗo doktoor tedduɗo to Kolozsvári m. kir. Ferencz Jozsef Tudomany, ko woni hannde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Babeș-Bolyai. Torma maayi ko to Szászváros (Orăștie hannde), ñalnde 14 noowammbar 1899.<ref name=":0">{{Cite web|last=Gizella|first=Edit Novák|date=2016|title=She is the first archaeologist in the world to be of Hungarian descent|url=http://www.naprakesz.info/portre/1245-a-vilag-elso-regesznoje-aki-raadasul-magyar-szarmazasu.html#|access-date=2022-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160418021608/http://www.naprakesz.info/portre/1245-a-vilag-elso-regesznoje-aki-raadasul-magyar-szarmazasu.html#|archive-date=18 April 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|date=2020-11-10|title=The Dispilio Tablet- Revising the Origins and Development of Writing|url=https://nicholasrossis.me/2020/11/10/the-dispilio-tablet-revising-the-origins-and-development-of-writing/|access-date=2022-04-28|website=Nicholas C. Rossis|language=en-US}}</ref><ref name=":1">{{Cite journal|last=Coltofean|first=Laura|date=2014-01-01|title=Coltofean, L. 2014. Unveiling Zsófia Torma. The Diary of a Woman, an Archaeologist and a Visionary|url=https://www.academia.edu/9064726/Coltofean_L_2014_Unveiling_Zs%C3%B3fia_Torma_The_Diary_of_a_Woman_an_Archaeologist_and_a_Visionary|journal=Marler, Joan (ed.), Fifty Years of Tărtăria Excavations. Festschrift in Honor of Gheorghe Lazarovici on the occasion of his 73rd Birthday, 2014}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] t6naqse1j0937y8l5rupknb84qgfyc2 Zeineb Benzina 0 40115 164678 2026-04-16T15:00:01Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Zeïneb Benzina Ben Abdallah (e ɗemngal Arab: زينب بنزينة بن عبد الله) ko epigrafe e arkewolos, ko kanko wonnoo, e hitaande 2011, gardiiɗo wiɗtooji to Duɗal Ngalu Ngenndiwal (e Farayse: L'Institut national du patrimoine) jooɗiiɗo to Tuunus. Karallo ko faati e Tuunus ɓooyɗo e Afrik worgo, festschrift, baɗaaɗo e golle makko, yalti e hitaande 2024, tiitoonde mum ko : Pecce daartol e binndanɗe ɓaleeɓe, Hommages offre à Zeineb Benzina Ben Abda..." 164678 wikitext text/x-wiki Zeïneb Benzina Ben Abdallah (e ɗemngal Arab: زينب بنزينة بن عبد الله) ko epigrafe e arkewolos, ko kanko wonnoo, e hitaande 2011, gardiiɗo wiɗtooji to Duɗal Ngalu Ngenndiwal (e Farayse: L'Institut national du patrimoine) jooɗiiɗo to Tuunus. Karallo ko faati e Tuunus ɓooyɗo e Afrik worgo, festschrift, baɗaaɗo e golle makko, yalti e hitaande 2024, tiitoonde mum ko : Pecce daartol e binndanɗe ɓaleeɓe, Hommages offre à Zeineb Benzina Ben Abdallah. Kugal Benzina wonnoo, e hitaande 2011, gardiiɗo wiɗtooji to Duɗal ngenndiwal ndonaandi to Tuunus. Ko o karallo ko faati e Tuunus ɓooyɗo e Afrik worgo, haa teeŋti noon e Afrik Room, Kartaago. Golle makko e Jean Payras e binndi e nder Afrik worgo ko adii konsulaa, R M Kerr siforii ɗum ko "faynaare". Catal makko e binndi latin jogorɗi waɗeede e Bardo National Museum, Louis Maurin ƴeewti ɗum, o siftini ɗum ko ganndal, e binndol firo ko mbaydi juutndi kono ko wuurndi. E dow golle makko e binndi to Haïdra, binndi e François Baratte e Fathi Bejaoui, siftorde golle maɓɓe yaajɗe ko " volumen ". Deftere feewnde e golle makko, nde Samir Aounallah e L. Naddari njuɓɓini, yalti e hitaande 2024 ; nde tiitoonde mum woni : Pecce daartol e binndanɗe ɓaleeɓe, Teddungal Zeineb Benzina Ben Abdallah. Nguurndam neɗɗo Yumma Benzina ko Tewhida Ben Sheikh, cafroowo debbo gadano e nder winndere aarabeeɓe. Tuugnorgal 0bcjqczx0a0v2lwm03186r67qtkcdhi 164679 164678 2026-04-16T15:01:21Z SUZYFATIMA 13856 164679 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Zeïneb Benzina Ben Abdallah''' (e ɗemngal Arab: زينب بنزينة بن عبد الله) ko epigrafe e arkewolos, ko kanko wonnoo, e hitaande 2011, gardiiɗo wiɗtooji to Duɗal Ngalu Ngenndiwal (e Farayse: L'Institut national du patrimoine) jooɗiiɗo to Tuunus. Karallo ko faati e Tuunus ɓooyɗo e Afrik worgo, festschrift, baɗaaɗo e golle makko, yalti e hitaande 2024, tiitoonde mum ko : Pecce daartol e binndanɗe ɓaleeɓe, Hommages offre à Zeineb Benzina Ben Abdallah. == Kugal == Benzina wonnoo, e hitaande 2011, gardiiɗo wiɗtooji to Duɗal ngenndiwal ndonaandi to Tuunus. Ko o karallo ko faati e Tuunus ɓooyɗo e Afrik worgo, haa teeŋti noon e Afrik Room, Kartaago. Golle makko e Jean Payras e binndi e nder Afrik worgo ko adii konsulaa, R M Kerr siforii ɗum ko "faynaare". Catal makko e binndi latin jogorɗi waɗeede e Bardo National Museum, Louis Maurin ƴeewti ɗum, o siftini ɗum ko ganndal, e binndol firo ko mbaydi juutndi kono ko wuurndi. E dow golle makko e binndi to Haïdra, binndi e François Baratte e Fathi Bejaoui, siftorde golle maɓɓe yaajɗe ko " volumen ". Deftere feewnde e golle makko, nde Samir Aounallah e L. Naddari njuɓɓini, yalti e hitaande 2024 ; nde tiitoonde mum woni : Pecce daartol e binndanɗe ɓaleeɓe, Teddungal Zeineb Benzina Ben Abdallah. == Nguurndam neɗɗo == Yumma Benzina ko Tewhida Ben Sheikh, cafroowo debbo gadano e nder winndere aarabeeɓe. == Tuugnorgal == ti5im967ghnwyl4aaoa9wd0wdlyo4e9 164680 164679 2026-04-16T15:06:47Z SUZYFATIMA 13856 164680 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Zeïneb Benzina Ben Abdallah''' (e ɗemngal Arab: زينب بنزينة بن عبد الله) ko epigrafe e arkewolos, ko kanko wonnoo, e hitaande 2011, gardiiɗo wiɗtooji to Duɗal Ngalu Ngenndiwal (e Farayse: L'Institut national du patrimoine) jooɗiiɗo to Tuunus. Karallo ko faati e Tuunus ɓooyɗo e Afrik worgo, festschrift, baɗaaɗo e golle makko, yalti e hitaande 2024, tiitoonde mum ko : Pecce daartol e binndanɗe ɓaleeɓe, Hommages offre à Zeineb Benzina Ben Abdallah. == Kugal == Benzina wonnoo, e hitaande 2011, gardiiɗo wiɗtooji to Duɗal ngenndiwal ndonaandi to Tuunus. Ko o karallo ko faati e Tuunus ɓooyɗo e Afrik worgo, haa teeŋti noon e Afrik Room, Kartaago. Golle makko e Jean Payras e binndi e nder Afrik worgo ko adii konsulaa, R M Kerr siforii ɗum ko "faynaare". Catal makko e binndi latin jogorɗi waɗeede e Bardo National Museum, Louis Maurin ƴeewti ɗum, o siftini ɗum ko ganndal, e binndol firo ko mbaydi juutndi kono ko wuurndi. E dow golle makko e binndi to Haïdra, binndi e François Baratte e Fathi Bejaoui, siftorde golle maɓɓe yaajɗe ko " volumen ". Deftere feewnde e golle makko, nde Samir Aounallah e L. Naddari njuɓɓini, yalti e hitaande 2024 ; nde tiitoonde mum woni : Pecce daartol e binndanɗe ɓaleeɓe, Teddungal Zeineb Benzina Ben Abdallah. == Nguurndam neɗɗo == Yumma Benzina ko Tewhida Ben Sheikh, cafroowo debbo gadano e nder winndere aarabeeɓe.<ref>{{Cite web|date=2016-03-04|title=Bibliography of Zeinab Benzina|url=http://tabbourt.perso.sfr.fr/maghreb/BenAbdallahZeineb.doc|access-date=2024-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304040010/http://tabbourt.perso.sfr.fr/maghreb/BenAbdallahZeineb.doc|archive-date=2016-03-04}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Kerr|first=R. M.|date=2006|title=Mibil — A Latin reference to Punic curiae?|url=https://www.jstor.org/stable/25684051|journal=Die Welt des Orients|volume=36|pages=83–93|jstor=25684051|issn=0043-2547}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Maurin|first=Louis|date=1990|title=Zeineb Benzina Ben Abdallah. — Catalogue des inscriptions latines païennes du Musée du Bardo, 1986. (Collection de l'Ecole Française de Rome, 92)|url=https://www.persee.fr/doc/rea_0035-2004_1990_num_92_1_4424_t1_0191_0000_2|journal=Revue des Études Anciennes|volume=92|issue=1|pages=191–192|archive-date=2024-03-12|access-date=2024-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20240312112641/https://www.persee.fr/doc/rea_0035-2004_1990_num_92_1_4424_t1_0191_0000_2|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Debergh|first=Jacques|date=2012|title=Review of Recherches archéologiques à Haïdra III. Collection de l'École française de Rome, 18/3|url=https://www.jstor.org/stable/23800124|journal=Latomus|volume=71|issue=3|pages=954–956|jstor=23800124|issn=0023-8856}}</ref><ref>{{Cite web|date=2024-10-02|title=Notizie – Scuola Archeologica Italiana di Cartagine (SAIC)|url=https://www.scuolacartagine.it/blog/|access-date=2024-10-20|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Ferry|first=Georgina|date=2024|title=Tawhida Ben Cheikh: champion of women's health in Tunisia|url=http://dx.doi.org/10.1016/s0140-6736(24)00011-4|journal=The Lancet|volume=403|issue=10422|pages=137|doi=10.1016/s0140-6736(24)00011-4|issn=0140-6736|url-access=subscription}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> mn0ngjyb31tgpxmq4aoggofg42k9v3z 164681 164680 2026-04-16T15:07:51Z SUZYFATIMA 13856 164681 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Zeïneb Benzina Ben Abdallah''' (e ɗemngal Arab: زينب بنزينة بن عبد الله) ko epigrafe e arkewolos, ko kanko wonnoo, e hitaande 2011, gardiiɗo wiɗtooji to Duɗal Ngalu Ngenndiwal (e Farayse: L'Institut national du patrimoine) jooɗiiɗo to Tuunus. Karallo ko faati e Tuunus ɓooyɗo e Afrik worgo, festschrift, baɗaaɗo e golle makko, yalti e hitaande 2024, tiitoonde mum ko : Pecce daartol e binndanɗe ɓaleeɓe, Hommages offre à Zeineb Benzina Ben Abdallah. == Kugal == Benzina wonnoo, e hitaande 2011, gardiiɗo wiɗtooji to Duɗal ngenndiwal ndonaandi to Tuunus. Ko o karallo ko faati e Tuunus ɓooyɗo e Afrik worgo, haa teeŋti noon e Afrik Room, Kartaago. Golle makko e Jean Payras e binndi e nder Afrik worgo ko adii konsulaa, R M Kerr siforii ɗum ko "faynaare". Catal makko e binndi latin jogorɗi waɗeede e Bardo National Museum, Louis Maurin ƴeewti ɗum, o siftini ɗum ko ganndal, e binndol firo ko mbaydi juutndi kono ko wuurndi. E dow golle makko e binndi to Haïdra, binndi e François Baratte e Fathi Bejaoui, siftorde golle maɓɓe yaajɗe ko " volumen ". Deftere feewnde e golle makko, nde Samir Aounallah e L. Naddari njuɓɓini, yalti e hitaande 2024 ; nde tiitoonde mum woni : Pecce daartol e binndanɗe ɓaleeɓe, Teddungal Zeineb Benzina Ben Abdallah. == Nguurndam neɗɗo == Yumma Benzina ko Tewhida Ben Sheikh, cafroowo debbo gadano e nder winndere aarabeeɓe.<ref>{{Cite web|date=2016-03-04|title=Bibliography of Zeinab Benzina|url=http://tabbourt.perso.sfr.fr/maghreb/BenAbdallahZeineb.doc|access-date=2024-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304040010/http://tabbourt.perso.sfr.fr/maghreb/BenAbdallahZeineb.doc|archive-date=2016-03-04}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Kerr|first=R. M.|date=2006|title=Mibil — A Latin reference to Punic curiae?|url=https://www.jstor.org/stable/25684051|journal=Die Welt des Orients|volume=36|pages=83–93|jstor=25684051|issn=0043-2547}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Maurin|first=Louis|date=1990|title=Zeineb Benzina Ben Abdallah. — Catalogue des inscriptions latines païennes du Musée du Bardo, 1986. (Collection de l'Ecole Française de Rome, 92)|url=https://www.persee.fr/doc/rea_0035-2004_1990_num_92_1_4424_t1_0191_0000_2|journal=Revue des Études Anciennes|volume=92|issue=1|pages=191–192|archive-date=2024-03-12|access-date=2024-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20240312112641/https://www.persee.fr/doc/rea_0035-2004_1990_num_92_1_4424_t1_0191_0000_2|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Debergh|first=Jacques|date=2012|title=Review of Recherches archéologiques à Haïdra III. Collection de l'École française de Rome, 18/3|url=https://www.jstor.org/stable/23800124|journal=Latomus|volume=71|issue=3|pages=954–956|jstor=23800124|issn=0023-8856}}</ref><ref>{{Cite web|date=2024-10-02|title=Notizie – Scuola Archeologica Italiana di Cartagine (SAIC)|url=https://www.scuolacartagine.it/blog/|access-date=2024-10-20|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Ferry|first=Georgina|date=2024|title=Tawhida Ben Cheikh: champion of women's health in Tunisia|url=http://dx.doi.org/10.1016/s0140-6736(24)00011-4|journal=The Lancet|volume=403|issue=10422|pages=137|doi=10.1016/s0140-6736(24)00011-4|issn=0140-6736|url-access=subscription}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 7u5lc177oun1g3woalgf4fx2rskij7f Zalpa Bersanova 0 40116 164682 2026-04-16T15:10:30Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Zalpa Khozh-Akhmedovna Bersanova (e ɗemngal Cecenen: Залпа Хож-Ахмедовна Берсанова) ko etnogaraaf e binndoowo Cecenen, winnduɗo ko heewi e leñol Cechen e hareeji Ceceen gadani e ɗiɗaɓi. O ɓuri teskaade ko e goongɗingol makko wonde nafooje renndo Cechen ina nguuri e hareeji ɗii. Bersanova, binnduɗo daartol keewngol, kam e deftere tuugnorgal nguurndam mum, ina wiyee The Road Home, ina jeyaa e rewɓe 35 Riisi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeen..." 164682 wikitext text/x-wiki Zalpa Khozh-Akhmedovna Bersanova (e ɗemngal Cecenen: Залпа Хож-Ахмедовна Берсанова) ko etnogaraaf e binndoowo Cecenen, winnduɗo ko heewi e leñol Cechen e hareeji Ceceen gadani e ɗiɗaɓi. O ɓuri teskaade ko e goongɗingol makko wonde nafooje renndo Cechen ina nguuri e hareeji ɗii. Bersanova, binnduɗo daartol keewngol, kam e deftere tuugnorgal nguurndam mum, ina wiyee The Road Home, ina jeyaa e rewɓe 35 Riisi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeenaari Nobel jam e hitaande 2005. Zalpa Bersanova jibinaa ko e galle binndoowo lolluɗo biyeteeɗo Khozh-Ahmed Bersanov. Nde o woni cukalel o winndata ko jimɗi, taali e ciimtol e nder jaayɗe nokku oo. O heɓi bak makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde e teddungal, yiɗde makko e daartol addani mo yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Chechen-Ingush. Caggal nde o heɓi bak makko o golliima e jannginoowo daartol duɗal, caggal ɗuum o joginoo jappeere filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Chechen. E hitaande 1989 o heɓi darnde wiɗtoowo e nder laboratuwaar sosiyoloji to Duɗal wiɗtooji gannde renndo Chechen. Gila ndeen, o waɗii wiɗtooji ko faati e geɗe pinal e hakkillaaji Cechen. E hitaande 1999 o rokki doktoraa makko. tesis to jappeere Etnoloji to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Moscow. Nde wolde Chechen adannde fuɗɗii e hitaande 1994, Bersanova ina golloo e doktoraa mum. tesis. Laamorde leydi Chechen Grozny ina wonndi e bommbooji e bommbooji ɗi konu leydi Riisi waɗi, siwil en ɓe ngalaa ko mbaɗi maayi e nder galleeji mum en e nder laabi mum en. Bersanova faami wonde o waawaa daraade tan. Ko adii fof o tawtoraama batuuji seppooji, caggal ɗuum o fuɗɗii winndude binndanɗe e defte ko faati e wolde ndee. O anndi hare ndee waɗii leñol Chechen ngol e baasal luggiɗngal e nder moraal. Gila ndeen o woni ko e wiɗtude duuɓi keewɗi ko fayti e nafooje ruuhuyaŋkooje Cechen hannde ɗee. Ko o yiyti koo ina hollita wonde leñol Chechen ina jogii mbaawkaaji moƴƴi no feewi hay so tawii ko caggal musiiba wolde mo alaa ko woni e mum, tee ina jokki e hoolaade nafoore yurmeende e aadaaji neɗɗankaagal. E hitaande 1999 Bersanova hollitii wiɗtooji mum e nder yeewtere yuɓɓinaande e nder galle mooftirgel Andrei Sakharov to Moscow e hitaande 2004 e 2005, o tawtoraama batuuji keewɗi to Amerik, baɗaaɗi e kaalis ummoraade e Fooyre Ɓamtaare John D. e Catherine T. MacArthur, ko faati e geɗe hare e jam. Ko ɗoon o heɓi miijo tiiɗtinde golle denndaangal wiɗtooɓe pinal Ceesnaaɓe ngam wallitde dartinde fitinaaji ɗii. Bersanova, wondude e wiɗtooɓe wondiiɓe mum, sosi Centre international des études de Chechen, e daranaade waɗde yeeso goonga e leñol Cechen e daartol Cechen alɗungol e baɗte pinal ruuhuyaŋkooje ina njiyee e winndere ndee. Ko kanko winndi defte luulndiiɗe wolde Mi suɓiima koye, Weltaare soodaande, e Laawol galle. Tuugnorgal fftiy00o4viic013nnkgwbpznyxw412 164683 164682 2026-04-16T15:11:52Z SUZYFATIMA 13856 164683 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Zalpa Khozh-Akhmedovna Bersanova''' (e ɗemngal Cecenen: Залпа Хож-Ахмедовна Берсанова) ko etnogaraaf e binndoowo Cecenen, winnduɗo ko heewi e leñol Cechen e hareeji Ceceen gadani e ɗiɗaɓi. O ɓuri teskaade ko e goongɗingol makko wonde nafooje renndo Cechen ina nguuri e hareeji ɗii. Bersanova, binnduɗo daartol keewngol, kam e deftere tuugnorgal nguurndam mum, ina wiyee The Road Home, ina jeyaa e rewɓe 35 Riisi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeenaari Nobel jam e hitaande 2005. Zalpa Bersanova jibinaa ko e galle binndoowo lolluɗo biyeteeɗo Khozh-Ahmed Bersanov. Nde o woni cukalel o winndata ko jimɗi, taali e ciimtol e nder jaayɗe nokku oo. O heɓi bak makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde e teddungal, yiɗde makko e daartol addani mo yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Chechen-Ingush. Caggal nde o heɓi bak makko o golliima e jannginoowo daartol duɗal, caggal ɗuum o joginoo jappeere filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Chechen. E hitaande 1989 o heɓi darnde wiɗtoowo e nder laboratuwaar sosiyoloji to Duɗal wiɗtooji gannde renndo Chechen. Gila ndeen, o waɗii wiɗtooji ko faati e geɗe pinal e hakkillaaji Cechen. E hitaande 1999 o rokki doktoraa makko. tesis to jappeere Etnoloji to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Moscow. Nde wolde Chechen adannde fuɗɗii e hitaande 1994, Bersanova ina golloo e doktoraa mum. tesis. Laamorde leydi Chechen Grozny ina wonndi e bommbooji e bommbooji ɗi konu leydi Riisi waɗi, siwil en ɓe ngalaa ko mbaɗi maayi e nder galleeji mum en e nder laabi mum en. Bersanova faami wonde o waawaa daraade tan. Ko adii fof o tawtoraama batuuji seppooji, caggal ɗuum o fuɗɗii winndude binndanɗe e defte ko faati e wolde ndee. O anndi hare ndee waɗii leñol Chechen ngol e baasal luggiɗngal e nder moraal. Gila ndeen o woni ko e wiɗtude duuɓi keewɗi ko fayti e nafooje ruuhuyaŋkooje Cechen hannde ɗee. Ko o yiyti koo ina hollita wonde leñol Chechen ina jogii mbaawkaaji moƴƴi no feewi hay so tawii ko caggal musiiba wolde mo alaa ko woni e mum, tee ina jokki e hoolaade nafoore yurmeende e aadaaji neɗɗankaagal. E hitaande 1999 Bersanova hollitii wiɗtooji mum e nder yeewtere yuɓɓinaande e nder galle mooftirgel Andrei Sakharov to Moscow e hitaande 2004 e 2005, o tawtoraama batuuji keewɗi to Amerik, baɗaaɗi e kaalis ummoraade e Fooyre Ɓamtaare John D. e Catherine T. MacArthur, ko faati e geɗe hare e jam. Ko ɗoon o heɓi miijo tiiɗtinde golle denndaangal wiɗtooɓe pinal Ceesnaaɓe ngam wallitde dartinde fitinaaji ɗii. Bersanova, wondude e wiɗtooɓe wondiiɓe mum, sosi Centre international des études de Chechen, e daranaade waɗde yeeso goonga e leñol Cechen e daartol Cechen alɗungol e baɗte pinal ruuhuyaŋkooje ina njiyee e winndere ndee. Ko kanko winndi defte luulndiiɗe wolde Mi suɓiima koye, Weltaare soodaande, e Laawol galle. == Tuugnorgal == 4zylu30nauvt42vfesq0zww08wg3cyv 164684 164683 2026-04-16T15:14:47Z SUZYFATIMA 13856 164684 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Zalpa Khozh-Akhmedovna Bersanova''' (e ɗemngal Cecenen: Залпа Хож-Ахмедовна Берсанова) ko etnogaraaf e binndoowo Cecenen, winnduɗo ko heewi e leñol Cechen e hareeji Ceceen gadani e ɗiɗaɓi. O ɓuri teskaade ko e goongɗingol makko wonde nafooje renndo Cechen ina nguuri e hareeji ɗii. Bersanova, binnduɗo daartol keewngol, kam e deftere tuugnorgal nguurndam mum, ina wiyee The Road Home, ina jeyaa e rewɓe 35 Riisi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeenaari Nobel jam e hitaande 2005. Zalpa Bersanova jibinaa ko e galle binndoowo lolluɗo biyeteeɗo Khozh-Ahmed Bersanov. Nde o woni cukalel o winndata ko jimɗi, taali e ciimtol e nder jaayɗe nokku oo. O heɓi bak makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde e teddungal, yiɗde makko e daartol addani mo yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Chechen-Ingush. Caggal nde o heɓi bak makko o golliima e jannginoowo daartol duɗal, caggal ɗuum o joginoo jappeere filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Chechen. E hitaande 1989 o heɓi darnde wiɗtoowo e nder laboratuwaar sosiyoloji to Duɗal wiɗtooji gannde renndo Chechen. Gila ndeen, o waɗii wiɗtooji ko faati e geɗe pinal e hakkillaaji Cechen. E hitaande 1999 o rokki doktoraa makko. tesis to jappeere Etnoloji to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Moscow. Nde wolde Chechen adannde fuɗɗii e hitaande 1994, Bersanova ina golloo e doktoraa mum. tesis. Laamorde leydi Chechen Grozny ina wonndi e bommbooji e bommbooji ɗi konu leydi Riisi waɗi, siwil en ɓe ngalaa ko mbaɗi maayi e nder galleeji mum en e nder laabi mum en. Bersanova faami wonde o waawaa daraade tan. Ko adii fof o tawtoraama batuuji seppooji, caggal ɗuum o fuɗɗii winndude binndanɗe e defte ko faati e wolde ndee. O anndi hare ndee waɗii leñol Chechen ngol e baasal luggiɗngal e nder moraal. Gila ndeen o woni ko e wiɗtude duuɓi keewɗi ko fayti e nafooje ruuhuyaŋkooje Cechen hannde ɗee. Ko o yiyti koo ina hollita wonde leñol Chechen ina jogii mbaawkaaji moƴƴi no feewi hay so tawii ko caggal musiiba wolde mo alaa ko woni e mum, tee ina jokki e hoolaade nafoore yurmeende e aadaaji neɗɗankaagal. E hitaande 1999 Bersanova hollitii wiɗtooji mum e nder yeewtere yuɓɓinaande e nder galle mooftirgel Andrei Sakharov to Moscow e hitaande 2004 e 2005, o tawtoraama batuuji keewɗi to Amerik, baɗaaɗi e kaalis ummoraade e Fooyre Ɓamtaare John D. e Catherine T. MacArthur, ko faati e geɗe hare e jam. Ko ɗoon o heɓi miijo tiiɗtinde golle denndaangal wiɗtooɓe pinal Ceesnaaɓe ngam wallitde dartinde fitinaaji ɗii. Bersanova, wondude e wiɗtooɓe wondiiɓe mum, sosi Centre international des études de Chechen, e daranaade waɗde yeeso goonga e leñol Cechen e daartol Cechen alɗungol e baɗte pinal ruuhuyaŋkooje ina njiyee e winndere ndee. Ko kanko winndi defte luulndiiɗe wolde Mi suɓiima koye, Weltaare soodaande, e Laawol galle.<ref>{{in lang|ru}} [http://www.owl.ru/content/news/vestnik-2005/p56765.shtml 35 российских женщин выдвинуты в кандидаты на Нобелевскую премию мира]</ref> == Tuugnorgal == <references /> 56945m34596bgki1814lq5eoqcs1t8d Saara Tarleton Kolvin 0 40117 164685 2026-04-16T15:22:07Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336701466|Sarah Tarleton Colvin]]" 164685 wikitext text/x-wiki '''Sarah Tarleton Colvin''' (12 suwee 1865 – 22 abriil 1949) ko infirmiyee Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, wonnoo hooreejo ngenndi lannda rewɓe ngenndiije e hitaande 1933 dille suffrage e golle makko infirmiyee. == Nguurndam arano == Sarah Laytfut Tarleton jibinaa ko ñalnde 12 suwee 1865, to diiwaan Greene, to Alabama, ko ɓiɗɗo mawɗo Sallie Bernard (jibinaa ko Layfut) e Robert Tarleton. {{Sfn|Tarleton|1900}} {{Sfn|Scarborough|1944}} {{Sfn|''The Baltimore Sun''|1902}} Baaba makko ko cafroowo, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o golliima e konu Konfederaasiyoŋ e wolde hakkunde leyɗeele . {{Sfn|Tarleton|1900}} {{Sfn|Scarborough|1944}} Yumma makko ko iwdi Lietnaa Philip Lightfoot, gollotonooɗo e konu Harrison to Virginia, e sahaa wolde Amerik . {{Sfn|Gadsby|1909}} Nde wolde ndee joofi, ɓesngu nguu hoɗi ko e mawniiko en Tarlton to bannge baaba mum to Caddo Parish, Louisiana, ɗo miñiiko biyeteeɗo Robert Jr. jibinaa. Ndeen ɓesngu nguu ummiima Mobile, Alabama, ɗo baaba makko sankii nde Tarlton ina yahra e duuɓi tati, sabu caɗeele golle makko e wolde. Miñiiko debbo biyeteeɗo Margaret jibinaa ko ñalnde baaba mum sankii e hitaande 1868. {{Sfn|Tarleton|1900}} Caggal maayde baaba maɓɓe, galle oo ina heewi yahde, ina hoɗi e nokkuuji keewɗi e nder Alabama, Louisiana e Mississippi hade mum hoɗde e Baltimore, Maryland, e hitaande 1878. Caggal nde o fuɗɗii golle makko e yahdu makko juutndu caggal leydi, Tarleton winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins {{Sfn|Scarborough|1944}} 2019 yahde. {{Sfn|Scarborough|1944}} {{Sfn|The Johns Hopkins Nurses Alumnae Magazine|1914}} == Kugal == Caggal nde o timmini jaŋde makko e dow salaare ɓesngu makko, Tarleton jaɓi golle gardiiɗo infirmiyee to Johns Hopkins fotde lebbi jeegom. Ndeen o golliima seeɗa e nder wuro New York, o woni infirmiye keeriiɗo, hade makko yahde Montreal, Kanadaa ngam ƴettude golle to opitaal Royal Victoria, o woni infirmiye e nder suudu safrirdu. Nde o woni to Montreal, o hawri e Doktoor Alexander R. Colvin, mo o resi to Baltimore ñalnde 1 suwee 1897. Caggal dewgal maɓɓe, ɓe koɗi to Saint Paul, to Minnesota . {{Sfn|Scarborough|1944}} Sabu jokkude golle infirmiyee caggal dewgal mum ina sikkaa ko huunde nde fotaani, Colvin waɗti hakkille mum e moƴƴinde jaŋde rewɓe e nder infirmiyee. {{Sfn|Scarborough|1944}} O golliima e yiilirde Deaconess Home gila e gargol maɓɓe e hitaande 1897 {{Sfn|''The Saint Paul Globe''|1897}} e hitaande 1906 o suɓaama hooreejo sosɗo fedde infirmiyee en janngooɓe e nder diiwaan Minnesota. {{Sfn|''The Minneapolis Journal''|1906}} O golliima kadi e pelle siwil goɗɗe, ina jeyaa heen wonde gardiiɗo Ligue Civique, {{Sfn|''The Saint Paul Globe''|1902}} e wonde tergal sosngal YWCA {{Sfn|Foster|1924}} e wonde hooreejo fedde haɓantoonde tuberkuloos. {{Sfn|''The Star Tribune''|1913}} E hitaande 1915, o jeyaa ko e sosɓe lannda debbo ngenndiijo, calɗi Minnesota, o woni hooreejo mayre haa hitaande 1920. {{Sfn|Foster|1924}} Colvin wonti gooto e ardiiɓe hakkeeji rewɓe to Minnesota {{Sfn|Gilman|2012}}, o golliima e yuɓɓinoowo ngenndi, o yahri ko e nokkuuji goɗɗi, ko wayi no Kansas e Washington, DC ngam ɗaɓɓude hakkeeji rewɓe {{Sfn|''The Topeka Daily Capital''|1916}} {{Sfn|''The Washington Herald''|1918}} e reentaade jibinannde, ko ɗum huunde nde e oon sahaa ko huunde nde sariya haɗi e nder Minnesota. {{Sfn|Gilman|2012}} E sahaa gooto e wolde adunaare adannde, o woniino infirmiyee Croix-Rouge e konu. Hokkude darnde major, o woniino hooreejo surgery to Fort McHenry . Ko o tergal Silent Sentinels o tawtoraama piketuuji White House e hitaande 1918 e lewru Yarkomaa 1919 o nanngaa laabi ɗiɗi. {{Sfn|Stevens|1920}} {{Sfn|''The Weekly Times-Record''|1918}} Colvin siftinii kasoo makko ko kulɓiniiɗo e murtuɗo, kono caggal manndaa gadano oo, o tawtoraama seppo heege, ɗum addani mo ñaaweede ɗiɗmere. {{Sfn|Adams|Keene|2010}} Nde wolde ndee joofi, Colvin naati e dillere ƴettugol kaɓirɗe e Fedde Adunaare Rewɓe ngam Jam e Ndimaagu (WILPF), o woni e yiilirde fedde WILPF to Minneapolis. [1] [1] Nde rewɓe keɓi woote ɗee, o naati e lannda Minnesota Farmer–Labor Party, o gollotoo ngam jannginde yimɓe e geɗe ɗee [1] e ƴattaade ngam ƴettude kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . [1] E hitaande 1933, o suɓaama hooreejo ngenndi lannda debbo ngenndiijo, o wayli gite makko e geɗe potal njoɓdi. [1] [1] O suɓaama ngam golloraade e nder Yiilirde Jaŋde dowla e hitaande 1935 [1] o jokki e daranaade peeje ngam moƴƴinde golle infirmiyee en e yoɓde potal infirmiyeeji Amerik e Kanadaa fof haa e darorɗe kitaale 1930. [1] [1] E hitaande 1944, o yaltini deftere makko wiyeteende A Rebel in Thought, o siftinii geɗe makko e nder dille suɓngooji. [1] == Maayde e ndonu == Colvin sankii ko ñalnde 22 abriil 1949, to Ramsey, to Minnesota . {{Sfn|Minnesota Death Index|1949}} {{Sfn|''The Minneapolis Star''|1949}} O hollitaama e nder nguurndam Fedde Siftorde Suɓngooji Turning Point {{Sfn|The Turning Point Suffragist Memorial Association|2017}}, o teddinaama e Siftorde Suɓngooji Debbo Minnesota . {{Sfn|Bauer|1999}} == Tuugnorgal == sfznv6d5n0tys6b3chhygsj77zuyo9x 164686 164685 2026-04-16T15:22:52Z Sardeeq 14292 164686 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sarah Tarleton Colvin''' (12 suwee 1865 – 22 abriil 1949) ko infirmiyee Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, wonnoo hooreejo ngenndi lannda rewɓe ngenndiije e hitaande 1933 dille suffrage e golle makko infirmiyee. == Nguurndam arano == Sarah Laytfut Tarleton jibinaa ko ñalnde 12 suwee 1865, to diiwaan Greene, to Alabama, ko ɓiɗɗo mawɗo Sallie Bernard (jibinaa ko Layfut) e Robert Tarleton. {{Sfn|Tarleton|1900}} {{Sfn|Scarborough|1944}} {{Sfn|''The Baltimore Sun''|1902}} Baaba makko ko cafroowo, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o golliima e konu Konfederaasiyoŋ e wolde hakkunde leyɗeele . {{Sfn|Tarleton|1900}} {{Sfn|Scarborough|1944}} Yumma makko ko iwdi Lietnaa Philip Lightfoot, gollotonooɗo e konu Harrison to Virginia, e sahaa wolde Amerik . {{Sfn|Gadsby|1909}} Nde wolde ndee joofi, ɓesngu nguu hoɗi ko e mawniiko en Tarlton to bannge baaba mum to Caddo Parish, Louisiana, ɗo miñiiko biyeteeɗo Robert Jr. jibinaa. Ndeen ɓesngu nguu ummiima Mobile, Alabama, ɗo baaba makko sankii nde Tarlton ina yahra e duuɓi tati, sabu caɗeele golle makko e wolde. Miñiiko debbo biyeteeɗo Margaret jibinaa ko ñalnde baaba mum sankii e hitaande 1868. {{Sfn|Tarleton|1900}} Caggal maayde baaba maɓɓe, galle oo ina heewi yahde, ina hoɗi e nokkuuji keewɗi e nder Alabama, Louisiana e Mississippi hade mum hoɗde e Baltimore, Maryland, e hitaande 1878. Caggal nde o fuɗɗii golle makko e yahdu makko juutndu caggal leydi, Tarleton winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins {{Sfn|Scarborough|1944}} 2019 yahde. {{Sfn|Scarborough|1944}} {{Sfn|The Johns Hopkins Nurses Alumnae Magazine|1914}} == Kugal == Caggal nde o timmini jaŋde makko e dow salaare ɓesngu makko, Tarleton jaɓi golle gardiiɗo infirmiyee to Johns Hopkins fotde lebbi jeegom. Ndeen o golliima seeɗa e nder wuro New York, o woni infirmiye keeriiɗo, hade makko yahde Montreal, Kanadaa ngam ƴettude golle to opitaal Royal Victoria, o woni infirmiye e nder suudu safrirdu. Nde o woni to Montreal, o hawri e Doktoor Alexander R. Colvin, mo o resi to Baltimore ñalnde 1 suwee 1897. Caggal dewgal maɓɓe, ɓe koɗi to Saint Paul, to Minnesota . {{Sfn|Scarborough|1944}} Sabu jokkude golle infirmiyee caggal dewgal mum ina sikkaa ko huunde nde fotaani, Colvin waɗti hakkille mum e moƴƴinde jaŋde rewɓe e nder infirmiyee. {{Sfn|Scarborough|1944}} O golliima e yiilirde Deaconess Home gila e gargol maɓɓe e hitaande 1897 {{Sfn|''The Saint Paul Globe''|1897}} e hitaande 1906 o suɓaama hooreejo sosɗo fedde infirmiyee en janngooɓe e nder diiwaan Minnesota. {{Sfn|''The Minneapolis Journal''|1906}} O golliima kadi e pelle siwil goɗɗe, ina jeyaa heen wonde gardiiɗo Ligue Civique, {{Sfn|''The Saint Paul Globe''|1902}} e wonde tergal sosngal YWCA {{Sfn|Foster|1924}} e wonde hooreejo fedde haɓantoonde tuberkuloos. {{Sfn|''The Star Tribune''|1913}} E hitaande 1915, o jeyaa ko e sosɓe lannda debbo ngenndiijo, calɗi Minnesota, o woni hooreejo mayre haa hitaande 1920. {{Sfn|Foster|1924}} Colvin wonti gooto e ardiiɓe hakkeeji rewɓe to Minnesota {{Sfn|Gilman|2012}}, o golliima e yuɓɓinoowo ngenndi, o yahri ko e nokkuuji goɗɗi, ko wayi no Kansas e Washington, DC ngam ɗaɓɓude hakkeeji rewɓe {{Sfn|''The Topeka Daily Capital''|1916}} {{Sfn|''The Washington Herald''|1918}} e reentaade jibinannde, ko ɗum huunde nde e oon sahaa ko huunde nde sariya haɗi e nder Minnesota. {{Sfn|Gilman|2012}} E sahaa gooto e wolde adunaare adannde, o woniino infirmiyee Croix-Rouge e konu. Hokkude darnde major, o woniino hooreejo surgery to Fort McHenry . Ko o tergal Silent Sentinels o tawtoraama piketuuji White House e hitaande 1918 e lewru Yarkomaa 1919 o nanngaa laabi ɗiɗi. {{Sfn|Stevens|1920}} {{Sfn|''The Weekly Times-Record''|1918}} Colvin siftinii kasoo makko ko kulɓiniiɗo e murtuɗo, kono caggal manndaa gadano oo, o tawtoraama seppo heege, ɗum addani mo ñaaweede ɗiɗmere. {{Sfn|Adams|Keene|2010}} Nde wolde ndee joofi, Colvin naati e dillere ƴettugol kaɓirɗe e Fedde Adunaare Rewɓe ngam Jam e Ndimaagu (WILPF), o woni e yiilirde fedde WILPF to Minneapolis. [1] [1] Nde rewɓe keɓi woote ɗee, o naati e lannda Minnesota Farmer–Labor Party, o gollotoo ngam jannginde yimɓe e geɗe ɗee [1] e ƴattaade ngam ƴettude kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . [1] E hitaande 1933, o suɓaama hooreejo ngenndi lannda debbo ngenndiijo, o wayli gite makko e geɗe potal njoɓdi. [1] [1] O suɓaama ngam golloraade e nder Yiilirde Jaŋde dowla e hitaande 1935 [1] o jokki e daranaade peeje ngam moƴƴinde golle infirmiyee en e yoɓde potal infirmiyeeji Amerik e Kanadaa fof haa e darorɗe kitaale 1930. [1] [1] E hitaande 1944, o yaltini deftere makko wiyeteende A Rebel in Thought, o siftinii geɗe makko e nder dille suɓngooji. [1] == Maayde e ndonu == Colvin sankii ko ñalnde 22 abriil 1949, to Ramsey, to Minnesota . {{Sfn|Minnesota Death Index|1949}} {{Sfn|''The Minneapolis Star''|1949}} O hollitaama e nder nguurndam Fedde Siftorde Suɓngooji Turning Point {{Sfn|The Turning Point Suffragist Memorial Association|2017}}, o teddinaama e Siftorde Suɓngooji Debbo Minnesota . {{Sfn|Bauer|1999}} == Tuugnorgal == s4hwkd79ysg1ju2c7mxt7xifag3s63c Mariyam Jean Kolins 0 40118 164687 2026-04-16T15:23:41Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1330803063|Mary Jean Collins]]" 164687 wikitext text/x-wiki '''Mary Jean Collins''' jibinaa ko ñalnde 8 desaambar 1939 ko debbo Ameriknaajo, daraniiɗo rewɓe. O woniino hooreejo fedde wiyeteende Chicago to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW), tergal e yiilirde ngenndiire, gardinooɗo kampaañ ngam ƴettude kuule ngam hakkeeji potal (ERA) to Illinois. O ardii seppooji ngam haɓaade njiyaagu e Sears e AT&amp;amp;T . == Nguurndam gadano == Collins jibinaa ko ñalnde 8 desaambar 1939, to wuro wiyeteengo Superior, to leydi Wiskonsin . O heɓi dipolom makko e daartol e minors e ɗemngal Engele e diine to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alverno . Nde o janngata ndee, o hirjinaama e nder dingiral rewɓe. O golliima e golle njuɓɓudi to Taylor Electric, to Rajo Allied e to Westinghouse . O golliima e fedde infirmiyee en Illinois e nder porogaraam kaaldigal hakkunde 1975 e 1979 caggal ɗuum e katolik en ngam suɓaade ndimaagu e hitaande 1985. <ref name="harvard1" /> == Golle == O naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e hitaande 1967, o woni ofisee e nder fedde Milwaukee. E hitaande 1968, o ummii o fayi [[Chicago|Chicago, Illinois]], o naati e fedde NOW nokku oo, o suɓaa hooreejo leydi. <ref name=":0" /> Fedde nde ina wallitnoo Seppo Rewɓe ngam Potal, nde waɗi e hitaande 1970. Collins wonnoo ko gardiiɗo diiwaan Midwest hakkunde 1970 e 1972 e wonde hooreejo feccere Chicago e NOW hakkunde 1978 e 19 1979. Nde o woni gardiiɗo diiwaan oo, o walli e sosde chapteruuji e nder diiwanuuji sappo e tati Midwest e bidsee 100 dolaar. O woniino tergal e yiilirde NOW tuggi 1972 haa 1975, omo jogii golle e nder golle. <ref name="harvard1" /> E hitaande 1974, o dañii woote hooreejo leydi, o fooli Karen DeCrow kono o dañii heen seeɗa. O suɓaama e toɓɓere ngenndiire ngam wonde gardiiɗo kampaañ ngam waylude jojjanɗe aadee (ERA) tuggi 1980 haa 1982 e cukko hooreejo leydi ngam golle tuggi 1982 haa 1985. <ref name="harvard1" /> Collins wonnoo gardiiɗo kampaañ ERA Illinois ngam yuɓɓinde jaɓgol waylo-waylo ngoo e Asaambele ngenndi Illinois . [1] O ƴetti hitaande e golle ngam waɗtude hakkille makko e ngal gollal. [2] O woniino kadi hooreejo fedde Sears Task Force to NOW, e bannge Anne Ladky, haɓantoonde diisnondiral Sears, ndeen woni golloowo rewɓe ɓurɗo mawnude e winndere ndee. [3] [4] O ardii kadi golle haɓaade njiyaagu e AT&T . [5] [6] O suɓaama e yiilirde fedde wiyeteende Veteran Feministes d'Amérique . O woni kadi gardiiɗo fedde Katolik en ngam suɓaade, tergal e Komisariyaa Suɓaade USA, e cukko hooreejo e gardiiɗo politik ngenndiijo fedde yimɓe ngam laawol Amerik . == Teddungal == O jeyaa ko e ardiiɓe filmo taariindi rewɓe biyeteeɗo ''O belɗo nde o tikkani'' . Won e binndanɗe makko ina njogii defterdu Schlesinger to duɗal Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 71bxa81x4th4e6a7j7yvofd9zdqyen7 164688 164687 2026-04-16T15:23:56Z Sardeeq 14292 164688 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mary Jean Collins''' jibinaa ko ñalnde 8 desaambar 1939 ko debbo Ameriknaajo, daraniiɗo rewɓe. O woniino hooreejo fedde wiyeteende Chicago to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW), tergal e yiilirde ngenndiire, gardinooɗo kampaañ ngam ƴettude kuule ngam hakkeeji potal (ERA) to Illinois. O ardii seppooji ngam haɓaade njiyaagu e Sears e AT&amp;amp;T . == Nguurndam gadano == Collins jibinaa ko ñalnde 8 desaambar 1939, to wuro wiyeteengo Superior, to leydi Wiskonsin . O heɓi dipolom makko e daartol e minors e ɗemngal Engele e diine to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alverno . Nde o janngata ndee, o hirjinaama e nder dingiral rewɓe. O golliima e golle njuɓɓudi to Taylor Electric, to Rajo Allied e to Westinghouse . O golliima e fedde infirmiyee en Illinois e nder porogaraam kaaldigal hakkunde 1975 e 1979 caggal ɗuum e katolik en ngam suɓaade ndimaagu e hitaande 1985. <ref name="harvard1" /> == Golle == O naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e hitaande 1967, o woni ofisee e nder fedde Milwaukee. E hitaande 1968, o ummii o fayi [[Chicago|Chicago, Illinois]], o naati e fedde NOW nokku oo, o suɓaa hooreejo leydi. <ref name=":0" /> Fedde nde ina wallitnoo Seppo Rewɓe ngam Potal, nde waɗi e hitaande 1970. Collins wonnoo ko gardiiɗo diiwaan Midwest hakkunde 1970 e 1972 e wonde hooreejo feccere Chicago e NOW hakkunde 1978 e 19 1979. Nde o woni gardiiɗo diiwaan oo, o walli e sosde chapteruuji e nder diiwanuuji sappo e tati Midwest e bidsee 100 dolaar. O woniino tergal e yiilirde NOW tuggi 1972 haa 1975, omo jogii golle e nder golle. <ref name="harvard1" /> E hitaande 1974, o dañii woote hooreejo leydi, o fooli Karen DeCrow kono o dañii heen seeɗa. O suɓaama e toɓɓere ngenndiire ngam wonde gardiiɗo kampaañ ngam waylude jojjanɗe aadee (ERA) tuggi 1980 haa 1982 e cukko hooreejo leydi ngam golle tuggi 1982 haa 1985. <ref name="harvard1" /> Collins wonnoo gardiiɗo kampaañ ERA Illinois ngam yuɓɓinde jaɓgol waylo-waylo ngoo e Asaambele ngenndi Illinois . [1] O ƴetti hitaande e golle ngam waɗtude hakkille makko e ngal gollal. [2] O woniino kadi hooreejo fedde Sears Task Force to NOW, e bannge Anne Ladky, haɓantoonde diisnondiral Sears, ndeen woni golloowo rewɓe ɓurɗo mawnude e winndere ndee. [3] [4] O ardii kadi golle haɓaade njiyaagu e AT&T . [5] [6] O suɓaama e yiilirde fedde wiyeteende Veteran Feministes d'Amérique . O woni kadi gardiiɗo fedde Katolik en ngam suɓaade, tergal e Komisariyaa Suɓaade USA, e cukko hooreejo e gardiiɗo politik ngenndiijo fedde yimɓe ngam laawol Amerik . == Teddungal == O jeyaa ko e ardiiɓe filmo taariindi rewɓe biyeteeɗo ''O belɗo nde o tikkani'' . Won e binndanɗe makko ina njogii defterdu Schlesinger to duɗal Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] i4gkqbioun9h836vlus9y97tc35jkdb Liz Kaɓirgal 0 40119 164689 2026-04-16T15:25:45Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344098462|Liz Carpenter]]" 164689 wikitext text/x-wiki '''Mary Elizabeth Sutherland Carpenter''' (1 suwee 1920 – 20 marse 2010) ko binndoowo, koolaaɗo kuuɓal [[Feminism|rewɓe]], kabaaruyanke, wasiyanke jaayɗe, binndoowo haala, koolaaɗo kuuɓal politik, e karallo ko faati e jokkondiral hakkunde yimɓe . Ko o debbo gadano balloowo cukko hooreejo leydi ndii , hono Lyndon Baines Johnson, tuggi 1961 haa 1963, caggal ɗuum ko o gardiiɗo jaayndeeji to Laamɗo gadano leydi ndii , hono Bird Johnson, tuggi 1963 haa 1969, Carpenter wonnoo ko tergal mawngal e nder galle laamorɗo Johnson, kadi ko sehil Johnson ɓadiiɗo. Carpenter ko daraniiɗo no feewi Diɗɗal Rewɓe nde ngal fuɗɗii, o meeɗaa woppude miijooji makko. Eɓɓaaɗe makko e sabaabuuji makko ina njahdi e wallitde kuule jojjanɗe aadee haa e haɓaade kanseer. Deftere makko ɓuuɓnde e sahaa makko e nder galle laamorɗo Amerik, ''Ruffles and Flourishes'', yaltunde e hitaande 1969, ko deftere ɓurnde soodde e nder leydi ndii. Heewi wiyeede ko "debbo ɓurɗo welde e politik", o woni ko e ɗaɓɓude wonde haaloowo e yeeso yimɓe haa o maayi. == Nguurndam gadano == Carpenter jibinaa ko e galle mawniiko en, to Salado to fuɗnaange diiwaan Bell, to Texas. E hitaande 1936, galle Robertson, mo suudu 24, bayyinaa wonde ko nokku daartol dowla. E hitaande 1967, alluwal udditaa ngam hollitde wonde Carpenter meeɗiino hoɗde toon. Siftorde woɗnde Carpenter woni ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Salado, ngal mawniiko gorko biyeteeɗo Elijah Robertson sosi. Nde o heɓi duuɓi jeeɗiɗi, o ummii e ɓesngu makko o fayi Austin . == Golle jaayɗe e politik == E hitaande 1942, Carpenter fuɗɗii suɓaade [[White House Nazareth|suudu ɓaleeru]] e Kongres ngam ''Austin Ameriknaajo-Dowla'' . Duuɓi sappo e jeetati garooji ɗii, o haali ko fayti e hooreeɓe leydi gila e Franklin D. Roosevelt haa e John F. Kennedy, o woniino kabaaru Washington . O woniino haa jooni jaaynoowo golloowo e sahaa batu ngenndiwal Demokaraasi e hitaande 1960 to Los Angeles, Kaliforni. Ɓooytaani o naati e gollotooɓe Lyndon B. Johnson e kampaañ makko ngam suɓaade cukko hooreejo leydi e hitaande 1960, o yahdi e golle makko caggal leydi, o woni kaaloowo jaayndeeji. Caggal nde Kennedy suɓaa, o woni debbo gadano balloowo cukko hooreejo leydi. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2021)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Carpenter ina wonnoo to Dallas ñalnde 22 noowammbar 1963, e sahaa nde John F. Kennedy waraa ndee . O winndi konnguɗi capanɗe joyi e jeetati ɗi Johnson huutorii e gartugol mum to Wasinton : : Ɗum ko sahaa mettuɗo wonande yimɓe fof. En keɓii ustaare nde waawaa teskaade. Miin noon, ko musiiba keeriiɗo luggiɗiiɗo. Miɗo anndi aduna o ina renndini mette ɗe Mrs Kennedy e ɓesngu mum njogii. Maa mi waɗ ko mbaawmi fof. Ko ɗuum tan mbaaw-mi waɗde. Miɗo ñaagi maa ballal e Geno. Caggal nde Johnson lomtii hooreejo leydi, Carpenter wonti debbo jaayndiyanke gadano, gardiiɗo jaayndeyaagal to debbo gadano Lady Bird Johnson (1963-1969), mo o woni kadi gardiiɗo gollordu. [1] Carpenter kadi hawritii e gollotooɓe woɗɓe heewɓe hono "White House Humor Group" mo wonaa laamuyankeewo ngam ɓeydude heen konnguɗi teskinɗi e konnguɗi hooreejo leydi ndii, e dow ɗaɓɓaande Johnson. [ ciimtol ina haani ] Caggal nde laamu Johnson joofi e hitaande 1969, o yaltini deftere ''wiyeteende Ruffles e Flourishes'', deftere makko e ko o dañi e galle laamorɗo Amerik. O woniino cukko hooreejo fedde Hill e Knowlton to Washington caggal nde o yalti galle laamorɗo Amerik. E hitaande 1971, o jeyaa ko e sosɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Politik Rewɓe e hooreejo ERAmerica, o yahri leydi ndii ngam ɗaɓɓude ƴettugol kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . Hooreejo leydi Gerald Ford toɗɗii mo e nder Goomu winndereyankeewu ngam hitaande rewɓe, hooreejo leydi Jimmy Carter toɗɗii mo ngam wonde balloowo jaagorgal jaŋde ngam geɗe renndo, e hooreejo leydi Bill Clinton ngam wonde e batu White House ngam haɓaade duuɓi. Carpenter wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde njeenaari Peabody tuggi 1977 haa 1983. == Golle binndol == [[File:Liz_Carpenter_and_Cactus_Pryor.jpg|right|thumb|250x250px|Liz Carpenter (nano) e Cactus Pryor (nyaamo) e hitaande 2003]] == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] bib98qbrgai87lwone2i2gs8a2f9098 164690 164689 2026-04-16T15:26:41Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344098462|Liz Carpenter]]" 164690 wikitext text/x-wiki '''Mary Elizabeth Sutherland Carpenter''' (1 suwee 1920 – 20 marse 2010) ko binndoowo, koolaaɗo kuuɓal [[Feminism|rewɓe]], kabaaruyanke, wasiyanke jaayɗe, binndoowo haala, koolaaɗo kuuɓal politik, e karallo ko faati e jokkondiral hakkunde yimɓe . Ko o debbo gadano balloowo cukko hooreejo leydi ndii , hono Lyndon Baines Johnson, tuggi 1961 haa 1963, caggal ɗuum ko o gardiiɗo jaayndeeji to Laamɗo gadano leydi ndii , hono Bird Johnson, tuggi 1963 haa 1969, Carpenter wonnoo ko tergal mawngal e nder galle laamorɗo Johnson, kadi ko sehil Johnson ɓadiiɗo.<ref>"Liz Carpenter, journalist, Feminist and Johnson Aide, Dies at 89". ''The New York Times''. March 21, 2010. p. A22. Retrieved April 26, 2011.</ref> Carpenter ko daraniiɗo no feewi Diɗɗal Rewɓe nde ngal fuɗɗii, o meeɗaa woppude miijooji makko. Eɓɓaaɗe makko e sabaabuuji makko ina njahdi e wallitde kuule jojjanɗe aadee haa e haɓaade kanseer. Deftere makko ɓuuɓnde e sahaa makko e nder galle laamorɗo Amerik, ''Ruffles and Flourishes'', yaltunde e hitaande 1969, ko deftere ɓurnde soodde e nder leydi ndii. Heewi wiyeede ko "debbo ɓurɗo welde e politik", o woni ko e ɗaɓɓude wonde haaloowo e yeeso yimɓe haa o maayi. == Nguurndam gadano == Carpenter jibinaa ko e galle mawniiko en, to Salado to fuɗnaange diiwaan Bell, to Texas. E hitaande 1936, galle Robertson, mo suudu 24, bayyinaa wonde ko nokku daartol dowla. E hitaande 1967, alluwal udditaa ngam hollitde wonde Carpenter meeɗiino hoɗde toon. Siftorde woɗnde Carpenter woni ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Salado, ngal mawniiko gorko biyeteeɗo Elijah Robertson sosi. Nde o heɓi duuɓi jeeɗiɗi, o ummii e ɓesngu makko o fayi Austin . == Golle jaayɗe e politik == E hitaande 1942, Carpenter fuɗɗii suɓaade [[White House Nazareth|suudu ɓaleeru]] e Kongres ngam ''Austin Ameriknaajo-Dowla'' . Duuɓi sappo e jeetati garooji ɗii, o haali ko fayti e hooreeɓe leydi gila e Franklin D. Roosevelt haa e John F. Kennedy, o woniino kabaaru Washington . O woniino haa jooni jaaynoowo golloowo e sahaa batu ngenndiwal Demokaraasi e hitaande 1960 to Los Angeles, Kaliforni. Ɓooytaani o naati e gollotooɓe Lyndon B. Johnson e kampaañ makko ngam suɓaade cukko hooreejo leydi e hitaande 1960, o yahdi e golle makko caggal leydi, o woni kaaloowo jaayndeeji. Caggal nde Kennedy suɓaa, o woni debbo gadano balloowo cukko hooreejo leydi. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2021)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Carpenter ina wonnoo to Dallas ñalnde 22 noowammbar 1963, e sahaa nde John F. Kennedy waraa ndee . O winndi konnguɗi capanɗe joyi e jeetati ɗi Johnson huutorii e gartugol mum to Wasinton : : Ɗum ko sahaa mettuɗo wonande yimɓe fof. En keɓii ustaare nde waawaa teskaade. Miin noon, ko musiiba keeriiɗo luggiɗiiɗo. Miɗo anndi aduna o ina renndini mette ɗe Mrs Kennedy e ɓesngu mum njogii. Maa mi waɗ ko mbaawmi fof. Ko ɗuum tan mbaaw-mi waɗde. Miɗo ñaagi maa ballal e Geno. Caggal nde Johnson lomtii hooreejo leydi, Carpenter wonti debbo jaayndiyanke gadano, gardiiɗo jaayndeyaagal to debbo gadano Lady Bird Johnson (1963-1969), mo o woni kadi gardiiɗo gollordu. [1] Carpenter kadi hawritii e gollotooɓe woɗɓe heewɓe hono "White House Humor Group" mo wonaa laamuyankeewo ngam ɓeydude heen konnguɗi teskinɗi e konnguɗi hooreejo leydi ndii, e dow ɗaɓɓaande Johnson. [ ciimtol ina haani ] Caggal nde laamu Johnson joofi e hitaande 1969, o yaltini deftere ''wiyeteende Ruffles e Flourishes'', deftere makko e ko o dañi e galle laamorɗo Amerik. O woniino cukko hooreejo fedde Hill e Knowlton to Washington caggal nde o yalti galle laamorɗo Amerik. E hitaande 1971, o jeyaa ko e sosɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Politik Rewɓe e hooreejo ERAmerica, o yahri leydi ndii ngam ɗaɓɓude ƴettugol kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . Hooreejo leydi Gerald Ford toɗɗii mo e nder Goomu winndereyankeewu ngam hitaande rewɓe, hooreejo leydi Jimmy Carter toɗɗii mo ngam wonde balloowo jaagorgal jaŋde ngam geɗe renndo, e hooreejo leydi Bill Clinton ngam wonde e batu White House ngam haɓaade duuɓi. Carpenter wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde njeenaari Peabody tuggi 1977 haa 1983. == Golle binndol == [[File:Liz_Carpenter_and_Cactus_Pryor.jpg|right|thumb|250x250px|Liz Carpenter (nano) e Cactus Pryor (nyaamo) e hitaande 2003]] == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] qhlisjtypez7mpirbi2ke8vuxru4j1s 164691 164690 2026-04-16T15:27:00Z Sardeeq 14292 164691 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mary Elizabeth Sutherland Carpenter''' (1 suwee 1920 – 20 marse 2010) ko binndoowo, koolaaɗo kuuɓal [[Feminism|rewɓe]], kabaaruyanke, wasiyanke jaayɗe, binndoowo haala, koolaaɗo kuuɓal politik, e karallo ko faati e jokkondiral hakkunde yimɓe . Ko o debbo gadano balloowo cukko hooreejo leydi ndii , hono Lyndon Baines Johnson, tuggi 1961 haa 1963, caggal ɗuum ko o gardiiɗo jaayndeeji to Laamɗo gadano leydi ndii , hono Bird Johnson, tuggi 1963 haa 1969, Carpenter wonnoo ko tergal mawngal e nder galle laamorɗo Johnson, kadi ko sehil Johnson ɓadiiɗo.<ref>"Liz Carpenter, journalist, Feminist and Johnson Aide, Dies at 89". ''The New York Times''. March 21, 2010. p. A22. Retrieved April 26, 2011.</ref> Carpenter ko daraniiɗo no feewi Diɗɗal Rewɓe nde ngal fuɗɗii, o meeɗaa woppude miijooji makko. Eɓɓaaɗe makko e sabaabuuji makko ina njahdi e wallitde kuule jojjanɗe aadee haa e haɓaade kanseer. Deftere makko ɓuuɓnde e sahaa makko e nder galle laamorɗo Amerik, ''Ruffles and Flourishes'', yaltunde e hitaande 1969, ko deftere ɓurnde soodde e nder leydi ndii. Heewi wiyeede ko "debbo ɓurɗo welde e politik", o woni ko e ɗaɓɓude wonde haaloowo e yeeso yimɓe haa o maayi. == Nguurndam gadano == Carpenter jibinaa ko e galle mawniiko en, to Salado to fuɗnaange diiwaan Bell, to Texas. E hitaande 1936, galle Robertson, mo suudu 24, bayyinaa wonde ko nokku daartol dowla. E hitaande 1967, alluwal udditaa ngam hollitde wonde Carpenter meeɗiino hoɗde toon. Siftorde woɗnde Carpenter woni ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Salado, ngal mawniiko gorko biyeteeɗo Elijah Robertson sosi. Nde o heɓi duuɓi jeeɗiɗi, o ummii e ɓesngu makko o fayi Austin . == Golle jaayɗe e politik == E hitaande 1942, Carpenter fuɗɗii suɓaade [[White House Nazareth|suudu ɓaleeru]] e Kongres ngam ''Austin Ameriknaajo-Dowla'' . Duuɓi sappo e jeetati garooji ɗii, o haali ko fayti e hooreeɓe leydi gila e Franklin D. Roosevelt haa e John F. Kennedy, o woniino kabaaru Washington . O woniino haa jooni jaaynoowo golloowo e sahaa batu ngenndiwal Demokaraasi e hitaande 1960 to Los Angeles, Kaliforni. Ɓooytaani o naati e gollotooɓe Lyndon B. Johnson e kampaañ makko ngam suɓaade cukko hooreejo leydi e hitaande 1960, o yahdi e golle makko caggal leydi, o woni kaaloowo jaayndeeji. Caggal nde Kennedy suɓaa, o woni debbo gadano balloowo cukko hooreejo leydi. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2021)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Carpenter ina wonnoo to Dallas ñalnde 22 noowammbar 1963, e sahaa nde John F. Kennedy waraa ndee . O winndi konnguɗi capanɗe joyi e jeetati ɗi Johnson huutorii e gartugol mum to Wasinton : : Ɗum ko sahaa mettuɗo wonande yimɓe fof. En keɓii ustaare nde waawaa teskaade. Miin noon, ko musiiba keeriiɗo luggiɗiiɗo. Miɗo anndi aduna o ina renndini mette ɗe Mrs Kennedy e ɓesngu mum njogii. Maa mi waɗ ko mbaawmi fof. Ko ɗuum tan mbaaw-mi waɗde. Miɗo ñaagi maa ballal e Geno. Caggal nde Johnson lomtii hooreejo leydi, Carpenter wonti debbo jaayndiyanke gadano, gardiiɗo jaayndeyaagal to debbo gadano Lady Bird Johnson (1963-1969), mo o woni kadi gardiiɗo gollordu. [1] Carpenter kadi hawritii e gollotooɓe woɗɓe heewɓe hono "White House Humor Group" mo wonaa laamuyankeewo ngam ɓeydude heen konnguɗi teskinɗi e konnguɗi hooreejo leydi ndii, e dow ɗaɓɓaande Johnson. [ ciimtol ina haani ] Caggal nde laamu Johnson joofi e hitaande 1969, o yaltini deftere ''wiyeteende Ruffles e Flourishes'', deftere makko e ko o dañi e galle laamorɗo Amerik. O woniino cukko hooreejo fedde Hill e Knowlton to Washington caggal nde o yalti galle laamorɗo Amerik. E hitaande 1971, o jeyaa ko e sosɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Politik Rewɓe e hooreejo ERAmerica, o yahri leydi ndii ngam ɗaɓɓude ƴettugol kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . Hooreejo leydi Gerald Ford toɗɗii mo e nder Goomu winndereyankeewu ngam hitaande rewɓe, hooreejo leydi Jimmy Carter toɗɗii mo ngam wonde balloowo jaagorgal jaŋde ngam geɗe renndo, e hooreejo leydi Bill Clinton ngam wonde e batu White House ngam haɓaade duuɓi. Carpenter wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde njeenaari Peabody tuggi 1977 haa 1983. == Golle binndol == [[File:Liz_Carpenter_and_Cactus_Pryor.jpg|right|thumb|250x250px|Liz Carpenter (nano) e Cactus Pryor (nyaamo) e hitaande 2003]] == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 0m9b612weazuipddvkhg0sd4fcd6h6w Anne L. Armstrong 0 40120 164692 2026-04-16T15:27:52Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342939405|Anne L. Armstrong]]" 164692 wikitext text/x-wiki '''Anne Legendre Armstrong''' (27 desaambar 1927 - 30 sulyee 2008) ko dipolomaat e dawrugol Amerik . Ko kanko woni debbo gadano wonde wasiyaaji hooreejo leydi ndii, kadi ko kanko woni ammbasadeer Amerik to Dental Dowlaaji Amerik, o golliima e ɗeen golle e les njiimaandi Nixon, Ford, e Carter . Ko kanko heɓi njeenaari hooreejo leydi e hitaande 1987. == Nguurndam neɗɗo == Armstrong jibinaa ko ñalnde 27 desaambar 1927, to wuro New Orleans, to leydi Louisiana, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar e hitaande 1949. E hitaande 1950, o resi Tobin Armstrong, gardiiɗo jawdi ummoriiɗo Teksas. == Golle politik == Tuggi 1966 haa 1968, ko kanko woni cukko hooreejo lannda Republicain en to Texas . Tuggi 1971 haa 1973, o woniino hooreejo Goomu Ngenndiijo Republique, kadi ko kanko woni hooreejo mawɗo e batu ngenndiijo Republique 1972 . Armstrong woni debbo gadano e nder lanndaaji ɗiɗi ɗii fof, waɗde yeewtere mawnde e batu ngenndi. E nder toast dinner Natal to White House ñalnde 16 desaambar 1972, o "e nder fooftere wootere" o yetti "'Iisaa-al-Masiihu, laamɗo jam'" e Nixon "gorko ɓurɗo waɗde jam e nder daartol men"; e oon sahaa, Nixon rokkiino yamiroore ngam waɗde bommbooje Noel to Vietnam worgo. == Wasiya hooreejo leydi == Hooreejo leydi ndii, hono Richard Nixon, toɗɗii Armstrong yo won gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii ñalnde 19 desaambar 1972. O woniino tuggi 19 lewru bowte hitaande 1973, haa ñalnde noowammbar 1974 e gardagol hooreejo leydi Ford. E nder laamu makko, Armstrong sosi Biro gadano ngam ƴellitde porogaraamuuji rewɓe e nder galle laamorɗo Amerik, [1] ko adii Diisnondiral rewɓe e sukaaɓe rewɓe jooni ngal e nder galle laamorɗo Amerik. O anndi ɗemngal Españool no feewi, o woniino jokkondiral Nixon e Ameriknaaɓe Hispanik en, o woniino tergal e goomu Kabinee ngam fartaŋŋeeji wonande yimɓe haalooɓe Españool. [1] Tuggi 1976 haa 1977, Armstrong woni debbo gadano ammbasadeer Amerik to leydi Angalteer . [2] == Miijo wonande cukko hooreejo leydi == E batu ngenndiwal Republicain en 1976 to Kansas City, to Missouri, won eɓɓaande ngam waɗtude Armstrong e tikket cukko hooreejo leydi e gardagol hooreejo leydi jooni oo, hono Gerald Ford . Senaateer Robert Dole mo Kansas, ko Ford suɓii e nokku hee. E hitaande 1978, Armstrong walli [[George W. Bush]] e nder yeewtere mum adannde nde o heɓi e [[Jim Reese (Texas politician)|Jim Reese]] e nder wooteeji maɓɓe ɗiɗaɓi to diiwaan 19ɓo to Texas . == Tuugnorgal == ll06u09s0l4dmnxprypr1s90zuteade 164693 164692 2026-04-16T15:28:57Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342939405|Anne L. Armstrong]]" 164693 wikitext text/x-wiki '''Anne Legendre Armstrong''' (27 desaambar 1927 - 30 sulyee 2008) ko dipolomaat e dawrugol Amerik . Ko kanko woni debbo gadano wonde wasiyaaji hooreejo leydi ndii, kadi ko kanko woni ammbasadeer Amerik to Dental Dowlaaji Amerik, o golliima e ɗeen golle e les njiimaandi Nixon, Ford, e Carter . Ko kanko heɓi njeenaari hooreejo leydi e hitaande 1987. <ref>Grimes, Williams (July 31, 2008). "Anne Armstrong, Presidential Adviser and Pioneering Politician, Dies at 80". New York Times.</ref> == Nguurndam neɗɗo == Armstrong jibinaa ko ñalnde 27 desaambar 1927, to wuro New Orleans, to leydi Louisiana, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar e hitaande 1949. E hitaande 1950, o resi Tobin Armstrong, gardiiɗo jawdi ummoriiɗo Teksas. == Golle politik == Tuggi 1966 haa 1968, ko kanko woni cukko hooreejo lannda Republicain en to Texas . Tuggi 1971 haa 1973, o woniino hooreejo Goomu Ngenndiijo Republique, kadi ko kanko woni hooreejo mawɗo e batu ngenndiijo Republique 1972 . Armstrong woni debbo gadano e nder lanndaaji ɗiɗi ɗii fof, waɗde yeewtere mawnde e batu ngenndi. E nder toast dinner Natal to White House ñalnde 16 desaambar 1972, o "e nder fooftere wootere" o yetti "'Iisaa-al-Masiihu, laamɗo jam'" e Nixon "gorko ɓurɗo waɗde jam e nder daartol men"; e oon sahaa, Nixon rokkiino yamiroore ngam waɗde bommbooje Noel to Vietnam worgo. == Wasiya hooreejo leydi == Hooreejo leydi ndii, hono Richard Nixon, toɗɗii Armstrong yo won gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii ñalnde 19 desaambar 1972. O woniino tuggi 19 lewru bowte hitaande 1973, haa ñalnde noowammbar 1974 e gardagol hooreejo leydi Ford. E nder laamu makko, Armstrong sosi Biro gadano ngam ƴellitde porogaraamuuji rewɓe e nder galle laamorɗo Amerik, [1] ko adii Diisnondiral rewɓe e sukaaɓe rewɓe jooni ngal e nder galle laamorɗo Amerik. O anndi ɗemngal Españool no feewi, o woniino jokkondiral Nixon e Ameriknaaɓe Hispanik en, o woniino tergal e goomu Kabinee ngam fartaŋŋeeji wonande yimɓe haalooɓe Españool. [1] Tuggi 1976 haa 1977, Armstrong woni debbo gadano ammbasadeer Amerik to leydi Angalteer . [2]<ref>"Anne Armstrong". ''www.k-state.edu''. Retrieved 2024-10-04.</ref> == Miijo wonande cukko hooreejo leydi == E batu ngenndiwal Republicain en 1976 to Kansas City, to Missouri, won eɓɓaande ngam waɗtude Armstrong e tikket cukko hooreejo leydi e gardagol hooreejo leydi jooni oo, hono Gerald Ford . Senaateer Robert Dole mo Kansas, ko Ford suɓii e nokku hee. E hitaande 1978, Armstrong walli [[George W. Bush]] e nder yeewtere mum adannde nde o heɓi e [[Jim Reese (Texas politician)|Jim Reese]] e nder wooteeji maɓɓe ɗiɗaɓi to diiwaan 19ɓo to Texas . == Tuugnorgal == 2put6h7ktueo0dethumlosmqb8k98jz 164694 164693 2026-04-16T15:29:18Z Sardeeq 14292 164694 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Anne Legendre Armstrong''' (27 desaambar 1927 - 30 sulyee 2008) ko dipolomaat e dawrugol Amerik . Ko kanko woni debbo gadano wonde wasiyaaji hooreejo leydi ndii, kadi ko kanko woni ammbasadeer Amerik to Dental Dowlaaji Amerik, o golliima e ɗeen golle e les njiimaandi Nixon, Ford, e Carter . Ko kanko heɓi njeenaari hooreejo leydi e hitaande 1987. <ref>Grimes, Williams (July 31, 2008). "Anne Armstrong, Presidential Adviser and Pioneering Politician, Dies at 80". New York Times.</ref> == Nguurndam neɗɗo == Armstrong jibinaa ko ñalnde 27 desaambar 1927, to wuro New Orleans, to leydi Louisiana, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar e hitaande 1949. E hitaande 1950, o resi Tobin Armstrong, gardiiɗo jawdi ummoriiɗo Teksas. == Golle politik == Tuggi 1966 haa 1968, ko kanko woni cukko hooreejo lannda Republicain en to Texas . Tuggi 1971 haa 1973, o woniino hooreejo Goomu Ngenndiijo Republique, kadi ko kanko woni hooreejo mawɗo e batu ngenndiijo Republique 1972 . Armstrong woni debbo gadano e nder lanndaaji ɗiɗi ɗii fof, waɗde yeewtere mawnde e batu ngenndi. E nder toast dinner Natal to White House ñalnde 16 desaambar 1972, o "e nder fooftere wootere" o yetti "'Iisaa-al-Masiihu, laamɗo jam'" e Nixon "gorko ɓurɗo waɗde jam e nder daartol men"; e oon sahaa, Nixon rokkiino yamiroore ngam waɗde bommbooje Noel to Vietnam worgo. == Wasiya hooreejo leydi == Hooreejo leydi ndii, hono Richard Nixon, toɗɗii Armstrong yo won gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii ñalnde 19 desaambar 1972. O woniino tuggi 19 lewru bowte hitaande 1973, haa ñalnde noowammbar 1974 e gardagol hooreejo leydi Ford. E nder laamu makko, Armstrong sosi Biro gadano ngam ƴellitde porogaraamuuji rewɓe e nder galle laamorɗo Amerik, [1] ko adii Diisnondiral rewɓe e sukaaɓe rewɓe jooni ngal e nder galle laamorɗo Amerik. O anndi ɗemngal Españool no feewi, o woniino jokkondiral Nixon e Ameriknaaɓe Hispanik en, o woniino tergal e goomu Kabinee ngam fartaŋŋeeji wonande yimɓe haalooɓe Españool. [1] Tuggi 1976 haa 1977, Armstrong woni debbo gadano ammbasadeer Amerik to leydi Angalteer . [2]<ref>"Anne Armstrong". ''www.k-state.edu''. Retrieved 2024-10-04.</ref> == Miijo wonande cukko hooreejo leydi == E batu ngenndiwal Republicain en 1976 to Kansas City, to Missouri, won eɓɓaande ngam waɗtude Armstrong e tikket cukko hooreejo leydi e gardagol hooreejo leydi jooni oo, hono Gerald Ford . Senaateer Robert Dole mo Kansas, ko Ford suɓii e nokku hee. E hitaande 1978, Armstrong walli [[George W. Bush]] e nder yeewtere mum adannde nde o heɓi e [[Jim Reese (Texas politician)|Jim Reese]] e nder wooteeji maɓɓe ɗiɗaɓi to diiwaan 19ɓo to Texas . == Tuugnorgal == gpwi8a80n0fj8dctfiw7qa6ky4vdfuf Bella Abzug 0 40121 164695 2026-04-16T15:31:50Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347292508|Bella Abzug]]" 164695 wikitext text/x-wiki '''Bella Abzug''' ( /ˈ æ b z ʊ ɡ / ; jibinaa ko '''Savitzky''' ; 24 sulyee 1920 – 31 marse 1998), ina wiyee " '''Battling Bella''' ", ko awokaa Ameriknaajo, ko o politik, ko o daraniiɗo renndo, ko o gardiiɗo [[Feminism in the United States|dille rewɓe]] . E hitaande 1971, Abzug naati e rewɓe mawɓe woɗɓe ko wayi no Gloria Steinem, Shirley Chisholm, e [[Betty Friedan]] ngam sosde fedde politik rewɓe ngenndiire . Ko kanko wonnoo gardiiɗo ko anndiraa ekofeminism . E hitaande 1970, konngol kampaañ Abzug gadanol ngol ko, "Nokku debbo oo woni ko e suudu sarɗiiji— suudu sarɗiiji ." Caggal ɗuum o toɗɗaa yo o won hooreejo Goomu ngenndiijo ngam mawninde hitaande rewɓe winndereere nde yamiroore hooreejo leydi ndii hono Gerald Ford sosi, o ardii batu ngenndiijo rewɓe e hitaande 1977, o ardii kadi Goomu ngenndiijo toppitiingu wasiyaaji rewɓe e hooreejo leydi Jimmy Carter . Abzug ko sosɗo Komiseer potal rewɓe e nder Kongres yahuud en Amerik . == Nguurndam gadano == Bella Savitzky jibinaa ko ñalnde 24 sulyee 1920, to wuro New York. Jibnaaɓe makko ɗiɗo ɓee fof ko yahuud en haalooɓe ɗemngal Yiddish, ummoriiɓe Chernigov e nder [[Laamu Russiya|laamu Riisi]] (Cernihiv hannde, Ukrain). Yumma makko, hono Esther ( ''jibinaa ko'' Tanklevski walla Tanklefski), ko debbo galle, egguɗo Kozelets e hitaande 1902. <ref name="ellis" /> <ref name="Cullen-DuPont2000" />, Emanuel Savitzky, ko coodoowo kosam, egguɗo e hitaande 1906 . Hay e cukaagu makko, omo wondi e 6amtaare, omo fija sukaa6e wocf6e e kala 6amtaare. O dogiino kaalis to deli baaba makko nde o woni suka debbo. <ref name=":1" /> Nehdi makko e diine ina addana mo ƴellitaade haa o wonti debbo. E wiyde Abzug, "Ko e ɗeen njilluuji e nder jumaa, miɗo sikki miɗo joginoo miijooji am gadani e wonde murtuɗo rewɓe. Mi yiɗaano wonde rewɓe ina njuɓɓinee e laabi caggal balkon." Nde baaba makko maayi, Abzug, e oon sahaa duuɓi 13, wiyi wonde jumaa mum ortodoks en njaɓaani rewɓe wiyde Kaddish (mourners), nde tawnoo oon njuɓɓudi ko ɓiɓɓe maayɗo tan. Kono, nde tawnoo baaba makko alaa ɓiɓɓe worɓe, o yahata subaka kala to jumaa, fotde hitaande ngam janngude duwaawu, o yeddi aadaaji dental makko e diine Yahuuda en ortodoks. Abzug heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Walton to Bronx, ɗo o woni hooreejo duɗal. E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde o ƴetti jaŋde violon o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Florence Marshall Hebrew caggal nde o janngi to Walton. O yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter College to duɗal jaaɓi haaɗtirde City to New York, o naati kadi to duɗal jaaɓi haaɗtirde diine yahuud en to Amerik . To duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter, o woniino hooreejo fedde janngooɓe, o gollotoo ko e fedde janngooɓe Amerik . Abzug adii hawrude e Mim Kelber, mo yahrata ko e sosde WEDO e makko, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Walton, ɓe njahi haa ɓe njanngi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter College hakkunde maɓɓe. Caggal ɗuum o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia e hitaande 1944. == Golle sariya e politik == Abzug naati e ñaawirdu New York e hitaande 1945, e sahaa nde rewɓe seeɗa tan ngonnoo e golle sariya, o fuɗɗii golle makko to wuro New York to fedde wiyeteende Pressman, Witt & Cammer, omo heewi golloraade ñaawirɗe e geɗe sariya golle. Ko o awokaa, o woni ko e hakkeeji gollotooɓe, hakkeeji jom en galleeji, e hakkeeji ndimaagu siwil. Ko adii fof, o ƴettii ñaawoore hakkeeji siwil to Fuɗnaange Amerik . O wullitii ñaawoore Willie McGee, gorko ɓaleejo ñaawaaɗo e hitaande 1945 sabu mum warde debbo daneejo to Laurel, to Mississippi, ñaawirdu warngo, juɓɓule ɓaleeɓe fof, ñaawii ɗum ko hojomaaji ɗiɗi e feccere tan. Abzug dañii wullitaango, gorko oo waraa. Abzug ko daraniiɗo haɓaade caɗeele liberal, ina jeyaa heen waylude potal hakkeeji, e luulndaade wolde wiyetnaam kam e eɓɓaande konu . O golliima e Dental Amerik ngam Ndimaagu Siwil e Kongres Hakkeeji Siwil . Duuɓi ko adii nde o suɓetee e suudu sarɗiiji, o woniino tawtoraaɗo gadano e Women Strike for Peace . Darnde makko politik waɗi mo e doggol mawngol luulndiiɓe politik Nixon . E jamaanu McCarthy, o jeyaa ko e awokaaji seeɗa yiɗɓe haɓaade Goomu golle ɗe ngonaa Ameriknaaɓe e nder suudu sarɗiiji . === Wooteeji === O innitiraa ko « Battling Bella », e hitaande 1970 o luulndiima Leonard Farbstein, gardinooɗo duuɓi 14 e nder woote gardagol leydi Demokaraat en ngam suɓaade diiwaan Kongres to bannge hirnaange Manhattan. O fooli Farbstein e nder mettere mawnde, caggal ɗuum o fooli gardiiɗo yeewtere yeewtere Barry Farber e wooteeji gardagol leydi. E hitaande 1972, diiwaan makko ittaama e laawol rewrude e diiwaanuuji, o suɓii ko daranaade William Fitts Ryan, mo nganndu-ɗaa kadi ko kañum wonnoo feccere e West Side, e nder wooteeji gardagol leydi Demokaraat en. Ryan, hay so ina rafi no feewi, fooli Abzug. Kono Ryan maayi ko adii woote gardagol leydi, Abzug fooli debbo mum, Priscilla, e batu lannda ngam suɓaade kanndidaa keso mo Demokaraat en mbaɗi. E nder woote gardagol leydi Priscilla Ryan luulndiima Abzug e liggey lannda Liberal, kono o dañaani heen. O suɓaama kadi e ko yaawi e hitaande 1974. E manndaaji makko ɗiɗi cakkitiiɗi ɗii, o lomtii feccere e Bronx kadi. === Jogagol === [[File:Bella_Abzug_1971-11-30.jpg|thumb|Wakiiliijo Bella Abzug e batu jaayndeeji ngam batu sukaaɓe ngenndi ngam '72, 30 noowammbar 1971]] O jeyaa ko e terɗe Kongres gadane wallitde hakkeeji gaynaako, o yaltini kuulal gadanal fedde ndee ngam hakkeeji gaynaako en, anndiraangal « Equality Act » e hitaande 1974, kanko e sehil makko Demokaraat en to wuro New York , hono Ed Koch, mo caggal ɗuum wonti meer New York. [1] [2] O ardii kadi batuuji daartol ko faati e sirlu laamu, o woni hooreejo Goomu toppitiingu humpito laamu e hakkeeji yimɓe. O suɓaama e gollodiiɓe makko ngam wonde tergal tataɓal ɓurngal waawde e nder suudu sarɗiiji no jaaynde US News & World Report holliri nii . Ko kanko woni balloowo sariya jowitiiɗo e potal fartaŋŋeeji ñamaale (ECOA) baɗɗo ko ina haɗa kala ɗaɓɓoowo, e nder kala fannu njulaagu, tuugnaade e leñol, mbaydi, diine, iwdi ngenndi, jinnaaɗo, ngonka dewgal, walla duuɓi. Ko kanko wonnoo cosponsor [https://www.congress.gov/bill/93rd-congress/house-bill/13157/cosponsors?s=3&r=1&q=%7B%22search%22%3A%22CLBA%22%7D HR13157] sosɗo nokku daartol ngenndiijo Clara Barton, nokku gadano parkeeji ngenndiiji baɗaaɗi ngam ƴellitde golle debbo. O heewi haalde ko boni e gollotooɓe, haa arti noon e wiyde Doug Ireland ko "fat cocksucker". Hay so tawii koppi ina kaɗaa e dow suudu nduu, Abzug ina anndiranoo koppi mum colourful e vibrant, tee ina famɗi ɗo yiyata tawa alaa heen. Caggal nde o dogi o itti wuttulo makko teskinngo hade makko naatde e suudu safrirdu nduu, Abzug meeɗii wiyde wonde o nanii "o ɓoornaaki comci, o anndaaka". O siftinii no feewi kala yiɗɓe ɓe : « ko woni les ɓuuɓri ndii ina limtee ! [[File:Bella_Savitsky_Abzug.jpg|left|thumb|Abzug e foto mo alaa ñalngu, ƴettaaɗo won e sahaaji e kitaale 1970]] E lewru feebariyee 1975, Abzug jeyaa ko e delegaasiyoŋ partiiji ɗiɗi ɗi hooreejo leydi ndii, hono Gerald Ford, neldi to [[Ho Chi Minh City|Saigon]] ngam ƴeewde ngonka leydi ndii to Vietnam worgo, ɓadiiɗo joofgol wolde Vietnam . Abzug ko daraniiɗo Siyonisme . Nde o woni suka debbo o woniino tergal e fedde sukaaɓe sosiyaalist-sioniste wiyeteende Hashomer Hatzair . E hitaande 1975, o luulndii kuulal 3379 ngal Asaambele ngenndi Fedde Ngenndiije Dentuɗe ƴetti (kuulal ngal 46/86 ƴetti e hitaande 1991), ngal « holliti [d] wonde Siyonism ko sifaa njiyaagu e njiyaagu ». Abzug wiyi e toɓɓere ndee, "Siyonism ko dille ndimaagu." == Tuugnorgal == 8qe7ft4okzf28ijdju1chqsrgcf1bik 164696 164695 2026-04-16T15:32:38Z Sardeeq 14292 164696 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bella Abzug''' ( /ˈ æ b z ʊ ɡ / ; jibinaa ko '''Savitzky''' ; 24 sulyee 1920 – 31 marse 1998), ina wiyee " '''Battling Bella''' ", ko awokaa Ameriknaajo, ko o politik, ko o daraniiɗo renndo, ko o gardiiɗo [[Feminism in the United States|dille rewɓe]] . E hitaande 1971, Abzug naati e rewɓe mawɓe woɗɓe ko wayi no Gloria Steinem, Shirley Chisholm, e [[Betty Friedan]] ngam sosde fedde politik rewɓe ngenndiire . Ko kanko wonnoo gardiiɗo ko anndiraa ekofeminism . E hitaande 1970, konngol kampaañ Abzug gadanol ngol ko, "Nokku debbo oo woni ko e suudu sarɗiiji— suudu sarɗiiji ." Caggal ɗuum o toɗɗaa yo o won hooreejo Goomu ngenndiijo ngam mawninde hitaande rewɓe winndereere nde yamiroore hooreejo leydi ndii hono Gerald Ford sosi, o ardii batu ngenndiijo rewɓe e hitaande 1977, o ardii kadi Goomu ngenndiijo toppitiingu wasiyaaji rewɓe e hooreejo leydi Jimmy Carter . Abzug ko sosɗo Komiseer potal rewɓe e nder Kongres yahuud en Amerik . == Nguurndam gadano == Bella Savitzky jibinaa ko ñalnde 24 sulyee 1920, to wuro New York. Jibnaaɓe makko ɗiɗo ɓee fof ko yahuud en haalooɓe ɗemngal Yiddish, ummoriiɓe Chernigov e nder [[Laamu Russiya|laamu Riisi]] (Cernihiv hannde, Ukrain). Yumma makko, hono Esther ( ''jibinaa ko'' Tanklevski walla Tanklefski), ko debbo galle, egguɗo Kozelets e hitaande 1902. <ref name="ellis" /> <ref name="Cullen-DuPont2000" />, Emanuel Savitzky, ko coodoowo kosam, egguɗo e hitaande 1906 . Hay e cukaagu makko, omo wondi e 6amtaare, omo fija sukaa6e wocf6e e kala 6amtaare. O dogiino kaalis to deli baaba makko nde o woni suka debbo. <ref name=":1" /> Nehdi makko e diine ina addana mo ƴellitaade haa o wonti debbo. E wiyde Abzug, "Ko e ɗeen njilluuji e nder jumaa, miɗo sikki miɗo joginoo miijooji am gadani e wonde murtuɗo rewɓe. Mi yiɗaano wonde rewɓe ina njuɓɓinee e laabi caggal balkon." Nde baaba makko maayi, Abzug, e oon sahaa duuɓi 13, wiyi wonde jumaa mum ortodoks en njaɓaani rewɓe wiyde Kaddish (mourners), nde tawnoo oon njuɓɓudi ko ɓiɓɓe maayɗo tan. Kono, nde tawnoo baaba makko alaa ɓiɓɓe worɓe, o yahata subaka kala to jumaa, fotde hitaande ngam janngude duwaawu, o yeddi aadaaji dental makko e diine Yahuuda en ortodoks. Abzug heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Walton to Bronx, ɗo o woni hooreejo duɗal. E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde o ƴetti jaŋde violon o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Florence Marshall Hebrew caggal nde o janngi to Walton. O yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter College to duɗal jaaɓi haaɗtirde City to New York, o naati kadi to duɗal jaaɓi haaɗtirde diine yahuud en to Amerik . To duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter, o woniino hooreejo fedde janngooɓe, o gollotoo ko e fedde janngooɓe Amerik . Abzug adii hawrude e Mim Kelber, mo yahrata ko e sosde WEDO e makko, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Walton, ɓe njahi haa ɓe njanngi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter College hakkunde maɓɓe. Caggal ɗuum o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia e hitaande 1944. == Golle sariya e politik == Abzug naati e ñaawirdu New York e hitaande 1945, e sahaa nde rewɓe seeɗa tan ngonnoo e golle sariya, o fuɗɗii golle makko to wuro New York to fedde wiyeteende Pressman, Witt & Cammer, omo heewi golloraade ñaawirɗe e geɗe sariya golle. Ko o awokaa, o woni ko e hakkeeji gollotooɓe, hakkeeji jom en galleeji, e hakkeeji ndimaagu siwil. Ko adii fof, o ƴettii ñaawoore hakkeeji siwil to Fuɗnaange Amerik . O wullitii ñaawoore Willie McGee, gorko ɓaleejo ñaawaaɗo e hitaande 1945 sabu mum warde debbo daneejo to Laurel, to Mississippi, ñaawirdu warngo, juɓɓule ɓaleeɓe fof, ñaawii ɗum ko hojomaaji ɗiɗi e feccere tan. Abzug dañii wullitaango, gorko oo waraa. Abzug ko daraniiɗo haɓaade caɗeele liberal, ina jeyaa heen waylude potal hakkeeji, e luulndaade wolde wiyetnaam kam e eɓɓaande konu . O golliima e Dental Amerik ngam Ndimaagu Siwil e Kongres Hakkeeji Siwil . Duuɓi ko adii nde o suɓetee e suudu sarɗiiji, o woniino tawtoraaɗo gadano e Women Strike for Peace . Darnde makko politik waɗi mo e doggol mawngol luulndiiɓe politik Nixon . E jamaanu McCarthy, o jeyaa ko e awokaaji seeɗa yiɗɓe haɓaade Goomu golle ɗe ngonaa Ameriknaaɓe e nder suudu sarɗiiji . === Wooteeji === O innitiraa ko « Battling Bella », e hitaande 1970 o luulndiima Leonard Farbstein, gardinooɗo duuɓi 14 e nder woote gardagol leydi Demokaraat en ngam suɓaade diiwaan Kongres to bannge hirnaange Manhattan. O fooli Farbstein e nder mettere mawnde, caggal ɗuum o fooli gardiiɗo yeewtere yeewtere Barry Farber e wooteeji gardagol leydi. E hitaande 1972, diiwaan makko ittaama e laawol rewrude e diiwaanuuji, o suɓii ko daranaade William Fitts Ryan, mo nganndu-ɗaa kadi ko kañum wonnoo feccere e West Side, e nder wooteeji gardagol leydi Demokaraat en. Ryan, hay so ina rafi no feewi, fooli Abzug. Kono Ryan maayi ko adii woote gardagol leydi, Abzug fooli debbo mum, Priscilla, e batu lannda ngam suɓaade kanndidaa keso mo Demokaraat en mbaɗi. E nder woote gardagol leydi Priscilla Ryan luulndiima Abzug e liggey lannda Liberal, kono o dañaani heen. O suɓaama kadi e ko yaawi e hitaande 1974. E manndaaji makko ɗiɗi cakkitiiɗi ɗii, o lomtii feccere e Bronx kadi. === Jogagol === [[File:Bella_Abzug_1971-11-30.jpg|thumb|Wakiiliijo Bella Abzug e batu jaayndeeji ngam batu sukaaɓe ngenndi ngam '72, 30 noowammbar 1971]] O jeyaa ko e terɗe Kongres gadane wallitde hakkeeji gaynaako, o yaltini kuulal gadanal fedde ndee ngam hakkeeji gaynaako en, anndiraangal « Equality Act » e hitaande 1974, kanko e sehil makko Demokaraat en to wuro New York , hono Ed Koch, mo caggal ɗuum wonti meer New York. [1] [2] O ardii kadi batuuji daartol ko faati e sirlu laamu, o woni hooreejo Goomu toppitiingu humpito laamu e hakkeeji yimɓe. O suɓaama e gollodiiɓe makko ngam wonde tergal tataɓal ɓurngal waawde e nder suudu sarɗiiji no jaaynde US News & World Report holliri nii . Ko kanko woni balloowo sariya jowitiiɗo e potal fartaŋŋeeji ñamaale (ECOA) baɗɗo ko ina haɗa kala ɗaɓɓoowo, e nder kala fannu njulaagu, tuugnaade e leñol, mbaydi, diine, iwdi ngenndi, jinnaaɗo, ngonka dewgal, walla duuɓi. Ko kanko wonnoo cosponsor [https://www.congress.gov/bill/93rd-congress/house-bill/13157/cosponsors?s=3&r=1&q=%7B%22search%22%3A%22CLBA%22%7D HR13157] sosɗo nokku daartol ngenndiijo Clara Barton, nokku gadano parkeeji ngenndiiji baɗaaɗi ngam ƴellitde golle debbo. O heewi haalde ko boni e gollotooɓe, haa arti noon e wiyde Doug Ireland ko "fat cocksucker". Hay so tawii koppi ina kaɗaa e dow suudu nduu, Abzug ina anndiranoo koppi mum colourful e vibrant, tee ina famɗi ɗo yiyata tawa alaa heen. Caggal nde o dogi o itti wuttulo makko teskinngo hade makko naatde e suudu safrirdu nduu, Abzug meeɗii wiyde wonde o nanii "o ɓoornaaki comci, o anndaaka". O siftinii no feewi kala yiɗɓe ɓe : « ko woni les ɓuuɓri ndii ina limtee ! [[File:Bella_Savitsky_Abzug.jpg|left|thumb|Abzug e foto mo alaa ñalngu, ƴettaaɗo won e sahaaji e kitaale 1970]] E lewru feebariyee 1975, Abzug jeyaa ko e delegaasiyoŋ partiiji ɗiɗi ɗi hooreejo leydi ndii, hono Gerald Ford, neldi to [[Ho Chi Minh City|Saigon]] ngam ƴeewde ngonka leydi ndii to Vietnam worgo, ɓadiiɗo joofgol wolde Vietnam . Abzug ko daraniiɗo Siyonisme . Nde o woni suka debbo o woniino tergal e fedde sukaaɓe sosiyaalist-sioniste wiyeteende Hashomer Hatzair . E hitaande 1975, o luulndii kuulal 3379 ngal Asaambele ngenndi Fedde Ngenndiije Dentuɗe ƴetti (kuulal ngal 46/86 ƴetti e hitaande 1991), ngal « holliti [d] wonde Siyonism ko sifaa njiyaagu e njiyaagu ». Abzug wiyi e toɓɓere ndee, "Siyonism ko dille ndimaagu." == Tuugnorgal == 6xwl7hd7hahr546ktjuopit0w5o52fu Kiristaal Fuɗnaange 0 40122 164697 2026-04-16T15:33:50Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348068999|Crystal Eastman]]" 164697 wikitext text/x-wiki '''Crystal Catherine Eastman''' (25 suwee 1881 – 28 sulyee 1928) ko awokaa Ameriknaajo, haɓantooɗo konu, [[Feminism|haɓantooɗo rewɓe]], sosiyaalist, jaayndiyanke. O woniino gardiiɗo hare ngam haɓaade suɓngooji rewɓe, o woniino sosɗo e rewtinoowo e miñiiko Max Eastman jaaynde wiyeteende ''The Liberator ,'' o woniino sosɗo Fedde Adunaare Rewɓe ngam Jam e Ndimaagu, kadi o sosnoo e hitaande 1920 Fedde Ameriknaare Siwil Liberti . E hitaande 2000, o naatnaa e suudu mawndu rewɓe ngenndi to Seneca Falls, New York . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == [[File:Crystal_Catherine_Eastman_in_1915.jpg|left|thumb|Kiristaal Katerin Istman e hitaande 1915.]] Crystal Eastman jibinaa ko to Marlborough, to leydi Massachusetts, ñalnde 25 suwee 1881, ko o tataɓo e sukaaɓe nayo. Miñiiko mawɗo biyeteeɗo Morgan jibinaa ko e hitaande 1878, maayi ko e hitaande 1884. Miñiiko ɗiɗaɓo oo, hono Anstice Ford Eastman, wonnooɗo seppo mawɗo, jibinaa ko e hitaande 1878, maayi ko e hitaande 1937. Max ko ɓiɗɗo gorko, jibinaa ko e hitaande 1883. E hitaande 1883, jibnaaɓe maɓɓe, hono Samuwel Eliya Istman e Annis Berta Ford, ngummii ɓesngu nguu to Kanandaigua, to New York . E hitaande 1889, yumma maɓɓe wonti gooto e rewɓe adanɓe toɗɗaaɓe e nder diine Protestan en to Amerik nde o wonti jaagorde e nder ekkol Congregational . Baaba makko kadi ko jaagorde dental, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e wonde pastoraaji e nder ekkol Thomas K. Beecher sara Elmira . Galle Mark Twain kadi ina tawtoree ekkol kadi ko ndee fedde renndinde suka debbo biyeteeɗo Crystal kadi anndi mo. <ref name=":0" /> Ndee feccere New York wonnoo ko e ko wiyetee " Diisnondiral Burnt Over ". E nder ummital mawngal ɗiɗaɓal e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire, keeri mayri wonnoo ko nokkuuji linjiilaaji e wellitaare diine heewnde, ɗum addani ɗum sosde geɗe bayɗe no Millerism e Mormonism . E jamaanu antebellum, won heen ina njiyloo miijooji diineeji ngam wallitde geɗe renndo jahruɗe yeeso ko wayi no abolitionism e laawol laana njoorndi les leydi . <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (June 2022)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Ndee aada neɗɗankaagal ina jokki e Crystal e miñi mum Max Eastman . O wonti daraniiɗo sosiyaalist gila e cukaagu makko, Crystal ina joginoo sabaabuuji keewɗi ɗi o nanndi e makko. Ɓe ngoni ko e ɓadtaade e nder nguurndam makko fof, hay so tawii o ɓeydiima jogaade hakkille. Banndiraaɓe ɓee njooɗii e laawol 11th Street e nder wuro Greenwich to New York e nder yimɓe woɗɓe daraniiɓe haɓaade rafi o duuɓi keewɗi. Fedde nde, ina heen Ida Rauh, Inez Milholland, Floyd Dell e Doris Stevens, ina mbaɗi kadi dumunna dabbunde e ñalɗi udditgol to Croton-on-Hudson, ɗo Max soodi galle e hitaande 1916. Eastman heɓi dipoloma mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar e hitaande 1903, o heɓi kadi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia (oon sahaa ko fannu keso) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia e hitaande 1904. Ndeen o naati duɗal sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York, o heɓi dipolom makko e hitaande 1907, o woni ɗiɗaɓo e nder duɗal makko. <ref name=":1" /> Nde o woni e jaŋde makko leslesre, Eastman golliima jammaaji e nder galle laamorɗo Greenwich, ɗo o hawri e Paul Underwood Kellogg . <ref name=":1" /> == Tiɗnaare renndo == Paul Kellogg, piilaaɗo golle renndo, gardinooɗo jaayndeeji, rokkii Eastman golle mum gadane : wiɗtude ngonka golle ngam ''wiɗto Pittsburgh'' . Ciimtol makko, ''Aksidaaji golle e sariya'' (1910), wonti kuutorgal teeŋtungal e hare ngam cellal e kisal gollal e kaɓirgal gadanal e nder hare jokkiinde. <ref name=":1" /> E hitaande 1909, Ñaawirde Hughes, mo wonnoo e oon sahaa guwerneer New York, toɗɗii Eastman e nder Komiseer Dowla New York ngam haɓaade ŋakkeende golle e sabaabuuji aksidaaji e nder gollorɗe, ŋakkeende golle e ŋakkeende golle e nder gese. <ref name=":1" /> Debbo gadano toɗɗaaɗo tergal komisiyoŋ, ko kanko winndi sariya gadano njoɓdi gollotooɓe . Ndeeɗoo feere wonti ko mbaydi Amerik <ref name=":1" /> E nder laamu Woodrow Wilson, o jokki e kampaañ ngam kisal e cellal golle, o woniino awokaa wiɗto to Komisariyaa Ameriknaajo jowitiiɗo e jokkondiral gollorɗe tuggi 1913 haa O wiyi ɗum ina usta doole yummiraaɓe e worɓe, kam e semmbinde rewɓe to bannge faggudu. == Emansipaasiyoŋ == Wallace J. Benedict ko gardiiɗo asiraagal to Milwaukee, to Wiskonsin, ko ɗuum waɗi nde Eastman resi mo e hitaande 1911, o ummii toon caggal dewgal ngal. Ko ɗoon o ardii kampaañ woote Wisconsin mo 1912 mo dañaani. O seerti e hitaande 1913, o arti fuɗnaange ɗo o hawri e Alice Paul, Lucy Burns, e woɗɓe e sosde Dental Kongres ngam suɓaade rewɓe, ngal wonti Fedde Ngenndiije Dentuɗe . [1] [2] Caggal nde kuulal 19ɓal rokki rewɓe hakke suɓaade e hitaande 1920, Eastman e Paul mbinndi kuulal jowitiingal e potal hakkeeji (ERA), ngal fuɗɗii naatde e hitaande 1923. [2] Gooto e sosiyaalist en seeɗa ngam jaɓde ERA, Eastman jeertinii wonde diisnondiral rewɓe tan. [2] Eastman wiyi wonde neɗɗo ina waawi ƴeewtaade nafoore ERA e tiiɗnaare luulndaare mum. Kono, o miijii wonde haa jooni ko hare fotnde haɓeede. O waɗi kadi konngol "Jooni en mbaawi fuɗɗoraade" caggal nde o jaɓi kuulal sappo e jeenay ngal;ngal hollitii golle potɗe waɗeede e nder fannuuji politik e faggudu ngam heɓde potal rewɓe e worɓe. == Teskorɗe les == 7log5pum1vb44blc7kd8srmg35gqcfa 164698 164697 2026-04-16T15:34:19Z Sardeeq 14292 164698 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Crystal Catherine Eastman''' (25 suwee 1881 – 28 sulyee 1928) ko awokaa Ameriknaajo, haɓantooɗo konu, [[Feminism|haɓantooɗo rewɓe]], sosiyaalist, jaayndiyanke. O woniino gardiiɗo hare ngam haɓaade suɓngooji rewɓe, o woniino sosɗo e rewtinoowo e miñiiko Max Eastman jaaynde wiyeteende ''The Liberator ,'' o woniino sosɗo Fedde Adunaare Rewɓe ngam Jam e Ndimaagu, kadi o sosnoo e hitaande 1920 Fedde Ameriknaare Siwil Liberti . E hitaande 2000, o naatnaa e suudu mawndu rewɓe ngenndi to Seneca Falls, New York . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == [[File:Crystal_Catherine_Eastman_in_1915.jpg|left|thumb|Kiristaal Katerin Istman e hitaande 1915.]] Crystal Eastman jibinaa ko to Marlborough, to leydi Massachusetts, ñalnde 25 suwee 1881, ko o tataɓo e sukaaɓe nayo. Miñiiko mawɗo biyeteeɗo Morgan jibinaa ko e hitaande 1878, maayi ko e hitaande 1884. Miñiiko ɗiɗaɓo oo, hono Anstice Ford Eastman, wonnooɗo seppo mawɗo, jibinaa ko e hitaande 1878, maayi ko e hitaande 1937. Max ko ɓiɗɗo gorko, jibinaa ko e hitaande 1883. E hitaande 1883, jibnaaɓe maɓɓe, hono Samuwel Eliya Istman e Annis Berta Ford, ngummii ɓesngu nguu to Kanandaigua, to New York . E hitaande 1889, yumma maɓɓe wonti gooto e rewɓe adanɓe toɗɗaaɓe e nder diine Protestan en to Amerik nde o wonti jaagorde e nder ekkol Congregational . Baaba makko kadi ko jaagorde dental, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e wonde pastoraaji e nder ekkol Thomas K. Beecher sara Elmira . Galle Mark Twain kadi ina tawtoree ekkol kadi ko ndee fedde renndinde suka debbo biyeteeɗo Crystal kadi anndi mo. <ref name=":0" /> Ndee feccere New York wonnoo ko e ko wiyetee " Diisnondiral Burnt Over ". E nder ummital mawngal ɗiɗaɓal e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire, keeri mayri wonnoo ko nokkuuji linjiilaaji e wellitaare diine heewnde, ɗum addani ɗum sosde geɗe bayɗe no Millerism e Mormonism . E jamaanu antebellum, won heen ina njiyloo miijooji diineeji ngam wallitde geɗe renndo jahruɗe yeeso ko wayi no abolitionism e laawol laana njoorndi les leydi . <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (June 2022)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Ndee aada neɗɗankaagal ina jokki e Crystal e miñi mum Max Eastman . O wonti daraniiɗo sosiyaalist gila e cukaagu makko, Crystal ina joginoo sabaabuuji keewɗi ɗi o nanndi e makko. Ɓe ngoni ko e ɓadtaade e nder nguurndam makko fof, hay so tawii o ɓeydiima jogaade hakkille. Banndiraaɓe ɓee njooɗii e laawol 11th Street e nder wuro Greenwich to New York e nder yimɓe woɗɓe daraniiɓe haɓaade rafi o duuɓi keewɗi. Fedde nde, ina heen Ida Rauh, Inez Milholland, Floyd Dell e Doris Stevens, ina mbaɗi kadi dumunna dabbunde e ñalɗi udditgol to Croton-on-Hudson, ɗo Max soodi galle e hitaande 1916. Eastman heɓi dipoloma mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar e hitaande 1903, o heɓi kadi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia (oon sahaa ko fannu keso) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia e hitaande 1904. Ndeen o naati duɗal sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York, o heɓi dipolom makko e hitaande 1907, o woni ɗiɗaɓo e nder duɗal makko. <ref name=":1" /> Nde o woni e jaŋde makko leslesre, Eastman golliima jammaaji e nder galle laamorɗo Greenwich, ɗo o hawri e Paul Underwood Kellogg . <ref name=":1" /> == Tiɗnaare renndo == Paul Kellogg, piilaaɗo golle renndo, gardinooɗo jaayndeeji, rokkii Eastman golle mum gadane : wiɗtude ngonka golle ngam ''wiɗto Pittsburgh'' . Ciimtol makko, ''Aksidaaji golle e sariya'' (1910), wonti kuutorgal teeŋtungal e hare ngam cellal e kisal gollal e kaɓirgal gadanal e nder hare jokkiinde. <ref name=":1" /> E hitaande 1909, Ñaawirde Hughes, mo wonnoo e oon sahaa guwerneer New York, toɗɗii Eastman e nder Komiseer Dowla New York ngam haɓaade ŋakkeende golle e sabaabuuji aksidaaji e nder gollorɗe, ŋakkeende golle e ŋakkeende golle e nder gese. <ref name=":1" /> Debbo gadano toɗɗaaɗo tergal komisiyoŋ, ko kanko winndi sariya gadano njoɓdi gollotooɓe . Ndeeɗoo feere wonti ko mbaydi Amerik <ref name=":1" /> E nder laamu Woodrow Wilson, o jokki e kampaañ ngam kisal e cellal golle, o woniino awokaa wiɗto to Komisariyaa Ameriknaajo jowitiiɗo e jokkondiral gollorɗe tuggi 1913 haa O wiyi ɗum ina usta doole yummiraaɓe e worɓe, kam e semmbinde rewɓe to bannge faggudu. == Emansipaasiyoŋ == Wallace J. Benedict ko gardiiɗo asiraagal to Milwaukee, to Wiskonsin, ko ɗuum waɗi nde Eastman resi mo e hitaande 1911, o ummii toon caggal dewgal ngal. Ko ɗoon o ardii kampaañ woote Wisconsin mo 1912 mo dañaani. O seerti e hitaande 1913, o arti fuɗnaange ɗo o hawri e Alice Paul, Lucy Burns, e woɗɓe e sosde Dental Kongres ngam suɓaade rewɓe, ngal wonti Fedde Ngenndiije Dentuɗe . [1] [2] Caggal nde kuulal 19ɓal rokki rewɓe hakke suɓaade e hitaande 1920, Eastman e Paul mbinndi kuulal jowitiingal e potal hakkeeji (ERA), ngal fuɗɗii naatde e hitaande 1923. [2] Gooto e sosiyaalist en seeɗa ngam jaɓde ERA, Eastman jeertinii wonde diisnondiral rewɓe tan. [2] Eastman wiyi wonde neɗɗo ina waawi ƴeewtaade nafoore ERA e tiiɗnaare luulndaare mum. Kono, o miijii wonde haa jooni ko hare fotnde haɓeede. O waɗi kadi konngol "Jooni en mbaawi fuɗɗoraade" caggal nde o jaɓi kuulal sappo e jeenay ngal;ngal hollitii golle potɗe waɗeede e nder fannuuji politik e faggudu ngam heɓde potal rewɓe e worɓe. == Teskorɗe les == 62a6a7sw81ug6ynkl133p66h04wsa7o Firens P. Dwayer 0 40123 164699 2026-04-16T15:35:09Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344134732|Florence P. Dwyer]]" 164699 wikitext text/x-wiki '''Florence Price Dwyer''' (4 sulyee 1902 – 29 feebariyee 1976) ko politik lannda Republikaan Ameriknaajo, gardinooɗo ko ɓuri heewde e diiwaan Union, New Jersey e nder suudu sarɗiiji Amerik tuggi 1957 haa 1973. Tuggi 1967 haa 1973, o lomtii kadi diiwaan Esse New Jersey . Ko kanko woni debbo ɗiɗmo cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji Amerik ummoriiɗo New Jersey . Ko kanko woni debbo gadano Republicain ummoriiɗo New Jersey toɗɗaaɗo e suudu sarɗiiji. Dwyer ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder nguurndam mum politik fof. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Dwyer jibinaa ko '''to wuro wiyeteengo''' Reading, to leydi Pensilvaani . O naati duɗal laamu to Reading e Toledo, Ohio caggal nde o ummii toon. Caggal ɗuum Dwyer ummiima to wuro wiyeteengo Elizabeth . O ƴettii kursuuji to duɗal sariya Rutgers, o wonti hooreejo sariyaaji dowri to Fedde rewɓe njulaagu e gollotooɓe e New Jersey. == Golle politik == Dwyer wonnoo ko nulaaɗo lomto e nder batu ngenndiwal Republicain en e hitaande 1944 e hitaande 1948. Ndeen o suɓaama e nder Asaambele ngenndi New Jersey, ɗo o gollinoo gila 1950 haa 1956. Debbo Asaambele Dwyer yaltini kuulal ngal "Equal Pay for Equal Work" ƴetti kuulal ñaawngal e hitaande 1948 tolno njoɓdi e dow tuugnaade e jikkuuji" caggal ɗuum wonti yeru e sariyaaji fedde ndee. E hitaande 1956, Dwyer suɓaama e nder suudu sarɗiiji leydi Amerik, e nder manndaaji jeetati. [1] E hitaande 1962, o wondi e ballondiral e sariya potal njoɓdi, mo ɓe ƴettaa e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 1970, o walli depitee Martha W. Griffiths ngam addude kuulal ngam hakkeeji potal e nder suudu sarɗiiji caggal nde ngal dartinaa e goomu duuɓi capanɗe ko adii ɗuum. Waylo ngoo, ngo Alice Paul fuɗɗii winndude e hitaande 1923, saaktaa e suudu sarɗiiji e Senaa, kono lajal mum ngam jaɓde ɗum saaktaa tawa jaɓaani limoore sarɗiiji dowlaaji ɗaɓɓaaɗi ɗii. ERA gila ndeen artiraama laabi sappo tawi alaa ko nafi. Dwyer siftinii hoore mum ko "Republicain jahruɗo yeeso e moƳƳo", ballitooɗo sariyaaji hakkeeji siwil, hakkeeji rewɓe, ɓeydagol nafooje Social Security, kesɗitingol galleeji, yah-ngartaa yimɓe heewɓe, ñamri, ballal safaara wonande mawɓe e porogaraamuuji haɓaade baasal, ɗum waɗi mo gooto e Republicain en ɓurɓe liberal en e nder suudu sarɗiiji. Kala nde o wooti e Demokaraat en, Dwyer ina ɓoornoo comci daneeji, ina ɓoornoo comci daneeji walla ɓaleeji so o wootii e Republicain en. Dwyer suɓiima ngam jaɓde kuule jojjanɗe aadee ɗe 1957, 1960, 1964, e 1968, kam e kuule 24 ɗe doosɗe leydi Amerik e kuule jojjanɗe woote A16 . O woniino kadi balloowo Medicare e Medicaid, mbayliigu potal hakkeeji e o jeyaa ko e 20 Republicain en e nder suudu sarɗiiji ngam wallitde momtugol sariya hakkeeji gollal e nder sariya Taft-Hartley . Dwyer ina wallitnoo ERA gila e manndaa mum gadano e nder Kongres e hitaande 1957. Dwyer ina wallitnoo guwerneer Pennsylvanie biyeteeɗo William Scranton e wooteeji gardagol leydi e hitaande 1964. Dwyer ina jeyaa e capanɗe tati e go’o e nder suudu sarɗiiji leydi Republicain en ngam suɓaade ngam jaɓde sariya kuuɓtodinɗo ƴellitaare sukaaɓe e hitaande 1971. Dwyer wonaano kanndidaa ngam suɓaade e hitaande 1972. O woppi golle to Elizabeth ɗo o maayi e hitaande 1976. Ɓanndu makko ina wirnaa e yanaande St. Gertrude, to Colonia, New Jersey . == Ƴeew kadi == * Rewɓe e nder suudu sarɗiiji leydi Amerik == Tuugnorgal == tqtppm5d8rg48wjz8fvpah5wjx3d39h 164701 164699 2026-04-16T15:36:22Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344134732|Florence P. Dwyer]]" 164701 wikitext text/x-wiki '''Florence Price Dwyer''' (4 sulyee 1902 – 29 feebariyee 1976) ko politik lannda Republikaan Ameriknaajo, gardinooɗo ko ɓuri heewde e diiwaan Union, New Jersey e nder suudu sarɗiiji Amerik tuggi 1957 haa 1973. Tuggi 1967 haa 1973, o lomtii kadi diiwaan Esse New Jersey .<ref>"DWYER, Florence Price". ''house.gov''. Retrieved 25 February 2020.</ref><ref>"DWYER, Florence Price". ''house.gov''. Retrieved 25 February 2020.</ref> Ko kanko woni debbo ɗiɗmo cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji Amerik ummoriiɗo New Jersey . Ko kanko woni debbo gadano Republicain ummoriiɗo New Jersey toɗɗaaɗo e suudu sarɗiiji. Dwyer ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder nguurndam mum politik fof. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Dwyer jibinaa ko '''to wuro wiyeteengo''' Reading, to leydi Pensilvaani . O naati duɗal laamu to Reading e Toledo, Ohio caggal nde o ummii toon. Caggal ɗuum Dwyer ummiima to wuro wiyeteengo Elizabeth . O ƴettii kursuuji to duɗal sariya Rutgers, o wonti hooreejo sariyaaji dowri to Fedde rewɓe njulaagu e gollotooɓe e New Jersey. == Golle politik == Dwyer wonnoo ko nulaaɗo lomto e nder batu ngenndiwal Republicain en e hitaande 1944 e hitaande 1948. Ndeen o suɓaama e nder Asaambele ngenndi New Jersey, ɗo o gollinoo gila 1950 haa 1956. Debbo Asaambele Dwyer yaltini kuulal ngal "Equal Pay for Equal Work" ƴetti kuulal ñaawngal e hitaande 1948 tolno njoɓdi e dow tuugnaade e jikkuuji" caggal ɗuum wonti yeru e sariyaaji fedde ndee. E hitaande 1956, Dwyer suɓaama e nder suudu sarɗiiji leydi Amerik, e nder manndaaji jeetati. [1] E hitaande 1962, o wondi e ballondiral e sariya potal njoɓdi, mo ɓe ƴettaa e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 1970, o walli depitee Martha W. Griffiths ngam addude kuulal ngam hakkeeji potal e nder suudu sarɗiiji caggal nde ngal dartinaa e goomu duuɓi capanɗe ko adii ɗuum. Waylo ngoo, ngo Alice Paul fuɗɗii winndude e hitaande 1923, saaktaa e suudu sarɗiiji e Senaa, kono lajal mum ngam jaɓde ɗum saaktaa tawa jaɓaani limoore sarɗiiji dowlaaji ɗaɓɓaaɗi ɗii. ERA gila ndeen artiraama laabi sappo tawi alaa ko nafi. Dwyer siftinii hoore mum ko "Republicain jahruɗo yeeso e moƳƳo", ballitooɗo sariyaaji hakkeeji siwil, hakkeeji rewɓe, ɓeydagol nafooje Social Security, kesɗitingol galleeji, yah-ngartaa yimɓe heewɓe, ñamri, ballal safaara wonande mawɓe e porogaraamuuji haɓaade baasal, ɗum waɗi mo gooto e Republicain en ɓurɓe liberal en e nder suudu sarɗiiji. Kala nde o wooti e Demokaraat en, Dwyer ina ɓoornoo comci daneeji, ina ɓoornoo comci daneeji walla ɓaleeji so o wootii e Republicain en. Dwyer suɓiima ngam jaɓde kuule jojjanɗe aadee ɗe 1957, 1960, 1964, e 1968, kam e kuule 24 ɗe doosɗe leydi Amerik e kuule jojjanɗe woote A16 . O woniino kadi balloowo Medicare e Medicaid, mbayliigu potal hakkeeji e o jeyaa ko e 20 Republicain en e nder suudu sarɗiiji ngam wallitde momtugol sariya hakkeeji gollal e nder sariya Taft-Hartley . Dwyer ina wallitnoo ERA gila e manndaa mum gadano e nder Kongres e hitaande 1957. Dwyer ina wallitnoo guwerneer Pennsylvanie biyeteeɗo William Scranton e wooteeji gardagol leydi e hitaande 1964. Dwyer ina jeyaa e capanɗe tati e go’o e nder suudu sarɗiiji leydi Republicain en ngam suɓaade ngam jaɓde sariya kuuɓtodinɗo ƴellitaare sukaaɓe e hitaande 1971. Dwyer wonaano kanndidaa ngam suɓaade e hitaande 1972. O woppi golle to Elizabeth ɗo o maayi e hitaande 1976. Ɓanndu makko ina wirnaa e yanaande St. Gertrude, to Colonia, New Jersey . == Ƴeew kadi == * Rewɓe e nder suudu sarɗiiji leydi Amerik == Tuugnorgal == tlfmdiytr3dn2ifyrvaodh619kyg3c5 164702 164701 2026-04-16T15:36:56Z Sardeeq 14292 164702 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Florence Price Dwyer''' (4 sulyee 1902 – 29 feebariyee 1976) ko politik lannda Republikaan Ameriknaajo, gardinooɗo ko ɓuri heewde e diiwaan Union, New Jersey e nder suudu sarɗiiji Amerik tuggi 1957 haa 1973. Tuggi 1967 haa 1973, o lomtii kadi diiwaan Esse New Jersey .<ref>"DWYER, Florence Price". ''house.gov''. Retrieved 25 February 2020.</ref><ref>"DWYER, Florence Price". ''house.gov''. Retrieved 25 February 2020.</ref> Ko kanko woni debbo ɗiɗmo cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji Amerik ummoriiɗo New Jersey . Ko kanko woni debbo gadano Republicain ummoriiɗo New Jersey toɗɗaaɗo e suudu sarɗiiji. Dwyer ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder nguurndam mum politik fof. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Dwyer jibinaa ko '''to wuro wiyeteengo''' Reading, to leydi Pensilvaani . O naati duɗal laamu to Reading e Toledo, Ohio caggal nde o ummii toon. Caggal ɗuum Dwyer ummiima to wuro wiyeteengo Elizabeth . O ƴettii kursuuji to duɗal sariya Rutgers, o wonti hooreejo sariyaaji dowri to Fedde rewɓe njulaagu e gollotooɓe e New Jersey. == Golle politik == Dwyer wonnoo ko nulaaɗo lomto e nder batu ngenndiwal Republicain en e hitaande 1944 e hitaande 1948. Ndeen o suɓaama e nder Asaambele ngenndi New Jersey, ɗo o gollinoo gila 1950 haa 1956. Debbo Asaambele Dwyer yaltini kuulal ngal "Equal Pay for Equal Work" ƴetti kuulal ñaawngal e hitaande 1948 tolno njoɓdi e dow tuugnaade e jikkuuji" caggal ɗuum wonti yeru e sariyaaji fedde ndee. E hitaande 1956, Dwyer suɓaama e nder suudu sarɗiiji leydi Amerik, e nder manndaaji jeetati. [1] E hitaande 1962, o wondi e ballondiral e sariya potal njoɓdi, mo ɓe ƴettaa e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 1970, o walli depitee Martha W. Griffiths ngam addude kuulal ngam hakkeeji potal e nder suudu sarɗiiji caggal nde ngal dartinaa e goomu duuɓi capanɗe ko adii ɗuum. Waylo ngoo, ngo Alice Paul fuɗɗii winndude e hitaande 1923, saaktaa e suudu sarɗiiji e Senaa, kono lajal mum ngam jaɓde ɗum saaktaa tawa jaɓaani limoore sarɗiiji dowlaaji ɗaɓɓaaɗi ɗii. ERA gila ndeen artiraama laabi sappo tawi alaa ko nafi. Dwyer siftinii hoore mum ko "Republicain jahruɗo yeeso e moƳƳo", ballitooɗo sariyaaji hakkeeji siwil, hakkeeji rewɓe, ɓeydagol nafooje Social Security, kesɗitingol galleeji, yah-ngartaa yimɓe heewɓe, ñamri, ballal safaara wonande mawɓe e porogaraamuuji haɓaade baasal, ɗum waɗi mo gooto e Republicain en ɓurɓe liberal en e nder suudu sarɗiiji. Kala nde o wooti e Demokaraat en, Dwyer ina ɓoornoo comci daneeji, ina ɓoornoo comci daneeji walla ɓaleeji so o wootii e Republicain en. Dwyer suɓiima ngam jaɓde kuule jojjanɗe aadee ɗe 1957, 1960, 1964, e 1968, kam e kuule 24 ɗe doosɗe leydi Amerik e kuule jojjanɗe woote A16 . O woniino kadi balloowo Medicare e Medicaid, mbayliigu potal hakkeeji e o jeyaa ko e 20 Republicain en e nder suudu sarɗiiji ngam wallitde momtugol sariya hakkeeji gollal e nder sariya Taft-Hartley . Dwyer ina wallitnoo ERA gila e manndaa mum gadano e nder Kongres e hitaande 1957. Dwyer ina wallitnoo guwerneer Pennsylvanie biyeteeɗo William Scranton e wooteeji gardagol leydi e hitaande 1964. Dwyer ina jeyaa e capanɗe tati e go’o e nder suudu sarɗiiji leydi Republicain en ngam suɓaade ngam jaɓde sariya kuuɓtodinɗo ƴellitaare sukaaɓe e hitaande 1971. Dwyer wonaano kanndidaa ngam suɓaade e hitaande 1972. O woppi golle to Elizabeth ɗo o maayi e hitaande 1976. Ɓanndu makko ina wirnaa e yanaande St. Gertrude, to Colonia, New Jersey . == Ƴeew kadi == * Rewɓe e nder suudu sarɗiiji leydi Amerik == Tuugnorgal == tn6vrynkue80mxc40as8bdcmpgy26s5 Assan Musa Camara 0 40124 164700 2026-04-16T15:35:24Z Gayobah13 10275 Created page with "Assan Musa Camara" 164700 wikitext text/x-wiki Assan Musa Camara 3roxeop84garrhkffoqtk8a6b1hk8yq 164703 164700 2026-04-16T15:38:00Z Gayobah13 10275 164703 wikitext text/x-wiki Assan Musa Camara anndiraaɗo kadi Andrew David Camara p2aqxd1v1sc2douv19s77usn2wf8fp2 164710 164703 2026-04-16T15:41:57Z Gayobah13 10275 164710 wikitext text/x-wiki Assan Musa Camara anndiraaɗo kadi Andrew David Camara Gammbinaajo gonnooɗo cukko hooreejo leydi Gammbi i584tnngpb7f1iq1ghx8rctgtgjzb7n 164711 164710 2026-04-16T15:42:20Z Gayobah13 10275 164711 wikitext text/x-wiki Assan Musa Camara anndiraaɗo kadi Andrew David Camara Gammbinaajo gonnooɗo cukko hooreejo leydi Gammbi 1972 haa 1977 43gkohx3m72iksiw1snfnxo6kzmv5px 164712 164711 2026-04-16T15:43:11Z Gayobah13 10275 164712 wikitext text/x-wiki Assan Musa Camara anndiraaɗo kadi Andrew David Camara Gammbinaajo gonnooɗo cukko hooreejo leydi Gammbi 1972 haa 1977, he kadi 1981 haa 1982. tkqain9mlrl9v6e5ovocrpvisthrcdq Mariyam Dent Kirisp 0 40125 164704 2026-04-16T15:38:18Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1330278685|Mary Dent Crisp]]" 164704 wikitext text/x-wiki '''Mary Dent Crisp''' (5 noowammbar 1923 – 24 mars 2007) ko hooreejo lannda Republicain en Ameriknaajo, kadi [[Feminism|ko debbo,]] o riiwaa e lannda makko caggal nde o salii e yeeso yimɓe fof miijooji mum jowitiiɗi e hakkeeji ruttaade e kuule potal . <ref name=":2" /> O woniino tergal lannda Republicain en ko ina ɓura duuɓi 20, o golliima e golle e nder njuɓɓudi lannda kaa gila 1968, o joofni golle makko gila 1977 haa 1980 e wonde hooreejo Goomu ngenndi Republicain . Crisp haali ko feewti e kuulal lannda kaa ngam woppude wallitde kuule jojjanɗe aadee e nder konngol mum to batu ngenndiwal Republicain en 1980, caggal ɗuum o hollitii wonde o ɗaɓɓataa suɓaade kadi e jappeere makko. Crisp kadi haali ko fayti e hakkeeji ruttaade. == Nguurndam neɗɗo e jaŋde mum == Crisp jibinaa ko ñalnde 5 noowammbar 1923, to Allentown, ɓiɗɗo 7ɓo e jibinannde Elizabeth (Patch) e Harry Dent. E hitaande 1946, Crisp heɓi dipoloma mum ko faati e leɗɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oberlin caggal ɗuum o janngi ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Arizona State . <ref name=":2" /> E hitaande 1948, o resi Wiliyam Kirisp. Ɓe ndañi ɓiɓɓe tato, Wiliyam e Barbara e Anne. Mary e William ceertii e hitaande 1976. <ref name=":2" /> Mary Dent Crisp ina wondi e rafi biyeteeɗo Parkinson, o maayi ko ñalnde 24 marse 2007. <ref name=":2" /> == Nguurndam politik == Crisp ina gollinoo no feewi e nder politik. Golle makko politik puɗɗii ko e hitaande 1961, o woni cukko binnditagol kampaañ Barry Goldwater. Caggal ɗuum, Crisp suɓaama e jappeere e nder lannda Republicain en, o woni cukko hooreejo Goomu Republicain en to diiwaan Mariposa tuggi 1968 haa 1970, <ref name=":2" /> e cukko hooreejo Goomu Republicain en to Arizona gila 1971 haa 197me <ref name=":2" /> Debbo goomu to Arizona. <ref name=":2" /> E hitaande 1976 Crisp wonti Sekreteruuji Kawtal ngenndiwal Republique . Tuggi 1977 haa 1980 o wonii hooreejo Goomu Ngenndiijo Republique . Crisp ardii ko wiyetee “Executifs de l’Affaires pour la Sécurité Nationale”, goomu gollordu politik tuggi 1984 haa cagataagal kitaale 1990. == Golle == E hitaande 1977, Crisp winndi kala Republicain e nder Kongres ngam heɓde ballal e kuulal ngal ɓeydata lajal jaɓgol ERA. E nder konngol makko e batu ngenndiwal Republicain en hitaande 1980, Crisp saliima e yeeso yimɓe fof, o haali ko feewti e kuulal lannda Republicain en ngam woppude kuulal ngam haɓaade jojjanɗe aadee e wallitde e woppude plateau maɓɓe haɓaade ruttaade. [[File:Reagan_1980_GOP.jpg|thumb|1980 Koolol Republicain en, Crisp caggal ɗuum luulndii lannda Republicain en]] Caggal nde Crisp haali e lannda Republicain en, hooreejo lannda kaa, Bill Brock, wiyi mo wonde “[O] foti ko ƴettude mbaadi ɓurndi lesɗude,.” Brock yamiri yo haala makko momte e porogaraam batu toɗɗagol ngenndiwal, o woppi kadi kewuuji ɗiɗi batu ɗi Crisp fotnoo yuɓɓinde. [1] Crisp jaɓiino John B. Anderson mo Illinois, mo Republicain gooto jeyaaɗo e hoore mum, ngam wonde hooreejo leydi, kono o salii jaɓde mo, o yuɓɓini e Brock wonde o natta haaldude e jaayndiyankooɓe, o ɗaɓɓataa kadi suɓaade mo e jappeere makko. Caggal ɗuum, sehilaaɓe makko mbiyi wonde Crisp jaɓii heɗaade Brock ngam reende gollotooɓe mum e woppiteede. [1] Caggal ɗuum seeɗa, Crisp siifondiri e gardiiɗo kampaañ ngam suɓaade John B. Anderson e hitaande 1980, tawi ko hooreejo leydi. O golliima e birooji pelle politik keewɗe, o "haɓi ngam artirde lannda Republicain en e ko o miijii ko woni ɗaɗi miijooji mum en : ndimaagu neɗɗo e laamu keewngu". <ref name=":1" /> Mary hokki nguurndam mum ko debbo jom doole en ngam "waɗde geɗe ndimaagu rewɓe, fartaŋŋeeji, suɓngooji, e jam". Wallitoowo Equal Rights Amendment e hakkeeji ruttaade, Crisp ina wallitnoo pro-choice e hakke rewɓe waɗde suɓngooji mum en jibinannde. Crisp kadi saliima kuulal lannda Republicain en ngam salaade kaalis fedde nde ngam ruttaade. E [[Ronald Reagan|,]] Ñaawirde Toownde e nder ñaawoore Webster v. E nder hitaande ndee tan, Crisp wondi e sosɓe [[National Republican Coalition for Choice|fedde wiyeteende Coalition Nationale Republicaine pour la Choix]], ɗo o woni hooreejo e kaaldigal, ngam jaabaade laamu nguu e woppude ɓiɗɓe yumma e hakkeeji potal. Yanti heen, o haali ko fayti e ballal fedde nde ngam toppitaade sukaaɓe, e feewnude ŋakkeende potal hakkunde rewɓe e worɓe e nder Social Security, e haɓaade ŋakkeende golle. == Tuugnorgal == 616aemrf3jzl69o24i7lafwxau8jmkt 164705 164704 2026-04-16T15:38:37Z Sardeeq 14292 164705 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mary Dent Crisp''' (5 noowammbar 1923 – 24 mars 2007) ko hooreejo lannda Republicain en Ameriknaajo, kadi [[Feminism|ko debbo,]] o riiwaa e lannda makko caggal nde o salii e yeeso yimɓe fof miijooji mum jowitiiɗi e hakkeeji ruttaade e kuule potal . <ref name=":2" /> O woniino tergal lannda Republicain en ko ina ɓura duuɓi 20, o golliima e golle e nder njuɓɓudi lannda kaa gila 1968, o joofni golle makko gila 1977 haa 1980 e wonde hooreejo Goomu ngenndi Republicain . Crisp haali ko feewti e kuulal lannda kaa ngam woppude wallitde kuule jojjanɗe aadee e nder konngol mum to batu ngenndiwal Republicain en 1980, caggal ɗuum o hollitii wonde o ɗaɓɓataa suɓaade kadi e jappeere makko. Crisp kadi haali ko fayti e hakkeeji ruttaade. == Nguurndam neɗɗo e jaŋde mum == Crisp jibinaa ko ñalnde 5 noowammbar 1923, to Allentown, ɓiɗɗo 7ɓo e jibinannde Elizabeth (Patch) e Harry Dent. E hitaande 1946, Crisp heɓi dipoloma mum ko faati e leɗɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oberlin caggal ɗuum o janngi ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Arizona State . <ref name=":2" /> E hitaande 1948, o resi Wiliyam Kirisp. Ɓe ndañi ɓiɓɓe tato, Wiliyam e Barbara e Anne. Mary e William ceertii e hitaande 1976. <ref name=":2" /> Mary Dent Crisp ina wondi e rafi biyeteeɗo Parkinson, o maayi ko ñalnde 24 marse 2007. <ref name=":2" /> == Nguurndam politik == Crisp ina gollinoo no feewi e nder politik. Golle makko politik puɗɗii ko e hitaande 1961, o woni cukko binnditagol kampaañ Barry Goldwater. Caggal ɗuum, Crisp suɓaama e jappeere e nder lannda Republicain en, o woni cukko hooreejo Goomu Republicain en to diiwaan Mariposa tuggi 1968 haa 1970, <ref name=":2" /> e cukko hooreejo Goomu Republicain en to Arizona gila 1971 haa 197me <ref name=":2" /> Debbo goomu to Arizona. <ref name=":2" /> E hitaande 1976 Crisp wonti Sekreteruuji Kawtal ngenndiwal Republique . Tuggi 1977 haa 1980 o wonii hooreejo Goomu Ngenndiijo Republique . Crisp ardii ko wiyetee “Executifs de l’Affaires pour la Sécurité Nationale”, goomu gollordu politik tuggi 1984 haa cagataagal kitaale 1990. == Golle == E hitaande 1977, Crisp winndi kala Republicain e nder Kongres ngam heɓde ballal e kuulal ngal ɓeydata lajal jaɓgol ERA. E nder konngol makko e batu ngenndiwal Republicain en hitaande 1980, Crisp saliima e yeeso yimɓe fof, o haali ko feewti e kuulal lannda Republicain en ngam woppude kuulal ngam haɓaade jojjanɗe aadee e wallitde e woppude plateau maɓɓe haɓaade ruttaade. [[File:Reagan_1980_GOP.jpg|thumb|1980 Koolol Republicain en, Crisp caggal ɗuum luulndii lannda Republicain en]] Caggal nde Crisp haali e lannda Republicain en, hooreejo lannda kaa, Bill Brock, wiyi mo wonde “[O] foti ko ƴettude mbaadi ɓurndi lesɗude,.” Brock yamiri yo haala makko momte e porogaraam batu toɗɗagol ngenndiwal, o woppi kadi kewuuji ɗiɗi batu ɗi Crisp fotnoo yuɓɓinde. [1] Crisp jaɓiino John B. Anderson mo Illinois, mo Republicain gooto jeyaaɗo e hoore mum, ngam wonde hooreejo leydi, kono o salii jaɓde mo, o yuɓɓini e Brock wonde o natta haaldude e jaayndiyankooɓe, o ɗaɓɓataa kadi suɓaade mo e jappeere makko. Caggal ɗuum, sehilaaɓe makko mbiyi wonde Crisp jaɓii heɗaade Brock ngam reende gollotooɓe mum e woppiteede. [1] Caggal ɗuum seeɗa, Crisp siifondiri e gardiiɗo kampaañ ngam suɓaade John B. Anderson e hitaande 1980, tawi ko hooreejo leydi. O golliima e birooji pelle politik keewɗe, o "haɓi ngam artirde lannda Republicain en e ko o miijii ko woni ɗaɗi miijooji mum en : ndimaagu neɗɗo e laamu keewngu". <ref name=":1" /> Mary hokki nguurndam mum ko debbo jom doole en ngam "waɗde geɗe ndimaagu rewɓe, fartaŋŋeeji, suɓngooji, e jam". Wallitoowo Equal Rights Amendment e hakkeeji ruttaade, Crisp ina wallitnoo pro-choice e hakke rewɓe waɗde suɓngooji mum en jibinannde. Crisp kadi saliima kuulal lannda Republicain en ngam salaade kaalis fedde nde ngam ruttaade. E [[Ronald Reagan|,]] Ñaawirde Toownde e nder ñaawoore Webster v. E nder hitaande ndee tan, Crisp wondi e sosɓe [[National Republican Coalition for Choice|fedde wiyeteende Coalition Nationale Republicaine pour la Choix]], ɗo o woni hooreejo e kaaldigal, ngam jaabaade laamu nguu e woppude ɓiɗɓe yumma e hakkeeji potal. Yanti heen, o haali ko fayti e ballal fedde nde ngam toppitaade sukaaɓe, e feewnude ŋakkeende potal hakkunde rewɓe e worɓe e nder Social Security, e haɓaade ŋakkeende golle. == Tuugnorgal == gs3ffuwvd9js7rq1aaak8m7i80gx6cc Noreen Konneel 0 40126 164706 2026-04-16T15:39:52Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340027898|Noreen Connell]]" 164706 wikitext text/x-wiki '''Noreen Connell''' (jibinaa ko 1947) ko yuɓɓinoowo e binndoowo/waɗtuɗo [[Feminism|rewɓe]] Ameriknaajo, ganndiraaɗo peewnugol, e wondude e banndiraaɓe rewɓe New York (NYRF) Cassandra Wilson, deftere defterdu Amerik keso ''Rape: Deftere adannde ngam rewɓe nde rewɓe New York'' . O fuɗɗii naatde e dille rewɓe ko e ñalnde 26 lewru bowte hitaande 1970, seppo rewɓe New York ngam potal marse e seppooji e fedde ƴellitnde hakkillaaji NYRF e ndunngu 1970. Caggal nde o golliima e yuɓɓinoowo batuuji e haalaaji NYRF e tergal sosngal Fedde Women Office Workers e fuɗɗoode kitaale 1970, Connell ɓuri wonde ko ofisee cuɓaaɗo e pelle daraniiɗe hakkeeji rewɓe ko wayi no Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW). == Golle == Connell ɓuri anndeede ko e winndude e makko deftere wiyeteende ''Rape: deftere adannde ngam rewɓe nde rewɓe radikal en New York mbinndi'', deftere adannde yaltunde e golle batu rape rewɓe radikal en New York e lewru abriil 1971. E lewru Yarkomaa 1972, Connell e Wilson puɗɗii golle e ko foti wonde deftere "gila e deftere (kawtal) e kasetuuji e nder saak Bloomingdale." Ko ɓe wallitooɓe, ɓe mbinnditii kaayitaaji, ɓe keɓi hakkeeji e haalooɓe batu nguu e tawtoraaɓe yeewtere ndee, ɓe cirƴaa e nder leydi ndii, ɓe ɓeydi heen binndanɗe goɗɗe ngam ƴellitde deftere nde, nde 283 kelle, e lewru desaambar 1974. Delegeejo diiwaan New York to batu rewɓe ngenndiijo Houston e hitaande 1977 e batu White House 1980 ko faati e ɓesnguuji, Connell ɓuri jogaade birooji cuɓaaɗi e nder fedde sosnde fedde ngenndiire rewɓe (NOW) e nder wuro New York, NOW-NYC, tuggi 1973–2009. Connell suɓaama hooreejo yiilirde ndee e hitaande 1979, o waɗii manndaaji joy, ko ɓuri joofde ko tuggi 2002–2004, o wonii hooreejo leydi e manndaaji 1977–1979 e birooji goɗɗi, e hitaande 2008 o wonii cukko hooreejo leydi ndii. Connell suɓaama hooreejo fedde NOW to diiwaan New York, NOW-NYS, tuggi 1984–1988 nde nde mawni haa nde waɗi 36 tonngoode. NOW-NYS ballitooje fedde rewɓe Connell ardii wiɗtooji e dille hakkunde leyɗeele ngam hakkeeji rewɓe to Angalteer, Islande, Norwees e Espaañ. [1] Fedde nde waɗii kadi batu ñalnde kala e nder diiwaan hee e pelle 25 ɗe Connell, debbo Kongres Bella Abzug e awokaa diiwaan Brooklyn Elizabeth Holtzman ngoni haalooɓe teeŋtuɓe ko fayti e jokkude njiyaagu e rewɓe e nder njuɓɓudi sariyaaji diiwaan New York hay so tawii hitaande ɓennii caggal nde Ñaawirde Toownde New York Task ñalnde 19 abriil yalti. [2] Golle Connell yuɓɓinde e binndol/waɗde rewɓe ina kawri e majjere e geɗe gollal rewɓe ina jeyaa heen ƴettugol gollotooɓe ngam haɓaade njiyaagu e politikaaji golle/galleeji ko wayi no toppitagol sukaaɓe potngol wallitde gollal rewɓe. Kanko, [[Betty Friedan]], e woɗɓe heewɓe, ngam batu White House dow ɓesnguuji (1980), ɓe mbaɗii peeje ngam teeŋtinde waylo-waylo hakkeeji potal (ERA) e geɗe ɓesngu e faggudu dow ko Betty Friedan holliti ko haalaaji jokkondiral, ina jeyaa heen ruttaade reedu, e jokkondirde ruttaade reedu e jibinde sukaaɓe e "suɓaade." === Golle rewɓe === Golle Connell e dow geɗe golle rewɓe—ɗe o heɓi njeenaari 1984 e nder fedde rewɓe New York City Chapter Award —fuɗɗii ko nde o woni e yuɓɓinde yeewtere NYRF ñalnde 14 oktoobar 1973, haaldude e golle rewɓe gollooɓe e nder galleeji e nder Coali. Ndeen, e hitaande 1974, o sosi fedde gollotooɓe e birooji rewɓe New York (WOW) e hitaande 1974–1982(?) e Annie Chamberlain e Susanne Paul, o golliima e gollotooɓe mayre haa hitaande 1977. E nder laamu makko e fuɗɗoode hitaande 1976, WOW rewrude e wiɗtooji mum e golle mum, o waɗii ñaawoore the New York State Employment Service caggal nde debbo gooto jahroowo e duuɓi 50 neldaa e ɗeen sarwisaaji heɓaani seedantaagal golle tawa gollodiiɗo makko wiɗtoowo jahroowo e duuɓi 25 jogiiɗo karallaagal e heblo potngo heɓi seedantaagal ummoraade e yimɓe fof. <ref name="Love" /> Ko o cukko hooreejo jokkondiral e hooreejo NOW-NYC, hakkunde 1975 e 1979, o luulndii limgol rewɓe e sahaa ŋakkeende faggudu vis-a-vis yahrude yeeso ɓe keɓi e golle affirmative e fuɗɗoraade porogaraam ƴellitaare golle wonande rewɓe 40 gollotooɓe e nder wuro New York. O woniino 1983-1984 balloowo komisariyaajo to Departemaa Golle e nder diiwaan New York o woppi golle caggal nde o suɓaa hooreejo NOW-NYS e gila 1979 o woni tergal e yiilirde fedde toppitiinde ko fayti e golle (Ligue de défense des travailleurs) ballitoowo gollotooɓe ɓe ngalaa njoɓdi e heɓde njoɓdi so ɓe ngalaa golle. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 2jg17nqjcbw6ovqalwa3znjl0fe2q4w 164707 164706 2026-04-16T15:40:12Z Sardeeq 14292 164707 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Noreen Connell''' (jibinaa ko 1947) ko yuɓɓinoowo e binndoowo/waɗtuɗo [[Feminism|rewɓe]] Ameriknaajo, ganndiraaɗo peewnugol, e wondude e banndiraaɓe rewɓe New York (NYRF) Cassandra Wilson, deftere defterdu Amerik keso ''Rape: Deftere adannde ngam rewɓe nde rewɓe New York'' . O fuɗɗii naatde e dille rewɓe ko e ñalnde 26 lewru bowte hitaande 1970, seppo rewɓe New York ngam potal marse e seppooji e fedde ƴellitnde hakkillaaji NYRF e ndunngu 1970. Caggal nde o golliima e yuɓɓinoowo batuuji e haalaaji NYRF e tergal sosngal Fedde Women Office Workers e fuɗɗoode kitaale 1970, Connell ɓuri wonde ko ofisee cuɓaaɗo e pelle daraniiɗe hakkeeji rewɓe ko wayi no Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW). == Golle == Connell ɓuri anndeede ko e winndude e makko deftere wiyeteende ''Rape: deftere adannde ngam rewɓe nde rewɓe radikal en New York mbinndi'', deftere adannde yaltunde e golle batu rape rewɓe radikal en New York e lewru abriil 1971. E lewru Yarkomaa 1972, Connell e Wilson puɗɗii golle e ko foti wonde deftere "gila e deftere (kawtal) e kasetuuji e nder saak Bloomingdale." Ko ɓe wallitooɓe, ɓe mbinnditii kaayitaaji, ɓe keɓi hakkeeji e haalooɓe batu nguu e tawtoraaɓe yeewtere ndee, ɓe cirƴaa e nder leydi ndii, ɓe ɓeydi heen binndanɗe goɗɗe ngam ƴellitde deftere nde, nde 283 kelle, e lewru desaambar 1974. Delegeejo diiwaan New York to batu rewɓe ngenndiijo Houston e hitaande 1977 e batu White House 1980 ko faati e ɓesnguuji, Connell ɓuri jogaade birooji cuɓaaɗi e nder fedde sosnde fedde ngenndiire rewɓe (NOW) e nder wuro New York, NOW-NYC, tuggi 1973–2009. Connell suɓaama hooreejo yiilirde ndee e hitaande 1979, o waɗii manndaaji joy, ko ɓuri joofde ko tuggi 2002–2004, o wonii hooreejo leydi e manndaaji 1977–1979 e birooji goɗɗi, e hitaande 2008 o wonii cukko hooreejo leydi ndii. Connell suɓaama hooreejo fedde NOW to diiwaan New York, NOW-NYS, tuggi 1984–1988 nde nde mawni haa nde waɗi 36 tonngoode. NOW-NYS ballitooje fedde rewɓe Connell ardii wiɗtooji e dille hakkunde leyɗeele ngam hakkeeji rewɓe to Angalteer, Islande, Norwees e Espaañ. [1] Fedde nde waɗii kadi batu ñalnde kala e nder diiwaan hee e pelle 25 ɗe Connell, debbo Kongres Bella Abzug e awokaa diiwaan Brooklyn Elizabeth Holtzman ngoni haalooɓe teeŋtuɓe ko fayti e jokkude njiyaagu e rewɓe e nder njuɓɓudi sariyaaji diiwaan New York hay so tawii hitaande ɓennii caggal nde Ñaawirde Toownde New York Task ñalnde 19 abriil yalti. [2] Golle Connell yuɓɓinde e binndol/waɗde rewɓe ina kawri e majjere e geɗe gollal rewɓe ina jeyaa heen ƴettugol gollotooɓe ngam haɓaade njiyaagu e politikaaji golle/galleeji ko wayi no toppitagol sukaaɓe potngol wallitde gollal rewɓe. Kanko, [[Betty Friedan]], e woɗɓe heewɓe, ngam batu White House dow ɓesnguuji (1980), ɓe mbaɗii peeje ngam teeŋtinde waylo-waylo hakkeeji potal (ERA) e geɗe ɓesngu e faggudu dow ko Betty Friedan holliti ko haalaaji jokkondiral, ina jeyaa heen ruttaade reedu, e jokkondirde ruttaade reedu e jibinde sukaaɓe e "suɓaade." === Golle rewɓe === Golle Connell e dow geɗe golle rewɓe—ɗe o heɓi njeenaari 1984 e nder fedde rewɓe New York City Chapter Award —fuɗɗii ko nde o woni e yuɓɓinde yeewtere NYRF ñalnde 14 oktoobar 1973, haaldude e golle rewɓe gollooɓe e nder galleeji e nder Coali. Ndeen, e hitaande 1974, o sosi fedde gollotooɓe e birooji rewɓe New York (WOW) e hitaande 1974–1982(?) e Annie Chamberlain e Susanne Paul, o golliima e gollotooɓe mayre haa hitaande 1977. E nder laamu makko e fuɗɗoode hitaande 1976, WOW rewrude e wiɗtooji mum e golle mum, o waɗii ñaawoore the New York State Employment Service caggal nde debbo gooto jahroowo e duuɓi 50 neldaa e ɗeen sarwisaaji heɓaani seedantaagal golle tawa gollodiiɗo makko wiɗtoowo jahroowo e duuɓi 25 jogiiɗo karallaagal e heblo potngo heɓi seedantaagal ummoraade e yimɓe fof. <ref name="Love" /> Ko o cukko hooreejo jokkondiral e hooreejo NOW-NYC, hakkunde 1975 e 1979, o luulndii limgol rewɓe e sahaa ŋakkeende faggudu vis-a-vis yahrude yeeso ɓe keɓi e golle affirmative e fuɗɗoraade porogaraam ƴellitaare golle wonande rewɓe 40 gollotooɓe e nder wuro New York. O woniino 1983-1984 balloowo komisariyaajo to Departemaa Golle e nder diiwaan New York o woppi golle caggal nde o suɓaa hooreejo NOW-NYS e gila 1979 o woni tergal e yiilirde fedde toppitiinde ko fayti e golle (Ligue de défense des travailleurs) ballitoowo gollotooɓe ɓe ngalaa njoɓdi e heɓde njoɓdi so ɓe ngalaa golle. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 48x295sm0958lbuao4fk5ifa9id1p2l Farayse Farayse 0 40127 164708 2026-04-16T15:41:10Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346065875|Frances Farenthold]]" 164708 wikitext text/x-wiki '''Mary Frances Tarlton "Sissy" Farenthold''' (2 oktoobar 1926 – 26 suwee 2021) ko politik, awokaa, daraniiɗo haɓaade rafiiji, e jannginoowo Ameriknaajo. O ɓuri anndeede ko e kampaañ makko ɗiɗmo ngam suɓaade guwerneer Teksas e hitaande 1972 e hitaande 1974, e nde o waɗtaa e noddaango cukko hooreejo leydi Amerik, o woni ɗiɗaɓo e batu ngenndiwal Demokaraasi 1972 . O suɓaama hooreejo gadano fedde politik rewɓe ngenndiire e hitaande 1973. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Mary Frances Tarlton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Korpus Kirista, to Teksas, ñalnde 2 oktoobar 1926, ko ɓiy Catherine (Bluntzer) e Benjamin Dudley Tarlton, jom suudu awokaa diiwaan. O innitiraa ko "Sissy" nde tawnoo mawniiko seeɗa waawaano tawo haalde helmere miñiiko debbo. <ref name="Nyt" /> Caggal nde o naati duɗal Hockaday, Farenthold heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar e hitaande 1946. E hitaande 1949, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas to duɗal sariya . O jeyaa ko e rewɓe tato tan e nder suudu janngirdu 800. Farenthold ummorii ko e liggey awokaaji e ñaawooɓe. Mawniiko, Ñaawirde Benjamin D. Tarlton Sr., wonnoo ko hooreejo ñaawirdu to Ñaawirde Kuuge Siwil to Texas, ko depitee dowla, ko jannginoowo to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Teksas to bannge sariya, kadi ko kanko woni innde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Texas to bannge sariya defterdu sariya Tarlton. == Kugal == === Politik === Farenthold fuɗɗii golle mum politik ko e hitaande 1968, nde o suɓaa ngam lomtaade diiwanuuji Nueces e Kleberg to suudu sarɗiiji Texas . O dogi o hawri e Jack K. Pedigo mo Corpus Christi, to Teksas, jaŋnguɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, kadi ko kañum woni ƴaañoowo wolde adunaare ɗimmere. Ko kanko tan woni debbo golloowo e nder galle Texas e oon sahaa. Senaateer Barbara Jordan ko debbo gooto tan gollotoo e Senaa Teksas e oon sahaa. Ɓe mballitii waylude doosɗe leydi Teksas ngam haɓaade potal hakkeeji. E nder batu suudu sarɗiiji leydi Teksas e hitaande 1971, Farenthold wonnoo ko « yumma den » mo nganndu-ɗaa ko kañum woni « yumma den » fedde toppitiinde ko fayti e politik Teksas, anndiraande « Dirty Thirty » . Farenthold woni debbo tataɓo mo innde mum waɗtaa e noddaango cukko hooreejo leydi Amerik e batu noddaango lannda mawɗo . Arano oo ko Lena Springs, mo wonaa jaagorde laamu, mo noddaango mum e hitaande 1924 ko maande yiɗde. Ɗiɗaɓo oo ko India Edwards e hitaande 1952, mo toɗɗagol mum kadi ko maande yettoore sabu doole mum e dow Harry Truman . E nder batu ngenndi Demokaraasi e hitaande 1972, Farenthold woni ɗiɗaɓo e cuɓagol hooreejo leydi ndii, hono senaateer Ameriknaajo biyeteeɗo Thomas F. Eagleton mo Missouri . O dañii wooteeji depiteeji ɓurɗi heewde (404,04) e senaateer Mike Gravel mo [[Alaska]], senaateer Birch Bayh mo Indiana, e guwerneer Jimmy Carter mo Georgia, e woɗɓe. E hitaande 1972, e hitaande 1974, o ɗaɓɓiri noddaango Demokaraat en ngam wonde guwerneer Texas, kono o dañaani heen nafoore. O fooli laabi ɗiɗi ɗii fof ko Dolph Briscoe mo Uvalde, yahrunoo yeeso e woote gardagol leydi kala. E hitaande 1973, o suɓaama hooreejo gadano fedde politik rewɓe ngenndiire . [1] Caggal ɗuum o wonii hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Wells to Aurora, New York, tuggi 1976 haa 1980. Farenthold sosi Reso Jaŋde Ardorde Jaaynde e hitaande 1978 e ballal mawngal e yiɗde mum ummoraade e Ruth Mandel, gardinooɗo nokku toppitiiɗo rewɓe e politik Amerik, jeyaaɗo e Duɗal Politik Eagleton to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Rutgers e Betsey Wright, gardinooɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Jaŋde Rewɓe. Fedde nde sosaa ko e eɓɓaande Farenthold wonde kolees rewɓe ina poti gollondirde ngam jannginde e heblude rewɓe e ardaade renndo. == Tuugnorgal == pj9uweohuzsgmz3ubvuwdtzflmf4dyy 164709 164708 2026-04-16T15:41:37Z Sardeeq 14292 164709 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mary Frances Tarlton "Sissy" Farenthold''' (2 oktoobar 1926 – 26 suwee 2021) ko politik, awokaa, daraniiɗo haɓaade rafiiji, e jannginoowo Ameriknaajo. O ɓuri anndeede ko e kampaañ makko ɗiɗmo ngam suɓaade guwerneer Teksas e hitaande 1972 e hitaande 1974, e nde o waɗtaa e noddaango cukko hooreejo leydi Amerik, o woni ɗiɗaɓo e batu ngenndiwal Demokaraasi 1972 . O suɓaama hooreejo gadano fedde politik rewɓe ngenndiire e hitaande 1973. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Mary Frances Tarlton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Korpus Kirista, to Teksas, ñalnde 2 oktoobar 1926, ko ɓiy Catherine (Bluntzer) e Benjamin Dudley Tarlton, jom suudu awokaa diiwaan. O innitiraa ko "Sissy" nde tawnoo mawniiko seeɗa waawaano tawo haalde helmere miñiiko debbo. <ref name="Nyt" /> Caggal nde o naati duɗal Hockaday, Farenthold heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar e hitaande 1946. E hitaande 1949, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas to duɗal sariya . O jeyaa ko e rewɓe tato tan e nder suudu janngirdu 800. Farenthold ummorii ko e liggey awokaaji e ñaawooɓe. Mawniiko, Ñaawirde Benjamin D. Tarlton Sr., wonnoo ko hooreejo ñaawirdu to Ñaawirde Kuuge Siwil to Texas, ko depitee dowla, ko jannginoowo to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Teksas to bannge sariya, kadi ko kanko woni innde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Texas to bannge sariya defterdu sariya Tarlton. == Kugal == === Politik === Farenthold fuɗɗii golle mum politik ko e hitaande 1968, nde o suɓaa ngam lomtaade diiwanuuji Nueces e Kleberg to suudu sarɗiiji Texas . O dogi o hawri e Jack K. Pedigo mo Corpus Christi, to Teksas, jaŋnguɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, kadi ko kañum woni ƴaañoowo wolde adunaare ɗimmere. Ko kanko tan woni debbo golloowo e nder galle Texas e oon sahaa. Senaateer Barbara Jordan ko debbo gooto tan gollotoo e Senaa Teksas e oon sahaa. Ɓe mballitii waylude doosɗe leydi Teksas ngam haɓaade potal hakkeeji. E nder batu suudu sarɗiiji leydi Teksas e hitaande 1971, Farenthold wonnoo ko « yumma den » mo nganndu-ɗaa ko kañum woni « yumma den » fedde toppitiinde ko fayti e politik Teksas, anndiraande « Dirty Thirty » . Farenthold woni debbo tataɓo mo innde mum waɗtaa e noddaango cukko hooreejo leydi Amerik e batu noddaango lannda mawɗo . Arano oo ko Lena Springs, mo wonaa jaagorde laamu, mo noddaango mum e hitaande 1924 ko maande yiɗde. Ɗiɗaɓo oo ko India Edwards e hitaande 1952, mo toɗɗagol mum kadi ko maande yettoore sabu doole mum e dow Harry Truman . E nder batu ngenndi Demokaraasi e hitaande 1972, Farenthold woni ɗiɗaɓo e cuɓagol hooreejo leydi ndii, hono senaateer Ameriknaajo biyeteeɗo Thomas F. Eagleton mo Missouri . O dañii wooteeji depiteeji ɓurɗi heewde (404,04) e senaateer Mike Gravel mo [[Alaska]], senaateer Birch Bayh mo Indiana, e guwerneer Jimmy Carter mo Georgia, e woɗɓe. E hitaande 1972, e hitaande 1974, o ɗaɓɓiri noddaango Demokaraat en ngam wonde guwerneer Texas, kono o dañaani heen nafoore. O fooli laabi ɗiɗi ɗii fof ko Dolph Briscoe mo Uvalde, yahrunoo yeeso e woote gardagol leydi kala. E hitaande 1973, o suɓaama hooreejo gadano fedde politik rewɓe ngenndiire . [1] Caggal ɗuum o wonii hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Wells to Aurora, New York, tuggi 1976 haa 1980. Farenthold sosi Reso Jaŋde Ardorde Jaaynde e hitaande 1978 e ballal mawngal e yiɗde mum ummoraade e Ruth Mandel, gardinooɗo nokku toppitiiɗo rewɓe e politik Amerik, jeyaaɗo e Duɗal Politik Eagleton to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Rutgers e Betsey Wright, gardinooɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Jaŋde Rewɓe. Fedde nde sosaa ko e eɓɓaande Farenthold wonde kolees rewɓe ina poti gollondirde ngam jannginde e heblude rewɓe e ardaade renndo. == Tuugnorgal == ben8zqxbppd1z2hhmyf6ekeapcesi64 Jo Ann Evansgardner 0 40128 164713 2026-04-16T15:43:50Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345244543|Jo Ann Evansgardner]]" 164713 wikitext text/x-wiki '''Jo Ann Evansgardner''' (19 abriil 1925 - 16 feebariyee 2010) ko ganndo hakkille Ameriknaajo, daraniiɗo renndo. O jibinaa ko to Latrobe, to Pennsylvania, o janngi ko faati e hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pittsburgh, o hawri e jom suudu makko, hono Gerald Gardner, mo o resi e hitaande nde o heɓi bakkaa makko. Ɓeeɗoo ɗiɗo ngummii ko Dublin, to Irlannda, kono ɓe ngarti Pittsburgh caggal duuɓi joy, ɗo Evansgardner heɓi doktoraa mum e ganndal hakkille jarriborɗo. O woniino gooto e sosɓe Fedde Rewɓe e Psychology e hitaande 1969, o gollodiima e jom suudu makko e nder NAACP e pelle rewɓe keewɗe. E hitaande 1968, ɓeen ɗiɗo naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) ɓe ngoni hooreeɓe denndaangal fedde Pittsburgh NOW adannde. E nder ndee darnde, Evansgardner golliima ngam sosde [[KNOW, Inc.]], o tawtoraama ñaawoore Pittsburgh Press Co. e hitaande 1973, ñaawoore ''Pittsburgh Press Co. v.'' O toɗɗaa ko gardiiɗo diiwaan fuɗnaange ngam NOW e yuɓɓinde seppooji ngenndiiji ngam haɓaade AT&amp;amp;T . Evansgardner ñaawii Sosiyetee jaayndeeji Westinghouse ngam ƴaañde rewɓe e worɓe e hitaande 1977, ñaawoore nde yahi to Ñaawirde Toownde e nder ñaawoore Gardner ''v'', e hitaande 1980, ɗo o sosi fedde nokkuure NOW to duɗal jaaɓi haaɗtirde Houston . Ɓe ngarti Pittsburgh, ɗo o maayi ñalnde 16 feebariyee 2010. == Nguurndam gadano == Evansgardner jibinaa ko ñalnde 19 abriil 1925, to Latrobe, to Pensilvani . Jibnaaɓe makko ko Eugene e Elizabeth Evans, ɓiɗɗo mawniiko debbo ko Barbara Evans Fleischauer, gardinooɗo gardiiɗo diiwaan to Virginie worgo. O mawni ko e leegal Hazelwood to wuro Pittsburgh, to leydi Pennsylvanie . Nde o woni cukalel ndee, o yiɗiino wonde cafroowo kono o woppitaa golle ɗe worɓe ɓuri waawde waɗde. <ref name="OJ" /> O ummii Pittsburgh e wolde adunaare ɗimmere ngam yahde North Carolina, ɗo o yahrata e kamiyoŋaaji ngam konu ɗiɗaɓuru . E hitaande 1945, o arti wuro makko, o golliima e wiɗtooji to Union Carbide &amp;amp; Co. to duɗal wiɗtooji njulaagu Mellon, golle ɗe addani mo janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pittsburgh . O heɓi bakkaa makko e hitaande 1950, o heɓi bakkaa makko e ganndal hakkille. <ref name="OJ" /> <ref name="JE" /> E hitaande ndee tan, o resi Gerald Gardner, golloowo e hiisawal e geɗe fisik. <ref name="OJ" /> O fuɗɗii ko jokkondirde innde makko e innde jom suudu makko kono, sabu caɗeele ordinateeruuji ɗi njaɓataa inɗe limtaaɗe, o suɓii ko jokkondirde inɗe maɓɓe. <ref name="OJ" /> Caggal nde ɓe ceerti seeɗa, ɓe mbaɗi duuɓi joy to Dublin, to leydi Irlande, ɗo Evansgardner salii darnde mum e nder galle. <ref name="OJ" /> <ref name="GG" /> == Golle jaŋde == Evansgardner heɓi doktoraa mum e ganndal hakkille jarriborɗo to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Pittsburgh e hitaande 1965, ɗo o ardii e nder deftere makko ko fayti e ganndal hakkille fisik, tiitoonde mum ko ''« Innduction de la comportement de mariage dans les jeunes très jeunes coquels de roche » ,'' nde Alan E. Fisher winndi. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Carnegie Mellon tuggi 1964 haa 1966, o jannginii kadi to duɗe jaaɓi haaɗtirde goɗɗe keewɗe. <ref name="GG" /> O fotnoo ko ƴattaade rewɓe e worɓe nde o woni e jaŋde, o winndi binndanɗe ɗe o yaltinaaka e hitaande 1971, ko fayti e ko o dañi. {{Sfn|Tiefer|1991}} O heewi ko ñiŋde golle psychologie. O mettini heen no feewi nde rewɓe ɓee njiytiraa rafi hakkille so tawii ɓe kollitii tikkere walla mettere maɓɓe e heɓde safaara mo moƴƴaani e batte jinnaaɓe maɓɓe. O ñiŋi kadi kuutoragol ɓowɗi worɓe tan e nder jarribooji, ko ɗum huunde nde wiɗtooji kollitii wonde wiɗtooji safaara e dow worɓe ina keewi waasde huutoreede e ñawɓe rewɓe. E sahaa nde o woni e golle ɗee, ko seeɗa e rewɓe tawtoraa batuuji jaŋde. Ko rewɓe sappo e ɗiɗo tan ngonnoo hooreejo simposium walla rokki konnguɗi e batu hitaande 1965 fedde ganndal hakkillaaji Amerik (APA), e nder 1700 haalooɓe. Duuɓi nay caggal ɗuum, Evansgardner ina jeyaa e rewɓe sappo e jeenay (19) teskinɓe e batu nguu, nde o luulndii ngonka (status quo) e hollirde ɓataake ina wiyee "Hol ko gannde nehdi mbaawi waɗde ngam waylude aduna o mbele rewɓe yiɗɓe tawtoreede ko laaɓti ina njiytee e goonga, tawa kadi ko e goonga ngonaa deviant en?" {{Sfn|Unger|2010}} {{Sfn|Unger|2004}} E hitaande 1969, Evansgardner sosi Fedde rewɓe e ganndal hakkillaaji (AWPA) e annduɓe hakkillaaji capanɗe tati e joy woɗɓe, o woni hooreejo gadano e nder dumunna. Fedde jibinnde ndee ɗaɓɓiri APA nde sosdata Goomu toppitiingu ngonka rewɓe e nder ganndal hakkillaaji e ko ɗum waɗi, batu nguu ina waɗi seminaaji sappo e goo ko faati e toɓɓere ganndal hakkillaaji rewɓe. {{Sfn|Unger|2010}} Evansgardner heɓi njeenaari bayyinaango teddungo ngam darnde mum e nder binndol e baylugol ummoraade e AWPA e hitaande 1977. O woniino kadi gooto e sosɓe, e wondude e [[Ina Braden]], Goomu Hakkeeji Rewɓe to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Pittsburgh. == Golle renndo == Evansgardner ina gollinoo e dille jojjanɗe aadee, o naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Yimɓe ɓaleeɓe (NAACP) e jom suudu makko e hitaande 1963. Ɓeen ɗiɗo ina ngonnoo kadi e golle e nder kitaale capanɗe jeeɗiɗi e capanɗe jeetati fof e Fedde Ameriknaare ngam Ndimaagu Siwil ( ACLU), Fedde Adunaare Rewɓe e Ye5 1977, e pelle hakkeeji jibinannde. Ɓe naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e hitaande 1968. [1] O naati e fedde nde ko Wilma Scott Heide, gollodiiɗo makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania State, o naati e fedde nde, o anndaa no feewi e naatnude rewɓe woɗɓe e nder dingiral ngal. O heɓi njeenaari e waawde waawnude Eleanor Smeal, gardinooɗo caggal ɗuum hooreejo NOW e Fooyre Ɓamtaare Feministe, ngam naatde e dille rewɓe. [2] [1] === ANNDU, Inc. === E hitaande 1968, Evansgardner sosi [[KNOW, Inc.]] e jom suudu mum, Heide, [[Jean Witter]] e [[Phyllis Wetherby]] . {{Sfn|Love|2006}} Jaayndeeji ɗii ko galle bayyinoowo rewɓe gadano, gollorɗo e galle Evansgardner to Shadyside . Nde gollorii ko e mbaydi « Ndimaagu jaayndeeji ko jeyaaɓe e jeyi jaayndeeji ». <ref name="AL" /> Ɓe mbinndi konnguɗi e binndanɗe ummoraade e feministe en e terɗe NOW goɗɗe, ina heen " Tirannde ŋakkere njuɓɓudi " nde [[Jo Limre|Jo Freeman]] winndi e ''" Miɗo doga e galle, kono mi jaɓaaka taƴde laawol'' nde Gabrielle Burton winndi . {{Sfn|Haney|1985}} Sheila Tobias, yuɓɓinnooɗo gooto e batuuji gadani jojjanɗe rewɓe e nder leydi ndii, naati e KNOW, jaɓi rokkude galle bayyinoowo oo yaltinde binndanɗe ɗe o moofti e porfeseeruuji to duɗe jaaɓi haaɗtirde keewɗe jannginooɓe ko fayti e geɗe rewɓe. E nder ngool gollondiral, KNOW yaltinii kaɓirɗe janngirɗe rewɓe gadane. {{Sfn|Snow|2004}} Hitaande rewtunde ndee, Evansgardner hollitii wonde helmere Ms ndee ina foti huutoreede e nokku Mrs walla Miss {{Sfn|Love|2006}} {{Sfn|Weller|2008}} . == Tuugnorgal == q4t49zliisgquv16vgzp4zc3ttenaj7 164714 164713 2026-04-16T15:44:47Z Sardeeq 14292 164714 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Jo Ann Evansgardner''' (19 abriil 1925 - 16 feebariyee 2010) ko ganndo hakkille Ameriknaajo, daraniiɗo renndo. O jibinaa ko to Latrobe, to Pennsylvania, o janngi ko faati e hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pittsburgh, o hawri e jom suudu makko, hono Gerald Gardner, mo o resi e hitaande nde o heɓi bakkaa makko. Ɓeeɗoo ɗiɗo ngummii ko Dublin, to Irlannda, kono ɓe ngarti Pittsburgh caggal duuɓi joy, ɗo Evansgardner heɓi doktoraa mum e ganndal hakkille jarriborɗo. O woniino gooto e sosɓe Fedde Rewɓe e Psychology e hitaande 1969, o gollodiima e jom suudu makko e nder NAACP e pelle rewɓe keewɗe. E hitaande 1968, ɓeen ɗiɗo naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) ɓe ngoni hooreeɓe denndaangal fedde Pittsburgh NOW adannde. E nder ndee darnde, Evansgardner golliima ngam sosde [[KNOW, Inc.]], o tawtoraama ñaawoore Pittsburgh Press Co. e hitaande 1973, ñaawoore ''Pittsburgh Press Co. v.'' O toɗɗaa ko gardiiɗo diiwaan fuɗnaange ngam NOW e yuɓɓinde seppooji ngenndiiji ngam haɓaade AT&amp;amp;T . Evansgardner ñaawii Sosiyetee jaayndeeji Westinghouse ngam ƴaañde rewɓe e worɓe e hitaande 1977, ñaawoore nde yahi to Ñaawirde Toownde e nder ñaawoore Gardner ''v'', e hitaande 1980, ɗo o sosi fedde nokkuure NOW to duɗal jaaɓi haaɗtirde Houston . Ɓe ngarti Pittsburgh, ɗo o maayi ñalnde 16 feebariyee 2010. == Nguurndam gadano == Evansgardner jibinaa ko ñalnde 19 abriil 1925, to Latrobe, to Pensilvani . Jibnaaɓe makko ko Eugene e Elizabeth Evans, ɓiɗɗo mawniiko debbo ko Barbara Evans Fleischauer, gardinooɗo gardiiɗo diiwaan to Virginie worgo. O mawni ko e leegal Hazelwood to wuro Pittsburgh, to leydi Pennsylvanie . Nde o woni cukalel ndee, o yiɗiino wonde cafroowo kono o woppitaa golle ɗe worɓe ɓuri waawde waɗde. <ref name="OJ" /> O ummii Pittsburgh e wolde adunaare ɗimmere ngam yahde North Carolina, ɗo o yahrata e kamiyoŋaaji ngam konu ɗiɗaɓuru . E hitaande 1945, o arti wuro makko, o golliima e wiɗtooji to Union Carbide &amp;amp; Co. to duɗal wiɗtooji njulaagu Mellon, golle ɗe addani mo janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pittsburgh . O heɓi bakkaa makko e hitaande 1950, o heɓi bakkaa makko e ganndal hakkille. <ref name="OJ" /> <ref name="JE" /> E hitaande ndee tan, o resi Gerald Gardner, golloowo e hiisawal e geɗe fisik. <ref name="OJ" /> O fuɗɗii ko jokkondirde innde makko e innde jom suudu makko kono, sabu caɗeele ordinateeruuji ɗi njaɓataa inɗe limtaaɗe, o suɓii ko jokkondirde inɗe maɓɓe. <ref name="OJ" /> Caggal nde ɓe ceerti seeɗa, ɓe mbaɗi duuɓi joy to Dublin, to leydi Irlande, ɗo Evansgardner salii darnde mum e nder galle. <ref name="OJ" /> <ref name="GG" /> == Golle jaŋde == Evansgardner heɓi doktoraa mum e ganndal hakkille jarriborɗo to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Pittsburgh e hitaande 1965, ɗo o ardii e nder deftere makko ko fayti e ganndal hakkille fisik, tiitoonde mum ko ''« Innduction de la comportement de mariage dans les jeunes très jeunes coquels de roche » ,'' nde Alan E. Fisher winndi. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Carnegie Mellon tuggi 1964 haa 1966, o jannginii kadi to duɗe jaaɓi haaɗtirde goɗɗe keewɗe. <ref name="GG" /> O fotnoo ko ƴattaade rewɓe e worɓe nde o woni e jaŋde, o winndi binndanɗe ɗe o yaltinaaka e hitaande 1971, ko fayti e ko o dañi. {{Sfn|Tiefer|1991}} O heewi ko ñiŋde golle psychologie. O mettini heen no feewi nde rewɓe ɓee njiytiraa rafi hakkille so tawii ɓe kollitii tikkere walla mettere maɓɓe e heɓde safaara mo moƴƴaani e batte jinnaaɓe maɓɓe. O ñiŋi kadi kuutoragol ɓowɗi worɓe tan e nder jarribooji, ko ɗum huunde nde wiɗtooji kollitii wonde wiɗtooji safaara e dow worɓe ina keewi waasde huutoreede e ñawɓe rewɓe. E sahaa nde o woni e golle ɗee, ko seeɗa e rewɓe tawtoraa batuuji jaŋde. Ko rewɓe sappo e ɗiɗo tan ngonnoo hooreejo simposium walla rokki konnguɗi e batu hitaande 1965 fedde ganndal hakkillaaji Amerik (APA), e nder 1700 haalooɓe. Duuɓi nay caggal ɗuum, Evansgardner ina jeyaa e rewɓe sappo e jeenay (19) teskinɓe e batu nguu, nde o luulndii ngonka (status quo) e hollirde ɓataake ina wiyee "Hol ko gannde nehdi mbaawi waɗde ngam waylude aduna o mbele rewɓe yiɗɓe tawtoreede ko laaɓti ina njiytee e goonga, tawa kadi ko e goonga ngonaa deviant en?" {{Sfn|Unger|2010}} {{Sfn|Unger|2004}} E hitaande 1969, Evansgardner sosi Fedde rewɓe e ganndal hakkillaaji (AWPA) e annduɓe hakkillaaji capanɗe tati e joy woɗɓe, o woni hooreejo gadano e nder dumunna. Fedde jibinnde ndee ɗaɓɓiri APA nde sosdata Goomu toppitiingu ngonka rewɓe e nder ganndal hakkillaaji e ko ɗum waɗi, batu nguu ina waɗi seminaaji sappo e goo ko faati e toɓɓere ganndal hakkillaaji rewɓe. {{Sfn|Unger|2010}} Evansgardner heɓi njeenaari bayyinaango teddungo ngam darnde mum e nder binndol e baylugol ummoraade e AWPA e hitaande 1977. O woniino kadi gooto e sosɓe, e wondude e [[Ina Braden]], Goomu Hakkeeji Rewɓe to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Pittsburgh. == Golle renndo == Evansgardner ina gollinoo e dille jojjanɗe aadee, o naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Yimɓe ɓaleeɓe (NAACP) e jom suudu makko e hitaande 1963. Ɓeen ɗiɗo ina ngonnoo kadi e golle e nder kitaale capanɗe jeeɗiɗi e capanɗe jeetati fof e Fedde Ameriknaare ngam Ndimaagu Siwil ( ACLU), Fedde Adunaare Rewɓe e Ye5 1977, e pelle hakkeeji jibinannde. Ɓe naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e hitaande 1968. [1] O naati e fedde nde ko Wilma Scott Heide, gollodiiɗo makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania State, o naati e fedde nde, o anndaa no feewi e naatnude rewɓe woɗɓe e nder dingiral ngal. O heɓi njeenaari e waawde waawnude Eleanor Smeal, gardinooɗo caggal ɗuum hooreejo NOW e Fooyre Ɓamtaare Feministe, ngam naatde e dille rewɓe. [2] [1] === ANNDU, Inc. === E hitaande 1968, Evansgardner sosi [[KNOW, Inc.]] e jom suudu mum, Heide, [[Jean Witter]] e [[Phyllis Wetherby]] . {{Sfn|Love|2006}} Jaayndeeji ɗii ko galle bayyinoowo rewɓe gadano, gollorɗo e galle Evansgardner to Shadyside . Nde gollorii ko e mbaydi « Ndimaagu jaayndeeji ko jeyaaɓe e jeyi jaayndeeji ». <ref name="AL" /> Ɓe mbinndi konnguɗi e binndanɗe ummoraade e feministe en e terɗe NOW goɗɗe, ina heen " Tirannde ŋakkere njuɓɓudi " nde [[Jo Limre|Jo Freeman]] winndi e ''" Miɗo doga e galle, kono mi jaɓaaka taƴde laawol'' nde Gabrielle Burton winndi . {{Sfn|Haney|1985}} Sheila Tobias, yuɓɓinnooɗo gooto e batuuji gadani jojjanɗe rewɓe e nder leydi ndii, naati e KNOW, jaɓi rokkude galle bayyinoowo oo yaltinde binndanɗe ɗe o moofti e porfeseeruuji to duɗe jaaɓi haaɗtirde keewɗe jannginooɓe ko fayti e geɗe rewɓe. E nder ngool gollondiral, KNOW yaltinii kaɓirɗe janngirɗe rewɓe gadane. {{Sfn|Snow|2004}} Hitaande rewtunde ndee, Evansgardner hollitii wonde helmere Ms ndee ina foti huutoreede e nokku Mrs walla Miss {{Sfn|Love|2006}} {{Sfn|Weller|2008}} . == Tuugnorgal == kjae192lwi5zervo8muynk5xjr8il58 Marta Grifiis 0 40129 164715 2026-04-16T15:51:49Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345361436|Martha Griffiths]]" 164715 wikitext text/x-wiki '''Martha Wright Griffiths''' (29 lewru Yarkomaa 1912 – 22 lewru Abriil 2003) ko awokaa e ñaawoowo Ameriknaajo hade mum suɓeede e nder suudu sarɗiiji Amerik e hitaande 1954. Griffiths ko debbo gadano golloraade e nder Goomu suudu sarɗiiji ngam laabi e peeje e debbo gadano suɓaade e nder suudu sarɗiiji leydi Amerik e nder suudu sarɗiiji leydi Michigan . O woniino "kuutorgal" e naatde e haɗde njiyaagu e nder tiitoonde VII sariya jojjanɗe aadee mo hitaande 1964 . E hitaande 1982, Griffiths woni kadi debbo gadano cuɓaaɗo gardiiɗo leydi Michigan, nde tawnoo Matilda Dodge Wilson toɗɗaama debbo gadano gardiiɗo leydi Michigan e hitaande 1939. == Nguurndam e golle == [[File:Martha_Griffiths.jpg|left|thumb|286x286px|Wakiiliijo Martha Griffiths nder hitaande 1970]] Marta Edna Rait jibinaa ko to wuro Pierce, to leydi Misuri . O naati duɗe laamu, o yahi haa o heɓi seedantaagal makko BA to duɗal jaaɓi haaɗtirde Missouri e hitaande 1934. O suɓii ko jokkude jaŋde makko e jaŋde sariya, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan Law School e hitaande 1940. O resi Hicks George Griffiths (9 sulyee 1940 – chayer as9ir e 4 mars a1 lannda Demokaraasi Michigan tuggi 1949 haa 1950. O golliima e awokaa e golle keertiiɗe, caggal ɗuum e nder departemaa sariya to Ameriknaajo biyeteeɗo Assurance Automobile Co. to Detroit tuggi 1941 haa 1942 caggal ɗuum o wonii kaaldigal e nder diiwaan Ordnance tuggi 1942 haa 1946. O suɓaama e suudu sarɗiiji diiwaan Michigan, o golliima e hitaande 19939. E hitaande 1953, o toɗɗaa yo o won winnditiiɗo e ñaawoowo to Ñaawirde Winnditorde to Detroit, o jooɗii e ñaawoowo tuggi 1953 haa 1954, [1] debbo gadano waɗde ɗum. E hitaande 1954, Griffiths suɓaama wonde Demokaraat ummoraade e diiwaan 17ɓo Michigan haa e Kongres 84ɓo, caggal ɗuum o suɓaama kadi e Kongresuuji jeenay garooji ɗii, o golliima gila 3 lewru Yarkomaa 1955 haa 31 Desammbar 1974, e nder suudu sarɗiiji Amerik . O jooɗiima e batu ngenndi Demokaraasi e hitaande 1956 kam e hitaande 1968 . O wonaano kanndidaa ngam suɓaade kadi e nder Kongres 94ɓo e hitaande 1974. == Sariyaaji mawɗi == === Waylo-waylo potal hakkeeji === E sahaa nde o woni e Kongres, Griffiths wallitoriima kuulal ngal Equal Rights Amendment, gooto e kuule 33 potɗe waɗeede e nder Kongres, neldee to dowlaaji ngam jaɓde, e nder jeegom ɗe jaɓaaka. ''Jaaynde The Guardian'' siftinii mo wonde « yumma mum ko mbayliigu potal hakkeeji », ɓeydi heen : == Tuugnorgal == kys5jg4cae4jy5qiegj4eidcxuywcr9 164716 164715 2026-04-16T15:53:33Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345361436|Martha Griffiths]]" 164716 wikitext text/x-wiki '''Martha Wright Griffiths''' (29 lewru Yarkomaa 1912 – 22 lewru Abriil 2003) ko awokaa e ñaawoowo Ameriknaajo hade mum suɓeede e nder suudu sarɗiiji Amerik e hitaande 1954. Griffiths ko debbo gadano golloraade e nder Goomu suudu sarɗiiji ngam laabi e peeje e debbo gadano suɓaade e nder suudu sarɗiiji leydi Amerik e nder suudu sarɗiiji leydi Michigan . O woniino "kuutorgal" e naatde e haɗde njiyaagu e nder tiitoonde VII sariya jojjanɗe aadee mo hitaande 1964 . E hitaande 1982, Griffiths woni kadi debbo gadano cuɓaaɗo gardiiɗo leydi Michigan, nde tawnoo Matilda Dodge Wilson toɗɗaama debbo gadano gardiiɗo leydi Michigan e hitaande 1939.<ref>"Martha Griffiths and the Equal Rights Amendment". ''National Archives: The Center for Legislative Archives''. Retrieved 2013-05-20.</ref><ref>"GRIFFITHS, Martha Wright (1912-2003)". ''Biographical Directory of the United States Congress''. Retrieved 2013-05-21.</ref> == Nguurndam e golle == [[File:Martha_Griffiths.jpg|left|thumb|286x286px|Wakiiliijo Martha Griffiths nder hitaande 1970]] Marta Edna Rait jibinaa ko to wuro Pierce, to leydi Misuri . O naati duɗe laamu, o yahi haa o heɓi seedantaagal makko BA to duɗal jaaɓi haaɗtirde Missouri e hitaande 1934. O suɓii ko jokkude jaŋde makko e jaŋde sariya, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan Law School e hitaande 1940. O resi Hicks George Griffiths (9 sulyee 1940 – chayer as9ir e 4 mars a1 lannda Demokaraasi Michigan tuggi 1949 haa 1950. O golliima e awokaa e golle keertiiɗe, caggal ɗuum e nder departemaa sariya to Ameriknaajo biyeteeɗo Assurance Automobile Co. to Detroit tuggi 1941 haa 1942 caggal ɗuum o wonii kaaldigal e nder diiwaan Ordnance tuggi 1942 haa 1946. O suɓaama e suudu sarɗiiji diiwaan Michigan, o golliima e hitaande 19939. E hitaande 1953, o toɗɗaa yo o won winnditiiɗo e ñaawoowo to Ñaawirde Winnditorde to Detroit, o jooɗii e ñaawoowo tuggi 1953 haa 1954, [1] debbo gadano waɗde ɗum. E hitaande 1954, Griffiths suɓaama wonde Demokaraat ummoraade e diiwaan 17ɓo Michigan haa e Kongres 84ɓo, caggal ɗuum o suɓaama kadi e Kongresuuji jeenay garooji ɗii, o golliima gila 3 lewru Yarkomaa 1955 haa 31 Desammbar 1974, e nder suudu sarɗiiji Amerik . O jooɗiima e batu ngenndi Demokaraasi e hitaande 1956 kam e hitaande 1968 . O wonaano kanndidaa ngam suɓaade kadi e nder Kongres 94ɓo e hitaande 1974. == Sariyaaji mawɗi == === Waylo-waylo potal hakkeeji === E sahaa nde o woni e Kongres, Griffiths wallitoriima kuulal ngal Equal Rights Amendment, gooto e kuule 33 potɗe waɗeede e nder Kongres, neldee to dowlaaji ngam jaɓde, e nder jeegom ɗe jaɓaaka. ''Jaaynde The Guardian'' siftinii mo wonde « yumma mum ko mbayliigu potal hakkeeji », ɓeydi heen : == Tuugnorgal == bbu82qd8p7mubo4274hrw9ae5xpp0p9 164717 164716 2026-04-16T15:53:54Z Sardeeq 14292 164717 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Martha Wright Griffiths''' (29 lewru Yarkomaa 1912 – 22 lewru Abriil 2003) ko awokaa e ñaawoowo Ameriknaajo hade mum suɓeede e nder suudu sarɗiiji Amerik e hitaande 1954. Griffiths ko debbo gadano golloraade e nder Goomu suudu sarɗiiji ngam laabi e peeje e debbo gadano suɓaade e nder suudu sarɗiiji leydi Amerik e nder suudu sarɗiiji leydi Michigan . O woniino "kuutorgal" e naatde e haɗde njiyaagu e nder tiitoonde VII sariya jojjanɗe aadee mo hitaande 1964 . E hitaande 1982, Griffiths woni kadi debbo gadano cuɓaaɗo gardiiɗo leydi Michigan, nde tawnoo Matilda Dodge Wilson toɗɗaama debbo gadano gardiiɗo leydi Michigan e hitaande 1939.<ref>"Martha Griffiths and the Equal Rights Amendment". ''National Archives: The Center for Legislative Archives''. Retrieved 2013-05-20.</ref><ref>"GRIFFITHS, Martha Wright (1912-2003)". ''Biographical Directory of the United States Congress''. Retrieved 2013-05-21.</ref> == Nguurndam e golle == [[File:Martha_Griffiths.jpg|left|thumb|286x286px|Wakiiliijo Martha Griffiths nder hitaande 1970]] Marta Edna Rait jibinaa ko to wuro Pierce, to leydi Misuri . O naati duɗe laamu, o yahi haa o heɓi seedantaagal makko BA to duɗal jaaɓi haaɗtirde Missouri e hitaande 1934. O suɓii ko jokkude jaŋde makko e jaŋde sariya, o heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan Law School e hitaande 1940. O resi Hicks George Griffiths (9 sulyee 1940 – chayer as9ir e 4 mars a1 lannda Demokaraasi Michigan tuggi 1949 haa 1950. O golliima e awokaa e golle keertiiɗe, caggal ɗuum e nder departemaa sariya to Ameriknaajo biyeteeɗo Assurance Automobile Co. to Detroit tuggi 1941 haa 1942 caggal ɗuum o wonii kaaldigal e nder diiwaan Ordnance tuggi 1942 haa 1946. O suɓaama e suudu sarɗiiji diiwaan Michigan, o golliima e hitaande 19939. E hitaande 1953, o toɗɗaa yo o won winnditiiɗo e ñaawoowo to Ñaawirde Winnditorde to Detroit, o jooɗii e ñaawoowo tuggi 1953 haa 1954, [1] debbo gadano waɗde ɗum. E hitaande 1954, Griffiths suɓaama wonde Demokaraat ummoraade e diiwaan 17ɓo Michigan haa e Kongres 84ɓo, caggal ɗuum o suɓaama kadi e Kongresuuji jeenay garooji ɗii, o golliima gila 3 lewru Yarkomaa 1955 haa 31 Desammbar 1974, e nder suudu sarɗiiji Amerik . O jooɗiima e batu ngenndi Demokaraasi e hitaande 1956 kam e hitaande 1968 . O wonaano kanndidaa ngam suɓaade kadi e nder Kongres 94ɓo e hitaande 1974. == Sariyaaji mawɗi == === Waylo-waylo potal hakkeeji === E sahaa nde o woni e Kongres, Griffiths wallitoriima kuulal ngal Equal Rights Amendment, gooto e kuule 33 potɗe waɗeede e nder Kongres, neldee to dowlaaji ngam jaɓde, e nder jeegom ɗe jaɓaaka. ''Jaaynde The Guardian'' siftinii mo wonde « yumma mum ko mbayliigu potal hakkeeji », ɓeydi heen : == Tuugnorgal == lc79vc4vdpjejo1g64shz1ehwb2i09r Patrisiya A. Goldman 0 40130 164718 2026-04-16T15:55:38Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339526333|Patricia A. Goldman]]" 164718 wikitext text/x-wiki '''Patricia Ann Goldman''' (22 marse 1942 - 26 sulyee 2023) ko jaagorgal laamu Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O golliima e Yiilirde Ngenndiire toppitiinde kisal yah-ngartaa (NTSB) tuggi 1979 haa 1988, ko ɓuri heewde e oon sahaa ko cukko hooreejo. Goldman ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Goucher, o fuɗɗii golle makko ko e hitaande 1964, o woni balloowo to bannge sariya to Capitol Hill . O golliima e pelle politik keewɗe, o ardii Fedde Wednesday (fedde Republicain en liberal en e nder suudu sarɗiiji Amerik ) e hooreejo Goomu Republicain en Women’s Task Force to Caucus National Women’s Political Caucus . O toɗɗaa e NTSB ko hooreejo leydi Jimmy Carter e hitaande 1979, [[Ronald Reagan]] toɗɗii mo kadi e hitaande 1984. E hitaande 1988, Goldman naati e sektoraa keeriiɗo, woni cukko hooreejo mawɗo to USAir . O wonii caggal ɗuum hooreejo doggol WISH e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Kanser Ovarien, nde o sosi, o woni kadi e yiilirde Fooyre Ɓamtaare Chautauqua . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Patricia née jibinaa ko to Newton, to New Jersey, ñalnde 22 marse 1942, e galle biyeteeɗo Jacob J. Goldman, ganndo dental, e Miriam L. Yumma makko ko katolik, baaba makko [[Yahuudinko'en|ko yahuud]] ; o mawni ko e diine katolik, caggal ɗuum o naati [[Yahudanci|diine Yahuuda en]] . <ref name="VFA2021" /> O heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Goucher, duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to Towson, Maryland, o heɓi bakkaa makko e faggudu e hitaande 1964. == Kugal == === Politik ngenndi === Goldman fuɗɗii golle mum ko to Washington, DC, ko balloowo wiɗto to Goomu Faggudu Jokkondiral Kongres Amerik e hitaande makko mawnde to Goucher e hitaande 1964. O ari e laamorgo ngoo ko neɗɗo keeriiɗo kono ɓooyaani o naati e lannda Republicain en . <ref name="Sun1985-01" /> <ref name="Trib1965" /> Hay so tawii o miijiima waɗde toon hitaande tan, caggal ɗuum o jaabtii, "Miɗo sikki aɗa waawi wiyde mi nanngii ñawu Potomac ." <ref name="CHQ2013" /> Tuggi 1965 haa 1966, o woniino balloowo sariya e nder goomu ad hoc suudu sarɗiiji Amerik, jowitiingu e hare baasal (feccere e Goomu Jaŋde e Golle ), mo wakiiliijo Albert Quie ƴetti ngam wonde golloowo gooto e nder fedde Republicain en. Goldman golliima e wiɗtooji e nder suudu njulaagu Amerik e hitaande 1966, caggal ɗuum o ardii porogaraamuuji baasal e doole gollorde ngam fedde lobby gila 1967 haa 1971 e nder yontaaji fitinaaji nder gure . O rokki wasiyaaji sariyaaji to Ligue Nationale des Villes e to Batu Meeruuji Amerik e hitaande 1971 e 1972. <ref name="APP1979" /> O winndi kadi e jaaynde politik ''wiyeteende National Journal'' e hitaande 1972. To bannge politik, Goldman wonti fedde liberal en lannda Republicain en . O innitiri hoore makko no feewi, ko o neɗɗo keeriiɗo, yahruɗo yeeso , jom hakkille, [[Feminism|debbo]], e "neɗɗo miijotooɗo", o ɓeydi heen, "mi sikkaani so debbo Republicain ko oksimoron." <ref name="Sun1985-01" /> O jeyaa ko e repibilik en seeɗa tawtoranooɓe batu sosngo fedde politik rewɓe ngenndiire (NWPC) e hitaande 1971. E hitaande 1985, depitee Olympia Snowe noddi mo « ngalu tan ko humpito e wasiyaaji » wonande rewɓe e nder politik. <ref name="Sun1985-01" /> Goldman wonnoo ko gardiiɗo gollordu fedde wiyeteende Wednesday Group to suudu sarɗiiji Amerik, fedde wiyeteende Republicain en liberal en, tuggi 1972 haa 1979, yuɓɓini golle sariyaaji hakkunde terɗe mum 31. O woniino kadi tergal yiilirde fedde Ripon Society, fedde miijotoonde Republicain en liberal en. Ko o hooreejo fedde rewɓe repibilik en to NWPC, e nder batu ngenndiijo repibiliknaaɓe e hitaande 1976 o walli ngam heɓde jokkude jaɓgol kuule potal hakkeeji e etaade haɗde plateau lannda oo luulndaade ''Roe v. Wade'' . O joginoo golle janngingol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard Kennedy ; jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brookings ; e porfeseer njillu to Fooyre Ɓamtaare Woodrow Wilson, nde neldi mo e njilluuji janngirɗe to duɗe jaaɓi haaɗtirde e nder leydi ndii kala. === Kisal yah-ngartaa === Goldman wonnoo ko tergal e Yiilirde Ngenndiire toppitiinde kisal yah-ngartaa (NTSB), fedde fedde nde wonaa laamuyankoore, fotde duuɓi jeenay. E dow wasiya depitee Barbara Mikulski e woɗɓe, hooreejo leydi Jimmy Carter, Demokaraat, toɗɗii mo jooɗorde udditiinde e nder diɗɗal ngal ñalnde 16 marse 1979, ngam lomtaade Philip Hogue. Ko adii nde o tabitinaa e Senaa, e nder batu makko e awokaa White House Robert Lipshutz, o fodaniino woppude hoore makko e geɗe potɗe waɗeede ngam nafooje jom suudu makko, gonnooɗo senaateer Charles Goodell, mo o jokkondiri e laana ndiwoowa Concorde, joginooɗo kaɓirɗe e petroŋ e laana njoorndi. O alaa ganndal karallaagal ko adii ɗuum kono ko annduɓe gollotooɓe ɓee njanngini mo e golle ɗee. <ref name="Sun1985-02" /> Hooreejo leydi Ronald Reagan, mo parti repibilik en, toɗɗii Goldman cukko hooreejo fedde nde ñalnde 17 abriil 1982 ; [1] toɗɗii mo kadi e gardagol ñalnde 21 marse 1984 ; [2] e waylude innde makko cukko hooreejo ñalnde 5 lewru nduu hitaande 1986. [3] So tawii won e lannda Republicain en ina cikki ko o neɗɗo jom doole no feewi, [4] Fedde piloteeɓe laana ndiwoowa jaɓii waylude innde makko. [5] O woniino hooreejo gardiiɗo e nder lappol e manndaa Jim Burnett tuggi lewru mee haa ut 1986. [6] Ko o cukko hooreejo e hooreejo, kanko e Burnett ɓe ƴettii jonte mbaylaandi ngam wonde e nder Go Team NTSB, wiɗtoowo aksidaaji mawɗi. [7] O heewi limteede e jaayɗe wonde omo jeyaa e "wiɗtooɓe adanɓe e nokku hee". [8] Geɗe teeŋtuɗe ɗe Goldman wiɗti ina njeyaa heen : ɓuuɓri pont Sunshine Skyway to Tampa e hitaande 1980, ɓuuɓri laana ndiwoowa World Airways 30 to Boston e laana Pan Am 759 to New Orleans, e ɓuuɓri laana ndiwoowa Amtrak Montrealer to Vermon e hitaande 1984. [5] == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] j2j5k8c7i9hm3ty5eusetyu4pxneen2 164719 164718 2026-04-16T15:55:58Z Sardeeq 14292 164719 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Patricia Ann Goldman''' (22 marse 1942 - 26 sulyee 2023) ko jaagorgal laamu Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O golliima e Yiilirde Ngenndiire toppitiinde kisal yah-ngartaa (NTSB) tuggi 1979 haa 1988, ko ɓuri heewde e oon sahaa ko cukko hooreejo. Goldman ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Goucher, o fuɗɗii golle makko ko e hitaande 1964, o woni balloowo to bannge sariya to Capitol Hill . O golliima e pelle politik keewɗe, o ardii Fedde Wednesday (fedde Republicain en liberal en e nder suudu sarɗiiji Amerik ) e hooreejo Goomu Republicain en Women’s Task Force to Caucus National Women’s Political Caucus . O toɗɗaa e NTSB ko hooreejo leydi Jimmy Carter e hitaande 1979, [[Ronald Reagan]] toɗɗii mo kadi e hitaande 1984. E hitaande 1988, Goldman naati e sektoraa keeriiɗo, woni cukko hooreejo mawɗo to USAir . O wonii caggal ɗuum hooreejo doggol WISH e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Kanser Ovarien, nde o sosi, o woni kadi e yiilirde Fooyre Ɓamtaare Chautauqua . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Patricia née jibinaa ko to Newton, to New Jersey, ñalnde 22 marse 1942, e galle biyeteeɗo Jacob J. Goldman, ganndo dental, e Miriam L. Yumma makko ko katolik, baaba makko [[Yahuudinko'en|ko yahuud]] ; o mawni ko e diine katolik, caggal ɗuum o naati [[Yahudanci|diine Yahuuda en]] . <ref name="VFA2021" /> O heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Goucher, duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to Towson, Maryland, o heɓi bakkaa makko e faggudu e hitaande 1964. == Kugal == === Politik ngenndi === Goldman fuɗɗii golle mum ko to Washington, DC, ko balloowo wiɗto to Goomu Faggudu Jokkondiral Kongres Amerik e hitaande makko mawnde to Goucher e hitaande 1964. O ari e laamorgo ngoo ko neɗɗo keeriiɗo kono ɓooyaani o naati e lannda Republicain en . <ref name="Sun1985-01" /> <ref name="Trib1965" /> Hay so tawii o miijiima waɗde toon hitaande tan, caggal ɗuum o jaabtii, "Miɗo sikki aɗa waawi wiyde mi nanngii ñawu Potomac ." <ref name="CHQ2013" /> Tuggi 1965 haa 1966, o woniino balloowo sariya e nder goomu ad hoc suudu sarɗiiji Amerik, jowitiingu e hare baasal (feccere e Goomu Jaŋde e Golle ), mo wakiiliijo Albert Quie ƴetti ngam wonde golloowo gooto e nder fedde Republicain en. Goldman golliima e wiɗtooji e nder suudu njulaagu Amerik e hitaande 1966, caggal ɗuum o ardii porogaraamuuji baasal e doole gollorde ngam fedde lobby gila 1967 haa 1971 e nder yontaaji fitinaaji nder gure . O rokki wasiyaaji sariyaaji to Ligue Nationale des Villes e to Batu Meeruuji Amerik e hitaande 1971 e 1972. <ref name="APP1979" /> O winndi kadi e jaaynde politik ''wiyeteende National Journal'' e hitaande 1972. To bannge politik, Goldman wonti fedde liberal en lannda Republicain en . O innitiri hoore makko no feewi, ko o neɗɗo keeriiɗo, yahruɗo yeeso , jom hakkille, [[Feminism|debbo]], e "neɗɗo miijotooɗo", o ɓeydi heen, "mi sikkaani so debbo Republicain ko oksimoron." <ref name="Sun1985-01" /> O jeyaa ko e repibilik en seeɗa tawtoranooɓe batu sosngo fedde politik rewɓe ngenndiire (NWPC) e hitaande 1971. E hitaande 1985, depitee Olympia Snowe noddi mo « ngalu tan ko humpito e wasiyaaji » wonande rewɓe e nder politik. <ref name="Sun1985-01" /> Goldman wonnoo ko gardiiɗo gollordu fedde wiyeteende Wednesday Group to suudu sarɗiiji Amerik, fedde wiyeteende Republicain en liberal en, tuggi 1972 haa 1979, yuɓɓini golle sariyaaji hakkunde terɗe mum 31. O woniino kadi tergal yiilirde fedde Ripon Society, fedde miijotoonde Republicain en liberal en. Ko o hooreejo fedde rewɓe repibilik en to NWPC, e nder batu ngenndiijo repibiliknaaɓe e hitaande 1976 o walli ngam heɓde jokkude jaɓgol kuule potal hakkeeji e etaade haɗde plateau lannda oo luulndaade ''Roe v. Wade'' . O joginoo golle janngingol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard Kennedy ; jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brookings ; e porfeseer njillu to Fooyre Ɓamtaare Woodrow Wilson, nde neldi mo e njilluuji janngirɗe to duɗe jaaɓi haaɗtirde e nder leydi ndii kala. === Kisal yah-ngartaa === Goldman wonnoo ko tergal e Yiilirde Ngenndiire toppitiinde kisal yah-ngartaa (NTSB), fedde fedde nde wonaa laamuyankoore, fotde duuɓi jeenay. E dow wasiya depitee Barbara Mikulski e woɗɓe, hooreejo leydi Jimmy Carter, Demokaraat, toɗɗii mo jooɗorde udditiinde e nder diɗɗal ngal ñalnde 16 marse 1979, ngam lomtaade Philip Hogue. Ko adii nde o tabitinaa e Senaa, e nder batu makko e awokaa White House Robert Lipshutz, o fodaniino woppude hoore makko e geɗe potɗe waɗeede ngam nafooje jom suudu makko, gonnooɗo senaateer Charles Goodell, mo o jokkondiri e laana ndiwoowa Concorde, joginooɗo kaɓirɗe e petroŋ e laana njoorndi. O alaa ganndal karallaagal ko adii ɗuum kono ko annduɓe gollotooɓe ɓee njanngini mo e golle ɗee. <ref name="Sun1985-02" /> Hooreejo leydi Ronald Reagan, mo parti repibilik en, toɗɗii Goldman cukko hooreejo fedde nde ñalnde 17 abriil 1982 ; [1] toɗɗii mo kadi e gardagol ñalnde 21 marse 1984 ; [2] e waylude innde makko cukko hooreejo ñalnde 5 lewru nduu hitaande 1986. [3] So tawii won e lannda Republicain en ina cikki ko o neɗɗo jom doole no feewi, [4] Fedde piloteeɓe laana ndiwoowa jaɓii waylude innde makko. [5] O woniino hooreejo gardiiɗo e nder lappol e manndaa Jim Burnett tuggi lewru mee haa ut 1986. [6] Ko o cukko hooreejo e hooreejo, kanko e Burnett ɓe ƴettii jonte mbaylaandi ngam wonde e nder Go Team NTSB, wiɗtoowo aksidaaji mawɗi. [7] O heewi limteede e jaayɗe wonde omo jeyaa e "wiɗtooɓe adanɓe e nokku hee". [8] Geɗe teeŋtuɗe ɗe Goldman wiɗti ina njeyaa heen : ɓuuɓri pont Sunshine Skyway to Tampa e hitaande 1980, ɓuuɓri laana ndiwoowa World Airways 30 to Boston e laana Pan Am 759 to New Orleans, e ɓuuɓri laana ndiwoowa Amtrak Montrealer to Vermon e hitaande 1984. [5] == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] o8xrzgdog0gunhtgaoy3qd81pyogu73 Joorji Fuller 0 40131 164720 2026-04-16T15:58:58Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1315869866|Georgia Fuller]]" 164720 wikitext text/x-wiki '''Georgia Fuller''' ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe, tawtoraaɗo no feewi hare politik ngam waylude jojjanɗe aadee e kitaale 1980. O jeyaa ko e Dental Kongres, fedde rewɓe e kitaale 1980, o woniino kadi gooto e sosɓe fedde Arlington, Virginia , fedde ngenndiire ngam rewɓe (NOW). == Naatgol e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe == Fuller ina jokkondiri no feewi e fedde NOW to Virginia, o sosi fedde Arlington e hitaande 1975. E nder golle makko e NOW, o woniino daraniiɗo hakkeeji LGBT, e waylude hakkeeji potal e hakkeeji jibinannde. <ref name=":0" /> E nder batu 1981, Fuller tawtoraama fedde wiyeteende Congressional Union nde noddi golle ɓurɗe laaɓtude ngam waɗde tiiɗnaare e White House ngam wallitde ERA. Fedde Kongres ina golloo e fuɗɗoode kitaale 1980, nde ƴetti innde mum ko e Fedde Kongres asliire ngam suɓaade rewɓe nde Alice Paul, binnduɗo ERA asliijo sosi. E nder hitaande 1981, batu nguu, Fuller ɓoornii ko kaɓirɗe ngam teeŋtinde peeje hareeji garooje ngam wallitde ERA e yeeso yimɓe fof. <ref name=":3" /> Fuller jokki e jokkondirde e NOW e nder kitaale 1980 fof. E nder oon duuɓi sappo, o woniino kadi e politik e geɗe LGBTQ+ nde o walli yuɓɓinde batu ngam yeewtidde e homophobie e nder ekkol. == Goomu NOW ko feewti e rewɓe e diine == Fuller ina golloo e pelle keewɗe tuugiiɗe e nuunɗal renndo, o woniino kadi koolaaɗo kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe e Diine . Nde Sonia Johnson riiwaa e Egliis Iisaa-al-Masiihu ngam wallitde ERA, Fuller yuɓɓini juulde e innde makko. Feminist goɗɗo teskinɗo, tawtoraaɗo ndee fedde ko [[Elisabet Fariyanke|Elizabeth Farians]], gooto e sosɓe NOW. == Golle militeer en ngam ERA == Fuller ina jeyaa e fedde wiyeteende A Group of Women nde ƴetti kuule kaɓtorɗe e innde ERA e fuɗɗoode kitaale 1980. Sonia Johnson kadi jeyaa ko e ndee fedde, o tawtoraama kampaañuuji politik keewɗi e bannge Fuller. Ɗee peeje golle toowɗe ɗe ngonaa fitinaaji, ko ɓuuɓnude pentiir boɗeejo nannduɗo e ƴiiƴam e yeeso Archives Nationales. O jeyaa kadi ko e fedde rewɓe capanɗe ɗiɗi (20) waɗɓe seppooji ngam ɓeydude humpito e ngalɗoo waylo-waylo. <ref name=":2" /> == Kaɓirɗe e feccere galle White House == Ñalnde 26 ut 1982, ñalawma potal rewɓe, Fuller e fedde rewɓe kaɓɓi koye mum en e ŋoral White House ngam salaade ŋakkeende golle e dow ERA. [1] Charlotte Bunch e Fuller mbaɗii konnguɗi e nder nokku biyeteeɗo Lafayette Park nde wallidiiɓe mum en mberli buubaaji. Konngol hooreejo leydi Ronald Reagan ngol yani e nder batteeji, jaayɗe mbiyi rewɓe ɓee ko « suffragettes ñalnde heen ». [1] Fuller hirjinii nannditgol ngol e suffragiste en e kitaale 1910 o wiyi, "No suffragette 6uucciri konngucfi Wilson nii, enen ne e nder ruuhu gooto min 6uucciri konngucfi Reagan. E no yummiraaɓe men 6uucciri yiite watch-fires ndimaagu e nokku gooto, enen e rew6e Amerik." [1] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] l4qcdgshyy6ty683g7nfqplo5ddmlzv 164721 164720 2026-04-16T15:59:16Z Sardeeq 14292 164721 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Georgia Fuller''' ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe, tawtoraaɗo no feewi hare politik ngam waylude jojjanɗe aadee e kitaale 1980. O jeyaa ko e Dental Kongres, fedde rewɓe e kitaale 1980, o woniino kadi gooto e sosɓe fedde Arlington, Virginia , fedde ngenndiire ngam rewɓe (NOW). == Naatgol e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe == Fuller ina jokkondiri no feewi e fedde NOW to Virginia, o sosi fedde Arlington e hitaande 1975. E nder golle makko e NOW, o woniino daraniiɗo hakkeeji LGBT, e waylude hakkeeji potal e hakkeeji jibinannde. <ref name=":0" /> E nder batu 1981, Fuller tawtoraama fedde wiyeteende Congressional Union nde noddi golle ɓurɗe laaɓtude ngam waɗde tiiɗnaare e White House ngam wallitde ERA. Fedde Kongres ina golloo e fuɗɗoode kitaale 1980, nde ƴetti innde mum ko e Fedde Kongres asliire ngam suɓaade rewɓe nde Alice Paul, binnduɗo ERA asliijo sosi. E nder hitaande 1981, batu nguu, Fuller ɓoornii ko kaɓirɗe ngam teeŋtinde peeje hareeji garooje ngam wallitde ERA e yeeso yimɓe fof. <ref name=":3" /> Fuller jokki e jokkondirde e NOW e nder kitaale 1980 fof. E nder oon duuɓi sappo, o woniino kadi e politik e geɗe LGBTQ+ nde o walli yuɓɓinde batu ngam yeewtidde e homophobie e nder ekkol. == Goomu NOW ko feewti e rewɓe e diine == Fuller ina golloo e pelle keewɗe tuugiiɗe e nuunɗal renndo, o woniino kadi koolaaɗo kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe e Diine . Nde Sonia Johnson riiwaa e Egliis Iisaa-al-Masiihu ngam wallitde ERA, Fuller yuɓɓini juulde e innde makko. Feminist goɗɗo teskinɗo, tawtoraaɗo ndee fedde ko [[Elisabet Fariyanke|Elizabeth Farians]], gooto e sosɓe NOW. == Golle militeer en ngam ERA == Fuller ina jeyaa e fedde wiyeteende A Group of Women nde ƴetti kuule kaɓtorɗe e innde ERA e fuɗɗoode kitaale 1980. Sonia Johnson kadi jeyaa ko e ndee fedde, o tawtoraama kampaañuuji politik keewɗi e bannge Fuller. Ɗee peeje golle toowɗe ɗe ngonaa fitinaaji, ko ɓuuɓnude pentiir boɗeejo nannduɗo e ƴiiƴam e yeeso Archives Nationales. O jeyaa kadi ko e fedde rewɓe capanɗe ɗiɗi (20) waɗɓe seppooji ngam ɓeydude humpito e ngalɗoo waylo-waylo. <ref name=":2" /> == Kaɓirɗe e feccere galle White House == Ñalnde 26 ut 1982, ñalawma potal rewɓe, Fuller e fedde rewɓe kaɓɓi koye mum en e ŋoral White House ngam salaade ŋakkeende golle e dow ERA. [1] Charlotte Bunch e Fuller mbaɗii konnguɗi e nder nokku biyeteeɗo Lafayette Park nde wallidiiɓe mum en mberli buubaaji. Konngol hooreejo leydi Ronald Reagan ngol yani e nder batteeji, jaayɗe mbiyi rewɓe ɓee ko « suffragettes ñalnde heen ». [1] Fuller hirjinii nannditgol ngol e suffragiste en e kitaale 1910 o wiyi, "No suffragette 6uucciri konngucfi Wilson nii, enen ne e nder ruuhu gooto min 6uucciri konngucfi Reagan. E no yummiraaɓe men 6uucciri yiite watch-fires ndimaagu e nokku gooto, enen e rew6e Amerik." [1] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] ph4o8lvmzsce4tiowcln4kmc6urwc87 Moriin Fiidler 0 40132 164722 2026-04-16T16:00:28Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1338059940|Maureen Fiedler]]" 164722 wikitext text/x-wiki '''Maureen Fiedler''', SL ko Ameriknaajo daraniiɗo ƴellitaare, gardiiɗo rajo, kadi ko tergal e fedde Loretto . O woodi daartol juutngol e gollodaade e kawte hakkunde diineeji e geɗe keewɗe ko wayi no : nuunɗal renndo, jam, golle luulndiiɗe njiyaagu, potal rewɓe e worɓe, jojjanɗe aadee e njuɓɓudi rewɓe e nder Egliis Katolik . O heɓi doktoraa makko e laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgetown . Ko kanko woni gardiiɗo peewnugol e gardotooɗo eɓɓoore rajo ''wiyeteende Interfaith Voices'', nde o fuɗɗii. == Golle politik == Fiedler timminii deftere mum doktoraa e hitaande 1976, tiitoonde mum ko "Sex e tawtoreede politik e nder leyɗeele dentuɗe Amerik: ƴeewndo nannditiiɗo e yimɓe heewɓe e eliteeji" nde duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgetown yaltini e hitaande 1977. E kitaale 1980, Fiedler ina gollinoo e dille ngam jam e nder Amerik hakkundeejo, haa teeŋti noon e Nikaraguwaa e El Salvador. E kitaale 1990, o woniino e dille ngam moƴƴinde Egliis katolik, e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e nder winndere ndee kala. === Ballal ngam waylude kuule potal hakkeeji === Fiedler ko daraniiɗo ko juuti e kuulal 10 ngal . E hitaande 1982, Fiedler tawtoraama kewu rewɓe heege ngam nuunɗal ngam wallitde ERA e wondude e rewɓe njeeɗiɗo woɗɓe ina heen Sonia Johnson e Zoe Nicholson . == Haala katolik ko faati e keewal e ruttaade == E hitaande 1984 Fiedler ina jeyaa e 97 annduɓe diine e diineeji siifondirɓe e bayyinaango katolik ko faati e keewal e ruttaade, ina noddira keewal diineeji e yeewtere e nder Eklesiya ko fayti e darnde mum e ruttaade . [1] Vatikan hollitii caggal mum wonde o saliima haala kaa, kono o jaabtii, "mi meeɗaa ruttaade walla ruttaade e alkulal gootal... Miɗo jokki e daraade caggal kala konngol ngol tawa mi alaa heen hay dara." [2] == Ordinaasiyoŋ rewɓe == Nde Fiedler naati e "golle ɗe laaɓaani" ko fayti e ordinaasiyoŋ rewɓe, miñi mum Mary Luke Tobin neldi mo ɓataake ina wiya: "Yaltu e tergal. Ko ɗoon ɓiɗɓe leɗɗe ɗee ngoni." == Binndanɗe == === Kitaale 1990 === Wondude e [[Linda Rabben]], Fiedler wondi e winnduɓe e baylugol deftere ''wiyeteende Rome haali: Ƴeewndo haalaaji Paap yejjittaaɗi, e no ɗi mbayliri e nder teeminanɗe'', yaltunde e hitaande 1998. === 2006 === E hitaande 2006, Fiedler rokkii tonngoode e nder deftere wiyeteende, ''Ansiklopedi rewɓe e diine e nder Amerik worgo'' ; tiitoonde feccere ndee ko "Dillere ordinateeruuji rewɓe e nder Egliis Katolik Roma". === 2010 === E hitaande 2010, Fiedler yaltinii deftere ''wiyeteende “Breaking Through the Stained Glass Ceiling: Rewɓe ardiiɓe diine e nder konnguɗi mum en”'', deftere yeewtere e rewɓe ɓe nganndu-ɗaa ko kañum en ngoni e majjere e nder diine. E hitaande ndee tan, Fiedler winndi deftere maayde William R. Callahan, almuudo ƴaañoowo darnde ardorde ɓurnde mawnude wonande rewɓe e nder Egliis Katolik. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] hbi7ri5u05vpm5h04kvfi54tkyqoa6f 164723 164722 2026-04-16T16:02:37Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1338059940|Maureen Fiedler]]" 164723 wikitext text/x-wiki '''Maureen Fiedler''', SL ko Ameriknaajo daraniiɗo ƴellitaare, gardiiɗo rajo, kadi ko tergal e fedde Loretto . O woodi daartol juutngol e gollodaade e kawte hakkunde diineeji e geɗe keewɗe ko wayi no : nuunɗal renndo, jam, golle luulndiiɗe njiyaagu, potal rewɓe e worɓe, jojjanɗe aadee e njuɓɓudi rewɓe e nder Egliis Katolik . O heɓi doktoraa makko e laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgetown . Ko kanko woni gardiiɗo peewnugol e gardotooɗo eɓɓoore rajo ''wiyeteende Interfaith Voices'', nde o fuɗɗii. == Golle politik == Fiedler timminii deftere mum doktoraa e hitaande 1976, tiitoonde mum ko "Sex e tawtoreede politik e nder leyɗeele dentuɗe Amerik: ƴeewndo nannditiiɗo e yimɓe heewɓe e eliteeji" nde duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgetown yaltini e hitaande 1977. E kitaale 1980, Fiedler ina gollinoo e dille ngam jam e nder Amerik hakkundeejo, haa teeŋti noon e Nikaraguwaa e El Salvador. E kitaale 1990, o woniino e dille ngam moƴƴinde Egliis katolik, e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e nder winndere ndee kala. === Ballal ngam waylude kuule potal hakkeeji === Fiedler ko daraniiɗo ko juuti e kuulal 10 ngal . E hitaande 1982, Fiedler tawtoraama kewu rewɓe heege ngam nuunɗal ngam wallitde ERA e wondude e rewɓe njeeɗiɗo woɗɓe ina heen Sonia Johnson e Zoe Nicholson . == Haala katolik ko faati e keewal e ruttaade == E hitaande 1984 Fiedler ina jeyaa e 97 annduɓe diine e diineeji siifondirɓe e bayyinaango katolik ko faati e keewal e ruttaade, ina noddira keewal diineeji e yeewtere e nder Eklesiya ko fayti e darnde mum e ruttaade . [1] Vatikan hollitii caggal mum wonde o saliima haala kaa, kono o jaabtii, "mi meeɗaa ruttaade walla ruttaade e alkulal gootal... Miɗo jokki e daraade caggal kala konngol ngol tawa mi alaa heen hay dara." [2]<ref>Meet the Team". Interfaith Voices. Retrieved June 17, 2012.</ref> == Ordinaasiyoŋ rewɓe == Nde Fiedler naati e "golle ɗe laaɓaani" ko fayti e ordinaasiyoŋ rewɓe, miñi mum Mary Luke Tobin neldi mo ɓataake ina wiya: "Yaltu e tergal. Ko ɗoon ɓiɗɓe leɗɗe ɗee ngoni." == Binndanɗe == === Kitaale 1990 === Wondude e [[Linda Rabben]], Fiedler wondi e winnduɓe e baylugol deftere ''wiyeteende Rome haali: Ƴeewndo haalaaji Paap yejjittaaɗi, e no ɗi mbayliri e nder teeminanɗe'', yaltunde e hitaande 1998. === 2006 === E hitaande 2006, Fiedler rokkii tonngoode e nder deftere wiyeteende, ''Ansiklopedi rewɓe e diine e nder Amerik worgo'' ; tiitoonde feccere ndee ko "Dillere ordinateeruuji rewɓe e nder Egliis Katolik Roma". === 2010 === E hitaande 2010, Fiedler yaltinii deftere ''wiyeteende “Breaking Through the Stained Glass Ceiling: Rewɓe ardiiɓe diine e nder konnguɗi mum en”'', deftere yeewtere e rewɓe ɓe nganndu-ɗaa ko kañum en ngoni e majjere e nder diine. E hitaande ndee tan, Fiedler winndi deftere maayde William R. Callahan, almuudo ƴaañoowo darnde ardorde ɓurnde mawnude wonande rewɓe e nder Egliis Katolik. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 60an8yi1cgwcm02kmi5fqo3bi7slz6r 164724 164723 2026-04-16T16:02:56Z Sardeeq 14292 164724 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maureen Fiedler''', SL ko Ameriknaajo daraniiɗo ƴellitaare, gardiiɗo rajo, kadi ko tergal e fedde Loretto . O woodi daartol juutngol e gollodaade e kawte hakkunde diineeji e geɗe keewɗe ko wayi no : nuunɗal renndo, jam, golle luulndiiɗe njiyaagu, potal rewɓe e worɓe, jojjanɗe aadee e njuɓɓudi rewɓe e nder Egliis Katolik . O heɓi doktoraa makko e laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgetown . Ko kanko woni gardiiɗo peewnugol e gardotooɗo eɓɓoore rajo ''wiyeteende Interfaith Voices'', nde o fuɗɗii. == Golle politik == Fiedler timminii deftere mum doktoraa e hitaande 1976, tiitoonde mum ko "Sex e tawtoreede politik e nder leyɗeele dentuɗe Amerik: ƴeewndo nannditiiɗo e yimɓe heewɓe e eliteeji" nde duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgetown yaltini e hitaande 1977. E kitaale 1980, Fiedler ina gollinoo e dille ngam jam e nder Amerik hakkundeejo, haa teeŋti noon e Nikaraguwaa e El Salvador. E kitaale 1990, o woniino e dille ngam moƴƴinde Egliis katolik, e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e nder winndere ndee kala. === Ballal ngam waylude kuule potal hakkeeji === Fiedler ko daraniiɗo ko juuti e kuulal 10 ngal . E hitaande 1982, Fiedler tawtoraama kewu rewɓe heege ngam nuunɗal ngam wallitde ERA e wondude e rewɓe njeeɗiɗo woɗɓe ina heen Sonia Johnson e Zoe Nicholson . == Haala katolik ko faati e keewal e ruttaade == E hitaande 1984 Fiedler ina jeyaa e 97 annduɓe diine e diineeji siifondirɓe e bayyinaango katolik ko faati e keewal e ruttaade, ina noddira keewal diineeji e yeewtere e nder Eklesiya ko fayti e darnde mum e ruttaade . [1] Vatikan hollitii caggal mum wonde o saliima haala kaa, kono o jaabtii, "mi meeɗaa ruttaade walla ruttaade e alkulal gootal... Miɗo jokki e daraade caggal kala konngol ngol tawa mi alaa heen hay dara." [2]<ref>Meet the Team". Interfaith Voices. Retrieved June 17, 2012.</ref> == Ordinaasiyoŋ rewɓe == Nde Fiedler naati e "golle ɗe laaɓaani" ko fayti e ordinaasiyoŋ rewɓe, miñi mum Mary Luke Tobin neldi mo ɓataake ina wiya: "Yaltu e tergal. Ko ɗoon ɓiɗɓe leɗɗe ɗee ngoni." == Binndanɗe == === Kitaale 1990 === Wondude e [[Linda Rabben]], Fiedler wondi e winnduɓe e baylugol deftere ''wiyeteende Rome haali: Ƴeewndo haalaaji Paap yejjittaaɗi, e no ɗi mbayliri e nder teeminanɗe'', yaltunde e hitaande 1998. === 2006 === E hitaande 2006, Fiedler rokkii tonngoode e nder deftere wiyeteende, ''Ansiklopedi rewɓe e diine e nder Amerik worgo'' ; tiitoonde feccere ndee ko "Dillere ordinateeruuji rewɓe e nder Egliis Katolik Roma". === 2010 === E hitaande 2010, Fiedler yaltinii deftere ''wiyeteende “Breaking Through the Stained Glass Ceiling: Rewɓe ardiiɓe diine e nder konnguɗi mum en”'', deftere yeewtere e rewɓe ɓe nganndu-ɗaa ko kañum en ngoni e majjere e nder diine. E hitaande ndee tan, Fiedler winndi deftere maayde William R. Callahan, almuudo ƴaañoowo darnde ardorde ɓurnde mawnude wonande rewɓe e nder Egliis Katolik. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] grmm9egbkfod5bbhsg7bb82tvamzron Sindi Judd Hill 0 40133 164725 2026-04-16T16:04:15Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328378446|Cindy Judd Hill]]" 164725 wikitext text/x-wiki '''Dorothy I. "Cindy" Judd Hill''' (5 mars 1926 – 2 mars 2019) ko debbo Ameriknaajo, daraniiɗo haɓaade rafiiji, keɓɗo njeenaari . O woniino jannginoowo mizik nde o woppitaa ngam wonde reedu nde o woni e hitaande sabbaat, o ñaawi diiwaan makko duɗal, o wiyi o fotnoo ko ƴattaade golle. Ñaawoore makko yahi to Ñaawirde Toownde Pennsylvania, o heɓi heen nafoore, ko ɗum fuɗɗii waɗde heen hakkille makko e haɓaade jojjanɗe rewɓe. O woniino tergal sosngal fedde wiyeteende Greater Pittsburgh Area e fedde wiyeteende South Hills nde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe, o tawtoraama no feewi kampaañ ngam jaɓde kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . Caggal nde o woppi golle e hitaande 1984, o fuɗɗii tawtoreede kawgel mawngel, o heɓi njeenaari Ms. National Senior Citizen e hitaande 1993. == Nguurndam gadano == Hill jibinaa ko ñalnde 5 marse 1926. O mawni ko to Duquesne, to Pennsylvanie . O woodi banndiraaɓe ɗiɗo, Myrtle e Raymond "Bud". Nde o woni cukalel ndee, o ƴetti jaŋde tap dancing yuɓɓinaande e njuɓɓudi njuɓɓudi golle, o miijii wonde jimoowo e jimoowo. <ref name=":0" /> Nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde, o inniri mo "Gams" e sehil makko gooto. E hitaande 1944, o heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Duquesne, o fuɗɗii janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Westminster College, ɗo o heɓi bakkaa makko e hitaande 1947, o heɓi bakkaa makko e jaŋde muusik. O fotti e John "Jack" Hill nde o yahrata e duuɓi sappo e nay. Nde o arti e hare e wolde adunaare ɗiɗmere, ɓe resndi mo e lewru abriil 1945. O ɗaɓɓiri mo laabi keewɗi e ɓataakeeji haa o jaɓi resde mo. Ɓeeɗoo ɗiɗo ngummii ko Thornburg, to Pennsylvanie, wuro wiyeteengo Pittsburgh, ɗo jom suudu makko gollinoo e injenieer siwil. <ref name=":0" /> <ref name=":3" /> Ɓeen ɗiɗo njibini ɓiɓɓe nayo : John Lancing, Jonatan Jay, A. Judson e C. Irene. Ko o debbo galle haa hitaande 1956 nde o felliti yahde golle. <ref name=":0" /> == Ñaawoore diisnondiral == Hill fuɗɗii golle ko jannginoowo jimɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chartiers Valley e hitaande 1956. O woni toon duuɓi sappo garooji ɗii haa o ƴetti hitaande 1966 ngam janngude ngam heɓde dipolom makko master e jaŋde jimɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Duquesne . Nde o janngata ndee, o heɓi reedu, o jibini ɓiɗɗo makko nayaɓo, biyeteeɗo Jay, kono duɗal ngal riiwti mo nde o yiɗi hootde caggal ñalngu sabaabu. Diisnondiral duɗal ngal ina ɗaɓɓi e jannginooɓe ɓee nde nganndinta ɓe reedu e nder lebbi nay, ɓe ƴetta kadi lewru jibinannde ɓe njoɓaaka fotde hitaande. <ref name=":4" /> Ɓe mbiyi o naamndiima sabbatical – sarɗiiji ɗi ina ɗaɓɓi nde o yoɓata feccere e njoɓdi makko nde o janngata ndee – e dow fenaande. O waɗi ñaawoore dow diiwaan duɗal Chartiers Valley, o tuugnii ko e sariya fedde nde jowitiinde e potal golle, kaɗoowo diisnondiral e golle. <ref name=":0" /> <ref name=":4" /> O wallittaama e haala makko, ''Hill v. Chartiers School District'', e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) keso sosaande e Fedde Jaŋde Dowla Pennsylvania . <ref name=":4" /> Ñaawoore ndee heɓiino jaaynde ''Pittsburgh Post-Gazette'' e Hill haali e batu ngenndiijo NOW, heɓi ballal e nder nokku hee e nder leydi ndii fof. {{Sfn|Ulbrich|2013}} E lewru ut 1968, ñaawoowo biyeteeɗo Benjamin Lencher wiyi yo o artire golle makko. Diisnondiral duɗal ngal wullitii kuulal ngal to Ñaawirde Toownde Pennsylvania, kono e lewru noowammbar 1968, ñaawirdu nduu salii heɗaade wullitaango ngoo, kuulal ngal ñaawirde leslesre ndee heddii ina darii. Hill rokkaama backpay 14 000 dolaar, hay so tawii o yoɓi ko ɓuri 20 000 dolaar e ñaawoore ndee. <ref name=":1" /> <ref name=":2" /> Ñaawoore maantiniinde ndee sosi ko adii fof ko kontraaji jannginooɓe’ ngam hollitde wonde ɓe mbaawaa riiweede tawa ɓe ngonaa e reedu, ɓe poti ko gollal maɓɓe gootal e yoɓde so ɓe ngartii e liggey jibinannde. Ko o dañi fof, diiwaan duɗal ngal rokki mo jannginde e duɗe leslese e hakkundeeje haa heddii e nguurndam makko, wonaa e duɗal jaaɓi haaɗtirde. == Golle == Caggal nde ñaawoore makko heɓi nafoore, Hill ɓadtiima pelle jojjanɗe rewɓe keewɗe, o naati e NOW e hitaande 1967. [1] [2] O waawnoo ko Betty Friedan ngam tawtoreede batu gadano to Washington, DC, ɗo o haalani fedde jibinnde ndee ñaawoore makko. [3] Scott Heide ƴetti mo ngam wonde gooto e terɗe sosɗe fedde NOW e Pittsburgh e lewru noowammbar 1967, kanko e Charlotte Coe, Ruth Heimbuecher, Anita Fine, Dan Fine, Anne Mast, Bob Mast, Daryl Bem, Harington Heru Bem . [1] [1] Ko o gardiiɗo jokkondiral hakkunde yimɓe e fedde nde e hitaande 1968, o wayli innde ndee e fedde Greater Pittsburgh Area e duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, o walli sosde yeewtere waktuuji 12 ngam yeewtere rajo nokku oo WJAS tawa ina waɗi haalooɓe rewɓe. Caggal ɗuum o woni cukko hooreejo fedde nde. Hill wonnoo kadi ko tergal e yiilirde toppitiinde golle Pennsylvania JOONI. [1] [1] O walli e sosde fedde South Hills nde NOW e hitaande 1972, o woniino tergal tiiɗngal e fedde nde haa nde udditaa e hitaande 1994, o woni hooreejo fedde nde fotde manndaaji tati, tawi heen 1984 e hitaande 1986. [4] [5] [1] Hill naati e kampaañ ngam ƴettude kuulal ngam haɓaade jojjanɗe aadee (ERA), o yahdi e leydi hee ngam yeewtidde e luulndiiɓe kuulal ngal, ina jeyaa heen Phyllis Schlafly, e tawtoreede seppooji e nder kitaale 1960 to Washington, DC O yahdi e [[Jean Witter|Witter]] to Heide e Jecomstian Goomu Platform Kongres ngam waawde faamnude ɓe wallitde ERA e hitaande 1968. O yaltinii winndannde e dow ERA e nder ''jaaynde wiyeteende The Christian Science Monitor'', o woniino kadi misioneer ERA e hitaande 1981 ngam ƴellitde mbayliigu ngu ɓe njiɗnoo waɗde e Mormon en to Salt Lake City, Utah . {{Sfn|Love|2006}} O ƴetti lebbi jeegom e golle makko ɗe o yoɓaaka e hitaande 1982 ngam yahde Chicago ngam waawde fooɗtude suudu sarɗiiji leydi Illinois ngam jaɓde waylo ngoo, o golliima e biro ERA Countdown. <ref name=":0" /> Hill ina jeyaa kadi e geɗe goɗɗe keewɗe, tawtoreede seppooji e winndude ɓataakeeji feewde e rewindaade . {{Sfn|Love|2006}} E hitaande 1969, o tawtoraama piketuuji jaaynde wiyeteende ''The Pittsburgh Press'' ngam seerndude jeeyngal cuuɗiingal e jikkuuji. {{Sfn|Love|2006}} O ƴami Sarwiis ngenndiijo toppitiiɗo ko fayti e weeyo ngam waylude inɗe henndu ngam waɗde heen inɗe worɓe e hitaande 1972. {{Sfn|Love|2006}} O seppi e seppo ngam wallitde hakkeeji ruttaade ñalnde 22 lewru Yarkomaa 1990, ɗo o joginoo maande ina winndaa heen "My Goverty No Propert". O tawtoraama batu ngenndiijo gadano NOW, o tawtoraama kala batu ko o nulaaɗo haa hitaande 1991. <ref name=":4" /> {{Sfn|Love|2006}} E nder golle makko, o hawri e Margaret Mead . Waɗi sahaa gooto, ngam salaade leelgol peewnugol pont gooto e nder hoɗorde makko, o lelni e laawol ngam haɗde tarakteeruuji. == Tuugnorgal == jgkkd3frd4ucqdevyd147irp48kn08f 164726 164725 2026-04-16T16:04:37Z Sardeeq 14292 164726 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dorothy I. "Cindy" Judd Hill''' (5 mars 1926 – 2 mars 2019) ko debbo Ameriknaajo, daraniiɗo haɓaade rafiiji, keɓɗo njeenaari . O woniino jannginoowo mizik nde o woppitaa ngam wonde reedu nde o woni e hitaande sabbaat, o ñaawi diiwaan makko duɗal, o wiyi o fotnoo ko ƴattaade golle. Ñaawoore makko yahi to Ñaawirde Toownde Pennsylvania, o heɓi heen nafoore, ko ɗum fuɗɗii waɗde heen hakkille makko e haɓaade jojjanɗe rewɓe. O woniino tergal sosngal fedde wiyeteende Greater Pittsburgh Area e fedde wiyeteende South Hills nde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe, o tawtoraama no feewi kampaañ ngam jaɓde kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . Caggal nde o woppi golle e hitaande 1984, o fuɗɗii tawtoreede kawgel mawngel, o heɓi njeenaari Ms. National Senior Citizen e hitaande 1993. == Nguurndam gadano == Hill jibinaa ko ñalnde 5 marse 1926. O mawni ko to Duquesne, to Pennsylvanie . O woodi banndiraaɓe ɗiɗo, Myrtle e Raymond "Bud". Nde o woni cukalel ndee, o ƴetti jaŋde tap dancing yuɓɓinaande e njuɓɓudi njuɓɓudi golle, o miijii wonde jimoowo e jimoowo. <ref name=":0" /> Nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde, o inniri mo "Gams" e sehil makko gooto. E hitaande 1944, o heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Duquesne, o fuɗɗii janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Westminster College, ɗo o heɓi bakkaa makko e hitaande 1947, o heɓi bakkaa makko e jaŋde muusik. O fotti e John "Jack" Hill nde o yahrata e duuɓi sappo e nay. Nde o arti e hare e wolde adunaare ɗiɗmere, ɓe resndi mo e lewru abriil 1945. O ɗaɓɓiri mo laabi keewɗi e ɓataakeeji haa o jaɓi resde mo. Ɓeeɗoo ɗiɗo ngummii ko Thornburg, to Pennsylvanie, wuro wiyeteengo Pittsburgh, ɗo jom suudu makko gollinoo e injenieer siwil. <ref name=":0" /> <ref name=":3" /> Ɓeen ɗiɗo njibini ɓiɓɓe nayo : John Lancing, Jonatan Jay, A. Judson e C. Irene. Ko o debbo galle haa hitaande 1956 nde o felliti yahde golle. <ref name=":0" /> == Ñaawoore diisnondiral == Hill fuɗɗii golle ko jannginoowo jimɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chartiers Valley e hitaande 1956. O woni toon duuɓi sappo garooji ɗii haa o ƴetti hitaande 1966 ngam janngude ngam heɓde dipolom makko master e jaŋde jimɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Duquesne . Nde o janngata ndee, o heɓi reedu, o jibini ɓiɗɗo makko nayaɓo, biyeteeɗo Jay, kono duɗal ngal riiwti mo nde o yiɗi hootde caggal ñalngu sabaabu. Diisnondiral duɗal ngal ina ɗaɓɓi e jannginooɓe ɓee nde nganndinta ɓe reedu e nder lebbi nay, ɓe ƴetta kadi lewru jibinannde ɓe njoɓaaka fotde hitaande. <ref name=":4" /> Ɓe mbiyi o naamndiima sabbatical – sarɗiiji ɗi ina ɗaɓɓi nde o yoɓata feccere e njoɓdi makko nde o janngata ndee – e dow fenaande. O waɗi ñaawoore dow diiwaan duɗal Chartiers Valley, o tuugnii ko e sariya fedde nde jowitiinde e potal golle, kaɗoowo diisnondiral e golle. <ref name=":0" /> <ref name=":4" /> O wallittaama e haala makko, ''Hill v. Chartiers School District'', e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) keso sosaande e Fedde Jaŋde Dowla Pennsylvania . <ref name=":4" /> Ñaawoore ndee heɓiino jaaynde ''Pittsburgh Post-Gazette'' e Hill haali e batu ngenndiijo NOW, heɓi ballal e nder nokku hee e nder leydi ndii fof. {{Sfn|Ulbrich|2013}} E lewru ut 1968, ñaawoowo biyeteeɗo Benjamin Lencher wiyi yo o artire golle makko. Diisnondiral duɗal ngal wullitii kuulal ngal to Ñaawirde Toownde Pennsylvania, kono e lewru noowammbar 1968, ñaawirdu nduu salii heɗaade wullitaango ngoo, kuulal ngal ñaawirde leslesre ndee heddii ina darii. Hill rokkaama backpay 14 000 dolaar, hay so tawii o yoɓi ko ɓuri 20 000 dolaar e ñaawoore ndee. <ref name=":1" /> <ref name=":2" /> Ñaawoore maantiniinde ndee sosi ko adii fof ko kontraaji jannginooɓe’ ngam hollitde wonde ɓe mbaawaa riiweede tawa ɓe ngonaa e reedu, ɓe poti ko gollal maɓɓe gootal e yoɓde so ɓe ngartii e liggey jibinannde. Ko o dañi fof, diiwaan duɗal ngal rokki mo jannginde e duɗe leslese e hakkundeeje haa heddii e nguurndam makko, wonaa e duɗal jaaɓi haaɗtirde. == Golle == Caggal nde ñaawoore makko heɓi nafoore, Hill ɓadtiima pelle jojjanɗe rewɓe keewɗe, o naati e NOW e hitaande 1967. [1] [2] O waawnoo ko Betty Friedan ngam tawtoreede batu gadano to Washington, DC, ɗo o haalani fedde jibinnde ndee ñaawoore makko. [3] Scott Heide ƴetti mo ngam wonde gooto e terɗe sosɗe fedde NOW e Pittsburgh e lewru noowammbar 1967, kanko e Charlotte Coe, Ruth Heimbuecher, Anita Fine, Dan Fine, Anne Mast, Bob Mast, Daryl Bem, Harington Heru Bem . [1] [1] Ko o gardiiɗo jokkondiral hakkunde yimɓe e fedde nde e hitaande 1968, o wayli innde ndee e fedde Greater Pittsburgh Area e duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, o walli sosde yeewtere waktuuji 12 ngam yeewtere rajo nokku oo WJAS tawa ina waɗi haalooɓe rewɓe. Caggal ɗuum o woni cukko hooreejo fedde nde. Hill wonnoo kadi ko tergal e yiilirde toppitiinde golle Pennsylvania JOONI. [1] [1] O walli e sosde fedde South Hills nde NOW e hitaande 1972, o woniino tergal tiiɗngal e fedde nde haa nde udditaa e hitaande 1994, o woni hooreejo fedde nde fotde manndaaji tati, tawi heen 1984 e hitaande 1986. [4] [5] [1] Hill naati e kampaañ ngam ƴettude kuulal ngam haɓaade jojjanɗe aadee (ERA), o yahdi e leydi hee ngam yeewtidde e luulndiiɓe kuulal ngal, ina jeyaa heen Phyllis Schlafly, e tawtoreede seppooji e nder kitaale 1960 to Washington, DC O yahdi e [[Jean Witter|Witter]] to Heide e Jecomstian Goomu Platform Kongres ngam waawde faamnude ɓe wallitde ERA e hitaande 1968. O yaltinii winndannde e dow ERA e nder ''jaaynde wiyeteende The Christian Science Monitor'', o woniino kadi misioneer ERA e hitaande 1981 ngam ƴellitde mbayliigu ngu ɓe njiɗnoo waɗde e Mormon en to Salt Lake City, Utah . {{Sfn|Love|2006}} O ƴetti lebbi jeegom e golle makko ɗe o yoɓaaka e hitaande 1982 ngam yahde Chicago ngam waawde fooɗtude suudu sarɗiiji leydi Illinois ngam jaɓde waylo ngoo, o golliima e biro ERA Countdown. <ref name=":0" /> Hill ina jeyaa kadi e geɗe goɗɗe keewɗe, tawtoreede seppooji e winndude ɓataakeeji feewde e rewindaade . {{Sfn|Love|2006}} E hitaande 1969, o tawtoraama piketuuji jaaynde wiyeteende ''The Pittsburgh Press'' ngam seerndude jeeyngal cuuɗiingal e jikkuuji. {{Sfn|Love|2006}} O ƴami Sarwiis ngenndiijo toppitiiɗo ko fayti e weeyo ngam waylude inɗe henndu ngam waɗde heen inɗe worɓe e hitaande 1972. {{Sfn|Love|2006}} O seppi e seppo ngam wallitde hakkeeji ruttaade ñalnde 22 lewru Yarkomaa 1990, ɗo o joginoo maande ina winndaa heen "My Goverty No Propert". O tawtoraama batu ngenndiijo gadano NOW, o tawtoraama kala batu ko o nulaaɗo haa hitaande 1991. <ref name=":4" /> {{Sfn|Love|2006}} E nder golle makko, o hawri e Margaret Mead . Waɗi sahaa gooto, ngam salaade leelgol peewnugol pont gooto e nder hoɗorde makko, o lelni e laawol ngam haɗde tarakteeruuji. == Tuugnorgal == ge5qnupw8bnb2bfw82toupu0pfmf2jo Tewodor Hesburg 0 40134 164727 2026-04-16T16:07:40Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347483590|Theodore Hesburgh]]" 164727 wikitext text/x-wiki '''Theodore Martin Hesburgh''', CSC (25 mee 1917 – 26 feebariyee 2015) ko almuudo katolik Ameriknaajo, jannginoowo, jeyaaɗo e fedde Kuraana Seniiɗo . O wonii hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame fotde duuɓi 35 tuggi 1952 haa 1987, wondude e golle keewɗe toɗɗaaɗe e laamu Amerik, haa arti noon e wonde hooreejo Goomu Amerik toppitiingu hakkeeji siwil . Gaagaa golle makko jannginoowo e binndol, Hesburgh ko golloowo laamu e daraniiɗo renndo, tawtoraaɗo eɓɓooji keewɗi e nder renndo e laamuuji Amerik, e nder komisiyoŋaaji, e nder eɓɓaaɗe neɗɗankaagal hakkunde leyɗeele, e nder golle paap. O heɓi teddungal e njeenaaje keewɗe ngam golle makko, teeŋti noon e Medaal Ndimaagu Hooreejo leydi Amerik (1964) e Medaal kaŋŋe Kongres (2000). Haa hitaande 2026, o jogii limre winndereere ɓurnde teddude dipolomaaji e 150. Hesburgh ina sikkaa ko kañum addani Notre Dame, ɓooyɗo anndeede e porogaraam mum fuku koyɗe, e yeeso duɗe jaaɓi haaɗtirde katolik en Amerik e waylude ɗum e duɗal jaaɓi haaɗtirde teddinngal e nder leydi ndii. O ardii mawnugol duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal no feewi, kam e ƴellitgol jeyi maggal ummoraade e almudɓe Holy Cross feewde e njuɓɓudi Notre Dame e hitaande 1967. E hitaande 1972, e sahaa nde o woni hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal kadi wonti duɗal jaŋde hakkundeere. Ko jiidaa e golle makko to Notre Dame, Hesburgh ina joginoo darnde ardorde e nder pelle keewɗe jowitiiɗe e hakkeeji siwil, kuutoragol semmbe atomik e jam, peewnugol immigration, e ƴellitaare winndere tataɓere. Hesburgh ina golloo kadi e nder juɓɓule njulaagu keewɗe, e nder juɓɓule ɗe ngonaa laamuyankooje, e nder juɓɓule siwil, e nder misiyoŋaaji Vatikan . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Hesburgh jibinaa ko ñalnde 25 mee 1917, to Sirakuusa, to New York, e galle Teodoor Bernard Hesburgh, gardiiɗo depasuuji gilaasi Pittsburgh, e Anne Murphy Hesburgh. Baaba makko ko iwdi Luxembourg ; ɓesngu yumma makko ko iwdi Irlande. Theodore ko ɓiɗɗo ɗiɗmo e ɓiɗɗo mawɗo e nder galle sukaaɓe njoyo tawi ina waɗi sukaaɓe ɗiɗo worɓe e sukaaɓe rewɓe tato. O naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Most Holy Rosary, duɗal parroisse to Sirakuusa, o woni kadi suka hirsirde. Hesburgh wiyi ina yiɗi wonde almuudo gila omo yahra e duuɓi jeegom. Thomas Duffy, almuudo misiyoŋaaji ummoriiɗo e dental Kuraana Seniiɗo, jeyaaɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame, hirjini Hesburgh yiɗde naatde e almuudo. <ref name="GS170" /> Hesburgh heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Most Holy Rosary to Syracuse e hitaande 1934, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Kuraana Ceniika to Notre Dame e lewru ut. E hitaande 1937, jannginooɓe makko pelliti neldude suka seminaar fodoore oo ngam janngude to [[Rom|Rome]], [[Italiya|to leydi Itali]], ɗo o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pontifical Gregorien e hitaande 1940. Nde konsul Amerik to Rome yamiri yo denndaangal ɓiɓɓe leydi Amerik njaltu e nder leydi Itali1, Hesburgh arti Amerik ngam jokkude jaŋde mum. O waɗi duuɓi tati (1940–43) e janngude diine to duɗal jaaɓi haaɗtirde Holy Cross to Washington, DC e duuɓi ɗiɗi (1943–45) e janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik Amerik, ɗo o heɓi doktoraa makko e diine ceniɗo e hitaande 1945. Ñalnde 24 lewru juko hitaande 1943, Hesburgh toɗɗaama almuudo ngam dental kuraana ceniika to Egliis ɓernde ceniinde Notre Dame, caggal ɗuum ɓe inniri ɗum Basilica ɓernde ceniinde . E nder ballal binndi gonɗi e kaaƴe dow damal eklesiya, Hesburgh hokki nguurndam mum e "Alla, Leydi, e Notre Dame." Caggal ɗuum, Hesburgh arti Washington ngam timminde jaŋde mum e wallitde e nder parwisaaji nokkuuji ɗii. Yanti heen, Hesburgh wonnoo ko kapiteen to Duɗal Ngenndiwal Heblo Sukaaɓe, nokku ɗo sukaaɓe njippintee, e nder njuɓɓudi konu. O ardii kadi fedde mawnde fedde toppitiinde ko fayti e golle (USO) e nder galle Knights of Columbus to Washington, DC Hay so tawii Hesburgh hollitii yiɗde mum wonde kapiteen e nder konu Amerik e nder wolde adunaare ɗimmere, o arti to Notre Dame, Indiana, e hitaande 1945 caggal nde o timmini jaŋde makko to Washington DC jam'iare. == Kugal == === Duuɓi gadani === Hesburgh naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame ngam wonde jannginoowo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hitaande 1945. E hitaande 1948 Hesburgh toɗɗaa hooreejo duɗal diine, e hitaande 1949 hooreejo Notre Dame, John J. Cavanaugh, hooreejo CSC, toɗɗaa. Duuɓi tati caggal ɗuum, tawi omo yahra e duuɓi capanɗe tati e joy, Hesburgh lomtii Cavanaugh e gardagol leydi. [[File:President_John_F._Kennedy_Receives_the_University_of_Notre_Dame’s_Laetare_Medal_at_the_White_House.jpg|left|thumb|Hesburgh rokki John F. Kennedy njeenaari Laetare ñalnde 22 noowammbar 1961 ]] Hesburgh woniino hooreejo Notre Dame fotde duuɓi capanɗe tati e joy, tuggi 1952 haa o woppi golle e hitaande 1987. E oon sahaa ko kanko woni « hooreejo leydi ɓurɗo juutde e jaŋde toownde Amerik ». [1] Hesburgh fuɗɗii ɗoon e ɗoon golle ngam waylude duɗal ngal, ko adii fof ko anndiraangal e porogaraam mum fuku koyɗe, "wontude duɗal jaaɓi haaɗtirde teddinngal e nder leydi ndii." [2] E hitaande 1953 duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosi Porogaraam jannginooɓe tedduɓe ngam daɗndude annduɓe mawɓe to Notre Dame. E sahaa nde Hesburgh woppi golle e hitaande 1987, duɗal ngal sosi ko ina ɓura teemedere porfeseeruuji tedduɗi. [3] [[File:Touchdown_Jesus_at_Notre_Dame.jpg|thumb|Defterdu Hesburgh to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame, ina waɗi nate ''konngol nguurndam'' (anndiraaɗe kadi ''Touchdown Iisaa'' ) .]] Hesburgh toppitii ko mawnugol mawngol e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal e yaajnude dokkal ngal, kam e waylude ngal e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal, ngal waɗi ko e hitaande 1972. E nder laamu makko (1952–1987), bidsee golle hitaande kala ɓeydiima gila e 9,7 miliyoŋ dolaar haa e 176,6 miliyoŋ dolaar endow e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɓeydiima gila e 176,6 miliyoŋ dolaar en. Kaalis wiɗto ɓeydiima gila e 735 000 dolaar haa 15 miliyoŋ dolaar. Winnditaade almudɓe fotde laabi ɗiɗi gila e 4 979 haa 9 676, e faculté mum ko ɓuri laabi ɗiɗi gila e 389 haa 951. Hakindo njoɓdi jannginooɓe ɓeydiima gila e 5 400 dolaar haa 50 800 dolaar. Limre degreeji ndokketeeɗi hitaande kala ɓeydiima laabi ɗiɗi, gila e 1 212 haa 2 663. Nde Hesburgh woni hooreejo, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal kadi fuɗɗiima eɓɓooji mahngo kesi capanɗe tati, ina heen defterdu miliyoŋaaji 8 dolaar, tawi ina waɗi nate lolluɗe "Word of Life", ɓurɗe anndeede e "Touchdown Jesus", e dow fasaad mum . Hesburgh waɗii darnde mawnde e ƴellitde bayyinaango Land O'Lakes ngo wakili’en Amerik worgo to Fedde Duɗe Jaaɓi-haaɗtirde Katolik en yaltini e hitaande 1967. Doggol ngol hollitii alkule ngam ndimaagu jaŋde e laamu keeriiɗo e teeŋtinde wonde "jaamirde Katolik ƴellitiinde no haanirta nii ina waawi ɓurde moƴƴude e winndere ndee." Haala kaa addani won e luural sabu nde hollitii wonde duɗe jaaɓi haaɗtirde katolik ina poti wonde ndimaagu mum en, tawa ina ngoɗɗi kala laamu, haa arti noon e Egliis katolik . Ko wonaa luural ngal bayyinaango ngoo fuɗɗii, darnde Hesburg e ƴellitaare « wayli Notre Dame wonti gooto e duɗe jaaɓi-haaɗtirde katolik ɓurɗe anndeede e teddude e nder leyɗeele dentuɗe Amerik ». <ref name="GS170" /> E hitaande 1967, Hesburgh timminii ardorde duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal, nde diineeji fedde wiyeteende Congrégation de la Sainte Cross ardii ɗum, nde duuɓi teemedere. Hesburgh e Howard Kenna ngollodii ngam sosde peeje ngam waylude jeyi duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ummoraade e dental almuɓɓe Holy Cross feewde e Yiilirde Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Notre Dame. Yiilirde laamu hesere nde ina waɗi layperson en e almuɓɓe Holy Cross ngam wonde hoolaaɓe e sehilaaɓe. E kitaale 1960, nde seppooji almudɓe mbaɗi e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, Hesburgh e hooreeɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde keewɗe goɗɗe ngari e hare. Wonande Notre Dame, ɓurondiral jiiɓru almudɓe waɗi ko e hitaande jaŋde 1968-69. Ñalnde 17 feebariyee 1969, Hesburgh ƴetti darnde luulndiinde e haɓaade hareeji almudɓe luulndiiɗi wolde Vietnam e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde nde o yaltini ɓataake kelle jeetati feewde e fedde almudɓe, ina hollita darnde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e seppooji. Ɓataake Hesburgh hollitii wonde seppooɓe almudɓe ɓe mbonni hakkeeji woɗɓe walla bonni golle duɗal ngal, maa ndokke minitaaji sappo e joy ngam dartaade e woppude golle hade maɓɓe jogaade darnde walla riiwtude so tawii ɓe njaɓaani sarde. Golle Hesburgh ɗee ngaddi luural, mbaɗti tiitoonde ngenndi. Ɓataake oo winndaama e jaayndeeji ''New York Times'', e ''jaayndeeji Wall Street'', e jaayndeeji ''Washington Post'' . Hay so tawii Hesburgh ina ñiŋaa no feewi e juuɗe almudɓe Notre Dame heewɓe, won heen ɗaɓɓiri ɗum yo o woppu laamu, jaabawuuli binndanɗe jaayndeeji 250 ko fayti e « laamu makko minitaaji sappo e joy » ina fotnoo wonde ko moƴƴi. <ref name="Murray146-47" /> Yanti heen, hooreejo leydi ndii , hono Richard Nixon neldi Hesburgh telegaraam ina yetta « darnde makko tiiɗnde » e seppooji almudɓe duɗal ngal. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] mrza1cgl84huguwk8f5cu2cgj48qifi 164728 164727 2026-04-16T16:07:56Z Sardeeq 14292 164728 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Theodore Martin Hesburgh''', CSC (25 mee 1917 – 26 feebariyee 2015) ko almuudo katolik Ameriknaajo, jannginoowo, jeyaaɗo e fedde Kuraana Seniiɗo . O wonii hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame fotde duuɓi 35 tuggi 1952 haa 1987, wondude e golle keewɗe toɗɗaaɗe e laamu Amerik, haa arti noon e wonde hooreejo Goomu Amerik toppitiingu hakkeeji siwil . Gaagaa golle makko jannginoowo e binndol, Hesburgh ko golloowo laamu e daraniiɗo renndo, tawtoraaɗo eɓɓooji keewɗi e nder renndo e laamuuji Amerik, e nder komisiyoŋaaji, e nder eɓɓaaɗe neɗɗankaagal hakkunde leyɗeele, e nder golle paap. O heɓi teddungal e njeenaaje keewɗe ngam golle makko, teeŋti noon e Medaal Ndimaagu Hooreejo leydi Amerik (1964) e Medaal kaŋŋe Kongres (2000). Haa hitaande 2026, o jogii limre winndereere ɓurnde teddude dipolomaaji e 150. Hesburgh ina sikkaa ko kañum addani Notre Dame, ɓooyɗo anndeede e porogaraam mum fuku koyɗe, e yeeso duɗe jaaɓi haaɗtirde katolik en Amerik e waylude ɗum e duɗal jaaɓi haaɗtirde teddinngal e nder leydi ndii. O ardii mawnugol duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal no feewi, kam e ƴellitgol jeyi maggal ummoraade e almudɓe Holy Cross feewde e njuɓɓudi Notre Dame e hitaande 1967. E hitaande 1972, e sahaa nde o woni hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal kadi wonti duɗal jaŋde hakkundeere. Ko jiidaa e golle makko to Notre Dame, Hesburgh ina joginoo darnde ardorde e nder pelle keewɗe jowitiiɗe e hakkeeji siwil, kuutoragol semmbe atomik e jam, peewnugol immigration, e ƴellitaare winndere tataɓere. Hesburgh ina golloo kadi e nder juɓɓule njulaagu keewɗe, e nder juɓɓule ɗe ngonaa laamuyankooje, e nder juɓɓule siwil, e nder misiyoŋaaji Vatikan . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Hesburgh jibinaa ko ñalnde 25 mee 1917, to Sirakuusa, to New York, e galle Teodoor Bernard Hesburgh, gardiiɗo depasuuji gilaasi Pittsburgh, e Anne Murphy Hesburgh. Baaba makko ko iwdi Luxembourg ; ɓesngu yumma makko ko iwdi Irlande. Theodore ko ɓiɗɗo ɗiɗmo e ɓiɗɗo mawɗo e nder galle sukaaɓe njoyo tawi ina waɗi sukaaɓe ɗiɗo worɓe e sukaaɓe rewɓe tato. O naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Most Holy Rosary, duɗal parroisse to Sirakuusa, o woni kadi suka hirsirde. Hesburgh wiyi ina yiɗi wonde almuudo gila omo yahra e duuɓi jeegom. Thomas Duffy, almuudo misiyoŋaaji ummoriiɗo e dental Kuraana Seniiɗo, jeyaaɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame, hirjini Hesburgh yiɗde naatde e almuudo. <ref name="GS170" /> Hesburgh heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Most Holy Rosary to Syracuse e hitaande 1934, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Kuraana Ceniika to Notre Dame e lewru ut. E hitaande 1937, jannginooɓe makko pelliti neldude suka seminaar fodoore oo ngam janngude to [[Rom|Rome]], [[Italiya|to leydi Itali]], ɗo o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pontifical Gregorien e hitaande 1940. Nde konsul Amerik to Rome yamiri yo denndaangal ɓiɓɓe leydi Amerik njaltu e nder leydi Itali1, Hesburgh arti Amerik ngam jokkude jaŋde mum. O waɗi duuɓi tati (1940–43) e janngude diine to duɗal jaaɓi haaɗtirde Holy Cross to Washington, DC e duuɓi ɗiɗi (1943–45) e janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik Amerik, ɗo o heɓi doktoraa makko e diine ceniɗo e hitaande 1945. Ñalnde 24 lewru juko hitaande 1943, Hesburgh toɗɗaama almuudo ngam dental kuraana ceniika to Egliis ɓernde ceniinde Notre Dame, caggal ɗuum ɓe inniri ɗum Basilica ɓernde ceniinde . E nder ballal binndi gonɗi e kaaƴe dow damal eklesiya, Hesburgh hokki nguurndam mum e "Alla, Leydi, e Notre Dame." Caggal ɗuum, Hesburgh arti Washington ngam timminde jaŋde mum e wallitde e nder parwisaaji nokkuuji ɗii. Yanti heen, Hesburgh wonnoo ko kapiteen to Duɗal Ngenndiwal Heblo Sukaaɓe, nokku ɗo sukaaɓe njippintee, e nder njuɓɓudi konu. O ardii kadi fedde mawnde fedde toppitiinde ko fayti e golle (USO) e nder galle Knights of Columbus to Washington, DC Hay so tawii Hesburgh hollitii yiɗde mum wonde kapiteen e nder konu Amerik e nder wolde adunaare ɗimmere, o arti to Notre Dame, Indiana, e hitaande 1945 caggal nde o timmini jaŋde makko to Washington DC jam'iare. == Kugal == === Duuɓi gadani === Hesburgh naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame ngam wonde jannginoowo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hitaande 1945. E hitaande 1948 Hesburgh toɗɗaa hooreejo duɗal diine, e hitaande 1949 hooreejo Notre Dame, John J. Cavanaugh, hooreejo CSC, toɗɗaa. Duuɓi tati caggal ɗuum, tawi omo yahra e duuɓi capanɗe tati e joy, Hesburgh lomtii Cavanaugh e gardagol leydi. [[File:President_John_F._Kennedy_Receives_the_University_of_Notre_Dame’s_Laetare_Medal_at_the_White_House.jpg|left|thumb|Hesburgh rokki John F. Kennedy njeenaari Laetare ñalnde 22 noowammbar 1961 ]] Hesburgh woniino hooreejo Notre Dame fotde duuɓi capanɗe tati e joy, tuggi 1952 haa o woppi golle e hitaande 1987. E oon sahaa ko kanko woni « hooreejo leydi ɓurɗo juutde e jaŋde toownde Amerik ». [1] Hesburgh fuɗɗii ɗoon e ɗoon golle ngam waylude duɗal ngal, ko adii fof ko anndiraangal e porogaraam mum fuku koyɗe, "wontude duɗal jaaɓi haaɗtirde teddinngal e nder leydi ndii." [2] E hitaande 1953 duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosi Porogaraam jannginooɓe tedduɓe ngam daɗndude annduɓe mawɓe to Notre Dame. E sahaa nde Hesburgh woppi golle e hitaande 1987, duɗal ngal sosi ko ina ɓura teemedere porfeseeruuji tedduɗi. [3] [[File:Touchdown_Jesus_at_Notre_Dame.jpg|thumb|Defterdu Hesburgh to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame, ina waɗi nate ''konngol nguurndam'' (anndiraaɗe kadi ''Touchdown Iisaa'' ) .]] Hesburgh toppitii ko mawnugol mawngol e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal e yaajnude dokkal ngal, kam e waylude ngal e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal, ngal waɗi ko e hitaande 1972. E nder laamu makko (1952–1987), bidsee golle hitaande kala ɓeydiima gila e 9,7 miliyoŋ dolaar haa e 176,6 miliyoŋ dolaar endow e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɓeydiima gila e 176,6 miliyoŋ dolaar en. Kaalis wiɗto ɓeydiima gila e 735 000 dolaar haa 15 miliyoŋ dolaar. Winnditaade almudɓe fotde laabi ɗiɗi gila e 4 979 haa 9 676, e faculté mum ko ɓuri laabi ɗiɗi gila e 389 haa 951. Hakindo njoɓdi jannginooɓe ɓeydiima gila e 5 400 dolaar haa 50 800 dolaar. Limre degreeji ndokketeeɗi hitaande kala ɓeydiima laabi ɗiɗi, gila e 1 212 haa 2 663. Nde Hesburgh woni hooreejo, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal kadi fuɗɗiima eɓɓooji mahngo kesi capanɗe tati, ina heen defterdu miliyoŋaaji 8 dolaar, tawi ina waɗi nate lolluɗe "Word of Life", ɓurɗe anndeede e "Touchdown Jesus", e dow fasaad mum . Hesburgh waɗii darnde mawnde e ƴellitde bayyinaango Land O'Lakes ngo wakili’en Amerik worgo to Fedde Duɗe Jaaɓi-haaɗtirde Katolik en yaltini e hitaande 1967. Doggol ngol hollitii alkule ngam ndimaagu jaŋde e laamu keeriiɗo e teeŋtinde wonde "jaamirde Katolik ƴellitiinde no haanirta nii ina waawi ɓurde moƴƴude e winndere ndee." Haala kaa addani won e luural sabu nde hollitii wonde duɗe jaaɓi haaɗtirde katolik ina poti wonde ndimaagu mum en, tawa ina ngoɗɗi kala laamu, haa arti noon e Egliis katolik . Ko wonaa luural ngal bayyinaango ngoo fuɗɗii, darnde Hesburg e ƴellitaare « wayli Notre Dame wonti gooto e duɗe jaaɓi-haaɗtirde katolik ɓurɗe anndeede e teddude e nder leyɗeele dentuɗe Amerik ». <ref name="GS170" /> E hitaande 1967, Hesburgh timminii ardorde duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal, nde diineeji fedde wiyeteende Congrégation de la Sainte Cross ardii ɗum, nde duuɓi teemedere. Hesburgh e Howard Kenna ngollodii ngam sosde peeje ngam waylude jeyi duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ummoraade e dental almuɓɓe Holy Cross feewde e Yiilirde Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Notre Dame. Yiilirde laamu hesere nde ina waɗi layperson en e almuɓɓe Holy Cross ngam wonde hoolaaɓe e sehilaaɓe. E kitaale 1960, nde seppooji almudɓe mbaɗi e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, Hesburgh e hooreeɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde keewɗe goɗɗe ngari e hare. Wonande Notre Dame, ɓurondiral jiiɓru almudɓe waɗi ko e hitaande jaŋde 1968-69. Ñalnde 17 feebariyee 1969, Hesburgh ƴetti darnde luulndiinde e haɓaade hareeji almudɓe luulndiiɗi wolde Vietnam e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde nde o yaltini ɓataake kelle jeetati feewde e fedde almudɓe, ina hollita darnde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e seppooji. Ɓataake Hesburgh hollitii wonde seppooɓe almudɓe ɓe mbonni hakkeeji woɗɓe walla bonni golle duɗal ngal, maa ndokke minitaaji sappo e joy ngam dartaade e woppude golle hade maɓɓe jogaade darnde walla riiwtude so tawii ɓe njaɓaani sarde. Golle Hesburgh ɗee ngaddi luural, mbaɗti tiitoonde ngenndi. Ɓataake oo winndaama e jaayndeeji ''New York Times'', e ''jaayndeeji Wall Street'', e jaayndeeji ''Washington Post'' . Hay so tawii Hesburgh ina ñiŋaa no feewi e juuɗe almudɓe Notre Dame heewɓe, won heen ɗaɓɓiri ɗum yo o woppu laamu, jaabawuuli binndanɗe jaayndeeji 250 ko fayti e « laamu makko minitaaji sappo e joy » ina fotnoo wonde ko moƴƴi. <ref name="Murray146-47" /> Yanti heen, hooreejo leydi ndii , hono Richard Nixon neldi Hesburgh telegaraam ina yetta « darnde makko tiiɗnde » e seppooji almudɓe duɗal ngal. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] julx5i7fw9222ox4wjahtb5zkaebc65 Wilma Skot Heide 0 40135 164729 2026-04-16T16:09:48Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345296311|Wilma Scott Heide]]" 164729 wikitext text/x-wiki '''Wilma Louise Scott Heide''' (26 feebariyee 1921 - 8 mee 1985) ko binndoowo, infirmiyee, daraniiɗo renndo Ameriknaajo. Heide jibinaa ko to Ferndale, to Pennsylvanie, o janngi ko no infirmiye binnditiiɗo e safaara hakkille to opitaal dowla Brooklyn. O fuɗɗii golle makko ko e opitaal hakkille to Torrance, Pennsylvania, ɗo o waɗti mbayliigu ngam feewnude bonanndeeji baɗeteeɗi e gollotooɓe e ñawɓe. O heɓi dipolomaaji makko leslese e master makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pittsburgh, o tawtoraama pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee keewɗe e nder wuro ngo. O ɓeydii naatde e dille rewɓe e hitaande 1967, nde o naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW), o wonti tergal sosngal fedde Pittsburgh . Heide ina jeyaa e ñaawoore ''The Pittsburgh Press'' nde joofni golle limtude ballal ceertungal yiɗde ads wonande worɓe e rewɓe, nde Ñaawirde Toownde Amerik felliti e hitaande 1973 e nder ''ñaawoore Pittsburgh Press Co. v.'' O ardii kadi seppo e nder batu goomu leslesu Senaa Amerik, ngu nganndu-ɗaa ko kañum woni sabaabu fuɗɗoraade heɗtaade kuule potal jojjanɗe aadee (ERA). Heide woni hooreejo tataɓo NOW tuggi 1971 haa 1974, e oon sahaa o mawni fedde nde haa yettii ko ina tolnoo e 50 000 tergal, o ardii kampaañ ngam haɓaade AT&amp;amp;T ngam haɓaade njiyaagu, o holliti kadi pelle goɗɗe keewɗe ngam wallitde e yeeso yimɓe fof jaɓgol ERA e nder dipiteeji dowri. O walli kadi e sosde pelle rewɓe goɗɗe keewɗe, ina jeyaa heen Fedde Politik Rewɓe Ngenndiire e Fedde Rewɓe ngam Teeminannde Tataɓere, kadi ko kanko woni binnduɗo deftere ''wiyeteende Feminism for the Health of It'' . O heɓi doktoraa makko to Dental Kolleeji e Jaaɓi-haaɗtirdeeji jarriborɗi e hitaande 1976, o golliima e duɗe jaaɓi-haaɗtirde rewɓe e nder duuɓi sappo cakkitiiɗi nguurndam makko. O sankii ko to wuro wiyeteengo Norristown, to leydi Pennsylvanie, e hitaande 1985, tawi omo yahra e duuɓi 64. == Nguurndam gadano == Heide jibinaa ko ñalnde 26 feebariyee 1921, to wuro wiyeteengo Ferndale, to leydi Pensilvani . {{Sfn|Ware|2004}} Baaba makko ko William Robert Scott, gardiiɗo fereeji laana njoorndi e senndikaa gollotooɓe e nder fedde banndiraaɓe laana njoorndi, yumma makko ko Ada Catherine Scott ( née Long), jannginoowo e balloowo e nder booñ. {{Sfn|McGowan|2000}} {{Sfn|Haney|1985}} Ko kanko woni tataɓo e sukaaɓe nayo e miñiraaɓe makko ɗiɗo, Ray Eugene e Harold Dwight, maa ngon caggal ɗuum yeewtooɓe dingiral anndaaɓe e leydi ndii. {{Sfn|Myers|2002}} Galle oo ummiima Connellsville, Pennsylvania, e hitaande 1932. {{Sfn|Haney|1985}} {{Sfn|Griffith|2016}} O mawni ko e galle aadaaji ɗo yumma makko woni jom galle, baaba makko ina gollina ngam dañde ko ñamlata galle oo. {{Sfn|Haney|1985}} Heide mawni ko e diine Lutheran, omo heewi tawtoreede fedde sukaaɓe, kono o yalti eklesiya nde o woni suka caggal nde o anndi rewɓe mbaawataa ordinateer . O woniino almuudo moƴƴo e duɗal jaaɓi haaɗtirde, kadi o jeyaa ko e fedde teddungal ngenndiire e fedde teddungal jaayndeyaagal duɗal jaaɓi haaɗtirde, Quill and Scroll . {{Sfn|McGowan|2000}} {{Sfn|Haney|1985}} O woniino kadi e golle dingiral, ko wayi no basket, tennis, fuku koyɗe, e softball, o woniino kadi kapiteen ekipaaji basket sukaaɓe rewɓe e hitaande makko mawnde. O naati e kippu basket semi-professionnel fotde duuɓi ɗiɗi e feccere, biyeteeɗo Fayette Shamrocks, ɗo o heɓi kaalis keewɗo ngam yoɓde njoɓdi makko, omo ɗaminaa maa o fiy fotde pijirlooji ɗiɗi walla tati jamma gooto e kippuuji njilluuji ummoriiɗi Pennsylvania, Ohio, e West Virginia. {{Sfn|Haney|1985}} O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Connellsville e lewru suwee 1938, {{Sfn|Myers|2002}} o heɓi bursi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Seton Hill, kono jibnaaɓe makko njaɓaani jaɓde mo yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde nde tawnoo ɓe mbaawaano yoɓde sukaaɓe ɓee fof jaŋde toownde. {{Sfn|Ware|2004}} {{Sfn|McGowan|2000}} E nder ɗuum, o jokki e fijde e Fayette Shamrocks, o hoɗi e galle, omo ƴetta golle keewɗe e nder departemaa walla omo yeeyda geɗe damal-damal. {{Sfn|Haney|1985}} == Golle infirmiyee == E hitaande 1940, Heide fuɗɗii golle e nder safrirde toownde wonande safrirde hakkillaaji laamu to Torrance, Pennsylvania, ɗo o mettini e ngonka ñawɓe e gollotooɓe fof. O naati e senndikaa mo gollodiiɓe makko ɗiɗo yuɓɓinta, o gollodii e maɓɓe duuɓi ɗiɗi ngam moƴƴinde njoɓdi e ngonka golle to opitaal too. {{Sfn|Haney|1985}} Heide ina 6eydoo 6uu6de e golle cfee, cfe 6amti cellal hakkille makko. O haaldii e gooto e wondiiɓe makko ko fayti e ƴattaade debbo gooto, jiɗɗo warde mo, ko ɗum woni ko gollodiiɗo makko anndi ko maande ɓeydagol mette e mette makko. Ko ɗum waɗi o hirjinaa yo o woppu golle ɗee, o naata duɗal infirmiyee. {{Sfn|Haney|1985}} E hitaande 1942, o fuɗɗii janngude ko fayti e infirmiyee binnditiiɗo to opitaal dowla Brooklyn to Brooklyn, New York, o heɓi dipolom makko e infirmiyee hakkille. {{Sfn|Ware|2004}} E nder jaŋde makko, o rokkaama fartaŋŋe hawrude e debbo gadano leydi ndii, hono Eleanor Roosevelt, ɓe kaaldi waktu gooto ko fayti e golle renndo. {{Sfn|Haney|1985}} Caggal nde o timmini jaŋde makko, Heide arti to opitaal hakkille ɗo o gollotonoo ko adii. Sarɗiiji ɗii moƴƴaani, o fuɗɗii golle ngam ustude golle gollotooɓe ɓee haa waktuuji capanɗe jeegom e nder yontere, o waɗi mbayliigaaji goɗɗi ngam feewnude bonanndeeji baɗeteeɗi e gollotooɓe ɓee e ñawɓe ɓee. O salii siynude ciimtol ngol wonaa goonga rokkaangol Departemaa Wellitaare ko fayti e safaara ñawɓe, o habri opitaal oo e departemaa oo sabu waasde ɗooftaade kuule. {{Sfn|Haney|1985}} Heide ina sikkaa e toppitiiɓe wonde ko o jom doole en, o woppi golle makko e mettere, caggal nde o tuumaa e fenaande e nder fenaande kaalis ƴeewndo. {{Sfn|McGowan|2000}} {{Sfn|Haney|1985}} O winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pittsburgh e hitaande 1948, e sara golle infirmiyee to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Pennsylvania . [1] Heide heɓi dipoloma mum Baccalauréat e ganndal renndo e hitaande 1950, o heɓi kadi dipolom makko master e ganndal renndo e infirmiyee e hitaande 1955. [1] [1] O hawri e Eugene Heide nde o janngata toon, ɓe resndi ɗum e lewru mee 1951. [1] The same to Oswe to jaŋde e golle e nder duɗal. Nde o woni ton, o laati debbo arandeejo ngam o laata tergal yiilirde kawtal sukaaɓe worɓe nder wuro man ngam walaa kawtal sukaaɓe rewɓe nder wuro man. E nder dumunna dabbunde, o woniino infirmiyee kammu e nder kammu Girl Scout to fuɗnaange Pennsylvania, o woniino kadi konsul to Duɗal Edith Macy ngam jannginde ardiiɓe Girl Scout. [1] Kanko e gorko makko ɓe ngummii to South Carolina e hitaande 1953, o ƴetti golle gardiiɗo jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Orangeburg . {{Sfn|McGowan|2000}} Nde Eugene neldaa to wuro Fort Benning, to leydi Georgia, Heide golliima e opitaal wuro Phoenix, ko gardiiɗo jamma e wiɗtoowo renndo. {{Sfn|Haney|1985}} O naati e Fedde ngenndiije ngam ɓamtaare yimɓe ɓaleeɓe (NAACP) e Fedde rewɓe wootooɓe (LWV). O heɓi ɓataakeeji njiyaagu e kulhuli caggal nde o winnditii wootooɓe ɓaleeɓe, ɗum noon ko luulndii kuule LWV. {{Sfn|McGowan|2000}} {{Sfn|Ware|2004}} O waɗi kadi eɓɓoore rajo ina wiyee ‘Waktu nguurndam’. {{Sfn|Haney|1985}} E hitaande 1955, ɓeen ɗiɗo ngarti e wuro wiyeteengo New Kensington, to Pennsylvania, ɗo Eugene sosi nokku keso ngam duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Pennsylvania . {{Sfn|Haney|1985}} Heide golliima e caltal kesal duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, ko o infirmiyee, jannginoowo sosiyoloji, e njuɓɓudi. {{Sfn|McGowan|2000}} O tawtoraama dille jojjanɗe aadee, fedde jibnaaɓe–jannginooɓe (PTA), o ardii Goomu Wagginoore Cellal Saare to Kilinik Miners. {{Sfn|Haney|1985}} O dañi ɓiɗɗo makko gadano, Terry Lynne, hitaande caggal nde ɓe ngarti Pennsylvania. Ɓiyiiko debbo ɗiɗaɓo, Tamara Lee, jibinaa ko e hitaande 1959, Heide ina wondi e caɗeele e nder reedu mum, tawi ina wondi e caɗeele teeŋtuɗe e miijooji warde hoore. {{Sfn|McGowan|2000}} {{Sfn|Ware|2004}} Doktoor gooto wiyi mo wonde depression makko saabi ɗum ko yiɗde wonde gorko, haala ka mettini mo kono "dooli [d] mo ngam haɓaade feminism makko ɓeydotooɗo". {{Sfn|Haney|1985}} == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] prthj11f2ylmy5hrrp2vm822p10nt6c 164730 164729 2026-04-16T16:10:18Z Sardeeq 14292 164730 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Wilma Louise Scott Heide''' (26 feebariyee 1921 - 8 mee 1985) ko binndoowo, infirmiyee, daraniiɗo renndo Ameriknaajo. Heide jibinaa ko to Ferndale, to Pennsylvanie, o janngi ko no infirmiye binnditiiɗo e safaara hakkille to opitaal dowla Brooklyn. O fuɗɗii golle makko ko e opitaal hakkille to Torrance, Pennsylvania, ɗo o waɗti mbayliigu ngam feewnude bonanndeeji baɗeteeɗi e gollotooɓe e ñawɓe. O heɓi dipolomaaji makko leslese e master makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pittsburgh, o tawtoraama pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee keewɗe e nder wuro ngo. O ɓeydii naatde e dille rewɓe e hitaande 1967, nde o naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW), o wonti tergal sosngal fedde Pittsburgh . Heide ina jeyaa e ñaawoore ''The Pittsburgh Press'' nde joofni golle limtude ballal ceertungal yiɗde ads wonande worɓe e rewɓe, nde Ñaawirde Toownde Amerik felliti e hitaande 1973 e nder ''ñaawoore Pittsburgh Press Co. v.'' O ardii kadi seppo e nder batu goomu leslesu Senaa Amerik, ngu nganndu-ɗaa ko kañum woni sabaabu fuɗɗoraade heɗtaade kuule potal jojjanɗe aadee (ERA). Heide woni hooreejo tataɓo NOW tuggi 1971 haa 1974, e oon sahaa o mawni fedde nde haa yettii ko ina tolnoo e 50 000 tergal, o ardii kampaañ ngam haɓaade AT&amp;amp;T ngam haɓaade njiyaagu, o holliti kadi pelle goɗɗe keewɗe ngam wallitde e yeeso yimɓe fof jaɓgol ERA e nder dipiteeji dowri. O walli kadi e sosde pelle rewɓe goɗɗe keewɗe, ina jeyaa heen Fedde Politik Rewɓe Ngenndiire e Fedde Rewɓe ngam Teeminannde Tataɓere, kadi ko kanko woni binnduɗo deftere ''wiyeteende Feminism for the Health of It'' . O heɓi doktoraa makko to Dental Kolleeji e Jaaɓi-haaɗtirdeeji jarriborɗi e hitaande 1976, o golliima e duɗe jaaɓi-haaɗtirde rewɓe e nder duuɓi sappo cakkitiiɗi nguurndam makko. O sankii ko to wuro wiyeteengo Norristown, to leydi Pennsylvanie, e hitaande 1985, tawi omo yahra e duuɓi 64. == Nguurndam gadano == Heide jibinaa ko ñalnde 26 feebariyee 1921, to wuro wiyeteengo Ferndale, to leydi Pensilvani . {{Sfn|Ware|2004}} Baaba makko ko William Robert Scott, gardiiɗo fereeji laana njoorndi e senndikaa gollotooɓe e nder fedde banndiraaɓe laana njoorndi, yumma makko ko Ada Catherine Scott ( née Long), jannginoowo e balloowo e nder booñ. {{Sfn|McGowan|2000}} {{Sfn|Haney|1985}} Ko kanko woni tataɓo e sukaaɓe nayo e miñiraaɓe makko ɗiɗo, Ray Eugene e Harold Dwight, maa ngon caggal ɗuum yeewtooɓe dingiral anndaaɓe e leydi ndii. {{Sfn|Myers|2002}} Galle oo ummiima Connellsville, Pennsylvania, e hitaande 1932. {{Sfn|Haney|1985}} {{Sfn|Griffith|2016}} O mawni ko e galle aadaaji ɗo yumma makko woni jom galle, baaba makko ina gollina ngam dañde ko ñamlata galle oo. {{Sfn|Haney|1985}} Heide mawni ko e diine Lutheran, omo heewi tawtoreede fedde sukaaɓe, kono o yalti eklesiya nde o woni suka caggal nde o anndi rewɓe mbaawataa ordinateer . O woniino almuudo moƴƴo e duɗal jaaɓi haaɗtirde, kadi o jeyaa ko e fedde teddungal ngenndiire e fedde teddungal jaayndeyaagal duɗal jaaɓi haaɗtirde, Quill and Scroll . {{Sfn|McGowan|2000}} {{Sfn|Haney|1985}} O woniino kadi e golle dingiral, ko wayi no basket, tennis, fuku koyɗe, e softball, o woniino kadi kapiteen ekipaaji basket sukaaɓe rewɓe e hitaande makko mawnde. O naati e kippu basket semi-professionnel fotde duuɓi ɗiɗi e feccere, biyeteeɗo Fayette Shamrocks, ɗo o heɓi kaalis keewɗo ngam yoɓde njoɓdi makko, omo ɗaminaa maa o fiy fotde pijirlooji ɗiɗi walla tati jamma gooto e kippuuji njilluuji ummoriiɗi Pennsylvania, Ohio, e West Virginia. {{Sfn|Haney|1985}} O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Connellsville e lewru suwee 1938, {{Sfn|Myers|2002}} o heɓi bursi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Seton Hill, kono jibnaaɓe makko njaɓaani jaɓde mo yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde nde tawnoo ɓe mbaawaano yoɓde sukaaɓe ɓee fof jaŋde toownde. {{Sfn|Ware|2004}} {{Sfn|McGowan|2000}} E nder ɗuum, o jokki e fijde e Fayette Shamrocks, o hoɗi e galle, omo ƴetta golle keewɗe e nder departemaa walla omo yeeyda geɗe damal-damal. {{Sfn|Haney|1985}} == Golle infirmiyee == E hitaande 1940, Heide fuɗɗii golle e nder safrirde toownde wonande safrirde hakkillaaji laamu to Torrance, Pennsylvania, ɗo o mettini e ngonka ñawɓe e gollotooɓe fof. O naati e senndikaa mo gollodiiɓe makko ɗiɗo yuɓɓinta, o gollodii e maɓɓe duuɓi ɗiɗi ngam moƴƴinde njoɓdi e ngonka golle to opitaal too. {{Sfn|Haney|1985}} Heide ina 6eydoo 6uu6de e golle cfee, cfe 6amti cellal hakkille makko. O haaldii e gooto e wondiiɓe makko ko fayti e ƴattaade debbo gooto, jiɗɗo warde mo, ko ɗum woni ko gollodiiɗo makko anndi ko maande ɓeydagol mette e mette makko. Ko ɗum waɗi o hirjinaa yo o woppu golle ɗee, o naata duɗal infirmiyee. {{Sfn|Haney|1985}} E hitaande 1942, o fuɗɗii janngude ko fayti e infirmiyee binnditiiɗo to opitaal dowla Brooklyn to Brooklyn, New York, o heɓi dipolom makko e infirmiyee hakkille. {{Sfn|Ware|2004}} E nder jaŋde makko, o rokkaama fartaŋŋe hawrude e debbo gadano leydi ndii, hono Eleanor Roosevelt, ɓe kaaldi waktu gooto ko fayti e golle renndo. {{Sfn|Haney|1985}} Caggal nde o timmini jaŋde makko, Heide arti to opitaal hakkille ɗo o gollotonoo ko adii. Sarɗiiji ɗii moƴƴaani, o fuɗɗii golle ngam ustude golle gollotooɓe ɓee haa waktuuji capanɗe jeegom e nder yontere, o waɗi mbayliigaaji goɗɗi ngam feewnude bonanndeeji baɗeteeɗi e gollotooɓe ɓee e ñawɓe ɓee. O salii siynude ciimtol ngol wonaa goonga rokkaangol Departemaa Wellitaare ko fayti e safaara ñawɓe, o habri opitaal oo e departemaa oo sabu waasde ɗooftaade kuule. {{Sfn|Haney|1985}} Heide ina sikkaa e toppitiiɓe wonde ko o jom doole en, o woppi golle makko e mettere, caggal nde o tuumaa e fenaande e nder fenaande kaalis ƴeewndo. {{Sfn|McGowan|2000}} {{Sfn|Haney|1985}} O winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pittsburgh e hitaande 1948, e sara golle infirmiyee to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Pennsylvania . [1] Heide heɓi dipoloma mum Baccalauréat e ganndal renndo e hitaande 1950, o heɓi kadi dipolom makko master e ganndal renndo e infirmiyee e hitaande 1955. [1] [1] O hawri e Eugene Heide nde o janngata toon, ɓe resndi ɗum e lewru mee 1951. [1] The same to Oswe to jaŋde e golle e nder duɗal. Nde o woni ton, o laati debbo arandeejo ngam o laata tergal yiilirde kawtal sukaaɓe worɓe nder wuro man ngam walaa kawtal sukaaɓe rewɓe nder wuro man. E nder dumunna dabbunde, o woniino infirmiyee kammu e nder kammu Girl Scout to fuɗnaange Pennsylvania, o woniino kadi konsul to Duɗal Edith Macy ngam jannginde ardiiɓe Girl Scout. [1] Kanko e gorko makko ɓe ngummii to South Carolina e hitaande 1953, o ƴetti golle gardiiɗo jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Orangeburg . {{Sfn|McGowan|2000}} Nde Eugene neldaa to wuro Fort Benning, to leydi Georgia, Heide golliima e opitaal wuro Phoenix, ko gardiiɗo jamma e wiɗtoowo renndo. {{Sfn|Haney|1985}} O naati e Fedde ngenndiije ngam ɓamtaare yimɓe ɓaleeɓe (NAACP) e Fedde rewɓe wootooɓe (LWV). O heɓi ɓataakeeji njiyaagu e kulhuli caggal nde o winnditii wootooɓe ɓaleeɓe, ɗum noon ko luulndii kuule LWV. {{Sfn|McGowan|2000}} {{Sfn|Ware|2004}} O waɗi kadi eɓɓoore rajo ina wiyee ‘Waktu nguurndam’. {{Sfn|Haney|1985}} E hitaande 1955, ɓeen ɗiɗo ngarti e wuro wiyeteengo New Kensington, to Pennsylvania, ɗo Eugene sosi nokku keso ngam duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Pennsylvania . {{Sfn|Haney|1985}} Heide golliima e caltal kesal duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, ko o infirmiyee, jannginoowo sosiyoloji, e njuɓɓudi. {{Sfn|McGowan|2000}} O tawtoraama dille jojjanɗe aadee, fedde jibnaaɓe–jannginooɓe (PTA), o ardii Goomu Wagginoore Cellal Saare to Kilinik Miners. {{Sfn|Haney|1985}} O dañi ɓiɗɗo makko gadano, Terry Lynne, hitaande caggal nde ɓe ngarti Pennsylvania. Ɓiyiiko debbo ɗiɗaɓo, Tamara Lee, jibinaa ko e hitaande 1959, Heide ina wondi e caɗeele e nder reedu mum, tawi ina wondi e caɗeele teeŋtuɗe e miijooji warde hoore. {{Sfn|McGowan|2000}} {{Sfn|Ware|2004}} Doktoor gooto wiyi mo wonde depression makko saabi ɗum ko yiɗde wonde gorko, haala ka mettini mo kono "dooli [d] mo ngam haɓaade feminism makko ɓeydotooɗo". {{Sfn|Haney|1985}} == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] f32rtjqwf6esibq5lxkr0l69l82t1gy Emotan 0 40136 164731 2026-04-16T16:51:08Z Adam644 9917 Created page with "'''Emotan''' (fl. 1440–1473) ko debbo luumo, njulaagu nguura e nder luumo Oba e nder laamu Benin ɓooyngu e laamu Oba Uwaifiokun e laamɗo Ogun, mo caggal mum ƴetti innde "Oba Ewuare mawɗo" caggal nde o wonti Oba mo[]3. Ko kanko woni piilaaɗo nokku gadano ñalnde kala e nder wuro Benin ; daartol haalpulaar en wiyi o walli Oba Ewuare e heɓtude jappeere laamu Oba leydi Benin caggal duuɓi keewɗi e nder eggude.[4]" 164731 wikitext text/x-wiki '''Emotan''' (fl. 1440–1473) ko debbo luumo, njulaagu nguura e nder luumo Oba e nder laamu Benin ɓooyngu e laamu Oba Uwaifiokun e laamɗo Ogun, mo caggal mum ƴetti innde "Oba Ewuare mawɗo" caggal nde o wonti Oba mo[]3. Ko kanko woni piilaaɗo nokku gadano ñalnde kala e nder wuro Benin ; daartol haalpulaar en wiyi o walli Oba Ewuare e heɓtude jappeere laamu Oba leydi Benin caggal duuɓi keewɗi e nder eggude.[4] nuj9on47ess4tv021zru8v2tbwh4obv 164732 164731 2026-04-16T16:53:17Z Adam644 9917 164732 wikitext text/x-wiki '''Emotan''' (fl. 1440–1473) ko debbo luumo, njulaagu nguura e nder luumo Oba e nder laamu Benin ɓooyngu e laamu Oba Uwaifiokun e laamɗo Ogun, mo caggal mum ƴetti innde "Oba Ewuare mawɗo" caggal nde o wonti Oba mo[]3. Ko kanko woni piilaaɗo nokku gadano ñalnde kala e nder wuro Benin ; daartol haalpulaar en wiyi o walli Oba Ewuare e heɓtude jappeere laamu Oba leydi Benin caggal duuɓi keewɗi e nder eggude.[4] == Ngendam == Emotan (innde mum tigi-rigi ko Uwaraye), jibinaa ko to Eyaen hakkunde 1380 e 1400.[5] Caggal nde gorko makko sankii, o mahi suudu ɗo o toppitii haajuuji sukaaɓe.[6] Emotan waɗii nafoore mawnde e Ewuare heɓtude jappeere laamu Oba leydi Benin caggal nde o haalani mo peeje warngooji ɗi Uwaifiokun e won e mawɓe mbaɗi e makko e sahaa nde o woni e eggude ndee.[7] Ewuare yahi toɗɗaade Emotan ngam wonde Iyeki (Engele: hooreejo fedde Ekpate laawɗinaande), darnde rokketeende neɗɗo jogiiɗo golle ngam tabitinde kuule luumo e ƴeewtaade geɗe kisal.[6 drn7kwx87ol89p9hff8z3169cfw5ctl 164733 164732 2026-04-16T16:55:46Z Adam644 9917 164733 wikitext text/x-wiki '''Emotan''' (fl. 1440–1473) ko debbo luumo, njulaagu nguura e nder luumo Oba e nder laamu Benin ɓooyngu e laamu Oba Uwaifiokun e laamɗo Ogun, mo caggal mum ƴetti innde "Oba Ewuare mawɗo" caggal nde o wonti Oba mo[]3. Ko kanko woni piilaaɗo nokku gadano ñalnde kala e nder wuro Benin ; daartol haalpulaar en wiyi o walli Oba Ewuare e heɓtude jappeere laamu Oba leydi Benin caggal duuɓi keewɗi e nder eggude.[4] == Ngendam == Emotan (innde mum tigi-rigi ko Uwaraye), jibinaa ko to Eyaen hakkunde 1380 e 1400.[5] Caggal nde gorko makko sankii, o mahi suudu ɗo o toppitii haajuuji sukaaɓe.[6] Emotan waɗii nafoore mawnde e Ewuare heɓtude jappeere laamu Oba leydi Benin caggal nde o haalani mo peeje warngooji ɗi Uwaifiokun e won e mawɓe mbaɗi e makko e sahaa nde o woni e eggude ndee.[7] Ewuare yahi toɗɗaade Emotan ngam wonde Iyeki (Engele: hooreejo fedde Ekpate laawɗinaande), darnde rokketeende neɗɗo jogiiɗo golle ngam tabitinde kuule luumo e ƴeewtaade geɗe kisal.[6 == Laamɗo == Caggal maayde Emotan, Oba Ewuare laamni mo, o yamiri yo o lelnu lekki Uruhe ceniiki e nokku ɗo o meeɗnoo hollirde marsandiis makko. O yahi haa o waɗi yamiroore wonde teddungal ina foti waɗeede e Emotan e yimɓe mawninɓe kala sifaa mooɓondiral kewu.[7] Sifaa Emotan == Winndannde mawnde: Statue Emotan == Statue Emotan njamndi mboɗeeri, njuuteendi nguurndam, waɗiraa ko ngam teddinde lefol ngol Emotan waɗi caggal nde leɗɗe ɗiɗi Uruhe, ɗe njibinaa e sahaaji ceertuɗi, njippii.[8] Ko John A. Danford waɗi nate ɗee, Oba Akenzua II udditi ɗe e ballondiral e laamuuji koloñaal Angalteer ñalnde 20 lewru Mbooy hitaande 1954. Nate ɗee ina tawee hannde to luumo Oba to wuro Benin, to diiwaan Edo.[9] == Tuugnorgal == {{Reflist}} dkqodcj86ounq3gfxxc3dt1ks2b3rjo 164734 164733 2026-04-16T17:08:31Z Adam644 9917 #APRIL 164734 wikitext text/x-wiki '''Emotan''' (fl. 1440–1473) ko debbo luumo, njulaagu nguura e nder luumo Oba e nder laamu Benin ɓooyngu e laamu Oba Uwaifiokun e laamɗo Ogun, mo caggal mum ƴetti innde "Oba Ewuare mawɗo" caggal nde o wonti Oba mo. Ko kanko woni piilaaɗo nokku gadano ñalnde kala e nder wuro Benin ; <ref>{{cite book|author=S. B. Omoregie|title=Emotan and the Kings of Benin|url=https://books.google.com/books?id=zusJAQAAIAAJ|year=1972|publisher=Longman Group (Far East), Limited|isbn=978-0-582-60925-9}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=8TgJAQAAIAAJ&q=emotan+of+benin|page=28|title=Footprints on the Niger|author=Kola Onadipe|publisher=National Press|year=1980|isbn=9789781780066}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=mrrfAAAAMAAJ&q=emotan+of+benin|title=Historical tales from ancient Benin|volume=2|author=Christy Akenzua|publisher=July Seventeenth Co. (Indiana University)|year=1997|isbn=978-9-7831-74139|page=40}}</ref>daartol haalpulaar en wiyi o walli Oba Ewuare e heɓtude jappeere laamu Oba leydi Benin caggal duuɓi keewɗi e nder eggude.<ref>{{cite book|author=Trevor Schoonmaker|title=Fela: From West Africa to West Broadway|url=https://archive.org/details/felafromwestafri00newy|url-access=registration|date=4 July 2003|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-4039-6210-2|pages=[https://archive.org/details/felafromwestafri00newy/page/n43 1]–}}</ref> == Ngendam == Emotan (innde mum tigi-rigi ko Uwaraye), jibinaa ko to Eyaen hakkunde 1380 e 1400.<ref>{{cite book|author=Irene Isoken Salami|title=Emotan (a Benin Heroine)|url=https://books.google.com/books?id=W9XyAAAAMAAJ|year=2001|publisher=Mazlink Nigeria Limited|isbn=978-978-35644-3-5}}</ref> Caggal nde gorko makko sankii, o mahi suudu ɗo o toppitii haajuuji sukaaɓe.<ref name="emo">{{cite news|url=http://www.thenewblackmagazine.com/view.aspx?index=2196|title=MEET OBA EWUARE THE GREAT : ONE OF THE WORLD'S MOST ILLUSTRIOUS ANCIENT KINGS|work=The New Black Magazine|date=21 December 2009|accessdate=31 August 2015|archive-date=19 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150919070821/http://www.thenewblackmagazine.com/view.aspx?index=2196|url-status=dead}}</ref> Emotan waɗii nafoore mawnde e Ewuare heɓtude jappeere laamu Oba leydi Benin caggal nde o haalani mo peeje warngooji ɗi Uwaifiokun e won e mawɓe mbaɗi e makko e sahaa nde o woni e eggude ndee.<ref name="tan">{{cite book|author=Jubril Olabode Aka|title=Nigerian Women of Distinction, Honour and Exemplary Presidential Qualities: Equal Opportunities for All Genders (White, Black Or Coloured People)|url=https://books.google.com/books?id=A0I5gsKiDasC&pg=PA12|date=February 2012|publisher=Trafford Publishing|isbn=978-1-4669-1554-1|pages=12–}}</ref> Ewuare yahi toɗɗaade Emotan ngam wonde Iyeki (Engele: hooreejo fedde Ekpate laawɗinaande), darnde rokketeende neɗɗo jogiiɗo golle ngam tabitinde kuule luumo e ƴeewtaade geɗe kisal.[6 == Laamɗo == Caggal maayde Emotan, Oba Ewuare laamni mo, o yamiri yo o lelnu lekki Uruhe ceniiki e nokku ɗo o meeɗnoo hollirde marsandiis makko. O yahi haa o waɗi yamiroore wonde teddungal ina foti waɗeede e Emotan e yimɓe mawninɓe kala sifaa mooɓondiral kewu.[7] Sifaa Emotan == Winndannde mawnde: Statue Emotan == Statue Emotan njamndi mboɗeeri, njuuteendi nguurndam, waɗiraa ko ngam teddinde lefol ngol Emotan waɗi caggal nde leɗɗe ɗiɗi Uruhe, ɗe njibinaa e sahaaji ceertuɗi, njippii.<ref>{{cite web|url=http://www.ianmccall.co.uk/emotan_tree.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20040606183724/http://www.ianmccall.co.uk/emotan_tree.htm|url-status=usurped|archive-date=June 6, 2004|title=The Emotan Tree|author=Ian McCall|accessdate=31 August 2015}}</ref> Ko John A. Danford waɗi nate ɗee, Oba Akenzua II udditi ɗe e ballondiral e laamuuji koloñaal Angalteer ñalnde 20 lewru Mbooy hitaande 1954. Nate ɗee ina tawee hannde to luumo Oba to wuro Benin, to diiwaan Edo.<ref>{{cite web|url=http://www.edoworld.net/Benin_kingdom_Historical_Sites.html|title=Benin Kingdom Historical Sites|publisher=Edo World|accessdate=31 August 2015}}</ref> == Tuugnorgal == {{Reflist}} q0q2wxt3hxlredos7ugjen1496tozwr 164735 164734 2026-04-16T17:14:14Z Adam644 9917 164735 wikitext text/x-wiki '''Emotan''' (fl. 1440–1473) ko debbo luumo, njulaagu nguura e nder luumo [[Oba Okunade Sijuwade|Oba e nder laamu]] Benin ɓooyngu e laamu Oba Uwaifiokun e laamɗo Ogun, mo caggal mum ƴetti innde "Oba Ewuare mawɗo" caggal nde o wonti Oba mo. Ko kanko woni piilaaɗo nokku gadano ñalnde kala e nder wuro Benin ; <ref>{{cite book|author=S. B. Omoregie|title=Emotan and the Kings of Benin|url=https://books.google.com/books?id=zusJAQAAIAAJ|year=1972|publisher=Longman Group (Far East), Limited|isbn=978-0-582-60925-9}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=8TgJAQAAIAAJ&q=emotan+of+benin|page=28|title=Footprints on the Niger|author=Kola Onadipe|publisher=National Press|year=1980|isbn=9789781780066}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=mrrfAAAAMAAJ&q=emotan+of+benin|title=Historical tales from ancient Benin|volume=2|author=Christy Akenzua|publisher=July Seventeenth Co. (Indiana University)|year=1997|isbn=978-9-7831-74139|page=40}}</ref>daartol haalpulaar en wiyi o walli Oba Ewuare e heɓtude jappeere laamu Oba leydi Benin caggal duuɓi keewɗi e nder eggude.<ref>{{cite book|author=Trevor Schoonmaker|title=Fela: From West Africa to West Broadway|url=https://archive.org/details/felafromwestafri00newy|url-access=registration|date=4 July 2003|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-4039-6210-2|pages=[https://archive.org/details/felafromwestafri00newy/page/n43 1]–}}</ref> == Ngendam == Emotan (innde mum tigi-rigi ko Uwaraye), jibinaa ko to Eyaen hakkunde 1380 e 1400.<ref>{{cite book|author=Irene Isoken Salami|title=Emotan (a Benin Heroine)|url=https://books.google.com/books?id=W9XyAAAAMAAJ|year=2001|publisher=Mazlink Nigeria Limited|isbn=978-978-35644-3-5}}</ref> Caggal nde gorko makko sankii, o mahi suudu ɗo o toppitii haajuuji sukaaɓe.<ref name="emo">{{cite news|url=http://www.thenewblackmagazine.com/view.aspx?index=2196|title=MEET OBA EWUARE THE GREAT : ONE OF THE WORLD'S MOST ILLUSTRIOUS ANCIENT KINGS|work=The New Black Magazine|date=21 December 2009|accessdate=31 August 2015|archive-date=19 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150919070821/http://www.thenewblackmagazine.com/view.aspx?index=2196|url-status=dead}}</ref> Emotan waɗii nafoore mawnde e Ewuare heɓtude jappeere laamu Oba leydi Benin caggal nde o haalani mo peeje warngooji ɗi Uwaifiokun e won e mawɓe mbaɗi e makko e sahaa nde o woni e eggude ndee.<ref name="tan">{{cite book|author=Jubril Olabode Aka|title=Nigerian Women of Distinction, Honour and Exemplary Presidential Qualities: Equal Opportunities for All Genders (White, Black Or Coloured People)|url=https://books.google.com/books?id=A0I5gsKiDasC&pg=PA12|date=February 2012|publisher=Trafford Publishing|isbn=978-1-4669-1554-1|pages=12–}}</ref> Ewuare yahi toɗɗaade Emotan ngam wonde Iyeki (Engele: hooreejo fedde Ekpate laawɗinaande), darnde rokketeende neɗɗo jogiiɗo golle ngam tabitinde kuule luumo e ƴeewtaade geɗe kisal.[6 == Laamɗo == Caggal maayde Emotan, Oba Ewuare laamni mo, o yamiri yo o lelnu lekki Uruhe ceniiki e nokku ɗo o meeɗnoo hollirde marsandiis makko. O yahi haa o waɗi yamiroore wonde teddungal ina foti waɗeede e Emotan e yimɓe mawninɓe kala sifaa mooɓondiral kewu.[7] Sifaa Emotan == Winndannde mawnde: Statue Emotan == Statue Emotan njamndi mboɗeeri, njuuteendi nguurndam, waɗiraa ko ngam teddinde lefol ngol Emotan waɗi caggal nde leɗɗe ɗiɗi Uruhe, ɗe njibinaa e sahaaji ceertuɗi, njippii.<ref>{{cite web|url=http://www.ianmccall.co.uk/emotan_tree.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20040606183724/http://www.ianmccall.co.uk/emotan_tree.htm|url-status=usurped|archive-date=June 6, 2004|title=The Emotan Tree|author=Ian McCall|accessdate=31 August 2015}}</ref> Ko John A. Danford waɗi nate ɗee, Oba Akenzua II udditi ɗe e ballondiral e laamuuji koloñaal Angalteer ñalnde 20 lewru Mbooy hitaande 1954. Nate ɗee ina tawee hannde to luumo Oba to wuro Benin, to diiwaan Edo.<ref>{{cite web|url=http://www.edoworld.net/Benin_kingdom_Historical_Sites.html|title=Benin Kingdom Historical Sites|publisher=Edo World|accessdate=31 August 2015}}</ref> == Tuugnorgal == {{Reflist}} sx27d3bnc4fp5ycn4olunb5danqsqv6 164736 164735 2026-04-16T17:15:09Z Adam644 9917 164736 wikitext text/x-wiki '''Emotan''' (fl. 1440–1473) ko debbo luumo, njulaagu nguura e nder luumo [[Oba Okunade Sijuwade|Oba e nder laamu]] Benin ɓooyngu e laamu Oba Uwaifiokun e laamɗo Ogun, mo caggal mum ƴetti innde "Oba Ewuare mawɗo" caggal nde o wonti Oba mo. Ko kanko woni piilaaɗo nokku gadano ñalnde kala e nder wuro Benin ; <ref>{{cite book|author=S. B. Omoregie|title=Emotan and the Kings of Benin|url=https://books.google.com/books?id=zusJAQAAIAAJ|year=1972|publisher=Longman Group (Far East), Limited|isbn=978-0-582-60925-9}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=8TgJAQAAIAAJ&q=emotan+of+benin|page=28|title=Footprints on the Niger|author=Kola Onadipe|publisher=National Press|year=1980|isbn=9789781780066}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=mrrfAAAAMAAJ&q=emotan+of+benin|title=Historical tales from ancient Benin|volume=2|author=Christy Akenzua|publisher=July Seventeenth Co. (Indiana University)|year=1997|isbn=978-9-7831-74139|page=40}}</ref>daartol haalpulaar en wiyi o walli Oba Ewuare e heɓtude jappeere laamu Oba leydi Benin caggal duuɓi keewɗi e nder eggude.<ref>{{cite book|author=Trevor Schoonmaker|title=Fela: From West Africa to West Broadway|url=https://archive.org/details/felafromwestafri00newy|url-access=registration|date=4 July 2003|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-4039-6210-2|pages=[https://archive.org/details/felafromwestafri00newy/page/n43 1]–}}</ref> == Ngendam == Emotan (innde mum tigi-rigi ko Uwaraye), jibinaa ko to Eyaen hakkunde 1380 e 1400.<ref>{{cite book|author=Irene Isoken Salami|title=Emotan (a Benin Heroine)|url=https://books.google.com/books?id=W9XyAAAAMAAJ|year=2001|publisher=Mazlink Nigeria Limited|isbn=978-978-35644-3-5}}</ref> Caggal nde gorko makko sankii, o mahi suudu ɗo o toppitii haajuuji sukaaɓe.<ref name="emo">{{cite news|url=http://www.thenewblackmagazine.com/view.aspx?index=2196|title=MEET OBA EWUARE THE GREAT : ONE OF THE WORLD'S MOST ILLUSTRIOUS ANCIENT KINGS|work=The New Black Magazine|date=21 December 2009|accessdate=31 August 2015|archive-date=19 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150919070821/http://www.thenewblackmagazine.com/view.aspx?index=2196|url-status=dead}}</ref> Emotan waɗii nafoore mawnde e Ewuare heɓtude jappeere laamu Oba leydi Benin caggal nde o haalani mo peeje warngooji ɗi Uwaifiokun e won e mawɓe mbaɗi e makko e sahaa nde o woni e eggude ndee.<ref name="tan">{{cite book|author=Jubril Olabode Aka|title=Nigerian Women of Distinction, Honour and Exemplary Presidential Qualities: Equal Opportunities for All Genders (White, Black Or Coloured People)|url=https://books.google.com/books?id=A0I5gsKiDasC&pg=PA12|date=February 2012|publisher=Trafford Publishing|isbn=978-1-4669-1554-1|pages=12–}}</ref> Ewuare yahi toɗɗaade Emotan ngam wonde Iyeki (Engele: hooreejo fedde Ekpate laawɗinaande), darnde rokketeende neɗɗo jogiiɗo golle ngam tabitinde kuule luumo e ƴeewtaade geɗe kisal. == Laamɗo == Caggal maayde Emotan, Oba Ewuare laamni mo, o yamiri yo o lelnu lekki Uruhe ceniiki e nokku ɗo o meeɗnoo hollirde marsandiis makko. O yahi haa o waɗi yamiroore wonde teddungal ina foti waɗeede e Emotan e yimɓe mawninɓe kala sifaa mooɓondiral kewu. Sifaa Emotan == Winndannde mawnde: Statue Emotan == Statue Emotan njamndi mboɗeeri, njuuteendi nguurndam, waɗiraa ko ngam teddinde lefol ngol Emotan waɗi caggal nde leɗɗe ɗiɗi Uruhe, ɗe njibinaa e sahaaji ceertuɗi, njippii.<ref>{{cite web|url=http://www.ianmccall.co.uk/emotan_tree.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20040606183724/http://www.ianmccall.co.uk/emotan_tree.htm|url-status=usurped|archive-date=June 6, 2004|title=The Emotan Tree|author=Ian McCall|accessdate=31 August 2015}}</ref> Ko John A. Danford waɗi nate ɗee, Oba Akenzua II udditi ɗe e ballondiral e laamuuji koloñaal Angalteer ñalnde 20 lewru Mbooy hitaande 1954. Nate ɗee ina tawee hannde to luumo Oba to wuro Benin, to diiwaan Edo.<ref>{{cite web|url=http://www.edoworld.net/Benin_kingdom_Historical_Sites.html|title=Benin Kingdom Historical Sites|publisher=Edo World|accessdate=31 August 2015}}</ref> == Tuugnorgal == {{Reflist}} [[Category:Rewɓe Naajeeri]] fzcovhsb456cqtldx68vkoyufx1honu Myra Morris 0 40137 164737 2026-04-16T18:13:39Z Hauwasysy 14067 Created page with "Myra Morris (15 mee 1893 – 18 ut 1966) ko jimoowo, winndiyanke, binndoowo sukaaɓe to Ostarali. Nguurndam e golle binndol Morris jibinaa ko to wuro wiyeteengo Boort, e nder leydi Victoria. Baaba makko jibinaaɗo e Engele ina joginoo seppooji keewɗi e nder gure ladde e Morris waɗi cukaagu mum e nokkuuji keewɗi ceertuɗi. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester Brigidine ɗo jannginoowo Engele gooto hirjini mo e binndol. Morris fuɗɗii yaltinde jimɗi e daar..." 164737 wikitext text/x-wiki Myra Morris (15 mee 1893 – 18 ut 1966) ko jimoowo, winndiyanke, binndoowo sukaaɓe to Ostarali. Nguurndam e golle binndol Morris jibinaa ko to wuro wiyeteengo Boort, e nder leydi Victoria. Baaba makko jibinaaɗo e Engele ina joginoo seppooji keewɗi e nder gure ladde e Morris waɗi cukaagu mum e nokkuuji keewɗi ceertuɗi. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester Brigidine ɗo jannginoowo Engele gooto hirjini mo e binndol. Morris fuɗɗii yaltinde jimɗi e daartol juutngol e nder jaayɗe e jaayndeeji Ostarali ceertuɗi e nder duuɓi makko capanɗe jeegom, e deftere makko adannde jimɗi Angalteer e Aayeeji goɗɗi yalti e hitaande 1918. Ndeen rewi heen ko deftere makko adannde wonande sukaaɓe e hitaande 1922, e deftere makko adannde wonande mawɓe e hitaande 1929, o arti e galle makko to Angalteer to Frankston to duunde Mornington to Victoria ɗo o woni haa o dañi nguurndam makko fof. E hitaande 1928, E. M. Angalteer siftini mo ko nii: "Agog e zest cukaagu, weltaare mawnde e nguurndam, ko o suka debbo yaajɗo. So o bakkaani e dow sanɗaaji haa e ɓuuɓri ɓuuɓri duunde, o woni ko e ndaarde e dow ti-lekki ñalnde kala, e ndiyam sa, I tan ko o seve caggal waawataa winndude ɗum e konnguɗi.'" Morris winndii e jaayɗe keewɗe e jaayndeeji keewɗi kadi o woniino e sosde e yuɓɓinde fedde P.E.N to Melbourne. Je lesdi feere. Ko ɓuri anndeede ko e daartol makko juutngol, ngol o winndi ko ina ɓura 100, ko deftere makko tan e ɗeen daartol feeñi e hitaande 1947. O woniino kadi yimoowo keewɗo faayiida, jogiiɗo ko ina ɓura 300 deftere e innde makko, kadi, ko defte ɗiɗi tan e ɗeen defte njaltinaa. Morris sankii ko to Frankston e hitaande 1966 caggal nde o dañi rafi Paget biyeteeɗo ƴiiƴam. Bibliyogaraafi Defte Jaaynde (1929) Henndu dow ndiyam (1938) Ɓooygol niɓɓol (1939) Koolol jimɗi Angalteer e Aayeeji goɗɗi (1918) Maagi daneejo (1929) Koolol daartol juutngol Wuro ngo (1947) Sukaaɓe ɓee Minen joy (1922) Bojel Engeleejo tokooso (1934) Tuugnorgal 57131yl24qmwi5b9nzc5ew6nxtt1ug1 164738 164737 2026-04-16T18:15:20Z Hauwasysy 14067 164738 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Myra Morris''' (15 mee 1893 – 18 ut 1966) ko jimoowo, winndiyanke, binndoowo sukaaɓe to Ostarali. Nguurndam e golle binndol Morris jibinaa ko to wuro wiyeteengo Boort, e nder leydi Victoria. Baaba makko jibinaaɗo e Engele ina joginoo seppooji keewɗi e nder gure ladde e Morris waɗi cukaagu mum e nokkuuji keewɗi ceertuɗi. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester Brigidine ɗo jannginoowo Engele gooto hirjini mo e binndol. Morris fuɗɗii yaltinde jimɗi e daartol juutngol e nder jaayɗe e jaayndeeji Ostarali ceertuɗi e nder duuɓi makko capanɗe jeegom, e deftere makko adannde jimɗi Angalteer e Aayeeji goɗɗi yalti e hitaande 1918. Ndeen rewi heen ko deftere makko adannde wonande sukaaɓe e hitaande 1922, e deftere makko adannde wonande mawɓe e hitaande 1929, o arti e galle makko to Angalteer to Frankston to duunde Mornington to Victoria ɗo o woni haa o dañi nguurndam makko fof. E hitaande 1928, E. M. Angalteer siftini mo ko nii: "Agog e zest cukaagu, weltaare mawnde e nguurndam, ko o suka debbo yaajɗo. So o bakkaani e dow sanɗaaji haa e ɓuuɓri ɓuuɓri duunde, o woni ko e ndaarde e dow ti-lekki ñalnde kala, e ndiyam sa, I tan ko o seve caggal waawataa winndude ɗum e konnguɗi.'" Morris winndii e jaayɗe keewɗe e jaayndeeji keewɗi kadi o woniino e sosde e yuɓɓinde fedde P.E.N to Melbourne. Je lesdi feere. Ko ɓuri anndeede ko e daartol makko juutngol, ngol o winndi ko ina ɓura 100, ko deftere makko tan e ɗeen daartol feeñi e hitaande 1947. O woniino kadi yimoowo keewɗo faayiida, jogiiɗo ko ina ɓura 300 deftere e innde makko, kadi, ko defte ɗiɗi tan e ɗeen defte njaltinaa. Morris sankii ko to Frankston e hitaande 1966 caggal nde o dañi rafi Paget biyeteeɗo ƴiiƴam. Bibliyogaraafi Defte Jaaynde (1929) Henndu dow ndiyam (1938) Ɓooygol niɓɓol (1939) Koolol jimɗi Angalteer e Aayeeji goɗɗi (1918) Maagi daneejo (1929) Koolol daartol juutngol Wuro ngo (1947) Sukaaɓe ɓee Minen joy (1922) Bojel Engeleejo tokooso (1934) Tuugnorgal itrpbb2xa1bbztwufhe6keztr8ql4jr 164739 164738 2026-04-16T18:23:12Z Hauwasysy 14067 164739 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Myra Morris''' (15 mee 1893 – 18 ut 1966) ko jimoowo, winndiyanke, binndoowo sukaaɓe to Ostarali. Nguurndam e golle binndol Morris jibinaa ko to wuro wiyeteengo Boort, e nder leydi Victoria. Baaba makko jibinaaɗo e Engele ina joginoo seppooji keewɗi e nder gure ladde e Morris waɗi cukaagu mum e nokkuuji keewɗi ceertuɗi. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester Brigidine ɗo jannginoowo Engele gooto hirjini mo e binndol. Morris fuɗɗii yaltinde jimɗi e daartol juutngol e nder jaayɗe e jaayndeeji Ostarali ceertuɗi e nder duuɓi makko capanɗe jeegom, e deftere makko adannde jimɗi Angalteer e Aayeeji goɗɗi yalti e hitaande 1918. Ndeen rewi heen ko deftere makko adannde wonande sukaaɓe e hitaande 1922, e deftere makko adannde wonande mawɓe e hitaande 1929, o arti e galle makko to Angalteer to Frankston to duunde Mornington to Victoria ɗo o woni haa o dañi nguurndam makko fof. E hitaande 1928, E. M. Angalteer siftini mo ko nii: "Agog e zest cukaagu, weltaare mawnde e nguurndam, ko o suka debbo yaajɗo. So o bakkaani e dow sanɗaaji haa e ɓuuɓri ɓuuɓri duunde, o woni ko e ndaarde e dow ti-lekki ñalnde kala, e ndiyam sa, I tan ko o seve caggal waawataa winndude ɗum e konnguɗi.'" Morris winndii e jaayɗe keewɗe e jaayndeeji keewɗi kadi o woniino e sosde e yuɓɓinde fedde P.E.N to Melbourne. Je lesdi feere. Ko ɓuri anndeede ko e daartol makko juutngol, ngol o winndi ko ina ɓura 100, ko deftere makko tan e ɗeen daartol feeñi e hitaande 1947. O woniino kadi yimoowo keewɗo faayiida, jogiiɗo ko ina ɓura 300 deftere e innde makko, kadi, ko defte ɗiɗi tan e ɗeen defte njaltinaa. Morris sankii ko to Frankston e hitaande 1966 caggal nde o dañi rafi Paget biyeteeɗo ƴiiƴam. Bibliyogaraafi Defte Jaaynde (1929) Henndu dow ndiyam (1938) Ɓooygol niɓɓol (1939) Koolol jimɗi Angalteer e Aayeeji goɗɗi (1918) Maagi daneejo (1929) Koolol daartol juutngol Wuro ngo (1947) Sukaaɓe ɓee Minen joy (1922) Bojel Engeleejo tokooso (1934)<ref name="adb">[https://adb.anu.edu.au/biography/morris-myra-evelyn-7660 Australian Dictionary of Biography - "Morris, Myra Evelyn (1893–1966)" by D.J. Jordan]</ref><ref name="austlit">[http://www.austlit.edu.au/austlit/page/A36363 Austlit - Myra Morris]</ref> Tuugnorgal <references /> 6eg52xkm12dmour7crlx3sbnbwycqrg Anna Couani 0 40138 164740 2026-04-16T18:28:50Z Hauwasysy 14067 Created page with "Anna Couani (jibinaa ko 6 abriil 1948) ko jimoowo e naalanke jiylotooɗo Ostarali hannde. Couani jibinaa, mawni ko to Sydney, ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe nayo safrooɓe John Couani e Stefania Siedlecky.Iwdiiji makko ina njogii ndonu Gerek e Poloñ. O janngii architecture to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, caggal ɗuum o heɓi Dipolomaaji jaŋde (Art) to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Sydney, caggal ɗuum, o heɓi MA e jannginde ɗemngal Engele ko ɗemngal ɗ..." 164740 wikitext text/x-wiki Anna Couani (jibinaa ko 6 abriil 1948) ko jimoowo e naalanke jiylotooɗo Ostarali hannde. Couani jibinaa, mawni ko to Sydney, ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe nayo safrooɓe John Couani e Stefania Siedlecky.Iwdiiji makko ina njogii ndonu Gerek e Poloñ. O janngii architecture to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, caggal ɗuum o heɓi Dipolomaaji jaŋde (Art) to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Sydney, caggal ɗuum, o heɓi MA e jannginde ɗemngal Engele ko ɗemngal ɗiɗaɓal to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sydney. Gila e kitaale 1970 o tawtoraama golle rewɓe e bayyinde jaayɗe tokoose. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde yimooɓe to Sydney e kitaale 1980. Ko o jannginoowo duɗal hakkundeewal tuggi 1972 haa 2016, omo janngina naalankaagal e ESL. E nder golle makko jaŋde Couani yaltinii defte binndaaɗe e ɗereeji golle ngam janngooɓe ESL to Departemaa Jaŋde e Heblo to New South Wales. Couani fuɗɗii yiɗde binndol jarriborgol ko e kitaale 1970, ɗum addani mo hawrude e naalankooɓe e winndooɓe ko wayi no Robert Kenny, Ken Bolton, Rae Jones e Kris Hemensley. Koolol makko gadanol jimɗi, Itaali, yalti ko e hitaande 1977. O woniino rewtinoowo e Ken Bolton ngam jaaynde binndol jarriborgol, Magic Sam. Kris Hemensley e Joanne Burns e kitaale 1980. Kuutoragol geɗe marginaal e nguurndam rewɓe ina doga e binndol makko fof. E hitaande 1978 Couani wonnoo tergal sosngal fedde winndooɓe rewɓe Sydney, anndiraande kadi fedde No Regrets. E kitaale 1980 Couani yaltinii binndanɗe jarribooje, ina heen Mbele rewɓe fof ko jommbaajo? (1982), Laana ndiwoowa (1983), Laana ndiwoowa ina foofa (1989). Deftere makko wiyeteende The Western Horizon yaltinaama e jaaynde HEAT tuggi 1996 haa 2000, jooni ina heɓoo e internet. E kitaale 2000, o yaltinii defte jimɗi Kaawisaaji tokoosi (2011), laawol miijo (2017) E nokku (2021). Golle makko peeñii e antolooji keewɗi e jimɗi e jimɗi. Gila hitaande 2014, o woni ko e dogde galle biyeteeɗo The Shop to Glebe e jom suudu makko, sehil Hilik Mirankar. Golle Itali. (Melburn : Rigmarole, hitaande 1977) Mbele Rewɓe fof ko Sex-mad? & Haalaaji goɗɗi. (Melbourne : Rigmarole, 1982) ISBN 978-0909229-19-1 Ummoraade e leydi Queensland & Laana ndiwoowa. (Sidney: Defte njilluuji maayo 1983) ISBN 0908152108 Itali & Koolol ngol. (Melburn: Rigmarole hitaande 1984) Laana ndiwoowa ina foofa e fotooji ɗi Peter Lyssiotis waɗi (Sydney e Melbourne: Laana ndiwoowa/Masterthief Enterprises, 1989) ISBN 978-0-908152-14-8 Deftere wiyeteende Horizon hirnaange yaltinaama e jaaynde HEAT e hitaande 1996-2000. Ina tawee e internet to https://www.annacouani.com/le-harbour-respira Bindi ɓantol Kaawisaaji tokoosi. e firo Sinuwaa e natal Sou Vai Keng (Makao e Markwell: Defte duuɗe diwooje, 2011) ISBN 9789996542367 laawol miijo. (Melbourne: Jaaynde Owl, 2017) ISBN 0977543390 seera. e nataluuji binnduɗo oo (Markwell: Yimɓe duuɗe ɓuuɓɗe, 2021) ISBN 9780645219609 Feewnaama Duunde e nder naange : Deftere binndi Ostarali ɓooyɗi e Damien White e Tom Thompson (Sydney: Defte njilluuji maayo, 1980) ISBN 978-0-908172-01-6 Duundeere nder Naange 2: Deftere limngal binndi Ostarali ɓooyɗi bee Damien White (Sydney: Defte ƴamol maayo, 1980) ISBN 978-0-908152-09-4 Hojomaaji haa hakkunde jamma: Binndol kesol ngam jam e ustude kaɓirɗe. e Karmel Kelli, Kit Kelen e Mark Roberts (Sidney: Defte Red Spark 1985) ISBN 095899000X Laabi haalande: Binndol jarriborgol rewɓe Ostarali e Sneja Gunew (Adelaide : Janngirɗe rewɓe Ostarali, 1988) ISBN 978-0-86396-068-0 Maleykaaji gonɗi e dogde, (deftere Chap Cordite 2012) Ngam Joofnude Hareeji fof. e Dael Allison, Kit Kelen e Les Wicks (Puncher e Wattmann 2018) ISBN 095899000X Tuugnorgal sxpb5xmsoutwysyroyp1xpjyrgl783k 164741 164740 2026-04-16T18:30:03Z Hauwasysy 14067 164741 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anna Couani''' (jibinaa ko 6 abriil 1948) ko jimoowo e naalanke jiylotooɗo Ostarali hannde. Couani jibinaa, mawni ko to Sydney, ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe nayo safrooɓe John Couani e Stefania Siedlecky.Iwdiiji makko ina njogii ndonu Gerek e Poloñ. O janngii architecture to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, caggal ɗuum o heɓi Dipolomaaji jaŋde (Art) to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Sydney, caggal ɗuum, o heɓi MA e jannginde ɗemngal Engele ko ɗemngal ɗiɗaɓal to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sydney. Gila e kitaale 1970 o tawtoraama golle rewɓe e bayyinde jaayɗe tokoose. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde yimooɓe to Sydney e kitaale 1980. Ko o jannginoowo duɗal hakkundeewal tuggi 1972 haa 2016, omo janngina naalankaagal e ESL. E nder golle makko jaŋde Couani yaltinii defte binndaaɗe e ɗereeji golle ngam janngooɓe ESL to Departemaa Jaŋde e Heblo to New South Wales. Couani fuɗɗii yiɗde binndol jarriborgol ko e kitaale 1970, ɗum addani mo hawrude e naalankooɓe e winndooɓe ko wayi no Robert Kenny, Ken Bolton, Rae Jones e Kris Hemensley. Koolol makko gadanol jimɗi, Itaali, yalti ko e hitaande 1977. O woniino rewtinoowo e Ken Bolton ngam jaaynde binndol jarriborgol, Magic Sam. Kris Hemensley e Joanne Burns e kitaale 1980. Kuutoragol geɗe marginaal e nguurndam rewɓe ina doga e binndol makko fof. E hitaande 1978 Couani wonnoo tergal sosngal fedde winndooɓe rewɓe Sydney, anndiraande kadi fedde No Regrets. E kitaale 1980 Couani yaltinii binndanɗe jarribooje, ina heen Mbele rewɓe fof ko jommbaajo? (1982), Laana ndiwoowa (1983), Laana ndiwoowa ina foofa (1989). Deftere makko wiyeteende The Western Horizon yaltinaama e jaaynde HEAT tuggi 1996 haa 2000, jooni ina heɓoo e internet. E kitaale 2000, o yaltinii defte jimɗi Kaawisaaji tokoosi (2011), laawol miijo (2017) E nokku (2021). Golle makko peeñii e antolooji keewɗi e jimɗi e jimɗi. Gila hitaande 2014, o woni ko e dogde galle biyeteeɗo The Shop to Glebe e jom suudu makko, sehil Hilik Mirankar. Golle Itali. (Melburn : Rigmarole, hitaande 1977) Mbele Rewɓe fof ko Sex-mad? & Haalaaji goɗɗi. (Melbourne : Rigmarole, 1982) ISBN 978-0909229-19-1 Ummoraade e leydi Queensland & Laana ndiwoowa. (Sidney: Defte njilluuji maayo 1983) ISBN 0908152108 Itali & Koolol ngol. (Melburn: Rigmarole hitaande 1984) Laana ndiwoowa ina foofa e fotooji ɗi Peter Lyssiotis waɗi (Sydney e Melbourne: Laana ndiwoowa/Masterthief Enterprises, 1989) ISBN 978-0-908152-14-8 Deftere wiyeteende Horizon hirnaange yaltinaama e jaaynde HEAT e hitaande 1996-2000. Ina tawee e internet to https://www.annacouani.com/le-harbour-respira Bindi ɓantol Kaawisaaji tokoosi. e firo Sinuwaa e natal Sou Vai Keng (Makao e Markwell: Defte duuɗe diwooje, 2011) ISBN 9789996542367 laawol miijo. (Melbourne: Jaaynde Owl, 2017) ISBN 0977543390 seera. e nataluuji binnduɗo oo (Markwell: Yimɓe duuɗe ɓuuɓɗe, 2021) ISBN 9780645219609 Feewnaama Duunde e nder naange : Deftere binndi Ostarali ɓooyɗi e Damien White e Tom Thompson (Sydney: Defte njilluuji maayo, 1980) ISBN 978-0-908172-01-6 Duundeere nder Naange 2: Deftere limngal binndi Ostarali ɓooyɗi bee Damien White (Sydney: Defte ƴamol maayo, 1980) ISBN 978-0-908152-09-4 Hojomaaji haa hakkunde jamma: Binndol kesol ngam jam e ustude kaɓirɗe. e Karmel Kelli, Kit Kelen e Mark Roberts (Sidney: Defte Red Spark 1985) ISBN 095899000X Laabi haalande: Binndol jarriborgol rewɓe Ostarali e Sneja Gunew (Adelaide : Janngirɗe rewɓe Ostarali, 1988) ISBN 978-0-86396-068-0 Maleykaaji gonɗi e dogde, (deftere Chap Cordite 2012) Ngam Joofnude Hareeji fof. e Dael Allison, Kit Kelen e Les Wicks (Puncher e Wattmann 2018) ISBN 095899000X Tuugnorgal mkm02t39b28h9jq9n28pqoeplw7sf8s 164742 164741 2026-04-16T18:42:12Z Hauwasysy 14067 164742 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anna Couani''' (jibinaa ko 6 abriil 1948) ko jimoowo e naalanke jiylotooɗo Ostarali hannde. Couani jibinaa, mawni ko to Sydney, ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe nayo safrooɓe John Couani e Stefania Siedlecky.Iwdiiji makko ina njogii ndonu Gerek e Poloñ. O janngii architecture to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, caggal ɗuum o heɓi Dipolomaaji jaŋde (Art) to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Sydney, caggal ɗuum, o heɓi MA e jannginde ɗemngal Engele ko ɗemngal ɗiɗaɓal to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sydney. Gila e kitaale 1970 o tawtoraama golle rewɓe e bayyinde jaayɗe tokoose. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde yimooɓe to Sydney e kitaale 1980. Ko o jannginoowo duɗal hakkundeewal tuggi 1972 haa 2016, omo janngina naalankaagal e ESL. E nder golle makko jaŋde Couani yaltinii defte binndaaɗe e ɗereeji golle ngam janngooɓe ESL to Departemaa Jaŋde e Heblo to New South Wales. Couani fuɗɗii yiɗde binndol jarriborgol ko e kitaale 1970, ɗum addani mo hawrude e naalankooɓe e winndooɓe ko wayi no Robert Kenny, Ken Bolton, Rae Jones e Kris Hemensley. Koolol makko gadanol jimɗi, Itaali, yalti ko e hitaande 1977. O woniino rewtinoowo e Ken Bolton ngam jaaynde binndol jarriborgol, Magic Sam. Kris Hemensley e Joanne Burns e kitaale 1980. Kuutoragol geɗe marginaal e nguurndam rewɓe ina doga e binndol makko fof. E hitaande 1978 Couani wonnoo tergal sosngal fedde winndooɓe rewɓe Sydney, anndiraande kadi fedde No Regrets. E kitaale 1980 Couani yaltinii binndanɗe jarribooje, ina heen Mbele rewɓe fof ko jommbaajo? (1982), Laana ndiwoowa (1983), Laana ndiwoowa ina foofa (1989). Deftere makko wiyeteende The Western Horizon yaltinaama e jaaynde HEAT tuggi 1996 haa 2000, jooni ina heɓoo e internet. E kitaale 2000, o yaltinii defte jimɗi Kaawisaaji tokoosi (2011), laawol miijo (2017) E nokku (2021). Golle makko peeñii e antolooji keewɗi e jimɗi e jimɗi. Gila hitaande 2014, o woni ko e dogde galle biyeteeɗo The Shop to Glebe e jom suudu makko, sehil Hilik Mirankar. Golle Itali. (Melburn : Rigmarole, hitaande 1977) Mbele Rewɓe fof ko Sex-mad? & Haalaaji goɗɗi. (Melbourne : Rigmarole, 1982) ISBN 978-0909229-19-1 Ummoraade e leydi Queensland & Laana ndiwoowa. (Sidney: Defte njilluuji maayo 1983) ISBN 0908152108 Itali & Koolol ngol. (Melburn: Rigmarole hitaande 1984) Laana ndiwoowa ina foofa e fotooji ɗi Peter Lyssiotis waɗi (Sydney e Melbourne: Laana ndiwoowa/Masterthief Enterprises, 1989) ISBN 978-0-908152-14-8 Deftere wiyeteende Horizon hirnaange yaltinaama e jaaynde HEAT e hitaande 1996-2000. Ina tawee e internet to https://www.annacouani.com/le-harbour-respira Bindi ɓantol Kaawisaaji tokoosi. e firo Sinuwaa e natal Sou Vai Keng (Makao e Markwell: Defte duuɗe diwooje, 2011) ISBN 9789996542367 laawol miijo. (Melbourne: Jaaynde Owl, 2017) ISBN 0977543390 seera. e nataluuji binnduɗo oo (Markwell: Yimɓe duuɗe ɓuuɓɗe, 2021) ISBN 9780645219609 Feewnaama Duunde e nder naange : Deftere binndi Ostarali ɓooyɗi e Damien White e Tom Thompson (Sydney: Defte njilluuji maayo, 1980) ISBN 978-0-908172-01-6 Duundeere nder Naange 2: Deftere limngal binndi Ostarali ɓooyɗi bee Damien White (Sydney: Defte ƴamol maayo, 1980) ISBN 978-0-908152-09-4 Hojomaaji haa hakkunde jamma: Binndol kesol ngam jam e ustude kaɓirɗe. e Karmel Kelli, Kit Kelen e Mark Roberts (Sidney: Defte Red Spark 1985) ISBN 095899000X Laabi haalande: Binndol jarriborgol rewɓe Ostarali e Sneja Gunew (Adelaide : Janngirɗe rewɓe Ostarali, 1988) ISBN 978-0-86396-068-0 Maleykaaji gonɗi e dogde, (deftere Chap Cordite 2012) Ngam Joofnude Hareeji fof. e Dael Allison, Kit Kelen e Les Wicks (Puncher e Wattmann 2018) ISBN 095899000X<ref name="austlit">{{cite web|title=Anna Couani|website=[[AustLit]]|url=https://www.austlit.edu.au/austlit/page/A29028|access-date=19 February 2021}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Australian Poetry Library|url=https://www.poetrylibrary.edu.au/poets/couani-anna|access-date=2020-07-16|website=www.poetrylibrary.edu.au|archive-date=1 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200101085431/https://www.poetrylibrary.edu.au/poets/couani-anna|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|title=Interview with Australian writer Anna Couani - 18/1/2005|url=http://www.raga.ubc.ca/downloads/Public_intellectuals/Couani_interview_public%20intellectuals.pdf|website=University of British Columbia}}</ref><ref>{{cite web|title=Anna Couani|url=https://webarchive.nla.gov.au/awa/20060819042905/http://seacruise.ath.cx/annacouani/index.html|website=Anna Couani}}</ref>.<ref>{{cite web|title=Austlit — Anna Couani – Bibliography|publisher=Austlit|url=https://www.austlit.edu.au/austlit/page/A29028?mainTabTemplate=agentWorksBy&restrictToAgent=A29028|access-date=4 July 2025}}</ref><ref>{{cite web|title="The Shop Gallery – About Us"|publisher=The Shop Gallery|url=https://theshopgalleryglebe.com/#contact|access-date=4 July 2025}}</ref> Tuugnorgal <references /> mta9v3sefw0uzydbevrqrnx3v4v281y Marguerite Helen Power Article 0 40139 164743 2026-04-16T19:47:05Z Hauwasysy 14067 Created page with "Marguerite Helen Power (6 lewru Yarkomaa 1870 - 27 Noowammbar 1957) ko yimoowo Ostaraliijo. Nguurndam Power jibinaa ko ñalnde 6 lewru bowte hitaande 1870 to Mount Joy (anndiraa hannde Balvaird), to bannge worgo wuro Campbell, to Tasmania, to Ostarali bannge, ko o taaniiko debbo ofisee konu Angalteer biyeteeɗo Robert Power, jibinaaɗo to Irlannda. Power mawni ko to Campbell Town, o heɓi jaŋde seeɗa, kono o janngi janngude e nder defterdu baaba makko, o janngi ɗem..." 164743 wikitext text/x-wiki Marguerite Helen Power (6 lewru Yarkomaa 1870 - 27 Noowammbar 1957) ko yimoowo Ostaraliijo. Nguurndam Power jibinaa ko ñalnde 6 lewru bowte hitaande 1870 to Mount Joy (anndiraa hannde Balvaird), to bannge worgo wuro Campbell, to Tasmania, to Ostarali bannge, ko o taaniiko debbo ofisee konu Angalteer biyeteeɗo Robert Power, jibinaaɗo to Irlannda. Power mawni ko to Campbell Town, o heɓi jaŋde seeɗa, kono o janngi janngude e nder defterdu baaba makko, o janngi ɗemɗe Farayse e Itaali nde o woni suka.Power ummiima to laamorgo leydi Tasmania Hobart e hitaande 1902, ɗo o joginoo galle hoɗɓe e miñiiko debbo. Hakkunde 1909 e 1932, Power walliri yimre e nder jaaynde wiyeteende Bulletin, Lone Hand e Australasian.Yimre makko ina njoocfii e tiitoonde ko wayi no « maayde, yidde, mawnugol, majjugol sehilaa6e e duumagol ko yawti e jooni.Golle Power naatii e deftere The Australian A2's' The Australian A2 Sonnet e nder Ostarali (1926). Golle makko kadi mooftaama e nder defte ɗiɗi, jimɗi (1934) e A Lute with trois strings (1964), ɗiin ɗiɗi fof ina njogii nate ɗe Clive Samson winndi.Power kadi waɗii jaŋde mawɓe, caggal ɗuum o naati e fedde janngugol jimɗi to Hobart. Power sankii ko ñalnde 27 noowammbar 1957 to Hobart worgo, to leydi Tasmani, to leydi Ostarali.Arsiif makko ina tawee e defterdu Clive Samson to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tasmani. Tuugnorgal hphdunixwy5vx2b5kk3v8e58x4pz6ii 164744 164743 2026-04-16T19:48:13Z Hauwasysy 14067 164744 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Marguerite Helen Power''' (6 lewru Yarkomaa 1870 - 27 Noowammbar 1957) ko yimoowo Ostaraliijo. Nguurndam Power jibinaa ko ñalnde 6 lewru bowte hitaande 1870 to Mount Joy (anndiraa hannde Balvaird), to bannge worgo wuro Campbell, to Tasmania, to Ostarali bannge, ko o taaniiko debbo ofisee konu Angalteer biyeteeɗo Robert Power, jibinaaɗo to Irlannda. Power mawni ko to Campbell Town, o heɓi jaŋde seeɗa, kono o janngi janngude e nder defterdu baaba makko, o janngi ɗemɗe Farayse e Itaali nde o woni suka.Power ummiima to laamorgo leydi Tasmania Hobart e hitaande 1902, ɗo o joginoo galle hoɗɓe e miñiiko debbo. Hakkunde 1909 e 1932, Power walliri yimre e nder jaaynde wiyeteende Bulletin, Lone Hand e Australasian.Yimre makko ina njoocfii e tiitoonde ko wayi no « maayde, yidde, mawnugol, majjugol sehilaa6e e duumagol ko yawti e jooni.Golle Power naatii e deftere The Australian A2's' The Australian A2 Sonnet e nder Ostarali (1926). Golle makko kadi mooftaama e nder defte ɗiɗi, jimɗi (1934) e A Lute with trois strings (1964), ɗiin ɗiɗi fof ina njogii nate ɗe Clive Samson winndi.Power kadi waɗii jaŋde mawɓe, caggal ɗuum o naati e fedde janngugol jimɗi to Hobart. Power sankii ko ñalnde 27 noowammbar 1957 to Hobart worgo, to leydi Tasmani, to leydi Ostarali.Arsiif makko ina tawee e defterdu Clive Samson to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tasmani. == Tuugnorgal == it4b70ze9f6y8q1lbbo4i7aerv9dv1c Robyn Rowland 0 40140 164745 2026-04-16T19:55:00Z Hauwasysy 14067 Created page with "Robyn Lea Rowland AO (jibinaa ko 1952) ko jimoowo, binndoowo, jannginoowo Irlanndaajo, mo Ostarali. Nguurndam Rowland, ko jibinannde tataɓere Irlandenaajo Ostarali, jibinaa ko to Sydney, to New South Wales e hitaande 1952. Nde o woni e wiɗtude doktoraa makko, Rowland golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong, ko jannginoowo waktuuji seeɗa. Rowland toɗɗaama Ofiisaajo Order of Australia e hitaande 1996, ñalngu nguu laamɗo debbo oo heɓi ngam « golloraade ge..." 164745 wikitext text/x-wiki Robyn Lea Rowland AO (jibinaa ko 1952) ko jimoowo, binndoowo, jannginoowo Irlanndaajo, mo Ostarali. Nguurndam Rowland, ko jibinannde tataɓere Irlandenaajo Ostarali, jibinaa ko to Sydney, to New South Wales e hitaande 1952. Nde o woni e wiɗtude doktoraa makko, Rowland golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong, ko jannginoowo waktuuji seeɗa. Rowland toɗɗaama Ofiisaajo Order of Australia e hitaande 1996, ñalngu nguu laamɗo debbo oo heɓi ngam « golloraade geɗe rewɓe, haa teeŋti noon e fannuuji jaŋde toownde e cellal, hono hooreejo duɗal wiɗto renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin e gardo nokku wiɗto rewɓe Ostarali ». Golle cuɓaaɗe logo Scholia ina jogii nate Robyn Rowland (Q28464364). Ko wonaa fijirde Rowland, Robyn (1984), Rewɓe waɗooɓe e rewɓe ɓe naatataa e dille rewɓe, ISBN 978-0-7102-0296-3 — (1988), Debbo e hoore mum: yi’annde hakkunde-leyɗeere e dow mbaydi rewɓe, Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Oxford, ISBN 978-0-19-554475-6 — (1992), Laboratuwaaruuji guurɗi : rewɓe e karallaagal jibinannde, Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Indiana, ISBN 978-0-253-20760-9 Yimre Rowland, Robyn (1982), Filigree nder ƴiiƴam, Longman Cheshire, ISBN 978-582-66525-5 — (1992), Deƴƴere bonnde, Spinifex, ISBN 978-1-875559-13-8 — (2001), Ndiyam yiite, Jaaynde duuɗe joy, ISBN 978-0-86418-735-2 — (2004), Ɗuuɗi e damal, Jaaynde duuɗe joy, ISBN 978-1-74128-032-6 — (2006), Silmude & ɗemɗe mum, Jaaynde duuɗe joy, ISBN 978-0-7340-3648-3 — (2007), Ooɗoo laawol e jimɗi goɗɗi, Jaaynde Picaro — (2010), Duuɓi sikkitaare & ɓuuɓri: jimɗi kesi & cuɓaaɗi, Jaaynde duuɗe joy, ISBN 978-0-7340-4160-9 — (2015), Ndee wolde tiiɗnde: Gallipoli/Çanakkale 1915 = 1915, Çelikel, Mehmet Ali (firo), Jaaynde duuɗe joy, ISBN 978-0-7340-5100-4 — (2018), Mosaaji ummoraade e kartal, jaaynde Doire, ISBN 978-1-907682-62-9 — (2019), Les ndee naange safaara = Safran güneşin altinda, Çelikel, Mehmet Ali, (firo), Jaaynde Knocknarone, ISBN 978-1-5272-4934-9 Tuugnorgal d62i5igmevhhuhge8kbq6y8uvm13ts2 164747 164745 2026-04-16T19:56:23Z Hauwasysy 14067 164747 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Robyn Lea Rowland AO''' (jibinaa ko 1952) ko jimoowo, binndoowo, jannginoowo Irlanndaajo, mo Ostarali. Nguurndam Rowland, ko jibinannde tataɓere Irlandenaajo Ostarali, jibinaa ko to Sydney, to New South Wales e hitaande 1952. Nde o woni e wiɗtude doktoraa makko, Rowland golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong, ko jannginoowo waktuuji seeɗa. Rowland toɗɗaama Ofiisaajo Order of Australia e hitaande 1996, ñalngu nguu laamɗo debbo oo heɓi ngam « golloraade geɗe rewɓe, haa teeŋti noon e fannuuji jaŋde toownde e cellal, hono hooreejo duɗal wiɗto renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin e gardo nokku wiɗto rewɓe Ostarali ». Golle cuɓaaɗe logo Scholia ina jogii nate Robyn Rowland (Q28464364). Ko wonaa fijirde Rowland, Robyn (1984), Rewɓe waɗooɓe e rewɓe ɓe naatataa e dille rewɓe, ISBN 978-0-7102-0296-3 — (1988), Debbo e hoore mum: yi’annde hakkunde-leyɗeere e dow mbaydi rewɓe, Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Oxford, ISBN 978-0-19-554475-6 — (1992), Laboratuwaaruuji guurɗi : rewɓe e karallaagal jibinannde, Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Indiana, ISBN 978-0-253-20760-9 Yimre Rowland, Robyn (1982), Filigree nder ƴiiƴam, Longman Cheshire, ISBN 978-582-66525-5 — (1992), Deƴƴere bonnde, Spinifex, ISBN 978-1-875559-13-8 — (2001), Ndiyam yiite, Jaaynde duuɗe joy, ISBN 978-0-86418-735-2 — (2004), Ɗuuɗi e damal, Jaaynde duuɗe joy, ISBN 978-1-74128-032-6 — (2006), Silmude & ɗemɗe mum, Jaaynde duuɗe joy, ISBN 978-0-7340-3648-3 — (2007), Ooɗoo laawol e jimɗi goɗɗi, Jaaynde Picaro — (2010), Duuɓi sikkitaare & ɓuuɓri: jimɗi kesi & cuɓaaɗi, Jaaynde duuɗe joy, ISBN 978-0-7340-4160-9 — (2015), Ndee wolde tiiɗnde: Gallipoli/Çanakkale 1915 = 1915, Çelikel, Mehmet Ali (firo), Jaaynde duuɗe joy, ISBN 978-0-7340-5100-4 — (2018), Mosaaji ummoraade e kartal, jaaynde Doire, ISBN 978-1-907682-62-9 — (2019), Les ndee naange safaara = Safran güneşin altinda, Çelikel, Mehmet Ali, (firo), Jaaynde Knocknarone, ISBN 978-1-5272-4934-9 Tuugnorgal g2v5qpthf46vhv4uwua32ewsyr7u6dm 164749 164747 2026-04-16T20:04:04Z Hauwasysy 14067 164749 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Robyn Lea Rowland AO''' (jibinaa ko 1952) ko jimoowo, binndoowo, jannginoowo Irlanndaajo, mo Ostarali. Nguurndam Rowland, ko jibinannde tataɓere Irlandenaajo Ostarali, jibinaa ko to Sydney, to New South Wales e hitaande 1952. Nde o woni e wiɗtude doktoraa makko, Rowland golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong, ko jannginoowo waktuuji seeɗa. Rowland toɗɗaama Ofiisaajo Order of Australia e hitaande 1996, ñalngu nguu laamɗo debbo oo heɓi ngam « golloraade geɗe rewɓe, haa teeŋti noon e fannuuji jaŋde toownde e cellal, hono hooreejo duɗal wiɗto renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin e gardo nokku wiɗto rewɓe Ostarali ». Golle cuɓaaɗe logo Scholia ina jogii nate Robyn Rowland (Q28464364). Ko wonaa fijirde Rowland, Robyn (1984), Rewɓe waɗooɓe e rewɓe ɓe naatataa e dille rewɓe, ISBN 978-0-7102-0296-3 — (1988), Debbo e hoore mum: yi’annde hakkunde-leyɗeere e dow mbaydi rewɓe, Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Oxford, ISBN 978-0-19-554475-6 — (1992), Laboratuwaaruuji guurɗi : rewɓe e karallaagal jibinannde, Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Indiana, ISBN 978-0-253-20760-9 Yimre Rowland, Robyn (1982), Filigree nder ƴiiƴam, Longman Cheshire, ISBN 978-582-66525-5 — (1992), Deƴƴere bonnde, Spinifex, ISBN 978-1-875559-13-8 — (2001), Ndiyam yiite, Jaaynde duuɗe joy, ISBN 978-0-86418-735-2 — (2004), Ɗuuɗi e damal, Jaaynde duuɗe joy, ISBN 978-1-74128-032-6 — (2006), Silmude & ɗemɗe mum, Jaaynde duuɗe joy, ISBN 978-0-7340-3648-3 — (2007), Ooɗoo laawol e jimɗi goɗɗi, Jaaynde Picaro — (2010), Duuɓi sikkitaare & ɓuuɓri: jimɗi kesi & cuɓaaɗi, Jaaynde duuɗe joy, ISBN 978-0-7340-4160-9 — (2015), Ndee wolde tiiɗnde: Gallipoli/Çanakkale 1915 = 1915, Çelikel, Mehmet Ali (firo), Jaaynde duuɗe joy, ISBN 978-0-7340-5100-4 — (2018), Mosaaji ummoraade e kartal, jaaynde Doire, ISBN 978-1-907682-62-9 — (2019), Les ndee naange safaara = Safran güneşin altinda, Çelikel, Mehmet Ali, (firo), Jaaynde Knocknarone, ISBN 978-1-5272-4934-9<ref>{{Cite web|title=Rowland, Robyn (1952–)|url=https://trove.nla.gov.au/people/470209|access-date=2020-11-02|website=Trove}}</ref><ref>{{Cite web|title=Robyn Rowland|url=https://www.austlit.edu.au/austlit/page/A12753|access-date=2020-11-02|website=AustLit: Discover Australian Stories|language=en}}</ref><ref>{{Citation|author1=University of Wollongong Archives|title=n3a_25_09. 1977. Robyn Rowland|url=https://trove.nla.gov.au/work/216630027|date=2014|access-date=2 November 2020}}</ref><ref>{{cite web|title=Dr Robyn Lea Rowland|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/881356|access-date=2020-11-02|website=Australian Honours Search Facility, Dept of the Prime Minister and Cabinet}}</ref> Tuugnorgal <references /> 2u67a0hhu50rzkgfnmobd2ud4czefrz Yolanda Murphy 0 40141 164746 2026-04-16T19:56:06Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Yolanda Murphy (jibinaama Bukowska, 10 abriil 1925 – 3 suwee 2016) ko ganndo ko faati e aadaaji Ameriknaajo jibinaaɗo to Poloñ, o wonnoo ko binnduɗo deftere ganndal neɗɗaagu ɓooynde wiyeteende Rewɓe ladde e gorko makko, Robert F. Murphy. Ndee winndannde tuugii ko e golle ladde baɗaaɗe e hitaande 1952 hakkunde Inndonaaɓe Mundurucu en to ladde Amasoni to Beresiil. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Yolanda V. Bukowska jibinaa ko to Warsaw, leydi Poloñ ñalnde 10 a..." 164746 wikitext text/x-wiki Yolanda Murphy (jibinaama Bukowska, 10 abriil 1925 – 3 suwee 2016) ko ganndo ko faati e aadaaji Ameriknaajo jibinaaɗo to Poloñ, o wonnoo ko binnduɗo deftere ganndal neɗɗaagu ɓooynde wiyeteende Rewɓe ladde e gorko makko, Robert F. Murphy. Ndee winndannde tuugii ko e golle ladde baɗaaɗe e hitaande 1952 hakkunde Inndonaaɓe Mundurucu en to ladde Amasoni to Beresiil. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Yolanda V. Bukowska jibinaa ko to Warsaw, leydi Poloñ ñalnde 10 abriil 1925, ko ɓiy Walter Bukowski e Clementine Borowski Bukowski. Nde o woni cukalel tokosel, kanko e yumma makko jom suudu makko, ɓe ngummii Amerik. Yumma makko ina gollinoo e nder wuro New York, ko wayi no diisnondirɗo e mbaydiiji. Kugal Murphy en mbaɗii golle keewɗe e nder ladde to Beresiil e hitaande 1952, ngam heblude binndol golle maɓɓe ɓurɗe anndeede, binndol ɓooyngol Women of the Forest (1974). Ɓe mbaɗii kadi golle to hirnaange Amerik e kitaale 1950, hakkunde leƴƴi Shoshone e Bannock, jowitiiɗi e ñaawoore ɗaɓɓaande leydi. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Empire State (SUNY). Binndanɗe Nguurndam e renndo Shoshone-Bannock (1960, e Robert F. Murphy) Rewɓe ladde (1974, e Robert F. Murphy) "Rewɓe, golle, e jawdi e nder leñol Afrik worgo" (1980, e Robert F. Murphy) "Caɗeele ɓalliije e limgol renndo: Janngugol e nder laabi caɗeele" (1988, e Robert F. Murphy, Jessica Scheer, e Richard Mack) "Ñalngu rewɓe e nder mundurucu" (1993, wondude e Robert F. Murphy) Nguurndam neɗɗo Bukowska hawri e jom suudu mum Robert F. Murphy nde ɓe ngonnoo janngooɓe dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia. Ɓe ceerti e hitaande 1950, ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo, Pamela e Robert. Jom suudu makko yani e rafi ɓalndu e hitaande 1975, o maayi e hitaande 1990 ; o sankii ko to Medford, Oregon ñalnde 3 lewru nduu, tawi omo yahra e duuɓi 91. Tuugnorgal axq6ov4olckmz4kjjw01tis5vmcl69u 164748 164746 2026-04-16T19:58:39Z SUZYFATIMA 13856 164748 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yolanda Murphy''' (jibinaama Bukowska, 10 abriil 1925 – 3 suwee 2016) ko ganndo ko faati e aadaaji Ameriknaajo jibinaaɗo to Poloñ, o wonnoo ko binnduɗo deftere ganndal neɗɗaagu ɓooynde wiyeteende Rewɓe ladde e gorko makko, Robert F. Murphy. Ndee winndannde tuugii ko e golle ladde baɗaaɗe e hitaande 1952 hakkunde Inndonaaɓe Mundurucu en to ladde Amasoni to Beresiil. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Yolanda V. Bukowska jibinaa ko to Warsaw, leydi Poloñ ñalnde 10 abriil 1925, ko ɓiy Walter Bukowski e Clementine Borowski Bukowski. Nde o woni cukalel tokosel, kanko e yumma makko jom suudu makko, ɓe ngummii Amerik. Yumma makko ina gollinoo e nder wuro New York, ko wayi no diisnondirɗo e mbaydiiji. == Kugal == Murphy en mbaɗii golle keewɗe e nder ladde to Beresiil e hitaande 1952, ngam heblude binndol golle maɓɓe ɓurɗe anndeede, binndol ɓooyngol Women of the Forest (1974). Ɓe mbaɗii kadi golle to hirnaange Amerik e kitaale 1950, hakkunde leƴƴi Shoshone e Bannock, jowitiiɗi e ñaawoore ɗaɓɓaande leydi. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Empire State (SUNY). == Binndanɗe == Nguurndam e renndo Shoshone-Bannock (1960, e Robert F. Murphy) Rewɓe ladde (1974, e Robert F. Murphy) "Rewɓe, golle, e jawdi e nder leñol Afrik worgo" (1980, e Robert F. Murphy) "Caɗeele ɓalliije e limgol renndo: Janngugol e nder laabi caɗeele" (1988, e Robert F. Murphy, Jessica Scheer, e Richard Mack) "Ñalngu rewɓe e nder mundurucu" (1993, wondude e Robert F. Murphy) == Nguurndam neɗɗo == Bukowska hawri e jom suudu mum Robert F. Murphy nde ɓe ngonnoo janngooɓe dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia. Ɓe ceerti e hitaande 1950, ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo, Pamela e Robert. Jom suudu makko yani e rafi ɓalndu e hitaande 1975, o maayi e hitaande 1990 ; o sankii ko to Medford, Oregon ñalnde 3 lewru nduu, tawi omo yahra e duuɓi 91. == Tuugnorgal == n6b4e5tl47yoynm02798bnuodgaj8on 164750 164748 2026-04-16T20:07:51Z SUZYFATIMA 13856 164750 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yolanda Murphy''' (jibinaama Bukowska, 10 abriil 1925 – 3 suwee 2016) ko ganndo ko faati e aadaaji Ameriknaajo jibinaaɗo to Poloñ, o wonnoo ko binnduɗo deftere ganndal neɗɗaagu ɓooynde wiyeteende Rewɓe ladde e gorko makko, Robert F. Murphy. Ndee winndannde tuugii ko e golle ladde baɗaaɗe e hitaande 1952 hakkunde Inndonaaɓe Mundurucu en to ladde Amasoni to Beresiil. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Yolanda V. Bukowska jibinaa ko to Warsaw, leydi Poloñ ñalnde 10 abriil 1925, ko ɓiy Walter Bukowski e Clementine Borowski Bukowski. Nde o woni cukalel tokosel, kanko e yumma makko jom suudu makko, ɓe ngummii Amerik. Yumma makko ina gollinoo e nder wuro New York, ko wayi no diisnondirɗo e mbaydiiji. == Kugal == Murphy en mbaɗii golle keewɗe e nder ladde to Beresiil e hitaande 1952, ngam heblude binndol golle maɓɓe ɓurɗe anndeede, binndol ɓooyngol Women of the Forest (1974). Ɓe mbaɗii kadi golle to hirnaange Amerik e kitaale 1950, hakkunde leƴƴi Shoshone e Bannock, jowitiiɗi e ñaawoore ɗaɓɓaande leydi. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Empire State (SUNY). == Binndanɗe == Nguurndam e renndo Shoshone-Bannock (1960, e Robert F. Murphy) Rewɓe ladde (1974, e Robert F. Murphy) "Rewɓe, golle, e jawdi e nder leñol Afrik worgo" (1980, e Robert F. Murphy) "Caɗeele ɓalliije e limgol renndo: Janngugol e nder laabi caɗeele" (1988, e Robert F. Murphy, Jessica Scheer, e Richard Mack) "Ñalngu rewɓe e nder mundurucu" (1993, wondude e Robert F. Murphy) == Nguurndam neɗɗo == Bukowska hawri e jom suudu mum Robert F. Murphy nde ɓe ngonnoo janngooɓe dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia. Ɓe ceerti e hitaande 1950, ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo, Pamela e Robert. Jom suudu makko yani e rafi ɓalndu e hitaande 1975, o maayi e hitaande 1990 ; o sankii ko to Medford, Oregon ñalnde 3 lewru nduu, tawi omo yahra e duuɓi 91.<ref>{{Cite news|date=1989-06-09|title=Clementine Borowski Bukowska (death notice)|pages=28|work=The Record|url=https://www.newspapers.com/clip/116333614/clementine-borowski-bukowska-death/|access-date=2023-01-13|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Murphy|first1=Robert F.|url=https://books.google.com/books?id=oQXDDwAAQBAJ&q=Yolanda+Murphy|title=Shoshone-Bannock Subsistence and Society|last2=Murphy|first2=Yolanda|date=2019-12-04|publisher=Good Press|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://cup.columbia.edu/book/women-of-the-forest/9780231132329|title=Women of the Forest: 30th anniversary edition|first1=Yolanda|last1=Murphy|first2=Robert Murphy Foreword by R. Brian|last2=Ferguson|first3=William L.|last3=Balée|first4=Janet M.|last4=Chernela|first5=Judith|last5=Shapiro|first6=Orna|last6=Johnson|first7=afterword by Thomas A.|last7=Gregor|date=December 2004|isbn=9780231132329|publisher=[[Columbia University Press]]}}</ref><ref>Murphy, Robert F., and Yolanda Murphy. "Women, work, and property in a South American tribe." ''Theory and Practice: Essays Presented to Gene Weltfish. S. Diamond, ed'' (1980): 179-194.</ref><ref>{{Cite journal|last1=Murphy|first1=Robert F.|last2=Scheer|first2=Jessica|last3=Murphy|first3=Yolanda|last4=Mack|first4=Richard|date=1988-01-01|title=Physical disability and social liminality: A study in the rituals of adversity|url=https://dx.doi.org/10.1016/0277-9536%2888%2990244-4|journal=Social Science & Medicine|language=en|volume=26|issue=2|pages=235–242|doi=10.1016/0277-9536(88)90244-4|pmid=2964721|issn=0277-9536|url-access=subscription}}</ref><ref>Murphy, Robert, and Yolanda Murphy. "Woman's Day Among the Mundurucu." ''Gender in Cross-cultural Perspective'' (1993): 216.</ref><ref>{{Cite journal|last=Murphy|first=Robert F.|date=1991|title=Memoir: Anthropology at Columbia: A Reminiscence|url=https://www.jstor.org/stable/29790366|journal=Dialectical Anthropology|volume=16|issue=1|pages=77|doi=10.1007/BF00247770|jstor=29790366|s2cid=144781818|issn=0304-4092|url-access=subscription}}</ref><ref>{{Cite book|last=Murphy|first=Robert F.|title=The body silent|date=2001|publisher=Norton|isbn=0-393-32042-1|location=New York|oclc=47078058}}</ref><ref>{{Cite news|last=Narvaez|first=Alfonso A.|date=1990-10-11|title=Robert F. Murphy, 66, Professor Of Anthropology and an Author|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1990/10/11/obituaries/robert-f-murphy-66-professor-of-anthropology-and-an-author.html|access-date=2023-01-12|issn=0362-4331}}</ref><ref>{{cite web|title=Yolanda Murphy death notice|url=https://postimg.cc/GH174WgK|access-date=26 January 2022}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> cumtieuejhknj1915edchfiq6t8dll4 164752 164750 2026-04-16T20:09:06Z SUZYFATIMA 13856 164752 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yolanda Murphy''' (jibinaama Bukowska, 10 abriil 1925 – 3 suwee 2016) ko ganndo ko faati e aadaaji Ameriknaajo jibinaaɗo to Poloñ, o wonnoo ko binnduɗo deftere ganndal neɗɗaagu ɓooynde wiyeteende Rewɓe ladde e gorko makko, Robert F. Murphy. Ndee winndannde tuugii ko e golle ladde baɗaaɗe e hitaande 1952 hakkunde Inndonaaɓe Mundurucu en to ladde Amasoni to Beresiil. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Yolanda V. Bukowska jibinaa ko to Warsaw, leydi Poloñ ñalnde 10 abriil 1925, ko ɓiy Walter Bukowski e Clementine Borowski Bukowski. Nde o woni cukalel tokosel, kanko e yumma makko jom suudu makko, ɓe ngummii Amerik. Yumma makko ina gollinoo e nder wuro New York, ko wayi no diisnondirɗo e mbaydiiji. == Kugal == Murphy en mbaɗii golle keewɗe e nder ladde to Beresiil e hitaande 1952, ngam heblude binndol golle maɓɓe ɓurɗe anndeede, binndol ɓooyngol Women of the Forest (1974). Ɓe mbaɗii kadi golle to hirnaange Amerik e kitaale 1950, hakkunde leƴƴi Shoshone e Bannock, jowitiiɗi e ñaawoore ɗaɓɓaande leydi. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Empire State (SUNY). == Binndanɗe == Nguurndam e renndo Shoshone-Bannock (1960, e Robert F. Murphy) Rewɓe ladde (1974, e Robert F. Murphy) "Rewɓe, golle, e jawdi e nder leñol Afrik worgo" (1980, e Robert F. Murphy) "Caɗeele ɓalliije e limgol renndo: Janngugol e nder laabi caɗeele" (1988, e Robert F. Murphy, Jessica Scheer, e Richard Mack) "Ñalngu rewɓe e nder mundurucu" (1993, wondude e Robert F. Murphy) == Nguurndam neɗɗo == Bukowska hawri e jom suudu mum Robert F. Murphy nde ɓe ngonnoo janngooɓe dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia. Ɓe ceerti e hitaande 1950, ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo, Pamela e Robert. Jom suudu makko yani e rafi ɓalndu e hitaande 1975, o maayi e hitaande 1990 ; o sankii ko to Medford, Oregon ñalnde 3 lewru nduu, tawi omo yahra e duuɓi 91.<ref>{{Cite news|date=1989-06-09|title=Clementine Borowski Bukowska (death notice)|pages=28|work=The Record|url=https://www.newspapers.com/clip/116333614/clementine-borowski-bukowska-death/|access-date=2023-01-13|via=Newspapers.com}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Murphy|first1=Robert F.|url=https://books.google.com/books?id=oQXDDwAAQBAJ&q=Yolanda+Murphy|title=Shoshone-Bannock Subsistence and Society|last2=Murphy|first2=Yolanda|date=2019-12-04|publisher=Good Press|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://cup.columbia.edu/book/women-of-the-forest/9780231132329|title=Women of the Forest: 30th anniversary edition|first1=Yolanda|last1=Murphy|first2=Robert Murphy Foreword by R. Brian|last2=Ferguson|first3=William L.|last3=Balée|first4=Janet M.|last4=Chernela|first5=Judith|last5=Shapiro|first6=Orna|last6=Johnson|first7=afterword by Thomas A.|last7=Gregor|date=December 2004|isbn=9780231132329|publisher=[[Columbia University Press]]}}</ref><ref>Murphy, Robert F., and Yolanda Murphy. "Women, work, and property in a South American tribe." ''Theory and Practice: Essays Presented to Gene Weltfish. S. Diamond, ed'' (1980): 179-194.</ref><ref>{{Cite journal|last1=Murphy|first1=Robert F.|last2=Scheer|first2=Jessica|last3=Murphy|first3=Yolanda|last4=Mack|first4=Richard|date=1988-01-01|title=Physical disability and social liminality: A study in the rituals of adversity|url=https://dx.doi.org/10.1016/0277-9536%2888%2990244-4|journal=Social Science & Medicine|language=en|volume=26|issue=2|pages=235–242|doi=10.1016/0277-9536(88)90244-4|pmid=2964721|issn=0277-9536|url-access=subscription}}</ref><ref>Murphy, Robert, and Yolanda Murphy. "Woman's Day Among the Mundurucu." ''Gender in Cross-cultural Perspective'' (1993): 216.</ref><ref>{{Cite journal|last=Murphy|first=Robert F.|date=1991|title=Memoir: Anthropology at Columbia: A Reminiscence|url=https://www.jstor.org/stable/29790366|journal=Dialectical Anthropology|volume=16|issue=1|pages=77|doi=10.1007/BF00247770|jstor=29790366|s2cid=144781818|issn=0304-4092|url-access=subscription}}</ref><ref>{{Cite book|last=Murphy|first=Robert F.|title=The body silent|date=2001|publisher=Norton|isbn=0-393-32042-1|location=New York|oclc=47078058}}</ref><ref>{{Cite news|last=Narvaez|first=Alfonso A.|date=1990-10-11|title=Robert F. Murphy, 66, Professor Of Anthropology and an Author|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1990/10/11/obituaries/robert-f-murphy-66-professor-of-anthropology-and-an-author.html|access-date=2023-01-12|issn=0362-4331}}</ref><ref>{{cite web|title=Yolanda Murphy death notice|url=https://postimg.cc/GH174WgK|access-date=26 January 2022}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] ib5zhtmuo50gci2d3b1gdivxmjctjbg Nicolette Stasko 0 40142 164751 2026-04-16T20:08:32Z Hauwasysy 14067 Created page with "Nicolette Stasko (1950 – 25 Duujal 2021) ko jimoowo, binndoowo defte, binndoowo mo wonaa defte, mo Ostarali-Ameriknaajo. Stasko jibinaa ko to Johnstown, Pennsylvania, e jibnaaɓe Poloñnaaɓe e Hongiriyankooɓe.O timminii BA e teddungal e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania State e MA e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lehigh ndeen o jannginii e jaŋde keeriinde. Dewgal makko e Ostaraliijo e hitaande 1978 o yahi Orop e Asii o hoɗi to Perth, Ost..." 164751 wikitext text/x-wiki Nicolette Stasko (1950 – 25 Duujal 2021) ko jimoowo, binndoowo defte, binndoowo mo wonaa defte, mo Ostarali-Ameriknaajo. Stasko jibinaa ko to Johnstown, Pennsylvania, e jibnaaɓe Poloñnaaɓe e Hongiriyankooɓe.O timminii BA e teddungal e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania State e MA e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lehigh ndeen o jannginii e jaŋde keeriinde. Dewgal makko e Ostaraliijo e hitaande 1978 o yahi Orop e Asii o hoɗi to Perth, Ostarali hirnaange ɗo o janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Perth. O seerti e jom suudu makko, o hawri e winndiyanke biyeteeɗo David Brooks mo o jibini ɓiɗɗo debbo. E hitaande 1986 ɓe ngummii Brisbane ɗo o janngini e o winndi deftere wiyeteende The Phoenix Review. E nder ooɗoo sahaa o fuɗɗii winndude e tiiɗnaare, o yaltini jimɗi makko gadani to Ostarali e nder jaaynde wiyeteende Hecate. Deftere Stasko adannde, wiyeteende Abundance (1992), heɓi njeenaari Anne Elder e hitaande 1993, gila ndeen o yaltinii defte keewɗe ɗe yimɓe heewɓe mbeltii e mum en Nguurndam (2007). Stasko maayi ko e rafi kanseer ñalnde 25 desaambar 2021. Bibliyogaraafi Yimre Keewgol. (Angus e Robertson, 1992) ISBN 0-207-17671-X Jemma ɓaleejo e Windows. (Angus e Robertson, 1994) ISBN 0-207-18659-6 Hoɗde e Sifaa Geɗe. (1999) E nder Annoore Wonnde. (2001) Teddeendi Iriseeji. (Pepper ɓaleejo, 2003) ISBN 1-876044-39-X Ƴeewndo Katedraaluuji gilaas: Jime kese e cuɓaaɗe. (Salt, 2006) ISBN 978-1-84471-276-2 Ƴeewndo Defte Innde Nguurndam Ñalnde kala. (Pepper ɓaleejo, 2007) ISBN 978-1-876044-56-5 Ƴeewndo Ko wonaa fijirde Oyster : Gila Montparnas haa e nokku biyeteeɗo Greenwell. (HarperCollins, 2000) ISBN 0732270901 (kaayitaaji) Tuugnorgal ezmpde4i3ujaon8gq8cqbtxuygn244w 164753 164751 2026-04-16T20:10:12Z Hauwasysy 14067 164753 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nicolette Stasko''' (1950 – 25 Duujal 2021) ko jimoowo, binndoowo defte, binndoowo mo wonaa defte, mo Ostarali-Ameriknaajo. Stasko jibinaa ko to Johnstown, Pennsylvania, e jibnaaɓe Poloñnaaɓe e Hongiriyankooɓe.O timminii BA e teddungal e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania State e MA e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lehigh ndeen o jannginii e jaŋde keeriinde. Dewgal makko e Ostaraliijo e hitaande 1978 o yahi Orop e Asii o hoɗi to Perth, Ostarali hirnaange ɗo o janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Perth. O seerti e jom suudu makko, o hawri e winndiyanke biyeteeɗo David Brooks mo o jibini ɓiɗɗo debbo. E hitaande 1986 ɓe ngummii Brisbane ɗo o janngini e o winndi deftere wiyeteende The Phoenix Review. E nder ooɗoo sahaa o fuɗɗii winndude e tiiɗnaare, o yaltini jimɗi makko gadani to Ostarali e nder jaaynde wiyeteende Hecate. Deftere Stasko adannde, wiyeteende Abundance (1992), heɓi njeenaari Anne Elder e hitaande 1993, gila ndeen o yaltinii defte keewɗe ɗe yimɓe heewɓe mbeltii e mum en Nguurndam (2007). Stasko maayi ko e rafi kanseer ñalnde 25 desaambar 2021. Bibliyogaraafi Yimre Keewgol. (Angus e Robertson, 1992) ISBN 0-207-17671-X Jemma ɓaleejo e Windows. (Angus e Robertson, 1994) ISBN 0-207-18659-6 Hoɗde e Sifaa Geɗe. (1999) E nder Annoore Wonnde. (2001) Teddeendi Iriseeji. (Pepper ɓaleejo, 2003) ISBN 1-876044-39-X Ƴeewndo Katedraaluuji gilaas: Jime kese e cuɓaaɗe. (Salt, 2006) ISBN 978-1-84471-276-2 Ƴeewndo Defte Innde Nguurndam Ñalnde kala. (Pepper ɓaleejo, 2007) ISBN 978-1-876044-56-5 Ƴeewndo Ko wonaa fijirde Oyster : Gila Montparnas haa e nokku biyeteeɗo Greenwell. (HarperCollins, 2000) ISBN 0732270901 (kaayitaaji) Tuugnorgal 1t7v35u5xw1jxk503xy3nwewisq4jfl 164754 164753 2026-04-16T20:17:13Z Hauwasysy 14067 164754 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nicolette Stasko''' (1950 – 25 Duujal 2021) ko jimoowo, binndoowo defte, binndoowo mo wonaa defte, mo Ostarali-Ameriknaajo. Stasko jibinaa ko to Johnstown, Pennsylvania, e jibnaaɓe Poloñnaaɓe e Hongiriyankooɓe.O timminii BA e teddungal e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania State e MA e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lehigh ndeen o jannginii e jaŋde keeriinde. Dewgal makko e Ostaraliijo e hitaande 1978 o yahi Orop e Asii o hoɗi to Perth, Ostarali hirnaange ɗo o janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Perth. O seerti e jom suudu makko, o hawri e winndiyanke biyeteeɗo David Brooks mo o jibini ɓiɗɗo debbo. E hitaande 1986 ɓe ngummii Brisbane ɗo o janngini e o winndi deftere wiyeteende The Phoenix Review. E nder ooɗoo sahaa o fuɗɗii winndude e tiiɗnaare, o yaltini jimɗi makko gadani to Ostarali e nder jaaynde wiyeteende Hecate. Deftere Stasko adannde, wiyeteende Abundance (1992), heɓi njeenaari Anne Elder e hitaande 1993, gila ndeen o yaltinii defte keewɗe ɗe yimɓe heewɓe mbeltii e mum en Nguurndam (2007). Stasko maayi ko e rafi kanseer ñalnde 25 desaambar 2021. Bibliyogaraafi Yimre Keewgol. (Angus e Robertson, 1992) ISBN 0-207-17671-X Jemma ɓaleejo e Windows. (Angus e Robertson, 1994) ISBN 0-207-18659-6 Hoɗde e Sifaa Geɗe. (1999) E nder Annoore Wonnde. (2001) Teddeendi Iriseeji. (Pepper ɓaleejo, 2003) ISBN 1-876044-39-X Ƴeewndo Katedraaluuji gilaas: Jime kese e cuɓaaɗe. (Salt, 2006) ISBN 978-1-84471-276-2 Ƴeewndo Defte Innde Nguurndam Ñalnde kala. (Pepper ɓaleejo, 2007) ISBN 978-1-876044-56-5 Ƴeewndo Ko wonaa fijirde Oyster : Gila Montparnas haa e nokku biyeteeɗo Greenwell. (HarperCollins, 2000) ISBN 0732270901 (kaayitaaji)<ref>{{cite web|last1=Aitken|first1=Adam|title=Nicolette Stasko|url=https://poetrysydney.org/nicolette-stasko-book-of-rememberance/|website=Poetry Sydney|access-date=2 April 2026|date=29 December 2021}}</ref><ref name="blackpepper">{{cite web|title=Nicolette Stasko|publisher=Black Pepper Press|url=http://users.vic.chariot.net.au/~bpepper/stasko.html|accessdate=22 October 2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070912210654/http://users.vic.chariot.net.au/~bpepper/stasko.html|archivedate=12 September 2007|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite web|title=MS 9406 Papers of Nicolette Stasko (1950- )|publisher=[[National Library of Australia]]|date=13 October 2003|url=http://nla.gov.au/nla.ms-ms9406|accessdate=22 October 2007}}</ref> Tuugnorgal <references /> oxxqbw9ae0myqh6cjfgm3cfrhf613dk Winifred Brunton 0 40143 164755 2026-04-16T20:21:14Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Winifred Mabel Brunton jibinaa ko Newberry (6 mee 1880 – 29 lewru bowte 1959) ko pentoowo, naalanke, ganndo Ejiptnaajo Afrik worgo. Ngendam Winifred Newberry jibinaa ko e hitaande 1880 to leydi Afrik worgo. Baaba makko, Charles Newberry, miliyoŋaajo keɓɗo kaalis mum to Kimberly, ko mahoowo estaad Prynnsberg. Yumma makko Elizabeth ko ɓiy misioneer to Moshoeshoe I, kanko e hoore makko ko o naalanke no feewi. Winifred hollitaama e ñaawirdu e hitaande 1898 to Londres..." 164755 wikitext text/x-wiki Winifred Mabel Brunton jibinaa ko Newberry (6 mee 1880 – 29 lewru bowte 1959) ko pentoowo, naalanke, ganndo Ejiptnaajo Afrik worgo. Ngendam Winifred Newberry jibinaa ko e hitaande 1880 to leydi Afrik worgo. Baaba makko, Charles Newberry, miliyoŋaajo keɓɗo kaalis mum to Kimberly, ko mahoowo estaad Prynnsberg. Yumma makko Elizabeth ko ɓiy misioneer to Moshoeshoe I, kanko e hoore makko ko o naalanke no feewi. Winifred hollitaama e ñaawirdu e hitaande 1898 to Londres nde o sikkaa o hawri e Guy Brunton, ganndo Ejipt, caggal ɗuum wonti jom suudu makko. Ɓe mahi galle oo ko to Berea, to Johannesburg, e hitaande 1906, hitaande nde ɓe ceerti. O ɓuri anndeede ko e nate firaawna’en Misra, ɗe o yaltini e nder deftere “Laamɓe e laamɓe rewɓe Misra ɓooyɗo” (1926) e “Mawɓe Misra ɓooyɗo” (1929). O resii ganndo Ejipt biyeteeɗo Guy Brunton ñalnde 28 abriil 1906, ɓe njanngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, e oon sahaa o waɗi natal Flinders Petrie e hitaande 1912, ngal woni hannde e nder defterdu UCL Art Collection. To UCL ɓe njanngi e Margaret Murray, hade maɓɓe yahde Lahun to Ejipt ngam tawtoreede Flinders Petrie ngam golle ladde e hitaande 1912-14. E gollodaade e jom suudu makko e diƴƴe arkewolosi, o janngi seedeeji nate ceertuɗe, nate dillooje haa e mummiiji ngam ƴellitde nate makko cakkitiiɗe. Guy e Winifred kamɓe ɗiɗo fof ɓe njokki e wallitde e wiɗtooji ɗi Duɗal Arkewolosi Angalteer to Misra yuɓɓini e kitaale 1920 e nokkuuji ko wayi no Badari, tawi Winifred ina siftina heen geɗe keewɗe ɗe njiytaa. Brunton sankii, ina yahra e duuɓi 78, to Clocolan, to leydi Afrik worgo. Pinal leñol Nate makko ina njogii batte mawɗe, ina cifa jeese Firawna e laamɓe e nder pinal Popular, ina ƴettaa e filmuuji e binndanɗe keewɗe. Binndanɗe 1926. Laamɓe e laamɓe rewɓe Misra ɓooyɗo. Nate ɗe Winifred Brunton waɗi. Daartol ngol annduɓe Misra mawɓe mbinndi. Londres. 1929. Mawɓe Misra ɓooyɗo. Nate ɗe Winifred Brunton waɗi. Janngirɗe taariiha ɗe annduɓe Misra feere-feere mbaɗi Tuugnorgal 8qfu0g444lymh48nvtov2vssgg1qxmd 164756 164755 2026-04-16T20:22:43Z SUZYFATIMA 13856 164756 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Winifred Mabel Brunton''' jibinaa ko Newberry (6 mee 1880 – 29 lewru bowte 1959) ko pentoowo, naalanke, ganndo Ejiptnaajo Afrik worgo. == Ngendam == Winifred Newberry jibinaa ko e hitaande 1880 to leydi Afrik worgo. Baaba makko, Charles Newberry, miliyoŋaajo keɓɗo kaalis mum to Kimberly, ko mahoowo estaad Prynnsberg. Yumma makko Elizabeth ko ɓiy misioneer to Moshoeshoe I, kanko e hoore makko ko o naalanke no feewi. Winifred hollitaama e ñaawirdu e hitaande 1898 to Londres nde o sikkaa o hawri e Guy Brunton, ganndo Ejipt, caggal ɗuum wonti jom suudu makko. Ɓe mahi galle oo ko to Berea, to Johannesburg, e hitaande 1906, hitaande nde ɓe ceerti. O ɓuri anndeede ko e nate firaawna’en Misra, ɗe o yaltini e nder deftere “Laamɓe e laamɓe rewɓe Misra ɓooyɗo” (1926) e “Mawɓe Misra ɓooyɗo” (1929). O resii ganndo Ejipt biyeteeɗo Guy Brunton ñalnde 28 abriil 1906, ɓe njanngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, e oon sahaa o waɗi natal Flinders Petrie e hitaande 1912, ngal woni hannde e nder defterdu UCL Art Collection. To UCL ɓe njanngi e Margaret Murray, hade maɓɓe yahde Lahun to Ejipt ngam tawtoreede Flinders Petrie ngam golle ladde e hitaande 1912-14. E gollodaade e jom suudu makko e diƴƴe arkewolosi, o janngi seedeeji nate ceertuɗe, nate dillooje haa e mummiiji ngam ƴellitde nate makko cakkitiiɗe. Guy e Winifred kamɓe ɗiɗo fof ɓe njokki e wallitde e wiɗtooji ɗi Duɗal Arkewolosi Angalteer to Misra yuɓɓini e kitaale 1920 e nokkuuji ko wayi no Badari, tawi Winifred ina siftina heen geɗe keewɗe ɗe njiytaa. Brunton sankii, ina yahra e duuɓi 78, to Clocolan, to leydi Afrik worgo. == Pinal leñol == Nate makko ina njogii batte mawɗe, ina cifa jeese Firawna e laamɓe e nder pinal Popular, ina ƴettaa e filmuuji e binndanɗe keewɗe. == Binndanɗe == 1926. Laamɓe e laamɓe rewɓe Misra ɓooyɗo. Nate ɗe Winifred Brunton waɗi. Daartol ngol annduɓe Misra mawɓe mbinndi. Londres. 1929. Mawɓe Misra ɓooyɗo. Nate ɗe Winifred Brunton waɗi. Janngirɗe taariiha ɗe annduɓe Misra feere-feere mbaɗi == Tuugnorgal == g3dcjou80d7iv78hpkno1jg8cr948po 164757 164756 2026-04-16T20:39:17Z SUZYFATIMA 13856 164757 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Winifred Mabel Brunton''' jibinaa ko Newberry (6 mee 1880 – 29 lewru bowte 1959) ko pentoowo, naalanke, ganndo Ejiptnaajo Afrik worgo. == Ngendam == Winifred Newberry jibinaa ko e hitaande 1880 to leydi Afrik worgo. Baaba makko, Charles Newberry, miliyoŋaajo keɓɗo kaalis mum to Kimberly, ko mahoowo estaad Prynnsberg. Yumma makko Elizabeth ko ɓiy misioneer to Moshoeshoe I, kanko e hoore makko ko o naalanke no feewi. Winifred hollitaama e ñaawirdu e hitaande 1898 to Londres nde o sikkaa o hawri e Guy Brunton, ganndo Ejipt, caggal ɗuum wonti jom suudu makko. Ɓe mahi galle oo ko to Berea, to Johannesburg, e hitaande 1906, hitaande nde ɓe ceerti. O ɓuri anndeede ko e nate firaawna’en Misra, ɗe o yaltini e nder deftere “Laamɓe e laamɓe rewɓe Misra ɓooyɗo” (1926) e “Mawɓe Misra ɓooyɗo” (1929). O resii ganndo Ejipt biyeteeɗo Guy Brunton ñalnde 28 abriil 1906, ɓe njanngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, e oon sahaa o waɗi natal Flinders Petrie e hitaande 1912, ngal woni hannde e nder defterdu UCL Art Collection. To UCL ɓe njanngi e Margaret Murray, hade maɓɓe yahde Lahun to Ejipt ngam tawtoreede Flinders Petrie ngam golle ladde e hitaande 1912-14. E gollodaade e jom suudu makko e diƴƴe arkewolosi, o janngi seedeeji nate ceertuɗe, nate dillooje haa e mummiiji ngam ƴellitde nate makko cakkitiiɗe. Guy e Winifred kamɓe ɗiɗo fof ɓe njokki e wallitde e wiɗtooji ɗi Duɗal Arkewolosi Angalteer to Misra yuɓɓini e kitaale 1920 e nokkuuji ko wayi no Badari, tawi Winifred ina siftina heen geɗe keewɗe ɗe njiytaa. Brunton sankii, ina yahra e duuɓi 78, to Clocolan, to leydi Afrik worgo. == Pinal leñol == Nate makko ina njogii batte mawɗe, ina cifa jeese Firawna e laamɓe e nder pinal Popular, ina ƴettaa e filmuuji e binndanɗe keewɗe. == Binndanɗe == 1926. Laamɓe e laamɓe rewɓe Misra ɓooyɗo. Nate ɗe Winifred Brunton waɗi. Daartol ngol annduɓe Misra mawɓe mbinndi. Londres. 1929. Mawɓe Misra ɓooyɗo. Nate ɗe Winifred Brunton waɗi. Janngirɗe taariiha ɗe annduɓe Misra feere-feere mbaɗi<ref>[http://www.1820settlers.com/modules.php?op=modload&name=Genealogy&file=getperson&personID=I56845&tree=1 "Winifred Mabel Newberry" ''British 1820 Settlers to South Africa''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110707060638/http://www.1820settlers.com/modules.php?op=modload&name=Genealogy&file=getperson&personID=I56845&tree=1|date=7 July 2011}} 22 September 2010</ref><ref name="saturdayreview">{{cite news|last=Sanborn|first=Ashton|title=Kings and Queens of Ancient Egypt, by Winifred Brunton|newspaper=The Saturday Review|date=4 December 1926|page=368}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 5sydjqulnpzofs0lmln9gekrhbddqgw 164758 164757 2026-04-16T20:39:36Z SUZYFATIMA 13856 164758 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Winifred Mabel Brunton''' jibinaa ko Newberry (6 mee 1880 – 29 lewru bowte 1959) ko pentoowo, naalanke, ganndo Ejiptnaajo Afrik worgo. == Ngendam == Winifred Newberry jibinaa ko e hitaande 1880 to leydi Afrik worgo. Baaba makko, Charles Newberry, miliyoŋaajo keɓɗo kaalis mum to Kimberly, ko mahoowo estaad Prynnsberg. Yumma makko Elizabeth ko ɓiy misioneer to Moshoeshoe I, kanko e hoore makko ko o naalanke no feewi. Winifred hollitaama e ñaawirdu e hitaande 1898 to Londres nde o sikkaa o hawri e Guy Brunton, ganndo Ejipt, caggal ɗuum wonti jom suudu makko. Ɓe mahi galle oo ko to Berea, to Johannesburg, e hitaande 1906, hitaande nde ɓe ceerti. O ɓuri anndeede ko e nate firaawna’en Misra, ɗe o yaltini e nder deftere “Laamɓe e laamɓe rewɓe Misra ɓooyɗo” (1926) e “Mawɓe Misra ɓooyɗo” (1929). O resii ganndo Ejipt biyeteeɗo Guy Brunton ñalnde 28 abriil 1906, ɓe njanngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, e oon sahaa o waɗi natal Flinders Petrie e hitaande 1912, ngal woni hannde e nder defterdu UCL Art Collection. To UCL ɓe njanngi e Margaret Murray, hade maɓɓe yahde Lahun to Ejipt ngam tawtoreede Flinders Petrie ngam golle ladde e hitaande 1912-14. E gollodaade e jom suudu makko e diƴƴe arkewolosi, o janngi seedeeji nate ceertuɗe, nate dillooje haa e mummiiji ngam ƴellitde nate makko cakkitiiɗe. Guy e Winifred kamɓe ɗiɗo fof ɓe njokki e wallitde e wiɗtooji ɗi Duɗal Arkewolosi Angalteer to Misra yuɓɓini e kitaale 1920 e nokkuuji ko wayi no Badari, tawi Winifred ina siftina heen geɗe keewɗe ɗe njiytaa. Brunton sankii, ina yahra e duuɓi 78, to Clocolan, to leydi Afrik worgo. == Pinal leñol == Nate makko ina njogii batte mawɗe, ina cifa jeese Firawna e laamɓe e nder pinal Popular, ina ƴettaa e filmuuji e binndanɗe keewɗe. == Binndanɗe == 1926. Laamɓe e laamɓe rewɓe Misra ɓooyɗo. Nate ɗe Winifred Brunton waɗi. Daartol ngol annduɓe Misra mawɓe mbinndi. Londres. 1929. Mawɓe Misra ɓooyɗo. Nate ɗe Winifred Brunton waɗi. Janngirɗe taariiha ɗe annduɓe Misra feere-feere mbaɗi<ref>[http://www.1820settlers.com/modules.php?op=modload&name=Genealogy&file=getperson&personID=I56845&tree=1 "Winifred Mabel Newberry" ''British 1820 Settlers to South Africa''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110707060638/http://www.1820settlers.com/modules.php?op=modload&name=Genealogy&file=getperson&personID=I56845&tree=1|date=7 July 2011}} 22 September 2010</ref><ref name="saturdayreview">{{cite news|last=Sanborn|first=Ashton|title=Kings and Queens of Ancient Egypt, by Winifred Brunton|newspaper=The Saturday Review|date=4 December 1926|page=368}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] ej6825ydnkls9cbkrcinh9ba75awy33 Wendy Orent 0 40144 164759 2026-04-16T20:43:09Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Wendy Orent ko annduɗo anthropologie Ameriknaajo, binndoowo ganndal, jogiiɗo hakkille e ñawuuji bonɗi, kaɓirɗe nguurndam, e ƴellitaare ñawuuji mborosaaji. Ngendam Orent walli ganndo Riisinaajo biyeteeɗo Igor Domaradskij e binndol deftere mum wiyeteende Biowarrior : nder masiŋ hare biyoloji Sowiyetik/Riisi. Domaradskij ina teskii ko heewi e wiɗtooji baɗanooɗi e sosde mboros biyeteeɗo Yersinia pestis, mo mboros oo waawi haɓtaade antibiotik. Domaradskij, goo..." 164759 wikitext text/x-wiki Wendy Orent ko annduɗo anthropologie Ameriknaajo, binndoowo ganndal, jogiiɗo hakkille e ñawuuji bonɗi, kaɓirɗe nguurndam, e ƴellitaare ñawuuji mborosaaji. Ngendam Orent walli ganndo Riisinaajo biyeteeɗo Igor Domaradskij e binndol deftere mum wiyeteende Biowarrior : nder masiŋ hare biyoloji Sowiyetik/Riisi. Domaradskij ina teskii ko heewi e wiɗtooji baɗanooɗi e sosde mboros biyeteeɗo Yersinia pestis, mo mboros oo waawi haɓtaade antibiotik. Domaradskij, gooto e ƴettuɓe denndaangal porogaraam kaɓirɗe biyoolojike Sowiyetik ganndiraaɗo Biopreparat, waɗi wiɗtooji baɗɗiiɗi e sosde mboros biyeteeɗo Yersinia pestis, mo mboros oo waawi haɓtaade antibiotik. O yeewtidii e ɗuum e deftere makko wiyeteende « Plague : Le passé mystérieux et le futur terrifiant de la maladie plus dangereuse du monde ». Tuugnorgal 1878v10qhmlikpamf19squ2mdz4zcld 164760 164759 2026-04-16T20:44:17Z SUZYFATIMA 13856 164760 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wendy Orent''' ko annduɗo anthropologie Ameriknaajo, binndoowo ganndal, jogiiɗo hakkille e ñawuuji bonɗi, kaɓirɗe nguurndam, e ƴellitaare ñawuuji mborosaaji. == Ngendam == Orent walli ganndo Riisinaajo biyeteeɗo Igor Domaradskij e binndol deftere mum wiyeteende Biowarrior : nder masiŋ hare biyoloji Sowiyetik/Riisi. Domaradskij ina teskii ko heewi e wiɗtooji baɗanooɗi e sosde mboros biyeteeɗo Yersinia pestis, mo mboros oo waawi haɓtaade antibiotik. Domaradskij, gooto e ƴettuɓe denndaangal porogaraam kaɓirɗe biyoolojike Sowiyetik ganndiraaɗo Biopreparat, waɗi wiɗtooji baɗɗiiɗi e sosde mboros biyeteeɗo Yersinia pestis, mo mboros oo waawi haɓtaade antibiotik. O yeewtidii e ɗuum e deftere makko wiyeteende « Plague : Le passé mystérieux et le futur terrifiant de la maladie plus dangereuse du monde ». == Tuugnorgal == isp21bqpgf375kfifnuzw0r6mfm47ag 164761 164760 2026-04-16T20:47:44Z SUZYFATIMA 13856 164761 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wendy Orent''' ko annduɗo anthropologie Ameriknaajo, binndoowo ganndal, jogiiɗo hakkille e ñawuuji bonɗi, kaɓirɗe nguurndam, e ƴellitaare ñawuuji mborosaaji. == Ngendam == Orent walli ganndo Riisinaajo biyeteeɗo Igor Domaradskij e binndol deftere mum wiyeteende Biowarrior : nder masiŋ hare biyoloji Sowiyetik/Riisi. Domaradskij ina teskii ko heewi e wiɗtooji baɗanooɗi e sosde mboros biyeteeɗo Yersinia pestis, mo mboros oo waawi haɓtaade antibiotik. Domaradskij, gooto e ƴettuɓe denndaangal porogaraam kaɓirɗe biyoolojike Sowiyetik ganndiraaɗo Biopreparat, waɗi wiɗtooji baɗɗiiɗi e sosde mboros biyeteeɗo Yersinia pestis, mo mboros oo waawi haɓtaade antibiotik. O yeewtidii e ɗuum e deftere makko wiyeteende « Plague : Le passé mystérieux et le futur terrifiant de la maladie plus dangereuse du monde ».<ref>{{Cite journal|last=Armstrong|first=Robert E.|date=2005|title=Review of Biowarrior—Inside the Soviet/Russian Biological War Machine|url=https://www.jstor.org/stable/48608677|journal=Armed Forces & Society|volume=32|issue=1|pages=146–149|doi=10.1177/0095327X05278899|jstor=48608677|s2cid=144162845|issn=0095-327X|url-access=subscription}}</ref><ref>[https://www.amazon.com/Biowarrior-Inside-Russian-Biological-Machine/dp/159102093X/ref=sr_1_1?s=books&ie=UTF8&qid=1372189557&sr=1-1&keywords=igor+domaradskij#_ Amazon.com: Biowarrior]</ref><ref>[https://www.amazon.com/Plague-Mysterious-Terrifying-Dangerous-Disease/dp/1451695853/ref=sr_1_1?s=books&ie=UTF8&qid=1372189933&sr=1-1&keywords=wendy+orent Amazon.com: Plague]</ref> == Tuugnorgal == <references /> jczmlgcu919n9udr8qpdzuc5hhkjqpv Vronwy Hankey 0 40145 164762 2026-04-16T20:50:38Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Vronwy Hankey, FSA (jibinaa ko Vronwy Mary Fisher; 15 suwee 1916 – 11 mee 1998) ko ganndo ko faati e taariindi e janngirde, ganndo ko faati e taariindi Fuɗnaange ɓadiiɗo, e jaŋde Minoan en, e Giriis Misenaaji. O heɓi Fellowship Honorary to duɗal jaaɓi haaɗtirde London, o jokkondiri kadi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Petrie to duɗal jaaɓi haaɗtirde arkewolosi Ejipt. Hankey jibinaa ko ñalnde 15 suwee 1916 e nder galle Galles, o mawni ko to wuro wiyeteengo Stilt..." 164762 wikitext text/x-wiki Vronwy Hankey, FSA (jibinaa ko Vronwy Mary Fisher; 15 suwee 1916 – 11 mee 1998) ko ganndo ko faati e taariindi e janngirde, ganndo ko faati e taariindi Fuɗnaange ɓadiiɗo, e jaŋde Minoan en, e Giriis Misenaaji. O heɓi Fellowship Honorary to duɗal jaaɓi haaɗtirde London, o jokkondiri kadi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Petrie to duɗal jaaɓi haaɗtirde arkewolosi Ejipt. Hankey jibinaa ko ñalnde 15 suwee 1916 e nder galle Galles, o mawni ko to wuro wiyeteengo Stilton, to leydi Angalteer. O janngii jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Girton, to Cambridge, o heɓi heen seedantaagal teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O rokkaama kadi blue e nder hockey. E hitaande 1938, o naati duɗal Angalteer to Aten, o tawtoraama golle keewɗe, haa arti noon e golle Knossos e Mycenae. E hitaande 1941 o resi Henry Hankey, ɓiy Maurice Hankey, Baron Hankey gadano, wonnooɗo dipolomaat mo o yahdunoo e mum duuɓi seeɗa hade makko neldude ɗum to Londres e hitaande 1970. Vronwy jokki nafoore mum e arkewolosi e bannge golle makko no debbo dipolomaat, kadi ko kanko woni arkewolosiyanke mo o anndiraa Fuɗnaange " arkewolosi " Laanaaji ndiyam Mediteraane e nder yontaaji njamndi mboɗeeri." Bursi, hono kaalis ciftorgol Vronwy Hankey ngam jaŋde Ege, ina heɓee e Duɗal Angalteer to Aten. Tuugnorgal 1jtw589rxeh939f695icw99iyc3mq0t 164763 164762 2026-04-16T20:52:26Z SUZYFATIMA 13856 164763 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vronwy Hankey, FSA''' (jibinaa ko Vronwy Mary Fisher; 15 suwee 1916 – 11 mee 1998) ko ganndo ko faati e taariindi e janngirde, ganndo ko faati e taariindi Fuɗnaange ɓadiiɗo, e jaŋde Minoan en, e Giriis Misenaaji. O heɓi Fellowship Honorary to duɗal jaaɓi haaɗtirde London, o jokkondiri kadi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Petrie to duɗal jaaɓi haaɗtirde arkewolosi Ejipt. Hankey jibinaa ko ñalnde 15 suwee 1916 e nder galle Galles, o mawni ko to wuro wiyeteengo Stilton, to leydi Angalteer. O janngii jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Girton, to Cambridge, o heɓi heen seedantaagal teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O rokkaama kadi blue e nder hockey. E hitaande 1938, o naati duɗal Angalteer to Aten, o tawtoraama golle keewɗe, haa arti noon e golle Knossos e Mycenae. E hitaande 1941 o resi Henry Hankey, ɓiy Maurice Hankey, Baron Hankey gadano, wonnooɗo dipolomaat mo o yahdunoo e mum duuɓi seeɗa hade makko neldude ɗum to Londres e hitaande 1970. Vronwy jokki nafoore mum e arkewolosi e bannge golle makko no debbo dipolomaat, kadi ko kanko woni arkewolosiyanke mo o anndiraa Fuɗnaange " arkewolosi " Laanaaji ndiyam Mediteraane e nder yontaaji njamndi mboɗeeri." Bursi, hono kaalis ciftorgol Vronwy Hankey ngam jaŋde Ege, ina heɓee e Duɗal Angalteer to Aten. == Tuugnorgal == sdqwl3iql2y8izsdwgdgss5bato47hj 164764 164763 2026-04-16T20:56:05Z SUZYFATIMA 13856 164764 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vronwy Hankey, FSA''' (jibinaa ko Vronwy Mary Fisher; 15 suwee 1916 – 11 mee 1998) ko ganndo ko faati e taariindi e janngirde, ganndo ko faati e taariindi Fuɗnaange ɓadiiɗo, e jaŋde Minoan en, e Giriis Misenaaji. O heɓi Fellowship Honorary to duɗal jaaɓi haaɗtirde London, o jokkondiri kadi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Petrie to duɗal jaaɓi haaɗtirde arkewolosi Ejipt. Hankey jibinaa ko ñalnde 15 suwee 1916 e nder galle Galles, o mawni ko to wuro wiyeteengo Stilton, to leydi Angalteer. O janngii jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Girton, to Cambridge, o heɓi heen seedantaagal teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O rokkaama kadi blue e nder hockey. E hitaande 1938, o naati duɗal Angalteer to Aten, o tawtoraama golle keewɗe, haa arti noon e golle Knossos e Mycenae. E hitaande 1941 o resi Henry Hankey, ɓiy Maurice Hankey, Baron Hankey gadano, wonnooɗo dipolomaat mo o yahdunoo e mum duuɓi seeɗa hade makko neldude ɗum to Londres e hitaande 1970. Vronwy jokki nafoore mum e arkewolosi e bannge golle makko no debbo dipolomaat, kadi ko kanko woni arkewolosiyanke mo o anndiraa Fuɗnaange " arkewolosi " Laanaaji ndiyam Mediteraane e nder yontaaji njamndi mboɗeeri." Bursi, hono kaalis ciftorgol Vronwy Hankey ngam jaŋde Ege, ina heɓee e Duɗal Angalteer to Aten.<ref name="ind">[[Peter Warren (archaeologist)|Peter Warren]], ''[[The Independent]]'', 23 June 1998, [https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/obituary-vronwy-hankey-1166868.html Vronwy Hankey]</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.brown.edu/Research/Breaking_Ground/results.php?d=1&first=Vronwy&last=Hankey|title=Vronwy Hankey|last=Cadogan|first=Gerald|date=|website=Breaking Ground: Women in Old World Archaeology|publisher=Brown University|access-date=26 February 2016}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.bsa.ac.uk/index.php?option=com_content&view=article&id=72:the-vronwy-hankey-memorial-fund-for-aegean-studies&catid=12:awards&Itemid=155|title=The Vronwy Hankey Memorial Fund for Aegean Studies|website=The British School at Athens|date=14 May 2024}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> mpwcugj6b4ycdyd4brsrmhxdxg6f9jj Virginia Gutiérrez de Pineda 0 40146 164765 2026-04-16T20:59:03Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Virginia Gutierrez de Pineda (4 Noowammbar 1921, El Socorro, Santander– 2 Seeɗto 1999, Bogota) ko annduɗo ko faati e neɗɗaagu Kolombiyanke, ardinooɗo golle e nder galleeji Kolombiyanke e ganndal neɗɗaagu safaara. Nguurndam O janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal janngingol, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Escuela Normal Superior to Kolommbi e duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal ngenndiwal, ɗo o heɓi dipolomaaji makko e Anthropologie e hitaande 1944. O..." 164765 wikitext text/x-wiki Virginia Gutierrez de Pineda (4 Noowammbar 1921, El Socorro, Santander– 2 Seeɗto 1999, Bogota) ko annduɗo ko faati e neɗɗaagu Kolombiyanke, ardinooɗo golle e nder galleeji Kolombiyanke e ganndal neɗɗaagu safaara. Nguurndam O janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal janngingol, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Escuela Normal Superior to Kolommbi e duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal ngenndiwal, ɗo o heɓi dipolomaaji makko e Anthropologie e hitaande 1944. O jokki jaŋde makko leslesre e Anthropologie renndo e safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley (1953-1954) o heɓi PhD makko e hitaande 1954) Faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal jaŋde. E hitaande 1960, o tawtoraama e annduɓe e annduɓe woɗɓe, ina jeyaa heen Orlando Fals Borda, Eduardo Umaña Luna, Mariya Kristina Salazar, Darío Botero Uribe, Karlos Eskalante e Tomás Ducay, e sosde Faculté Sociologie gadano e nder Amerik Latin. to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Kolommbi. O toɗɗaa ko debbo ɓurɗo waawde hitaande to Kolommbi e hitaande 1967, hitaande caggal ɗuum, o heɓi njeenaari Alejandro Ángel Escobar. E nder golle makko, o heɓi kadi medayuuji ɗiɗi teddiniraaɗi golle makko, medal Camilo Torres (1963) e medal goɗɗo mo fedde hakkunde leyɗeele Amerik rokki mo (1983). E nder golle makko keewɗe, o golliima kadi e fedde Guarnimiento e nder balɗe ɗiɗi. Ko ɓooyaani koo, e hitaande 2015, Banke Kolommbi suɓii natal makko ngam feeñde e kaalis 10 000 dolaar ngam teddinde denndaangal golle makko. Billeeji kesi ɗii maa keɓee e darorɗe hitaande 2016. Ñalnde 4 noowammbar 2019, Google mawninii ñalngu nguu 98ɓiire e Doodle Google. Golle makko Ɓiɓɓe e pinal e nder Kolommbi (1963) Sabaabuuji pine maayde sukaaɓe La medicina lolluɗo e Kolommbi Razons de un arde (1961) Yuɓɓo renndo e nder Guajira Ɓiɓɓe leydi Kolommbi: janngirde ganndal yimɓe (1962). Leɗɗe ɓurɗe lollude e Kolommbi: razons de su arraigo (1964). Sifaa, golle e waylo-waylo ɓesngu to Kolommbi (1976). Tuugnorgal bc4pcwmpb9rygg4jovfpb1yz8saew0l 164766 164765 2026-04-16T21:01:10Z SUZYFATIMA 13856 164766 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Virginia Gutierrez de Pineda''' (4 Noowammbar 1921, El Socorro, Santander– 2 Seeɗto 1999, Bogota) ko annduɗo ko faati e neɗɗaagu Kolombiyanke, ardinooɗo golle e nder galleeji Kolombiyanke e ganndal neɗɗaagu safaara. == Nguurndam == O janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal janngingol, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Escuela Normal Superior to Kolommbi e duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal ngenndiwal, ɗo o heɓi dipolomaaji makko e Anthropologie e hitaande 1944. O jokki jaŋde makko leslesre e Anthropologie renndo e safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley (1953-1954) o heɓi PhD makko e hitaande 1954) Faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal jaŋde. E hitaande 1960, o tawtoraama e annduɓe e annduɓe woɗɓe, ina jeyaa heen Orlando Fals Borda, Eduardo Umaña Luna, Mariya Kristina Salazar, Darío Botero Uribe, Karlos Eskalante e Tomás Ducay, e sosde Faculté Sociologie gadano e nder Amerik Latin. to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Kolommbi. O toɗɗaa ko debbo ɓurɗo waawde hitaande to Kolommbi e hitaande 1967, hitaande caggal ɗuum, o heɓi njeenaari Alejandro Ángel Escobar. E nder golle makko, o heɓi kadi medayuuji ɗiɗi teddiniraaɗi golle makko, medal Camilo Torres (1963) e medal goɗɗo mo fedde hakkunde leyɗeele Amerik rokki mo (1983). E nder golle makko keewɗe, o golliima kadi e fedde Guarnimiento e nder balɗe ɗiɗi. Ko ɓooyaani koo, e hitaande 2015, Banke Kolommbi suɓii natal makko ngam feeñde e kaalis 10 000 dolaar ngam teddinde denndaangal golle makko. Billeeji kesi ɗii maa keɓee e darorɗe hitaande 2016. Ñalnde 4 noowammbar 2019, Google mawninii ñalngu nguu 98ɓiire e Doodle Google. == Golle makko == * Ɓiɓɓe e pinal e nder Kolommbi (1963) * Sabaabuuji pine maayde sukaaɓe * La medicina lolluɗo e Kolommbi * Razons de un arde (1961) * Yuɓɓo renndo e nder Guajira * Ɓiɓɓe leydi Kolommbi: janngirde ganndal yimɓe (1962). * Leɗɗe ɓurɗe lollude e Kolommbi: razons de su arraigo (1964). * Sifaa, golle e waylo-waylo ɓesngu to Kolommbi (1976). == Tuugnorgal == cnmhwkxvon9e0or9ubcvh3yvtqp3boy 164767 164766 2026-04-16T21:05:36Z SUZYFATIMA 13856 164767 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Virginia Gutierrez de Pineda''' (4 Noowammbar 1921, El Socorro, Santander– 2 Seeɗto 1999, Bogota) ko annduɗo ko faati e neɗɗaagu Kolombiyanke, ardinooɗo golle e nder galleeji Kolombiyanke e ganndal neɗɗaagu safaara. == Nguurndam == O janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal janngingol, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Escuela Normal Superior to Kolommbi e duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal ngenndiwal, ɗo o heɓi dipolomaaji makko e Anthropologie e hitaande 1944. O jokki jaŋde makko leslesre e Anthropologie renndo e safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley (1953-1954) o heɓi PhD makko e hitaande 1954) Faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal jaŋde. E hitaande 1960, o tawtoraama e annduɓe e annduɓe woɗɓe, ina jeyaa heen Orlando Fals Borda, Eduardo Umaña Luna, Mariya Kristina Salazar, Darío Botero Uribe, Karlos Eskalante e Tomás Ducay, e sosde Faculté Sociologie gadano e nder Amerik Latin. to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Kolommbi. O toɗɗaa ko debbo ɓurɗo waawde hitaande to Kolommbi e hitaande 1967, hitaande caggal ɗuum, o heɓi njeenaari Alejandro Ángel Escobar. E nder golle makko, o heɓi kadi medayuuji ɗiɗi teddiniraaɗi golle makko, medal Camilo Torres (1963) e medal goɗɗo mo fedde hakkunde leyɗeele Amerik rokki mo (1983). E nder golle makko keewɗe, o golliima kadi e fedde Guarnimiento e nder balɗe ɗiɗi. Ko ɓooyaani koo, e hitaande 2015, Banke Kolommbi suɓii natal makko ngam feeñde e kaalis 10 000 dolaar ngam teddinde denndaangal golle makko. Billeeji kesi ɗii maa keɓee e darorɗe hitaande 2016. Ñalnde 4 noowammbar 2019, Google mawninii ñalngu nguu 98ɓiire e Doodle Google. == Golle makko == * Ɓiɓɓe e pinal e nder Kolommbi (1963) * Sabaabuuji pine maayde sukaaɓe * La medicina lolluɗo e Kolommbi * Razons de un arde (1961) * Yuɓɓo renndo e nder Guajira * Ɓiɓɓe leydi Kolommbi: janngirde ganndal yimɓe (1962). * Leɗɗe ɓurɗe lollude e Kolommbi: razons de su arraigo (1964). * Sifaa, golle e waylo-waylo ɓesngu to Kolommbi (1976).<ref>{{cite web|last1=Dueñas|first1=Guiomar|title=Virginia Gutiérrez de Pineda|url=http://www.bdigital.unal.edu.co/50022/1/virginiagutierrez.pdf|accessdate=2 November 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=A 51 años de la muerte de Camilo Torres: “Insistamos en lo que nos une y prescindamos de lo que nos separa” (51 years after the death of Camilo Torres: "Let us insist on what unites us and do without what separates us")|url=https://desinformemonos.org/51-anos-la-muerte-camilo-torres-insistamos-lo-nos-une-prescindamos-lo-nos-separa/|publisher=Desinformémonos|access-date=25 April 2022|location=Colombia|language=Spanish|date=15 February 2017}}</ref><ref>Medellin Becerra, Jorge Alejandro; Fajardo Rivera, Diana. Gutierrez de Pineda, Virginia, Diccionario de Colombia (2005 edition). p. 474. {{ISBN|958-04-8561-5}}</ref><ref>{{cite news|last1=Redacción Economía|title=Así serán los nuevos billetes que circularán en Colombia a partir de 2016|url=http://www.elespectador.com/noticias/economia/asi-seran-los-nuevos-billetes-circularan-colombia-parti-articulo-588800|accessdate=2 November 2016|work=ElEspectador|publisher=El Espectador|date=2016-09-25}}</ref><ref>{{cite web|url=https://doodles.google/doodle/virginia-gutierrez-de-pinedas-98th-birthday/|title=Virginia Gutiérrez de Pineda's 98th Birthday|website=Google|date=4 November 2019}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> d69qhvrvct1riekt845jqw832ime4n9 164768 164767 2026-04-16T21:05:54Z SUZYFATIMA 13856 164768 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Virginia Gutierrez de Pineda''' (4 Noowammbar 1921, El Socorro, Santander– 2 Seeɗto 1999, Bogota) ko annduɗo ko faati e neɗɗaagu Kolombiyanke, ardinooɗo golle e nder galleeji Kolombiyanke e ganndal neɗɗaagu safaara. == Nguurndam == O janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal janngingol, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Escuela Normal Superior to Kolommbi e duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal ngenndiwal, ɗo o heɓi dipolomaaji makko e Anthropologie e hitaande 1944. O jokki jaŋde makko leslesre e Anthropologie renndo e safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley (1953-1954) o heɓi PhD makko e hitaande 1954) Faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal jaŋde. E hitaande 1960, o tawtoraama e annduɓe e annduɓe woɗɓe, ina jeyaa heen Orlando Fals Borda, Eduardo Umaña Luna, Mariya Kristina Salazar, Darío Botero Uribe, Karlos Eskalante e Tomás Ducay, e sosde Faculté Sociologie gadano e nder Amerik Latin. to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Kolommbi. O toɗɗaa ko debbo ɓurɗo waawde hitaande to Kolommbi e hitaande 1967, hitaande caggal ɗuum, o heɓi njeenaari Alejandro Ángel Escobar. E nder golle makko, o heɓi kadi medayuuji ɗiɗi teddiniraaɗi golle makko, medal Camilo Torres (1963) e medal goɗɗo mo fedde hakkunde leyɗeele Amerik rokki mo (1983). E nder golle makko keewɗe, o golliima kadi e fedde Guarnimiento e nder balɗe ɗiɗi. Ko ɓooyaani koo, e hitaande 2015, Banke Kolommbi suɓii natal makko ngam feeñde e kaalis 10 000 dolaar ngam teddinde denndaangal golle makko. Billeeji kesi ɗii maa keɓee e darorɗe hitaande 2016. Ñalnde 4 noowammbar 2019, Google mawninii ñalngu nguu 98ɓiire e Doodle Google. == Golle makko == * Ɓiɓɓe e pinal e nder Kolommbi (1963) * Sabaabuuji pine maayde sukaaɓe * La medicina lolluɗo e Kolommbi * Razons de un arde (1961) * Yuɓɓo renndo e nder Guajira * Ɓiɓɓe leydi Kolommbi: janngirde ganndal yimɓe (1962). * Leɗɗe ɓurɗe lollude e Kolommbi: razons de su arraigo (1964). * Sifaa, golle e waylo-waylo ɓesngu to Kolommbi (1976).<ref>{{cite web|last1=Dueñas|first1=Guiomar|title=Virginia Gutiérrez de Pineda|url=http://www.bdigital.unal.edu.co/50022/1/virginiagutierrez.pdf|accessdate=2 November 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=A 51 años de la muerte de Camilo Torres: “Insistamos en lo que nos une y prescindamos de lo que nos separa” (51 years after the death of Camilo Torres: "Let us insist on what unites us and do without what separates us")|url=https://desinformemonos.org/51-anos-la-muerte-camilo-torres-insistamos-lo-nos-une-prescindamos-lo-nos-separa/|publisher=Desinformémonos|access-date=25 April 2022|location=Colombia|language=Spanish|date=15 February 2017}}</ref><ref>Medellin Becerra, Jorge Alejandro; Fajardo Rivera, Diana. Gutierrez de Pineda, Virginia, Diccionario de Colombia (2005 edition). p. 474. {{ISBN|958-04-8561-5}}</ref><ref>{{cite news|last1=Redacción Economía|title=Así serán los nuevos billetes que circularán en Colombia a partir de 2016|url=http://www.elespectador.com/noticias/economia/asi-seran-los-nuevos-billetes-circularan-colombia-parti-articulo-588800|accessdate=2 November 2016|work=ElEspectador|publisher=El Espectador|date=2016-09-25}}</ref><ref>{{cite web|url=https://doodles.google/doodle/virginia-gutierrez-de-pinedas-98th-birthday/|title=Virginia Gutiérrez de Pineda's 98th Birthday|website=Google|date=4 November 2019}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 0ipcic3ypasodxz9m8dbh6jlfwaufy0 Victoria Wyatt 0 40147 164769 2026-04-16T21:08:19Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Victoria Wyatt (jibinaa ko ñalnde 3 lewru bowte hitaande 1956) ko ganndo ko faati e ñeeñal e daartol ñeeñal, ganndo ko faati e ñeeñal yimɓe Ameriknaaɓe to bannge worgo-fuɗnaange. Wyatt janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kenyon (BA) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale (MA, M.Phil., Ph.D.). Ko o porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria, to Kolommbi, to Kanadaa, to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol e nder naalankaagal. Defte makko ina mbaɗi sifaaji miijooji m..." 164769 wikitext text/x-wiki Victoria Wyatt (jibinaa ko ñalnde 3 lewru bowte hitaande 1956) ko ganndo ko faati e ñeeñal e daartol ñeeñal, ganndo ko faati e ñeeñal yimɓe Ameriknaaɓe to bannge worgo-fuɗnaange. Wyatt janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kenyon (BA) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale (MA, M.Phil., Ph.D.). Ko o porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria, to Kolommbi, to Kanadaa, to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol e nder naalankaagal. Defte makko ina mbaɗi sifaaji miijooji maɓɓe: Miijooji jokkondiral pinal e nder naalankaagal Indiya to bannge worgo-fuɗnaange, e nate ummoraade e laawol nder: Natal Alaskan ngal Winter e Pond (e Lloyd Winter e Percy Pond). Wyatt jannginiino ko adii ɗuum to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Washington to Seattle, o woniino kadi gardiiɗo mooftirgel naalankaagal Northwest Coast to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Burke to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal, to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal. Tuugnorgal ostai3qrfh4jeoweeteluetcmb458ul 164770 164769 2026-04-16T21:09:19Z SUZYFATIMA 13856 164770 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Victoria Wyatt''' (jibinaa ko ñalnde 3 lewru bowte hitaande 1956) ko ganndo ko faati e ñeeñal e daartol ñeeñal, ganndo ko faati e ñeeñal yimɓe Ameriknaaɓe to bannge worgo-fuɗnaange. Wyatt janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kenyon (BA) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale (MA, M.Phil., Ph.D.). Ko o porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria, to Kolommbi, to Kanadaa, to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol e nder naalankaagal. Defte makko ina mbaɗi sifaaji miijooji maɓɓe: Miijooji jokkondiral pinal e nder naalankaagal Indiya to bannge worgo-fuɗnaange, e nate ummoraade e laawol nder: Natal Alaskan ngal Winter e Pond (e Lloyd Winter e Percy Pond). Wyatt jannginiino ko adii ɗuum to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Washington to Seattle, o woniino kadi gardiiɗo mooftirgel naalankaagal Northwest Coast to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Burke to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal, to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal. Tuugnorgal 406spbixfsqjwkvqk0lqbk5kgpu9u7x 164771 164770 2026-04-16T21:13:52Z SUZYFATIMA 13856 164771 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Victoria Wyatt''' (jibinaa ko ñalnde 3 lewru bowte hitaande 1956) ko ganndo ko faati e ñeeñal e daartol ñeeñal, ganndo ko faati e ñeeñal yimɓe Ameriknaaɓe to bannge worgo-fuɗnaange. Wyatt janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kenyon (BA) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale (MA, M.Phil., Ph.D.). Ko o porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria, to Kolommbi, to Kanadaa, to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol e nder naalankaagal. Defte makko ina mbaɗi sifaaji miijooji maɓɓe: Miijooji jokkondiral pinal e nder naalankaagal Indiya to bannge worgo-fuɗnaange, e nate ummoraade e laawol nder: Natal Alaskan ngal Winter e Pond (e Lloyd Winter e Percy Pond). Wyatt jannginiino ko adii ɗuum to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Washington to Seattle, o woniino kadi gardiiɗo mooftirgel naalankaagal Northwest Coast to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Burke to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal, to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal.<ref>{{cite web|url=http://finearts.uvic.ca/historyinart/faculty/victoria_wyatt_bio.shtml|title=Victoria Wyatt - Bio|work=finearts.uvic.ca|publisher=University of Victoria|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111002024936/http://finearts.uvic.ca/historyinart/faculty/victoria_wyatt_bio.shtml|archivedate=October 2, 2011|url-status=dead}}</ref><ref>Reviews of ''Shapes of Their Thoughts'': * {{cite journal|last=Burton|first=Charline R.|date=Summer 1985|journal=Explorations in Sights and Sounds|pages=89–90|title=Review|url=https://scholarscompass.vcu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1208&context=ess|volume=5|doi=10.1525/ess.1985.5.1.89|doi-access=free}} * {{cite journal|last=Berlo|first=Janet Catherine|date=November 1985|doi=10.2307/3336393|issue=1|journal=African Arts|jstor=3336393|pages=82–83|title=none|volume=19}} * {{cite journal|last=Berlo|first=Janet Catherine|date=Spring 1986|doi=10.2307/1183984|issue=2|journal=American Indian Quarterly|jstor=1183984|pages=119–125|title=Recent Scholarship on Northwest Coast Indian Art: A Review Essay|volume=10}}</ref><ref>Reviews of ''Images from the Inside Passage'': * {{cite journal|last=Naske|first=Claus-M.|date=November 1990|doi=10.2307/969270|issue=4|journal=Western Historical Quarterly|jstor=969270|pages=500–501|title=none|volume=21}} * {{cite journal|last=Scherer|first=Joanna Cohan|date=Spring 1991|doi=10.2307/1185154|issue=2|journal=American Indian Quarterly|jstor=1185154|pages=266–268|title=none|volume=15}} * {{cite journal|last=Toedtemeier|first=Terry|date=Winter 1992–1993|issue=4|journal=Oregon Historical Quarterly|jstor=20614490|pages=436–438|title=none|volume=93}}</ref> Tuugnorgal <references /> 6fm7vmffeapsmwe0cojljja5ouytz1r 164772 164771 2026-04-16T21:14:16Z SUZYFATIMA 13856 164772 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Victoria Wyatt''' (jibinaa ko ñalnde 3 lewru bowte hitaande 1956) ko ganndo ko faati e ñeeñal e daartol ñeeñal, ganndo ko faati e ñeeñal yimɓe Ameriknaaɓe to bannge worgo-fuɗnaange. Wyatt janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kenyon (BA) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale (MA, M.Phil., Ph.D.). Ko o porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria, to Kolommbi, to Kanadaa, to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol e nder naalankaagal. Defte makko ina mbaɗi sifaaji miijooji maɓɓe: Miijooji jokkondiral pinal e nder naalankaagal Indiya to bannge worgo-fuɗnaange, e nate ummoraade e laawol nder: Natal Alaskan ngal Winter e Pond (e Lloyd Winter e Percy Pond). Wyatt jannginiino ko adii ɗuum to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Washington to Seattle, o woniino kadi gardiiɗo mooftirgel naalankaagal Northwest Coast to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Burke to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal, to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal.<ref>{{cite web|url=http://finearts.uvic.ca/historyinart/faculty/victoria_wyatt_bio.shtml|title=Victoria Wyatt - Bio|work=finearts.uvic.ca|publisher=University of Victoria|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111002024936/http://finearts.uvic.ca/historyinart/faculty/victoria_wyatt_bio.shtml|archivedate=October 2, 2011|url-status=dead}}</ref><ref>Reviews of ''Shapes of Their Thoughts'': * {{cite journal|last=Burton|first=Charline R.|date=Summer 1985|journal=Explorations in Sights and Sounds|pages=89–90|title=Review|url=https://scholarscompass.vcu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1208&context=ess|volume=5|doi=10.1525/ess.1985.5.1.89|doi-access=free}} * {{cite journal|last=Berlo|first=Janet Catherine|date=November 1985|doi=10.2307/3336393|issue=1|journal=African Arts|jstor=3336393|pages=82–83|title=none|volume=19}} * {{cite journal|last=Berlo|first=Janet Catherine|date=Spring 1986|doi=10.2307/1183984|issue=2|journal=American Indian Quarterly|jstor=1183984|pages=119–125|title=Recent Scholarship on Northwest Coast Indian Art: A Review Essay|volume=10}}</ref><ref>Reviews of ''Images from the Inside Passage'': * {{cite journal|last=Naske|first=Claus-M.|date=November 1990|doi=10.2307/969270|issue=4|journal=Western Historical Quarterly|jstor=969270|pages=500–501|title=none|volume=21}} * {{cite journal|last=Scherer|first=Joanna Cohan|date=Spring 1991|doi=10.2307/1185154|issue=2|journal=American Indian Quarterly|jstor=1185154|pages=266–268|title=none|volume=15}} * {{cite journal|last=Toedtemeier|first=Terry|date=Winter 1992–1993|issue=4|journal=Oregon Historical Quarterly|jstor=20614490|pages=436–438|title=none|volume=93}}</ref> Tuugnorgal <references /> [[Category:Rewbe]] rj5czsdtym5wg0p7qgca9hwfjgyasne Vibha Tripathi 0 40148 164773 2026-04-16T21:21:10Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Vibha Tripathi (jibinaa ko 5 feebariyee 1948) ko ganndo ko faati e taariindi leydi Indiya. O heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Allahabad, e hitaande 1973 o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hindu Banaras ngam winndude binndanɗe makko tiitoonde "The Painted Grey Ware - A Culture Protohistorique". O golliima e fannu Arkewolosi e Arkeometallurgi Proto-historique e Early-Historique, o yaltinii ko ina tolnoo e 200 binndanɗe wiɗto. Gila hitaande..." 164773 wikitext text/x-wiki Vibha Tripathi (jibinaa ko 5 feebariyee 1948) ko ganndo ko faati e taariindi leydi Indiya. O heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Allahabad, e hitaande 1973 o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hindu Banaras ngam winndude binndanɗe makko tiitoonde "The Painted Grey Ware - A Culture Protohistorique". O golliima e fannu Arkewolosi e Arkeometallurgi Proto-historique e Early-Historique, o yaltinii ko ina tolnoo e 200 binndanɗe wiɗto. Gila hitaande 2019, ko o porfeseer emeritus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hindu Banaras, to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol ɓooyngol e arkewolosi. Suɓo binndanɗe Defte Tripathi, V. 1976. Ware pentiir - Pinal jamaanu njamndi to Fuɗnaange Indiya. New Delhi: Sosiyetee bayyinoowo miijo. 1994. Teraakota Indus. Delhi keso: Suudu bayyinoowo defte Sharda. 1998. Arkewolosi e nder leydi Indiya. Delhi keso: Suudu bayyinoowo defte Sharda. Tripathi, V. 2001. Duuɓi njamndi e nder Asii fuɗnaange: ndonu e aadaaji. New Delhi: Defte Aryankooje hakkunde leyɗeele. Tripathi, V. 2007. Daartol karallaagal njamndi e nder leydi Indiya (Gila e fuɗɗoode haa e jamaanu ko adii hannde). Deli keewɗo: Rupa e Sosiyetee. Tripathi, V. 2010 Arkewolosi e nder weeyo Ganga: Waylude mbaydiiji New Delhi: Suudu bayyinoowo Sharda Vol. 1. Tripathi, V. 2010 Arkewolosi e nder weeyo Ganga: Waylude mbaydiiji New Delhi: Suudu bayyinoowo Sharda Vol. 2. Tripathi, V. 2012 Ummagol siwil e nder weeyo Gangetik: ngonka pentiirgal ɓalewal, Delhi, Defte Aryan en hakkunde leyɗeele . 2014. Anai: Koɗorde ladde Varanasi ɓooynde. Delhi: Suudu bayyinoowo defte Sharada. Tripathi, V. 2014. Arkewolosi e nder pine puɗɗaaɗe e nder ladde Ganga hakkundeere. ( Wasuuji to Khayradih (1996-97), diiwaan Balliya, (U.P.) Tripathi, V. Mineraal e njamndi e nder leydi Indiya ɓooyndi (ina woni e peewnugol) Tuugnorgal tryj4ctzylzwaz96piynes33ttkrkun 164774 164773 2026-04-16T21:24:24Z SUZYFATIMA 13856 164774 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vibha Tripathi''' (jibinaa ko 5 feebariyee 1948) ko ganndo ko faati e taariindi leydi Indiya. O heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Allahabad, e hitaande 1973 o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hindu Banaras ngam winndude binndanɗe makko tiitoonde "The Painted Grey Ware - A Culture Protohistorique". O golliima e fannu Arkewolosi e Arkeometallurgi Proto-historique e Early-Historique, o yaltinii ko ina tolnoo e 200 binndanɗe wiɗto. Gila hitaande 2019, ko o porfeseer emeritus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hindu Banaras, to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol ɓooyngol e arkewolosi. Suɓo binndanɗe == Defte == Tripathi, V. 1976. Ware pentiir - Pinal jamaanu njamndi to Fuɗnaange Indiya. New Delhi: Sosiyetee bayyinoowo miijo. * 1994. Teraakota Indus. Delhi keso: Suudu bayyinoowo defte Sharda. * 1998. Arkewolosi e nder leydi Indiya. Delhi keso: Suudu bayyinoowo defte Sharda. * Tripathi, V. 2001. Duuɓi njamndi e nder Asii fuɗnaange: ndonu e aadaaji. New Delhi: Defte Aryankooje hakkunde leyɗeele. * Tripathi, V. 2007. Daartol karallaagal njamndi e nder leydi Indiya (Gila e fuɗɗoode haa e jamaanu ko adii hannde). Deli keewɗo: Rupa e Sosiyetee. * Tripathi, V. 2010 Arkewolosi e nder weeyo Ganga: Waylude mbaydiiji New Delhi: Suudu bayyinoowo Sharda Vol. 1. * Tripathi, V. 2010 Arkewolosi e nder weeyo Ganga: Waylude mbaydiiji New Delhi: Suudu bayyinoowo Sharda Vol. 2. * Tripathi, V. 2012 Ummagol siwil e nder weeyo Gangetik: ngonka pentiirgal ɓalewal, Delhi, Defte Aryan en hakkunde leyɗeele * . 2014. Anai: Koɗorde ladde Varanasi ɓooynde. Delhi: Suudu bayyinoowo defte Sharada. * Tripathi, V. 2014. Arkewolosi e nder pine puɗɗaaɗe e nder ladde Ganga hakkundeere. ( Wasuuji to Khayradih (1996-97), diiwaan Balliya, (U.P.) * Tripathi, V. Mineraal e njamndi e nder leydi Indiya ɓooyndi (ina woni e peewnugol) == Tuugnorgal == 5ebn7wxl4av781iexexero0qqqtf2gq 164778 164774 2026-04-16T21:29:30Z SUZYFATIMA 13856 164778 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vibha Tripathi''' (jibinaa ko 5 feebariyee 1948) ko ganndo ko faati e taariindi leydi Indiya. O heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Allahabad, e hitaande 1973 o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hindu Banaras ngam winndude binndanɗe makko tiitoonde "The Painted Grey Ware - A Culture Protohistorique". O golliima e fannu Arkewolosi e Arkeometallurgi Proto-historique e Early-Historique, o yaltinii ko ina tolnoo e 200 binndanɗe wiɗto. Gila hitaande 2019, ko o porfeseer emeritus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hindu Banaras, to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol ɓooyngol e arkewolosi. Suɓo binndanɗe == Defte == Tripathi, V. 1976. Ware pentiir - Pinal jamaanu njamndi to Fuɗnaange Indiya. New Delhi: Sosiyetee bayyinoowo miijo. * 1994. Teraakota Indus. Delhi keso: Suudu bayyinoowo defte Sharda. * 1998. Arkewolosi e nder leydi Indiya. Delhi keso: Suudu bayyinoowo defte Sharda. * Tripathi, V. 2001. Duuɓi njamndi e nder Asii fuɗnaange: ndonu e aadaaji. New Delhi: Defte Aryankooje hakkunde leyɗeele. * Tripathi, V. 2007. Daartol karallaagal njamndi e nder leydi Indiya (Gila e fuɗɗoode haa e jamaanu ko adii hannde). Deli keewɗo: Rupa e Sosiyetee. * Tripathi, V. 2010 Arkewolosi e nder weeyo Ganga: Waylude mbaydiiji New Delhi: Suudu bayyinoowo Sharda Vol. 1. * Tripathi, V. 2010 Arkewolosi e nder weeyo Ganga: Waylude mbaydiiji New Delhi: Suudu bayyinoowo Sharda Vol. 2. * Tripathi, V. 2012 Ummagol siwil e nder weeyo Gangetik: ngonka pentiirgal ɓalewal, Delhi, Defte Aryan en hakkunde leyɗeele * . 2014. Anai: Koɗorde ladde Varanasi ɓooynde. Delhi: Suudu bayyinoowo defte Sharada. * Tripathi, V. 2014. Arkewolosi e nder pine puɗɗaaɗe e nder ladde Ganga hakkundeere. ( Wasuuji to Khayradih (1996-97), diiwaan Balliya, (U.P.) * Tripathi, V. Mineraal e njamndi e nder leydi Indiya ɓooyndi (ina woni e peewnugol)<ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.infinityfoundation.com/mandala/t_pr/t_pr_tripa_cv.htm|title=CV: Vibha Tripathi|website=www.infinityfoundation.com|access-date=2020-01-11}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.bhu.ac.in/aihc/vb.htm|title=Prof. Vibha Tripathi|last=|first=|date=|website=www.bhu.ac.in|archive-url=https://web.archive.org/web/20091202055808/http://www.bhu.ac.in/aihc/vb.htm|url-status=dead|archive-date=2 December 2009|access-date=}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.thehindu.com/society/faith/hinduism-a-confusing-present-day-practice-for-the-new-generation/article29484694.ece|title=Hinduism: a confusing present-day practice for the new generation|last=Pruthi|first=Bhumika|date=2019-09-23|work=The Hindu|access-date=2020-01-11|language=en-IN|issn=0971-751X}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 894bl4odu4wj5l06skzhrjamx7ssszf 164779 164778 2026-04-16T21:30:02Z SUZYFATIMA 13856 164779 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vibha Tripathi''' (jibinaa ko 5 feebariyee 1948) ko ganndo ko faati e taariindi leydi Indiya. O heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Allahabad, e hitaande 1973 o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hindu Banaras ngam winndude binndanɗe makko tiitoonde "The Painted Grey Ware - A Culture Protohistorique". O golliima e fannu Arkewolosi e Arkeometallurgi Proto-historique e Early-Historique, o yaltinii ko ina tolnoo e 200 binndanɗe wiɗto. Gila hitaande 2019, ko o porfeseer emeritus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hindu Banaras, to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol ɓooyngol e arkewolosi. Suɓo binndanɗe == Defte == Tripathi, V. 1976. Ware pentiir - Pinal jamaanu njamndi to Fuɗnaange Indiya. New Delhi: Sosiyetee bayyinoowo miijo. * 1994. Teraakota Indus. Delhi keso: Suudu bayyinoowo defte Sharda. * 1998. Arkewolosi e nder leydi Indiya. Delhi keso: Suudu bayyinoowo defte Sharda. * Tripathi, V. 2001. Duuɓi njamndi e nder Asii fuɗnaange: ndonu e aadaaji. New Delhi: Defte Aryankooje hakkunde leyɗeele. * Tripathi, V. 2007. Daartol karallaagal njamndi e nder leydi Indiya (Gila e fuɗɗoode haa e jamaanu ko adii hannde). Deli keewɗo: Rupa e Sosiyetee. * Tripathi, V. 2010 Arkewolosi e nder weeyo Ganga: Waylude mbaydiiji New Delhi: Suudu bayyinoowo Sharda Vol. 1. * Tripathi, V. 2010 Arkewolosi e nder weeyo Ganga: Waylude mbaydiiji New Delhi: Suudu bayyinoowo Sharda Vol. 2. * Tripathi, V. 2012 Ummagol siwil e nder weeyo Gangetik: ngonka pentiirgal ɓalewal, Delhi, Defte Aryan en hakkunde leyɗeele * . 2014. Anai: Koɗorde ladde Varanasi ɓooynde. Delhi: Suudu bayyinoowo defte Sharada. * Tripathi, V. 2014. Arkewolosi e nder pine puɗɗaaɗe e nder ladde Ganga hakkundeere. ( Wasuuji to Khayradih (1996-97), diiwaan Balliya, (U.P.) * Tripathi, V. Mineraal e njamndi e nder leydi Indiya ɓooyndi (ina woni e peewnugol)<ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.infinityfoundation.com/mandala/t_pr/t_pr_tripa_cv.htm|title=CV: Vibha Tripathi|website=www.infinityfoundation.com|access-date=2020-01-11}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.bhu.ac.in/aihc/vb.htm|title=Prof. Vibha Tripathi|last=|first=|date=|website=www.bhu.ac.in|archive-url=https://web.archive.org/web/20091202055808/http://www.bhu.ac.in/aihc/vb.htm|url-status=dead|archive-date=2 December 2009|access-date=}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.thehindu.com/society/faith/hinduism-a-confusing-present-day-practice-for-the-new-generation/article29484694.ece|title=Hinduism: a confusing present-day practice for the new generation|last=Pruthi|first=Bhumika|date=2019-09-23|work=The Hindu|access-date=2020-01-11|language=en-IN|issn=0971-751X}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] alg7p63mew1asu1tgaxqs1dj5evhp50 Danbury Lady Carling Open 0 40149 164775 2026-04-16T21:26:56Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Danbury Lady Carling Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1968 haa 1969. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Ridgewood Country Club to Danbury, to leydi Konnektikut. Jaaltaaɓe Danbury debbo karling udditi 1969 Kaarol Mann Gino Paoli Uddita 1968 Kati Witwort Ƴeew kadi Lady Carling Fuɗnaange Udditgol - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fijiraaɗo to Massachusetts tuggi 1962 haa 1966 Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA, fijiraaɗo to Maryland tuggi 1964 haa 1973 Tuugno..." 164775 wikitext text/x-wiki Danbury Lady Carling Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1968 haa 1969. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Ridgewood Country Club to Danbury, to leydi Konnektikut. Jaaltaaɓe Danbury debbo karling udditi 1969 Kaarol Mann Gino Paoli Uddita 1968 Kati Witwort Ƴeew kadi Lady Carling Fuɗnaange Udditgol - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fijiraaɗo to Massachusetts tuggi 1962 haa 1966 Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA, fijiraaɗo to Maryland tuggi 1964 haa 1973 Tuugnorgal eelwp86mn1xz38yatn34ebb8pwoy2wc 164776 164775 2026-04-16T21:27:47Z Ilya Discuss 10103 164776 wikitext text/x-wiki Danbury Lady Carling Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1968 haa 1969. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Ridgewood C{{Databox}}ountry Club to Danbury, to leydi Konnektikut. Jaaltaaɓe Danbury debbo karling udditi 1969 Kaarol Mann Gino Paoli Uddita 1968 Kati Witwort Ƴeew kadi Lady Carling Fuɗnaange Udditgol - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fijiraaɗo to Massachusetts tuggi 1962 haa 1966 Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA, fijiraaɗo to Maryland tuggi 1964 haa 1973 Tuugnorgal efiaarex0fujy4552s5gzit7a436me9 164777 164776 2026-04-16T21:29:06Z Ilya Discuss 10103 164777 wikitext text/x-wiki '''Danbury Lady Carling Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1968 haa 1969. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Ridgewood C{{Databox}}ountry Club to Danbury, to leydi Konnektikut. == Jaaltaaɓe == Danbury debbo karling udditi 1969 Kaarol Mann Gino Paoli Uddita 1968 Kati Witwort Ƴeew kadi Lady Carling Fuɗnaange Udditgol - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fijiraaɗo to Massachusetts tuggi 1962 haa 1966 Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA, fijiraaɗo to Maryland tuggi 1964 haa 1973 Tuugnorgal 514mpzurijpjjxrneognld70vh9cxg0 164780 164777 2026-04-16T21:30:04Z Ilya Discuss 10103 164780 wikitext text/x-wiki '''Danbury Lady Carling Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1968 haa 1969. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Ridgewood C{{Databox}}ountry Club to Danbury, to leydi Konnektikut. == Jaaltaaɓe == Danbury debbo karling udditi 1969 Kaarol Mann == Gino Paoli Uddita == 1968 Kati Witwort == Ƴeew kadi == Lady Carling Fuɗnaange Udditgol - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fijiraaɗo to Massachusetts tuggi 1962 haa 1966 Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA, fijiraaɗo to Maryland tuggi 1964 haa 1973 == Tuugnorgal == ormjcmx8fgata63pprvfl89b5c685zl 164781 164780 2026-04-16T21:32:36Z Ilya Discuss 10103 164781 wikitext text/x-wiki '''Danbury Lady Carling Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1968 haa 1969. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Ridgewood C{{Databox}}ountry Club to Danbury, to leydi Konnektikut.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref> == Jaaltaaɓe == Danbury debbo karling udditi 1969 Kaarol Mann == Gino Paoli Uddita == 1968 Kati Witwort == Ƴeew kadi == Lady Carling Fuɗnaange Udditgol - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fijiraaɗo to Massachusetts tuggi 1962 haa 1966 Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA, fijiraaɗo to Maryland tuggi 1964 haa 1973 == Tuugnorgal == rkde9u25yv2c36dk67yeqxqhmh5fncm Vera Grabe 0 40150 164782 2026-04-16T21:33:19Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Vera Grabe Loewenherz ko annduɗo ko faati e neɗɗaagu Kolommbi, ko ganndo politik, gonnooɗo tergal e fedde gerilla Kolommbi M-19, nde o wonnoo kadi gooto e sosɓe fedde nde. Kugal Jibnaaɓe makko ngummii ko Almaañ, payi Kolommbi. Caggal nde o gollodii e M-19, o arti e renndo ngo rewrude e nanondiral jam, ngal addani murtuɓe ɓee ustude kaɓirɗe mum en, tawa alaa ko ɓe mbaɗata e laamu nguu. O heɓi dipolomaaji makko ko faati e daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde..." 164782 wikitext text/x-wiki Vera Grabe Loewenherz ko annduɗo ko faati e neɗɗaagu Kolommbi, ko ganndo politik, gonnooɗo tergal e fedde gerilla Kolommbi M-19, nde o wonnoo kadi gooto e sosɓe fedde nde. Kugal Jibnaaɓe makko ngummii ko Almaañ, payi Kolommbi. Caggal nde o gollodii e M-19, o arti e renndo ngo rewrude e nanondiral jam, ngal addani murtuɓe ɓee ustude kaɓirɗe mum en, tawa alaa ko ɓe mbaɗata e laamu nguu. O heɓi dipolomaaji makko ko faati e daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Andes, o heɓi kadi doktoraa makko ko faati e jam, luural e demokaraasi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Granada, Espaañ. E les njiimaandi fedde wiyeteende M-19 Democratic Alliance, lannda politik ummoriiɗo e fedde nde wonaa laamuyankoore, o suɓaama e Kongres, ko adii fof ko Wakiiliijo suudu sarɗiiji, caggal ɗuum ko Senaateer Kolommbi. E woote hooreleydaagu Kolommbi e hitaande 2002 o dañii kanndidaa cukko hooreejo leydi e Luis Eduardo Garzón e nder tikket Front Social et Politique. O golliima e ammbasadeer Kolommbi to Espaañ, ko gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore (ONG Observatorio para la Paz) (1998–1999), ko o porfeseer e koolaaɗo kuuɓal, ko o daraniiɗo jam. Laamu Kolommbi toɗɗii mo hooreejo kaaldigal mum e konu ndimaagu leydi (ELN) e lewru desaambar 2023 Tuugnorgal qp12p8x1n41yzmnjkaws1rqwqlun91x 164784 164782 2026-04-16T21:35:54Z SUZYFATIMA 13856 164784 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vera Grabe''' Loewenherz ko annduɗo ko faati e neɗɗaagu Kolommbi, ko ganndo politik, gonnooɗo tergal e fedde gerilla Kolommbi M-19, nde o wonnoo kadi gooto e sosɓe fedde nde. == Kugal == Jibnaaɓe makko ngummii ko Almaañ, payi Kolommbi. Caggal nde o gollodii e M-19, o arti e renndo ngo rewrude e nanondiral jam, ngal addani murtuɓe ɓee ustude kaɓirɗe mum en, tawa alaa ko ɓe mbaɗata e laamu nguu. O heɓi dipolomaaji makko ko faati e daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Andes, o heɓi kadi doktoraa makko ko faati e jam, luural e demokaraasi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Granada, Espaañ. E les njiimaandi fedde wiyeteende M-19 Democratic Alliance, lannda politik ummoriiɗo e fedde nde wonaa laamuyankoore, o suɓaama e Kongres, ko adii fof ko Wakiiliijo suudu sarɗiiji, caggal ɗuum ko Senaateer Kolommbi. E woote hooreleydaagu Kolommbi e hitaande 2002 o dañii kanndidaa cukko hooreejo leydi e Luis Eduardo Garzón e nder tikket Front Social et Politique. O golliima e ammbasadeer Kolommbi to Espaañ, ko gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore (ONG Observatorio para la Paz) (1998–1999), ko o porfeseer e koolaaɗo kuuɓal, ko o daraniiɗo jam. Laamu Kolommbi toɗɗii mo hooreejo kaaldigal mum e konu ndimaagu leydi (ELN) e lewru desaambar 2023 == Tuugnorgal == mioew5z3gb3rvcxw54mzmx71gxw5mxi 164793 164784 2026-04-16T21:41:13Z SUZYFATIMA 13856 164793 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vera Grabe''' Loewenherz ko annduɗo ko faati e neɗɗaagu Kolommbi, ko ganndo politik, gonnooɗo tergal e fedde gerilla Kolommbi M-19, nde o wonnoo kadi gooto e sosɓe fedde nde. == Kugal == Jibnaaɓe makko ngummii ko Almaañ, payi Kolommbi. Caggal nde o gollodii e M-19, o arti e renndo ngo rewrude e nanondiral jam, ngal addani murtuɓe ɓee ustude kaɓirɗe mum en, tawa alaa ko ɓe mbaɗata e laamu nguu. O heɓi dipolomaaji makko ko faati e daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Andes, o heɓi kadi doktoraa makko ko faati e jam, luural e demokaraasi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Granada, Espaañ. E les njiimaandi fedde wiyeteende M-19 Democratic Alliance, lannda politik ummoriiɗo e fedde nde wonaa laamuyankoore, o suɓaama e Kongres, ko adii fof ko Wakiiliijo suudu sarɗiiji, caggal ɗuum ko Senaateer Kolommbi. E woote hooreleydaagu Kolommbi e hitaande 2002 o dañii kanndidaa cukko hooreejo leydi e Luis Eduardo Garzón e nder tikket Front Social et Politique. O golliima e ammbasadeer Kolommbi to Espaañ, ko gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore (ONG Observatorio para la Paz) (1998–1999), ko o porfeseer e koolaaɗo kuuɓal, ko o daraniiɗo jam. Laamu Kolommbi toɗɗii mo hooreejo kaaldigal mum e konu ndimaagu leydi (ELN) e lewru desaambar 2023<ref>{{cite news|title=¿Quiénes son los candidatos?|url=https://news.bbc.co.uk/hi/spanish/specials/elecciones_en_colombia/newsid_1994000/1994387.stm|work=Elecciones en Colombia|publisher=[[BBC Mundo]]|date=18 May 2002|access-date=26 May 2009|language=es}}</ref><ref>{{cite web|url=http://universidad.edu.co/index.php?option=com_content&view=article&catid=16:noticias&id=19:las-personalidades-del-plan-decenal-de-educaci|title=Las personalidades del Plan Decenal de Educación (abril)|publisher=El Observatorio de la Universidad Colombiana|access-date=25 May 2009|language=es}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.mineducacion.gov.co/cvn/1665/article-110596.html|title=Movilización social para la construcción del Plan Decenal de Educación 2006-2015|publisher=Ministerio de Educación Nacional|access-date=25 May 2009|language=es|archive-date=20 June 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090620203157/http://www.mineducacion.gov.co/cvn/1665/article-110596.html|url-status=dead}}</ref><ref name="elpais111223">{{cite web|title=Vera Grabe es designada como jefe negociadora del Gobierno en la mesa con el ELN|url=https://www.elpais.com.co/colombia/vera-grabe-es-designada-como-jefe-negociadora-del-gobierno-en-la-mesa-con-el-eln-1125.html|website=Noticias de Cali, Valle y Colombia - Periodico: Diario El País|access-date=13 December 2023|language=spanish|date=11 December 2023}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 4jrx89zqfedawlb7j1zduagdlux7dz2 164796 164793 2026-04-16T21:42:34Z SUZYFATIMA 13856 164796 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vera Grabe''' Loewenherz ko annduɗo ko faati e neɗɗaagu Kolommbi, ko ganndo politik, gonnooɗo tergal e fedde gerilla Kolommbi M-19, nde o wonnoo kadi gooto e sosɓe fedde nde. == Kugal == Jibnaaɓe makko ngummii ko Almaañ, payi Kolommbi. Caggal nde o gollodii e M-19, o arti e renndo ngo rewrude e nanondiral jam, ngal addani murtuɓe ɓee ustude kaɓirɗe mum en, tawa alaa ko ɓe mbaɗata e laamu nguu. O heɓi dipolomaaji makko ko faati e daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Andes, o heɓi kadi doktoraa makko ko faati e jam, luural e demokaraasi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Granada, Espaañ. E les njiimaandi fedde wiyeteende M-19 Democratic Alliance, lannda politik ummoriiɗo e fedde nde wonaa laamuyankoore, o suɓaama e Kongres, ko adii fof ko Wakiiliijo suudu sarɗiiji, caggal ɗuum ko Senaateer Kolommbi. E woote hooreleydaagu Kolommbi e hitaande 2002 o dañii kanndidaa cukko hooreejo leydi e Luis Eduardo Garzón e nder tikket Front Social et Politique. O golliima e ammbasadeer Kolommbi to Espaañ, ko gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore (ONG Observatorio para la Paz) (1998–1999), ko o porfeseer e koolaaɗo kuuɓal, ko o daraniiɗo jam. Laamu Kolommbi toɗɗii mo hooreejo kaaldigal mum e konu ndimaagu leydi (ELN) e lewru desaambar 2023<ref>{{cite news|title=¿Quiénes son los candidatos?|url=https://news.bbc.co.uk/hi/spanish/specials/elecciones_en_colombia/newsid_1994000/1994387.stm|work=Elecciones en Colombia|publisher=[[BBC Mundo]]|date=18 May 2002|access-date=26 May 2009|language=es}}</ref><ref>{{cite web|url=http://universidad.edu.co/index.php?option=com_content&view=article&catid=16:noticias&id=19:las-personalidades-del-plan-decenal-de-educaci|title=Las personalidades del Plan Decenal de Educación (abril)|publisher=El Observatorio de la Universidad Colombiana|access-date=25 May 2009|language=es}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.mineducacion.gov.co/cvn/1665/article-110596.html|title=Movilización social para la construcción del Plan Decenal de Educación 2006-2015|publisher=Ministerio de Educación Nacional|access-date=25 May 2009|language=es|archive-date=20 June 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090620203157/http://www.mineducacion.gov.co/cvn/1665/article-110596.html|url-status=dead}}</ref><ref name="elpais111223">{{cite web|title=Vera Grabe es designada como jefe negociadora del Gobierno en la mesa con el ELN|url=https://www.elpais.com.co/colombia/vera-grabe-es-designada-como-jefe-negociadora-del-gobierno-en-la-mesa-con-el-eln-1125.html|website=Noticias de Cali, Valle y Colombia - Periodico: Diario El País|access-date=13 December 2023|language=spanish|date=11 December 2023}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 96eno0dqp1k06313anq5uc5qudi9vcw Sacramento Union Ladies Classic 0 40151 164783 2026-04-16T21:35:20Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Sacramento Union Ladies Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1974 tan. Carole Jo Kabler heɓi njeenaari ndii e balɗe nay e dow Jane Blalock e Catherine Duggan. Tuugnorgal" 164783 wikitext text/x-wiki Sacramento Union Ladies Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1974 tan. Carole Jo Kabler heɓi njeenaari ndii e balɗe nay e dow Jane Blalock e Catherine Duggan. Tuugnorgal 6ue84bbtipq3nxkmrujd4tmvegwnheb 164785 164783 2026-04-16T21:36:15Z Ilya Discuss 10103 164785 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Sacramento Union Ladies Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1974 tan. Carole Jo Kabler heɓi njeenaari ndii e balɗe nay e dow Jane Blalock e Catherine Duggan. Tuugnorgal tdi0g6z7patytl3w6o5ggzomu49w9zv 164788 164785 2026-04-16T21:37:34Z Ilya Discuss 10103 164788 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sacramento Union Ladies Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1974 tan. Carole Jo Kabler heɓi njeenaari ndii e balɗe nay e dow Jane Blalock e Catherine Duggan. == Tuugnorgal == dvjfqch6jim4y6v8asokod1kllx62ta 164791 164788 2026-04-16T21:38:33Z Ilya Discuss 10103 164791 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sacramento Union Ladies Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1974 tan. Carole Jo Kabler heɓi njeenaari ndii e balɗe nay e dow Jane Blalock e Catherine Duggan.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-09-06|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == nddgn667watvrnowtcuana0p8zv6nv0 Karol Jenkins (daraniiɗo haɓaade) 0 40152 164786 2026-04-16T21:36:24Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346064859|Carol Jenkins (activist)]]" 164786 wikitext text/x-wiki '''Carol Jenkins''' ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe, binndoowo, gardiiɗo tele, gonnooɗo jaayndiyanke tele. == Jaangirde == Carol Jenkins heɓi BA e hitaande 1966 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wheelock, ngal gila ndeen hawri e duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, e MA to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York . Jaaɓihaaɗtirdeeji ɗiɗi ɗii fof teddinii mo no feewi, sibu ko o almuudo tedduɗo. == Kugal == E fuɗɗoode golle makko, Jenkins wonnoo ko e yuɓɓinde gooto e porogaraamuuji gadani ñalnde kala e nder [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], ''Straight Talk'' e WOR-TV ; e wondude e jaɓɓaade ''Positively Black'' ngam WNBC-TV, gooto e porogaraamuuji teleeji gadani jowitiiɗi e geɗe ɓaleeɓe to Amerik. Ko o jaayndiyanke tele Afriknaajo-Ameriknaajo, Jenkins wonnoo ko jaayndiyanke e jaayndiyanke to WNBC-TV to New York fotde duuɓi 25. O haaliino gila e batu hooreejo leydi ndii gila e kitaale 1970 haa 1990, e nder Afrik worgo o habrii kadi ko fayti e yaltugol [[Nelson Manndelaa|Nelson Mandelaa]] e kasoo, o waɗi heen kadi yeewtere teeŋtunde to bannge apartaayd toɗɗaande e njeenaari Emmy . O ardii ''Carol Jenkins Live'', yeewtere makko ñalnde kala, e WNYW-TV . Jenkins kanko e ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Elizabeth Gardner Hines, ko kamɓe ngoni winndooɓe deftere wiyeteende ''« Titan ɓaleejo : A. G. Gaston e waɗde miliyoŋaaji ɓaleejo Ameriknaajo »'' (2004). Nguurndam kaaw makko, jom ngalu Alabama keɓtinaaɗo, daraniiɗo hakkeeji siwil, deftere ndee heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ko wonaa defte binndaaɗe, ummoraade e Black Caucus mo Fedde Defte Amerik . Ko kanko woni hooreejo sosɗo nokku jaayndeeji rewɓe, fedde nde wonaa laamuyankoore nde Gloria Steinem, Robin Morgan, e Jane Fonda cosi e hitaande 2004 ngam ɓeydude yeewtere e tawtoreede rewɓe e jaayndeeji. Ko o hooreejo leydi, o miijii eɓɓoore Progressive Women's Voices ngam rokkude rewɓe e sukaaɓe rewɓe humpitooji e nder jaayndeeji, o yaajtini kadi SheSource, portfolio ɓurɗo mawnude e annduɓe rewɓe e nder leydi ndii. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (December 2020)">citation needed</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> E nder batuuji FCC o seedtii "kiriis e nder wakilaagu" e nder jaayɗe mawɗe. Hitaande kala WMC ina rokka njeenaari mum WMC Carol Jenkins wonande rewɓe wonɓe e jappeere ardorde keeriinde. Ko o jaayndiyanke tele Afriknaajo-Ameriknaajo gadano, Jenkins wonnoo ko jaayndiyanke e jaayndiyanke to WNBC TV to New York fotde duuɓi 25. O habrii gila e batuuji hooreejo leydi ndii gila e kitaale 1970 haa 1990, e nder Afrik worgo o habrii kadi ko fayti e yaltugol [[Nelson Manndelaa|Nelson Mandelaa]] e kasoo, o waɗi heen kadi yeewtere teeŋtunde toɗɗaande Emmy, ko fayti e apartaayd . Ko o hooreejo ɓooyɗo e tergal jooni e yiilirde Amref Health Africa USA, fedde ONG ɓurnde mawnude e nder Afrik, omo golloroo e golle ngam wallitde eɓɓooji cellal wonande rewɓe e sukaaɓe rewɓe Afrik. Golle makko goɗɗe e nder yiilirde ina njeyaa heen : Jaayndeeji rewɓe to CUNY, [1] Feministeeji ɓooyɗi Amerik, Goomu toppitiingu hooreejo Gloria Steinem to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Rutgers, [2] Yiilirde Bursiiji Jaayndeeji Anne O’Hare McCormick, Fedde Naalankaagal Manhattan Fuɗnaange ] e Fedde Naalankaagal Humane C, [3] . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] plcobhkccgnt5493i6ky6gacbkr8nkd 164787 164786 2026-04-16T21:37:11Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346064859|Carol Jenkins (activist)]]" 164787 wikitext text/x-wiki '''Carol Jenkins''' ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe, binndoowo, gardiiɗo tele, gonnooɗo jaayndiyanke tele.<ref>CAROL JENKINS (WHEELOCK'66)". Alumni Weekend. Boston University. Retrieved December 2, 2020.</ref> == Jaangirde == Carol Jenkins heɓi BA e hitaande 1966 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wheelock, ngal gila ndeen hawri e duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, e MA to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York . Jaaɓihaaɗtirdeeji ɗiɗi ɗii fof teddinii mo no feewi, sibu ko o almuudo tedduɗo. == Kugal == E fuɗɗoode golle makko, Jenkins wonnoo ko e yuɓɓinde gooto e porogaraamuuji gadani ñalnde kala e nder [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], ''Straight Talk'' e WOR-TV ; e wondude e jaɓɓaade ''Positively Black'' ngam WNBC-TV, gooto e porogaraamuuji teleeji gadani jowitiiɗi e geɗe ɓaleeɓe to Amerik. Ko o jaayndiyanke tele Afriknaajo-Ameriknaajo, Jenkins wonnoo ko jaayndiyanke e jaayndiyanke to WNBC-TV to New York fotde duuɓi 25. O haaliino gila e batu hooreejo leydi ndii gila e kitaale 1970 haa 1990, e nder Afrik worgo o habrii kadi ko fayti e yaltugol [[Nelson Manndelaa|Nelson Mandelaa]] e kasoo, o waɗi heen kadi yeewtere teeŋtunde to bannge apartaayd toɗɗaande e njeenaari Emmy . O ardii ''Carol Jenkins Live'', yeewtere makko ñalnde kala, e WNYW-TV . Jenkins kanko e ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Elizabeth Gardner Hines, ko kamɓe ngoni winndooɓe deftere wiyeteende ''« Titan ɓaleejo : A. G. Gaston e waɗde miliyoŋaaji ɓaleejo Ameriknaajo »'' (2004). Nguurndam kaaw makko, jom ngalu Alabama keɓtinaaɗo, daraniiɗo hakkeeji siwil, deftere ndee heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ko wonaa defte binndaaɗe, ummoraade e Black Caucus mo Fedde Defte Amerik . Ko kanko woni hooreejo sosɗo nokku jaayndeeji rewɓe, fedde nde wonaa laamuyankoore nde Gloria Steinem, Robin Morgan, e Jane Fonda cosi e hitaande 2004 ngam ɓeydude yeewtere e tawtoreede rewɓe e jaayndeeji. Ko o hooreejo leydi, o miijii eɓɓoore Progressive Women's Voices ngam rokkude rewɓe e sukaaɓe rewɓe humpitooji e nder jaayndeeji, o yaajtini kadi SheSource, portfolio ɓurɗo mawnude e annduɓe rewɓe e nder leydi ndii. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (December 2020)">citation needed</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> E nder batuuji FCC o seedtii "kiriis e nder wakilaagu" e nder jaayɗe mawɗe. Hitaande kala WMC ina rokka njeenaari mum WMC Carol Jenkins wonande rewɓe wonɓe e jappeere ardorde keeriinde. Ko o jaayndiyanke tele Afriknaajo-Ameriknaajo gadano, Jenkins wonnoo ko jaayndiyanke e jaayndiyanke to WNBC TV to New York fotde duuɓi 25. O habrii gila e batuuji hooreejo leydi ndii gila e kitaale 1970 haa 1990, e nder Afrik worgo o habrii kadi ko fayti e yaltugol [[Nelson Manndelaa|Nelson Mandelaa]] e kasoo, o waɗi heen kadi yeewtere teeŋtunde toɗɗaande Emmy, ko fayti e apartaayd . Ko o hooreejo ɓooyɗo e tergal jooni e yiilirde Amref Health Africa USA, fedde ONG ɓurnde mawnude e nder Afrik, omo golloroo e golle ngam wallitde eɓɓooji cellal wonande rewɓe e sukaaɓe rewɓe Afrik. Golle makko goɗɗe e nder yiilirde ina njeyaa heen : Jaayndeeji rewɓe to CUNY, [1] Feministeeji ɓooyɗi Amerik, Goomu toppitiingu hooreejo Gloria Steinem to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Rutgers, [2] Yiilirde Bursiiji Jaayndeeji Anne O’Hare McCormick, Fedde Naalankaagal Manhattan Fuɗnaange ] e Fedde Naalankaagal Humane C, [3] . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] dsgmp13zsfu7bjerqhrkcfszcvc2h3j 164789 164787 2026-04-16T21:38:03Z Sardeeq 14292 164789 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Carol Jenkins''' ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe, binndoowo, gardiiɗo tele, gonnooɗo jaayndiyanke tele.<ref>CAROL JENKINS (WHEELOCK'66)". Alumni Weekend. Boston University. Retrieved December 2, 2020.</ref> == Jaangirde == Carol Jenkins heɓi BA e hitaande 1966 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wheelock, ngal gila ndeen hawri e duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, e MA to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York . Jaaɓihaaɗtirdeeji ɗiɗi ɗii fof teddinii mo no feewi, sibu ko o almuudo tedduɗo. == Kugal == E fuɗɗoode golle makko, Jenkins wonnoo ko e yuɓɓinde gooto e porogaraamuuji gadani ñalnde kala e nder [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], ''Straight Talk'' e WOR-TV ; e wondude e jaɓɓaade ''Positively Black'' ngam WNBC-TV, gooto e porogaraamuuji teleeji gadani jowitiiɗi e geɗe ɓaleeɓe to Amerik. Ko o jaayndiyanke tele Afriknaajo-Ameriknaajo, Jenkins wonnoo ko jaayndiyanke e jaayndiyanke to WNBC-TV to New York fotde duuɓi 25. O haaliino gila e batu hooreejo leydi ndii gila e kitaale 1970 haa 1990, e nder Afrik worgo o habrii kadi ko fayti e yaltugol [[Nelson Manndelaa|Nelson Mandelaa]] e kasoo, o waɗi heen kadi yeewtere teeŋtunde to bannge apartaayd toɗɗaande e njeenaari Emmy . O ardii ''Carol Jenkins Live'', yeewtere makko ñalnde kala, e WNYW-TV . Jenkins kanko e ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Elizabeth Gardner Hines, ko kamɓe ngoni winndooɓe deftere wiyeteende ''« Titan ɓaleejo : A. G. Gaston e waɗde miliyoŋaaji ɓaleejo Ameriknaajo »'' (2004). Nguurndam kaaw makko, jom ngalu Alabama keɓtinaaɗo, daraniiɗo hakkeeji siwil, deftere ndee heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ko wonaa defte binndaaɗe, ummoraade e Black Caucus mo Fedde Defte Amerik . Ko kanko woni hooreejo sosɗo nokku jaayndeeji rewɓe, fedde nde wonaa laamuyankoore nde Gloria Steinem, Robin Morgan, e Jane Fonda cosi e hitaande 2004 ngam ɓeydude yeewtere e tawtoreede rewɓe e jaayndeeji. Ko o hooreejo leydi, o miijii eɓɓoore Progressive Women's Voices ngam rokkude rewɓe e sukaaɓe rewɓe humpitooji e nder jaayndeeji, o yaajtini kadi SheSource, portfolio ɓurɗo mawnude e annduɓe rewɓe e nder leydi ndii. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (December 2020)">citation needed</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> E nder batuuji FCC o seedtii "kiriis e nder wakilaagu" e nder jaayɗe mawɗe. Hitaande kala WMC ina rokka njeenaari mum WMC Carol Jenkins wonande rewɓe wonɓe e jappeere ardorde keeriinde. Ko o jaayndiyanke tele Afriknaajo-Ameriknaajo gadano, Jenkins wonnoo ko jaayndiyanke e jaayndiyanke to WNBC TV to New York fotde duuɓi 25. O habrii gila e batuuji hooreejo leydi ndii gila e kitaale 1970 haa 1990, e nder Afrik worgo o habrii kadi ko fayti e yaltugol [[Nelson Manndelaa|Nelson Mandelaa]] e kasoo, o waɗi heen kadi yeewtere teeŋtunde toɗɗaande Emmy, ko fayti e apartaayd . Ko o hooreejo ɓooyɗo e tergal jooni e yiilirde Amref Health Africa USA, fedde ONG ɓurnde mawnude e nder Afrik, omo golloroo e golle ngam wallitde eɓɓooji cellal wonande rewɓe e sukaaɓe rewɓe Afrik. Golle makko goɗɗe e nder yiilirde ina njeyaa heen : Jaayndeeji rewɓe to CUNY, [1] Feministeeji ɓooyɗi Amerik, Goomu toppitiingu hooreejo Gloria Steinem to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Rutgers, [2] Yiilirde Bursiiji Jaayndeeji Anne O’Hare McCormick, Fedde Naalankaagal Manhattan Fuɗnaange ] e Fedde Naalankaagal Humane C, [3] . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] nhvufu4igdffincxodo4wbx8ecom1qt Soniya Jonson 0 40153 164790 2026-04-16T21:38:31Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342291694|Sonia Johnson]]" 164790 wikitext text/x-wiki '''Sonia Ann Johnson''', ( ''jibinaa ko'' '''Harris''' ; jibinaa ko ñalnde 27 feebariyee 1936) ko Ameriknaajo daraniiɗo [[Feminism|haɓaade rewɓe]] e binndoowo. O woniino balloowo laaɓtuɗo e mbayliigu potal hakkeeji (ERA) e nder kitaale 1970 o ñiŋii e yeeso yimɓe fof darnde Egliis Iisaa-al-Masiihu (Egliis LDS), mo o woni tergal mum, e dow mbayliigu nguu. O riiwaama haa ekklessiya ngam kuuɗe maako. O yahi haa o yaltini defte keewɗe ko faati e rewɓe radikal, o dañii woote gardagol leydi e hitaande 1984, o wonti haaloowo rewɓe lolluɗo. == Nguurndam gadano, jaŋde, e ɓesngu == Sonia Ann Harris, jibinaa ko to Malad, to Idaho, ko Mormon jibinannde joyaɓere . O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah State, o resi Rick Johnson caggal nde o heɓi bak makko. O heɓi dipolom makko master e Doktoraa jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rutgers . O gollinaama e jannginoowo Engele e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde Amerik e caggal leydi, o rewi e jom suudu makko e nokkuuji golle kesi. O jibini ɓiɓɓe nayo e nder ɗii duuɓi. Ɓe ngarti e leyɗeele dentuɗe Amerik e hitaande 1976. [1] [2] E hitaande 1991, yumma Johnson, hono Ida Harris, wonti sunaare e kisal ɓiyiiko debbo caggal nde nani haalaaji maayde Sonia, o heɓi kulhuli telefoŋaaji e dow ɓiyiiko debbo. E ƴettude kulhuli ɗii e ɓernde, Ida ummii to Sonia’s Wildfire Community e lewru noowammbar 1991. Lebbi jeegom caggal ɗuum, Ida maayi e duuɓi 86 tawi Sonia ina wondi e mum. Ida wirnaa ko to Logan, Utah, kono Sonia tawtoraaka wirwirnde nde sabu o fodaniino yumma makko wonde o hootataa Utah. Johnson fuɗɗii haalde ngam wallitde ERA e hitaande 1977 e rewɓe tato woɗɓe, ɓe cosi fedde wiyeteende ''Mormons for ERA'' . Feññinaande ngenndiire waɗi ko e seedantaagal makko e hitaande 1978 yeeso Goomu Ñaawirde Senaa Amerik ko faati e Doosgal leydi, hakkeeji siwil e hakkeeji jeyi leydi, o jokki e haalde e ƴellitde ERA e ñiŋde luulndaare Egliis LDS e waylo-waylo ngoo. [[Joan M. Martin|Joan M. Martin,]] debbo jom suudu tuugiiɗo e iimanaagal, kadi seedtiima e ndeeɗoo yeewtere goomu. Eklesiya LDS fuɗɗii ñaawde Johnson caggal nde o haali konngol mettungol, tiitoonde mum ko "Panic Patriarchal: Politics Sexual in Eglise Mormon" e nder batu fedde Ameriknaare toppitiinde ko fayti e hakkillaaji (APA) to wuro New York e lewru suwee 1979. Johnson wiyi wonde ko ɗum huunde nde alaa ɗo haaɗi, nde wonaa laawol ERA. Sabu konngol ngol waɗii hakkillaaji jaayɗe ngenndiije, ardiiɓe e nder dental Johnson to Virginia, ina heen hooreejo fedde ndee, hono Earl J. Roueche, puɗɗii ɗoon e ɗoon ñaawoore ittugol. Ɓataake ittugol e nder lewru Duujal 1979 hollitii wonde Johnson ina tuumaa e golle bonɗe keewɗe, ko wayi no haɗde porogaraam misiyoŋaaji winndere ndee kala, bonnude porogaraamuuji renndo nder eklesiya, e jannginde jaŋde fenaande. Jom suudu makko seerti e makko e lewru oktoobar 1979, lebbi ɗiɗi ko adii ñaawoore ndee. O siftini kuulal makko ngal "won e caɗeele hakkunde nguurndam makko". Caggal nde o woppi ekkol, Johnson jokki e ƴellitde ERA, o haali e teleeji e nder golle keewɗe e nder leydi ndii fof, haa arti noon e batu ngenndiwal Demokaraasi 1980 . O seppi kadi nokkuuji ko wayi no gardiiɗo lannda Republicain en to Washington, DC Kanko e capanɗe ɗiɗo wondiiɓe ERA, ɓe ngoppitaa ko juuti sabu ɓe kaɓɓi koye maɓɓe e damal suudu dewal Seattle Washington to Bellevue, Washington . <ref name="Stack" /> E nder ndunngu 1982, Johnson ardii rewɓe njeeɗiɗo woɗɓe ummoriiɓe e nder leydi ndii e nder seppo heege mawngo e nder wuro Springfield, Illinois . Fedde nde fawii ko e Illinois sabu ko kañum tan woni dowla njulaagu to bannge worgo mo jaɓaani ERA. E nder koorka Women Hunger for Justice, daraniiɓe rewɓe ina mbaɗatnoo ñalnde kala ñalɗi e nder rotunda kapitol, kono waylo ngoo, haa jooni, ina ŋakki e nder galle Illinois ñalnde 22 lewru nduu, fedde ndee taƴii koorka mum balɗe 37, ndiyam tan, e ronndo njuumri. <ref name="Woulfe" /> E kitaale 1980, o jokkondiri kadi e fedde rewɓe wiyeteende A Group of Women . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] myswflxtou5akg5ki0gw02oswfusy62 164792 164790 2026-04-16T21:39:10Z Sardeeq 14292 164792 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sonia Ann Johnson''', ( ''jibinaa ko'' '''Harris''' ; jibinaa ko ñalnde 27 feebariyee 1936) ko Ameriknaajo daraniiɗo [[Feminism|haɓaade rewɓe]] e binndoowo. O woniino balloowo laaɓtuɗo e mbayliigu potal hakkeeji (ERA) e nder kitaale 1970 o ñiŋii e yeeso yimɓe fof darnde Egliis Iisaa-al-Masiihu (Egliis LDS), mo o woni tergal mum, e dow mbayliigu nguu. O riiwaama haa ekklessiya ngam kuuɗe maako. O yahi haa o yaltini defte keewɗe ko faati e rewɓe radikal, o dañii woote gardagol leydi e hitaande 1984, o wonti haaloowo rewɓe lolluɗo. == Nguurndam gadano, jaŋde, e ɓesngu == Sonia Ann Harris, jibinaa ko to Malad, to Idaho, ko Mormon jibinannde joyaɓere . O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah State, o resi Rick Johnson caggal nde o heɓi bak makko. O heɓi dipolom makko master e Doktoraa jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rutgers . O gollinaama e jannginoowo Engele e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde Amerik e caggal leydi, o rewi e jom suudu makko e nokkuuji golle kesi. O jibini ɓiɓɓe nayo e nder ɗii duuɓi. Ɓe ngarti e leyɗeele dentuɗe Amerik e hitaande 1976. [1] [2] E hitaande 1991, yumma Johnson, hono Ida Harris, wonti sunaare e kisal ɓiyiiko debbo caggal nde nani haalaaji maayde Sonia, o heɓi kulhuli telefoŋaaji e dow ɓiyiiko debbo. E ƴettude kulhuli ɗii e ɓernde, Ida ummii to Sonia’s Wildfire Community e lewru noowammbar 1991. Lebbi jeegom caggal ɗuum, Ida maayi e duuɓi 86 tawi Sonia ina wondi e mum. Ida wirnaa ko to Logan, Utah, kono Sonia tawtoraaka wirwirnde nde sabu o fodaniino yumma makko wonde o hootataa Utah. Johnson fuɗɗii haalde ngam wallitde ERA e hitaande 1977 e rewɓe tato woɗɓe, ɓe cosi fedde wiyeteende ''Mormons for ERA'' . Feññinaande ngenndiire waɗi ko e seedantaagal makko e hitaande 1978 yeeso Goomu Ñaawirde Senaa Amerik ko faati e Doosgal leydi, hakkeeji siwil e hakkeeji jeyi leydi, o jokki e haalde e ƴellitde ERA e ñiŋde luulndaare Egliis LDS e waylo-waylo ngoo. [[Joan M. Martin|Joan M. Martin,]] debbo jom suudu tuugiiɗo e iimanaagal, kadi seedtiima e ndeeɗoo yeewtere goomu. Eklesiya LDS fuɗɗii ñaawde Johnson caggal nde o haali konngol mettungol, tiitoonde mum ko "Panic Patriarchal: Politics Sexual in Eglise Mormon" e nder batu fedde Ameriknaare toppitiinde ko fayti e hakkillaaji (APA) to wuro New York e lewru suwee 1979. Johnson wiyi wonde ko ɗum huunde nde alaa ɗo haaɗi, nde wonaa laawol ERA. Sabu konngol ngol waɗii hakkillaaji jaayɗe ngenndiije, ardiiɓe e nder dental Johnson to Virginia, ina heen hooreejo fedde ndee, hono Earl J. Roueche, puɗɗii ɗoon e ɗoon ñaawoore ittugol. Ɓataake ittugol e nder lewru Duujal 1979 hollitii wonde Johnson ina tuumaa e golle bonɗe keewɗe, ko wayi no haɗde porogaraam misiyoŋaaji winndere ndee kala, bonnude porogaraamuuji renndo nder eklesiya, e jannginde jaŋde fenaande. Jom suudu makko seerti e makko e lewru oktoobar 1979, lebbi ɗiɗi ko adii ñaawoore ndee. O siftini kuulal makko ngal "won e caɗeele hakkunde nguurndam makko". Caggal nde o woppi ekkol, Johnson jokki e ƴellitde ERA, o haali e teleeji e nder golle keewɗe e nder leydi ndii fof, haa arti noon e batu ngenndiwal Demokaraasi 1980 . O seppi kadi nokkuuji ko wayi no gardiiɗo lannda Republicain en to Washington, DC Kanko e capanɗe ɗiɗo wondiiɓe ERA, ɓe ngoppitaa ko juuti sabu ɓe kaɓɓi koye maɓɓe e damal suudu dewal Seattle Washington to Bellevue, Washington . <ref name="Stack" /> E nder ndunngu 1982, Johnson ardii rewɓe njeeɗiɗo woɗɓe ummoriiɓe e nder leydi ndii e nder seppo heege mawngo e nder wuro Springfield, Illinois . Fedde nde fawii ko e Illinois sabu ko kañum tan woni dowla njulaagu to bannge worgo mo jaɓaani ERA. E nder koorka Women Hunger for Justice, daraniiɓe rewɓe ina mbaɗatnoo ñalnde kala ñalɗi e nder rotunda kapitol, kono waylo ngoo, haa jooni, ina ŋakki e nder galle Illinois ñalnde 22 lewru nduu, fedde ndee taƴii koorka mum balɗe 37, ndiyam tan, e ronndo njuumri. <ref name="Woulfe" /> E kitaale 1980, o jokkondiri kadi e fedde rewɓe wiyeteende A Group of Women . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] ct6idxaid4zkvv3ri3735apv80imp95 Reno Open (LPGA Tour) 0 40154 164794 2026-04-16T21:41:48Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Reno Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1953 e hitaande 1957. Ngol waɗi ko to wuro wiyeteengo Reno, to leydi Nevada. Jaaltaaɓe 1957 Betsi Rawls 1954–56 Alaa kawgel 1953 Patti Berg Tuugnorgal" 164794 wikitext text/x-wiki Reno Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1953 e hitaande 1957. Ngol waɗi ko to wuro wiyeteengo Reno, to leydi Nevada. Jaaltaaɓe 1957 Betsi Rawls 1954–56 Alaa kawgel 1953 Patti Berg Tuugnorgal svnaktyovqtes6rlb86gxdlubkkjnjm 164798 164794 2026-04-16T21:43:22Z Ilya Discuss 10103 164798 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Reno Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1953 e hitaande 1957. Ngol waɗi ko to wuro wiyeteengo Reno, to leydi Nevada. Jaaltaaɓe 1957 Betsi Rawls 1954–56 Alaa kawgel 1953 Patti Berg Tuugnorgal e71rwrenfukhsf4g9tkd919zwd7wq5t 164799 164798 2026-04-16T21:44:06Z Ilya Discuss 10103 164799 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Reno Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1953 e hitaande 1957. Ngol waɗi ko to wuro wiyeteengo Reno, to leydi Nevada. Jaaltaaɓe 1957 Betsi Rawls 1954–56 Alaa kawgel 1953 Patti Berg Tuugnorgal nk0nic1owruc5g5g06rvpm5w3rkyiis 164802 164799 2026-04-16T21:45:08Z Ilya Discuss 10103 164802 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Reno Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1953 e hitaande 1957. Ngol waɗi ko to wuro wiyeteengo Reno, to leydi Nevada. == Jaaltaaɓe == 1957 Betsi Rawls 1954–56 Alaa kawgel 1953 Patti Berg == Tuugnorgal == 2avvqm31udee48gn6t03c993f52p7zz 164804 164802 2026-04-16T21:46:56Z Ilya Discuss 10103 164804 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Reno Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour e hitaande 1953 e hitaande 1957. Ngol waɗi ko to wuro wiyeteengo Reno, to leydi Nevada.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-20|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref> == Jaaltaaɓe == 1957 Betsi Rawls 1954–56 Alaa kawgel 1953 Patti Berg == Tuugnorgal == q6rx6pi3luor2th5vg0oo1g6gzjlowf Mildred Jeffrey 0 40155 164795 2026-04-16T21:42:26Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1317713556|Mildred Jeffrey]]" 164795 wikitext text/x-wiki '''Mildred McWilliams "Millie" Jeffrey''' (29 desaambar 1910 &#x2013; 24 marse 2004) ko daraniiɗo politik e renndo Ameriknaajo e sahaa mbayliigu golle, hakkeeji rewɓe, e dille hakkeeji siwil . == Nguurndam == Yumma Mildred Jeffrey, hono Bertha McWilliams, jibinɗo Millie e sukaaɓe njeegomo woɗɓe, wonti debbo farmasiyanke gadano winnditiiɗo to Iowa e hitaande 1908, joginooɗo farmasiyanke to Alton, caggal ɗuum to Minneapolis. Jeffrey naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota, o heɓi dipolomaaji makko e ganndal hakkille e hitaande 1932. Ko ɗoon o fuɗɗii naatde e dille sosiyaalist en e dille ɓamtaare. Nde o woni almuudo, kanko e sehil makko Afriknaajo-Ameriknaajo, ɓe ngollii ngam naatde e restoraaji to Minneapolis . E hitaande 1934, o heɓi dipoloma makko makko ko fayti e faggudu renndo e wiɗtooji renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr College . E hitaande 1936, o resi yuɓɓinoowo senndikaa goɗɗo, biyeteeɗo Homer Newman Jeffrey. E nder dewgal maɓɓe, ɓe ngollii ngam renndinde gollorɗe mbaylaandi to Fuɗnaange e Fuɗnaange. Ɓe kawri, ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo. ɓe ceerti ko e hitaande 1950. === Kugal === Jeffrey wonti yuɓɓinoowo senndikaa to Philadelphia e hitaande 1935 ngam fedde gollotooɓe e koltu Amerik. Ko ɗoon o anndondiri e Homer Newman Jeffrey. E nder wolde adunaare ɗiɗmere, Jeffrey e jom suudu mum ngummii to Washington, DC ngam wontude konsulteer en to fedde golle wolde . Ko ɗoon ɓe ɓadtii ardiiɓe fedde gollotooɓe e otooji, hono Walter e Victor Reuther . E hitaande 1944, o ummii o fayi Detroit caggal nde o rokkaa golle gardiiɗo Biro Rewɓe keso UAW. Jeffrey wonti debbo gadano ardaade departemaa UAW Caggal nde veteran'en ngarti, ɗum addani rewɓe heewɓe woppude golle e nder usineeji, o yuɓɓini batu rewɓe gadano UAW. [1] Jeffrey ina joginoo golle keewɗe goɗɗe e nder UAW : o ardii rajo senngo ngoo hakkunde 1949 e 1954, o wonti gardiiɗo departemaa mum jokkondiral renndo e jokkondirde senngo ngoo e golle keewɗe jowitiiɗe e hakkeeji siwil, o ardii geɗe senndikaa oo ko fayti e ñamlooɓe gila e hitaande 1996,1978. O golliima e kampaañ senateer John F. Kennedy e oon sahaa, caggal ɗuum o ardii kampaañ senateer Robert F. Kennedy ngam suɓaade hooreejo leydi Michigan e hitaande 1968. E hitaande 1971, o walli sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Politik Rewɓe, o haɓananoo jaɓgol kuulal jowitiingal e potal hakkeeji, toppitagol sukaaɓe e potal njoɓdi. O wonti kadi gardiiɗo goomu lannda Demokaraasi, baɗnooɗo feccere e nulaaɓe e batu mum 1980 ko rewɓe. E hitaande 1977, Jeffrey wonti gollodiiɗo e Fedde Rewɓe ngam Ndimaagu Jaayɗe (WIFP). Jeffrey waɗii darnde mawnde e pelle keewɗe, ina jeyaa heen Fedde Rewɓe Senndikaaji Gollotooɓe, Doggol Emily, Ameriknaaɓe ngam Golle Demokaraasi, [[National Abortion Rights League|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Hakkeeji Rewɓe]], Fedde Ameriknaare ngam Ndimaagu Siwil, Sosiyaalist en Demokaraasi Amerik, e nder fedde ƴeewndorɗe Demokaraasi Blue Cross . == Tuugnorgal == stq3yvjt1hxesxkd7ldswtp9pklgaqp 164797 164795 2026-04-16T21:42:58Z Quinlan83 7270 Quinlan83 moved page [[Mildred Jefrey]] to [[Mildred Jeffrey]] without leaving a redirect: Wrong title 164795 wikitext text/x-wiki '''Mildred McWilliams "Millie" Jeffrey''' (29 desaambar 1910 &#x2013; 24 marse 2004) ko daraniiɗo politik e renndo Ameriknaajo e sahaa mbayliigu golle, hakkeeji rewɓe, e dille hakkeeji siwil . == Nguurndam == Yumma Mildred Jeffrey, hono Bertha McWilliams, jibinɗo Millie e sukaaɓe njeegomo woɗɓe, wonti debbo farmasiyanke gadano winnditiiɗo to Iowa e hitaande 1908, joginooɗo farmasiyanke to Alton, caggal ɗuum to Minneapolis. Jeffrey naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota, o heɓi dipolomaaji makko e ganndal hakkille e hitaande 1932. Ko ɗoon o fuɗɗii naatde e dille sosiyaalist en e dille ɓamtaare. Nde o woni almuudo, kanko e sehil makko Afriknaajo-Ameriknaajo, ɓe ngollii ngam naatde e restoraaji to Minneapolis . E hitaande 1934, o heɓi dipoloma makko makko ko fayti e faggudu renndo e wiɗtooji renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr College . E hitaande 1936, o resi yuɓɓinoowo senndikaa goɗɗo, biyeteeɗo Homer Newman Jeffrey. E nder dewgal maɓɓe, ɓe ngollii ngam renndinde gollorɗe mbaylaandi to Fuɗnaange e Fuɗnaange. Ɓe kawri, ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo. ɓe ceerti ko e hitaande 1950. === Kugal === Jeffrey wonti yuɓɓinoowo senndikaa to Philadelphia e hitaande 1935 ngam fedde gollotooɓe e koltu Amerik. Ko ɗoon o anndondiri e Homer Newman Jeffrey. E nder wolde adunaare ɗiɗmere, Jeffrey e jom suudu mum ngummii to Washington, DC ngam wontude konsulteer en to fedde golle wolde . Ko ɗoon ɓe ɓadtii ardiiɓe fedde gollotooɓe e otooji, hono Walter e Victor Reuther . E hitaande 1944, o ummii o fayi Detroit caggal nde o rokkaa golle gardiiɗo Biro Rewɓe keso UAW. Jeffrey wonti debbo gadano ardaade departemaa UAW Caggal nde veteran'en ngarti, ɗum addani rewɓe heewɓe woppude golle e nder usineeji, o yuɓɓini batu rewɓe gadano UAW. [1] Jeffrey ina joginoo golle keewɗe goɗɗe e nder UAW : o ardii rajo senngo ngoo hakkunde 1949 e 1954, o wonti gardiiɗo departemaa mum jokkondiral renndo e jokkondirde senngo ngoo e golle keewɗe jowitiiɗe e hakkeeji siwil, o ardii geɗe senndikaa oo ko fayti e ñamlooɓe gila e hitaande 1996,1978. O golliima e kampaañ senateer John F. Kennedy e oon sahaa, caggal ɗuum o ardii kampaañ senateer Robert F. Kennedy ngam suɓaade hooreejo leydi Michigan e hitaande 1968. E hitaande 1971, o walli sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Politik Rewɓe, o haɓananoo jaɓgol kuulal jowitiingal e potal hakkeeji, toppitagol sukaaɓe e potal njoɓdi. O wonti kadi gardiiɗo goomu lannda Demokaraasi, baɗnooɗo feccere e nulaaɓe e batu mum 1980 ko rewɓe. E hitaande 1977, Jeffrey wonti gollodiiɗo e Fedde Rewɓe ngam Ndimaagu Jaayɗe (WIFP). Jeffrey waɗii darnde mawnde e pelle keewɗe, ina jeyaa heen Fedde Rewɓe Senndikaaji Gollotooɓe, Doggol Emily, Ameriknaaɓe ngam Golle Demokaraasi, [[National Abortion Rights League|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Hakkeeji Rewɓe]], Fedde Ameriknaare ngam Ndimaagu Siwil, Sosiyaalist en Demokaraasi Amerik, e nder fedde ƴeewndorɗe Demokaraasi Blue Cross . == Tuugnorgal == stq3yvjt1hxesxkd7ldswtp9pklgaqp Mildred Jefrey 0 40156 164800 2026-04-16T21:44:07Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1317713556|Mildred Jeffrey]]" 164800 wikitext text/x-wiki '''Mildred McWilliams "Millie" Jeffrey''' (29 desaambar 1910 &#x2013; 24 marse 2004) ko daraniiɗo politik e renndo Ameriknaajo e sahaa mbayliigu golle, hakkeeji rewɓe, e dille hakkeeji siwil .<ref>Although many sources have her birth in 1911, Millie was born in 1910, according to her daughter Sharon Lehrer, "It was one of her tricks to work an extra year..."</ref><ref>Greenhouse, Steven (2004-04-05). "Mildred Jeffrey, 93, Activist for Women, Labor and Liberties". The New York Times. ISSN 0362-4331. Retrieved 2018-01-05.</ref> == Nguurndam == Yumma Mildred Jeffrey, hono Bertha McWilliams, jibinɗo Millie e sukaaɓe njeegomo woɗɓe, wonti debbo farmasiyanke gadano winnditiiɗo to Iowa e hitaande 1908, joginooɗo farmasiyanke to Alton, caggal ɗuum to Minneapolis. Jeffrey naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota, o heɓi dipolomaaji makko e ganndal hakkille e hitaande 1932. Ko ɗoon o fuɗɗii naatde e dille sosiyaalist en e dille ɓamtaare. Nde o woni almuudo, kanko e sehil makko Afriknaajo-Ameriknaajo, ɓe ngollii ngam naatde e restoraaji to Minneapolis . E hitaande 1934, o heɓi dipoloma makko makko ko fayti e faggudu renndo e wiɗtooji renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr College . E hitaande 1936, o resi yuɓɓinoowo senndikaa goɗɗo, biyeteeɗo Homer Newman Jeffrey. E nder dewgal maɓɓe, ɓe ngollii ngam renndinde gollorɗe mbaylaandi to Fuɗnaange e Fuɗnaange. Ɓe kawri, ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo. ɓe ceerti ko e hitaande 1950. === Kugal === Jeffrey wonti yuɓɓinoowo senndikaa to Philadelphia e hitaande 1935 ngam fedde gollotooɓe e koltu Amerik. Ko ɗoon o anndondiri e Homer Newman Jeffrey. E nder wolde adunaare ɗiɗmere, Jeffrey e jom suudu mum ngummii to Washington, DC ngam wontude konsulteer en to fedde golle wolde . Ko ɗoon ɓe ɓadtii ardiiɓe fedde gollotooɓe e otooji, hono Walter e Victor Reuther . E hitaande 1944, o ummii o fayi Detroit caggal nde o rokkaa golle gardiiɗo Biro Rewɓe keso UAW. Jeffrey wonti debbo gadano ardaade departemaa UAW Caggal nde veteran'en ngarti, ɗum addani rewɓe heewɓe woppude golle e nder usineeji, o yuɓɓini batu rewɓe gadano UAW. [1] Jeffrey ina joginoo golle keewɗe goɗɗe e nder UAW : o ardii rajo senngo ngoo hakkunde 1949 e 1954, o wonti gardiiɗo departemaa mum jokkondiral renndo e jokkondirde senngo ngoo e golle keewɗe jowitiiɗe e hakkeeji siwil, o ardii geɗe senndikaa oo ko fayti e ñamlooɓe gila e hitaande 1996,1978. O golliima e kampaañ senateer John F. Kennedy e oon sahaa, caggal ɗuum o ardii kampaañ senateer Robert F. Kennedy ngam suɓaade hooreejo leydi Michigan e hitaande 1968. E hitaande 1971, o walli sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Politik Rewɓe, o haɓananoo jaɓgol kuulal jowitiingal e potal hakkeeji, toppitagol sukaaɓe e potal njoɓdi. O wonti kadi gardiiɗo goomu lannda Demokaraasi, baɗnooɗo feccere e nulaaɓe e batu mum 1980 ko rewɓe. E hitaande 1977, Jeffrey wonti gollodiiɗo e Fedde Rewɓe ngam Ndimaagu Jaayɗe (WIFP). Jeffrey waɗii darnde mawnde e pelle keewɗe, ina jeyaa heen Fedde Rewɓe Senndikaaji Gollotooɓe, Doggol Emily, Ameriknaaɓe ngam Golle Demokaraasi, [[National Abortion Rights League|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Hakkeeji Rewɓe]], Fedde Ameriknaare ngam Ndimaagu Siwil, Sosiyaalist en Demokaraasi Amerik, e nder fedde ƴeewndorɗe Demokaraasi Blue Cross . == Tuugnorgal == 3ceqxbxioh6psrhxtjtpy01zlqsej0p 164801 164800 2026-04-16T21:44:32Z Sardeeq 14292 164801 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mildred McWilliams "Millie" Jeffrey''' (29 desaambar 1910 &#x2013; 24 marse 2004) ko daraniiɗo politik e renndo Ameriknaajo e sahaa mbayliigu golle, hakkeeji rewɓe, e dille hakkeeji siwil .<ref>Although many sources have her birth in 1911, Millie was born in 1910, according to her daughter Sharon Lehrer, "It was one of her tricks to work an extra year..."</ref><ref>Greenhouse, Steven (2004-04-05). "Mildred Jeffrey, 93, Activist for Women, Labor and Liberties". The New York Times. ISSN 0362-4331. Retrieved 2018-01-05.</ref> == Nguurndam == Yumma Mildred Jeffrey, hono Bertha McWilliams, jibinɗo Millie e sukaaɓe njeegomo woɗɓe, wonti debbo farmasiyanke gadano winnditiiɗo to Iowa e hitaande 1908, joginooɗo farmasiyanke to Alton, caggal ɗuum to Minneapolis. Jeffrey naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota, o heɓi dipolomaaji makko e ganndal hakkille e hitaande 1932. Ko ɗoon o fuɗɗii naatde e dille sosiyaalist en e dille ɓamtaare. Nde o woni almuudo, kanko e sehil makko Afriknaajo-Ameriknaajo, ɓe ngollii ngam naatde e restoraaji to Minneapolis . E hitaande 1934, o heɓi dipoloma makko makko ko fayti e faggudu renndo e wiɗtooji renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr College . E hitaande 1936, o resi yuɓɓinoowo senndikaa goɗɗo, biyeteeɗo Homer Newman Jeffrey. E nder dewgal maɓɓe, ɓe ngollii ngam renndinde gollorɗe mbaylaandi to Fuɗnaange e Fuɗnaange. Ɓe kawri, ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo. ɓe ceerti ko e hitaande 1950. === Kugal === Jeffrey wonti yuɓɓinoowo senndikaa to Philadelphia e hitaande 1935 ngam fedde gollotooɓe e koltu Amerik. Ko ɗoon o anndondiri e Homer Newman Jeffrey. E nder wolde adunaare ɗiɗmere, Jeffrey e jom suudu mum ngummii to Washington, DC ngam wontude konsulteer en to fedde golle wolde . Ko ɗoon ɓe ɓadtii ardiiɓe fedde gollotooɓe e otooji, hono Walter e Victor Reuther . E hitaande 1944, o ummii o fayi Detroit caggal nde o rokkaa golle gardiiɗo Biro Rewɓe keso UAW. Jeffrey wonti debbo gadano ardaade departemaa UAW Caggal nde veteran'en ngarti, ɗum addani rewɓe heewɓe woppude golle e nder usineeji, o yuɓɓini batu rewɓe gadano UAW. [1] Jeffrey ina joginoo golle keewɗe goɗɗe e nder UAW : o ardii rajo senngo ngoo hakkunde 1949 e 1954, o wonti gardiiɗo departemaa mum jokkondiral renndo e jokkondirde senngo ngoo e golle keewɗe jowitiiɗe e hakkeeji siwil, o ardii geɗe senndikaa oo ko fayti e ñamlooɓe gila e hitaande 1996,1978. O golliima e kampaañ senateer John F. Kennedy e oon sahaa, caggal ɗuum o ardii kampaañ senateer Robert F. Kennedy ngam suɓaade hooreejo leydi Michigan e hitaande 1968. E hitaande 1971, o walli sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Politik Rewɓe, o haɓananoo jaɓgol kuulal jowitiingal e potal hakkeeji, toppitagol sukaaɓe e potal njoɓdi. O wonti kadi gardiiɗo goomu lannda Demokaraasi, baɗnooɗo feccere e nulaaɓe e batu mum 1980 ko rewɓe. E hitaande 1977, Jeffrey wonti gollodiiɗo e Fedde Rewɓe ngam Ndimaagu Jaayɗe (WIFP). Jeffrey waɗii darnde mawnde e pelle keewɗe, ina jeyaa heen Fedde Rewɓe Senndikaaji Gollotooɓe, Doggol Emily, Ameriknaaɓe ngam Golle Demokaraasi, [[National Abortion Rights League|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Hakkeeji Rewɓe]], Fedde Ameriknaare ngam Ndimaagu Siwil, Sosiyaalist en Demokaraasi Amerik, e nder fedde ƴeewndorɗe Demokaraasi Blue Cross . == Tuugnorgal == 52pui4unf9l3oi0h08t7uzenoo65wz5 Josefine Irwin 0 40157 164803 2026-04-16T21:46:48Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336650422|Josephine Irwin]]" 164803 wikitext text/x-wiki '''Josephine Saxer Irwin''' (1 marse 1890 - 15 suwee 1984) ko Ameriknaajo, daraniiɗo woote, jannginoowo. O golliima e pelle keewɗe ngam haɓaade jojjanɗe aadee, o woniino kadi daraniiɗo waylude kuule potal hakkeeji . Irwin nasti nder suudu mawndu rewɓe Ohio nder hitaande 1983. == Nguurndam == Irwin jibinaa ko to Lakewood, Ohio ñalnde 1 marse 1890. Baaba makko maayi nde o woni suka, e yiyde yumma makko ina haɓa e jibinannde wootere, ɗum addani mo wallitde golle suɓngooji . Irwin heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Western Reserve e hitaande 1910. <ref name="Case2019" /> O jannginii e duɗe leslese nokku oo haa hitaande 1919. <ref name="Savoca" /> Ñalnde 3 oktoobar 1914, Irwin tawtoraama kewu wooteeji baɗnooɗo e laawol Euclid to Cleveland. Caggal nde kuulal sappo e jeenaɓal doosgal leydi Amerik ƴettaa, ngal jaɓi hakke rewɓe suɓaade, o walli sosde fedde Cleveland wiyeteende Ligue of Women Voters . O woniino kadi tergal e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Potal Rewɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe . Caggal nde wolde adunaare ɗiɗmere joofi, o wonii hooreejo fedde Ohio to Goomu golle rewɓe ngam jam duumotooɗo. O golliima e Diiso wuro Fairview Park tuggi 1958 haa 1962, ko kanko woni debbo gadano waɗde ɗum. Irwin jaɓii wonde o suɓaama ngam wonde debbo toɓɓere, terɗe diiso ngoo keddiiɗe ɗee ƴeewaani nafoore makko. Irwin ko daraniiɗo tiiɗnaare ngam waylude kuule potal jojjanɗe aadee (ERA). [1] E lewru feebariyee 1975, o rokki "konngol diwtungol" to Fedde Ohio ngam ƴellitde kuulal jojjanɗe aadee, ko fayti e haajuuji kuulal ngal. [2] Ñalnde 26 lewru bowte hitaande 1976, e hitaande 56ɓiire seedantaagal kuulal 19ɓiire, o artiri seppo makko 1914 dow laawol Euclid ngam jokkude ballal potal rewɓe . [3] E hitaande 1982, nde o yahrata e duuɓi 92, Irwin woppii wonde ko ɓuri ɗum waɗaaka ngam safrude ERA. [1] == Maayde e ndonu == Irwin sankii ko ñalnde 15 suwee 1984. E teddungal maayde makko, gardiiɗo Ohio, hono Mary Rose Oakar, noddi mo « piilaaɗo e debbo cuusɗo ». Irwin naatnaa e suudu teskinndu rewɓe Ohio e hitaande 1983 ngam mawninde darnde makko ngam suɓaade rewɓe. Toɓɓere Cleveland nde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe ina rokka njeenaari Josephine Irwin ngam teddinde rewɓe wallitɓe e hakkeeji rewɓe. == Ƴeew kadi == * Suɓngo rewɓe to Ohio == Tuugnorgal == fzsqz3y3eaboeyergrilodlg2cqc7ac 164805 164803 2026-04-16T21:47:42Z Sardeeq 14292 164805 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Josephine Saxer Irwin''' (1 marse 1890 - 15 suwee 1984) ko Ameriknaajo, daraniiɗo woote, jannginoowo. O golliima e pelle keewɗe ngam haɓaade jojjanɗe aadee, o woniino kadi daraniiɗo waylude kuule potal hakkeeji . Irwin nasti nder suudu mawndu rewɓe Ohio nder hitaande 1983. == Nguurndam == Irwin jibinaa ko to Lakewood, Ohio ñalnde 1 marse 1890. Baaba makko maayi nde o woni suka, e yiyde yumma makko ina haɓa e jibinannde wootere, ɗum addani mo wallitde golle suɓngooji . Irwin heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Western Reserve e hitaande 1910. <ref name="Case2019" /> O jannginii e duɗe leslese nokku oo haa hitaande 1919. <ref name="Savoca" /> Ñalnde 3 oktoobar 1914, Irwin tawtoraama kewu wooteeji baɗnooɗo e laawol Euclid to Cleveland. Caggal nde kuulal sappo e jeenaɓal doosgal leydi Amerik ƴettaa, ngal jaɓi hakke rewɓe suɓaade, o walli sosde fedde Cleveland wiyeteende Ligue of Women Voters . O woniino kadi tergal e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Potal Rewɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe . Caggal nde wolde adunaare ɗiɗmere joofi, o wonii hooreejo fedde Ohio to Goomu golle rewɓe ngam jam duumotooɗo. O golliima e Diiso wuro Fairview Park tuggi 1958 haa 1962, ko kanko woni debbo gadano waɗde ɗum. Irwin jaɓii wonde o suɓaama ngam wonde debbo toɓɓere, terɗe diiso ngoo keddiiɗe ɗee ƴeewaani nafoore makko. Irwin ko daraniiɗo tiiɗnaare ngam waylude kuule potal jojjanɗe aadee (ERA). [1] E lewru feebariyee 1975, o rokki "konngol diwtungol" to Fedde Ohio ngam ƴellitde kuulal jojjanɗe aadee, ko fayti e haajuuji kuulal ngal. [2] Ñalnde 26 lewru bowte hitaande 1976, e hitaande 56ɓiire seedantaagal kuulal 19ɓiire, o artiri seppo makko 1914 dow laawol Euclid ngam jokkude ballal potal rewɓe . [3] E hitaande 1982, nde o yahrata e duuɓi 92, Irwin woppii wonde ko ɓuri ɗum waɗaaka ngam safrude ERA. [1] == Maayde e ndonu == Irwin sankii ko ñalnde 15 suwee 1984. E teddungal maayde makko, gardiiɗo Ohio, hono Mary Rose Oakar, noddi mo « piilaaɗo e debbo cuusɗo ». Irwin naatnaa e suudu teskinndu rewɓe Ohio e hitaande 1983 ngam mawninde darnde makko ngam suɓaade rewɓe. Toɓɓere Cleveland nde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe ina rokka njeenaari Josephine Irwin ngam teddinde rewɓe wallitɓe e hakkeeji rewɓe. == Ƴeew kadi == * Suɓngo rewɓe to Ohio == Tuugnorgal == mp4ofz2te481ca3wsoffx8b41fjg2yv Elisabet Holtzman 0 40158 164806 2026-04-16T21:49:09Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342551267|Elizabeth Holtzman]]" 164806 wikitext text/x-wiki '''Elizabeth Holtzman''' (jibinaa ko ñalnde 11 lewru bowte hitaande 1941) ko awokaa e politik Ameriknaajo, gollinooɗo e suudu sarɗiiji leyɗeele dentuɗe Amerik gila e diiwaan 16ɓo to New York, o woni tergal lannda Demokaraasi tuggi 1973 haa 1981. Ndeen o woniino awokaa diiwaan Kings County e1982 koolaaɗo kuuɓal wuro New York gila 1990 haa 1993. Holtzman dañiino woote ngam suɓaade Demokaraat en to diiwaan 10ɓo to New York e wooteeji 2022 . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Elizabeth Holtzman jibinaa ko e sara miñi mum ɓiɗɗo gorko to Brooklyn, to New York, ñalnde 11 ut 1941, e galle Sidney Holtzman, awokaa, e Filia Ravitz, jogiiɗo doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, caggal ɗuum ardinoo departemaa Riisi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter . Ɓesngu makko ko [[Yahuudinko'en|yahuud en]], o janngi e duɗal Ebere . {{Sfn|Times|1972}} {{Sfn|Moritz|1973}} {{Sfn|Lamson|1979}} {{Sfn|Kurtz|1987}} Holtzman janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fieldston to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abraham Lincoln . O toɗɗaa ko cukko hooreejo laamu janngooɓe e hitaande 1958, miñiiko woni hooreejo mum. Holtzman heɓi bakkaa mum magna cum laude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe e hitaande 1961, ɗo o janngi daartol e binndol Amerik, o janngi kadi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sariya Harvard e hitaande 1965. {{Sfn|Times|1972}} {{Sfn|Moritz|1973}} {{Sfn|Lamson|1979}} {{Sfn|Kurtz|1987}} To duɗal sariya Harvard o jeyaa ko e rewɓe 15 e nder 500 almuudo janngoowo e nder suudu makko Phi {{Sfn|Moritz|1973}} Be me6 {{Sfn|Le Veness|Sweeney|1987}} . {{Sfn|Moritz|1973}} == Sariya e jaŋde == Nde o woni to Harvard Holtzman naati e Goomu toppitiingu ko fayti e almudɓe ɓe ngonaa fitinaaji . {{Sfn|Audio}} O golliima e ñaawirɗe hakkeeji siwil to Alabama e Georgia e nder fedde NAACP ngam haɓaade sariya e jaŋde . {{Sfn|Times|1972}} {{Sfn|Winner|1972}} E sahaa nde o woni to Georgia o golliima e Chevene Bowers King ko o gardiiɗo sariya. {{Sfn|Lamson|1979}} {{Sfn|King Clerk|1963}} {{Sfn|Moritz|1973}} naati e fedde awokaaji diiwaan New York o golliima e Paul, Weiss, Rifkind, Wharton &amp;amp; Garrison fuɗɗoraade hitaande 1970, hade makko yaltude ngam tawtoreede woote e hitaande 1972 1982. {{Sfn|Overseer|1976}} {{Sfn|ConBio}} Duɗal jaaɓi haaɗtirde New York ina joginoo mo ganndo njillu e hitaande 1981. {{Sfn|Visit|1981}} E hitaande 1984, delegaasiyoŋ gooto, tawi ina jeyaa heen Holtzman, yahi [[Paraguwaay]] ngam yiylaade Josef Mengele . {{Sfn|Kurtz|1987}} Hooreejo leydi ndii hono Bill Clinton toɗɗiima mo e nder fedde gollorde hakkunde juɓɓule ngam haɓaade bonanndeeji wolde Nazi en e binnditagol laamu laamɗo Japon . E hitaande 2013, jaagorgal ko feewti e ndeenka leydi ndii, hono Chuck Hagel, toɗɗiima mo e nder goomu ngam ƴeewtaade no ñaawooɓe warngooji ɗii mbaɗirtee e nder konu. O toɗɗaa e Diiso Wasiyaaji Kisal Leydi e hitaande 2014, kono o woppi golle ɗee ngam salaade politik seerndude galleeji ngam keeri hakkunde Meksik e Amerik . {{Sfn|Career}} Holtzman salii Clinton woppude laamu, o wiyi wonde bonanndeeji ɗi o tuumaa ɗii nanndaani e bonanndeeji ɗi Richard Nixon tuumanoo ɗii. O wiyi kadi wonde Ken Starr « ƴaañii mbaawka mum » nde tawnoo o waɗaani ciimtol makko no Leon Jaworski, awokaa keeriiɗo ngam ittude Nixon laamu nii. {{Sfn|Lardner|1998}} E hitaande 2006, o winndi e jaaynde wiyeteende ''The Nation'' ngam wallitde hooreejo leydi ndii [[George W. Bush|, hono George W. Bush]] . {{Sfn|Holtzman|2006}} == Politik gadano == Holtzman golliima e kampaañ Adlai Stevenson II e Eugene McCarthy ngam suɓaade hooreejo leydi. O woniino jokkondiral e nder njuɓɓudi Parks, Recreation, e Geɗe Pinal tuggi 1967 haa 1970, e sahaa nde John Lindsay woni meer . O woppi golle makko e jokkondiral ngam tawtoreede woote e nder Goomu Demokaraasi to New York ummoraade Flatbush, Brooklyn . {{Sfn|Lamson|1979}} {{Sfn|Times|1972}} O waɗi kampaañ makko ko e suudu les jibnaaɓe makko. {{Sfn|Lamson|1979}} E hitaande 1970, Holtzman ñaawii sariya baɗɗo jooɗaniiɓe laamu e dow doggol wooteeji ; Ñaawirde kuuge New York ƴetti kuulal ngal, joyi e ɗiɗo. Holtzman sosi fedde politik rewɓe Brooklyn . == Suudu sarɗiiji leyɗeele dentuɗe Amerik == === Wooteeji === [[File:Emanuel_Celler_NYWTS.jpg|alt=Photograph of Representative Emanuel Celler|right|thumb|Wakiiliijo Emanuel Celler (foto 1951) fooli Holtzman e woote gardagol leydi e hitaande 1972, ɗum waɗi mo tergal ɓurngal mawnude e suudu sarɗiiji Amerik, ngal waasa suɓaade.]] Ñalnde 28 marse 1972, Holtzman hollitii kanndidaa mum ngam suɓaade hooreejo leydi Amerik to diiwaan 16ɓo to New York . Mikael Churchill woni gardiiɗo kampaañ makko. E nder wooteeji garooji ɗii, o hawri e depitee jooni oo , hono Emanuel Celler, gardinooɗo suudu sarɗiiji e hooreejo Goomu Ñaawirde, cuɓaaɗo gadano e hitaande 1922 . [1] [1] [2] Ko ngol woni go’o ko Holtzman ina ɗaɓɓa laamu. O sikki ko Celler ina ŋakki sabu o alaa birooji diiwaan, hoɗorde makko ina naamnii, tee ko ɓuri heewde e makko o yahdaani e dingiral politik diiwaan makko. Caggal nde o ɗaɓɓiti dogde e makko, Celler wiyi, "ko fayti e am, o woodaani." [1] Holtzman ñiŋii Celler ŋakkeende tawtoreede woote, o wiyi ɗum ina yeddi mawnugol makko. [3] Celler ina joginoo ballal lannda Liberal to New York e masiŋ politik Demokaraat en to Brooklyn. {{Sfn|Moritz|1973}} Ko ngol woni go’o ko o fotnoo haɓde e luulndo e nder primaar. Holtzman hawri ko ina tolnoo e 32 000 dolaar, o ñamli 4 000 dolaar e nder primaar, hay so tawii o wiyiino omo sokli 100 000 dolaar ngam dogginde kampaañ makko. {{Sfn|Conway|Bourque|1989}} O fooli Celler e Robert O'Donnell e nder woote gardagol leydi. {{Sfn|Moritz|1973}} Donald Zimmerman, ballitooɗo e reentaade caggal binnditagol Amerik e hitaande 1970, hollitii wonde ɗaɓɓaande Celler nde diiwaan makko heddotoo e yahuud en, wonaa eɓɓaande feccude 60-40 hakkunde ɓaleeɓe e ɓaleeɓe, addani mo waasde nde tawnoo Zimmerman "miijotaako wonde reentaade Liz ina waawi heɓde e nder a'wish." {{Sfn|Duggan|1981}} Celler etinooma yo primaar oo woppe, goɗɗo oo waɗee, kono ñaawoowo to Ñaawirde Toownde Brooklyn, hono Dominic Rinaldi, ñaawii mo, Division Appeal to Ñaawirde Toownde New York, ñaawii e dow nanondiral. Ñaawirde kuuge New York ƴetti kuulal joy haa ɗiɗi e Celler. Hay so tawii Celler ina jokki e wooteeji gardagol leydi ndii, hono kanndidaa lannda Liberal, o hollitii ñalnde 28 suwee wonde maa o joofnu kampaañ makko. Holtzman fooli kanndidaa Repibilik en biyeteeɗo Nikolaa R. Macchio Jr. {{Sfn|Election|1972}} == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] 4szmmirj0srxhzymv5pa5dv93vhw31d 164807 164806 2026-04-16T21:49:26Z Sardeeq 14292 164807 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Elizabeth Holtzman''' (jibinaa ko ñalnde 11 lewru bowte hitaande 1941) ko awokaa e politik Ameriknaajo, gollinooɗo e suudu sarɗiiji leyɗeele dentuɗe Amerik gila e diiwaan 16ɓo to New York, o woni tergal lannda Demokaraasi tuggi 1973 haa 1981. Ndeen o woniino awokaa diiwaan Kings County e1982 koolaaɗo kuuɓal wuro New York gila 1990 haa 1993. Holtzman dañiino woote ngam suɓaade Demokaraat en to diiwaan 10ɓo to New York e wooteeji 2022 . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Elizabeth Holtzman jibinaa ko e sara miñi mum ɓiɗɗo gorko to Brooklyn, to New York, ñalnde 11 ut 1941, e galle Sidney Holtzman, awokaa, e Filia Ravitz, jogiiɗo doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, caggal ɗuum ardinoo departemaa Riisi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter . Ɓesngu makko ko [[Yahuudinko'en|yahuud en]], o janngi e duɗal Ebere . {{Sfn|Times|1972}} {{Sfn|Moritz|1973}} {{Sfn|Lamson|1979}} {{Sfn|Kurtz|1987}} Holtzman janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fieldston to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abraham Lincoln . O toɗɗaa ko cukko hooreejo laamu janngooɓe e hitaande 1958, miñiiko woni hooreejo mum. Holtzman heɓi bakkaa mum magna cum laude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe e hitaande 1961, ɗo o janngi daartol e binndol Amerik, o janngi kadi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sariya Harvard e hitaande 1965. {{Sfn|Times|1972}} {{Sfn|Moritz|1973}} {{Sfn|Lamson|1979}} {{Sfn|Kurtz|1987}} To duɗal sariya Harvard o jeyaa ko e rewɓe 15 e nder 500 almuudo janngoowo e nder suudu makko Phi {{Sfn|Moritz|1973}} Be me6 {{Sfn|Le Veness|Sweeney|1987}} . {{Sfn|Moritz|1973}} == Sariya e jaŋde == Nde o woni to Harvard Holtzman naati e Goomu toppitiingu ko fayti e almudɓe ɓe ngonaa fitinaaji . {{Sfn|Audio}} O golliima e ñaawirɗe hakkeeji siwil to Alabama e Georgia e nder fedde NAACP ngam haɓaade sariya e jaŋde . {{Sfn|Times|1972}} {{Sfn|Winner|1972}} E sahaa nde o woni to Georgia o golliima e Chevene Bowers King ko o gardiiɗo sariya. {{Sfn|Lamson|1979}} {{Sfn|King Clerk|1963}} {{Sfn|Moritz|1973}} naati e fedde awokaaji diiwaan New York o golliima e Paul, Weiss, Rifkind, Wharton &amp;amp; Garrison fuɗɗoraade hitaande 1970, hade makko yaltude ngam tawtoreede woote e hitaande 1972 1982. {{Sfn|Overseer|1976}} {{Sfn|ConBio}} Duɗal jaaɓi haaɗtirde New York ina joginoo mo ganndo njillu e hitaande 1981. {{Sfn|Visit|1981}} E hitaande 1984, delegaasiyoŋ gooto, tawi ina jeyaa heen Holtzman, yahi [[Paraguwaay]] ngam yiylaade Josef Mengele . {{Sfn|Kurtz|1987}} Hooreejo leydi ndii hono Bill Clinton toɗɗiima mo e nder fedde gollorde hakkunde juɓɓule ngam haɓaade bonanndeeji wolde Nazi en e binnditagol laamu laamɗo Japon . E hitaande 2013, jaagorgal ko feewti e ndeenka leydi ndii, hono Chuck Hagel, toɗɗiima mo e nder goomu ngam ƴeewtaade no ñaawooɓe warngooji ɗii mbaɗirtee e nder konu. O toɗɗaa e Diiso Wasiyaaji Kisal Leydi e hitaande 2014, kono o woppi golle ɗee ngam salaade politik seerndude galleeji ngam keeri hakkunde Meksik e Amerik . {{Sfn|Career}} Holtzman salii Clinton woppude laamu, o wiyi wonde bonanndeeji ɗi o tuumaa ɗii nanndaani e bonanndeeji ɗi Richard Nixon tuumanoo ɗii. O wiyi kadi wonde Ken Starr « ƴaañii mbaawka mum » nde tawnoo o waɗaani ciimtol makko no Leon Jaworski, awokaa keeriiɗo ngam ittude Nixon laamu nii. {{Sfn|Lardner|1998}} E hitaande 2006, o winndi e jaaynde wiyeteende ''The Nation'' ngam wallitde hooreejo leydi ndii [[George W. Bush|, hono George W. Bush]] . {{Sfn|Holtzman|2006}} == Politik gadano == Holtzman golliima e kampaañ Adlai Stevenson II e Eugene McCarthy ngam suɓaade hooreejo leydi. O woniino jokkondiral e nder njuɓɓudi Parks, Recreation, e Geɗe Pinal tuggi 1967 haa 1970, e sahaa nde John Lindsay woni meer . O woppi golle makko e jokkondiral ngam tawtoreede woote e nder Goomu Demokaraasi to New York ummoraade Flatbush, Brooklyn . {{Sfn|Lamson|1979}} {{Sfn|Times|1972}} O waɗi kampaañ makko ko e suudu les jibnaaɓe makko. {{Sfn|Lamson|1979}} E hitaande 1970, Holtzman ñaawii sariya baɗɗo jooɗaniiɓe laamu e dow doggol wooteeji ; Ñaawirde kuuge New York ƴetti kuulal ngal, joyi e ɗiɗo. Holtzman sosi fedde politik rewɓe Brooklyn . == Suudu sarɗiiji leyɗeele dentuɗe Amerik == === Wooteeji === [[File:Emanuel_Celler_NYWTS.jpg|alt=Photograph of Representative Emanuel Celler|right|thumb|Wakiiliijo Emanuel Celler (foto 1951) fooli Holtzman e woote gardagol leydi e hitaande 1972, ɗum waɗi mo tergal ɓurngal mawnude e suudu sarɗiiji Amerik, ngal waasa suɓaade.]] Ñalnde 28 marse 1972, Holtzman hollitii kanndidaa mum ngam suɓaade hooreejo leydi Amerik to diiwaan 16ɓo to New York . Mikael Churchill woni gardiiɗo kampaañ makko. E nder wooteeji garooji ɗii, o hawri e depitee jooni oo , hono Emanuel Celler, gardinooɗo suudu sarɗiiji e hooreejo Goomu Ñaawirde, cuɓaaɗo gadano e hitaande 1922 . [1] [1] [2] Ko ngol woni go’o ko Holtzman ina ɗaɓɓa laamu. O sikki ko Celler ina ŋakki sabu o alaa birooji diiwaan, hoɗorde makko ina naamnii, tee ko ɓuri heewde e makko o yahdaani e dingiral politik diiwaan makko. Caggal nde o ɗaɓɓiti dogde e makko, Celler wiyi, "ko fayti e am, o woodaani." [1] Holtzman ñiŋii Celler ŋakkeende tawtoreede woote, o wiyi ɗum ina yeddi mawnugol makko. [3] Celler ina joginoo ballal lannda Liberal to New York e masiŋ politik Demokaraat en to Brooklyn. {{Sfn|Moritz|1973}} Ko ngol woni go’o ko o fotnoo haɓde e luulndo e nder primaar. Holtzman hawri ko ina tolnoo e 32 000 dolaar, o ñamli 4 000 dolaar e nder primaar, hay so tawii o wiyiino omo sokli 100 000 dolaar ngam dogginde kampaañ makko. {{Sfn|Conway|Bourque|1989}} O fooli Celler e Robert O'Donnell e nder woote gardagol leydi. {{Sfn|Moritz|1973}} Donald Zimmerman, ballitooɗo e reentaade caggal binnditagol Amerik e hitaande 1970, hollitii wonde ɗaɓɓaande Celler nde diiwaan makko heddotoo e yahuud en, wonaa eɓɓaande feccude 60-40 hakkunde ɓaleeɓe e ɓaleeɓe, addani mo waasde nde tawnoo Zimmerman "miijotaako wonde reentaade Liz ina waawi heɓde e nder a'wish." {{Sfn|Duggan|1981}} Celler etinooma yo primaar oo woppe, goɗɗo oo waɗee, kono ñaawoowo to Ñaawirde Toownde Brooklyn, hono Dominic Rinaldi, ñaawii mo, Division Appeal to Ñaawirde Toownde New York, ñaawii e dow nanondiral. Ñaawirde kuuge New York ƴetti kuulal joy haa ɗiɗi e Celler. Hay so tawii Celler ina jokki e wooteeji gardagol leydi ndii, hono kanndidaa lannda Liberal, o hollitii ñalnde 28 suwee wonde maa o joofnu kampaañ makko. Holtzman fooli kanndidaa Repibilik en biyeteeɗo Nikolaa R. Macchio Jr. {{Sfn|Election|1972}} == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] 5arkfci71m562igbrspf0jkvfvzjx45 Elsie koɗorɗe 0 40159 164808 2026-04-16T21:50:30Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336344103|Elsie Hill]]" 164808 wikitext text/x-wiki '''Elsie Hill''' (23 suwee 1883 – 6 ut 1970) ko Ameriknaajo daraniiɗo suɓaade, hono no miñiraaɓe makko rewɓe Clara e Helena Hill . == Nguurndam == Ko o ɓiy depitee Ebenezer J. Hill e Mary Eileen Mossman. Hill heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar e hitaande 1906, o janngini ɗemngal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Washington, DC O naati e fedde DC to Ligue de Suffrage Equal du College e hitaande 1913 wondude e Alice Paul e Lucy Burns, o naati e goomu ardorde fedde nde e hitaande 1914. Hill golliima e hakkeeji rewɓe haa nguurndam mum fof. O woniino daraniiɗo no feewi kuulal sappo e jeenaɓal doosgal leydi Amerik, ngal rokki rewɓe hakke suɓaade e nder leyɗeele dentuɗe Amerik kala e hitaande 1920. Caggal nde ngal yalti, o wallitii kuulal ngal Equal Rights Amendment, ngal waɗnoo e Kongres e hitaande 1921 kono haa jooni ngal jaɓaaka e nder sariya. [[File:Prominent_women_at_equal_rights_conference_at_Woman's_Party.jpg|left|thumb|Rewɓe tedduɓe e batu potal hakkeeji to lannda debbo. L haa R: debbo biyeteeɗo Agnes Morey, to wuro Bruklin, to leydi Masasuset; Miss Katherine Morey, hooreejo lannda debbo to Brookline, to Massachusetts & dowla ; '''Elsie Hill''', Norwalk, Konn; Mariyam Deen Powel, DC; Emma Wold, wuro Portland, Oregon; Mabel Vernon, Wilmington, Del., hitaande 1922]] Elsie Hill ina jeyaa e peewnugol Fedde Woman Suffrage Parade e hitaande 1913, teeŋti noon e jokkondirde e almudɓe Afriknaaɓe Ameriknaaɓe e peewnugol ndeen hiirde. E hitaande 1914–1915 o naati e goomu toppitiingu Dental Kongres ngam suɓaade rewɓe, o ardii golle ngam sosde caɗeele Dental ngal to Caroline du Sud e Virginia. E lewru sulyee 1916 o haali e batu mbeddaaji to St. Paul, Minnesota, e nder batu lannda Prohibition Party (nde o lomtii Dental Kongres ngam suɓaade rewɓe) e batu nguu waɗii jaɓde plank ina ɗaɓɓa waylude suɓngooji. Alice Paul neldi Hill e njilluuji jamaanu ngam waɗde kampaañ ngam wallitde rewɓe suɓaade e hitaande 1916. <ref name="lcweb2" /> O nanngaa ko sabu makko haalde e batu Lafayette Square to Washington, e lewru ut 1918, o nanngaa ko to Boston e lewru feebariyee 1919, sabu makko piketde hooreejo leydi ndii, hono Woodrow Wilson, nde o arti Orop. E hitaande 1921 o resi Albert Levitt kono o jokki e innde makko, hono no jaaynde New York Times holliri nii. [1] Kadi e ndeen hitaande o ardii batu lannda debbo ngenndiijo, kadi ko kanko woni hooreejo Diiso ngenndiijo lannda oo gila 1921 haa 1925. [2] (Landa debbo ngenndiijo ko tan njillu Dental Kongres ngam suɓaade debbo e innde hesere.) E hitaande Calvin the others Party of 1924 Coolidge ngam lobbude e innde kuule potal hakkeeji . [2] E hitaande 1956 kanko e Levitt ɓe ceerti. E hitaande 1968 Hill wonnoo ko yahoowo e laana ndiwoowa Pan Ameriknaajo gadana ummoraade New York fayde Mosku. Kaayitaaji Elsie M. Hill ina mbaɗee to defterdu Archives e Kollirɗe keertiiɗe e nder defterdu Vassar College . == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji e suɓooɓe * Waktuuji suɓngooji rewɓe == Tuugnorgal == 0ltrnty5nk37uyjvjz2zsoge2rq05a2 164809 164808 2026-04-16T21:50:47Z Sardeeq 14292 164809 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Elsie Hill''' (23 suwee 1883 – 6 ut 1970) ko Ameriknaajo daraniiɗo suɓaade, hono no miñiraaɓe makko rewɓe Clara e Helena Hill . == Nguurndam == Ko o ɓiy depitee Ebenezer J. Hill e Mary Eileen Mossman. Hill heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar e hitaande 1906, o janngini ɗemngal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Washington, DC O naati e fedde DC to Ligue de Suffrage Equal du College e hitaande 1913 wondude e Alice Paul e Lucy Burns, o naati e goomu ardorde fedde nde e hitaande 1914. Hill golliima e hakkeeji rewɓe haa nguurndam mum fof. O woniino daraniiɗo no feewi kuulal sappo e jeenaɓal doosgal leydi Amerik, ngal rokki rewɓe hakke suɓaade e nder leyɗeele dentuɗe Amerik kala e hitaande 1920. Caggal nde ngal yalti, o wallitii kuulal ngal Equal Rights Amendment, ngal waɗnoo e Kongres e hitaande 1921 kono haa jooni ngal jaɓaaka e nder sariya. [[File:Prominent_women_at_equal_rights_conference_at_Woman's_Party.jpg|left|thumb|Rewɓe tedduɓe e batu potal hakkeeji to lannda debbo. L haa R: debbo biyeteeɗo Agnes Morey, to wuro Bruklin, to leydi Masasuset; Miss Katherine Morey, hooreejo lannda debbo to Brookline, to Massachusetts & dowla ; '''Elsie Hill''', Norwalk, Konn; Mariyam Deen Powel, DC; Emma Wold, wuro Portland, Oregon; Mabel Vernon, Wilmington, Del., hitaande 1922]] Elsie Hill ina jeyaa e peewnugol Fedde Woman Suffrage Parade e hitaande 1913, teeŋti noon e jokkondirde e almudɓe Afriknaaɓe Ameriknaaɓe e peewnugol ndeen hiirde. E hitaande 1914–1915 o naati e goomu toppitiingu Dental Kongres ngam suɓaade rewɓe, o ardii golle ngam sosde caɗeele Dental ngal to Caroline du Sud e Virginia. E lewru sulyee 1916 o haali e batu mbeddaaji to St. Paul, Minnesota, e nder batu lannda Prohibition Party (nde o lomtii Dental Kongres ngam suɓaade rewɓe) e batu nguu waɗii jaɓde plank ina ɗaɓɓa waylude suɓngooji. Alice Paul neldi Hill e njilluuji jamaanu ngam waɗde kampaañ ngam wallitde rewɓe suɓaade e hitaande 1916. <ref name="lcweb2" /> O nanngaa ko sabu makko haalde e batu Lafayette Square to Washington, e lewru ut 1918, o nanngaa ko to Boston e lewru feebariyee 1919, sabu makko piketde hooreejo leydi ndii, hono Woodrow Wilson, nde o arti Orop. E hitaande 1921 o resi Albert Levitt kono o jokki e innde makko, hono no jaaynde New York Times holliri nii. [1] Kadi e ndeen hitaande o ardii batu lannda debbo ngenndiijo, kadi ko kanko woni hooreejo Diiso ngenndiijo lannda oo gila 1921 haa 1925. [2] (Landa debbo ngenndiijo ko tan njillu Dental Kongres ngam suɓaade debbo e innde hesere.) E hitaande Calvin the others Party of 1924 Coolidge ngam lobbude e innde kuule potal hakkeeji . [2] E hitaande 1956 kanko e Levitt ɓe ceerti. E hitaande 1968 Hill wonnoo ko yahoowo e laana ndiwoowa Pan Ameriknaajo gadana ummoraade New York fayde Mosku. Kaayitaaji Elsie M. Hill ina mbaɗee to defterdu Archives e Kollirɗe keertiiɗe e nder defterdu Vassar College . == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji e suɓooɓe * Waktuuji suɓngooji rewɓe == Tuugnorgal == 6t0xleyueai1nvi1jpotgvth9ccdjhf Kirista Lems 0 40160 164810 2026-04-16T21:51:47Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347616156|Kristin Lems]]" 164810 wikitext text/x-wiki '''Kristin Lems''' ko jimoowo Ameriknaajo, jimoowo-winndoowo, debbo, kadi binndoowo/jannginoowo e fannu janngingol Engele ko ɗemngal ɗiɗaɓal (ESL). == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Lems mawni ko to Evanston, Illinois, o fuɗɗii yimde ko e cukaagu makko. O heɓi AB to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan (1972) o heɓi kadi dipolomaaji makko ɗiɗmiri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois Urbana-Champaign . O heɓi kadi Doktoraa makko e jaŋde e nder jaŋde e ɗemngal to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Louis (2003). O waɗii sahaa e fedde Fulbright ngam heblude jannginooɓe to leydi Alseri. <sup class="noprint Inline-Template" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="The time period mentioned near this tag is ambiguous. (October 2022)">ndey?</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> E hitaande 1993, Lems naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Louis, gila 2022 ko o porfeseer toon. <ref name=":0" /> == Nguurndam == Lems' ina anndaa e jimɗi mum e jimɗi mum, e daranaade mbayliigu jojjanɗe aadee, e golle mum e jannginde ɗemngal Engele ko ɗemngal ɗiɗaɓal. Lems yuɓɓinii fedde rewɓe nokkuyankoore to Illinois nde waɗi ñalnde 16 noowammbar 1973. Caggal ɗuum, o wonti gardiiɗo yuɓɓinoowo fedde rewɓe ngenndiire adannde yuɓɓinaande e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde Illinois e hitaande 1974. rewɓe ngam waɗde, kadi o teeŋtinii ɗum caggal nde o tawtoraama ñalɗi leñol ɗi naalankooɓe rewɓe ngalaa. O jokki e wonde yuɓɓinoowo mawɗo haa hitaande 1978. Lems waɗii jimɗi e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, o ɓuri anndeede ko e yimde ngam wallitde kuule jojjanɗe aadee, teeŋti noon e jimɗi makko ''Ballad of the ERA'' . E hitaande 1978, o siftinii faandaare makko e addude jimɗi e yimɓe jogiiɓe politik e rewɓe e kuuɓal. == Njeenaaje e teddungal == Lems heɓi njeenaari jaambaaro neɗɗankaagal ummoraade e Fedde Ameriknaare jaambaaro neɗɗaŋke e hitaande 1994. [1] E hitaande 1996 Fedde Ndimaagu Diine rokki mo njeenaari maɓɓe Jaambaaro Miijo Ndimaagu. [2] E hitaande 2021, jannginooɓe Engele e haalooɓe ɗemɗe goɗɗe/jaŋde ɗemɗe ɗiɗi to Illinois ndokki Lems njeenaari jannginoowo ɓurɗo waawde Elliot Judd. [3] == Ƴeew kadi == * Doggol rewɓe == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] eawh7c3sqru2g4p83zvz47f7h9lyqk9 164811 164810 2026-04-16T21:52:03Z Sardeeq 14292 164811 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kristin Lems''' ko jimoowo Ameriknaajo, jimoowo-winndoowo, debbo, kadi binndoowo/jannginoowo e fannu janngingol Engele ko ɗemngal ɗiɗaɓal (ESL). == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Lems mawni ko to Evanston, Illinois, o fuɗɗii yimde ko e cukaagu makko. O heɓi AB to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan (1972) o heɓi kadi dipolomaaji makko ɗiɗmiri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois Urbana-Champaign . O heɓi kadi Doktoraa makko e jaŋde e nder jaŋde e ɗemngal to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Louis (2003). O waɗii sahaa e fedde Fulbright ngam heblude jannginooɓe to leydi Alseri. <sup class="noprint Inline-Template" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="The time period mentioned near this tag is ambiguous. (October 2022)">ndey?</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> E hitaande 1993, Lems naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Louis, gila 2022 ko o porfeseer toon. <ref name=":0" /> == Nguurndam == Lems' ina anndaa e jimɗi mum e jimɗi mum, e daranaade mbayliigu jojjanɗe aadee, e golle mum e jannginde ɗemngal Engele ko ɗemngal ɗiɗaɓal. Lems yuɓɓinii fedde rewɓe nokkuyankoore to Illinois nde waɗi ñalnde 16 noowammbar 1973. Caggal ɗuum, o wonti gardiiɗo yuɓɓinoowo fedde rewɓe ngenndiire adannde yuɓɓinaande e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde Illinois e hitaande 1974. rewɓe ngam waɗde, kadi o teeŋtinii ɗum caggal nde o tawtoraama ñalɗi leñol ɗi naalankooɓe rewɓe ngalaa. O jokki e wonde yuɓɓinoowo mawɗo haa hitaande 1978. Lems waɗii jimɗi e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, o ɓuri anndeede ko e yimde ngam wallitde kuule jojjanɗe aadee, teeŋti noon e jimɗi makko ''Ballad of the ERA'' . E hitaande 1978, o siftinii faandaare makko e addude jimɗi e yimɓe jogiiɓe politik e rewɓe e kuuɓal. == Njeenaaje e teddungal == Lems heɓi njeenaari jaambaaro neɗɗankaagal ummoraade e Fedde Ameriknaare jaambaaro neɗɗaŋke e hitaande 1994. [1] E hitaande 1996 Fedde Ndimaagu Diine rokki mo njeenaari maɓɓe Jaambaaro Miijo Ndimaagu. [2] E hitaande 2021, jannginooɓe Engele e haalooɓe ɗemɗe goɗɗe/jaŋde ɗemɗe ɗiɗi to Illinois ndokki Lems njeenaari jannginoowo ɓurɗo waawde Elliot Judd. [3] == Ƴeew kadi == * Doggol rewɓe == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] bxlsvizzdufbpra5gqsjvpd66dm13vy Pinatar Cup 0 40161 164812 2026-04-16T21:52:33Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Kop Pinatar, e innde mum timmunde Kop Pinatar mo IAST SPORTS, ko kawgel fuku koyɗe fedde rewɓe noddaande, yuɓɓinaande e lewru marse to San Pedro del Pinatar, diiwaan Murcia, Espaañ. E nder bayyinaango adanngo ngoo (e hitaande 2020), ko Islande, Irlannda worgo, Ecoppi e Ukrain ndartini ɗum. Ko sosiyatee biyeteeɗo IAST SPORTS ummoriiɗo leydi Slowaki yuɓɓinta kawgel ngel. Ecoppi heɓi kawgel gadanel ngel (2020) caggal nde fooli Irlannda worgo e kawgel cakkitiinge..." 164812 wikitext text/x-wiki Kop Pinatar, e innde mum timmunde Kop Pinatar mo IAST SPORTS, ko kawgel fuku koyɗe fedde rewɓe noddaande, yuɓɓinaande e lewru marse to San Pedro del Pinatar, diiwaan Murcia, Espaañ. E nder bayyinaango adanngo ngoo (e hitaande 2020), ko Islande, Irlannda worgo, Ecoppi e Ukrain ndartini ɗum. Ko sosiyatee biyeteeɗo IAST SPORTS ummoriiɗo leydi Slowaki yuɓɓinta kawgel ngel. Ecoppi heɓi kawgel gadanel ngel (2020) caggal nde fooli Irlannda worgo e kawgel cakkitiingel ngel e golle Abbi Grant e Erin Cuthbert. Nde fijiraa ko e darorɗe lewru feebariyee walla puɗal lewru marse, e sahaa gooto e kawgel Algarve, kawgel Arnold Clark, kawgel leyɗeele, kawgel rewɓe Siprus, kawgel Istria, kawgel SheBelieves, kawgel Tournoi de France, kawgel rewɓe Turki e kawgel rewɓe Revel. Sappinolji Duɓɓi Nafooje ɗiɗaɓere Tataɓere Nayaɓere 2020 Ecoppi Islande Ukrani Irlannda worgo 2022 Belsik Riisi Ndenndaandi leydi Irlannda Wales 2023 Islande Wales Ecoppi Filipiin 2024 Finlande Ecoppi Sloveni Filipiin 2025 Kanadaa Meksik Siin Taipei Siin Kippuuji tawtoraaɗi Kippu 2020 2022 2023 2024 Duuɓi 2025 Belsik – 1ɓo – – – 1 Kanadaa – – – – 1ɓo Siin – – – – 3ɓo 1 Taipei Siin – – – – 4ɓo 1 Finlande – – – 1ɓo – 1 Honngiri – 6ɓo – – – 1 Islande 2ɓo – 1ɓo – – 2ɓo Meksik – – – – ɗiɗaɓo 1 Irlannda woylaare 4ɓo – – – – 1 Filipiin – – 4ɓo 4ɓo 2 Poloñ – 8ɓo – – – 1 Leydi Irlande – 3ɓo – – – 1 Riisi – 2ɓo – – – 1 Ecoppi 1ɓo 5ɓo 3ɓo 2ɓo – 4ɓo Slowaki – 7ɓo – – – 1 Sloveni – – – 3ɓo – 1ɓo Ukrani 3ɓo – – – – 1 Wales – 4ɓo 2ɓo – – 2ɓo Hakke mum ko 4 8 4 4 4 Tuugnorgal 556w9tsol9p9m4ebk9u0caaprx33ttc 164816 164812 2026-04-16T21:54:19Z Ilya Discuss 10103 164816 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Kop Pinatar, e innde mum timmunde Kop Pinatar mo IAST SPORTS, ko kawgel fuku koyɗe fedde rewɓe noddaande, yuɓɓinaande e lewru marse to San Pedro del Pinatar, diiwaan Murcia, Espaañ. E nder bayyinaango adanngo ngoo (e hitaande 2020), ko Islande, Irlannda worgo, Ecoppi e Ukrain ndartini ɗum. Ko sosiyatee biyeteeɗo IAST SPORTS ummoriiɗo leydi Slowaki yuɓɓinta kawgel ngel. Ecoppi heɓi kawgel gadanel ngel (2020) caggal nde fooli Irlannda worgo e kawgel cakkitiingel ngel e golle Abbi Grant e Erin Cuthbert. Nde fijiraa ko e darorɗe lewru feebariyee walla puɗal lewru marse, e sahaa gooto e kawgel Algarve, kawgel Arnold Clark, kawgel leyɗeele, kawgel rewɓe Siprus, kawgel Istria, kawgel SheBelieves, kawgel Tournoi de France, kawgel rewɓe Turki e kawgel rewɓe Revel. Sappinolji Duɓɓi Nafooje ɗiɗaɓere Tataɓere Nayaɓere 2020 Ecoppi Islande Ukrani Irlannda worgo 2022 Belsik Riisi Ndenndaandi leydi Irlannda Wales 2023 Islande Wales Ecoppi Filipiin 2024 Finlande Ecoppi Sloveni Filipiin 2025 Kanadaa Meksik Siin Taipei Siin Kippuuji tawtoraaɗi Kippu 2020 2022 2023 2024 Duuɓi 2025 Belsik – 1ɓo – – – 1 Kanadaa – – – – 1ɓo Siin – – – – 3ɓo 1 Taipei Siin – – – – 4ɓo 1 Finlande – – – 1ɓo – 1 Honngiri – 6ɓo – – – 1 Islande 2ɓo – 1ɓo – – 2ɓo Meksik – – – – ɗiɗaɓo 1 Irlannda woylaare 4ɓo – – – – 1 Filipiin – – 4ɓo 4ɓo 2 Poloñ – 8ɓo – – – 1 Leydi Irlande – 3ɓo – – – 1 Riisi – 2ɓo – – – 1 Ecoppi 1ɓo 5ɓo 3ɓo 2ɓo – 4ɓo Slowaki – 7ɓo – – – 1 Sloveni – – – 3ɓo – 1ɓo Ukrani 3ɓo – – – – 1 Wales – 4ɓo 2ɓo – – 2ɓo Hakke mum ko 4 8 4 4 4 Tuugnorgal tt8v38c9agxa298y8916j88xqzf6y11 164821 164816 2026-04-16T21:58:36Z Ilya Discuss 10103 164821 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kop Pinatar''', e innde mum timmunde Kop Pinatar mo IAST SPORTS, ko kawgel fuku koyɗe fedde rewɓe noddaande, yuɓɓinaande e lewru marse to San Pedro del Pinatar, diiwaan Murcia, Espaañ. E nder bayyinaango adanngo ngoo (e hitaande 2020), ko Islande, Irlannda worgo, Ecoppi e Ukrain ndartini ɗum. Ko sosiyatee biyeteeɗo IAST SPORTS ummoriiɗo leydi Slowaki yuɓɓinta kawgel ngel. Ecoppi heɓi kawgel gadanel ngel (2020) caggal nde fooli Irlannda worgo e kawgel cakkitiingel ngel e golle Abbi Grant e Erin Cuthbert. Nde fijiraa ko e darorɗe lewru feebariyee walla puɗal lewru marse, e sahaa gooto e kawgel Algarve, kawgel Arnold Clark, kawgel leyɗeele, kawgel rewɓe Siprus, kawgel Istria, kawgel SheBelieves, kawgel Tournoi de France, kawgel rewɓe Turki e kawgel rewɓe Revel. == Sappinolji == == Duɓɓi == Nafooje ɗiɗaɓere Tataɓere Nayaɓere 2020 Ecoppi Islande Ukrani Irlannda worgo 2022 Belsik Riisi Ndenndaandi leydi Irlannda Wales 2023 Islande Wales Ecoppi Filipiin 2024 Finlande Ecoppi Sloveni Filipiin 2025 Kanadaa Meksik Siin Taipei Siin Kippuuji tawtoraaɗi Kippu 2020 2022 2023 2024 Duuɓi 2025 Belsik – 1ɓo – – – 1 Kanadaa – – – – 1ɓo Siin – – – – 3ɓo 1 Taipei Siin – – – – 4ɓo 1 Finlande – – – 1ɓo – 1 Honngiri – 6ɓo – – – 1 Islande 2ɓo – 1ɓo – – 2ɓo Meksik – – – – ɗiɗaɓo 1 Irlannda woylaare 4ɓo – – – – 1 Filipiin – – 4ɓo 4ɓo 2 Poloñ – 8ɓo – – – 1 Leydi Irlande – 3ɓo – – – 1 Riisi – 2ɓo – – – 1 Ecoppi 1ɓo 5ɓo 3ɓo 2ɓo – 4ɓo Slowaki – 7ɓo – – – 1 Sloveni – – – 3ɓo – 1ɓo Ukrani 3ɓo – – – – 1 Wales – 4ɓo 2ɓo – – 2ɓo Hakke mum ko 4 8 4 4 4 Tuugnorgal fc5x18jh10632r1alzskdivb93lbplz 164824 164821 2026-04-16T22:00:35Z Ilya Discuss 10103 164824 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kop Pinatar''', e innde mum timmunde Kop Pinatar mo IAST SPORTS, ko kawgel fuku koyɗe fedde rewɓe noddaande, yuɓɓinaande e lewru marse to San Pedro del Pinatar, diiwaan Murcia, Espaañ. E nder bayyinaango adanngo ngoo (e hitaande 2020), ko Islande, Irlannda worgo, Ecoppi e Ukrain ndartini ɗum. Ko sosiyatee biyeteeɗo IAST SPORTS ummoriiɗo leydi Slowaki yuɓɓinta kawgel ngel.<ref>{{cite news|url=https://www.belfastlive.co.uk/sport/football/football-news/northern-ireland-women-play-2020-17627330|title=Northern Ireland Women to play at 2020 Pinatar Cup|first=Joshua|last=Bunting|newspaper=[[Belfast Live]]|date=24 January 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.scottishfa.co.uk/news/scotland-to-compete-in-pinatar-cup/|title=Scotland to compete in Pinatar Cup|publisher=[[Scottish Football Association]]|date=24 January 2020}}.</ref> Ecoppi heɓi kawgel gadanel ngel (2020) caggal nde fooli Irlannda worgo e kawgel cakkitiingel ngel e golle Abbi Grant e Erin Cuthbert. Nde fijiraa ko e darorɗe lewru feebariyee walla puɗal lewru marse, e sahaa gooto e kawgel Algarve, kawgel Arnold Clark, kawgel leyɗeele, kawgel rewɓe Siprus, kawgel Istria, kawgel SheBelieves, kawgel Tournoi de France, kawgel rewɓe Turki e kawgel rewɓe Revel. == Sappinolji == == Duɓɓi == Nafooje ɗiɗaɓere Tataɓere Nayaɓere 2020 Ecoppi Islande Ukrani Irlannda worgo 2022 Belsik Riisi Ndenndaandi leydi Irlannda Wales 2023 Islande Wales Ecoppi Filipiin 2024 Finlande Ecoppi Sloveni Filipiin 2025 Kanadaa Meksik Siin Taipei Siin Kippuuji tawtoraaɗi Kippu 2020 2022 2023 2024 Duuɓi 2025 Belsik – 1ɓo – – – 1 Kanadaa – – – – 1ɓo Siin – – – – 3ɓo 1 Taipei Siin – – – – 4ɓo 1 Finlande – – – 1ɓo – 1 Honngiri – 6ɓo – – – 1 Islande 2ɓo – 1ɓo – – 2ɓo Meksik – – – – ɗiɗaɓo 1 Irlannda woylaare 4ɓo – – – – 1 Filipiin – – 4ɓo 4ɓo 2 Poloñ – 8ɓo – – – 1 Leydi Irlande – 3ɓo – – – 1 Riisi – 2ɓo – – – 1 Ecoppi 1ɓo 5ɓo 3ɓo 2ɓo – 4ɓo Slowaki – 7ɓo – – – 1 Sloveni – – – 3ɓo – 1ɓo Ukrani 3ɓo – – – – 1 Wales – 4ɓo 2ɓo – – 2ɓo Hakke mum ko 4 8 4 4 4 Tuugnorgal 2qnjlf56vmfl2f79eudn2vyancvoho6 164825 164824 2026-04-16T22:02:09Z Ilya Discuss 10103 164825 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kop Pinatar''', e innde mum timmunde Kop Pinatar mo IAST SPORTS, ko kawgel fuku koyɗe fedde rewɓe noddaande, yuɓɓinaande e lewru marse to San Pedro del Pinatar, diiwaan Murcia, Espaañ. E nder bayyinaango adanngo ngoo (e hitaande 2020), ko Islande, Irlannda worgo, Ecoppi e Ukrain ndartini ɗum. Ko sosiyatee biyeteeɗo IAST SPORTS ummoriiɗo leydi Slowaki yuɓɓinta kawgel ngel.<ref>{{cite news|url=https://www.belfastlive.co.uk/sport/football/football-news/northern-ireland-women-play-2020-17627330|title=Northern Ireland Women to play at 2020 Pinatar Cup|first=Joshua|last=Bunting|newspaper=[[Belfast Live]]|date=24 January 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.scottishfa.co.uk/news/scotland-to-compete-in-pinatar-cup/|title=Scotland to compete in Pinatar Cup|publisher=[[Scottish Football Association]]|date=24 January 2020}}.</ref> Ecoppi heɓi kawgel gadanel ngel (2020) caggal nde fooli Irlannda worgo e kawgel cakkitiingel ngel e golle Abbi Grant e Erin Cuthbert. Nde fijiraa ko e darorɗe lewru feebariyee walla puɗal lewru marse, e sahaa gooto e kawgel Algarve, kawgel Arnold Clark, kawgel leyɗeele, kawgel rewɓe Siprus, kawgel Istria, kawgel SheBelieves, kawgel Tournoi de France, kawgel rewɓe Turki e kawgel rewɓe Revel.<ref>{{Cite web|last=Diamond|first=Drew|date=2020-03-11|title=Scotland Win Pinatar Cup After Northern Ireland Victory|url=https://herfootballhub.com/scotland-make-it-a-clean-sweep-at-the-pinatar-cup/|access-date=2020-11-09|website=Her Football Hub|language=en-GB}}</ref> == Sappinolji == == Duɓɓi == Nafooje ɗiɗaɓere Tataɓere Nayaɓere 2020 Ecoppi Islande Ukrani Irlannda worgo 2022 Belsik Riisi Ndenndaandi leydi Irlannda Wales 2023 Islande Wales Ecoppi Filipiin 2024 Finlande Ecoppi Sloveni Filipiin 2025 Kanadaa Meksik Siin Taipei Siin Kippuuji tawtoraaɗi Kippu 2020 2022 2023 2024 Duuɓi 2025 Belsik – 1ɓo – – – 1 Kanadaa – – – – 1ɓo Siin – – – – 3ɓo 1 Taipei Siin – – – – 4ɓo 1 Finlande – – – 1ɓo – 1 Honngiri – 6ɓo – – – 1 Islande 2ɓo – 1ɓo – – 2ɓo Meksik – – – – ɗiɗaɓo 1 Irlannda woylaare 4ɓo – – – – 1 Filipiin – – 4ɓo 4ɓo 2 Poloñ – 8ɓo – – – 1 Leydi Irlande – 3ɓo – – – 1 Riisi – 2ɓo – – – 1 Ecoppi 1ɓo 5ɓo 3ɓo 2ɓo – 4ɓo Slowaki – 7ɓo – – – 1 Sloveni – – – 3ɓo – 1ɓo Ukrani 3ɓo – – – – 1 Wales – 4ɓo 2ɓo – – 2ɓo Hakke mum ko 4 8 4 4 4 Tuugnorgal 6pg4ti5c9cjzdvbkn7hxhzaoohre6eh Muna Lee (winndiyanke) 0 40162 164813 2026-04-16T21:53:06Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339704661|Muna Lee (writer)]]" 164813 wikitext text/x-wiki '''Muna Lee''' (29 lewru Yarkomaa 1895 &#x2013; 3 lewru Abriil 1965) ko jimoowo, binndoowo, e daraniiɗo Ameriknaajo, gadano anndeede e yaltineede no feewi e yimoowo lirik e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. O anndaa kadi e binndanɗe makko ɗe o ƴetti ngam ƴellitde Pan-Ameriknism e [[feminism]] . O firti, o yaltini e nder ''Poetry'' deftere maantiniinde e hitaande 1925, nde yimooɓe Amerik Latin mbaɗata, o jokki e firo gila e yimre e ɗemngal Españool. Ko o hoɗnooɗo Porto Riko ko juuti gila 1920 haa o maayi duuɓi 45 caggal ɗuum, o woniino daraniiɗo haɓaade rafiiji e kitaale 1920 e 1930, o golliima e geɗe jojjanɗe rewɓe e potal hakkeeji e nder Porto Riko e Amerik Latin . Lee golliima ko ina ɓura duuɓi capanɗe ɗiɗi e geɗe pinal to Departemaa Dowlaaji Dentuɗi Amerik, e ƴellitde gostondiral naalankaagal e binndol hakkunde Amerik Latin e Amerik, kam e leyɗe goɗɗe. == Nguurndam == Jibinaa ko Raymond, to Mississippi e hitaande 1895, ko kanko woni mawɗo sukaaɓe njeenayo, Lee ko ɓiy Benjamin Floyd Lee, « doktoor jannguɗo hoore mum » e ɓiy aawoowo, e Mary Maud (McWilliams) Lee, mo baaba mum ko cafroowo. Tato e banndiraaɓe makko maayi ko e cukaagu. Jibnaaɓe makko ina cemmbina mo gila e cukaagu makko ngam yiɗde binndol e naalankaagal. Nde Muna heɓi duuɓi jeeɗiɗi ɓesngu mum ummii to Hugo, Oklahoma, ɗo baaba mum sosi defterdu mum. Ko e nder ɓernde "leydi Inndo", e sahaa nde ɓaleeɓe heewɓe ngummii Oklahoma. <ref name="cohen" /> Lee artii Mississippi nde o yahrata e duuɓi 14 ngam yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde Blue Mountain (ndeen ngal ƴellitii no duɗal prep nii). Caggal nde o janngi hitaande e ndunngu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mississippi, o heɓi ɗoon seedantaagal makko e hitaande 1913 tawi omo yahra e duuɓi sappo e jeetati. Lee yaltinii jimɗi mum gadani ko ɓooyaani. Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, o fuɗɗii golle jannginoowo to Oklahoma, caggal ɗuum to Texas. E lewru ut 1916, o woni ko e jannginde to Tonkawa, Oklahoma, to duɗal jaaɓi haaɗtirde kesal, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde ( Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oklahoma worgo hannde ). E nder ɗeen dille fof e janngingol makko, omo jokki e winndude e neldude jimɗi e jaayɗe. E hitaande 1916, o dañii heɓde jimɗi keewɗi bayyinaaɗi e jaayɗe binndol ngenndiije : Yimre : Jaaynde Aayeeji, Smart Set , Aayeeji jamaanu, e Woɗɓe : Jaaynde Aayeeji kesi. Tato e ɗeen ko jaayɗe kese baɗaaɗe e yimre jamaanu. Hitaande makko bayyinaande ndee, ko e lewru suwee nde o heɓi njeenaari adanndi e nder jaaynde wiyeteende Lyric Prize of Poetry . [1] Lee jannginii hoore mum ɗemngal Españool, o heɓi golle e nder sarwiis sirlu Amerik to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], ɗo o gollinoo firo e nder wolde adunaare adannde . O firti ɓataakeeji sirlu ummoraade e Españool, Purtugeec e Farayse. E oon sahaa o yaltinii jimɗi sappo e ɗiɗi e nder ''Smart Set'', kadi ko kanko woni ɗiɗaɓo ɓurɗo heewde wallitde heen. <ref name="cohen" /> To New York, o yaawi anndude dille Pan-Amerik, o woni e yuurnitaade binndol Amerik Latin. E hitaande 1918 o waɗii jimɗi bayyinaaɗi e ''jaaynde Pan-Ameriknaare'' e ''jaaynde Pan-Ameriknaare.'' Fof ko yimoowo [[Nikaraaguwa|Nikaraagu]] biyeteeɗo Salomón de la Selva, gardinooɗo jaaynde yimre ndee firti ɗum). == Dewgal e ɓesngu == Ko e jimɗi makko firaaɗi e ɗemngal Españool, bayyinaaɗi e jaayɗe Pan Amerik, o hawri e jom suudu makko garoowo biyeteeɗo Luis Muñoz Marín, jimoowo e jaayndiyanke Porto Riko. O fuɗɗinooma jaaynde hesere ɗemɗe ɗiɗi « jowitiinde e pinal Pan-Amerik », ina wiyee ''Revista de Indias'' (Indies Review), o yiɗiino yaltinde golle makko. Jaaynde ndee ɓooyaani ko folli kono ko maande fergo naalankaagal e nder wuro ngoo. Ɓe ngoni e yarlitaare, ɓe ceerti ñalnde 1 sulyee 1919. Ɓe ngummii Porto Riko e hitaande 1920, kono ɓe peccii waktuuji maɓɓe hakkunde New York e Porto Riko fotde duuɓi. Ɓooytaani ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo : ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Muna Muñoz Lee (anndiraaɗo ''Munita'' ) e ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Luis Muñoz Lee (anndiraaɗo ''Luisito'' ). Ɓe keewi seertude; Muñoz Marín hoɗii e wuro Greenwich ko juuti, sabu fawaade e afriknaajo, e kitaale 1920 nde o jokki golle makko e yimre. Ɓe ceertii e dow sariya e hitaande 1938, ɓe ceertii e dow laabi ñalnde 15 noowammbar 1946. E hitaande 1948, Muñoz Marín wonti guwerneer Porto Riko gadano cuɓaaɗo e demokaraasi . == Tuugnorgal == 5dyfcu933wbkyi15g64yzcfj3bbvx08 164814 164813 2026-04-16T21:53:24Z Sardeeq 14292 164814 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Muna Lee''' (29 lewru Yarkomaa 1895 &#x2013; 3 lewru Abriil 1965) ko jimoowo, binndoowo, e daraniiɗo Ameriknaajo, gadano anndeede e yaltineede no feewi e yimoowo lirik e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. O anndaa kadi e binndanɗe makko ɗe o ƴetti ngam ƴellitde Pan-Ameriknism e [[feminism]] . O firti, o yaltini e nder ''Poetry'' deftere maantiniinde e hitaande 1925, nde yimooɓe Amerik Latin mbaɗata, o jokki e firo gila e yimre e ɗemngal Españool. Ko o hoɗnooɗo Porto Riko ko juuti gila 1920 haa o maayi duuɓi 45 caggal ɗuum, o woniino daraniiɗo haɓaade rafiiji e kitaale 1920 e 1930, o golliima e geɗe jojjanɗe rewɓe e potal hakkeeji e nder Porto Riko e Amerik Latin . Lee golliima ko ina ɓura duuɓi capanɗe ɗiɗi e geɗe pinal to Departemaa Dowlaaji Dentuɗi Amerik, e ƴellitde gostondiral naalankaagal e binndol hakkunde Amerik Latin e Amerik, kam e leyɗe goɗɗe. == Nguurndam == Jibinaa ko Raymond, to Mississippi e hitaande 1895, ko kanko woni mawɗo sukaaɓe njeenayo, Lee ko ɓiy Benjamin Floyd Lee, « doktoor jannguɗo hoore mum » e ɓiy aawoowo, e Mary Maud (McWilliams) Lee, mo baaba mum ko cafroowo. Tato e banndiraaɓe makko maayi ko e cukaagu. Jibnaaɓe makko ina cemmbina mo gila e cukaagu makko ngam yiɗde binndol e naalankaagal. Nde Muna heɓi duuɓi jeeɗiɗi ɓesngu mum ummii to Hugo, Oklahoma, ɗo baaba mum sosi defterdu mum. Ko e nder ɓernde "leydi Inndo", e sahaa nde ɓaleeɓe heewɓe ngummii Oklahoma. <ref name="cohen" /> Lee artii Mississippi nde o yahrata e duuɓi 14 ngam yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde Blue Mountain (ndeen ngal ƴellitii no duɗal prep nii). Caggal nde o janngi hitaande e ndunngu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mississippi, o heɓi ɗoon seedantaagal makko e hitaande 1913 tawi omo yahra e duuɓi sappo e jeetati. Lee yaltinii jimɗi mum gadani ko ɓooyaani. Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, o fuɗɗii golle jannginoowo to Oklahoma, caggal ɗuum to Texas. E lewru ut 1916, o woni ko e jannginde to Tonkawa, Oklahoma, to duɗal jaaɓi haaɗtirde kesal, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde ( Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oklahoma worgo hannde ). E nder ɗeen dille fof e janngingol makko, omo jokki e winndude e neldude jimɗi e jaayɗe. E hitaande 1916, o dañii heɓde jimɗi keewɗi bayyinaaɗi e jaayɗe binndol ngenndiije : Yimre : Jaaynde Aayeeji, Smart Set , Aayeeji jamaanu, e Woɗɓe : Jaaynde Aayeeji kesi. Tato e ɗeen ko jaayɗe kese baɗaaɗe e yimre jamaanu. Hitaande makko bayyinaande ndee, ko e lewru suwee nde o heɓi njeenaari adanndi e nder jaaynde wiyeteende Lyric Prize of Poetry . [1] Lee jannginii hoore mum ɗemngal Españool, o heɓi golle e nder sarwiis sirlu Amerik to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], ɗo o gollinoo firo e nder wolde adunaare adannde . O firti ɓataakeeji sirlu ummoraade e Españool, Purtugeec e Farayse. E oon sahaa o yaltinii jimɗi sappo e ɗiɗi e nder ''Smart Set'', kadi ko kanko woni ɗiɗaɓo ɓurɗo heewde wallitde heen. <ref name="cohen" /> To New York, o yaawi anndude dille Pan-Amerik, o woni e yuurnitaade binndol Amerik Latin. E hitaande 1918 o waɗii jimɗi bayyinaaɗi e ''jaaynde Pan-Ameriknaare'' e ''jaaynde Pan-Ameriknaare.'' Fof ko yimoowo [[Nikaraaguwa|Nikaraagu]] biyeteeɗo Salomón de la Selva, gardinooɗo jaaynde yimre ndee firti ɗum). == Dewgal e ɓesngu == Ko e jimɗi makko firaaɗi e ɗemngal Españool, bayyinaaɗi e jaayɗe Pan Amerik, o hawri e jom suudu makko garoowo biyeteeɗo Luis Muñoz Marín, jimoowo e jaayndiyanke Porto Riko. O fuɗɗinooma jaaynde hesere ɗemɗe ɗiɗi « jowitiinde e pinal Pan-Amerik », ina wiyee ''Revista de Indias'' (Indies Review), o yiɗiino yaltinde golle makko. Jaaynde ndee ɓooyaani ko folli kono ko maande fergo naalankaagal e nder wuro ngoo. Ɓe ngoni e yarlitaare, ɓe ceerti ñalnde 1 sulyee 1919. Ɓe ngummii Porto Riko e hitaande 1920, kono ɓe peccii waktuuji maɓɓe hakkunde New York e Porto Riko fotde duuɓi. Ɓooytaani ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo : ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Muna Muñoz Lee (anndiraaɗo ''Munita'' ) e ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Luis Muñoz Lee (anndiraaɗo ''Luisito'' ). Ɓe keewi seertude; Muñoz Marín hoɗii e wuro Greenwich ko juuti, sabu fawaade e afriknaajo, e kitaale 1920 nde o jokki golle makko e yimre. Ɓe ceertii e dow sariya e hitaande 1938, ɓe ceertii e dow laabi ñalnde 15 noowammbar 1946. E hitaande 1948, Muñoz Marín wonti guwerneer Porto Riko gadano cuɓaaɗo e demokaraasi . == Tuugnorgal == m6vauov4kdx7f5gzemulr64vcte2xix Brownie Ledbetter 0 40163 164815 2026-04-16T21:54:13Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1312510232|Brownie Ledbetter]]" 164815 wikitext text/x-wiki '''Mary Brown Williams Ledbetter''' (28 abriil 1932 – 21 mars 2010), ɓurɗo anndeede e innde '''Brownie Ledbetter''', ko daraniiɗo politik, daraniiɗo nuunɗal renndo, daraniiɗo jojjanɗe aadee, daraniiɗo jojjanɗe aadee, dille rewɓe, dille golle e nokkuuji e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e Arkansas . == Nguurndam gadano == Ledbetter jibinaa ko to Little Rock, to Arkansas ñalnde 28 abriil 1932. Ko kanko woni gadano e sukaaɓe nayo ɓe William H. Williams (demoowo kosam) e Helon Brown Williams (jom galle) jibini. Nde o woni cukalel tokosel o rokkaama innde Brownie ngam siftinde gite makko daneeje. Yumma makko maayi e hitaande 1947, baaba makko maayi e hitaande 1950 o acci Ledbetter e miñiraaɓe makko tato e juuɗe neene makko e kaaw makko Grainger e Frances Williams. O naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Little Rock Central, ngal woni caggal ɗuum nokku ɗo o fuɗɗii naatde e golle politik. Tuggi 1950 haa 1953 Ledbetter naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Agnes Scott to Dekatur, to leydi Georgia . O resii ñalnde 26 sulyee 1953, Doktoor Calvin Ledbetter, Jr., awokaa, caggal ɗuum wonti porfeseer ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Arkansas to Little Rock . Ɓeeɗoo ɗiɗo nguuri ko duuɓi ɗiɗi to Almaañ ɗo jom suudu Ledbetter wonnoo e suudu ñaawoore konu Amerik wiyeteende Advocate Corps. Ledbetter e jom suudu mum, haa jooni koɗi to Arkansas, ɓe ndañi ɓiɓɓe tato. == Golle politik == Ledbetter ina joginoo golle juutɗe, tiiɗɗe, ceertuɗe. Bill Kopsky, gardiiɗo fedde toppitiinde ko fayti e politik renndo to Arkansas, wiyi e makko : "Brownie wonnoo ko neɗɗo keso, sibu o sosi ko mbaydi golle politik renndo tuugiiɗo e wallude yimɓe heɓde ko ɓe kawri, hay so tawii noon ɓe ngonaano e gollodaade e koye maɓɓe. Baawɗe makko jogaade jokkondiral e kala neɗɗo ko legendaire, kadi o huutoriima ndeen baawɗe ngam addude yimɓe e taabal e yaakaare heɓde ko ɓe kawri, ko adii fof ko." mahoowo," e "O goongɗini tigi rigi e teddinde ɗo yimɓe ummorii e hawrude e maɓɓe ngam sosde nokku gooto e huutoraade oon nokku gooto ngam sosde waylo." === Desegregation e ballal dowri === Ledbetter wonti golloowo politik e sahaa nde 1957, caggal nde almudɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe njeenayo (9) kaɗaa naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde makko, hono duɗal jaaɓi haaɗtirde Little Rock Central, sabu udditgol gardiiɗo leydi Arkansas e gardagol guwerneer Orval Faubus . O naati e golle ɗe Adolphine Fletcher Terry, Sara Murphy, e Vivion Brewer puɗɗii e nder Goomu Ƴellitaare Rewɓe ngam Udditde Duɗe Men (WEC), fedde daraniinde. Caggal nde WEC fusi e hitaande 1963, Ledbetter yahi gollodaade e fedde rewɓe Ameriknaaɓe wiyeteende Little Rock nde Sarah Alderman Murphy sosi. Goomu nguu waɗii yeewtere yuɓɓo ngam yeewtere udditiinde ko fayti e ceertugol leƴƴi, diineeji e pinal. E gardagol Ledbetter, tawtoraaɓe ɓee ndokkii heen humpitooji mum en e nder golle mahngo ponto e renndooji ɗi ɓe njillii ɗii ngam yaajtinde yeewtere ndee e ustude luulndaare desegregation . Caggal ɗuum, goomu nguu maa ƴettu kadi porogaraamuuji baawɗi wallitde almudɓe haɓaade njiyaagu, e rokkude jannginooɓe ɓee humpitooji jowitiiɗi e jokkondiral hakkunde yimɓe. E hitaande 1981, fedde nde wayliima wonti fedde Arkansas Public Policy Panel e Ledbetter woni hooreejo fedde nde haa nde o woppi golle e hitaande 1999. E gardagol makko, fedde nde gollorii ko nafooje ndema, hakkeeji siwil, nuunɗal faggudu e ƴellitaare, jaŋde, nokkuuji, e njuɓɓudi laamu. Panel oo kadi yaajtinii daande nokku oo e geɗe politik renndo, e heblude pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, ardiiɓe renndo, e lobbo wuro, capanɗe jeegom e maɓɓe ko Ledbetter janngini ɗum en e hoore mum. == Tuugnorgal == 32sotk4ehusfybaeo9qbtzlpm61emq9 164817 164815 2026-04-16T21:54:53Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1312510232|Brownie Ledbetter]]" 164817 wikitext text/x-wiki '''Mary Brown Williams Ledbetter''' (28 abriil 1932 – 21 mars 2010), ɓurɗo anndeede e innde '''Brownie Ledbetter''', ko daraniiɗo politik, daraniiɗo nuunɗal renndo, daraniiɗo jojjanɗe aadee, daraniiɗo jojjanɗe aadee, dille rewɓe, dille golle e nokkuuji e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e Arkansas .<ref>Bill Kopsky (March 21, 2010). "Brownie Ledbetter Passes Away at 77". Arkansas Citizens First Congress. Archived from the original on 25 July 2011. Retrieved 13 August 2010.</ref> == Nguurndam gadano == Ledbetter jibinaa ko to Little Rock, to Arkansas ñalnde 28 abriil 1932. Ko kanko woni gadano e sukaaɓe nayo ɓe William H. Williams (demoowo kosam) e Helon Brown Williams (jom galle) jibini. Nde o woni cukalel tokosel o rokkaama innde Brownie ngam siftinde gite makko daneeje. Yumma makko maayi e hitaande 1947, baaba makko maayi e hitaande 1950 o acci Ledbetter e miñiraaɓe makko tato e juuɗe neene makko e kaaw makko Grainger e Frances Williams. O naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Little Rock Central, ngal woni caggal ɗuum nokku ɗo o fuɗɗii naatde e golle politik. Tuggi 1950 haa 1953 Ledbetter naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Agnes Scott to Dekatur, to leydi Georgia . O resii ñalnde 26 sulyee 1953, Doktoor Calvin Ledbetter, Jr., awokaa, caggal ɗuum wonti porfeseer ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Arkansas to Little Rock . Ɓeeɗoo ɗiɗo nguuri ko duuɓi ɗiɗi to Almaañ ɗo jom suudu Ledbetter wonnoo e suudu ñaawoore konu Amerik wiyeteende Advocate Corps. Ledbetter e jom suudu mum, haa jooni koɗi to Arkansas, ɓe ndañi ɓiɓɓe tato. == Golle politik == Ledbetter ina joginoo golle juutɗe, tiiɗɗe, ceertuɗe. Bill Kopsky, gardiiɗo fedde toppitiinde ko fayti e politik renndo to Arkansas, wiyi e makko : "Brownie wonnoo ko neɗɗo keso, sibu o sosi ko mbaydi golle politik renndo tuugiiɗo e wallude yimɓe heɓde ko ɓe kawri, hay so tawii noon ɓe ngonaano e gollodaade e koye maɓɓe. Baawɗe makko jogaade jokkondiral e kala neɗɗo ko legendaire, kadi o huutoriima ndeen baawɗe ngam addude yimɓe e taabal e yaakaare heɓde ko ɓe kawri, ko adii fof ko." mahoowo," e "O goongɗini tigi rigi e teddinde ɗo yimɓe ummorii e hawrude e maɓɓe ngam sosde nokku gooto e huutoraade oon nokku gooto ngam sosde waylo." === Desegregation e ballal dowri === Ledbetter wonti golloowo politik e sahaa nde 1957, caggal nde almudɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe njeenayo (9) kaɗaa naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde makko, hono duɗal jaaɓi haaɗtirde Little Rock Central, sabu udditgol gardiiɗo leydi Arkansas e gardagol guwerneer Orval Faubus . O naati e golle ɗe Adolphine Fletcher Terry, Sara Murphy, e Vivion Brewer puɗɗii e nder Goomu Ƴellitaare Rewɓe ngam Udditde Duɗe Men (WEC), fedde daraniinde. Caggal nde WEC fusi e hitaande 1963, Ledbetter yahi gollodaade e fedde rewɓe Ameriknaaɓe wiyeteende Little Rock nde Sarah Alderman Murphy sosi. Goomu nguu waɗii yeewtere yuɓɓo ngam yeewtere udditiinde ko fayti e ceertugol leƴƴi, diineeji e pinal. E gardagol Ledbetter, tawtoraaɓe ɓee ndokkii heen humpitooji mum en e nder golle mahngo ponto e renndooji ɗi ɓe njillii ɗii ngam yaajtinde yeewtere ndee e ustude luulndaare desegregation . Caggal ɗuum, goomu nguu maa ƴettu kadi porogaraamuuji baawɗi wallitde almudɓe haɓaade njiyaagu, e rokkude jannginooɓe ɓee humpitooji jowitiiɗi e jokkondiral hakkunde yimɓe. E hitaande 1981, fedde nde wayliima wonti fedde Arkansas Public Policy Panel e Ledbetter woni hooreejo fedde nde haa nde o woppi golle e hitaande 1999. E gardagol makko, fedde nde gollorii ko nafooje ndema, hakkeeji siwil, nuunɗal faggudu e ƴellitaare, jaŋde, nokkuuji, e njuɓɓudi laamu. Panel oo kadi yaajtinii daande nokku oo e geɗe politik renndo, e heblude pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, ardiiɓe renndo, e lobbo wuro, capanɗe jeegom e maɓɓe ko Ledbetter janngini ɗum en e hoore mum. == Tuugnorgal == 5fvse623ezw8o1aebqpsn1kqawwpzsu 164818 164817 2026-04-16T21:55:11Z Sardeeq 14292 164818 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mary Brown Williams Ledbetter''' (28 abriil 1932 – 21 mars 2010), ɓurɗo anndeede e innde '''Brownie Ledbetter''', ko daraniiɗo politik, daraniiɗo nuunɗal renndo, daraniiɗo jojjanɗe aadee, daraniiɗo jojjanɗe aadee, dille rewɓe, dille golle e nokkuuji e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e Arkansas .<ref>Bill Kopsky (March 21, 2010). "Brownie Ledbetter Passes Away at 77". Arkansas Citizens First Congress. Archived from the original on 25 July 2011. Retrieved 13 August 2010.</ref> == Nguurndam gadano == Ledbetter jibinaa ko to Little Rock, to Arkansas ñalnde 28 abriil 1932. Ko kanko woni gadano e sukaaɓe nayo ɓe William H. Williams (demoowo kosam) e Helon Brown Williams (jom galle) jibini. Nde o woni cukalel tokosel o rokkaama innde Brownie ngam siftinde gite makko daneeje. Yumma makko maayi e hitaande 1947, baaba makko maayi e hitaande 1950 o acci Ledbetter e miñiraaɓe makko tato e juuɗe neene makko e kaaw makko Grainger e Frances Williams. O naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Little Rock Central, ngal woni caggal ɗuum nokku ɗo o fuɗɗii naatde e golle politik. Tuggi 1950 haa 1953 Ledbetter naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Agnes Scott to Dekatur, to leydi Georgia . O resii ñalnde 26 sulyee 1953, Doktoor Calvin Ledbetter, Jr., awokaa, caggal ɗuum wonti porfeseer ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Arkansas to Little Rock . Ɓeeɗoo ɗiɗo nguuri ko duuɓi ɗiɗi to Almaañ ɗo jom suudu Ledbetter wonnoo e suudu ñaawoore konu Amerik wiyeteende Advocate Corps. Ledbetter e jom suudu mum, haa jooni koɗi to Arkansas, ɓe ndañi ɓiɓɓe tato. == Golle politik == Ledbetter ina joginoo golle juutɗe, tiiɗɗe, ceertuɗe. Bill Kopsky, gardiiɗo fedde toppitiinde ko fayti e politik renndo to Arkansas, wiyi e makko : "Brownie wonnoo ko neɗɗo keso, sibu o sosi ko mbaydi golle politik renndo tuugiiɗo e wallude yimɓe heɓde ko ɓe kawri, hay so tawii noon ɓe ngonaano e gollodaade e koye maɓɓe. Baawɗe makko jogaade jokkondiral e kala neɗɗo ko legendaire, kadi o huutoriima ndeen baawɗe ngam addude yimɓe e taabal e yaakaare heɓde ko ɓe kawri, ko adii fof ko." mahoowo," e "O goongɗini tigi rigi e teddinde ɗo yimɓe ummorii e hawrude e maɓɓe ngam sosde nokku gooto e huutoraade oon nokku gooto ngam sosde waylo." === Desegregation e ballal dowri === Ledbetter wonti golloowo politik e sahaa nde 1957, caggal nde almudɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe njeenayo (9) kaɗaa naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde makko, hono duɗal jaaɓi haaɗtirde Little Rock Central, sabu udditgol gardiiɗo leydi Arkansas e gardagol guwerneer Orval Faubus . O naati e golle ɗe Adolphine Fletcher Terry, Sara Murphy, e Vivion Brewer puɗɗii e nder Goomu Ƴellitaare Rewɓe ngam Udditde Duɗe Men (WEC), fedde daraniinde. Caggal nde WEC fusi e hitaande 1963, Ledbetter yahi gollodaade e fedde rewɓe Ameriknaaɓe wiyeteende Little Rock nde Sarah Alderman Murphy sosi. Goomu nguu waɗii yeewtere yuɓɓo ngam yeewtere udditiinde ko fayti e ceertugol leƴƴi, diineeji e pinal. E gardagol Ledbetter, tawtoraaɓe ɓee ndokkii heen humpitooji mum en e nder golle mahngo ponto e renndooji ɗi ɓe njillii ɗii ngam yaajtinde yeewtere ndee e ustude luulndaare desegregation . Caggal ɗuum, goomu nguu maa ƴettu kadi porogaraamuuji baawɗi wallitde almudɓe haɓaade njiyaagu, e rokkude jannginooɓe ɓee humpitooji jowitiiɗi e jokkondiral hakkunde yimɓe. E hitaande 1981, fedde nde wayliima wonti fedde Arkansas Public Policy Panel e Ledbetter woni hooreejo fedde nde haa nde o woppi golle e hitaande 1999. E gardagol makko, fedde nde gollorii ko nafooje ndema, hakkeeji siwil, nuunɗal faggudu e ƴellitaare, jaŋde, nokkuuji, e njuɓɓudi laamu. Panel oo kadi yaajtinii daande nokku oo e geɗe politik renndo, e heblude pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, ardiiɓe renndo, e lobbo wuro, capanɗe jeegom e maɓɓe ko Ledbetter janngini ɗum en e hoore mum. == Tuugnorgal == 2m852qo0m5tagr77u81nc7q7uzn04bm Kate Kelly (rewɓe) 0 40164 164819 2026-04-16T21:56:24Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345070338|Kate Kelly (feminist)]]" 164819 wikitext text/x-wiki '''Kathleen Marie Kelly''' (jibinaa 1980 or 1981 ) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji aadee, awokaajo jojjanɗe aadee, kadi ko debbo Mormon, sosɗo Ordain Women, fedde daraniinde ƴettude rewɓe e golle almudɓe e nder Egliis Iisaa-al-Masiihu (LDS). Kelly riiwaa e ekkol e hitaande 2014. O woni kadi ko o daraniiɗo jaɓde kuule jojjanɗe aadee (ERA) e heɓde ruttaade ɓiɗɗo . Kelly yalti ko e queer e hitaande 2019, o fuɗɗii jokkondirde e binndoowo katolik gooto ina pusnoo paandaale nannduɗe e ɗeen e nder Egliis katolik. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Kelly jibinaa ko to Arizona, e galle Jim e Donna. Gooto e banndiraaɓe joy, o mawni ko to maayo Hood, Oregon . Yumma makko ko awokaa, baaba makko ko bayyinoowo jaaynde pentiiɗo, gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde. Jibnaaɓe makko ɗiɗo ɓee fof ko tuubiiɓe e nder Egliis LDS, baaba makko e sahaa gooto wonnoo ko bismaango e nder dental nokku oo, anndiraangal ward . Kelly heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brigham Young (BYU) e hitaande 2006. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde BYU, o yuɓɓinii seppooji e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde fotde 100 almuudo ko faati e riiwtude golloowo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam ñiŋde wooteeji almudɓe. Nde o woni to BYU, e nder dumunna juutɗo caggal nde o heɓi bak makko, Kelly winndi e jaaynde wiyeteende ''The Mormon Worker,'' jaaynde wiyeteende The Mormon Worker, jaaynde wiyeteende The ''Mormon Worker,'' nde Dorothy Day sosi. E hitaande 2010 Kelly sosi "Mormon May Day" ko ñalawma mo Mormon en liberal en walla radikal en mbaɗata koorka renndo e waɗde daande mum en e nder Mormon en e dow tiitooɗe yahruɗe yeeso. Kelly heɓi Doktoraa Juris to duɗal jaaɓi haaɗtirde Washington to duɗal jaaɓi haaɗtirde Amerik e hitaande 2012. == Kugal == E nder golle Kelly to bannge sariya, o golliima e pelle keewɗe ceertuɗe ngam haɓaade jojjanɗe aadee e haɓaade jojjanɗe aadee. Ko kanko woni gardiiɗo podcast Potal ordinateer e nder lowre Wonder Media Network, [1] e binnduɗo Potal ordinateer: Rewɓe ɓe kulaani e yimɓe ɓe ngalaa kulhuli, wallitnooɓe e mbayliigu doosɗe leydi Amerik e waylude jojjanɗe potal (Gibbs Smith, 2022). [2] Deftere Kelly wiyeteende Ordinary Equality ina moƴƴi ƴeewteede e nder jaaynde Oprah, [3] Jaaynde bayyinoowo yontere, [4] Doggol defte, [5] e Kirkus Reviews. [6] === Ordo Rewɓe === E lewru mee 2013, Kelly sosi Ordain Women, fedde daraniinde ƴettude rewɓe e laamu almudɓe e nder Egliis LDS. Ardiiɓe ekklessiya nokkuure nden ƴami Kelly ngam o darna kampaañ maako. Kelly caggal ɗuum waɗii seppo to Temple Square e nder batu mawngu eklesiya oo e lewru abriil 2014, <ref name="walch20140611" /> caggal ɗuum o riiwaa e lewru suwee 2014 ''tawi o alaa'' caggal nde o salii tawtoreede batu diisnondiral . O waɗii e oon sahaa deftere binnditagol rewrude e wakiliijo makko Nadine Hansen, awokaa debbo Mormon gooto, e teemedde ɓataakeeji e innde makko ummoraade e wallitooɓe. E nder yontereeji ko adii e caggal nde o yaltinaa e diine, Kelly eeriima almuɓɓe mum yo njokku e nder ekkol hee, "ummitina jeyngol" so tawii ɓe mbaawii waɗde ɗum tawa ɓe ngoni ko e jogaade cellal hakkillaaji e ɓerɗe maɓɓe. Kelly ñaagii yo o yaltine, ko adii fof ko e hooreejo fedde makko, caggal ɗuum ko e hooreejo ekkol gadano, kamɓe fof ɓe njaɓaani eeraango ngoo. Kelly ina heewi wiyde wonde « potal wonaa jikku », firti ko potal rewɓe e worɓe ko huunde waawnde fotde, tawa fawaaki e jikkuuji neɗɗo gooto e fotde mum walla jikkuuji rewɓe gooto gooto ina njogii nafoore e renndo mum en. ==== Eklesiya katolik ==== E lewru oktoobar 2015, Kelly tawtoraama eɓɓoore toɗɗagol debbo almuudo katolik Romanaajo mo Fedde Rewɓe Almuudo Katolik Romanaajo yuɓɓini, fedde wiynde ina jeyaa e Egliis Katolik . Dowlaaji rewɓe e nder almudɓe katolik en ina luurdi e sariyaaji canon, kala tawtoraaɗo anndaaɗo ina woppitee otomatikk . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 1d7wqpctt6rghp8m40a128gtwf1b9g9 164820 164819 2026-04-16T21:56:54Z Sardeeq 14292 164820 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kathleen Marie Kelly''' (jibinaa 1980 or 1981 ) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji aadee, awokaajo jojjanɗe aadee, kadi ko debbo Mormon, sosɗo Ordain Women, fedde daraniinde ƴettude rewɓe e golle almudɓe e nder Egliis Iisaa-al-Masiihu (LDS). Kelly riiwaa e ekkol e hitaande 2014. O woni kadi ko o daraniiɗo jaɓde kuule jojjanɗe aadee (ERA) e heɓde ruttaade ɓiɗɗo . Kelly yalti ko e queer e hitaande 2019, o fuɗɗii jokkondirde e binndoowo katolik gooto ina pusnoo paandaale nannduɗe e ɗeen e nder Egliis katolik. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Kelly jibinaa ko to Arizona, e galle Jim e Donna. Gooto e banndiraaɓe joy, o mawni ko to maayo Hood, Oregon . Yumma makko ko awokaa, baaba makko ko bayyinoowo jaaynde pentiiɗo, gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde. Jibnaaɓe makko ɗiɗo ɓee fof ko tuubiiɓe e nder Egliis LDS, baaba makko e sahaa gooto wonnoo ko bismaango e nder dental nokku oo, anndiraangal ward . Kelly heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brigham Young (BYU) e hitaande 2006. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde BYU, o yuɓɓinii seppooji e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde fotde 100 almuudo ko faati e riiwtude golloowo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam ñiŋde wooteeji almudɓe. Nde o woni to BYU, e nder dumunna juutɗo caggal nde o heɓi bak makko, Kelly winndi e jaaynde wiyeteende ''The Mormon Worker,'' jaaynde wiyeteende The Mormon Worker, jaaynde wiyeteende The ''Mormon Worker,'' nde Dorothy Day sosi. E hitaande 2010 Kelly sosi "Mormon May Day" ko ñalawma mo Mormon en liberal en walla radikal en mbaɗata koorka renndo e waɗde daande mum en e nder Mormon en e dow tiitooɗe yahruɗe yeeso. Kelly heɓi Doktoraa Juris to duɗal jaaɓi haaɗtirde Washington to duɗal jaaɓi haaɗtirde Amerik e hitaande 2012. == Kugal == E nder golle Kelly to bannge sariya, o golliima e pelle keewɗe ceertuɗe ngam haɓaade jojjanɗe aadee e haɓaade jojjanɗe aadee. Ko kanko woni gardiiɗo podcast Potal ordinateer e nder lowre Wonder Media Network, [1] e binnduɗo Potal ordinateer: Rewɓe ɓe kulaani e yimɓe ɓe ngalaa kulhuli, wallitnooɓe e mbayliigu doosɗe leydi Amerik e waylude jojjanɗe potal (Gibbs Smith, 2022). [2] Deftere Kelly wiyeteende Ordinary Equality ina moƴƴi ƴeewteede e nder jaaynde Oprah, [3] Jaaynde bayyinoowo yontere, [4] Doggol defte, [5] e Kirkus Reviews. [6] === Ordo Rewɓe === E lewru mee 2013, Kelly sosi Ordain Women, fedde daraniinde ƴettude rewɓe e laamu almudɓe e nder Egliis LDS. Ardiiɓe ekklessiya nokkuure nden ƴami Kelly ngam o darna kampaañ maako. Kelly caggal ɗuum waɗii seppo to Temple Square e nder batu mawngu eklesiya oo e lewru abriil 2014, <ref name="walch20140611" /> caggal ɗuum o riiwaa e lewru suwee 2014 ''tawi o alaa'' caggal nde o salii tawtoreede batu diisnondiral . O waɗii e oon sahaa deftere binnditagol rewrude e wakiliijo makko Nadine Hansen, awokaa debbo Mormon gooto, e teemedde ɓataakeeji e innde makko ummoraade e wallitooɓe. E nder yontereeji ko adii e caggal nde o yaltinaa e diine, Kelly eeriima almuɓɓe mum yo njokku e nder ekkol hee, "ummitina jeyngol" so tawii ɓe mbaawii waɗde ɗum tawa ɓe ngoni ko e jogaade cellal hakkillaaji e ɓerɗe maɓɓe. Kelly ñaagii yo o yaltine, ko adii fof ko e hooreejo fedde makko, caggal ɗuum ko e hooreejo ekkol gadano, kamɓe fof ɓe njaɓaani eeraango ngoo. Kelly ina heewi wiyde wonde « potal wonaa jikku », firti ko potal rewɓe e worɓe ko huunde waawnde fotde, tawa fawaaki e jikkuuji neɗɗo gooto e fotde mum walla jikkuuji rewɓe gooto gooto ina njogii nafoore e renndo mum en. ==== Eklesiya katolik ==== E lewru oktoobar 2015, Kelly tawtoraama eɓɓoore toɗɗagol debbo almuudo katolik Romanaajo mo Fedde Rewɓe Almuudo Katolik Romanaajo yuɓɓini, fedde wiynde ina jeyaa e Egliis Katolik . Dowlaaji rewɓe e nder almudɓe katolik en ina luurdi e sariyaaji canon, kala tawtoraaɗo anndaaɗo ina woppitee otomatikk . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] qf3oa3htimpx5st67rkaq7y2lf83ljj Barbara Jordaani 0 40165 164822 2026-04-16T21:58:43Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348661253|Barbara Jordan]]" 164822 wikitext text/x-wiki '''Barbara Charline Jordan''' (21 feebariyee 1936 – 17 lewru bowte 1996) ko Ameriknaajo politik, awokaa, jannginoowo. Ko o tergal lannda Demokaraasi, ko kanko woni Afriknaajo-Ameriknaajo gadano cuɓaaɗo e Senaa Teksas gila e Reconstruction, debbo Afriknaajo-Ameriknaajo gadano fuɗnaange cuɓaaɗo e suudu sarɗiiji Amerik, e gooto e Afriknaajo-Ameriknaajo ɗiɗo gadano cuɓaaɗo e suudu sarɗiiji Amerik ummoraade e gonnooɗo Konfederaasiyoŋ Georgia a110 . Anndanoo ko e mbaawkaaji mum haalde, Jordan heɓi innde ngenndiire sabu haala mum udditka e teleeji e nder batuuji Goomu Ñaawirde suudu sarɗiiji e nder golle ƴaañgol Richard Nixon . E hitaande 1976, o woni Afriknaajo Ameriknaajo gadano, kadi debbo gadano, waɗde konngol mawngol e nder batu ngenndiwal Demokaraasi . E wondude e politikaaji Afriknaaɓe Ameriknaaɓe woɗɓe to fuɗnaange cuɓaaɓe caggal nde sariya hakkeeji woote ƴettaa e hitaande 1965, o golliima ngam waylude lannda Demokaraasi gila e lannda ceertuɗo, waɗta ɗum oto ngam ɓeydude tawtoreede politik ɓaleeɓe e wallitde ɗum en. Caggal nde o woppi golle makko e Kongres, Jordan jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas to Austin, o waɗii jeewte keewɗe e nder renndo, o wonii kadi e golle politik lannda Demokaraat en, o wonii hooreejo Komiseer Ameriknaajo toppitiiɗo peewnugol immigration. O heɓi njeenaari hooreejo leydi ndii, e nder teddungal keewngal. Ko kanko woni debbo afriknaajo-ameriknaajo gadano wirneede e yanaande diiwaan Texas . == Nguurndam gadano, ɓesngu, e jaŋde == Barbara Charline Jordan jibinaa ko e nder wuro wiyeteengo Houston, to Texas. Cukaaku Jordan woni ko e nguurndam eklesiya to Eklesiya Baptist Missionnaire Good Hope. Yumma makko ko Arlyne Patten Jordan, jannginoowo e nder ekkol, golloowo. Baaba makko ko Benyamin Jordan, waajotooɗo Baptist, golloowo e depasuuji. <ref name=":8" /> Jordan ina jannga jimɗi e nder jumaa, ina yima jimɗi linjiila e miñiraaɓe mum rewɓe. <ref name=":10" /> E hitaande 1949, baaba Jordan naati e nder Egliis Baptist mawɗo Pleasant Hill ngam wonde pastoor timmuɗo. <ref name=":10" /> E nder yumma makko, Jordan ko taaniiko debbo biyeteeɗo Edward Patton, gooto e terɗe afriknaaɓe Ameriknaaɓe cakkitiiɗe e nder suudu sarɗiiji leydi Texas ko adii nde ɓaleeɓe Teksasnaaɓe ndartinaa e laamu Jim Crow . Barbara Jordan ko ɓiɗɗo tokooso e nder sukaaɓe tato. Mawɓe makko ko Rose Mary Jordan McGowan e Bennie Kreswell Jordan (1933-2000). Jordan janngi ko e duɗal leslesal Roberson. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Phillis Wheatley e hitaande 1952 e teddungal. <ref name="Beejae profile" /> To Wheatley, baawɗe Jordan haalde ƴellitaama e ballal jannginooɓe mum e jaŋde mum. Batte mawɗe ina njeyaa heen jannginoowo makko e ɗemngal Engele biyeteeɗo Mrs D. B. Reid, ganndo haala biyeteeɗo Ashton J. Oliver, e jannginoowo haala e daartol Robert T. Holland. <ref name=":3" /> Jordan hollitii konngol ngol o nani e duuɓi makko duɗal jaaɓi haaɗtirde ngol Edith S. Sampson haali, ngol addani mo wonde awokaa. Janngi e duɗe laamu Houston ko adii kuulal ''Brown v. Board of Education'', Jordan mawni ko e yonta jokkuɗo seerndude leƴƴi, kono daraniiɓe hakkeeji siwil Houston e nder NAACP keɓii nafooje teeŋtuɗe ɗe kadi mbayli nguurndam makko gila e cukaagu ''makko'', ina jeyaa heen kampaañ nokkuyankeewo baawɗo fotde njoɓdi wonande ɓaleeɓe e ɓaleeɓe ñaawoore Ñaawirde Toownde 1944, nde fooli primaire ɓaleejo, fuɗɗii ko to Houston. E hitaande 1946, Heman Sweatt, jeyaaɗo to Houston, luulndii seerndude yimɓe e nder jaŋde toownde, nde o ɗaɓɓi jaŋde sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas to Austin (UT). Dowla Texas salii naatde mo sabu leñol makko, o sosi duɗal sariya ceertungal wonande almudɓe ɓaleeɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas Southern to Houston . E hitaande 1950, kuulal Ñaawirde Toownde e nder ''Sweatt v. Painter'' ɗaɓɓiri duɗal sariya to Austin nde naatata, kono janngooɓe ɓaleeɓe adanɓe ɓee mbinnditaaki e UT haa hitaande 1956, duuɓi nay caggal nde Jordan timmini jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde. E nder ɗuum, ɓeydagol mawngol ina waɗa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas Southern (TSU), ɗo Jordan winnditii e hitaande 1952, o janngi ganndal politik e daartol. To TSU, Jordan fodaniino fedde Delta Gamma e fedde rewɓe Delta Sigma Theta . O wonti kadi ƴaañoowo ngenndiijo, o janngi e coftuɗo makko, Thomas Freeman, o fooli luutndiiɓe makko ummoriiɓe Yale e Brown, o jokkondiri e kippu ummoriiɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. <ref name="Beejae profile" /> O heɓi ''bak makko'' ko e hitaande 1956. <ref name="Beejae profile" /> Ko o heɓi e duɗal jaaɓi haaɗtirde nde o woni suka, addani Jordan ɓeydaade faamde tooñanngeeji Jim Crow. Yahdu diga saare maako Fifth Ward haa Third Ward campus ɗon mari haaje yahdu juutndu dow mootaaji feere-feere, bana no o siftori ɓaawo man: "Woodi plaque pamaro dow mootaaji haa ɓaawo ɗon wi'a, 'colored' nden to mi nasti, mi doole mi hoota haa plaque pamare nden mi ɗon saala wakkati man fuu." E nder yah-ngartaaji ngam yeewtidde e kawgel e nder fuɗnaange, Jordan e wondiiɓe mum TSU ina keewi hoɗde e oteluuji ɗi ɓaleeɓe jeyi walla e galleeji ɓesnguuji ɓaleeɓe sabu ɓe ngoppaama hoɗde e nokkuuji ceertuɗi. Hono ɗeen geɗe mballitii e pellital makko jokkude golle makko ngam wonde awokaa caggal leydi Texas. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, o heɓi bak makko e hitaande 1959. == Fuɗɗoode golle == Jordan jannginii ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tuskegee to Alabama fotde hitaande. [1] E hitaande 1960, o arti Houston, o fuɗɗii golle sariya keeriiɗo. [1] E oon sahaa, Jordan, mo duuɓi 24, ina jeyaa e rewɓe ɓaleeɓe ɗiɗo tan awokaaji to Texas. [2] Ngam fuɗɗaade golle mum, Jordan wonti debbo ɓaleejo gadano golloowo e ballondiral e njuɓɓudi ñaawoore diiwaan, Bill Elliott. [2] [3] [4] [5] Jordan fuɗɗii golle mum e politik ko e hitaande 1960 nde o wonti balloowo e kampaañ John F. Kennedy - Lyndon B. Johnson, o yahdi e ekkolaaji Afriknaaɓe Ameriknaaɓe to Houston ngam hirjinde yimɓe yo cuɓo. [6] == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] idbayz5w8fry2mtt2ioi1y2rwecd8cn 164823 164822 2026-04-16T21:59:24Z Sardeeq 14292 164823 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Barbara Charline Jordan''' (21 feebariyee 1936 – 17 lewru bowte 1996) ko Ameriknaajo politik, awokaa, jannginoowo. Ko o tergal lannda Demokaraasi, ko kanko woni Afriknaajo-Ameriknaajo gadano cuɓaaɗo e Senaa Teksas gila e Reconstruction, debbo Afriknaajo-Ameriknaajo gadano fuɗnaange cuɓaaɗo e suudu sarɗiiji Amerik, e gooto e Afriknaajo-Ameriknaajo ɗiɗo gadano cuɓaaɗo e suudu sarɗiiji Amerik ummoraade e gonnooɗo Konfederaasiyoŋ Georgia a110 . Anndanoo ko e mbaawkaaji mum haalde, Jordan heɓi innde ngenndiire sabu haala mum udditka e teleeji e nder batuuji Goomu Ñaawirde suudu sarɗiiji e nder golle ƴaañgol Richard Nixon . E hitaande 1976, o woni Afriknaajo Ameriknaajo gadano, kadi debbo gadano, waɗde konngol mawngol e nder batu ngenndiwal Demokaraasi . E wondude e politikaaji Afriknaaɓe Ameriknaaɓe woɗɓe to fuɗnaange cuɓaaɓe caggal nde sariya hakkeeji woote ƴettaa e hitaande 1965, o golliima ngam waylude lannda Demokaraasi gila e lannda ceertuɗo, waɗta ɗum oto ngam ɓeydude tawtoreede politik ɓaleeɓe e wallitde ɗum en. Caggal nde o woppi golle makko e Kongres, Jordan jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas to Austin, o waɗii jeewte keewɗe e nder renndo, o wonii kadi e golle politik lannda Demokaraat en, o wonii hooreejo Komiseer Ameriknaajo toppitiiɗo peewnugol immigration. O heɓi njeenaari hooreejo leydi ndii, e nder teddungal keewngal. Ko kanko woni debbo afriknaajo-ameriknaajo gadano wirneede e yanaande diiwaan Texas . == Nguurndam gadano, ɓesngu, e jaŋde == Barbara Charline Jordan jibinaa ko e nder wuro wiyeteengo Houston, to Texas. Cukaaku Jordan woni ko e nguurndam eklesiya to Eklesiya Baptist Missionnaire Good Hope. Yumma makko ko Arlyne Patten Jordan, jannginoowo e nder ekkol, golloowo. Baaba makko ko Benyamin Jordan, waajotooɗo Baptist, golloowo e depasuuji. <ref name=":8" /> Jordan ina jannga jimɗi e nder jumaa, ina yima jimɗi linjiila e miñiraaɓe mum rewɓe. <ref name=":10" /> E hitaande 1949, baaba Jordan naati e nder Egliis Baptist mawɗo Pleasant Hill ngam wonde pastoor timmuɗo. <ref name=":10" /> E nder yumma makko, Jordan ko taaniiko debbo biyeteeɗo Edward Patton, gooto e terɗe afriknaaɓe Ameriknaaɓe cakkitiiɗe e nder suudu sarɗiiji leydi Texas ko adii nde ɓaleeɓe Teksasnaaɓe ndartinaa e laamu Jim Crow . Barbara Jordan ko ɓiɗɗo tokooso e nder sukaaɓe tato. Mawɓe makko ko Rose Mary Jordan McGowan e Bennie Kreswell Jordan (1933-2000). Jordan janngi ko e duɗal leslesal Roberson. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Phillis Wheatley e hitaande 1952 e teddungal. <ref name="Beejae profile" /> To Wheatley, baawɗe Jordan haalde ƴellitaama e ballal jannginooɓe mum e jaŋde mum. Batte mawɗe ina njeyaa heen jannginoowo makko e ɗemngal Engele biyeteeɗo Mrs D. B. Reid, ganndo haala biyeteeɗo Ashton J. Oliver, e jannginoowo haala e daartol Robert T. Holland. <ref name=":3" /> Jordan hollitii konngol ngol o nani e duuɓi makko duɗal jaaɓi haaɗtirde ngol Edith S. Sampson haali, ngol addani mo wonde awokaa. Janngi e duɗe laamu Houston ko adii kuulal ''Brown v. Board of Education'', Jordan mawni ko e yonta jokkuɗo seerndude leƴƴi, kono daraniiɓe hakkeeji siwil Houston e nder NAACP keɓii nafooje teeŋtuɗe ɗe kadi mbayli nguurndam makko gila e cukaagu ''makko'', ina jeyaa heen kampaañ nokkuyankeewo baawɗo fotde njoɓdi wonande ɓaleeɓe e ɓaleeɓe ñaawoore Ñaawirde Toownde 1944, nde fooli primaire ɓaleejo, fuɗɗii ko to Houston. E hitaande 1946, Heman Sweatt, jeyaaɗo to Houston, luulndii seerndude yimɓe e nder jaŋde toownde, nde o ɗaɓɓi jaŋde sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas to Austin (UT). Dowla Texas salii naatde mo sabu leñol makko, o sosi duɗal sariya ceertungal wonande almudɓe ɓaleeɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas Southern to Houston . E hitaande 1950, kuulal Ñaawirde Toownde e nder ''Sweatt v. Painter'' ɗaɓɓiri duɗal sariya to Austin nde naatata, kono janngooɓe ɓaleeɓe adanɓe ɓee mbinnditaaki e UT haa hitaande 1956, duuɓi nay caggal nde Jordan timmini jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde. E nder ɗuum, ɓeydagol mawngol ina waɗa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas Southern (TSU), ɗo Jordan winnditii e hitaande 1952, o janngi ganndal politik e daartol. To TSU, Jordan fodaniino fedde Delta Gamma e fedde rewɓe Delta Sigma Theta . O wonti kadi ƴaañoowo ngenndiijo, o janngi e coftuɗo makko, Thomas Freeman, o fooli luutndiiɓe makko ummoriiɓe Yale e Brown, o jokkondiri e kippu ummoriiɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. <ref name="Beejae profile" /> O heɓi ''bak makko'' ko e hitaande 1956. <ref name="Beejae profile" /> Ko o heɓi e duɗal jaaɓi haaɗtirde nde o woni suka, addani Jordan ɓeydaade faamde tooñanngeeji Jim Crow. Yahdu diga saare maako Fifth Ward haa Third Ward campus ɗon mari haaje yahdu juutndu dow mootaaji feere-feere, bana no o siftori ɓaawo man: "Woodi plaque pamaro dow mootaaji haa ɓaawo ɗon wi'a, 'colored' nden to mi nasti, mi doole mi hoota haa plaque pamare nden mi ɗon saala wakkati man fuu." E nder yah-ngartaaji ngam yeewtidde e kawgel e nder fuɗnaange, Jordan e wondiiɓe mum TSU ina keewi hoɗde e oteluuji ɗi ɓaleeɓe jeyi walla e galleeji ɓesnguuji ɓaleeɓe sabu ɓe ngoppaama hoɗde e nokkuuji ceertuɗi. Hono ɗeen geɗe mballitii e pellital makko jokkude golle makko ngam wonde awokaa caggal leydi Texas. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, o heɓi bak makko e hitaande 1959. == Fuɗɗoode golle == Jordan jannginii ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tuskegee to Alabama fotde hitaande. [1] E hitaande 1960, o arti Houston, o fuɗɗii golle sariya keeriiɗo. [1] E oon sahaa, Jordan, mo duuɓi 24, ina jeyaa e rewɓe ɓaleeɓe ɗiɗo tan awokaaji to Texas. [2] Ngam fuɗɗaade golle mum, Jordan wonti debbo ɓaleejo gadano golloowo e ballondiral e njuɓɓudi ñaawoore diiwaan, Bill Elliott. [2] [3] [4] [5] Jordan fuɗɗii golle mum e politik ko e hitaande 1960 nde o wonti balloowo e kampaañ John F. Kennedy - Lyndon B. Johnson, o yahdi e ekkolaaji Afriknaaɓe Ameriknaaɓe to Houston ngam hirjinde yimɓe yo cuɓo. [6] == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 13s4wuxn58jxugrop21ya8sr5vfwjby The Jamaica Classic 0 40166 164826 2026-04-16T22:05:22Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Jamaica Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1989 haa 1991. Ngol waɗi ko e nokku golf biyeteeɗo Tryall to Jamayka. Jaaltaaɓe 1991 Jane Geddes 1990 Patti Sheehan 1989 Betsi laamɗo Tuugnorgal" 164826 wikitext text/x-wiki Jamaica Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1989 haa 1991. Ngol waɗi ko e nokku golf biyeteeɗo Tryall to Jamayka. Jaaltaaɓe 1991 Jane Geddes 1990 Patti Sheehan 1989 Betsi laamɗo Tuugnorgal s0fte833wemjl7ujktvwq4biqcb70lo 164828 164826 2026-04-16T22:06:27Z Ilya Discuss 10103 164828 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Jamaica Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1989 haa 1991. Ngol waɗi ko e nokku golf biyeteeɗo Tryall to Jamayka. Jaaltaaɓe 1991 Jane Geddes 1990 Patti Sheehan 1989 Betsi laamɗo Tuugnorgal o8jk2qursr2z1d8godhuajpu9eqf3xa 164829 164828 2026-04-16T22:07:29Z Ilya Discuss 10103 164829 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jamaica Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1989 haa 1991. Ngol waɗi ko e nokku golf biyeteeɗo Tryall to Jamayka. Jaaltaaɓe 1991 Jane Geddes 1990 Patti Sheehan 1989 Betsi laamɗo Tuugnorgal btqku4wa5yydtly7fhfrdrw0j2m2c16 164830 164829 2026-04-16T22:08:09Z Ilya Discuss 10103 164830 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jamaica Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1989 haa 1991. Ngol waɗi ko e nokku golf biyeteeɗo Tryall to Jamayka. == Jaaltaaɓe == 1991 Jane Geddes 1990 Patti Sheehan 1989 Betsi laamɗo == Tuugnorgal == 7yw8fl5xvf4ci8ac3jxvsrhp5iaqn05 164832 164830 2026-04-16T22:09:19Z Ilya Discuss 10103 164832 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jamaica Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1989 haa 1991. Ngol waɗi ko e nokku golf biyeteeɗo Tryall to Jamayka.1991.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1980-1989|access-date=2010-08-28|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1990-1999|access-date=2010-08-28|archive-date=2007-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|url-status=dead}}</ref> == Jaaltaaɓe == 1991 Jane Geddes 1990 Patti Sheehan 1989 Betsi laamɗo == Tuugnorgal == fyawh00be9b4z8a5mu3epjku0xqz7oc Teresa Giménez Barbat 0 40167 164827 2026-04-16T22:06:01Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "María Teresa Giménez Barbat jibinaa ko ñalnde 4 suwee 1955 to Barselon, Katalan, Espaañ) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu, binndoowo, politikyanke Espaañnaajo. O woni ko e daranaade neɗɗaagu sekulaar, winndereyankaagal hakkilantaagal e sikkitaare. O winndata ko e ɗemɗe ɗiɗi, Españool e Katalan. O jeyaa ko e lannda politik Espaañ biyeteeɗo Union, Progrès et Démocratie (UPyD) , o tawtoraama dille luulndiiɗe ngenndiyaŋkaagal ko adii ɗuum to Katalan. Nguurn..." 164827 wikitext text/x-wiki María Teresa Giménez Barbat jibinaa ko ñalnde 4 suwee 1955 to Barselon, Katalan, Espaañ) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu, binndoowo, politikyanke Espaañnaajo. O woni ko e daranaade neɗɗaagu sekulaar, winndereyankaagal hakkilantaagal e sikkitaare. O winndata ko e ɗemɗe ɗiɗi, Españool e Katalan. O jeyaa ko e lannda politik Espaañ biyeteeɗo Union, Progrès et Démocratie (UPyD) , o tawtoraama dille luulndiiɗe ngenndiyaŋkaagal ko adii ɗuum to Katalan. Nguurndam Teresa Gimenes Barbat O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barcelone, o heɓi toon seedantaagal makko ko faati e anthropologie. E hitaande 2008 o ƴetti fedde "Pine tataɓere", e hitaande 2009 "Forum Humanism Secular" ngam ƴellitde nehdi ndi alaa ko woni e mum so wonaa diine. E hitaande 2006 o woniino tergal e diɗɗal lannda politik ɓiɗɓe leydi Katalan, lannda keso mo wonaa ngenndiyaŋke. Nde UPyD sosaa e miijo nanndungo e ngoo, o naati e fedde hesere ndee, gila 2012, o woni tergal e diɗɗal lannda to Katalan. O wonii joyaɓo e doggol kanndidaaji UPyD e woote parlemaa Orop 2009. Defte Polvo de Estrellas, Barselona, ​​Kayros hitaande 2003. Jaaynde nde alaa ɗo haaɗi, Barselona, ​​Tentadero 2007 Citileaks: Españool en wonɓe e nokku biyeteeɗo Plaza Real Tuugnorgal 0ylp8pnlw9owc2ixxz85apdhe6hbto0 164831 164827 2026-04-16T22:08:44Z SUZYFATIMA 13856 164831 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''María Teresa Giménez Barbat''' jibinaa ko ñalnde 4 suwee 1955 to Barselon, Katalan, Espaañ) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu, binndoowo, politikyanke Espaañnaajo. O woni ko e daranaade neɗɗaagu sekulaar, winndereyankaagal hakkilantaagal e sikkitaare. O winndata ko e ɗemɗe ɗiɗi, Españool e Katalan. O jeyaa ko e lannda politik Espaañ biyeteeɗo Union, Progrès et Démocratie (UPyD) , o tawtoraama dille luulndiiɗe ngenndiyaŋkaagal ko adii ɗuum to Katalan. Nguurndam == Teresa Gimenes Barbat == O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barcelone, o heɓi toon seedantaagal makko ko faati e anthropologie. E hitaande 2008 o ƴetti fedde "Pine tataɓere", e hitaande 2009 "Forum Humanism Secular" ngam ƴellitde nehdi ndi alaa ko woni e mum so wonaa diine. E hitaande 2006 o woniino tergal e diɗɗal lannda politik ɓiɗɓe leydi Katalan, lannda keso mo wonaa ngenndiyaŋke. Nde UPyD sosaa e miijo nanndungo e ngoo, o naati e fedde hesere ndee, gila 2012, o woni tergal e diɗɗal lannda to Katalan. O wonii joyaɓo e doggol kanndidaaji UPyD e woote parlemaa Orop 2009. == Defte == Polvo de Estrellas, Barselona, ​​Kayros hitaande 2003. Jaaynde nde alaa ɗo haaɗi, Barselona, ​​Tentadero 2007 Citileaks: Españool en wonɓe e nokku biyeteeɗo Plaza Real == Tuugnorgal == 0vl2aidy57s5w07zt2s1xkq4vd1ig1j 164833 164831 2026-04-16T22:11:21Z SUZYFATIMA 13856 164833 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''María Teresa Giménez Barbat''' jibinaa ko ñalnde 4 suwee 1955 to Barselon, Katalan, Espaañ) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu, binndoowo, politikyanke Espaañnaajo. O woni ko e daranaade neɗɗaagu sekulaar, winndereyankaagal hakkilantaagal e sikkitaare. O winndata ko e ɗemɗe ɗiɗi, Españool e Katalan. O jeyaa ko e lannda politik Espaañ biyeteeɗo Union, Progrès et Démocratie (UPyD) , o tawtoraama dille luulndiiɗe ngenndiyaŋkaagal ko adii ɗuum to Katalan. Nguurndam == Teresa Gimenes Barbat == O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barcelone, o heɓi toon seedantaagal makko ko faati e anthropologie. E hitaande 2008 o ƴetti fedde "Pine tataɓere", e hitaande 2009 "Forum Humanism Secular" ngam ƴellitde nehdi ndi alaa ko woni e mum so wonaa diine. E hitaande 2006 o woniino tergal e diɗɗal lannda politik ɓiɗɓe leydi Katalan, lannda keso mo wonaa ngenndiyaŋke. Nde UPyD sosaa e miijo nanndungo e ngoo, o naati e fedde hesere ndee, gila 2012, o woni tergal e diɗɗal lannda to Katalan. O wonii joyaɓo e doggol kanndidaaji UPyD e woote parlemaa Orop 2009. == Defte == Polvo de Estrellas, Barselona, ​​Kayros hitaande 2003. Jaaynde nde alaa ɗo haaɗi, Barselona, ​​Tentadero 2007 Citileaks: Españool en wonɓe e nokku biyeteeɗo Plaza Real<ref>[http://www.humanismosecular.com/?p=1220 Presentación del Foro Humanismo Secular]</ref><ref>[http://www.elmundo.es/elmundo/2009/06/02/barcelona/1243927227.html Entrevista en ''El Mundo'']</ref> == Tuugnorgal == <references /> snmv0ktugy5clvru1o6tp15wol07yl4 Damon Runyon Cancer Fund Tournament 0 40168 164834 2026-04-16T22:11:37Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Kawgel kaalis kanseer Damon Runyon ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1954 tan. Babe Zaharias heɓi njeenaari ndi. Tuugnorgal" 164834 wikitext text/x-wiki Kawgel kaalis kanseer Damon Runyon ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1954 tan. Babe Zaharias heɓi njeenaari ndi. Tuugnorgal 90i86czw7zuozix3wkuz2nuj0q6zqv3 164835 164834 2026-04-16T22:13:09Z Ilya Discuss 10103 164835 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Kawgel kaalis kanseer Damon Runyon ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1954 tan. Babe Zaharias heɓi njeenaari ndi. Tuugnorgal nkh5byhl89d52e4nehstfy8rmjpakeo 164836 164835 2026-04-16T22:13:44Z Ilya Discuss 10103 164836 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kawgel kaalis kanseer Damon Runyon''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1954 tan. Babe Zaharias heɓi njeenaari ndi. Tuugnorgal hal3fe3r0f158jb62om2hzhzgzm7bx3 164837 164836 2026-04-16T22:14:10Z Ilya Discuss 10103 164837 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kawgel kaalis kanseer Damon Runyon''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1954 tan. Babe Zaharias heɓi njeenaari ndi. == Tuugnorgal == 3documa1c3jlndu1i6ovp7jbk1l4jzb 164838 164837 2026-04-16T22:15:42Z Ilya Discuss 10103 164838 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kawgel kaalis kanseer Damon Runyon''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1954 tan. Babe Zaharias heɓi njeenaari ndi.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref> == Tuugnorgal == 5l9y2ra8sxr2l41vbwm4oi4j02ugh4i Aleksandra Dunin-Wąsowicz 0 40169 164839 2026-04-16T22:16:03Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Aleksandra Dunin-Wąsowicz (10 suwee 1932 – 22 sulyee 2015) ko ganndo ko faati e daartol Poloñnaajo Aleksandraa Dunin-Wasowic Jibinaa ko ñalnde 10 suwee 1932 Poloñ Maayi ko ñalnde 22 sulyee 2015 (duuɓi 83) Golle mum ko arkewolos Poloñ to Duɗal Arkewolosi e Etnoloji to Akademi ganndal Poloñ. O yaltinii wiɗtooji, ko ɓuri heewde e ɗemngal Farayse, ko faati e ƴellitaare karallaagal e nder leydi Geres ɓooyndi, o wayli kadi karte arkewolosi nokku oo. Golle bayy..." 164839 wikitext text/x-wiki Aleksandra Dunin-Wąsowicz (10 suwee 1932 – 22 sulyee 2015) ko ganndo ko faati e daartol Poloñnaajo Aleksandraa Dunin-Wasowic Jibinaa ko ñalnde 10 suwee 1932 Poloñ Maayi ko ñalnde 22 sulyee 2015 (duuɓi 83) Golle mum ko arkewolos Poloñ to Duɗal Arkewolosi e Etnoloji to Akademi ganndal Poloñ. O yaltinii wiɗtooji, ko ɓuri heewde e ɗemngal Farayse, ko faati e ƴellitaare karallaagal e nder leydi Geres ɓooyndi, o wayli kadi karte arkewolosi nokku oo. Golle bayyinaaɗe 1965 - Wasowic, Aleksandra. Tokarstwo e bednastw w strozytnej Grecji (Tuurnage et tonnellerie en Grece antique), Kwartalnik Histoire Kultural Material 13, pp. 455–467. 1966 - Wasowic, Aleksandra. Teskorɗe dow limngal wakkatiiji dow dabareeji mawɗi ngam janngingo sukaaɓe nder Giriisiya ɓooyma, Kwartalnik Taariiha Pinal Kaɓirɗe 16, pp. 739–743. 1967 - Wasowic, Aleksandra. Pewnugol miasta i peewnugol ƴaañorgal kolonii greckiej (Znaczenie novys arkeoloji arkewolosi); (Pewnugol wuro e leydi ndema e nder koloniiji Giriik. Nafoore iwdiiji kesi arkewolosi), Kwartalnik Taariindi Pinal Kaɓirɗe 15, pp. 743–755. 1975 Wasowic, Aleksandra. Olbia Pontique e leydi mum : njuɓɓudi weeyo Pari: ɓataakeeji belɗi, 1975. OCLC 3035787. Musiiba Louvre, Paule Pinelli, e Aleksandra Wansowicz. Catal defte e binndanɗe Gerek en e Roomnaaɓe ummoriiɓe Kertch. Pari: Ministeer pinal e jokkondiral, jaayndeeji kawral musiibaaji ngenndiiji, 1986. ISBN 978-2-7118-2061-0 1979 - Wasowic, Aleksandra. Ɓeen gollotooɓe e monumndaaji wirwirnde Pont-Euxin. Elemenji ngam naamnal ngal. 1999 - Kartal arkewolosi Nimfayon (Kirime), Akademi ganndal Poloñ, 1999. ISBN 978-83-85463-82-5 Tuugnorgal 67jbp2jvngwn3lt4ah9cxokfueeulq1 164840 164839 2026-04-16T22:18:57Z SUZYFATIMA 13856 164840 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aleksandra Dunin-Wąsowicz''' (10 suwee 1932 – 22 sulyee 2015) ko ganndo ko faati e daartol Poloñnaajo Aleksandraa Dunin-Wasowic Jibinaa ko ñalnde 10 suwee 1932 Poloñ Maayi ko ñalnde 22 sulyee 2015 (duuɓi 83) Golle mum ko arkewolos Poloñ to Duɗal Arkewolosi e Etnoloji to Akademi ganndal Poloñ. O yaltinii wiɗtooji, ko ɓuri heewde e ɗemngal Farayse, ko faati e ƴellitaare karallaagal e nder leydi Geres ɓooyndi, o wayli kadi karte arkewolosi nokku oo. == Golle bayyinaaɗe == * 1965 - Wasowic, Aleksandra. Tokarstwo e bednastw w strozytnej Grecji (Tuurnage et tonnellerie en Grece antique), Kwartalnik Histoire Kultural Material 13, pp. 455–467. * 1966 - Wasowic, Aleksandra. Teskorɗe dow limngal wakkatiiji dow dabareeji mawɗi ngam janngingo sukaaɓe nder Giriisiya ɓooyma, Kwartalnik Taariiha Pinal Kaɓirɗe 16, pp. 739–743. * 1967 - Wasowic, Aleksandra. Pewnugol miasta i peewnugol ƴaañorgal kolonii greckiej (Znaczenie novys arkeoloji arkewolosi); (Pewnugol wuro e leydi ndema e nder koloniiji Giriik. Nafoore iwdiiji kesi arkewolosi), Kwartalnik Taariindi Pinal Kaɓirɗe 15, pp. 743–755. * 1975 Wasowic, Aleksandra. Olbia Pontique e leydi mum : njuɓɓudi weeyo Pari: ɓataakeeji belɗi, 1975. OCLC 3035787. * Musiiba Louvre, Paule Pinelli, e Aleksandra Wansowicz. Catal defte e binndanɗe Gerek en e Roomnaaɓe ummoriiɓe Kertch. Pari: Ministeer pinal e jokkondiral, jaayndeeji kawral musiibaaji ngenndiiji, 1986. ISBN 978-2-7118-2061-0 * 1979 - Wasowic, Aleksandra. Ɓeen gollotooɓe e monumndaaji wirwirnde Pont-Euxin. Elemenji ngam naamnal ngal. * 1999 - Kartal arkewolosi Nimfayon (Kirime), Akademi ganndal Poloñ, 1999. ISBN 978-83-85463-82-5 == Tuugnorgal == gtg4jes4bbqk6pg6rzral9edu1gv289 164842 164840 2026-04-16T22:23:17Z SUZYFATIMA 13856 164842 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aleksandra Dunin-Wąsowicz''' (10 suwee 1932 – 22 sulyee 2015) ko ganndo ko faati e daartol Poloñnaajo Aleksandraa Dunin-Wasowic Jibinaa ko ñalnde 10 suwee 1932 Poloñ Maayi ko ñalnde 22 sulyee 2015 (duuɓi 83) Golle mum ko arkewolos Poloñ to Duɗal Arkewolosi e Etnoloji to Akademi ganndal Poloñ. O yaltinii wiɗtooji, ko ɓuri heewde e ɗemngal Farayse, ko faati e ƴellitaare karallaagal e nder leydi Geres ɓooyndi, o wayli kadi karte arkewolosi nokku oo. == Golle bayyinaaɗe == * 1965 - Wasowic, Aleksandra. Tokarstwo e bednastw w strozytnej Grecji (Tuurnage et tonnellerie en Grece antique), Kwartalnik Histoire Kultural Material 13, pp. 455–467. * 1966 - Wasowic, Aleksandra. Teskorɗe dow limngal wakkatiiji dow dabareeji mawɗi ngam janngingo sukaaɓe nder Giriisiya ɓooyma, Kwartalnik Taariiha Pinal Kaɓirɗe 16, pp. 739–743. * 1967 - Wasowic, Aleksandra. Pewnugol miasta i peewnugol ƴaañorgal kolonii greckiej (Znaczenie novys arkeoloji arkewolosi); (Pewnugol wuro e leydi ndema e nder koloniiji Giriik. Nafoore iwdiiji kesi arkewolosi), Kwartalnik Taariindi Pinal Kaɓirɗe 15, pp. 743–755. * 1975 Wasowic, Aleksandra. Olbia Pontique e leydi mum : njuɓɓudi weeyo Pari: ɓataakeeji belɗi, 1975. OCLC 3035787. * Musiiba Louvre, Paule Pinelli, e Aleksandra Wansowicz. Catal defte e binndanɗe Gerek en e Roomnaaɓe ummoriiɓe Kertch. Pari: Ministeer pinal e jokkondiral, jaayndeeji kawral musiibaaji ngenndiiji, 1986. ISBN 978-2-7118-2061-0 * 1979 - Wasowic, Aleksandra. Ɓeen gollotooɓe e monumndaaji wirwirnde Pont-Euxin. Elemenji ngam naamnal ngal. * 1999 - Kartal arkewolosi Nimfayon (Kirime), Akademi ganndal Poloñ, 1999. ISBN 978-83-85463-82-5<ref>{{Cite web|url=http://nekrologi.wyborcza.pl/0,11,,330629,Aleksandra-Dunin-W%C4%85sowicz-nekrolog.html|title=Aleksandra Dunin-Wąsowicz|date=31 July 2015|website=nekrologi.wyborcza.pl|language=pl}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.worldcat.org/search?q=no:%22003035787%22|title=Olbia Pontique et son territoire : l'aménagement de l'espace (Book, 1975)|publisher=[WorldCat.org]|date=|accessdate=2010-01-29}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.worldcat.org/search?q=no:%22022272919%22|title=Catalogue des bois et stucs grecs et romains provenant de Kertch (Book, 1986)|publisher=[WorldCat.org]|date=|accessdate=2010-01-29}}</ref><ref>{{cite book|title=Archaeological map of Nymphaion (Crimea) (Book, 1999) [WorldCat.org]|publisher=Worldcat.org|oclc=491629972}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> e0kmycuf56p17lp1ro7qfvskcgzzetq 164844 164842 2026-04-16T22:23:37Z SUZYFATIMA 13856 164844 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aleksandra Dunin-Wąsowicz''' (10 suwee 1932 – 22 sulyee 2015) ko ganndo ko faati e daartol Poloñnaajo Aleksandraa Dunin-Wasowic Jibinaa ko ñalnde 10 suwee 1932 Poloñ Maayi ko ñalnde 22 sulyee 2015 (duuɓi 83) Golle mum ko arkewolos Poloñ to Duɗal Arkewolosi e Etnoloji to Akademi ganndal Poloñ. O yaltinii wiɗtooji, ko ɓuri heewde e ɗemngal Farayse, ko faati e ƴellitaare karallaagal e nder leydi Geres ɓooyndi, o wayli kadi karte arkewolosi nokku oo. == Golle bayyinaaɗe == * 1965 - Wasowic, Aleksandra. Tokarstwo e bednastw w strozytnej Grecji (Tuurnage et tonnellerie en Grece antique), Kwartalnik Histoire Kultural Material 13, pp. 455–467. * 1966 - Wasowic, Aleksandra. Teskorɗe dow limngal wakkatiiji dow dabareeji mawɗi ngam janngingo sukaaɓe nder Giriisiya ɓooyma, Kwartalnik Taariiha Pinal Kaɓirɗe 16, pp. 739–743. * 1967 - Wasowic, Aleksandra. Pewnugol miasta i peewnugol ƴaañorgal kolonii greckiej (Znaczenie novys arkeoloji arkewolosi); (Pewnugol wuro e leydi ndema e nder koloniiji Giriik. Nafoore iwdiiji kesi arkewolosi), Kwartalnik Taariindi Pinal Kaɓirɗe 15, pp. 743–755. * 1975 Wasowic, Aleksandra. Olbia Pontique e leydi mum : njuɓɓudi weeyo Pari: ɓataakeeji belɗi, 1975. OCLC 3035787. * Musiiba Louvre, Paule Pinelli, e Aleksandra Wansowicz. Catal defte e binndanɗe Gerek en e Roomnaaɓe ummoriiɓe Kertch. Pari: Ministeer pinal e jokkondiral, jaayndeeji kawral musiibaaji ngenndiiji, 1986. ISBN 978-2-7118-2061-0 * 1979 - Wasowic, Aleksandra. Ɓeen gollotooɓe e monumndaaji wirwirnde Pont-Euxin. Elemenji ngam naamnal ngal. * 1999 - Kartal arkewolosi Nimfayon (Kirime), Akademi ganndal Poloñ, 1999. ISBN 978-83-85463-82-5<ref>{{Cite web|url=http://nekrologi.wyborcza.pl/0,11,,330629,Aleksandra-Dunin-W%C4%85sowicz-nekrolog.html|title=Aleksandra Dunin-Wąsowicz|date=31 July 2015|website=nekrologi.wyborcza.pl|language=pl}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.worldcat.org/search?q=no:%22003035787%22|title=Olbia Pontique et son territoire : l'aménagement de l'espace (Book, 1975)|publisher=[WorldCat.org]|date=|accessdate=2010-01-29}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.worldcat.org/search?q=no:%22022272919%22|title=Catalogue des bois et stucs grecs et romains provenant de Kertch (Book, 1986)|publisher=[WorldCat.org]|date=|accessdate=2010-01-29}}</ref><ref>{{cite book|title=Archaeological map of Nymphaion (Crimea) (Book, 1999) [WorldCat.org]|publisher=Worldcat.org|oclc=491629972}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 1tvppbk0wk2uz61w712q8eaocjt1zqr New Orleans Women's Open 0 40170 164841 2026-04-16T22:21:31Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Jamaica Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1989 haa 1991.[1 Ko kawgel golf Tryall to Jamayka. Jaaltaaɓe 1991 Jane Geddes 1990 Patti Sheehan 1989 Betsi laamɗo Tuugnorgal" 164841 wikitext text/x-wiki Jamaica Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1989 haa 1991.[1 Ko kawgel golf Tryall to Jamayka. Jaaltaaɓe 1991 Jane Geddes 1990 Patti Sheehan 1989 Betsi laamɗo Tuugnorgal 05rghzf1gwqi9o8bnq5dp33a7hxe7ow 164843 164841 2026-04-16T22:23:26Z Ilya Discuss 10103 164843 wikitext text/x-wiki Jamaica Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1989 haa 1991.[1 Ko kawgel golf Tryall to Jamayka. Jaaltaaɓe 1991 Jane Geddes 1990 Patti Sheehan 1989 Betsi la {{Databox}} amɗo Tuugnorgal pfw13dtyz4jc8ufnxzhbs6nft1grfb3 164845 164843 2026-04-16T22:24:36Z Ilya Discuss 10103 164845 wikitext text/x-wiki '''Jamaica Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1989 haa 1991.[1 Ko kawgel golf Tryall to Jamayka. == Jaaltaaɓe == 1991 Jane Geddes 1990 Patti Sheehan 1989 Betsi la {{Databox}} == amɗo == == Tuugnorgal == 46nt52ih19c0z7hwv3r1g1p9wu80sam 164846 164845 2026-04-16T22:25:12Z Ilya Discuss 10103 164846 wikitext text/x-wiki '''Jamaica Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1989 haa 1991. Ko kawgel golf Tryall to Jamayka. == Jaaltaaɓe == 1991 Jane Geddes 1990 Patti Sheehan 1989 Betsi la {{Databox}} == amɗo == == Tuugnorgal == 8spmdfx6eu0l6s6eurdzppv5rzcnpwi 164847 164846 2026-04-16T22:26:33Z Ilya Discuss 10103 164847 wikitext text/x-wiki '''Jamaica Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1989 haa 1991. Ko kawgel golf Tryall to Jamayka.1954.<ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|publisher=lpga.com|access-date=2018-07-11|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref> == Jaaltaaɓe == 1991 Jane Geddes 1990 Patti Sheehan 1989 Betsi la {{Databox}} == amɗo == == Tuugnorgal == 9lfe9wtxsv9xh9id9bl95pn33iod9m0 Alette Schreiner 0 40171 164848 2026-04-16T22:27:24Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Alette Schreiner, jibinaaɗo e Falch (18 mee 1873 – 26 desaambar 1951) ko wiɗtoowo Norweesnaajo. Nguurndam neɗɗo O jibinaa ko to Kiristaan, ko ɓiy debbo ñaawoowo diiwaan oo, hono Ingvald Falch (1825-1909) e Alette Louise Aubert (1850-1916). Ko o taaniiko debbo biyeteeɗo Benoni Aubert. Falch mawni ko to Eidsvoll. Miñiiko Ingvald Falch, Jr. (1884-1962) rewi e baaba maɓɓe e wontude ñaawoowo diiwaan. Dewgal e ɓesngu E lewru suwee 1900 Falch resi Kristian Schre..." 164848 wikitext text/x-wiki Alette Schreiner, jibinaaɗo e Falch (18 mee 1873 – 26 desaambar 1951) ko wiɗtoowo Norweesnaajo. Nguurndam neɗɗo O jibinaa ko to Kiristaan, ko ɓiy debbo ñaawoowo diiwaan oo, hono Ingvald Falch (1825-1909) e Alette Louise Aubert (1850-1916). Ko o taaniiko debbo biyeteeɗo Benoni Aubert. Falch mawni ko to Eidsvoll. Miñiiko Ingvald Falch, Jr. (1884-1962) rewi e baaba maɓɓe e wontude ñaawoowo diiwaan. Dewgal e ɓesngu E lewru suwee 1900 Falch resi Kristian Schreiner, golloowo laamu. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Johan Schreiner wonti daartoowo maantinaaɗo. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Fredrik Schreiner wonti golloowo laamu. Ɓiyiiko Per Schreiner wonti ganndo faggudu e golloowo laamu. Kugal O waɗi jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ragna Nielsens e hitaande 1892, o heɓi heen seedantaagal cand.med. degree e hitaande 1899. O woniino kadi stage to opitaal Rikshospitalet e hitaande 1900, hade makko janngude ñawuuji sukaaɓe e rewɓe caggal leydi. O meeɗaa ƴetteede e golle jaŋde, kono o waɗi wiɗtooji e wondude e jom suudu makko, ko o porfeseer. Ɓe njaltini defte janngirɗe ko faati e nguurndam aadee wonande almudɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde e nder defte tati hakkunde 1918 e 1921, e deftere janngirnde wonande almudɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1923. Deftere makko ɓurnde janngeede ko Slegtslivet hos menneskene. E kitaale 1920, jom suudu oo ɓeydii naatde e anthropologie ɓanndu. O yaltinii deftere wiyeteende Die North-Norweger e hitaande 1924. Anthropologie Soldaten e hitaande 1929 e defte ɗiɗi les njiimaandi Anthropologie Lokaluntersuchungen e hitaande 1930 e 1932. Hay gooto e maɓɓe lugginaaki e sifaa laaɓal njiyaagu Nazi en. Jom suudu makko e ɓiyiiko gorko, Nazi en kaɓɓi ɗum en haa e nder kasoo Grini. Kono tan, Alette Schreiner wiyi wonde leƴƴi ɗii fof ina njogii geɗe baɗɗe taariindi ndi weltinaani. Schreiner kadi wallitii e sosde Blindern almuudohjem, woni suudu almuudo gooto to Blindern. O sankii ko e lewru desaambar 1951 to Oslo. Tuugnorgal h3leb8akecjvf5pfjle44tw9a4xyy1j 164849 164848 2026-04-16T22:28:43Z SUZYFATIMA 13856 164849 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alette Schreiner,''' jibinaaɗo e Falch (18 mee 1873 – 26 desaambar 1951) ko wiɗtoowo Norweesnaajo. == Nguurndam neɗɗo == O jibinaa ko to Kiristaan, ko ɓiy debbo ñaawoowo diiwaan oo, hono Ingvald Falch (1825-1909) e Alette Louise Aubert (1850-1916). Ko o taaniiko debbo biyeteeɗo Benoni Aubert. Falch mawni ko to Eidsvoll. Miñiiko Ingvald Falch, Jr. (1884-1962) rewi e baaba maɓɓe e wontude ñaawoowo diiwaan. == Dewgal e ɓesngu == E lewru suwee 1900 Falch resi Kristian Schreiner, golloowo laamu. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Johan Schreiner wonti daartoowo maantinaaɗo. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Fredrik Schreiner wonti golloowo laamu. Ɓiyiiko Per Schreiner wonti ganndo faggudu e golloowo laamu. == Kugal == O waɗi jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ragna Nielsens e hitaande 1892, o heɓi heen seedantaagal cand.med. degree e hitaande 1899. O woniino kadi stage to opitaal Rikshospitalet e hitaande 1900, hade makko janngude ñawuuji sukaaɓe e rewɓe caggal leydi. O meeɗaa ƴetteede e golle jaŋde, kono o waɗi wiɗtooji e wondude e jom suudu makko, ko o porfeseer. Ɓe njaltini defte janngirɗe ko faati e nguurndam aadee wonande almudɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde e nder defte tati hakkunde 1918 e 1921, e deftere janngirnde wonande almudɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1923. Deftere makko ɓurnde janngeede ko Slegtslivet hos menneskene. E kitaale 1920, jom suudu oo ɓeydii naatde e anthropologie ɓanndu. O yaltinii deftere wiyeteende Die North-Norweger e hitaande 1924. Anthropologie Soldaten e hitaande 1929 e defte ɗiɗi les njiimaandi Anthropologie Lokaluntersuchungen e hitaande 1930 e 1932. Hay gooto e maɓɓe lugginaaki e sifaa laaɓal njiyaagu Nazi en. Jom suudu makko e ɓiyiiko gorko, Nazi en kaɓɓi ɗum en haa e nder kasoo Grini. Kono tan, Alette Schreiner wiyi wonde leƴƴi ɗii fof ina njogii geɗe baɗɗe taariindi ndi weltinaani. Schreiner kadi wallitii e sosde Blindern almuudohjem, woni suudu almuudo gooto to Blindern. O sankii ko e lewru desaambar 1951 to Oslo. == Tuugnorgal == 9knu1id3c5g3zgw9ovzu7syjt3b93ng 164854 164849 2026-04-16T22:34:19Z SUZYFATIMA 13856 164854 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alette Schreiner,''' jibinaaɗo e Falch (18 mee 1873 – 26 desaambar 1951) ko wiɗtoowo Norweesnaajo. == Nguurndam neɗɗo == O jibinaa ko to Kiristaan, ko ɓiy debbo ñaawoowo diiwaan oo, hono Ingvald Falch (1825-1909) e Alette Louise Aubert (1850-1916). Ko o taaniiko debbo biyeteeɗo Benoni Aubert. Falch mawni ko to Eidsvoll. Miñiiko Ingvald Falch, Jr. (1884-1962) rewi e baaba maɓɓe e wontude ñaawoowo diiwaan. == Dewgal e ɓesngu == E lewru suwee 1900 Falch resi Kristian Schreiner, golloowo laamu. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Johan Schreiner wonti daartoowo maantinaaɗo. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Fredrik Schreiner wonti golloowo laamu. Ɓiyiiko Per Schreiner wonti ganndo faggudu e golloowo laamu. == Kugal == O waɗi jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ragna Nielsens e hitaande 1892, o heɓi heen seedantaagal cand.med. degree e hitaande 1899. O woniino kadi stage to opitaal Rikshospitalet e hitaande 1900, hade makko janngude ñawuuji sukaaɓe e rewɓe caggal leydi. O meeɗaa ƴetteede e golle jaŋde, kono o waɗi wiɗtooji e wondude e jom suudu makko, ko o porfeseer. Ɓe njaltini defte janngirɗe ko faati e nguurndam aadee wonande almudɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde e nder defte tati hakkunde 1918 e 1921, e deftere janngirnde wonande almudɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1923. Deftere makko ɓurnde janngeede ko Slegtslivet hos menneskene. E kitaale 1920, jom suudu oo ɓeydii naatde e anthropologie ɓanndu. O yaltinii deftere wiyeteende Die North-Norweger e hitaande 1924. Anthropologie Soldaten e hitaande 1929 e defte ɗiɗi les njiimaandi Anthropologie Lokaluntersuchungen e hitaande 1930 e 1932. Hay gooto e maɓɓe lugginaaki e sifaa laaɓal njiyaagu Nazi en. Jom suudu makko e ɓiyiiko gorko, Nazi en kaɓɓi ɗum en haa e nder kasoo Grini. Kono tan, Alette Schreiner wiyi wonde leƴƴi ɗii fof ina njogii geɗe baɗɗe taariindi ndi weltinaani. Schreiner kadi wallitii e sosde Blindern almuudohjem, woni suudu almuudo gooto to Blindern. O sankii ko e lewru desaambar 1951 to Oslo.<ref name="nbl">{{cite encyclopedia|year=|title=Alette Schreiner|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|first=Jon Røyne|last=Kyllingstad|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Alette_Schreiner/utdypning|language=Norwegian|access-date=15 April 2010}}</ref><ref name="hvem">{{cite encyclopedia|year=1948|title=Falch, Ingvald|encyclopedia=[[Hvem er hvem?]]|editor=Steenstrup, Bjørn|publisher=Aschehoug|location=Oslo|url=https://runeberg.org/hvemerhvem/1948/0144.html|page=144|language=Norwegian|access-date=1 July 2012}}</ref>.<ref>{{cite encyclopedia|year=|title=Per Schreiner|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|first=Rolf Normann|last=Torgersen|authorlink=Rolf Normann Torgersen|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Per_Schreiner/utdypning|language=Norwegian|access-date=29 January 2010}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|year=|title=Kristian Schreiner|encyclopedia=[[Norsk biografisk leksikon]]|first=Jan|last=Brøgger|authorlink=Jan Brøgger|editor=[[Knut Helle|Helle, Knut]]|publisher=Kunnskapsforlaget|location=Oslo|url=http://www.snl.no/.nbl_biografi/Kristian_Schreiner/utdypning|language=Norwegian|accessdate=15 April 2010}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|encyclopedia=[[Norsk fangeleksikon. Grinifangene]]|editor=Giertsen, Børre R.|page=25|year=1946|language=Norwegian|publisher=Cappelen|location=Oslo}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> bl9u27vnxng4w4fgn676owryoxrk0vk Greater Washington Open 0 40172 164850 2026-04-16T22:29:34Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Washington Open mawɗo ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1988 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bethesda, to leydi Maryland. Jaaltaaɓe 1989 Bet Daaniyel 1988 Ayako Okamoto Tuugnorgal" 164850 wikitext text/x-wiki Washington Open mawɗo ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1988 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bethesda, to leydi Maryland. Jaaltaaɓe 1989 Bet Daaniyel 1988 Ayako Okamoto Tuugnorgal exwu1mwlnadsxwk392qwndxjw1px2q1 164851 164850 2026-04-16T22:30:43Z Ilya Discuss 10103 164851 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Washington Open mawɗo ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1988 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bethesda, to leydi Maryland. Jaaltaaɓe 1989 Bet Daaniyel 1988 Ayako Okamoto Tuugnorgal 1k8a7oaxax9imkcis7qjiz1deps5s9p 164852 164851 2026-04-16T22:32:01Z Ilya Discuss 10103 164852 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Washington Open mawɗo''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1988 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bethesda, to leydi Maryland. Jaaltaaɓe 1989 Bet Daaniyel 1988 Ayako Okamoto Tuugnorgal 6hupp655i6w405s3h7071cq68t3nzk2 164853 164852 2026-04-16T22:33:00Z Ilya Discuss 10103 164853 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Washington Open mawɗo''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1988 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bethesda, to leydi Maryland. == Jaaltaaɓe == 1989 Bet Daaniyel 1988 Ayako Okamoto == Tuugnorgal == bubepk284xlvv85xveerfn3qqltqyt5 164855 164853 2026-04-16T22:34:19Z Ilya Discuss 10103 164855 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Washington Open mawɗo''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1988 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bethesda, to leydi Maryland.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=2011-06-29}}</ref> == Jaaltaaɓe == 1989 Bet Daaniyel 1988 Ayako Okamoto == Tuugnorgal == s5xzlltg3xvbm9w76yka78z0n0ihcqs Mayfair Open 0 40173 164856 2026-04-16T22:37:42Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Mayfair Open, sahaa e sahaa fof ina wiyee Sanford Women’s Open, ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1959 tan. Ko Marlene Hagge heɓi njeenaari ndii. Barbara Romack, keɓɗo njeenaari Amateur rewɓe Amerik e hitaande 1954, waɗii golle mum gadane e ndee hiirde. Tuugnorgal" 164856 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Mayfair Open, sahaa e sahaa fof ina wiyee Sanford Women’s Open, ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1959 tan. Ko Marlene Hagge heɓi njeenaari ndii. Barbara Romack, keɓɗo njeenaari Amateur rewɓe Amerik e hitaande 1954, waɗii golle mum gadane e ndee hiirde. Tuugnorgal oqv152a6xajox2vg0lqkf3x9ozfliyi 164857 164856 2026-04-16T22:39:58Z Ilya Discuss 10103 164857 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mayfair Open,''' sahaa e sahaa fof ina wiyee Sanford Women’s Open, ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1959 tan. Ko Marlene Hagge heɓi njeenaari ndii. Barbara Romack, keɓɗo njeenaari Amateur rewɓe Amerik e hitaande 1954, waɗii golle mum gadane e ndee hiirde. Tuugnorgal e1tu623a91udptfosjtffyzbt519ydl 164858 164857 2026-04-16T22:41:01Z Ilya Discuss 10103 164858 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mayfair Open,''' sahaa e sahaa fof ina wiyee Sanford Women’s Open, ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1959 tan. Ko Marlene Hagge heɓi njeenaari ndii. Barbara Romack, keɓɗo njeenaari Amateur rewɓe Amerik e hitaande 1954, waɗii golle mum gadane e ndee hiirde. == Tuugnorgal == 5377zvp2qymzfgxkmdfzg3xn9u43otv 164859 164858 2026-04-16T22:44:05Z Ilya Discuss 10103 164859 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mayfair Open,''' sahaa e sahaa fof ina wiyee Sanford Women’s Open, ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1959 tan. Ko Marlene Hagge heɓi njeenaari ndii. Barbara Romack, keɓɗo njeenaari Amateur rewɓe Amerik e hitaande 1954, waɗii golle mum gadane e ndee hiirde.<ref>[https://news.google.com/newspapers?id=qvZOAAAAIBAJ&sjid=8AAEAAAAIBAJ&pg=5849,3521411&dq=marlene+hagge+sanford+women%27s+open&hl=en Marlene wins Sanford Open]</ref> == Tuugnorgal == 3kxg1st2vaq5m5aezhc1xgaz6k2d4o0 164860 164859 2026-04-16T22:44:57Z Ilya Discuss 10103 164860 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mayfair Open,''' sahaa e sahaa fof ina wiyee Sanford Women’s Open, ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1959 tan. Ko Marlene Hagge heɓi njeenaari ndii.<ref>[https://news.google.com/newspapers?id=IP9PAAAAIBAJ&sjid=ZlUDAAAAIBAJ&pg=5827,1263309&dq=romack+sanford&hl=en Romack debuts in pro event]</ref> Barbara Romack, keɓɗo njeenaari Amateur rewɓe Amerik e hitaande 1954, waɗii golle mum gadane e ndee hiirde.<ref>[https://news.google.com/newspapers?id=qvZOAAAAIBAJ&sjid=8AAEAAAAIBAJ&pg=5849,3521411&dq=marlene+hagge+sanford+women%27s+open&hl=en Marlene wins Sanford Open]</ref> == Tuugnorgal == jc6yvqboo0oo60c8rjz0jzsk6jpo5l1 Gatlinburg Open 0 40174 164861 2026-04-16T22:56:01Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Gatlinburg Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1957 haa 1958. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Gatlinburg, to Tennessee. Jaaltaaɓe Gatlinburg Udditii 1958 Luwiis Sugges Cumu Uddit 1957 Bewerli Hanson Tuugnorgal" 164861 wikitext text/x-wiki Gatlinburg Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1957 haa 1958. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Gatlinburg, to Tennessee. Jaaltaaɓe Gatlinburg Udditii 1958 Luwiis Sugges Cumu Uddit 1957 Bewerli Hanson Tuugnorgal pd1n39onh6kzsctxalwvc3tyscvika1 164862 164861 2026-04-16T22:56:44Z Ilya Discuss 10103 164862 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gatlinburg Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1957 haa 1958. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Gatlinburg, to Tennessee. Jaaltaaɓe Gatlinburg Udditii 1958 Luwiis Sugges Cumu Uddit 1957 Bewerli Hanson Tuugnorgal eofne4tsnjgrzq9rqnty3dlx9304eh3 164864 164862 2026-04-16T22:58:42Z Ilya Discuss 10103 164864 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Gatlinburg Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1957 haa 1958. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Gatlinburg, to Tennessee. == Jaaltaaɓe == == Gatlinburg Udditii == 1958 Luwiis Sugges == Cumu Uddit == 1957 Bewerli Hanson == Tuugnorgal == s0fhtnwcb3rw1xeq35ukknpsbrhnpr5 164865 164864 2026-04-16T22:59:53Z Ilya Discuss 10103 164865 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Gatlinburg Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1957 haa 1958. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Gatlinburg, to Tennessee.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120227000000/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=February 27, 2012}}</ref> == Jaaltaaɓe == == Gatlinburg Udditii == 1958 Luwiis Sugges == Cumu Uddit == 1957 Bewerli Hanson == Tuugnorgal == csr7mrudqmvvexnmcy97vylapdxsvly Alice Mossie Brues 0 40175 164863 2026-04-16T22:58:38Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Alice Mossie Brues (9 Oktoobar 1913 - 14 Yarkomaa 2007) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu ɓalliwal. Nguurndam Alice ko ɓiy Charles Thomas Brues, ganndo ko faati e mborosaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, e yumma mum ganndo ko faati e leɗɗe, hono Beirne Barrett Brues. Alice ko ganndo tago, ganndo ko faati e leɗɗe. E nder cukaagu makko o heewnoo rokkeede golle mooftude ɓowɗi e leɗɗe e jibnaaɓe makko e yumma makko e hitaande 1924 yaltini deftere deftere nde..." 164863 wikitext text/x-wiki Alice Mossie Brues (9 Oktoobar 1913 - 14 Yarkomaa 2007) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu ɓalliwal. Nguurndam Alice ko ɓiy Charles Thomas Brues, ganndo ko faati e mborosaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, e yumma mum ganndo ko faati e leɗɗe, hono Beirne Barrett Brues. Alice ko ganndo tago, ganndo ko faati e leɗɗe. E nder cukaagu makko o heewnoo rokkeede golle mooftude ɓowɗi e leɗɗe e jibnaaɓe makko e yumma makko e hitaande 1924 yaltini deftere deftere nde ɓesnguuji ɗii ƴeewti. E hitaande 1933, Alice heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr, o janngi ko faati e filosofi e ganndal hakkille. Caggal ɗuum o janngi e les njiimaandi Earnest Hooton, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1940 e ganndal annduɓe ɓalliwal. Golle makko gadane ɗee ko gollodiiɗo wiɗto to suudu defte Peabody to Harvard, caggal ɗuum o woni ganndo anthropologie jiiloowo e fedde wiyeteende Chemical Corps. E hitaande 1946 o ƴetti golle balloowo jannginoowo to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oklahoma to duɗal jaaɓi-haaɗtirde safaara, caggal ɗuum o artiraa jannginoowo timmuɗo e hitaande 1960. O woniino kadi gardiiɗo anthropologie physique to suudu defte Stovall to Norman, Okla. Nde o woni gardiiɗo anthropologie physique to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara, o wallitii e fannuuji paleopathologie e anthropologie forensic.E hitaande 1965, Brues hoosaama e departemaa anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado to Boulder, ɗo o woni haa o arti e golle makko e hitaande 1965 kala fedde karallaagal nde o wonnoo tergal mum : Fedde Ameriknaare Anthropologie Fisique (AAPA), Fedde Biyoloji Aadee e Akademi Ameriknaajo Ganndal Forensik. O woniino gardiiɗo jaaynde Ameriknaare wiyeteende American Journal of Physical Anthropology fotde duuɓi nay, o woniino tergal e goomu toppitiingu AAPA fotde duuɓi tati, o woniino cukko hooreejo AAPA tuggi 1966 haa 1968 e hooreejo AAPA tuggi 1971 haa 1973. O woniino tergal e goomu toppitiingu golle Binciul e hitaande 1973 Hittande 1976-77. O woniino kadi tergal e goomu wasiyaaji Duɗal Ngenndiwal Wiɗtooji Dental (1972–75) e goomu ƴeewndo fedde ngam Duɗal Ngenndiwal Cellal Hakkille (1976–77). O yaltinii ko ina ɓura 300 binndanɗe ganndal, e defte keewɗe, ɓurɗe teeŋtude heen ko People and Races (1977). Alice halfinii ndeeɗoo golle baaba mum, sibu o wiyi ko kanko janngini ɗum « miijaade biyoloji » gila omo famɗi no feewi. Golle ɗee ina njeyaa e ɗe cakkitiiɗe yaltude e ko fayti e njiyaagu ummoraade e ko ɓuri heewde e yi’annde anthropologie physique e nder ƴiiƴam Carleton Coon (mo Brues kadi gollodii e mum) e nde yaltinaa kadi e hitaande 1990. Nde heɓi heen ƴeewte moƴƴe, hay so tawii won heen ina njillondiri e ko boni. Tuugnorgal evlmmemgltpm18vi1rl4lwqbrhc4yh3 164866 164863 2026-04-16T22:59:55Z SUZYFATIMA 13856 164866 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alice Mossie Brues''' (9 Oktoobar 1913 - 14 Yarkomaa 2007) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu ɓalliwal. == Nguurndam == Alice ko ɓiy Charles Thomas Brues, ganndo ko faati e mborosaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, e yumma mum ganndo ko faati e leɗɗe, hono Beirne Barrett Brues. Alice ko ganndo tago, ganndo ko faati e leɗɗe. E nder cukaagu makko o heewnoo rokkeede golle mooftude ɓowɗi e leɗɗe e jibnaaɓe makko e yumma makko e hitaande 1924 yaltini deftere deftere nde ɓesnguuji ɗii ƴeewti. E hitaande 1933, Alice heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr, o janngi ko faati e filosofi e ganndal hakkille. Caggal ɗuum o janngi e les njiimaandi Earnest Hooton, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1940 e ganndal annduɓe ɓalliwal. Golle makko gadane ɗee ko gollodiiɗo wiɗto to suudu defte Peabody to Harvard, caggal ɗuum o woni ganndo anthropologie jiiloowo e fedde wiyeteende Chemical Corps. E hitaande 1946 o ƴetti golle balloowo jannginoowo to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oklahoma to duɗal jaaɓi-haaɗtirde safaara, caggal ɗuum o artiraa jannginoowo timmuɗo e hitaande 1960. O woniino kadi gardiiɗo anthropologie physique to suudu defte Stovall to Norman, Okla. Nde o woni gardiiɗo anthropologie physique to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara, o wallitii e fannuuji paleopathologie e anthropologie forensic.E hitaande 1965, Brues hoosaama e departemaa anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado to Boulder, ɗo o woni haa o arti e golle makko e hitaande 1965 kala fedde karallaagal nde o wonnoo tergal mum : Fedde Ameriknaare Anthropologie Fisique (AAPA), Fedde Biyoloji Aadee e Akademi Ameriknaajo Ganndal Forensik. O woniino gardiiɗo jaaynde Ameriknaare wiyeteende American Journal of Physical Anthropology fotde duuɓi nay, o woniino tergal e goomu toppitiingu AAPA fotde duuɓi tati, o woniino cukko hooreejo AAPA tuggi 1966 haa 1968 e hooreejo AAPA tuggi 1971 haa 1973. O woniino tergal e goomu toppitiingu golle Binciul e hitaande 1973 Hittande 1976-77. O woniino kadi tergal e goomu wasiyaaji Duɗal Ngenndiwal Wiɗtooji Dental (1972–75) e goomu ƴeewndo fedde ngam Duɗal Ngenndiwal Cellal Hakkille (1976–77). O yaltinii ko ina ɓura 300 binndanɗe ganndal, e defte keewɗe, ɓurɗe teeŋtude heen ko People and Races (1977). Alice halfinii ndeeɗoo golle baaba mum, sibu o wiyi ko kanko janngini ɗum « miijaade biyoloji » gila omo famɗi no feewi. Golle ɗee ina njeyaa e ɗe cakkitiiɗe yaltude e ko fayti e njiyaagu ummoraade e ko ɓuri heewde e yi’annde anthropologie physique e nder ƴiiƴam Carleton Coon (mo Brues kadi gollodii e mum) e nde yaltinaa kadi e hitaande 1990. Nde heɓi heen ƴeewte moƴƴe, hay so tawii won heen ina njillondiri e ko boni. == Tuugnorgal == 3353exsneqrf39kq5fxh2y8po7ws7h7 164867 164866 2026-04-16T23:04:35Z SUZYFATIMA 13856 164867 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alice Mossie Brues''' (9 Oktoobar 1913 - 14 Yarkomaa 2007) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu ɓalliwal. == Nguurndam == Alice ko ɓiy Charles Thomas Brues, ganndo ko faati e mborosaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, e yumma mum ganndo ko faati e leɗɗe, hono Beirne Barrett Brues. Alice ko ganndo tago, ganndo ko faati e leɗɗe. E nder cukaagu makko o heewnoo rokkeede golle mooftude ɓowɗi e leɗɗe e jibnaaɓe makko e yumma makko e hitaande 1924 yaltini deftere deftere nde ɓesnguuji ɗii ƴeewti. E hitaande 1933, Alice heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr, o janngi ko faati e filosofi e ganndal hakkille. Caggal ɗuum o janngi e les njiimaandi Earnest Hooton, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1940 e ganndal annduɓe ɓalliwal. Golle makko gadane ɗee ko gollodiiɗo wiɗto to suudu defte Peabody to Harvard, caggal ɗuum o woni ganndo anthropologie jiiloowo e fedde wiyeteende Chemical Corps. E hitaande 1946 o ƴetti golle balloowo jannginoowo to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oklahoma to duɗal jaaɓi-haaɗtirde safaara, caggal ɗuum o artiraa jannginoowo timmuɗo e hitaande 1960. O woniino kadi gardiiɗo anthropologie physique to suudu defte Stovall to Norman, Okla. Nde o woni gardiiɗo anthropologie physique to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara, o wallitii e fannuuji paleopathologie e anthropologie forensic.E hitaande 1965, Brues hoosaama e departemaa anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado to Boulder, ɗo o woni haa o arti e golle makko e hitaande 1965 kala fedde karallaagal nde o wonnoo tergal mum : Fedde Ameriknaare Anthropologie Fisique (AAPA), Fedde Biyoloji Aadee e Akademi Ameriknaajo Ganndal Forensik. O woniino gardiiɗo jaaynde Ameriknaare wiyeteende American Journal of Physical Anthropology fotde duuɓi nay, o woniino tergal e goomu toppitiingu AAPA fotde duuɓi tati, o woniino cukko hooreejo AAPA tuggi 1966 haa 1968 e hooreejo AAPA tuggi 1971 haa 1973. O woniino tergal e goomu toppitiingu golle Binciul e hitaande 1973 Hittande 1976-77. O woniino kadi tergal e goomu wasiyaaji Duɗal Ngenndiwal Wiɗtooji Dental (1972–75) e goomu ƴeewndo fedde ngam Duɗal Ngenndiwal Cellal Hakkille (1976–77). O yaltinii ko ina ɓura 300 binndanɗe ganndal, e defte keewɗe, ɓurɗe teeŋtude heen ko People and Races (1977). Alice halfinii ndeeɗoo golle baaba mum, sibu o wiyi ko kanko janngini ɗum « miijaade biyoloji » gila omo famɗi no feewi. Golle ɗee ina njeyaa e ɗe cakkitiiɗe yaltude e ko fayti e njiyaagu ummoraade e ko ɓuri heewde e yi’annde anthropologie physique e nder ƴiiƴam Carleton Coon (mo Brues kadi gollodii e mum) e nde yaltinaa kadi e hitaande 1990. Nde heɓi heen ƴeewte moƴƴe, hay so tawii won heen ina njillondiri e ko boni.<ref name="SandfordKilgore2008">{{cite journal|last1=Sandford|first1=Mary K.|last2=Kilgore|first2=Lynn|last3=Dufour|first3=Darna L.|last4=Regensteiner|first4=Judith G.|title=Alice Mossie Brues (1913–2007)|journal=American Anthropologist|volume=110|issue=1|year=2008|pages=157–160|issn=0002-7294|doi=10.1111/j.1548-1433.2008.00019_1.x}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Buikstra|first1=Jane|url=https://books.google.com/books?id=E_tQEAAAQBAJ&dq=Alice+Mossie+Brues&pg=PA156|title=The Global History of Paleopathology: Pioneers and Prospects|last2=Roberts|first2=Charlotte|date=2011-05-01|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-973437-5|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> i38la31oao03zmz3t91lvkck03qussz 164868 164867 2026-04-16T23:05:04Z SUZYFATIMA 13856 164868 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alice Mossie Brues''' (9 Oktoobar 1913 - 14 Yarkomaa 2007) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu ɓalliwal. == Nguurndam == Alice ko ɓiy Charles Thomas Brues, ganndo ko faati e mborosaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, e yumma mum ganndo ko faati e leɗɗe, hono Beirne Barrett Brues. Alice ko ganndo tago, ganndo ko faati e leɗɗe. E nder cukaagu makko o heewnoo rokkeede golle mooftude ɓowɗi e leɗɗe e jibnaaɓe makko e yumma makko e hitaande 1924 yaltini deftere deftere nde ɓesnguuji ɗii ƴeewti. E hitaande 1933, Alice heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr, o janngi ko faati e filosofi e ganndal hakkille. Caggal ɗuum o janngi e les njiimaandi Earnest Hooton, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1940 e ganndal annduɓe ɓalliwal. Golle makko gadane ɗee ko gollodiiɗo wiɗto to suudu defte Peabody to Harvard, caggal ɗuum o woni ganndo anthropologie jiiloowo e fedde wiyeteende Chemical Corps. E hitaande 1946 o ƴetti golle balloowo jannginoowo to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oklahoma to duɗal jaaɓi-haaɗtirde safaara, caggal ɗuum o artiraa jannginoowo timmuɗo e hitaande 1960. O woniino kadi gardiiɗo anthropologie physique to suudu defte Stovall to Norman, Okla. Nde o woni gardiiɗo anthropologie physique to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara, o wallitii e fannuuji paleopathologie e anthropologie forensic.E hitaande 1965, Brues hoosaama e departemaa anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado to Boulder, ɗo o woni haa o arti e golle makko e hitaande 1965 kala fedde karallaagal nde o wonnoo tergal mum : Fedde Ameriknaare Anthropologie Fisique (AAPA), Fedde Biyoloji Aadee e Akademi Ameriknaajo Ganndal Forensik. O woniino gardiiɗo jaaynde Ameriknaare wiyeteende American Journal of Physical Anthropology fotde duuɓi nay, o woniino tergal e goomu toppitiingu AAPA fotde duuɓi tati, o woniino cukko hooreejo AAPA tuggi 1966 haa 1968 e hooreejo AAPA tuggi 1971 haa 1973. O woniino tergal e goomu toppitiingu golle Binciul e hitaande 1973 Hittande 1976-77. O woniino kadi tergal e goomu wasiyaaji Duɗal Ngenndiwal Wiɗtooji Dental (1972–75) e goomu ƴeewndo fedde ngam Duɗal Ngenndiwal Cellal Hakkille (1976–77). O yaltinii ko ina ɓura 300 binndanɗe ganndal, e defte keewɗe, ɓurɗe teeŋtude heen ko People and Races (1977). Alice halfinii ndeeɗoo golle baaba mum, sibu o wiyi ko kanko janngini ɗum « miijaade biyoloji » gila omo famɗi no feewi. Golle ɗee ina njeyaa e ɗe cakkitiiɗe yaltude e ko fayti e njiyaagu ummoraade e ko ɓuri heewde e yi’annde anthropologie physique e nder ƴiiƴam Carleton Coon (mo Brues kadi gollodii e mum) e nde yaltinaa kadi e hitaande 1990. Nde heɓi heen ƴeewte moƴƴe, hay so tawii won heen ina njillondiri e ko boni.<ref name="SandfordKilgore2008">{{cite journal|last1=Sandford|first1=Mary K.|last2=Kilgore|first2=Lynn|last3=Dufour|first3=Darna L.|last4=Regensteiner|first4=Judith G.|title=Alice Mossie Brues (1913–2007)|journal=American Anthropologist|volume=110|issue=1|year=2008|pages=157–160|issn=0002-7294|doi=10.1111/j.1548-1433.2008.00019_1.x}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Buikstra|first1=Jane|url=https://books.google.com/books?id=E_tQEAAAQBAJ&dq=Alice+Mossie+Brues&pg=PA156|title=The Global History of Paleopathology: Pioneers and Prospects|last2=Roberts|first2=Charlotte|date=2011-05-01|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-973437-5|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 5zsd2kin806ot1n8nrdop1ibaih1qi4 Martha Teichner 0 40176 164869 2026-04-16T23:07:12Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Martha Teichner (ina wiyee [ˈtaɪʃnɚ] TAISH-ner, jibinaa ko ñalnde 12 lewru Yarkomaa 1948) ko jaayndiyanke tele Ameriknaajo, jooni o gollotoo ko e CBS News e keewɗo wallitde e lomtaade jaayndiyanke CBS Subaka Alet. Nguurndam Teichner jibinaa ko to Traverse City, Michigan, ñalnde 12 lewru Yarkoma hitaande 1948. Baaba makko, Hans "Peppi" Teichner, ko jannginoowo ski jibinaaɗo to Almaañ, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde ski e nder Fuɗnaange Michig..." 164869 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Martha Teichner (ina wiyee [ˈtaɪʃnɚ] TAISH-ner, jibinaa ko ñalnde 12 lewru Yarkomaa 1948) ko jaayndiyanke tele Ameriknaajo, jooni o gollotoo ko e CBS News e keewɗo wallitde e lomtaade jaayndiyanke CBS Subaka Alet. Nguurndam Teichner jibinaa ko to Traverse City, Michigan, ñalnde 12 lewru Yarkoma hitaande 1948. Baaba makko, Hans "Peppi" Teichner, ko jannginoowo ski jibinaaɗo to Almaañ, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde ski e nder Fuɗnaange Michigan, o naatnaa e suudu mawndu ski e snowboard to Amerik e hitaande 1967. sara nokku ski Sugar Loaf, mo baaba makko ardinoo. Caggal nde o maayi e hitaande 1957, Teichner e yumma mum Miriam Greene Teichner ngummii ko juuti to Augusta, to Georgia, hade mum en hoɗde to Fuɗnaange Grand Rapids, to Michigan. Teichner heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde East Grand Rapids e hitaande 1965. O heɓi dipoloma makko gadano e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e hitaande 1969, o heɓi kadi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago.[5] O fuɗɗii golle makko ko e CBS News e ciimtol makko gadanol ko ñalnde 8 noowammbar 1977, tawi Walter Cronkite ina jooɗii e biro anchor. Teichner ko jaaynoowo CBS Sunday Morning gila lewru desaambar 1993. O heɓi njeenaaje 10 Emmy e njeenaaje joy James Beard Foundation ngam golle makko. E hitaande 2020, o naati e suudu mawndu rewɓe Michigan. E lewru feebariyee 2021, Teichner yaltinii deftere, nde Harry fotti e Minnie, ko faati e sehilaagal makko e ñawɗo kanseer, jom puccu gooto. Nguurndam neɗɗo Teichner ko debbo, meeɗaani resde, ina hoɗi to wuro New York. Tuugnorgal e796oude42nmfqdteapo224ff34xxmt 164870 164869 2026-04-16T23:08:19Z Ilya Discuss 10103 164870 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Martha Teichner''' (ina wiyee [ˈtaɪʃnɚ] TAISH-ner, jibinaa ko ñalnde 12 lewru Yarkomaa 1948) ko jaayndiyanke tele Ameriknaajo, jooni o gollotoo ko e CBS News e keewɗo wallitde e lomtaade jaayndiyanke CBS Subaka Alet. == Nguurndam == Teichner jibinaa ko to Traverse City, Michigan, ñalnde 12 lewru Yarkoma hitaande 1948. Baaba makko, Hans "Peppi" Teichner, ko jannginoowo ski jibinaaɗo to Almaañ, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde ski e nder Fuɗnaange Michigan, o naatnaa e suudu mawndu ski e snowboard to Amerik e hitaande 1967. sara nokku ski Sugar Loaf, mo baaba makko ardinoo. Caggal nde o maayi e hitaande 1957, Teichner e yumma mum Miriam Greene Teichner ngummii ko juuti to Augusta, to Georgia, hade mum en hoɗde to Fuɗnaange Grand Rapids, to Michigan. Teichner heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde East Grand Rapids e hitaande 1965. O heɓi dipoloma makko gadano e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e hitaande 1969, o heɓi kadi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago.[5] O fuɗɗii golle makko ko e CBS News e ciimtol makko gadanol ko ñalnde 8 noowammbar 1977, tawi Walter Cronkite ina jooɗii e biro anchor. Teichner ko jaaynoowo CBS Sunday Morning gila lewru desaambar 1993. O heɓi njeenaaje 10 Emmy e njeenaaje joy James Beard Foundation ngam golle makko. E hitaande 2020, o naati e suudu mawndu rewɓe Michigan. E lewru feebariyee 2021, Teichner yaltinii deftere, nde Harry fotti e Minnie, ko faati e sehilaagal makko e ñawɗo kanseer, jom puccu gooto. Nguurndam neɗɗo Teichner ko debbo, meeɗaani resde, ina hoɗi to wuro New York. Tuugnorgal iq71rszorx4pougu3dbysmyn30fehll 164871 164870 2026-04-16T23:09:05Z Ilya Discuss 10103 164871 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Martha Teichner''' (ina wiyee [ˈtaɪʃnɚ] TAISH-ner, jibinaa ko ñalnde 12 lewru Yarkomaa 1948) ko jaayndiyanke tele Ameriknaajo, jooni o gollotoo ko e CBS News e keewɗo wallitde e lomtaade jaayndiyanke CBS Subaka Alet. == Nguurndam == Teichner jibinaa ko to Traverse City, Michigan, ñalnde 12 lewru Yarkoma hitaande 1948. Baaba makko, Hans "Peppi" Teichner, ko jannginoowo ski jibinaaɗo to Almaañ, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde ski e nder Fuɗnaange Michigan, o naatnaa e suudu mawndu ski e snowboard to Amerik e hitaande 1967. sara nokku ski Sugar Loaf, mo baaba makko ardinoo. Caggal nde o maayi e hitaande 1957, Teichner e yumma mum Miriam Greene Teichner ngummii ko juuti to Augusta, to Georgia, hade mum en hoɗde to Fuɗnaange Grand Rapids, to Michigan. Teichner heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde East Grand Rapids e hitaande 1965. O heɓi dipoloma makko gadano e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e hitaande 1969, o heɓi kadi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago.[5] O fuɗɗii golle makko ko e CBS News e ciimtol makko gadanol ko ñalnde 8 noowammbar 1977, tawi Walter Cronkite ina jooɗii e biro anchor. Teichner ko jaaynoowo CBS Sunday Morning gila lewru desaambar 1993. O heɓi njeenaaje 10 Emmy e njeenaaje joy James Beard Foundation ngam golle makko. E hitaande 2020, o naati e suudu mawndu rewɓe Michigan. E lewru feebariyee 2021, Teichner yaltinii deftere, nde Harry fotti e Minnie, ko faati e sehilaagal makko e ñawɗo kanseer, jom puccu gooto. == Nguurndam neɗɗo == Teichner ko debbo, meeɗaani resde, ina hoɗi to wuro New York. == Tuugnorgal == 7812avty20anqsds76e8yseo4hnbkds 164873 164871 2026-04-16T23:13:07Z Ilya Discuss 10103 164873 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Martha Teichner''' (ina wiyee [ˈtaɪʃnɚ] TAISH-ner, jibinaa ko ñalnde 12 lewru Yarkomaa 1948) ko jaayndiyanke tele Ameriknaajo, jooni o gollotoo ko e CBS News e keewɗo wallitde e lomtaade jaayndiyanke CBS Subaka Alet.u daughter shaped by chance encounters, heartbreak,<ref>{{Cite web|title=Hans "Peppi" Teichner|url=https://skihall.com/hall-of-famers/hans-peppi-teichner/|access-date=2023-12-06|website=U.S. Ski & Snowboard Hall of Fame|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=East Grand Rapids Schools Foundation : Alumni : Notable Alumni|url=https://egrsf.org/alumni/notable-alumni.html|access-date=2022-01-08|website=egrsf.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gr|first=Juanita Westaby {{!}} The|last2=Press|first2=Rapids|date=2008-11-11|title=CBS correspondent Martha Teichner to get East Grand Rapids alumni award|url=https://www.mlive.com/entertainment/grand-rapids/2008/11/cbs_correspondent_martha_teich.html|access-date=2022-01-08|website=mlive|language=en}}</ref><ref>Nielsen, Dan. [https://www.record-eagle.com/news/business/cbs-correspondent-returns-to-nature/article_6c8c72c1-bc08-5e5a-806f-fe8835fe1317.html "CBS correspondent returns to nature"], ''Traverse City Record-Eagle'', September 27, 2017. Retrieved August 16, 2019.</ref><ref>Flood, Brian. [https://www.adweek.com/tvnewser/martha-teichner-revisits-history-with-37-year-old-report/249738/ "Martha Teichner Revisits History with 37-Year-Old Report"], ''[[AdWeek]]'', December 11, 2014. Retrieved August 16, 2019.</ref> == Nguurndam == Teichner jibinaa ko to Traverse City, Michigan, ñalnde 12 lewru Yarkoma hitaande 1948. Baaba makko, Hans "Peppi" Teichner, ko jannginoowo ski jibinaaɗo to Almaañ, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde ski e nder Fuɗnaange Michigan, o naatnaa e suudu mawndu ski e snowboard to Amerik e hitaande 1967. sara nokku ski Sugar Loaf, mo baaba makko ardinoo. Caggal nde o maayi e hitaande 1957, Teichner e yumma mum Miriam Greene Teichner ngummii ko juuti to Augusta, to Georgia, hade mum en hoɗde to Fuɗnaange Grand Rapids, to Michigan. Teichner heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde East Grand Rapids e hitaande 1965. O heɓi dipoloma makko gadano e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e hitaande 1969, o heɓi kadi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago.[5] O fuɗɗii golle makko ko e CBS News e ciimtol makko gadanol ko ñalnde 8 noowammbar 1977, tawi Walter Cronkite ina jooɗii e biro anchor. Teichner ko jaaynoowo CBS Sunday Morning gila lewru desaambar 1993. O heɓi njeenaaje 10 Emmy e njeenaaje joy James Beard Foundation ngam golle makko. E hitaande 2020, o naati e suudu mawndu rewɓe Michigan. E lewru feebariyee 2021, Teichner yaltinii deftere, nde Harry fotti e Minnie, ko faati e sehilaagal makko e ñawɗo kanseer, jom puccu gooto. == Nguurndam neɗɗo == Teichner ko debbo, meeɗaani resde, ina hoɗi to wuro New York. == Tuugnorgal == ps5ltwrbk0odrmvup8tyucr9w85zeyd 164875 164873 2026-04-16T23:15:26Z Ilya Discuss 10103 164875 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Martha Teichner''' (ina wiyee [ˈtaɪʃnɚ] TAISH-ner, jibinaa ko ñalnde 12 lewru Yarkomaa 1948) ko jaayndiyanke tele Ameriknaajo, jooni o gollotoo ko e CBS News e keewɗo wallitde e lomtaade jaayndiyanke CBS Subaka Alet.u daughter shaped by chance encounters, heartbreak,<ref>{{Cite web|title=Hans "Peppi" Teichner|url=https://skihall.com/hall-of-famers/hans-peppi-teichner/|access-date=2023-12-06|website=U.S. Ski & Snowboard Hall of Fame|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=East Grand Rapids Schools Foundation : Alumni : Notable Alumni|url=https://egrsf.org/alumni/notable-alumni.html|access-date=2022-01-08|website=egrsf.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gr|first=Juanita Westaby {{!}} The|last2=Press|first2=Rapids|date=2008-11-11|title=CBS correspondent Martha Teichner to get East Grand Rapids alumni award|url=https://www.mlive.com/entertainment/grand-rapids/2008/11/cbs_correspondent_martha_teich.html|access-date=2022-01-08|website=mlive|language=en}}</ref><ref>Nielsen, Dan. [https://www.record-eagle.com/news/business/cbs-correspondent-returns-to-nature/article_6c8c72c1-bc08-5e5a-806f-fe8835fe1317.html "CBS correspondent returns to nature"], ''Traverse City Record-Eagle'', September 27, 2017. Retrieved August 16, 2019.</ref><ref>Flood, Brian. [https://www.adweek.com/tvnewser/martha-teichner-revisits-history-with-37-year-old-report/249738/ "Martha Teichner Revisits History with 37-Year-Old Report"], ''[[AdWeek]]'', December 11, 2014. Retrieved August 16, 2019.</ref> == Nguurndam == Teichner jibinaa ko to Traverse City, Michigan, ñalnde 12 lewru Yarkoma hitaande 1948. Baaba makko, Hans "Peppi" Teichner, ko jannginoowo ski jibinaaɗo to Almaañ, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde ski e nder Fuɗnaange Michigan, o naatnaa e suudu mawndu ski e snowboard to Amerik e hitaande 1967. sara nokku ski Sugar Loaf, mo baaba makko ardinoo. Caggal nde o maayi e hitaande 1957, Teichner e yumma mum Miriam Greene Teichner ngummii ko juuti to Augusta, to Georgia, hade mum en hoɗde to Fuɗnaange Grand Rapids, to Michigan. Teichner heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde East Grand Rapids e hitaande 1965. O heɓi dipoloma makko gadano e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e hitaande 1969, o heɓi kadi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago.[5] O fuɗɗii golle makko ko e CBS News e ciimtol makko gadanol ko ñalnde 8 noowammbar 1977, tawi Walter Cronkite ina jooɗii e biro anchor.<ref>Nielsen, Dan. [https://www.record-eagle.com/news/business/cbs-correspondent-returns-to-nature/article_6c8c72c1-bc08-5e5a-806f-fe8835fe1317.html "CBS correspondent returns to nature"], ''Traverse City Record-Eagle'', September 27, 2017. Retrieved August 16, 2019.</ref><ref>Flood, Brian. [https://www.adweek.com/tvnewser/martha-teichner-revisits-history-with-37-year-old-report/249738/ "Martha Teichner Revisits History with 37-Year-Old Report"], ''[[AdWeek]]'', December 11, 2014. Retrieved August 16, 2019.</ref> Teichner ko jaaynoowo CBS Sunday Morning gila lewru desaambar 1993. O heɓi njeenaaje 10 Emmy e njeenaaje joy James Beard Foundation ngam golle makko. E hitaande 2020, o naati e suudu mawndu rewɓe Michigan. E lewru feebariyee 2021, Teichner yaltinii deftere, nde Harry fotti e Minnie, ko faati e sehilaagal makko e ñawɗo kanseer, jom puccu gooto. == Nguurndam neɗɗo == Teichner ko debbo, meeɗaani resde, ina hoɗi to wuro New York. == Tuugnorgal == 40nmzuttg5cnqs4pj8dxaoroaa3yn5z 164876 164875 2026-04-16T23:16:14Z Ilya Discuss 10103 164876 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Martha Teichner''' (ina wiyee [ˈtaɪʃnɚ] TAISH-ner, jibinaa ko ñalnde 12 lewru Yarkomaa 1948) ko jaayndiyanke tele Ameriknaajo, jooni o gollotoo ko e CBS News e keewɗo wallitde e lomtaade jaayndiyanke CBS Subaka Alet.u daughter shaped by chance encounters, heartbreak,<ref>{{Cite web|title=Hans "Peppi" Teichner|url=https://skihall.com/hall-of-famers/hans-peppi-teichner/|access-date=2023-12-06|website=U.S. Ski & Snowboard Hall of Fame|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=East Grand Rapids Schools Foundation : Alumni : Notable Alumni|url=https://egrsf.org/alumni/notable-alumni.html|access-date=2022-01-08|website=egrsf.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gr|first=Juanita Westaby {{!}} The|last2=Press|first2=Rapids|date=2008-11-11|title=CBS correspondent Martha Teichner to get East Grand Rapids alumni award|url=https://www.mlive.com/entertainment/grand-rapids/2008/11/cbs_correspondent_martha_teich.html|access-date=2022-01-08|website=mlive|language=en}}</ref><ref>Nielsen, Dan. [https://www.record-eagle.com/news/business/cbs-correspondent-returns-to-nature/article_6c8c72c1-bc08-5e5a-806f-fe8835fe1317.html "CBS correspondent returns to nature"], ''Traverse City Record-Eagle'', September 27, 2017. Retrieved August 16, 2019.</ref><ref>Flood, Brian. [https://www.adweek.com/tvnewser/martha-teichner-revisits-history-with-37-year-old-report/249738/ "Martha Teichner Revisits History with 37-Year-Old Report"], ''[[AdWeek]]'', December 11, 2014. Retrieved August 16, 2019.</ref> == Nguurndam == Teichner jibinaa ko to Traverse City, Michigan, ñalnde 12 lewru Yarkoma hitaande 1948. Baaba makko, Hans "Peppi" Teichner, ko jannginoowo ski jibinaaɗo to Almaañ, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde ski e nder Fuɗnaange Michigan, o naatnaa e suudu mawndu ski e snowboard to Amerik e hitaande 1967. sara nokku ski Sugar Loaf, mo baaba makko ardinoo. Caggal nde o maayi e hitaande 1957, Teichner e yumma mum Miriam Greene Teichner ngummii ko juuti to Augusta, to Georgia, hade mum en hoɗde to Fuɗnaange Grand Rapids, to Michigan. Teichner heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde East Grand Rapids e hitaande 1965. O heɓi dipoloma makko gadano e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e hitaande 1969, o heɓi kadi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago.[5] O fuɗɗii golle makko ko e CBS News e ciimtol makko gadanol ko ñalnde 8 noowammbar 1977, tawi Walter Cronkite ina jooɗii e biro anchor.<ref>Nielsen, Dan. [https://www.record-eagle.com/news/business/cbs-correspondent-returns-to-nature/article_6c8c72c1-bc08-5e5a-806f-fe8835fe1317.html "CBS correspondent returns to nature"], ''Traverse City Record-Eagle'', September 27, 2017. Retrieved August 16, 2019.</ref><ref>Flood, Brian. [https://www.adweek.com/tvnewser/martha-teichner-revisits-history-with-37-year-old-report/249738/ "Martha Teichner Revisits History with 37-Year-Old Report"], ''[[AdWeek]]'', December 11, 2014. Retrieved August 16, 2019.</ref> Teichner ko jaaynoowo CBS Sunday Morning gila lewru desaambar 1993. O heɓi njeenaaje 10 Emmy e njeenaaje joy James Beard Foundation ngam golle makko. E hitaande 2020, o naati e suudu mawndu rewɓe Michigan.<ref>{{Cite web|title=Martha Teichner|url=https://miwf.org/timeline/martha-teichner/|access-date=2024-01-26|website=[[Michigan Women Forward]]}}</ref> E lewru feebariyee 2021, Teichner yaltinii deftere, nde Harry fotti e Minnie, ko faati e sehilaagal makko e ñawɗo kanseer, jom puccu gooto. == Nguurndam neɗɗo == Teichner ko debbo, meeɗaani resde, ina hoɗi to wuro New York. == Tuugnorgal == cd48b8e2kwj1sjcdmg5s3ff3iahcvn9 164877 164876 2026-04-16T23:17:28Z Ilya Discuss 10103 164877 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Martha Teichner''' (ina wiyee [ˈtaɪʃnɚ] TAISH-ner, jibinaa ko ñalnde 12 lewru Yarkomaa 1948) ko jaayndiyanke tele Ameriknaajo, jooni o gollotoo ko e CBS News e keewɗo wallitde e lomtaade jaayndiyanke CBS Subaka Alet.u daughter shaped by chance encounters, heartbreak,<ref>{{Cite web|title=Hans "Peppi" Teichner|url=https://skihall.com/hall-of-famers/hans-peppi-teichner/|access-date=2023-12-06|website=U.S. Ski & Snowboard Hall of Fame|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=East Grand Rapids Schools Foundation : Alumni : Notable Alumni|url=https://egrsf.org/alumni/notable-alumni.html|access-date=2022-01-08|website=egrsf.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gr|first=Juanita Westaby {{!}} The|last2=Press|first2=Rapids|date=2008-11-11|title=CBS correspondent Martha Teichner to get East Grand Rapids alumni award|url=https://www.mlive.com/entertainment/grand-rapids/2008/11/cbs_correspondent_martha_teich.html|access-date=2022-01-08|website=mlive|language=en}}</ref><ref>Nielsen, Dan. [https://www.record-eagle.com/news/business/cbs-correspondent-returns-to-nature/article_6c8c72c1-bc08-5e5a-806f-fe8835fe1317.html "CBS correspondent returns to nature"], ''Traverse City Record-Eagle'', September 27, 2017. Retrieved August 16, 2019.</ref><ref>Flood, Brian. [https://www.adweek.com/tvnewser/martha-teichner-revisits-history-with-37-year-old-report/249738/ "Martha Teichner Revisits History with 37-Year-Old Report"], ''[[AdWeek]]'', December 11, 2014. Retrieved August 16, 2019.</ref> == Nguurndam == Teichner jibinaa ko to Traverse City, Michigan, ñalnde 12 lewru Yarkoma hitaande 1948. Baaba makko, Hans "Peppi" Teichner, ko jannginoowo ski jibinaaɗo to Almaañ, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde ski e nder Fuɗnaange Michigan, o naatnaa e suudu mawndu ski e snowboard to Amerik e hitaande 1967. sara nokku ski Sugar Loaf, mo baaba makko ardinoo. Caggal nde o maayi e hitaande 1957, Teichner e yumma mum Miriam Greene Teichner ngummii ko juuti to Augusta, to Georgia, hade mum en hoɗde to Fuɗnaange Grand Rapids, to Michigan. Teichner heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde East Grand Rapids e hitaande 1965. O heɓi dipoloma makko gadano e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e hitaande 1969, o heɓi kadi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago.[5] O fuɗɗii golle makko ko e CBS News e ciimtol makko gadanol ko ñalnde 8 noowammbar 1977, tawi Walter Cronkite ina jooɗii e biro anchor.<ref>Nielsen, Dan. [https://www.record-eagle.com/news/business/cbs-correspondent-returns-to-nature/article_6c8c72c1-bc08-5e5a-806f-fe8835fe1317.html "CBS correspondent returns to nature"], ''Traverse City Record-Eagle'', September 27, 2017. Retrieved August 16, 2019.</ref><ref>Flood, Brian. [https://www.adweek.com/tvnewser/martha-teichner-revisits-history-with-37-year-old-report/249738/ "Martha Teichner Revisits History with 37-Year-Old Report"], ''[[AdWeek]]'', December 11, 2014. Retrieved August 16, 2019.</ref> Teichner ko jaaynoowo CBS Sunday Morning gila lewru desaambar 1993. O heɓi njeenaaje 10 Emmy e njeenaaje joy James Beard Foundation ngam golle makko. E hitaande 2020, o naati e suudu mawndu rewɓe Michigan.<ref>{{Cite web|title=Martha Teichner|url=https://miwf.org/timeline/martha-teichner/|access-date=2024-01-26|website=[[Michigan Women Forward]]}}</ref> E lewru feebariyee 2021, Teichner yaltinii deftere, nde Harry fotti e Minnie, ko faati e sehilaagal makko e ñawɗo kanseer, jom puccu gooto.<ref name="book" /><ref>Rosenfeld, Megan. [https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1994/11/15/tv-preview/1f82df47-f317-41d4-a23f-1e2715e08e6b/ "TV Preview"], ''[[Washington Post]]'', November 15, 1994. Retrieved August 16, 2019.</ref> == Nguurndam neɗɗo == Teichner ko debbo, meeɗaani resde, ina hoɗi to wuro New York. == Tuugnorgal == iki5m1b6zhupt3lc3e2lhcitpy1iynu 164878 164877 2026-04-16T23:18:32Z Ilya Discuss 10103 164878 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Martha Teichner''' (ina wiyee [ˈtaɪʃnɚ] TAISH-ner, jibinaa ko ñalnde 12 lewru Yarkomaa 1948) ko jaayndiyanke tele Ameriknaajo, jooni o gollotoo ko e CBS News e keewɗo wallitde e lomtaade jaayndiyanke CBS Subaka Alet.u daughter shaped by chance encounters, heartbreak,<ref>{{Cite web|title=Hans "Peppi" Teichner|url=https://skihall.com/hall-of-famers/hans-peppi-teichner/|access-date=2023-12-06|website=U.S. Ski & Snowboard Hall of Fame|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=East Grand Rapids Schools Foundation : Alumni : Notable Alumni|url=https://egrsf.org/alumni/notable-alumni.html|access-date=2022-01-08|website=egrsf.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gr|first=Juanita Westaby {{!}} The|last2=Press|first2=Rapids|date=2008-11-11|title=CBS correspondent Martha Teichner to get East Grand Rapids alumni award|url=https://www.mlive.com/entertainment/grand-rapids/2008/11/cbs_correspondent_martha_teich.html|access-date=2022-01-08|website=mlive|language=en}}</ref><ref>Nielsen, Dan. [https://www.record-eagle.com/news/business/cbs-correspondent-returns-to-nature/article_6c8c72c1-bc08-5e5a-806f-fe8835fe1317.html "CBS correspondent returns to nature"], ''Traverse City Record-Eagle'', September 27, 2017. Retrieved August 16, 2019.</ref><ref>Flood, Brian. [https://www.adweek.com/tvnewser/martha-teichner-revisits-history-with-37-year-old-report/249738/ "Martha Teichner Revisits History with 37-Year-Old Report"], ''[[AdWeek]]'', December 11, 2014. Retrieved August 16, 2019.</ref> == Nguurndam == Teichner jibinaa ko to Traverse City, Michigan, ñalnde 12 lewru Yarkoma hitaande 1948. Baaba makko, Hans "Peppi" Teichner, ko jannginoowo ski jibinaaɗo to Almaañ, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde ski e nder Fuɗnaange Michigan, o naatnaa e suudu mawndu ski e snowboard to Amerik e hitaande 1967. sara nokku ski Sugar Loaf, mo baaba makko ardinoo. Caggal nde o maayi e hitaande 1957, Teichner e yumma mum Miriam Greene Teichner ngummii ko juuti to Augusta, to Georgia, hade mum en hoɗde to Fuɗnaange Grand Rapids, to Michigan. Teichner heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde East Grand Rapids e hitaande 1965. O heɓi dipoloma makko gadano e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e hitaande 1969, o heɓi kadi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago.[5] O fuɗɗii golle makko ko e CBS News e ciimtol makko gadanol ko ñalnde 8 noowammbar 1977, tawi Walter Cronkite ina jooɗii e biro anchor.<ref>Nielsen, Dan. [https://www.record-eagle.com/news/business/cbs-correspondent-returns-to-nature/article_6c8c72c1-bc08-5e5a-806f-fe8835fe1317.html "CBS correspondent returns to nature"], ''Traverse City Record-Eagle'', September 27, 2017. Retrieved August 16, 2019.</ref><ref>Flood, Brian. [https://www.adweek.com/tvnewser/martha-teichner-revisits-history-with-37-year-old-report/249738/ "Martha Teichner Revisits History with 37-Year-Old Report"], ''[[AdWeek]]'', December 11, 2014. Retrieved August 16, 2019.</ref> Teichner ko jaaynoowo CBS Sunday Morning gila lewru desaambar 1993. O heɓi njeenaaje 10 Emmy e njeenaaje joy James Beard Foundation ngam golle makko. E hitaande 2020, o naati e suudu mawndu rewɓe Michigan.<ref>{{Cite web|title=Martha Teichner|url=https://miwf.org/timeline/martha-teichner/|access-date=2024-01-26|website=[[Michigan Women Forward]]}}</ref> E lewru feebariyee 2021, Teichner yaltinii deftere, nde Harry fotti e Minnie, ko faati e sehilaagal makko e ñawɗo kanseer, jom puccu gooto.<ref name="book" /><ref>Rosenfeld, Megan. [https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1994/11/15/tv-preview/1f82df47-f317-41d4-a23f-1e2715e08e6b/ "TV Preview"], ''[[Washington Post]]'', November 15, 1994. Retrieved August 16, 2019.</ref> == Nguurndam neɗɗo == Teichner ko debbo, meeɗaani resde, ina hoɗi to wuro New York.<ref>{{Cite web|last=Deahl|first=Rachel|date=July 13, 2018|title=Book Deals: Week of July 16, 2018|url=https://www.publishersweekly.com/pw/by-topic/industry-news/book-deals/article/77509-book-deals-week-of-july-16-2018.html|access-date=December 9, 2020|website=www.publishersweekly.com}}</ref><ref name="book2">{{Cite web|title=When Harry Met Minnie {{!}} Martha Teichner {{!}} Macmillan|url=https://us.macmillan.com/whenharrymetminnie/marthateichner/9781250212535|access-date=December 9, 2020|website=US Macmillan|language=en-US}}</ref> == Tuugnorgal == 18ulidvggxnrds4m4shh6y49cfzeqgi Amanda Adams 0 40177 164872 2026-04-16T23:09:43Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Amanda Adams ko binndoowo Ameriknaajo, ganndo ko faati e taariindi. O woniino kadi gonnooɗo mbaydi mbaylaandi, o tawtoraama kampaañ Buffalo Jeans e hitaande 1996. Nguurndam O naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kaliforni, Berkeley, to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Anthropologie e darorɗe kitaale 1990, o timmini jaŋde makko e njeenaari Kroeber. Ndeen o heɓi dipoloma makko ko faati e arkewolosi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kolommbi to Vancouver. Tesis makko wiyetee ko Visions C..." 164872 wikitext text/x-wiki Amanda Adams ko binndoowo Ameriknaajo, ganndo ko faati e taariindi. O woniino kadi gonnooɗo mbaydi mbaylaandi, o tawtoraama kampaañ Buffalo Jeans e hitaande 1996. Nguurndam O naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kaliforni, Berkeley, to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Anthropologie e darorɗe kitaale 1990, o timmini jaŋde makko e njeenaari Kroeber. Ndeen o heɓi dipoloma makko ko faati e arkewolosi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kolommbi to Vancouver. Tesis makko wiyetee ko Visions Cast on Stone, binndanɗe makko njaltinaa e jaaynde wiyeteende The Midden. Deftere Adams adannde. A Mermaid's Tale, wonnoo ko haala leƴƴi jommbaajo gorko ummoriiɗo e winndere ndee kala. Nde heɓi ƴeewndo hoodere e nder Booklist. Deftere makko ɗiɗaɓere, Ladies of the Field, ina hollita nguurndam teskinɗam, rewɓe annduɓe arkewolosi adanɓe. Binndanɗe Adams, Amanda (2006), Haalaaji debbo jom suudu: njiylawu neɗɗo gooto ngam yiɗde e ganndal, defte Greystone, ISBN 978-1-55365-117-8 Adams, Amanda (2010), Rewɓe ladde: Rewɓe aranɓe annduɓe taariindi e njiylawu maɓɓe ngam humpitaade, Douglas e McIntyre, ISBN 978-1-55365-433-9 Tuugnorgal kji8k5viawiz7k8ju0uf2v5vo915bvs 164874 164872 2026-04-16T23:13:57Z SUZYFATIMA 13856 164874 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amanda Adams''' ko binndoowo Ameriknaajo, ganndo ko faati e taariindi. O woniino kadi gonnooɗo mbaydi mbaylaandi, o tawtoraama kampaañ Buffalo Jeans e hitaande 1996. == Nguurndam == O naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kaliforni, Berkeley, to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Anthropologie e darorɗe kitaale 1990, o timmini jaŋde makko e njeenaari Kroeber. Ndeen o heɓi dipoloma makko ko faati e arkewolosi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kolommbi to Vancouver. Tesis makko wiyetee ko Visions Cast on Stone, binndanɗe makko njaltinaa e jaaynde wiyeteende The Midden. Deftere Adams adannde. A Mermaid's Tale, wonnoo ko haala leƴƴi jommbaajo gorko ummoriiɗo e winndere ndee kala. Nde heɓi ƴeewndo hoodere e nder Booklist. Deftere makko ɗiɗaɓere, Ladies of the Field, ina hollita nguurndam teskinɗam, rewɓe annduɓe arkewolosi adanɓe. == Binndanɗe == Adams, Amanda (2006), Haalaaji debbo jom suudu: njiylawu neɗɗo gooto ngam yiɗde e ganndal, defte Greystone, ISBN 978-1-55365-117-8 Adams, Amanda (2010), Rewɓe ladde: Rewɓe aranɓe annduɓe taariindi e njiylawu maɓɓe ngam humpitaade, Douglas e McIntyre, ISBN 978-1-55365-433-9 == Tuugnorgal == 9abbnhixfxj19n6x97k1bms3okav94k 164882 164874 2026-04-17T05:56:41Z SUZYFATIMA 13856 164882 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amanda Adams''' ko binndoowo Ameriknaajo, ganndo ko faati e taariindi. O woniino kadi gonnooɗo mbaydi mbaylaandi, o tawtoraama kampaañ Buffalo Jeans e hitaande 1996. == Nguurndam == O naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kaliforni, Berkeley, to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Anthropologie e darorɗe kitaale 1990, o timmini jaŋde makko e njeenaari Kroeber. Ndeen o heɓi dipoloma makko ko faati e arkewolosi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kolommbi to Vancouver. Tesis makko wiyetee ko Visions Cast on Stone, binndanɗe makko njaltinaa e jaaynde wiyeteende The Midden. Deftere Adams adannde. A Mermaid's Tale, wonnoo ko haala leƴƴi jommbaajo gorko ummoriiɗo e winndere ndee kala. Nde heɓi ƴeewndo hoodere e nder Booklist. Deftere makko ɗiɗaɓere, Ladies of the Field, ina hollita nguurndam teskinɗam, rewɓe annduɓe arkewolosi adanɓe. == Binndanɗe == Adams, Amanda (2006), Haalaaji debbo jom suudu: njiylawu neɗɗo gooto ngam yiɗde e ganndal, defte Greystone, ISBN 978-1-55365-117-8 Adams, Amanda (2010), Rewɓe ladde: Rewɓe aranɓe annduɓe taariindi e njiylawu maɓɓe ngam humpitaade, Douglas e McIntyre, ISBN 978-1-55365-433-9<ref name="Adams2003">{{citation|last=Adams|first=Amanda Shea|year=2003|title=Visions cast on stone: a stylistic analysis of the petroglyphs of Gabriola Island, BC|publisher=University of British Columbia|series=University of British Columbia. Dept. of Anthropology and Sociology (thesis)|type=dissertation|oclc=606458277}}</ref><ref name="Shulman">{{cite news|last1=Shulman|first1=Polly|title=A Model Archaeologist|url=http://sciencecareers.sciencemag.org/career_magazine/previous_issues/articles/2006_12_22/nodoi.6521714672264342508|accessdate=13 April 2015|agency=Science News|publisher=AAAS|date=22 December 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150413191607/http://sciencecareers.sciencemag.org/career_magazine/previous_issues/articles/2006_12_22/nodoi.6521714672264342508|archivedate=13 April 2015|url-status=live}}</ref><ref name="Booklist">{{cite news|title=A Mermaid's Tale|url=http://www.booklistonline.com/ProductInfo.aspx?pid=1750955&AspxAutoDetectCookieSupport=1|accessdate=13 April 2015|agency=ALA|publisher=Booklist|date=15 September 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161102133043/http://www.booklistonline.com/ProductInfo.aspx?pid=1750955&AspxAutoDetectCookieSupport=1|archivedate=2 November 2016|url-status=live}}</ref><ref name="PW">{{cite news|title=Ladies of the Field: Women Archaeologists and Their Search for Adventure|url=http://www.publishersweekly.com/978-1-55365-433-9|accessdate=13 April 2015|publisher=Publishers Weekly|date=9 August 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304130409/http://www.publishersweekly.com/978-1-55365-433-9|archivedate=4 March 2016|url-status=live}}</ref><ref name="ArrietaJ">{{cite news|last1=Arrieta|first1=Julio|title=La reina del desierto|url=http://www.elcorreo.com/vizcaya/20140425/mas-actualidad/sociedad/reina-desierto-201404242232.html|accessdate=13 April 2015|publisher=El Correo|date=25 May 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140426005117/http://www.elcorreo.com/vizcaya/20140425/mas-actualidad/sociedad/reina-desierto-201404242232.html|archivedate=26 April 2014|url-status=live}}</ref><ref name="Arieta">{{cite news|last1=Arrieta|first1=Julio|title=La arqueóloga peligrosa|url=http://www.elcorreo.com/vizcaya/20130524/mas-actualidad/sociedad/arqueologa-peligrosa-201305231942.html|accessdate=13 April 2015|publisher=El Correo|date=24 May 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130607161334/http://www.elcorreo.com/vizcaya/20130524/mas-actualidad/sociedad/arqueologa-peligrosa-201305231942.html|archivedate=7 June 2013|url-status=live}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] bbfyovxd2pq70hwy47xz2k2uqua584m Lee Cataldi 0 40178 164879 2026-04-16T23:20:54Z Hauwasysy 14067 Created page with "Lee Cataldi (jibinaa ko 1942) ko yimoowo e ɗemngal Ostarali hannde. Lee Cataldi Jibinaa ko Lee A. Sonnino 1942 (duuɓi 83 haa 84) Sidney, to leydi Ostarali Golle Yimoowo, ganndo ɗemngal Jom suudu mum ko Gianni Cataldi Nguurndam, jaŋde e golle Cataldi (jibinaa ko Sonnino) jibinaa ko to Sidney e wolde adunaare ɗimmere. Sabu ndonu baaba makko Itaaliyanke, o woni e interne ko juuti. Nde o woni cukalel o hoɗi ko Mosman e Hobart. Nde o mawni, o arti Sidney ngam janngude..." 164879 wikitext text/x-wiki Lee Cataldi (jibinaa ko 1942) ko yimoowo e ɗemngal Ostarali hannde. Lee Cataldi Jibinaa ko Lee A. Sonnino 1942 (duuɓi 83 haa 84) Sidney, to leydi Ostarali Golle Yimoowo, ganndo ɗemngal Jom suudu mum ko Gianni Cataldi Nguurndam, jaŋde e golle Cataldi (jibinaa ko Sonnino) jibinaa ko to Sidney e wolde adunaare ɗimmere. Sabu ndonu baaba makko Itaaliyanke, o woni e interne ko juuti. Nde o woni cukalel o hoɗi ko Mosman e Hobart. Nde o mawni, o arti Sidney ngam janngude Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sidney. O heɓi bak makko e hitaande 1962, o heɓi njeenaari duɗal jaaɓi haaɗtirde. E lewru mee 1964, Cataldi ummiima Oxford ngam janngude binndol Renaissance, caggal ɗuum o heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford e hitaande 1968. Nde o woni to Angalteer, o hawri e jom suudu makko jooni, Itaalinaajo biyeteeɗo Gianni Cataldi, o hoɗi to Itali hitaande. E darorɗe kitaale capanɗe jeegom o yahi to Itali e Angalteer ɗo o wonti sosiyaalist,o jibini ɗum ko fitinaaji lewru mee 1968 to Farayse. Caggal nde o arti to Ostarali e kitaale 1970, Cataldi heɓi Dipolomaaji jaŋde. Gila ndeen, o wonii jannginoowo. O golliima kadi e ɗemɗe ɓiɗɓe leydi Ostarali to Halls Creek, to Alice Springs e to Balgo. Deftere Cataldi adannde e jimɗi, « Noddaango e lannda lesbiyanke marxist » yalti ko e hitaande 1978, heɓi njeenaari ciftorgol Anne Elder e ndeen hitaande. Rewɓe wuurɓe e leydi (1990) keɓii njeenaari yimre Komiseer jojjanɗe aadee e potal ; kadi nde limtaama ngam heɓde njeenaaje binndol gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales. Doggol e sahaa (1998) heɓi njeenaari Kenneth Slessor e hitaande 1999 ngam yimre. E hitaande 1998 Cataldi yahi Madras, to leydi Inndo, ngam waɗde duɗal binndi Asialink. Golle bayyinaaɗe Bindi ɓantol Noddaango feewde e fedde rewɓe Marx, Wild e Woolley, hitaande 1978 Rewɓe wuurɓe e leydi : Yimre, 1978-1988, Pinguin Ostarali, 1990 Doggol e sahaa: Yimre, Penguin Ostarali, 1998 Sunaare ko njulaagu rewɓe, Puncher e Wattmann, 2023 Ko wonaa fijirde Deftere ko faati e haala teeminannde sappo e jeegom, Routledge, 1967. ISBN 9781032458946 Koyɗe e daartol Warlpiri: Daartol kesol ngol mawɓe Aborigine en to Ostarali hakkundeejo. Kol. e trans. e Peggy Rockman Napaljarri, Schwartz, 2003. ISBN 0-7619-8992-7 Daartol golle 1967-1973 : Jannginoowo ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol. 1975-1981 : Jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tempe e duɗe keewɗe goɗɗe to Sidney. 1981-1982 : Koolaaɗo kuuɓal eɓɓaande yimooɓe e nder duɗe to Sidney, wonande Diiso Ostarali. 1983-1991 : Jannginoowo/ɗemngal to duɗal Lajamanu to diiwaan Fuɗnaange. 1991-1994 : O moofti e firooji daartol aadaaji Warlpiri e Peggy Rockman Napaljarri, o renndini ɗi e binndol Koyɗe e Daartol Walpiri (1994). 1993 : Koolaaɗo kuuɓal e Christine Nicholls mo Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Flinders, e yettinde daawal 3ɓal eɓɓaande AIDAB ‘Baylugol ɗemɗe ngenndiije, sosde binndol’ wonande departemaaji jaŋde leydi Kiribati e duuɗe Cook. 1998: Ganndo njillu to nokku janngirde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide ASIALINK Hoɗorde winndiyanke to Delhi, leydi Indiya Tuugnorgal e2k9apfu9xvbmt2olb0gp46fayc7g6x 164880 164879 2026-04-16T23:22:20Z Hauwasysy 14067 164880 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lee Cataldi''' (jibinaa ko 1942) ko yimoowo e ɗemngal Ostarali hannde. Lee Cataldi Jibinaa ko Lee A. Sonnino 1942 (duuɓi 83 haa 84) Sidney, to leydi Ostarali Golle Yimoowo, ganndo ɗemngal Jom suudu mum ko Gianni Cataldi Nguurndam, jaŋde e golle Cataldi (jibinaa ko Sonnino) jibinaa ko to Sidney e wolde adunaare ɗimmere. Sabu ndonu baaba makko Itaaliyanke, o woni e interne ko juuti. Nde o woni cukalel o hoɗi ko Mosman e Hobart. Nde o mawni, o arti Sidney ngam janngude Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sidney. O heɓi bak makko e hitaande 1962, o heɓi njeenaari duɗal jaaɓi haaɗtirde. E lewru mee 1964, Cataldi ummiima Oxford ngam janngude binndol Renaissance, caggal ɗuum o heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford e hitaande 1968. Nde o woni to Angalteer, o hawri e jom suudu makko jooni, Itaalinaajo biyeteeɗo Gianni Cataldi, o hoɗi to Itali hitaande. E darorɗe kitaale capanɗe jeegom o yahi to Itali e Angalteer ɗo o wonti sosiyaalist,o jibini ɗum ko fitinaaji lewru mee 1968 to Farayse. Caggal nde o arti to Ostarali e kitaale 1970, Cataldi heɓi Dipolomaaji jaŋde. Gila ndeen, o wonii jannginoowo. O golliima kadi e ɗemɗe ɓiɗɓe leydi Ostarali to Halls Creek, to Alice Springs e to Balgo. Deftere Cataldi adannde e jimɗi, « Noddaango e lannda lesbiyanke marxist » yalti ko e hitaande 1978, heɓi njeenaari ciftorgol Anne Elder e ndeen hitaande. Rewɓe wuurɓe e leydi (1990) keɓii njeenaari yimre Komiseer jojjanɗe aadee e potal ; kadi nde limtaama ngam heɓde njeenaaje binndol gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales. Doggol e sahaa (1998) heɓi njeenaari Kenneth Slessor e hitaande 1999 ngam yimre. E hitaande 1998 Cataldi yahi Madras, to leydi Inndo, ngam waɗde duɗal binndi Asialink. Golle bayyinaaɗe Bindi ɓantol Noddaango feewde e fedde rewɓe Marx, Wild e Woolley, hitaande 1978 Rewɓe wuurɓe e leydi : Yimre, 1978-1988, Pinguin Ostarali, 1990 Doggol e sahaa: Yimre, Penguin Ostarali, 1998 Sunaare ko njulaagu rewɓe, Puncher e Wattmann, 2023 Ko wonaa fijirde Deftere ko faati e haala teeminannde sappo e jeegom, Routledge, 1967. ISBN 9781032458946 Koyɗe e daartol Warlpiri: Daartol kesol ngol mawɓe Aborigine en to Ostarali hakkundeejo. Kol. e trans. e Peggy Rockman Napaljarri, Schwartz, 2003. ISBN 0-7619-8992-7 Daartol golle 1967-1973 : Jannginoowo ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol. 1975-1981 : Jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tempe e duɗe keewɗe goɗɗe to Sidney. 1981-1982 : Koolaaɗo kuuɓal eɓɓaande yimooɓe e nder duɗe to Sidney, wonande Diiso Ostarali. 1983-1991 : Jannginoowo/ɗemngal to duɗal Lajamanu to diiwaan Fuɗnaange. 1991-1994 : O moofti e firooji daartol aadaaji Warlpiri e Peggy Rockman Napaljarri, o renndini ɗi e binndol Koyɗe e Daartol Walpiri (1994). 1993 : Koolaaɗo kuuɓal e Christine Nicholls mo Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Flinders, e yettinde daawal 3ɓal eɓɓaande AIDAB ‘Baylugol ɗemɗe ngenndiije, sosde binndol’ wonande departemaaji jaŋde leydi Kiribati e duuɗe Cook. 1998: Ganndo njillu to nokku janngirde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide ASIALINK Hoɗorde winndiyanke to Delhi, leydi Indiya Tuugnorgal m8cq53np2i89ip3n5sn1ulbdmnlzszg 164881 164880 2026-04-16T23:31:32Z Hauwasysy 14067 164881 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lee Cataldi''' (jibinaa ko 1942) ko yimoowo e ɗemngal Ostarali hannde. Lee Cataldi Jibinaa ko Lee A. Sonnino 1942 (duuɓi 83 haa 84) Sidney, to leydi Ostarali Golle Yimoowo, ganndo ɗemngal Jom suudu mum ko Gianni Cataldi Nguurndam, jaŋde e golle Cataldi (jibinaa ko Sonnino) jibinaa ko to Sidney e wolde adunaare ɗimmere. Sabu ndonu baaba makko Itaaliyanke, o woni e interne ko juuti. Nde o woni cukalel o hoɗi ko Mosman e Hobart. Nde o mawni, o arti Sidney ngam janngude Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sidney. O heɓi bak makko e hitaande 1962, o heɓi njeenaari duɗal jaaɓi haaɗtirde. E lewru mee 1964, Cataldi ummiima Oxford ngam janngude binndol Renaissance, caggal ɗuum o heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford e hitaande 1968. Nde o woni to Angalteer, o hawri e jom suudu makko jooni, Itaalinaajo biyeteeɗo Gianni Cataldi, o hoɗi to Itali hitaande. E darorɗe kitaale capanɗe jeegom o yahi to Itali e Angalteer ɗo o wonti sosiyaalist,o jibini ɗum ko fitinaaji lewru mee 1968 to Farayse. Caggal nde o arti to Ostarali e kitaale 1970, Cataldi heɓi Dipolomaaji jaŋde. Gila ndeen, o wonii jannginoowo. O golliima kadi e ɗemɗe ɓiɗɓe leydi Ostarali to Halls Creek, to Alice Springs e to Balgo. Deftere Cataldi adannde e jimɗi, « Noddaango e lannda lesbiyanke marxist » yalti ko e hitaande 1978, heɓi njeenaari ciftorgol Anne Elder e ndeen hitaande. Rewɓe wuurɓe e leydi (1990) keɓii njeenaari yimre Komiseer jojjanɗe aadee e potal ; kadi nde limtaama ngam heɓde njeenaaje binndol gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales. Doggol e sahaa (1998) heɓi njeenaari Kenneth Slessor e hitaande 1999 ngam yimre. E hitaande 1998 Cataldi yahi Madras, to leydi Inndo, ngam waɗde duɗal binndi Asialink. Golle bayyinaaɗe Bindi ɓantol Noddaango feewde e fedde rewɓe Marx, Wild e Woolley, hitaande 1978 Rewɓe wuurɓe e leydi : Yimre, 1978-1988, Pinguin Ostarali, 1990 Doggol e sahaa: Yimre, Penguin Ostarali, 1998 Sunaare ko njulaagu rewɓe, Puncher e Wattmann, 2023 Ko wonaa fijirde Deftere ko faati e haala teeminannde sappo e jeegom, Routledge, 1967. ISBN 9781032458946 Koyɗe e daartol Warlpiri: Daartol kesol ngol mawɓe Aborigine en to Ostarali hakkundeejo. Kol. e trans. e Peggy Rockman Napaljarri, Schwartz, 2003. ISBN 0-7619-8992-7 Daartol golle 1967-1973 : Jannginoowo ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol. 1975-1981 : Jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tempe e duɗe keewɗe goɗɗe to Sidney. 1981-1982 : Koolaaɗo kuuɓal eɓɓaande yimooɓe e nder duɗe to Sidney, wonande Diiso Ostarali. 1983-1991 : Jannginoowo/ɗemngal to duɗal Lajamanu to diiwaan Fuɗnaange. 1991-1994 : O moofti e firooji daartol aadaaji Warlpiri e Peggy Rockman Napaljarri, o renndini ɗi e binndol Koyɗe e Daartol Walpiri (1994). 1993 : Koolaaɗo kuuɓal e Christine Nicholls mo Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Flinders, e yettinde daawal 3ɓal eɓɓaande AIDAB ‘Baylugol ɗemɗe ngenndiije, sosde binndol’ wonande departemaaji jaŋde leydi Kiribati e duuɗe Cook. 1998: Ganndo njillu to nokku janngirde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide ASIALINK Hoɗorde winndiyanke to Delhi, leydi Indiya<ref name=":0">{{Cite web|last=Austlit|title=Lee Cataldi {{!}} AustLit: Discover Australian Stories|url=https://www.austlit.edu.au/austlit/page/A11895|access-date=2025-09-24|website=www.austlit.edu.au|language=en}}</ref><ref>{{cite web|title="Rebel poets: Shaking up the status quo"|publisher=Freedom Socialist Party|url=https://socialism.com/fsb-article/rebel-poets-shaking-up-the-status-quo/|access-date=20 February 2026}}</ref><ref>{{cite web|title=1990 Human Rights Medal and Awards|publisher=[[Human Rights and Equal Opportunity Commission]]|url=http://www.hreoc.gov.au/hr_awards/1990.html|accessdate=2007-03-11|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070216121137/http://www.hreoc.gov.au/hr_awards/1990.html|archivedate=2007-02-16}}</ref><ref>{{cite web|title="Literature Past Residents - India"|publisher=AsiaLink|url=https://archive.md/20070617060404/http://www.asialink.unimelb.edu.au/our_work/arts/literature/residencies/past_residents/literature_past_residents_-_india#cataldi|access-date=20 February 2026}}</ref> Tuugnorgal <references /> 8zdpu4lfp0g3zg78ygjpmvlgmfiju51 Anita Álvarez de Williams 0 40179 164883 2026-04-17T05:59:25Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Anita Álvarez de Williams (jibinaa ko hitaande 1931) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu Ameriknaajo, fotoowo e daranoowo daartol, jeyaaɗo to Meksik, ganndo ko faati e Cocopah, binnduɗo deftere adannde timmunde, ko faati e humpitooji arkewolosi e etnogaraafi e nder duunde Baja Kaliforni. Golle makko ina njogii nafoore mawnde ngam faamde ko ɓenni e Baja California e nokku keeriijo. O yaltinii defte makko « Yimɓe Cocopah » (1974), « Yahooɓe hakkunde Cucapa » (1975),..." 164883 wikitext text/x-wiki Anita Álvarez de Williams (jibinaa ko hitaande 1931) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu Ameriknaajo, fotoowo e daranoowo daartol, jeyaaɗo to Meksik, ganndo ko faati e Cocopah, binnduɗo deftere adannde timmunde, ko faati e humpitooji arkewolosi e etnogaraafi e nder duunde Baja Kaliforni. Golle makko ina njogii nafoore mawnde ngam faamde ko ɓenni e Baja California e nokku keeriijo. O yaltinii defte makko « Yimɓe Cocopah » (1974), « Yahooɓe hakkunde Cucapa » (1975), e « Primeros pobladores de la Baja Kaliforni ». Naatgol antropologie peninsula (1975), e nder defte keewɗe e jaayndeeji jaŋde e nder leydi Meksik e leyɗeele dentuɗe Amerik. Defte makko e binndanɗe makko ina ciftina kuutoragol jawdi tawaandi e njuɓɓudi nokkuuji, pinal kaɓirɗe, laabi miijooji, e daartol koɗki. Álvarez sosi duɗal jaaɓi-haaɗtirde Meksik, o woniino gardiiɗo biro Baja Kaliforni to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal (INI). O anndaama e mooftude e sinkude kabaruuji ko faati e taariindi e etnogiraafi Cocopa. E nder binndanɗe makko, Álvarez hollitii kadi no maayo Kolorado ngoo ɓuuɓniraa, ngo ɓuuɓnaa, ngo luulndiraa, ngo ɓuuɓnaa e laawol maggo fof haa ngo natta yettaade ɗo ngo jogori yahde ɗoo e nder Golf Kaliforni. O joofniri ko teeŋtinde haaju mo woni kala ina jogii ngam hisnude maayo Colorado, accude ɗum rewa e delta mum laawol gootol kadi. Kugal Pentol yeeso e ɓanndu to Baja Kaliforni: ciimtol. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1973 Nokkuuji joy ñeeñal kaaƴe to Baja Kaliforni to fuɗnaange paralel 29. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1973 Inndonaaɓe Cucapá en wonɓe e ŋoral maayo Kolorado. Simposium Baja Kaliforni. 1973 Yimɓe Cocopah ɓee. Sereeji leƴƴi indiyankooji, Phoenix. 1974 Los Kukapa e nder maayo Kolorado. Kalafiya. 1974 Ko adii fof ko ɓiɗɓe leydi Baja Kaliforni. Laamɗo leydi Kaliforni, to leydi Meksik. 1975 Kuutoragol ƴiye maayo e nder Baja Kaliforni. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1975 Yahooɓe hakkunde Cucapá. Deftere Dawson, Los Angeles. 1975 Geɗe keewɗe ko faati e ƴiye to Baja Kaliforni. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1978 Kokopa. En: Fuɗnaange-rewo, bayyinaango Alfonso Ortiz, pp. 99-112. Deftere Inndonaaɓe Amerik worgo, Vol. 10. Duɗal Smithsonian, to Wasinton. 1983 Alkamaari leydi Indiya. Koolol Baja Kaliforni 23. 1985 Juan de Ugarte. Koolol Baja Kaliforni 24. 1986 Taariindi e leɗɗe ñaameteeɗe e Cocopa. Taariindi Fuɗnaange-rewo. 1987 Kocopa beɗi golle. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1991 Kanyon Santa Isabel. Kaayitaaji ñeeñal kaaƴe 10:67-70. Kaayitaaji suudu defte San Diego 29. 1993 Caalli pentiirɗi e baali ceniiɗi : daartol leƴƴi mawɗi to Baja Kaliforni. Limde baali : 20 laabi yiyde bighorn jeereende. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Arizona, to Tucson. 1993 Kokopa. Amerik asliijo e teeminannde noogasɓiire: ansikoloji. Jaaynde Garland, to wuro wiyeteengo New York. 1994 Barke jokkere enɗam Kaliforninaaɓe. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1995 Yimɓe e maayo. Jaaynde Fuɗnaange-rewo. 1997 Wuurde e maayo. Ponsiya e Ɓooygol Simposiyo Baja Kaliforni, San Diego. 1998 Yimɓe arandeeji nder Baja Kaliforni: nastirde antropoloji nder duuniyaaru. Konakulta, to leydi Meksik. 2004 Tuugnorgal i09libiwapob9qf1c48rfj19ivdjhyk 164884 164883 2026-04-17T06:02:24Z SUZYFATIMA 13856 164884 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anita Álvarez de Williams''' (jibinaa ko hitaande 1931) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu Ameriknaajo, fotoowo e daranoowo daartol, jeyaaɗo to Meksik, ganndo ko faati e Cocopah, binnduɗo deftere adannde timmunde, ko faati e humpitooji arkewolosi e etnogaraafi e nder duunde Baja Kaliforni. Golle makko ina njogii nafoore mawnde ngam faamde ko ɓenni e Baja California e nokku keeriijo. O yaltinii defte makko « Yimɓe Cocopah » (1974), « Yahooɓe hakkunde Cucapa » (1975), e « Primeros pobladores de la Baja Kaliforni ». Naatgol antropologie peninsula (1975), e nder defte keewɗe e jaayndeeji jaŋde e nder leydi Meksik e leyɗeele dentuɗe Amerik. Defte makko e binndanɗe makko ina ciftina kuutoragol jawdi tawaandi e njuɓɓudi nokkuuji, pinal kaɓirɗe, laabi miijooji, e daartol koɗki. Álvarez sosi duɗal jaaɓi-haaɗtirde Meksik, o woniino gardiiɗo biro Baja Kaliforni to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal (INI). O anndaama e mooftude e sinkude kabaruuji ko faati e taariindi e etnogiraafi Cocopa. E nder binndanɗe makko, Álvarez hollitii kadi no maayo Kolorado ngoo ɓuuɓniraa, ngo ɓuuɓnaa, ngo luulndiraa, ngo ɓuuɓnaa e laawol maggo fof haa ngo natta yettaade ɗo ngo jogori yahde ɗoo e nder Golf Kaliforni. O joofniri ko teeŋtinde haaju mo woni kala ina jogii ngam hisnude maayo Colorado, accude ɗum rewa e delta mum laawol gootol kadi. == Kugal == * Pentol yeeso e ɓanndu to Baja Kaliforni: ciimtol. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1973 * Nokkuuji joy ñeeñal kaaƴe to Baja Kaliforni to fuɗnaange paralel 29. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1973 * Inndonaaɓe Cucapá en wonɓe e ŋoral maayo Kolorado. Simposium Baja Kaliforni. 1973 * Yimɓe Cocopah ɓee. Sereeji leƴƴi indiyankooji, Phoenix. 1974 * Los Kukapa e nder maayo Kolorado. Kalafiya. 1974 Ko adii fof ko ɓiɗɓe leydi Baja Kaliforni. Laamɗo leydi Kaliforni, to leydi Meksik. 1975 * Kuutoragol ƴiye maayo e nder Baja Kaliforni. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1975 * Yahooɓe hakkunde Cucapá. Deftere Dawson, Los Angeles. 1975 * Geɗe keewɗe ko faati e ƴiye to Baja Kaliforni. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1978 * Kokopa. En: Fuɗnaange-rewo, bayyinaango Alfonso Ortiz, pp. 99-112. Deftere Inndonaaɓe Amerik worgo, Vol. 10. Duɗal Smithsonian, to Wasinton. 1983 * Alkamaari leydi Indiya. Koolol Baja Kaliforni 23. 1985 Juan de Ugarte. Koolol Baja Kaliforni 24. 1986 * Taariindi e leɗɗe ñaameteeɗe e Cocopa. Taariindi Fuɗnaange-rewo. 1987 * Kocopa beɗi golle. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1991 * Kanyon Santa Isabel. Kaayitaaji ñeeñal kaaƴe 10:67-70. Kaayitaaji suudu defte San Diego 29. 1993 * Caalli pentiirɗi e baali ceniiɗi : daartol leƴƴi mawɗi to Baja Kaliforni. Limde baali : 20 laabi yiyde bighorn jeereende. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Arizona, to Tucson. 1993 * Kokopa. Amerik asliijo e teeminannde noogasɓiire: ansikoloji. Jaaynde Garland, to wuro wiyeteengo New York. 1994 * Barke jokkere enɗam Kaliforninaaɓe. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1995 * Yimɓe e maayo. Jaaynde Fuɗnaange-rewo. 1997 * Wuurde e maayo. Ponsiya e Ɓooygol Simposiyo Baja Kaliforni, San Diego. 1998 * Yimɓe arandeeji nder Baja Kaliforni: nastirde antropoloji nder duuniyaaru. Konakulta, to leydi Meksik. 2004 == Tuugnorgal == 9993gwnvar5bv4i4axm9usl919bavsy 164885 164884 2026-04-17T06:08:30Z SUZYFATIMA 13856 164885 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anita Álvarez de Williams''' (jibinaa ko hitaande 1931) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu Ameriknaajo, fotoowo e daranoowo daartol, jeyaaɗo to Meksik, ganndo ko faati e Cocopah, binnduɗo deftere adannde timmunde, ko faati e humpitooji arkewolosi e etnogaraafi e nder duunde Baja Kaliforni. Golle makko ina njogii nafoore mawnde ngam faamde ko ɓenni e Baja California e nokku keeriijo. O yaltinii defte makko « Yimɓe Cocopah » (1974), « Yahooɓe hakkunde Cucapa » (1975), e « Primeros pobladores de la Baja Kaliforni ». Naatgol antropologie peninsula (1975), e nder defte keewɗe e jaayndeeji jaŋde e nder leydi Meksik e leyɗeele dentuɗe Amerik. Defte makko e binndanɗe makko ina ciftina kuutoragol jawdi tawaandi e njuɓɓudi nokkuuji, pinal kaɓirɗe, laabi miijooji, e daartol koɗki. Álvarez sosi duɗal jaaɓi-haaɗtirde Meksik, o woniino gardiiɗo biro Baja Kaliforni to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal (INI). O anndaama e mooftude e sinkude kabaruuji ko faati e taariindi e etnogiraafi Cocopa. E nder binndanɗe makko, Álvarez hollitii kadi no maayo Kolorado ngoo ɓuuɓniraa, ngo ɓuuɓnaa, ngo luulndiraa, ngo ɓuuɓnaa e laawol maggo fof haa ngo natta yettaade ɗo ngo jogori yahde ɗoo e nder Golf Kaliforni. O joofniri ko teeŋtinde haaju mo woni kala ina jogii ngam hisnude maayo Colorado, accude ɗum rewa e delta mum laawol gootol kadi. == Kugal == * Pentol yeeso e ɓanndu to Baja Kaliforni: ciimtol. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1973 * Nokkuuji joy ñeeñal kaaƴe to Baja Kaliforni to fuɗnaange paralel 29. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1973 * Inndonaaɓe Cucapá en wonɓe e ŋoral maayo Kolorado. Simposium Baja Kaliforni. 1973 * Yimɓe Cocopah ɓee. Sereeji leƴƴi indiyankooji, Phoenix. 1974 * Los Kukapa e nder maayo Kolorado. Kalafiya. 1974 Ko adii fof ko ɓiɗɓe leydi Baja Kaliforni. Laamɗo leydi Kaliforni, to leydi Meksik. 1975 * Kuutoragol ƴiye maayo e nder Baja Kaliforni. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1975 * Yahooɓe hakkunde Cucapá. Deftere Dawson, Los Angeles. 1975 * Geɗe keewɗe ko faati e ƴiye to Baja Kaliforni. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1978 * Kokopa. En: Fuɗnaange-rewo, bayyinaango Alfonso Ortiz, pp. 99-112. Deftere Inndonaaɓe Amerik worgo, Vol. 10. Duɗal Smithsonian, to Wasinton. 1983 * Alkamaari leydi Indiya. Koolol Baja Kaliforni 23. 1985 Juan de Ugarte. Koolol Baja Kaliforni 24. 1986 * Taariindi e leɗɗe ñaameteeɗe e Cocopa. Taariindi Fuɗnaange-rewo. 1987 * Kocopa beɗi golle. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1991 * Kanyon Santa Isabel. Kaayitaaji ñeeñal kaaƴe 10:67-70. Kaayitaaji suudu defte San Diego 29. 1993 * Caalli pentiirɗi e baali ceniiɗi : daartol leƴƴi mawɗi to Baja Kaliforni. Limde baali : 20 laabi yiyde bighorn jeereende. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Arizona, to Tucson. 1993 * Kokopa. Amerik asliijo e teeminannde noogasɓiire: ansikoloji. Jaaynde Garland, to wuro wiyeteengo New York. 1994 * Barke jokkere enɗam Kaliforninaaɓe. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1995 * Yimɓe e maayo. Jaaynde Fuɗnaange-rewo. 1997 * Wuurde e maayo. Ponsiya e Ɓooygol Simposiyo Baja Kaliforni, San Diego. 1998 * Yimɓe arandeeji nder Baja Kaliforni: nastirde antropoloji nder duuniyaaru. Konakulta, to leydi Meksik. 2004<ref>{{Cite web|last1=Morrison|first1=J.|last2=Postel|first2=S.|last3=Gleick|first3=P|date=1996|title=The Sustainable Use of Water in the Lower Colorado River Basin|url=https://pacinst.org/wp-content/uploads/1996/11/sustainable_co_river_report3-1.pdf}}</ref><ref>{{Cite journal|date=1997|title=Back Matter|url=https://www.jstor.org/stable/40170069|journal=Journal of the Southwest|volume=39|issue=3/4|jstor=40170069|issn=0894-8410}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Laylander|first=Don|date=2009|title=Getting the Word Out: Sharing Data and Ideas on Baja California's Prehistory|url=https://scahome.org/publications/proceedings/Proceedings.21Laylander.pdf|journal=Proceedings of the Society for California Archaeology|volume=21}}</ref>.<ref>[https://archive.today/20120710141458/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1272/is_n2592_v123/ai_15779885/ Breathtaking beauty on the border – photo exhibition, Tupper Ansel Blake, Museum of Science and Industry, Chicago, Illinois]</ref><ref>{{Cite web|title=Baja California: Prehistoria – Historia Temprana – Etnografía Bibliografía|url=https://www.sandiegoarchaeology.org/Laylander/Baja/bibliography2.htm|access-date=|website=San Diego Archaeological Center}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Laylander|first1=Don|last2=Moore|first2=Jerry D.|year=2006|title=The Prehistory of Baja California: Advances In The Archaeology Of The Forgotten Peninsula|url=https://vdoc.pub/documents/the-prehistory-of-baja-california-advances-in-the-archaeology-of-the-forgotten-peninsula-34q0dldv47gg|access-date=2023-01-07|language=en|isbn=978-0-8130-3638-0}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Alvarez Williams|first=Anita|date=1997|title=People and the River|journal=Journal of the Southwest|volume=39|issue=3/4|jstor=}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 4r8pl9ftrhnagnoo3zks1anb3luazq4 164886 164885 2026-04-17T06:08:52Z SUZYFATIMA 13856 164886 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anita Álvarez de Williams''' (jibinaa ko hitaande 1931) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu Ameriknaajo, fotoowo e daranoowo daartol, jeyaaɗo to Meksik, ganndo ko faati e Cocopah, binnduɗo deftere adannde timmunde, ko faati e humpitooji arkewolosi e etnogaraafi e nder duunde Baja Kaliforni. Golle makko ina njogii nafoore mawnde ngam faamde ko ɓenni e Baja California e nokku keeriijo. O yaltinii defte makko « Yimɓe Cocopah » (1974), « Yahooɓe hakkunde Cucapa » (1975), e « Primeros pobladores de la Baja Kaliforni ». Naatgol antropologie peninsula (1975), e nder defte keewɗe e jaayndeeji jaŋde e nder leydi Meksik e leyɗeele dentuɗe Amerik. Defte makko e binndanɗe makko ina ciftina kuutoragol jawdi tawaandi e njuɓɓudi nokkuuji, pinal kaɓirɗe, laabi miijooji, e daartol koɗki. Álvarez sosi duɗal jaaɓi-haaɗtirde Meksik, o woniino gardiiɗo biro Baja Kaliforni to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal (INI). O anndaama e mooftude e sinkude kabaruuji ko faati e taariindi e etnogiraafi Cocopa. E nder binndanɗe makko, Álvarez hollitii kadi no maayo Kolorado ngoo ɓuuɓniraa, ngo ɓuuɓnaa, ngo luulndiraa, ngo ɓuuɓnaa e laawol maggo fof haa ngo natta yettaade ɗo ngo jogori yahde ɗoo e nder Golf Kaliforni. O joofniri ko teeŋtinde haaju mo woni kala ina jogii ngam hisnude maayo Colorado, accude ɗum rewa e delta mum laawol gootol kadi. == Kugal == * Pentol yeeso e ɓanndu to Baja Kaliforni: ciimtol. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1973 * Nokkuuji joy ñeeñal kaaƴe to Baja Kaliforni to fuɗnaange paralel 29. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1973 * Inndonaaɓe Cucapá en wonɓe e ŋoral maayo Kolorado. Simposium Baja Kaliforni. 1973 * Yimɓe Cocopah ɓee. Sereeji leƴƴi indiyankooji, Phoenix. 1974 * Los Kukapa e nder maayo Kolorado. Kalafiya. 1974 Ko adii fof ko ɓiɗɓe leydi Baja Kaliforni. Laamɗo leydi Kaliforni, to leydi Meksik. 1975 * Kuutoragol ƴiye maayo e nder Baja Kaliforni. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1975 * Yahooɓe hakkunde Cucapá. Deftere Dawson, Los Angeles. 1975 * Geɗe keewɗe ko faati e ƴiye to Baja Kaliforni. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1978 * Kokopa. En: Fuɗnaange-rewo, bayyinaango Alfonso Ortiz, pp. 99-112. Deftere Inndonaaɓe Amerik worgo, Vol. 10. Duɗal Smithsonian, to Wasinton. 1983 * Alkamaari leydi Indiya. Koolol Baja Kaliforni 23. 1985 Juan de Ugarte. Koolol Baja Kaliforni 24. 1986 * Taariindi e leɗɗe ñaameteeɗe e Cocopa. Taariindi Fuɗnaange-rewo. 1987 * Kocopa beɗi golle. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1991 * Kanyon Santa Isabel. Kaayitaaji ñeeñal kaaƴe 10:67-70. Kaayitaaji suudu defte San Diego 29. 1993 * Caalli pentiirɗi e baali ceniiɗi : daartol leƴƴi mawɗi to Baja Kaliforni. Limde baali : 20 laabi yiyde bighorn jeereende. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Arizona, to Tucson. 1993 * Kokopa. Amerik asliijo e teeminannde noogasɓiire: ansikoloji. Jaaynde Garland, to wuro wiyeteengo New York. 1994 * Barke jokkere enɗam Kaliforninaaɓe. Fedde arkewolosi Coast Pasifik lewru kala. 1995 * Yimɓe e maayo. Jaaynde Fuɗnaange-rewo. 1997 * Wuurde e maayo. Ponsiya e Ɓooygol Simposiyo Baja Kaliforni, San Diego. 1998 * Yimɓe arandeeji nder Baja Kaliforni: nastirde antropoloji nder duuniyaaru. Konakulta, to leydi Meksik. 2004<ref>{{Cite web|last1=Morrison|first1=J.|last2=Postel|first2=S.|last3=Gleick|first3=P|date=1996|title=The Sustainable Use of Water in the Lower Colorado River Basin|url=https://pacinst.org/wp-content/uploads/1996/11/sustainable_co_river_report3-1.pdf}}</ref><ref>{{Cite journal|date=1997|title=Back Matter|url=https://www.jstor.org/stable/40170069|journal=Journal of the Southwest|volume=39|issue=3/4|jstor=40170069|issn=0894-8410}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Laylander|first=Don|date=2009|title=Getting the Word Out: Sharing Data and Ideas on Baja California's Prehistory|url=https://scahome.org/publications/proceedings/Proceedings.21Laylander.pdf|journal=Proceedings of the Society for California Archaeology|volume=21}}</ref>.<ref>[https://archive.today/20120710141458/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1272/is_n2592_v123/ai_15779885/ Breathtaking beauty on the border – photo exhibition, Tupper Ansel Blake, Museum of Science and Industry, Chicago, Illinois]</ref><ref>{{Cite web|title=Baja California: Prehistoria – Historia Temprana – Etnografía Bibliografía|url=https://www.sandiegoarchaeology.org/Laylander/Baja/bibliography2.htm|access-date=|website=San Diego Archaeological Center}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Laylander|first1=Don|last2=Moore|first2=Jerry D.|year=2006|title=The Prehistory of Baja California: Advances In The Archaeology Of The Forgotten Peninsula|url=https://vdoc.pub/documents/the-prehistory-of-baja-california-advances-in-the-archaeology-of-the-forgotten-peninsula-34q0dldv47gg|access-date=2023-01-07|language=en|isbn=978-0-8130-3638-0}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Alvarez Williams|first=Anita|date=1997|title=People and the River|journal=Journal of the Southwest|volume=39|issue=3/4|jstor=}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] f0uwpjwmdgolj14jatcovf0uoh5yeii Ann Peoples (Antarctic manager) 0 40180 164887 2026-04-17T06:12:00Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Ann Peoples, ganndo ko faati e neɗɗaagu Ameriknaajo, gardiiɗo njulaagu, ko debbo Ameriknaajo gadano golloowo e darnde ardorde mawnde e nder Antarktika nde o toɗɗaa gardiiɗo nokku Berg Field Center to nokku McMurdo e hitaande 1986. O yahri yeeso e ardaade nokku Palmer tuggi 1991 haa 1995. Peoples janngi anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wheaton, to Massachusetts, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1979. Gila 1981, o golliima e fedde wiɗtooji Antart..." 164887 wikitext text/x-wiki Ann Peoples, ganndo ko faati e neɗɗaagu Ameriknaajo, gardiiɗo njulaagu, ko debbo Ameriknaajo gadano golloowo e darnde ardorde mawnde e nder Antarktika nde o toɗɗaa gardiiɗo nokku Berg Field Center to nokku McMurdo e hitaande 1986. O yahri yeeso e ardaade nokku Palmer tuggi 1991 haa 1995. Peoples janngi anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wheaton, to Massachusetts, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1979. Gila 1981, o golliima e fedde wiɗtooji Antartik Amerik (USARP) fotde duuɓi 14, e fuɗɗoode ko o sofereeɓe. E hitaande 1986, o toɗɗaa gardiiɗo nokku ladde Berg. Ko golle dumunna ɗe kawri no feewi e golle makko e nder arkewolos e Biro toppitiiɗo ko fayti e leydi. Ko kanko woni debbo gadano e nder Antarktik jogaade tiitoonde golle gardiiɗo nde o wonti gardiiɗo Berg Field Center tuggi 1986 haa 1989. Nokku oo ina rokka kaɓirɗe yaajɗe e heblooji nguurndam to McMurdo Station. E hitaande 1991, o woni debbo gadano ardiiɗo dingiral USAP nde o toɗɗaa gardiiɗo dingiral Palmer to duunde Anvers e hitaande 1991. E hitaande 1998, kaaƴe leƴƴi gonɗe e daande maayo duunde Anvers innitiraa ko Ann leƴƴi. Caggal golle makko to Antarktik, Peoples golliima e cukko hooreejo porogaraam ngam ustude kaɓirɗe kemikal to Johnston Atoll, Hawaii ɗo o woni debbo gadano heɓde njeenaari Komanda ngam golle laamu. Ndeen o artii Kaliforni ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Irvine, ɗo o heɓi MBA e hitaande 2003. Ndeen o naati e Thomson Advisors, to Virginia, ko o baawɗo golle toppitiiɗe njuɓɓudi. Tuugnorgal f78w5u66s6mhzzfb6quzdr7nx0ncpha 164888 164887 2026-04-17T06:13:26Z SUZYFATIMA 13856 164888 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ann Peoples, ganndo''' ko faati e neɗɗaagu Ameriknaajo, gardiiɗo njulaagu, ko debbo Ameriknaajo gadano golloowo e darnde ardorde mawnde e nder Antarktika nde o toɗɗaa gardiiɗo nokku Berg Field Center to nokku McMurdo e hitaande 1986. O yahri yeeso e ardaade nokku Palmer tuggi 1991 haa 1995. Peoples janngi anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wheaton, to Massachusetts, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1979. Gila 1981, o golliima e fedde wiɗtooji Antartik Amerik (USARP) fotde duuɓi 14, e fuɗɗoode ko o sofereeɓe. E hitaande 1986, o toɗɗaa gardiiɗo nokku ladde Berg. Ko golle dumunna ɗe kawri no feewi e golle makko e nder arkewolos e Biro toppitiiɗo ko fayti e leydi. Ko kanko woni debbo gadano e nder Antarktik jogaade tiitoonde golle gardiiɗo nde o wonti gardiiɗo Berg Field Center tuggi 1986 haa 1989. Nokku oo ina rokka kaɓirɗe yaajɗe e heblooji nguurndam to McMurdo Station. E hitaande 1991, o woni debbo gadano ardiiɗo dingiral USAP nde o toɗɗaa gardiiɗo dingiral Palmer to duunde Anvers e hitaande 1991. E hitaande 1998, kaaƴe leƴƴi gonɗe e daande maayo duunde Anvers innitiraa ko Ann leƴƴi. Caggal golle makko to Antarktik, Peoples golliima e cukko hooreejo porogaraam ngam ustude kaɓirɗe kemikal to Johnston Atoll, Hawaii ɗo o woni debbo gadano heɓde njeenaari Komanda ngam golle laamu. Ndeen o artii Kaliforni ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Irvine, ɗo o heɓi MBA e hitaande 2003. Ndeen o naati e Thomson Advisors, to Virginia, ko o baawɗo golle toppitiiɗe njuɓɓudi. == Tuugnorgal == 6z51kgzeeb3z6fbza29602eh678p9da 164889 164888 2026-04-17T06:19:01Z SUZYFATIMA 13856 164889 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ann Peoples, ganndo''' ko faati e neɗɗaagu Ameriknaajo, gardiiɗo njulaagu, ko debbo Ameriknaajo gadano golloowo e darnde ardorde mawnde e nder Antarktika nde o toɗɗaa gardiiɗo nokku Berg Field Center to nokku McMurdo e hitaande 1986. O yahri yeeso e ardaade nokku Palmer tuggi 1991 haa 1995. Peoples janngi anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wheaton, to Massachusetts, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1979. Gila 1981, o golliima e fedde wiɗtooji Antartik Amerik (USARP) fotde duuɓi 14, e fuɗɗoode ko o sofereeɓe. E hitaande 1986, o toɗɗaa gardiiɗo nokku ladde Berg. Ko golle dumunna ɗe kawri no feewi e golle makko e nder arkewolos e Biro toppitiiɗo ko fayti e leydi. Ko kanko woni debbo gadano e nder Antarktik jogaade tiitoonde golle gardiiɗo nde o wonti gardiiɗo Berg Field Center tuggi 1986 haa 1989. Nokku oo ina rokka kaɓirɗe yaajɗe e heblooji nguurndam to McMurdo Station. E hitaande 1991, o woni debbo gadano ardiiɗo dingiral USAP nde o toɗɗaa gardiiɗo dingiral Palmer to duunde Anvers e hitaande 1991. E hitaande 1998, kaaƴe leƴƴi gonɗe e daande maayo duunde Anvers innitiraa ko Ann leƴƴi. Caggal golle makko to Antarktik, Peoples golliima e cukko hooreejo porogaraam ngam ustude kaɓirɗe kemikal to Johnston Atoll, Hawaii ɗo o woni debbo gadano heɓde njeenaari Komanda ngam golle laamu. Ndeen o artii Kaliforni ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Irvine, ɗo o heɓi MBA e hitaande 2003. Ndeen o naati e Thomson Advisors, to Virginia, ko o baawɗo golle toppitiiɗe njuɓɓudi.<ref name="sps">{{cite web|url=http://www.southpolestation.com/trivia/90s/janet.html|title=Three Women Manage Antarctic Stations|author=Phillips, Janet|publisher=Amundsen-Scott South Pole Station|accessdate=13 September 2016|language=}}</ref><ref name="as">{{cite web|url=http://antarcticsun.usap.gov/features/contentHandler.cfm?id=1951|title=Longtime coming|author=Rejcek, Peter|publisher=Antarctic Sun|date=13 November 2009|accessdate=13 September 2016|language=}}</ref><ref name="thom">{{cite web|url=http://www.thom-adv.com/ann-peoples.html|title=Ann Peoples|publisher=Thomas Advisors|accessdate=14 September 2016|language=}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> bpimwosz7ia61zbdb51kjcrz2x81r8s Anna Czekanowska-Kuklińska 0 40181 164890 2026-04-17T06:25:04Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Anna Czekanowska-Kuklińska (25 suwee 1929 to Lwów – 18 oktoobar 2021 ko ganndo ko faati e jimɗi e etnogaraaf Poloñ, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw, ɓiy annduɗo ko faati e neɗɗaagu biyeteeɗo Jan Czekanowski. O huutoriima laabi limtooji-hiisawal ngam yuurnitaade jimɗi leñol. Golle Jaayndeeji (1971), Ludowe melodie ina wiyee Slowianskich (1972), Azji muzyczne pinal (1981). Tuugnorgal" 164890 wikitext text/x-wiki Anna Czekanowska-Kuklińska (25 suwee 1929 to Lwów – 18 oktoobar 2021 ko ganndo ko faati e jimɗi e etnogaraaf Poloñ, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw, ɓiy annduɗo ko faati e neɗɗaagu biyeteeɗo Jan Czekanowski. O huutoriima laabi limtooji-hiisawal ngam yuurnitaade jimɗi leñol. Golle Jaayndeeji (1971), Ludowe melodie ina wiyee Slowianskich (1972), Azji muzyczne pinal (1981). Tuugnorgal gigs8fbvnyectkw4fbtgyvf29ez73kd 164891 164890 2026-04-17T06:26:28Z SUZYFATIMA 13856 164891 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anna Czekanowska-Kuklińska''' (25 suwee 1929 to Lwów – 18 oktoobar 2021 ko ganndo ko faati e jimɗi e etnogaraaf Poloñ, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw, ɓiy annduɗo ko faati e neɗɗaagu biyeteeɗo Jan Czekanowski. O huutoriima laabi limtooji-hiisawal ngam yuurnitaade jimɗi leñol. == Golle == Jaayndeeji (1971), Ludowe melodie ina wiyee Slowianskich (1972), Azji muzyczne pinal (1981). == Tuugnorgal == 4clma7qm09ckkzi3edm1dexe7csf2e3 164892 164891 2026-04-17T06:30:24Z SUZYFATIMA 13856 164892 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anna Czekanowska-Kuklińska''' (25 suwee 1929 to Lwów – 18 oktoobar 2021 ko ganndo ko faati e jimɗi e etnogaraaf Poloñ, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw, ɓiy annduɗo ko faati e neɗɗaagu biyeteeɗo Jan Czekanowski. O huutoriima laabi limtooji-hiisawal ngam yuurnitaade jimɗi leñol. == Golle == Jaayndeeji (1971), Ludowe melodie ina wiyee Slowianskich (1972), Azji muzyczne pinal (1981).<ref>{{cite web|title=Zmarła Anna Czekanowska-Kuklińska|url=https://www.zkp.org.pl/index.php/pl/z-zalobnej-karty/1069-zmarla-anna-czekanowska-kuklinska|publisher=Związek Kompozytorów Polskich|access-date=2021-11-20|language=pl}}</ref><ref name="math">The American Folklife Center, "The Use of Computers in Folklore and Folk Music: A Preliminary Bibliography" [https://www.loc.gov/folklife/guides/BibComputers.html]</ref> == Tuugnorgal == <references /> 1c76snvgo63zwdvcyufnguxjwqtv8gq 164893 164892 2026-04-17T06:30:43Z SUZYFATIMA 13856 164893 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anna Czekanowska-Kuklińska''' (25 suwee 1929 to Lwów – 18 oktoobar 2021 ko ganndo ko faati e jimɗi e etnogaraaf Poloñ, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw, ɓiy annduɗo ko faati e neɗɗaagu biyeteeɗo Jan Czekanowski. O huutoriima laabi limtooji-hiisawal ngam yuurnitaade jimɗi leñol. == Golle == Jaayndeeji (1971), Ludowe melodie ina wiyee Slowianskich (1972), Azji muzyczne pinal (1981).<ref>{{cite web|title=Zmarła Anna Czekanowska-Kuklińska|url=https://www.zkp.org.pl/index.php/pl/z-zalobnej-karty/1069-zmarla-anna-czekanowska-kuklinska|publisher=Związek Kompozytorów Polskich|access-date=2021-11-20|language=pl}}</ref><ref name="math">The American Folklife Center, "The Use of Computers in Folklore and Folk Music: A Preliminary Bibliography" [https://www.loc.gov/folklife/guides/BibComputers.html]</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] gnnx6vdd7bin2dtd5z4peywgrr9pdt6 Stina Swartling 0 40182 164894 2026-04-17T06:48:32Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Stina Swartling (jibinaa ko 28 suwee 1858 – 26 noowammbar 1929), ko binndoowo Suwednaajo. Nguurndam e golle Stina Swartling jibinaa ko ñalnde 28 lewru nduu hitaande 1858, to wuro wiyeteengo Valåsen Manor, to Karlskoga, to leydi Suwed, ko o ɓiɗɗo ɗiɗaɓo e nder ɓiɓɓe sappo ɓe Bengt e Baroness Lovisa Sofia von Hofsten (jibinaa ko Hamilton af Hageby). E hitaande 1880, Stina von Hofsten resi Reinhold Magnus Svartling. Ɓeeɗoo ɗiɗo koɗi ko to Espenäs, e nd..." 164894 wikitext text/x-wiki Stina Swartling (jibinaa ko 28 suwee 1858 – 26 noowammbar 1929), ko binndoowo Suwednaajo. Nguurndam e golle Stina Swartling jibinaa ko ñalnde 28 lewru nduu hitaande 1858, to wuro wiyeteengo Valåsen Manor, to Karlskoga, to leydi Suwed, ko o ɓiɗɗo ɗiɗaɓo e nder ɓiɓɓe sappo ɓe Bengt e Baroness Lovisa Sofia von Hofsten (jibinaa ko Hamilton af Hageby). E hitaande 1880, Stina von Hofsten resi Reinhold Magnus Svartling. Ɓeeɗoo ɗiɗo koɗi ko to Espenäs, e nder diiwaan Örebro. E hitaande 1899, Swartling sosi duɗal jarde, ngal o innitiri ɗum duɗal jarde gadanal to Suwed, ko rewɓe tan ngoni heen. Bibliyogaraafi Om, hitaande 1906. Om ɓuuɓri e tomateer, 1907. Hitaande 1908, ñalngu nguu, ñalngu nguu, ñalngu nguu. Om jord e kulle ɗe potatis, 1909. Tuugnorgal mdx2q2y7bjmul53amd20ooa10uo3auq 164895 164894 2026-04-17T06:50:47Z SUZYFATIMA 13856 164895 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Stina Swartling''' (jibinaa ko 28 suwee 1858 – 26 noowammbar 1929), ko binndoowo Suwednaajo. == Nguurndam e golle == Stina Swartling jibinaa ko ñalnde 28 lewru nduu hitaande 1858, to wuro wiyeteengo Valåsen Manor, to Karlskoga, to leydi Suwed, ko o ɓiɗɗo ɗiɗaɓo e nder ɓiɓɓe sappo ɓe Bengt e Baroness Lovisa Sofia von Hofsten (jibinaa ko Hamilton af Hageby). E hitaande 1880, Stina von Hofsten resi Reinhold Magnus Svartling. Ɓeeɗoo ɗiɗo koɗi ko to Espenäs, e nder diiwaan Örebro. E hitaande 1899, Swartling sosi duɗal jarde, ngal o innitiri ɗum duɗal jarde gadanal to Suwed, ko rewɓe tan ngoni heen. == Bibliyogaraafi == * Om, hitaande 1906. * Om ɓuuɓri e tomateer, 1907. * Hitaande 1908, ñalngu nguu, ñalngu nguu, ñalngu nguu. * Om jord e kulle ɗe potatis, 1909. == Tuugnorgal == j9gjoalzme1bv8tq1dicp7ewydg4x7w 164896 164895 2026-04-17T06:53:42Z SUZYFATIMA 13856 164896 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Stina Swartling''' (jibinaa ko 28 suwee 1858 – 26 noowammbar 1929), ko binndoowo Suwednaajo. == Nguurndam e golle == Stina Swartling jibinaa ko ñalnde 28 lewru nduu hitaande 1858, to wuro wiyeteengo Valåsen Manor, to Karlskoga, to leydi Suwed, ko o ɓiɗɗo ɗiɗaɓo e nder ɓiɓɓe sappo ɓe Bengt e Baroness Lovisa Sofia von Hofsten (jibinaa ko Hamilton af Hageby). E hitaande 1880, Stina von Hofsten resi Reinhold Magnus Svartling. Ɓeeɗoo ɗiɗo koɗi ko to Espenäs, e nder diiwaan Örebro. E hitaande 1899, Swartling sosi duɗal jarde, ngal o innitiri ɗum duɗal jarde gadanal to Suwed, ko rewɓe tan ngoni heen. == Bibliyogaraafi == * Om, hitaande 1906. * Om ɓuuɓri e tomateer, 1907. * Hitaande 1908, ñalngu nguu, ñalngu nguu, ñalngu nguu. * Om jord e kulle ɗe potatis, 1909.<ref name=":1">{{Cite web|date=2 April 2020|title=Christina (Stina) Lovisa Swartling|url=https://www.skbl.se/sv/artikel/KristinaStinaLovisaSwartling|access-date=26 November 2022|website=Svenskt kvinnobiografiskt lexikon|language=sv}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Von Hofsten nr 1794 - Adelsvapen-Wiki|url=https://www.adelsvapen.com/genealogi/Von_Hofsten_nr_1794#TAB_4|access-date=26 November 2022|website=www.adelsvapen.com|language=sv}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> dv4rbtcso1hpmzxgqvydyilkytw5ux7 164897 164896 2026-04-17T06:54:06Z SUZYFATIMA 13856 164897 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Stina Swartling''' (jibinaa ko 28 suwee 1858 – 26 noowammbar 1929), ko binndoowo Suwednaajo. == Nguurndam e golle == Stina Swartling jibinaa ko ñalnde 28 lewru nduu hitaande 1858, to wuro wiyeteengo Valåsen Manor, to Karlskoga, to leydi Suwed, ko o ɓiɗɗo ɗiɗaɓo e nder ɓiɓɓe sappo ɓe Bengt e Baroness Lovisa Sofia von Hofsten (jibinaa ko Hamilton af Hageby). E hitaande 1880, Stina von Hofsten resi Reinhold Magnus Svartling. Ɓeeɗoo ɗiɗo koɗi ko to Espenäs, e nder diiwaan Örebro. E hitaande 1899, Swartling sosi duɗal jarde, ngal o innitiri ɗum duɗal jarde gadanal to Suwed, ko rewɓe tan ngoni heen. == Bibliyogaraafi == * Om, hitaande 1906. * Om ɓuuɓri e tomateer, 1907. * Hitaande 1908, ñalngu nguu, ñalngu nguu, ñalngu nguu. * Om jord e kulle ɗe potatis, 1909.<ref name=":1">{{Cite web|date=2 April 2020|title=Christina (Stina) Lovisa Swartling|url=https://www.skbl.se/sv/artikel/KristinaStinaLovisaSwartling|access-date=26 November 2022|website=Svenskt kvinnobiografiskt lexikon|language=sv}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Von Hofsten nr 1794 - Adelsvapen-Wiki|url=https://www.adelsvapen.com/genealogi/Von_Hofsten_nr_1794#TAB_4|access-date=26 November 2022|website=www.adelsvapen.com|language=sv}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 97ga6b8g39x94bqj0qr096va0sp636x Frances Tophill 0 40183 164898 2026-04-17T06:57:30Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Frances Ruth Tophill ko gardiiɗo jarde, binndoowo, e yeewtanoowo teleeji Angalteer, ganndiraaɗo darnde mum e nder « Yiɗde jarde maa e aduna jardeeji ». O winndii defte joyi. Nguurndam gadano Tophill jibinaa ko to Deal, to leydi Kent, omo jeyaa e miñiraaɓe rewɓe tato. O janngi haa o janngi haa janngirde ndemri lesdi Ecoppi e Royal Botanic Garden Edinburgh nde o timmini nder hitaande 2013. Kugal Tophill waɗii e yeewtere ITV wiyeteende Love Your Garden e wondude..." 164898 wikitext text/x-wiki Frances Ruth Tophill ko gardiiɗo jarde, binndoowo, e yeewtanoowo teleeji Angalteer, ganndiraaɗo darnde mum e nder « Yiɗde jarde maa e aduna jardeeji ». O winndii defte joyi. Nguurndam gadano Tophill jibinaa ko to Deal, to leydi Kent, omo jeyaa e miñiraaɓe rewɓe tato. O janngi haa o janngi haa janngirde ndemri lesdi Ecoppi e Royal Botanic Garden Edinburgh nde o timmini nder hitaande 2013. Kugal Tophill waɗii e yeewtere ITV wiyeteende Love Your Garden e wondude e Alan Titchmarsh, David Domoney, e Katie Rushworth, e hitaande 2016 o wonti yeewtanoowo e yeewtere BBC. E lewru suwee 2022, koolol makko gadanol heɓi njeenaari platinum e ɓurngol moƴƴude e koolol to NEC to Birmingham. Deftere makko wiyeteende The Modern Gardener: Deftere huuɓtodinnde ngam sosde jarde belnde e ƴellitoore (Octopus Publishing, 2022), siifaama ina waɗi « jeewte teskinɗe, jowitiiɗe e nokkuuji » ko fayti e jarde e jarde. Tophill ina gollodii e kampaañ fedde toppitiinde ko fayti e jarde ekkol ngam ɓamtude jarde e sukaaɓe, kadi ko o quilter keewɗo e potter amateur. O woniino yeewtanoowo sahaa kala e nder yeewtere BBC Radio 4 e sahaa naamne gardiiɗo. Binndanɗe cuɓaaɗe Jardinoowo Ko adii fof. Defte Kyle, hitaande 2015 Jardinoowo Konte. Defte Kyle, 2017. ISBN 978-0857833808 Deftere Gardiiɗo Konte. Defte suudu sehilaaɓe, 2018. ISBN 978-0857832542 Rewild Your Garden: Waɗde nokku ɗo colli, beeli, e ƴiye njippii. Defte Quercus, 2020. ISBN 978-1529410259 Jardinoowo jamaanu: Ko mbaydi kuuɓtodinndi ngam sosde jardiin belɗo e peeñɗo. Jaaynde oktoobar, 2022. ISBN 978-0857839435 Hitaande e nder jarne tokoose: Sosde jarne belɗo e kala nokku. Defte BBC - Muulngo Ebury, 2024. ISBN 9781785948640 Tuugnorgal a0iy13qcepmcer3rzrbv02xixz2q9ha 164899 164898 2026-04-17T07:00:03Z SUZYFATIMA 13856 164899 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Frances Ruth Tophill''' ko gardiiɗo jarde, binndoowo, e yeewtanoowo teleeji Angalteer, ganndiraaɗo darnde mum e nder « Yiɗde jarde maa e aduna jardeeji ». O winndii defte joyi. == Nguurndam gadano == Tophill jibinaa ko to Deal, to leydi Kent, omo jeyaa e miñiraaɓe rewɓe tato. O janngi haa o janngi haa janngirde ndemri lesdi Ecoppi e Royal Botanic Garden Edinburgh nde o timmini nder hitaande 2013. == Kugal == Tophill waɗii e yeewtere ITV wiyeteende Love Your Garden e wondude e Alan Titchmarsh, David Domoney, e Katie Rushworth, e hitaande 2016 o wonti yeewtanoowo e yeewtere BBC. E lewru suwee 2022, koolol makko gadanol heɓi njeenaari platinum e ɓurngol moƴƴude e koolol to NEC to Birmingham. Deftere makko wiyeteende The Modern Gardener: Deftere huuɓtodinnde ngam sosde jarde belnde e ƴellitoore (Octopus Publishing, 2022), siifaama ina waɗi « jeewte teskinɗe, jowitiiɗe e nokkuuji » ko fayti e jarde e jarde. Tophill ina gollodii e kampaañ fedde toppitiinde ko fayti e jarde ekkol ngam ɓamtude jarde e sukaaɓe, kadi ko o quilter keewɗo e potter amateur. O woniino yeewtanoowo sahaa kala e nder yeewtere BBC Radio 4 e sahaa naamne gardiiɗo. == Binndanɗe cuɓaaɗe == * Jardinoowo Ko adii fof. Defte Kyle, hitaande 2015 * Jardinoowo Konte. Defte Kyle, 2017. ISBN 978-0857833808 * Deftere Gardiiɗo Konte. Defte suudu sehilaaɓe, 2018. ISBN 978-0857832542 * Rewild Your Garden: Waɗde nokku ɗo colli, beeli, e ƴiye njippii. Defte Quercus, 2020. ISBN 978-1529410259 * Jardinoowo jamaanu: Ko mbaydi kuuɓtodinndi ngam sosde jardiin belɗo e peeñɗo. Jaaynde oktoobar, 2022. ISBN 978-0857839435 * Hitaande e nder jarne tokoose: Sosde jarne belɗo e kala nokku. Defte BBC - Muulngo Ebury, 2024. ISBN 9781785948640 == Tuugnorgal == 8uhhp9mlqrl15cmnr0fzmcm2v34ais8 164900 164899 2026-04-17T07:10:46Z SUZYFATIMA 13856 164900 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Frances Ruth Tophill''' ko gardiiɗo jarde, binndoowo, e yeewtanoowo teleeji Angalteer, ganndiraaɗo darnde mum e nder « Yiɗde jarde maa e aduna jardeeji ». O winndii defte joyi. == Nguurndam gadano == Tophill jibinaa ko to Deal, to leydi Kent, omo jeyaa e miñiraaɓe rewɓe tato. O janngi haa o janngi haa janngirde ndemri lesdi Ecoppi e Royal Botanic Garden Edinburgh nde o timmini nder hitaande 2013. == Kugal == Tophill waɗii e yeewtere ITV wiyeteende Love Your Garden e wondude e Alan Titchmarsh, David Domoney, e Katie Rushworth, e hitaande 2016 o wonti yeewtanoowo e yeewtere BBC. E lewru suwee 2022, koolol makko gadanol heɓi njeenaari platinum e ɓurngol moƴƴude e koolol to NEC to Birmingham. Deftere makko wiyeteende The Modern Gardener: Deftere huuɓtodinnde ngam sosde jarde belnde e ƴellitoore (Octopus Publishing, 2022), siifaama ina waɗi « jeewte teskinɗe, jowitiiɗe e nokkuuji » ko fayti e jarde e jarde. Tophill ina gollodii e kampaañ fedde toppitiinde ko fayti e jarde ekkol ngam ɓamtude jarde e sukaaɓe, kadi ko o quilter keewɗo e potter amateur. O woniino yeewtanoowo sahaa kala e nder yeewtere BBC Radio 4 e sahaa naamne gardiiɗo. == Binndanɗe cuɓaaɗe == * Jardinoowo Ko adii fof. Defte Kyle, hitaande 2015 * Jardinoowo Konte. Defte Kyle, 2017. ISBN 978-0857833808 * Deftere Gardiiɗo Konte. Defte suudu sehilaaɓe, 2018. ISBN 978-0857832542 * Rewild Your Garden: Waɗde nokku ɗo colli, beeli, e ƴiye njippii. Defte Quercus, 2020. ISBN 978-1529410259 * Jardinoowo jamaanu: Ko mbaydi kuuɓtodinndi ngam sosde jardiin belɗo e peeñɗo. Jaaynde oktoobar, 2022. ISBN 978-0857839435 * Hitaande e nder jarne tokoose: Sosde jarne belɗo e kala nokku. Defte BBC - Muulngo Ebury, 2024. ISBN 9781785948640<ref>{{cite web|title=Frances Tophill|url=https://www.imdb.com/name/nm5750851/bio?ref_=nm_ov_bio_sm|website=IMDB|accessdate=17 May 2015}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.bbcgardenersworldlive.com/meet-the-experts/frances-tophill|title=Meet the Experts}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.housebeautiful.com/uk/lifestyle/a39312037/frances-tophill-home-interview/|title=My Happy Home: Frances Tophill|date=15 March 2022|website=House Beautiful}}</ref><ref name="hillier.co.uk">{{cite web|url=https://www.hillier.co.uk/garden-and-home-ideas/my-most-loved-shrubs-with-frances-tophill/|title=My Most-Loved Shrubs with Frances Tophill &#124; Hillier Garden Centres}}</ref><ref>{{cite web|title=Meet The Team|url=https://loveyourgarden2.wordpress.com/the-team/meet-the-team/|accessdate=17 May 2015|website=Love Your Garden|date=17 June 2013}}</ref><ref>{{cite web|title=New faces at BBC Gardeners' World|url=http://www.hortweek.com/new-faces-bbc-gardeners-world/ornamentals/article/1389569|publisher=}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.hortweek.com/frances-tophill-wins-bbc-gardeners-world-live/landscape/article/1789931|title=Frances Tophill wins at BBC Gardeners' World Live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.gardensillustrated.com/garden-equipment/gardening-books/modern-gardener-tophill-review/|title=The Modern Gardener by Frances Tophill – book review|date=12 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.housebeautiful.com/uk/lifestyle/a39312037/frances-tophill-home-interview/|title=Frances Tophill reveals the surprising colour she one painted her family bathroom|date=15 March 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbcgardenersworldlive.com/spring-fair/frances-tophill/|title=Frances Tophill}}</ref><ref>https://www.bbc.co.uk/programmes/m002htd6</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=|first=|date=|title=Kyle Books|url=https://www.kylebooks.co.uk/|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> soidougcccsuifnr0rbqlujfadcwqih 164901 164900 2026-04-17T07:11:00Z SUZYFATIMA 13856 164901 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Frances Ruth Tophill''' ko gardiiɗo jarde, binndoowo, e yeewtanoowo teleeji Angalteer, ganndiraaɗo darnde mum e nder « Yiɗde jarde maa e aduna jardeeji ». O winndii defte joyi. == Nguurndam gadano == Tophill jibinaa ko to Deal, to leydi Kent, omo jeyaa e miñiraaɓe rewɓe tato. O janngi haa o janngi haa janngirde ndemri lesdi Ecoppi e Royal Botanic Garden Edinburgh nde o timmini nder hitaande 2013. == Kugal == Tophill waɗii e yeewtere ITV wiyeteende Love Your Garden e wondude e Alan Titchmarsh, David Domoney, e Katie Rushworth, e hitaande 2016 o wonti yeewtanoowo e yeewtere BBC. E lewru suwee 2022, koolol makko gadanol heɓi njeenaari platinum e ɓurngol moƴƴude e koolol to NEC to Birmingham. Deftere makko wiyeteende The Modern Gardener: Deftere huuɓtodinnde ngam sosde jarde belnde e ƴellitoore (Octopus Publishing, 2022), siifaama ina waɗi « jeewte teskinɗe, jowitiiɗe e nokkuuji » ko fayti e jarde e jarde. Tophill ina gollodii e kampaañ fedde toppitiinde ko fayti e jarde ekkol ngam ɓamtude jarde e sukaaɓe, kadi ko o quilter keewɗo e potter amateur. O woniino yeewtanoowo sahaa kala e nder yeewtere BBC Radio 4 e sahaa naamne gardiiɗo. == Binndanɗe cuɓaaɗe == * Jardinoowo Ko adii fof. Defte Kyle, hitaande 2015 * Jardinoowo Konte. Defte Kyle, 2017. ISBN 978-0857833808 * Deftere Gardiiɗo Konte. Defte suudu sehilaaɓe, 2018. ISBN 978-0857832542 * Rewild Your Garden: Waɗde nokku ɗo colli, beeli, e ƴiye njippii. Defte Quercus, 2020. ISBN 978-1529410259 * Jardinoowo jamaanu: Ko mbaydi kuuɓtodinndi ngam sosde jardiin belɗo e peeñɗo. Jaaynde oktoobar, 2022. ISBN 978-0857839435 * Hitaande e nder jarne tokoose: Sosde jarne belɗo e kala nokku. Defte BBC - Muulngo Ebury, 2024. ISBN 9781785948640<ref>{{cite web|title=Frances Tophill|url=https://www.imdb.com/name/nm5750851/bio?ref_=nm_ov_bio_sm|website=IMDB|accessdate=17 May 2015}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.bbcgardenersworldlive.com/meet-the-experts/frances-tophill|title=Meet the Experts}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.housebeautiful.com/uk/lifestyle/a39312037/frances-tophill-home-interview/|title=My Happy Home: Frances Tophill|date=15 March 2022|website=House Beautiful}}</ref><ref name="hillier.co.uk">{{cite web|url=https://www.hillier.co.uk/garden-and-home-ideas/my-most-loved-shrubs-with-frances-tophill/|title=My Most-Loved Shrubs with Frances Tophill &#124; Hillier Garden Centres}}</ref><ref>{{cite web|title=Meet The Team|url=https://loveyourgarden2.wordpress.com/the-team/meet-the-team/|accessdate=17 May 2015|website=Love Your Garden|date=17 June 2013}}</ref><ref>{{cite web|title=New faces at BBC Gardeners' World|url=http://www.hortweek.com/new-faces-bbc-gardeners-world/ornamentals/article/1389569|publisher=}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.hortweek.com/frances-tophill-wins-bbc-gardeners-world-live/landscape/article/1789931|title=Frances Tophill wins at BBC Gardeners' World Live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.gardensillustrated.com/garden-equipment/gardening-books/modern-gardener-tophill-review/|title=The Modern Gardener by Frances Tophill – book review|date=12 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.housebeautiful.com/uk/lifestyle/a39312037/frances-tophill-home-interview/|title=Frances Tophill reveals the surprising colour she one painted her family bathroom|date=15 March 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbcgardenersworldlive.com/spring-fair/frances-tophill/|title=Frances Tophill}}</ref><ref>https://www.bbc.co.uk/programmes/m002htd6</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=|first=|date=|title=Kyle Books|url=https://www.kylebooks.co.uk/|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 4mcee42jwqknqvaz540afvepk97ymjp Mary, Protector of Faith (Russo) 0 40184 164902 2026-04-17T07:14:51Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Mary, Gardiiɗo Goongɗinal ko golle naalankaagal renndoyankeewal ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Jon-Joseph Russo waɗi, tawaaɗe to Basilika nokku teskinɗo to Washington, D.C., Amerik. Mariyam, Reenoowo Goongɗinal ina darii e Jardiin Mariyam to Basilika. Limtol Ndee ɗoo nate kaaƴe kalkeer ina hollira yumma Mariyam ina jogii cukalel Almasiihu e ɓanndu mum. Omo jogii gaasa juutɗa, omo ɓoornii wutte daneejo ina sudda ɓanndu makko fof, so wonaa yeeso e koyɗe..." 164902 wikitext text/x-wiki Mary, Gardiiɗo Goongɗinal ko golle naalankaagal renndoyankeewal ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Jon-Joseph Russo waɗi, tawaaɗe to Basilika nokku teskinɗo to Washington, D.C., Amerik. Mariyam, Reenoowo Goongɗinal ina darii e Jardiin Mariyam to Basilika. Limtol Ndee ɗoo nate kaaƴe kalkeer ina hollira yumma Mariyam ina jogii cukalel Almasiihu e ɓanndu mum. Omo jogii gaasa juutɗa, omo ɓoornii wutte daneejo ina sudda ɓanndu makko fof, so wonaa yeeso e koyɗe makko. O ndaara bannge ñaamo makko, omo jogii ɓiɗɗo oo, omo ɓoornii wutte tokooso, haa e ɓanndu makko. O darii ko e dow ŋoral gonngal e keerol kaaƴe ɓuuɓol. Fijowo Jon-Joseph Russo woni ko e wuro Washington, D.C. Golle makko ina njokki e fannuuji tati mawɗi golle : mahngo leydi, mahngo seppooji e mahngo mobelaaji. Jaŋde makko ina waɗi dipolomaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alfred, o heɓi kadi seedantaagal jaŋde leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell. Golle makko ina njiyloo koye mum en e dille Renaissance Itaali. E hitaande 1992 o ummii o fayi Wasinton, o sosi suudu makko wiyeteende Studio Russo. O golle ina njiyee e nder mooɓondiral e leyɗeele AECOM, Oehme, van Suwed & Associates, e Koree worgo. Hubaru Mariyam woni ko e Jardiin Mariyam, nokku dewal tawaaɗo e nokku 3/4 e nder ladde Basilika. E wiyde fedde ngenndiire rewɓe katolik en, jarde ndee "ina teddini Mariyam, debbo keewɗo hoolaare ‘miijotooɗo geɗe e nder ɓernde mum..Eɗen ɗaminii maa ɗum addan kala arɗo ɗoo ngam ƴeewde nguurndam Mariyam." Jardiin oo ina waɗi ɓuuɓri cirƴaandi ina waɗi bensiiji keewɗi e nokkuuji juulde tokoosi ngam hijjoore e hoɗɓe ina njilloyoo. Leɗɗe, leɗɗe puɗi, e puɗi daneeji ina taaroo nokku oo ngam hollirde laaɓal Mariyam. Marde Sifaa oo yamiraa ko caggal nde kawgel yuɓɓinaa ngam ƴettude nate ɗee. Kaalis ngam waɗde seppo ngoo ko Diocèse Orlando e Conseil ngenndiijo rewɓe katolik en ndokki ɗum en. Mary ina halfinaa gonnooɗo gardiiɗo suudu dewal ngenndiwal, hono bismaango Orlando, hono Thomas Joseph Grady. Sifaa oo waɗiraa ko ñalnde 10 lewru nduu hitaande 2000 tawi ko ina tolnoo e 1 000 neɗɗo tawtoraama. Tuugnorgal ggwdbgx61t8c1ikohtwpgyeqii7m4x7 164903 164902 2026-04-17T07:17:09Z SUZYFATIMA 13856 164903 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary, Gardiiɗo Goongɗinal''' ko golle naalankaagal renndoyankeewal ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Jon-Joseph Russo waɗi, tawaaɗe to Basilika nokku teskinɗo to Washington, D.C., Amerik. Mariyam, Reenoowo Goongɗinal ina darii e Jardiin Mariyam to Basilika. == Limtol == Ndee ɗoo nate kaaƴe kalkeer ina hollira yumma Mariyam ina jogii cukalel Almasiihu e ɓanndu mum. Omo jogii gaasa juutɗa, omo ɓoornii wutte daneejo ina sudda ɓanndu makko fof, so wonaa yeeso e koyɗe makko. O ndaara bannge ñaamo makko, omo jogii ɓiɗɗo oo, omo ɓoornii wutte tokooso, haa e ɓanndu makko. O darii ko e dow ŋoral gonngal e keerol kaaƴe ɓuuɓol. == Fijowo == Jon-Joseph Russo woni ko e wuro Washington, D.C. Golle makko ina njokki e fannuuji tati mawɗi golle : mahngo leydi, mahngo seppooji e mahngo mobelaaji. Jaŋde makko ina waɗi dipolomaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alfred, o heɓi kadi seedantaagal jaŋde leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell. Golle makko ina njiyloo koye mum en e dille Renaissance Itaali. E hitaande 1992 o ummii o fayi Wasinton, o sosi suudu makko wiyeteende Studio Russo. O golle ina njiyee e nder mooɓondiral e leyɗeele AECOM, Oehme, van Suwed & Associates, e Koree worgo. == Hubaru == Mariyam woni ko e Jardiin Mariyam, nokku dewal tawaaɗo e nokku 3/4 e nder ladde Basilika. E wiyde fedde ngenndiire rewɓe katolik en, jarde ndee "ina teddini Mariyam, debbo keewɗo hoolaare ‘miijotooɗo geɗe e nder ɓernde mum..Eɗen ɗaminii maa ɗum addan kala arɗo ɗoo ngam ƴeewde nguurndam Mariyam." Jardiin oo ina waɗi ɓuuɓri cirƴaandi ina waɗi bensiiji keewɗi e nokkuuji juulde tokoosi ngam hijjoore e hoɗɓe ina njilloyoo. Leɗɗe, leɗɗe puɗi, e puɗi daneeji ina taaroo nokku oo ngam hollirde laaɓal Mariyam. == Marde == Sifaa oo yamiraa ko caggal nde kawgel yuɓɓinaa ngam ƴettude nate ɗee. Kaalis ngam waɗde seppo ngoo ko Diocèse Orlando e Conseil ngenndiijo rewɓe katolik en ndokki ɗum en. Mary ina halfinaa gonnooɗo gardiiɗo suudu dewal ngenndiwal, hono bismaango Orlando, hono Thomas Joseph Grady. Sifaa oo waɗiraa ko ñalnde 10 lewru nduu hitaande 2000 tawi ko ina tolnoo e 1 000 neɗɗo tawtoraama. == Tuugnorgal == sxn9tbp4difd2n8jn22pkglhhm1jodh 164904 164903 2026-04-17T07:22:34Z SUZYFATIMA 13856 164904 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary, Gardiiɗo Goongɗinal''' ko golle naalankaagal renndoyankeewal ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Jon-Joseph Russo waɗi, tawaaɗe to Basilika nokku teskinɗo to Washington, D.C., Amerik. Mariyam, Reenoowo Goongɗinal ina darii e Jardiin Mariyam to Basilika. == Limtol == Ndee ɗoo nate kaaƴe kalkeer ina hollira yumma Mariyam ina jogii cukalel Almasiihu e ɓanndu mum. Omo jogii gaasa juutɗa, omo ɓoornii wutte daneejo ina sudda ɓanndu makko fof, so wonaa yeeso e koyɗe makko. O ndaara bannge ñaamo makko, omo jogii ɓiɗɗo oo, omo ɓoornii wutte tokooso, haa e ɓanndu makko. O darii ko e dow ŋoral gonngal e keerol kaaƴe ɓuuɓol. == Fijowo == Jon-Joseph Russo woni ko e wuro Washington, D.C. Golle makko ina njokki e fannuuji tati mawɗi golle : mahngo leydi, mahngo seppooji e mahngo mobelaaji. Jaŋde makko ina waɗi dipolomaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alfred, o heɓi kadi seedantaagal jaŋde leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell. Golle makko ina njiyloo koye mum en e dille Renaissance Itaali. E hitaande 1992 o ummii o fayi Wasinton, o sosi suudu makko wiyeteende Studio Russo. O golle ina njiyee e nder mooɓondiral e leyɗeele AECOM, Oehme, van Suwed & Associates, e Koree worgo. == Hubaru == Mariyam woni ko e Jardiin Mariyam, nokku dewal tawaaɗo e nokku 3/4 e nder ladde Basilika. E wiyde fedde ngenndiire rewɓe katolik en, jarde ndee "ina teddini Mariyam, debbo keewɗo hoolaare ‘miijotooɗo geɗe e nder ɓernde mum..Eɗen ɗaminii maa ɗum addan kala arɗo ɗoo ngam ƴeewde nguurndam Mariyam." Jardiin oo ina waɗi ɓuuɓri cirƴaandi ina waɗi bensiiji keewɗi e nokkuuji juulde tokoosi ngam hijjoore e hoɗɓe ina njilloyoo. Leɗɗe, leɗɗe puɗi, e puɗi daneeji ina taaroo nokku oo ngam hollirde laaɓal Mariyam. == Marde == Sifaa oo yamiraa ko caggal nde kawgel yuɓɓinaa ngam ƴettude nate ɗee. Kaalis ngam waɗde seppo ngoo ko Diocèse Orlando e Conseil ngenndiijo rewɓe katolik en ndokki ɗum en. Mary ina halfinaa gonnooɗo gardiiɗo suudu dewal ngenndiwal, hono bismaango Orlando, hono Thomas Joseph Grady. Sifaa oo waɗiraa ko ñalnde 10 lewru nduu hitaande 2000 tawi ko ina tolnoo e 1 000 neɗɗo tawtoraama.<ref name="Mary1">{{cite web|author=Andrea Schellman|year=2000|title=MARY'S GARDEN|work=NCCW News|publisher=National Council of Catholic Women|url=http://home.catholicweb.com/NCCW/index.cfm/NewsItem?id=88700|access-date=27 December 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120818010221/http://home.catholicweb.com/NCCW/index.cfm/NewsItem?id=88700|archive-date=18 August 2012}}</ref><ref name="Russo">{{cite web|year=2010|title=About|publisher=Studio Russo|url=http://studiorussollc.com/about-studio-russo/|access-date=27 December 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716155731/http://studiorussollc.com/about-studio-russo/|archive-date=16 July 2011|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] ij64ibj704r2kybezi4lah8npgx0obv The Bone Garden 0 40185 164905 2026-04-17T07:25:03Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Jardiin ƴiye ko deftere 2007 nde winndiyanke Sinuwaa-Ameriknaajo biyeteeɗo Tess Gerritsen winndi, loowdi mum jeyaa ko e deftere Jane Rizzoli / Maura Isles. Ciimtol firo Deftere nde ina luggiɗi e ko ɓenni e Boston (1830), tawi Maura Isles ina waɗi geɗe keewɗe e nder Boston hannde oo. E oo sahaa, Julia Hamill, mo duuɓi 38, ceertuɗo ko ɓooyaani, etaade aawde gesa ngam galle mum keso soodaaɗo e nder ladde Massachusetts, tawi ko ɓalndu debbo ina wirnaa e leydi ka..." 164905 wikitext text/x-wiki Jardiin ƴiye ko deftere 2007 nde winndiyanke Sinuwaa-Ameriknaajo biyeteeɗo Tess Gerritsen winndi, loowdi mum jeyaa ko e deftere Jane Rizzoli / Maura Isles. Ciimtol firo Deftere nde ina luggiɗi e ko ɓenni e Boston (1830), tawi Maura Isles ina waɗi geɗe keewɗe e nder Boston hannde oo. E oo sahaa, Julia Hamill, mo duuɓi 38, ceertuɗo ko ɓooyaani, etaade aawde gesa ngam galle mum keso soodaaɗo e nder ladde Massachusetts, tawi ko ɓalndu debbo ina wirnaa e leydi kaaƴe. O jokkondiri e ƴeewtotooɗo safaara biyeteeɗo Maura Isles tawi ina waɗi maale warngo kono o waawaa yiytude ko ɓuri ɗum sabu duuɓi ɓalndu nduu. E jamaanu ɓennuɗo, Boston e hitaande 1830, Norris Marshall, janngoowo baawɗo kono miskiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston Medical College, etinooma yoɓde jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde, e wonde ummital - neɗɗo ƴattoowo yanaande ngam yeeyde maayɓe e luumo ɓaleejo. So infirmiyee en ɗiɗo tawaama ina mbaraa (gooto e saraaji safrirde) kam e safroowo tedduɗo, Norris ina hiisee wonde tuumaaɗo gadano ; o dañii gite waroowo oo e nokku warngo ɗiɗaɓo ngoo. Norris, etaade laɓɓinde hoore mum, etaade rewindaade seede gooto goɗɗo mo nanngi gite (e nokku warngo adanngo), belɗo duuɓi 17, jom suudu Irlande, jom suudu mum, ina wiyee Rose Connolly, mo huli wonde ina waawi wonde ɓiɗɗo garoowo, ɓeydiiɗo haajuuji mum to newbore. Rose, Norris e sehil mum Oliver Wendell Holmes ina njuɓɓina wuro ngoo, gila e yanaande mum ɓuuɓnde e suudu otopsi haa e cuuɗi mum jalbooji e nokkuuji doole, ngam reende waroowo oo. Caggal ɗuum, ko ngonka cuuɗi jibinannde e oon sahaa : safrooɓe ina keewi naatde gila e nokkuuji otopsi haa e cuuɗi "ling-in", ina njuɓɓina rewɓe ɓee tawa kuutoraaki gannde (hay so tawii ko antisepsis, ko Holmes holliti caggal ɗuum) ina waɗa rewɓe ɓee e baasal ɓurngal mawnude e maayde jibinannde tawa ɓe ndañaani jibinannde, so tawii ɓe ndokkaama jibinannde. Julia e Henry Page, mo duuɓi 89, iwdi gooto e safrooɓe rewɓe adanɓe to Boston, hono Margaret Tate Page (Meggie ko mawɗo), peccii e ɓataakeeji ɗi Holmes winndi Doktoor Page ko fayti e haala kaa ngam humpitaade ko ɓuri laaɓtude e warngooji ɗii e peccitaade geɗe ɗee. Wonande Julia, naamnal gadanal ngal ko so tawii ko Rose, ɓataake Holmes cakkitiiɗo feewde e Doktoor Page, mo o winndi e joofnirde deftere ndee, ina hollita wonde neene makko Rose wuurii e kewuuji ɗii, tee meeɗaa resde. Tuugnorgal qe0eghvwf3ps9yke1qg5cp730cp1au2 164906 164905 2026-04-17T07:26:36Z SUZYFATIMA 13856 164906 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jardiin ƴiye''' ko deftere 2007 nde winndiyanke Sinuwaa-Ameriknaajo biyeteeɗo Tess Gerritsen winndi, loowdi mum jeyaa ko e deftere Jane Rizzoli / Maura Isles. == Ciimtol firo == Deftere nde ina luggiɗi e ko ɓenni e Boston (1830), tawi Maura Isles ina waɗi geɗe keewɗe e nder Boston hannde oo. E oo sahaa, Julia Hamill, mo duuɓi 38, ceertuɗo ko ɓooyaani, etaade aawde gesa ngam galle mum keso soodaaɗo e nder ladde Massachusetts, tawi ko ɓalndu debbo ina wirnaa e leydi kaaƴe. O jokkondiri e ƴeewtotooɗo safaara biyeteeɗo Maura Isles tawi ina waɗi maale warngo kono o waawaa yiytude ko ɓuri ɗum sabu duuɓi ɓalndu nduu. E jamaanu ɓennuɗo, Boston e hitaande 1830, Norris Marshall, janngoowo baawɗo kono miskiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston Medical College, etinooma yoɓde jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde, e wonde ummital - neɗɗo ƴattoowo yanaande ngam yeeyde maayɓe e luumo ɓaleejo. So infirmiyee en ɗiɗo tawaama ina mbaraa (gooto e saraaji safrirde) kam e safroowo tedduɗo, Norris ina hiisee wonde tuumaaɗo gadano ; o dañii gite waroowo oo e nokku warngo ɗiɗaɓo ngoo. Norris, etaade laɓɓinde hoore mum, etaade rewindaade seede gooto goɗɗo mo nanngi gite (e nokku warngo adanngo), belɗo duuɓi 17, jom suudu Irlande, jom suudu mum, ina wiyee Rose Connolly, mo huli wonde ina waawi wonde ɓiɗɗo garoowo, ɓeydiiɗo haajuuji mum to newbore. Rose, Norris e sehil mum Oliver Wendell Holmes ina njuɓɓina wuro ngoo, gila e yanaande mum ɓuuɓnde e suudu otopsi haa e cuuɗi mum jalbooji e nokkuuji doole, ngam reende waroowo oo. Caggal ɗuum, ko ngonka cuuɗi jibinannde e oon sahaa : safrooɓe ina keewi naatde gila e nokkuuji otopsi haa e cuuɗi "ling-in", ina njuɓɓina rewɓe ɓee tawa kuutoraaki gannde (hay so tawii ko antisepsis, ko Holmes holliti caggal ɗuum) ina waɗa rewɓe ɓee e baasal ɓurngal mawnude e maayde jibinannde tawa ɓe ndañaani jibinannde, so tawii ɓe ndokkaama jibinannde. Julia e Henry Page, mo duuɓi 89, iwdi gooto e safrooɓe rewɓe adanɓe to Boston, hono Margaret Tate Page (Meggie ko mawɗo), peccii e ɓataakeeji ɗi Holmes winndi Doktoor Page ko fayti e haala kaa ngam humpitaade ko ɓuri laaɓtude e warngooji ɗii e peccitaade geɗe ɗee. Wonande Julia, naamnal gadanal ngal ko so tawii ko Rose, ɓataake Holmes cakkitiiɗo feewde e Doktoor Page, mo o winndi e joofnirde deftere ndee, ina hollita wonde neene makko Rose wuurii e kewuuji ɗii, tee meeɗaa resde. == Tuugnorgal == 3nm2z569oaokhku5q90a5jw824qwqrs 164907 164906 2026-04-17T07:30:23Z SUZYFATIMA 13856 164907 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jardiin ƴiye''' ko deftere 2007 nde winndiyanke Sinuwaa-Ameriknaajo biyeteeɗo Tess Gerritsen winndi, loowdi mum jeyaa ko e deftere Jane Rizzoli / Maura Isles. == Ciimtol firo == Deftere nde ina luggiɗi e ko ɓenni e Boston (1830), tawi Maura Isles ina waɗi geɗe keewɗe e nder Boston hannde oo. E oo sahaa, Julia Hamill, mo duuɓi 38, ceertuɗo ko ɓooyaani, etaade aawde gesa ngam galle mum keso soodaaɗo e nder ladde Massachusetts, tawi ko ɓalndu debbo ina wirnaa e leydi kaaƴe. O jokkondiri e ƴeewtotooɗo safaara biyeteeɗo Maura Isles tawi ina waɗi maale warngo kono o waawaa yiytude ko ɓuri ɗum sabu duuɓi ɓalndu nduu. E jamaanu ɓennuɗo, Boston e hitaande 1830, Norris Marshall, janngoowo baawɗo kono miskiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston Medical College, etinooma yoɓde jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde, e wonde ummital - neɗɗo ƴattoowo yanaande ngam yeeyde maayɓe e luumo ɓaleejo. So infirmiyee en ɗiɗo tawaama ina mbaraa (gooto e saraaji safrirde) kam e safroowo tedduɗo, Norris ina hiisee wonde tuumaaɗo gadano ; o dañii gite waroowo oo e nokku warngo ɗiɗaɓo ngoo. Norris, etaade laɓɓinde hoore mum, etaade rewindaade seede gooto goɗɗo mo nanngi gite (e nokku warngo adanngo), belɗo duuɓi 17, jom suudu Irlande, jom suudu mum, ina wiyee Rose Connolly, mo huli wonde ina waawi wonde ɓiɗɗo garoowo, ɓeydiiɗo haajuuji mum to newbore. Rose, Norris e sehil mum Oliver Wendell Holmes ina njuɓɓina wuro ngoo, gila e yanaande mum ɓuuɓnde e suudu otopsi haa e cuuɗi mum jalbooji e nokkuuji doole, ngam reende waroowo oo. Caggal ɗuum, ko ngonka cuuɗi jibinannde e oon sahaa : safrooɓe ina keewi naatde gila e nokkuuji otopsi haa e cuuɗi "ling-in", ina njuɓɓina rewɓe ɓee tawa kuutoraaki gannde (hay so tawii ko antisepsis, ko Holmes holliti caggal ɗuum) ina waɗa rewɓe ɓee e baasal ɓurngal mawnude e maayde jibinannde tawa ɓe ndañaani jibinannde, so tawii ɓe ndokkaama jibinannde. Julia e Henry Page, mo duuɓi 89, iwdi gooto e safrooɓe rewɓe adanɓe to Boston, hono Margaret Tate Page (Meggie ko mawɗo), peccii e ɓataakeeji ɗi Holmes winndi Doktoor Page ko fayti e haala kaa ngam humpitaade ko ɓuri laaɓtude e warngooji ɗii e peccitaade geɗe ɗee. Wonande Julia, naamnal gadanal ngal ko so tawii ko Rose, ɓataake Holmes cakkitiiɗo feewde e Doktoor Page, mo o winndi e joofnirde deftere ndee, ina hollita wonde neene makko Rose wuurii e kewuuji ɗii, tee meeɗaa resde.<ref>{{Cite magazine|date=2007-09-01|title=The Bone Garden|url=https://www.kirkusreviews.com/book-reviews/tess-gerritsen/the-bone-garden-2/|access-date=2024-08-24|website=[[Kirkus Reviews]]|page=880|volume=75|issue=17|archive-date=December 8, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231208233702/https://www.kirkusreviews.com/book-reviews/tess-gerritsen/the-bone-garden-2/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|date=2007-08-13|title=The Bone Garden by Tess Gerritsen|url=https://www.publishersweekly.com/9780345497604|access-date=2024-08-25|website=[[Publishers Weekly]]|archive-date=December 7, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221207104506/https://www.publishersweekly.com/9780345497604|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|date=2007-09-01|title=The Bone Garden|url=https://www.booklistonline.com/The-Bone-Garden-Tess-Gerritsen/pid=2175884|access-date=2024-08-24|website=[[Booklist]]}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> l0k9llluz9qxmd8128cln931cgjawxc Sex segregation in Afghanistan 0 40186 164908 2026-04-17T07:35:59Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Seerndude jinnaaɓe ko seerndude aadee e nder ɓanndu e nokku mum e nder nokkuuji renndo walla e nder nokkuuji keertiiɗi. E nokkuuji renndo, rewɓe ina poti ɓoornaade burka sahaa kala, sibu, e wiyde gooto e kaalirde Taliban, « yeeso debbo ko ɓuuɓri » wonande worɓe ɓe ngonaa jokkondirɓe e maɓɓe (Non-Mahram). Laamu Mughal (hitaande 1526-1857) Ƴeew kadi: Harem Barakzay ِE laamu Babur, Bagh e Zanana (e ɗemngal Farse: Bاغ زنانه) sosaa ko e Kabul, ko go..." 164908 wikitext text/x-wiki Seerndude jinnaaɓe ko seerndude aadee e nder ɓanndu e nokku mum e nder nokkuuji renndo walla e nder nokkuuji keertiiɗi. E nokkuuji renndo, rewɓe ina poti ɓoornaade burka sahaa kala, sibu, e wiyde gooto e kaalirde Taliban, « yeeso debbo ko ɓuuɓri » wonande worɓe ɓe ngonaa jokkondirɓe e maɓɓe (Non-Mahram). Laamu Mughal (hitaande 1526-1857) Ƴeew kadi: Harem Barakzay ِE laamu Babur, Bagh e Zanana (e ɗemngal Farse: Bاغ زنانه) sosaa ko e Kabul, ko gooto e rewɓe laamɓe biyeteeɗo Shahrbanoo (e ɗemngal Perse: شهربانو). Jardiin oo ko Abdur Rahman Khan feewni ɗum e teeminannde 19ɓiire. Talibaan (1996-2001) E laamu Emiraaji Lislaam gadani Afganistaan ​​(1996–2001), Taliban yaltini jamirooje ɗe kaɗi rewɓe Afganistaan ​​janngude, hono ɗeen jamirooje ina kaɗa sukaaɓe rewɓe e worɓe yaltude duɗe e kolees. Duɗal sewnde ƴiye kaŋŋe ko duɗal rewɓe les leydi to Herat, Afganistaan, e laamu Taliban gadano. Sabu rewɓe njaɓaaka janngude e les firo tiiɗngo sariya lislaam mo Taliban en mbaɗi, rewɓe winndooɓe wonnooɓe e fedde wiyeteende Herat Literary Circle sosi fedde nde inniri ɗum Sewing Circles of Herat, fedde nde sosi Duɗal Sewing Needle Golden e hitaande 1996 walla ko ina wona jooni duuɓi 1996. Leydi Lislaam Afganistaan ​​(2001-2021) E jamaanu leydi Afganistaan ​​(2004-2021), worɓe Afganistaan ​​heewɓe njokkondirtaa e rewɓe so wonaa ɓesngu mum en haa ɓe njahi duɗal jaaɓi haaɗtirde. Ɗum addani worɓe ƴeewde rewɓe no sehilaaɓe mum en nii ina keewi hollirde jikkuuji ɗi ngonaa neɗɗaagal ummoraade e koye mum en. Haa ñalnde kala ujunnaaje ujunnaaje rewɓe ina njiyloo tooñanngeeji e nder laabi Afganistaan ​​fof. E nder ooɗoo sahaa, seerndude rewɓe e worɓe e nder duɗe Afganistaan, addani ministeer jaŋde tiiɗnde, mo ŋakkaani tawo kaɓirɗe, kaalis, e jannginooɓe, ngam sosde njuɓɓudi wonande kala jinnaaɗo. Baghe-Sharara (e ɗemngal Perse : باغ شهرآرا) ko nokku ɗo rewɓe tan ngonnoo e nder wuro Kabul e jamaanu leydi Afganistaan. Ko jarne ɓooyɗo mo Babur mahi. Alaa worɓe njaɓaa naatde sabu ko nokku ɗo rewɓe tan ngoni. Ndeeɗoo jarne feewnaama e ballal kaalis ummoraade e Amerik, Itali e Siwis e hitaande kala ñalnde 8 marse eɓɓaaɗe keertiiɗe wonande rewɓe ina mbaɗee toon. Kadi, luumooji keertiiɗi rewɓe mbaɗaama e nder wertallo ngoo. Wonno ko janngirɗe Engele e sewnde. Butikuuji yeeyooɓe geɗe, nokku wasiyaaji, ekkolaaji ekn fof ko rewɓe njiylotonoo. Laamu Talibaan ɗiɗaɓo (2021–hannde) Ɗoon e ɗoon caggal nde Taliban yani e hitaande 2021, duɗe jaaɓi haaɗtirde ɗee kala mbaɗti seerndude rewɓe e worɓe e nder leydi ndii kala. Laabi gadani ɗi Taliban heɓi laamu, sukaaɓe rewɓe e worɓe ina kaɗaa jaŋde. Gila lewru marse 2022, Taliban fuɗɗiima seerndude denndaangal nokkuuji dingiral e resortuuji e dow jokkere enɗam. Ministeer ko feewti e yaajde moƴƴere e haɓaade bonanndeeji (Afghanistan) hollitii wonde to Kabul worɓe ina mbaawi yahde nokkuuji pijirlooji ñalnde alarba, alkamiisa, aljumaa e aset, rewɓe ina mbaawi yahde nokkuuji pijirlooji ñalnde alet, altine e talaata. Ooɗoo ministeer ɓeydi heen hay gooto fotaani wullitaade teeŋtinde wonde worɓe fotaani naatde e parkooji e ñalɗi rewɓe. Caggal laamu Taliban, gila 2023 worɓe njaɓataa ñaamde e yimɓe galleeji mum en e nder restoraaji galleeji e nder diiwaan Herat. Tuugnorgal e8qax6qgcps6t2nnz2fbcbytekeehno 164909 164908 2026-04-17T07:38:19Z SUZYFATIMA 13856 164909 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Seerndude jinnaaɓe''' ko seerndude aadee e nder ɓanndu e nokku mum e nder nokkuuji renndo walla e nder nokkuuji keertiiɗi. E nokkuuji renndo, rewɓe ina poti ɓoornaade burka sahaa kala, sibu, e wiyde gooto e kaalirde Taliban, « yeeso debbo ko ɓuuɓri » wonande worɓe ɓe ngonaa jokkondirɓe e maɓɓe (Non-Mahram). Laamu Mughal (hitaande 1526-1857) == Ƴeew kadi: Harem Barakzay == ِE laamu Babur, Bagh e Zanana (e ɗemngal Farse: Bاغ زنانه) sosaa ko e Kabul, ko gooto e rewɓe laamɓe biyeteeɗo Shahrbanoo (e ɗemngal Perse: شهربانو). Jardiin oo ko Abdur Rahman Khan feewni ɗum e teeminannde 19ɓiire. == Talibaan (1996-2001) == E laamu Emiraaji Lislaam gadani Afganistaan ​​(1996–2001), Taliban yaltini jamirooje ɗe kaɗi rewɓe Afganistaan ​​janngude, hono ɗeen jamirooje ina kaɗa sukaaɓe rewɓe e worɓe yaltude duɗe e kolees. Duɗal sewnde ƴiye kaŋŋe ko duɗal rewɓe les leydi to Herat, Afganistaan, e laamu Taliban gadano. Sabu rewɓe njaɓaaka janngude e les firo tiiɗngo sariya lislaam mo Taliban en mbaɗi, rewɓe winndooɓe wonnooɓe e fedde wiyeteende Herat Literary Circle sosi fedde nde inniri ɗum Sewing Circles of Herat, fedde nde sosi Duɗal Sewing Needle Golden e hitaande 1996 walla ko ina wona jooni duuɓi 1996. == Leydi Lislaam Afganistaan ​​(2001-2021) == E jamaanu leydi Afganistaan ​​(2004-2021), worɓe Afganistaan ​​heewɓe njokkondirtaa e rewɓe == wonaa ɓesngu mum en haa ɓe njahi duɗal jaaɓi haaɗtirde. Ɗum addani worɓe ƴeewde rewɓe no sehilaaɓe mum en nii ina keewi hollirde jikkuuji ɗi ngonaa neɗɗaagal ummoraade e koye mum en. Haa ñalnde kala ujunnaaje ujunnaaje rewɓe ina njiyloo tooñanngeeji e nder laabi Afganistaan ​​fof. E nder ooɗoo sahaa, seerndude rewɓe e worɓe e nder duɗe Afganistaan, addani ministeer jaŋde tiiɗnde, mo ŋakkaani tawo kaɓirɗe, kaalis, e jannginooɓe, ngam sosde njuɓɓudi wonande kala jinnaaɗo. Baghe-Sharara (e ɗemngal Perse : باغ شهرآرا) ko nokku ɗo rewɓe tan ngonnoo e nder wuro Kabul e jamaanu leydi Afganistaan. Ko jarne ɓooyɗo mo Babur mahi. Alaa worɓe njaɓaa naatde sabu ko nokku ɗo rewɓe tan ngoni. Ndeeɗoo jarne feewnaama e ballal kaalis ummoraade e Amerik, Itali e Siwis e hitaande kala ñalnde 8 marse eɓɓaaɗe keertiiɗe wonande rewɓe ina mbaɗee toon. Kadi, luumooji keertiiɗi rewɓe mbaɗaama e nder wertallo ngoo. Wonno ko janngirɗe Engele e sewnde. Butikuuji yeeyooɓe geɗe, nokku wasiyaaji, ekkolaaji ekn fof ko rewɓe njiylotonoo. == Laamu Talibaan ɗiɗaɓo (2021–hannde) == Ɗoon e ɗoon caggal nde Taliban yani e hitaande 2021, duɗe jaaɓi haaɗtirde ɗee kala mbaɗti seerndude rewɓe e worɓe e nder leydi ndii kala. Laabi gadani ɗi Taliban heɓi laamu, sukaaɓe rewɓe e worɓe ina kaɗaa jaŋde. Gila lewru marse 2022, Taliban fuɗɗiima seerndude denndaangal nokkuuji dingiral e resortuuji e dow jokkere enɗam. Ministeer ko feewti e yaajde moƴƴere e haɓaade bonanndeeji (Afghanistan) hollitii wonde to Kabul worɓe ina mbaawi yahde nokkuuji pijirlooji ñalnde alarba, alkamiisa, aljumaa e aset, rewɓe ina mbaawi yahde nokkuuji pijirlooji ñalnde alet, altine e talaata. Ooɗoo ministeer ɓeydi heen hay gooto fotaani wullitaade teeŋtinde wonde worɓe fotaani naatde e parkooji e ñalɗi rewɓe. Caggal laamu Taliban, gila 2023 worɓe njaɓataa ñaamde e yimɓe galleeji mum en e nder restoraaji galleeji e nder diiwaan Herat. == Tuugnorgal == 6npa1m7x8yt7udgurq5c7ucto57ez3q 164910 164909 2026-04-17T07:51:04Z SUZYFATIMA 13856 164910 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Seerndude jinnaaɓe''' ko seerndude aadee e nder ɓanndu e nokku mum e nder nokkuuji renndo walla e nder nokkuuji keertiiɗi. E nokkuuji renndo, rewɓe ina poti ɓoornaade burka sahaa kala, sibu, e wiyde gooto e kaalirde Taliban, « yeeso debbo ko ɓuuɓri » wonande worɓe ɓe ngonaa jokkondirɓe e maɓɓe (Non-Mahram). Laamu Mughal (hitaande 1526-1857) == Ƴeew kadi: Harem Barakzay == ِE laamu Babur, Bagh e Zanana (e ɗemngal Farse: Bاغ زنانه) sosaa ko e Kabul, ko gooto e rewɓe laamɓe biyeteeɗo Shahrbanoo (e ɗemngal Perse: شهربانو). Jardiin oo ko Abdur Rahman Khan feewni ɗum e teeminannde 19ɓiire. == Talibaan (1996-2001) == E laamu Emiraaji Lislaam gadani Afganistaan ​​(1996–2001), Taliban yaltini jamirooje ɗe kaɗi rewɓe Afganistaan ​​janngude, hono ɗeen jamirooje ina kaɗa sukaaɓe rewɓe e worɓe yaltude duɗe e kolees. Duɗal sewnde ƴiye kaŋŋe ko duɗal rewɓe les leydi to Herat, Afganistaan, e laamu Taliban gadano. Sabu rewɓe njaɓaaka janngude e les firo tiiɗngo sariya lislaam mo Taliban en mbaɗi, rewɓe winndooɓe wonnooɓe e fedde wiyeteende Herat Literary Circle sosi fedde nde inniri ɗum Sewing Circles of Herat, fedde nde sosi Duɗal Sewing Needle Golden e hitaande 1996 walla ko ina wona jooni duuɓi 1996. == Leydi Lislaam Afganistaan ​​(2001-2021) == E jamaanu leydi Afganistaan ​​(2004-2021), worɓe Afganistaan ​​heewɓe njokkondirtaa e rewɓe == wonaa ɓesngu mum en haa ɓe njahi duɗal jaaɓi haaɗtirde. Ɗum addani worɓe ƴeewde rewɓe no sehilaaɓe mum en nii ina keewi hollirde jikkuuji ɗi ngonaa neɗɗaagal ummoraade e koye mum en. Haa ñalnde kala ujunnaaje ujunnaaje rewɓe ina njiyloo tooñanngeeji e nder laabi Afganistaan ​​fof. E nder ooɗoo sahaa, seerndude rewɓe e worɓe e nder duɗe Afganistaan, addani ministeer jaŋde tiiɗnde, mo ŋakkaani tawo kaɓirɗe, kaalis, e jannginooɓe, ngam sosde njuɓɓudi wonande kala jinnaaɗo. Baghe-Sharara (e ɗemngal Perse : باغ شهرآرا) ko nokku ɗo rewɓe tan ngonnoo e nder wuro Kabul e jamaanu leydi Afganistaan. Ko jarne ɓooyɗo mo Babur mahi. Alaa worɓe njaɓaa naatde sabu ko nokku ɗo rewɓe tan ngoni. Ndeeɗoo jarne feewnaama e ballal kaalis ummoraade e Amerik, Itali e Siwis e hitaande kala ñalnde 8 marse eɓɓaaɗe keertiiɗe wonande rewɓe ina mbaɗee toon. Kadi, luumooji keertiiɗi rewɓe mbaɗaama e nder wertallo ngoo. Wonno ko janngirɗe Engele e sewnde. Butikuuji yeeyooɓe geɗe, nokku wasiyaaji, ekkolaaji ekn fof ko rewɓe njiylotonoo. == Laamu Talibaan ɗiɗaɓo (2021–hannde) == Ɗoon e ɗoon caggal nde Taliban yani e hitaande 2021, duɗe jaaɓi haaɗtirde ɗee kala mbaɗti seerndude rewɓe e worɓe e nder leydi ndii kala. Laabi gadani ɗi Taliban heɓi laamu, sukaaɓe rewɓe e worɓe ina kaɗaa jaŋde. Gila lewru marse 2022, Taliban fuɗɗiima seerndude denndaangal nokkuuji dingiral e resortuuji e dow jokkere enɗam. Ministeer ko feewti e yaajde moƴƴere e haɓaade bonanndeeji (Afghanistan) hollitii wonde to Kabul worɓe ina mbaawi yahde nokkuuji pijirlooji ñalnde alarba, alkamiisa, aljumaa e aset, rewɓe ina mbaawi yahde nokkuuji pijirlooji ñalnde alet, altine e talaata. Ooɗoo ministeer ɓeydi heen hay gooto fotaani wullitaade teeŋtinde wonde worɓe fotaani naatde e parkooji e ñalɗi rewɓe. Caggal laamu Taliban, gila 2023 worɓe njaɓataa ñaamde e yimɓe galleeji mum en e nder restoraaji galleeji e nder diiwaan Herat.<ref name="Gohari">{{Cite book|last=Gohari|first=M. J.|title=The Taliban: Ascent to Power|publisher=Oxford University Press|year=1999|isbn=0-19-579560-1|location=Karachi|pages=108–110|chapter=Women and the Taliban Rule|chapter-url=https://archive.org/details/talibanascenttop00goha/page/108/mode/2up}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/persian/afghanistan/2010/11/101103_k02-babar-garden|title=باغ تاریخی 'شهر آرای' کابل پس از بازسازی گشایش یافت|date=10 November 2010|website=BBC Persian}}</ref><ref name="Women-Amnesty">{{Cite web|date=25 November 2014|title=Women in Afghanistan: the back story|url=https://www.amnesty.org.uk/womens-rights-afghanistan-history|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200614193030/https://www.amnesty.org.uk/womens-rights-afghanistan-history|archive-date=14 June 2020|access-date=16 July 2020|website=Amnesty International}}</ref><ref name="women-StateDepartment">{{Cite web|date=17 November 2001|title=Report on the Taliban's War Against Women|url=https://2001-2009.state.gov/g/drl/rls/6185.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200711010830/https://2001-2009.state.gov/g/drl/rls/6185.htm|archive-date=11 July 2020|access-date=16 July 2020|website=U.S. Department of State|publisher=Bureau of Democracy, Human Rights and Labor}}</ref><ref name="Synovitz">Synovitz, Ron. [https://web.archive.org/web/20040708045554/http://www.rferl.org/featuresarticleprint/2004/03/176a7386-97d6-4f9b-bec7-b403f88633cc.html "Afghanistan: Author Awaits Happy Ending To 'Sewing Circles Of Herat'"], ''Radio Free Europe'', March 31, 2004, accessed 29 July 2010. Also see Lamb, Christina. [http://www.timesonline.co.uk/article/0,,2089-1869842_1,00.html "Woman poet 'slain for her verse'"]{{dead link|date=September 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}, ''The Sunday Times'', November 13, 2005.</ref><ref>{{cite news|title=خیابان آزاری در افغانستان؛ مشکلی که روز به روز جدی تر می شود|url=https://www.bbc.com/persian/afghanistan/2011/04/110418_k01_kbl_girls_akbar|access-date=3 October 2021|agency=BBC Persian|publisher=BBC Persian|date=18 April 2011|language=Persian}}</ref><ref>{{cite web|title=Afghanistan's 'Separate but Equal' Education System|url=https://thediplomat.com/2015/04/afghanistans-separate-but-equal-education-system/|website=The Diplomat|access-date=3 October 2021|date=2 April 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=باغ شهر آرا: ورود آقایان ممنوع|url=https://km.gov.af/347/%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%B4%D9%87%D8%B1%D8%A2%D8%B1%D8%A7-%DB%8C%D8%A7-%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86%D9%87-%DA%A9%D8%A7%D8%A8%D9%84|website=Kabul Municipality|language=Persian}}</ref><ref>{{cite news|title=بازگشایی نخستین باغ زنانه در کابل|url=http://www.payam-aftab.com/fa/doc/news/12538/%D8%A8%D8%A7%D8%B2%DA%AF%D8%B4%D8%A7%DB%8C%DB%8C-%D9%86%D8%AE%D8%B3%D8%AA%DB%8C%D9%86-%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86%D9%87-%DA%A9%D8%A7%D8%A8%D9%84|archive-url=https://web.archive.org/web/20211005115635/http://www.payam-aftab.com/fa/doc/news/12538/%D8%A8%D8%A7%D8%B2%DA%AF%D8%B4%D8%A7%DB%8C%DB%8C-%D9%86%D8%AE%D8%B3%D8%AA%DB%8C%D9%86-%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86%D9%87-%DA%A9%D8%A7%D8%A8%D9%84|url-status=usurped|archive-date=October 5, 2021|access-date=5 October 2021|agency=Payam Aftab News Network|date=October 2010|language=Persian}}</ref><ref>{{cite news|title=باغ زنانه؛ محل تفریحی و آموزشی زنان|url=https://tkg.af/2011/04/27/%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86%D9%87%D8%9B-%D9%85%D8%AD%D9%84-%D8%AA%D9%81%D8%B1%DB%8C%D8%AD%DB%8C-%D9%88-%D8%A2%D9%85%D9%88%D8%B2%D8%B4%DB%8C-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86/|access-date=5 October 2021|agency=The Kelid Group|language=Persian}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.boloji.com/articles/5877/at-the-garden-unveiled|title=At the Garden, Unveiled by Maya Jayapal|website=www.boloji.com}}</ref><ref>{{cite web|title=Taliban impose gender segregation at universities in Afghanistan|url=https://www.dailysabah.com/world/asia-pacific/taliban-impose-gender-segregation-at-universities-in-afghanistan|website=12 September 2021|date=12 September 2021|publisher=Daily Sabah|access-date=23 September 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Taliban: Afghan Women Must Study in Gender-Segregated Universities|url=https://slate.com/news-and-politics/2021/09/taliban-afghanistan-women-university-segregated.html|website=The Slate|date=12 September 2021|access-date=23 September 2021}}</ref><ref>{{cite news|title=به دستور طالبان فعالیت پارک های تفریحی کابل براساس تفکیک جنسیتی شد|url=https://rahapress.af/%D8%A8%D9%87-%D8%AF%D8%B3%D8%AA%D9%88%D8%B1-%D8%B7%D8%A7%D9%84%D8%A8%D8%A7%D9%86-%D9%81%D8%B9%D8%A7%D9%84%DB%8C%D8%AA-%D9%BE%D8%A7%D8%B1%DA%A9-%D9%87%D8%A7%DB%8C-%D8%AA%D9%81%D8%B1%DB%8C%D8%AD%DB%8C/|access-date=2 April 2022|publisher=Raha Press|date=27 March 2022|language=Persian|archive-date=27 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220327064253/https://rahapress.af/%D8%A8%D9%87-%D8%AF%D8%B3%D8%AA%D9%88%D8%B1-%D8%B7%D8%A7%D9%84%D8%A8%D8%A7%D9%86-%D9%81%D8%B9%D8%A7%D9%84%DB%8C%D8%AA-%D9%BE%D8%A7%D8%B1%DA%A9-%D9%87%D8%A7%DB%8C-%D8%AA%D9%81%D8%B1%DB%8C%D8%AD%DB%8C/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|title=Taliban's new rule: Men, women not allowed to sit together at restaurants|url=https://www.hindustantimes.com/world-news/talibans-new-rule-men-women-not-allowed-to-sit-together-at-restaurants-101652471642644.html|access-date=12 March 2023|agency=Hindustan Times|date=14 May 2022}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> qwing7vff8r1wo2j58lzv0dsn5430zb 164911 164910 2026-04-17T07:51:22Z SUZYFATIMA 13856 164911 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Seerndude jinnaaɓe''' ko seerndude aadee e nder ɓanndu e nokku mum e nder nokkuuji renndo walla e nder nokkuuji keertiiɗi. E nokkuuji renndo, rewɓe ina poti ɓoornaade burka sahaa kala, sibu, e wiyde gooto e kaalirde Taliban, « yeeso debbo ko ɓuuɓri » wonande worɓe ɓe ngonaa jokkondirɓe e maɓɓe (Non-Mahram). Laamu Mughal (hitaande 1526-1857) == Ƴeew kadi: Harem Barakzay == ِE laamu Babur, Bagh e Zanana (e ɗemngal Farse: Bاغ زنانه) sosaa ko e Kabul, ko gooto e rewɓe laamɓe biyeteeɗo Shahrbanoo (e ɗemngal Perse: شهربانو). Jardiin oo ko Abdur Rahman Khan feewni ɗum e teeminannde 19ɓiire. == Talibaan (1996-2001) == E laamu Emiraaji Lislaam gadani Afganistaan ​​(1996–2001), Taliban yaltini jamirooje ɗe kaɗi rewɓe Afganistaan ​​janngude, hono ɗeen jamirooje ina kaɗa sukaaɓe rewɓe e worɓe yaltude duɗe e kolees. Duɗal sewnde ƴiye kaŋŋe ko duɗal rewɓe les leydi to Herat, Afganistaan, e laamu Taliban gadano. Sabu rewɓe njaɓaaka janngude e les firo tiiɗngo sariya lislaam mo Taliban en mbaɗi, rewɓe winndooɓe wonnooɓe e fedde wiyeteende Herat Literary Circle sosi fedde nde inniri ɗum Sewing Circles of Herat, fedde nde sosi Duɗal Sewing Needle Golden e hitaande 1996 walla ko ina wona jooni duuɓi 1996. == Leydi Lislaam Afganistaan ​​(2001-2021) == E jamaanu leydi Afganistaan ​​(2004-2021), worɓe Afganistaan ​​heewɓe njokkondirtaa e rewɓe == wonaa ɓesngu mum en haa ɓe njahi duɗal jaaɓi haaɗtirde. Ɗum addani worɓe ƴeewde rewɓe no sehilaaɓe mum en nii ina keewi hollirde jikkuuji ɗi ngonaa neɗɗaagal ummoraade e koye mum en. Haa ñalnde kala ujunnaaje ujunnaaje rewɓe ina njiyloo tooñanngeeji e nder laabi Afganistaan ​​fof. E nder ooɗoo sahaa, seerndude rewɓe e worɓe e nder duɗe Afganistaan, addani ministeer jaŋde tiiɗnde, mo ŋakkaani tawo kaɓirɗe, kaalis, e jannginooɓe, ngam sosde njuɓɓudi wonande kala jinnaaɗo. Baghe-Sharara (e ɗemngal Perse : باغ شهرآرا) ko nokku ɗo rewɓe tan ngonnoo e nder wuro Kabul e jamaanu leydi Afganistaan. Ko jarne ɓooyɗo mo Babur mahi. Alaa worɓe njaɓaa naatde sabu ko nokku ɗo rewɓe tan ngoni. Ndeeɗoo jarne feewnaama e ballal kaalis ummoraade e Amerik, Itali e Siwis e hitaande kala ñalnde 8 marse eɓɓaaɗe keertiiɗe wonande rewɓe ina mbaɗee toon. Kadi, luumooji keertiiɗi rewɓe mbaɗaama e nder wertallo ngoo. Wonno ko janngirɗe Engele e sewnde. Butikuuji yeeyooɓe geɗe, nokku wasiyaaji, ekkolaaji ekn fof ko rewɓe njiylotonoo. == Laamu Talibaan ɗiɗaɓo (2021–hannde) == Ɗoon e ɗoon caggal nde Taliban yani e hitaande 2021, duɗe jaaɓi haaɗtirde ɗee kala mbaɗti seerndude rewɓe e worɓe e nder leydi ndii kala. Laabi gadani ɗi Taliban heɓi laamu, sukaaɓe rewɓe e worɓe ina kaɗaa jaŋde. Gila lewru marse 2022, Taliban fuɗɗiima seerndude denndaangal nokkuuji dingiral e resortuuji e dow jokkere enɗam. Ministeer ko feewti e yaajde moƴƴere e haɓaade bonanndeeji (Afghanistan) hollitii wonde to Kabul worɓe ina mbaawi yahde nokkuuji pijirlooji ñalnde alarba, alkamiisa, aljumaa e aset, rewɓe ina mbaawi yahde nokkuuji pijirlooji ñalnde alet, altine e talaata. Ooɗoo ministeer ɓeydi heen hay gooto fotaani wullitaade teeŋtinde wonde worɓe fotaani naatde e parkooji e ñalɗi rewɓe. Caggal laamu Taliban, gila 2023 worɓe njaɓataa ñaamde e yimɓe galleeji mum en e nder restoraaji galleeji e nder diiwaan Herat.<ref name="Gohari">{{Cite book|last=Gohari|first=M. J.|title=The Taliban: Ascent to Power|publisher=Oxford University Press|year=1999|isbn=0-19-579560-1|location=Karachi|pages=108–110|chapter=Women and the Taliban Rule|chapter-url=https://archive.org/details/talibanascenttop00goha/page/108/mode/2up}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/persian/afghanistan/2010/11/101103_k02-babar-garden|title=باغ تاریخی 'شهر آرای' کابل پس از بازسازی گشایش یافت|date=10 November 2010|website=BBC Persian}}</ref><ref name="Women-Amnesty">{{Cite web|date=25 November 2014|title=Women in Afghanistan: the back story|url=https://www.amnesty.org.uk/womens-rights-afghanistan-history|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200614193030/https://www.amnesty.org.uk/womens-rights-afghanistan-history|archive-date=14 June 2020|access-date=16 July 2020|website=Amnesty International}}</ref><ref name="women-StateDepartment">{{Cite web|date=17 November 2001|title=Report on the Taliban's War Against Women|url=https://2001-2009.state.gov/g/drl/rls/6185.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200711010830/https://2001-2009.state.gov/g/drl/rls/6185.htm|archive-date=11 July 2020|access-date=16 July 2020|website=U.S. Department of State|publisher=Bureau of Democracy, Human Rights and Labor}}</ref><ref name="Synovitz">Synovitz, Ron. [https://web.archive.org/web/20040708045554/http://www.rferl.org/featuresarticleprint/2004/03/176a7386-97d6-4f9b-bec7-b403f88633cc.html "Afghanistan: Author Awaits Happy Ending To 'Sewing Circles Of Herat'"], ''Radio Free Europe'', March 31, 2004, accessed 29 July 2010. Also see Lamb, Christina. [http://www.timesonline.co.uk/article/0,,2089-1869842_1,00.html "Woman poet 'slain for her verse'"]{{dead link|date=September 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}, ''The Sunday Times'', November 13, 2005.</ref><ref>{{cite news|title=خیابان آزاری در افغانستان؛ مشکلی که روز به روز جدی تر می شود|url=https://www.bbc.com/persian/afghanistan/2011/04/110418_k01_kbl_girls_akbar|access-date=3 October 2021|agency=BBC Persian|publisher=BBC Persian|date=18 April 2011|language=Persian}}</ref><ref>{{cite web|title=Afghanistan's 'Separate but Equal' Education System|url=https://thediplomat.com/2015/04/afghanistans-separate-but-equal-education-system/|website=The Diplomat|access-date=3 October 2021|date=2 April 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=باغ شهر آرا: ورود آقایان ممنوع|url=https://km.gov.af/347/%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%B4%D9%87%D8%B1%D8%A2%D8%B1%D8%A7-%DB%8C%D8%A7-%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86%D9%87-%DA%A9%D8%A7%D8%A8%D9%84|website=Kabul Municipality|language=Persian}}</ref><ref>{{cite news|title=بازگشایی نخستین باغ زنانه در کابل|url=http://www.payam-aftab.com/fa/doc/news/12538/%D8%A8%D8%A7%D8%B2%DA%AF%D8%B4%D8%A7%DB%8C%DB%8C-%D9%86%D8%AE%D8%B3%D8%AA%DB%8C%D9%86-%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86%D9%87-%DA%A9%D8%A7%D8%A8%D9%84|archive-url=https://web.archive.org/web/20211005115635/http://www.payam-aftab.com/fa/doc/news/12538/%D8%A8%D8%A7%D8%B2%DA%AF%D8%B4%D8%A7%DB%8C%DB%8C-%D9%86%D8%AE%D8%B3%D8%AA%DB%8C%D9%86-%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86%D9%87-%DA%A9%D8%A7%D8%A8%D9%84|url-status=usurped|archive-date=October 5, 2021|access-date=5 October 2021|agency=Payam Aftab News Network|date=October 2010|language=Persian}}</ref><ref>{{cite news|title=باغ زنانه؛ محل تفریحی و آموزشی زنان|url=https://tkg.af/2011/04/27/%D8%A8%D8%A7%D8%BA-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86%D9%87%D8%9B-%D9%85%D8%AD%D9%84-%D8%AA%D9%81%D8%B1%DB%8C%D8%AD%DB%8C-%D9%88-%D8%A2%D9%85%D9%88%D8%B2%D8%B4%DB%8C-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86/|access-date=5 October 2021|agency=The Kelid Group|language=Persian}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.boloji.com/articles/5877/at-the-garden-unveiled|title=At the Garden, Unveiled by Maya Jayapal|website=www.boloji.com}}</ref><ref>{{cite web|title=Taliban impose gender segregation at universities in Afghanistan|url=https://www.dailysabah.com/world/asia-pacific/taliban-impose-gender-segregation-at-universities-in-afghanistan|website=12 September 2021|date=12 September 2021|publisher=Daily Sabah|access-date=23 September 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Taliban: Afghan Women Must Study in Gender-Segregated Universities|url=https://slate.com/news-and-politics/2021/09/taliban-afghanistan-women-university-segregated.html|website=The Slate|date=12 September 2021|access-date=23 September 2021}}</ref><ref>{{cite news|title=به دستور طالبان فعالیت پارک های تفریحی کابل براساس تفکیک جنسیتی شد|url=https://rahapress.af/%D8%A8%D9%87-%D8%AF%D8%B3%D8%AA%D9%88%D8%B1-%D8%B7%D8%A7%D9%84%D8%A8%D8%A7%D9%86-%D9%81%D8%B9%D8%A7%D9%84%DB%8C%D8%AA-%D9%BE%D8%A7%D8%B1%DA%A9-%D9%87%D8%A7%DB%8C-%D8%AA%D9%81%D8%B1%DB%8C%D8%AD%DB%8C/|access-date=2 April 2022|publisher=Raha Press|date=27 March 2022|language=Persian|archive-date=27 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220327064253/https://rahapress.af/%D8%A8%D9%87-%D8%AF%D8%B3%D8%AA%D9%88%D8%B1-%D8%B7%D8%A7%D9%84%D8%A8%D8%A7%D9%86-%D9%81%D8%B9%D8%A7%D9%84%DB%8C%D8%AA-%D9%BE%D8%A7%D8%B1%DA%A9-%D9%87%D8%A7%DB%8C-%D8%AA%D9%81%D8%B1%DB%8C%D8%AD%DB%8C/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|title=Taliban's new rule: Men, women not allowed to sit together at restaurants|url=https://www.hindustantimes.com/world-news/talibans-new-rule-men-women-not-allowed-to-sit-together-at-restaurants-101652471642644.html|access-date=12 March 2023|agency=Hindustan Times|date=14 May 2022}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] rs9dxfbttcpnrkps9znebex2001hy2w Ɗemngal Berawan ngal 0 40187 164912 2026-04-17T07:54:25Z Adamu mc 10501 Created by translating the page "[[:ha:Special:Redirect/revision/593746|Harshen Berawan]]" 164912 wikitext text/x-wiki {{Databox}}ko ɗemngal Ostarani e nder leydi Sarawak. == Ɗemɗe == # Lakiput # Tariya # Lilak # Daali # Laawol juutngol, juutngol # Belait # Tutong # Njuuteeki Terawan # Tutoh juutɗo # Maaje Mulu == Woɗɗude == Baram (Tutoh-Tinjar) # Batu Bela (Sungai Merah) (Les Tutoh) # Toowgol Terawan (Tutoh hakkundeejo) # Teru juutɗo (Tinjar les) # Jegan juutɗo (Tinjar hakkundeejo) # Teran juutɗo # Njuuteeki Tabingol # Takong juutɗo # Park Bunut Loagan # Patan juutɗo # Palo juutɗo (Tutoh) # Kuk juutɗo == Hiisoowo == {{Reflist}} == Jokkondiral yaajngal == * Kaipuleohone ina jogii deftere kaɓirɗe ( [https://scholarspace.manoa.hawaii.edu/handle/10125/33161?mode=full RB2-003] ) ina waɗi binndanɗe ko fayti e Berawan. j720cklm5hei1xm0kmeckn5l9fdeiu2 164914 164912 2026-04-17T07:55:57Z Adamu mc 10501 164914 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ɗemngal Berawan ngal''' ko ɗemngal Ostarani e nder leydi Sarawak. == Ɗemɗe == # Lakiput # Tariya # Lilak # Daali # Laawol juutngol, juutngol # Belait # Tutong # Njuuteeki Terawan # Tutoh juutɗo # Maaje Mulu == Woɗɗude == Baram (Tutoh-Tinjar) # Batu Bela (Sungai Merah) (Les Tutoh) # Toowgol Terawan (Tutoh hakkundeejo) # Teru juutɗo (Tinjar les) # Jegan juutɗo (Tinjar hakkundeejo) # Teran juutɗo # Njuuteeki Tabingol # Takong juutɗo # Park Bunut Loagan # Patan juutɗo # Palo juutɗo (Tutoh) # Kuk juutɗo == Hiisoowo == {{Reflist}} == Jokkondiral yaajngal == * Kaipuleohone ina jogii deftere kaɓirɗe ( [https://scholarspace.manoa.hawaii.edu/handle/10125/33161?mode=full RB2-003] ) ina waɗi binndanɗe ko fayti e Berawan. 0j5x5g9xrpxlqxb9h2jc7cpwfxojy40 Gardening Women 0 40188 164913 2026-04-17T07:55:01Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Rewɓe Jarde: Daartol mum en Gila 1600 haa hannde ko deftere 2010 ko fayti e daartol renndo e hortikulture e darnde daartol rewɓe e nder jarde e diisnondiral jarde nde winndiyanke e jaayndiyanke biyeteeɗo Catherine Horwood winndi. Ko adii fof ko bayyinoowo Angalteer biyeteeɗo Little Brown yaltini ɗum e ɓataake tiiɗɗo, e les njiimaandi maɓɓe Virago. Binndanɗe Gardening Women yaltinaama e defte binndaaɗe, e binndanɗe ɗereeji e binndanɗe Kindle. Edition Ameri..." 164913 wikitext text/x-wiki Rewɓe Jarde: Daartol mum en Gila 1600 haa hannde ko deftere 2010 ko fayti e daartol renndo e hortikulture e darnde daartol rewɓe e nder jarde e diisnondiral jarde nde winndiyanke e jaayndiyanke biyeteeɗo Catherine Horwood winndi. Ko adii fof ko bayyinoowo Angalteer biyeteeɗo Little Brown yaltini ɗum e ɓataake tiiɗɗo, e les njiimaandi maɓɓe Virago. Binndanɗe Gardening Women yaltinaama e defte binndaaɗe, e binndanɗe ɗereeji e binndanɗe Kindle. Edition Ameriknaajo Jaaynde Chicago Review yaltinii e tiitoonde Rewɓe e Jardiiji mum en: Taariindi gila e jamaanu Elizabeth haa hannde, e hitaande 2012. Tuugnorgal ixya524sgbt47wfylll03zonn86kfpf 164915 164913 2026-04-17T07:55:58Z SUZYFATIMA 13856 164915 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe Jarde:''' Daartol mum en Gila 1600 haa hannde ko deftere 2010 ko fayti e daartol renndo e hortikulture e darnde daartol rewɓe e nder jarde e diisnondiral jarde nde winndiyanke e jaayndiyanke biyeteeɗo Catherine Horwood winndi. Ko adii fof ko bayyinoowo Angalteer biyeteeɗo Little Brown yaltini ɗum e ɓataake tiiɗɗo, e les njiimaandi maɓɓe Virago. == Binndanɗe == Gardening Women yaltinaama e defte binndaaɗe, e binndanɗe ɗereeji e binndanɗe Kindle. Edition Ameriknaajo Jaaynde Chicago Review yaltinii e tiitoonde Rewɓe e Jardiiji mum en: Taariindi gila e jamaanu Elizabeth haa hannde, e hitaande 2012. == Tuugnorgal == 0c0m9xteobsd1kitm2zgptatcnwch2e 164916 164915 2026-04-17T07:59:25Z SUZYFATIMA 13856 164916 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe Jarde:''' Daartol mum en Gila 1600 haa hannde ko deftere 2010 ko fayti e daartol renndo e hortikulture e darnde daartol rewɓe e nder jarde e diisnondiral jarde nde winndiyanke e jaayndiyanke biyeteeɗo Catherine Horwood winndi. Ko adii fof ko bayyinoowo Angalteer biyeteeɗo Little Brown yaltini ɗum e ɓataake tiiɗɗo, e les njiimaandi maɓɓe Virago. == Binndanɗe == Gardening Women yaltinaama e defte binndaaɗe, e binndanɗe ɗereeji e binndanɗe Kindle. Edition Ameriknaajo Jaaynde Chicago Review yaltinii e tiitoonde Rewɓe e Jardiiji mum en: Taariindi gila e jamaanu Elizabeth haa hannde, e hitaande 2012.<ref>[https://www.amazon.co.uk/Gardening-Women-Their-Stories-Present/dp/1844084639/ref=asap_bc?ie=UTF8 Amazon Books: 'Gardening Women: Their Stories From 1600 to the Present': details]</ref><ref>{{Cite book|last=Horwood|first=Catherine|url=https://books.google.com/books?id=RKqMMceJjukC&q=Catherine+Horwood|title=Gardening Women: Their Stories From 1600 to the Present|date=2010-05-06|publisher=Little, Brown Book Group|isbn=978-0-7481-1833-5|language=en}}</ref><ref>[https://www.amazon.co.uk/Gardening-Women-Their-Stories-Present/dp/1844084639/ref=asap_bc?ie=UTF8 Editions]</ref> == Tuugnorgal == <references /> l3azznybdi9412jhevfl4vlkhnpny4n 164917 164916 2026-04-17T08:00:09Z SUZYFATIMA 13856 164917 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe Jarde:''' Daartol mum en Gila 1600 haa hannde ko deftere 2010 ko fayti e daartol renndo e hortikulture e darnde daartol rewɓe e nder jarde e diisnondiral jarde nde winndiyanke e jaayndiyanke biyeteeɗo Catherine Horwood winndi. Ko adii fof ko bayyinoowo Angalteer biyeteeɗo Little Brown yaltini ɗum e ɓataake tiiɗɗo, e les njiimaandi maɓɓe Virago. == Binndanɗe == Gardening Women yaltinaama e defte binndaaɗe, e binndanɗe ɗereeji e binndanɗe Kindle. Edition Ameriknaajo Jaaynde Chicago Review yaltinii e tiitoonde Rewɓe e Jardiiji mum en: Taariindi gila e jamaanu Elizabeth haa hannde, e hitaande 2012.<ref>[https://www.amazon.co.uk/Gardening-Women-Their-Stories-Present/dp/1844084639/ref=asap_bc?ie=UTF8 Amazon Books: 'Gardening Women: Their Stories From 1600 to the Present': details]</ref><ref>{{Cite book|last=Horwood|first=Catherine|url=https://books.google.com/books?id=RKqMMceJjukC&q=Catherine+Horwood|title=Gardening Women: Their Stories From 1600 to the Present|date=2010-05-06|publisher=Little, Brown Book Group|isbn=978-0-7481-1833-5|language=en}}</ref><ref>[https://www.amazon.co.uk/Gardening-Women-Their-Stories-Present/dp/1844084639/ref=asap_bc?ie=UTF8 Editions]</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] fb27jkpujg24wug04sg2w58gogch0tq Liyuan (garden) 0 40189 164918 2026-04-17T08:04:14Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Liyuan (e ɗemngal Sinuwaa: 蠡园) walla Jardiin Li ko jardiin Sinuwaa en to daande maayo Li. Nde inniraa ko Fan Li, jaagorde mawnde e nder diiwaan Yue, gardinooɗo wuro mum caggal nde heɓti diiwaan Wu. Ñalnde heen o yahi laana ndiwoowa e dow ko wiyetee ndeen maayo Wuli e gooto e rewɓe ɓurɓe ŋarɗude e Siin ɓooyɗo ina wiyee Xi Shi. Caggal ɗuum o felliti innirde maayo ngoo innde makko, o inniri ɗum maayo Li. Jardiin mahaaɗo e daande maayo Li, wiyetee ko Jardii..." 164918 wikitext text/x-wiki Liyuan (e ɗemngal Sinuwaa: 蠡园) walla Jardiin Li ko jardiin Sinuwaa en to daande maayo Li. Nde inniraa ko Fan Li, jaagorde mawnde e nder diiwaan Yue, gardinooɗo wuro mum caggal nde heɓti diiwaan Wu. Ñalnde heen o yahi laana ndiwoowa e dow ko wiyetee ndeen maayo Wuli e gooto e rewɓe ɓurɓe ŋarɗude e Siin ɓooyɗo ina wiyee Xi Shi. Caggal ɗuum o felliti innirde maayo ngoo innde makko, o inniri ɗum maayo Li. Jardiin mahaaɗo e daande maayo Li, wiyetee ko Jardiin Li. Tuugnorgal ry4swvajuvwqogtolmi4pscvk0wogfo 164919 164918 2026-04-17T08:05:33Z SUZYFATIMA 13856 164919 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Liyuan (e ɗemngal Sinuwaa: 蠡园)''' walla Jardiin Li ko jardiin Sinuwaa en to daande maayo Li. Nde inniraa ko Fan Li, jaagorde mawnde e nder diiwaan Yue, gardinooɗo wuro mum caggal nde heɓti diiwaan Wu. Ñalnde heen o yahi laana ndiwoowa e dow ko wiyetee ndeen maayo Wuli e gooto e rewɓe ɓurɓe ŋarɗude e Siin ɓooyɗo ina wiyee Xi Shi. Caggal ɗuum o felliti innirde maayo ngoo innde makko, o inniri ɗum maayo Li. Jardiin mahaaɗo e daande maayo Li, wiyetee ko Jardiin Li. == Tuugnorgal == g0gnshpalsblql6mncaqj823nlrw1w6 164920 164919 2026-04-17T08:07:54Z SUZYFATIMA 13856 164920 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Liyuan (e ɗemngal Sinuwaa: 蠡园)''' walla Jardiin Li ko jardiin Sinuwaa en to daande maayo Li. Nde inniraa ko Fan Li, jaagorde mawnde e nder diiwaan Yue, gardinooɗo wuro mum caggal nde heɓti diiwaan Wu. Ñalnde heen o yahi laana ndiwoowa e dow ko wiyetee ndeen maayo Wuli e gooto e rewɓe ɓurɓe ŋarɗude e Siin ɓooyɗo ina wiyee Xi Shi. Caggal ɗuum o felliti innirde maayo ngoo innde makko, o inniri ɗum maayo Li. Jardiin mahaaɗo e daande maayo Li, wiyetee ko Jardiin Li.<ref>{{cite web|title=Liyuan|url=http://www.chinatouronline.com/china-travel/wuxi/wuxi-attractions/Liyuan-Garden_629.html|accessdate=17 October 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111119063342/http://www.chinatouronline.com/china-travel/wuxi/wuxi-attractions/Liyuan-Garden_629.html|archive-date=19 November 2011|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 0d14nyfnp379mguprd51qn2ap63r77b Jenny Boult 0 40190 164921 2026-04-17T08:12:37Z Hauwasysy 14067 Created page with "Jenny Boult (8 oktoobar 1951 – 1 noowammbar 2005), ganndiraaɗo kadi MML Bliss, ko jimoowo, binndoowo pijirlooji, e bayyinoowo Ostarali. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Jennifer Boult jibinaa ko to wuro wiyeteengo Warwickshire, to Angalteer, e hitaande 1951, o eggini to Ostarali hirnaange e ɓesngu makko e hitaande 1967. Galle makko jibinaa ko yumma makko Florence Mary (Molly) Boult (innde makko gadane Elliot), baaba makko Leslie Dean Boult, miñiiko gorko biyeteeɗo Je..." 164921 wikitext text/x-wiki Jenny Boult (8 oktoobar 1951 – 1 noowammbar 2005), ganndiraaɗo kadi MML Bliss, ko jimoowo, binndoowo pijirlooji, e bayyinoowo Ostarali. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Jennifer Boult jibinaa ko to wuro wiyeteengo Warwickshire, to Angalteer, e hitaande 1951, o eggini to Ostarali hirnaange e ɓesngu makko e hitaande 1967. Galle makko jibinaa ko yumma makko Florence Mary (Molly) Boult (innde makko gadane Elliot), baaba makko Leslie Dean Boult, miñiiko gorko biyeteeɗo Jeremy Dean Boult An Christine Jr. Boult janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Applecross to Perth, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1968, o heɓi kadi bursi Commonwealth to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange. Boult janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Applecross Kugal Boult wuuri ko juuti to Sydney e Melbourne hade mum hootde Perth e ɓiyiiko gorko cukalel, caggal ɗuum o ummii Adelaide e Harry Bardwell e ɓiyiiko Daniel e hitaande 1977. O waɗii heen geɗal e sosde fedde yimooɓe laabi sehilaaɓe to Adelaide to Box Factory e hitaande 1975, o hoɗi duuɓi keewɗi hade makko yahde Norwood St ngam yahde McLaren St. O woniino kadi Ostarali worgo e Sekreteruuji ngenndiiji fedde yimooɓe haa hitaande 1983. O jeyaa ko e fedde naalankaagal rewɓe to Adelaide. E hitaande 1986 o woniino Winndiyanke e Hoɗorde to Adelaide Festival Center, o rokkaama kadi Fedde Winndiyaŋke mawnde to Yiilirde Binndol to Fedde Naalankaagal to Ostarali. E hitaande 1994 o ummii o fayi wuro tokooso, taariindi, wiyeteengo Derby, to Tasmani, kanko e sehil makko ɓooyɗo, gollodiiɗo makko biyeteeɗo Tim Smith. E hitaande 1999 Boult wayli innde mum, o inniri ɗum Magenta Maria Loveday Bliss, o winndi heen MML Bliss. MML Bliss wuuri duuɓi keewɗi to Launceston, ko kanko woni hooreejo fedde yimre Tasmania. Recognition Boult wonnoo ko gooto e dañɓe njeenaari Anne Elder e hitaande 1981 ngam « otel mo anndaaka », woni deftere makko adannde e jimɗi. E hitaande 2002 o rokkaa njeenaari winndiyaŋkooɓe Booranga to duɗal jaaɓi haaɗtirde Charles Sturt to Wagga Wagga, to leydi Galles du Sud. O woniino ƴeewtotooɗo defte e nder jaayndeeji Thylazine e Sidewalk, o heɓi kadi njeenaari Hydro Tasmania e hitaande 2003. Yimre, daartol e pijirlooji Jenny Boult e MML Bliss peeñii e jaayɗe, jaayndeeji e antoloji e nder Ostarali e caggal leydi. Golle makko firaama e ɗemɗe Farayse, Suwed, Norwees, Urdu, Almaañ e Itaali. Caggal nguurndam e maayde O sankii ko to Launceston e hitaande 2005 caggal hare juutnde e kanseer daande. Binndanɗe Golliima no Jenny Boult nii Yimre otel mo anndaaka (Bent Enterprises, 1981) Yimre juuɗe (Enterprise Bent, 1982) Waawaa wallude koyɗol binndol (All Out Ensemble, 1982) diwgol jimɗi 39 (Jaaynde Abalone, 1984) "i" ko daartol juutngol jikku keewɗo faayiida (Konnguɗi e Yiyngooji, 1984) rose daneejo e lootorde (1986) Ko fayti e jimɗi taaniiko Rose (Omnibus / Puffin, 1988) abrasion e nder jimɗi Koolaaɗo kuuɓal (Pinguin, 1993) ɗoo jimɗi (Suudu Teller, 1999) jimɗi (Yimɓe Laabi Sehilaaɓe) Golle ko MML Bliss jimɗi lewru (Jaaynde 2002) Tariya! jimɗi (Cornford Press 2002) - deftere jimɗi wonande sukaaɓe ɓe duuɓi mum en kala. Jimi RAVO (Jaaynde Kornford 2003) jimɗi ɗi kaalaaka (Koolol SideWalk 2003) Tuugnorgal p7a1jjqbhtiry5qmib7e9f8vjsm8czi 164922 164921 2026-04-17T08:13:51Z Hauwasysy 14067 164922 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jenny Boult''' (8 oktoobar 1951 – 1 noowammbar 2005), ganndiraaɗo kadi MML Bliss, ko jimoowo, binndoowo pijirlooji, e bayyinoowo Ostarali. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Jennifer Boult jibinaa ko to wuro wiyeteengo Warwickshire, to Angalteer, e hitaande 1951, o eggini to Ostarali hirnaange e ɓesngu makko e hitaande 1967. Galle makko jibinaa ko yumma makko Florence Mary (Molly) Boult (innde makko gadane Elliot), baaba makko Leslie Dean Boult, miñiiko gorko biyeteeɗo Jeremy Dean Boult An Christine Jr. Boult janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Applecross to Perth, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1968, o heɓi kadi bursi Commonwealth to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange. Boult janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Applecross Kugal Boult wuuri ko juuti to Sydney e Melbourne hade mum hootde Perth e ɓiyiiko gorko cukalel, caggal ɗuum o ummii Adelaide e Harry Bardwell e ɓiyiiko Daniel e hitaande 1977. O waɗii heen geɗal e sosde fedde yimooɓe laabi sehilaaɓe to Adelaide to Box Factory e hitaande 1975, o hoɗi duuɓi keewɗi hade makko yahde Norwood St ngam yahde McLaren St. O woniino kadi Ostarali worgo e Sekreteruuji ngenndiiji fedde yimooɓe haa hitaande 1983. O jeyaa ko e fedde naalankaagal rewɓe to Adelaide. E hitaande 1986 o woniino Winndiyanke e Hoɗorde to Adelaide Festival Center, o rokkaama kadi Fedde Winndiyaŋke mawnde to Yiilirde Binndol to Fedde Naalankaagal to Ostarali. E hitaande 1994 o ummii o fayi wuro tokooso, taariindi, wiyeteengo Derby, to Tasmani, kanko e sehil makko ɓooyɗo, gollodiiɗo makko biyeteeɗo Tim Smith. E hitaande 1999 Boult wayli innde mum, o inniri ɗum Magenta Maria Loveday Bliss, o winndi heen MML Bliss. MML Bliss wuuri duuɓi keewɗi to Launceston, ko kanko woni hooreejo fedde yimre Tasmania. Recognition Boult wonnoo ko gooto e dañɓe njeenaari Anne Elder e hitaande 1981 ngam « otel mo anndaaka », woni deftere makko adannde e jimɗi. E hitaande 2002 o rokkaa njeenaari winndiyaŋkooɓe Booranga to duɗal jaaɓi haaɗtirde Charles Sturt to Wagga Wagga, to leydi Galles du Sud. O woniino ƴeewtotooɗo defte e nder jaayndeeji Thylazine e Sidewalk, o heɓi kadi njeenaari Hydro Tasmania e hitaande 2003. Yimre, daartol e pijirlooji Jenny Boult e MML Bliss peeñii e jaayɗe, jaayndeeji e antoloji e nder Ostarali e caggal leydi. Golle makko firaama e ɗemɗe Farayse, Suwed, Norwees, Urdu, Almaañ e Itaali. Caggal nguurndam e maayde O sankii ko to Launceston e hitaande 2005 caggal hare juutnde e kanseer daande. Binndanɗe Golliima no Jenny Boult nii Yimre otel mo anndaaka (Bent Enterprises, 1981) Yimre juuɗe (Enterprise Bent, 1982) Waawaa wallude koyɗol binndol (All Out Ensemble, 1982) diwgol jimɗi 39 (Jaaynde Abalone, 1984) "i" ko daartol juutngol jikku keewɗo faayiida (Konnguɗi e Yiyngooji, 1984) rose daneejo e lootorde (1986) Ko fayti e jimɗi taaniiko Rose (Omnibus / Puffin, 1988) abrasion e nder jimɗi Koolaaɗo kuuɓal (Pinguin, 1993) ɗoo jimɗi (Suudu Teller, 1999) jimɗi (Yimɓe Laabi Sehilaaɓe) Golle ko MML Bliss jimɗi lewru (Jaaynde 2002) Tariya! jimɗi (Cornford Press 2002) - deftere jimɗi wonande sukaaɓe ɓe duuɓi mum en kala. Jimi RAVO (Jaaynde Kornford 2003) jimɗi ɗi kaalaaka (Koolol SideWalk 2003) Tuugnorgal hz4jbb152zt88e7wu8oe2h21zzk3ztk 164923 164922 2026-04-17T08:25:48Z Hauwasysy 14067 164923 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jenny Boult''' (8 oktoobar 1951 – 1 noowammbar 2005), ganndiraaɗo kadi MML Bliss, ko jimoowo, binndoowo pijirlooji, e bayyinoowo Ostarali. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Jennifer Boult jibinaa ko to wuro wiyeteengo Warwickshire, to Angalteer, e hitaande 1951, o eggini to Ostarali hirnaange e ɓesngu makko e hitaande 1967. Galle makko jibinaa ko yumma makko Florence Mary (Molly) Boult (innde makko gadane Elliot), baaba makko Leslie Dean Boult, miñiiko gorko biyeteeɗo Jeremy Dean Boult An Christine Jr. Boult janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Applecross to Perth, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1968, o heɓi kadi bursi Commonwealth to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange. Boult janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Applecross Kugal Boult wuuri ko juuti to Sydney e Melbourne hade mum hootde Perth e ɓiyiiko gorko cukalel, caggal ɗuum o ummii Adelaide e Harry Bardwell e ɓiyiiko Daniel e hitaande 1977. O waɗii heen geɗal e sosde fedde yimooɓe laabi sehilaaɓe to Adelaide to Box Factory e hitaande 1975, o hoɗi duuɓi keewɗi hade makko yahde Norwood St ngam yahde McLaren St. O woniino kadi Ostarali worgo e Sekreteruuji ngenndiiji fedde yimooɓe haa hitaande 1983. O jeyaa ko e fedde naalankaagal rewɓe to Adelaide. E hitaande 1986 o woniino Winndiyanke e Hoɗorde to Adelaide Festival Center, o rokkaama kadi Fedde Winndiyaŋke mawnde to Yiilirde Binndol to Fedde Naalankaagal to Ostarali. E hitaande 1994 o ummii o fayi wuro tokooso, taariindi, wiyeteengo Derby, to Tasmani, kanko e sehil makko ɓooyɗo, gollodiiɗo makko biyeteeɗo Tim Smith. E hitaande 1999 Boult wayli innde mum, o inniri ɗum Magenta Maria Loveday Bliss, o winndi heen MML Bliss. MML Bliss wuuri duuɓi keewɗi to Launceston, ko kanko woni hooreejo fedde yimre Tasmania. Recognition Boult wonnoo ko gooto e dañɓe njeenaari Anne Elder e hitaande 1981 ngam « otel mo anndaaka », woni deftere makko adannde e jimɗi. E hitaande 2002 o rokkaa njeenaari winndiyaŋkooɓe Booranga to duɗal jaaɓi haaɗtirde Charles Sturt to Wagga Wagga, to leydi Galles du Sud. O woniino ƴeewtotooɗo defte e nder jaayndeeji Thylazine e Sidewalk, o heɓi kadi njeenaari Hydro Tasmania e hitaande 2003. Yimre, daartol e pijirlooji Jenny Boult e MML Bliss peeñii e jaayɗe, jaayndeeji e antoloji e nder Ostarali e caggal leydi. Golle makko firaama e ɗemɗe Farayse, Suwed, Norwees, Urdu, Almaañ e Itaali. Caggal nguurndam e maayde O sankii ko to Launceston e hitaande 2005 caggal hare juutnde e kanseer daande. Binndanɗe Golliima no Jenny Boult nii Yimre otel mo anndaaka (Bent Enterprises, 1981) Yimre juuɗe (Enterprise Bent, 1982) Waawaa wallude koyɗol binndol (All Out Ensemble, 1982) diwgol jimɗi 39 (Jaaynde Abalone, 1984) "i" ko daartol juutngol jikku keewɗo faayiida (Konnguɗi e Yiyngooji, 1984) rose daneejo e lootorde (1986) Ko fayti e jimɗi taaniiko Rose (Omnibus / Puffin, 1988) abrasion e nder jimɗi Koolaaɗo kuuɓal (Pinguin, 1993) ɗoo jimɗi (Suudu Teller, 1999) jimɗi (Yimɓe Laabi Sehilaaɓe) Golle ko MML Bliss jimɗi lewru (Jaaynde 2002) Tariya! jimɗi (Cornford Press 2002) - deftere jimɗi wonande sukaaɓe ɓe duuɓi mum en kala. Jimi RAVO (Jaaynde Kornford 2003) jimɗi ɗi kaalaaka (Koolol SideWalk 2003)ref name="abc"/> Her birth family consisted of mother Florence Mary (Molly) Boult (maiden name Elliot), father Leslie Dean Boult, younger brother Jeremy Dean Boult Jr and younger sister Christine Anne Boult.<ref name="AustLit" /><ref>{{cite news|title=Scholarship Scheme|url=https://trove.nla.gov.au/newspaper/article/95674524|accessdate=14 June 2019|work=Kalgoorlie Miner|date=18 July 1950|page=1}}</ref><ref name="bliss">{{cite web|title=Magenta Bliss (formerly, Jenny Boult)|url=http://friendlystreetpoets.org.au/poetry/sample-of-poets/magenta-bliss-formerly-jenny-boult/|website=Friendly Street Poets|date=13 December 2007|accessdate=14 June 2019|location=Adelaide}}</ref><ref name="slsa">{{cite book|title=Women's Art Movement: Summary record 1974-1986|date=24 January 2017|url=https://catalog.slsa.sa.gov.au:443/record=b2573128~S1|access-date=26 January 2022}}</ref><ref name="AustLit2">{{cite web|title=Jenny Boult i(348 works by) (a.k.a. Magenta Maria Loveday Bliss)|url=https://www.austlit.edu.au/austlit/page/A7934|website=AustLit|accessdate=14 June 2019|location=Melbourne}}</ref> Tuugnorgal <references /> npil68nry03fizryn0g1jp94x7degke Jan Owen (poet) 0 40191 164924 2026-04-17T08:31:06Z Hauwasysy 14067 Created page with "Jan Owen (jibinaa ko 18 ut 1940) ko yimoowo Ostarali hannde. Ngendam Jan Owen jibinaa ko Janette Muriel Sincock to Adelaide, to Ostarali worgo, o janngi toon e to Melbourne, o yalti ko yaawi ngam golloraade balloowo laboratuwaar.E nder kitaale 60 o janngi naalankaagal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, caggal ɗuum o woni defterdu, caggal ɗuum o yahri no feewi e nder Orop e Asii. Owen golliima e binndol, jannginoowo binndol teskinngol e rewtinoowo gila 1985. E..." 164924 wikitext text/x-wiki Jan Owen (jibinaa ko 18 ut 1940) ko yimoowo Ostarali hannde. Ngendam Jan Owen jibinaa ko Janette Muriel Sincock to Adelaide, to Ostarali worgo, o janngi toon e to Melbourne, o yalti ko yaawi ngam golloraade balloowo laboratuwaar.E nder kitaale 60 o janngi naalankaagal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, caggal ɗuum o woni defterdu, caggal ɗuum o yahri no feewi e nder Orop e Asii. Owen golliima e binndol, jannginoowo binndol teskinngol e rewtinoowo gila 1985. E lewru sulyee 2016 o rokkaa njeenaari ciftorgol Philip Hodgins e nder ñalngu winndooɓe Mildura. Bindi ɓantol Owen fuɗɗii winndude jimɗi ko e duuɓi capanɗe tati, e deftere makko adannde, Boy with Telescope (1986), heɓi njeenaari Anne Elder. O waɗii hoɗorde binndol keewnde to Ostarali e kadi to Itali, Farayse, Malesi, e Ecoppi. Njeenaaje makko ina njeyaa heen njeenaari ciftorgol Philip Hodgins, njeenaari Mary Gilmore e njeenaari jimɗi Gwen Harwood. E hitaande 2007, o dañii njeenaari Max Harris Poetry Award ngam jimɗi makko "Scent, Comb, Spoon". Ñaawooɓe ɓee mbinndi: "yimre moƴƴere, heewnde resonansiiji teskinɗi e dow tiitoonde ciftorgol e fedde. Yimre ndee ina wirna caɗeele mbaawkaaji e disharmonies kono sahaa fof ina wirna miijo e ko min njogii ko ɓuri weltaade e kala janngugol". E nder yeewtere rajo e hitaande 2002, Owen wiyi wonde "miɗo sikki sahaa e sahaa fof miɗo foti winndude satire politik walla etaade haɓaade caɗeele goongaaje e oo aduna, caggal ɗuum miɗo siftora konngol Taoist gootol ngol woni 'Aɗa sikki aɗa waawi moƴƴinde aduna oo? Mi sikkaani so ina waawi waɗeede'." ina metti no feewi. ... Miɗo sikki eɗen njiɗi caɗeele e dimmbagol, e kesam-hesamaagu no ƴeewru-ɗen geɗe ɗe yimre waawi rokkude en." Owen janngii jimɗi mum to Friendly Street Poets, o yaltini ɗum e nder defte maɓɓe. Bibliyogaraafi Bindi ɓantol Suka gorko jogiiɗo teleskop (Angus e Robertson, 1986) ISBN 0-207-15296-9 Koppi koppi dow annoore (Angus e Robertson, 1990) ISBN 0-207-16582-3 Wakkati ɓiɗɓe leɗɗe ɓaleeje (Molonglo, 1993) ISBN 0-646-12147-2 Ɗemɗe jamma (William Heinemann, 1994) ISBN 0-85561-515-X Wondude e waktuuji (Duundeeji joy, 2002) ISBN 0-86418-775-0 Jaaynde Picaro, 2007) ISBN 978-1920957421 Yimre 1980-2008 (Jaaynde John Leonard, 2008) ISBN 978-09775787-8-8 Feewnaama Ko e ballondiral e Bray, John Jefferson (1983), limto 7 janngoowo jimɗi St Koolondiral waktu e ɗemngal e Peter Boyle (Maayo kuuraa, 2000) ISBN 978-0-86418-698-0 Suudu Hoɗorde: Yimre ummoraade e Catal (Ptilotus, 2003) ISBN 0-646-43101-3 Yiyngo Tuugnorgal 4odcxf7fobqpm72omq8zc1zwu4erxy3 164925 164924 2026-04-17T08:32:28Z Hauwasysy 14067 164925 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jan Owen''' (jibinaa ko 18 ut 1940) ko yimoowo Ostarali hannde. Ngendam Jan Owen jibinaa ko Janette Muriel Sincock to Adelaide, to Ostarali worgo, o janngi toon e to Melbourne, o yalti ko yaawi ngam golloraade balloowo laboratuwaar.E nder kitaale 60 o janngi naalankaagal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, caggal ɗuum o woni defterdu, caggal ɗuum o yahri no feewi e nder Orop e Asii. Owen golliima e binndol, jannginoowo binndol teskinngol e rewtinoowo gila 1985. E lewru sulyee 2016 o rokkaa njeenaari ciftorgol Philip Hodgins e nder ñalngu winndooɓe Mildura. Bindi ɓantol Owen fuɗɗii winndude jimɗi ko e duuɓi capanɗe tati, e deftere makko adannde, Boy with Telescope (1986), heɓi njeenaari Anne Elder. O waɗii hoɗorde binndol keewnde to Ostarali e kadi to Itali, Farayse, Malesi, e Ecoppi. Njeenaaje makko ina njeyaa heen njeenaari ciftorgol Philip Hodgins, njeenaari Mary Gilmore e njeenaari jimɗi Gwen Harwood. E hitaande 2007, o dañii njeenaari Max Harris Poetry Award ngam jimɗi makko "Scent, Comb, Spoon". Ñaawooɓe ɓee mbinndi: "yimre moƴƴere, heewnde resonansiiji teskinɗi e dow tiitoonde ciftorgol e fedde. Yimre ndee ina wirna caɗeele mbaawkaaji e disharmonies kono sahaa fof ina wirna miijo e ko min njogii ko ɓuri weltaade e kala janngugol". E nder yeewtere rajo e hitaande 2002, Owen wiyi wonde "miɗo sikki sahaa e sahaa fof miɗo foti winndude satire politik walla etaade haɓaade caɗeele goongaaje e oo aduna, caggal ɗuum miɗo siftora konngol Taoist gootol ngol woni 'Aɗa sikki aɗa waawi moƴƴinde aduna oo? Mi sikkaani so ina waawi waɗeede'." ina metti no feewi. ... Miɗo sikki eɗen njiɗi caɗeele e dimmbagol, e kesam-hesamaagu no ƴeewru-ɗen geɗe ɗe yimre waawi rokkude en." Owen janngii jimɗi mum to Friendly Street Poets, o yaltini ɗum e nder defte maɓɓe. Bibliyogaraafi Bindi ɓantol Suka gorko jogiiɗo teleskop (Angus e Robertson, 1986) ISBN 0-207-15296-9 Koppi koppi dow annoore (Angus e Robertson, 1990) ISBN 0-207-16582-3 Wakkati ɓiɗɓe leɗɗe ɓaleeje (Molonglo, 1993) ISBN 0-646-12147-2 Ɗemɗe jamma (William Heinemann, 1994) ISBN 0-85561-515-X Wondude e waktuuji (Duundeeji joy, 2002) ISBN 0-86418-775-0 Jaaynde Picaro, 2007) ISBN 978-1920957421 Yimre 1980-2008 (Jaaynde John Leonard, 2008) ISBN 978-09775787-8-8 Feewnaama Ko e ballondiral e Bray, John Jefferson (1983), limto 7 janngoowo jimɗi St Koolondiral waktu e ɗemngal e Peter Boyle (Maayo kuuraa, 2000) ISBN 978-0-86418-698-0 Suudu Hoɗorde: Yimre ummoraade e Catal (Ptilotus, 2003) ISBN 0-646-43101-3 Yiyngo Tuugnorgal n2s8xec0c13b80ediwpayrkoq6avpym 164928 164925 2026-04-17T08:45:04Z Hauwasysy 14067 164928 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jan Owen''' (jibinaa ko 18 ut 1940) ko yimoowo Ostarali hannde. Ngendam Jan Owen jibinaa ko Janette Muriel Sincock to Adelaide, to Ostarali worgo, o janngi toon e to Melbourne, o yalti ko yaawi ngam golloraade balloowo laboratuwaar.E nder kitaale 60 o janngi naalankaagal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, caggal ɗuum o woni defterdu, caggal ɗuum o yahri no feewi e nder Orop e Asii. Owen golliima e binndol, jannginoowo binndol teskinngol e rewtinoowo gila 1985. E lewru sulyee 2016 o rokkaa njeenaari ciftorgol Philip Hodgins e nder ñalngu winndooɓe Mildura. Bindi ɓantol Owen fuɗɗii winndude jimɗi ko e duuɓi capanɗe tati, e deftere makko adannde, Boy with Telescope (1986), heɓi njeenaari Anne Elder. O waɗii hoɗorde binndol keewnde to Ostarali e kadi to Itali, Farayse, Malesi, e Ecoppi. Njeenaaje makko ina njeyaa heen njeenaari ciftorgol Philip Hodgins, njeenaari Mary Gilmore e njeenaari jimɗi Gwen Harwood. E hitaande 2007, o dañii njeenaari Max Harris Poetry Award ngam jimɗi makko "Scent, Comb, Spoon". Ñaawooɓe ɓee mbinndi: "yimre moƴƴere, heewnde resonansiiji teskinɗi e dow tiitoonde ciftorgol e fedde. Yimre ndee ina wirna caɗeele mbaawkaaji e disharmonies kono sahaa fof ina wirna miijo e ko min njogii ko ɓuri weltaade e kala janngugol". E nder yeewtere rajo e hitaande 2002, Owen wiyi wonde "miɗo sikki sahaa e sahaa fof miɗo foti winndude satire politik walla etaade haɓaade caɗeele goongaaje e oo aduna, caggal ɗuum miɗo siftora konngol Taoist gootol ngol woni 'Aɗa sikki aɗa waawi moƴƴinde aduna oo? Mi sikkaani so ina waawi waɗeede'." ina metti no feewi. ... Miɗo sikki eɗen njiɗi caɗeele e dimmbagol, e kesam-hesamaagu no ƴeewru-ɗen geɗe ɗe yimre waawi rokkude en." Owen janngii jimɗi mum to Friendly Street Poets, o yaltini ɗum e nder defte maɓɓe. Bibliyogaraafi Bindi ɓantol Suka gorko jogiiɗo teleskop (Angus e Robertson, 1986) ISBN 0-207-15296-9 Koppi koppi dow annoore (Angus e Robertson, 1990) ISBN 0-207-16582-3 Wakkati ɓiɗɓe leɗɗe ɓaleeje (Molonglo, 1993) ISBN 0-646-12147-2 Ɗemɗe jamma (William Heinemann, 1994) ISBN 0-85561-515-X Wondude e waktuuji (Duundeeji joy, 2002) ISBN 0-86418-775-0 Jaaynde Picaro, 2007) ISBN 978-1920957421 Yimre 1980-2008 (Jaaynde John Leonard, 2008) ISBN 978-09775787-8-8 Feewnaama Ko e ballondiral e Bray, John Jefferson (1983), limto 7 janngoowo jimɗi St Koolondiral waktu e ɗemngal e Peter Boyle (Maayo kuuraa, 2000) ISBN 978-0-86418-698-0 Suudu Hoɗorde: Yimre ummoraade e Catal (Ptilotus, 2003) ISBN 0-646-43101-3 <ref name="Austlit">{{cite web|title=Austlit — Jan Owen|publisher=Austlit|url=https://www.austlit.edu.au/austlit/page/A18466|access-date=6 April 2024}}</ref><ref name="=&quot;UNSW&quot;">{{cite web|title="Guide to the Papers of Jan Owen [MSS 092]"|publisher=University of NSW|url=https://www.unsw.adfa.edu.au/special-collections/guide-papers-jan-owen-mss-092|access-date=6 April 2024}}</ref><ref name="SOT">[http://www.abc.net.au/rn/spiritofthings/stories/2002/750063.htm "Secular Hymns: Three Secular Poets on Religion" on ''The Spirit of Things'', ABC-TV, 2002-12-22]</ref><ref name="MHPA">[https://web.archive.org/web/20080930163634/http://poetryandpoeticscentre.com/index.php/Max_Harris_Poetry_Award_2007_results Max Harris Poetry Award 2007]</ref><ref>{{cite web|title=Jan Owen|website=Friendly Street Poets|url=http://friendlystreetpoets.org.au/poetry/sample-of-poets/owen-j/|access-date=13 February 2021}}</ref> Tuugnorgal <references /> r7pogdkhbzfft1jvfc51qmpkx718b0j Winifred Mary Page 0 40192 164926 2026-04-17T08:39:49Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Winifred Mary Page (11 noowammbar 1887 – 9 mars 1965) ko ganndo leɗɗe, taksonomi, e ganndo ko faati e ƴiye, ganndiraaɗo wiɗtooji mum e dow funeeɓe e ƴiye, bayyinaaɗi e nder jaaynde wiyeteende “Transactions” fedde ƴiye Biritaan. E hitaande 1951 o suɓaa e fedde Linnean Society to Londres nde o heɓi duuɓi 60. Ngendam Winifred Mary Page jibinaa ko ñalnde 11 noowammbar 1887. Ko o ganndo leɗɗe, ganndo taksonomi, ganndo ko faati e mborosaaji, ganndiraaɗo..." 164926 wikitext text/x-wiki Winifred Mary Page (11 noowammbar 1887 – 9 mars 1965) ko ganndo leɗɗe, taksonomi, e ganndo ko faati e ƴiye, ganndiraaɗo wiɗtooji mum e dow funeeɓe e ƴiye, bayyinaaɗi e nder jaaynde wiyeteende “Transactions” fedde ƴiye Biritaan. E hitaande 1951 o suɓaa e fedde Linnean Society to Londres nde o heɓi duuɓi 60. Ngendam Winifred Mary Page jibinaa ko ñalnde 11 noowammbar 1887. Ko o ganndo leɗɗe, ganndo taksonomi, ganndo ko faati e mborosaaji, ganndiraaɗo wiɗtooji makko e mborosaaji e mborosaaji ɗi no bayyinaa e jaaynde wiyeteende Transactions de la Société mécologique britannique. E hitaande 1951 o suɓaa e fedde Linnean Society to Londres nde o heɓi duuɓi 60. Page sankii ko ñalnde 9 marse 1965. Abbreviation auteur standard W.M.Page huutortee ko ngam hollirde oo neɗɗo ko binnduɗo so ina siftina innde botanique. Tuugnorgal gl1unq0tqf53qwiv69evr0baotttzhv 164927 164926 2026-04-17T08:40:49Z SUZYFATIMA 13856 164927 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Winifred Mary Page''' (11 noowammbar 1887 – 9 mars 1965) ko ganndo leɗɗe, taksonomi, e ganndo ko faati e ƴiye, ganndiraaɗo wiɗtooji mum e dow funeeɓe e ƴiye, bayyinaaɗi e nder jaaynde wiyeteende “Transactions” fedde ƴiye Biritaan. E hitaande 1951 o suɓaa e fedde Linnean Society to Londres nde o heɓi duuɓi 60. == Ngendam == Winifred Mary Page jibinaa ko ñalnde 11 noowammbar 1887. Ko o ganndo leɗɗe, ganndo taksonomi, ganndo ko faati e mborosaaji, ganndiraaɗo wiɗtooji makko e mborosaaji e mborosaaji ɗi no bayyinaa e jaaynde wiyeteende Transactions de la Société mécologique britannique. E hitaande 1951 o suɓaa e fedde Linnean Society to Londres nde o heɓi duuɓi 60. Page sankii ko ñalnde 9 marse 1965. Abbreviation auteur standard W.M.Page huutortee ko ngam hollirde oo neɗɗo ko binnduɗo so ina siftina innde botanique. == Tuugnorgal == 52bkhgrp71rgpz507tjkzgl51jj0a6i 164931 164927 2026-04-17T09:06:30Z SUZYFATIMA 13856 164931 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Winifred Mary Page''' (11 noowammbar 1887 – 9 mars 1965) ko ganndo leɗɗe, taksonomi, e ganndo ko faati e ƴiye, ganndiraaɗo wiɗtooji mum e dow funeeɓe e ƴiye, bayyinaaɗi e nder jaaynde wiyeteende “Transactions” fedde ƴiye Biritaan. E hitaande 1951 o suɓaa e fedde Linnean Society to Londres nde o heɓi duuɓi 60. == Ngendam == Winifred Mary Page jibinaa ko ñalnde 11 noowammbar 1887. Ko o ganndo leɗɗe, ganndo taksonomi, ganndo ko faati e mborosaaji, ganndiraaɗo wiɗtooji makko e mborosaaji e mborosaaji ɗi no bayyinaa e jaaynde wiyeteende Transactions de la Société mécologique britannique. E hitaande 1951 o suɓaa e fedde Linnean Society to Londres nde o heɓi duuɓi 60. Page sankii ko ñalnde 9 marse 1965. Abbreviation auteur standard W.M.Page huutortee ko ngam hollirde oo neɗɗo ko binnduɗo so ina siftina innde botanique.<ref>{{cite web|title=Page, Winifred Mary|url=http://kiki.huh.harvard.edu/databases/botanist_search.php?id=67685|accessdate=22 September 2018|website=kiki.huh.harvard.edu|publisher=Harvard University Herbaria & Libraries|language=en}}</ref><ref name=":0">{{cite book|last1=Ogilvie|first1=Marilyn|author-link=Marilyn Bailey Ogilvie|url=https://books.google.com/books?id=rUCUAgAAQBAJ&pg=PT270|title=The Biographical Dictionary of Women in Science: Pioneering Lives From Ancient Times to the Mid-20th Century|last2=Harvey|first2=Joy|author-link2=Joy Harvey|date=2003|publisher=Routledge|isbn=9781135963439|page=972|language=en|accessdate=22 September 2018}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> g81au74yzl5c9g95n3zh6l74pqsa70v 164932 164931 2026-04-17T09:06:51Z SUZYFATIMA 13856 164932 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Winifred Mary Page''' (11 noowammbar 1887 – 9 mars 1965) ko ganndo leɗɗe, taksonomi, e ganndo ko faati e ƴiye, ganndiraaɗo wiɗtooji mum e dow funeeɓe e ƴiye, bayyinaaɗi e nder jaaynde wiyeteende “Transactions” fedde ƴiye Biritaan. E hitaande 1951 o suɓaa e fedde Linnean Society to Londres nde o heɓi duuɓi 60. == Ngendam == Winifred Mary Page jibinaa ko ñalnde 11 noowammbar 1887. Ko o ganndo leɗɗe, ganndo taksonomi, ganndo ko faati e mborosaaji, ganndiraaɗo wiɗtooji makko e mborosaaji e mborosaaji ɗi no bayyinaa e jaaynde wiyeteende Transactions de la Société mécologique britannique. E hitaande 1951 o suɓaa e fedde Linnean Society to Londres nde o heɓi duuɓi 60. Page sankii ko ñalnde 9 marse 1965. Abbreviation auteur standard W.M.Page huutortee ko ngam hollirde oo neɗɗo ko binnduɗo so ina siftina innde botanique.<ref>{{cite web|title=Page, Winifred Mary|url=http://kiki.huh.harvard.edu/databases/botanist_search.php?id=67685|accessdate=22 September 2018|website=kiki.huh.harvard.edu|publisher=Harvard University Herbaria & Libraries|language=en}}</ref><ref name=":0">{{cite book|last1=Ogilvie|first1=Marilyn|author-link=Marilyn Bailey Ogilvie|url=https://books.google.com/books?id=rUCUAgAAQBAJ&pg=PT270|title=The Biographical Dictionary of Women in Science: Pioneering Lives From Ancient Times to the Mid-20th Century|last2=Harvey|first2=Joy|author-link2=Joy Harvey|date=2003|publisher=Routledge|isbn=9781135963439|page=972|language=en|accessdate=22 September 2018}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] em3slu1ifsvvt5n5zxsjfg5x10j5abi Florence Hayward 0 40193 164929 2026-04-17T08:57:04Z Hauwasysy 14067 Created page with "Florence Hayward (13 noowammbar 1858 – 19 lewru bowte 1939), innde binndol « Firenze », ko yimoowo to Ostarali worgo. Tariya Florence ko ɓiy Filip Henri Burden e debbo mum Mary Burden jibinaaɗo Jones, kadi ko miñiiko debbo biyeteeɗo Fred Burden. Baaba maɓɓe maayi ko e cukaagu, yumma maɓɓe resi sosɗo The Advertiser, hono John Henry Barrow, ƴettuɗo sukaaɓe mum. O resii Dr. O toɗɗaa ko Cafroowo tedduɗo to Royal Adelaide, o jannginii to duɗal jaaɓi haa..." 164929 wikitext text/x-wiki Florence Hayward (13 noowammbar 1858 – 19 lewru bowte 1939), innde binndol « Firenze », ko yimoowo to Ostarali worgo. Tariya Florence ko ɓiy Filip Henri Burden e debbo mum Mary Burden jibinaaɗo Jones, kadi ko miñiiko debbo biyeteeɗo Fred Burden. Baaba maɓɓe maayi ko e cukaagu, yumma maɓɓe resi sosɗo The Advertiser, hono John Henry Barrow, ƴettuɗo sukaaɓe mum. O resii Dr. O toɗɗaa ko Cafroowo tedduɗo to Royal Adelaide, o jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. O golliima to Angalteer e Farayse e jappeere mawnde, o arti Adelaide, o woni Kolonel Hayward CMG. Ko o sehil C. J. Dennis, kadi ko o koɗo sahaa e sahaa fof to galle makko to Toolangi, to Victoria. Deftere In the Jardin of Arden ndee ko geɗel gootel e ɗeen jooɗorɗe. O siftinaama wonde ko o daraniiɗo hakkeeji daabaaji, ko o ñaamoowo teewu. Binndanɗe Blues ɓooyɗo e Reds e Aayeeji goɗɗi Pritchard Bros. 1915 (yimre tiitoonde ndee ina hollita annduɓe ɓooyɓe kolees Saints e Princes, yahooɓe to "yeeso") Daande nder Rama hitaande 1916 Ko waɗi Jack jaleeɗo oo jaleeɗe ko Esmond George holliri ɗum (Rigby 1916) Feere Naange e Giants Shadow ill. Esmond George (Rigby hitaande 1916) Aayeeji 1924 Orkestra nguurndam Remoowo Hays e woɗɓe Nafooje timmuɗe kollitooje no feewi e nder aayeeji: winndaa ko e gese Farayse e Flanders 1914–1918 Taali e Taali Wutteeji e Alaa Wutteeji 1920 ill. Marjori D. Kay Tuugnorgal 0bzukd2j4jvsfllkjz666dztgjfutqh 164930 164929 2026-04-17T09:01:43Z Hauwasysy 14067 164930 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Florence Hayward''' (13 noowammbar 1858 – 19 lewru bowte 1939), innde binndol « Firenze », ko yimoowo to Ostarali worgo. Tariya Florence ko ɓiy Filip Henri Burden e debbo mum Mary Burden jibinaaɗo Jones, kadi ko miñiiko debbo biyeteeɗo Fred Burden. Baaba maɓɓe maayi ko e cukaagu, yumma maɓɓe resi sosɗo The Advertiser, hono John Henry Barrow, ƴettuɗo sukaaɓe mum. O resii Dr. O toɗɗaa ko Cafroowo tedduɗo to Royal Adelaide, o jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. O golliima to Angalteer e Farayse e jappeere mawnde, o arti Adelaide, o woni Kolonel Hayward CMG. Ko o sehil C. J. Dennis, kadi ko o koɗo sahaa e sahaa fof to galle makko to Toolangi, to Victoria. Deftere In the Jardin of Arden ndee ko geɗel gootel e ɗeen jooɗorɗe. O siftinaama wonde ko o daraniiɗo hakkeeji daabaaji, ko o ñaamoowo teewu. Binndanɗe Blues ɓooyɗo e Reds e Aayeeji goɗɗi Pritchard Bros. 1915 (yimre tiitoonde ndee ina hollita annduɓe ɓooyɓe kolees Saints e Princes, yahooɓe to "yeeso") Daande nder Rama hitaande 1916 Ko waɗi Jack jaleeɗo oo jaleeɗe ko Esmond George holliri ɗum (Rigby 1916) Feere Naange e Giants Shadow ill. Esmond George (Rigby hitaande 1916) Aayeeji 1924 Orkestra nguurndam Remoowo Hays e woɗɓe Nafooje timmuɗe kollitooje no feewi e nder aayeeji: winndaa ko e gese Farayse e Flanders 1914–1918 Taali e Taali Wutteeji e Alaa Wutteeji 1920 ill. Marjori D. Kay Tuugnorgal 3hoghvg36pwco2xi0wyggiiraegy8wv 164933 164930 2026-04-17T09:10:28Z Hauwasysy 14067 164933 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Florence Hayward''' (13 noowammbar 1858 – 19 lewru bowte 1939), innde binndol « Firenze », ko yimoowo to Ostarali worgo. Tariya Florence ko ɓiy Filip Henri Burden e debbo mum Mary Burden jibinaaɗo Jones, kadi ko miñiiko debbo biyeteeɗo Fred Burden. Baaba maɓɓe maayi ko e cukaagu, yumma maɓɓe resi sosɗo The Advertiser, hono John Henry Barrow, ƴettuɗo sukaaɓe mum. O resii Dr. O toɗɗaa ko Cafroowo tedduɗo to Royal Adelaide, o jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. O golliima to Angalteer e Farayse e jappeere mawnde, o arti Adelaide, o woni Kolonel Hayward CMG. Ko o sehil C. J. Dennis, kadi ko o koɗo sahaa e sahaa fof to galle makko to Toolangi, to Victoria. Deftere In the Jardin of Arden ndee ko geɗel gootel e ɗeen jooɗorɗe. O siftinaama wonde ko o daraniiɗo hakkeeji daabaaji, ko o ñaamoowo teewu. Binndanɗe Blues ɓooyɗo e Reds e Aayeeji goɗɗi Pritchard Bros. 1915 (yimre tiitoonde ndee ina hollita annduɓe ɓooyɓe kolees Saints e Princes, yahooɓe to "yeeso") Daande nder Rama hitaande 1916 Ko waɗi Jack jaleeɗo oo jaleeɗe ko Esmond George holliri ɗum (Rigby 1916) Feere Naange e Giants Shadow ill. Esmond George (Rigby hitaande 1916) Aayeeji 1924 Orkestra nguurndam Remoowo Hays e woɗɓe Nafooje timmuɗe kollitooje no feewi e nder aayeeji: winndaa ko e gese Farayse e Flanders 1914–1918 Taali e Taali Wutteeji e Alaa Wutteeji 1920 ill. Marjori D. Kay<ref>{{cite news|url=https://nla.gov.au/nla.news-article57923329|title=A Letter on Books|newspaper=[[The Register (Adelaide)|The Register]]|volume=LXXXV|issue=23,076|location=Adelaide|date=23 October 1920|accessdate=23 February 2017|page=5|via=National Library of Australia}}</ref><ref>Edgar Crook ''Vegetarianism in Australia – 1788 to 1948: A Cultural and Social History'' 2006 {{ISBN|1847288057}}</ref><ref>{{cite news|url=https://nla.gov.au/nla.news-article59805241|title=Little, but Good|newspaper=[[The Register (Adelaide)|The Register]]|volume=LXXXI|issue=21,610|location=Adelaide|date=12 February 1916|accessdate=23 February 2017|page=4|via=National Library of Australia}}</ref><ref name="bungalow">{{cite news|url=https://nla.gov.au/nla.news-article59379296|title=Reviews of Books|newspaper=[[The Mail (Adelaide)|The Mail]]|volume=4|issue=197|location=Adelaide|date=19 February 1916|accessdate=23 February 2017|page=4|via=National Library of Australia}} "Bungalow Brownies" series</ref><ref>{{cite news|url=https://nla.gov.au/nla.news-article125020969|title=Review Notices|newspaper=[[Murray Pioneer and Australian River Record]]|volume=26|issue=1|location=South Australia|date=7 January 1921|accessdate=23 February 2017|page=8|via=National Library of Australia}}</ref> Tuugnorgal <references /> 7v8eazv7zjs19to0l5vluwx8xtex3ce Wanda Zabłocka 0 40194 164934 2026-04-17T09:10:30Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Wanda Zabłocka (20 desaambar 1900 to Tarnów – 30 noowammbar 1978 to Toruń) ko ganndo leɗɗe, ganndo fitopatoloji e ganndo mykoloji Poloñnaajo. O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nikolaas Kopernik to Toruń (1954-1970). Zabłocka woni binnduɗo golle mikolooji e fitopatoloji, ina heen mikoriza Viola (1935, 1936). Ko kanko kadi winndi defte keewɗe ko faati e funeeɓe wonande renndo ngoo fof. Kugal Zabłocka fuɗɗii jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi-..." 164934 wikitext text/x-wiki Wanda Zabłocka (20 desaambar 1900 to Tarnów – 30 noowammbar 1978 to Toruń) ko ganndo leɗɗe, ganndo fitopatoloji e ganndo mykoloji Poloñnaajo. O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nikolaas Kopernik to Toruń (1954-1970). Zabłocka woni binnduɗo golle mikolooji e fitopatoloji, ina heen mikoriza Viola (1935, 1936). Ko kanko kadi winndi defte keewɗe ko faati e funeeɓe wonande renndo ngoo fof. Kugal Zabłocka fuɗɗii jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Jagiellonian, Kraków e gardagol Władysław Szjnocha (ina gasa tawa ko ganndo leydi Władysław Szajnocha) nde o jannginta to duɗal jaaɓi-haaɗtirde sukaaɓe rewɓe ngam ballal kaalis. E hitaande 1925 o rokkaa doktoraa makko. Ndeen o gollinaama e balloowo mawɗo to Departemaa Botani to Faculté de l’Agriculture, o woni e ƴeewde jaŋde laboratuwaar. Caggal ɗuum, o yilliima Duɗal Botanique e Musée de l’Histoire Naturelle to Vienne e Musée de l’Histoire Naturelle to Pari ngam ɓeydude wiɗtooji makko. E nder cakkital kitaale 1930 o yaltinii deftere ko fayti e funeeɓe mikorizaaji baɗnooɗi jokkondire simbiyotik e mbaydi leɗɗe Viola. E nder wolde adunaare ɗiɗmere, o tawtoraama no feewi e reentaade e reende jawdi duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1945, o daranii binndanɗe makko habilitaasiyoŋ e wiɗtooji makko mikoriza, hitaande rewtunde ndee o ummii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nicolaus Copernicus to Toruń. O tawtoraama sosde Departemaa Botani General e Departemaa Mikrobiyoloji. O wonti hooreejo departemaa Mikoloji. O artiraa e golle porfeseer e hitaande 1954. O woppi golle e hitaande 1970. O fuɗɗii Laboratuwaaruuji Fitopatoloji to nokku jarriborɗo Biyoloji kuutorteeɗo to wuro Koniczynka. Zabłocka ko ganndo ko faati e mikoloji e fitopatoloji. Wiɗto makko ɓurngo teeŋtude ko feewti e Gasteromiseteeji, Hifoloma e mikoriza. O waɗi kadi mikoloji ɓurde heɓtaade yimɓe fof e bayyinde tiitoonde ganndal adannde e mborosaaji e ɗemngal Poloñ (Grzyby kapeluszowe Polski, 1949 e deftere ko faati e mborosaaji mborosaaji e hitaande 1950. O mooftii seedanteeje ngam herbarium duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. Won heen ina keddii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Nicolaus Copernicus won heen kadi ko e Herbarium duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw. Njeenaaje Zabłocka heɓi njeenaari golle juutɗe, njeenaari kaŋŋe, njeenaari kaŋŋe, njeenaari kaɓirgal Polonia Restituta e njeenaari kaŋŋe duɗal jaaɓi haaɗtirde Nicolaus Copernicus. Nguurndam arano e nguurndam neɗɗo Wanda Heitzman jibinaa ko ñalnde 20 desaambar 1900, to Tarnów e nder ko wiyetee e oon sahaa Laamu Galisi e Lodomeri e nder Laamaandi Otiris-Hongiri. O naati duɗal hakkundeewal to Kraków, e hitaande 1918 o heɓi jaŋde toownde e teddungal. Ndeen o ƴettii hitaande wootere e jaŋde ndema to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jagiellonian to Kraków. O jokki jaŋde makko, e hitaande 1923 o heɓi seedantaagal ganndal tago to duɗal jaaɓi haaɗtirde filosofi. E lewru suwee 1925 o resi banndiiko ganndo leɗɗe biyeteeɗo Jan Wojciech Zabłocki. Tuugnorgal 008cdjexcdousyjq662bqjyza0rogg1 164935 164934 2026-04-17T09:12:08Z SUZYFATIMA 13856 164935 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wanda Zabłocka''' (20 desaambar 1900 to Tarnów – 30 noowammbar 1978 to Toruń) ko ganndo leɗɗe, ganndo fitopatoloji e ganndo mykoloji Poloñnaajo. O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nikolaas Kopernik to Toruń (1954-1970). Zabłocka woni binnduɗo golle mikolooji e fitopatoloji, ina heen mikoriza Viola (1935, 1936). Ko kanko kadi winndi defte keewɗe ko faati e funeeɓe wonande renndo ngoo fof. == Kugal == Zabłocka fuɗɗii jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Jagiellonian, Kraków e gardagol Władysław Szjnocha (ina gasa tawa ko ganndo leydi Władysław Szajnocha) nde o jannginta to duɗal jaaɓi-haaɗtirde sukaaɓe rewɓe ngam ballal kaalis. E hitaande 1925 o rokkaa doktoraa makko. Ndeen o gollinaama e balloowo mawɗo to Departemaa Botani to Faculté de l’Agriculture, o woni e ƴeewde jaŋde laboratuwaar. Caggal ɗuum, o yilliima Duɗal Botanique e Musée de l’Histoire Naturelle to Vienne e Musée de l’Histoire Naturelle to Pari ngam ɓeydude wiɗtooji makko. E nder cakkital kitaale 1930 o yaltinii deftere ko fayti e funeeɓe mikorizaaji baɗnooɗi jokkondire simbiyotik e mbaydi leɗɗe Viola. E nder wolde adunaare ɗiɗmere, o tawtoraama no feewi e reentaade e reende jawdi duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1945, o daranii binndanɗe makko habilitaasiyoŋ e wiɗtooji makko mikoriza, hitaande rewtunde ndee o ummii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nicolaus Copernicus to Toruń. O tawtoraama sosde Departemaa Botani General e Departemaa Mikrobiyoloji. O wonti hooreejo departemaa Mikoloji. O artiraa e golle porfeseer e hitaande 1954. O woppi golle e hitaande 1970. O fuɗɗii Laboratuwaaruuji Fitopatoloji to nokku jarriborɗo Biyoloji kuutorteeɗo to wuro Koniczynka. Zabłocka ko ganndo ko faati e mikoloji e fitopatoloji. Wiɗto makko ɓurngo teeŋtude ko feewti e Gasteromiseteeji, Hifoloma e mikoriza. O waɗi kadi mikoloji ɓurde heɓtaade yimɓe fof e bayyinde tiitoonde ganndal adannde e mborosaaji e ɗemngal Poloñ (Grzyby kapeluszowe Polski, 1949 e deftere ko faati e mborosaaji mborosaaji e hitaande 1950. O mooftii seedanteeje ngam herbarium duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. Won heen ina keddii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Nicolaus Copernicus won heen kadi ko e Herbarium duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw. == Njeenaaje == Zabłocka heɓi njeenaari golle juutɗe, njeenaari kaŋŋe, njeenaari kaŋŋe, njeenaari kaɓirgal Polonia Restituta e njeenaari kaŋŋe duɗal jaaɓi haaɗtirde Nicolaus Copernicus. == Nguurndam arano e nguurndam neɗɗo == Wanda Heitzman jibinaa ko ñalnde 20 desaambar 1900, to Tarnów e nder ko wiyetee e oon sahaa Laamu Galisi e Lodomeri e nder Laamaandi Otiris-Hongiri. O naati duɗal hakkundeewal to Kraków, e hitaande 1918 o heɓi jaŋde toownde e teddungal. Ndeen o ƴettii hitaande wootere e jaŋde ndema to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jagiellonian to Kraków. O jokki jaŋde makko, e hitaande 1923 o heɓi seedantaagal ganndal tago to duɗal jaaɓi haaɗtirde filosofi. E lewru suwee 1925 o resi banndiiko ganndo leɗɗe biyeteeɗo Jan Wojciech Zabłocki. == Tuugnorgal == b34s7eyy8hc2g288h28j5k6897c71xe 164936 164935 2026-04-17T09:16:33Z SUZYFATIMA 13856 164936 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wanda Zabłocka''' (20 desaambar 1900 to Tarnów – 30 noowammbar 1978 to Toruń) ko ganndo leɗɗe, ganndo fitopatoloji e ganndo mykoloji Poloñnaajo. O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nikolaas Kopernik to Toruń (1954-1970). Zabłocka woni binnduɗo golle mikolooji e fitopatoloji, ina heen mikoriza Viola (1935, 1936). Ko kanko kadi winndi defte keewɗe ko faati e funeeɓe wonande renndo ngoo fof. == Kugal == Zabłocka fuɗɗii jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Jagiellonian, Kraków e gardagol Władysław Szjnocha (ina gasa tawa ko ganndo leydi Władysław Szajnocha) nde o jannginta to duɗal jaaɓi-haaɗtirde sukaaɓe rewɓe ngam ballal kaalis. E hitaande 1925 o rokkaa doktoraa makko. Ndeen o gollinaama e balloowo mawɗo to Departemaa Botani to Faculté de l’Agriculture, o woni e ƴeewde jaŋde laboratuwaar. Caggal ɗuum, o yilliima Duɗal Botanique e Musée de l’Histoire Naturelle to Vienne e Musée de l’Histoire Naturelle to Pari ngam ɓeydude wiɗtooji makko. E nder cakkital kitaale 1930 o yaltinii deftere ko fayti e funeeɓe mikorizaaji baɗnooɗi jokkondire simbiyotik e mbaydi leɗɗe Viola. E nder wolde adunaare ɗiɗmere, o tawtoraama no feewi e reentaade e reende jawdi duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1945, o daranii binndanɗe makko habilitaasiyoŋ e wiɗtooji makko mikoriza, hitaande rewtunde ndee o ummii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nicolaus Copernicus to Toruń. O tawtoraama sosde Departemaa Botani General e Departemaa Mikrobiyoloji. O wonti hooreejo departemaa Mikoloji. O artiraa e golle porfeseer e hitaande 1954. O woppi golle e hitaande 1970. O fuɗɗii Laboratuwaaruuji Fitopatoloji to nokku jarriborɗo Biyoloji kuutorteeɗo to wuro Koniczynka. Zabłocka ko ganndo ko faati e mikoloji e fitopatoloji. Wiɗto makko ɓurngo teeŋtude ko feewti e Gasteromiseteeji, Hifoloma e mikoriza. O waɗi kadi mikoloji ɓurde heɓtaade yimɓe fof e bayyinde tiitoonde ganndal adannde e mborosaaji e ɗemngal Poloñ (Grzyby kapeluszowe Polski, 1949 e deftere ko faati e mborosaaji mborosaaji e hitaande 1950. O mooftii seedanteeje ngam herbarium duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. Won heen ina keddii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Nicolaus Copernicus won heen kadi ko e Herbarium duɗal jaaɓi haaɗtirde Warsaw. == Njeenaaje == Zabłocka heɓi njeenaari golle juutɗe, njeenaari kaŋŋe, njeenaari kaŋŋe, njeenaari kaɓirgal Polonia Restituta e njeenaari kaŋŋe duɗal jaaɓi haaɗtirde Nicolaus Copernicus. == Nguurndam arano e nguurndam neɗɗo == Wanda Heitzman jibinaa ko ñalnde 20 desaambar 1900, to Tarnów e nder ko wiyetee e oon sahaa Laamu Galisi e Lodomeri e nder Laamaandi Otiris-Hongiri. O naati duɗal hakkundeewal to Kraków, e hitaande 1918 o heɓi jaŋde toownde e teddungal. Ndeen o ƴettii hitaande wootere e jaŋde ndema to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jagiellonian to Kraków. O jokki jaŋde makko, e hitaande 1923 o heɓi seedantaagal ganndal tago to duɗal jaaɓi haaɗtirde filosofi. E lewru suwee 1925 o resi banndiiko ganndo leɗɗe biyeteeɗo Jan Wojciech Zabłocki.<ref name="Michno-Zatorska 1982">{{cite journal|last1=Michno-Zatorska|first1=Zofia|title=Prof. dr Wanda Zabłocka (1900–1978)|journal=Wiadomości Botaniczne|date=1982|volume=26/4|pages=163–166}}</ref><ref name="Herbarium-Warsaw">{{cite web|title=Wanda i Jan Zabłoccy|url=http://www.zielnik.biol.uw.edu.pl/?page_id=534#zabloccy|website=Herbarium of the Faculty of Biology, University of Warsaw|access-date=19 December 2020}}</ref><ref name="PWN">{{cite web|title=Zabłocka Wanda|url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Zablocka-Wanda;3999648.html|website=PWN|access-date=19 December 2020}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> qggi4k7gh2rqbmy95cxkck78e4yqi11 J. S. Harry 0 40195 164937 2026-04-17T09:17:25Z Hauwasysy 14067 Created page with "J. S. Harry, walla Jan Harry (4 lewru Yarkomaa 1939 – 20 lewru Mee 2015), ko yimoowo Ostaraliijo siftoraaɗo wonde "gooto e yimooɓe Ostarali ɓurɓe waawde ñemmbude, yeewtooɓe politik e renndo, kadi ina gasa tawa ko kañum ɓuri waawde haɓaade ɗum." J. S. Harry jibinaa ko to Ostarali worgo kono ɓooyaani o ummii o fayi Sidney, o woni ɗoon. O golliima e Rajo National, o waɗii hoɗorde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali. Jikku gonɗo e golle makko ko..." 164937 wikitext text/x-wiki J. S. Harry, walla Jan Harry (4 lewru Yarkomaa 1939 – 20 lewru Mee 2015), ko yimoowo Ostaraliijo siftoraaɗo wonde "gooto e yimooɓe Ostarali ɓurɓe waawde ñemmbude, yeewtooɓe politik e renndo, kadi ina gasa tawa ko kañum ɓuri waawde haɓaade ɗum." J. S. Harry jibinaa ko to Ostarali worgo kono ɓooyaani o ummii o fayi Sidney, o woni ɗoon. O golliima e Rajo National, o waɗii hoɗorde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali. Jikku gonɗo e golle makko ko Peter Henry Lepus, ɓiɗɗo mbo inniri filosof en ko wayi no Bertrand Russell, Ludwig Wittgenstein e A. J. Ayer nde o ummotoo e nder kewuuji topirɗe ko wayi no wolde Golf hoyre, kulol, e yiɗde anndude." E nder njeenaaje goɗɗe, J. S. Harry heɓi njeenaari ciftorgol Harri Jones ngam yimre, deftere hitaande ndee e nder fedde yimre, njeenaari yimre PEN hakkunde leyɗeele Lyne Phillips e njeenaari Kenneth Slessor ngam yimre (2013). Bayyinaango caggal maayde Peter Henry ina ɗaminaa (Bayyinaango Giramondo). Golle Bindi ɓantol Deer les laral (1971) Jokku seeɗa, e wirnude no feewi (1979) Daɗndo ngam Van Gogh (1985) Nguurndam dow ndiyam e nguurndam les (Sydney: Angus e Robertson/Paperbark, 1995) ISBN 0-207-18453-4 Yimre cuɓaande (Ringwood, Vic.: Pinguin, 1995) ISBN 0-14-058755-1 Ɗaɗi naange, Ɗaɗi lewru (Sidney: Vagabond, 2000) ISBN 0-9578378-1-X Yiytude Witgenstein (Giramondo, 2007) ISBN 978-1-920882-20-4 Koolaaɗo kuuɓal (Sidney: Vagabond, 2013) J.S. Harry: Jime kese e cuɓaaɗe (Giramondo, 2021) ISBN 978-1-925818-57-4 Tuugnorgal a68o5ehm05jw8k5hnz70p1z2ovmel9z 164938 164937 2026-04-17T09:24:38Z Hauwasysy 14067 164938 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''J. S. Harry, walla Jan Harry''' (4 lewru Yarkomaa 1939 – 20 lewru Mee 2015), ko yimoowo Ostaraliijo siftoraaɗo wonde "gooto e yimooɓe Ostarali ɓurɓe waawde ñemmbude, yeewtooɓe politik e renndo, kadi ina gasa tawa ko kañum ɓuri waawde haɓaade ɗum." J. S. Harry jibinaa ko to Ostarali worgo kono ɓooyaani o ummii o fayi Sidney, o woni ɗoon. O golliima e Rajo National, o waɗii hoɗorde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali. Jikku gonɗo e golle makko ko Peter Henry Lepus, ɓiɗɗo mbo inniri filosof en ko wayi no Bertrand Russell, Ludwig Wittgenstein e A. J. Ayer nde o ummotoo e nder kewuuji topirɗe ko wayi no wolde Golf hoyre, kulol, e yiɗde anndude." E nder njeenaaje goɗɗe, J. S. Harry heɓi njeenaari ciftorgol Harri Jones ngam yimre, deftere hitaande ndee e nder fedde yimre, njeenaari yimre PEN hakkunde leyɗeele Lyne Phillips e njeenaari Kenneth Slessor ngam yimre (2013). Bayyinaango caggal maayde Peter Henry ina ɗaminaa (Bayyinaango Giramondo). Golle Bindi ɓantol Deer les laral (1971) Jokku seeɗa, e wirnude no feewi (1979) Daɗndo ngam Van Gogh (1985) Nguurndam dow ndiyam e nguurndam les (Sydney: Angus e Robertson/Paperbark, 1995) ISBN 0-207-18453-4 Yimre cuɓaande (Ringwood, Vic.: Pinguin, 1995) ISBN 0-14-058755-1 Ɗaɗi naange, Ɗaɗi lewru (Sidney: Vagabond, 2000) ISBN 0-9578378-1-X Yiytude Witgenstein (Giramondo, 2007) ISBN 978-1-920882-20-4 Koolaaɗo kuuɓal (Sidney: Vagabond, 2013) J.S. Harry: Jime kese e cuɓaaɗe (Giramondo, 2021) ISBN 978-1-925818-57-4 Tuugnorgal 62u1r6xij538f3omnjbutuqd0antg1a 164939 164938 2026-04-17T09:42:52Z Hauwasysy 14067 164939 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''J. S. Harry, walla Jan Harry''' (4 lewru Yarkomaa 1939 – 20 lewru Mee 2015), ko yimoowo Ostaraliijo siftoraaɗo wonde "gooto e yimooɓe Ostarali ɓurɓe waawde ñemmbude, yeewtooɓe politik e renndo, kadi ina gasa tawa ko kañum ɓuri waawde haɓaade ɗum." J. S. Harry jibinaa ko to Ostarali worgo kono ɓooyaani o ummii o fayi Sidney, o woni ɗoon. O golliima e Rajo National, o waɗii hoɗorde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali. Jikku gonɗo e golle makko ko Peter Henry Lepus, ɓiɗɗo mbo inniri filosof en ko wayi no Bertrand Russell, Ludwig Wittgenstein e A. J. Ayer nde o ummotoo e nder kewuuji topirɗe ko wayi no wolde Golf hoyre, kulol, e yiɗde anndude." E nder njeenaaje goɗɗe, J. S. Harry heɓi njeenaari ciftorgol Harri Jones ngam yimre, deftere hitaande ndee e nder fedde yimre, njeenaari yimre PEN hakkunde leyɗeele Lyne Phillips e njeenaari Kenneth Slessor ngam yimre (2013). Bayyinaango caggal maayde Peter Henry ina ɗaminaa (Bayyinaango Giramondo). Golle Bindi ɓantol Deer les laral (1971) Jokku seeɗa, e wirnude no feewi (1979) Daɗndo ngam Van Gogh (1985) Nguurndam dow ndiyam e nguurndam les (Sydney: Angus e Robertson/Paperbark, 1995) ISBN 0-207-18453-4 Yimre cuɓaande (Ringwood, Vic.: Pinguin, 1995) ISBN 0-14-058755-1 Ɗaɗi naange, Ɗaɗi lewru (Sidney: Vagabond, 2000) ISBN 0-9578378-1-X Yiytude Witgenstein (Giramondo, 2007) ISBN 978-1-920882-20-4 Koolaaɗo kuuɓal (Sidney: Vagabond, 2013) J.S. Harry: Jime kese e cuɓaaɗe (Giramondo, 2021) ISBN 978-1-925818-57-4<ref>{{Cite web|url=https://www.smh.com.au/national/js-harry-the-virtuoso-poet-who-took-her-curious-rabbit-on-world-discovery-tour-20150604-ghh1d2.html|title=JS Harry, the virtuoso poet who took her curious rabbit on world discovery tour|last=Stasko|first=Nicolette|date=2015-06-04|website=The Sydney Morning Herald|language=en|access-date=2020-01-09}}</ref><ref name="april">{{cite web|title=J S Harry: Contents page|publisher=[[Australian Poetry Resources Internet Library]]|date=n.d.|url=http://april.edu.au/harry-j/index.shtml|access-date=2007-11-04|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080719095927/http://april.edu.au/harry-j/index.shtml|archive-date=19 July 2008}}</ref> Tuugnorgal <references /> 5k4ovu0pcr6yzmbc5yw75p92b5ihfkx Jill Rukelshaus 0 40196 164940 2026-04-17T10:13:28Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340417502|Jill Ruckelshaus]]" 164940 wikitext text/x-wiki '''Jill Elizabeth Ruckelshaus''' ( jibinaa ko '''Strickland''' ; jibinaa ko 1937) ko gonnooɗo balloowo keeriiɗo [[White House Nazareth|to galle laamorɗo Amerik]], gardiiɗo biro toppitiiɗo porogaraamuuji rewɓe to galle laamorɗo leydi ndii, kadi ko daraniiɗo haɓaade rewɓe. O woniino kadi komisariyaajo to Komisariyaa Ameriknaajo toppitiiɗo hakkeeji siwil e fuɗɗoode kitaale 1980. Hannde, ko o gardiiɗo fedde wiyeteende Costco Wholesale . Ruckelshaus ina anndaa e darnde mum e nder darnde Republicain en, daraniiɓe politikaaji rewɓe, ko wayi no kuule potal jojjanɗe aadee e suɓaade jibinannde rewɓe, e sahaa nde doole politik ɓuri heewde e politikaaji rewɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Ngam ɗuum, o innitiraa ko " Gloria Steinem mo lannda Republicain en " sabu darnde makko laaɓtunde e geɗe rewɓe. Darnde makko e nder dingiral ngal, ngal Elizabeth Banks holliti, o waɗiraa ko e nder miniseriiji <nowiki><i id="mwNA">Mrs America</i></nowiki>, tawi ko e innde makko woni heen yeewtere jeegoɓere. == Golle politik == Ruckelshaus jibinaa ko to wuro wiyeteengo Indiya, mawni ko to wuro wiyeteengo Indiya . Ko o jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana, ɗo o heɓi dipolom makko lesleso, kadi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, ɗo o heɓi dipolom makko master e ɗemngal Engele. Golle politik ngenndiije jom suudu oo puɗɗii ko e hitaande 1968, nde jom suudu Ruckelshaus, hono William Ruckelshaus, fooli senaateer jooɗiiɗo jooni oo , hono Birch Bayh, e woote senaa Amerik e ndeen hitaande. E hitaande rewtunde ndee, o toɗɗaa yo o won balloowo jaagorgal Amerik to bannge hakkeeji siwil, tawi ko hooreejo leydi ndii, hono Richard Nixon . E ngal toɗɗagol, jom suudu oo yahri ko Washington, DC, e ɓesngu mum. O jeyaa ko e sosɓe fedde politik rewɓe ngenndiire e hitaande 1971, kadi omo jeyaa e terɗe mum ɓurɗe maantinde e nder lannda Republicain en. O wonata ko kaaldigal NWPC e batu ngenndiwal Republicain en 1972 . E nder nanondiral ngal, o waɗii batte e ƴettugol kuulal jojjanɗe rewɓe e nder [https://www.presidency.ucsb.edu/documents/republican-party-platform-1972 dingiral lannda ka e hitaande 1972] . === Toɗɗagol galle laamorɗo Amerik === Caggal woote hooreleydaagu 1972, Ruckelshaus wonnoo ko balloowo [[Anne L. Armstrong|Anne Armstrong]] e hooreejo biro toppitiiɗo porogaraamuuji rewɓe to galle laamorɗo Amerik. O woppi golle e hitaande 1974, tawi omo jeyaa e gollotooɓe White House ko ina ɓura hitaande seeɗa. Caggal ɗuum, hooreejo leydi Gerald Ford toɗɗii mo yo o won hooreejo Goomu ngenndiijo ngam mawninde hitaande rewɓe winndereyankoore e hitaande 1975. [1] E nder ndeeɗoo darnde, o woniino gardiiɗo daraniiɗo kaalis Kongres ngam wallitde batu ngenndiijo rewɓe 1977 . [2] O jeyaa kadi ko e nulaaɓe nayo e nder Delegaasiyoŋ Amerik to batu winndereyankeewu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam hitaande rewɓe winndereyankoore to wuro Meksik, ngo waɗi ko tuggi 19 lewru juko haa 2 lewru juko, hitaande 1975. [3] [4] [5] O woppi golle makko e gardagol hooreejo leydi ndii e lewru suwee 1975, o woppi golle makko e Washington ko heddii e hitaande ndee. [6] [1] [7] [[File:Rosalynn_Carter_speaks_to_an_audience_of_ERA_supporters_during_the_National_Womens_Conference._-_NARA_-_176939.tif|thumb|274x274px|Laamɗo leydi ndi Rosalynn Carter ina haala e nder batu ERAmerica mooftugol kaalis e nder batu 1977. Ruckelshaus ina hollira to bannge ñaamo.]] === Kawtal ngenndiwal rewɓe === O tawtoraama batu ngenndiijo rewɓe e hitaande 1977 to Houston, ko kanko woni hooreejo komisiyoŋ jogorɗo yuɓɓinde batu nguu. Hay so tawii o jeyaa ko e goomu yuɓɓinoowo batu diiwaan Washington ngam rewɓe e kanndidaa depitee ngenndi, o woppii noddaango makko e nder batu diiwaan oo hade woote ɗee fuɗɗaade. Tawtoreede makko ina jeyaa e ardiiɓe depiteeji e nder fodoore denndaangal ummoraade e kewuuji udditgol ɗii. Diana Mara Henry ƴetti foto makko e nder tawtoreede yeewtere ndee. Caggal batu nguu, o innitiraa ko gooto e terɗe Goomu ngenndiijo toppitiingu rewɓe, tawi ko [[Bella Abzug]] e Carmen Delgado Votaw . Kanko e terɗe 24 goɗɗe, ɓe ngoppi goomu nguu e lewru Yarkomaa 1979 ngam jaabaade ittugol Abzug. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] bd27ti9rerwic52luqh26vzbx2eckw3 164941 164940 2026-04-17T10:14:12Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340417502|Jill Ruckelshaus]]" 164941 wikitext text/x-wiki '''Jill Elizabeth Ruckelshaus''' ( jibinaa ko '''Strickland''' ; jibinaa ko 1937) ko gonnooɗo balloowo keeriiɗo [[White House Nazareth|to galle laamorɗo Amerik]], gardiiɗo biro toppitiiɗo porogaraamuuji rewɓe to galle laamorɗo leydi ndii, kadi ko daraniiɗo haɓaade rewɓe. O woniino kadi komisariyaajo to Komisariyaa Ameriknaajo toppitiiɗo hakkeeji siwil e fuɗɗoode kitaale 1980. Hannde, ko o gardiiɗo fedde wiyeteende Costco Wholesale . <ref>"Jill Ruckelshaus Quits As White House Aide - The New York Times". The New York Times. March 19, 1974. Retrieved December 30, 2018.</ref> Ruckelshaus ina anndaa e darnde mum e nder darnde Republicain en, daraniiɓe politikaaji rewɓe, ko wayi no kuule potal jojjanɗe aadee e suɓaade jibinannde rewɓe, e sahaa nde doole politik ɓuri heewde e politikaaji rewɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Ngam ɗuum, o innitiraa ko " Gloria Steinem mo lannda Republicain en " sabu darnde makko laaɓtunde e geɗe rewɓe. Darnde makko e nder dingiral ngal, ngal Elizabeth Banks holliti, o waɗiraa ko e nder miniseriiji <nowiki><i id="mwNA">Mrs America</i></nowiki>, tawi ko e innde makko woni heen yeewtere jeegoɓere. == Golle politik == Ruckelshaus jibinaa ko to wuro wiyeteengo Indiya, mawni ko to wuro wiyeteengo Indiya . Ko o jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana, ɗo o heɓi dipolom makko lesleso, kadi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, ɗo o heɓi dipolom makko master e ɗemngal Engele. Golle politik ngenndiije jom suudu oo puɗɗii ko e hitaande 1968, nde jom suudu Ruckelshaus, hono William Ruckelshaus, fooli senaateer jooɗiiɗo jooni oo , hono Birch Bayh, e woote senaa Amerik e ndeen hitaande. E hitaande rewtunde ndee, o toɗɗaa yo o won balloowo jaagorgal Amerik to bannge hakkeeji siwil, tawi ko hooreejo leydi ndii, hono Richard Nixon . E ngal toɗɗagol, jom suudu oo yahri ko Washington, DC, e ɓesngu mum. O jeyaa ko e sosɓe fedde politik rewɓe ngenndiire e hitaande 1971, kadi omo jeyaa e terɗe mum ɓurɗe maantinde e nder lannda Republicain en. O wonata ko kaaldigal NWPC e batu ngenndiwal Republicain en 1972 . E nder nanondiral ngal, o waɗii batte e ƴettugol kuulal jojjanɗe rewɓe e nder [https://www.presidency.ucsb.edu/documents/republican-party-platform-1972 dingiral lannda ka e hitaande 1972] . === Toɗɗagol galle laamorɗo Amerik === Caggal woote hooreleydaagu 1972, Ruckelshaus wonnoo ko balloowo [[Anne L. Armstrong|Anne Armstrong]] e hooreejo biro toppitiiɗo porogaraamuuji rewɓe to galle laamorɗo Amerik. O woppi golle e hitaande 1974, tawi omo jeyaa e gollotooɓe White House ko ina ɓura hitaande seeɗa. Caggal ɗuum, hooreejo leydi Gerald Ford toɗɗii mo yo o won hooreejo Goomu ngenndiijo ngam mawninde hitaande rewɓe winndereyankoore e hitaande 1975. [1] E nder ndeeɗoo darnde, o woniino gardiiɗo daraniiɗo kaalis Kongres ngam wallitde batu ngenndiijo rewɓe 1977 . [2] O jeyaa kadi ko e nulaaɓe nayo e nder Delegaasiyoŋ Amerik to batu winndereyankeewu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam hitaande rewɓe winndereyankoore to wuro Meksik, ngo waɗi ko tuggi 19 lewru juko haa 2 lewru juko, hitaande 1975. [3] [4] [5] O woppi golle makko e gardagol hooreejo leydi ndii e lewru suwee 1975, o woppi golle makko e Washington ko heddii e hitaande ndee. [6] [1] [7] [[File:Rosalynn_Carter_speaks_to_an_audience_of_ERA_supporters_during_the_National_Womens_Conference._-_NARA_-_176939.tif|thumb|274x274px|Laamɗo leydi ndi Rosalynn Carter ina haala e nder batu ERAmerica mooftugol kaalis e nder batu 1977. Ruckelshaus ina hollira to bannge ñaamo.]] === Kawtal ngenndiwal rewɓe === O tawtoraama batu ngenndiijo rewɓe e hitaande 1977 to Houston, ko kanko woni hooreejo komisiyoŋ jogorɗo yuɓɓinde batu nguu. Hay so tawii o jeyaa ko e goomu yuɓɓinoowo batu diiwaan Washington ngam rewɓe e kanndidaa depitee ngenndi, o woppii noddaango makko e nder batu diiwaan oo hade woote ɗee fuɗɗaade. Tawtoreede makko ina jeyaa e ardiiɓe depiteeji e nder fodoore denndaangal ummoraade e kewuuji udditgol ɗii. Diana Mara Henry ƴetti foto makko e nder tawtoreede yeewtere ndee. Caggal batu nguu, o innitiraa ko gooto e terɗe Goomu ngenndiijo toppitiingu rewɓe, tawi ko [[Bella Abzug]] e Carmen Delgado Votaw . Kanko e terɗe 24 goɗɗe, ɓe ngoppi goomu nguu e lewru Yarkomaa 1979 ngam jaabaade ittugol Abzug. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] a0sl39iofvqsbn0d1xa4jkkxv1mq8qp 164942 164941 2026-04-17T10:14:38Z Sardeeq 14292 164942 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Jill Elizabeth Ruckelshaus''' ( jibinaa ko '''Strickland''' ; jibinaa ko 1937) ko gonnooɗo balloowo keeriiɗo [[White House Nazareth|to galle laamorɗo Amerik]], gardiiɗo biro toppitiiɗo porogaraamuuji rewɓe to galle laamorɗo leydi ndii, kadi ko daraniiɗo haɓaade rewɓe. O woniino kadi komisariyaajo to Komisariyaa Ameriknaajo toppitiiɗo hakkeeji siwil e fuɗɗoode kitaale 1980. Hannde, ko o gardiiɗo fedde wiyeteende Costco Wholesale . <ref>"Jill Ruckelshaus Quits As White House Aide - The New York Times". The New York Times. March 19, 1974. Retrieved December 30, 2018.</ref> Ruckelshaus ina anndaa e darnde mum e nder darnde Republicain en, daraniiɓe politikaaji rewɓe, ko wayi no kuule potal jojjanɗe aadee e suɓaade jibinannde rewɓe, e sahaa nde doole politik ɓuri heewde e politikaaji rewɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Ngam ɗuum, o innitiraa ko " Gloria Steinem mo lannda Republicain en " sabu darnde makko laaɓtunde e geɗe rewɓe. Darnde makko e nder dingiral ngal, ngal Elizabeth Banks holliti, o waɗiraa ko e nder miniseriiji <nowiki><i id="mwNA">Mrs America</i></nowiki>, tawi ko e innde makko woni heen yeewtere jeegoɓere. == Golle politik == Ruckelshaus jibinaa ko to wuro wiyeteengo Indiya, mawni ko to wuro wiyeteengo Indiya . Ko o jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana, ɗo o heɓi dipolom makko lesleso, kadi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, ɗo o heɓi dipolom makko master e ɗemngal Engele. Golle politik ngenndiije jom suudu oo puɗɗii ko e hitaande 1968, nde jom suudu Ruckelshaus, hono William Ruckelshaus, fooli senaateer jooɗiiɗo jooni oo , hono Birch Bayh, e woote senaa Amerik e ndeen hitaande. E hitaande rewtunde ndee, o toɗɗaa yo o won balloowo jaagorgal Amerik to bannge hakkeeji siwil, tawi ko hooreejo leydi ndii, hono Richard Nixon . E ngal toɗɗagol, jom suudu oo yahri ko Washington, DC, e ɓesngu mum. O jeyaa ko e sosɓe fedde politik rewɓe ngenndiire e hitaande 1971, kadi omo jeyaa e terɗe mum ɓurɗe maantinde e nder lannda Republicain en. O wonata ko kaaldigal NWPC e batu ngenndiwal Republicain en 1972 . E nder nanondiral ngal, o waɗii batte e ƴettugol kuulal jojjanɗe rewɓe e nder [https://www.presidency.ucsb.edu/documents/republican-party-platform-1972 dingiral lannda ka e hitaande 1972] . === Toɗɗagol galle laamorɗo Amerik === Caggal woote hooreleydaagu 1972, Ruckelshaus wonnoo ko balloowo [[Anne L. Armstrong|Anne Armstrong]] e hooreejo biro toppitiiɗo porogaraamuuji rewɓe to galle laamorɗo Amerik. O woppi golle e hitaande 1974, tawi omo jeyaa e gollotooɓe White House ko ina ɓura hitaande seeɗa. Caggal ɗuum, hooreejo leydi Gerald Ford toɗɗii mo yo o won hooreejo Goomu ngenndiijo ngam mawninde hitaande rewɓe winndereyankoore e hitaande 1975. [1] E nder ndeeɗoo darnde, o woniino gardiiɗo daraniiɗo kaalis Kongres ngam wallitde batu ngenndiijo rewɓe 1977 . [2] O jeyaa kadi ko e nulaaɓe nayo e nder Delegaasiyoŋ Amerik to batu winndereyankeewu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam hitaande rewɓe winndereyankoore to wuro Meksik, ngo waɗi ko tuggi 19 lewru juko haa 2 lewru juko, hitaande 1975. [3] [4] [5] O woppi golle makko e gardagol hooreejo leydi ndii e lewru suwee 1975, o woppi golle makko e Washington ko heddii e hitaande ndee. [6] [1] [7] [[File:Rosalynn_Carter_speaks_to_an_audience_of_ERA_supporters_during_the_National_Womens_Conference._-_NARA_-_176939.tif|thumb|274x274px|Laamɗo leydi ndi Rosalynn Carter ina haala e nder batu ERAmerica mooftugol kaalis e nder batu 1977. Ruckelshaus ina hollira to bannge ñaamo.]] === Kawtal ngenndiwal rewɓe === O tawtoraama batu ngenndiijo rewɓe e hitaande 1977 to Houston, ko kanko woni hooreejo komisiyoŋ jogorɗo yuɓɓinde batu nguu. Hay so tawii o jeyaa ko e goomu yuɓɓinoowo batu diiwaan Washington ngam rewɓe e kanndidaa depitee ngenndi, o woppii noddaango makko e nder batu diiwaan oo hade woote ɗee fuɗɗaade. Tawtoreede makko ina jeyaa e ardiiɓe depiteeji e nder fodoore denndaangal ummoraade e kewuuji udditgol ɗii. Diana Mara Henry ƴetti foto makko e nder tawtoreede yeewtere ndee. Caggal batu nguu, o innitiraa ko gooto e terɗe Goomu ngenndiijo toppitiingu rewɓe, tawi ko [[Bella Abzug]] e Carmen Delgado Votaw . Kanko e terɗe 24 goɗɗe, ɓe ngoppi goomu nguu e lewru Yarkomaa 1979 ngam jaabaade ittugol Abzug. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] bqit9figq4zw2e7cdpp3teenvwmzxnr Helen Miliken 0 40197 164943 2026-04-17T10:19:18Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328382063|Helen Milliken]]" 164943 wikitext text/x-wiki '''Helen Wallbank Milliken''' (4 desaambar 1922 <ref name="dfp" /> – 16 noowammbar 2012) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe, daraniiɗo taariindi, gonnooɗo debbo gadano to Michigan . Milliken, debbo gadano ɓurɗo juutde nguurndam e nder daartol Michigan (guurɗo haa duuɓi 89), golliima tuggi 1969 haa 1983 e laamu jom suudu mum, gonnooɗo guwerneer Michigan, hono William Milliken . Milliken ina anndiraa darnde mum e innde sabaabuuji keewɗi e nder nguurndam mum. E kitaale 1970, o jeyaa ko e ardinooɓe Michigan eɓɓaande waylude doosɗe leydi Amerik . == Nguurndam == === Nguurndam gadano === Milliken '''jibinaa''' ko ñalnde 4 desaambar 1922, to Kolorado, ko o ɗiɗaɓo e ɓiɓɓe nayo Stanley e Nellie (jibinaa ko Sillik) Wallbank. O janngi duɗal sukaaɓe rewɓe to Denver, to Kolorado . O winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith to Northampton, Massachusetts, caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, o heɓi ɗoon dipolomaaji makko e hitaande 1945. <ref name="dfp" /> <ref name="tcre" /> E hitaande 1943, o hawri e jom suudu makko garoowo, hono William Milliken, to Colorado nde o woni e galle makko ngam fooftere lewru caggal nde o timmini hitaande makko adannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith. Milliken wonnoo ko e oon sahaa janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale (ina woɗɗi Smith College ko ina tolnoo e 80 kiloomeeteer), kono o woni ko e duɗal Lowry Field [[Gunnery school|ngam]] janngude e nder konu Amerik . <ref name="tcre" /> E nder wolde adunaare ɗimmere, Milliken wonnoo ko e laana ndiwoowa Ameriknaajo B-24 . <ref name="tcre" /> Ɓeen ɗiɗo resndaa ko e lewru oktoobar 1945, caggal nde ɓe ndartini dewgal maɓɓe laabi jeegom sabu golle konu Milliken e nder wolde. Ɓe ngummii Connecticut, ɓe ngoni ɗoon e suudu wooturu, tawi Milliken timminii hitaande mum mawnde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. Helen e William Milliken ngummii to wuro makko Traverse City, to Michigan, caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale e hitaande 1946. Ɓe ndañi toon sukaaɓe ɗiɗo : William Milliken Jr., jibinaaɗo ñalnde 1946, e Elaine Milliken, jibinaaɗo ñalnde 6 suwee 1948 Milliken mawni sukaaɓe maɓɓe ɗiɗo nde William gollotoo e njulaagu galle, njulaagu Milliken mo jooni alaa. <ref name="tcre" /> === Laamɗo gadano leydi Michigan === Helen Milliken adii naatde e dingiral politik ko nde jom suudu mum toɗɗaa senaateer dowla e hitaande 1960. William Milliken toɗɗaa ko gardiiɗo guwerneer Michigan, o woni e gardagol guwerneer George Romney . Milliken lomtii golle guwerneer Michigan e hitaande 1969 nde Romney woppi laamu ngam wontude jaagorgal ko fayti e koɗki e ƴellitaare gure to Amerik e nder kabine hooreejo leydi Richard Nixon . === Ballal ngam waylude kuule potal hakkeeji === Milliken woniino debbo gadano duuɓi sappo e nay, ko ɗum woni laamu ɓurngu juutde e kala debbo gadano e nder daartol dowla. E nder ndee darnde, o anndaa ko o daraniiɗo hakkeeji rewɓe e taariindi. [1] Haa teeŋti noon, Milliken wonti gooto e ardiiɓe Michigan e wallitooɓe mbayliigu potal hakkeeji (ERA) e jokkondirde e ERAmerica . [2] ERA ko Kongres Amerik ƴetti e hitaande 1972, ko dowlaaji capanɗe tati e joy, ina heen Michigan, njaɓi ɗum e duuɓi garooji ɗii. [3] Nde batu ngenndiwal Republicain en 1980, yuɓɓinaa to Detroit, itti ɗemngal ballitoowal ERA e nder laylaytol batu nguu, debbo gadano Helen Milliken woppii udditgol batu nguu ngam tawtoreede seppooji ballitooji ERA. [3] === Posto suudu laamu === E hitaande 1994, Howard Wolpe, cuɓaaɗo guwerneer Michigan, naamndii Helen Milliken yo won kanndidaa makko e gardagol Lietnaa-guwerneer Michigan . O salii ko Wolpe rokki ɗum koo. <ref name="dfp" /> Wolfe suɓii e oon sahaa senaateer dowla biyeteeɗo Debbie Stabenow ngam wonde kanndidaa makko. O foolaama e woote gardagol leydi 1994 e juuɗe guwerneer repibilik en to Michigan , hono John Engler . So tawii Helen Milliken ina heewi rewde e kampaañ politik e nder nguurndam mum caggal ɗuum, o jaɓii Demokaraat en ɗiɗo mawɓe ngam suɓaade. Milliken jaɓi Jennifer Granholm ngam wonde guwerneer Michigan, kam e cuɓaaɗo hooreejo leydi Amerik, hono senaateer John Kerry, e woote gardagol leydi Amerik e hitaande 2004 . == Tuugnorgal == c8l1sxitvo8j6rq0nw3692qcznneqby 164944 164943 2026-04-17T10:19:53Z Sardeeq 14292 164944 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Helen Wallbank Milliken''' (4 desaambar 1922 <ref name="dfp" /> – 16 noowammbar 2012) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe, daraniiɗo taariindi, gonnooɗo debbo gadano to Michigan . Milliken, debbo gadano ɓurɗo juutde nguurndam e nder daartol Michigan (guurɗo haa duuɓi 89), golliima tuggi 1969 haa 1983 e laamu jom suudu mum, gonnooɗo guwerneer Michigan, hono William Milliken . Milliken ina anndiraa darnde mum e innde sabaabuuji keewɗi e nder nguurndam mum. E kitaale 1970, o jeyaa ko e ardinooɓe Michigan eɓɓaande waylude doosɗe leydi Amerik . == Nguurndam == === Nguurndam gadano === Milliken '''jibinaa''' ko ñalnde 4 desaambar 1922, to Kolorado, ko o ɗiɗaɓo e ɓiɓɓe nayo Stanley e Nellie (jibinaa ko Sillik) Wallbank. O janngi duɗal sukaaɓe rewɓe to Denver, to Kolorado . O winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith to Northampton, Massachusetts, caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde, o heɓi ɗoon dipolomaaji makko e hitaande 1945. <ref name="dfp" /> <ref name="tcre" /> E hitaande 1943, o hawri e jom suudu makko garoowo, hono William Milliken, to Colorado nde o woni e galle makko ngam fooftere lewru caggal nde o timmini hitaande makko adannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith. Milliken wonnoo ko e oon sahaa janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale (ina woɗɗi Smith College ko ina tolnoo e 80 kiloomeeteer), kono o woni ko e duɗal Lowry Field [[Gunnery school|ngam]] janngude e nder konu Amerik . <ref name="tcre" /> E nder wolde adunaare ɗimmere, Milliken wonnoo ko e laana ndiwoowa Ameriknaajo B-24 . <ref name="tcre" /> Ɓeen ɗiɗo resndaa ko e lewru oktoobar 1945, caggal nde ɓe ndartini dewgal maɓɓe laabi jeegom sabu golle konu Milliken e nder wolde. Ɓe ngummii Connecticut, ɓe ngoni ɗoon e suudu wooturu, tawi Milliken timminii hitaande mum mawnde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. Helen e William Milliken ngummii to wuro makko Traverse City, to Michigan, caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale e hitaande 1946. Ɓe ndañi toon sukaaɓe ɗiɗo : William Milliken Jr., jibinaaɗo ñalnde 1946, e Elaine Milliken, jibinaaɗo ñalnde 6 suwee 1948 Milliken mawni sukaaɓe maɓɓe ɗiɗo nde William gollotoo e njulaagu galle, njulaagu Milliken mo jooni alaa. <ref name="tcre" /> === Laamɗo gadano leydi Michigan === Helen Milliken adii naatde e dingiral politik ko nde jom suudu mum toɗɗaa senaateer dowla e hitaande 1960. William Milliken toɗɗaa ko gardiiɗo guwerneer Michigan, o woni e gardagol guwerneer George Romney . Milliken lomtii golle guwerneer Michigan e hitaande 1969 nde Romney woppi laamu ngam wontude jaagorgal ko fayti e koɗki e ƴellitaare gure to Amerik e nder kabine hooreejo leydi Richard Nixon . === Ballal ngam waylude kuule potal hakkeeji === Milliken woniino debbo gadano duuɓi sappo e nay, ko ɗum woni laamu ɓurngu juutde e kala debbo gadano e nder daartol dowla. E nder ndee darnde, o anndaa ko o daraniiɗo hakkeeji rewɓe e taariindi. [1] Haa teeŋti noon, Milliken wonti gooto e ardiiɓe Michigan e wallitooɓe mbayliigu potal hakkeeji (ERA) e jokkondirde e ERAmerica . [2] ERA ko Kongres Amerik ƴetti e hitaande 1972, ko dowlaaji capanɗe tati e joy, ina heen Michigan, njaɓi ɗum e duuɓi garooji ɗii. [3] Nde batu ngenndiwal Republicain en 1980, yuɓɓinaa to Detroit, itti ɗemngal ballitoowal ERA e nder laylaytol batu nguu, debbo gadano Helen Milliken woppii udditgol batu nguu ngam tawtoreede seppooji ballitooji ERA. [3] === Posto suudu laamu === E hitaande 1994, Howard Wolpe, cuɓaaɗo guwerneer Michigan, naamndii Helen Milliken yo won kanndidaa makko e gardagol Lietnaa-guwerneer Michigan . O salii ko Wolpe rokki ɗum koo. <ref name="dfp" /> Wolfe suɓii e oon sahaa senaateer dowla biyeteeɗo Debbie Stabenow ngam wonde kanndidaa makko. O foolaama e woote gardagol leydi 1994 e juuɗe guwerneer repibilik en to Michigan , hono John Engler . So tawii Helen Milliken ina heewi rewde e kampaañ politik e nder nguurndam mum caggal ɗuum, o jaɓii Demokaraat en ɗiɗo mawɓe ngam suɓaade. Milliken jaɓi Jennifer Granholm ngam wonde guwerneer Michigan, kam e cuɓaaɗo hooreejo leydi Amerik, hono senaateer John Kerry, e woote gardagol leydi Amerik e hitaande 2004 . == Tuugnorgal == 8z45j86xmnqlsoisugvqpoq2vhzux14 Emma Guffey Miller 0 40198 164945 2026-04-17T10:20:57Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345500415|Emma Guffey Miller]]" 164945 wikitext text/x-wiki '''Emma Guffey Miller''' (6 sulyee 1874).  feebariyee 1970) ko Ameriknaajo daraniiɗo haɓaade rewɓe, ko o gardiiɗo lannda Demokaraasi ko juuti. Ko o daraniiɗo no feewi kuulal ngam hakkeeji rewɓe. == Nguurndam gadano == Miller jibinaa ko ñalnde 6 sulyee 1874, to nokku biyeteeɗo John Guffey (jom njulaagu golloowo e petroŋ, gaas e kuuraa) e Barbaretta (Hough) Guffey. O joginoo ko miñiiko gooto, biyeteeɗo Joseph Guffey, wonti senaateer Amerik. Miller janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr, o heɓi bak makko e hitaande 1899. <ref name="DoWW" /> O janngini duuɓi tati hade makko hawrude e Carroll Miller e yahdu to Japon, ɗo o gollotoo e oon sahaa. Carroll Miller golliima e golle injenieer, gardiiɗo njulaagu, e golloowo laamu. Ɓe ceerti ñalnde 28 oktoobar 1902, ɓe njokki e hoɗde e leydi Japon fotde duuɓi joy, tawi heen feccere ko kanko janngini. <ref name=":1" /> Ɓe ndañi ɓiɓɓe nayo : Wiliyam Gardner III (jibinaa ko 1905), ɓiɗɓe ɗiɗo John e Carroll Jr (jibinaa ko 1908), e Yuusuf (jibinaa ko 1912). <ref name="DoWW" /> == Nguurndam renndo == Miller ko daraniiɗo dillere suɓngooji rewɓe e kitaale 1920 o jeyaa ko e yuɓɓinɓe fedde rewɓe Demokaraat en e nder Fedde Rewɓe Demokaraat en Pennsylvania. Tuggi 1921 haa 1925 o woniino tergal e yiilirde Pennsylvanie Ligue des Femmes Votants, kono ko o Demokaraat dariiɗo, o woppi golle sabu tiiɗnaare fedde nde e waasde jeyeede e partiiji. <ref name="DoWW" /> O walli kadi no feewi e ittugol kuulal ngal kam e hooreeɓe leydi Amerik hono Franklin D. Roosevelt e Harry S. Truman . <ref name="DoWW" /> Miller wonnoo ko nulaaɗo e kala batu ngenndiwal Demokaraasi puɗɗinoongu e hitaande 1924, nde o woni debbo gadano heɓde woote ngam suɓaade hooreejo leydi, haa o maayi ko ina ɓura feccere teeminannde caggal ɗuum. O wonti kadi tergal Goomu ngenndi Demokaraasi e hitaande 1930. <ref name=":0" /> == Naatgol e Lannda Debbo Ngenndiijo == Miller wonnoo ko tergal lannda debbo ngenndiijo, o wonti hooreejo e hitaande 1960. [1] E nder ngal ɗoon darnde o golliima ngam waylude doosɗe leydi (ERA), o wiyi wonde suɓngooji ɗii ko feccere tan, o waawaa waɗde rewɓe e potal worɓe e nder njulaagu. O wi'i: "Min njalti nder suudu janngirde idiot, amma haa jooni min ɗon nder suudu janngirde sukaaɓe." [1] E hitaande 1938, o seedtiima yeeso Goomu Ñaawirde Senaa ngam wallitde ERA mo Senaateer Burke ƴetti e hitaande 1943 o waggini lannda Demokaraasi ngam naatnude ERA e nder laylaytol lannda. [2] Daartoowo biyeteeɗo Rebecca DeWolf hollitii Miller ko neɗɗo jom en ndimaagu, goongɗinɗo potal rewɓe. [3] == Nguurndam neɗɗo == Jom suudu Miller maayi ko e hitaande 1949. Miller maayi ko e rafi ɓernde ñalnde 23 feebariyee 1970, to wuro Grove, to Pennsylvanie . Ndeen duuɓi 95, Miller woni tergal ɓurngal mawnude e Goomu ngenndi Demokaraasi . O wirnaa ko e yanaande Hollywood . == Tuugnorgal == toq3dpi3odc7kq4vh4esqtzfs4vp3yx 164946 164945 2026-04-17T10:21:14Z Sardeeq 14292 164946 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Emma Guffey Miller''' (6 sulyee 1874).  feebariyee 1970) ko Ameriknaajo daraniiɗo haɓaade rewɓe, ko o gardiiɗo lannda Demokaraasi ko juuti. Ko o daraniiɗo no feewi kuulal ngam hakkeeji rewɓe. == Nguurndam gadano == Miller jibinaa ko ñalnde 6 sulyee 1874, to nokku biyeteeɗo John Guffey (jom njulaagu golloowo e petroŋ, gaas e kuuraa) e Barbaretta (Hough) Guffey. O joginoo ko miñiiko gooto, biyeteeɗo Joseph Guffey, wonti senaateer Amerik. Miller janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr, o heɓi bak makko e hitaande 1899. <ref name="DoWW" /> O janngini duuɓi tati hade makko hawrude e Carroll Miller e yahdu to Japon, ɗo o gollotoo e oon sahaa. Carroll Miller golliima e golle injenieer, gardiiɗo njulaagu, e golloowo laamu. Ɓe ceerti ñalnde 28 oktoobar 1902, ɓe njokki e hoɗde e leydi Japon fotde duuɓi joy, tawi heen feccere ko kanko janngini. <ref name=":1" /> Ɓe ndañi ɓiɓɓe nayo : Wiliyam Gardner III (jibinaa ko 1905), ɓiɗɓe ɗiɗo John e Carroll Jr (jibinaa ko 1908), e Yuusuf (jibinaa ko 1912). <ref name="DoWW" /> == Nguurndam renndo == Miller ko daraniiɗo dillere suɓngooji rewɓe e kitaale 1920 o jeyaa ko e yuɓɓinɓe fedde rewɓe Demokaraat en e nder Fedde Rewɓe Demokaraat en Pennsylvania. Tuggi 1921 haa 1925 o woniino tergal e yiilirde Pennsylvanie Ligue des Femmes Votants, kono ko o Demokaraat dariiɗo, o woppi golle sabu tiiɗnaare fedde nde e waasde jeyeede e partiiji. <ref name="DoWW" /> O walli kadi no feewi e ittugol kuulal ngal kam e hooreeɓe leydi Amerik hono Franklin D. Roosevelt e Harry S. Truman . <ref name="DoWW" /> Miller wonnoo ko nulaaɗo e kala batu ngenndiwal Demokaraasi puɗɗinoongu e hitaande 1924, nde o woni debbo gadano heɓde woote ngam suɓaade hooreejo leydi, haa o maayi ko ina ɓura feccere teeminannde caggal ɗuum. O wonti kadi tergal Goomu ngenndi Demokaraasi e hitaande 1930. <ref name=":0" /> == Naatgol e Lannda Debbo Ngenndiijo == Miller wonnoo ko tergal lannda debbo ngenndiijo, o wonti hooreejo e hitaande 1960. [1] E nder ngal ɗoon darnde o golliima ngam waylude doosɗe leydi (ERA), o wiyi wonde suɓngooji ɗii ko feccere tan, o waawaa waɗde rewɓe e potal worɓe e nder njulaagu. O wi'i: "Min njalti nder suudu janngirde idiot, amma haa jooni min ɗon nder suudu janngirde sukaaɓe." [1] E hitaande 1938, o seedtiima yeeso Goomu Ñaawirde Senaa ngam wallitde ERA mo Senaateer Burke ƴetti e hitaande 1943 o waggini lannda Demokaraasi ngam naatnude ERA e nder laylaytol lannda. [2] Daartoowo biyeteeɗo Rebecca DeWolf hollitii Miller ko neɗɗo jom en ndimaagu, goongɗinɗo potal rewɓe. [3] == Nguurndam neɗɗo == Jom suudu Miller maayi ko e hitaande 1949. Miller maayi ko e rafi ɓernde ñalnde 23 feebariyee 1970, to wuro Grove, to Pennsylvanie . Ndeen duuɓi 95, Miller woni tergal ɓurngal mawnude e Goomu ngenndi Demokaraasi . O wirnaa ko e yanaande Hollywood . == Tuugnorgal == cxuyvih1ygnuy9o2wg37gg9hd6zcws3 José M. Manalo 0 40199 164947 2026-04-17T10:24:12Z Hauwasysy 14067 Created page with "Doktoor José M. Manalo ko Filipiinnaajo binndoowo defte ɗemngal Engele. Jaangirde O heɓi dipolom makko Baccalauréat (AB) e hitaande 1950, o heɓi dipolom makko Master (MA) e hitaande 1961 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ateneo de Manila. Kugal O woniino hooreejo Rotary Club mo Filipiin e jiiloowo jokkondiral e nder feddeeji njulaagu keewɗi, o sosi laboratuwaar haala gadano e nder Philippine Airlines (PAL), o rokki kadi heblo haala gadano to bannge njuɓɓudi laaɗe di..." 164947 wikitext text/x-wiki Doktoor José M. Manalo ko Filipiinnaajo binndoowo defte ɗemngal Engele. Jaangirde O heɓi dipolom makko Baccalauréat (AB) e hitaande 1950, o heɓi dipolom makko Master (MA) e hitaande 1961 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ateneo de Manila. Kugal O woniino hooreejo Rotary Club mo Filipiin e jiiloowo jokkondiral e nder feddeeji njulaagu keewɗi, o sosi laboratuwaar haala gadano e nder Philippine Airlines (PAL), o rokki kadi heblo haala gadano to bannge njuɓɓudi laaɗe diwooje e ardiiɓe diwooje mum e kitaale 1950. Ko o jannginoowo, o woniino gardiiɗo duɗal ganndal e ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde njulaagu Filipiin [hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Politeknik Filipiin (PUP)] ; deenoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde gannde kese to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mount Karmel to Baler (MCC Baler); gardiiɗo departemaa Engele e haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manila (UM); gardiiɗo haala e dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Saint Paul to wuro Quezon (SPCQC) (hannde ko Duɗal jaaɓi haaɗtirde Saint Paul to wuro Quezon), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Saint Joseph to wuro Quezon (SJCQC), e UM ; jiiloowo haala e jannginoowo haala PAL, konu weeyo Filipiin (PAF), e fedde San Miguel (SMC); e jannginoowo e ɗemngal Engele, e binndol, e haala, e daartol, e jaayndeeji rajo-teleeji, e gannde neɗɗankaagal to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Fuɗnaange (UE), UM, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Fuɗnaange ɓadiiɗo (FEU), Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Centro Escolar (CEU), Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Jannginooɓe Ngenndiwal (NTC), Duɗal Jaaɓihaaɗtirde La Concordia, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Stella Maris to wuro Marymma, SPCCC, SJQC, He Koolaaɗo kuuɓal to wuro Kezon, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ateneo de Manila. Tuugnorgal 17jo0ywpou0ckg9zus1p9au1hfy75zv 164951 164947 2026-04-17T10:25:43Z Hauwasysy 14067 164951 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Doktoor José M. Manalo''' ko Filipiinnaajo binndoowo defte ɗemngal Engele. Jaangirde O heɓi dipolom makko Baccalauréat (AB) e hitaande 1950, o heɓi dipolom makko Master (MA) e hitaande 1961 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ateneo de Manila. Kugal O woniino hooreejo Rotary Club mo Filipiin e jiiloowo jokkondiral e nder feddeeji njulaagu keewɗi, o sosi laboratuwaar haala gadano e nder Philippine Airlines (PAL), o rokki kadi heblo haala gadano to bannge njuɓɓudi laaɗe diwooje e ardiiɓe diwooje mum e kitaale 1950. Ko o jannginoowo, o woniino gardiiɗo duɗal ganndal e ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde njulaagu Filipiin [hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Politeknik Filipiin (PUP)] ; deenoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde gannde kese to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mount Karmel to Baler (MCC Baler); gardiiɗo departemaa Engele e haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manila (UM); gardiiɗo haala e dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Saint Paul to wuro Quezon (SPCQC) (hannde ko Duɗal jaaɓi haaɗtirde Saint Paul to wuro Quezon), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Saint Joseph to wuro Quezon (SJCQC), e UM ; jiiloowo haala e jannginoowo haala PAL, konu weeyo Filipiin (PAF), e fedde San Miguel (SMC); e jannginoowo e ɗemngal Engele, e binndol, e haala, e daartol, e jaayndeeji rajo-teleeji, e gannde neɗɗankaagal to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Fuɗnaange (UE), UM, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Fuɗnaange ɓadiiɗo (FEU), Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Centro Escolar (CEU), Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Jannginooɓe Ngenndiwal (NTC), Duɗal Jaaɓihaaɗtirde La Concordia, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Stella Maris to wuro Marymma, SPCCC, SJQC, He Koolaaɗo kuuɓal to wuro Kezon, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ateneo de Manila. == Tuugnorgal == hpjo5xcfml2gd9uir7vgev36umsel73 164962 164951 2026-04-17T10:33:07Z Hauwasysy 14067 164962 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Doktoor José M. Manalo''' ko Filipiinnaajo binndoowo defte ɗemngal Engele. Jaangirde O heɓi dipolom makko Baccalauréat (AB) e hitaande 1950, o heɓi dipolom makko Master (MA) e hitaande 1961 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ateneo de Manila. Kugal O woniino hooreejo Rotary Club mo Filipiin e jiiloowo jokkondiral e nder feddeeji njulaagu keewɗi, o sosi laboratuwaar haala gadano e nder Philippine Airlines (PAL), o rokki kadi heblo haala gadano to bannge njuɓɓudi laaɗe diwooje e ardiiɓe diwooje mum e kitaale 1950. Ko o jannginoowo, o woniino gardiiɗo duɗal ganndal e ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde njulaagu Filipiin [hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Politeknik Filipiin (PUP)] ; deenoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde gannde kese to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mount Karmel to Baler (MCC Baler); gardiiɗo departemaa Engele e haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manila (UM); gardiiɗo haala e dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Saint Paul to wuro Quezon (SPCQC) (hannde ko Duɗal jaaɓi haaɗtirde Saint Paul to wuro Quezon), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Saint Joseph to wuro Quezon (SJCQC), e UM ; jiiloowo haala e jannginoowo haala PAL, konu weeyo Filipiin (PAF), e fedde San Miguel (SMC); e jannginoowo e ɗemngal Engele, e binndol, e haala, e daartol, e jaayndeeji rajo-teleeji, e gannde neɗɗankaagal to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Fuɗnaange (UE), UM, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Fuɗnaange ɓadiiɗo (FEU), Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Centro Escolar (CEU), Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Jannginooɓe Ngenndiwal (NTC), Duɗal Jaaɓihaaɗtirde La Concordia, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Stella Maris to wuro Marymma, SPCCC, SJQC, He Koolaaɗo kuuɓal to wuro Kezon, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ateneo de Manila.<ref>[https://web.archive.org/web/20131214035636/http://122.2.11.55/shccols/search_author.php?author=Manalo,%20Jose%20M Books written by José M. Manalo available at Sacred Heart College Library]</ref><ref>{{Cite web|url=http://opac.emc.hs.admu.edu.ph/results.asp?key1=Jose%20M.%20Manalo|title=Ateneo High School Educational Media Center – Online Public Access Catalog|access-date=13 July 2013|archive-date=4 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304001243/http://opac.emc.hs.admu.edu.ph/results.asp?key1=Jose%20M.%20Manalo|url-status=dead}}</ref><ref>[https://www.amazon.com/s?ie=UTF8&field-author=Jose%20M.%20Manalo&page=1&rh=n%3A283155%2Cp_27%3AJose%20M.%20Manalo Amazon – Books by José M. Manalo]</ref><ref>[http://www.admu.edu.ph/alumni/memoriam-m In Memoriam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160512161611/http://www.admu.edu.ph/alumni/memoriam-m|date=12 May 2016}} – Ateneo de Manila University</ref> == Tuugnorgal == <references /> nasv2mtc0vu19zls81axv7j312ivvav Karolin Maloney 0 40200 164948 2026-04-17T10:24:44Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344164712|Carolyn Maloney]]" 164948 wikitext text/x-wiki '''Carolyn Jane Maloney''' (jibinaa ko '''Bosher''', 19 feebariyee 1946) ko politik Ameriknaajo, gonnooɗo gardiiɗo Amerik e New York's 12th congressional district tuggi 1993 haa 2023 (limto New York's 14th congressional district tuggi 1993 haa 2023). Distrik oo ina waɗi ko ɓuri heewde e nokkuuji fuɗnaange Manhattan, Astoria e wuro Long Island to Queens, Greenpoint, Brooklyn, kam e duunde Roosevelt . Tergal lannda Demokaraasi, Maloney dogi ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 2022 kono o dañii primaire e gardagol diiwaan 10ɓo Jerry Nadler caggal nde o artiri diiwaan oo, o artiri ɓe ɗiɗo fof e nder diiwaan 12ɓo. Maloney woni debbo gadano lomtaade diiwaan 7ɓo diiwaan New York (ɗo o woni debbo gadano jibinde nde o woni e laamu). Maloney kadi ko debbo gadano ardaade Goomu Faggudu Jokkondiral . Ñalnde 17 oktoobar 2019, o woni debbo gadano ardaade Goomu suudu sarɗiiji ngam ƴeewde e moƴƴinde golle caggal maayde Elijah Cummings . Ñalnde 20 noowammbar 2019, Maloney suɓaama e dow laawol ngam lomtaade Cummings. == Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe == Carolyn Jane Bosher jibinaa ko to wuro Greensboro, to leydi Karolina worgo, ñalnde 19 feebariyee 1946. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Greensboro . Caggal nde o heɓi bak makko, o yilliima [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] e hitaande 1970, o felliti jokkude. Duuɓi keewɗi, o golliima e jannginoowo e gardiiɗo fedde jaŋde wuro New York . E hitaande 1977, o heɓi golle gollotooɗe e suudu sarɗiiji diiwaan New York, o joginoo golle mawɗe e nder Asaambele diiwaan oo kam e Senaa diiwaan oo. <ref name="bio" /> E hitaande 1976 o resi Clifton Maloney, banke njulaagu . == Diɗɗal wuro New York == Maloney suɓaama e Diiso wuro New York e hitaande 1982, o fooli hooreejo leydi ndii, hono Robert Rodriguez e nder diiwaan keewɗo haalooɓe Españool, jooɗiiɗo to Fuɗnaange Harlem e nokkuuji Bronx worgo . O wonii tergal e diiso ngoo fotde duuɓi 10. E nder diiso ngoo, o wonii hooreejo gadano Goomu toppitiingu ko fayti e konte, ƴeewndotooɗo konte ɗe wuro New York yaltini e nder ɓuuɓri e nokkuuji goɗɗi. O winndi sariyaaji sosɗi porogaram Vendex wuro ngo, ko ɗum sosi ordinateeruuji ngam reende humpitooji ko faati e kontraaji wuro ngoo e yeeyooɓe waɗooɓe njulaagu e wuro ngo. Maloney kadi yaltinii feere adannde to New York ngam anndude jokkondiral nder galleeji, haa arti noon e jokkondiral hakkunde jommbaajo debbo e gorko . Ko kanko woni neɗɗo gadano jibinde nde o woni tergal e diiso doosɗe, kadi ko kanko woni gadano rokkude paaspoor kuuɓtodinɗo ngam waɗde toppitagol ñalnde kala ɓurngol heewde e jogaade ngalu. == Suudu sarɗiiji Amerik == === Wooteeji === E hitaande 1992, Maloney dañii woote to Kongres to diiwaan 14ɓo e oon sahaa. Distrik oo ko adii ɗuum wonnoo ko 15ɓo, tawi ko Bill Green, gardinooɗo duuɓi 15, gardinooɗo Republicain en . O dañii heen 51% e woote ɗee. Diisnondiral ngal, inniraaɗo "diisnondiral silk", ina jeyaa e diiwaanuuji seeɗa e nder wuro ngo repibilik en keewi waɗde ko moƴƴi ; e goonga, ɓe njoginoo jooɗorde ndee ko duuɓi 8 e nder duuɓi 56 hakkunde 1937 e nafoore Maloney. Kono, redistricting waɗi diiwaan oo ɓurde sellude e Demokaraat en no feewi. 15ɓo ɓooyɗo oo ina yaaji no feewi e bannge fuɗnaange toowɗo, kono 14ɓo keso oo ina waɗi wuro Long Island, geɗe bannge hirnaange toowɗo, e feccere Brooklyn. Maloney kadi naftoriima kollirgol Bill Clinton tiiɗngol e nder diiwaan hee. Ko ɓuri heewde e diiwaan Maloney ko Upper East Side, nokku jogiiɗo daartol suɓaade Republicain en moƳƳuɓe. Jiimgol maɓɓe ustii e nder kitaale 1990 fof, e fuɗɗoode kitaale 2000, Demokaraat en njiimi kala tolno laamu. Ɗumɗoo ina yeru e hitaande 1994 (hitaande Rewolison Republikaan en ), nde Maloney ruttitii e ko yaawi e caɗeele ummoraade e diisneteeɗo wuro Republikaan en biyeteeɗo Charles Millard . Millard woni Republicain gadano mo kaalis mum heewi, ngam dogde e diiwaan hee ; ko kanko woni Republicain gadano jogaade hay 30% e woote ɗee. E hitaande 2004, Maloney fotnoo ko ƴaañde Robert Jereski, gonnooɗo kanndidaa politik lannda Green Party, kanndidaa keɓtinaaɗo ngam suɓaade hooreejo leydi Demokaraasi e hitaande 2004 e dow doggol Dennis Kucinich . Jereski saliima wolde Iraak nde Maloney fuɗɗinoo wootde kuulal ngam yamirde doole ; caggal ɗuum o woppi wolde ndee, haa arti noon e batu nguu e nder diiwaan makko e depitee John Murtha, gardinooɗo wolde ndee, ɗo haala makko waɗi tiitoonde. Jereski waawaano heɓde woote ɗee sabu ɗaɓɓaande makko tawaama ina waɗi siynooji ɗi moƴƴaani, ɗum noon ko 4 ŋakki e 1 250 ɗaɓɓaande. E lewru desaambar 2008, Maloney ƴetti fedde jokkondirnde e yimɓe ngam wallitde semmbinde golle mum ngam innde guwerneer David Paterson ngam lomtaade Hillary Clinton e nder Senaa Amerik. O yilliima nokkuuji goɗɗi e nder diiwaan hee, kono o ɓuuɓnaama e njillu Caroline Kennedy ngam ƴellitde jooɗorde wootere. Maloney yeewtidii e Paterson fotde hojomaaji 55. Miijooji yimɓe mbaɗii ballal Maloney e jooɗorde Senaa e nder diidi gooti, caggal gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, e oon sahaa, hono Andrew Cuomo, hay so tawii noon ɗaɓɓaande makko ndee jaɓaama e Goomu golle politik Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe ], Goomu golle politik ɓurngu heewde rewɓe ''York Times'', [ Kristonif e winndooɓe woɗɓe e juɓɓule rewindaade. Ñalnde 23 lewru bowte hitaande 2009, Paterson suɓii ko depitee Kirsten Gillibrand . [1] Nde tawnoo Gillibrand ummorii ko to bannge worgo leydi ndii, heewɓe e dingiral politik NYC ɗaɓɓiri Maloney yo suɓo Gillibrand e hitaande 2010. [2] Hay so tawii ko kanko ardii Gillibrand e wooteeji ɗii, [3] [4] o dogi ngam jogaade jooɗorde makko e nder Kongres. [5] Duuɓi sappo caggal ɗuum, ko Maloney tan woni tergal Kongres ngam jaɓde kampaañ Gillibrand ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 2020 . E nder woote gardagol leydi Demokaraat en ngam suɓaade hooreejo leydi ñalnde 14 suwee 2010, Maloney foolii luulndiiɗo mum mo kaalis mum heewi, hono Reshma Saujani, awokaa hedge fund mo duuɓi 34 , mo leydi Indiya-Ameriknaajo, fotde 62%. Oon jamma, Saujani wiyi "miɗo doga kadi", kono lebbi tati caggal ɗuum o habri e yeeso yimɓe fof wonde o luulndaaki Maloney kadi. E hitaande 2012, ƴaañoowo Maloney e lannda Republicain en ko Christopher Wright, ƴettuɗo lefol JP Morgan ngam waɗde kampaañ. Maloney heɓi 80,9% e woote ɗee, ko ɓuri 120 000 woote. E hitaande 2014, Maloney fooli kanndidaa repibilik en biyeteeɗo Nicholas Di Iorio, gollodiiɗo kaalis e Pfizer e 80% e woote ɗee. E woote gardagol leydi e hitaande 2016, Maloney fooli Pete Lindner e 90,1% e wooteeji. O fooli Robert Ardini, lannda Republicain en e wooteeji gardagol leydi ndi, o heɓi 83,2% e wooteeji ɗi. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Articles with hAudio microformats]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] fuf0crlhae3mpumltsfoguzm7x7h3ml 164950 164948 2026-04-17T10:25:32Z Sardeeq 14292 164950 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Carolyn Jane Maloney''' (jibinaa ko '''Bosher''', 19 feebariyee 1946) ko politik Ameriknaajo, gonnooɗo gardiiɗo Amerik e New York's 12th congressional district tuggi 1993 haa 2023 (limto New York's 14th congressional district tuggi 1993 haa 2023). Distrik oo ina waɗi ko ɓuri heewde e nokkuuji fuɗnaange Manhattan, Astoria e wuro Long Island to Queens, Greenpoint, Brooklyn, kam e duunde Roosevelt . Tergal lannda Demokaraasi, Maloney dogi ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 2022 kono o dañii primaire e gardagol diiwaan 10ɓo Jerry Nadler caggal nde o artiri diiwaan oo, o artiri ɓe ɗiɗo fof e nder diiwaan 12ɓo. Maloney woni debbo gadano lomtaade diiwaan 7ɓo diiwaan New York (ɗo o woni debbo gadano jibinde nde o woni e laamu). Maloney kadi ko debbo gadano ardaade Goomu Faggudu Jokkondiral . Ñalnde 17 oktoobar 2019, o woni debbo gadano ardaade Goomu suudu sarɗiiji ngam ƴeewde e moƴƴinde golle caggal maayde Elijah Cummings . Ñalnde 20 noowammbar 2019, Maloney suɓaama e dow laawol ngam lomtaade Cummings. == Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe == Carolyn Jane Bosher jibinaa ko to wuro Greensboro, to leydi Karolina worgo, ñalnde 19 feebariyee 1946. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Greensboro . Caggal nde o heɓi bak makko, o yilliima [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] e hitaande 1970, o felliti jokkude. Duuɓi keewɗi, o golliima e jannginoowo e gardiiɗo fedde jaŋde wuro New York . E hitaande 1977, o heɓi golle gollotooɗe e suudu sarɗiiji diiwaan New York, o joginoo golle mawɗe e nder Asaambele diiwaan oo kam e Senaa diiwaan oo. <ref name="bio" /> E hitaande 1976 o resi Clifton Maloney, banke njulaagu . == Diɗɗal wuro New York == Maloney suɓaama e Diiso wuro New York e hitaande 1982, o fooli hooreejo leydi ndii, hono Robert Rodriguez e nder diiwaan keewɗo haalooɓe Españool, jooɗiiɗo to Fuɗnaange Harlem e nokkuuji Bronx worgo . O wonii tergal e diiso ngoo fotde duuɓi 10. E nder diiso ngoo, o wonii hooreejo gadano Goomu toppitiingu ko fayti e konte, ƴeewndotooɗo konte ɗe wuro New York yaltini e nder ɓuuɓri e nokkuuji goɗɗi. O winndi sariyaaji sosɗi porogaram Vendex wuro ngo, ko ɗum sosi ordinateeruuji ngam reende humpitooji ko faati e kontraaji wuro ngoo e yeeyooɓe waɗooɓe njulaagu e wuro ngo. Maloney kadi yaltinii feere adannde to New York ngam anndude jokkondiral nder galleeji, haa arti noon e jokkondiral hakkunde jommbaajo debbo e gorko . Ko kanko woni neɗɗo gadano jibinde nde o woni tergal e diiso doosɗe, kadi ko kanko woni gadano rokkude paaspoor kuuɓtodinɗo ngam waɗde toppitagol ñalnde kala ɓurngol heewde e jogaade ngalu. == Suudu sarɗiiji Amerik == === Wooteeji === E hitaande 1992, Maloney dañii woote to Kongres to diiwaan 14ɓo e oon sahaa. Distrik oo ko adii ɗuum wonnoo ko 15ɓo, tawi ko Bill Green, gardinooɗo duuɓi 15, gardinooɗo Republicain en . O dañii heen 51% e woote ɗee. Diisnondiral ngal, inniraaɗo "diisnondiral silk", ina jeyaa e diiwaanuuji seeɗa e nder wuro ngo repibilik en keewi waɗde ko moƴƴi ; e goonga, ɓe njoginoo jooɗorde ndee ko duuɓi 8 e nder duuɓi 56 hakkunde 1937 e nafoore Maloney. Kono, redistricting waɗi diiwaan oo ɓurde sellude e Demokaraat en no feewi. 15ɓo ɓooyɗo oo ina yaaji no feewi e bannge fuɗnaange toowɗo, kono 14ɓo keso oo ina waɗi wuro Long Island, geɗe bannge hirnaange toowɗo, e feccere Brooklyn. Maloney kadi naftoriima kollirgol Bill Clinton tiiɗngol e nder diiwaan hee. Ko ɓuri heewde e diiwaan Maloney ko Upper East Side, nokku jogiiɗo daartol suɓaade Republicain en moƳƳuɓe. Jiimgol maɓɓe ustii e nder kitaale 1990 fof, e fuɗɗoode kitaale 2000, Demokaraat en njiimi kala tolno laamu. Ɗumɗoo ina yeru e hitaande 1994 (hitaande Rewolison Republikaan en ), nde Maloney ruttitii e ko yaawi e caɗeele ummoraade e diisneteeɗo wuro Republikaan en biyeteeɗo Charles Millard . Millard woni Republicain gadano mo kaalis mum heewi, ngam dogde e diiwaan hee ; ko kanko woni Republicain gadano jogaade hay 30% e woote ɗee. E hitaande 2004, Maloney fotnoo ko ƴaañde Robert Jereski, gonnooɗo kanndidaa politik lannda Green Party, kanndidaa keɓtinaaɗo ngam suɓaade hooreejo leydi Demokaraasi e hitaande 2004 e dow doggol Dennis Kucinich . Jereski saliima wolde Iraak nde Maloney fuɗɗinoo wootde kuulal ngam yamirde doole ; caggal ɗuum o woppi wolde ndee, haa arti noon e batu nguu e nder diiwaan makko e depitee John Murtha, gardinooɗo wolde ndee, ɗo haala makko waɗi tiitoonde. Jereski waawaano heɓde woote ɗee sabu ɗaɓɓaande makko tawaama ina waɗi siynooji ɗi moƴƴaani, ɗum noon ko 4 ŋakki e 1 250 ɗaɓɓaande. E lewru desaambar 2008, Maloney ƴetti fedde jokkondirnde e yimɓe ngam wallitde semmbinde golle mum ngam innde guwerneer David Paterson ngam lomtaade Hillary Clinton e nder Senaa Amerik. O yilliima nokkuuji goɗɗi e nder diiwaan hee, kono o ɓuuɓnaama e njillu Caroline Kennedy ngam ƴellitde jooɗorde wootere. Maloney yeewtidii e Paterson fotde hojomaaji 55. Miijooji yimɓe mbaɗii ballal Maloney e jooɗorde Senaa e nder diidi gooti, caggal gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, e oon sahaa, hono Andrew Cuomo, hay so tawii noon ɗaɓɓaande makko ndee jaɓaama e Goomu golle politik Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe ], Goomu golle politik ɓurngu heewde rewɓe ''York Times'', [ Kristonif e winndooɓe woɗɓe e juɓɓule rewindaade. Ñalnde 23 lewru bowte hitaande 2009, Paterson suɓii ko depitee Kirsten Gillibrand . [1] Nde tawnoo Gillibrand ummorii ko to bannge worgo leydi ndii, heewɓe e dingiral politik NYC ɗaɓɓiri Maloney yo suɓo Gillibrand e hitaande 2010. [2] Hay so tawii ko kanko ardii Gillibrand e wooteeji ɗii, [3] [4] o dogi ngam jogaade jooɗorde makko e nder Kongres. [5] Duuɓi sappo caggal ɗuum, ko Maloney tan woni tergal Kongres ngam jaɓde kampaañ Gillibrand ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 2020 . E nder woote gardagol leydi Demokaraat en ngam suɓaade hooreejo leydi ñalnde 14 suwee 2010, Maloney foolii luulndiiɗo mum mo kaalis mum heewi, hono Reshma Saujani, awokaa hedge fund mo duuɓi 34 , mo leydi Indiya-Ameriknaajo, fotde 62%. Oon jamma, Saujani wiyi "miɗo doga kadi", kono lebbi tati caggal ɗuum o habri e yeeso yimɓe fof wonde o luulndaaki Maloney kadi. E hitaande 2012, ƴaañoowo Maloney e lannda Republicain en ko Christopher Wright, ƴettuɗo lefol JP Morgan ngam waɗde kampaañ. Maloney heɓi 80,9% e woote ɗee, ko ɓuri 120 000 woote. E hitaande 2014, Maloney fooli kanndidaa repibilik en biyeteeɗo Nicholas Di Iorio, gollodiiɗo kaalis e Pfizer e 80% e woote ɗee. E woote gardagol leydi e hitaande 2016, Maloney fooli Pete Lindner e 90,1% e wooteeji. O fooli Robert Ardini, lannda Republicain en e wooteeji gardagol leydi ndi, o heɓi 83,2% e wooteeji ɗi. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Articles with hAudio microformats]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] jh1mp52df4i85u0hnv6grio4iyi5p27 Vandika Ervandovna Avetisyan 0 40201 164949 2026-04-17T10:25:22Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Vandika Ervandovna Avetisyan (jibinaa ko ñalnde 5 oktoobar 1928) ko Doktoor biyoloji, kadi ko ganndo leɗɗe e mikolooji Armeninaaɓe teskinaaɓe. O golliima, o wiɗtii no feewi e nder leydi makko Armeni, e les njiimaandi Duɗal ganndal leɗɗe (Institut Botanique) to Akademi ngenndiijo ganndal Armeni. Alma mater makko ko Duɗal jaaɓi-haaɗtirde dowla Yerevan, ɓurngal ɓooyde e ɓurngal teeŋtude e duɗe jaaɓi-haaɗtirde Yerevan. Ko binndol gonngol e mbaydi kuuɓtodi..." 164949 wikitext text/x-wiki Vandika Ervandovna Avetisyan (jibinaa ko ñalnde 5 oktoobar 1928) ko Doktoor biyoloji, kadi ko ganndo leɗɗe e mikolooji Armeninaaɓe teskinaaɓe. O golliima, o wiɗtii no feewi e nder leydi makko Armeni, e les njiimaandi Duɗal ganndal leɗɗe (Institut Botanique) to Akademi ngenndiijo ganndal Armeni. Alma mater makko ko Duɗal jaaɓi-haaɗtirde dowla Yerevan, ɓurngal ɓooyde e ɓurngal teeŋtude e duɗe jaaɓi-haaɗtirde Yerevan. Ko binndol gonngol e mbaydi kuuɓtodinndi V.E.Avet. ina huutoree ngam hollirde oo neɗɗo ko binnduɗo so ina siftina innde botani. Inɗe goɗɗe Avetisyan, Vanda E.; Avetiyanke, Vanda E.; Avetisyanke, Vanda E. Tuugnorgal a9tiuhryxvaxbjyf4551sp1mwyijxzm 164952 164949 2026-04-17T10:26:15Z SUZYFATIMA 13856 164952 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vandika Ervandovna Avetisyan''' (jibinaa ko ñalnde 5 oktoobar 1928) ko Doktoor biyoloji, kadi ko ganndo leɗɗe e mikolooji Armeninaaɓe teskinaaɓe. O golliima, o wiɗtii no feewi e nder leydi makko Armeni, e les njiimaandi Duɗal ganndal leɗɗe (Institut Botanique) to Akademi ngenndiijo ganndal Armeni. Alma mater makko ko Duɗal jaaɓi-haaɗtirde dowla Yerevan, ɓurngal ɓooyde e ɓurngal teeŋtude e duɗe jaaɓi-haaɗtirde Yerevan. Ko binndol gonngol e mbaydi kuuɓtodinndi V.E.Avet. ina huutoree ngam hollirde oo neɗɗo ko binnduɗo so ina siftina innde botani. == Inɗe goɗɗe == Avetisyan, Vanda E.; Avetiyanke, Vanda E.; Avetisyanke, Vanda E. == Tuugnorgal == 7fvn6rontydenm1qof53b6b04kmijvj 164955 164952 2026-04-17T10:28:01Z SUZYFATIMA 13856 164955 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vandika Ervandovna Avetisyan''' (jibinaa ko ñalnde 5 oktoobar 1928) ko Doktoor biyoloji, kadi ko ganndo leɗɗe e mikolooji Armeninaaɓe teskinaaɓe. O golliima, o wiɗtii no feewi e nder leydi makko Armeni, e les njiimaandi Duɗal ganndal leɗɗe (Institut Botanique) to Akademi ngenndiijo ganndal Armeni. Alma mater makko ko Duɗal jaaɓi-haaɗtirde dowla Yerevan, ɓurngal ɓooyde e ɓurngal teeŋtude e duɗe jaaɓi-haaɗtirde Yerevan. Ko binndol gonngol e mbaydi kuuɓtodinndi V.E.Avet. ina huutoree ngam hollirde oo neɗɗo ko binnduɗo so ina siftina innde botani. == Inɗe goɗɗe == Avetisyan, Vanda E.; Avetiyanke, Vanda E.; Avetisyanke, Vanda E.<ref>Brummitt, R.K. and Powell, C.E. ''Authors of plant names: a list of authors of scientific names of plants, with recommended standard forms of their names, including abbreviations''. New edition Royal Botanic Gardens, Kew, 1991. 732 pages {{ISBN|0-947643-44-3}} pps.38-39.</ref> == Tuugnorgal == <references /> 96schplxq0t7ik8m4vcvi65dmmzjh56 Patrisiya Lindh 0 40202 164953 2026-04-17T10:27:24Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1349075397|Patricia Lindh]]" 164953 wikitext text/x-wiki '''Patricia Lindh''' (2 oktoobar 1928 - 19 sulyee 2004) ko Ameriknaajo, jeyaaɗo e lannda Republicain en. O woniino wasiyaajo hooreeɓe leydi Richard Nixon e Gerald Ford e kitaale 1970, o golliima kadi e balloowo keeriiɗo to wasiyaaji porogaraamuuji rewɓe e cakkital kitaale 1970. == Nguurndam gadano == Lindh jibinaa ko ñalnde 2 oktoobar 1928 to wuro Toledo, to Ohio . O mawni ko to Cleveland e [[Chicago]], o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinity to Hartford, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1950. O resi hooreejo sosiyetee petroŋ hakkunde leyɗeele, o yahdi e makko to [[Sinngapuur|Singapuur]], [[Pakistan|Pakistaan]] e [[Kuwait|Kuwoyt]] tuggi 1955 haa 1965. == Naatgol e lannda Republicain en == [[File:President_Gerald_R._Ford_Meeting_with_William_J._Baroody,_Jr.,_Major_General_Jeanne_Holm,_Patricia_Lindh,_and_Karen_Keesling_in_the_Oval_Office_-_NARA_-_30805925.jpg|thumb|325x325px|Hooreejo leydi Gerald R. Ford e debbo mum gadano Betty Ford Joɗnde e Patricia Lindh e Karen Keesling to biro Oval ngam hitaande rewɓe winndereyankoore to biro Oval]] Lindh wonnoo ko debbo goomu ngenndiijo repibilik wonande diiwaan Louisiana. E hitaande 1972, o wonii nulaaɗo e batu Republique, o wonii kadi tergal e goomu Platform. <ref name=":4" /> == Wasiyaajo hooreeɓe leydi == === Ricard Nikson === Lindh golliima e laamu Nixon ɗo o fuɗɗii golle makko e nder galle laamorɗo Amerik ngam wasiyaade geɗe rewɓe. E lewru suwee 1974, o lomtii [[Jill Rukelshaus|Jill Ruckelshaus]], o woni balloowo keeriiɗo e porogaraamuuji rewɓe. Lindh wiyi ina sikki Watergate waɗataano so tawiino wonno debbo hooreejo leydi wiyi "miɗo sikki rewɓe ina njogii hakkille ɓurɗo toowde e ko moƴƴi walla ko boni. Miɗo sikki rewɓe ɓuri worɓe waawde jogaade hakkille." === Gerald Ford === E hitaande 1974, Lindh golliima e ballondiral keeringal e wasiyaaji ngam ɓamtaare rewɓe wonande hooreejo leydi Gerald Ford. Lindh lomtii Anne Armstrong e lewru desaambar 1974. Lindh ina sikki ko dental hakkunde rewɓe ɓuri teeŋtude, o golliima e yeeso yimɓe fof ngam heɓde ndee faandaare. E hitaande 1975, o wiyi rewɓe ina poti gollondirde e nder darnde makko e ballondiral teeŋtungal gadanal wonande rewɓe gollotooɓe e hooreejo leydi Amerik, o miijii wonde « gila JOONI haa e DAR, gila e Planned Parenthood haa e Diiso Rewɓe Katolik en », rewɓe ina poti gollondirde ngam heɓde faandaare renndinde potal. Jaayndeeji ɗii ƴettii e senngo makko. E hitaande 1976, o wiyi jaaynoowo gooto ummoriiɗo e jaaynde Oakland Tribune wonde ko o "garɗo keso to Disneyland to Potomac". E hitaande 1976, Lindh toɗɗaa cukko balloowo hooreejo leydi to bannge jaŋde e geɗe renndo. == Ballal ngam waylude kuule potal hakkeeji == Lindh ko daraniiɗo mbayliigu potal hakkeeji (ERA) hono no rewɓe heewɓe Republicain en gollotooɓe e nder galle laamorɗo Amerik e cakkital kitaale 1970, ina jeyaa heen debbo gadano [[Betti Ford|Betty Ford]] . Lindh ina gollinoo e kampaañ ngam waylude kuulal ngal e nder diiwaan Louisiana. Ballal Lindh e ERA addani Phyllis Schlafly mettere mum winndude ɓataake ina ñiŋa ERA e hitaande 1974. E nder ɓataake hee, Schlafly renndini ko ɓiyiiko debbo ina waawi waɗeede e wolde so ERA jaɓaama. <ref name=":3" /> == 1975 Batu winndereewu hitaande rewɓe == Lindh suɓaama ngam wonde nulaaɗo e batu winndereewu hitaande 1975 to wuro Meksik. O limtaama e jaayndeeji wonde laamu Ford rokkii 350 000 dolaar ngam wallitde yeewtere ndee. O teskiima kadi wonde kaalis Amerik ina yaaji no feewi caggal miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar ɗi Kanadaa e Ostarali ndokki. <ref name=":5" /> == Nguurndam neɗɗo == Lindh ummorii ko Toledo, Ohio, o waɗi duuɓi to Luwisiyana. [1] [2] O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinity, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1950. [3] Lindh resi ko H. Robert « Bob » Lindh, Jr., gardiiɗo gollordu petroŋ. [4] Sabu golle jom suudu makko, e kitaale 1950 e 1960, o hoɗi caggal leydi duuɓi 10 to Kuwoyt, Singapuur e Pakistaan. [5] E kitaale 1980, o golliima e Bank of America ko gardiiɗo jokkondiral hakkunde yimɓe. [6] O maayi ko e kanseer ɓuuɓɗo e hitaande 2004. [3] == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] jjd0k7lqkkzczpk0o6yls6654af804p 164954 164953 2026-04-17T10:27:44Z Sardeeq 14292 164954 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Patricia Lindh''' (2 oktoobar 1928 - 19 sulyee 2004) ko Ameriknaajo, jeyaaɗo e lannda Republicain en. O woniino wasiyaajo hooreeɓe leydi Richard Nixon e Gerald Ford e kitaale 1970, o golliima kadi e balloowo keeriiɗo to wasiyaaji porogaraamuuji rewɓe e cakkital kitaale 1970. == Nguurndam gadano == Lindh jibinaa ko ñalnde 2 oktoobar 1928 to wuro Toledo, to Ohio . O mawni ko to Cleveland e [[Chicago]], o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinity to Hartford, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1950. O resi hooreejo sosiyetee petroŋ hakkunde leyɗeele, o yahdi e makko to [[Sinngapuur|Singapuur]], [[Pakistan|Pakistaan]] e [[Kuwait|Kuwoyt]] tuggi 1955 haa 1965. == Naatgol e lannda Republicain en == [[File:President_Gerald_R._Ford_Meeting_with_William_J._Baroody,_Jr.,_Major_General_Jeanne_Holm,_Patricia_Lindh,_and_Karen_Keesling_in_the_Oval_Office_-_NARA_-_30805925.jpg|thumb|325x325px|Hooreejo leydi Gerald R. Ford e debbo mum gadano Betty Ford Joɗnde e Patricia Lindh e Karen Keesling to biro Oval ngam hitaande rewɓe winndereyankoore to biro Oval]] Lindh wonnoo ko debbo goomu ngenndiijo repibilik wonande diiwaan Louisiana. E hitaande 1972, o wonii nulaaɗo e batu Republique, o wonii kadi tergal e goomu Platform. <ref name=":4" /> == Wasiyaajo hooreeɓe leydi == === Ricard Nikson === Lindh golliima e laamu Nixon ɗo o fuɗɗii golle makko e nder galle laamorɗo Amerik ngam wasiyaade geɗe rewɓe. E lewru suwee 1974, o lomtii [[Jill Rukelshaus|Jill Ruckelshaus]], o woni balloowo keeriiɗo e porogaraamuuji rewɓe. Lindh wiyi ina sikki Watergate waɗataano so tawiino wonno debbo hooreejo leydi wiyi "miɗo sikki rewɓe ina njogii hakkille ɓurɗo toowde e ko moƴƴi walla ko boni. Miɗo sikki rewɓe ɓuri worɓe waawde jogaade hakkille." === Gerald Ford === E hitaande 1974, Lindh golliima e ballondiral keeringal e wasiyaaji ngam ɓamtaare rewɓe wonande hooreejo leydi Gerald Ford. Lindh lomtii Anne Armstrong e lewru desaambar 1974. Lindh ina sikki ko dental hakkunde rewɓe ɓuri teeŋtude, o golliima e yeeso yimɓe fof ngam heɓde ndee faandaare. E hitaande 1975, o wiyi rewɓe ina poti gollondirde e nder darnde makko e ballondiral teeŋtungal gadanal wonande rewɓe gollotooɓe e hooreejo leydi Amerik, o miijii wonde « gila JOONI haa e DAR, gila e Planned Parenthood haa e Diiso Rewɓe Katolik en », rewɓe ina poti gollondirde ngam heɓde faandaare renndinde potal. Jaayndeeji ɗii ƴettii e senngo makko. E hitaande 1976, o wiyi jaaynoowo gooto ummoriiɗo e jaaynde Oakland Tribune wonde ko o "garɗo keso to Disneyland to Potomac". E hitaande 1976, Lindh toɗɗaa cukko balloowo hooreejo leydi to bannge jaŋde e geɗe renndo. == Ballal ngam waylude kuule potal hakkeeji == Lindh ko daraniiɗo mbayliigu potal hakkeeji (ERA) hono no rewɓe heewɓe Republicain en gollotooɓe e nder galle laamorɗo Amerik e cakkital kitaale 1970, ina jeyaa heen debbo gadano [[Betti Ford|Betty Ford]] . Lindh ina gollinoo e kampaañ ngam waylude kuulal ngal e nder diiwaan Louisiana. Ballal Lindh e ERA addani Phyllis Schlafly mettere mum winndude ɓataake ina ñiŋa ERA e hitaande 1974. E nder ɓataake hee, Schlafly renndini ko ɓiyiiko debbo ina waawi waɗeede e wolde so ERA jaɓaama. <ref name=":3" /> == 1975 Batu winndereewu hitaande rewɓe == Lindh suɓaama ngam wonde nulaaɗo e batu winndereewu hitaande 1975 to wuro Meksik. O limtaama e jaayndeeji wonde laamu Ford rokkii 350 000 dolaar ngam wallitde yeewtere ndee. O teskiima kadi wonde kaalis Amerik ina yaaji no feewi caggal miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar ɗi Kanadaa e Ostarali ndokki. <ref name=":5" /> == Nguurndam neɗɗo == Lindh ummorii ko Toledo, Ohio, o waɗi duuɓi to Luwisiyana. [1] [2] O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinity, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1950. [3] Lindh resi ko H. Robert « Bob » Lindh, Jr., gardiiɗo gollordu petroŋ. [4] Sabu golle jom suudu makko, e kitaale 1950 e 1960, o hoɗi caggal leydi duuɓi 10 to Kuwoyt, Singapuur e Pakistaan. [5] E kitaale 1980, o golliima e Bank of America ko gardiiɗo jokkondiral hakkunde yimɓe. [6] O maayi ko e kanseer ɓuuɓɗo e hitaande 2004. [3] == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] lz7qxls6d2doy20d70y55ww8pgyyzj1 Catal Kixote 0 40203 164956 2026-04-17T10:29:08Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1299932642|Quixote Center]]" 164956 wikitext text/x-wiki '''Centre Quixote''' ko fedde nuunɗal renndo to Maryland, nde almuudo katolik biyeteeɗo William R. Callahan e [[Dolores C. Pomerleau|Dolores « Dolly » Pomerleau]] cosi e hitaande 1976. == Tariya == Centre Quixote heɓi darnde mawnde e ballal mum e miijooji laamu Sandinista en Nikaraguwaa e kitaale 1980. Centre oo hawri ko ina tolnoo e 100 miliyoŋ dolaar ngam wallitde yimɓe leydi Nikaragua. [1] Hay so tawii noon Centre oo ƴettataa bannge laawɗuɗo e nder rewolisiyoŋ to Nikaraguwaa, golle mum cifaaɗe e jaaynde The New York Times ko « politik tiiɗɗe » tee ballal ngal neldi ngal ɓuri yahrude ko e wallitde warɓe wolde Contra. Ardiiɗo Centre oo siftinii golle Amerik to Nikaragua ko « politik ownugol ». Won e ñiŋooɓe ina tuuma Centre oo ina rewi e ajendaaji Marxist en, tee Departemaa Amerik toppitiiɗo ko fayti e kaalis ina wiɗta tuumeede wonde Centre Quixote ina soomi balɗe, kono alaa ko tuuma heen, ardiiɓe Centre oo ciftinii tuumeede wonde ko politik. [2] Centre oo ina salii no feewi ñaawoore warngo. Gonnooɗo meer wuro New York , hono Bill de Blasio, golliima e nokku hee e hitaande 1988. == Ballal ngam waylude kuule potal hakkeeji == E kitaale 1970 e puɗal 1980, daraniiɓe heewɓe jokkondirɓe e Centre Quixote mballitii jaɓgol kuule potal hakkeeji ina heen miñi mum debbo biyeteeɗo [[Moriin Fiidler|Maureen Fiedler]] . == Ƴeew kadi == * [[Catholics Act for Choice|Katolik en ina mbaɗa sariya ngam suɓaade]] * Donna Kuwiin * Margaret Traksler * Marjori Tuite == Tuugnorgal == 3y049433068c83aeknjxvugol3phzn0 164958 164956 2026-04-17T10:30:02Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1299932642|Quixote Center]]" 164958 wikitext text/x-wiki '''Centre Quixote''' ko fedde nuunɗal renndo to Maryland, nde almuudo katolik biyeteeɗo William R. Callahan e [[Dolores C. Pomerleau|Dolores « Dolly » Pomerleau]] cosi e hitaande 1976. <ref>"Dolly Pomerleau". ''Quixote Center''. Retrieved 2022-12-21.</ref> == Tariya == Centre Quixote heɓi darnde mawnde e ballal mum e miijooji laamu Sandinista en Nikaraguwaa e kitaale 1980. Centre oo hawri ko ina tolnoo e 100 miliyoŋ dolaar ngam wallitde yimɓe leydi Nikaragua. [1] Hay so tawii noon Centre oo ƴettataa bannge laawɗuɗo e nder rewolisiyoŋ to Nikaraguwaa, golle mum cifaaɗe e jaaynde The New York Times ko « politik tiiɗɗe » tee ballal ngal neldi ngal ɓuri yahrude ko e wallitde warɓe wolde Contra. Ardiiɗo Centre oo siftinii golle Amerik to Nikaragua ko « politik ownugol ». Won e ñiŋooɓe ina tuuma Centre oo ina rewi e ajendaaji Marxist en, tee Departemaa Amerik toppitiiɗo ko fayti e kaalis ina wiɗta tuumeede wonde Centre Quixote ina soomi balɗe, kono alaa ko tuuma heen, ardiiɓe Centre oo ciftinii tuumeede wonde ko politik. [2] Centre oo ina salii no feewi ñaawoore warngo. Gonnooɗo meer wuro New York , hono Bill de Blasio, golliima e nokku hee e hitaande 1988. == Ballal ngam waylude kuule potal hakkeeji == E kitaale 1970 e puɗal 1980, daraniiɓe heewɓe jokkondirɓe e Centre Quixote mballitii jaɓgol kuule potal hakkeeji ina heen miñi mum debbo biyeteeɗo [[Moriin Fiidler|Maureen Fiedler]] . == Ƴeew kadi == * [[Catholics Act for Choice|Katolik en ina mbaɗa sariya ngam suɓaade]] * Donna Kuwiin * Margaret Traksler * Marjori Tuite == Tuugnorgal == 4u12ju3ff1qjzr5il6fdwmrp2oupkm8 164960 164958 2026-04-17T10:30:40Z Sardeeq 14292 164960 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Centre Quixote''' ko fedde nuunɗal renndo to Maryland, nde almuudo katolik biyeteeɗo William R. Callahan e [[Dolores C. Pomerleau|Dolores « Dolly » Pomerleau]] cosi e hitaande 1976. <ref>"Dolly Pomerleau". ''Quixote Center''. Retrieved 2022-12-21.</ref> == Tariya == Centre Quixote heɓi darnde mawnde e ballal mum e miijooji laamu Sandinista en Nikaraguwaa e kitaale 1980. Centre oo hawri ko ina tolnoo e 100 miliyoŋ dolaar ngam wallitde yimɓe leydi Nikaragua. [1] Hay so tawii noon Centre oo ƴettataa bannge laawɗuɗo e nder rewolisiyoŋ to Nikaraguwaa, golle mum cifaaɗe e jaaynde The New York Times ko « politik tiiɗɗe » tee ballal ngal neldi ngal ɓuri yahrude ko e wallitde warɓe wolde Contra. Ardiiɗo Centre oo siftinii golle Amerik to Nikaragua ko « politik ownugol ». Won e ñiŋooɓe ina tuuma Centre oo ina rewi e ajendaaji Marxist en, tee Departemaa Amerik toppitiiɗo ko fayti e kaalis ina wiɗta tuumeede wonde Centre Quixote ina soomi balɗe, kono alaa ko tuuma heen, ardiiɓe Centre oo ciftinii tuumeede wonde ko politik. [2] Centre oo ina salii no feewi ñaawoore warngo. Gonnooɗo meer wuro New York , hono Bill de Blasio, golliima e nokku hee e hitaande 1988. == Ballal ngam waylude kuule potal hakkeeji == E kitaale 1970 e puɗal 1980, daraniiɓe heewɓe jokkondirɓe e Centre Quixote mballitii jaɓgol kuule potal hakkeeji ina heen miñi mum debbo biyeteeɗo [[Moriin Fiidler|Maureen Fiedler]] . == Ƴeew kadi == * [[Catholics Act for Choice|Katolik en ina mbaɗa sariya ngam suɓaade]] * Donna Kuwiin * Margaret Traksler * Marjori Tuite == Tuugnorgal == dq17mad05871g1ib2rois6n9xzpmtul Tracy L. Kahn 0 40204 164957 2026-04-17T10:29:37Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Tracy Lynn Kahn ko ganndo ko faati e sitrus, mo hannde woni gardiiɗo 11ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Riverside, gila 1995, lomtii joom mum Willard Paul Bitters. Jaŋde & dipolomaaji Kahn heɓi B.S. degree makko e ganndal leɗɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan e Ph.D makko. degree ko faati e leɗɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Riverside[citation needed] e hitaande 1987. Ko o wiɗtiyanke kadi, huutortooɗo mooftir..." 164957 wikitext text/x-wiki Tracy Lynn Kahn ko ganndo ko faati e sitrus, mo hannde woni gardiiɗo 11ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Riverside, gila 1995, lomtii joom mum Willard Paul Bitters. Jaŋde & dipolomaaji Kahn heɓi B.S. degree makko e ganndal leɗɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan e Ph.D makko. degree ko faati e leɗɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Riverside[citation needed] e hitaande 1987. Ko o wiɗtiyanke kadi, huutortooɗo mooftirgel ngel ngam ƴeewtaade mbaawka njulaagu leɗɗe kese. Tuugnorgal g87kbwqd1d349zazygh2n75px8lytf9 164959 164957 2026-04-17T10:30:30Z SUZYFATIMA 13856 164959 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tracy Lynn Kahn''' ko ganndo ko faati e sitrus, mo hannde woni gardiiɗo 11ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Riverside, gila 1995, lomtii joom mum Willard Paul Bitters. == Jaŋde & dipolomaaji == Kahn heɓi B.S. degree makko e ganndal leɗɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan e Ph.D makko. degree ko faati e leɗɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Riverside[citation needed] e hitaande 1987. Ko o wiɗtiyanke kadi, huutortooɗo mooftirgel ngel ngam ƴeewtaade mbaawka njulaagu leɗɗe kese. == Tuugnorgal == 79uvzdoij7t21qjblziatpnxvb4rdlf 164961 164959 2026-04-17T10:33:05Z SUZYFATIMA 13856 164961 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tracy Lynn Kahn''' ko ganndo ko faati e sitrus, mo hannde woni gardiiɗo 11ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Riverside, gila 1995, lomtii joom mum Willard Paul Bitters. == Jaŋde & dipolomaaji == Kahn heɓi B.S. degree makko e ganndal leɗɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan e Ph.D makko. degree ko faati e leɗɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Riverside[citation needed] e hitaande 1987. Ko o wiɗtiyanke kadi, huutortooɗo mooftirgel ngel ngam ƴeewtaade mbaawka njulaagu leɗɗe kese.<ref>The information that Lynn is the full middle name, that is usually abbreviated for L., was obtained by [http://www.intelius.com/results.php?ReportType=1&searchform=name&qc=Riverside&qf=Tracy&qmi=L&qn=Kahn&qs=CA Intelius]</ref><ref name="Fiat">[http://www.fiatlux.ucr.edu/cgi-bin/display.cgi?section_id=107 Fiat Lux]</ref> == Tuugnorgal == <references /> t5aqtq8ty9vks21r4nnuqx6wo4zsjtd Indonesia Billie Jean King Cup team 0 40205 164963 2026-04-17T10:34:54Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Kippu kawgel biyeteeɗo Billie Jean King ina lomtoo leydi Indoneesi e nder kawgel ngel, ko fedde tennis leydi Indoneesi ardii ɗum. Ɓe kawraani e kawgel winndere gila 2006. Tariya Indoneesi tawtoraama kawgel mum gadanel Fed e hitaande 1969. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel ngel e hitaande 1991. E hitaande 2006, Indoneesi heɓi naatde e fedde adunaare ɗiɗmere, kono salii fiyde Israayiil, woppi kawgel mum ngel e kippu Israayiil Fed Cup to Tel Aviv, ɗum..." 164963 wikitext text/x-wiki Kippu kawgel biyeteeɗo Billie Jean King ina lomtoo leydi Indoneesi e nder kawgel ngel, ko fedde tennis leydi Indoneesi ardii ɗum. Ɓe kawraani e kawgel winndere gila 2006. Tariya Indoneesi tawtoraama kawgel mum gadanel Fed e hitaande 1969. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel ngel e hitaande 1991. E hitaande 2006, Indoneesi heɓi naatde e fedde adunaare ɗiɗmere, kono salii fiyde Israayiil, woppi kawgel mum ngel e kippu Israayiil Fed Cup to Tel Aviv, ɗum noon ɓe njippiima e kawgel ngel. Ko noon Israayiil heɓiri e ƴaañgal, yahri yeeso e fedde winndereere ɗiɗmere Fed Cup 2007. Ina wiyee wonde fedde Tennis Indoneesi yamiriino laamu Indoneesi yo woppu. Hooreejo fedde winndereyankoore toppitiinde ko feewti e tennis, hono Francesco Ricci Bitti wiyi fedde nde ina mettini e kuulal ngal. ITF yoɓi Fedde Tennis Indoneesi 31 600 dolaar, haɗi ɗum tawtoreede kawgel ngel e hitaande 2007. Njoɓdi ndii ko 20 000 dolaar ngam jaɓɓaade Israayiil, 6 600 dolaar ngam yoɓde ITF`s ngam heblude kawgel ngel, e 5 000 dolaar ngam yaltude e kawgel ngel. Indoneesi wonnoo ko e kawgel fuku winndere ngel e hitaande 2007, kono kuugal ngal jippini Indoneesi e kawgel ɗiɗmel ngel e hitaande 2008. Sappinolji Tuggi 2008 haa 2016, Indoneesi ɓuri waylude hakkunde Asii/Oseani Zone Groupe II e Groupe I. E nder kawgel Fed 2016, waawaano heɓde yahrude yeeso e Groupe I, ko ɗum waɗi maa fuɗɗo kadi kampaañ 2017 e nder Groupe II. Sri Utamingsih wonnoo ko coftuɗo leydi Indoneesi e hitaande 2016. Hitaande Ranndo kawgel Njeñtudi Fulɓe Gaño Score 2008 Zone Asii/Oseani Goomu I 5ɓo Heddii e Goomu I Sandy Gumulya Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Vivien Silfani Toni Taylande 2-1 2009 Zone Asii/Oseani Goomu I 4ɓo Heddii e Goomu I Sandy Gumulya Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Jesi Rompiiji Susanna Angarkusuma (Kapiteen) Taylande 0-3 2010 Asii/Oseani Zone Goomu I 8ɓo jippinaama e Goomu II Yayuk Basuki Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Jesi Rompiiji Surya Wijaya Budi (Kapiteen) Usbekistaan ​​0-3 2011 Zone Asii/Oseani Goomu II 1ɓo ƴellitaama e Goomu I Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Jesi Rompiiji Yayuk Basuki Hong Kong 2-1 2012 Asii/Oseani Zone Goomu I 7ɓo Jippinaama e Goomu II Usbekistaan ​​0-3 2013 Asii/Oseani Zone Goomu II 1ɓo ƴellitaama e Goomu I Hong Kong 2-0 2014 Asii/Oseani Zone Goomu I 7ɓo Jippinaama e Goomu II Vita Mediana, Tami Grende, Lavinia Tananta, Deria Nur Haliza Taipei Sinuwaa en 2-0 2015 Asii/Oseani Zone Goomu II 3ɓo Heddii e Goomu II Ayu Fani Damayanti, Lavinia Tananta, Deria Nur Haliza Filipiin 1-2 2016 Asii/Oseani Zone Goomu II 5ɓo Heddii e Goomu II Lavinia Tananta, Jessy Rompies, Deria Nur Haliza, Beatrice Gumulya Oseani Pasifik 2-0 2017 Asii/Oseani Zone Goomu II 3e Heddii e Goomu II Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Jessy Rompies, Lavinia Tananta Usbekistaan ​​1-2 2018 Asii/Oseani Zone Goomu II 1ɓo ƴellitaama e fedde I Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Deria Nur Haliza, Jessy Rompies Usbekistaan ​​3-0 2019 Asii/Oseani Zone Goomu II 5ɓo Heddii e Goomu I Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Jessy Rompies Taylande 2-1 Ƴeew kadi Kop laamɗo Billie Jean Kippu kawgel Davis Indoneesi Boykotuuji Israayiil e nder dingiral gootol Tuugnorgal 16jkppccyxj78td64jtmwru444eqffe 164965 164963 2026-04-17T10:35:57Z Ilya Discuss 10103 164965 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Kippu kawgel biyeteeɗo Billie Jean King ina lomtoo leydi Indoneesi e nder kawgel ngel, ko fedde tennis leydi Indoneesi ardii ɗum. Ɓe kawraani e kawgel winndere gila 2006. Tariya Indoneesi tawtoraama kawgel mum gadanel Fed e hitaande 1969. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel ngel e hitaande 1991. E hitaande 2006, Indoneesi heɓi naatde e fedde adunaare ɗiɗmere, kono salii fiyde Israayiil, woppi kawgel mum ngel e kippu Israayiil Fed Cup to Tel Aviv, ɗum noon ɓe njippiima e kawgel ngel. Ko noon Israayiil heɓiri e ƴaañgal, yahri yeeso e fedde winndereere ɗiɗmere Fed Cup 2007. Ina wiyee wonde fedde Tennis Indoneesi yamiriino laamu Indoneesi yo woppu. Hooreejo fedde winndereyankoore toppitiinde ko feewti e tennis, hono Francesco Ricci Bitti wiyi fedde nde ina mettini e kuulal ngal. ITF yoɓi Fedde Tennis Indoneesi 31 600 dolaar, haɗi ɗum tawtoreede kawgel ngel e hitaande 2007. Njoɓdi ndii ko 20 000 dolaar ngam jaɓɓaade Israayiil, 6 600 dolaar ngam yoɓde ITF`s ngam heblude kawgel ngel, e 5 000 dolaar ngam yaltude e kawgel ngel. Indoneesi wonnoo ko e kawgel fuku winndere ngel e hitaande 2007, kono kuugal ngal jippini Indoneesi e kawgel ɗiɗmel ngel e hitaande 2008. Sappinolji Tuggi 2008 haa 2016, Indoneesi ɓuri waylude hakkunde Asii/Oseani Zone Groupe II e Groupe I. E nder kawgel Fed 2016, waawaano heɓde yahrude yeeso e Groupe I, ko ɗum waɗi maa fuɗɗo kadi kampaañ 2017 e nder Groupe II. Sri Utamingsih wonnoo ko coftuɗo leydi Indoneesi e hitaande 2016. Hitaande Ranndo kawgel Njeñtudi Fulɓe Gaño Score 2008 Zone Asii/Oseani Goomu I 5ɓo Heddii e Goomu I Sandy Gumulya Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Vivien Silfani Toni Taylande 2-1 2009 Zone Asii/Oseani Goomu I 4ɓo Heddii e Goomu I Sandy Gumulya Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Jesi Rompiiji Susanna Angarkusuma (Kapiteen) Taylande 0-3 2010 Asii/Oseani Zone Goomu I 8ɓo jippinaama e Goomu II Yayuk Basuki Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Jesi Rompiiji Surya Wijaya Budi (Kapiteen) Usbekistaan ​​0-3 2011 Zone Asii/Oseani Goomu II 1ɓo ƴellitaama e Goomu I Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Jesi Rompiiji Yayuk Basuki Hong Kong 2-1 2012 Asii/Oseani Zone Goomu I 7ɓo Jippinaama e Goomu II Usbekistaan ​​0-3 2013 Asii/Oseani Zone Goomu II 1ɓo ƴellitaama e Goomu I Hong Kong 2-0 2014 Asii/Oseani Zone Goomu I 7ɓo Jippinaama e Goomu II Vita Mediana, Tami Grende, Lavinia Tananta, Deria Nur Haliza Taipei Sinuwaa en 2-0 2015 Asii/Oseani Zone Goomu II 3ɓo Heddii e Goomu II Ayu Fani Damayanti, Lavinia Tananta, Deria Nur Haliza Filipiin 1-2 2016 Asii/Oseani Zone Goomu II 5ɓo Heddii e Goomu II Lavinia Tananta, Jessy Rompies, Deria Nur Haliza, Beatrice Gumulya Oseani Pasifik 2-0 2017 Asii/Oseani Zone Goomu II 3e Heddii e Goomu II Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Jessy Rompies, Lavinia Tananta Usbekistaan ​​1-2 2018 Asii/Oseani Zone Goomu II 1ɓo ƴellitaama e fedde I Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Deria Nur Haliza, Jessy Rompies Usbekistaan ​​3-0 2019 Asii/Oseani Zone Goomu II 5ɓo Heddii e Goomu I Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Jessy Rompies Taylande 2-1 Ƴeew kadi Kop laamɗo Billie Jean Kippu kawgel Davis Indoneesi Boykotuuji Israayiil e nder dingiral gootol Tuugnorgal am6iif4haa2k8plecl3iw7s6q2ikz3c 164967 164965 2026-04-17T10:36:27Z Ilya Discuss 10103 164967 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kippu kawgel biyeteeɗo Billie Jean''' King ina lomtoo leydi Indoneesi e nder kawgel ngel, ko fedde tennis leydi Indoneesi ardii ɗum. Ɓe kawraani e kawgel winndere gila 2006. Tariya Indoneesi tawtoraama kawgel mum gadanel Fed e hitaande 1969. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel ngel e hitaande 1991. E hitaande 2006, Indoneesi heɓi naatde e fedde adunaare ɗiɗmere, kono salii fiyde Israayiil, woppi kawgel mum ngel e kippu Israayiil Fed Cup to Tel Aviv, ɗum noon ɓe njippiima e kawgel ngel. Ko noon Israayiil heɓiri e ƴaañgal, yahri yeeso e fedde winndereere ɗiɗmere Fed Cup 2007. Ina wiyee wonde fedde Tennis Indoneesi yamiriino laamu Indoneesi yo woppu. Hooreejo fedde winndereyankoore toppitiinde ko feewti e tennis, hono Francesco Ricci Bitti wiyi fedde nde ina mettini e kuulal ngal. ITF yoɓi Fedde Tennis Indoneesi 31 600 dolaar, haɗi ɗum tawtoreede kawgel ngel e hitaande 2007. Njoɓdi ndii ko 20 000 dolaar ngam jaɓɓaade Israayiil, 6 600 dolaar ngam yoɓde ITF`s ngam heblude kawgel ngel, e 5 000 dolaar ngam yaltude e kawgel ngel. Indoneesi wonnoo ko e kawgel fuku winndere ngel e hitaande 2007, kono kuugal ngal jippini Indoneesi e kawgel ɗiɗmel ngel e hitaande 2008. Sappinolji Tuggi 2008 haa 2016, Indoneesi ɓuri waylude hakkunde Asii/Oseani Zone Groupe II e Groupe I. E nder kawgel Fed 2016, waawaano heɓde yahrude yeeso e Groupe I, ko ɗum waɗi maa fuɗɗo kadi kampaañ 2017 e nder Groupe II. Sri Utamingsih wonnoo ko coftuɗo leydi Indoneesi e hitaande 2016. Hitaande Ranndo kawgel Njeñtudi Fulɓe Gaño Score 2008 Zone Asii/Oseani Goomu I 5ɓo Heddii e Goomu I Sandy Gumulya Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Vivien Silfani Toni Taylande 2-1 2009 Zone Asii/Oseani Goomu I 4ɓo Heddii e Goomu I Sandy Gumulya Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Jesi Rompiiji Susanna Angarkusuma (Kapiteen) Taylande 0-3 2010 Asii/Oseani Zone Goomu I 8ɓo jippinaama e Goomu II Yayuk Basuki Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Jesi Rompiiji Surya Wijaya Budi (Kapiteen) Usbekistaan ​​0-3 2011 Zone Asii/Oseani Goomu II 1ɓo ƴellitaama e Goomu I Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Jesi Rompiiji Yayuk Basuki Hong Kong 2-1 2012 Asii/Oseani Zone Goomu I 7ɓo Jippinaama e Goomu II Usbekistaan ​​0-3 2013 Asii/Oseani Zone Goomu II 1ɓo ƴellitaama e Goomu I Hong Kong 2-0 2014 Asii/Oseani Zone Goomu I 7ɓo Jippinaama e Goomu II Vita Mediana, Tami Grende, Lavinia Tananta, Deria Nur Haliza Taipei Sinuwaa en 2-0 2015 Asii/Oseani Zone Goomu II 3ɓo Heddii e Goomu II Ayu Fani Damayanti, Lavinia Tananta, Deria Nur Haliza Filipiin 1-2 2016 Asii/Oseani Zone Goomu II 5ɓo Heddii e Goomu II Lavinia Tananta, Jessy Rompies, Deria Nur Haliza, Beatrice Gumulya Oseani Pasifik 2-0 2017 Asii/Oseani Zone Goomu II 3e Heddii e Goomu II Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Jessy Rompies, Lavinia Tananta Usbekistaan ​​1-2 2018 Asii/Oseani Zone Goomu II 1ɓo ƴellitaama e fedde I Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Deria Nur Haliza, Jessy Rompies Usbekistaan ​​3-0 2019 Asii/Oseani Zone Goomu II 5ɓo Heddii e Goomu I Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Jessy Rompies Taylande 2-1 Ƴeew kadi Kop laamɗo Billie Jean Kippu kawgel Davis Indoneesi Boykotuuji Israayiil e nder dingiral gootol Tuugnorgal 1hrmbg9s3lnc9bpcjkaoemqe11ug0pe 164969 164967 2026-04-17T10:39:16Z Ilya Discuss 10103 164969 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kippu kawgel biyeteeɗo Billie Jean''' King ina lomtoo leydi Indoneesi e nder kawgel ngel, ko fedde tennis leydi Indoneesi ardii ɗum. Ɓe kawraani e kawgel winndere gila 2006. == Tariya == Indoneesi tawtoraama kawgel mum gadanel Fed e hitaande 1969. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel ngel e hitaande 1991. E hitaande 2006, Indoneesi heɓi naatde e fedde adunaare ɗiɗmere, kono salii fiyde Israayiil, woppi kawgel mum ngel e kippu Israayiil Fed Cup to Tel Aviv, ɗum noon ɓe njippiima e kawgel ngel. Ko noon Israayiil heɓiri e ƴaañgal, yahri yeeso e fedde winndereere ɗiɗmere Fed Cup 2007. Ina wiyee wonde fedde Tennis Indoneesi yamiriino laamu Indoneesi yo woppu. Hooreejo fedde winndereyankoore toppitiinde ko feewti e tennis, hono Francesco Ricci Bitti wiyi fedde nde ina mettini e kuulal ngal. ITF yoɓi Fedde Tennis Indoneesi 31 600 dolaar, haɗi ɗum tawtoreede kawgel ngel e hitaande 2007. Njoɓdi ndii ko 20 000 dolaar ngam jaɓɓaade Israayiil, 6 600 dolaar ngam yoɓde ITF`s ngam heblude kawgel ngel, e 5 000 dolaar ngam yaltude e kawgel ngel. Indoneesi wonnoo ko e kawgel fuku winndere ngel e hitaande 2007, kono kuugal ngal jippini Indoneesi e kawgel ɗiɗmel ngel e hitaande 2008. == Sappinolji == Tuggi 2008 haa 2016, Indoneesi ɓuri waylude hakkunde Asii/Oseani Zone Groupe II e Groupe I. E nder kawgel Fed 2016, waawaano heɓde yahrude yeeso e Groupe I, ko ɗum waɗi maa fuɗɗo kadi kampaañ 2017 e nder Groupe II. Sri Utamingsih wonnoo ko coftuɗo leydi Indoneesi e hitaande 2016. Hitaande Ranndo kawgel Njeñtudi Fulɓe Gaño Score 2008 Zone Asii/Oseani Goomu I 5ɓo Heddii e Goomu I Sandy Gumulya Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Vivien Silfani Toni Taylande 2-1 2009 Zone Asii/Oseani Goomu I 4ɓo Heddii e Goomu I Sandy Gumulya Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Jesi Rompiiji Susanna Angarkusuma (Kapiteen) Taylande 0-3 2010 Asii/Oseani Zone Goomu I 8ɓo jippinaama e Goomu II Yayuk Basuki Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Jesi Rompiiji Surya Wijaya Budi (Kapiteen) Usbekistaan ​​0-3 2011 Zone Asii/Oseani Goomu II 1ɓo ƴellitaama e Goomu I Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Jesi Rompiiji Yayuk Basuki Hong Kong 2-1 2012 Asii/Oseani Zone Goomu I 7ɓo Jippinaama e Goomu II Usbekistaan ​​0-3 2013 Asii/Oseani Zone Goomu II 1ɓo ƴellitaama e Goomu I Hong Kong 2-0 2014 Asii/Oseani Zone Goomu I 7ɓo Jippinaama e Goomu II Vita Mediana, Tami Grende, Lavinia Tananta, Deria Nur Haliza Taipei Sinuwaa en 2-0 2015 Asii/Oseani Zone Goomu II 3ɓo Heddii e Goomu II Ayu Fani Damayanti, Lavinia Tananta, Deria Nur Haliza Filipiin 1-2 2016 Asii/Oseani Zone Goomu II 5ɓo Heddii e Goomu II Lavinia Tananta, Jessy Rompies, Deria Nur Haliza, Beatrice Gumulya Oseani Pasifik 2-0 2017 Asii/Oseani Zone Goomu II 3e Heddii e Goomu II Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Jessy Rompies, Lavinia Tananta Usbekistaan ​​1-2 2018 Asii/Oseani Zone Goomu II 1ɓo ƴellitaama e fedde I Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Deria Nur Haliza, Jessy Rompies Usbekistaan ​​3-0 2019 Asii/Oseani Zone Goomu II 5ɓo Heddii e Goomu I Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Jessy Rompies Taylande 2-1 Ƴeew kadi Kop laamɗo Billie Jean Kippu kawgel Davis Indoneesi Boykotuuji Israayiil e nder dingiral gootol Tuugnorgal 462z14ko271bt8s6f14zolb6wcdo4zc 164972 164969 2026-04-17T10:40:22Z Ilya Discuss 10103 164972 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kippu kawgel biyeteeɗo Billie Jean''' King ina lomtoo leydi Indoneesi e nder kawgel ngel, ko fedde tennis leydi Indoneesi ardii ɗum. Ɓe kawraani e kawgel winndere gila 2006. == Tariya == Indoneesi tawtoraama kawgel mum gadanel Fed e hitaande 1969. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel ngel e hitaande 1991. E hitaande 2006, Indoneesi heɓi naatde e fedde adunaare ɗiɗmere, kono salii fiyde Israayiil, woppi kawgel mum ngel e kippu Israayiil Fed Cup to Tel Aviv, ɗum noon ɓe njippiima e kawgel ngel. Ko noon Israayiil heɓiri e ƴaañgal, yahri yeeso e fedde winndereere ɗiɗmere Fed Cup 2007. Ina wiyee wonde fedde Tennis Indoneesi yamiriino laamu Indoneesi yo woppu. Hooreejo fedde winndereyankoore toppitiinde ko feewti e tennis, hono Francesco Ricci Bitti wiyi fedde nde ina mettini e kuulal ngal. ITF yoɓi Fedde Tennis Indoneesi 31 600 dolaar, haɗi ɗum tawtoreede kawgel ngel e hitaande 2007. Njoɓdi ndii ko 20 000 dolaar ngam jaɓɓaade Israayiil, 6 600 dolaar ngam yoɓde ITF`s ngam heblude kawgel ngel, e 5 000 dolaar ngam yaltude e kawgel ngel. Indoneesi wonnoo ko e kawgel fuku winndere ngel e hitaande 2007, kono kuugal ngal jippini Indoneesi e kawgel ɗiɗmel ngel e hitaande 2008. == Sappinolji == Tuggi 2008 haa 2016, Indoneesi ɓuri waylude hakkunde Asii/Oseani Zone Groupe II e Groupe I. E nder kawgel Fed 2016, waawaano heɓde yahrude yeeso e Groupe I, ko ɗum waɗi maa fuɗɗo kadi kampaañ 2017 e nder Groupe II. Sri Utamingsih wonnoo ko coftuɗo leydi Indoneesi e hitaande 2016. Hitaande Ranndo kawgel Njeñtudi Fulɓe Gaño Score 2008 Zone Asii/Oseani Goomu I 5ɓo Heddii e Goomu I Sandy Gumulya Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta == Vivien Silfani Toni == Taylande 2-1 2009 Zone Asii/Oseani Goomu I 4ɓo Heddii e Goomu I Sandy Gumulya Ayu Fani Damayanti == Laviniya tananta == == Jesi Rompiiji == Susanna Angarkusuma (Kapiteen) == Taylande 0-3 == 2010 Asii/Oseani Zone Goomu I 8ɓo jippinaama e Goomu II Yayuk Basuki Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta == Jesi Rompiiji == Surya Wijaya Budi (Kapiteen) Usbekistaan ​​0-3 2011 Zone Asii/Oseani Goomu II 1ɓo ƴellitaama e Goomu I Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Jesi Rompiiji == Yayuk Basuki == == Hong Kong 2-1 == 2012 Asii/Oseani Zone Goomu I 7ɓo Jippinaama e Goomu II == Usbekistaan ​​0-3 == 2013 Asii/Oseani Zone Goomu II 1ɓo ƴellitaama e Goomu I == Hong Kong 2-0 == 2014 Asii/Oseani Zone Goomu I 7ɓo Jippinaama e Goomu II Vita Mediana, Tami Grende, Lavinia Tananta, Deria Nur Haliza == Taipei Sinuwaa en 2-0 == 2015 Asii/Oseani Zone Goomu II 3ɓo Heddii e Goomu II Ayu Fani Damayanti, Lavinia Tananta, Deria Nur Haliza == Filipiin 1-2 == 2016 Asii/Oseani Zone Goomu II 5ɓo Heddii e Goomu II Lavinia Tananta, Jessy Rompies, Deria Nur Haliza, Beatrice Gumulya Oseani Pasifik 2-0 2017 Asii/Oseani Zone Goomu II 3e Heddii e Goomu II Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Jessy Rompies, Lavinia Tananta Usbekistaan ​​1-2 2018 Asii/Oseani Zone Goomu II 1ɓo ƴellitaama e fedde I Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Deria Nur Haliza, Jessy Rompies == Usbekistaan ​​3-0 == 2019 Asii/Oseani Zone Goomu II 5ɓo Heddii e Goomu I Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Jessy Rompies == Taylande 2-1 == == Ƴeew kadi == == Kop laamɗo Billie Jean == Kippu kawgel Davis Indoneesi Boykotuuji Israayiil e nder dingiral gootol == Tuugnorgal == j93mfuiqz7uy3sp2rp19flxyzbnms3t 164975 164972 2026-04-17T10:42:10Z Ilya Discuss 10103 164975 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kippu kawgel biyeteeɗo Billie Jean''' King ina lomtoo leydi Indoneesi e nder kawgel ngel, ko fedde tennis leydi Indoneesi ardii ɗum. Ɓe kawraani e kawgel winndere gila 2006.<ref>[https://www.usatoday.com/sports/tennis/fed/2006-07-06-israel-indonesia-forfeit_x.htm "Israel wins Fed Cup match when Indonesian team refuses to play,"<!-- Bot generated title -->] ''USA Today''. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090108050302/https://www.usatoday.com/sports/tennis/fed/2006-07-06-israel-indonesia-forfeit_x.htm|date=8 January 2009}}</ref><ref>[http://www.espn.com/sports/tennis/news/story?id=2508937 Indonesia pulls out of Fed Cup match against Israel<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180220033509/http://www.espn.com/sports/tennis/news/story?id=2508937|date=20 February 2018}}</ref><ref>[https://www.nytimes.com/2006/07/04/sports/04iht-world.2116160.html?mtrref=www.google.com&gwh=F09083CECF6B97C5E9FD8C00359A9D75&gwt=pay "Indonesia refuses to play in Israel" - ''The New York Times''<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180220033512/https://www.nytimes.com/2006/07/04/sports/04iht-world.2116160.html?mtrref=www.google.com&gwh=F09083CECF6B97C5E9FD8C00359A9D75&gwt=pay|date=20 February 2018}}</ref><ref name="autogenerated2">[http://www.espn.com/sports/tennis/news/story?id=2511082 "Israel wins Fed Cup match vs. Indonesia by forfeit"<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180220033454/http://www.espn.com/sports/tennis/news/story?id=2511082|date=20 February 2018}}</ref><ref>[http://tennis.quickfound.net/wta_results_2006/fed_cup_results_2006.html 2006 "Fed Cup Women's Tennis Results": QuickSports<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830183410/http://tennis.quickfound.net/wta_results_2006/fed_cup_results_2006.html|date=30 August 2006}}</ref> == Tariya == Indoneesi tawtoraama kawgel mum gadanel Fed e hitaande 1969. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel ngel e hitaande 1991. E hitaande 2006, Indoneesi heɓi naatde e fedde adunaare ɗiɗmere, kono salii fiyde Israayiil, woppi kawgel mum ngel e kippu Israayiil Fed Cup to Tel Aviv, ɗum noon ɓe njippiima e kawgel ngel. Ko noon Israayiil heɓiri e ƴaañgal, yahri yeeso e fedde winndereere ɗiɗmere Fed Cup 2007. Ina wiyee wonde fedde Tennis Indoneesi yamiriino laamu Indoneesi yo woppu. Hooreejo fedde winndereyankoore toppitiinde ko feewti e tennis, hono Francesco Ricci Bitti wiyi fedde nde ina mettini e kuulal ngal. ITF yoɓi Fedde Tennis Indoneesi 31 600 dolaar, haɗi ɗum tawtoreede kawgel ngel e hitaande 2007. Njoɓdi ndii ko 20 000 dolaar ngam jaɓɓaade Israayiil, 6 600 dolaar ngam yoɓde ITF`s ngam heblude kawgel ngel, e 5 000 dolaar ngam yaltude e kawgel ngel. Indoneesi wonnoo ko e kawgel fuku winndere ngel e hitaande 2007, kono kuugal ngal jippini Indoneesi e kawgel ɗiɗmel ngel e hitaande 2008. == Sappinolji == Tuggi 2008 haa 2016, Indoneesi ɓuri waylude hakkunde Asii/Oseani Zone Groupe II e Groupe I. E nder kawgel Fed 2016, waawaano heɓde yahrude yeeso e Groupe I, ko ɗum waɗi maa fuɗɗo kadi kampaañ 2017 e nder Groupe II. Sri Utamingsih wonnoo ko coftuɗo leydi Indoneesi e hitaande 2016. Hitaande Ranndo kawgel Njeñtudi Fulɓe Gaño Score 2008 Zone Asii/Oseani Goomu I 5ɓo Heddii e Goomu I Sandy Gumulya Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta == Vivien Silfani Toni == Taylande 2-1 2009 Zone Asii/Oseani Goomu I 4ɓo Heddii e Goomu I Sandy Gumulya Ayu Fani Damayanti == Laviniya tananta == == Jesi Rompiiji == Susanna Angarkusuma (Kapiteen) == Taylande 0-3 == 2010 Asii/Oseani Zone Goomu I 8ɓo jippinaama e Goomu II Yayuk Basuki Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta == Jesi Rompiiji == Surya Wijaya Budi (Kapiteen) Usbekistaan ​​0-3 2011 Zone Asii/Oseani Goomu II 1ɓo ƴellitaama e Goomu I Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Jesi Rompiiji == Yayuk Basuki == == Hong Kong 2-1 == 2012 Asii/Oseani Zone Goomu I 7ɓo Jippinaama e Goomu II == Usbekistaan ​​0-3 == 2013 Asii/Oseani Zone Goomu II 1ɓo ƴellitaama e Goomu I == Hong Kong 2-0 == 2014 Asii/Oseani Zone Goomu I 7ɓo Jippinaama e Goomu II Vita Mediana, Tami Grende, Lavinia Tananta, Deria Nur Haliza == Taipei Sinuwaa en 2-0 == 2015 Asii/Oseani Zone Goomu II 3ɓo Heddii e Goomu II Ayu Fani Damayanti, Lavinia Tananta, Deria Nur Haliza == Filipiin 1-2 == 2016 Asii/Oseani Zone Goomu II 5ɓo Heddii e Goomu II Lavinia Tananta, Jessy Rompies, Deria Nur Haliza, Beatrice Gumulya Oseani Pasifik 2-0 2017 Asii/Oseani Zone Goomu II 3e Heddii e Goomu II Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Jessy Rompies, Lavinia Tananta Usbekistaan ​​1-2 2018 Asii/Oseani Zone Goomu II 1ɓo ƴellitaama e fedde I Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Deria Nur Haliza, Jessy Rompies == Usbekistaan ​​3-0 == 2019 Asii/Oseani Zone Goomu II 5ɓo Heddii e Goomu I Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Jessy Rompies == Taylande 2-1 == == Ƴeew kadi == == Kop laamɗo Billie Jean == Kippu kawgel Davis Indoneesi Boykotuuji Israayiil e nder dingiral gootol == Tuugnorgal == t682gq4g5jvkbw0yx8lgxut8ir3jgxe 164980 164975 2026-04-17T10:44:13Z Ilya Discuss 10103 164980 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kippu kawgel biyeteeɗo Billie Jean''' King ina lomtoo leydi Indoneesi e nder kawgel ngel, ko fedde tennis leydi Indoneesi ardii ɗum. Ɓe kawraani e kawgel winndere gila 2006.<ref>[https://www.usatoday.com/sports/tennis/fed/2006-07-06-israel-indonesia-forfeit_x.htm "Israel wins Fed Cup match when Indonesian team refuses to play,"<!-- Bot generated title -->] ''USA Today''. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090108050302/https://www.usatoday.com/sports/tennis/fed/2006-07-06-israel-indonesia-forfeit_x.htm|date=8 January 2009}}</ref><ref>[http://www.espn.com/sports/tennis/news/story?id=2508937 Indonesia pulls out of Fed Cup match against Israel<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180220033509/http://www.espn.com/sports/tennis/news/story?id=2508937|date=20 February 2018}}</ref><ref>[https://www.nytimes.com/2006/07/04/sports/04iht-world.2116160.html?mtrref=www.google.com&gwh=F09083CECF6B97C5E9FD8C00359A9D75&gwt=pay "Indonesia refuses to play in Israel" - ''The New York Times''<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180220033512/https://www.nytimes.com/2006/07/04/sports/04iht-world.2116160.html?mtrref=www.google.com&gwh=F09083CECF6B97C5E9FD8C00359A9D75&gwt=pay|date=20 February 2018}}</ref><ref name="autogenerated2">[http://www.espn.com/sports/tennis/news/story?id=2511082 "Israel wins Fed Cup match vs. Indonesia by forfeit"<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180220033454/http://www.espn.com/sports/tennis/news/story?id=2511082|date=20 February 2018}}</ref><ref>[http://tennis.quickfound.net/wta_results_2006/fed_cup_results_2006.html 2006 "Fed Cup Women's Tennis Results": QuickSports<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830183410/http://tennis.quickfound.net/wta_results_2006/fed_cup_results_2006.html|date=30 August 2006}}</ref> == Tariya == Indoneesi tawtoraama kawgel mum gadanel Fed e hitaande 1969. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel ngel e hitaande 1991. E hitaande 2006, Indoneesi heɓi naatde e fedde adunaare ɗiɗmere, kono salii fiyde Israayiil, woppi kawgel mum ngel e kippu Israayiil Fed Cup to Tel Aviv, ɗum noon ɓe njippiima e kawgel ngel. Ko noon Israayiil heɓiri e ƴaañgal, yahri yeeso e fedde winndereere ɗiɗmere Fed Cup 2007. Ina wiyee wonde fedde Tennis Indoneesi yamiriino laamu Indoneesi yo woppu.<ref name="autogenerated22" /><ref name="autogenerated1">[https://www.jpost.com/Sports/Indonesia-fined-by-Tennis-Federation "Indonesia fined by Tennis Federation,"<!-- Bot generated title -->] ''[[The Jerusalem Post]]''. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180220033308/http://www.jpost.com/Sports/Indonesia-fined-by-Tennis-Federation|date=20 February 2018}}</ref> Hooreejo fedde winndereyankoore toppitiinde ko feewti e tennis, hono Francesco Ricci Bitti wiyi fedde nde ina mettini e kuulal ngal. ITF yoɓi Fedde Tennis Indoneesi 31 600 dolaar, haɗi ɗum tawtoreede kawgel ngel e hitaande 2007. Njoɓdi ndii ko 20 000 dolaar ngam jaɓɓaade Israayiil, 6 600 dolaar ngam yoɓde ITF`s ngam heblude kawgel ngel, e 5 000 dolaar ngam yaltude e kawgel ngel. Indoneesi wonnoo ko e kawgel fuku winndere ngel e hitaande 2007, kono kuugal ngal jippini Indoneesi e kawgel ɗiɗmel ngel e hitaande 2008. == Sappinolji == Tuggi 2008 haa 2016, Indoneesi ɓuri waylude hakkunde Asii/Oseani Zone Groupe II e Groupe I. E nder kawgel Fed 2016, waawaano heɓde yahrude yeeso e Groupe I, ko ɗum waɗi maa fuɗɗo kadi kampaañ 2017 e nder Groupe II. Sri Utamingsih wonnoo ko coftuɗo leydi Indoneesi e hitaande 2016. Hitaande Ranndo kawgel Njeñtudi Fulɓe Gaño Score 2008 Zone Asii/Oseani Goomu I 5ɓo Heddii e Goomu I Sandy Gumulya Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta == Vivien Silfani Toni == Taylande 2-1 2009 Zone Asii/Oseani Goomu I 4ɓo Heddii e Goomu I Sandy Gumulya Ayu Fani Damayanti == Laviniya tananta == == Jesi Rompiiji == Susanna Angarkusuma (Kapiteen) == Taylande 0-3 == 2010 Asii/Oseani Zone Goomu I 8ɓo jippinaama e Goomu II Yayuk Basuki Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta == Jesi Rompiiji == Surya Wijaya Budi (Kapiteen) Usbekistaan ​​0-3 2011 Zone Asii/Oseani Goomu II 1ɓo ƴellitaama e Goomu I Ayu Fani Damayanti Laviniya tananta Jesi Rompiiji == Yayuk Basuki == == Hong Kong 2-1 == 2012 Asii/Oseani Zone Goomu I 7ɓo Jippinaama e Goomu II == Usbekistaan ​​0-3 == 2013 Asii/Oseani Zone Goomu II 1ɓo ƴellitaama e Goomu I == Hong Kong 2-0 == 2014 Asii/Oseani Zone Goomu I 7ɓo Jippinaama e Goomu II Vita Mediana, Tami Grende, Lavinia Tananta, Deria Nur Haliza == Taipei Sinuwaa en 2-0 == 2015 Asii/Oseani Zone Goomu II 3ɓo Heddii e Goomu II Ayu Fani Damayanti, Lavinia Tananta, Deria Nur Haliza == Filipiin 1-2 == 2016 Asii/Oseani Zone Goomu II 5ɓo Heddii e Goomu II Lavinia Tananta, Jessy Rompies, Deria Nur Haliza, Beatrice Gumulya Oseani Pasifik 2-0 2017 Asii/Oseani Zone Goomu II 3e Heddii e Goomu II Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Jessy Rompies, Lavinia Tananta Usbekistaan ​​1-2 2018 Asii/Oseani Zone Goomu II 1ɓo ƴellitaama e fedde I Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Deria Nur Haliza, Jessy Rompies == Usbekistaan ​​3-0 == 2019 Asii/Oseani Zone Goomu II 5ɓo Heddii e Goomu I Aldila Sutjiadi, Beatrice Gumulya, Jessy Rompies == Taylande 2-1 == == Ƴeew kadi == == Kop laamɗo Billie Jean == Kippu kawgel Davis Indoneesi Boykotuuji Israayiil e nder dingiral gootol == Tuugnorgal == kvvhr9ncbyht7lse85hitopkgm7gdqc Alisa Pool 0 40206 164964 2026-04-17T10:35:43Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1349250551|Alice Paul]]" 164964 wikitext text/x-wiki '''Alice Stokes Paul''' (11 lewru Yarkomaa 1885 – 9 lewru Siilo hitaande 1977) ko Ameriknaajo biyeteeɗo Quaker, suffragette, suffragist, [[Feminism|feministe]], e daraniiɗo hakkeeji rewɓe, kadi ko gooto e ardiiɓe ɓurɓe mawnude e peeje kampaañ ngam waylude doosɗe leydi Amerik sappo e jeenay, prohimin se hakke suɓaade . Paul fuɗɗii, e wondude e Lucy Burns e woɗɓe, kewuuji peeje ko wayi no « Procession de la suffrage de la femme » e « Silent Sentinels », tawi ina jeyaa e kampaañ jaajɗo baɗnooɗo mbayliigu nguu e lewru ut 1920. Paul ina heewi tampinde polis e bonanndeeji goɗɗi ngam darnde makko, sahaa fof omo jaaboo e bonanndeeji . O sokaa ko e hitaande 1917 sabu tawtoreede seppo Silent Sentinels yeeso [[White House Nazareth|galle laamorɗo Amerik]], hono no o waɗirnoo laabi keewɗi e nder golle gadiiɗe ngam heɓde woote rewɓe e nder [[Biritaani-Mawndi|leydi Angalteer]] . Caggal hitaande 1920, Paul waɗii feccere teeminannde e gardagol lannda ngenndiijo debbo, kaɓannooka ngam waylude potal jojjanɗe aadee, nde Paul e [[Kiristaal Fuɗnaange|Crystal Eastman]] mbinndi, ngam heɓde potal doosɗe leydi wonande rewɓe. O dañii nafoore mawnde duumiinde e naatgol rewɓe e fedde nde sariya jojjanɗe aadee 1964 reennoo ngam haɓaade njiyaagu . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == [[File:AlicePaulHelenGardener.png|thumb|Paul e Helen Jardiin, c. Hitaande 1908 haa 1915]] Alice Stokes Paul jibinaa ko ñalnde 11 lewru bowte hitaande 1885, to wuro Paulsdale to wuro wiyeteengo Mount Laurel, to leydi New Jersey . [1] [2] Ko o innde Alice Stokes, neene makko to bannge yumma makko e debbo William Parry. Banndiraaɓe makko ko Willam Mickle Paul II, Helen Paul Shearer e Parry Haines Paul. O mawni ko e aadaaji Quaker en e golle laamu ; Alice Paul adii anndude ko fayti e suɓngooji rewɓe ko e yumma mum, tergal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA), tee sahaa e sahaa fof ina wondi e yumma mum e tawtoreede batuuji suɓngooji. [3] Paul janngi duɗal Moorestown Friends, saraaji mum, ɗo o heɓi bak makko e dow topirɗe makko. E hitaande 1901, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Swarthmore, ngal mawniiko e sehilaaɓe Hicksite woɗɓe cosi e hitaande 1864. Nde o woni to Swarthmore, Paul golliima e yiilirde toppitiinde golle laamu janngooɓe, ko ɗum huunde nde ina waawi addande mo weltaare e golle politik. O heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Swarthmore e hitaande 1905. Caggal nde o timmini jaŋde makko, ngam waasde naatde e jaŋde, Paul jokki hitaande fedde nde to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], o hoɗi to bannge fuɗnaange les to galle koɗki Rivington Street . Gollaade e nder dille koɗdigal semmbinii pellital makko ngam feewnude tooñanngeeji ɗi o yi’ata e nder Amerik, kono Paul ɓooyaani ko anndi wonde golle renndo ngonaa no o foti yettaade ndeeɗoo faandaare : « Miɗo anndi e nder dumunna juutɗo sanne mi meeɗaa wonde golloowo renndo, sabu miɗo waawi yiyde wonde gollotooɓe renndo mbaɗataa ko moƴƴi e aduna hee no feewi e hitaande 1990 ndee ... a waawaa waylude ngonka kaa e golle renndo." E hitaande 1907, caggal nde o timmini golle makko e ganndal politik, sosiyoloji, e faggudu, Paul heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania . O jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Woodbrooke to Birmingham, to leydi Angalteer. Paul kadi ƴettii jaŋde faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham, omo jokki e dañde kaalis e waɗde golle renndo. Ko to Birmingham o adii nande Christabel Pankhurst ina haala. Nde Paul caggal ɗuum ummii Londres ngam janngude ganndal renndo e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde faggudu Londres, o naati e fedde haɓantoonde suɓngooji , wiyeteende Dental Renndo e Politik Rewɓe (WSPU) nde Christabel e yumma mum, Emmeline Pankhurst , ardii. Paul nanngaama laabi keewɗi to Londres e nder seppooji ngam suɓaade, o waɗi duuɓi tati kasoo. Caggal nde o arti Angalteer e hitaande 1910, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania, o heɓi doktoraa makko. e nder sosiyoloji e hitaande 1912. Tiitoonde makko ko "Darnde sariya rewɓe e Pennsylvanie" ; nde yeewtidii e daartol dille rewɓe to Pennsylvania e heddiiɓe e Amerik, nde wiyi yo debbo suɓo ko huunde tiiɗnde e ñalawma oo. Caggal nde kuulal sappo e jeenay ngal jaɓaa, Paul winnditii e duɗe ɗiɗi sariya, o ƴetti jaŋde ñalnde e kikiiɗe ngam timminde ko ɓuri yaawde. E hitaande 1922, Paul heɓi dipolom mum LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Washington to duɗal jaaɓi haaɗtirde Amerik . E hitaande 1927, o heɓi dipoloma makko master e sariya, e hitaande 1928, o heɓi doktoraa makko e sariya siwil to duɗal jaaɓi haaɗtirde Amerik. == Kugal == === Angalteer === ==== Golle gadane e nder suɓngo debbo Angalteer ==== [[File:Alice_Paul_(1915)_by_Harris_&_Ewing.jpg|thumb|Pool e hitaande 1915]] E hitaande 1907, caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania, Paul ummiima Angalteer, ɗo o woni ɗoon, haa o arti e dille suɓngooji rewɓe Angalteer, o woni e tawtoreede seppooji e seppooji Dental Renndo e Politik Rewɓe (WSPU). Caggal "koolkisagol" yiyde Christabel Pankhurst ina haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham, Paul wonti jiɗɗo dille ɗee. O fuɗɗii naatde heen ko e yeeyde jaaynde suffragist e dow ŋoral laabi. E teskaade njiyaagu e suffragettes, ɗum ko golle tiiɗɗe, udditani gite makko e bonanndeeji ɗi rewɓe wonɓe e dille ɗee njogori dañde. Ɗee geɗe, kam e janngirɗe porfeseer Beatrice Webb, ina kollita Paul wonde golle renndo e moƴƴere mbaawaa addude waylooji renndo potɗi huutoreede e nder renndo : ɗum ina waawi waɗeede tan ko e potal darnde rewɓe e nder sariya. <ref name=":0" /> Nde o woni to Londres ndee, Paul hawri kadi e Lucy Burns, banndiiko Ameriknaajo, nde o nanngaa e polis Angalteer, mo wonata sehil makko teeŋtuɗo e nder dumunna hare woote, ko adii fof to Angalteer, caggal ɗuum to Amerik. Rewɓe ɗiɗo ɓee mbeltinii terɗe WSPU mawɗe, puɗɗii yuɓɓinde kewuuji e birooji kampaañ. Nde Emmeline Pankhurst etinooma sarde dille ɗee to Ecoppi, Paul e Burns njahdi e makko ngam wonde wallidiiɓe. Paul heɓi hoolaare banndiraaɓe WSPU rewrude e doole makko e yeewtere yiytere e yiɗde makko waɗde hoore makko e baasal ɓanndu ngam ɓeydude yiytere dille suɓngooji. Nde o woni to galle laamorɗo WSPU to Edinburgh, Paul e suɓngooji nokkuuji ɗii mbaɗii peeje ngam salaade konngol jaagorde geɗe caggal leydi, hono Sir Edward Gray . Yontere ko adii ɗuum, ɓe kaaldii e yimɓe e nder laabi ngam humpitaade ko waɗi ɓe seppude tergal kabine o. Caggal nde Gray yeewtidi e sariyaaji ɗi o wiyi ina addana en ɓamtaare e nder batu nguu, Paul ummii, wiyi : « Eeh, ɗeen ko miijooji kaawniiɗi no feewi, kono mbele aɗa waawi yaajtinde ɗi e rewɓe ? Polis jaabtii mo, yaltini mo e batu nguu, rewi e laabi haa to nokku polis, ɗo o nanngaa ɗoo. No peewniraa nii, ndeeɗoo feere heewɓe njiyri ɗum ko no silsil renndo e seppooji laawɗinaaɗi e ɓeydagol jaayɗe e yurmeende renndo. <ref name=":0" /> Kewuuji caggal ɗuum ina ɓeydoo bonnude ɓanndu. Ko adii batu politik to St. Andrew’s Hall to Glasgow e lewru ut 1909, Paul ina jooɗii e dow ŋoral suudu nduu ngam waawde haaldude e jamaanu les nguu. Nde polis dooli mo jippaade, jamaanu nguu weltiima e darnde makko. Caggal ɗuum, nde Paul, Burns e wondiiɓe mum suffragettes njiɗi naatde e kewu nguu, polis fiyi ɓe nde tawnoo yimɓe yurmeende ina njiɗi reende ɓe. Caggal nde Paul e wondiiɓe mum seppooɓe ɓee nanngaa, jamaanu nguu hawri e yaasi polis ngam ɗaɓɓude yo rewɓe ɓee njaltu. Ñalnde 9 noowammbar 1909, ngam teddinde ñalawma Lord Mayor, Lord Mayor Londres yuɓɓinii ñalngu jaagorɗe kabine e nder galle biyeteeɗo Guild Hall wuro ngoo. Paul peewnitii jaabawol WSPU ngol; kanko e Amelia Brown ɓe mbaɗti koye maɓɓe e rewɓe laɓɓinɓe, ɓe naati e nder galle hee e gollotooɓe no woorunoo, waktu 9ɓo&nbsp;am. Ndeen ɓe naatii e galle hee, rewɓe ɓee cuuɗii haa kewu nguu fuɗɗii oon kikiiɗe. Ndeen ɓe njaltii e suuɗnde ɓe "ƴetti darnde maɓɓe". Nde gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii , hono HH Asquith, darii ngam haalde, Brown werlii paɗe mum e nder laylaytol, rewɓe ɗiɗo ɓee fof ngulli, mbiyi « woote ngam rewɓe ! Caggal ndeen hiirde, rewɓe ɗiɗo ɓee fof nanngaa, ñaawaa lewru wooturu golle tiiɗɗe caggal nde ɓe cali yoɓde njoɓdi e njoɓdi bonnugol windooji ɗii. O sokaama to kaso Holloway to [[London|Londres]] . == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 00pm7ihexgwmkui1rflh1xb5m8nwfq6 164966 164964 2026-04-17T10:36:26Z Sardeeq 14292 164966 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Alice Stokes Paul''' (11 lewru Yarkomaa 1885 – 9 lewru Siilo hitaande 1977) ko Ameriknaajo biyeteeɗo Quaker, suffragette, suffragist, [[Feminism|feministe]], e daraniiɗo hakkeeji rewɓe, kadi ko gooto e ardiiɓe ɓurɓe mawnude e peeje kampaañ ngam waylude doosɗe leydi Amerik sappo e jeenay, prohimin se hakke suɓaade . Paul fuɗɗii, e wondude e Lucy Burns e woɗɓe, kewuuji peeje ko wayi no « Procession de la suffrage de la femme » e « Silent Sentinels », tawi ina jeyaa e kampaañ jaajɗo baɗnooɗo mbayliigu nguu e lewru ut 1920. Paul ina heewi tampinde polis e bonanndeeji goɗɗi ngam darnde makko, sahaa fof omo jaaboo e bonanndeeji . O sokaa ko e hitaande 1917 sabu tawtoreede seppo Silent Sentinels yeeso [[White House Nazareth|galle laamorɗo Amerik]], hono no o waɗirnoo laabi keewɗi e nder golle gadiiɗe ngam heɓde woote rewɓe e nder [[Biritaani-Mawndi|leydi Angalteer]] . Caggal hitaande 1920, Paul waɗii feccere teeminannde e gardagol lannda ngenndiijo debbo, kaɓannooka ngam waylude potal jojjanɗe aadee, nde Paul e [[Kiristaal Fuɗnaange|Crystal Eastman]] mbinndi, ngam heɓde potal doosɗe leydi wonande rewɓe. O dañii nafoore mawnde duumiinde e naatgol rewɓe e fedde nde sariya jojjanɗe aadee 1964 reennoo ngam haɓaade njiyaagu . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == [[File:AlicePaulHelenGardener.png|thumb|Paul e Helen Jardiin, c. Hitaande 1908 haa 1915]] Alice Stokes Paul jibinaa ko ñalnde 11 lewru bowte hitaande 1885, to wuro Paulsdale to wuro wiyeteengo Mount Laurel, to leydi New Jersey . [1] [2] Ko o innde Alice Stokes, neene makko to bannge yumma makko e debbo William Parry. Banndiraaɓe makko ko Willam Mickle Paul II, Helen Paul Shearer e Parry Haines Paul. O mawni ko e aadaaji Quaker en e golle laamu ; Alice Paul adii anndude ko fayti e suɓngooji rewɓe ko e yumma mum, tergal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA), tee sahaa e sahaa fof ina wondi e yumma mum e tawtoreede batuuji suɓngooji. [3] Paul janngi duɗal Moorestown Friends, saraaji mum, ɗo o heɓi bak makko e dow topirɗe makko. E hitaande 1901, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Swarthmore, ngal mawniiko e sehilaaɓe Hicksite woɗɓe cosi e hitaande 1864. Nde o woni to Swarthmore, Paul golliima e yiilirde toppitiinde golle laamu janngooɓe, ko ɗum huunde nde ina waawi addande mo weltaare e golle politik. O heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Swarthmore e hitaande 1905. Caggal nde o timmini jaŋde makko, ngam waasde naatde e jaŋde, Paul jokki hitaande fedde nde to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]], o hoɗi to bannge fuɗnaange les to galle koɗki Rivington Street . Gollaade e nder dille koɗdigal semmbinii pellital makko ngam feewnude tooñanngeeji ɗi o yi’ata e nder Amerik, kono Paul ɓooyaani ko anndi wonde golle renndo ngonaa no o foti yettaade ndeeɗoo faandaare : « Miɗo anndi e nder dumunna juutɗo sanne mi meeɗaa wonde golloowo renndo, sabu miɗo waawi yiyde wonde gollotooɓe renndo mbaɗataa ko moƴƴi e aduna hee no feewi e hitaande 1990 ndee ... a waawaa waylude ngonka kaa e golle renndo." E hitaande 1907, caggal nde o timmini golle makko e ganndal politik, sosiyoloji, e faggudu, Paul heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania . O jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Woodbrooke to Birmingham, to leydi Angalteer. Paul kadi ƴettii jaŋde faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham, omo jokki e dañde kaalis e waɗde golle renndo. Ko to Birmingham o adii nande Christabel Pankhurst ina haala. Nde Paul caggal ɗuum ummii Londres ngam janngude ganndal renndo e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde faggudu Londres, o naati e fedde haɓantoonde suɓngooji , wiyeteende Dental Renndo e Politik Rewɓe (WSPU) nde Christabel e yumma mum, Emmeline Pankhurst , ardii. Paul nanngaama laabi keewɗi to Londres e nder seppooji ngam suɓaade, o waɗi duuɓi tati kasoo. Caggal nde o arti Angalteer e hitaande 1910, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania, o heɓi doktoraa makko. e nder sosiyoloji e hitaande 1912. Tiitoonde makko ko "Darnde sariya rewɓe e Pennsylvanie" ; nde yeewtidii e daartol dille rewɓe to Pennsylvania e heddiiɓe e Amerik, nde wiyi yo debbo suɓo ko huunde tiiɗnde e ñalawma oo. Caggal nde kuulal sappo e jeenay ngal jaɓaa, Paul winnditii e duɗe ɗiɗi sariya, o ƴetti jaŋde ñalnde e kikiiɗe ngam timminde ko ɓuri yaawde. E hitaande 1922, Paul heɓi dipolom mum LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Washington to duɗal jaaɓi haaɗtirde Amerik . E hitaande 1927, o heɓi dipoloma makko master e sariya, e hitaande 1928, o heɓi doktoraa makko e sariya siwil to duɗal jaaɓi haaɗtirde Amerik. == Kugal == === Angalteer === ==== Golle gadane e nder suɓngo debbo Angalteer ==== [[File:Alice_Paul_(1915)_by_Harris_&_Ewing.jpg|thumb|Pool e hitaande 1915]] E hitaande 1907, caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania, Paul ummiima Angalteer, ɗo o woni ɗoon, haa o arti e dille suɓngooji rewɓe Angalteer, o woni e tawtoreede seppooji e seppooji Dental Renndo e Politik Rewɓe (WSPU). Caggal "koolkisagol" yiyde Christabel Pankhurst ina haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham, Paul wonti jiɗɗo dille ɗee. O fuɗɗii naatde heen ko e yeeyde jaaynde suffragist e dow ŋoral laabi. E teskaade njiyaagu e suffragettes, ɗum ko golle tiiɗɗe, udditani gite makko e bonanndeeji ɗi rewɓe wonɓe e dille ɗee njogori dañde. Ɗee geɗe, kam e janngirɗe porfeseer Beatrice Webb, ina kollita Paul wonde golle renndo e moƴƴere mbaawaa addude waylooji renndo potɗi huutoreede e nder renndo : ɗum ina waawi waɗeede tan ko e potal darnde rewɓe e nder sariya. <ref name=":0" /> Nde o woni to Londres ndee, Paul hawri kadi e Lucy Burns, banndiiko Ameriknaajo, nde o nanngaa e polis Angalteer, mo wonata sehil makko teeŋtuɗo e nder dumunna hare woote, ko adii fof to Angalteer, caggal ɗuum to Amerik. Rewɓe ɗiɗo ɓee mbeltinii terɗe WSPU mawɗe, puɗɗii yuɓɓinde kewuuji e birooji kampaañ. Nde Emmeline Pankhurst etinooma sarde dille ɗee to Ecoppi, Paul e Burns njahdi e makko ngam wonde wallidiiɓe. Paul heɓi hoolaare banndiraaɓe WSPU rewrude e doole makko e yeewtere yiytere e yiɗde makko waɗde hoore makko e baasal ɓanndu ngam ɓeydude yiytere dille suɓngooji. Nde o woni to galle laamorɗo WSPU to Edinburgh, Paul e suɓngooji nokkuuji ɗii mbaɗii peeje ngam salaade konngol jaagorde geɗe caggal leydi, hono Sir Edward Gray . Yontere ko adii ɗuum, ɓe kaaldii e yimɓe e nder laabi ngam humpitaade ko waɗi ɓe seppude tergal kabine o. Caggal nde Gray yeewtidi e sariyaaji ɗi o wiyi ina addana en ɓamtaare e nder batu nguu, Paul ummii, wiyi : « Eeh, ɗeen ko miijooji kaawniiɗi no feewi, kono mbele aɗa waawi yaajtinde ɗi e rewɓe ? Polis jaabtii mo, yaltini mo e batu nguu, rewi e laabi haa to nokku polis, ɗo o nanngaa ɗoo. No peewniraa nii, ndeeɗoo feere heewɓe njiyri ɗum ko no silsil renndo e seppooji laawɗinaaɗi e ɓeydagol jaayɗe e yurmeende renndo. <ref name=":0" /> Kewuuji caggal ɗuum ina ɓeydoo bonnude ɓanndu. Ko adii batu politik to St. Andrew’s Hall to Glasgow e lewru ut 1909, Paul ina jooɗii e dow ŋoral suudu nduu ngam waawde haaldude e jamaanu les nguu. Nde polis dooli mo jippaade, jamaanu nguu weltiima e darnde makko. Caggal ɗuum, nde Paul, Burns e wondiiɓe mum suffragettes njiɗi naatde e kewu nguu, polis fiyi ɓe nde tawnoo yimɓe yurmeende ina njiɗi reende ɓe. Caggal nde Paul e wondiiɓe mum seppooɓe ɓee nanngaa, jamaanu nguu hawri e yaasi polis ngam ɗaɓɓude yo rewɓe ɓee njaltu. Ñalnde 9 noowammbar 1909, ngam teddinde ñalawma Lord Mayor, Lord Mayor Londres yuɓɓinii ñalngu jaagorɗe kabine e nder galle biyeteeɗo Guild Hall wuro ngoo. Paul peewnitii jaabawol WSPU ngol; kanko e Amelia Brown ɓe mbaɗti koye maɓɓe e rewɓe laɓɓinɓe, ɓe naati e nder galle hee e gollotooɓe no woorunoo, waktu 9ɓo&nbsp;am. Ndeen ɓe naatii e galle hee, rewɓe ɓee cuuɗii haa kewu nguu fuɗɗii oon kikiiɗe. Ndeen ɓe njaltii e suuɗnde ɓe "ƴetti darnde maɓɓe". Nde gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii , hono HH Asquith, darii ngam haalde, Brown werlii paɗe mum e nder laylaytol, rewɓe ɗiɗo ɓee fof ngulli, mbiyi « woote ngam rewɓe ! Caggal ndeen hiirde, rewɓe ɗiɗo ɓee fof nanngaa, ñaawaa lewru wooturu golle tiiɗɗe caggal nde ɓe cali yoɓde njoɓdi e njoɓdi bonnugol windooji ɗii. O sokaama to kaso Holloway to [[London|Londres]] . == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] msej2xwy620lt0f20kl4rch447b0m4f Zoe Nikolson 0 40207 164968 2026-04-17T10:38:39Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346063453|Zoe Nicholson]]" 164968 wikitext text/x-wiki '''Zoe Nicholson''' ko Ameriknaajo daraniiɗo haɓaade rewɓe, binndoowo, kadi ko tergal ɓooyngal e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe . Lesbiyanke peeñɗo, o anndaa ko e golle makko e nder daartol keeriiɗo Alice Paul kam e darnde makko e kampaañ ngam waylude jojjanɗe aadee . == Golle e binndi == === Golle rewɓe === Nicholson ko tergal ERA Roundtable, tergal nguurndam mum fof e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe e tergal Feministeeji Veteran Amerik . E nder ndunngu 2022, Nicholson rokkaama njeenaari nguurndam mum to NOW ngam darnde mum e feminism. O anndaa ko e wiyde makko, "Suffrage ko golle ɗe njoofaani." === Binndanɗe === E hitaande 2003, Nicholson yaltinii ''deftere wiyeteende « Ɓernde ɓuuɓnde »'', ina winndaa e ko o dañi e diine Budisma e nder fedde jannginoowo ruuhu biyeteeɗo Frederick Lenz . E oon hitaande kadi, o yaltini kadi ''deftere wiyeteende Matri, Letters from the Mother'' ko "deftere tokosere, teskinnde no feewi, nde ɓataakeeji ummoriiɗi e yumma Alla feewde e rewɓe aduna." === Ko gollal LGBTQ+ === Nicholson ko daraniiɗo LGTBQ+ ko ɓooyi , o tawtoraama filmo jojjanɗe gaynaako ''biyeteeɗo March On'', ko faati e potal ngenndiwal mars 2009, mo o tawtoraa. Filmu oo hollitaama ñalnde 12 lewru Seeɗto hitaande 2010 to ñalɗi filmuuji hakkunde leyɗeele gay e lesbiyen to Austin. E hitaande 2010, e nder konngol hooreejo leydi ndii, hono [[Barack Obama|Barack Obama,]] haalnoo e senaateer Barbara Boxer, Nicholson ardii e hiirde ndee ko Secret Service nde o fuɗɗii « wullude » e geɗe potal jowitiiɗe e Woto naamndo Hoto Haal . Hooreejo leydi oo, nde teskii jiiɓru nduu, naamndii Nicholson "miɗo yaafnoo—aɗa yiɗi arde ɗoo?" === Haa jooni ina golloo 9 haa 5 === E hitaande 2022, Nicholson yalti e filmo « Haa jooni ina golloo 9 haa e wondude e Jane Fonda, Lilly Tomlin e Dolly Parton . == Ballal ngam waylude kuule potal hakkeeji == Nicholson ko daraniiɗo ko ɓooyi e kuule potal hakkeeji . O waɗii seppooji e lectures ko fayti e potal rewɓe e worɓe ngam wallitde waylo-waylo ngoo fotde duuɓi capanɗe. === Rewɓe ina njiɗi nuunɗal === E hitaande 1982, nde o anndiranoo Zoe Ananda, Nicholson fuɗɗii koorka to Springfield, Illinois, kanko e rewɓe njeegomo woɗɓe ngam waawde faamnude sarɗiiji leydi Illinois ngam jaɓde kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . [1] Ngolɗoo kewu anndiraa ko Heege Rewɓe ngam Nuunɗal . [2] Nicholson e fedde nde etinooma dañde ballal e cukko hooreejo leydi ndii e oon sahaa George HW Bush nde o fotnoo yahde to Illinois ñalnde 22 lewru nduu kono o salii darnde maɓɓe ngam yaltinde yimɓe. [3] Rewɓe woɗɓe tawtoranooɓe golle politik ɗe ngonaa fitinaaji ngam wallitde ERA to Illinois e oon sahaa ina njeyaa heen : Georgia Fuller, Berenice Carroll, Mary Lee Sargent e Sonia Johnson . Kewu rewɓe heege ngam nuunɗal waɗi ko e sara ñalawma murto wonande ERA . Ɓeen njeeɗiɗo yaawɓe ko Nicholson, Sonia Johnson, Shirley Wallace, Mary Barnes, Mary Ann Real, miñi mum debbo biyeteeɗo Maureen Fielder e Dina Bachelor . [4] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] bqsjyt2desdmgnyizk4o8jbijqrlia4 164971 164968 2026-04-17T10:39:56Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346063453|Zoe Nicholson]]" 164971 wikitext text/x-wiki '''Zoe Nicholson''' ko Ameriknaajo daraniiɗo haɓaade rewɓe, binndoowo, kadi ko tergal ɓooyngal e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe . Lesbiyanke peeñɗo, o anndaa ko e golle makko e nder daartol keeriiɗo Alice Paul kam e darnde makko e kampaañ ngam waylude jojjanɗe aadee . <ref>Nicholson, Zoe (March 21, 2022). Moreno Perri, Julia (ed.). "About Zoe". ''Zoe Nicholson''. Archived from the original on August 8, 2025. Retrieved March 22, 2022.</ref><ref>Orr, Amy. "Longtime Equal Rights Amendment Activist Keeps The Faith". ''www.Gazettes.com''. Retrieved May 20, 2021.</ref> == Golle e binndi == === Golle rewɓe === Nicholson ko tergal ERA Roundtable, tergal nguurndam mum fof e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe e tergal Feministeeji Veteran Amerik . E nder ndunngu 2022, Nicholson rokkaama njeenaari nguurndam mum to NOW ngam darnde mum e feminism. O anndaa ko e wiyde makko, "Suffrage ko golle ɗe njoofaani." === Binndanɗe === E hitaande 2003, Nicholson yaltinii ''deftere wiyeteende « Ɓernde ɓuuɓnde »'', ina winndaa e ko o dañi e diine Budisma e nder fedde jannginoowo ruuhu biyeteeɗo Frederick Lenz . E oon hitaande kadi, o yaltini kadi ''deftere wiyeteende Matri, Letters from the Mother'' ko "deftere tokosere, teskinnde no feewi, nde ɓataakeeji ummoriiɗi e yumma Alla feewde e rewɓe aduna." === Ko gollal LGBTQ+ === Nicholson ko daraniiɗo LGTBQ+ ko ɓooyi , o tawtoraama filmo jojjanɗe gaynaako ''biyeteeɗo March On'', ko faati e potal ngenndiwal mars 2009, mo o tawtoraa. Filmu oo hollitaama ñalnde 12 lewru Seeɗto hitaande 2010 to ñalɗi filmuuji hakkunde leyɗeele gay e lesbiyen to Austin. E hitaande 2010, e nder konngol hooreejo leydi ndii, hono [[Barack Obama|Barack Obama,]] haalnoo e senaateer Barbara Boxer, Nicholson ardii e hiirde ndee ko Secret Service nde o fuɗɗii « wullude » e geɗe potal jowitiiɗe e Woto naamndo Hoto Haal . Hooreejo leydi oo, nde teskii jiiɓru nduu, naamndii Nicholson "miɗo yaafnoo—aɗa yiɗi arde ɗoo?" === Haa jooni ina golloo 9 haa 5 === E hitaande 2022, Nicholson yalti e filmo « Haa jooni ina golloo 9 haa e wondude e Jane Fonda, Lilly Tomlin e Dolly Parton . == Ballal ngam waylude kuule potal hakkeeji == Nicholson ko daraniiɗo ko ɓooyi e kuule potal hakkeeji . O waɗii seppooji e lectures ko fayti e potal rewɓe e worɓe ngam wallitde waylo-waylo ngoo fotde duuɓi capanɗe. === Rewɓe ina njiɗi nuunɗal === E hitaande 1982, nde o anndiranoo Zoe Ananda, Nicholson fuɗɗii koorka to Springfield, Illinois, kanko e rewɓe njeegomo woɗɓe ngam waawde faamnude sarɗiiji leydi Illinois ngam jaɓde kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . [1] Ngolɗoo kewu anndiraa ko Heege Rewɓe ngam Nuunɗal . [2] Nicholson e fedde nde etinooma dañde ballal e cukko hooreejo leydi ndii e oon sahaa George HW Bush nde o fotnoo yahde to Illinois ñalnde 22 lewru nduu kono o salii darnde maɓɓe ngam yaltinde yimɓe. [3] Rewɓe woɗɓe tawtoranooɓe golle politik ɗe ngonaa fitinaaji ngam wallitde ERA to Illinois e oon sahaa ina njeyaa heen : Georgia Fuller, Berenice Carroll, Mary Lee Sargent e Sonia Johnson . Kewu rewɓe heege ngam nuunɗal waɗi ko e sara ñalawma murto wonande ERA . Ɓeen njeeɗiɗo yaawɓe ko Nicholson, Sonia Johnson, Shirley Wallace, Mary Barnes, Mary Ann Real, miñi mum debbo biyeteeɗo Maureen Fielder e Dina Bachelor . [4] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] e6fw4f2ar5iencrumhhcyzdfa8h3ht3 164973 164971 2026-04-17T10:40:23Z Sardeeq 14292 164973 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Zoe Nicholson''' ko Ameriknaajo daraniiɗo haɓaade rewɓe, binndoowo, kadi ko tergal ɓooyngal e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe . Lesbiyanke peeñɗo, o anndaa ko e golle makko e nder daartol keeriiɗo Alice Paul kam e darnde makko e kampaañ ngam waylude jojjanɗe aadee . <ref>Nicholson, Zoe (March 21, 2022). Moreno Perri, Julia (ed.). "About Zoe". ''Zoe Nicholson''. Archived from the original on August 8, 2025. Retrieved March 22, 2022.</ref><ref>Orr, Amy. "Longtime Equal Rights Amendment Activist Keeps The Faith". ''www.Gazettes.com''. Retrieved May 20, 2021.</ref> == Golle e binndi == === Golle rewɓe === Nicholson ko tergal ERA Roundtable, tergal nguurndam mum fof e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe e tergal Feministeeji Veteran Amerik . E nder ndunngu 2022, Nicholson rokkaama njeenaari nguurndam mum to NOW ngam darnde mum e feminism. O anndaa ko e wiyde makko, "Suffrage ko golle ɗe njoofaani." === Binndanɗe === E hitaande 2003, Nicholson yaltinii ''deftere wiyeteende « Ɓernde ɓuuɓnde »'', ina winndaa e ko o dañi e diine Budisma e nder fedde jannginoowo ruuhu biyeteeɗo Frederick Lenz . E oon hitaande kadi, o yaltini kadi ''deftere wiyeteende Matri, Letters from the Mother'' ko "deftere tokosere, teskinnde no feewi, nde ɓataakeeji ummoriiɗi e yumma Alla feewde e rewɓe aduna." === Ko gollal LGBTQ+ === Nicholson ko daraniiɗo LGTBQ+ ko ɓooyi , o tawtoraama filmo jojjanɗe gaynaako ''biyeteeɗo March On'', ko faati e potal ngenndiwal mars 2009, mo o tawtoraa. Filmu oo hollitaama ñalnde 12 lewru Seeɗto hitaande 2010 to ñalɗi filmuuji hakkunde leyɗeele gay e lesbiyen to Austin. E hitaande 2010, e nder konngol hooreejo leydi ndii, hono [[Barack Obama|Barack Obama,]] haalnoo e senaateer Barbara Boxer, Nicholson ardii e hiirde ndee ko Secret Service nde o fuɗɗii « wullude » e geɗe potal jowitiiɗe e Woto naamndo Hoto Haal . Hooreejo leydi oo, nde teskii jiiɓru nduu, naamndii Nicholson "miɗo yaafnoo—aɗa yiɗi arde ɗoo?" === Haa jooni ina golloo 9 haa 5 === E hitaande 2022, Nicholson yalti e filmo « Haa jooni ina golloo 9 haa e wondude e Jane Fonda, Lilly Tomlin e Dolly Parton . == Ballal ngam waylude kuule potal hakkeeji == Nicholson ko daraniiɗo ko ɓooyi e kuule potal hakkeeji . O waɗii seppooji e lectures ko fayti e potal rewɓe e worɓe ngam wallitde waylo-waylo ngoo fotde duuɓi capanɗe. === Rewɓe ina njiɗi nuunɗal === E hitaande 1982, nde o anndiranoo Zoe Ananda, Nicholson fuɗɗii koorka to Springfield, Illinois, kanko e rewɓe njeegomo woɗɓe ngam waawde faamnude sarɗiiji leydi Illinois ngam jaɓde kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . [1] Ngolɗoo kewu anndiraa ko Heege Rewɓe ngam Nuunɗal . [2] Nicholson e fedde nde etinooma dañde ballal e cukko hooreejo leydi ndii e oon sahaa George HW Bush nde o fotnoo yahde to Illinois ñalnde 22 lewru nduu kono o salii darnde maɓɓe ngam yaltinde yimɓe. [3] Rewɓe woɗɓe tawtoranooɓe golle politik ɗe ngonaa fitinaaji ngam wallitde ERA to Illinois e oon sahaa ina njeyaa heen : Georgia Fuller, Berenice Carroll, Mary Lee Sargent e Sonia Johnson . Kewu rewɓe heege ngam nuunɗal waɗi ko e sara ñalawma murto wonande ERA . Ɓeen njeeɗiɗo yaawɓe ko Nicholson, Sonia Johnson, Shirley Wallace, Mary Barnes, Mary Ann Real, miñi mum debbo biyeteeɗo Maureen Fielder e Dina Bachelor . [4] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 9te0i8jdi28hsvbhfid30joir6xvxqg Silvia Zenari 0 40208 164970 2026-04-17T10:39:21Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Silvia Zenari (31 marse 1895 – 30 suwee 1956) ko ganndo leydi Itaalinaajo, ganndo leɗɗe. Zenari jibinaa ko to Udine, to leydi Itali, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Padoue, o heɓi bak makko e hitaande 1918. Zenari janngi ko Dolomiteeji to Belluno, Cadore, e Comelico hakkunde 1930 e 1950, haa o arti e ganndal leɗɗe kam e ganndal leydi. Ko kanko woni neɗɗo gadano timminde wiɗto ko faati e ekolosii nguurndam leɗɗe e nokkuuji toowɗi, ko adii fof e nder diiw..." 164970 wikitext text/x-wiki Silvia Zenari (31 marse 1895 – 30 suwee 1956) ko ganndo leydi Itaalinaajo, ganndo leɗɗe. Zenari jibinaa ko to Udine, to leydi Itali, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Padoue, o heɓi bak makko e hitaande 1918. Zenari janngi ko Dolomiteeji to Belluno, Cadore, e Comelico hakkunde 1930 e 1950, haa o arti e ganndal leɗɗe kam e ganndal leydi. Ko kanko woni neɗɗo gadano timminde wiɗto ko faati e ekolosii nguurndam leɗɗe e nokkuuji toowɗi, ko adii fof e nder diiwaan Sexten Dolomites. Caggal ɗuum o yahi haa o janngi dingiral Schiara, haa arti noon e Monte Serva. Zenari yaltini deftere nde tiitoonde mum woni « Baɗte mum e leɗɗe Comelico » (alto Cadore) : note di critica systemtica, nde sifotoo ko pelle tagooje keewɗe e nder diiwaan Comelico. Golle Zenari e leɗɗe e nder Dolomiteeji ko wiɗtooji fitososiyoloji maantinɗi cakkitiiɗi timmuɗi e nder Dolomiteeji fotde duuɓi capanɗe tati. Zenari caggal ɗuum yahi haa wonti porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Padua to Padua to bannge ganndal leɗɗe (Botanique systémique). Ngendam Silviya Zenari jibinaa ko ñalnde 31 marse 1895. Zenari jibinaa ko to wuro wiyeteengo Udine, to leydi Itali. Baaba makko ko injenieer, omo jeyaa e mahngo jolngooji ndiyam to Valcelina. Zensri naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Vittorio Veneto, e duɗal jaaɓi haaɗtirde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Padova, hade mum naatde duɗal jaaɓi haaɗtirde Padova. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1918, o janngi ko faati e leydi e mineralooji. Zenari ko ganndo leydi e leɗɗe. Nde o woni e golloraade to duɗal ganndal leydi, Zenari janngii Dolomites to Belluno, Cadore, e Comelico hakkunde 1930 e 1950, haa o arti e ganndal leɗɗe kam e ganndal leydi. Ko kanko adii timminde wiɗto ko faati e ekolosii nguurndam leɗɗe e nokkuuji toowɗi, ko adii fof e nder diiwaan Sexten Dolomites. Caggal ɗuum o yahi haa o janngi dingiral Schiara, haa arti noon e Monte Serva. Wiɗtooji makko ina mbaɗi ƴeewndo limtooji leɗɗe e tooweeki ceertuɗi, ko ɗum firti renndinde leƴƴi ceertuɗi. E hitaande 1942, Zenari yaltinii deftere nde tiitoonde mum woni ko wiyetee “Contributo alla conoscenza della flora del Comelico” (alto Cadore) : note di critica sistematica, nde sifotoo ko denndaangal tagooje keewɗe e nder diiwaan Comelico. Golle Zenari e leɗɗe e nder Dolomiteeji ko wiɗtooji fitososiyoloji maantinɗi cakkitiiɗi timmuɗi e nder Dolomiteeji fotde duuɓi capanɗe tati. Zenari caggal ɗuum yahi haa wonti porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Padua to Padua to bannge ganndal leɗɗe (Botanique systémique). Zenari sankii ko ñalnde 30 suwee 1956 e aksidaa oto. Abbreviation auteur standard Zenari huutortee ko ngam hollirde oo neɗɗo ko binnduɗo so ina siftina innde botanique. Tuugnorgal lroqzrcdaip350bnpf88dz4s9353aot 164974 164970 2026-04-17T10:40:33Z SUZYFATIMA 13856 164974 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Silvia Zenari''' (31 marse 1895 – 30 suwee 1956) ko ganndo leydi Itaalinaajo, ganndo leɗɗe. Zenari jibinaa ko to Udine, to leydi Itali, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Padoue, o heɓi bak makko e hitaande 1918. Zenari janngi ko Dolomiteeji to Belluno, Cadore, e Comelico hakkunde 1930 e 1950, haa o arti e ganndal leɗɗe kam e ganndal leydi. Ko kanko woni neɗɗo gadano timminde wiɗto ko faati e ekolosii nguurndam leɗɗe e nokkuuji toowɗi, ko adii fof e nder diiwaan Sexten Dolomites. Caggal ɗuum o yahi haa o janngi dingiral Schiara, haa arti noon e Monte Serva. Zenari yaltini deftere nde tiitoonde mum woni « Baɗte mum e leɗɗe Comelico » (alto Cadore) : note di critica systemtica, nde sifotoo ko pelle tagooje keewɗe e nder diiwaan Comelico. Golle Zenari e leɗɗe e nder Dolomiteeji ko wiɗtooji fitososiyoloji maantinɗi cakkitiiɗi timmuɗi e nder Dolomiteeji fotde duuɓi capanɗe tati. Zenari caggal ɗuum yahi haa wonti porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Padua to Padua to bannge ganndal leɗɗe (Botanique systémique). == Ngendam == Silviya Zenari jibinaa ko ñalnde 31 marse 1895. Zenari jibinaa ko to wuro wiyeteengo Udine, to leydi Itali. Baaba makko ko injenieer, omo jeyaa e mahngo jolngooji ndiyam to Valcelina. Zensri naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Vittorio Veneto, e duɗal jaaɓi haaɗtirde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Padova, hade mum naatde duɗal jaaɓi haaɗtirde Padova. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1918, o janngi ko faati e leydi e mineralooji. Zenari ko ganndo leydi e leɗɗe. Nde o woni e golloraade to duɗal ganndal leydi, Zenari janngii Dolomites to Belluno, Cadore, e Comelico hakkunde 1930 e 1950, haa o arti e ganndal leɗɗe kam e ganndal leydi. Ko kanko adii timminde wiɗto ko faati e ekolosii nguurndam leɗɗe e nokkuuji toowɗi, ko adii fof e nder diiwaan Sexten Dolomites. Caggal ɗuum o yahi haa o janngi dingiral Schiara, haa arti noon e Monte Serva. Wiɗtooji makko ina mbaɗi ƴeewndo limtooji leɗɗe e tooweeki ceertuɗi, ko ɗum firti renndinde leƴƴi ceertuɗi. E hitaande 1942, Zenari yaltinii deftere nde tiitoonde mum woni ko wiyetee “Contributo alla conoscenza della flora del Comelico” (alto Cadore) : note di critica sistematica, nde sifotoo ko denndaangal tagooje keewɗe e nder diiwaan Comelico. Golle Zenari e leɗɗe e nder Dolomiteeji ko wiɗtooji fitososiyoloji maantinɗi cakkitiiɗi timmuɗi e nder Dolomiteeji fotde duuɓi capanɗe tati. Zenari caggal ɗuum yahi haa wonti porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Padua to Padua to bannge ganndal leɗɗe (Botanique systémique). Zenari sankii ko ñalnde 30 suwee 1956 e aksidaa oto. Abbreviation auteur standard Zenari huutortee ko ngam hollirde oo neɗɗo ko binnduɗo so ina siftina innde botanique. == Tuugnorgal == 4c468q1fmmh79w58svl96vyweom72dm 164978 164974 2026-04-17T10:43:25Z SUZYFATIMA 13856 164978 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Silvia Zenari''' (31 marse 1895 – 30 suwee 1956) ko ganndo leydi Itaalinaajo, ganndo leɗɗe. Zenari jibinaa ko to Udine, to leydi Itali, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Padoue, o heɓi bak makko e hitaande 1918. Zenari janngi ko Dolomiteeji to Belluno, Cadore, e Comelico hakkunde 1930 e 1950, haa o arti e ganndal leɗɗe kam e ganndal leydi. Ko kanko woni neɗɗo gadano timminde wiɗto ko faati e ekolosii nguurndam leɗɗe e nokkuuji toowɗi, ko adii fof e nder diiwaan Sexten Dolomites. Caggal ɗuum o yahi haa o janngi dingiral Schiara, haa arti noon e Monte Serva. Zenari yaltini deftere nde tiitoonde mum woni « Baɗte mum e leɗɗe Comelico » (alto Cadore) : note di critica systemtica, nde sifotoo ko pelle tagooje keewɗe e nder diiwaan Comelico. Golle Zenari e leɗɗe e nder Dolomiteeji ko wiɗtooji fitososiyoloji maantinɗi cakkitiiɗi timmuɗi e nder Dolomiteeji fotde duuɓi capanɗe tati. Zenari caggal ɗuum yahi haa wonti porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Padua to Padua to bannge ganndal leɗɗe (Botanique systémique). == Ngendam == Silviya Zenari jibinaa ko ñalnde 31 marse 1895. Zenari jibinaa ko to wuro wiyeteengo Udine, to leydi Itali. Baaba makko ko injenieer, omo jeyaa e mahngo jolngooji ndiyam to Valcelina. Zensri naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Vittorio Veneto, e duɗal jaaɓi haaɗtirde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Padova, hade mum naatde duɗal jaaɓi haaɗtirde Padova. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1918, o janngi ko faati e leydi e mineralooji. Zenari ko ganndo leydi e leɗɗe. Nde o woni e golloraade to duɗal ganndal leydi, Zenari janngii Dolomites to Belluno, Cadore, e Comelico hakkunde 1930 e 1950, haa o arti e ganndal leɗɗe kam e ganndal leydi. Ko kanko adii timminde wiɗto ko faati e ekolosii nguurndam leɗɗe e nokkuuji toowɗi, ko adii fof e nder diiwaan Sexten Dolomites. Caggal ɗuum o yahi haa o janngi dingiral Schiara, haa arti noon e Monte Serva. Wiɗtooji makko ina mbaɗi ƴeewndo limtooji leɗɗe e tooweeki ceertuɗi, ko ɗum firti renndinde leƴƴi ceertuɗi. E hitaande 1942, Zenari yaltinii deftere nde tiitoonde mum woni ko wiyetee “Contributo alla conoscenza della flora del Comelico” (alto Cadore) : note di critica sistematica, nde sifotoo ko denndaangal tagooje keewɗe e nder diiwaan Comelico. Golle Zenari e leɗɗe e nder Dolomiteeji ko wiɗtooji fitososiyoloji maantinɗi cakkitiiɗi timmuɗi e nder Dolomiteeji fotde duuɓi capanɗe tati. Zenari caggal ɗuum yahi haa wonti porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Padua to Padua to bannge ganndal leɗɗe (Botanique systémique). Zenari sankii ko ñalnde 30 suwee 1956 e aksidaa oto. Abbreviation auteur standard Zenari huutortee ko ngam hollirde oo neɗɗo ko binnduɗo so ina siftina innde botanique.<ref name="l-z dictionary">{{cite book|last1=Ogilvie|first1=Marilyn Bailey|author-link=Marilyn Bailey Ogilvie|url=https://books.google.com/books?id=LTSYePZvSXYC&q=University+of+Padua+Silvia+Zenari&pg=PA1421|title=The Biographical Dictionary of Women in Science: L-Z|last2=Harvey|first2=Joy Dorothy|author2-link=Joy Harvey|year=2000|isbn=978-0415920384|pages=1421}}</ref><ref name="Plant life in the Dolomites">{{cite book|last1=Pignatti|first1=Erika|url=https://books.google.com/books?id=q20iCwAAQBAJ&q=Silvia+Zenari&pg=PA4|title=Plant Life of the Dolomites: Vegetation|last2=Pignatti|first2=Sandro|date=2015-12-02|isbn=9783662480311|pages=3–4}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 39jzsx20vpny6fqeovz061bd7gh0iso Pauli Murray 0 40209 164976 2026-04-17T10:42:11Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347176223|Pauli Murray]]" 164976 wikitext text/x-wiki '''Anna Pauline''' " '''Pauli''' " '''Murray''' (20 noowammbar 1910 – 1 sulyee 1985) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji siwil, awokaa, ganndo sariya e miijo, binndoowo e...&nbsp;– caggal nguurndam&nbsp;– ko almuudo Episkopaal . Golle Murray ina mbaawi battinde e dille jojjanɗe aadee e yaajtinde ndeenka sariya ngam potal rewɓe e worɓe . Murray jibinaa ko to Baltimore, to Maryland, ko o baawɗo wonde fof, caggal ɗuum ko neene makko mawni mo to Durham, to Caroline worgo . E duuɓi 16, o ummii o fayi [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter College, o heɓi dipolom makko Bachelor of Arts e ɗemngal Engele e hitaande 1933. E hitaande 1940, Murray jooɗii e sehil makko e nder oto Virginia, ɗo ɓaleeɓe tan ngoni ɗoo, ɓe nanngaa sabu ɓe mbonni sariyaaji ceertuɗi e dowlaaji ɗii. Ngolɗoo kewu, e jokkondiral makko caggal ɗuum e Ligue de Défense des Travailleurs socialistes, addani mo jokkude golle makko e golle awokaa jojjanɗe aadee. O winnditii e duɗal sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard, ɗo kanko tan woni debbo e nder suudu janngirdu makko. Murray heɓi bak mum ko adii fof e hitaande 1944, kono o haɗaama waɗde golle caggal bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard sabu [[jinnaaɗo]] makko . O innitiri hono ndeeɗoo fenaande e rewɓe « Jane Crow », o siftinii sariyaaji Jim Crow jowitiiɗi e seerndude leƴƴi e nder leyɗeele dentuɗe Amerik worgo . O heɓi dipoloma makko ko faati e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Berkeley, e hitaande 1965 o woni Afriknaajo Ameriknaajo gadano heɓde dipoloma Doktoraa e ganndal sariya to duɗal sariya Yale . Ko o awokaa, Murray ina daranii hakkeeji siwil e hakkeeji rewɓe. Fedde ngenndiire ngam ɓamtaare yimɓe ɓaleeɓe (NAACP) hooreejo awokaa Thurgood Marshall noddi deftere Murray nde o winndi e hitaande 1950 ''wiyeteende Sariyaaji Dowlaaji jowitiiɗi e ɓaleeɓe e ɓaleeɓe'', "bible" dille hakkeeji siwil . {{Sfn|Ahmed|2006}} Murray toɗɗaa ko hooreejo leydi John F. Kennedy ngam golloraade e nder Goomu hooreejo leydi 1961–1963 ngam ƴellitde ngonka rewɓe . E hitaande 1966, o woniino gooto e sosɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe . Ruth Bader Ginsburg innitiri Murray ko gooto e winndooɓe tonngoode ACLU e nder ñaawoore mawnde 1971 to Ñaawirde Toownde ''Reed v.'' Ndeeɗoo ñaawoore hollitii « waasde ñaawirɗe ɗee anndude diisnondiral hakkunde rewɓe e worɓe e ko ɗum woni koo e sifaaji mum kuuɓtidinɗi e sifaaji diisnondiral goɗɗi ɗi ngalaa ɗo tuugii ». <ref name="WP" /> Murray ina joginoo golle jannginooɓe walla njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gana, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benedict, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brandeis . E hitaande 1973, Murray yalti jaŋde ngam waɗde golle jowitiiɗe e Egliis Episkopaal . O wonti almuudo toɗɗaaɗo e hitaande 1977, e nder yontaaji gadani almuudo rewɓe e debbo afriknaajo-ameriknaajo gadano toɗɗaaɗo almuudo Episkopaal. Gaagaa golle makko to bannge sariya e wallitde, Murray yaltinii defte ɗiɗi ɗe o waɗi e nguurndam makko, ɗe o ƴeewti no feewi, e deftere jimɗi. Fuɗɗaade yaltude e hitaande 1970, deftere jimɗi, ''Dark Testament'', yaltinaa kadi e hitaande 2018. Murray, mbaydi jokkere enɗam e jokkere enɗam, yahdaani e doosɗe gonɗe heen ɗee. O joginoo dewgal juutngal, ngal o fotnoo waɗde e gorko, e jokkondiral luggiɗngal keewngal e rewɓe. E nder duuɓi makko tokoosi, sahaa e sahaa fof o yawti ko suka gorko. {{Sfn|Mack|2012}} == Nguurndam gadano == Murray jibinaa ko to Baltimore, Maryland, ñalnde 20 noowammbar 1910. {{Sfn|Sanchez|2003}} Banngeeji ɗiɗi ɗii fof e nder galle maɓɓe ko iwdi leƴƴi jillondirɗi, taaniraaɓe mum en ina mbaɗi jiyaaɓe ɓaleeɓe, jom jiyaaɓe ɓaleeɓe, Ameriknaaɓe aslinaaɓe, Irlanndanaaɓe, e yimɓe ɓaleeɓe rimɓe . Feere-feere e mbaydiiji galle makko ina cifaa no "Leyɗeele Dentuɗe e nder miniature". [ 11 ] Jibnaaɓe Murray, jannginoowo duɗal William H. Murray e infirmiyee Agnes (Fitzgerald) Murray, kamɓe ɗiɗo fof ɓe nganndiraa ko ɓaleeɓe. [ 12 ] E hitaande 1914, Agnes maayi e ƴiiƴam ɓalndu nde ɓiyiiko debbo ina yahra e duuɓi tati. {{Sfn|Rosenberg|2017}} Caggal nde baaba Murray fuɗɗii dañde caɗeele ɓernde, won sikkuɓe ko batte ñawu nguu, banndiraaɓe ƴetti cukalel makko. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (June 2025)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> [[File:Pauli_Murray_Family_Home.jpg|left|thumb|Galle ɗo Murray hoɗi to Durham, to leydi Karolina worgo]] Pauli Murray, jahroowo e duuɓi tati, neldaama Durham, to leydi Karolina worgo, ngam hoɗdude e galle yumma mum. [1] Ko ɗoon o mawni e juuɗe neene makko, hono Sarah (Sallie) e Pauline Fitzgerald Dame (ɓe ɗiɗo fof ko jannginooɓe), kam e mawniiko en yumma makko, hono Robert e Korneliya (Smith) Fitzgerald. [ 15 ] O naati e Egliis Episcopal St. Titus e galle yumma makko, hono no yumma makko yahri hade Murray jibineede. [1] Nde o heɓi duuɓi 12, baaba makko waɗtaa e safrirde laamu Crownsville ngam Negro Insane, ɗo o heɓaani safaara laaɓtuɗo. Pauli yiɗnoo ko hisnude mo, kono e hitaande 1923 (nde o yahrata e duuɓi 13), garde daneejo gooto fiyi mo feggere baseball. [2] Murray hoɗi ko Durham haa o heɓi duuɓi 16, nde o ummii o fayi wuro New York ngam timminde jaŋde makko leslesre e heblude jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. {{Sfn|Bucher|2007}} Ko ɗoon o hoɗi e galle ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Maude. Galle oo ina rewa ngam ɓaleeɓe e nder hoɗorde maɓɓe ɓaleeɓe. Gargol Murray ina muusi hoɗdiiɓe Maude, kono, nde tawnoo Murray ɓuri yiyeede ko e iwdi Afrik feccere. {{Sfn|Mack|2012}} O heɓi dipolom makko ɗiɗmo e teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Richmond Hill e hitaande 1927, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter College duuɓi ɗiɗi. {{Sfn|Bell-Scott|2016}} Murray resii William Roy Wynn, ganndiraaɗo Billy Wynn, e nder sirlu ñalnde 30 noowammbar 1930, kono ɓooyaani ko o ari e nimsude kuulal ngal. {{Sfn|Rosenberg|2017}} Daartoowo biyeteeɗo Rosalin winndi : == Tuugnorgal == 59jiq48kwkhka4fcx7cp7fkd6q2mstp 164977 164976 2026-04-17T10:42:46Z Sardeeq 14292 164977 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Anna Pauline''' " '''Pauli''' " '''Murray''' (20 noowammbar 1910 – 1 sulyee 1985) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji siwil, awokaa, ganndo sariya e miijo, binndoowo e...&nbsp;– caggal nguurndam&nbsp;– ko almuudo Episkopaal . Golle Murray ina mbaawi battinde e dille jojjanɗe aadee e yaajtinde ndeenka sariya ngam potal rewɓe e worɓe . Murray jibinaa ko to Baltimore, to Maryland, ko o baawɗo wonde fof, caggal ɗuum ko neene makko mawni mo to Durham, to Caroline worgo . E duuɓi 16, o ummii o fayi [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter College, o heɓi dipolom makko Bachelor of Arts e ɗemngal Engele e hitaande 1933. E hitaande 1940, Murray jooɗii e sehil makko e nder oto Virginia, ɗo ɓaleeɓe tan ngoni ɗoo, ɓe nanngaa sabu ɓe mbonni sariyaaji ceertuɗi e dowlaaji ɗii. Ngolɗoo kewu, e jokkondiral makko caggal ɗuum e Ligue de Défense des Travailleurs socialistes, addani mo jokkude golle makko e golle awokaa jojjanɗe aadee. O winnditii e duɗal sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard, ɗo kanko tan woni debbo e nder suudu janngirdu makko. Murray heɓi bak mum ko adii fof e hitaande 1944, kono o haɗaama waɗde golle caggal bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard sabu [[jinnaaɗo]] makko . O innitiri hono ndeeɗoo fenaande e rewɓe « Jane Crow », o siftinii sariyaaji Jim Crow jowitiiɗi e seerndude leƴƴi e nder leyɗeele dentuɗe Amerik worgo . O heɓi dipoloma makko ko faati e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Berkeley, e hitaande 1965 o woni Afriknaajo Ameriknaajo gadano heɓde dipoloma Doktoraa e ganndal sariya to duɗal sariya Yale . Ko o awokaa, Murray ina daranii hakkeeji siwil e hakkeeji rewɓe. Fedde ngenndiire ngam ɓamtaare yimɓe ɓaleeɓe (NAACP) hooreejo awokaa Thurgood Marshall noddi deftere Murray nde o winndi e hitaande 1950 ''wiyeteende Sariyaaji Dowlaaji jowitiiɗi e ɓaleeɓe e ɓaleeɓe'', "bible" dille hakkeeji siwil . {{Sfn|Ahmed|2006}} Murray toɗɗaa ko hooreejo leydi John F. Kennedy ngam golloraade e nder Goomu hooreejo leydi 1961–1963 ngam ƴellitde ngonka rewɓe . E hitaande 1966, o woniino gooto e sosɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe . Ruth Bader Ginsburg innitiri Murray ko gooto e winndooɓe tonngoode ACLU e nder ñaawoore mawnde 1971 to Ñaawirde Toownde ''Reed v.'' Ndeeɗoo ñaawoore hollitii « waasde ñaawirɗe ɗee anndude diisnondiral hakkunde rewɓe e worɓe e ko ɗum woni koo e sifaaji mum kuuɓtidinɗi e sifaaji diisnondiral goɗɗi ɗi ngalaa ɗo tuugii ». <ref name="WP" /> Murray ina joginoo golle jannginooɓe walla njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gana, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benedict, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brandeis . E hitaande 1973, Murray yalti jaŋde ngam waɗde golle jowitiiɗe e Egliis Episkopaal . O wonti almuudo toɗɗaaɗo e hitaande 1977, e nder yontaaji gadani almuudo rewɓe e debbo afriknaajo-ameriknaajo gadano toɗɗaaɗo almuudo Episkopaal. Gaagaa golle makko to bannge sariya e wallitde, Murray yaltinii defte ɗiɗi ɗe o waɗi e nguurndam makko, ɗe o ƴeewti no feewi, e deftere jimɗi. Fuɗɗaade yaltude e hitaande 1970, deftere jimɗi, ''Dark Testament'', yaltinaa kadi e hitaande 2018. Murray, mbaydi jokkere enɗam e jokkere enɗam, yahdaani e doosɗe gonɗe heen ɗee. O joginoo dewgal juutngal, ngal o fotnoo waɗde e gorko, e jokkondiral luggiɗngal keewngal e rewɓe. E nder duuɓi makko tokoosi, sahaa e sahaa fof o yawti ko suka gorko. {{Sfn|Mack|2012}} == Nguurndam gadano == Murray jibinaa ko to Baltimore, Maryland, ñalnde 20 noowammbar 1910. {{Sfn|Sanchez|2003}} Banngeeji ɗiɗi ɗii fof e nder galle maɓɓe ko iwdi leƴƴi jillondirɗi, taaniraaɓe mum en ina mbaɗi jiyaaɓe ɓaleeɓe, jom jiyaaɓe ɓaleeɓe, Ameriknaaɓe aslinaaɓe, Irlanndanaaɓe, e yimɓe ɓaleeɓe rimɓe . Feere-feere e mbaydiiji galle makko ina cifaa no "Leyɗeele Dentuɗe e nder miniature". [ 11 ] Jibnaaɓe Murray, jannginoowo duɗal William H. Murray e infirmiyee Agnes (Fitzgerald) Murray, kamɓe ɗiɗo fof ɓe nganndiraa ko ɓaleeɓe. [ 12 ] E hitaande 1914, Agnes maayi e ƴiiƴam ɓalndu nde ɓiyiiko debbo ina yahra e duuɓi tati. {{Sfn|Rosenberg|2017}} Caggal nde baaba Murray fuɗɗii dañde caɗeele ɓernde, won sikkuɓe ko batte ñawu nguu, banndiraaɓe ƴetti cukalel makko. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (June 2025)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> [[File:Pauli_Murray_Family_Home.jpg|left|thumb|Galle ɗo Murray hoɗi to Durham, to leydi Karolina worgo]] Pauli Murray, jahroowo e duuɓi tati, neldaama Durham, to leydi Karolina worgo, ngam hoɗdude e galle yumma mum. [1] Ko ɗoon o mawni e juuɗe neene makko, hono Sarah (Sallie) e Pauline Fitzgerald Dame (ɓe ɗiɗo fof ko jannginooɓe), kam e mawniiko en yumma makko, hono Robert e Korneliya (Smith) Fitzgerald. [ 15 ] O naati e Egliis Episcopal St. Titus e galle yumma makko, hono no yumma makko yahri hade Murray jibineede. [1] Nde o heɓi duuɓi 12, baaba makko waɗtaa e safrirde laamu Crownsville ngam Negro Insane, ɗo o heɓaani safaara laaɓtuɗo. Pauli yiɗnoo ko hisnude mo, kono e hitaande 1923 (nde o yahrata e duuɓi 13), garde daneejo gooto fiyi mo feggere baseball. [2] Murray hoɗi ko Durham haa o heɓi duuɓi 16, nde o ummii o fayi wuro New York ngam timminde jaŋde makko leslesre e heblude jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. {{Sfn|Bucher|2007}} Ko ɗoon o hoɗi e galle ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Maude. Galle oo ina rewa ngam ɓaleeɓe e nder hoɗorde maɓɓe ɓaleeɓe. Gargol Murray ina muusi hoɗdiiɓe Maude, kono, nde tawnoo Murray ɓuri yiyeede ko e iwdi Afrik feccere. {{Sfn|Mack|2012}} O heɓi dipolom makko ɗiɗmo e teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Richmond Hill e hitaande 1927, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hunter College duuɓi ɗiɗi. {{Sfn|Bell-Scott|2016}} Murray resii William Roy Wynn, ganndiraaɗo Billy Wynn, e nder sirlu ñalnde 30 noowammbar 1930, kono ɓooyaani ko o ari e nimsude kuulal ngal. {{Sfn|Rosenberg|2017}} Daartoowo biyeteeɗo Rosalin winndi : == Tuugnorgal == 4oaxdtpwdnkbw0kh3oin7zmp5pqjhog Agnes Morey 0 40210 164979 2026-04-17T10:43:54Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328390533|Agnes Morey]]" 164979 wikitext text/x-wiki '''Agnes Morey''' ko suɓngooji ummoriiɗi Massachusetts, jeyaaɗo e lannda debbo ngenndiijo . O anndiranoo ko haaloowo e nder jamaanu, baawɗo haalde e nder renndo, kadi ko o yuɓɓinoowo politik baawɗo wonde fof, baɗɗo darnde tiiɗnde e nder njuɓɓudi cakkitiindi ngam suɓaade rewɓe. == Golle woote == Morey ina jeyaa e dillere suɓngooji rewɓe gila e hitaande 1914. === Jokkondiral e Lannda Debbo Ngenndiijo === E hitaande 1916, o woniino tergal lannda debbo ngenndiijo, kadi o woniino gardiiɗo ummoriiɗo e diiwaan Massachusetts. O seppi yeeso galle laamorɗo Amerik e hitaande 1917. [1] Oon hitaande o neldaa kasoo ngam seppude. [2] Jaaynde The Suffragist yaltunde e hitaande 1918 limtii mo wonde cukko hooreejo NWP. [3] Caggal nde rewɓe keɓi hakke woote to Massachusetts, Morey hollitii wonde "e nder ooɗoo diiwaan gila jooni, golle amen fof maa njokku e heɓde ratifikaasiyoŋ e nder diiwanuuji goɗɗi." === Kasoo keeriiɗo === Morey tawtoraama njillu " Prison Special " ngam suɓaade suɓooɓe neldaaɓe e kasoo ngam haɓaade suɓngooji rewɓe. Faandaare ndeeɗoo njillu ko noddude Kongres yo ƴettu kuulal ngam rokkude rewɓe hakke. === Seppo Boston === Ina jeyaa e golle Morey ɓurɗe maantinde e nder wooteeji, salaade njillu hooreejo leydi Woodrow Wilson to Boston e hitaande 1919. == Kampaañ ngam waylude potal hakkeeji == Agnes Morey ko daraniiɗo ko adii fof ko waylude kuule potal hakkeeji . E bannge Alice Paul, o tawtoraama batu 1923 to Seneca Falls ɗo ERA naati, o ardii ndee hiirde daartol. == Nguurndam neɗɗo == Agnes Hosmer Morey ko jeyaaɗo to Bruklin, to Massachusetts, iwdi mum. Ko kanko woni yumma Katherine Morey mo kadi wonnoo suɓngooji mawɗi. Ko heewi e jaayɗe Katherine Morey ciftinii wonde o iwdi ko e galle mawɗo renndo. Rewɓe ɗiɗo ɓee fof ko ardiiɓe lannda ngenndiijo debbo to Massachusetts. O sankii ko hitaande 1924. == Tuugnorgal == csv12ae8l8slwtp9vvhyq3vwcbzh2v1 164981 164979 2026-04-17T10:44:45Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328390533|Agnes Morey]]" 164981 wikitext text/x-wiki '''Agnes Morey''' ko suɓngooji ummoriiɗi Massachusetts, jeyaaɗo e lannda debbo ngenndiijo . O anndiranoo ko haaloowo e nder jamaanu, baawɗo haalde e nder renndo, kadi ko o yuɓɓinoowo politik baawɗo wonde fof, baɗɗo darnde tiiɗnde e nder njuɓɓudi cakkitiindi ngam suɓaade rewɓe. <ref>"Mrs. Agnes H. Morey of Boston, Mass". ''Library of Congress, Washington, D.C. 20540 USA''. Retrieved 2024-07-10.</ref> == Golle woote == Morey ina jeyaa e dillere suɓngooji rewɓe gila e hitaande 1914. === Jokkondiral e Lannda Debbo Ngenndiijo === E hitaande 1916, o woniino tergal lannda debbo ngenndiijo, kadi o woniino gardiiɗo ummoriiɗo e diiwaan Massachusetts. O seppi yeeso galle laamorɗo Amerik e hitaande 1917. [1] Oon hitaande o neldaa kasoo ngam seppude. [2] Jaaynde The Suffragist yaltunde e hitaande 1918 limtii mo wonde cukko hooreejo NWP. [3] Caggal nde rewɓe keɓi hakke woote to Massachusetts, Morey hollitii wonde "e nder ooɗoo diiwaan gila jooni, golle amen fof maa njokku e heɓde ratifikaasiyoŋ e nder diiwanuuji goɗɗi." === Kasoo keeriiɗo === Morey tawtoraama njillu " Prison Special " ngam suɓaade suɓooɓe neldaaɓe e kasoo ngam haɓaade suɓngooji rewɓe. Faandaare ndeeɗoo njillu ko noddude Kongres yo ƴettu kuulal ngam rokkude rewɓe hakke. === Seppo Boston === Ina jeyaa e golle Morey ɓurɗe maantinde e nder wooteeji, salaade njillu hooreejo leydi Woodrow Wilson to Boston e hitaande 1919. == Kampaañ ngam waylude potal hakkeeji == Agnes Morey ko daraniiɗo ko adii fof ko waylude kuule potal hakkeeji . E bannge Alice Paul, o tawtoraama batu 1923 to Seneca Falls ɗo ERA naati, o ardii ndee hiirde daartol. == Nguurndam neɗɗo == Agnes Hosmer Morey ko jeyaaɗo to Bruklin, to Massachusetts, iwdi mum. Ko kanko woni yumma Katherine Morey mo kadi wonnoo suɓngooji mawɗi. Ko heewi e jaayɗe Katherine Morey ciftinii wonde o iwdi ko e galle mawɗo renndo. Rewɓe ɗiɗo ɓee fof ko ardiiɓe lannda ngenndiijo debbo to Massachusetts. O sankii ko hitaande 1924. == Tuugnorgal == lgukyti1undbmdkjxj4q4b25k46efrg 164982 164981 2026-04-17T10:45:55Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328390533|Agnes Morey]]" 164982 wikitext text/x-wiki   '''Agnes Morey''' ko suɓngooji ummoriiɗi Massachusetts, jeyaaɗo e lannda debbo ngenndiijo . O anndiranoo ko haaloowo e nder jamaanu, baawɗo haalde e nder renndo, kadi ko o yuɓɓinoowo politik baawɗo wonde fof, baɗɗo darnde tiiɗnde e nder njuɓɓudi cakkitiindi ngam suɓaade rewɓe. <ref>"Mrs. Agnes H. Morey of Boston, Mass". ''Library of Congress, Washington, D.C. 20540 USA''. Retrieved 2024-07-10.</ref><ref>To Meet Friday Evening:". ''The Boston Globe''. February 17, 1914.</ref> == Golle woote == Morey ina jeyaa e dillere suɓngooji rewɓe gila e hitaande 1914. === Jokkondiral e Lannda Debbo Ngenndiijo === E hitaande 1916, o woniino tergal lannda debbo ngenndiijo, kadi o woniino gardiiɗo ummoriiɗo e diiwaan Massachusetts. O seppi yeeso galle laamorɗo Amerik e hitaande 1917. [1] Oon hitaande o neldaa kasoo ngam seppude. [2] Jaaynde The Suffragist yaltunde e hitaande 1918 limtii mo wonde cukko hooreejo NWP. [3] Caggal nde rewɓe keɓi hakke woote to Massachusetts, Morey hollitii wonde "e nder ooɗoo diiwaan gila jooni, golle amen fof maa njokku e heɓde ratifikaasiyoŋ e nder diiwanuuji goɗɗi." === Kasoo keeriiɗo === Morey tawtoraama njillu " Prison Special " ngam suɓaade suɓooɓe neldaaɓe e kasoo ngam haɓaade suɓngooji rewɓe. Faandaare ndeeɗoo njillu ko noddude Kongres yo ƴettu kuulal ngam rokkude rewɓe hakke. === Seppo Boston === Ina jeyaa e golle Morey ɓurɗe maantinde e nder wooteeji, salaade njillu hooreejo leydi Woodrow Wilson to Boston e hitaande 1919. == Kampaañ ngam waylude potal hakkeeji == Agnes Morey ko daraniiɗo ko adii fof ko waylude kuule potal hakkeeji . E bannge Alice Paul, o tawtoraama batu 1923 to Seneca Falls ɗo ERA naati, o ardii ndee hiirde daartol. == Nguurndam neɗɗo == Agnes Hosmer Morey ko jeyaaɗo to Bruklin, to Massachusetts, iwdi mum. Ko kanko woni yumma Katherine Morey mo kadi wonnoo suɓngooji mawɗi. Ko heewi e jaayɗe Katherine Morey ciftinii wonde o iwdi ko e galle mawɗo renndo. Rewɓe ɗiɗo ɓee fof ko ardiiɓe lannda ngenndiijo debbo to Massachusetts. O sankii ko hitaande 1924. == Tuugnorgal == csvvfo1tv34g5bbrhqbdzoaw5wde03o 164983 164982 2026-04-17T10:46:33Z Sardeeq 14292 164983 wikitext text/x-wiki  {{Databox}} '''Agnes Morey''' ko suɓngooji ummoriiɗi Massachusetts, jeyaaɗo e lannda debbo ngenndiijo . O anndiranoo ko haaloowo e nder jamaanu, baawɗo haalde e nder renndo, kadi ko o yuɓɓinoowo politik baawɗo wonde fof, baɗɗo darnde tiiɗnde e nder njuɓɓudi cakkitiindi ngam suɓaade rewɓe. <ref>"Mrs. Agnes H. Morey of Boston, Mass". ''Library of Congress, Washington, D.C. 20540 USA''. Retrieved 2024-07-10.</ref><ref>To Meet Friday Evening:". ''The Boston Globe''. February 17, 1914.</ref> == Golle woote == Morey ina jeyaa e dillere suɓngooji rewɓe gila e hitaande 1914. === Jokkondiral e Lannda Debbo Ngenndiijo === E hitaande 1916, o woniino tergal lannda debbo ngenndiijo, kadi o woniino gardiiɗo ummoriiɗo e diiwaan Massachusetts. O seppi yeeso galle laamorɗo Amerik e hitaande 1917. [1] Oon hitaande o neldaa kasoo ngam seppude. [2] Jaaynde The Suffragist yaltunde e hitaande 1918 limtii mo wonde cukko hooreejo NWP. [3] Caggal nde rewɓe keɓi hakke woote to Massachusetts, Morey hollitii wonde "e nder ooɗoo diiwaan gila jooni, golle amen fof maa njokku e heɓde ratifikaasiyoŋ e nder diiwanuuji goɗɗi." === Kasoo keeriiɗo === Morey tawtoraama njillu " Prison Special " ngam suɓaade suɓooɓe neldaaɓe e kasoo ngam haɓaade suɓngooji rewɓe. Faandaare ndeeɗoo njillu ko noddude Kongres yo ƴettu kuulal ngam rokkude rewɓe hakke. === Seppo Boston === Ina jeyaa e golle Morey ɓurɗe maantinde e nder wooteeji, salaade njillu hooreejo leydi Woodrow Wilson to Boston e hitaande 1919. == Kampaañ ngam waylude potal hakkeeji == Agnes Morey ko daraniiɗo ko adii fof ko waylude kuule potal hakkeeji . E bannge Alice Paul, o tawtoraama batu 1923 to Seneca Falls ɗo ERA naati, o ardii ndee hiirde daartol. == Nguurndam neɗɗo == Agnes Hosmer Morey ko jeyaaɗo to Bruklin, to Massachusetts, iwdi mum. Ko kanko woni yumma Katherine Morey mo kadi wonnoo suɓngooji mawɗi. Ko heewi e jaayɗe Katherine Morey ciftinii wonde o iwdi ko e galle mawɗo renndo. Rewɓe ɗiɗo ɓee fof ko ardiiɓe lannda ngenndiijo debbo to Massachusetts. O sankii ko hitaande 1924. == Tuugnorgal == gipfuk83nxz0hauwxljhzi1avgsqqh4 Madylin Sweeten 0 40211 164984 2026-04-17T10:48:33Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Madylin Sweeten ko fijoowo Ameriknaajo, ɓurɗo anndeede e fijirde makko e Alexandra "Ally" Barone e nder filmo CBS mo ɓesngu mum yiɗi Raymond (1996-2005). Nguurndam neɗɗo Sweeten jibinaa ko to Brownwood, e nder diiwaan Brown, to Teksas, ko kanko woni mawɗo e sukaaɓe nayo ɓe Timote Lynn « Tim » Sweeten e Elisabeth Anne Gini (nee Millsap) njibini. Ko kanko woni miñiiko debbo Sullivan e Sawyer Sweeten, ɓe ngondi e filmo Ameriknaajo biyeteeɗo « Mo woni kala in..." 164984 wikitext text/x-wiki Madylin Sweeten ko fijoowo Ameriknaajo, ɓurɗo anndeede e fijirde makko e Alexandra "Ally" Barone e nder filmo CBS mo ɓesngu mum yiɗi Raymond (1996-2005). Nguurndam neɗɗo Sweeten jibinaa ko to Brownwood, e nder diiwaan Brown, to Teksas, ko kanko woni mawɗo e sukaaɓe nayo ɓe Timote Lynn « Tim » Sweeten e Elisabeth Anne Gini (nee Millsap) njibini. Ko kanko woni miñiiko debbo Sullivan e Sawyer Sweeten, ɓe ngondi e filmo Ameriknaajo biyeteeɗo « Mo woni kala ina yiɗi Raymond ». Filmogaraafi Film e tele Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1996 Fodoore Carolyn sukaaɓe Debra filmo tele 1996-2005 Yimɓe fof ina njiɗi Raymond Ally Barone e nder fedde nde 1998 Laawol kirsimeeti Dora TV film 1999 Filmo Aloise suka debbo mo Flandre Toy Story 2 Daande ɓeydaande 2001 Naamne am alaa naamne filmo TV 2003 Filmu Ameriknaajo biyeteeɗo Danielle 2008 Becky gite ƴiye 2013 Ko adii fof Denise 1 episode Jeewte Fedde Natal: Feccere II Fedde Bojel #2 Juutɗo 2013–2015 TMI Hollywood Feere/Koo-Koolaaɗo Fiyoowo 32 feccere 2014 Dewgal Frisk Sara juutɗo peewnoowo kuuɓtodinɗo e binndoowo gooto Parodie neɗɗo 3 e Bree Olson Doktoor majjuɗo juutɗo Ko 5 minit Sketch hollirta ko 2 episod Sehilaaɓe Men Ko F * cking Juutɓe 2015 Filmu Claire mbayliigu Maama Juutɗo peewnoowo kuuɓtodinɗo Bree Waɗi Komedi Denise 1 episode Caggal Niɓɓere e leñol Julian Kim Jong-Un ina jaɓɓoo yeewtere jamma hannde ndee Lena Dunham Wideyoo juutɗo 2016 Mildred e maggal maggal 1 episode Sam e am Lauren Frederick Film Pijirlooji ɗi njaltii Jane 6 episodes 2017 Katalis Kiristiin juutɗo Duuɓi Kesi Eve Girlfriend Anatomi Grey yeewtere deƴƴunde 1 episode Suɓo Juutngo 2019 Lusifer haaloowo suka debbo 1 episode Tuugnorgal 1z1gz2l3zh9j3zvgq5ckc8lkkfbq2ev 164987 164984 2026-04-17T10:49:40Z Ilya Discuss 10103 164987 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Madylin Sweeten ko fijoowo Ameriknaajo, ɓurɗo anndeede e fijirde makko e Alexandra "Ally" Barone e nder filmo CBS mo ɓesngu mum yiɗi Raymond (1996-2005). Nguurndam neɗɗo Sweeten jibinaa ko to Brownwood, e nder diiwaan Brown, to Teksas, ko kanko woni mawɗo e sukaaɓe nayo ɓe Timote Lynn « Tim » Sweeten e Elisabeth Anne Gini (nee Millsap) njibini. Ko kanko woni miñiiko debbo Sullivan e Sawyer Sweeten, ɓe ngondi e filmo Ameriknaajo biyeteeɗo « Mo woni kala ina yiɗi Raymond ». Filmogaraafi Film e tele Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1996 Fodoore Carolyn sukaaɓe Debra filmo tele 1996-2005 Yimɓe fof ina njiɗi Raymond Ally Barone e nder fedde nde 1998 Laawol kirsimeeti Dora TV film 1999 Filmo Aloise suka debbo mo Flandre Toy Story 2 Daande ɓeydaande 2001 Naamne am alaa naamne filmo TV 2003 Filmu Ameriknaajo biyeteeɗo Danielle 2008 Becky gite ƴiye 2013 Ko adii fof Denise 1 episode Jeewte Fedde Natal: Feccere II Fedde Bojel #2 Juutɗo 2013–2015 TMI Hollywood Feere/Koo-Koolaaɗo Fiyoowo 32 feccere 2014 Dewgal Frisk Sara juutɗo peewnoowo kuuɓtodinɗo e binndoowo gooto Parodie neɗɗo 3 e Bree Olson Doktoor majjuɗo juutɗo Ko 5 minit Sketch hollirta ko 2 episod Sehilaaɓe Men Ko F * cking Juutɓe 2015 Filmu Claire mbayliigu Maama Juutɗo peewnoowo kuuɓtodinɗo Bree Waɗi Komedi Denise 1 episode Caggal Niɓɓere e leñol Julian Kim Jong-Un ina jaɓɓoo yeewtere jamma hannde ndee Lena Dunham Wideyoo juutɗo 2016 Mildred e maggal maggal 1 episode Sam e am Lauren Frederick Film Pijirlooji ɗi njaltii Jane 6 episodes 2017 Katalis Kiristiin juutɗo Duuɓi Kesi Eve Girlfriend Anatomi Grey yeewtere deƴƴunde 1 episode Suɓo Juutngo 2019 Lusifer haaloowo suka debbo 1 episode Tuugnorgal q4jwybc55w00j6qpxb3kg5mh265deyc 164993 164987 2026-04-17T10:52:18Z Ilya Discuss 10103 164993 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Madylin Sweeten''' ko fijoowo Ameriknaajo, ɓurɗo anndeede e fijirde makko e Alexandra "Ally" Barone e nder filmo CBS mo ɓesngu mum yiɗi Raymond (1996-2005). == Nguurndam neɗɗo == Sweeten jibinaa ko to Brownwood, e nder diiwaan Brown, to Teksas, ko kanko woni mawɗo e sukaaɓe nayo ɓe Timote Lynn « Tim » Sweeten e Elisabeth Anne Gini (nee Millsap) njibini. Ko kanko woni miñiiko debbo Sullivan e Sawyer Sweeten, ɓe ngondi e filmo Ameriknaajo biyeteeɗo « Mo woni kala ina yiɗi Raymond ». == Filmogaraafi == Film e tele Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1996 Fodoore Carolyn sukaaɓe Debra filmo tele 1996-2005 Yimɓe fof ina njiɗi Raymond Ally Barone e nder fedde nde 1998 Laawol kirsimeeti Dora TV film 1999 Filmo Aloise suka debbo mo Flandre Toy Story 2 Daande ɓeydaande 2001 Naamne am alaa naamne filmo TV 2003 Filmu Ameriknaajo biyeteeɗo Danielle 2008 Becky gite ƴiye 2013 Ko adii fof Denise 1 episode Jeewte Fedde Natal: Feccere II Fedde Bojel #2 Juutɗo 2013–2015 TMI Hollywood Feere/Koo-Koolaaɗo Fiyoowo 32 feccere 2014 Dewgal Frisk Sara juutɗo peewnoowo kuuɓtodinɗo e binndoowo gooto Parodie neɗɗo 3 e Bree Olson Doktoor majjuɗo juutɗo Ko 5 minit Sketch hollirta ko 2 episod Sehilaaɓe Men Ko F * cking Juutɓe 2015 Filmu Claire mbayliigu Maama Juutɗo peewnoowo kuuɓtodinɗo Bree Waɗi Komedi Denise 1 episode Caggal Niɓɓere e leñol Julian Kim Jong-Un ina jaɓɓoo yeewtere jamma hannde ndee Lena Dunham Wideyoo juutɗo 2016 Mildred e maggal maggal 1 episode Sam e am Lauren Frederick Film Pijirlooji ɗi njaltii Jane 6 episodes 2017 Katalis Kiristiin juutɗo Duuɓi Kesi Eve Girlfriend Anatomi Grey yeewtere deƴƴunde 1 episode Suɓo Juutngo 2019 Lusifer haaloowo suka debbo 1 episode == Tuugnorgal == 3bcliclvw6rhl8u3nxx7918a2x5ebwq 164994 164993 2026-04-17T10:53:07Z Ilya Discuss 10103 164994 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Madylin Sweeten''' ko fijoowo Ameriknaajo, ɓurɗo anndeede e fijirde makko e Alexandra "Ally" Barone e nder filmo CBS mo ɓesngu mum yiɗi Raymond (1996-2005). == Nguurndam neɗɗo == Sweeten jibinaa ko to Brownwood, e nder diiwaan Brown, to Teksas, ko kanko woni mawɗo e sukaaɓe nayo ɓe Timote Lynn « Tim » Sweeten e Elisabeth Anne Gini (nee Millsap) njibini. Ko kanko woni miñiiko debbo Sullivan e Sawyer Sweeten, ɓe ngondi e filmo Ameriknaajo biyeteeɗo « Mo woni kala ina yiɗi Raymond ». == Filmogaraafi == Film e tele Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1996 Fodoore Carolyn sukaaɓe Debra filmo tele 1996-2005 Yimɓe fof ina njiɗi Raymond Ally Barone e nder fedde nde 1998 Laawol kirsimeeti Dora TV film 1999 Filmo Aloise suka debbo mo Flandre Toy Story 2 Daande ɓeydaande 2001 Naamne am alaa naamne filmo TV 2003 Filmu Ameriknaajo biyeteeɗo Danielle 2008 Becky gite ƴiye 2013 Ko adii fof Denise 1 episode Jeewte Fedde Natal: Feccere II Fedde Bojel #2 Juutɗo 2013–2015 TMI Hollywood Feere/Koo-Koolaaɗo Fiyoowo 32 feccere 2014 Dewgal Frisk Sara juutɗo peewnoowo kuuɓtodinɗo e binndoowo gooto Parodie neɗɗo 3 e Bree Olson Doktoor majjuɗo juutɗo Ko 5 minit Sketch hollirta ko 2 episod Sehilaaɓe Men Ko F * cking Juutɓe 2015 Filmu Claire mbayliigu == Maama Juutɗo == peewnoowo kuuɓtodinɗo Bree Waɗi Komedi Denise 1 episode Caggal Niɓɓere e leñol Julian Kim Jong-Un ina jaɓɓoo yeewtere jamma hannde ndee Lena Dunham Wideyoo juutɗo 2016 Mildred e maggal maggal 1 episode Sam e am Lauren Frederick Film Pijirlooji ɗi njaltii Jane 6 episodes 2017 Katalis Kiristiin juutɗo == Duuɓi Kesi Eve Girlfriend == Anatomi Grey yeewtere deƴƴunde 1 episode == Suɓo Juutngo == 2019 Lusifer haaloowo suka debbo 1 episode == Tuugnorgal == ectylce3923ywdl4a6xeou5ufznj6su 164995 164994 2026-04-17T10:54:19Z Ilya Discuss 10103 164995 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Madylin Sweeten''' ko fijoowo Ameriknaajo, ɓurɗo anndeede e fijirde makko e Alexandra "Ally" Barone e nder filmo CBS mo ɓesngu mum yiɗi Raymond (1996-2005).<ref>{{Cite web|url=https://www.tvguide.com/news/everybody-loves-raymond-child-star-sawyer-sweeten-dies-apparent-suicide/|title=Everybody Loves Raymond Child Star Sawyer Sweeten 19, Dies of Apparent Suicide {{!}} TV Guide|date=2015-04-23|website=TVGuide.com|language=en|access-date=2019-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20150426193346/http://www.tvguide.com/news/everybody-loves-raymond-child-star-sawyer-sweeten-dies-apparent-suicide|archive-date=April 26, 2015}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Sweeten jibinaa ko to Brownwood, e nder diiwaan Brown, to Teksas, ko kanko woni mawɗo e sukaaɓe nayo ɓe Timote Lynn « Tim » Sweeten e Elisabeth Anne Gini (nee Millsap) njibini. Ko kanko woni miñiiko debbo Sullivan e Sawyer Sweeten, ɓe ngondi e filmo Ameriknaajo biyeteeɗo « Mo woni kala ina yiɗi Raymond ». == Filmogaraafi == Film e tele Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1996 Fodoore Carolyn sukaaɓe Debra filmo tele 1996-2005 Yimɓe fof ina njiɗi Raymond Ally Barone e nder fedde nde 1998 Laawol kirsimeeti Dora TV film 1999 Filmo Aloise suka debbo mo Flandre Toy Story 2 Daande ɓeydaande 2001 Naamne am alaa naamne filmo TV 2003 Filmu Ameriknaajo biyeteeɗo Danielle 2008 Becky gite ƴiye 2013 Ko adii fof Denise 1 episode Jeewte Fedde Natal: Feccere II Fedde Bojel #2 Juutɗo 2013–2015 TMI Hollywood Feere/Koo-Koolaaɗo Fiyoowo 32 feccere 2014 Dewgal Frisk Sara juutɗo peewnoowo kuuɓtodinɗo e binndoowo gooto Parodie neɗɗo 3 e Bree Olson Doktoor majjuɗo juutɗo Ko 5 minit Sketch hollirta ko 2 episod Sehilaaɓe Men Ko F * cking Juutɓe 2015 Filmu Claire mbayliigu == Maama Juutɗo == peewnoowo kuuɓtodinɗo Bree Waɗi Komedi Denise 1 episode Caggal Niɓɓere e leñol Julian Kim Jong-Un ina jaɓɓoo yeewtere jamma hannde ndee Lena Dunham Wideyoo juutɗo 2016 Mildred e maggal maggal 1 episode Sam e am Lauren Frederick Film Pijirlooji ɗi njaltii Jane 6 episodes 2017 Katalis Kiristiin juutɗo == Duuɓi Kesi Eve Girlfriend == Anatomi Grey yeewtere deƴƴunde 1 episode == Suɓo Juutngo == 2019 Lusifer haaloowo suka debbo 1 episode == Tuugnorgal == 3b9ie07lw0kr0r42xkj1y8ue18ov9lf 164999 164995 2026-04-17T10:56:43Z Ilya Discuss 10103 164999 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Madylin Sweeten''' ko fijoowo Ameriknaajo, ɓurɗo anndeede e fijirde makko e Alexandra "Ally" Barone e nder filmo CBS mo ɓesngu mum yiɗi Raymond (1996-2005).<ref>{{Cite web|url=https://www.tvguide.com/news/everybody-loves-raymond-child-star-sawyer-sweeten-dies-apparent-suicide/|title=Everybody Loves Raymond Child Star Sawyer Sweeten 19, Dies of Apparent Suicide {{!}} TV Guide|date=2015-04-23|website=TVGuide.com|language=en|access-date=2019-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20150426193346/http://www.tvguide.com/news/everybody-loves-raymond-child-star-sawyer-sweeten-dies-apparent-suicide|archive-date=April 26, 2015}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Sweeten jibinaa ko to Brownwood, e nder diiwaan Brown, to Teksas, ko kanko woni mawɗo e sukaaɓe nayo ɓe Timote Lynn « Tim » Sweeten e Elisabeth Anne Gini (nee Millsap) njibini. Ko kanko woni miñiiko debbo Sullivan e Sawyer Sweeten, ɓe ngondi e filmo Ameriknaajo biyeteeɗo « Mo woni kala ina yiɗi Raymond ».<ref>{{Cite web|url=https://americanprofile.com/particles/madylin-sweeten-actress/|title=Child Star Madylin Sweeten|date=2003-05-04|website=American Profile|language=en-US|access-date=2019-06-10}}</ref><ref name="people">{{Cite web|url=https://people.com/tv/sawyer-sweetens-mom-on-how-family-is-coping-after-his-suicide/|title=Sawyer Sweeten's Mom: How My Family Is Coping After My Son's Suicide|website=PEOPLE.com|language=en|access-date=2019-06-10}}</ref><ref name="people" /> == Filmogaraafi == Film e tele Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1996 Fodoore Carolyn sukaaɓe Debra filmo tele 1996-2005 Yimɓe fof ina njiɗi Raymond Ally Barone e nder fedde nde 1998 Laawol kirsimeeti Dora TV film 1999 Filmo Aloise suka debbo mo Flandre Toy Story 2 Daande ɓeydaande 2001 Naamne am alaa naamne filmo TV 2003 Filmu Ameriknaajo biyeteeɗo Danielle 2008 Becky gite ƴiye 2013 Ko adii fof Denise 1 episode Jeewte Fedde Natal: Feccere II Fedde Bojel #2 Juutɗo 2013–2015 TMI Hollywood Feere/Koo-Koolaaɗo Fiyoowo 32 feccere 2014 Dewgal Frisk Sara juutɗo peewnoowo kuuɓtodinɗo e binndoowo gooto Parodie neɗɗo 3 e Bree Olson Doktoor majjuɗo juutɗo Ko 5 minit Sketch hollirta ko 2 episod Sehilaaɓe Men Ko F * cking Juutɓe 2015 Filmu Claire mbayliigu == Maama Juutɗo == peewnoowo kuuɓtodinɗo Bree Waɗi Komedi Denise 1 episode Caggal Niɓɓere e leñol Julian Kim Jong-Un ina jaɓɓoo yeewtere jamma hannde ndee Lena Dunham Wideyoo juutɗo 2016 Mildred e maggal maggal 1 episode Sam e am Lauren Frederick Film Pijirlooji ɗi njaltii Jane 6 episodes 2017 Katalis Kiristiin juutɗo == Duuɓi Kesi Eve Girlfriend == Anatomi Grey yeewtere deƴƴunde 1 episode == Suɓo Juutngo == 2019 Lusifer haaloowo suka debbo 1 episode == Tuugnorgal == iedxdhdmu33y6zte8yc68ql0bdszm5n Joan Mondal 0 40212 164985 2026-04-17T10:48:41Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345610111|Joan Mondale]]" 164985 wikitext text/x-wiki '''Joan Mondale''' (jibinaa ko '''Adams''' ; 8 ut 1930 – 3 feebariyee 2014) ko debbo ɗiɗaɓo Amerik tuggi 1977 haa 1981, ko debbo Walter Mondale, cukko hooreejo leydi Amerik 42ɓo . Ko o naalanke e binndoowo, o golliima e birooji juɓɓule keewɗe. Ngam ɓamtude naalankaagal, o innitiraa ko '''Joan of Art''' . == Ɓiɓɓe e jaŋde == Joan Adams jibinaa ko ñalnde 8 ut 1930, to wuro wiyeteengo Eugene, to Oregon, gooto e ɓiɓɓe tato rewɓe Rev. O naati duɗal sehilaaɓe jaayndeeji, duɗal Quaker denndinngal to Media, Pennsylvania ; duɗal laamu to Kolommbi, Ohio ; e caggal ɗuum Duɗal Jaaɓihaaɗtirde St. Paul e Duɗal Summit to St. Paul, Minnesota . E hitaande 1952, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macalester to St. Caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minneapolis . Ñalnde 27 lewru Duujal hitaande 1955, Joan resi awokaa Minneapolis biyeteeɗo Walter « Fritz » Mondale, mo o fotnoo hawrude e [[wiktionary:blind date|ñalngu nguu]] . Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe tato: * Ted Mondale (jibinaa ko ñalnde 12 oktoobar 1957), ko neɗɗo dawriyanke to Minnesota, gonnooɗo senaateer dowla, kanndidaa guwerneer Minnesota e hitaande 1998. * Eleanor Jane Mondale Poling (19 lewru Yarkomaa 1960 – 17 Suwee 2011), neɗɗo teleeji e rajooji, maayɗo e kanseer ngaandi, tawi ina yahra e duuɓi 51. * William Hall Mondale (jibinaa ko ñalnde 27 feebariyee 1962), balloowo jaagorgal kuuge leydi Minnesota (1990-2000) == Nguurndam politik == [[File:1984JoanWalterMondale.jpg|left|thumb|Joan e Walter Mondale e hitaande 1984]] E hitaande 1964, Walter Mondale lomtii Hubert Humphrey e gardagol senaateer Amerik, o woniino haa hitaande 1976, nde Jimmy Carter, kanndidaa Demokaraat en, suɓii mo ngam won’de kanndidaa makko e woote gardagol leydi Amerik. Ndeen Joan Mondale wontii debbo ɗiɗaɓo, lomtii Happy Rockefeller, e sahaa nde jom suudu mum woni cukko hooreejo leydi tuggi 1977 haa 1981. Kanko e jom suudu makko kadi ɓe ngonti debbo ɗiɗaɓo e cukko hooreejo leydi gadano hoɗɓe e Circle Observatory Number One . Ko Barbara Bush lomtii mo e gardagol debbo ɗiɗaɓo . Joan Mondale ko daraniiɗo kuule jojjanɗe aadee, tee ina heewi rokkude ballal mum e yeeso yimɓe fof ngam wallitde ɗum. E nder manndaa gadano Ronald Reagan, Walter Mondale heɓiino suɓaade hooreejo leydi e hitaande 1984. Nde o woni debbo gadano, Joan Mondale wiyiino Maureen Dowd mo jaaynde The New York Times wonde o haalataa ko fayti e restoraaji walla comci e nder kampaañ makko, kono nde jom suudu makko o fotnoo haɓaade ɗum woote, o yaltini deftere deftere galle Mondale, e restoraaji ina heen Fettucine à la Pimiento Mondale, o hollitii wonde ko o "jom suudu aada e yumma e balloowo". [1] Walter Mondale dañii woote, Mondale en ngarti Minnesota, ɓe nguuri ɗoon haa nde o woni ammbasadeer Amerik to Japon tuggi 1993 haa 1996, caggal ɗuum o fuɗɗii golle makko to Minneapolis. == Tuugnorgal == 8m9fuvze6lyzydyofmahh80rys5q3pa 164988 164985 2026-04-17T10:49:58Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345610111|Joan Mondale]]" 164988 wikitext text/x-wiki '''Joan Mondale''' (jibinaa ko '''Adams''' ; 8 ut 1930 – 3 feebariyee 2014) ko debbo ɗiɗaɓo Amerik tuggi 1977 haa 1981, ko debbo Walter Mondale, cukko hooreejo leydi Amerik 42ɓo . Ko o naalanke e binndoowo, o golliima e birooji juɓɓule keewɗe. Ngam ɓamtude naalankaagal, o innitiraa ko '''J'''<ref>Gates, Anita (February 3, 2014). "Joan Mondale, Arts Advocate and Wife of Vice President, Dies at 83". The New York Times. Retrieved February 3, 2014.</ref>'''oan of Art''' . <ref>Bakst, Brian (February 3, 2014). "Joan Mondale, art-loving former 2nd lady, has died". The Christian Science Monitor. Retrieved February 3, 2014.</ref> == Ɓiɓɓe e jaŋde == Joan Adams jibinaa ko ñalnde 8 ut 1930, to wuro wiyeteengo Eugene, to Oregon, gooto e ɓiɓɓe tato rewɓe Rev. O naati duɗal sehilaaɓe jaayndeeji, duɗal Quaker denndinngal to Media, Pennsylvania ; duɗal laamu to Kolommbi, Ohio ; e caggal ɗuum Duɗal Jaaɓihaaɗtirde St. Paul e Duɗal Summit to St. Paul, Minnesota . E hitaande 1952, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macalester to St. Caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minneapolis . Ñalnde 27 lewru Duujal hitaande 1955, Joan resi awokaa Minneapolis biyeteeɗo Walter « Fritz » Mondale, mo o fotnoo hawrude e [[wiktionary:blind date|ñalngu nguu]] . Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe tato: * Ted Mondale (jibinaa ko ñalnde 12 oktoobar 1957), ko neɗɗo dawriyanke to Minnesota, gonnooɗo senaateer dowla, kanndidaa guwerneer Minnesota e hitaande 1998. * Eleanor Jane Mondale Poling (19 lewru Yarkomaa 1960 – 17 Suwee 2011), neɗɗo teleeji e rajooji, maayɗo e kanseer ngaandi, tawi ina yahra e duuɓi 51. * William Hall Mondale (jibinaa ko ñalnde 27 feebariyee 1962), balloowo jaagorgal kuuge leydi Minnesota (1990-2000) == Nguurndam politik == [[File:1984JoanWalterMondale.jpg|left|thumb|Joan e Walter Mondale e hitaande 1984]] E hitaande 1964, Walter Mondale lomtii Hubert Humphrey e gardagol senaateer Amerik, o woniino haa hitaande 1976, nde Jimmy Carter, kanndidaa Demokaraat en, suɓii mo ngam won’de kanndidaa makko e woote gardagol leydi Amerik. Ndeen Joan Mondale wontii debbo ɗiɗaɓo, lomtii Happy Rockefeller, e sahaa nde jom suudu mum woni cukko hooreejo leydi tuggi 1977 haa 1981. Kanko e jom suudu makko kadi ɓe ngonti debbo ɗiɗaɓo e cukko hooreejo leydi gadano hoɗɓe e Circle Observatory Number One . Ko Barbara Bush lomtii mo e gardagol debbo ɗiɗaɓo . Joan Mondale ko daraniiɗo kuule jojjanɗe aadee, tee ina heewi rokkude ballal mum e yeeso yimɓe fof ngam wallitde ɗum. E nder manndaa gadano Ronald Reagan, Walter Mondale heɓiino suɓaade hooreejo leydi e hitaande 1984. Nde o woni debbo gadano, Joan Mondale wiyiino Maureen Dowd mo jaaynde The New York Times wonde o haalataa ko fayti e restoraaji walla comci e nder kampaañ makko, kono nde jom suudu makko o fotnoo haɓaade ɗum woote, o yaltini deftere deftere galle Mondale, e restoraaji ina heen Fettucine à la Pimiento Mondale, o hollitii wonde ko o "jom suudu aada e yumma e balloowo". [1] Walter Mondale dañii woote, Mondale en ngarti Minnesota, ɓe nguuri ɗoon haa nde o woni ammbasadeer Amerik to Japon tuggi 1993 haa 1996, caggal ɗuum o fuɗɗii golle makko to Minneapolis. == Tuugnorgal == g8e4f69jwlkgbgh95zo62onmymf1wp0 164990 164988 2026-04-17T10:50:28Z Sardeeq 14292 164990 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Joan Mondale''' (jibinaa ko '''Adams''' ; 8 ut 1930 – 3 feebariyee 2014) ko debbo ɗiɗaɓo Amerik tuggi 1977 haa 1981, ko debbo Walter Mondale, cukko hooreejo leydi Amerik 42ɓo . Ko o naalanke e binndoowo, o golliima e birooji juɓɓule keewɗe. Ngam ɓamtude naalankaagal, o innitiraa ko '''J'''<ref>Gates, Anita (February 3, 2014). "Joan Mondale, Arts Advocate and Wife of Vice President, Dies at 83". The New York Times. Retrieved February 3, 2014.</ref>'''oan of Art''' . <ref>Bakst, Brian (February 3, 2014). "Joan Mondale, art-loving former 2nd lady, has died". The Christian Science Monitor. Retrieved February 3, 2014.</ref> == Ɓiɓɓe e jaŋde == Joan Adams jibinaa ko ñalnde 8 ut 1930, to wuro wiyeteengo Eugene, to Oregon, gooto e ɓiɓɓe tato rewɓe Rev. O naati duɗal sehilaaɓe jaayndeeji, duɗal Quaker denndinngal to Media, Pennsylvania ; duɗal laamu to Kolommbi, Ohio ; e caggal ɗuum Duɗal Jaaɓihaaɗtirde St. Paul e Duɗal Summit to St. Paul, Minnesota . E hitaande 1952, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macalester to St. Caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minneapolis . Ñalnde 27 lewru Duujal hitaande 1955, Joan resi awokaa Minneapolis biyeteeɗo Walter « Fritz » Mondale, mo o fotnoo hawrude e [[wiktionary:blind date|ñalngu nguu]] . Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe tato: * Ted Mondale (jibinaa ko ñalnde 12 oktoobar 1957), ko neɗɗo dawriyanke to Minnesota, gonnooɗo senaateer dowla, kanndidaa guwerneer Minnesota e hitaande 1998. * Eleanor Jane Mondale Poling (19 lewru Yarkomaa 1960 – 17 Suwee 2011), neɗɗo teleeji e rajooji, maayɗo e kanseer ngaandi, tawi ina yahra e duuɓi 51. * William Hall Mondale (jibinaa ko ñalnde 27 feebariyee 1962), balloowo jaagorgal kuuge leydi Minnesota (1990-2000) == Nguurndam politik == [[File:1984JoanWalterMondale.jpg|left|thumb|Joan e Walter Mondale e hitaande 1984]] E hitaande 1964, Walter Mondale lomtii Hubert Humphrey e gardagol senaateer Amerik, o woniino haa hitaande 1976, nde Jimmy Carter, kanndidaa Demokaraat en, suɓii mo ngam won’de kanndidaa makko e woote gardagol leydi Amerik. Ndeen Joan Mondale wontii debbo ɗiɗaɓo, lomtii Happy Rockefeller, e sahaa nde jom suudu mum woni cukko hooreejo leydi tuggi 1977 haa 1981. Kanko e jom suudu makko kadi ɓe ngonti debbo ɗiɗaɓo e cukko hooreejo leydi gadano hoɗɓe e Circle Observatory Number One . Ko Barbara Bush lomtii mo e gardagol debbo ɗiɗaɓo . Joan Mondale ko daraniiɗo kuule jojjanɗe aadee, tee ina heewi rokkude ballal mum e yeeso yimɓe fof ngam wallitde ɗum. E nder manndaa gadano Ronald Reagan, Walter Mondale heɓiino suɓaade hooreejo leydi e hitaande 1984. Nde o woni debbo gadano, Joan Mondale wiyiino Maureen Dowd mo jaaynde The New York Times wonde o haalataa ko fayti e restoraaji walla comci e nder kampaañ makko, kono nde jom suudu makko o fotnoo haɓaade ɗum woote, o yaltini deftere deftere galle Mondale, e restoraaji ina heen Fettucine à la Pimiento Mondale, o hollitii wonde ko o "jom suudu aada e yumma e balloowo". [1] Walter Mondale dañii woote, Mondale en ngarti Minnesota, ɓe nguuri ɗoon haa nde o woni ammbasadeer Amerik to Japon tuggi 1993 haa 1996, caggal ɗuum o fuɗɗii golle makko to Minneapolis. == Tuugnorgal == i03ets6p8z6inf4ia298ykpbxziloth Annie Jack 0 40213 164986 2026-04-17T10:48:52Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Annie L. Jack (1 lewru Yarkomaa 1839 - 15 Feebariyee 1912) (jibinaa ko Hayr) ko winndiyanke Kanadaa. Ko kanko woni debbo Kanadaa gadano binndoowo gardiiɗo jarde. Nguurndam Annie Linda Hayr jibinaa ko to wuro wiyeteengo Northamptonshire, to leydi Angalteer, to John Hayr ñalnde 1 lewru bowte hitaande 1839. E hitaande 1852, Annie Linda Hayr ummii ko wuro wiyeteengo Troy, to wuro New York, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Troy. O resii remoowo leɗɗe jibinaaɗo..." 164986 wikitext text/x-wiki Annie L. Jack (1 lewru Yarkomaa 1839 - 15 Feebariyee 1912) (jibinaa ko Hayr) ko winndiyanke Kanadaa. Ko kanko woni debbo Kanadaa gadano binndoowo gardiiɗo jarde. Nguurndam Annie Linda Hayr jibinaa ko to wuro wiyeteengo Northamptonshire, to leydi Angalteer, to John Hayr ñalnde 1 lewru bowte hitaande 1839. E hitaande 1852, Annie Linda Hayr ummii ko wuro wiyeteengo Troy, to wuro New York, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Troy. O resii remoowo leɗɗe jibinaaɗo to Ecoppi, biyeteeɗo Robert Jack, o hoɗi e ngesa makko, « Hillside », to Châteauguay, to leydi Kebek. To Hillside, e nder duuɓi capanɗe joyi garooji ɗii Annie Jack jibini sukaaɓe 11 tawi kadi ina ƴellita e toppitoo gesa mum. Nde o resi ndee, o wiyiino wonde ektaar gooto leydi ndii ina foti waɗeede e kala departemaa hortikultur mo o suɓii, njuuteendi ndii ko kaalis poos makko. O winndi ko o yi’i e nder jaaynde wiyeteende The Rural New Yorker e tiitoonde "Acre debbo". Horticulture Ameriknaajo biyeteeɗo Liberty Hyde Bailey wiyi jarne Jack ko "gooto e jarneeji ɓurɗi asliiji ɗi nganndu-mi". Gorko makko maayi ko e lewru abriil hitaande 1900. Jack woni binnduɗo deftere wiyeteende « Garden Talks » e nder jaaynde wiyeteende Montreal Daily Witness, nde o winndi deftere makko wiyeteende « Jardin Kanadaa : ballal poos wonande amateur » (1903). Ko nde deftere Kanadaa adannde ko fayti e jarde, nde heddii tan ko ndeen deftere ina woodi haa caggal wolde adunaare adannde, nde Dorothy Perkins yaltini deftere jarde Kanadaa (1918). O wallitii e Horticulturalist Kanadaa kadi o winndi daartol e jimɗi ngam jaayndeeji e jaayndeeji keewɗi ina jeyaa heen "Golle rewɓe e nder laabi kesi," ngam Harper's Young People. E hitaande 1902 o yaltini deftere ko fayti e nguurndam hoɗɓe Faraysenaajo Kanadaa, wiyeteende Le petit Organiste de Saint-Jérôme, e daartol goɗɗol. Tuugnorgal hzedgoritbsomgyavgv3bbw4n2adhdy 164989 164986 2026-04-17T10:50:11Z SUZYFATIMA 13856 164989 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Annie L. Jack''' (1 lewru Yarkomaa 1839 - 15 Feebariyee 1912) (jibinaa ko Hayr) ko winndiyanke Kanadaa. Ko kanko woni debbo Kanadaa gadano binndoowo gardiiɗo jarde. == Nguurndam == Annie Linda Hayr jibinaa ko to wuro wiyeteengo Northamptonshire, to leydi Angalteer, to John Hayr ñalnde 1 lewru bowte hitaande 1839. E hitaande 1852, Annie Linda Hayr ummii ko wuro wiyeteengo Troy, to wuro New York, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Troy. O resii remoowo leɗɗe jibinaaɗo to Ecoppi, biyeteeɗo Robert Jack, o hoɗi e ngesa makko, « Hillside », to Châteauguay, to leydi Kebek. To Hillside, e nder duuɓi capanɗe joyi garooji ɗii Annie Jack jibini sukaaɓe 11 tawi kadi ina ƴellita e toppitoo gesa mum. Nde o resi ndee, o wiyiino wonde ektaar gooto leydi ndii ina foti waɗeede e kala departemaa hortikultur mo o suɓii, njuuteendi ndii ko kaalis poos makko. O winndi ko o yi’i e nder jaaynde wiyeteende The Rural New Yorker e tiitoonde "Acre debbo". Horticulture Ameriknaajo biyeteeɗo Liberty Hyde Bailey wiyi jarne Jack ko "gooto e jarneeji ɓurɗi asliiji ɗi nganndu-mi". Gorko makko maayi ko e lewru abriil hitaande 1900. Jack woni binnduɗo deftere wiyeteende « Garden Talks » e nder jaaynde wiyeteende Montreal Daily Witness, nde o winndi deftere makko wiyeteende « Jardin Kanadaa : ballal poos wonande amateur » (1903). Ko nde deftere Kanadaa adannde ko fayti e jarde, nde heddii tan ko ndeen deftere ina woodi haa caggal wolde adunaare adannde, nde Dorothy Perkins yaltini deftere jarde Kanadaa (1918). O wallitii e Horticulturalist Kanadaa kadi o winndi daartol e jimɗi ngam jaayndeeji e jaayndeeji keewɗi ina jeyaa heen "Golle rewɓe e nder laabi kesi," ngam Harper's Young People. E hitaande 1902 o yaltini deftere ko fayti e nguurndam hoɗɓe Faraysenaajo Kanadaa, wiyeteende Le petit Organiste de Saint-Jérôme, e daartol goɗɗol. == Tuugnorgal == ouk8s235ly6no9fi3yca6s4pmyejo3z 164996 164989 2026-04-17T10:55:42Z SUZYFATIMA 13856 164996 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Annie L. Jack''' (1 lewru Yarkomaa 1839 - 15 Feebariyee 1912) (jibinaa ko Hayr) ko winndiyanke Kanadaa. Ko kanko woni debbo Kanadaa gadano binndoowo gardiiɗo jarde. == Nguurndam == Annie Linda Hayr jibinaa ko to wuro wiyeteengo Northamptonshire, to leydi Angalteer, to John Hayr ñalnde 1 lewru bowte hitaande 1839. E hitaande 1852, Annie Linda Hayr ummii ko wuro wiyeteengo Troy, to wuro New York, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Troy. O resii remoowo leɗɗe jibinaaɗo to Ecoppi, biyeteeɗo Robert Jack, o hoɗi e ngesa makko, « Hillside », to Châteauguay, to leydi Kebek. To Hillside, e nder duuɓi capanɗe joyi garooji ɗii Annie Jack jibini sukaaɓe 11 tawi kadi ina ƴellita e toppitoo gesa mum. Nde o resi ndee, o wiyiino wonde ektaar gooto leydi ndii ina foti waɗeede e kala departemaa hortikultur mo o suɓii, njuuteendi ndii ko kaalis poos makko. O winndi ko o yi’i e nder jaaynde wiyeteende The Rural New Yorker e tiitoonde "Acre debbo". Horticulture Ameriknaajo biyeteeɗo Liberty Hyde Bailey wiyi jarne Jack ko "gooto e jarneeji ɓurɗi asliiji ɗi nganndu-mi". Gorko makko maayi ko e lewru abriil hitaande 1900. Jack woni binnduɗo deftere wiyeteende « Garden Talks » e nder jaaynde wiyeteende Montreal Daily Witness, nde o winndi deftere makko wiyeteende « Jardin Kanadaa : ballal poos wonande amateur » (1903). Ko nde deftere Kanadaa adannde ko fayti e jarde, nde heddii tan ko ndeen deftere ina woodi haa caggal wolde adunaare adannde, nde Dorothy Perkins yaltini deftere jarde Kanadaa (1918). O wallitii e Horticulturalist Kanadaa kadi o winndi daartol e jimɗi ngam jaayndeeji e jaayndeeji keewɗi ina jeyaa heen "Golle rewɓe e nder laabi kesi," ngam Harper's Young People. E hitaande 1902 o yaltini deftere ko fayti e nguurndam hoɗɓe Faraysenaajo Kanadaa, wiyeteende Le petit Organiste de Saint-Jérôme, e daartol goɗɗol.<ref>{{cite DCB|title=Hayr, Annie Linda|first=Paulette M.|last=Chiasson|volume=14|url=http://www.biographi.ca/en/bio/hayr_annie_linda_14E.html}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Hershey|first1=David|title=Notable Women in the History of Horticulture|journal=HortTechnology|date=1992|volume=2|issue=2|pages=180–182|doi=10.21273/HORTTECH.2.2.180|url=http://horttech.ashspublications.org/content/2/2/180.full.pdf|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Annie L. Jack|first=Edwinna|last=Von Baeyer|encyclopedia=[[The Canadian Encyclopedia]]|publisher=[[Historica Canada]]|edition=online|date=December 15, 2013|url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/annie-l-jack}}</ref><ref>Quoted in {{cite book|editor-last1=Von Baeyer|editor-first1=Edwinna|editor-last2=Crawford|editor-first2=Pleasance|title=Garden Voices: Two Centuries of Canadian Garden Writing|url=https://books.google.com/books?id=bgEFAAAACAAJ&pg=PP1|year=1997|publisher=Vintage Canada|isbn=978-0-679-30860-7}}</ref><ref>{{cite book|last=Watson|first=Julie V.|title=How Women Make Money: Inspirational Stories and Practical Advice from Successful Canadian Entrepreneurs|url=https://archive.org/details/howwomenmakemone0000wats|url-access=registration|year=2004|publisher=Dundurn|isbn=978-1-55002-493-7|page=[https://archive.org/details/howwomenmakemone0000wats/page/87 87]}}</ref><ref>{{cite book|last=Von Baeyer|first=Edwinna|title=Rhetoric and Roses: A History of Canadian Gardening, 1900-1930|url=https://archive.org/details/rhetoricroseshis0000vonb|url-access=registration|year=1984|publisher=Fitzhenry & Whiteside|isbn=978-0-88902-983-5|page=[https://archive.org/details/rhetoricroseshis0000vonb/page/146 146]}}</ref><ref>{{cite book|editor-last=Morgan|editor-first=Henry James|editor-link=Henry James Morgan|title=Types of Canadian Women and of Women who are or have been Connected with Canada|location=Toronto|publisher=Williams Briggs|date=1903|url=https://archive.org/details/typesofcanadianw01morguoft|page=[https://archive.org/details/typesofcanadianw01morguoft/page/173 173]}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> fdrwvw8zork3351mcf6amcraj6jtcwf Ann Londres Skot 0 40214 164991 2026-04-17T10:51:50Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1332935847|Ann London Scott]]" 164991 wikitext text/x-wiki '''Ann London Scott''' (29 sulyee 1929 – 17 feebariyee 1975) ko [[Feminism|debbo Ameriknaajo, daraniiɗo rewɓe]] . O sosi fedde Buffalo e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW). Ko o cukko hooreejo fedde ngenndiire to bannge sariya e fuɗɗoode kitaale 1970, o ardii darnde ngam jaɓde kuulal ngam ƴellitde hakkeeji potal . O woniino kadi yimoowo, firoore, e jannginoowo Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla New York to Buffalo (UB). == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Seattle, to Wasinton. E hitaande 1935 o ummii e ɓesngu makko o fayi San Francisco, to Kaliforni, ɗo baaba makko joginoo otel mawɗo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Dominik to San Rafael, Kaliforni . O janngi binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Washington, o heɓi BA e hitaande 1954, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1968. O winndi deftere makko ko fayti e kuutoragol ɗemngal Shakespeare. == Golle jaŋde e binndol == O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Washington e fuɗɗoode kitaale 1960. E hitaande 1965 o ummii o fayi New York ngam jannginde to UB. E nder ooɗoo sahaa o yaltinii jimɗi e nder jaayɗe binndaaɗe ko wayi no ''Sage'', ''Choice'', e ''Poetry Northwest'' . == Golle == O naati NOW e hitaande 1967, o ardii sosde fedde mum to Buffalo, New York . O suɓaama e yiilirde ngenndiire fedde nde e hitaande 1970. O wondi e gollodiiɗo makko NOW biyeteeɗo Lucy Komisar, o ƴaañii ngam waylude doosɗe affirmative action to Departemaa Golle Amerik e Komiseer Jokkondiral Fedde Ngenndiije Dentuɗe . E hitaande 1970, nde o jannginta to UB, o yaltini winndannde luulndiinde e jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde, ''The Reporter'' . Tiitoonde ndee ko « The Half-Eaten Apple », winndannde ndee « ina jeyaa e etaade ƴeewtaade ko tuumaa ko e diisnondiral e nder winndere jaŋde », e wiyde jaaynde ''New York Times'' . Scott meeɗaa heɓde golle e UB, ko ɗum huunde nde o siftini caggal ɗuum e baylugol winndannde ndee. E hitaande 1971 o toɗɗaa cukko hooreejo leydi NOW. E oon hitaande kadi, o wondi e Lucy Komisar e winndude defte ɗiɗi ɗe rewɓe mbiyata, wiyeteende « Kit de discrimination des affaires et de l’industrie » e « And Justice pour tous » . E hitaande 1973 o yalti UB ngam golloraade golle timmuɗe e nder NOW e pelle goɗɗe. E nder manndaaji tati ɗi o woni cukko hooreejo leydi NOW, Scott ardii darnde ngam jaɓde kuulal ngam ƴellitde hakkeeji aadee e sariya jowitiiɗo e potal golle e hitaande 1972 . [1] Gaagaa golle makko e NOW, o golliima e yiilirde ngenndiire wiyeteende Common Cause, e wonde kadi gardiiɗo fedde Ameriknaare ngam jaŋde toownde. O woniino kadi tergal e batu ardorde ngam hakkeeji siwil e aadee, o golliima e eɓɓooji hakkeeji rewɓe e Fedde ɗemɗe jamaanu . == Nguurndam neɗɗo == O resi Paul de Witt Tufts, jimoowo, e hitaande 1951. Dewgal ngal joofi ko e hitaande 1954. O resi kadi e hitaande 1956, yimoowo gooto ina wiyee Gerd Stern, o dañi ɓiɗɗo gorko e hitaande rewo ndee ; ndeen dewgal joofi ko e hitaande 1961. E hitaande 1965 o resi Thomas J. Scott, gardiiɗo diɗɗal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland . O maayi ko e rafi kanseer e nder galle makko to Baltimore, Maryland, ñalnde 18 feebariyee 1975. E nder siftorde makko, NOW sosi njeenaari Ann London Scott ngam ƴellitde sariyaaji, ndi rokketee hitaande kala debbo depiteeɗo. Binndanɗe makko ina tawee e defte UB <ref name="papers" /> e defterdu Schlesinger to Harvard. == Tuugnorgal == 62r2jqg1ahfz3923r6li0jzh473rrjy 164992 164991 2026-04-17T10:52:13Z Sardeeq 14292 164992 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ann London Scott''' (29 sulyee 1929 – 17 feebariyee 1975) ko [[Feminism|debbo Ameriknaajo, daraniiɗo rewɓe]] . O sosi fedde Buffalo e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW). Ko o cukko hooreejo fedde ngenndiire to bannge sariya e fuɗɗoode kitaale 1970, o ardii darnde ngam jaɓde kuulal ngam ƴellitde hakkeeji potal . O woniino kadi yimoowo, firoore, e jannginoowo Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla New York to Buffalo (UB). == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Seattle, to Wasinton. E hitaande 1935 o ummii e ɓesngu makko o fayi San Francisco, to Kaliforni, ɗo baaba makko joginoo otel mawɗo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Dominik to San Rafael, Kaliforni . O janngi binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Washington, o heɓi BA e hitaande 1954, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1968. O winndi deftere makko ko fayti e kuutoragol ɗemngal Shakespeare. == Golle jaŋde e binndol == O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Washington e fuɗɗoode kitaale 1960. E hitaande 1965 o ummii o fayi New York ngam jannginde to UB. E nder ooɗoo sahaa o yaltinii jimɗi e nder jaayɗe binndaaɗe ko wayi no ''Sage'', ''Choice'', e ''Poetry Northwest'' . == Golle == O naati NOW e hitaande 1967, o ardii sosde fedde mum to Buffalo, New York . O suɓaama e yiilirde ngenndiire fedde nde e hitaande 1970. O wondi e gollodiiɗo makko NOW biyeteeɗo Lucy Komisar, o ƴaañii ngam waylude doosɗe affirmative action to Departemaa Golle Amerik e Komiseer Jokkondiral Fedde Ngenndiije Dentuɗe . E hitaande 1970, nde o jannginta to UB, o yaltini winndannde luulndiinde e jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde, ''The Reporter'' . Tiitoonde ndee ko « The Half-Eaten Apple », winndannde ndee « ina jeyaa e etaade ƴeewtaade ko tuumaa ko e diisnondiral e nder winndere jaŋde », e wiyde jaaynde ''New York Times'' . Scott meeɗaa heɓde golle e UB, ko ɗum huunde nde o siftini caggal ɗuum e baylugol winndannde ndee. E hitaande 1971 o toɗɗaa cukko hooreejo leydi NOW. E oon hitaande kadi, o wondi e Lucy Komisar e winndude defte ɗiɗi ɗe rewɓe mbiyata, wiyeteende « Kit de discrimination des affaires et de l’industrie » e « And Justice pour tous » . E hitaande 1973 o yalti UB ngam golloraade golle timmuɗe e nder NOW e pelle goɗɗe. E nder manndaaji tati ɗi o woni cukko hooreejo leydi NOW, Scott ardii darnde ngam jaɓde kuulal ngam ƴellitde hakkeeji aadee e sariya jowitiiɗo e potal golle e hitaande 1972 . [1] Gaagaa golle makko e NOW, o golliima e yiilirde ngenndiire wiyeteende Common Cause, e wonde kadi gardiiɗo fedde Ameriknaare ngam jaŋde toownde. O woniino kadi tergal e batu ardorde ngam hakkeeji siwil e aadee, o golliima e eɓɓooji hakkeeji rewɓe e Fedde ɗemɗe jamaanu . == Nguurndam neɗɗo == O resi Paul de Witt Tufts, jimoowo, e hitaande 1951. Dewgal ngal joofi ko e hitaande 1954. O resi kadi e hitaande 1956, yimoowo gooto ina wiyee Gerd Stern, o dañi ɓiɗɗo gorko e hitaande rewo ndee ; ndeen dewgal joofi ko e hitaande 1961. E hitaande 1965 o resi Thomas J. Scott, gardiiɗo diɗɗal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland . O maayi ko e rafi kanseer e nder galle makko to Baltimore, Maryland, ñalnde 18 feebariyee 1975. E nder siftorde makko, NOW sosi njeenaari Ann London Scott ngam ƴellitde sariyaaji, ndi rokketee hitaande kala debbo depiteeɗo. Binndanɗe makko ina tawee e defte UB <ref name="papers" /> e defterdu Schlesinger to Harvard. == Tuugnorgal == ary8m53n0k7wx5q63zldhv7y8yenptr Elenoor Smeal 0 40215 164997 2026-04-17T10:55:54Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336984447|Eleanor Smeal]]" 164997 wikitext text/x-wiki '''Eleanor Marie Smeal''' ( née '''Cutri''' ; jibinaa ko 30 sulyee 1939) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe. Ko kanko woni hooreejo e coftuɗo Feminist Majority Foundation (sosaande e hitaande 1987) e o woniino hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe fotde duuɓi tati, ko jiidaa e golle makko e nder njuɓɓudi laamu, e nder njuɓɓudi laamu, e nder njuɓɓudi laamu, e nder njuɓɓudi politik. Smeal ina heewi feeñde e teleeji, e nder jeewte ko wayi no ''Crossfire'', ''Subaka moƴƴo Amerik'', ''Larry King Live'', ''Jamma'', e ''jeewte hannde'' . O heewnoo kadi feeñde e rajooji, o seedtii yeeso Kongres. Smeal yuɓɓinii kewuuji keewɗi e saraaji mum e rokkude konnguɗi ko faati e miijooji feminism, potal, e hakkeeji aadee no ɗi njiyri yimɓe e nder leydi Amerik e caggal leydi Amerik. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Eleanor Smeal ko iwdi Itaali, jibinaa ko ñalnde 30 sulyee 1939, to wuro Astabula, to Ohio . Baaba makko ummiima Calabria, to leydi Itali, fayti Amerik, o wonti yeeyoowo asiraagal. O mawni ko ɓiɗɗo gorko e nder miñiraaɓe tato, kadi yumma makko ina jokki e hollirde wonde omo waawi kala ko miñiraaɓe makko mbaawi. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Strong Vincent e hitaande 1957, Smeal naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Duke . E oon sahaa, Duke naatnaaka heen, rewɓe ina mbaɗa tan ko 25% e almudɓe winnditiiɓe. Smeal tawtoraama hare ngam naatde e Duke, o heɓi kadi seedantaagal makko Phi Beta Kappa e hitaande 1961. O heɓi kadi MA e ganndal politik e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Florida . Gila hitaande 2001, Smeal woni kadi bayyinoowo jaaynde ''Ms.'' nde Fooyre Ɓamtaare Feministe jeyi e bayyinoowo . == Nguurndam neɗɗo == Nde o janngata to duɗal jaaɓi haaɗtirde Duke, Eleanor hawri e Charles Smeal, janngoowo innde, mo o resi ñalnde 27 abriil 1963. Eleanor e Charles njibini ɓiɓɓe ɗiɗo, ɓe nguuri ko e nokku biyeteeɗo Pittsburgh, to Pennsylvania. Nafoore Smeal e feminism e humpito mum e geɗe feminism ɓeydii tiiɗde e nder kitaale 1960. Nde o fotnoo haɓtaade ŋakkeende nokkuuji ɗo ɓiɗɗo makko tokooso oo woni ɗoo, tawi kadi omo wondi e caɗeele ɓalli, Smeal anndi alaa ko woni heen so wonaa asiransi caɗeele wonande rewɓe e yummiraaɓe. Ko ndeeɗoo haala addani Smeal ɓeydaade wiɗtude ko fayti e feminism. Ndeen e hitaande 1968, Smeal fuɗɗii manndaa duumotooɗo duuɓi nay e nder diɗɗal Ligue des Femmes Votant local, caggal ɗuum duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, o naati (e wondude e jom suudu makko) e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW). [1] Ko laaɓti ko ŋakkeende heɓde nokkuuji ɗo sukaaɓe njippintee, addani mo fuɗɗaade duɗal jaaɓi haaɗtirde South Hills NOW Day Nursery ɗo o woni gardiiɗo. Jaayɗe e kitaale 1970 ciftinii wonde ko kanko woni debbo galle gadano ardaade Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe. [2] == Golle politik == Smeal naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e hitaande 1970, o woni hooreejo leydi tuggi 1977 haa 1982, kadi tuggi 1985 haa 1987. E nder oon sahaa, e hitaande 1986, o ardii seppo ngenndiijo gadano ngam suɓaade, ngo hawri e ko ina tolnoo e 100 000 DC, 000 . Caggal nde o yalti NOW e hitaande 1987, Smeal yi’i haaju fedde feministeere hesere, hawrunde e wiɗtooji, e ƴellitaare jaŋde, e golle politik. Wiɗto Newsweek / Gallup waɗaango e hitaande 1986 hollitii wonde 56% e rewɓe Amerik ina nganndi koye mum en ko rewɓe. Smeal hawriti yi’annde maako dow hukuuma hakkilanki rewɓe e kuugal semmbiɗinki rewɓe e worɓe wallitooɓe potal nden o sosi Feminist Majority Foundation nder hitaande 1987. Peeje sariya keewɗe ina njogii mbaydi Smeal ina jeyaa heen sariya jowitiiɗo e naatgol e nder safrirde (mo ''Madsen v. Women’s Health Center'' ) mo hooreejo leydi ndii, hono Bill Clinton, siifondiri e sariya e hitaande 1994, eɓɓaande nde dañaani nafoore ngam foolde Proposition 209 to Kaliforni, eɓɓaande ƴaañgal reedu, ƴaañgal reedu Sariya restoraasiyoŋ, sariya fitinaaji e rewɓe, sariya ndimaagu naatgol e nder safrirde, sariya jojjanɗe aadee mo hitaande 1991 e hareeji ɗi ndartaaki e kitaale 1970 e 1980 ngam jaɓde waylude kuulal jojjanɗe aadee . O siftinii ko addani mo miijaade noddaango ngam haɓaade potal e nder yeewtere nde o waɗdunoo e Babara Koeppel e hitaande 1995 : == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] 5bhsa3otim4krsl96nev2apo4mr50p0 164998 164997 2026-04-17T10:56:37Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336984447|Eleanor Smeal]]" 164998 wikitext text/x-wiki '''Eleanor Marie Smeal''' ( née '''Cutri''' ; jibinaa ko 30 sulyee 1939) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe. Ko kanko woni hooreejo e coftuɗo Feminist Majority Foundation (sosaande e hitaande 1987) e o woniino hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe fotde duuɓi tati, ko jiidaa e golle makko e nder njuɓɓudi laamu, e nder njuɓɓudi laamu, e nder njuɓɓudi laamu, e nder njuɓɓudi politik. Smeal ina heewi feeñde e teleeji, e nder jeewte ko wayi no ''Crossfire'', ''Subaka moƴƴo Amerik'', ''Larry King Live'', ''Jamma'', e ''jeewte hannde'' . O heewnoo kadi feeñde e rajooji, o seedtii yeeso Kongres. Smeal yuɓɓinii kewuuji keewɗi e saraaji mum e rokkude konnguɗi ko faati e miijooji feminism, potal, e hakkeeji aadee no ɗi njiyri yimɓe e nder leydi Amerik e caggal leydi Amerik.<ref>Lemley, Brad (1985-11-24). "ELEANOR SMEAL IN OVERDRIVE". ''The Washington Post''. ISSN 0190-8286. Retrieved 2025-03-30.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Eleanor Smeal ko iwdi Itaali, jibinaa ko ñalnde 30 sulyee 1939, to wuro Astabula, to Ohio . Baaba makko ummiima Calabria, to leydi Itali, fayti Amerik, o wonti yeeyoowo asiraagal. O mawni ko ɓiɗɗo gorko e nder miñiraaɓe tato, kadi yumma makko ina jokki e hollirde wonde omo waawi kala ko miñiraaɓe makko mbaawi. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Strong Vincent e hitaande 1957, Smeal naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Duke . E oon sahaa, Duke naatnaaka heen, rewɓe ina mbaɗa tan ko 25% e almudɓe winnditiiɓe. Smeal tawtoraama hare ngam naatde e Duke, o heɓi kadi seedantaagal makko Phi Beta Kappa e hitaande 1961. O heɓi kadi MA e ganndal politik e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Florida . Gila hitaande 2001, Smeal woni kadi bayyinoowo jaaynde ''Ms.'' nde Fooyre Ɓamtaare Feministe jeyi e bayyinoowo . == Nguurndam neɗɗo == Nde o janngata to duɗal jaaɓi haaɗtirde Duke, Eleanor hawri e Charles Smeal, janngoowo innde, mo o resi ñalnde 27 abriil 1963. Eleanor e Charles njibini ɓiɓɓe ɗiɗo, ɓe nguuri ko e nokku biyeteeɗo Pittsburgh, to Pennsylvania. Nafoore Smeal e feminism e humpito mum e geɗe feminism ɓeydii tiiɗde e nder kitaale 1960. Nde o fotnoo haɓtaade ŋakkeende nokkuuji ɗo ɓiɗɗo makko tokooso oo woni ɗoo, tawi kadi omo wondi e caɗeele ɓalli, Smeal anndi alaa ko woni heen so wonaa asiransi caɗeele wonande rewɓe e yummiraaɓe. Ko ndeeɗoo haala addani Smeal ɓeydaade wiɗtude ko fayti e feminism. Ndeen e hitaande 1968, Smeal fuɗɗii manndaa duumotooɗo duuɓi nay e nder diɗɗal Ligue des Femmes Votant local, caggal ɗuum duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, o naati (e wondude e jom suudu makko) e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW). [1] Ko laaɓti ko ŋakkeende heɓde nokkuuji ɗo sukaaɓe njippintee, addani mo fuɗɗaade duɗal jaaɓi haaɗtirde South Hills NOW Day Nursery ɗo o woni gardiiɗo. Jaayɗe e kitaale 1970 ciftinii wonde ko kanko woni debbo galle gadano ardaade Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe. [2] == Golle politik == Smeal naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e hitaande 1970, o woni hooreejo leydi tuggi 1977 haa 1982, kadi tuggi 1985 haa 1987. E nder oon sahaa, e hitaande 1986, o ardii seppo ngenndiijo gadano ngam suɓaade, ngo hawri e ko ina tolnoo e 100 000 DC, 000 . Caggal nde o yalti NOW e hitaande 1987, Smeal yi’i haaju fedde feministeere hesere, hawrunde e wiɗtooji, e ƴellitaare jaŋde, e golle politik. Wiɗto Newsweek / Gallup waɗaango e hitaande 1986 hollitii wonde 56% e rewɓe Amerik ina nganndi koye mum en ko rewɓe. Smeal hawriti yi’annde maako dow hukuuma hakkilanki rewɓe e kuugal semmbiɗinki rewɓe e worɓe wallitooɓe potal nden o sosi Feminist Majority Foundation nder hitaande 1987. Peeje sariya keewɗe ina njogii mbaydi Smeal ina jeyaa heen sariya jowitiiɗo e naatgol e nder safrirde (mo ''Madsen v. Women’s Health Center'' ) mo hooreejo leydi ndii, hono Bill Clinton, siifondiri e sariya e hitaande 1994, eɓɓaande nde dañaani nafoore ngam foolde Proposition 209 to Kaliforni, eɓɓaande ƴaañgal reedu, ƴaañgal reedu Sariya restoraasiyoŋ, sariya fitinaaji e rewɓe, sariya ndimaagu naatgol e nder safrirde, sariya jojjanɗe aadee mo hitaande 1991 e hareeji ɗi ndartaaki e kitaale 1970 e 1980 ngam jaɓde waylude kuulal jojjanɗe aadee . O siftinii ko addani mo miijaade noddaango ngam haɓaade potal e nder yeewtere nde o waɗdunoo e Babara Koeppel e hitaande 1995 : == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] 7ggj9pmp80wz6757526czmsl92vlpd1 165000 164998 2026-04-17T10:57:00Z Sardeeq 14292 165000 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Eleanor Marie Smeal''' ( née '''Cutri''' ; jibinaa ko 30 sulyee 1939) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe. Ko kanko woni hooreejo e coftuɗo Feminist Majority Foundation (sosaande e hitaande 1987) e o woniino hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe fotde duuɓi tati, ko jiidaa e golle makko e nder njuɓɓudi laamu, e nder njuɓɓudi laamu, e nder njuɓɓudi laamu, e nder njuɓɓudi politik. Smeal ina heewi feeñde e teleeji, e nder jeewte ko wayi no ''Crossfire'', ''Subaka moƴƴo Amerik'', ''Larry King Live'', ''Jamma'', e ''jeewte hannde'' . O heewnoo kadi feeñde e rajooji, o seedtii yeeso Kongres. Smeal yuɓɓinii kewuuji keewɗi e saraaji mum e rokkude konnguɗi ko faati e miijooji feminism, potal, e hakkeeji aadee no ɗi njiyri yimɓe e nder leydi Amerik e caggal leydi Amerik.<ref>Lemley, Brad (1985-11-24). "ELEANOR SMEAL IN OVERDRIVE". ''The Washington Post''. ISSN 0190-8286. Retrieved 2025-03-30.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Eleanor Smeal ko iwdi Itaali, jibinaa ko ñalnde 30 sulyee 1939, to wuro Astabula, to Ohio . Baaba makko ummiima Calabria, to leydi Itali, fayti Amerik, o wonti yeeyoowo asiraagal. O mawni ko ɓiɗɗo gorko e nder miñiraaɓe tato, kadi yumma makko ina jokki e hollirde wonde omo waawi kala ko miñiraaɓe makko mbaawi. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Strong Vincent e hitaande 1957, Smeal naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Duke . E oon sahaa, Duke naatnaaka heen, rewɓe ina mbaɗa tan ko 25% e almudɓe winnditiiɓe. Smeal tawtoraama hare ngam naatde e Duke, o heɓi kadi seedantaagal makko Phi Beta Kappa e hitaande 1961. O heɓi kadi MA e ganndal politik e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Florida . Gila hitaande 2001, Smeal woni kadi bayyinoowo jaaynde ''Ms.'' nde Fooyre Ɓamtaare Feministe jeyi e bayyinoowo . == Nguurndam neɗɗo == Nde o janngata to duɗal jaaɓi haaɗtirde Duke, Eleanor hawri e Charles Smeal, janngoowo innde, mo o resi ñalnde 27 abriil 1963. Eleanor e Charles njibini ɓiɓɓe ɗiɗo, ɓe nguuri ko e nokku biyeteeɗo Pittsburgh, to Pennsylvania. Nafoore Smeal e feminism e humpito mum e geɗe feminism ɓeydii tiiɗde e nder kitaale 1960. Nde o fotnoo haɓtaade ŋakkeende nokkuuji ɗo ɓiɗɗo makko tokooso oo woni ɗoo, tawi kadi omo wondi e caɗeele ɓalli, Smeal anndi alaa ko woni heen so wonaa asiransi caɗeele wonande rewɓe e yummiraaɓe. Ko ndeeɗoo haala addani Smeal ɓeydaade wiɗtude ko fayti e feminism. Ndeen e hitaande 1968, Smeal fuɗɗii manndaa duumotooɗo duuɓi nay e nder diɗɗal Ligue des Femmes Votant local, caggal ɗuum duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, o naati (e wondude e jom suudu makko) e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW). [1] Ko laaɓti ko ŋakkeende heɓde nokkuuji ɗo sukaaɓe njippintee, addani mo fuɗɗaade duɗal jaaɓi haaɗtirde South Hills NOW Day Nursery ɗo o woni gardiiɗo. Jaayɗe e kitaale 1970 ciftinii wonde ko kanko woni debbo galle gadano ardaade Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe. [2] == Golle politik == Smeal naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) e hitaande 1970, o woni hooreejo leydi tuggi 1977 haa 1982, kadi tuggi 1985 haa 1987. E nder oon sahaa, e hitaande 1986, o ardii seppo ngenndiijo gadano ngam suɓaade, ngo hawri e ko ina tolnoo e 100 000 DC, 000 . Caggal nde o yalti NOW e hitaande 1987, Smeal yi’i haaju fedde feministeere hesere, hawrunde e wiɗtooji, e ƴellitaare jaŋde, e golle politik. Wiɗto Newsweek / Gallup waɗaango e hitaande 1986 hollitii wonde 56% e rewɓe Amerik ina nganndi koye mum en ko rewɓe. Smeal hawriti yi’annde maako dow hukuuma hakkilanki rewɓe e kuugal semmbiɗinki rewɓe e worɓe wallitooɓe potal nden o sosi Feminist Majority Foundation nder hitaande 1987. Peeje sariya keewɗe ina njogii mbaydi Smeal ina jeyaa heen sariya jowitiiɗo e naatgol e nder safrirde (mo ''Madsen v. Women’s Health Center'' ) mo hooreejo leydi ndii, hono Bill Clinton, siifondiri e sariya e hitaande 1994, eɓɓaande nde dañaani nafoore ngam foolde Proposition 209 to Kaliforni, eɓɓaande ƴaañgal reedu, ƴaañgal reedu Sariya restoraasiyoŋ, sariya fitinaaji e rewɓe, sariya ndimaagu naatgol e nder safrirde, sariya jojjanɗe aadee mo hitaande 1991 e hareeji ɗi ndartaaki e kitaale 1970 e 1980 ngam jaɓde waylude kuulal jojjanɗe aadee . O siftinii ko addani mo miijaade noddaango ngam haɓaade potal e nder yeewtere nde o waɗdunoo e Babara Koeppel e hitaande 1995 : == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] sxj22li4mxg8cqq7riyut98dobopiab Heidi Sirek 0 40216 165001 2026-04-17T10:58:33Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328381880|Heidi Schreck]]" 165001 wikitext text/x-wiki '''Heidi Schreck''' (jibinaa ko ñalnde 26 suwee 1971) ko Ameriknaajo binndoowo pijirlooji, binndoowo, e fiyoowo pijirlooji, ummoriiɗo Wenatchee, Wasinton . Pijirlooji makko ''What the Constitution Means to Me'', ɗi o waɗata kadi, ko ɗi cakkitiiɗi e njeenaari Pulitzer 2019 ngam pijirlooji e njeenaaje Tony Awards ngam pijirlooji ɓurɗi moƴƴude e pijirlooji ɓurɗi moƴƴude e pijirlooji. == Kugal == Schreck naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Oregon, nde o heɓi bak makko o golliima to Siberi, o jannginii Engele. O woniino ndeen jaayndiyanke to Saint-Pétersbourg, to leydi Riisi. O arti caggal ɗuum o fayi Seattle, Washington ɗo o fuɗɗii golle fijirde e binndol. Pijirlooji Schreck gadani, tiitoonde mum ko ''Creature'', puɗɗii ko to New York, ko Leigh Silverman ardii ɗi, ''New'' Georges e ''Page'' ɗum ''en'' Horizonuuji). <ref name="playwrightshorizons" /> Schreck winndii kadi eɓɓooje teleeji ''miɗo yiɗi Dick'', ''Infirmiye Jackie'', e ''Miliyaaruuji'' . Ko kanko woni binndoowo e hoodere wiyeteende ''What the Constitution Means to Me'', nde udditaa e Broadway ñalnde 31 marse 2019. Ngolɗoo pijirlooji ko feccere e nguurndam makko, ina jokkondiri e nguurndam makko goonga e tawtoreede jeewte nde o woni suka. Pijirlooji ɗii ƴettaa ko e filmo mo Marielle Heller ardii ngam streaming e Amazon, ɗi njaltinaa e sahaa wooteeji hooreleydaagu 2020 . Pijirlooji ɗii ina kaɓa e faamde Amerik e nafooje e ndeenka no ɗe ciforii e nder doosɗe leydi Amerik. Haa teeŋti noon, Schreck hollitii no winndannde ndee waɗiri seeɗa ngam tabitinde ndimaagu e wellitaare rewɓe e pelle tokoose. Schreck waɗii Off-Broadway e nder, e nder woɗɓe, ''Tamborde Ɓoggi Horikawa'' ( ƊOO nokku naalankaagal, 2007) e ''Waylo-waylo Miroir'' (2009) e ''No Aduna Fuɗɗorii'' (Eɓɓoore Rewɓe, 2011) to Playw . Schreck ina resndi gardo Kip Fagan. As of 2019 , ɓe ngoni ko e wuro wiyeteengo Park Slope, to Brooklyn . Ɓe njogii ɓiɓɓe ɗiɗo. == Teddungal e njeenaaje == O heɓi njeenaari Obie e hitaande 2008 ngam golle maantiniiɗe ɗe o waɗi e nder filmo makko ngam waɗde golle makko e nder filmo makko, hono ''Drum of the Waves of Horikawa'' . O heɓi njeenaari Obie 2010 ngam golle maantiniiɗe ɗe o waɗi e nder filmo makko ngam ''waylude Circle Mirror'' . Schreck e gollodiiɓe ''Circle Mirror Transformation'' keɓii njeenaari 2010, njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle fedde nde. Pijirlooji makko Grand Concourse, ɗi o waɗi e hitaande 2014–2015 to Pijirlooji Horizons [1] e Pijirlooji Steppenwolf, keɓii njeenaaje Lilly, njeenaari Stacey Mindich « Yah Winndu Pijirlooji » ngam pijirlooji kesi ɓurɗi moƴƴude e hitaande 2015, [2], o woniino kadi ƴaañoowo njeenaari Susan Smithbur152 . [3] Schreck wonnoo ko winndiyanke-e-hoɗorde fedde winndooɓe pijirlooji Horizons Tow e hitaande 2014. [4] Grand Concourse heɓi njeenaari pijirlooji Amerik kesi fedde Edgerton. [5] O heɓi yamiroore ummoraade e Sosiyetee Atlantik Theatre e ballondiral e Duɗal Kenyon to Koldaa Kenyon e lewru suwee 2016. O feeñii e batu winndooɓe pijirlooji Kenyon, o jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde. Schreck wonnoo ko ƴamoowo njeenaari Susan Smith Blackburn e hitaande 2018-2019 ngam fijirde mum ''Ko doosgal leydi firti e am'' . ''Ko doosgal leydi firti e am'' ko ƴaañoowo njeenaari Pulitzer 2019 ngam drama . Pijirlooji ɗii cuɓaama e njeenaari Tony 2019 ngam ɓurde moƴƴude e pijirlooji e Schreck suɓaama e njeenaari Tony 2019 ngam ɓurde moƴƴude e pijirlooji . Schreck woni ko e dogde, kanko e Amy Herzog, njeenaari binndol pijirlooji Horton Foote 2019, tawi ina waɗi njeenaari kaalis 12 500 dolaar. Ko kanko heɓi njeenaari Hull-Warriner 2018, ndi fedde wiyeteende Dramatists Guild of America rokki mi ngam ''ko doosgal leydi firti e am'' . Njeenaari ndii rokketee ko binndoowo Ameriknaajo teddinoowo golle "jowitiiɗe e renndo, politik walla diineeji e oon sahaa". E hitaande 2019, Schreck heɓi njeenaari « ganndal Amerik » to jaaynde Smithsonian . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] 8y9g80ddedppiusocwuysl6grv14zys 165002 165001 2026-04-17T10:58:55Z Sardeeq 14292 165002 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Heidi Schreck''' (jibinaa ko ñalnde 26 suwee 1971) ko Ameriknaajo binndoowo pijirlooji, binndoowo, e fiyoowo pijirlooji, ummoriiɗo Wenatchee, Wasinton . Pijirlooji makko ''What the Constitution Means to Me'', ɗi o waɗata kadi, ko ɗi cakkitiiɗi e njeenaari Pulitzer 2019 ngam pijirlooji e njeenaaje Tony Awards ngam pijirlooji ɓurɗi moƴƴude e pijirlooji ɓurɗi moƴƴude e pijirlooji. == Kugal == Schreck naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Oregon, nde o heɓi bak makko o golliima to Siberi, o jannginii Engele. O woniino ndeen jaayndiyanke to Saint-Pétersbourg, to leydi Riisi. O arti caggal ɗuum o fayi Seattle, Washington ɗo o fuɗɗii golle fijirde e binndol. Pijirlooji Schreck gadani, tiitoonde mum ko ''Creature'', puɗɗii ko to New York, ko Leigh Silverman ardii ɗi, ''New'' Georges e ''Page'' ɗum ''en'' Horizonuuji). <ref name="playwrightshorizons" /> Schreck winndii kadi eɓɓooje teleeji ''miɗo yiɗi Dick'', ''Infirmiye Jackie'', e ''Miliyaaruuji'' . Ko kanko woni binndoowo e hoodere wiyeteende ''What the Constitution Means to Me'', nde udditaa e Broadway ñalnde 31 marse 2019. Ngolɗoo pijirlooji ko feccere e nguurndam makko, ina jokkondiri e nguurndam makko goonga e tawtoreede jeewte nde o woni suka. Pijirlooji ɗii ƴettaa ko e filmo mo Marielle Heller ardii ngam streaming e Amazon, ɗi njaltinaa e sahaa wooteeji hooreleydaagu 2020 . Pijirlooji ɗii ina kaɓa e faamde Amerik e nafooje e ndeenka no ɗe ciforii e nder doosɗe leydi Amerik. Haa teeŋti noon, Schreck hollitii no winndannde ndee waɗiri seeɗa ngam tabitinde ndimaagu e wellitaare rewɓe e pelle tokoose. Schreck waɗii Off-Broadway e nder, e nder woɗɓe, ''Tamborde Ɓoggi Horikawa'' ( ƊOO nokku naalankaagal, 2007) e ''Waylo-waylo Miroir'' (2009) e ''No Aduna Fuɗɗorii'' (Eɓɓoore Rewɓe, 2011) to Playw . Schreck ina resndi gardo Kip Fagan. As of 2019 , ɓe ngoni ko e wuro wiyeteengo Park Slope, to Brooklyn . Ɓe njogii ɓiɓɓe ɗiɗo. == Teddungal e njeenaaje == O heɓi njeenaari Obie e hitaande 2008 ngam golle maantiniiɗe ɗe o waɗi e nder filmo makko ngam waɗde golle makko e nder filmo makko, hono ''Drum of the Waves of Horikawa'' . O heɓi njeenaari Obie 2010 ngam golle maantiniiɗe ɗe o waɗi e nder filmo makko ngam ''waylude Circle Mirror'' . Schreck e gollodiiɓe ''Circle Mirror Transformation'' keɓii njeenaari 2010, njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle fedde nde. Pijirlooji makko Grand Concourse, ɗi o waɗi e hitaande 2014–2015 to Pijirlooji Horizons [1] e Pijirlooji Steppenwolf, keɓii njeenaaje Lilly, njeenaari Stacey Mindich « Yah Winndu Pijirlooji » ngam pijirlooji kesi ɓurɗi moƴƴude e hitaande 2015, [2], o woniino kadi ƴaañoowo njeenaari Susan Smithbur152 . [3] Schreck wonnoo ko winndiyanke-e-hoɗorde fedde winndooɓe pijirlooji Horizons Tow e hitaande 2014. [4] Grand Concourse heɓi njeenaari pijirlooji Amerik kesi fedde Edgerton. [5] O heɓi yamiroore ummoraade e Sosiyetee Atlantik Theatre e ballondiral e Duɗal Kenyon to Koldaa Kenyon e lewru suwee 2016. O feeñii e batu winndooɓe pijirlooji Kenyon, o jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde. Schreck wonnoo ko ƴamoowo njeenaari Susan Smith Blackburn e hitaande 2018-2019 ngam fijirde mum ''Ko doosgal leydi firti e am'' . ''Ko doosgal leydi firti e am'' ko ƴaañoowo njeenaari Pulitzer 2019 ngam drama . Pijirlooji ɗii cuɓaama e njeenaari Tony 2019 ngam ɓurde moƴƴude e pijirlooji e Schreck suɓaama e njeenaari Tony 2019 ngam ɓurde moƴƴude e pijirlooji . Schreck woni ko e dogde, kanko e Amy Herzog, njeenaari binndol pijirlooji Horton Foote 2019, tawi ina waɗi njeenaari kaalis 12 500 dolaar. Ko kanko heɓi njeenaari Hull-Warriner 2018, ndi fedde wiyeteende Dramatists Guild of America rokki mi ngam ''ko doosgal leydi firti e am'' . Njeenaari ndii rokketee ko binndoowo Ameriknaajo teddinoowo golle "jowitiiɗe e renndo, politik walla diineeji e oon sahaa". E hitaande 2019, Schreck heɓi njeenaari « ganndal Amerik » to jaaynde Smithsonian . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] m8lu08l1jdho7hkiano7umgwt1d38qi Mariyam Lee Sargent 0 40217 165003 2026-04-17T10:59:56Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1338870044|Mary Lee Sargent]]" 165003 wikitext text/x-wiki '''Mary Lee Sargent''' ko porfeseer, daraniiɗo haɓaade rewɓe, teskini e golle mum toowɗe e seppooji politik e innde kuule potal hakkeeji e fuɗɗoode kitaale 1980. == Ardorde fedde leslesre ɓiɓɓe leydi ɗiɗaɓere == [[File:Day_of_Rebellion.jpg|thumb|258x258px|Flyer ngam ñalngu murto ngam ERA ina tuugnii e dille suffragette Angalteer]] [[File:Women_Hunger_for_Justice_activists_meeting_with_the_Grassroots_Group_of_Second_Class_Citizens_in_support_of_the_Equal_Rights_Amendment_in_1982.jpg|thumb|Rewɓe daraniiɓe heege ngam nuunɗal, ina heen [[Soniya Jonson|Sonia Johnson]], ina njokkondiri e fedde ɓiɗɓe leydi ɗiɗaɓere]] Sargent wonnoo ko tergal teeŋtungal e fedde rewɓe wiyeteende Grassroots Group des citoyens de seconde classe, fedde wallitnde jaɓgol kuulal jowitiingal e potal hakkeeji (ERA). Fedde nde yuɓɓinii ñalngu murto to Illinois e hitaande 1982 e Sargent woni kaalirde fedde nde. Sargent ko Anne Leibowitz ƴetti foto mum ina ɓoornii kaɓirɗe e nder suudu sarɗiiji leydi Illinois, foto ngoo yalti e jaaynde Life . <ref name="illinois" /> Nde Sargent naamnaa e jaayndeeji so tawii o miijiima wonde peeje kuuɓtodinɗe ina mbaawi momtude won e wallitooɓe ERA o jaabii, "ɗum ɓooyii e ɗuum... min ngoni ɗoo ko ngam ɓeydude haɓaade." Sargent ƴettaa ko e hitaande 1982 e [[Soniya Jonson|Sonia Johnson]] mo... e koorka juutɗo ngam ERA to galle laamu Illinois. == Ballal ngam hakkeeji LGBT == E hitaande 1979, Sargent tawtoraama seppo gadano ngam hakkeeji LGBTQ to Washington E kitaale 1980, o yuɓɓini nokku rewɓe Lavendar Prairie. == Rewɓe Ummiiɓe e Reentaare == Sargent ko gooto e sosɓe fedde maantiniinde wiyeteende Rewɓe ummiiɓe e haɓaade . Fedde nde ina anndiranoo seppooji rewɓe direct action. Nde sosaa ko caggal nde ERA fooli to Illinois e hitaande 1982. <ref name="harvard" /> == Nguurndam neɗɗo == Sargent jibinaa ko to Teksas e hitaande 1940. [1] E kitaale 1980 o hoɗi ko to wuro wiyeteengo Champagne-Urbanan, to leydi Illinois. [2] Sargent ko jannginoowo ko juuti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Parkland to Illinois to bannge jaŋde rewɓe e daartol. [3] E hitaande 1984 o dogi ngam heɓde jooɗorde e yiilirde toppitiinde ko fayti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois. [4] E fuɗɗoode kitaale 1990 o waɗii waktuuji keewɗi e nder wuro New Harmony, Indiana, o anndaa ko e yiɗde leɗɗe prairie. Hoɗɓe nokku oo ina mbiyatnoo mo "Prairie Mary". == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] emo9c4s1xuumppvnzxy7xbfmdf2xfqh 165004 165003 2026-04-17T11:00:15Z Sardeeq 14292 165004 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mary Lee Sargent''' ko porfeseer, daraniiɗo haɓaade rewɓe, teskini e golle mum toowɗe e seppooji politik e innde kuule potal hakkeeji e fuɗɗoode kitaale 1980. == Ardorde fedde leslesre ɓiɓɓe leydi ɗiɗaɓere == [[File:Day_of_Rebellion.jpg|thumb|258x258px|Flyer ngam ñalngu murto ngam ERA ina tuugnii e dille suffragette Angalteer]] [[File:Women_Hunger_for_Justice_activists_meeting_with_the_Grassroots_Group_of_Second_Class_Citizens_in_support_of_the_Equal_Rights_Amendment_in_1982.jpg|thumb|Rewɓe daraniiɓe heege ngam nuunɗal, ina heen [[Soniya Jonson|Sonia Johnson]], ina njokkondiri e fedde ɓiɗɓe leydi ɗiɗaɓere]] Sargent wonnoo ko tergal teeŋtungal e fedde rewɓe wiyeteende Grassroots Group des citoyens de seconde classe, fedde wallitnde jaɓgol kuulal jowitiingal e potal hakkeeji (ERA). Fedde nde yuɓɓinii ñalngu murto to Illinois e hitaande 1982 e Sargent woni kaalirde fedde nde. Sargent ko Anne Leibowitz ƴetti foto mum ina ɓoornii kaɓirɗe e nder suudu sarɗiiji leydi Illinois, foto ngoo yalti e jaaynde Life . <ref name="illinois" /> Nde Sargent naamnaa e jaayndeeji so tawii o miijiima wonde peeje kuuɓtodinɗe ina mbaawi momtude won e wallitooɓe ERA o jaabii, "ɗum ɓooyii e ɗuum... min ngoni ɗoo ko ngam ɓeydude haɓaade." Sargent ƴettaa ko e hitaande 1982 e [[Soniya Jonson|Sonia Johnson]] mo... e koorka juutɗo ngam ERA to galle laamu Illinois. == Ballal ngam hakkeeji LGBT == E hitaande 1979, Sargent tawtoraama seppo gadano ngam hakkeeji LGBTQ to Washington E kitaale 1980, o yuɓɓini nokku rewɓe Lavendar Prairie. == Rewɓe Ummiiɓe e Reentaare == Sargent ko gooto e sosɓe fedde maantiniinde wiyeteende Rewɓe ummiiɓe e haɓaade . Fedde nde ina anndiranoo seppooji rewɓe direct action. Nde sosaa ko caggal nde ERA fooli to Illinois e hitaande 1982. <ref name="harvard" /> == Nguurndam neɗɗo == Sargent jibinaa ko to Teksas e hitaande 1940. [1] E kitaale 1980 o hoɗi ko to wuro wiyeteengo Champagne-Urbanan, to leydi Illinois. [2] Sargent ko jannginoowo ko juuti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Parkland to Illinois to bannge jaŋde rewɓe e daartol. [3] E hitaande 1984 o dogi ngam heɓde jooɗorde e yiilirde toppitiinde ko fayti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois. [4] E fuɗɗoode kitaale 1990 o waɗii waktuuji keewɗi e nder wuro New Harmony, Indiana, o anndaa ko e yiɗde leɗɗe prairie. Hoɗɓe nokku oo ina mbiyatnoo mo "Prairie Mary". == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 850yh8f4nz57rxkgwz0uhv6cikh1uqs Eve Overcome with Remorse 0 40218 165005 2026-04-17T11:01:25Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Hawaa foolɗo e tuumeede ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo-Angalteernaajo biyeteeɗo Anna Lea Merritt waɗi e hitaande 1885. Hawrude e naalankaagal nude e diine ina hollita tiitoonde Falnde neɗɗo. Hawaa ina joocfii tan e nder Jardiin Eden, ina 6eydoo 6uu6de e nimsa nde o nyaami 6icfcfo haram e nder Jardiin Eden. Ina hollita waylooji nate Hawaa e nder teeminannde sappo e jeenay, nde tawnoo jooni o heewi hollirde ko kanko tan tawa Aadama alaa. Natal ngal hollitaama..." 165005 wikitext text/x-wiki Hawaa foolɗo e tuumeede ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo-Angalteernaajo biyeteeɗo Anna Lea Merritt waɗi e hitaande 1885. Hawrude e naalankaagal nude e diine ina hollita tiitoonde Falnde neɗɗo. Hawaa ina joocfii tan e nder Jardiin Eden, ina 6eydoo 6uu6de e nimsa nde o nyaami 6icfcfo haram e nder Jardiin Eden. Ina hollita waylooji nate Hawaa e nder teeminannde sappo e jeenay, nde tawnoo jooni o heewi hollirde ko kanko tan tawa Aadama alaa. Natal ngal hollitaama e koolol dumunna dabbunde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗowal e hitaande 1885 to galle Burlington to Londres. Golle ɗee keɓii ƴeewte keewɗe e nder wejo ngoo, ko mahoowo biyeteeɗo Alfred Waterhouse soodi ɗe. Nde hollitaama kadi e Exposition mondiale de Colombie e hitaande 1893 to Chicago, ɗo nde rokkaa medal. Tuugnorgal 1ruf3he80fq5ldcbelmovf5ehg1wa59 165007 165005 2026-04-17T11:02:21Z SUZYFATIMA 13856 165007 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hawaa foolɗo e tuumeede''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo-Angalteernaajo biyeteeɗo Anna Lea Merritt waɗi e hitaande 1885. Hawrude e naalankaagal nude e diine ina hollita tiitoonde Falnde neɗɗo. Hawaa ina joocfii tan e nder Jardiin Eden, ina 6eydoo 6uu6de e nimsa nde o nyaami 6icfcfo haram e nder Jardiin Eden. Ina hollita waylooji nate Hawaa e nder teeminannde sappo e jeenay, nde tawnoo jooni o heewi hollirde ko kanko tan tawa Aadama alaa. Natal ngal hollitaama e koolol dumunna dabbunde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗowal e hitaande 1885 to galle Burlington to Londres. Golle ɗee keɓii ƴeewte keewɗe e nder wejo ngoo, ko mahoowo biyeteeɗo Alfred Waterhouse soodi ɗe. Nde hollitaama kadi e Exposition mondiale de Colombie e hitaande 1893 to Chicago, ɗo nde rokkaa medal. == Tuugnorgal == rddokncdhdfpd9apwj54gve1qy1j4xu 165011 165007 2026-04-17T11:08:22Z SUZYFATIMA 13856 165011 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hawaa foolɗo e tuumeede''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo-Angalteernaajo biyeteeɗo Anna Lea Merritt waɗi e hitaande 1885. Hawrude e naalankaagal nude e diine ina hollita tiitoonde Falnde neɗɗo. Hawaa ina joocfii tan e nder Jardiin Eden, ina 6eydoo 6uu6de e nimsa nde o nyaami 6icfcfo haram e nder Jardiin Eden. Ina hollita waylooji nate Hawaa e nder teeminannde sappo e jeenay, nde tawnoo jooni o heewi hollirde ko kanko tan tawa Aadama alaa. Natal ngal hollitaama e koolol dumunna dabbunde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗowal e hitaande 1885 to galle Burlington to Londres. Golle ɗee keɓii ƴeewte keewɗe e nder wejo ngoo, ko mahoowo biyeteeɗo Alfred Waterhouse soodi ɗe. Nde hollitaama kadi e Exposition mondiale de Colombie e hitaande 1893 to Chicago, ɗo nde rokkaa medal.<ref>Barnes & Williamson p.188</ref><ref>Corn p.200</ref><ref>https://www.christies.com/lot/lot-anna-lea-merritt-1844-1930-eve-5701811/</ref> == Tuugnorgal == <references /> n8e0al28owlhsg78cj435762gdh7thz Roosmari sansone 0 40219 165006 2026-04-17T11:02:02Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345095036|Rosemarie Sansone]]" 165006 wikitext text/x-wiki [[File:Rosemarie_Sansone_(Boston_Director_of_Business_and_Cultural_Development),_circa_1984-1987.jpg|thumb|Sansone e cagataagal kitaale 1980]] '''Rosemarie E. Sansone''' (1945- 21 feebariyee 2022) ko siyaasyanke Ameriknaajo, gollinooɗo e Diiso wuro Boston fotde duuɓi ɗiɗi tuggi 1978 haa 1982. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Sansone jibinaa ko e hitaande 1945, ko ɓiy debbo biyeteeɗo Stephen J. Sansone e née M Pikkarelli ). O woodi miñiiko gorko mawɗo ina wiyee Mika’el. <ref name="ObtitBostonHerald" /> Sansone heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lexington to leydi Massachusetts . == Fuɗɗoode golle politik == Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, Sansone golliima e lietnaa guwerneer Massachusetts e hitaande 1964. O golliima e kampaañ meer Boston Kevin White e wooteeji guwerneer Massachusetts e hitaande 1970 . E hitaande 1976, Sansone woni gardiiɗo kampaañ baɗnooɗo faayiida ngam wallitde jaɓgol kuulal jowitiingal e potal jojjanɗe aadee to Massachusetts. == Diɗɗal wuro Boston == E hitaande 1977, Sansone suɓaama e nder diiso wuro Boston . O suɓaama kadi e manndaa ɗiɗaɓo e hitaande 1979 . E nder laamu makko, o woniino gardiiɗo jaagorɗe ngam wallitde darnde sosde jooɗorɗe tuugiiɗe e diiwaan e nder diiso ngoo. <ref name="ObtitBostonHerald" /> O suɓii ko salaade ɗaɓɓude woote gardagol leydi e hitaande 1981 . <ref name="ObtitBostonHerald" /> Caggal nde wootooɓe Boston njaɓi sosde jooɗorɗe tuugiiɗe e diiwaanuuji e nder diiso ngoo e nder referaandoom 1981, hooreejo diiso ngoo, hono Patrick F. McDonough (mo luulndii mbayliigu nguu) toɗɗii Sansone ngam ardaade goomu ngam ƴettude keeri diiwaan oo. Kono kadi o suɓii ko toɗɗaade Frederick C. Langone, Dapper O’Neil, e John W. Sears ngam wonde terɗe goomu nguu tati keddiiɗe ɗee, kamɓe tato fof ɓe luulndiima jaɓgol wakilaagu diiwaan oo. Langone e O’Neil fof maa ngartu e Diiso ngoo e hitaande 1982, ɓe ndarnaaki woote gardagol leydi e hitaande 1981, ɓe mbaawataa suɓaade keeri diiwaan oo so tawii goomu nguu golloraaki ko yaawi ngam hollirde peeje e Diiso ngoo ko adii nde hitaande ndee joofata. Laawol ngol ina juuti, ina luulndii, ina saɗti, ina duumii haa e nder diiso caggal ɗuum. Konseye keso cuɓaaɗo biyeteeɗo [[Terence P. McDermott]] ƴettii golle hooreejo goomu nguu caggal nde manndaa Sansone joofi. == Gardiiɗo biro Boston toppitiiɗo ko fayti e njulaagu e ƴellitaare pinal == E laamu meer Raymond Flynn, Sansone wonnoo ko gardiiɗo Biro ƴellitaare njulaagu e pinal. O waɗii darnde mawnde e daɗndude sosiyeteeji, turism, e batuuji to Boston. == Caggal golle == E hitaande 1994, Sansone wonti gardiiɗo geɗe renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Suffolk . E nder ndee darnde, o tawtoraama gollondiral hakkunde laamu e pelle ngam wuurtinde nokku Downtown Boston taariindi. E hitaande 2007, Sansone woppi golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Suffolk ngam golloraade fedde wiyeteende Downtown Crossing. O heɓi nasaraaku ngam sosde diiwal arandewal ngam ɓamtuki filu haa Boston ngam wuurtingo feccere nder wuro Boston ngo Great Recession waɗi batte bonɗe . Ndeen o wonii hooreejo e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu Downtown Boston. [1] == Nguurndam neɗɗo == Sansone ko sehil nguurndam Daawuuda. Sansone maayi ko e [[Ngarke|rafi kanseer,]] ina yahra e duuɓi 77, ñalnde 21 feebariyee 2022, tawi omo woni to galle makko to wuro wiyeteengo Lexington, to leydi Massachusetts. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 4ylxr4d1v9c2iktjvc2acfkn1cyvfy7 165008 165006 2026-04-17T11:02:21Z Sardeeq 14292 165008 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Rosemarie_Sansone_(Boston_Director_of_Business_and_Cultural_Development),_circa_1984-1987.jpg|thumb|Sansone e cagataagal kitaale 1980]] '''Rosemarie E. Sansone''' (1945- 21 feebariyee 2022) ko siyaasyanke Ameriknaajo, gollinooɗo e Diiso wuro Boston fotde duuɓi ɗiɗi tuggi 1978 haa 1982. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Sansone jibinaa ko e hitaande 1945, ko ɓiy debbo biyeteeɗo Stephen J. Sansone e née M Pikkarelli ). O woodi miñiiko gorko mawɗo ina wiyee Mika’el. <ref name="ObtitBostonHerald" /> Sansone heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lexington to leydi Massachusetts . == Fuɗɗoode golle politik == Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, Sansone golliima e lietnaa guwerneer Massachusetts e hitaande 1964. O golliima e kampaañ meer Boston Kevin White e wooteeji guwerneer Massachusetts e hitaande 1970 . E hitaande 1976, Sansone woni gardiiɗo kampaañ baɗnooɗo faayiida ngam wallitde jaɓgol kuulal jowitiingal e potal jojjanɗe aadee to Massachusetts. == Diɗɗal wuro Boston == E hitaande 1977, Sansone suɓaama e nder diiso wuro Boston . O suɓaama kadi e manndaa ɗiɗaɓo e hitaande 1979 . E nder laamu makko, o woniino gardiiɗo jaagorɗe ngam wallitde darnde sosde jooɗorɗe tuugiiɗe e diiwaan e nder diiso ngoo. <ref name="ObtitBostonHerald" /> O suɓii ko salaade ɗaɓɓude woote gardagol leydi e hitaande 1981 . <ref name="ObtitBostonHerald" /> Caggal nde wootooɓe Boston njaɓi sosde jooɗorɗe tuugiiɗe e diiwaanuuji e nder diiso ngoo e nder referaandoom 1981, hooreejo diiso ngoo, hono Patrick F. McDonough (mo luulndii mbayliigu nguu) toɗɗii Sansone ngam ardaade goomu ngam ƴettude keeri diiwaan oo. Kono kadi o suɓii ko toɗɗaade Frederick C. Langone, Dapper O’Neil, e John W. Sears ngam wonde terɗe goomu nguu tati keddiiɗe ɗee, kamɓe tato fof ɓe luulndiima jaɓgol wakilaagu diiwaan oo. Langone e O’Neil fof maa ngartu e Diiso ngoo e hitaande 1982, ɓe ndarnaaki woote gardagol leydi e hitaande 1981, ɓe mbaawataa suɓaade keeri diiwaan oo so tawii goomu nguu golloraaki ko yaawi ngam hollirde peeje e Diiso ngoo ko adii nde hitaande ndee joofata. Laawol ngol ina juuti, ina luulndii, ina saɗti, ina duumii haa e nder diiso caggal ɗuum. Konseye keso cuɓaaɗo biyeteeɗo [[Terence P. McDermott]] ƴettii golle hooreejo goomu nguu caggal nde manndaa Sansone joofi. == Gardiiɗo biro Boston toppitiiɗo ko fayti e njulaagu e ƴellitaare pinal == E laamu meer Raymond Flynn, Sansone wonnoo ko gardiiɗo Biro ƴellitaare njulaagu e pinal. O waɗii darnde mawnde e daɗndude sosiyeteeji, turism, e batuuji to Boston. == Caggal golle == E hitaande 1994, Sansone wonti gardiiɗo geɗe renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Suffolk . E nder ndee darnde, o tawtoraama gollondiral hakkunde laamu e pelle ngam wuurtinde nokku Downtown Boston taariindi. E hitaande 2007, Sansone woppi golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Suffolk ngam golloraade fedde wiyeteende Downtown Crossing. O heɓi nasaraaku ngam sosde diiwal arandewal ngam ɓamtuki filu haa Boston ngam wuurtingo feccere nder wuro Boston ngo Great Recession waɗi batte bonɗe . Ndeen o wonii hooreejo e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu Downtown Boston. [1] == Nguurndam neɗɗo == Sansone ko sehil nguurndam Daawuuda. Sansone maayi ko e [[Ngarke|rafi kanseer,]] ina yahra e duuɓi 77, ñalnde 21 feebariyee 2022, tawi omo woni to galle makko to wuro wiyeteengo Lexington, to leydi Massachusetts. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] huso3zmf3azsk3rrjjo216sozlncdnf Syracuse Open 0 40220 165009 2026-04-17T11:07:39Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Syracuse Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1956 tan. Ko Joyce Ziske heɓi njeenaari ndii. Tuugnorgal" 165009 wikitext text/x-wiki Syracuse Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1956 tan. Ko Joyce Ziske heɓi njeenaari ndii. Tuugnorgal 90zovcxp08lljvt3k9o9m5pkj19c18t 165010 165009 2026-04-17T11:08:14Z Ilya Discuss 10103 165010 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Syracuse Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1956 tan. Ko Joyce Ziske heɓi njeenaari ndii. Tuugnorgal 3ykunvg7fyroel0nz0dfyzet3jnnblw 165012 165010 2026-04-17T11:09:14Z Ilya Discuss 10103 165012 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Syracuse Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1956 tan. Ko Joyce Ziske heɓi njeenaari ndii. == Tuugnorgal == 1xdsfadzss4ydv5uihm4h82oyshzwgp 165013 165012 2026-04-17T11:10:33Z Ilya Discuss 10103 165013 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Syracuse Open ko''' kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel yuɓɓinaa ko e hitaande 1956 tan. Ko Joyce Ziske heɓi njeenaari ndii. == Tuugnorgal == jrq667r6gvp4pzg9hmbydp6eer0okkh Marjori Tuite 0 40221 165014 2026-04-17T11:20:50Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1343748189|Marjorie Tuite]]" 165014 wikitext text/x-wiki '''Marjorie Tuite''', OP (15 oktoobar 1922 – 28 suwee 1986) ko daraniiɗo rewɓe yahruɓe yeeso e geɗe jowitiiɗe e Eklesiya e winndere ɓurnde mawnude, ko wayi no njiyaagu, baasal, wolde e ordinateeruuji rewɓe. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == O jibinaa o mawni ko to wuro New York, o naati e fedde miñiraaɓe rewɓe Dominik en St Mary of the Springs Order (hannde miñiraaɓe rewɓe Dominiknaaɓe jam ) e hitaande 1942. O heɓi dipolom makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fordham, dipolomaaji master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattanville to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lake to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde diine, e Doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryle to ministeer to ko woni. == Kugal == Ko o jannginoowo, Tuite hebbinii geɗe keewɗe. Tuggi 1960-1966, o jannginii Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik to bannge worgo-fuɗnaange to Hartford, to leydi Connecticut. "Hakkunde hitaande 1973 e 1981 o woniino tergal e fedde jannginooɓe to duɗal diine Jesuit en to Chicago. Ko adii nde o naatata e duɗal diine Jesuit en, o gollinooma e nder gollordu to duɗal jaŋde diine leydi ndii e nokku jaŋde diine Archidiocesan, kamɓe ɗiɗo fof to Chicago." Tuite ko sosɗo e golloowo e pelle keewɗe ceertuɗe. Ko kanko wonnoo gardiiɗo Action Ecuménique pour les femmes de l’Église, e hitaande 1970, o jeyaa ko e sosɓe Asaambele ngenndiijo rewɓe diineeji, o woniino kadi gardiiɗo mayre ngenndiijo. == TARDE == Tuite ko gooto e sosɓe fedde katolik en ngam nuunɗal renndo NETWORK. E darorɗe lewru noowammbar 1975, Tuite ina jeyaa e yuɓɓinɓe batu gadano hakkunde leyɗeele ngam ƴellitde rewɓe (WOC). O sosi fedde rewɓe ngam haɗde Amerik naatde e Amerik hakkundeejo e hitaande 1982. == Vatikan 24 == Tuite ina jeyaa e "Vatikan 24", miñiraaɓe rewɓe diineeji siifondirnoo e bayyinaango katolik en ko fayti e keewal e ruttaade e sukaaɓe yaltunde e jaaynde New York Times ñalnde 7 oktoobar 1984. [1] Vatikan, rewrude e dental ngam duɗe nguurndam ceniɗam e renndooji nguurndam nulaaɓe mum en dente diineeji mum en so tawii ɓe ndartinaani haalaaji maɓɓe, fawaade e jaŋde Eklesiya . Tuite feeñii e yeewtere wiyeteende The Phil Donahue Show ñalnde 28 lewru bowte hitaande 1985, kanko e banndiraaɓe makko siynooɓe , hono Patricia Hussey e Barbara Ferraro, ngam daranaade darnde maɓɓe. Tuite wonti rafi kanseer pankreas, e oon sahaa o woni ko e tampere mawnde e yamiroore makko ngam ittude haala makko. [ ciimtol ina haani ] == Ballal wonande Jesse Jakson == E hitaande 1984, Tuite yahi Amerik hakkundeejo, tawi ina jeyaa e delegaasiyoŋ ballitoowo kanndidaa hooreejo leydi ndii, hono Jesse Jackson. == Tuugnorgal == edyciv999l65q465nozlu1rem810ofu 165015 165014 2026-04-17T11:22:51Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1343748189|Marjorie Tuite]]" 165015 wikitext text/x-wiki '''Marjorie Tuite''', OP (15 oktoobar 1922 – 28 suwee 1986) ko daraniiɗo rewɓe yahruɓe yeeso e geɗe jowitiiɗe e Eklesiya e winndere ɓurnde mawnude, ko wayi no njiyaagu, baasal, wolde e ordinateeruuji rewɓe. <ref>"Marjorie Tuite, O.P. finding aid" (2002), Women and Leadership Archives, Loyola University Chicago.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == O jibinaa o mawni ko to wuro New York, o naati e fedde miñiraaɓe rewɓe Dominik en St Mary of the Springs Order (hannde miñiraaɓe rewɓe Dominiknaaɓe jam ) e hitaande 1942. O heɓi dipolom makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fordham, dipolomaaji master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattanville to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lake to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde diine, e Doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryle to ministeer to ko woni. [1] == Kugal == Ko o jannginoowo, Tuite hebbinii geɗe keewɗe. Tuggi 1960-1966, o jannginii Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik to bannge worgo-fuɗnaange to Hartford, to leydi Connecticut. "Hakkunde hitaande 1973 e 1981 o woniino tergal e fedde jannginooɓe to duɗal diine Jesuit en to Chicago. Ko adii nde o naatata e duɗal diine Jesuit en, o gollinooma e nder gollordu to duɗal jaŋde diine leydi ndii e nokku jaŋde diine Archidiocesan, kamɓe ɗiɗo fof to Chicago." <ref>Obituary, upi.com. June 30, 1986.</ref> Tuite ko sosɗo e golloowo e pelle keewɗe ceertuɗe. Ko kanko wonnoo gardiiɗo Action Ecuménique pour les femmes de l’Église, e hitaande 1970, o jeyaa ko e sosɓe Asaambele ngenndiijo rewɓe diineeji, o woniino kadi gardiiɗo mayre ngenndiijo. == TARDE == Tuite ko gooto e sosɓe fedde katolik en ngam nuunɗal renndo NETWORK. E darorɗe lewru noowammbar 1975, Tuite ina jeyaa e yuɓɓinɓe batu gadano hakkunde leyɗeele ngam ƴellitde rewɓe (WOC). O sosi fedde rewɓe ngam haɗde Amerik naatde e Amerik hakkundeejo e hitaande 1982. == Vatikan 24 == Tuite ina jeyaa e "Vatikan 24", miñiraaɓe rewɓe diineeji siifondirnoo e bayyinaango katolik en ko fayti e keewal e ruttaade e sukaaɓe yaltunde e jaaynde ''New York Times'' ñalnde 7 oktoobar 1984. Vatikan, rewrude e dental ngam duɗe nguurndam ceniɗam e renndooji nguurndam nulaaɓe mum en dente diineeji mum en so tawii ɓe ndartinaani haalaaji maɓɓe, fawaade e jaŋde Eklesiya . Tuite feeñii e ''yeewtere wiyeteende The Phil Donahue Show'' ñalnde 28 lewru bowte hitaande 1985, kanko e banndiraaɓe makko siynooɓe , hono Patricia Hussey e Barbara Ferraro, ngam daranaade darnde maɓɓe. Tuite wonti rafi kanseer pankreas, e oon sahaa o woni ko e tampere mawnde e yamiroore makko ngam ittude haala makko. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2022)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> == Ballal wonande Jesse Jakson == E hitaande 1984, Tuite yahi Amerik hakkundeejo, tawi ina jeyaa e delegaasiyoŋ ballitoowo kanndidaa hooreejo leydi ndii, hono Jesse Jackson. == Tuugnorgal == l4vuukdptr4zr2l7xwq6z7m6w40os9m 165016 165015 2026-04-17T11:23:14Z Sardeeq 14292 165016 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Marjorie Tuite''', OP (15 oktoobar 1922 – 28 suwee 1986) ko daraniiɗo rewɓe yahruɓe yeeso e geɗe jowitiiɗe e Eklesiya e winndere ɓurnde mawnude, ko wayi no njiyaagu, baasal, wolde e ordinateeruuji rewɓe. <ref>"Marjorie Tuite, O.P. finding aid" (2002), Women and Leadership Archives, Loyola University Chicago.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == O jibinaa o mawni ko to wuro New York, o naati e fedde miñiraaɓe rewɓe Dominik en St Mary of the Springs Order (hannde miñiraaɓe rewɓe Dominiknaaɓe jam ) e hitaande 1942. O heɓi dipolom makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fordham, dipolomaaji master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manhattanville to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lake to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde diine, e Doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryle to ministeer to ko woni. [1] == Kugal == Ko o jannginoowo, Tuite hebbinii geɗe keewɗe. Tuggi 1960-1966, o jannginii Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik to bannge worgo-fuɗnaange to Hartford, to leydi Connecticut. "Hakkunde hitaande 1973 e 1981 o woniino tergal e fedde jannginooɓe to duɗal diine Jesuit en to Chicago. Ko adii nde o naatata e duɗal diine Jesuit en, o gollinooma e nder gollordu to duɗal jaŋde diine leydi ndii e nokku jaŋde diine Archidiocesan, kamɓe ɗiɗo fof to Chicago." <ref>Obituary, upi.com. June 30, 1986.</ref> Tuite ko sosɗo e golloowo e pelle keewɗe ceertuɗe. Ko kanko wonnoo gardiiɗo Action Ecuménique pour les femmes de l’Église, e hitaande 1970, o jeyaa ko e sosɓe Asaambele ngenndiijo rewɓe diineeji, o woniino kadi gardiiɗo mayre ngenndiijo. == TARDE == Tuite ko gooto e sosɓe fedde katolik en ngam nuunɗal renndo NETWORK. E darorɗe lewru noowammbar 1975, Tuite ina jeyaa e yuɓɓinɓe batu gadano hakkunde leyɗeele ngam ƴellitde rewɓe (WOC). O sosi fedde rewɓe ngam haɗde Amerik naatde e Amerik hakkundeejo e hitaande 1982. == Vatikan 24 == Tuite ina jeyaa e "Vatikan 24", miñiraaɓe rewɓe diineeji siifondirnoo e bayyinaango katolik en ko fayti e keewal e ruttaade e sukaaɓe yaltunde e jaaynde ''New York Times'' ñalnde 7 oktoobar 1984. Vatikan, rewrude e dental ngam duɗe nguurndam ceniɗam e renndooji nguurndam nulaaɓe mum en dente diineeji mum en so tawii ɓe ndartinaani haalaaji maɓɓe, fawaade e jaŋde Eklesiya . Tuite feeñii e ''yeewtere wiyeteende The Phil Donahue Show'' ñalnde 28 lewru bowte hitaande 1985, kanko e banndiraaɓe makko siynooɓe , hono Patricia Hussey e Barbara Ferraro, ngam daranaade darnde maɓɓe. Tuite wonti rafi kanseer pankreas, e oon sahaa o woni ko e tampere mawnde e yamiroore makko ngam ittude haala makko. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2022)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> == Ballal wonande Jesse Jakson == E hitaande 1984, Tuite yahi Amerik hakkundeejo, tawi ina jeyaa e delegaasiyoŋ ballitoowo kanndidaa hooreejo leydi ndii, hono Jesse Jackson. == Tuugnorgal == kr24vwpkzqc2ocwci9iobexb1x8aelk Margaret Traksler 0 40222 165017 2026-04-17T11:24:46Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346935895|Margaret Traxler]]" 165017 wikitext text/x-wiki   '''Margaret Ellen Traxler''', SSND (11 marse 1924 – 12 feebariyee 2002) ko tergal Ameriknaajo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame, kadi ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe mawɗo. O woniino kadi gardiiɗo e ƴellitde juɓɓule ngam wallitde rewɓe miskineeɓe e nder wuro [[Chicago]] . == Nguurndam == === Nguurndam gadano === Traxler jibinaa ko e hitaande 1924 to wuro wiyeteengo Henderson, to Minnesota, ko ɓiy doktoor leydi ndii, ko o jom suudu safroowo. Nayaɓo e nder sukaaɓe rewɓe njoyo e nder galle hee, o anndiraa ko Peggy, ko o suka debbo jiɗɗo nguurndam, weltinoowo ekipaaji jeewte e nder duɗal, omo fija buubaaji e nder fedde duɗal ngal. Traxler naati e noviciat duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame e hitaande 1942, caggal nde o timmini jaŋde makko hakkundeere, hitaande rewtunde ndee o rokkaa aada duɗal jaaɓi haaɗtirde e innde diine Sister Mary Peter, innde nde o huutortoo fotde duuɓi 20. O heɓi dipolom makko ko e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Catherine to Saint Paul, Minnesota, caggal ɗuum o heɓi dipolom makko ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame to Indiana . Duuɓi 17 garooji ɗii o jannginii e duɗe hakkundeeje e duɗe jaaɓi haaɗtirde diine makko to Minnesota e North Dakota . === Golle renndo === E oon sahaa, Traxler, gartuɗo e huutoraade innde mum lootgol, fuɗɗii waɗtude hoore mum e daranaade nuunɗal hakkunde leƴƴi e hakkeeji rewɓe e nder renndo e nder Egliis katolik, O tawtoraama seppooji Selma to Montgomery e hitaande singing O " Well ",5. Ko adii Selma, o naati e gollotooɓe e [[National Catholic Conference for Interracial Justice|fedde katolik ngenndiire ngam nuunɗal hakkunde leƴƴi]], jooɗiinde to Chicago, o wonii balloowo gardiiɗo e gardiiɗo departemaa mum golle jaŋde (1965–1971) e gardiiɗo gollordu (1971–1971). E nder oo sahaa, kanko e 12 woɗɓe, ɓe njahii e rowrowre yeeso seppooji Martin Luther King Jr. Selma to Montgomery, kadi o gollodiima e King ngam yuɓɓinde "golle yah-ngartaa" Sister-annduɓe ngam wallitde duɗe peewtuɗe e naatgol, e sosde porogaraam ngam waɗde diineeji Sister-Amerik jokkude dipolomaaji toowɗi. E hitaande 1977, Traxler wonti gollodiiɗo e Fedde Rewɓe ngam Ndimaagu Jaayɗe (WIFP). WIFP ko fedde Ameriknaare bayyinoowo defte nde wonaa laamuyankoore. Fedde nde ina golloo ngam ɓeydude jokkondiral hakkunde rewɓe e jokkondirde e renndo ngoo e mbaydiiji jaayɗe tuugiiɗe e rewɓe. Golle goɗɗe teeŋtuɗe ina njeyaa heen tawtoreede kaaldigal jam to [[Pari]], Farayse, ngam joofnude wolde wiyetnaam, yuɓɓinde fedde NCCIJ ngam wiɗtude ko faati e ndimaagu siwil to Belfast, to Irlannda worgo, e wondude e sosde fedde ngenndiire rewɓe Ameriknaaɓe e fedde toppitiinde ko fayti e jeytaare leydi Amerik gardiiɗo jaagorɗe leydi Israayiil biyeteeɗo Golda Meir . === Hakkeeji rewɓe === Traxler ko daraniiɗo no feewi mbayliigu potal hakkeeji e fedde mum lobbunde, wiyeteende Fedde Ngenndiije Dentuɗe Amerik. [1] O seediima e yeeso Goomu Ñaawirde Senaa ngam jaɓde ERA (1970) e yeeso 23 suudu sarɗiiji dowri. [2] E hitaande 1984 Traxler jeyaa ko e 26 banndiraaɓe diineeji siifondirɓe e inɗe mum en e jeeyngal jaaynde wiyeteende The New York Times ina wiyee " Haala katolik en e keewal e ruttaade ". [3] [4] Ad hollitii wonde ina woodi ko ɓuri darnde katolik gooto e dow ruttaade ɓiɗɗo, e noddirde keewal diineeji e yeewtere nder Eklesiya. Ad hollitii njeñtudi wiɗto katolik en Amerik : 11% ina luulndii ruttaade e kala mbaadi. Ad wiyi wonde ɗum hollitii wonde ko ɓuri heewde e katolik en ina yurminii ko famɗi fof won e geɗe ruttaade. Traxler ina jaɓi janngingol ekkol ngol ina haɓa e ruttaade, kono ina goongɗini wonde kala debbo ina jogii hakke suɓaade hoore mum. Hay so tawii 96 ardiiɓe diineeji goɗɗi, hono almudɓe e laymen, kamɓe ne ɓe ciifi advertisement oo, ko terɗe dente diineeji ɗii ndartini tikkere Vatikan, ɓe poti ko ruttaade e haala maɓɓe walla riisde riiweede e dente maɓɓe. [5] == Tuugnorgal == kh2ing5rugk72wjyi2e3f6wqqek7amj 165018 165017 2026-04-17T11:26:27Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346935895|Margaret Traxler]]" 165018 wikitext text/x-wiki   '''Margaret Ellen Traxler''', SSND (11 marse 1924 – 12 feebariyee 2002) ko tergal Ameriknaajo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame, kadi ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe mawɗo. O woniino kadi gardiiɗo e ƴellitde juɓɓule ngam wallitde rewɓe miskineeɓe e nder wuro [[Chicago]] .<ref>"SISTER MARGARET TRAXLER, 77". ''Chicago Tribune''. 15 February 2002. Retrieved 2022-04-16.</ref> == Nguurndam == === Nguurndam gadano === Traxler jibinaa ko e hitaande 1924 to wuro wiyeteengo Henderson, to Minnesota, ko ɓiy doktoor leydi ndii, ko o jom suudu safroowo. Nayaɓo e nder sukaaɓe rewɓe njoyo e nder galle hee, o anndiraa ko Peggy, ko o suka debbo jiɗɗo nguurndam, weltinoowo ekipaaji jeewte e nder duɗal, omo fija buubaaji e nder fedde duɗal ngal. Traxler naati e noviciat duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame e hitaande 1942, caggal nde o timmini jaŋde makko hakkundeere, hitaande rewtunde ndee o rokkaa aada duɗal jaaɓi haaɗtirde e innde diine Sister Mary Peter, innde nde o huutortoo fotde duuɓi 20. O heɓi dipolom makko ko e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Catherine to Saint Paul, Minnesota, caggal ɗuum o heɓi dipolom makko ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame to Indiana . Duuɓi 17 garooji ɗii o jannginii e duɗe hakkundeeje e duɗe jaaɓi haaɗtirde diine makko to Minnesota e North Dakota . === Golle renndo === E oon sahaa, Traxler, gartuɗo e huutoraade innde mum lootgol, fuɗɗii waɗtude hoore mum e daranaade nuunɗal hakkunde leƴƴi e hakkeeji rewɓe e nder renndo e nder Egliis katolik, O tawtoraama seppooji Selma to Montgomery e hitaande singing O " Well ",5. Ko adii Selma, o naati e gollotooɓe e [[National Catholic Conference for Interracial Justice|fedde katolik ngenndiire ngam nuunɗal hakkunde leƴƴi]], jooɗiinde to Chicago, o wonii balloowo gardiiɗo e gardiiɗo departemaa mum golle jaŋde (1965–1971) e gardiiɗo gollordu (1971–1971). E nder oo sahaa, kanko e 12 woɗɓe, ɓe njahii e rowrowre yeeso seppooji Martin Luther King Jr. Selma to Montgomery, kadi o gollodiima e King ngam yuɓɓinde "golle yah-ngartaa" Sister-annduɓe ngam wallitde duɗe peewtuɗe e naatgol, e sosde porogaraam ngam waɗde diineeji Sister-Amerik jokkude dipolomaaji toowɗi. E hitaande 1977, Traxler wonti gollodiiɗo e Fedde Rewɓe ngam Ndimaagu Jaayɗe (WIFP). WIFP ko fedde Ameriknaare bayyinoowo defte nde wonaa laamuyankoore. Fedde nde ina golloo ngam ɓeydude jokkondiral hakkunde rewɓe e jokkondirde e renndo ngoo e mbaydiiji jaayɗe tuugiiɗe e rewɓe. Golle goɗɗe teeŋtuɗe ina njeyaa heen tawtoreede kaaldigal jam to [[Pari]], Farayse, ngam joofnude wolde wiyetnaam, yuɓɓinde fedde NCCIJ ngam wiɗtude ko faati e ndimaagu siwil to Belfast, to Irlannda worgo, e wondude e sosde fedde ngenndiire rewɓe Ameriknaaɓe e fedde toppitiinde ko fayti e jeytaare leydi Amerik gardiiɗo jaagorɗe leydi Israayiil biyeteeɗo Golda Meir . === Hakkeeji rewɓe === Traxler ko daraniiɗo no feewi mbayliigu potal hakkeeji e fedde mum lobbunde, wiyeteende Fedde Ngenndiije Dentuɗe Amerik. [1] O seediima e yeeso Goomu Ñaawirde Senaa ngam jaɓde ERA (1970) e yeeso 23 suudu sarɗiiji dowri. [2] E hitaande 1984 Traxler jeyaa ko e 26 banndiraaɓe diineeji siifondirɓe e inɗe mum en e jeeyngal jaaynde wiyeteende The New York Times ina wiyee " Haala katolik en e keewal e ruttaade ". [3] [4] Ad hollitii wonde ina woodi ko ɓuri darnde katolik gooto e dow ruttaade ɓiɗɗo, e noddirde keewal diineeji e yeewtere nder Eklesiya. Ad hollitii njeñtudi wiɗto katolik en Amerik : 11% ina luulndii ruttaade e kala mbaadi. Ad wiyi wonde ɗum hollitii wonde ko ɓuri heewde e katolik en ina yurminii ko famɗi fof won e geɗe ruttaade. Traxler ina jaɓi janngingol ekkol ngol ina haɓa e ruttaade, kono ina goongɗini wonde kala debbo ina jogii hakke suɓaade hoore mum. Hay so tawii 96 ardiiɓe diineeji goɗɗi, hono almudɓe e laymen, kamɓe ne ɓe ciifi advertisement oo, ko terɗe dente diineeji ɗii ndartini tikkere Vatikan, ɓe poti ko ruttaade e haala maɓɓe walla riisde riiweede e dente maɓɓe. [5] == Tuugnorgal == 2neuexiatiy5vt48q15d6g1huqcmfne 165019 165018 2026-04-17T11:26:47Z Sardeeq 14292 165019 wikitext text/x-wiki  {{Databox}} '''Margaret Ellen Traxler''', SSND (11 marse 1924 – 12 feebariyee 2002) ko tergal Ameriknaajo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame, kadi ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe mawɗo. O woniino kadi gardiiɗo e ƴellitde juɓɓule ngam wallitde rewɓe miskineeɓe e nder wuro [[Chicago]] .<ref>"SISTER MARGARET TRAXLER, 77". ''Chicago Tribune''. 15 February 2002. Retrieved 2022-04-16.</ref> == Nguurndam == === Nguurndam gadano === Traxler jibinaa ko e hitaande 1924 to wuro wiyeteengo Henderson, to Minnesota, ko ɓiy doktoor leydi ndii, ko o jom suudu safroowo. Nayaɓo e nder sukaaɓe rewɓe njoyo e nder galle hee, o anndiraa ko Peggy, ko o suka debbo jiɗɗo nguurndam, weltinoowo ekipaaji jeewte e nder duɗal, omo fija buubaaji e nder fedde duɗal ngal. Traxler naati e noviciat duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame e hitaande 1942, caggal nde o timmini jaŋde makko hakkundeere, hitaande rewtunde ndee o rokkaa aada duɗal jaaɓi haaɗtirde e innde diine Sister Mary Peter, innde nde o huutortoo fotde duuɓi 20. O heɓi dipolom makko ko e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Catherine to Saint Paul, Minnesota, caggal ɗuum o heɓi dipolom makko ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame to Indiana . Duuɓi 17 garooji ɗii o jannginii e duɗe hakkundeeje e duɗe jaaɓi haaɗtirde diine makko to Minnesota e North Dakota . === Golle renndo === E oon sahaa, Traxler, gartuɗo e huutoraade innde mum lootgol, fuɗɗii waɗtude hoore mum e daranaade nuunɗal hakkunde leƴƴi e hakkeeji rewɓe e nder renndo e nder Egliis katolik, O tawtoraama seppooji Selma to Montgomery e hitaande singing O " Well ",5. Ko adii Selma, o naati e gollotooɓe e [[National Catholic Conference for Interracial Justice|fedde katolik ngenndiire ngam nuunɗal hakkunde leƴƴi]], jooɗiinde to Chicago, o wonii balloowo gardiiɗo e gardiiɗo departemaa mum golle jaŋde (1965–1971) e gardiiɗo gollordu (1971–1971). E nder oo sahaa, kanko e 12 woɗɓe, ɓe njahii e rowrowre yeeso seppooji Martin Luther King Jr. Selma to Montgomery, kadi o gollodiima e King ngam yuɓɓinde "golle yah-ngartaa" Sister-annduɓe ngam wallitde duɗe peewtuɗe e naatgol, e sosde porogaraam ngam waɗde diineeji Sister-Amerik jokkude dipolomaaji toowɗi. E hitaande 1977, Traxler wonti gollodiiɗo e Fedde Rewɓe ngam Ndimaagu Jaayɗe (WIFP). WIFP ko fedde Ameriknaare bayyinoowo defte nde wonaa laamuyankoore. Fedde nde ina golloo ngam ɓeydude jokkondiral hakkunde rewɓe e jokkondirde e renndo ngoo e mbaydiiji jaayɗe tuugiiɗe e rewɓe. Golle goɗɗe teeŋtuɗe ina njeyaa heen tawtoreede kaaldigal jam to [[Pari]], Farayse, ngam joofnude wolde wiyetnaam, yuɓɓinde fedde NCCIJ ngam wiɗtude ko faati e ndimaagu siwil to Belfast, to Irlannda worgo, e wondude e sosde fedde ngenndiire rewɓe Ameriknaaɓe e fedde toppitiinde ko fayti e jeytaare leydi Amerik gardiiɗo jaagorɗe leydi Israayiil biyeteeɗo Golda Meir . === Hakkeeji rewɓe === Traxler ko daraniiɗo no feewi mbayliigu potal hakkeeji e fedde mum lobbunde, wiyeteende Fedde Ngenndiije Dentuɗe Amerik. [1] O seediima e yeeso Goomu Ñaawirde Senaa ngam jaɓde ERA (1970) e yeeso 23 suudu sarɗiiji dowri. [2] E hitaande 1984 Traxler jeyaa ko e 26 banndiraaɓe diineeji siifondirɓe e inɗe mum en e jeeyngal jaaynde wiyeteende The New York Times ina wiyee " Haala katolik en e keewal e ruttaade ". [3] [4] Ad hollitii wonde ina woodi ko ɓuri darnde katolik gooto e dow ruttaade ɓiɗɗo, e noddirde keewal diineeji e yeewtere nder Eklesiya. Ad hollitii njeñtudi wiɗto katolik en Amerik : 11% ina luulndii ruttaade e kala mbaadi. Ad wiyi wonde ɗum hollitii wonde ko ɓuri heewde e katolik en ina yurminii ko famɗi fof won e geɗe ruttaade. Traxler ina jaɓi janngingol ekkol ngol ina haɓa e ruttaade, kono ina goongɗini wonde kala debbo ina jogii hakke suɓaade hoore mum. Hay so tawii 96 ardiiɓe diineeji goɗɗi, hono almudɓe e laymen, kamɓe ne ɓe ciifi advertisement oo, ko terɗe dente diineeji ɗii ndartini tikkere Vatikan, ɓe poti ko ruttaade e haala maɓɓe walla riisde riiweede e dente maɓɓe. [5] == Tuugnorgal == ao2fi3vqyxl703hq9ood85knlsqwqxn Mariyam Luuka Tobin 0 40223 165020 2026-04-17T11:28:04Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1279712157|Mary Luke Tobin]]" 165020 wikitext text/x-wiki '''Debbo Mariyam Luuka Tobin''' SL (16 mee 1908 &#x2013; 24 ut 2006) ko miñi mum debbo Ameriknaajo diine katolik Roma, kadi ko gooto e rewɓe 15 tan ƴeewooɓe noddaango e Diiso Vatikan ɗiɗaɓo, kadi ko debbo gooto [[Dowlaaji Dentuɗi|Ameriknaajo]] e nder rewɓe tato diineeji jaɓaaɗi tawtoreede e goomuuji peewnugol Diiso ngoo. O naati e suudu mawndu rewɓe Colorado e hitaande 1997. == Nguurndam gadano == O innitiraa ko '''Ruth Marie Tobin''', o janngi e duɗe laamu to Denver, o yahi Nevada e Kaliforni e jibnaaɓe makko e mawniiko gorko. O ardii duɗal jimɗi nde o janngata to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loretto Heights to Denver. == Baɗte diine == Debbo Tobin ko gonnooɗo Seneraal mawɗo e nder banndiraaɓe Loretto . O woniino hooreejo dental ngal gila 1958 haa 1970. Nde o noddaa to Rome, o woniino hooreejo kawral ardorde rewɓe diineeji . O waɗii golle makko keewɗe ko e wuro makko Denver kono o yahrii e winndere ndee kala e njilluuji ngam jam, ina jeyaa heen njilluuji to [[Ho Chi Minh City|Saigon]], [[Pari]], [[El Salwador|El Salvador]] e Irlande worgo . == Tomaas Merton == Nde o woni e hoɗde e galle yumma Loretto to Nerinx, to leydi Kentucky, o seerti e moñño Trappist biyeteeɗo Thomas Merton . Merton renndini e makko yoga e golle ɗe o jaɓaani yaltinde. Caggal nde Merton sankii e hitaande 1968 o wondi e sosde fedde hakkunde leyɗeele wiyeteende Thomas Merton, o sosi kadi nokku Thomas Merton ngam mbayliigu tagoore to Denver e hitaande 1979 ɗo ruuhu e binndanɗe Merton ngari anndeede e heewɓe. O rokki Merton retrets, o wondi e sosde fedde kaaldigal/miijo Buddhist e Kerecee’en to Denver. Tobin noddii limtooji diineeji hono Fr. Eduard Sillebeekx, OP, e Fr. Bernard Haring, C.Ss. R., ngam waɗde yeewtere to Loretto. O woniino fijoowo e nder teleeji keertiiɗi : Merton: Filmo nguurndam Thomas Merton . [1] == Golle politik == Debbo debbo tokooso oo ina wallita rewɓe e ƴettude almudɓe, ina salii ɓeydagol nukliyeer, ina wallita e gollotooɓe e nder gese dentuɗe e ƴettude sosiyetee Blue Diamond Coal e huutoraade geɗe Loretto ngam luulndaade golle fedde nde e tawtoreede golle ɗe ngonaa fitinaaji to Rocky Flats Nuclear Weapons. E kitaale 1970, miñi mum debbo biyeteeɗo Tobin wonnoo ko daraniiɗo no feewi mbayliigu potal hakkeeji (ERA). O wi'i, "...ɗum wallitan hokkugo njoɓdi fotndi ngam rewɓe ɓurduɓe ɗuuɗugo ɓe laati ardiiɓe saareeji." O waɗi wakkati o ɗonno jooɗi bee debbo feere feere, Sr. Ann Patrick Ware . == Wade == O sankii, omo yahra e duuɓi 98, e hitaande 2006, sabu ñawu nguu. == Tuugnorgal == 3s2pna7xllg092u4anyajvk3iy6wr04 165021 165020 2026-04-17T11:28:46Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1279712157|Mary Luke Tobin]]" 165021 wikitext text/x-wiki '''Debbo Mariyam Luuka Tobin''' SL (16 mee 1908 &#x2013; 24 ut 2006) ko miñi mum debbo Ameriknaajo diine katolik Roma, kadi ko gooto e rewɓe 15 tan ƴeewooɓe noddaango e Diiso Vatikan ɗiɗaɓo, kadi ko debbo gooto [[Dowlaaji Dentuɗi|Ameriknaajo]] e nder rewɓe tato diineeji jaɓaaɗi tawtoreede e goomuuji peewnugol Diiso ngoo. O naati e suudu mawndu rewɓe Colorado e hitaande 1997. <ref>"Mary Luke Tobin". Movies & TV Dept. ''The New York Times''. 2012. Archived from the original (database) on 2012-10-20. Retrieved 2009-03-11.</ref> == Nguurndam gadano == O innitiraa ko '''Ruth Marie Tobin''', o janngi e duɗe laamu to Denver, o yahi Nevada e Kaliforni e jibnaaɓe makko e mawniiko gorko. O ardii duɗal jimɗi nde o janngata to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loretto Heights to Denver. == Baɗte diine == Debbo Tobin ko gonnooɗo Seneraal mawɗo e nder banndiraaɓe Loretto . O woniino hooreejo dental ngal gila 1958 haa 1970. Nde o noddaa to Rome, o woniino hooreejo kawral ardorde rewɓe diineeji . O waɗii golle makko keewɗe ko e wuro makko Denver kono o yahrii e winndere ndee kala e njilluuji ngam jam, ina jeyaa heen njilluuji to [[Ho Chi Minh City|Saigon]], [[Pari]], [[El Salwador|El Salvador]] e Irlande worgo . == Tomaas Merton == Nde o woni e hoɗde e galle yumma Loretto to Nerinx, to leydi Kentucky, o seerti e moñño Trappist biyeteeɗo Thomas Merton . Merton renndini e makko yoga e golle ɗe o jaɓaani yaltinde. Caggal nde Merton sankii e hitaande 1968 o wondi e sosde fedde hakkunde leyɗeele wiyeteende Thomas Merton, o sosi kadi nokku Thomas Merton ngam mbayliigu tagoore to Denver e hitaande 1979 ɗo ruuhu e binndanɗe Merton ngari anndeede e heewɓe. O rokki Merton retrets, o wondi e sosde fedde kaaldigal/miijo Buddhist e Kerecee’en to Denver. Tobin noddii limtooji diineeji hono Fr. Eduard Sillebeekx, OP, e Fr. Bernard Haring, C.Ss. R., ngam waɗde yeewtere to Loretto. O woniino fijoowo e nder teleeji keertiiɗi : Merton: Filmo nguurndam Thomas Merton . [1] == Golle politik == Debbo debbo tokooso oo ina wallita rewɓe e ƴettude almudɓe, ina salii ɓeydagol nukliyeer, ina wallita e gollotooɓe e nder gese dentuɗe e ƴettude sosiyetee Blue Diamond Coal e huutoraade geɗe Loretto ngam luulndaade golle fedde nde e tawtoreede golle ɗe ngonaa fitinaaji to Rocky Flats Nuclear Weapons. E kitaale 1970, miñi mum debbo biyeteeɗo Tobin wonnoo ko daraniiɗo no feewi mbayliigu potal hakkeeji (ERA). O wi'i, "...ɗum wallitan hokkugo njoɓdi fotndi ngam rewɓe ɓurduɓe ɗuuɗugo ɓe laati ardiiɓe saareeji." O waɗi wakkati o ɗonno jooɗi bee debbo feere feere, Sr. Ann Patrick Ware . == Wade == O sankii, omo yahra e duuɓi 98, e hitaande 2006, sabu ñawu nguu. == Tuugnorgal == c9ha3b35h7y1p12wcg8dnmphxscnawj 165022 165021 2026-04-17T11:29:07Z Sardeeq 14292 165022 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Debbo Mariyam Luuka Tobin''' SL (16 mee 1908 &#x2013; 24 ut 2006) ko miñi mum debbo Ameriknaajo diine katolik Roma, kadi ko gooto e rewɓe 15 tan ƴeewooɓe noddaango e Diiso Vatikan ɗiɗaɓo, kadi ko debbo gooto [[Dowlaaji Dentuɗi|Ameriknaajo]] e nder rewɓe tato diineeji jaɓaaɗi tawtoreede e goomuuji peewnugol Diiso ngoo. O naati e suudu mawndu rewɓe Colorado e hitaande 1997. <ref>"Mary Luke Tobin". Movies & TV Dept. ''The New York Times''. 2012. Archived from the original (database) on 2012-10-20. Retrieved 2009-03-11.</ref> == Nguurndam gadano == O innitiraa ko '''Ruth Marie Tobin''', o janngi e duɗe laamu to Denver, o yahi Nevada e Kaliforni e jibnaaɓe makko e mawniiko gorko. O ardii duɗal jimɗi nde o janngata to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loretto Heights to Denver. == Baɗte diine == Debbo Tobin ko gonnooɗo Seneraal mawɗo e nder banndiraaɓe Loretto . O woniino hooreejo dental ngal gila 1958 haa 1970. Nde o noddaa to Rome, o woniino hooreejo kawral ardorde rewɓe diineeji . O waɗii golle makko keewɗe ko e wuro makko Denver kono o yahrii e winndere ndee kala e njilluuji ngam jam, ina jeyaa heen njilluuji to [[Ho Chi Minh City|Saigon]], [[Pari]], [[El Salwador|El Salvador]] e Irlande worgo . == Tomaas Merton == Nde o woni e hoɗde e galle yumma Loretto to Nerinx, to leydi Kentucky, o seerti e moñño Trappist biyeteeɗo Thomas Merton . Merton renndini e makko yoga e golle ɗe o jaɓaani yaltinde. Caggal nde Merton sankii e hitaande 1968 o wondi e sosde fedde hakkunde leyɗeele wiyeteende Thomas Merton, o sosi kadi nokku Thomas Merton ngam mbayliigu tagoore to Denver e hitaande 1979 ɗo ruuhu e binndanɗe Merton ngari anndeede e heewɓe. O rokki Merton retrets, o wondi e sosde fedde kaaldigal/miijo Buddhist e Kerecee’en to Denver. Tobin noddii limtooji diineeji hono Fr. Eduard Sillebeekx, OP, e Fr. Bernard Haring, C.Ss. R., ngam waɗde yeewtere to Loretto. O woniino fijoowo e nder teleeji keertiiɗi : Merton: Filmo nguurndam Thomas Merton . [1] == Golle politik == Debbo debbo tokooso oo ina wallita rewɓe e ƴettude almudɓe, ina salii ɓeydagol nukliyeer, ina wallita e gollotooɓe e nder gese dentuɗe e ƴettude sosiyetee Blue Diamond Coal e huutoraade geɗe Loretto ngam luulndaade golle fedde nde e tawtoreede golle ɗe ngonaa fitinaaji to Rocky Flats Nuclear Weapons. E kitaale 1970, miñi mum debbo biyeteeɗo Tobin wonnoo ko daraniiɗo no feewi mbayliigu potal hakkeeji (ERA). O wi'i, "...ɗum wallitan hokkugo njoɓdi fotndi ngam rewɓe ɓurduɓe ɗuuɗugo ɓe laati ardiiɓe saareeji." O waɗi wakkati o ɗonno jooɗi bee debbo feere feere, Sr. Ann Patrick Ware . == Wade == O sankii, omo yahra e duuɓi 98, e hitaande 2006, sabu ñawu nguu. == Tuugnorgal == qh7glpcmxnz153axdr3fsvx33yx5efb Giloriya Steinem 0 40224 165023 2026-04-17T11:30:26Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348340585|Gloria Steinem]]" 165023 wikitext text/x-wiki '''Gloria Marie Steinem''' ( /ˈ s t aɪ n əm / STY -p ; jibinaa ko ñalnde 25 marse 1934) ko jaayndiyanke Ameriknaajo, daraniiɗo renndo-politik, ummoriiɗo e leydi Amerik e gardagol rewɓe ɗiɗaɓol e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e darorɗe kitaale 1960 e puɗal kitaale 19901 . Steinem ko winndiyanke jaaynde ''New York'', kadi ko gooto e sosɓe jaaynde ''Ms.'' E hitaande 1969, Steinem yaltinii winndannde wiyeteende « Caggal doole ɓaleeɓe, ndimaagu rewɓe » nde addani mo hakkille ngenndiijo, nde waɗti mo wonde gardiiɗo rewɓe. E hitaande 1971, o wondi e sosde fedde politik rewɓe ngenndiire nde rokkata heblooji e ballal rewɓe yiɗɓe suɓaade e toɗɗaade e nder laamu. E hitaande 1971 kadi, o wondi e sosde fedde wiyeteende Women’s Action Alliance nde, haa hitaande 1997, rokki ballal to bannge njuɓɓudi daraniiɓe rewɓe, o golliima ngam ɓamtude sabaabuuji e sariyaaji rewɓe. E kitaale 1990, Steinem wallitii e sosde ñalngu ƴettu ɓiɓɓe men rewɓe to golle, ñalngu ngu sukaaɓe rewɓe tokosɓe ɓee mbaawi janngude ko fayti e golle garooje. E hitaande 2005, Steinem, Jane Fonda, e Robin Morgan mbaɗti sosde Fedde Rewɓe Jaayndeeji, fedde « gollotoonde ngam waɗde rewɓe yiyeede e doole e nder jaayndeeji ». As of May 2018[update], Steinem was traveling internationally as an organizer and lecturer, and was a media spokeswoman on issues of equality. In 2015, Steinem, alongside two Nobel Peace Laureates ([[Mairead Maguire]] of Northern Ireland and [[Leymah Gbowee]] of Liberia), [[Abigail Disney]], and other prominent women peace activists, undertook a journey from the capital of North Korea, Pyongyang to South Korea, crossing the [[Korean Demilitarized Zone]], the heavily militarized border on the 38th parallel of the Korean peninsula. [[File:Gloria_Steinem_(29751323395).jpg|alt=|thumb|Steinem ina haalda e wallidiiɓe mum e batu rewɓe wonduɓe e Arizona to Dental nokkuuji kaɓirɗe to Phoenix, Arizona, lewru suwee 2016.]] == Nguurndam gadano == Steinem jibinaa ko ñalnde 25 marse 1934, to Toledo, to Ohio, ɓiy Ruth (jibinaa ko Nuneviller) e Leo Steinem. Yumma makko ko Presbyterian, ko ɓuri heewde e mum ko Almaañ (ina heen Prusse ) e won e iwdi Ecoppi. Baaba makko ko [[Yahuudinko'en|yahuud]], ɓiy eggooɓe ummoriiɓe Württemberg, Almaañ, e Radziejów, Poloñ. <ref name="roots" /> Neene makko to baaba makko, Pauline Perlmutter Steinem, wonnoo ko hooreejo goomu jaŋde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, nulaaɗo e Kawtal Rewɓe hakkunde leyɗeele 1908, e debbo gadano suɓaade e nder Toledo Diiso jaŋde well a moveca, ngam. Pauline kadi hisnii terɗe galle mum keewɗe e warngooji [[Holocaust]] . <ref name="jwa" /> Steinem en ina nguurnoo, ina njaha e nder otooji, ɗo Leo waɗata njulaagu mum, ko yeeyoowo antiques roaming. Ko adii nde Gloria jibinata, yumma mum, Ruth, ndeen ina yahra e duuɓi 34, ina wondi e « nervous breakdown », ɗum addani mo wonde neɗɗo mo alaa ko waawi, ina nanngaa e miijooji majjere, ɗi sahaa e sahaa fof ina mbaɗta fitinaaji. O wayli "e debbo jom semmbe, jiɗɗo weltaare, jiɗɗo defte" o wonti "neɗɗo kulɗo wonde gooto, mo waawaano jogaade goonga haa juuta ngam jogaade golle, mo waawataa jogaade hakkille no feewi ngam janngude deftere." <ref name="Steinem 1983 140–142" /> Ruut waɗii dumunna juutɗo e nder e caggal sanatoriiji ñawɓe hakkillaaji. <ref name="Steinem 1983 140–142" /> Steinem ina yahra e duuɓi sappo nde jibnaaɓe mum ceerti e hitaande 1944. <ref name="Steinem 1983 140–142" /> Baaba makko yahi Kaliforni ngam yiytude golle, kanko e yumma makko ɓe njokki e wuurde to Toledo. <ref name="Steinem 1983 140–142" /> Nde jibnaaɓe maako ceerti ngam nyawu daada maako, Steinem hokkay ɗum ngam ɓuutugo worɓe haa baaba maako-o wi'i o "faami, o meeɗay aybugo mo ngam sendirki maako." Ɗum fof e wayde noon, batte ɗeen kewuuji ina njogii batte mbayliigu e neɗɗaagu makko : nde tawnoo baaba makko, yeeyoowo jahoowo, meeɗaa rokkude galle oo deeƴre kaalis no feewi, yaltude makko ina ɓeyda ngonka maɓɓe. Steinem hollitii wonde waasde yumma mum jogaade golle ko seede gaññeeje keewɗe e rewɓe gollotooɓe. <ref name="Marcello, Patricia 2004" /> O joofniri kadi wonde ŋakkeende muñal safrooɓe e yumma makko ummorii ko e animus nannduɗo e oo, haɓaade debbo. <ref name="Marcello, Patricia 2004" /> Duuɓi seeɗa caggal ɗuum, Steinem siftinii ko yumma mum heɓi koo, ko huunde tiiɗnde e faamde tooñanngeeji renndo. : 129-138 Ɗeeɗoo miijooji kollitii Steinem wonde rewɓe ngalaa potal renndo e politik . <ref name="OutrageousActs" /> Steinem janngii duɗal jaaɓi haaɗtirde Waite to Toledo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Western to Washington, DC, o heɓi heen seedantaagal mum, tawi omo hoɗi e mawniiko debbo biyeteeɗo Susanne Steinem Patch . Ndeen o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith College, duɗal ngal o jokki e jokkondirde e mum, o heɓi heen AB ''magna cum laude'' makko, o heɓi kadi seedantaagal makko Phi Beta Kappa . E hitaande 1957, Steinem yaltini ɓiɗɗo mum . Laawol ngol ko Doktoor John Sharpe, cafroowo Angalteer, waɗi ɗum, nde ruttaade ɓiɗɗo ina haɗaa haa jooni. Duuɓi seeɗa caggal ɗuum, Steinem sakkitii mo deftere mum wiyeteende ''Nguurndam am e laawol'' (2015) . O winndi, "Dr. John Sharpe mo London, mo e hitaande 1957, duuɓi sappo ko adii nde safrooɓe to Angalteer mbaawi waɗde ruttaade e dow sariya ngam kala ko wonaa cellal debbo oo, ƴettii riis mawɗo ngam ruttaade e Ameriknaajo jahroowo e duuɓi capanɗe ɗiɗi e ɗiɗi e laawol mum feewde Inndo. o wi’i, ‘Aɗa foti fodande mi geɗe ɗiɗi Ko adii fof, a haalantaa hay gooto innde am, ɗiɗaɓere ndee, aɗa waɗa ko njiɗɗaa waɗde e nguurndam maa.’” E darorɗe kitaale 1950, Steinem waɗii duuɓi ɗiɗi to leydi Inndo, o woniino fedde Aasiyankoore wiyeteende Chester Bowles. [1] O woni ko e Mahatma Gandhi, caggal ɗuum o waɗti waɗde kampaañ makko caggal dille ndimaagu Gandhi. [2] [3] Caggal nde o arti Amerik, o woni gardiiɗo fedde wiɗtooji jeytaare, fedde nde CIA rokkata kaalis e nder sirlu . [1] O golliima ngam neldude almudɓe Ameriknaaɓe ɓe ngonaa kominist en to ñalɗi sukaaɓe winndereeji 1959 . [1] E hitaande 1960, o gollinaama e jaaynde Warren Publishing, o woni golloowo gadano e Help! batakewol hubaru. [4] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 6vq8e1zxsfjh769m31s78oejhrkyqp7 165024 165023 2026-04-17T11:30:57Z Sardeeq 14292 165024 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Gloria Marie Steinem''' ( /ˈ s t aɪ n əm / STY -p ; jibinaa ko ñalnde 25 marse 1934) ko jaayndiyanke Ameriknaajo, daraniiɗo renndo-politik, ummoriiɗo e leydi Amerik e gardagol rewɓe ɗiɗaɓol e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e darorɗe kitaale 1960 e puɗal kitaale 19901 . Steinem ko winndiyanke jaaynde ''New York'', kadi ko gooto e sosɓe jaaynde ''Ms.'' E hitaande 1969, Steinem yaltinii winndannde wiyeteende « Caggal doole ɓaleeɓe, ndimaagu rewɓe » nde addani mo hakkille ngenndiijo, nde waɗti mo wonde gardiiɗo rewɓe. E hitaande 1971, o wondi e sosde fedde politik rewɓe ngenndiire nde rokkata heblooji e ballal rewɓe yiɗɓe suɓaade e toɗɗaade e nder laamu. E hitaande 1971 kadi, o wondi e sosde fedde wiyeteende Women’s Action Alliance nde, haa hitaande 1997, rokki ballal to bannge njuɓɓudi daraniiɓe rewɓe, o golliima ngam ɓamtude sabaabuuji e sariyaaji rewɓe. E kitaale 1990, Steinem wallitii e sosde ñalngu ƴettu ɓiɓɓe men rewɓe to golle, ñalngu ngu sukaaɓe rewɓe tokosɓe ɓee mbaawi janngude ko fayti e golle garooje. E hitaande 2005, Steinem, Jane Fonda, e Robin Morgan mbaɗti sosde Fedde Rewɓe Jaayndeeji, fedde « gollotoonde ngam waɗde rewɓe yiyeede e doole e nder jaayndeeji ». As of May 2018[update], Steinem was traveling internationally as an organizer and lecturer, and was a media spokeswoman on issues of equality. In 2015, Steinem, alongside two Nobel Peace Laureates ([[Mairead Maguire]] of Northern Ireland and [[Leymah Gbowee]] of Liberia), [[Abigail Disney]], and other prominent women peace activists, undertook a journey from the capital of North Korea, Pyongyang to South Korea, crossing the [[Korean Demilitarized Zone]], the heavily militarized border on the 38th parallel of the Korean peninsula. [[File:Gloria_Steinem_(29751323395).jpg|alt=|thumb|Steinem ina haalda e wallidiiɓe mum e batu rewɓe wonduɓe e Arizona to Dental nokkuuji kaɓirɗe to Phoenix, Arizona, lewru suwee 2016.]] == Nguurndam gadano == Steinem jibinaa ko ñalnde 25 marse 1934, to Toledo, to Ohio, ɓiy Ruth (jibinaa ko Nuneviller) e Leo Steinem. Yumma makko ko Presbyterian, ko ɓuri heewde e mum ko Almaañ (ina heen Prusse ) e won e iwdi Ecoppi. Baaba makko ko [[Yahuudinko'en|yahuud]], ɓiy eggooɓe ummoriiɓe Württemberg, Almaañ, e Radziejów, Poloñ. <ref name="roots" /> Neene makko to baaba makko, Pauline Perlmutter Steinem, wonnoo ko hooreejo goomu jaŋde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, nulaaɗo e Kawtal Rewɓe hakkunde leyɗeele 1908, e debbo gadano suɓaade e nder Toledo Diiso jaŋde well a moveca, ngam. Pauline kadi hisnii terɗe galle mum keewɗe e warngooji [[Holocaust]] . <ref name="jwa" /> Steinem en ina nguurnoo, ina njaha e nder otooji, ɗo Leo waɗata njulaagu mum, ko yeeyoowo antiques roaming. Ko adii nde Gloria jibinata, yumma mum, Ruth, ndeen ina yahra e duuɓi 34, ina wondi e « nervous breakdown », ɗum addani mo wonde neɗɗo mo alaa ko waawi, ina nanngaa e miijooji majjere, ɗi sahaa e sahaa fof ina mbaɗta fitinaaji. O wayli "e debbo jom semmbe, jiɗɗo weltaare, jiɗɗo defte" o wonti "neɗɗo kulɗo wonde gooto, mo waawaano jogaade goonga haa juuta ngam jogaade golle, mo waawataa jogaade hakkille no feewi ngam janngude deftere." <ref name="Steinem 1983 140–142" /> Ruut waɗii dumunna juutɗo e nder e caggal sanatoriiji ñawɓe hakkillaaji. <ref name="Steinem 1983 140–142" /> Steinem ina yahra e duuɓi sappo nde jibnaaɓe mum ceerti e hitaande 1944. <ref name="Steinem 1983 140–142" /> Baaba makko yahi Kaliforni ngam yiytude golle, kanko e yumma makko ɓe njokki e wuurde to Toledo. <ref name="Steinem 1983 140–142" /> Nde jibnaaɓe maako ceerti ngam nyawu daada maako, Steinem hokkay ɗum ngam ɓuutugo worɓe haa baaba maako-o wi'i o "faami, o meeɗay aybugo mo ngam sendirki maako." Ɗum fof e wayde noon, batte ɗeen kewuuji ina njogii batte mbayliigu e neɗɗaagu makko : nde tawnoo baaba makko, yeeyoowo jahoowo, meeɗaa rokkude galle oo deeƴre kaalis no feewi, yaltude makko ina ɓeyda ngonka maɓɓe. Steinem hollitii wonde waasde yumma mum jogaade golle ko seede gaññeeje keewɗe e rewɓe gollotooɓe. <ref name="Marcello, Patricia 2004" /> O joofniri kadi wonde ŋakkeende muñal safrooɓe e yumma makko ummorii ko e animus nannduɗo e oo, haɓaade debbo. <ref name="Marcello, Patricia 2004" /> Duuɓi seeɗa caggal ɗuum, Steinem siftinii ko yumma mum heɓi koo, ko huunde tiiɗnde e faamde tooñanngeeji renndo. : 129-138 Ɗeeɗoo miijooji kollitii Steinem wonde rewɓe ngalaa potal renndo e politik . <ref name="OutrageousActs" /> Steinem janngii duɗal jaaɓi haaɗtirde Waite to Toledo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Western to Washington, DC, o heɓi heen seedantaagal mum, tawi omo hoɗi e mawniiko debbo biyeteeɗo Susanne Steinem Patch . Ndeen o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith College, duɗal ngal o jokki e jokkondirde e mum, o heɓi heen AB ''magna cum laude'' makko, o heɓi kadi seedantaagal makko Phi Beta Kappa . E hitaande 1957, Steinem yaltini ɓiɗɗo mum . Laawol ngol ko Doktoor John Sharpe, cafroowo Angalteer, waɗi ɗum, nde ruttaade ɓiɗɗo ina haɗaa haa jooni. Duuɓi seeɗa caggal ɗuum, Steinem sakkitii mo deftere mum wiyeteende ''Nguurndam am e laawol'' (2015) . O winndi, "Dr. John Sharpe mo London, mo e hitaande 1957, duuɓi sappo ko adii nde safrooɓe to Angalteer mbaawi waɗde ruttaade e dow sariya ngam kala ko wonaa cellal debbo oo, ƴettii riis mawɗo ngam ruttaade e Ameriknaajo jahroowo e duuɓi capanɗe ɗiɗi e ɗiɗi e laawol mum feewde Inndo. o wi’i, ‘Aɗa foti fodande mi geɗe ɗiɗi Ko adii fof, a haalantaa hay gooto innde am, ɗiɗaɓere ndee, aɗa waɗa ko njiɗɗaa waɗde e nguurndam maa.’” E darorɗe kitaale 1950, Steinem waɗii duuɓi ɗiɗi to leydi Inndo, o woniino fedde Aasiyankoore wiyeteende Chester Bowles. [1] O woni ko e Mahatma Gandhi, caggal ɗuum o waɗti waɗde kampaañ makko caggal dille ndimaagu Gandhi. [2] [3] Caggal nde o arti Amerik, o woni gardiiɗo fedde wiɗtooji jeytaare, fedde nde CIA rokkata kaalis e nder sirlu . [1] O golliima ngam neldude almudɓe Ameriknaaɓe ɓe ngonaa kominist en to ñalɗi sukaaɓe winndereeji 1959 . [1] E hitaande 1960, o gollinaama e jaaynde Warren Publishing, o woni golloowo gadano e Help! batakewol hubaru. [4] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] aaymr3g8nxk5qb8ozgg089drl9kdqnh Pat Sipiirman 0 40225 165025 2026-04-17T11:32:31Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328945797|Pat Spearman]]" 165025 wikitext text/x-wiki '''Patricia Ann Spearman''' (jibinaa ko 1955) ko diineyanke Ameriknaajo, jahroowo e duuɓi 18, e politik Demokaraat ummoriiɗo to wuro Las Vegas to bannge worgo, to leydi Nevada . O suɓaama e lewru noowammbar 2012 e Senaa Nevada lomtotooɗo Diisnondiral 1, woni taƴre worgo Las Vegas worgo e slivers juɓɓule hoɗdiiɓe, caggal nde o fooli John Jay Lee jooɗiiɗo e woote gardagol leydi, o dañii wooteeji gardagol leydi. Spearman wonti tergal gadanal e nder suudu sarɗiiji leydi Nevada . O suɓaama kadi e lewru noowammbar 2016, o woniino co-majority whip . Ko o gooto e terɗe ɓurɗe rimɗude e Senaa Nevada, Spearman yaltinii kuule ɗe njoɓata fotde rewɓe, ina wallita hakkeeji LGBT, ina wallita veteran’en. Spearman kadi ko daraniiɗo mbayliigu potal hakkeeji . Yanti heen, o tawtoraama golle sosde Peeje Ngalu Nevada e nder jonnde 2015. Ñalnde 6 oktoobar 2021, Spearman naati e woote 2022 ngam suɓaade meer wuro Las Vegas worgo, to Nevada, kono ko Pamela Goynes-Brown fooli ɗum. Ko adii nde o suɓetee senaateer, Spearman golliima e konu Amerik fotde duuɓi 29, o yettii darnde lietnaa kolonel, o woniino pastoor, o joginoo kadi golle keewɗe e nder golle laamu, ina jeyaa heen hooreejo diiwaan duɗal San Marcos, Texas . == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == Spearman jibinaa ko e hitaande 1955 to wuro Indianapolis, ko ɓiy linjiila jahoowo. Sabu ɗuum, o dillii no feewi e cukaagu makko. Spearman heɓi bakkaa mum ko faati e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Norfolk to Norfolk, Virginia, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde diine Episkopaal to Fuɗnaange-rewo to Austin, Texas, ɗo o heɓi bakkaa makko e ganndal diineeji (M.Div.). Yanti heen, o naatii e duɗal jaaɓi haaɗtirde njuɓɓudi potal fartaŋŋeeji difagol e duɗal jaaɓi haaɗtirde konu Amerik, tawi omo gollina e konu. Nde Spearman ina ɗaɓɓa woote Senaa e hitaande 2012, o woni ko e janngude Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Walden, duɗal jaaɓi haaɗtirde to internet. Spearman waɗii duuɓi 29 (1977–2007) e nder polis konu Amerik, o arti e darnde lietnaa kolonel . Nde o woni e konu e hitaande 2004, o heɓi tiitoonde kolonel Kentucky . Yanti heen, o joginoo golle laamu ceertuɗe to San Marcos, Texas e kitaale 1980 e 1990, o fuɗɗii wonde hooreejo diiso wasiyaaji diiwaan nokkuyankeewo to Departemaa Cellal e Golle Neɗɗaŋke fotde duuɓi ɗiɗi. Caggal ɗuum, o woniino tergal e sahaa gooto e yiilirde fedde toppitiinde ko fayti e ballal nokku oo, tergal e Goomu suɓngo diiwaan 17ɓo Kongres ngam Akademiiji konu, e hooreejo diiwaan Duɗal Jeytaare San Marcos Consolidated Independent School . O yottii e yiilirde diiwaan duɗal ngal e hitaande 1991 caggal nde o heɓi 1 136 woote, o suɓaa hooreejo yiilirde lebbi jeegom caggal ɗuum. O ɗaɓɓaani suɓaade kadi e manndaa ɗiɗaɓo e hitaande 1994. E fuɗɗoode kitaale 1990, o woniino kadi pastoor e nder Jackson Chapel, ekkol Methodist gooto to San Marcos. Hakkunde 2001 e 2005, Spearman woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisville, ɗo o woni jannginoowo to bannge jaŋde Pan Amerik, o woni gardiiɗo nokku pinal keewngal. Caggal nde o ummii to falnde Las Vegas e hitaande 2005, o sosi fedde nde wonaa laamuyankoore, nde woni eklesiya to Fuɗnaange Las Vegas, o wonti pastoor eklesiya oo. Spearman kadi waɗii ballal mum e kampaañ Barak Obama ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 2008, o woniino tergal e goomuuji wasiyaaji Harry Reid e Steven Horsford e hitaande 2010 e hitaande 2011. == Senaa leydi Nevada == === woote 2012 === E hitaande 2012, Spearman luulndiima senaateer Nevada mo duuɓi ɗiɗi, hono John Jay Lee, mo Kawtal Demokaraasi Senaa jaɓi, ngam lomtaade diiwaan 1ɓo e nder Senaa Nevada . Spearman wiyi Lee ina heewi njurum, sibu omo salii ruttaade e dewgal hakkunde gorko e debbo. Ko ɗum waɗi o wallittaama e fedde pelle renndo e nokkuuji gonɗe e njiimaandi liberal. <ref name="LVRJ2" /> Spearman, mo kanko ne woni lesbiyanke, ina wallitnoo dewgal gaynaako e ruttaade. Yanti heen, Spearman wiyi Lee waɗaani ko ina wona e wootooɓe mum. <ref name="LVRJ2" /> E nder lowre makko kampaañ e nder jaayɗe, o hollitii wonde o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisville, kono ''jaaynde wiyeteende Las Vegas Review-Journal'' hollitii wonde e karallaagal o wonaano porfeseer. Lee ñiŋii Spearman e nder kampaañ mum ngam fenaande, o wiyi o fenaande ko fayti e ngonka makko ngam heɓde primaire. Yanti heen, Lee wiyi wonde "[gaño makko] [ina] hirjinaa ngam dogde e wallitooɓe geɗe goote ko wayi no hakkeeji gaynaako", e wonde wootooɓe ɓee ina njiɗi "mawnugol e mawnugol senaateer." Spearman heɓi primaire, nde waɗi ñalnde 12 lewru nduu, tawi ko 63% e wooteeji ɗii. O innitiri ɗum "nasaraaku yimɓe." Spearman yoɓiino fotde 12 000 dolaar e kampaañ mum gadano, ɗum noon ko sappo e joyi tan e kaalis mo Lee yoɓi. Kono, 80 000 dolaar goɗɗo ɓeydaama e kampaañ makko, pelle politik goɗɗe kampaañ ngam haɓaade Lee. Anndugol luulndiiɓe Lee, hollitii wonde 54% e wootooɓe ɓee ko rewɓe, tataɓal maɓɓe meeɗaa wootde e primaar ko adii ɗuum. E nder woote gardagol leydi, o luulndiima tan ko Ameriknaajo keeriiɗo biyeteeɗo Gregory Hughes, sibu hay gooto e Republicain en ƴaañii e jappeere ndee. E nder kampaañ woote gardagol leydi ndii, Spearman wiyi ina moƴƴi nde Nevada dañi kaalis ngam jaŋde, nde tawnoo jaŋde hannde ndee ina addana leydi ndi waasde yiɗde njulaagu e gollorɗe kese. O wiyi njoɓdi jannginooɓe ina foti ɓeydeede, ekkolaaji ina poti famɗude. Ngam heɓde ɗuum, Spearman yiɗiino ƴeewtaade no leydi ndii jogori yoɓde njoɓdi mum. Spearman fooli luutndiiɗo mum ñalnde 6 noowammbar e 69% e woote, nde tawnoo o hawri ko e 108 000 dolaar ngam kampaañ makko woote gardagol leydi. Manndaa makko e senaateer fuɗɗii ko ñalnde heen. === Manndaa gadano (2012-2016) === E nder batu kuuɓtodinngu 2013, Spearman wallitorii kuule keewɗe ɗe Legislature ƴetti, ina heen kuule limtooje ko wayi no mbaydiiji rewɓe e worɓe ko huunde addannde bonanndeeji njiyaagu . [1] [2] Yanti heen, o wallitorii waylude doosgal leydi ngam laawɗinde dewgal hakkunde gorko e debbo, o waɗti heen waylo-waylo ngo addanta juɓɓule diine e diineeji salaade dewgal yimɓe ngam ittude kulhuli, e dañde ndeenka diine. [3] [4] E lewru mee, Spearman jaɓii kuulal asammbele ngam ɓeydude lajal binnditagol wootooɓe, o wiyi omo anndi ko o veteran wonde ɗum ina wallita gollotooɓe e konu. [5] Kono kuulal ngal, guwerneer Brian Sandoval ƴetti ɗum caggal nde cuuɗi ɗiɗi ɗii fof njaɓi ngal. [6] E hitaande 2014, Demokaraat en heewɓe naamndii Spearman yo ƴamtu lefol laamu sabu hay Demokaraat en ɓurɓe lollude ɓee ƴaañii e woote guwerneer, kono o fellitii waasde waɗde ɗum. E darorɗe hitaande ndee, terɗe suudu sarɗiiji kawri ngam waɗde batu keeriiɗo ngam jaɓde eɓɓaande ustude njoɓɗeele Tesla Motors, ndeen maa mah usine batteeji to Nevada. Hay so Spearman ñiŋii eɓɓaande ndee, sibu nde ittata ko porogaraam ballitoowo njulaagu tokoosi, o wooti ɗum. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] k3sh29xhu922bu728jwoyvnx3lde0am 165026 165025 2026-04-17T11:32:53Z Sardeeq 14292 165026 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Patricia Ann Spearman''' (jibinaa ko 1955) ko diineyanke Ameriknaajo, jahroowo e duuɓi 18, e politik Demokaraat ummoriiɗo to wuro Las Vegas to bannge worgo, to leydi Nevada . O suɓaama e lewru noowammbar 2012 e Senaa Nevada lomtotooɗo Diisnondiral 1, woni taƴre worgo Las Vegas worgo e slivers juɓɓule hoɗdiiɓe, caggal nde o fooli John Jay Lee jooɗiiɗo e woote gardagol leydi, o dañii wooteeji gardagol leydi. Spearman wonti tergal gadanal e nder suudu sarɗiiji leydi Nevada . O suɓaama kadi e lewru noowammbar 2016, o woniino co-majority whip . Ko o gooto e terɗe ɓurɗe rimɗude e Senaa Nevada, Spearman yaltinii kuule ɗe njoɓata fotde rewɓe, ina wallita hakkeeji LGBT, ina wallita veteran’en. Spearman kadi ko daraniiɗo mbayliigu potal hakkeeji . Yanti heen, o tawtoraama golle sosde Peeje Ngalu Nevada e nder jonnde 2015. Ñalnde 6 oktoobar 2021, Spearman naati e woote 2022 ngam suɓaade meer wuro Las Vegas worgo, to Nevada, kono ko Pamela Goynes-Brown fooli ɗum. Ko adii nde o suɓetee senaateer, Spearman golliima e konu Amerik fotde duuɓi 29, o yettii darnde lietnaa kolonel, o woniino pastoor, o joginoo kadi golle keewɗe e nder golle laamu, ina jeyaa heen hooreejo diiwaan duɗal San Marcos, Texas . == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == Spearman jibinaa ko e hitaande 1955 to wuro Indianapolis, ko ɓiy linjiila jahoowo. Sabu ɗuum, o dillii no feewi e cukaagu makko. Spearman heɓi bakkaa mum ko faati e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Norfolk to Norfolk, Virginia, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde diine Episkopaal to Fuɗnaange-rewo to Austin, Texas, ɗo o heɓi bakkaa makko e ganndal diineeji (M.Div.). Yanti heen, o naatii e duɗal jaaɓi haaɗtirde njuɓɓudi potal fartaŋŋeeji difagol e duɗal jaaɓi haaɗtirde konu Amerik, tawi omo gollina e konu. Nde Spearman ina ɗaɓɓa woote Senaa e hitaande 2012, o woni ko e janngude Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Walden, duɗal jaaɓi haaɗtirde to internet. Spearman waɗii duuɓi 29 (1977–2007) e nder polis konu Amerik, o arti e darnde lietnaa kolonel . Nde o woni e konu e hitaande 2004, o heɓi tiitoonde kolonel Kentucky . Yanti heen, o joginoo golle laamu ceertuɗe to San Marcos, Texas e kitaale 1980 e 1990, o fuɗɗii wonde hooreejo diiso wasiyaaji diiwaan nokkuyankeewo to Departemaa Cellal e Golle Neɗɗaŋke fotde duuɓi ɗiɗi. Caggal ɗuum, o woniino tergal e sahaa gooto e yiilirde fedde toppitiinde ko fayti e ballal nokku oo, tergal e Goomu suɓngo diiwaan 17ɓo Kongres ngam Akademiiji konu, e hooreejo diiwaan Duɗal Jeytaare San Marcos Consolidated Independent School . O yottii e yiilirde diiwaan duɗal ngal e hitaande 1991 caggal nde o heɓi 1 136 woote, o suɓaa hooreejo yiilirde lebbi jeegom caggal ɗuum. O ɗaɓɓaani suɓaade kadi e manndaa ɗiɗaɓo e hitaande 1994. E fuɗɗoode kitaale 1990, o woniino kadi pastoor e nder Jackson Chapel, ekkol Methodist gooto to San Marcos. Hakkunde 2001 e 2005, Spearman woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisville, ɗo o woni jannginoowo to bannge jaŋde Pan Amerik, o woni gardiiɗo nokku pinal keewngal. Caggal nde o ummii to falnde Las Vegas e hitaande 2005, o sosi fedde nde wonaa laamuyankoore, nde woni eklesiya to Fuɗnaange Las Vegas, o wonti pastoor eklesiya oo. Spearman kadi waɗii ballal mum e kampaañ Barak Obama ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 2008, o woniino tergal e goomuuji wasiyaaji Harry Reid e Steven Horsford e hitaande 2010 e hitaande 2011. == Senaa leydi Nevada == === woote 2012 === E hitaande 2012, Spearman luulndiima senaateer Nevada mo duuɓi ɗiɗi, hono John Jay Lee, mo Kawtal Demokaraasi Senaa jaɓi, ngam lomtaade diiwaan 1ɓo e nder Senaa Nevada . Spearman wiyi Lee ina heewi njurum, sibu omo salii ruttaade e dewgal hakkunde gorko e debbo. Ko ɗum waɗi o wallittaama e fedde pelle renndo e nokkuuji gonɗe e njiimaandi liberal. <ref name="LVRJ2" /> Spearman, mo kanko ne woni lesbiyanke, ina wallitnoo dewgal gaynaako e ruttaade. Yanti heen, Spearman wiyi Lee waɗaani ko ina wona e wootooɓe mum. <ref name="LVRJ2" /> E nder lowre makko kampaañ e nder jaayɗe, o hollitii wonde o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisville, kono ''jaaynde wiyeteende Las Vegas Review-Journal'' hollitii wonde e karallaagal o wonaano porfeseer. Lee ñiŋii Spearman e nder kampaañ mum ngam fenaande, o wiyi o fenaande ko fayti e ngonka makko ngam heɓde primaire. Yanti heen, Lee wiyi wonde "[gaño makko] [ina] hirjinaa ngam dogde e wallitooɓe geɗe goote ko wayi no hakkeeji gaynaako", e wonde wootooɓe ɓee ina njiɗi "mawnugol e mawnugol senaateer." Spearman heɓi primaire, nde waɗi ñalnde 12 lewru nduu, tawi ko 63% e wooteeji ɗii. O innitiri ɗum "nasaraaku yimɓe." Spearman yoɓiino fotde 12 000 dolaar e kampaañ mum gadano, ɗum noon ko sappo e joyi tan e kaalis mo Lee yoɓi. Kono, 80 000 dolaar goɗɗo ɓeydaama e kampaañ makko, pelle politik goɗɗe kampaañ ngam haɓaade Lee. Anndugol luulndiiɓe Lee, hollitii wonde 54% e wootooɓe ɓee ko rewɓe, tataɓal maɓɓe meeɗaa wootde e primaar ko adii ɗuum. E nder woote gardagol leydi, o luulndiima tan ko Ameriknaajo keeriiɗo biyeteeɗo Gregory Hughes, sibu hay gooto e Republicain en ƴaañii e jappeere ndee. E nder kampaañ woote gardagol leydi ndii, Spearman wiyi ina moƴƴi nde Nevada dañi kaalis ngam jaŋde, nde tawnoo jaŋde hannde ndee ina addana leydi ndi waasde yiɗde njulaagu e gollorɗe kese. O wiyi njoɓdi jannginooɓe ina foti ɓeydeede, ekkolaaji ina poti famɗude. Ngam heɓde ɗuum, Spearman yiɗiino ƴeewtaade no leydi ndii jogori yoɓde njoɓdi mum. Spearman fooli luutndiiɗo mum ñalnde 6 noowammbar e 69% e woote, nde tawnoo o hawri ko e 108 000 dolaar ngam kampaañ makko woote gardagol leydi. Manndaa makko e senaateer fuɗɗii ko ñalnde heen. === Manndaa gadano (2012-2016) === E nder batu kuuɓtodinngu 2013, Spearman wallitorii kuule keewɗe ɗe Legislature ƴetti, ina heen kuule limtooje ko wayi no mbaydiiji rewɓe e worɓe ko huunde addannde bonanndeeji njiyaagu . [1] [2] Yanti heen, o wallitorii waylude doosgal leydi ngam laawɗinde dewgal hakkunde gorko e debbo, o waɗti heen waylo-waylo ngo addanta juɓɓule diine e diineeji salaade dewgal yimɓe ngam ittude kulhuli, e dañde ndeenka diine. [3] [4] E lewru mee, Spearman jaɓii kuulal asammbele ngam ɓeydude lajal binnditagol wootooɓe, o wiyi omo anndi ko o veteran wonde ɗum ina wallita gollotooɓe e konu. [5] Kono kuulal ngal, guwerneer Brian Sandoval ƴetti ɗum caggal nde cuuɗi ɗiɗi ɗii fof njaɓi ngal. [6] E hitaande 2014, Demokaraat en heewɓe naamndii Spearman yo ƴamtu lefol laamu sabu hay Demokaraat en ɓurɓe lollude ɓee ƴaañii e woote guwerneer, kono o fellitii waasde waɗde ɗum. E darorɗe hitaande ndee, terɗe suudu sarɗiiji kawri ngam waɗde batu keeriiɗo ngam jaɓde eɓɓaande ustude njoɓɗeele Tesla Motors, ndeen maa mah usine batteeji to Nevada. Hay so Spearman ñiŋii eɓɓaande ndee, sibu nde ittata ko porogaraam ballitoowo njulaagu tokoosi, o wooti ɗum. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] j1vswh9fymxx1p0dbe5n5dcob7k325p Jane Normaan Smith 0 40226 165027 2026-04-17T11:33:18Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336519219|Jane Norman Smith]]" 165027 wikitext text/x-wiki '''Jane Norman Smith''' (1874-1953) ko Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade, e peewnitoowo. Smith jibinaa ko e hitaande 1874 to New Jersey. O resi ko biyeteeɗo Clarence Meserole Smith mo o dañi ɓiɓɓe 2. [1] Smith ina gollinoo e lannda debbo ngenndiijo hade mum ƴettude kuulal sappo e jeenay ngal e hitaande 1919. O woniino e fedde nde nde waɗti hakkille mum e sariyaaji ndeenka e geɗe golle. [2] E hitaande 1926, guwerneer diiwaan New York , Alfred E. Smith, toɗɗii Smith ngam lomtaade diiwaan oo e batu 10ɓo fedde hakkunde leyɗeele ngam suɓaade rewɓe yuɓɓinanoo to Pari, Farayse. [3] Smith wonnoo ko hooreejo lannda ngenndiijo debbo tuggi 1927 haa 1929. [4] Smith wonnoo ko e haalde ko fayti e wakilaagu rewɓe e potal njoɓdi, ina siftina walla ina winnda e jaaynde wiyeteende The New York Times . [5] [6] [7] Smith ina wallitnoo waylude kuulal jojjanɗe aadee, e hitaande 1945 o waɗi bayyinaango e Goomu Ñaawirde suudu sarɗiiji ngam ɗaɓɓude yo kuulal ngal jaɓe. Smith sankii ko ñalnde 3 suwee 1953, to wuro Windsor, to Vermont. Binndanɗe makko ina tawee e defterdu Schlesinger . == Tuugnorgal == qzk6r2sa4lsdborrwgqrhyks620q7q8 165028 165027 2026-04-17T11:34:14Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336519219|Jane Norman Smith]]" 165028 wikitext text/x-wiki '''Jane Norman Smith''' (1874-1953) ko Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade, e peewnitoowo.<ref>"Biographical Sketch of Jane Norman (Mrs. Clarence) Smith". Biographical Database of Militant Woman Suffragists, 1913-1920. Alexander Street Documents. Retrieved 13 November 2023.</ref> Smith jibinaa ko e hitaande 1874 to New Jersey. O resi ko biyeteeɗo Clarence Meserole Smith mo o dañi ɓiɓɓe 2. [1] Smith ina gollinoo e lannda debbo ngenndiijo hade mum ƴettude kuulal sappo e jeenay ngal e hitaande 1919. O woniino e fedde nde nde waɗti hakkille mum e sariyaaji ndeenka e geɗe golle. [2] E hitaande 1926, guwerneer diiwaan New York , Alfred E. Smith, toɗɗii Smith ngam lomtaade diiwaan oo e batu 10ɓo fedde hakkunde leyɗeele ngam suɓaade rewɓe yuɓɓinanoo to Pari, Farayse. [3] Smith wonnoo ko hooreejo lannda ngenndiijo debbo tuggi 1927 haa 1929. [4] Smith wonnoo ko e haalde ko fayti e wakilaagu rewɓe e potal njoɓdi, ina siftina walla ina winnda e jaaynde wiyeteende The New York Times . [5] [6] [7] Smith ina wallitnoo waylude kuulal jojjanɗe aadee, e hitaande 1945 o waɗi bayyinaango e Goomu Ñaawirde suudu sarɗiiji ngam ɗaɓɓude yo kuulal ngal jaɓe. Smith sankii ko ñalnde 3 suwee 1953, to wuro Windsor, to Vermont. Binndanɗe makko ina tawee e defterdu Schlesinger . == Tuugnorgal == 81eiru4bhgd151tq2op7vxrt2905gz9 165029 165028 2026-04-17T11:35:00Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336519219|Jane Norman Smith]]" 165029 wikitext text/x-wiki '''Jane Norman Smith''' (1874-1953) ko Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade, e peewnitoowo.<ref>"Biographical Sketch of Jane Norman (Mrs. Clarence) Smith". Biographical Database of Militant Woman Suffragists, 1913-1920. Alexander Street Documents. Retrieved 13 November 2023.</ref><ref>Cott, Nancy F. (June 1984). "Feminist Politics in the 1920s: The National Woman's Party". ''The Journal of American History''. '''71''' (1): 43–68. doi:10.2307/1899833. ISSN 0021-8723. JSTOR 1899833. Retrieved 14 November 2023.</ref> Smith jibinaa ko e hitaande 1874 to New Jersey. O resi ko biyeteeɗo Clarence Meserole Smith mo o dañi ɓiɓɓe 2. [1] Smith ina gollinoo e lannda debbo ngenndiijo hade mum ƴettude kuulal sappo e jeenay ngal e hitaande 1919. O woniino e fedde nde nde waɗti hakkille mum e sariyaaji ndeenka e geɗe golle. [2] E hitaande 1926, guwerneer diiwaan New York , Alfred E. Smith, toɗɗii Smith ngam lomtaade diiwaan oo e batu 10ɓo fedde hakkunde leyɗeele ngam suɓaade rewɓe yuɓɓinanoo to Pari, Farayse. [3] Smith wonnoo ko hooreejo lannda ngenndiijo debbo tuggi 1927 haa 1929. [4] Smith wonnoo ko e haalde ko fayti e wakilaagu rewɓe e potal njoɓdi, ina siftina walla ina winnda e jaaynde wiyeteende The New York Times . [5] [6] [7] Smith ina wallitnoo waylude kuulal jojjanɗe aadee, e hitaande 1945 o waɗi bayyinaango e Goomu Ñaawirde suudu sarɗiiji ngam ɗaɓɓude yo kuulal ngal jaɓe. Smith sankii ko ñalnde 3 suwee 1953, to wuro Windsor, to Vermont. Binndanɗe makko ina tawee e defterdu Schlesinger . == Tuugnorgal == f6467hzl63a9g38zqez46b6xmq67ox0 165030 165029 2026-04-17T11:35:39Z Sardeeq 14292 165030 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Jane Norman Smith''' (1874-1953) ko Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade, e peewnitoowo.<ref>"Biographical Sketch of Jane Norman (Mrs. Clarence) Smith". Biographical Database of Militant Woman Suffragists, 1913-1920. Alexander Street Documents. Retrieved 13 November 2023.</ref><ref>Cott, Nancy F. (June 1984). "Feminist Politics in the 1920s: The National Woman's Party". ''The Journal of American History''. '''71''' (1): 43–68. doi:10.2307/1899833. ISSN 0021-8723. JSTOR 1899833. Retrieved 14 November 2023.</ref> Smith jibinaa ko e hitaande 1874 to New Jersey. O resi ko biyeteeɗo Clarence Meserole Smith mo o dañi ɓiɓɓe 2. [1] Smith ina gollinoo e lannda debbo ngenndiijo hade mum ƴettude kuulal sappo e jeenay ngal e hitaande 1919. O woniino e fedde nde nde waɗti hakkille mum e sariyaaji ndeenka e geɗe golle. [2] E hitaande 1926, guwerneer diiwaan New York , Alfred E. Smith, toɗɗii Smith ngam lomtaade diiwaan oo e batu 10ɓo fedde hakkunde leyɗeele ngam suɓaade rewɓe yuɓɓinanoo to Pari, Farayse. [3] Smith wonnoo ko hooreejo lannda ngenndiijo debbo tuggi 1927 haa 1929. [4] Smith wonnoo ko e haalde ko fayti e wakilaagu rewɓe e potal njoɓdi, ina siftina walla ina winnda e jaaynde wiyeteende The New York Times . [5] [6] [7] Smith ina wallitnoo waylude kuulal jojjanɗe aadee, e hitaande 1945 o waɗi bayyinaango e Goomu Ñaawirde suudu sarɗiiji ngam ɗaɓɓude yo kuulal ngal jaɓe. Smith sankii ko ñalnde 3 suwee 1953, to wuro Windsor, to Vermont. Binndanɗe makko ina tawee e defterdu Schlesinger . == Tuugnorgal == 8hy15aroxh9ik36mhksllvvctwe185u Yarde Molly 0 40227 165031 2026-04-17T11:37:26Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328386615|Molly Yard]]" 165031 wikitext text/x-wiki '''Mary Alexander "Molly" Yard''' (6 sulyee 1912 &#x2013; 21 suwee 2005) ko debbo Ameriknaajo, daraniiɗo [[Feminism|rewɓe]] e renndo, gonnooɗo hooreejo go’aɓo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) tuggi 1987 haa 1991, ko o jokkondiral hakkunde rewɓe e mbaydi ɗiɗmiri . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == O jibinaa ko to Shanghai, [[Ciina|Siin]], ɓiɗɗo debbo tataɓo e misiyoŋaaji Metodist . Caggal jibineede makko, sehil baaba makko Sinuwaa gooto rokki mo "taƴre njamndi, ngam weltinde mo wonde ɓiɗɗo debbo tataɓo 'mo alaa nafoore'". O mawni ko to Chengdu, Sichuan haa o dañi duuɓi 13, nde ɓesngu makko ummii to Amerik, o hoɗi to Connecticut . <ref name=":0" /> <ref name=":2" /> Jibnaaɓe makko ina cemmbina mo ngam yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde, haa teeŋti e yumma makko, mo o dañaani fartaŋŋe. <ref name=":2" /> O heɓi bak makko ko e hitaande 1933 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Swarthmore, o heɓi dipoloma makko ko faati e ganndal politik. Nde o woni to Swarthmore, o ardii eɓɓaande jaɓnde ngam ittude sororities e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam jaabaade sororities (ina heen sorority Yard, Kappa Alpha Theta, e sorority mawniiko debbo, Chi Omega ) salaade naatde e almudɓe yahuud en haɗaama naatde e sorority makko. == Fuɗɗoode golle e politik == O wonti golloowo e politik lannda Demokaraasi, e nder kitaale 1940 e puɗal kitaale 1950 o gollodii e fedde Clark-Dilworth ngam ittude masiŋ wuro Philadelphia . Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, o golliima e kampaañ Helen Gahagan Douglas mo o dañaani nafoore ngam suɓaade hooreejo leydi Amerik ngam haɓaade Richard Nixon, depitee hitaande ɗiɗmere, ngam haɓaade Gahagan Douglas to [[Çalifonia|Kaliforni]] . O ummiima Pittsburgh e hitaande 1953, ɗo o golli e kampaañ guwerneer mo meer David L. Lawrence e hitaande 1958, o ardii kampaañ suɓngo hooreejo leydi Pennsylvania hirnaange, hono John F. Kennedy e hitaande 1960 e George McGovern e hitaande 1972 Noddaango Demokaraat en to Kongres, o woniino hooreejo gooto e Meer Joseph M. Barr e kampaañ Senaa Amerik mo heɓaani nafoore e hitaande 1976. E hitaande 1963, Yard woni yuɓɓinoowo Pennsylvanie hirnaange ngam waɗde marse e Wasinton . E hitaande 1964, o ardii seppooji nokkuuji ɗii ngam yiɗde ƴettude sariya jojjanɗe aadee . O waɗii doggol ngol o heɓaani ngam suɓaade hooreejo leydi ndi, o woniino kanndidaa to Pittsburgh, Ward 14 e hitaande 1964. Ko jiidaa e golle makko politik, o wallitii e sosde Ameriknaaɓe ngam Demokaraasi (ADA), fedde ɓurnde ɓooyde e Amerik, fedde nde wonaa laamuyankoore, e fedde nde wonaa laamuyankoore 14th Ward to Pittsburgh. Ko kanko kadi woni binndoowo fedde ndee e hooreejo ngenndiijo fedde janngooɓe Amerik . == Golle e nder Fedde Ngenndiire Rewɓe == O wonti golloowo e NOW nde o woni hoɗnooɗo e nokku biyeteeɗo Squirrel Hill to Pittsburgh e hitaande 1974, o naati e gollordu ngenndi e hitaande 1978 e nder kampaañ mo o dañaani ngam jaɓde kuule potal hakkeeji (ERA), o golliima no lobbyist to Washington ko ɓuri miliyoŋaaji $1 lanyugo. Architecte mawɗo e ajendaaji politik e sariyaaji NOW, o woniino tergal mawngal e nder Goomu Golle Politik NOW tuggi 1978 haa 1984. Ko o gardiiɗo politik NOW tuggi 1985 haa 1987, o woniino golloowo e kampaañ 1986 ngam haɓaade laamu, ngam defe Masasuset, Islaam Rode e Oregon . O fooli Noreen Connell e woote gardagol leydi 1987 JOONI. Nde o heɓi laamu e lewru ut, o huniima waɗde fedde ndee ɓurnde yiyeede e golloraade ngam foolde noddaango hooreejo leydi Reagan, ñaawoowo biyeteeɗo Robert H. Bork to Ñaawirde Toownde Amerik, nde Senaa Amerik salii. Yard ɗaɓɓiri hooreejo leydi ndi hono Ronald Reagan yo woppu laamu sabu haala Iraan e Contra . [1] E lewru suwee, o nanngaa ko juuti e nder seppo NOW ngo aldaa e fitinaaji to Ammbasadeer Vatikan to Washington, DC ngam jaabaade darnde Egliis Katolik ko fayti e reentaade jibinannde, ruttaade e rewɓe, e jokkere enɗam. [2] Yard hollitii miñi mum biyeteeɗo Lou Harris « ngam anndude njeñtudi woote ɗee e jinnaaɓe », ɗum addani Harris hollirde ŋakkeende jinnaaɓe e woote. E lewru abriil 1989, o walli e nawde bannge marse ngam potal rewɓe / nguurndam rewɓe, mo 600 000 seppooɓe ngari to Washington ngam wallitde hakkeeji ruttaade e ERA. Terɗe NOW ɓeydiima gila e 80 000 haa 250 000 e nder duuɓi gardagol makko e bidsee mum hitaande kala ɓeydiima fotde 70%, haa 10 miliyoŋ dolaar. Ko o hooreejo NOW, o salii naatgol Amerik e wolde Golf Persik, o wiyi Ameriknaaɓe fotaani haɓaade « laamuuji leƴƴi » to [[Kuwait|Kuwoyt]] e [[Aarabe Sawdiyanke|Arabi Sawdit]] ɗi kaɗata hakkeeji rewɓe. Yard woppi golle e hitaande 1991 caggal nde o heɓi rafi mboros e lewru mee ndeen hitaande. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 41zz4865r7pl4ihlibyl5ypdz41l3ld 165032 165031 2026-04-17T11:37:48Z Sardeeq 14292 165032 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mary Alexander "Molly" Yard''' (6 sulyee 1912 &#x2013; 21 suwee 2005) ko debbo Ameriknaajo, daraniiɗo [[Feminism|rewɓe]] e renndo, gonnooɗo hooreejo go’aɓo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) tuggi 1987 haa 1991, ko o jokkondiral hakkunde rewɓe e mbaydi ɗiɗmiri . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == O jibinaa ko to Shanghai, [[Ciina|Siin]], ɓiɗɗo debbo tataɓo e misiyoŋaaji Metodist . Caggal jibineede makko, sehil baaba makko Sinuwaa gooto rokki mo "taƴre njamndi, ngam weltinde mo wonde ɓiɗɗo debbo tataɓo 'mo alaa nafoore'". O mawni ko to Chengdu, Sichuan haa o dañi duuɓi 13, nde ɓesngu makko ummii to Amerik, o hoɗi to Connecticut . <ref name=":0" /> <ref name=":2" /> Jibnaaɓe makko ina cemmbina mo ngam yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde, haa teeŋti e yumma makko, mo o dañaani fartaŋŋe. <ref name=":2" /> O heɓi bak makko ko e hitaande 1933 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Swarthmore, o heɓi dipoloma makko ko faati e ganndal politik. Nde o woni to Swarthmore, o ardii eɓɓaande jaɓnde ngam ittude sororities e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam jaabaade sororities (ina heen sorority Yard, Kappa Alpha Theta, e sorority mawniiko debbo, Chi Omega ) salaade naatde e almudɓe yahuud en haɗaama naatde e sorority makko. == Fuɗɗoode golle e politik == O wonti golloowo e politik lannda Demokaraasi, e nder kitaale 1940 e puɗal kitaale 1950 o gollodii e fedde Clark-Dilworth ngam ittude masiŋ wuro Philadelphia . Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, o golliima e kampaañ Helen Gahagan Douglas mo o dañaani nafoore ngam suɓaade hooreejo leydi Amerik ngam haɓaade Richard Nixon, depitee hitaande ɗiɗmere, ngam haɓaade Gahagan Douglas to [[Çalifonia|Kaliforni]] . O ummiima Pittsburgh e hitaande 1953, ɗo o golli e kampaañ guwerneer mo meer David L. Lawrence e hitaande 1958, o ardii kampaañ suɓngo hooreejo leydi Pennsylvania hirnaange, hono John F. Kennedy e hitaande 1960 e George McGovern e hitaande 1972 Noddaango Demokaraat en to Kongres, o woniino hooreejo gooto e Meer Joseph M. Barr e kampaañ Senaa Amerik mo heɓaani nafoore e hitaande 1976. E hitaande 1963, Yard woni yuɓɓinoowo Pennsylvanie hirnaange ngam waɗde marse e Wasinton . E hitaande 1964, o ardii seppooji nokkuuji ɗii ngam yiɗde ƴettude sariya jojjanɗe aadee . O waɗii doggol ngol o heɓaani ngam suɓaade hooreejo leydi ndi, o woniino kanndidaa to Pittsburgh, Ward 14 e hitaande 1964. Ko jiidaa e golle makko politik, o wallitii e sosde Ameriknaaɓe ngam Demokaraasi (ADA), fedde ɓurnde ɓooyde e Amerik, fedde nde wonaa laamuyankoore, e fedde nde wonaa laamuyankoore 14th Ward to Pittsburgh. Ko kanko kadi woni binndoowo fedde ndee e hooreejo ngenndiijo fedde janngooɓe Amerik . == Golle e nder Fedde Ngenndiire Rewɓe == O wonti golloowo e NOW nde o woni hoɗnooɗo e nokku biyeteeɗo Squirrel Hill to Pittsburgh e hitaande 1974, o naati e gollordu ngenndi e hitaande 1978 e nder kampaañ mo o dañaani ngam jaɓde kuule potal hakkeeji (ERA), o golliima no lobbyist to Washington ko ɓuri miliyoŋaaji $1 lanyugo. Architecte mawɗo e ajendaaji politik e sariyaaji NOW, o woniino tergal mawngal e nder Goomu Golle Politik NOW tuggi 1978 haa 1984. Ko o gardiiɗo politik NOW tuggi 1985 haa 1987, o woniino golloowo e kampaañ 1986 ngam haɓaade laamu, ngam defe Masasuset, Islaam Rode e Oregon . O fooli Noreen Connell e woote gardagol leydi 1987 JOONI. Nde o heɓi laamu e lewru ut, o huniima waɗde fedde ndee ɓurnde yiyeede e golloraade ngam foolde noddaango hooreejo leydi Reagan, ñaawoowo biyeteeɗo Robert H. Bork to Ñaawirde Toownde Amerik, nde Senaa Amerik salii. Yard ɗaɓɓiri hooreejo leydi ndi hono Ronald Reagan yo woppu laamu sabu haala Iraan e Contra . [1] E lewru suwee, o nanngaa ko juuti e nder seppo NOW ngo aldaa e fitinaaji to Ammbasadeer Vatikan to Washington, DC ngam jaabaade darnde Egliis Katolik ko fayti e reentaade jibinannde, ruttaade e rewɓe, e jokkere enɗam. [2] Yard hollitii miñi mum biyeteeɗo Lou Harris « ngam anndude njeñtudi woote ɗee e jinnaaɓe », ɗum addani Harris hollirde ŋakkeende jinnaaɓe e woote. E lewru abriil 1989, o walli e nawde bannge marse ngam potal rewɓe / nguurndam rewɓe, mo 600 000 seppooɓe ngari to Washington ngam wallitde hakkeeji ruttaade e ERA. Terɗe NOW ɓeydiima gila e 80 000 haa 250 000 e nder duuɓi gardagol makko e bidsee mum hitaande kala ɓeydiima fotde 70%, haa 10 miliyoŋ dolaar. Ko o hooreejo NOW, o salii naatgol Amerik e wolde Golf Persik, o wiyi Ameriknaaɓe fotaani haɓaade « laamuuji leƴƴi » to [[Kuwait|Kuwoyt]] e [[Aarabe Sawdiyanke|Arabi Sawdit]] ɗi kaɗata hakkeeji rewɓe. Yard woppi golle e hitaande 1991 caggal nde o heɓi rafi mboros e lewru mee ndeen hitaande. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 90hcvwrmrgfhnx3kzp5tlbttfjlejtz Marijen Valiket 0 40228 165033 2026-04-17T11:39:10Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346130416|Marigene Valiquette]]" 165033 wikitext text/x-wiki '''Marigene Gertrude Valiquette''' (22 ut 1924 – 6 ut 2024) ko politikyanke Ameriknaajo, jeyaaɗo e Asaambele ngenndi Ohio . O golliima duuɓi 24 jokkondirɗi e nder suudu sarɗiiji leydi ndii, ko adii fof ko o tergal e suudu sarɗiiji leydi Ohio, o fuɗɗii ko e hitaande 1963, caggal ɗuum o woni tergal e suudu sarɗiiji leydi Ohio, tuggi 1969 haa 1986. == Kugal == E nder hitaande tataɓere jaŋde makko sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toledo, Valiquette wonti gardiiɗo sariya to Ñaawirde Geraldine Macelwane e hitaande 1959 caggal nde o dañii heen doole ngam suɓaade hooreejo wuro. Ko ɓuri heewde e duuɓi 18 ɗi o woni senaateer dowla, ko Valiquette tan woni senaateer debbo e laamu. O wonti hooreejo Goomu Ñaawirde e hitaande 1971 ; caggal ɗuum o ardii Goomu Etikaaji. <ref name="OhioStatehouse" /> E nder yonta e kitaale 1980 nde lannda Demokaraasi wonnoo e ko ɓuri heewde, o woniino tergal ranndo e nder Goomu kaalis e Goomu kuule. <ref name="OhioStatehouse" /> == Ballal ngam waylude kuule potal hakkeeji == Valiquette waɗii darnde tiiɗnde e heɓde Ohio ngam jaɓde ERA, o daranii ɗum rewrude e suudu sarɗiiji leydi ndii. === Puɗɗagol kitaale 1970 === E fuɗɗoode kitaale 1970, nde o woni senaateer dowla, Valiquette ina ɗaɓɓi no feewi nde Ohio ƴettata kuulal ngam haɓaade potal hakkeeji (ERA), kuulal ngal ɓe ciifi ngam waylude doosɗe leydi Amerik, tawi faandaare mum ko dañde potal hakkeeji rewɓe. ==== 1972 ==== E hitaande 1972, Valiquette golliima e nder senaa Ohio ngam haɓaade waylo-waylo ngoo kono hollitii mettere mum e « ŋakkeende yarlitaare » e gollodiiɓe mum. ==== 1973 ==== E hitaande 1973, Valiquette ina joginoo darnde tiiɗnde e politik, ina golloo ngam jaɓde ERA. E lewru Yarkomaa, o haali e yeewtere ERA nde Diisnondiral Cincinnati e dow Dowla Rewɓe kam e Kawtal Rewɓe Campus yuɓɓini. [1] Golle ɗee mbaɗaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cincinnati. E wiyde jaaynde Cincinnati Enquirer, Valiquette wiyi e nder batu nguu, "miɗo anndi ko woni debbo gooto golloowo. Kono mi waɗtaama fotde, mi jibinaama fotde, ko njiɗ-mi tan ko hakke am e sariya." [1] E oon hitaande kadi, Valiquette ƴetti konngol e nder jaayɗe ina ɗaɓɓi nde kuulal ngal ƴettata, o wiyi « ko njangu e dow bastion cakkitiiɗo oo, mo limtaaka e nder kuulal men jojjanɗe aadee ». ==== 1974 ==== E lewru feebariyee 1974, Ohio wonti dowla 33ɓo ngam jaɓde ERA. == Nguurndam neɗɗo == Valiquette ko katolik dewondirɗo, o teskiima rewɓe rewɓe jannginooɓe mo e duuɓi makko gadani, hono yoga e yimɓe ɓurɓe teeŋtude e nguurndam makko. E hitaande 1985 e 1986, Valiquette woppaani Senaa Ohio fotde lebbi keewɗi ko ɗum joofni golle makko. Abseeji ɗii ko maayɗeele ɓesngu e caɗeele kaalis. E hitaande 1978, o naati e suudu mawndu rewɓe Ohio . O sankii ko ñalnde 6 ut 2024, tawi omo yahra e duuɓi 99. == Tuugnorgal == {{Reflist}} [[Category:Pages with unreviewed translations]] eds9fwqzkuiipdncw0lqvet5e350l3t 165034 165033 2026-04-17T11:39:27Z Sardeeq 14292 165034 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Marigene Gertrude Valiquette''' (22 ut 1924 – 6 ut 2024) ko politikyanke Ameriknaajo, jeyaaɗo e Asaambele ngenndi Ohio . O golliima duuɓi 24 jokkondirɗi e nder suudu sarɗiiji leydi ndii, ko adii fof ko o tergal e suudu sarɗiiji leydi Ohio, o fuɗɗii ko e hitaande 1963, caggal ɗuum o woni tergal e suudu sarɗiiji leydi Ohio, tuggi 1969 haa 1986. == Kugal == E nder hitaande tataɓere jaŋde makko sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toledo, Valiquette wonti gardiiɗo sariya to Ñaawirde Geraldine Macelwane e hitaande 1959 caggal nde o dañii heen doole ngam suɓaade hooreejo wuro. Ko ɓuri heewde e duuɓi 18 ɗi o woni senaateer dowla, ko Valiquette tan woni senaateer debbo e laamu. O wonti hooreejo Goomu Ñaawirde e hitaande 1971 ; caggal ɗuum o ardii Goomu Etikaaji. <ref name="OhioStatehouse" /> E nder yonta e kitaale 1980 nde lannda Demokaraasi wonnoo e ko ɓuri heewde, o woniino tergal ranndo e nder Goomu kaalis e Goomu kuule. <ref name="OhioStatehouse" /> == Ballal ngam waylude kuule potal hakkeeji == Valiquette waɗii darnde tiiɗnde e heɓde Ohio ngam jaɓde ERA, o daranii ɗum rewrude e suudu sarɗiiji leydi ndii. === Puɗɗagol kitaale 1970 === E fuɗɗoode kitaale 1970, nde o woni senaateer dowla, Valiquette ina ɗaɓɓi no feewi nde Ohio ƴettata kuulal ngam haɓaade potal hakkeeji (ERA), kuulal ngal ɓe ciifi ngam waylude doosɗe leydi Amerik, tawi faandaare mum ko dañde potal hakkeeji rewɓe. ==== 1972 ==== E hitaande 1972, Valiquette golliima e nder senaa Ohio ngam haɓaade waylo-waylo ngoo kono hollitii mettere mum e « ŋakkeende yarlitaare » e gollodiiɓe mum. ==== 1973 ==== E hitaande 1973, Valiquette ina joginoo darnde tiiɗnde e politik, ina golloo ngam jaɓde ERA. E lewru Yarkomaa, o haali e yeewtere ERA nde Diisnondiral Cincinnati e dow Dowla Rewɓe kam e Kawtal Rewɓe Campus yuɓɓini. [1] Golle ɗee mbaɗaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cincinnati. E wiyde jaaynde Cincinnati Enquirer, Valiquette wiyi e nder batu nguu, "miɗo anndi ko woni debbo gooto golloowo. Kono mi waɗtaama fotde, mi jibinaama fotde, ko njiɗ-mi tan ko hakke am e sariya." [1] E oon hitaande kadi, Valiquette ƴetti konngol e nder jaayɗe ina ɗaɓɓi nde kuulal ngal ƴettata, o wiyi « ko njangu e dow bastion cakkitiiɗo oo, mo limtaaka e nder kuulal men jojjanɗe aadee ». ==== 1974 ==== E lewru feebariyee 1974, Ohio wonti dowla 33ɓo ngam jaɓde ERA. == Nguurndam neɗɗo == Valiquette ko katolik dewondirɗo, o teskiima rewɓe rewɓe jannginooɓe mo e duuɓi makko gadani, hono yoga e yimɓe ɓurɓe teeŋtude e nguurndam makko. E hitaande 1985 e 1986, Valiquette woppaani Senaa Ohio fotde lebbi keewɗi ko ɗum joofni golle makko. Abseeji ɗii ko maayɗeele ɓesngu e caɗeele kaalis. E hitaande 1978, o naati e suudu mawndu rewɓe Ohio . O sankii ko ñalnde 6 ut 2024, tawi omo yahra e duuɓi 99. == Tuugnorgal == {{Reflist}} [[Category:Pages with unreviewed translations]] fk465eawhohryl1q48rbg04d6q49wqk Penny Virginie 0 40229 165035 2026-04-17T11:40:27Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348474445|Virginia Penny]]" 165035 wikitext text/x-wiki '''Virginia Penny''' (18 lewru Yarkomaa 1826 – 4 Abriil 1913) ko neɗɗo ƴellitoowo renndo e faggudu, ko kanko woni gadano janngude luumooji golle rewɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e nder Orop. Defte makko ko ballal teeŋtungal wonande terɗe fedde ganndal renndo Amerik keso sosaande . O woniino kadi gardiiɗo gadano fedde rewɓe Ameriknaaɓe hade makko ɓeydaade naatde e yuɓɓo senndikaaji gollotooɓe e dogginde fedde makko gollorde rewɓe. == Nguurndam gadano e golle baylugol == Ɓiɗɗo debbo mawɗo Rachel Ruble e William Penny mo Louisville , jibinaa ko ñalnde 18 lewru Yarkomaa 1826, e nder galle jom maccuɓe. Baaba makko wonnoo ko diisneteeɗo wuro ngoo, kadi o wonnoo ko e sosde banke Louisville. Ko famɗi fof tato e nder miñiraaɓe makko nayo ɓee mbaɗii darnde mawnde e nguurndam makko caggal ɗuum : * William - heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisville e hitaande 1872, o maayi ko e galle makko to Brooklyn, New York ñalnde 21 lewru bowte hitaande 1914, tawi omo yahra e duuɓi 83 * Alexander - kadi ko doktoor, o hoɗi ko e ngesa sara Louisville e yumma makko caggal maayde baaba makko, o maayi ko e lewru desaambar 1876 * Icilius - golliima e ndema to Alton, Illinois, ɗo o tooñaa, o maayi nde miñiiko debbo tawi mo toon e kitaale 1880 <ref name="broadside" /> Caggal nde o tawtoraama duuɓi ɗiɗi, Penny heɓi bak mum e hitaande 1845 to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Steubenville, ngal Presbiteriyankooɓe to Ohio njiimi. O jannginii toon, to Illinois e Kentucky ; e o woni hooreejo fedde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Van Rensselaer to Missouri. E darorɗe kitaale 1850, o yahiino e gure mawɗe keewɗe e nder Amerik ngam janngude golle rewɓe e o huutoriima defte ngam heɓde humpitooji ko faati e rewɓe Orop. O hoɗi ko to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] tuggi 1859 haa 1861 ngam timminde wiɗtooji makko e yaltinde ko wonti bayyinaango adanngo hol golle ɗe rewɓe udditanaa e hol njoɓdi ɓe mbaawi dañde. Penny huutoriima feere wiɗto njuɓɓudi ngam yeewtidde e ujunnaaje ujunnaaje gollotooɓe e gollotooɓe. O huutoriima yeewtere hakkunde yimɓe kam e naamne wiɗto ɗe o waɗata e mail, o joofniri ko 533 limto e nder deftere makko adannde ndee: ''No rewɓe mbaawirta dañde kaalis e nder dewgal walla e nder dewgal, e nder denndaangal fannuuji naalankaagal e gannde, e nder golle, e nder njulaagu, e nder golle ndema e golle masiŋaaji'' (Philadelphia16a,2). Deftere makko keeriinde ndee ko nde adannde e sifaa mum, nde hollirta wonaa tan sifaaji golle ɗe rewɓe ngollotonoo e oon sahaa, kono kadi ko ɗe, sabu ŋakkeende nguura, mbaawnoo golloraade kono ɗe ngollaaka e nder keewal. Binndanɗe makko tiitooɗe jahduɗe e doggol golle ɗee ina mbaɗi heen ƴeewndo makko e batte golle ɗee e cellal gollotooɓe mum, njoɓdi tippudi (e ceertugol jinnaaɓe), njuuteendi ñalawma golle, kam e mbaawkaaji e njuuteendi heblo wonande sifaa golle keeriiɗo. Heɗtiiɓe deftere ndee, rewɓe yiɗɓe golle, ina cemmbina ngam ƴeewtaade laabi ɗi ɓe mbaawi huutoraade ngam waawde golloraade golle, tawa kadi ɓe ngoppataa so ɓe puɗɗiima ruttaade sabu njiyaagu. E fawaade e ŋakkeende yeeyde deftere Penny (nde o yaltini e hoore makko e huutoraade ndonu makko), nde yaajnaaka no feewi. Hitaande rewtunde ndee, o soodi nate binndaaɗe ɗee e hakkeeji makko e deftere makko, o soodi ɗum e bayyinoowo keso, fotde 100 dolaar. [1] Walker, Wise e Company to Boston njaltinii nde e hitaande 1863 e tiitoonde hesere: Golle rewɓe: Siklopediya golle debbo . Ndee ɗoo deftere ina yaaji, ina ƴeewtee e nder golle binndol ganndal kam e nder golle binndol kuuɓtodinɗe (ƴeew yeru ƴeewndo Burwell N. Carter mo Williamstown, Kentucky e nder deftere mum wiyeteende The Land We Love (Aout, 1867)). [2] E nder yeewtere makko e deftere makko nde o winndi e hitaande 1863, o winndii : == Tuugnorgal == euz5mcmtkhhpexv70zrorunte11yge1 165036 165035 2026-04-17T11:40:44Z Sardeeq 14292 165036 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Virginia Penny''' (18 lewru Yarkomaa 1826 – 4 Abriil 1913) ko neɗɗo ƴellitoowo renndo e faggudu, ko kanko woni gadano janngude luumooji golle rewɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e nder Orop. Defte makko ko ballal teeŋtungal wonande terɗe fedde ganndal renndo Amerik keso sosaande . O woniino kadi gardiiɗo gadano fedde rewɓe Ameriknaaɓe hade makko ɓeydaade naatde e yuɓɓo senndikaaji gollotooɓe e dogginde fedde makko gollorde rewɓe. == Nguurndam gadano e golle baylugol == Ɓiɗɗo debbo mawɗo Rachel Ruble e William Penny mo Louisville , jibinaa ko ñalnde 18 lewru Yarkomaa 1826, e nder galle jom maccuɓe. Baaba makko wonnoo ko diisneteeɗo wuro ngoo, kadi o wonnoo ko e sosde banke Louisville. Ko famɗi fof tato e nder miñiraaɓe makko nayo ɓee mbaɗii darnde mawnde e nguurndam makko caggal ɗuum : * William - heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisville e hitaande 1872, o maayi ko e galle makko to Brooklyn, New York ñalnde 21 lewru bowte hitaande 1914, tawi omo yahra e duuɓi 83 * Alexander - kadi ko doktoor, o hoɗi ko e ngesa sara Louisville e yumma makko caggal maayde baaba makko, o maayi ko e lewru desaambar 1876 * Icilius - golliima e ndema to Alton, Illinois, ɗo o tooñaa, o maayi nde miñiiko debbo tawi mo toon e kitaale 1880 <ref name="broadside" /> Caggal nde o tawtoraama duuɓi ɗiɗi, Penny heɓi bak mum e hitaande 1845 to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Steubenville, ngal Presbiteriyankooɓe to Ohio njiimi. O jannginii toon, to Illinois e Kentucky ; e o woni hooreejo fedde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Van Rensselaer to Missouri. E darorɗe kitaale 1850, o yahiino e gure mawɗe keewɗe e nder Amerik ngam janngude golle rewɓe e o huutoriima defte ngam heɓde humpitooji ko faati e rewɓe Orop. O hoɗi ko to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] tuggi 1859 haa 1861 ngam timminde wiɗtooji makko e yaltinde ko wonti bayyinaango adanngo hol golle ɗe rewɓe udditanaa e hol njoɓdi ɓe mbaawi dañde. Penny huutoriima feere wiɗto njuɓɓudi ngam yeewtidde e ujunnaaje ujunnaaje gollotooɓe e gollotooɓe. O huutoriima yeewtere hakkunde yimɓe kam e naamne wiɗto ɗe o waɗata e mail, o joofniri ko 533 limto e nder deftere makko adannde ndee: ''No rewɓe mbaawirta dañde kaalis e nder dewgal walla e nder dewgal, e nder denndaangal fannuuji naalankaagal e gannde, e nder golle, e nder njulaagu, e nder golle ndema e golle masiŋaaji'' (Philadelphia16a,2). Deftere makko keeriinde ndee ko nde adannde e sifaa mum, nde hollirta wonaa tan sifaaji golle ɗe rewɓe ngollotonoo e oon sahaa, kono kadi ko ɗe, sabu ŋakkeende nguura, mbaawnoo golloraade kono ɗe ngollaaka e nder keewal. Binndanɗe makko tiitooɗe jahduɗe e doggol golle ɗee ina mbaɗi heen ƴeewndo makko e batte golle ɗee e cellal gollotooɓe mum, njoɓdi tippudi (e ceertugol jinnaaɓe), njuuteendi ñalawma golle, kam e mbaawkaaji e njuuteendi heblo wonande sifaa golle keeriiɗo. Heɗtiiɓe deftere ndee, rewɓe yiɗɓe golle, ina cemmbina ngam ƴeewtaade laabi ɗi ɓe mbaawi huutoraade ngam waawde golloraade golle, tawa kadi ɓe ngoppataa so ɓe puɗɗiima ruttaade sabu njiyaagu. E fawaade e ŋakkeende yeeyde deftere Penny (nde o yaltini e hoore makko e huutoraade ndonu makko), nde yaajnaaka no feewi. Hitaande rewtunde ndee, o soodi nate binndaaɗe ɗee e hakkeeji makko e deftere makko, o soodi ɗum e bayyinoowo keso, fotde 100 dolaar. [1] Walker, Wise e Company to Boston njaltinii nde e hitaande 1863 e tiitoonde hesere: Golle rewɓe: Siklopediya golle debbo . Ndee ɗoo deftere ina yaaji, ina ƴeewtee e nder golle binndol ganndal kam e nder golle binndol kuuɓtodinɗe (ƴeew yeru ƴeewndo Burwell N. Carter mo Williamstown, Kentucky e nder deftere mum wiyeteende The Land We Love (Aout, 1867)). [2] E nder yeewtere makko e deftere makko nde o winndi e hitaande 1863, o winndii : == Tuugnorgal == r7gf06kv98gmlq1w3s736gc70s6xr6l Lukeresiya Mott 0 40230 165037 2026-04-17T11:42:06Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1349243062|Lucretia Mott]]" 165037 wikitext text/x-wiki '''Lucretia Mott''' (jibinaa ko '''Coffin''' ; 3 lewru Yarkoma 1793 – 11 Noowammbar 1880) ko Ameriknaajo biyeteeɗo Quaker, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, daraniiɗo waylude renndo . O sosiino miijo waylude ngonka rewɓe e nder renndo nde o woni e nder rewɓe woppitiiɓe e nder batu winndereewu haɓaade maccungaagu yuɓɓinaangu to Londres e hitaande 1840. E hitaande 1848, o noddaama e Jane Hunt e batu ngu ardinoo batu renndo gadano ko fayti e hakkeeji rewɓe, batu Favenca the Favens Senngooji ɗii mbinndaama. Baawɗe makko haalde mbaɗti mo abolitioniste, feministe, e reformiste teeŋtuɗo ; o wonnoo ko waajotooɗo Quaker gila e fuɗɗoode mawngu makko. O wiyi yo ɓaleeɓe, worɓe e rewɓe fof, ndokke hakke woote (suffrage). Galle makko, e jom suudu makko hooreejo Quaker James Mott wonnoo ko nokku ɗo o jooɗii e laawol laana njoorndi les leydi . Mott walli ngam sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara rewɓe to Pennsylvania e duɗal jaaɓi haaɗtirde Swarthmore e mooftude kaalis ngam wallitde duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to Philadelphia . O wonii neɗɗo mawɗo e nder dille peewnitgol haa o maayi e hitaande 1880. Nokku saraaji hoɗorde makko juutnde e nder wuro Cheltenham, hannde ina wiyee La Mott, ngam teddinde mo. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Lucretia Coffin jibinaa ko ñalnde 3 lewru bowte hitaande 1793, to Nantucket, ɓiɗɗo ɗiɗaɓo Anna Folger e Thomas Coffin. {{Sfn|Faulkner|2011}} Baaba makko, hono Kapiteen Thomas Coffin, ko iwdi gooto e soodooɓe adanɓe e duunde Nantucket , o jokki golle baaba makko, hono njulaagu baleeji. Yumma makko ina joginoo njulaagu galle, ina yeeyda to Boston ngam soodde marsandiis ngam soodde nebam e buubaaji ummoriiɗi e duunde ndee. <ref name="CT-obit" /> Lucretia ina heewi dogde golle tokoose ngam yumma mum, ina ƴakka laana ndiwoowa ngam heɓde kaɓirɗe e ballal ngam ɓesngu mum. E nder yumma makko, o woniino iwdi Peter Folger, misioneer to Nantucket e cakkital kitaale 1600. {{Sfn|Faulkner|2011}} Koɗo makko ko Benjamin Franklin, gooto e Framers doosɗe leydi, banndiraaɓe Folger woɗɓe ko Tories, ɓeen heddiiɓe e hoolaare laamu Angalteer e sahaa njiimaandi Amerik. {{Sfn|Faulkner|2011}} E hitaande 1803, tawi omo yahra e duuɓi 10, baaba makko ummii galle Coffin, fayti Boston ngam wontude njulaagu. [1] O neldaa ko e duuɓi 13 to Duɗal Nine Partners, to diiwaan Dutchess, to New York, ngal Fedde Sehilaaɓe (Quakers) ardii. [1] James Mott, gardinooɗo jom suudu makko, ko jannginoowo makko toon. [2] Nde o heɓi duuɓi 15, o wonti jannginoowo toon caggal nde o heɓi bak makko [2] [1] o anndi wonde jannginooɓe worɓe e nder duɗal ngal ina njoɓee no feewi ko ɓuri gollotooɓe rewɓe, ɗum noon ina huɓɓi nafoore makko e hakkeeji rewɓe . [1] O yiɗiino kadi haɓaade maccuɗaagu gila omo woni cukalel. [2] Caggal nde ɓesngu makko ummii Filadelfi e hitaande 1809, [1] kanko e James Mott ɓe ndewi [1] e hitaande 1810. [3] James wonti njulaagu e nder wuro ngo. [3] == Nguurndam neɗɗo == [[File:Lucretia_and_James_Mott.jpg|alt=Daguerreotype portrait of Lucretia and James Mott sitting together|thumb|James e Lukeresiya Mott, hitaande 1842]] Ñalnde 10 abriil 1811, Lucretia Coffin resi James Mott to batu Pine Street to Filadelfi . {{Sfn|Faulkner|2011}} James ko jom ngalu Quaker <ref name="papers" /> mo o renndini nafooje makko e haɓaade maccungaagu, o walli hakkeeji rewɓe, o walli sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde Swarthmore . Ɓe njibini sukaaɓe njeegomo, njoyo e maɓɓe mbaɗti mawnude. Mott sankii ko ñalnde 11 noowammbar 1880, e rafi ɓuuɓɗo to galle mum, to Roadside, {{Sfn|Faulkner|2011}} e nder diiwaan ganndiraaɗo hannde La Mott, to Cheltenham, to Pennsylvania . O wirnaa ko e nokku wirwirnde Fair Hill, nokku wirwirnde Quaker en to Fuɗnaange Filadelfi. {{Sfn|Faulkner|2011}} E wirwirnde makko, silsil juutɗo waɗi. Nde loppiti nde goɗɗo naamndii, "Moy waawi haalde? Waajoowo oo maayii." == Ministeer == E hitaande 1821, tawi omo yahra e duuɓi 28, Mott anndiraa ko Batu Sehilaaɓe makko ( "recorded" ) wonde jaagorde. {{Sfn|Faulkner|2011}} E oon sahaa o waajiima ko famɗi fof duuɓi tati. {{Efn|''Women of the Century'' (1893) states that she became a minister in 1818.<ref name="Wikisource" />}} O ciimtii miijo makko o wiyi : "Miɗo yiɗi moƴƴere sahaa kala, e nder cukaagu am miɗo yiɗi waɗde ko moƴƴi, mi alaa hoolaare e miijo ngo yimɓe fof keɓata e bonanndeeji aadee." Mott yahri ko e nder leyɗeele dentuɗe Amerik fof — Angalteer keso, Nuwel York, Pensilvaani, Virgini, Maryland, Ohio, e Indiyana — haa Angalteer. {{Sfn|Bacon|1989}} Ko seeɗa e oon sahaa, Mott ina jeyaa e fedde rewɓe ɓe ngonaa dewbo e dewbo, ina heen Jane Fenn Hoskens e Elizabeth Fry, yahooɓe e nder golle maɓɓe Quaker. {{Sfn|Bacon|1989}} O siforaama wonde debbo "jikku neɗɗaŋke e laaɓɗo, jogiiɗo doole jikku mawɗe." <ref name="Wikisource" /> Waajuuji makko teeŋtinii annoore ndernderiire Quaker walla woodgol Diine e nder kala neɗɗo, hono no Elias Hicks waajiri nii. Mott e gorko mum ndewi ko e diine Hicks, ɗum wonti ko ɓuri teeŋtude e luural hakkunde Quakers en, ɓe peccii e Hicksite walla Orthodox. {{Sfn|Bacon|1989}} Ko ɗum waɗi Mott woniino gardiiɗo batu hitaandeejo Philadelphia, o yahdi e golle Hicksite. Hicksite en, woni caltal liberal en, ina mbiyatnoo sahaa e sahaa fof ko Quaker en Unitarien en . <ref name="CT-obit" /> Hicksite en ɓuri waawde jeyeede e sahaaji mbayliigu renndo, ina jeyaa heen abolitionism e hare ngam hakkeeji rewɓe. Sehilaaɓe Hicksite woɗɓe ko Susan B. Antoni e [[Alisa Pool|Alice Paul]] . {{Sfn|Bacon|1989}} Waajuuji Mott ina mbaɗi heen geɗe makko ɗe o yaltini e miijooji goɗɗi luulndiiɗi maccungaagu. {{Sfn|Faulkner|2011}} Diine Mott ina joginoo semmbe e juuɗe Unitariyankooɓe ina jeyaa heen Teodoor Parker e William Ellery Channing kam e Quaker en adanɓe ina jeyaa heen William Penn . O goongɗini wonde « laamu Alla ina woni e nder neɗɗo » (1749). Mott ina jeyaa e rimɓe diineeji sosnooɓe Fedde Diineeji Limtuɗi e hitaande 1867, tawi ina wondi e Rabbi Ishaq Mayer Wise, {{Sfn|The Free Religious Association|1907}} Ralph Waldo Emerson e Tomaas Wentworth Higginson . == Tuugnorgal == 6zjitfng5ji5iofn0eokb86cxe9itdp 165038 165037 2026-04-17T11:42:23Z Sardeeq 14292 165038 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lucretia Mott''' (jibinaa ko '''Coffin''' ; 3 lewru Yarkoma 1793 – 11 Noowammbar 1880) ko Ameriknaajo biyeteeɗo Quaker, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, daraniiɗo waylude renndo . O sosiino miijo waylude ngonka rewɓe e nder renndo nde o woni e nder rewɓe woppitiiɓe e nder batu winndereewu haɓaade maccungaagu yuɓɓinaangu to Londres e hitaande 1840. E hitaande 1848, o noddaama e Jane Hunt e batu ngu ardinoo batu renndo gadano ko fayti e hakkeeji rewɓe, batu Favenca the Favens Senngooji ɗii mbinndaama. Baawɗe makko haalde mbaɗti mo abolitioniste, feministe, e reformiste teeŋtuɗo ; o wonnoo ko waajotooɗo Quaker gila e fuɗɗoode mawngu makko. O wiyi yo ɓaleeɓe, worɓe e rewɓe fof, ndokke hakke woote (suffrage). Galle makko, e jom suudu makko hooreejo Quaker James Mott wonnoo ko nokku ɗo o jooɗii e laawol laana njoorndi les leydi . Mott walli ngam sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara rewɓe to Pennsylvania e duɗal jaaɓi haaɗtirde Swarthmore e mooftude kaalis ngam wallitde duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to Philadelphia . O wonii neɗɗo mawɗo e nder dille peewnitgol haa o maayi e hitaande 1880. Nokku saraaji hoɗorde makko juutnde e nder wuro Cheltenham, hannde ina wiyee La Mott, ngam teddinde mo. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Lucretia Coffin jibinaa ko ñalnde 3 lewru bowte hitaande 1793, to Nantucket, ɓiɗɗo ɗiɗaɓo Anna Folger e Thomas Coffin. {{Sfn|Faulkner|2011}} Baaba makko, hono Kapiteen Thomas Coffin, ko iwdi gooto e soodooɓe adanɓe e duunde Nantucket , o jokki golle baaba makko, hono njulaagu baleeji. Yumma makko ina joginoo njulaagu galle, ina yeeyda to Boston ngam soodde marsandiis ngam soodde nebam e buubaaji ummoriiɗi e duunde ndee. <ref name="CT-obit" /> Lucretia ina heewi dogde golle tokoose ngam yumma mum, ina ƴakka laana ndiwoowa ngam heɓde kaɓirɗe e ballal ngam ɓesngu mum. E nder yumma makko, o woniino iwdi Peter Folger, misioneer to Nantucket e cakkital kitaale 1600. {{Sfn|Faulkner|2011}} Koɗo makko ko Benjamin Franklin, gooto e Framers doosɗe leydi, banndiraaɓe Folger woɗɓe ko Tories, ɓeen heddiiɓe e hoolaare laamu Angalteer e sahaa njiimaandi Amerik. {{Sfn|Faulkner|2011}} E hitaande 1803, tawi omo yahra e duuɓi 10, baaba makko ummii galle Coffin, fayti Boston ngam wontude njulaagu. [1] O neldaa ko e duuɓi 13 to Duɗal Nine Partners, to diiwaan Dutchess, to New York, ngal Fedde Sehilaaɓe (Quakers) ardii. [1] James Mott, gardinooɗo jom suudu makko, ko jannginoowo makko toon. [2] Nde o heɓi duuɓi 15, o wonti jannginoowo toon caggal nde o heɓi bak makko [2] [1] o anndi wonde jannginooɓe worɓe e nder duɗal ngal ina njoɓee no feewi ko ɓuri gollotooɓe rewɓe, ɗum noon ina huɓɓi nafoore makko e hakkeeji rewɓe . [1] O yiɗiino kadi haɓaade maccuɗaagu gila omo woni cukalel. [2] Caggal nde ɓesngu makko ummii Filadelfi e hitaande 1809, [1] kanko e James Mott ɓe ndewi [1] e hitaande 1810. [3] James wonti njulaagu e nder wuro ngo. [3] == Nguurndam neɗɗo == [[File:Lucretia_and_James_Mott.jpg|alt=Daguerreotype portrait of Lucretia and James Mott sitting together|thumb|James e Lukeresiya Mott, hitaande 1842]] Ñalnde 10 abriil 1811, Lucretia Coffin resi James Mott to batu Pine Street to Filadelfi . {{Sfn|Faulkner|2011}} James ko jom ngalu Quaker <ref name="papers" /> mo o renndini nafooje makko e haɓaade maccungaagu, o walli hakkeeji rewɓe, o walli sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde Swarthmore . Ɓe njibini sukaaɓe njeegomo, njoyo e maɓɓe mbaɗti mawnude. Mott sankii ko ñalnde 11 noowammbar 1880, e rafi ɓuuɓɗo to galle mum, to Roadside, {{Sfn|Faulkner|2011}} e nder diiwaan ganndiraaɗo hannde La Mott, to Cheltenham, to Pennsylvania . O wirnaa ko e nokku wirwirnde Fair Hill, nokku wirwirnde Quaker en to Fuɗnaange Filadelfi. {{Sfn|Faulkner|2011}} E wirwirnde makko, silsil juutɗo waɗi. Nde loppiti nde goɗɗo naamndii, "Moy waawi haalde? Waajoowo oo maayii." == Ministeer == E hitaande 1821, tawi omo yahra e duuɓi 28, Mott anndiraa ko Batu Sehilaaɓe makko ( "recorded" ) wonde jaagorde. {{Sfn|Faulkner|2011}} E oon sahaa o waajiima ko famɗi fof duuɓi tati. {{Efn|''Women of the Century'' (1893) states that she became a minister in 1818.<ref name="Wikisource" />}} O ciimtii miijo makko o wiyi : "Miɗo yiɗi moƴƴere sahaa kala, e nder cukaagu am miɗo yiɗi waɗde ko moƴƴi, mi alaa hoolaare e miijo ngo yimɓe fof keɓata e bonanndeeji aadee." Mott yahri ko e nder leyɗeele dentuɗe Amerik fof — Angalteer keso, Nuwel York, Pensilvaani, Virgini, Maryland, Ohio, e Indiyana — haa Angalteer. {{Sfn|Bacon|1989}} Ko seeɗa e oon sahaa, Mott ina jeyaa e fedde rewɓe ɓe ngonaa dewbo e dewbo, ina heen Jane Fenn Hoskens e Elizabeth Fry, yahooɓe e nder golle maɓɓe Quaker. {{Sfn|Bacon|1989}} O siforaama wonde debbo "jikku neɗɗaŋke e laaɓɗo, jogiiɗo doole jikku mawɗe." <ref name="Wikisource" /> Waajuuji makko teeŋtinii annoore ndernderiire Quaker walla woodgol Diine e nder kala neɗɗo, hono no Elias Hicks waajiri nii. Mott e gorko mum ndewi ko e diine Hicks, ɗum wonti ko ɓuri teeŋtude e luural hakkunde Quakers en, ɓe peccii e Hicksite walla Orthodox. {{Sfn|Bacon|1989}} Ko ɗum waɗi Mott woniino gardiiɗo batu hitaandeejo Philadelphia, o yahdi e golle Hicksite. Hicksite en, woni caltal liberal en, ina mbiyatnoo sahaa e sahaa fof ko Quaker en Unitarien en . <ref name="CT-obit" /> Hicksite en ɓuri waawde jeyeede e sahaaji mbayliigu renndo, ina jeyaa heen abolitionism e hare ngam hakkeeji rewɓe. Sehilaaɓe Hicksite woɗɓe ko Susan B. Antoni e [[Alisa Pool|Alice Paul]] . {{Sfn|Bacon|1989}} Waajuuji Mott ina mbaɗi heen geɗe makko ɗe o yaltini e miijooji goɗɗi luulndiiɗi maccungaagu. {{Sfn|Faulkner|2011}} Diine Mott ina joginoo semmbe e juuɗe Unitariyankooɓe ina jeyaa heen Teodoor Parker e William Ellery Channing kam e Quaker en adanɓe ina jeyaa heen William Penn . O goongɗini wonde « laamu Alla ina woni e nder neɗɗo » (1749). Mott ina jeyaa e rimɓe diineeji sosnooɓe Fedde Diineeji Limtuɗi e hitaande 1867, tawi ina wondi e Rabbi Ishaq Mayer Wise, {{Sfn|The Free Religious Association|1907}} Ralph Waldo Emerson e Tomaas Wentworth Higginson . == Tuugnorgal == eri5i4dvdcgzal57m5z2e0t9p1rjpdr Lide Meriweter 0 40231 165039 2026-04-17T11:43:20Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328390818|Lide Meriwether]]" 165039 wikitext text/x-wiki '''Lide Smith Meriwether''' (16 oktoobar 1829 – 28 suwee 1913) ko gardiiɗo yonta gadano [[Feminism|rewɓe]] e hakkeeji rewɓe . O lobbi ngam haɗde, ɓeydude duuɓi jaɓgol sariya, e hakke suɓaade debbo . Meriwether wonnoo ko hooreejo fedde rewɓe teskinɓe e nder leydi Tennessee (WCTU) tuggi 1884 haa 1897, caggal ɗuum ko hooreejo tedduɗo haa abada. E hitaande 1889, o yuɓɓini Fedde Potal Hakkeeji gadane to Memphis, o woni hooreejo Fedde Potal Hakkeeji Tennessee tuggi 1897 haa 1900, caggal ɗuum o waɗtaa hooreejo tedduɗo haa abada. == Nguurndam gadano == Lide Meriwether (jibinaa ko Lide Parker Smith) jibinaa ko to Columbus, Ohio, ñalnde 16 oktoobar 1829, tawi jibnaaɓe makko ina njillondiri e galle maɓɓe to Virginie . Baaba makko ko jannginoowo mawɗo, yumma makko maayi balɗe seeɗa caggal jibineede makko. Kanko e miñiiko debbo ɓe njanngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Emma Willard (caggal ɗuum anndiraa duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Washington ) to Wasinton, Pennsylvania, ngal [[Sarah Foster Hanna]], jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Troy lollungal, ardinoo. Caggal nde ɓe njoofni jaŋde maɓɓe, banndiraaɓe rewɓe ɓee njahi bannge worgo, ɓe ngonti jannginooɓe to Memphis, Tennessee . E hitaande 1856 o resi Niles Meriwether, o dañi ɓiɓɓe rewɓe tato. Dewgal ngal jokkondiri e makko e golloowo goɗɗo mawɗo, hono Elizabeth Avery Meriwether . <ref name=":1" /> Meriwethers wonta haalooɓe e geɗe keewɗe jowitiiɗe e darnde debbo e nder renndo, e darnde maɓɓe e nder rewɓe aristokraasi en to bannge worgo, ina haɗa ɓe ƴattaade no feewi e ñiŋooje bonɗe. Jom suudu maɓɓe ina wallitnoo rewɓe maɓɓe e golle renndo, ina mbaɗa geɗe teeŋtuɗe e nder oligarsi Taxing District. Iwdiiji ɗiɗi ɗii ndenndini hoɗorde to Memphis e nder yontaaji, eɗi ngoni terɗe renndo jogiiɗe doole e miijooji siwil. Evolution Meriwether e wonde reformeur renndo feministe fuɗɗii ko caggal nguurndam, e jaabawol "daawe jiiɓru" ummoriiɗe e wolde hakkunde leyɗeele e mahngo to Fuɗnaange, ɗo njulaagu to Memphis heddii ko e dañde ngalu keewngu wonande rewɓe e sukaaɓe rewɓe miskineeɓe. Caɗeele ɗeeɗoo rewɓe addani fedde hesere e nder feminism ngam haɓaade baasal rewɓe, tawi ina jeyaa heen kulhuli ñawuuji jowitiiɗi e mborosaaji, jibinannde caggal dewgal, e baasal sukaaɓe tokosɓe. == ''Tablet oo'' == E hitaande 1871, Meriwether udditi jaaynde daraniinde hakkeeji rewɓe, wiyeteende Tablet, nde o huutortoo ngam ñiŋde e yeeso yimɓe fof sariyaaji Tennessee ɗi njiylotonoo ko rewɓe dewbo, e ngam salaade ŋakkeende njoɓdi e cuɓagol golle ɗe rewɓe mbaawi heɓde. E nder wolde hakkunde leyɗeele, rewɓe heewɓe naatii e darnde jannginooɓe, politikaaji nokkuuji ɗii njiyri ɗum ko fartaŋŋe huutoraade, yoɓde ɓe tan ko feccere e ko jannginooɓe worɓe njoɓata koo. E nder Tablet, jannginooɓe rewɓe Memphis kollitii ballal mum en e potal njoɓdi e golle, ɗum addani ɓe sosde pelle jannginooɓe e defterdu e ƴettude eɓɓaande ɗaɓɓunde yo jannginooɓe njoɓee e dow ballal, wonaa e jinnaaɓe. Ɓe ndartini kadi wonde yiilirde duɗe worɓe fof ina mbaɗa heen rewɓe, ɓe ɗaɓɓiri Clara Conway, jannginoowo lolluɗo, daraniiɗo jaŋde rewɓe, yo won gardiiɗo duɗe laamu. [1] == ''Sondeeji'' == E hitaande 1872, Meriwether yaltinii deftere ''wiyeteende Soundings'', deftere nde o haali e ngonka « debbo dogɗo », nde wonnoo ko ƴaañgal e mbaydiiji ɗiɗi e naafigaagal renndo genteel . Bayyinaango ngoo ko ñaawoore renndoyankoore nde heewaani yiyeede e laylaytol renndo worɓe e nder Fuɗnaange. Nde noddii hakkillaaji e kuutoragol tolnooji renndo ɗi potaani e ɗi ngonaa nuunɗuɗi e nder renndo ngo, e sahaa nde ŋakkeende njoɓdi ina hollita caɗeele ɗe rewɓe njogori dañde e heɓde koye mum en e heɓde ndimaagu kaalis. Ɗum ina waawi addande rewɓe ŋakkere faggudu nde addanta ɓe heɓde kaalis e laabi ɗi renndo ngoo ñaawata, ko wayi no njeeygu. Meriwether seerndaani e ɗemngal luulndiingal, o hollitii kadi junngo tuumaaɗo e rewɓe "hormiiɓe" sabu ɓe mbaɗaani geɗe maɓɓe e wallude banndiraaɓe maɓɓe rewɓe. Meriwether jokki e haɓaade « rewɓe ɓe ngalaa batte », o sosi Ella Oliver Refuge, nokku ɗo rewɓe njippintee to Memphis. Meriwether kadi ƴetti rewɓe e nder galle mum ngam moƴƴinde ɗum en. == Tuugnorgal == 5hx8qojuie7yyhez7lwmqnl7fyamh8h 165040 165039 2026-04-17T11:44:03Z Sardeeq 14292 165040 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lide Smith Meriwether''' (16 oktoobar 1829 – 28 suwee 1913) ko gardiiɗo yonta gadano [[Feminism|rewɓe]] e hakkeeji rewɓe . O lobbi ngam haɗde, ɓeydude duuɓi jaɓgol sariya, e hakke suɓaade debbo . Meriwether wonnoo ko hooreejo fedde rewɓe teskinɓe e nder leydi Tennessee (WCTU) tuggi 1884 haa 1897, caggal ɗuum ko hooreejo tedduɗo haa abada. E hitaande 1889, o yuɓɓini Fedde Potal Hakkeeji gadane to Memphis, o woni hooreejo Fedde Potal Hakkeeji Tennessee tuggi 1897 haa 1900, caggal ɗuum o waɗtaa hooreejo tedduɗo haa abada. == Nguurndam gadano == Lide Meriwether (jibinaa ko Lide Parker Smith) jibinaa ko to Columbus, Ohio, ñalnde 16 oktoobar 1829, tawi jibnaaɓe makko ina njillondiri e galle maɓɓe to Virginie . Baaba makko ko jannginoowo mawɗo, yumma makko maayi balɗe seeɗa caggal jibineede makko. Kanko e miñiiko debbo ɓe njanngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Emma Willard (caggal ɗuum anndiraa duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Washington ) to Wasinton, Pennsylvania, ngal [[Sarah Foster Hanna]], jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Troy lollungal, ardinoo. Caggal nde ɓe njoofni jaŋde maɓɓe, banndiraaɓe rewɓe ɓee njahi bannge worgo, ɓe ngonti jannginooɓe to Memphis, Tennessee . E hitaande 1856 o resi Niles Meriwether, o dañi ɓiɓɓe rewɓe tato. Dewgal ngal jokkondiri e makko e golloowo goɗɗo mawɗo, hono Elizabeth Avery Meriwether . <ref name=":1" /> Meriwethers wonta haalooɓe e geɗe keewɗe jowitiiɗe e darnde debbo e nder renndo, e darnde maɓɓe e nder rewɓe aristokraasi en to bannge worgo, ina haɗa ɓe ƴattaade no feewi e ñiŋooje bonɗe. Jom suudu maɓɓe ina wallitnoo rewɓe maɓɓe e golle renndo, ina mbaɗa geɗe teeŋtuɗe e nder oligarsi Taxing District. Iwdiiji ɗiɗi ɗii ndenndini hoɗorde to Memphis e nder yontaaji, eɗi ngoni terɗe renndo jogiiɗe doole e miijooji siwil. Evolution Meriwether e wonde reformeur renndo feministe fuɗɗii ko caggal nguurndam, e jaabawol "daawe jiiɓru" ummoriiɗe e wolde hakkunde leyɗeele e mahngo to Fuɗnaange, ɗo njulaagu to Memphis heddii ko e dañde ngalu keewngu wonande rewɓe e sukaaɓe rewɓe miskineeɓe. Caɗeele ɗeeɗoo rewɓe addani fedde hesere e nder feminism ngam haɓaade baasal rewɓe, tawi ina jeyaa heen kulhuli ñawuuji jowitiiɗi e mborosaaji, jibinannde caggal dewgal, e baasal sukaaɓe tokosɓe. == ''Tablet oo'' == E hitaande 1871, Meriwether udditi jaaynde daraniinde hakkeeji rewɓe, wiyeteende Tablet, nde o huutortoo ngam ñiŋde e yeeso yimɓe fof sariyaaji Tennessee ɗi njiylotonoo ko rewɓe dewbo, e ngam salaade ŋakkeende njoɓdi e cuɓagol golle ɗe rewɓe mbaawi heɓde. E nder wolde hakkunde leyɗeele, rewɓe heewɓe naatii e darnde jannginooɓe, politikaaji nokkuuji ɗii njiyri ɗum ko fartaŋŋe huutoraade, yoɓde ɓe tan ko feccere e ko jannginooɓe worɓe njoɓata koo. E nder Tablet, jannginooɓe rewɓe Memphis kollitii ballal mum en e potal njoɓdi e golle, ɗum addani ɓe sosde pelle jannginooɓe e defterdu e ƴettude eɓɓaande ɗaɓɓunde yo jannginooɓe njoɓee e dow ballal, wonaa e jinnaaɓe. Ɓe ndartini kadi wonde yiilirde duɗe worɓe fof ina mbaɗa heen rewɓe, ɓe ɗaɓɓiri Clara Conway, jannginoowo lolluɗo, daraniiɗo jaŋde rewɓe, yo won gardiiɗo duɗe laamu. [1] == ''Sondeeji'' == E hitaande 1872, Meriwether yaltinii deftere ''wiyeteende Soundings'', deftere nde o haali e ngonka « debbo dogɗo », nde wonnoo ko ƴaañgal e mbaydiiji ɗiɗi e naafigaagal renndo genteel . Bayyinaango ngoo ko ñaawoore renndoyankoore nde heewaani yiyeede e laylaytol renndo worɓe e nder Fuɗnaange. Nde noddii hakkillaaji e kuutoragol tolnooji renndo ɗi potaani e ɗi ngonaa nuunɗuɗi e nder renndo ngo, e sahaa nde ŋakkeende njoɓdi ina hollita caɗeele ɗe rewɓe njogori dañde e heɓde koye mum en e heɓde ndimaagu kaalis. Ɗum ina waawi addande rewɓe ŋakkere faggudu nde addanta ɓe heɓde kaalis e laabi ɗi renndo ngoo ñaawata, ko wayi no njeeygu. Meriwether seerndaani e ɗemngal luulndiingal, o hollitii kadi junngo tuumaaɗo e rewɓe "hormiiɓe" sabu ɓe mbaɗaani geɗe maɓɓe e wallude banndiraaɓe maɓɓe rewɓe. Meriwether jokki e haɓaade « rewɓe ɓe ngalaa batte », o sosi Ella Oliver Refuge, nokku ɗo rewɓe njippintee to Memphis. Meriwether kadi ƴetti rewɓe e nder galle mum ngam moƴƴinde ɗum en. == Tuugnorgal == 3p54aej4zpp2pswklwr8goheoal9gp5 Farayse Elen Watkins Harper 0 40232 165041 2026-04-17T11:46:49Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344112926|Frances Ellen Watkins Harper]]" 165041 wikitext text/x-wiki '''Frances Ellen Watkins Harper''' (24 suwee 1825 – 22 feebariyee 1911) ko Ameriknaajo daraniiɗo woppude laamu, daraniiɗo suɓaade, jimoowo, daraniiɗo teddungal, jannginoowo, haaloowo e yeeso yimɓe, e binndoowo. Puɗɗagol hitaande 1845, o jeyaa ko e rewɓe afriknaaɓe Ameriknaaɓe adanɓe yaltinɓe e leyɗeele dentuɗe Amerik. Jibinaa ko e ndimaagu to Baltimore, Maryland, Harper ina joginoo golle juutɗe, keewɗe, o yaltini deftere makko adannde e jimɗi e duuɓi 20. E duuɓi 67, o yaltini deftere makko janngeteende no feewi ''wiyeteende Iola Leroy'' (1892), o waɗti ɗum e nder rewɓe ɓaleeɓe adanɓe yaltinde deftere. Nde o woni suka debbo e hitaande 1850, Harper jannginii gannde nder galleeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Union to Columbus, Ohio, duɗal jokkondirngal e Egliis Episkopaal Metodist Afrik (AME). E hitaande 1851, nde o woni e galle William Still, gardiiɗo fedde Pennsylvania Abolition Society, ballitoowo jiyaaɓe mooliiɓe waɗde laawol mum en e laawol laana njoorndi les leydi, Harper fuɗɗii winndude binndanɗe luulndiiɗe maccungaagu. <ref name=":3" /> Caggal nde o naati e fedde Ameriknaare haɓantoonde maccungaagu e hitaande 1853, Harper fuɗɗii golle mum ko e haalde e nder renndo e daraniiɗo politik. <ref name=":3" /> Harper kadi ina joginoo golle binndol teskinɗe. Deftere makko ''jimɗi e dow geɗe ceertuɗe'' (1854) waɗii nafoore njulaagu, ɗum waɗi mo yimoowo Afriknaajo Ameriknaajo ɓurɗo lollude hade Paul Laurence Dunbar . Daartol makko juutngol "Two Offers" yalti e ɗemngal ''Anglo-Afrik'' e hitaande 1859, waɗi daartol binndol ko daartol juutngol gadanol ngol debbo ɓaleejo yaltini. <ref name=":3" /> Harper sosi, wallitii, joginoo golle toowɗe e nder pelle ngenndiije keewɗe jahruɗe yeeso. E hitaande 1886, o wonti hooreejo fedde rewɓe Kerecee’en Philadelphia e Pennsylvania . E hitaande 1896 o walli e sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe ɓaleeɓe, o woni cukko hooreejo mayre. <ref name=":3" /> Harper sankii ko e duuɓi 85 ñalnde 22 feebariyee 1911. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == [[File:Frances_Ellen_Watkins_Harper,_1825-1911_LCCN_2002698208.jpg|thumb|Farayse Ellen Watkins Harper, hitaande 1872]] Farayse Ellen Watkins jibinaa ko e ndimaagu mum ñalnde 24 suwee 1825 to Baltimore, Maryland (oon sahaa ko dowla maccuɗo ), ko kanko tan woni ɓiɗɗo jibnaaɓe ndimaagu. Jibnaaɓe makko, ɓe inɗe mum en nganndaaka, kamɓe ɗiɗo fof ɓe maayi ko e hitaande 1828, ɗum waɗi Watkins wonti yaɓɓo nde o yahrata e duuɓi tati. <ref name="Zack 2023" /> O mawni ko e neene makko e kaaw makko, Henrietta e Reverend William J. Watkins, Sr., ɓe ndokki mo innde maɓɓe cakkitiinde. Kaaw makko Frances Watkins ko jaagorde to [[Sharp Street African Methodist Episcopal Church|Egliis Episkopaal Afriknaajo biyeteeɗo Sharp Street]] . Watkins janngi ko e [[Watkins Academy for Negro Youth|duɗal jaaɓi haaɗtirde Watkins ngam sukaaɓe ɓaleeɓe]], ngal kaaw makko sosi e hitaande 1820. Nde tawnoo ko o daraniiɗo hakkeeji siwil e daraniiɗo hakkeeji aadee, Reverend Watkins ina joginoo batte mawɗe e nguurndam e golle ɓiɗɗo mawniiko debbo. E duuɓi 13, Watkins woni e golloraade sewnde e jom suudu e nder galle ɓaleejo jogiiɗo defterdu. O woppi jaŋde kono o huutoriima waktuuji makko ngam janngude e nder defte gonɗe e nder boowal hee, o golloraade binndol makko. <ref name="Zack 2023" /> E hitaande 1850, tawi ina yahra e duuɓi 26, Watkins ummii Baltimore ngam jannginde ganndal nder galle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Union, duɗal jokkondirngal e AME ngam janngooɓe ɓaleeɓe sara Columbus, Ohio . [1] O woniino jannginoowo debbo gadano e duɗal ngal. Union udditaa e hitaande 1863 nde Egliis AME wayli kaalis mum ngam soodde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Wilberforce, duɗal gadanal ngal ɓaleeɓe jeyi e golloraade. Duɗal ngal to Wilberforce ko diisneteeɗo John Mifflin Brown, caggal ɗuum wonti bismaango e nder Egliis AME. [2] Hitaande rewtunde ndee Watkins ƴetti golle e nder duɗal to York, Pennsylvanie . [1] == Golle binndol == [[File:Frances_Harper_Poems,_1900.jpg|left|thumb|Deftere jimɗi Frances Harper, yaltunde e hitaande 1900]] Golle binndol Harper puɗɗii ko e hitaande 1839 nde o yaltini binndanɗe e nder jaayɗe luulndiiɗe maccungaagu. Politik makko e binndol makko ina nganndindira. Golle makko binndol puɗɗii ko duuɓi 20 hade makko resde, ko ɗuum waɗi golle makko keewɗe njaltinaa e innde makko adannde Watkins. Harper yaltinii deftere mum adannde, ''Leɗɗe ladde'', walla ''Leɗɗe ndunngu,'' e hitaande 1845 nde o heɓi duuɓi 20. Ndee deftere maantiniri mo ko daande abolitionist teeŋtunde. Koppi gooto e ndee deftere, ɓooyɗo majjude, yiytaa ko e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire, ganndo biyeteeɗo Johanna Ortner to Baltimore, to Fedde Taariindi Maryland e kitaale 2010. Deftere makko ɗiɗmere, ''Yimre e geɗe ceertuɗe'' (1854), ina yiɗaa no feewi. E nder duuɓi seeɗa garooji ɗii, nde yaltinaa laabi keewɗi. E hitaande 1858, Harper salii woppude jooɗorde mum walla yahde e taƴre « koloñaal » oto trolley ceertuɗo to Philadelphia (duuɓi 97 ko adii Rosa Parks ). E hitaande ndee tan, o yaltini jimɗi makko " Bury me in a Free Land " e nder ''deftere wiyeteende The Anti-Slavery Bugle ,'' ngol wonti gooto e defte makko ɓurɗe anndeede. E hitaande 1859, daartol Harper « The Two Offers » yalti e ''jaaynde Angalteer-Afrik'', ɗum noon ko kanko woni debbo ɓaleejo gadano yaltinde daartol juutngol. E oon hitaande kadi, ''jaaynde Anglo-African Magazine'' yaltinii winndannde mum « Our Greatest Want », nde Harper jokkondiri e mbaydi diineeji keewɗi, ko wayi no tooñanngeeji Afriknaaɓe Ameriknaaɓe e tooñanngeeji leñol Hebree en nde ɓe ngonnoo maccuɓe to Ejipt. ''Magazine Anglo-African'' e jaaynde ''Anglo-African'' yontere kala, kam en fof ko jaayndeeji jamaanu wolde hakkunde leyɗeele, baɗnooɗi yeewtere hakkunde yiɗɓe haɓde e annduɓe. [[File:Iola_Leroy_Title_page.jpg|thumb|Tiitoonde hello ''Iola Leroy walla Ɓooygol Ummingol,'' 1892]] == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 80oduyabx15djfeed75onrx1vdn4aud 165042 165041 2026-04-17T11:47:39Z Sardeeq 14292 165042 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Frances Ellen Watkins Harper''' (24 suwee 1825 – 22 feebariyee 1911) ko Ameriknaajo daraniiɗo woppude laamu, daraniiɗo suɓaade, jimoowo, daraniiɗo teddungal, jannginoowo, haaloowo e yeeso yimɓe, e binndoowo. Puɗɗagol hitaande 1845, o jeyaa ko e rewɓe afriknaaɓe Ameriknaaɓe adanɓe yaltinɓe e leyɗeele dentuɗe Amerik. Jibinaa ko e ndimaagu to Baltimore, Maryland, Harper ina joginoo golle juutɗe, keewɗe, o yaltini deftere makko adannde e jimɗi e duuɓi 20. E duuɓi 67, o yaltini deftere makko janngeteende no feewi ''wiyeteende Iola Leroy'' (1892), o waɗti ɗum e nder rewɓe ɓaleeɓe adanɓe yaltinde deftere. Nde o woni suka debbo e hitaande 1850, Harper jannginii gannde nder galleeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Union to Columbus, Ohio, duɗal jokkondirngal e Egliis Episkopaal Metodist Afrik (AME). E hitaande 1851, nde o woni e galle William Still, gardiiɗo fedde Pennsylvania Abolition Society, ballitoowo jiyaaɓe mooliiɓe waɗde laawol mum en e laawol laana njoorndi les leydi, Harper fuɗɗii winndude binndanɗe luulndiiɗe maccungaagu. <ref name=":3" /> Caggal nde o naati e fedde Ameriknaare haɓantoonde maccungaagu e hitaande 1853, Harper fuɗɗii golle mum ko e haalde e nder renndo e daraniiɗo politik. <ref name=":3" /> Harper kadi ina joginoo golle binndol teskinɗe. Deftere makko ''jimɗi e dow geɗe ceertuɗe'' (1854) waɗii nafoore njulaagu, ɗum waɗi mo yimoowo Afriknaajo Ameriknaajo ɓurɗo lollude hade Paul Laurence Dunbar . Daartol makko juutngol "Two Offers" yalti e ɗemngal ''Anglo-Afrik'' e hitaande 1859, waɗi daartol binndol ko daartol juutngol gadanol ngol debbo ɓaleejo yaltini. <ref name=":3" /> Harper sosi, wallitii, joginoo golle toowɗe e nder pelle ngenndiije keewɗe jahruɗe yeeso. E hitaande 1886, o wonti hooreejo fedde rewɓe Kerecee’en Philadelphia e Pennsylvania . E hitaande 1896 o walli e sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe ɓaleeɓe, o woni cukko hooreejo mayre. <ref name=":3" /> Harper sankii ko e duuɓi 85 ñalnde 22 feebariyee 1911. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == [[File:Frances_Ellen_Watkins_Harper,_1825-1911_LCCN_2002698208.jpg|thumb|Farayse Ellen Watkins Harper, hitaande 1872]] Farayse Ellen Watkins jibinaa ko e ndimaagu mum ñalnde 24 suwee 1825 to Baltimore, Maryland (oon sahaa ko dowla maccuɗo ), ko kanko tan woni ɓiɗɗo jibnaaɓe ndimaagu. Jibnaaɓe makko, ɓe inɗe mum en nganndaaka, kamɓe ɗiɗo fof ɓe maayi ko e hitaande 1828, ɗum waɗi Watkins wonti yaɓɓo nde o yahrata e duuɓi tati. <ref name="Zack 2023" /> O mawni ko e neene makko e kaaw makko, Henrietta e Reverend William J. Watkins, Sr., ɓe ndokki mo innde maɓɓe cakkitiinde. Kaaw makko Frances Watkins ko jaagorde to [[Sharp Street African Methodist Episcopal Church|Egliis Episkopaal Afriknaajo biyeteeɗo Sharp Street]] . Watkins janngi ko e [[Watkins Academy for Negro Youth|duɗal jaaɓi haaɗtirde Watkins ngam sukaaɓe ɓaleeɓe]], ngal kaaw makko sosi e hitaande 1820. Nde tawnoo ko o daraniiɗo hakkeeji siwil e daraniiɗo hakkeeji aadee, Reverend Watkins ina joginoo batte mawɗe e nguurndam e golle ɓiɗɗo mawniiko debbo. E duuɓi 13, Watkins woni e golloraade sewnde e jom suudu e nder galle ɓaleejo jogiiɗo defterdu. O woppi jaŋde kono o huutoriima waktuuji makko ngam janngude e nder defte gonɗe e nder boowal hee, o golloraade binndol makko. <ref name="Zack 2023" /> E hitaande 1850, tawi ina yahra e duuɓi 26, Watkins ummii Baltimore ngam jannginde ganndal nder galle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Union, duɗal jokkondirngal e AME ngam janngooɓe ɓaleeɓe sara Columbus, Ohio . [1] O woniino jannginoowo debbo gadano e duɗal ngal. Union udditaa e hitaande 1863 nde Egliis AME wayli kaalis mum ngam soodde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Wilberforce, duɗal gadanal ngal ɓaleeɓe jeyi e golloraade. Duɗal ngal to Wilberforce ko diisneteeɗo John Mifflin Brown, caggal ɗuum wonti bismaango e nder Egliis AME. [2] Hitaande rewtunde ndee Watkins ƴetti golle e nder duɗal to York, Pennsylvanie . [1] == Golle binndol == [[File:Frances_Harper_Poems,_1900.jpg|left|thumb|Deftere jimɗi Frances Harper, yaltunde e hitaande 1900]] Golle binndol Harper puɗɗii ko e hitaande 1839 nde o yaltini binndanɗe e nder jaayɗe luulndiiɗe maccungaagu. Politik makko e binndol makko ina nganndindira. Golle makko binndol puɗɗii ko duuɓi 20 hade makko resde, ko ɗuum waɗi golle makko keewɗe njaltinaa e innde makko adannde Watkins. Harper yaltinii deftere mum adannde, ''Leɗɗe ladde'', walla ''Leɗɗe ndunngu,'' e hitaande 1845 nde o heɓi duuɓi 20. Ndee deftere maantiniri mo ko daande abolitionist teeŋtunde. Koppi gooto e ndee deftere, ɓooyɗo majjude, yiytaa ko e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire, ganndo biyeteeɗo Johanna Ortner to Baltimore, to Fedde Taariindi Maryland e kitaale 2010. Deftere makko ɗiɗmere, ''Yimre e geɗe ceertuɗe'' (1854), ina yiɗaa no feewi. E nder duuɓi seeɗa garooji ɗii, nde yaltinaa laabi keewɗi. E hitaande 1858, Harper salii woppude jooɗorde mum walla yahde e taƴre « koloñaal » oto trolley ceertuɗo to Philadelphia (duuɓi 97 ko adii Rosa Parks ). E hitaande ndee tan, o yaltini jimɗi makko " Bury me in a Free Land " e nder ''deftere wiyeteende The Anti-Slavery Bugle ,'' ngol wonti gooto e defte makko ɓurɗe anndeede. E hitaande 1859, daartol Harper « The Two Offers » yalti e ''jaaynde Angalteer-Afrik'', ɗum noon ko kanko woni debbo ɓaleejo gadano yaltinde daartol juutngol. E oon hitaande kadi, ''jaaynde Anglo-African Magazine'' yaltinii winndannde mum « Our Greatest Want », nde Harper jokkondiri e mbaydi diineeji keewɗi, ko wayi no tooñanngeeji Afriknaaɓe Ameriknaaɓe e tooñanngeeji leñol Hebree en nde ɓe ngonnoo maccuɓe to Ejipt. ''Magazine Anglo-African'' e jaaynde ''Anglo-African'' yontere kala, kam en fof ko jaayndeeji jamaanu wolde hakkunde leyɗeele, baɗnooɗi yeewtere hakkunde yiɗɓe haɓde e annduɓe. [[File:Iola_Leroy_Title_page.jpg|thumb|Tiitoonde hello ''Iola Leroy walla Ɓooygol Ummingol,'' 1892]] == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] hznr7oy55dtrrxcz5h6m0rdjtdsgupf Portiya Gage 0 40233 165043 2026-04-17T11:57:00Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1227922447|Portia Gage]]" 165043 wikitext text/x-wiki '''Portia Gage''' (15 marse 1813 – 23 feebariyee 1903) ko Ameriknaajo daraniiɗo suɓaade . Ko o yuɓɓinoowo e fedde wiyeteende New Jersey Woman Suffrage Movement, o ardii seppooji ɗi kanko e rewɓe woɗɓe etinooma waɗde woote e nder wooteeji nokkuuji e nder leydi hay so tawii o alaa hakke suɓaade. Seppo makko ɓurngo mawnude ngo, ko rewɓe woɗɓe e nder leydi ndii fof, ngam ardaade seppooji mum en, e wuurtinde dillere suɓngooji to bannge ngenndi. == Nguurndam gadano == Portia Gage jibinaa ko ñalnde 15 marse 1813, to Manlius, to New York. Nde tawnoo omo foti gollude gila e duuɓi sappo e ɗiɗi, o meeɗaa waawde yahrude yeeso e jaŋde makko. E duuɓi sappo e jeeɗiɗi, Portia hawri e John Gage, o resi ɗum . E hitaande 1836, kanko e John ɓe ngummii galle maɓɓe to [[Chicago]] ngam John waawa fuɗɗaade golle mum e nder njulaagu . Caggal nde ɓe keɓi ngalu to Chicago, ɓe ngummii Vineland, New Jersey, ɓe njaawnii wonde ardiiɓe e nder renndo tokooso ngoo. <ref name=":0" /> Hay so John waɗii ko ɓuri heewde e golle ɗee nde Portia newi sukaaɓe maɓɓe sappo e gooto, caggal ɗuum o naati e geɗe keewɗe, haa teeŋti e dille suɓngooji. <ref name=":0" /> == Golle == Portia fuɗɗii golle mum ko e heɗaade e janngude e rewɓe nokku oo. Abbie Leavitt e Susan Fowler ko seeɗa e rewɓe nokku oo ɓe o janngi. Woɗɓe ina njeyaa heen suɓngooji mawɗi ko wayi no Lucy Stone e jom suudu mum Henry Blackwell. <ref name=":0" /> Ñalnde 4 lewru Duujal hitaande 1866, Lucy e Henry kaaldi e jamaanu keewngu e nder galle Plum Street to Vineland, ko fayti e potal hakkeeji rewɓe. <ref name=":0" /> Haala maɓɓe addani ɓe sosde Fedde Potal Hakkeeji, nde wallitta no feewi suɓngooji. Ɗuum addani dillere ndee doole, hitaande caggal ɗuum Portia tawtoraama batu gadano Fedde Rewɓe Suɓngooji New Jersey e lewru Noowammbar 1867. O woni hooreejo fedde nde gila 1868 haa 1871. <ref name=":0" /> E nder wooteeji nokkuuji e lewru marse 1868, Portia etinooma waɗde woote. O haɗaama hakke waɗde ɗum e dow neɗɗaagal sabu o winnditaaki ngam suɓaade. Balɗe seeɗa caggal ndeen woote, o winndi sehil makko: “Miɗo felliti waɗde woote ko adii, sabu miɗo sikki ko ɗum huunde fotnde, ɗiɗaɓere ndee, ko ngam yiɗde anndude no worɓe mbaɗirta e nder wooteeji ɗii ɓe njokkondir-mi toon ɓee, ko ɓe deƴƴuɓe, ɓe ngonaa e jikkuuji moƴƴi, ɓe mbaɗti mi e teddungal no ngonir-mi e nder Eklesiya walla suudu janngirdu nii.Ko goonga miɗo wondi e hersa, ko miin tan woni debbo e nder suudu nduu, kono miɗo rewi e salminaango moƴƴo won heen, mi “jostled” walla molested e hay gooto.” <ref name=":0" /> Lebbi keewɗi caggal nde o fuɗɗii wootde, ñalnde 15 oktoobar 1868, fedde rewɓe mawnde hawri e nder galle laamorɗo (Union Hall) to Railroad Boulevard, ɓe pelliti yahde wooteeji ñalnde 3 noowammbar e etaade wootde e wooteeji gardagol leydi gadani baɗaaɗi caggal wolde hakkunde leyɗeele. [1] Portia hawritii e 171 debbo e ñalawma woote o ari e Union Hall nde worɓe ɓee cuɓotoo . [2] Worɓe ɓee, hay so ina mballita, mbiyi rewɓe ɓee ɓe mbaawataa suɓaade sabu ɓe mbinnditaaki e sariya, ɗum noon ɓe mbaawataa huutoraade kaayitaaji laamu. Rewɓe ɓee noon, ngari ko e taabal mum en, e karte mum en, e karte mum en ɗe ɓe mbaɗi e juuɗe. Hay so tawii ɓe mbaawaano wootde, ko ngol woni go’o ko e nder Amerik, rewɓe heewɓe ina njalta e sahaa gooto ngam wallitde golle woote. Seppo maɓɓe ngoo yalti ko e jaaynde ''wiyeteende Revolution'', jaaynde [[Feminism|rewɓe]], tee ina addana rewɓe heewɓe yuɓɓinde seppooji mum en. Ko ɗum addani dillere ndee yettaade tolno ngenndiijo. == Wade == Portia sankii ko ñalnde 23 feebariyee 1903. == Tuugnorgal == {{Reflist}} aqegdx2fil4ukuautf7yex0mewnr23t 165044 165043 2026-04-17T11:57:20Z Sardeeq 14292 165044 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Portia Gage''' (15 marse 1813 – 23 feebariyee 1903) ko Ameriknaajo daraniiɗo suɓaade . Ko o yuɓɓinoowo e fedde wiyeteende New Jersey Woman Suffrage Movement, o ardii seppooji ɗi kanko e rewɓe woɗɓe etinooma waɗde woote e nder wooteeji nokkuuji e nder leydi hay so tawii o alaa hakke suɓaade. Seppo makko ɓurngo mawnude ngo, ko rewɓe woɗɓe e nder leydi ndii fof, ngam ardaade seppooji mum en, e wuurtinde dillere suɓngooji to bannge ngenndi. == Nguurndam gadano == Portia Gage jibinaa ko ñalnde 15 marse 1813, to Manlius, to New York. Nde tawnoo omo foti gollude gila e duuɓi sappo e ɗiɗi, o meeɗaa waawde yahrude yeeso e jaŋde makko. E duuɓi sappo e jeeɗiɗi, Portia hawri e John Gage, o resi ɗum . E hitaande 1836, kanko e John ɓe ngummii galle maɓɓe to [[Chicago]] ngam John waawa fuɗɗaade golle mum e nder njulaagu . Caggal nde ɓe keɓi ngalu to Chicago, ɓe ngummii Vineland, New Jersey, ɓe njaawnii wonde ardiiɓe e nder renndo tokooso ngoo. <ref name=":0" /> Hay so John waɗii ko ɓuri heewde e golle ɗee nde Portia newi sukaaɓe maɓɓe sappo e gooto, caggal ɗuum o naati e geɗe keewɗe, haa teeŋti e dille suɓngooji. <ref name=":0" /> == Golle == Portia fuɗɗii golle mum ko e heɗaade e janngude e rewɓe nokku oo. Abbie Leavitt e Susan Fowler ko seeɗa e rewɓe nokku oo ɓe o janngi. Woɗɓe ina njeyaa heen suɓngooji mawɗi ko wayi no Lucy Stone e jom suudu mum Henry Blackwell. <ref name=":0" /> Ñalnde 4 lewru Duujal hitaande 1866, Lucy e Henry kaaldi e jamaanu keewngu e nder galle Plum Street to Vineland, ko fayti e potal hakkeeji rewɓe. <ref name=":0" /> Haala maɓɓe addani ɓe sosde Fedde Potal Hakkeeji, nde wallitta no feewi suɓngooji. Ɗuum addani dillere ndee doole, hitaande caggal ɗuum Portia tawtoraama batu gadano Fedde Rewɓe Suɓngooji New Jersey e lewru Noowammbar 1867. O woni hooreejo fedde nde gila 1868 haa 1871. <ref name=":0" /> E nder wooteeji nokkuuji e lewru marse 1868, Portia etinooma waɗde woote. O haɗaama hakke waɗde ɗum e dow neɗɗaagal sabu o winnditaaki ngam suɓaade. Balɗe seeɗa caggal ndeen woote, o winndi sehil makko: “Miɗo felliti waɗde woote ko adii, sabu miɗo sikki ko ɗum huunde fotnde, ɗiɗaɓere ndee, ko ngam yiɗde anndude no worɓe mbaɗirta e nder wooteeji ɗii ɓe njokkondir-mi toon ɓee, ko ɓe deƴƴuɓe, ɓe ngonaa e jikkuuji moƴƴi, ɓe mbaɗti mi e teddungal no ngonir-mi e nder Eklesiya walla suudu janngirdu nii.Ko goonga miɗo wondi e hersa, ko miin tan woni debbo e nder suudu nduu, kono miɗo rewi e salminaango moƴƴo won heen, mi “jostled” walla molested e hay gooto.” <ref name=":0" /> Lebbi keewɗi caggal nde o fuɗɗii wootde, ñalnde 15 oktoobar 1868, fedde rewɓe mawnde hawri e nder galle laamorɗo (Union Hall) to Railroad Boulevard, ɓe pelliti yahde wooteeji ñalnde 3 noowammbar e etaade wootde e wooteeji gardagol leydi gadani baɗaaɗi caggal wolde hakkunde leyɗeele. [1] Portia hawritii e 171 debbo e ñalawma woote o ari e Union Hall nde worɓe ɓee cuɓotoo . [2] Worɓe ɓee, hay so ina mballita, mbiyi rewɓe ɓee ɓe mbaawataa suɓaade sabu ɓe mbinnditaaki e sariya, ɗum noon ɓe mbaawataa huutoraade kaayitaaji laamu. Rewɓe ɓee noon, ngari ko e taabal mum en, e karte mum en, e karte mum en ɗe ɓe mbaɗi e juuɗe. Hay so tawii ɓe mbaawaano wootde, ko ngol woni go’o ko e nder Amerik, rewɓe heewɓe ina njalta e sahaa gooto ngam wallitde golle woote. Seppo maɓɓe ngoo yalti ko e jaaynde ''wiyeteende Revolution'', jaaynde [[Feminism|rewɓe]], tee ina addana rewɓe heewɓe yuɓɓinde seppooji mum en. Ko ɗum addani dillere ndee yettaade tolno ngenndiijo. == Wade == Portia sankii ko ñalnde 23 feebariyee 1903. == Tuugnorgal == {{Reflist}} q0gbl8k8a345i0l0p4mv7r4fl6x3z5g Celiya M. Burley 0 40234 165045 2026-04-17T11:58:03Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1333928190|Celia M. Burleigh]]" 165045 wikitext text/x-wiki '''Celia M. Burleigh''' (18 suwee 1826 – 25 juillet 1875) (kañum ne ko Celia Burleigh, Celia C. Burleigh, Celia M. Tibbitts, Celia M. Kellum, Celia M. Burr, e Celia C. Burr Burleigh, jaagorde laamu Ameriknaajo, wra ' . O tawtoraama dille fedde debbo, o joginoo kadi golle keewɗe e nder fedde hakkeeji rewɓe. == Nguurndam == [[File:Historic_American_Buildings_Survey_(Fed.)_Stanley_P._Mixon,_Photographer_May_16,_1940_(A)_EXTERIOR,_GENERAL_VIEW_EAST_(TOWER)_END_AND_SOUTH_SIDE._(Belfry_and_Spire_have_been_HABS_CONN,8-BROOK,1-4.tif|thumb|Eklesiya gooto<br /><br /><br /><br /> Buruklin, to leydi Konnektikut]] Burleigh jibinaa ko to Cazenovia, to New York, ñalnde 18 suwee 1826. Ko kanko woni ɓiɗɗo jom suudu Henry e Sara Tibbitts. O heɓi jaŋde makko adannde e cukaagu makko ko e galle duɗal suudu wooturu, kiloomeeteer gooto e galle makko. Nde o heɓi duuɓi sappo e jeegom o wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cazenovia . {{Sfn|Coggeshall|1860}} Burleigh resii Corydon Bryant Kellum mo Albany, New York e hitaande 1844 nde o yahrata e duuɓi sappo e jeetati, ɓe ngummii Cincinnati, Ohio. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe ɗiɗo maayɓe e cukaagu. E hitaande 1849 Burleigh wonti gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Great West'', o golliima heen fotde hitaande. O seerti e Kellum e hitaande 1850, o fayi wuro New York. {{Sfn|Lindley|2008}} Ndeen Burleigh jokkondirii e Charles Chauncey Burr, o resi ɗum e hitaande 1851. {{Sfn|Benowitz|2017}} O winndi e jaayɗe e jaayndeeji e kuutoragol innde binndol « Celia Burr ». O woniino kadi jimol, o yaltinii jimɗi seeɗa e ballondiral e won e jimɗiyankooɓe. Dewgal makko e Burr joofi ko e hitaande 1853. Puɗɗagol hitaande 1855 o woni gardiiɗo duɗal internat. Caggal ɗuum o wonti jannginoowo to Sirakuusa, to New York . Ko ɗoon kadi o winndi binndanɗe e nder jaaynde ''wiyeteende Christian Register'', o jannginii kadi ko fayti e hakkeeji rewɓe. {{Sfn|Harris|2009}} E hitaande 1862 Burleigh jaɓi golle binndoowo keeriiɗo wonande jannginoowo biyeteeɗo Emma Willard, mo duuɓi mum 75. E hitaande 1864, o jokkondiriino e daraniiɗo renndo biyeteeɗo William Henry Burleigh, gardiiɗo laana ndiwoowa wuro New York. O fuɗɗii hawrude e makko ko e hitaande 1850 to Sirakuusa. Ɓe resndi ñalnde 7 suwee 1865. Ɓe ngoni ko e ɓadtaade jaagorde ɗiɗmere fedde wootere, hono John White Chadwick . Caggal ɗuum Burleigh en ceerti, kono kamɓe ɗiɗo fof ɓe njokki hoɗde to Brooklyn, New York . O jokki e wonde jaagorgal laamorgo, o ƴetti golle jaayndeyaagal. {{Sfn|Harris|2009}} Burleigh e hitaande 1868 ina jeyaa e terɗe sosɗe Sorosis, wonti mawɗo mooftuɗo kaalis e jannginoowo mum. {{Sfn|Stanton|1997}} Fedde nde sosaa ko ngam salaade gooto e sehilaaɓe makko yaltude e dinner all men’s press club. Yuɓɓo ngoo ina waɗi rewɓe sappo e ɗiɗo yiɗɓe ɓamtude jokkondiral ɓurngal luggiɗde hakkunde rewɓe winndooɓe e naalankooɓe. O walli yuɓɓinde fedde rewɓe Brooklyn e hitaande 1869, o woni hooreejo mayre gadano. O woniino binndoowo Fedde Ameriknaare Potal Hakkeeji e fuɗɗoode hitaande 1870. Burleigh dariima e dow laylaytol to batu Fedde Hakkeeji Rewɓe to Fuɗnaange-rewo e bannge Susan B. Anthony . Ko o haaloowo e yeeso yimɓe, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. {{Sfn|Harris|2009}} Burleigh ƴetti nafoore e golle ministeer. O noddaama ngam o laata jaagorde dumunna haa ekklessiya Unitarian haa Brooklyn, Connecticut nder lewru Juko hitaande 1871. O wadi tokkindirki semmbe nder wakkati seɗɗa, o ƴama mo o jokka jaagorde maɓɓe duumiinde. Burleigh wonti debbo pastoor gadano toɗɗaaɗo e nder golle Unitarian . [1] [1] [1] [1] O toɗɗaa, o rokkaama parwisaaji to Brooklyn ñalnde 5 oktoobar 1871. [1] [1] [1] [1] Ina jeyaa e ardinooɓe toɗɗagol ngol, hono Reverend John Chadwick e Julia Ward Howe . [1] [2] E hitaande 1873 o woppi golle makko sabu cellal makko ina ŋakki sabu rafi kanseer ɓernde. Burleigh waɗi balɗe mum cakkitiiɗe to Syracuse, o maayi toon ñalnde 27 sulyee 1875. O wirnaa ko to Cemetery Sud wuro ngoo. [1] == Tuugnorgal == oz9zukt1v6q9h2yk47kn0ferl0k5l08 165046 165045 2026-04-17T11:58:18Z Sardeeq 14292 165046 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Celia M. Burleigh''' (18 suwee 1826 – 25 juillet 1875) (kañum ne ko Celia Burleigh, Celia C. Burleigh, Celia M. Tibbitts, Celia M. Kellum, Celia M. Burr, e Celia C. Burr Burleigh, jaagorde laamu Ameriknaajo, wra ' . O tawtoraama dille fedde debbo, o joginoo kadi golle keewɗe e nder fedde hakkeeji rewɓe. == Nguurndam == [[File:Historic_American_Buildings_Survey_(Fed.)_Stanley_P._Mixon,_Photographer_May_16,_1940_(A)_EXTERIOR,_GENERAL_VIEW_EAST_(TOWER)_END_AND_SOUTH_SIDE._(Belfry_and_Spire_have_been_HABS_CONN,8-BROOK,1-4.tif|thumb|Eklesiya gooto<br /><br /><br /><br /> Buruklin, to leydi Konnektikut]] Burleigh jibinaa ko to Cazenovia, to New York, ñalnde 18 suwee 1826. Ko kanko woni ɓiɗɗo jom suudu Henry e Sara Tibbitts. O heɓi jaŋde makko adannde e cukaagu makko ko e galle duɗal suudu wooturu, kiloomeeteer gooto e galle makko. Nde o heɓi duuɓi sappo e jeegom o wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cazenovia . {{Sfn|Coggeshall|1860}} Burleigh resii Corydon Bryant Kellum mo Albany, New York e hitaande 1844 nde o yahrata e duuɓi sappo e jeetati, ɓe ngummii Cincinnati, Ohio. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe ɗiɗo maayɓe e cukaagu. E hitaande 1849 Burleigh wonti gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Great West'', o golliima heen fotde hitaande. O seerti e Kellum e hitaande 1850, o fayi wuro New York. {{Sfn|Lindley|2008}} Ndeen Burleigh jokkondirii e Charles Chauncey Burr, o resi ɗum e hitaande 1851. {{Sfn|Benowitz|2017}} O winndi e jaayɗe e jaayndeeji e kuutoragol innde binndol « Celia Burr ». O woniino kadi jimol, o yaltinii jimɗi seeɗa e ballondiral e won e jimɗiyankooɓe. Dewgal makko e Burr joofi ko e hitaande 1853. Puɗɗagol hitaande 1855 o woni gardiiɗo duɗal internat. Caggal ɗuum o wonti jannginoowo to Sirakuusa, to New York . Ko ɗoon kadi o winndi binndanɗe e nder jaaynde ''wiyeteende Christian Register'', o jannginii kadi ko fayti e hakkeeji rewɓe. {{Sfn|Harris|2009}} E hitaande 1862 Burleigh jaɓi golle binndoowo keeriiɗo wonande jannginoowo biyeteeɗo Emma Willard, mo duuɓi mum 75. E hitaande 1864, o jokkondiriino e daraniiɗo renndo biyeteeɗo William Henry Burleigh, gardiiɗo laana ndiwoowa wuro New York. O fuɗɗii hawrude e makko ko e hitaande 1850 to Sirakuusa. Ɓe resndi ñalnde 7 suwee 1865. Ɓe ngoni ko e ɓadtaade jaagorde ɗiɗmere fedde wootere, hono John White Chadwick . Caggal ɗuum Burleigh en ceerti, kono kamɓe ɗiɗo fof ɓe njokki hoɗde to Brooklyn, New York . O jokki e wonde jaagorgal laamorgo, o ƴetti golle jaayndeyaagal. {{Sfn|Harris|2009}} Burleigh e hitaande 1868 ina jeyaa e terɗe sosɗe Sorosis, wonti mawɗo mooftuɗo kaalis e jannginoowo mum. {{Sfn|Stanton|1997}} Fedde nde sosaa ko ngam salaade gooto e sehilaaɓe makko yaltude e dinner all men’s press club. Yuɓɓo ngoo ina waɗi rewɓe sappo e ɗiɗo yiɗɓe ɓamtude jokkondiral ɓurngal luggiɗde hakkunde rewɓe winndooɓe e naalankooɓe. O walli yuɓɓinde fedde rewɓe Brooklyn e hitaande 1869, o woni hooreejo mayre gadano. O woniino binndoowo Fedde Ameriknaare Potal Hakkeeji e fuɗɗoode hitaande 1870. Burleigh dariima e dow laylaytol to batu Fedde Hakkeeji Rewɓe to Fuɗnaange-rewo e bannge Susan B. Anthony . Ko o haaloowo e yeeso yimɓe, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. {{Sfn|Harris|2009}} Burleigh ƴetti nafoore e golle ministeer. O noddaama ngam o laata jaagorde dumunna haa ekklessiya Unitarian haa Brooklyn, Connecticut nder lewru Juko hitaande 1871. O wadi tokkindirki semmbe nder wakkati seɗɗa, o ƴama mo o jokka jaagorde maɓɓe duumiinde. Burleigh wonti debbo pastoor gadano toɗɗaaɗo e nder golle Unitarian . [1] [1] [1] [1] O toɗɗaa, o rokkaama parwisaaji to Brooklyn ñalnde 5 oktoobar 1871. [1] [1] [1] [1] Ina jeyaa e ardinooɓe toɗɗagol ngol, hono Reverend John Chadwick e Julia Ward Howe . [1] [2] E hitaande 1873 o woppi golle makko sabu cellal makko ina ŋakki sabu rafi kanseer ɓernde. Burleigh waɗi balɗe mum cakkitiiɗe to Syracuse, o maayi toon ñalnde 27 sulyee 1875. O wirnaa ko to Cemetery Sud wuro ngoo. [1] == Tuugnorgal == sojdjo6u1qafpqsv08lluxrqrgve0tm