Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.46.0-wmf.24 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Pope Avilius of Alexandria 0 40357 165419 2026-04-18T12:23:09Z Isa Oumar 9821 Created page with "Papa Avilius mo Aleksandiri (anndiraaɗo kadi Abiliyus, Sabeliyus, Abiliyus, Abiyyus, Miliyus e Meliyus) (? – 95 caggal Iisaa), woni Patriarch tataɓo Aleksandriya. == Yiyngo == Nde Anianus mo Aleksandriya maayi, bismaango suffragan e almuɓɓe nokku oo kawri e laamɓe Aleksandriya[1], ɓe cuɓi Avilius e dow nanondiral e lewru Desammbar (Kiahk), hitaande 83 caggal Iisaa, e laamu laamɗo Room biyeteeɗo Domitian.[4] Papa Avilius ina anndiranoo laaɓal, kadi ko dewond..." 165419 wikitext text/x-wiki Papa Avilius mo Aleksandiri (anndiraaɗo kadi Abiliyus, Sabeliyus, Abiliyus, Abiyyus, Miliyus e Meliyus) (? – 95 caggal Iisaa), woni Patriarch tataɓo Aleksandriya. == Yiyngo == Nde Anianus mo Aleksandriya maayi, bismaango suffragan e almuɓɓe nokku oo kawri e laamɓe Aleksandriya[1], ɓe cuɓi Avilius e dow nanondiral e lewru Desammbar (Kiahk), hitaande 83 caggal Iisaa, e laamu laamɗo Room biyeteeɗo Domitian.[4] Papa Avilius ina anndiranoo laaɓal, kadi ko dewondirɗo e toppitiiɗo leñol Almasiihu. O jokki e tabitinde yim6e 6ee e iimanaagal, Kerecee’en 6eydii heewde e nder leydi Misra e nder diiwanuuji joyi hirnaange, e leydi Sudan.[1] E nder jamaanu makko, leñol Misra fuɗɗii woppude rewde sanamuuji, ina huutoroo diine mum en Kerecee’en e nder gootal, e nder pelle. Hay so tawii diine Misra ko Paganism Roma, sahaa makko e wonde paap ko sahaa jam wonande eklesiya.[1] So tawii won daartiyankooɓe mbiyi wonde laamɗo Domitian riiwi Avilius e jappeere laamu episkopaal,[5] o waɗti goɗɗo e nokku makko, alaa ko winndaa e ɗuum. E wiyde binndanɗe daartol, o wonii e jappeere makko duuɓi sappo e ɗiɗi, o maayi ko ñalnde 1 lewru nduu (11 suwee), e hitaande 95. Avilius wirnaa ko sara heddiiɓe e St. Mark Linjiila e nder Egliis Baucalis to Alexandrie.[6][7] == Teddungal == O teddinaama no seniiɗo e nder ekklesiyaaji ceertuɗi. Ñalnde juulde makko e nder Egliis Koptik ko ñalnde The Coptic New Year 1 Thout, woni ñalnde 11 lewru Seeɗto e nder limlebbi Gregori, e ñalnde 29 lewru Aout e 29 lewru Mars e nder Egliis Katolik,[3] e ñalnde 22 Feebariyee e nder Egliis Ortodoks Fuɗnaange.[8] == Tuugnorgal == 35qzxl43u3v42vm945c0wwyfbuplwv6 Aliis kaaƴel ɓaleejo 0 40358 165420 2026-04-18T13:09:30Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342314658|Alice Stone Blackwell]]" 165420 wikitext text/x-wiki '''Alice Stone Blackwell''' (14 suwee 1857 – 15 marse 1950) ko [[Feminism|debbo]] Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade, jaayndiyanke, sosiyaalist radikal, e daraniiɗo jojjanɗe aadee . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Blackwell jibinaa ko to wuro wiyeteengo East Orange, to New Jersey, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe ardiiɓe suɓngooji, ɓe mballiri sosde Fedde Ameriknaare Suɓngooji Rewɓe (AWSA). Ko kanko kadi woni ɓiy mawniiko debbo biyeteeɗo [[Elisabet Blackwell|Elizabeth Blackwell]], cafroowo debbo gadano Amerik. Yumma makko naatni Susan B. Anthony e dille hakkeeji rewɓe, ko kanko woni debbo gadano heɓde dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Massachusetts, ko kanko woni debbo gadano jogaade innde mum caggal nde o resi, kadi ko kanko woni debbo gadano haalde ko fayti e hakkeeji rewɓe e sahaa timmuɗo. Blackwell janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harris to Dorchester, duɗal Chauncy to Boston e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abbot to Andover. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, ɗo o woni hooreejo duɗal makko, o heɓi bak makko e hitaande 1881, tawi omo yahra e duuɓi 24. O jeyaa ko e renndo Phi Beta Kappa . == Kugal == Blackwell ina anndaa no feewi e golle mum ngam haɓaade hakkeeji rewɓe. E fuɗɗoode o haɓanoo ko e caɗeele yumma makko e baaba makko, caggal ɗuum o wonti peewnitoowo mawɗo. [1] Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, Alice fuɗɗii golloraade jaaynde Woman’s Journal , jaaynde nde jibnaaɓe makko puɗɗii. E hitaande 1884, innde makko ina woni e sara jibnaaɓe makko e dow masthead kaayitaaji ɗii. Caggal nde yumma makko sankii e hitaande 1893, Alice ƴetti ko ina wona jooni duuɓi 10 ko golle baylugol kaayitaaji ɗii. [2] [[File:Susan_B._Anthony_&_Alice_Stone_Blackwell_signed_NAWSA_check.jpg|thumb|Susan B. Anthony e Alice Stone Blackwell ciifi ƴeewndo NAWSA, ngo Harriet Taylor Upton, gardiiɗo kaalis fedde ndee winndi.]] E hitaande 1890, o walli ngam hawrude e Fedde Ameriknaare ngam Suɓaade Rewɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, pelle ɗiɗi potɗe haɓaade e nder dille suɓngooji rewɓe, e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). Diɗɗal ngal fecciino e hitaande 1869 sabu luural jowitiingal e tolno ɗo suɓngooji rewɓe poti jokkondirde e suɓngooji worɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe. Ndee feccere sosi AWSA, nde jibnaaɓe makko mballi yuɓɓinde, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe (NWSA), e gardagol Susan B. Anthony e Elizabeth Cady Stanton . Tuggi 1890 haa 1908, Alice Stone Blackwell woniino binndoowo binnditagol NAWSA e hitaande 1909 e 1910 gooto e ƴeewooɓe ngenndiiji. O woniino mawɗo e golle Dental Temperance Kerecee’en debbo . E hitaande 1903, o yuɓɓini Fedde Sehilaaɓe Ndimaagu Riisi to Boston. O woniino kadi hooreejo fedde toppitiinde suɓngooji rewɓe to New England e Massachusetts, kadi ko kanko wonnoo hooreejo tedduɗo fedde wootooɓe rewɓe to Massachusetts. E nder nguurndam makko caggal ɗuum, Blackwell wonti wumre . O sankii ko ñalnde 15 marse 1950, tawi omo yahra e duuɓi noogaas e ɗiɗi. Galle makko to Uphams Corner ko nokku e laawol ndonu rewɓe Boston . == Tuugnorgal == *   * D.M. Nechiporuk, ''[https://www.academia.edu/38044480 In the Name of Nihilism: the Society of American Friends of Russian Freedom and the Russian Revolutionary Movement Abroad, 1891-1930]'' St. Petersburg: Nestor Press, 2018. hj1x08h6fcplaivx9165d5v03acomr9 165421 165420 2026-04-18T13:10:04Z Sardeeq 14292 165421 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Alice Stone Blackwell''' (14 suwee 1857 – 15 marse 1950) ko [[Feminism|debbo]] Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade, jaayndiyanke, sosiyaalist radikal, e daraniiɗo jojjanɗe aadee . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Blackwell jibinaa ko to wuro wiyeteengo East Orange, to New Jersey, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe ardiiɓe suɓngooji, ɓe mballiri sosde Fedde Ameriknaare Suɓngooji Rewɓe (AWSA). Ko kanko kadi woni ɓiy mawniiko debbo biyeteeɗo [[Elisabet Blackwell|Elizabeth Blackwell]], cafroowo debbo gadano Amerik. Yumma makko naatni Susan B. Anthony e dille hakkeeji rewɓe, ko kanko woni debbo gadano heɓde dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Massachusetts, ko kanko woni debbo gadano jogaade innde mum caggal nde o resi, kadi ko kanko woni debbo gadano haalde ko fayti e hakkeeji rewɓe e sahaa timmuɗo. Blackwell janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harris to Dorchester, duɗal Chauncy to Boston e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abbot to Andover. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, ɗo o woni hooreejo duɗal makko, o heɓi bak makko e hitaande 1881, tawi omo yahra e duuɓi 24. O jeyaa ko e renndo Phi Beta Kappa . == Kugal == Blackwell ina anndaa no feewi e golle mum ngam haɓaade hakkeeji rewɓe. E fuɗɗoode o haɓanoo ko e caɗeele yumma makko e baaba makko, caggal ɗuum o wonti peewnitoowo mawɗo. [1] Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, Alice fuɗɗii golloraade jaaynde Woman’s Journal , jaaynde nde jibnaaɓe makko puɗɗii. E hitaande 1884, innde makko ina woni e sara jibnaaɓe makko e dow masthead kaayitaaji ɗii. Caggal nde yumma makko sankii e hitaande 1893, Alice ƴetti ko ina wona jooni duuɓi 10 ko golle baylugol kaayitaaji ɗii. [2] [[File:Susan_B._Anthony_&_Alice_Stone_Blackwell_signed_NAWSA_check.jpg|thumb|Susan B. Anthony e Alice Stone Blackwell ciifi ƴeewndo NAWSA, ngo Harriet Taylor Upton, gardiiɗo kaalis fedde ndee winndi.]] E hitaande 1890, o walli ngam hawrude e Fedde Ameriknaare ngam Suɓaade Rewɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, pelle ɗiɗi potɗe haɓaade e nder dille suɓngooji rewɓe, e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). Diɗɗal ngal fecciino e hitaande 1869 sabu luural jowitiingal e tolno ɗo suɓngooji rewɓe poti jokkondirde e suɓngooji worɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe. Ndee feccere sosi AWSA, nde jibnaaɓe makko mballi yuɓɓinde, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe (NWSA), e gardagol Susan B. Anthony e Elizabeth Cady Stanton . Tuggi 1890 haa 1908, Alice Stone Blackwell woniino binndoowo binnditagol NAWSA e hitaande 1909 e 1910 gooto e ƴeewooɓe ngenndiiji. O woniino mawɗo e golle Dental Temperance Kerecee’en debbo . E hitaande 1903, o yuɓɓini Fedde Sehilaaɓe Ndimaagu Riisi to Boston. O woniino kadi hooreejo fedde toppitiinde suɓngooji rewɓe to New England e Massachusetts, kadi ko kanko wonnoo hooreejo tedduɗo fedde wootooɓe rewɓe to Massachusetts. E nder nguurndam makko caggal ɗuum, Blackwell wonti wumre . O sankii ko ñalnde 15 marse 1950, tawi omo yahra e duuɓi noogaas e ɗiɗi. Galle makko to Uphams Corner ko nokku e laawol ndonu rewɓe Boston . == Tuugnorgal ==   * D.M. Nechiporuk, ''[https://www.academia.edu/38044480 In the Name of Nihilism: the Society of American Friends of Russian Freedom and the Russian Revolutionary Movement Abroad, 1891-1930]'' St. Petersburg: Nestor Press, 2018. esxhr8lfmm57kn6sa0vrsj1yfa6dbcw 165450 165421 2026-04-18T13:48:14Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342314658|Alice Stone Blackwell]]" 165450 wikitext text/x-wiki '''Alice Stone Blackwell''' (14 suwee 1857 – 15 marse 1950) ko [[Feminism|debbo]] Ameriknaajo, suɓngooji, jaayndiyanke, sosiyaalist radikal, e daraniiɗo jojjanɗe aadee . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Blackwell jibinaa ko to wuro wiyeteengo East Orange, to New Jersey, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe ardiiɓe suɓngooji, ɓe mballiri sosde Fedde Ameriknaare Suɓngooji Rewɓe (AWSA). Ko kanko kadi woni ɓiy mawniiko debbo biyeteeɗo [[Elisabet Blackwell|Elizabeth Blackwell]], cafroowo debbo gadano Amerik. Yumma makko naatni Susan B. Anthony e dille hakkeeji rewɓe, ko kanko woni debbo gadano heɓde dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Massachusetts, ko kanko woni debbo gadano jogaade innde mum caggal nde o resi, kadi ko kanko woni debbo gadano haalde ko fayti e hakkeeji rewɓe e sahaa timmuɗo. Blackwell janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harris to Dorchester, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chauncy to Boston e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abbot to Andover. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, ɗo o woni hooreejo duɗal makko, o heɓi bak makko e hitaande 1881, tawi omo yahra e duuɓi 24. O jeyaa ko e renndo Phi Beta Kappa . == Kugal == Blackwell ina anndaa no feewi e golle mum ngam haɓaade hakkeeji rewɓe. E fuɗɗoode o haɓanoo ko e caɗeele yumma makko e baaba makko, caggal ɗuum o wonti peewnitoowo mawɗo. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, Alice fuɗɗii golloraade jaaynde ''Woman’s Journal ,'' jaaynde nde jibnaaɓe makko puɗɗii. E hitaande 1884, innde makko ina woni e sara jibnaaɓe makko e dow masthead kaayitaaji ɗii. Caggal nde yumma makko sankii e hitaande 1893, Alice ƴetti ko ina wona jooni duuɓi 10 ko golle baylugol kaayitaaji ɗii. [[File:Susan_B._Anthony_&_Alice_Stone_Blackwell_signed_NAWSA_check.jpg|thumb|Susan B. Anthony e Alice Stone Blackwell ciifi ƴeewndo NAWSA, ngo Harriet Taylor Upton, gardiiɗo kaalis fedde ndee winndi.]] E hitaande 1890, o walli ngam hawrude e Fedde Ameriknaare ngam Suɓaade Rewɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, pelle ɗiɗi potɗe haɓaade e nder dille suɓngooji rewɓe, e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). [1] Diɗɗal ngal fecciino e hitaande 1869 sabu luural jowitiingal e tolno ɗo suɓngooji rewɓe poti jokkondirde e suɓngooji worɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe. Ndee feccere sosi AWSA, nde jibnaaɓe makko mballi yuɓɓinde, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe (NWSA), e gardagol Susan B. Anthony e Elizabeth Cady Stanton . [2] Tuggi 1890 haa 1908, Alice Stone Blackwell woniino binndoowo binnditagol NAWSA e hitaande 1909 e 1910 gooto e ƴeewooɓe ngenndiiji. O woniino mawɗo e golle Dental Temperance Kerecee’en debbo . E hitaande 1903, o yuɓɓini Fedde Sehilaaɓe Ndimaagu Riisi to Boston. O woniino kadi hooreejo fedde rewɓe New England e Massachusetts, e hooreejo tedduɗo fedde rewɓe wootooɓe to Massachusetts. E nder nguurndam makko caggal ɗuum, Blackwell wonti wumre . O sankii ko ñalnde 15 marse 1950, tawi omo yahra e duuɓi noogaas e ɗiɗi. Galle makko to Uphams Corner ko nokku e laawol ndonu rewɓe Boston . == Tuugnorgal == 8gwlsecglqlvtxabthq6a3s1se9lvvk 165451 165450 2026-04-18T13:48:33Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342314658|Alice Stone Blackwell]]" 165451 wikitext text/x-wiki '''Alice Stone Blackwell''' (14 suwee 1857 – 15 marse 1950) ko [[Feminism|debbo]] Ameriknaajo, suɓngooji, jaayndiyanke, sosiyaalist radikal, e daraniiɗo jojjanɗe aadee . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Blackwell jibinaa ko to wuro wiyeteengo East Orange, to New Jersey, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe ardiiɓe suɓngooji, ɓe mballiri sosde Fedde Ameriknaare Suɓngooji Rewɓe (AWSA). Ko kanko kadi woni ɓiy mawniiko debbo biyeteeɗo [[Elisabet Blackwell|Elizabeth Blackwell]], cafroowo debbo gadano Amerik. Yumma makko naatni Susan B. Anthony e dille hakkeeji rewɓe, ko kanko woni debbo gadano heɓde dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Massachusetts, ko kanko woni debbo gadano jogaade innde mum caggal nde o resi, kadi ko kanko woni debbo gadano haalde ko fayti e hakkeeji rewɓe e sahaa timmuɗo. Blackwell janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harris to Dorchester, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chauncy to Boston e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abbot to Andover. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, ɗo o woni hooreejo duɗal makko, o heɓi bak makko e hitaande 1881, tawi omo yahra e duuɓi 24. O jeyaa ko e renndo Phi Beta Kappa . == Kugal == Blackwell ina anndaa no feewi e golle mum ngam haɓaade hakkeeji rewɓe. E fuɗɗoode o haɓanoo ko e caɗeele yumma makko e baaba makko, caggal ɗuum o wonti peewnitoowo mawɗo. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, Alice fuɗɗii golloraade jaaynde ''Woman’s Journal ,'' jaaynde nde jibnaaɓe makko puɗɗii. E hitaande 1884, innde makko ina woni e sara jibnaaɓe makko e dow masthead kaayitaaji ɗii. Caggal nde yumma makko sankii e hitaande 1893, Alice ƴetti ko ina wona jooni duuɓi 10 ko golle baylugol kaayitaaji ɗii. [[File:Susan_B._Anthony_&_Alice_Stone_Blackwell_signed_NAWSA_check.jpg|thumb|Susan B. Anthony e Alice Stone Blackwell ciifi ƴeewndo NAWSA, ngo Harriet Taylor Upton, gardiiɗo kaalis fedde ndee winndi.]] E hitaande 1890, o walli ngam hawrude e Fedde Ameriknaare ngam Suɓaade Rewɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, pelle ɗiɗi potɗe haɓaade e nder dille suɓngooji rewɓe, e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). [1] Diɗɗal ngal fecciino e hitaande 1869 sabu luural jowitiingal e tolno ɗo suɓngooji rewɓe poti jokkondirde e suɓngooji worɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe. Ndee feccere sosi AWSA, nde jibnaaɓe makko mballi yuɓɓinde, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe (NWSA), e gardagol Susan B. Anthony e Elizabeth Cady Stanton . [2] Tuggi 1890 haa 1908, Alice Stone Blackwell woniino binndoowo binnditagol NAWSA e hitaande 1909 e 1910 gooto e ƴeewooɓe ngenndiiji. O woniino mawɗo e golle Dental Temperance Kerecee’en debbo . E hitaande 1903, o yuɓɓini Fedde Sehilaaɓe Ndimaagu Riisi to Boston. O woniino kadi hooreejo fedde rewɓe New England e Massachusetts, e hooreejo tedduɗo fedde rewɓe wootooɓe to Massachusetts. E nder nguurndam makko caggal ɗuum, Blackwell wonti wumre . O sankii ko ñalnde 15 marse 1950, tawi omo yahra e duuɓi noogaas e ɗiɗi. Galle makko to Uphams Corner ko nokku e laawol ndonu rewɓe Boston . == Tuugnorgal == * * D.M. Nechiporuk, ''[https://www.academia.edu/38044480 In the Name of Nihilism: the Society of American Friends of Russian Freedom and the Russian Revolutionary Movement Abroad, 1891-1930]'' St. Petersburg: Nestor Press, 2018. 17s0ip3lk7mq2rc1hiz6t4pk8rlzmd2 165452 165451 2026-04-18T13:48:52Z Sardeeq 14292 165452 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Alice Stone Blackwell''' (14 suwee 1857 – 15 marse 1950) ko [[Feminism|debbo]] Ameriknaajo, suɓngooji, jaayndiyanke, sosiyaalist radikal, e daraniiɗo jojjanɗe aadee . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Blackwell jibinaa ko to wuro wiyeteengo East Orange, to New Jersey, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe ardiiɓe suɓngooji, ɓe mballiri sosde Fedde Ameriknaare Suɓngooji Rewɓe (AWSA). Ko kanko kadi woni ɓiy mawniiko debbo biyeteeɗo [[Elisabet Blackwell|Elizabeth Blackwell]], cafroowo debbo gadano Amerik. Yumma makko naatni Susan B. Anthony e dille hakkeeji rewɓe, ko kanko woni debbo gadano heɓde dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Massachusetts, ko kanko woni debbo gadano jogaade innde mum caggal nde o resi, kadi ko kanko woni debbo gadano haalde ko fayti e hakkeeji rewɓe e sahaa timmuɗo. Blackwell janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harris to Dorchester, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chauncy to Boston e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abbot to Andover. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, ɗo o woni hooreejo duɗal makko, o heɓi bak makko e hitaande 1881, tawi omo yahra e duuɓi 24. O jeyaa ko e renndo Phi Beta Kappa . == Kugal == Blackwell ina anndaa no feewi e golle mum ngam haɓaade hakkeeji rewɓe. E fuɗɗoode o haɓanoo ko e caɗeele yumma makko e baaba makko, caggal ɗuum o wonti peewnitoowo mawɗo. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, Alice fuɗɗii golloraade jaaynde ''Woman’s Journal ,'' jaaynde nde jibnaaɓe makko puɗɗii. E hitaande 1884, innde makko ina woni e sara jibnaaɓe makko e dow masthead kaayitaaji ɗii. Caggal nde yumma makko sankii e hitaande 1893, Alice ƴetti ko ina wona jooni duuɓi 10 ko golle baylugol kaayitaaji ɗii. [[File:Susan_B._Anthony_&_Alice_Stone_Blackwell_signed_NAWSA_check.jpg|thumb|Susan B. Anthony e Alice Stone Blackwell ciifi ƴeewndo NAWSA, ngo Harriet Taylor Upton, gardiiɗo kaalis fedde ndee winndi.]] E hitaande 1890, o walli ngam hawrude e Fedde Ameriknaare ngam Suɓaade Rewɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, pelle ɗiɗi potɗe haɓaade e nder dille suɓngooji rewɓe, e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). [1] Diɗɗal ngal fecciino e hitaande 1869 sabu luural jowitiingal e tolno ɗo suɓngooji rewɓe poti jokkondirde e suɓngooji worɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe. Ndee feccere sosi AWSA, nde jibnaaɓe makko mballi yuɓɓinde, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe (NWSA), e gardagol Susan B. Anthony e Elizabeth Cady Stanton . [2] Tuggi 1890 haa 1908, Alice Stone Blackwell woniino binndoowo binnditagol NAWSA e hitaande 1909 e 1910 gooto e ƴeewooɓe ngenndiiji. O woniino mawɗo e golle Dental Temperance Kerecee’en debbo . E hitaande 1903, o yuɓɓini Fedde Sehilaaɓe Ndimaagu Riisi to Boston. O woniino kadi hooreejo fedde rewɓe New England e Massachusetts, e hooreejo tedduɗo fedde rewɓe wootooɓe to Massachusetts. E nder nguurndam makko caggal ɗuum, Blackwell wonti wumre . O sankii ko ñalnde 15 marse 1950, tawi omo yahra e duuɓi noogaas e ɗiɗi. Galle makko to Uphams Corner ko nokku e laawol ndonu rewɓe Boston . == Tuugnorgal == * * D.M. Nechiporuk, ''[https://www.academia.edu/38044480 In the Name of Nihilism: the Society of American Friends of Russian Freedom and the Russian Revolutionary Movement Abroad, 1891-1930]'' St. Petersburg: Nestor Press, 2018. bjoijuqyhn44att1rhhzzbqpox9rilh Kate Himrod mawɗo 0 40359 165422 2026-04-18T13:11:34Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336650802|Kate Himrod Biggers]]" 165422 wikitext text/x-wiki '''Kate Himrod Biggers''' (1849-1935) ko Ameriknaajo daraniiɗo suɓaade. O woniino hooreejo fedde rewɓe Oklahoma. == Ngendam == Biggers jibinaa ko ñalnde 15 sulyee 1849, to wuro wiyeteengo Waterford, to leydi Pensilvaani . O resi Thomas B. Biggers e hitaande 1874, ɓe ngummii fuɗnaange, ɓe koɗi to Painterhood, to Kansas, caggal ɗuum to Chickasha, to leydi Inndo, ɓe koɗi to Marlow, to Oklahoma, e hitaande 1910. Biggers naati e fedde suɓngooji nokku oo to Chickasha. E hitaande 1904, Fedde Rewɓe Kerecee’en Temperance e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) mballitii sosde Fedde Suɓngooji Rewɓe Oklahoma e Teritorium Indiya . [1] Biggers woni hooreejo fedde nde gadano gila 1904 haa 1911. Innde nde waylaama wonti Fedde Rewɓe Oklahoma e hitaande 1907, nde jeyaa ko e NAWSA. [2] E hitaande 1910 Biggers dogi, o dañaani heen nafoore ngam suɓaade hooreejo leydi Oklahoma ngam haɓaade Kate Barnard . E hitaande 1916 Biggers walli sosde ''fedde seppooji hoɗdiiɓe e nder diiwaan Stephens'' . E hitaande 1918 o woni cukko hooreejo fedde ''wiyeteende Marlow Suffrage Club'' . Caggal nde gorko makko sankii, Biggers arti to Waterford, Pennsylvania ɗo o maayi ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1935. == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji e suɓngooji == Tuugnorgal == 0wl31wuqdjv1vrmnnr3u32ys5b9tvab 165423 165422 2026-04-18T13:12:10Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336650802|Kate Himrod Biggers]]" 165423 wikitext text/x-wiki '''Kate Himrod Biggers''' (1849-1935) ko Ameriknaajo daraniiɗo suɓaade. O woniino hooreejo fedde rewɓe Oklahoma.<ref>Fugate, Tally D. "Biographical Sketch of Kate Himrod Biggers". Biographical Database of NAWSA Suffragists. Alexander Street Documents. Retrieved 16 October 2019.[permanent dead link]</ref> == Ngendam == Biggers jibinaa ko ñalnde 15 sulyee 1849, to wuro wiyeteengo Waterford, to leydi Pensilvaani . O resi Thomas B. Biggers e hitaande 1874, ɓe ngummii fuɗnaange, ɓe koɗi to Painterhood, to Kansas, caggal ɗuum to Chickasha, to leydi Inndo, ɓe koɗi to Marlow, to Oklahoma, e hitaande 1910. Biggers naati e fedde suɓngooji nokku oo to Chickasha. E hitaande 1904, Fedde Rewɓe Kerecee’en Temperance e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) mballitii sosde Fedde Suɓngooji Rewɓe Oklahoma e Teritorium Indiya . [1] Biggers woni hooreejo fedde nde gadano gila 1904 haa 1911. Innde nde waylaama wonti Fedde Rewɓe Oklahoma e hitaande 1907, nde jeyaa ko e NAWSA. [2] E hitaande 1910 Biggers dogi, o dañaani heen nafoore ngam suɓaade hooreejo leydi Oklahoma ngam haɓaade Kate Barnard . E hitaande 1916 Biggers walli sosde ''fedde seppooji hoɗdiiɓe e nder diiwaan Stephens'' . E hitaande 1918 o woni cukko hooreejo fedde ''wiyeteende Marlow Suffrage Club'' . Caggal nde gorko makko sankii, Biggers arti to Waterford, Pennsylvania ɗo o maayi ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1935. == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji e suɓngooji == Tuugnorgal == c28di62z1ri763lx62ne7myqof6z8n8 165424 165423 2026-04-18T13:12:28Z Sardeeq 14292 165424 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kate Himrod Biggers''' (1849-1935) ko Ameriknaajo daraniiɗo suɓaade. O woniino hooreejo fedde rewɓe Oklahoma.<ref>Fugate, Tally D. "Biographical Sketch of Kate Himrod Biggers". Biographical Database of NAWSA Suffragists. Alexander Street Documents. Retrieved 16 October 2019.[permanent dead link]</ref> == Ngendam == Biggers jibinaa ko ñalnde 15 sulyee 1849, to wuro wiyeteengo Waterford, to leydi Pensilvaani . O resi Thomas B. Biggers e hitaande 1874, ɓe ngummii fuɗnaange, ɓe koɗi to Painterhood, to Kansas, caggal ɗuum to Chickasha, to leydi Inndo, ɓe koɗi to Marlow, to Oklahoma, e hitaande 1910. Biggers naati e fedde suɓngooji nokku oo to Chickasha. E hitaande 1904, Fedde Rewɓe Kerecee’en Temperance e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) mballitii sosde Fedde Suɓngooji Rewɓe Oklahoma e Teritorium Indiya . [1] Biggers woni hooreejo fedde nde gadano gila 1904 haa 1911. Innde nde waylaama wonti Fedde Rewɓe Oklahoma e hitaande 1907, nde jeyaa ko e NAWSA. [2] E hitaande 1910 Biggers dogi, o dañaani heen nafoore ngam suɓaade hooreejo leydi Oklahoma ngam haɓaade Kate Barnard . E hitaande 1916 Biggers walli sosde ''fedde seppooji hoɗdiiɓe e nder diiwaan Stephens'' . E hitaande 1918 o woni cukko hooreejo fedde ''wiyeteende Marlow Suffrage Club'' . Caggal nde gorko makko sankii, Biggers arti to Waterford, Pennsylvania ɗo o maayi ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1935. == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji e suɓngooji == Tuugnorgal == 8ntc0do9q5uqfhf78zq26nns7tlvzrw Elsie Linkol Benedikt 0 40360 165425 2026-04-18T13:13:58Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1323845065|Elsie Lincoln Benedict]]" 165425 wikitext text/x-wiki '''Elsie Lincoln Benedict''' ( née Vandegrift ; 2 noowammbar 1885 – 5 feebariyee 1970), ganndiraaɗo kadi ‘Debbo kaawningol’, yeeynaama wonde jannginoowo ɓurɗo anndeede e winndere ndee e nder kitaale 1920 haa 1993 nguurndam e binndol ko Napoleyoŋ Hill e Dale Carnegie e doggol juutngol worɓe mbaɗata caggal ɗuum. Innde makko e karallaagal makko e jeewte kolees, yalti ko e mbaydi teskinndi e nder dille suɓngooji ngenndiiji ɗi Carrie Chapman Catt ƴetti e hoore mum ngam wallitde suɓngooji ngenndiiji, hono gardiiɗo suɓngooji Amerik ɗiɗaɓo ɓurɗo yoɓeede. O ƴettat caggal ɗuum e dingiral winnderewal ngam ƴellitde sariya njiimaandi rewrude e yeewtereeji makko keewɗi ɗi o yoɓaani e ɗi o yoɓaani. Ko kanko sosi Brainology, woni jaŋde lollunde e heblo hakkille ganndal. == Nguurndam gadano == Elsie Lincoln Vandegrift jibinaa ko ñalnde 2 noowammbar 1885 to Osborne, to Kansas . Ko o mawɗo e nder banndiraaɓe jeegom, o ummii e ɓesngu makko to Montrose, ɗo o ƴetti sosiyetee ngam jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde e tawtoreede kawgel haalaaji. === Iwdi galle === Galle Vandegrift heɓi waylooji mawɗi e nder nguurndam Elsie. E hitaande 1912, jibnaaɓe makko ceerti e nder sariya, yumma makko Adella heɓi ceergal sabu William waasde wallitde ɗum. Musiiba arii e hitaande 1913 nde baaba mum Elsie, hono William Vandegrift, sankii e rafi ɓuuɓɗo to wuro Salt Lake, to Utah. Ruuhu makko e gollondiral makko e renndo ina teskaa no feewi e nder deftere makko maayde. Duuɓi sappo e tati caggal ɗuum, yumma makko, hono Adella M. Vandegrift, sankii to San Diego ñalnde 6 mee 1926. === Jaŋde e baɗte gadane === E nder ɗeen kewuuji galleeji, duuɓi Elsie e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ina mbaɗi golle maantiniiɗe. O heɓi njeenaari adanndi e kawgel gadanel hakkunde duɗe jaaɓi haaɗtirde western slope, yuɓɓinaangu to Montrose. Haala makko, "Nafoore caɗeele", hollirtaa tan ko karallaagal makko e haalde kono kadi ko mbaawka makko e jaɓɓaade yimɓe, sifaa mo o sifotoo golle makko caggal ɗuum. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Denver tuggi 1905 haa 1907 omo jannga ganndal hakkille. Caggal nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde Denver, tawi omo yahra e duuɓi 22, Elsie tawtoraama yeewtere dingiral to Montrose Opera House e sara Myrtle Goodrich e hitaande 1907. Kewu nguu jaɓɓaama no feewi, Elsie waɗii jimɗi muusɗi e nder monolooji keewɗi e jaŋngugol dingiral. Hollirde makko e dille tiiɗɗe, ko wayi no dogdu pucci ummoraade e "Ben Hur", dañii weltaare mawnde e anndinde, teeŋtinii doole makko e dingiral makko e njiimaandi makko gila e renndo makko. Ndeen, o yahi haa o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado to Boulder . O naati e fedde jeewte, nde kanko tan woni debbo, o joginoo ko ina tolnoo e 12 medal kaŋŋe ngam haalde. Ko kanko woni debbo gadano heɓde nokku e nder kippu jeewte hakkunde duɗe jaaɓi haaɗtirde. Ko adii fof, ko huunde maantiniinde waɗi e nder pottital oratorical hitaande kala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado Boulder e hitaande 1908. Vandegrift heɓiino njeenaari keeriindi, sibu ko kanko woni debbo janngoowo gadano tawtoreede ndee pottital, o hawri e worɓe nayo. Hay so tawii o heɓaani njeenaari ɓurndi mawnude, tawtoreede makko ina maantini e daartol duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, e nder ngonka ɓurka yaajde e darnde rewɓe ƴellitoore e nder jaŋde e nder nguurndam renndo. Jaaynde Montrose Press habrii ndee hiirde, teeŋtini darnde makko teskinnde e kesam-hesaagu tawtoreede makko e hitaande adannde e ndeeɗoo hiirde mawnde. [1] E miijo mum e golle mum gadane e hitaande 1926, Elsie Lincoln Benedict teeŋtinii nafoore goonga e muñal. E wasiyaade "waɗde kulol e woppude fenaande renndo... wonta hoore maa", o miijoyii e balɗe makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ko o step scrubber. Koo ngam woɓɓe ɗon ƴama mo, o yiɗi bote ɓe "seyo e semmbiɗinki - nden ɓe ɗon yetta laabi am laaɓɗi." Njoɓdi makko ɓurndi teeŋtude e sukaaɓe ɓee ko "waɗde hakkillaaji maɓɓe ko ɓe njiɗi waɗde, ɓe puɗɗoo waɗde ɗum, tawa ɓe ngoppaani semmbeeji maɓɓe." == Fuɗɗoode golle == E hitaande 1909, guwerneer Kolorado biyeteeɗo John F. Shafroth toɗɗii mo wonde kabaaru laawɗuɗo to Senaa Kolorado . Caggal nde o golli e ngalɗoo gollal duuɓi tati, o toɗɗaa hooreejo departemaa jeeyngal to Biro leydi Dowla, ɗo o naati e luural teeŋtungal. E wiyde ciimtol jaaynde wiyeteende ''Montrose Daily Press'', yaltunde e hitaande 1912, Elsie, ganndiraaɗo darnde mum e suɓngooji, ina luurdi e ñaawoowo biyeteeɗo George Thorne, mawɗo jaagorɗe leydi ndii, e naamne jowitiiɗe e laamu. Ndeeɗoo luural, ɓeydiima haa arti e birooji guwerneer, haa jooni, addani mo ruttaade e biro komisariyaajo asiraagal dowla. Ndee hiirde hollitii jikku makko cemmbinɗo e yiɗde makko daranaade darnde makko e nder luure karallaagal. Ko ɓuri haawnaade heen, ko ballal makko gadanal e guwerneer Shafroth, hono depitee ummoriiɗo Montrose e batu dowla Demokaraasi, waɗii geɗel gootel e toɗɗagol makko gadanol e nder diɗɗal leydi ndii, ina gasa tawa ina waɗi batte e safrude ndeeɗoo luural. E hitaande 1912, o woppi golle ngam wonde gardiiɗo politik to Denver Press, caggal ɗuum to ''Denver Post'', jaaynde ɓurnde mawnude e nder Colorado e oon sahaa. == Tuugnorgal == gm1fczmh1akw9xlr0c2g2avul5p77et 165426 165425 2026-04-18T13:15:49Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1323845065|Elsie Lincoln Benedict]]" 165426 wikitext text/x-wiki '''Elsie Lincoln Benedict''' ( née Vandegrift ; 2 noowammbar 1885 – 5 feebariyee 1970), ganndiraaɗo kadi ‘Debbo kaawningol’, yeeynaama wonde jannginoowo ɓurɗo anndeede e winndere ndee e nder kitaale 1920 haa 1993 nguurndam e binndol ko Napoleyoŋ Hill e Dale Carnegie e doggol juutngol worɓe mbaɗata caggal ɗuum. Innde makko e karallaagal makko e jeewte kolees, yalti ko e mbaydi teskinndi e nder dille suɓngooji ngenndiiji ɗi Carrie Chapman Catt ƴetti e hoore mum ngam wallitde suɓngooji ngenndiiji, hono gardiiɗo suɓngooji Amerik ɗiɗaɓo ɓurɗo yoɓeede. O ƴettat caggal ɗuum e dingiral winnderewal ngam ƴellitde sariya njiimaandi rewrude e yeewtereeji makko keewɗi ɗi o yoɓaani e ɗi o yoɓaani. Ko kanko sosi Brainology, woni jaŋde lollunde e heblo hakkille ganndal. <ref>Elsie Lincoln Benedict Fourth Visit and Tenth Lecture Series in San Francisco". The San Francisco Examiner. July 1929. Retrieved 2023-11-19.</ref><ref>Court Grants Wife Decree of Divorce". Montrose Daily Press. Montrose, Colorado. April 13, 1912. Retrieved January 24, 2024. The action was that entitled Mrs. Adella M. Vandegrift vs. William Vandegrift, and the wife in her petition set forth the fact that she was married to the defendant in Osborn, Kansas, on or about September 18th, 1884. Six children were born as the result of this union, viz: Elsie L., now 26 years of age; Lottie M., 25; Jennie 23; Pearl 21; William 18 and Frances 11.</ref> == Nguurndam gadano == Elsie Lincoln Vandegrift jibinaa ko ñalnde 2 noowammbar 1885 to Osborne, to Kansas . Ko o mawɗo e nder banndiraaɓe jeegom, o ummii e ɓesngu makko to Montrose, ɗo o ƴetti sosiyetee ngam jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde e tawtoreede kawgel haalaaji. === Iwdi galle === Galle Vandegrift heɓi waylooji mawɗi e nder nguurndam Elsie. E hitaande 1912, jibnaaɓe makko ceerti e nder sariya, yumma makko Adella heɓi ceergal sabu William waasde wallitde ɗum. Musiiba arii e hitaande 1913 nde baaba mum Elsie, hono William Vandegrift, sankii e rafi ɓuuɓɗo to wuro Salt Lake, to Utah. Ruuhu makko e gollondiral makko e renndo ina teskaa no feewi e nder deftere makko maayde. Duuɓi sappo e tati caggal ɗuum, yumma makko, hono Adella M. Vandegrift, sankii to San Diego ñalnde 6 mee 1926. === Jaŋde e baɗte gadane === E nder ɗeen kewuuji galleeji, duuɓi Elsie e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ina mbaɗi golle maantiniiɗe. O heɓi njeenaari adanndi e kawgel gadanel hakkunde duɗe jaaɓi haaɗtirde western slope, yuɓɓinaangu to Montrose. Haala makko, "Nafoore caɗeele", hollirtaa tan ko karallaagal makko e haalde kono kadi ko mbaawka makko e jaɓɓaade yimɓe, sifaa mo o sifotoo golle makko caggal ɗuum. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Denver tuggi 1905 haa 1907 omo jannga ganndal hakkille. Caggal nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde Denver, tawi omo yahra e duuɓi 22, Elsie tawtoraama yeewtere dingiral to Montrose Opera House e sara Myrtle Goodrich e hitaande 1907. Kewu nguu jaɓɓaama no feewi, Elsie waɗii jimɗi muusɗi e nder monolooji keewɗi e jaŋngugol dingiral. Hollirde makko e dille tiiɗɗe, ko wayi no dogdu pucci ummoraade e "Ben Hur", dañii weltaare mawnde e anndinde, teeŋtinii doole makko e dingiral makko e njiimaandi makko gila e renndo makko. Ndeen, o yahi haa o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado to Boulder . O naati e fedde jeewte, nde kanko tan woni debbo, o joginoo ko ina tolnoo e 12 medal kaŋŋe ngam haalde. Ko kanko woni debbo gadano heɓde nokku e nder kippu jeewte hakkunde duɗe jaaɓi haaɗtirde. Ko adii fof, ko huunde maantiniinde waɗi e nder pottital oratorical hitaande kala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado Boulder e hitaande 1908. Vandegrift heɓiino njeenaari keeriindi, sibu ko kanko woni debbo janngoowo gadano tawtoreede ndee pottital, o hawri e worɓe nayo. Hay so tawii o heɓaani njeenaari ɓurndi mawnude, tawtoreede makko ina maantini e daartol duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, e nder ngonka ɓurka yaajde e darnde rewɓe ƴellitoore e nder jaŋde e nder nguurndam renndo. Jaaynde Montrose Press habrii ndee hiirde, teeŋtini darnde makko teskinnde e kesam-hesaagu tawtoreede makko e hitaande adannde e ndeeɗoo hiirde mawnde. [1] E miijo mum e golle mum gadane e hitaande 1926, Elsie Lincoln Benedict teeŋtinii nafoore goonga e muñal. E wasiyaade "waɗde kulol e woppude fenaande renndo... wonta hoore maa", o miijoyii e balɗe makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ko o step scrubber. Koo ngam woɓɓe ɗon ƴama mo, o yiɗi bote ɓe "seyo e semmbiɗinki - nden ɓe ɗon yetta laabi am laaɓɗi." Njoɓdi makko ɓurndi teeŋtude e sukaaɓe ɓee ko "waɗde hakkillaaji maɓɓe ko ɓe njiɗi waɗde, ɓe puɗɗoo waɗde ɗum, tawa ɓe ngoppaani semmbeeji maɓɓe." == Fuɗɗoode golle == E hitaande 1909, guwerneer Kolorado biyeteeɗo John F. Shafroth toɗɗii mo wonde kabaaru laawɗuɗo to Senaa Kolorado . Caggal nde o golli e ngalɗoo gollal duuɓi tati, o toɗɗaa hooreejo departemaa jeeyngal to Biro leydi Dowla, ɗo o naati e luural teeŋtungal. E wiyde ciimtol jaaynde wiyeteende ''Montrose Daily Press'', yaltunde e hitaande 1912, Elsie, ganndiraaɗo darnde mum e suɓngooji, ina luurdi e ñaawoowo biyeteeɗo George Thorne, mawɗo jaagorɗe leydi ndii, e naamne jowitiiɗe e laamu. Ndeeɗoo luural, ɓeydiima haa arti e birooji guwerneer, haa jooni, addani mo ruttaade e biro komisariyaajo asiraagal dowla. Ndee hiirde hollitii jikku makko cemmbinɗo e yiɗde makko daranaade darnde makko e nder luure karallaagal. Ko ɓuri haawnaade heen, ko ballal makko gadanal e guwerneer Shafroth, hono depitee ummoriiɗo Montrose e batu dowla Demokaraasi, waɗii geɗel gootel e toɗɗagol makko gadanol e nder diɗɗal leydi ndii, ina gasa tawa ina waɗi batte e safrude ndeeɗoo luural. E hitaande 1912, o woppi golle ngam wonde gardiiɗo politik to Denver Press, caggal ɗuum to ''Denver Post'', jaaynde ɓurnde mawnude e nder Colorado e oon sahaa. == Tuugnorgal == h71il9x43ezxqu070np3n4v3opm90xq 165427 165426 2026-04-18T13:16:08Z Sardeeq 14292 165427 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Elsie Lincoln Benedict''' ( née Vandegrift ; 2 noowammbar 1885 – 5 feebariyee 1970), ganndiraaɗo kadi ‘Debbo kaawningol’, yeeynaama wonde jannginoowo ɓurɗo anndeede e winndere ndee e nder kitaale 1920 haa 1993 nguurndam e binndol ko Napoleyoŋ Hill e Dale Carnegie e doggol juutngol worɓe mbaɗata caggal ɗuum. Innde makko e karallaagal makko e jeewte kolees, yalti ko e mbaydi teskinndi e nder dille suɓngooji ngenndiiji ɗi Carrie Chapman Catt ƴetti e hoore mum ngam wallitde suɓngooji ngenndiiji, hono gardiiɗo suɓngooji Amerik ɗiɗaɓo ɓurɗo yoɓeede. O ƴettat caggal ɗuum e dingiral winnderewal ngam ƴellitde sariya njiimaandi rewrude e yeewtereeji makko keewɗi ɗi o yoɓaani e ɗi o yoɓaani. Ko kanko sosi Brainology, woni jaŋde lollunde e heblo hakkille ganndal. <ref>Elsie Lincoln Benedict Fourth Visit and Tenth Lecture Series in San Francisco". The San Francisco Examiner. July 1929. Retrieved 2023-11-19.</ref><ref>Court Grants Wife Decree of Divorce". Montrose Daily Press. Montrose, Colorado. April 13, 1912. Retrieved January 24, 2024. The action was that entitled Mrs. Adella M. Vandegrift vs. William Vandegrift, and the wife in her petition set forth the fact that she was married to the defendant in Osborn, Kansas, on or about September 18th, 1884. Six children were born as the result of this union, viz: Elsie L., now 26 years of age; Lottie M., 25; Jennie 23; Pearl 21; William 18 and Frances 11.</ref> == Nguurndam gadano == Elsie Lincoln Vandegrift jibinaa ko ñalnde 2 noowammbar 1885 to Osborne, to Kansas . Ko o mawɗo e nder banndiraaɓe jeegom, o ummii e ɓesngu makko to Montrose, ɗo o ƴetti sosiyetee ngam jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde e tawtoreede kawgel haalaaji. === Iwdi galle === Galle Vandegrift heɓi waylooji mawɗi e nder nguurndam Elsie. E hitaande 1912, jibnaaɓe makko ceerti e nder sariya, yumma makko Adella heɓi ceergal sabu William waasde wallitde ɗum. Musiiba arii e hitaande 1913 nde baaba mum Elsie, hono William Vandegrift, sankii e rafi ɓuuɓɗo to wuro Salt Lake, to Utah. Ruuhu makko e gollondiral makko e renndo ina teskaa no feewi e nder deftere makko maayde. Duuɓi sappo e tati caggal ɗuum, yumma makko, hono Adella M. Vandegrift, sankii to San Diego ñalnde 6 mee 1926. === Jaŋde e baɗte gadane === E nder ɗeen kewuuji galleeji, duuɓi Elsie e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ina mbaɗi golle maantiniiɗe. O heɓi njeenaari adanndi e kawgel gadanel hakkunde duɗe jaaɓi haaɗtirde western slope, yuɓɓinaangu to Montrose. Haala makko, "Nafoore caɗeele", hollirtaa tan ko karallaagal makko e haalde kono kadi ko mbaawka makko e jaɓɓaade yimɓe, sifaa mo o sifotoo golle makko caggal ɗuum. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Denver tuggi 1905 haa 1907 omo jannga ganndal hakkille. Caggal nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde Denver, tawi omo yahra e duuɓi 22, Elsie tawtoraama yeewtere dingiral to Montrose Opera House e sara Myrtle Goodrich e hitaande 1907. Kewu nguu jaɓɓaama no feewi, Elsie waɗii jimɗi muusɗi e nder monolooji keewɗi e jaŋngugol dingiral. Hollirde makko e dille tiiɗɗe, ko wayi no dogdu pucci ummoraade e "Ben Hur", dañii weltaare mawnde e anndinde, teeŋtinii doole makko e dingiral makko e njiimaandi makko gila e renndo makko. Ndeen, o yahi haa o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado to Boulder . O naati e fedde jeewte, nde kanko tan woni debbo, o joginoo ko ina tolnoo e 12 medal kaŋŋe ngam haalde. Ko kanko woni debbo gadano heɓde nokku e nder kippu jeewte hakkunde duɗe jaaɓi haaɗtirde. Ko adii fof, ko huunde maantiniinde waɗi e nder pottital oratorical hitaande kala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado Boulder e hitaande 1908. Vandegrift heɓiino njeenaari keeriindi, sibu ko kanko woni debbo janngoowo gadano tawtoreede ndee pottital, o hawri e worɓe nayo. Hay so tawii o heɓaani njeenaari ɓurndi mawnude, tawtoreede makko ina maantini e daartol duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, e nder ngonka ɓurka yaajde e darnde rewɓe ƴellitoore e nder jaŋde e nder nguurndam renndo. Jaaynde Montrose Press habrii ndee hiirde, teeŋtini darnde makko teskinnde e kesam-hesaagu tawtoreede makko e hitaande adannde e ndeeɗoo hiirde mawnde. [1] E miijo mum e golle mum gadane e hitaande 1926, Elsie Lincoln Benedict teeŋtinii nafoore goonga e muñal. E wasiyaade "waɗde kulol e woppude fenaande renndo... wonta hoore maa", o miijoyii e balɗe makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ko o step scrubber. Koo ngam woɓɓe ɗon ƴama mo, o yiɗi bote ɓe "seyo e semmbiɗinki - nden ɓe ɗon yetta laabi am laaɓɗi." Njoɓdi makko ɓurndi teeŋtude e sukaaɓe ɓee ko "waɗde hakkillaaji maɓɓe ko ɓe njiɗi waɗde, ɓe puɗɗoo waɗde ɗum, tawa ɓe ngoppaani semmbeeji maɓɓe." == Fuɗɗoode golle == E hitaande 1909, guwerneer Kolorado biyeteeɗo John F. Shafroth toɗɗii mo wonde kabaaru laawɗuɗo to Senaa Kolorado . Caggal nde o golli e ngalɗoo gollal duuɓi tati, o toɗɗaa hooreejo departemaa jeeyngal to Biro leydi Dowla, ɗo o naati e luural teeŋtungal. E wiyde ciimtol jaaynde wiyeteende ''Montrose Daily Press'', yaltunde e hitaande 1912, Elsie, ganndiraaɗo darnde mum e suɓngooji, ina luurdi e ñaawoowo biyeteeɗo George Thorne, mawɗo jaagorɗe leydi ndii, e naamne jowitiiɗe e laamu. Ndeeɗoo luural, ɓeydiima haa arti e birooji guwerneer, haa jooni, addani mo ruttaade e biro komisariyaajo asiraagal dowla. Ndee hiirde hollitii jikku makko cemmbinɗo e yiɗde makko daranaade darnde makko e nder luure karallaagal. Ko ɓuri haawnaade heen, ko ballal makko gadanal e guwerneer Shafroth, hono depitee ummoriiɗo Montrose e batu dowla Demokaraasi, waɗii geɗel gootel e toɗɗagol makko gadanol e nder diɗɗal leydi ndii, ina gasa tawa ina waɗi batte e safrude ndeeɗoo luural. E hitaande 1912, o woppi golle ngam wonde gardiiɗo politik to Denver Press, caggal ɗuum to ''Denver Post'', jaaynde ɓurnde mawnude e nder Colorado e oon sahaa. == Tuugnorgal == qp65yy2mem2y6nvelmwv1bic3alog40 Alva Belmont 0 40361 165428 2026-04-18T13:19:45Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347424960|Alva Belmont]]" 165428 wikitext text/x-wiki '''Alva Erskine Belmont''' (jibinaa ko '''Smith''' ; 17 lewru Yarkomaa 1853 – 26 lewru Yarkomaa 1933), ganndiraaɗo '''Alva Vanderbilt''' tuggi 1875 haa 1896, ko neɗɗo Ameriknaajo keewɗo miliyoŋaaji, daraniiɗo hakkeeji suɓngooji rewɓe . O teskaama e semmbe makko, e hakkille makko, e miijooji makko tiiɗɗi, e yiɗde makko luulndaade nanondiral. E hitaande 1909, o sosi Fedde Potal Politik ngam heɓde wooteeji wonande politikaaji ballitooji suɓngooji e nder diiwaan New York, o winndi binndanɗe e jaayɗe, o naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓngooji Rewɓe Amerik (NAWSA). Caggal ɗuum o sosi Fedde makko ngam Potal Siyaas ngam ɗaɓɓude ballal yaajngal ngam suɓaade e nder gure [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|New York]] fof, e wonde hooreejo fedde nde, o ardii fedde nde e nder wuro New York e hitaande 1912 Women’s Votes Parade. E hitaande 1916, o jeyaa ko e sosɓe lannda debbo ngenndiijo (NWP) o yuɓɓini piket gadano mo meeɗaa waɗde hade [[White House Nazareth|White House]], e lewru Yarkomaa 1917. O toɗɗaa hooreejo NWP, biro mo o joginoo haa o maayi. O resii laabi ɗiɗi, e miliyoŋaaji keewɗi e nder wuro New York , hono William Kissam Vanderbilt, mo o jibini ɓiɓɓe tato, e Oliver Hazard Perry Belmont . Alva ina anndiranoo eɓɓooji mahngo keewɗi, ina jeyaa heen Petit Chateau to New York ; galle marbere to Newport, to Islaam ; galle Belmont to Nuwaasoor ; Brookholt to Islaam Long; e Toowɗi Beacon to Sands Point, to Nuwel . Ñalnde « ñalngu potal njoɓdi », ñalnde 12 abriil 2016, Belmont teddinaama nde hooreejo leydi ndii [[Barack Obama|, hono Barak Obama,]] sosi nokku ngenndiijo potal rewɓe Belmont-Paul to Wasinton, inniraaɗo Alva Belmont e [[Alisa Pool|Alice Paul]] . == Nguurndam gadano == [[File:Murray_Forbes_Smith_House.jpg|left|thumb|Nokku ɗo o jibinaa ɗoo, ko galle Murray Forbes Smith to 201 laawol laamu to Mobile, Alabama]] Alva Erskine Smith jibinaa ko ñalnde 17 lewru Yarkomaa 1853, to 201 laawol laamu to Mobile, Alabama, e galle Murray Forbes Smith, njulaagu komisoŋ, e Phoebe Ann Desha. Smith ko ɓiy George Smith e Deliya Forbes mo Dumfries, Virginie . Phoebe Desha ko ɓiy hooreejo leydi Amerik biyeteeɗo Robert Desha e Eleanor Shelby, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ummorii ko e diiwaan Sumner, to Tennessee . Galle Smith ko jiyaaɓe alɗuɓe. Alva ina jeyaa e sukaaɓe njeeɗiɗo. Miñiiko debbo biyeteeɗo Alice maayi ko e cukaagu mum hade mum jibineede. Miñiiko biyeteeɗo Murray Forbes Smith Jr. maayi ko e hitaande 1857, o wirnaa ko e yanaande Magnolia to Mobile. Banndiraaɓe nayo woɗɓe, Desha Smith, Armide Vogel Smith, Juliya Florence Smith, e Mary Virginia "Jennie" Smith, nguuri haa ɓe mawni. Jennie adii resde ko Fernando Yznaga, miñiiko sehil Alva ɓurɗo ɓadaade mo gila e cukaagu mum, hono Konsuelo Yznaga, laamɗo Manchester . Caggal nde o seerti e Fernando e hitaande 1886, Jennie resi kadi, o resi William George Tiffany. Nde o woni cukalel, Alva ina summa e jibnaaɓe mum to Newport, Rhode Island, ina yahda e maɓɓe e njilluuji Orop. E hitaande 1859, ɓesngu Smith ummii Mobile, ɓe ngummii wuro New York, ɓe koɗi ɗoon seeɗa e nokku biyeteeɗo Madison Square . Nde Murray yahi Liverpool, to Angalteer ngam waɗde golle mum, yumma Alva, hono Phoebe Smith, ummii Pari, ɗo Alva janngi duɗal keeringal to Neuilly-sur-Seine . Caggal wolde hakkunde leyɗeele, galle Smith arti New York, ɗo Phoebe sankii e hitaande 1871. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (January 2022)">citation needed</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Galle oo ina joginoo caɗeele ngalu e ooɗoo sahaa, teeŋti noon e ɗaminaare wonde ɓiɓɓe rewɓe nayo ɓee ina poti resde. == Nguurndam neɗɗo == [[File:660_5th_Avenue_New_York_City.jpg|thumb|Koɗorɗe Vanderbilt en to 660 laawol joyaɓol to Manhattan]] E nder kewu gooto e ɓiɓɓe rewɓe Wiliyam Henri Vanderbilt, sehil Smith ɓurɗo ɓadaade mo, hono Konsuelo Yznaga hollitii mo Wiliyam Kissam Vanderbilt, taaniiko Korneliyus Vanderbilt . Ñalnde 20 abriil 1875, William e Alva resndaa to Egliis Calvary to wuro New York. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2020)">citation needed</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Alva resii William ngam kaalis : o siftini ɗum ko eɓɓoore makko ngam wallude ɓesngu makko ngam daɗndude banke, kono woɗɓe ina mbiya o waɗi ɗum ko ngam ngalu makko e darnde makko. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe tato: * Konsuelo Vanderbilt (2 marse 1877 – 6 desaambar 1964) * Wiliyam Kisam Vanderbilt II (26 oktoobar 1878 – 8 lewru bowte 1944) * Harold Stirling Vanderbilt (6 sulyee 1884 - 4 sulyee 1970) Alva manngu Consuelo ngam resde Charles Spencer-Churchill, 9ɓo laamɗo Marlborough, ñalnde 6 noowammbar 1895. Dewgal ngal ustaama ko juuti caggal ɗuum, e dow ɗaɓɓaande laamɗo oo e dow yamiroore Consuelo, e lewru mee 1921. Dewgal ngal ustaama haa timmi ngam jarribaade Alsuelo mo o resndi ɗum. [1] E oon sahaa, Consuelo e yumma mum ina njokkondiri no feewi, no feewi. Ndeen Konsuelo resii Jacques Balsan, piilaaɗo Faraysenaajo e nder weeyo. William Kissam II wonti hooreejo Sosiyetee laana njoorndi hakkundeejo New York nde baaba mum sankii e hitaande 1920. Harold Stirling heɓi bak mum to duɗal sariya Harvard e hitaande 1910, caggal ɗuum o naati e baaba makko to Sosiyetee laana njoorndi hakkundeejo New York. O woni tan ko wakiliijo golloowo e galle Vanderbilt e nder laawol laana njoorndi New York Central Railroad caggal maayde miñiiko, o woni gardiiɗo e tergal goomu toppitiingu golle ɗee haa hitaande 1954. [ ciimtol ina haani ] === Ummagol e nder renndo === ==== Balle e jimɗi, chateau Avenue joyaɓo ==== [[File:Alva_Vanderbilt_1883_Costume_Ball.jpg|left|thumb|Alva Vanderbilt, ɓoorniiɗo balɗe mum 1883]] E pellital ngam waddugo saare Vanderbilt darnde ummatoore nde o yi'i fotti, Vanderbilt inniri suudu joyaɓuru Avenue - woni haa kawtal laawol 5th bee 57th haa 58th Street, o jooɗi nder wuro man fuu - nder lewru mars 1883 bee ballal cost00. "The New York World ina sikki wonde lannda Alva ina yoɓee [ko famɗi fof] ko ina ɓura feccere miliyoŋ dolaar, ko ina ɓura miliyoŋaaji joy dolaar e dolaruuji hannde ɗii", winndi Roark et al. e hitaande 2020. <ref name=":02" /> Daartol keewngol limteede ina haala wonde Vanderbilt ina felliti wonde Caroline Astor, laamɗo debbo " The 400 " e nder renndo New York, ƴattii ɗum, ɗum noon o anniyaaki neldude noddaango e ballal galle makko, ballal ɓoornungal fotde 750 hoɗɓe, Carrie,'s mo yimɓe fof njiɗi. Ina sikkaa ko ɗum addani Astor arde noddaade, ngam heɓde noddaango bal ngam ɓiyiiko debbo. Astor waɗii, e goonga, yoɓde noddaango renndo e Vanderbilt, kanko e ɓiyiiko debbo ko hoɓɓe e bal, e mbaadi kuuɓtodinndi rokkude renndo galle Vanderbilt jaɓgol laawɗungol. Vanderbilt e Astor njiytaama e bal e nder yeewtere njimri. "Min ngalaa hakke ittude ɓeen ɓe ndii leydi mawndi addi yeeso", Astor jaɓi, "waktu Vanderbilts arii." Nafoore, Alva ɓoornii ko wutte tedduɗo venetian to bal, kono jom suudu mum Alice ɓuri ɗum, e kosam teeŋtinoowo e oon sahaa ko keso : lampa kuuraa. Ɓoornugol makko jamma danewol satin, gila nde inniraa ko ɓoornanteeri Electric Light, ina waɗi kaɓirɗe ngam ƴellitde doole kuuraa, ina waɗi ɓoggi gilaasi e mbaadi lewru, ina addana jaayndeeji ɗii ɓuuɓde. <ref name=":02" /> Ballal ngal waɗii catal ngam ƴellitde barke e nder wellitaare renndo to New York haa tooweeki njulaagu e ngalu ngu yiyaaka tawo. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (January 2020)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] nl5n1ob8tn2ukvlr9552qeos7ipsrhf 165429 165428 2026-04-18T13:20:00Z Sardeeq 14292 165429 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Alva Erskine Belmont''' (jibinaa ko '''Smith''' ; 17 lewru Yarkomaa 1853 – 26 lewru Yarkomaa 1933), ganndiraaɗo '''Alva Vanderbilt''' tuggi 1875 haa 1896, ko neɗɗo Ameriknaajo keewɗo miliyoŋaaji, daraniiɗo hakkeeji suɓngooji rewɓe . O teskaama e semmbe makko, e hakkille makko, e miijooji makko tiiɗɗi, e yiɗde makko luulndaade nanondiral. E hitaande 1909, o sosi Fedde Potal Politik ngam heɓde wooteeji wonande politikaaji ballitooji suɓngooji e nder diiwaan New York, o winndi binndanɗe e jaayɗe, o naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓngooji Rewɓe Amerik (NAWSA). Caggal ɗuum o sosi Fedde makko ngam Potal Siyaas ngam ɗaɓɓude ballal yaajngal ngam suɓaade e nder gure [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|New York]] fof, e wonde hooreejo fedde nde, o ardii fedde nde e nder wuro New York e hitaande 1912 Women’s Votes Parade. E hitaande 1916, o jeyaa ko e sosɓe lannda debbo ngenndiijo (NWP) o yuɓɓini piket gadano mo meeɗaa waɗde hade [[White House Nazareth|White House]], e lewru Yarkomaa 1917. O toɗɗaa hooreejo NWP, biro mo o joginoo haa o maayi. O resii laabi ɗiɗi, e miliyoŋaaji keewɗi e nder wuro New York , hono William Kissam Vanderbilt, mo o jibini ɓiɓɓe tato, e Oliver Hazard Perry Belmont . Alva ina anndiranoo eɓɓooji mahngo keewɗi, ina jeyaa heen Petit Chateau to New York ; galle marbere to Newport, to Islaam ; galle Belmont to Nuwaasoor ; Brookholt to Islaam Long; e Toowɗi Beacon to Sands Point, to Nuwel . Ñalnde « ñalngu potal njoɓdi », ñalnde 12 abriil 2016, Belmont teddinaama nde hooreejo leydi ndii [[Barack Obama|, hono Barak Obama,]] sosi nokku ngenndiijo potal rewɓe Belmont-Paul to Wasinton, inniraaɗo Alva Belmont e [[Alisa Pool|Alice Paul]] . == Nguurndam gadano == [[File:Murray_Forbes_Smith_House.jpg|left|thumb|Nokku ɗo o jibinaa ɗoo, ko galle Murray Forbes Smith to 201 laawol laamu to Mobile, Alabama]] Alva Erskine Smith jibinaa ko ñalnde 17 lewru Yarkomaa 1853, to 201 laawol laamu to Mobile, Alabama, e galle Murray Forbes Smith, njulaagu komisoŋ, e Phoebe Ann Desha. Smith ko ɓiy George Smith e Deliya Forbes mo Dumfries, Virginie . Phoebe Desha ko ɓiy hooreejo leydi Amerik biyeteeɗo Robert Desha e Eleanor Shelby, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ummorii ko e diiwaan Sumner, to Tennessee . Galle Smith ko jiyaaɓe alɗuɓe. Alva ina jeyaa e sukaaɓe njeeɗiɗo. Miñiiko debbo biyeteeɗo Alice maayi ko e cukaagu mum hade mum jibineede. Miñiiko biyeteeɗo Murray Forbes Smith Jr. maayi ko e hitaande 1857, o wirnaa ko e yanaande Magnolia to Mobile. Banndiraaɓe nayo woɗɓe, Desha Smith, Armide Vogel Smith, Juliya Florence Smith, e Mary Virginia "Jennie" Smith, nguuri haa ɓe mawni. Jennie adii resde ko Fernando Yznaga, miñiiko sehil Alva ɓurɗo ɓadaade mo gila e cukaagu mum, hono Konsuelo Yznaga, laamɗo Manchester . Caggal nde o seerti e Fernando e hitaande 1886, Jennie resi kadi, o resi William George Tiffany. Nde o woni cukalel, Alva ina summa e jibnaaɓe mum to Newport, Rhode Island, ina yahda e maɓɓe e njilluuji Orop. E hitaande 1859, ɓesngu Smith ummii Mobile, ɓe ngummii wuro New York, ɓe koɗi ɗoon seeɗa e nokku biyeteeɗo Madison Square . Nde Murray yahi Liverpool, to Angalteer ngam waɗde golle mum, yumma Alva, hono Phoebe Smith, ummii Pari, ɗo Alva janngi duɗal keeringal to Neuilly-sur-Seine . Caggal wolde hakkunde leyɗeele, galle Smith arti New York, ɗo Phoebe sankii e hitaande 1871. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (January 2022)">citation needed</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Galle oo ina joginoo caɗeele ngalu e ooɗoo sahaa, teeŋti noon e ɗaminaare wonde ɓiɓɓe rewɓe nayo ɓee ina poti resde. == Nguurndam neɗɗo == [[File:660_5th_Avenue_New_York_City.jpg|thumb|Koɗorɗe Vanderbilt en to 660 laawol joyaɓol to Manhattan]] E nder kewu gooto e ɓiɓɓe rewɓe Wiliyam Henri Vanderbilt, sehil Smith ɓurɗo ɓadaade mo, hono Konsuelo Yznaga hollitii mo Wiliyam Kissam Vanderbilt, taaniiko Korneliyus Vanderbilt . Ñalnde 20 abriil 1875, William e Alva resndaa to Egliis Calvary to wuro New York. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2020)">citation needed</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Alva resii William ngam kaalis : o siftini ɗum ko eɓɓoore makko ngam wallude ɓesngu makko ngam daɗndude banke, kono woɗɓe ina mbiya o waɗi ɗum ko ngam ngalu makko e darnde makko. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe tato: * Konsuelo Vanderbilt (2 marse 1877 – 6 desaambar 1964) * Wiliyam Kisam Vanderbilt II (26 oktoobar 1878 – 8 lewru bowte 1944) * Harold Stirling Vanderbilt (6 sulyee 1884 - 4 sulyee 1970) Alva manngu Consuelo ngam resde Charles Spencer-Churchill, 9ɓo laamɗo Marlborough, ñalnde 6 noowammbar 1895. Dewgal ngal ustaama ko juuti caggal ɗuum, e dow ɗaɓɓaande laamɗo oo e dow yamiroore Consuelo, e lewru mee 1921. Dewgal ngal ustaama haa timmi ngam jarribaade Alsuelo mo o resndi ɗum. [1] E oon sahaa, Consuelo e yumma mum ina njokkondiri no feewi, no feewi. Ndeen Konsuelo resii Jacques Balsan, piilaaɗo Faraysenaajo e nder weeyo. William Kissam II wonti hooreejo Sosiyetee laana njoorndi hakkundeejo New York nde baaba mum sankii e hitaande 1920. Harold Stirling heɓi bak mum to duɗal sariya Harvard e hitaande 1910, caggal ɗuum o naati e baaba makko to Sosiyetee laana njoorndi hakkundeejo New York. O woni tan ko wakiliijo golloowo e galle Vanderbilt e nder laawol laana njoorndi New York Central Railroad caggal maayde miñiiko, o woni gardiiɗo e tergal goomu toppitiingu golle ɗee haa hitaande 1954. [ ciimtol ina haani ] === Ummagol e nder renndo === ==== Balle e jimɗi, chateau Avenue joyaɓo ==== [[File:Alva_Vanderbilt_1883_Costume_Ball.jpg|left|thumb|Alva Vanderbilt, ɓoorniiɗo balɗe mum 1883]] E pellital ngam waddugo saare Vanderbilt darnde ummatoore nde o yi'i fotti, Vanderbilt inniri suudu joyaɓuru Avenue - woni haa kawtal laawol 5th bee 57th haa 58th Street, o jooɗi nder wuro man fuu - nder lewru mars 1883 bee ballal cost00. "The New York World ina sikki wonde lannda Alva ina yoɓee [ko famɗi fof] ko ina ɓura feccere miliyoŋ dolaar, ko ina ɓura miliyoŋaaji joy dolaar e dolaruuji hannde ɗii", winndi Roark et al. e hitaande 2020. <ref name=":02" /> Daartol keewngol limteede ina haala wonde Vanderbilt ina felliti wonde Caroline Astor, laamɗo debbo " The 400 " e nder renndo New York, ƴattii ɗum, ɗum noon o anniyaaki neldude noddaango e ballal galle makko, ballal ɓoornungal fotde 750 hoɗɓe, Carrie,'s mo yimɓe fof njiɗi. Ina sikkaa ko ɗum addani Astor arde noddaade, ngam heɓde noddaango bal ngam ɓiyiiko debbo. Astor waɗii, e goonga, yoɓde noddaango renndo e Vanderbilt, kanko e ɓiyiiko debbo ko hoɓɓe e bal, e mbaadi kuuɓtodinndi rokkude renndo galle Vanderbilt jaɓgol laawɗungol. Vanderbilt e Astor njiytaama e bal e nder yeewtere njimri. "Min ngalaa hakke ittude ɓeen ɓe ndii leydi mawndi addi yeeso", Astor jaɓi, "waktu Vanderbilts arii." Nafoore, Alva ɓoornii ko wutte tedduɗo venetian to bal, kono jom suudu mum Alice ɓuri ɗum, e kosam teeŋtinoowo e oon sahaa ko keso : lampa kuuraa. Ɓoornugol makko jamma danewol satin, gila nde inniraa ko ɓoornanteeri Electric Light, ina waɗi kaɓirɗe ngam ƴellitde doole kuuraa, ina waɗi ɓoggi gilaasi e mbaadi lewru, ina addana jaayndeeji ɗii ɓuuɓde. <ref name=":02" /> Ballal ngal waɗii catal ngam ƴellitde barke e nder wellitaare renndo to New York haa tooweeki njulaagu e ngalu ngu yiyaaka tawo. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (January 2020)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] s7kpe1r00gwpolxbaggjnnraoiqn4az Isabel Barooji 0 40362 165430 2026-04-18T13:23:35Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328382819|Isabel Barrows]]" 165430 wikitext text/x-wiki '''(Katherine)''' ko debbo gadano gollinaaɗo e Departemaa Dowlaaji Dentuɗi Amerik . O golliima e mbaydi stenogaraaf to William H. Seward e hitaande 1868 tawi jom suudu makko, Samuel June Barrows, ina rafi. Caggal ɗuum o woni debbo gadano golloraade Kongres e nder stenographe. Barrows kadi ina jeyaa e rewɓe adanɓe yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vienne ngam janngude ganndal gite, debbo Ameriknaajo gadano e nder golle safaara ko wayi no safaara gite, e debbo gadano jogaade golle safaara keeriiɗo to Washington, DC == Nguurndam gadano e jaŋde adannde == Katherine Isabel Hayes jibinaa ko e sukaaɓe Ecoppinaaɓe, hono Anna Gibb e Henry Hayes ñalnde 17 abriil 1845, to Irasburg, Vermont . Caggal nde o heɓi jaŋde makko leslesre to Derry, to New Hampshire, Isabel winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adams to Derry, ngal Zilpah P. Grant Banister e Mary Lyon njiimi e fuɗɗoode. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adams, o resi William Wilberforce Chapin to Derry ñalnde 26 suwee 1863. == Dewgal gadanal e golle misiyoŋaaji gadane == E hitaande 1863, nde o heɓi duuɓi 18, o yahdi e jom suudu makko William Chapin to [[Hinndi|leydi Inndo]] ɗo ɓe ngolli misiyoŋaaji <ref name="Ref_1913" /> to Ahmednuggur . Wiliyam Wilberfors Chapin <ref name="Ref_1913" /> maayi ko e hitaande 1865 to Ahmednuggur, o acci debbo jom suudu makko, omo yahra e duuɓi sappo e jeenay. Hay so tawii o majjii sehil makko e sabaabu gadano mo o fuɗɗii yahde to leydi Inndo, Isabel jokki e golle mum, o timmini golle makko misiyoŋaaji, o arti Amerik lebbi jeegom caggal ɗuum. == Dewgal ɗiɗaɓal == Fuɗɗoraade nguurndam e hoore mum, o ummii o fayi Dansville, New York, o wonti balloowo loowdi to suudu safrirdu ndiyam . To sanatorium o janngi ko faati e hidropati e ko nanndi heen, o hawri e gorko potnooɗo wonde jom suudu makko ɗiɗaɓo, hono Samuel June Barrows . O joofni golle makko to sanatorium nde o naati e debbo, e hitaande 1866, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngummii to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . <ref name="Ref_" /> Ñalnde 28 lewru nduu hitaande 1867, Isabel Chapin e Samuwel Barrows njibinaama to Brooklyn, tawi ko Rev. == Caggal jaŋde e nguurndam == Isabel fuɗɗii janngude stenographe ko jiidaa e jaŋde mum safaara, Samuel ina gollina stenographe. Kono, ɓooyaani ko ɓe ngummii wuro New York, ɓe ndartinaa, ɓe ngummii Washington DC, caggal nde Samuel rokkaa golle binndoowo to Sekreteruuji Dowlaaji Dentuɗi biyeteeɗo William H. Seward . Sommer garoowo oo, Samuel jippii e rafi, Isabel hebbini mo, o woni debbo gadano golloowo e dow laabi e nder Departemaa Dowla. Caggal nde o timmini "gadano" makko gadano, tawi Samuel ina heddii e Washington ngam jokkude golle makko, o arti e wuro New York e hitaande 1869, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara debbo to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe e sukaaɓe to New York, o heɓi dipolom makko MD. Ndeen o yahii caggal leydi laabi ɗiɗi ngam janngude ganndal gite e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Vienne, o woni debbo gadano winnditaade e duɗal ngal. Nde o timmini ɗeen jaŋde, Isabel arti Washington, o woni debbo mum gadano udditde nokku safaara keeriiɗo to bannge gite. Nde o woni to Washington kadi o wonti gooto e jannginooɓe rewɓe adanɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard 's Medicine . Ko jiidaa e ɗeen golle ɗiɗi o jokki golle stenographe, ko adii fof e goomuuji kongres. [1] Caggal nde o timmini jaŋde makko, caggal nanondiral ngal ɓe mbaɗnoo ko adii ɗuum, Samuel winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to Cambridge, Massachusetts . Isabel jokki golle mum e denndaangal golle mum to Washington, o dartii tan ko adii jibineede ɓiɗɗo maɓɓe gadano, hono Mabel Hay Barrows. Ndeen o naati e Samuel to Cambridge. Caggal nde o ummii Cambridge, Barrow en mbaɗti yahde Leipzig, [[Almaanya|Almaañ]], ɗo Isabel e Samuel fof ƴetti jaŋdeeji keewɗi. Isabel ɓuri tiiɗnaade ko e ɗemngal Itaali, [[Faransinkoore|Farayse]] e [[Almankoore|Almaañ]], Samuel ƴetti kursuuji ko fayti e jimɗi e faggudu politik . Hitaande fawtii heen, ɓe ngarti e leyɗeele dentuɗe Amerik, ɓe ngummii to Dorchester, to Massachusetts, ngam Samuel wonta pastoor Unitarian to Meeting House Hill . Ɓooytaani caggal nde o fuɗɗii golle makko e nder dingiral, Samuel wonti gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''Christian Register'' nde yontere kala . Gaagaa golle makko e pecce makko, Isabel ina jokki e wallude mo e golle makko, ina wallita mo e feewnude e sahaa kala. Hay so nguurndam makko ina heewi golle wallude jom suudu makko, Isabel dañii wonde tergal tiiɗngal e nder reforme kasooji e pelle goɗɗe ceertuɗe e pelle diine. Duuɓi keewɗi o woniino stenographe e o woniino editor e nder batuuji keewɗi, ina jeyaa heen batuuji ngenndiiji ngam ballal e njuɓɓudi e Fedde ngenndiije kasoo. O tawtoraama kadi, o woniino rewtinoowo e batuuji Mohawk en e naamnal Negro e Ameriknaajo. Ɗee batuuji ndokki Isabel fartaŋŋe, wonaa tan huutoraade karallaagal mum e nder stenographe, kono kadi wonde golloowo mawɗo e dille peewnugol ñalnde heen. == Tuugnorgal == 461o5fs6c967hoxnz4z66aq9o31czsg 165431 165430 2026-04-18T13:23:51Z Sardeeq 14292 165431 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''(Katherine)''' ko debbo gadano gollinaaɗo e Departemaa Dowlaaji Dentuɗi Amerik . O golliima e mbaydi stenogaraaf to William H. Seward e hitaande 1868 tawi jom suudu makko, Samuel June Barrows, ina rafi. Caggal ɗuum o woni debbo gadano golloraade Kongres e nder stenographe. Barrows kadi ina jeyaa e rewɓe adanɓe yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vienne ngam janngude ganndal gite, debbo Ameriknaajo gadano e nder golle safaara ko wayi no safaara gite, e debbo gadano jogaade golle safaara keeriiɗo to Washington, DC == Nguurndam gadano e jaŋde adannde == Katherine Isabel Hayes jibinaa ko e sukaaɓe Ecoppinaaɓe, hono Anna Gibb e Henry Hayes ñalnde 17 abriil 1845, to Irasburg, Vermont . Caggal nde o heɓi jaŋde makko leslesre to Derry, to New Hampshire, Isabel winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adams to Derry, ngal Zilpah P. Grant Banister e Mary Lyon njiimi e fuɗɗoode. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adams, o resi William Wilberforce Chapin to Derry ñalnde 26 suwee 1863. == Dewgal gadanal e golle misiyoŋaaji gadane == E hitaande 1863, nde o heɓi duuɓi 18, o yahdi e jom suudu makko William Chapin to [[Hinndi|leydi Inndo]] ɗo ɓe ngolli misiyoŋaaji <ref name="Ref_1913" /> to Ahmednuggur . Wiliyam Wilberfors Chapin <ref name="Ref_1913" /> maayi ko e hitaande 1865 to Ahmednuggur, o acci debbo jom suudu makko, omo yahra e duuɓi sappo e jeenay. Hay so tawii o majjii sehil makko e sabaabu gadano mo o fuɗɗii yahde to leydi Inndo, Isabel jokki e golle mum, o timmini golle makko misiyoŋaaji, o arti Amerik lebbi jeegom caggal ɗuum. == Dewgal ɗiɗaɓal == Fuɗɗoraade nguurndam e hoore mum, o ummii o fayi Dansville, New York, o wonti balloowo loowdi to suudu safrirdu ndiyam . To sanatorium o janngi ko faati e hidropati e ko nanndi heen, o hawri e gorko potnooɗo wonde jom suudu makko ɗiɗaɓo, hono Samuel June Barrows . O joofni golle makko to sanatorium nde o naati e debbo, e hitaande 1866, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngummii to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . <ref name="Ref_" /> Ñalnde 28 lewru nduu hitaande 1867, Isabel Chapin e Samuwel Barrows njibinaama to Brooklyn, tawi ko Rev. == Caggal jaŋde e nguurndam == Isabel fuɗɗii janngude stenographe ko jiidaa e jaŋde mum safaara, Samuel ina gollina stenographe. Kono, ɓooyaani ko ɓe ngummii wuro New York, ɓe ndartinaa, ɓe ngummii Washington DC, caggal nde Samuel rokkaa golle binndoowo to Sekreteruuji Dowlaaji Dentuɗi biyeteeɗo William H. Seward . Sommer garoowo oo, Samuel jippii e rafi, Isabel hebbini mo, o woni debbo gadano golloowo e dow laabi e nder Departemaa Dowla. Caggal nde o timmini "gadano" makko gadano, tawi Samuel ina heddii e Washington ngam jokkude golle makko, o arti e wuro New York e hitaande 1869, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara debbo to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe e sukaaɓe to New York, o heɓi dipolom makko MD. Ndeen o yahii caggal leydi laabi ɗiɗi ngam janngude ganndal gite e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Vienne, o woni debbo gadano winnditaade e duɗal ngal. Nde o timmini ɗeen jaŋde, Isabel arti Washington, o woni debbo mum gadano udditde nokku safaara keeriiɗo to bannge gite. Nde o woni to Washington kadi o wonti gooto e jannginooɓe rewɓe adanɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard 's Medicine . Ko jiidaa e ɗeen golle ɗiɗi o jokki golle stenographe, ko adii fof e goomuuji kongres. [1] Caggal nde o timmini jaŋde makko, caggal nanondiral ngal ɓe mbaɗnoo ko adii ɗuum, Samuel winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to Cambridge, Massachusetts . Isabel jokki golle mum e denndaangal golle mum to Washington, o dartii tan ko adii jibineede ɓiɗɗo maɓɓe gadano, hono Mabel Hay Barrows. Ndeen o naati e Samuel to Cambridge. Caggal nde o ummii Cambridge, Barrow en mbaɗti yahde Leipzig, [[Almaanya|Almaañ]], ɗo Isabel e Samuel fof ƴetti jaŋdeeji keewɗi. Isabel ɓuri tiiɗnaade ko e ɗemngal Itaali, [[Faransinkoore|Farayse]] e [[Almankoore|Almaañ]], Samuel ƴetti kursuuji ko fayti e jimɗi e faggudu politik . Hitaande fawtii heen, ɓe ngarti e leyɗeele dentuɗe Amerik, ɓe ngummii to Dorchester, to Massachusetts, ngam Samuel wonta pastoor Unitarian to Meeting House Hill . Ɓooytaani caggal nde o fuɗɗii golle makko e nder dingiral, Samuel wonti gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''Christian Register'' nde yontere kala . Gaagaa golle makko e pecce makko, Isabel ina jokki e wallude mo e golle makko, ina wallita mo e feewnude e sahaa kala. Hay so nguurndam makko ina heewi golle wallude jom suudu makko, Isabel dañii wonde tergal tiiɗngal e nder reforme kasooji e pelle goɗɗe ceertuɗe e pelle diine. Duuɓi keewɗi o woniino stenographe e o woniino editor e nder batuuji keewɗi, ina jeyaa heen batuuji ngenndiiji ngam ballal e njuɓɓudi e Fedde ngenndiije kasoo. O tawtoraama kadi, o woniino rewtinoowo e batuuji Mohawk en e naamnal Negro e Ameriknaajo. Ɗee batuuji ndokki Isabel fartaŋŋe, wonaa tan huutoraade karallaagal mum e nder stenographe, kono kadi wonde golloowo mawɗo e dille peewnugol ñalnde heen. == Tuugnorgal == bv9d1yg5w4fhv6b8lr9rfvn12dcrvf9 Aliis Baldrid 0 40363 165432 2026-04-18T13:24:59Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339620198|Alice Baldridge]]" 165432 wikitext text/x-wiki [[File:Alice_Baldridge_and_her_daughter.jpg|thumb|Alis Baldridge e ɓiyiiko debbo, Vira Baldridge (1902)]] '''Alice Boarman Baldridge''' (1874-1961) jibinaaɗo e Alice Ida Boarman, ko awokaa Ameriknaajo, kadi ko gardiiɗo suɓngooji e fuɗɗoode teeminannde noogas. O waɗi konnguɗi suɓngooji e nder diiwaan Alabama, o woni awokaa debbo gadano e nder diiwaan Madison . Boarman jibinaa ko e wuro wiyeteengo John Robert Boarman e Cordelia Ida Terrell Boarman to wuro wiyeteengo New Orleans, to leydi Louisiana, ñalnde 21 ut 1874. Golle makko e sariya ko duuɓi 39, tawi o golliima e nder wuro Huntsville, to Alabama, caggal ɗuum to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|New York, to New York]] . O woppi golle e hitaande 1957, o arti Huntsville ɗo o wirnaa ndeen to yanaande Maple Hill nde o maayi e duuɓi 87. == Jaangirde == === H. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Sofi Newcomb === Alice Baldridge janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde H. Sophie Newcomb, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1893. Duɗal ngal ko hannde woni duɗal jaaɓi haaɗtirde H. Sophie Newcomb hawri e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tulane . Koolaaɗo kuuɓal Newcomb woni koolaaɗo kuuɓal gadano rokkude rewɓe Amerik dipolom bakkaa, eɓe ndaranii rokkude rewɓe jaŋde toownde no worɓe Koolaaɗo kuuɓal ganndal e gannde Tulane nii. E nder jaŋde makko, o jeyaa ko e fedde wiyeteende Louisiana Alpha chapter Pi Beta Phi sorority, nde o jeyaa e terɗe jeeɗiɗi charter ɗee e bannge Josephine Craig Wickes, Anna P. Coyle, Isabella B. === Koolaaɗo kuuɓal Wellisley === E yiɗde makko jokkude jaŋde toownde, Baldridge winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley ngam waɗde golle caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde mbele dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to bannge worgo ina jaɓee e nder leydi ndii kala. O jeyaa ko e almuɓɓe ɗiɗo tan fuɗnaange tawtoranooɓe e oon sahaa, goɗɗo oo ko Emery Cooney Tompkins, daartoowo ekkol, jeyaaɗo e fedde laana kaa. == Nguurndam gollal == === Golle sariya === Nde gorko makko maayi, Alice Baldridge naati duɗal sariya to Chicago, Illinois, haa o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Alabama ngam wonde awokaa timmuɗo. [1] O janngi e sukaaɓe rewɓe seeɗa woɗɓe ummoriiɓe Huntsville, ɗiɗo e maɓɓe cikkatnoo ko Florence Bolling e Alberta Boswell [2] O rokkaama seedantaagal makko ngal addani mo waawde golloraade e nder denndaangal ñaawirɗe siwil e ñaawirɗe ñaawoore dowla oo, hono gooto e rewɓe awokaaji seeɗa no feewi [3] Nde o hoɗi to Huntsville e nder daawal gadanal golle makko, o gollodii ko e sariya e David A. Greyson. E nder oon sahaa, o ƴetti ñaawoore nde o lomtii tuumaaɗo suka jahroowo e duuɓi 18, tuumaaɗo warde, o dañi. Ɗumɗoo ina jeyaa e geɗe ɗe banndiraaɓe makko ɓuri siftorde. O naati e suudu sarɗiiji leydi New York e hitaande 1923, o woni awokaa gooto e Laughlin, Gerard, Bowers, e Halpin. Fedde makko caggal ɗuum ko e fedde John J. Halpin nde nokku keso Rockefeller udditaa. Nde o woppi golle e hitaande 1957, fedde nde inniraa ko Halpin Keogh. == Tuugnorgal == rnydwvu9nvlk1pgaysyiqoknndhw4s3 165433 165432 2026-04-18T13:26:18Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339620198|Alice Baldridge]]" 165433 wikitext text/x-wiki [[File:Alice_Baldridge_and_her_daughter.jpg|thumb|Alis Baldridge e ɓiyiiko debbo, Vira Baldridge (1902)]] '''Alice Boarman Baldridge''' (1874-1961) jibinaaɗo e Alice Ida Boarman, ko awokaa Ameriknaajo, kadi ko gardiiɗo suɓngooji e fuɗɗoode teeminannde noogas. O waɗi konnguɗi suɓngooji e nder diiwaan Alabama, o woni awokaa debbo gadano e nder diiwaan Madison . Boarman jibinaa ko e wuro wiyeteengo John Robert Boarman e Cordelia Ida Terrell Boarman to wuro wiyeteengo New Orleans, to leydi Louisiana, ñalnde 21 ut 1874. Golle makko e sariya ko duuɓi 39, tawi o golliima e nder wuro Huntsville, to Alabama, caggal ɗuum to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|New York, to New York]] . O woppi golle e hitaande 1957, o arti Huntsville ɗo o wirnaa ndeen to yanaande Maple Hill nde o maayi e duuɓi 87. <ref>"Alice Ida Boarman Baldridge (1874-1961) - Find A..." www.findagrave.com. Retrieved 2020-12-19.</ref><ref>"Baldridge Obituary". ''The Huntsville Times''. 1961-07-24. p. 1. Retrieved 2020-12-20.</ref> == Jaangirde == === H. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Sofi Newcomb === Alice Baldridge janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde H. Sophie Newcomb, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1893. Duɗal ngal ko hannde woni duɗal jaaɓi haaɗtirde H. Sophie Newcomb hawri e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tulane . Koolaaɗo kuuɓal Newcomb woni koolaaɗo kuuɓal gadano rokkude rewɓe Amerik dipolom bakkaa, eɓe ndaranii rokkude rewɓe jaŋde toownde no worɓe Koolaaɗo kuuɓal ganndal e gannde Tulane nii. E nder jaŋde makko, o jeyaa ko e fedde wiyeteende Louisiana Alpha chapter Pi Beta Phi sorority, nde o jeyaa e terɗe jeeɗiɗi charter ɗee e bannge Josephine Craig Wickes, Anna P. Coyle, Isabella B. === Koolaaɗo kuuɓal Wellisley === E yiɗde makko jokkude jaŋde toownde, Baldridge winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley ngam waɗde golle caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde mbele dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to bannge worgo ina jaɓee e nder leydi ndii kala. O jeyaa ko e almuɓɓe ɗiɗo tan fuɗnaange tawtoranooɓe e oon sahaa, goɗɗo oo ko Emery Cooney Tompkins, daartoowo ekkol, jeyaaɗo e fedde laana kaa. == Nguurndam gollal == === Golle sariya === Nde gorko makko maayi, Alice Baldridge naati duɗal sariya to Chicago, Illinois, haa o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Alabama ngam wonde awokaa timmuɗo. [1] O janngi e sukaaɓe rewɓe seeɗa woɗɓe ummoriiɓe Huntsville, ɗiɗo e maɓɓe cikkatnoo ko Florence Bolling e Alberta Boswell [2] O rokkaama seedantaagal makko ngal addani mo waawde golloraade e nder denndaangal ñaawirɗe siwil e ñaawirɗe ñaawoore dowla oo, hono gooto e rewɓe awokaaji seeɗa no feewi [3] Nde o hoɗi to Huntsville e nder daawal gadanal golle makko, o gollodii ko e sariya e David A. Greyson. E nder oon sahaa, o ƴetti ñaawoore nde o lomtii tuumaaɗo suka jahroowo e duuɓi 18, tuumaaɗo warde, o dañi. Ɗumɗoo ina jeyaa e geɗe ɗe banndiraaɓe makko ɓuri siftorde. O naati e suudu sarɗiiji leydi New York e hitaande 1923, o woni awokaa gooto e Laughlin, Gerard, Bowers, e Halpin. Fedde makko caggal ɗuum ko e fedde John J. Halpin nde nokku keso Rockefeller udditaa. Nde o woppi golle e hitaande 1957, fedde nde inniraa ko Halpin Keogh. == Tuugnorgal == efk6fouezcqy4bw7ory4quq56lqmczz 165434 165433 2026-04-18T13:26:33Z Sardeeq 14292 165434 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Alice_Baldridge_and_her_daughter.jpg|thumb|Alis Baldridge e ɓiyiiko debbo, Vira Baldridge (1902)]] '''Alice Boarman Baldridge''' (1874-1961) jibinaaɗo e Alice Ida Boarman, ko awokaa Ameriknaajo, kadi ko gardiiɗo suɓngooji e fuɗɗoode teeminannde noogas. O waɗi konnguɗi suɓngooji e nder diiwaan Alabama, o woni awokaa debbo gadano e nder diiwaan Madison . Boarman jibinaa ko e wuro wiyeteengo John Robert Boarman e Cordelia Ida Terrell Boarman to wuro wiyeteengo New Orleans, to leydi Louisiana, ñalnde 21 ut 1874. Golle makko e sariya ko duuɓi 39, tawi o golliima e nder wuro Huntsville, to Alabama, caggal ɗuum to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|New York, to New York]] . O woppi golle e hitaande 1957, o arti Huntsville ɗo o wirnaa ndeen to yanaande Maple Hill nde o maayi e duuɓi 87. <ref>"Alice Ida Boarman Baldridge (1874-1961) - Find A..." www.findagrave.com. Retrieved 2020-12-19.</ref><ref>"Baldridge Obituary". ''The Huntsville Times''. 1961-07-24. p. 1. Retrieved 2020-12-20.</ref> == Jaangirde == === H. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Sofi Newcomb === Alice Baldridge janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde H. Sophie Newcomb, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1893. Duɗal ngal ko hannde woni duɗal jaaɓi haaɗtirde H. Sophie Newcomb hawri e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tulane . Koolaaɗo kuuɓal Newcomb woni koolaaɗo kuuɓal gadano rokkude rewɓe Amerik dipolom bakkaa, eɓe ndaranii rokkude rewɓe jaŋde toownde no worɓe Koolaaɗo kuuɓal ganndal e gannde Tulane nii. E nder jaŋde makko, o jeyaa ko e fedde wiyeteende Louisiana Alpha chapter Pi Beta Phi sorority, nde o jeyaa e terɗe jeeɗiɗi charter ɗee e bannge Josephine Craig Wickes, Anna P. Coyle, Isabella B. === Koolaaɗo kuuɓal Wellisley === E yiɗde makko jokkude jaŋde toownde, Baldridge winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley ngam waɗde golle caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde mbele dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to bannge worgo ina jaɓee e nder leydi ndii kala. O jeyaa ko e almuɓɓe ɗiɗo tan fuɗnaange tawtoranooɓe e oon sahaa, goɗɗo oo ko Emery Cooney Tompkins, daartoowo ekkol, jeyaaɗo e fedde laana kaa. == Nguurndam gollal == === Golle sariya === Nde gorko makko maayi, Alice Baldridge naati duɗal sariya to Chicago, Illinois, haa o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Alabama ngam wonde awokaa timmuɗo. [1] O janngi e sukaaɓe rewɓe seeɗa woɗɓe ummoriiɓe Huntsville, ɗiɗo e maɓɓe cikkatnoo ko Florence Bolling e Alberta Boswell [2] O rokkaama seedantaagal makko ngal addani mo waawde golloraade e nder denndaangal ñaawirɗe siwil e ñaawirɗe ñaawoore dowla oo, hono gooto e rewɓe awokaaji seeɗa no feewi [3] Nde o hoɗi to Huntsville e nder daawal gadanal golle makko, o gollodii ko e sariya e David A. Greyson. E nder oon sahaa, o ƴetti ñaawoore nde o lomtii tuumaaɗo suka jahroowo e duuɓi 18, tuumaaɗo warde, o dañi. Ɗumɗoo ina jeyaa e geɗe ɗe banndiraaɓe makko ɓuri siftorde. O naati e suudu sarɗiiji leydi New York e hitaande 1923, o woni awokaa gooto e Laughlin, Gerard, Bowers, e Halpin. Fedde makko caggal ɗuum ko e fedde John J. Halpin nde nokku keso Rockefeller udditaa. Nde o woppi golle e hitaande 1957, fedde nde inniraa ko Halpin Keogh. == Tuugnorgal == mvp34pxvts5x99qod0y3okho1kb0zhv Rahiilu Foster Avery 0 40364 165435 2026-04-18T13:27:41Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1313519920|Rachel Foster Avery]]" 165435 wikitext text/x-wiki '''Rachel Foster Avery''' (30 desaambar 1858 &#x2013; 26 oktoobar 1919) ina gollodinoo e dille rewɓe Ameriknaaɓe e darorɗe teeminannde 19ɓiire, ina gollodii e Susan B. Anthony e ardiiɓe dille goɗɗe. O ummii o woni koolaaɗo kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, o waɗii darnde tiiɗnde e yuɓɓinde batuuji e nder leydi ndii kala. == Duuɓi gadani == Rachel Foster jibinaa ko to Pittsburgh, to Pennsylvania, e galle Juliya Manuel Foster e J. Heron Foster, gardiiɗo ''jaaynde Pittsburgh'' . Jibnaaɓe makko ko miijotooɓe yahruɓe yeeso; baaba makko ƴettude darnde wonde rewɓe e worɓe ina poti heɓde njoɓdi potndi e golle goote, yumma makko wonta daraniiɗo hakkeeji rewɓe e suɓaade, o janngi e hooreejo hakkeeji rewɓe Elizabeth Cady Stanton . {{Sfn|Cooper|1896}} Stanton waɗii batuuji suɓngooji to galle Foster, yumma Rachel wonti cukko hooreejo fedde suɓngooji nokku oo. Caggal maayde J. Heron Foster e hitaande 1868, Rachel e miñi mum debbo biyeteeɗo Julia e yumma mum ngummii Filadelfi, ɓe naati e fedde ɓiɗɓe leydi. == Kugal == [[File:Rachel_Foster_Avery_and_Susan_Brownell_Anthony.jpg|thumb|Susan B. Antoni (naamo) e Foster Avery (nyaamo)]] [[File:Susan_B._Anthony_&_Alice_Stone_Blackwell_signed_NAWSA_check.jpg|thumb|Ceek NAWSA yoɓeteeɗo Avery, mo kaalis maɓɓe biyeteeɗo Harriet Taylor Upton winndi, mo Susan B. Anthony e [[Aliis kaaƴel ɓaleejo|Alice Stone Blackwell]] siifondiri]] Avery fuɗɗii winndude e jaayɗe ko hedde duuɓi 17, o neldi ɓataakeeji ummoraade Kaliforni e Orop feewde e ''hooreejo Pittsburgh'' . E nder ooɗoo sahaa, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Zurich . Nde o heɓi duuɓi 19 tan, Avery e mawniiko debbo biyeteeɗo Julia Foster, toɗɗaa cukko hooreejo leydi Pennsylvania e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe (NWSA). Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, Avery suɓaama yo won gardiiɗo jaagorɗe ngenndiijo e ndeen fedde, woni biro mo o joginoo caggal ɗuum, so wonaa duuɓi ɗiɗi. {{Sfn|Cooper|1896}} E duuɓi 21, o tawtoraama batu 11ɓo NWSA , o naati e golle mum, o yuɓɓini e yuɓɓinde ko ɓuri sappo e joy batuuji fedde nde e nder leydi ndii kala e hitaande 1880 e hitaande 1881. E hitaande 1882, o ardii kampaañ Nebraska ngam waylude kuule ɗe rewɓe mbaawi suɓaade. Caggal ɗuum, o saaktii e nder diiwaan Pennsylvania fof fotde 20 000 ekkol yeewtere nde guwerneer John Hoyt mo Wyoming waɗi, tiitoonde mum ko « Njeñtudi moƴƴiri e humpito duuɓi sappo e tati e nder wooteeji rewɓe to Wyoming ». E hitaande 1883, Avery yahdi e Orop e "tannde Susan", hono no o inniri Susan B. Anthony . Ɓe njahi ko e Farayse, Itali, Almaañ, e Siwis. E lewru feebariyee 1888, Avery yuɓɓinii batu hakkunde leyɗeele rewɓe to Washington, DC, yuɓɓinaangu e les njiimaandi NWSA. Golle mawɗe, diiso ngoo ina noddira nulaaɓe ummoriiɓe e ko ina tolnoo e 50 fedde ceertunde ummoriinde e leyɗeele jeeɗiɗi. E nder hitaande ndee tan, lebbi seeɗa caggal Diiso mawngo hakkunde leyɗeele rewɓe, ngo Avery wonnoo binndoowo mum, o resi Cyrus Miller Avery, ɓiy Rosa Miller Avery, daraniiɗo potal woote. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina poti tiiɗde e wallitde potal suɓngooji hakkunde worɓe e rewɓe, miijo maɓɓe e potal golle e potal hakkeeji ina huutoree e nguurndam galleeji maɓɓe. {{Sfn|Cooper|1896}} Avery caggal ɗuum joginoo biro koolaaɗo kuuɓal NWSA, e Diiso ngenndiijo rewɓe, e Diiso hakkunde leyɗeele rewɓe. Avery wallitii sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) e nder kawral NWSA e Fedde Ameriknaare ngam Suɓaade Rewɓe . O woni cukko hooreejo gadano NAWSA, o woniino gila 1907 haa 1910. Avery woppi golle sabu mum sikkude wonde NAWSA ina ɓuuɓtoo no feewi e yiɗde gooto e alɗuɓe moƴƴuɓe mum kesi, [[Alva Belmont|hono Alva Belmont]] . Avery tawtoraama yuɓɓinde suɓngooji to bannge diiwaan kadi, o ardii Fedde Suɓngooji Rewɓe Pennsylvania e hitaande 1908. == Nguurndam neɗɗo == E hitaande 1887, o jibini cukalel debbo, o inniri ɗum Miriam Alice Foster. Ñalnde 8 noowammbar 1888, Foster resi Cyrus Miller Avery (1854 – 1919), mo o hawri e mum nde o woni nulaaɗo e batu Fedde Adunaare Rewɓe e fuɗɗoode hitaande ndee. Dewgal maɓɓe ngal, ko pastoor gorko gooto, hono Charles G. Ames mo Egliis Unitarian, e pastoor debbo gooto, hono Anna Howard Shaw, gooto e rewɓe adanɓe toɗɗaade jaagorde Metodist to leyɗeele dentuɗe Amerik. Gaagaa Miriam, ɓeen ɗiɗo njibinii ɓiɓɓe ɗiɗo woɗɓe, Rose Foster Avery e Julia Foster Avery. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] hw2xz5zdzzsxkd8kbek5lcmkynhmvdw 165436 165435 2026-04-18T13:27:59Z Sardeeq 14292 165436 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Rachel Foster Avery''' (30 desaambar 1858 &#x2013; 26 oktoobar 1919) ina gollodinoo e dille rewɓe Ameriknaaɓe e darorɗe teeminannde 19ɓiire, ina gollodii e Susan B. Anthony e ardiiɓe dille goɗɗe. O ummii o woni koolaaɗo kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, o waɗii darnde tiiɗnde e yuɓɓinde batuuji e nder leydi ndii kala. == Duuɓi gadani == Rachel Foster jibinaa ko to Pittsburgh, to Pennsylvania, e galle Juliya Manuel Foster e J. Heron Foster, gardiiɗo ''jaaynde Pittsburgh'' . Jibnaaɓe makko ko miijotooɓe yahruɓe yeeso; baaba makko ƴettude darnde wonde rewɓe e worɓe ina poti heɓde njoɓdi potndi e golle goote, yumma makko wonta daraniiɗo hakkeeji rewɓe e suɓaade, o janngi e hooreejo hakkeeji rewɓe Elizabeth Cady Stanton . {{Sfn|Cooper|1896}} Stanton waɗii batuuji suɓngooji to galle Foster, yumma Rachel wonti cukko hooreejo fedde suɓngooji nokku oo. Caggal maayde J. Heron Foster e hitaande 1868, Rachel e miñi mum debbo biyeteeɗo Julia e yumma mum ngummii Filadelfi, ɓe naati e fedde ɓiɗɓe leydi. == Kugal == [[File:Rachel_Foster_Avery_and_Susan_Brownell_Anthony.jpg|thumb|Susan B. Antoni (naamo) e Foster Avery (nyaamo)]] [[File:Susan_B._Anthony_&_Alice_Stone_Blackwell_signed_NAWSA_check.jpg|thumb|Ceek NAWSA yoɓeteeɗo Avery, mo kaalis maɓɓe biyeteeɗo Harriet Taylor Upton winndi, mo Susan B. Anthony e [[Aliis kaaƴel ɓaleejo|Alice Stone Blackwell]] siifondiri]] Avery fuɗɗii winndude e jaayɗe ko hedde duuɓi 17, o neldi ɓataakeeji ummoraade Kaliforni e Orop feewde e ''hooreejo Pittsburgh'' . E nder ooɗoo sahaa, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Zurich . Nde o heɓi duuɓi 19 tan, Avery e mawniiko debbo biyeteeɗo Julia Foster, toɗɗaa cukko hooreejo leydi Pennsylvania e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe (NWSA). Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, Avery suɓaama yo won gardiiɗo jaagorɗe ngenndiijo e ndeen fedde, woni biro mo o joginoo caggal ɗuum, so wonaa duuɓi ɗiɗi. {{Sfn|Cooper|1896}} E duuɓi 21, o tawtoraama batu 11ɓo NWSA , o naati e golle mum, o yuɓɓini e yuɓɓinde ko ɓuri sappo e joy batuuji fedde nde e nder leydi ndii kala e hitaande 1880 e hitaande 1881. E hitaande 1882, o ardii kampaañ Nebraska ngam waylude kuule ɗe rewɓe mbaawi suɓaade. Caggal ɗuum, o saaktii e nder diiwaan Pennsylvania fof fotde 20 000 ekkol yeewtere nde guwerneer John Hoyt mo Wyoming waɗi, tiitoonde mum ko « Njeñtudi moƴƴiri e humpito duuɓi sappo e tati e nder wooteeji rewɓe to Wyoming ». E hitaande 1883, Avery yahdi e Orop e "tannde Susan", hono no o inniri Susan B. Anthony . Ɓe njahi ko e Farayse, Itali, Almaañ, e Siwis. E lewru feebariyee 1888, Avery yuɓɓinii batu hakkunde leyɗeele rewɓe to Washington, DC, yuɓɓinaangu e les njiimaandi NWSA. Golle mawɗe, diiso ngoo ina noddira nulaaɓe ummoriiɓe e ko ina tolnoo e 50 fedde ceertunde ummoriinde e leyɗeele jeeɗiɗi. E nder hitaande ndee tan, lebbi seeɗa caggal Diiso mawngo hakkunde leyɗeele rewɓe, ngo Avery wonnoo binndoowo mum, o resi Cyrus Miller Avery, ɓiy Rosa Miller Avery, daraniiɗo potal woote. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina poti tiiɗde e wallitde potal suɓngooji hakkunde worɓe e rewɓe, miijo maɓɓe e potal golle e potal hakkeeji ina huutoree e nguurndam galleeji maɓɓe. {{Sfn|Cooper|1896}} Avery caggal ɗuum joginoo biro koolaaɗo kuuɓal NWSA, e Diiso ngenndiijo rewɓe, e Diiso hakkunde leyɗeele rewɓe. Avery wallitii sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) e nder kawral NWSA e Fedde Ameriknaare ngam Suɓaade Rewɓe . O woni cukko hooreejo gadano NAWSA, o woniino gila 1907 haa 1910. Avery woppi golle sabu mum sikkude wonde NAWSA ina ɓuuɓtoo no feewi e yiɗde gooto e alɗuɓe moƴƴuɓe mum kesi, [[Alva Belmont|hono Alva Belmont]] . Avery tawtoraama yuɓɓinde suɓngooji to bannge diiwaan kadi, o ardii Fedde Suɓngooji Rewɓe Pennsylvania e hitaande 1908. == Nguurndam neɗɗo == E hitaande 1887, o jibini cukalel debbo, o inniri ɗum Miriam Alice Foster. Ñalnde 8 noowammbar 1888, Foster resi Cyrus Miller Avery (1854 – 1919), mo o hawri e mum nde o woni nulaaɗo e batu Fedde Adunaare Rewɓe e fuɗɗoode hitaande ndee. Dewgal maɓɓe ngal, ko pastoor gorko gooto, hono Charles G. Ames mo Egliis Unitarian, e pastoor debbo gooto, hono Anna Howard Shaw, gooto e rewɓe adanɓe toɗɗaade jaagorde Metodist to leyɗeele dentuɗe Amerik. Gaagaa Miriam, ɓeen ɗiɗo njibinii ɓiɓɓe ɗiɗo woɗɓe, Rose Foster Avery e Julia Foster Avery. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] fd54utt7iw5zdibv72e1epvhegv8y17 Laura Kurtiis Bullard 0 40365 165437 2026-04-18T13:30:12Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1341004616|Laura Curtis Bullard]]" 165437 wikitext text/x-wiki '''Laura Curtis Bullard''' (1831–1912) ko Ameriknaajo binndoowo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . O sosi jaaynde wiyeteende ''The Ladies’ Visitor, e Drawing Room Companion'' o yaltini defte ɗiɗi jowitiiɗe e hakkeeji rewɓe, ɓurɗe anndeede heen ko ''Christine : walla, Ñaawooje e nafooje debbo'' . O suɓaama e batu sosngo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, e gardagol Elizabeth Cady Stanton e Susan B. Anthony, e batu mum sosngo. O lomtii Stanton e gardagol jaaynde wiyeteende ''The Revolution'', jaaynde hakkeeji rewɓe nde Stanton e Anthony cosi. == Duuɓi gadani == Laura Jane Curtis jibinaa ko to wuro wiyeteengo Freedom, to leydi Maine, ñalnde 21 noowammbar 1831, ko kanko woni mawɗo e nder ɓiɓɓe njoyo Lucy Winslow Curtis e Jeremiah Curtis. Baaba makko ko abolitionist, dañɗo ngalu nde o sosi sosiyatee to Bangor, Maine, ɗo ɓesngu nguu ummii, peewnoowo Mrs Winslow’s Soothing Syrup, tonik baɗɗo morfiin. E hitaande 1859 Laura resi Enoch Bullard, gardiiɗo gollordu galle mum, caggal ɗuum wonti hooreejo mum. == Kugal == Bullard yaltinii defte ɗiɗi ko fayti e rewɓe ƴettuɓe laawol nguurndam mum en tawa fawaaki e worɓe. E hitaande 1854, nde o heɓi duuɓi 23, Bullard yaltini deftere wiyeteende Now-a-days!, ɗo debbo jaambaaro deftere ndee, ummoriiɗo e galle alɗuɓe, salii ɗaɓɓaande dewgal, yahi to nokku toowɗo to Maine ngam dañde ko wuuri e jannginde. [1] E hitaande 1856 Bullard yaltinii e innde mum Christine: walla, Woman’s Trials and Triumphs, ɗo jaambaaro oo salii jom suudu mo alaa innde, wonti jannginoowo hakkeeji debbo, udditi galle rewɓe gollotooɓe miskineeɓe, ƴetti ɓiɗɗo debbo. [2] Bullard kadi sosi, o yuɓɓini jaaynde to wuro New York, wiyeteende The Ladies’ Visitor, e Drawing Room Companion, nde o yaltini lewru kala gila 1855 haa o dañi reedu e hitaande 1861. [3] Bullard ina jeyaa e terɗe adanɗe Sorosis, fedde rewɓe karallaagal e binndol sosaande e hitaande 1868. O wonti koolaaɗo kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, e gardagol Elizabeth Cady Stanton e Susan B. Anthony, e batu ''sosngo'' mum e hitaande 186 jaaynde jojjanɗe rewɓe nde Stanton e Anthony cosi e hitaande 1868. E hitaande 1870 o sosi fedde rewɓe Brooklyn wondude e sehil makko [[Elisabet Rikaards Tilton|Elizabeth Tilton]], gardiiɗo jimɗi jaaynde ''The Revolution'' e debbo Theodore Tilton, gardiiɗo jaaynde wiyeteende New York ''Independent'' . E lewru mee 1870, Bullard lomtii Stanton e gardagol deftere wiyeteende ''« Revolution »'' . E gardagol makko, ɓataake oo ƴellitii mbaadi ɓurndi famɗude jokkere enɗam, ɓuri tiiɗnaade ko e binndol, kono ngo jokki e ƴellitde geɗe rewɓe. Nde Bullard ƴetti golle rewrude e jaaynde ndee, nde wonnoo ko e majjude kaalis e tolno mo duumotaako. O etinooma ɓeydude ngalu e waɗde heen jeeyngal ɓurngal heewde. Stanton e Anthony njaɓaani jaɓde yeeyde leɗɗe patent, kono Bullard yaltinii yeeyde oon sifaa, ko heewi e majji ina kaala ko fayti e geɗe ɗe njulaagu galle makko yeeyi. E lewru desaambar 1870, Bullard ummii Orop e ɓiyum e jibnaaɓe mawɓe kono o jokki e ƴellitde jaaynde ndee ummoraade caggal leydi. Caggal nde o winnditii ''deftere wiyeteende The Revolution'' fotde lebbi 18, Bullard woppi golle makko e lewru oktoobar 1871, o siftini caɗeele winnditaade deftere nde ummoraade Orop. Jaaynde ndee yaltinii tonngoode mum sakkitiinde ko ina wona lebbi nay caggal ɗuum. == Tuugnorgal == by608tw5yzq4v5dwbv0goz4eo967ff3 165438 165437 2026-04-18T13:31:29Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1341004616|Laura Curtis Bullard]]" 165438 wikitext text/x-wiki '''Laura Curtis Bullard''' (1831–1912) ko Ameriknaajo binndoowo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . O sosi jaaynde wiyeteende ''The Ladies’ Visitor, e Drawing Room Companion'' o yaltini defte ɗiɗi jowitiiɗe e hakkeeji rewɓe, ɓurɗe anndeede heen ko ''Christine : walla, Ñaawooje e nafooje debbo'' . O suɓaama e batu sosngo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, e gardagol Elizabeth Cady Stanton e Susan B. Anthony, e batu mum sosngo. O lomtii Stanton e gardagol jaaynde wiyeteende ''The Revolution'', jaaynde hakkeeji rewɓe nde Stanton e Anthony cosi.<ref>Mielewczik, Michael; Jowett, Kelly; Moll, Janine. "Beehives, Booze and Suffragettes: The "Sad Case" of Ellen S. Tupper (1822–1888), the "Bee Woman" and "Iowa Queen Bee"".</ref> == Duuɓi gadani == Laura Jane Curtis jibinaa ko to wuro wiyeteengo Freedom, to leydi Maine, ñalnde 21 noowammbar 1831, ko kanko woni mawɗo e nder ɓiɓɓe njoyo Lucy Winslow Curtis e Jeremiah Curtis. Baaba makko ko abolitionist, dañɗo ngalu nde o sosi sosiyatee to Bangor, Maine, ɗo ɓesngu nguu ummii, peewnoowo Mrs Winslow’s Soothing Syrup, tonik baɗɗo morfiin. E hitaande 1859 Laura resi Enoch Bullard, gardiiɗo gollordu galle mum, caggal ɗuum wonti hooreejo mum. == Kugal == Bullard yaltinii defte ɗiɗi ko fayti e rewɓe ƴettuɓe laawol nguurndam mum en tawa fawaaki e worɓe. E hitaande 1854, nde o heɓi duuɓi 23, Bullard yaltini deftere wiyeteende Now-a-days!, ɗo debbo jaambaaro deftere ndee, ummoriiɗo e galle alɗuɓe, salii ɗaɓɓaande dewgal, yahi to nokku toowɗo to Maine ngam dañde ko wuuri e jannginde. [1] E hitaande 1856 Bullard yaltinii e innde mum Christine: walla, Woman’s Trials and Triumphs, ɗo jaambaaro oo salii jom suudu mo alaa innde, wonti jannginoowo hakkeeji debbo, udditi galle rewɓe gollotooɓe miskineeɓe, ƴetti ɓiɗɗo debbo. [2] Bullard kadi sosi, o yuɓɓini jaaynde to wuro New York, wiyeteende The Ladies’ Visitor, e Drawing Room Companion, nde o yaltini lewru kala gila 1855 haa o dañi reedu e hitaande 1861. [3] Bullard ina jeyaa e terɗe adanɗe Sorosis, fedde rewɓe karallaagal e binndol sosaande e hitaande 1868. O wonti koolaaɗo kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, e gardagol Elizabeth Cady Stanton e Susan B. Anthony, e batu ''sosngo'' mum e hitaande 186 jaaynde jojjanɗe rewɓe nde Stanton e Anthony cosi e hitaande 1868. E hitaande 1870 o sosi fedde rewɓe Brooklyn wondude e sehil makko [[Elisabet Rikaards Tilton|Elizabeth Tilton]], gardiiɗo jimɗi jaaynde ''The Revolution'' e debbo Theodore Tilton, gardiiɗo jaaynde wiyeteende New York ''Independent'' . E lewru mee 1870, Bullard lomtii Stanton e gardagol deftere wiyeteende ''« Revolution »'' . E gardagol makko, ɓataake oo ƴellitii mbaadi ɓurndi famɗude jokkere enɗam, ɓuri tiiɗnaade ko e binndol, kono ngo jokki e ƴellitde geɗe rewɓe. Nde Bullard ƴetti golle rewrude e jaaynde ndee, nde wonnoo ko e majjude kaalis e tolno mo duumotaako. O etinooma ɓeydude ngalu e waɗde heen jeeyngal ɓurngal heewde. Stanton e Anthony njaɓaani jaɓde yeeyde leɗɗe patent, kono Bullard yaltinii yeeyde oon sifaa, ko heewi e majji ina kaala ko fayti e geɗe ɗe njulaagu galle makko yeeyi. E lewru desaambar 1870, Bullard ummii Orop e ɓiyum e jibnaaɓe mawɓe kono o jokki e ƴellitde jaaynde ndee ummoraade caggal leydi. Caggal nde o winnditii ''deftere wiyeteende The Revolution'' fotde lebbi 18, Bullard woppi golle makko e lewru oktoobar 1871, o siftini caɗeele winnditaade deftere nde ummoraade Orop. Jaaynde ndee yaltinii tonngoode mum sakkitiinde ko ina wona lebbi nay caggal ɗuum. == Tuugnorgal == dpr0yd4bgbzgsp3qif5p60nw1ra2166 165439 165438 2026-04-18T13:31:42Z Sardeeq 14292 165439 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Laura Curtis Bullard''' (1831–1912) ko Ameriknaajo binndoowo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . O sosi jaaynde wiyeteende ''The Ladies’ Visitor, e Drawing Room Companion'' o yaltini defte ɗiɗi jowitiiɗe e hakkeeji rewɓe, ɓurɗe anndeede heen ko ''Christine : walla, Ñaawooje e nafooje debbo'' . O suɓaama e batu sosngo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, e gardagol Elizabeth Cady Stanton e Susan B. Anthony, e batu mum sosngo. O lomtii Stanton e gardagol jaaynde wiyeteende ''The Revolution'', jaaynde hakkeeji rewɓe nde Stanton e Anthony cosi.<ref>Mielewczik, Michael; Jowett, Kelly; Moll, Janine. "Beehives, Booze and Suffragettes: The "Sad Case" of Ellen S. Tupper (1822–1888), the "Bee Woman" and "Iowa Queen Bee"".</ref> == Duuɓi gadani == Laura Jane Curtis jibinaa ko to wuro wiyeteengo Freedom, to leydi Maine, ñalnde 21 noowammbar 1831, ko kanko woni mawɗo e nder ɓiɓɓe njoyo Lucy Winslow Curtis e Jeremiah Curtis. Baaba makko ko abolitionist, dañɗo ngalu nde o sosi sosiyatee to Bangor, Maine, ɗo ɓesngu nguu ummii, peewnoowo Mrs Winslow’s Soothing Syrup, tonik baɗɗo morfiin. E hitaande 1859 Laura resi Enoch Bullard, gardiiɗo gollordu galle mum, caggal ɗuum wonti hooreejo mum. == Kugal == Bullard yaltinii defte ɗiɗi ko fayti e rewɓe ƴettuɓe laawol nguurndam mum en tawa fawaaki e worɓe. E hitaande 1854, nde o heɓi duuɓi 23, Bullard yaltini deftere wiyeteende Now-a-days!, ɗo debbo jaambaaro deftere ndee, ummoriiɗo e galle alɗuɓe, salii ɗaɓɓaande dewgal, yahi to nokku toowɗo to Maine ngam dañde ko wuuri e jannginde. [1] E hitaande 1856 Bullard yaltinii e innde mum Christine: walla, Woman’s Trials and Triumphs, ɗo jaambaaro oo salii jom suudu mo alaa innde, wonti jannginoowo hakkeeji debbo, udditi galle rewɓe gollotooɓe miskineeɓe, ƴetti ɓiɗɗo debbo. [2] Bullard kadi sosi, o yuɓɓini jaaynde to wuro New York, wiyeteende The Ladies’ Visitor, e Drawing Room Companion, nde o yaltini lewru kala gila 1855 haa o dañi reedu e hitaande 1861. [3] Bullard ina jeyaa e terɗe adanɗe Sorosis, fedde rewɓe karallaagal e binndol sosaande e hitaande 1868. O wonti koolaaɗo kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, e gardagol Elizabeth Cady Stanton e Susan B. Anthony, e batu ''sosngo'' mum e hitaande 186 jaaynde jojjanɗe rewɓe nde Stanton e Anthony cosi e hitaande 1868. E hitaande 1870 o sosi fedde rewɓe Brooklyn wondude e sehil makko [[Elisabet Rikaards Tilton|Elizabeth Tilton]], gardiiɗo jimɗi jaaynde ''The Revolution'' e debbo Theodore Tilton, gardiiɗo jaaynde wiyeteende New York ''Independent'' . E lewru mee 1870, Bullard lomtii Stanton e gardagol deftere wiyeteende ''« Revolution »'' . E gardagol makko, ɓataake oo ƴellitii mbaadi ɓurndi famɗude jokkere enɗam, ɓuri tiiɗnaade ko e binndol, kono ngo jokki e ƴellitde geɗe rewɓe. Nde Bullard ƴetti golle rewrude e jaaynde ndee, nde wonnoo ko e majjude kaalis e tolno mo duumotaako. O etinooma ɓeydude ngalu e waɗde heen jeeyngal ɓurngal heewde. Stanton e Anthony njaɓaani jaɓde yeeyde leɗɗe patent, kono Bullard yaltinii yeeyde oon sifaa, ko heewi e majji ina kaala ko fayti e geɗe ɗe njulaagu galle makko yeeyi. E lewru desaambar 1870, Bullard ummii Orop e ɓiyum e jibnaaɓe mawɓe kono o jokki e ƴellitde jaaynde ndee ummoraade caggal leydi. Caggal nde o winnditii ''deftere wiyeteende The Revolution'' fotde lebbi 18, Bullard woppi golle makko e lewru oktoobar 1871, o siftini caɗeele winnditaade deftere nde ummoraade Orop. Jaaynde ndee yaltinii tonngoode mum sakkitiinde ko ina wona lebbi nay caggal ɗuum. == Tuugnorgal == ig6lityealqo2r4i3i23hcvjt3ul9cf Gertrude Foster Brown 0 40366 165440 2026-04-18T13:32:40Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328390721|Gertrude Foster Brown]]" 165440 wikitext text/x-wiki '''Gertrude Foster Brown''' ( Mrs. Caggal nde rewɓe njaɓaa suɓaade e nder diiwaan New York e hitaande 1917, e fawaade e ƴettugol kuulal jeenay doosgal leydi Amerik, Brown winndii ''Your Vote and How to Use It'', yaltinaande e hitaande 1918 suffragists, e hitaande 1918. Gaagaa golle makko e nder diɗɗal suɓngooji to New York, o walli e sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe . Ko kanko woni gardiiɗo ''jaaynde debbo'' tuggi 1921-1931. == Duuɓi gadani == Gertrude Foster jibinaa ko ñalnde 29 sulyee 1867, to Morrison, to leydi Illinois, e galle makko. Foster janngi piyanɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England to Boston, Massachusetts. O timmini jaŋde makko duuɓi nay e nder duuɓi ɗiɗi, o heɓi bak makko e lewru ut 1885. Caggal nde o janngi hitaande to Dayton, Ohio, o yahi Orop, o janngi e Xaver Scharwenka to [[Berlin]] e Élie-Miriam Delaborde to Pari hakkunde 1886 e 1889. == Waɗde golle == Ñalnde 25 lewru Yarkomaa hitaande 1889, Foster waɗii golle mum gadane e nder golle mum, ko wayi no piyanist e nder Orkestra Filharmonik to Berlin. E lewru sulyee 1889, o artii Amerik, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, ɗo o janngini, o waɗi jimɗi haa hitaande 1896. E lewru ut 1893, Gertrude Foster resi Artur Raymond Brown (1865-1944), naalanke e gardiiɗo yeeyno, gollotonooɗo e jaaynde ''wiyeteende Chicago Evening Post'' . E hitaande 1896, ɓe ngummii wuro New York, ɗo Raymond Brown gollinoo e sosiyatee Hawley yeeyno. O anndaa ko e nate, binndoowo e ƴellitoowo naalankaagal. Gertrude Foster Brown jokki e fiyde e waɗde jeewte yeewtere e dow Richard Wagner e operaaji mum . <ref name="Papers2" /> == Golle suɓngooji == Gertrude Foster Brown yuɓɓinii fedde janngugol hakke rewɓe to New York e hitaande 1909 , caggal ɗuum nde wonti fedde Carrie Chapman Catt . Brown tawtoraama batu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) e hitaande 1910. O suɓaama hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe e nder diiwaan New York e hitaande 1913. Ina jeyaa e golle makko yuɓɓinde kewuuji suɓngooji e nder wuro New York. ''No ɗum wayi wonde jom suudu suffragette'', yaltunde e hitaande 1915 tawa anndaaka, ina sikkaa ko jom suudu makko. Brown ina tiiɗnoo e kampaañ to New York ngam ƴettude hakkeeji rewɓe. [1] [2] Nasaraaku toon ñalnde 6 noowammbar 1917, ko huunde himmunde ngam ƴettude kuulal sappo e jeenay doosgal leydi Amerik . [3] [4] [5] [6] Caggal nde suɓngooji rewɓe njaɓaa e nder diiwaan New York e hitaande 1917, e nder hitaande 1917, e nder kuulal sappo e jeenay ngal, Brown winndi deftere mum wiyeteende Your Vote and How to Use It . [7] [8] Nde yalti ko e lewru feebariyee 1918, to Harper & Brothers, [9] [10] : caggal e ko lannda rewɓe diiwaan New York jaɓi ɗum. [10] : vi E nder heen o hirjinii rewɓe New York yo ngon ɓiɗɓe leydi moƴƴuɓe e huutoraade mbaawkaaji mum en kesi ngam suɓaade. [1] [11] [12] Haɓde e siwil en « to bannge debbo cuɓoowo », rewɓe ina cemmbina « ƴeewde woote mum en ko hoolaare huutorteende wonaa ngam yahrude yeeso politik partiiji, kono ngam ɓeydude wellitaare aadee ». [11] ''Woote mon e no kuutorto-ɗon Nde'' jeyaa ko e "defte ɓiyleydaagu" keewɗe jannginde rewɓe e hakkeeji mum en kesi e golle mum en kese e hirjinde ɗum en e ƴettude fartaŋŋeeji mum en kesi ɗii e no haanirta nii. Won e geɗe mayre kadi kuutoraa ko ngam waɗde kursus binnditagol wonande rewɓe wootooɓe, mo lannda rewɓe suɓooɓe e nder diiwaan New York renndini. Deftere nde e hoore mum limtaama e jaŋngugol siwil teskinngol wonande ardiiɓe sukaaɓe yiɗɓe heɓde Badge Citizen, e nder deftere ardiiɓe 1920 wiyeteende ''Scouting for Girls'' . [[File:Gertrude_Foster_Brown_(1919).png|thumb|Gertrude Foster Brown (1919)]] == Tuugnorgal == 91twkn7k4bkycfye9u6zoa1wd4vflf1 165441 165440 2026-04-18T13:33:03Z Sardeeq 14292 165441 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Gertrude Foster Brown''' ( Mrs. Caggal nde rewɓe njaɓaa suɓaade e nder diiwaan New York e hitaande 1917, e fawaade e ƴettugol kuulal jeenay doosgal leydi Amerik, Brown winndii ''Your Vote and How to Use It'', yaltinaande e hitaande 1918 suffragists, e hitaande 1918. Gaagaa golle makko e nder diɗɗal suɓngooji to New York, o walli e sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe . Ko kanko woni gardiiɗo ''jaaynde debbo'' tuggi 1921-1931. == Duuɓi gadani == Gertrude Foster jibinaa ko ñalnde 29 sulyee 1867, to Morrison, to leydi Illinois, e galle makko. Foster janngi piyanɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England to Boston, Massachusetts. O timmini jaŋde makko duuɓi nay e nder duuɓi ɗiɗi, o heɓi bak makko e lewru ut 1885. Caggal nde o janngi hitaande to Dayton, Ohio, o yahi Orop, o janngi e Xaver Scharwenka to [[Berlin]] e Élie-Miriam Delaborde to Pari hakkunde 1886 e 1889. == Waɗde golle == Ñalnde 25 lewru Yarkomaa hitaande 1889, Foster waɗii golle mum gadane e nder golle mum, ko wayi no piyanist e nder Orkestra Filharmonik to Berlin. E lewru sulyee 1889, o artii Amerik, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, ɗo o janngini, o waɗi jimɗi haa hitaande 1896. E lewru ut 1893, Gertrude Foster resi Artur Raymond Brown (1865-1944), naalanke e gardiiɗo yeeyno, gollotonooɗo e jaaynde ''wiyeteende Chicago Evening Post'' . E hitaande 1896, ɓe ngummii wuro New York, ɗo Raymond Brown gollinoo e sosiyatee Hawley yeeyno. O anndaa ko e nate, binndoowo e ƴellitoowo naalankaagal. Gertrude Foster Brown jokki e fiyde e waɗde jeewte yeewtere e dow Richard Wagner e operaaji mum . <ref name="Papers2" /> == Golle suɓngooji == Gertrude Foster Brown yuɓɓinii fedde janngugol hakke rewɓe to New York e hitaande 1909 , caggal ɗuum nde wonti fedde Carrie Chapman Catt . Brown tawtoraama batu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) e hitaande 1910. O suɓaama hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe e nder diiwaan New York e hitaande 1913. Ina jeyaa e golle makko yuɓɓinde kewuuji suɓngooji e nder wuro New York. ''No ɗum wayi wonde jom suudu suffragette'', yaltunde e hitaande 1915 tawa anndaaka, ina sikkaa ko jom suudu makko. Brown ina tiiɗnoo e kampaañ to New York ngam ƴettude hakkeeji rewɓe. [1] [2] Nasaraaku toon ñalnde 6 noowammbar 1917, ko huunde himmunde ngam ƴettude kuulal sappo e jeenay doosgal leydi Amerik . [3] [4] [5] [6] Caggal nde suɓngooji rewɓe njaɓaa e nder diiwaan New York e hitaande 1917, e nder hitaande 1917, e nder kuulal sappo e jeenay ngal, Brown winndi deftere mum wiyeteende Your Vote and How to Use It . [7] [8] Nde yalti ko e lewru feebariyee 1918, to Harper & Brothers, [9] [10] : caggal e ko lannda rewɓe diiwaan New York jaɓi ɗum. [10] : vi E nder heen o hirjinii rewɓe New York yo ngon ɓiɗɓe leydi moƴƴuɓe e huutoraade mbaawkaaji mum en kesi ngam suɓaade. [1] [11] [12] Haɓde e siwil en « to bannge debbo cuɓoowo », rewɓe ina cemmbina « ƴeewde woote mum en ko hoolaare huutorteende wonaa ngam yahrude yeeso politik partiiji, kono ngam ɓeydude wellitaare aadee ». [11] ''Woote mon e no kuutorto-ɗon Nde'' jeyaa ko e "defte ɓiyleydaagu" keewɗe jannginde rewɓe e hakkeeji mum en kesi e golle mum en kese e hirjinde ɗum en e ƴettude fartaŋŋeeji mum en kesi ɗii e no haanirta nii. Won e geɗe mayre kadi kuutoraa ko ngam waɗde kursus binnditagol wonande rewɓe wootooɓe, mo lannda rewɓe suɓooɓe e nder diiwaan New York renndini. Deftere nde e hoore mum limtaama e jaŋngugol siwil teskinngol wonande ardiiɓe sukaaɓe yiɗɓe heɓde Badge Citizen, e nder deftere ardiiɓe 1920 wiyeteende ''Scouting for Girls'' . [[File:Gertrude_Foster_Brown_(1919).png|thumb|Gertrude Foster Brown (1919)]] == Tuugnorgal == ew68k2lha6n9o3fkbazcmfsgpe0b54t Sofonisba Brekinrij 0 40367 165442 2026-04-18T13:34:29Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1341470899|Sophonisba Breckinridge]]" 165442 wikitext text/x-wiki '''Sofonisba Preston Brekinrij''' ( /s ɒ f ɒ ˈ n i z b ə p r ɛ s t ə n b r ɛ k ɛ n r ɪ dʒ / ; abriil 1866 – 30 sulyee 1948) ko daraniiɗo Ameriknaajo, ƴellitoowo renndo Progressive Era, ganndo renndo e ƴellitoowo jaŋde toownde . Ko kanko woni debbo gadano heɓde Ph.D. e ganndal politik e faggudu ndeen JD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, e ngam yahde bar Kentucky. E hitaande 1933, hooreejo leydi Amerik biyeteeɗo Franklin D. Roosevelt neldi mo no nulaaɗo to batu 7ɓo Pan-Amerik to Uruguwaay, o woni debbo gadano lomtaade laamu Amerik e batu hakkunde leyɗeele. O ardii golle sosde fannu ganndal e dipolomaaji ngam golle renndo . O jokkondirii e Marion Talbot e Edith Abbott . == Ɓawo == Sophonisba « Nisba » Preston Breckinridge jibinaa ko to Lexington, to leydi Kentucky, o jeyaa ko e yimɓe mawɓe to bannge politik e renndo, ɓesngu Desha e ɓesngu Breckinridge . Ko kanko woni ɓiɗɗo ɗiɗmo e nder jeeɗiɗi Issa Desha Breckinridge, debbo ɗiɗaɓo Kolonel William C. P. Breckinridge, tergal Kongres ummoriiɗo Kentucky, gardiiɗo, e awokaa. Mawniiko gorko to bannge baaba ko jaagorde aboliyon biyeteeɗo Robert Jefferson Breckinridge ; mawniiko gorko to bannge yumma ko Seneraal Joseph Desha, gardinooɗo Amerik e guwerneer nayaɓo Kentucky . Mawniiko gorko ko John Breckinridge, Jaagorgal leydi Amerik . Koolaaɗo kuuɓal makko, hono John C. Breckinridge, wonnoo ko cukko hooreejo leydi Amerik e sahaa nde James Buchanan woni hooreejo leydi ndii, o haɓananoo hooreejo leydi Amerik e hitaande 1860 . E duuɓi sappo e nay, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kentucky Agricultural & Mechanical (caggal ɗuum o innitiraa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Kentucky ) nde ngal udditanaa rewɓe e hitaande 1880. O jaɓaaka wonde ɗaɓɓoowo dipolomaaji, kono o janngi toon duuɓi nay. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Breckinridge heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e hitaande 1888, o golliima duuɓi ɗiɗi e jannginoowo hiisawal to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Washington DC . O yahri Orop duuɓi ɗiɗi garooji ɗii, o arti Lexington e hitaande 1892 nde yumma makko maayi ɗoon e ɗoon. O janngi ko faati e sariya to biro baaba makko, e hitaande 1895 o woni debbo gadano naatde e biro Kentucky. Nde tawnoo Breckinridge ina famɗi kiliyaneeɓe ƴettuɓe awokaa debbo, o ummii Kentucky ngam wontude binndoowo Marion Talbot, gardiiɗo rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago . O winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde haa o dañi Ph.M. dipolomaaji e hitaande 1897, e Ph.D. e ganndal politik e faggudu e hitaande 1901 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. Teskorde makko ngam heɓde Ph.M. degree wonnoo ko e "Njuɓɓudi ñaawoore to Kentucky," e Ph.D makko. e nder ganndal politik ari e hitaande 1903 e deftere makko, "Legal Tender: Jannde e daartol kaalis Engele e Amerik." E nder ɗuum, o toɗɗaa e hitaande 1902, o woni balloowo deenoowo rewɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, hitaande aroore ndee o ƴettaa e golle jannginoowo. E hitaande 1904, o woni debbo gadano heɓde seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago Law School . "Naatgol am toon seerndaaka," o winndi caggal ɗuum e nder nguurndam makko, "kono jannginooɓe e almudɓe ina moƴƴi, kadi ko duɗal sariya ngal, hono no duɗal jaaɓi haaɗtirde heddiiwal nii... ina jaɓa almudɓe worɓe e rewɓe e dow sarɗiiji potɗi e yeeso yimɓe fof". O woni kadi debbo gadano naatde e Ordre du Coif, fedde jannginooɓe sariya teddunde. Winndiyanke jeewte to Paris, Kentucky hollitii nafoore mum, o wiyi wonde Breckinridge, "ina hiisee wonde gooto e rewɓe ɓurɓe waawde e nder Fuɗnaange". == Ganndo renndo == Ko o ganndo renndo jannginoowo e waɗoowo wiɗtooji to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Chicago, Breckinridge ƴetti hakkille mum ko e jokkondire hakkunde caɗeele renndo, politik renndo, e peeje renndo tawa ina teeŋtini heen ko fayti e immigrant en, Afriknaaɓe Ameriknaaɓe, sukaaɓe gollotooɓe, e rewɓe gollotooɓe e nder gure Amerik, e nder geɗe goɗɗe. Gila e fuɗɗoode, o ƴetti feere daraniiɗo haɓaade rafi o, o naati e Fedde Senndikaaji Rewɓe (WTUL), o woni ƴeewtotooɗo usineeji. E hitaande 1907 o naati e eɓɓoore Hull House, o fuɗɗii e tiiɗnaare gollodaade e ardiiɓe dille galleeji koɗki Chicago, Jane Addams, Mary McDowell, e Margaret Dreier Robins e geɗe bayɗe no jaŋde golle, galleeji, bonanndeeji sukaaɓe, e ŋakkeende jaŋde. Breckinridge kadi gollodiima e Julia Lathrop, janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar, peewnoowo renndo, e jaagorde Linjiila renndo Graham Taylor (diine), sosɗo galle koɗki ''Chicago Commons,'' ngam sosde ''Duɗal Chicago to bannge Siwil e Filantropi,'' wonti dekan mum gadano. E hitaande 1920, Breckinridge e Lathrop njaɓi Yiilirde Duɗal ngal ngam hawrude e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Chicago, sosde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Njuɓɓudi Golle Renndo. E hitaande 1927, faculté ndee fedde janngirde hesere sosi jaaynde ganndal wiyeteende ''Social Service Review'' nde heddii ko jaaynde adannde e fannu golle renndo. Breckinridge e Edith Abbott ngoni sosɓe winndooɓe nde, Breckinridge golliima e bayyinde nde hitaande kala haa nde o sankii e hitaande 1948. E hitaande 1909, Breckinridge wonti balloowo porfeseer faggudu renndo, ko ina ɓura duuɓi sappo caggal ɗuum, e hitaande 1920, o sakkitii hollirde wondiiɓe makko worɓe ɓee mbaawka makko wiɗto, o dañi kadi golle porfeseer gardiiɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago . Tuggi 1923 haa 1929, o woni kadi deenoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal, binndol e ganndal. O heɓi jannginoowo timmuɗo e hitaande 1925, e hitaande 1929 o woni deenoowo janngooɓe gollordu renndo ko adii janngugol e Samuel Deutsch jannginoowo njuɓɓudi wellitaare renndo haa o woppi golle e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1933. == Tuugnorgal == d39t6xsi9zijei6td64neo9uinlmp6q 165443 165442 2026-04-18T13:35:34Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1341470899|Sophonisba Breckinridge]]" 165443 wikitext text/x-wiki '''Sofonisba Preston Brekinrij''' ( /s ɒ f ɒ ˈ n i z b ə p r ɛ s t ə n b r ɛ k ɛ n r ɪ dʒ / ; abriil 1866 – 30 sulyee 1948) ko daraniiɗo Ameriknaajo, ƴellitoowo renndo Progressive Era, ganndo renndo e ƴellitoowo jaŋde toownde . Ko kanko woni debbo gadano heɓde Ph.D. e ganndal politik e faggudu ndeen JD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, e ngam yahde bar Kentucky. E hitaande 1933, hooreejo leydi Amerik biyeteeɗo Franklin D. Roosevelt neldi mo no nulaaɗo to batu 7ɓo Pan-Amerik to Uruguwaay, o woni debbo gadano lomtaade laamu Amerik e batu hakkunde leyɗeele. O ardii golle sosde fannu ganndal e dipolomaaji ngam golle renndo . O jokkondirii e Marion Talbot e Edith Abbott . <ref>Hammond, Claire Holton (2000). "Sophonisba Breckinridge (1866–1948)". ''A Biographical Dictionary of Women Economists''. Cheltenham, UK: Edward Elgar. p. 81.</ref><ref>"Entangled lives". ''The University of Chicago Magazine''. Retrieved 2023-08-24.</ref> == Ɓawo == Sophonisba « Nisba » Preston Breckinridge jibinaa ko to Lexington, to leydi Kentucky, o jeyaa ko e yimɓe mawɓe to bannge politik e renndo, ɓesngu Desha e ɓesngu Breckinridge . Ko kanko woni ɓiɗɗo ɗiɗmo e nder jeeɗiɗi Issa Desha Breckinridge, debbo ɗiɗaɓo Kolonel William C. P. Breckinridge, tergal Kongres ummoriiɗo Kentucky, gardiiɗo, e awokaa. Mawniiko gorko to bannge baaba ko jaagorde aboliyon biyeteeɗo Robert Jefferson Breckinridge ; mawniiko gorko to bannge yumma ko Seneraal Joseph Desha, gardinooɗo Amerik e guwerneer nayaɓo Kentucky . Mawniiko gorko ko John Breckinridge, Jaagorgal leydi Amerik . Koolaaɗo kuuɓal makko, hono John C. Breckinridge, wonnoo ko cukko hooreejo leydi Amerik e sahaa nde James Buchanan woni hooreejo leydi ndii, o haɓananoo hooreejo leydi Amerik e hitaande 1860 . E duuɓi sappo e nay, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kentucky Agricultural & Mechanical (caggal ɗuum o innitiraa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Kentucky ) nde ngal udditanaa rewɓe e hitaande 1880. O jaɓaaka wonde ɗaɓɓoowo dipolomaaji, kono o janngi toon duuɓi nay. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Breckinridge heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e hitaande 1888, o golliima duuɓi ɗiɗi e jannginoowo hiisawal to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Washington DC . O yahri Orop duuɓi ɗiɗi garooji ɗii, o arti Lexington e hitaande 1892 nde yumma makko maayi ɗoon e ɗoon. O janngi ko faati e sariya to biro baaba makko, e hitaande 1895 o woni debbo gadano naatde e biro Kentucky. Nde tawnoo Breckinridge ina famɗi kiliyaneeɓe ƴettuɓe awokaa debbo, o ummii Kentucky ngam wontude binndoowo Marion Talbot, gardiiɗo rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago . O winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde haa o dañi Ph.M. dipolomaaji e hitaande 1897, e Ph.D. e ganndal politik e faggudu e hitaande 1901 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. Teskorde makko ngam heɓde Ph.M. degree wonnoo ko e "Njuɓɓudi ñaawoore to Kentucky," e Ph.D makko. e nder ganndal politik ari e hitaande 1903 e deftere makko, "Legal Tender: Jannde e daartol kaalis Engele e Amerik." E nder ɗuum, o toɗɗaa e hitaande 1902, o woni balloowo deenoowo rewɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, hitaande aroore ndee o ƴettaa e golle jannginoowo. E hitaande 1904, o woni debbo gadano heɓde seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago Law School . "Naatgol am toon seerndaaka," o winndi caggal ɗuum e nder nguurndam makko, "kono jannginooɓe e almudɓe ina moƴƴi, kadi ko duɗal sariya ngal, hono no duɗal jaaɓi haaɗtirde heddiiwal nii... ina jaɓa almudɓe worɓe e rewɓe e dow sarɗiiji potɗi e yeeso yimɓe fof". O woni kadi debbo gadano naatde e Ordre du Coif, fedde jannginooɓe sariya teddunde. Winndiyanke jeewte to Paris, Kentucky hollitii nafoore mum, o wiyi wonde Breckinridge, "ina hiisee wonde gooto e rewɓe ɓurɓe waawde e nder Fuɗnaange". == Ganndo renndo == Ko o ganndo renndo jannginoowo e waɗoowo wiɗtooji to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Chicago, Breckinridge ƴetti hakkille mum ko e jokkondire hakkunde caɗeele renndo, politik renndo, e peeje renndo tawa ina teeŋtini heen ko fayti e immigrant en, Afriknaaɓe Ameriknaaɓe, sukaaɓe gollotooɓe, e rewɓe gollotooɓe e nder gure Amerik, e nder geɗe goɗɗe. Gila e fuɗɗoode, o ƴetti feere daraniiɗo haɓaade rafi o, o naati e Fedde Senndikaaji Rewɓe (WTUL), o woni ƴeewtotooɗo usineeji. E hitaande 1907 o naati e eɓɓoore Hull House, o fuɗɗii e tiiɗnaare gollodaade e ardiiɓe dille galleeji koɗki Chicago, Jane Addams, Mary McDowell, e Margaret Dreier Robins e geɗe bayɗe no jaŋde golle, galleeji, bonanndeeji sukaaɓe, e ŋakkeende jaŋde. Breckinridge kadi gollodiima e Julia Lathrop, janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar, peewnoowo renndo, e jaagorde Linjiila renndo Graham Taylor (diine), sosɗo galle koɗki ''Chicago Commons,'' ngam sosde ''Duɗal Chicago to bannge Siwil e Filantropi,'' wonti dekan mum gadano. E hitaande 1920, Breckinridge e Lathrop njaɓi Yiilirde Duɗal ngal ngam hawrude e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Chicago, sosde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Njuɓɓudi Golle Renndo. E hitaande 1927, faculté ndee fedde janngirde hesere sosi jaaynde ganndal wiyeteende ''Social Service Review'' nde heddii ko jaaynde adannde e fannu golle renndo. Breckinridge e Edith Abbott ngoni sosɓe winndooɓe nde, Breckinridge golliima e bayyinde nde hitaande kala haa nde o sankii e hitaande 1948. E hitaande 1909, Breckinridge wonti balloowo porfeseer faggudu renndo, ko ina ɓura duuɓi sappo caggal ɗuum, e hitaande 1920, o sakkitii hollirde wondiiɓe makko worɓe ɓee mbaawka makko wiɗto, o dañi kadi golle porfeseer gardiiɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago . Tuggi 1923 haa 1929, o woni kadi deenoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal, binndol e ganndal. O heɓi jannginoowo timmuɗo e hitaande 1925, e hitaande 1929 o woni deenoowo janngooɓe gollordu renndo ko adii janngugol e Samuel Deutsch jannginoowo njuɓɓudi wellitaare renndo haa o woppi golle e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1933. == Tuugnorgal == 1c29ou138jqmexnkicnius5il49o332 165444 165443 2026-04-18T13:35:51Z Sardeeq 14292 165444 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sofonisba Preston Brekinrij''' ( /s ɒ f ɒ ˈ n i z b ə p r ɛ s t ə n b r ɛ k ɛ n r ɪ dʒ / ; abriil 1866 – 30 sulyee 1948) ko daraniiɗo Ameriknaajo, ƴellitoowo renndo Progressive Era, ganndo renndo e ƴellitoowo jaŋde toownde . Ko kanko woni debbo gadano heɓde Ph.D. e ganndal politik e faggudu ndeen JD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, e ngam yahde bar Kentucky. E hitaande 1933, hooreejo leydi Amerik biyeteeɗo Franklin D. Roosevelt neldi mo no nulaaɗo to batu 7ɓo Pan-Amerik to Uruguwaay, o woni debbo gadano lomtaade laamu Amerik e batu hakkunde leyɗeele. O ardii golle sosde fannu ganndal e dipolomaaji ngam golle renndo . O jokkondirii e Marion Talbot e Edith Abbott . <ref>Hammond, Claire Holton (2000). "Sophonisba Breckinridge (1866–1948)". ''A Biographical Dictionary of Women Economists''. Cheltenham, UK: Edward Elgar. p. 81.</ref><ref>"Entangled lives". ''The University of Chicago Magazine''. Retrieved 2023-08-24.</ref> == Ɓawo == Sophonisba « Nisba » Preston Breckinridge jibinaa ko to Lexington, to leydi Kentucky, o jeyaa ko e yimɓe mawɓe to bannge politik e renndo, ɓesngu Desha e ɓesngu Breckinridge . Ko kanko woni ɓiɗɗo ɗiɗmo e nder jeeɗiɗi Issa Desha Breckinridge, debbo ɗiɗaɓo Kolonel William C. P. Breckinridge, tergal Kongres ummoriiɗo Kentucky, gardiiɗo, e awokaa. Mawniiko gorko to bannge baaba ko jaagorde aboliyon biyeteeɗo Robert Jefferson Breckinridge ; mawniiko gorko to bannge yumma ko Seneraal Joseph Desha, gardinooɗo Amerik e guwerneer nayaɓo Kentucky . Mawniiko gorko ko John Breckinridge, Jaagorgal leydi Amerik . Koolaaɗo kuuɓal makko, hono John C. Breckinridge, wonnoo ko cukko hooreejo leydi Amerik e sahaa nde James Buchanan woni hooreejo leydi ndii, o haɓananoo hooreejo leydi Amerik e hitaande 1860 . E duuɓi sappo e nay, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kentucky Agricultural & Mechanical (caggal ɗuum o innitiraa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Kentucky ) nde ngal udditanaa rewɓe e hitaande 1880. O jaɓaaka wonde ɗaɓɓoowo dipolomaaji, kono o janngi toon duuɓi nay. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Breckinridge heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e hitaande 1888, o golliima duuɓi ɗiɗi e jannginoowo hiisawal to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Washington DC . O yahri Orop duuɓi ɗiɗi garooji ɗii, o arti Lexington e hitaande 1892 nde yumma makko maayi ɗoon e ɗoon. O janngi ko faati e sariya to biro baaba makko, e hitaande 1895 o woni debbo gadano naatde e biro Kentucky. Nde tawnoo Breckinridge ina famɗi kiliyaneeɓe ƴettuɓe awokaa debbo, o ummii Kentucky ngam wontude binndoowo Marion Talbot, gardiiɗo rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago . O winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde haa o dañi Ph.M. dipolomaaji e hitaande 1897, e Ph.D. e ganndal politik e faggudu e hitaande 1901 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago. Teskorde makko ngam heɓde Ph.M. degree wonnoo ko e "Njuɓɓudi ñaawoore to Kentucky," e Ph.D makko. e nder ganndal politik ari e hitaande 1903 e deftere makko, "Legal Tender: Jannde e daartol kaalis Engele e Amerik." E nder ɗuum, o toɗɗaa e hitaande 1902, o woni balloowo deenoowo rewɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, hitaande aroore ndee o ƴettaa e golle jannginoowo. E hitaande 1904, o woni debbo gadano heɓde seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago Law School . "Naatgol am toon seerndaaka," o winndi caggal ɗuum e nder nguurndam makko, "kono jannginooɓe e almudɓe ina moƴƴi, kadi ko duɗal sariya ngal, hono no duɗal jaaɓi haaɗtirde heddiiwal nii... ina jaɓa almudɓe worɓe e rewɓe e dow sarɗiiji potɗi e yeeso yimɓe fof". O woni kadi debbo gadano naatde e Ordre du Coif, fedde jannginooɓe sariya teddunde. Winndiyanke jeewte to Paris, Kentucky hollitii nafoore mum, o wiyi wonde Breckinridge, "ina hiisee wonde gooto e rewɓe ɓurɓe waawde e nder Fuɗnaange". == Ganndo renndo == Ko o ganndo renndo jannginoowo e waɗoowo wiɗtooji to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Chicago, Breckinridge ƴetti hakkille mum ko e jokkondire hakkunde caɗeele renndo, politik renndo, e peeje renndo tawa ina teeŋtini heen ko fayti e immigrant en, Afriknaaɓe Ameriknaaɓe, sukaaɓe gollotooɓe, e rewɓe gollotooɓe e nder gure Amerik, e nder geɗe goɗɗe. Gila e fuɗɗoode, o ƴetti feere daraniiɗo haɓaade rafi o, o naati e Fedde Senndikaaji Rewɓe (WTUL), o woni ƴeewtotooɗo usineeji. E hitaande 1907 o naati e eɓɓoore Hull House, o fuɗɗii e tiiɗnaare gollodaade e ardiiɓe dille galleeji koɗki Chicago, Jane Addams, Mary McDowell, e Margaret Dreier Robins e geɗe bayɗe no jaŋde golle, galleeji, bonanndeeji sukaaɓe, e ŋakkeende jaŋde. Breckinridge kadi gollodiima e Julia Lathrop, janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar, peewnoowo renndo, e jaagorde Linjiila renndo Graham Taylor (diine), sosɗo galle koɗki ''Chicago Commons,'' ngam sosde ''Duɗal Chicago to bannge Siwil e Filantropi,'' wonti dekan mum gadano. E hitaande 1920, Breckinridge e Lathrop njaɓi Yiilirde Duɗal ngal ngam hawrude e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Chicago, sosde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Njuɓɓudi Golle Renndo. E hitaande 1927, faculté ndee fedde janngirde hesere sosi jaaynde ganndal wiyeteende ''Social Service Review'' nde heddii ko jaaynde adannde e fannu golle renndo. Breckinridge e Edith Abbott ngoni sosɓe winndooɓe nde, Breckinridge golliima e bayyinde nde hitaande kala haa nde o sankii e hitaande 1948. E hitaande 1909, Breckinridge wonti balloowo porfeseer faggudu renndo, ko ina ɓura duuɓi sappo caggal ɗuum, e hitaande 1920, o sakkitii hollirde wondiiɓe makko worɓe ɓee mbaawka makko wiɗto, o dañi kadi golle porfeseer gardiiɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago . Tuggi 1923 haa 1929, o woni kadi deenoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal, binndol e ganndal. O heɓi jannginoowo timmuɗo e hitaande 1925, e hitaande 1929 o woni deenoowo janngooɓe gollordu renndo ko adii janngugol e Samuel Deutsch jannginoowo njuɓɓudi wellitaare renndo haa o woppi golle e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1933. == Tuugnorgal == 2oj2qkublumhcwqjjxvu2icvmwsk8tp Madelin Makdowel Brekinrij 0 40368 165445 2026-04-18T13:39:52Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1341214405|Madeline McDowell Breckinridge]]" 165445 wikitext text/x-wiki '''Madeline (Madge) McDowell Breckinridge''' (20 mee 1872 - 25 noowammbar 1920) ko Ameriknaajo gardiiɗo dillere rewɓe to Kentucky. O resii Desha Breckinridge, gardinooɗo jaaynde ''Lexington Herald'', kaɓantoonde hakkeeji rewɓe, o wuuri ko yiyde rewɓe Kentucky ina cuɓoo ko adii fof e woote hooreleydaagu e hitaande 1920. O fuɗɗii kadi peeje ƴellitooje ngam jaŋde doole e golle sukaaɓe . O sosi pelle siwil keewɗe, teeŋti noon e Fedde Kentucky ngam haɓaade e safrude ñawu nguu, ñawu nguu o tampini ɗum e hoore makko. O ardii golle ngam yuɓɓinde duɗe janngirɗe sukaaɓe e mawɓe, parkooji e nokkuuji fijirde, e porogaraamuuji janngingol juuɗe. E nder deftere maɓɓe, ''Daartol kesol Kentucky'', Lowell H. Harrison e James C. Klotter, mbiyi wonde Breckinridge ko debbo ɓurɗo waawde e nder diiwaan hee. O innitiraa ko gooto e rewɓe Kentucky siftorɓe e hitaande 1996 e natal makko ina hollira haa abada to laamorgo leydi ndii . == Nguurndam == === Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu === [[File:Madeline_Breckinridge,_full-length_portrait,_seated_at_desk,_facing_slightly_left,_with_quill_pen_in_hand_LCCN94508584.jpg|thumb|Brekinridge to biro mum]] O jibinaa ko to Woodlake, Kentucky, o mawni ko to Ashland, ngesa mo mawniiko gorko, laamɗo leydi ndii e teeminannde sappo e jeenay , hono Henry Clay, sosi . Yumma makko ko ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Anne Clay McDowell, baaba makko ko Major Henry Clay McDowell (innde Henry Clay), gollinooɗo e wolde hakkunde leyɗeele Amerik to bannge Dental . Ɓe coodi leydi Ashland e hitaande 1882. <ref name="MMB Bio p. 10" /> O jeyaa ko e sukaaɓe njeeɗiɗo. Sukaaɓe nayo ina ngonnoo heen, hono Henri Klay, Wiliyam Adair, Tomaas Klay e Ballard. Miñiraaɓe makko ɗiɗo rewɓe ko Nanette e Julia. Henry ko ñaawoowo fedde e Thomas ko jom puccu daɗndo laaɓtuɗo lolluɗo, jibinannde e jannginoowo keɓɗo njeenaari Kentucky Derby e hitaande 1902 . Breckinridge ko taaniiko gorko Doktoor Efrayim Makdowel . Koɗo makko woɗɗuɗo, hono Laura Clay, sosi Fedde Potal Hakkeeji Kentucky e hitaande 1888, nde Breckinridge wonti hooreejo mum caggal ɗuum. === Jaangirde === O janngi ko to Lexington, to Kentucky, to duɗal Miss Porter to Farmington, to Connecticut, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde State (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Kentucky ) hakkunde 1890 e 1894. O rafi e duuɓi makko duɗal jaaɓi haaɗtirde, sabu rafi tuberkuloos ƴiiƴam, feccere e koyngal makko leɗɗe o taƴaa. <ref name="Hay pp. 118-119" /> Suka debbo mo meeɗnoo wonde atletik oo, ɓeydii janngude. O winndi ƴeewte defte ngam jaaynde ''Lexington Herald'', o janngi filosofi e binndol Almaañ e wondude e terɗe Fortnightly Club goɗɗe. === Teegal === Ñalnde 17 noowammbar 1898, Madeline McDowell resi Desha Brekinridge, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''Lexington Herald'' . Ko kanko woni miñiiko awokaa e golloowo renndo piilaaɗo biyeteeɗo Sophonisba Breckinridge, binnduɗo nguurndam jom suudu mum debbo ina wiyee ''Madeline McDowell Breckinridge : Ardiiɗo e nder Fuɗnaange keso'' . Breckinridges en fof kuutoriima kelle jaaynde ndee ngam ƴellitde geɗe politik e renndoyankooje e nder jamaanu Progressive Era, haa teeŋti noon e porogaraamuuji ngam miskineeɓe, wellitaare sukaaɓe e ngam hakkeeji rewɓe . Desha wonaano gorko gooŋɗinɗo e nder dewgal maɓɓe, ko ɗum waɗi Breckinridge daɗii e hersa mum nde tawnoo omo jokki e golle makko siwil. O woniino ñawɗo e nder safrirde Denver, to Colorado e hitaande 1903 e hitaande 1904. Hedde hitaande 1904, nde o heɓi duuɓi 32, o heɓi rafi mboros. === Golle siwil === [[File:Madeline_McDowell_Breckinridge_by_Dixie_Selden.jpg|thumb|1920, <nowiki><i id="mwlQ">Ashland</i></nowiki>, nokku biyeteeɗo Henry Clay, Lexington, ''Kentucky'']] O yuɓɓini koɗki renndo to Proctor, e nder njuɓɓudi Episkopaal Kentucky e Gleaners of Christ Church Episkopaal tuggi 1899 haa 1900. [1] E hitaande 1900, o walli sosde Ligue Civique Lexington, [1] [2] nde sosi jaŋde sukaaɓe renndo, parkeeji sukaaɓe, e [1] [3] kadi wallitii sosde fedde ballal, wiyeteende Associated Charities, e ndeen hitaande. [1] Breckenridge kadi golliima ngam waɗde sariyaaji jowitiiɗi e golle sukaaɓe, jaŋde doole, ƴellitgol njuɓɓudi ñaawoore sukaaɓe e nder dowla (sariya ƴettaa e hitaande 1906). O golliima kadi ngam naatnude janngingol juuɗe ganndal nder galleeji e kaɓirɗe e nder duɗe, ngol njuɓɓudi jaŋde fuɗɗorii e hitaande 1907. [1] E nder golle fedde wiyeteende Lexington Civic League, [1] o sosi koɗki renndo, nannduɗo e duɗal Hull to Chicago ngal to Lincoln to0 njoɓdi mahdi. Duɗal ngal udditaa e hitaande 1912, ina waɗi cuuɗi janngirɗe sukaaɓe ñalnde kala e mawɓe jamma, cuuɗi njulaagu, cuuɗi jimɗi, cuuɗi lootirɗi, cuuɗi kaɓirɗe, cuuɗi kaɓirɗe, e cuuɗi mooɓondiral renndo. Nde gollorii ko miskineeɓe hoɗɓe e Lexington, haa arti noon e naatgol eggiyankooɓe Irlanndanaaɓe, heewɓe e maɓɓe ngonaa jannguɓe. [1] [3] Breckinridge fuɗɗii golle ngam yiytude laabi ngam rokkude yimɓe wonduɓe e rafi tuberkuloos e nder wuro Lexington e hitaande 1905, ko adii fof ko e ƴellitde safrirde nde alaa ko yoɓetee. O ardii golle ɗee e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Ligue Civique. O sosi Fedde Kentucky ngam haɓaade e safrude ñawu nguu e hitaande 1912, o walli sosde Blue Grass Sanitarium to Lexington, e gollodaade kadi e fedde ñawu nguu e nder diiwaan Fayette, o woni e komisiyoŋ dowla oo haa hitaande 1916. <ref name="Hay pp. 118-119" /> Breckinridge ardii goomu sariyaaji Fedde Rewve Kentucky e hitaande 1908, 1910, e 1912. O golliima no feewi, e nder geze gozze, e ndee darnde ngam artirde hakkeeji rewve Kentucky ngam suvaade e wooteeji diisnondiral duze the full Am. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 87x4hdbfej4cvptenstddo9k5oeed5t 165446 165445 2026-04-18T13:40:06Z Sardeeq 14292 165446 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Madeline (Madge) McDowell Breckinridge''' (20 mee 1872 - 25 noowammbar 1920) ko Ameriknaajo gardiiɗo dillere rewɓe to Kentucky. O resii Desha Breckinridge, gardinooɗo jaaynde ''Lexington Herald'', kaɓantoonde hakkeeji rewɓe, o wuuri ko yiyde rewɓe Kentucky ina cuɓoo ko adii fof e woote hooreleydaagu e hitaande 1920. O fuɗɗii kadi peeje ƴellitooje ngam jaŋde doole e golle sukaaɓe . O sosi pelle siwil keewɗe, teeŋti noon e Fedde Kentucky ngam haɓaade e safrude ñawu nguu, ñawu nguu o tampini ɗum e hoore makko. O ardii golle ngam yuɓɓinde duɗe janngirɗe sukaaɓe e mawɓe, parkooji e nokkuuji fijirde, e porogaraamuuji janngingol juuɗe. E nder deftere maɓɓe, ''Daartol kesol Kentucky'', Lowell H. Harrison e James C. Klotter, mbiyi wonde Breckinridge ko debbo ɓurɗo waawde e nder diiwaan hee. O innitiraa ko gooto e rewɓe Kentucky siftorɓe e hitaande 1996 e natal makko ina hollira haa abada to laamorgo leydi ndii . == Nguurndam == === Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu === [[File:Madeline_Breckinridge,_full-length_portrait,_seated_at_desk,_facing_slightly_left,_with_quill_pen_in_hand_LCCN94508584.jpg|thumb|Brekinridge to biro mum]] O jibinaa ko to Woodlake, Kentucky, o mawni ko to Ashland, ngesa mo mawniiko gorko, laamɗo leydi ndii e teeminannde sappo e jeenay , hono Henry Clay, sosi . Yumma makko ko ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Anne Clay McDowell, baaba makko ko Major Henry Clay McDowell (innde Henry Clay), gollinooɗo e wolde hakkunde leyɗeele Amerik to bannge Dental . Ɓe coodi leydi Ashland e hitaande 1882. <ref name="MMB Bio p. 10" /> O jeyaa ko e sukaaɓe njeeɗiɗo. Sukaaɓe nayo ina ngonnoo heen, hono Henri Klay, Wiliyam Adair, Tomaas Klay e Ballard. Miñiraaɓe makko ɗiɗo rewɓe ko Nanette e Julia. Henry ko ñaawoowo fedde e Thomas ko jom puccu daɗndo laaɓtuɗo lolluɗo, jibinannde e jannginoowo keɓɗo njeenaari Kentucky Derby e hitaande 1902 . Breckinridge ko taaniiko gorko Doktoor Efrayim Makdowel . Koɗo makko woɗɗuɗo, hono Laura Clay, sosi Fedde Potal Hakkeeji Kentucky e hitaande 1888, nde Breckinridge wonti hooreejo mum caggal ɗuum. === Jaangirde === O janngi ko to Lexington, to Kentucky, to duɗal Miss Porter to Farmington, to Connecticut, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde State (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Kentucky ) hakkunde 1890 e 1894. O rafi e duuɓi makko duɗal jaaɓi haaɗtirde, sabu rafi tuberkuloos ƴiiƴam, feccere e koyngal makko leɗɗe o taƴaa. <ref name="Hay pp. 118-119" /> Suka debbo mo meeɗnoo wonde atletik oo, ɓeydii janngude. O winndi ƴeewte defte ngam jaaynde ''Lexington Herald'', o janngi filosofi e binndol Almaañ e wondude e terɗe Fortnightly Club goɗɗe. === Teegal === Ñalnde 17 noowammbar 1898, Madeline McDowell resi Desha Brekinridge, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''Lexington Herald'' . Ko kanko woni miñiiko awokaa e golloowo renndo piilaaɗo biyeteeɗo Sophonisba Breckinridge, binnduɗo nguurndam jom suudu mum debbo ina wiyee ''Madeline McDowell Breckinridge : Ardiiɗo e nder Fuɗnaange keso'' . Breckinridges en fof kuutoriima kelle jaaynde ndee ngam ƴellitde geɗe politik e renndoyankooje e nder jamaanu Progressive Era, haa teeŋti noon e porogaraamuuji ngam miskineeɓe, wellitaare sukaaɓe e ngam hakkeeji rewɓe . Desha wonaano gorko gooŋɗinɗo e nder dewgal maɓɓe, ko ɗum waɗi Breckinridge daɗii e hersa mum nde tawnoo omo jokki e golle makko siwil. O woniino ñawɗo e nder safrirde Denver, to Colorado e hitaande 1903 e hitaande 1904. Hedde hitaande 1904, nde o heɓi duuɓi 32, o heɓi rafi mboros. === Golle siwil === [[File:Madeline_McDowell_Breckinridge_by_Dixie_Selden.jpg|thumb|1920, <nowiki><i id="mwlQ">Ashland</i></nowiki>, nokku biyeteeɗo Henry Clay, Lexington, ''Kentucky'']] O yuɓɓini koɗki renndo to Proctor, e nder njuɓɓudi Episkopaal Kentucky e Gleaners of Christ Church Episkopaal tuggi 1899 haa 1900. [1] E hitaande 1900, o walli sosde Ligue Civique Lexington, [1] [2] nde sosi jaŋde sukaaɓe renndo, parkeeji sukaaɓe, e [1] [3] kadi wallitii sosde fedde ballal, wiyeteende Associated Charities, e ndeen hitaande. [1] Breckenridge kadi golliima ngam waɗde sariyaaji jowitiiɗi e golle sukaaɓe, jaŋde doole, ƴellitgol njuɓɓudi ñaawoore sukaaɓe e nder dowla (sariya ƴettaa e hitaande 1906). O golliima kadi ngam naatnude janngingol juuɗe ganndal nder galleeji e kaɓirɗe e nder duɗe, ngol njuɓɓudi jaŋde fuɗɗorii e hitaande 1907. [1] E nder golle fedde wiyeteende Lexington Civic League, [1] o sosi koɗki renndo, nannduɗo e duɗal Hull to Chicago ngal to Lincoln to0 njoɓdi mahdi. Duɗal ngal udditaa e hitaande 1912, ina waɗi cuuɗi janngirɗe sukaaɓe ñalnde kala e mawɓe jamma, cuuɗi njulaagu, cuuɗi jimɗi, cuuɗi lootirɗi, cuuɗi kaɓirɗe, cuuɗi kaɓirɗe, e cuuɗi mooɓondiral renndo. Nde gollorii ko miskineeɓe hoɗɓe e Lexington, haa arti noon e naatgol eggiyankooɓe Irlanndanaaɓe, heewɓe e maɓɓe ngonaa jannguɓe. [1] [3] Breckinridge fuɗɗii golle ngam yiytude laabi ngam rokkude yimɓe wonduɓe e rafi tuberkuloos e nder wuro Lexington e hitaande 1905, ko adii fof ko e ƴellitde safrirde nde alaa ko yoɓetee. O ardii golle ɗee e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Ligue Civique. O sosi Fedde Kentucky ngam haɓaade e safrude ñawu nguu e hitaande 1912, o walli sosde Blue Grass Sanitarium to Lexington, e gollodaade kadi e fedde ñawu nguu e nder diiwaan Fayette, o woni e komisiyoŋ dowla oo haa hitaande 1916. <ref name="Hay pp. 118-119" /> Breckinridge ardii goomu sariyaaji Fedde Rewve Kentucky e hitaande 1908, 1910, e 1912. O golliima no feewi, e nder geze gozze, e ndee darnde ngam artirde hakkeeji rewve Kentucky ngam suvaade e wooteeji diisnondiral duze the full Am. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] obczelhr6baq387dnjjh9sorf9nm4yh Helen Varik Boswel 0 40369 165447 2026-04-18T13:41:48Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336516936|Helen Varick Boswell]]" 165447 wikitext text/x-wiki '''Helen Varick Boswell''' (6 sulyee 1869 – 5 janvier 1942) ko neɗɗo mawɗo e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe Republikaan Rewɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe Rewɓe . == Ngendam == Boswell jibinaa ko ñalnde 6 sulyee 1869, to Baltimore, to leydi Maryland. O hoɗi to wuro New York ɗo o wonti gardiiɗo J. Ellen Foster . Foster sosi fedde nde wonaa laamuyankoore (WRNA) hedde hitaande 1888 kadi ko kanko woni hooreejo fedde nde gadano. So tawii Foster ina jokki e wallitde kanndidaaji Republicain en, Boswell ina toppitii wallitde rewɓe gollotooɓe e nder usineeji e nder booñ. [[File:Helen_V._Boswell_LCCN2014711629.tif|left|thumb|251x251px|Boswell ina darii e dow laylaytol laana njoorndi .]] E hitaande 1895 Boswell wonti hooreejo fedde rewɓe republikaan en to diiwaan New York. E hitaande 1907 o yahi to nokku biyeteeɗo Panama Canal Zone e gardagol gardiiɗo konu e oon sahaa , hono William Howard Taft, ɗo o gollotoo ngam yuɓɓinde pelle rewɓe wonande rewɓe e ɓiɓɓe rewɓe gollotooɓe Amerik. Boswell heɓi dipolomaaji mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde sariya to Washington e hitaande 1902. E hitaande 1910 Foster sankii, Boswell wonti hooreejo fedde rewɓe rewɓe. O ƴetti golle kampaañ ngam suɓaade kanndidaaji Republicain en, teeŋti noon e kanndidaaji hooreejo leydi Taft e Charles Evans Hughes . Yanti heen o woniino nulaaɗo e batuuji ngenndiiji Republique gila 1920 haa 1932. Boswell wonnoo ko tergal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Fedde Rewɓe (GFWC) gollotoonde e goomuuji keewɗi. O jeyaa kadi ko e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik . [1] O naati e deftere wiyeteende Woman's Who's Who of America, 1914-15 [2] e deftere wiyeteende 1922 wiyeteende Daartol suɓngo debbo . [3] [[File:Miss_Helen_Varick_Boswell_LCCN2014687723.jpg|thumb|250x250px]] == Wade == Boswell sankii ko ñalnde 5 lewru bowte hitaande 1942. O wirnaa ko e yanaande Woodlawn to Bronx . == Binndanɗe == * ''Rewɓe e golle kasooji'', 1913 * ''Waɗde Ameriknaagal'', 1916 == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji e suɓooɓe == Tuugnorgal == exmdkiqic2vj2z5p3fjle6u74r11igp 165448 165447 2026-04-18T13:42:22Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336516936|Helen Varick Boswell]]" 165448 wikitext text/x-wiki '''Helen Varick Boswell''' (6 sulyee 1869 – 5 janvier 1942) ko neɗɗo mawɗo e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe Republikaan Rewɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe Rewɓe.<ref>Freeman, Jo. "'One Man, One Vote; One Woman, One Throat' by Jo Freeman". Jofreeman.com. Retrieved 21 November 2019.</ref> == Ngendam == Boswell jibinaa ko ñalnde 6 sulyee 1869, to Baltimore, to leydi Maryland. O hoɗi to wuro New York ɗo o wonti gardiiɗo J. Ellen Foster . Foster sosi fedde nde wonaa laamuyankoore (WRNA) hedde hitaande 1888 kadi ko kanko woni hooreejo fedde nde gadano. So tawii Foster ina jokki e wallitde kanndidaaji Republicain en, Boswell ina toppitii wallitde rewɓe gollotooɓe e nder usineeji e nder booñ. [[File:Helen_V._Boswell_LCCN2014711629.tif|left|thumb|251x251px|Boswell ina darii e dow laylaytol laana njoorndi .]] E hitaande 1895 Boswell wonti hooreejo fedde rewɓe republikaan en to diiwaan New York. E hitaande 1907 o yahi to nokku biyeteeɗo Panama Canal Zone e gardagol gardiiɗo konu e oon sahaa , hono William Howard Taft, ɗo o gollotoo ngam yuɓɓinde pelle rewɓe wonande rewɓe e ɓiɓɓe rewɓe gollotooɓe Amerik. Boswell heɓi dipolomaaji mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde sariya to Washington e hitaande 1902. E hitaande 1910 Foster sankii, Boswell wonti hooreejo fedde rewɓe rewɓe. O ƴetti golle kampaañ ngam suɓaade kanndidaaji Republicain en, teeŋti noon e kanndidaaji hooreejo leydi Taft e Charles Evans Hughes . Yanti heen o woniino nulaaɗo e batuuji ngenndiiji Republique gila 1920 haa 1932. Boswell wonnoo ko tergal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Fedde Rewɓe (GFWC) gollotoonde e goomuuji keewɗi. O jeyaa kadi ko e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik . [1] O naati e deftere wiyeteende Woman's Who's Who of America, 1914-15 [2] e deftere wiyeteende 1922 wiyeteende Daartol suɓngo debbo . [3] [[File:Miss_Helen_Varick_Boswell_LCCN2014687723.jpg|thumb|250x250px]] == Wade == Boswell sankii ko ñalnde 5 lewru bowte hitaande 1942. O wirnaa ko e yanaande Woodlawn to Bronx . == Binndanɗe == * ''Rewɓe e golle kasooji'', 1913 * ''Waɗde Ameriknaagal'', 1916 == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji e suɓooɓe == Tuugnorgal == 3azos9bh48jd4u1cocow3fm5mb4poeh 165449 165448 2026-04-18T13:42:41Z Sardeeq 14292 165449 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Helen Varick Boswell''' (6 sulyee 1869 – 5 janvier 1942) ko neɗɗo mawɗo e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe Republikaan Rewɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe Rewɓe.<ref>Freeman, Jo. "'One Man, One Vote; One Woman, One Throat' by Jo Freeman". Jofreeman.com. Retrieved 21 November 2019.</ref> == Ngendam == Boswell jibinaa ko ñalnde 6 sulyee 1869, to Baltimore, to leydi Maryland. O hoɗi to wuro New York ɗo o wonti gardiiɗo J. Ellen Foster . Foster sosi fedde nde wonaa laamuyankoore (WRNA) hedde hitaande 1888 kadi ko kanko woni hooreejo fedde nde gadano. So tawii Foster ina jokki e wallitde kanndidaaji Republicain en, Boswell ina toppitii wallitde rewɓe gollotooɓe e nder usineeji e nder booñ. [[File:Helen_V._Boswell_LCCN2014711629.tif|left|thumb|251x251px|Boswell ina darii e dow laylaytol laana njoorndi .]] E hitaande 1895 Boswell wonti hooreejo fedde rewɓe republikaan en to diiwaan New York. E hitaande 1907 o yahi to nokku biyeteeɗo Panama Canal Zone e gardagol gardiiɗo konu e oon sahaa , hono William Howard Taft, ɗo o gollotoo ngam yuɓɓinde pelle rewɓe wonande rewɓe e ɓiɓɓe rewɓe gollotooɓe Amerik. Boswell heɓi dipolomaaji mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde sariya to Washington e hitaande 1902. E hitaande 1910 Foster sankii, Boswell wonti hooreejo fedde rewɓe rewɓe. O ƴetti golle kampaañ ngam suɓaade kanndidaaji Republicain en, teeŋti noon e kanndidaaji hooreejo leydi Taft e Charles Evans Hughes . Yanti heen o woniino nulaaɗo e batuuji ngenndiiji Republique gila 1920 haa 1932. Boswell wonnoo ko tergal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Fedde Rewɓe (GFWC) gollotoonde e goomuuji keewɗi. O jeyaa kadi ko e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik . [1] O naati e deftere wiyeteende Woman's Who's Who of America, 1914-15 [2] e deftere wiyeteende 1922 wiyeteende Daartol suɓngo debbo . [3] [[File:Miss_Helen_Varick_Boswell_LCCN2014687723.jpg|thumb|250x250px]] == Wade == Boswell sankii ko ñalnde 5 lewru bowte hitaande 1942. O wirnaa ko e yanaande Woodlawn to Bronx . == Binndanɗe == * ''Rewɓe e golle kasooji'', 1913 * ''Waɗde Ameriknaagal'', 1916 == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji e suɓooɓe == Tuugnorgal == 5ia3q2ita8bf52aacwjan67be0gh5ia Alypia (daughter of Anthemius) 0 40370 165453 2026-04-18T14:04:27Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Alypia (fl. 467–472 AD) ko debbo tedduɗo e nder laamu Room Hirnaange, ɓiy laamɗo Room Hirnaange biyeteeɗo Anthemius. Ngendam Alypia ko ɓiɗɗo debbo gooto Anthemius e Aelia Marsiya Eufemiya, kadi ko taaniiko debbo laamɗo Room fuɗnaange biyeteeɗo Marsiya. Laamiiɗo Room Fuɗnaange biyeteeɗo Leo I toɗɗii Anthemius laamɗo Hirnaange e hitaande 467, ko noon dewgal Alypia wontiri sahaa teeŋtuɗo e laamu Anthemius. Anthemius resi ɓiyiiko debbo Ricimer, mawɗo..." 165453 wikitext text/x-wiki Alypia (fl. 467–472 AD) ko debbo tedduɗo e nder laamu Room Hirnaange, ɓiy laamɗo Room Hirnaange biyeteeɗo Anthemius. Ngendam Alypia ko ɓiɗɗo debbo gooto Anthemius e Aelia Marsiya Eufemiya, kadi ko taaniiko debbo laamɗo Room fuɗnaange biyeteeɗo Marsiya. Laamiiɗo Room Fuɗnaange biyeteeɗo Leo I toɗɗii Anthemius laamɗo Hirnaange e hitaande 467, ko noon dewgal Alypia wontiri sahaa teeŋtuɗo e laamu Anthemius. Anthemius resi ɓiyiiko debbo Ricimer, mawɗo militum Hirnaange e doole caggal jappeere laamu; faandaare ndeeɗoo jokkondiral ko semmbinde jokkondiral hakkunde Anthemius e magister militum mum, mo o woppi laamɓe tato hirnaange. Kono dewgal Alypia addaani jam hakkunde laamɗo oo e seneraal mum, ina gasa tawa ko kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngalaa ɓiɓɓe. E lewru abriil 472, Ricimer toɗɗii Olybrius laamɗo, e luulndaade Anthemius, mo kanko e ɓesngu mum, ndartinaa to Rome. Hedde cakkital lewru sulyee, Anthemius e ɓesngu mum nanngaa e juuɗe Ricimer ; Anthemius taƴaa hoore mum, daartol Alypia caggal mum anndaaka. E nder deftere kaalis Dumbarton Oaks, ina waɗi mbuuɗu (solidus) mo Euphemia e Alypia njiylotoo. Ɗoo noon, limre Alypia ina famɗi e yumma mum, ko maande teddungal, kono rewɓe ɗiɗo ɓee ina ɓoornoo comci gooti, ɗi mbaydiiji Augusta ; ina gasa tawa Euphemia e Alypia fof toɗɗaama Augustae. Tuugnorgal 13hivm1wuaaqp0ean2gczmevfkhu31y 165454 165453 2026-04-18T14:05:36Z SUZYFATIMA 13856 165454 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alypia (fl. 467–472 AD)''' ko debbo tedduɗo e nder laamu Room Hirnaange, ɓiy laamɗo Room Hirnaange biyeteeɗo Anthemius. == Ngendam == Alypia ko ɓiɗɗo debbo gooto Anthemius e Aelia Marsiya Eufemiya, kadi ko taaniiko debbo laamɗo Room fuɗnaange biyeteeɗo Marsiya. Laamiiɗo Room Fuɗnaange biyeteeɗo Leo I toɗɗii Anthemius laamɗo Hirnaange e hitaande 467, ko noon dewgal Alypia wontiri sahaa teeŋtuɗo e laamu Anthemius. Anthemius resi ɓiyiiko debbo Ricimer, mawɗo militum Hirnaange e doole caggal jappeere laamu; faandaare ndeeɗoo jokkondiral ko semmbinde jokkondiral hakkunde Anthemius e magister militum mum, mo o woppi laamɓe tato hirnaange. Kono dewgal Alypia addaani jam hakkunde laamɗo oo e seneraal mum, ina gasa tawa ko kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngalaa ɓiɓɓe. E lewru abriil 472, Ricimer toɗɗii Olybrius laamɗo, e luulndaade Anthemius, mo kanko e ɓesngu mum, ndartinaa to Rome. Hedde cakkital lewru sulyee, Anthemius e ɓesngu mum nanngaa e juuɗe Ricimer ; Anthemius taƴaa hoore mum, daartol Alypia caggal mum anndaaka. E nder deftere kaalis Dumbarton Oaks, ina waɗi mbuuɗu (solidus) mo Euphemia e Alypia njiylotoo. Ɗoo noon, limre Alypia ina famɗi e yumma mum, ko maande teddungal, kono rewɓe ɗiɗo ɓee ina ɓoornoo comci gooti, ɗi mbaydiiji Augusta ; ina gasa tawa Euphemia e Alypia fof toɗɗaama Augustae. == Tuugnorgal == 8oobbpz36xhdero8rrkfp0s812lfykp 165455 165454 2026-04-18T14:11:44Z SUZYFATIMA 13856 165455 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alypia (fl. 467–472 AD)''' ko debbo tedduɗo e nder laamu Room Hirnaange, ɓiy laamɗo Room Hirnaange biyeteeɗo Anthemius. == Ngendam == Alypia ko ɓiɗɗo debbo gooto Anthemius e Aelia Marsiya Eufemiya, kadi ko taaniiko debbo laamɗo Room fuɗnaange biyeteeɗo Marsiya. Laamiiɗo Room Fuɗnaange biyeteeɗo Leo I toɗɗii Anthemius laamɗo Hirnaange e hitaande 467, ko noon dewgal Alypia wontiri sahaa teeŋtuɗo e laamu Anthemius. Anthemius resi ɓiyiiko debbo Ricimer, mawɗo militum Hirnaange e doole caggal jappeere laamu; faandaare ndeeɗoo jokkondiral ko semmbinde jokkondiral hakkunde Anthemius e magister militum mum, mo o woppi laamɓe tato hirnaange. Kono dewgal Alypia addaani jam hakkunde laamɗo oo e seneraal mum, ina gasa tawa ko kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngalaa ɓiɓɓe. E lewru abriil 472, Ricimer toɗɗii Olybrius laamɗo, e luulndaade Anthemius, mo kanko e ɓesngu mum, ndartinaa to Rome. Hedde cakkital lewru sulyee, Anthemius e ɓesngu mum nanngaa e juuɗe Ricimer ; Anthemius taƴaa hoore mum, daartol Alypia caggal mum anndaaka. E nder deftere kaalis Dumbarton Oaks, ina waɗi mbuuɗu (solidus) mo Euphemia e Alypia njiylotoo. Ɗoo noon, limre Alypia ina famɗi e yumma mum, ko maande teddungal, kono rewɓe ɗiɗo ɓee ina ɓoornoo comci gooti, ɗi mbaydiiji Augusta ; ina gasa tawa Euphemia e Alypia fof toɗɗaama Augustae.<ref>{{Cite journal|last=O'Flynn|first=John M.|date=1991|title=A Greek on the Roman Throne: The Fate of Anthemius|url=https://www.jstor.org/stable/4436183|journal=Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte|volume=40|issue=1|pages=122–128|jstor=4436183|issn=0018-2311}}</ref><ref name=":0">{{Cite book|last=Vagi|first=David|url=https://books.google.com/books?id=dIEYDQAAQBAJ|title=Coinage and History of the Roman Empire|date=2016-09-16|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-97125-0|pages=572–573|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Hanaghan|first=Michael|date=December 2017|title=LATENT CRITICISM OF ANTHEMIUS AND RICIMER IN SIDONIUS APOLLINARIS' ''EPISTVLAE'' 1.5|url=https://www.cambridge.org/core/journals/classical-quarterly/article/abs/latent-criticism-of-anthemius-and-ricimer-in-sidonius-apollinaris-epistvlae-15/56739BF7F552F316EA993D8FD072E263|journal=The Classical Quarterly|language=en|volume=67|issue=2|pages=631–649|doi=10.1017/S0009838817000696|issn=0009-8388|url-access=subscription}}</ref><ref>{{Cite book|last=O'Flynn|first=John M.|url=https://books.google.com/books?id=yngyQNdA4PIC|title=Generalissimos of the Western Roman Empire|date=1983|publisher=University of Alberta|isbn=978-0-88864-031-4|pages=115–116|language=en}}</ref><ref>{{Citation|title=Ricimer's Church in Rome: How an Arian Barbarian Prospered in a Nicene World|date=1991|work=The Power of Religion in Late Antiquity|url=https://www.taylorfrancis.com/chapters/edit/10.4324/9781315554075-38/ricimer-church-rome-arian-barbarian-prospered-nicene-world|access-date=2024-02-02|publisher=Routledge|doi=10.4324/9781315554075-38|doi-broken-date=11 July 2025|isbn=978-1-315-55407-5}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> dh4cdvsniqsnqf6p3jz0ghhyri629a0 165456 165455 2026-04-18T14:11:59Z SUZYFATIMA 13856 165456 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alypia (fl. 467–472 AD)''' ko debbo tedduɗo e nder laamu Room Hirnaange, ɓiy laamɗo Room Hirnaange biyeteeɗo Anthemius. == Ngendam == Alypia ko ɓiɗɗo debbo gooto Anthemius e Aelia Marsiya Eufemiya, kadi ko taaniiko debbo laamɗo Room fuɗnaange biyeteeɗo Marsiya. Laamiiɗo Room Fuɗnaange biyeteeɗo Leo I toɗɗii Anthemius laamɗo Hirnaange e hitaande 467, ko noon dewgal Alypia wontiri sahaa teeŋtuɗo e laamu Anthemius. Anthemius resi ɓiyiiko debbo Ricimer, mawɗo militum Hirnaange e doole caggal jappeere laamu; faandaare ndeeɗoo jokkondiral ko semmbinde jokkondiral hakkunde Anthemius e magister militum mum, mo o woppi laamɓe tato hirnaange. Kono dewgal Alypia addaani jam hakkunde laamɗo oo e seneraal mum, ina gasa tawa ko kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngalaa ɓiɓɓe. E lewru abriil 472, Ricimer toɗɗii Olybrius laamɗo, e luulndaade Anthemius, mo kanko e ɓesngu mum, ndartinaa to Rome. Hedde cakkital lewru sulyee, Anthemius e ɓesngu mum nanngaa e juuɗe Ricimer ; Anthemius taƴaa hoore mum, daartol Alypia caggal mum anndaaka. E nder deftere kaalis Dumbarton Oaks, ina waɗi mbuuɗu (solidus) mo Euphemia e Alypia njiylotoo. Ɗoo noon, limre Alypia ina famɗi e yumma mum, ko maande teddungal, kono rewɓe ɗiɗo ɓee ina ɓoornoo comci gooti, ɗi mbaydiiji Augusta ; ina gasa tawa Euphemia e Alypia fof toɗɗaama Augustae.<ref>{{Cite journal|last=O'Flynn|first=John M.|date=1991|title=A Greek on the Roman Throne: The Fate of Anthemius|url=https://www.jstor.org/stable/4436183|journal=Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte|volume=40|issue=1|pages=122–128|jstor=4436183|issn=0018-2311}}</ref><ref name=":0">{{Cite book|last=Vagi|first=David|url=https://books.google.com/books?id=dIEYDQAAQBAJ|title=Coinage and History of the Roman Empire|date=2016-09-16|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-97125-0|pages=572–573|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Hanaghan|first=Michael|date=December 2017|title=LATENT CRITICISM OF ANTHEMIUS AND RICIMER IN SIDONIUS APOLLINARIS' ''EPISTVLAE'' 1.5|url=https://www.cambridge.org/core/journals/classical-quarterly/article/abs/latent-criticism-of-anthemius-and-ricimer-in-sidonius-apollinaris-epistvlae-15/56739BF7F552F316EA993D8FD072E263|journal=The Classical Quarterly|language=en|volume=67|issue=2|pages=631–649|doi=10.1017/S0009838817000696|issn=0009-8388|url-access=subscription}}</ref><ref>{{Cite book|last=O'Flynn|first=John M.|url=https://books.google.com/books?id=yngyQNdA4PIC|title=Generalissimos of the Western Roman Empire|date=1983|publisher=University of Alberta|isbn=978-0-88864-031-4|pages=115–116|language=en}}</ref><ref>{{Citation|title=Ricimer's Church in Rome: How an Arian Barbarian Prospered in a Nicene World|date=1991|work=The Power of Religion in Late Antiquity|url=https://www.taylorfrancis.com/chapters/edit/10.4324/9781315554075-38/ricimer-church-rome-arian-barbarian-prospered-nicene-world|access-date=2024-02-02|publisher=Routledge|doi=10.4324/9781315554075-38|doi-broken-date=11 July 2025|isbn=978-1-315-55407-5}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] f67u01blrnlwwg58rweco5y132svgpt Marceline (fabric) 0 40371 165457 2026-04-18T14:14:47Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Marselin (waktuuji goɗɗi marselin walla merselin) ko sifaa mbaydi gabbe peewnaaɗi e taffet-silk kono ɓuri teskeede e taffet laaɓɗo. Kuutoragol maggol ɓurngol mawnude ko e linings e nder hatmaking walla e nder mbaydiiji rewɓe kono ina woodi kuutorɗe goɗɗe. Fiilde maggal ina taƴaa "e nder pelle e nder ciimtol paaspooruuji ɗiɗi, ina naata heen gooto gooto e nder laylayti toowɗi ɗii mbele ina ndartoo no feewi e ina nanndi e taƴondiral mum en e weft". Ñaaw..." 165457 wikitext text/x-wiki Marselin (waktuuji goɗɗi marselin walla merselin) ko sifaa mbaydi gabbe peewnaaɗi e taffet-silk kono ɓuri teskeede e taffet laaɓɗo. Kuutoragol maggol ɓurngol mawnude ko e linings e nder hatmaking walla e nder mbaydiiji rewɓe kono ina woodi kuutorɗe goɗɗe. Fiilde maggal ina taƴaa "e nder pelle e nder ciimtol paaspooruuji ɗiɗi, ina naata heen gooto gooto e nder laylayti toowɗi ɗii mbele ina ndartoo no feewi e ina nanndi e taƴondiral mum en e weft". Ñaawoore toownde Amerik e hitaande 1893, Cadwalader v. Wanamaker, ƴettii naamnal mbele marcelines walla « chinas » ina poti hiiseede ko taƴre ngam fawaade e njoɓdi. Ko Amerik renndini ɗum ko mbaydi sheer. E nder "Journées de Lecture", Marcel Proust ina siftora wonde ina joginoo quilt marceline e nder suudu mum "...jonchée couvre-pied en marceline...". Tuugnorgal faano8nf7jr988qmf5g2thblvrh7gpi 165458 165457 2026-04-18T14:15:45Z SUZYFATIMA 13856 165458 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Marselin''' (waktuuji goɗɗi marselin walla merselin) ko sifaa mbaydi gabbe peewnaaɗi e taffet-silk kono ɓuri teskeede e taffet laaɓɗo. Kuutoragol maggol ɓurngol mawnude ko e linings e nder hatmaking walla e nder mbaydiiji rewɓe kono ina woodi kuutorɗe goɗɗe. Fiilde maggal ina taƴaa "e nder pelle e nder ciimtol paaspooruuji ɗiɗi, ina naata heen gooto gooto e nder laylayti toowɗi ɗii mbele ina ndartoo no feewi e ina nanndi e taƴondiral mum en e weft". Ñaawoore toownde Amerik e hitaande 1893, Cadwalader v. Wanamaker, ƴettii naamnal mbele marcelines walla « chinas » ina poti hiiseede ko taƴre ngam fawaade e njoɓdi. Ko Amerik renndini ɗum ko mbaydi sheer. E nder "Journées de Lecture", Marcel Proust ina siftora wonde ina joginoo quilt marceline e nder suudu mum "...jonchée couvre-pied en marceline...". == Tuugnorgal == rljjkp4hvddmv4v7zrtyyks6h71ua9s 165459 165458 2026-04-18T14:26:11Z SUZYFATIMA 13856 165459 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Marselin''' (waktuuji goɗɗi marselin walla merselin) ko sifaa mbaydi gabbe peewnaaɗi e taffet-silk kono ɓuri teskeede e taffet laaɓɗo. Kuutoragol maggol ɓurngol mawnude ko e linings e nder hatmaking walla e nder mbaydiiji rewɓe kono ina woodi kuutorɗe goɗɗe. Fiilde maggal ina taƴaa "e nder pelle e nder ciimtol paaspooruuji ɗiɗi, ina naata heen gooto gooto e nder laylayti toowɗi ɗii mbele ina ndartoo no feewi e ina nanndi e taƴondiral mum en e weft". Ñaawoore toownde Amerik e hitaande 1893, Cadwalader v. Wanamaker, ƴettii naamnal mbele marcelines walla « chinas » ina poti hiiseede ko taƴre ngam fawaade e njoɓdi. Ko Amerik renndini ɗum ko mbaydi sheer. E nder "Journées de Lecture", Marcel Proust ina siftora wonde ina joginoo quilt marceline e nder suudu mum "...jonchée couvre-pied en marceline...".<ref>{{Cite book|last=Matthews|first=Kolanjikombil|url=https://books.google.com/books?id=bJxYDwAAQBAJ&pg=PT87|title=Encyclopaedic Dictionary of Textile Terms: Volume 3|date=2018-01-31|publisher=CRC Press|isbn=978-0-429-89329-2|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Picken|first=Mary Brooks|url=https://books.google.com/books?id=ORR9CgAAQBAJ&pg=PT436|title=The Language of Fashion - Dictionary and Digest of Fabric, Sewing and Dress|date=2013-04-16|publisher=Read Books Ltd|isbn=978-1-4474-9361-7|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=tQMzAQAAQBAJ&pg=PA151|title=Labour, Coercion, and Economic Growth in Eurasia, 17th-20th Centuries|date=2012-09-28|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-23645-5|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Tortora|first=Phyllis G.|url=https://books.google.com/books?id=LTYfAQAAQBAJ&pg=PA372|title=The Fairchild Books Dictionary of Textiles|last2=Johnson|first2=Ingrid|date=2013-09-17|publisher=A&C Black|isbn=978-1-60901-535-0|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Commission|first=United States Tariff|url=https://books.google.com/books?id=3yg5AAAAMAAJ&pg=PA115|title=Broad-silk Manufacture and the Tariff|date=1926|publisher=U.S. Government Printing Office|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=MARCELINE : Définition de MARCELINE|url=https://www.cnrtl.fr/definition/marceline|access-date=2020-09-29|website=www.cnrtl.fr}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> dd0ae64inc5sj02bsfbpnkpaf7z5q68 165460 165459 2026-04-18T14:26:23Z SUZYFATIMA 13856 165460 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Marselin''' (waktuuji goɗɗi marselin walla merselin) ko sifaa mbaydi gabbe peewnaaɗi e taffet-silk kono ɓuri teskeede e taffet laaɓɗo. Kuutoragol maggol ɓurngol mawnude ko e linings e nder hatmaking walla e nder mbaydiiji rewɓe kono ina woodi kuutorɗe goɗɗe. Fiilde maggal ina taƴaa "e nder pelle e nder ciimtol paaspooruuji ɗiɗi, ina naata heen gooto gooto e nder laylayti toowɗi ɗii mbele ina ndartoo no feewi e ina nanndi e taƴondiral mum en e weft". Ñaawoore toownde Amerik e hitaande 1893, Cadwalader v. Wanamaker, ƴettii naamnal mbele marcelines walla « chinas » ina poti hiiseede ko taƴre ngam fawaade e njoɓdi. Ko Amerik renndini ɗum ko mbaydi sheer. E nder "Journées de Lecture", Marcel Proust ina siftora wonde ina joginoo quilt marceline e nder suudu mum "...jonchée couvre-pied en marceline...".<ref>{{Cite book|last=Matthews|first=Kolanjikombil|url=https://books.google.com/books?id=bJxYDwAAQBAJ&pg=PT87|title=Encyclopaedic Dictionary of Textile Terms: Volume 3|date=2018-01-31|publisher=CRC Press|isbn=978-0-429-89329-2|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Picken|first=Mary Brooks|url=https://books.google.com/books?id=ORR9CgAAQBAJ&pg=PT436|title=The Language of Fashion - Dictionary and Digest of Fabric, Sewing and Dress|date=2013-04-16|publisher=Read Books Ltd|isbn=978-1-4474-9361-7|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=tQMzAQAAQBAJ&pg=PA151|title=Labour, Coercion, and Economic Growth in Eurasia, 17th-20th Centuries|date=2012-09-28|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-23645-5|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Tortora|first=Phyllis G.|url=https://books.google.com/books?id=LTYfAQAAQBAJ&pg=PA372|title=The Fairchild Books Dictionary of Textiles|last2=Johnson|first2=Ingrid|date=2013-09-17|publisher=A&C Black|isbn=978-1-60901-535-0|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Commission|first=United States Tariff|url=https://books.google.com/books?id=3yg5AAAAMAAJ&pg=PA115|title=Broad-silk Manufacture and the Tariff|date=1926|publisher=U.S. Government Printing Office|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=MARCELINE : Définition de MARCELINE|url=https://www.cnrtl.fr/definition/marceline|access-date=2020-09-29|website=www.cnrtl.fr}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] n7npri6hwfdr94xnqq9h1rcdp0vct45 Cyclone (Jeanne Lanvin) 0 40372 165461 2026-04-18T14:29:14Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Cyclone" ko ɓoornungal jamma ɓalewal ngal couturier mawɗo biyeteeɗo Jeanne Lanvin tagi e hitaande 1939. Ko ngal woni e nder deftere mooftirgel galle naalankaagal (Institut du costume). Tariya Ɓiɗɗo Lanvin debbo biyeteeɗo Comtesse Jean de Polignac (jibinaa ko Marguerite di Pietro, ganndiraaɗo kadi Marie-Blanche) ɓoornii ooɗoo comci e hitaande 1939. Ɓoornugol ngol ina jogii kadi poos mo ɓuuɓnataa, baawɗo ɓoorneede e koyɗe e dow ŋoral ɓuuɓngal. Feereej..." 165461 wikitext text/x-wiki Cyclone" ko ɓoornungal jamma ɓalewal ngal couturier mawɗo biyeteeɗo Jeanne Lanvin tagi e hitaande 1939. Ko ngal woni e nder deftere mooftirgel galle naalankaagal (Institut du costume). Tariya Ɓiɗɗo Lanvin debbo biyeteeɗo Comtesse Jean de Polignac (jibinaa ko Marguerite di Pietro, ganndiraaɗo kadi Marie-Blanche) ɓoornii ooɗoo comci e hitaande 1939. Ɓoornugol ngol ina jogii kadi poos mo ɓuuɓnataa, baawɗo ɓoorneede e koyɗe e dow ŋoral ɓuuɓngal. Feereeji Won mbaydi ngoɗndi e ooɗoo ɓoornanteeri to Kunstgewerbemuseum to Berlin, Almaañ, ina jogii mbaydi nanndundi kono mbaydi seerndi.Fooyre adannde ina hollita wonde won mbaydi pinndi ndi debbo ammbasadeer Farayse to Angalteer ɓoornotonoo, kam e mbaydi ɓaleeri goɗɗo e nder Palais Galliera to Pari, Farayse. Kollitgol 1940, "Koolol ɓoornanteeri ndi rewɓe anndaaɓe Orop e Amerik ɓoornotonoo", Suudu John Wanamaker to wuro New York. 1941, "Udditgol Pari, 1932-1940", to suudu defte ñeeñal wuro mawngo. 1951, "Aawdi Mode" to suudu defte ñeeñal Metropolitan. 2002-2003, "Ruuhu ɓuuɓɗo: Set Windsor" to suudu defte ñeeñal wuro mawngo. Tuugnorgal e6uhyvkn16k5olvl5wq5occmtrsfz58 165462 165461 2026-04-18T14:31:18Z SUZYFATIMA 13856 165462 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Cyclone'''" ko ɓoornungal jamma ɓalewal ngal couturier mawɗo biyeteeɗo Jeanne Lanvin tagi e hitaande 1939. Ko ngal woni e nder deftere mooftirgel galle naalankaagal (Institut du costume). == Tariya == Ɓiɗɗo Lanvin debbo biyeteeɗo Comtesse Jean de Polignac (jibinaa ko Marguerite di Pietro, ganndiraaɗo kadi Marie-Blanche) ɓoornii ooɗoo comci e hitaande 1939. Ɓoornugol ngol ina jogii kadi poos mo ɓuuɓnataa, baawɗo ɓoorneede e koyɗe e dow ŋoral ɓuuɓngal. == Feereeji == Won mbaydi ngoɗndi e ooɗoo ɓoornanteeri to Kunstgewerbemuseum to Berlin, Almaañ, ina jogii mbaydi nanndundi kono mbaydi seerndi.Fooyre adannde ina hollita wonde won mbaydi pinndi ndi debbo ammbasadeer Farayse to Angalteer ɓoornotonoo, kam e mbaydi ɓaleeri goɗɗo e nder Palais Galliera to Pari, Farayse. == Kollitgol == 1940, "Koolol ɓoornanteeri ndi rewɓe anndaaɓe Orop e Amerik ɓoornotonoo", Suudu John Wanamaker to wuro New York. 1941, "Udditgol Pari, 1932-1940", to suudu defte ñeeñal wuro mawngo. 1951, "Aawdi Mode" to suudu defte ñeeñal Metropolitan. 2002-2003, "Ruuhu ɓuuɓɗo: Set Windsor" to suudu defte ñeeñal wuro mawngo. == Tuugnorgal == p4c4ok2l981b34boamd0ixn7o3fentq 165463 165462 2026-04-18T14:35:01Z SUZYFATIMA 13856 165463 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Cyclone'''" ko ɓoornungal jamma ɓalewal ngal couturier mawɗo biyeteeɗo Jeanne Lanvin tagi e hitaande 1939. Ko ngal woni e nder deftere mooftirgel galle naalankaagal (Institut du costume). == Tariya == Ɓiɗɗo Lanvin debbo biyeteeɗo Comtesse Jean de Polignac (jibinaa ko Marguerite di Pietro, ganndiraaɗo kadi Marie-Blanche) ɓoornii ooɗoo comci e hitaande 1939. Ɓoornugol ngol ina jogii kadi poos mo ɓuuɓnataa, baawɗo ɓoorneede e koyɗe e dow ŋoral ɓuuɓngal. == Feereeji == Won mbaydi ngoɗndi e ooɗoo ɓoornanteeri to Kunstgewerbemuseum to Berlin, Almaañ, ina jogii mbaydi nanndundi kono mbaydi seerndi.Fooyre adannde ina hollita wonde won mbaydi pinndi ndi debbo ammbasadeer Farayse to Angalteer ɓoornotonoo, kam e mbaydi ɓaleeri goɗɗo e nder Palais Galliera to Pari, Farayse. == Kollitgol == 1940, "Koolol ɓoornanteeri ndi rewɓe anndaaɓe Orop e Amerik ɓoornotonoo", Suudu John Wanamaker to wuro New York. 1941, "Udditgol Pari, 1932-1940", to suudu defte ñeeñal wuro mawngo. 1951, "Aawdi Mode" to suudu defte ñeeñal Metropolitan. 2002-2003, "Ruuhu ɓuuɓɗo: Set Windsor" to suudu defte ñeeñal wuro mawngo.<ref name=":0">{{cite web|title="Cyclone"|publisher=[[Metropolitan Museum of Art]]|url=http://www.metmuseum.org/art/collection/search/82103}}</ref><ref name=":1">{{Cite journal|last=DeGregorio|first=William|date=2018-09-03|title="Hallowed with Memory": The Colis de Trianon Collections of Costume and Haute Couture at the Costume Institute|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/1362704X.2018.1425394|journal=Fashion Theory|language=en|volume=22|issue=4–5|pages=457–484|doi=10.1080/1362704X.2018.1425394|s2cid=192264677|issn=1362-704X|url-access=subscription}}</ref><ref>{{Cite web|title='Robe Cyclone' Evening Gown - Jeanne Lanvin|url=https://artsandculture.google.com/asset/“robe-cyclone”-evening-gown-jeanne-lanvin/3gHVs1pBZ5ztxg|url-status=live|access-date=2021-03-12|website=Google Arts & Culture|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20220108023909/https://artsandculture.google.com/asset/%E2%80%9Crobe-cyclone%E2%80%9D-evening-gown-jeanne-lanvin/3gHVs1pBZ5ztxg|archive-date=2022-01-08}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|title="Cyclone"|url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/palais-galliera/oeuvres/cyclone|access-date=2021-03-12|website=Paris Musées|language=fr}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> e20pibmkt9lhfwsxq7b3wyio0zjs69r 165464 165463 2026-04-18T14:35:48Z SUZYFATIMA 13856 165464 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Cyclone'''" ko ɓoornungal jamma ɓalewal ngal couturier mawɗo biyeteeɗo Jeanne Lanvin tagi e hitaande 1939. Ko ngal woni e nder deftere mooftirgel galle naalankaagal (Institut du costume). == Tariya == Ɓiɗɗo Lanvin debbo biyeteeɗo Comtesse Jean de Polignac (jibinaa ko Marguerite di Pietro, ganndiraaɗo kadi Marie-Blanche) ɓoornii ooɗoo comci e hitaande 1939. Ɓoornugol ngol ina jogii kadi poos mo ɓuuɓnataa, baawɗo ɓoorneede e koyɗe e dow ŋoral ɓuuɓngal. == Feereeji == Won mbaydi ngoɗndi e ooɗoo ɓoornanteeri to Kunstgewerbemuseum to Berlin, Almaañ, ina jogii mbaydi nanndundi kono mbaydi seerndi.Fooyre adannde ina hollita wonde won mbaydi pinndi ndi debbo ammbasadeer Farayse to Angalteer ɓoornotonoo, kam e mbaydi ɓaleeri goɗɗo e nder Palais Galliera to Pari, Farayse. == Kollitgol == 1940, "Koolol ɓoornanteeri ndi rewɓe anndaaɓe Orop e Amerik ɓoornotonoo", Suudu John Wanamaker to wuro New York. 1941, "Udditgol Pari, 1932-1940", to suudu defte ñeeñal wuro mawngo. 1951, "Aawdi Mode" to suudu defte ñeeñal Metropolitan. 2002-2003, "Ruuhu ɓuuɓɗo: Set Windsor" to suudu defte ñeeñal wuro mawngo.<ref name=":0">{{cite web|title="Cyclone"|publisher=[[Metropolitan Museum of Art]]|url=http://www.metmuseum.org/art/collection/search/82103}}</ref><ref name=":1">{{Cite journal|last=DeGregorio|first=William|date=2018-09-03|title="Hallowed with Memory": The Colis de Trianon Collections of Costume and Haute Couture at the Costume Institute|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/1362704X.2018.1425394|journal=Fashion Theory|language=en|volume=22|issue=4–5|pages=457–484|doi=10.1080/1362704X.2018.1425394|s2cid=192264677|issn=1362-704X|url-access=subscription}}</ref><ref>{{Cite web|title='Robe Cyclone' Evening Gown - Jeanne Lanvin|url=https://artsandculture.google.com/asset/“robe-cyclone”-evening-gown-jeanne-lanvin/3gHVs1pBZ5ztxg|url-status=live|access-date=2021-03-12|website=Google Arts & Culture|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20220108023909/https://artsandculture.google.com/asset/%E2%80%9Crobe-cyclone%E2%80%9D-evening-gown-jeanne-lanvin/3gHVs1pBZ5ztxg|archive-date=2022-01-08}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|title="Cyclone"|url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/palais-galliera/oeuvres/cyclone|access-date=2021-03-12|website=Paris Musées|language=fr}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 0ej2izlwfnao5f699jcpro7pkqywti2 Charlotte Abramow 0 40373 165465 2026-04-18T14:42:43Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Charlotte Abramow (jibinaa ko 30 suwee 1993 to Biriksel) ko fotoowo e filmo Belsiknaajo. Nguurndam Charlotte Abramow jibinaa ko to Biriksel, o waɗi natal makko gadanal ko hedde duuɓi 7. Nde o yahrata e duuɓi 16, fotoowo biyeteeɗo Paolo Roversi yiyti mo, e nder stage makko to Rencontres d’Arles 2010. E hitaande 2011, Roversi winndi winndannde ko faati e fotooje makko, « La fragilité et âme d’un guerre », yaltunde e jaaynde Polka. E hitaande 2013, o naati duɗ..." 165465 wikitext text/x-wiki Charlotte Abramow (jibinaa ko 30 suwee 1993 to Biriksel) ko fotoowo e filmo Belsiknaajo. Nguurndam Charlotte Abramow jibinaa ko to Biriksel, o waɗi natal makko gadanal ko hedde duuɓi 7. Nde o yahrata e duuɓi 16, fotoowo biyeteeɗo Paolo Roversi yiyti mo, e nder stage makko to Rencontres d’Arles 2010. E hitaande 2011, Roversi winndi winndannde ko faati e fotooje makko, « La fragilité et âme d’un guerre », yaltunde e jaaynde Polka. E hitaande 2013, o naati duɗal Gobelins to Pari, o heɓi seedantaagal makko e hitaande 2015. Golle makko fotooje ina kawri e seertude e majjere. E hitaande 2017 o fuɗɗii waɗde wideyoo jimɗi Angèle biyeteeɗi La Loi de Murphy e Je veux tes yeux. E hitaande 2018, o sosi wideyoo ngam ñalngu rewɓe winndereyankeewu, o huutorii jimɗi Georges Brassens biyeteeɗi « Les Passantes » , tuugiiɗo e miijo Christophe Coffre, hooreejo Havas. Hollirde metafoor vulvae e menstruation e nder ndeeɗoo clip ina addana YouTube haɗde, wonande sukaaɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 18 hitaande. Ndeeɗoo senngo ittaama caggal ɗuum caggal seppooji ɗi huutortooɓe ɓee mbaɗi. O woni ko e golloraade eɓɓaande fotooje taariinde baaba makko, Maurice, mo daɗnoo e rafi kanseer. Golle fotooje 2014: Boobs goongaaji (e nder kaɓirgal Nuit de l'année aux Rencontres d'Arles 2015) 2015: Metamorfosis (e ballondiral e leɗɗe mbaylaandi) 2015: Bleu (Jaaynde kollitoore) 2016: Yumma tedduɗo 2017: Ɓe njiɗi ko tarampolin 2017: Angèle (albom mum) 2017: Koolol gootol, koolol Marina Rollman (diɗɗal naalankaagal) tafngo e nder kursus: Maurice sosde e nder jaŋde: Giɗli gadani (e ballondiral e Claire Laffut) en projet: Yiytu Kilitor maa Filmogaraafi 2017: La Loi de Murphy d'Angèle 2018: Miɗo wondi e duuɓi Angalteer 2018: Ɓiɓɓe Joorji njamndi (clip pour la Journée internationale des femmes) Njeenaaje Njeenaaje fotooje ñalnde aset 2011: prix du public Prix ​​Picto foto sukaaɓe e mbaadi 2013: finaliste Njeenaari Picto fotooji sukaaɓe e mbaadi 2014: njeenaari 1er Koolol Arles 2015 : njeenaaje ƴeewndo Foto Folio Koolol Arles 2017 : siftorde njeenaaje ƴeewndo keeriiɗo ngam eɓɓaande Maurice e njeenaaje ƴeewndo fotooje Tuugnorgal s44li4rambx0zddirz1onqop4jsb28h 165466 165465 2026-04-18T14:45:47Z SUZYFATIMA 13856 165466 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Charlotte Abramow''' (jibinaa ko 30 suwee 1993 to Biriksel) ko fotoowo e filmo Belsiknaajo. == Nguurndam == Charlotte Abramow jibinaa ko to Biriksel, o waɗi natal makko gadanal ko hedde duuɓi 7. Nde o yahrata e duuɓi 16, fotoowo biyeteeɗo Paolo Roversi yiyti mo, e nder stage makko to Rencontres d’Arles 2010. E hitaande 2011, Roversi winndi winndannde ko faati e fotooje makko, « La fragilité et âme d’un guerre », yaltunde e jaaynde Polka. E hitaande 2013, o naati duɗal Gobelins to Pari, o heɓi seedantaagal makko e hitaande 2015. Golle makko fotooje ina kawri e seertude e majjere. E hitaande 2017 o fuɗɗii waɗde wideyoo jimɗi Angèle biyeteeɗi La Loi de Murphy e Je veux tes yeux. E hitaande 2018, o sosi wideyoo ngam ñalngu rewɓe winndereyankeewu, o huutorii jimɗi Georges Brassens biyeteeɗi « Les Passantes » , tuugiiɗo e miijo Christophe Coffre, hooreejo Havas. Hollirde metafoor vulvae e menstruation e nder ndeeɗoo clip ina addana YouTube haɗde, wonande sukaaɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 18 hitaande. Ndeeɗoo senngo ittaama caggal ɗuum caggal seppooji ɗi huutortooɓe ɓee mbaɗi. O woni ko e golloraade eɓɓaande fotooje taariinde baaba makko, Maurice, mo daɗnoo e rafi kanseer. ===== Golle fotooje ===== * 2014: Boobs goongaaji (e nder kaɓirgal Nuit de l'année aux Rencontres d'Arles 2015) * 2015: Metamorfosis (e ballondiral e leɗɗe mbaylaandi) * 2015: Bleu (Jaaynde kollitoore) * 2016: Yumma tedduɗo * 2017: Ɓe njiɗi ko tarampolin * 2017: Angèle (albom mum) * 2017: Koolol gootol, koolol Marina Rollman (diɗɗal naalankaagal) * tafngo e nder kursus: Maurice * sosde e nder jaŋde: Giɗli gadani (e ballondiral e Claire Laffut) * en projet: Yiytu Kilitor maa ===== Filmogaraafi ===== * 2017: La Loi de Murphy d'Angèle * 2018: Miɗo wondi e duuɓi Angalteer * 2018: Ɓiɓɓe Joorji njamndi (clip pour la Journée internationale des femmes) ===== Njeenaaje ===== * Njeenaaje fotooje ñalnde aset 2011: prix du public * Prix ​​Picto foto sukaaɓe e mbaadi 2013: finaliste * Njeenaari Picto fotooji sukaaɓe e mbaadi 2014: njeenaari 1er * Koolol Arles 2015 : njeenaaje ƴeewndo Foto Folio * Koolol Arles 2017 : siftorde njeenaaje ƴeewndo keeriiɗo ngam eɓɓaande Maurice e njeenaaje ƴeewndo fotooje == Tuugnorgal == l0tv7gmi8c3obe1nnaaabcrwf8e9oxa 165467 165466 2026-04-18T14:49:41Z SUZYFATIMA 13856 165467 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Charlotte Abramow''' (jibinaa ko 30 suwee 1993 to Biriksel) ko fotoowo e filmo Belsiknaajo. == Nguurndam == Charlotte Abramow jibinaa ko to Biriksel, o waɗi natal makko gadanal ko hedde duuɓi 7. Nde o yahrata e duuɓi 16, fotoowo biyeteeɗo Paolo Roversi yiyti mo, e nder stage makko to Rencontres d’Arles 2010. E hitaande 2011, Roversi winndi winndannde ko faati e fotooje makko, « La fragilité et âme d’un guerre », yaltunde e jaaynde Polka. E hitaande 2013, o naati duɗal Gobelins to Pari, o heɓi seedantaagal makko e hitaande 2015. Golle makko fotooje ina kawri e seertude e majjere. E hitaande 2017 o fuɗɗii waɗde wideyoo jimɗi Angèle biyeteeɗi La Loi de Murphy e Je veux tes yeux. E hitaande 2018, o sosi wideyoo ngam ñalngu rewɓe winndereyankeewu, o huutorii jimɗi Georges Brassens biyeteeɗi « Les Passantes » , tuugiiɗo e miijo Christophe Coffre, hooreejo Havas. Hollirde metafoor vulvae e menstruation e nder ndeeɗoo clip ina addana YouTube haɗde, wonande sukaaɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 18 hitaande. Ndeeɗoo senngo ittaama caggal ɗuum caggal seppooji ɗi huutortooɓe ɓee mbaɗi. O woni ko e golloraade eɓɓaande fotooje taariinde baaba makko, Maurice, mo daɗnoo e rafi kanseer. ===== Golle fotooje ===== * 2014: Boobs goongaaji (e nder kaɓirgal Nuit de l'année aux Rencontres d'Arles 2015) * 2015: Metamorfosis (e ballondiral e leɗɗe mbaylaandi) * 2015: Bleu (Jaaynde kollitoore) * 2016: Yumma tedduɗo * 2017: Ɓe njiɗi ko tarampolin * 2017: Angèle (albom mum) * 2017: Koolol gootol, koolol Marina Rollman (diɗɗal naalankaagal) * tafngo e nder kursus: Maurice * sosde e nder jaŋde: Giɗli gadani (e ballondiral e Claire Laffut) * en projet: Yiytu Kilitor maa ===== Filmogaraafi ===== * 2017: La Loi de Murphy d'Angèle * 2018: Miɗo wondi e duuɓi Angalteer * 2018: Ɓiɓɓe Joorji njamndi (clip pour la Journée internationale des femmes) ===== Njeenaaje ===== * Njeenaaje fotooje ñalnde aset 2011: prix du public * Prix ​​Picto foto sukaaɓe e mbaadi 2013: finaliste * Njeenaari Picto fotooji sukaaɓe e mbaadi 2014: njeenaari 1er * Koolol Arles 2015 : njeenaaje ƴeewndo Foto Folio * Koolol Arles 2017 : siftorde njeenaaje ƴeewndo keeriiɗo ngam eɓɓaande Maurice e njeenaaje ƴeewndo fotooje<ref>{{Cite news|url=https://www.artlimited.net/16666/biography/|title=Charlotte Abramow, Book, biography|work=Art Limited|language=en|access-date=2018-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180320044137/https://www.artlimited.net/16666/biography/|archive-date=20 March 2018|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.rtbf.be/info/medias/detail_charlotte-abramow-la-photographe-et-realisatrice-belge-en-vogue?id=9867474|title=Charlotte Abramow, la photographe et réalisatrice belge en vogue|date=15 March 2018|work=RTBF Info|language=fr-FR|access-date=2018-05-01}}</ref><ref name="Les Inrocks 2018-05-01">{{Cite news|url=https://www.lesinrocks.com/2018/02/07/style/la-photographe-charlotte-abramow-nous-parle-dangele-de-feminisme-et-de-spaghettis-111043326/|title=La photographe Charlotte Abramow nous parle d'Angèle, de féminisme et de spaghettis|work=Les Inrocks|language=fr-FR|access-date=2018-05-01}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.clique.tv/high-five-la-realisatrice-charlotte-abramow-en-5-infos/|title=HIGH FIVE: La photographe/réalisatrice Charlotte Abramow en 5 infos|date=14 March 2018|work=Clique.tv|language=fr-FR|access-date=2018-05-01}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.lesinrocks.com/2018/03/12/musique/apres-avoir-ete-censure-de-youtube-le-clip-de-charlotte-abramow-est-de-retour-en-ligne-pour-toutes-et-tous-111057559/|title=Après avoir été censuré de YouTube, le clip de Charlotte Abramow est de retour en ligne pour toutes et tous|work=Les Inrocks|language=fr-FR|access-date=2018-05-01}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> myxjv3nrdolk6eprcr163a8j9l55k8i 165468 165467 2026-04-18T14:49:56Z SUZYFATIMA 13856 165468 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Charlotte Abramow''' (jibinaa ko 30 suwee 1993 to Biriksel) ko fotoowo e filmo Belsiknaajo. == Nguurndam == Charlotte Abramow jibinaa ko to Biriksel, o waɗi natal makko gadanal ko hedde duuɓi 7. Nde o yahrata e duuɓi 16, fotoowo biyeteeɗo Paolo Roversi yiyti mo, e nder stage makko to Rencontres d’Arles 2010. E hitaande 2011, Roversi winndi winndannde ko faati e fotooje makko, « La fragilité et âme d’un guerre », yaltunde e jaaynde Polka. E hitaande 2013, o naati duɗal Gobelins to Pari, o heɓi seedantaagal makko e hitaande 2015. Golle makko fotooje ina kawri e seertude e majjere. E hitaande 2017 o fuɗɗii waɗde wideyoo jimɗi Angèle biyeteeɗi La Loi de Murphy e Je veux tes yeux. E hitaande 2018, o sosi wideyoo ngam ñalngu rewɓe winndereyankeewu, o huutorii jimɗi Georges Brassens biyeteeɗi « Les Passantes » , tuugiiɗo e miijo Christophe Coffre, hooreejo Havas. Hollirde metafoor vulvae e menstruation e nder ndeeɗoo clip ina addana YouTube haɗde, wonande sukaaɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 18 hitaande. Ndeeɗoo senngo ittaama caggal ɗuum caggal seppooji ɗi huutortooɓe ɓee mbaɗi. O woni ko e golloraade eɓɓaande fotooje taariinde baaba makko, Maurice, mo daɗnoo e rafi kanseer. ===== Golle fotooje ===== * 2014: Boobs goongaaji (e nder kaɓirgal Nuit de l'année aux Rencontres d'Arles 2015) * 2015: Metamorfosis (e ballondiral e leɗɗe mbaylaandi) * 2015: Bleu (Jaaynde kollitoore) * 2016: Yumma tedduɗo * 2017: Ɓe njiɗi ko tarampolin * 2017: Angèle (albom mum) * 2017: Koolol gootol, koolol Marina Rollman (diɗɗal naalankaagal) * tafngo e nder kursus: Maurice * sosde e nder jaŋde: Giɗli gadani (e ballondiral e Claire Laffut) * en projet: Yiytu Kilitor maa ===== Filmogaraafi ===== * 2017: La Loi de Murphy d'Angèle * 2018: Miɗo wondi e duuɓi Angalteer * 2018: Ɓiɓɓe Joorji njamndi (clip pour la Journée internationale des femmes) ===== Njeenaaje ===== * Njeenaaje fotooje ñalnde aset 2011: prix du public * Prix ​​Picto foto sukaaɓe e mbaadi 2013: finaliste * Njeenaari Picto fotooji sukaaɓe e mbaadi 2014: njeenaari 1er * Koolol Arles 2015 : njeenaaje ƴeewndo Foto Folio * Koolol Arles 2017 : siftorde njeenaaje ƴeewndo keeriiɗo ngam eɓɓaande Maurice e njeenaaje ƴeewndo fotooje<ref>{{Cite news|url=https://www.artlimited.net/16666/biography/|title=Charlotte Abramow, Book, biography|work=Art Limited|language=en|access-date=2018-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180320044137/https://www.artlimited.net/16666/biography/|archive-date=20 March 2018|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.rtbf.be/info/medias/detail_charlotte-abramow-la-photographe-et-realisatrice-belge-en-vogue?id=9867474|title=Charlotte Abramow, la photographe et réalisatrice belge en vogue|date=15 March 2018|work=RTBF Info|language=fr-FR|access-date=2018-05-01}}</ref><ref name="Les Inrocks 2018-05-01">{{Cite news|url=https://www.lesinrocks.com/2018/02/07/style/la-photographe-charlotte-abramow-nous-parle-dangele-de-feminisme-et-de-spaghettis-111043326/|title=La photographe Charlotte Abramow nous parle d'Angèle, de féminisme et de spaghettis|work=Les Inrocks|language=fr-FR|access-date=2018-05-01}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.clique.tv/high-five-la-realisatrice-charlotte-abramow-en-5-infos/|title=HIGH FIVE: La photographe/réalisatrice Charlotte Abramow en 5 infos|date=14 March 2018|work=Clique.tv|language=fr-FR|access-date=2018-05-01}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.lesinrocks.com/2018/03/12/musique/apres-avoir-ete-censure-de-youtube-le-clip-de-charlotte-abramow-est-de-retour-en-ligne-pour-toutes-et-tous-111057559/|title=Après avoir été censuré de YouTube, le clip de Charlotte Abramow est de retour en ligne pour toutes et tous|work=Les Inrocks|language=fr-FR|access-date=2018-05-01}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 66nxqqndfbqe3zx4cb1udossc9mx3st Maryam Şahinyan 0 40374 165469 2026-04-18T14:53:12Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Maryam Şahinyan (e ɗemngal Armeni: Մարիամ Շահինյան; 1911 to Sivas – 1996 to Istanbul, Turki) ko fotoowo lolluɗo, mo nganndu-ɗaa ko debbo gadano fotoowo suudu e nder leydi Turki. O jeyaa ko e iwdi Armeni. Ngendam Maryam Şahinyan jibinaa ko to Şahinyan Konağı, hannde ina wiyee Camlı Köşk e nder caka wuro Sivas, to leydi Turki. Ɓesngu makko ina joginoo leydi keewndi e nder diiwaan hee, ina heen gure capanɗe tati e joy (5) e mawniiko, Agop Şahi..." 165469 wikitext text/x-wiki Maryam Şahinyan (e ɗemngal Armeni: Մարիամ Շահինյան; 1911 to Sivas – 1996 to Istanbul, Turki) ko fotoowo lolluɗo, mo nganndu-ɗaa ko debbo gadano fotoowo suudu e nder leydi Turki. O jeyaa ko e iwdi Armeni. Ngendam Maryam Şahinyan jibinaa ko to Şahinyan Konağı, hannde ina wiyee Camlı Köşk e nder caka wuro Sivas, to leydi Turki. Ɓesngu makko ina joginoo leydi keewndi e nder diiwaan hee, ina heen gure capanɗe tati e joy (5) e mawniiko, Agop Şahinyan [tr] Paşa, ko wakiliijo Sivas e nder Parlemaa Ottomaan gadano. Ɓesngu makko majjii jawdi mum e darnde mum e nder renndo mum e nder warngooji Armeninaaɓe, ɓe ngummii e suudu to diiwaan Harbiye to Istanbul. Şahinyan janngi to duɗal Armeninaaɓe nokku oo wiyeteengal Esayan, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Farayse. E hitaande 1936, yumma mum Şahinyan, hono Dikranuhi Şahinyan sankii. Şahinyan dogi yaltude duɗal, fuɗɗii golle baaba mum Mihran to suudu fotooje Galatasaray to diiwaan Beyoğlu. Mihran wontiino gollodiiɗo e suudu nduu duuɓi seeɗa ko adii ɗuum, e hitaande 1933. Şahinyan wonti yiɗde fotooje, e hitaande 1937 o fuɗɗii ardaade suudu nduu e hoore makko. O woppi golle e hitaande 1985, caggal nde o waɗi ko ina tolnoo e 200 000 natal. O maayi ko e galle makko to Hanımefendi Sokak to Şişli e hitaande 1996, o wirnaa ko to yanaande Armeninaaɓe to Şişli. Maryam Sahinyan ina hiisee wonde debbo gadano ƴettude fotooje e nder leydi Turki. O anndi Farayse, Itaali, Armeni e Turki. Tuugnorgal nu4dayzztntc6razlpwrovdcsmnqw1p 165470 165469 2026-04-18T14:54:12Z SUZYFATIMA 13856 165470 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Maryam Şahinyan''' (e ɗemngal Armeni: Մարիամ Շահինյան; 1911 to Sivas – 1996 to Istanbul, Turki) ko fotoowo lolluɗo, mo nganndu-ɗaa ko debbo gadano fotoowo suudu e nder leydi Turki. O jeyaa ko e iwdi Armeni. == Ngendam == Maryam Şahinyan jibinaa ko to Şahinyan Konağı, hannde ina wiyee Camlı Köşk e nder caka wuro Sivas, to leydi Turki. Ɓesngu makko ina joginoo leydi keewndi e nder diiwaan hee, ina heen gure capanɗe tati e joy (5) e mawniiko, Agop Şahinyan [tr] Paşa, ko wakiliijo Sivas e nder Parlemaa Ottomaan gadano. Ɓesngu makko majjii jawdi mum e darnde mum e nder renndo mum e nder warngooji Armeninaaɓe, ɓe ngummii e suudu to diiwaan Harbiye to Istanbul. Şahinyan janngi to duɗal Armeninaaɓe nokku oo wiyeteengal Esayan, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Farayse. E hitaande 1936, yumma mum Şahinyan, hono Dikranuhi Şahinyan sankii. Şahinyan dogi yaltude duɗal, fuɗɗii golle baaba mum Mihran to suudu fotooje Galatasaray to diiwaan Beyoğlu. Mihran wontiino gollodiiɗo e suudu nduu duuɓi seeɗa ko adii ɗuum, e hitaande 1933. Şahinyan wonti yiɗde fotooje, e hitaande 1937 o fuɗɗii ardaade suudu nduu e hoore makko. O woppi golle e hitaande 1985, caggal nde o waɗi ko ina tolnoo e 200 000 natal. O maayi ko e galle makko to Hanımefendi Sokak to Şişli e hitaande 1996, o wirnaa ko to yanaande Armeninaaɓe to Şişli. Maryam Sahinyan ina hiisee wonde debbo gadano ƴettude fotooje e nder leydi Turki. O anndi Farayse, Itaali, Armeni e Turki. == Tuugnorgal == 7r16cothj3d783prjzsvei4i02btryg 165471 165470 2026-04-18T14:56:54Z SUZYFATIMA 13856 165471 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Maryam Şahinyan''' (e ɗemngal Armeni: Մարիամ Շահինյան; 1911 to Sivas – 1996 to Istanbul, Turki) ko fotoowo lolluɗo, mo nganndu-ɗaa ko debbo gadano fotoowo suudu e nder leydi Turki. O jeyaa ko e iwdi Armeni. == Ngendam == Maryam Şahinyan jibinaa ko to Şahinyan Konağı, hannde ina wiyee Camlı Köşk e nder caka wuro Sivas, to leydi Turki. Ɓesngu makko ina joginoo leydi keewndi e nder diiwaan hee, ina heen gure capanɗe tati e joy (5) e mawniiko, Agop Şahinyan [tr] Paşa, ko wakiliijo Sivas e nder Parlemaa Ottomaan gadano. Ɓesngu makko majjii jawdi mum e darnde mum e nder renndo mum e nder warngooji Armeninaaɓe, ɓe ngummii e suudu to diiwaan Harbiye to Istanbul. Şahinyan janngi to duɗal Armeninaaɓe nokku oo wiyeteengal Esayan, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Farayse. E hitaande 1936, yumma mum Şahinyan, hono Dikranuhi Şahinyan sankii. Şahinyan dogi yaltude duɗal, fuɗɗii golle baaba mum Mihran to suudu fotooje Galatasaray to diiwaan Beyoğlu. Mihran wontiino gollodiiɗo e suudu nduu duuɓi seeɗa ko adii ɗuum, e hitaande 1933. Şahinyan wonti yiɗde fotooje, e hitaande 1937 o fuɗɗii ardaade suudu nduu e hoore makko. O woppi golle e hitaande 1985, caggal nde o waɗi ko ina tolnoo e 200 000 natal. O maayi ko e galle makko to Hanımefendi Sokak to Şişli e hitaande 1996, o wirnaa ko to yanaande Armeninaaɓe to Şişli. Maryam Sahinyan ina hiisee wonde debbo gadano ƴettude fotooje e nder leydi Turki. O anndi Farayse, Itaali, Armeni e Turki.<ref name="First Woman Photographer in Turkey">{{cite news|last=Altan|first=Sanem|title=İlk kadın stüdyo fotoğrafçılardan Maryam Şahinyan (First Woman Studio Photographer: Maryam Sahinyan)|url=http://haber.gazetevatan.com/ilk-kadin-studyo-fotografcilardan-maryam-sahinyan/416501/4/Haber|accessdate=26 November 2012|newspaper=Vatan|date=Dec 12, 2011|language=Turkish|archive-url=https://web.archive.org/web/20140313182157/http://haber.gazetevatan.com/ilk-kadin-studyo-fotografcilardan-maryam-sahinyan/416501/4/Haber|archive-date=13 March 2014|url-status=dead}}</ref><ref name="Salt: Who was Maryam Sahinyan?">{{cite web|last=Serttas|first=Tayfun|title=Who was Maryam Sahinyan?|url=https://saltonline.org/en/141/|publisher=SALT|accessdate=26 November 2012}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> htz1elt4l5ffovt50iptxru0b5r189h 165472 165471 2026-04-18T14:57:17Z SUZYFATIMA 13856 165472 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Maryam Şahinyan''' (e ɗemngal Armeni: Մարիամ Շահինյան; 1911 to Sivas – 1996 to Istanbul, Turki) ko fotoowo lolluɗo, mo nganndu-ɗaa ko debbo gadano fotoowo suudu e nder leydi Turki. O jeyaa ko e iwdi Armeni. == Ngendam == Maryam Şahinyan jibinaa ko to Şahinyan Konağı, hannde ina wiyee Camlı Köşk e nder caka wuro Sivas, to leydi Turki. Ɓesngu makko ina joginoo leydi keewndi e nder diiwaan hee, ina heen gure capanɗe tati e joy (5) e mawniiko, Agop Şahinyan [tr] Paşa, ko wakiliijo Sivas e nder Parlemaa Ottomaan gadano. Ɓesngu makko majjii jawdi mum e darnde mum e nder renndo mum e nder warngooji Armeninaaɓe, ɓe ngummii e suudu to diiwaan Harbiye to Istanbul. Şahinyan janngi to duɗal Armeninaaɓe nokku oo wiyeteengal Esayan, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Farayse. E hitaande 1936, yumma mum Şahinyan, hono Dikranuhi Şahinyan sankii. Şahinyan dogi yaltude duɗal, fuɗɗii golle baaba mum Mihran to suudu fotooje Galatasaray to diiwaan Beyoğlu. Mihran wontiino gollodiiɗo e suudu nduu duuɓi seeɗa ko adii ɗuum, e hitaande 1933. Şahinyan wonti yiɗde fotooje, e hitaande 1937 o fuɗɗii ardaade suudu nduu e hoore makko. O woppi golle e hitaande 1985, caggal nde o waɗi ko ina tolnoo e 200 000 natal. O maayi ko e galle makko to Hanımefendi Sokak to Şişli e hitaande 1996, o wirnaa ko to yanaande Armeninaaɓe to Şişli. Maryam Sahinyan ina hiisee wonde debbo gadano ƴettude fotooje e nder leydi Turki. O anndi Farayse, Itaali, Armeni e Turki.<ref name="First Woman Photographer in Turkey">{{cite news|last=Altan|first=Sanem|title=İlk kadın stüdyo fotoğrafçılardan Maryam Şahinyan (First Woman Studio Photographer: Maryam Sahinyan)|url=http://haber.gazetevatan.com/ilk-kadin-studyo-fotografcilardan-maryam-sahinyan/416501/4/Haber|accessdate=26 November 2012|newspaper=Vatan|date=Dec 12, 2011|language=Turkish|archive-url=https://web.archive.org/web/20140313182157/http://haber.gazetevatan.com/ilk-kadin-studyo-fotografcilardan-maryam-sahinyan/416501/4/Haber|archive-date=13 March 2014|url-status=dead}}</ref><ref name="Salt: Who was Maryam Sahinyan?">{{cite web|last=Serttas|first=Tayfun|title=Who was Maryam Sahinyan?|url=https://saltonline.org/en/141/|publisher=SALT|accessdate=26 November 2012}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] iwod2xcnyd1ownh5hj9zv8t52j0tjfi Semiha Es 0 40375 165473 2026-04-18T15:02:23Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Semiha Es (1912 – 11 desaambar 2012) woni debbo Turki gadano ƴettude fotooje wolde. Duuɓi gadani Semiha Es jibinaa ko e galle jom suudu Bekir e debbo mum Lütfiye to wuro Vefa to diiwaan Fatih to Istanbul e hitaande 1912. O dañii miñi mum debbo. Nde o heɓi duuɓi 15, o golliima e sosiyatee telefoŋ ngam wallitde ɓesngu makko e kaalis. E nder ɗaɓɓaande kawgel ŋarɗugol, haa jooni omo famɗi duuɓi, o hawri e Hikmet Feridun Es, jaaynoowo Turki ganndiraaɗo. O..." 165473 wikitext text/x-wiki Semiha Es (1912 – 11 desaambar 2012) woni debbo Turki gadano ƴettude fotooje wolde. Duuɓi gadani Semiha Es jibinaa ko e galle jom suudu Bekir e debbo mum Lütfiye to wuro Vefa to diiwaan Fatih to Istanbul e hitaande 1912. O dañii miñi mum debbo. Nde o heɓi duuɓi 15, o golliima e sosiyatee telefoŋ ngam wallitde ɓesngu makko e kaalis. E nder ɗaɓɓaande kawgel ŋarɗugol, haa jooni omo famɗi duuɓi, o hawri e Hikmet Feridun Es, jaaynoowo Turki ganndiraaɗo. O dogi o resi Hikmet Geridun Es caggal nde o anndi jibnaaɓe makko ina pelliti rokkude mo dewgal e neɗɗo mo o anndaa. Kugal Semiha Es ina felliti wonde tan ko jom suudu mum ina woɗɗi e yah-ngartaa jaayndeyaagal sahaa e sahaa fof. O felliti jannginde mo ƴettude fotooje mbele omo waawa wondude e makko e yah-ngartaa. Gollal maɓɓe gadanal ko to Hollywood, Kaliforni. O ƴetti fotooje nde jom suudu makko yeewtidata e yimɓe mawɓe e oon sahaa, ina jeyaa heen Ronald Reagan garoowo hooreejo leydi Amerik. O yahdi e jom suudu makko nde o neldaa Koree ngam wonde jaayndiyanke hare to jaaynde wiyeteende Hürriyet ngam humpitaade ko fayti e naatgol Biraam konu Turki e hare Koree hakkunde 1950 e 1953. O woniino fotoowo hare. O woniino balɗe joy e yontere e yeeso e nder uniforme konu, o waɗii ñalɗi udditgol to Tokiyoo, Japon, ɗo ɓe njirlotoo e laanaaji konu. Fotooje makko puɗɗii yaltude e jaaynde ndee ko ñalnde 5 noowammbar 1950. Kono caggal ɗuum, ina anndaa wonde ko yoga e fotooje makko tan njaltinaa tigi rigi. Ko ɗeen ngoni fotooje, kollirooje jaambaaro soldateeɓe ɓee. To bannge goɗɗo oo, fotooje peeñninɗe musiiba hare ndee, ko anniya tan mbayli ɗum en. O wonti noon debbo gadano fotoowo wolde Turki.Semiha Es suddii wolde Vietnam duuɓi joy, e siftorde wonde o yiyi wolde Vietnam ɓuri hulɓinaade e wolde Koree. O ƴetti fotooje nde o yahrata e winndere ndee e jom suudu makko ngam jaaynde ndee. Duuɓi caggal ɗuum e maayde Semiha Es maayi gorko mum e hitaande 1992, o wuuri duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii ko e keewal nde tawnoo ɓe ngalaa ɓiɗɗo. Daartol nguurndam makko haaldaa ko e filmo winndannde biyeteeɗo Nisvan- Tarihe Adını Yazdıran Kadınlar (« Nisvan-Rewɓe, waɗɓe maande mum en »). O sankii ko e duuɓi 100 to galle makko to Balmumcu, Beşiktaş to Istanbul ñalnde 11 desaambar 2012. O wirnaa ko e yanaande Zincirlikuyu sara jom suudu makko. Njawdi Ñalnde 28 noowammbar 2013, batu hakkunde leyɗeele, hono "Semiha Es - Batu hakkunde leyɗeele fotooje rewɓe" yuɓɓinaangu e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sabancı, yuɓɓinaama ngam siftorde mo. E nder hiirde ndee, piyanist konsiir biyeteeɗo Ayşe Tütüncü waɗii golle mum jimɗi ina wiyee "Yitere ɗiɗmere: Rewɓe fotooje e nder leydi Turki". Tuugnorgal dkx1h5m23km3we3o7ffdfaxdcx1mppj 165474 165473 2026-04-18T15:03:55Z SUZYFATIMA 13856 165474 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Semiha Es''' (1912 – 11 desaambar 2012) woni debbo Turki gadano ƴettude fotooje wolde. == Duuɓi gadani == Semiha Es jibinaa ko e galle jom suudu Bekir e debbo mum Lütfiye to wuro Vefa to diiwaan Fatih to Istanbul e hitaande 1912. O dañii miñi mum debbo. Nde o heɓi duuɓi 15, o golliima e sosiyatee telefoŋ ngam wallitde ɓesngu makko e kaalis. E nder ɗaɓɓaande kawgel ŋarɗugol, haa jooni omo famɗi duuɓi, o hawri e Hikmet Feridun Es, jaaynoowo Turki ganndiraaɗo. O dogi o resi Hikmet Geridun Es caggal nde o anndi jibnaaɓe makko ina pelliti rokkude mo dewgal e neɗɗo mo o anndaa. == Kugal == Semiha Es ina felliti wonde tan ko jom suudu mum ina woɗɗi e yah-ngartaa jaayndeyaagal sahaa e sahaa fof. O felliti jannginde mo ƴettude fotooje mbele omo waawa wondude e makko e yah-ngartaa. Gollal maɓɓe gadanal ko to Hollywood, Kaliforni. O ƴetti fotooje nde jom suudu makko yeewtidata e yimɓe mawɓe e oon sahaa, ina jeyaa heen Ronald Reagan garoowo hooreejo leydi Amerik. O yahdi e jom suudu makko nde o neldaa Koree ngam wonde jaayndiyanke hare to jaaynde wiyeteende Hürriyet ngam humpitaade ko fayti e naatgol Biraam konu Turki e hare Koree hakkunde 1950 e 1953. O woniino fotoowo hare. O woniino balɗe joy e yontere e yeeso e nder uniforme konu, o waɗii ñalɗi udditgol to Tokiyoo, Japon, ɗo ɓe njirlotoo e laanaaji konu. Fotooje makko puɗɗii yaltude e jaaynde ndee ko ñalnde 5 noowammbar 1950. Kono caggal ɗuum, ina anndaa wonde ko yoga e fotooje makko tan njaltinaa tigi rigi. Ko ɗeen ngoni fotooje, kollirooje jaambaaro soldateeɓe ɓee. To bannge goɗɗo oo, fotooje peeñninɗe musiiba hare ndee, ko anniya tan mbayli ɗum en. O wonti noon debbo gadano fotoowo wolde Turki.Semiha Es suddii wolde Vietnam duuɓi joy, e siftorde wonde o yiyi wolde Vietnam ɓuri hulɓinaade e wolde Koree. O ƴetti fotooje nde o yahrata e winndere ndee e jom suudu makko ngam jaaynde ndee. Duuɓi caggal ɗuum e maayde Semiha Es maayi gorko mum e hitaande 1992, o wuuri duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii ko e keewal nde tawnoo ɓe ngalaa ɓiɗɗo. Daartol nguurndam makko haaldaa ko e filmo winndannde biyeteeɗo Nisvan- Tarihe Adını Yazdıran Kadınlar (« Nisvan-Rewɓe, waɗɓe maande mum en »). O sankii ko e duuɓi 100 to galle makko to Balmumcu, Beşiktaş to Istanbul ñalnde 11 desaambar 2012. O wirnaa ko e yanaande Zincirlikuyu sara jom suudu makko. == Njawdi == Ñalnde 28 noowammbar 2013, batu hakkunde leyɗeele, hono "Semiha Es - Batu hakkunde leyɗeele fotooje rewɓe" yuɓɓinaangu e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sabancı, yuɓɓinaama ngam siftorde mo. E nder hiirde ndee, piyanist konsiir biyeteeɗo Ayşe Tütüncü waɗii golle mum jimɗi ina wiyee "Yitere ɗiɗmere: Rewɓe fotooje e nder leydi Turki". == Tuugnorgal == 8frz5rthnv7skcr04dm0k70m799zv6a 165475 165474 2026-04-18T15:07:37Z SUZYFATIMA 13856 165475 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Semiha Es''' (1912 – 11 desaambar 2012) woni debbo Turki gadano ƴettude fotooje wolde. == Duuɓi gadani == Semiha Es jibinaa ko e galle jom suudu Bekir e debbo mum Lütfiye to wuro Vefa to diiwaan Fatih to Istanbul e hitaande 1912. O dañii miñi mum debbo. Nde o heɓi duuɓi 15, o golliima e sosiyatee telefoŋ ngam wallitde ɓesngu makko e kaalis. E nder ɗaɓɓaande kawgel ŋarɗugol, haa jooni omo famɗi duuɓi, o hawri e Hikmet Feridun Es, jaaynoowo Turki ganndiraaɗo. O dogi o resi Hikmet Geridun Es caggal nde o anndi jibnaaɓe makko ina pelliti rokkude mo dewgal e neɗɗo mo o anndaa. == Kugal == Semiha Es ina felliti wonde tan ko jom suudu mum ina woɗɗi e yah-ngartaa jaayndeyaagal sahaa e sahaa fof. O felliti jannginde mo ƴettude fotooje mbele omo waawa wondude e makko e yah-ngartaa. Gollal maɓɓe gadanal ko to Hollywood, Kaliforni. O ƴetti fotooje nde jom suudu makko yeewtidata e yimɓe mawɓe e oon sahaa, ina jeyaa heen Ronald Reagan garoowo hooreejo leydi Amerik. O yahdi e jom suudu makko nde o neldaa Koree ngam wonde jaayndiyanke hare to jaaynde wiyeteende Hürriyet ngam humpitaade ko fayti e naatgol Biraam konu Turki e hare Koree hakkunde 1950 e 1953. O woniino fotoowo hare. O woniino balɗe joy e yontere e yeeso e nder uniforme konu, o waɗii ñalɗi udditgol to Tokiyoo, Japon, ɗo ɓe njirlotoo e laanaaji konu. Fotooje makko puɗɗii yaltude e jaaynde ndee ko ñalnde 5 noowammbar 1950. Kono caggal ɗuum, ina anndaa wonde ko yoga e fotooje makko tan njaltinaa tigi rigi. Ko ɗeen ngoni fotooje, kollirooje jaambaaro soldateeɓe ɓee. To bannge goɗɗo oo, fotooje peeñninɗe musiiba hare ndee, ko anniya tan mbayli ɗum en. O wonti noon debbo gadano fotoowo wolde Turki.Semiha Es suddii wolde Vietnam duuɓi joy, e siftorde wonde o yiyi wolde Vietnam ɓuri hulɓinaade e wolde Koree. O ƴetti fotooje nde o yahrata e winndere ndee e jom suudu makko ngam jaaynde ndee. Duuɓi caggal ɗuum e maayde Semiha Es maayi gorko mum e hitaande 1992, o wuuri duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii ko e keewal nde tawnoo ɓe ngalaa ɓiɗɗo. Daartol nguurndam makko haaldaa ko e filmo winndannde biyeteeɗo Nisvan- Tarihe Adını Yazdıran Kadınlar (« Nisvan-Rewɓe, waɗɓe maande mum en »). O sankii ko e duuɓi 100 to galle makko to Balmumcu, Beşiktaş to Istanbul ñalnde 11 desaambar 2012. O wirnaa ko e yanaande Zincirlikuyu sara jom suudu makko. == Njawdi == Ñalnde 28 noowammbar 2013, batu hakkunde leyɗeele, hono "Semiha Es - Batu hakkunde leyɗeele fotooje rewɓe" yuɓɓinaangu e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sabancı, yuɓɓinaama ngam siftorde mo. E nder hiirde ndee, piyanist konsiir biyeteeɗo Ayşe Tütüncü waɗii golle mum jimɗi ina wiyee "Yitere ɗiɗmere: Rewɓe fotooje e nder leydi Turki".<ref>[http://www.biyografi.net/kisiayrinti.asp?kisiid=5422 Biography page ]{{in lang|tr}}</ref><ref>[http://www.agos.com.tr/tr/yazi/6167/fotografci-semiha-es-in-bilinmeyen-yuzu-hakim-bakisi-sorguluyor Şehlem Sebik's essay in Agos ]{{in lang|tr}}</ref><ref>[http://www.sabanciuniv.edu/HaberlerDuyurular/Documents/S_/Program_tr.pdf Sabancı University document ]{{in lang|tr}}</ref><ref name="hdn1">{{cite news|url=http://www.hurriyetdailynews.com/turkeys-first-female-war-photographer-to-be-commemorated-58564|newspaper=[[Hürriyet Daily News]]|title=Turkey's first female war photographer to be commemorated|date=2013-11-27|accessdate=2017-11-13}}</ref><ref name="p1">{{cite news|url=http://www.posta.com.tr/100-yillik-omrune-dunyayi-sigdirdi-haberi-75566|newspaper=[[Posta (newspaper)|Posta]]|title=100 yıllık ömrüne dünyayı sığdırdı|date=2011-06-12|language=tr|accessdate=2017-11-14}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 0c9fpg57khw5t8uk1s0g6o509rpoc83 165476 165475 2026-04-18T15:07:50Z SUZYFATIMA 13856 165476 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Semiha Es''' (1912 – 11 desaambar 2012) woni debbo Turki gadano ƴettude fotooje wolde. == Duuɓi gadani == Semiha Es jibinaa ko e galle jom suudu Bekir e debbo mum Lütfiye to wuro Vefa to diiwaan Fatih to Istanbul e hitaande 1912. O dañii miñi mum debbo. Nde o heɓi duuɓi 15, o golliima e sosiyatee telefoŋ ngam wallitde ɓesngu makko e kaalis. E nder ɗaɓɓaande kawgel ŋarɗugol, haa jooni omo famɗi duuɓi, o hawri e Hikmet Feridun Es, jaaynoowo Turki ganndiraaɗo. O dogi o resi Hikmet Geridun Es caggal nde o anndi jibnaaɓe makko ina pelliti rokkude mo dewgal e neɗɗo mo o anndaa. == Kugal == Semiha Es ina felliti wonde tan ko jom suudu mum ina woɗɗi e yah-ngartaa jaayndeyaagal sahaa e sahaa fof. O felliti jannginde mo ƴettude fotooje mbele omo waawa wondude e makko e yah-ngartaa. Gollal maɓɓe gadanal ko to Hollywood, Kaliforni. O ƴetti fotooje nde jom suudu makko yeewtidata e yimɓe mawɓe e oon sahaa, ina jeyaa heen Ronald Reagan garoowo hooreejo leydi Amerik. O yahdi e jom suudu makko nde o neldaa Koree ngam wonde jaayndiyanke hare to jaaynde wiyeteende Hürriyet ngam humpitaade ko fayti e naatgol Biraam konu Turki e hare Koree hakkunde 1950 e 1953. O woniino fotoowo hare. O woniino balɗe joy e yontere e yeeso e nder uniforme konu, o waɗii ñalɗi udditgol to Tokiyoo, Japon, ɗo ɓe njirlotoo e laanaaji konu. Fotooje makko puɗɗii yaltude e jaaynde ndee ko ñalnde 5 noowammbar 1950. Kono caggal ɗuum, ina anndaa wonde ko yoga e fotooje makko tan njaltinaa tigi rigi. Ko ɗeen ngoni fotooje, kollirooje jaambaaro soldateeɓe ɓee. To bannge goɗɗo oo, fotooje peeñninɗe musiiba hare ndee, ko anniya tan mbayli ɗum en. O wonti noon debbo gadano fotoowo wolde Turki.Semiha Es suddii wolde Vietnam duuɓi joy, e siftorde wonde o yiyi wolde Vietnam ɓuri hulɓinaade e wolde Koree. O ƴetti fotooje nde o yahrata e winndere ndee e jom suudu makko ngam jaaynde ndee. Duuɓi caggal ɗuum e maayde Semiha Es maayi gorko mum e hitaande 1992, o wuuri duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii ko e keewal nde tawnoo ɓe ngalaa ɓiɗɗo. Daartol nguurndam makko haaldaa ko e filmo winndannde biyeteeɗo Nisvan- Tarihe Adını Yazdıran Kadınlar (« Nisvan-Rewɓe, waɗɓe maande mum en »). O sankii ko e duuɓi 100 to galle makko to Balmumcu, Beşiktaş to Istanbul ñalnde 11 desaambar 2012. O wirnaa ko e yanaande Zincirlikuyu sara jom suudu makko. == Njawdi == Ñalnde 28 noowammbar 2013, batu hakkunde leyɗeele, hono "Semiha Es - Batu hakkunde leyɗeele fotooje rewɓe" yuɓɓinaangu e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sabancı, yuɓɓinaama ngam siftorde mo. E nder hiirde ndee, piyanist konsiir biyeteeɗo Ayşe Tütüncü waɗii golle mum jimɗi ina wiyee "Yitere ɗiɗmere: Rewɓe fotooje e nder leydi Turki".<ref>[http://www.biyografi.net/kisiayrinti.asp?kisiid=5422 Biography page ]{{in lang|tr}}</ref><ref>[http://www.agos.com.tr/tr/yazi/6167/fotografci-semiha-es-in-bilinmeyen-yuzu-hakim-bakisi-sorguluyor Şehlem Sebik's essay in Agos ]{{in lang|tr}}</ref><ref>[http://www.sabanciuniv.edu/HaberlerDuyurular/Documents/S_/Program_tr.pdf Sabancı University document ]{{in lang|tr}}</ref><ref name="hdn1">{{cite news|url=http://www.hurriyetdailynews.com/turkeys-first-female-war-photographer-to-be-commemorated-58564|newspaper=[[Hürriyet Daily News]]|title=Turkey's first female war photographer to be commemorated|date=2013-11-27|accessdate=2017-11-13}}</ref><ref name="p1">{{cite news|url=http://www.posta.com.tr/100-yillik-omrune-dunyayi-sigdirdi-haberi-75566|newspaper=[[Posta (newspaper)|Posta]]|title=100 yıllık ömrüne dünyayı sığdırdı|date=2011-06-12|language=tr|accessdate=2017-11-14}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] d6ed5czjq9z4c0fvwfvum9tejqx807k Leta Peer 0 40376 165477 2026-04-18T15:11:28Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Leta Peer (17 abriil 1964 – 13 feebariyee 2012) ko pentoowo Suisse, fotoowo naalankaagal laaɓtungal. Ngendam Tuggude hitaande 1984 haa 1987, Peer janngi pentugol to Duɗal Diisnondiral to Basel e gardagol Franz Fedier. Tuggi 1996 haa 1997 o jannginii ko o jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde HISK - Duɗal toowngal ganndal, to Antwerpen, to leydi Belsik. Kollitgol (suɓagol) 2010: Ɓooygol! (kuulal ballondiral!), koolol fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde to..." 165477 wikitext text/x-wiki Leta Peer (17 abriil 1964 – 13 feebariyee 2012) ko pentoowo Suisse, fotoowo naalankaagal laaɓtungal. Ngendam Tuggude hitaande 1984 haa 1987, Peer janngi pentugol to Duɗal Diisnondiral to Basel e gardagol Franz Fedier. Tuggi 1996 haa 1997 o jannginii ko o jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde HISK - Duɗal toowngal ganndal, to Antwerpen, to leydi Belsik. Kollitgol (suɓagol) 2010: Ɓooygol! (kuulal ballondiral!), koolol fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Aachen Njeenaaje 1986 : Njeenaari jaayndeeji, koolol hitaande kala to nokku biyeteeɗo Bündner Kunstmuseum Chur, to leydi Siwis 1992 : Bursi naalanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel-Stadt, to leydi Siwis 1993: Bursi Cité international des arts to Pari 1994 : Njeenaari ballondiral ummoraade e Kanton Graubünden, Siwis 1998 : Atelier to Brooklyn, to New York, rewrude e fedde wiyeteende Giovannina Bazzi-Mengiardi, 1999 : Bursi naalanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel-Stadt, to leydi Siwis 1999 : Atelier to Montréal, Kanadaa, rewrude e fedde wiyeteende IAAB, 2000: Porogaraam suudu winndereyankeewu wuro New York, Amerik, catal 2002: Bursi Pollock-Krasner, wuro New York, Amerik Tuugnorgal 371haf7doa4zkci8e7q1062xitoec8l 165478 165477 2026-04-18T15:14:02Z SUZYFATIMA 13856 165478 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Leta Peer''' (17 abriil 1964 – 13 feebariyee 2012) ko pentoowo Suisse, fotoowo naalankaagal laaɓtungal. == Ngendam == Tuggude hitaande 1984 haa 1987, Peer janngi pentugol to Duɗal Diisnondiral to Basel e gardagol Franz Fedier. Tuggi 1996 haa 1997 o jannginii ko o jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde HISK - Duɗal toowngal ganndal, to Antwerpen, to leydi Belsik. == Kollitgol (suɓagol) == 2010: Ɓooygol! (kuulal ballondiral!), koolol fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Aachen == Njeenaaje == * 1986 : Njeenaari jaayndeeji, koolol hitaande kala to nokku biyeteeɗo Bündner Kunstmuseum Chur, to leydi Siwis * 1992 : Bursi naalanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel-Stadt, to leydi Siwis * 1993: Bursi Cité international des arts to Pari * 1994 : Njeenaari ballondiral ummoraade e Kanton Graubünden, Siwis * 1998 : Atelier to Brooklyn, to New York, rewrude e fedde wiyeteende Giovannina Bazzi-Mengiardi, * 1999 : Bursi naalanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel-Stadt, to leydi Siwis * 1999 : Atelier to Montréal, Kanadaa, rewrude e fedde wiyeteende IAAB, * 2000: Porogaraam suudu winndereyankeewu wuro New York, Amerik, catal * 2002: Bursi Pollock-Krasner, wuro New York, Amerik == Tuugnorgal == h7g1ys7ku47fbzu2t8kdf1hsgxnzakb 165479 165478 2026-04-18T15:16:32Z SUZYFATIMA 13856 165479 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Leta Peer''' (17 abriil 1964 – 13 feebariyee 2012) ko pentoowo Suisse, fotoowo naalankaagal laaɓtungal. == Ngendam == Tuggude hitaande 1984 haa 1987, Peer janngi pentugol to Duɗal Diisnondiral to Basel e gardagol Franz Fedier. Tuggi 1996 haa 1997 o jannginii ko o jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde HISK - Duɗal toowngal ganndal, to Antwerpen, to leydi Belsik. == Kollitgol (suɓagol) == 2010: Ɓooygol! (kuulal ballondiral!), koolol fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Aachen == Njeenaaje == * 1986 : Njeenaari jaayndeeji, koolol hitaande kala to nokku biyeteeɗo Bündner Kunstmuseum Chur, to leydi Siwis * 1992 : Bursi naalanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel-Stadt, to leydi Siwis * 1993: Bursi Cité international des arts to Pari * 1994 : Njeenaari ballondiral ummoraade e Kanton Graubünden, Siwis * 1998 : Atelier to Brooklyn, to New York, rewrude e fedde wiyeteende Giovannina Bazzi-Mengiardi, * 1999 : Bursi naalanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel-Stadt, to leydi Siwis * 1999 : Atelier to Montréal, Kanadaa, rewrude e fedde wiyeteende IAAB, * 2000: Porogaraam suudu winndereyankeewu wuro New York, Amerik, catal * 2002: Bursi Pollock-Krasner, wuro New York, Amerik<ref>{{cite news|url=http://www.suedostschweiz.ch/zeitung/die-kunstlerin-leta-peer-ist-tot|title=Die Künstlerin Leta Peer ist tot|date=February 2012|publisher=[[Die Südostschweiz]]|language=German|accessdate=26 March 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.galerie-weigand.de/pages/en/artists/peer/cv.htm|title=Leta Peer - Biography|publisher=Gallery Weigand|language=English, German|accessdate=30 December 2010}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 5h8pezofwszw8h0fronkq0syhjo57cy 165480 165479 2026-04-18T15:16:48Z SUZYFATIMA 13856 165480 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Leta Peer''' (17 abriil 1964 – 13 feebariyee 2012) ko pentoowo Suisse, fotoowo naalankaagal laaɓtungal. == Ngendam == Tuggude hitaande 1984 haa 1987, Peer janngi pentugol to Duɗal Diisnondiral to Basel e gardagol Franz Fedier. Tuggi 1996 haa 1997 o jannginii ko o jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde HISK - Duɗal toowngal ganndal, to Antwerpen, to leydi Belsik. == Kollitgol (suɓagol) == 2010: Ɓooygol! (kuulal ballondiral!), koolol fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Aachen == Njeenaaje == * 1986 : Njeenaari jaayndeeji, koolol hitaande kala to nokku biyeteeɗo Bündner Kunstmuseum Chur, to leydi Siwis * 1992 : Bursi naalanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel-Stadt, to leydi Siwis * 1993: Bursi Cité international des arts to Pari * 1994 : Njeenaari ballondiral ummoraade e Kanton Graubünden, Siwis * 1998 : Atelier to Brooklyn, to New York, rewrude e fedde wiyeteende Giovannina Bazzi-Mengiardi, * 1999 : Bursi naalanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Basel-Stadt, to leydi Siwis * 1999 : Atelier to Montréal, Kanadaa, rewrude e fedde wiyeteende IAAB, * 2000: Porogaraam suudu winndereyankeewu wuro New York, Amerik, catal * 2002: Bursi Pollock-Krasner, wuro New York, Amerik<ref>{{cite news|url=http://www.suedostschweiz.ch/zeitung/die-kunstlerin-leta-peer-ist-tot|title=Die Künstlerin Leta Peer ist tot|date=February 2012|publisher=[[Die Südostschweiz]]|language=German|accessdate=26 March 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.galerie-weigand.de/pages/en/artists/peer/cv.htm|title=Leta Peer - Biography|publisher=Gallery Weigand|language=English, German|accessdate=30 December 2010}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] q8uvbyg99ciivuyjbpunvwea8db2bls Marie-Jeanne Musiol 0 40377 165481 2026-04-18T16:21:28Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Marie-Jeanne Musiol jibinaa ko e hitaande 1950 ko fotoowo Suwis-Kanadaajo. O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Winterthur, to leydi Siwis. Golle makko ina tawee e defte Galle ngenndiijo Kanadaa, e nder galle pinal Houston, e nder galle pinal ngenndiwal rewɓe e nder naalankaagal. e Musée national des art bel to Québec. Golle Musiol ina lomtiniree Pierre-François Ouellette (PFOAC), woni galle naalankaagal hannde to Montreal, Kebek. Tuugnorgal" 165481 wikitext text/x-wiki Marie-Jeanne Musiol jibinaa ko e hitaande 1950 ko fotoowo Suwis-Kanadaajo. O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Winterthur, to leydi Siwis. Golle makko ina tawee e defte Galle ngenndiijo Kanadaa, e nder galle pinal Houston, e nder galle pinal ngenndiwal rewɓe e nder naalankaagal. e Musée national des art bel to Québec. Golle Musiol ina lomtiniree Pierre-François Ouellette (PFOAC), woni galle naalankaagal hannde to Montreal, Kebek. Tuugnorgal dmzyheqcnqjqd9fv1qr43387qpornjw 165482 165481 2026-04-18T16:28:46Z SUZYFATIMA 13856 165482 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Marie-Jeanne Musiol jibinaa''' ko e hitaande 1950 ko fotoowo Suwis-Kanadaajo. O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Winterthur, to leydi Siwis. Golle makko ina tawee e defte Galle ngenndiijo Kanadaa, e nder galle pinal Houston, e nder galle pinal ngenndiwal rewɓe e nder naalankaagal. e Musée national des art bel to Québec. Golle Musiol ina lomtiniree Pierre-François Ouellette (PFOAC), woni galle naalankaagal hannde to Montreal, Kebek. == Tuugnorgal == pfpv3mcfl70e0n41ft4nfcipusuoppi 165483 165482 2026-04-18T16:32:48Z SUZYFATIMA 13856 165483 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Marie-Jeanne Musiol jibinaa''' ko e hitaande 1950 ko fotoowo Suwis-Kanadaajo. O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Winterthur, to leydi Siwis. Golle makko ina tawee e defte Galle ngenndiijo Kanadaa, e nder galle pinal Houston, e nder galle pinal ngenndiwal rewɓe e nder naalankaagal. e Musée national des art bel to Québec. Golle Musiol ina lomtiniree Pierre-François Ouellette (PFOAC), woni galle naalankaagal hannde to Montreal, Kebek.<ref name="NGC">{{cite web|url=https://www.gallery.ca/collection/artist/marie-jeanne-musiol|title=Marie-Jeanne Musiol|website=www.gallery.ca}}</ref><ref name="MFAH">{{cite web|title=Marie-Jeanne Musiol: Corps de lumière no. 72|url=https://emuseum.mfah.org/objects/88488/corps-de-lumiere-no-72?ctx=5a6feec3c281edffb8474f86f443aefc4b898e2a&idx=33761|website=mfah.org}}</ref><ref name="Library & Research Center">{{cite web|title=In the shadow of the forest :(Auschwitz-Birkenau)|url=https://nmwa.bibliovation.com/app/work/24240|website=NMWA Library & Research Center|access-date=7 March 2023}}</ref><ref>{{cite web|url=http://collections.mnbaq.org/fr/artiste/600005263|title=Musiol, Marie-Jeanne - Collections - MNBAQ|website=Collections - MNBAQ}}</ref><ref>{{Cite web|title=Marie-Jeanne Musiol - Overview|url=https://www.pfoac.com/en/artists/42-marie-jeanne-musiol/overview/|access-date=2025-12-22|website=Pierre-François Ouellette art contemporain}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> oxzgwalwjv4thxumgsccmmoh1u5w97u Monique Jacot 0 40378 165484 2026-04-18T16:36:14Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Monique Jacot (1934 – 6 ut 2024) ko fotoowo e jaayndiyanke fotooje Suisse. Golle makko ina tawee e defte mooftaaɗe e nder galle pinal Houston. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Jacot janngii to duɗal ganndal e karallaagal Vevey tuggi 1953 haa 1956. Gertrude Fehr ina jeyaa e jannginooɓe makko. Kugal Jacot ina jeyaa e rewɓe adanɓe waɗooɓe fotooje. O yahiino Yemen no feewi e kitaale 1980, o waɗii ciimtol e nder jaayɗe keewɗe, ko wayi no Camera, Elle, L’Illustré..." 165484 wikitext text/x-wiki Monique Jacot (1934 – 6 ut 2024) ko fotoowo e jaayndiyanke fotooje Suisse. Golle makko ina tawee e defte mooftaaɗe e nder galle pinal Houston. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Jacot janngii to duɗal ganndal e karallaagal Vevey tuggi 1953 haa 1956. Gertrude Fehr ina jeyaa e jannginooɓe makko. Kugal Jacot ina jeyaa e rewɓe adanɓe waɗooɓe fotooje. O yahiino Yemen no feewi e kitaale 1980, o waɗii ciimtol e nder jaayɗe keewɗe, ko wayi no Camera, Elle, L’Illustré, Schweizer Illustrierte, Du, Réalités, e Vogue Paris. À Kadi e kitaale 1980, Jacot yaltinii defte keewze ko fayti e sarziiji zi rewve njogori dañde : Femmes de la terre e hitaande 1989, ko fayti e rewve Suwis gollotoove e ndema, Printemps de femmes e hitaande 1994 e Cadences : l’usine au café9n her9 fotoowo wonande Fedde Adunaare Cellal. Jacot sankii ko ñalnde 6 ut 2024, tawi ina yahra e duuɓi 89. Binndanɗe Rewɓe dow leydi (1989) Tappirɗe rewɓe (1994) Kadenseeji : debbo debbo (1999) Njeenaaje 1974 : Njeenaari fedde ndee wonande gannde kuuɓtodinɗe 2005 : Njeenaari mawndi e fotooje ummoraade e Fondation vaudoise pour la culture 2020 : Njeenaari mawndi e nder diisnondiral, e wasiyaaji Goomu diisnondiral Suwis Kollirɗe Golle Jacot ina tawee e ndeeɗoo deftere duumiinde : Musiyum ñeeñal Houston : 6 binndi (hade 20 oktoobar 2024) Tuugnorgal il9hh7wyfvvsgpu25n4pzk72m9449s5 165485 165484 2026-04-18T16:39:53Z SUZYFATIMA 13856 165485 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Monique Jacot''' (1934 – 6 ut 2024) ko fotoowo e jaayndiyanke fotooje Suisse. Golle makko ina tawee e defte mooftaaɗe e nder galle pinal Houston. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Jacot janngii to duɗal ganndal e karallaagal Vevey tuggi 1953 h==aa 1956. Gertrude Fehr ina jeyaa e jannginooɓe makko. == Kugal == Jacot ina jeyaa e rewɓe adanɓe waɗooɓe fotooje. O yahiino Yemen no feewi e kitaale 1980, o waɗii ciimtol e nder jaayɗe keewɗe, ko wayi no Camera, Elle, L’Illustré, Schweizer Illustrierte, Du, Réalités, e Vogue Paris. À Kadi e kitaale 1980, Jacot yaltinii defte keewze ko fayti e sarziiji zi rewve njogori dañde : Femmes de la terre e hitaande 1989, ko fayti e rewve Suwis gollotoove e ndema, Printemps de femmes e hitaande 1994 e Cadences : l’usine au café9n her9 fotoowo wonande Fedde Adunaare Cellal. Jacot sankii ko ñalnde 6 ut 2024, tawi ina yahra e duuɓi 89. == Binndanɗe == * Rewɓe dow leydi (1989) * Tappirɗe rewɓe (1994) * Kadenseeji : debbo debbo (1999) == Njeenaaje == * 1974 : Njeenaari fedde ndee wonande gannde kuuɓtodinɗe * 2005 : Njeenaari mawndi e fotooje ummoraade e Fondation vaudoise pour la culture * 2020 : Njeenaari mawndi e nder diisnondiral, e wasiyaaji Goomu diisnondiral Suwis == Kollirɗe == Golle Jacot ina tawee e ndeeɗoo deftere duumiinde : * Musiyum ñeeñal Houston : 6 binndi (hade 20 oktoobar 2024) == Tuugnorgal == aiikm8zv8xzq9gyjrfc8ycrrhwxl53w 165486 165485 2026-04-18T16:45:12Z SUZYFATIMA 13856 165486 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Monique Jacot''' (1934 – 6 ut 2024) ko fotoowo e jaayndiyanke fotooje Suisse. Golle makko ina tawee e defte mooftaaɗe e nder galle pinal Houston. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Jacot janngii to duɗal ganndal e karallaagal Vevey tuggi 1953 h==aa 1956. Gertrude Fehr ina jeyaa e jannginooɓe makko. == Kugal == Jacot ina jeyaa e rewɓe adanɓe waɗooɓe fotooje. O yahiino Yemen no feewi e kitaale 1980, o waɗii ciimtol e nder jaayɗe keewɗe, ko wayi no Camera, Elle, L’Illustré, Schweizer Illustrierte, Du, Réalités, e Vogue Paris. À Kadi e kitaale 1980, Jacot yaltinii defte keewze ko fayti e sarziiji zi rewve njogori dañde : Femmes de la terre e hitaande 1989, ko fayti e rewve Suwis gollotoove e ndema, Printemps de femmes e hitaande 1994 e Cadences : l’usine au café9n her9 fotoowo wonande Fedde Adunaare Cellal. Jacot sankii ko ñalnde 6 ut 2024, tawi ina yahra e duuɓi 89. == Binndanɗe == * Rewɓe dow leydi (1989) * Tappirɗe rewɓe (1994) * Kadenseeji : debbo debbo (1999) == Njeenaaje == * 1974 : Njeenaari fedde ndee wonande gannde kuuɓtodinɗe * 2005 : Njeenaari mawndi e fotooje ummoraade e Fondation vaudoise pour la culture * 2020 : Njeenaari mawndi e nder diisnondiral, e wasiyaaji Goomu diisnondiral Suwis == Kollirɗe == Golle Jacot ina tawee e ndeeɗoo deftere duumiinde : * Musiyum ñeeñal Houston : 6 binndi (hade 20 oktoobar 2024)<ref>{{cite web|access-date=2021-09-14|title=Monique Jacot Is The Pioneering Female Photographer You Don't Know, But Should|url=https://www.huffpost.com/entry/monique-jacot_n_6419480|date=6 January 2015|website=HuffPost UK}}</ref><ref name="MFAH">{{Cite web|title=Works {{!}} Monique Jacot {{!}} People {{!}} The MFAH Collections|url=https://emuseum.mfah.org/people/22827/monique-jacot/objects|access-date=2024-10-29|website=emuseum.mfah.org}}</ref><ref name="DICTHISTSWISS">{{cite web|title=Jacot, Monique|url=https://hls-dhs-dss.ch/fr/articles/048745/2007-02-05/|website=hls-dhs-dss.ch|language=fr}}</ref><ref name="24HeuresCH">{{cite web|last1=Jaunin|first1=Françoise|title=Militante et poète|url=http://journal.24heures.ch/archives/portrait/militante-poete-2009-09-02|website=[[24 heures (Switzerland)|24 heures]]}}</ref><ref name="RTAS2">{{cite web|title=Monique Jacot|url=https://www.rts.ch/archives/tv/culture/voix-au-chapitre/3478938-monique-jacot.html|website=rts.ch|language=fr|date=3 February 1975}}</ref><ref name="HYPERProfile">{{cite web|last1=Friedman|first1=Julia|title=A Woman Who Wielded a Camera Like a Brush|url=https://hyperallergic.com/169291/a-woman-who-wielded-a-camera-like-a-brush/|website=Hyperallergic|date=22 December 2014}}</ref><ref>{{cite news|title=Addio a Monique Jacot|url=https://www.rsi.ch/cultura/arte/Addio-a-Monique-Jacot--2223516.html|access-date=8 August 2024|publisher=RSI|date=8 August 2024}}</ref><ref name="leTemps2">{{cite web|title=De l'Arabie heureuse, trésors de voyages|url=https://www.letemps.ch/culture/larabie-heureuse-tresors-voyages|website=Le Temps|language=fr|date=4 December 2019}}</ref><ref name="FVPCBio">{{cite web|title=Fondation vaudoise pour la culture|url=http://www.fvpc.ch/cms/index.php/component/k2/item/50-grand-prix-2005|website=www.fvpc.ch}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> kk87z7kjfp2obzi1jpi8ij1kz1xb6cs 165487 165486 2026-04-18T16:45:31Z SUZYFATIMA 13856 165487 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Monique Jacot''' (1934 – 6 ut 2024) ko fotoowo e jaayndiyanke fotooje Suisse. Golle makko ina tawee e defte mooftaaɗe e nder galle pinal Houston. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Jacot janngii to duɗal ganndal e karallaagal Vevey tuggi 1953 h==aa 1956. Gertrude Fehr ina jeyaa e jannginooɓe makko. == Kugal == Jacot ina jeyaa e rewɓe adanɓe waɗooɓe fotooje. O yahiino Yemen no feewi e kitaale 1980, o waɗii ciimtol e nder jaayɗe keewɗe, ko wayi no Camera, Elle, L’Illustré, Schweizer Illustrierte, Du, Réalités, e Vogue Paris. À Kadi e kitaale 1980, Jacot yaltinii defte keewze ko fayti e sarziiji zi rewve njogori dañde : Femmes de la terre e hitaande 1989, ko fayti e rewve Suwis gollotoove e ndema, Printemps de femmes e hitaande 1994 e Cadences : l’usine au café9n her9 fotoowo wonande Fedde Adunaare Cellal. Jacot sankii ko ñalnde 6 ut 2024, tawi ina yahra e duuɓi 89. == Binndanɗe == * Rewɓe dow leydi (1989) * Tappirɗe rewɓe (1994) * Kadenseeji : debbo debbo (1999) == Njeenaaje == * 1974 : Njeenaari fedde ndee wonande gannde kuuɓtodinɗe * 2005 : Njeenaari mawndi e fotooje ummoraade e Fondation vaudoise pour la culture * 2020 : Njeenaari mawndi e nder diisnondiral, e wasiyaaji Goomu diisnondiral Suwis == Kollirɗe == Golle Jacot ina tawee e ndeeɗoo deftere duumiinde : * Musiyum ñeeñal Houston : 6 binndi (hade 20 oktoobar 2024)<ref>{{cite web|access-date=2021-09-14|title=Monique Jacot Is The Pioneering Female Photographer You Don't Know, But Should|url=https://www.huffpost.com/entry/monique-jacot_n_6419480|date=6 January 2015|website=HuffPost UK}}</ref><ref name="MFAH">{{Cite web|title=Works {{!}} Monique Jacot {{!}} People {{!}} The MFAH Collections|url=https://emuseum.mfah.org/people/22827/monique-jacot/objects|access-date=2024-10-29|website=emuseum.mfah.org}}</ref><ref name="DICTHISTSWISS">{{cite web|title=Jacot, Monique|url=https://hls-dhs-dss.ch/fr/articles/048745/2007-02-05/|website=hls-dhs-dss.ch|language=fr}}</ref><ref name="24HeuresCH">{{cite web|last1=Jaunin|first1=Françoise|title=Militante et poète|url=http://journal.24heures.ch/archives/portrait/militante-poete-2009-09-02|website=[[24 heures (Switzerland)|24 heures]]}}</ref><ref name="RTAS2">{{cite web|title=Monique Jacot|url=https://www.rts.ch/archives/tv/culture/voix-au-chapitre/3478938-monique-jacot.html|website=rts.ch|language=fr|date=3 February 1975}}</ref><ref name="HYPERProfile">{{cite web|last1=Friedman|first1=Julia|title=A Woman Who Wielded a Camera Like a Brush|url=https://hyperallergic.com/169291/a-woman-who-wielded-a-camera-like-a-brush/|website=Hyperallergic|date=22 December 2014}}</ref><ref>{{cite news|title=Addio a Monique Jacot|url=https://www.rsi.ch/cultura/arte/Addio-a-Monique-Jacot--2223516.html|access-date=8 August 2024|publisher=RSI|date=8 August 2024}}</ref><ref name="leTemps2">{{cite web|title=De l'Arabie heureuse, trésors de voyages|url=https://www.letemps.ch/culture/larabie-heureuse-tresors-voyages|website=Le Temps|language=fr|date=4 December 2019}}</ref><ref name="FVPCBio">{{cite web|title=Fondation vaudoise pour la culture|url=http://www.fvpc.ch/cms/index.php/component/k2/item/50-grand-prix-2005|website=www.fvpc.ch}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] oo6jt4v6eteu9ndv5td1mukc8vhmz5q Henriette Grindat 0 40379 165488 2026-04-18T16:47:53Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Henriette Grindat (1923 haa 1986) ko fotoowo Suwisnaajo. Ko o debbo mawɗo ballitooɗo fotooje naalankaagal, o ƴetti feere Surrealist nde o jibini e mbaydiiji binndol duuɓi caggal wolde. Nguurndam Grindat jibinaa ko to Biel, o rafi poliyomielitis gila omo woni cukalel. Ko ɗum waɗi o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde tan ko e hitaande 1944. Ndeen o janngi fotooje to duɗal Gertude Fehr, ko adii fof to Losanne, caggal ɗuum to Vevey, o heɓi dipolom makko e hitaande 1948..." 165488 wikitext text/x-wiki Henriette Grindat (1923 haa 1986) ko fotoowo Suwisnaajo. Ko o debbo mawɗo ballitooɗo fotooje naalankaagal, o ƴetti feere Surrealist nde o jibini e mbaydiiji binndol duuɓi caggal wolde. Nguurndam Grindat jibinaa ko to Biel, o rafi poliyomielitis gila omo woni cukalel. Ko ɗum waɗi o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde tan ko e hitaande 1944. Ndeen o janngi fotooje to duɗal Gertude Fehr, ko adii fof to Losanne, caggal ɗuum to Vevey, o heɓi dipolom makko e hitaande 1948. E hitaande 1948, Grindat sosi suudu mum to Losanne, ina wallita e jaayɗe e jaayndeeji Suwis. Hitaande rewtunde ndee o ummii o fayi Pari ɗo o gollotoo e jaayɗe winndereeje e galleeji bayyinooji Farayse ina jeyaa heen Bordas, Arthaud e Le Seuil. E ballal yimoowo surrealist biyeteeɗo Lautréamont, o waɗii koolol to La Hune to Pari, o dañi heen hakkillaaji André Breton e Man Ray e René Char e Albert Camus. O wondi e Char e Camus, o wallitii deftere wiyeteende La postérité du soleil, nde yaltinaaka haa hitaande 1965, duuɓi joy caggal maayde Camus. Nde o arti Siwis, Grindat heɓi dokke fedde nde, o yahi haa o yaltini defte makko Alseri (1956), Mediteraane (1957), Adriyatik (1959) e Al Nil des sources à la mer, des piramids aux barrages (1960). E kitaale 1960, o timminii eɓɓooji fotooje to Amerik, Espaañ, Otiris, Islande, Cekoslowaki e Itali, ɗo o teeŋtini ƴettude Venezuela. Gila e fuɗɗoode kitaale 1970, golle makko mbayliima e ɓanndu neɗɗo e fotooje ɓaleeje. Ñalnde 25 feebariyee 1986, ko juuti caggal maayde sehil makko Albert Yersin, Henriette Grindat ƴetti nguurndam mum to Losanne. Gikku Grindat ina jeyaa e fotooje Suisse seeɗa e jamaanu mum ngam ƴellitde mbaadi naalankaagal e fotooje. Nate makko surrealist caɗtuɗe ɗee ina keewi heɓde e kolaaɗe, fotoogaraamuuji, walla solarisaasiyoŋ. E batte Camus, o ƴetti nafoore mawnde e fotooje gure e nokkuuji saraaji maayo, omo teskii batte annoore e ndiyam. Kollitgol Golle Grindat ina kollitaa no feewi e nguurndam makko. Koolol cakkitiingol ngol ina waɗi : 2011 : « Henriette Grindat : ​​fotooje », suudu fotooje Robert Doisneau, Gentilly 2010: « Henriette Grindat, Mediteraane », suudu daartol Losanne 2008: « Henriette Grindat : ​​Méditerranées », koolol fotooje to Winterthur Tuugnorgal 5m94463sycco71na0iukw4uc9kp00r9 165489 165488 2026-04-18T16:50:23Z SUZYFATIMA 13856 165489 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Henriette Grindat''' (1923 haa 1986) ko fotoowo Suwisnaajo. Ko o debbo mawɗo ballitooɗo fotooje naalankaagal, o ƴetti feere Surrealist nde o jibini e mbaydiiji binndol duuɓi caggal wolde. == Nguurndam == Grindat jibinaa ko to Biel, o rafi poliyomielitis gila omo woni cukalel. Ko ɗum waɗi o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde tan ko e hitaande 1944. Ndeen o janngi fotooje to duɗal Gertude Fehr, ko adii fof to Losanne, caggal ɗuum to Vevey, o heɓi dipolom makko e hitaande 1948. E hitaande 1948, Grindat sosi suudu mum to Losanne, ina wallita e jaayɗe e jaayndeeji Suwis. Hitaande rewtunde ndee o ummii o fayi Pari ɗo o gollotoo e jaayɗe winndereeje e galleeji bayyinooji Farayse ina jeyaa heen Bordas, Arthaud e Le Seuil. E ballal yimoowo surrealist biyeteeɗo Lautréamont, o waɗii koolol to La Hune to Pari, o dañi heen hakkillaaji André Breton e Man Ray e René Char e Albert Camus. O wondi e Char e Camus, o wallitii deftere wiyeteende La postérité du soleil, nde yaltinaaka haa hitaande 1965, duuɓi joy caggal maayde Camus. Nde o arti Siwis, Grindat heɓi dokke fedde nde, o yahi haa o yaltini defte makko Alseri (1956), Mediteraane (1957), Adriyatik (1959) e Al Nil des sources à la mer, des piramids aux barrages (1960). E kitaale 1960, o timminii eɓɓooji fotooje to Amerik, Espaañ, Otiris, Islande, Cekoslowaki e Itali, ɗo o teeŋtini ƴettude Venezuela. Gila e fuɗɗoode kitaale 1970, golle makko mbayliima e ɓanndu neɗɗo e fotooje ɓaleeje. Ñalnde 25 feebariyee 1986, ko juuti caggal maayde sehil makko Albert Yersin, Henriette Grindat ƴetti nguurndam mum to Losanne. == Gikku == Grindat ina jeyaa e fotooje Suisse seeɗa e jamaanu mum ngam ƴellitde mbaadi naalankaagal e fotooje. Nate makko surrealist caɗtuɗe ɗee ina keewi heɓde e kolaaɗe, fotoogaraamuuji, walla solarisaasiyoŋ. E batte Camus, o ƴetti nafoore mawnde e fotooje gure e nokkuuji saraaji maayo, omo teskii batte annoore e ndiyam. == Kollitgol == Golle Grindat ina kollitaa no feewi e nguurndam makko. Koolol cakkitiingol ngol ina waɗi : * 2011 : « Henriette Grindat : ​​fotooje », suudu fotooje Robert Doisneau, Gentilly * 2010: « Henriette Grindat, Mediteraane », suudu daartol Losanne * 2008: « Henriette Grindat : ​​Méditerranées », koolol fotooje to Winterthur == Tuugnorgal == bxo86vq156krqrrz3z0x50ctuuqti30 165490 165489 2026-04-18T16:56:06Z SUZYFATIMA 13856 165490 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Henriette Grindat''' (1923 haa 1986) ko fotoowo Suwisnaajo. Ko o debbo mawɗo ballitooɗo fotooje naalankaagal, o ƴetti feere Surrealist nde o jibini e mbaydiiji binndol duuɓi caggal wolde. == Nguurndam == Grindat jibinaa ko to Biel, o rafi poliyomielitis gila omo woni cukalel. Ko ɗum waɗi o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde tan ko e hitaande 1944. Ndeen o janngi fotooje to duɗal Gertude Fehr, ko adii fof to Losanne, caggal ɗuum to Vevey, o heɓi dipolom makko e hitaande 1948. E hitaande 1948, Grindat sosi suudu mum to Losanne, ina wallita e jaayɗe e jaayndeeji Suwis. Hitaande rewtunde ndee o ummii o fayi Pari ɗo o gollotoo e jaayɗe winndereeje e galleeji bayyinooji Farayse ina jeyaa heen Bordas, Arthaud e Le Seuil. E ballal yimoowo surrealist biyeteeɗo Lautréamont, o waɗii koolol to La Hune to Pari, o dañi heen hakkillaaji André Breton e Man Ray e René Char e Albert Camus. O wondi e Char e Camus, o wallitii deftere wiyeteende La postérité du soleil, nde yaltinaaka haa hitaande 1965, duuɓi joy caggal maayde Camus. Nde o arti Siwis, Grindat heɓi dokke fedde nde, o yahi haa o yaltini defte makko Alseri (1956), Mediteraane (1957), Adriyatik (1959) e Al Nil des sources à la mer, des piramids aux barrages (1960). E kitaale 1960, o timminii eɓɓooji fotooje to Amerik, Espaañ, Otiris, Islande, Cekoslowaki e Itali, ɗo o teeŋtini ƴettude Venezuela. Gila e fuɗɗoode kitaale 1970, golle makko mbayliima e ɓanndu neɗɗo e fotooje ɓaleeje. Ñalnde 25 feebariyee 1986, ko juuti caggal maayde sehil makko Albert Yersin, Henriette Grindat ƴetti nguurndam mum to Losanne. == Gikku == Grindat ina jeyaa e fotooje Suisse seeɗa e jamaanu mum ngam ƴellitde mbaadi naalankaagal e fotooje. Nate makko surrealist caɗtuɗe ɗee ina keewi heɓde e kolaaɗe, fotoogaraamuuji, walla solarisaasiyoŋ. E batte Camus, o ƴetti nafoore mawnde e fotooje gure e nokkuuji saraaji maayo, omo teskii batte annoore e ndiyam. == Kollitgol == Golle Grindat ina kollitaa no feewi e nguurndam makko. Koolol cakkitiingol ngol ina waɗi : * 2011 : « Henriette Grindat : ​​fotooje », suudu fotooje Robert Doisneau, Gentilly * 2010: « Henriette Grindat, Mediteraane », suudu daartol Losanne * 2008: « Henriette Grindat : ​​Méditerranées », koolol fotooje to Winterthur<ref name="bcu">[http://dbserv1-bcu.unil.ch/persovd/detailautcent.php?Cent=1&Num=274 "Henriette Grindat (1923-1986)"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140222140639/http://dbserv1-bcu.unil.ch/persovd/detailautcent.php?Cent=1&Num=274|date=2014-02-22}}, Bibliothèque Cantonale et Universitaire - Lausanne. {{in lang|fr}} Retrieved 28 March 2013.</ref><ref>[http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/f/F27211.php "Grindat, Henriette"], ''Dictionnaire historique de la Suisse''. {{in lang|fr}} Retrieved 28 March 2013.</ref><ref>[http://www.fotostiftung.ch/en/exhibitions/past/henriette-grindat/ Sylvie Henguely, "Henriette Grindat - Méditerranées"], Fotostiftung Schweiz. {{in lang|fr}} Retrieved 28 March 2013.</ref><ref>[http://www.moreeuw.com/histoire-art/henriette-grindat-exposition.htm "Henriette Grindat - Photographies"], Francis Moreeuw, artiste peintre du nord. Retrieved 28 March 2013.</ref><ref>[http://www1.lausanne.ch/de/ville-culturelle/culture-a-vivre/musees/adresses-musees/musee-historique-lausanne/mhl/expositions/passees/henriette-grindat.html "Henriette Grindat, Méditerranées"] {{Webarchive|url=https://archive.today/20130410034439/http://www1.lausanne.ch/de/ville-culturelle/culture-a-vivre/musees/adresses-musees/musee-historique-lausanne/mhl/expositions/passees/henriette-grindat.html|date=2013-04-10}}, Lausanne.ch. Retrieved 28 March 2013.</ref> <ref>[https://www.fotostiftung.ch/ausstellungen/ausstellungsarchiv/henriette-grindat/ "Henriette Grindat: Méditerranées"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180223050723/https://www.fotostiftung.ch/ausstellungen/ausstellungsarchiv/henriette-grindat/|date=2018-02-23}}, Retrieved 22 February 2018.</ref> == Tuugnorgal == <references /> px8pt48fbne78m3fei6s0dbt233m9rf 165491 165490 2026-04-18T16:56:39Z SUZYFATIMA 13856 165491 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Henriette Grindat''' (1923 haa 1986) ko fotoowo Suwisnaajo. Ko o debbo mawɗo ballitooɗo fotooje naalankaagal, o ƴetti feere Surrealist nde o jibini e mbaydiiji binndol duuɓi caggal wolde. == Nguurndam == Grindat jibinaa ko to Biel, o rafi poliyomielitis gila omo woni cukalel. Ko ɗum waɗi o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde tan ko e hitaande 1944. Ndeen o janngi fotooje to duɗal Gertude Fehr, ko adii fof to Losanne, caggal ɗuum to Vevey, o heɓi dipolom makko e hitaande 1948. E hitaande 1948, Grindat sosi suudu mum to Losanne, ina wallita e jaayɗe e jaayndeeji Suwis. Hitaande rewtunde ndee o ummii o fayi Pari ɗo o gollotoo e jaayɗe winndereeje e galleeji bayyinooji Farayse ina jeyaa heen Bordas, Arthaud e Le Seuil. E ballal yimoowo surrealist biyeteeɗo Lautréamont, o waɗii koolol to La Hune to Pari, o dañi heen hakkillaaji André Breton e Man Ray e René Char e Albert Camus. O wondi e Char e Camus, o wallitii deftere wiyeteende La postérité du soleil, nde yaltinaaka haa hitaande 1965, duuɓi joy caggal maayde Camus. Nde o arti Siwis, Grindat heɓi dokke fedde nde, o yahi haa o yaltini defte makko Alseri (1956), Mediteraane (1957), Adriyatik (1959) e Al Nil des sources à la mer, des piramids aux barrages (1960). E kitaale 1960, o timminii eɓɓooji fotooje to Amerik, Espaañ, Otiris, Islande, Cekoslowaki e Itali, ɗo o teeŋtini ƴettude Venezuela. Gila e fuɗɗoode kitaale 1970, golle makko mbayliima e ɓanndu neɗɗo e fotooje ɓaleeje. Ñalnde 25 feebariyee 1986, ko juuti caggal maayde sehil makko Albert Yersin, Henriette Grindat ƴetti nguurndam mum to Losanne. == Gikku == Grindat ina jeyaa e fotooje Suisse seeɗa e jamaanu mum ngam ƴellitde mbaadi naalankaagal e fotooje. Nate makko surrealist caɗtuɗe ɗee ina keewi heɓde e kolaaɗe, fotoogaraamuuji, walla solarisaasiyoŋ. E batte Camus, o ƴetti nafoore mawnde e fotooje gure e nokkuuji saraaji maayo, omo teskii batte annoore e ndiyam. == Kollitgol == Golle Grindat ina kollitaa no feewi e nguurndam makko. Koolol cakkitiingol ngol ina waɗi : * 2011 : « Henriette Grindat : ​​fotooje », suudu fotooje Robert Doisneau, Gentilly * 2010: « Henriette Grindat, Mediteraane », suudu daartol Losanne * 2008: « Henriette Grindat : ​​Méditerranées », koolol fotooje to Winterthur<ref name="bcu">[http://dbserv1-bcu.unil.ch/persovd/detailautcent.php?Cent=1&Num=274 "Henriette Grindat (1923-1986)"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140222140639/http://dbserv1-bcu.unil.ch/persovd/detailautcent.php?Cent=1&Num=274|date=2014-02-22}}, Bibliothèque Cantonale et Universitaire - Lausanne. {{in lang|fr}} Retrieved 28 March 2013.</ref><ref>[http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/f/F27211.php "Grindat, Henriette"], ''Dictionnaire historique de la Suisse''. {{in lang|fr}} Retrieved 28 March 2013.</ref><ref>[http://www.fotostiftung.ch/en/exhibitions/past/henriette-grindat/ Sylvie Henguely, "Henriette Grindat - Méditerranées"], Fotostiftung Schweiz. {{in lang|fr}} Retrieved 28 March 2013.</ref><ref>[http://www.moreeuw.com/histoire-art/henriette-grindat-exposition.htm "Henriette Grindat - Photographies"], Francis Moreeuw, artiste peintre du nord. Retrieved 28 March 2013.</ref><ref>[http://www1.lausanne.ch/de/ville-culturelle/culture-a-vivre/musees/adresses-musees/musee-historique-lausanne/mhl/expositions/passees/henriette-grindat.html "Henriette Grindat, Méditerranées"] {{Webarchive|url=https://archive.today/20130410034439/http://www1.lausanne.ch/de/ville-culturelle/culture-a-vivre/musees/adresses-musees/musee-historique-lausanne/mhl/expositions/passees/henriette-grindat.html|date=2013-04-10}}, Lausanne.ch. Retrieved 28 March 2013.</ref> <ref>[https://www.fotostiftung.ch/ausstellungen/ausstellungsarchiv/henriette-grindat/ "Henriette Grindat: Méditerranées"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180223050723/https://www.fotostiftung.ch/ausstellungen/ausstellungsarchiv/henriette-grindat/|date=2018-02-23}}, Retrieved 22 February 2018.</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbee]] r14zafvxz8tpaswby7q9pij09072q0m Mabel H. Eerkiil 0 40380 165492 2026-04-18T17:15:55Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1312228525|Mabel H. Churchill]]" 165492 wikitext text/x-wiki '''Mabel Harlakenden Hall Churchill''' (5 suwee 1873 - 27 mee 1945) ko neɗɗo Ameriknaajo, jiɗɗo renndo, jiɗɗo suɓaade . == Nguurndam == Mabel Harlakenden Hall jibinaa ko to New Haven, to Connecticut, e galle George e Lucretia Hall ñalnde 5 suwee 1873. {{Sfn|Metcalf|Abbott|1919}} <ref name=":2" /> O jeyaa ko e galle alɗuɗo to St. O naati duɗal Mary to St. {{Sfn|Metcalf|Abbott|1919}} Churchill wonnoo ko kaalis Fedde Potal Suɓngooji Cornwall, sosaande e hitaande 1911. O tawtoraama njillu otooji suɓngooji to New Jersey, kanko e Antoinette Funk e hitaande 1915. Churchill wonnoo kadi ko kaalis Fedde Ngenndiije Debbo Ameriknaajo (NAWSA Woman American Su ). <ref name=":1" /> E hitaande 1915, o jeyaa ko e kanndidaaji tati cakkitiiɗi ngam wonde hooreejo NAWSA. == Nguurndam neɗɗo == Ñalnde 22 oktoobar 1895, Mabel Harlakenden Hall resi winndiyanke biyeteeɗo Winston Churchill . [1] Dañal makko addani gorko makko waawde jokkude golle makko e binndol defte haa timma. [1] E hitaande 1899, jom suudu oo ummiima e galle koloñaal mawɗo, mo suudu mum ɓuri 30, to Korniwal, ɓe inniri ɗum " Harlakenden Hall " e innde Mabel. [2] [3] E lewru mee 1913 e lewru suwee 1915, hooreejo leydi ndii hono Woodrow Wilson huutoriima galle Harlakenden ngam waɗde galle njulaagu . [4] [5] E hitaande 1923, galle oo yani, ɓesngu nguu ummii to wuro wiyeteengo Plainfield, to leydi New Hampshire . [6] [3] Churchill maayi ko to Plainfield ñalnde 27 mee 1945. Ko kanko woni mbaydi Kleyopatra e nder nate Maxfield Parrish 1917, ''Kleopatra'' . == Tuugnorgal == atao1ospkwx56acj5dcdavb28murso9 165493 165492 2026-04-18T17:16:16Z Sardeeq 14292 165493 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mabel Harlakenden Hall Churchill''' (5 suwee 1873 - 27 mee 1945) ko neɗɗo Ameriknaajo, jiɗɗo renndo, jiɗɗo suɓaade . == Nguurndam == Mabel Harlakenden Hall jibinaa ko to New Haven, to Connecticut, e galle George e Lucretia Hall ñalnde 5 suwee 1873. {{Sfn|Metcalf|Abbott|1919}} <ref name=":2" /> O jeyaa ko e galle alɗuɗo to St. O naati duɗal Mary to St. {{Sfn|Metcalf|Abbott|1919}} Churchill wonnoo ko kaalis Fedde Potal Suɓngooji Cornwall, sosaande e hitaande 1911. O tawtoraama njillu otooji suɓngooji to New Jersey, kanko e Antoinette Funk e hitaande 1915. Churchill wonnoo kadi ko kaalis Fedde Ngenndiije Debbo Ameriknaajo (NAWSA Woman American Su ). <ref name=":1" /> E hitaande 1915, o jeyaa ko e kanndidaaji tati cakkitiiɗi ngam wonde hooreejo NAWSA. == Nguurndam neɗɗo == Ñalnde 22 oktoobar 1895, Mabel Harlakenden Hall resi winndiyanke biyeteeɗo Winston Churchill . [1] Dañal makko addani gorko makko waawde jokkude golle makko e binndol defte haa timma. [1] E hitaande 1899, jom suudu oo ummiima e galle koloñaal mawɗo, mo suudu mum ɓuri 30, to Korniwal, ɓe inniri ɗum " Harlakenden Hall " e innde Mabel. [2] [3] E lewru mee 1913 e lewru suwee 1915, hooreejo leydi ndii hono Woodrow Wilson huutoriima galle Harlakenden ngam waɗde galle njulaagu . [4] [5] E hitaande 1923, galle oo yani, ɓesngu nguu ummii to wuro wiyeteengo Plainfield, to leydi New Hampshire . [6] [3] Churchill maayi ko to Plainfield ñalnde 27 mee 1945. Ko kanko woni mbaydi Kleyopatra e nder nate Maxfield Parrish 1917, ''Kleopatra'' . == Tuugnorgal == erxn7dofadsr78f4tmkb24eyjbv7ope Mariyam Nettie ko dogdu 0 40381 165494 2026-04-18T17:16:57Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1343984159|Mary Nettie Chase]]" 165494 wikitext text/x-wiki [[File:Mary_Nettie_Chase_c._1885.jpg|thumb|Mariyam Neti Chase c. 1885]] '''Mary Nettie Chase''' (28 desaambar 1863 - 30 desaambar 1959) ko jannginoowo Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo jam . == Ɓawo == Ina waɗi nate ɗiɗi ko fayti e jibineede Chase : ñalnde 28 desaambar 1863, [1] [2] walla ñalnde 19 lewru bowte hitaande 1864, to Madison, to New Hampshire . [3] [4] Baaba Chase, hono Uriah Chase, ina gollinoo e diine Baptiste . [5] O resi Roscoe G. Watson e lewru suwee 1890, o seerti e makko e hitaande 1900. [5] Chase heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bates e hitaande 1885, o heɓi Master e ganndal . [5] Tuggi 1887 haa 1890 e hitaande 1892 haa 1895, Chase golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Green Mountain to wuro wiyeteengo Vermont . [1] Chase ko yuɓɓinoowo suɓngooji baɗɗi faayiida to Vermont, jaaynde ''Woman’s Journal'' yetti mo e hitaande 1901 sabu darnde makko e ƴettude yimɓe. {{Sfn|Dubrulle|2020}} Chase haaliino e batu suɓngooji rewɓe Vermont 1902 yuɓɓinaangu to West Concord ñalnde 18 e 19 lewru nduu {{Sfn|Harper|1922}} O jeyaa ko e fedde suɓngooji rewɓe Vermont (VWSA) o golliima kadi ko jannginoowo e fedde suɓngooji rewɓe Amerik (NAWSA). Tuggi 1901 haa 1912, o wonii hooreejo fedde toppitiinde hakkeeji rewɓe (NHWSA) to New Hampshire. <ref name=":0" /> {{Sfn|NHWSA|1907}} O golliima e binndoowo fedde jam, Fedde ngam ƴellitde jokkondiral hakkunde leyɗeele, e hitaande 1917. Chase golliima e daraniiɗo jam e nder wolde adunaare adannde fof . Ina jeyaa e golle makko ƴellitde jaŋde ɗemngal Españool to New Hampshire. <ref name=":1" /> O sankii ko to Boston ñalnde 30 desaambar 1959. == Tuugnorgal == hhrv0mv5acossxr1kfjl6uqnp61xmpg 165495 165494 2026-04-18T17:17:11Z Sardeeq 14292 165495 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Mary_Nettie_Chase_c._1885.jpg|thumb|Mariyam Neti Chase c. 1885]] '''Mary Nettie Chase''' (28 desaambar 1863 - 30 desaambar 1959) ko jannginoowo Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo jam . == Ɓawo == Ina waɗi nate ɗiɗi ko fayti e jibineede Chase : ñalnde 28 desaambar 1863, [1] [2] walla ñalnde 19 lewru bowte hitaande 1864, to Madison, to New Hampshire . [3] [4] Baaba Chase, hono Uriah Chase, ina gollinoo e diine Baptiste . [5] O resi Roscoe G. Watson e lewru suwee 1890, o seerti e makko e hitaande 1900. [5] Chase heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bates e hitaande 1885, o heɓi Master e ganndal . [5] Tuggi 1887 haa 1890 e hitaande 1892 haa 1895, Chase golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Green Mountain to wuro wiyeteengo Vermont . [1] Chase ko yuɓɓinoowo suɓngooji baɗɗi faayiida to Vermont, jaaynde ''Woman’s Journal'' yetti mo e hitaande 1901 sabu darnde makko e ƴettude yimɓe. {{Sfn|Dubrulle|2020}} Chase haaliino e batu suɓngooji rewɓe Vermont 1902 yuɓɓinaangu to West Concord ñalnde 18 e 19 lewru nduu {{Sfn|Harper|1922}} O jeyaa ko e fedde suɓngooji rewɓe Vermont (VWSA) o golliima kadi ko jannginoowo e fedde suɓngooji rewɓe Amerik (NAWSA). Tuggi 1901 haa 1912, o wonii hooreejo fedde toppitiinde hakkeeji rewɓe (NHWSA) to New Hampshire. <ref name=":0" /> {{Sfn|NHWSA|1907}} O golliima e binndoowo fedde jam, Fedde ngam ƴellitde jokkondiral hakkunde leyɗeele, e hitaande 1917. Chase golliima e daraniiɗo jam e nder wolde adunaare adannde fof . Ina jeyaa e golle makko ƴellitde jaŋde ɗemngal Españool to New Hampshire. <ref name=":1" /> O sankii ko to Boston ñalnde 30 desaambar 1959. == Tuugnorgal == 2nsk1p019yojzyq4m7qj0s6mxoymgkg Chula series 0 40382 165496 2026-04-18T17:18:16Z ~2026-23895-70 14342 Created page with "'''Sereeji Chula walla''' jaŋde Chula ko doggol nate ɗe pentoowo Filipiin e daraniiɗo rewolisiyoŋ biyeteeɗo Juan Luna sosi ko fayti e ko wiyetee "chulas" walla rewɓe gollotooɓe to Madrid, Espaañ.<ref name="Reyes5">Reyes, Raquel A.G. [https://books.google.com/books?id=W3tjWD-ngC4C&dq=chula+by+juan+luna&pg=PA44 Love, Passion and Patriotism: Sexuality and the Philippine Propaganda ], books.google.com</ref> Luna ina anndaa no feewi e hollirde "nate teskinɗe e njulaa..." 165496 wikitext text/x-wiki '''Sereeji Chula walla''' jaŋde Chula ko doggol nate ɗe pentoowo Filipiin e daraniiɗo rewolisiyoŋ biyeteeɗo Juan Luna sosi ko fayti e ko wiyetee "chulas" walla rewɓe gollotooɓe to Madrid, Espaañ.<ref name="Reyes5">Reyes, Raquel A.G. [https://books.google.com/books?id=W3tjWD-ngC4C&dq=chula+by+juan+luna&pg=PA44 Love, Passion and Patriotism: Sexuality and the Philippine Propaganda ], books.google.com</ref> Luna ina anndaa no feewi e hollirde "nate teskinɗe e njulaagu".<ref name="Reyes7">Reyes, Raquel A.G. [https://books.google.com/books?id=W3tjWD-ngC4C&dq=chula+by+juan+luna&pg=PA44 Love, Passion and Patriotism: Sexuality and the Philippine Propaganda ], books.google.com</ref>kollitooje "rewɓe laabi" Madrid Yeruuji ɗii ko nate Luna ɗe Una Chula I ("A Chula" limre 1) e Una Chula II ("A Chula" limre 2).<ref name="Reyes6">Reyes, Raquel A.G. [https://books.google.com/books?id=W3tjWD-ngC4C&dq=chula+by+juan+luna&pg=PA44 Love, Passion and Patriotism: Sexuality and the Philippine Propaganda ], books.google.com</ref> == Sifaaaji == Chulas ina mbiya rewɓe barrio-bajo, maanaa « diiwaan miskineeɓe » walla Madrileñas leslesre Espaañ. E wiyde José Rizal, jaambaaro ngenndiijo Filipiin, chulas ko rewɓe ɓutte, gite ɓaleeje, luggiɗe, e gite ɓutte, ɓoorniiɓe mantillaaji e jolnooɓe fannuuji, ɓe "moƴƴi sahaa kala", keewɓe conflagration, giɗli, kaaɗdi e "waktuuji goɗɗi" ƴattooje.<ref name="Reyes4">Reyes, Raquel A.G. [https://books.google.com/books?id=W3tjWD-ngC4C&dq=chula+by+juan+luna&pg=PA44 Love, Passion and Patriotism: Sexuality and the Philippine Propaganda ], books.google.com</ref> == Sereeji Chula ɗii == Una Suula I Una Chula I ko natal Luna waɗi e hitaande 1885, ina hollira debbo mbedda ummoriiɗo Madrid ina wirna hoore mum ina ƴattoo. Madrileña ina ƴeewa caggal e ƴeewoowo oo, ina ɓuuɓtoo, ina ɓuuɓtoo. Hoore makko ina skewed coquettishly e mbaydi yeeso complicit. Fasaad debbo oo, ɓanndu mum, e ɓanndu mum ko "fijo" e hollirde ko wayi no "fodoore jokkere enɗam".<ref name="Reyes3">Reyes, Raquel A.G. [https://books.google.com/books?id=W3tjWD-ngC4C&dq=chula+by+juan+luna&pg=PA44 Love, Passion and Patriotism: Sexuality and the Philippine Propaganda ], books.google.com</ref> == Una Suula II == Una Chula II (« A Chula » II) ko natal Luna waɗi e hitaande 1885 ina hollita Madrileña goɗɗo leslesre. Debbo oo ina jooɗii e dow jappeere, juuɗe mum ina njuuti e jappeere, mbaydi ndi « ina fotnoo yaltinde (...) hoolaare e aduna ». Debbo oo ina jogii simme huɓɓuɗo hakkunde koppi ɗiɗi e mbaadi ɓuuɓndi. Tippudi simme ɓuuɓndi ina waɗi ɓeydaare e "leppi pentiirɗi" debbo oo, ballitooji "moƴƴere seeɗa". Debbo oo ina ndaara ƴeewoowo nate ɗee tawa hersaani ina hollita ƴattoore muusnde.<ref name="Reyes2">Reyes, Raquel A.G. [https://books.google.com/books?id=W3tjWD-ngC4C&dq=chula+by+juan+luna&pg=PA44 Love, Passion and Patriotism: Sexuality and the Philippine Propaganda ], books.google.com</ref> == Sifaa e nannditgol == E wiyde gooto e Españool en yiɗɓe nate Luna ɗe Graciano López Jaena holliti, nate Luna ɗe chulas ko "chulas goongaaji ɓuuɓɗi". Ko oon ganndo gooto holliti kadi wonde "chulas Luna ko "chulas rimɗuɗo e weeɓɗo" mo alaa ko woni e mum so wonaa njurum e ƴoƴre.<ref name="Raco">Owen, Norman G. [http://www.raco.cat/index.php/IllesImperis/article/viewFile/69212/87162 Masculinity and National Identity in the 7-9th Century Philippines], University of Hong Kong, raco.cat</ref>Nate Luna e rewɓe chula ina kollita feeñde chulas fotɓe teskeede e ko addani Luna dañde nafoore e yeeyde ɗeen sifaaji paint commercials e alɗuɓe Madriid e Pari.<ref name="Reyes">Reyes, Raquel A.G. [https://books.google.com/books?id=W3tjWD-ngC4C&dq=chula+by+juan+luna&pg=PA44 Love, Passion and Patriotism: Sexuality and the Philippine Propaganda ], books.google.com</ref> == Tuugnorgal == t7twc92lgasgd5mdmvl8s2k5zobutp2 165498 165496 2026-04-18T17:19:12Z ~2026-23895-70 14342 165498 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sereeji Chula walla''' jaŋde Chula ko doggol nate ɗe pentoowo Filipiin e daraniiɗo rewolisiyoŋ biyeteeɗo Juan Luna sosi ko fayti e ko wiyetee "chulas" walla rewɓe gollotooɓe to Madrid, Espaañ.<ref name="Reyes5">Reyes, Raquel A.G. [https://books.google.com/books?id=W3tjWD-ngC4C&dq=chula+by+juan+luna&pg=PA44 Love, Passion and Patriotism: Sexuality and the Philippine Propaganda ], books.google.com</ref> Luna ina anndaa no feewi e hollirde "nate teskinɗe e njulaagu".<ref name="Reyes7">Reyes, Raquel A.G. [https://books.google.com/books?id=W3tjWD-ngC4C&dq=chula+by+juan+luna&pg=PA44 Love, Passion and Patriotism: Sexuality and the Philippine Propaganda ], books.google.com</ref>kollitooje "rewɓe laabi" Madrid Yeruuji ɗii ko nate Luna ɗe Una Chula I ("A Chula" limre 1) e Una Chula II ("A Chula" limre 2).<ref name="Reyes6">Reyes, Raquel A.G. [https://books.google.com/books?id=W3tjWD-ngC4C&dq=chula+by+juan+luna&pg=PA44 Love, Passion and Patriotism: Sexuality and the Philippine Propaganda ], books.google.com</ref> == Sifaaaji == Chulas ina mbiya rewɓe barrio-bajo, maanaa « diiwaan miskineeɓe » walla Madrileñas leslesre Espaañ. E wiyde José Rizal, jaambaaro ngenndiijo Filipiin, chulas ko rewɓe ɓutte, gite ɓaleeje, luggiɗe, e gite ɓutte, ɓoorniiɓe mantillaaji e jolnooɓe fannuuji, ɓe "moƴƴi sahaa kala", keewɓe conflagration, giɗli, kaaɗdi e "waktuuji goɗɗi" ƴattooje.<ref name="Reyes4">Reyes, Raquel A.G. [https://books.google.com/books?id=W3tjWD-ngC4C&dq=chula+by+juan+luna&pg=PA44 Love, Passion and Patriotism: Sexuality and the Philippine Propaganda ], books.google.com</ref> == Sereeji Chula ɗii == Una Suula I Una Chula I ko natal Luna waɗi e hitaande 1885, ina hollira debbo mbedda ummoriiɗo Madrid ina wirna hoore mum ina ƴattoo. Madrileña ina ƴeewa caggal e ƴeewoowo oo, ina ɓuuɓtoo, ina ɓuuɓtoo. Hoore makko ina skewed coquettishly e mbaydi yeeso complicit. Fasaad debbo oo, ɓanndu mum, e ɓanndu mum ko "fijo" e hollirde ko wayi no "fodoore jokkere enɗam".<ref name="Reyes3">Reyes, Raquel A.G. [https://books.google.com/books?id=W3tjWD-ngC4C&dq=chula+by+juan+luna&pg=PA44 Love, Passion and Patriotism: Sexuality and the Philippine Propaganda ], books.google.com</ref> == Una Suula II == Una Chula II (« A Chula » II) ko natal Luna waɗi e hitaande 1885 ina hollita Madrileña goɗɗo leslesre. Debbo oo ina jooɗii e dow jappeere, juuɗe mum ina njuuti e jappeere, mbaydi ndi « ina fotnoo yaltinde (...) hoolaare e aduna ». Debbo oo ina jogii simme huɓɓuɗo hakkunde koppi ɗiɗi e mbaadi ɓuuɓndi. Tippudi simme ɓuuɓndi ina waɗi ɓeydaare e "leppi pentiirɗi" debbo oo, ballitooji "moƴƴere seeɗa". Debbo oo ina ndaara ƴeewoowo nate ɗee tawa hersaani ina hollita ƴattoore muusnde.<ref name="Reyes2">Reyes, Raquel A.G. [https://books.google.com/books?id=W3tjWD-ngC4C&dq=chula+by+juan+luna&pg=PA44 Love, Passion and Patriotism: Sexuality and the Philippine Propaganda ], books.google.com</ref> == Sifaa e nannditgol == E wiyde gooto e Españool en yiɗɓe nate Luna ɗe Graciano López Jaena holliti, nate Luna ɗe chulas ko "chulas goongaaji ɓuuɓɗi". Ko oon ganndo gooto holliti kadi wonde "chulas Luna ko "chulas rimɗuɗo e weeɓɗo" mo alaa ko woni e mum so wonaa njurum e ƴoƴre.<ref name="Raco">Owen, Norman G. [http://www.raco.cat/index.php/IllesImperis/article/viewFile/69212/87162 Masculinity and National Identity in the 7-9th Century Philippines], University of Hong Kong, raco.cat</ref>Nate Luna e rewɓe chula ina kollita feeñde chulas fotɓe teskeede e ko addani Luna dañde nafoore e yeeyde ɗeen sifaaji paint commercials e alɗuɓe Madriid e Pari.<ref name="Reyes">Reyes, Raquel A.G. [https://books.google.com/books?id=W3tjWD-ngC4C&dq=chula+by+juan+luna&pg=PA44 Love, Passion and Patriotism: Sexuality and the Philippine Propaganda ], books.google.com</ref> == Tuugnorgal == cv9qchmybrakcyrnysa4agtaw7x5gh3 Kari Chapman Catt 0 40383 165497 2026-04-18T17:18:56Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1349126982|Carrie Chapman Catt]]" 165497 wikitext text/x-wiki [[File:TrailmarkerCarries2020.jpg|thumb|Galle Carrie Lane Chapman Catt e cukaagu mum e marker laawol suɓngooji yiyteteeɗi e nder wuro Charles, Iowa. Foto ngoo ƴettaa ko e yamiroore Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam waylude kuule sappo e jeenay.]] '''Carrie Chapman Catt''' (jibinaa ko '''Carrie Clinton Lane''' ; 9 lewru Yarkomaa 1859 – 9 Marse 1947) ko hooreejo Ameriknaajo, kampaañ ngam waylude doosɗe leydi Amerik, ko ɗum rokki rewɓe Amerik hakke woote e hitaande Fedde Suɓngooji Rewɓe tuggi 1900 haa 1904 e 1915 haa 1920. O sosi Fedde Rewɓe Wootooɓe e hitaande 1920 e Fedde Adunaare Suɓngooji Rewɓe e hitaande 1904, nde inniraa caggal ɗuum Fedde Adunaare Rewɓe . O "ardii konu rewɓe ɓe ngalaa woote e hitaande 1919 ngam ƴattaade Kongres ngam ƴettude waylo-waylo doosɗe leydi rokka ɓe hakke suɓaade e o jaɓa dipiteeji leydi ndii ngam jaɓde ɗum e hitaande 1920". O "ina jeyaa e rewɓe ɓurɓe anndeede e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e feccere adannde e teeminannde noogasɓiire, o woniino e doggol rewɓe Ameriknaaɓe ɓurɓe anndeede fof." == Nguurndam gadano == Carrie Clinton Lane jibinaa ko ñalnde 9 lewru bowte hitaande 1859, to Ripon, to Wiskonsin, ɓiy Mariyam Luwisa ( née Clinton ) e Lusiyus Lane. Nde Catt heɓi duuɓi jeeɗiɗi, ɓesngu mum ummii to ladde Charles City, Iowa . Nde o woni cukalel ndee, Catt ina yiɗi ganndal, ina yiɗi wonde doktoor. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre e hitaande 1877, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema Iowa (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa State ) to Ames, Iowa . [[File:Carrie_Chapman_Catt_NPG.jpg|left|thumb|Catt ko ina wona hitaande 1901]] Baaba Catt, e fuɗɗoode, salii jaɓde mo yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde, kono o woppii, o rokki heen tan ko feccere e njoɓdi ndii. Ngam yoɓde njoɓdi mum, Catt golliima e diƴƴe, e nder defterdu duɗal, e jannginoowo e nder duɗe teeru e nder dumunna udditgol duɗe. Kalaas makko gadano oo ina waɗi almuɓɓe 27, heen njeegomo ko rewɓe. <ref name="vanvoris7" /> Catt naati e fedde Crescent Literary Society, fedde janngooɓe nde faandaare mum ko ɓamtude gannde janngooɓe e hoolaare mum en. Hay so tawii ko worɓe tan mbaawi haalde e nder batuuji ɗii, Catt ina ɗaɓɓi nde o waɗata ko noon. Ɗum fuɗɗii yeewtere ko fayti e naatgol rewɓe e fedde nde, haa arti noon e rewɓe heɓde hakke haalde e nder batuuji. Catt kadi wonnoo ko tergal Pi Beta Phi, fuɗɗii fedde diisnondiral sukaaɓe rewɓe fof, e daranaade tawtoreede rewɓe e ekkolaaji konu. Caggal duuɓi nay to Iowa State, Catt heɓi dipolom mum ñalnde 10 noowammbar 1880, o heɓi dipolom makko Bachelor of Science, ko kanko tan woni debbo e nder duɗal makko dipolomaaji. Iowa State inniraani valedictorians e sahaa Catt toon, ɗum noon alaa no anndirta darnde makko e nder suudu janngirdu. O adii golloraade ko gardiiɗo sariya caggal nde o heɓi bak makko. O wonti jannginoowo, o yaawi yahrude yeeso, o wonti gardiiɗo duɗe to Mason City, Iowa, e hitaande 1885. Ko kanko woni debbo gadano gardiiɗo diiwaan oo. == Teegal == E lewru feebariyee 1885, Catt resi Leo Chapman, gardiiɗo jaaynde. O woni e jibnaaɓe makko e nder ngesa galle makko to Iowa nde gorko makko yahi [[Çalifonia|Kaliforni]] ngam yiytude golle e nokku ɗo ɓe nguurdata. Catt ummiima Kaliforni caggal nde heɓi telegaraam wonde gorko mum ina wondi e rafi tifoyid . Nde o woni e laawol, Catt humpitii wonde gorko makko maayi ko e lewru ut 1886. O woni ko juuti to San Francisco, ɗo o winndi binndanɗe e dow ballal makko, o woni e ƴeewde jeewte jaayɗe, kono o arti Iowa e hitaande 1887. <ref name="auto" /> Ko o suka debbo jahroowo e duuɓi 28 e 29, nde o winndi « Zenobia » (1887) e « Laamɗo Amerik » (1888). E hitaande 1890, o resi George Catt, injenieer alɗuɗo, jannguɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa State. Catt jokki e jannginde e winndude konnguɗi « Subject et Sovereign » e hitaande 1893 e « Danger to notre gouvernement » e hitaande 1894. George Catt kadi hirjinii mo e naatgol makko e suɓngooji rewɓe . Ndeen noon, o waawii waɗde heen feccere moƴƴere e hitaande kala e laawol kampaañ ngam suɓaade, sabaabu mo o wonnoo e mum e nder balɗe 1880. == Darnde e nder suɓngooji rewɓe == === Fedde ngenndiire Ameriknaare ngam suɓaade debbo === ==== Duuɓi gadani ==== E hitaande 1887, Catt arti to Charles City, ɗo o mawni ɗoo, o naati e fedde toppitiinde suɓngooji rewɓe Iowa. Tuggi 1890-1892, Catt wonii yuɓɓinoowo dowla fedde Iowa e binndoowo binnditagol fedde nde. E nder dumunna mo o woni e laamu, Catt fuɗɗii golloraade e nder leydi ndii ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA), o woniino haaloowo e batu mum 1890 to Washington, DC E hitaande 1892, Susan B. Anthony naamndii Catt yo haaldu e Kongres ko fayti e waylude suɓngooji rewɓe. Caggal nde o golli kampaañ makko gadano to Dakota du Sud e hitaande 1890, mo jippii e foolde, Catt naamnaa yo yuɓɓin kampaañ to Colorado. O ari Denver ko e puɗal lewru suwee 1893, o golli haa ñalnde woote. Catt yahri ko ɓuri ujunere kiloomeeteer e nder Rockies e nder lebbi ɗiɗi garooji ɗii, o yilliima 29 e nder 63 diiwanuuji Colorado. Kolorado ƴetti hakke suɓaade rewɓe e lewru noowammbar 1893, wonti dowla ɗiɗaɓo rokkude rewɓe hakke suɓaade e gadanol ɗo hakke suɓaade heɓaa e wooteeji yimɓe. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (March 2024)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> E batu ngenndiwal NAWSA e hitaande 1895, Catt ina ɗaɓɓi mbayliigaaji mawɗi e nder njuɓɓudi fedde ndee. "Haajuuji mawɗi waktu oo ko yuɓɓo. Suɓngooji ɗii ko hannde peeje ɓurɗe tiiɗde e nder ndii leydi, kono ko njuɓɓudi ɓurndi famɗude ndi lomtiniri ɗum", ''jaaynde Woman's Journal'' wiyi. "Catt yuɓɓinii, caggal ɗuum ardii Goomu Yuɓɓo keso, jogiiɗo bidsee 5 000 dolaar e doole keewɗe haa wonti nokku ɗo rewɓe mbaawi suɓaade e nder leyɗeele dentuɗe Amerik." Koolol NAWSA ngol 1896 ina teskaa e jeewte mum jowitiiɗe e deftere Elizabeth Cady Stanton, The Woman’s Bible, nde Stanton luulndii miijooji diineeji gaadanteeji ɗi rewɓe ɓuri worɓe famɗude, ina poti wonde jom en hakkillaaji en. Heewɓe e terɗe NAWSA ina kuli wonde deftere ndee ina waawi bonnude dille suɓngooji ɗii, sibu ina woɗɗina terɗe mum ɓurɗe ortodokse ɗee. Catt e Anthony, hooreejo NAWSA e oon sahaa, njokkondirii e Stanton ko adii nde yaltata ngam haalde ko ɓe ngoni e mum koo, kono Stanton ronkaama. [1] Catt e hooreejo NAWSA goɗɗo garoowo, Anna Howard Shaw, mballitii kuulal ngal wiyi wonde "NAWSA alaa ko jokkondiri e ko wiyetee Woman's Bible ." [2] E nder batu ngenndiijo NAWSA e hitaande 1898, gooto e haalooɓe ɓurɓe maantinde ko Mary Church Terrell , daraniiɗo Afriknaajo Ameriknaajo . Kanko e Catt ɓe puɗɗii anndude ko e oon sahaa, ɓe mbaɗdi sehilaagal duumingal. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] tvqdva9fqmx36k3ivfxikgkwrwsfubx 165499 165497 2026-04-18T17:19:17Z Sardeeq 14292 165499 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:TrailmarkerCarries2020.jpg|thumb|Galle Carrie Lane Chapman Catt e cukaagu mum e marker laawol suɓngooji yiyteteeɗi e nder wuro Charles, Iowa. Foto ngoo ƴettaa ko e yamiroore Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam waylude kuule sappo e jeenay.]] '''Carrie Chapman Catt''' (jibinaa ko '''Carrie Clinton Lane''' ; 9 lewru Yarkomaa 1859 – 9 Marse 1947) ko hooreejo Ameriknaajo, kampaañ ngam waylude doosɗe leydi Amerik, ko ɗum rokki rewɓe Amerik hakke woote e hitaande Fedde Suɓngooji Rewɓe tuggi 1900 haa 1904 e 1915 haa 1920. O sosi Fedde Rewɓe Wootooɓe e hitaande 1920 e Fedde Adunaare Suɓngooji Rewɓe e hitaande 1904, nde inniraa caggal ɗuum Fedde Adunaare Rewɓe . O "ardii konu rewɓe ɓe ngalaa woote e hitaande 1919 ngam ƴattaade Kongres ngam ƴettude waylo-waylo doosɗe leydi rokka ɓe hakke suɓaade e o jaɓa dipiteeji leydi ndii ngam jaɓde ɗum e hitaande 1920". O "ina jeyaa e rewɓe ɓurɓe anndeede e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e feccere adannde e teeminannde noogasɓiire, o woniino e doggol rewɓe Ameriknaaɓe ɓurɓe anndeede fof." == Nguurndam gadano == Carrie Clinton Lane jibinaa ko ñalnde 9 lewru bowte hitaande 1859, to Ripon, to Wiskonsin, ɓiy Mariyam Luwisa ( née Clinton ) e Lusiyus Lane. Nde Catt heɓi duuɓi jeeɗiɗi, ɓesngu mum ummii to ladde Charles City, Iowa . Nde o woni cukalel ndee, Catt ina yiɗi ganndal, ina yiɗi wonde doktoor. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre e hitaande 1877, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema Iowa (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa State ) to Ames, Iowa . [[File:Carrie_Chapman_Catt_NPG.jpg|left|thumb|Catt ko ina wona hitaande 1901]] Baaba Catt, e fuɗɗoode, salii jaɓde mo yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde, kono o woppii, o rokki heen tan ko feccere e njoɓdi ndii. Ngam yoɓde njoɓdi mum, Catt golliima e diƴƴe, e nder defterdu duɗal, e jannginoowo e nder duɗe teeru e nder dumunna udditgol duɗe. Kalaas makko gadano oo ina waɗi almuɓɓe 27, heen njeegomo ko rewɓe. <ref name="vanvoris7" /> Catt naati e fedde Crescent Literary Society, fedde janngooɓe nde faandaare mum ko ɓamtude gannde janngooɓe e hoolaare mum en. Hay so tawii ko worɓe tan mbaawi haalde e nder batuuji ɗii, Catt ina ɗaɓɓi nde o waɗata ko noon. Ɗum fuɗɗii yeewtere ko fayti e naatgol rewɓe e fedde nde, haa arti noon e rewɓe heɓde hakke haalde e nder batuuji. Catt kadi wonnoo ko tergal Pi Beta Phi, fuɗɗii fedde diisnondiral sukaaɓe rewɓe fof, e daranaade tawtoreede rewɓe e ekkolaaji konu. Caggal duuɓi nay to Iowa State, Catt heɓi dipolom mum ñalnde 10 noowammbar 1880, o heɓi dipolom makko Bachelor of Science, ko kanko tan woni debbo e nder duɗal makko dipolomaaji. Iowa State inniraani valedictorians e sahaa Catt toon, ɗum noon alaa no anndirta darnde makko e nder suudu janngirdu. O adii golloraade ko gardiiɗo sariya caggal nde o heɓi bak makko. O wonti jannginoowo, o yaawi yahrude yeeso, o wonti gardiiɗo duɗe to Mason City, Iowa, e hitaande 1885. Ko kanko woni debbo gadano gardiiɗo diiwaan oo. == Teegal == E lewru feebariyee 1885, Catt resi Leo Chapman, gardiiɗo jaaynde. O woni e jibnaaɓe makko e nder ngesa galle makko to Iowa nde gorko makko yahi [[Çalifonia|Kaliforni]] ngam yiytude golle e nokku ɗo ɓe nguurdata. Catt ummiima Kaliforni caggal nde heɓi telegaraam wonde gorko mum ina wondi e rafi tifoyid . Nde o woni e laawol, Catt humpitii wonde gorko makko maayi ko e lewru ut 1886. O woni ko juuti to San Francisco, ɗo o winndi binndanɗe e dow ballal makko, o woni e ƴeewde jeewte jaayɗe, kono o arti Iowa e hitaande 1887. <ref name="auto" /> Ko o suka debbo jahroowo e duuɓi 28 e 29, nde o winndi « Zenobia » (1887) e « Laamɗo Amerik » (1888). E hitaande 1890, o resi George Catt, injenieer alɗuɗo, jannguɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa State. Catt jokki e jannginde e winndude konnguɗi « Subject et Sovereign » e hitaande 1893 e « Danger to notre gouvernement » e hitaande 1894. George Catt kadi hirjinii mo e naatgol makko e suɓngooji rewɓe . Ndeen noon, o waawii waɗde heen feccere moƴƴere e hitaande kala e laawol kampaañ ngam suɓaade, sabaabu mo o wonnoo e mum e nder balɗe 1880. == Darnde e nder suɓngooji rewɓe == === Fedde ngenndiire Ameriknaare ngam suɓaade debbo === ==== Duuɓi gadani ==== E hitaande 1887, Catt arti to Charles City, ɗo o mawni ɗoo, o naati e fedde toppitiinde suɓngooji rewɓe Iowa. Tuggi 1890-1892, Catt wonii yuɓɓinoowo dowla fedde Iowa e binndoowo binnditagol fedde nde. E nder dumunna mo o woni e laamu, Catt fuɗɗii golloraade e nder leydi ndii ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA), o woniino haaloowo e batu mum 1890 to Washington, DC E hitaande 1892, Susan B. Anthony naamndii Catt yo haaldu e Kongres ko fayti e waylude suɓngooji rewɓe. Caggal nde o golli kampaañ makko gadano to Dakota du Sud e hitaande 1890, mo jippii e foolde, Catt naamnaa yo yuɓɓin kampaañ to Colorado. O ari Denver ko e puɗal lewru suwee 1893, o golli haa ñalnde woote. Catt yahri ko ɓuri ujunere kiloomeeteer e nder Rockies e nder lebbi ɗiɗi garooji ɗii, o yilliima 29 e nder 63 diiwanuuji Colorado. Kolorado ƴetti hakke suɓaade rewɓe e lewru noowammbar 1893, wonti dowla ɗiɗaɓo rokkude rewɓe hakke suɓaade e gadanol ɗo hakke suɓaade heɓaa e wooteeji yimɓe. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (March 2024)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> E batu ngenndiwal NAWSA e hitaande 1895, Catt ina ɗaɓɓi mbayliigaaji mawɗi e nder njuɓɓudi fedde ndee. "Haajuuji mawɗi waktu oo ko yuɓɓo. Suɓngooji ɗii ko hannde peeje ɓurɗe tiiɗde e nder ndii leydi, kono ko njuɓɓudi ɓurndi famɗude ndi lomtiniri ɗum", ''jaaynde Woman's Journal'' wiyi. "Catt yuɓɓinii, caggal ɗuum ardii Goomu Yuɓɓo keso, jogiiɗo bidsee 5 000 dolaar e doole keewɗe haa wonti nokku ɗo rewɓe mbaawi suɓaade e nder leyɗeele dentuɗe Amerik." Koolol NAWSA ngol 1896 ina teskaa e jeewte mum jowitiiɗe e deftere Elizabeth Cady Stanton, The Woman’s Bible, nde Stanton luulndii miijooji diineeji gaadanteeji ɗi rewɓe ɓuri worɓe famɗude, ina poti wonde jom en hakkillaaji en. Heewɓe e terɗe NAWSA ina kuli wonde deftere ndee ina waawi bonnude dille suɓngooji ɗii, sibu ina woɗɗina terɗe mum ɓurɗe ortodokse ɗee. Catt e Anthony, hooreejo NAWSA e oon sahaa, njokkondirii e Stanton ko adii nde yaltata ngam haalde ko ɓe ngoni e mum koo, kono Stanton ronkaama. [1] Catt e hooreejo NAWSA goɗɗo garoowo, Anna Howard Shaw, mballitii kuulal ngal wiyi wonde "NAWSA alaa ko jokkondiri e ko wiyetee Woman's Bible ." [2] E nder batu ngenndiijo NAWSA e hitaande 1898, gooto e haalooɓe ɓurɓe maantinde ko Mary Church Terrell , daraniiɗo Afriknaajo Ameriknaajo . Kanko e Catt ɓe puɗɗii anndude ko e oon sahaa, ɓe mbaɗdi sehilaagal duumingal. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 98kfirafccp3zv8rv2i73lemu1y8icg Laura Gregg Kanndaa 0 40384 165500 2026-04-18T17:20:22Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1329781827|Laura Gregg Cannon]]" 165500 wikitext text/x-wiki [[File:HOWS_V4_D0585_Laura_Gregg_Cannon_(cropped).png|thumb|Laura Gregg Kanndaa]] '''Laura Gregg Cannon''' (suwee 1869 – 21 desaambar 1945) ko jannginoowo e yuɓɓinoowo Ameriknaajo e nder dille suɓngooji rewɓe . E nder duuɓi capanɗe tati, o ardii walla o walli golle suɓngooji e nder dowlaaji sappo e joy ceertuɗi. O woniino tergal nguurndam e nder fedde ngenndiire Ameriknaare toppitiinde hakkeeji rewɓe (NAWSA). Cannon waɗii bayyinaango suɓngooji, winndi ko faati e geɗe golle. {{Sfn|Amalgamated Glassworkers' International Association|1912}} O woniino haaloowo ngenndiijo lannda sosiyaalist en . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Laura A. Gregg jibinaa ko to Garnett, to Kansas, e lewru suwee 1869. Jibnaaɓe makko ko Charles e Angelina Gregg (maayɓe e hitaande 1908), koɗdiiɗo gadano e nder diiwaan Anderson, to Kansas . Cannon ina joginoo miñiraaɓe ɗiɗo, miñi mum gorko ina wiyee Fredrick, e miñi mum debbo ina wiyee Alla. {{Sfn|Johnson|1936}} <ref name="EveningReview-24dec1908" /> Gregg mawni ko to Garnett, {{Sfn|Connors|1913}}, o janngi to diiwaan Anderson. Nde o woni suka no feewi, o woni e yiɗde naamnal suɓngooji rewɓe. {{Sfn|Connors|1913}} == Kugal == Puɗɗagol hitaande 1895, Cannon golliima e yuɓɓinde NAWSA. Nde o yoɓi njoɓdi US$100, Cannon wonnoo kadi ko tergal nguurndam e fedde nde. {{Sfn|National American Woman Suffrage Association|1916}} === 1895-1908 === Gregg adii ƴellitde suɓngooji winndereeji e nder leydi Oklahoma ko e hitaande 1895. O arti kadi e lewru Yarkomaa 1904, caggal nde Carrie Chapman Catt neldi mo, kadi hakkunde lewru Marse e Desammbar 1904. E hitaande 1905, Gregg jokki yuɓɓinde e nder Oklahoma, batu Ar00 kampaañ e haaldude e duɗe jannginooɓe, kolees njulaagu, batuuji galleeji duɗe leydi e fedde rewɓe. O woniino e golle ladde to Oklahoma kadi e hitaande 1907. {{Sfn|Stanton|Anthony|Gage|1922}} [[File:Laura_Gregg_Cannon_("The_Evening_Review",_1912).png|thumb|Gregg]] Gregg waɗtaa e gardagol gardiiɗo suɓngooji diiwaan Nebraska to Omaha, Nebraska e lewru oktoobar 1899, ko Catt. E nder oon sahaa, batuuji e batuuji mbaɗaama, ladde waɗaama, terɗe ɗee ɓeydiima fotde 1 200 neɗɗo. E hitaande 1901, o winndi ɓataake tokooso binndaaɗo ina wiyee Headquarters Message, ina heewi kabaruuji suɓngooji e nder diiwaan Nebraska, ciimtol kippuuji, kam e wasiyaaji ngenndi, o neldi ɗum lewru kala e gollotooɓe. O yeewtidi kadi e A. L. Bixby, gardinooɗo jaaynde wiyeteende State Journal e nder gure fuɗnaange Nebraska. O waɗii ndunngu 1902 e golle ladde e nder diiwaan hee kala. Hakkunde lewru Oktoobar 1907 e lewru Yarkomaa 1908, Gregg artii to Nebraska ina wallita e golle birooji e golle ladde. [1] E lewru mee 1902, Catt, Gregg e Gail Laughlin ngari to Helena, Montana, ɗo ɓe kawri e ofiseeji suɓngooji Dowlaaji Dentuɗi, ɓe peewni kampaañ ngam waɗde batu e nder kala wuro jogiingo nafoore, tawi ko Gregg woni ko e yuɓɓinde ñalɗi ɗii gila e gardiiɗo jaagorɗe to Helena. {{Sfn|Stanton|Anthony|Gage|1922}} E hitaande 1905, Gregg ina woni to Oregon, ina toppitii golle fedde Dowla, kam e yahde e nokkuuji mawɗi e tokoosi, ina yaaji golle ɗee e nder nokkuuji toowɗi. {{Sfn|Stanton|Anthony|Gage|1922}} E hitaande 1907, Gregg, nelaaɗo e fedde ngenndiire, yuɓɓiniino goomuuji suɓngooji e nder gure sappo e ɗiɗi to Minnesota . {{Sfn|Stanton|Anthony|Gage|1922}} == Tuugnorgal == fh7ziag2zctl7lwqtejv70l2hl14ayg 165501 165500 2026-04-18T17:20:38Z Sardeeq 14292 165501 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:HOWS_V4_D0585_Laura_Gregg_Cannon_(cropped).png|thumb|Laura Gregg Kanndaa]] '''Laura Gregg Cannon''' (suwee 1869 – 21 desaambar 1945) ko jannginoowo e yuɓɓinoowo Ameriknaajo e nder dille suɓngooji rewɓe . E nder duuɓi capanɗe tati, o ardii walla o walli golle suɓngooji e nder dowlaaji sappo e joy ceertuɗi. O woniino tergal nguurndam e nder fedde ngenndiire Ameriknaare toppitiinde hakkeeji rewɓe (NAWSA). Cannon waɗii bayyinaango suɓngooji, winndi ko faati e geɗe golle. {{Sfn|Amalgamated Glassworkers' International Association|1912}} O woniino haaloowo ngenndiijo lannda sosiyaalist en . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Laura A. Gregg jibinaa ko to Garnett, to Kansas, e lewru suwee 1869. Jibnaaɓe makko ko Charles e Angelina Gregg (maayɓe e hitaande 1908), koɗdiiɗo gadano e nder diiwaan Anderson, to Kansas . Cannon ina joginoo miñiraaɓe ɗiɗo, miñi mum gorko ina wiyee Fredrick, e miñi mum debbo ina wiyee Alla. {{Sfn|Johnson|1936}} <ref name="EveningReview-24dec1908" /> Gregg mawni ko to Garnett, {{Sfn|Connors|1913}}, o janngi to diiwaan Anderson. Nde o woni suka no feewi, o woni e yiɗde naamnal suɓngooji rewɓe. {{Sfn|Connors|1913}} == Kugal == Puɗɗagol hitaande 1895, Cannon golliima e yuɓɓinde NAWSA. Nde o yoɓi njoɓdi US$100, Cannon wonnoo kadi ko tergal nguurndam e fedde nde. {{Sfn|National American Woman Suffrage Association|1916}} === 1895-1908 === Gregg adii ƴellitde suɓngooji winndereeji e nder leydi Oklahoma ko e hitaande 1895. O arti kadi e lewru Yarkomaa 1904, caggal nde Carrie Chapman Catt neldi mo, kadi hakkunde lewru Marse e Desammbar 1904. E hitaande 1905, Gregg jokki yuɓɓinde e nder Oklahoma, batu Ar00 kampaañ e haaldude e duɗe jannginooɓe, kolees njulaagu, batuuji galleeji duɗe leydi e fedde rewɓe. O woniino e golle ladde to Oklahoma kadi e hitaande 1907. {{Sfn|Stanton|Anthony|Gage|1922}} [[File:Laura_Gregg_Cannon_("The_Evening_Review",_1912).png|thumb|Gregg]] Gregg waɗtaa e gardagol gardiiɗo suɓngooji diiwaan Nebraska to Omaha, Nebraska e lewru oktoobar 1899, ko Catt. E nder oon sahaa, batuuji e batuuji mbaɗaama, ladde waɗaama, terɗe ɗee ɓeydiima fotde 1 200 neɗɗo. E hitaande 1901, o winndi ɓataake tokooso binndaaɗo ina wiyee Headquarters Message, ina heewi kabaruuji suɓngooji e nder diiwaan Nebraska, ciimtol kippuuji, kam e wasiyaaji ngenndi, o neldi ɗum lewru kala e gollotooɓe. O yeewtidi kadi e A. L. Bixby, gardinooɗo jaaynde wiyeteende State Journal e nder gure fuɗnaange Nebraska. O waɗii ndunngu 1902 e golle ladde e nder diiwaan hee kala. Hakkunde lewru Oktoobar 1907 e lewru Yarkomaa 1908, Gregg artii to Nebraska ina wallita e golle birooji e golle ladde. [1] E lewru mee 1902, Catt, Gregg e Gail Laughlin ngari to Helena, Montana, ɗo ɓe kawri e ofiseeji suɓngooji Dowlaaji Dentuɗi, ɓe peewni kampaañ ngam waɗde batu e nder kala wuro jogiingo nafoore, tawi ko Gregg woni ko e yuɓɓinde ñalɗi ɗii gila e gardiiɗo jaagorɗe to Helena. {{Sfn|Stanton|Anthony|Gage|1922}} E hitaande 1905, Gregg ina woni to Oregon, ina toppitii golle fedde Dowla, kam e yahde e nokkuuji mawɗi e tokoosi, ina yaaji golle ɗee e nder nokkuuji toowɗi. {{Sfn|Stanton|Anthony|Gage|1922}} E hitaande 1907, Gregg, nelaaɗo e fedde ngenndiire, yuɓɓiniino goomuuji suɓngooji e nder gure sappo e ɗiɗi to Minnesota . {{Sfn|Stanton|Anthony|Gage|1922}} == Tuugnorgal == toek4tfcu0gyh1fvq8ubegfvozt0l2r Jennie Kurtiis Kann 0 40385 165502 2026-04-18T17:21:34Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1249691894|Jennie Curtis Cannon]]" 165502 wikitext text/x-wiki '''Jennie Olive Curtis Cannon''' (15 oktoobar 1851 - 8 suwee 1929) ko Ameriknaajo, daraniiɗo woote. == Nguurndam gadano == Cannon jibinaa ko ñalnde 15 oktoobar 1851, to wuro wiyeteengo Peterboro, to leydi New York . Ko o ɓiɗɗo debbo Mariyam Abigail ( jibinaa ko Anderson) Kurtis e Gold Tompkins Kurtiis (1821–1862). Baaba makko ko awokaa mawɗo, o woppi golle makko e nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik ngam ƴellitde sosiyetee, 5th Minnesota Volunteers ngam haɓaade, o maayi e hitaande 1862 e nder golle makko. Miñiiko gorko ina wiyee Gold Tompkins Curtis Jr., o wonnoo ko banndiraaɓe John Jay Knox . == Golle == Cannon ko suffragist mawɗo, daraniiɗo hakke suɓaade rewɓe. O jeyaa ko e ''Fedde Potal Suɓngooji e nder Dowla New York'', o woniino gadano gardiiɗo diiwaan oo, caggal ɗuum cukko hooreejo tataɓo. O yahi haa o wonti cukko hooreejo fedde ngenndiire Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe . O anndiranoo ko doole makko e karallaagal makko e haalde, omo golloroo e toɓɓere nokkuure. [1] O joginoo Delhi, New York, gardiiɗo kampaañ suɓngooji. [2] E hitaande 1914 Cannon yuɓɓini batu potal suɓngooji to Delhi tawi ko Carrie Chapman Catt woni haaloowo. E hitaande 1915, Cannon yuɓɓini batu suɓngo mawngo to Hancock, to New York . [3] O ƴami kadi suɓngooji ngam yahde e werlaaji e nder diiwaan Delaware e nder oto makko pawaaɗo. [4] Ko kanko rokki fedde nde njuɓɓudi mum. [5]<gallery widths="250px" heights="200px"> File:Mrs_Cannons_Equal_Suffrage_Car_side.jpg|alt=Mrs. Cannon's Equal Suffrage Car, side view| Oto Mrs Cannon potɗo suɓaade, yiyngo bannge File:Mrs_Cannons_Equal_Suffrage_Car_back.jpg|alt=Mrs. Cannon's Equal Suffrage Car, back view| Oto Mrs Cannon potɗo suɓaade, yiyngo caggal </gallery> == Nguurndam neɗɗo == Ñalnde 20 noowammbar 1879, Cannon resii Henry White Cannon (1850–1934) to Wasinton <ref name="Jennings1899" /> Cannon wonnoo ko gardiiɗo kaalis Amerik tuggi 1884 haa 1886 e hooreejo banke ngenndiijo Chase tuggi 1886 haa feebariyee 1904, ɓe ngoni ko e == Tuugnorgal == hmnsg1d147kxtsmxxy2xlmt04pi3bhn 165503 165502 2026-04-18T17:21:56Z Sardeeq 14292 165503 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Jennie Olive Curtis Cannon''' (15 oktoobar 1851 - 8 suwee 1929) ko Ameriknaajo, daraniiɗo woote. == Nguurndam gadano == Cannon jibinaa ko ñalnde 15 oktoobar 1851, to wuro wiyeteengo Peterboro, to leydi New York . Ko o ɓiɗɗo debbo Mariyam Abigail ( jibinaa ko Anderson) Kurtis e Gold Tompkins Kurtiis (1821–1862). Baaba makko ko awokaa mawɗo, o woppi golle makko e nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik ngam ƴellitde sosiyetee, 5th Minnesota Volunteers ngam haɓaade, o maayi e hitaande 1862 e nder golle makko. Miñiiko gorko ina wiyee Gold Tompkins Curtis Jr., o wonnoo ko banndiraaɓe John Jay Knox . == Golle == Cannon ko suffragist mawɗo, daraniiɗo hakke suɓaade rewɓe. O jeyaa ko e ''Fedde Potal Suɓngooji e nder Dowla New York'', o woniino gadano gardiiɗo diiwaan oo, caggal ɗuum cukko hooreejo tataɓo. O yahi haa o wonti cukko hooreejo fedde ngenndiire Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe . O anndiranoo ko doole makko e karallaagal makko e haalde, omo golloroo e toɓɓere nokkuure. [1] O joginoo Delhi, New York, gardiiɗo kampaañ suɓngooji. [2] E hitaande 1914 Cannon yuɓɓini batu potal suɓngooji to Delhi tawi ko Carrie Chapman Catt woni haaloowo. E hitaande 1915, Cannon yuɓɓini batu suɓngo mawngo to Hancock, to New York . [3] O ƴami kadi suɓngooji ngam yahde e werlaaji e nder diiwaan Delaware e nder oto makko pawaaɗo. [4] Ko kanko rokki fedde nde njuɓɓudi mum. [5]<gallery widths="250px" heights="200px"> File:Mrs_Cannons_Equal_Suffrage_Car_side.jpg|alt=Mrs. Cannon's Equal Suffrage Car, side view| Oto Mrs Cannon potɗo suɓaade, yiyngo bannge File:Mrs_Cannons_Equal_Suffrage_Car_back.jpg|alt=Mrs. Cannon's Equal Suffrage Car, back view| Oto Mrs Cannon potɗo suɓaade, yiyngo caggal </gallery> == Nguurndam neɗɗo == Ñalnde 20 noowammbar 1879, Cannon resii Henry White Cannon (1850–1934) to Wasinton <ref name="Jennings1899" /> Cannon wonnoo ko gardiiɗo kaalis Amerik tuggi 1884 haa 1886 e hooreejo banke ngenndiijo Chase tuggi 1886 haa feebariyee 1904, ɓe ngoni ko e == Tuugnorgal == 2t4lw6nfq9dp0fvbscmdlz8oulhcp76 Mae Kayin 0 40386 165504 2026-04-18T17:22:58Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1317577138|Mae Caine]]" 165504 wikitext text/x-wiki '''Mae Caine''' (15 mars 1872 – 24 ut 1955) ko Ameriknaajo teeminannde 20ɓiire, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, gardiiɗo siwil, e golloowo laamu to Nevada . Hooreejo Fedde Suɓngooji e nder diiwaan Elko, o wonnoo kadi cukko hooreejo Fedde Nevada Equal Franchise, e nulaaɗo ummoriiɗo Nevada to batu 45ɓo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓngooji Rewɓe Amerik to Washington DC == Duuɓi formatif e ɓesngu == Mae Caine jibinaa ko Mary E. Griffin to Wells, to leydi Nevada ñalnde 15 marse 1872. Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 1898, o resi Edwin E. Caine to Ogden, Utah . Ɓe ndañi ɓiɓɓe tato, gooto e maɓɓe tan—Paul Caine—wuuri haa mawni. Jom suudu makko, gollotonooɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde nokku oo e nder duuɓi gadani senndikaa maɓɓe, caggal ɗuum wonti awokaa, kanndidaa mo heɓaani e nder Kongres Amerik . O resi debbo makko e hitaande 1922. [1] [2] == Golle suɓngooji e golle politik == [[File:"Votes_for_Women._Nevada_Next"_c._1914.png|right|thumb|Banndiraagal Fedde Fotde Leydi Nevada, Reno, Nevada, c. 1914.]] Hooreejo fedde makko suɓngooji e nder diiwaan Elko, Nevada ñalnde 17 mee 1912, Mae Caine ina joginoo kadi golle e nder toɓɓe ngenndiije e dowlaaji e nder dille suɓngooji rewɓe to Amerik. Toɗɗaa ko nulaaɗo Nevada e batu fedde ngenndiire Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe, yuɓɓinaangu to Washington, DC tuggi 29 noowammbar haa 5 desaambar 1913, o toɗɗaa kadi o suɓaama e golle ardorde e nder fedde Nevada Equal Franchise Society—ko adii fof ko wakiliijo diiwaan makko e—91,11. ko cukko hooreejo leydi. Nde limngal lesdi maako mawni, nde limngal maako ɓeydii ɗuuɗugo, o woppi darnde maako dow ardungal haa lesdi man nder hitaande 1914. Nde ardiiɓe Nevada Equal Franchise Society fuɗɗi Nevada Women's Civic League nder lewru feebariyee 1915, o suɓaama cukko hooreejo nden hukuumaaji kesi. Ina jeyaa e ko kanko e wondiiɓe makko terɗe ligue civique ngolli e hitaande 1915, kuule « ina ɗaɓɓi ƴettugol sariyaaji jowitiiɗi e sariya waktuuji jeetati wonande rewɓe ; ɓeydude duuɓi jaɓgol haa duuɓi 18 ; hare yiɗde waylude doosɗe woote ngenndiije », kam e « seppooji ngam salaade siynude kuulal asammbelee n° 11 — peeje ceergal ». Tergal Fedde Nevada ngam Fedde Rewɓe, kadi caggal ɗuum o wonti tergal Fedde Elko Twentieth Century Club—fedde nde o woni e mum ko ina ɓura duuɓi capanɗe tati. Ina jeyaa e golle makko, o walli sosde defterdu renndo to Elko, o woni defterdu mum gadano e hitaande 1926. E hitaande 1927, o toɗɗaa yo o won gardiiɗo diiwaan Elko, to Nevada, o wonii golle ɗee haa hitaande 1950. == Maayde e wirwirnde == Mae E. Caine maayi ko e diiwaan Elko ñalnde 24 lewru bowte hitaande 1955, tawi ina yahra e duuɓi 83, o wirnaa ko e yanaande katolik en wiyeteende Burns Memorial Garden e nder diiwaan hee. == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji Nevada * Waktuuji suɓngooji rewɓe to Nevada * Suɓngo rewɓe to leydi Nevada == Tuugnorgal == tbdnv2r729yji8y6zk0hvh2r4s8s5jn 165505 165504 2026-04-18T17:23:36Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1317577138|Mae Caine]]" 165505 wikitext text/x-wiki '''Mae Caine''' (15 mars 1872 – 24 ut 1955) ko Ameriknaajo teeminannde 20ɓiire, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, gardiiɗo siwil, e golloowo laamu to Nevada . Hooreejo Fedde Suɓngooji e nder diiwaan Elko, o wonnoo kadi cukko hooreejo Fedde Nevada Equal Franchise, e nulaaɗo ummoriiɗo Nevada to batu 45ɓo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓngooji Rewɓe Amerik to Washington DC <ref>Fry, Amelia R. “Mabel Vernon: Speaker for Suffrage and Petitioner for Peace,” p. 565, in “Suffragists Oral History Project.” Berkeley, California: Bancroft Library, University of California, Berkeley, 1976.</ref> == Duuɓi formatif e ɓesngu == Mae Caine jibinaa ko Mary E. Griffin to Wells, to leydi Nevada ñalnde 15 marse 1872. Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 1898, o resi Edwin E. Caine to Ogden, Utah . Ɓe ndañi ɓiɓɓe tato, gooto e maɓɓe tan—Paul Caine—wuuri haa mawni. Jom suudu makko, gollotonooɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde nokku oo e nder duuɓi gadani senndikaa maɓɓe, caggal ɗuum wonti awokaa, kanndidaa mo heɓaani e nder Kongres Amerik . O resi debbo makko e hitaande 1922. [1] [2] == Golle suɓngooji e golle politik == [[File:"Votes_for_Women._Nevada_Next"_c._1914.png|right|thumb|Banndiraagal Fedde Fotde Leydi Nevada, Reno, Nevada, c. 1914.]] Hooreejo fedde makko suɓngooji e nder diiwaan Elko, Nevada ñalnde 17 mee 1912, Mae Caine ina joginoo kadi golle e nder toɓɓe ngenndiije e dowlaaji e nder dille suɓngooji rewɓe to Amerik. Toɗɗaa ko nulaaɗo Nevada e batu fedde ngenndiire Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe, yuɓɓinaangu to Washington, DC tuggi 29 noowammbar haa 5 desaambar 1913, o toɗɗaa kadi o suɓaama e golle ardorde e nder fedde Nevada Equal Franchise Society—ko adii fof ko wakiliijo diiwaan makko e—91,11. ko cukko hooreejo leydi. Nde limngal lesdi maako mawni, nde limngal maako ɓeydii ɗuuɗugo, o woppi darnde maako dow ardungal haa lesdi man nder hitaande 1914. Nde ardiiɓe Nevada Equal Franchise Society fuɗɗi Nevada Women's Civic League nder lewru feebariyee 1915, o suɓaama cukko hooreejo nden hukuumaaji kesi. Ina jeyaa e ko kanko e wondiiɓe makko terɗe ligue civique ngolli e hitaande 1915, kuule « ina ɗaɓɓi ƴettugol sariyaaji jowitiiɗi e sariya waktuuji jeetati wonande rewɓe ; ɓeydude duuɓi jaɓgol haa duuɓi 18 ; hare yiɗde waylude doosɗe woote ngenndiije », kam e « seppooji ngam salaade siynude kuulal asammbelee n° 11 — peeje ceergal ». Tergal Fedde Nevada ngam Fedde Rewɓe, kadi caggal ɗuum o wonti tergal Fedde Elko Twentieth Century Club—fedde nde o woni e mum ko ina ɓura duuɓi capanɗe tati. Ina jeyaa e golle makko, o walli sosde defterdu renndo to Elko, o woni defterdu mum gadano e hitaande 1926. E hitaande 1927, o toɗɗaa yo o won gardiiɗo diiwaan Elko, to Nevada, o wonii golle ɗee haa hitaande 1950. == Maayde e wirwirnde == Mae E. Caine maayi ko e diiwaan Elko ñalnde 24 lewru bowte hitaande 1955, tawi ina yahra e duuɓi 83, o wirnaa ko e yanaande katolik en wiyeteende Burns Memorial Garden e nder diiwaan hee. == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji Nevada * Waktuuji suɓngooji rewɓe to Nevada * Suɓngo rewɓe to leydi Nevada == Tuugnorgal == i8cwt04o6medh16xj8bk0xvfxf2t851 165506 165505 2026-04-18T17:24:06Z Sardeeq 14292 165506 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mae Caine''' (15 mars 1872 – 24 ut 1955) ko Ameriknaajo teeminannde 20ɓiire, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, gardiiɗo siwil, e golloowo laamu to Nevada . Hooreejo Fedde Suɓngooji e nder diiwaan Elko, o wonnoo kadi cukko hooreejo Fedde Nevada Equal Franchise, e nulaaɗo ummoriiɗo Nevada to batu 45ɓo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓngooji Rewɓe Amerik to Washington DC <ref>Fry, Amelia R. “Mabel Vernon: Speaker for Suffrage and Petitioner for Peace,” p. 565, in “Suffragists Oral History Project.” Berkeley, California: Bancroft Library, University of California, Berkeley, 1976.</ref> == Duuɓi formatif e ɓesngu == Mae Caine jibinaa ko Mary E. Griffin to Wells, to leydi Nevada ñalnde 15 marse 1872. Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 1898, o resi Edwin E. Caine to Ogden, Utah . Ɓe ndañi ɓiɓɓe tato, gooto e maɓɓe tan—Paul Caine—wuuri haa mawni. Jom suudu makko, gollotonooɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde nokku oo e nder duuɓi gadani senndikaa maɓɓe, caggal ɗuum wonti awokaa, kanndidaa mo heɓaani e nder Kongres Amerik . O resi debbo makko e hitaande 1922. [1] [2] == Golle suɓngooji e golle politik == [[File:"Votes_for_Women._Nevada_Next"_c._1914.png|right|thumb|Banndiraagal Fedde Fotde Leydi Nevada, Reno, Nevada, c. 1914.]] Hooreejo fedde makko suɓngooji e nder diiwaan Elko, Nevada ñalnde 17 mee 1912, Mae Caine ina joginoo kadi golle e nder toɓɓe ngenndiije e dowlaaji e nder dille suɓngooji rewɓe to Amerik. Toɗɗaa ko nulaaɗo Nevada e batu fedde ngenndiire Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe, yuɓɓinaangu to Washington, DC tuggi 29 noowammbar haa 5 desaambar 1913, o toɗɗaa kadi o suɓaama e golle ardorde e nder fedde Nevada Equal Franchise Society—ko adii fof ko wakiliijo diiwaan makko e—91,11. ko cukko hooreejo leydi. Nde limngal lesdi maako mawni, nde limngal maako ɓeydii ɗuuɗugo, o woppi darnde maako dow ardungal haa lesdi man nder hitaande 1914. Nde ardiiɓe Nevada Equal Franchise Society fuɗɗi Nevada Women's Civic League nder lewru feebariyee 1915, o suɓaama cukko hooreejo nden hukuumaaji kesi. Ina jeyaa e ko kanko e wondiiɓe makko terɗe ligue civique ngolli e hitaande 1915, kuule « ina ɗaɓɓi ƴettugol sariyaaji jowitiiɗi e sariya waktuuji jeetati wonande rewɓe ; ɓeydude duuɓi jaɓgol haa duuɓi 18 ; hare yiɗde waylude doosɗe woote ngenndiije », kam e « seppooji ngam salaade siynude kuulal asammbelee n° 11 — peeje ceergal ». Tergal Fedde Nevada ngam Fedde Rewɓe, kadi caggal ɗuum o wonti tergal Fedde Elko Twentieth Century Club—fedde nde o woni e mum ko ina ɓura duuɓi capanɗe tati. Ina jeyaa e golle makko, o walli sosde defterdu renndo to Elko, o woni defterdu mum gadano e hitaande 1926. E hitaande 1927, o toɗɗaa yo o won gardiiɗo diiwaan Elko, to Nevada, o wonii golle ɗee haa hitaande 1950. == Maayde e wirwirnde == Mae E. Caine maayi ko e diiwaan Elko ñalnde 24 lewru bowte hitaande 1955, tawi ina yahra e duuɓi 83, o wirnaa ko e yanaande katolik en wiyeteende Burns Memorial Garden e nder diiwaan hee. == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji Nevada * Waktuuji suɓngooji rewɓe to Nevada * Suɓngo rewɓe to leydi Nevada == Tuugnorgal == l7m0p478aumvic48404n9d0vz4k5ydb Elinor Birns 0 40387 165507 2026-04-18T17:25:39Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336343898|Elinor Byrns]]" 165507 wikitext text/x-wiki '''Elinor Byrns''' (1876 — 27 mee 1957) ko awokaa Ameriknaajo, pasifik, e debbo, gooto e sosɓe Fedde Jam Rewɓe e Fedde Jam Rewɓe . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Elinor Byrns jibinaa ko to Lafayette, to leydi Indiana e hitaande 1876, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe to Indianapolis, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e hitaande 1900. O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York . == Kugal == Byrns golliima e biro sariya to wuro New York fotde duuɓi ɗiɗi, haa o yalti e mettere e no sariya oo huutortee. [1] O heɓi e humpito ngo o winndi e hitaande 1916 e nder jaaynde wiyeteende The New Republic, tiitoonde mum ko “The Woman Lawyer”, o wiyi “mi yiɗaa golloraade sariya so tawii ko fiyde pijirlooji.” [2] [3] == Golle == Byrns ina golloo e nder dingiral rewɓe e nder wuro New York e kitaale 1910, o woniino tergal e fedde wiyeteende Heterodoxy, e wallitde e yuɓɓinde kewu woote gadano e laawol joyaɓol ngol . O woniino e gollodaade e fedde wiyeteende College Equal Suffrage League to diiwaan New York, o ƴelliti miijo « koleesuuji suɓngooji », ko ɗum woni janngingol sukaaɓe rewɓe yiɗɓe jokkude golle. O woniino gardiiɗo jaayndeyaagal ngenndiwal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik haa o woppi golle e hitaande 1917, sabu ballal fedde nde e wolde adunaare adannde . O woppi golle e nder fedde rewɓe winndereyankoore ngam jam e ndimaagu hedde e oon sahaa gooto. Nde o seerti e pelle rewɓe mawɗe, Byrns waɗti semmbe mum e pacifism, o woni cukko hooreejo Fedde Jam Rewɓe, sosaande e hitaande 1919, e won e sosɓe Dental Jam Rewɓe e hitaande 1921. E hitaande 1923, kanko e Caroline Lecock ɓe mbayli doosgal leydi Baxob a doole Kongres Amerik ngam bayyinde walla wallitde hare. Byrns wonnoo kadi ko e goomu toppitiingu golle fedde haɓantoonde wolde e hitaande 1924. Byrns hollitii ko addani mo waɗde golle jam, e nder batu Senaa Amerik e hitaande 1927 : == Wade == Byrns maayi ko e hitaande 1957, ina yahra e duuɓi 80. == Tuugnorgal == {{Reflist|30em}} 1i1aqg5vaem3ty6059zia7biqow61f3 165508 165507 2026-04-18T17:26:30Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336343898|Elinor Byrns]]" 165508 wikitext text/x-wiki '''Elinor Byrns''' (1876 — 27 mee 1957) ko awokaa Ameriknaajo, pasifik, e debbo, gooto e sosɓe Fedde Jam Rewɓe e Fedde Jam Rewɓe.<ref>"Girls' Classical School Exercises," Indianapolis Journal (May 27, 1894): 8.</ref><ref>University of Chicago, Alumni Council, Alumni Directory (1910): 101.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Elinor Byrns jibinaa ko to Lafayette, to leydi Indiana e hitaande 1876, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe to Indianapolis, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e hitaande 1900. O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York . == Kugal == Byrns golliima e biro sariya to wuro New York fotde duuɓi ɗiɗi, haa o yalti e mettere e no sariya oo huutortee. [1] O heɓi e humpito ngo o winndi e hitaande 1916 e nder jaaynde wiyeteende The New Republic, tiitoonde mum ko “The Woman Lawyer”, o wiyi “mi yiɗaa golloraade sariya so tawii ko fiyde pijirlooji.” [2] [3] == Golle == Byrns ina golloo e nder dingiral rewɓe e nder wuro New York e kitaale 1910, o woniino tergal e fedde wiyeteende Heterodoxy, e wallitde e yuɓɓinde kewu woote gadano e laawol joyaɓol ngol . O woniino e gollodaade e fedde wiyeteende College Equal Suffrage League to diiwaan New York, o ƴelliti miijo « koleesuuji suɓngooji », ko ɗum woni janngingol sukaaɓe rewɓe yiɗɓe jokkude golle. O woniino gardiiɗo jaayndeyaagal ngenndiwal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik haa o woppi golle e hitaande 1917, sabu ballal fedde nde e wolde adunaare adannde . O woppi golle e nder fedde rewɓe winndereyankoore ngam jam e ndimaagu hedde e oon sahaa gooto. Nde o seerti e pelle rewɓe mawɗe, Byrns waɗti semmbe mum e pacifism, o woni cukko hooreejo Fedde Jam Rewɓe, sosaande e hitaande 1919, e won e sosɓe Dental Jam Rewɓe e hitaande 1921. E hitaande 1923, kanko e Caroline Lecock ɓe mbayli doosgal leydi Baxob a doole Kongres Amerik ngam bayyinde walla wallitde hare. Byrns wonnoo kadi ko e goomu toppitiingu golle fedde haɓantoonde wolde e hitaande 1924. Byrns hollitii ko addani mo waɗde golle jam, e nder batu Senaa Amerik e hitaande 1927 : == Wade == Byrns maayi ko e hitaande 1957, ina yahra e duuɓi 80. == Tuugnorgal == {{Reflist|30em}} 88ugwdp3svtkb3vadvk9othzqw9idm4 165509 165508 2026-04-18T17:26:46Z Sardeeq 14292 165509 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Elinor Byrns''' (1876 — 27 mee 1957) ko awokaa Ameriknaajo, pasifik, e debbo, gooto e sosɓe Fedde Jam Rewɓe e Fedde Jam Rewɓe.<ref>"Girls' Classical School Exercises," Indianapolis Journal (May 27, 1894): 8.</ref><ref>University of Chicago, Alumni Council, Alumni Directory (1910): 101.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Elinor Byrns jibinaa ko to Lafayette, to leydi Indiana e hitaande 1876, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe to Indianapolis, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e hitaande 1900. O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York . == Kugal == Byrns golliima e biro sariya to wuro New York fotde duuɓi ɗiɗi, haa o yalti e mettere e no sariya oo huutortee. [1] O heɓi e humpito ngo o winndi e hitaande 1916 e nder jaaynde wiyeteende The New Republic, tiitoonde mum ko “The Woman Lawyer”, o wiyi “mi yiɗaa golloraade sariya so tawii ko fiyde pijirlooji.” [2] [3] == Golle == Byrns ina golloo e nder dingiral rewɓe e nder wuro New York e kitaale 1910, o woniino tergal e fedde wiyeteende Heterodoxy, e wallitde e yuɓɓinde kewu woote gadano e laawol joyaɓol ngol . O woniino e gollodaade e fedde wiyeteende College Equal Suffrage League to diiwaan New York, o ƴelliti miijo « koleesuuji suɓngooji », ko ɗum woni janngingol sukaaɓe rewɓe yiɗɓe jokkude golle. O woniino gardiiɗo jaayndeyaagal ngenndiwal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik haa o woppi golle e hitaande 1917, sabu ballal fedde nde e wolde adunaare adannde . O woppi golle e nder fedde rewɓe winndereyankoore ngam jam e ndimaagu hedde e oon sahaa gooto. Nde o seerti e pelle rewɓe mawɗe, Byrns waɗti semmbe mum e pacifism, o woni cukko hooreejo Fedde Jam Rewɓe, sosaande e hitaande 1919, e won e sosɓe Dental Jam Rewɓe e hitaande 1921. E hitaande 1923, kanko e Caroline Lecock ɓe mbayli doosgal leydi Baxob a doole Kongres Amerik ngam bayyinde walla wallitde hare. Byrns wonnoo kadi ko e goomu toppitiingu golle fedde haɓantoonde wolde e hitaande 1924. Byrns hollitii ko addani mo waɗde golle jam, e nder batu Senaa Amerik e hitaande 1927 : == Wade == Byrns maayi ko e hitaande 1957, ina yahra e duuɓi 80. == Tuugnorgal == {{Reflist|30em}} bczktb8stjxkua3lux4biispfk2awlb LJC Daaniyel 0 40388 165510 2026-04-18T17:27:44Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346221768|L. J. C. Daniels]]" 165510 wikitext text/x-wiki '''Lucy Joselyn Cutler Daniels''' (5 noowammbar 1858 – 10 suwee 1949), ɓurɗo anndeede e inɗe mum '''LJC Daniels''', ko Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo politik, ummoriiɗo Vermont . Daniels ɓuri anndeede ko e seppooji mum ngam suɓaade rewɓe, nde tawnoo o saliima yoɓde njoɓdi jawdi makko, kam e ballal makko tiiɗngal ngam wallitde rewɓe gollotooɓe e ɓaleeɓe heɓde woote. Daniels tawtoraama seppooji e seppooji keewɗi yeeso [[White House Nazareth|galle laamorɗo]] e galle Capitol, kam e to Boston . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Daniyel jibinaa ko to wuro wiyeteengo Grafton, to Vermont, e nder galle alɗuɓe, hono Farayse Daniyel, jom jawdi en, e Lusi Barrett. Daniels ina joginoo ɓiɓɓe njeegomo, ina heen Lucy. Daniels heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York e hitaande 1896, o heɓi dipoloma makko ko faati e sariya . Daaniyel ina anndiranoo wonde ƴoƴɗo to Grafton. O yahratnoo ko e otooji, o meeɗaa jooɗaade laawol ngol fof. <ref name="Ford 1991" /> == Golle == Daniels saliima no feewi e hooreejo leydi ndii hono Woodrow Wilson, haa jooni o nanngaa laabi tati ceertuɗi. Ko o suffragist alɗuɗo, Daniels huutoriima jawdi mum ngam salaade, salii yoɓde njoɓdi jawdi . E nder jaabawol, ardiiɓe nokku oo to Grafton njuppii kaalis banke makko mo o roni e baaba makko. Ndeen o winndii e yeeso suudu ndu o joginoo "A-SQUARE-DEAL: Woote ngam rewɓe Vermont." E hitaande 1911, jom jawdi gooto ari ngam soodde jawdi Daniels heddii ndii. Koolaaɗo kuuɓal oo siftinii Daniels wonde omo waawi wootde e nder batuuji duɗe ɗee, Daniels jaabtii ɗum e hollirde gardiiɗo galle mum, o faamni ɗum wonde haa rewɓe gollotooɓe Vermont mbaawa wootde, kanko ne o waɗataa. <ref name=":1" /> Daniels ina jeyaa no feewi e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, omo jokki e wiyde [[Alisa Pool|Alice Paul]] ngam ƴettude e naatnude rewɓe ɓaleeɓe e hare ngam suɓaade. O hawritii sabaabu rewɓe e njiyaagu leƴƴi, o neldi ɓataake feewde e depitee Vermont biyeteeɗo Carroll Page, o wiyi wonde rewɓe "ina mbaawi safrude caɗeele men no Negro en nii -- e waylude kuulal fedde ndee". E hitaande 1917, Daniels yahi Washington ngam seppude e dame galle laamorɗo Amerik, o sokaa. O arti e hitaande 1918 ngam seppude to Kapitol, o arti kadi e hitaande 1919 ngam seppude to White House, o fawaa kadi e kasoo. Nde hooreejo leydi Wilson arti e batu jam Pari e hitaande 1919, Daniels yahi Boston ngam hawritde e SS George Washington e seppooji ngam haɓaade hooreejo leydi ndii. O woni, kadi, e kasoo. [1] == Ko ñaamde leɗɗe == Daniels ko neɗɗo ñaamoowo teewu . Ko kanko wonnoo hooreejo fedde ngenndiire ñamlooɓe leɗɗe . == Wade == Daniels sankii ko to opitaal Rockingham to Bellows Falls, omo yahra e duuɓi 90. == Tuugnorgal == tsyshp0ajhmr91dvrkw44ttpynlezsm 165511 165510 2026-04-18T17:28:02Z Sardeeq 14292 165511 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lucy Joselyn Cutler Daniels''' (5 noowammbar 1858 – 10 suwee 1949), ɓurɗo anndeede e inɗe mum '''LJC Daniels''', ko Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo politik, ummoriiɗo Vermont . Daniels ɓuri anndeede ko e seppooji mum ngam suɓaade rewɓe, nde tawnoo o saliima yoɓde njoɓdi jawdi makko, kam e ballal makko tiiɗngal ngam wallitde rewɓe gollotooɓe e ɓaleeɓe heɓde woote. Daniels tawtoraama seppooji e seppooji keewɗi yeeso [[White House Nazareth|galle laamorɗo]] e galle Capitol, kam e to Boston . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Daniyel jibinaa ko to wuro wiyeteengo Grafton, to Vermont, e nder galle alɗuɓe, hono Farayse Daniyel, jom jawdi en, e Lusi Barrett. Daniels ina joginoo ɓiɓɓe njeegomo, ina heen Lucy. Daniels heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York e hitaande 1896, o heɓi dipoloma makko ko faati e sariya . Daaniyel ina anndiranoo wonde ƴoƴɗo to Grafton. O yahratnoo ko e otooji, o meeɗaa jooɗaade laawol ngol fof. <ref name="Ford 1991" /> == Golle == Daniels saliima no feewi e hooreejo leydi ndii hono Woodrow Wilson, haa jooni o nanngaa laabi tati ceertuɗi. Ko o suffragist alɗuɗo, Daniels huutoriima jawdi mum ngam salaade, salii yoɓde njoɓdi jawdi . E nder jaabawol, ardiiɓe nokku oo to Grafton njuppii kaalis banke makko mo o roni e baaba makko. Ndeen o winndii e yeeso suudu ndu o joginoo "A-SQUARE-DEAL: Woote ngam rewɓe Vermont." E hitaande 1911, jom jawdi gooto ari ngam soodde jawdi Daniels heddii ndii. Koolaaɗo kuuɓal oo siftinii Daniels wonde omo waawi wootde e nder batuuji duɗe ɗee, Daniels jaabtii ɗum e hollirde gardiiɗo galle mum, o faamni ɗum wonde haa rewɓe gollotooɓe Vermont mbaawa wootde, kanko ne o waɗataa. <ref name=":1" /> Daniels ina jeyaa no feewi e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, omo jokki e wiyde [[Alisa Pool|Alice Paul]] ngam ƴettude e naatnude rewɓe ɓaleeɓe e hare ngam suɓaade. O hawritii sabaabu rewɓe e njiyaagu leƴƴi, o neldi ɓataake feewde e depitee Vermont biyeteeɗo Carroll Page, o wiyi wonde rewɓe "ina mbaawi safrude caɗeele men no Negro en nii -- e waylude kuulal fedde ndee". E hitaande 1917, Daniels yahi Washington ngam seppude e dame galle laamorɗo Amerik, o sokaa. O arti e hitaande 1918 ngam seppude to Kapitol, o arti kadi e hitaande 1919 ngam seppude to White House, o fawaa kadi e kasoo. Nde hooreejo leydi Wilson arti e batu jam Pari e hitaande 1919, Daniels yahi Boston ngam hawritde e SS George Washington e seppooji ngam haɓaade hooreejo leydi ndii. O woni, kadi, e kasoo. [1] == Ko ñaamde leɗɗe == Daniels ko neɗɗo ñaamoowo teewu . Ko kanko wonnoo hooreejo fedde ngenndiire ñamlooɓe leɗɗe . == Wade == Daniels sankii ko to opitaal Rockingham to Bellows Falls, omo yahra e duuɓi 90. == Tuugnorgal == qr8y3ajbrisb851mtf5ayx50u0f8qvk Martha Burkhardt 0 40389 165512 2026-04-18T17:28:29Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Martha Burkhardt (30 abriil 1874 – 12 lewru mbooy 1956) ko pentoowo e fotoowo Suwisnaajo. O jibinaa ko wuro Aarau, o waɗi cukaagu makko ko Rapperswil, nde o mawni o waɗi Rapperswil kadi galle makko. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ɓesngu Martha Burkhardt ummiima Rapperswil e hitaande 1880, ɗo mawniiko en njoginoo njulaagu to Fischmarktstrasse 6, ɗo o woni cukaagu makko. Hitaande fawtii heen, Martha e miñi mum Max njibinaama baaba mum en e mawni mum en, ɓe mawni e..." 165512 wikitext text/x-wiki Martha Burkhardt (30 abriil 1874 – 12 lewru mbooy 1956) ko pentoowo e fotoowo Suwisnaajo. O jibinaa ko wuro Aarau, o waɗi cukaagu makko ko Rapperswil, nde o mawni o waɗi Rapperswil kadi galle makko. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ɓesngu Martha Burkhardt ummiima Rapperswil e hitaande 1880, ɗo mawniiko en njoginoo njulaagu to Fischmarktstrasse 6, ɗo o woni cukaagu makko. Hitaande fawtii heen, Martha e miñi mum Max njibinaama baaba mum en e mawni mum en, ɓe mawni e galle yumma mum en e neene mum en. Banndiraaɓe ɓee ina njogii doole naalankaagal, Max wonti pentoowo dekoraasiyoŋ, caggal ɗuum wonti fotoowo to Arbon. Debbo murtuɗo oo, ina yejjita laabi keewɗi keeri renndo ngo rewɓe mbaɗata e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, e nder heen « ko kanko woni debbo gadano e nder Rapperswil naatde e welo, haa hulɓinii hakkillaaji kulɓiniiɗi ». Hono no miñi mum nii, Marta ina yiɗi pentugol. Duuɓi makko ko ina wona 15, o golliima e ballal galle to Losanne ngam waɗde ko wiyetee Welschlandjahr ko e oon sahaa rewɓe sukaaɓe heewɓe absolve to hirnaange Siwis (Welschland) ngam ɓeydude ganndal ɗemngal Farayse. Ko ɗoon jannginoowo gooto teskii Martha ina jogii doole naalankaagal, kono duɗal naalankaagal fedde ndee ina addana sukaaɓe worɓe tan janngude. Ko adii fof ko o woni pentoowo ko to Pari, Farayse, tuggi 1898. Ndeen o janngii tuggi 1901 haa 1906 to München, Almaañ, o woni almuudo porfeseeruuji Jankk e Feldbusch. To duɗal naalankooɓe to München o hawri e giɗo makko debbo garoowo biyeteeɗo Meta Kirchner. Laawol e golle Nde o arti to leydi Siwis, Martha Burkhardt sosi to Rapperswil atelier mum ngam golloraade hoore mum e pentugol e tawtoreede koolol. O dañii heen, ngalu ngu o dañi e yeeyde nate makko, addani mo, hitaande kala, fotde jonte seeɗa, yahde e laawol, ina jeyaa heen Itali, Skandinaavi e Maruk, e kadi yah-ngartaaji keewɗi to Farayse, Espaañ, Riisi haa e Konstantinopol. O waɗi kadi jaŋde leydi to Pays-Bas e to Suwed. Gila e Meta Kirchner, o heɓi noddaango ngam tawtoreede laamɗo George V e ñalngu Durbar Delhi e hitaande 1911, ummoraade ɗoon o yahri no feewi e nder Asii tuggi 1911 haa 1914, hay so tawii noon ko seeɗa e turis en ngonnoo e ɗeen duuɓi tawa worɓe ina njahda e mum en. E nder teskuyaaji makko no feewi e ruuhuyaŋkaagal Aasi, o huutoriima miijooji makko e Inndo, Siin e Japon e nder natal makko, o winndi binndanɗe jaayndeeji e defte ɗe o holliti e hoore makko. Nde o arti e Rapperswil, naalanke oo tawtoraama nguurndam renndo. E wolde adunaare adannde o golliima e komisiyoŋ nguura wuro ngoo, o sosi opitaal emergency e sahaa rafi grippe 1918. Ndeen o wonii duuɓi keewɗi hooreejo wellitaare galle e nder fedde rewɓe renndo. Martha Burkhardt sosi toppitagol sukaaɓe e fedde rewɓe moƴƴere, sosi kadi mbayliigu adanngu sukaaɓe jibinaaɓe to Rapperswil. E hitaande 1927 o arti e galle makko mo o mahi e hoore makko to dow tulde Meienberg hakkunde Rapperswil e Jona. Binndanɗe Meta Kirchner e Martha Burkhardt (to bannge ñaamo) 1911 to leydi Inndo Pinal Sinuwaa en e Pinal. Erlenbach 1920, 2010 ko deftere Kessinger yaltini ɗum, ISBN 978-1168541581. Rappers'en maayɓe Rosenstadt ina njogori arde e weeyo ngo ɓe ngoni e mum ngo, e weeyo ngo ɓe ngoni e mum ngo, e weeyo ngo ɓe ngoni e mum ngo. Erlenbach-Surich e Leipzig hitaande 1921. Magie e mistik, ƴellitaare e ƴellitaare. Zurik e Leipsik hitaande 1935. Tuugnorgal ckdkmn6h330ywyr4q1dpvqh96trzoyb 165518 165512 2026-04-18T17:32:56Z SUZYFATIMA 13856 165518 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Martha Burkhardt''' (30 abriil 1874 – 12 lewru mbooy 1956) ko pentoowo e fotoowo Suwisnaajo. O jibinaa ko wuro Aarau, o waɗi cukaagu makko ko Rapperswil, nde o mawni o waɗi Rapperswil kadi galle makko. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ɓesngu Martha Burkhardt ummiima Rapperswil e hitaande 1880, ɗo mawniiko en njoginoo njulaagu to Fischmarktstrasse 6, ɗo o woni cukaagu makko. Hitaande fawtii heen, Martha e miñi mum Max njibinaama baaba mum en e mawni mum en, ɓe mawni e galle yumma mum en e neene mum en. Banndiraaɓe ɓee ina njogii doole naalankaagal, Max wonti pentoowo dekoraasiyoŋ, caggal ɗuum wonti fotoowo to Arbon. Debbo murtuɗo oo, ina yejjita laabi keewɗi keeri renndo ngo rewɓe mbaɗata e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, e nder heen « ko kanko woni debbo gadano e nder Rapperswil naatde e welo, haa hulɓinii hakkillaaji kulɓiniiɗi ». Hono no miñi mum nii, Marta ina yiɗi pentugol. Duuɓi makko ko ina wona 15, o golliima e ballal galle to Losanne ngam waɗde ko wiyetee Welschlandjahr ko e oon sahaa rewɓe sukaaɓe heewɓe absolve to hirnaange Siwis (Welschland) ngam ɓeydude ganndal ɗemngal Farayse. Ko ɗoon jannginoowo gooto teskii Martha ina jogii doole naalankaagal, kono duɗal naalankaagal fedde ndee ina addana sukaaɓe worɓe tan janngude. Ko adii fof ko o woni pentoowo ko to Pari, Farayse, tuggi 1898. Ndeen o janngii tuggi 1901 haa 1906 to München, Almaañ, o woni almuudo porfeseeruuji Jankk e Feldbusch. To duɗal naalankooɓe to München o hawri e giɗo makko debbo garoowo biyeteeɗo Meta Kirchner. == Laawol e golle == Nde o arti to leydi Siwis, Martha Burkhardt sosi to Rapperswil atelier mum ngam golloraade hoore mum e pentugol e tawtoreede koolol. O dañii heen, ngalu ngu o dañi e yeeyde nate makko, addani mo, hitaande kala, fotde jonte seeɗa, yahde e laawol, ina jeyaa heen Itali, Skandinaavi e Maruk, e kadi yah-ngartaaji keewɗi to Farayse, Espaañ, Riisi haa e Konstantinopol. O waɗi kadi jaŋde leydi to Pays-Bas e to Suwed. Gila e Meta Kirchner, o heɓi noddaango ngam tawtoreede laamɗo George V e ñalngu Durbar Delhi e hitaande 1911, ummoraade ɗoon o yahri no feewi e nder Asii tuggi 1911 haa 1914, hay so tawii noon ko seeɗa e turis en ngonnoo e ɗeen duuɓi tawa worɓe ina njahda e mum en. E nder teskuyaaji makko no feewi e ruuhuyaŋkaagal Aasi, o huutoriima miijooji makko e Inndo, Siin e Japon e nder natal makko, o winndi binndanɗe jaayndeeji e defte ɗe o holliti e hoore makko. Nde o arti e Rapperswil, naalanke oo tawtoraama nguurndam renndo. E wolde adunaare adannde o golliima e komisiyoŋ nguura wuro ngoo, o sosi opitaal emergency e sahaa rafi grippe 1918. Ndeen o wonii duuɓi keewɗi hooreejo wellitaare galle e nder fedde rewɓe renndo. Martha Burkhardt sosi toppitagol sukaaɓe e fedde rewɓe moƴƴere, sosi kadi mbayliigu adanngu sukaaɓe jibinaaɓe to Rapperswil. E hitaande 1927 o arti e galle makko mo o mahi e hoore makko to dow tulde Meienberg hakkunde Rapperswil e Jona. Binndanɗe Meta Kirchner e Martha Burkhardt (to bannge ñaamo) 1911 to leydi Inndo Pinal Sinuwaa en e Pinal. Erlenbach 1920, 2010 ko deftere Kessinger yaltini ɗum, ISBN 978-1168541581. Rappers'en maayɓe Rosenstadt ina njogori arde e weeyo ngo ɓe ngoni e mum ngo, e weeyo ngo ɓe ngoni e mum ngo, e weeyo ngo ɓe ngoni e mum ngo. Erlenbach-Surich e Leipzig hitaande 1921. Magie e mistik, ƴellitaare e ƴellitaare. Zurik e Leipsik hitaande 1935. == Tuugnorgal == dgf8zf188ue4jedf29bxmwz374kvlzy 165524 165518 2026-04-18T17:38:16Z SUZYFATIMA 13856 165524 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Martha Burkhardt''' (30 abriil 1874 – 12 lewru mbooy 1956) ko pentoowo e fotoowo Suwisnaajo. O jibinaa ko wuro Aarau, o waɗi cukaagu makko ko Rapperswil, nde o mawni o waɗi Rapperswil kadi galle makko. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ɓesngu Martha Burkhardt ummiima Rapperswil e hitaande 1880, ɗo mawniiko en njoginoo njulaagu to Fischmarktstrasse 6, ɗo o woni cukaagu makko. Hitaande fawtii heen, Martha e miñi mum Max njibinaama baaba mum en e mawni mum en, ɓe mawni e galle yumma mum en e neene mum en. Banndiraaɓe ɓee ina njogii doole naalankaagal, Max wonti pentoowo dekoraasiyoŋ, caggal ɗuum wonti fotoowo to Arbon. Debbo murtuɗo oo, ina yejjita laabi keewɗi keeri renndo ngo rewɓe mbaɗata e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, e nder heen « ko kanko woni debbo gadano e nder Rapperswil naatde e welo, haa hulɓinii hakkillaaji kulɓiniiɗi ». Hono no miñi mum nii, Marta ina yiɗi pentugol. Duuɓi makko ko ina wona 15, o golliima e ballal galle to Losanne ngam waɗde ko wiyetee Welschlandjahr ko e oon sahaa rewɓe sukaaɓe heewɓe absolve to hirnaange Siwis (Welschland) ngam ɓeydude ganndal ɗemngal Farayse. Ko ɗoon jannginoowo gooto teskii Martha ina jogii doole naalankaagal, kono duɗal naalankaagal fedde ndee ina addana sukaaɓe worɓe tan janngude. Ko adii fof ko o woni pentoowo ko to Pari, Farayse, tuggi 1898. Ndeen o janngii tuggi 1901 haa 1906 to München, Almaañ, o woni almuudo porfeseeruuji Jankk e Feldbusch. To duɗal naalankooɓe to München o hawri e giɗo makko debbo garoowo biyeteeɗo Meta Kirchner. == Laawol e golle == Nde o arti to leydi Siwis, Martha Burkhardt sosi to Rapperswil atelier mum ngam golloraade hoore mum e pentugol e tawtoreede koolol. O dañii heen, ngalu ngu o dañi e yeeyde nate makko, addani mo, hitaande kala, fotde jonte seeɗa, yahde e laawol, ina jeyaa heen Itali, Skandinaavi e Maruk, e kadi yah-ngartaaji keewɗi to Farayse, Espaañ, Riisi haa e Konstantinopol. O waɗi kadi jaŋde leydi to Pays-Bas e to Suwed. Gila e Meta Kirchner, o heɓi noddaango ngam tawtoreede laamɗo George V e ñalngu Durbar Delhi e hitaande 1911, ummoraade ɗoon o yahri no feewi e nder Asii tuggi 1911 haa 1914, hay so tawii noon ko seeɗa e turis en ngonnoo e ɗeen duuɓi tawa worɓe ina njahda e mum en. E nder teskuyaaji makko no feewi e ruuhuyaŋkaagal Aasi, o huutoriima miijooji makko e Inndo, Siin e Japon e nder natal makko, o winndi binndanɗe jaayndeeji e defte ɗe o holliti e hoore makko. Nde o arti e Rapperswil, naalanke oo tawtoraama nguurndam renndo. E wolde adunaare adannde o golliima e komisiyoŋ nguura wuro ngoo, o sosi opitaal emergency e sahaa rafi grippe 1918. Ndeen o wonii duuɓi keewɗi hooreejo wellitaare galle e nder fedde rewɓe renndo. Martha Burkhardt sosi toppitagol sukaaɓe e fedde rewɓe moƴƴere, sosi kadi mbayliigu adanngu sukaaɓe jibinaaɓe to Rapperswil. E hitaande 1927 o arti e galle makko mo o mahi e hoore makko to dow tulde Meienberg hakkunde Rapperswil e Jona. Binndanɗe Meta Kirchner e Martha Burkhardt (to bannge ñaamo) 1911 to leydi Inndo Pinal Sinuwaa en e Pinal. Erlenbach 1920, 2010 ko deftere Kessinger yaltini ɗum, ISBN 978-1168541581. Rappers'en maayɓe Rosenstadt ina njogori arde e weeyo ngo ɓe ngoni e mum ngo, e weeyo ngo ɓe ngoni e mum ngo, e weeyo ngo ɓe ngoni e mum ngo. Erlenbach-Surich e Leipzig hitaande 1921. Magie e mistik, ƴellitaare e ƴellitaare. Zurik e Leipsik hitaande 1935.<ref name="kunstbreite">{{cite web|url=http://www.kunstbreite.ch/Kuenstlerwerdegaenge_aargau_burkhardt_martha.htm|title=Burkhardt, Martha (1874–1956)|publisher=kunstbreite.ch|author=|language=German|date=|accessdate=2015-09-07}}</ref><ref name="stadtmuseum">Information boards on occasion of the 2015 exhibition ''Der Zeit voraus – Drei Frauen auf eigenen Wegen'', [[Stadtmuseum Rapperswil-Jona]].</ref> == Tuugnorgal == ldz9pf304uxepamq0y9l1vsz0gyym2p 165525 165524 2026-04-18T17:38:38Z SUZYFATIMA 13856 165525 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Martha Burkhardt''' (30 abriil 1874 – 12 lewru mbooy 1956) ko pentoowo e fotoowo Suwisnaajo. O jibinaa ko wuro Aarau, o waɗi cukaagu makko ko Rapperswil, nde o mawni o waɗi Rapperswil kadi galle makko. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ɓesngu Martha Burkhardt ummiima Rapperswil e hitaande 1880, ɗo mawniiko en njoginoo njulaagu to Fischmarktstrasse 6, ɗo o woni cukaagu makko. Hitaande fawtii heen, Martha e miñi mum Max njibinaama baaba mum en e mawni mum en, ɓe mawni e galle yumma mum en e neene mum en. Banndiraaɓe ɓee ina njogii doole naalankaagal, Max wonti pentoowo dekoraasiyoŋ, caggal ɗuum wonti fotoowo to Arbon. Debbo murtuɗo oo, ina yejjita laabi keewɗi keeri renndo ngo rewɓe mbaɗata e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, e nder heen « ko kanko woni debbo gadano e nder Rapperswil naatde e welo, haa hulɓinii hakkillaaji kulɓiniiɗi ». Hono no miñi mum nii, Marta ina yiɗi pentugol. Duuɓi makko ko ina wona 15, o golliima e ballal galle to Losanne ngam waɗde ko wiyetee Welschlandjahr ko e oon sahaa rewɓe sukaaɓe heewɓe absolve to hirnaange Siwis (Welschland) ngam ɓeydude ganndal ɗemngal Farayse. Ko ɗoon jannginoowo gooto teskii Martha ina jogii doole naalankaagal, kono duɗal naalankaagal fedde ndee ina addana sukaaɓe worɓe tan janngude. Ko adii fof ko o woni pentoowo ko to Pari, Farayse, tuggi 1898. Ndeen o janngii tuggi 1901 haa 1906 to München, Almaañ, o woni almuudo porfeseeruuji Jankk e Feldbusch. To duɗal naalankooɓe to München o hawri e giɗo makko debbo garoowo biyeteeɗo Meta Kirchner. == Laawol e golle == Nde o arti to leydi Siwis, Martha Burkhardt sosi to Rapperswil atelier mum ngam golloraade hoore mum e pentugol e tawtoreede koolol. O dañii heen, ngalu ngu o dañi e yeeyde nate makko, addani mo, hitaande kala, fotde jonte seeɗa, yahde e laawol, ina jeyaa heen Itali, Skandinaavi e Maruk, e kadi yah-ngartaaji keewɗi to Farayse, Espaañ, Riisi haa e Konstantinopol. O waɗi kadi jaŋde leydi to Pays-Bas e to Suwed. Gila e Meta Kirchner, o heɓi noddaango ngam tawtoreede laamɗo George V e ñalngu Durbar Delhi e hitaande 1911, ummoraade ɗoon o yahri no feewi e nder Asii tuggi 1911 haa 1914, hay so tawii noon ko seeɗa e turis en ngonnoo e ɗeen duuɓi tawa worɓe ina njahda e mum en. E nder teskuyaaji makko no feewi e ruuhuyaŋkaagal Aasi, o huutoriima miijooji makko e Inndo, Siin e Japon e nder natal makko, o winndi binndanɗe jaayndeeji e defte ɗe o holliti e hoore makko. Nde o arti e Rapperswil, naalanke oo tawtoraama nguurndam renndo. E wolde adunaare adannde o golliima e komisiyoŋ nguura wuro ngoo, o sosi opitaal emergency e sahaa rafi grippe 1918. Ndeen o wonii duuɓi keewɗi hooreejo wellitaare galle e nder fedde rewɓe renndo. Martha Burkhardt sosi toppitagol sukaaɓe e fedde rewɓe moƴƴere, sosi kadi mbayliigu adanngu sukaaɓe jibinaaɓe to Rapperswil. E hitaande 1927 o arti e galle makko mo o mahi e hoore makko to dow tulde Meienberg hakkunde Rapperswil e Jona. Binndanɗe Meta Kirchner e Martha Burkhardt (to bannge ñaamo) 1911 to leydi Inndo Pinal Sinuwaa en e Pinal. Erlenbach 1920, 2010 ko deftere Kessinger yaltini ɗum, ISBN 978-1168541581. Rappers'en maayɓe Rosenstadt ina njogori arde e weeyo ngo ɓe ngoni e mum ngo, e weeyo ngo ɓe ngoni e mum ngo, e weeyo ngo ɓe ngoni e mum ngo. Erlenbach-Surich e Leipzig hitaande 1921. Magie e mistik, ƴellitaare e ƴellitaare. Zurik e Leipsik hitaande 1935.<ref name="kunstbreite">{{cite web|url=http://www.kunstbreite.ch/Kuenstlerwerdegaenge_aargau_burkhardt_martha.htm|title=Burkhardt, Martha (1874–1956)|publisher=kunstbreite.ch|author=|language=German|date=|accessdate=2015-09-07}}</ref><ref name="stadtmuseum">Information boards on occasion of the 2015 exhibition ''Der Zeit voraus – Drei Frauen auf eigenen Wegen'', [[Stadtmuseum Rapperswil-Jona]].</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 5lnmpi6h0m23sdfmn9zkiqd841jer7t Alis B. Kurtiis 0 40390 165513 2026-04-18T17:28:43Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328376892|Alice B. Curtis]]" 165513 wikitext text/x-wiki [[File:Alice_B_Curtis_1935.jpg|thumb|Alis B. Kurtiis c. 1935]] '''Alice Bertha Curtis''' (1 lewru Yarkomaa 1874 – 19 Abriil 1956) ko Ameriknaajo golloowo e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde, winndiyanke defte ɗiɗi ciimtol cukaagu mum, ''Ɓiɓɓe Prairie'' ( ''Winter1948'' ) e daartol juutngol "Wings of Mercy" ngol ƴettaa ngam filmo RKO 1937 ''Gorko mo tawi hoore mum'' . == Nguurndam e golle == Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa State Normal School, Duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa, e Duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, Curtis jannginii e duɗe jaaɓi haaɗtirde tokoose Midwestern e fuɗɗoode kitaale 1900 e o woniino porfeseer gardiiɗo Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado A. <nowiki>&</nowiki>amp; M. tuggi 1922 haa 1942 ] Curtis ina jeyaa e golle politik ngam suɓaade rewɓe e nder diiwanuuji nay : Iowa, Oklahoma, Virginia hirnaange, e Wisconsin. O golliima e [[Kari Chapman Catt|Carrie Chapman Catt]] e nder kampaañ Iowa, o golliima e suɓngooji njoɓdi to Wisconsin e nder diɗɗal siynude ɗaɓɓaande to Oklahoma. <ref name=":2" /> Curtis ko binnduɗo binndanɗe jaayndeeji e daartol juutngol, aayeeji, e defte ɗiɗi jowitiiɗe e nguurndam pioneer en to Iowa. O woni ko e kartal binndol Iowa ngal Fedde jannginooɓe Engele Iowa yaltini e hitaande 1952. Daartol makko "Baagal yurmeende" woni ko o waɗi e filmo Rajo RKO mo Joan Fontaine waɗi e hitaande 1937. Defte pioneer ngam sukaaɓe ina mbaɗee to Iowa, ina gasa tawa ko e cukaagu makko e nder oon diiwaan. [1] Wintere e dow Prairie ko e domen renndo ; [2] hakkeeji binndol ngam Sukaaɓe Prairie kesɗitinaa e kitaale 1960 e juuɗe gollotooɓe e binndol Curtis . [3] Alice Dalgliesh winndi e nder jaaynde Parents ina wiyee Sukaaɓe "goonga e sehilaaɓe." [4] Sukaaɓe Prairie ina wasiyee soodde e defte duɗe Indiana [5] e wasiyaade janngude ngam janngude e nder duɗal joyaɓal ko fayti e "pioneers of the west." [6] Jaaynde Child Life innitiri Winter on the Prairie « daartol moƴƴol » [7] e ƴettugol e Winter ina wiyee « The Blizzard » naatnaa e janngoowo duɗal leslesal Kanadaa. [8] Wintere e dow Prairie ko Grace Paull holliti ɗum . [2] Curtis hoɗi ko to wuro wiyeteengo Fort Collins, to Kolorado haa o maayi e hitaande 1956. == Tuugnorgal == 7rcy8lw29we1qcn0bcf3imfd3yojctv 165514 165513 2026-04-18T17:29:00Z Sardeeq 14292 165514 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Alice_B_Curtis_1935.jpg|thumb|Alis B. Kurtiis c. 1935]] '''Alice Bertha Curtis''' (1 lewru Yarkomaa 1874 – 19 Abriil 1956) ko Ameriknaajo golloowo e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde, winndiyanke defte ɗiɗi ciimtol cukaagu mum, ''Ɓiɓɓe Prairie'' ( ''Winter1948'' ) e daartol juutngol "Wings of Mercy" ngol ƴettaa ngam filmo RKO 1937 ''Gorko mo tawi hoore mum'' . == Nguurndam e golle == Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa State Normal School, Duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa, e Duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, Curtis jannginii e duɗe jaaɓi haaɗtirde tokoose Midwestern e fuɗɗoode kitaale 1900 e o woniino porfeseer gardiiɗo Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado A. <nowiki>&</nowiki>amp; M. tuggi 1922 haa 1942 ] Curtis ina jeyaa e golle politik ngam suɓaade rewɓe e nder diiwanuuji nay : Iowa, Oklahoma, Virginia hirnaange, e Wisconsin. O golliima e [[Kari Chapman Catt|Carrie Chapman Catt]] e nder kampaañ Iowa, o golliima e suɓngooji njoɓdi to Wisconsin e nder diɗɗal siynude ɗaɓɓaande to Oklahoma. <ref name=":2" /> Curtis ko binnduɗo binndanɗe jaayndeeji e daartol juutngol, aayeeji, e defte ɗiɗi jowitiiɗe e nguurndam pioneer en to Iowa. O woni ko e kartal binndol Iowa ngal Fedde jannginooɓe Engele Iowa yaltini e hitaande 1952. Daartol makko "Baagal yurmeende" woni ko o waɗi e filmo Rajo RKO mo Joan Fontaine waɗi e hitaande 1937. Defte pioneer ngam sukaaɓe ina mbaɗee to Iowa, ina gasa tawa ko e cukaagu makko e nder oon diiwaan. [1] Wintere e dow Prairie ko e domen renndo ; [2] hakkeeji binndol ngam Sukaaɓe Prairie kesɗitinaa e kitaale 1960 e juuɗe gollotooɓe e binndol Curtis . [3] Alice Dalgliesh winndi e nder jaaynde Parents ina wiyee Sukaaɓe "goonga e sehilaaɓe." [4] Sukaaɓe Prairie ina wasiyee soodde e defte duɗe Indiana [5] e wasiyaade janngude ngam janngude e nder duɗal joyaɓal ko fayti e "pioneers of the west." [6] Jaaynde Child Life innitiri Winter on the Prairie « daartol moƴƴol » [7] e ƴettugol e Winter ina wiyee « The Blizzard » naatnaa e janngoowo duɗal leslesal Kanadaa. [8] Wintere e dow Prairie ko Grace Paull holliti ɗum . [2] Curtis hoɗi ko to wuro wiyeteengo Fort Collins, to Kolorado haa o maayi e hitaande 1956. == Tuugnorgal == itdz0q4sv1xahyzcf75h6tmsd7tuh7o Ida Kuroos-Hazlet 0 40391 165515 2026-04-18T17:30:04Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1333617314|Ida Crouch-Hazlett]]" 165515 wikitext text/x-wiki [[File:Crouch-Hazlett-Ida-1904.jpg|right|thumb|287x287px|Ida Crouch-Hazlett e hitaande 1904, ko ina wona sahaa nde o ummii to Lewistown ngam ƴettude golle rewrude e jaaynde wiyeteende ''Montana News.'']] '''Ida Kuruus-Hazlett''' (jibinaa ko '''Ida Estelle Kuruus''', c. 1870 &#x2013; 1941) ko daraniiɗo politik Ameriknaajo mawɗo e nder dille suɓngooji e dille sosiyaalist en . Crouch-Hazlett ɓuri siftoreede ko haaloowo e yuɓɓinoowo lannda Sosiyaalist Amerik e nder duuɓi capanɗe ɗiɗi gadani teeminannde 20ɓiire. E hitaande 1902 Crouch-Hazlett wonti debbo gadano kanndidaa to Kongres Amerik ummoriiɗo Colorado nde o ɗaɓɓi jooɗorde e nder suudu sarɗiiji . == Nguurndam == === Duuɓi gadani === Ida Estelle jibinaa ko c. 1870 to [[Chicago|Chicago, Illinois]], ɓiy jannginooɓe ɗiɗo jannguɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Crouch mawni ko to Monmouth, to leydi Illinois, ɗo o janngi duɗal leslesal, hade makko winnditaade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monticello to Godfrey, to leydi Illinois . <ref name="Fink" /> O woniino jannginoowo e hitaande 1888 to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Illinois State Normal (duɗal ngal caggal ɗuum wonti Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Illinois State ) to Bloomington, caggal ɗuum o waɗi golle kursus to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Stanford, ɗo o janngi faggudu, e [[Chicago School of Social Sciences|Duɗal gannde renndo Chicago]] caggal nde o timmini jaŋde makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois. <ref name="Fink" /> Crouch resi ko e duuɓi mum tokoosi, N. Hazlett, o maayi ko juuti. Caggal nde o heɓi bak makko, Crouch-Hazlett dogi ngam suɓaade hooreejo duɗal nokku oo e dow tikket lannda haɗeede . Caggal ndeen eɓɓoore nde o dañaani, o waɗii golle keewɗe e nder Illinois, Colorado, e Wyoming, golle ɗe mballi mo e ƴellitde karallaagal makko e haaldude . E hitaande 1894, Crouch-Hazlett arti e jaayndeyaagal, o golliima e jaayndeyaagal . Crouch-Hazlett golliima e jaayɗe to Chicago, Denver, e Leadville, Kolorado, e St. O jokki e golle jaayndeyaagal haa hitaande 1900. <ref name="Fink" /> Nde o woni to Colorado Crouch-Hazlett adii feeñde e hare bonnde hakkunde miniraaji e jom miniraaji, ko ɗum ɓeydi mbayliigu miijooji makko politik. === Golle politik === Crouch-Hazlett fuɗɗii naatde e politik ko e hitaande 1896, nde o innitiraa yuɓɓinoowo ngenndiijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). Crouch-Hazlett ina jeyaa e yuɓɓinɓe golle NAWSA, njilluuji mum en e nder njuuteendi e yaajde [[Çalifonia|Kaliforni]] e nder kampaañ wooteeji 1896 ɗi keɓaani nafoore, o tawtoraama yimɓe mawɓe dillere ndee hono Susan B. Anthony, [[Kari Chapman Catt|Carrie Chapman Catt]], e Anna Howard Shaw . Crouch-Hazlett jokki e golle NAWSA haa hitaande 1901, o yilliima leydi ndi ngam yuɓɓinde njuɓɓudi ndii e waɗde jeewte jamaanu mahngo ballal jamaanu ngam hakke rewɓe suɓaade. <ref name="Fink" /> Caggal fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, Crouch-Hazlett fuɗɗii yiyde hare sosiyaalisma ko huunde tiiɗnde e nder hare rewɓe ngam potal hakkeeji, o waɗti yahrude yeeso e dille sosiyaalisma ko huunde tiiɗnde e golle makko politik. O naati e lannda Sosiyaalist Amerik (SPA) keso oo, hedde sahaa nde o sosaa e hitaande 1901, caggal ɗuum o wonti gooto e daandeeji rewɓe ɓurɗi maantinde. E hitaande 1902, Hazlett wonti debbo gadano kanndidaa to Kongres Amerik to diiwaan Kolorado nde o fooli suudu sarɗiiji e tikket sosiyaalist en. Caggal kampaañ 1902, Hazlett jokki e ƴettude karallaagal mum haaldude e laawol e innde lannda Sosiyaalist en, hono gooto e yuɓɓinɓe ɗum ngenndiiji. [1] Crouch-Hazlett waɗii ko ɓuri moƴƴude e duuɓi ɗiɗi garooji ɗii, o waɗii jeewte jamaanu, o etii kadi wallitde mahngo juɓɓule dowri e nokkuuji ngam lannda politik keso oo. O woni ko e yuɓɓinɓe ngenndiiji njilluuji SPA haa hitaande 1904. [1] == Teskorɗe les == mdhmgtls0z0gzyvngzb3avtyw2dgt5t 165516 165515 2026-04-18T17:30:20Z Sardeeq 14292 165516 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Crouch-Hazlett-Ida-1904.jpg|right|thumb|287x287px|Ida Crouch-Hazlett e hitaande 1904, ko ina wona sahaa nde o ummii to Lewistown ngam ƴettude golle rewrude e jaaynde wiyeteende ''Montana News.'']] '''Ida Kuruus-Hazlett''' (jibinaa ko '''Ida Estelle Kuruus''', c. 1870 &#x2013; 1941) ko daraniiɗo politik Ameriknaajo mawɗo e nder dille suɓngooji e dille sosiyaalist en . Crouch-Hazlett ɓuri siftoreede ko haaloowo e yuɓɓinoowo lannda Sosiyaalist Amerik e nder duuɓi capanɗe ɗiɗi gadani teeminannde 20ɓiire. E hitaande 1902 Crouch-Hazlett wonti debbo gadano kanndidaa to Kongres Amerik ummoriiɗo Colorado nde o ɗaɓɓi jooɗorde e nder suudu sarɗiiji . == Nguurndam == === Duuɓi gadani === Ida Estelle jibinaa ko c. 1870 to [[Chicago|Chicago, Illinois]], ɓiy jannginooɓe ɗiɗo jannguɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Crouch mawni ko to Monmouth, to leydi Illinois, ɗo o janngi duɗal leslesal, hade makko winnditaade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monticello to Godfrey, to leydi Illinois . <ref name="Fink" /> O woniino jannginoowo e hitaande 1888 to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Illinois State Normal (duɗal ngal caggal ɗuum wonti Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Illinois State ) to Bloomington, caggal ɗuum o waɗi golle kursus to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Stanford, ɗo o janngi faggudu, e [[Chicago School of Social Sciences|Duɗal gannde renndo Chicago]] caggal nde o timmini jaŋde makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois. <ref name="Fink" /> Crouch resi ko e duuɓi mum tokoosi, N. Hazlett, o maayi ko juuti. Caggal nde o heɓi bak makko, Crouch-Hazlett dogi ngam suɓaade hooreejo duɗal nokku oo e dow tikket lannda haɗeede . Caggal ndeen eɓɓoore nde o dañaani, o waɗii golle keewɗe e nder Illinois, Colorado, e Wyoming, golle ɗe mballi mo e ƴellitde karallaagal makko e haaldude . E hitaande 1894, Crouch-Hazlett arti e jaayndeyaagal, o golliima e jaayndeyaagal . Crouch-Hazlett golliima e jaayɗe to Chicago, Denver, e Leadville, Kolorado, e St. O jokki e golle jaayndeyaagal haa hitaande 1900. <ref name="Fink" /> Nde o woni to Colorado Crouch-Hazlett adii feeñde e hare bonnde hakkunde miniraaji e jom miniraaji, ko ɗum ɓeydi mbayliigu miijooji makko politik. === Golle politik === Crouch-Hazlett fuɗɗii naatde e politik ko e hitaande 1896, nde o innitiraa yuɓɓinoowo ngenndiijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). Crouch-Hazlett ina jeyaa e yuɓɓinɓe golle NAWSA, njilluuji mum en e nder njuuteendi e yaajde [[Çalifonia|Kaliforni]] e nder kampaañ wooteeji 1896 ɗi keɓaani nafoore, o tawtoraama yimɓe mawɓe dillere ndee hono Susan B. Anthony, [[Kari Chapman Catt|Carrie Chapman Catt]], e Anna Howard Shaw . Crouch-Hazlett jokki e golle NAWSA haa hitaande 1901, o yilliima leydi ndi ngam yuɓɓinde njuɓɓudi ndii e waɗde jeewte jamaanu mahngo ballal jamaanu ngam hakke rewɓe suɓaade. <ref name="Fink" /> Caggal fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, Crouch-Hazlett fuɗɗii yiyde hare sosiyaalisma ko huunde tiiɗnde e nder hare rewɓe ngam potal hakkeeji, o waɗti yahrude yeeso e dille sosiyaalisma ko huunde tiiɗnde e golle makko politik. O naati e lannda Sosiyaalist Amerik (SPA) keso oo, hedde sahaa nde o sosaa e hitaande 1901, caggal ɗuum o wonti gooto e daandeeji rewɓe ɓurɗi maantinde. E hitaande 1902, Hazlett wonti debbo gadano kanndidaa to Kongres Amerik to diiwaan Kolorado nde o fooli suudu sarɗiiji e tikket sosiyaalist en. Caggal kampaañ 1902, Hazlett jokki e ƴettude karallaagal mum haaldude e laawol e innde lannda Sosiyaalist en, hono gooto e yuɓɓinɓe ɗum ngenndiiji. [1] Crouch-Hazlett waɗii ko ɓuri moƴƴude e duuɓi ɗiɗi garooji ɗii, o waɗii jeewte jamaanu, o etii kadi wallitde mahngo juɓɓule dowri e nokkuuji ngam lannda politik keso oo. O woni ko e yuɓɓinɓe ngenndiiji njilluuji SPA haa hitaande 1904. [1] == Teskorɗe les == dzjg0e5xh0yhwsv9i33kwfwsizhki5q Mariyam Jane Kogeshall 0 40392 165517 2026-04-18T17:31:27Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336674739|Mary Jane Coggeshall]]" 165517 wikitext text/x-wiki '''Mary Jane (Whitely) Coggeshall''' (17 lewru Yarkomaa 1836 &#x2013; 22 Desammbar 1911) ko Ameriknaajo, ganndiraaɗo « yumma suɓngo debbo to Iowa ». O naati e suudu mawndu rewɓe Iowa e hitaande 1990. == Duuɓi gadani e jaŋde == Mary Jane Whitely jibinaa ko ñalnde 17 lewru Yarkomaa 1836, to Milton, to leydi Indiana, e galle Ishaq Whitely (demoowo) e Lidiya (Gunderson) Whitely, ɓe mballiri galle oo e ƴettude golle sewnde. Galle oo ko Quakers, Isaac ina joginoo station e laawol laana njoorndi les leydi . Whitely janngi ko e duɗe laamu to Milton. E hitaande 1857, o resi John Milton Coggeshall, o dañi ɓiɓɓe tato, ɗiɗo e maɓɓe nguuri : Clair e Anna. Ɓeen ɗiɗo ngummii ko wuro wiyeteengo Des Moines, to Iowa, e hitaande 1865. == Career ko golloowo == E hitaande 1870, Coggeshall wonti tergal sarɗiiji e binndoowo fedde toppitiinde suɓngooji rewɓe to diiwaan Polk to Iowa , caggal ɗuum (1898) o woni hooreejo fedde suɓngooji potal Des Moines. Golle makko ɓurɗe teeŋtude e woote, kono, ummorii ko e jokkondiral makko e Fedde Iowa Woman Suffrage Association (IWSA), nde o woni tergal charter. O wonii hooreejo mayre (1890, 1891, 1903-05) caggal ɗuum o wonii hooreejo tedduɗo (1905-11). E nder mbaydi ɗiɗmiri ndii, o yahri ko e kewu tataɓo Amerik, baɗnooɗo to Boone, Iowa, e hitaande 1908. Coggeshall woni binndoowo gadano (1886-1888) e jaaynde IWSA lewru kala wiyeteende ''Woman’s Standard'', jaaynde mawnde to Iowa, nde Martha Callanan sosi. O arti kadi e tafngo jaaynde ndee e hitaande 1911. O heewi winndude ko e jaaynde ndee caggal nde tafngo makko adanngo joofi, kam e jaayɗe ngenndiije. E hitaande 1895, Coggeshall suɓaama e yiilirde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA), o woni debbo gadano ummoriiɗo fuɗnaange maayo Mississippi, naatde e yiilirde NAWSA, kadi ko kanko tan woni debbo gadano suɓngooji Iowa puɗɗiiɗi golloraade to bannge ngenndi. O haali e batuuji ngenndiiji NAWSA e hitaande 1904 e hitaande 1907. Coggeshall wonaa tan jannginde e winndude ko fayti e suɓngooji, o naati e ñaawoore mawnde. E hitaande 1894, diiwaan Iowa yaltiniino sariya baawɗo haɗde rewɓe suɓaade e wooteeji bonɗi wuro. E hitaande 1908, nde wuro Des Moines salii ndeeɗoo sariya, haɗi rewɓe woote e nder woote hono ɗee tan, Coggeshall addi ñaawoore e wuro ngoo. Ñaawirde toownde Iowa wiyi wonde woote ɗee mbaɗaaka sabu rewɓe, hono no kalaas nii, ina kaɗaa suɓaade. Coggeshall maayi ko e ñawu nguu ñalnde 22 desaambar 1911. Hay so tawii o wuuraani ngam yiyde rewɓe Ameriknaaɓe ina keɓa woote, banndiiko debbo biyeteeɗo [[Kari Chapman Catt|Carrie Chapman Catt,]] innitiri mo « yumma woote debbo to Iowa ». == Tuugnorgal == imkwsnpyhynkf8bdyiyuticu6nzwquo 165519 165517 2026-04-18T17:33:07Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336674739|Mary Jane Coggeshall]]" 165519 wikitext text/x-wiki '''Mary Jane (Whitely) Coggeshall''' (17 lewru Yarkomaa 1836 &#x2013; 22 Desammbar 1911) ko Ameriknaajo, ganndiraaɗo « yumma suɓngo debbo to Iowa ». O naati e suudu mawndu rewɓe Iowa e hitaande 1990. <ref>Mott, Lisa. "Coggeshall, Mary Jane Whitely". ''The Biographical Dictionary of Iowa''. University of Iowa Press, 2009.</ref><ref /> == Duuɓi gadani e jaŋde == Mary Jane Whitely jibinaa ko ñalnde 17 lewru Yarkomaa 1836, to Milton, to leydi Indiana, e galle Ishaq Whitely (demoowo) e Lidiya (Gunderson) Whitely, ɓe mballiri galle oo e ƴettude golle sewnde. Galle oo ko Quakers, Isaac ina joginoo station e laawol laana njoorndi les leydi . Whitely janngi ko e duɗe laamu to Milton. E hitaande 1857, o resi John Milton Coggeshall, o dañi ɓiɓɓe tato, ɗiɗo e maɓɓe nguuri : Clair e Anna. Ɓeen ɗiɗo ngummii ko wuro wiyeteengo Des Moines, to Iowa, e hitaande 1865. == Career ko golloowo == E hitaande 1870, Coggeshall wonti tergal sarɗiiji e binndoowo fedde toppitiinde suɓngooji rewɓe to diiwaan Polk to Iowa , caggal ɗuum (1898) o woni hooreejo fedde suɓngooji potal Des Moines. Golle makko ɓurɗe teeŋtude e woote, kono, ummorii ko e jokkondiral makko e Fedde Iowa Woman Suffrage Association (IWSA), nde o woni tergal charter. O wonii hooreejo mayre (1890, 1891, 1903-05) caggal ɗuum o wonii hooreejo tedduɗo (1905-11). E nder mbaydi ɗiɗmiri ndii, o yahri ko e kewu tataɓo Amerik, baɗnooɗo to Boone, Iowa, e hitaande 1908. Coggeshall woni binndoowo gadano (1886-1888) e jaaynde IWSA lewru kala wiyeteende ''Woman’s Standard'', jaaynde mawnde to Iowa, nde Martha Callanan sosi. O arti kadi e tafngo jaaynde ndee e hitaande 1911. O heewi winndude ko e jaaynde ndee caggal nde tafngo makko adanngo joofi, kam e jaayɗe ngenndiije. E hitaande 1895, Coggeshall suɓaama e yiilirde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA), o woni debbo gadano ummoriiɗo fuɗnaange maayo Mississippi, naatde e yiilirde NAWSA, kadi ko kanko tan woni debbo gadano suɓngooji Iowa puɗɗiiɗi golloraade to bannge ngenndi. O haali e batuuji ngenndiiji NAWSA e hitaande 1904 e hitaande 1907. Coggeshall wonaa tan jannginde e winndude ko fayti e suɓngooji, o naati e ñaawoore mawnde. E hitaande 1894, diiwaan Iowa yaltiniino sariya baawɗo haɗde rewɓe suɓaade e wooteeji bonɗi wuro. E hitaande 1908, nde wuro Des Moines salii ndeeɗoo sariya, haɗi rewɓe woote e nder woote hono ɗee tan, Coggeshall addi ñaawoore e wuro ngoo. Ñaawirde toownde Iowa wiyi wonde woote ɗee mbaɗaaka sabu rewɓe, hono no kalaas nii, ina kaɗaa suɓaade. Coggeshall maayi ko e ñawu nguu ñalnde 22 desaambar 1911. Hay so tawii o wuuraani ngam yiyde rewɓe Ameriknaaɓe ina keɓa woote, banndiiko debbo biyeteeɗo [[Kari Chapman Catt|Carrie Chapman Catt,]] innitiri mo « yumma woote debbo to Iowa ». == Tuugnorgal == dxfp65ux3cb2skew8iosh404ahseajk 165520 165519 2026-04-18T17:33:22Z Sardeeq 14292 165520 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mary Jane (Whitely) Coggeshall''' (17 lewru Yarkomaa 1836 &#x2013; 22 Desammbar 1911) ko Ameriknaajo, ganndiraaɗo « yumma suɓngo debbo to Iowa ». O naati e suudu mawndu rewɓe Iowa e hitaande 1990. <ref>Mott, Lisa. "Coggeshall, Mary Jane Whitely". ''The Biographical Dictionary of Iowa''. University of Iowa Press, 2009.</ref><ref /> == Duuɓi gadani e jaŋde == Mary Jane Whitely jibinaa ko ñalnde 17 lewru Yarkomaa 1836, to Milton, to leydi Indiana, e galle Ishaq Whitely (demoowo) e Lidiya (Gunderson) Whitely, ɓe mballiri galle oo e ƴettude golle sewnde. Galle oo ko Quakers, Isaac ina joginoo station e laawol laana njoorndi les leydi . Whitely janngi ko e duɗe laamu to Milton. E hitaande 1857, o resi John Milton Coggeshall, o dañi ɓiɓɓe tato, ɗiɗo e maɓɓe nguuri : Clair e Anna. Ɓeen ɗiɗo ngummii ko wuro wiyeteengo Des Moines, to Iowa, e hitaande 1865. == Career ko golloowo == E hitaande 1870, Coggeshall wonti tergal sarɗiiji e binndoowo fedde toppitiinde suɓngooji rewɓe to diiwaan Polk to Iowa , caggal ɗuum (1898) o woni hooreejo fedde suɓngooji potal Des Moines. Golle makko ɓurɗe teeŋtude e woote, kono, ummorii ko e jokkondiral makko e Fedde Iowa Woman Suffrage Association (IWSA), nde o woni tergal charter. O wonii hooreejo mayre (1890, 1891, 1903-05) caggal ɗuum o wonii hooreejo tedduɗo (1905-11). E nder mbaydi ɗiɗmiri ndii, o yahri ko e kewu tataɓo Amerik, baɗnooɗo to Boone, Iowa, e hitaande 1908. Coggeshall woni binndoowo gadano (1886-1888) e jaaynde IWSA lewru kala wiyeteende ''Woman’s Standard'', jaaynde mawnde to Iowa, nde Martha Callanan sosi. O arti kadi e tafngo jaaynde ndee e hitaande 1911. O heewi winndude ko e jaaynde ndee caggal nde tafngo makko adanngo joofi, kam e jaayɗe ngenndiije. E hitaande 1895, Coggeshall suɓaama e yiilirde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA), o woni debbo gadano ummoriiɗo fuɗnaange maayo Mississippi, naatde e yiilirde NAWSA, kadi ko kanko tan woni debbo gadano suɓngooji Iowa puɗɗiiɗi golloraade to bannge ngenndi. O haali e batuuji ngenndiiji NAWSA e hitaande 1904 e hitaande 1907. Coggeshall wonaa tan jannginde e winndude ko fayti e suɓngooji, o naati e ñaawoore mawnde. E hitaande 1894, diiwaan Iowa yaltiniino sariya baawɗo haɗde rewɓe suɓaade e wooteeji bonɗi wuro. E hitaande 1908, nde wuro Des Moines salii ndeeɗoo sariya, haɗi rewɓe woote e nder woote hono ɗee tan, Coggeshall addi ñaawoore e wuro ngoo. Ñaawirde toownde Iowa wiyi wonde woote ɗee mbaɗaaka sabu rewɓe, hono no kalaas nii, ina kaɗaa suɓaade. Coggeshall maayi ko e ñawu nguu ñalnde 22 desaambar 1911. Hay so tawii o wuuraani ngam yiyde rewɓe Ameriknaaɓe ina keɓa woote, banndiiko debbo biyeteeɗo [[Kari Chapman Catt|Carrie Chapman Catt,]] innitiri mo « yumma woote debbo to Iowa ». == Tuugnorgal == 2i1bp2ll37y0swapb73brq7dso4maix Moƴƴere Juliyan Kilark 0 40393 165521 2026-04-18T17:34:24Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340907982|Grace Julian Clarke]]" 165521 wikitext text/x-wiki '''Grace Julian Clarke''' (suwee 1865 – 18 suwee 1938) ko debbo fedde, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, jaaynoowo jaayndeeji, binndoowo ummoriiɗo Indiana . Ko o ɓiy George Washington Julian e taaniiko debbo biyeteeɗo Joshua Reed Giddings, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonaano daraniiɓe woppude laamu e terɗe Kongres Amerik, ɓesngu Clarke hollitii mo geɗe peewnugol renndo gila omo famɗi. O jeyaa ko e wuurtinde dillere suɓngooji rewɓe to Indiana, ɗo o teeŋtini darnde makko e kampaañ ngenndiijo ngam suɓaade rewɓe e fuɗɗoode teeminannde noogas. O ɓuri anndeede ko e sosde e ardaade Fedde Dowlaaji Dentuɗi ngam Fedde Rewɓe, e Diiso Legislatif, e Fedde Woman’s Franchise League of Indiana (fedde fedde ngenndiire Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe e ardiiɓe Fedde rewɓe wootooɓe Indiana). Clarke ko binnduɗo defte tati jowitiiɗe e nguurndam baaba mum, kadi ko o winndiyanke to ''Indianapolis Star'' tuggi 1911 haa 1929. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Grace Giddings Julian jibinaa ko ñalnde 11 suwee 1865, to wuro wiyeteengo Centreville, to diiwaan Wayne, to leydi Indiyana . Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano e sukaaɓe ɗiɗo, kadi ko kanko tan woni ɓiɗɗo debbo George Washington Julian e debbo mum ɗiɗaɓo, Laura Giddings Julian. Grace ina joginoo kadi banndiraaɓe tato mawɓe. Baaba makko, mo ɓesngu mum ari Irvington, Indiana ummoraade North Carolina, ko abolitionniste, ko depitee Amerik, kadi ko o baawɗo waylude renndo, o waɗti waylude doosɗe leydi Amerik gadane ngam suɓaade leydi ndii e hitaande 1868. Grace ina joginoo jokkondiral tiiɗngal e baaba mum e nder nguurndam mum fof. O sankii ko e hitaande 1899. Yumma Grace ko ɓiy Joshua Reed Giddings, daraniiɗo woppude laamu, depitee Ameriknaajo ummoriiɗo Ohio . Grace mawni ko to Washington, DC, ɗo baaba mum wonnoo tergal e suudu sarɗiiji Amerik haa hitaande 1871. Ɓesngu nguu ummii ko to Irvington, renndo gonngo e saraaji wuro fuɗnaange wuro Indianapolis, e hitaande 1873. Grace hoɗi to Irvington haa heddii nguurndam mum. O naati duɗal Mount Zion e duɗal jaaɓi haaɗtirde Butler, ngal woni to Irvington e oon sahaa. Grace jokki jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Butler, o heɓi dipolom makko leslesre e hitaande 1884, o heɓi dipolom makko leslesre e hitaande 1885. Grace wonnoo ko tergal e dental Unitarian en to Indianapolis. == Dewgal e ɓesngu == Grace resii Charles B. Clarke, awokaa, ñalnde 11 suwee 1887. Clarke, Demokaraat, wonnoo ko cukko hooreejo leydi Amerik to leydi New Mexico . O golliima e Senaa Indiana e hitaande 1913 e hitaande 1915. Ɓeen ɗiɗo ngalaano ɓiɓɓe. == Kugal == === Daraniiɗo suɓaade rewɓe === Grace ko daraniiɗo dillere suɓngooji rewɓe, haa teeŋti e golle fedde rewɓe, kadi omo golloroo e pelle rewɓe keewɗe to Indiana. O ɓuri waawde tawtoreede ko sosde e ardaade Fedde Dowlaaji Dentuɗi ngam Fedde Rewɓe, Fedde Women’s Franchise League, e Fedde Legislatif. E hitaande 1892, Clarke sosi fedde rewɓe Irvington, fedde binndol nokku oo, o woni hooreejo fedde nde. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde rewɓe Indianapolis e fedde Catharine Merrill, kadi ko kanko woni tergal fedde pioneer en Indiana e fedde jaayndeeji rewɓe Indiana. Clarke ɓuri waawde wuurtinde dille suɓngooji e nder leydi Indiana, haa teeŋti noon e dañde ballal e nder pelle rewɓe diiwaan oo. E hitaande 1909 o... [[File:Grace_Julian_Clarke_scrapbook,_1881_-_DPLA_-_dd818fe33cabb69e830807bb795ed05e.jpg|thumb|Deftere Clarke ina waɗi binndanɗe jowitiiɗe e hakkeeji rewɓe e suɓngooji, e nder toɓɓe goɗɗe]] yuɓɓinii Diisnondiral jeeɗiɗaɓal Fedde Rewɓe Indiana, o wonii hooreejo Fedde Indiana tuggi 1909 haa 1911. O woniino gardiiɗo e hooreejo jaayndeeji ngenndiiji Fedde Rewɓe mawnde tuggi 1912 haa 1916. Gooto e darnde makko mawnde e ballal makko e hitaande 1916 Fedde Komiseer Duɗal Rewɓe wallitnde suɓaade debbo gadano e nder yiilirde duɗe Indianapolis. Innde mum wayliima Ligue des écoles des femmes, Clarke woni hooreejo mayre, o jokki e darnde ngam heɓde hakke suɓaade rewɓe Indianapolis. Fedde nde ina joginoo 60 cafrirde e 3 000 tergal e nder leydi Indiana, wonti Fedde Women’s Franchise League of Indiana e hitaande 1911. Ko nde ardii dille suɓngooji e nder diiwaan hee. Fedde Indiana ndee wonti fedde jokkondirnde e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik . [1] [2] Clarke wonnoo ko ofisee e nder fedde wiyeteende Woman’s Franchise League, o wonti hooreejo gadano e nder Diiso sarɗiiji leydi Indiana, fedde lobbunde nde o walli kadi sosde. Hay so tawii Asaambele ngenndi Indiana foolii sariyaaji jowitiiɗi e suɓngooji rewɓe e hitaande 1915, hay so tawii diiso ngoo ina jokki e daranaade ɗum, ngu dañii nafoore e addude pelle ceertuɗe ngam golloraade ngam heɓde faandaare wootere. Ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1920, Indiana wonti dowla capanɗe jeegom ngam jaɓde kuulal ngenndiwal jowitiingal e hakkeeji rewɓe (kuulal sappo e jeenay doosgal leydi Amerik). E lewru mee 1920, lebbi nay caggal nde suudu sarɗiiji leydi ndii jaɓi waylude doosgal leydi ndii, terɗe Fedde Women’s Franchise League nanondirii e fusde e sosde Fedde Women’s Voters of Indiana. Clarke jokki e naatde e fedde nde, kono kadi o fuɗɗii jokkude nafooje makko e nder dille jam. Caggal nde rewɓe keɓi woote, Clarke waɗii heen koolol ngam Indianapolis Star lomtotooɗo yi’annde Demokaraat en, o yahdi e diiwaan hee omo haala lannda Demokaraat en e darnde mum e kanndidaaji mum. == Tuugnorgal == 1odofqdny826gughb94ot8q39oe2mec 165522 165521 2026-04-18T17:35:33Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340907982|Grace Julian Clarke]]" 165522 wikitext text/x-wiki '''Grace Julian Clarke''' (suwee 1865 – 18 suwee 1938) ko debbo fedde, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, jaaynoowo jaayndeeji, binndoowo ummoriiɗo Indiana . Ko o ɓiy George Washington Julian e taaniiko debbo biyeteeɗo Joshua Reed Giddings, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonaano daraniiɓe woppude laamu e terɗe Kongres Amerik, ɓesngu Clarke hollitii mo geɗe peewnugol renndo gila omo famɗi. O jeyaa ko e wuurtinde dillere suɓngooji rewɓe to Indiana, ɗo o teeŋtini darnde makko e kampaañ ngenndiijo ngam suɓaade rewɓe e fuɗɗoode teeminannde noogas. O ɓuri anndeede ko e sosde e ardaade Fedde Dowlaaji Dentuɗi ngam Fedde Rewɓe, e Diiso Legislatif, e Fedde Woman’s Franchise League of Indiana (fedde fedde ngenndiire Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe e ardiiɓe Fedde rewɓe wootooɓe Indiana). Clarke ko binnduɗo defte tati jowitiiɗe e nguurndam baaba mum, kadi ko o winndiyanke to ''Indianapolis Star'' tuggi 1911 haa 1929.<ref>Blanche Foster Boruff, compiler (1941). Women of Indiana: A Work for Newspaper and Library Reference. Indianapolis: Indiana Women's Biography Association. pp. 134, 262.</ref><ref>James, Edward T.; Wilson James, Janet; Boyer, Paul S. (1971). ''Notable American Women 1607–1950: A Biographical Dictionary''. Vol. 3. Cambridge, MA: Belknap Press. pp. 341–42. ISBN <bdi>0-67462-731-8</bdi>.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Grace Giddings Julian jibinaa ko ñalnde 11 suwee 1865, to wuro wiyeteengo Centreville, to diiwaan Wayne, to leydi Indiyana . Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano e sukaaɓe ɗiɗo, kadi ko kanko tan woni ɓiɗɗo debbo George Washington Julian e debbo mum ɗiɗaɓo, Laura Giddings Julian. Grace ina joginoo kadi banndiraaɓe tato mawɓe. Baaba makko, mo ɓesngu mum ari Irvington, Indiana ummoraade North Carolina, ko abolitionniste, ko depitee Amerik, kadi ko o baawɗo waylude renndo, o waɗti waylude doosɗe leydi Amerik gadane ngam suɓaade leydi ndii e hitaande 1868. Grace ina joginoo jokkondiral tiiɗngal e baaba mum e nder nguurndam mum fof. O sankii ko e hitaande 1899. Yumma Grace ko ɓiy Joshua Reed Giddings, daraniiɗo woppude laamu, depitee Ameriknaajo ummoriiɗo Ohio . Grace mawni ko to Washington, DC, ɗo baaba mum wonnoo tergal e suudu sarɗiiji Amerik haa hitaande 1871. Ɓesngu nguu ummii ko to Irvington, renndo gonngo e saraaji wuro fuɗnaange wuro Indianapolis, e hitaande 1873. Grace hoɗi to Irvington haa heddii nguurndam mum. O naati duɗal Mount Zion e duɗal jaaɓi haaɗtirde Butler, ngal woni to Irvington e oon sahaa. Grace jokki jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Butler, o heɓi dipolom makko leslesre e hitaande 1884, o heɓi dipolom makko leslesre e hitaande 1885. Grace wonnoo ko tergal e dental Unitarian en to Indianapolis. == Dewgal e ɓesngu == Grace resii Charles B. Clarke, awokaa, ñalnde 11 suwee 1887. Clarke, Demokaraat, wonnoo ko cukko hooreejo leydi Amerik to leydi New Mexico . O golliima e Senaa Indiana e hitaande 1913 e hitaande 1915. Ɓeen ɗiɗo ngalaano ɓiɓɓe. == Kugal == === Daraniiɗo suɓaade rewɓe === Grace ko daraniiɗo dillere suɓngooji rewɓe, haa teeŋti e golle fedde rewɓe, kadi omo golloroo e pelle rewɓe keewɗe to Indiana. O ɓuri waawde tawtoreede ko sosde e ardaade Fedde Dowlaaji Dentuɗi ngam Fedde Rewɓe, Fedde Women’s Franchise League, e Fedde Legislatif. E hitaande 1892, Clarke sosi fedde rewɓe Irvington, fedde binndol nokku oo, o woni hooreejo fedde nde. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde rewɓe Indianapolis e fedde Catharine Merrill, kadi ko kanko woni tergal fedde pioneer en Indiana e fedde jaayndeeji rewɓe Indiana. Clarke ɓuri waawde wuurtinde dille suɓngooji e nder leydi Indiana, haa teeŋti noon e dañde ballal e nder pelle rewɓe diiwaan oo. E hitaande 1909 o... [[File:Grace_Julian_Clarke_scrapbook,_1881_-_DPLA_-_dd818fe33cabb69e830807bb795ed05e.jpg|thumb|Deftere Clarke ina waɗi binndanɗe jowitiiɗe e hakkeeji rewɓe e suɓngooji, e nder toɓɓe goɗɗe]] yuɓɓinii Diisnondiral jeeɗiɗaɓal Fedde Rewɓe Indiana, o wonii hooreejo Fedde Indiana tuggi 1909 haa 1911. O woniino gardiiɗo e hooreejo jaayndeeji ngenndiiji Fedde Rewɓe mawnde tuggi 1912 haa 1916. Gooto e darnde makko mawnde e ballal makko e hitaande 1916 Fedde Komiseer Duɗal Rewɓe wallitnde suɓaade debbo gadano e nder yiilirde duɗe Indianapolis. Innde mum wayliima Ligue des écoles des femmes, Clarke woni hooreejo mayre, o jokki e darnde ngam heɓde hakke suɓaade rewɓe Indianapolis. Fedde nde ina joginoo 60 cafrirde e 3 000 tergal e nder leydi Indiana, wonti Fedde Women’s Franchise League of Indiana e hitaande 1911. Ko nde ardii dille suɓngooji e nder diiwaan hee. Fedde Indiana ndee wonti fedde jokkondirnde e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik . [1] [2] Clarke wonnoo ko ofisee e nder fedde wiyeteende Woman’s Franchise League, o wonti hooreejo gadano e nder Diiso sarɗiiji leydi Indiana, fedde lobbunde nde o walli kadi sosde. Hay so tawii Asaambele ngenndi Indiana foolii sariyaaji jowitiiɗi e suɓngooji rewɓe e hitaande 1915, hay so tawii diiso ngoo ina jokki e daranaade ɗum, ngu dañii nafoore e addude pelle ceertuɗe ngam golloraade ngam heɓde faandaare wootere. Ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1920, Indiana wonti dowla capanɗe jeegom ngam jaɓde kuulal ngenndiwal jowitiingal e hakkeeji rewɓe (kuulal sappo e jeenay doosgal leydi Amerik). E lewru mee 1920, lebbi nay caggal nde suudu sarɗiiji leydi ndii jaɓi waylude doosgal leydi ndii, terɗe Fedde Women’s Franchise League nanondirii e fusde e sosde Fedde Women’s Voters of Indiana. Clarke jokki e naatde e fedde nde, kono kadi o fuɗɗii jokkude nafooje makko e nder dille jam. Caggal nde rewɓe keɓi woote, Clarke waɗii heen koolol ngam Indianapolis Star lomtotooɗo yi’annde Demokaraat en, o yahdi e diiwaan hee omo haala lannda Demokaraat en e darnde mum e kanndidaaji mum. == Tuugnorgal == 5lrir47t6t8nfy9ilnrqdbkdjp72q5w 165523 165522 2026-04-18T17:36:28Z Sardeeq 14292 165523 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Grace Julian Clarke''' (suwee 1865 – 18 suwee 1938) ko debbo fedde, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, jaaynoowo jaayndeeji, binndoowo ummoriiɗo Indiana . Ko o ɓiy George Washington Julian e taaniiko debbo biyeteeɗo Joshua Reed Giddings, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonaano daraniiɓe woppude laamu e terɗe Kongres Amerik, ɓesngu Clarke hollitii mo geɗe peewnugol renndo gila omo famɗi. O jeyaa ko e wuurtinde dillere suɓngooji rewɓe to Indiana, ɗo o teeŋtini darnde makko e kampaañ ngenndiijo ngam suɓaade rewɓe e fuɗɗoode teeminannde noogas. O ɓuri anndeede ko e sosde e ardaade Fedde Dowlaaji Dentuɗi ngam Fedde Rewɓe, e Diiso Legislatif, e Fedde Woman’s Franchise League of Indiana (fedde fedde ngenndiire Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe e ardiiɓe Fedde rewɓe wootooɓe Indiana). Clarke ko binnduɗo defte tati jowitiiɗe e nguurndam baaba mum, kadi ko o winndiyanke to ''Indianapolis Star'' tuggi 1911 haa 1929.<ref>Blanche Foster Boruff, compiler (1941). Women of Indiana: A Work for Newspaper and Library Reference. Indianapolis: Indiana Women's Biography Association. pp. 134, 262.</ref><ref>James, Edward T.; Wilson James, Janet; Boyer, Paul S. (1971). ''Notable American Women 1607–1950: A Biographical Dictionary''. Vol. 3. Cambridge, MA: Belknap Press. pp. 341–42. ISBN <bdi>0-67462-731-8</bdi>.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Grace Giddings Julian jibinaa ko ñalnde 11 suwee 1865, to wuro wiyeteengo Centreville, to diiwaan Wayne, to leydi Indiyana . Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano e sukaaɓe ɗiɗo, kadi ko kanko tan woni ɓiɗɗo debbo George Washington Julian e debbo mum ɗiɗaɓo, Laura Giddings Julian. Grace ina joginoo kadi banndiraaɓe tato mawɓe. Baaba makko, mo ɓesngu mum ari Irvington, Indiana ummoraade North Carolina, ko abolitionniste, ko depitee Amerik, kadi ko o baawɗo waylude renndo, o waɗti waylude doosɗe leydi Amerik gadane ngam suɓaade leydi ndii e hitaande 1868. Grace ina joginoo jokkondiral tiiɗngal e baaba mum e nder nguurndam mum fof. O sankii ko e hitaande 1899. Yumma Grace ko ɓiy Joshua Reed Giddings, daraniiɗo woppude laamu, depitee Ameriknaajo ummoriiɗo Ohio . Grace mawni ko to Washington, DC, ɗo baaba mum wonnoo tergal e suudu sarɗiiji Amerik haa hitaande 1871. Ɓesngu nguu ummii ko to Irvington, renndo gonngo e saraaji wuro fuɗnaange wuro Indianapolis, e hitaande 1873. Grace hoɗi to Irvington haa heddii nguurndam mum. O naati duɗal Mount Zion e duɗal jaaɓi haaɗtirde Butler, ngal woni to Irvington e oon sahaa. Grace jokki jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Butler, o heɓi dipolom makko leslesre e hitaande 1884, o heɓi dipolom makko leslesre e hitaande 1885. Grace wonnoo ko tergal e dental Unitarian en to Indianapolis. == Dewgal e ɓesngu == Grace resii Charles B. Clarke, awokaa, ñalnde 11 suwee 1887. Clarke, Demokaraat, wonnoo ko cukko hooreejo leydi Amerik to leydi New Mexico . O golliima e Senaa Indiana e hitaande 1913 e hitaande 1915. Ɓeen ɗiɗo ngalaano ɓiɓɓe. == Kugal == === Daraniiɗo suɓaade rewɓe === Grace ko daraniiɗo dillere suɓngooji rewɓe, haa teeŋti e golle fedde rewɓe, kadi omo golloroo e pelle rewɓe keewɗe to Indiana. O ɓuri waawde tawtoreede ko sosde e ardaade Fedde Dowlaaji Dentuɗi ngam Fedde Rewɓe, Fedde Women’s Franchise League, e Fedde Legislatif. E hitaande 1892, Clarke sosi fedde rewɓe Irvington, fedde binndol nokku oo, o woni hooreejo fedde nde. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde rewɓe Indianapolis e fedde Catharine Merrill, kadi ko kanko woni tergal fedde pioneer en Indiana e fedde jaayndeeji rewɓe Indiana. Clarke ɓuri waawde wuurtinde dille suɓngooji e nder leydi Indiana, haa teeŋti noon e dañde ballal e nder pelle rewɓe diiwaan oo. E hitaande 1909 o... [[File:Grace_Julian_Clarke_scrapbook,_1881_-_DPLA_-_dd818fe33cabb69e830807bb795ed05e.jpg|thumb|Deftere Clarke ina waɗi binndanɗe jowitiiɗe e hakkeeji rewɓe e suɓngooji, e nder toɓɓe goɗɗe]] yuɓɓinii Diisnondiral jeeɗiɗaɓal Fedde Rewɓe Indiana, o wonii hooreejo Fedde Indiana tuggi 1909 haa 1911. O woniino gardiiɗo e hooreejo jaayndeeji ngenndiiji Fedde Rewɓe mawnde tuggi 1912 haa 1916. Gooto e darnde makko mawnde e ballal makko e hitaande 1916 Fedde Komiseer Duɗal Rewɓe wallitnde suɓaade debbo gadano e nder yiilirde duɗe Indianapolis. Innde mum wayliima Ligue des écoles des femmes, Clarke woni hooreejo mayre, o jokki e darnde ngam heɓde hakke suɓaade rewɓe Indianapolis. Fedde nde ina joginoo 60 cafrirde e 3 000 tergal e nder leydi Indiana, wonti Fedde Women’s Franchise League of Indiana e hitaande 1911. Ko nde ardii dille suɓngooji e nder diiwaan hee. Fedde Indiana ndee wonti fedde jokkondirnde e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik . [1] [2] Clarke wonnoo ko ofisee e nder fedde wiyeteende Woman’s Franchise League, o wonti hooreejo gadano e nder Diiso sarɗiiji leydi Indiana, fedde lobbunde nde o walli kadi sosde. Hay so tawii Asaambele ngenndi Indiana foolii sariyaaji jowitiiɗi e suɓngooji rewɓe e hitaande 1915, hay so tawii diiso ngoo ina jokki e daranaade ɗum, ngu dañii nafoore e addude pelle ceertuɗe ngam golloraade ngam heɓde faandaare wootere. Ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1920, Indiana wonti dowla capanɗe jeegom ngam jaɓde kuulal ngenndiwal jowitiingal e hakkeeji rewɓe (kuulal sappo e jeenay doosgal leydi Amerik). E lewru mee 1920, lebbi nay caggal nde suudu sarɗiiji leydi ndii jaɓi waylude doosgal leydi ndii, terɗe Fedde Women’s Franchise League nanondirii e fusde e sosde Fedde Women’s Voters of Indiana. Clarke jokki e naatde e fedde nde, kono kadi o fuɗɗii jokkude nafooje makko e nder dille jam. Caggal nde rewɓe keɓi woote, Clarke waɗii heen koolol ngam Indianapolis Star lomtotooɗo yi’annde Demokaraat en, o yahdi e diiwaan hee omo haala lannda Demokaraat en e darnde mum e kanndidaaji mum. == Tuugnorgal == 96qdvop7olsdrzd3ovol055wmixtyer Colla Swart 0 40394 165526 2026-04-18T17:42:46Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Colla Swart (1930–2023) ko fotoowo Afrik worgo. O fuɗɗii waɗde fotooje karallaagal ko e hitaande 1982, o waɗii fotooje tago e yimɓe e nder wuro makko jibinannde Kamieskroon e saraaji mum. Colla e sehil mum fotoowo Kanadaa biyeteeɗo Freeman Patterson ina njuɓɓina, haa ko ɓooyaani koo, golle fotooje hitaande kala to Namaqualand, ganndiraaɗo mbaydiiji mum belɗi e puɗi hedde lewru ut haa suwee. Swart ƴettii fotooji puɗi ladde Namaqualand, waɗii fotooji keew..." 165526 wikitext text/x-wiki Colla Swart (1930–2023) ko fotoowo Afrik worgo. O fuɗɗii waɗde fotooje karallaagal ko e hitaande 1982, o waɗii fotooje tago e yimɓe e nder wuro makko jibinannde Kamieskroon e saraaji mum. Colla e sehil mum fotoowo Kanadaa biyeteeɗo Freeman Patterson ina njuɓɓina, haa ko ɓooyaani koo, golle fotooje hitaande kala to Namaqualand, ganndiraaɗo mbaydiiji mum belɗi e puɗi hedde lewru ut haa suwee. Swart ƴettii fotooji puɗi ladde Namaqualand, waɗii fotooji keewɗi peeñɗi. O hoɗi ko to Piketberg, to Kap worgo, Afrik worgo, wuro ɓiyiiko gorko maayɗo, e jom suudu makko. Tuugnorgal 0o2ibilz11x412l7mdmernjqgudoo0m 165527 165526 2026-04-18T17:44:15Z SUZYFATIMA 13856 165527 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Colla Swart''' (1930–2023) ko fotoowo Afrik worgo. O fuɗɗii waɗde fotooje karallaagal ko e hitaande 1982, o waɗii fotooje tago e yimɓe e nder wuro makko jibinannde Kamieskroon e saraaji mum. Colla e sehil mum fotoowo Kanadaa biyeteeɗo Freeman Patterson ina njuɓɓina, haa ko ɓooyaani koo, golle fotooje hitaande kala to Namaqualand, ganndiraaɗo mbaydiiji mum belɗi e puɗi hedde lewru ut haa suwee. Swart ƴettii fotooji puɗi ladde Namaqualand, waɗii fotooji keewɗi peeñɗi. O hoɗi ko to Piketberg, to Kap worgo, Afrik worgo, wuro ɓiyiiko gorko maayɗo, e jom suudu makko. == Tuugnorgal == kms8o16kvzlide03w2zax683k2v8q9m 165528 165527 2026-04-18T17:46:53Z SUZYFATIMA 13856 165528 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Colla Swart''' (1930–2023) ko fotoowo Afrik worgo. O fuɗɗii waɗde fotooje karallaagal ko e hitaande 1982, o waɗii fotooje tago e yimɓe e nder wuro makko jibinannde Kamieskroon e saraaji mum. Colla e sehil mum fotoowo Kanadaa biyeteeɗo Freeman Patterson ina njuɓɓina, haa ko ɓooyaani koo, golle fotooje hitaande kala to Namaqualand, ganndiraaɗo mbaydiiji mum belɗi e puɗi hedde lewru ut haa suwee. Swart ƴettii fotooji puɗi ladde Namaqualand, waɗii fotooji keewɗi peeñɗi. O hoɗi ko to Piketberg, to Kap worgo, Afrik worgo, wuro ɓiyiiko gorko maayɗo, e jom suudu makko.<ref>{{Cite web|title=Famous Photographers from South Africa|url=https://www.ranker.com/list/famous-photographers-from-south-africa/reference|access-date=2025-05-01|website=Ranker|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 482yntl52d7lmwz7gj84qz888279kcl 165529 165528 2026-04-18T17:47:16Z SUZYFATIMA 13856 165529 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Colla Swart''' (1930–2023) ko fotoowo Afrik worgo. O fuɗɗii waɗde fotooje karallaagal ko e hitaande 1982, o waɗii fotooje tago e yimɓe e nder wuro makko jibinannde Kamieskroon e saraaji mum. Colla e sehil mum fotoowo Kanadaa biyeteeɗo Freeman Patterson ina njuɓɓina, haa ko ɓooyaani koo, golle fotooje hitaande kala to Namaqualand, ganndiraaɗo mbaydiiji mum belɗi e puɗi hedde lewru ut haa suwee. Swart ƴettii fotooji puɗi ladde Namaqualand, waɗii fotooji keewɗi peeñɗi. O hoɗi ko to Piketberg, to Kap worgo, Afrik worgo, wuro ɓiyiiko gorko maayɗo, e jom suudu makko.<ref>{{Cite web|title=Famous Photographers from South Africa|url=https://www.ranker.com/list/famous-photographers-from-south-africa/reference|access-date=2025-05-01|website=Ranker|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] o9gr8gwgjrwdc9l5ymfnrow7cffd29y Tracy Edser 0 40395 165530 2026-04-18T17:54:12Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Tracy Edser ko jaaynoowo fotooje, peewnoowo binndanɗe to Afrik worgo. Nguurndam Tracy Edser ko jeyaaɗo to wuro Afrik worgo. O janngi e porogaraam biyeteeɗo "Fotojaayndeyaagal e Fotooji Binndi" to Atelier Photo Market. Caggal ndeeɗoo heblo o rokkaa njeenaari Tierney (2008), ngam ƴettude fotooje binndaaɗe ina wiyee Amelioration. Ndeeɗoo winndannde hollitaama e nder winndere ndee e nder koolol gootol to Johannesburg, heɓi njeenaari makko. Ɗum addani mo naatde e go..." 165530 wikitext text/x-wiki Tracy Edser ko jaaynoowo fotooje, peewnoowo binndanɗe to Afrik worgo. Nguurndam Tracy Edser ko jeyaaɗo to wuro Afrik worgo. O janngi e porogaraam biyeteeɗo "Fotojaayndeyaagal e Fotooji Binndi" to Atelier Photo Market. Caggal ndeeɗoo heblo o rokkaa njeenaari Tierney (2008), ngam ƴettude fotooje binndaaɗe ina wiyee Amelioration. Ndeeɗoo winndannde hollitaama e nder winndere ndee e nder koolol gootol to Johannesburg, heɓi njeenaari makko. Ɗum addani mo naatde e golle ɓurɗe gollondiral. "Window Rwanda" ko eɓɓoore binndanɗe fotooje sosaande e nder golle ballondiral e "Operation Smile", fedde nde wonaa laamuyankoore. Edser ina diwti pinal e politik Ruwannda, ɗo fitinaaji ngonnoo ko e daartol leydi ndii. E nder njillu makko ɗiɗaɓuru to Ruwanndaa, e nder golle ñalnde kala ɗe kippu nguu waɗata hakkunde Kigali e opitaaluuji gonɗi e saraaji wuro ngoo, o ƴetti fotooje feccere sekonnde e nder windooji oto dilloowo mo o yahrata oo. Ɗeeɗoo nataluuji caggal ɗuum ngonti nate bayyinaaɗe e Damien Poulain ngam yiylaade winndere ndee e tiitoonde « Window Rwanda ». Ndee ɗoo deftere ina waɗi natal ɓalewal e boɗewal, natal yimɓe gure ina mbaɗa golle mum en ñalnde kala, sukaaɓe ina njimra e bannge laawol, rewɓe ina njogii ɓiɗɓe leɗɗe e koye mum en, e yimɓe ina mbaɗa jeewte pelle, kono alaa binndol firo yahdude heen. E nder peewnugol ndeeɗoo tonngoode o teskiima: "...ko fuɗɗinoo wonde caɗeele karallaagal ɗe ngonaa laamuyankooje wonande hoore am - composing, exposure e manually focusing e 60km e waktu - eɓɓoore ndee wonti gooto e ittude, hoɗnude ƴeewndo e weltaare humble. Ɗuum wonnoo ko nokku mo mi waawaano yiyde neverly ngam anndude ko ɓe mbaawata yahde Lived through. Fijirde man ɗum gootel nder gite, wakkatiiji ɗiɗaɓi, nden mi ɗon laara kala nder maɓɓe bee welwelo, ngam wonnde ton ɗum martaba." Toɓɓere Yiyngo (POV) Eɓɓoore debbo sosaande e hitaande 2010 Damien Poulain, diisneteeɗo e gardotooɗo naalankaagal to Londres, suɓii ko yeewtere fotooje Edser "Window Rwanda" ngam udditde deftere fedde yuɓɓinaande to Johannesburg e hitaande 2013. Edser ina janngina hannde to duɗal fotooje lollungal to Johannesburg, hono The Market Photo Workshop. Tuugnorgal kz37t6x8g2pzp0ebcby5b7ufnbaeyfv 165531 165530 2026-04-18T17:55:58Z SUZYFATIMA 13856 165531 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tracy Edser''' ko jaaynoowo fotooje, peewnoowo binndanɗe to Afrik worgo. == Nguurndam == Tracy Edser ko jeyaaɗo to wuro Afrik worgo. O janngi e porogaraam biyeteeɗo "Fotojaayndeyaagal e Fotooji Binndi" to Atelier Photo Market. Caggal ndeeɗoo heblo o rokkaa njeenaari Tierney (2008), ngam ƴettude fotooje binndaaɗe ina wiyee Amelioration. Ndeeɗoo winndannde hollitaama e nder winndere ndee e nder koolol gootol to Johannesburg, heɓi njeenaari makko. Ɗum addani mo naatde e golle ɓurɗe gollondiral. "Window Rwanda" ko eɓɓoore binndanɗe fotooje sosaande e nder golle ballondiral e "Operation Smile", fedde nde wonaa laamuyankoore. Edser ina diwti pinal e politik Ruwannda, ɗo fitinaaji ngonnoo ko e daartol leydi ndii. E nder njillu makko ɗiɗaɓuru to Ruwanndaa, e nder golle ñalnde kala ɗe kippu nguu waɗata hakkunde Kigali e opitaaluuji gonɗi e saraaji wuro ngoo, o ƴetti fotooje feccere sekonnde e nder windooji oto dilloowo mo o yahrata oo. Ɗeeɗoo nataluuji caggal ɗuum ngonti nate bayyinaaɗe e Damien Poulain ngam yiylaade winndere ndee e tiitoonde « Window Rwanda ». Ndee ɗoo deftere ina waɗi natal ɓalewal e boɗewal, natal yimɓe gure ina mbaɗa golle mum en ñalnde kala, sukaaɓe ina njimra e bannge laawol, rewɓe ina njogii ɓiɗɓe leɗɗe e koye mum en, e yimɓe ina mbaɗa jeewte pelle, kono alaa binndol firo yahdude heen. E nder peewnugol ndeeɗoo tonngoode o teskiima: "...ko fuɗɗinoo wonde caɗeele karallaagal ɗe ngonaa laamuyankooje wonande hoore am - composing, exposure e manually focusing e 60km e waktu - eɓɓoore ndee wonti gooto e ittude, hoɗnude ƴeewndo e weltaare humble. Ɗuum wonnoo ko nokku mo mi waawaano yiyde neverly ngam anndude ko ɓe mbaawata yahde Lived through. Fijirde man ɗum gootel nder gite, wakkatiiji ɗiɗaɓi, nden mi ɗon laara kala nder maɓɓe bee welwelo, ngam wonnde ton ɗum martaba." Toɓɓere Yiyngo (POV) Eɓɓoore debbo sosaande e hitaande 2010 Damien Poulain, diisneteeɗo e gardotooɗo naalankaagal to Londres, suɓii ko yeewtere fotooje Edser "Window Rwanda" ngam udditde deftere fedde yuɓɓinaande to Johannesburg e hitaande 2013. Edser ina janngina hannde to duɗal fotooje lollungal to Johannesburg, hono The Market Photo Workshop. == Tuugnorgal == tu82pd84d362c8hk54t3dim2wy0hnal 165532 165531 2026-04-18T18:00:15Z SUZYFATIMA 13856 165532 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tracy Edser''' ko jaaynoowo fotooje, peewnoowo binndanɗe to Afrik worgo. == Nguurndam == Tracy Edser ko jeyaaɗo to wuro Afrik worgo. O janngi e porogaraam biyeteeɗo "Fotojaayndeyaagal e Fotooji Binndi" to Atelier Photo Market. Caggal ndeeɗoo heblo o rokkaa njeenaari Tierney (2008), ngam ƴettude fotooje binndaaɗe ina wiyee Amelioration. Ndeeɗoo winndannde hollitaama e nder winndere ndee e nder koolol gootol to Johannesburg, heɓi njeenaari makko. Ɗum addani mo naatde e golle ɓurɗe gollondiral. "Window Rwanda" ko eɓɓoore binndanɗe fotooje sosaande e nder golle ballondiral e "Operation Smile", fedde nde wonaa laamuyankoore. Edser ina diwti pinal e politik Ruwannda, ɗo fitinaaji ngonnoo ko e daartol leydi ndii. E nder njillu makko ɗiɗaɓuru to Ruwanndaa, e nder golle ñalnde kala ɗe kippu nguu waɗata hakkunde Kigali e opitaaluuji gonɗi e saraaji wuro ngoo, o ƴetti fotooje feccere sekonnde e nder windooji oto dilloowo mo o yahrata oo. Ɗeeɗoo nataluuji caggal ɗuum ngonti nate bayyinaaɗe e Damien Poulain ngam yiylaade winndere ndee e tiitoonde « Window Rwanda ». Ndee ɗoo deftere ina waɗi natal ɓalewal e boɗewal, natal yimɓe gure ina mbaɗa golle mum en ñalnde kala, sukaaɓe ina njimra e bannge laawol, rewɓe ina njogii ɓiɗɓe leɗɗe e koye mum en, e yimɓe ina mbaɗa jeewte pelle, kono alaa binndol firo yahdude heen. E nder peewnugol ndeeɗoo tonngoode o teskiima: "...ko fuɗɗinoo wonde caɗeele karallaagal ɗe ngonaa laamuyankooje wonande hoore am - composing, exposure e manually focusing e 60km e waktu - eɓɓoore ndee wonti gooto e ittude, hoɗnude ƴeewndo e weltaare humble. Ɗuum wonnoo ko nokku mo mi waawaano yiyde neverly ngam anndude ko ɓe mbaawata yahde Lived through. Fijirde man ɗum gootel nder gite, wakkatiiji ɗiɗaɓi, nden mi ɗon laara kala nder maɓɓe bee welwelo, ngam wonnde ton ɗum martaba." Toɓɓere Yiyngo (POV) Eɓɓoore debbo sosaande e hitaande 2010 Damien Poulain, diisneteeɗo e gardotooɗo naalankaagal to Londres, suɓii ko yeewtere fotooje Edser "Window Rwanda" ngam udditde deftere fedde yuɓɓinaande to Johannesburg e hitaande 2013. Edser ina janngina hannde to duɗal fotooje lollungal to Johannesburg, hono The Market Photo Workshop.<ref name="Image">{{Cite web|url=https://oodee.net/books/tracy-edser-window-rwanda/|title=Window Rwanda|date=2013|accessdate=17 June 2016|publisher=Oodee}}</ref><ref name="Work">{{cite web|url=http://www.marketphotoworkshop.co.za/uploads/files/Press_release_Lebohang_Kganye_Tierney_Exhibition.pdf|format=pdf|title=Press release:Ke Lefa Laka A solo exhibition by Tierney Fellow Lebohang Kganye|year=2013|publisher=Market Photo Workshop}}</ref><ref name="Mail">{{Cite web|url=https://mg.co.za/article/2013-05-17-00-pov-photography-project-puts-women-in-the-frame|title=POV photography project puts women in the frame|date=17 May 2013|accessdate=17 June 2016|publisher=The Mail & Guardian Online}}</ref><ref name="Pub">{{Cite web|url=http://www.flotsambooks.com/SHOP/PH01382.html|title=トレイシー・エドサー写真集 : Tracy Edser : Window Rwanda|language=Japanese|accessdate=17 June 2016|publisher=Flotsam Books Publishers}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> cs262lpgcotriqk55m9miw6zsjze5vt 165533 165532 2026-04-18T18:00:33Z SUZYFATIMA 13856 165533 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tracy Edser''' ko jaaynoowo fotooje, peewnoowo binndanɗe to Afrik worgo. == Nguurndam == Tracy Edser ko jeyaaɗo to wuro Afrik worgo. O janngi e porogaraam biyeteeɗo "Fotojaayndeyaagal e Fotooji Binndi" to Atelier Photo Market. Caggal ndeeɗoo heblo o rokkaa njeenaari Tierney (2008), ngam ƴettude fotooje binndaaɗe ina wiyee Amelioration. Ndeeɗoo winndannde hollitaama e nder winndere ndee e nder koolol gootol to Johannesburg, heɓi njeenaari makko. Ɗum addani mo naatde e golle ɓurɗe gollondiral. "Window Rwanda" ko eɓɓoore binndanɗe fotooje sosaande e nder golle ballondiral e "Operation Smile", fedde nde wonaa laamuyankoore. Edser ina diwti pinal e politik Ruwannda, ɗo fitinaaji ngonnoo ko e daartol leydi ndii. E nder njillu makko ɗiɗaɓuru to Ruwanndaa, e nder golle ñalnde kala ɗe kippu nguu waɗata hakkunde Kigali e opitaaluuji gonɗi e saraaji wuro ngoo, o ƴetti fotooje feccere sekonnde e nder windooji oto dilloowo mo o yahrata oo. Ɗeeɗoo nataluuji caggal ɗuum ngonti nate bayyinaaɗe e Damien Poulain ngam yiylaade winndere ndee e tiitoonde « Window Rwanda ». Ndee ɗoo deftere ina waɗi natal ɓalewal e boɗewal, natal yimɓe gure ina mbaɗa golle mum en ñalnde kala, sukaaɓe ina njimra e bannge laawol, rewɓe ina njogii ɓiɗɓe leɗɗe e koye mum en, e yimɓe ina mbaɗa jeewte pelle, kono alaa binndol firo yahdude heen. E nder peewnugol ndeeɗoo tonngoode o teskiima: "...ko fuɗɗinoo wonde caɗeele karallaagal ɗe ngonaa laamuyankooje wonande hoore am - composing, exposure e manually focusing e 60km e waktu - eɓɓoore ndee wonti gooto e ittude, hoɗnude ƴeewndo e weltaare humble. Ɗuum wonnoo ko nokku mo mi waawaano yiyde neverly ngam anndude ko ɓe mbaawata yahde Lived through. Fijirde man ɗum gootel nder gite, wakkatiiji ɗiɗaɓi, nden mi ɗon laara kala nder maɓɓe bee welwelo, ngam wonnde ton ɗum martaba." Toɓɓere Yiyngo (POV) Eɓɓoore debbo sosaande e hitaande 2010 Damien Poulain, diisneteeɗo e gardotooɗo naalankaagal to Londres, suɓii ko yeewtere fotooje Edser "Window Rwanda" ngam udditde deftere fedde yuɓɓinaande to Johannesburg e hitaande 2013. Edser ina janngina hannde to duɗal fotooje lollungal to Johannesburg, hono The Market Photo Workshop.<ref name="Image">{{Cite web|url=https://oodee.net/books/tracy-edser-window-rwanda/|title=Window Rwanda|date=2013|accessdate=17 June 2016|publisher=Oodee}}</ref><ref name="Work">{{cite web|url=http://www.marketphotoworkshop.co.za/uploads/files/Press_release_Lebohang_Kganye_Tierney_Exhibition.pdf|format=pdf|title=Press release:Ke Lefa Laka A solo exhibition by Tierney Fellow Lebohang Kganye|year=2013|publisher=Market Photo Workshop}}</ref><ref name="Mail">{{Cite web|url=https://mg.co.za/article/2013-05-17-00-pov-photography-project-puts-women-in-the-frame|title=POV photography project puts women in the frame|date=17 May 2013|accessdate=17 June 2016|publisher=The Mail & Guardian Online}}</ref><ref name="Pub">{{Cite web|url=http://www.flotsambooks.com/SHOP/PH01382.html|title=トレイシー・エドサー写真集 : Tracy Edser : Window Rwanda|language=Japanese|accessdate=17 June 2016|publisher=Flotsam Books Publishers}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 0jml26lgjf6q50gc4ojtr33vdnu40s9 Mbali Dhlamini 0 40396 165534 2026-04-18T18:04:16Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Mbali Dhlamini (jibinaa ko 1990) ko naalanke Afrik worgo. O ɓuri golloraade ko fotooje e jaayɗe baɗɗe sahaa. Ngendam Dhlamini jibinaa ko hitaande 1990 to Soweto, wuro Johanesburg. Tuggi 2008 haa 2009, o janngi ko fayti e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Artist Proof to Johannesburg. Ndeen o janngii ganndal yi’eteengal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johannesburg, ɗo o heɓi bakkaa makko e karallaagal e hitaande 2013. Ndeen o janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wit..." 165534 wikitext text/x-wiki Mbali Dhlamini (jibinaa ko 1990) ko naalanke Afrik worgo. O ɓuri golloraade ko fotooje e jaayɗe baɗɗe sahaa. Ngendam Dhlamini jibinaa ko hitaande 1990 to Soweto, wuro Johanesburg. Tuggi 2008 haa 2009, o janngi ko fayti e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Artist Proof to Johannesburg. Ndeen o janngii ganndal yi’eteengal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johannesburg, ɗo o heɓi bakkaa makko e karallaagal e hitaande 2013. Ndeen o janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Witwatersrand, Johannesburg, gila 2014, o heɓi Master makko e hitaande 2015. Tesis makko ina wiyee, The faithbo andexplotion ruuhu rewrude e colour, janngugol dille nulaaɓe e sioniste en to Soweto. Porofesoor Raimi Gbadamosi e David Andrew ndokki Dhlamini ballal jaŋde e nder binndanɗe mum. Mbali Dhlamini ko to Johanesburg jooɗii. Kugal E nder golle makko, Dhlamini ina haalda e geɗe caggal koloñaal : e ruuhu (Seereeji « Leydi ndi fodaani : Bana Ba Thari Entsho ») e karallaagal mbayliigu indigo to Senegaal (Sereeji « Ƴeewto »). E hitaande 2014, golle Dhlamini naatii e koolol Daande Afrik worgo : yonta keso binnditooɓe to Galle binnditooɓe Washington. E hitaande 2015, o hollitii e Biennale 6ɓo hakkunde leyɗeele naalankaagal to Pekin. E hitaande ndee tan, Dhlamini sosi ekran siliki gooto, "Feccere e am miin" e nder porogaraam hoɗorde Google Arts & Culture 89plus. E hitaande 2019, golle makko naatii e koolol to nokku pinal Orop. E hitaande ndee tan, fedde wiyeteende JPMorgan Chase Art Collection heɓi fotooje Dhlamini ɗe rewɓe Afriknaaɓe mbaɗi e mbaydi mbaylaandi (indigo) aadaaji. Iwdi fotooje makko ko musee to Senegaal e sahaa wiɗtooji makko jaŋde. Njeenaaje e teddungal Tuggi oktoobar haa desaambar 2021, o woniino Naalanke e nder hoɗorde Ammbasadeer naalankooɓe caggal leydi to Kanton Suwis to Geneve. E lewru Duujal 2021, njeenaari yiytere ummoraade e nokku ganndal Javett to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pretoria rokkaama fedde Preempt Group, nde Dhlamini e Phumulani Ntuli njuɓɓinta. Tuugnorgal 61pioh9pmpa7jvu4q54ttt4yy7ijpoz 165535 165534 2026-04-18T18:05:55Z SUZYFATIMA 13856 165535 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mbali Dhlamini''' (jibinaa ko 1990) ko naalanke Afrik worgo. O ɓuri golloraade ko fotooje e jaayɗe baɗɗe sahaa. == Ngendam == Dhlamini jibinaa ko hitaande 1990 to Soweto, wuro Johanesburg. Tuggi 2008 haa 2009, o janngi ko fayti e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Artist Proof to Johannesburg. Ndeen o janngii ganndal yi’eteengal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johannesburg, ɗo o heɓi bakkaa makko e karallaagal e hitaande 2013. Ndeen o janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Witwatersrand, Johannesburg, gila 2014, o heɓi Master makko e hitaande 2015. Tesis makko ina wiyee, The faithbo andexplotion ruuhu rewrude e colour, janngugol dille nulaaɓe e sioniste en to Soweto. Porofesoor Raimi Gbadamosi e David Andrew ndokki Dhlamini ballal jaŋde e nder binndanɗe mum. Mbali Dhlamini ko to Johanesburg jooɗii. == Kugal == E nder golle makko, Dhlamini ina haalda e geɗe caggal koloñaal : e ruuhu (Seereeji « Leydi ndi fodaani : Bana Ba Thari Entsho ») e karallaagal mbayliigu indigo to Senegaal (Sereeji « Ƴeewto »). E hitaande 2014, golle Dhlamini naatii e koolol Daande Afrik worgo : yonta keso binnditooɓe to Galle binnditooɓe Washington. E hitaande 2015, o hollitii e Biennale 6ɓo hakkunde leyɗeele naalankaagal to Pekin. E hitaande ndee tan, Dhlamini sosi ekran siliki gooto, "Feccere e am miin" e nder porogaraam hoɗorde Google Arts & Culture 89plus. E hitaande 2019, golle makko naatii e koolol to nokku pinal Orop. E hitaande ndee tan, fedde wiyeteende JPMorgan Chase Art Collection heɓi fotooje Dhlamini ɗe rewɓe Afriknaaɓe mbaɗi e mbaydi mbaylaandi (indigo) aadaaji. Iwdi fotooje makko ko musee to Senegaal e sahaa wiɗtooji makko jaŋde. == Njeenaaje e teddungal == Tuggi oktoobar haa desaambar 2021, o woniino Naalanke e nder hoɗorde Ammbasadeer naalankooɓe caggal leydi to Kanton Suwis to Geneve. E lewru Duujal 2021, njeenaari yiytere ummoraade e nokku ganndal Javett to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pretoria rokkaama fedde Preempt Group, nde Dhlamini e Phumulani Ntuli njuɓɓinta. == Tuugnorgal == k6xk2o0xzrnmt10nox1w0l5lf36b9oz 165536 165535 2026-04-18T18:10:10Z SUZYFATIMA 13856 165536 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mbali Dhlamini''' (jibinaa ko 1990) ko naalanke Afrik worgo. O ɓuri golloraade ko fotooje e jaayɗe baɗɗe sahaa. == Ngendam == Dhlamini jibinaa ko hitaande 1990 to Soweto, wuro Johanesburg. Tuggi 2008 haa 2009, o janngi ko fayti e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Artist Proof to Johannesburg. Ndeen o janngii ganndal yi’eteengal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johannesburg, ɗo o heɓi bakkaa makko e karallaagal e hitaande 2013. Ndeen o janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Witwatersrand, Johannesburg, gila 2014, o heɓi Master makko e hitaande 2015. Tesis makko ina wiyee, The faithbo andexplotion ruuhu rewrude e colour, janngugol dille nulaaɓe e sioniste en to Soweto. Porofesoor Raimi Gbadamosi e David Andrew ndokki Dhlamini ballal jaŋde e nder binndanɗe mum. Mbali Dhlamini ko to Johanesburg jooɗii. == Kugal == E nder golle makko, Dhlamini ina haalda e geɗe caggal koloñaal : e ruuhu (Seereeji « Leydi ndi fodaani : Bana Ba Thari Entsho ») e karallaagal mbayliigu indigo to Senegaal (Sereeji « Ƴeewto »). E hitaande 2014, golle Dhlamini naatii e koolol Daande Afrik worgo : yonta keso binnditooɓe to Galle binnditooɓe Washington. E hitaande 2015, o hollitii e Biennale 6ɓo hakkunde leyɗeele naalankaagal to Pekin. E hitaande ndee tan, Dhlamini sosi ekran siliki gooto, "Feccere e am miin" e nder porogaraam hoɗorde Google Arts & Culture 89plus. E hitaande 2019, golle makko naatii e koolol to nokku pinal Orop. E hitaande ndee tan, fedde wiyeteende JPMorgan Chase Art Collection heɓi fotooje Dhlamini ɗe rewɓe Afriknaaɓe mbaɗi e mbaydi mbaylaandi (indigo) aadaaji. Iwdi fotooje makko ko musee to Senegaal e sahaa wiɗtooji makko jaŋde. == Njeenaaje e teddungal == Tuggi oktoobar haa desaambar 2021, o woniino Naalanke e nder hoɗorde Ammbasadeer naalankooɓe caggal leydi to Kanton Suwis to Geneve. E lewru Duujal 2021, njeenaari yiytere ummoraade e nokku ganndal Javett to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pretoria rokkaama fedde Preempt Group, nde Dhlamini e Phumulani Ntuli njuɓɓinta.<ref name="Embassy of Foreign Artists">{{cite web|title=Mbali Dhlamini|url=https://www.eofa.ch/en/resident/mbali-dhlamini-2/|website=Embassy of Foreign Artists|access-date=9 October 2022}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=‘A part of me I’ - Mbali Dhlamini|url=https://artsandculture.google.com/asset/‘a-part-of-me-i’-mbali-dhlamini/cQGSPubLnKn5VA|access-date=2022-10-13|website=Google Arts & Culture|language=en}}</ref><ref name="cargo collective">{{cite web|title=Mbali Dhlamini|url=https://cargocollective.com/mbalidhlamini|access-date=9 October 2022|website=cargo collective|language=en|archive-date=17 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220917022044/https://cargocollective.com/mbalidhlamini|url-status=dead}}</ref><ref name=":2">{{Cite thesis|last=Dhlamini|first=Mbali|title=The master's cloth: a rainbow nation, exploring faith and spirituality through colour, a study of Apostolic and Zionist movements in Soweto|date=2015|degree=M.A.|publisher=[[University of the Witwatersrand]]|oclc=956927026}}</ref><ref name="auto1">{{cite web|last=Henrich|first=Nadine Isabelle|title=Friendship. Nature. Culture.|url=https://www.mercedes-benz.art/media/44-Years-DAC_Booklet_WEB.pdf|access-date=5 June 2022|website=Mercedes-Benz Art Collection|format=PDF}}</ref><ref name="Pro Helvetia Johannesburg">{{cite web|title=Mbali Dhlamini|url=https://johannesburg.prohelvetia.org/en/artist/mbali-dhlamini-residency/|access-date=9 October 2022|website=[[Pro Helvetia]] Johannesburg}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> qokwdtnwx7fj20hdicmwqjd33hyyiml 165537 165536 2026-04-18T18:10:36Z SUZYFATIMA 13856 165537 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mbali Dhlamini''' (jibinaa ko 1990) ko naalanke Afrik worgo. O ɓuri golloraade ko fotooje e jaayɗe baɗɗe sahaa. == Ngendam == Dhlamini jibinaa ko hitaande 1990 to Soweto, wuro Johanesburg. Tuggi 2008 haa 2009, o janngi ko fayti e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Artist Proof to Johannesburg. Ndeen o janngii ganndal yi’eteengal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johannesburg, ɗo o heɓi bakkaa makko e karallaagal e hitaande 2013. Ndeen o janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Witwatersrand, Johannesburg, gila 2014, o heɓi Master makko e hitaande 2015. Tesis makko ina wiyee, The faithbo andexplotion ruuhu rewrude e colour, janngugol dille nulaaɓe e sioniste en to Soweto. Porofesoor Raimi Gbadamosi e David Andrew ndokki Dhlamini ballal jaŋde e nder binndanɗe mum. Mbali Dhlamini ko to Johanesburg jooɗii. == Kugal == E nder golle makko, Dhlamini ina haalda e geɗe caggal koloñaal : e ruuhu (Seereeji « Leydi ndi fodaani : Bana Ba Thari Entsho ») e karallaagal mbayliigu indigo to Senegaal (Sereeji « Ƴeewto »). E hitaande 2014, golle Dhlamini naatii e koolol Daande Afrik worgo : yonta keso binnditooɓe to Galle binnditooɓe Washington. E hitaande 2015, o hollitii e Biennale 6ɓo hakkunde leyɗeele naalankaagal to Pekin. E hitaande ndee tan, Dhlamini sosi ekran siliki gooto, "Feccere e am miin" e nder porogaraam hoɗorde Google Arts & Culture 89plus. E hitaande 2019, golle makko naatii e koolol to nokku pinal Orop. E hitaande ndee tan, fedde wiyeteende JPMorgan Chase Art Collection heɓi fotooje Dhlamini ɗe rewɓe Afriknaaɓe mbaɗi e mbaydi mbaylaandi (indigo) aadaaji. Iwdi fotooje makko ko musee to Senegaal e sahaa wiɗtooji makko jaŋde. == Njeenaaje e teddungal == Tuggi oktoobar haa desaambar 2021, o woniino Naalanke e nder hoɗorde Ammbasadeer naalankooɓe caggal leydi to Kanton Suwis to Geneve. E lewru Duujal 2021, njeenaari yiytere ummoraade e nokku ganndal Javett to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pretoria rokkaama fedde Preempt Group, nde Dhlamini e Phumulani Ntuli njuɓɓinta.<ref name="Embassy of Foreign Artists">{{cite web|title=Mbali Dhlamini|url=https://www.eofa.ch/en/resident/mbali-dhlamini-2/|website=Embassy of Foreign Artists|access-date=9 October 2022}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=‘A part of me I’ - Mbali Dhlamini|url=https://artsandculture.google.com/asset/‘a-part-of-me-i’-mbali-dhlamini/cQGSPubLnKn5VA|access-date=2022-10-13|website=Google Arts & Culture|language=en}}</ref><ref name="cargo collective">{{cite web|title=Mbali Dhlamini|url=https://cargocollective.com/mbalidhlamini|access-date=9 October 2022|website=cargo collective|language=en|archive-date=17 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220917022044/https://cargocollective.com/mbalidhlamini|url-status=dead}}</ref><ref name=":2">{{Cite thesis|last=Dhlamini|first=Mbali|title=The master's cloth: a rainbow nation, exploring faith and spirituality through colour, a study of Apostolic and Zionist movements in Soweto|date=2015|degree=M.A.|publisher=[[University of the Witwatersrand]]|oclc=956927026}}</ref><ref name="auto1">{{cite web|last=Henrich|first=Nadine Isabelle|title=Friendship. Nature. Culture.|url=https://www.mercedes-benz.art/media/44-Years-DAC_Booklet_WEB.pdf|access-date=5 June 2022|website=Mercedes-Benz Art Collection|format=PDF}}</ref><ref name="Pro Helvetia Johannesburg">{{cite web|title=Mbali Dhlamini|url=https://johannesburg.prohelvetia.org/en/artist/mbali-dhlamini-residency/|access-date=9 October 2022|website=[[Pro Helvetia]] Johannesburg}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] k29wfldqxed6c8zw99mwecprq17ptm1 Jodi Bieber 0 40397 165538 2026-04-18T18:24:14Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Jodi Bieber (jibinaa ko 1966) ko fotoowo Afrik worgo. Foto makko Bibi Aisha, debbo ummoriiɗo Afganistaan ​​mo jom suudu mum e jom suudu mum taƴi noppi mum e nofru mum, suɓaama e foto jaayndeeji winndereeji e hitaande 2010. Nguurndam e golle puɗɗaaɗe Bieber jibinaa ko e hitaande 1966 to Johanesburg. E fuɗɗoode kitaale 1990 o tawtoraama Market Photo Workshop, o siftinii wooteeji mawɗi Afrik worgo 1994, wooteeji demokaraasi gadani Afrik worgo, ngam The Star. O..." 165538 wikitext text/x-wiki Jodi Bieber (jibinaa ko 1966) ko fotoowo Afrik worgo. Foto makko Bibi Aisha, debbo ummoriiɗo Afganistaan ​​mo jom suudu mum e jom suudu mum taƴi noppi mum e nofru mum, suɓaama e foto jaayndeeji winndereeji e hitaande 2010. Nguurndam e golle puɗɗaaɗe Bieber jibinaa ko e hitaande 1966 to Johanesburg. E fuɗɗoode kitaale 1990 o tawtoraama Market Photo Workshop, o siftinii wooteeji mawɗi Afrik worgo 1994, wooteeji demokaraasi gadani Afrik worgo, ngam The Star. O janngi e les njiimaandi Ken Oosterbroek e hitaande 1993, o golliima to Afrik worgo haa hitaande 1996. E hitaande 2000 o winnditii e jaaynde wiyeteende The New York Times ko faati e rafi ebola to Uganndaa. Laawol fotooje Bieber wiyi wonde golle makko ngonaa fotojournalism : "Mi yiɗaa objectivité. Miin ko mi fotoowo tan. Miɗo hollira ko njiy-mi e ko njiy-mi, sahaa fof e miijo am." Bibi Ayisa Bibi Aisha, ndeen ina yahra e duuɓi 18, ɓuuɓnaama caggal nde Taliban ñaawi ɗum, sibu o rewtii e jom suudu makko bonɗo e nder galle galle makko. Daartol makko ina jeyaa e ciimtol Time 2010 jowitiingol e ngonka rewɓe Afganistaan ​​(ƴeew Hakkeeji rewɓe e Afganistaan), e jokkondirde e foto Bieber yaltinaa e lowre jaaynde ndee. David Burnett, hooreejo jury World Press Photo (WPP), wi'i dow foto Bieber Aisha, "Ɗum footi laatoo gootel nder fotooji ɗi'i - nden bo min mari sappo tan nder yonki amin - to goɗɗo wi'i, 'A anndi, foto suka debbo ... ', a anndi no ɓe ɗon wolwa." Njeenaari Foto hitaande ndee ko njeenaari sappoɓiri Bieber WPP. Haaldude e foto o, Bieber wiyi "miɗo waawi waɗde foto e makko ina ndaara walla ina hollira ko ɓuri heewde e ɓiɗɗo leydi ndii. Kadi miɗo sikki 'alaa, oo debbo ina weli.'" E nder winndannde 2014 Hilary Janks yeewtidii e Bieber e kulhuli mum e ŋarɗugol Aisha e naamnaade so tawii [wopreless won'de] Aisha wonaano suka, belɗo". Golle goɗɗe Deftere Bieber Soweto hollirnde dille jamaanu ummoraade e wuro Soweto to Johannesburg, yalti ko e hitaande 2010. Bieber siftinii deftere nde ko etaade haɓaade miijooji gonɗi e Soweto e feewnude ŋakkeende wakilaagu Soweto caggal Apartaayd. E nder lockdown mo ɓe mbaɗi ngam jaabaade ñawu COVID-19 to Afrik worgo, Bieber yaltinii e lowre mum Instagram fotooje jom suudu mum François ina ɓoornii comci keewɗi. Binndanɗe Hakkunde Pucci e Wolf: Mawnude e Afrik worgo. Stockport: Dewi Lewis, 1996. ISBN 978-1904587323. Soweto. Jakana, hitaande 2010. ISBN 978-1770098060. E yeewtere nde Niq Mhlongo waɗi. Beauté Goonga. 2014. Pagina, Goch/Almaañ, 2014. ISBN 978-3-944146-11-9. Tuugnorgal 6wift2vqqxg0sfzqmtxr91z3wlhyagd 165539 165538 2026-04-18T18:27:48Z SUZYFATIMA 13856 165539 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jodi Bieber''' (jibinaa ko 1966) ko fotoowo Afrik worgo. Foto makko Bibi Aisha, debbo ummoriiɗo Afganistaan ​​mo jom suudu mum e jom suudu mum taƴi noppi mum e nofru mum, suɓaama e foto jaayndeeji winndereeji e hitaande 2010. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == Bieber jibinaa ko e hitaande 1966 to Johanesburg. E fuɗɗoode kitaale 1990 o tawtoraama Market Photo Workshop, o siftinii wooteeji mawɗi Afrik worgo 1994, wooteeji demokaraasi gadani Afrik worgo, ngam The Star. O janngi e les njiimaandi Ken Oosterbroek e hitaande 1993, o golliima to Afrik worgo haa hitaande 1996. E hitaande 2000 o winnditii e jaaynde wiyeteende The New York Times ko faati e rafi ebola to Uganndaa. Laawol fotooje Bieber wiyi wonde golle makko ngonaa fotojournalism : "Mi yiɗaa objectivité. Miin ko mi fotoowo tan. Miɗo hollira ko njiy-mi e ko njiy-mi, sahaa fof e miijo am." == Bibi Ayisa == Bibi Aisha, ndeen ina yahra e duuɓi 18, ɓuuɓnaama caggal nde Taliban ñaawi ɗum, sibu o rewtii e jom suudu makko bonɗo e nder galle galle makko. Daartol makko ina jeyaa e ciimtol Time 2010 jowitiingol e ngonka rewɓe Afganistaan ​​(ƴeew Hakkeeji rewɓe e Afganistaan), e jokkondirde e foto Bieber yaltinaa e lowre jaaynde ndee. David Burnett, hooreejo jury World Press Photo (WPP), wi'i dow foto Bieber Aisha, "Ɗum footi laatoo gootel nder fotooji ɗi'i - nden bo min mari sappo tan nder yonki amin - to goɗɗo wi'i, 'A anndi, foto suka debbo ... ', a anndi no ɓe ɗon wolwa." Njeenaari Foto hitaande ndee ko njeenaari sappoɓiri Bieber WPP. Haaldude e foto o, Bieber wiyi "miɗo waawi waɗde foto e makko ina ndaara walla ina hollira ko ɓuri heewde e ɓiɗɗo leydi ndii. Kadi miɗo sikki 'alaa, oo debbo ina weli.'" E nder winndannde 2014 Hilary Janks yeewtidii e Bieber e kulhuli mum e ŋarɗugol Aisha e naamnaade so tawii [wopreless won'de] Aisha wonaano suka, belɗo". == Golle goɗɗe == Deftere Bieber Soweto hollirnde dille jamaanu ummoraade e wuro Soweto to Johannesburg, yalti ko e hitaande 2010. Bieber siftinii deftere nde ko etaade haɓaade miijooji gonɗi e Soweto e feewnude ŋakkeende wakilaagu Soweto caggal Apartaayd. E nder lockdown mo ɓe mbaɗi ngam jaabaade ñawu COVID-19 to Afrik worgo, Bieber yaltinii e lowre mum Instagram fotooje jom suudu mum François ina ɓoornii comci keewɗi. == Binndanɗe == * Hakkunde Pucci e Wolf: Mawnude e Afrik worgo. Stockport: Dewi Lewis, 1996. ISBN 978-1904587323. * Soweto. Jakana, hitaande 2010. ISBN 978-1770098060. E yeewtere nde Niq Mhlongo waɗi. * Beauté Goonga. 2014. Pagina, Goch/Almaañ, 2014. ISBN 978-3-944146-11-9. == Tuugnorgal == sxrked3l1yr8ovmvvb5fjq1r1pvx614 165540 165539 2026-04-18T18:32:47Z SUZYFATIMA 13856 165540 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jodi Bieber''' (jibinaa ko 1966) ko fotoowo Afrik worgo. Foto makko Bibi Aisha, debbo ummoriiɗo Afganistaan ​​mo jom suudu mum e jom suudu mum taƴi noppi mum e nofru mum, suɓaama e foto jaayndeeji winndereeji e hitaande 2010. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == Bieber jibinaa ko e hitaande 1966 to Johanesburg. E fuɗɗoode kitaale 1990 o tawtoraama Market Photo Workshop, o siftinii wooteeji mawɗi Afrik worgo 1994, wooteeji demokaraasi gadani Afrik worgo, ngam The Star. O janngi e les njiimaandi Ken Oosterbroek e hitaande 1993, o golliima to Afrik worgo haa hitaande 1996. E hitaande 2000 o winnditii e jaaynde wiyeteende The New York Times ko faati e rafi ebola to Uganndaa. Laawol fotooje Bieber wiyi wonde golle makko ngonaa fotojournalism : "Mi yiɗaa objectivité. Miin ko mi fotoowo tan. Miɗo hollira ko njiy-mi e ko njiy-mi, sahaa fof e miijo am." == Bibi Ayisa == Bibi Aisha, ndeen ina yahra e duuɓi 18, ɓuuɓnaama caggal nde Taliban ñaawi ɗum, sibu o rewtii e jom suudu makko bonɗo e nder galle galle makko. Daartol makko ina jeyaa e ciimtol Time 2010 jowitiingol e ngonka rewɓe Afganistaan ​​(ƴeew Hakkeeji rewɓe e Afganistaan), e jokkondirde e foto Bieber yaltinaa e lowre jaaynde ndee. David Burnett, hooreejo jury World Press Photo (WPP), wi'i dow foto Bieber Aisha, "Ɗum footi laatoo gootel nder fotooji ɗi'i - nden bo min mari sappo tan nder yonki amin - to goɗɗo wi'i, 'A anndi, foto suka debbo ... ', a anndi no ɓe ɗon wolwa." Njeenaari Foto hitaande ndee ko njeenaari sappoɓiri Bieber WPP. Haaldude e foto o, Bieber wiyi "miɗo waawi waɗde foto e makko ina ndaara walla ina hollira ko ɓuri heewde e ɓiɗɗo leydi ndii. Kadi miɗo sikki 'alaa, oo debbo ina weli.'" E nder winndannde 2014 Hilary Janks yeewtidii e Bieber e kulhuli mum e ŋarɗugol Aisha e naamnaade so tawii [wopreless won'de] Aisha wonaano suka, belɗo". == Golle goɗɗe == Deftere Bieber Soweto hollirnde dille jamaanu ummoraade e wuro Soweto to Johannesburg, yalti ko e hitaande 2010. Bieber siftinii deftere nde ko etaade haɓaade miijooji gonɗi e Soweto e feewnude ŋakkeende wakilaagu Soweto caggal Apartaayd. E nder lockdown mo ɓe mbaɗi ngam jaabaade ñawu COVID-19 to Afrik worgo, Bieber yaltinii e lowre mum Instagram fotooje jom suudu mum François ina ɓoornii comci keewɗi. == Binndanɗe == * Hakkunde Pucci e Wolf: Mawnude e Afrik worgo. Stockport: Dewi Lewis, 1996. ISBN 978-1904587323. * Soweto. Jakana, hitaande 2010. ISBN 978-1770098060. E yeewtere nde Niq Mhlongo waɗi. * Beauté Goonga. 2014. Pagina, Goch/Almaañ, 2014. ISBN 978-3-944146-11-9.<ref name="phillips">{{cite web|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2011/nov/20/photography-jodi-bieber-best-shot|title=Photographer Jodi Bieber's best shot|date=20 November 2011|accessdate=22 June 2012|work=[[The Guardian]]|first=Sarah|last=Phillips}}</ref><ref name="wpp">{{cite web|url=https://www.worldpressphoto.org/collection/photo/2011/30248/1/2011JodiBieberYEAR|title=2011 Photo Contest, World Press Photo of the Year|accessdate=19 May 2020|publisher=[[World Press Photo of the Year]]}}</ref><ref>{{cite web|url=http://lens.blogs.nytimes.com/2011/02/11/is-this-the-best-news-picture-in-the-world/|title=Is This the Best News Picture in the World?|date=11 February 2011|accessdate=19 April 2015|first=David W.|last=Dunlap}}</ref><ref>{{cite web|url=https://time.com/3810984/picturing-ebola-photographers-chase-an-invisible-killer/|title=Picturing Ebola: Photographers Chase an Invisible Killer|date=29 July 2014|access-date=19 April 2015|work=[[Time (magazine)|Time]]|first=Olivier|last=Laurent}}</ref><ref name="ragusa">{{cite web|url=https://www.doppiozero.com/materiali/south-africa-jodi-bieber-between-darkness-and-light|title=The South Africa of Jodi Bieber. Between Darkness and Light|date=29 December 2017|accessdate=19 May 2020|work=Doppiozero|first=Stefania|last=Ragusa}}</ref><ref>{{cite web|url=https://edinburghfestival.list.co.uk/article/35454-world-press-photo-2011-in-edinburgh-jodi-bieber-interview/|title=World Press Photo 2011 in Edinburgh – Jodi Bieber interview|date=8 July 2011|accessdate=19 April 2015|work=[[The List (magazine)|The List]]}}</ref><ref>{{cite web|url=https://content.time.com/time/video/player/0,32068,294175100001_2007267,00.html|title=Photographing Aisha for the Cover of TIME|access-date=19 April 2015|work=[[Time (magazine)|Time]]}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=2f02AgAAQBAJ|page=36|title=Moving Critical Literacies Forward: A New Look at Praxis Across Contexts|editor-first1=Jessica Zacher|editor-last1=Pandya|editor-first2=JuliAnna|editor-last2=Ávila|publisher=[[Routledge]]|location=New York|year=2014|first=Hilary|last=Janks|chapter=The Importance of Critical Literacy}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] n4pnq71zf4q3dbgduo4mnisx83i1w6t Yulia Spiridonova 0 40398 165541 2026-04-18T18:59:42Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Yulia Spiridonova (e ɗemngal Riisi: Юлия Дмитриевна Спиридонова ; jibinaa ko hitaande 1986 to Mosku, Dental Sowiyet) ko fotoowo, naalanke hannde, mo leydi Riisi. Calvert Journal naatini mo nder doggol koode sappo ummotooɗe e Biennale Moscow ngam naalankaagal sukaaɓe 2016. Jaangirde Yulia Spiridonova heɓi dipoloma mum ko faati e neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moscow, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Massachusetts to duɗal jaaɓ..." 165541 wikitext text/x-wiki Yulia Spiridonova (e ɗemngal Riisi: Юлия Дмитриевна Спиридонова ; jibinaa ko hitaande 1986 to Mosku, Dental Sowiyet) ko fotoowo, naalanke hannde, mo leydi Riisi. Calvert Journal naatini mo nder doggol koode sappo ummotooɗe e Biennale Moscow ngam naalankaagal sukaaɓe 2016. Jaangirde Yulia Spiridonova heɓi dipoloma mum ko faati e neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moscow, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Massachusetts to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e diisnondiral. Irin Yulia Spiridonova tawtoraama koolol keewngol to Riisi, Amerik, Almaañ, e Pays-Bas. E hitaande 2016 eɓɓaande makko "Parallel News" suɓaama ngam tawtoreede Biennale hakkunde leyɗeele Mosku ngam naalankaagal sukaaɓe. Nate makko cemmbinɗe ɗee keɓii jaabawol teskinngol to Riisi, ɗo gooto e golle makko naalankaagal, holliroowo jom suudu gaynaako mo ŋakkere ɓalli ina jokkondiri, ƴeewooɓe ɓee mbiyata ɗum ko ‘’autoerotic disorder’’. Kugal Yuliya Spiridonova ina gollina e Esquire to Mosku, to leydi Riisi. Ko o fotoowo ballitooɗo o waɗii nate keewɗe ɗe Riisinaaɓe teskini, ina heen naalanke politik biyeteeɗo Petr Pavlensky. Tuugnorgal 8espzaprm9je88y0t5a0jfxl7pghzeg 165542 165541 2026-04-18T19:01:09Z SUZYFATIMA 13856 165542 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yulia Spiridonova''' (e ɗemngal Riisi: Юлия Дмитриевна Спиридонова ; jibinaa ko hitaande 1986 to Mosku, Dental Sowiyet) ko fotoowo, naalanke hannde, mo leydi Riisi. Calvert Journal naatini mo nder doggol koode sappo ummotooɗe e Biennale Moscow ngam naalankaagal sukaaɓe 2016. == Jaangirde == Yulia Spiridonova heɓi dipoloma mum ko faati e neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moscow, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Massachusetts to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e diisnondiral. == Irin == Yulia Spiridonova tawtoraama koolol keewngol to Riisi, Amerik, Almaañ, e Pays-Bas. E hitaande 2016 eɓɓaande makko "Parallel News" suɓaama ngam tawtoreede Biennale hakkunde leyɗeele Mosku ngam naalankaagal sukaaɓe. Nate makko cemmbinɗe ɗee keɓii jaabawol teskinngol to Riisi, ɗo gooto e golle makko naalankaagal, holliroowo jom suudu gaynaako mo ŋakkere ɓalli ina jokkondiri, ƴeewooɓe ɓee mbiyata ɗum ko ‘’autoerotic disorder’’. == Kugal == Yuliya Spiridonova ina gollina e Esquire to Mosku, to leydi Riisi. Ko o fotoowo ballitooɗo o waɗii nate keewɗe ɗe Riisinaaɓe teskini, ina heen naalanke politik biyeteeɗo Petr Pavlensky. == Tuugnorgal == owxl6hbc384xinttakf3fbaz71fqb9k 165543 165542 2026-04-18T19:39:12Z SUZYFATIMA 13856 165543 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yulia Spiridonova''' (e ɗemngal Riisi: Юлия Дмитриевна Спиридонова ; jibinaa ko hitaande 1986 to Mosku, Dental Sowiyet) ko fotoowo, naalanke hannde, mo leydi Riisi. Calvert Journal naatini mo nder doggol koode sappo ummotooɗe e Biennale Moscow ngam naalankaagal sukaaɓe 2016. == Jaangirde == Yulia Spiridonova heɓi dipoloma mum ko faati e neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moscow, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Massachusetts to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e diisnondiral. == Irin == Yulia Spiridonova tawtoraama koolol keewngol to Riisi, Amerik, Almaañ, e Pays-Bas. E hitaande 2016 eɓɓaande makko "Parallel News" suɓaama ngam tawtoreede Biennale hakkunde leyɗeele Mosku ngam naalankaagal sukaaɓe. Nate makko cemmbinɗe ɗee keɓii jaabawol teskinngol to Riisi, ɗo gooto e golle makko naalankaagal, holliroowo jom suudu gaynaako mo ŋakkere ɓalli ina jokkondiri, ƴeewooɓe ɓee mbiyata ɗum ko ‘’autoerotic disorder’’. == Kugal == Yuliya Spiridonova ina gollina e Esquire to Mosku, to leydi Riisi. Ko o fotoowo ballitooɗo o waɗii nate keewɗe ɗe Riisinaaɓe teskini, ina heen naalanke politik biyeteeɗo Petr Pavlensky.<ref>{{Cite web|url=https://calvertjournal.com/articles/show/6299/moscow-young-art-biennale-deep-inside|title=Future present: ten rising stars at the Moscow Young Art Biennale|access-date=2016-07-23}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://cargocollective.com/yuliaspiridonova/NEITHER-YOU-NOR-I-BOOK|title=NEITHER YOU NOR I/BOOK - Yulia Spiridonova|website=cargocollective.com|access-date=2016-07-23}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.aff-galerie.de/Extended-Memory-Gruppenausstellung-Mai-2016|title=Extended Memory / Gruppenausstellung / Mai 2016 - aff Galerie|website=www.aff-galerie.de|access-date=2016-07-29}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://news.artnet.com/exhibitions/moscow-biennale-for-young-art-456779|title=Participants at Moscow Biennale for Young Art - artnet News|date=2016-03-23|language=en-US|access-date=2016-07-24}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://aroundart.ru/2015/07/07/yulia-spiridonova/|title=Юлия Спиридонова: Аутоэротическое расстройство {{!}} Aroundart.ru|access-date=2016-07-23}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> e2n09gp7syuydhf32qk3b0fih13u0z4 165544 165543 2026-04-18T19:39:27Z SUZYFATIMA 13856 165544 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yulia Spiridonova''' (e ɗemngal Riisi: Юлия Дмитриевна Спиридонова ; jibinaa ko hitaande 1986 to Mosku, Dental Sowiyet) ko fotoowo, naalanke hannde, mo leydi Riisi. Calvert Journal naatini mo nder doggol koode sappo ummotooɗe e Biennale Moscow ngam naalankaagal sukaaɓe 2016. == Jaangirde == Yulia Spiridonova heɓi dipoloma mum ko faati e neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moscow, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Massachusetts to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e diisnondiral. == Irin == Yulia Spiridonova tawtoraama koolol keewngol to Riisi, Amerik, Almaañ, e Pays-Bas. E hitaande 2016 eɓɓaande makko "Parallel News" suɓaama ngam tawtoreede Biennale hakkunde leyɗeele Mosku ngam naalankaagal sukaaɓe. Nate makko cemmbinɗe ɗee keɓii jaabawol teskinngol to Riisi, ɗo gooto e golle makko naalankaagal, holliroowo jom suudu gaynaako mo ŋakkere ɓalli ina jokkondiri, ƴeewooɓe ɓee mbiyata ɗum ko ‘’autoerotic disorder’’. == Kugal == Yuliya Spiridonova ina gollina e Esquire to Mosku, to leydi Riisi. Ko o fotoowo ballitooɗo o waɗii nate keewɗe ɗe Riisinaaɓe teskini, ina heen naalanke politik biyeteeɗo Petr Pavlensky.<ref>{{Cite web|url=https://calvertjournal.com/articles/show/6299/moscow-young-art-biennale-deep-inside|title=Future present: ten rising stars at the Moscow Young Art Biennale|access-date=2016-07-23}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://cargocollective.com/yuliaspiridonova/NEITHER-YOU-NOR-I-BOOK|title=NEITHER YOU NOR I/BOOK - Yulia Spiridonova|website=cargocollective.com|access-date=2016-07-23}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.aff-galerie.de/Extended-Memory-Gruppenausstellung-Mai-2016|title=Extended Memory / Gruppenausstellung / Mai 2016 - aff Galerie|website=www.aff-galerie.de|access-date=2016-07-29}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://news.artnet.com/exhibitions/moscow-biennale-for-young-art-456779|title=Participants at Moscow Biennale for Young Art - artnet News|date=2016-03-23|language=en-US|access-date=2016-07-24}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://aroundart.ru/2015/07/07/yulia-spiridonova/|title=Юлия Спиридонова: Аутоэротическое расстройство {{!}} Aroundart.ru|access-date=2016-07-23}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] llbfx1l0mwtdrc6zzxkak3em8pwy1dm Elena Mrozovskaya 0 40399 165545 2026-04-18T19:43:25Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Elena Lukinichna Mrozovskaya walla Helène de Mrosovsky (jibinaa ko Knyajevich; ɗemngal Riisi: Yelena Lukinichna Мрозовская jibinaa ko Kняжевич; fl. 1892 – c. 1941) ko fotoowo ganndo Riisi e Sowiyet, iwdi Montenegro. Nguurndam e golle Gonnooɗo jom suudu Mrozovskaya, hono Bronislav (caggal nde o ja6i ortodoksi e hitaande 1904 - Vladimir) Pavlovich Mrozovsky, ko injenieer mekanik e pentoowo, kadi kaaw makko (ina waawi wonde), Iosif Ivanovich Mrozovski..." 165545 wikitext text/x-wiki Elena Lukinichna Mrozovskaya walla Helène de Mrosovsky (jibinaa ko Knyajevich; ɗemngal Riisi: Yelena Lukinichna Мрозовская jibinaa ko Kняжевич; fl. 1892 – c. 1941) ko fotoowo ganndo Riisi e Sowiyet, iwdi Montenegro. Nguurndam e golle Gonnooɗo jom suudu Mrozovskaya, hono Bronislav (caggal nde o ja6i ortodoksi e hitaande 1904 - Vladimir) Pavlovich Mrozovsky, ko injenieer mekanik e pentoowo, kadi kaaw makko (ina waawi wonde), Iosif Ivanovich Mrozovski [ru], wonti guwerneer militeer to9 1917.Mrozovskaya e hoore mum ko jannginoowo e yeeyoowo e fuɗɗoode. O janngi fotooje to Duɗal Karallaagal Riisi, o joofni e hitaande 1892, caggal ɗuum o jokki jaŋde makko to Nadar to Pari. Nde o arti to Saint-Pétersbourg, o udditi toon suudu safrirdu (studio) e hitaande 1894. E kitaale 1920, o hoɗi ko to Serovo, diiwaan Saint-Pétersbourg. O sankii ko e hitaande 1941 to Repino, diiwaan goɗɗo to Saint-Pétersbourg. Fotooje Ina jeyaa e ko Mrozovskaya haali koo, Nikolay Rimski-Korsakov, Matilde Ksesinska, Vera Komisarjevskaya, e naalankooɓe woɗɓe, winndooɓe, e fiyooɓe filmuuji e oon sahaa. Fotooji makko nder suudu janngirdu Saint Petersburg, ƴettaaɗi gila 1896, ina njeyaa e nate gadane ɗe suudu janngirdu nduu ƴetti, e hitaande 1897 o inniraa fotoowo mum laawɗuɗo. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e nder yeewtere mawnde (1897) e njeenaari kaalis e yeewtere winndereere (1900) to Pari, o tawtoraama kadi e yeewtere hakkunde leyɗeele Liège (1905). Kollirɗe e kollirɗe Laamɗo debbo biyeteeɗo Olga Orlova e bal 1903 Gooto e fotooje makko, natal laamɗo debbo biyeteeɗo Olga Orlova ɓoorniiɗo kokoshnik e hitaande 1903 e nder galle laamorɗo winndere, ina tawee e mooftirgel suudu defte Hermitage, neldaa to suudu Hermitage to Somerset House to Londres e hitaande 2003, e nder koolol yah-ngartaa St. Goɗɗum e fotooji makko tinndinaaɗi, "Natal suka debbo e mbaydi mbaylaandi Riisi tokosiri", ina woni e nder mooɓondiral galle fotooje Moscow, e kolliraama to Amsterdam e fuɗɗoode hitaande 2013 e nder koolol ngol ministeer pinal Riisi yuɓɓini.Fotooji keewɗi ɗi Mrozovskaya se ina tawee e defterdu binndi e naalankaagal dowla Riisi. Tuugnorgal 8d8pic9g1gtuxj00up91e5dd76cvhla 165546 165545 2026-04-18T19:44:35Z SUZYFATIMA 13856 165546 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elena Lukinichna Mrozovskaya''' walla Helène de Mrosovsky (jibinaa ko Knyajevich; ɗemngal Riisi: Yelena Lukinichna Мрозовская jibinaa ko Kняжевич; fl. 1892 – c. 1941) ko fotoowo ganndo Riisi e Sowiyet, iwdi Montenegro. == Nguurndam e golle == Gonnooɗo jom suudu Mrozovskaya, hono Bronislav (caggal nde o ja6i ortodoksi e hitaande 1904 - Vladimir) Pavlovich Mrozovsky, ko injenieer mekanik e pentoowo, kadi kaaw makko (ina waawi wonde), Iosif Ivanovich Mrozovski [ru], wonti guwerneer militeer to9 1917.Mrozovskaya e hoore mum ko jannginoowo e yeeyoowo e fuɗɗoode. O janngi fotooje to Duɗal Karallaagal Riisi, o joofni e hitaande 1892, caggal ɗuum o jokki jaŋde makko to Nadar to Pari. Nde o arti to Saint-Pétersbourg, o udditi toon suudu safrirdu (studio) e hitaande 1894. E kitaale 1920, o hoɗi ko to Serovo, diiwaan Saint-Pétersbourg. O sankii ko e hitaande 1941 to Repino, diiwaan goɗɗo to Saint-Pétersbourg. == Fotooje == Ina jeyaa e ko Mrozovskaya haali koo, Nikolay Rimski-Korsakov, Matilde Ksesinska, Vera Komisarjevskaya, e naalankooɓe woɗɓe, winndooɓe, e fiyooɓe filmuuji e oon sahaa. Fotooji makko nder suudu janngirdu Saint Petersburg, ƴettaaɗi gila 1896, ina njeyaa e nate gadane ɗe suudu janngirdu nduu ƴetti, e hitaande 1897 o inniraa fotoowo mum laawɗuɗo. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e nder yeewtere mawnde (1897) e njeenaari kaalis e yeewtere winndereere (1900) to Pari, o tawtoraama kadi e yeewtere hakkunde leyɗeele Liège (1905). == Kollirɗe e kollirɗe == Laamɗo debbo biyeteeɗo Olga Orlova e bal 1903 Gooto e fotooje makko, natal laamɗo debbo biyeteeɗo Olga Orlova ɓoorniiɗo kokoshnik e hitaande 1903 e nder galle laamorɗo winndere, ina tawee e mooftirgel suudu defte Hermitage, neldaa to suudu Hermitage to Somerset House to Londres e hitaande 2003, e nder koolol yah-ngartaa St. Goɗɗum e fotooji makko tinndinaaɗi, "Natal suka debbo e mbaydi mbaylaandi Riisi tokosiri", ina woni e nder mooɓondiral galle fotooje Moscow, e kolliraama to Amsterdam e fuɗɗoode hitaande 2013 e nder koolol ngol ministeer pinal Riisi yuɓɓini.Fotooji keewɗi ɗi Mrozovskaya se ina tawee e defterdu binndi e naalankaagal dowla Riisi. == Tuugnorgal == hpotqacnjdtdnsxuatoti037o5g0ykv 165547 165546 2026-04-18T19:48:35Z SUZYFATIMA 13856 165547 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elena Lukinichna Mrozovskaya''' walla Helène de Mrosovsky (jibinaa ko Knyajevich; ɗemngal Riisi: Yelena Lukinichna Мрозовская jibinaa ko Kняжевич; fl. 1892 – c. 1941) ko fotoowo ganndo Riisi e Sowiyet, iwdi Montenegro. == Nguurndam e golle == Gonnooɗo jom suudu Mrozovskaya, hono Bronislav (caggal nde o ja6i ortodoksi e hitaande 1904 - Vladimir) Pavlovich Mrozovsky, ko injenieer mekanik e pentoowo, kadi kaaw makko (ina waawi wonde), Iosif Ivanovich Mrozovski [ru], wonti guwerneer militeer to9 1917.Mrozovskaya e hoore mum ko jannginoowo e yeeyoowo e fuɗɗoode. O janngi fotooje to Duɗal Karallaagal Riisi, o joofni e hitaande 1892, caggal ɗuum o jokki jaŋde makko to Nadar to Pari. Nde o arti to Saint-Pétersbourg, o udditi toon suudu safrirdu (studio) e hitaande 1894. E kitaale 1920, o hoɗi ko to Serovo, diiwaan Saint-Pétersbourg. O sankii ko e hitaande 1941 to Repino, diiwaan goɗɗo to Saint-Pétersbourg. == Fotooje == Ina jeyaa e ko Mrozovskaya haali koo, Nikolay Rimski-Korsakov, Matilde Ksesinska, Vera Komisarjevskaya, e naalankooɓe woɗɓe, winndooɓe, e fiyooɓe filmuuji e oon sahaa. Fotooji makko nder suudu janngirdu Saint Petersburg, ƴettaaɗi gila 1896, ina njeyaa e nate gadane ɗe suudu janngirdu nduu ƴetti, e hitaande 1897 o inniraa fotoowo mum laawɗuɗo. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e nder yeewtere mawnde (1897) e njeenaari kaalis e yeewtere winndereere (1900) to Pari, o tawtoraama kadi e yeewtere hakkunde leyɗeele Liège (1905). == Kollirɗe e kollirɗe == Laamɗo debbo biyeteeɗo Olga Orlova e bal 1903 Gooto e fotooje makko, natal laamɗo debbo biyeteeɗo Olga Orlova ɓoorniiɗo kokoshnik e hitaande 1903 e nder galle laamorɗo winndere, ina tawee e mooftirgel suudu defte Hermitage, neldaa to suudu Hermitage to Somerset House to Londres e hitaande 2003, e nder koolol yah-ngartaa St. Goɗɗum e fotooji makko tinndinaaɗi, "Natal suka debbo e mbaydi mbaylaandi Riisi tokosiri", ina woni e nder mooɓondiral galle fotooje Moscow, e kolliraama to Amsterdam e fuɗɗoode hitaande 2013 e nder koolol ngol ministeer pinal Riisi yuɓɓini.Fotooji keewɗi ɗi Mrozovskaya se ina tawee e defterdu binndi e naalankaagal dowla Riisi.<ref name="ru">{{citation|url=http://www.runivers.ru/doc/d2.php?CENTER_ELEMENT_ID=150875&PORTAL_ID=7957&SECTION_ID=6786|title=Мрозовская Елена Лукинична|trans-title=Elena Lukinichna Mrozovskaya|publisher=[[Runivers]]|language=Russian|accessdate=18 October 2013|first=Е.В.|last=Бархатова}}.</ref><ref name="rp">{{citation|url=http://www.rosphoto.com/history/elena_mrozovskaya-1054|title=Елена Мрозовская: первая русская женщина-фотограф|trans-title=Elena Mrozovskaya: the first Russian woman photographer|publisher=rosphoto.com|language=Russian|date=12 November 2012}}.</ref><ref>Information about Vladimir Mrozovsky was may be a brother of Elena is famyly legend; this is investigated in: {{harvnb|Avetyan|2007|p=30}}</ref><ref>This kinship is possible but undocumented.</ref><ref name="Chuilon">{{citation|title=Mattia Battistini: King of Baritones and Baritone of Kings|first=Jacques|last=Chuilon|publisher=Scarecrow Press|year=2009|isbn=9780810867277|page=316|url=https://books.google.com/books?id=F5sUdc_816sC&pg=PA316}}.</ref><ref>[http://www.hermitagemuseum.org/html_En/04/2008/hm4_2_257_0.html Exhibitions on tour: Princess Olga Orlova in masquerade] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131021034208/http://www.hermitagemuseum.org/html_En/04/2008/hm4_2_257_0.html|date=21 October 2013}}, Hermitage Museum. Retrieved 19 October 2013.</ref> == Tuugnorgal == <references /> kh14caj8hl1weuk4y4pmnbiebtrtslc 165548 165547 2026-04-18T19:48:49Z SUZYFATIMA 13856 165548 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elena Lukinichna Mrozovskaya''' walla Helène de Mrosovsky (jibinaa ko Knyajevich; ɗemngal Riisi: Yelena Lukinichna Мрозовская jibinaa ko Kняжевич; fl. 1892 – c. 1941) ko fotoowo ganndo Riisi e Sowiyet, iwdi Montenegro. == Nguurndam e golle == Gonnooɗo jom suudu Mrozovskaya, hono Bronislav (caggal nde o ja6i ortodoksi e hitaande 1904 - Vladimir) Pavlovich Mrozovsky, ko injenieer mekanik e pentoowo, kadi kaaw makko (ina waawi wonde), Iosif Ivanovich Mrozovski [ru], wonti guwerneer militeer to9 1917.Mrozovskaya e hoore mum ko jannginoowo e yeeyoowo e fuɗɗoode. O janngi fotooje to Duɗal Karallaagal Riisi, o joofni e hitaande 1892, caggal ɗuum o jokki jaŋde makko to Nadar to Pari. Nde o arti to Saint-Pétersbourg, o udditi toon suudu safrirdu (studio) e hitaande 1894. E kitaale 1920, o hoɗi ko to Serovo, diiwaan Saint-Pétersbourg. O sankii ko e hitaande 1941 to Repino, diiwaan goɗɗo to Saint-Pétersbourg. == Fotooje == Ina jeyaa e ko Mrozovskaya haali koo, Nikolay Rimski-Korsakov, Matilde Ksesinska, Vera Komisarjevskaya, e naalankooɓe woɗɓe, winndooɓe, e fiyooɓe filmuuji e oon sahaa. Fotooji makko nder suudu janngirdu Saint Petersburg, ƴettaaɗi gila 1896, ina njeyaa e nate gadane ɗe suudu janngirdu nduu ƴetti, e hitaande 1897 o inniraa fotoowo mum laawɗuɗo. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e nder yeewtere mawnde (1897) e njeenaari kaalis e yeewtere winndereere (1900) to Pari, o tawtoraama kadi e yeewtere hakkunde leyɗeele Liège (1905). == Kollirɗe e kollirɗe == Laamɗo debbo biyeteeɗo Olga Orlova e bal 1903 Gooto e fotooje makko, natal laamɗo debbo biyeteeɗo Olga Orlova ɓoorniiɗo kokoshnik e hitaande 1903 e nder galle laamorɗo winndere, ina tawee e mooftirgel suudu defte Hermitage, neldaa to suudu Hermitage to Somerset House to Londres e hitaande 2003, e nder koolol yah-ngartaa St. Goɗɗum e fotooji makko tinndinaaɗi, "Natal suka debbo e mbaydi mbaylaandi Riisi tokosiri", ina woni e nder mooɓondiral galle fotooje Moscow, e kolliraama to Amsterdam e fuɗɗoode hitaande 2013 e nder koolol ngol ministeer pinal Riisi yuɓɓini.Fotooji keewɗi ɗi Mrozovskaya se ina tawee e defterdu binndi e naalankaagal dowla Riisi.<ref name="ru">{{citation|url=http://www.runivers.ru/doc/d2.php?CENTER_ELEMENT_ID=150875&PORTAL_ID=7957&SECTION_ID=6786|title=Мрозовская Елена Лукинична|trans-title=Elena Lukinichna Mrozovskaya|publisher=[[Runivers]]|language=Russian|accessdate=18 October 2013|first=Е.В.|last=Бархатова}}.</ref><ref name="rp">{{citation|url=http://www.rosphoto.com/history/elena_mrozovskaya-1054|title=Елена Мрозовская: первая русская женщина-фотограф|trans-title=Elena Mrozovskaya: the first Russian woman photographer|publisher=rosphoto.com|language=Russian|date=12 November 2012}}.</ref><ref>Information about Vladimir Mrozovsky was may be a brother of Elena is famyly legend; this is investigated in: {{harvnb|Avetyan|2007|p=30}}</ref><ref>This kinship is possible but undocumented.</ref><ref name="Chuilon">{{citation|title=Mattia Battistini: King of Baritones and Baritone of Kings|first=Jacques|last=Chuilon|publisher=Scarecrow Press|year=2009|isbn=9780810867277|page=316|url=https://books.google.com/books?id=F5sUdc_816sC&pg=PA316}}.</ref><ref>[http://www.hermitagemuseum.org/html_En/04/2008/hm4_2_257_0.html Exhibitions on tour: Princess Olga Orlova in masquerade] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131021034208/http://www.hermitagemuseum.org/html_En/04/2008/hm4_2_257_0.html|date=21 October 2013}}, Hermitage Museum. Retrieved 19 October 2013.</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 71o6xqivy8h9vfg9bz9rt0dx3uaotgh Galina Kmit 0 40400 165549 2026-04-18T19:50:46Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Galina Vasilyevna Kmit (e ɗemngal Riisi : Галина Васильевна Кмит ; 16 desaambar 1921 – 20 abriil 2019) ko fotoowo Sowiyetik e Riisi, naalanke fotoowo, koolaaɗo foto. Golloowo naalankaagal teddungal to Fedde Riisi. Nguurndam Galina jibinaa ko to Odessa e nder galle winndiyanke Ukrain biyeteeɗo Vasyl Radysh. Duuɓi keewɗi o golliima e APN / RIA Novosti. O jeyaa ko e Dental Sinematograf en e Jaayndiyankooɓe Riisi, o woniino ganndo, o woniino ter..." 165549 wikitext text/x-wiki Galina Vasilyevna Kmit (e ɗemngal Riisi : Галина Васильевна Кмит ; 16 desaambar 1921 – 20 abriil 2019) ko fotoowo Sowiyetik e Riisi, naalanke fotoowo, koolaaɗo foto. Golloowo naalankaagal teddungal to Fedde Riisi. Nguurndam Galina jibinaa ko to Odessa e nder galle winndiyanke Ukrain biyeteeɗo Vasyl Radysh. Duuɓi keewɗi o golliima e APN / RIA Novosti. O jeyaa ko e Dental Sinematograf en e Jaayndiyankooɓe Riisi, o woniino ganndo, o woniino tergal e Akademi Wiɗtooji Riisi-Itaali biyeteeɗo Ferroni, o woniino tergal koolaaɗo kuuɓal Akademi ngenndiijo gannde e ñeeñal sinemaaji. Yuri Luzhkov, Oleg Tabakov, Viyacheslav Tikhonov, Stanislaaf Govoruhin, Elena Yakovleva, Nikita Mikhalkov e woɗɓe heewɓe ngonti jaambaarooji fotooje makko. Jom suudu makko ko Leonid Kmit, fijoowo teyaaɗere e filmuuji Sowiyetik, naalanke leñol RSFSR. Gila e ndee dewgal, ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Irina (jibinaa ko 1948) ko binndoowo, ko fiyoowo, ko binndoowo defte, ko jaayndiyanke. Tuugnorgal gs0bi8ruqdj2iquqzvoxu9gf133mvnm 165550 165549 2026-04-18T19:51:42Z SUZYFATIMA 13856 165550 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Galina Vasilyevna Kmit''' (e ɗemngal Riisi : Галина Васильевна Кмит ; 16 desaambar 1921 – 20 abriil 2019) ko fotoowo Sowiyetik e Riisi, naalanke fotoowo, koolaaɗo foto. Golloowo naalankaagal teddungal to Fedde Riisi. == Nguurndam == Galina jibinaa ko to Odessa e nder galle winndiyanke Ukrain biyeteeɗo Vasyl Radysh. Duuɓi keewɗi o golliima e APN / RIA Novosti. O jeyaa ko e Dental Sinematograf en e Jaayndiyankooɓe Riisi, o woniino ganndo, o woniino tergal e Akademi Wiɗtooji Riisi-Itaali biyeteeɗo Ferroni, o woniino tergal koolaaɗo kuuɓal Akademi ngenndiijo gannde e ñeeñal sinemaaji. Yuri Luzhkov, Oleg Tabakov, Viyacheslav Tikhonov, Stanislaaf Govoruhin, Elena Yakovleva, Nikita Mikhalkov e woɗɓe heewɓe ngonti jaambaarooji fotooje makko. Jom suudu makko ko Leonid Kmit, fijoowo teyaaɗere e filmuuji Sowiyetik, naalanke leñol RSFSR. Gila e ndee dewgal, ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Irina (jibinaa ko 1948) ko binndoowo, ko fiyoowo, ko binndoowo defte, ko jaayndiyanke. == Tuugnorgal == sy6hm05tlrdbfwzwpdhyz94qhdhalcu 165551 165550 2026-04-18T19:54:40Z SUZYFATIMA 13856 165551 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Galina Vasilyevna Kmit''' (e ɗemngal Riisi : Галина Васильевна Кмит ; 16 desaambar 1921 – 20 abriil 2019) ko fotoowo Sowiyetik e Riisi, naalanke fotoowo, koolaaɗo foto. Golloowo naalankaagal teddungal to Fedde Riisi. == Nguurndam == Galina jibinaa ko to Odessa e nder galle winndiyanke Ukrain biyeteeɗo Vasyl Radysh. Duuɓi keewɗi o golliima e APN / RIA Novosti. O jeyaa ko e Dental Sinematograf en e Jaayndiyankooɓe Riisi, o woniino ganndo, o woniino tergal e Akademi Wiɗtooji Riisi-Itaali biyeteeɗo Ferroni, o woniino tergal koolaaɗo kuuɓal Akademi ngenndiijo gannde e ñeeñal sinemaaji. Yuri Luzhkov, Oleg Tabakov, Viyacheslav Tikhonov, Stanislaaf Govoruhin, Elena Yakovleva, Nikita Mikhalkov e woɗɓe heewɓe ngonti jaambaarooji fotooje makko. Jom suudu makko ko Leonid Kmit, fijoowo teyaaɗere e filmuuji Sowiyetik, naalanke leñol RSFSR. Gila e ndee dewgal, ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Irina (jibinaa ko 1948) ko binndoowo, ko fiyoowo, ko binndoowo defte, ko jaayndiyanke.<ref>[https://www.mk.ru/culture/2019/04/20/umerla-fotograf-galina-kmit.html Не стало фотографа Галины Кмит]</ref><ref>[https://ergofoto.ru/articles/people/galina-kmit-o-sebe-258 Галина Кмит о себе] // ergofoto</ref><ref name="ria">[https://ria.ru/20190422/1552950296.html Умерла фотограф Галина Кмит] // [[RIA Novosti]]</ref><ref>[http://dic.academic.ru/dic.nsf/enc_cinema/15731/РАДЫШ Василь Георгійович Радиш. Біографія на dic.academic.ru ]{{in lang|ru}}</ref><ref>[https://www.kino-teatr.ru/kino/acter/19106/ Galina Kmit] at the kino-teatr.ru</ref> == Tuugnorgal == <references /> rw707kyqw7fxqjas6fijxjw1lylnt7e Masha Ivashintsova 0 40401 165552 2026-04-18T19:56:32Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Masha Ivashintsova (23 marse 1942 − 13 sulyee 2000) ko fotoowo Riisinaajo ummoriiɗo Sankt-Piyetersburg (oon sahaa ko Leningrad, URSS) golloowo no feewi e dille cuuɗiiɗe jimɗi e fotooji Leningrad e kitaale 1960−80. Masha ina fotnoo waɗde fotooje keewɗe e nder ko ɓuri heewde e nguurndam mum, kono o mooftii fotooje makko e nder suudu toowndu, o seeɗa ƴellitde ɗe. Ko nde ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Asya yiyti fotde 30 000 negatif e nder suudu maɓɓe e hitaande 2..." 165552 wikitext text/x-wiki Masha Ivashintsova (23 marse 1942 − 13 sulyee 2000) ko fotoowo Riisinaajo ummoriiɗo Sankt-Piyetersburg (oon sahaa ko Leningrad, URSS) golloowo no feewi e dille cuuɗiiɗe jimɗi e fotooji Leningrad e kitaale 1960−80. Masha ina fotnoo waɗde fotooje keewɗe e nder ko ɓuri heewde e nguurndam mum, kono o mooftii fotooje makko e nder suudu toowndu, o seeɗa ƴellitde ɗe. Ko nde ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Asya yiyti fotde 30 000 negatif e nder suudu maɓɓe e hitaande 2017 tan golle Masha peeñi e renndo. E nder ɗuum, golle e daartol Masha Ivashintsova ina nanndi e golle Vivian Maier. Iwasintsova sankii ko e hitaande 2000 tawi ina yahra e duuɓi 58. Nguurndam neɗɗo Masha jibinaa ko e galle aristokraasi mo jawdi mum nanngaa caggal nde Bolshevik en mbaɗti njiimaandi. To Leningrad, Ivashintsova naati e les leydi binndol e naalankaagal wuro ngoo. O golliima golle keewɗe ko wayi no ƴeewoowo tiyaataar, defterdu, gardiiɗo suudu mbaylaandi, mekanik elewaaji, e garde kisal, e woɗɓe. Sahaa e sahaa fof, omo yilloyoo Asya to Mosku. Masha ina gollinoo no feewi e jimɗi e fotooje Leningrad e kitaale 1960−80. O wonnoo ko e jokkondiral e fotoowo biyeteeɗo Boris Smelov, yimoowo biyeteeɗo Viktor Krivulin e ganndo ɗemngal biyeteeɗo Melvar Melkumyan, cakkitiiɗo oo o resi, o jibini ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Asya Melkumyan. Kollitgol Masha Ivashintsova, fotoowo laabi (2018), nokku fotooji hakkunde leyɗeele, wuro New York, Amerik Addaama e annoore (2019), ñalngu fotooje ɓooyɗe, Bydgoszcz, Poloñ, ko Katarzyna Gębarowska e Galleeji Masha njuɓɓini ɗum. Kiaroskuro (2019-2020), nokku fotooje binndaaɗe Juhan Kuus, Talin, Estoni Tuugnorgal bynxnba5d07ljkjnwktzvqdr9ffi30r 165553 165552 2026-04-18T19:57:27Z SUZYFATIMA 13856 165553 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Masha Ivashintsova''' (23 marse 1942 − 13 sulyee 2000) ko fotoowo Riisinaajo ummoriiɗo Sankt-Piyetersburg (oon sahaa ko Leningrad, URSS) golloowo no feewi e dille cuuɗiiɗe jimɗi e fotooji Leningrad e kitaale 1960−80. Masha ina fotnoo waɗde fotooje keewɗe e nder ko ɓuri heewde e nguurndam mum, kono o mooftii fotooje makko e nder suudu toowndu, o seeɗa ƴellitde ɗe. Ko nde ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Asya yiyti fotde 30 000 negatif e nder suudu maɓɓe e hitaande 2017 tan golle Masha peeñi e renndo. E nder ɗuum, golle e daartol Masha Ivashintsova ina nanndi e golle Vivian Maier. Iwasintsova sankii ko e hitaande 2000 tawi ina yahra e duuɓi 58. == Nguurndam neɗɗo == Masha jibinaa ko e galle aristokraasi mo jawdi mum nanngaa caggal nde Bolshevik en mbaɗti njiimaandi. To Leningrad, Ivashintsova naati e les leydi binndol e naalankaagal wuro ngoo. O golliima golle keewɗe ko wayi no ƴeewoowo tiyaataar, defterdu, gardiiɗo suudu mbaylaandi, mekanik elewaaji, e garde kisal, e woɗɓe. Sahaa e sahaa fof, omo yilloyoo Asya to Mosku. Masha ina gollinoo no feewi e jimɗi e fotooje Leningrad e kitaale 1960−80. O wonnoo ko e jokkondiral e fotoowo biyeteeɗo Boris Smelov, yimoowo biyeteeɗo Viktor Krivulin e ganndo ɗemngal biyeteeɗo Melvar Melkumyan, cakkitiiɗo oo o resi, o jibini ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Asya Melkumyan == Kollitgol == Masha Ivashintsova, fotoowo laabi (2018), nokku fotooji hakkunde leyɗeele, wuro New York, Amerik Addaama e annoore (2019), ñalngu fotooje ɓooyɗe, Bydgoszcz, Poloñ, ko Katarzyna Gębarowska e Galleeji Masha njuɓɓini ɗum. Kiaroskuro (2019-2020), nokku fotooje binndaaɗe Juhan Kuus, Talin, Estoni == Tuugnorgal == plzr0qd6pk9658yay18acv89018r411 165554 165553 2026-04-18T20:00:49Z SUZYFATIMA 13856 165554 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Masha Ivashintsova''' (23 marse 1942 − 13 sulyee 2000) ko fotoowo Riisinaajo ummoriiɗo Sankt-Piyetersburg (oon sahaa ko Leningrad, URSS) golloowo no feewi e dille cuuɗiiɗe jimɗi e fotooji Leningrad e kitaale 1960−80. Masha ina fotnoo waɗde fotooje keewɗe e nder ko ɓuri heewde e nguurndam mum, kono o mooftii fotooje makko e nder suudu toowndu, o seeɗa ƴellitde ɗe. Ko nde ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Asya yiyti fotde 30 000 negatif e nder suudu maɓɓe e hitaande 2017 tan golle Masha peeñi e renndo. E nder ɗuum, golle e daartol Masha Ivashintsova ina nanndi e golle Vivian Maier. Iwasintsova sankii ko e hitaande 2000 tawi ina yahra e duuɓi 58. == Nguurndam neɗɗo == Masha jibinaa ko e galle aristokraasi mo jawdi mum nanngaa caggal nde Bolshevik en mbaɗti njiimaandi. To Leningrad, Ivashintsova naati e les leydi binndol e naalankaagal wuro ngoo. O golliima golle keewɗe ko wayi no ƴeewoowo tiyaataar, defterdu, gardiiɗo suudu mbaylaandi, mekanik elewaaji, e garde kisal, e woɗɓe. Sahaa e sahaa fof, omo yilloyoo Asya to Mosku. Masha ina gollinoo no feewi e jimɗi e fotooje Leningrad e kitaale 1960−80. O wonnoo ko e jokkondiral e fotoowo biyeteeɗo Boris Smelov, yimoowo biyeteeɗo Viktor Krivulin e ganndo ɗemngal biyeteeɗo Melvar Melkumyan, cakkitiiɗo oo o resi, o jibini ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Asya Melkumyan == Kollitgol == Masha Ivashintsova, fotoowo laabi (2018), nokku fotooji hakkunde leyɗeele, wuro New York, Amerik Addaama e annoore (2019), ñalngu fotooje ɓooyɗe, Bydgoszcz, Poloñ, ko Katarzyna Gębarowska e Galleeji Masha njuɓɓini ɗum. Kiaroskuro (2019-2020), nokku fotooje binndaaɗe Juhan Kuus, Talin, Estoni<ref>{{Cite web|url=https://www.rferl.org/a/leningrad-photographer-never-showed-her-photos-of-soviet-life-to-anyone-years-later-relatives-discovered-her-work/29088470.html|title=Leningrad's Lost Photographer|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en|access-date=2018-03-11}}</ref><ref name="PetaPixel2018">{{Cite news|url=https://petapixel.com/2018/03/12/russian-vivian-maier-discovered-30000-photos-found-attic/|title='Russian Vivian Maier' Discovered After 30,000 Photos Found in Attic|date=2018-03-12|work=PetaPixel|access-date=2018-03-18|language=en-US}}</ref><ref name="MotherJones2018">{{cite web|url=https://www.motherjones.com/politics/2018/06/vivian-maier-secret-stash-soviet-street-photographer-masha-ivashintsova-instagram/|title=The Secret Stash of Soviet Street Photographer Masha Ivashintsova|publisher=[[Mother Jones (magazine)|Mother Jones]]|date=July–August 2018|access-date=2019-12-15}}</ref><ref>{{cite web|url=http://mashaivashintsova.com|title=Official website Masha Ivashintsova Photography|website=mashaivashintsova.com|access-date=2018-03-11}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.icp.org/events/icp-projected-masha-ivashintsova-street-photographer|accessdate=2019-12-15|publisher=[[International Center of Photography]]|title=Vivian Maier: Who Took Nanny's Pictures (2013)}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> fsrse1mba3rkooyffiuey3tfaom22b1 165555 165554 2026-04-18T20:01:16Z SUZYFATIMA 13856 165555 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Masha Ivashintsova''' (23 marse 1942 − 13 sulyee 2000) ko fotoowo Riisinaajo ummoriiɗo Sankt-Piyetersburg (oon sahaa ko Leningrad, URSS) golloowo no feewi e dille cuuɗiiɗe jimɗi e fotooji Leningrad e kitaale 1960−80. Masha ina fotnoo waɗde fotooje keewɗe e nder ko ɓuri heewde e nguurndam mum, kono o mooftii fotooje makko e nder suudu toowndu, o seeɗa ƴellitde ɗe. Ko nde ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Asya yiyti fotde 30 000 negatif e nder suudu maɓɓe e hitaande 2017 tan golle Masha peeñi e renndo. E nder ɗuum, golle e daartol Masha Ivashintsova ina nanndi e golle Vivian Maier. Iwasintsova sankii ko e hitaande 2000 tawi ina yahra e duuɓi 58. == Nguurndam neɗɗo == Masha jibinaa ko e galle aristokraasi mo jawdi mum nanngaa caggal nde Bolshevik en mbaɗti njiimaandi. To Leningrad, Ivashintsova naati e les leydi binndol e naalankaagal wuro ngoo. O golliima golle keewɗe ko wayi no ƴeewoowo tiyaataar, defterdu, gardiiɗo suudu mbaylaandi, mekanik elewaaji, e garde kisal, e woɗɓe. Sahaa e sahaa fof, omo yilloyoo Asya to Mosku. Masha ina gollinoo no feewi e jimɗi e fotooje Leningrad e kitaale 1960−80. O wonnoo ko e jokkondiral e fotoowo biyeteeɗo Boris Smelov, yimoowo biyeteeɗo Viktor Krivulin e ganndo ɗemngal biyeteeɗo Melvar Melkumyan, cakkitiiɗo oo o resi, o jibini ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Asya Melkumyan == Kollitgol == Masha Ivashintsova, fotoowo laabi (2018), nokku fotooji hakkunde leyɗeele, wuro New York, Amerik Addaama e annoore (2019), ñalngu fotooje ɓooyɗe, Bydgoszcz, Poloñ, ko Katarzyna Gębarowska e Galleeji Masha njuɓɓini ɗum. Kiaroskuro (2019-2020), nokku fotooje binndaaɗe Juhan Kuus, Talin, Estoni<ref>{{Cite web|url=https://www.rferl.org/a/leningrad-photographer-never-showed-her-photos-of-soviet-life-to-anyone-years-later-relatives-discovered-her-work/29088470.html|title=Leningrad's Lost Photographer|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en|access-date=2018-03-11}}</ref><ref name="PetaPixel2018">{{Cite news|url=https://petapixel.com/2018/03/12/russian-vivian-maier-discovered-30000-photos-found-attic/|title='Russian Vivian Maier' Discovered After 30,000 Photos Found in Attic|date=2018-03-12|work=PetaPixel|access-date=2018-03-18|language=en-US}}</ref><ref name="MotherJones2018">{{cite web|url=https://www.motherjones.com/politics/2018/06/vivian-maier-secret-stash-soviet-street-photographer-masha-ivashintsova-instagram/|title=The Secret Stash of Soviet Street Photographer Masha Ivashintsova|publisher=[[Mother Jones (magazine)|Mother Jones]]|date=July–August 2018|access-date=2019-12-15}}</ref><ref>{{cite web|url=http://mashaivashintsova.com|title=Official website Masha Ivashintsova Photography|website=mashaivashintsova.com|access-date=2018-03-11}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.icp.org/events/icp-projected-masha-ivashintsova-street-photographer|accessdate=2019-12-15|publisher=[[International Center of Photography]]|title=Vivian Maier: Who Took Nanny's Pictures (2013)}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] l1x7hycflx29j25q3g7ir247m30srcd Tatyana Danilyants 0 40402 165556 2026-04-18T20:09:17Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Tatyana Sergeevna Danilyants (e ɗemngal Riisi: Татья́на Серге́евна Данилья́нц, IPA: [pooɗantooɗo leydi ndii, jibinaa ko e hitaande 1971, ko filmo, jibinaa ko e hitaande 1971) O jeyaa ko e iwdi Armeni. O janngi to Mosku, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Peggy Guggenheim to Venezuela, to leydi Itali. E hitaande 1997 o naati kursuuji Andrzej Wajda. Filmuuji makko ina njeyaa heen U, Фрески снов ("Freskeeji koyɗi"), Сад,..." 165556 wikitext text/x-wiki Tatyana Sergeevna Danilyants (e ɗemngal Riisi: Татья́на Серге́евна Данилья́нц, IPA: [pooɗantooɗo leydi ndii, jibinaa ko e hitaande 1971, ko filmo, jibinaa ko e hitaande 1971) O jeyaa ko e iwdi Armeni. O janngi to Mosku, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Peggy Guggenheim to Venezuela, to leydi Itali. E hitaande 1997 o naati kursuuji Andrzej Wajda. Filmuuji makko ina njeyaa heen U, Фрески снов ("Freskeeji koyɗi"), Сад, mo скрыт ("Jardiin suuɗiiɗo") e woɗɓe, e defte makko jimɗi Венецианское ("[Yimre] Venezuela", 2005) e Belое ("[Yimre] daneejo", 2006). O rokkaa njeenaari yimre Nosside italinaajo e hitaande 2008. E hitaande 2011 o hollitii eɓɓaande makko Anima Russa (« Ruuhu Riisi »), tawi ina waɗi fotooje e nate gilaasi, to galle naalankaagal hannde biyeteeɗo Venice Projects, to Venezuela. Tuugnorgal 5jnics5ry25ymhg5xv935r0tald70m3 165557 165556 2026-04-18T20:10:08Z SUZYFATIMA 13856 165557 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tatyana Sergeevna Danilyants''' (e ɗemngal Riisi: Татья́на Серге́евна Данилья́нц, IPA: [pooɗantooɗo leydi ndii, jibinaa ko e hitaande 1971, ko filmo, jibinaa ko e hitaande 1971) O jeyaa ko e iwdi Armeni. O janngi to Mosku, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Peggy Guggenheim to Venezuela, to leydi Itali. E hitaande 1997 o naati kursuuji Andrzej Wajda. Filmuuji makko ina njeyaa heen U, Фрески снов ("Freskeeji koyɗi"), Сад, mo скрыт ("Jardiin suuɗiiɗo") e woɗɓe, e defte makko jimɗi Венецианское ("[Yimre] Venezuela", 2005) e Belое ("[Yimre] daneejo", 2006). O rokkaa njeenaari yimre Nosside italinaajo e hitaande 2008. E hitaande 2011 o hollitii eɓɓaande makko Anima Russa (« Ruuhu Riisi »), tawi ina waɗi fotooje e nate gilaasi, to galle naalankaagal hannde biyeteeɗo Venice Projects, to Venezuela. == Tuugnorgal == hqycuea0vzhlr8xkz64ged7ve70o8wp 165558 165557 2026-04-18T20:11:36Z SUZYFATIMA 13856 165558 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tatyana Sergeevna Danilyants''' (e ɗemngal Riisi: Татья́на Серге́евна Данилья́нц, IPA: [pooɗantooɗo leydi ndii, jibinaa ko e hitaande 1971, ko filmo, jibinaa ko e hitaande 1971) O jeyaa ko e iwdi Armeni. O janngi to Mosku, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Peggy Guggenheim to Venezuela, to leydi Itali. E hitaande 1997 o naati kursuuji Andrzej Wajda. Filmuuji makko ina njeyaa heen U, Фрески снов ("Freskeeji koyɗi"), Сад, mo скрыт ("Jardiin suuɗiiɗo") e woɗɓe, e defte makko jimɗi Венецианское ("[Yimre] Venezuela", 2005) e Belое ("[Yimre] daneejo", 2006). O rokkaa njeenaari yimre Nosside italinaajo e hitaande 2008. E hitaande 2011 o hollitii eɓɓaande makko Anima Russa (« Ruuhu Riisi »), tawi ina waɗi fotooje e nate gilaasi, to galle naalankaagal hannde biyeteeɗo Venice Projects, to Venezuela.<ref>http://veniceprojects.com/site/previous-exhibitions.php veniceprojects.com</ref> == Tuugnorgal == <references /> h9b7d2nuedvpc8lpyx51zkzzmuslxxn Alexandra Croitoru 0 40403 165559 2026-04-18T20:17:29Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Alexandra Croitoru (jibinaa ko 1975) ko fotoowo Rumaaninaajo, jiɗɗo luulndaade miijooji jaɓaaɗi e renndinde doole e jinnaaɓe e nder leydi Rumaani rewrude e fotooje. Nguurndam Croitoru jibinaa ko to Bukarest, o janngi ko tuggi 1993 haa 1998 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal. Gila hitaande 1999, o jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal foto-wideyoo E hitaande 2012, o tawtoraama eɓɓoore hoɗorde naalankooɓe t..." 165559 wikitext text/x-wiki Alexandra Croitoru (jibinaa ko 1975) ko fotoowo Rumaaninaajo, jiɗɗo luulndaade miijooji jaɓaaɗi e renndinde doole e jinnaaɓe e nder leydi Rumaani rewrude e fotooje. Nguurndam Croitoru jibinaa ko to Bukarest, o janngi ko tuggi 1993 haa 1998 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal. Gila hitaande 1999, o jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal foto-wideyoo E hitaande 2012, o tawtoraama eɓɓoore hoɗorde naalankooɓe to nokku naalankooɓe 18th Street to Los Angeles. E hitaande 2014, Croitoru heɓi dipoloma mum doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal gannde to Bukarest. Tesis makko ko feewti e "nationalisation" Brâncuși to Rumaani, ko ɗum woni tuugnorgal deftere makko yaltunde e hitaande 2015 e ɗemngal Rumaani, firo e ɗemngal Engele e hitaande 2017, Brâncuși. O laawol Veșnică (Brâncuși. Nguurndam caggal maayde). Fotooje Golle Croitoru ina njuurnitoo renndo e renndo Rumaani, ina ƴeewtoo jokkondire hakkunde goonga e fenaande e nder winndude daartol. O woni ko e yaajnude golle makko ngam suɗaade nokkuuji hakkunde leyɗeele. Laawol makko fuɗɗii ko e jaŋde makko e kitaale 1990 nde o fuɗɗii luulndaade doosɗe laamu e jinnaaɓe sabu (e konngol makko) "Academy wonnoo ko e oon sahaa nokku baabiraagal no feewi." Koolol cakkitiingol Gaagaa kollirɗe pelle keewɗe, Croitoru hollitii golle mum e kollirɗe keewɗe : 2005 : Winndude Koyngal maɓɓe, Galeria Noua, Bukarest, 2005. 2006 : Nokku ɓaleejo goɗɗo (cu Ștefan Tiron), Galeriya Plan B, Cluj 2007: O lucraire despre și e duel e nder leydi, Catal naalankaagal hannde, Prague 2007: O feeñninde fotooje, Galeri Andreyana Mihail, Bukarest 2007: Alaa Foto, Siemens_artLab, Wiyen 2009: Fresko wonande Rumaani (cu Stefan Tiron), peeje B, Berlin 2009: „RE-", Galle Tom, Kopenhag 2012 : Laawol kaalis, Peeje Galeria B, Cluj 2015: Ɓiɓɓe worɓe e rewɓe Brancusi. Saga galle (Kuulal I), kawral naalankaagal Timisoara, Galle Helios, Timișoara ; (Kuulal ɗiɗaɓal), Feere Galeriya B, Cluj 2019: Arsiif fotooje e daartol e h tokooso, Salonul de proiecte, Bukarest Defte bayyinaaɗe 2017 Brancusi: Nguurndam caggal maayde, defte ACB, ISBN 978-3943620405 Tuugnorgal s1qe867frwn58tcdnrdrzbyg9oq9z8i 165560 165559 2026-04-18T20:19:58Z SUZYFATIMA 13856 165560 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alexandra Croitoru''' (jibinaa ko 1975) ko fotoowo Rumaaninaajo, jiɗɗo luulndaade miijooji jaɓaaɗi e renndinde doole e jinnaaɓe e nder leydi Rumaani rewrude e fotooje. == Nguurndam == Croitoru jibinaa ko to Bukarest, o janngi ko tuggi 1993 haa 1998 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal. Gila hitaande 1999, o jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal foto-wideyoo E hitaande 2012, o tawtoraama eɓɓoore hoɗorde naalankooɓe to nokku naalankooɓe 18th Street to Los Angeles. E hitaande 2014, Croitoru heɓi dipoloma mum doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal gannde to Bukarest. Tesis makko ko feewti e "nationalisation" Brâncuși to Rumaani, ko ɗum woni tuugnorgal deftere makko yaltunde e hitaande 2015 e ɗemngal Rumaani, firo e ɗemngal Engele e hitaande 2017, Brâncuși. O laawol Veșnică (Brâncuși. Nguurndam caggal maayde). == Fotooje == Golle Croitoru ina njuurnitoo renndo e renndo Rumaani, ina ƴeewtoo jokkondire hakkunde goonga e fenaande e nder winndude daartol. O woni ko e yaajnude golle makko ngam suɗaade nokkuuji hakkunde leyɗeele. Laawol makko fuɗɗii ko e jaŋde makko e kitaale 1990 nde o fuɗɗii luulndaade doosɗe laamu e jinnaaɓe sabu (e konngol makko) "Academy wonnoo ko e oon sahaa nokku baabiraagal no feewi." == Koolol cakkitiingol == Gaagaa kollirɗe pelle keewɗe, Croitoru hollitii golle mum e kollirɗe keewɗe : * 2005 : Winndude Koyngal maɓɓe, Galeria Noua, Bukarest, 2005. * 2006 : Nokku ɓaleejo goɗɗo (cu Ștefan Tiron), Galeriya Plan B, Cluj * 2007: O lucraire despre și e duel e nder leydi, Catal naalankaagal hannde, Prague * 2007: O feeñninde fotooje, Galeri Andreyana Mihail, Bukarest * 2007: Alaa Foto, Siemens_artLab, Wiyen * 2009: Fresko wonande Rumaani (cu Stefan Tiron), peeje B, Berlin * 2009: „RE-", Galle Tom, Kopenhag * 2012 : Laawol kaalis, Peeje Galeria B, Cluj * 2015: Ɓiɓɓe worɓe e rewɓe Brancusi. Saga galle (Kuulal I), kawral naalankaagal Timisoara, Galle Helios, Timișoara ; (Kuulal ɗiɗaɓal), Feere Galeriya B, Cluj * 2019: Arsiif fotooje e daartol e h tokooso, Salonul de proiecte, Bukarest == Defte bayyinaaɗe == 2017 Brancusi: Nguurndam caggal maayde, defte ACB, ISBN 978-3943620405 == Tuugnorgal == 1md001b1f9zpl23kna4r3u1m0gf8n7s 165561 165560 2026-04-18T20:24:24Z SUZYFATIMA 13856 165561 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alexandra Croitoru''' (jibinaa ko 1975) ko fotoowo Rumaaninaajo, jiɗɗo luulndaade miijooji jaɓaaɗi e renndinde doole e jinnaaɓe e nder leydi Rumaani rewrude e fotooje. == Nguurndam == Croitoru jibinaa ko to Bukarest, o janngi ko tuggi 1993 haa 1998 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal. Gila hitaande 1999, o jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal foto-wideyoo E hitaande 2012, o tawtoraama eɓɓoore hoɗorde naalankooɓe to nokku naalankooɓe 18th Street to Los Angeles. E hitaande 2014, Croitoru heɓi dipoloma mum doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal gannde to Bukarest. Tesis makko ko feewti e "nationalisation" Brâncuși to Rumaani, ko ɗum woni tuugnorgal deftere makko yaltunde e hitaande 2015 e ɗemngal Rumaani, firo e ɗemngal Engele e hitaande 2017, Brâncuși. O laawol Veșnică (Brâncuși. Nguurndam caggal maayde). == Fotooje == Golle Croitoru ina njuurnitoo renndo e renndo Rumaani, ina ƴeewtoo jokkondire hakkunde goonga e fenaande e nder winndude daartol. O woni ko e yaajnude golle makko ngam suɗaade nokkuuji hakkunde leyɗeele. Laawol makko fuɗɗii ko e jaŋde makko e kitaale 1990 nde o fuɗɗii luulndaade doosɗe laamu e jinnaaɓe sabu (e konngol makko) "Academy wonnoo ko e oon sahaa nokku baabiraagal no feewi." == Koolol cakkitiingol == Gaagaa kollirɗe pelle keewɗe, Croitoru hollitii golle mum e kollirɗe keewɗe : * 2005 : Winndude Koyngal maɓɓe, Galeria Noua, Bukarest, 2005. * 2006 : Nokku ɓaleejo goɗɗo (cu Ștefan Tiron), Galeriya Plan B, Cluj * 2007: O lucraire despre și e duel e nder leydi, Catal naalankaagal hannde, Prague * 2007: O feeñninde fotooje, Galeri Andreyana Mihail, Bukarest * 2007: Alaa Foto, Siemens_artLab, Wiyen * 2009: Fresko wonande Rumaani (cu Stefan Tiron), peeje B, Berlin * 2009: „RE-", Galle Tom, Kopenhag * 2012 : Laawol kaalis, Peeje Galeria B, Cluj * 2015: Ɓiɓɓe worɓe e rewɓe Brancusi. Saga galle (Kuulal I), kawral naalankaagal Timisoara, Galle Helios, Timișoara ; (Kuulal ɗiɗaɓal), Feere Galeriya B, Cluj * 2019: Arsiif fotooje e daartol e h tokooso, Salonul de proiecte, Bukarest == Defte bayyinaaɗe == 2017 Brancusi: Nguurndam caggal maayde, defte ACB, ISBN 978-3943620405<ref>[http://www.culturebase.net/artist.php?172 "Alexandra Croitoru"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160815174648/http://culturebase.net/artist.php?172|date=15 August 2016}}, culturebase.net. Retrieved 24 March 2013.</ref><ref name="18th">[http://18thstreet.org/residents/2414 Sara Schnadt, "Alexandra Croitoru"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150911043401/http://18thstreet.org/residents/2414|date=11 September 2015}}, 18th Street Arts Center. Retrieved 24 March 2013.</ref><ref>{{Cite web|title=The Origins of the Cult of Brâncuși. An Interview with Alexandra Croitoru|url=https://www.scena9.ro/en/article/cultul-lui-brancusi-alexandra-croitoru-2|access-date=14 January 2022|website=Scena 9|language=en-US}}</ref><ref>[http://www.kcet.org/arts/artbound/counties/los-angeles/the-gender-battles-of-alexandra-croitoru.html "The Gender Battles of Alexandra Croitoru"], 18th Street Arts Center. Retrieved 24 March 2013.</ref><ref>[http://www.andreianamihail.com/pdf/Alexandra_Croitoru.pdf "Alexandra Croitoru"], Andreiana Mihail Gallery. Retrieved 24 March 2013.</ref><ref>{{Cite web|title=CV- Alexandra Croitoru|url=https://unarte.org/wp-content/uploads/2018/05/Prof_foto-video_AlexandraCroitoru.pdf|url-status=live|access-date=13 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030064631/http://unarte.org/wp-content/uploads/2018/05/Prof_foto-video_AlexandraCroitoru.pdf|archive-date=30 October 2020}}</ref><ref>{{Cite web|title=Plan B Alexandra Croitoru|url=https://www.plan-b.ro/artist/alexandra-croitoru/|access-date=14 January 2022|website=www.plan-b.ro}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 4e041ggsuqjsils3zh3hlo9x2cd9f2v 165562 165561 2026-04-18T20:24:39Z SUZYFATIMA 13856 165562 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alexandra Croitoru''' (jibinaa ko 1975) ko fotoowo Rumaaninaajo, jiɗɗo luulndaade miijooji jaɓaaɗi e renndinde doole e jinnaaɓe e nder leydi Rumaani rewrude e fotooje. == Nguurndam == Croitoru jibinaa ko to Bukarest, o janngi ko tuggi 1993 haa 1998 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal. Gila hitaande 1999, o jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal foto-wideyoo E hitaande 2012, o tawtoraama eɓɓoore hoɗorde naalankooɓe to nokku naalankooɓe 18th Street to Los Angeles. E hitaande 2014, Croitoru heɓi dipoloma mum doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal gannde to Bukarest. Tesis makko ko feewti e "nationalisation" Brâncuși to Rumaani, ko ɗum woni tuugnorgal deftere makko yaltunde e hitaande 2015 e ɗemngal Rumaani, firo e ɗemngal Engele e hitaande 2017, Brâncuși. O laawol Veșnică (Brâncuși. Nguurndam caggal maayde). == Fotooje == Golle Croitoru ina njuurnitoo renndo e renndo Rumaani, ina ƴeewtoo jokkondire hakkunde goonga e fenaande e nder winndude daartol. O woni ko e yaajnude golle makko ngam suɗaade nokkuuji hakkunde leyɗeele. Laawol makko fuɗɗii ko e jaŋde makko e kitaale 1990 nde o fuɗɗii luulndaade doosɗe laamu e jinnaaɓe sabu (e konngol makko) "Academy wonnoo ko e oon sahaa nokku baabiraagal no feewi." == Koolol cakkitiingol == Gaagaa kollirɗe pelle keewɗe, Croitoru hollitii golle mum e kollirɗe keewɗe : * 2005 : Winndude Koyngal maɓɓe, Galeria Noua, Bukarest, 2005. * 2006 : Nokku ɓaleejo goɗɗo (cu Ștefan Tiron), Galeriya Plan B, Cluj * 2007: O lucraire despre și e duel e nder leydi, Catal naalankaagal hannde, Prague * 2007: O feeñninde fotooje, Galeri Andreyana Mihail, Bukarest * 2007: Alaa Foto, Siemens_artLab, Wiyen * 2009: Fresko wonande Rumaani (cu Stefan Tiron), peeje B, Berlin * 2009: „RE-", Galle Tom, Kopenhag * 2012 : Laawol kaalis, Peeje Galeria B, Cluj * 2015: Ɓiɓɓe worɓe e rewɓe Brancusi. Saga galle (Kuulal I), kawral naalankaagal Timisoara, Galle Helios, Timișoara ; (Kuulal ɗiɗaɓal), Feere Galeriya B, Cluj * 2019: Arsiif fotooje e daartol e h tokooso, Salonul de proiecte, Bukarest == Defte bayyinaaɗe == 2017 Brancusi: Nguurndam caggal maayde, defte ACB, ISBN 978-3943620405<ref>[http://www.culturebase.net/artist.php?172 "Alexandra Croitoru"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160815174648/http://culturebase.net/artist.php?172|date=15 August 2016}}, culturebase.net. Retrieved 24 March 2013.</ref><ref name="18th">[http://18thstreet.org/residents/2414 Sara Schnadt, "Alexandra Croitoru"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150911043401/http://18thstreet.org/residents/2414|date=11 September 2015}}, 18th Street Arts Center. Retrieved 24 March 2013.</ref><ref>{{Cite web|title=The Origins of the Cult of Brâncuși. An Interview with Alexandra Croitoru|url=https://www.scena9.ro/en/article/cultul-lui-brancusi-alexandra-croitoru-2|access-date=14 January 2022|website=Scena 9|language=en-US}}</ref><ref>[http://www.kcet.org/arts/artbound/counties/los-angeles/the-gender-battles-of-alexandra-croitoru.html "The Gender Battles of Alexandra Croitoru"], 18th Street Arts Center. Retrieved 24 March 2013.</ref><ref>[http://www.andreianamihail.com/pdf/Alexandra_Croitoru.pdf "Alexandra Croitoru"], Andreiana Mihail Gallery. Retrieved 24 March 2013.</ref><ref>{{Cite web|title=CV- Alexandra Croitoru|url=https://unarte.org/wp-content/uploads/2018/05/Prof_foto-video_AlexandraCroitoru.pdf|url-status=live|access-date=13 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030064631/http://unarte.org/wp-content/uploads/2018/05/Prof_foto-video_AlexandraCroitoru.pdf|archive-date=30 October 2020}}</ref><ref>{{Cite web|title=Plan B Alexandra Croitoru|url=https://www.plan-b.ro/artist/alexandra-croitoru/|access-date=14 January 2022|website=www.plan-b.ro}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] qjigv07eu31c6se6k5mk6p6rumonx8l Ilona Szwarc 0 40404 165563 2026-04-18T21:01:01Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Ilona Szwarc (jibinaa ko 1984, Warsaw) ko fotoowo Poloñnaajo, jooɗiiɗo hannde to Amerik. O naati duɗal ganndal yiyngo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. E hitaande 2013 o mooftii seppo makko American Girls Seppo ngoo ina waɗi 100 fotooje peewnaaɗe e kamera 4x5 mawɗo. E hitaande 2015 o sosi jaaynde wiyeteende Miin ko mi debbo e miɗo ñalɗi e siftorde. E hitaande 2013 o heɓi njeenaari tataɓiri World Press Photo, e nder cate nate ƴeewtaaɗe. E hitaande 2014 o he..." 165563 wikitext text/x-wiki Ilona Szwarc (jibinaa ko 1984, Warsaw) ko fotoowo Poloñnaajo, jooɗiiɗo hannde to Amerik. O naati duɗal ganndal yiyngo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. E hitaande 2013 o mooftii seppo makko American Girls Seppo ngoo ina waɗi 100 fotooje peewnaaɗe e kamera 4x5 mawɗo. E hitaande 2015 o sosi jaaynde wiyeteende Miin ko mi debbo e miɗo ñalɗi e siftorde. E hitaande 2013 o heɓi njeenaari tataɓiri World Press Photo, e nder cate nate ƴeewtaaɗe. E hitaande 2014 o heɓi njeenaari Arnold Newman ngam ƴellitde njilluuji kesi e nder nate fotooje. E hitaande 2015 o rokkaa njeenaari Richard Benson ngam ƴellitde fotooje e hitaande 2020 o wonii ƴamoowo njeenaari Hopper E hitaande 2017 o naati e koolol FOAM Talent London (ngam naalankooɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 35). Golle makko ina ngoni e galle naalankaagal duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale,e nder galle pinal ngenndiwal rewɓe e nder naalankaagal (NMWA) Tuugnorgal fdj472gjt40xezdd405h0eqa0dfstsw 165564 165563 2026-04-18T21:02:07Z SUZYFATIMA 13856 165564 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ilona Szwarc''' (jibinaa ko 1984, Warsaw) ko fotoowo Poloñnaajo, jooɗiiɗo hannde to Amerik. O naati duɗal ganndal yiyngo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. E hitaande 2013 o mooftii seppo makko American Girls Seppo ngoo ina waɗi 100 fotooje peewnaaɗe e kamera 4x5 mawɗo. E hitaande 2015 o sosi jaaynde wiyeteende Miin ko mi debbo e miɗo ñalɗi e siftorde. E hitaande 2013 o heɓi njeenaari tataɓiri World Press Photo, e nder cate nate ƴeewtaaɗe. E hitaande 2014 o heɓi njeenaari Arnold Newman ngam ƴellitde njilluuji kesi e nder nate fotooje. E hitaande 2015 o rokkaa njeenaari Richard Benson ngam ƴellitde fotooje e hitaande 2020 o wonii ƴamoowo njeenaari Hopper E hitaande 2017 o naati e koolol FOAM Talent London (ngam naalankooɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 35). Golle makko ina ngoni e galle naalankaagal duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale,e nder galle pinal ngenndiwal rewɓe e nder naalankaagal (NMWA) == Tuugnorgal == 2rvn3pdpvvys5xm8qezkolorftai34p 165567 165564 2026-04-18T21:06:18Z SUZYFATIMA 13856 165567 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ilona Szwarc''' (jibinaa ko 1984, Warsaw) ko fotoowo Poloñnaajo, jooɗiiɗo hannde to Amerik. O naati duɗal ganndal yiyngo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. E hitaande 2013 o mooftii seppo makko American Girls Seppo ngoo ina waɗi 100 fotooje peewnaaɗe e kamera 4x5 mawɗo. E hitaande 2015 o sosi jaaynde wiyeteende Miin ko mi debbo e miɗo ñalɗi e siftorde. E hitaande 2013 o heɓi njeenaari tataɓiri World Press Photo, e nder cate nate ƴeewtaaɗe. E hitaande 2014 o heɓi njeenaari Arnold Newman ngam ƴellitde njilluuji kesi e nder nate fotooje. E hitaande 2015 o rokkaa njeenaari Richard Benson ngam ƴellitde fotooje e hitaande 2020 o wonii ƴamoowo njeenaari Hopper E hitaande 2017 o naati e koolol FOAM Talent London (ngam naalankooɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 35). Golle makko ina ngoni e galle naalankaagal duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale,e nder galle pinal ngenndiwal rewɓe e nder naalankaagal (NMWA).<ref name="The Hopper Prize">{{cite web|title=Ilona Szwarc|url=https://hopperprize.org/ilona-szwarc/|website=The Hopper Prize|access-date=25 March 2023}}</ref><ref name="University of Texas">{{cite web|title=Visiting Artist Lecture: Ilona Szwarc - Department of Art and Art History - The University of Texas at Austin|url=https://art.utexas.edu/event/visiting-artist-lecture-ilona-szwarc|website=Department of Art and Art History - University of Texas at Austin|date=5 October 2020|access-date=25 March 2023|language=en}}</ref><ref name="LensCulture">{{cite web|last1=|title=Ilona Szwarc - I am a woman and I feast on memory - Photographs by Ilona Szwarc|url=https://www.lensculture.com/articles/ilona-szwarc-i-am-a-woman-and-i-feast-on-memory|website=LensCulture|access-date=25 March 2023}}</ref><ref name="Culture.pl">{{cite web|title=Ilona Szwarc|url=https://culture.pl/en/artist/ilona-szwarc|website=Culture.pl|access-date=25 March 2023|language=en}}</ref><ref name="Yale University Art Gallery">{{cite web|title=I (I am a Woman and I Feast on Memory)|url=https://artgallery.yale.edu/collections/objects/218355|website=Yale University Art Gallery|access-date=25 March 2023}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> l0g6rumx1dbstkdsveabiazzgigwgc0 165569 165567 2026-04-18T21:06:44Z SUZYFATIMA 13856 165569 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ilona Szwarc''' (jibinaa ko 1984, Warsaw) ko fotoowo Poloñnaajo, jooɗiiɗo hannde to Amerik. O naati duɗal ganndal yiyngo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. E hitaande 2013 o mooftii seppo makko American Girls Seppo ngoo ina waɗi 100 fotooje peewnaaɗe e kamera 4x5 mawɗo. E hitaande 2015 o sosi jaaynde wiyeteende Miin ko mi debbo e miɗo ñalɗi e siftorde. E hitaande 2013 o heɓi njeenaari tataɓiri World Press Photo, e nder cate nate ƴeewtaaɗe. E hitaande 2014 o heɓi njeenaari Arnold Newman ngam ƴellitde njilluuji kesi e nder nate fotooje. E hitaande 2015 o rokkaa njeenaari Richard Benson ngam ƴellitde fotooje e hitaande 2020 o wonii ƴamoowo njeenaari Hopper E hitaande 2017 o naati e koolol FOAM Talent London (ngam naalankooɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 35). Golle makko ina ngoni e galle naalankaagal duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale,e nder galle pinal ngenndiwal rewɓe e nder naalankaagal (NMWA).<ref name="The Hopper Prize">{{cite web|title=Ilona Szwarc|url=https://hopperprize.org/ilona-szwarc/|website=The Hopper Prize|access-date=25 March 2023}}</ref><ref name="University of Texas">{{cite web|title=Visiting Artist Lecture: Ilona Szwarc - Department of Art and Art History - The University of Texas at Austin|url=https://art.utexas.edu/event/visiting-artist-lecture-ilona-szwarc|website=Department of Art and Art History - University of Texas at Austin|date=5 October 2020|access-date=25 March 2023|language=en}}</ref><ref name="LensCulture">{{cite web|last1=|title=Ilona Szwarc - I am a woman and I feast on memory - Photographs by Ilona Szwarc|url=https://www.lensculture.com/articles/ilona-szwarc-i-am-a-woman-and-i-feast-on-memory|website=LensCulture|access-date=25 March 2023}}</ref><ref name="Culture.pl">{{cite web|title=Ilona Szwarc|url=https://culture.pl/en/artist/ilona-szwarc|website=Culture.pl|access-date=25 March 2023|language=en}}</ref><ref name="Yale University Art Gallery">{{cite web|title=I (I am a Woman and I Feast on Memory)|url=https://artgallery.yale.edu/collections/objects/218355|website=Yale University Art Gallery|access-date=25 March 2023}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] r44lylv58esnyrbuv0p3tbzbrzi41cq Emma Smith Devoe 0 40405 165565 2026-04-18T21:04:57Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336285176|Emma Smith DeVoe]]" 165565 wikitext text/x-wiki '''Emma Smith Devoe''' ( née Smith ; ut 1848 – 3 suwee 1927) ko debbo Ameriknaajo suɓngooji e fuɗɗoode teeminannde noogas, wayli yeeso politik wonande rewɓe e worɓe fof. E kanko e May Arkwright Hutton, o ardii dillere rewɓe cakkitiinde to Wasinton . Nde o maayi, jaaynde ''wiyeteende Tacoma News Tribune'' innitiri mo « yumma suɓngooji rewɓe » to diiwaan Washington. == Nguurndam gadano == DeVoe jibinaa ko ñalnde 22 ut 1848, to wuro wiyeteengo Roseville . Nde o woni cukalel ndee, o yiyi konngol Susan B. Anthony, ngol addani mo wonde suffragette nde o yahrata e duuɓi jeetati tan. E hitaande 1880, o resi John Henry DeVoe, veteran wolde hakkunde leyɗeele Amerik e 9th New York Heavy Artillery, ballitooɗo mo e nguurndam makko fof, ballitooɗo mo e kampaañ makko, tawi, ko jiidaa e suɓngooji rewɓe, ina jeyaa heen peewnugol, dowla, e teskuyaaji . O wonti haaloowo moƴƴo e nder jamaanu, ko Susan B. Anthony e hoore mum janngini mo. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (February 2024)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> == Kugal == DeVoe waɗii kampaañ ngam waylude doosɗe woote to Dakota du Sud e hitaande 1890. Sabu karallaagal makko e yuɓɓo, e hitaande 1895 DeVoe suɓaama ngam yuɓɓinde fedde woote laawɗunde e nder diiwaan Idaho. Haalaaji makko tuugnii ko e miijo wonde, e goonga, ina woodi kuule jamyankooje ngam haɓaade hareeji hakkunde leyɗeele, tawa kadi ko e dañde hakke woote, rewɓe ina mbaawi wallitde e ndeeɗoo ngonka tawa ina mbaɗa mbayliigaaji tawa ko e dow ballal. Rewɓe to Idaho keɓii hakke suɓaade e hitaande 1896 sabu karallaagal makko moƴƴal kono baawngal haalde. O waɗii konnguɗi, o yuɓɓinii pelle kese ngam suɓaade e nder dowlaaji 28 e nokkuuji. Yeru, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik neldi mo to Kentucky ɗo o yahri e nder diiwaan hee tuggi 7 oktoobar haa 3 noowammbar 1897. E yuɓɓinde njillu makko e Fedde Kentucky Equal Rights Association (KERA), o golliima e nder gure 15 e nder ko famɗi fof lewru, o moofti ballal kesal e nder nokkuuji ɗii e ballal kaalis mo o fotnoo mooftude. E nder gooto e jooɗorɗe makko gadane to Kentucky, o addi ballal ngenndiwal ngal o haani no feewi e terɗe fedde fotnde hakkeeji e nder diiwaan Madison, nde wonnoo ko gooto e feddeeji suɓngooji duumiiɗi e nder Fuɗnaange. E nder ciimtol fedde nde feewde e KERA ko faati e yeewtere DeVoe to suudu ñaawirdu to Richmond ñalnde 9 oktoobar 1897, Kate Rose Wiggins winndi wonde DeVoe ko "miijo moƴƴo, rokki jaabawol laaɓtungol e doole e kala ko luulndii Suffrage wonande rewɓe. [1] [[File:Emma_Smith_DeVoe_2.jpg|left|thumb|280x280px|Emma Smith Devoe]] DeVoe ina anndi mahde kawte e gollotooɓe, e pelle worɓe, e pelle Grange. O waɗii wooteeji ngam anndude hol to wootooɓe ɓee ngoni e haala woote. Ko kanko halfinaa huutoraade peeje keewɗe toowɗe ko wayi no yaltinde defte coodguuli, yuɓɓinde ñalɗi rewɓe, e ɓuuɓnude koɗkiiji e postooji. O heewnoo fuɗɗoraade konnguɗi makko ko e wiyde « alaa ko woni e doosɗe leydi Amerik ko foti haɗde rewɓe hakke ndimaagu ». == Tuugnorgal == g4nre32bfg54ukjrsaso6ssp9kd22je 165566 165565 2026-04-18T21:06:04Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336285176|Emma Smith DeVoe]]" 165566 wikitext text/x-wiki '''Emma Smith Devoe''' ( née Smith ; ut 1848 – 3 suwee 1927) ko debbo Ameriknaajo suɓngooji e fuɗɗoode teeminannde noogas, wayli yeeso politik wonande rewɓe e worɓe fof. E kanko e May Arkwright Hutton, o ardii dillere rewɓe cakkitiinde to Wasinton . Nde o maayi, jaaynde ''wiyeteende Tacoma News Tribune'' innitiri mo « yumma suɓngooji rewɓe » to diiwaan Washington. <ref>Ross-Nazzal, Jennifer M. (2011). ''Winning the West for Women: The Life of Suffragist Emma Smith DeVoe''. University of Washington Press. p. 182. ISBN <bdi>978-0-295-99086-6</bdi>.</ref> == Nguurndam gadano == DeVoe jibinaa ko ñalnde 22 ut 1848, to wuro wiyeteengo Roseville . Nde o woni cukalel ndee, o yiyi konngol Susan B. Anthony, ngol addani mo wonde suffragette nde o yahrata e duuɓi jeetati tan. E hitaande 1880, o resi John Henry DeVoe, veteran wolde hakkunde leyɗeele Amerik e 9th New York Heavy Artillery, ballitooɗo mo e nguurndam makko fof, ballitooɗo mo e kampaañ makko, tawi, ko jiidaa e suɓngooji rewɓe, ina jeyaa heen peewnugol, dowla, e teskuyaaji . O wonti haaloowo moƴƴo e nder jamaanu, ko Susan B. Anthony e hoore mum janngini mo. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (February 2024)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> == Kugal == DeVoe waɗii kampaañ ngam waylude doosɗe woote to Dakota du Sud e hitaande 1890. Sabu karallaagal makko e yuɓɓo, e hitaande 1895 DeVoe suɓaama ngam yuɓɓinde fedde woote laawɗunde e nder diiwaan Idaho. Haalaaji makko tuugnii ko e miijo wonde, e goonga, ina woodi kuule jamyankooje ngam haɓaade hareeji hakkunde leyɗeele, tawa kadi ko e dañde hakke woote, rewɓe ina mbaawi wallitde e ndeeɗoo ngonka tawa ina mbaɗa mbayliigaaji tawa ko e dow ballal. Rewɓe to Idaho keɓii hakke suɓaade e hitaande 1896 sabu karallaagal makko moƴƴal kono baawngal haalde. O waɗii konnguɗi, o yuɓɓinii pelle kese ngam suɓaade e nder dowlaaji 28 e nokkuuji. Yeru, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik neldi mo to Kentucky ɗo o yahri e nder diiwaan hee tuggi 7 oktoobar haa 3 noowammbar 1897. E yuɓɓinde njillu makko e Fedde Kentucky Equal Rights Association (KERA), o golliima e nder gure 15 e nder ko famɗi fof lewru, o moofti ballal kesal e nder nokkuuji ɗii e ballal kaalis mo o fotnoo mooftude. E nder gooto e jooɗorɗe makko gadane to Kentucky, o addi ballal ngenndiwal ngal o haani no feewi e terɗe fedde fotnde hakkeeji e nder diiwaan Madison, nde wonnoo ko gooto e feddeeji suɓngooji duumiiɗi e nder Fuɗnaange. E nder ciimtol fedde nde feewde e KERA ko faati e yeewtere DeVoe to suudu ñaawirdu to Richmond ñalnde 9 oktoobar 1897, Kate Rose Wiggins winndi wonde DeVoe ko "miijo moƴƴo, rokki jaabawol laaɓtungol e doole e kala ko luulndii Suffrage wonande rewɓe. [1] [[File:Emma_Smith_DeVoe_2.jpg|left|thumb|280x280px|Emma Smith Devoe]] DeVoe ina anndi mahde kawte e gollotooɓe, e pelle worɓe, e pelle Grange. O waɗii wooteeji ngam anndude hol to wootooɓe ɓee ngoni e haala woote. Ko kanko halfinaa huutoraade peeje keewɗe toowɗe ko wayi no yaltinde defte coodguuli, yuɓɓinde ñalɗi rewɓe, e ɓuuɓnude koɗkiiji e postooji. O heewnoo fuɗɗoraade konnguɗi makko ko e wiyde « alaa ko woni e doosɗe leydi Amerik ko foti haɗde rewɓe hakke ndimaagu ». == Tuugnorgal == 5jwpiuqipjkpwlgud10w9t2k0tdg77j 165568 165566 2026-04-18T21:06:23Z Sardeeq 14292 165568 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Emma Smith Devoe''' ( née Smith ; ut 1848 – 3 suwee 1927) ko debbo Ameriknaajo suɓngooji e fuɗɗoode teeminannde noogas, wayli yeeso politik wonande rewɓe e worɓe fof. E kanko e May Arkwright Hutton, o ardii dillere rewɓe cakkitiinde to Wasinton . Nde o maayi, jaaynde ''wiyeteende Tacoma News Tribune'' innitiri mo « yumma suɓngooji rewɓe » to diiwaan Washington. <ref>Ross-Nazzal, Jennifer M. (2011). ''Winning the West for Women: The Life of Suffragist Emma Smith DeVoe''. University of Washington Press. p. 182. ISBN <bdi>978-0-295-99086-6</bdi>.</ref> == Nguurndam gadano == DeVoe jibinaa ko ñalnde 22 ut 1848, to wuro wiyeteengo Roseville . Nde o woni cukalel ndee, o yiyi konngol Susan B. Anthony, ngol addani mo wonde suffragette nde o yahrata e duuɓi jeetati tan. E hitaande 1880, o resi John Henry DeVoe, veteran wolde hakkunde leyɗeele Amerik e 9th New York Heavy Artillery, ballitooɗo mo e nguurndam makko fof, ballitooɗo mo e kampaañ makko, tawi, ko jiidaa e suɓngooji rewɓe, ina jeyaa heen peewnugol, dowla, e teskuyaaji . O wonti haaloowo moƴƴo e nder jamaanu, ko Susan B. Anthony e hoore mum janngini mo. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (February 2024)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> == Kugal == DeVoe waɗii kampaañ ngam waylude doosɗe woote to Dakota du Sud e hitaande 1890. Sabu karallaagal makko e yuɓɓo, e hitaande 1895 DeVoe suɓaama ngam yuɓɓinde fedde woote laawɗunde e nder diiwaan Idaho. Haalaaji makko tuugnii ko e miijo wonde, e goonga, ina woodi kuule jamyankooje ngam haɓaade hareeji hakkunde leyɗeele, tawa kadi ko e dañde hakke woote, rewɓe ina mbaawi wallitde e ndeeɗoo ngonka tawa ina mbaɗa mbayliigaaji tawa ko e dow ballal. Rewɓe to Idaho keɓii hakke suɓaade e hitaande 1896 sabu karallaagal makko moƴƴal kono baawngal haalde. O waɗii konnguɗi, o yuɓɓinii pelle kese ngam suɓaade e nder dowlaaji 28 e nokkuuji. Yeru, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik neldi mo to Kentucky ɗo o yahri e nder diiwaan hee tuggi 7 oktoobar haa 3 noowammbar 1897. E yuɓɓinde njillu makko e Fedde Kentucky Equal Rights Association (KERA), o golliima e nder gure 15 e nder ko famɗi fof lewru, o moofti ballal kesal e nder nokkuuji ɗii e ballal kaalis mo o fotnoo mooftude. E nder gooto e jooɗorɗe makko gadane to Kentucky, o addi ballal ngenndiwal ngal o haani no feewi e terɗe fedde fotnde hakkeeji e nder diiwaan Madison, nde wonnoo ko gooto e feddeeji suɓngooji duumiiɗi e nder Fuɗnaange. E nder ciimtol fedde nde feewde e KERA ko faati e yeewtere DeVoe to suudu ñaawirdu to Richmond ñalnde 9 oktoobar 1897, Kate Rose Wiggins winndi wonde DeVoe ko "miijo moƴƴo, rokki jaabawol laaɓtungol e doole e kala ko luulndii Suffrage wonande rewɓe. [1] [[File:Emma_Smith_DeVoe_2.jpg|left|thumb|280x280px|Emma Smith Devoe]] DeVoe ina anndi mahde kawte e gollotooɓe, e pelle worɓe, e pelle Grange. O waɗii wooteeji ngam anndude hol to wootooɓe ɓee ngoni e haala woote. Ko kanko halfinaa huutoraade peeje keewɗe toowɗe ko wayi no yaltinde defte coodguuli, yuɓɓinde ñalɗi rewɓe, e ɓuuɓnude koɗkiiji e postooji. O heewnoo fuɗɗoraade konnguɗi makko ko e wiyde « alaa ko woni e doosɗe leydi Amerik ko foti haɗde rewɓe hakke ndimaagu ». == Tuugnorgal == kw5y806v9yxnj5ldzfjujw1hzwesq5t 165570 165568 2026-04-18T21:07:37Z Sardeeq 14292 165570 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Emma Smith Devoe''' ( née Smith ; ut 1848 – 3 suwee 1927) ko debbo Ameriknaajo suɓngooji e fuɗɗoode teeminannde noogas, wayli yeeso politik wonande rewɓe e worɓe fof. E kanko e May Arkwright Hutton, o ardii dillere rewɓe cakkitiinde to Wasinton . Nde o maayi, jaaynde ''wiyeteende Tacoma News Tribune'' innitiri mo « yumma suɓngooji rewɓe » to diiwaan Washington.<ref>Ross-Nazzal, Jennifer M. (2011). ''Winning the West for Women: The Life of Suffragist Emma Smith DeVoe''. University of Washington Press. p. 182. ISBN <bdi>978-0-295-99086-6</bdi>.</ref> == Nguurndam gadano == DeVoe jibinaa ko ñalnde 22 ut 1848, to wuro wiyeteengo Roseville . Nde o woni cukalel ndee, o yiyi konngol Susan B. Anthony, ngol addani mo wonde suffragette nde o yahrata e duuɓi jeetati tan. E hitaande 1880, o resi John Henry DeVoe, veteran wolde hakkunde leyɗeele Amerik e 9th New York Heavy Artillery, ballitooɗo mo e nguurndam makko fof, ballitooɗo mo e kampaañ makko, tawi, ko jiidaa e suɓngooji rewɓe, ina jeyaa heen peewnugol, dowla, e teskuyaaji . O wonti haaloowo moƴƴo e nder jamaanu, ko Susan B. Anthony e hoore mum janngini mo. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;&#x5D;</sup> == Kugal == DeVoe waɗii kampaañ ngam waylude doosɗe woote to Dakota du Sud e hitaande 1890. Sabu karallaagal makko e yuɓɓo, e hitaande 1895 DeVoe suɓaama ngam yuɓɓinde fedde woote laawɗunde e nder diiwaan Idaho. Haalaaji makko tuugnii ko e miijo wonde, e goonga, ina woodi kuule jamyankooje ngam haɓaade hareeji hakkunde leyɗeele, tawa kadi ko e dañde hakke woote, rewɓe ina mbaawi wallitde e ndeeɗoo ngonka tawa ina mbaɗa mbayliigaaji tawa ko e dow ballal. Rewɓe to Idaho keɓii hakke suɓaade e hitaande 1896 sabu karallaagal makko moƴƴal kono baawngal haalde. O waɗii konnguɗi, o yuɓɓinii pelle kese ngam suɓaade e nder dowlaaji 28 e nokkuuji. Yeru, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik neldi mo to Kentucky ɗo o yahri e nder diiwaan hee tuggi 7 oktoobar haa 3 noowammbar 1897. E yuɓɓinde njillu makko e Fedde Kentucky Equal Rights Association (KERA), o golliima e nder gure 15 e nder ko famɗi fof lewru, o moofti ballal kesal e nder nokkuuji ɗii e ballal kaalis mo o fotnoo mooftude. E nder gooto e jooɗorɗe makko gadane to Kentucky, o addi ballal ngenndiwal ngal o haani no feewi e terɗe fedde fotnde hakkeeji e nder diiwaan Madison, nde wonnoo ko gooto e feddeeji suɓngooji duumiiɗi e nder Fuɗnaange. E nder ciimtol fedde nde feewde e KERA ko faati e yeewtere DeVoe to suudu ñaawirdu to Richmond ñalnde 9 oktoobar 1897, Kate Rose Wiggins winndi wonde DeVoe ko "miijo moƴƴo, rokki jaabawol laaɓtungol e doole e kala ko luulndii Suffrage wonande rewɓe. [1] [[File:Emma_Smith_DeVoe_2.jpg|left|thumb|280x280px|Emma Smith Devoe]] DeVoe ina anndi mahde kawte e gollotooɓe, e pelle worɓe, e pelle Grange. O waɗii wooteeji ngam anndude hol to wootooɓe ɓee ngoni e haala woote. Ko kanko halfinaa huutoraade peeje keewɗe toowɗe ko wayi no yaltinde defte coodguuli, yuɓɓinde ñalɗi rewɓe, e ɓuuɓnude koɗkiiji e postooji. O heewnoo fuɗɗoraade konnguɗi makko ko e wiyde « alaa ko woni e doosɗe leydi Amerik ko foti haɗde rewɓe hakke ndimaagu ». == Tuugnorgal == ofhbwnro83try2m4hdbcxi9nscxso3c Nata Piaskowski 0 40406 165571 2026-04-18T21:10:11Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Nata Piaskowski (1912-2004) ko fotoowo Poloñ-Ameriknaajo. Anndaa ko e jimɗi makko laaɓtuɗi, o ƴettii nate e leydi kam e seppooji e dow dingiral psychedelic San Francisco e batte waylo-waylo weeyo. Nguurndam gadano Piaskowski jibinaa ko to wuro wiyeteengo Łódź, to leydi Poloñ, jibnaaɓe makko Nazi en mbari ɗum en e nder wuro wiyeteengo Ghetto Warsaw. O naati duɗal jaŋde dowri (Institut pédagogique de l’État) tuggi 1930 haa 1932, caggal ɗuum o woni janngi..." 165571 wikitext text/x-wiki Nata Piaskowski (1912-2004) ko fotoowo Poloñ-Ameriknaajo. Anndaa ko e jimɗi makko laaɓtuɗi, o ƴettii nate e leydi kam e seppooji e dow dingiral psychedelic San Francisco e batte waylo-waylo weeyo. Nguurndam gadano Piaskowski jibinaa ko to wuro wiyeteengo Łódź, to leydi Poloñ, jibnaaɓe makko Nazi en mbari ɗum en e nder wuro wiyeteengo Ghetto Warsaw. O naati duɗal jaŋde dowri (Institut pédagogique de l’État) tuggi 1930 haa 1932, caggal ɗuum o woni jannginoowo duɗal. E nder kitaale 1930, o yahri ko Farayse, Otiris e fuɗnaange Amerik. Tuggi 1939 haa 1942, o hoɗi to leydi Siwis hade makko eggude Amerik e jom suudu makko e hitaande 1942. Caggal nde ɓe ngarti seeɗa, jom suudu makko maayi Kugal Caggal nde o hawri e fotooɓe e naalankooɓe heewɓe e kitaale 1940 to Carmel, Kaliforni, o heɓi ɓiyleydaagu Amerik e hitaande 1948, ɗum addani mo waɗde golle makko e jokkude jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni ɗo Minor White wonti batte mawɗe. Nate makko gadane ina mbaɗi nate Edward Weston e Minor White, Imogen Cunningham e udditgol galle laamɗo Ubu. O fuɗɗii jokkondirde e pentoowo biyeteeɗo Martin Baer (1894-1961). E cakkital kitaale 1950 o naati e Bechtel to San Francisco ɗo o gollinoo e defterdu fotooje e arsiif. Gaagaa ɓeydagol natal, o ƴettii dille laabi wuro, nokkuuji e gite maayo. Caggal maayde sehil makko Baer, o yahi New York e Chicago kam e Angalteer, Farayse e Itali nde o woni e waɗde fotooje colour e hitaande 1967, o wayli kamera makko mawɗo oo e Leicaflex 35mm. E hitaande 1975, o woppi golle Bechtel. E hitaande ndee tan, o waɗii koolol gootol to Focus Gallery to San Francisco, tiitoonde mum ko « Annoore e mbaadi » ngol o suddii gite butelaaji e nder dille psychedelic. Jaɓɓungal fotooje caggal ɗuum ina jeyaa heen Guatemala (1980) e jeereende Mojave to Kaliforni (1981). E hitaande 1982, o waɗii lewru omo ƴetta fotooje mbayliigu leydi e sahaa ɓuuɓol. E kitaale 1980, o waɗii kadi fotooje to New York, to Wasinton, to Santa Fe e Taos kam e to Falnde Maayde e Falnde Yosemite. E hitaande 1993, o waɗi foto to leydi Japon. Lartol Naalanke e gardotooɗo Robert Emory Johnson ina weltii e jimɗi makko "mawɗi" : "O wonnoo ko jom hakkille no feewi, omo jogii hakkille no feewi e suɓaade jimɗi e jimɗi, omo hirjina naalankooɓe woɗɓe sahaa kala. O wonnoo ko naalanke luggiɗɗo, tiiɗɗo e nder nguurndam makko fof." Kollitgol Fotooje Piaskowski ina njooɗii e nder defte keewɗe ina heen fotooje San Francisco, galleeji ñeeñal metropolitan e galleeji nate ngenndiije. O hollitii kadi ko heewi, haa arti noon e kollirɗe ɗiɗi ɗe o waɗi e hoore makko : 1989 : « Yitere nde mbaylata », ko ƴeewndo caggal, to suudu defte ñeeñal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton. 1994 : « Geɗe », foto ɓaleejo e boɗeejo, 871 Galle ñeeñal, San Fransisko Duuɓi caggal ɗuum Piaskowsky sankii ko e hitaande 2004 to San Fransisko to galle yahuud en mawɓe. Tuugnorgal s73yb01z7aii7zxenwvopg4rhmjjp8g 165572 165571 2026-04-18T21:11:40Z SUZYFATIMA 13856 165572 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nata Piaskowski''' (1912-2004) ko fotoowo Poloñ-Ameriknaajo. Anndaa ko e jimɗi makko laaɓtuɗi, o ƴettii nate e leydi kam e seppooji e dow dingiral psychedelic San Francisco e batte waylo-waylo weeyo. == Nguurndam gadano == Piaskowski jibinaa ko to wuro wiyeteengo Łódź, to leydi Poloñ, jibnaaɓe makko Nazi en mbari ɗum en e nder wuro wiyeteengo Ghetto Warsaw. O naati duɗal jaŋde dowri (Institut pédagogique de l’État) tuggi 1930 haa 1932, caggal ɗuum o woni jannginoowo duɗal. E nder kitaale 1930, o yahri ko Farayse, Otiris e fuɗnaange Amerik. Tuggi 1939 haa 1942, o hoɗi to leydi Siwis hade makko eggude Amerik e jom suudu makko e hitaande 1942. Caggal nde ɓe ngarti seeɗa, jom suudu makko maayi == Kugal == Caggal nde o hawri e fotooɓe e naalankooɓe heewɓe e kitaale 1940 to Carmel, Kaliforni, o heɓi ɓiyleydaagu Amerik e hitaande 1948, ɗum addani mo waɗde golle makko e jokkude jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni ɗo Minor White wonti batte mawɗe. Nate makko gadane ina mbaɗi nate Edward Weston e Minor White, Imogen Cunningham e udditgol galle laamɗo Ubu. O fuɗɗii jokkondirde e pentoowo biyeteeɗo Martin Baer (1894-1961). E cakkital kitaale 1950 o naati e Bechtel to San Francisco ɗo o gollinoo e defterdu fotooje e arsiif. Gaagaa ɓeydagol natal, o ƴettii dille laabi wuro, nokkuuji e gite maayo. Caggal maayde sehil makko Baer, o yahi New York e Chicago kam e Angalteer, Farayse e Itali nde o woni e waɗde fotooje colour e hitaande 1967, o wayli kamera makko mawɗo oo e Leicaflex 35mm. E hitaande 1975, o woppi golle Bechtel. E hitaande ndee tan, o waɗii koolol gootol to Focus Gallery to San Francisco, tiitoonde mum ko « Annoore e mbaadi » ngol o suddii gite butelaaji e nder dille psychedelic. Jaɓɓungal fotooje caggal ɗuum ina jeyaa heen Guatemala (1980) e jeereende Mojave to Kaliforni (1981). E hitaande 1982, o waɗii lewru omo ƴetta fotooje mbayliigu leydi e sahaa ɓuuɓol. E kitaale 1980, o waɗii kadi fotooje to New York, to Wasinton, to Santa Fe e Taos kam e to Falnde Maayde e Falnde Yosemite. E hitaande 1993, o waɗi foto to leydi Japon. == Lartol == Naalanke e gardotooɗo Robert Emory Johnson ina weltii e jimɗi makko "mawɗi" : "O wonnoo ko jom hakkille no feewi, omo jogii hakkille no feewi e suɓaade jimɗi e jimɗi, omo hirjina naalankooɓe woɗɓe sahaa kala. O wonnoo ko naalanke luggiɗɗo, tiiɗɗo e nder nguurndam makko fof." == Kollitgol == Fotooje Piaskowski ina njooɗii e nder defte keewɗe ina heen fotooje San Francisco, galleeji ñeeñal metropolitan e galleeji nate ngenndiije. O hollitii kadi ko heewi, haa arti noon e kollirɗe ɗiɗi ɗe o waɗi e hoore makko : * 1989 : « Yitere nde mbaylata », ko ƴeewndo caggal, to suudu defte ñeeñal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton. * 1994 : « Geɗe », foto ɓaleejo e boɗeejo, 871 Galle ñeeñal, San Fransisko Duuɓi caggal ɗuum Piaskowsky sankii ko e hitaande 2004 to San Fransisko to galle yahuud en mawɓe. == Tuugnorgal == 19wf233mqvlihcvge4t4br9rnkfz0b8 165575 165572 2026-04-18T21:14:00Z SUZYFATIMA 13856 165575 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nata Piaskowski''' (1912-2004) ko fotoowo Poloñ-Ameriknaajo. Anndaa ko e jimɗi makko laaɓtuɗi, o ƴettii nate e leydi kam e seppooji e dow dingiral psychedelic San Francisco e batte waylo-waylo weeyo. == Nguurndam gadano == Piaskowski jibinaa ko to wuro wiyeteengo Łódź, to leydi Poloñ, jibnaaɓe makko Nazi en mbari ɗum en e nder wuro wiyeteengo Ghetto Warsaw. O naati duɗal jaŋde dowri (Institut pédagogique de l’État) tuggi 1930 haa 1932, caggal ɗuum o woni jannginoowo duɗal. E nder kitaale 1930, o yahri ko Farayse, Otiris e fuɗnaange Amerik. Tuggi 1939 haa 1942, o hoɗi to leydi Siwis hade makko eggude Amerik e jom suudu makko e hitaande 1942. Caggal nde ɓe ngarti seeɗa, jom suudu makko maayi == Kugal == Caggal nde o hawri e fotooɓe e naalankooɓe heewɓe e kitaale 1940 to Carmel, Kaliforni, o heɓi ɓiyleydaagu Amerik e hitaande 1948, ɗum addani mo waɗde golle makko e jokkude jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni ɗo Minor White wonti batte mawɗe. Nate makko gadane ina mbaɗi nate Edward Weston e Minor White, Imogen Cunningham e udditgol galle laamɗo Ubu. O fuɗɗii jokkondirde e pentoowo biyeteeɗo Martin Baer (1894-1961). E cakkital kitaale 1950 o naati e Bechtel to San Francisco ɗo o gollinoo e defterdu fotooje e arsiif. Gaagaa ɓeydagol natal, o ƴettii dille laabi wuro, nokkuuji e gite maayo. Caggal maayde sehil makko Baer, o yahi New York e Chicago kam e Angalteer, Farayse e Itali nde o woni e waɗde fotooje colour e hitaande 1967, o wayli kamera makko mawɗo oo e Leicaflex 35mm. E hitaande 1975, o woppi golle Bechtel. E hitaande ndee tan, o waɗii koolol gootol to Focus Gallery to San Francisco, tiitoonde mum ko « Annoore e mbaadi » ngol o suddii gite butelaaji e nder dille psychedelic. Jaɓɓungal fotooje caggal ɗuum ina jeyaa heen Guatemala (1980) e jeereende Mojave to Kaliforni (1981). E hitaande 1982, o waɗii lewru omo ƴetta fotooje mbayliigu leydi e sahaa ɓuuɓol. E kitaale 1980, o waɗii kadi fotooje to New York, to Wasinton, to Santa Fe e Taos kam e to Falnde Maayde e Falnde Yosemite. E hitaande 1993, o waɗi foto to leydi Japon. == Lartol == Naalanke e gardotooɗo Robert Emory Johnson ina weltii e jimɗi makko "mawɗi" : "O wonnoo ko jom hakkille no feewi, omo jogii hakkille no feewi e suɓaade jimɗi e jimɗi, omo hirjina naalankooɓe woɗɓe sahaa kala. O wonnoo ko naalanke luggiɗɗo, tiiɗɗo e nder nguurndam makko fof." == Kollitgol == Fotooje Piaskowski ina njooɗii e nder defte keewɗe ina heen fotooje San Francisco, galleeji ñeeñal metropolitan e galleeji nate ngenndiije. O hollitii kadi ko heewi, haa arti noon e kollirɗe ɗiɗi ɗe o waɗi e hoore makko : * 1989 : « Yitere nde mbaylata », ko ƴeewndo caggal, to suudu defte ñeeñal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton. * 1994 : « Geɗe », foto ɓaleejo e boɗeejo, 871 Galle ñeeñal, San Fransisko Duuɓi caggal ɗuum Piaskowsky sankii ko e hitaande 2004 to San Fransisko to galle yahuud en mawɓe.<ref name="d&c">[http://www.davisandcline.com/Artist-Info.cfm?ArtistsID=331&Object= "Nata Piaskowski"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303234834/http://www.davisandcline.com/Artist-Info.cfm?ArtistsID=331&Object=|date=2016-03-03}}, Davis & Cline Gallery. Retrieved 15 March 2013.</ref><ref>[http://www.smithandersennorth.com/artists/piaskowski/bio.html "Nata Piaskowski: (1912-2004)"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924102909/http://www.smithandersennorth.com/artists/piaskowski/bio.html|date=2015-09-24}}, Smith Andersen North. Retrieved 15 March 2013.</ref> == Tuugnorgal == <references /> 8yutskjuio22t7erwqbpdzf7vykocd0 165577 165575 2026-04-18T21:15:01Z SUZYFATIMA 13856 165577 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nata Piaskowski''' (1912-2004) ko fotoowo Poloñ-Ameriknaajo. Anndaa ko e jimɗi makko laaɓtuɗi, o ƴettii nate e leydi kam e seppooji e dow dingiral psychedelic San Francisco e batte waylo-waylo weeyo. == Nguurndam gadano == Piaskowski jibinaa ko to wuro wiyeteengo Łódź, to leydi Poloñ, jibnaaɓe makko Nazi en mbari ɗum en e nder wuro wiyeteengo Ghetto Warsaw. O naati duɗal jaŋde dowri (Institut pédagogique de l’État) tuggi 1930 haa 1932, caggal ɗuum o woni jannginoowo duɗal. E nder kitaale 1930, o yahri ko Farayse, Otiris e fuɗnaange Amerik. Tuggi 1939 haa 1942, o hoɗi to leydi Siwis hade makko eggude Amerik e jom suudu makko e hitaande 1942. Caggal nde ɓe ngarti seeɗa, jom suudu makko maayi == Kugal == Caggal nde o hawri e fotooɓe e naalankooɓe heewɓe e kitaale 1940 to Carmel, Kaliforni, o heɓi ɓiyleydaagu Amerik e hitaande 1948, ɗum addani mo waɗde golle makko e jokkude jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni ɗo Minor White wonti batte mawɗe. Nate makko gadane ina mbaɗi nate Edward Weston e Minor White, Imogen Cunningham e udditgol galle laamɗo Ubu. O fuɗɗii jokkondirde e pentoowo biyeteeɗo Martin Baer (1894-1961). E cakkital kitaale 1950 o naati e Bechtel to San Francisco ɗo o gollinoo e defterdu fotooje e arsiif. Gaagaa ɓeydagol natal, o ƴettii dille laabi wuro, nokkuuji e gite maayo. Caggal maayde sehil makko Baer, o yahi New York e Chicago kam e Angalteer, Farayse e Itali nde o woni e waɗde fotooje colour e hitaande 1967, o wayli kamera makko mawɗo oo e Leicaflex 35mm. E hitaande 1975, o woppi golle Bechtel. E hitaande ndee tan, o waɗii koolol gootol to Focus Gallery to San Francisco, tiitoonde mum ko « Annoore e mbaadi » ngol o suddii gite butelaaji e nder dille psychedelic. Jaɓɓungal fotooje caggal ɗuum ina jeyaa heen Guatemala (1980) e jeereende Mojave to Kaliforni (1981). E hitaande 1982, o waɗii lewru omo ƴetta fotooje mbayliigu leydi e sahaa ɓuuɓol. E kitaale 1980, o waɗii kadi fotooje to New York, to Wasinton, to Santa Fe e Taos kam e to Falnde Maayde e Falnde Yosemite. E hitaande 1993, o waɗi foto to leydi Japon. == Lartol == Naalanke e gardotooɗo Robert Emory Johnson ina weltii e jimɗi makko "mawɗi" : "O wonnoo ko jom hakkille no feewi, omo jogii hakkille no feewi e suɓaade jimɗi e jimɗi, omo hirjina naalankooɓe woɗɓe sahaa kala. O wonnoo ko naalanke luggiɗɗo, tiiɗɗo e nder nguurndam makko fof." == Kollitgol == Fotooje Piaskowski ina njooɗii e nder defte keewɗe ina heen fotooje San Francisco, galleeji ñeeñal metropolitan e galleeji nate ngenndiije. O hollitii kadi ko heewi, haa arti noon e kollirɗe ɗiɗi ɗe o waɗi e hoore makko : * 1989 : « Yitere nde mbaylata », ko ƴeewndo caggal, to suudu defte ñeeñal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton. * 1994 : « Geɗe », foto ɓaleejo e boɗeejo, 871 Galle ñeeñal, San Fransisko Duuɓi caggal ɗuum Piaskowsky sankii ko e hitaande 2004 to San Fransisko to galle yahuud en mawɓe.<ref name="d&c">[http://www.davisandcline.com/Artist-Info.cfm?ArtistsID=331&Object= "Nata Piaskowski"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303234834/http://www.davisandcline.com/Artist-Info.cfm?ArtistsID=331&Object=|date=2016-03-03}}, Davis & Cline Gallery. Retrieved 15 March 2013.</ref><ref>[http://www.smithandersennorth.com/artists/piaskowski/bio.html "Nata Piaskowski: (1912-2004)"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924102909/http://www.smithandersennorth.com/artists/piaskowski/bio.html|date=2015-09-24}}, Smith Andersen North. Retrieved 15 March 2013.</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 088xfsroc47h5qnnux8gvgg218awsxn Helen H. Jardinoowo 0 40407 165573 2026-04-18T21:13:08Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328381948|Helen H. Gardener]]" 165573 wikitext text/x-wiki '''Helen Hamilton Gardener''' (1853-1925), jibinaa ko Alice Chenoweth, ko binndoowo Ameriknaajo, ganndo renndoyankeewo , daraniiɗo politik, e golloowo laamu. Gardener waɗii yeewtereeji, binndanɗe, e defte keewɗe e nder kitaale 1880 e 1890, omo siftoree hannde sabu darnde makko e nder dille miijo ndimaagu e suɓngooji rewɓe e darnde makko e nder dingiral toowngal e nder golle laamu Amerik . == Nguurndam == === Duuɓi gadani === Alice Chenoweth, ɓurɗo siftoreede e innde binndol mum, Helen Hamilton Gardener, jibinaa ko sara Winchester, Virginia, ñalnde 21 lewru bowte hitaande 1853. Ko kanko woni ɓiɗɗo tokooso e sukaaɓe njeegomo jibinaaɓe e Rev. Ɓorugo. Galle Chenoweth rewi ko e Ameriknaajo gooto, garnooɗo e diiwaan Maryland keso oo e hitaande 1635 ngam heɓde dokkal leydi ngam gollanaade Lord Baltimore e teddungal . Caggal ɗuum ɓesngu Chenoweth waɗi laawol feewde Virginia, ɗo baaba mum Alice roni jiyaaɓe . Ko ɓe luulndiiɓe njuɓɓudi maccungaagu, Chenoweth en njuɓɓini jiyaaɓe mum en e hitaande 1853 sabu caɗeele sariya gonɗe e ndeen feere. <ref name="NCAB" /> Ɓesngu nguu ummii ko to Washington, caggal ɗuum seeɗa. <ref name="NCAB" /> Caggal ɗuum e hitaande 1855, o ummii o fayi wuro wiyeteengo Greencastle, to leydi Indiyana . E nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik, baaba Chenoweth golliima e caɗeele Fedde nde, o arti e dowla gaño Virginia ngam wonde gardiiɗo konu Dental toon. <ref name="NAW" /> Alice Chenoweth heɓi jaŋde moƴƴere, hollitii yiɗde e waawde ganndal e sosiyoloji . O jokkondiri e mawɓe nde o woni suka debbo, o janngi no feewi e tiitooɗe teeŋtuɗe. <ref name="NCAB" /> O janngi e jannginooɓe, o naati duɗe nokkuuje keewɗe, o ummii o fayi Cincinnati, Ohio e nder duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii, o heɓi ɗoon jaŋde makko leslesre. Caggal nde o yalti duɗal jaaɓi haaɗtirde Chenoweth naati [[Cincinnati Normal School|duɗal jaaɓi haaɗtirde Cincinnati]], o heɓi ɗoon seedantaagal makko e lewru suwee 1873. <ref name="NAW" /> Chenoweth golliima e duɗal duuɓi ɗiɗi, o woppi golle ɗee (hono no heewi waɗeede e ñalngu nguu nii) nde o resi e hitaande 1875. Jom suudu makko gadano, hono Charles Selden Smart, ina yahra e duuɓi capanɗe ɗiɗi e makko, o woniino e oon sahaa Komiseer Duɗal Ohio State State. <ref name="NAW" /> Ɓeeɗoo ɗiɗo ngummii ko to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] e hitaande 1880, ɗo Charles naati e njulaagu asiraagal tawi Alice ina jannga e jaŋde biyoloji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, hay so tawii noon wonaa ngam heɓde dipolom. <ref name="NAW" /> Chenoweth-Smart kadi jannginii ko fayti e sosiyoloji e nder porogaraam jaŋde mawɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brooklyn, o ƴeewtindii junngo makko e binndol jaayɗe nokkuuje ɗee e inɗe worɓe keewɗe. <ref name="NAW" /> === Golle binndol === E nder duuɓi makko gadani e nder wuro New York, Chenoweth-Smart waɗii humpito e Robert G. Ingersoll, gardiiɗo haalooɓe hakkilantaagal e oon sahaa. [1] E dow ɗaɓɓaande Ingersoll tiiɗnde e lewru Yarkomaa 1884, Alice Chenoweth-Smart fuɗɗii e hoore mum waɗde jeewte keewɗe e nder renndo, [1] jeewte jowitiiɗe e tiitooɗe sikki-sakka ko wayi no “Worɓe, Rewɓe, e Laamɓe”, “Goongaaji daartol e Fijirde Diine,” “Rovime e Diineeji,” “R.” [2] Ko heewi e ɗeen geɗe mooftaa ko e deftere makko adannde, Worɓe, Rewɓe, e Laamɓe, e Lectures Others, yaltunde e deftere tiiɗnde e jaaynde radical freethought, The Truth Seeker . [2] Chenoweth-Smart yaltinii ndee deftere e innde binndol "Helen Hamilton Gardener"—innde fenaande nde o huutortoo e nder golle makko haa o dañi nguurndam makko fof, haa o dañi heen innde sariya. [1] == Teskorɗe les == 21j9n1ureqzzj1qmzrg2lat0w8vtpm9 165574 165573 2026-04-18T21:13:38Z Sardeeq 14292 165574 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Helen Hamilton Gardener''' (1853-1925), jibinaa ko Alice Chenoweth, ko binndoowo Ameriknaajo, ganndo renndoyankeewo , daraniiɗo politik, e golloowo laamu. Gardener waɗii yeewtereeji, binndanɗe, e defte keewɗe e nder kitaale 1880 e 1890, omo siftoree hannde sabu darnde makko e nder dille miijo ndimaagu e suɓngooji rewɓe e darnde makko e nder dingiral toowngal e nder golle laamu Amerik . == Nguurndam == === Duuɓi gadani === Alice Chenoweth, ɓurɗo siftoreede e innde binndol mum, Helen Hamilton Gardener, jibinaa ko sara Winchester, Virginia, ñalnde 21 lewru bowte hitaande 1853. Ko kanko woni ɓiɗɗo tokooso e sukaaɓe njeegomo jibinaaɓe e Rev. Ɓorugo. Galle Chenoweth rewi ko e Ameriknaajo gooto, garnooɗo e diiwaan Maryland keso oo e hitaande 1635 ngam heɓde dokkal leydi ngam gollanaade Lord Baltimore e teddungal . Caggal ɗuum ɓesngu Chenoweth waɗi laawol feewde Virginia, ɗo baaba mum Alice roni jiyaaɓe . Ko ɓe luulndiiɓe njuɓɓudi maccungaagu, Chenoweth en njuɓɓini jiyaaɓe mum en e hitaande 1853 sabu caɗeele sariya gonɗe e ndeen feere. <ref name="NCAB" /> Ɓesngu nguu ummii ko to Washington, caggal ɗuum seeɗa. <ref name="NCAB" /> Caggal ɗuum e hitaande 1855, o ummii o fayi wuro wiyeteengo Greencastle, to leydi Indiyana . E nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik, baaba Chenoweth golliima e caɗeele Fedde nde, o arti e dowla gaño Virginia ngam wonde gardiiɗo konu Dental toon. <ref name="NAW" /> Alice Chenoweth heɓi jaŋde moƴƴere, hollitii yiɗde e waawde ganndal e sosiyoloji . O jokkondiri e mawɓe nde o woni suka debbo, o janngi no feewi e tiitooɗe teeŋtuɗe. <ref name="NCAB" /> O janngi e jannginooɓe, o naati duɗe nokkuuje keewɗe, o ummii o fayi Cincinnati, Ohio e nder duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii, o heɓi ɗoon jaŋde makko leslesre. Caggal nde o yalti duɗal jaaɓi haaɗtirde Chenoweth naati [[Cincinnati Normal School|duɗal jaaɓi haaɗtirde Cincinnati]], o heɓi ɗoon seedantaagal makko e lewru suwee 1873. <ref name="NAW" /> Chenoweth golliima e duɗal duuɓi ɗiɗi, o woppi golle ɗee (hono no heewi waɗeede e ñalngu nguu nii) nde o resi e hitaande 1875. Jom suudu makko gadano, hono Charles Selden Smart, ina yahra e duuɓi capanɗe ɗiɗi e makko, o woniino e oon sahaa Komiseer Duɗal Ohio State State. <ref name="NAW" /> Ɓeeɗoo ɗiɗo ngummii ko to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] e hitaande 1880, ɗo Charles naati e njulaagu asiraagal tawi Alice ina jannga e jaŋde biyoloji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, hay so tawii noon wonaa ngam heɓde dipolom. <ref name="NAW" /> Chenoweth-Smart kadi jannginii ko fayti e sosiyoloji e nder porogaraam jaŋde mawɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brooklyn, o ƴeewtindii junngo makko e binndol jaayɗe nokkuuje ɗee e inɗe worɓe keewɗe. <ref name="NAW" /> === Golle binndol === E nder duuɓi makko gadani e nder wuro New York, Chenoweth-Smart waɗii humpito e Robert G. Ingersoll, gardiiɗo haalooɓe hakkilantaagal e oon sahaa. [1] E dow ɗaɓɓaande Ingersoll tiiɗnde e lewru Yarkomaa 1884, Alice Chenoweth-Smart fuɗɗii e hoore mum waɗde jeewte keewɗe e nder renndo, [1] jeewte jowitiiɗe e tiitooɗe sikki-sakka ko wayi no “Worɓe, Rewɓe, e Laamɓe”, “Goongaaji daartol e Fijirde Diine,” “Rovime e Diineeji,” “R.” [2] Ko heewi e ɗeen geɗe mooftaa ko e deftere makko adannde, Worɓe, Rewɓe, e Laamɓe, e Lectures Others, yaltunde e deftere tiiɗnde e jaaynde radical freethought, The Truth Seeker . [2] Chenoweth-Smart yaltinii ndee deftere e innde binndol "Helen Hamilton Gardener"—innde fenaande nde o huutortoo e nder golle makko haa o dañi nguurndam makko fof, haa o dañi heen innde sariya. [1] == Teskorɗe les == n0b6ecfo7755jbykhtwvqdqu48v5x74 Antiyante Funk 0 40408 165576 2026-04-18T21:14:39Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336340290|Antoinette Funk]]" 165576 wikitext text/x-wiki '''Antoinette Funk''' (30 mee 1873 – 26 marse 1942) ko awokaa, daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder teeminannde 20ɓiire. O woniino gardiiɗo Goomu Kongres Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik . == Nguurndam == O jibinaa ko ñalnde 30 mee 1873, to wuro wiyeteengo Dwight, to leydi Illinois, e innde '''Marie Antoinette Leland''', e nder galle Sirus Leland e Virginia Antoinette Buveren Leland. E hitaande 1892, o resi Charles Thurber Watrous, o sankii ko juuti caggal dewgal ngal. Ɓe ndañi ɓiɗɗo gooto, ina wiyee Anna Virginia Watrous (1893-1973). E hitaande 1893, o resi Ishaq Linkol Funk. Ɓe ndañi ɓiɗɗo biyeteeɗo Rey Leland Funk. E hitaande 1898, o naati duɗal sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois Wesleyan, ɗo o heɓi JD E hitaande 1902, o ummii Chicago, ɗo golle makko ngam hakkeeji rewɓe puɗɗotoo. E nder yeewtere makko ngam haɓaade jojjanɗe rewɓe, Funk waɗii konnguɗi e pelle daraniiɗe jojjanɗe rewɓe. E hitaande 1914, Funk rewi e otooji dingiral e nder Dakota du Sud e Nevada. O waɗii konnguɗi laabi keewɗi e ñalawma, o haali e jooɗorɗe gila e miniraaji haa e galleeji kosam haa e jimɗi yuɓɓinaaɗi e ñalɗi. Funk ina teskanoo e haalde e nder galleeji sabu ina feeñnina yahooɓe e nulal makko. <ref name=":0" /> Ñalnde 2 oktoobar 1914, Funk sokaa to Minot, to Dakota worgo, sabu mum waɗde konngol e nder mbedda ngol yamiraaka. E hitaande 1915, o haali e fedde fotnde suɓaade e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr e nder konngol makko ina wiyee "Hujjaaji ɓurɗi moƴƴude ngam suɓaade debbo". E hitaande 1917, o walli kadi e hare Amerik e nder wolde adunaare adannde wondude e woɗɓe daraniiɓe hakkeeji rewɓe, o woni tergal e Goomu Rewɓe e Diiso Defense . E hitaande 1918, Funk wonnoo ko cukko hooreejo Goomu ñamaale ndimaagu debbo to Departemaa Kaalis. [1] E laamu Franklin Delano Roosevelt, Funk wonnoo ko balloowo komisariyaajo biro leydi. O woppi golle e NAWSA e hitaande 1939. E hitaande 1942, o sankii to San Diego, to Kaliforni. == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji e suɓooɓe == Tuugnorgal == 5awfcnlmr2pift0wkdg60pgnmqa1659 165578 165576 2026-04-18T21:15:06Z Sardeeq 14292 165578 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Antoinette Funk''' (30 mee 1873 – 26 marse 1942) ko awokaa, daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder teeminannde 20ɓiire. O woniino gardiiɗo Goomu Kongres Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik . == Nguurndam == O jibinaa ko ñalnde 30 mee 1873, to wuro wiyeteengo Dwight, to leydi Illinois, e innde '''Marie Antoinette Leland''', e nder galle Sirus Leland e Virginia Antoinette Buveren Leland. E hitaande 1892, o resi Charles Thurber Watrous, o sankii ko juuti caggal dewgal ngal. Ɓe ndañi ɓiɗɗo gooto, ina wiyee Anna Virginia Watrous (1893-1973). E hitaande 1893, o resi Ishaq Linkol Funk. Ɓe ndañi ɓiɗɗo biyeteeɗo Rey Leland Funk. E hitaande 1898, o naati duɗal sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois Wesleyan, ɗo o heɓi JD E hitaande 1902, o ummii Chicago, ɗo golle makko ngam hakkeeji rewɓe puɗɗotoo. E nder yeewtere makko ngam haɓaade jojjanɗe rewɓe, Funk waɗii konnguɗi e pelle daraniiɗe jojjanɗe rewɓe. E hitaande 1914, Funk rewi e otooji dingiral e nder Dakota du Sud e Nevada. O waɗii konnguɗi laabi keewɗi e ñalawma, o haali e jooɗorɗe gila e miniraaji haa e galleeji kosam haa e jimɗi yuɓɓinaaɗi e ñalɗi. Funk ina teskanoo e haalde e nder galleeji sabu ina feeñnina yahooɓe e nulal makko. <ref name=":0" /> Ñalnde 2 oktoobar 1914, Funk sokaa to Minot, to Dakota worgo, sabu mum waɗde konngol e nder mbedda ngol yamiraaka. E hitaande 1915, o haali e fedde fotnde suɓaade e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr e nder konngol makko ina wiyee "Hujjaaji ɓurɗi moƴƴude ngam suɓaade debbo". E hitaande 1917, o walli kadi e hare Amerik e nder wolde adunaare adannde wondude e woɗɓe daraniiɓe hakkeeji rewɓe, o woni tergal e Goomu Rewɓe e Diiso Defense . E hitaande 1918, Funk wonnoo ko cukko hooreejo Goomu ñamaale ndimaagu debbo to Departemaa Kaalis. [1] E laamu Franklin Delano Roosevelt, Funk wonnoo ko balloowo komisariyaajo biro leydi. O woppi golle e NAWSA e hitaande 1939. E hitaande 1942, o sankii to San Diego, to Kaliforni. == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji e suɓooɓe == Tuugnorgal == sgf26yob4qmbeiz1oxbwohm2ngmmxp1 Koraali Franklin coodoowo 0 40409 165579 2026-04-18T21:16:11Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1349319994|Coralie Franklin Cook]]" 165579 wikitext text/x-wiki '''Coralie Franklin Cook''' (mars 1861 - 25 ut 1942) ko jannginoowo afriknaajo-ameriknaajo, haaloowo e yeeso yimɓe, e golloowo laamu. Ko kanko kadi woni iwdi gadano anndiraaɗo e nder maccuɓe to estaad Thomas Jefferson Monticello ngam heɓde seedantaagal mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Cook, wondude e Mary Church Terrell, Anna J. Cooper, Angelina Weld Grimke e Nannie Helen Burroughs, « kolliri yonta tataɓo debbo Afriknaajo Ameriknaajo suɓngooji jokkondirɗi e adunaaji ɓaleeɓe e boɗeeji fof ». == Nguurndam gadano == Coralie Franklin jibinaa ko to Lexington, to Virginie e lewru marse 1861. Coralie ko ɓiɗɗo rewɓe ɗiɗo jibinaa ko Albert Barbour Franklin e Mary Elizabeth Edmondson, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonaa maccuɓe e nder galle jom en jawɗeele en to bannge worgo leydi ndii. Franklin ko iwdi Elizabeth « Betty » Hemings, debbo jillondirɗo e leƴƴi maccuɗo, mo sukaaɓe mum e iwdi mum heewɓe njoginoo darnde galle e njulaagu ɓurnde teeŋtude to galle Thomas Jefferson, to Monticello . Mawniiko gorko biyeteeɗo Brown Colbert, ko maccuɗo e naatoowo e nder estaad Monticello. Colbert ko ɓiy Betty Brown, taaniiko Elisabet Hemings. Franklin ina joginoo mawniiko debbo gooto ina wiyee Mariyam Elisabet. E hitaande 1870, baaba maɓɓe, hono Albert Franklin, « gorko teddinaaɗo no feewi e nder renndo mum », waɗti ɓiɓɓe mum rewɓe ɗiɗo ɓee e duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer to Harpers Ferry . E oon sahaa, Storer ina njuɓɓinee no Akademi Normal nii, ko kañum tan woni duɗal jaaɓi haaɗtirde toowngal wonande Afriknaaɓe Ameriknaaɓe to Virginie worgo. Nde o woni e duɗal, Coralie Franklin hollitii mbaawka makko e jaŋde binndol e jaŋde. O woniino ganndo jaŋngude haa, nde o woni cukalel ndee, ɗum wonti huunde teeŋtunde e makko, so o janngii e daande toownde e nder batuuji jamaa. Nde o janngata duɗal jaaɓi haaɗtirde, Franklin wonnoo ko tergal e fedde wiyeteende Croix-Rouge, NAACP, fedde yiɗɓe defte e fedde ndeenka sukaaɓe. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer e hitaande 1880, ko kanko woni jaŋnginoowo gadano anndaaɗo e nder iwdi jiyaaɓe Jefferson to Monticello. E hitaande 1881, Franklin jokki jaŋde mum e nder duɗe Boston e Philadelphia ɗo o janngi haala . E hitaande 1913, Franklin wonti gooto e terɗe tedduɗe nay gadane e nder fedde rewɓe Delta Sigma Theta == Golle e golle renndo == E nder duuɓi garooji caggal nde o heɓi bak makko, Franklin Cook jannginii haala e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, o woni balloowo jannginoowo tuggi 1882 haa 1893. O jannginii kadi hitaande duɗal to Hannibal, Missouri, [1] hade makko e gollodiiɗo makko Mary Church Terrell yahde Washington, DC, ngam ɗaɓɓude golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde. [2] Franklin Cook jannginiino haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard [3], kadi ko o porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Washington . O golliima e Yiilirde Jaŋde to Washington DC, debbo afriknaajo-ameriknaajo ɗiɗaɓo caggal Terrell jogaade ndeen toɗɗagol. [2] Yanti heen, o waɗii duuɓi joy ko gardiiɗo galle sukaaɓe ɓaleeɓe e rewɓe mawɓe to Washington, DC [4] [1] Franklin Cook e Terrell ngonti ardiiɓe mawɓe e nder rewɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe mawɓe e dille fedde rewɓe ɓaleeɓe. Ɓe ngoniino terɗe gadane e nder gootal e pelle rewɓe ɓaleeɓe ɓurɗe ɓooyde, hono Ligue des Femmes Colorées de Washington, nde tawnoo nde hawritii e pelle goɗɗe ngam sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe Fedde Rewɓe Koloreeje (NACWC) e hitaande 1896. Franklin Cook ina gollinoo e dille suɓngooji debbo oo. Kanko e Terrell ɓe ngonnoo ko terɗe tiiɗɗe e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) e nder fedde nde. Terrell e Franklin Cook ñaagiima ardiiɓe NAWSA sabu ko ɓe rewɓe jannguɓe, gollotooɓe, hakkundeeji. E raɓɓiɗinaade, ɓe ngoni ko e lomtaade rewɓe "hakkilantaagal" ɓe Elizabeth Cady Stanton e gollodiiɓe mum njiɗnoo heɓde hakke. <ref name="Vote" /> O jeyaa kadi ko e fedde wiyeteende Coleridge Taylor, , o suɓaama hooreejo fedde naalankooɓe Washington. O waɗii duuɓi joy e gardagol galle sukaaɓe yaayaaɓe e rewɓe mawɓe to Washington DC Caggal nguurndam makko o woni tergal e Diiso Wellitaare Renndo. == Tuugnorgal == dupcsgshbi82acz213lc0zgqn7a3wsy 165580 165579 2026-04-18T21:16:28Z Sardeeq 14292 165580 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Coralie Franklin Cook''' (mars 1861 - 25 ut 1942) ko jannginoowo afriknaajo-ameriknaajo, haaloowo e yeeso yimɓe, e golloowo laamu. Ko kanko kadi woni iwdi gadano anndiraaɗo e nder maccuɓe to estaad Thomas Jefferson Monticello ngam heɓde seedantaagal mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Cook, wondude e Mary Church Terrell, Anna J. Cooper, Angelina Weld Grimke e Nannie Helen Burroughs, « kolliri yonta tataɓo debbo Afriknaajo Ameriknaajo suɓngooji jokkondirɗi e adunaaji ɓaleeɓe e boɗeeji fof ». == Nguurndam gadano == Coralie Franklin jibinaa ko to Lexington, to Virginie e lewru marse 1861. Coralie ko ɓiɗɗo rewɓe ɗiɗo jibinaa ko Albert Barbour Franklin e Mary Elizabeth Edmondson, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonaa maccuɓe e nder galle jom en jawɗeele en to bannge worgo leydi ndii. Franklin ko iwdi Elizabeth « Betty » Hemings, debbo jillondirɗo e leƴƴi maccuɗo, mo sukaaɓe mum e iwdi mum heewɓe njoginoo darnde galle e njulaagu ɓurnde teeŋtude to galle Thomas Jefferson, to Monticello . Mawniiko gorko biyeteeɗo Brown Colbert, ko maccuɗo e naatoowo e nder estaad Monticello. Colbert ko ɓiy Betty Brown, taaniiko Elisabet Hemings. Franklin ina joginoo mawniiko debbo gooto ina wiyee Mariyam Elisabet. E hitaande 1870, baaba maɓɓe, hono Albert Franklin, « gorko teddinaaɗo no feewi e nder renndo mum », waɗti ɓiɓɓe mum rewɓe ɗiɗo ɓee e duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer to Harpers Ferry . E oon sahaa, Storer ina njuɓɓinee no Akademi Normal nii, ko kañum tan woni duɗal jaaɓi haaɗtirde toowngal wonande Afriknaaɓe Ameriknaaɓe to Virginie worgo. Nde o woni e duɗal, Coralie Franklin hollitii mbaawka makko e jaŋde binndol e jaŋde. O woniino ganndo jaŋngude haa, nde o woni cukalel ndee, ɗum wonti huunde teeŋtunde e makko, so o janngii e daande toownde e nder batuuji jamaa. Nde o janngata duɗal jaaɓi haaɗtirde, Franklin wonnoo ko tergal e fedde wiyeteende Croix-Rouge, NAACP, fedde yiɗɓe defte e fedde ndeenka sukaaɓe. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer e hitaande 1880, ko kanko woni jaŋnginoowo gadano anndaaɗo e nder iwdi jiyaaɓe Jefferson to Monticello. E hitaande 1881, Franklin jokki jaŋde mum e nder duɗe Boston e Philadelphia ɗo o janngi haala . E hitaande 1913, Franklin wonti gooto e terɗe tedduɗe nay gadane e nder fedde rewɓe Delta Sigma Theta == Golle e golle renndo == E nder duuɓi garooji caggal nde o heɓi bak makko, Franklin Cook jannginii haala e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, o woni balloowo jannginoowo tuggi 1882 haa 1893. O jannginii kadi hitaande duɗal to Hannibal, Missouri, [1] hade makko e gollodiiɗo makko Mary Church Terrell yahde Washington, DC, ngam ɗaɓɓude golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde. [2] Franklin Cook jannginiino haala to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard [3], kadi ko o porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Washington . O golliima e Yiilirde Jaŋde to Washington DC, debbo afriknaajo-ameriknaajo ɗiɗaɓo caggal Terrell jogaade ndeen toɗɗagol. [2] Yanti heen, o waɗii duuɓi joy ko gardiiɗo galle sukaaɓe ɓaleeɓe e rewɓe mawɓe to Washington, DC [4] [1] Franklin Cook e Terrell ngonti ardiiɓe mawɓe e nder rewɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe mawɓe e dille fedde rewɓe ɓaleeɓe. Ɓe ngoniino terɗe gadane e nder gootal e pelle rewɓe ɓaleeɓe ɓurɗe ɓooyde, hono Ligue des Femmes Colorées de Washington, nde tawnoo nde hawritii e pelle goɗɗe ngam sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe Fedde Rewɓe Koloreeje (NACWC) e hitaande 1896. Franklin Cook ina gollinoo e dille suɓngooji debbo oo. Kanko e Terrell ɓe ngonnoo ko terɗe tiiɗɗe e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) e nder fedde nde. Terrell e Franklin Cook ñaagiima ardiiɓe NAWSA sabu ko ɓe rewɓe jannguɓe, gollotooɓe, hakkundeeji. E raɓɓiɗinaade, ɓe ngoni ko e lomtaade rewɓe "hakkilantaagal" ɓe Elizabeth Cady Stanton e gollodiiɓe mum njiɗnoo heɓde hakke. <ref name="Vote" /> O jeyaa kadi ko e fedde wiyeteende Coleridge Taylor, , o suɓaama hooreejo fedde naalankooɓe Washington. O waɗii duuɓi joy e gardagol galle sukaaɓe yaayaaɓe e rewɓe mawɓe to Washington DC Caggal nguurndam makko o woni tergal e Diiso Wellitaare Renndo. == Tuugnorgal == gc22zrlbrcppew6iic6u18j60bloz7p Lavinia Angalteer 0 40410 165581 2026-04-18T21:17:10Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1306256610|Lavinia Engle]]" 165581 wikitext text/x-wiki '''Lavinia Margaret Engle''' (23 mee 1892 – 29 mee 1979) ko Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade e politik. O woniino tergal e suudu depiteeji Maryland e yiilirde komisariyaaji diiwaan Montgomery, gardiiɗo fedde ngenndiire Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe e fedde wootooɓe rewɓe Maryland, o joginoo kadi golle e nder njuɓɓudi kisal renndo . <ref name="msa_bio" /> Engle jibinaa ko to Forest Glen, to leydi Maryland, to galle James Melvin Engle, gardiiɗo departemaa kaalis leydi ndii, e Lavinia Hauke Engle, gardiiɗo suɓngooji keewɗi. Lavinia Hauke Engle woni hooreejo gadano fedde rewɓe wootooɓe to Montgomery, kadi ko kanko heewi haalde e nder dingiral rewɓe to Maryland. O seedtiima yeeso Kongres ngam suɓaade rewɓe e Susan B. Anthony . Lavinia Margaret Engle heɓi BA to duɗal jaaɓi haaɗtirde Antioch e hitaande 1912. Caggal ɗuum o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde debbo gadano janngoowo ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins . Caggal nde o timmini jaŋde makko BA, o naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA), ɗo o wonti gardiiɗo kampaañ suɓngooji. O yahri no feewi e nder Sud, o teeŋtinii yuɓɓinde fedde suɓngooji to South Carolina . E hitaande 1919, o tawtoraama seppo woote to Washington, DC dow laawol Pennsylvania, ngol hawri e luulndaare mawnde. Caggal nde kuulal 19 ngal ƴettaa, Engle wiyi yo jokku haaju e pelle daraniiɗe hakkeeji rewɓe e suɓaade. Caggal nde NAWSA fusi, Engle wonti hooreejo fedde rewɓe wootooɓe . Tuggi 1921 haa 1936 o wonii gardiiɗo gollordu fedde rewɓe wootooɓe to Maryland. E nder oon sahaa, o ƴaañii ngam ƴettude sariyaaji ina jeyaa heen sariya ñaawirdu sukaaɓe, sosde Departemaa Dowlaaji Dentuɗi ngam Cellal Cukalel e Yumma, sosde Komiseer toppitiiɗo ko fayti e galleeji sadakeeji, e yuɓɓinde kadi Goomu Ballal Dowlaaji Dentuɗi e Balle. O golliima e Komiseer yuɓɓinde departemaaji njuɓɓudi laamu e hitaande 1921 e Komiseer jaŋde toownde dowla e hitaande 1930. E hitaande 1930, o dañii woote ngam suɓaade hooreejo leydi Maryland ummoraade e diiwaan Montgomery, o dañi jooɗorde. [1] E nder manndaa makko gooto, o wallitorii ƴettugol kuulal dewgal [1] e waɗde sariyaaji ngam ƴettude asiraagal ŋakkeende golle. [2] E hitaande 1936, o woppi golle makko to Ligue des Femmes Votants de Maryland, o toɗɗaa e juuɗe Franklin Delano Roosevelt to Administration de la Sécurité Sociale, ɗo o golli haa o woppi golle e hitaande 1966. O adii wonde ko wakiliijo jaŋde, o yahri leydi ndii ngam haalde e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde e rewɓe wonnoo ko sooper O Field promotions. E hitaande 1942, o toɗɗaa gardiiɗo diiwaan III, e hitaande 1951, o wonti balloowo Komisariyaa toppitiiɗo ƴellitaare gollotooɓe. E hitaande 1963, o naati e njuɓɓudi wellitaare. == Tuugnorgal == pio75h560v1kw6zws5dnio35fd7fdlu 165582 165581 2026-04-18T21:17:30Z Sardeeq 14292 165582 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lavinia Margaret Engle''' (23 mee 1892 – 29 mee 1979) ko Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade e politik. O woniino tergal e suudu depiteeji Maryland e yiilirde komisariyaaji diiwaan Montgomery, gardiiɗo fedde ngenndiire Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe e fedde wootooɓe rewɓe Maryland, o joginoo kadi golle e nder njuɓɓudi kisal renndo . <ref name="msa_bio" /> Engle jibinaa ko to Forest Glen, to leydi Maryland, to galle James Melvin Engle, gardiiɗo departemaa kaalis leydi ndii, e Lavinia Hauke Engle, gardiiɗo suɓngooji keewɗi. Lavinia Hauke Engle woni hooreejo gadano fedde rewɓe wootooɓe to Montgomery, kadi ko kanko heewi haalde e nder dingiral rewɓe to Maryland. O seedtiima yeeso Kongres ngam suɓaade rewɓe e Susan B. Anthony . Lavinia Margaret Engle heɓi BA to duɗal jaaɓi haaɗtirde Antioch e hitaande 1912. Caggal ɗuum o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde debbo gadano janngoowo ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins . Caggal nde o timmini jaŋde makko BA, o naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA), ɗo o wonti gardiiɗo kampaañ suɓngooji. O yahri no feewi e nder Sud, o teeŋtinii yuɓɓinde fedde suɓngooji to South Carolina . E hitaande 1919, o tawtoraama seppo woote to Washington, DC dow laawol Pennsylvania, ngol hawri e luulndaare mawnde. Caggal nde kuulal 19 ngal ƴettaa, Engle wiyi yo jokku haaju e pelle daraniiɗe hakkeeji rewɓe e suɓaade. Caggal nde NAWSA fusi, Engle wonti hooreejo fedde rewɓe wootooɓe . Tuggi 1921 haa 1936 o wonii gardiiɗo gollordu fedde rewɓe wootooɓe to Maryland. E nder oon sahaa, o ƴaañii ngam ƴettude sariyaaji ina jeyaa heen sariya ñaawirdu sukaaɓe, sosde Departemaa Dowlaaji Dentuɗi ngam Cellal Cukalel e Yumma, sosde Komiseer toppitiiɗo ko fayti e galleeji sadakeeji, e yuɓɓinde kadi Goomu Ballal Dowlaaji Dentuɗi e Balle. O golliima e Komiseer yuɓɓinde departemaaji njuɓɓudi laamu e hitaande 1921 e Komiseer jaŋde toownde dowla e hitaande 1930. E hitaande 1930, o dañii woote ngam suɓaade hooreejo leydi Maryland ummoraade e diiwaan Montgomery, o dañi jooɗorde. [1] E nder manndaa makko gooto, o wallitorii ƴettugol kuulal dewgal [1] e waɗde sariyaaji ngam ƴettude asiraagal ŋakkeende golle. [2] E hitaande 1936, o woppi golle makko to Ligue des Femmes Votants de Maryland, o toɗɗaa e juuɗe Franklin Delano Roosevelt to Administration de la Sécurité Sociale, ɗo o golli haa o woppi golle e hitaande 1966. O adii wonde ko wakiliijo jaŋde, o yahri leydi ndii ngam haalde e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde e rewɓe wonnoo ko sooper O Field promotions. E hitaande 1942, o toɗɗaa gardiiɗo diiwaan III, e hitaande 1951, o wonti balloowo Komisariyaa toppitiiɗo ƴellitaare gollotooɓe. E hitaande 1963, o naati e njuɓɓudi wellitaare. == Tuugnorgal == mernymetcui5kseb2k7iun3ky780572 Ko Clayborne Katlin Eliman 0 40411 165583 2026-04-18T21:18:25Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336179478|Claiborne Catlin Elliman]]" 165583 wikitext text/x-wiki '''Claiborne Catlin Elliman''' ko gardiiɗo politik e teeminannde 19ɓiire haa 20ɓiire. Elliman ɓuri tawtoreede politik e nder nguurndam mum ko e dille suɓngooji, o woniino tergal tiiɗngal e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓngooji Rewɓe Amerik, anndiraande NAWSA . O yuɓɓinii seppooji, o daraniima rewɓe, o saaktii kabaruuji ko faati e suɓngooji e nder leydi Massachusetts fof e dow puccu, ɗo o wuuri feccere mawnde e nguurndam makko. == Ɓawo == Elliman jibinaa ko to Baltimore, Maryland e kitaale 1880 o woni to Baltimore duuɓi keewɗi hade makko resde nde o yahrata e duuɓi capanɗe jeetati e jeetati. O resi Joseph Albert Catlin, kono o maayi ko duuɓi nay caggal nde ɓe ceerti ko ɗum addani mo wonde debbo jom duuɓi capanɗe tati e ɗiɗi. == Jaŋde e golle == [[File:Claiborne_Catlin_Suffrage_Sash.jpg|thumb|469x469px|Ko ɗum woni saak Claiborne Catlin mo o ɓoorni e nder ride makko ngam suɓaade rewɓe.]] Caggal nde gorko makko sankii, Elliman salii hootde galle mum ko ɗuum waɗi o ummii New York . Ko ɗoon o naati duɗal New York School of Philanthropy, duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginirgal yimɓe ngam waɗde golle renndo, o fuɗɗii waɗde golle koɗki . Yanti heen, o gollodiima e Doktoor Charles Davenport ngam janngude ganndal yuɓɓo to Cold Spring Harbor, to Long Island. <ref name="auto" /> E hitaande 1914 o dañi golle e nder safrirde hakkillaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania ɗo o winndi heen deftere e nder ''safrirde hakkillaaji,'' deftere 8 tiitoonde mum, "Incorrigibilité à cause de malmanagement et malcompréhension". <ref name="auto" /> [[File:Claiborne_Catlin_Saddlebag.jpg|thumb|173x173px|Ko ɗum woni saak Claiborne Catlin mo o ɓoorni e nder werlaa makko ngam suɓaade.]] == Golle politik == E nder golle makko e jaŋde makko, Elliman naati e dille suɓngooji, o fuɗɗii yahdu makko ko e daraniiɗo politik. O naati e [[Massachusetts Political Equality Union|Dental Potal Politik to Massachusetts]], o wonti tergal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). Ko o tergal NAWSA ko kanko halfinaa bayyinde seppo ngo fotnoo yuɓɓineede to Tremont Temple . O suɓii ko sarde kabaruuji kewu nguu e yahde e puccu rewrude e wuro Boston e banndiiko suffragist, [[Linda Marston]], ngam noddude hakkillaaji e dillere ndee e dañde wallitooɓe e seppo ngoo. Golle makko ngam dañde wallitooɓe ina njahra yeeso no feewi, ina addana mo waɗde ko nanndi e ɗuum e nder weeyo ɓurngo yaajde. Ñalnde 2 sulyee 1914, Claiborne Caitlin fuɗɗii njillu mum e puccu e nder wuro Massachusetts ngam sarde haala hakke rewɓe suɓaade. O heɓi kaalis e kees mooftirɗo mo o taarii ngam dokke, nde tawnoo o fuɗɗiima yahde tawa o alaa kaalis. Ko o debbo puccu ganndiraaɗo, omo anniyii yahde e puccu ina wiyee Trixie, mo o dañi e kawgel pucci keewngel e nder leydi ndii, o dañi heen nafoore. <ref name="auto1" /> Claiborne ina paccira no feewi sabu ko o minimalist, omo jogii tan ko ɓuuɓri toɓo e geɗe rewɓe potɗe e nder saak makko . O yahri ko wutte kaki, leggings, e sombrero mo ƴiiƴam. Jaɓɓungal makko waɗii 530 kiloomeeteer, o yilliima wuro 37, o yuɓɓinii batuuji 59 e nder yahdu makko. <ref name="auto1" /> O miijii ko ɗum rokki mo faandaare e nder dille ɗee e nder politik mo o jogaaki hade makko naatde e dille suɓngooji ɗii. Kadi ina rokki mo weltaare e sehilaagal ngam jeyeede e dille suɓngooji rewɓe. == Njawdi == So tawii binndanɗe seeɗa ina pamɗi kollitooje naatgol Claiborne Catlin e nder dille rewɓe caggal nde o riiwti suɓaade, ɗum addi ko maande mawnde e daartol dille ɗee. Yaakaare makko e hakkeeji rewɓe e suɓngooji ina ɓuuɓna rewɓe woɗɓe kadi riis makko e suɓngooji ina winndaa no feewi e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e oon sahaa e nder jaayɗe. Hannde, saak makko e saakuuji makko ɗi o nawnoo e yahdu makko ngam suɓaade e hitaande 1914, ko geɗe daartol teeŋtuɗe, reentorteeɗe, kollirooje golle makko e nder dille rewɓe. [1] == Tuugnorgal == t3xnxpwsgr51kd11nb2yghtgtye3ael 165584 165583 2026-04-18T21:18:46Z Sardeeq 14292 165584 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Claiborne Catlin Elliman''' ko gardiiɗo politik e teeminannde 19ɓiire haa 20ɓiire. Elliman ɓuri tawtoreede politik e nder nguurndam mum ko e dille suɓngooji, o woniino tergal tiiɗngal e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓngooji Rewɓe Amerik, anndiraande NAWSA . O yuɓɓinii seppooji, o daraniima rewɓe, o saaktii kabaruuji ko faati e suɓngooji e nder leydi Massachusetts fof e dow puccu, ɗo o wuuri feccere mawnde e nguurndam makko. == Ɓawo == Elliman jibinaa ko to Baltimore, Maryland e kitaale 1880 o woni to Baltimore duuɓi keewɗi hade makko resde nde o yahrata e duuɓi capanɗe jeetati e jeetati. O resi Joseph Albert Catlin, kono o maayi ko duuɓi nay caggal nde ɓe ceerti ko ɗum addani mo wonde debbo jom duuɓi capanɗe tati e ɗiɗi. == Jaŋde e golle == [[File:Claiborne_Catlin_Suffrage_Sash.jpg|thumb|469x469px|Ko ɗum woni saak Claiborne Catlin mo o ɓoorni e nder ride makko ngam suɓaade rewɓe.]] Caggal nde gorko makko sankii, Elliman salii hootde galle mum ko ɗuum waɗi o ummii New York . Ko ɗoon o naati duɗal New York School of Philanthropy, duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginirgal yimɓe ngam waɗde golle renndo, o fuɗɗii waɗde golle koɗki . Yanti heen, o gollodiima e Doktoor Charles Davenport ngam janngude ganndal yuɓɓo to Cold Spring Harbor, to Long Island. <ref name="auto" /> E hitaande 1914 o dañi golle e nder safrirde hakkillaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania ɗo o winndi heen deftere e nder ''safrirde hakkillaaji,'' deftere 8 tiitoonde mum, "Incorrigibilité à cause de malmanagement et malcompréhension". <ref name="auto" /> [[File:Claiborne_Catlin_Saddlebag.jpg|thumb|173x173px|Ko ɗum woni saak Claiborne Catlin mo o ɓoorni e nder werlaa makko ngam suɓaade.]] == Golle politik == E nder golle makko e jaŋde makko, Elliman naati e dille suɓngooji, o fuɗɗii yahdu makko ko e daraniiɗo politik. O naati e [[Massachusetts Political Equality Union|Dental Potal Politik to Massachusetts]], o wonti tergal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). Ko o tergal NAWSA ko kanko halfinaa bayyinde seppo ngo fotnoo yuɓɓineede to Tremont Temple . O suɓii ko sarde kabaruuji kewu nguu e yahde e puccu rewrude e wuro Boston e banndiiko suffragist, [[Linda Marston]], ngam noddude hakkillaaji e dillere ndee e dañde wallitooɓe e seppo ngoo. Golle makko ngam dañde wallitooɓe ina njahra yeeso no feewi, ina addana mo waɗde ko nanndi e ɗuum e nder weeyo ɓurngo yaajde. Ñalnde 2 sulyee 1914, Claiborne Caitlin fuɗɗii njillu mum e puccu e nder wuro Massachusetts ngam sarde haala hakke rewɓe suɓaade. O heɓi kaalis e kees mooftirɗo mo o taarii ngam dokke, nde tawnoo o fuɗɗiima yahde tawa o alaa kaalis. Ko o debbo puccu ganndiraaɗo, omo anniyii yahde e puccu ina wiyee Trixie, mo o dañi e kawgel pucci keewngel e nder leydi ndii, o dañi heen nafoore. <ref name="auto1" /> Claiborne ina paccira no feewi sabu ko o minimalist, omo jogii tan ko ɓuuɓri toɓo e geɗe rewɓe potɗe e nder saak makko . O yahri ko wutte kaki, leggings, e sombrero mo ƴiiƴam. Jaɓɓungal makko waɗii 530 kiloomeeteer, o yilliima wuro 37, o yuɓɓinii batuuji 59 e nder yahdu makko. <ref name="auto1" /> O miijii ko ɗum rokki mo faandaare e nder dille ɗee e nder politik mo o jogaaki hade makko naatde e dille suɓngooji ɗii. Kadi ina rokki mo weltaare e sehilaagal ngam jeyeede e dille suɓngooji rewɓe. == Njawdi == So tawii binndanɗe seeɗa ina pamɗi kollitooje naatgol Claiborne Catlin e nder dille rewɓe caggal nde o riiwti suɓaade, ɗum addi ko maande mawnde e daartol dille ɗee. Yaakaare makko e hakkeeji rewɓe e suɓngooji ina ɓuuɓna rewɓe woɗɓe kadi riis makko e suɓngooji ina winndaa no feewi e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e oon sahaa e nder jaayɗe. Hannde, saak makko e saakuuji makko ɗi o nawnoo e yahdu makko ngam suɓaade e hitaande 1914, ko geɗe daartol teeŋtuɗe, reentorteeɗe, kollirooje golle makko e nder dille rewɓe. [1] == Tuugnorgal == ka2pzqvpgj8x8bdyfclp328ezm7yjuu Helga Kohl 0 40412 165585 2026-04-18T21:19:12Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Helga Kohl ko fotoowo jibinaaɗo to leydi Poloñ, jooɗiiɗo to leydi Namibi, golle mum ina njiyloo gure njulaagu diamant acciraaɗe to Namibi. Sereeji makko mawɗi mahdiiji to Kolmanskop ina kollita no ceene jeereende Namib ɗee mbayliri mahaaɗe ɗe o woppi. O jeyaa ko e fedde fotooɓe karallaagal e nder Afrik worgo (PPSA) e golle makko ina kollitaa e mooftaa e nder winndere ndee, hay so tawii noon ina teskaa e leydi Namibi. Nguurndam gadano Helga Kohl jibinaa ko e hi..." 165585 wikitext text/x-wiki Helga Kohl ko fotoowo jibinaaɗo to leydi Poloñ, jooɗiiɗo to leydi Namibi, golle mum ina njiyloo gure njulaagu diamant acciraaɗe to Namibi. Sereeji makko mawɗi mahdiiji to Kolmanskop ina kollita no ceene jeereende Namib ɗee mbayliri mahaaɗe ɗe o woppi. O jeyaa ko e fedde fotooɓe karallaagal e nder Afrik worgo (PPSA) e golle makko ina kollitaa e mooftaa e nder winndere ndee, hay so tawii noon ina teskaa e leydi Namibi. Nguurndam gadano Helga Kohl jibinaa ko e hitaande 1943 to Silesi, to leydi Poloñ. O eggini Almaañ worgo e hitaande 1958, o janngi toon fotooje, o heɓi dipolom to suudu njulaagu Münster. E hitaande 1970, Kohl ummiima Namibi, o woni toon fotoowo mo alaa ko woni e mum gila 1975. Kugal Golle makko ina njiyloo nokkuuji ɗo diamant njiylotoo ɗoo, haa teeŋti noon e nokkuuji Kolmanskop to jeereende Namib fuɗnaange. Fotooje Kohl ina kollita no wuro ministeer ngo, ngo woppitaa e hitaande 1954, ngo ɓulli ceene ndartiniri ɗum. O arti e nokku oo ko ina wona duuɓi capanɗe keewɗi ngam nanngude mbayliigu annoore, ɗoyngol, e ɓoornagol mahdi. E nder njilluuji makko, omo jooɗoo omo ndaara no duuɗe ɗee mbaylirta e nder cuuɗi ɗii hade makko fellitaade fotooje. Sereeji gadiiɗi ɗii mbaɗii duuɓi nay e peewnugol (1993–1997).Sereeji Elisabeth Bay ɗi Kohl waɗi e hitaande 1997 ɗii, ƴeewtindorii ko nokku ɗo Namibi acciraa ɗo diamant woni ɗoo, e innde wootere. Mineraal oo ina golloo hakkunde 1908 e 1948. Nate makko ina kollita heddiiɓe e no yimɓe njoginoo wuro miniraagal ngoo. Kosam maggal ɓuuɓɗam jeereende ina hollita ɗo yimɓe nguurnoo e batte sahaa e tago e nder golle aadee. O naati e fedde fotooje karallaagal e nder Afrik worgo (PPSA) e hitaande 1989, o heɓi njeenaari hooreejo leydi maɓɓe e hitaande 1993, o rokkaa kadi fedde e fotooje naalankaagal e hitaande 1998.E nder kitaale 1990 fof, o waɗii koolol gootol to Windhoek, to Swapekopverse be9 to9, e kawgel ngel to laamorgo leydi Namibi. Kohl tawtoraama koolol pelle to Windhoek e Johannesburg, e nder koolol keewngol to Standard Bank Namibi, ngol o heɓi njeenaari adanndi e hitaande 2001. Fotooje makko ko « nate siynaaɗe » e hitaande 2005, yuɓɓinaande to Bamako, Mali, caggal ɗuum ɗe kollitaa e nder winndere ndee, ɗe ndokkaama defte ngenndiije Namibi. Kohl yaltinii deftere ko faati e fotooje ɗee, Kolmanskop: ko ɓenni e ko jooni, hitaande ko adii ɗuum. E hitaande 2007, Kohl hollitii e Voies Off to Arles, o fuɗɗii hoɗde naalanke to Bremen. Fotooje makko kolliraama kadi e koolol 2013 to Washington, D.C.–Musée ngenndiijo naalankaagal Afrik, Geɗe Leydi: Leydi ko huunde e nate e nder naalankaagal Afrik. Golle Kohl ina njooɗii e nder defte keertiiɗe e nder winndere ndee e nder defte renndoyankooje to Galle Naalankaagal ngenndiwal Namibi. Tuugnorgal obyine5dfuduvqrccv7c5bptv5kwyhi 165586 165585 2026-04-18T21:20:32Z SUZYFATIMA 13856 165586 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Helga Kohl''' ko fotoowo jibinaaɗo to leydi Poloñ, jooɗiiɗo to leydi Namibi, golle mum ina njiyloo gure njulaagu diamant acciraaɗe to Namibi. Sereeji makko mawɗi mahdiiji to Kolmanskop ina kollita no ceene jeereende Namib ɗee mbayliri mahaaɗe ɗe o woppi. O jeyaa ko e fedde fotooɓe karallaagal e nder Afrik worgo (PPSA) e golle makko ina kollitaa e mooftaa e nder winndere ndee, hay so tawii noon ina teskaa e leydi Namibi. == Nguurndam gadano == Helga Kohl jibinaa ko e hitaande 1943 to Silesi, to leydi Poloñ. O eggini Almaañ worgo e hitaande 1958, o janngi toon fotooje, o heɓi dipolom to suudu njulaagu Münster. E hitaande 1970, Kohl ummiima Namibi, o woni toon fotoowo mo alaa ko woni e mum gila 1975. == Kugal == Golle makko ina njiyloo nokkuuji ɗo diamant njiylotoo ɗoo, haa teeŋti noon e nokkuuji Kolmanskop to jeereende Namib fuɗnaange. Fotooje Kohl ina kollita no wuro ministeer ngo, ngo woppitaa e hitaande 1954, ngo ɓulli ceene ndartiniri ɗum. O arti e nokku oo ko ina wona duuɓi capanɗe keewɗi ngam nanngude mbayliigu annoore, ɗoyngol, e ɓoornagol mahdi. E nder njilluuji makko, omo jooɗoo omo ndaara no duuɗe ɗee mbaylirta e nder cuuɗi ɗii hade makko fellitaade fotooje. Sereeji gadiiɗi ɗii mbaɗii duuɓi nay e peewnugol (1993–1997).Sereeji Elisabeth Bay ɗi Kohl waɗi e hitaande 1997 ɗii, ƴeewtindorii ko nokku ɗo Namibi acciraa ɗo diamant woni ɗoo, e innde wootere. Mineraal oo ina golloo hakkunde 1908 e 1948. Nate makko ina kollita heddiiɓe e no yimɓe njoginoo wuro miniraagal ngoo. Kosam maggal ɓuuɓɗam jeereende ina hollita ɗo yimɓe nguurnoo e batte sahaa e tago e nder golle aadee. O naati e fedde fotooje karallaagal e nder Afrik worgo (PPSA) e hitaande 1989, o heɓi njeenaari hooreejo leydi maɓɓe e hitaande 1993, o rokkaa kadi fedde e fotooje naalankaagal e hitaande 1998.E nder kitaale 1990 fof, o waɗii koolol gootol to Windhoek, to Swapekopverse be9 to9, e kawgel ngel to laamorgo leydi Namibi. Kohl tawtoraama koolol pelle to Windhoek e Johannesburg, e nder koolol keewngol to Standard Bank Namibi, ngol o heɓi njeenaari adanndi e hitaande 2001. Fotooje makko ko « nate siynaaɗe » e hitaande 2005, yuɓɓinaande to Bamako, Mali, caggal ɗuum ɗe kollitaa e nder winndere ndee, ɗe ndokkaama defte ngenndiije Namibi. Kohl yaltinii deftere ko faati e fotooje ɗee, Kolmanskop: ko ɓenni e ko jooni, hitaande ko adii ɗuum. E hitaande 2007, Kohl hollitii e Voies Off to Arles, o fuɗɗii hoɗde naalanke to Bremen. Fotooje makko kolliraama kadi e koolol 2013 to Washington, D.C.–Musée ngenndiijo naalankaagal Afrik, Geɗe Leydi: Leydi ko huunde e nate e nder naalankaagal Afrik. Golle Kohl ina njooɗii e nder defte keertiiɗe e nder winndere ndee e nder defte renndoyankooje to Galle Naalankaagal ngenndiwal Namibi. == Tuugnorgal == 7h02y6z4x6ijbsn14c439vgc93m5tba 165587 165586 2026-04-18T21:26:51Z SUZYFATIMA 13856 165587 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Helga Kohl''' ko fotoowo jibinaaɗo to leydi Poloñ, jooɗiiɗo to leydi Namibi, golle mum ina njiyloo gure njulaagu diamant acciraaɗe to Namibi. Sereeji makko mawɗi mahdiiji to Kolmanskop ina kollita no ceene jeereende Namib ɗee mbayliri mahaaɗe ɗe o woppi. O jeyaa ko e fedde fotooɓe karallaagal e nder Afrik worgo (PPSA) e golle makko ina kollitaa e mooftaa e nder winndere ndee, hay so tawii noon ina teskaa e leydi Namibi. == Nguurndam gadano == Helga Kohl jibinaa ko e hitaande 1943 to Silesi, to leydi Poloñ. O eggini Almaañ worgo e hitaande 1958, o janngi toon fotooje, o heɓi dipolom to suudu njulaagu Münster. E hitaande 1970, Kohl ummiima Namibi, o woni toon fotoowo mo alaa ko woni e mum gila 1975. == Kugal == Golle makko ina njiyloo nokkuuji ɗo diamant njiylotoo ɗoo, haa teeŋti noon e nokkuuji Kolmanskop to jeereende Namib fuɗnaange. Fotooje Kohl ina kollita no wuro ministeer ngo, ngo woppitaa e hitaande 1954, ngo ɓulli ceene ndartiniri ɗum. O arti e nokku oo ko ina wona duuɓi capanɗe keewɗi ngam nanngude mbayliigu annoore, ɗoyngol, e ɓoornagol mahdi. E nder njilluuji makko, omo jooɗoo omo ndaara no duuɗe ɗee mbaylirta e nder cuuɗi ɗii hade makko fellitaade fotooje. Sereeji gadiiɗi ɗii mbaɗii duuɓi nay e peewnugol (1993–1997).Sereeji Elisabeth Bay ɗi Kohl waɗi e hitaande 1997 ɗii, ƴeewtindorii ko nokku ɗo Namibi acciraa ɗo diamant woni ɗoo, e innde wootere. Mineraal oo ina golloo hakkunde 1908 e 1948. Nate makko ina kollita heddiiɓe e no yimɓe njoginoo wuro miniraagal ngoo. Kosam maggal ɓuuɓɗam jeereende ina hollita ɗo yimɓe nguurnoo e batte sahaa e tago e nder golle aadee. O naati e fedde fotooje karallaagal e nder Afrik worgo (PPSA) e hitaande 1989, o heɓi njeenaari hooreejo leydi maɓɓe e hitaande 1993, o rokkaa kadi fedde e fotooje naalankaagal e hitaande 1998.E nder kitaale 1990 fof, o waɗii koolol gootol to Windhoek, to Swapekopverse be9 to9, e kawgel ngel to laamorgo leydi Namibi. Kohl tawtoraama koolol pelle to Windhoek e Johannesburg, e nder koolol keewngol to Standard Bank Namibi, ngol o heɓi njeenaari adanndi e hitaande 2001. Fotooje makko ko « nate siynaaɗe » e hitaande 2005, yuɓɓinaande to Bamako, Mali, caggal ɗuum ɗe kollitaa e nder winndere ndee, ɗe ndokkaama defte ngenndiije Namibi. Kohl yaltinii deftere ko faati e fotooje ɗee, Kolmanskop: ko ɓenni e ko jooni, hitaande ko adii ɗuum. E hitaande 2007, Kohl hollitii e Voies Off to Arles, o fuɗɗii hoɗde naalanke to Bremen. Fotooje makko kolliraama kadi e koolol 2013 to Washington, D.C.–Musée ngenndiijo naalankaagal Afrik, Geɗe Leydi: Leydi ko huunde e nate e nder naalankaagal Afrik. Golle Kohl ina njooɗii e nder defte keertiiɗe e nder winndere ndee e nder defte renndoyankooje to Galle Naalankaagal ngenndiwal Namibi.<ref name="Telling Time" /><ref name="Earth Matters book" /><ref name="Earth Matters book2" /><ref name="Rencontres 2005" /><ref name="Rencontres 20052" /><ref name="Telling Time2" /> == Tuugnorgal == <references /> mpwhltc820rn0og33iy0w296d9v43rh 165588 165587 2026-04-18T21:27:07Z SUZYFATIMA 13856 165588 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Helga Kohl''' ko fotoowo jibinaaɗo to leydi Poloñ, jooɗiiɗo to leydi Namibi, golle mum ina njiyloo gure njulaagu diamant acciraaɗe to Namibi. Sereeji makko mawɗi mahdiiji to Kolmanskop ina kollita no ceene jeereende Namib ɗee mbayliri mahaaɗe ɗe o woppi. O jeyaa ko e fedde fotooɓe karallaagal e nder Afrik worgo (PPSA) e golle makko ina kollitaa e mooftaa e nder winndere ndee, hay so tawii noon ina teskaa e leydi Namibi. == Nguurndam gadano == Helga Kohl jibinaa ko e hitaande 1943 to Silesi, to leydi Poloñ. O eggini Almaañ worgo e hitaande 1958, o janngi toon fotooje, o heɓi dipolom to suudu njulaagu Münster. E hitaande 1970, Kohl ummiima Namibi, o woni toon fotoowo mo alaa ko woni e mum gila 1975. == Kugal == Golle makko ina njiyloo nokkuuji ɗo diamant njiylotoo ɗoo, haa teeŋti noon e nokkuuji Kolmanskop to jeereende Namib fuɗnaange. Fotooje Kohl ina kollita no wuro ministeer ngo, ngo woppitaa e hitaande 1954, ngo ɓulli ceene ndartiniri ɗum. O arti e nokku oo ko ina wona duuɓi capanɗe keewɗi ngam nanngude mbayliigu annoore, ɗoyngol, e ɓoornagol mahdi. E nder njilluuji makko, omo jooɗoo omo ndaara no duuɗe ɗee mbaylirta e nder cuuɗi ɗii hade makko fellitaade fotooje. Sereeji gadiiɗi ɗii mbaɗii duuɓi nay e peewnugol (1993–1997).Sereeji Elisabeth Bay ɗi Kohl waɗi e hitaande 1997 ɗii, ƴeewtindorii ko nokku ɗo Namibi acciraa ɗo diamant woni ɗoo, e innde wootere. Mineraal oo ina golloo hakkunde 1908 e 1948. Nate makko ina kollita heddiiɓe e no yimɓe njoginoo wuro miniraagal ngoo. Kosam maggal ɓuuɓɗam jeereende ina hollita ɗo yimɓe nguurnoo e batte sahaa e tago e nder golle aadee. O naati e fedde fotooje karallaagal e nder Afrik worgo (PPSA) e hitaande 1989, o heɓi njeenaari hooreejo leydi maɓɓe e hitaande 1993, o rokkaa kadi fedde e fotooje naalankaagal e hitaande 1998.E nder kitaale 1990 fof, o waɗii koolol gootol to Windhoek, to Swapekopverse be9 to9, e kawgel ngel to laamorgo leydi Namibi. Kohl tawtoraama koolol pelle to Windhoek e Johannesburg, e nder koolol keewngol to Standard Bank Namibi, ngol o heɓi njeenaari adanndi e hitaande 2001. Fotooje makko ko « nate siynaaɗe » e hitaande 2005, yuɓɓinaande to Bamako, Mali, caggal ɗuum ɗe kollitaa e nder winndere ndee, ɗe ndokkaama defte ngenndiije Namibi. Kohl yaltinii deftere ko faati e fotooje ɗee, Kolmanskop: ko ɓenni e ko jooni, hitaande ko adii ɗuum. E hitaande 2007, Kohl hollitii e Voies Off to Arles, o fuɗɗii hoɗde naalanke to Bremen. Fotooje makko kolliraama kadi e koolol 2013 to Washington, D.C.–Musée ngenndiijo naalankaagal Afrik, Geɗe Leydi: Leydi ko huunde e nate e nder naalankaagal Afrik. Golle Kohl ina njooɗii e nder defte keertiiɗe e nder winndere ndee e nder defte renndoyankooje to Galle Naalankaagal ngenndiwal Namibi.<ref name="Telling Time" /><ref name="Earth Matters book" /><ref name="Earth Matters book2" /><ref name="Rencontres 2005" /><ref name="Rencontres 20052" /><ref name="Telling Time2" /> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] bzvj3m1qwlfp4vj4jubps91ofcht47x Bambers 0 40413 165589 2026-04-18T21:39:11Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Bambers,[a] anndiraaɓe kadi Poznań Bambergians,[b] ko Poloñnaaɓe ɓe feccere mum en iwdi Almaañnaaɓe ummoriiɓe nokku Bamberg (Frankonia toowɗo, Almaañ) fayde gure taariiɗe Poznań, Poloñ. Ɓe koɗi e gure ɗe mbonnanoo e wolde mawnde to bannge worgo e rafi bonɗo caggal ɗuum, ina jeyaa heen : 1719 to Lubon 1730 to Debiyek, Jejice, Winiyaar e Bonin 1746-1747 to Rataje e Wildaa 1750-1753 to Jejice e Gorjin Daartol e maanaa Kosam Bamberka gaadanteejam "Bam..." 165589 wikitext text/x-wiki Bambers,[a] anndiraaɓe kadi Poznań Bambergians,[b] ko Poloñnaaɓe ɓe feccere mum en iwdi Almaañnaaɓe ummoriiɓe nokku Bamberg (Frankonia toowɗo, Almaañ) fayde gure taariiɗe Poznań, Poloñ. Ɓe koɗi e gure ɗe mbonnanoo e wolde mawnde to bannge worgo e rafi bonɗo caggal ɗuum, ina jeyaa heen : 1719 to Lubon 1730 to Debiyek, Jejice, Winiyaar e Bonin 1746-1747 to Rataje e Wildaa 1750-1753 to Jejice e Gorjin Daartol e maanaa Kosam Bamberka gaadanteejam "Bamberka" ummoriiɗo Czarnków Caggal nde gure teeŋtuɗe faggudu taariiɗe Poznań ɗee mbonni e wolde e ñawu nguu, laamuuji wuro ngoo felliti etaade heblude yimɓe mum en e immigration. Laamɗo Auguste II mo hitaande 1710 jaɓi ɗum, so tawii koɗdiiɗo keso oo ko katolik en. Fotde 700 Almaañnaajo ngari e ɓulli keewɗi. Ko famɗi fof 450 haa 500 gorko e debbo ngarii e leydi Poloñ fawaade e nanondiral guurngal, kono binndanɗe caggal ɗuum ina kollita wonde ndeeɗoo limoore ina waawi tolnaade e 900 neɗɗo e nder mbaydiiji nay immigration. Naatgol fedde ndee ko e yiɗde, won e galleeji ina ngondi e Poloñ gila e hitaande 1800. Heewɓe e koɗdiiɗo oo njanngii ɗemngal Poloñ ngam tawtoreede juulde katolik en, sukaaɓe mum en njanngii ɗemngal Poloñ e nder duɗe. Dewgal jillondirngal e Poloñnaaɓe hoɗɓe e nokku hee fuɗɗii waɗde. E darorɗe teeminannde 19ɓiire, e sahaa politik Bismarck mo Almaañnaaɓe mbaɗi e nder leydi Poloñ, denndaangal hoɗɓe e gure ɗe koɗdiiɗo oo hoɗi, cuɓii ko leydi Poloñ e nder binnditagol Prusse e Almaañ. Bambers en no fedde nii, ina luulndii politik Almaañnaasiyoŋ. Konngol "bamber" ngol caggal mum yaajii e maanaa mum e ɗemngal Poloñ ngam hollirde remooɓe moƴƴuɓe e kuuɓal, tawa ko e dow ndonu. E wiyde Culture.pl, ɗum waɗi ko sabu nafoore Bamber en heewɓe sabu kelme faggudu moƴƴe e golle tiiɗɗe.Won sahaaji caggal fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, nde arti kadi e huutoreede ngam firde "neɗɗo caggal, ɓooyɗo".E wiyde Culture.pl, ɗum ko sabu Bamber en ina keewi heddaade e remooɓe the vindeńd the exp fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. E darorɗe teeminannde 19ɓiire, maanaa helmere "Bamber" (fotde wootere) ɓeydii yaajde - nde fuɗɗii ko hollirde denndaangal yimɓe hoɗɓe e ɗeen gure, tawa ko e leñol walla pinal mum en.[citation needed] Heewɓe e maɓɓe ko soldateeɓe konu Poloñ haɓotooɓe e Dupriland German o e Poloñ ko ɓuri heewde e maɓɓe, hono no ko ɓuri heewde e Poloñnaaɓe nii, ina torlee sabu ko ɓe Poloñnaaɓe. Caggal wolde adunaare ɗiɗmere, ɓe ngoni ko e tuumaade e laamu kominist Poloñ sabu inɗe maɓɓe nannduɗe e Almaañ, ɓe ngoni ko e ƴattaade, haa arti noon e sahaaji, ɓe ngoppitaa leydi maɓɓe e jawdi maɓɓe. Ngonka kaa moƴƴitii caggal nde kominist en yani e leydi Poloñ e hitaande 1989. Dina Feere anndaande e pinal Bamber ko ɓoornanteeri mum rewɓe ɓuuɓndi. Tuugnorgal 571ei4roa91lo8aejj8w3nwbj486rkl 165590 165589 2026-04-18T21:41:08Z SUZYFATIMA 13856 165590 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bambers''',[a] anndiraaɓe kadi Poznań Bambergians,[b] ko Poloñnaaɓe ɓe feccere mum en iwdi Almaañnaaɓe ummoriiɓe nokku Bamberg (Frankonia toowɗo, Almaañ) fayde gure taariiɗe Poznań, Poloñ. Ɓe koɗi e gure ɗe mbonnanoo e wolde mawnde to bannge worgo e rafi bonɗo caggal ɗuum, ina jeyaa heen : * 1719 to Lubon * 1730 to Debiyek, Jejice, Winiyaar e Bonin * 1746-1747 to Rataje e Wildaa * 1750-1753 to Jejice e Gorjin Daartol e maanaa Kosam Bamberka gaadanteejam "Bamberka" ummoriiɗo Czarnków Caggal nde gure teeŋtuɗe faggudu taariiɗe Poznań ɗee mbonni e wolde e ñawu nguu, laamuuji wuro ngoo felliti etaade heblude yimɓe mum en e immigration. Laamɗo Auguste II mo hitaande 1710 jaɓi ɗum, so tawii koɗdiiɗo keso oo ko katolik en. Fotde 700 Almaañnaajo ngari e ɓulli keewɗi. Ko famɗi fof 450 haa 500 gorko e debbo ngarii e leydi Poloñ fawaade e nanondiral guurngal, kono binndanɗe caggal ɗuum ina kollita wonde ndeeɗoo limoore ina waawi tolnaade e 900 neɗɗo e nder mbaydiiji nay immigration. Naatgol fedde ndee ko e yiɗde, won e galleeji ina ngondi e Poloñ gila e hitaande 1800. Heewɓe e koɗdiiɗo oo njanngii ɗemngal Poloñ ngam tawtoreede juulde katolik en, sukaaɓe mum en njanngii ɗemngal Poloñ e nder duɗe. Dewgal jillondirngal e Poloñnaaɓe hoɗɓe e nokku hee fuɗɗii waɗde. E darorɗe teeminannde 19ɓiire, e sahaa politik Bismarck mo Almaañnaaɓe mbaɗi e nder leydi Poloñ, denndaangal hoɗɓe e gure ɗe koɗdiiɗo oo hoɗi, cuɓii ko leydi Poloñ e nder binnditagol Prusse e Almaañ. Bambers en no fedde nii, ina luulndii politik Almaañnaasiyoŋ. Konngol "bamber" ngol caggal mum yaajii e maanaa mum e ɗemngal Poloñ ngam hollirde remooɓe moƴƴuɓe e kuuɓal, tawa ko e dow ndonu. E wiyde Culture.pl, ɗum waɗi ko sabu nafoore Bamber en heewɓe sabu kelme faggudu moƴƴe e golle tiiɗɗe.Won sahaaji caggal fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, nde arti kadi e huutoreede ngam firde "neɗɗo caggal, ɓooyɗo".E wiyde Culture.pl, ɗum ko sabu Bamber en ina keewi heddaade e remooɓe the vindeńd the exp fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. E darorɗe teeminannde 19ɓiire, maanaa helmere "Bamber" (fotde wootere) ɓeydii yaajde - nde fuɗɗii ko hollirde denndaangal yimɓe hoɗɓe e ɗeen gure, tawa ko e leñol walla pinal mum en.[citation needed] Heewɓe e maɓɓe ko soldateeɓe konu Poloñ haɓotooɓe e Dupriland German o e Poloñ ko ɓuri heewde e maɓɓe, hono no ko ɓuri heewde e Poloñnaaɓe nii, ina torlee sabu ko ɓe Poloñnaaɓe. Caggal wolde adunaare ɗiɗmere, ɓe ngoni ko e tuumaade e laamu kominist Poloñ sabu inɗe maɓɓe nannduɗe e Almaañ, ɓe ngoni ko e ƴattaade, haa arti noon e sahaaji, ɓe ngoppitaa leydi maɓɓe e jawdi maɓɓe. Ngonka kaa moƴƴitii caggal nde kominist en yani e leydi Poloñ e hitaande 1989. == Dina == Feere anndaande e pinal Bamber ko ɓoornanteeri mum rewɓe ɓuuɓndi. == Tuugnorgal == q9owj8n1m7jmuiaex24sv6eljsvks3i 165591 165590 2026-04-18T21:45:32Z SUZYFATIMA 13856 165591 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bambers''',[a] anndiraaɓe kadi Poznań Bambergians,[b] ko Poloñnaaɓe ɓe feccere mum en iwdi Almaañnaaɓe ummoriiɓe nokku Bamberg (Frankonia toowɗo, Almaañ) fayde gure taariiɗe Poznań, Poloñ. Ɓe koɗi e gure ɗe mbonnanoo e wolde mawnde to bannge worgo e rafi bonɗo caggal ɗuum, ina jeyaa heen : * 1719 to Lubon * 1730 to Debiyek, Jejice, Winiyaar e Bonin * 1746-1747 to Rataje e Wildaa * 1750-1753 to Jejice e Gorjin Daartol e maanaa Kosam Bamberka gaadanteejam "Bamberka" ummoriiɗo Czarnków Caggal nde gure teeŋtuɗe faggudu taariiɗe Poznań ɗee mbonni e wolde e ñawu nguu, laamuuji wuro ngoo felliti etaade heblude yimɓe mum en e immigration. Laamɗo Auguste II mo hitaande 1710 jaɓi ɗum, so tawii koɗdiiɗo keso oo ko katolik en. Fotde 700 Almaañnaajo ngari e ɓulli keewɗi. Ko famɗi fof 450 haa 500 gorko e debbo ngarii e leydi Poloñ fawaade e nanondiral guurngal, kono binndanɗe caggal ɗuum ina kollita wonde ndeeɗoo limoore ina waawi tolnaade e 900 neɗɗo e nder mbaydiiji nay immigration. Naatgol fedde ndee ko e yiɗde, won e galleeji ina ngondi e Poloñ gila e hitaande 1800. Heewɓe e koɗdiiɗo oo njanngii ɗemngal Poloñ ngam tawtoreede juulde katolik en, sukaaɓe mum en njanngii ɗemngal Poloñ e nder duɗe. Dewgal jillondirngal e Poloñnaaɓe hoɗɓe e nokku hee fuɗɗii waɗde. E darorɗe teeminannde 19ɓiire, e sahaa politik Bismarck mo Almaañnaaɓe mbaɗi e nder leydi Poloñ, denndaangal hoɗɓe e gure ɗe koɗdiiɗo oo hoɗi, cuɓii ko leydi Poloñ e nder binnditagol Prusse e Almaañ. Bambers en no fedde nii, ina luulndii politik Almaañnaasiyoŋ. Konngol "bamber" ngol caggal mum yaajii e maanaa mum e ɗemngal Poloñ ngam hollirde remooɓe moƴƴuɓe e kuuɓal, tawa ko e dow ndonu. E wiyde Culture.pl, ɗum waɗi ko sabu nafoore Bamber en heewɓe sabu kelme faggudu moƴƴe e golle tiiɗɗe.Won sahaaji caggal fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, nde arti kadi e huutoreede ngam firde "neɗɗo caggal, ɓooyɗo".E wiyde Culture.pl, ɗum ko sabu Bamber en ina keewi heddaade e remooɓe the vindeńd the exp fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. E darorɗe teeminannde 19ɓiire, maanaa helmere "Bamber" (fotde wootere) ɓeydii yaajde - nde fuɗɗii ko hollirde denndaangal yimɓe hoɗɓe e ɗeen gure, tawa ko e leñol walla pinal mum en.[citation needed] Heewɓe e maɓɓe ko soldateeɓe konu Poloñ haɓotooɓe e Dupriland German o e Poloñ ko ɓuri heewde e maɓɓe, hono no ko ɓuri heewde e Poloñnaaɓe nii, ina torlee sabu ko ɓe Poloñnaaɓe. Caggal wolde adunaare ɗiɗmere, ɓe ngoni ko e tuumaade e laamu kominist Poloñ sabu inɗe maɓɓe nannduɗe e Almaañ, ɓe ngoni ko e ƴattaade, haa arti noon e sahaaji, ɓe ngoppitaa leydi maɓɓe e jawdi maɓɓe. Ngonka kaa moƴƴitii caggal nde kominist en yani e leydi Poloñ e hitaande 1989. == Dina == Feere anndaande e pinal Bamber ko ɓoornanteeri mum rewɓe ɓuuɓndi..<ref name=":0">{{Cite web|last=Kępa|first=Marek|title=Bambers: The German Farmers Who Brought New Life to Poznań|url=https://culture.pl/en/article/bambers-the-german-farmers-who-brought-new-life-to-poznan|website=[[Culture.pl]]}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 5mxxxi5fuxvr3p4ma3js6d72s0ipr12 Rignai 0 40414 165592 2026-04-18T21:48:36Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Rignai walla rignwai ko ɓoornungal aadaaji ɓuuɓngal, ngal rewɓe Tripuri ɓoornotoo, ko ɓuri heewde e mum en ko e dowla Tripura. Ina ɓoornee e ɓuuɓnude ɗum e koyɗe. Ina ɓoornee e risa, woni mbaydi mbaylaandi e ɓalndu. Ko rewɓe Tripuri en ɓoornotoo ɗum e nder galleeji, e nder nokkuuji golle, e nder sahaaji teeŋtuɗi. Nokkuuji & mbayliigaaji Rignai ɓurɗo maantinde oo wiyetee ko "Chamathwi bar" ina waɗi mbaydi daneeri keeriindi e kalaaji maroon walla goɗ..." 165592 wikitext text/x-wiki Rignai walla rignwai ko ɓoornungal aadaaji ɓuuɓngal, ngal rewɓe Tripuri ɓoornotoo, ko ɓuri heewde e mum en ko e dowla Tripura. Ina ɓoornee e ɓuuɓnude ɗum e koyɗe. Ina ɓoornee e risa, woni mbaydi mbaylaandi e ɓalndu. Ko rewɓe Tripuri en ɓoornotoo ɗum e nder galleeji, e nder nokkuuji golle, e nder sahaaji teeŋtuɗi. Nokkuuji & mbayliigaaji Rignai ɓurɗo maantinde oo wiyetee ko "Chamathwi bar" ina waɗi mbaydi daneeri keeriindi e kalaaji maroon walla goɗɗi. "Bar Chamathwi" ɗon ɓornee wakkatiiji mawɗi bana juulde dewgal e juuldeeji bana Goria Puja e Hangrai. Tuugnorgal ng9o6zjmr1vb6e54u3skjbgir22x5l0 165593 165592 2026-04-18T21:58:23Z SUZYFATIMA 13856 165593 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rignai walla rignwai''' ko ɓoornungal aadaaji ɓuuɓngal, ngal rewɓe Tripuri ɓoornotoo, ko ɓuri heewde e mum en ko e dowla Tripura. Ina ɓoornee e ɓuuɓnude ɗum e koyɗe. Ina ɓoornee e risa, woni mbaydi mbaylaandi e ɓalndu. Ko rewɓe Tripuri en ɓoornotoo ɗum e nder galleeji, e nder nokkuuji golle, e nder sahaaji teeŋtuɗi. == Nokkuuji & mbayliigaaji == Rignai ɓurɗo maantinde oo wiyetee ko "Chamathwi bar" ina waɗi mbaydi daneeri keeriindi e kalaaji maroon walla goɗɗi. "Bar Chamathwi" ɗon ɓornee wakkatiiji mawɗi bana juulde dewgal e juuldeeji bana Goria Puja e Hangrai. == Tuugnorgal == t0sajcn2futkpf8vexjb23gk1o0yxm2 165594 165593 2026-04-18T22:00:55Z SUZYFATIMA 13856 165594 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rignai walla rignwai''' ko ɓoornungal aadaaji ɓuuɓngal, ngal rewɓe Tripuri ɓoornotoo, ko ɓuri heewde e mum en ko e dowla Tripura. Ina ɓoornee e ɓuuɓnude ɗum e koyɗe. Ina ɓoornee e risa, woni mbaydi mbaylaandi e ɓalndu. Ko rewɓe Tripuri en ɓoornotoo ɗum e nder galleeji, e nder nokkuuji golle, e nder sahaaji teeŋtuɗi. == Nokkuuji & mbayliigaaji == Rignai ɓurɗo maantinde oo wiyetee ko "Chamathwi bar" ina waɗi mbaydi daneeri keeriindi e kalaaji maroon walla goɗɗi. "Bar Chamathwi" ɗon ɓornee wakkatiiji mawɗi bana juulde dewgal e juuldeeji bana Goria Puja e Hangrai..<ref>{{Cite journal|last1=Debbarma|first1=Sahen|last2=Murugesan|first2=P|year=2022|title=Socio-Economic Status Of Handloom Weavers With Reference To Mandwi R.D Block West Tripura District Tripura|url=https://www.pnrjournal.com/index.php/home/article/view/3215/3154|journal=Journal of Pharmaceutical Negative Results|volume=13|issue=5|pages=1292–1293|doi=10.47750/pnr.2022.13.S05.204}}</ref><ref>{{cite book|last=DEBBARMA|first=MOUSHMI|year=2018|title=DRESSES AND ORNAMENTS OF THE TRIBES OF TRIPURA|publisher=TRIBAL RESEARCH AND CULTURAL INSTITUTE, GOVERNMENT OF TRIPURA|pages=6–8|isbn=978-93-86707-19-2}}</ref><ref>{{cite web|last=Singh|first=Sangham|date=3 October 2022|title=Here are all the textiles from India on UNESCO's list of sdpecial consideration=2022-12-25|url=https://www.cnbctv18.com/photos/lifestyle/unesco-india-textlie-report-uttar-pradesh-himachal-telangana-odisha-manipur-maharahtra-14855821.htm/|website=CNBC Tv}}</ref><ref>{{cite web|last=Deb|first=Debraj|date=21 January 2021|title=A cloth called risa: Part of Tripura culture, set to be a national brand=2022-12-26|url=https://indianexpress.com/article/explained/tripura-culture-risa-trend-explained-7155359/lite/|website=The Indian Express}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.northeasttoday.in/2022/09/18/tripura-fashion-week-to-promote-indigenous-artisans-on-september-24/|title='Tripura Fashion Week' To Promote Indigenous Artisans On September 24=2022-12-26|website=Northeast Today|date=18 September 2022}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> sbln9mao56o456ulg1uzxlb9fi90t3e Rieker Shoes 0 40415 165595 2026-04-18T22:04:18Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Rieker ko yeeyoowo paɗe e kaɓirɗe peewnoowo paɗe e saakuuji worɓe e rewɓe fotde 9 000 yeeyoowo keeriiɗo, tawi ɓuri heen heewde ko e Orop. Biro mawɗo oo woni ko to Thayngen (SH), leydi Siwis e sosiyetee oo ina gollina fotde 20 000 neɗɗo e nder winndere ndee kala e nder yeeyirde, e peewnugol e peewnugol. Sosaa ko to Tuttlingen, to Almaañ e hitaande 1874, Rieker ko jeyi galle fotde yontaaji joy. Jaagorgal ngal ina feewna, ina feewna fotde ko ina wona 100 000 mb..." 165595 wikitext text/x-wiki Rieker ko yeeyoowo paɗe e kaɓirɗe peewnoowo paɗe e saakuuji worɓe e rewɓe fotde 9 000 yeeyoowo keeriiɗo, tawi ɓuri heen heewde ko e Orop. Biro mawɗo oo woni ko to Thayngen (SH), leydi Siwis e sosiyetee oo ina gollina fotde 20 000 neɗɗo e nder winndere ndee kala e nder yeeyirde, e peewnugol e peewnugol. Sosaa ko to Tuttlingen, to Almaañ e hitaande 1874, Rieker ko jeyi galle fotde yontaaji joy. Jaagorgal ngal ina feewna, ina feewna fotde ko ina wona 100 000 mbuuɗu, ina heen paɗe e paɗe mooftaaɗe ngam golle yaajɗe. Kadi nde sosi karallaagal mum paɗe (Rieker Antistress) ngam wallitde moƴƴinde ballal paɗe, ɓuuɓri e duumingol. Tariya E hitaande 1874, sosiyatee Rieker sosaa ko e innde Rieker & Seitz, ko kañum woni gollordu paɗe gadanu e nder wuro Tuttlingen. E hitaande 1901 Seitz yalti sosiyetee oo. Heinrich Rieker sankii ko e hitaande 1905. Ɓiɓɓe makko tato Ernst, Heinrich e Karl Rieker ndeen ƴettii njuɓɓudi sosiyatee oo, innde sosiyatee oo waylaa wonti Rieker & Co. Njeenaaje Marke paɗe rewɓe hitaande ndee (2017) - Njeenaaje njulaagu paɗe Marke paɗe hitaande (2019) - Njeenaaje njulaagu paɗe Tuugnorgal 38xg3c3gar1ptlih0ip9so48146i6hj 165596 165595 2026-04-18T22:05:25Z SUZYFATIMA 13856 165596 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rieker''' ko yeeyoowo paɗe e kaɓirɗe peewnoowo paɗe e saakuuji worɓe e rewɓe fotde 9 000 yeeyoowo keeriiɗo, tawi ɓuri heen heewde ko e Orop. Biro mawɗo oo woni ko to Thayngen (SH), leydi Siwis e sosiyetee oo ina gollina fotde 20 000 neɗɗo e nder winndere ndee kala e nder yeeyirde, e peewnugol e peewnugol. Sosaa ko to Tuttlingen, to Almaañ e hitaande 1874, Rieker ko jeyi galle fotde yontaaji joy. Jaagorgal ngal ina feewna, ina feewna fotde ko ina wona 100 000 mbuuɗu, ina heen paɗe e paɗe mooftaaɗe ngam golle yaajɗe. Kadi nde sosi karallaagal mum paɗe (Rieker Antistress) ngam wallitde moƴƴinde ballal paɗe, ɓuuɓri e duumingol. == Tariya == E hitaande 1874, sosiyatee Rieker sosaa ko e innde Rieker & Seitz, ko kañum woni gollordu paɗe gadanu e nder wuro Tuttlingen. E hitaande 1901 Seitz yalti sosiyetee oo. Heinrich Rieker sankii ko e hitaande 1905. Ɓiɓɓe makko tato Ernst, Heinrich e Karl Rieker ndeen ƴettii njuɓɓudi sosiyatee oo, innde sosiyatee oo waylaa wonti Rieker & Co. == Njeenaaje == Marke paɗe rewɓe hitaande ndee (2017) - Njeenaaje njulaagu paɗe Marke paɗe hitaande (2019) - Njeenaaje njulaagu paɗe == Tuugnorgal == tjb5b2pj7doyudv1043gpk15vt1b9xq 165597 165596 2026-04-19T03:15:13Z SUZYFATIMA 13856 165597 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rieker''' ko yeeyoowo paɗe e kaɓirɗe peewnoowo paɗe e saakuuji worɓe e rewɓe fotde 9 000 yeeyoowo keeriiɗo, tawi ɓuri heen heewde ko e Orop. Biro mawɗo oo woni ko to Thayngen (SH), leydi Siwis e sosiyetee oo ina gollina fotde 20 000 neɗɗo e nder winndere ndee kala e nder yeeyirde, e peewnugol e peewnugol. Sosaa ko to Tuttlingen, to Almaañ e hitaande 1874, Rieker ko jeyi galle fotde yontaaji joy. Jaagorgal ngal ina feewna, ina feewna fotde ko ina wona 100 000 mbuuɗu, ina heen paɗe e paɗe mooftaaɗe ngam golle yaajɗe. Kadi nde sosi karallaagal mum paɗe (Rieker Antistress) ngam wallitde moƴƴinde ballal paɗe, ɓuuɓri e duumingol. == Tariya == E hitaande 1874, sosiyatee Rieker sosaa ko e innde Rieker & Seitz, ko kañum woni gollordu paɗe gadanu e nder wuro Tuttlingen. E hitaande 1901 Seitz yalti sosiyetee oo. Heinrich Rieker sankii ko e hitaande 1905. Ɓiɓɓe makko tato Ernst, Heinrich e Karl Rieker ndeen ƴettii njuɓɓudi sosiyatee oo, innde sosiyatee oo waylaa wonti Rieker & Co. == Njeenaaje == Marke paɗe rewɓe hitaande ndee (2017) - Njeenaaje njulaagu paɗe Marke paɗe hitaande (2019) - Njeenaaje njulaagu paɗe<ref>{{Cite web|date=2016-04-02|title=The Rieker Story|url=http://www.riekershoes-friaryshoes.com/|archive-url=https://web.archive.org/web/20160402100113/http://www.riekershoes-friaryshoes.com/|archive-date=2016-04-02|access-date=2022-07-27}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> e9ymdxaf66ffkd7j6098zlvpj9gfhsv Start Wearing Purple 0 40416 165598 2026-04-19T03:17:48Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Start Wearing Purple" ko jimol fedde punk gypsy Gogol Bordello, ngol hooreejo mum Eugene Hütz winndi. Jimol ngol waɗiraa ko jimɗi ɗiɗi wondude e "Sally", ngol yaltinaa ko e jimɗi ɗiɗaɓi fedde nde e lewru feebariyee 2006. Ngol feeñii e albom maɓɓe tataɓo Gyp World Gyp a rewtin'de adannde nde o yaltini e albom gadano fedde nde, Voi-La Intruder mo 1999 Ina feeñi kadi e jimɗi filmo 2005 biyeteeɗo Everything Is Illuminated, mo Hütz woni e mum ko Alex. Jimol..." 165598 wikitext text/x-wiki Start Wearing Purple" ko jimol fedde punk gypsy Gogol Bordello, ngol hooreejo mum Eugene Hütz winndi. Jimol ngol waɗiraa ko jimɗi ɗiɗi wondude e "Sally", ngol yaltinaa ko e jimɗi ɗiɗaɓi fedde nde e lewru feebariyee 2006. Ngol feeñii e albom maɓɓe tataɓo Gyp World Gyp a rewtin'de adannde nde o yaltini e albom gadano fedde nde, Voi-La Intruder mo 1999 Ina feeñi kadi e jimɗi filmo 2005 biyeteeɗo Everything Is Illuminated, mo Hütz woni e mum ko Alex. Jimol ngol caggal ɗuum yalti e teleeji 2024 biyeteeɗi Creature Commandos. Wideyoo jimɗi Wideyoo oo fuɗɗotoo ko e Hütz ɓoorniiɗo paɗe rewɓe, e yimde e yimde e nder laabi. Rewi heen ko natal fedde nde e yimɓe heewɓe ina njima ina njara alkol keewɗo. Bindi Hütz wiyi e yeewtere, "Ɗum ina jeyaa e jimɗi seeɗa ɗi mbinndu-mi ngam suka debbo. Miɗo jooɗii tan e giɗo am debbo to New York. Min njoginoo koɗo: debbo mawɗo mo sahaa kala ina ɓoornii comci daneeji gila e hoore haa e koyɗe. O laaɓii bonkers no fuɗɗorii. So kala nde giɗo am debbo e am ina mbaawi fuɗɗoraade, miɗo waawi wiyde miɗo fuɗɗoo, miɗo waawi wiyde miɗo wondi e hujja ɓoornii ko purple jooni". Jaayɗe coftal ɓalli Ko Vernian Process woni ko ɓuuɓnata ɗum Ko ɗum woni ko wiyetee « Pep Band » to duɗal jaaɓi haaɗtirde James Madison, fedde mum timmunde wiyeteende Marching Royal Dukes, nde wonti jimol ekipaaji de facto e nder kewuuji dingiral James Madison Dukes. Wontii jimol kippu de facto kippu fuku koyɗe Ligue des Champions Orlando City SC. Tuugnorgal 8xmzfwxkyapy19j6ayehpockyqsguzr 165599 165598 2026-04-19T03:19:20Z SUZYFATIMA 13856 165599 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Start Wearing Purple'''" ko jimol fedde punk gypsy Gogol Bordello, ngol hooreejo mum Eugene Hütz winndi. Jimol ngol waɗiraa ko jimɗi ɗiɗi wondude e "Sally", ngol yaltinaa ko e jimɗi ɗiɗaɓi fedde nde e lewru feebariyee 2006. Ngol feeñii e albom maɓɓe tataɓo Gyp World Gyp a rewtin'de adannde nde o yaltini e albom gadano fedde nde, Voi-La Intruder mo 1999 Ina feeñi kadi e jimɗi filmo 2005 biyeteeɗo Everything Is Illuminated, mo Hütz woni e mum ko Alex. Jimol ngol caggal ɗuum yalti e teleeji 2024 biyeteeɗi Creature Commandos. == Wideyoo jimɗi == Wideyoo oo fuɗɗotoo ko e Hütz ɓoorniiɗo paɗe rewɓe, e yimde e yimde e nder laabi. Rewi heen ko natal fedde nde e yimɓe heewɓe ina njima ina njara alkol keewɗo. == Bindi == Hütz wiyi e yeewtere, "Ɗum ina jeyaa e jimɗi seeɗa ɗi mbinndu-mi ngam suka debbo. Miɗo jooɗii tan e giɗo am debbo to New York. Min njoginoo koɗo: debbo mawɗo mo sahaa kala ina ɓoornii comci daneeji gila e hoore haa e koyɗe. O laaɓii bonkers no fuɗɗorii. So kala nde giɗo am debbo e am ina mbaawi fuɗɗoraade, miɗo waawi wiyde miɗo fuɗɗoo, miɗo waawi wiyde miɗo wondi e hujja ɓoornii ko purple jooni". == Jaayɗe coftal ɓalli == * Ko Vernian Process woni ko ɓuuɓnata ɗum * Ko ɗum woni ko wiyetee « Pep Band » to duɗal jaaɓi haaɗtirde James Madison, fedde mum timmunde wiyeteende Marching Royal Dukes, nde wonti jimol ekipaaji de facto e nder kewuuji dingiral James Madison Dukes. * Wontii jimol kippu de facto kippu fuku koyɗe Ligue des Champions Orlando City SC. == Tuugnorgal == btkkpirujxocbzz9cj5naume8iwqqf4 165600 165599 2026-04-19T03:22:04Z SUZYFATIMA 13856 165600 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Start Wearing Purple'''" ko jimol fedde punk gypsy Gogol Bordello, ngol hooreejo mum Eugene Hütz winndi. Jimol ngol waɗiraa ko jimɗi ɗiɗi wondude e "Sally", ngol yaltinaa ko e jimɗi ɗiɗaɓi fedde nde e lewru feebariyee 2006. Ngol feeñii e albom maɓɓe tataɓo Gyp World Gyp a rewtin'de adannde nde o yaltini e albom gadano fedde nde, Voi-La Intruder mo 1999 Ina feeñi kadi e jimɗi filmo 2005 biyeteeɗo Everything Is Illuminated, mo Hütz woni e mum ko Alex. Jimol ngol caggal ɗuum yalti e teleeji 2024 biyeteeɗi Creature Commandos. == Wideyoo jimɗi == Wideyoo oo fuɗɗotoo ko e Hütz ɓoorniiɗo paɗe rewɓe, e yimde e yimde e nder laabi. Rewi heen ko natal fedde nde e yimɓe heewɓe ina njima ina njara alkol keewɗo. == Bindi == Hütz wiyi e yeewtere, "Ɗum ina jeyaa e jimɗi seeɗa ɗi mbinndu-mi ngam suka debbo. Miɗo jooɗii tan e giɗo am debbo to New York. Min njoginoo koɗo: debbo mawɗo mo sahaa kala ina ɓoornii comci daneeji gila e hoore haa e koyɗe. O laaɓii bonkers no fuɗɗorii. So kala nde giɗo am debbo e am ina mbaawi fuɗɗoraade, miɗo waawi wiyde miɗo fuɗɗoo, miɗo waawi wiyde miɗo wondi e hujja ɓoornii ko purple jooni". == Jaayɗe coftal ɓalli == * Ko Vernian Process woni ko ɓuuɓnata ɗum * Ko ɗum woni ko wiyetee « Pep Band » to duɗal jaaɓi haaɗtirde James Madison, fedde mum timmunde wiyeteende Marching Royal Dukes, nde wonti jimol ekipaaji de facto e nder kewuuji dingiral James Madison Dukes. * Wontii jimol kippu de facto kippu fuku koyɗe Ligue des Champions Orlando City SC.<ref>{{cite web|last=Zalben|first=Alex|date=2024-12-05|url=https://comicbookclublive.com/2024/12/05/every-song-in-creature-commandos-so-far/|title=Every Song In ‘Creature Commandos’ (So Far)|work=Comic Book Club|access-date=2024-12-29}}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4493298.stm|title=Ukraine gypsy punk on world stage|work=BBC News|date=2005-12-03|access-date=2010-05-24|first=Kateryna|last=Khinkulova}}</ref><ref>Archived at [https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/Hbvz57PLfig Ghostarchive]{{cbignore}} and the [https://web.archive.org/web/20130325153619/http://www.youtube.com/watch?v=Hbvz57PLfig&gl=US&hl=en Wayback Machine]{{cbignore}}: {{cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=Hbvz57PLfig|title=Start Wearing Purple - The JMU Pep Band|website=[[YouTube]]}}{{cbignore}}</ref><ref>Archived at [https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/wJkVkFeFqnw Ghostarchive]{{cbignore}} and the [https://web.archive.org/web/20170407035015/https://www.youtube.com/watch?v=wJkVkFeFqnw Wayback Machine]{{cbignore}}: {{cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=wJkVkFeFqnw|title=JMU Marching Royal Dukes - Start Wearing Purple- 9/14/13|website=[[YouTube]]}}{{cbignore}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> oudcwusp5zvh8txmj7iiwtf5297xdfb Walk-Over shoes 0 40417 165601 2026-04-19T03:25:48Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Paɗe Walk-Over ko marque paɗe daartol to Amerik Sosaa ko e hitaande 1874 e innde George E. Keith Co. O rokki leydi Brockton, Massachusetts, Keith Park inniraa ko e makko. Shoemaking ko gollal galle, hay so tawii noon marque oo dañii anndireede e lollude e nder duuɓi, George E. Keith (5 feebariyee 1850 – 8 desaambar 1920) udditi gollordu e yaajnude gollal ngal. E hitaande 1899, magasin sosaa to Londres, e hitaande 1902, liggey paɗe rewɓe naati. E hitaande 1920,..." 165601 wikitext text/x-wiki Paɗe Walk-Over ko marque paɗe daartol to Amerik Sosaa ko e hitaande 1874 e innde George E. Keith Co. O rokki leydi Brockton, Massachusetts, Keith Park inniraa ko e makko. Shoemaking ko gollal galle, hay so tawii noon marque oo dañii anndireede e lollude e nder duuɓi, George E. Keith (5 feebariyee 1850 – 8 desaambar 1920) udditi gollordu e yaajnude gollal ngal. E hitaande 1899, magasin sosaa to Londres, e hitaande 1902, liggey paɗe rewɓe naati. E hitaande 1920, Walk-Over ina joginoo gollorɗe peewnugol keewɗe, gollorɗe, nokku peccitagol to St. Louis, e defte to Angalteer e Farayse. Ina joginoo kadi yeeyirdu e nder gure keewɗe, ina jeyaa heen Detroit e Chicago, yeeyirdu Detroit ina woni e 152 laawol Woodward. Walk-Overs ko L.L. Bean yeeynoo ɗum hay nde o gollotoo e njulaagu. Paɗe ɗee peewnaa ko e taƴre Campello to Brockton, to Massachusetts, kam e Middleboro, to Massachusetts. E hitaande 1919, Keith waɗii yeewtere to otel Waldorf Astoria to wuro New York ko fayti e njulaagu Walk-Over. Sosiyetee oo ñaawii ñaawoore nde aldaa e peewal, feewde e magasin yeeyoowo paɗe biyeteeɗe Walk-Overs ɗe ngonaa e sosiyetee oo. Walk-Over kadi waɗii paɗe e les kontraa ngam departemaaji. Walk-Over yaltinii kartal posto 24 Ameriknaajo lolluɗo ngam yeeyde paɗe mum. Tuugnorgal p9amjuooihknt7ncvinsr5rw0ddx4i3 165602 165601 2026-04-19T03:26:49Z SUZYFATIMA 13856 165602 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Paɗe Walk-Over''' ko marque paɗe daartol to Amerik Sosaa ko e hitaande 1874 e innde George E. Keith Co. O rokki leydi Brockton, Massachusetts, Keith Park inniraa ko e makko. Shoemaking ko gollal galle, hay so tawii noon marque oo dañii anndireede e lollude e nder duuɓi, George E. Keith (5 feebariyee 1850 – 8 desaambar 1920) udditi gollordu e yaajnude gollal ngal. E hitaande 1899, magasin sosaa to Londres, e hitaande 1902, liggey paɗe rewɓe naati. E hitaande 1920, Walk-Over ina joginoo gollorɗe peewnugol keewɗe, gollorɗe, nokku peccitagol to St. Louis, e defte to Angalteer e Farayse. Ina joginoo kadi yeeyirdu e nder gure keewɗe, ina jeyaa heen Detroit e Chicago, yeeyirdu Detroit ina woni e 152 laawol Woodward. Walk-Overs ko L.L. Bean yeeynoo ɗum hay nde o gollotoo e njulaagu. Paɗe ɗee peewnaa ko e taƴre Campello to Brockton, to Massachusetts, kam e Middleboro, to Massachusetts. E hitaande 1919, Keith waɗii yeewtere to otel Waldorf Astoria to wuro New York ko fayti e njulaagu Walk-Over. Sosiyetee oo ñaawii ñaawoore nde aldaa e peewal, feewde e magasin yeeyoowo paɗe biyeteeɗe Walk-Overs ɗe ngonaa e sosiyetee oo. Walk-Over kadi waɗii paɗe e les kontraa ngam departemaaji. Walk-Over yaltinii kartal posto 24 Ameriknaajo lolluɗo ngam yeeyde paɗe mum. == Tuugnorgal == ohsotdx043xlp8qulpfluw0bqgsu8du 165603 165602 2026-04-19T03:32:09Z SUZYFATIMA 13856 165603 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Paɗe Walk-Over''' ko marque paɗe daartol to Amerik Sosaa ko e hitaande 1874 e innde George E. Keith Co. O rokki leydi Brockton, Massachusetts, Keith Park inniraa ko e makko. Shoemaking ko gollal galle, hay so tawii noon marque oo dañii anndireede e lollude e nder duuɓi, George E. Keith (5 feebariyee 1850 – 8 desaambar 1920) udditi gollordu e yaajnude gollal ngal. E hitaande 1899, magasin sosaa to Londres, e hitaande 1902, liggey paɗe rewɓe naati. E hitaande 1920, Walk-Over ina joginoo gollorɗe peewnugol keewɗe, gollorɗe, nokku peccitagol to St. Louis, e defte to Angalteer e Farayse. Ina joginoo kadi yeeyirdu e nder gure keewɗe, ina jeyaa heen Detroit e Chicago, yeeyirdu Detroit ina woni e 152 laawol Woodward. Walk-Overs ko L.L. Bean yeeynoo ɗum hay nde o gollotoo e njulaagu. Paɗe ɗee peewnaa ko e taƴre Campello to Brockton, to Massachusetts, kam e Middleboro, to Massachusetts. E hitaande 1919, Keith waɗii yeewtere to otel Waldorf Astoria to wuro New York ko fayti e njulaagu Walk-Over. Sosiyetee oo ñaawii ñaawoore nde aldaa e peewal, feewde e magasin yeeyoowo paɗe biyeteeɗe Walk-Overs ɗe ngonaa e sosiyetee oo. Walk-Over kadi waɗii paɗe e les kontraa ngam departemaaji. Walk-Over yaltinii kartal posto 24 Ameriknaajo lolluɗo ngam yeeyde paɗe mum.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=xXv5HOa-094C&q=%22walk-over+shoes%22|title=Made in the USA: The Complete Guide to America's Finest Products|date=May 17, 1997|publisher=National Press Books|isbn=9781882605330|via=Google Books}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.southcoasttoday.com/special/20170317/worlds-greatest-shoe-maker-makes-middleboroughs-greatest-factory|title=The World's Greatest Shoe-Maker Makes Middleborough's Greatest Factory|first=Mike|last=Maddigan|website=southcoasttoday.com}}</ref><ref name="death">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=6PE-AQAAMAAJ&q=george%20eldon%20keith|title=Shoe and Leather Reporter|date=May 16, 1920|publisher=Shoe and Leather Reporter|pages=40, 91|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Larocque|first=Marc|title=Brockton park fountain brought back to life|url=https://www.milforddailynews.com/news/20170712/brockton-park-fountain-brought-back-to-life|access-date=2021-07-08|website=Milford Daily News|language=en}}</ref><ref name="fact" /><ref name="death2" /><ref name="fact2">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=6PE-AQAAMAAJ&q=walk-over+shoes&pg=RA5-PA81|title=Shoe and Leather Reporter|date=May 23, 1920|publisher=Shoe and Leather Reporter Company|pages=39, 56|via=Google Books}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=TqgxAQAAMAAJ&q=walk-over+shoes&pg=RA20-PA8|title=Trade: A Journal for Retail Merchants|date=May 16, 1906|via=Google Books}}</ref><ref>{{Cite web|date=May 16, 1908|title=Shoe Retailer and Boots and Shoes Weekly|url=https://books.google.com/books?id=o98-AQAAMAAJ&q=walk-over+shoes&pg=RA1-PA21|via=Google Books}}</ref><ref>{{Cite book|last=Industry|first=Chicago Association of Commerce and|url=https://books.google.com/books?id=JnQ6AQAAMAAJ&q=walk-over+shoe&pg=PA348|title=Buyers' Guide and Industrial Directory of Chicago|date=May 16, 1922|via=Google Books}}</ref><ref>{{Cite book|last=Gould|first=John|url=https://books.google.com/books?id=K4DyKnph0q8C&q=%22walk-over+shoes%22&pg=PA23|title=Maine's Golden Road: A Memoir|date=May 17, 1995|publisher=W. W. Norton & Company|isbn=9780393038064|via=Google Books}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> m2g3fb6uvo1i5pdx2y3do92wbfd0r02 165604 165603 2026-04-19T03:32:28Z SUZYFATIMA 13856 165604 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Paɗe Walk-Over''' ko marque paɗe daartol to Amerik Sosaa ko e hitaande 1874 e innde George E. Keith Co. O rokki leydi Brockton, Massachusetts, Keith Park inniraa ko e makko. Shoemaking ko gollal galle, hay so tawii noon marque oo dañii anndireede e lollude e nder duuɓi, George E. Keith (5 feebariyee 1850 – 8 desaambar 1920) udditi gollordu e yaajnude gollal ngal. E hitaande 1899, magasin sosaa to Londres, e hitaande 1902, liggey paɗe rewɓe naati. E hitaande 1920, Walk-Over ina joginoo gollorɗe peewnugol keewɗe, gollorɗe, nokku peccitagol to St. Louis, e defte to Angalteer e Farayse. Ina joginoo kadi yeeyirdu e nder gure keewɗe, ina jeyaa heen Detroit e Chicago, yeeyirdu Detroit ina woni e 152 laawol Woodward. Walk-Overs ko L.L. Bean yeeynoo ɗum hay nde o gollotoo e njulaagu. Paɗe ɗee peewnaa ko e taƴre Campello to Brockton, to Massachusetts, kam e Middleboro, to Massachusetts. E hitaande 1919, Keith waɗii yeewtere to otel Waldorf Astoria to wuro New York ko fayti e njulaagu Walk-Over. Sosiyetee oo ñaawii ñaawoore nde aldaa e peewal, feewde e magasin yeeyoowo paɗe biyeteeɗe Walk-Overs ɗe ngonaa e sosiyetee oo. Walk-Over kadi waɗii paɗe e les kontraa ngam departemaaji. Walk-Over yaltinii kartal posto 24 Ameriknaajo lolluɗo ngam yeeyde paɗe mum.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=xXv5HOa-094C&q=%22walk-over+shoes%22|title=Made in the USA: The Complete Guide to America's Finest Products|date=May 17, 1997|publisher=National Press Books|isbn=9781882605330|via=Google Books}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.southcoasttoday.com/special/20170317/worlds-greatest-shoe-maker-makes-middleboroughs-greatest-factory|title=The World's Greatest Shoe-Maker Makes Middleborough's Greatest Factory|first=Mike|last=Maddigan|website=southcoasttoday.com}}</ref><ref name="death">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=6PE-AQAAMAAJ&q=george%20eldon%20keith|title=Shoe and Leather Reporter|date=May 16, 1920|publisher=Shoe and Leather Reporter|pages=40, 91|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Larocque|first=Marc|title=Brockton park fountain brought back to life|url=https://www.milforddailynews.com/news/20170712/brockton-park-fountain-brought-back-to-life|access-date=2021-07-08|website=Milford Daily News|language=en}}</ref><ref name="fact" /><ref name="death2" /><ref name="fact2">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=6PE-AQAAMAAJ&q=walk-over+shoes&pg=RA5-PA81|title=Shoe and Leather Reporter|date=May 23, 1920|publisher=Shoe and Leather Reporter Company|pages=39, 56|via=Google Books}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=TqgxAQAAMAAJ&q=walk-over+shoes&pg=RA20-PA8|title=Trade: A Journal for Retail Merchants|date=May 16, 1906|via=Google Books}}</ref><ref>{{Cite web|date=May 16, 1908|title=Shoe Retailer and Boots and Shoes Weekly|url=https://books.google.com/books?id=o98-AQAAMAAJ&q=walk-over+shoes&pg=RA1-PA21|via=Google Books}}</ref><ref>{{Cite book|last=Industry|first=Chicago Association of Commerce and|url=https://books.google.com/books?id=JnQ6AQAAMAAJ&q=walk-over+shoe&pg=PA348|title=Buyers' Guide and Industrial Directory of Chicago|date=May 16, 1922|via=Google Books}}</ref><ref>{{Cite book|last=Gould|first=John|url=https://books.google.com/books?id=K4DyKnph0q8C&q=%22walk-over+shoes%22&pg=PA23|title=Maine's Golden Road: A Memoir|date=May 17, 1995|publisher=W. W. Norton & Company|isbn=9780393038064|via=Google Books}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 41c47rsrp9rukgoc7nsq8n1t3ihjfvz SAS (shoemakers) 0 40418 165605 2026-04-19T03:36:27Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "San Antonio Shoemaker (SAS) ko fedde Ameriknaare peewnoowo paɗe, jooɗiiɗo to San Antonio, Teksas. Sosiyetee oo ina teskii paɗe worɓe e rewɓe baɗaaɗe e juuɗe. Ko ɓe sosiyetee jeyaaɗo e galleeji, peewnoowo paɗe maɓɓe to Texas. Won e golle paɗe, ko wayi no njuumri juuɗe e njuumri juuɗe, ina mbaɗee to Acuna, Meksik e dow mbaydiiji saakuuji SAS cuɓaaɗi seeɗa.[citation needed] Ko ɓuri heewde e golle paɗe ina mbaɗee e nder usineeji ɗiɗi Amerik to San A..." 165605 wikitext text/x-wiki San Antonio Shoemaker (SAS) ko fedde Ameriknaare peewnoowo paɗe, jooɗiiɗo to San Antonio, Teksas. Sosiyetee oo ina teskii paɗe worɓe e rewɓe baɗaaɗe e juuɗe. Ko ɓe sosiyetee jeyaaɗo e galleeji, peewnoowo paɗe maɓɓe to Texas. Won e golle paɗe, ko wayi no njuumri juuɗe e njuumri juuɗe, ina mbaɗee to Acuna, Meksik e dow mbaydiiji saakuuji SAS cuɓaaɗi seeɗa.[citation needed] Ko ɓuri heewde e golle paɗe ina mbaɗee e nder usineeji ɗiɗi Amerik to San Antonio, Teksas e Del Rio, Teksas. Tariya Ko Terry Armstrong e Lew Hayden cosi fedde waɗooɓe paɗe San Antonio e hitaande 1976. Products e keɓal SAS ɓuri anndeede ko e mbaydiiji paɗe mum en baɗaaɗe e juuɗe, e nder 88 njuuteendi rewɓe e 104 njuuteendi worɓe, ngam rokkude mbaydi potndi. Paɗe SAS ina yeeyee e nokkuuji yeeyirde marke SAS e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e nder leyɗeele 11 goɗɗe, kam e internet. Geɗe maɓɓe ina tawee kadi e nder yeeyirdu paɗe keewɗe. Ko ɓuri heewde e haɓdiiɓe SAS e nder luumo paɗe wellitaare ko : Bostonian, Clarks, ECCO, e New Balance. Fabriik paɗe e magasin mawɗo SAS, gonɗo to bannge worgo San Antonio sara nokku ɗo SW Military Drive e laawol S. Zarzamora kawri, ina rokka njillu fabriik. Filantropi SAS ina anndaa ina rokka renndo ngoo e sahaa haajuuji. Goomu wallidiiɓe ummoriiɓe SAS, "Comfort and Support Team" maɓɓe ina njilloyoo nokkuuji musiiba ngam fiyde ñawɓe ɓee paɗe ɗe njoɓaaka so ɓe ngoni e haajuuji. E wiyde lowre SAS, Goomu Comfort and Support Team rokkii ko ina tolnoo e 14 000 paɗe haa jooni, kam e geɗe goɗɗe, wonande wonɓe e musibbaaji. Tuugnorgal s0ep52kew8spwrgkmv4memqd2r3digu 165606 165605 2026-04-19T03:37:38Z SUZYFATIMA 13856 165606 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''San Antonio Shoemaker (SAS)''' ko fedde Ameriknaare peewnoowo paɗe, jooɗiiɗo to San Antonio, Teksas. Sosiyetee oo ina teskii paɗe worɓe e rewɓe baɗaaɗe e juuɗe. Ko ɓe sosiyetee jeyaaɗo e galleeji, peewnoowo paɗe maɓɓe to Texas. Won e golle paɗe, ko wayi no njuumri juuɗe e njuumri juuɗe, ina mbaɗee to Acuna, Meksik e dow mbaydiiji saakuuji SAS cuɓaaɗi seeɗa.[citation needed] Ko ɓuri heewde e golle paɗe ina mbaɗee e nder usineeji ɗiɗi Amerik to San Antonio, Teksas e Del Rio, Teksas. == Tariya == Ko Terry Armstrong e Lew Hayden cosi fedde waɗooɓe paɗe San Antonio e hitaande 1976. == Products e keɓal == SAS ɓuri anndeede ko e mbaydiiji paɗe mum en baɗaaɗe e juuɗe, e nder 88 njuuteendi rewɓe e 104 njuuteendi worɓe, ngam rokkude mbaydi potndi. Paɗe SAS ina yeeyee e nokkuuji yeeyirde marke SAS e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e nder leyɗeele 11 goɗɗe, kam e internet. Geɗe maɓɓe ina tawee kadi e nder yeeyirdu paɗe keewɗe. Ko ɓuri heewde e haɓdiiɓe SAS e nder luumo paɗe wellitaare ko : Bostonian, Clarks, ECCO, e New Balance. Fabriik paɗe e magasin mawɗo SAS, gonɗo to bannge worgo San Antonio sara nokku ɗo SW Military Drive e laawol S. Zarzamora kawri, ina rokka njillu fabriik. == Filantropi == SAS ina anndaa ina rokka renndo ngoo e sahaa haajuuji. Goomu wallidiiɓe ummoriiɓe SAS, "Comfort and Support Team" maɓɓe ina njilloyoo nokkuuji musiiba ngam fiyde ñawɓe ɓee paɗe ɗe njoɓaaka so ɓe ngoni e haajuuji. E wiyde lowre SAS, Goomu Comfort and Support Team rokkii ko ina tolnoo e 14 000 paɗe haa jooni, kam e geɗe goɗɗe, wonande wonɓe e musibbaaji. == Tuugnorgal == oji9t34u6jgvjj5qn0nupsdkpzh4e21 165607 165606 2026-04-19T03:40:47Z SUZYFATIMA 13856 165607 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''San Antonio Shoemaker (SAS)''' ko fedde Ameriknaare peewnoowo paɗe, jooɗiiɗo to San Antonio, Teksas. Sosiyetee oo ina teskii paɗe worɓe e rewɓe baɗaaɗe e juuɗe. Ko ɓe sosiyetee jeyaaɗo e galleeji, peewnoowo paɗe maɓɓe to Texas. Won e golle paɗe, ko wayi no njuumri juuɗe e njuumri juuɗe, ina mbaɗee to Acuna, Meksik e dow mbaydiiji saakuuji SAS cuɓaaɗi seeɗa.[citation needed] Ko ɓuri heewde e golle paɗe ina mbaɗee e nder usineeji ɗiɗi Amerik to San Antonio, Teksas e Del Rio, Teksas. == Tariya == Ko Terry Armstrong e Lew Hayden cosi fedde waɗooɓe paɗe San Antonio e hitaande 1976. == Products e keɓal == SAS ɓuri anndeede ko e mbaydiiji paɗe mum en baɗaaɗe e juuɗe, e nder 88 njuuteendi rewɓe e 104 njuuteendi worɓe, ngam rokkude mbaydi potndi. Paɗe SAS ina yeeyee e nokkuuji yeeyirde marke SAS e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e nder leyɗeele 11 goɗɗe, kam e internet. Geɗe maɓɓe ina tawee kadi e nder yeeyirdu paɗe keewɗe. Ko ɓuri heewde e haɓdiiɓe SAS e nder luumo paɗe wellitaare ko : Bostonian, Clarks, ECCO, e New Balance. Fabriik paɗe e magasin mawɗo SAS, gonɗo to bannge worgo San Antonio sara nokku ɗo SW Military Drive e laawol S. Zarzamora kawri, ina rokka njillu fabriik. == Filantropi == SAS ina anndaa ina rokka renndo ngoo e sahaa haajuuji. Goomu wallidiiɓe ummoriiɓe SAS, "Comfort and Support Team" maɓɓe ina njilloyoo nokkuuji musiiba ngam fiyde ñawɓe ɓee paɗe ɗe njoɓaaka so ɓe ngoni e haajuuji. E wiyde lowre SAS, Goomu Comfort and Support Team rokkii ko ina tolnoo e 14 000 paɗe haa jooni, kam e geɗe goɗɗe, wonande wonɓe e musibbaaji.<ref>{{cite web|url=http://sasshoes.com/main/about_our_history.php|title=San Antonio Shoes - Our Heritage|publisher=SAS Shoemakers|access-date=October 11, 2009}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mysanantonio.com/business/article/San-Antonio-Shoemakers-CEO-makes-list-influential-16669251.php|title=San Antonio Shoemakers CEO makes list of most influential women|last=Santana|first=Steven|date=December 2, 2021|website=mySA|publisher=|access-date=May 8, 2022}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.mountvernonnews.com/local/09/10/09/national-shoe-store-coming-to-mount-vernon|title=National shoe store coming to Mount Vernon|first1=George|last1=Breithaupt|work=[[Mount Vernon News]]|issn=0747-2099|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719105337/https://www.mountvernonnews.com/local/09/10/09/national-shoe-store-coming-to-mount-Vernon|archive-date=2011-07-19|date=October 9, 2009|url-status=dead|access-date=2019-10-03}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.mlive.com/news/jackson/index.ssf/2009/02/fitting_milestone_shotwell_fam.html|title=Fitting milestone: Shotwell family has owned Miller Shoe Parlor in Jackson for 50 years|first1=Mike D.|last1=Lammi|work=[[Jackson Citizen Patriot]]|date=February 17, 2009|access-date=October 11, 2009}}</ref><ref>{{cite web|url=http://factorytoursusa.com/TourDetails.asp?TourID=574&State=TX&Search=|title=SAS Shoe Factory and General Store Factory Tour|publisher=FactoryToursUSA.com|access-date=October 11, 2009}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> mlzo6g4mkccif1m904ytuvbgqbvyvh6 Brantano UK 0 40419 165608 2026-04-19T03:45:22Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Brantano (Angalteer) Ltd ko fedde Angalteer yeeyoowo paɗe, jeyi ɗum ko Alteri Investors. Sosiyetee oo fuɗɗii ko e hitaande 1998 e soodde 47 magasin Shoe City e juuɗe sosiyetee paɗe Angalteer, tawi ko yeeyoowo belsiknaajo biyeteeɗo Brantano Footwear soodi ɗum. Ko Macintosh Retail Group jeyi nde haa Alteri soodi nde e lewru oktoobar 2015. Sosiyetee oo naati e njuɓɓudi e lewru marse 2017, udditi magasin mum cakkitiiɗo e lewru suwee 2017. Tariya Sosiyetee oo ummo..." 165608 wikitext text/x-wiki Brantano (Angalteer) Ltd ko fedde Angalteer yeeyoowo paɗe, jeyi ɗum ko Alteri Investors. Sosiyetee oo fuɗɗii ko e hitaande 1998 e soodde 47 magasin Shoe City e juuɗe sosiyetee paɗe Angalteer, tawi ko yeeyoowo belsiknaajo biyeteeɗo Brantano Footwear soodi ɗum. Ko Macintosh Retail Group jeyi nde haa Alteri soodi nde e lewru oktoobar 2015. Sosiyetee oo naati e njuɓɓudi e lewru marse 2017, udditi magasin mum cakkitiiɗo e lewru suwee 2017. Tariya Sosiyetee oo ummorii ko e usine tokooso to Lede, to Flandre fuɗnaange, mo Andre Brantegem e miñi mum ngollotoo. Caggal nde "Shoe City" yani e cakkital kitaale 1990, Brantano ƴetti ɗum. Hakkunde 2008 e 2010, Brantano moƴƴinii yeeyirdu mum en ngam addude mbaydi kesiri jamaanu ngam hawrude e jeeyngal teleeji. E hitaande 2009, Brantano yaltinii miijo keso e laylaytol, e laylaytol marsandiis e nder styles wonaa e mawneeki. E lewru noowammbar 2011, Brantano udditi lowre maɓɓe hesere nde ina waɗi geɗe kese keewɗe e mbaydi kesiri njuɓɓudi.[citation needed] E hitaande 2015, Brantano udditii 36 yeeyirdu kesu e nder leydi Angalteer, o miijii kadi ɓeydude heen e hitaande 2015-2016 ngam udditde yeeyirdu keewndu.[citation needed] Sosiyetee oo soodaa ko e sosiyatee banndiiko biyeteeɗo Jones Bootmaker e karallo ko faati e mbayliigu biyeteeɗo Alteri Investors e lewru oktoobar 2015 e 12 miliyoŋ £. E lewru Yarkomaa 2016, Brantano UK ɗaɓɓiri laamu, Alteri soodi ɗum. Alteri waɗii anniya toɗɗaade ardiiɓe Jones ñalnde 15 marse 2017, o naati Brantano e njuɓɓudi laabi ɗiɗi ñalnde 22 marse 2017. Gila ndeen, denndaangal magasinuuji udditaama. Markeeji Kilark Hush Pucci Njamndi Amerik PAATU Rangler Nike Ribook Kuɗol Roket Skecher en Lotus Lammbareeta Puma Gola Adidas Waɗde Pikolinooji Ravel Anana KangaRoos Kickeruuji Koyngal boowal OshKosh Yeeso Frank Raayit Jikkuuji (yeru, Peppa Pig, Daartol Pijirlooji) Brantano ina jogii markeeji mum en peewnaaɗi e sosiyeteeji yaajɗi : Toɓɓere boɗeere - Worɓe e rewɓe (Jokkude 2013/14) Orchard - Worɓe e rewɓe Osaga, Mecury walla MX2 - Worɓe, Rewɓe e Sukaaɓe Emilo luca X - worɓe e rewɓe Emilo luca x rouge - worɓe e rewɓe Zinc - Worɓe Hayre Creek - Worɓe Laabi Kosɗe - Ɓiɓɓe B-Klub - Ɓiɓɓe Skittles - Ɓiɓɓe Sappinol Brantano UK Ltd yaltinii jeeyngal tele, ina hollita ganndo hakkille fenaande biyeteeɗo Anne-Marie Brantano, holliraaɗo wonde gooto e mawɓe ganndal hakkille teeminannde noogasɓere wondude e Sigmund Freud e Carl Jung. Ina sikkaa ko kanko yiyti ‘sinaps sling-back’ ; feccere miijotoonde e ngaandi debbo e mbaadi paɗe, ko ɗum hollirta ko rewɓe njiɗi e humpito mum en coodgu paɗe. Ina siftina kadi ngonka "tikkere paɗe". Miijo kampaañ oo ko waylude miijo yimɓe ɓee e Brantano, gila e depasuuji teskinɗi, fayde e megastore paɗe toowɗe, baawɗe soodde. Caahu Brantano UK ina wallita e mooftude kaalis ngam ballal sukaaɓe Tommy's gila hitaande 2008 e ɓe moofti £104,751.48 haa jooni e nder kewuuji maɓɓe ngam mooftude kaalis e nder cuuɗi cafrirɗi. Tuugnorgal lm8owuj9o8y72y6zks0oe7ibjarm8ba 165609 165608 2026-04-19T03:49:06Z SUZYFATIMA 13856 165609 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Brantano (Angalteer)''' Ltd ko fedde Angalteer yeeyoowo paɗe, jeyi ɗum ko Alteri Investors. Sosiyetee oo fuɗɗii ko e hitaande 1998 e soodde 47 magasin Shoe City e juuɗe sosiyetee paɗe Angalteer, tawi ko yeeyoowo belsiknaajo biyeteeɗo Brantano Footwear soodi ɗum. Ko Macintosh Retail Group jeyi nde haa Alteri soodi nde e lewru oktoobar 2015. Sosiyetee oo naati e njuɓɓudi e lewru marse 2017, udditi magasin mum cakkitiiɗo e lewru suwee 2017. == Tariya == Sosiyetee oo ummorii ko e usine tokooso to Lede, to Flandre fuɗnaange, mo Andre Brantegem e miñi mum ngollotoo. Caggal nde "Shoe City" yani e cakkital kitaale 1990, Brantano ƴetti ɗum. Hakkunde 2008 e 2010, Brantano moƴƴinii yeeyirdu mum en ngam addude mbaydi kesiri jamaanu ngam hawrude e jeeyngal teleeji. E hitaande 2009, Brantano yaltinii miijo keso e laylaytol, e laylaytol marsandiis e nder styles wonaa e mawneeki. E lewru noowammbar 2011, Brantano udditi lowre maɓɓe hesere nde ina waɗi geɗe kese keewɗe e mbaydi kesiri njuɓɓudi. E hitaande 2015, Brantano udditii 36 yeeyirdu kesu e nder leydi Angalteer, o miijii kadi ɓeydude heen e hitaande 2015-2016 ngam udditde yeeyirdu keewndu. Sosiyetee oo soodaa ko e sosiyatee banndiiko biyeteeɗo Jones Bootmaker e karallo ko faati e mbayliigu biyeteeɗo Alteri Investors e lewru oktoobar 2015 e 12 miliyoŋ £. E lewru Yarkomaa 2016, Brantano UK ɗaɓɓiri laamu, Alteri soodi ɗum. Alteri waɗii anniya toɗɗaade ardiiɓe Jones ñalnde 15 marse 2017, o naati Brantano e njuɓɓudi laabi ɗiɗi ñalnde 22 marse 2017. Gila ndeen, denndaangal magasinuuji udditaama. == Markeeji == * Kilark * Hush Pucci * Njamndi Amerik * PAATU * Rangler * Nike * Ribook * Kuɗol Roket * Skecher en * Lotus * Lammbareeta * Puma * Gola * Adidas * Waɗde * Pikolinooji * Ravel * Anana * KangaRoos * Kickeruuji * Koyngal boowal * OshKosh * Yeeso * Frank Raayit * Jikkuuji (yeru, Peppa Pig, Daartol Pijirlooji) Brantano ina jogii markeeji mum en peewnaaɗi e sosiyeteeji yaajɗi : * Toɓɓere boɗeere - Worɓe e rewɓe (Jokkude 2013/14) * Orchard - Worɓe e rewɓe * Osaga, Mecury walla MX2 - Worɓe, Rewɓe e Sukaaɓe * Emilo luca X - worɓe e rewɓe * Emilo luca x rouge - worɓe e rewɓe * Zinc - Worɓe * Hayre Creek - Worɓe * Laabi Kosɗe - Ɓiɓɓe * B-Klub - Ɓiɓɓe * Skittles - Ɓiɓɓe == Sappinol == Brantano UK Ltd yaltinii jeeyngal tele, ina hollita ganndo hakkille fenaande biyeteeɗo Anne-Marie Brantano, holliraaɗo wonde gooto e mawɓe ganndal hakkille teeminannde noogasɓere wondude e Sigmund Freud e Carl Jung. Ina sikkaa ko kanko yiyti ‘sinaps sling-back’ ; feccere miijotoonde e ngaandi debbo e mbaadi paɗe, ko ɗum hollirta ko rewɓe njiɗi e humpito mum en coodgu paɗe. Ina siftina kadi ngonka "tikkere paɗe". Miijo kampaañ oo ko waylude miijo yimɓe ɓee e Brantano, gila e depasuuji teskinɗi, fayde e megastore paɗe toowɗe, baawɗe soodde. == Caahu == Brantano UK ina wallita e mooftude kaalis ngam ballal sukaaɓe Tommy's gila hitaande 2008 e ɓe moofti £104,751.48 haa jooni e nder kewuuji maɓɓe ngam mooftude kaalis e nder cuuɗi cafrirɗi. == Tuugnorgal == szzzd0hr4srhgskkr6qs99ns3j9fzic 165610 165609 2026-04-19T03:52:26Z SUZYFATIMA 13856 165610 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Brantano (Angalteer)''' Ltd ko fedde Angalteer yeeyoowo paɗe, jeyi ɗum ko Alteri Investors. Sosiyetee oo fuɗɗii ko e hitaande 1998 e soodde 47 magasin Shoe City e juuɗe sosiyetee paɗe Angalteer, tawi ko yeeyoowo belsiknaajo biyeteeɗo Brantano Footwear soodi ɗum. Ko Macintosh Retail Group jeyi nde haa Alteri soodi nde e lewru oktoobar 2015. Sosiyetee oo naati e njuɓɓudi e lewru marse 2017, udditi magasin mum cakkitiiɗo e lewru suwee 2017. == Tariya == Sosiyetee oo ummorii ko e usine tokooso to Lede, to Flandre fuɗnaange, mo Andre Brantegem e miñi mum ngollotoo. Caggal nde "Shoe City" yani e cakkital kitaale 1990, Brantano ƴetti ɗum. Hakkunde 2008 e 2010, Brantano moƴƴinii yeeyirdu mum en ngam addude mbaydi kesiri jamaanu ngam hawrude e jeeyngal teleeji. E hitaande 2009, Brantano yaltinii miijo keso e laylaytol, e laylaytol marsandiis e nder styles wonaa e mawneeki. E lewru noowammbar 2011, Brantano udditi lowre maɓɓe hesere nde ina waɗi geɗe kese keewɗe e mbaydi kesiri njuɓɓudi. E hitaande 2015, Brantano udditii 36 yeeyirdu kesu e nder leydi Angalteer, o miijii kadi ɓeydude heen e hitaande 2015-2016 ngam udditde yeeyirdu keewndu. Sosiyetee oo soodaa ko e sosiyatee banndiiko biyeteeɗo Jones Bootmaker e karallo ko faati e mbayliigu biyeteeɗo Alteri Investors e lewru oktoobar 2015 e 12 miliyoŋ £. E lewru Yarkomaa 2016, Brantano UK ɗaɓɓiri laamu, Alteri soodi ɗum. Alteri waɗii anniya toɗɗaade ardiiɓe Jones ñalnde 15 marse 2017, o naati Brantano e njuɓɓudi laabi ɗiɗi ñalnde 22 marse 2017. Gila ndeen, denndaangal magasinuuji udditaama. == Markeeji == * Kilark * Hush Pucci * Njamndi Amerik * PAATU * Rangler * Nike * Ribook * Kuɗol Roket * Skecher en * Lotus * Lammbareeta * Puma * Gola * Adidas * Waɗde * Pikolinooji * Ravel * Anana * KangaRoos * Kickeruuji * Koyngal boowal * OshKosh * Yeeso * Frank Raayit * Jikkuuji (yeru, Peppa Pig, Daartol Pijirlooji) Brantano ina jogii markeeji mum en peewnaaɗi e sosiyeteeji yaajɗi : * Toɓɓere boɗeere - Worɓe e rewɓe (Jokkude 2013/14) * Orchard - Worɓe e rewɓe * Osaga, Mecury walla MX2 - Worɓe, Rewɓe e Sukaaɓe * Emilo luca X - worɓe e rewɓe * Emilo luca x rouge - worɓe e rewɓe * Zinc - Worɓe * Hayre Creek - Worɓe * Laabi Kosɗe - Ɓiɓɓe * B-Klub - Ɓiɓɓe * Skittles - Ɓiɓɓe == Sappinol == Brantano UK Ltd yaltinii jeeyngal tele, ina hollita ganndo hakkille fenaande biyeteeɗo Anne-Marie Brantano, holliraaɗo wonde gooto e mawɓe ganndal hakkille teeminannde noogasɓere wondude e Sigmund Freud e Carl Jung. Ina sikkaa ko kanko yiyti ‘sinaps sling-back’ ; feccere miijotoonde e ngaandi debbo e mbaadi paɗe, ko ɗum hollirta ko rewɓe njiɗi e humpito mum en coodgu paɗe. Ina siftina kadi ngonka "tikkere paɗe". Miijo kampaañ oo ko waylude miijo yimɓe ɓee e Brantano, gila e depasuuji teskinɗi, fayde e megastore paɗe toowɗe, baawɗe soodde. == Caahu == Brantano UK ina wallita e mooftude kaalis ngam ballal sukaaɓe Tommy's gila hitaande 2008 e ɓe moofti £104,751.48 haa jooni e nder kewuuji maɓɓe ngam mooftude kaalis e nder cuuɗi cafrirɗi.<ref>{{cite web|url=https://www.brantano.co.uk/about-us/brantano-history|title=Brantano History - Brantano UK|accessdate=7 December 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151002154733/https://www.brantano.co.uk/about-us/brantano-history|archive-date=2015-10-02|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|title=About us|url=https://www.brantano.co.uk/pages/about-us|last=|first=|date=|website=Brantano|archive-url=|archive-date=|access-date=24 May 2020}}</ref><ref>{{cite news|last1=Jahshan|first1=Elias|title=Brantano on brink of administration as potential buyers circle Jones Bootmaker|url=https://www.retailgazette.co.uk/blog/2017/03/brantano-on-brink-of-administration-as-potential-buyers-circle-jones-bootmaker|accessdate=22 March 2017|work=Retail Gazette|date=16 March 2017}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.drapersonline.com/news/brantano-uk-shutters-last-store/7022036.article|title=Brantano UK shutters last store|work=Drapers|access-date=2017-08-21|language=en}}</ref><ref>{{cite news|last1=Jahshan|first1=Elias|title=Jones Bootmaker files notice to appoint administrators|url=https://www.retailgazette.co.uk/blog/2017/03/jones-bootmaker-files-notice-to-appoint-administrators|accessdate=22 March 2017|work=Retail Gazette|date=15 March 2017}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> bee1h4ry6avesij0ndrb7yrn2pab3tz 165611 165610 2026-04-19T03:52:45Z SUZYFATIMA 13856 165611 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Brantano (Angalteer)''' Ltd ko fedde Angalteer yeeyoowo paɗe, jeyi ɗum ko Alteri Investors. Sosiyetee oo fuɗɗii ko e hitaande 1998 e soodde 47 magasin Shoe City e juuɗe sosiyetee paɗe Angalteer, tawi ko yeeyoowo belsiknaajo biyeteeɗo Brantano Footwear soodi ɗum. Ko Macintosh Retail Group jeyi nde haa Alteri soodi nde e lewru oktoobar 2015. Sosiyetee oo naati e njuɓɓudi e lewru marse 2017, udditi magasin mum cakkitiiɗo e lewru suwee 2017. == Tariya == Sosiyetee oo ummorii ko e usine tokooso to Lede, to Flandre fuɗnaange, mo Andre Brantegem e miñi mum ngollotoo. Caggal nde "Shoe City" yani e cakkital kitaale 1990, Brantano ƴetti ɗum. Hakkunde 2008 e 2010, Brantano moƴƴinii yeeyirdu mum en ngam addude mbaydi kesiri jamaanu ngam hawrude e jeeyngal teleeji. E hitaande 2009, Brantano yaltinii miijo keso e laylaytol, e laylaytol marsandiis e nder styles wonaa e mawneeki. E lewru noowammbar 2011, Brantano udditi lowre maɓɓe hesere nde ina waɗi geɗe kese keewɗe e mbaydi kesiri njuɓɓudi. E hitaande 2015, Brantano udditii 36 yeeyirdu kesu e nder leydi Angalteer, o miijii kadi ɓeydude heen e hitaande 2015-2016 ngam udditde yeeyirdu keewndu. Sosiyetee oo soodaa ko e sosiyatee banndiiko biyeteeɗo Jones Bootmaker e karallo ko faati e mbayliigu biyeteeɗo Alteri Investors e lewru oktoobar 2015 e 12 miliyoŋ £. E lewru Yarkomaa 2016, Brantano UK ɗaɓɓiri laamu, Alteri soodi ɗum. Alteri waɗii anniya toɗɗaade ardiiɓe Jones ñalnde 15 marse 2017, o naati Brantano e njuɓɓudi laabi ɗiɗi ñalnde 22 marse 2017. Gila ndeen, denndaangal magasinuuji udditaama. == Markeeji == * Kilark * Hush Pucci * Njamndi Amerik * PAATU * Rangler * Nike * Ribook * Kuɗol Roket * Skecher en * Lotus * Lammbareeta * Puma * Gola * Adidas * Waɗde * Pikolinooji * Ravel * Anana * KangaRoos * Kickeruuji * Koyngal boowal * OshKosh * Yeeso * Frank Raayit * Jikkuuji (yeru, Peppa Pig, Daartol Pijirlooji) Brantano ina jogii markeeji mum en peewnaaɗi e sosiyeteeji yaajɗi : * Toɓɓere boɗeere - Worɓe e rewɓe (Jokkude 2013/14) * Orchard - Worɓe e rewɓe * Osaga, Mecury walla MX2 - Worɓe, Rewɓe e Sukaaɓe * Emilo luca X - worɓe e rewɓe * Emilo luca x rouge - worɓe e rewɓe * Zinc - Worɓe * Hayre Creek - Worɓe * Laabi Kosɗe - Ɓiɓɓe * B-Klub - Ɓiɓɓe * Skittles - Ɓiɓɓe == Sappinol == Brantano UK Ltd yaltinii jeeyngal tele, ina hollita ganndo hakkille fenaande biyeteeɗo Anne-Marie Brantano, holliraaɗo wonde gooto e mawɓe ganndal hakkille teeminannde noogasɓere wondude e Sigmund Freud e Carl Jung. Ina sikkaa ko kanko yiyti ‘sinaps sling-back’ ; feccere miijotoonde e ngaandi debbo e mbaadi paɗe, ko ɗum hollirta ko rewɓe njiɗi e humpito mum en coodgu paɗe. Ina siftina kadi ngonka "tikkere paɗe". Miijo kampaañ oo ko waylude miijo yimɓe ɓee e Brantano, gila e depasuuji teskinɗi, fayde e megastore paɗe toowɗe, baawɗe soodde. == Caahu == Brantano UK ina wallita e mooftude kaalis ngam ballal sukaaɓe Tommy's gila hitaande 2008 e ɓe moofti £104,751.48 haa jooni e nder kewuuji maɓɓe ngam mooftude kaalis e nder cuuɗi cafrirɗi.<ref>{{cite web|url=https://www.brantano.co.uk/about-us/brantano-history|title=Brantano History - Brantano UK|accessdate=7 December 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151002154733/https://www.brantano.co.uk/about-us/brantano-history|archive-date=2015-10-02|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|title=About us|url=https://www.brantano.co.uk/pages/about-us|last=|first=|date=|website=Brantano|archive-url=|archive-date=|access-date=24 May 2020}}</ref><ref>{{cite news|last1=Jahshan|first1=Elias|title=Brantano on brink of administration as potential buyers circle Jones Bootmaker|url=https://www.retailgazette.co.uk/blog/2017/03/brantano-on-brink-of-administration-as-potential-buyers-circle-jones-bootmaker|accessdate=22 March 2017|work=Retail Gazette|date=16 March 2017}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.drapersonline.com/news/brantano-uk-shutters-last-store/7022036.article|title=Brantano UK shutters last store|work=Drapers|access-date=2017-08-21|language=en}}</ref><ref>{{cite news|last1=Jahshan|first1=Elias|title=Jones Bootmaker files notice to appoint administrators|url=https://www.retailgazette.co.uk/blog/2017/03/jones-bootmaker-files-notice-to-appoint-administrators|accessdate=22 March 2017|work=Retail Gazette|date=15 March 2017}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] fmky14l3hhosqjsz916cwbq42l8nifj Faith (shoe retailer) 0 40420 165612 2026-04-19T03:55:02Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Faith ko yeeyoowo paɗe Angalteer, cosi ɗum e hitaande 1964, tawi ko Samuel Faith, konte Londres, e debbo mum. E duuɓi garooji ɗii, seeɗa-seeɗa, defte kese ɓeydaama heen, ko ɓuri heewde ko e Fuɗnaange Angalteer. Caggal nde Samuel woppi golle, ɓiyiiko biyeteeɗo Jonathan heɓi njeeygu galle nguu, ngu o soodi caggal ɗuum e Bridgepoint Capital e lewru desaambar 2004 e 65 miliyoŋ £. Sosiyetee oo naati e njuɓɓudi e hitaande 2010, Debenhams soodi marke oo e 115..." 165612 wikitext text/x-wiki Faith ko yeeyoowo paɗe Angalteer, cosi ɗum e hitaande 1964, tawi ko Samuel Faith, konte Londres, e debbo mum. E duuɓi garooji ɗii, seeɗa-seeɗa, defte kese ɓeydaama heen, ko ɓuri heewde ko e Fuɗnaange Angalteer. Caggal nde Samuel woppi golle, ɓiyiiko biyeteeɗo Jonathan heɓi njeeygu galle nguu, ngu o soodi caggal ɗuum e Bridgepoint Capital e lewru desaambar 2004 e 65 miliyoŋ £. Sosiyetee oo naati e njuɓɓudi e hitaande 2010, Debenhams soodi marke oo e 115 konseyeeji Faith gollotooɗi e nder masiŋaaji mum. Tariya E kitaale 1980, marque oo yaltini marque mum 'faith solo', ƴettude styles e miijooji gila e catwalk, yeeyde ɗum en e yimɓe heewɓe. Sosiyetee oo kadi fuɗɗiima eɓɓaande udditgol konsiyeeji e nder cuuɗi Dorothy Perkins e Topshop cuɓaaɗi. E hitaande 1996 nanondiral nanondiraa e Topshop ngam Faith uddita konsiyoŋ e kala yeeyirdu Topshop to Angalteer e Irlannda. E darorɗe kitaale 1990 Debenhams kadi ɓadtiima Faith e yiɗde juutde ngam wontude gollodiiɗo mawɗo e concession ngam sukaaɓe rewɓe paɗe. Ko ɗum waɗi ngool laawol yaajde wonti tan ko feere mawnugol njulaagu nguu e nder duuɓi keewɗi haa 2001. E hitaande 2001, kosam ɗam waɗii 75% e yeeyde ko ɓuri heewde ko e yeeyirdu Arcadia hono Topshop, Dorothy Perkins e Miss Selfridge. E nder ndunngu 2001, Arcadia waɗii noddaango wonde ɓe njiɗi ko woppude nanondiral ngal. E nder ndeeɗoo ŋakkeende ngalu, sosiyatee oo fuɗɗiima eɓɓoore mawnde ngam udditde yeeyirdu mum. Topshop naamndii Faith yo yaltu e yeeyirdu mum e nder ndunngu 2003 nde tawnoo ɓe tawi ko maa ɓe keɓ nafoore ɓurnde mawnude e peewnugol marke maɓɓe paɗe. Ɗum addani yaajde no feewi e calɗi Faith ɗii fof e njuuteendi mum en. E joofnirde ko jokkere enɗam wootere tan wonnoo e nder Topshop (to Oxford Circus). E hitaande 2004 ko ina tolnoo e 1700 gollotooɗo ina ngonnoo e nder leydi Angalteer e Irlannda, tawi kadi ko ɓuri heewde e mum en ina ngolloo e dow yamiroore to Fuɗnaange hakkundeejo. Wonno kadi ko diɗɗal gollorngal cataluuji mawɗi UK, ko wayi no Freemans e Littlewoods. Marque oo mawninii duuɓi mum 40 e hitaande 2004. E lewru desaambar 2004, Faith Shoes soodaa ko e 65 miliyoŋ £ e fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Bridgepoint Capital, duuɓi seeɗa caggal ɗuum naati e nanondiral njuɓɓudi (pre-pack) e hitaande 2008, nde John Kinnaird soodi njulaagu nguu. E lewru saawiyee 2010, denndaangal magasinuuji ɗii uddaama e nder laabi njuɓɓudi kesi. Ko adii njuɓɓudi laamu nde ina joginoo 72 cafrirde dariinde, kam e jokkere enɗam to Allders, Debenhams, Sunwin House, e Beatties. Debenhams soodi 115 njulaagu Faith njulaagu nder cuuɗi mum e lewru sulyee 2010. "Yaakaare" magasin E lewru abriil 2010, caggal nde Faith Footwear Ltd naati e njuɓɓudi laamu, 70 magasin uddaama, ko ina ɓura 1700 gollotooɓe njippiima e golle mum en. E dow ballal gonnooɗo gardiiɗo defterdu Dorchester Woolworth, hono Claire Robertson, nafoore mum e udditde defterdu mum e innde ‘Wellworths’, fedde Chelmsford nde Faith hawri, udditi defterdu mum en ñalnde 3 sulyee 2010 e innde ‘Hope’. E nder bayyinaango laawɗungo, gardiiɗo magasin Justina Pay hollitii: "Min mbeltiima e Claire Robertson e nafoore makko e waylude magasin makko ɓooyɗo Dorchester Woolworths e Wellworths, yeru mawɗo e neɗɗo mo dañii nafoore mawnde e redundansi mettuɗo no feewi. Sosiyeteeji ɗii ko goonga e mette mum en wonde magasinuuji amen ina mbaawi udditeede anndi en doole 'waɗde Wellworths' e etaade wartirde ɗum!". Tuugnorgal 9rq824yvi5pdabyh058vc6mod6i6tjl 165613 165612 2026-04-19T03:56:27Z SUZYFATIMA 13856 165613 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Faith''' ko yeeyoowo paɗe Angalteer, cosi ɗum e hitaande 1964, tawi ko Samuel Faith, konte Londres, e debbo mum. E duuɓi garooji ɗii, seeɗa-seeɗa, defte kese ɓeydaama heen, ko ɓuri heewde ko e Fuɗnaange Angalteer. Caggal nde Samuel woppi golle, ɓiyiiko biyeteeɗo Jonathan heɓi njeeygu galle nguu, ngu o soodi caggal ɗuum e Bridgepoint Capital e lewru desaambar 2004 e 65 miliyoŋ £. Sosiyetee oo naati e njuɓɓudi e hitaande 2010, Debenhams soodi marke oo e 115 konseyeeji Faith gollotooɗi e nder masiŋaaji mum. == Tariya == E kitaale 1980, marque oo yaltini marque mum 'faith solo', ƴettude styles e miijooji gila e catwalk, yeeyde ɗum en e yimɓe heewɓe. Sosiyetee oo kadi fuɗɗiima eɓɓaande udditgol konsiyeeji e nder cuuɗi Dorothy Perkins e Topshop cuɓaaɗi. E hitaande 1996 nanondiral nanondiraa e Topshop ngam Faith uddita konsiyoŋ e kala yeeyirdu Topshop to Angalteer e Irlannda. E darorɗe kitaale 1990 Debenhams kadi ɓadtiima Faith e yiɗde juutde ngam wontude gollodiiɗo mawɗo e concession ngam sukaaɓe rewɓe paɗe. Ko ɗum waɗi ngool laawol yaajde wonti tan ko feere mawnugol njulaagu nguu e nder duuɓi keewɗi haa 2001. E hitaande 2001, kosam ɗam waɗii 75% e yeeyde ko ɓuri heewde ko e yeeyirdu Arcadia hono Topshop, Dorothy Perkins e Miss Selfridge. E nder ndunngu 2001, Arcadia waɗii noddaango wonde ɓe njiɗi ko woppude nanondiral ngal. E nder ndeeɗoo ŋakkeende ngalu, sosiyatee oo fuɗɗiima eɓɓoore mawnde ngam udditde yeeyirdu mum. Topshop naamndii Faith yo yaltu e yeeyirdu mum e nder ndunngu 2003 nde tawnoo ɓe tawi ko maa ɓe keɓ nafoore ɓurnde mawnude e peewnugol marke maɓɓe paɗe. Ɗum addani yaajde no feewi e calɗi Faith ɗii fof e njuuteendi mum en. E joofnirde ko jokkere enɗam wootere tan wonnoo e nder Topshop (to Oxford Circus). E hitaande 2004 ko ina tolnoo e 1700 gollotooɗo ina ngonnoo e nder leydi Angalteer e Irlannda, tawi kadi ko ɓuri heewde e mum en ina ngolloo e dow yamiroore to Fuɗnaange hakkundeejo. Wonno kadi ko diɗɗal gollorngal cataluuji mawɗi UK, ko wayi no Freemans e Littlewoods. Marque oo mawninii duuɓi mum 40 e hitaande 2004. E lewru desaambar 2004, Faith Shoes soodaa ko e 65 miliyoŋ £ e fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Bridgepoint Capital, duuɓi seeɗa caggal ɗuum naati e nanondiral njuɓɓudi (pre-pack) e hitaande 2008, nde John Kinnaird soodi njulaagu nguu. E lewru saawiyee 2010, denndaangal magasinuuji ɗii uddaama e nder laabi njuɓɓudi kesi. Ko adii njuɓɓudi laamu nde ina joginoo 72 cafrirde dariinde, kam e jokkere enɗam to Allders, Debenhams, Sunwin House, e Beatties. Debenhams soodi 115 njulaagu Faith njulaagu nder cuuɗi mum e lewru sulyee 2010. == "Yaakaare" magasin == E lewru abriil 2010, caggal nde Faith Footwear Ltd naati e njuɓɓudi laamu, 70 magasin uddaama, ko ina ɓura 1700 gollotooɓe njippiima e golle mum en. E dow ballal gonnooɗo gardiiɗo defterdu Dorchester Woolworth, hono Claire Robertson, nafoore mum e udditde defterdu mum e innde ‘Wellworths’, fedde Chelmsford nde Faith hawri, udditi defterdu mum en ñalnde 3 sulyee 2010 e innde ‘Hope’. E nder bayyinaango laawɗungo, gardiiɗo magasin Justina Pay hollitii: "Min mbeltiima e Claire Robertson e nafoore makko e waylude magasin makko ɓooyɗo Dorchester Woolworths e Wellworths, yeru mawɗo e neɗɗo mo dañii nafoore mawnde e redundansi mettuɗo no feewi. Sosiyeteeji ɗii ko goonga e mette mum en wonde magasinuuji amen ina mbaawi udditeede anndi en doole 'waɗde Wellworths' e etaade wartirde ɗum!". == Tuugnorgal == 2atkqbxc79h9s0kigyyapxj025y8z8y 165614 165613 2026-04-19T03:59:56Z SUZYFATIMA 13856 165614 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Faith''' ko yeeyoowo paɗe Angalteer, cosi ɗum e hitaande 1964, tawi ko Samuel Faith, konte Londres, e debbo mum. E duuɓi garooji ɗii, seeɗa-seeɗa, defte kese ɓeydaama heen, ko ɓuri heewde ko e Fuɗnaange Angalteer. Caggal nde Samuel woppi golle, ɓiyiiko biyeteeɗo Jonathan heɓi njeeygu galle nguu, ngu o soodi caggal ɗuum e Bridgepoint Capital e lewru desaambar 2004 e 65 miliyoŋ £. Sosiyetee oo naati e njuɓɓudi e hitaande 2010, Debenhams soodi marke oo e 115 konseyeeji Faith gollotooɗi e nder masiŋaaji mum. == Tariya == E kitaale 1980, marque oo yaltini marque mum 'faith solo', ƴettude styles e miijooji gila e catwalk, yeeyde ɗum en e yimɓe heewɓe. Sosiyetee oo kadi fuɗɗiima eɓɓaande udditgol konsiyeeji e nder cuuɗi Dorothy Perkins e Topshop cuɓaaɗi. E hitaande 1996 nanondiral nanondiraa e Topshop ngam Faith uddita konsiyoŋ e kala yeeyirdu Topshop to Angalteer e Irlannda. E darorɗe kitaale 1990 Debenhams kadi ɓadtiima Faith e yiɗde juutde ngam wontude gollodiiɗo mawɗo e concession ngam sukaaɓe rewɓe paɗe. Ko ɗum waɗi ngool laawol yaajde wonti tan ko feere mawnugol njulaagu nguu e nder duuɓi keewɗi haa 2001. E hitaande 2001, kosam ɗam waɗii 75% e yeeyde ko ɓuri heewde ko e yeeyirdu Arcadia hono Topshop, Dorothy Perkins e Miss Selfridge. E nder ndunngu 2001, Arcadia waɗii noddaango wonde ɓe njiɗi ko woppude nanondiral ngal. E nder ndeeɗoo ŋakkeende ngalu, sosiyatee oo fuɗɗiima eɓɓoore mawnde ngam udditde yeeyirdu mum. Topshop naamndii Faith yo yaltu e yeeyirdu mum e nder ndunngu 2003 nde tawnoo ɓe tawi ko maa ɓe keɓ nafoore ɓurnde mawnude e peewnugol marke maɓɓe paɗe. Ɗum addani yaajde no feewi e calɗi Faith ɗii fof e njuuteendi mum en. E joofnirde ko jokkere enɗam wootere tan wonnoo e nder Topshop (to Oxford Circus). E hitaande 2004 ko ina tolnoo e 1700 gollotooɗo ina ngonnoo e nder leydi Angalteer e Irlannda, tawi kadi ko ɓuri heewde e mum en ina ngolloo e dow yamiroore to Fuɗnaange hakkundeejo. Wonno kadi ko diɗɗal gollorngal cataluuji mawɗi UK, ko wayi no Freemans e Littlewoods. Marque oo mawninii duuɓi mum 40 e hitaande 2004. E lewru desaambar 2004, Faith Shoes soodaa ko e 65 miliyoŋ £ e fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Bridgepoint Capital, duuɓi seeɗa caggal ɗuum naati e nanondiral njuɓɓudi (pre-pack) e hitaande 2008, nde John Kinnaird soodi njulaagu nguu. E lewru saawiyee 2010, denndaangal magasinuuji ɗii uddaama e nder laabi njuɓɓudi kesi. Ko adii njuɓɓudi laamu nde ina joginoo 72 cafrirde dariinde, kam e jokkere enɗam to Allders, Debenhams, Sunwin House, e Beatties. Debenhams soodi 115 njulaagu Faith njulaagu nder cuuɗi mum e lewru sulyee 2010. == "Yaakaare" magasin == E lewru abriil 2010, caggal nde Faith Footwear Ltd naati e njuɓɓudi laamu, 70 magasin uddaama, ko ina ɓura 1700 gollotooɓe njippiima e golle mum en. E dow ballal gonnooɗo gardiiɗo defterdu Dorchester Woolworth, hono Claire Robertson, nafoore mum e udditde defterdu mum e innde ‘Wellworths’, fedde Chelmsford nde Faith hawri, udditi defterdu mum en ñalnde 3 sulyee 2010 e innde ‘Hope’. E nder bayyinaango laawɗungo, gardiiɗo magasin Justina Pay hollitii: "Min mbeltiima e Claire Robertson e nafoore makko e waylude magasin makko ɓooyɗo Dorchester Woolworths e Wellworths, yeru mawɗo e neɗɗo mo dañii nafoore mawnde e redundansi mettuɗo no feewi. Sosiyeteeji ɗii ko goonga e mette mum en wonde magasinuuji amen ina mbaawi udditeede anndi en doole 'waɗde Wellworths' e etaade wartirde ɗum!".<ref>{{cite news|title=Debenhams has faith in shoe chain|author=Rosie Baker|url=http://www.marketingweek.co.uk/debenhams-has-faith-in-shoe-chain/3015382.article|newspaper=Marketing Week|date=2 July 2010|access-date=5 October 2012}}</ref><ref>{{cite news|first=Julia|last=Finch|url=https://www.theguardian.com/business/2010/apr/22/faith-shoe-chain-administration|title=Faith shoe chain goes into administration|publisher=Guardian|date=2010-04-22|access-date=2010-11-07|location=London}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.youtube.com/watch?v=H5pW7T8Xy84|title=YouTube video of 'Hope' Chelmsford Opening|publisher=YouTube|date=2010-03-07|access-date=2010-03-07}}</ref>.<ref>{{cite news|url=http://store.hopefootwear.co.uk/hope_pressrelease.html|title=Faith Girls Fight Back! Hope is Coming!|publisher=Hope Footwear|date=2010-06-30|access-date=2010-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20101107182506/http://store.hopefootwear.co.uk/hope_pressrelease.html|archive-date=2010-11-07|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> dtfx4x7eqbyvndto2fnx05um9ohnuts The Farmer's Daughters (GLOW wrestlers) 0 40421 165615 2026-04-19T04:02:09Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Ɓiɓɓe rewɓe remoowo ɓee ko sukaaɓe rewɓe tato GLOW moƴƴuɓe (babyface) kayfabe miñiraaɓe rewɓe anndiraaɓe Amy ɓiɗɗo remoowo, Babe ɓiɗɗo remoowo e Sally ɓiɗɗo remoowo ɓe ndarni ngam Gorgeous Ladies of Wrestling (GLOW) e darorɗe kitaale 1900 e99. Ɓe ɓoornii ko jeans taƴaaɗo, paɗe dogdu daneeje (hay so tawii Amy e Sally ina njuɓɓina sahaa e sahaa fof koyɗe ɓole), e comci ndema. So glow raps e show intros mbaɗii Ɓiɓɓe Remoowo ina kaala ko..." 165615 wikitext text/x-wiki Ɓiɓɓe rewɓe remoowo ɓee ko sukaaɓe rewɓe tato GLOW moƴƴuɓe (babyface) kayfabe miñiraaɓe rewɓe anndiraaɓe Amy ɓiɗɗo remoowo, Babe ɓiɗɗo remoowo e Sally ɓiɗɗo remoowo ɓe ndarni ngam Gorgeous Ladies of Wrestling (GLOW) e darorɗe kitaale 1900 e99. Ɓe ɓoornii ko jeans taƴaaɗo, paɗe dogdu daneeje (hay so tawii Amy e Sally ina njuɓɓina sahaa e sahaa fof koyɗe ɓole), e comci ndema. So glow raps e show intros mbaɗii Ɓiɓɓe Remoowo ina kaala ko fayti e sahaa mum en e nder gese mum en e geɗe mum en. Glow golle Sally mo Beckie Mullen fiyi fuɗɗii haɓde e GLOW e nder sahaa 1. Amy mo Trudy Adams fiyi feeñii e sahaa 2 GLOW, ina heewi jokkondirde e California Doll mo heewnoo heɓde kawgel mum en. Babe mo Ursula Hayden fiyi feeñii e sahaa 3, ina heewi jokkondirde e Sally. Caggal mum Caggal nde Amy yalti GLOW o yahi to promotion rewɓe doole (POWW), ɗo o dañi golle tiiɗɗe, o anndiraa Brandi Mae. Sally yalti GLOW caggal season 1, kono o arti o fiyi e nder season 3, hade makko yaltude kadi. Babe ina haɓana GLOW haa season 4 e hitaande 1990 nde GLOW woppi yaltude. E hitaande 2001 Babe soodi sosiyetee GLOW e juuɗe Mesulam Riklis. e ƴaañde pottitte tati e nder dingiral Independent e lewru sulyee 2011 to wuro Edmonton, Alberta. Sally maayi ko ñalnde 27 lewru juko hitaande 2020, e rafi kanseer e duuɓi 55. Babe maayi ko ñalnde 3 desaambar 2022, kadi e rafi kanseer e duuɓi 56. Tuugnorgal juhh1i0aon127qh9zb4ognj85gkdmun 165616 165615 2026-04-19T04:03:01Z SUZYFATIMA 13856 165616 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ɓiɓɓe rewɓe remoowo ɓee''' ko sukaaɓe rewɓe tato GLOW moƴƴuɓe (babyface) kayfabe miñiraaɓe rewɓe anndiraaɓe Amy ɓiɗɗo remoowo, Babe ɓiɗɗo remoowo e Sally ɓiɗɗo remoowo ɓe ndarni ngam Gorgeous Ladies of Wrestling (GLOW) e darorɗe kitaale 1900 e99. Ɓe ɓoornii ko jeans taƴaaɗo, paɗe dogdu daneeje (hay so tawii Amy e Sally ina njuɓɓina sahaa e sahaa fof koyɗe ɓole), e comci ndema. So glow raps e show intros mbaɗii Ɓiɓɓe Remoowo ina kaala ko fayti e sahaa mum en e nder gese mum en e geɗe mum en. == Glow golle == Sally mo Beckie Mullen fiyi fuɗɗii haɓde e GLOW e nder sahaa 1. Amy mo Trudy Adams fiyi feeñii e sahaa 2 GLOW, ina heewi jokkondirde e California Doll mo heewnoo heɓde kawgel mum en. Babe mo Ursula Hayden fiyi feeñii e sahaa 3, ina heewi jokkondirde e Sally. == Caggal mum == Caggal nde Amy yalti GLOW o yahi to promotion rewɓe doole (POWW), ɗo o dañi golle tiiɗɗe, o anndiraa Brandi Mae. Sally yalti GLOW caggal season 1, kono o arti o fiyi e nder season 3, hade makko yaltude kadi. Babe ina haɓana GLOW haa season 4 e hitaande 1990 nde GLOW woppi yaltude. E hitaande 2001 Babe soodi sosiyetee GLOW e juuɗe Mesulam Riklis. e ƴaañde pottitte tati e nder dingiral Independent e lewru sulyee 2011 to wuro Edmonton, Alberta. Sally maayi ko ñalnde 27 lewru juko hitaande 2020, e rafi kanseer e duuɓi 55. Babe maayi ko ñalnde 3 desaambar 2022, kadi e rafi kanseer e duuɓi 56. == Tuugnorgal == ba1mnqf75z7iqfw3zvbe3zcz40n8ab1 165617 165616 2026-04-19T04:07:02Z SUZYFATIMA 13856 165617 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ɓiɓɓe rewɓe remoowo ɓee''' ko sukaaɓe rewɓe tato GLOW moƴƴuɓe (babyface) kayfabe miñiraaɓe rewɓe anndiraaɓe Amy ɓiɗɗo remoowo, Babe ɓiɗɗo remoowo e Sally ɓiɗɗo remoowo ɓe ndarni ngam Gorgeous Ladies of Wrestling (GLOW) e darorɗe kitaale 1900 e99. Ɓe ɓoornii ko jeans taƴaaɗo, paɗe dogdu daneeje (hay so tawii Amy e Sally ina njuɓɓina sahaa e sahaa fof koyɗe ɓole), e comci ndema. So glow raps e show intros mbaɗii Ɓiɓɓe Remoowo ina kaala ko fayti e sahaa mum en e nder gese mum en e geɗe mum en. == Glow golle == Sally mo Beckie Mullen fiyi fuɗɗii haɓde e GLOW e nder sahaa 1. Amy mo Trudy Adams fiyi feeñii e sahaa 2 GLOW, ina heewi jokkondirde e California Doll mo heewnoo heɓde kawgel mum en. Babe mo Ursula Hayden fiyi feeñii e sahaa 3, ina heewi jokkondirde e Sally. == Caggal mum == Caggal nde Amy yalti GLOW o yahi to promotion rewɓe doole (POWW), ɗo o dañi golle tiiɗɗe, o anndiraa Brandi Mae. Sally yalti GLOW caggal season 1, kono o arti o fiyi e nder season 3, hade makko yaltude kadi. Babe ina haɓana GLOW haa season 4 e hitaande 1990 nde GLOW woppi yaltude. E hitaande 2001 Babe soodi sosiyetee GLOW e juuɗe Mesulam Riklis. e ƴaañde pottitte tati e nder dingiral Independent e lewru sulyee 2011 to wuro Edmonton, Alberta. Sally maayi ko ñalnde 27 lewru juko hitaande 2020, e rafi kanseer e duuɓi 55. Babe maayi ko ñalnde 3 desaambar 2022, kadi e rafi kanseer e duuɓi 56.<ref>{{Cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=BRFY1s8rtOE|title=GLOW Wrestling Evangelina vs Sally The Farmers Daughter|date=2020-06-28|last=TimeOut TV Wrestling|access-date=2024-12-17|via=YouTube}}</ref><ref>{{Cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=VP-HCWlAhG8|title=GLOW Gorgeous Ladies of Wrestling Sally The Farmer's Daughter|date=2017-07-07|last=Adrian Duarte|access-date=2024-12-21|via=YouTube}}</ref><ref>{{Cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=Xek8YwH8pCs&list=PL9faHbneiK_FEjTnZ5PjBUwy0dFeV6Ug6|title=G.L.O.W. Gorgeous Ladies of Wrestling S1 - Sally "The Farmer's Daughter" vs. Palestina|date=2009-06-03|last=prhotboyrocboy|access-date=2024-12-25|via=YouTube}}</ref><ref>{{Cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=R19zB3gd-AA|title=S2.E24.2 Amy & California Doll vs The Soul Patrol|date=2020-02-18|last=SaborAmericano|access-date=2024-12-17|via=YouTube}}</ref><ref>{{Cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=3PcGbK9fsAw|title=GLOW Wrestling Sally and Babe The Farmers Daughters vs Godiva and Beastie|date=2020-07-29|last=TimeOut TV Wrestling|access-date=2024-12-17|via=YouTube}}</ref><ref>{{cite web|first=Eric|last=Francisco|date=June 27, 2017|url=https://www.inverse.com/article/33364-why-glow-ended-netflix-true-story-wwe|title=What Happened to G.L.OW. After Its Fall|website=Inverse|access-date=December 24, 2017}}</ref><ref>{{Cite web|last=Alexander|first=Bryan|title=Beckie Mullen, known as wrestler Sally the Farmer's Daughter in GLOW, dies at 55|url=https://www.usatoday.com/story/entertainment/celebrities/2020/07/29/sally-farmers-daughter-dies-glow-wrestler-beckie-mullen/5533103002/|access-date=2024-12-18|website=USA TODAY|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=ORIGINAL GLOW STAR URSULA HAYDEN AKA BABE THE FARMER'S DAUGHTER PASSES AWAY {{!}} PWInsider.com|url=https://www.pwinsider.com/article/165712/original-glow-star-ursula-hayden-aka-babe-the-farmers-daughter-passes-away.html|access-date=2024-12-18|website=www.pwinsider.com}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> nwb5grofs0tabqtnuysiho0wkztlzce 165618 165617 2026-04-19T04:07:20Z SUZYFATIMA 13856 165618 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ɓiɓɓe rewɓe remoowo ɓee''' ko sukaaɓe rewɓe tato GLOW moƴƴuɓe (babyface) kayfabe miñiraaɓe rewɓe anndiraaɓe Amy ɓiɗɗo remoowo, Babe ɓiɗɗo remoowo e Sally ɓiɗɗo remoowo ɓe ndarni ngam Gorgeous Ladies of Wrestling (GLOW) e darorɗe kitaale 1900 e99. Ɓe ɓoornii ko jeans taƴaaɗo, paɗe dogdu daneeje (hay so tawii Amy e Sally ina njuɓɓina sahaa e sahaa fof koyɗe ɓole), e comci ndema. So glow raps e show intros mbaɗii Ɓiɓɓe Remoowo ina kaala ko fayti e sahaa mum en e nder gese mum en e geɗe mum en. == Glow golle == Sally mo Beckie Mullen fiyi fuɗɗii haɓde e GLOW e nder sahaa 1. Amy mo Trudy Adams fiyi feeñii e sahaa 2 GLOW, ina heewi jokkondirde e California Doll mo heewnoo heɓde kawgel mum en. Babe mo Ursula Hayden fiyi feeñii e sahaa 3, ina heewi jokkondirde e Sally. == Caggal mum == Caggal nde Amy yalti GLOW o yahi to promotion rewɓe doole (POWW), ɗo o dañi golle tiiɗɗe, o anndiraa Brandi Mae. Sally yalti GLOW caggal season 1, kono o arti o fiyi e nder season 3, hade makko yaltude kadi. Babe ina haɓana GLOW haa season 4 e hitaande 1990 nde GLOW woppi yaltude. E hitaande 2001 Babe soodi sosiyetee GLOW e juuɗe Mesulam Riklis. e ƴaañde pottitte tati e nder dingiral Independent e lewru sulyee 2011 to wuro Edmonton, Alberta. Sally maayi ko ñalnde 27 lewru juko hitaande 2020, e rafi kanseer e duuɓi 55. Babe maayi ko ñalnde 3 desaambar 2022, kadi e rafi kanseer e duuɓi 56.<ref>{{Cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=BRFY1s8rtOE|title=GLOW Wrestling Evangelina vs Sally The Farmers Daughter|date=2020-06-28|last=TimeOut TV Wrestling|access-date=2024-12-17|via=YouTube}}</ref><ref>{{Cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=VP-HCWlAhG8|title=GLOW Gorgeous Ladies of Wrestling Sally The Farmer's Daughter|date=2017-07-07|last=Adrian Duarte|access-date=2024-12-21|via=YouTube}}</ref><ref>{{Cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=Xek8YwH8pCs&list=PL9faHbneiK_FEjTnZ5PjBUwy0dFeV6Ug6|title=G.L.O.W. Gorgeous Ladies of Wrestling S1 - Sally "The Farmer's Daughter" vs. Palestina|date=2009-06-03|last=prhotboyrocboy|access-date=2024-12-25|via=YouTube}}</ref><ref>{{Cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=R19zB3gd-AA|title=S2.E24.2 Amy & California Doll vs The Soul Patrol|date=2020-02-18|last=SaborAmericano|access-date=2024-12-17|via=YouTube}}</ref><ref>{{Cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=3PcGbK9fsAw|title=GLOW Wrestling Sally and Babe The Farmers Daughters vs Godiva and Beastie|date=2020-07-29|last=TimeOut TV Wrestling|access-date=2024-12-17|via=YouTube}}</ref><ref>{{cite web|first=Eric|last=Francisco|date=June 27, 2017|url=https://www.inverse.com/article/33364-why-glow-ended-netflix-true-story-wwe|title=What Happened to G.L.OW. After Its Fall|website=Inverse|access-date=December 24, 2017}}</ref><ref>{{Cite web|last=Alexander|first=Bryan|title=Beckie Mullen, known as wrestler Sally the Farmer's Daughter in GLOW, dies at 55|url=https://www.usatoday.com/story/entertainment/celebrities/2020/07/29/sally-farmers-daughter-dies-glow-wrestler-beckie-mullen/5533103002/|access-date=2024-12-18|website=USA TODAY|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=ORIGINAL GLOW STAR URSULA HAYDEN AKA BABE THE FARMER'S DAUGHTER PASSES AWAY {{!}} PWInsider.com|url=https://www.pwinsider.com/article/165712/original-glow-star-ursula-hayden-aka-babe-the-farmers-daughter-passes-away.html|access-date=2024-12-18|website=www.pwinsider.com}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] t2lnt7n6idls9e6tsyeqk89uqnxxhdi Gorgi Coghlan 0 40422 165619 2026-04-19T04:10:40Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Georgina Coghlan (jibinaa ko Rendell; jibinaa ko 18 lewru bowte hitaande 1975) ko yeewtanoowo e jimoowo teleeji Ostarali, ɓurɗo anndeede e yuɓɓinde eɓɓoore wiyeteende The Circle nde heɓi njeenaari Logie hakkunde 2010 e 2012, kadi ko o tawtoraaɗo yeewtere eɓɓoore nde. Nguurndam neɗɗo Coghlan mawni ko to Warnambul, to leydi Viktooriya. e nder ngesa baali. O janngi ko to Warrnambool to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Ann's Ladies e duɗal jaaɓi haaɗtirde Emmanuel..." 165619 wikitext text/x-wiki Georgina Coghlan (jibinaa ko Rendell; jibinaa ko 18 lewru bowte hitaande 1975) ko yeewtanoowo e jimoowo teleeji Ostarali, ɓurɗo anndeede e yuɓɓinde eɓɓoore wiyeteende The Circle nde heɓi njeenaari Logie hakkunde 2010 e 2012, kadi ko o tawtoraaɗo yeewtere eɓɓoore nde. Nguurndam neɗɗo Coghlan mawni ko to Warnambul, to leydi Viktooriya. e nder ngesa baali. O janngi ko to Warrnambool to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Ann's Ladies e duɗal jaaɓi haaɗtirde Emmanuel, o woniino kadi ƴaañoowo pucci to bannge diiwaan e nder kawgel e njuɓɓudi pucci. Coghlan ina jogii kadi dipolomaaji jaŋde hakkundeere, ko faati e Biyoloji e ganndal, e Baccalauréat e ganndal, o golliima kadi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde McKinnon. Gorgi ko adii ɗuum ina resndi awokaa biyeteeɗo Justin Quill. E lewru oktoobar 2009, o resi Simon Coghlan, jom ngalu Ballarat. E lewru sulyee 2010, Coghlan hollitii e jaaynde wiyeteende The Circle wonde o reedu ɓiɗɗo makko gadano, o jibini ɓiɗɗo debbo ñalnde 30 desaambar 2010. Kugal Ko adii nde o naatata e Reso Ten Coghlan wonnoo ko jaaynoowo Melbourne e yeewtanoowo dille ngam hannde e ngam jaayndeeji ngenndiiji jeenay e nder lowre jeenay. Coghlan naati Today e hitaande 2004 caggal nde o golli e porogaraamuuji tele renndo Channel 31 to Melbourne. Coghlan golliima e Channel 31 e nder yeewtere jeewte e geɗe jooni C News to Melbourne, ɗo o holliti jeewte ɗee, o golliima kadi e yeewtere. E sahaa nde o woni e lowre Nine Network, o woniino kadi jaayndiyanke to Melbourne ngam jaayndeeji jeenay (News) e nder yeewtere adannde, o golliima kadi e jaayndiyanke to Melbourne. O hebbinii kadi e hollirde weeyo e Hannde ngam Steven Jacobs. O woppi golle Today e lewru Duujal 2008. E hitaande 2010, lowre sappo habri wonde Coghlan ko gardiiɗo eɓɓoore subaka hesere wiyeteende The Circle e wondude e Denise Drysdale, Yumi Stynes ​​e Chrissie Swan. Coghlan kadi ko yeewtanoowo fillo Carrie Bickmore e nder eɓɓoore ndee. Colin Lane lomtii Coghlan e nder The Circle nde o woni e lewru jibinannde. O woniino kadi yeewtanoowo renndo e rajo yontere kala e nder 3AW Afternoons e Denis Walter. Gaagaa golle makko janngingol e teleeji, Coghlan ko jimoowo ganndo jannguɗo, o yaltii e jimɗi karallaagal keewɗi e konnguɗi teleeji. O waɗii geɗe e nder jimɗi laamɗo debbo biyeteeɗo "We Will Rock You", "Carols By Candlelight" (2006, 2007 & 2008) e jimɗi Nine Network ɗi The Singing Bee e ABBAMANIA. mo o jibini yiɗde yimde e jimɗi. E lewru feebariyee 2015, Coghlan anndinaama wonde lomto Carrie Bickmore e nder eɓɓaande The Project e nder balɗe jibinannde Carrie. O woniino ko adii ɗuum ko yeewtere e fill-in host.Coghlan hollitii ñalnde 27 sulyee 2021 wonde o woppataa eɓɓoore ndee caggal duuɓi 10.[citation needed] E hitaande 2019, Coghlan hollitaama ko kanko woni ‘Monster’ e nder jimoowo biyeteeɗo The Masked Singer Ostarali, o waɗtaa tataɓo e nder hiirde nde. Coghlan hebbinii Richelle Hunt e rajo ABC Melbourne, waktu yeewtere. Tuugnorgal dszhb7waf4ch6nfkt1l2ydrtmbcweaz 165620 165619 2026-04-19T04:11:49Z SUZYFATIMA 13856 165620 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Georgina Coghlan''' (jibinaa ko Rendell; jibinaa ko 18 lewru bowte hitaande 1975) ko yeewtanoowo e jimoowo teleeji Ostarali, ɓurɗo anndeede e yuɓɓinde eɓɓoore wiyeteende The Circle nde heɓi njeenaari Logie hakkunde 2010 e 2012, kadi ko o tawtoraaɗo yeewtere eɓɓoore nde. == Nguurndam neɗɗo == Coghlan mawni ko to Warnambul, to leydi Viktooriya. e nder ngesa baali. O janngi ko to Warrnambool to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Ann's Ladies e duɗal jaaɓi haaɗtirde Emmanuel, o woniino kadi ƴaañoowo pucci to bannge diiwaan e nder kawgel e njuɓɓudi pucci. Coghlan ina jogii kadi dipolomaaji jaŋde hakkundeere, ko faati e Biyoloji e ganndal, e Baccalauréat e ganndal, o golliima kadi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde McKinnon. Gorgi ko adii ɗuum ina resndi awokaa biyeteeɗo Justin Quill. E lewru oktoobar 2009, o resi Simon Coghlan, jom ngalu Ballarat. E lewru sulyee 2010, Coghlan hollitii e jaaynde wiyeteende The Circle wonde o reedu ɓiɗɗo makko gadano, o jibini ɓiɗɗo debbo ñalnde 30 desaambar 2010. == Kugal == Ko adii nde o naatata e Reso Ten Coghlan wonnoo ko jaaynoowo Melbourne e yeewtanoowo dille ngam hannde e ngam jaayndeeji ngenndiiji jeenay e nder lowre jeenay. Coghlan naati Today e hitaande 2004 caggal nde o golli e porogaraamuuji tele renndo Channel 31 to Melbourne. Coghlan golliima e Channel 31 e nder yeewtere jeewte e geɗe jooni C News to Melbourne, ɗo o holliti jeewte ɗee, o golliima kadi e yeewtere. E sahaa nde o woni e lowre Nine Network, o woniino kadi jaayndiyanke to Melbourne ngam jaayndeeji jeenay (News) e nder yeewtere adannde, o golliima kadi e jaayndiyanke to Melbourne. O hebbinii kadi e hollirde weeyo e Hannde ngam Steven Jacobs. O woppi golle Today e lewru Duujal 2008. E hitaande 2010, lowre sappo habri wonde Coghlan ko gardiiɗo eɓɓoore subaka hesere wiyeteende The Circle e wondude e Denise Drysdale, Yumi Stynes ​​e Chrissie Swan. Coghlan kadi ko yeewtanoowo fillo Carrie Bickmore e nder eɓɓoore ndee. Colin Lane lomtii Coghlan e nder The Circle nde o woni e lewru jibinannde. O woniino kadi yeewtanoowo renndo e rajo yontere kala e nder 3AW Afternoons e Denis Walter. Gaagaa golle makko janngingol e teleeji, Coghlan ko jimoowo ganndo jannguɗo, o yaltii e jimɗi karallaagal keewɗi e konnguɗi teleeji. O waɗii geɗe e nder jimɗi laamɗo debbo biyeteeɗo "We Will Rock You", "Carols By Candlelight" (2006, 2007 & 2008) e jimɗi Nine Network ɗi The Singing Bee e ABBAMANIA. mo o jibini yiɗde yimde e jimɗi. E lewru feebariyee 2015, Coghlan anndinaama wonde lomto Carrie Bickmore e nder eɓɓaande The Project e nder balɗe jibinannde Carrie. O woniino ko adii ɗuum ko yeewtere e fill-in host.Coghlan hollitii ñalnde 27 sulyee 2021 wonde o woppataa eɓɓoore ndee caggal duuɓi 10. E hitaande 2019, Coghlan hollitaama ko kanko woni ‘Monster’ e nder jimoowo biyeteeɗo The Masked Singer Ostarali, o waɗtaa tataɓo e nder hiirde nde. Coghlan hebbinii Richelle Hunt e rajo ABC Melbourne, waktu yeewtere. == Tuugnorgal == qqilmknqtm847l3cba5yakdf2w1antx 165621 165620 2026-04-19T04:15:32Z SUZYFATIMA 13856 165621 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Georgina Coghlan''' (jibinaa ko Rendell; jibinaa ko 18 lewru bowte hitaande 1975) ko yeewtanoowo e jimoowo teleeji Ostarali, ɓurɗo anndeede e yuɓɓinde eɓɓoore wiyeteende The Circle nde heɓi njeenaari Logie hakkunde 2010 e 2012, kadi ko o tawtoraaɗo yeewtere eɓɓoore nde. == Nguurndam neɗɗo == Coghlan mawni ko to Warnambul, to leydi Viktooriya. e nder ngesa baali. O janngi ko to Warrnambool to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Ann's Ladies e duɗal jaaɓi haaɗtirde Emmanuel, o woniino kadi ƴaañoowo pucci to bannge diiwaan e nder kawgel e njuɓɓudi pucci. Coghlan ina jogii kadi dipolomaaji jaŋde hakkundeere, ko faati e Biyoloji e ganndal, e Baccalauréat e ganndal, o golliima kadi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde McKinnon. Gorgi ko adii ɗuum ina resndi awokaa biyeteeɗo Justin Quill. E lewru oktoobar 2009, o resi Simon Coghlan, jom ngalu Ballarat. E lewru sulyee 2010, Coghlan hollitii e jaaynde wiyeteende The Circle wonde o reedu ɓiɗɗo makko gadano, o jibini ɓiɗɗo debbo ñalnde 30 desaambar 2010. == Kugal == Ko adii nde o naatata e Reso Ten Coghlan wonnoo ko jaaynoowo Melbourne e yeewtanoowo dille ngam hannde e ngam jaayndeeji ngenndiiji jeenay e nder lowre jeenay. Coghlan naati Today e hitaande 2004 caggal nde o golli e porogaraamuuji tele renndo Channel 31 to Melbourne. Coghlan golliima e Channel 31 e nder yeewtere jeewte e geɗe jooni C News to Melbourne, ɗo o holliti jeewte ɗee, o golliima kadi e yeewtere. E sahaa nde o woni e lowre Nine Network, o woniino kadi jaayndiyanke to Melbourne ngam jaayndeeji jeenay (News) e nder yeewtere adannde, o golliima kadi e jaayndiyanke to Melbourne. O hebbinii kadi e hollirde weeyo e Hannde ngam Steven Jacobs. O woppi golle Today e lewru Duujal 2008. E hitaande 2010, lowre sappo habri wonde Coghlan ko gardiiɗo eɓɓoore subaka hesere wiyeteende The Circle e wondude e Denise Drysdale, Yumi Stynes ​​e Chrissie Swan. Coghlan kadi ko yeewtanoowo fillo Carrie Bickmore e nder eɓɓoore ndee. Colin Lane lomtii Coghlan e nder The Circle nde o woni e lewru jibinannde. O woniino kadi yeewtanoowo renndo e rajo yontere kala e nder 3AW Afternoons e Denis Walter. Gaagaa golle makko janngingol e teleeji, Coghlan ko jimoowo ganndo jannguɗo, o yaltii e jimɗi karallaagal keewɗi e konnguɗi teleeji. O waɗii geɗe e nder jimɗi laamɗo debbo biyeteeɗo "We Will Rock You", "Carols By Candlelight" (2006, 2007 & 2008) e jimɗi Nine Network ɗi The Singing Bee e ABBAMANIA. mo o jibini yiɗde yimde e jimɗi. E lewru feebariyee 2015, Coghlan anndinaama wonde lomto Carrie Bickmore e nder eɓɓaande The Project e nder balɗe jibinannde Carrie. O woniino ko adii ɗuum ko yeewtere e fill-in host.Coghlan hollitii ñalnde 27 sulyee 2021 wonde o woppataa eɓɓoore ndee caggal duuɓi 10. E hitaande 2019, Coghlan hollitaama ko kanko woni ‘Monster’ e nder jimoowo biyeteeɗo The Masked Singer Ostarali, o waɗtaa tataɓo e nder hiirde nde. Coghlan hebbinii Richelle Hunt e rajo ABC Melbourne, waktu yeewtere.<ref>{{cite news|last1=Cartwright|first1=Lexi|title=Gorgi Coghlan announces she’s leaving The Project after 10 years|url=https://www.news.com.au/entertainment/tv/current-affairs/gorgi-coghlan-announces-shes-leaving-the-project-after-10-years/news-story/cce2bddf5bb391439623224ea1c34ef2|access-date=26 October 2024|agency=news.com.au|publisher=Nationwide News Pty Ltd|date=29 July 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Logie Win for Warrnambool's Georgi|url=http://www.standard.net.au/story/791424/logie-win-for-warrnambools-gorgi/|publisher=Warnnambool Standard – 2 May 2015|accessdate=30 August 2015|date=May 2011}}</ref><ref>[http://www.3aw.com.au/blogs/denis-walter-blog/gorgi-coghlan-is-pregnant/20100713-108yj.html Gorgi Coghlan is pregnant] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100716191914/http://www.3aw.com.au/blogs/denis-walter-blog/gorgi-coghlan-is-pregnant/20100713-108yj.html|date=16 July 2010}}, 3AW, 13 July 2010</ref><ref>{{cite web|url=http://tenplay.com.au/channel-ten/the-project/personalities/gorgi-coghlan|title=Gorgi Coghlan|publisher=Ten Network}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Gorgi-Quill-Edward/release/10518368|title=Gorgi Quill – ''Edward''|publisher=Discogs|accessdate=7 September 2021}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> rglcr6pla4msmgqn3l8eymwxnitgrcu 165622 165621 2026-04-19T04:15:50Z SUZYFATIMA 13856 165622 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Georgina Coghlan''' (jibinaa ko Rendell; jibinaa ko 18 lewru bowte hitaande 1975) ko yeewtanoowo e jimoowo teleeji Ostarali, ɓurɗo anndeede e yuɓɓinde eɓɓoore wiyeteende The Circle nde heɓi njeenaari Logie hakkunde 2010 e 2012, kadi ko o tawtoraaɗo yeewtere eɓɓoore nde. == Nguurndam neɗɗo == Coghlan mawni ko to Warnambul, to leydi Viktooriya. e nder ngesa baali. O janngi ko to Warrnambool to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Ann's Ladies e duɗal jaaɓi haaɗtirde Emmanuel, o woniino kadi ƴaañoowo pucci to bannge diiwaan e nder kawgel e njuɓɓudi pucci. Coghlan ina jogii kadi dipolomaaji jaŋde hakkundeere, ko faati e Biyoloji e ganndal, e Baccalauréat e ganndal, o golliima kadi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde McKinnon. Gorgi ko adii ɗuum ina resndi awokaa biyeteeɗo Justin Quill. E lewru oktoobar 2009, o resi Simon Coghlan, jom ngalu Ballarat. E lewru sulyee 2010, Coghlan hollitii e jaaynde wiyeteende The Circle wonde o reedu ɓiɗɗo makko gadano, o jibini ɓiɗɗo debbo ñalnde 30 desaambar 2010. == Kugal == Ko adii nde o naatata e Reso Ten Coghlan wonnoo ko jaaynoowo Melbourne e yeewtanoowo dille ngam hannde e ngam jaayndeeji ngenndiiji jeenay e nder lowre jeenay. Coghlan naati Today e hitaande 2004 caggal nde o golli e porogaraamuuji tele renndo Channel 31 to Melbourne. Coghlan golliima e Channel 31 e nder yeewtere jeewte e geɗe jooni C News to Melbourne, ɗo o holliti jeewte ɗee, o golliima kadi e yeewtere. E sahaa nde o woni e lowre Nine Network, o woniino kadi jaayndiyanke to Melbourne ngam jaayndeeji jeenay (News) e nder yeewtere adannde, o golliima kadi e jaayndiyanke to Melbourne. O hebbinii kadi e hollirde weeyo e Hannde ngam Steven Jacobs. O woppi golle Today e lewru Duujal 2008. E hitaande 2010, lowre sappo habri wonde Coghlan ko gardiiɗo eɓɓoore subaka hesere wiyeteende The Circle e wondude e Denise Drysdale, Yumi Stynes ​​e Chrissie Swan. Coghlan kadi ko yeewtanoowo fillo Carrie Bickmore e nder eɓɓoore ndee. Colin Lane lomtii Coghlan e nder The Circle nde o woni e lewru jibinannde. O woniino kadi yeewtanoowo renndo e rajo yontere kala e nder 3AW Afternoons e Denis Walter. Gaagaa golle makko janngingol e teleeji, Coghlan ko jimoowo ganndo jannguɗo, o yaltii e jimɗi karallaagal keewɗi e konnguɗi teleeji. O waɗii geɗe e nder jimɗi laamɗo debbo biyeteeɗo "We Will Rock You", "Carols By Candlelight" (2006, 2007 & 2008) e jimɗi Nine Network ɗi The Singing Bee e ABBAMANIA. mo o jibini yiɗde yimde e jimɗi. E lewru feebariyee 2015, Coghlan anndinaama wonde lomto Carrie Bickmore e nder eɓɓaande The Project e nder balɗe jibinannde Carrie. O woniino ko adii ɗuum ko yeewtere e fill-in host.Coghlan hollitii ñalnde 27 sulyee 2021 wonde o woppataa eɓɓoore ndee caggal duuɓi 10. E hitaande 2019, Coghlan hollitaama ko kanko woni ‘Monster’ e nder jimoowo biyeteeɗo The Masked Singer Ostarali, o waɗtaa tataɓo e nder hiirde nde. Coghlan hebbinii Richelle Hunt e rajo ABC Melbourne, waktu yeewtere.<ref>{{cite news|last1=Cartwright|first1=Lexi|title=Gorgi Coghlan announces she’s leaving The Project after 10 years|url=https://www.news.com.au/entertainment/tv/current-affairs/gorgi-coghlan-announces-shes-leaving-the-project-after-10-years/news-story/cce2bddf5bb391439623224ea1c34ef2|access-date=26 October 2024|agency=news.com.au|publisher=Nationwide News Pty Ltd|date=29 July 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Logie Win for Warrnambool's Georgi|url=http://www.standard.net.au/story/791424/logie-win-for-warrnambools-gorgi/|publisher=Warnnambool Standard – 2 May 2015|accessdate=30 August 2015|date=May 2011}}</ref><ref>[http://www.3aw.com.au/blogs/denis-walter-blog/gorgi-coghlan-is-pregnant/20100713-108yj.html Gorgi Coghlan is pregnant] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100716191914/http://www.3aw.com.au/blogs/denis-walter-blog/gorgi-coghlan-is-pregnant/20100713-108yj.html|date=16 July 2010}}, 3AW, 13 July 2010</ref><ref>{{cite web|url=http://tenplay.com.au/channel-ten/the-project/personalities/gorgi-coghlan|title=Gorgi Coghlan|publisher=Ten Network}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Gorgi-Quill-Edward/release/10518368|title=Gorgi Quill – ''Edward''|publisher=Discogs|accessdate=7 September 2021}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] d4k0uuf6mk7ew7iyhpzdrw8uqvglvch David Evins 0 40423 165623 2026-04-19T04:20:16Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "David Evins (1909, Lituwaani – 1991, New York) ko Ameriknaajo diisneteeɗo paɗe, teskinɗo no "laamɗo pompe" e "dekan diisneteeɗo paɗe Ameriknaajo". O woniino e hitaande 1980 e terɗe sosɗe fedde wiyeteende Conseil des Designers de Mode d’Amérique. Ngendam Evins jibinaa ko ñalnde 17 sulyee 1907, David Efrayim Levin to Yanislik, Lit. Caggal ɗuum seeɗa, ɓesngu makko ummii to Londres ɗo baaba makko gollotoo ko e furgo. Ɓesngu nguu ummii ko Angalteer fayti A..." 165623 wikitext text/x-wiki David Evins (1909, Lituwaani – 1991, New York) ko Ameriknaajo diisneteeɗo paɗe, teskinɗo no "laamɗo pompe" e "dekan diisneteeɗo paɗe Ameriknaajo". O woniino e hitaande 1980 e terɗe sosɗe fedde wiyeteende Conseil des Designers de Mode d’Amérique. Ngendam Evins jibinaa ko ñalnde 17 sulyee 1907, David Efrayim Levin to Yanislik, Lit. Caggal ɗuum seeɗa, ɓesngu makko ummii to Londres ɗo baaba makko gollotoo ko e furgo. Ɓesngu nguu ummii ko Angalteer fayti Amerik e hitaande 1920. Evins janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pratt to New York, o fuɗɗii golle e nder jaaynde paɗe.Caggal nde o golli e nder diisneteeɗo seeɗa, o udditi gollordu to New York e hitaande 1947. Tuugnorgal 84tluce35jb7gg6dd3blkpk4tb65fmi 165624 165623 2026-04-19T04:21:18Z SUZYFATIMA 13856 165624 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''David Evins''' (1909, Lituwaani – 1991, New York) ko Ameriknaajo diisneteeɗo paɗe, teskinɗo no "laamɗo pompe" e "dekan diisneteeɗo paɗe Ameriknaajo". O woniino e hitaande 1980 e terɗe sosɗe fedde wiyeteende Conseil des Designers de Mode d’Amérique. == Ngendam == Evins jibinaa ko ñalnde 17 sulyee 1907, David Efrayim Levin to Yanislik, Lit. Caggal ɗuum seeɗa, ɓesngu makko ummii to Londres ɗo baaba makko gollotoo ko e furgo. Ɓesngu nguu ummii ko Angalteer fayti Amerik e hitaande 1920. Evins janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pratt to New York, o fuɗɗii golle e nder jaaynde paɗe.Caggal nde o golli e nder diisneteeɗo seeɗa, o udditi gollordu to New York e hitaande 1947. == Tuugnorgal == d3k9ffi0e4coljo1j6j3hjqmuvr5nct 165625 165624 2026-04-19T04:24:32Z SUZYFATIMA 13856 165625 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''David Evins''' (1909, Lituwaani – 1991, New York) ko Ameriknaajo diisneteeɗo paɗe, teskinɗo no "laamɗo pompe" e "dekan diisneteeɗo paɗe Ameriknaajo". O woniino e hitaande 1980 e terɗe sosɗe fedde wiyeteende Conseil des Designers de Mode d’Amérique. == Ngendam == Evins jibinaa ko ñalnde 17 sulyee 1907, David Efrayim Levin to Yanislik, Lit. Caggal ɗuum seeɗa, ɓesngu makko ummii to Londres ɗo baaba makko gollotoo ko e furgo. Ɓesngu nguu ummii ko Angalteer fayti Amerik e hitaande 1920. Evins janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pratt to New York, o fuɗɗii golle e nder jaaynde paɗe.Caggal nde o golli e nder diisneteeɗo seeɗa, o udditi gollordu to New York e hitaande 1947.<ref>{{harvsp|Nottingham|2009|p=31-33}}</ref><ref>{{harvsp|Nottingham|2009|p=53}}</ref><ref>{{cite web|title=Cocktail Shoes|work=Metropolitan Museum of Art|date=1958|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/158306}}</ref><ref name="Nottingham_2">{{harvsp|Nottingham|2009|p=2}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.fold3.com/file/697786740/evins-david-ephraim-us-wwii-draft-registration-cards-1940|title=Evins, David Ephraim Info|date=October 16, 1940|website=Fold3}}</ref><ref>{{cite book|last=Finger|first=Mildred|title=David Evins Shoe Designer and Manufacturer|date=November 16, 1982|publisher=Fashion Institute of Technology|url=https://atom-sparc.fitnyc.edu/uploads/r/fashion-institute-of-technology-suny-gladys-marcus-library-college-archives/5/f/f/5ff03aa91ce5a09b6b4ad216c9bfec17336688f8ae4a267f59bf2286806f8478/US.NNFIT.SC.FITA.3.20.4.9.1.39.pdf}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 9kkmwfqwluekpsnsdovoyqveebhvyk0 Nfinity Athletic Corporation 0 40424 165626 2026-04-19T04:27:47Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Nfinity woni ko e wuro Atlanta, to leydi Amerik. Nfinity ina sooda paɗe e koltu ƴaañooɓe, basket, e volleyball haa teeŋti e rewɓe daɗɓe. Nfinity ina feewna paɗe ngam feccere e atletee en rewɓe, e etaade ruttaade e nokkuuji koltu kono o dañaani, etaade jokkondirde e haajuuji biokimikaaji ngam ɓeydude golle atletee en e ustude baasal. Tuugnorgal" 165626 wikitext text/x-wiki Nfinity woni ko e wuro Atlanta, to leydi Amerik. Nfinity ina sooda paɗe e koltu ƴaañooɓe, basket, e volleyball haa teeŋti e rewɓe daɗɓe. Nfinity ina feewna paɗe ngam feccere e atletee en rewɓe, e etaade ruttaade e nokkuuji koltu kono o dañaani, etaade jokkondirde e haajuuji biokimikaaji ngam ɓeydude golle atletee en e ustude baasal. Tuugnorgal smuclzzm7anzgrt9oa00opc7xqiejji 165627 165626 2026-04-19T04:28:32Z SUZYFATIMA 13856 165627 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nfinity woni''' ko e wuro Atlanta, to leydi Amerik. Nfinity ina sooda paɗe e koltu ƴaañooɓe, basket, e volleyball haa teeŋti e rewɓe daɗɓe. Nfinity ina feewna paɗe ngam feccere e atletee en rewɓe, e etaade ruttaade e nokkuuji koltu kono o dañaani, etaade jokkondirde e haajuuji biokimikaaji ngam ɓeydude golle atletee en e ustude baasal. == Tuugnorgal == 2l24gy04go0n068dhgbdvnkpqwli33z 165628 165627 2026-04-19T04:30:02Z SUZYFATIMA 13856 165628 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nfinity woni''' ko e wuro Atlanta, to leydi Amerik. Nfinity ina sooda paɗe e koltu ƴaañooɓe, basket, e volleyball haa teeŋti e rewɓe daɗɓe. Nfinity ina feewna paɗe ngam feccere e atletee en rewɓe, e etaade ruttaade e nokkuuji koltu kono o dañaani, etaade jokkondirde e haajuuji biokimikaaji ngam ɓeydude golle atletee en e ustude baasal.<ref>{{Cite web|url=http://www.nfinity.com/About-Nfinity/Our-Story|title=Our Story|website=www.nfinity.com|access-date=2016-10-24}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> s7upogqx27mxxlzy342irrp2s7us1pa There Was an Old Woman Who Lived in a Shoe 0 40425 165629 2026-04-19T04:33:15Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Wonno ko debbo mawɗo wuurnooɗo e paɗe" ko jimɗi sukaaɓe e ɗemngal Engele lolluɗi, e Roud Folk Song Index limoore 19132. Jeewte dow maanaa mum e iwdi mum ɓuri teeŋtude ko e etaade hawrude e debbo mawɗo oo e taariindi rewɓe largeth George II jogiiɓe (1683–1760) kadi ina sikkaa ko kañum woni tiitoonde jimɗi ɗii. Konnguɗi Ko ɓuri heewde e mbaydi jimɗi ɗii ko: Won debbo mawɗo gooto, jooɗiiɗo e paɗe. O dañii sukaaɓe heewɓe, o anndaa ko o waɗata..." 165629 wikitext text/x-wiki Wonno ko debbo mawɗo wuurnooɗo e paɗe" ko jimɗi sukaaɓe e ɗemngal Engele lolluɗi, e Roud Folk Song Index limoore 19132. Jeewte dow maanaa mum e iwdi mum ɓuri teeŋtude ko e etaade hawrude e debbo mawɗo oo e taariindi rewɓe largeth George II jogiiɓe (1683–1760) kadi ina sikkaa ko kañum woni tiitoonde jimɗi ɗii. Konnguɗi Ko ɓuri heewde e mbaydi jimɗi ɗii ko: Won debbo mawɗo gooto, jooɗiiɗo e paɗe. O dañii sukaaɓe heewɓe, o anndaa ko o waɗata. O rokki ɓe ɓuuɓri ndi alaa mburu; Ndeen fiyi ɓe fof no feewi, ɓe lelni ɓe. Ko adii fof ko binndi e nder deftere Joseph Ritson nde Gammer Gurton winndi e hitaande 1784 ina waɗi diidi cakkitiiɗi ɓurɗi juutde : O fiyi bumɓe maɓɓe fof, o neli ɓe to leeso. Feereeji goɗɗi keewɗi mbinndaama e teeminannde 18ɓiire e 19ɓiire. Marjorie Ainsworth Decker yaltinii mbaydi jimɗi Kerecee’en e nder deftere mum “Goose Yumma Kerecee’en” yaltunde e hitaande 1978: Won ɗoon debbo mawɗo gooto Mo wuuri e paɗe, . O dañii ɓiɓɓe heewɓe, . Kadi yiɗi ɓe fof, kadi. O wi'i, "A jaaraama Joomiraawo Yeesu, Ngam neldugo ɓe mburu." Ndeen o muɓɓitii ɓe fof e weltaare o neldi ɓe to leeso. Iwdi e maanaa Kaartal ɓuuɓngal, hitaande 1883 Iona e Peter Opie kollitii mbaydi bayyinaandi e nder Institut Infant e hitaande 1797, ndi joofniri ko diidi ɗii : Ndeen yalti th' debbo mawɗo ngam bespeak 'em a coffin, Nde o arti, o tawi 'em fof ina a-loffeing. Helmere « a-loffeing » ndee, ɓe cikkata ko nde Sekseer, ina hollita wonde jimɗi ɗii ɓuri ɓooyde e jimɗi gadani ɗii. Ɓe cikki ndeen so tawii ko goonga, ina waawi tawa ina jogii maanaa folklore, ɓe kollitii jokkondire hakkunde paɗe e jibinannde, ma a taw yeru mum ko werlaade paɗe caggal jommbaajo debbo nde o yaltata lewru makko, walla jokkondirde paɗe e oto jom suudu yahoowo oo. Arkewolos biyeteeɗo Ralph Merifield hollitii wonde to Lancashire ko aada rewɓe yiɗɓe jibinde ina ƴeewa paɗe debbo jibinɗo jooni. Jeewte jowitiiɗe e maanaa jimɗi ɗii ɓuri wonde ko e nannditinde debbo mawɗo oo e yimɓe daartol, hono no Peter Opie holliri nii « ngam daliilu seeɗa so wonaa mawnugol ɓesnguuji maɓɓe ». Ina jeyaa e kanndidaaji ɗii, laamɗo debbo biyeteeɗo Caroline, debbo laamɗo George II (1683-1760), jibinɗo ɓiɓɓe njeetato, e Elizabeth Vergoose mo Boston, jibinɗo ɓiɓɓe jeegom e ɓiɓɓe mum sappo. Won hujjaaji kollitii wonde jimɗi ɗii ina njogii debbo biyeteeɗo Feodor Vassilyev mo Shuya, to leydi Riisi, mo nganndu-ɗaa jibinii sukaaɓe 69 e nder nguurndam mum (1707–c.1782). Tomás MacCormaic, ganndo ko faati e leƴƴi Irlande, hollitii wonde jimɗi ɗii ko mawningol Debbo leydi (Yumma Nature) kadi ko pijirlooji e dow helmere Irlande ɓooynde ‘Sidhbhrog’, firti ko ‘Suudu Fairy’. Konngol Irlande ngam Fairies ko ‘Sidhe’, ‘Brog’ firti ko ‘Suudu’ e ‘Paɗe’. Albert Jack hollitii iwdi politik wonande jimɗi ɗii. George II ina wiyee "debbo mawɗo", sabu ina yaaji wonde laamɗo debbo biyeteeɗo Caroline ko kañum woni doole goonganteeje caggal jappeere laamu.[a] E fawaade e ngool firo, sukaaɓe ɓee ko terɗe parlemaa (depiteeji) ɗi George waawaano jogaade, fiyngo ina firta biro politik oon innde – depitee mo darnde mum en mecorde party to – e leeso ngoo ko suudu sarɗiiji, ndu depiteeji ɗii ɗaɓɓiraa tawtoreede ñalnde kala. Konngol « rokki ɓe won e ɓuuɓri tawa alaa mburu » ina waawi firtude parsimony George e nder mbaydi « Bubble Sea Sud » e hitaande 1721, e etaade artirde kaalis makko e kaalis leydi ndii. Tuugnorgal 48tqark1ql1u8nla0t68qyojy8lqi6k 165630 165629 2026-04-19T04:35:27Z SUZYFATIMA 13856 165630 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wonno ko debbo mawɗo wuurnooɗo e paɗe'''" ko jimɗi sukaaɓe e ɗemngal Engele lolluɗi, e Roud Folk Song Index limoore 19132. Jeewte dow maanaa mum e iwdi mum ɓuri teeŋtude ko e etaade hawrude e debbo mawɗo oo e taariindi rewɓe largeth George II jogiiɓe (1683–1760) kadi ina sikkaa ko kañum woni tiitoonde jimɗi ɗii. == Konnguɗi == Ko ɓuri heewde e mbaydi jimɗi ɗii ko: Won debbo mawɗo gooto, jooɗiiɗo e paɗe. O dañii sukaaɓe heewɓe, o anndaa ko o waɗata. O rokki ɓe ɓuuɓri ndi alaa mburu; Ndeen fiyi ɓe fof no feewi, ɓe lelni ɓe. Ko adii fof ko binndi e nder deftere Joseph Ritson nde Gammer Gurton winndi e hitaande 1784 ina waɗi diidi cakkitiiɗi ɓurɗi juutde : O fiyi bumɓe maɓɓe fof, o neli ɓe to leeso. Feereeji goɗɗi keewɗi mbinndaama e teeminannde 18ɓiire e 19ɓiire. Marjorie Ainsworth Decker yaltinii mbaydi jimɗi Kerecee’en e nder deftere mum “Goose Yumma Kerecee’en” yaltunde e hitaande 1978: Won ɗoon debbo mawɗo gooto Mo wuuri e paɗe, . O dañii ɓiɓɓe heewɓe, . Kadi yiɗi ɓe fof, kadi. O wi'i, "A jaaraama Joomiraawo Yeesu, Ngam neldugo ɓe mburu." Ndeen o muɓɓitii ɓe fof e weltaare o neldi ɓe to leeso. Iwdi e maanaa Kaartal ɓuuɓngal, hitaande 1883 Iona e Peter Opie kollitii mbaydi bayyinaandi e nder Institut Infant e hitaande 1797, ndi joofniri ko diidi ɗii : Ndeen yalti th' debbo mawɗo ngam bespeak 'em a coffin, Nde o arti, o tawi 'em fof ina a-loffeing. Helmere « a-loffeing » ndee, ɓe cikkata ko nde Sekseer, ina hollita wonde jimɗi ɗii ɓuri ɓooyde e jimɗi gadani ɗii. Ɓe cikki ndeen so tawii ko goonga, ina waawi tawa ina jogii maanaa folklore, ɓe kollitii jokkondire hakkunde paɗe e jibinannde, ma a taw yeru mum ko werlaade paɗe caggal jommbaajo debbo nde o yaltata lewru makko, walla jokkondirde paɗe e oto jom suudu yahoowo oo. Arkewolos biyeteeɗo Ralph Merifield hollitii wonde to Lancashire ko aada rewɓe yiɗɓe jibinde ina ƴeewa paɗe debbo jibinɗo jooni. Jeewte jowitiiɗe e maanaa jimɗi ɗii ɓuri wonde ko e nannditinde debbo mawɗo oo e yimɓe daartol, hono no Peter Opie holliri nii « ngam daliilu seeɗa so wonaa mawnugol ɓesnguuji maɓɓe ». Ina jeyaa e kanndidaaji ɗii, laamɗo debbo biyeteeɗo Caroline, debbo laamɗo George II (1683-1760), jibinɗo ɓiɓɓe njeetato, e Elizabeth Vergoose mo Boston, jibinɗo ɓiɓɓe jeegom e ɓiɓɓe mum sappo. Won hujjaaji kollitii wonde jimɗi ɗii ina njogii debbo biyeteeɗo Feodor Vassilyev mo Shuya, to leydi Riisi, mo nganndu-ɗaa jibinii sukaaɓe 69 e nder nguurndam mum (1707–c.1782). Tomás MacCormaic, ganndo ko faati e leƴƴi Irlande, hollitii wonde jimɗi ɗii ko mawningol Debbo leydi (Yumma Nature) kadi ko pijirlooji e dow helmere Irlande ɓooynde ‘Sidhbhrog’, firti ko ‘Suudu Fairy’. Konngol Irlande ngam Fairies ko ‘Sidhe’, ‘Brog’ firti ko ‘Suudu’ e ‘Paɗe’. Albert Jack hollitii iwdi politik wonande jimɗi ɗii. George II ina wiyee "debbo mawɗo", sabu ina yaaji wonde laamɗo debbo biyeteeɗo Caroline ko kañum woni doole goonganteeje caggal jappeere laamu.[a] E fawaade e ngool firo, sukaaɓe ɓee ko terɗe parlemaa (depiteeji) ɗi George waawaano jogaade, fiyngo ina firta biro politik oon innde – depitee mo darnde mum en mecorde party to – e leeso ngoo ko suudu sarɗiiji, ndu depiteeji ɗii ɗaɓɓiraa tawtoreede ñalnde kala. Konngol « rokki ɓe won e ɓuuɓri tawa alaa mburu » ina waawi firtude parsimony George e nder mbaydi « Bubble Sea Sud » e hitaande 1721, e etaade artirde kaalis makko e kaalis leydi ndii. == Tuugnorgal == aiighnhauh7eeu7gg7wlyhlvqki4lul 165631 165630 2026-04-19T04:38:29Z SUZYFATIMA 13856 165631 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wonno ko debbo mawɗo wuurnooɗo e paɗe'''" ko jimɗi sukaaɓe e ɗemngal Engele lolluɗi, e Roud Folk Song Index limoore 19132. Jeewte dow maanaa mum e iwdi mum ɓuri teeŋtude ko e etaade hawrude e debbo mawɗo oo e taariindi rewɓe largeth George II jogiiɓe (1683–1760) kadi ina sikkaa ko kañum woni tiitoonde jimɗi ɗii. == Konnguɗi == Ko ɓuri heewde e mbaydi jimɗi ɗii ko: Won debbo mawɗo gooto, jooɗiiɗo e paɗe. O dañii sukaaɓe heewɓe, o anndaa ko o waɗata. O rokki ɓe ɓuuɓri ndi alaa mburu; Ndeen fiyi ɓe fof no feewi, ɓe lelni ɓe. Ko adii fof ko binndi e nder deftere Joseph Ritson nde Gammer Gurton winndi e hitaande 1784 ina waɗi diidi cakkitiiɗi ɓurɗi juutde : O fiyi bumɓe maɓɓe fof, o neli ɓe to leeso. Feereeji goɗɗi keewɗi mbinndaama e teeminannde 18ɓiire e 19ɓiire. Marjorie Ainsworth Decker yaltinii mbaydi jimɗi Kerecee’en e nder deftere mum “Goose Yumma Kerecee’en” yaltunde e hitaande 1978: Won ɗoon debbo mawɗo gooto Mo wuuri e paɗe, . O dañii ɓiɓɓe heewɓe, . Kadi yiɗi ɓe fof, kadi. O wi'i, "A jaaraama Joomiraawo Yeesu, Ngam neldugo ɓe mburu." Ndeen o muɓɓitii ɓe fof e weltaare o neldi ɓe to leeso. Iwdi e maanaa Kaartal ɓuuɓngal, hitaande 1883 Iona e Peter Opie kollitii mbaydi bayyinaandi e nder Institut Infant e hitaande 1797, ndi joofniri ko diidi ɗii : Ndeen yalti th' debbo mawɗo ngam bespeak 'em a coffin, Nde o arti, o tawi 'em fof ina a-loffeing. Helmere « a-loffeing » ndee, ɓe cikkata ko nde Sekseer, ina hollita wonde jimɗi ɗii ɓuri ɓooyde e jimɗi gadani ɗii. Ɓe cikki ndeen so tawii ko goonga, ina waawi tawa ina jogii maanaa folklore, ɓe kollitii jokkondire hakkunde paɗe e jibinannde, ma a taw yeru mum ko werlaade paɗe caggal jommbaajo debbo nde o yaltata lewru makko, walla jokkondirde paɗe e oto jom suudu yahoowo oo. Arkewolos biyeteeɗo Ralph Merifield hollitii wonde to Lancashire ko aada rewɓe yiɗɓe jibinde ina ƴeewa paɗe debbo jibinɗo jooni. Jeewte jowitiiɗe e maanaa jimɗi ɗii ɓuri wonde ko e nannditinde debbo mawɗo oo e yimɓe daartol, hono no Peter Opie holliri nii « ngam daliilu seeɗa so wonaa mawnugol ɓesnguuji maɓɓe ». Ina jeyaa e kanndidaaji ɗii, laamɗo debbo biyeteeɗo Caroline, debbo laamɗo George II (1683-1760), jibinɗo ɓiɓɓe njeetato, e Elizabeth Vergoose mo Boston, jibinɗo ɓiɓɓe jeegom e ɓiɓɓe mum sappo. Won hujjaaji kollitii wonde jimɗi ɗii ina njogii debbo biyeteeɗo Feodor Vassilyev mo Shuya, to leydi Riisi, mo nganndu-ɗaa jibinii sukaaɓe 69 e nder nguurndam mum (1707–c.1782). Tomás MacCormaic, ganndo ko faati e leƴƴi Irlande, hollitii wonde jimɗi ɗii ko mawningol Debbo leydi (Yumma Nature) kadi ko pijirlooji e dow helmere Irlande ɓooynde ‘Sidhbhrog’, firti ko ‘Suudu Fairy’. Konngol Irlande ngam Fairies ko ‘Sidhe’, ‘Brog’ firti ko ‘Suudu’ e ‘Paɗe’. Albert Jack hollitii iwdi politik wonande jimɗi ɗii. George II ina wiyee "debbo mawɗo", sabu ina yaaji wonde laamɗo debbo biyeteeɗo Caroline ko kañum woni doole goonganteeje caggal jappeere laamu.[a] E fawaade e ngool firo, sukaaɓe ɓee ko terɗe parlemaa (depiteeji) ɗi George waawaano jogaade, fiyngo ina firta biro politik oon innde – depitee mo darnde mum en mecorde party to – e leeso ngoo ko suudu sarɗiiji, ndu depiteeji ɗii ɗaɓɓiraa tawtoreede ñalnde kala. Konngol « rokki ɓe won e ɓuuɓri tawa alaa mburu » ina waawi firtude parsimony George e nder mbaydi « Bubble Sea Sud » e hitaande 1721, e etaade artirde kaalis makko e kaalis leydi ndii.<ref>J. Ritson, ''Gammer Gurton's garland, or, The nursery Parnassus: a choice collection of pretty songs and verses for the amusement of all little good children who can neither read nor run'' (1784, rpt., Glasgow, 1866), p. 27.</ref> == Tuugnorgal == <references /> c00l3ko0haqe3iiux0qi8prpgdm3rhe Female bonding 0 40426 165632 2026-04-19T04:43:14Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "ethologie e ganndal renndo, jokkondiral rewɓe ko sosde jokkondiral hakkunde yimɓe e mbaadiiji sehilaagal, jokkondiral, e gollondiral hakkunde rewɓe. Yeruuji Jokkondiral debbo ina waawi ɓeydaade yuurniteede e nder ngonka aadee e jokkondiral nder galle. Yeru, jokkondiral moƴƴal hakkunde yumma e ɓiɗɗo debbo ƴellitoowal, siifaama ngam rokkude ballal mawngal to bannge miijooji, kaalis e kuutorɗe ; holliroowo wonde jokkondiral debbo ina woodi. E nder wiɗto woɗngo..." 165632 wikitext text/x-wiki ethologie e ganndal renndo, jokkondiral rewɓe ko sosde jokkondiral hakkunde yimɓe e mbaadiiji sehilaagal, jokkondiral, e gollondiral hakkunde rewɓe. Yeruuji Jokkondiral debbo ina waawi ɓeydaade yuurniteede e nder ngonka aadee e jokkondiral nder galle. Yeru, jokkondiral moƴƴal hakkunde yumma e ɓiɗɗo debbo ƴellitoowal, siifaama ngam rokkude ballal mawngal to bannge miijooji, kaalis e kuutorɗe ; holliroowo wonde jokkondiral debbo ina woodi. E nder wiɗto woɗngo, yumma gooto siftinii ɓiɓɓe mum rewɓe wonde "ɓe ɓuri nanndude e banndiraaɓe rewɓe, ina kaala wonde potal... ko huunde himmunde e jokkondiral maɓɓe hannde. Ɓe kuutoriima ɗemngal jokkondiral sehilaagal..." Gaa gaa jokkondiral yumma e ɓiɗɗo debbo, jokkondiral banndiraaɓe ina waawi ƴeewteede no moƴƴi ngam ɓeydaade yeru e jokkondiral rewɓe. Woodi hujjaaji ɗuɗɗi dow jokkirli banndiraaɓe rewɓe e banndiraaɓe rewɓe woni jokkirli ɓurduɗi semmbiɗinki gonɗi, nder hawtuki bandiraaɓe jinnaaɓe renndini. E nder wiɗto sakkitiingo, yeewtidiiɗo gooto siftinii jotondiral makko e miñiiko debbo ko ɓuri duumaade e tiiɗde e nguurndam makko. Ɗuum ina ɓeyda hollude renndinde miijooji ɗi mbiyaa ko kañum woni mbaydi adanndi ndi jokkondiral rewɓe tuugnii e mum. Won kadi seedeeji e nder ngonka daabaaji ko faati e miijo renndo caggal jokkondiral rewɓe. Wiɗto ngo "wiɗtii no jokkondire renndo ngoo waɗiri e nder yimɓe wonɓe e leydi Indo-Pacifik, Tursiops aduncus, ... ƴeewtindorii batte jikkuuji... e jogaade jokkondiral renndo ngoo." Njeñtudi ndee winndannde hollitii wonde "ina woodi batte ɓurɗe mawnude e rewɓe [s] e jokkondiral renndo worɓe, sibu semmbe jokkondiral ina jokkondiri no feewi e jokkondiral renndo hakkunde rewɓe". Tuugnorgal dz453gtjs2f2siubz4hcqx9rtak84t7 165633 165632 2026-04-19T04:45:18Z SUZYFATIMA 13856 165633 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''ethologie e ganndal renndo''', jokkondiral rewɓe ko sosde jokkondiral hakkunde yimɓe e mbaadiiji sehilaagal, jokkondiral, e gollondiral hakkunde rewɓe. == Yeruuji == Jokkondiral debbo ina waawi ɓeydaade yuurniteede e nder ngonka aadee e jokkondiral nder galle. Yeru, jokkondiral moƴƴal hakkunde yumma e ɓiɗɗo debbo ƴellitoowal, siifaama ngam rokkude ballal mawngal to bannge miijooji, kaalis e kuutorɗe ; holliroowo wonde jokkondiral debbo ina woodi. E nder wiɗto woɗngo, yumma gooto siftinii ɓiɓɓe mum rewɓe wonde "ɓe ɓuri nanndude e banndiraaɓe rewɓe, ina kaala wonde potal... ko huunde himmunde e jokkondiral maɓɓe hannde. Ɓe kuutoriima ɗemngal jokkondiral sehilaagal..." Gaa gaa jokkondiral yumma e ɓiɗɗo debbo, jokkondiral banndiraaɓe ina waawi ƴeewteede no moƴƴi ngam ɓeydaade yeru e jokkondiral rewɓe. Woodi hujjaaji ɗuɗɗi dow jokkirli banndiraaɓe rewɓe e banndiraaɓe rewɓe woni jokkirli ɓurduɗi semmbiɗinki gonɗi, nder hawtuki bandiraaɓe jinnaaɓe renndini. E nder wiɗto sakkitiingo, yeewtidiiɗo gooto siftinii jotondiral makko e miñiiko debbo ko ɓuri duumaade e tiiɗde e nguurndam makko. Ɗuum ina ɓeyda hollude renndinde miijooji ɗi mbiyaa ko kañum woni mbaydi adanndi ndi jokkondiral rewɓe tuugnii e mum. Won kadi seedeeji e nder ngonka daabaaji ko faati e miijo renndo caggal jokkondiral rewɓe. Wiɗto ngo "wiɗtii no jokkondire renndo ngoo waɗiri e nder yimɓe wonɓe e leydi Indo-Pacifik, Tursiops aduncus, ... ƴeewtindorii batte jikkuuji... e jogaade jokkondiral renndo ngoo." Njeñtudi ndee winndannde hollitii wonde "ina woodi batte ɓurɗe mawnude e rewɓe [s] e jokkondiral renndo worɓe, sibu semmbe jokkondiral ina jokkondiri no feewi e jokkondiral renndo hakkunde rewɓe". == Tuugnorgal == 6aek64ntlgy85qh84t7ipkmvkiqq6e5 165634 165633 2026-04-19T04:54:54Z SUZYFATIMA 13856 165634 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''ethologie e ganndal renndo''', jokkondiral rewɓe ko sosde jokkondiral hakkunde yimɓe e mbaadiiji sehilaagal, jokkondiral, e gollondiral hakkunde rewɓe. == Yeruuji == Jokkondiral debbo ina waawi ɓeydaade yuurniteede e nder ngonka aadee e jokkondiral nder galle. Yeru, jokkondiral moƴƴal hakkunde yumma e ɓiɗɗo debbo ƴellitoowal, siifaama ngam rokkude ballal mawngal to bannge miijooji, kaalis e kuutorɗe ; holliroowo wonde jokkondiral debbo ina woodi. E nder wiɗto woɗngo, yumma gooto siftinii ɓiɓɓe mum rewɓe wonde "ɓe ɓuri nanndude e banndiraaɓe rewɓe, ina kaala wonde potal... ko huunde himmunde e jokkondiral maɓɓe hannde. Ɓe kuutoriima ɗemngal jokkondiral sehilaagal..." Gaa gaa jokkondiral yumma e ɓiɗɗo debbo, jokkondiral banndiraaɓe ina waawi ƴeewteede no moƴƴi ngam ɓeydaade yeru e jokkondiral rewɓe. Woodi hujjaaji ɗuɗɗi dow jokkirli banndiraaɓe rewɓe e banndiraaɓe rewɓe woni jokkirli ɓurduɗi semmbiɗinki gonɗi, nder hawtuki bandiraaɓe jinnaaɓe renndini. E nder wiɗto sakkitiingo, yeewtidiiɗo gooto siftinii jotondiral makko e miñiiko debbo ko ɓuri duumaade e tiiɗde e nguurndam makko. Ɗuum ina ɓeyda hollude renndinde miijooji ɗi mbiyaa ko kañum woni mbaydi adanndi ndi jokkondiral rewɓe tuugnii e mum. Won kadi seedeeji e nder ngonka daabaaji ko faati e miijo renndo caggal jokkondiral rewɓe. Wiɗto ngo "wiɗtii no jokkondire renndo ngoo waɗiri e nder yimɓe wonɓe e leydi Indo-Pacifik, Tursiops aduncus, ... ƴeewtindorii batte jikkuuji... e jogaade jokkondiral renndo ngoo." Njeñtudi ndee winndannde hollitii wonde "ina woodi batte ɓurɗe mawnude e rewɓe [s] e jokkondiral renndo worɓe, sibu semmbe jokkondiral ina jokkondiri no feewi e jokkondiral renndo hakkunde rewɓe".<ref>{{cite web|url=https://www.ldoceonline.com/dictionary/bonding|title=bonding - meaning of bonding in Longman Dictionary of Contemporary English - LDOCE|website=www.ldoceonline.com}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Allen|first1=Katherine R.|last2=Blieszner|first2=Rosemary|last3=Roberto|first3=Karen A.|title=Perspectives on Extended Family and Fictive Kin in the Later Years: Strategies and Meanings of Kin Reinterpretation|journal=Journal of Family Issues|date=September 2011|volume=32|issue=9|pages=1156–1177|doi=10.1177/0192513x11404335|s2cid=145401804}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Wells|first1=Juliette|title=The Closeness of Sisters: Imagining Cassandra and Jane|journal=Persuasions|date=Winter 2009|volume=30|issue=1|url=http://www.jasna.org/persuasions/on-line/vol30no1/wells.html}}</ref><ref name="Wiszniewski et al 2010">{{cite journal|last1=Wiszniewski|first1=Joanna|last2=Lusseau|first2=David|last3=Möller|first3=Luciana M.|title=Female bisexual kinship ties maintain social cohesion in a dolphin network|journal=Animal Behaviour|date=November 2010|volume=80|issue=5|pages=895–904|doi=10.1016/j.anbehav.2010.08.013|s2cid=53153102}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> mz5ffuij3mca343n14kzrna9y6pkf23 Marcasite jewellery 0 40427 165635 2026-04-19T04:58:31Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Jawdi markasit ko kaɓirɗe peewnaaɗe e kuutoragol pecce taƴɗe e ɓuuɓɗe pirit (kaŋŋe foolde) ngam waɗde heen kaaƴel ngel, wonaa no innde ndee holliri nii, ummoraade e markasit. Pirit e markasit fof ko sulfide njamndi to bannge kemikal, kono ina ceerti e sifaaji mum en kiriis, ina ndokka ɗum en sifaaji ɓalli ceertuɗi. Pirit ɓuri markasit tiiɗde e waasde ɓuuɓde. Markasite ina waawi kadi jokkondirde e ndiyam ngam waɗde asid sulfurik. Ko ɗeen ngoni sabaab..." 165635 wikitext text/x-wiki Jawdi markasit ko kaɓirɗe peewnaaɗe e kuutoragol pecce taƴɗe e ɓuuɓɗe pirit (kaŋŋe foolde) ngam waɗde heen kaaƴel ngel, wonaa no innde ndee holliri nii, ummoraade e markasit. Pirit e markasit fof ko sulfide njamndi to bannge kemikal, kono ina ceerti e sifaaji mum en kiriis, ina ndokka ɗum en sifaaji ɓalli ceertuɗi. Pirit ɓuri markasit tiiɗde e waasde ɓuuɓde. Markasite ina waawi kadi jokkondirde e ndiyam ngam waɗde asid sulfurik. Ko ɗeen ngoni sabaabuuji gaddanɗi pirit huutoreede e nokku markasit goonga e nder jeewte "markasit". Jawdi markasit ina heewi waɗeede e waɗde heen pecce tokoose pirit facet e nder kaalis. Jawdi kostim ɓurndi hoybude ina waɗee e liggoraade pecce pirit wonaa setting. Sifaa jeewte nannduɗe e ɗee ina waawi waɗeede e pecce tokoose taƴeeɗe. Pecce marcasite taƴɗe e poliseeje ina peeñnina annoore e nokkuuji ceertuɗi ummoraade e fannuuji mum ceertuɗi ina ndokka ɗum lewlewndu. Taylande ina jeyaa e leyɗeele mawɗe peewnugol kaɓirɗe markasit jamaanu e nder kaalis.[citation needed] Tariya Jaayɗe markasite ina mbaɗee gila e jamaanu Gerek en ɓooyɓe. Nde ɓuri yiɗeede ko e teeminannde sappo e jeetatiire, jamaanu Victoria e nder diisneteeɓe jeewte Art Nouveau. Nde diamant haɗaama hollirde e nder leydi Siwis e teeminannde 18ɓiire, marcasite, kam e aaludere taƴnde, wayliima ngam lomtaade ɗum. Nde laamɗo Albert sankii e hitaande 1861, laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria naati e yonta sunaare, o ɗaɓɓiri suudu makko fof yo ɓoorno ɓaleejo, woppa jeewte ɓutte. Marcasite wonti huunde nde yimɓe fof njiɗi, nde tawnoo ko huunde nde teskinnde wonande tedduɓe. Tuugnorgal 5hszlvfzxc3vd6ebk58es4z6ulsgfij 165636 165635 2026-04-19T04:59:25Z SUZYFATIMA 13856 165636 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jawdi markasit''' ko kaɓirɗe peewnaaɗe e kuutoragol pecce taƴɗe e ɓuuɓɗe pirit (kaŋŋe foolde) ngam waɗde heen kaaƴel ngel, wonaa no innde ndee holliri nii, ummoraade e markasit. Pirit e markasit fof ko sulfide njamndi to bannge kemikal, kono ina ceerti e sifaaji mum en kiriis, ina ndokka ɗum en sifaaji ɓalli ceertuɗi. Pirit ɓuri markasit tiiɗde e waasde ɓuuɓde. Markasite ina waawi kadi jokkondirde e ndiyam ngam waɗde asid sulfurik. Ko ɗeen ngoni sabaabuuji gaddanɗi pirit huutoreede e nokku markasit goonga e nder jeewte "markasit". Jawdi markasit ina heewi waɗeede e waɗde heen pecce tokoose pirit facet e nder kaalis. Jawdi kostim ɓurndi hoybude ina waɗee e liggoraade pecce pirit wonaa setting. Sifaa jeewte nannduɗe e ɗee ina waawi waɗeede e pecce tokoose taƴeeɗe. Pecce marcasite taƴɗe e poliseeje ina peeñnina annoore e nokkuuji ceertuɗi ummoraade e fannuuji mum ceertuɗi ina ndokka ɗum lewlewndu. Taylande ina jeyaa e leyɗeele mawɗe peewnugol kaɓirɗe markasit jamaanu e nder kaalis. == Tariya == Jaayɗe markasite ina mbaɗee gila e jamaanu Gerek en ɓooyɓe. Nde ɓuri yiɗeede ko e teeminannde sappo e jeetatiire, jamaanu Victoria e nder diisneteeɓe jeewte Art Nouveau. Nde diamant haɗaama hollirde e nder leydi Siwis e teeminannde 18ɓiire, marcasite, kam e aaludere taƴnde, wayliima ngam lomtaade ɗum. Nde laamɗo Albert sankii e hitaande 1861, laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria naati e yonta sunaare, o ɗaɓɓiri suudu makko fof yo ɓoorno ɓaleejo, woppa jeewte ɓutte. Marcasite wonti huunde nde yimɓe fof njiɗi, nde tawnoo ko huunde nde teskinnde wonande tedduɓe. == Tuugnorgal == jqq4gvi12snzto2onjtk5mhkenbsm9j 165637 165636 2026-04-19T05:01:16Z SUZYFATIMA 13856 165637 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jawdi markasit''' ko kaɓirɗe peewnaaɗe e kuutoragol pecce taƴɗe e ɓuuɓɗe pirit (kaŋŋe foolde) ngam waɗde heen kaaƴel ngel, wonaa no innde ndee holliri nii, ummoraade e markasit. Pirit e markasit fof ko sulfide njamndi to bannge kemikal, kono ina ceerti e sifaaji mum en kiriis, ina ndokka ɗum en sifaaji ɓalli ceertuɗi. Pirit ɓuri markasit tiiɗde e waasde ɓuuɓde. Markasite ina waawi kadi jokkondirde e ndiyam ngam waɗde asid sulfurik. Ko ɗeen ngoni sabaabuuji gaddanɗi pirit huutoreede e nokku markasit goonga e nder jeewte "markasit". Jawdi markasit ina heewi waɗeede e waɗde heen pecce tokoose pirit facet e nder kaalis. Jawdi kostim ɓurndi hoybude ina waɗee e liggoraade pecce pirit wonaa setting. Sifaa jeewte nannduɗe e ɗee ina waawi waɗeede e pecce tokoose taƴeeɗe. Pecce marcasite taƴɗe e poliseeje ina peeñnina annoore e nokkuuji ceertuɗi ummoraade e fannuuji mum ceertuɗi ina ndokka ɗum lewlewndu. Taylande ina jeyaa e leyɗeele mawɗe peewnugol kaɓirɗe markasit jamaanu e nder kaalis. == Tariya == Jaayɗe markasite ina mbaɗee gila e jamaanu Gerek en ɓooyɓe. Nde ɓuri yiɗeede ko e teeminannde sappo e jeetatiire, jamaanu Victoria e nder diisneteeɓe jeewte Art Nouveau. Nde diamant haɗaama hollirde e nder leydi Siwis e teeminannde 18ɓiire, marcasite, kam e aaludere taƴnde, wayliima ngam lomtaade ɗum. Nde laamɗo Albert sankii e hitaande 1861, laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria naati e yonta sunaare, o ɗaɓɓiri suudu makko fof yo ɓoorno ɓaleejo, woppa jeewte ɓutte. Marcasite wonti huunde nde yimɓe fof njiɗi, nde tawnoo ko huunde nde teskinnde wonande tedduɓe.<ref name="Goldemberg" /><ref name="Thomas" /><ref name="Goldemberg2" /><ref name="Hesse" /> == Tuugnorgal == <references /> 0bepyynn7zihjwhhw5vaujuvq0u0v3g Arm ring 0 40428 165638 2026-04-19T05:04:01Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Haala junngo, anndiraaka kadi armlet walla armband, ko bannge njamndi, rewrude e iwdi mum e nder leydi Indiya ɓooyndi, siwil falnde Indus ko heewi ko njamndi teddundi, ɓoorneteendi no jeewte walla paabi e saraaji biceps junngo toowngo. Haala junngo ina nanndi e ŋoral walla ŋoral, hay so tawii noon ina foti wonde mbaydi e mawneeki ngam yahdude e junngo toowngo. Heewi, so konngol "ring" feeñii e binndol jaambaarooji jamaanu njamndi e jamaanu njamndi ina firta cirƴam..." 165638 wikitext text/x-wiki Haala junngo, anndiraaka kadi armlet walla armband, ko bannge njamndi, rewrude e iwdi mum e nder leydi Indiya ɓooyndi, siwil falnde Indus ko heewi ko njamndi teddundi, ɓoorneteendi no jeewte walla paabi e saraaji biceps junngo toowngo. Haala junngo ina nanndi e ŋoral walla ŋoral, hay so tawii noon ina foti wonde mbaydi e mawneeki ngam yahdude e junngo toowngo. Heewi, so konngol "ring" feeñii e binndol jaambaarooji jamaanu njamndi e jamaanu njamndi ina firta cirƴam junngo, wonaa cirƴam koppi. E nder yontaaji njamndi mboɗeeri Skandinaavi, njiylawu arkewolosi njiylawu yanaande ina hollita wonde ko worɓe ɓuri waawde ɓoornaade ko jokkere enɗam. Kosam ɗam ina tawee kadi to Angalteer e Irlannda, ina waɗi geɗe baɗɗe faayiida gila e jamaanu njamndi haa e jamaanu Viking en. Yiytugol arkewolosi e cirƴam juuɗe jamaanu njamndi mboɗeeri to Denmark ina hollita wonde ko ɗi sadakeeji Votive keewɗi e oon sahaa, tawaaɗi e dow anniya ina njuɓɓinee e nder ndiyam walla ina mberlaa e saraaji kaaƴe mawɗe, e tufɗe, walla e barmeeji. Ina sikkaa wonde jokkere enɗam ina waawi wonde dokke ɗe joom en doole en ndokki ɗum en ngam tabitinde walla jogaade jokkondiral hakkunde fedde walla Vassalages, tawi noon seedeeji ɗii ina tawee e sagaaji Skandinaavi e jimɗi epik Engele ɓooyɗi biyeteeɗi Beowulf. Set ceertuɗo fawnaaɗo e juuɗe Danemark e nder mooɓondiral National Museum of Denmark heɓiino innde "koppi hunnde" e nder teeminannde 19ɓiire e arkewolosi en jokkondirɓe e ɗiin koppi e ngalɗoo gollal laaɓtungal e nder sagaaji, kono caggal ɗuum ɗi limtaa ko e jamaanu njamndi mboɗeeri giving his epart of e waɗde hunnde. Ina gasa tawa kadi ko jokkere enɗam wonnoo feere ngam mooftude kaalis e jamaanu Viking en, e nder ngonka ɗo kaalis seeɗa heewnoo. So kaalis ina haani huutoreede, taƴre junngo ina taƴaa, ɗum addanta helmere kaalis hack. To leydi Indoneesi, jokkere junngo ina wiyee kelat bahu ; ko ɗum heewi huutoreede e worɓe e rewɓe fof ngam waɗde heen jeewte aadaaji e nder mbaydiiji aadaaji Java, Sundaan, e Bali, ɓoorneteeɗi ko heewi e kewu dewgal walla e nder jimɗi aadaaji. Ko ɓuri heewde e ɓoggi juuɗe pawaaɗi ɗii ko njamndiiji ko wayi no kaŋŋe, kaalis, walla njamndi mboɗeeri, ina mbaawi kadi rewrude e daartol mum en gila e jamaanu Hindu-Buddhist Indoneesi ɓooyɗo Java ɓooyɗo. Daartol leydi Sri Lanka ina hollita wonde jommbaajo debbo ina ɓoornoo wutteeji ngam riiwtude ñawu nguu. Kono tan, junngo ina waawi ɓurde yiyeede so tawii ko kaŋŋe walla kaalis, ina waɗi kadi geɗe kaaƴe. Worɓe Sri Lanka ɓooyɗo kadi ina ɓoornoo wutteeji ɗii, kadi jimɗi Kandyan ina mbaawi yiyeede ina ɓoornoo wutteeji ɗii ko aada haa hannde. Rewɓe ina ɓoornoo wutteeji juuɗe (‘Vangi’ e ɗemngal Tamil வங்கி) ngam ñalɗi teeŋtuɗi ko wayi no dewgal e jimɗi Bharatanatyam. Goɗngol nanndungol e ngol ina waɗi wutte ; ɗiin ina mbiyaa sahaa e sahaa fof beldital. Jamanuuji hannde ɗii, ko ɓuri heewde ko kaɓirɗe ɗe rewɓe ɓoornotonoo. Tuugnorgal 26gl2vqxfn4ffumdnpw1ksl0zi2y5rb 165639 165638 2026-04-19T05:04:50Z SUZYFATIMA 13856 165639 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Haala junngo,''' anndiraaka kadi armlet walla armband, ko bannge njamndi, rewrude e iwdi mum e nder leydi Indiya ɓooyndi, siwil falnde Indus ko heewi ko njamndi teddundi, ɓoorneteendi no jeewte walla paabi e saraaji biceps junngo toowngo. Haala junngo ina nanndi e ŋoral walla ŋoral, hay so tawii noon ina foti wonde mbaydi e mawneeki ngam yahdude e junngo toowngo. Heewi, so konngol "ring" feeñii e binndol jaambaarooji jamaanu njamndi e jamaanu njamndi ina firta cirƴam junngo, wonaa cirƴam koppi. E nder yontaaji njamndi mboɗeeri Skandinaavi, njiylawu arkewolosi njiylawu yanaande ina hollita wonde ko worɓe ɓuri waawde ɓoornaade ko jokkere enɗam. Kosam ɗam ina tawee kadi to Angalteer e Irlannda, ina waɗi geɗe baɗɗe faayiida gila e jamaanu njamndi haa e jamaanu Viking en. Yiytugol arkewolosi e cirƴam juuɗe jamaanu njamndi mboɗeeri to Denmark ina hollita wonde ko ɗi sadakeeji Votive keewɗi e oon sahaa, tawaaɗi e dow anniya ina njuɓɓinee e nder ndiyam walla ina mberlaa e saraaji kaaƴe mawɗe, e tufɗe, walla e barmeeji. Ina sikkaa wonde jokkere enɗam ina waawi wonde dokke ɗe joom en doole en ndokki ɗum en ngam tabitinde walla jogaade jokkondiral hakkunde fedde walla Vassalages, tawi noon seedeeji ɗii ina tawee e sagaaji Skandinaavi e jimɗi epik Engele ɓooyɗi biyeteeɗi Beowulf. Set ceertuɗo fawnaaɗo e juuɗe Danemark e nder mooɓondiral National Museum of Denmark heɓiino innde "koppi hunnde" e nder teeminannde 19ɓiire e arkewolosi en jokkondirɓe e ɗiin koppi e ngalɗoo gollal laaɓtungal e nder sagaaji, kono caggal ɗuum ɗi limtaa ko e jamaanu njamndi mboɗeeri giving his epart of e waɗde hunnde. Ina gasa tawa kadi ko jokkere enɗam wonnoo feere ngam mooftude kaalis e jamaanu Viking en, e nder ngonka ɗo kaalis seeɗa heewnoo. So kaalis ina haani huutoreede, taƴre junngo ina taƴaa, ɗum addanta helmere kaalis hack. To leydi Indoneesi, jokkere junngo ina wiyee kelat bahu ; ko ɗum heewi huutoreede e worɓe e rewɓe fof ngam waɗde heen jeewte aadaaji e nder mbaydiiji aadaaji Java, Sundaan, e Bali, ɓoorneteeɗi ko heewi e kewu dewgal walla e nder jimɗi aadaaji. Ko ɓuri heewde e ɓoggi juuɗe pawaaɗi ɗii ko njamndiiji ko wayi no kaŋŋe, kaalis, walla njamndi mboɗeeri, ina mbaawi kadi rewrude e daartol mum en gila e jamaanu Hindu-Buddhist Indoneesi ɓooyɗo Java ɓooyɗo. Daartol leydi Sri Lanka ina hollita wonde jommbaajo debbo ina ɓoornoo wutteeji ngam riiwtude ñawu nguu. Kono tan, junngo ina waawi ɓurde yiyeede so tawii ko kaŋŋe walla kaalis, ina waɗi kadi geɗe kaaƴe. Worɓe Sri Lanka ɓooyɗo kadi ina ɓoornoo wutteeji ɗii, kadi jimɗi Kandyan ina mbaawi yiyeede ina ɓoornoo wutteeji ɗii ko aada haa hannde. Rewɓe ina ɓoornoo wutteeji juuɗe (‘Vangi’ e ɗemngal Tamil வங்கி) ngam ñalɗi teeŋtuɗi ko wayi no dewgal e jimɗi Bharatanatyam. Goɗngol nanndungol e ngol ina waɗi wutte ; ɗiin ina mbiyaa sahaa e sahaa fof beldital. Jamanuuji hannde ɗii, ko ɓuri heewde ko kaɓirɗe ɗe rewɓe ɓoornotonoo. == Tuugnorgal == kqy47eef97xbbklr4l9k1n6jduo8p88 165640 165639 2026-04-19T05:07:40Z SUZYFATIMA 13856 165640 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Haala junngo,''' anndiraaka kadi armlet walla armband, ko bannge njamndi, rewrude e iwdi mum e nder leydi Indiya ɓooyndi, siwil falnde Indus ko heewi ko njamndi teddundi, ɓoorneteendi no jeewte walla paabi e saraaji biceps junngo toowngo. Haala junngo ina nanndi e ŋoral walla ŋoral, hay so tawii noon ina foti wonde mbaydi e mawneeki ngam yahdude e junngo toowngo. Heewi, so konngol "ring" feeñii e binndol jaambaarooji jamaanu njamndi e jamaanu njamndi ina firta cirƴam junngo, wonaa cirƴam koppi. E nder yontaaji njamndi mboɗeeri Skandinaavi, njiylawu arkewolosi njiylawu yanaande ina hollita wonde ko worɓe ɓuri waawde ɓoornaade ko jokkere enɗam. Kosam ɗam ina tawee kadi to Angalteer e Irlannda, ina waɗi geɗe baɗɗe faayiida gila e jamaanu njamndi haa e jamaanu Viking en. Yiytugol arkewolosi e cirƴam juuɗe jamaanu njamndi mboɗeeri to Denmark ina hollita wonde ko ɗi sadakeeji Votive keewɗi e oon sahaa, tawaaɗi e dow anniya ina njuɓɓinee e nder ndiyam walla ina mberlaa e saraaji kaaƴe mawɗe, e tufɗe, walla e barmeeji. Ina sikkaa wonde jokkere enɗam ina waawi wonde dokke ɗe joom en doole en ndokki ɗum en ngam tabitinde walla jogaade jokkondiral hakkunde fedde walla Vassalages, tawi noon seedeeji ɗii ina tawee e sagaaji Skandinaavi e jimɗi epik Engele ɓooyɗi biyeteeɗi Beowulf. Set ceertuɗo fawnaaɗo e juuɗe Danemark e nder mooɓondiral National Museum of Denmark heɓiino innde "koppi hunnde" e nder teeminannde 19ɓiire e arkewolosi en jokkondirɓe e ɗiin koppi e ngalɗoo gollal laaɓtungal e nder sagaaji, kono caggal ɗuum ɗi limtaa ko e jamaanu njamndi mboɗeeri giving his epart of e waɗde hunnde. Ina gasa tawa kadi ko jokkere enɗam wonnoo feere ngam mooftude kaalis e jamaanu Viking en, e nder ngonka ɗo kaalis seeɗa heewnoo. So kaalis ina haani huutoreede, taƴre junngo ina taƴaa, ɗum addanta helmere kaalis hack. To leydi Indoneesi, jokkere junngo ina wiyee kelat bahu ; ko ɗum heewi huutoreede e worɓe e rewɓe fof ngam waɗde heen jeewte aadaaji e nder mbaydiiji aadaaji Java, Sundaan, e Bali, ɓoorneteeɗi ko heewi e kewu dewgal walla e nder jimɗi aadaaji. Ko ɓuri heewde e ɓoggi juuɗe pawaaɗi ɗii ko njamndiiji ko wayi no kaŋŋe, kaalis, walla njamndi mboɗeeri, ina mbaawi kadi rewrude e daartol mum en gila e jamaanu Hindu-Buddhist Indoneesi ɓooyɗo Java ɓooyɗo. Daartol leydi Sri Lanka ina hollita wonde jommbaajo debbo ina ɓoornoo wutteeji ngam riiwtude ñawu nguu. Kono tan, junngo ina waawi ɓurde yiyeede so tawii ko kaŋŋe walla kaalis, ina waɗi kadi geɗe kaaƴe. Worɓe Sri Lanka ɓooyɗo kadi ina ɓoornoo wutteeji ɗii, kadi jimɗi Kandyan ina mbaawi yiyeede ina ɓoornoo wutteeji ɗii ko aada haa hannde. Rewɓe ina ɓoornoo wutteeji juuɗe (‘Vangi’ e ɗemngal Tamil வங்கி) ngam ñalɗi teeŋtuɗi ko wayi no dewgal e jimɗi Bharatanatyam. Goɗngol nanndungol e ngol ina waɗi wutte ; ɗiin ina mbiyaa sahaa e sahaa fof beldital. Jamanuuji hannde ɗii, ko ɓuri heewde ko kaɓirɗe ɗe rewɓe ɓoornotonoo.<ref>{{Cite web|title=Arm rings of gold|url=https://en.natmus.dk/historical-knowledge/denmark/prehistoric-period-until-1050-ad/the-bronze-age/arm-rings-of-gold/|access-date=2024-03-01|website=National Museum of Denmark|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|date=2023-11-18|title=Bronze Age arm ring found in West Cumbria on display|url=https://www.bbc.com/news/uk-england-cumbria-67429198|access-date=2024-03-01|work=The BBC|language=en-GB}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=BBC – A History of the World – Object : Viking Gold Arm Ring|url=https://www.bbc.co.uk/ahistoryoftheworld/objects/K1RjEK2NRYGHP55guENL6w|access-date=2022-07-27|website=www.bbc.co.uk}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 1qfffwa4vc0mxugt5uco47mt09roriw 165641 165640 2026-04-19T05:07:54Z SUZYFATIMA 13856 165641 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Haala junngo,''' anndiraaka kadi armlet walla armband, ko bannge njamndi, rewrude e iwdi mum e nder leydi Indiya ɓooyndi, siwil falnde Indus ko heewi ko njamndi teddundi, ɓoorneteendi no jeewte walla paabi e saraaji biceps junngo toowngo. Haala junngo ina nanndi e ŋoral walla ŋoral, hay so tawii noon ina foti wonde mbaydi e mawneeki ngam yahdude e junngo toowngo. Heewi, so konngol "ring" feeñii e binndol jaambaarooji jamaanu njamndi e jamaanu njamndi ina firta cirƴam junngo, wonaa cirƴam koppi. E nder yontaaji njamndi mboɗeeri Skandinaavi, njiylawu arkewolosi njiylawu yanaande ina hollita wonde ko worɓe ɓuri waawde ɓoornaade ko jokkere enɗam. Kosam ɗam ina tawee kadi to Angalteer e Irlannda, ina waɗi geɗe baɗɗe faayiida gila e jamaanu njamndi haa e jamaanu Viking en. Yiytugol arkewolosi e cirƴam juuɗe jamaanu njamndi mboɗeeri to Denmark ina hollita wonde ko ɗi sadakeeji Votive keewɗi e oon sahaa, tawaaɗi e dow anniya ina njuɓɓinee e nder ndiyam walla ina mberlaa e saraaji kaaƴe mawɗe, e tufɗe, walla e barmeeji. Ina sikkaa wonde jokkere enɗam ina waawi wonde dokke ɗe joom en doole en ndokki ɗum en ngam tabitinde walla jogaade jokkondiral hakkunde fedde walla Vassalages, tawi noon seedeeji ɗii ina tawee e sagaaji Skandinaavi e jimɗi epik Engele ɓooyɗi biyeteeɗi Beowulf. Set ceertuɗo fawnaaɗo e juuɗe Danemark e nder mooɓondiral National Museum of Denmark heɓiino innde "koppi hunnde" e nder teeminannde 19ɓiire e arkewolosi en jokkondirɓe e ɗiin koppi e ngalɗoo gollal laaɓtungal e nder sagaaji, kono caggal ɗuum ɗi limtaa ko e jamaanu njamndi mboɗeeri giving his epart of e waɗde hunnde. Ina gasa tawa kadi ko jokkere enɗam wonnoo feere ngam mooftude kaalis e jamaanu Viking en, e nder ngonka ɗo kaalis seeɗa heewnoo. So kaalis ina haani huutoreede, taƴre junngo ina taƴaa, ɗum addanta helmere kaalis hack. To leydi Indoneesi, jokkere junngo ina wiyee kelat bahu ; ko ɗum heewi huutoreede e worɓe e rewɓe fof ngam waɗde heen jeewte aadaaji e nder mbaydiiji aadaaji Java, Sundaan, e Bali, ɓoorneteeɗi ko heewi e kewu dewgal walla e nder jimɗi aadaaji. Ko ɓuri heewde e ɓoggi juuɗe pawaaɗi ɗii ko njamndiiji ko wayi no kaŋŋe, kaalis, walla njamndi mboɗeeri, ina mbaawi kadi rewrude e daartol mum en gila e jamaanu Hindu-Buddhist Indoneesi ɓooyɗo Java ɓooyɗo. Daartol leydi Sri Lanka ina hollita wonde jommbaajo debbo ina ɓoornoo wutteeji ngam riiwtude ñawu nguu. Kono tan, junngo ina waawi ɓurde yiyeede so tawii ko kaŋŋe walla kaalis, ina waɗi kadi geɗe kaaƴe. Worɓe Sri Lanka ɓooyɗo kadi ina ɓoornoo wutteeji ɗii, kadi jimɗi Kandyan ina mbaawi yiyeede ina ɓoornoo wutteeji ɗii ko aada haa hannde. Rewɓe ina ɓoornoo wutteeji juuɗe (‘Vangi’ e ɗemngal Tamil வங்கி) ngam ñalɗi teeŋtuɗi ko wayi no dewgal e jimɗi Bharatanatyam. Goɗngol nanndungol e ngol ina waɗi wutte ; ɗiin ina mbiyaa sahaa e sahaa fof beldital. Jamanuuji hannde ɗii, ko ɓuri heewde ko kaɓirɗe ɗe rewɓe ɓoornotonoo.<ref>{{Cite web|title=Arm rings of gold|url=https://en.natmus.dk/historical-knowledge/denmark/prehistoric-period-until-1050-ad/the-bronze-age/arm-rings-of-gold/|access-date=2024-03-01|website=National Museum of Denmark|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|date=2023-11-18|title=Bronze Age arm ring found in West Cumbria on display|url=https://www.bbc.com/news/uk-england-cumbria-67429198|access-date=2024-03-01|work=The BBC|language=en-GB}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=BBC – A History of the World – Object : Viking Gold Arm Ring|url=https://www.bbc.co.uk/ahistoryoftheworld/objects/K1RjEK2NRYGHP55guENL6w|access-date=2022-07-27|website=www.bbc.co.uk}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 05nbpq1ximpm0zu6giko1j3jzctnywl Nomination bracelet 0 40429 165642 2026-04-19T05:10:45Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Bracelet Charm itaalinaajo, anndiraaɗo kadi e Amerik ko charms bracelet, ko jokkondire moolanaaɗe gooto gooto jokkondirɗe e bannge ɓuuɓɗo ngam waɗde bracelet charm gooto. Bracelet charm italien tipikal ina waɗi jokkondire charm sappo e jeetati. Kala jokkorde ina waɗi yeeso charm (design walla image) soldered e jokkorde charm tigi-rigi. Yiyngo Kosam nominaasiyoŋ E hitaande 1987, Nomination, sosiyatee Itaalinaajo peewnoowo jeewte, jooɗiiɗo to Sesto Fiorentino,..." 165642 wikitext text/x-wiki Bracelet Charm itaalinaajo, anndiraaɗo kadi e Amerik ko charms bracelet, ko jokkondire moolanaaɗe gooto gooto jokkondirɗe e bannge ɓuuɓɗo ngam waɗde bracelet charm gooto. Bracelet charm italien tipikal ina waɗi jokkondire charm sappo e jeetati. Kala jokkorde ina waɗi yeeso charm (design walla image) soldered e jokkorde charm tigi-rigi. Yiyngo Kosam nominaasiyoŋ E hitaande 1987, Nomination, sosiyatee Itaalinaajo peewnoowo jeewte, jooɗiiɗo to Sesto Fiorentino, to leydi Itali, yaltinii laylaytol Composable, ina waɗi kaɓirɗe moolanaaɗe baɗaaɗe e njamndi mboɗeeri. Ko caggal ɗuum nde anndiraa « bracelet charme italien ». Yimɓe ina mbaawi ɓeydude jokkorɗe ngam hesɗitinde jokkere enɗam mum en e maandeeji cifotooɗi daartol kewuuji teeŋtuɗi, teskuyaaji, e baɗte nguurndam mum en, kam e golle e paandaale. E kitaale 1990, turismaaɓe Ameriknaaɓe teskiima style oo, ngaddi ɗum to Ameriksa nd e fuɗɗoode kitaale ‘2000, ɓoggi charm Itaali mbaɗti huutoreede e nder Amerik. E hitaande 2019, marque oo yaltinii kampaañ "Gooto wonande am, Gooto wonande ma", tawi faandaare mum ko hollirde jokkondiral hakkunde yimɓe, ina hollita jokkondiral hakkunde jokkere enɗam Nomination. Catal marque oo ina waɗi fotde 2 500 jokkorde. Koolaaɗo kuuɓal nominaasiyoŋ E hitaande 2023, ummital jokkere enɗam Itaali ina feeñi e woodgol mum en teeŋtungol e junngo "Love Island" ƴaañoowo Season 9 Anna-May Robey e tagaaɗo gonɗo e iktok tNomination wonti ko anndiraa e juuɗe mum kuutorteeɗe e jokkondire mbaylotooɗe. Kala charm ina seerti kono ina jokkondiri, ina lelni e dow junngo no bannge strech nii. Ko heewi e ɓoggi ɗii ko njamndi mboɗeeri ndi alaa ko woni e mum so wonaa kaŋŋe 18k, kaŋŋe 9k, kaalis 925, kaaƴe tedduɗe e semi-tedduɗe, perle, zirkonia kubik, e diamant. Bracelets Nomination asliiji ɗii ɓuri fawaade e sukaaɓe rewɓe, hay so tawii noon sosiyetee oo yaltinii kadi modeleeji worɓe. Tuugnorgal 7ez0x60qdbua8tkgigiwfjbd9dcdsqy 165643 165642 2026-04-19T05:11:55Z SUZYFATIMA 13856 165643 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bracelet Charm itaalinaajo,''' anndiraaɗo kadi e Amerik ko charms bracelet, ko jokkondire moolanaaɗe gooto gooto jokkondirɗe e bannge ɓuuɓɗo ngam waɗde bracelet charm gooto. Bracelet charm italien tipikal ina waɗi jokkondire charm sappo e jeetati. Kala jokkorde ina waɗi yeeso charm (design walla image) soldered e jokkorde charm tigi-rigi. == Yiyngo == Kosam nominaasiyoŋ E hitaande 1987, Nomination, sosiyatee Itaalinaajo peewnoowo jeewte, jooɗiiɗo to Sesto Fiorentino, to leydi Itali, yaltinii laylaytol Composable, ina waɗi kaɓirɗe moolanaaɗe baɗaaɗe e njamndi mboɗeeri. Ko caggal ɗuum nde anndiraa « bracelet charme italien ». Yimɓe ina mbaawi ɓeydude jokkorɗe ngam hesɗitinde jokkere enɗam mum en e maandeeji cifotooɗi daartol kewuuji teeŋtuɗi, teskuyaaji, e baɗte nguurndam mum en, kam e golle e paandaale. E kitaale 1990, turismaaɓe Ameriknaaɓe teskiima style oo, ngaddi ɗum to Ameriksa nd e fuɗɗoode kitaale ‘2000, ɓoggi charm Itaali mbaɗti huutoreede e nder Amerik. E hitaande 2019, marque oo yaltinii kampaañ "Gooto wonande am, Gooto wonande ma", tawi faandaare mum ko hollirde jokkondiral hakkunde yimɓe, ina hollita jokkondiral hakkunde jokkere enɗam Nomination. Catal marque oo ina waɗi fotde 2 500 jokkorde. == Koolaaɗo kuuɓal nominaasiyoŋ == E hitaande 2023, ummital jokkere enɗam Itaali ina feeñi e woodgol mum en teeŋtungol e junngo "Love Island" ƴaañoowo Season 9 Anna-May Robey e tagaaɗo gonɗo e iktok tNomination wonti ko anndiraa e juuɗe mum kuutorteeɗe e jokkondire mbaylotooɗe. Kala charm ina seerti kono ina jokkondiri, ina lelni e dow junngo no bannge strech nii. Ko heewi e ɓoggi ɗii ko njamndi mboɗeeri ndi alaa ko woni e mum so wonaa kaŋŋe 18k, kaŋŋe 9k, kaalis 925, kaaƴe tedduɗe e semi-tedduɗe, perle, zirkonia kubik, e diamant. Bracelets Nomination asliiji ɗii ɓuri fawaade e sukaaɓe rewɓe, hay so tawii noon sosiyetee oo yaltinii kadi modeleeji worɓe. == Tuugnorgal == qm2rbohqjrf8b9wjhkt9hao9hqpz019 165644 165643 2026-04-19T05:19:05Z SUZYFATIMA 13856 165644 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bracelet Charm itaalinaajo,''' anndiraaɗo kadi e Amerik ko charms bracelet, ko jokkondire moolanaaɗe gooto gooto jokkondirɗe e bannge ɓuuɓɗo ngam waɗde bracelet charm gooto. Bracelet charm italien tipikal ina waɗi jokkondire charm sappo e jeetati. Kala jokkorde ina waɗi yeeso charm (design walla image) soldered e jokkorde charm tigi-rigi. == Yiyngo == Kosam nominaasiyoŋ E hitaande 1987, Nomination, sosiyatee Itaalinaajo peewnoowo jeewte, jooɗiiɗo to Sesto Fiorentino, to leydi Itali, yaltinii laylaytol Composable, ina waɗi kaɓirɗe moolanaaɗe baɗaaɗe e njamndi mboɗeeri. Ko caggal ɗuum nde anndiraa « bracelet charme italien ». Yimɓe ina mbaawi ɓeydude jokkorɗe ngam hesɗitinde jokkere enɗam mum en e maandeeji cifotooɗi daartol kewuuji teeŋtuɗi, teskuyaaji, e baɗte nguurndam mum en, kam e golle e paandaale. E kitaale 1990, turismaaɓe Ameriknaaɓe teskiima style oo, ngaddi ɗum to Ameriksa nd e fuɗɗoode kitaale ‘2000, ɓoggi charm Itaali mbaɗti huutoreede e nder Amerik. E hitaande 2019, marque oo yaltinii kampaañ "Gooto wonande am, Gooto wonande ma", tawi faandaare mum ko hollirde jokkondiral hakkunde yimɓe, ina hollita jokkondiral hakkunde jokkere enɗam Nomination. Catal marque oo ina waɗi fotde 2 500 jokkorde. == Koolaaɗo kuuɓal nominaasiyoŋ == E hitaande 2023, ummital jokkere enɗam Itaali ina feeñi e woodgol mum en teeŋtungol e junngo "Love Island" ƴaañoowo Season 9 Anna-May Robey e tagaaɗo gonɗo e iktok tNomination wonti ko anndiraa e juuɗe mum kuutorteeɗe e jokkondire mbaylotooɗe. Kala charm ina seerti kono ina jokkondiri, ina lelni e dow junngo no bannge strech nii. Ko heewi e ɓoggi ɗii ko njamndi mboɗeeri ndi alaa ko woni e mum so wonaa kaŋŋe 18k, kaŋŋe 9k, kaalis 925, kaaƴe tedduɗe e semi-tedduɗe, perle, zirkonia kubik, e diamant. Bracelets Nomination asliiji ɗii ɓuri fawaade e sukaaɓe rewɓe, hay so tawii noon sosiyetee oo yaltinii kadi modeleeji worɓe.<ref name=":0">{{Cite web|date=2020|title=Brief look at Italian charm bracelets|url=http://www.glamulet.com/brief-look-at-italian-charm-bracelets|website=glamulet.com}}</ref><ref>{{Cite web|last=Roden|first=Arabella|date=2019|title=Why consumers still love customisable jewellery|url=https://www.jewellermagazine.com/Article2/8230/Why-consumers-still-love-customisable-jewellery|access-date=22 August 2023|website=jewellermagazine.com}}</ref><ref>{{Cite web|last=C. Tagabucba|first=Marbbie|date=2016|title=Italian jewelry like no other|url=https://www.philstar.com/lifestyle/ystyle/2016/12/23/1655971/italian-jewelry-no-other|access-date=22 August 2023|website=philstar.com}}</ref><ref>{{Cite web|last=Simon|first=Rachel|date=2014|title=These Were Excruciatingly Cool, Remember?|url=https://www.bustle.com/articles/31101-an-ode-to-nomination-bracelets-the-beloved-jewelry-of-mid-00s-middle-school-girls|access-date=22 August 2023|website=bustle.com}}</ref><ref>{{Cite web|last=Orenstein|first=Hannah|date=2023|title=Attention Millenials, Italian Charm Bracelets Are Officially Back|url=https://www.bustle.com/style/italian-charm-bracelets-tiktok-love-island|access-date=22 August 2023|website=bustle.com}}</ref><ref>{{Cite web|date=2019|title=Nomination vara il rilancio del bracciale icona componible|url=https://www.mffashion.com/amp/news/nomination-vara-il-rilancio-del-bracciale-icona-componibile-201911181243072620|access-date=22 August 2023|website=mffashion.com|language=it}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-01-27|title=Anna-May Keeps Wearing Italian Charm Bracelets On 'Love Island' & It's So Nostalgic|url=https://www.bustle.com/style/italian-charm-bracelets-tiktok-love-island|access-date=2023-08-22|website=Bustle|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=L'inaspettata ascesa degli Italian Charm Bracelet sotto il segno di TikTok|url=https://www.nssmag.com/it/article/32740|access-date=2023-08-22|website=nss magazine|language=it}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> eniuy313pd2vwr1xol5pszxjc0tcb16 165645 165644 2026-04-19T05:19:20Z SUZYFATIMA 13856 165645 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bracelet Charm itaalinaajo,''' anndiraaɗo kadi e Amerik ko charms bracelet, ko jokkondire moolanaaɗe gooto gooto jokkondirɗe e bannge ɓuuɓɗo ngam waɗde bracelet charm gooto. Bracelet charm italien tipikal ina waɗi jokkondire charm sappo e jeetati. Kala jokkorde ina waɗi yeeso charm (design walla image) soldered e jokkorde charm tigi-rigi. == Yiyngo == Kosam nominaasiyoŋ E hitaande 1987, Nomination, sosiyatee Itaalinaajo peewnoowo jeewte, jooɗiiɗo to Sesto Fiorentino, to leydi Itali, yaltinii laylaytol Composable, ina waɗi kaɓirɗe moolanaaɗe baɗaaɗe e njamndi mboɗeeri. Ko caggal ɗuum nde anndiraa « bracelet charme italien ». Yimɓe ina mbaawi ɓeydude jokkorɗe ngam hesɗitinde jokkere enɗam mum en e maandeeji cifotooɗi daartol kewuuji teeŋtuɗi, teskuyaaji, e baɗte nguurndam mum en, kam e golle e paandaale. E kitaale 1990, turismaaɓe Ameriknaaɓe teskiima style oo, ngaddi ɗum to Ameriksa nd e fuɗɗoode kitaale ‘2000, ɓoggi charm Itaali mbaɗti huutoreede e nder Amerik. E hitaande 2019, marque oo yaltinii kampaañ "Gooto wonande am, Gooto wonande ma", tawi faandaare mum ko hollirde jokkondiral hakkunde yimɓe, ina hollita jokkondiral hakkunde jokkere enɗam Nomination. Catal marque oo ina waɗi fotde 2 500 jokkorde. == Koolaaɗo kuuɓal nominaasiyoŋ == E hitaande 2023, ummital jokkere enɗam Itaali ina feeñi e woodgol mum en teeŋtungol e junngo "Love Island" ƴaañoowo Season 9 Anna-May Robey e tagaaɗo gonɗo e iktok tNomination wonti ko anndiraa e juuɗe mum kuutorteeɗe e jokkondire mbaylotooɗe. Kala charm ina seerti kono ina jokkondiri, ina lelni e dow junngo no bannge strech nii. Ko heewi e ɓoggi ɗii ko njamndi mboɗeeri ndi alaa ko woni e mum so wonaa kaŋŋe 18k, kaŋŋe 9k, kaalis 925, kaaƴe tedduɗe e semi-tedduɗe, perle, zirkonia kubik, e diamant. Bracelets Nomination asliiji ɗii ɓuri fawaade e sukaaɓe rewɓe, hay so tawii noon sosiyetee oo yaltinii kadi modeleeji worɓe.<ref name=":0">{{Cite web|date=2020|title=Brief look at Italian charm bracelets|url=http://www.glamulet.com/brief-look-at-italian-charm-bracelets|website=glamulet.com}}</ref><ref>{{Cite web|last=Roden|first=Arabella|date=2019|title=Why consumers still love customisable jewellery|url=https://www.jewellermagazine.com/Article2/8230/Why-consumers-still-love-customisable-jewellery|access-date=22 August 2023|website=jewellermagazine.com}}</ref><ref>{{Cite web|last=C. Tagabucba|first=Marbbie|date=2016|title=Italian jewelry like no other|url=https://www.philstar.com/lifestyle/ystyle/2016/12/23/1655971/italian-jewelry-no-other|access-date=22 August 2023|website=philstar.com}}</ref><ref>{{Cite web|last=Simon|first=Rachel|date=2014|title=These Were Excruciatingly Cool, Remember?|url=https://www.bustle.com/articles/31101-an-ode-to-nomination-bracelets-the-beloved-jewelry-of-mid-00s-middle-school-girls|access-date=22 August 2023|website=bustle.com}}</ref><ref>{{Cite web|last=Orenstein|first=Hannah|date=2023|title=Attention Millenials, Italian Charm Bracelets Are Officially Back|url=https://www.bustle.com/style/italian-charm-bracelets-tiktok-love-island|access-date=22 August 2023|website=bustle.com}}</ref><ref>{{Cite web|date=2019|title=Nomination vara il rilancio del bracciale icona componible|url=https://www.mffashion.com/amp/news/nomination-vara-il-rilancio-del-bracciale-icona-componibile-201911181243072620|access-date=22 August 2023|website=mffashion.com|language=it}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-01-27|title=Anna-May Keeps Wearing Italian Charm Bracelets On 'Love Island' & It's So Nostalgic|url=https://www.bustle.com/style/italian-charm-bracelets-tiktok-love-island|access-date=2023-08-22|website=Bustle|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=L'inaspettata ascesa degli Italian Charm Bracelet sotto il segno di TikTok|url=https://www.nssmag.com/it/article/32740|access-date=2023-08-22|website=nss magazine|language=it}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] dd8msr4ws5rfsvtf96718ajozg69ir0 Belly chain 0 40430 165646 2026-04-19T05:23:51Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Cakkital reedu walla cakkital ɓalli ko helmere Engeleere ɓurnde lollude ngam jeewte indiyankooje biyeteeɗe kamarbandh. Cakkital reedu ko sifaa mbaydi ɓanndu ɓoorneteendi e ɓalndu. Won e kaɓirɗe reedu ina njokkondiri e ɓuuɓri navel ; ɗiin ina mbiyee kadi "caɗeele reedu piɗtaaɗe". Ɗe keewi waɗeede ko e kaalis walla kaŋŋe. Heen sahaaji ko ɓoggol huutortee e ɓalndu nduu e nokku kaɓirgal. Cakkital ngal ina waawi wonde ɓuuɓngal e ɓuuɓngal, walla teddun..." 165646 wikitext text/x-wiki Cakkital reedu walla cakkital ɓalli ko helmere Engeleere ɓurnde lollude ngam jeewte indiyankooje biyeteeɗe kamarbandh. Cakkital reedu ko sifaa mbaydi ɓanndu ɓoorneteendi e ɓalndu. Won e kaɓirɗe reedu ina njokkondiri e ɓuuɓri navel ; ɗiin ina mbiyee kadi "caɗeele reedu piɗtaaɗe". Ɗe keewi waɗeede ko e kaalis walla kaŋŋe. Heen sahaaji ko ɓoggol huutortee e ɓalndu nduu e nokku kaɓirgal. Cakkital ngal ina waawi wonde ɓuuɓngal e ɓuuɓngal, walla teddungal e ɓuuɓngal. Caɗeele reedu ina njiytee ina moƴƴi e rewɓe e nder pinal Inndo. Tariya Laamɗo Hindu Krishna ɓoornii wutte reedu Huutoraade kaɓirɗe ɓalli ina waawi rewrude e duuɓi 4000 walla ko ɓuri ɗum ummoriiɗi e duunde Inndo. E nder daartol, kaɓirɗe ɓalli ina kuutoree e nder leydi Indiya, worɓe e rewɓe, ngam waɗde paabi e nder kewuuji diine, ngam waɗde heen kaɓirɗe e hollirde ngalu. Seppooji e nate ɓooyɗe keewɗe ummoriiɗe e nokkuuji e nder leydi Indiya, ummoriiɗi e siwil falnde Indus, ina kollita wonde kaɓirɗe ɓalli ko jeewte ɓurɗe yiɗeede. Allaaji keewɗi e nder diine Hindu, ko wayi no Joomiraawo Krishna, ina ɓoornoo kaɓirɗe ɓalli. Kosam ɗam ina wiyee cummerbund walla patka ina jeyaa e ɓoornanteeri Rajasthannaaɓe toowɓe e jamaanu hakkundeejo. Yimre teeminannde 14ɓiire hollitii wonde jokkere enɗam wonnoo ko moodel wonande worɓe e won e nokkuuji e nder leydi Inndo fuɗnaange. Golle e mbaydiiji jamaanu Debbo ɓoorniiɗo wutte reedu Caɗeele reedu ina keewi e nder rewɓe leydi Indiya. Won e diiwanuuji caɗeele ɓalli ina keewi e worɓe kadi. To diiwaan Tamil Nadu to bannge worgo leydi Indiya, kala jibinaaɗo ina heɓa kaɓirgal ɓalewal ngam waɗde nanondiral pinal. Worɓe Namboothri ina keewi ɓoornaade comci ɓalli hay so ko mawɓe. E nder won e galleeji aristokraasi, worɓe Namboothiri ina ɓoornoo wutte kaŋŋe tati ɓuuɓɗo e nder koyɗe mum en.No aadaaji Hindu en nii, sukaaɓe jibinaaɓe ina keɓa jokkere enɗam (Aranjanam) ñalnde 28 caggal jibineede mum en. To leydi Kerala, fotde sukaaɓe jibnaaɓe keso ɓee fof tawa ko e diine mum en fof ina keɓa kaɓirgal ɓalewal. Hay so sukaaɓe heewɓe ina keewi woppude kaɓirɗe ɓaleeje e nder duuɓi mum en cakkitiiɗi, ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe worɓe heewɓe ina njokki e ɓoornaade kaɓirɗe ɓaleeje nde ɓe mawni.[citation needed] Rewoowo Joomiraawo Siva ina ɗaminaa ɓoornaade kaɓirɗe, tawa Rudrakshas ina jolnaa e kaɓirɗe daneeje e teemedere Laep around beadl thread ko worɓe e rewɓe fof ɓoornotoo.Dhodia e Kathodis walla Katkari worɓe ina kuutoroo paɗe e saraaji. Ngam dalillaaji pinal, kaɓirɗe ɓalli ngonti ko mbaydi mbaylaandi wonande rewɓe e worɓe e nder leyɗeele keewɗe e winndere ndee. Ko nanndi e ɗuum, ɓoornungal beɗi ɓoorneteeɗi e koyɗe feeñii e fannuuji keewɗi e pinal Afrik ko wayi no ɓoornungal, toppitagol sukaaɓe, e jokkondiral. Teskaama e pinal Ganaa e Nijeer, ɗeen ɓoggi ɓalli ina mbaɗi golle no ɓoggi daneeji nii, e ballal so cukalel ina jolnaa e dow koyɗe mum. E nder toppitagol sukaaɓe, ɗe naatnaa e kewuuji innde e ngam fooɗtude mawnugol haa e cukaagu. No gollal ngal yaajiri e nder diiwaan hee nii, ɗe ngonti ko kaɓirɗe ngam hollirde rewɓe, ɓeydude jokkondiral e ƴellitde hakkillaaji e hippoode, e wonde maande jibinannde. Won e rewɓe kadi ina ɓoornoo ɗe ngam heɓde mbaadi ɓanndu hourglass yiɗde. Tuugnorgal hoidmyo1munk3c7u1d9o2gl6jodnip8 165647 165646 2026-04-19T05:25:16Z SUZYFATIMA 13856 165647 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Cakkital reedu''' walla cakkital ɓalli ko helmere Engeleere ɓurnde lollude ngam jeewte indiyankooje biyeteeɗe kamarbandh. Cakkital reedu ko sifaa mbaydi ɓanndu ɓoorneteendi e ɓalndu. Won e kaɓirɗe reedu ina njokkondiri e ɓuuɓri navel ; ɗiin ina mbiyee kadi "caɗeele reedu piɗtaaɗe". Ɗe keewi waɗeede ko e kaalis walla kaŋŋe. Heen sahaaji ko ɓoggol huutortee e ɓalndu nduu e nokku kaɓirgal. Cakkital ngal ina waawi wonde ɓuuɓngal e ɓuuɓngal, walla teddungal e ɓuuɓngal. Caɗeele reedu ina njiytee ina moƴƴi e rewɓe e nder pinal Inndo. Tariya Laamɗo Hindu Krishna ɓoornii wutte reedu Huutoraade kaɓirɗe ɓalli ina waawi rewrude e duuɓi 4000 walla ko ɓuri ɗum ummoriiɗi e duunde Inndo. E nder daartol, kaɓirɗe ɓalli ina kuutoree e nder leydi Indiya, worɓe e rewɓe, ngam waɗde paabi e nder kewuuji diine, ngam waɗde heen kaɓirɗe e hollirde ngalu. Seppooji e nate ɓooyɗe keewɗe ummoriiɗe e nokkuuji e nder leydi Indiya, ummoriiɗi e siwil falnde Indus, ina kollita wonde kaɓirɗe ɓalli ko jeewte ɓurɗe yiɗeede. Allaaji keewɗi e nder diine Hindu, ko wayi no Joomiraawo Krishna, ina ɓoornoo kaɓirɗe ɓalli. Kosam ɗam ina wiyee cummerbund walla patka ina jeyaa e ɓoornanteeri Rajasthannaaɓe toowɓe e jamaanu hakkundeejo. Yimre teeminannde 14ɓiire hollitii wonde jokkere enɗam wonnoo ko moodel wonande worɓe e won e nokkuuji e nder leydi Inndo fuɗnaange. Golle e mbaydiiji jamaanu Debbo ɓoorniiɗo wutte reedu Caɗeele reedu ina keewi e nder rewɓe leydi Indiya. Won e diiwanuuji caɗeele ɓalli ina keewi e worɓe kadi. To diiwaan Tamil Nadu to bannge worgo leydi Indiya, kala jibinaaɗo ina heɓa kaɓirgal ɓalewal ngam waɗde nanondiral pinal. Worɓe Namboothri ina keewi ɓoornaade comci ɓalli hay so ko mawɓe. E nder won e galleeji aristokraasi, worɓe Namboothiri ina ɓoornoo wutte kaŋŋe tati ɓuuɓɗo e nder koyɗe mum en.No aadaaji Hindu en nii, sukaaɓe jibinaaɓe ina keɓa jokkere enɗam (Aranjanam) ñalnde 28 caggal jibineede mum en. To leydi Kerala, fotde sukaaɓe jibnaaɓe keso ɓee fof tawa ko e diine mum en fof ina keɓa kaɓirgal ɓalewal. Hay so sukaaɓe heewɓe ina keewi woppude kaɓirɗe ɓaleeje e nder duuɓi mum en cakkitiiɗi, ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe worɓe heewɓe ina njokki e ɓoornaade kaɓirɗe ɓaleeje nde ɓe mawni.[citation needed] Rewoowo Joomiraawo Siva ina ɗaminaa ɓoornaade kaɓirɗe, tawa Rudrakshas ina jolnaa e kaɓirɗe daneeje e teemedere Laep around beadl thread ko worɓe e rewɓe fof ɓoornotoo.Dhodia e Kathodis walla Katkari worɓe ina kuutoroo paɗe e saraaji. Ngam dalillaaji pinal, kaɓirɗe ɓalli ngonti ko mbaydi mbaylaandi wonande rewɓe e worɓe e nder leyɗeele keewɗe e winndere ndee. Ko nanndi e ɗuum, ɓoornungal beɗi ɓoorneteeɗi e koyɗe feeñii e fannuuji keewɗi e pinal Afrik ko wayi no ɓoornungal, toppitagol sukaaɓe, e jokkondiral. Teskaama e pinal Ganaa e Nijeer, ɗeen ɓoggi ɓalli ina mbaɗi golle no ɓoggi daneeji nii, e ballal so cukalel ina jolnaa e dow koyɗe mum. E nder toppitagol sukaaɓe, ɗe naatnaa e kewuuji innde e ngam fooɗtude mawnugol haa e cukaagu. No gollal ngal yaajiri e nder diiwaan hee nii, ɗe ngonti ko kaɓirɗe ngam hollirde rewɓe, ɓeydude jokkondiral e ƴellitde hakkillaaji e hippoode, e wonde maande jibinannde. Won e rewɓe kadi ina ɓoornoo ɗe ngam heɓde mbaadi ɓanndu hourglass yiɗde. == Tuugnorgal == ld9s6vt2ih6tj048ynya62lk7zpixd3 165648 165647 2026-04-19T05:29:35Z SUZYFATIMA 13856 165648 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Cakkital reedu''' walla cakkital ɓalli ko helmere Engeleere ɓurnde lollude ngam jeewte indiyankooje biyeteeɗe kamarbandh. Cakkital reedu ko sifaa mbaydi ɓanndu ɓoorneteendi e ɓalndu. Won e kaɓirɗe reedu ina njokkondiri e ɓuuɓri navel ; ɗiin ina mbiyee kadi "caɗeele reedu piɗtaaɗe". Ɗe keewi waɗeede ko e kaalis walla kaŋŋe. Heen sahaaji ko ɓoggol huutortee e ɓalndu nduu e nokku kaɓirgal. Cakkital ngal ina waawi wonde ɓuuɓngal e ɓuuɓngal, walla teddungal e ɓuuɓngal. Caɗeele reedu ina njiytee ina moƴƴi e rewɓe e nder pinal Inndo. Tariya Laamɗo Hindu Krishna ɓoornii wutte reedu Huutoraade kaɓirɗe ɓalli ina waawi rewrude e duuɓi 4000 walla ko ɓuri ɗum ummoriiɗi e duunde Inndo. E nder daartol, kaɓirɗe ɓalli ina kuutoree e nder leydi Indiya, worɓe e rewɓe, ngam waɗde paabi e nder kewuuji diine, ngam waɗde heen kaɓirɗe e hollirde ngalu. Seppooji e nate ɓooyɗe keewɗe ummoriiɗe e nokkuuji e nder leydi Indiya, ummoriiɗi e siwil falnde Indus, ina kollita wonde kaɓirɗe ɓalli ko jeewte ɓurɗe yiɗeede. Allaaji keewɗi e nder diine Hindu, ko wayi no Joomiraawo Krishna, ina ɓoornoo kaɓirɗe ɓalli. Kosam ɗam ina wiyee cummerbund walla patka ina jeyaa e ɓoornanteeri Rajasthannaaɓe toowɓe e jamaanu hakkundeejo. Yimre teeminannde 14ɓiire hollitii wonde jokkere enɗam wonnoo ko moodel wonande worɓe e won e nokkuuji e nder leydi Inndo fuɗnaange. Golle e mbaydiiji jamaanu Debbo ɓoorniiɗo wutte reedu Caɗeele reedu ina keewi e nder rewɓe leydi Indiya. Won e diiwanuuji caɗeele ɓalli ina keewi e worɓe kadi. To diiwaan Tamil Nadu to bannge worgo leydi Indiya, kala jibinaaɗo ina heɓa kaɓirgal ɓalewal ngam waɗde nanondiral pinal. Worɓe Namboothri ina keewi ɓoornaade comci ɓalli hay so ko mawɓe. E nder won e galleeji aristokraasi, worɓe Namboothiri ina ɓoornoo wutte kaŋŋe tati ɓuuɓɗo e nder koyɗe mum en.No aadaaji Hindu en nii, sukaaɓe jibinaaɓe ina keɓa jokkere enɗam (Aranjanam) ñalnde 28 caggal jibineede mum en. To leydi Kerala, fotde sukaaɓe jibnaaɓe keso ɓee fof tawa ko e diine mum en fof ina keɓa kaɓirgal ɓalewal. Hay so sukaaɓe heewɓe ina keewi woppude kaɓirɗe ɓaleeje e nder duuɓi mum en cakkitiiɗi, ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe worɓe heewɓe ina njokki e ɓoornaade kaɓirɗe ɓaleeje nde ɓe mawni.[citation needed] Rewoowo Joomiraawo Siva ina ɗaminaa ɓoornaade kaɓirɗe, tawa Rudrakshas ina jolnaa e kaɓirɗe daneeje e teemedere Laep around beadl thread ko worɓe e rewɓe fof ɓoornotoo.Dhodia e Kathodis walla Katkari worɓe ina kuutoroo paɗe e saraaji. Ngam dalillaaji pinal, kaɓirɗe ɓalli ngonti ko mbaydi mbaylaandi wonande rewɓe e worɓe e nder leyɗeele keewɗe e winndere ndee. Ko nanndi e ɗuum, ɓoornungal beɗi ɓoorneteeɗi e koyɗe feeñii e fannuuji keewɗi e pinal Afrik ko wayi no ɓoornungal, toppitagol sukaaɓe, e jokkondiral. Teskaama e pinal Ganaa e Nijeer, ɗeen ɓoggi ɓalli ina mbaɗi golle no ɓoggi daneeji nii, e ballal so cukalel ina jolnaa e dow koyɗe mum. E nder toppitagol sukaaɓe, ɗe naatnaa e kewuuji innde e ngam fooɗtude mawnugol haa e cukaagu. No gollal ngal yaajiri e nder diiwaan hee nii, ɗe ngonti ko kaɓirɗe ngam hollirde rewɓe, ɓeydude jokkondiral e ƴellitde hakkillaaji e hippoode, e wonde maande jibinannde. Won e rewɓe kadi ina ɓoornoo ɗe ngam heɓde mbaadi ɓanndu hourglass yiɗde.<ref>{{Cite book|last=Schaefer|first=Richard T.|url=https://books.google.com/books?id=STR1AwAAQBAJ|title=Encyclopedia of Race, Ethnicity, and Society|date=2008-03-20|publisher=SAGE Publications|isbn=978-1-4522-6586-5|page=713|language=en|quote=Indeed, in recent years, thanks to celebrities such as Madonna and Goldie Hawn, Indian fashions (saris and churidars), jewelry (belly chains), and body art (mendhi), have found a market with both U.S. and Indian American youths. Beyond this ...}}</ref><ref>{{Cite book|last=Gupta|first=Hari Ram|url=https://books.google.com/books?id=BF0wAQAAIAAJ|title=History of the Sikhs: Sikh Lion of Lahore/Maharaja Ranjit Singh|date=1991-01-01|publisher=Munshiram Manoharlal Publishers|isbn=978-81-215-0515-4|page=385|language=en|quote=A shirt of white muslin, a belt or ''kamarband'' tied over the shirt round his waist, a ''kachchha'', a pair of tight trousers, yellow or pea-green, of ''Daryai'' silk, a pair of slippers, completed his dress. In winter he wore woollen pa jama, single or double ...}}</ref><ref>{{Cite news|last=Gupta|first=Apoorva|date=2019-10-16|title=Karva (Karwa) Chauth 2019: 'Solah Sringar' and its significance in Indian culture|language=en|url=https://www.indiatvnews.com/lifestyle/books-culture-karva-chauth-2019-solah-sringar-and-importance-556375|access-date=2020-10-03}}</ref><ref>{{Cite news|title=Rocked the body chain yet? - Times of India|language=en|url=https://timesofindia.indiatimes.com/life-style/fashion/buzz/Rocked-the-body-chain-yet/articleshow/47513898.cms|access-date=2020-10-03}}</ref><ref>{{cite web|url=http://tamilartsacademy.com/journals/volume4/articles/article8.xml|title=Vedic Approach to Vaiṣhṇava Āḻvārs|website=Tamilartsacademy.com|access-date=2016-07-15|archive-date=2016-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160806125439/http://tamilartsacademy.com/journals/volume4/articles/article8.xml|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> kuv443xpo1shrxhwvafsi6uxoyp8abb 165649 165648 2026-04-19T05:29:57Z SUZYFATIMA 13856 165649 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Cakkital reedu''' walla cakkital ɓalli ko helmere Engeleere ɓurnde lollude ngam jeewte indiyankooje biyeteeɗe kamarbandh. Cakkital reedu ko sifaa mbaydi ɓanndu ɓoorneteendi e ɓalndu. Won e kaɓirɗe reedu ina njokkondiri e ɓuuɓri navel ; ɗiin ina mbiyee kadi "caɗeele reedu piɗtaaɗe". Ɗe keewi waɗeede ko e kaalis walla kaŋŋe. Heen sahaaji ko ɓoggol huutortee e ɓalndu nduu e nokku kaɓirgal. Cakkital ngal ina waawi wonde ɓuuɓngal e ɓuuɓngal, walla teddungal e ɓuuɓngal. Caɗeele reedu ina njiytee ina moƴƴi e rewɓe e nder pinal Inndo. Tariya Laamɗo Hindu Krishna ɓoornii wutte reedu Huutoraade kaɓirɗe ɓalli ina waawi rewrude e duuɓi 4000 walla ko ɓuri ɗum ummoriiɗi e duunde Inndo. E nder daartol, kaɓirɗe ɓalli ina kuutoree e nder leydi Indiya, worɓe e rewɓe, ngam waɗde paabi e nder kewuuji diine, ngam waɗde heen kaɓirɗe e hollirde ngalu. Seppooji e nate ɓooyɗe keewɗe ummoriiɗe e nokkuuji e nder leydi Indiya, ummoriiɗi e siwil falnde Indus, ina kollita wonde kaɓirɗe ɓalli ko jeewte ɓurɗe yiɗeede. Allaaji keewɗi e nder diine Hindu, ko wayi no Joomiraawo Krishna, ina ɓoornoo kaɓirɗe ɓalli. Kosam ɗam ina wiyee cummerbund walla patka ina jeyaa e ɓoornanteeri Rajasthannaaɓe toowɓe e jamaanu hakkundeejo. Yimre teeminannde 14ɓiire hollitii wonde jokkere enɗam wonnoo ko moodel wonande worɓe e won e nokkuuji e nder leydi Inndo fuɗnaange. Golle e mbaydiiji jamaanu Debbo ɓoorniiɗo wutte reedu Caɗeele reedu ina keewi e nder rewɓe leydi Indiya. Won e diiwanuuji caɗeele ɓalli ina keewi e worɓe kadi. To diiwaan Tamil Nadu to bannge worgo leydi Indiya, kala jibinaaɗo ina heɓa kaɓirgal ɓalewal ngam waɗde nanondiral pinal. Worɓe Namboothri ina keewi ɓoornaade comci ɓalli hay so ko mawɓe. E nder won e galleeji aristokraasi, worɓe Namboothiri ina ɓoornoo wutte kaŋŋe tati ɓuuɓɗo e nder koyɗe mum en.No aadaaji Hindu en nii, sukaaɓe jibinaaɓe ina keɓa jokkere enɗam (Aranjanam) ñalnde 28 caggal jibineede mum en. To leydi Kerala, fotde sukaaɓe jibnaaɓe keso ɓee fof tawa ko e diine mum en fof ina keɓa kaɓirgal ɓalewal. Hay so sukaaɓe heewɓe ina keewi woppude kaɓirɗe ɓaleeje e nder duuɓi mum en cakkitiiɗi, ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe worɓe heewɓe ina njokki e ɓoornaade kaɓirɗe ɓaleeje nde ɓe mawni.[citation needed] Rewoowo Joomiraawo Siva ina ɗaminaa ɓoornaade kaɓirɗe, tawa Rudrakshas ina jolnaa e kaɓirɗe daneeje e teemedere Laep around beadl thread ko worɓe e rewɓe fof ɓoornotoo.Dhodia e Kathodis walla Katkari worɓe ina kuutoroo paɗe e saraaji. Ngam dalillaaji pinal, kaɓirɗe ɓalli ngonti ko mbaydi mbaylaandi wonande rewɓe e worɓe e nder leyɗeele keewɗe e winndere ndee. Ko nanndi e ɗuum, ɓoornungal beɗi ɓoorneteeɗi e koyɗe feeñii e fannuuji keewɗi e pinal Afrik ko wayi no ɓoornungal, toppitagol sukaaɓe, e jokkondiral. Teskaama e pinal Ganaa e Nijeer, ɗeen ɓoggi ɓalli ina mbaɗi golle no ɓoggi daneeji nii, e ballal so cukalel ina jolnaa e dow koyɗe mum. E nder toppitagol sukaaɓe, ɗe naatnaa e kewuuji innde e ngam fooɗtude mawnugol haa e cukaagu. No gollal ngal yaajiri e nder diiwaan hee nii, ɗe ngonti ko kaɓirɗe ngam hollirde rewɓe, ɓeydude jokkondiral e ƴellitde hakkillaaji e hippoode, e wonde maande jibinannde. Won e rewɓe kadi ina ɓoornoo ɗe ngam heɓde mbaadi ɓanndu hourglass yiɗde.<ref>{{Cite book|last=Schaefer|first=Richard T.|url=https://books.google.com/books?id=STR1AwAAQBAJ|title=Encyclopedia of Race, Ethnicity, and Society|date=2008-03-20|publisher=SAGE Publications|isbn=978-1-4522-6586-5|page=713|language=en|quote=Indeed, in recent years, thanks to celebrities such as Madonna and Goldie Hawn, Indian fashions (saris and churidars), jewelry (belly chains), and body art (mendhi), have found a market with both U.S. and Indian American youths. Beyond this ...}}</ref><ref>{{Cite book|last=Gupta|first=Hari Ram|url=https://books.google.com/books?id=BF0wAQAAIAAJ|title=History of the Sikhs: Sikh Lion of Lahore/Maharaja Ranjit Singh|date=1991-01-01|publisher=Munshiram Manoharlal Publishers|isbn=978-81-215-0515-4|page=385|language=en|quote=A shirt of white muslin, a belt or ''kamarband'' tied over the shirt round his waist, a ''kachchha'', a pair of tight trousers, yellow or pea-green, of ''Daryai'' silk, a pair of slippers, completed his dress. In winter he wore woollen pa jama, single or double ...}}</ref><ref>{{Cite news|last=Gupta|first=Apoorva|date=2019-10-16|title=Karva (Karwa) Chauth 2019: 'Solah Sringar' and its significance in Indian culture|language=en|url=https://www.indiatvnews.com/lifestyle/books-culture-karva-chauth-2019-solah-sringar-and-importance-556375|access-date=2020-10-03}}</ref><ref>{{Cite news|title=Rocked the body chain yet? - Times of India|language=en|url=https://timesofindia.indiatimes.com/life-style/fashion/buzz/Rocked-the-body-chain-yet/articleshow/47513898.cms|access-date=2020-10-03}}</ref><ref>{{cite web|url=http://tamilartsacademy.com/journals/volume4/articles/article8.xml|title=Vedic Approach to Vaiṣhṇava Āḻvārs|website=Tamilartsacademy.com|access-date=2016-07-15|archive-date=2016-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160806125439/http://tamilartsacademy.com/journals/volume4/articles/article8.xml|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] ls97svty3basa99je6mrdol7ibbulr4 Jewellery cleaning 0 40431 165650 2026-04-19T05:39:47Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Laɓɓingol jeewte ko gollal ittude diƴƴe walla mborosaaji e jeewte ngam moƴƴinde mbaadi mum. Laabi e riisuuji Won e mbaydiiji jeewte ina mbaawi laɓɓineede e nder galleeji won heen kadi ina mbiyaa ko karallo waɗata ɗum en. Jeewte peewnaaɗe e kaŋŋe e kaalis sterling ko yeruuji jeewte baawɗe laɓɓineede e galle, tawi noon platinum fotaani wonde sabu no platinum at-risk woniri e ɓuuɓde. Jeewte ɗe kaaƴe dime ko wayi no diamant walla safir ina mbaawi laɓɓi..." 165650 wikitext text/x-wiki Laɓɓingol jeewte ko gollal ittude diƴƴe walla mborosaaji e jeewte ngam moƴƴinde mbaadi mum. Laabi e riisuuji Won e mbaydiiji jeewte ina mbaawi laɓɓineede e nder galleeji won heen kadi ina mbiyaa ko karallo waɗata ɗum en. Jeewte peewnaaɗe e kaŋŋe e kaalis sterling ko yeruuji jeewte baawɗe laɓɓineede e galle, tawi noon platinum fotaani wonde sabu no platinum at-risk woniri e ɓuuɓde. Jeewte ɗe kaaƴe dime ko wayi no diamant walla safir ina mbaawi laɓɓineede e nder galleeji kadi tawa ina kuutoroo saabunde ɓuuɓnde e ndiyam ngulɗam. Kono kaaƴe dime ko wayi no opal e perle ina poti waɗeede e karallaagal. Haala goɗka ko duuɓi jeewte, sibu won geɗe walla peeje mahngo jeewte ɓooyɗe (hono gila e jamaanu Georgia) ina mbaawi jogaade keeri, ko wayi no waasde ɓuuɓde tawa bonnaani. Waɗde jeewte maa ina laaɓi ina rokka kaaƴe (kaaƴe) ɗee mbaydi jalboori moƴƴiri tawa ina itta diƴƴe e ƴiiƴam (e nder goɗɗum) e lootde ɗe. Jeewte dirtuɗe ina mbaawi kadi saabaade ɓuuɓri ɓalndu. Laɓɓingol karallaagal ina waawi ƴettude ko ina wona hojomaaji seeɗa haa balɗe seeɗa fawaade e ngonka. Laɓɓinoowo oo adii ƴeewtaade jeewte ɗee ngam humpitaade so tawii kaaƴe ɗee ina limtee, ina ndartinaa. Kaɓirɗe baawɗe huutoraade ɗum ina keewi waɗeede e lootorde ultrasonic huutortoonde ɓuuɓri laɓɓingol, caggal ɗuum waɗee e nder laɓɓinoowo aaludere, geɗe ɓurɗe sensible maa njahdu e ɓuuɓri ɓuuɓndi e nder ndiyam saabunde. Caggal ɗuum, ɗe njuutee, ɗe njoornee, ɗe ƴeewtee. Jewel ina waawi rokkude soodooɓe mum kaɓirɗe laɓɓinooje amoniak sudsy, goɗɗo ina waawi yeeyde kaɓirɗe laɓɓinooje ultrasonic tokoose.[citation needed] Won e kaaƴe dime, ko wayi no topaas daneejo, ina njogii ɓuuɓri ngam feewnude won e kalaaji. Laɓɓingol ultrasonic ina waawi ittude ndeeɗoo ɓuuɓri. Laɓɓingol jeewte ultrasonic Laɓɓinoowo ultrasonic holliroowo basket mo ittata e nokku mum, e closeup annoore e waktu Laɓɓinooje ultrasonic ina naftoroo ngam laɓɓinde jeewte e ittude mborosaaji. Ɓe kuutortoo ko ɓoggi ultrasound e kemikaaji kawraaɗi ngam waɗde buubaaji "jokkondirɗi" e ɓoggi jananɗi ko wayi no diƴƴe, nebam, e geɗe ɗe nganndaaka. Ɗeeɗoo ɓoggi toowɗi ina neldee, ina njaltina mborosaaji ɗii e huunde ndee. Buubaaji ɗii ina ɓuuɓta caggal nde ɗi njokkondiri e ɓuuɓri ndii, ɗi njaha e dow ɗaɗol ngol, ɗi mbaɗta ko nanndi e ɓuuɓri ɓuuɓndi. Laaɓal gemha Daayre walla ɓuuɓri ina waawi battinde e mbaydi jiyteteendi e mbaydi gemha.[citation needed] E nder daartol, won e diamantuuji jeewooɓe ina njuumta no moƴƴi sabu ɓuuɓri e dow ŋoral, walla daneeji e dow culet.[citation needed] Golle hannde ɗee ko laɓɓinde gemha no feewi hade mum en ƴeewteede e mbaydi mum kam e clarity mum. No gemha waawirta laɓɓineede e kisal fawii ko e sifaaji mum keertiiɗi, ɗum noon ina waawi bonnude. Tuugnorgal s8xzi6fvuicpcvvp7vxk8yw5sc3y4cy 165651 165650 2026-04-19T05:40:49Z SUZYFATIMA 13856 165651 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Laɓɓingol jeewte''' ko gollal ittude diƴƴe walla mborosaaji e jeewte ngam moƴƴinde mbaadi mum. == Laabi e riisuuji == Won e mbaydiiji jeewte ina mbaawi laɓɓineede e nder galleeji won heen kadi ina mbiyaa ko karallo waɗata ɗum en. Jeewte peewnaaɗe e kaŋŋe e kaalis sterling ko yeruuji jeewte baawɗe laɓɓineede e galle, tawi noon platinum fotaani wonde sabu no platinum at-risk woniri e ɓuuɓde. Jeewte ɗe kaaƴe dime ko wayi no diamant walla safir ina mbaawi laɓɓineede e nder galleeji kadi tawa ina kuutoroo saabunde ɓuuɓnde e ndiyam ngulɗam. Kono kaaƴe dime ko wayi no opal e perle ina poti waɗeede e karallaagal. Haala goɗka ko duuɓi jeewte, sibu won geɗe walla peeje mahngo jeewte ɓooyɗe (hono gila e jamaanu Georgia) ina mbaawi jogaade keeri, ko wayi no waasde ɓuuɓde tawa bonnaani. Waɗde jeewte maa ina laaɓi ina rokka kaaƴe (kaaƴe) ɗee mbaydi jalboori moƴƴiri tawa ina itta diƴƴe e ƴiiƴam (e nder goɗɗum) e lootde ɗe. Jeewte dirtuɗe ina mbaawi kadi saabaade ɓuuɓri ɓalndu. Laɓɓingol karallaagal ina waawi ƴettude ko ina wona hojomaaji seeɗa haa balɗe seeɗa fawaade e ngonka. Laɓɓinoowo oo adii ƴeewtaade jeewte ɗee ngam humpitaade so tawii kaaƴe ɗee ina limtee, ina ndartinaa. Kaɓirɗe baawɗe huutoraade ɗum ina keewi waɗeede e lootorde ultrasonic huutortoonde ɓuuɓri laɓɓingol, caggal ɗuum waɗee e nder laɓɓinoowo aaludere, geɗe ɓurɗe sensible maa njahdu e ɓuuɓri ɓuuɓndi e nder ndiyam saabunde. Caggal ɗuum, ɗe njuutee, ɗe njoornee, ɗe ƴeewtee. Jewel ina waawi rokkude soodooɓe mum kaɓirɗe laɓɓinooje amoniak sudsy, goɗɗo ina waawi yeeyde kaɓirɗe laɓɓinooje ultrasonic tokoose.[citation needed] Won e kaaƴe dime, ko wayi no topaas daneejo, ina njogii ɓuuɓri ngam feewnude won e kalaaji. Laɓɓingol ultrasonic ina waawi ittude ndeeɗoo ɓuuɓri. Laɓɓingol jeewte ultrasonic Laɓɓinoowo ultrasonic holliroowo basket mo ittata e nokku mum, e closeup annoore e waktu Laɓɓinooje ultrasonic ina naftoroo ngam laɓɓinde jeewte e ittude mborosaaji. Ɓe kuutortoo ko ɓoggi ultrasound e kemikaaji kawraaɗi ngam waɗde buubaaji "jokkondirɗi" e ɓoggi jananɗi ko wayi no diƴƴe, nebam, e geɗe ɗe nganndaaka. Ɗeeɗoo ɓoggi toowɗi ina neldee, ina njaltina mborosaaji ɗii e huunde ndee. Buubaaji ɗii ina ɓuuɓta caggal nde ɗi njokkondiri e ɓuuɓri ndii, ɗi njaha e dow ɗaɗol ngol, ɗi mbaɗta ko nanndi e ɓuuɓri ɓuuɓndi. Laaɓal gemha Daayre walla ɓuuɓri ina waawi battinde e mbaydi jiyteteendi e mbaydi gemha.[citation needed] E nder daartol, won e diamantuuji jeewooɓe ina njuumta no moƴƴi sabu ɓuuɓri e dow ŋoral, walla daneeji e dow culet.[citation needed] Golle hannde ɗee ko laɓɓinde gemha no feewi hade mum en ƴeewteede e mbaydi mum kam e clarity mum. No gemha waawirta laɓɓineede e kisal fawii ko e sifaaji mum keertiiɗi, ɗum noon ina waawi bonnude. == Tuugnorgal == p2syakngx39j7lw7e426i74zs20g4nz 165652 165651 2026-04-19T05:44:33Z SUZYFATIMA 13856 165652 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Laɓɓingol jeewte''' ko gollal ittude diƴƴe walla mborosaaji e jeewte ngam moƴƴinde mbaadi mum. == Laabi e riisuuji == Won e mbaydiiji jeewte ina mbaawi laɓɓineede e nder galleeji won heen kadi ina mbiyaa ko karallo waɗata ɗum en. Jeewte peewnaaɗe e kaŋŋe e kaalis sterling ko yeruuji jeewte baawɗe laɓɓineede e galle, tawi noon platinum fotaani wonde sabu no platinum at-risk woniri e ɓuuɓde. Jeewte ɗe kaaƴe dime ko wayi no diamant walla safir ina mbaawi laɓɓineede e nder galleeji kadi tawa ina kuutoroo saabunde ɓuuɓnde e ndiyam ngulɗam. Kono kaaƴe dime ko wayi no opal e perle ina poti waɗeede e karallaagal. Haala goɗka ko duuɓi jeewte, sibu won geɗe walla peeje mahngo jeewte ɓooyɗe (hono gila e jamaanu Georgia) ina mbaawi jogaade keeri, ko wayi no waasde ɓuuɓde tawa bonnaani. Waɗde jeewte maa ina laaɓi ina rokka kaaƴe (kaaƴe) ɗee mbaydi jalboori moƴƴiri tawa ina itta diƴƴe e ƴiiƴam (e nder goɗɗum) e lootde ɗe. Jeewte dirtuɗe ina mbaawi kadi saabaade ɓuuɓri ɓalndu. Laɓɓingol karallaagal ina waawi ƴettude ko ina wona hojomaaji seeɗa haa balɗe seeɗa fawaade e ngonka. Laɓɓinoowo oo adii ƴeewtaade jeewte ɗee ngam humpitaade so tawii kaaƴe ɗee ina limtee, ina ndartinaa. Kaɓirɗe baawɗe huutoraade ɗum ina keewi waɗeede e lootorde ultrasonic huutortoonde ɓuuɓri laɓɓingol, caggal ɗuum waɗee e nder laɓɓinoowo aaludere, geɗe ɓurɗe sensible maa njahdu e ɓuuɓri ɓuuɓndi e nder ndiyam saabunde. Caggal ɗuum, ɗe njuutee, ɗe njoornee, ɗe ƴeewtee. Jewel ina waawi rokkude soodooɓe mum kaɓirɗe laɓɓinooje amoniak sudsy, goɗɗo ina waawi yeeyde kaɓirɗe laɓɓinooje ultrasonic tokoose.[citation needed] Won e kaaƴe dime, ko wayi no topaas daneejo, ina njogii ɓuuɓri ngam feewnude won e kalaaji. Laɓɓingol ultrasonic ina waawi ittude ndeeɗoo ɓuuɓri. Laɓɓingol jeewte ultrasonic Laɓɓinoowo ultrasonic holliroowo basket mo ittata e nokku mum, e closeup annoore e waktu Laɓɓinooje ultrasonic ina naftoroo ngam laɓɓinde jeewte e ittude mborosaaji. Ɓe kuutortoo ko ɓoggi ultrasound e kemikaaji kawraaɗi ngam waɗde buubaaji "jokkondirɗi" e ɓoggi jananɗi ko wayi no diƴƴe, nebam, e geɗe ɗe nganndaaka. Ɗeeɗoo ɓoggi toowɗi ina neldee, ina njaltina mborosaaji ɗii e huunde ndee. Buubaaji ɗii ina ɓuuɓta caggal nde ɗi njokkondiri e ɓuuɓri ndii, ɗi njaha e dow ɗaɗol ngol, ɗi mbaɗta ko nanndi e ɓuuɓri ɓuuɓndi. Laaɓal gemha Daayre walla ɓuuɓri ina waawi battinde e mbaydi jiyteteendi e mbaydi gemha.[citation needed] E nder daartol, won e diamantuuji jeewooɓe ina njuumta no moƴƴi sabu ɓuuɓri e dow ŋoral, walla daneeji e dow culet.[citation needed] Golle hannde ɗee ko laɓɓinde gemha no feewi hade mum en ƴeewteede e mbaydi mum kam e clarity mum. No gemha waawirta laɓɓineede e kisal fawii ko e sifaaji mum keertiiɗi, ɗum noon ina waawi bonnude.<ref name="Today Jewelry Cleaning">{{cite web|title=Yes, you can clean your jewelry at home. Here's how!|url=https://www.today.com/style/how-clean-your-sterling-silver-gold-jewelry-home-t128503|date=May 11, 2018|accessdate=December 20, 2018|work=Today|last=Callahan|first=Chrissy}}</ref><ref>{{cite web|title=Topaz Care and Cleaning Guide|url=https://www.gia.edu/topaz-care-cleaning|accessdate=December 23, 2018|work=GIA}}</ref><ref>{{cite web|title=Guidelines for Ultrasonic Cleaning Solution Selection|url=https://www.rdmag.com/article/2017/02/guidelines-ultrasonic-cleaning-solution-selection|date=February 15, 2017|accessdate=December 23, 2018}}</ref><ref name="wykoff">{{cite web|url=http://www.gemsociety.org/article/care-maintenance-gemstones/|title=How to Clean Various Gems|author=Dr. Gerald Wykoff|publisher=International Gem Society (IGS)|accessdate=2015-01-18}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> dtqm8em0kx5yjhqe9owkmnyxy33u2go Khazana Jewellery 0 40432 165653 2026-04-19T05:48:54Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Khazana Jewellery ko galle njulaagu yuɓɓo to bannge worgo leydi Indiya. Sosi nde ko Kishore Kumar Jain, nde udditi suudu mum adanndu njuɓɓudi njulaagu to Cathedral Road, Chennai, e hitaande 1993. Gila ndeen nde yaajii haa ko ɓuri 40+ suudu njulaagu e nder leydi Indiya. Khazana Jewellery hokki ₹ miliyonji 10 ngam haɓugo bee nyawu COVID-19, ɗum hawti bee ₹4 miliyon ngam Andhra Pradesh e ₹3 miliyon kala ngam Tamil Nadu e Telangana Ambasadeeruuji marke Gonnooɗ..." 165653 wikitext text/x-wiki Khazana Jewellery ko galle njulaagu yuɓɓo to bannge worgo leydi Indiya. Sosi nde ko Kishore Kumar Jain, nde udditi suudu mum adanndu njuɓɓudi njulaagu to Cathedral Road, Chennai, e hitaande 1993. Gila ndeen nde yaajii haa ko ɓuri 40+ suudu njulaagu e nder leydi Indiya. Khazana Jewellery hokki ₹ miliyonji 10 ngam haɓugo bee nyawu COVID-19, ɗum hawti bee ₹4 miliyon ngam Andhra Pradesh e ₹3 miliyon kala ngam Tamil Nadu e Telangana Ambasadeeruuji marke Gonnooɗo ammbasadeeruuji marke Khazana ina jeyaa heen Rashmika Mandanna, Tamannaah Bhatia, Samantha, Jacqueline Fernandez, Hema Malini e Khushbu. Hannde Tamannaah bhatia woni ambassadeur marque. Tuugnorgal gc1mleqp0dh4fzfq3uy7vcc8sinc05w 165654 165653 2026-04-19T05:49:53Z SUZYFATIMA 13856 165654 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Khazana Jewellery''' ko galle njulaagu yuɓɓo to bannge worgo leydi Indiya. Sosi nde ko Kishore Kumar Jain, nde udditi suudu mum adanndu njuɓɓudi njulaagu to Cathedral Road, Chennai, e hitaande 1993. Gila ndeen nde yaajii haa ko ɓuri 40+ suudu njulaagu e nder leydi Indiya. Khazana Jewellery hokki ₹ miliyonji 10 ngam haɓugo bee nyawu COVID-19, ɗum hawti bee ₹4 miliyon ngam Andhra Pradesh e ₹3 miliyon kala ngam Tamil Nadu e Telangana Ambasadeeruuji marke Gonnooɗo ammbasadeeruuji marke Khazana ina jeyaa heen Rashmika Mandanna, Tamannaah Bhatia, Samantha, Jacqueline Fernandez, Hema Malini e Khushbu. Hannde Tamannaah bhatia woni ambassadeur marque. == Tuugnorgal == 1r7mscrdtzbi68kiu252b6z6hzhk3tr 165655 165654 2026-04-19T05:52:07Z SUZYFATIMA 13856 165655 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Khazana Jewellery''' ko galle njulaagu yuɓɓo to bannge worgo leydi Indiya. Sosi nde ko Kishore Kumar Jain, nde udditi suudu mum adanndu njuɓɓudi njulaagu to Cathedral Road, Chennai, e hitaande 1993. Gila ndeen nde yaajii haa ko ɓuri 40+ suudu njulaagu e nder leydi Indiya. Khazana Jewellery hokki ₹ miliyonji 10 ngam haɓugo bee nyawu COVID-19, ɗum hawti bee ₹4 miliyon ngam Andhra Pradesh e ₹3 miliyon kala ngam Tamil Nadu e Telangana Ambasadeeruuji marke Gonnooɗo ammbasadeeruuji marke Khazana ina jeyaa heen Rashmika Mandanna, Tamannaah Bhatia, Samantha, Jacqueline Fernandez, Hema Malini e Khushbu. Hannde Tamannaah bhatia woni ambassadeur marque.<ref>{{Cite web|url=http://archives.deccanchronicle.com/130427/news-current-affairs/article/tamannah-inaugurates-jewellery-mart|title=Tamannah inaugurates Jewellery mart|access-date=2015-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150623163503/http://archives.deccanchronicle.com/130427/news-current-affairs/article/tamannah-inaugurates-jewellery-mart|archive-date=2015-06-23|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.thehindu.com/todays-paper/tp-national/tp-tamilnadu/khazana-jewellery-showroom-opened-in-nellai/article3322709.ece|title=Khazana jewellery showroom opened in Nellai|date=17 April 2012|newspaper=The Hindu|accessdate=11 July 2020}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.thehindu.com/todays-paper/tp-national/tp-andhrapradesh/The-glamour-and-the-gold/article16033998.ece|title=The glamour and the gold|date=12 May 2010|newspaper=The Hindu|accessdate=11 July 2020}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 0sc517ssx06bt9xc8xvov8x4ego5jdy Holbeinesque jewellery 0 40433 165656 2026-04-19T05:53:46Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Jawdi Holbeinesque ina waɗi pendant, broos e noppi e nder mbaydi neo-Renaissance walla Renaissance Revival, kadi ko laawol gootol kadi wonti moodel e kitaale 1860. Desinji ɗii ina ceerti e jewelry neo-gothic ɓooyɗo stylized e pious, e nder ɗuum ko ɗi ɓuttiɗi no feewi – ngalɗoo ngalu mbaydi e kala ko ina weltina suudu Tudor, jewelers Victoria e patrons mum en njiyti ɗum kadi, ngummitiniri ɗum ko mbaydi ndi ƴellitii e fuɗɗoode kitaale 901. Sifaa oo ina sik..." 165656 wikitext text/x-wiki Jawdi Holbeinesque ina waɗi pendant, broos e noppi e nder mbaydi neo-Renaissance walla Renaissance Revival, kadi ko laawol gootol kadi wonti moodel e kitaale 1860. Desinji ɗii ina ceerti e jewelry neo-gothic ɓooyɗo stylized e pious, e nder ɗuum ko ɗi ɓuttiɗi no feewi – ngalɗoo ngalu mbaydi e kala ko ina weltina suudu Tudor, jewelers Victoria e patrons mum en njiyti ɗum kadi, ngummitiniri ɗum ko mbaydi ndi ƴellitii e fuɗɗoode kitaale 901. Sifaa oo ina sikkaa ko kaaƴel mawngel, gonngel e hakkundeere, kameeji walla intaglio, gonɗo e golle kaŋŋe e mbaydiiji keewɗi, ko wayi no basse-taille, champlevé, cloisonné e en ronde bosse. Les ɗuum, lozenge mo mbaydi toɓɓere walla diamant ina fawii e dow mum. Baawo kala pecce ina heewi winndeede no feewi e huutoraade defte binndaaɗe e paabi foliate. Hono ɗeen diidi ina njiyloo e naalankaagal Hans Holbein tokooso, tee ina heewi koppireede e jeewte ɗe Holbein holliri e nate rewɓe Tudor ummoraade e galle laamorɗo Henry VIII, jeewte ko wayi no John Brogden e gollodiiɗo mum, Carlo Giuliano. Galleeji jeewte goɗɗi peewnirɗi nate Holbeinesque, ko ɗi Jules Wièse, Boucheron, Chaumet e Vever. Gaagaa nate jooɗiiɓe makko ɓoorniiɓe jeewte mum en, Holbein acci kadi nate laaɓtuɗe e pecce, won heen koppiraaɗe e pecce jooɗiiɓe makko, won heen ko diidi makko. Motifuuji kuutorteeɗi ɗii ummorii ko e miijooji ɓooyɗi walla e paabi Mannerist teeminannde 16ɓiire, tawi ina waɗi sifaaji jillondirɗi e neɗɗo/daaba anndiraaɗi grotesques, torsos joofnirɗe e koloñaal walla pedestal ina wiyee terme, e kimeraaji. putti, masiŋaaji nayi e masiŋaaji fanniyankooɓe ina keewi huutoreede ngam ɓamtude. Jaayɗe Holbeinesque ina mbaawi huutoraade koye mum en e lowre tuugnorgal keewngal ngam ƴellitde diidi mum en. Ko heewi e geɗe jewelry nguuri ko e Renaissance, defte ko faati e diisnondiral naalankooɓe teeminannde 15ɓiire e 16ɓiire, e nate suudu sarɗiiji yimɓe alɗuɓe e baawɗe e sahaa nde naalankooɓe hono Raphael, Holbein e Cranach mbaɗi. Tuugnorgal q48tvfp06axv36voypmjhpjkzsq58d4 165657 165656 2026-04-19T05:55:09Z SUZYFATIMA 13856 165657 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jawdi Holbeinesque''' ina waɗi pendant, broos e noppi e nder mbaydi neo-Renaissance walla Renaissance Revival, kadi ko laawol gootol kadi wonti moodel e kitaale 1860. Desinji ɗii ina ceerti e jewelry neo-gothic ɓooyɗo stylized e pious, e nder ɗuum ko ɗi ɓuttiɗi no feewi – ngalɗoo ngalu mbaydi e kala ko ina weltina suudu Tudor, jewelers Victoria e patrons mum en njiyti ɗum kadi, ngummitiniri ɗum ko mbaydi ndi ƴellitii e fuɗɗoode kitaale 901. Sifaa oo ina sikkaa ko kaaƴel mawngel, gonngel e hakkundeere, kameeji walla intaglio, gonɗo e golle kaŋŋe e mbaydiiji keewɗi, ko wayi no basse-taille, champlevé, cloisonné e en ronde bosse. Les ɗuum, lozenge mo mbaydi toɓɓere walla diamant ina fawii e dow mum. Baawo kala pecce ina heewi winndeede no feewi e huutoraade defte binndaaɗe e paabi foliate. Hono ɗeen diidi ina njiyloo e naalankaagal Hans Holbein tokooso, tee ina heewi koppireede e jeewte ɗe Holbein holliri e nate rewɓe Tudor ummoraade e galle laamorɗo Henry VIII, jeewte ko wayi no John Brogden e gollodiiɗo mum, Carlo Giuliano. Galleeji jeewte goɗɗi peewnirɗi nate Holbeinesque, ko ɗi Jules Wièse, Boucheron, Chaumet e Vever. Gaagaa nate jooɗiiɓe makko ɓoorniiɓe jeewte mum en, Holbein acci kadi nate laaɓtuɗe e pecce, won heen koppiraaɗe e pecce jooɗiiɓe makko, won heen ko diidi makko. Motifuuji kuutorteeɗi ɗii ummorii ko e miijooji ɓooyɗi walla e paabi Mannerist teeminannde 16ɓiire, tawi ina waɗi sifaaji jillondirɗi e neɗɗo/daaba anndiraaɗi grotesques, torsos joofnirɗe e koloñaal walla pedestal ina wiyee terme, e kimeraaji. putti, masiŋaaji nayi e masiŋaaji fanniyankooɓe ina keewi huutoreede ngam ɓamtude. Jaayɗe Holbeinesque ina mbaawi huutoraade koye mum en e lowre tuugnorgal keewngal ngam ƴellitde diidi mum en. Ko heewi e geɗe jewelry nguuri ko e Renaissance, defte ko faati e diisnondiral naalankooɓe teeminannde 15ɓiire e 16ɓiire, e nate suudu sarɗiiji yimɓe alɗuɓe e baawɗe e sahaa nde naalankooɓe hono Raphael, Holbein e Cranach mbaɗi. == Tuugnorgal == 2nchf27mxq46x54qi5msn7uzjs4eml3 165658 165657 2026-04-19T05:59:07Z SUZYFATIMA 13856 165658 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jawdi Holbeinesque''' ina waɗi pendant, broos e noppi e nder mbaydi neo-Renaissance walla Renaissance Revival, kadi ko laawol gootol kadi wonti moodel e kitaale 1860. Desinji ɗii ina ceerti e jewelry neo-gothic ɓooyɗo stylized e pious, e nder ɗuum ko ɗi ɓuttiɗi no feewi – ngalɗoo ngalu mbaydi e kala ko ina weltina suudu Tudor, jewelers Victoria e patrons mum en njiyti ɗum kadi, ngummitiniri ɗum ko mbaydi ndi ƴellitii e fuɗɗoode kitaale 901. Sifaa oo ina sikkaa ko kaaƴel mawngel, gonngel e hakkundeere, kameeji walla intaglio, gonɗo e golle kaŋŋe e mbaydiiji keewɗi, ko wayi no basse-taille, champlevé, cloisonné e en ronde bosse. Les ɗuum, lozenge mo mbaydi toɓɓere walla diamant ina fawii e dow mum. Baawo kala pecce ina heewi winndeede no feewi e huutoraade defte binndaaɗe e paabi foliate. Hono ɗeen diidi ina njiyloo e naalankaagal Hans Holbein tokooso, tee ina heewi koppireede e jeewte ɗe Holbein holliri e nate rewɓe Tudor ummoraade e galle laamorɗo Henry VIII, jeewte ko wayi no John Brogden e gollodiiɗo mum, Carlo Giuliano. Galleeji jeewte goɗɗi peewnirɗi nate Holbeinesque, ko ɗi Jules Wièse, Boucheron, Chaumet e Vever. Gaagaa nate jooɗiiɓe makko ɓoorniiɓe jeewte mum en, Holbein acci kadi nate laaɓtuɗe e pecce, won heen koppiraaɗe e pecce jooɗiiɓe makko, won heen ko diidi makko. Motifuuji kuutorteeɗi ɗii ummorii ko e miijooji ɓooyɗi walla e paabi Mannerist teeminannde 16ɓiire, tawi ina waɗi sifaaji jillondirɗi e neɗɗo/daaba anndiraaɗi grotesques, torsos joofnirɗe e koloñaal walla pedestal ina wiyee terme, e kimeraaji. putti, masiŋaaji nayi e masiŋaaji fanniyankooɓe ina keewi huutoreede ngam ɓamtude. Jaayɗe Holbeinesque ina mbaawi huutoraade koye mum en e lowre tuugnorgal keewngal ngam ƴellitde diidi mum en. Ko heewi e geɗe jewelry nguuri ko e Renaissance, defte ko faati e diisnondiral naalankooɓe teeminannde 15ɓiire e 16ɓiire, e nate suudu sarɗiiji yimɓe alɗuɓe e baawɗe e sahaa nde naalankooɓe hono Raphael, Holbein e Cranach mbaɗi.<ref>{{cite web|url=http://holbeinesquejewellery.tumblr.com|title=Holbeinesque Jewellery}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.langantiques.com/university/index.php/Vever|title=Vever - AJU|work=Langantiques.com|accessdate=2015-07-02}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.faycullen.com/antique_necklaces/600/eo725c4gp.html|title=Victorian Moonstone Necklace|work=Faycullen.com|accessdate=2015-07-02}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.jckonline.com/article/288115-Inspiration_for_Gothic_Renaissance_Revival_Style_Jewels.php|title=Inspiration for Gothic & Renaissance Revival Style Jewels|work=Jckonline.com|accessdate=2015-07-02|url-status=dead|archiveurl=https://archive.today/20130126191539/http://www.jckonline.com/article/288115-Inspiration_for_Gothic_Renaissance_Revival_Style_Jewels.php|archivedate=2013-01-26}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> eay3bs4lgiqjvacq18jmecmbyah9glz Stomacher (jewellery) 0 40434 165659 2026-04-19T06:01:17Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Reedu - sahaa e sahaa fof ina wiyee devant de corsage - ko mbaydi mbaylaandi ɓoorneteendi e dow ŋoral hakkundeewal ɓalewal, ngal e hoore mum kadi wiyetee ko reedu. E teeminannde 18ɓiire e 19ɓiire, stomachers wonti ko mbaydiiji mawɗi, gite njiylotooɗi, ɗi ɓoornetee e comci ñaawirdu walla comci bal. Hono no tiara nii, ko kañum wonnoo jeewte ɓurɗe teeŋtude ngam hollirde darnde renndo. Limtol Stomacher ina ɓoornee e dow ŋoral hakkundeewal ɓalewal, ngal e ho..." 165659 wikitext text/x-wiki Reedu - sahaa e sahaa fof ina wiyee devant de corsage - ko mbaydi mbaylaandi ɓoorneteendi e dow ŋoral hakkundeewal ɓalewal, ngal e hoore mum kadi wiyetee ko reedu. E teeminannde 18ɓiire e 19ɓiire, stomachers wonti ko mbaydiiji mawɗi, gite njiylotooɗi, ɗi ɓoornetee e comci ñaawirdu walla comci bal. Hono no tiara nii, ko kañum wonnoo jeewte ɓurɗe teeŋtude ngam hollirde darnde renndo. Limtol Stomacher ina ɓoornee e dow ŋoral hakkundeewal ɓalewal, ngal e hoore mum kadi ina wiyee stomacher. Reedu ina waawi wonde huunde wootere walla ko ɓuri ɗum. So tawii ko huunde wootere, ina waawi siforeede no feewi ko ɓuuɓri mawndi, laaɓtundi, ndi ɓoornetee ko e dow ŋoral, e hakkunde daande. Reedu ko ɓuri huunde wootere ina heewi jogaade sifaa kuuɓtodinɗo : huunde nde ɓoornoto-ɗaa e daande ndee ɓuri yaajde, geɗe les ɗee ina ɓuuɓtoo les feewde e wuttulo, ina sudda denndaangal ɓalewol hakkundeewol ɓalewol ngol. Elemenji ɗii ina mbaawi kadi ɓoorneede gooto gooto. Gila e jamaanu Renaissance, panneeji hakkundeeji boɗeeji ɗii ina njuɓɓinee e kaaƴe tedduɗe e perle ɗe njuɓɓinaa e dow mbaydi ndii. Stomacher ko mbaydi mbaylaandi (detachable jewelry) wonti ko ɓuri heewde e feccere ɗimmere teeminannde 18ɓiire, ina wonnoo e mbaydi haa fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. Ko ɓuri heewde e maggal ɓoornetee ko e mbaydiiji bal walla mbaydiiji kewu ngam waɗde kewuuji e nder ñaawirdu. Stomachers ina mbaɗee kaŋŋe, kaalis walla platinum, ina pawee no feewi e kaaƴe tedduɗe e perle. Sabu teddeendi maggal, reedu mawndu ina waawi ɓoorneede tan so tawii ɓaleeri gonndi e korse. Won e leyɗeele, mbaydi nanndundi e ndi, kono ɓurndi hoybude, ina jeyaa e koɗki leñol. Stomacher ina waawi jeyeede e parure, woni mbaydi jeewte jogiiɗe diidi gooti. Stomachers yalti e mbaydi e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. Hannde, stomacher antique (walla gooto e geɗe mum) ina ɓoornee sahaa e sahaa fof no broos e mbaydi jamma. Ndeen noon ina heewi ɓoorneede e koyngal walla e wuttulo, wonaa e wutte. Tuugnorgal p83r8nc22o8opmpgm8zez29vgibyzir 165660 165659 2026-04-19T06:02:15Z SUZYFATIMA 13856 165660 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Reedu - sahaa''' e sahaa fof ina wiyee devant de corsage - ko mbaydi mbaylaandi ɓoorneteendi e dow ŋoral hakkundeewal ɓalewal, ngal e hoore mum kadi wiyetee ko reedu. E teeminannde 18ɓiire e 19ɓiire, stomachers wonti ko mbaydiiji mawɗi, gite njiylotooɗi, ɗi ɓoornetee e comci ñaawirdu walla comci bal. Hono no tiara nii, ko kañum wonnoo jeewte ɓurɗe teeŋtude ngam hollirde darnde renndo. == Limtol == Stomacher ina ɓoornee e dow ŋoral hakkundeewal ɓalewal, ngal e hoore mum kadi ina wiyee stomacher. Reedu ina waawi wonde huunde wootere walla ko ɓuri ɗum. So tawii ko huunde wootere, ina waawi siforeede no feewi ko ɓuuɓri mawndi, laaɓtundi, ndi ɓoornetee ko e dow ŋoral, e hakkunde daande. Reedu ko ɓuri huunde wootere ina heewi jogaade sifaa kuuɓtodinɗo : huunde nde ɓoornoto-ɗaa e daande ndee ɓuri yaajde, geɗe les ɗee ina ɓuuɓtoo les feewde e wuttulo, ina sudda denndaangal ɓalewol hakkundeewol ɓalewol ngol. Elemenji ɗii ina mbaawi kadi ɓoorneede gooto gooto. Gila e jamaanu Renaissance, panneeji hakkundeeji boɗeeji ɗii ina njuɓɓinee e kaaƴe tedduɗe e perle ɗe njuɓɓinaa e dow mbaydi ndii. Stomacher ko mbaydi mbaylaandi (detachable jewelry) wonti ko ɓuri heewde e feccere ɗimmere teeminannde 18ɓiire, ina wonnoo e mbaydi haa fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. Ko ɓuri heewde e maggal ɓoornetee ko e mbaydiiji bal walla mbaydiiji kewu ngam waɗde kewuuji e nder ñaawirdu. Stomachers ina mbaɗee kaŋŋe, kaalis walla platinum, ina pawee no feewi e kaaƴe tedduɗe e perle. Sabu teddeendi maggal, reedu mawndu ina waawi ɓoorneede tan so tawii ɓaleeri gonndi e korse. Won e leyɗeele, mbaydi nanndundi e ndi, kono ɓurndi hoybude, ina jeyaa e koɗki leñol. Stomacher ina waawi jeyeede e parure, woni mbaydi jeewte jogiiɗe diidi gooti. Stomachers yalti e mbaydi e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. Hannde, stomacher antique (walla gooto e geɗe mum) ina ɓoornee sahaa e sahaa fof no broos e mbaydi jamma. Ndeen noon ina heewi ɓoorneede e koyngal walla e wuttulo, wonaa e wutte. == Tuugnorgal == bu9hb58oaeehedrjwktakjhh0zs0hh5 165661 165660 2026-04-19T06:05:42Z SUZYFATIMA 13856 165661 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Reedu - sahaa''' e sahaa fof ina wiyee devant de corsage - ko mbaydi mbaylaandi ɓoorneteendi e dow ŋoral hakkundeewal ɓalewal, ngal e hoore mum kadi wiyetee ko reedu. E teeminannde 18ɓiire e 19ɓiire, stomachers wonti ko mbaydiiji mawɗi, gite njiylotooɗi, ɗi ɓoornetee e comci ñaawirdu walla comci bal. Hono no tiara nii, ko kañum wonnoo jeewte ɓurɗe teeŋtude ngam hollirde darnde renndo. == Limtol == Stomacher ina ɓoornee e dow ŋoral hakkundeewal ɓalewal, ngal e hoore mum kadi ina wiyee stomacher. Reedu ina waawi wonde huunde wootere walla ko ɓuri ɗum. So tawii ko huunde wootere, ina waawi siforeede no feewi ko ɓuuɓri mawndi, laaɓtundi, ndi ɓoornetee ko e dow ŋoral, e hakkunde daande. Reedu ko ɓuri huunde wootere ina heewi jogaade sifaa kuuɓtodinɗo : huunde nde ɓoornoto-ɗaa e daande ndee ɓuri yaajde, geɗe les ɗee ina ɓuuɓtoo les feewde e wuttulo, ina sudda denndaangal ɓalewol hakkundeewol ɓalewol ngol. Elemenji ɗii ina mbaawi kadi ɓoorneede gooto gooto. Gila e jamaanu Renaissance, panneeji hakkundeeji boɗeeji ɗii ina njuɓɓinee e kaaƴe tedduɗe e perle ɗe njuɓɓinaa e dow mbaydi ndii. Stomacher ko mbaydi mbaylaandi (detachable jewelry) wonti ko ɓuri heewde e feccere ɗimmere teeminannde 18ɓiire, ina wonnoo e mbaydi haa fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. Ko ɓuri heewde e maggal ɓoornetee ko e mbaydiiji bal walla mbaydiiji kewu ngam waɗde kewuuji e nder ñaawirdu. Stomachers ina mbaɗee kaŋŋe, kaalis walla platinum, ina pawee no feewi e kaaƴe tedduɗe e perle. Sabu teddeendi maggal, reedu mawndu ina waawi ɓoorneede tan so tawii ɓaleeri gonndi e korse. Won e leyɗeele, mbaydi nanndundi e ndi, kono ɓurndi hoybude, ina jeyaa e koɗki leñol. Stomacher ina waawi jeyeede e parure, woni mbaydi jeewte jogiiɗe diidi gooti. Stomachers yalti e mbaydi e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. Hannde, stomacher antique (walla gooto e geɗe mum) ina ɓoornee sahaa e sahaa fof no broos e mbaydi jamma. Ndeen noon ina heewi ɓoorneede e koyngal walla e wuttulo, wonaa e wutte.<ref>{{Cite web|url=https://www.trc-leiden.nl/trc-needles/individual-textiles-and-textile-types/daily-and-general-garments-and-textiles/stomacher|title=Stomacher|last=|first=|date=9 December 2016|website=www.trc-leiden.nl|publisher=Textile Research Centre|language=en-gb|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-12-20}}</ref><ref name=":0">{{Cite book|title=Looking at jewelry : a guide to terms, styles, and techniques|last=Gänsicke, Susanne|others=Markowitz, Yvonne J.|date=25 June 2019|isbn=978-1-60606-599-0|location=Los Angeles|oclc=1057243227}}</ref><ref name=":1">{{Cite book|title=Schitterend Europa : juwelen uit Europese vorstenhuizen (Sparkling Europe: jewelry of the European royal families)|last=Scarisbrick, Diana|date=2007|publisher=Mercator Fonds|others=Vachaudez, Christophe,, Walgrave, Jan|isbn=978-90-6153-759-5|location=Brussel|pages=|oclc=212905424}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=hDkVCwAAQBAJ&dq=stomacher+worn+as+brooch&pg=PA278|title=Clothing and Fashion: American Fashion from Head to Toe [4 volumes]: American Fashion from Head to Toe|last1=Blanco|first1=F. José|last2=Hunt-Hurst|first2=Patricia Kay|last3=Lee|first3=Heather Vaughan|last4=Doering|first4=Mary|date=2015-11-23|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-61069-310-3|location=|pages=|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://collections.mfa.org/objects/60949/stomacher;jsessionid=31F51C5C50862DC15F54745813122037|title=Stomacher|last=|first=|date=|website=Boston Museum of Fine Arts|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-12-20}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> no8fhn75z9pugziraqpk5noootape8g 165662 165661 2026-04-19T06:06:00Z SUZYFATIMA 13856 165662 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Reedu - sahaa''' e sahaa fof ina wiyee devant de corsage - ko mbaydi mbaylaandi ɓoorneteendi e dow ŋoral hakkundeewal ɓalewal, ngal e hoore mum kadi wiyetee ko reedu. E teeminannde 18ɓiire e 19ɓiire, stomachers wonti ko mbaydiiji mawɗi, gite njiylotooɗi, ɗi ɓoornetee e comci ñaawirdu walla comci bal. Hono no tiara nii, ko kañum wonnoo jeewte ɓurɗe teeŋtude ngam hollirde darnde renndo. == Limtol == Stomacher ina ɓoornee e dow ŋoral hakkundeewal ɓalewal, ngal e hoore mum kadi ina wiyee stomacher. Reedu ina waawi wonde huunde wootere walla ko ɓuri ɗum. So tawii ko huunde wootere, ina waawi siforeede no feewi ko ɓuuɓri mawndi, laaɓtundi, ndi ɓoornetee ko e dow ŋoral, e hakkunde daande. Reedu ko ɓuri huunde wootere ina heewi jogaade sifaa kuuɓtodinɗo : huunde nde ɓoornoto-ɗaa e daande ndee ɓuri yaajde, geɗe les ɗee ina ɓuuɓtoo les feewde e wuttulo, ina sudda denndaangal ɓalewol hakkundeewol ɓalewol ngol. Elemenji ɗii ina mbaawi kadi ɓoorneede gooto gooto. Gila e jamaanu Renaissance, panneeji hakkundeeji boɗeeji ɗii ina njuɓɓinee e kaaƴe tedduɗe e perle ɗe njuɓɓinaa e dow mbaydi ndii. Stomacher ko mbaydi mbaylaandi (detachable jewelry) wonti ko ɓuri heewde e feccere ɗimmere teeminannde 18ɓiire, ina wonnoo e mbaydi haa fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. Ko ɓuri heewde e maggal ɓoornetee ko e mbaydiiji bal walla mbaydiiji kewu ngam waɗde kewuuji e nder ñaawirdu. Stomachers ina mbaɗee kaŋŋe, kaalis walla platinum, ina pawee no feewi e kaaƴe tedduɗe e perle. Sabu teddeendi maggal, reedu mawndu ina waawi ɓoorneede tan so tawii ɓaleeri gonndi e korse. Won e leyɗeele, mbaydi nanndundi e ndi, kono ɓurndi hoybude, ina jeyaa e koɗki leñol. Stomacher ina waawi jeyeede e parure, woni mbaydi jeewte jogiiɗe diidi gooti. Stomachers yalti e mbaydi e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. Hannde, stomacher antique (walla gooto e geɗe mum) ina ɓoornee sahaa e sahaa fof no broos e mbaydi jamma. Ndeen noon ina heewi ɓoorneede e koyngal walla e wuttulo, wonaa e wutte.<ref>{{Cite web|url=https://www.trc-leiden.nl/trc-needles/individual-textiles-and-textile-types/daily-and-general-garments-and-textiles/stomacher|title=Stomacher|last=|first=|date=9 December 2016|website=www.trc-leiden.nl|publisher=Textile Research Centre|language=en-gb|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-12-20}}</ref><ref name=":0">{{Cite book|title=Looking at jewelry : a guide to terms, styles, and techniques|last=Gänsicke, Susanne|others=Markowitz, Yvonne J.|date=25 June 2019|isbn=978-1-60606-599-0|location=Los Angeles|oclc=1057243227}}</ref><ref name=":1">{{Cite book|title=Schitterend Europa : juwelen uit Europese vorstenhuizen (Sparkling Europe: jewelry of the European royal families)|last=Scarisbrick, Diana|date=2007|publisher=Mercator Fonds|others=Vachaudez, Christophe,, Walgrave, Jan|isbn=978-90-6153-759-5|location=Brussel|pages=|oclc=212905424}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=hDkVCwAAQBAJ&dq=stomacher+worn+as+brooch&pg=PA278|title=Clothing and Fashion: American Fashion from Head to Toe [4 volumes]: American Fashion from Head to Toe|last1=Blanco|first1=F. José|last2=Hunt-Hurst|first2=Patricia Kay|last3=Lee|first3=Heather Vaughan|last4=Doering|first4=Mary|date=2015-11-23|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-61069-310-3|location=|pages=|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://collections.mfa.org/objects/60949/stomacher;jsessionid=31F51C5C50862DC15F54745813122037|title=Stomacher|last=|first=|date=|website=Boston Museum of Fine Arts|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-12-20}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] otetdx29v8ozrh6rk6abjc8esn0zooo Rivière (jewellery) 0 40435 165663 2026-04-19T06:08:50Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Rivière ko jokkere enɗam, jokkere enɗam wootere walla ko ɓuri ɗum, jokkondirnde e kaaƴe dime. Heewi wonde ko sifaa kaaƴel gootel tan huutortee e nder rivière, tawa kaaƴe ɗee fof ko gootum e taƴre. Kaaƴe ɗee fof ko goote, walla seeɗa seeɗa ina ɓeydoo mawnude feewde e hakkunde ŋoral. Rivières ina ɓoornee gila e teeminannde 18ɓiire, haa hannde ko sifaa jokkere enɗam. Limtol Innde rivière ndee firti ko helmere farayse "maayo", sibu kaaƴe ɗee ina cikk..." 165663 wikitext text/x-wiki Rivière ko jokkere enɗam, jokkere enɗam wootere walla ko ɓuri ɗum, jokkondirnde e kaaƴe dime. Heewi wonde ko sifaa kaaƴel gootel tan huutortee e nder rivière, tawa kaaƴe ɗee fof ko gootum e taƴre. Kaaƴe ɗee fof ko goote, walla seeɗa seeɗa ina ɓeydoo mawnude feewde e hakkunde ŋoral. Rivières ina ɓoornee gila e teeminannde 18ɓiire, haa hannde ko sifaa jokkere enɗam. Limtol Innde rivière ndee firti ko helmere farayse "maayo", sibu kaaƴe ɗee ina cikka ina ‘ɓuuɓtoo’ e daande. Rivière ina heewi juutde no feewi (fotde 35 cm). E nder rivière, jolɗe kaalis, kaŋŋe walla platinum ina mbaɗee ngam yiyeede. Batte wutte oo fof ummorii ko e doggol kaaƴe ɗe taƴaaka, nannduɗe e mbaydi e taƴre. Kaaƴe ɗee fof ko goote, walla ina ceerti seeɗa seeɗa gila e tokoose haa e mawɗe feewde les ŋoral. Diamant kam e kaaƴe colour ina mbaawi huutoreede e rivières, kadi kaaƴe pendant walla cross pendant ina mbaawi jokkondirde. Ɗeeɗoo pendanɗe ina keewi seertude ngam waɗde jokkere enɗam ɓurnde waawde huutoreede. E teeminannde sappo e jeenayɓiire, rivières naati heen, tawi ina njogii ɓoggi ɗiɗi walla tati kaaƴe e nokku gooto. Tariya Koppi ‘Collier de la Reine’ - yeru rivière adannde laaɓtunde no feewi. Rivière oo fuɗɗii huutoreede ko e teeminannde 18ɓiire. E nder rivières gadane ɗee, kaaƴe ɗee ina njuɓɓinee e nder setooji ɗi mbaydiiji mum en udditaa, jeewte ina keewi ɓuuɓnude kaaƴe ɗee e dow ŋoral walla e dow ŋoral. E teeminannde 19ɓiire, collet-set walla prongs wonti ko ɓuri yiɗeede e settingol kaaƴe ɗee. E nder ɗeen ɗoon geɗe, caggal ina udditii, ina addana kaaƴe ɗee ɓurde feeñninde annoore ndee. So wonaano huutoraade limlebbi walla ɓoggi ngam waɗde ɓoggol ngol, kaaƴe ɗee ina njokkondiri no ɓoggol nii. E teeminannde 18ɓiire, rivières harlequin keewɗe kalaaji ina mbaɗnoo ko juuti, ina mbaɗi kaaƴe dime e kalaaji ceertuɗi. Yeru (in)annduɗo e rivière ko "collier de la Reine" laamɗo debbo biyeteeɗo Marie-Antoinette mo Farayse. Rivières ko mbaydi jokkere enɗam haa jooni, ina jokki e ɓoorneede. Tuugnorgal orgc5gpendyk87j5z52az7b1vhkkgqm 165664 165663 2026-04-19T06:10:00Z SUZYFATIMA 13856 165664 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rivière''' ko jokkere enɗam, jokkere enɗam wootere walla ko ɓuri ɗum, jokkondirnde e kaaƴe dime. Heewi wonde ko sifaa kaaƴel gootel tan huutortee e nder rivière, tawa kaaƴe ɗee fof ko gootum e taƴre. Kaaƴe ɗee fof ko goote, walla seeɗa seeɗa ina ɓeydoo mawnude feewde e hakkunde ŋoral. Rivières ina ɓoornee gila e teeminannde 18ɓiire, haa hannde ko sifaa jokkere enɗam. == Limtol == Innde rivière ndee firti ko helmere farayse "maayo", sibu kaaƴe ɗee ina cikka ina ‘ɓuuɓtoo’ e daande. Rivière ina heewi juutde no feewi (fotde 35 cm). E nder rivière, jolɗe kaalis, kaŋŋe walla platinum ina mbaɗee ngam yiyeede. Batte wutte oo fof ummorii ko e doggol kaaƴe ɗe taƴaaka, nannduɗe e mbaydi e taƴre. Kaaƴe ɗee fof ko goote, walla ina ceerti seeɗa seeɗa gila e tokoose haa e mawɗe feewde les ŋoral. Diamant kam e kaaƴe colour ina mbaawi huutoreede e rivières, kadi kaaƴe pendant walla cross pendant ina mbaawi jokkondirde. Ɗeeɗoo pendanɗe ina keewi seertude ngam waɗde jokkere enɗam ɓurnde waawde huutoreede. E teeminannde sappo e jeenayɓiire, rivières naati heen, tawi ina njogii ɓoggi ɗiɗi walla tati kaaƴe e nokku gooto. == Tariya == Koppi ‘Collier de la Reine’ - yeru rivière adannde laaɓtunde no feewi. Rivière oo fuɗɗii huutoreede ko e teeminannde 18ɓiire. E nder rivières gadane ɗee, kaaƴe ɗee ina njuɓɓinee e nder setooji ɗi mbaydiiji mum en udditaa, jeewte ina keewi ɓuuɓnude kaaƴe ɗee e dow ŋoral walla e dow ŋoral. E teeminannde 19ɓiire, collet-set walla prongs wonti ko ɓuri yiɗeede e settingol kaaƴe ɗee. E nder ɗeen ɗoon geɗe, caggal ina udditii, ina addana kaaƴe ɗee ɓurde feeñninde annoore ndee. So wonaano huutoraade limlebbi walla ɓoggi ngam waɗde ɓoggol ngol, kaaƴe ɗee ina njokkondiri no ɓoggol nii. E teeminannde 18ɓiire, rivières harlequin keewɗe kalaaji ina mbaɗnoo ko juuti, ina mbaɗi kaaƴe dime e kalaaji ceertuɗi. Yeru (in)annduɗo e rivière ko "collier de la Reine" laamɗo debbo biyeteeɗo Marie-Antoinette mo Farayse. Rivières ko mbaydi jokkere enɗam haa jooni, ina jokki e ɓoorneede. == Tuugnorgal == nh02n4s37i52duebdidxufxdy4tdisp 165665 165664 2026-04-19T06:14:17Z SUZYFATIMA 13856 165665 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rivière''' ko jokkere enɗam, jokkere enɗam wootere walla ko ɓuri ɗum, jokkondirnde e kaaƴe dime. Heewi wonde ko sifaa kaaƴel gootel tan huutortee e nder rivière, tawa kaaƴe ɗee fof ko gootum e taƴre. Kaaƴe ɗee fof ko goote, walla seeɗa seeɗa ina ɓeydoo mawnude feewde e hakkunde ŋoral. Rivières ina ɓoornee gila e teeminannde 18ɓiire, haa hannde ko sifaa jokkere enɗam. == Limtol == Innde rivière ndee firti ko helmere farayse "maayo", sibu kaaƴe ɗee ina cikka ina ‘ɓuuɓtoo’ e daande. Rivière ina heewi juutde no feewi (fotde 35 cm). E nder rivière, jolɗe kaalis, kaŋŋe walla platinum ina mbaɗee ngam yiyeede. Batte wutte oo fof ummorii ko e doggol kaaƴe ɗe taƴaaka, nannduɗe e mbaydi e taƴre. Kaaƴe ɗee fof ko goote, walla ina ceerti seeɗa seeɗa gila e tokoose haa e mawɗe feewde les ŋoral. Diamant kam e kaaƴe colour ina mbaawi huutoreede e rivières, kadi kaaƴe pendant walla cross pendant ina mbaawi jokkondirde. Ɗeeɗoo pendanɗe ina keewi seertude ngam waɗde jokkere enɗam ɓurnde waawde huutoreede. E teeminannde sappo e jeenayɓiire, rivières naati heen, tawi ina njogii ɓoggi ɗiɗi walla tati kaaƴe e nokku gooto. == Tariya == Koppi ‘Collier de la Reine’ - yeru rivière adannde laaɓtunde no feewi. Rivière oo fuɗɗii huutoreede ko e teeminannde 18ɓiire. E nder rivières gadane ɗee, kaaƴe ɗee ina njuɓɓinee e nder setooji ɗi mbaydiiji mum en udditaa, jeewte ina keewi ɓuuɓnude kaaƴe ɗee e dow ŋoral walla e dow ŋoral. E teeminannde 19ɓiire, collet-set walla prongs wonti ko ɓuri yiɗeede e settingol kaaƴe ɗee. E nder ɗeen ɗoon geɗe, caggal ina udditii, ina addana kaaƴe ɗee ɓurde feeñninde annoore ndee. So wonaano huutoraade limlebbi walla ɓoggi ngam waɗde ɓoggol ngol, kaaƴe ɗee ina njokkondiri no ɓoggol nii. E teeminannde 18ɓiire, rivières harlequin keewɗe kalaaji ina mbaɗnoo ko juuti, ina mbaɗi kaaƴe dime e kalaaji ceertuɗi. Yeru (in)annduɗo e rivière ko "collier de la Reine" laamɗo debbo biyeteeɗo Marie-Antoinette mo Farayse. Rivières ko mbaydi jokkere enɗam haa jooni, ina jokki e ɓoorneede.<ref>{{Cite book|last1=Gänsicke|first1=Susanne|url=https://books.google.com/books?id=dC-RDwAAQBAJ&dq=rivi%C3%A8re+jewel&pg=PA90|title=Looking at Jewelry: A Guide to Terms, Styles, and Techniques|last2=Markowitz|first2=Yvonne J.|date=2019-06-25|publisher=Getty Publications|isbn=978-1-60606-599-0|language=en|access-date=2022-06-11|archive-date=2022-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220611205105/https://books.google.nl/books?id=dC-RDwAAQBAJ&pg=PA90&dq=rivi%C3%A8re+jewel&hl=nl&sa=X&ved=2ahUKEwiMvau04aX4AhWTwQIHHUnNCOAQ6AF6BAgIEAI#v=onepage&q=rivi%C3%A8re%20jewel&f=false|url-status=live}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=Bernstein|first=Beth|date=2022-04-03|title=River of dreams|url=https://jewelryconnoisseur.net/riviere-necklace/|access-date=2022-06-11|website=Jewelry Connoisseur|language=en-US|archive-date=2022-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220611205112/https://jewelryconnoisseur.net/riviere-necklace/|url-status=live}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|last=Siegel|first=Pamela|date=11 June 2022|title=Rivière Necklace|url=https://www.worthpoint.com/dictionary/p/jewelry/necklaces/riviere-necklace|access-date=2022-06-11|website=www.worthpoint.com|archive-date=2022-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220611205105/https://www.worthpoint.com/dictionary/p/jewelry/necklaces/riviere-necklace|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|title=jewelry - Metalwork {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/art/jewelry/Metalwork|access-date=2022-06-11|website=www.britannica.com|language=en|archive-date=2021-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20211101131813/https://www.britannica.com/art/jewelry/Metalwork|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book|last=Miller|first=Anna M.|url=https://books.google.com/books?id=czYLBgAAQBAJ&dq=rivi%C3%A8re+jewel&pg=PA42|title=Illustrated Guide to Jewelry Appraising: Antique, Period, and Modern|date=2012-12-06|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=978-1-4615-9717-9|language=en|access-date=2022-06-11|archive-date=2022-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220611205214/https://books.google.nl/books?id=czYLBgAAQBAJ&pg=PA42&dq=rivi%C3%A8re+jewel&hl=nl&sa=X&ved=2ahUKEwiMvau04aX4AhWTwQIHHUnNCOAQ6AF6BAgGEAI#v=onepage&q=rivi%C3%A8re%20jewel&f=false|url-status=live}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> akthme82a08x1k9l6y2wnevrspqmt06 165666 165665 2026-04-19T06:14:39Z SUZYFATIMA 13856 165666 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rivière''' ko jokkere enɗam, jokkere enɗam wootere walla ko ɓuri ɗum, jokkondirnde e kaaƴe dime. Heewi wonde ko sifaa kaaƴel gootel tan huutortee e nder rivière, tawa kaaƴe ɗee fof ko gootum e taƴre. Kaaƴe ɗee fof ko goote, walla seeɗa seeɗa ina ɓeydoo mawnude feewde e hakkunde ŋoral. Rivières ina ɓoornee gila e teeminannde 18ɓiire, haa hannde ko sifaa jokkere enɗam. == Limtol == Innde rivière ndee firti ko helmere farayse "maayo", sibu kaaƴe ɗee ina cikka ina ‘ɓuuɓtoo’ e daande. Rivière ina heewi juutde no feewi (fotde 35 cm). E nder rivière, jolɗe kaalis, kaŋŋe walla platinum ina mbaɗee ngam yiyeede. Batte wutte oo fof ummorii ko e doggol kaaƴe ɗe taƴaaka, nannduɗe e mbaydi e taƴre. Kaaƴe ɗee fof ko goote, walla ina ceerti seeɗa seeɗa gila e tokoose haa e mawɗe feewde les ŋoral. Diamant kam e kaaƴe colour ina mbaawi huutoreede e rivières, kadi kaaƴe pendant walla cross pendant ina mbaawi jokkondirde. Ɗeeɗoo pendanɗe ina keewi seertude ngam waɗde jokkere enɗam ɓurnde waawde huutoreede. E teeminannde sappo e jeenayɓiire, rivières naati heen, tawi ina njogii ɓoggi ɗiɗi walla tati kaaƴe e nokku gooto. == Tariya == Koppi ‘Collier de la Reine’ - yeru rivière adannde laaɓtunde no feewi. Rivière oo fuɗɗii huutoreede ko e teeminannde 18ɓiire. E nder rivières gadane ɗee, kaaƴe ɗee ina njuɓɓinee e nder setooji ɗi mbaydiiji mum en udditaa, jeewte ina keewi ɓuuɓnude kaaƴe ɗee e dow ŋoral walla e dow ŋoral. E teeminannde 19ɓiire, collet-set walla prongs wonti ko ɓuri yiɗeede e settingol kaaƴe ɗee. E nder ɗeen ɗoon geɗe, caggal ina udditii, ina addana kaaƴe ɗee ɓurde feeñninde annoore ndee. So wonaano huutoraade limlebbi walla ɓoggi ngam waɗde ɓoggol ngol, kaaƴe ɗee ina njokkondiri no ɓoggol nii. E teeminannde 18ɓiire, rivières harlequin keewɗe kalaaji ina mbaɗnoo ko juuti, ina mbaɗi kaaƴe dime e kalaaji ceertuɗi. Yeru (in)annduɗo e rivière ko "collier de la Reine" laamɗo debbo biyeteeɗo Marie-Antoinette mo Farayse. Rivières ko mbaydi jokkere enɗam haa jooni, ina jokki e ɓoorneede.<ref>{{Cite book|last1=Gänsicke|first1=Susanne|url=https://books.google.com/books?id=dC-RDwAAQBAJ&dq=rivi%C3%A8re+jewel&pg=PA90|title=Looking at Jewelry: A Guide to Terms, Styles, and Techniques|last2=Markowitz|first2=Yvonne J.|date=2019-06-25|publisher=Getty Publications|isbn=978-1-60606-599-0|language=en|access-date=2022-06-11|archive-date=2022-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220611205105/https://books.google.nl/books?id=dC-RDwAAQBAJ&pg=PA90&dq=rivi%C3%A8re+jewel&hl=nl&sa=X&ved=2ahUKEwiMvau04aX4AhWTwQIHHUnNCOAQ6AF6BAgIEAI#v=onepage&q=rivi%C3%A8re%20jewel&f=false|url-status=live}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=Bernstein|first=Beth|date=2022-04-03|title=River of dreams|url=https://jewelryconnoisseur.net/riviere-necklace/|access-date=2022-06-11|website=Jewelry Connoisseur|language=en-US|archive-date=2022-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220611205112/https://jewelryconnoisseur.net/riviere-necklace/|url-status=live}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|last=Siegel|first=Pamela|date=11 June 2022|title=Rivière Necklace|url=https://www.worthpoint.com/dictionary/p/jewelry/necklaces/riviere-necklace|access-date=2022-06-11|website=www.worthpoint.com|archive-date=2022-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220611205105/https://www.worthpoint.com/dictionary/p/jewelry/necklaces/riviere-necklace|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|title=jewelry - Metalwork {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/art/jewelry/Metalwork|access-date=2022-06-11|website=www.britannica.com|language=en|archive-date=2021-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20211101131813/https://www.britannica.com/art/jewelry/Metalwork|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book|last=Miller|first=Anna M.|url=https://books.google.com/books?id=czYLBgAAQBAJ&dq=rivi%C3%A8re+jewel&pg=PA42|title=Illustrated Guide to Jewelry Appraising: Antique, Period, and Modern|date=2012-12-06|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=978-1-4615-9717-9|language=en|access-date=2022-06-11|archive-date=2022-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220611205214/https://books.google.nl/books?id=czYLBgAAQBAJ&pg=PA42&dq=rivi%C3%A8re+jewel&hl=nl&sa=X&ved=2ahUKEwiMvau04aX4AhWTwQIHHUnNCOAQ6AF6BAgGEAI#v=onepage&q=rivi%C3%A8re%20jewel&f=false|url-status=live}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] f1w0ro9vw57wx1jtp79i89d81j6xpj7 Jewellery store 0 40436 165667 2026-04-19T06:19:19Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Magasin jeewte (Engele Amerik: jewelry store) ko nokku njulaagu, keeriiɗo e yeeyde (e kadi soodde) jeewte e waktuuji. Magasinuuji jeewte ina mbaɗa golle keewɗe ko wayi no feewnude, moƴƴitinde, moƴƴitinde, diisnondirde e peewnugol geɗe Tuugnorgal" 165667 wikitext text/x-wiki Magasin jeewte (Engele Amerik: jewelry store) ko nokku njulaagu, keeriiɗo e yeeyde (e kadi soodde) jeewte e waktuuji. Magasinuuji jeewte ina mbaɗa golle keewɗe ko wayi no feewnude, moƴƴitinde, moƴƴitinde, diisnondirde e peewnugol geɗe Tuugnorgal 6x8k6j083jzi30n97sfpwedu2rbo0ib 165668 165667 2026-04-19T06:20:10Z SUZYFATIMA 13856 165668 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Magasin jeewte''' (Engele Amerik: jewelry store) ko nokku njulaagu, keeriiɗo e yeeyde (e kadi soodde) jeewte e waktuuji. Magasinuuji jeewte ina mbaɗa golle keewɗe ko wayi no feewnude, moƴƴitinde, moƴƴitinde, diisnondirde e peewnugol geɗe == Tuugnorgal == 8miebm6wvulv2tplelpda5dbmc465jw 165669 165668 2026-04-19T06:23:33Z SUZYFATIMA 13856 165669 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Magasin jeewte''' (Engele Amerik: jewelry store) ko nokku njulaagu, keeriiɗo e yeeyde (e kadi soodde) jeewte e waktuuji. Magasinuuji jeewte ina mbaɗa golle keewɗe ko wayi no feewnude, moƴƴitinde, moƴƴitinde, diisnondirde e peewnugol geɗe<ref>{{cite web|url=http://www.learnersdictionary.com/definition/jewelry|title=Jewelry - Definition for English-Language Learners from Merriam-Webster's Learner's Dictionary|work=learnersdictionary.com|accessdate=May 10, 2015}}</ref><ref>{{cite journal|date=2023|issue=Summer 2023|journal=Gems and Gemology|last1=giasummer2007|publisher=GIA|title=Cuban link chain jewelry|url=https://www.icehiphop.com/|volume=XLIII|access-date=2023-02-10|archive-date=2023-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20230205125925/https://www.icehiphop.com/|url-status=dead}}<!-- auto-translated by Module:CS1 translator --></ref> == Tuugnorgal == <references /> 4dnsm7szv7cbw757gpr003t4zqsvdmp Shree Ganesh Jewellery House 0 40437 165670 2026-04-19T06:27:23Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Shree Ganesh Jewellery House (I) Ltd. (SGJHL) ko sosiyetee jeewte mo Kolkata sosaa e hitaande 2002. Sosiyetee oo ina jeyaa e peewnoowo e yeeyde jeewte kaŋŋe ɓurɗe mawnude e nder leydi Indiya. Yiyngo Sosiyetee oo sosaa ko e banndiraaɓe ɗiɗo, hono Nillesh Parrekh e Umesh Parekh, e hitaande 2002. Sosiyetee oo waɗii fedde gollondiral e fedde Itaalinaare SALP SPA ngam sosde nokku peewnugol kaɓirɗe kaŋŋe 10 ton to Domjur West Bengal.Sosiyetee oo naatii e fedde gol..." 165670 wikitext text/x-wiki Shree Ganesh Jewellery House (I) Ltd. (SGJHL) ko sosiyetee jeewte mo Kolkata sosaa e hitaande 2002. Sosiyetee oo ina jeyaa e peewnoowo e yeeyde jeewte kaŋŋe ɓurɗe mawnude e nder leydi Indiya. Yiyngo Sosiyetee oo sosaa ko e banndiraaɓe ɗiɗo, hono Nillesh Parrekh e Umesh Parekh, e hitaande 2002. Sosiyetee oo waɗii fedde gollondiral e fedde Itaalinaare SALP SPA ngam sosde nokku peewnugol kaɓirɗe kaŋŋe 10 ton to Domjur West Bengal.Sosiyetee oo naatii e fedde gollondiral e Rocks Creation Limited mo Bangladesh ngam peewnugol kaɓirɗe kaŋŋe e Diamond.Sosiyetee oo ina sooda geɗe mum Gajame. Gaagaa njulaagu njulaagu sosiyetee oo ɓuri waawde yeeyde geɗe mum ko e Emiraaji Arab Dentuɗi (EAU), Singapuur e Hong Kong. Sosiyetee oo udditii yeeyirde mum adannde marke to Kolkata e Ahmedabad e lewru oktoobar 2007.[citation needed] Sosiyetee oo hollitii wonde ina joginoo 14 269 831 aksiyonji e nder hitaande 2010. E hitaande 2013 sosiyetee oo golliima e 46 yeeyirde c large ɗiɗi e nder 3 Mumbay e Kolkata. Nde anniyaaki udditugo cuuɗi 20 feere, nde waɗa ₹1000 crore. Luural Nilesh Parekh nanngaama sabu mum waɗde fenaande e diwtude 1 700 kg kaŋŋe primaire. Tuugnorgal kk7w8aoov5ew9gqincqsq6xnxmbpx5m 165671 165670 2026-04-19T06:28:35Z SUZYFATIMA 13856 165671 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Shree Ganesh Jewellery House''' (I) Ltd. (SGJHL) ko sosiyetee jeewte mo Kolkata sosaa e hitaande 2002. Sosiyetee oo ina jeyaa e peewnoowo e yeeyde jeewte kaŋŋe ɓurɗe mawnude e nder leydi Indiya. == Yiyngo == Sosiyetee oo sosaa ko e banndiraaɓe ɗiɗo, hono Nillesh Parrekh e Umesh Parekh, e hitaande 2002. Sosiyetee oo waɗii fedde gollondiral e fedde Itaalinaare SALP SPA ngam sosde nokku peewnugol kaɓirɗe kaŋŋe 10 ton to Domjur West Bengal.Sosiyetee oo naatii e fedde gollondiral e Rocks Creation Limited mo Bangladesh ngam peewnugol kaɓirɗe kaŋŋe e Diamond.Sosiyetee oo ina sooda geɗe mum Gajame. Gaagaa njulaagu njulaagu sosiyetee oo ɓuri waawde yeeyde geɗe mum ko e Emiraaji Arab Dentuɗi (EAU), Singapuur e Hong Kong. Sosiyetee oo udditii yeeyirde mum adannde marke to Kolkata e Ahmedabad e lewru oktoobar 2007.[citation needed] Sosiyetee oo hollitii wonde ina joginoo 14 269 831 aksiyonji e nder hitaande 2010. E hitaande 2013 sosiyetee oo golliima e 46 yeeyirde c large ɗiɗi e nder 3 Mumbay e Kolkata. Nde anniyaaki udditugo cuuɗi 20 feere, nde waɗa ₹1000 crore. == Luural == Nilesh Parekh nanngaama sabu mum waɗde fenaande e diwtude 1 700 kg kaŋŋe primaire. == Tuugnorgal == l40vhponznreidjx4xepdwquliz7cy7 165672 165671 2026-04-19T06:33:19Z SUZYFATIMA 13856 165672 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Shree Ganesh Jewellery House''' (I) Ltd. (SGJHL) ko sosiyetee jeewte mo Kolkata sosaa e hitaande 2002. Sosiyetee oo ina jeyaa e peewnoowo e yeeyde jeewte kaŋŋe ɓurɗe mawnude e nder leydi Indiya. == Yiyngo == Sosiyetee oo sosaa ko e banndiraaɓe ɗiɗo, hono Nillesh Parrekh e Umesh Parekh, e hitaande 2002. Sosiyetee oo waɗii fedde gollondiral e fedde Itaalinaare SALP SPA ngam sosde nokku peewnugol kaɓirɗe kaŋŋe 10 ton to Domjur West Bengal.Sosiyetee oo naatii e fedde gollondiral e Rocks Creation Limited mo Bangladesh ngam peewnugol kaɓirɗe kaŋŋe e Diamond.Sosiyetee oo ina sooda geɗe mum Gajame. Gaagaa njulaagu njulaagu sosiyetee oo ɓuri waawde yeeyde geɗe mum ko e Emiraaji Arab Dentuɗi (EAU), Singapuur e Hong Kong. Sosiyetee oo udditii yeeyirde mum adannde marke to Kolkata e Ahmedabad e lewru oktoobar 2007.[citation needed] Sosiyetee oo hollitii wonde ina joginoo 14 269 831 aksiyonji e nder hitaande 2010. E hitaande 2013 sosiyetee oo golliima e 46 yeeyirde c large ɗiɗi e nder 3 Mumbay e Kolkata. Nde anniyaaki udditugo cuuɗi 20 feere, nde waɗa ₹1000 crore. == Luural == Nilesh Parekh nanngaama sabu mum waɗde fenaande e diwtude 1 700 kg kaŋŋe primaire.<ref>[http://www.moneycontrol.com/mccode/news/article/article_pdf.php?autono=588774&num=0 SGJHL handcrafted gold jewellery export] Moneycontrol.com</ref><ref>[http://www.indiainfoline.com/Markets/Company/Background/Company-Profile/Shree-Ganesh-Jewellery-House-I-Ltd/533180 SGJHL largest manufacturer and exporter of handcrafted gold jewellery] indiainfoline.com</ref><ref>[https://archive.today/20130722111047/http://investing.businessweek.com/research/stocks/snapshot/snapshot.asp?ticker=SGJ:IN Company overview of Shree Ganesh Jewellery House] Bloomberg businessweek.com</ref><ref>http://www.ndtv.com/topic/shree-ganesh-jewellery-house/news/page-2SGJHL integrated jewellery manufacturing unit at Manikanchan.] ndtv.com {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304063718/http://www.ndtv.com/topic/shree-ganesh-jewellery-house/news/page-2|date=4 March 2016}}</ref><ref>{{Cite web|last=Reporter|first=BS|date=20 January 2013|title=Shree Ganesh forms JV with italian firm for Domjur plant|url=https://www.business-standard.com/article/companies/shree-ganesh-forms-jv-with-italian-firm-for-domjur-plant-111102900001_1.html|website=Business Standard}}</ref><ref>{{Cite news|title=Shree Ganesh Jewellery House enters into joint venture with Rocks Creation of Bangladesh|url=http://articles.economictimes.indiatimes.com/2013-05-27/news/39557533_1_joint-venture-shree-ganesh-jewellery-house-bangladesh|archive-url=https://web.archive.org/web/20140820094147/http://articles.economictimes.indiatimes.com/2013-05-27/news/39557533_1_joint-venture-shree-ganesh-jewellery-house-bangladesh|archive-date=2014-08-20|access-date=2025-08-04|work=The Economic Times|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=GAJA opens store in Ludhiana|url=http://retailjewellerindia.com/GAJA_opens_store_in_Ludhiana-25-115|archive-url=https://archive.today/20130714224225/http://retailjewellerindia.com/GAJA_opens_store_in_Ludhiana-25-115#selection-715.0-734.1|archive-date=2013-07-14|website=retailjewellerindia}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> soef9fbczanj3hmq7dkrl6lk19vo30b 165673 165672 2026-04-19T06:33:49Z SUZYFATIMA 13856 165673 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Shree Ganesh Jewellery House''' (I) Ltd. (SGJHL) ko sosiyetee jeewte mo Kolkata sosaa e hitaande 2002. Sosiyetee oo ina jeyaa e peewnoowo e yeeyde jeewte kaŋŋe ɓurɗe mawnude e nder leydi Indiya. == Yiyngo == Sosiyetee oo sosaa ko e banndiraaɓe ɗiɗo, hono Nillesh Parrekh e Umesh Parekh, e hitaande 2002. Sosiyetee oo waɗii fedde gollondiral e fedde Itaalinaare SALP SPA ngam sosde nokku peewnugol kaɓirɗe kaŋŋe 10 ton to Domjur West Bengal.Sosiyetee oo naatii e fedde gollondiral e Rocks Creation Limited mo Bangladesh ngam peewnugol kaɓirɗe kaŋŋe e Diamond.Sosiyetee oo ina sooda geɗe mum Gajame. Gaagaa njulaagu njulaagu sosiyetee oo ɓuri waawde yeeyde geɗe mum ko e Emiraaji Arab Dentuɗi (EAU), Singapuur e Hong Kong. Sosiyetee oo udditii yeeyirde mum adannde marke to Kolkata e Ahmedabad e lewru oktoobar 2007.[citation needed] Sosiyetee oo hollitii wonde ina joginoo 14 269 831 aksiyonji e nder hitaande 2010. E hitaande 2013 sosiyetee oo golliima e 46 yeeyirde c large ɗiɗi e nder 3 Mumbay e Kolkata. Nde anniyaaki udditugo cuuɗi 20 feere, nde waɗa ₹1000 crore. == Luural == Nilesh Parekh nanngaama sabu mum waɗde fenaande e diwtude 1 700 kg kaŋŋe primaire.<ref>[http://www.moneycontrol.com/mccode/news/article/article_pdf.php?autono=588774&num=0 SGJHL handcrafted gold jewellery export] Moneycontrol.com</ref><ref>[http://www.indiainfoline.com/Markets/Company/Background/Company-Profile/Shree-Ganesh-Jewellery-House-I-Ltd/533180 SGJHL largest manufacturer and exporter of handcrafted gold jewellery] indiainfoline.com</ref><ref>[https://archive.today/20130722111047/http://investing.businessweek.com/research/stocks/snapshot/snapshot.asp?ticker=SGJ:IN Company overview of Shree Ganesh Jewellery House] Bloomberg businessweek.com</ref><ref>http://www.ndtv.com/topic/shree-ganesh-jewellery-house/news/page-2SGJHL integrated jewellery manufacturing unit at Manikanchan.] ndtv.com {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304063718/http://www.ndtv.com/topic/shree-ganesh-jewellery-house/news/page-2|date=4 March 2016}}</ref><ref>{{Cite web|last=Reporter|first=BS|date=20 January 2013|title=Shree Ganesh forms JV with italian firm for Domjur plant|url=https://www.business-standard.com/article/companies/shree-ganesh-forms-jv-with-italian-firm-for-domjur-plant-111102900001_1.html|website=Business Standard}}</ref><ref>{{Cite news|title=Shree Ganesh Jewellery House enters into joint venture with Rocks Creation of Bangladesh|url=http://articles.economictimes.indiatimes.com/2013-05-27/news/39557533_1_joint-venture-shree-ganesh-jewellery-house-bangladesh|archive-url=https://web.archive.org/web/20140820094147/http://articles.economictimes.indiatimes.com/2013-05-27/news/39557533_1_joint-venture-shree-ganesh-jewellery-house-bangladesh|archive-date=2014-08-20|access-date=2025-08-04|work=The Economic Times|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=GAJA opens store in Ludhiana|url=http://retailjewellerindia.com/GAJA_opens_store_in_Ludhiana-25-115|archive-url=https://archive.today/20130714224225/http://retailjewellerindia.com/GAJA_opens_store_in_Ludhiana-25-115#selection-715.0-734.1|archive-date=2013-07-14|website=retailjewellerindia}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 56ox0pco7712anp1vvk4lc6hmxu9a4a Temple Jewellery of Nagercoil 0 40438 165674 2026-04-19T06:35:57Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Jawdi suudu dewal Nagercoil ko sifaa jawdi kaŋŋe ummoriindi e diiwaan Nagercoil to diiwaan Tamil Nadu to leydi Indiya. Nde bayyinaama wonde ko maande Geographique e hitaande 2007–08. Ko mbaydi kaaƴe Kemp aadaaji kuutorteeɗi e jimɗi Bharatanatyam. Jawdi ndii ko kaŋŋe gonɗo e kaaƴe tedduɗe. Sifaa keeriiɗo hayre boɗeere e ɓaleere wiyeteende "Kuchu kal" ina huutoree ngam waɗde jeewte ɗee. Daartol ngol ina yahra e laamu Chola e teeminannde jeenayɓiire cagga..." 165674 wikitext text/x-wiki Jawdi suudu dewal Nagercoil ko sifaa jawdi kaŋŋe ummoriindi e diiwaan Nagercoil to diiwaan Tamil Nadu to leydi Indiya. Nde bayyinaama wonde ko maande Geographique e hitaande 2007–08. Ko mbaydi kaaƴe Kemp aadaaji kuutorteeɗi e jimɗi Bharatanatyam. Jawdi ndii ko kaŋŋe gonɗo e kaaƴe tedduɗe. Sifaa keeriiɗo hayre boɗeere e ɓaleere wiyeteende "Kuchu kal" ina huutoree ngam waɗde jeewte ɗee. Daartol ngol ina yahra e laamu Chola e teeminannde jeenayɓiire caggal Iisaa. Jeewte ɗee puɗɗiima feewnireede ngam faarnoraade sanamuuji laamɓe e laamɓe rewɓe Hindu en. Tuugnorgal h71f87jt8wvfxqpvx8u22y1tc7jg5qa 165675 165674 2026-04-19T06:36:57Z SUZYFATIMA 13856 165675 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jawdi suudu dewal Nagercoil''' ko sifaa jawdi kaŋŋe ummoriindi e diiwaan Nagercoil to diiwaan Tamil Nadu to leydi Indiya. Nde bayyinaama wonde ko maande Geographique e hitaande 2007–08. Ko mbaydi kaaƴe Kemp aadaaji kuutorteeɗi e jimɗi Bharatanatyam. Jawdi ndii ko kaŋŋe gonɗo e kaaƴe tedduɗe. Sifaa keeriiɗo hayre boɗeere e ɓaleere wiyeteende "Kuchu kal" ina huutoree ngam waɗde jeewte ɗee. Daartol ngol ina yahra e laamu Chola e teeminannde jeenayɓiire caggal Iisaa. Jeewte ɗee puɗɗiima feewnireede ngam faarnoraade sanamuuji laamɓe e laamɓe rewɓe Hindu en. == Tuugnorgal == oq7pgvmik7mst9ur4tgewnpdzl3hhpc 165676 165675 2026-04-19T06:39:43Z SUZYFATIMA 13856 165676 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jawdi suudu dewal Nagercoil''' ko sifaa jawdi kaŋŋe ummoriindi e diiwaan Nagercoil to diiwaan Tamil Nadu to leydi Indiya. Nde bayyinaama wonde ko maande Geographique e hitaande 2007–08. Ko mbaydi kaaƴe Kemp aadaaji kuutorteeɗi e jimɗi Bharatanatyam. Jawdi ndii ko kaŋŋe gonɗo e kaaƴe tedduɗe. Sifaa keeriiɗo hayre boɗeere e ɓaleere wiyeteende "Kuchu kal" ina huutoree ngam waɗde jeewte ɗee. Daartol ngol ina yahra e laamu Chola e teeminannde jeenayɓiire caggal Iisaa. Jeewte ɗee puɗɗiima feewnireede ngam faarnoraade sanamuuji laamɓe e laamɓe rewɓe Hindu en.<ref>{{cite web|url=https://search.ipindia.gov.in/GIRPublic/Application/Details/515|title=Application details|publisher=[[Government of India]]|access-date=1 December 2023}}</ref><ref>{{cite report|url=https://ipindia.gov.in/registered-gls.htm|title=Geographical indications in India|publisher=[[Government of India]]|access-date=1 December 2023|archive-date=3 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231203233006/https://ipindia.gov.in/registered-gls.htm|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://timesofindia.indiatimes.com/city/trichy/nagercoil-temple-jewellery-made-with-peculiar-stones-gets-gi-tag-geographical-indications-tag/articleshow/65095824.cms|title=Nagercoil temple jewellery made with peculiar stones gets GI tag|newspaper=[[The Times of India]]|access-date=31 December 2023|date=23 July 2018}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> kf75xbt53ctyb6nq93kizg9vgp8mg1i Birmingham School of Jewellery 0 40439 165677 2026-04-19T06:49:12Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Duɗal janngirɗe Birmingham, sosaande e hitaande 1890, ko duɗal janngirɗe to Birmingham, Angalteer. Ko ɗoon woni e laawol Vittoria e nder wuro hee, ko duɗal jeewte ɓurngal mawnude e nder Orop. Ina jeyaa e duɗal ganndal, diisnondiral e jaayɗe (ADM), duɗal jaaɓi-haaɗtirde Birmingham City. Portfolio mayre e kursuuji ina waɗi jeewte, kaalis, horologie, e gemmologie. Duɗal ngal ina waɗi kadi nokku keso e nder gollorɗe jeewte (JIIC), ina rokka humpitooji to ban..." 165677 wikitext text/x-wiki Duɗal janngirɗe Birmingham, sosaande e hitaande 1890, ko duɗal janngirɗe to Birmingham, Angalteer. Ko ɗoon woni e laawol Vittoria e nder wuro hee, ko duɗal jeewte ɓurngal mawnude e nder Orop. Ina jeyaa e duɗal ganndal, diisnondiral e jaayɗe (ADM), duɗal jaaɓi-haaɗtirde Birmingham City. Portfolio mayre e kursuuji ina waɗi jeewte, kaalis, horologie, e gemmologie. Duɗal ngal ina waɗi kadi nokku keso e nder gollorɗe jeewte (JIIC), ina rokka humpitooji to bannge karallaagal jowitiingal e gollorɗe, ko wayi no : « Computer Aided Design » (CAD), « prototype » jaawɗo e « surface finishing » . Tariya E cakkital teeminannde 19ɓiire, njulaagu jeewte ina hiisee wonde ko ɓuri heewde e ngalu e nder Birmingham tawi jeewte ina ngondi e gollotooɓe ɓurɓe yoɓeede e nder wuro ngo. Kadi ina heewi yimve gollotoove e njulaagu ko vuri heewde e yimve e nder wuro ngo.Apprentices ina keewi naamnaade hay seedantaagal gootal kono style wonti ko janngugol e nder njulaagu nguu e fedde jeweller gooto ina naamndii janngooɓe fof yo njahdu e duɗal Birmingham School of Art. Duɗal Birmingham to bannge njulaagu e kaalis sosaa ko e hitaande 1890, ko ngal caltal Duɗal Naalankaagal nde Martin & Chamberlain wayli gollordu njulaagu kaŋŋe, mahaaɗo e hitaande 1865 e diisnondiral J. G. Bland. Etaas toowɗo oo ɓeydaama e hitaande 1906 e juuɗe Cossins, Peacock & Bewlay ɓe kadi peewni ɓeydagol fuɗnaange ngol e hitaande 1911. Duɗal ngal heɓi ɗum ko e hitaande 1989, wondude e nokku keewɗo saraaji mum. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal yamiri Associated Architects ɓe peewnitii ɓeydaare fuɗnaange woɗnde nde ɓe mahi hakkunde 1992 e 1993. Ɓe mbayli kadi ko heewi e nder suudu nduu, ɓe mbaɗi heen atrium toowɗo timmuɗo, mo galleeji ɗii mbaawi naatde e golle. Nokku jaɓɓorde oo ina waawi kadi huutoreede ngam waɗde kollirgol. Mahdi ndii e hoore mum ina waɗi yeeso Lombardo-Gothic, tawi noon ɓeydagol mum e hitaande 1911 ko birik boɗeejo mo ɓuuɓri ɓuuɓri.Eɓɓoore ndee heɓi njeenaari mahngo RIBA e hitaande 1995 e njeenaari Civic Trust e hitaande 1996. Tuugnorgal 0ddvoosfusehv6x2keltczyip9q4bh9 165678 165677 2026-04-19T06:50:07Z SUZYFATIMA 13856 165678 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duɗal janngirɗe Birmingham,''' sosaande e hitaande 1890, ko duɗal janngirɗe to Birmingham, Angalteer. Ko ɗoon woni e laawol Vittoria e nder wuro hee, ko duɗal jeewte ɓurngal mawnude e nder Orop. Ina jeyaa e duɗal ganndal, diisnondiral e jaayɗe (ADM), duɗal jaaɓi-haaɗtirde Birmingham City. Portfolio mayre e kursuuji ina waɗi jeewte, kaalis, horologie, e gemmologie. Duɗal ngal ina waɗi kadi nokku keso e nder gollorɗe jeewte (JIIC), ina rokka humpitooji to bannge karallaagal jowitiingal e gollorɗe, ko wayi no : « Computer Aided Design » (CAD), « prototype » jaawɗo e « surface finishing » . == Tariya == E cakkital teeminannde 19ɓiire, njulaagu jeewte ina hiisee wonde ko ɓuri heewde e ngalu e nder Birmingham tawi jeewte ina ngondi e gollotooɓe ɓurɓe yoɓeede e nder wuro ngo. Kadi ina heewi yimve gollotoove e njulaagu ko vuri heewde e yimve e nder wuro ngo.Apprentices ina keewi naamnaade hay seedantaagal gootal kono style wonti ko janngugol e nder njulaagu nguu e fedde jeweller gooto ina naamndii janngooɓe fof yo njahdu e duɗal Birmingham School of Art. Duɗal Birmingham to bannge njulaagu e kaalis sosaa ko e hitaande 1890, ko ngal caltal Duɗal Naalankaagal nde Martin & Chamberlain wayli gollordu njulaagu kaŋŋe, mahaaɗo e hitaande 1865 e diisnondiral J. G. Bland. Etaas toowɗo oo ɓeydaama e hitaande 1906 e juuɗe Cossins, Peacock & Bewlay ɓe kadi peewni ɓeydagol fuɗnaange ngol e hitaande 1911. Duɗal ngal heɓi ɗum ko e hitaande 1989, wondude e nokku keewɗo saraaji mum. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal yamiri Associated Architects ɓe peewnitii ɓeydaare fuɗnaange woɗnde nde ɓe mahi hakkunde 1992 e 1993. Ɓe mbayli kadi ko heewi e nder suudu nduu, ɓe mbaɗi heen atrium toowɗo timmuɗo, mo galleeji ɗii mbaawi naatde e golle. Nokku jaɓɓorde oo ina waawi kadi huutoreede ngam waɗde kollirgol. Mahdi ndii e hoore mum ina waɗi yeeso Lombardo-Gothic, tawi noon ɓeydagol mum e hitaande 1911 ko birik boɗeejo mo ɓuuɓri ɓuuɓri.Eɓɓoore ndee heɓi njeenaari mahngo RIBA e hitaande 1995 e njeenaari Civic Trust e hitaande 1996. == Tuugnorgal == dfuusfx2gyatsgyrdc2shxfg3ttb52i 165679 165678 2026-04-19T06:54:38Z SUZYFATIMA 13856 165679 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duɗal janngirɗe Birmingham,''' sosaande e hitaande 1890, ko duɗal janngirɗe to Birmingham, Angalteer. Ko ɗoon woni e laawol Vittoria e nder wuro hee, ko duɗal jeewte ɓurngal mawnude e nder Orop. Ina jeyaa e duɗal ganndal, diisnondiral e jaayɗe (ADM), duɗal jaaɓi-haaɗtirde Birmingham City. Portfolio mayre e kursuuji ina waɗi jeewte, kaalis, horologie, e gemmologie. Duɗal ngal ina waɗi kadi nokku keso e nder gollorɗe jeewte (JIIC), ina rokka humpitooji to bannge karallaagal jowitiingal e gollorɗe, ko wayi no : « Computer Aided Design » (CAD), « prototype » jaawɗo e « surface finishing » . == Tariya == E cakkital teeminannde 19ɓiire, njulaagu jeewte ina hiisee wonde ko ɓuri heewde e ngalu e nder Birmingham tawi jeewte ina ngondi e gollotooɓe ɓurɓe yoɓeede e nder wuro ngo. Kadi ina heewi yimve gollotoove e njulaagu ko vuri heewde e yimve e nder wuro ngo.Apprentices ina keewi naamnaade hay seedantaagal gootal kono style wonti ko janngugol e nder njulaagu nguu e fedde jeweller gooto ina naamndii janngooɓe fof yo njahdu e duɗal Birmingham School of Art. Duɗal Birmingham to bannge njulaagu e kaalis sosaa ko e hitaande 1890, ko ngal caltal Duɗal Naalankaagal nde Martin & Chamberlain wayli gollordu njulaagu kaŋŋe, mahaaɗo e hitaande 1865 e diisnondiral J. G. Bland. Etaas toowɗo oo ɓeydaama e hitaande 1906 e juuɗe Cossins, Peacock & Bewlay ɓe kadi peewni ɓeydagol fuɗnaange ngol e hitaande 1911. Duɗal ngal heɓi ɗum ko e hitaande 1989, wondude e nokku keewɗo saraaji mum. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal yamiri Associated Architects ɓe peewnitii ɓeydaare fuɗnaange woɗnde nde ɓe mahi hakkunde 1992 e 1993. Ɓe mbayli kadi ko heewi e nder suudu nduu, ɓe mbaɗi heen atrium toowɗo timmuɗo, mo galleeji ɗii mbaawi naatde e golle. Nokku jaɓɓorde oo ina waawi kadi huutoreede ngam waɗde kollirgol. Mahdi ndii e hoore mum ina waɗi yeeso Lombardo-Gothic, tawi noon ɓeydagol mum e hitaande 1911 ko birik boɗeejo mo ɓuuɓri ɓuuɓri.Eɓɓoore ndee heɓi njeenaari mahngo RIBA e hitaande 1995 e njeenaari Civic Trust e hitaande 1996.<ref>{{cite web|url=http://www.bcu.ac.uk/biad|title=Birmingham Institute of Art and Design|publisher=[[Birmingham City University]]|location=UK|accessdate=24 March 2014}}</ref><ref name="building">{{cite web|url=http://www.schoolofjewellery.co.uk/about/our_building/|title=Our Building|publisher=Birmingham School of Jewellery|location=UK|accessdate=24 March 2014|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150108031033/http://www.schoolofjewellery.co.uk/about/our_building|archivedate=8 January 2015}}</ref><ref name="Timmins">{{cite book|last=Timmins|first=Samuel|author2=Wright, J. S.|title=Birmingham and the Midland Hardware District|publisher=Routledge|year=1967|pages=452–62|chapter=The Jewellery and Gilt Toy Trades|isbn=0-7146-1147-6}}</ref><ref name="Pearce">{{cite book|last=Pearce|first=David|title=Conservation Today: Conservation in Britain Since 1975|publisher=Routledge|year=1989|pages=48–50|chapter=Birmingham's Jewellery Quarter|isbn=0-415-00778-X}}</ref><ref name="appraisal1">{{cite web|url=http://www.birmingham.gov.uk/ELibrary?E_LIBRARY_ID=306&a=1195913472104|title=Jewellery Quarter Conservation Area — Character Appraisal and Management Plan (Part 1)|date=2002-01-28|publisher=Birmingham City Council|accessdate=2008-09-02|format=pdf|archive-date=25 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110525174751/http://www.birmingham.gov.uk/ELibrary?E_LIBRARY_ID=306&a=1195913472104|url-status=dead}}</ref><ref name="sojaa">{{cite web|url=http://www.associated-architects.co.uk/files/soj.pdf|title=The School of Jewellery, Birmingham|publisher=Associated Architects|accessdate=2008-09-06|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110719120724/http://www.associated-architects.co.uk/files/soj.pdf|archivedate=2011-07-19}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> klgqm73mryrbptbpzwh079phk932wgk Beyer Watches & Jewellery 0 40440 165680 2026-04-19T07:00:15Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Beyer waktuuji e kaɓirɗe (e ɗemngal Almaañ: Beyer Uhren & Juwelen) ko peewnoowo waktuuji e kaɓirɗe e yeeyoowo to Zurich, Siwis. E nder Bahnhofstrasse, ɗo nde jokkondiri e Bärengasse, njulaagu nguu sosaa ko e hitaande 1760, ko ɗum waɗi ko njulaagu waktuuji ɓurɗi ɓooyde e winndere ndee. Jey ɗum ko Muriel Zahn-Beyer, jeyaaɗo e yonta go’aɓo galle Beyer. Tariya Matthäus Beyer sosi sosiyatee oo ko e hitaande 1760 to wuro wiyeteengo Donaueschingen to Almaañ..." 165680 wikitext text/x-wiki Beyer waktuuji e kaɓirɗe (e ɗemngal Almaañ: Beyer Uhren & Juwelen) ko peewnoowo waktuuji e kaɓirɗe e yeeyoowo to Zurich, Siwis. E nder Bahnhofstrasse, ɗo nde jokkondiri e Bärengasse, njulaagu nguu sosaa ko e hitaande 1760, ko ɗum waɗi ko njulaagu waktuuji ɓurɗi ɓooyde e winndere ndee. Jey ɗum ko Muriel Zahn-Beyer, jeyaaɗo e yonta go’aɓo galle Beyer. Tariya Matthäus Beyer sosi sosiyatee oo ko e hitaande 1760 to wuro wiyeteengo Donaueschingen to Almaañ. Taaniiko biyeteeɗo Stephan, nawti njulaagu nguu to Feuerthalen, to leydi Siwis, e hitaande 1822. Ko ɗoon woni njulaagu waktuuji e njulaagu e oon sahaa. Ɓiy Stephan biyeteeɗo Theodor Beyer-Danioth udditi boowal to Niederdorf, Zurich e hitaande 1860. O arti e Paradeplatz (e nder galle mo Credit Suisse woni hannde oo) e hitaande 1877. Caggal ɗuum seeɗa, Adelrich Beyer ƴetti njuɓɓudi sosiyatee oo. Nde ummi kadi, e hitaande 1927, nde woni jooni ndee, e nder galle Orell Füssli to Bahnhofstrasse 31. E hitaande 1948, njulaagu nguu wayliima wonti sosiyatee biyeteeɗo Beyer Chronometrie AG, mo alaa ko woni e mum so wonaa aksiyonji. Feccere ndee ko galle oo jeyi ɗum. Theodor R. Beyer wonti joom mum e hitaande 1955, o ƴetti golle e juuɗe baaba makko, ina wiyee kadi Theodor. Theodor R. Beyer woppii golle galle caggal nde o heɓi rafi ɓernde e hitaande 1986. Ɓiyiiko biyeteeɗo René, ko kañum ardinoo golle galle ɗee, tee o ƴettii golle gardiiɗo golle ɗee duuɓi sappo caggal ɗuum. René Beyer sankii ko hitaande 2025, ina yahra e duuɓi 61. Jooni ko Muriel Zahn Beyer, miñiiko debbo, ardii njulaagu nguu. Waktuuji Beyer e hoore mum ko Aerowatch to Saignelégier to leydi Siwis peewnata ɗi. E hitaande 2003, sosiyatee oo udditi atelier kaŋŋe. Markeeji Sosiyetee oo ina lomtiniri Patek Philippe gila 1842, IWC gila 1893, Rolex e Jaeger-LeCoultre gila 1932, kam e Breguet, Breitling, Tudor, Hublot, e woɗɓe heewɓe. E kitaale 1960, sosiyatee oo woni ko e ƴellitde luural waktuuji ɗiɗaɓiri. E hitaande 2023, nde fuɗɗii yeeyde waktuuji Rolex ɗi ngalaa seedantaagal. Suudu siga kujeji ɓoyma Hasre ndee udditi musium, hono Uhrenmuseum Beyer, e nder galle gooto e hitaande 1971. Ko adii fof, nde wiyetee ko musee ƴeewndo waktuuji. Musiyum oo ina waɗi gooto e defte keertiiɗe ɓurɗe teeŋtude, fotde 300 waktuuji gila 1 400 ko adii jibineede Iisaa haa hannde. Tuugnorgal dkoax385zq9yh2urbhdgh2uzom8nri1 165681 165680 2026-04-19T07:02:15Z SUZYFATIMA 13856 165681 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Beyer waktuuji e kaɓirɗe''' (e ɗemngal Almaañ: Beyer Uhren & Juwelen) ko peewnoowo waktuuji e kaɓirɗe e yeeyoowo to Zurich, Siwis. E nder Bahnhofstrasse, ɗo nde jokkondiri e Bärengasse, njulaagu nguu sosaa ko e hitaande 1760, ko ɗum waɗi ko njulaagu waktuuji ɓurɗi ɓooyde e winndere ndee. Jey ɗum ko Muriel Zahn-Beyer, jeyaaɗo e yonta go’aɓo galle Beyer. == Tariya == Matthäus Beyer sosi sosiyatee oo ko e hitaande 1760 to wuro wiyeteengo Donaueschingen to Almaañ. Taaniiko biyeteeɗo Stephan, nawti njulaagu nguu to Feuerthalen, to leydi Siwis, e hitaande 1822. Ko ɗoon woni njulaagu waktuuji e njulaagu e oon sahaa. Ɓiy Stephan biyeteeɗo Theodor Beyer-Danioth udditi boowal to Niederdorf, Zurich e hitaande 1860. O arti e Paradeplatz (e nder galle mo Credit Suisse woni hannde oo) e hitaande 1877. Caggal ɗuum seeɗa, Adelrich Beyer ƴetti njuɓɓudi sosiyatee oo. Nde ummi kadi, e hitaande 1927, nde woni jooni ndee, e nder galle Orell Füssli to Bahnhofstrasse 31. E hitaande 1948, njulaagu nguu wayliima wonti sosiyatee biyeteeɗo Beyer Chronometrie AG, mo alaa ko woni e mum so wonaa aksiyonji. Feccere ndee ko galle oo jeyi ɗum. Theodor R. Beyer wonti joom mum e hitaande 1955, o ƴetti golle e juuɗe baaba makko, ina wiyee kadi Theodor. Theodor R. Beyer woppii golle galle caggal nde o heɓi rafi ɓernde e hitaande 1986. Ɓiyiiko biyeteeɗo René, ko kañum ardinoo golle galle ɗee, tee o ƴettii golle gardiiɗo golle ɗee duuɓi sappo caggal ɗuum. René Beyer sankii ko hitaande 2025, ina yahra e duuɓi 61. Jooni ko Muriel Zahn Beyer, miñiiko debbo, ardii njulaagu nguu. Waktuuji Beyer e hoore mum ko Aerowatch to Saignelégier to leydi Siwis peewnata ɗi. E hitaande 2003, sosiyatee oo udditi atelier kaŋŋe. == Markeeji == Sosiyetee oo ina lomtiniri Patek Philippe gila 1842, IWC gila 1893, Rolex e Jaeger-LeCoultre gila 1932, kam e Breguet, Breitling, Tudor, Hublot, e woɗɓe heewɓe. E kitaale 1960, sosiyatee oo woni ko e ƴellitde luural waktuuji ɗiɗaɓiri. E hitaande 2023, nde fuɗɗii yeeyde waktuuji Rolex ɗi ngalaa seedantaagal. Suudu siga kujeji ɓoyma Hasre ndee udditi musium, hono Uhrenmuseum Beyer, e nder galle gooto e hitaande 1971. Ko adii fof, nde wiyetee ko musee ƴeewndo waktuuji. Musiyum oo ina waɗi gooto e defte keertiiɗe ɓurɗe teeŋtude, fotde 300 waktuuji gila 1 400 ko adii jibineede Iisaa haa hannde. == Tuugnorgal == ngonjzbp2zqq9pjl55bf4r53siihvx5 165682 165681 2026-04-19T07:08:45Z SUZYFATIMA 13856 165682 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Beyer waktuuji e kaɓirɗe''' (e ɗemngal Almaañ: Beyer Uhren & Juwelen) ko peewnoowo waktuuji e kaɓirɗe e yeeyoowo to Zurich, Siwis. E nder Bahnhofstrasse, ɗo nde jokkondiri e Bärengasse, njulaagu nguu sosaa ko e hitaande 1760, ko ɗum waɗi ko njulaagu waktuuji ɓurɗi ɓooyde e winndere ndee. Jey ɗum ko Muriel Zahn-Beyer, jeyaaɗo e yonta go’aɓo galle Beyer. == Tariya == Matthäus Beyer sosi sosiyatee oo ko e hitaande 1760 to wuro wiyeteengo Donaueschingen to Almaañ. Taaniiko biyeteeɗo Stephan, nawti njulaagu nguu to Feuerthalen, to leydi Siwis, e hitaande 1822. Ko ɗoon woni njulaagu waktuuji e njulaagu e oon sahaa. Ɓiy Stephan biyeteeɗo Theodor Beyer-Danioth udditi boowal to Niederdorf, Zurich e hitaande 1860. O arti e Paradeplatz (e nder galle mo Credit Suisse woni hannde oo) e hitaande 1877. Caggal ɗuum seeɗa, Adelrich Beyer ƴetti njuɓɓudi sosiyatee oo. Nde ummi kadi, e hitaande 1927, nde woni jooni ndee, e nder galle Orell Füssli to Bahnhofstrasse 31. E hitaande 1948, njulaagu nguu wayliima wonti sosiyatee biyeteeɗo Beyer Chronometrie AG, mo alaa ko woni e mum so wonaa aksiyonji. Feccere ndee ko galle oo jeyi ɗum. Theodor R. Beyer wonti joom mum e hitaande 1955, o ƴetti golle e juuɗe baaba makko, ina wiyee kadi Theodor. Theodor R. Beyer woppii golle galle caggal nde o heɓi rafi ɓernde e hitaande 1986. Ɓiyiiko biyeteeɗo René, ko kañum ardinoo golle galle ɗee, tee o ƴettii golle gardiiɗo golle ɗee duuɓi sappo caggal ɗuum. René Beyer sankii ko hitaande 2025, ina yahra e duuɓi 61. Jooni ko Muriel Zahn Beyer, miñiiko debbo, ardii njulaagu nguu. Waktuuji Beyer e hoore mum ko Aerowatch to Saignelégier to leydi Siwis peewnata ɗi. E hitaande 2003, sosiyatee oo udditi atelier kaŋŋe. == Markeeji == Sosiyetee oo ina lomtiniri Patek Philippe gila 1842, IWC gila 1893, Rolex e Jaeger-LeCoultre gila 1932, kam e Breguet, Breitling, Tudor, Hublot, e woɗɓe heewɓe. E kitaale 1960, sosiyatee oo woni ko e ƴellitde luural waktuuji ɗiɗaɓiri. E hitaande 2023, nde fuɗɗii yeeyde waktuuji Rolex ɗi ngalaa seedantaagal. Suudu siga kujeji ɓoyma Hasre ndee udditi musium, hono Uhrenmuseum Beyer, e nder galle gooto e hitaande 1971. Ko adii fof, nde wiyetee ko musee ƴeewndo waktuuji. Musiyum oo ina waɗi gooto e defte keertiiɗe ɓurɗe teeŋtude, fotde 300 waktuuji gila 1 400 ko adii jibineede Iisaa haa hannde.<ref>{{Cite web|title=Switzerland’s oldest watch retailer {{!}} Beyer Watches & Jewellery Zurich|url=https://www.beyer-ch.com/en/about-us/|access-date=2024-03-03|website=www.beyer-ch.com|language=en-GB}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Tradition has a name {{!}} Beyer Watches & Jewellery Zurich|url=https://www.beyer-ch.com/en/about-us/history/|access-date=2024-03-03|website=www.beyer-ch.com|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|title=Beyer Chronometrie in Bahnhofstrasse 31 8001 Zürich Switzerland|url=https://www.rolex.com/en-us/rolex-dealers/beyerchronometrie-117/rswi_2526-zurich-switzerland|access-date=2024-03-03|website=www.rolex.com|language=en-us}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=Talking to René Beyer of Beyer Chronometrie located at Bahnhofstrasse in Zürich – WatchAdvisor – Your Time. Our Passion.|url=https://www.watchadvisor.com/talking-to-rene-beyer-of-beyer-chronometrie-located-at-bahnhofstrasse-in-zurich/|access-date=2024-03-03|website=www.watchadvisor.com}}</ref><ref>{{Cite news|last=Minder|first=Raphael|date=2011-04-22|title=At Swatch, an Enviable Problem: An Excess of Eager Customers for Its Products|url=https://www.nytimes.com/2011/04/23/business/global/23swatch.html|access-date=2024-03-03|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> apn143isnp8atiatudi07itokmsv3nd 165683 165682 2026-04-19T07:08:58Z SUZYFATIMA 13856 165683 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Beyer waktuuji e kaɓirɗe''' (e ɗemngal Almaañ: Beyer Uhren & Juwelen) ko peewnoowo waktuuji e kaɓirɗe e yeeyoowo to Zurich, Siwis. E nder Bahnhofstrasse, ɗo nde jokkondiri e Bärengasse, njulaagu nguu sosaa ko e hitaande 1760, ko ɗum waɗi ko njulaagu waktuuji ɓurɗi ɓooyde e winndere ndee. Jey ɗum ko Muriel Zahn-Beyer, jeyaaɗo e yonta go’aɓo galle Beyer. == Tariya == Matthäus Beyer sosi sosiyatee oo ko e hitaande 1760 to wuro wiyeteengo Donaueschingen to Almaañ. Taaniiko biyeteeɗo Stephan, nawti njulaagu nguu to Feuerthalen, to leydi Siwis, e hitaande 1822. Ko ɗoon woni njulaagu waktuuji e njulaagu e oon sahaa. Ɓiy Stephan biyeteeɗo Theodor Beyer-Danioth udditi boowal to Niederdorf, Zurich e hitaande 1860. O arti e Paradeplatz (e nder galle mo Credit Suisse woni hannde oo) e hitaande 1877. Caggal ɗuum seeɗa, Adelrich Beyer ƴetti njuɓɓudi sosiyatee oo. Nde ummi kadi, e hitaande 1927, nde woni jooni ndee, e nder galle Orell Füssli to Bahnhofstrasse 31. E hitaande 1948, njulaagu nguu wayliima wonti sosiyatee biyeteeɗo Beyer Chronometrie AG, mo alaa ko woni e mum so wonaa aksiyonji. Feccere ndee ko galle oo jeyi ɗum. Theodor R. Beyer wonti joom mum e hitaande 1955, o ƴetti golle e juuɗe baaba makko, ina wiyee kadi Theodor. Theodor R. Beyer woppii golle galle caggal nde o heɓi rafi ɓernde e hitaande 1986. Ɓiyiiko biyeteeɗo René, ko kañum ardinoo golle galle ɗee, tee o ƴettii golle gardiiɗo golle ɗee duuɓi sappo caggal ɗuum. René Beyer sankii ko hitaande 2025, ina yahra e duuɓi 61. Jooni ko Muriel Zahn Beyer, miñiiko debbo, ardii njulaagu nguu. Waktuuji Beyer e hoore mum ko Aerowatch to Saignelégier to leydi Siwis peewnata ɗi. E hitaande 2003, sosiyatee oo udditi atelier kaŋŋe. == Markeeji == Sosiyetee oo ina lomtiniri Patek Philippe gila 1842, IWC gila 1893, Rolex e Jaeger-LeCoultre gila 1932, kam e Breguet, Breitling, Tudor, Hublot, e woɗɓe heewɓe. E kitaale 1960, sosiyatee oo woni ko e ƴellitde luural waktuuji ɗiɗaɓiri. E hitaande 2023, nde fuɗɗii yeeyde waktuuji Rolex ɗi ngalaa seedantaagal. Suudu siga kujeji ɓoyma Hasre ndee udditi musium, hono Uhrenmuseum Beyer, e nder galle gooto e hitaande 1971. Ko adii fof, nde wiyetee ko musee ƴeewndo waktuuji. Musiyum oo ina waɗi gooto e defte keertiiɗe ɓurɗe teeŋtude, fotde 300 waktuuji gila 1 400 ko adii jibineede Iisaa haa hannde.<ref>{{Cite web|title=Switzerland’s oldest watch retailer {{!}} Beyer Watches & Jewellery Zurich|url=https://www.beyer-ch.com/en/about-us/|access-date=2024-03-03|website=www.beyer-ch.com|language=en-GB}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Tradition has a name {{!}} Beyer Watches & Jewellery Zurich|url=https://www.beyer-ch.com/en/about-us/history/|access-date=2024-03-03|website=www.beyer-ch.com|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|title=Beyer Chronometrie in Bahnhofstrasse 31 8001 Zürich Switzerland|url=https://www.rolex.com/en-us/rolex-dealers/beyerchronometrie-117/rswi_2526-zurich-switzerland|access-date=2024-03-03|website=www.rolex.com|language=en-us}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=Talking to René Beyer of Beyer Chronometrie located at Bahnhofstrasse in Zürich – WatchAdvisor – Your Time. Our Passion.|url=https://www.watchadvisor.com/talking-to-rene-beyer-of-beyer-chronometrie-located-at-bahnhofstrasse-in-zurich/|access-date=2024-03-03|website=www.watchadvisor.com}}</ref><ref>{{Cite news|last=Minder|first=Raphael|date=2011-04-22|title=At Swatch, an Enviable Problem: An Excess of Eager Customers for Its Products|url=https://www.nytimes.com/2011/04/23/business/global/23swatch.html|access-date=2024-03-03|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 5d3q1cw73eqq3o55ejwtiq8moww81sh Atlas Jewellery 0 40441 165684 2026-04-19T07:12:23Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Atlas Jewellery ko fedde nde jeyaa ko e leydi Indiya, nde jooɗorde mum woni to Dubay, ina jogii 41 nokku e nder Fuɗnaange hakkundeejo, to Emiraaji Arab Dentuɗi, Oman, Katar, Bahreyn, Arabi Sawdit, Kuwoyt e Inndo. Magasinuuji sosiyetee oo ina njogii kaɓirɗe keewɗe e nder cate kaŋŋe, diamant, perle, e kaaƴe dime. Sosi ɗum ko Doktoor M. M. Ramachandran e hitaande 1981, ko ɗoon woni nokku biyeteeɗo Atlas jewelry gadano sosaa to leydi Kuwoyt. Geɗe Magasinuuji At..." 165684 wikitext text/x-wiki Atlas Jewellery ko fedde nde jeyaa ko e leydi Indiya, nde jooɗorde mum woni to Dubay, ina jogii 41 nokku e nder Fuɗnaange hakkundeejo, to Emiraaji Arab Dentuɗi, Oman, Katar, Bahreyn, Arabi Sawdit, Kuwoyt e Inndo. Magasinuuji sosiyetee oo ina njogii kaɓirɗe keewɗe e nder cate kaŋŋe, diamant, perle, e kaaƴe dime. Sosi ɗum ko Doktoor M. M. Ramachandran e hitaande 1981, ko ɗoon woni nokku biyeteeɗo Atlas jewelry gadano sosaa to leydi Kuwoyt. Geɗe Magasinuuji Atlas Jewellery ina kollita jeewte keewɗe e kaŋŋe, diamant, perle e kaaƴe dime. Tuugnorgal 22ll2jesbsusb22j1elczcfcxm13jw9 165685 165684 2026-04-19T07:13:19Z SUZYFATIMA 13856 165685 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Atlas Jewellery''' ko fedde nde jeyaa ko e leydi Indiya, nde jooɗorde mum woni to Dubay, ina jogii 41 nokku e nder Fuɗnaange hakkundeejo, to Emiraaji Arab Dentuɗi, Oman, Katar, Bahreyn, Arabi Sawdit, Kuwoyt e Inndo. Magasinuuji sosiyetee oo ina njogii kaɓirɗe keewɗe e nder cate kaŋŋe, diamant, perle, e kaaƴe dime. Sosi ɗum ko Doktoor M. M. Ramachandran e hitaande 1981, ko ɗoon woni nokku biyeteeɗo Atlas jewelry gadano sosaa to leydi Kuwoyt. == Geɗe == Magasinuuji Atlas Jewellery ina kollita jeewte keewɗe e kaŋŋe, diamant, perle e kaaƴe dime. == Tuugnorgal == n0lytb2pg0kjspx0awt1kiwiadb9ucr 165686 165685 2026-04-19T07:16:11Z SUZYFATIMA 13856 165686 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Atlas Jewellery''' ko fedde nde jeyaa ko e leydi Indiya, nde jooɗorde mum woni to Dubay, ina jogii 41 nokku e nder Fuɗnaange hakkundeejo, to Emiraaji Arab Dentuɗi, Oman, Katar, Bahreyn, Arabi Sawdit, Kuwoyt e Inndo. Magasinuuji sosiyetee oo ina njogii kaɓirɗe keewɗe e nder cate kaŋŋe, diamant, perle, e kaaƴe dime. Sosi ɗum ko Doktoor M. M. Ramachandran e hitaande 1981, ko ɗoon woni nokku biyeteeɗo Atlas jewelry gadano sosaa to leydi Kuwoyt. == Geɗe == Magasinuuji Atlas Jewellery ina kollita jeewte keewɗe e kaŋŋe, diamant, perle e kaaƴe dime.<ref>{{Cite web|title=Atlas staff get a month's pay for 3 months' work|url=https://www.khaleejtimes.com/uae/atlas-staff-get-a-months-pay-for-3-months-work|access-date=2025-08-04|website=Khaleej Times|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=When Atlas listed salesmen as board members|url=https://www.khaleejtimes.com/uae/crime/when-atlas-listed-salesmen-as-board-members|access-date=2025-08-04|website=Khaleej Times|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Atlas Jewellery owner gets three years in prison|url=https://www.khaleejtimes.com/uae/atlas-jewellery-owner-gets-three-years-in-prison|access-date=2025-08-04|website=Khaleej Times|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> p4n1mjs4zy5iju156gb05w3gc18fvbk 165687 165686 2026-04-19T07:16:23Z SUZYFATIMA 13856 165687 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Atlas Jewellery''' ko fedde nde jeyaa ko e leydi Indiya, nde jooɗorde mum woni to Dubay, ina jogii 41 nokku e nder Fuɗnaange hakkundeejo, to Emiraaji Arab Dentuɗi, Oman, Katar, Bahreyn, Arabi Sawdit, Kuwoyt e Inndo. Magasinuuji sosiyetee oo ina njogii kaɓirɗe keewɗe e nder cate kaŋŋe, diamant, perle, e kaaƴe dime. Sosi ɗum ko Doktoor M. M. Ramachandran e hitaande 1981, ko ɗoon woni nokku biyeteeɗo Atlas jewelry gadano sosaa to leydi Kuwoyt. == Geɗe == Magasinuuji Atlas Jewellery ina kollita jeewte keewɗe e kaŋŋe, diamant, perle e kaaƴe dime.<ref>{{Cite web|title=Atlas staff get a month's pay for 3 months' work|url=https://www.khaleejtimes.com/uae/atlas-staff-get-a-months-pay-for-3-months-work|access-date=2025-08-04|website=Khaleej Times|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=When Atlas listed salesmen as board members|url=https://www.khaleejtimes.com/uae/crime/when-atlas-listed-salesmen-as-board-members|access-date=2025-08-04|website=Khaleej Times|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Atlas Jewellery owner gets three years in prison|url=https://www.khaleejtimes.com/uae/atlas-jewellery-owner-gets-three-years-in-prison|access-date=2025-08-04|website=Khaleej Times|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 7q8lgm51joab8mtq86rdw0qn4f6h1sw Louis Aucoc 0 40442 165688 2026-04-19T07:18:17Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Louis Aucoc (21 suwee 1850 Pari – 10 desaambar 1932 Pari), ko gardiiɗo Pari, jom jawdi e kaŋŋe, gollodiiɗo e baaba mum e miñi mum André. Nguurndam Firaas galle Aucoc to 6 Rue de la Paix sosaa ko to Pari e hitaande 1821, ko galle laamɗo Louis Philippe, galle Orléans, Napoléon III e laamɗo debbo Eugenie toppitii ɗum. Butik oo ina haalee e tonngoode adannde deftere « La Dame des Camélias » (e Farayse: La Dame aux camélias, yaltinaande e hitaande 1848). Tu..." 165688 wikitext text/x-wiki Louis Aucoc (21 suwee 1850 Pari – 10 desaambar 1932 Pari), ko gardiiɗo Pari, jom jawdi e kaŋŋe, gollodiiɗo e baaba mum e miñi mum André. Nguurndam Firaas galle Aucoc to 6 Rue de la Paix sosaa ko to Pari e hitaande 1821, ko galle laamɗo Louis Philippe, galle Orléans, Napoléon III e laamɗo debbo Eugenie toppitii ɗum. Butik oo ina haalee e tonngoode adannde deftere « La Dame des Camélias » (e Farayse: La Dame aux camélias, yaltinaande e hitaande 1848). Tuggi 1874 haa 1876, René Lalique ko jannginoowo to Aucoc. Lalique maa won caggal ɗuum neɗɗo ciftinoowo e nder dille art nouveau. Hasre ndee yalti e juuɗe galle Aucoc e hitaande 1932. Luwis Aucoc resii Micheline Luwiis Isaya Rondeleux ñalnde 4 lewru nduu hitaande 1872, o jibini ɓiɓɓe tato - Georges mo resndata debbo fijoowo biyeteeɗo Odette Talazac, René e ɓiɗɗo debbo Marie Louise mo resndata André la Ferté. Fabrice Houdart, daraniiɗo haɓaade rafi o, ko taaniiko mawɗo ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Simone la Ferté. Tuugnorgal g7f7tn7ybzvsbeeuabck5f1fhmiuug9 165689 165688 2026-04-19T07:19:26Z SUZYFATIMA 13856 165689 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Louis Aucoc''' (21 suwee 1850 Pari – 10 desaambar 1932 Pari), ko gardiiɗo Pari, jom jawdi e kaŋŋe, gollodiiɗo e baaba mum e miñi mum André. == Nguurndam == Firaas galle Aucoc to 6 Rue de la Paix sosaa ko to Pari e hitaande 1821, ko galle laamɗo Louis Philippe, galle Orléans, Napoléon III e laamɗo debbo Eugenie toppitii ɗum. Butik oo ina haalee e tonngoode adannde deftere « La Dame des Camélias » (e Farayse: La Dame aux camélias, yaltinaande e hitaande 1848). Tuggi 1874 haa 1876, René Lalique ko jannginoowo to Aucoc. Lalique maa won caggal ɗuum neɗɗo ciftinoowo e nder dille art nouveau. Hasre ndee yalti e juuɗe galle Aucoc e hitaande 1932. Luwis Aucoc resii Micheline Luwiis Isaya Rondeleux ñalnde 4 lewru nduu hitaande 1872, o jibini ɓiɓɓe tato - Georges mo resndata debbo fijoowo biyeteeɗo Odette Talazac, René e ɓiɗɗo debbo Marie Louise mo resndata André la Ferté. Fabrice Houdart, daraniiɗo haɓaade rafi o, ko taaniiko mawɗo ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Simone la Ferté. == Tuugnorgal == gch678y82c09owub1nmkki8sc527eoh 165690 165689 2026-04-19T07:21:49Z SUZYFATIMA 13856 165690 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Louis Aucoc''' (21 suwee 1850 Pari – 10 desaambar 1932 Pari), ko gardiiɗo Pari, jom jawdi e kaŋŋe, gollodiiɗo e baaba mum e miñi mum André. == Nguurndam == Firaas galle Aucoc to 6 Rue de la Paix sosaa ko to Pari e hitaande 1821, ko galle laamɗo Louis Philippe, galle Orléans, Napoléon III e laamɗo debbo Eugenie toppitii ɗum. Butik oo ina haalee e tonngoode adannde deftere « La Dame des Camélias » (e Farayse: La Dame aux camélias, yaltinaande e hitaande 1848). Tuggi 1874 haa 1876, René Lalique ko jannginoowo to Aucoc. Lalique maa won caggal ɗuum neɗɗo ciftinoowo e nder dille art nouveau. Hasre ndee yalti e juuɗe galle Aucoc e hitaande 1932. Luwis Aucoc resii Micheline Luwiis Isaya Rondeleux ñalnde 4 lewru nduu hitaande 1872, o jibini ɓiɓɓe tato - Georges mo resndata debbo fijoowo biyeteeɗo Odette Talazac, René e ɓiɗɗo debbo Marie Louise mo resndata André la Ferté. Fabrice Houdart, daraniiɗo haɓaade rafi o, ko taaniiko mawɗo ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Simone la Ferté.<ref>{{cite book|title=The International Blue Book|publisher=International Who's Who Publishing Company|year=1911|url=https://books.google.com/books?id=ue48AQAAIAAJ&pg=PA48|page=48}}</ref><ref>''The Burlington Magazine'', Vol. 137, No. 1111 (Oct., 1995), pp. 684-687</ref><ref>{{cite web|title=La Dynasties Aucoc|website=www.richardjeanjacques.com|url=https://www.richardjeanjacques.com/2019/05/la-dynastie-aucoc.html}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> jyfmu2hrhb1a9vpjckftpyf1swmc5av Sophie Harley 0 40443 165691 2026-04-19T07:24:09Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Sophie Harley ko jom suudu leydi Angalteer. O anndaa ko e diisnondiral baɗngal charmes e jillondiral kaalis, kaŋŋe e kaaƴe tedduɗe. Ɓawo O heɓi MA e ‘design kaŋŋe e jewelry’ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Art to London e hitaande 1989. Kugal E hitaande 2002, DeBeers yamiri Harley sosde broos ngam rokkude jannginoowo puccu keɓɗo njeenaari ndii e nder ñalɗi laamɗo George VI e laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth ñalngu Diamond to Royal Asco..." 165691 wikitext text/x-wiki Sophie Harley ko jom suudu leydi Angalteer. O anndaa ko e diisnondiral baɗngal charmes e jillondiral kaalis, kaŋŋe e kaaƴe tedduɗe. Ɓawo O heɓi MA e ‘design kaŋŋe e jewelry’ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Art to London e hitaande 1989. Kugal E hitaande 2002, DeBeers yamiri Harley sosde broos ngam rokkude jannginoowo puccu keɓɗo njeenaari ndii e nder ñalɗi laamɗo George VI e laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth ñalngu Diamond to Royal Ascot, mo laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth II. O waɗii jeewte ngam filmuuji James Bond biyeteeɗi Casino Royale e Quantum of Solace. E hitaande 2013 Sophie Harley heɓi njeenaari ‘Diisneteeɗo jeewte leydi Angalteer ɓurɗo moƴƴude e hitaande’. Moftuɓe Sosiyateeji ɗii ko Kate Bekinsaal, Naomi Kambel, Judi Dench, Kolin Firt, Jerry Hall, e Joss Stone. Tuugnorgal ss523xhm8nr34fte4072su8923clgs1 165692 165691 2026-04-19T07:25:08Z SUZYFATIMA 13856 165692 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sophie Harley''' ko jom suudu leydi Angalteer. O anndaa ko e diisnondiral baɗngal charmes e jillondiral kaalis, kaŋŋe e kaaƴe tedduɗe. == Ɓawo == O heɓi MA e ‘design kaŋŋe e jewelry’ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Art to London e hitaande 1989. == Kugal == E hitaande 2002, DeBeers yamiri Harley sosde broos ngam rokkude jannginoowo puccu keɓɗo njeenaari ndii e nder ñalɗi laamɗo George VI e laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth ñalngu Diamond to Royal Ascot, mo laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth II. O waɗii jeewte ngam filmuuji James Bond biyeteeɗi Casino Royale e Quantum of Solace. E hitaande 2013 Sophie Harley heɓi njeenaari ‘Diisneteeɗo jeewte leydi Angalteer ɓurɗo moƴƴude e hitaande’. == Moftuɓe == Sosiyateeji ɗii ko Kate Bekinsaal, Naomi Kambel, Judi Dench, Kolin Firt, Jerry Hall, e Joss Stone. == Tuugnorgal == njszrr50svsby2m549915975uhhssyr 165693 165692 2026-04-19T07:28:46Z SUZYFATIMA 13856 165693 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sophie Harley''' ko jom suudu leydi Angalteer. O anndaa ko e diisnondiral baɗngal charmes e jillondiral kaalis, kaŋŋe e kaaƴe tedduɗe. == Ɓawo == O heɓi MA e ‘design kaŋŋe e jewelry’ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Art to London e hitaande 1989. == Kugal == E hitaande 2002, DeBeers yamiri Harley sosde broos ngam rokkude jannginoowo puccu keɓɗo njeenaari ndii e nder ñalɗi laamɗo George VI e laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth ñalngu Diamond to Royal Ascot, mo laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth II. O waɗii jeewte ngam filmuuji James Bond biyeteeɗi Casino Royale e Quantum of Solace. E hitaande 2013 Sophie Harley heɓi njeenaari ‘Diisneteeɗo jeewte leydi Angalteer ɓurɗo moƴƴude e hitaande’. == Moftuɓe == Sosiyateeji ɗii ko Kate Bekinsaal, Naomi Kambel, Judi Dench, Kolin Firt, Jerry Hall, e Joss Stone.<ref>{{cite web|title=Designer Showcase, profile: Sophie Harley|url=http://www.bjadesignershowcase.org.uk/profiles/sophie-harley-london/8.htm#.UxmX4YVYWnk}}</ref><ref>{{cite web|title=sophieharley.com|url=http://www.sophieharley.com/collaboration.php?id=1|accessdate=7 March 2014}}</ref><ref>{{cite web|last=Fellowes|first=Jessica|title=Necklace with a Starring Role|url=http://fashion.telegraph.co.uk/news-features/TMG3365680/Necklace-with-a-starring-role.html|publisher=Telegraph.co.uk|accessdate=7 March 2014}}</ref><ref>{{cite web|title=UK Jewellery Awards|url=http://www.ukjewelleryawards.co.uk/winners_2013}}</ref><ref>{{cite news|last1=Alex|first1=Alina|title=Jewellery box|url=https://jewelleryboxesaustralia.com.au/|access-date=14 May 2024}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> cj96vgddxefaugvdf6h8y652ag444sr Kali Arulpragasam 0 40444 165694 2026-04-19T07:30:26Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Kali Arulpragasam ko diisneteeɗo e naalanke Angalteer, jooɗiiɗo to Londres. Ko kanko woni sosɗo e gardiiɗo peewnugol fedde jeewte naalankaagal biyeteende Super Fertile, sosaande e hitaande 2006. Ko kanko woni ɓiy debbo rewolison Arul Pragasam e mawniiko debbo jimoowo Angalteer biyeteeɗo M.I.A. Ko ɓuri ɓuuɓde Desin Arulpragasam e Super Fertile ko politik annduɗo e mbaadi, ina jogii batte e goonga renndo, e nokkuuji e leƴƴi gonɗi e hare. Limre makko cakkitii..." 165694 wikitext text/x-wiki Kali Arulpragasam ko diisneteeɗo e naalanke Angalteer, jooɗiiɗo to Londres. Ko kanko woni sosɗo e gardiiɗo peewnugol fedde jeewte naalankaagal biyeteende Super Fertile, sosaande e hitaande 2006. Ko kanko woni ɓiy debbo rewolison Arul Pragasam e mawniiko debbo jimoowo Angalteer biyeteeɗo M.I.A. Ko ɓuri ɓuuɓde Desin Arulpragasam e Super Fertile ko politik annduɗo e mbaadi, ina jogii batte e goonga renndo, e nokkuuji e leƴƴi gonɗi e hare. Limre makko cakkitiinde[nde?] "Turisma (Terorism ina toɗɗii Turism)" ina waɗi siynooji mawɗi, ɗi kaalis e kaŋŋe, baɗɗi no muraadu nii, ina kuutoroo leyɗeele ko wayi no Hayiti, Iraak, Siri Lanka, Afganistaan ​​e Sudaan ngam wonde tiitooɗe. Ndee ɗoo deftere ina waɗi nate gonɗe e les njiimaandi, ina mawnina geɗe moƴƴe leƴƴi gonɗi e hare. Irak ina hollita ɓiɓɓe leɗɗe, juulirde, e tooweeki to Samarra, Sudaan ina hollita na’i e liɗɗi, Sri Lanka ina hollita laana, leɗɗe paltoor e paawngal, Israayiil ina hollita pucci, cuuɗi dewal e worɓe e rewɓe jaleeɗe. Paabi ɗii, taƴaaɗi e junngo, mbaɗaama "ngam mawnude, mbele aɗa waawa yiyde ɗi e nder suudu nduu." O wi’i “Ko ɓuri lesɗe ɗe’e ɓuri worɓe marɓe balmi dariiɓe nder ɓulli... Hol no leɗɗe ɗee nanndirta? Hol ko woni jimɗi ɗi sukaaɓe ɓee nanata? Ko ɗum njiɗnoo-mi hollirde.” Arulpragasam ina anniyii rokkude kala diidi jokkere enɗam to museeji leyɗeele mum en. Tuugnorgal 7zkwie1kghdnlt8v56oviljbi14itlc 165695 165694 2026-04-19T07:31:17Z SUZYFATIMA 13856 165695 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kali Arulpragasam''' ko diisneteeɗo e naalanke Angalteer, jooɗiiɗo to Londres. Ko kanko woni sosɗo e gardiiɗo peewnugol fedde jeewte naalankaagal biyeteende Super Fertile, sosaande e hitaande 2006. Ko kanko woni ɓiy debbo rewolison Arul Pragasam e mawniiko debbo jimoowo Angalteer biyeteeɗo M.I.A. == Ko ɓuri ɓuuɓde == Desin Arulpragasam e Super Fertile ko politik annduɗo e mbaadi, ina jogii batte e goonga renndo, e nokkuuji e leƴƴi gonɗi e hare. Limre makko cakkitiinde[nde?] "Turisma (Terorism ina toɗɗii Turism)" ina waɗi siynooji mawɗi, ɗi kaalis e kaŋŋe, baɗɗi no muraadu nii, ina kuutoroo leyɗeele ko wayi no Hayiti, Iraak, Siri Lanka, Afganistaan ​​e Sudaan ngam wonde tiitooɗe. Ndee ɗoo deftere ina waɗi nate gonɗe e les njiimaandi, ina mawnina geɗe moƴƴe leƴƴi gonɗi e hare. Irak ina hollita ɓiɓɓe leɗɗe, juulirde, e tooweeki to Samarra, Sudaan ina hollita na’i e liɗɗi, Sri Lanka ina hollita laana, leɗɗe paltoor e paawngal, Israayiil ina hollita pucci, cuuɗi dewal e worɓe e rewɓe jaleeɗe. Paabi ɗii, taƴaaɗi e junngo, mbaɗaama "ngam mawnude, mbele aɗa waawa yiyde ɗi e nder suudu nduu." O wi’i “Ko ɓuri lesɗe ɗe’e ɓuri worɓe marɓe balmi dariiɓe nder ɓulli... Hol no leɗɗe ɗee nanndirta? Hol ko woni jimɗi ɗi sukaaɓe ɓee nanata? Ko ɗum njiɗnoo-mi hollirde.” Arulpragasam ina anniyii rokkude kala diidi jokkere enɗam to museeji leyɗeele mum en. == Tuugnorgal == 0fawafrxn8n9hgjr1ppth7p7itcue50 165696 165695 2026-04-19T07:34:03Z SUZYFATIMA 13856 165696 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kali Arulpragasam''' ko diisneteeɗo e naalanke Angalteer, jooɗiiɗo to Londres. Ko kanko woni sosɗo e gardiiɗo peewnugol fedde jeewte naalankaagal biyeteende Super Fertile, sosaande e hitaande 2006. Ko kanko woni ɓiy debbo rewolison Arul Pragasam e mawniiko debbo jimoowo Angalteer biyeteeɗo M.I.A. == Ko ɓuri ɓuuɓde == Desin Arulpragasam e Super Fertile ko politik annduɗo e mbaadi, ina jogii batte e goonga renndo, e nokkuuji e leƴƴi gonɗi e hare. Limre makko cakkitiinde[nde?] "Turisma (Terorism ina toɗɗii Turism)" ina waɗi siynooji mawɗi, ɗi kaalis e kaŋŋe, baɗɗi no muraadu nii, ina kuutoroo leyɗeele ko wayi no Hayiti, Iraak, Siri Lanka, Afganistaan ​​e Sudaan ngam wonde tiitooɗe. Ndee ɗoo deftere ina waɗi nate gonɗe e les njiimaandi, ina mawnina geɗe moƴƴe leƴƴi gonɗi e hare. Irak ina hollita ɓiɓɓe leɗɗe, juulirde, e tooweeki to Samarra, Sudaan ina hollita na’i e liɗɗi, Sri Lanka ina hollita laana, leɗɗe paltoor e paawngal, Israayiil ina hollita pucci, cuuɗi dewal e worɓe e rewɓe jaleeɗe. Paabi ɗii, taƴaaɗi e junngo, mbaɗaama "ngam mawnude, mbele aɗa waawa yiyde ɗi e nder suudu nduu." O wi’i “Ko ɓuri lesɗe ɗe’e ɓuri worɓe marɓe balmi dariiɓe nder ɓulli... Hol no leɗɗe ɗee nanndirta? Hol ko woni jimɗi ɗi sukaaɓe ɓee nanata? Ko ɗum njiɗnoo-mi hollirde.” Arulpragasam ina anniyii rokkude kala diidi jokkere enɗam to museeji leyɗeele mum en.<ref name="Ref29">{{Cite web|url=https://www.refinery29.com/en-us/super-fertile-s-murder-autumn-winter-11-collection|title=Super Fertile- "Murder" Autumn/Winter '11 Collection|first=Christie|last=Craft|website=www.refinery29.com}}</ref><ref name="sfnirali08">{{cite web|author=Patel, Priya|title=Kali's Jewel Box|url=http://niralimagazine.com/2008/01/kalis-jewel-box/print/|work=Nirali magazine|year=2008|accessdate=2008-07-09}}</ref><ref name="sftime08">{{cite magazine|author=Quinlan, Adriane|title=Body Politic|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,501080310-1717914,00.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20080304201511/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,501080310-1717914,00.html|url-status=dead|archive-date=March 4, 2008|magazine=[[TIME]]|date=2008-02-28|accessdate=2008-07-09}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> grxlijiqz2j983ptfzbqm047wldsm8l Elizabeth Kirkeby 0 40445 165697 2026-04-19T07:36:50Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Elizabeth Kirkeby ko jom kaŋŋe e njulaagu Engeleejo e teeminannde 15ɓiire. O jeyaa ko e rewɓe ɓurɓe alɗude e nder wuro Londres nde o maayi. Ngendam O jibinaa ko to Londres e nder galle artisan, o resi John Kirkeby, jom kaŋŋe, maayɗo e hitaande 1482. O resiino, o resndiino debbo laabi ɗiɗi hade makko resde John Kirkeby.Caggal maayde makko, Elizabeth ƴetti njuɓɓudi golle jom suudu makko maayɗo, o yaajtini ɗum. E peewnugol e yeeyde pecce kaŋŋe, o dañii..." 165697 wikitext text/x-wiki Elizabeth Kirkeby ko jom kaŋŋe e njulaagu Engeleejo e teeminannde 15ɓiire. O jeyaa ko e rewɓe ɓurɓe alɗude e nder wuro Londres nde o maayi. Ngendam O jibinaa ko to Londres e nder galle artisan, o resi John Kirkeby, jom kaŋŋe, maayɗo e hitaande 1482. O resiino, o resndiino debbo laabi ɗiɗi hade makko resde John Kirkeby.Caggal maayde makko, Elizabeth ƴetti njuɓɓudi golle jom suudu makko maayɗo, o yaajtini ɗum. E peewnugol e yeeyde pecce kaŋŋe, o dañii nafoore haa o udditi yeeyirdu njulaagu e fedde laaɗe diwooje. No o yiɗiri jooɗaade to Londres nii, Kirkeby gollinii wallidiiɓe heewɓe ngam wonde gollotooɓe e makko e nder njulaagu makko e nder duunde Orop, ko wayi no George Bulstrode gollodiiɗo e makko to Seville, Espaañ. E nder yeewtere ndee, o rokki mo dokke keewɗe, ina heen jeewte, comci laaɓtuɗi e parrot. O wiyi caggal ɗuum wonde nde o woni to Sevilla ndee, miñiiko Kirkeby biyeteeɗo John Heron ina felliti woppude Bulstrode. Sariya jamaanu ina firta wonde so o resii kadi, o hiisetee ko suka, njulaagu makko rokketee jom suudu makko keso oo. Caggal ɗuum Bulstrode ñaawi Kirkeby to Ñaawirde Arches ngam tabitinde nanondiral ngal, kono o rafi no feewi, o waawaano tawtoreede ñaawirdu nduu, ñaawoore ndee meeɗaa yahrude yeeso. Kirkeby haa jooni meeɗaani resde, kono e leeso mum maayde o jaɓi yoɓde jeewte e geɗe ɗe Bulstrode rokki mo, kam e 40 £ ngam caɗeele makko. Kono caggal maayde makko, gardiiɗo makko e miñiiko biyeteeɗo John Heron, jaɓnooɗo gila e fuɗɗoode waɗde yiɗde makko, salii artirde ɗum en e Bulstrode. Tuugnorgal 76c4mzieqouw1arheoty4pgupz49f4x 165698 165697 2026-04-19T07:37:47Z SUZYFATIMA 13856 165698 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizabeth Kirkeby''' ko jom kaŋŋe e njulaagu Engeleejo e teeminannde 15ɓiire. O jeyaa ko e rewɓe ɓurɓe alɗude e nder wuro Londres nde o maayi. == Ngendam == O jibinaa ko to Londres e nder galle artisan, o resi John Kirkeby, jom kaŋŋe, maayɗo e hitaande 1482. O resiino, o resndiino debbo laabi ɗiɗi hade makko resde John Kirkeby.Caggal maayde makko, Elizabeth ƴetti njuɓɓudi golle jom suudu makko maayɗo, o yaajtini ɗum. E peewnugol e yeeyde pecce kaŋŋe, o dañii nafoore haa o udditi yeeyirdu njulaagu e fedde laaɗe diwooje. No o yiɗiri jooɗaade to Londres nii, Kirkeby gollinii wallidiiɓe heewɓe ngam wonde gollotooɓe e makko e nder njulaagu makko e nder duunde Orop, ko wayi no George Bulstrode gollodiiɗo e makko to Seville, Espaañ. E nder yeewtere ndee, o rokki mo dokke keewɗe, ina heen jeewte, comci laaɓtuɗi e parrot. O wiyi caggal ɗuum wonde nde o woni to Sevilla ndee, miñiiko Kirkeby biyeteeɗo John Heron ina felliti woppude Bulstrode. Sariya jamaanu ina firta wonde so o resii kadi, o hiisetee ko suka, njulaagu makko rokketee jom suudu makko keso oo. Caggal ɗuum Bulstrode ñaawi Kirkeby to Ñaawirde Arches ngam tabitinde nanondiral ngal, kono o rafi no feewi, o waawaano tawtoreede ñaawirdu nduu, ñaawoore ndee meeɗaa yahrude yeeso. Kirkeby haa jooni meeɗaani resde, kono e leeso mum maayde o jaɓi yoɓde jeewte e geɗe ɗe Bulstrode rokki mo, kam e 40 £ ngam caɗeele makko. Kono caggal maayde makko, gardiiɗo makko e miñiiko biyeteeɗo John Heron, jaɓnooɗo gila e fuɗɗoode waɗde yiɗde makko, salii artirde ɗum en e Bulstrode. == Tuugnorgal == rkl7kgwdfzsj6f1hvc1wi4b2rynkc90 165699 165698 2026-04-19T07:41:45Z SUZYFATIMA 13856 165699 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizabeth Kirkeby''' ko jom kaŋŋe e njulaagu Engeleejo e teeminannde 15ɓiire. O jeyaa ko e rewɓe ɓurɓe alɗude e nder wuro Londres nde o maayi. == Ngendam == O jibinaa ko to Londres e nder galle artisan, o resi John Kirkeby, jom kaŋŋe, maayɗo e hitaande 1482. O resiino, o resndiino debbo laabi ɗiɗi hade makko resde John Kirkeby.Caggal maayde makko, Elizabeth ƴetti njuɓɓudi golle jom suudu makko maayɗo, o yaajtini ɗum. E peewnugol e yeeyde pecce kaŋŋe, o dañii nafoore haa o udditi yeeyirdu njulaagu e fedde laaɗe diwooje. No o yiɗiri jooɗaade to Londres nii, Kirkeby gollinii wallidiiɓe heewɓe ngam wonde gollotooɓe e makko e nder njulaagu makko e nder duunde Orop, ko wayi no George Bulstrode gollodiiɗo e makko to Seville, Espaañ. E nder yeewtere ndee, o rokki mo dokke keewɗe, ina heen jeewte, comci laaɓtuɗi e parrot. O wiyi caggal ɗuum wonde nde o woni to Sevilla ndee, miñiiko Kirkeby biyeteeɗo John Heron ina felliti woppude Bulstrode. Sariya jamaanu ina firta wonde so o resii kadi, o hiisetee ko suka, njulaagu makko rokketee jom suudu makko keso oo. Caggal ɗuum Bulstrode ñaawi Kirkeby to Ñaawirde Arches ngam tabitinde nanondiral ngal, kono o rafi no feewi, o waawaano tawtoreede ñaawirdu nduu, ñaawoore ndee meeɗaa yahrude yeeso. Kirkeby haa jooni meeɗaani resde, kono e leeso mum maayde o jaɓi yoɓde jeewte e geɗe ɗe Bulstrode rokki mo, kam e 40 £ ngam caɗeele makko. Kono caggal maayde makko, gardiiɗo makko e miñiiko biyeteeɗo John Heron, jaɓnooɗo gila e fuɗɗoode waɗde yiɗde makko, salii artirde ɗum en e Bulstrode.<ref name="DWW">{{cite book|editor-first=Anne|editor-last=Commire|editor-link=Anne Commire|editor2-first=Deborah|editor2-last=Klezmer|chapter=Kirkeby, Elizabeth (fl. 1482)|title=Dictionary of Women Worldwide: 25,000 Women Through the Ages|year=2006|chapter-url=https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/kirkeby-elizabeth-fl-1482}}</ref><ref name="McSheffrey">{{Cite book|last=McSheffrey|first=Shannon|url=https://books.google.com/books?id=fKCt9DkyRDQC&dq=Elizabeth+Kirkeby&pg=PA60|title=Marriage, Sex, and Civic Culture in Late Medieval London|date=23 April 2013|publisher=University of Pennsylvania Press|isbn=978-0-8122-0397-4|language=en|pages=59–61}}</ref><ref>{{Cite book|last=McIntosh|first=Marjorie Keniston|url=https://books.google.com/books?id=90hrZ9NSLyAC&dq=%22Elizabeth+Kirkeby%22&pg=PA125|title=Working Women in English Society, 1300-1620|date=2005-06-02|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-84616-5|pages=125|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Charles|first1=Lindsey|url=https://books.google.com/books?id=s4UjpmKDf2YC&dq=%22Elizabeth+Kirkeby%22&pg=PA54|title=Women and Work in Pre-industrial England|last2=Duffin|first2=Lorna|date=2013|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-62301-8|pages=54|language=en}}</ref><ref name="Hindley">{{Cite book|last=Hindley|first=Geoffrey|url=https://books.google.com/books?id=eHQIAQAAMAAJ&q=%22Elizabeth+Kirkeby%22|title=England in the Age of Caxton|date=1979|publisher=Granada|isbn=978-0-246-10878-4|pages=154|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 8tu7ppvtb4e1wbltszlym9o8cevbqah 165700 165699 2026-04-19T07:42:05Z SUZYFATIMA 13856 165700 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizabeth Kirkeby''' ko jom kaŋŋe e njulaagu Engeleejo e teeminannde 15ɓiire. O jeyaa ko e rewɓe ɓurɓe alɗude e nder wuro Londres nde o maayi. == Ngendam == O jibinaa ko to Londres e nder galle artisan, o resi John Kirkeby, jom kaŋŋe, maayɗo e hitaande 1482. O resiino, o resndiino debbo laabi ɗiɗi hade makko resde John Kirkeby.Caggal maayde makko, Elizabeth ƴetti njuɓɓudi golle jom suudu makko maayɗo, o yaajtini ɗum. E peewnugol e yeeyde pecce kaŋŋe, o dañii nafoore haa o udditi yeeyirdu njulaagu e fedde laaɗe diwooje. No o yiɗiri jooɗaade to Londres nii, Kirkeby gollinii wallidiiɓe heewɓe ngam wonde gollotooɓe e makko e nder njulaagu makko e nder duunde Orop, ko wayi no George Bulstrode gollodiiɗo e makko to Seville, Espaañ. E nder yeewtere ndee, o rokki mo dokke keewɗe, ina heen jeewte, comci laaɓtuɗi e parrot. O wiyi caggal ɗuum wonde nde o woni to Sevilla ndee, miñiiko Kirkeby biyeteeɗo John Heron ina felliti woppude Bulstrode. Sariya jamaanu ina firta wonde so o resii kadi, o hiisetee ko suka, njulaagu makko rokketee jom suudu makko keso oo. Caggal ɗuum Bulstrode ñaawi Kirkeby to Ñaawirde Arches ngam tabitinde nanondiral ngal, kono o rafi no feewi, o waawaano tawtoreede ñaawirdu nduu, ñaawoore ndee meeɗaa yahrude yeeso. Kirkeby haa jooni meeɗaani resde, kono e leeso mum maayde o jaɓi yoɓde jeewte e geɗe ɗe Bulstrode rokki mo, kam e 40 £ ngam caɗeele makko. Kono caggal maayde makko, gardiiɗo makko e miñiiko biyeteeɗo John Heron, jaɓnooɗo gila e fuɗɗoode waɗde yiɗde makko, salii artirde ɗum en e Bulstrode.<ref name="DWW">{{cite book|editor-first=Anne|editor-last=Commire|editor-link=Anne Commire|editor2-first=Deborah|editor2-last=Klezmer|chapter=Kirkeby, Elizabeth (fl. 1482)|title=Dictionary of Women Worldwide: 25,000 Women Through the Ages|year=2006|chapter-url=https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/kirkeby-elizabeth-fl-1482}}</ref><ref name="McSheffrey">{{Cite book|last=McSheffrey|first=Shannon|url=https://books.google.com/books?id=fKCt9DkyRDQC&dq=Elizabeth+Kirkeby&pg=PA60|title=Marriage, Sex, and Civic Culture in Late Medieval London|date=23 April 2013|publisher=University of Pennsylvania Press|isbn=978-0-8122-0397-4|language=en|pages=59–61}}</ref><ref>{{Cite book|last=McIntosh|first=Marjorie Keniston|url=https://books.google.com/books?id=90hrZ9NSLyAC&dq=%22Elizabeth+Kirkeby%22&pg=PA125|title=Working Women in English Society, 1300-1620|date=2005-06-02|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-84616-5|pages=125|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Charles|first1=Lindsey|url=https://books.google.com/books?id=s4UjpmKDf2YC&dq=%22Elizabeth+Kirkeby%22&pg=PA54|title=Women and Work in Pre-industrial England|last2=Duffin|first2=Lorna|date=2013|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-62301-8|pages=54|language=en}}</ref><ref name="Hindley">{{Cite book|last=Hindley|first=Geoffrey|url=https://books.google.com/books?id=eHQIAQAAMAAJ&q=%22Elizabeth+Kirkeby%22|title=England in the Age of Caxton|date=1979|publisher=Granada|isbn=978-0-246-10878-4|pages=154|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] jyujpe7onu8vrhre3jrroptfqjugjps Ai Xia 0 40446 165701 2026-04-19T08:16:40Z Ilya Discuss 10103 Created page with " Ai Xia (sinuwaa: 艾霞; 29 noowammbar 1912 – 15 feebariyee 1934) ko fijoowo e binndoowo filmuuji deƴƴuɗi bannge nano Sinuwaa. O wari hoore makko ko e hitaande 1934, ko kanko woni fijoowo Siin gadano waɗde ɗum. Warngo makko ngoo addani Cai Chusheng waɗde filmo ɓooyɗo biyeteeɗo New Women mo Ruan Lingyu ardii, kanko ne o wari hoore makko ko juuti caggal nde filmo oo yalti. Nguurndam e golle Ai Xia jibinaa ko Yan Yinan (e ɗemngal Sinuwaa : 严以南) ñalnde 2..." 165701 wikitext text/x-wiki Ai Xia (sinuwaa: 艾霞; 29 noowammbar 1912 – 15 feebariyee 1934) ko fijoowo e binndoowo filmuuji deƴƴuɗi bannge nano Sinuwaa. O wari hoore makko ko e hitaande 1934, ko kanko woni fijoowo Siin gadano waɗde ɗum. Warngo makko ngoo addani Cai Chusheng waɗde filmo ɓooyɗo biyeteeɗo New Women mo Ruan Lingyu ardii, kanko ne o wari hoore makko ko juuti caggal nde filmo oo yalti. Nguurndam e golle Ai Xia jibinaa ko Yan Yinan (e ɗemngal Sinuwaa : 严以南) ñalnde 29 noowammbar 1912 to Tianjin e nder galle mawɗo hakkundeejo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde. Caggal nde o heɓi bak makko, o yiɗi ɓiɗɗo mawniiko, o dañi ɓiɗɗo. Ɓesngu makko jaɓaani jokkondiral ngal, ɗum addani giɗo makko yahde. E hitaande 1928, o woni ko e dewgal yuɓɓinaangal kono, ngam salaade hoore makko, o ummii galle o fayti Shanghai ngam jokkude golle e nder filmuuji. Ai Xia fuɗɗii golle mum ko e dingiral e nder fedde pijirlooji Siin worgo (Nanguo jushe), nde Tian Han sosi, hade mum naatde e fedde pijirlooji nano (Zuoyi juzojia lianmeng). O naatnaa e sosiyetee filmo Mingxing (Star) e hitaande 1932. O winndi deftere wiyeteende Xiandai yi Nüxing (Debbo hannde) e hitaande 1933. Deftere ndee waɗiraa ko filmo e hitaande ndee tan. Hay so tawii ko ƴaañorgal taariindi daartol ngol, filmo oo jaɓɓaaka no feewi e ƴeewooɓe sabu ko kañum ɓuri tiiɗnaade e rewolison. Ai Xia ina jeyaa e rewɓe ɗiɗo tan winndooɓe senaare e nder dille "Left-Wing" e nder filmuuji Siin.[7] O waɗii filmuuji jeetati e nder nguurndam makko. Maayde e ndonu Ai Xia Ai wari hoore mum e hitaande 1934 nde o ñaami afriknaajo ɓuuɓɗo. Ko kanko woni fijoowo gadano e nder leydi Siin waɗde ɗum, maayde makko ina hiisee wonde ko huunde maantiniinde e nder filmuuji Siin. Filmo New Women tuugnii ko e nguurndam makko. Nde hollitta ko fiyoowo filmo biyeteeɗo Ruan Lingyu mo kadi wari hoore mum ko juuti caggal nde filmo oo yalti e hitaande 1935. Ina sikkaa wonde gardo oo, hono Cai Chusheng, ina waawi tawa ina jokkondiri e Ai, ko noon kadi, waɗiri filmo oo ngam dalillaaji keertiiɗi. Filmogaraafi Jaayndeeji e nder ladde hare (1922) Jiu hen cin chou (1922) Chuncan (ɓiɗɓe leɗɗe) (1933) Kosam moƴƴam (1933) Ɓiɓɓe worɓe e rewɓe jamaanu (1933) Debbo hannde (1933) Aayeeji ɗiɗi Gooto (1933) Kosmetik luumo (1933) Bibliyogaraafi Debbo hannde (1933) ISBN 978-7511006271 Ƴeew kadi Sinema leydi Siin Tuugnorgal k8jyi5lj1yx1itgtn6bbhtxptylsz88 165702 165701 2026-04-19T08:17:25Z Ilya Discuss 10103 165702 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ai Xia (sinuwaa: 艾霞; 29 noowammbar 1912 – 15 feebariyee 1934) ko fijoowo e binndoowo filmuuji deƴƴuɗi bannge nano Sinuwaa. O wari hoore makko ko e hitaande 1934, ko kanko woni fijoowo Siin gadano waɗde ɗum. Warngo makko ngoo addani Cai Chusheng waɗde filmo ɓooyɗo biyeteeɗo New Women mo Ruan Lingyu ardii, kanko ne o wari hoore makko ko juuti caggal nde filmo oo yalti. Nguurndam e golle Ai Xia jibinaa ko Yan Yinan (e ɗemngal Sinuwaa : 严以南) ñalnde 29 noowammbar 1912 to Tianjin e nder galle mawɗo hakkundeejo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde. Caggal nde o heɓi bak makko, o yiɗi ɓiɗɗo mawniiko, o dañi ɓiɗɗo. Ɓesngu makko jaɓaani jokkondiral ngal, ɗum addani giɗo makko yahde. E hitaande 1928, o woni ko e dewgal yuɓɓinaangal kono, ngam salaade hoore makko, o ummii galle o fayti Shanghai ngam jokkude golle e nder filmuuji. Ai Xia fuɗɗii golle mum ko e dingiral e nder fedde pijirlooji Siin worgo (Nanguo jushe), nde Tian Han sosi, hade mum naatde e fedde pijirlooji nano (Zuoyi juzojia lianmeng). O naatnaa e sosiyetee filmo Mingxing (Star) e hitaande 1932. O winndi deftere wiyeteende Xiandai yi Nüxing (Debbo hannde) e hitaande 1933. Deftere ndee waɗiraa ko filmo e hitaande ndee tan. Hay so tawii ko ƴaañorgal taariindi daartol ngol, filmo oo jaɓɓaaka no feewi e ƴeewooɓe sabu ko kañum ɓuri tiiɗnaade e rewolison. Ai Xia ina jeyaa e rewɓe ɗiɗo tan winndooɓe senaare e nder dille "Left-Wing" e nder filmuuji Siin.[7] O waɗii filmuuji jeetati e nder nguurndam makko. Maayde e ndonu Ai Xia Ai wari hoore mum e hitaande 1934 nde o ñaami afriknaajo ɓuuɓɗo. Ko kanko woni fijoowo gadano e nder leydi Siin waɗde ɗum, maayde makko ina hiisee wonde ko huunde maantiniinde e nder filmuuji Siin. Filmo New Women tuugnii ko e nguurndam makko. Nde hollitta ko fiyoowo filmo biyeteeɗo Ruan Lingyu mo kadi wari hoore mum ko juuti caggal nde filmo oo yalti e hitaande 1935. Ina sikkaa wonde gardo oo, hono Cai Chusheng, ina waawi tawa ina jokkondiri e Ai, ko noon kadi, waɗiri filmo oo ngam dalillaaji keertiiɗi. Filmogaraafi Jaayndeeji e nder ladde hare (1922) Jiu hen cin chou (1922) Chuncan (ɓiɗɓe leɗɗe) (1933) Kosam moƴƴam (1933) Ɓiɓɓe worɓe e rewɓe jamaanu (1933) Debbo hannde (1933) Aayeeji ɗiɗi Gooto (1933) Kosmetik luumo (1933) Bibliyogaraafi Debbo hannde (1933) ISBN 978-7511006271 Ƴeew kadi Sinema leydi Siin Tuugnorgal gr2o6up4g2w6g2kcx4aqlhzw54z713h 165703 165702 2026-04-19T08:18:55Z Ilya Discuss 10103 165703 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ai Xia''' (sinuwaa: 艾霞; 29 noowammbar 1912 – 15 feebariyee 1934) ko fijoowo e binndoowo filmuuji deƴƴuɗi bannge nano Sinuwaa. O wari hoore makko ko e hitaande 1934, ko kanko woni fijoowo Siin gadano waɗde ɗum. Warngo makko ngoo addani Cai Chusheng waɗde filmo ɓooyɗo biyeteeɗo New Women mo Ruan Lingyu ardii, kanko ne o wari hoore makko ko juuti caggal nde filmo oo yalti. Nguurndam e golle Ai Xia jibinaa ko Yan Yinan (e ɗemngal Sinuwaa : 严以南) ñalnde 29 noowammbar 1912 to Tianjin e nder galle mawɗo hakkundeejo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde. Caggal nde o heɓi bak makko, o yiɗi ɓiɗɗo mawniiko, o dañi ɓiɗɗo. Ɓesngu makko jaɓaani jokkondiral ngal, ɗum addani giɗo makko yahde. E hitaande 1928, o woni ko e dewgal yuɓɓinaangal kono, ngam salaade hoore makko, o ummii galle o fayti Shanghai ngam jokkude golle e nder filmuuji. Ai Xia fuɗɗii golle mum ko e dingiral e nder fedde pijirlooji Siin worgo (Nanguo jushe), nde Tian Han sosi, hade mum naatde e fedde pijirlooji nano (Zuoyi juzojia lianmeng). O naatnaa e sosiyetee filmo Mingxing (Star) e hitaande 1932. O winndi deftere wiyeteende Xiandai yi Nüxing (Debbo hannde) e hitaande 1933. Deftere ndee waɗiraa ko filmo e hitaande ndee tan. Hay so tawii ko ƴaañorgal taariindi daartol ngol, filmo oo jaɓɓaaka no feewi e ƴeewooɓe sabu ko kañum ɓuri tiiɗnaade e rewolison. Ai Xia ina jeyaa e rewɓe ɗiɗo tan winndooɓe senaare e nder dille "Left-Wing" e nder filmuuji Siin.[7] O waɗii filmuuji jeetati e nder nguurndam makko. Maayde e ndonu Ai Xia Ai wari hoore mum e hitaande 1934 nde o ñaami afriknaajo ɓuuɓɗo. Ko kanko woni fijoowo gadano e nder leydi Siin waɗde ɗum, maayde makko ina hiisee wonde ko huunde maantiniinde e nder filmuuji Siin. Filmo New Women tuugnii ko e nguurndam makko. Nde hollitta ko fiyoowo filmo biyeteeɗo Ruan Lingyu mo kadi wari hoore mum ko juuti caggal nde filmo oo yalti e hitaande 1935. Ina sikkaa wonde gardo oo, hono Cai Chusheng, ina waawi tawa ina jokkondiri e Ai, ko noon kadi, waɗiri filmo oo ngam dalillaaji keertiiɗi. Filmogaraafi Jaayndeeji e nder ladde hare (1922) Jiu hen cin chou (1922) Chuncan (ɓiɗɓe leɗɗe) (1933) Kosam moƴƴam (1933) Ɓiɓɓe worɓe e rewɓe jamaanu (1933) Debbo hannde (1933) Aayeeji ɗiɗi Gooto (1933) Kosmetik luumo (1933) Bibliyogaraafi Debbo hannde (1933) ISBN 978-7511006271 Ƴeew kadi Sinema leydi Siin Tuugnorgal 0jswr16ry043y6gekv8o1he3ifw73ha 165704 165703 2026-04-19T08:20:23Z Ilya Discuss 10103 165704 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ai Xia''' (sinuwaa: 艾霞; 29 noowammbar 1912 – 15 feebariyee 1934) ko fijoowo e binndoowo filmuuji deƴƴuɗi bannge nano Sinuwaa. O wari hoore makko ko e hitaande 1934, ko kanko woni fijoowo Siin gadano waɗde ɗum. Warngo makko ngoo addani Cai Chusheng waɗde filmo ɓooyɗo biyeteeɗo New Women mo Ruan Lingyu ardii, kanko ne o wari hoore makko ko juuti caggal nde filmo oo yalti. Nguurndam e golle Ai Xia jibinaa ko Yan Yinan (e ɗemngal Sinuwaa : 严以南) ñalnde 29 noowammbar 1912 to Tianjin e nder galle mawɗo hakkundeejo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde. Caggal nde o heɓi bak makko, o yiɗi ɓiɗɗo mawniiko, o dañi ɓiɗɗo. Ɓesngu makko jaɓaani jokkondiral ngal, ɗum addani giɗo makko yahde. E hitaande 1928, o woni ko e dewgal yuɓɓinaangal kono, ngam salaade hoore makko, o ummii galle o fayti Shanghai ngam jokkude golle e nder filmuuji. Ai Xia fuɗɗii golle mum ko e dingiral e nder fedde pijirlooji Siin worgo (Nanguo jushe), nde Tian Han sosi, hade mum naatde e fedde pijirlooji nano (Zuoyi juzojia lianmeng). O naatnaa e sosiyetee filmo Mingxing (Star) e hitaande 1932. O winndi deftere wiyeteende Xiandai yi Nüxing (Debbo hannde) e hitaande 1933. Deftere ndee waɗiraa ko filmo e hitaande ndee tan. Hay so tawii ko ƴaañorgal taariindi daartol ngol, filmo oo jaɓɓaaka no feewi e ƴeewooɓe sabu ko kañum ɓuri tiiɗnaade e rewolison. Ai Xia ina jeyaa e rewɓe ɗiɗo tan winndooɓe senaare e nder dille "Left-Wing" e nder filmuuji Siin. O waɗii filmuuji jeetati e nder nguurndam makko. Maayde e ndonu Ai Xia Ai wari hoore mum e hitaande 1934 nde o ñaami afriknaajo ɓuuɓɗo. Ko kanko woni fijoowo gadano e nder leydi Siin waɗde ɗum, maayde makko ina hiisee wonde ko huunde maantiniinde e nder filmuuji Siin. Filmo New Women tuugnii ko e nguurndam makko. Nde hollitta ko fiyoowo filmo biyeteeɗo Ruan Lingyu mo kadi wari hoore mum ko juuti caggal nde filmo oo yalti e hitaande 1935. Ina sikkaa wonde gardo oo, hono Cai Chusheng, ina waawi tawa ina jokkondiri e Ai, ko noon kadi, waɗiri filmo oo ngam dalillaaji keertiiɗi. Filmogaraafi Jaayndeeji e nder ladde hare (1922) Jiu hen cin chou (1922) Chuncan (ɓiɗɓe leɗɗe) (1933) Kosam moƴƴam (1933) Ɓiɓɓe worɓe e rewɓe jamaanu (1933) Debbo hannde (1933) Aayeeji ɗiɗi Gooto (1933) Kosmetik luumo (1933) Bibliyogaraafi Debbo hannde (1933) ISBN 978-7511006271 Ƴeew kadi Sinema leydi Siin Tuugnorgal jh2niithjok11o34mqiaclfozlgfvlz 165705 165704 2026-04-19T08:21:01Z Ilya Discuss 10103 165705 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ai Xia''' (sinuwaa: 艾霞; 29 noowammbar 1912 – 15 feebariyee 1934) ko fijoowo e binndoowo filmuuji deƴƴuɗi bannge nano Sinuwaa. O wari hoore makko ko e hitaande 1934, ko kanko woni fijoowo Siin gadano waɗde ɗum. Warngo makko ngoo addani Cai Chusheng waɗde filmo ɓooyɗo biyeteeɗo New Women mo Ruan Lingyu ardii, kanko ne o wari hoore makko ko juuti caggal nde filmo oo yalti. == Nguurndam e golle == Ai Xia jibinaa ko Yan Yinan (e ɗemngal Sinuwaa : 严以南) ñalnde 29 noowammbar 1912 to Tianjin e nder galle mawɗo hakkundeejo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde. Caggal nde o heɓi bak makko, o yiɗi ɓiɗɗo mawniiko, o dañi ɓiɗɗo. Ɓesngu makko jaɓaani jokkondiral ngal, ɗum addani giɗo makko yahde. E hitaande 1928, o woni ko e dewgal yuɓɓinaangal kono, ngam salaade hoore makko, o ummii galle o fayti Shanghai ngam jokkude golle e nder filmuuji. Ai Xia fuɗɗii golle mum ko e dingiral e nder fedde pijirlooji Siin worgo (Nanguo jushe), nde Tian Han sosi, hade mum naatde e fedde pijirlooji nano (Zuoyi juzojia lianmeng). O naatnaa e sosiyetee filmo Mingxing (Star) e hitaande 1932. O winndi deftere wiyeteende Xiandai yi Nüxing (Debbo hannde) e hitaande 1933. Deftere ndee waɗiraa ko filmo e hitaande ndee tan. Hay so tawii ko ƴaañorgal taariindi daartol ngol, filmo oo jaɓɓaaka no feewi e ƴeewooɓe sabu ko kañum ɓuri tiiɗnaade e rewolison. Ai Xia ina jeyaa e rewɓe ɗiɗo tan winndooɓe senaare e nder dille "Left-Wing" e nder filmuuji Siin. O waɗii filmuuji jeetati e nder nguurndam makko. Maayde e ndonu == Ai Xia == Ai wari hoore mum e hitaande 1934 nde o ñaami afriknaajo ɓuuɓɗo. Ko kanko woni fijoowo gadano e nder leydi Siin waɗde ɗum, maayde makko ina hiisee wonde ko huunde maantiniinde e nder filmuuji Siin. Filmo New Women tuugnii ko e nguurndam makko. Nde hollitta ko fiyoowo filmo biyeteeɗo Ruan Lingyu mo kadi wari hoore mum ko juuti caggal nde filmo oo yalti e hitaande 1935. Ina sikkaa wonde gardo oo, hono Cai Chusheng, ina waawi tawa ina jokkondiri e Ai, ko noon kadi, waɗiri filmo oo ngam dalillaaji keertiiɗi. == Filmogaraafi == Jaayndeeji e nder ladde hare (1922) Jiu hen cin chou (1922) Chuncan (ɓiɗɓe leɗɗe) (1933) Kosam moƴƴam (1933) Ɓiɓɓe worɓe e rewɓe jamaanu (1933) Debbo hannde (1933) Aayeeji ɗiɗi Gooto (1933) Kosmetik luumo (1933) == Bibliyogaraafi == Debbo hannde (1933) ISBN 978-7511006271 == Ƴeew kadi == Sinema leydi Siin == Tuugnorgal == 52kfzicyg22kx4ugkl8sobnfxcnivf3 165706 165705 2026-04-19T08:22:57Z Ilya Discuss 10103 165706 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ai Xia''' (sinuwaa: 艾霞; 29 noowammbar 1912 – 15 feebariyee 1934) ko fijoowo e binndoowo filmuuji deƴƴuɗi bannge nano Sinuwaa. O wari hoore makko ko e hitaande 1934, ko kanko woni fijoowo Siin gadano waɗde ɗum. Warngo makko ngoo addani Cai Chusheng waɗde filmo ɓooyɗo biyeteeɗo New Women mo Ruan Lingyu ardii, kanko ne o wari hoore makko ko juuti caggal nde filmo oo yalti.<ref name="DaCidian">{{cite book|title=中国电影大辞典|language=Chinese|trans-title=China Cinema Encyclopaedia|editor1-first=Junxiang|editor1-last=Zhang|editor2-first=Jihua|editor2-last=Cheng|publisher=辞书出版社|location=Shanghai|year=1995|isbn=7-5326-0326-1|page=8}}</ref><ref name="Ma" /><ref name="Kuoshu">{{cite book|last1=Kuoshu|first1=Harry|title=Celluloid China: Cinematic Encounters with Culture and Society|date=2002|publisher=Carbondale|location=Southern Illinois University Press|isbn=9780809324552|pages=127–128|edition=1st|url=https://books.google.com/books?id=bGHBX6V7IKwC&pg=PA128}}</ref><ref name="Douban Movie">{{cite web|title=艾霞 Xia Ai|url=http://movie.douban.com/celebrity/1039813/|website=Douban|accessdate=28 November 2015}}</ref><ref name="Colet">{{cite book|last1=Colet|first1=Cristina|title=Women Screenwriters: An International Guide|date=2015|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-137-31238-9|chapter-url=https://books.google.com/books?id=-2ekCgAAQBAJ&pg=PT65|chapter=Three Chinese female screenwriters: Ai Xia, Zhang Ailing, and Peng Xiaolian}}</ref> == Nguurndam e golle == Ai Xia jibinaa ko Yan Yinan (e ɗemngal Sinuwaa : 严以南) ñalnde 29 noowammbar 1912 to Tianjin e nder galle mawɗo hakkundeejo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde. Caggal nde o heɓi bak makko, o yiɗi ɓiɗɗo mawniiko, o dañi ɓiɗɗo. Ɓesngu makko jaɓaani jokkondiral ngal, ɗum addani giɗo makko yahde. E hitaande 1928, o woni ko e dewgal yuɓɓinaangal kono, ngam salaade hoore makko, o ummii galle o fayti Shanghai ngam jokkude golle e nder filmuuji. Ai Xia fuɗɗii golle mum ko e dingiral e nder fedde pijirlooji Siin worgo (Nanguo jushe), nde Tian Han sosi, hade mum naatde e fedde pijirlooji nano (Zuoyi juzojia lianmeng). O naatnaa e sosiyetee filmo Mingxing (Star) e hitaande 1932. O winndi deftere wiyeteende Xiandai yi Nüxing (Debbo hannde) e hitaande 1933. Deftere ndee waɗiraa ko filmo e hitaande ndee tan. Hay so tawii ko ƴaañorgal taariindi daartol ngol, filmo oo jaɓɓaaka no feewi e ƴeewooɓe sabu ko kañum ɓuri tiiɗnaade e rewolison. Ai Xia ina jeyaa e rewɓe ɗiɗo tan winndooɓe senaare e nder dille "Left-Wing" e nder filmuuji Siin. O waɗii filmuuji jeetati e nder nguurndam makko. Maayde e ndonu == Ai Xia == Ai wari hoore mum e hitaande 1934 nde o ñaami afriknaajo ɓuuɓɗo. Ko kanko woni fijoowo gadano e nder leydi Siin waɗde ɗum, maayde makko ina hiisee wonde ko huunde maantiniinde e nder filmuuji Siin. Filmo New Women tuugnii ko e nguurndam makko. Nde hollitta ko fiyoowo filmo biyeteeɗo Ruan Lingyu mo kadi wari hoore mum ko juuti caggal nde filmo oo yalti e hitaande 1935. Ina sikkaa wonde gardo oo, hono Cai Chusheng, ina waawi tawa ina jokkondiri e Ai, ko noon kadi, waɗiri filmo oo ngam dalillaaji keertiiɗi. == Filmogaraafi == Jaayndeeji e nder ladde hare (1922) Jiu hen cin chou (1922) Chuncan (ɓiɗɓe leɗɗe) (1933) Kosam moƴƴam (1933) Ɓiɓɓe worɓe e rewɓe jamaanu (1933) Debbo hannde (1933) Aayeeji ɗiɗi Gooto (1933) Kosmetik luumo (1933) == Bibliyogaraafi == Debbo hannde (1933) ISBN 978-7511006271 == Ƴeew kadi == Sinema leydi Siin == Tuugnorgal == 8y81qzs3v0qq1p1vj6px7pd2yjc7u01 165707 165706 2026-04-19T08:25:07Z Ilya Discuss 10103 165707 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ai Xia''' (sinuwaa: 艾霞; 29 noowammbar 1912 – 15 feebariyee 1934) ko fijoowo e binndoowo filmuuji deƴƴuɗi bannge nano Sinuwaa. O wari hoore makko ko e hitaande 1934, ko kanko woni fijoowo Siin gadano waɗde ɗum. Warngo makko ngoo addani Cai Chusheng waɗde filmo ɓooyɗo biyeteeɗo New Women mo Ruan Lingyu ardii, kanko ne o wari hoore makko ko juuti caggal nde filmo oo yalti.<ref name="DaCidian">{{cite book|title=中国电影大辞典|language=Chinese|trans-title=China Cinema Encyclopaedia|editor1-first=Junxiang|editor1-last=Zhang|editor2-first=Jihua|editor2-last=Cheng|publisher=辞书出版社|location=Shanghai|year=1995|isbn=7-5326-0326-1|page=8}}</ref><ref name="Ma" /><ref name="Kuoshu">{{cite book|last1=Kuoshu|first1=Harry|title=Celluloid China: Cinematic Encounters with Culture and Society|date=2002|publisher=Carbondale|location=Southern Illinois University Press|isbn=9780809324552|pages=127–128|edition=1st|url=https://books.google.com/books?id=bGHBX6V7IKwC&pg=PA128}}</ref><ref name="Douban Movie">{{cite web|title=艾霞 Xia Ai|url=http://movie.douban.com/celebrity/1039813/|website=Douban|accessdate=28 November 2015}}</ref><ref name="Colet">{{cite book|last1=Colet|first1=Cristina|title=Women Screenwriters: An International Guide|date=2015|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-137-31238-9|chapter-url=https://books.google.com/books?id=-2ekCgAAQBAJ&pg=PT65|chapter=Three Chinese female screenwriters: Ai Xia, Zhang Ailing, and Peng Xiaolian}}</ref> == Nguurndam e golle == Ai Xia jibinaa ko Yan Yinan (e ɗemngal Sinuwaa : 严以南) ñalnde 29 noowammbar 1912 to Tianjin e nder galle mawɗo hakkundeejo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde. Caggal nde o heɓi bak makko, o yiɗi ɓiɗɗo mawniiko, o dañi ɓiɗɗo. Ɓesngu makko jaɓaani jokkondiral ngal, ɗum addani giɗo makko yahde. E hitaande 1928, o woni ko e dewgal yuɓɓinaangal kono, ngam salaade hoore makko, o ummii galle o fayti Shanghai ngam jokkude golle e nder filmuuji.<ref>{{cite book|last1=Wang|first1=Yiman|editor1-last=Wang|editor1-first=Lingzhen|title=Chinese Women's Cinema: Transnational Contexts|date=2011|publisher=Columbia University Press|location=New York|isbn=978-0-231-52744-6|page=238|url=https://books.google.com/books?id=KS5FAAAAQBAJ&pg=PT250}}</ref><ref name="Colet2" /><ref name="Pang">{{cite book|last1=Pang|first1=Laikwan|title=Building a New China in Cinema: The Chinese Left-wing Cinema Movement, 1932–1937|date=2002|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|location=Lanham|isbn=9780742509450|pages=121, 123}}</ref> Ai Xia fuɗɗii golle mum ko e dingiral e nder fedde pijirlooji Siin worgo (Nanguo jushe), nde Tian Han sosi, hade mum naatde e fedde pijirlooji nano (Zuoyi juzojia lianmeng). O naatnaa e sosiyetee filmo Mingxing (Star) e hitaande 1932. O winndi deftere wiyeteende Xiandai yi Nüxing (Debbo hannde) e hitaande 1933. Deftere ndee waɗiraa ko filmo e hitaande ndee tan. Hay so tawii ko ƴaañorgal taariindi daartol ngol, filmo oo jaɓɓaaka no feewi e ƴeewooɓe sabu ko kañum ɓuri tiiɗnaade e rewolison. Ai Xia ina jeyaa e rewɓe ɗiɗo tan winndooɓe senaare e nder dille "Left-Wing" e nder filmuuji Siin. O waɗii filmuuji jeetati e nder nguurndam makko. Maayde e ndonu == Ai Xia == Ai wari hoore mum e hitaande 1934 nde o ñaami afriknaajo ɓuuɓɗo. Ko kanko woni fijoowo gadano e nder leydi Siin waɗde ɗum, maayde makko ina hiisee wonde ko huunde maantiniinde e nder filmuuji Siin. Filmo New Women tuugnii ko e nguurndam makko. Nde hollitta ko fiyoowo filmo biyeteeɗo Ruan Lingyu mo kadi wari hoore mum ko juuti caggal nde filmo oo yalti e hitaande 1935. Ina sikkaa wonde gardo oo, hono Cai Chusheng, ina waawi tawa ina jokkondiri e Ai, ko noon kadi, waɗiri filmo oo ngam dalillaaji keertiiɗi. == Filmogaraafi == Jaayndeeji e nder ladde hare (1922) Jiu hen cin chou (1922) Chuncan (ɓiɗɓe leɗɗe) (1933) Kosam moƴƴam (1933) Ɓiɓɓe worɓe e rewɓe jamaanu (1933) Debbo hannde (1933) Aayeeji ɗiɗi Gooto (1933) Kosmetik luumo (1933) == Bibliyogaraafi == Debbo hannde (1933) ISBN 978-7511006271 == Ƴeew kadi == Sinema leydi Siin == Tuugnorgal == 1byxzyyfg90k0gvbxbgtg350vq2kdgt 165708 165707 2026-04-19T08:26:25Z Ilya Discuss 10103 165708 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ai Xia''' (sinuwaa: 艾霞; 29 noowammbar 1912 – 15 feebariyee 1934) ko fijoowo e binndoowo filmuuji deƴƴuɗi bannge nano Sinuwaa. O wari hoore makko ko e hitaande 1934, ko kanko woni fijoowo Siin gadano waɗde ɗum. Warngo makko ngoo addani Cai Chusheng waɗde filmo ɓooyɗo biyeteeɗo New Women mo Ruan Lingyu ardii, kanko ne o wari hoore makko ko juuti caggal nde filmo oo yalti.<ref name="DaCidian">{{cite book|title=中国电影大辞典|language=Chinese|trans-title=China Cinema Encyclopaedia|editor1-first=Junxiang|editor1-last=Zhang|editor2-first=Jihua|editor2-last=Cheng|publisher=辞书出版社|location=Shanghai|year=1995|isbn=7-5326-0326-1|page=8}}</ref><ref name="Ma" /><ref name="Kuoshu">{{cite book|last1=Kuoshu|first1=Harry|title=Celluloid China: Cinematic Encounters with Culture and Society|date=2002|publisher=Carbondale|location=Southern Illinois University Press|isbn=9780809324552|pages=127–128|edition=1st|url=https://books.google.com/books?id=bGHBX6V7IKwC&pg=PA128}}</ref><ref name="Douban Movie">{{cite web|title=艾霞 Xia Ai|url=http://movie.douban.com/celebrity/1039813/|website=Douban|accessdate=28 November 2015}}</ref><ref name="Colet">{{cite book|last1=Colet|first1=Cristina|title=Women Screenwriters: An International Guide|date=2015|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-137-31238-9|chapter-url=https://books.google.com/books?id=-2ekCgAAQBAJ&pg=PT65|chapter=Three Chinese female screenwriters: Ai Xia, Zhang Ailing, and Peng Xiaolian}}</ref> == Nguurndam e golle == Ai Xia jibinaa ko Yan Yinan (e ɗemngal Sinuwaa : 严以南) ñalnde 29 noowammbar 1912 to Tianjin e nder galle mawɗo hakkundeejo. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde. Caggal nde o heɓi bak makko, o yiɗi ɓiɗɗo mawniiko, o dañi ɓiɗɗo. Ɓesngu makko jaɓaani jokkondiral ngal, ɗum addani giɗo makko yahde. E hitaande 1928, o woni ko e dewgal yuɓɓinaangal kono, ngam salaade hoore makko, o ummii galle o fayti Shanghai ngam jokkude golle e nder filmuuji.<ref>{{cite book|last1=Wang|first1=Yiman|editor1-last=Wang|editor1-first=Lingzhen|title=Chinese Women's Cinema: Transnational Contexts|date=2011|publisher=Columbia University Press|location=New York|isbn=978-0-231-52744-6|page=238|url=https://books.google.com/books?id=KS5FAAAAQBAJ&pg=PT250}}</ref><ref name="Colet2" /><ref name="Pang">{{cite book|last1=Pang|first1=Laikwan|title=Building a New China in Cinema: The Chinese Left-wing Cinema Movement, 1932–1937|date=2002|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|location=Lanham|isbn=9780742509450|pages=121, 123}}</ref> Ai Xia fuɗɗii golle mum ko e dingiral e nder fedde pijirlooji Siin worgo (Nanguo jushe), nde Tian Han sosi, hade mum naatde e fedde pijirlooji nano (Zuoyi juzojia lianmeng). O naatnaa e sosiyetee filmo Mingxing (Star) e hitaande 1932. O winndi deftere wiyeteende Xiandai yi Nüxing (Debbo hannde) e hitaande 1933. Deftere ndee waɗiraa ko filmo e hitaande ndee tan. Hay so tawii ko ƴaañorgal taariindi daartol ngol, filmo oo jaɓɓaaka no feewi e ƴeewooɓe sabu ko kañum ɓuri tiiɗnaade e rewolison. Ai Xia ina jeyaa e rewɓe ɗiɗo tan winndooɓe senaare e nder dille "Left-Wing" e nder filmuuji Siin. O waɗii filmuuji jeetati e nder nguurndam makko.<ref>{{cite book|last1=Farquhar|first1=Mary|last2=Zhang|first2=Yingjin|title=Chinese Film Stars|date=2010|publisher=Routledge|location=London; New York|isbn=9780415573900|pages=36–37}}<!--|accessdate=25 November 2015--></ref><ref name="Pang2" /> Maayde e ndonu == Ai Xia == Ai wari hoore mum e hitaande 1934 nde o ñaami afriknaajo ɓuuɓɗo. Ko kanko woni fijoowo gadano e nder leydi Siin waɗde ɗum, maayde makko ina hiisee wonde ko huunde maantiniinde e nder filmuuji Siin. Filmo New Women tuugnii ko e nguurndam makko. Nde hollitta ko fiyoowo filmo biyeteeɗo Ruan Lingyu mo kadi wari hoore mum ko juuti caggal nde filmo oo yalti e hitaande 1935. Ina sikkaa wonde gardo oo, hono Cai Chusheng, ina waawi tawa ina jokkondiri e Ai, ko noon kadi, waɗiri filmo oo ngam dalillaaji keertiiɗi. == Filmogaraafi == Jaayndeeji e nder ladde hare (1922) Jiu hen cin chou (1922) Chuncan (ɓiɗɓe leɗɗe) (1933) Kosam moƴƴam (1933) Ɓiɓɓe worɓe e rewɓe jamaanu (1933) Debbo hannde (1933) Aayeeji ɗiɗi Gooto (1933) Kosmetik luumo (1933) == Bibliyogaraafi == Debbo hannde (1933) ISBN 978-7511006271 == Ƴeew kadi == Sinema leydi Siin == Tuugnorgal == k7b1h4g9mp3wtaocrjusjt0tf9bihf3 Angelababy 0 40447 165709 2026-04-19T08:30:06Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Angela Yeung Wing (sinuwaa : 杨颖 ; pinyin : Yáng Yǐng ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1989), ɓurɗo anndeede e innde dingiral mum Angelababy, ko jimoowo, mbaylaandi e fijoowo Sinuwaa. E hitaande 2013, o suɓaama e jaaynde wiyeteende Southern Metropolis Entertainment Weekly ngam wonde gooto e fiyooɓe Dan nayi kesi. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teemedere puɗi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde filmo Mojin: The Lost Legend. O wonno ko e fedde fijirde Kee..." 165709 wikitext text/x-wiki Angela Yeung Wing (sinuwaa : 杨颖 ; pinyin : Yáng Yǐng ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1989), ɓurɗo anndeede e innde dingiral mum Angelababy, ko jimoowo, mbaylaandi e fijoowo Sinuwaa. E hitaande 2013, o suɓaama e jaaynde wiyeteende Southern Metropolis Entertainment Weekly ngam wonde gooto e fiyooɓe Dan nayi kesi. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teemedere puɗi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde filmo Mojin: The Lost Legend. O wonno ko e fedde fijirde Keep Running gila 2014 haa 2023. Nguurndam gadano Angelababy jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, yumma mum ko Shanghainaajo, baaba mum ko Hong Kong, feccere iwdi mum ko Almaañ, feccere iwdi Siin. Innde jibinannde makko ko Yang Ying (ɗemngal kanton: Yeung Wing). Baaba makko ina jogii njulaagu (business) to Shanghai. O heɓi nafoore e moodel gila omo woni cukalel e les njiimaandi baaba makko. O wi'i nder yewtere maako, "Koo ngam o [baaba maako] soodata kolte ɓurduɗe mawnugo, mi yiɗi yahugo haa suudu maako ngam jarribaago limse kese e hawtugo bee ɗe. Ɗum welnde. Mi tammi non mi heɓi yidde am ngam moode". Yang Ying ummiima Hong Kong nde o yahrata e duuɓi sappo e tati, o siifondiri e Style International Management nanondiral ngam waɗde modele nde o yahrata e duuɓi 14. Hay so tawii innde makko e ɗemngal Engele ko Angela, won ɗo o noddirtee "Baby" e nder duuɓi makko jaŋde leslesre e hakkundeere. O hawritii ɗee inɗe ɗiɗi ngam waɗde innde makko dingiral, Angelababy. Kugal 2007-2009: Fuɗɗoode Ɓiɗɗo Angela e hitaande 2011 Angelababy fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 14, o heewnoo gollodaade e sehil makko Janice Man, o hollirta koye maɓɓe ko ɓe ɗiɗo miñiraaɓe rewɓe. Ɓe kawri, ɓe njaawni dañde lollude to Hong Kong, ɓe ngondi e sosde marque streetwear CHOICE, kono sehilaagal maɓɓe joofi ko e hitaande 2008. Angelababy fuɗɗii wonde fijoowo e nder filmo Trivial Matters e hitaande 2007, ɗo o waɗi hojomaaji 5 cameo feeñde e ballal Ko0ng e filmo Juutɗo e Yiɗde. 2010-2013: Ɓeydagol yimɓe Angelababy ina joginoo geɗe mawɗe e nder filmuuji mum ɗiɗi ɗi o waɗi e hitaande 2010, hade makko waɗde geɗe makko gadane e nder filmo Love You You mo o waɗi e hitaande 2011 e bannge Eddie Peng. O yimdi e JJ Lin jimɗi ɗiɗo ina wiyee "Bottom of the Heart" e nder jimɗi filmo oo. E hitaande 2012, Angelababy waɗii e Mark Chao e filmo njimri biyeteeɗo First Time, ko filmo koreeji ...ing 2003. Golle makko e nder First Time keɓii njeenaari ɓurndi yiɗeede e nder njeenaari 13ɓiri Siin e nder jaayndeeji filmuuji. Ndeen o holliima e nder balɗe ɗiɗi ɗee kala filmo wuxia Tai Chi, omo hollira naalanke konu. E hitaande 2013, Angelababy waɗii filmo Tsui Hark mo Tsui Hark waɗi, hono detektif suka biyeteeɗo Dee : ummital mbootu maayo, o fijiraa ko debbo jom suudu belɗo. O heɓi njeenaari ɓurndi lollude e fijooji e nder ñalɗi 21ɓiire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing ngam filmo oo. 60olfolh8vs0f8rewf32dcf99tyq8nu 165710 165709 2026-04-19T08:36:26Z Ilya Discuss 10103 165710 wikitext text/x-wiki Angela Yeung Wing (sinuwaa : 杨颖 ; pinyin : Yáng Yǐng ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1989), ɓurɗo anndeede e innde dingiral mum Angelababy, ko jimoowo, mbaylaandi e fijoowo Sinuwaa. E hitaande 2013, o suɓaama e jaaynde wiyeteende Southern Metropolis Entertainment Weekly ngam wonde gooto e fiyooɓe Dan nayi kesi. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teemedere puɗi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde filmo Mojin: The Lost Legend. O wonno ko e fedde fijirde Keep Running gila 2014 haa 2023. Nguurndam gadano Angelababy jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, yumma mum ko Shanghainaajo, baaba mum ko Hong Kong, feccere iwdi mum ko Almaañ, feccere iwdi Siin. Innde jibinannde makko ko Yang Ying (ɗemngal kanton: Yeung Wing). Baaba makko ina jogii njulaagu (business) to Shanghai. O heɓi nafoore e moodel gila omo woni cukalel e les njiimaandi baaba makko. O wi'i nder yewtere maako, "Koo ngam o [baaba maako] soodata kolte ɓurduɗe mawnugo, mi yiɗi yahugo haa suudu maako ngam jarribaago limse kese e hawtugo bee ɗe. Ɗum welnde. Mi tammi non mi heɓi yidde am ngam moode". Yang Ying ummiima Hong Kong nde o yahrata e duuɓi sappo e tati, o siifondiri e Style International Management nanondiral ngam waɗde modele nde o yahrata e duuɓi 14. Hay so tawii innde makko e ɗemngal Engele ko Angela, won ɗo o noddirtee "Baby" e nder duuɓi makko jaŋde leslesre e hakkundeere. O hawritii ɗee inɗe ɗiɗi ngam waɗde innde makko dingiral, Angelababy. Kugal 2007-2009: Fuɗɗoode Ɓiɗɗo Angela e hitaande 2011 Angelababy fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 14, o heewnoo gollodaade e sehil makko Janice Man, o hollirta koye maɓɓe ko ɓe ɗiɗo miñiraaɓe rewɓe. Ɓe kawri, ɓe njaawni dañde lollude to Hong Kong, ɓe ngondi e sosde marque streetwear CHOICE, kono sehilaagal maɓɓe joofi ko e hitaande 2008. Angelababy fuɗɗii wonde fijoowo e nder filmo Trivial Matters e hitaande 2007, ɗo o waɗi hojomaaji 5 cameo feeñde e ballal Ko0ng e filmo Juutɗo e Yiɗde. 2010-2013: Ɓeydagol yimɓe Angelababy ina joginoo geɗe mawɗe e nder filmuuji mum ɗiɗi ɗi o waɗi e hitaande 2010, hade makko waɗde geɗe makko gadane e nder filmo Love You You mo o waɗi e hitaande 2011 e bannge Eddie Peng. O yimdi e JJ Lin jimɗi ɗiɗo ina wiyee "Bottom of the Heart" e nder jimɗi filmo oo. E hitaande 2012, Angelababy waɗii e Mark Chao e filmo njimri biyeteeɗo First Time, ko filmo koreeji ...ing 2003. Golle makko e nder First Time keɓii njeenaari ɓurndi yiɗeede e nder njeenaari 13ɓiri Siin e nder jaayndeeji filmuuji. Ndeen o holliima e nder balɗe ɗiɗi ɗee kala filmo wuxia Tai Chi, omo hollira naalanke konu. E hitaande 2013, Angelababy waɗii filmo Tsui Hark mo Tsui Hark waɗi, hono detektif suka biyeteeɗo Dee : ummital mbootu maayo, o fijiraa ko debbo jom suudu belɗo. O heɓi njeenaari ɓurndi lollude e fijooji e nder ñalɗi 21ɓiire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing ngam filmo oo. 2014–2022 : Nafoore mawnde E hitaande 2014, Angelababy naati e fedde wiyeteende Keep Running, woni fedde Siinnaaɓe e nder fedde wiyeteende Running Man. Series o wonnoo ko hit mawɗo to Siin, kadi o nawti Angelababy e innde galle. E hitaande ndee tan, o tawtoraama Michael Chen, tergal Keep Running, e nder filmo njimri biyeteeɗo Love on the Cloud, mo o dañi nafoore mawnde e kaalis. Angelababy waɗii kuɗol "Laamɗo Weibo" e "Laamɗo Weibo" ngam hitaande 2014. Angelababy waɗii film mum gadano e Hollywood ko e filmo Hitman: Agent 47 e darnde tokosere. Ndeen o hollii Mojin: Legend majjuɗo, tuugiiɗo e deftere lollunde, wiyeteende Ghost Blows Out the Light. Filmu oo wonti filmo IMAX ɓurɗo heewde ngalu e ɗemngal Sinuwaa e nder leydi Siin, e 27,1 miliyoŋ dolaar Amerik (ko adii nde The Mermaid ɓuri ɗum). e nder tele makko gadano, daartol daartol Love Yunge ummoraade e jeereende tuugiiɗo e deftere Tong Hua wiyeteende Song in the Clouds. E hitaande 2016, Angelababy waɗii darnde ballitoore e nder filmo ganndal Hollywood biyeteeɗo Ñalawma Ndimaagu: Ummital.E nder hitaande ndee tan, o jeyaa ko e limtooji Forbes 30 les 30 Celebrities Aasiyankooji e nder cate filmo, jimɗi, teleeji e dingiral. E hitaande 2017, Angelababy waɗii e Wallace Chung e nder dingiral daartol biyeteengal General and I. Hay so tawii dingiral ngal waɗii nafoore njulaagu, o heɓiino ñiŋooje sabu ko o waɗi e fijirde makko e huutoraade doubles stunt. E hitaande 2018, o hollii e nder dingiral golle jamaanu biyeteengal « Duuɓi njulaagu » e bannge Huang Xuan. E hitaande 2019, Angelababy waɗii e nder dingiral jamaanu biyeteeɗo Sehil am Goonga oo, ko o golloowo jeyi leydi e bannge Deng Lun. E hitaande 2021, Angelababy waɗii e nder dingiral wiyeteengal “Twilight” e wondude e Ren Jialun. 2023–hannde: Hiatus e gartugol Golle Angelababy ina ustii gila nde o seerti e Huang Xiaoming e hitaande 2022, o ustii no feewi e lewru oktoobar 2023, nde o wiyi o tawtoraama hiirde Lisa’s Crazy Horse to Pari, Farayse. Won e yimɓe Siinnaaɓe mbiyi wonde tawtoreede Angelababy e ndeeɗoo hiirde ina luulndii kuule Siin ɗe haɗi yimɓe weltiiɓe tawtoreede golle baɗɗe faayiida walla ko wayi no fenaande, ɗum noon ɓe mbiyi yo o haɗe. Ñalnde 4 oktoobar, kabaaru Crazy Horse hollitii e dow laabi e nder lowre mum Instagram wonde Angelababy meeɗaa tawtoreede hiirde ndee. Ñalnde 1 noowammbar 2023, konte Angelababy e nder laylayti renndo Siin ceertuɗi, haa arti noon e Sina Weibo, muumtaama, konte makko Douyin ina kaɗaa rewde (caggal ɗuum kadi muumtaama). Caggal ɗuum, CCTV, jaaynde laamu Siin, momtii e konte mum Weibo wideyooji ɗi o waɗata e galaasuuji ngenndiiji, o yalti e fedde jaɓɓotoonde eɓɓoore Running Man caggal duuɓi 10. Ñalnde 30 lewru Yarkomaa 2024, konte Angelababy e Weibo, Douyin, e laylaytiiji goɗɗi ndartinaaka, kono o heddii ko e doggol ɓalewol e nder leydi Siin mawndi. E lewru suwee 2024, nde filmo Running Man yalti, peeñgol Angelababy ngol senngoraama.Lewru rewru nduu, drama kostim Everlasting Longing, mo o ardii, heɓi yamiroore yaltude drama web, ko ɗum hollirta jaɓgol makko e dow laabi caggal luural Crazy Horse. E lewru Yarkomaa 2025, Angelababy waɗii gartugol mum e eɓɓooji ɗiɗi web : Yiɗde duumiinde, rewi heen ko eɓɓooji ɓuuɓɗi e sahaa Back for You. Nguurndam neɗɗo E hitaande 2005, Angelababy, jahroowo e duuɓi 16, fuɗɗii jokkondirde e William Chan, fiyoowo filmo Hong Kong, jahroowo e duuɓi 20, tawi kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e yuɓɓinde eɓɓoore sukaaɓe wiyeteende Viva! Kippu Disney. E fuɗɗoode hitaande 2010, Chan hollitii wonde ɗiɗo ɓee ceertii. E lewru marse e hitaande ndee, Chan e Charlene Choi njaltii e jaayndeeji e jokkondiral mum en, ɓe njaɓii wonde ɓe ngondi ko lebbi tati. Angelababy winndi e Weibo, "Mbele aɗa gooŋɗini wonde ɓe ngondi tan ko lebbi tati?" hinting e fenaande Chan. Gila hitaande 2009, Angelababy ina jokkondiri e fijoowo Sinuwaa biyeteeɗo Huang Xiaoming, mo duuɓi mum 12 ɓuri ɗum, fotde duuɓi jeegom, kono jokkondiral maɓɓe feeñninaaka e jamaanu haa e lewru feebariyee 2014. Ñalnde 27 mee 2015, ɓe keɓi seedantaagal dewgal maɓɓe to Qingdaok nokku banke O, Siin e we 2015, tawi njoɓdi mum ina tolnoo e 31 miliyoŋ dolaar Amerik. E lewru oktoobar 2016, Huang e Angelababy kollitii reedu makko. O jibini ɓiɗɗo maɓɓe ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2017 to opitaal Adventist to Hong Kong. Ɓe inniri ɓiɗɗo maɓɓe oo « Xiaohaimian », woni « sponge tokooso » e ɗemngal Sinuwaa. Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2022, ɓe kolliti ceergal maɓɓe. 3b50vyotlnip77n88umpehq7tx0ooyu 165711 165710 2026-04-19T08:41:19Z Ilya Discuss 10103 165711 wikitext text/x-wiki Angela Yeung Wing (sinuwaa : 杨颖 ; pinyin : Yáng Yǐng ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1989), ɓurɗo anndeede e innde dingiral mum Angelababy, ko jimoowo, mbaylaandi e fijoowo Sinuwaa. E hitaande 2013, o suɓaama e jaaynde wiyeteende Southern Metropolis Entertainment Weekly ngam wonde gooto e fiyooɓe Dan nayi kesi. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teemedere puɗi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde filmo Mojin: The Lost Legend. O wonno ko e fedde fijirde Keep Running gila 2014 haa 2023. Nguurndam gadano Angelababy jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, yumma mum ko Shanghainaajo, baaba mum ko Hong Kong, feccere iwdi mum ko Almaañ, feccere iwdi Siin. Innde jibinannde makko ko Yang Ying (ɗemngal kanton: Yeung Wing). Baaba makko ina jogii njulaagu (business) to Shanghai. O heɓi nafoore e moodel gila omo woni cukalel e les njiimaandi baaba makko. O wi'i nder yewtere maako, "Koo ngam o [baaba maako] soodata kolte ɓurduɗe mawnugo, mi yiɗi yahugo haa suudu maako ngam jarribaago limse kese e hawtugo bee ɗe. Ɗum welnde. Mi tammi non mi heɓi yidde am ngam moode". Yang Ying ummiima Hong Kong nde o yahrata e duuɓi sappo e tati, o siifondiri e Style International Management nanondiral ngam waɗde modele nde o yahrata e duuɓi 14. Hay so tawii innde makko e ɗemngal Engele ko Angela, won ɗo o noddirtee "Baby" e nder duuɓi makko jaŋde leslesre e hakkundeere. O hawritii ɗee inɗe ɗiɗi ngam waɗde innde makko dingiral, Angelababy. Kugal 2007-2009: Fuɗɗoode Ɓiɗɗo Angela e hitaande 2011 Angelababy fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 14, o heewnoo gollodaade e sehil makko Janice Man, o hollirta koye maɓɓe ko ɓe ɗiɗo miñiraaɓe rewɓe. Ɓe kawri, ɓe njaawni dañde lollude to Hong Kong, ɓe ngondi e sosde marque streetwear CHOICE, kono sehilaagal maɓɓe joofi ko e hitaande 2008. Angelababy fuɗɗii wonde fijoowo e nder filmo Trivial Matters e hitaande 2007, ɗo o waɗi hojomaaji 5 cameo feeñde e ballal Ko0ng e filmo Juutɗo e Yiɗde. 2010-2013: Ɓeydagol yimɓe Angelababy ina joginoo geɗe mawɗe e nder filmuuji mum ɗiɗi ɗi o waɗi e hitaande 2010, hade makko waɗde geɗe makko gadane e nder filmo Love You You mo o waɗi e hitaande 2011 e bannge Eddie Peng. O yimdi e JJ Lin jimɗi ɗiɗo ina wiyee "Bottom of the Heart" e nder jimɗi filmo oo. E hitaande 2012, Angelababy waɗii e Mark Chao e filmo njimri biyeteeɗo First Time, ko filmo koreeji ...ing 2003. Golle makko e nder First Time keɓii njeenaari ɓurndi yiɗeede e nder njeenaari 13ɓiri Siin e nder jaayndeeji filmuuji. Ndeen o holliima e nder balɗe ɗiɗi ɗee kala filmo wuxia Tai Chi, omo hollira naalanke konu. E hitaande 2013, Angelababy waɗii filmo Tsui Hark mo Tsui Hark waɗi, hono detektif suka biyeteeɗo Dee : ummital mbootu maayo, o fijiraa ko debbo jom suudu belɗo. O heɓi njeenaari ɓurndi lollude e fijooji e nder ñalɗi 21ɓiire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing ngam filmo oo. 2014–2022 : Nafoore mawnde E hitaande 2014, Angelababy naati e fedde wiyeteende Keep Running, woni fedde Siinnaaɓe e nder fedde wiyeteende Running Man. Series o wonnoo ko hit mawɗo to Siin, kadi o nawti Angelababy e innde galle. E hitaande ndee tan, o tawtoraama Michael Chen, tergal Keep Running, e nder filmo njimri biyeteeɗo Love on the Cloud, mo o dañi nafoore mawnde e kaalis. Angelababy waɗii kuɗol "Laamɗo Weibo" e "Laamɗo Weibo" ngam hitaande 2014. Angelababy waɗii film mum gadano e Hollywood ko e filmo Hitman: Agent 47 e darnde tokosere. Ndeen o hollii Mojin: Legend majjuɗo, tuugiiɗo e deftere lollunde, wiyeteende Ghost Blows Out the Light. Filmu oo wonti filmo IMAX ɓurɗo heewde ngalu e ɗemngal Sinuwaa e nder leydi Siin, e 27,1 miliyoŋ dolaar Amerik (ko adii nde The Mermaid ɓuri ɗum). e nder tele makko gadano, daartol daartol Love Yunge ummoraade e jeereende tuugiiɗo e deftere Tong Hua wiyeteende Song in the Clouds. E hitaande 2016, Angelababy waɗii darnde ballitoore e nder filmo ganndal Hollywood biyeteeɗo Ñalawma Ndimaagu: Ummital.E nder hitaande ndee tan, o jeyaa ko e limtooji Forbes 30 les 30 Celebrities Aasiyankooji e nder cate filmo, jimɗi, teleeji e dingiral. E hitaande 2017, Angelababy waɗii e Wallace Chung e nder dingiral daartol biyeteengal General and I. Hay so tawii dingiral ngal waɗii nafoore njulaagu, o heɓiino ñiŋooje sabu ko o waɗi e fijirde makko e huutoraade doubles stunt. E hitaande 2018, o hollii e nder dingiral golle jamaanu biyeteengal « Duuɓi njulaagu » e bannge Huang Xuan. E hitaande 2019, Angelababy waɗii e nder dingiral jamaanu biyeteeɗo Sehil am Goonga oo, ko o golloowo jeyi leydi e bannge Deng Lun. E hitaande 2021, Angelababy waɗii e nder dingiral wiyeteengal “Twilight” e wondude e Ren Jialun. 2023–hannde: Hiatus e gartugol Golle Angelababy ina ustii gila nde o seerti e Huang Xiaoming e hitaande 2022, o ustii no feewi e lewru oktoobar 2023, nde o wiyi o tawtoraama hiirde Lisa’s Crazy Horse to Pari, Farayse. Won e yimɓe Siinnaaɓe mbiyi wonde tawtoreede Angelababy e ndeeɗoo hiirde ina luulndii kuule Siin ɗe haɗi yimɓe weltiiɓe tawtoreede golle baɗɗe faayiida walla ko wayi no fenaande, ɗum noon ɓe mbiyi yo o haɗe. Ñalnde 4 oktoobar, kabaaru Crazy Horse hollitii e dow laabi e nder lowre mum Instagram wonde Angelababy meeɗaa tawtoreede hiirde ndee. Ñalnde 1 noowammbar 2023, konte Angelababy e nder laylayti renndo Siin ceertuɗi, haa arti noon e Sina Weibo, muumtaama, konte makko Douyin ina kaɗaa rewde (caggal ɗuum kadi muumtaama). Caggal ɗuum, CCTV, jaaynde laamu Siin, momtii e konte mum Weibo wideyooji ɗi o waɗata e galaasuuji ngenndiiji, o yalti e fedde jaɓɓotoonde eɓɓoore Running Man caggal duuɓi 10. Ñalnde 30 lewru Yarkomaa 2024, konte Angelababy e Weibo, Douyin, e laylaytiiji goɗɗi ndartinaaka, kono o heddii ko e doggol ɓalewol e nder leydi Siin mawndi. E lewru suwee 2024, nde filmo Running Man yalti, peeñgol Angelababy ngol senngoraama.Lewru rewru nduu, drama kostim Everlasting Longing, mo o ardii, heɓi yamiroore yaltude drama web, ko ɗum hollirta jaɓgol makko e dow laabi caggal luural Crazy Horse. E lewru Yarkomaa 2025, Angelababy waɗii gartugol mum e eɓɓooji ɗiɗi web : Yiɗde duumiinde, rewi heen ko eɓɓooji ɓuuɓɗi e sahaa Back for You. Nguurndam neɗɗo E hitaande 2005, Angelababy, jahroowo e duuɓi 16, fuɗɗii jokkondirde e William Chan, fiyoowo filmo Hong Kong, jahroowo e duuɓi 20, tawi kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e yuɓɓinde eɓɓoore sukaaɓe wiyeteende Viva! Kippu Disney. E fuɗɗoode hitaande 2010, Chan hollitii wonde ɗiɗo ɓee ceertii. E lewru marse e hitaande ndee, Chan e Charlene Choi njaltii e jaayndeeji e jokkondiral mum en, ɓe njaɓii wonde ɓe ngondi ko lebbi tati. Angelababy winndi e Weibo, "Mbele aɗa gooŋɗini wonde ɓe ngondi tan ko lebbi tati?" hinting e fenaande Chan. Gila hitaande 2009, Angelababy ina jokkondiri e fijoowo Sinuwaa biyeteeɗo Huang Xiaoming, mo duuɓi mum 12 ɓuri ɗum, fotde duuɓi jeegom, kono jokkondiral maɓɓe feeñninaaka e jamaanu haa e lewru feebariyee 2014. Ñalnde 27 mee 2015, ɓe keɓi seedantaagal dewgal maɓɓe to Qingdaok nokku banke O, Siin e we 2015, tawi njoɓdi mum ina tolnoo e 31 miliyoŋ dolaar Amerik. E lewru oktoobar 2016, Huang e Angelababy kollitii reedu makko. O jibini ɓiɗɗo maɓɓe ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2017 to opitaal Adventist to Hong Kong. Ɓe inniri ɓiɗɗo maɓɓe oo « Xiaohaimian », woni « sponge tokooso » e ɗemngal Sinuwaa. Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2022, ɓe kolliti ceergal maɓɓe. Njulaagu e moƴƴere Angelababy waɗii ngalu mum e nder njulaagu keewngu; ina heen nokku njulaagu ƴiye, kafe (e wondude e sehil mum Hong Kong biyeteeɗo Tony Leung Ka-fai) e njulaagu nguurndam. E hitaande 2015, o sosi kaalis makko keeriiɗo, biyeteeɗo AB Capital. Ndeen o soodi aksiyonji e lowre njulaagu e-commerce Siin caggal leydi Ymatou e marque njaram HeyJuice. E hitaande 2016, Angelababy naati e doggol filanndeeji Hurun, ko kañum ɓuri famɗude e doggol ngol. Kanko e jom suudu makko Huang Xiaoming ɓe ndokki miliyoŋaaji 2,6 dolaar Amerik ngam wallitde jaŋngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde fuɗɗaade golle walla ɗaɓɓude golle. E hitaande 2020, Angelababy e Huang Xiaoming ndokki 200 000 CN¥ ngam wallitde opitaaluuji jowitiiɗi e ñawu koronaawiris 2019-20 to Hubei. E hitaande 2021, Angelababy waɗii ngalu mum e sosiyetee wellitaare, biyeteeɗo Cool Style, mo Media Asia e fedde Louis Koo sosi. Koolaaɗo kuuɓal Cool Style ina waɗi njuɓɓudi naalankooɓe e golle jowitiiɗe heen ngam ƴellitde doole kese tawa ina njogii ngalu keewngu e laylayti. E lewru marse 2021, Angelababy hollitii ballal mum e cotton ummoriiɗo Xinjiang, caggal nde sosiyeteeji keewɗi ngoppi soodde cotton oo sabu kulhuli e ŋakkeende jojjanɗe aadee. Filmogaraafi Vidiyo Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes 2006 Les fedde Lion Rock Band Cream janngoowo 2007 Geɗe ɗe ngalaa nafoore 破事儿 Tak Nga 2009 Juutɗo e Yiɗde 矮仔多情 Maleyka G-Force 超鼠特攻 Daande-dubbi (mbaydi Kanton) 2010 Ko woni fof ina moƴƴi, ina joofna 2010 花田喜事2010 Laamɗo debbo perle leydi puɗi Ñalɗi ɓuuɓɗi 全城热恋 Xiao Qi 2011 Fof ina moƴƴi, ina joofna 2011 最強喜事 Cameo ɓurɗo moƴƴude Daande Rapunzel (mbaydi Kanton) Sosde lannda 建党伟业 Xiao Fengxian Yidde e nder weeyo 全球热恋 Huang Mudan Yidde maa aan 夏日乐悠悠 Xia Mi 2012 Nguurndam Koyɗam 桃姐 Koye mum Cameo Ko adii fof 第一次 Jimol Shiqiao Ɓaleejo e daneejo Ɗaɓɓaande I: Fajiri ňawu 痞子英雄 Fan Ning Tai Chi 1: 0 Ɓooygol Ɓooygol Jaambaaro Tai Chi 2: Chen Yuniang 2013 Wondude 在一起 Lin Shengnan Yue Yue Detektif suka biyeteeɗo Dee: Ummagol lewru maayo Yin Ruiji Wurooji ɗiɗi 双城记 Filmu juutɗo Ko ɓuri moƴƴude ko ɗoo sahaa kala 最好的,一直都在 Filmo juutɗo; Kameyo Hol ko woni ñaamdu maa 2013 谁是你的菜2013 Laamɗo debbo Le Filmu juutɗo 2014 Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Leydi 失戀急讓 Lui Yuen-ping Ummagol Lefol Xiao Hua Yidde dow duule Chen Xi 2015 Gorko dogoowo 奔跑吧!兄?Koye mum Aan Ko Naange Am 何以笙簫默 O Yimei Hareeji jommbaajo 新娘大作战 He Jing Hitman: Wakiiliijo 47 代號47 Diana Burnwood Mojin: Lefol majjungol Ding Sitian 2016 Wakkati warde Tian Xiaomai Ñalngu jeytaare: Ummital 天煞—地球反擊戰2 Toɓo Lao Ligue des dieux 封神传奇 Lan Die Njokken janngo 摆渡人 Ah Yu [citation ina haani] Yiɗde O2O Bei Weiwei [citation ina haani] 2019 Kapiteen 中国机长 Kamera 2020 Miɗo siftora Zhao Ximan Sereeji teleeji fb8evrwjd4qi0odlso6cp5x60luqkin 165712 165711 2026-04-19T08:48:21Z Ilya Discuss 10103 165712 wikitext text/x-wiki Angela Yeung Wing (sinuwaa : 杨颖 ; pinyin : Yáng Yǐng ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1989), ɓurɗo anndeede e innde dingiral mum Angelababy, ko jimoowo, mbaylaandi e fijoowo Sinuwaa. E hitaande 2013, o suɓaama e jaaynde wiyeteende Southern Metropolis Entertainment Weekly ngam wonde gooto e fiyooɓe Dan nayi kesi. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teemedere puɗi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde filmo Mojin: The Lost Legend. O wonno ko e fedde fijirde Keep Running gila 2014 haa 2023. Nguurndam gadano Angelababy jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, yumma mum ko Shanghainaajo, baaba mum ko Hong Kong, feccere iwdi mum ko Almaañ, feccere iwdi Siin. Innde jibinannde makko ko Yang Ying (ɗemngal kanton: Yeung Wing). Baaba makko ina jogii njulaagu (business) to Shanghai. O heɓi nafoore e moodel gila omo woni cukalel e les njiimaandi baaba makko. O wi'i nder yewtere maako, "Koo ngam o [baaba maako] soodata kolte ɓurduɗe mawnugo, mi yiɗi yahugo haa suudu maako ngam jarribaago limse kese e hawtugo bee ɗe. Ɗum welnde. Mi tammi non mi heɓi yidde am ngam moode". Yang Ying ummiima Hong Kong nde o yahrata e duuɓi sappo e tati, o siifondiri e Style International Management nanondiral ngam waɗde modele nde o yahrata e duuɓi 14. Hay so tawii innde makko e ɗemngal Engele ko Angela, won ɗo o noddirtee "Baby" e nder duuɓi makko jaŋde leslesre e hakkundeere. O hawritii ɗee inɗe ɗiɗi ngam waɗde innde makko dingiral, Angelababy. Kugal 2007-2009: Fuɗɗoode Ɓiɗɗo Angela e hitaande 2011 Angelababy fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 14, o heewnoo gollodaade e sehil makko Janice Man, o hollirta koye maɓɓe ko ɓe ɗiɗo miñiraaɓe rewɓe. Ɓe kawri, ɓe njaawni dañde lollude to Hong Kong, ɓe ngondi e sosde marque streetwear CHOICE, kono sehilaagal maɓɓe joofi ko e hitaande 2008. Angelababy fuɗɗii wonde fijoowo e nder filmo Trivial Matters e hitaande 2007, ɗo o waɗi hojomaaji 5 cameo feeñde e ballal Ko0ng e filmo Juutɗo e Yiɗde. 2010-2013: Ɓeydagol yimɓe Angelababy ina joginoo geɗe mawɗe e nder filmuuji mum ɗiɗi ɗi o waɗi e hitaande 2010, hade makko waɗde geɗe makko gadane e nder filmo Love You You mo o waɗi e hitaande 2011 e bannge Eddie Peng. O yimdi e JJ Lin jimɗi ɗiɗo ina wiyee "Bottom of the Heart" e nder jimɗi filmo oo. E hitaande 2012, Angelababy waɗii e Mark Chao e filmo njimri biyeteeɗo First Time, ko filmo koreeji ...ing 2003. Golle makko e nder First Time keɓii njeenaari ɓurndi yiɗeede e nder njeenaari 13ɓiri Siin e nder jaayndeeji filmuuji. Ndeen o holliima e nder balɗe ɗiɗi ɗee kala filmo wuxia Tai Chi, omo hollira naalanke konu. E hitaande 2013, Angelababy waɗii filmo Tsui Hark mo Tsui Hark waɗi, hono detektif suka biyeteeɗo Dee : ummital mbootu maayo, o fijiraa ko debbo jom suudu belɗo. O heɓi njeenaari ɓurndi lollude e fijooji e nder ñalɗi 21ɓiire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing ngam filmo oo. 2014–2022 : Nafoore mawnde E hitaande 2014, Angelababy naati e fedde wiyeteende Keep Running, woni fedde Siinnaaɓe e nder fedde wiyeteende Running Man. Series o wonnoo ko hit mawɗo to Siin, kadi o nawti Angelababy e innde galle. E hitaande ndee tan, o tawtoraama Michael Chen, tergal Keep Running, e nder filmo njimri biyeteeɗo Love on the Cloud, mo o dañi nafoore mawnde e kaalis. Angelababy waɗii kuɗol "Laamɗo Weibo" e "Laamɗo Weibo" ngam hitaande 2014. Angelababy waɗii film mum gadano e Hollywood ko e filmo Hitman: Agent 47 e darnde tokosere. Ndeen o hollii Mojin: Legend majjuɗo, tuugiiɗo e deftere lollunde, wiyeteende Ghost Blows Out the Light. Filmu oo wonti filmo IMAX ɓurɗo heewde ngalu e ɗemngal Sinuwaa e nder leydi Siin, e 27,1 miliyoŋ dolaar Amerik (ko adii nde The Mermaid ɓuri ɗum). e nder tele makko gadano, daartol daartol Love Yunge ummoraade e jeereende tuugiiɗo e deftere Tong Hua wiyeteende Song in the Clouds. E hitaande 2016, Angelababy waɗii darnde ballitoore e nder filmo ganndal Hollywood biyeteeɗo Ñalawma Ndimaagu: Ummital.E nder hitaande ndee tan, o jeyaa ko e limtooji Forbes 30 les 30 Celebrities Aasiyankooji e nder cate filmo, jimɗi, teleeji e dingiral. E hitaande 2017, Angelababy waɗii e Wallace Chung e nder dingiral daartol biyeteengal General and I. Hay so tawii dingiral ngal waɗii nafoore njulaagu, o heɓiino ñiŋooje sabu ko o waɗi e fijirde makko e huutoraade doubles stunt. E hitaande 2018, o hollii e nder dingiral golle jamaanu biyeteengal « Duuɓi njulaagu » e bannge Huang Xuan. E hitaande 2019, Angelababy waɗii e nder dingiral jamaanu biyeteeɗo Sehil am Goonga oo, ko o golloowo jeyi leydi e bannge Deng Lun. E hitaande 2021, Angelababy waɗii e nder dingiral wiyeteengal “Twilight” e wondude e Ren Jialun. 2023–hannde: Hiatus e gartugol Golle Angelababy ina ustii gila nde o seerti e Huang Xiaoming e hitaande 2022, o ustii no feewi e lewru oktoobar 2023, nde o wiyi o tawtoraama hiirde Lisa’s Crazy Horse to Pari, Farayse. Won e yimɓe Siinnaaɓe mbiyi wonde tawtoreede Angelababy e ndeeɗoo hiirde ina luulndii kuule Siin ɗe haɗi yimɓe weltiiɓe tawtoreede golle baɗɗe faayiida walla ko wayi no fenaande, ɗum noon ɓe mbiyi yo o haɗe. Ñalnde 4 oktoobar, kabaaru Crazy Horse hollitii e dow laabi e nder lowre mum Instagram wonde Angelababy meeɗaa tawtoreede hiirde ndee. Ñalnde 1 noowammbar 2023, konte Angelababy e nder laylayti renndo Siin ceertuɗi, haa arti noon e Sina Weibo, muumtaama, konte makko Douyin ina kaɗaa rewde (caggal ɗuum kadi muumtaama). Caggal ɗuum, CCTV, jaaynde laamu Siin, momtii e konte mum Weibo wideyooji ɗi o waɗata e galaasuuji ngenndiiji, o yalti e fedde jaɓɓotoonde eɓɓoore Running Man caggal duuɓi 10. Ñalnde 30 lewru Yarkomaa 2024, konte Angelababy e Weibo, Douyin, e laylaytiiji goɗɗi ndartinaaka, kono o heddii ko e doggol ɓalewol e nder leydi Siin mawndi. E lewru suwee 2024, nde filmo Running Man yalti, peeñgol Angelababy ngol senngoraama.Lewru rewru nduu, drama kostim Everlasting Longing, mo o ardii, heɓi yamiroore yaltude drama web, ko ɗum hollirta jaɓgol makko e dow laabi caggal luural Crazy Horse. E lewru Yarkomaa 2025, Angelababy waɗii gartugol mum e eɓɓooji ɗiɗi web : Yiɗde duumiinde, rewi heen ko eɓɓooji ɓuuɓɗi e sahaa Back for You. Nguurndam neɗɗo E hitaande 2005, Angelababy, jahroowo e duuɓi 16, fuɗɗii jokkondirde e William Chan, fiyoowo filmo Hong Kong, jahroowo e duuɓi 20, tawi kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e yuɓɓinde eɓɓoore sukaaɓe wiyeteende Viva! Kippu Disney. E fuɗɗoode hitaande 2010, Chan hollitii wonde ɗiɗo ɓee ceertii. E lewru marse e hitaande ndee, Chan e Charlene Choi njaltii e jaayndeeji e jokkondiral mum en, ɓe njaɓii wonde ɓe ngondi ko lebbi tati. Angelababy winndi e Weibo, "Mbele aɗa gooŋɗini wonde ɓe ngondi tan ko lebbi tati?" hinting e fenaande Chan. Gila hitaande 2009, Angelababy ina jokkondiri e fijoowo Sinuwaa biyeteeɗo Huang Xiaoming, mo duuɓi mum 12 ɓuri ɗum, fotde duuɓi jeegom, kono jokkondiral maɓɓe feeñninaaka e jamaanu haa e lewru feebariyee 2014. Ñalnde 27 mee 2015, ɓe keɓi seedantaagal dewgal maɓɓe to Qingdaok nokku banke O, Siin e we 2015, tawi njoɓdi mum ina tolnoo e 31 miliyoŋ dolaar Amerik. E lewru oktoobar 2016, Huang e Angelababy kollitii reedu makko. O jibini ɓiɗɗo maɓɓe ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2017 to opitaal Adventist to Hong Kong. Ɓe inniri ɓiɗɗo maɓɓe oo « Xiaohaimian », woni « sponge tokooso » e ɗemngal Sinuwaa. Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2022, ɓe kolliti ceergal maɓɓe. Njulaagu e moƴƴere Angelababy waɗii ngalu mum e nder njulaagu keewngu; ina heen nokku njulaagu ƴiye, kafe (e wondude e sehil mum Hong Kong biyeteeɗo Tony Leung Ka-fai) e njulaagu nguurndam. E hitaande 2015, o sosi kaalis makko keeriiɗo, biyeteeɗo AB Capital. Ndeen o soodi aksiyonji e lowre njulaagu e-commerce Siin caggal leydi Ymatou e marque njaram HeyJuice. E hitaande 2016, Angelababy naati e doggol filanndeeji Hurun, ko kañum ɓuri famɗude e doggol ngol. Kanko e jom suudu makko Huang Xiaoming ɓe ndokki miliyoŋaaji 2,6 dolaar Amerik ngam wallitde jaŋngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde fuɗɗaade golle walla ɗaɓɓude golle. E hitaande 2020, Angelababy e Huang Xiaoming ndokki 200 000 CN¥ ngam wallitde opitaaluuji jowitiiɗi e ñawu koronaawiris 2019-20 to Hubei. E hitaande 2021, Angelababy waɗii ngalu mum e sosiyetee wellitaare, biyeteeɗo Cool Style, mo Media Asia e fedde Louis Koo sosi. Koolaaɗo kuuɓal Cool Style ina waɗi njuɓɓudi naalankooɓe e golle jowitiiɗe heen ngam ƴellitde doole kese tawa ina njogii ngalu keewngu e laylayti. E lewru marse 2021, Angelababy hollitii ballal mum e cotton ummoriiɗo Xinjiang, caggal nde sosiyeteeji keewɗi ngoppi soodde cotton oo sabu kulhuli e ŋakkeende jojjanɗe aadee. Filmogaraafi Vidiyo Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes 2006 Les fedde Lion Rock Band Cream janngoowo 2007 Geɗe ɗe ngalaa nafoore 破事儿 Tak Nga 2009 Juutɗo e Yiɗde 矮仔多情 Maleyka G-Force 超鼠特攻 Daande-dubbi (mbaydi Kanton) 2010 Ko woni fof ina moƴƴi, ina joofna 2010 花田喜事2010 Laamɗo debbo perle leydi puɗi Ñalɗi ɓuuɓɗi 全城热恋 Xiao Qi 2011 Fof ina moƴƴi, ina joofna 2011 最強喜事 Cameo ɓurɗo moƴƴude Daande Rapunzel (mbaydi Kanton) Sosde lannda 建党伟业 Xiao Fengxian Yidde e nder weeyo 全球热恋 Huang Mudan Yidde maa aan 夏日乐悠悠 Xia Mi 2012 Nguurndam Koyɗam 桃姐 Koye mum Cameo Ko adii fof 第一次 Jimol Shiqiao Ɓaleejo e daneejo Ɗaɓɓaande I: Fajiri ňawu 痞子英雄 Fan Ning Tai Chi 1: 0 Ɓooygol Ɓooygol Jaambaaro Tai Chi 2: Chen Yuniang 2013 Wondude 在一起 Lin Shengnan Yue Yue Detektif suka biyeteeɗo Dee: Ummagol lewru maayo Yin Ruiji Wurooji ɗiɗi 双城记 Filmu juutɗo Ko ɓuri moƴƴude ko ɗoo sahaa kala 最好的,一直都在 Filmo juutɗo; Kameyo Hol ko woni ñaamdu maa 2013 谁是你的菜2013 Laamɗo debbo Le Filmu juutɗo 2014 Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Leydi 失戀急讓 Lui Yuen-ping Ummagol Lefol Xiao Hua Yidde dow duule Chen Xi 2015 Gorko dogoowo 奔跑吧!兄?Koye mum Aan Ko Naange Am 何以笙簫默 O Yimei Hareeji jommbaajo 新娘大作战 He Jing Hitman: Wakiiliijo 47 代號47 Diana Burnwood Mojin: Lefol majjungol Ding Sitian 2016 Wakkati warde Tian Xiaomai Ñalngu jeytaare: Ummital 天煞—地球反擊戰2 Toɓo Lao Ligue des dieux 封神传奇 Lan Die Njokken janngo 摆渡人 Ah Yu [citation ina haani] Yiɗde O2O Bei Weiwei [citation ina haani] 2019 Kapiteen 中国机长 Kamera 2020 Miɗo siftora Zhao Ximan Sereeji teleeji Television series Year English title Chinese title Role Notes 2010 Tweet Love Story 恋爱对白 (恋するセリフ) Li Zi 2015 Love Yunge from the Desert 大汉情缘之云中歌 Hou Yunge 2017 General and I 孤芳不自赏 Bai Pingting 2018 Entrepreneurial Age 创业时代 Na Lan 2019 My True Friend 我的真朋友 Cheng Zhenzhen 2020 A Murderous Affair in Horizon Tower 摩天大楼 Zhong Meibao 2022 The Wind Blows from Longxi 风起陇西 Liu Ying 2022 Love the Way You Are 爱情应该有的样子 Yin Yi Ke 2025 Everlasting Longing 相思令 Jun Qi Luo/Jun Fei Fan Back for You 漫影寻踪 Luna TBA Tai Chi 3: The Peak is in Sight 生活在别处的我 太极3:巅峰在望 渴望生活 TBA Variety show Year English title Chinese title Role Notes 2009 Beautiful Cooking 美女廚房 Contestant TVB variety show 2014–2023 Keep Running 奔跑吧 Cast member [citation needed] 2017 King of Glory 王者出击 2018 Clash Bots 机器人争霸 2019 Four Try 潮流合伙人 2023 Natural High 现在就出发 Recurring member Discography Singles Year English title Original title Album Notes 2010 "Beauty Survivor" Japanese single "Love Never Stops" "Everyday's A Beautiful Story" 2011 "Bottom of the Heart" 海底之心 Love You You OST with JJ Link 2012 "Can We Smile Together" 都要微笑好吗 First Time OST "Say Goodbye" "Happy Together" with Aarif Rahman 2015 "Today You Will Marry Me" 今天你要嫁给我 Bride Wars OST with Ni Ni, Chen Xiao & Zhu Yawen "Green Skirt" 绿罗裙 Love Yunge from the Desert OST 2019 "Snow Flower Poem" 雪花赋 Performance for CCTV Spring Galatians "Fly" 飞 "Run for the Dream" 造亿万吨光芒 Keep Running theme song with Li Chen, Zheng Kai, Zhu Yawen, Wang Yanlin, Lucas Wong and Song Yuqi 2020 "With You by My Side" 有你在身边 Charity song for Coronavirus "Fearless" 无畏的模样 Awards and nominations 4kc1zk09tnadcxyy0nmue7omx1npo3f 165713 165712 2026-04-19T08:53:44Z Ilya Discuss 10103 165713 wikitext text/x-wiki Angela Yeung Wing (sinuwaa : 杨颖 ; pinyin : Yáng Yǐng ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1989), ɓurɗo anndeede e innde dingiral mum Angelababy, ko jimoowo, mbaylaandi e fijoowo Sinuwaa. E hitaande 2013, o suɓaama e jaaynde wiyeteende Southern Metropolis Entertainment Weekly ngam wonde gooto e fiyooɓe Dan nayi kesi. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teemedere puɗi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde filmo Mojin: The Lost Legend. O wonno ko e fedde fijirde Keep Running gila 2014 haa 2023. Nguurndam gadano Angelababy jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, yumma mum ko Shanghainaajo, baaba mum ko Hong Kong, feccere iwdi mum ko Almaañ, feccere iwdi Siin. Innde jibinannde makko ko Yang Ying (ɗemngal kanton: Yeung Wing). Baaba makko ina jogii njulaagu (business) to Shanghai. O heɓi nafoore e moodel gila omo woni cukalel e les njiimaandi baaba makko. O wi'i nder yewtere maako, "Koo ngam o [baaba maako] soodata kolte ɓurduɗe mawnugo, mi yiɗi yahugo haa suudu maako ngam jarribaago limse kese e hawtugo bee ɗe. Ɗum welnde. Mi tammi non mi heɓi yidde am ngam moode". Yang Ying ummiima Hong Kong nde o yahrata e duuɓi sappo e tati, o siifondiri e Style International Management nanondiral ngam waɗde modele nde o yahrata e duuɓi 14. Hay so tawii innde makko e ɗemngal Engele ko Angela, won ɗo o noddirtee "Baby" e nder duuɓi makko jaŋde leslesre e hakkundeere. O hawritii ɗee inɗe ɗiɗi ngam waɗde innde makko dingiral, Angelababy. Kugal 2007-2009: Fuɗɗoode Ɓiɗɗo Angela e hitaande 2011 Angelababy fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 14, o heewnoo gollodaade e sehil makko Janice Man, o hollirta koye maɓɓe ko ɓe ɗiɗo miñiraaɓe rewɓe. Ɓe kawri, ɓe njaawni dañde lollude to Hong Kong, ɓe ngondi e sosde marque streetwear CHOICE, kono sehilaagal maɓɓe joofi ko e hitaande 2008. Angelababy fuɗɗii wonde fijoowo e nder filmo Trivial Matters e hitaande 2007, ɗo o waɗi hojomaaji 5 cameo feeñde e ballal Ko0ng e filmo Juutɗo e Yiɗde. 2010-2013: Ɓeydagol yimɓe Angelababy ina joginoo geɗe mawɗe e nder filmuuji mum ɗiɗi ɗi o waɗi e hitaande 2010, hade makko waɗde geɗe makko gadane e nder filmo Love You You mo o waɗi e hitaande 2011 e bannge Eddie Peng. O yimdi e JJ Lin jimɗi ɗiɗo ina wiyee "Bottom of the Heart" e nder jimɗi filmo oo. E hitaande 2012, Angelababy waɗii e Mark Chao e filmo njimri biyeteeɗo First Time, ko filmo koreeji ...ing 2003. Golle makko e nder First Time keɓii njeenaari ɓurndi yiɗeede e nder njeenaari 13ɓiri Siin e nder jaayndeeji filmuuji. Ndeen o holliima e nder balɗe ɗiɗi ɗee kala filmo wuxia Tai Chi, omo hollira naalanke konu. E hitaande 2013, Angelababy waɗii filmo Tsui Hark mo Tsui Hark waɗi, hono detektif suka biyeteeɗo Dee : ummital mbootu maayo, o fijiraa ko debbo jom suudu belɗo. O heɓi njeenaari ɓurndi lollude e fijooji e nder ñalɗi 21ɓiire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing ngam filmo oo. 2014–2022 : Nafoore mawnde E hitaande 2014, Angelababy naati e fedde wiyeteende Keep Running, woni fedde Siinnaaɓe e nder fedde wiyeteende Running Man. Series o wonnoo ko hit mawɗo to Siin, kadi o nawti Angelababy e innde galle. E hitaande ndee tan, o tawtoraama Michael Chen, tergal Keep Running, e nder filmo njimri biyeteeɗo Love on the Cloud, mo o dañi nafoore mawnde e kaalis. Angelababy waɗii kuɗol "Laamɗo Weibo" e "Laamɗo Weibo" ngam hitaande 2014. Angelababy waɗii film mum gadano e Hollywood ko e filmo Hitman: Agent 47 e darnde tokosere. Ndeen o hollii Mojin: Legend majjuɗo, tuugiiɗo e deftere lollunde, wiyeteende Ghost Blows Out the Light. Filmu oo wonti filmo IMAX ɓurɗo heewde ngalu e ɗemngal Sinuwaa e nder leydi Siin, e 27,1 miliyoŋ dolaar Amerik (ko adii nde The Mermaid ɓuri ɗum). e nder tele makko gadano, daartol daartol Love Yunge ummoraade e jeereende tuugiiɗo e deftere Tong Hua wiyeteende Song in the Clouds. E hitaande 2016, Angelababy waɗii darnde ballitoore e nder filmo ganndal Hollywood biyeteeɗo Ñalawma Ndimaagu: Ummital.E nder hitaande ndee tan, o jeyaa ko e limtooji Forbes 30 les 30 Celebrities Aasiyankooji e nder cate filmo, jimɗi, teleeji e dingiral. E hitaande 2017, Angelababy waɗii e Wallace Chung e nder dingiral daartol biyeteengal General and I. Hay so tawii dingiral ngal waɗii nafoore njulaagu, o heɓiino ñiŋooje sabu ko o waɗi e fijirde makko e huutoraade doubles stunt. E hitaande 2018, o hollii e nder dingiral golle jamaanu biyeteengal « Duuɓi njulaagu » e bannge Huang Xuan. E hitaande 2019, Angelababy waɗii e nder dingiral jamaanu biyeteeɗo Sehil am Goonga oo, ko o golloowo jeyi leydi e bannge Deng Lun. E hitaande 2021, Angelababy waɗii e nder dingiral wiyeteengal “Twilight” e wondude e Ren Jialun. 2023–hannde: Hiatus e gartugol Golle Angelababy ina ustii gila nde o seerti e Huang Xiaoming e hitaande 2022, o ustii no feewi e lewru oktoobar 2023, nde o wiyi o tawtoraama hiirde Lisa’s Crazy Horse to Pari, Farayse. Won e yimɓe Siinnaaɓe mbiyi wonde tawtoreede Angelababy e ndeeɗoo hiirde ina luulndii kuule Siin ɗe haɗi yimɓe weltiiɓe tawtoreede golle baɗɗe faayiida walla ko wayi no fenaande, ɗum noon ɓe mbiyi yo o haɗe. Ñalnde 4 oktoobar, kabaaru Crazy Horse hollitii e dow laabi e nder lowre mum Instagram wonde Angelababy meeɗaa tawtoreede hiirde ndee. Ñalnde 1 noowammbar 2023, konte Angelababy e nder laylayti renndo Siin ceertuɗi, haa arti noon e Sina Weibo, muumtaama, konte makko Douyin ina kaɗaa rewde (caggal ɗuum kadi muumtaama). Caggal ɗuum, CCTV, jaaynde laamu Siin, momtii e konte mum Weibo wideyooji ɗi o waɗata e galaasuuji ngenndiiji, o yalti e fedde jaɓɓotoonde eɓɓoore Running Man caggal duuɓi 10. Ñalnde 30 lewru Yarkomaa 2024, konte Angelababy e Weibo, Douyin, e laylaytiiji goɗɗi ndartinaaka, kono o heddii ko e doggol ɓalewol e nder leydi Siin mawndi. E lewru suwee 2024, nde filmo Running Man yalti, peeñgol Angelababy ngol senngoraama.Lewru rewru nduu, drama kostim Everlasting Longing, mo o ardii, heɓi yamiroore yaltude drama web, ko ɗum hollirta jaɓgol makko e dow laabi caggal luural Crazy Horse. E lewru Yarkomaa 2025, Angelababy waɗii gartugol mum e eɓɓooji ɗiɗi web : Yiɗde duumiinde, rewi heen ko eɓɓooji ɓuuɓɗi e sahaa Back for You. Nguurndam neɗɗo E hitaande 2005, Angelababy, jahroowo e duuɓi 16, fuɗɗii jokkondirde e William Chan, fiyoowo filmo Hong Kong, jahroowo e duuɓi 20, tawi kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e yuɓɓinde eɓɓoore sukaaɓe wiyeteende Viva! Kippu Disney. E fuɗɗoode hitaande 2010, Chan hollitii wonde ɗiɗo ɓee ceertii. E lewru marse e hitaande ndee, Chan e Charlene Choi njaltii e jaayndeeji e jokkondiral mum en, ɓe njaɓii wonde ɓe ngondi ko lebbi tati. Angelababy winndi e Weibo, "Mbele aɗa gooŋɗini wonde ɓe ngondi tan ko lebbi tati?" hinting e fenaande Chan. Gila hitaande 2009, Angelababy ina jokkondiri e fijoowo Sinuwaa biyeteeɗo Huang Xiaoming, mo duuɓi mum 12 ɓuri ɗum, fotde duuɓi jeegom, kono jokkondiral maɓɓe feeñninaaka e jamaanu haa e lewru feebariyee 2014. Ñalnde 27 mee 2015, ɓe keɓi seedantaagal dewgal maɓɓe to Qingdaok nokku banke O, Siin e we 2015, tawi njoɓdi mum ina tolnoo e 31 miliyoŋ dolaar Amerik. E lewru oktoobar 2016, Huang e Angelababy kollitii reedu makko. O jibini ɓiɗɗo maɓɓe ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2017 to opitaal Adventist to Hong Kong. Ɓe inniri ɓiɗɗo maɓɓe oo « Xiaohaimian », woni « sponge tokooso » e ɗemngal Sinuwaa. Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2022, ɓe kolliti ceergal maɓɓe. Njulaagu e moƴƴere Angelababy waɗii ngalu mum e nder njulaagu keewngu; ina heen nokku njulaagu ƴiye, kafe (e wondude e sehil mum Hong Kong biyeteeɗo Tony Leung Ka-fai) e njulaagu nguurndam. E hitaande 2015, o sosi kaalis makko keeriiɗo, biyeteeɗo AB Capital. Ndeen o soodi aksiyonji e lowre njulaagu e-commerce Siin caggal leydi Ymatou e marque njaram HeyJuice. E hitaande 2016, Angelababy naati e doggol filanndeeji Hurun, ko kañum ɓuri famɗude e doggol ngol. Kanko e jom suudu makko Huang Xiaoming ɓe ndokki miliyoŋaaji 2,6 dolaar Amerik ngam wallitde jaŋngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde fuɗɗaade golle walla ɗaɓɓude golle. E hitaande 2020, Angelababy e Huang Xiaoming ndokki 200 000 CN¥ ngam wallitde opitaaluuji jowitiiɗi e ñawu koronaawiris 2019-20 to Hubei. E hitaande 2021, Angelababy waɗii ngalu mum e sosiyetee wellitaare, biyeteeɗo Cool Style, mo Media Asia e fedde Louis Koo sosi. Koolaaɗo kuuɓal Cool Style ina waɗi njuɓɓudi naalankooɓe e golle jowitiiɗe heen ngam ƴellitde doole kese tawa ina njogii ngalu keewngu e laylayti. E lewru marse 2021, Angelababy hollitii ballal mum e cotton ummoriiɗo Xinjiang, caggal nde sosiyeteeji keewɗi ngoppi soodde cotton oo sabu kulhuli e ŋakkeende jojjanɗe aadee. Filmogaraafi Vidiyo Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes 2006 Les fedde Lion Rock Band Cream janngoowo 2007 Geɗe ɗe ngalaa nafoore 破事儿 Tak Nga 2009 Juutɗo e Yiɗde 矮仔多情 Maleyka G-Force 超鼠特攻 Daande-dubbi (mbaydi Kanton) 2010 Ko woni fof ina moƴƴi, ina joofna 2010 花田喜事2010 Laamɗo debbo perle leydi puɗi Ñalɗi ɓuuɓɗi 全城热恋 Xiao Qi 2011 Fof ina moƴƴi, ina joofna 2011 最強喜事 Cameo ɓurɗo moƴƴude Daande Rapunzel (mbaydi Kanton) Sosde lannda 建党伟业 Xiao Fengxian Yidde e nder weeyo 全球热恋 Huang Mudan Yidde maa aan 夏日乐悠悠 Xia Mi 2012 Nguurndam Koyɗam 桃姐 Koye mum Cameo Ko adii fof 第一次 Jimol Shiqiao Ɓaleejo e daneejo Ɗaɓɓaande I: Fajiri ňawu 痞子英雄 Fan Ning Tai Chi 1: 0 Ɓooygol Ɓooygol Jaambaaro Tai Chi 2: Chen Yuniang 2013 Wondude 在一起 Lin Shengnan Yue Yue Detektif suka biyeteeɗo Dee: Ummagol lewru maayo Yin Ruiji Wurooji ɗiɗi 双城记 Filmu juutɗo Ko ɓuri moƴƴude ko ɗoo sahaa kala 最好的,一直都在 Filmo juutɗo; Kameyo Hol ko woni ñaamdu maa 2013 谁是你的菜2013 Laamɗo debbo Le Filmu juutɗo 2014 Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Leydi 失戀急讓 Lui Yuen-ping Ummagol Lefol Xiao Hua Yidde dow duule Chen Xi 2015 Gorko dogoowo 奔跑吧!兄?Koye mum Aan Ko Naange Am 何以笙簫默 O Yimei Hareeji jommbaajo 新娘大作战 He Jing Hitman: Wakiiliijo 47 代號47 Diana Burnwood Mojin: Lefol majjungol Ding Sitian 2016 Wakkati warde Tian Xiaomai Ñalngu jeytaare: Ummital 天煞—地球反擊戰2 Toɓo Lao Ligue des dieux 封神传奇 Lan Die Njokken janngo 摆渡人 Ah Yu [citation ina haani] Yiɗde O2O Bei Weiwei [citation ina haani] 2019 Kapiteen 中国机长 Kamera 2020 Miɗo siftora Zhao Ximan Sereeji teleeji Television series Year English title Chinese title Role Notes 2010 Tweet Love Story 恋爱对白 (恋するセリフ) Li Zi 2015 Love Yunge from the Desert 大汉情缘之云中歌 Hou Yunge 2017 General and I 孤芳不自赏 Bai Pingting 2018 Entrepreneurial Age 创业时代 Na Lan 2019 My True Friend 我的真朋友 Cheng Zhenzhen 2020 A Murderous Affair in Horizon Tower 摩天大楼 Zhong Meibao 2022 The Wind Blows from Longxi 风起陇西 Liu Ying 2022 Love the Way You Are 爱情应该有的样子 Yin Yi Ke 2025 Everlasting Longing 相思令 Jun Qi Luo/Jun Fei Fan Back for You 漫影寻踪 Luna TBA Tai Chi 3: The Peak is in Sight 生活在别处的我 太极3:巅峰在望 渴望生活 TBA Variety show Year English title Chinese title Role Notes 2009 Beautiful Cooking 美女廚房 Contestant TVB variety show 2014–2023 Keep Running 奔跑吧 Cast member [citation needed] 2017 King of Glory 王者出击 2018 Clash Bots 机器人争霸 2019 Four Try 潮流合伙人 2023 Natural High 现在就出发 Recurring member Discography Singles Year English title Original title Album Notes 2010 "Beauty Survivor" Japanese single "Love Never Stops" "Everyday's A Beautiful Story" 2011 "Bottom of the Heart" 海底之心 Love You You OST with JJ Link 2012 "Can We Smile Together" 都要微笑好吗 First Time OST "Say Goodbye" "Happy Together" with Aarif Rahman 2015 "Today You Will Marry Me" 今天你要嫁给我 Bride Wars OST with Ni Ni, Chen Xiao & Zhu Yawen "Green Skirt" 绿罗裙 Love Yunge from the Desert OST 2019 "Snow Flower Poem" 雪花赋 Performance for CCTV Spring Galatians "Fly" 飞 "Run for the Dream" 造亿万吨光芒 Keep Running theme song with Li Chen, Zheng Kai, Zhu Yawen, Wang Yanlin, Lucas Wong and Song Yuqi 2020 "With You by My Side" 有你在身边 Charity song for Coronavirus "Fearless" 无畏的模样 Awards and nominations Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji Hitaande Njeenaari Categori Golle toɗɗaaɗe Njeñtudi Ref. 2012 Njeenaaje doole moodel : N/a Won Mnet Asie Music Awards ɓurɗo moƴƴude e mbaydi tapi boɗeejo won 2013 Siin rewɓe Media Awards Ɓooygol debbo Won Bazaar Jewelry Jemma Sadak Hoodere Njeenaari Won Fedde sinemaaji Hong Kong rokkii njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 9th Huading Awards ko debbo ɓurɗo lollude mo jaayndeeji cuɓii 13th Film Media Awards Sinuwaa ɓurɗo yiɗeede ko fijoowo gadano heɓi 1st Siin Fedde Filmuuji hakkunde leyɗeele Londres Toɗɗaaɗo ɓurɗo moƴƴude e filmuuji Crimes of Passion 2014 21e Fedde filmuuji janngooɓe kolees to Pekin Ɓurɗo lollude e fijoowo suka Detective Dee: Ummagol lewru maayo Won 14ɓo Njeenaari Siin Film Media Awards ɓurɗo yiɗeede toɗɗaade 3rd iQiyi Karnaval koode kala Idol Asiya kala —N/a Won 2015 Kewu njeenaari Weibo Weibo Debbo Won Weibo Laamiiɗo Won Cosmo Beauty Ceremonie Beauté Idol njeenaari Won 4e iQiyi All-Star Karniwal Ummital Njeenaari Jaɓɓungal Won 2016 19th Huading Awards ko debbo ɓurɗo moƴƴude (Drama ɓooyɗo) Love Yunge mo jeereende toɗɗaa 33ɓo teemedere puɗi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ballal Mojin: Legend majjuɗo heɓi [citation needed] 8th Macau Festival Films hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde fijde Kill Time toɗɗaama Kewu njeenaari Weibo limngal moƴƴal ɓurngal moƴƴude —N/a Won 2017 Toutiao Njeenaaje Fijoowo ɓurɗo lollude e hitaande Won Celebrity ɓurɗo nafoore e njulaagu Won 2018 Kewu njeenaari Weibo njeenaari darnde filantropi Won Hot Njiylawu Naalanke Won 12ɓo Tencent Hoodere Wideyoo Njeenaaje VIP Hoodere Dañii Toutiao Njeenaaje Naalanke Koolaaɗo Won 2019 Fedde Hong Kong Sinematograf en njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 6th Fijooɓe Siin Kewu njeenaari Fijoowo ɓurɗo moƴƴude (Category Emerald) Sehil am Goonga Toɗɗaama Njeenaari 24ɓiiri Teleeji Asii ko debbo ɓurɗo waawde fiyde e darnde ardiinde toɗɗaa Golden Bud – Koolol nayaɓol ngol Reso Film e Teleeji ɓuri waawde fiyde Cosmo Glam Jemma Neɗɗo Hitaande (Koyɗol) —N/a Won 16th Esquire Man e njeenaaje mum ɓurɗe moƴƴude Ɓurɗo lollude e fijoowo —N/a Won 2020 Kewu njeenaari Weibo Debbo Weibo —N/a Won 2021 Weibo Jemma Hoodere hitaande —N/a Won 2023 Hitaande Kalite Akteer —N/a Won Forbes Siin 100 mawɗo Hitaande Ranndo Ref. 2011 ñalnde 88 2012 ñalnde 100 2013 ñalnde 54ɓiire 2014 ñalnde 55ɓiire 2015 ñalnde 12 ndee 2017 ñalnde 8 2019 ñalnde 14 ndee Ñalnde 16 hitaande 2020 Tuugnorgal dkf94kmgxhh9n3359n0elylhwh96xc7 165714 165713 2026-04-19T08:55:14Z Ilya Discuss 10103 165714 wikitext text/x-wiki '''Angela Yeung Wing''' (sinuwaa : 杨颖 ; pinyin : Yáng Yǐng ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1989), ɓurɗo anndeede e innde dingiral mum Angelababy, ko jimoowo, mbaylaandi e fijoowo Sinuwaa. E hitaande 2013, o suɓaama e jaaynde wiyeteende Southern Metropolis Entertainment Weekly ngam wonde gooto e fiyooɓe Dan nayi kesi. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teemedere puɗi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde filmo Mojin: The Lost Legend. O wonno ko e fedde fijirde Keep Running gila 2014 haa 2023. == Nguurndam gadano == Angelababy jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, yumma mum ko Shanghainaajo, baaba mum ko Hong Kong, feccere iwdi mum ko Almaañ, feccere iwdi Siin. Innde jibinannde makko ko Yang Ying (ɗemngal kanton: Yeung Wing). Baaba makko ina jogii njulaagu (business) to Shanghai. O heɓi nafoore e moodel gila omo woni cukalel e les njiimaandi baaba makko. O wi'i nder yewtere maako, "Koo ngam o [baaba maako] soodata kolte ɓurduɗe mawnugo, mi yiɗi yahugo haa suudu maako ngam jarribaago limse kese e hawtugo bee ɗe. Ɗum welnde. Mi tammi non mi heɓi yidde am ngam moode". Yang Ying ummiima Hong Kong nde o yahrata e duuɓi sappo e tati, o siifondiri e Style International Management nanondiral ngam waɗde modele nde o yahrata e duuɓi 14. Hay so tawii innde makko e ɗemngal Engele ko Angela, won ɗo o noddirtee "Baby" e nder duuɓi makko jaŋde leslesre e hakkundeere. O hawritii ɗee inɗe ɗiɗi ngam waɗde innde makko dingiral, Angelababy. == Kugal == 2007-2009: Fuɗɗoode Ɓiɗɗo Angela e hitaande 2011 Angelababy fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 14, o heewnoo gollodaade e sehil makko Janice Man, o hollirta koye maɓɓe ko ɓe ɗiɗo miñiraaɓe rewɓe. Ɓe kawri, ɓe njaawni dañde lollude to Hong Kong, ɓe ngondi e sosde marque streetwear CHOICE, kono sehilaagal maɓɓe joofi ko e hitaande 2008. Angelababy fuɗɗii wonde fijoowo e nder filmo Trivial Matters e hitaande 2007, ɗo o waɗi hojomaaji 5 cameo feeñde e ballal Ko0ng e filmo Juutɗo e Yiɗde. == 2010-2013: Ɓeydagol yimɓe == Angelababy ina joginoo geɗe mawɗe e nder filmuuji mum ɗiɗi ɗi o waɗi e hitaande 2010, hade makko waɗde geɗe makko gadane e nder filmo Love You You mo o waɗi e hitaande 2011 e bannge Eddie Peng. O yimdi e JJ Lin jimɗi ɗiɗo ina wiyee "Bottom of the Heart" e nder jimɗi filmo oo. E hitaande 2012, Angelababy waɗii e Mark Chao e filmo njimri biyeteeɗo First Time, ko filmo koreeji ...ing 2003. Golle makko e nder First Time keɓii njeenaari ɓurndi yiɗeede e nder njeenaari 13ɓiri Siin e nder jaayndeeji filmuuji. Ndeen o holliima e nder balɗe ɗiɗi ɗee kala filmo wuxia Tai Chi, omo hollira naalanke konu. E hitaande 2013, Angelababy waɗii filmo Tsui Hark mo Tsui Hark waɗi, hono detektif suka biyeteeɗo Dee : ummital mbootu maayo, o fijiraa ko debbo jom suudu belɗo. O heɓi njeenaari ɓurndi lollude e fijooji e nder ñalɗi 21ɓiire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing ngam filmo oo. == 2014–2022 : Nafoore mawnde == E hitaande 2014, Angelababy naati e fedde wiyeteende Keep Running, woni fedde Siinnaaɓe e nder fedde wiyeteende Running Man. Series o wonnoo ko hit mawɗo to Siin, kadi o nawti Angelababy e innde galle. E hitaande ndee tan, o tawtoraama Michael Chen, tergal Keep Running, e nder filmo njimri biyeteeɗo Love on the Cloud, mo o dañi nafoore mawnde e kaalis. Angelababy waɗii kuɗol "Laamɗo Weibo" e "Laamɗo Weibo" ngam hitaande 2014. Angelababy waɗii film mum gadano e Hollywood ko e filmo Hitman: Agent 47 e darnde tokosere. Ndeen o hollii Mojin: Legend majjuɗo, tuugiiɗo e deftere lollunde, wiyeteende Ghost Blows Out the Light. Filmu oo wonti filmo IMAX ɓurɗo heewde ngalu e ɗemngal Sinuwaa e nder leydi Siin, e 27,1 miliyoŋ dolaar Amerik (ko adii nde The Mermaid ɓuri ɗum). e nder tele makko gadano, daartol daartol Love Yunge ummoraade e jeereende tuugiiɗo e deftere Tong Hua wiyeteende Song in the Clouds. E hitaande 2016, Angelababy waɗii darnde ballitoore e nder filmo ganndal Hollywood biyeteeɗo Ñalawma Ndimaagu: Ummital.E nder hitaande ndee tan, o jeyaa ko e limtooji Forbes 30 les 30 Celebrities Aasiyankooji e nder cate filmo, jimɗi, teleeji e dingiral. E hitaande 2017, Angelababy waɗii e Wallace Chung e nder dingiral daartol biyeteengal General and I. Hay so tawii dingiral ngal waɗii nafoore njulaagu, o heɓiino ñiŋooje sabu ko o waɗi e fijirde makko e huutoraade doubles stunt. E hitaande 2018, o hollii e nder dingiral golle jamaanu biyeteengal « Duuɓi njulaagu » e bannge Huang Xuan. E hitaande 2019, Angelababy waɗii e nder dingiral jamaanu biyeteeɗo Sehil am Goonga oo, ko o golloowo jeyi leydi e bannge Deng Lun. E hitaande 2021, Angelababy waɗii e nder dingiral wiyeteengal “Twilight” e wondude e Ren Jialun. == 2023–hannde: Hiatus e gartugol == Golle Angelababy ina ustii gila nde o seerti e Huang Xiaoming e hitaande 2022, o ustii no feewi e lewru oktoobar 2023, nde o wiyi o tawtoraama hiirde Lisa’s Crazy Horse to Pari, Farayse. Won e yimɓe Siinnaaɓe mbiyi wonde tawtoreede Angelababy e ndeeɗoo hiirde ina luulndii kuule Siin ɗe haɗi yimɓe weltiiɓe tawtoreede golle baɗɗe faayiida walla ko wayi no fenaande, ɗum noon ɓe mbiyi yo o haɗe. Ñalnde 4 oktoobar, kabaaru Crazy Horse hollitii e dow laabi e nder lowre mum Instagram wonde Angelababy meeɗaa tawtoreede hiirde ndee. Ñalnde 1 noowammbar 2023, konte Angelababy e nder laylayti renndo Siin ceertuɗi, haa arti noon e Sina Weibo, muumtaama, konte makko Douyin ina kaɗaa rewde (caggal ɗuum kadi muumtaama). Caggal ɗuum, CCTV, jaaynde laamu Siin, momtii e konte mum Weibo wideyooji ɗi o waɗata e galaasuuji ngenndiiji, o yalti e fedde jaɓɓotoonde eɓɓoore Running Man caggal duuɓi 10. Ñalnde 30 lewru Yarkomaa 2024, konte Angelababy e Weibo, Douyin, e laylaytiiji goɗɗi ndartinaaka, kono o heddii ko e doggol ɓalewol e nder leydi Siin mawndi. E lewru suwee 2024, nde filmo Running Man yalti, peeñgol Angelababy ngol senngoraama.Lewru rewru nduu, drama kostim Everlasting Longing, mo o ardii, heɓi yamiroore yaltude drama web, ko ɗum hollirta jaɓgol makko e dow laabi caggal luural Crazy Horse. E lewru Yarkomaa 2025, Angelababy waɗii gartugol mum e eɓɓooji ɗiɗi web : Yiɗde duumiinde, rewi heen ko eɓɓooji ɓuuɓɗi e sahaa Back for You. Nguurndam neɗɗo E hitaande 2005, Angelababy, jahroowo e duuɓi 16, fuɗɗii jokkondirde e William Chan, fiyoowo filmo Hong Kong, jahroowo e duuɓi 20, tawi kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e yuɓɓinde eɓɓoore sukaaɓe wiyeteende Viva! Kippu Disney. E fuɗɗoode hitaande 2010, Chan hollitii wonde ɗiɗo ɓee ceertii. E lewru marse e hitaande ndee, Chan e Charlene Choi njaltii e jaayndeeji e jokkondiral mum en, ɓe njaɓii wonde ɓe ngondi ko lebbi tati. Angelababy winndi e Weibo, "Mbele aɗa gooŋɗini wonde ɓe ngondi tan ko lebbi tati?" hinting e fenaande Chan. Gila hitaande 2009, Angelababy ina jokkondiri e fijoowo Sinuwaa biyeteeɗo Huang Xiaoming, mo duuɓi mum 12 ɓuri ɗum, fotde duuɓi jeegom, kono jokkondiral maɓɓe feeñninaaka e jamaanu haa e lewru feebariyee 2014. Ñalnde 27 mee 2015, ɓe keɓi seedantaagal dewgal maɓɓe to Qingdaok nokku banke O, Siin e we 2015, tawi njoɓdi mum ina tolnoo e 31 miliyoŋ dolaar Amerik. E lewru oktoobar 2016, Huang e Angelababy kollitii reedu makko. O jibini ɓiɗɗo maɓɓe ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2017 to opitaal Adventist to Hong Kong. Ɓe inniri ɓiɗɗo maɓɓe oo « Xiaohaimian », woni « sponge tokooso » e ɗemngal Sinuwaa. Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2022, ɓe kolliti ceergal maɓɓe. Njulaagu e moƴƴere Angelababy waɗii ngalu mum e nder njulaagu keewngu; ina heen nokku njulaagu ƴiye, kafe (e wondude e sehil mum Hong Kong biyeteeɗo Tony Leung Ka-fai) e njulaagu nguurndam. E hitaande 2015, o sosi kaalis makko keeriiɗo, biyeteeɗo AB Capital. Ndeen o soodi aksiyonji e lowre njulaagu e-commerce Siin caggal leydi Ymatou e marque njaram HeyJuice. E hitaande 2016, Angelababy naati e doggol filanndeeji Hurun, ko kañum ɓuri famɗude e doggol ngol. Kanko e jom suudu makko Huang Xiaoming ɓe ndokki miliyoŋaaji 2,6 dolaar Amerik ngam wallitde jaŋngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde fuɗɗaade golle walla ɗaɓɓude golle. E hitaande 2020, Angelababy e Huang Xiaoming ndokki 200 000 CN¥ ngam wallitde opitaaluuji jowitiiɗi e ñawu koronaawiris 2019-20 to Hubei. E hitaande 2021, Angelababy waɗii ngalu mum e sosiyetee wellitaare, biyeteeɗo Cool Style, mo Media Asia e fedde Louis Koo sosi. Koolaaɗo kuuɓal Cool Style ina waɗi njuɓɓudi naalankooɓe e golle jowitiiɗe heen ngam ƴellitde doole kese tawa ina njogii ngalu keewngu e laylayti. E lewru marse 2021, Angelababy hollitii ballal mum e cotton ummoriiɗo Xinjiang, caggal nde sosiyeteeji keewɗi ngoppi soodde cotton oo sabu kulhuli e ŋakkeende jojjanɗe aadee. Filmogaraafi Vidiyo Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes 2006 Les fedde Lion Rock Band Cream janngoowo 2007 Geɗe ɗe ngalaa nafoore 破事儿 Tak Nga 2009 Juutɗo e Yiɗde 矮仔多情 Maleyka G-Force 超鼠特攻 Daande-dubbi (mbaydi Kanton) 2010 Ko woni fof ina moƴƴi, ina joofna 2010 花田喜事2010 Laamɗo debbo perle leydi puɗi Ñalɗi ɓuuɓɗi 全城热恋 Xiao Qi 2011 Fof ina moƴƴi, ina joofna 2011 最強喜事 Cameo ɓurɗo moƴƴude Daande Rapunzel (mbaydi Kanton) Sosde lannda 建党伟业 Xiao Fengxian Yidde e nder weeyo 全球热恋 Huang Mudan Yidde maa aan 夏日乐悠悠 Xia Mi 2012 Nguurndam Koyɗam 桃姐 Koye mum Cameo Ko adii fof 第一次 Jimol Shiqiao Ɓaleejo e daneejo Ɗaɓɓaande I: Fajiri ňawu 痞子英雄 Fan Ning Tai Chi 1: 0 Ɓooygol Ɓooygol Jaambaaro Tai Chi 2: Chen Yuniang 2013 Wondude 在一起 Lin Shengnan Yue Yue Detektif suka biyeteeɗo Dee: Ummagol lewru maayo Yin Ruiji Wurooji ɗiɗi 双城记 Filmu juutɗo Ko ɓuri moƴƴude ko ɗoo sahaa kala 最好的,一直都在 Filmo juutɗo; Kameyo Hol ko woni ñaamdu maa 2013 谁是你的菜2013 Laamɗo debbo Le Filmu juutɗo 2014 Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Leydi 失戀急讓 Lui Yuen-ping Ummagol Lefol Xiao Hua Yidde dow duule Chen Xi 2015 Gorko dogoowo 奔跑吧!兄?Koye mum Aan Ko Naange Am 何以笙簫默 O Yimei Hareeji jommbaajo 新娘大作战 He Jing Hitman: Wakiiliijo 47 代號47 Diana Burnwood Mojin: Lefol majjungol Ding Sitian 2016 Wakkati warde Tian Xiaomai Ñalngu jeytaare: Ummital 天煞—地球反擊戰2 Toɓo Lao Ligue des dieux 封神传奇 Lan Die Njokken janngo 摆渡人 Ah Yu [citation ina haani] Yiɗde O2O Bei Weiwei [citation ina haani] 2019 Kapiteen 中国机长 Kamera 2020 Miɗo siftora Zhao Ximan Sereeji teleeji Television series Year English title Chinese title Role Notes 2010 Tweet Love Story 恋爱对白 (恋するセリフ) Li Zi 2015 Love Yunge from the Desert 大汉情缘之云中歌 Hou Yunge 2017 General and I 孤芳不自赏 Bai Pingting 2018 Entrepreneurial Age 创业时代 Na Lan 2019 My True Friend 我的真朋友 Cheng Zhenzhen 2020 A Murderous Affair in Horizon Tower 摩天大楼 Zhong Meibao 2022 The Wind Blows from Longxi 风起陇西 Liu Ying 2022 Love the Way You Are 爱情应该有的样子 Yin Yi Ke 2025 Everlasting Longing 相思令 Jun Qi Luo/Jun Fei Fan Back for You 漫影寻踪 Luna TBA Tai Chi 3: The Peak is in Sight 生活在别处的我 太极3:巅峰在望 渴望生活 TBA Variety show Year English title Chinese title Role Notes 2009 Beautiful Cooking 美女廚房 Contestant TVB variety show 2014–2023 Keep Running 奔跑吧 Cast member [citation needed] 2017 King of Glory 王者出击 2018 Clash Bots 机器人争霸 2019 Four Try 潮流合伙人 2023 Natural High 现在就出发 Recurring member Discography Singles Year English title Original title Album Notes 2010 "Beauty Survivor" Japanese single "Love Never Stops" "Everyday's A Beautiful Story" 2011 "Bottom of the Heart" 海底之心 Love You You OST with JJ Link 2012 "Can We Smile Together" 都要微笑好吗 First Time OST "Say Goodbye" "Happy Together" with Aarif Rahman 2015 "Today You Will Marry Me" 今天你要嫁给我 Bride Wars OST with Ni Ni, Chen Xiao & Zhu Yawen "Green Skirt" 绿罗裙 Love Yunge from the Desert OST 2019 "Snow Flower Poem" 雪花赋 Performance for CCTV Spring Galatians "Fly" 飞 "Run for the Dream" 造亿万吨光芒 Keep Running theme song with Li Chen, Zheng Kai, Zhu Yawen, Wang Yanlin, Lucas Wong and Song Yuqi 2020 "With You by My Side" 有你在身边 Charity song for Coronavirus "Fearless" 无畏的模样 Awards and nominations Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji Hitaande Njeenaari Categori Golle toɗɗaaɗe Njeñtudi Ref. 2012 Njeenaaje doole moodel : N/a Won Mnet Asie Music Awards ɓurɗo moƴƴude e mbaydi tapi boɗeejo won 2013 Siin rewɓe Media Awards Ɓooygol debbo Won Bazaar Jewelry Jemma Sadak Hoodere Njeenaari Won Fedde sinemaaji Hong Kong rokkii njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 9th Huading Awards ko debbo ɓurɗo lollude mo jaayndeeji cuɓii 13th Film Media Awards Sinuwaa ɓurɗo yiɗeede ko fijoowo gadano heɓi 1st Siin Fedde Filmuuji hakkunde leyɗeele Londres Toɗɗaaɗo ɓurɗo moƴƴude e filmuuji Crimes of Passion 2014 21e Fedde filmuuji janngooɓe kolees to Pekin Ɓurɗo lollude e fijoowo suka Detective Dee: Ummagol lewru maayo Won 14ɓo Njeenaari Siin Film Media Awards ɓurɗo yiɗeede toɗɗaade 3rd iQiyi Karnaval koode kala Idol Asiya kala —N/a Won 2015 Kewu njeenaari Weibo Weibo Debbo Won Weibo Laamiiɗo Won Cosmo Beauty Ceremonie Beauté Idol njeenaari Won 4e iQiyi All-Star Karniwal Ummital Njeenaari Jaɓɓungal Won 2016 19th Huading Awards ko debbo ɓurɗo moƴƴude (Drama ɓooyɗo) Love Yunge mo jeereende toɗɗaa 33ɓo teemedere puɗi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ballal Mojin: Legend majjuɗo heɓi [citation needed] 8th Macau Festival Films hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde fijde Kill Time toɗɗaama Kewu njeenaari Weibo limngal moƴƴal ɓurngal moƴƴude —N/a Won 2017 Toutiao Njeenaaje Fijoowo ɓurɗo lollude e hitaande Won Celebrity ɓurɗo nafoore e njulaagu Won 2018 Kewu njeenaari Weibo njeenaari darnde filantropi Won Hot Njiylawu Naalanke Won 12ɓo Tencent Hoodere Wideyoo Njeenaaje VIP Hoodere Dañii Toutiao Njeenaaje Naalanke Koolaaɗo Won 2019 Fedde Hong Kong Sinematograf en njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 6th Fijooɓe Siin Kewu njeenaari Fijoowo ɓurɗo moƴƴude (Category Emerald) Sehil am Goonga Toɗɗaama Njeenaari 24ɓiiri Teleeji Asii ko debbo ɓurɗo waawde fiyde e darnde ardiinde toɗɗaa Golden Bud – Koolol nayaɓol ngol Reso Film e Teleeji ɓuri waawde fiyde Cosmo Glam Jemma Neɗɗo Hitaande (Koyɗol) —N/a Won 16th Esquire Man e njeenaaje mum ɓurɗe moƴƴude Ɓurɗo lollude e fijoowo —N/a Won 2020 Kewu njeenaari Weibo Debbo Weibo —N/a Won 2021 Weibo Jemma Hoodere hitaande —N/a Won 2023 Hitaande Kalite Akteer —N/a Won Forbes Siin 100 mawɗo Hitaande Ranndo Ref. 2011 ñalnde 88 2012 ñalnde 100 2013 ñalnde 54ɓiire 2014 ñalnde 55ɓiire 2015 ñalnde 12 ndee 2017 ñalnde 8 2019 ñalnde 14 ndee Ñalnde 16 hitaande 2020 Tuugnorgal 7q39tnnjpvg2tpb6qrl1aw71r2bvhvj 165715 165714 2026-04-19T08:56:59Z Ilya Discuss 10103 165715 wikitext text/x-wiki '''Angela Yeung Wing''' (sinuwaa : 杨颖 ; pinyin : Yáng Yǐng ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1989), ɓurɗo anndeede e innde dingiral mum Angelababy, ko jimoowo, mbaylaandi e fijoowo Sinuwaa. E hitaande 2013, o suɓaama e jaaynde wiyeteende Southern Metropolis Entertainment Weekly ngam wonde gooto e fiyooɓe Dan nayi kesi. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teemedere puɗi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde filmo Mojin: The Lost Legend. O wonno ko e fedde fijirde Keep Running gila 2014 haa 2023. == Nguurndam gadano == Angelababy jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, yumma mum ko Shanghainaajo, baaba mum ko Hong Kong, feccere iwdi mum ko Almaañ, feccere iwdi Siin. Innde jibinannde makko ko Yang Ying (ɗemngal kanton: Yeung Wing). Baaba makko ina jogii njulaagu (business) to Shanghai. O heɓi nafoore e moodel gila omo woni cukalel e les njiimaandi baaba makko. O wi'i nder yewtere maako, "Koo ngam o [baaba maako] soodata kolte ɓurduɗe mawnugo, mi yiɗi yahugo haa suudu maako ngam jarribaago limse kese e hawtugo bee ɗe. Ɗum welnde. Mi tammi non mi heɓi yidde am ngam moode". Yang Ying ummiima Hong Kong nde o yahrata e duuɓi sappo e tati, o siifondiri e Style International Management nanondiral ngam waɗde modele nde o yahrata e duuɓi 14. Hay so tawii innde makko e ɗemngal Engele ko Angela, won ɗo o noddirtee "Baby" e nder duuɓi makko jaŋde leslesre e hakkundeere. O hawritii ɗee inɗe ɗiɗi ngam waɗde innde makko dingiral, Angelababy. == Kugal == 2007-2009: Fuɗɗoode Ɓiɗɗo Angela e hitaande 2011 Angelababy fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 14, o heewnoo gollodaade e sehil makko Janice Man, o hollirta koye maɓɓe ko ɓe ɗiɗo miñiraaɓe rewɓe. Ɓe kawri, ɓe njaawni dañde lollude to Hong Kong, ɓe ngondi e sosde marque streetwear CHOICE, kono sehilaagal maɓɓe joofi ko e hitaande 2008. Angelababy fuɗɗii wonde fijoowo e nder filmo Trivial Matters e hitaande 2007, ɗo o waɗi hojomaaji 5 cameo feeñde e ballal Ko0ng e filmo Juutɗo e Yiɗde. == 2010-2013: Ɓeydagol yimɓe == Angelababy ina joginoo geɗe mawɗe e nder filmuuji mum ɗiɗi ɗi o waɗi e hitaande 2010, hade makko waɗde geɗe makko gadane e nder filmo Love You You mo o waɗi e hitaande 2011 e bannge Eddie Peng. O yimdi e JJ Lin jimɗi ɗiɗo ina wiyee "Bottom of the Heart" e nder jimɗi filmo oo. E hitaande 2012, Angelababy waɗii e Mark Chao e filmo njimri biyeteeɗo First Time, ko filmo koreeji ...ing 2003. Golle makko e nder First Time keɓii njeenaari ɓurndi yiɗeede e nder njeenaari 13ɓiri Siin e nder jaayndeeji filmuuji. Ndeen o holliima e nder balɗe ɗiɗi ɗee kala filmo wuxia Tai Chi, omo hollira naalanke konu. E hitaande 2013, Angelababy waɗii filmo Tsui Hark mo Tsui Hark waɗi, hono detektif suka biyeteeɗo Dee : ummital mbootu maayo, o fijiraa ko debbo jom suudu belɗo. O heɓi njeenaari ɓurndi lollude e fijooji e nder ñalɗi 21ɓiire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing ngam filmo oo. == 2014–2022 : Nafoore mawnde == E hitaande 2014, Angelababy naati e fedde wiyeteende Keep Running, woni fedde Siinnaaɓe e nder fedde wiyeteende Running Man. Series o wonnoo ko hit mawɗo to Siin, kadi o nawti Angelababy e innde galle. E hitaande ndee tan, o tawtoraama Michael Chen, tergal Keep Running, e nder filmo njimri biyeteeɗo Love on the Cloud, mo o dañi nafoore mawnde e kaalis. Angelababy waɗii kuɗol "Laamɗo Weibo" e "Laamɗo Weibo" ngam hitaande 2014. Angelababy waɗii film mum gadano e Hollywood ko e filmo Hitman: Agent 47 e darnde tokosere. Ndeen o hollii Mojin: Legend majjuɗo, tuugiiɗo e deftere lollunde, wiyeteende Ghost Blows Out the Light. Filmu oo wonti filmo IMAX ɓurɗo heewde ngalu e ɗemngal Sinuwaa e nder leydi Siin, e 27,1 miliyoŋ dolaar Amerik (ko adii nde The Mermaid ɓuri ɗum). e nder tele makko gadano, daartol daartol Love Yunge ummoraade e jeereende tuugiiɗo e deftere Tong Hua wiyeteende Song in the Clouds. E hitaande 2016, Angelababy waɗii darnde ballitoore e nder filmo ganndal Hollywood biyeteeɗo Ñalawma Ndimaagu: Ummital.E nder hitaande ndee tan, o jeyaa ko e limtooji Forbes 30 les 30 Celebrities Aasiyankooji e nder cate filmo, jimɗi, teleeji e dingiral. E hitaande 2017, Angelababy waɗii e Wallace Chung e nder dingiral daartol biyeteengal General and I. Hay so tawii dingiral ngal waɗii nafoore njulaagu, o heɓiino ñiŋooje sabu ko o waɗi e fijirde makko e huutoraade doubles stunt. E hitaande 2018, o hollii e nder dingiral golle jamaanu biyeteengal « Duuɓi njulaagu » e bannge Huang Xuan. E hitaande 2019, Angelababy waɗii e nder dingiral jamaanu biyeteeɗo Sehil am Goonga oo, ko o golloowo jeyi leydi e bannge Deng Lun. E hitaande 2021, Angelababy waɗii e nder dingiral wiyeteengal “Twilight” e wondude e Ren Jialun. == 2023–hannde: Hiatus e gartugol == Golle Angelababy ina ustii gila nde o seerti e Huang Xiaoming e hitaande 2022, o ustii no feewi e lewru oktoobar 2023, nde o wiyi o tawtoraama hiirde Lisa’s Crazy Horse to Pari, Farayse. Won e yimɓe Siinnaaɓe mbiyi wonde tawtoreede Angelababy e ndeeɗoo hiirde ina luulndii kuule Siin ɗe haɗi yimɓe weltiiɓe tawtoreede golle baɗɗe faayiida walla ko wayi no fenaande, ɗum noon ɓe mbiyi yo o haɗe. Ñalnde 4 oktoobar, kabaaru Crazy Horse hollitii e dow laabi e nder lowre mum Instagram wonde Angelababy meeɗaa tawtoreede hiirde ndee. Ñalnde 1 noowammbar 2023, konte Angelababy e nder laylayti renndo Siin ceertuɗi, haa arti noon e Sina Weibo, muumtaama, konte makko Douyin ina kaɗaa rewde (caggal ɗuum kadi muumtaama). Caggal ɗuum, CCTV, jaaynde laamu Siin, momtii e konte mum Weibo wideyooji ɗi o waɗata e galaasuuji ngenndiiji, o yalti e fedde jaɓɓotoonde eɓɓoore Running Man caggal duuɓi 10. Ñalnde 30 lewru Yarkomaa 2024, konte Angelababy e Weibo, Douyin, e laylaytiiji goɗɗi ndartinaaka, kono o heddii ko e doggol ɓalewol e nder leydi Siin mawndi. E lewru suwee 2024, nde filmo Running Man yalti, peeñgol Angelababy ngol senngoraama.Lewru rewru nduu, drama kostim Everlasting Longing, mo o ardii, heɓi yamiroore yaltude drama web, ko ɗum hollirta jaɓgol makko e dow laabi caggal luural Crazy Horse. E lewru Yarkomaa 2025, Angelababy waɗii gartugol mum e eɓɓooji ɗiɗi web : Yiɗde duumiinde, rewi heen ko eɓɓooji ɓuuɓɗi e sahaa Back for You. == Nguurndam neɗɗo == E hitaande 2005, Angelababy, jahroowo e duuɓi 16, fuɗɗii jokkondirde e William Chan, fiyoowo filmo Hong Kong, jahroowo e duuɓi 20, tawi kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e yuɓɓinde eɓɓoore sukaaɓe wiyeteende Viva! Kippu Disney. E fuɗɗoode hitaande 2010, Chan hollitii wonde ɗiɗo ɓee ceertii. E lewru marse e hitaande ndee, Chan e Charlene Choi njaltii e jaayndeeji e jokkondiral mum en, ɓe njaɓii wonde ɓe ngondi ko lebbi tati. Angelababy winndi e Weibo, "Mbele aɗa gooŋɗini wonde ɓe ngondi tan ko lebbi tati?" hinting e fenaande Chan. Gila hitaande 2009, Angelababy ina jokkondiri e fijoowo Sinuwaa biyeteeɗo Huang Xiaoming, mo duuɓi mum 12 ɓuri ɗum, fotde duuɓi jeegom, kono jokkondiral maɓɓe feeñninaaka e jamaanu haa e lewru feebariyee 2014. Ñalnde 27 mee 2015, ɓe keɓi seedantaagal dewgal maɓɓe to Qingdaok nokku banke O, Siin e we 2015, tawi njoɓdi mum ina tolnoo e 31 miliyoŋ dolaar Amerik. E lewru oktoobar 2016, Huang e Angelababy kollitii reedu makko. O jibini ɓiɗɗo maɓɓe ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2017 to opitaal Adventist to Hong Kong. Ɓe inniri ɓiɗɗo maɓɓe oo « Xiaohaimian », woni « sponge tokooso » e ɗemngal Sinuwaa. Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2022, ɓe kolliti ceergal maɓɓe. == Njulaagu e moƴƴere == Angelababy waɗii ngalu mum e nder njulaagu keewngu; ina heen nokku njulaagu ƴiye, kafe (e wondude e sehil mum Hong Kong biyeteeɗo Tony Leung Ka-fai) e njulaagu nguurndam. E hitaande 2015, o sosi kaalis makko keeriiɗo, biyeteeɗo AB Capital. Ndeen o soodi aksiyonji e lowre njulaagu e-commerce Siin caggal leydi Ymatou e marque njaram HeyJuice. E hitaande 2016, Angelababy naati e doggol filanndeeji Hurun, ko kañum ɓuri famɗude e doggol ngol. Kanko e jom suudu makko Huang Xiaoming ɓe ndokki miliyoŋaaji 2,6 dolaar Amerik ngam wallitde jaŋngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde fuɗɗaade golle walla ɗaɓɓude golle. E hitaande 2020, Angelababy e Huang Xiaoming ndokki 200 000 CN¥ ngam wallitde opitaaluuji jowitiiɗi e ñawu koronaawiris 2019-20 to Hubei. E hitaande 2021, Angelababy waɗii ngalu mum e sosiyetee wellitaare, biyeteeɗo Cool Style, mo Media Asia e fedde Louis Koo sosi. Koolaaɗo kuuɓal Cool Style ina waɗi njuɓɓudi naalankooɓe e golle jowitiiɗe heen ngam ƴellitde doole kese tawa ina njogii ngalu keewngu e laylayti. E lewru marse 2021, Angelababy hollitii ballal mum e cotton ummoriiɗo Xinjiang, caggal nde sosiyeteeji keewɗi ngoppi soodde cotton oo sabu kulhuli e ŋakkeende jojjanɗe aadee. == Filmogaraafi == == Vidiyo == Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes 2006 Les fedde Lion Rock Band Cream janngoowo 2007 Geɗe ɗe ngalaa nafoore 破事儿 Tak Nga 2009 Juutɗo e Yiɗde 矮仔多情 Maleyka G-Force 超鼠特攻 Daande-dubbi (mbaydi Kanton) 2010 Ko woni fof ina moƴƴi, ina joofna 2010 花田喜事2010 Laamɗo debbo perle leydi puɗi == Ñalɗi ɓuuɓɗi 全城热恋 Xiao Qi == 2011 Fof ina moƴƴi, ina joofna 2011 最強喜事 Cameo ɓurɗo moƴƴude Daande Rapunzel (mbaydi Kanton) Sosde lannda 建党伟业 Xiao Fengxian Yidde e nder weeyo 全球热恋 Huang Mudan Yidde maa aan 夏日乐悠悠 Xia Mi 2012 Nguurndam Koyɗam 桃姐 Koye mum Cameo == Ko adii fof 第一次 Jimol Shiqiao == Ɓaleejo e daneejo Ɗaɓɓaande I: Fajiri ňawu 痞子英雄 Fan Ning Tai Chi 1: 0 Ɓooygol Ɓooygol Jaambaaro Tai Chi 2: Chen Yuniang 2013 Wondude 在一起 Lin Shengnan == Yue Yue == Detektif suka biyeteeɗo Dee: Ummagol lewru maayo Yin Ruiji Wurooji ɗiɗi 双城记 Filmu juutɗo Ko ɓuri moƴƴude ko ɗoo sahaa kala 最好的,一直都在 Filmo juutɗo; Kameyo Hol ko woni ñaamdu maa 2013 谁是你的菜2013 Laamɗo debbo Le Filmu juutɗo 2014 Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Leydi 失戀急讓 Lui Yuen-ping == Ummagol Lefol Xiao Hua == == Yidde dow duule Chen Xi == 2015 Gorko dogoowo 奔跑吧!兄?Koye mum Aan Ko Naange Am 何以笙簫默 O Yimei Hareeji jommbaajo 新娘大作战 He Jing Hitman: Wakiiliijo 47 代號47 Diana Burnwood Mojin: Lefol majjungol Ding Sitian 2016 Wakkati warde Tian Xiaomai Ñalngu jeytaare: Ummital 天煞—地球反擊戰2 Toɓo Lao Ligue des dieux 封神传奇 Lan Die Njokken janngo 摆渡人 Ah Yu [citation ina haani] Yiɗde O2O Bei Weiwei [citation ina haani] 2019 Kapiteen 中国机长 Kamera 2020 Miɗo siftora Zhao Ximan == Sereeji teleeji == == Television series == Year English title Chinese title Role Notes 2010 Tweet Love Story 恋爱对白 (恋するセリフ) Li Zi 2015 Love Yunge from the Desert 大汉情缘之云中歌 Hou Yunge 2017 General and I 孤芳不自赏 Bai Pingting 2018 Entrepreneurial Age 创业时代 Na Lan 2019 My True Friend 我的真朋友 Cheng Zhenzhen 2020 A Murderous Affair in Horizon Tower 摩天大楼 Zhong Meibao 2022 The Wind Blows from Longxi 风起陇西 Liu Ying 2022 Love the Way You Are 爱情应该有的样子 Yin Yi Ke 2025 Everlasting Longing 相思令 Jun Qi Luo/Jun Fei Fan Back for You 漫影寻踪 Luna TBA Tai Chi 3: The Peak is in Sight 生活在别处的我 太极3:巅峰在望 渴望生活 == TBA == == Variety show == Year English title Chinese title Role Notes 2009 Beautiful Cooking 美女廚房 Contestant TVB variety show 2014–2023 Keep Running 奔跑吧 Cast member [citation needed] 2017 King of Glory 王者出击 2018 Clash Bots 机器人争霸 2019 Four Try 潮流合伙人 2023 Natural High 现在就出发 Recurring member == Discography == == Singles == Year English title Original title Album Notes 2010 "Beauty Survivor" Japanese single == "Love Never Stops" == "Everyday's A Beautiful Story" 2011 "Bottom of the Heart" 海底之心 Love You You OST with JJ Link 2012 "Can We Smile Together" 都要微笑好吗 First Time OST == "Say Goodbye" == "Happy Together" with Aarif Rahman 2015 "Today You Will Marry Me" 今天你要嫁给我 Bride Wars OST with Ni Ni, Chen Xiao & Zhu Yawen "Green Skirt" 绿罗裙 Love Yunge from the Desert OST 2019 "Snow Flower Poem" 雪花赋 Performance for CCTV Spring Galatians == "Fly" 飞 == "Run for the Dream" 造亿万吨光芒 Keep Running theme song with Li Chen, Zheng Kai, Zhu Yawen, Wang Yanlin, Lucas Wong and Song Yuqi 2020 "With You by My Side" 有你在身边 Charity song for Coronavirus "Fearless" 无畏的模样 Awards and nominations Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji Hitaande Njeenaari Categori Golle toɗɗaaɗe Njeñtudi Ref. 2012 Njeenaaje doole moodel : N/a Won Mnet Asie Music Awards ɓurɗo moƴƴude e mbaydi tapi boɗeejo won 2013 Siin rewɓe Media Awards Ɓooygol debbo Won Bazaar Jewelry Jemma Sadak Hoodere Njeenaari Won Fedde sinemaaji Hong Kong rokkii njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 9th Huading Awards ko debbo ɓurɗo lollude mo jaayndeeji cuɓii 13th Film Media Awards Sinuwaa ɓurɗo yiɗeede ko fijoowo gadano heɓi 1st Siin Fedde Filmuuji hakkunde leyɗeele Londres Toɗɗaaɗo ɓurɗo moƴƴude e filmuuji Crimes of Passion 2014 21e Fedde filmuuji janngooɓe kolees to Pekin Ɓurɗo lollude e fijoowo suka Detective Dee: Ummagol lewru maayo Won 14ɓo Njeenaari Siin Film Media Awards ɓurɗo yiɗeede toɗɗaade 3rd iQiyi Karnaval koode kala Idol Asiya kala —N/a Won 2015 Kewu njeenaari Weibo Weibo Debbo Won == Weibo Laamiiɗo Won == Cosmo Beauty Ceremonie Beauté Idol njeenaari Won 4e iQiyi All-Star Karniwal Ummital Njeenaari Jaɓɓungal Won 2016 19th Huading Awards ko debbo ɓurɗo moƴƴude (Drama ɓooyɗo) Love Yunge mo jeereende toɗɗaa 33ɓo teemedere puɗi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ballal Mojin: Legend majjuɗo heɓi [citation needed] 8th Macau Festival Films hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde fijde Kill Time toɗɗaama Kewu njeenaari Weibo limngal moƴƴal ɓurngal moƴƴude —N/a Won 2017 Toutiao Njeenaaje Fijoowo ɓurɗo lollude e hitaande Won Celebrity ɓurɗo nafoore e njulaagu Won 2018 Kewu njeenaari Weibo njeenaari darnde filantropi Won Hot Njiylawu Naalanke Won 12ɓo Tencent Hoodere Wideyoo Njeenaaje VIP Hoodere Dañii Toutiao Njeenaaje Naalanke Koolaaɗo Won 2019 Fedde Hong Kong Sinematograf en njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 6th Fijooɓe Siin Kewu njeenaari Fijoowo ɓurɗo moƴƴude (Category Emerald) Sehil am Goonga Toɗɗaama Njeenaari 24ɓiiri Teleeji Asii ko debbo ɓurɗo waawde fiyde e darnde ardiinde toɗɗaa Golden Bud – Koolol nayaɓol ngol Reso Film e Teleeji ɓuri waawde fiyde Cosmo Glam Jemma Neɗɗo Hitaande (Koyɗol) —N/a Won 16th Esquire Man e njeenaaje mum ɓurɗe moƴƴude Ɓurɗo lollude e fijoowo —N/a Won 2020 Kewu njeenaari Weibo Debbo Weibo —N/a Won 2021 Weibo Jemma Hoodere hitaande —N/a Won 2023 Hitaande Kalite Akteer —N/a Won Forbes Siin 100 mawɗo Hitaande Ranndo Ref. 2011 ñalnde 88 2012 ñalnde 100 2013 ñalnde 54ɓiire 2014 ñalnde 55ɓiire 2015 ñalnde 12 ndee 2017 ñalnde 8 2019 ñalnde 14 ndee Ñalnde 16 hitaande 2020 == Tuugnorgal == 2ebuk3hwme5dkg5d8bpbs6n35yjt19d 165716 165715 2026-04-19T08:58:06Z Ilya Discuss 10103 165716 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Angela Yeung Wing''' (sinuwaa : 杨颖 ; pinyin : Yáng Yǐng ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1989), ɓurɗo anndeede e innde dingiral mum Angelababy, ko jimoowo, mbaylaandi e fijoowo Sinuwaa. E hitaande 2013, o suɓaama e jaaynde wiyeteende Southern Metropolis Entertainment Weekly ngam wonde gooto e fiyooɓe Dan nayi kesi. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teemedere puɗi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde filmo Mojin: The Lost Legend. O wonno ko e fedde fijirde Keep Running gila 2014 haa 2023. == Nguurndam gadano == Angelababy jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, yumma mum ko Shanghainaajo, baaba mum ko Hong Kong, feccere iwdi mum ko Almaañ, feccere iwdi Siin. Innde jibinannde makko ko Yang Ying (ɗemngal kanton: Yeung Wing). Baaba makko ina jogii njulaagu (business) to Shanghai. O heɓi nafoore e moodel gila omo woni cukalel e les njiimaandi baaba makko. O wi'i nder yewtere maako, "Koo ngam o [baaba maako] soodata kolte ɓurduɗe mawnugo, mi yiɗi yahugo haa suudu maako ngam jarribaago limse kese e hawtugo bee ɗe. Ɗum welnde. Mi tammi non mi heɓi yidde am ngam moode". Yang Ying ummiima Hong Kong nde o yahrata e duuɓi sappo e tati, o siifondiri e Style International Management nanondiral ngam waɗde modele nde o yahrata e duuɓi 14. Hay so tawii innde makko e ɗemngal Engele ko Angela, won ɗo o noddirtee "Baby" e nder duuɓi makko jaŋde leslesre e hakkundeere. O hawritii ɗee inɗe ɗiɗi ngam waɗde innde makko dingiral, Angelababy. == Kugal == 2007-2009: Fuɗɗoode Ɓiɗɗo Angela e hitaande 2011 Angelababy fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 14, o heewnoo gollodaade e sehil makko Janice Man, o hollirta koye maɓɓe ko ɓe ɗiɗo miñiraaɓe rewɓe. Ɓe kawri, ɓe njaawni dañde lollude to Hong Kong, ɓe ngondi e sosde marque streetwear CHOICE, kono sehilaagal maɓɓe joofi ko e hitaande 2008. Angelababy fuɗɗii wonde fijoowo e nder filmo Trivial Matters e hitaande 2007, ɗo o waɗi hojomaaji 5 cameo feeñde e ballal Ko0ng e filmo Juutɗo e Yiɗde. == 2010-2013: Ɓeydagol yimɓe == Angelababy ina joginoo geɗe mawɗe e nder filmuuji mum ɗiɗi ɗi o waɗi e hitaande 2010, hade makko waɗde geɗe makko gadane e nder filmo Love You You mo o waɗi e hitaande 2011 e bannge Eddie Peng. O yimdi e JJ Lin jimɗi ɗiɗo ina wiyee "Bottom of the Heart" e nder jimɗi filmo oo. E hitaande 2012, Angelababy waɗii e Mark Chao e filmo njimri biyeteeɗo First Time, ko filmo koreeji ...ing 2003. Golle makko e nder First Time keɓii njeenaari ɓurndi yiɗeede e nder njeenaari 13ɓiri Siin e nder jaayndeeji filmuuji. Ndeen o holliima e nder balɗe ɗiɗi ɗee kala filmo wuxia Tai Chi, omo hollira naalanke konu. E hitaande 2013, Angelababy waɗii filmo Tsui Hark mo Tsui Hark waɗi, hono detektif suka biyeteeɗo Dee : ummital mbootu maayo, o fijiraa ko debbo jom suudu belɗo. O heɓi njeenaari ɓurndi lollude e fijooji e nder ñalɗi 21ɓiire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing ngam filmo oo. == 2014–2022 : Nafoore mawnde == E hitaande 2014, Angelababy naati e fedde wiyeteende Keep Running, woni fedde Siinnaaɓe e nder fedde wiyeteende Running Man. Series o wonnoo ko hit mawɗo to Siin, kadi o nawti Angelababy e innde galle. E hitaande ndee tan, o tawtoraama Michael Chen, tergal Keep Running, e nder filmo njimri biyeteeɗo Love on the Cloud, mo o dañi nafoore mawnde e kaalis. Angelababy waɗii kuɗol "Laamɗo Weibo" e "Laamɗo Weibo" ngam hitaande 2014. Angelababy waɗii film mum gadano e Hollywood ko e filmo Hitman: Agent 47 e darnde tokosere. Ndeen o hollii Mojin: Legend majjuɗo, tuugiiɗo e deftere lollunde, wiyeteende Ghost Blows Out the Light. Filmu oo wonti filmo IMAX ɓurɗo heewde ngalu e ɗemngal Sinuwaa e nder leydi Siin, e 27,1 miliyoŋ dolaar Amerik (ko adii nde The Mermaid ɓuri ɗum). e nder tele makko gadano, daartol daartol Love Yunge ummoraade e jeereende tuugiiɗo e deftere Tong Hua wiyeteende Song in the Clouds. E hitaande 2016, Angelababy waɗii darnde ballitoore e nder filmo ganndal Hollywood biyeteeɗo Ñalawma Ndimaagu: Ummital.E nder hitaande ndee tan, o jeyaa ko e limtooji Forbes 30 les 30 Celebrities Aasiyankooji e nder cate filmo, jimɗi, teleeji e dingiral. E hitaande 2017, Angelababy waɗii e Wallace Chung e nder dingiral daartol biyeteengal General and I. Hay so tawii dingiral ngal waɗii nafoore njulaagu, o heɓiino ñiŋooje sabu ko o waɗi e fijirde makko e huutoraade doubles stunt. E hitaande 2018, o hollii e nder dingiral golle jamaanu biyeteengal « Duuɓi njulaagu » e bannge Huang Xuan. E hitaande 2019, Angelababy waɗii e nder dingiral jamaanu biyeteeɗo Sehil am Goonga oo, ko o golloowo jeyi leydi e bannge Deng Lun. E hitaande 2021, Angelababy waɗii e nder dingiral wiyeteengal “Twilight” e wondude e Ren Jialun. == 2023–hannde: Hiatus e gartugol == Golle Angelababy ina ustii gila nde o seerti e Huang Xiaoming e hitaande 2022, o ustii no feewi e lewru oktoobar 2023, nde o wiyi o tawtoraama hiirde Lisa’s Crazy Horse to Pari, Farayse. Won e yimɓe Siinnaaɓe mbiyi wonde tawtoreede Angelababy e ndeeɗoo hiirde ina luulndii kuule Siin ɗe haɗi yimɓe weltiiɓe tawtoreede golle baɗɗe faayiida walla ko wayi no fenaande, ɗum noon ɓe mbiyi yo o haɗe. Ñalnde 4 oktoobar, kabaaru Crazy Horse hollitii e dow laabi e nder lowre mum Instagram wonde Angelababy meeɗaa tawtoreede hiirde ndee. Ñalnde 1 noowammbar 2023, konte Angelababy e nder laylayti renndo Siin ceertuɗi, haa arti noon e Sina Weibo, muumtaama, konte makko Douyin ina kaɗaa rewde (caggal ɗuum kadi muumtaama). Caggal ɗuum, CCTV, jaaynde laamu Siin, momtii e konte mum Weibo wideyooji ɗi o waɗata e galaasuuji ngenndiiji, o yalti e fedde jaɓɓotoonde eɓɓoore Running Man caggal duuɓi 10. Ñalnde 30 lewru Yarkomaa 2024, konte Angelababy e Weibo, Douyin, e laylaytiiji goɗɗi ndartinaaka, kono o heddii ko e doggol ɓalewol e nder leydi Siin mawndi. E lewru suwee 2024, nde filmo Running Man yalti, peeñgol Angelababy ngol senngoraama.Lewru rewru nduu, drama kostim Everlasting Longing, mo o ardii, heɓi yamiroore yaltude drama web, ko ɗum hollirta jaɓgol makko e dow laabi caggal luural Crazy Horse. E lewru Yarkomaa 2025, Angelababy waɗii gartugol mum e eɓɓooji ɗiɗi web : Yiɗde duumiinde, rewi heen ko eɓɓooji ɓuuɓɗi e sahaa Back for You. == Nguurndam neɗɗo == E hitaande 2005, Angelababy, jahroowo e duuɓi 16, fuɗɗii jokkondirde e William Chan, fiyoowo filmo Hong Kong, jahroowo e duuɓi 20, tawi kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e yuɓɓinde eɓɓoore sukaaɓe wiyeteende Viva! Kippu Disney. E fuɗɗoode hitaande 2010, Chan hollitii wonde ɗiɗo ɓee ceertii. E lewru marse e hitaande ndee, Chan e Charlene Choi njaltii e jaayndeeji e jokkondiral mum en, ɓe njaɓii wonde ɓe ngondi ko lebbi tati. Angelababy winndi e Weibo, "Mbele aɗa gooŋɗini wonde ɓe ngondi tan ko lebbi tati?" hinting e fenaande Chan. Gila hitaande 2009, Angelababy ina jokkondiri e fijoowo Sinuwaa biyeteeɗo Huang Xiaoming, mo duuɓi mum 12 ɓuri ɗum, fotde duuɓi jeegom, kono jokkondiral maɓɓe feeñninaaka e jamaanu haa e lewru feebariyee 2014. Ñalnde 27 mee 2015, ɓe keɓi seedantaagal dewgal maɓɓe to Qingdaok nokku banke O, Siin e we 2015, tawi njoɓdi mum ina tolnoo e 31 miliyoŋ dolaar Amerik. E lewru oktoobar 2016, Huang e Angelababy kollitii reedu makko. O jibini ɓiɗɗo maɓɓe ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2017 to opitaal Adventist to Hong Kong. Ɓe inniri ɓiɗɗo maɓɓe oo « Xiaohaimian », woni « sponge tokooso » e ɗemngal Sinuwaa. Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2022, ɓe kolliti ceergal maɓɓe. == Njulaagu e moƴƴere == Angelababy waɗii ngalu mum e nder njulaagu keewngu; ina heen nokku njulaagu ƴiye, kafe (e wondude e sehil mum Hong Kong biyeteeɗo Tony Leung Ka-fai) e njulaagu nguurndam. E hitaande 2015, o sosi kaalis makko keeriiɗo, biyeteeɗo AB Capital. Ndeen o soodi aksiyonji e lowre njulaagu e-commerce Siin caggal leydi Ymatou e marque njaram HeyJuice. E hitaande 2016, Angelababy naati e doggol filanndeeji Hurun, ko kañum ɓuri famɗude e doggol ngol. Kanko e jom suudu makko Huang Xiaoming ɓe ndokki miliyoŋaaji 2,6 dolaar Amerik ngam wallitde jaŋngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde fuɗɗaade golle walla ɗaɓɓude golle. E hitaande 2020, Angelababy e Huang Xiaoming ndokki 200 000 CN¥ ngam wallitde opitaaluuji jowitiiɗi e ñawu koronaawiris 2019-20 to Hubei. E hitaande 2021, Angelababy waɗii ngalu mum e sosiyetee wellitaare, biyeteeɗo Cool Style, mo Media Asia e fedde Louis Koo sosi. Koolaaɗo kuuɓal Cool Style ina waɗi njuɓɓudi naalankooɓe e golle jowitiiɗe heen ngam ƴellitde doole kese tawa ina njogii ngalu keewngu e laylayti. E lewru marse 2021, Angelababy hollitii ballal mum e cotton ummoriiɗo Xinjiang, caggal nde sosiyeteeji keewɗi ngoppi soodde cotton oo sabu kulhuli e ŋakkeende jojjanɗe aadee. == Filmogaraafi == == Vidiyo == Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes 2006 Les fedde Lion Rock Band Cream janngoowo 2007 Geɗe ɗe ngalaa nafoore 破事儿 Tak Nga 2009 Juutɗo e Yiɗde 矮仔多情 Maleyka G-Force 超鼠特攻 Daande-dubbi (mbaydi Kanton) 2010 Ko woni fof ina moƴƴi, ina joofna 2010 花田喜事2010 Laamɗo debbo perle leydi puɗi == Ñalɗi ɓuuɓɗi 全城热恋 Xiao Qi == 2011 Fof ina moƴƴi, ina joofna 2011 最強喜事 Cameo ɓurɗo moƴƴude Daande Rapunzel (mbaydi Kanton) Sosde lannda 建党伟业 Xiao Fengxian Yidde e nder weeyo 全球热恋 Huang Mudan Yidde maa aan 夏日乐悠悠 Xia Mi 2012 Nguurndam Koyɗam 桃姐 Koye mum Cameo == Ko adii fof 第一次 Jimol Shiqiao == Ɓaleejo e daneejo Ɗaɓɓaande I: Fajiri ňawu 痞子英雄 Fan Ning Tai Chi 1: 0 Ɓooygol Ɓooygol Jaambaaro Tai Chi 2: Chen Yuniang 2013 Wondude 在一起 Lin Shengnan == Yue Yue == Detektif suka biyeteeɗo Dee: Ummagol lewru maayo Yin Ruiji Wurooji ɗiɗi 双城记 Filmu juutɗo Ko ɓuri moƴƴude ko ɗoo sahaa kala 最好的,一直都在 Filmo juutɗo; Kameyo Hol ko woni ñaamdu maa 2013 谁是你的菜2013 Laamɗo debbo Le Filmu juutɗo 2014 Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Leydi 失戀急讓 Lui Yuen-ping == Ummagol Lefol Xiao Hua == == Yidde dow duule Chen Xi == 2015 Gorko dogoowo 奔跑吧!兄?Koye mum Aan Ko Naange Am 何以笙簫默 O Yimei Hareeji jommbaajo 新娘大作战 He Jing Hitman: Wakiiliijo 47 代號47 Diana Burnwood Mojin: Lefol majjungol Ding Sitian 2016 Wakkati warde Tian Xiaomai Ñalngu jeytaare: Ummital 天煞—地球反擊戰2 Toɓo Lao Ligue des dieux 封神传奇 Lan Die Njokken janngo 摆渡人 Ah Yu [citation ina haani] Yiɗde O2O Bei Weiwei [citation ina haani] 2019 Kapiteen 中国机长 Kamera 2020 Miɗo siftora Zhao Ximan == Sereeji teleeji == == Television series == Year English title Chinese title Role Notes 2010 Tweet Love Story 恋爱对白 (恋するセリフ) Li Zi 2015 Love Yunge from the Desert 大汉情缘之云中歌 Hou Yunge 2017 General and I 孤芳不自赏 Bai Pingting 2018 Entrepreneurial Age 创业时代 Na Lan 2019 My True Friend 我的真朋友 Cheng Zhenzhen 2020 A Murderous Affair in Horizon Tower 摩天大楼 Zhong Meibao 2022 The Wind Blows from Longxi 风起陇西 Liu Ying 2022 Love the Way You Are 爱情应该有的样子 Yin Yi Ke 2025 Everlasting Longing 相思令 Jun Qi Luo/Jun Fei Fan Back for You 漫影寻踪 Luna TBA Tai Chi 3: The Peak is in Sight 生活在别处的我 太极3:巅峰在望 渴望生活 == TBA == == Variety show == Year English title Chinese title Role Notes 2009 Beautiful Cooking 美女廚房 Contestant TVB variety show 2014–2023 Keep Running 奔跑吧 Cast member [citation needed] 2017 King of Glory 王者出击 2018 Clash Bots 机器人争霸 2019 Four Try 潮流合伙人 2023 Natural High 现在就出发 Recurring member == Discography == == Singles == Year English title Original title Album Notes 2010 "Beauty Survivor" Japanese single == "Love Never Stops" == "Everyday's A Beautiful Story" 2011 "Bottom of the Heart" 海底之心 Love You You OST with JJ Link 2012 "Can We Smile Together" 都要微笑好吗 First Time OST == "Say Goodbye" == "Happy Together" with Aarif Rahman 2015 "Today You Will Marry Me" 今天你要嫁给我 Bride Wars OST with Ni Ni, Chen Xiao & Zhu Yawen "Green Skirt" 绿罗裙 Love Yunge from the Desert OST 2019 "Snow Flower Poem" 雪花赋 Performance for CCTV Spring Galatians == "Fly" 飞 == "Run for the Dream" 造亿万吨光芒 Keep Running theme song with Li Chen, Zheng Kai, Zhu Yawen, Wang Yanlin, Lucas Wong and Song Yuqi 2020 "With You by My Side" 有你在身边 Charity song for Coronavirus "Fearless" 无畏的模样 Awards and nominations Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji Hitaande Njeenaari Categori Golle toɗɗaaɗe Njeñtudi Ref. 2012 Njeenaaje doole moodel : N/a Won Mnet Asie Music Awards ɓurɗo moƴƴude e mbaydi tapi boɗeejo won 2013 Siin rewɓe Media Awards Ɓooygol debbo Won Bazaar Jewelry Jemma Sadak Hoodere Njeenaari Won Fedde sinemaaji Hong Kong rokkii njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 9th Huading Awards ko debbo ɓurɗo lollude mo jaayndeeji cuɓii 13th Film Media Awards Sinuwaa ɓurɗo yiɗeede ko fijoowo gadano heɓi 1st Siin Fedde Filmuuji hakkunde leyɗeele Londres Toɗɗaaɗo ɓurɗo moƴƴude e filmuuji Crimes of Passion 2014 21e Fedde filmuuji janngooɓe kolees to Pekin Ɓurɗo lollude e fijoowo suka Detective Dee: Ummagol lewru maayo Won 14ɓo Njeenaari Siin Film Media Awards ɓurɗo yiɗeede toɗɗaade 3rd iQiyi Karnaval koode kala Idol Asiya kala —N/a Won 2015 Kewu njeenaari Weibo Weibo Debbo Won == Weibo Laamiiɗo Won == Cosmo Beauty Ceremonie Beauté Idol njeenaari Won 4e iQiyi All-Star Karniwal Ummital Njeenaari Jaɓɓungal Won 2016 19th Huading Awards ko debbo ɓurɗo moƴƴude (Drama ɓooyɗo) Love Yunge mo jeereende toɗɗaa 33ɓo teemedere puɗi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ballal Mojin: Legend majjuɗo heɓi [citation needed] 8th Macau Festival Films hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde fijde Kill Time toɗɗaama Kewu njeenaari Weibo limngal moƴƴal ɓurngal moƴƴude —N/a Won 2017 Toutiao Njeenaaje Fijoowo ɓurɗo lollude e hitaande Won Celebrity ɓurɗo nafoore e njulaagu Won 2018 Kewu njeenaari Weibo njeenaari darnde filantropi Won Hot Njiylawu Naalanke Won 12ɓo Tencent Hoodere Wideyoo Njeenaaje VIP Hoodere Dañii Toutiao Njeenaaje Naalanke Koolaaɗo Won 2019 Fedde Hong Kong Sinematograf en njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 6th Fijooɓe Siin Kewu njeenaari Fijoowo ɓurɗo moƴƴude (Category Emerald) Sehil am Goonga Toɗɗaama Njeenaari 24ɓiiri Teleeji Asii ko debbo ɓurɗo waawde fiyde e darnde ardiinde toɗɗaa Golden Bud – Koolol nayaɓol ngol Reso Film e Teleeji ɓuri waawde fiyde Cosmo Glam Jemma Neɗɗo Hitaande (Koyɗol) —N/a Won 16th Esquire Man e njeenaaje mum ɓurɗe moƴƴude Ɓurɗo lollude e fijoowo —N/a Won 2020 Kewu njeenaari Weibo Debbo Weibo —N/a Won 2021 Weibo Jemma Hoodere hitaande —N/a Won 2023 Hitaande Kalite Akteer —N/a Won Forbes Siin 100 mawɗo Hitaande Ranndo Ref. 2011 ñalnde 88 2012 ñalnde 100 2013 ñalnde 54ɓiire 2014 ñalnde 55ɓiire 2015 ñalnde 12 ndee 2017 ñalnde 8 2019 ñalnde 14 ndee Ñalnde 16 hitaande 2020 == Tuugnorgal == b6o6hufnlqsslvkcpoiz5xuwvewsy22 165717 165716 2026-04-19T09:01:08Z Ilya Discuss 10103 165717 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Angela Yeung Wing''' (sinuwaa : 杨颖 ; pinyin : Yáng Yǐng ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1989), ɓurɗo anndeede e innde dingiral mum Angelababy, ko jimoowo, mbaylaandi e fijoowo Sinuwaa. E hitaande 2013, o suɓaama e jaaynde wiyeteende Southern Metropolis Entertainment Weekly ngam wonde gooto e fiyooɓe Dan nayi kesi. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teemedere puɗi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde filmo Mojin: The Lost Legend. O wonno ko e fedde fijirde Keep Running gila 2014 haa <ref>{{cite web|url=http://www.smweekly.com/news/cover/201301/32220.aspx|title=10年之后再评花旦|date=1 January 2013|website=Southern Metropolis Daily|language=zh|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729103750/http://www.smweekly.com/news/cover/201301/32220.aspx|archive-date=29 July 2017|url-status=dead|access-date=25 February 2017}}</ref> == Nguurndam gadano == Angelababy jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, yumma mum ko Shanghainaajo, baaba mum ko Hong Kong, feccere iwdi mum ko Almaañ, feccere iwdi Siin. Innde jibinannde makko ko Yang Ying (ɗemngal kanton: Yeung Wing). Baaba makko ina jogii njulaagu (business) to Shanghai. O heɓi nafoore e moodel gila omo woni cukalel e les njiimaandi baaba makko. O wi'i nder yewtere maako, "Koo ngam o [baaba maako] soodata kolte ɓurduɗe mawnugo, mi yiɗi yahugo haa suudu maako ngam jarribaago limse kese e hawtugo bee ɗe. Ɗum welnde. Mi tammi non mi heɓi yidde am ngam moode". Yang Ying ummiima Hong Kong nde o yahrata e duuɓi sappo e tati, o siifondiri e Style International Management nanondiral ngam waɗde modele nde o yahrata e duuɓi 14. Hay so tawii innde makko e ɗemngal Engele ko Angela, won ɗo o noddirtee "Baby" e nder duuɓi makko jaŋde leslesre e hakkundeere. O hawritii ɗee inɗe ɗiɗi ngam waɗde innde makko dingiral, Angelababy. == Kugal == 2007-2009: Fuɗɗoode Ɓiɗɗo Angela e hitaande 2011 Angelababy fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 14, o heewnoo gollodaade e sehil makko Janice Man, o hollirta koye maɓɓe ko ɓe ɗiɗo miñiraaɓe rewɓe. Ɓe kawri, ɓe njaawni dañde lollude to Hong Kong, ɓe ngondi e sosde marque streetwear CHOICE, kono sehilaagal maɓɓe joofi ko e hitaande 2008. Angelababy fuɗɗii wonde fijoowo e nder filmo Trivial Matters e hitaande 2007, ɗo o waɗi hojomaaji 5 cameo feeñde e ballal Ko0ng e filmo Juutɗo e Yiɗde. == 2010-2013: Ɓeydagol yimɓe == Angelababy ina joginoo geɗe mawɗe e nder filmuuji mum ɗiɗi ɗi o waɗi e hitaande 2010, hade makko waɗde geɗe makko gadane e nder filmo Love You You mo o waɗi e hitaande 2011 e bannge Eddie Peng. O yimdi e JJ Lin jimɗi ɗiɗo ina wiyee "Bottom of the Heart" e nder jimɗi filmo oo. E hitaande 2012, Angelababy waɗii e Mark Chao e filmo njimri biyeteeɗo First Time, ko filmo koreeji ...ing 2003. Golle makko e nder First Time keɓii njeenaari ɓurndi yiɗeede e nder njeenaari 13ɓiri Siin e nder jaayndeeji filmuuji. Ndeen o holliima e nder balɗe ɗiɗi ɗee kala filmo wuxia Tai Chi, omo hollira naalanke konu. E hitaande 2013, Angelababy waɗii filmo Tsui Hark mo Tsui Hark waɗi, hono detektif suka biyeteeɗo Dee : ummital mbootu maayo, o fijiraa ko debbo jom suudu belɗo. O heɓi njeenaari ɓurndi lollude e fijooji e nder ñalɗi 21ɓiire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing ngam filmo oo. == 2014–2022 : Nafoore mawnde == E hitaande 2014, Angelababy naati e fedde wiyeteende Keep Running, woni fedde Siinnaaɓe e nder fedde wiyeteende Running Man. Series o wonnoo ko hit mawɗo to Siin, kadi o nawti Angelababy e innde galle. E hitaande ndee tan, o tawtoraama Michael Chen, tergal Keep Running, e nder filmo njimri biyeteeɗo Love on the Cloud, mo o dañi nafoore mawnde e kaalis. Angelababy waɗii kuɗol "Laamɗo Weibo" e "Laamɗo Weibo" ngam hitaande 2014. Angelababy waɗii film mum gadano e Hollywood ko e filmo Hitman: Agent 47 e darnde tokosere. Ndeen o hollii Mojin: Legend majjuɗo, tuugiiɗo e deftere lollunde, wiyeteende Ghost Blows Out the Light. Filmu oo wonti filmo IMAX ɓurɗo heewde ngalu e ɗemngal Sinuwaa e nder leydi Siin, e 27,1 miliyoŋ dolaar Amerik (ko adii nde The Mermaid ɓuri ɗum). e nder tele makko gadano, daartol daartol Love Yunge ummoraade e jeereende tuugiiɗo e deftere Tong Hua wiyeteende Song in the Clouds. E hitaande 2016, Angelababy waɗii darnde ballitoore e nder filmo ganndal Hollywood biyeteeɗo Ñalawma Ndimaagu: Ummital.E nder hitaande ndee tan, o jeyaa ko e limtooji Forbes 30 les 30 Celebrities Aasiyankooji e nder cate filmo, jimɗi, teleeji e dingiral. E hitaande 2017, Angelababy waɗii e Wallace Chung e nder dingiral daartol biyeteengal General and I. Hay so tawii dingiral ngal waɗii nafoore njulaagu, o heɓiino ñiŋooje sabu ko o waɗi e fijirde makko e huutoraade doubles stunt. E hitaande 2018, o hollii e nder dingiral golle jamaanu biyeteengal « Duuɓi njulaagu » e bannge Huang Xuan. E hitaande 2019, Angelababy waɗii e nder dingiral jamaanu biyeteeɗo Sehil am Goonga oo, ko o golloowo jeyi leydi e bannge Deng Lun. E hitaande 2021, Angelababy waɗii e nder dingiral wiyeteengal “Twilight” e wondude e Ren Jialun. == 2023–hannde: Hiatus e gartugol == Golle Angelababy ina ustii gila nde o seerti e Huang Xiaoming e hitaande 2022, o ustii no feewi e lewru oktoobar 2023, nde o wiyi o tawtoraama hiirde Lisa’s Crazy Horse to Pari, Farayse. Won e yimɓe Siinnaaɓe mbiyi wonde tawtoreede Angelababy e ndeeɗoo hiirde ina luulndii kuule Siin ɗe haɗi yimɓe weltiiɓe tawtoreede golle baɗɗe faayiida walla ko wayi no fenaande, ɗum noon ɓe mbiyi yo o haɗe. Ñalnde 4 oktoobar, kabaaru Crazy Horse hollitii e dow laabi e nder lowre mum Instagram wonde Angelababy meeɗaa tawtoreede hiirde ndee. Ñalnde 1 noowammbar 2023, konte Angelababy e nder laylayti renndo Siin ceertuɗi, haa arti noon e Sina Weibo, muumtaama, konte makko Douyin ina kaɗaa rewde (caggal ɗuum kadi muumtaama). Caggal ɗuum, CCTV, jaaynde laamu Siin, momtii e konte mum Weibo wideyooji ɗi o waɗata e galaasuuji ngenndiiji, o yalti e fedde jaɓɓotoonde eɓɓoore Running Man caggal duuɓi 10. Ñalnde 30 lewru Yarkomaa 2024, konte Angelababy e Weibo, Douyin, e laylaytiiji goɗɗi ndartinaaka, kono o heddii ko e doggol ɓalewol e nder leydi Siin mawndi. E lewru suwee 2024, nde filmo Running Man yalti, peeñgol Angelababy ngol senngoraama.Lewru rewru nduu, drama kostim Everlasting Longing, mo o ardii, heɓi yamiroore yaltude drama web, ko ɗum hollirta jaɓgol makko e dow laabi caggal luural Crazy Horse. E lewru Yarkomaa 2025, Angelababy waɗii gartugol mum e eɓɓooji ɗiɗi web : Yiɗde duumiinde, rewi heen ko eɓɓooji ɓuuɓɗi e sahaa Back for You. == Nguurndam neɗɗo == E hitaande 2005, Angelababy, jahroowo e duuɓi 16, fuɗɗii jokkondirde e William Chan, fiyoowo filmo Hong Kong, jahroowo e duuɓi 20, tawi kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e yuɓɓinde eɓɓoore sukaaɓe wiyeteende Viva! Kippu Disney. E fuɗɗoode hitaande 2010, Chan hollitii wonde ɗiɗo ɓee ceertii. E lewru marse e hitaande ndee, Chan e Charlene Choi njaltii e jaayndeeji e jokkondiral mum en, ɓe njaɓii wonde ɓe ngondi ko lebbi tati. Angelababy winndi e Weibo, "Mbele aɗa gooŋɗini wonde ɓe ngondi tan ko lebbi tati?" hinting e fenaande Chan. Gila hitaande 2009, Angelababy ina jokkondiri e fijoowo Sinuwaa biyeteeɗo Huang Xiaoming, mo duuɓi mum 12 ɓuri ɗum, fotde duuɓi jeegom, kono jokkondiral maɓɓe feeñninaaka e jamaanu haa e lewru feebariyee 2014. Ñalnde 27 mee 2015, ɓe keɓi seedantaagal dewgal maɓɓe to Qingdaok nokku banke O, Siin e we 2015, tawi njoɓdi mum ina tolnoo e 31 miliyoŋ dolaar Amerik. E lewru oktoobar 2016, Huang e Angelababy kollitii reedu makko. O jibini ɓiɗɗo maɓɓe ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2017 to opitaal Adventist to Hong Kong. Ɓe inniri ɓiɗɗo maɓɓe oo « Xiaohaimian », woni « sponge tokooso » e ɗemngal Sinuwaa. Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2022, ɓe kolliti ceergal maɓɓe. == Njulaagu e moƴƴere == Angelababy waɗii ngalu mum e nder njulaagu keewngu; ina heen nokku njulaagu ƴiye, kafe (e wondude e sehil mum Hong Kong biyeteeɗo Tony Leung Ka-fai) e njulaagu nguurndam. E hitaande 2015, o sosi kaalis makko keeriiɗo, biyeteeɗo AB Capital. Ndeen o soodi aksiyonji e lowre njulaagu e-commerce Siin caggal leydi Ymatou e marque njaram HeyJuice. E hitaande 2016, Angelababy naati e doggol filanndeeji Hurun, ko kañum ɓuri famɗude e doggol ngol. Kanko e jom suudu makko Huang Xiaoming ɓe ndokki miliyoŋaaji 2,6 dolaar Amerik ngam wallitde jaŋngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde fuɗɗaade golle walla ɗaɓɓude golle. E hitaande 2020, Angelababy e Huang Xiaoming ndokki 200 000 CN¥ ngam wallitde opitaaluuji jowitiiɗi e ñawu koronaawiris 2019-20 to Hubei. E hitaande 2021, Angelababy waɗii ngalu mum e sosiyetee wellitaare, biyeteeɗo Cool Style, mo Media Asia e fedde Louis Koo sosi. Koolaaɗo kuuɓal Cool Style ina waɗi njuɓɓudi naalankooɓe e golle jowitiiɗe heen ngam ƴellitde doole kese tawa ina njogii ngalu keewngu e laylayti. E lewru marse 2021, Angelababy hollitii ballal mum e cotton ummoriiɗo Xinjiang, caggal nde sosiyeteeji keewɗi ngoppi soodde cotton oo sabu kulhuli e ŋakkeende jojjanɗe aadee. == Filmogaraafi == == Vidiyo == Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes 2006 Les fedde Lion Rock Band Cream janngoowo 2007 Geɗe ɗe ngalaa nafoore 破事儿 Tak Nga 2009 Juutɗo e Yiɗde 矮仔多情 Maleyka G-Force 超鼠特攻 Daande-dubbi (mbaydi Kanton) 2010 Ko woni fof ina moƴƴi, ina joofna 2010 花田喜事2010 Laamɗo debbo perle leydi puɗi == Ñalɗi ɓuuɓɗi 全城热恋 Xiao Qi == 2011 Fof ina moƴƴi, ina joofna 2011 最強喜事 Cameo ɓurɗo moƴƴude Daande Rapunzel (mbaydi Kanton) Sosde lannda 建党伟业 Xiao Fengxian Yidde e nder weeyo 全球热恋 Huang Mudan Yidde maa aan 夏日乐悠悠 Xia Mi 2012 Nguurndam Koyɗam 桃姐 Koye mum Cameo == Ko adii fof 第一次 Jimol Shiqiao == Ɓaleejo e daneejo Ɗaɓɓaande I: Fajiri ňawu 痞子英雄 Fan Ning Tai Chi 1: 0 Ɓooygol Ɓooygol Jaambaaro Tai Chi 2: Chen Yuniang 2013 Wondude 在一起 Lin Shengnan == Yue Yue == Detektif suka biyeteeɗo Dee: Ummagol lewru maayo Yin Ruiji Wurooji ɗiɗi 双城记 Filmu juutɗo Ko ɓuri moƴƴude ko ɗoo sahaa kala 最好的,一直都在 Filmo juutɗo; Kameyo Hol ko woni ñaamdu maa 2013 谁是你的菜2013 Laamɗo debbo Le Filmu juutɗo 2014 Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Leydi 失戀急讓 Lui Yuen-ping == Ummagol Lefol Xiao Hua == == Yidde dow duule Chen Xi == 2015 Gorko dogoowo 奔跑吧!兄?Koye mum Aan Ko Naange Am 何以笙簫默 O Yimei Hareeji jommbaajo 新娘大作战 He Jing Hitman: Wakiiliijo 47 代號47 Diana Burnwood Mojin: Lefol majjungol Ding Sitian 2016 Wakkati warde Tian Xiaomai Ñalngu jeytaare: Ummital 天煞—地球反擊戰2 Toɓo Lao Ligue des dieux 封神传奇 Lan Die Njokken janngo 摆渡人 Ah Yu [citation ina haani] Yiɗde O2O Bei Weiwei [citation ina haani] 2019 Kapiteen 中国机长 Kamera 2020 Miɗo siftora Zhao Ximan == Sereeji teleeji == == Television series == Year English title Chinese title Role Notes 2010 Tweet Love Story 恋爱对白 (恋するセリフ) Li Zi 2015 Love Yunge from the Desert 大汉情缘之云中歌 Hou Yunge 2017 General and I 孤芳不自赏 Bai Pingting 2018 Entrepreneurial Age 创业时代 Na Lan 2019 My True Friend 我的真朋友 Cheng Zhenzhen 2020 A Murderous Affair in Horizon Tower 摩天大楼 Zhong Meibao 2022 The Wind Blows from Longxi 风起陇西 Liu Ying 2022 Love the Way You Are 爱情应该有的样子 Yin Yi Ke 2025 Everlasting Longing 相思令 Jun Qi Luo/Jun Fei Fan Back for You 漫影寻踪 Luna TBA Tai Chi 3: The Peak is in Sight 生活在别处的我 太极3:巅峰在望 渴望生活 == TBA == == Variety show == Year English title Chinese title Role Notes 2009 Beautiful Cooking 美女廚房 Contestant TVB variety show 2014–2023 Keep Running 奔跑吧 Cast member [citation needed] 2017 King of Glory 王者出击 2018 Clash Bots 机器人争霸 2019 Four Try 潮流合伙人 2023 Natural High 现在就出发 Recurring member == Discography == == Singles == Year English title Original title Album Notes 2010 "Beauty Survivor" Japanese single == "Love Never Stops" == "Everyday's A Beautiful Story" 2011 "Bottom of the Heart" 海底之心 Love You You OST with JJ Link 2012 "Can We Smile Together" 都要微笑好吗 First Time OST == "Say Goodbye" == "Happy Together" with Aarif Rahman 2015 "Today You Will Marry Me" 今天你要嫁给我 Bride Wars OST with Ni Ni, Chen Xiao & Zhu Yawen "Green Skirt" 绿罗裙 Love Yunge from the Desert OST 2019 "Snow Flower Poem" 雪花赋 Performance for CCTV Spring Galatians == "Fly" 飞 == "Run for the Dream" 造亿万吨光芒 Keep Running theme song with Li Chen, Zheng Kai, Zhu Yawen, Wang Yanlin, Lucas Wong and Song Yuqi 2020 "With You by My Side" 有你在身边 Charity song for Coronavirus "Fearless" 无畏的模样 Awards and nominations Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji Hitaande Njeenaari Categori Golle toɗɗaaɗe Njeñtudi Ref. 2012 Njeenaaje doole moodel : N/a Won Mnet Asie Music Awards ɓurɗo moƴƴude e mbaydi tapi boɗeejo won 2013 Siin rewɓe Media Awards Ɓooygol debbo Won Bazaar Jewelry Jemma Sadak Hoodere Njeenaari Won Fedde sinemaaji Hong Kong rokkii njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 9th Huading Awards ko debbo ɓurɗo lollude mo jaayndeeji cuɓii 13th Film Media Awards Sinuwaa ɓurɗo yiɗeede ko fijoowo gadano heɓi 1st Siin Fedde Filmuuji hakkunde leyɗeele Londres Toɗɗaaɗo ɓurɗo moƴƴude e filmuuji Crimes of Passion 2014 21e Fedde filmuuji janngooɓe kolees to Pekin Ɓurɗo lollude e fijoowo suka Detective Dee: Ummagol lewru maayo Won 14ɓo Njeenaari Siin Film Media Awards ɓurɗo yiɗeede toɗɗaade 3rd iQiyi Karnaval koode kala Idol Asiya kala —N/a Won 2015 Kewu njeenaari Weibo Weibo Debbo Won == Weibo Laamiiɗo Won == Cosmo Beauty Ceremonie Beauté Idol njeenaari Won 4e iQiyi All-Star Karniwal Ummital Njeenaari Jaɓɓungal Won 2016 19th Huading Awards ko debbo ɓurɗo moƴƴude (Drama ɓooyɗo) Love Yunge mo jeereende toɗɗaa 33ɓo teemedere puɗi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ballal Mojin: Legend majjuɗo heɓi [citation needed] 8th Macau Festival Films hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde fijde Kill Time toɗɗaama Kewu njeenaari Weibo limngal moƴƴal ɓurngal moƴƴude —N/a Won 2017 Toutiao Njeenaaje Fijoowo ɓurɗo lollude e hitaande Won Celebrity ɓurɗo nafoore e njulaagu Won 2018 Kewu njeenaari Weibo njeenaari darnde filantropi Won Hot Njiylawu Naalanke Won 12ɓo Tencent Hoodere Wideyoo Njeenaaje VIP Hoodere Dañii Toutiao Njeenaaje Naalanke Koolaaɗo Won 2019 Fedde Hong Kong Sinematograf en njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 6th Fijooɓe Siin Kewu njeenaari Fijoowo ɓurɗo moƴƴude (Category Emerald) Sehil am Goonga Toɗɗaama Njeenaari 24ɓiiri Teleeji Asii ko debbo ɓurɗo waawde fiyde e darnde ardiinde toɗɗaa Golden Bud – Koolol nayaɓol ngol Reso Film e Teleeji ɓuri waawde fiyde Cosmo Glam Jemma Neɗɗo Hitaande (Koyɗol) —N/a Won 16th Esquire Man e njeenaaje mum ɓurɗe moƴƴude Ɓurɗo lollude e fijoowo —N/a Won 2020 Kewu njeenaari Weibo Debbo Weibo —N/a Won 2021 Weibo Jemma Hoodere hitaande —N/a Won 2023 Hitaande Kalite Akteer —N/a Won Forbes Siin 100 mawɗo Hitaande Ranndo Ref. 2011 ñalnde 88 2012 ñalnde 100 2013 ñalnde 54ɓiire 2014 ñalnde 55ɓiire 2015 ñalnde 12 ndee 2017 ñalnde 8 2019 ñalnde 14 ndee Ñalnde 16 hitaande 2020 == Tuugnorgal == tba0cpbq3umniu5x10p2espna8jlhxq 165718 165717 2026-04-19T09:05:35Z Ilya Discuss 10103 165718 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Angela Yeung Wing''' (sinuwaa : 杨颖 ; pinyin : Yáng Yǐng ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1989), ɓurɗo anndeede e innde dingiral mum Angelababy, ko jimoowo, mbaylaandi e fijoowo Sinuwaa. E hitaande 2013, o suɓaama e jaaynde wiyeteende Southern Metropolis Entertainment Weekly ngam wonde gooto e fiyooɓe Dan nayi kesi. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teemedere puɗi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde filmo Mojin: The Lost Legend. O wonno ko e fedde fijirde Keep Running gila 2014 haa <ref>{{cite web|url=http://www.smweekly.com/news/cover/201301/32220.aspx|title=10年之后再评花旦|date=1 January 2013|website=Southern Metropolis Daily|language=zh|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729103750/http://www.smweekly.com/news/cover/201301/32220.aspx|archive-date=29 July 2017|url-status=dead|access-date=25 February 2017}}</ref> == Nguurndam gadano == Angelababy jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, yumma mum ko Shanghainaajo, baaba mum ko Hong Kong, feccere iwdi mum ko Almaañ, feccere iwdi Siin. Innde jibinannde makko ko Yang Ying (ɗemngal kanton: Yeung Wing). Baaba makko ina jogii njulaagu (business) to Shanghai. O heɓi nafoore e moodel gila omo woni cukalel e les njiimaandi baaba makko. O wi'i nder yewtere maako, "Koo ngam o [baaba maako] soodata kolte ɓurduɗe mawnugo, mi yiɗi yahugo haa suudu maako ngam jarribaago limse kese e hawtugo bee ɗe. Ɗum welnde. Mi tammi non mi heɓi yidde am ngam moode". Yang Ying ummiima Hong Kong nde o yahrata e duuɓi sappo e tati, o siifondiri e Style International Management nanondiral ngam waɗde modele nde o yahrata e duuɓi 14. Hay so tawii innde makko e ɗemngal Engele ko Angela, won ɗo o noddirtee "Baby" e nder duuɓi makko jaŋde leslesre e hakkundeere. O hawritii ɗee inɗe ɗiɗi ngam waɗde innde makko dingiral, Angelababy.<ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2011/08/18/1468047.html|title=《夏日乐悠悠》首曝预告彭于晏生猛Baby女神|date=18 August 2011|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102451/http://news.mtime.com/2011/08/18/1468047.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2012/03/20/1484586.html|title="第一次"首曝剧照 赵又廷Angelababy浪漫街头|date=20 March 2012|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102552/http://news.mtime.com/2012/03/20/1484586.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2012/10/30/1500316.html|title=对话杨颖:我有Man的一面 女神真是不敢当|date=30 October 2012|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102537/http://news.mtime.com/2012/10/30/1500316.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.china.org.cn/arts/2012-08/03/content_26117876.htm|title=Cast list of Tsui Hark's 'Di Renjie' revealed|website=China.org.cn|date=3 August 2012|access-date=25 February 2017|archive-date=3 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303214146/http://www.china.org.cn/arts/2012-08/03/content_26117876.htm|url-status=live}}</ref><ref name="dragon">{{cite web|url=http://english.cntv.cn/2014/05/12/VIDE1399846562841729.shtml|title=Beijing College Student Film Festival concludes|publisher=CCTV|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226131044/http://english.cntv.cn/2014/05/12/VIDE1399846562841729.shtml|archive-date=26 February 2017|url-status=dead|date=12 May 2014|access-date=25 February 2017}}</ref> == Kugal == 2007-2009: Fuɗɗoode Ɓiɗɗo Angela e hitaande 2011 Angelababy fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 14, o heewnoo gollodaade e sehil makko Janice Man, o hollirta koye maɓɓe ko ɓe ɗiɗo miñiraaɓe rewɓe. Ɓe kawri, ɓe njaawni dañde lollude to Hong Kong, ɓe ngondi e sosde marque streetwear CHOICE, kono sehilaagal maɓɓe joofi ko e hitaande 2008. Angelababy fuɗɗii wonde fijoowo e nder filmo Trivial Matters e hitaande 2007, ɗo o waɗi hojomaaji 5 cameo feeñde e ballal Ko0ng e filmo Juutɗo e Yiɗde. == 2010-2013: Ɓeydagol yimɓe == Angelababy ina joginoo geɗe mawɗe e nder filmuuji mum ɗiɗi ɗi o waɗi e hitaande 2010, hade makko waɗde geɗe makko gadane e nder filmo Love You You mo o waɗi e hitaande 2011 e bannge Eddie Peng. O yimdi e JJ Lin jimɗi ɗiɗo ina wiyee "Bottom of the Heart" e nder jimɗi filmo oo. E hitaande 2012, Angelababy waɗii e Mark Chao e filmo njimri biyeteeɗo First Time, ko filmo koreeji ...ing 2003. Golle makko e nder First Time keɓii njeenaari ɓurndi yiɗeede e nder njeenaari 13ɓiri Siin e nder jaayndeeji filmuuji. Ndeen o holliima e nder balɗe ɗiɗi ɗee kala filmo wuxia Tai Chi, omo hollira naalanke konu. E hitaande 2013, Angelababy waɗii filmo Tsui Hark mo Tsui Hark waɗi, hono detektif suka biyeteeɗo Dee : ummital mbootu maayo, o fijiraa ko debbo jom suudu belɗo. O heɓi njeenaari ɓurndi lollude e fijooji e nder ñalɗi 21ɓiire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing ngam filmo oo. == 2014–2022 : Nafoore mawnde == E hitaande 2014, Angelababy naati e fedde wiyeteende Keep Running, woni fedde Siinnaaɓe e nder fedde wiyeteende Running Man. Series o wonnoo ko hit mawɗo to Siin, kadi o nawti Angelababy e innde galle. E hitaande ndee tan, o tawtoraama Michael Chen, tergal Keep Running, e nder filmo njimri biyeteeɗo Love on the Cloud, mo o dañi nafoore mawnde e kaalis. Angelababy waɗii kuɗol "Laamɗo Weibo" e "Laamɗo Weibo" ngam hitaande 2014. Angelababy waɗii film mum gadano e Hollywood ko e filmo Hitman: Agent 47 e darnde tokosere. Ndeen o hollii Mojin: Legend majjuɗo, tuugiiɗo e deftere lollunde, wiyeteende Ghost Blows Out the Light. Filmu oo wonti filmo IMAX ɓurɗo heewde ngalu e ɗemngal Sinuwaa e nder leydi Siin, e 27,1 miliyoŋ dolaar Amerik (ko adii nde The Mermaid ɓuri ɗum). e nder tele makko gadano, daartol daartol Love Yunge ummoraade e jeereende tuugiiɗo e deftere Tong Hua wiyeteende Song in the Clouds. E hitaande 2016, Angelababy waɗii darnde ballitoore e nder filmo ganndal Hollywood biyeteeɗo Ñalawma Ndimaagu: Ummital.E nder hitaande ndee tan, o jeyaa ko e limtooji Forbes 30 les 30 Celebrities Aasiyankooji e nder cate filmo, jimɗi, teleeji e dingiral. E hitaande 2017, Angelababy waɗii e Wallace Chung e nder dingiral daartol biyeteengal General and I. Hay so tawii dingiral ngal waɗii nafoore njulaagu, o heɓiino ñiŋooje sabu ko o waɗi e fijirde makko e huutoraade doubles stunt. E hitaande 2018, o hollii e nder dingiral golle jamaanu biyeteengal « Duuɓi njulaagu » e bannge Huang Xuan. E hitaande 2019, Angelababy waɗii e nder dingiral jamaanu biyeteeɗo Sehil am Goonga oo, ko o golloowo jeyi leydi e bannge Deng Lun. E hitaande 2021, Angelababy waɗii e nder dingiral wiyeteengal “Twilight” e wondude e Ren Jialun. == 2023–hannde: Hiatus e gartugol == Golle Angelababy ina ustii gila nde o seerti e Huang Xiaoming e hitaande 2022, o ustii no feewi e lewru oktoobar 2023, nde o wiyi o tawtoraama hiirde Lisa’s Crazy Horse to Pari, Farayse. Won e yimɓe Siinnaaɓe mbiyi wonde tawtoreede Angelababy e ndeeɗoo hiirde ina luulndii kuule Siin ɗe haɗi yimɓe weltiiɓe tawtoreede golle baɗɗe faayiida walla ko wayi no fenaande, ɗum noon ɓe mbiyi yo o haɗe. Ñalnde 4 oktoobar, kabaaru Crazy Horse hollitii e dow laabi e nder lowre mum Instagram wonde Angelababy meeɗaa tawtoreede hiirde ndee. Ñalnde 1 noowammbar 2023, konte Angelababy e nder laylayti renndo Siin ceertuɗi, haa arti noon e Sina Weibo, muumtaama, konte makko Douyin ina kaɗaa rewde (caggal ɗuum kadi muumtaama). Caggal ɗuum, CCTV, jaaynde laamu Siin, momtii e konte mum Weibo wideyooji ɗi o waɗata e galaasuuji ngenndiiji, o yalti e fedde jaɓɓotoonde eɓɓoore Running Man caggal duuɓi 10. Ñalnde 30 lewru Yarkomaa 2024, konte Angelababy e Weibo, Douyin, e laylaytiiji goɗɗi ndartinaaka, kono o heddii ko e doggol ɓalewol e nder leydi Siin mawndi. E lewru suwee 2024, nde filmo Running Man yalti, peeñgol Angelababy ngol senngoraama.Lewru rewru nduu, drama kostim Everlasting Longing, mo o ardii, heɓi yamiroore yaltude drama web, ko ɗum hollirta jaɓgol makko e dow laabi caggal luural Crazy Horse. E lewru Yarkomaa 2025, Angelababy waɗii gartugol mum e eɓɓooji ɗiɗi web : Yiɗde duumiinde, rewi heen ko eɓɓooji ɓuuɓɗi e sahaa Back for You. == Nguurndam neɗɗo == E hitaande 2005, Angelababy, jahroowo e duuɓi 16, fuɗɗii jokkondirde e William Chan, fiyoowo filmo Hong Kong, jahroowo e duuɓi 20, tawi kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e yuɓɓinde eɓɓoore sukaaɓe wiyeteende Viva! Kippu Disney. E fuɗɗoode hitaande 2010, Chan hollitii wonde ɗiɗo ɓee ceertii. E lewru marse e hitaande ndee, Chan e Charlene Choi njaltii e jaayndeeji e jokkondiral mum en, ɓe njaɓii wonde ɓe ngondi ko lebbi tati. Angelababy winndi e Weibo, "Mbele aɗa gooŋɗini wonde ɓe ngondi tan ko lebbi tati?" hinting e fenaande Chan. Gila hitaande 2009, Angelababy ina jokkondiri e fijoowo Sinuwaa biyeteeɗo Huang Xiaoming, mo duuɓi mum 12 ɓuri ɗum, fotde duuɓi jeegom, kono jokkondiral maɓɓe feeñninaaka e jamaanu haa e lewru feebariyee 2014. Ñalnde 27 mee 2015, ɓe keɓi seedantaagal dewgal maɓɓe to Qingdaok nokku banke O, Siin e we 2015, tawi njoɓdi mum ina tolnoo e 31 miliyoŋ dolaar Amerik. E lewru oktoobar 2016, Huang e Angelababy kollitii reedu makko. O jibini ɓiɗɗo maɓɓe ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2017 to opitaal Adventist to Hong Kong. Ɓe inniri ɓiɗɗo maɓɓe oo « Xiaohaimian », woni « sponge tokooso » e ɗemngal Sinuwaa. Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2022, ɓe kolliti ceergal maɓɓe. == Njulaagu e moƴƴere == Angelababy waɗii ngalu mum e nder njulaagu keewngu; ina heen nokku njulaagu ƴiye, kafe (e wondude e sehil mum Hong Kong biyeteeɗo Tony Leung Ka-fai) e njulaagu nguurndam. E hitaande 2015, o sosi kaalis makko keeriiɗo, biyeteeɗo AB Capital. Ndeen o soodi aksiyonji e lowre njulaagu e-commerce Siin caggal leydi Ymatou e marque njaram HeyJuice. E hitaande 2016, Angelababy naati e doggol filanndeeji Hurun, ko kañum ɓuri famɗude e doggol ngol. Kanko e jom suudu makko Huang Xiaoming ɓe ndokki miliyoŋaaji 2,6 dolaar Amerik ngam wallitde jaŋngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde fuɗɗaade golle walla ɗaɓɓude golle. E hitaande 2020, Angelababy e Huang Xiaoming ndokki 200 000 CN¥ ngam wallitde opitaaluuji jowitiiɗi e ñawu koronaawiris 2019-20 to Hubei. E hitaande 2021, Angelababy waɗii ngalu mum e sosiyetee wellitaare, biyeteeɗo Cool Style, mo Media Asia e fedde Louis Koo sosi. Koolaaɗo kuuɓal Cool Style ina waɗi njuɓɓudi naalankooɓe e golle jowitiiɗe heen ngam ƴellitde doole kese tawa ina njogii ngalu keewngu e laylayti. E lewru marse 2021, Angelababy hollitii ballal mum e cotton ummoriiɗo Xinjiang, caggal nde sosiyeteeji keewɗi ngoppi soodde cotton oo sabu kulhuli e ŋakkeende jojjanɗe aadee. == Filmogaraafi == == Vidiyo == Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes 2006 Les fedde Lion Rock Band Cream janngoowo 2007 Geɗe ɗe ngalaa nafoore 破事儿 Tak Nga 2009 Juutɗo e Yiɗde 矮仔多情 Maleyka G-Force 超鼠特攻 Daande-dubbi (mbaydi Kanton) 2010 Ko woni fof ina moƴƴi, ina joofna 2010 花田喜事2010 Laamɗo debbo perle leydi puɗi == Ñalɗi ɓuuɓɗi 全城热恋 Xiao Qi == 2011 Fof ina moƴƴi, ina joofna 2011 最強喜事 Cameo ɓurɗo moƴƴude Daande Rapunzel (mbaydi Kanton) Sosde lannda 建党伟业 Xiao Fengxian Yidde e nder weeyo 全球热恋 Huang Mudan Yidde maa aan 夏日乐悠悠 Xia Mi 2012 Nguurndam Koyɗam 桃姐 Koye mum Cameo == Ko adii fof 第一次 Jimol Shiqiao == Ɓaleejo e daneejo Ɗaɓɓaande I: Fajiri ňawu 痞子英雄 Fan Ning Tai Chi 1: 0 Ɓooygol Ɓooygol Jaambaaro Tai Chi 2: Chen Yuniang 2013 Wondude 在一起 Lin Shengnan == Yue Yue == Detektif suka biyeteeɗo Dee: Ummagol lewru maayo Yin Ruiji Wurooji ɗiɗi 双城记 Filmu juutɗo Ko ɓuri moƴƴude ko ɗoo sahaa kala 最好的,一直都在 Filmo juutɗo; Kameyo Hol ko woni ñaamdu maa 2013 谁是你的菜2013 Laamɗo debbo Le Filmu juutɗo 2014 Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Leydi 失戀急讓 Lui Yuen-ping == Ummagol Lefol Xiao Hua == == Yidde dow duule Chen Xi == 2015 Gorko dogoowo 奔跑吧!兄?Koye mum Aan Ko Naange Am 何以笙簫默 O Yimei Hareeji jommbaajo 新娘大作战 He Jing Hitman: Wakiiliijo 47 代號47 Diana Burnwood Mojin: Lefol majjungol Ding Sitian 2016 Wakkati warde Tian Xiaomai Ñalngu jeytaare: Ummital 天煞—地球反擊戰2 Toɓo Lao Ligue des dieux 封神传奇 Lan Die Njokken janngo 摆渡人 Ah Yu [citation ina haani] Yiɗde O2O Bei Weiwei [citation ina haani] 2019 Kapiteen 中国机长 Kamera 2020 Miɗo siftora Zhao Ximan == Sereeji teleeji == == Television series == Year English title Chinese title Role Notes 2010 Tweet Love Story 恋爱对白 (恋するセリフ) Li Zi 2015 Love Yunge from the Desert 大汉情缘之云中歌 Hou Yunge 2017 General and I 孤芳不自赏 Bai Pingting 2018 Entrepreneurial Age 创业时代 Na Lan 2019 My True Friend 我的真朋友 Cheng Zhenzhen 2020 A Murderous Affair in Horizon Tower 摩天大楼 Zhong Meibao 2022 The Wind Blows from Longxi 风起陇西 Liu Ying 2022 Love the Way You Are 爱情应该有的样子 Yin Yi Ke 2025 Everlasting Longing 相思令 Jun Qi Luo/Jun Fei Fan Back for You 漫影寻踪 Luna TBA Tai Chi 3: The Peak is in Sight 生活在别处的我 太极3:巅峰在望 渴望生活 == TBA == == Variety show == Year English title Chinese title Role Notes 2009 Beautiful Cooking 美女廚房 Contestant TVB variety show 2014–2023 Keep Running 奔跑吧 Cast member [citation needed] 2017 King of Glory 王者出击 2018 Clash Bots 机器人争霸 2019 Four Try 潮流合伙人 2023 Natural High 现在就出发 Recurring member == Discography == == Singles == Year English title Original title Album Notes 2010 "Beauty Survivor" Japanese single == "Love Never Stops" == "Everyday's A Beautiful Story" 2011 "Bottom of the Heart" 海底之心 Love You You OST with JJ Link 2012 "Can We Smile Together" 都要微笑好吗 First Time OST == "Say Goodbye" == "Happy Together" with Aarif Rahman 2015 "Today You Will Marry Me" 今天你要嫁给我 Bride Wars OST with Ni Ni, Chen Xiao & Zhu Yawen "Green Skirt" 绿罗裙 Love Yunge from the Desert OST 2019 "Snow Flower Poem" 雪花赋 Performance for CCTV Spring Galatians == "Fly" 飞 == "Run for the Dream" 造亿万吨光芒 Keep Running theme song with Li Chen, Zheng Kai, Zhu Yawen, Wang Yanlin, Lucas Wong and Song Yuqi 2020 "With You by My Side" 有你在身边 Charity song for Coronavirus "Fearless" 无畏的模样 Awards and nominations Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji Hitaande Njeenaari Categori Golle toɗɗaaɗe Njeñtudi Ref. 2012 Njeenaaje doole moodel : N/a Won Mnet Asie Music Awards ɓurɗo moƴƴude e mbaydi tapi boɗeejo won 2013 Siin rewɓe Media Awards Ɓooygol debbo Won Bazaar Jewelry Jemma Sadak Hoodere Njeenaari Won Fedde sinemaaji Hong Kong rokkii njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 9th Huading Awards ko debbo ɓurɗo lollude mo jaayndeeji cuɓii 13th Film Media Awards Sinuwaa ɓurɗo yiɗeede ko fijoowo gadano heɓi 1st Siin Fedde Filmuuji hakkunde leyɗeele Londres Toɗɗaaɗo ɓurɗo moƴƴude e filmuuji Crimes of Passion 2014 21e Fedde filmuuji janngooɓe kolees to Pekin Ɓurɗo lollude e fijoowo suka Detective Dee: Ummagol lewru maayo Won 14ɓo Njeenaari Siin Film Media Awards ɓurɗo yiɗeede toɗɗaade 3rd iQiyi Karnaval koode kala Idol Asiya kala —N/a Won 2015 Kewu njeenaari Weibo Weibo Debbo Won == Weibo Laamiiɗo Won == Cosmo Beauty Ceremonie Beauté Idol njeenaari Won 4e iQiyi All-Star Karniwal Ummital Njeenaari Jaɓɓungal Won 2016 19th Huading Awards ko debbo ɓurɗo moƴƴude (Drama ɓooyɗo) Love Yunge mo jeereende toɗɗaa 33ɓo teemedere puɗi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ballal Mojin: Legend majjuɗo heɓi [citation needed] 8th Macau Festival Films hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde fijde Kill Time toɗɗaama Kewu njeenaari Weibo limngal moƴƴal ɓurngal moƴƴude —N/a Won 2017 Toutiao Njeenaaje Fijoowo ɓurɗo lollude e hitaande Won Celebrity ɓurɗo nafoore e njulaagu Won 2018 Kewu njeenaari Weibo njeenaari darnde filantropi Won Hot Njiylawu Naalanke Won 12ɓo Tencent Hoodere Wideyoo Njeenaaje VIP Hoodere Dañii Toutiao Njeenaaje Naalanke Koolaaɗo Won 2019 Fedde Hong Kong Sinematograf en njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 6th Fijooɓe Siin Kewu njeenaari Fijoowo ɓurɗo moƴƴude (Category Emerald) Sehil am Goonga Toɗɗaama Njeenaari 24ɓiiri Teleeji Asii ko debbo ɓurɗo waawde fiyde e darnde ardiinde toɗɗaa Golden Bud – Koolol nayaɓol ngol Reso Film e Teleeji ɓuri waawde fiyde Cosmo Glam Jemma Neɗɗo Hitaande (Koyɗol) —N/a Won 16th Esquire Man e njeenaaje mum ɓurɗe moƴƴude Ɓurɗo lollude e fijoowo —N/a Won 2020 Kewu njeenaari Weibo Debbo Weibo —N/a Won 2021 Weibo Jemma Hoodere hitaande —N/a Won 2023 Hitaande Kalite Akteer —N/a Won Forbes Siin 100 mawɗo Hitaande Ranndo Ref. 2011 ñalnde 88 2012 ñalnde 100 2013 ñalnde 54ɓiire 2014 ñalnde 55ɓiire 2015 ñalnde 12 ndee 2017 ñalnde 8 2019 ñalnde 14 ndee Ñalnde 16 hitaande 2020 == Tuugnorgal == 5zsbxq9uhfl1rohr572v98bupfsatik 165719 165718 2026-04-19T09:09:11Z Ilya Discuss 10103 165719 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Angela Yeung Wing''' (sinuwaa : 杨颖 ; pinyin : Yáng Yǐng ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1989), ɓurɗo anndeede e innde dingiral mum Angelababy, ko jimoowo, mbaylaandi e fijoowo Sinuwaa. E hitaande 2013, o suɓaama e jaaynde wiyeteende Southern Metropolis Entertainment Weekly ngam wonde gooto e fiyooɓe Dan nayi kesi. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teemedere puɗi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde filmo Mojin: The Lost Legend. O wonno ko e fedde fijirde Keep Running gila 2014 haa <ref>{{cite web|url=http://www.smweekly.com/news/cover/201301/32220.aspx|title=10年之后再评花旦|date=1 January 2013|website=Southern Metropolis Daily|language=zh|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729103750/http://www.smweekly.com/news/cover/201301/32220.aspx|archive-date=29 July 2017|url-status=dead|access-date=25 February 2017}}</ref> == Nguurndam gadano == Angelababy jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, yumma mum ko Shanghainaajo, baaba mum ko Hong Kong, feccere iwdi mum ko Almaañ, feccere iwdi Siin. Innde jibinannde makko ko Yang Ying (ɗemngal kanton: Yeung Wing). Baaba makko ina jogii njulaagu (business) to Shanghai. O heɓi nafoore e moodel gila omo woni cukalel e les njiimaandi baaba makko. O wi'i nder yewtere maako, "Koo ngam o [baaba maako] soodata kolte ɓurduɗe mawnugo, mi yiɗi yahugo haa suudu maako ngam jarribaago limse kese e hawtugo bee ɗe. Ɗum welnde. Mi tammi non mi heɓi yidde am ngam moode". Yang Ying ummiima Hong Kong nde o yahrata e duuɓi sappo e tati, o siifondiri e Style International Management nanondiral ngam waɗde modele nde o yahrata e duuɓi 14. Hay so tawii innde makko e ɗemngal Engele ko Angela, won ɗo o noddirtee "Baby" e nder duuɓi makko jaŋde leslesre e hakkundeere. O hawritii ɗee inɗe ɗiɗi ngam waɗde innde makko dingiral, Angelababy.<ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2011/08/18/1468047.html|title=《夏日乐悠悠》首曝预告彭于晏生猛Baby女神|date=18 August 2011|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102451/http://news.mtime.com/2011/08/18/1468047.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2012/03/20/1484586.html|title="第一次"首曝剧照 赵又廷Angelababy浪漫街头|date=20 March 2012|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102552/http://news.mtime.com/2012/03/20/1484586.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2012/10/30/1500316.html|title=对话杨颖:我有Man的一面 女神真是不敢当|date=30 October 2012|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102537/http://news.mtime.com/2012/10/30/1500316.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.china.org.cn/arts/2012-08/03/content_26117876.htm|title=Cast list of Tsui Hark's 'Di Renjie' revealed|website=China.org.cn|date=3 August 2012|access-date=25 February 2017|archive-date=3 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303214146/http://www.china.org.cn/arts/2012-08/03/content_26117876.htm|url-status=live}}</ref><ref name="dragon">{{cite web|url=http://english.cntv.cn/2014/05/12/VIDE1399846562841729.shtml|title=Beijing College Student Film Festival concludes|publisher=CCTV|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226131044/http://english.cntv.cn/2014/05/12/VIDE1399846562841729.shtml|archive-date=26 February 2017|url-status=dead|date=12 May 2014|access-date=25 February 2017}}</ref> == Kugal == 2007-2009: Fuɗɗoode Ɓiɗɗo Angela e hitaande 2011 Angelababy fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 14, o heewnoo gollodaade e sehil makko Janice Man, o hollirta koye maɓɓe ko ɓe ɗiɗo miñiraaɓe rewɓe. Ɓe kawri, ɓe njaawni dañde lollude to Hong Kong, ɓe ngondi e sosde marque streetwear CHOICE, kono sehilaagal maɓɓe joofi ko e hitaande 2008. Angelababy fuɗɗii wonde fijoowo e nder filmo Trivial Matters e hitaande 2007, ɗo o waɗi hojomaaji 5 cameo feeñde e ballal Ko0ng e filmo Juutɗo e Yiɗde.<ref>{{cite web|date=25 October 2014|title=《跑男》毁偶像包装 Angelababy全素颜出镜林更新打鼾|url=http://ent.ifeng.com/a/20141025/40339775_0.shtml|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226051817/http://ent.ifeng.com/a/20141025/40339775_0.shtml|archive-date=26 February 2017|access-date=25 February 2017|website=ifeng|language=zh}}</ref><ref>{{cite web|date=12 November 2015|title=《微爱》发布首款正式海报 夏娃Angelababy引诱亚当陈赫尝"禁果"|url=http://news.mtime.com/2014/11/12/1533920.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102554/http://news.mtime.com/2014/11/12/1533920.html|archive-date=18 June 2018|access-date=18 June 2018|website=Mtime|language=zh}}</ref><ref>{{cite web|date=24 December 2014|title=Love stories prove eternal at the box office|url=http://english.sina.com/entertainment/2014/1224/767228.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226132448/http://english.sina.com/entertainment/2014/1224/767228.html|archive-date=26 February 2017|work=China Daily|publisher=Sina Corp}}</ref><ref name="weibo">{{cite web|date=16 January 2015|title=Weibo Night" sets Guinness World Record for "Most mentions of an event on Weibo in 24 hours|url=http://english.sina.com/entertainment/2015/0116/773846.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226132452/http://english.sina.com/entertainment/2015/0116/773846.html|archive-date=26 February 2017|access-date=25 February 2017|publisher=Sina Corp}}</ref> == 2010-2013: Ɓeydagol yimɓe == Angelababy ina joginoo geɗe mawɗe e nder filmuuji mum ɗiɗi ɗi o waɗi e hitaande 2010, hade makko waɗde geɗe makko gadane e nder filmo Love You You mo o waɗi e hitaande 2011 e bannge Eddie Peng. O yimdi e JJ Lin jimɗi ɗiɗo ina wiyee "Bottom of the Heart" e nder jimɗi filmo oo. E hitaande 2012, Angelababy waɗii e Mark Chao e filmo njimri biyeteeɗo First Time, ko filmo koreeji ...ing 2003. Golle makko e nder First Time keɓii njeenaari ɓurndi yiɗeede e nder njeenaari 13ɓiri Siin e nder jaayndeeji filmuuji. Ndeen o holliima e nder balɗe ɗiɗi ɗee kala filmo wuxia Tai Chi, omo hollira naalanke konu. E hitaande 2013, Angelababy waɗii filmo Tsui Hark mo Tsui Hark waɗi, hono detektif suka biyeteeɗo Dee : ummital mbootu maayo, o fijiraa ko debbo jom suudu belɗo. O heɓi njeenaari ɓurndi lollude e fijooji e nder ñalɗi 21ɓiire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing ngam filmo oo. == 2014–2022 : Nafoore mawnde == E hitaande 2014, Angelababy naati e fedde wiyeteende Keep Running, woni fedde Siinnaaɓe e nder fedde wiyeteende Running Man. Series o wonnoo ko hit mawɗo to Siin, kadi o nawti Angelababy e innde galle. E hitaande ndee tan, o tawtoraama Michael Chen, tergal Keep Running, e nder filmo njimri biyeteeɗo Love on the Cloud, mo o dañi nafoore mawnde e kaalis. Angelababy waɗii kuɗol "Laamɗo Weibo" e "Laamɗo Weibo" ngam hitaande 2014. Angelababy waɗii film mum gadano e Hollywood ko e filmo Hitman: Agent 47 e darnde tokosere. Ndeen o hollii Mojin: Legend majjuɗo, tuugiiɗo e deftere lollunde, wiyeteende Ghost Blows Out the Light. Filmu oo wonti filmo IMAX ɓurɗo heewde ngalu e ɗemngal Sinuwaa e nder leydi Siin, e 27,1 miliyoŋ dolaar Amerik (ko adii nde The Mermaid ɓuri ɗum). e nder tele makko gadano, daartol daartol Love Yunge ummoraade e jeereende tuugiiɗo e deftere Tong Hua wiyeteende Song in the Clouds. E hitaande 2016, Angelababy waɗii darnde ballitoore e nder filmo ganndal Hollywood biyeteeɗo Ñalawma Ndimaagu: Ummital.E nder hitaande ndee tan, o jeyaa ko e limtooji Forbes 30 les 30 Celebrities Aasiyankooji e nder cate filmo, jimɗi, teleeji e dingiral. E hitaande 2017, Angelababy waɗii e Wallace Chung e nder dingiral daartol biyeteengal General and I. Hay so tawii dingiral ngal waɗii nafoore njulaagu, o heɓiino ñiŋooje sabu ko o waɗi e fijirde makko e huutoraade doubles stunt. E hitaande 2018, o hollii e nder dingiral golle jamaanu biyeteengal « Duuɓi njulaagu » e bannge Huang Xuan. E hitaande 2019, Angelababy waɗii e nder dingiral jamaanu biyeteeɗo Sehil am Goonga oo, ko o golloowo jeyi leydi e bannge Deng Lun. E hitaande 2021, Angelababy waɗii e nder dingiral wiyeteengal “Twilight” e wondude e Ren Jialun. == 2023–hannde: Hiatus e gartugol == Golle Angelababy ina ustii gila nde o seerti e Huang Xiaoming e hitaande 2022, o ustii no feewi e lewru oktoobar 2023, nde o wiyi o tawtoraama hiirde Lisa’s Crazy Horse to Pari, Farayse. Won e yimɓe Siinnaaɓe mbiyi wonde tawtoreede Angelababy e ndeeɗoo hiirde ina luulndii kuule Siin ɗe haɗi yimɓe weltiiɓe tawtoreede golle baɗɗe faayiida walla ko wayi no fenaande, ɗum noon ɓe mbiyi yo o haɗe. Ñalnde 4 oktoobar, kabaaru Crazy Horse hollitii e dow laabi e nder lowre mum Instagram wonde Angelababy meeɗaa tawtoreede hiirde ndee. Ñalnde 1 noowammbar 2023, konte Angelababy e nder laylayti renndo Siin ceertuɗi, haa arti noon e Sina Weibo, muumtaama, konte makko Douyin ina kaɗaa rewde (caggal ɗuum kadi muumtaama). Caggal ɗuum, CCTV, jaaynde laamu Siin, momtii e konte mum Weibo wideyooji ɗi o waɗata e galaasuuji ngenndiiji, o yalti e fedde jaɓɓotoonde eɓɓoore Running Man caggal duuɓi 10. Ñalnde 30 lewru Yarkomaa 2024, konte Angelababy e Weibo, Douyin, e laylaytiiji goɗɗi ndartinaaka, kono o heddii ko e doggol ɓalewol e nder leydi Siin mawndi. E lewru suwee 2024, nde filmo Running Man yalti, peeñgol Angelababy ngol senngoraama.Lewru rewru nduu, drama kostim Everlasting Longing, mo o ardii, heɓi yamiroore yaltude drama web, ko ɗum hollirta jaɓgol makko e dow laabi caggal luural Crazy Horse. E lewru Yarkomaa 2025, Angelababy waɗii gartugol mum e eɓɓooji ɗiɗi web : Yiɗde duumiinde, rewi heen ko eɓɓooji ɓuuɓɗi e sahaa Back for You. == Nguurndam neɗɗo == E hitaande 2005, Angelababy, jahroowo e duuɓi 16, fuɗɗii jokkondirde e William Chan, fiyoowo filmo Hong Kong, jahroowo e duuɓi 20, tawi kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e yuɓɓinde eɓɓoore sukaaɓe wiyeteende Viva! Kippu Disney. E fuɗɗoode hitaande 2010, Chan hollitii wonde ɗiɗo ɓee ceertii. E lewru marse e hitaande ndee, Chan e Charlene Choi njaltii e jaayndeeji e jokkondiral mum en, ɓe njaɓii wonde ɓe ngondi ko lebbi tati. Angelababy winndi e Weibo, "Mbele aɗa gooŋɗini wonde ɓe ngondi tan ko lebbi tati?" hinting e fenaande Chan. Gila hitaande 2009, Angelababy ina jokkondiri e fijoowo Sinuwaa biyeteeɗo Huang Xiaoming, mo duuɓi mum 12 ɓuri ɗum, fotde duuɓi jeegom, kono jokkondiral maɓɓe feeñninaaka e jamaanu haa e lewru feebariyee 2014. Ñalnde 27 mee 2015, ɓe keɓi seedantaagal dewgal maɓɓe to Qingdaok nokku banke O, Siin e we 2015, tawi njoɓdi mum ina tolnoo e 31 miliyoŋ dolaar Amerik. E lewru oktoobar 2016, Huang e Angelababy kollitii reedu makko. O jibini ɓiɗɗo maɓɓe ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2017 to opitaal Adventist to Hong Kong. Ɓe inniri ɓiɗɗo maɓɓe oo « Xiaohaimian », woni « sponge tokooso » e ɗemngal Sinuwaa. Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2022, ɓe kolliti ceergal maɓɓe. == Njulaagu e moƴƴere == Angelababy waɗii ngalu mum e nder njulaagu keewngu; ina heen nokku njulaagu ƴiye, kafe (e wondude e sehil mum Hong Kong biyeteeɗo Tony Leung Ka-fai) e njulaagu nguurndam. E hitaande 2015, o sosi kaalis makko keeriiɗo, biyeteeɗo AB Capital. Ndeen o soodi aksiyonji e lowre njulaagu e-commerce Siin caggal leydi Ymatou e marque njaram HeyJuice. E hitaande 2016, Angelababy naati e doggol filanndeeji Hurun, ko kañum ɓuri famɗude e doggol ngol. Kanko e jom suudu makko Huang Xiaoming ɓe ndokki miliyoŋaaji 2,6 dolaar Amerik ngam wallitde jaŋngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde fuɗɗaade golle walla ɗaɓɓude golle. E hitaande 2020, Angelababy e Huang Xiaoming ndokki 200 000 CN¥ ngam wallitde opitaaluuji jowitiiɗi e ñawu koronaawiris 2019-20 to Hubei. E hitaande 2021, Angelababy waɗii ngalu mum e sosiyetee wellitaare, biyeteeɗo Cool Style, mo Media Asia e fedde Louis Koo sosi. Koolaaɗo kuuɓal Cool Style ina waɗi njuɓɓudi naalankooɓe e golle jowitiiɗe heen ngam ƴellitde doole kese tawa ina njogii ngalu keewngu e laylayti. E lewru marse 2021, Angelababy hollitii ballal mum e cotton ummoriiɗo Xinjiang, caggal nde sosiyeteeji keewɗi ngoppi soodde cotton oo sabu kulhuli e ŋakkeende jojjanɗe aadee. == Filmogaraafi == == Vidiyo == Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes 2006 Les fedde Lion Rock Band Cream janngoowo 2007 Geɗe ɗe ngalaa nafoore 破事儿 Tak Nga 2009 Juutɗo e Yiɗde 矮仔多情 Maleyka G-Force 超鼠特攻 Daande-dubbi (mbaydi Kanton) 2010 Ko woni fof ina moƴƴi, ina joofna 2010 花田喜事2010 Laamɗo debbo perle leydi puɗi == Ñalɗi ɓuuɓɗi 全城热恋 Xiao Qi == 2011 Fof ina moƴƴi, ina joofna 2011 最強喜事 Cameo ɓurɗo moƴƴude Daande Rapunzel (mbaydi Kanton) Sosde lannda 建党伟业 Xiao Fengxian Yidde e nder weeyo 全球热恋 Huang Mudan Yidde maa aan 夏日乐悠悠 Xia Mi 2012 Nguurndam Koyɗam 桃姐 Koye mum Cameo == Ko adii fof 第一次 Jimol Shiqiao == Ɓaleejo e daneejo Ɗaɓɓaande I: Fajiri ňawu 痞子英雄 Fan Ning Tai Chi 1: 0 Ɓooygol Ɓooygol Jaambaaro Tai Chi 2: Chen Yuniang 2013 Wondude 在一起 Lin Shengnan == Yue Yue == Detektif suka biyeteeɗo Dee: Ummagol lewru maayo Yin Ruiji Wurooji ɗiɗi 双城记 Filmu juutɗo Ko ɓuri moƴƴude ko ɗoo sahaa kala 最好的,一直都在 Filmo juutɗo; Kameyo Hol ko woni ñaamdu maa 2013 谁是你的菜2013 Laamɗo debbo Le Filmu juutɗo 2014 Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Leydi 失戀急讓 Lui Yuen-ping == Ummagol Lefol Xiao Hua == == Yidde dow duule Chen Xi == 2015 Gorko dogoowo 奔跑吧!兄?Koye mum Aan Ko Naange Am 何以笙簫默 O Yimei Hareeji jommbaajo 新娘大作战 He Jing Hitman: Wakiiliijo 47 代號47 Diana Burnwood Mojin: Lefol majjungol Ding Sitian 2016 Wakkati warde Tian Xiaomai Ñalngu jeytaare: Ummital 天煞—地球反擊戰2 Toɓo Lao Ligue des dieux 封神传奇 Lan Die Njokken janngo 摆渡人 Ah Yu [citation ina haani] Yiɗde O2O Bei Weiwei [citation ina haani] 2019 Kapiteen 中国机长 Kamera 2020 Miɗo siftora Zhao Ximan == Sereeji teleeji == == Television series == Year English title Chinese title Role Notes 2010 Tweet Love Story 恋爱对白 (恋するセリフ) Li Zi 2015 Love Yunge from the Desert 大汉情缘之云中歌 Hou Yunge 2017 General and I 孤芳不自赏 Bai Pingting 2018 Entrepreneurial Age 创业时代 Na Lan 2019 My True Friend 我的真朋友 Cheng Zhenzhen 2020 A Murderous Affair in Horizon Tower 摩天大楼 Zhong Meibao 2022 The Wind Blows from Longxi 风起陇西 Liu Ying 2022 Love the Way You Are 爱情应该有的样子 Yin Yi Ke 2025 Everlasting Longing 相思令 Jun Qi Luo/Jun Fei Fan Back for You 漫影寻踪 Luna TBA Tai Chi 3: The Peak is in Sight 生活在别处的我 太极3:巅峰在望 渴望生活 == TBA == == Variety show == Year English title Chinese title Role Notes 2009 Beautiful Cooking 美女廚房 Contestant TVB variety show 2014–2023 Keep Running 奔跑吧 Cast member [citation needed] 2017 King of Glory 王者出击 2018 Clash Bots 机器人争霸 2019 Four Try 潮流合伙人 2023 Natural High 现在就出发 Recurring member == Discography == == Singles == Year English title Original title Album Notes 2010 "Beauty Survivor" Japanese single == "Love Never Stops" == "Everyday's A Beautiful Story" 2011 "Bottom of the Heart" 海底之心 Love You You OST with JJ Link 2012 "Can We Smile Together" 都要微笑好吗 First Time OST == "Say Goodbye" == "Happy Together" with Aarif Rahman 2015 "Today You Will Marry Me" 今天你要嫁给我 Bride Wars OST with Ni Ni, Chen Xiao & Zhu Yawen "Green Skirt" 绿罗裙 Love Yunge from the Desert OST 2019 "Snow Flower Poem" 雪花赋 Performance for CCTV Spring Galatians == "Fly" 飞 == "Run for the Dream" 造亿万吨光芒 Keep Running theme song with Li Chen, Zheng Kai, Zhu Yawen, Wang Yanlin, Lucas Wong and Song Yuqi 2020 "With You by My Side" 有你在身边 Charity song for Coronavirus "Fearless" 无畏的模样 Awards and nominations Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji Hitaande Njeenaari Categori Golle toɗɗaaɗe Njeñtudi Ref. 2012 Njeenaaje doole moodel : N/a Won Mnet Asie Music Awards ɓurɗo moƴƴude e mbaydi tapi boɗeejo won 2013 Siin rewɓe Media Awards Ɓooygol debbo Won Bazaar Jewelry Jemma Sadak Hoodere Njeenaari Won Fedde sinemaaji Hong Kong rokkii njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 9th Huading Awards ko debbo ɓurɗo lollude mo jaayndeeji cuɓii 13th Film Media Awards Sinuwaa ɓurɗo yiɗeede ko fijoowo gadano heɓi 1st Siin Fedde Filmuuji hakkunde leyɗeele Londres Toɗɗaaɗo ɓurɗo moƴƴude e filmuuji Crimes of Passion 2014 21e Fedde filmuuji janngooɓe kolees to Pekin Ɓurɗo lollude e fijoowo suka Detective Dee: Ummagol lewru maayo Won 14ɓo Njeenaari Siin Film Media Awards ɓurɗo yiɗeede toɗɗaade 3rd iQiyi Karnaval koode kala Idol Asiya kala —N/a Won 2015 Kewu njeenaari Weibo Weibo Debbo Won == Weibo Laamiiɗo Won == Cosmo Beauty Ceremonie Beauté Idol njeenaari Won 4e iQiyi All-Star Karniwal Ummital Njeenaari Jaɓɓungal Won 2016 19th Huading Awards ko debbo ɓurɗo moƴƴude (Drama ɓooyɗo) Love Yunge mo jeereende toɗɗaa 33ɓo teemedere puɗi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ballal Mojin: Legend majjuɗo heɓi [citation needed] 8th Macau Festival Films hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde fijde Kill Time toɗɗaama Kewu njeenaari Weibo limngal moƴƴal ɓurngal moƴƴude —N/a Won 2017 Toutiao Njeenaaje Fijoowo ɓurɗo lollude e hitaande Won Celebrity ɓurɗo nafoore e njulaagu Won 2018 Kewu njeenaari Weibo njeenaari darnde filantropi Won Hot Njiylawu Naalanke Won 12ɓo Tencent Hoodere Wideyoo Njeenaaje VIP Hoodere Dañii Toutiao Njeenaaje Naalanke Koolaaɗo Won 2019 Fedde Hong Kong Sinematograf en njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 6th Fijooɓe Siin Kewu njeenaari Fijoowo ɓurɗo moƴƴude (Category Emerald) Sehil am Goonga Toɗɗaama Njeenaari 24ɓiiri Teleeji Asii ko debbo ɓurɗo waawde fiyde e darnde ardiinde toɗɗaa Golden Bud – Koolol nayaɓol ngol Reso Film e Teleeji ɓuri waawde fiyde Cosmo Glam Jemma Neɗɗo Hitaande (Koyɗol) —N/a Won 16th Esquire Man e njeenaaje mum ɓurɗe moƴƴude Ɓurɗo lollude e fijoowo —N/a Won 2020 Kewu njeenaari Weibo Debbo Weibo —N/a Won 2021 Weibo Jemma Hoodere hitaande —N/a Won 2023 Hitaande Kalite Akteer —N/a Won Forbes Siin 100 mawɗo Hitaande Ranndo Ref. 2011 ñalnde 88 2012 ñalnde 100 2013 ñalnde 54ɓiire 2014 ñalnde 55ɓiire 2015 ñalnde 12 ndee 2017 ñalnde 8 2019 ñalnde 14 ndee Ñalnde 16 hitaande 2020 == Tuugnorgal == 6pmwrhumakkmulwx47f0wi002xz2uci 165720 165719 2026-04-19T09:12:24Z Ilya Discuss 10103 165720 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Angela Yeung Wing''' (sinuwaa : 杨颖 ; pinyin : Yáng Yǐng ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1989), ɓurɗo anndeede e innde dingiral mum Angelababy, ko jimoowo, mbaylaandi e fijoowo Sinuwaa. E hitaande 2013, o suɓaama e jaaynde wiyeteende Southern Metropolis Entertainment Weekly ngam wonde gooto e fiyooɓe Dan nayi kesi. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teemedere puɗi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde filmo Mojin: The Lost Legend. O wonno ko e fedde fijirde Keep Running gila 2014 haa <ref>{{cite web|url=http://www.smweekly.com/news/cover/201301/32220.aspx|title=10年之后再评花旦|date=1 January 2013|website=Southern Metropolis Daily|language=zh|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729103750/http://www.smweekly.com/news/cover/201301/32220.aspx|archive-date=29 July 2017|url-status=dead|access-date=25 February 2017}}</ref> == Nguurndam gadano == Angelababy jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, yumma mum ko Shanghainaajo, baaba mum ko Hong Kong, feccere iwdi mum ko Almaañ, feccere iwdi Siin. Innde jibinannde makko ko Yang Ying (ɗemngal kanton: Yeung Wing). Baaba makko ina jogii njulaagu (business) to Shanghai. O heɓi nafoore e moodel gila omo woni cukalel e les njiimaandi baaba makko. O wi'i nder yewtere maako, "Koo ngam o [baaba maako] soodata kolte ɓurduɗe mawnugo, mi yiɗi yahugo haa suudu maako ngam jarribaago limse kese e hawtugo bee ɗe. Ɗum welnde. Mi tammi non mi heɓi yidde am ngam moode". Yang Ying ummiima Hong Kong nde o yahrata e duuɓi sappo e tati, o siifondiri e Style International Management nanondiral ngam waɗde modele nde o yahrata e duuɓi 14. Hay so tawii innde makko e ɗemngal Engele ko Angela, won ɗo o noddirtee "Baby" e nder duuɓi makko jaŋde leslesre e hakkundeere. O hawritii ɗee inɗe ɗiɗi ngam waɗde innde makko dingiral, Angelababy.<ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2011/08/18/1468047.html|title=《夏日乐悠悠》首曝预告彭于晏生猛Baby女神|date=18 August 2011|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102451/http://news.mtime.com/2011/08/18/1468047.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2012/03/20/1484586.html|title="第一次"首曝剧照 赵又廷Angelababy浪漫街头|date=20 March 2012|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102552/http://news.mtime.com/2012/03/20/1484586.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2012/10/30/1500316.html|title=对话杨颖:我有Man的一面 女神真是不敢当|date=30 October 2012|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102537/http://news.mtime.com/2012/10/30/1500316.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.china.org.cn/arts/2012-08/03/content_26117876.htm|title=Cast list of Tsui Hark's 'Di Renjie' revealed|website=China.org.cn|date=3 August 2012|access-date=25 February 2017|archive-date=3 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303214146/http://www.china.org.cn/arts/2012-08/03/content_26117876.htm|url-status=live}}</ref><ref name="dragon">{{cite web|url=http://english.cntv.cn/2014/05/12/VIDE1399846562841729.shtml|title=Beijing College Student Film Festival concludes|publisher=CCTV|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226131044/http://english.cntv.cn/2014/05/12/VIDE1399846562841729.shtml|archive-date=26 February 2017|url-status=dead|date=12 May 2014|access-date=25 February 2017}}</ref> == Kugal == 2007-2009: Fuɗɗoode Ɓiɗɗo Angela e hitaande 2011 Angelababy fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 14, o heewnoo gollodaade e sehil makko Janice Man, o hollirta koye maɓɓe ko ɓe ɗiɗo miñiraaɓe rewɓe. Ɓe kawri, ɓe njaawni dañde lollude to Hong Kong, ɓe ngondi e sosde marque streetwear CHOICE, kono sehilaagal maɓɓe joofi ko e hitaande 2008. Angelababy fuɗɗii wonde fijoowo e nder filmo Trivial Matters e hitaande 2007, ɗo o waɗi hojomaaji 5 cameo feeñde e ballal Ko0ng e filmo Juutɗo e Yiɗde.<ref>{{cite web|date=25 October 2014|title=《跑男》毁偶像包装 Angelababy全素颜出镜林更新打鼾|url=http://ent.ifeng.com/a/20141025/40339775_0.shtml|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226051817/http://ent.ifeng.com/a/20141025/40339775_0.shtml|archive-date=26 February 2017|access-date=25 February 2017|website=ifeng|language=zh}}</ref><ref>{{cite web|date=12 November 2015|title=《微爱》发布首款正式海报 夏娃Angelababy引诱亚当陈赫尝"禁果"|url=http://news.mtime.com/2014/11/12/1533920.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102554/http://news.mtime.com/2014/11/12/1533920.html|archive-date=18 June 2018|access-date=18 June 2018|website=Mtime|language=zh}}</ref><ref>{{cite web|date=24 December 2014|title=Love stories prove eternal at the box office|url=http://english.sina.com/entertainment/2014/1224/767228.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226132448/http://english.sina.com/entertainment/2014/1224/767228.html|archive-date=26 February 2017|work=China Daily|publisher=Sina Corp}}</ref><ref name="weibo">{{cite web|date=16 January 2015|title=Weibo Night" sets Guinness World Record for "Most mentions of an event on Weibo in 24 hours|url=http://english.sina.com/entertainment/2015/0116/773846.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226132452/http://english.sina.com/entertainment/2015/0116/773846.html|archive-date=26 February 2017|access-date=25 February 2017|publisher=Sina Corp}}</ref> == 2010-2013: Ɓeydagol yimɓe == Angelababy ina joginoo geɗe mawɗe e nder filmuuji mum ɗiɗi ɗi o waɗi e hitaande 2010, hade makko waɗde geɗe makko gadane e nder filmo Love You You mo o waɗi e hitaande 2011 e bannge Eddie Peng. O yimdi e JJ Lin jimɗi ɗiɗo ina wiyee "Bottom of the Heart" e nder jimɗi filmo oo. E hitaande 2012, Angelababy waɗii e Mark Chao e filmo njimri biyeteeɗo First Time, ko filmo koreeji ...ing 2003. Golle makko e nder First Time keɓii njeenaari ɓurndi yiɗeede e nder njeenaari 13ɓiri Siin e nder jaayndeeji filmuuji. Ndeen o holliima e nder balɗe ɗiɗi ɗee kala filmo wuxia Tai Chi, omo hollira naalanke konu. E hitaande 2013, Angelababy waɗii filmo Tsui Hark mo Tsui Hark waɗi, hono detektif suka biyeteeɗo Dee : ummital mbootu maayo, o fijiraa ko debbo jom suudu belɗo. O heɓi njeenaari ɓurndi lollude e fijooji e nder ñalɗi 21ɓiire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing ngam filmo oo.<ref>{{cite web|url=http://www.geekcrusade.com/news/angelababy-star-agent-47-movie/12755/|title=Angelababy to star in Agent 47 movie|website=Geek Crusade|date=8 May 2014|access-date=25 February 2017|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618152301/https://www.geekcrusade.com/news/angelababy-star-agent-47-movie/12755/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://beijing.china.org.cn/2015-12/15/content_37320368.htm|title=Tomb raid novel turned into blockbuster|date=15 December 2015|website=[[China Internet Information Center]]|access-date=11 November 2017|archive-date=31 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171031081956/http://beijing.china.org.cn/2015-12/15/content_37320368.htm|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://variety.com/2016/film/box-office/mojin-breaks-imax-record-in-china-exclusive-1201675689/|title='Mojin' Breaks IMAX Box Office Record in China (EXCLUSIVE)|first=Patrick|last=Frater|date=8 January 2016|work=[[Variety (magazine)|Variety]]|access-date=12 December 2017|archive-date=27 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180127084226/https://variety.com/2016/film/box-office/mojin-breaks-imax-record-in-china-exclusive-1201675689/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://ent.ifeng.com/tv/news/toutiao/detail_2013_05/08/25056524_0.shtml|title=Angelababy首登荧屏 《云中歌》演汉代美女|date=8 May 2013|website=ifeng|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102343/http://ent.ifeng.com/tv/news/toutiao/detail_2013_05/08/25056524_0.shtml|url-status=live}}</ref> == 2014–2022 : Nafoore mawnde == E hitaande 2014, Angelababy naati e fedde wiyeteende Keep Running, woni fedde Siinnaaɓe e nder fedde wiyeteende Running Man. Series o wonnoo ko hit mawɗo to Siin, kadi o nawti Angelababy e innde galle. E hitaande ndee tan, o tawtoraama Michael Chen, tergal Keep Running, e nder filmo njimri biyeteeɗo Love on the Cloud, mo o dañi nafoore mawnde e kaalis. Angelababy waɗii kuɗol "Laamɗo Weibo" e "Laamɗo Weibo" ngam hitaande 2014. Angelababy waɗii film mum gadano e Hollywood ko e filmo Hitman: Agent 47 e darnde tokosere. Ndeen o hollii Mojin: Legend majjuɗo, tuugiiɗo e deftere lollunde, wiyeteende Ghost Blows Out the Light. Filmu oo wonti filmo IMAX ɓurɗo heewde ngalu e ɗemngal Sinuwaa e nder leydi Siin, e 27,1 miliyoŋ dolaar Amerik (ko adii nde The Mermaid ɓuri ɗum). e nder tele makko gadano, daartol daartol Love Yunge ummoraade e jeereende tuugiiɗo e deftere Tong Hua wiyeteende Song in the Clouds. E hitaande 2016, Angelababy waɗii darnde ballitoore e nder filmo ganndal Hollywood biyeteeɗo Ñalawma Ndimaagu: Ummital.E nder hitaande ndee tan, o jeyaa ko e limtooji Forbes 30 les 30 Celebrities Aasiyankooji e nder cate filmo, jimɗi, teleeji e dingiral. E hitaande 2017, Angelababy waɗii e Wallace Chung e nder dingiral daartol biyeteengal General and I. Hay so tawii dingiral ngal waɗii nafoore njulaagu, o heɓiino ñiŋooje sabu ko o waɗi e fijirde makko e huutoraade doubles stunt. E hitaande 2018, o hollii e nder dingiral golle jamaanu biyeteengal « Duuɓi njulaagu » e bannge Huang Xuan. E hitaande 2019, Angelababy waɗii e nder dingiral jamaanu biyeteeɗo Sehil am Goonga oo, ko o golloowo jeyi leydi e bannge Deng Lun. E hitaande 2021, Angelababy waɗii e nder dingiral wiyeteengal “Twilight” e wondude e Ren Jialun. == 2023–hannde: Hiatus e gartugol == Golle Angelababy ina ustii gila nde o seerti e Huang Xiaoming e hitaande 2022, o ustii no feewi e lewru oktoobar 2023, nde o wiyi o tawtoraama hiirde Lisa’s Crazy Horse to Pari, Farayse. Won e yimɓe Siinnaaɓe mbiyi wonde tawtoreede Angelababy e ndeeɗoo hiirde ina luulndii kuule Siin ɗe haɗi yimɓe weltiiɓe tawtoreede golle baɗɗe faayiida walla ko wayi no fenaande, ɗum noon ɓe mbiyi yo o haɗe. Ñalnde 4 oktoobar, kabaaru Crazy Horse hollitii e dow laabi e nder lowre mum Instagram wonde Angelababy meeɗaa tawtoreede hiirde ndee. Ñalnde 1 noowammbar 2023, konte Angelababy e nder laylayti renndo Siin ceertuɗi, haa arti noon e Sina Weibo, muumtaama, konte makko Douyin ina kaɗaa rewde (caggal ɗuum kadi muumtaama). Caggal ɗuum, CCTV, jaaynde laamu Siin, momtii e konte mum Weibo wideyooji ɗi o waɗata e galaasuuji ngenndiiji, o yalti e fedde jaɓɓotoonde eɓɓoore Running Man caggal duuɓi 10. Ñalnde 30 lewru Yarkomaa 2024, konte Angelababy e Weibo, Douyin, e laylaytiiji goɗɗi ndartinaaka, kono o heddii ko e doggol ɓalewol e nder leydi Siin mawndi. E lewru suwee 2024, nde filmo Running Man yalti, peeñgol Angelababy ngol senngoraama.Lewru rewru nduu, drama kostim Everlasting Longing, mo o ardii, heɓi yamiroore yaltude drama web, ko ɗum hollirta jaɓgol makko e dow laabi caggal luural Crazy Horse. E lewru Yarkomaa 2025, Angelababy waɗii gartugol mum e eɓɓooji ɗiɗi web : Yiɗde duumiinde, rewi heen ko eɓɓooji ɓuuɓɗi e sahaa Back for You. == Nguurndam neɗɗo == E hitaande 2005, Angelababy, jahroowo e duuɓi 16, fuɗɗii jokkondirde e William Chan, fiyoowo filmo Hong Kong, jahroowo e duuɓi 20, tawi kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e yuɓɓinde eɓɓoore sukaaɓe wiyeteende Viva! Kippu Disney. E fuɗɗoode hitaande 2010, Chan hollitii wonde ɗiɗo ɓee ceertii. E lewru marse e hitaande ndee, Chan e Charlene Choi njaltii e jaayndeeji e jokkondiral mum en, ɓe njaɓii wonde ɓe ngondi ko lebbi tati. Angelababy winndi e Weibo, "Mbele aɗa gooŋɗini wonde ɓe ngondi tan ko lebbi tati?" hinting e fenaande Chan. Gila hitaande 2009, Angelababy ina jokkondiri e fijoowo Sinuwaa biyeteeɗo Huang Xiaoming, mo duuɓi mum 12 ɓuri ɗum, fotde duuɓi jeegom, kono jokkondiral maɓɓe feeñninaaka e jamaanu haa e lewru feebariyee 2014. Ñalnde 27 mee 2015, ɓe keɓi seedantaagal dewgal maɓɓe to Qingdaok nokku banke O, Siin e we 2015, tawi njoɓdi mum ina tolnoo e 31 miliyoŋ dolaar Amerik. E lewru oktoobar 2016, Huang e Angelababy kollitii reedu makko. O jibini ɓiɗɗo maɓɓe ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2017 to opitaal Adventist to Hong Kong. Ɓe inniri ɓiɗɗo maɓɓe oo « Xiaohaimian », woni « sponge tokooso » e ɗemngal Sinuwaa. Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2022, ɓe kolliti ceergal maɓɓe. == Njulaagu e moƴƴere == Angelababy waɗii ngalu mum e nder njulaagu keewngu; ina heen nokku njulaagu ƴiye, kafe (e wondude e sehil mum Hong Kong biyeteeɗo Tony Leung Ka-fai) e njulaagu nguurndam. E hitaande 2015, o sosi kaalis makko keeriiɗo, biyeteeɗo AB Capital. Ndeen o soodi aksiyonji e lowre njulaagu e-commerce Siin caggal leydi Ymatou e marque njaram HeyJuice. E hitaande 2016, Angelababy naati e doggol filanndeeji Hurun, ko kañum ɓuri famɗude e doggol ngol. Kanko e jom suudu makko Huang Xiaoming ɓe ndokki miliyoŋaaji 2,6 dolaar Amerik ngam wallitde jaŋngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde fuɗɗaade golle walla ɗaɓɓude golle. E hitaande 2020, Angelababy e Huang Xiaoming ndokki 200 000 CN¥ ngam wallitde opitaaluuji jowitiiɗi e ñawu koronaawiris 2019-20 to Hubei. E hitaande 2021, Angelababy waɗii ngalu mum e sosiyetee wellitaare, biyeteeɗo Cool Style, mo Media Asia e fedde Louis Koo sosi. Koolaaɗo kuuɓal Cool Style ina waɗi njuɓɓudi naalankooɓe e golle jowitiiɗe heen ngam ƴellitde doole kese tawa ina njogii ngalu keewngu e laylayti. E lewru marse 2021, Angelababy hollitii ballal mum e cotton ummoriiɗo Xinjiang, caggal nde sosiyeteeji keewɗi ngoppi soodde cotton oo sabu kulhuli e ŋakkeende jojjanɗe aadee. == Filmogaraafi == == Vidiyo == Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes 2006 Les fedde Lion Rock Band Cream janngoowo 2007 Geɗe ɗe ngalaa nafoore 破事儿 Tak Nga 2009 Juutɗo e Yiɗde 矮仔多情 Maleyka G-Force 超鼠特攻 Daande-dubbi (mbaydi Kanton) 2010 Ko woni fof ina moƴƴi, ina joofna 2010 花田喜事2010 Laamɗo debbo perle leydi puɗi == Ñalɗi ɓuuɓɗi 全城热恋 Xiao Qi == 2011 Fof ina moƴƴi, ina joofna 2011 最強喜事 Cameo ɓurɗo moƴƴude Daande Rapunzel (mbaydi Kanton) Sosde lannda 建党伟业 Xiao Fengxian Yidde e nder weeyo 全球热恋 Huang Mudan Yidde maa aan 夏日乐悠悠 Xia Mi 2012 Nguurndam Koyɗam 桃姐 Koye mum Cameo == Ko adii fof 第一次 Jimol Shiqiao == Ɓaleejo e daneejo Ɗaɓɓaande I: Fajiri ňawu 痞子英雄 Fan Ning Tai Chi 1: 0 Ɓooygol Ɓooygol Jaambaaro Tai Chi 2: Chen Yuniang 2013 Wondude 在一起 Lin Shengnan == Yue Yue == Detektif suka biyeteeɗo Dee: Ummagol lewru maayo Yin Ruiji Wurooji ɗiɗi 双城记 Filmu juutɗo Ko ɓuri moƴƴude ko ɗoo sahaa kala 最好的,一直都在 Filmo juutɗo; Kameyo Hol ko woni ñaamdu maa 2013 谁是你的菜2013 Laamɗo debbo Le Filmu juutɗo 2014 Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Leydi 失戀急讓 Lui Yuen-ping == Ummagol Lefol Xiao Hua == == Yidde dow duule Chen Xi == 2015 Gorko dogoowo 奔跑吧!兄?Koye mum Aan Ko Naange Am 何以笙簫默 O Yimei Hareeji jommbaajo 新娘大作战 He Jing Hitman: Wakiiliijo 47 代號47 Diana Burnwood Mojin: Lefol majjungol Ding Sitian 2016 Wakkati warde Tian Xiaomai Ñalngu jeytaare: Ummital 天煞—地球反擊戰2 Toɓo Lao Ligue des dieux 封神传奇 Lan Die Njokken janngo 摆渡人 Ah Yu [citation ina haani] Yiɗde O2O Bei Weiwei [citation ina haani] 2019 Kapiteen 中国机长 Kamera 2020 Miɗo siftora Zhao Ximan == Sereeji teleeji == == Television series == Year English title Chinese title Role Notes 2010 Tweet Love Story 恋爱对白 (恋するセリフ) Li Zi 2015 Love Yunge from the Desert 大汉情缘之云中歌 Hou Yunge 2017 General and I 孤芳不自赏 Bai Pingting 2018 Entrepreneurial Age 创业时代 Na Lan 2019 My True Friend 我的真朋友 Cheng Zhenzhen 2020 A Murderous Affair in Horizon Tower 摩天大楼 Zhong Meibao 2022 The Wind Blows from Longxi 风起陇西 Liu Ying 2022 Love the Way You Are 爱情应该有的样子 Yin Yi Ke 2025 Everlasting Longing 相思令 Jun Qi Luo/Jun Fei Fan Back for You 漫影寻踪 Luna TBA Tai Chi 3: The Peak is in Sight 生活在别处的我 太极3:巅峰在望 渴望生活 == TBA == == Variety show == Year English title Chinese title Role Notes 2009 Beautiful Cooking 美女廚房 Contestant TVB variety show 2014–2023 Keep Running 奔跑吧 Cast member [citation needed] 2017 King of Glory 王者出击 2018 Clash Bots 机器人争霸 2019 Four Try 潮流合伙人 2023 Natural High 现在就出发 Recurring member == Discography == == Singles == Year English title Original title Album Notes 2010 "Beauty Survivor" Japanese single == "Love Never Stops" == "Everyday's A Beautiful Story" 2011 "Bottom of the Heart" 海底之心 Love You You OST with JJ Link 2012 "Can We Smile Together" 都要微笑好吗 First Time OST == "Say Goodbye" == "Happy Together" with Aarif Rahman 2015 "Today You Will Marry Me" 今天你要嫁给我 Bride Wars OST with Ni Ni, Chen Xiao & Zhu Yawen "Green Skirt" 绿罗裙 Love Yunge from the Desert OST 2019 "Snow Flower Poem" 雪花赋 Performance for CCTV Spring Galatians == "Fly" 飞 == "Run for the Dream" 造亿万吨光芒 Keep Running theme song with Li Chen, Zheng Kai, Zhu Yawen, Wang Yanlin, Lucas Wong and Song Yuqi 2020 "With You by My Side" 有你在身边 Charity song for Coronavirus "Fearless" 无畏的模样 Awards and nominations Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji Hitaande Njeenaari Categori Golle toɗɗaaɗe Njeñtudi Ref. 2012 Njeenaaje doole moodel : N/a Won Mnet Asie Music Awards ɓurɗo moƴƴude e mbaydi tapi boɗeejo won 2013 Siin rewɓe Media Awards Ɓooygol debbo Won Bazaar Jewelry Jemma Sadak Hoodere Njeenaari Won Fedde sinemaaji Hong Kong rokkii njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 9th Huading Awards ko debbo ɓurɗo lollude mo jaayndeeji cuɓii 13th Film Media Awards Sinuwaa ɓurɗo yiɗeede ko fijoowo gadano heɓi 1st Siin Fedde Filmuuji hakkunde leyɗeele Londres Toɗɗaaɗo ɓurɗo moƴƴude e filmuuji Crimes of Passion 2014 21e Fedde filmuuji janngooɓe kolees to Pekin Ɓurɗo lollude e fijoowo suka Detective Dee: Ummagol lewru maayo Won 14ɓo Njeenaari Siin Film Media Awards ɓurɗo yiɗeede toɗɗaade 3rd iQiyi Karnaval koode kala Idol Asiya kala —N/a Won 2015 Kewu njeenaari Weibo Weibo Debbo Won == Weibo Laamiiɗo Won == Cosmo Beauty Ceremonie Beauté Idol njeenaari Won 4e iQiyi All-Star Karniwal Ummital Njeenaari Jaɓɓungal Won 2016 19th Huading Awards ko debbo ɓurɗo moƴƴude (Drama ɓooyɗo) Love Yunge mo jeereende toɗɗaa 33ɓo teemedere puɗi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ballal Mojin: Legend majjuɗo heɓi [citation needed] 8th Macau Festival Films hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde fijde Kill Time toɗɗaama Kewu njeenaari Weibo limngal moƴƴal ɓurngal moƴƴude —N/a Won 2017 Toutiao Njeenaaje Fijoowo ɓurɗo lollude e hitaande Won Celebrity ɓurɗo nafoore e njulaagu Won 2018 Kewu njeenaari Weibo njeenaari darnde filantropi Won Hot Njiylawu Naalanke Won 12ɓo Tencent Hoodere Wideyoo Njeenaaje VIP Hoodere Dañii Toutiao Njeenaaje Naalanke Koolaaɗo Won 2019 Fedde Hong Kong Sinematograf en njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 6th Fijooɓe Siin Kewu njeenaari Fijoowo ɓurɗo moƴƴude (Category Emerald) Sehil am Goonga Toɗɗaama Njeenaari 24ɓiiri Teleeji Asii ko debbo ɓurɗo waawde fiyde e darnde ardiinde toɗɗaa Golden Bud – Koolol nayaɓol ngol Reso Film e Teleeji ɓuri waawde fiyde Cosmo Glam Jemma Neɗɗo Hitaande (Koyɗol) —N/a Won 16th Esquire Man e njeenaaje mum ɓurɗe moƴƴude Ɓurɗo lollude e fijoowo —N/a Won 2020 Kewu njeenaari Weibo Debbo Weibo —N/a Won 2021 Weibo Jemma Hoodere hitaande —N/a Won 2023 Hitaande Kalite Akteer —N/a Won Forbes Siin 100 mawɗo Hitaande Ranndo Ref. 2011 ñalnde 88 2012 ñalnde 100 2013 ñalnde 54ɓiire 2014 ñalnde 55ɓiire 2015 ñalnde 12 ndee 2017 ñalnde 8 2019 ñalnde 14 ndee Ñalnde 16 hitaande 2020 == Tuugnorgal == gia1e51bpj1adbtw4fyo3r8mo2r540x 165721 165720 2026-04-19T09:18:00Z Ilya Discuss 10103 165721 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Angela Yeung Wing''' (sinuwaa : 杨颖 ; pinyin : Yáng Yǐng ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1989), ɓurɗo anndeede e innde dingiral mum Angelababy, ko jimoowo, mbaylaandi e fijoowo Sinuwaa. E hitaande 2013, o suɓaama e jaaynde wiyeteende Southern Metropolis Entertainment Weekly ngam wonde gooto e fiyooɓe Dan nayi kesi. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teemedere puɗi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde filmo Mojin: The Lost Legend. O wonno ko e fedde fijirde Keep Running gila 2014 haa <ref>{{cite web|url=http://www.smweekly.com/news/cover/201301/32220.aspx|title=10年之后再评花旦|date=1 January 2013|website=Southern Metropolis Daily|language=zh|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729103750/http://www.smweekly.com/news/cover/201301/32220.aspx|archive-date=29 July 2017|url-status=dead|access-date=25 February 2017}}</ref> == Nguurndam gadano == Angelababy jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, yumma mum ko Shanghainaajo, baaba mum ko Hong Kong, feccere iwdi mum ko Almaañ, feccere iwdi Siin. Innde jibinannde makko ko Yang Ying (ɗemngal kanton: Yeung Wing). Baaba makko ina jogii njulaagu (business) to Shanghai. O heɓi nafoore e moodel gila omo woni cukalel e les njiimaandi baaba makko. O wi'i nder yewtere maako, "Koo ngam o [baaba maako] soodata kolte ɓurduɗe mawnugo, mi yiɗi yahugo haa suudu maako ngam jarribaago limse kese e hawtugo bee ɗe. Ɗum welnde. Mi tammi non mi heɓi yidde am ngam moode". Yang Ying ummiima Hong Kong nde o yahrata e duuɓi sappo e tati, o siifondiri e Style International Management nanondiral ngam waɗde modele nde o yahrata e duuɓi 14. Hay so tawii innde makko e ɗemngal Engele ko Angela, won ɗo o noddirtee "Baby" e nder duuɓi makko jaŋde leslesre e hakkundeere. O hawritii ɗee inɗe ɗiɗi ngam waɗde innde makko dingiral, Angelababy.<ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2011/08/18/1468047.html|title=《夏日乐悠悠》首曝预告彭于晏生猛Baby女神|date=18 August 2011|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102451/http://news.mtime.com/2011/08/18/1468047.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2012/03/20/1484586.html|title="第一次"首曝剧照 赵又廷Angelababy浪漫街头|date=20 March 2012|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102552/http://news.mtime.com/2012/03/20/1484586.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2012/10/30/1500316.html|title=对话杨颖:我有Man的一面 女神真是不敢当|date=30 October 2012|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102537/http://news.mtime.com/2012/10/30/1500316.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.china.org.cn/arts/2012-08/03/content_26117876.htm|title=Cast list of Tsui Hark's 'Di Renjie' revealed|website=China.org.cn|date=3 August 2012|access-date=25 February 2017|archive-date=3 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303214146/http://www.china.org.cn/arts/2012-08/03/content_26117876.htm|url-status=live}}</ref><ref name="dragon">{{cite web|url=http://english.cntv.cn/2014/05/12/VIDE1399846562841729.shtml|title=Beijing College Student Film Festival concludes|publisher=CCTV|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226131044/http://english.cntv.cn/2014/05/12/VIDE1399846562841729.shtml|archive-date=26 February 2017|url-status=dead|date=12 May 2014|access-date=25 February 2017}}</ref> == Kugal == 2007-2009: Fuɗɗoode Ɓiɗɗo Angela e hitaande 2011 Angelababy fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 14, o heewnoo gollodaade e sehil makko Janice Man, o hollirta koye maɓɓe ko ɓe ɗiɗo miñiraaɓe rewɓe. Ɓe kawri, ɓe njaawni dañde lollude to Hong Kong, ɓe ngondi e sosde marque streetwear CHOICE, kono sehilaagal maɓɓe joofi ko e hitaande 2008. Angelababy fuɗɗii wonde fijoowo e nder filmo Trivial Matters e hitaande 2007, ɗo o waɗi hojomaaji 5 cameo feeñde e ballal Ko0ng e filmo Juutɗo e Yiɗde.<ref>{{cite web|date=25 October 2014|title=《跑男》毁偶像包装 Angelababy全素颜出镜林更新打鼾|url=http://ent.ifeng.com/a/20141025/40339775_0.shtml|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226051817/http://ent.ifeng.com/a/20141025/40339775_0.shtml|archive-date=26 February 2017|access-date=25 February 2017|website=ifeng|language=zh}}</ref><ref>{{cite web|date=12 November 2015|title=《微爱》发布首款正式海报 夏娃Angelababy引诱亚当陈赫尝"禁果"|url=http://news.mtime.com/2014/11/12/1533920.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102554/http://news.mtime.com/2014/11/12/1533920.html|archive-date=18 June 2018|access-date=18 June 2018|website=Mtime|language=zh}}</ref><ref>{{cite web|date=24 December 2014|title=Love stories prove eternal at the box office|url=http://english.sina.com/entertainment/2014/1224/767228.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226132448/http://english.sina.com/entertainment/2014/1224/767228.html|archive-date=26 February 2017|work=China Daily|publisher=Sina Corp}}</ref><ref name="weibo">{{cite web|date=16 January 2015|title=Weibo Night" sets Guinness World Record for "Most mentions of an event on Weibo in 24 hours|url=http://english.sina.com/entertainment/2015/0116/773846.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226132452/http://english.sina.com/entertainment/2015/0116/773846.html|archive-date=26 February 2017|access-date=25 February 2017|publisher=Sina Corp}}</ref> == 2010-2013: Ɓeydagol yimɓe == Angelababy ina joginoo geɗe mawɗe e nder filmuuji mum ɗiɗi ɗi o waɗi e hitaande 2010, hade makko waɗde geɗe makko gadane e nder filmo Love You You mo o waɗi e hitaande 2011 e bannge Eddie Peng. O yimdi e JJ Lin jimɗi ɗiɗo ina wiyee "Bottom of the Heart" e nder jimɗi filmo oo. E hitaande 2012, Angelababy waɗii e Mark Chao e filmo njimri biyeteeɗo First Time, ko filmo koreeji ...ing 2003. Golle makko e nder First Time keɓii njeenaari ɓurndi yiɗeede e nder njeenaari 13ɓiri Siin e nder jaayndeeji filmuuji. Ndeen o holliima e nder balɗe ɗiɗi ɗee kala filmo wuxia Tai Chi, omo hollira naalanke konu. E hitaande 2013, Angelababy waɗii filmo Tsui Hark mo Tsui Hark waɗi, hono detektif suka biyeteeɗo Dee : ummital mbootu maayo, o fijiraa ko debbo jom suudu belɗo. O heɓi njeenaari ɓurndi lollude e fijooji e nder ñalɗi 21ɓiire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing ngam filmo oo.<ref>{{cite web|url=http://www.geekcrusade.com/news/angelababy-star-agent-47-movie/12755/|title=Angelababy to star in Agent 47 movie|website=Geek Crusade|date=8 May 2014|access-date=25 February 2017|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618152301/https://www.geekcrusade.com/news/angelababy-star-agent-47-movie/12755/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://beijing.china.org.cn/2015-12/15/content_37320368.htm|title=Tomb raid novel turned into blockbuster|date=15 December 2015|website=[[China Internet Information Center]]|access-date=11 November 2017|archive-date=31 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171031081956/http://beijing.china.org.cn/2015-12/15/content_37320368.htm|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://variety.com/2016/film/box-office/mojin-breaks-imax-record-in-china-exclusive-1201675689/|title='Mojin' Breaks IMAX Box Office Record in China (EXCLUSIVE)|first=Patrick|last=Frater|date=8 January 2016|work=[[Variety (magazine)|Variety]]|access-date=12 December 2017|archive-date=27 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180127084226/https://variety.com/2016/film/box-office/mojin-breaks-imax-record-in-china-exclusive-1201675689/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://ent.ifeng.com/tv/news/toutiao/detail_2013_05/08/25056524_0.shtml|title=Angelababy首登荧屏 《云中歌》演汉代美女|date=8 May 2013|website=ifeng|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102343/http://ent.ifeng.com/tv/news/toutiao/detail_2013_05/08/25056524_0.shtml|url-status=live}}</ref> == 2014–2022 : Nafoore mawnde == E hitaande 2014, Angelababy naati e fedde wiyeteende Keep Running, woni fedde Siinnaaɓe e nder fedde wiyeteende Running Man. Series o wonnoo ko hit mawɗo to Siin, kadi o nawti Angelababy e innde galle. E hitaande ndee tan, o tawtoraama Michael Chen, tergal Keep Running, e nder filmo njimri biyeteeɗo Love on the Cloud, mo o dañi nafoore mawnde e kaalis. Angelababy waɗii kuɗol "Laamɗo Weibo" e "Laamɗo Weibo" ngam hitaande 2014. Angelababy waɗii film mum gadano e Hollywood ko e filmo Hitman: Agent 47 e darnde tokosere. Ndeen o hollii Mojin: Legend majjuɗo, tuugiiɗo e deftere lollunde, wiyeteende Ghost Blows Out the Light. Filmu oo wonti filmo IMAX ɓurɗo heewde ngalu e ɗemngal Sinuwaa e nder leydi Siin, e 27,1 miliyoŋ dolaar Amerik (ko adii nde The Mermaid ɓuri ɗum). e nder tele makko gadano, daartol daartol Love Yunge ummoraade e jeereende tuugiiɗo e deftere Tong Hua wiyeteende Song in the Clouds.<ref>{{cite web|url=http://www.sbs.com.au/popasia/blog/2016/05/22/angelababy-going-be-independence-day-2|title=Angelababy is going to be in 'Independence Day 2'|date=22 May 2016|website=SBS PopAsia|access-date=11 November 2017|archive-date=12 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171112021624/http://www.sbs.com.au/popasia/blog/2016/05/22/angelababy-going-be-independence-day-2|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.forbes.com/sites/carolinehoward/2016/02/24/g-e-m-angelababy-soo-hyun-kim-and-the-actors-and-athletes-of-30-under-30-asia/|title=G.E.M., Angelababy, Soo-hyun Kim and the Actors And Athletes Of 30 Under 30 Asia|website=Forbes|date=24 February 2016|archive-date=26 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226052249/https://www.forbes.com/sites/carolinehoward/2016/02/24/g-e-m-angelababy-soo-hyun-kim-and-the-actors-and-athletes-of-30-under-30-asia/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://chinafilminsider.com/no-emoji-acting-please-angelababy/|title=No More Emoji Acting Please, Angelababy|website=China Film Insider|date=20 January 2017|archive-date=26 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226050012/http://chinafilminsider.com/no-emoji-acting-please-angelababy/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.163.com/17/0211/00/CCV2JO1L000187VI.html|title=《孤芳不自赏》高收视收官,背后有秘密|work=[[NetEase]]|language=zh|date=11 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226130942/http://news.163.com/17/0211/00/CCV2JO1L000187VI.html|archive-date=26 February 2017|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://ent.sina.com.cn/v/m/2017-03-14/doc-ifychhuq4542924.shtml|title=Baby产后复出新作已定 安建执导或将搭档黄轩|date=14 March 2017|publisher=Sina Corp|language=zh|access-date=24 October 2017|archive-date=24 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171024100351/http://ent.sina.com.cn/v/m/2017-03-14/doc-ifychhuq4542924.shtml|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2018/05/07/1580344.html|title=Angelababy新剧上海开机曝海报 《我的真朋友》中与邓伦一起变身房产中介|date=7 May 2018|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102545/http://news.mtime.com/2018/05/07/1580344.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|title=任嘉伦 Angelababy《暮色心约》穿高中校服毫无违和感|url=https://www.jiuzyoung.com/entertain/watch/2022-drama-mu-se-xin-yue-allen-baby/|publisher=Jiuzyoung|date=2022-02-11}}</ref> E hitaande 2016, Angelababy waɗii darnde ballitoore e nder filmo ganndal Hollywood biyeteeɗo Ñalawma Ndimaagu: Ummital.E nder hitaande ndee tan, o jeyaa ko e limtooji Forbes 30 les 30 Celebrities Aasiyankooji e nder cate filmo, jimɗi, teleeji e dingiral. E hitaande 2017, Angelababy waɗii e Wallace Chung e nder dingiral daartol biyeteengal General and I. Hay so tawii dingiral ngal waɗii nafoore njulaagu, o heɓiino ñiŋooje sabu ko o waɗi e fijirde makko e huutoraade doubles stunt. E hitaande 2018, o hollii e nder dingiral golle jamaanu biyeteengal « Duuɓi njulaagu » e bannge Huang Xuan. E hitaande 2019, Angelababy waɗii e nder dingiral jamaanu biyeteeɗo Sehil am Goonga oo, ko o golloowo jeyi leydi e bannge Deng Lun. E hitaande 2021, Angelababy waɗii e nder dingiral wiyeteengal “Twilight” e wondude e Ren Jialun. == 2023–hannde: Hiatus e gartugol == Golle Angelababy ina ustii gila nde o seerti e Huang Xiaoming e hitaande 2022, o ustii no feewi e lewru oktoobar 2023, nde o wiyi o tawtoraama hiirde Lisa’s Crazy Horse to Pari, Farayse. Won e yimɓe Siinnaaɓe mbiyi wonde tawtoreede Angelababy e ndeeɗoo hiirde ina luulndii kuule Siin ɗe haɗi yimɓe weltiiɓe tawtoreede golle baɗɗe faayiida walla ko wayi no fenaande, ɗum noon ɓe mbiyi yo o haɗe. Ñalnde 4 oktoobar, kabaaru Crazy Horse hollitii e dow laabi e nder lowre mum Instagram wonde Angelababy meeɗaa tawtoreede hiirde ndee. Ñalnde 1 noowammbar 2023, konte Angelababy e nder laylayti renndo Siin ceertuɗi, haa arti noon e Sina Weibo, muumtaama, konte makko Douyin ina kaɗaa rewde (caggal ɗuum kadi muumtaama). Caggal ɗuum, CCTV, jaaynde laamu Siin, momtii e konte mum Weibo wideyooji ɗi o waɗata e galaasuuji ngenndiiji, o yalti e fedde jaɓɓotoonde eɓɓoore Running Man caggal duuɓi 10. Ñalnde 30 lewru Yarkomaa 2024, konte Angelababy e Weibo, Douyin, e laylaytiiji goɗɗi ndartinaaka, kono o heddii ko e doggol ɓalewol e nder leydi Siin mawndi. E lewru suwee 2024, nde filmo Running Man yalti, peeñgol Angelababy ngol senngoraama.Lewru rewru nduu, drama kostim Everlasting Longing, mo o ardii, heɓi yamiroore yaltude drama web, ko ɗum hollirta jaɓgol makko e dow laabi caggal luural Crazy Horse. E lewru Yarkomaa 2025, Angelababy waɗii gartugol mum e eɓɓooji ɗiɗi web : Yiɗde duumiinde, rewi heen ko eɓɓooji ɓuuɓɗi e sahaa Back for You. == Nguurndam neɗɗo == E hitaande 2005, Angelababy, jahroowo e duuɓi 16, fuɗɗii jokkondirde e William Chan, fiyoowo filmo Hong Kong, jahroowo e duuɓi 20, tawi kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e yuɓɓinde eɓɓoore sukaaɓe wiyeteende Viva! Kippu Disney. E fuɗɗoode hitaande 2010, Chan hollitii wonde ɗiɗo ɓee ceertii. E lewru marse e hitaande ndee, Chan e Charlene Choi njaltii e jaayndeeji e jokkondiral mum en, ɓe njaɓii wonde ɓe ngondi ko lebbi tati. Angelababy winndi e Weibo, "Mbele aɗa gooŋɗini wonde ɓe ngondi tan ko lebbi tati?" hinting e fenaande Chan. Gila hitaande 2009, Angelababy ina jokkondiri e fijoowo Sinuwaa biyeteeɗo Huang Xiaoming, mo duuɓi mum 12 ɓuri ɗum, fotde duuɓi jeegom, kono jokkondiral maɓɓe feeñninaaka e jamaanu haa e lewru feebariyee 2014. Ñalnde 27 mee 2015, ɓe keɓi seedantaagal dewgal maɓɓe to Qingdaok nokku banke O, Siin e we 2015, tawi njoɓdi mum ina tolnoo e 31 miliyoŋ dolaar Amerik. E lewru oktoobar 2016, Huang e Angelababy kollitii reedu makko. O jibini ɓiɗɗo maɓɓe ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2017 to opitaal Adventist to Hong Kong. Ɓe inniri ɓiɗɗo maɓɓe oo « Xiaohaimian », woni « sponge tokooso » e ɗemngal Sinuwaa. Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2022, ɓe kolliti ceergal maɓɓe. == Njulaagu e moƴƴere == Angelababy waɗii ngalu mum e nder njulaagu keewngu; ina heen nokku njulaagu ƴiye, kafe (e wondude e sehil mum Hong Kong biyeteeɗo Tony Leung Ka-fai) e njulaagu nguurndam. E hitaande 2015, o sosi kaalis makko keeriiɗo, biyeteeɗo AB Capital. Ndeen o soodi aksiyonji e lowre njulaagu e-commerce Siin caggal leydi Ymatou e marque njaram HeyJuice. E hitaande 2016, Angelababy naati e doggol filanndeeji Hurun, ko kañum ɓuri famɗude e doggol ngol. Kanko e jom suudu makko Huang Xiaoming ɓe ndokki miliyoŋaaji 2,6 dolaar Amerik ngam wallitde jaŋngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde fuɗɗaade golle walla ɗaɓɓude golle. E hitaande 2020, Angelababy e Huang Xiaoming ndokki 200 000 CN¥ ngam wallitde opitaaluuji jowitiiɗi e ñawu koronaawiris 2019-20 to Hubei. E hitaande 2021, Angelababy waɗii ngalu mum e sosiyetee wellitaare, biyeteeɗo Cool Style, mo Media Asia e fedde Louis Koo sosi. Koolaaɗo kuuɓal Cool Style ina waɗi njuɓɓudi naalankooɓe e golle jowitiiɗe heen ngam ƴellitde doole kese tawa ina njogii ngalu keewngu e laylayti. E lewru marse 2021, Angelababy hollitii ballal mum e cotton ummoriiɗo Xinjiang, caggal nde sosiyeteeji keewɗi ngoppi soodde cotton oo sabu kulhuli e ŋakkeende jojjanɗe aadee. == Filmogaraafi == == Vidiyo == Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes 2006 Les fedde Lion Rock Band Cream janngoowo 2007 Geɗe ɗe ngalaa nafoore 破事儿 Tak Nga 2009 Juutɗo e Yiɗde 矮仔多情 Maleyka G-Force 超鼠特攻 Daande-dubbi (mbaydi Kanton) 2010 Ko woni fof ina moƴƴi, ina joofna 2010 花田喜事2010 Laamɗo debbo perle leydi puɗi == Ñalɗi ɓuuɓɗi 全城热恋 Xiao Qi == 2011 Fof ina moƴƴi, ina joofna 2011 最強喜事 Cameo ɓurɗo moƴƴude Daande Rapunzel (mbaydi Kanton) Sosde lannda 建党伟业 Xiao Fengxian Yidde e nder weeyo 全球热恋 Huang Mudan Yidde maa aan 夏日乐悠悠 Xia Mi 2012 Nguurndam Koyɗam 桃姐 Koye mum Cameo == Ko adii fof 第一次 Jimol Shiqiao == Ɓaleejo e daneejo Ɗaɓɓaande I: Fajiri ňawu 痞子英雄 Fan Ning Tai Chi 1: 0 Ɓooygol Ɓooygol Jaambaaro Tai Chi 2: Chen Yuniang 2013 Wondude 在一起 Lin Shengnan == Yue Yue == Detektif suka biyeteeɗo Dee: Ummagol lewru maayo Yin Ruiji Wurooji ɗiɗi 双城记 Filmu juutɗo Ko ɓuri moƴƴude ko ɗoo sahaa kala 最好的,一直都在 Filmo juutɗo; Kameyo Hol ko woni ñaamdu maa 2013 谁是你的菜2013 Laamɗo debbo Le Filmu juutɗo 2014 Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Leydi 失戀急讓 Lui Yuen-ping == Ummagol Lefol Xiao Hua == == Yidde dow duule Chen Xi == 2015 Gorko dogoowo 奔跑吧!兄?Koye mum Aan Ko Naange Am 何以笙簫默 O Yimei Hareeji jommbaajo 新娘大作战 He Jing Hitman: Wakiiliijo 47 代號47 Diana Burnwood Mojin: Lefol majjungol Ding Sitian 2016 Wakkati warde Tian Xiaomai Ñalngu jeytaare: Ummital 天煞—地球反擊戰2 Toɓo Lao Ligue des dieux 封神传奇 Lan Die Njokken janngo 摆渡人 Ah Yu [citation ina haani] Yiɗde O2O Bei Weiwei [citation ina haani] 2019 Kapiteen 中国机长 Kamera 2020 Miɗo siftora Zhao Ximan == Sereeji teleeji == == Television series == Year English title Chinese title Role Notes 2010 Tweet Love Story 恋爱对白 (恋するセリフ) Li Zi 2015 Love Yunge from the Desert 大汉情缘之云中歌 Hou Yunge 2017 General and I 孤芳不自赏 Bai Pingting 2018 Entrepreneurial Age 创业时代 Na Lan 2019 My True Friend 我的真朋友 Cheng Zhenzhen 2020 A Murderous Affair in Horizon Tower 摩天大楼 Zhong Meibao 2022 The Wind Blows from Longxi 风起陇西 Liu Ying 2022 Love the Way You Are 爱情应该有的样子 Yin Yi Ke 2025 Everlasting Longing 相思令 Jun Qi Luo/Jun Fei Fan Back for You 漫影寻踪 Luna TBA Tai Chi 3: The Peak is in Sight 生活在别处的我 太极3:巅峰在望 渴望生活 == TBA == == Variety show == Year English title Chinese title Role Notes 2009 Beautiful Cooking 美女廚房 Contestant TVB variety show 2014–2023 Keep Running 奔跑吧 Cast member [citation needed] 2017 King of Glory 王者出击 2018 Clash Bots 机器人争霸 2019 Four Try 潮流合伙人 2023 Natural High 现在就出发 Recurring member == Discography == == Singles == Year English title Original title Album Notes 2010 "Beauty Survivor" Japanese single == "Love Never Stops" == "Everyday's A Beautiful Story" 2011 "Bottom of the Heart" 海底之心 Love You You OST with JJ Link 2012 "Can We Smile Together" 都要微笑好吗 First Time OST == "Say Goodbye" == "Happy Together" with Aarif Rahman 2015 "Today You Will Marry Me" 今天你要嫁给我 Bride Wars OST with Ni Ni, Chen Xiao & Zhu Yawen "Green Skirt" 绿罗裙 Love Yunge from the Desert OST 2019 "Snow Flower Poem" 雪花赋 Performance for CCTV Spring Galatians == "Fly" 飞 == "Run for the Dream" 造亿万吨光芒 Keep Running theme song with Li Chen, Zheng Kai, Zhu Yawen, Wang Yanlin, Lucas Wong and Song Yuqi 2020 "With You by My Side" 有你在身边 Charity song for Coronavirus "Fearless" 无畏的模样 Awards and nominations Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji Hitaande Njeenaari Categori Golle toɗɗaaɗe Njeñtudi Ref. 2012 Njeenaaje doole moodel : N/a Won Mnet Asie Music Awards ɓurɗo moƴƴude e mbaydi tapi boɗeejo won 2013 Siin rewɓe Media Awards Ɓooygol debbo Won Bazaar Jewelry Jemma Sadak Hoodere Njeenaari Won Fedde sinemaaji Hong Kong rokkii njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 9th Huading Awards ko debbo ɓurɗo lollude mo jaayndeeji cuɓii 13th Film Media Awards Sinuwaa ɓurɗo yiɗeede ko fijoowo gadano heɓi 1st Siin Fedde Filmuuji hakkunde leyɗeele Londres Toɗɗaaɗo ɓurɗo moƴƴude e filmuuji Crimes of Passion 2014 21e Fedde filmuuji janngooɓe kolees to Pekin Ɓurɗo lollude e fijoowo suka Detective Dee: Ummagol lewru maayo Won 14ɓo Njeenaari Siin Film Media Awards ɓurɗo yiɗeede toɗɗaade 3rd iQiyi Karnaval koode kala Idol Asiya kala —N/a Won 2015 Kewu njeenaari Weibo Weibo Debbo Won == Weibo Laamiiɗo Won == Cosmo Beauty Ceremonie Beauté Idol njeenaari Won 4e iQiyi All-Star Karniwal Ummital Njeenaari Jaɓɓungal Won 2016 19th Huading Awards ko debbo ɓurɗo moƴƴude (Drama ɓooyɗo) Love Yunge mo jeereende toɗɗaa 33ɓo teemedere puɗi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ballal Mojin: Legend majjuɗo heɓi [citation needed] 8th Macau Festival Films hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde fijde Kill Time toɗɗaama Kewu njeenaari Weibo limngal moƴƴal ɓurngal moƴƴude —N/a Won 2017 Toutiao Njeenaaje Fijoowo ɓurɗo lollude e hitaande Won Celebrity ɓurɗo nafoore e njulaagu Won 2018 Kewu njeenaari Weibo njeenaari darnde filantropi Won Hot Njiylawu Naalanke Won 12ɓo Tencent Hoodere Wideyoo Njeenaaje VIP Hoodere Dañii Toutiao Njeenaaje Naalanke Koolaaɗo Won 2019 Fedde Hong Kong Sinematograf en njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 6th Fijooɓe Siin Kewu njeenaari Fijoowo ɓurɗo moƴƴude (Category Emerald) Sehil am Goonga Toɗɗaama Njeenaari 24ɓiiri Teleeji Asii ko debbo ɓurɗo waawde fiyde e darnde ardiinde toɗɗaa Golden Bud – Koolol nayaɓol ngol Reso Film e Teleeji ɓuri waawde fiyde Cosmo Glam Jemma Neɗɗo Hitaande (Koyɗol) —N/a Won 16th Esquire Man e njeenaaje mum ɓurɗe moƴƴude Ɓurɗo lollude e fijoowo —N/a Won 2020 Kewu njeenaari Weibo Debbo Weibo —N/a Won 2021 Weibo Jemma Hoodere hitaande —N/a Won 2023 Hitaande Kalite Akteer —N/a Won Forbes Siin 100 mawɗo Hitaande Ranndo Ref. 2011 ñalnde 88 2012 ñalnde 100 2013 ñalnde 54ɓiire 2014 ñalnde 55ɓiire 2015 ñalnde 12 ndee 2017 ñalnde 8 2019 ñalnde 14 ndee Ñalnde 16 hitaande 2020 == Tuugnorgal == 0qe007ozacxikdwf2c71lbyjx711jga 165722 165721 2026-04-19T09:23:57Z Ilya Discuss 10103 165722 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Angela Yeung Wing''' (sinuwaa : 杨颖 ; pinyin : Yáng Yǐng ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1989), ɓurɗo anndeede e innde dingiral mum Angelababy, ko jimoowo, mbaylaandi e fijoowo Sinuwaa. E hitaande 2013, o suɓaama e jaaynde wiyeteende Southern Metropolis Entertainment Weekly ngam wonde gooto e fiyooɓe Dan nayi kesi. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teemedere puɗi ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde filmo Mojin: The Lost Legend. O wonno ko e fedde fijirde Keep Running gila 2014 haa <ref>{{cite web|url=http://www.smweekly.com/news/cover/201301/32220.aspx|title=10年之后再评花旦|date=1 January 2013|website=Southern Metropolis Daily|language=zh|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729103750/http://www.smweekly.com/news/cover/201301/32220.aspx|archive-date=29 July 2017|url-status=dead|access-date=25 February 2017}}</ref> == Nguurndam gadano == Angelababy jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, yumma mum ko Shanghainaajo, baaba mum ko Hong Kong, feccere iwdi mum ko Almaañ, feccere iwdi Siin. Innde jibinannde makko ko Yang Ying (ɗemngal kanton: Yeung Wing). Baaba makko ina jogii njulaagu (business) to Shanghai. O heɓi nafoore e moodel gila omo woni cukalel e les njiimaandi baaba makko. O wi'i nder yewtere maako, "Koo ngam o [baaba maako] soodata kolte ɓurduɗe mawnugo, mi yiɗi yahugo haa suudu maako ngam jarribaago limse kese e hawtugo bee ɗe. Ɗum welnde. Mi tammi non mi heɓi yidde am ngam moode". Yang Ying ummiima Hong Kong nde o yahrata e duuɓi sappo e tati, o siifondiri e Style International Management nanondiral ngam waɗde modele nde o yahrata e duuɓi 14. Hay so tawii innde makko e ɗemngal Engele ko Angela, won ɗo o noddirtee "Baby" e nder duuɓi makko jaŋde leslesre e hakkundeere. O hawritii ɗee inɗe ɗiɗi ngam waɗde innde makko dingiral, Angelababy.<ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2011/08/18/1468047.html|title=《夏日乐悠悠》首曝预告彭于晏生猛Baby女神|date=18 August 2011|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102451/http://news.mtime.com/2011/08/18/1468047.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2012/03/20/1484586.html|title="第一次"首曝剧照 赵又廷Angelababy浪漫街头|date=20 March 2012|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102552/http://news.mtime.com/2012/03/20/1484586.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2012/10/30/1500316.html|title=对话杨颖:我有Man的一面 女神真是不敢当|date=30 October 2012|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102537/http://news.mtime.com/2012/10/30/1500316.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.china.org.cn/arts/2012-08/03/content_26117876.htm|title=Cast list of Tsui Hark's 'Di Renjie' revealed|website=China.org.cn|date=3 August 2012|access-date=25 February 2017|archive-date=3 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303214146/http://www.china.org.cn/arts/2012-08/03/content_26117876.htm|url-status=live}}</ref><ref name="dragon">{{cite web|url=http://english.cntv.cn/2014/05/12/VIDE1399846562841729.shtml|title=Beijing College Student Film Festival concludes|publisher=CCTV|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226131044/http://english.cntv.cn/2014/05/12/VIDE1399846562841729.shtml|archive-date=26 February 2017|url-status=dead|date=12 May 2014|access-date=25 February 2017}}</ref> == Kugal == 2007-2009: Fuɗɗoode Ɓiɗɗo Angela e hitaande 2011 Angelababy fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 14, o heewnoo gollodaade e sehil makko Janice Man, o hollirta koye maɓɓe ko ɓe ɗiɗo miñiraaɓe rewɓe. Ɓe kawri, ɓe njaawni dañde lollude to Hong Kong, ɓe ngondi e sosde marque streetwear CHOICE, kono sehilaagal maɓɓe joofi ko e hitaande 2008. Angelababy fuɗɗii wonde fijoowo e nder filmo Trivial Matters e hitaande 2007, ɗo o waɗi hojomaaji 5 cameo feeñde e ballal Ko0ng e filmo Juutɗo e Yiɗde.<ref>{{cite web|date=25 October 2014|title=《跑男》毁偶像包装 Angelababy全素颜出镜林更新打鼾|url=http://ent.ifeng.com/a/20141025/40339775_0.shtml|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226051817/http://ent.ifeng.com/a/20141025/40339775_0.shtml|archive-date=26 February 2017|access-date=25 February 2017|website=ifeng|language=zh}}</ref><ref>{{cite web|date=12 November 2015|title=《微爱》发布首款正式海报 夏娃Angelababy引诱亚当陈赫尝"禁果"|url=http://news.mtime.com/2014/11/12/1533920.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102554/http://news.mtime.com/2014/11/12/1533920.html|archive-date=18 June 2018|access-date=18 June 2018|website=Mtime|language=zh}}</ref><ref>{{cite web|date=24 December 2014|title=Love stories prove eternal at the box office|url=http://english.sina.com/entertainment/2014/1224/767228.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226132448/http://english.sina.com/entertainment/2014/1224/767228.html|archive-date=26 February 2017|work=China Daily|publisher=Sina Corp}}</ref><ref name="weibo">{{cite web|date=16 January 2015|title=Weibo Night" sets Guinness World Record for "Most mentions of an event on Weibo in 24 hours|url=http://english.sina.com/entertainment/2015/0116/773846.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226132452/http://english.sina.com/entertainment/2015/0116/773846.html|archive-date=26 February 2017|access-date=25 February 2017|publisher=Sina Corp}}</ref> == 2010-2013: Ɓeydagol yimɓe == Angelababy ina joginoo geɗe mawɗe e nder filmuuji mum ɗiɗi ɗi o waɗi e hitaande 2010, hade makko waɗde geɗe makko gadane e nder filmo Love You You mo o waɗi e hitaande 2011 e bannge Eddie Peng. O yimdi e JJ Lin jimɗi ɗiɗo ina wiyee "Bottom of the Heart" e nder jimɗi filmo oo. E hitaande 2012, Angelababy waɗii e Mark Chao e filmo njimri biyeteeɗo First Time, ko filmo koreeji ...ing 2003. Golle makko e nder First Time keɓii njeenaari ɓurndi yiɗeede e nder njeenaari 13ɓiri Siin e nder jaayndeeji filmuuji. Ndeen o holliima e nder balɗe ɗiɗi ɗee kala filmo wuxia Tai Chi, omo hollira naalanke konu. E hitaande 2013, Angelababy waɗii filmo Tsui Hark mo Tsui Hark waɗi, hono detektif suka biyeteeɗo Dee : ummital mbootu maayo, o fijiraa ko debbo jom suudu belɗo. O heɓi njeenaari ɓurndi lollude e fijooji e nder ñalɗi 21ɓiire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing ngam filmo oo.<ref>{{cite web|url=http://www.geekcrusade.com/news/angelababy-star-agent-47-movie/12755/|title=Angelababy to star in Agent 47 movie|website=Geek Crusade|date=8 May 2014|access-date=25 February 2017|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618152301/https://www.geekcrusade.com/news/angelababy-star-agent-47-movie/12755/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://beijing.china.org.cn/2015-12/15/content_37320368.htm|title=Tomb raid novel turned into blockbuster|date=15 December 2015|website=[[China Internet Information Center]]|access-date=11 November 2017|archive-date=31 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171031081956/http://beijing.china.org.cn/2015-12/15/content_37320368.htm|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://variety.com/2016/film/box-office/mojin-breaks-imax-record-in-china-exclusive-1201675689/|title='Mojin' Breaks IMAX Box Office Record in China (EXCLUSIVE)|first=Patrick|last=Frater|date=8 January 2016|work=[[Variety (magazine)|Variety]]|access-date=12 December 2017|archive-date=27 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180127084226/https://variety.com/2016/film/box-office/mojin-breaks-imax-record-in-china-exclusive-1201675689/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://ent.ifeng.com/tv/news/toutiao/detail_2013_05/08/25056524_0.shtml|title=Angelababy首登荧屏 《云中歌》演汉代美女|date=8 May 2013|website=ifeng|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102343/http://ent.ifeng.com/tv/news/toutiao/detail_2013_05/08/25056524_0.shtml|url-status=live}}</ref> == 2014–2022 : Nafoore mawnde == E hitaande 2014, Angelababy naati e fedde wiyeteende Keep Running, woni fedde Siinnaaɓe e nder fedde wiyeteende Running Man. Series o wonnoo ko hit mawɗo to Siin, kadi o nawti Angelababy e innde galle. E hitaande ndee tan, o tawtoraama Michael Chen, tergal Keep Running, e nder filmo njimri biyeteeɗo Love on the Cloud, mo o dañi nafoore mawnde e kaalis. Angelababy waɗii kuɗol "Laamɗo Weibo" e "Laamɗo Weibo" ngam hitaande 2014. Angelababy waɗii film mum gadano e Hollywood ko e filmo Hitman: Agent 47 e darnde tokosere. Ndeen o hollii Mojin: Legend majjuɗo, tuugiiɗo e deftere lollunde, wiyeteende Ghost Blows Out the Light. Filmu oo wonti filmo IMAX ɓurɗo heewde ngalu e ɗemngal Sinuwaa e nder leydi Siin, e 27,1 miliyoŋ dolaar Amerik (ko adii nde The Mermaid ɓuri ɗum). e nder tele makko gadano, daartol daartol Love Yunge ummoraade e jeereende tuugiiɗo e deftere Tong Hua wiyeteende Song in the Clouds.<ref>{{cite web|url=http://www.sbs.com.au/popasia/blog/2016/05/22/angelababy-going-be-independence-day-2|title=Angelababy is going to be in 'Independence Day 2'|date=22 May 2016|website=SBS PopAsia|access-date=11 November 2017|archive-date=12 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171112021624/http://www.sbs.com.au/popasia/blog/2016/05/22/angelababy-going-be-independence-day-2|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.forbes.com/sites/carolinehoward/2016/02/24/g-e-m-angelababy-soo-hyun-kim-and-the-actors-and-athletes-of-30-under-30-asia/|title=G.E.M., Angelababy, Soo-hyun Kim and the Actors And Athletes Of 30 Under 30 Asia|website=Forbes|date=24 February 2016|archive-date=26 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226052249/https://www.forbes.com/sites/carolinehoward/2016/02/24/g-e-m-angelababy-soo-hyun-kim-and-the-actors-and-athletes-of-30-under-30-asia/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://chinafilminsider.com/no-emoji-acting-please-angelababy/|title=No More Emoji Acting Please, Angelababy|website=China Film Insider|date=20 January 2017|archive-date=26 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226050012/http://chinafilminsider.com/no-emoji-acting-please-angelababy/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.163.com/17/0211/00/CCV2JO1L000187VI.html|title=《孤芳不自赏》高收视收官,背后有秘密|work=[[NetEase]]|language=zh|date=11 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226130942/http://news.163.com/17/0211/00/CCV2JO1L000187VI.html|archive-date=26 February 2017|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://ent.sina.com.cn/v/m/2017-03-14/doc-ifychhuq4542924.shtml|title=Baby产后复出新作已定 安建执导或将搭档黄轩|date=14 March 2017|publisher=Sina Corp|language=zh|access-date=24 October 2017|archive-date=24 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171024100351/http://ent.sina.com.cn/v/m/2017-03-14/doc-ifychhuq4542924.shtml|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2018/05/07/1580344.html|title=Angelababy新剧上海开机曝海报 《我的真朋友》中与邓伦一起变身房产中介|date=7 May 2018|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102545/http://news.mtime.com/2018/05/07/1580344.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|title=任嘉伦 Angelababy《暮色心约》穿高中校服毫无违和感|url=https://www.jiuzyoung.com/entertain/watch/2022-drama-mu-se-xin-yue-allen-baby/|publisher=Jiuzyoung|date=2022-02-11}}</ref> E hitaande 2016, Angelababy waɗii darnde ballitoore e nder filmo ganndal Hollywood biyeteeɗo Ñalawma Ndimaagu: Ummital.E nder hitaande ndee tan, o jeyaa ko e limtooji Forbes 30 les 30 Celebrities Aasiyankooji e nder cate filmo, jimɗi, teleeji e dingiral. E hitaande 2017, Angelababy waɗii e Wallace Chung e nder dingiral daartol biyeteengal General and I. Hay so tawii dingiral ngal waɗii nafoore njulaagu, o heɓiino ñiŋooje sabu ko o waɗi e fijirde makko e huutoraade doubles stunt. E hitaande 2018, o hollii e nder dingiral golle jamaanu biyeteengal « Duuɓi njulaagu » e bannge Huang Xuan. E hitaande 2019, Angelababy waɗii e nder dingiral jamaanu biyeteeɗo Sehil am Goonga oo, ko o golloowo jeyi leydi e bannge Deng Lun. E hitaande 2021, Angelababy waɗii e nder dingiral wiyeteengal “Twilight” e wondude e Ren .<ref>{{cite web|url=http://ent.163.com/16/0216/15/BFV5OKG500031GVS.html|title=剧版《孤芳不自赏》将开机 Angelababy主演|date=16 February 2015|language=zh|access-date=25 February 2017|archive-date=26 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226131020/http://ent.163.com/16/0216/15/BFV5OKG500031GVS.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://chinafilminsider.com/no-emoji-acting-please-angelababy/|title=No More Emoji Acting Please, Angelababy|website=China Film Insider|date=20 January 2017|archive-date=26 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226050012/http://chinafilminsider.com/no-emoji-acting-please-angelababy/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.163.com/17/0211/00/CCV2JO1L000187VI.html|title=《孤芳不自赏》高收视收官,背后有秘密|work=[[NetEase]]|language=zh|date=11 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226130942/http://news.163.com/17/0211/00/CCV2JO1L000187VI.html|archive-date=26 February 2017|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://ent.sina.com.cn/v/m/2017-03-14/doc-ifychhuq4542924.shtml|title=Baby产后复出新作已定 安建执导或将搭档黄轩|date=14 March 2017|publisher=Sina Corp|language=zh|access-date=24 October 2017|archive-date=24 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171024100351/http://ent.sina.com.cn/v/m/2017-03-14/doc-ifychhuq4542924.shtml|url-status=live}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2018/05/07/1580344.html|title=Angelababy新剧上海开机曝海报 《我的真朋友》中与邓伦一起变身房产中介|date=7 May 2018|website=Mtime|language=zh|access-date=18 June 2018|archive-date=18 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618102545/http://news.mtime.com/2018/05/07/1580344.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|title=任嘉伦 Angelababy《暮色心约》穿高中校服毫无违和感|url=https://www.jiuzyoung.com/entertain/watch/2022-drama-mu-se-xin-yue-allen-baby/|publisher=Jiuzyoung|date=2022-02-11}}</ref> == 2023–hannde: Hiatus e gartugol == Golle Angelababy ina ustii gila nde o seerti e Huang Xiaoming e hitaande 2022, o ustii no feewi e lewru oktoobar 2023, nde o wiyi o tawtoraama hiirde Lisa’s Crazy Horse to Pari, Farayse. Won e yimɓe Siinnaaɓe mbiyi wonde tawtoreede Angelababy e ndeeɗoo hiirde ina luulndii kuule Siin ɗe haɗi yimɓe weltiiɓe tawtoreede golle baɗɗe faayiida walla ko wayi no fenaande, ɗum noon ɓe mbiyi yo o haɗe. Ñalnde 4 oktoobar, kabaaru Crazy Horse hollitii e dow laabi e nder lowre mum Instagram wonde Angelababy meeɗaa tawtoreede hiirde ndee. Ñalnde 1 noowammbar 2023, konte Angelababy e nder laylayti renndo Siin ceertuɗi, haa arti noon e Sina Weibo, muumtaama, konte makko Douyin ina kaɗaa rewde (caggal ɗuum kadi muumtaama). Caggal ɗuum, CCTV, jaaynde laamu Siin, momtii e konte mum Weibo wideyooji ɗi o waɗata e galaasuuji ngenndiiji, o yalti e fedde jaɓɓotoonde eɓɓoore Running Man caggal duuɓi 10. Ñalnde 30 lewru Yarkomaa 2024, konte Angelababy e Weibo, Douyin, e laylaytiiji goɗɗi ndartinaaka, kono o heddii ko e doggol ɓalewol e nder leydi Siin mawndi. E lewru suwee 2024, nde filmo Running Man yalti, peeñgol Angelababy ngol senngoraama.Lewru rewru nduu, drama kostim Everlasting Longing, mo o ardii, heɓi yamiroore yaltude drama web, ko ɗum hollirta jaɓgol makko e dow laabi caggal luural Crazy Horse. E lewru Yarkomaa 2025, Angelababy waɗii gartugol mum e eɓɓooji ɗiɗi web : Yiɗde duumiinde, rewi heen ko eɓɓooji ɓuuɓɗi e sahaa Back for You. == Nguurndam neɗɗo == E hitaande 2005, Angelababy, jahroowo e duuɓi 16, fuɗɗii jokkondirde e William Chan, fiyoowo filmo Hong Kong, jahroowo e duuɓi 20, tawi kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e yuɓɓinde eɓɓoore sukaaɓe wiyeteende Viva! Kippu Disney. E fuɗɗoode hitaande 2010, Chan hollitii wonde ɗiɗo ɓee ceertii. E lewru marse e hitaande ndee, Chan e Charlene Choi njaltii e jaayndeeji e jokkondiral mum en, ɓe njaɓii wonde ɓe ngondi ko lebbi tati. Angelababy winndi e Weibo, "Mbele aɗa gooŋɗini wonde ɓe ngondi tan ko lebbi tati?" hinting e fenaande Chan. Gila hitaande 2009, Angelababy ina jokkondiri e fijoowo Sinuwaa biyeteeɗo Huang Xiaoming, mo duuɓi mum 12 ɓuri ɗum, fotde duuɓi jeegom, kono jokkondiral maɓɓe feeñninaaka e jamaanu haa e lewru feebariyee 2014. Ñalnde 27 mee 2015, ɓe keɓi seedantaagal dewgal maɓɓe to Qingdaok nokku banke O, Siin e we 2015, tawi njoɓdi mum ina tolnoo e 31 miliyoŋ dolaar Amerik. E lewru oktoobar 2016, Huang e Angelababy kollitii reedu makko. O jibini ɓiɗɗo maɓɓe ñalnde 11 lewru Yarkomaa 2017 to opitaal Adventist to Hong Kong. Ɓe inniri ɓiɗɗo maɓɓe oo « Xiaohaimian », woni « sponge tokooso » e ɗemngal Sinuwaa. Ñalnde 28 lewru bowte hitaande 2022, ɓe kolliti ceergal maɓɓe. == Njulaagu e moƴƴere == Angelababy waɗii ngalu mum e nder njulaagu keewngu; ina heen nokku njulaagu ƴiye, kafe (e wondude e sehil mum Hong Kong biyeteeɗo Tony Leung Ka-fai) e njulaagu nguurndam. E hitaande 2015, o sosi kaalis makko keeriiɗo, biyeteeɗo AB Capital. Ndeen o soodi aksiyonji e lowre njulaagu e-commerce Siin caggal leydi Ymatou e marque njaram HeyJuice. E hitaande 2016, Angelababy naati e doggol filanndeeji Hurun, ko kañum ɓuri famɗude e doggol ngol. Kanko e jom suudu makko Huang Xiaoming ɓe ndokki miliyoŋaaji 2,6 dolaar Amerik ngam wallitde jaŋngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde fuɗɗaade golle walla ɗaɓɓude golle. E hitaande 2020, Angelababy e Huang Xiaoming ndokki 200 000 CN¥ ngam wallitde opitaaluuji jowitiiɗi e ñawu koronaawiris 2019-20 to Hubei. E hitaande 2021, Angelababy waɗii ngalu mum e sosiyetee wellitaare, biyeteeɗo Cool Style, mo Media Asia e fedde Louis Koo sosi. Koolaaɗo kuuɓal Cool Style ina waɗi njuɓɓudi naalankooɓe e golle jowitiiɗe heen ngam ƴellitde doole kese tawa ina njogii ngalu keewngu e laylayti. E lewru marse 2021, Angelababy hollitii ballal mum e cotton ummoriiɗo Xinjiang, caggal nde sosiyeteeji keewɗi ngoppi soodde cotton oo sabu kulhuli e ŋakkeende jojjanɗe aadee. == Filmogaraafi == == Vidiyo == Hitaande tiitoonde Engele tiitoonde Sinuwaa Role Notes 2006 Les fedde Lion Rock Band Cream janngoowo 2007 Geɗe ɗe ngalaa nafoore 破事儿 Tak Nga 2009 Juutɗo e Yiɗde 矮仔多情 Maleyka G-Force 超鼠特攻 Daande-dubbi (mbaydi Kanton) 2010 Ko woni fof ina moƴƴi, ina joofna 2010 花田喜事2010 Laamɗo debbo perle leydi puɗi == Ñalɗi ɓuuɓɗi 全城热恋 Xiao Qi == 2011 Fof ina moƴƴi, ina joofna 2011 最強喜事 Cameo ɓurɗo moƴƴude Daande Rapunzel (mbaydi Kanton) Sosde lannda 建党伟业 Xiao Fengxian Yidde e nder weeyo 全球热恋 Huang Mudan Yidde maa aan 夏日乐悠悠 Xia Mi 2012 Nguurndam Koyɗam 桃姐 Koye mum Cameo == Ko adii fof 第一次 Jimol Shiqiao == Ɓaleejo e daneejo Ɗaɓɓaande I: Fajiri ňawu 痞子英雄 Fan Ning Tai Chi 1: 0 Ɓooygol Ɓooygol Jaambaaro Tai Chi 2: Chen Yuniang 2013 Wondude 在一起 Lin Shengnan == Yue Yue == Detektif suka biyeteeɗo Dee: Ummagol lewru maayo Yin Ruiji Wurooji ɗiɗi 双城记 Filmu juutɗo Ko ɓuri moƴƴude ko ɗoo sahaa kala 最好的,一直都在 Filmo juutɗo; Kameyo Hol ko woni ñaamdu maa 2013 谁是你的菜2013 Laamɗo debbo Le Filmu juutɗo 2014 Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Leydi 失戀急讓 Lui Yuen-ping == Ummagol Lefol Xiao Hua == == Yidde dow duule Chen Xi == 2015 Gorko dogoowo 奔跑吧!兄?Koye mum Aan Ko Naange Am 何以笙簫默 O Yimei Hareeji jommbaajo 新娘大作战 He Jing Hitman: Wakiiliijo 47 代號47 Diana Burnwood Mojin: Lefol majjungol Ding Sitian 2016 Wakkati warde Tian Xiaomai Ñalngu jeytaare: Ummital 天煞—地球反擊戰2 Toɓo Lao Ligue des dieux 封神传奇 Lan Die Njokken janngo 摆渡人 Ah Yu [citation ina haani] Yiɗde O2O Bei Weiwei [citation ina haani] 2019 Kapiteen 中国机长 Kamera 2020 Miɗo siftora Zhao Ximan == Sereeji teleeji == == Television series == Year English title Chinese title Role Notes 2010 Tweet Love Story 恋爱对白 (恋するセリフ) Li Zi 2015 Love Yunge from the Desert 大汉情缘之云中歌 Hou Yunge 2017 General and I 孤芳不自赏 Bai Pingting 2018 Entrepreneurial Age 创业时代 Na Lan 2019 My True Friend 我的真朋友 Cheng Zhenzhen 2020 A Murderous Affair in Horizon Tower 摩天大楼 Zhong Meibao 2022 The Wind Blows from Longxi 风起陇西 Liu Ying 2022 Love the Way You Are 爱情应该有的样子 Yin Yi Ke 2025 Everlasting Longing 相思令 Jun Qi Luo/Jun Fei Fan Back for You 漫影寻踪 Luna TBA Tai Chi 3: The Peak is in Sight 生活在别处的我 太极3:巅峰在望 渴望生活 == TBA == == Variety show == Year English title Chinese title Role Notes 2009 Beautiful Cooking 美女廚房 Contestant TVB variety show 2014–2023 Keep Running 奔跑吧 Cast member [citation needed] 2017 King of Glory 王者出击 2018 Clash Bots 机器人争霸 2019 Four Try 潮流合伙人 2023 Natural High 现在就出发 Recurring member == Discography == == Singles == Year English title Original title Album Notes 2010 "Beauty Survivor" Japanese single == "Love Never Stops" == "Everyday's A Beautiful Story" 2011 "Bottom of the Heart" 海底之心 Love You You OST with JJ Link 2012 "Can We Smile Together" 都要微笑好吗 First Time OST == "Say Goodbye" == "Happy Together" with Aarif Rahman 2015 "Today You Will Marry Me" 今天你要嫁给我 Bride Wars OST with Ni Ni, Chen Xiao & Zhu Yawen "Green Skirt" 绿罗裙 Love Yunge from the Desert OST 2019 "Snow Flower Poem" 雪花赋 Performance for CCTV Spring Galatians == "Fly" 飞 == "Run for the Dream" 造亿万吨光芒 Keep Running theme song with Li Chen, Zheng Kai, Zhu Yawen, Wang Yanlin, Lucas Wong and Song Yuqi 2020 "With You by My Side" 有你在身边 Charity song for Coronavirus "Fearless" 无畏的模样 Awards and nominations Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji Hitaande Njeenaari Categori Golle toɗɗaaɗe Njeñtudi Ref. 2012 Njeenaaje doole moodel : N/a Won Mnet Asie Music Awards ɓurɗo moƴƴude e mbaydi tapi boɗeejo won 2013 Siin rewɓe Media Awards Ɓooygol debbo Won Bazaar Jewelry Jemma Sadak Hoodere Njeenaari Won Fedde sinemaaji Hong Kong rokkii njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 9th Huading Awards ko debbo ɓurɗo lollude mo jaayndeeji cuɓii 13th Film Media Awards Sinuwaa ɓurɗo yiɗeede ko fijoowo gadano heɓi 1st Siin Fedde Filmuuji hakkunde leyɗeele Londres Toɗɗaaɗo ɓurɗo moƴƴude e filmuuji Crimes of Passion 2014 21e Fedde filmuuji janngooɓe kolees to Pekin Ɓurɗo lollude e fijoowo suka Detective Dee: Ummagol lewru maayo Won 14ɓo Njeenaari Siin Film Media Awards ɓurɗo yiɗeede toɗɗaade 3rd iQiyi Karnaval koode kala Idol Asiya kala —N/a Won 2015 Kewu njeenaari Weibo Weibo Debbo Won == Weibo Laamiiɗo Won == Cosmo Beauty Ceremonie Beauté Idol njeenaari Won 4e iQiyi All-Star Karniwal Ummital Njeenaari Jaɓɓungal Won 2016 19th Huading Awards ko debbo ɓurɗo moƴƴude (Drama ɓooyɗo) Love Yunge mo jeereende toɗɗaa 33ɓo teemedere puɗi njeenaari ɓurndi moƴƴude e ballal Mojin: Legend majjuɗo heɓi [citation needed] 8th Macau Festival Films hakkunde leyɗeele ɓurɗo waawde fijde Kill Time toɗɗaama Kewu njeenaari Weibo limngal moƴƴal ɓurngal moƴƴude —N/a Won 2017 Toutiao Njeenaaje Fijoowo ɓurɗo lollude e hitaande Won Celebrity ɓurɗo nafoore e njulaagu Won 2018 Kewu njeenaari Weibo njeenaari darnde filantropi Won Hot Njiylawu Naalanke Won 12ɓo Tencent Hoodere Wideyoo Njeenaaje VIP Hoodere Dañii Toutiao Njeenaaje Naalanke Koolaaɗo Won 2019 Fedde Hong Kong Sinematograf en njeenaari ɓurndi waawde fiyde Won 6th Fijooɓe Siin Kewu njeenaari Fijoowo ɓurɗo moƴƴude (Category Emerald) Sehil am Goonga Toɗɗaama Njeenaari 24ɓiiri Teleeji Asii ko debbo ɓurɗo waawde fiyde e darnde ardiinde toɗɗaa Golden Bud – Koolol nayaɓol ngol Reso Film e Teleeji ɓuri waawde fiyde Cosmo Glam Jemma Neɗɗo Hitaande (Koyɗol) —N/a Won 16th Esquire Man e njeenaaje mum ɓurɗe moƴƴude Ɓurɗo lollude e fijoowo —N/a Won 2020 Kewu njeenaari Weibo Debbo Weibo —N/a Won 2021 Weibo Jemma Hoodere hitaande —N/a Won 2023 Hitaande Kalite Akteer —N/a Won Forbes Siin 100 mawɗo Hitaande Ranndo Ref. 2011 ñalnde 88 2012 ñalnde 100 2013 ñalnde 54ɓiire 2014 ñalnde 55ɓiire 2015 ñalnde 12 ndee 2017 ñalnde 8 2019 ñalnde 14 ndee Ñalnde 16 hitaande 2020 == Tuugnorgal == bqb1ghwml5taj4j15k5qdw4fid8ms16 Mary Hayley Bell 0 40448 165723 2026-04-19T09:30:28Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Mary Hayley Bell[a], Lady Mills (22 lewru Yarkomaa 1911 – 1 Duujal 2005) ko fijoowo e binndoowo Engele, resndi ɗum duuɓi 64 e fijoowo biyeteeɗo Sir John Mills. Deftere makko wiyeteende Whistle Down the Wind, waɗtaa ko e filmo, tawi ko ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi 18, biyeteeɗo Hayley Mills. Ɓawo Mary Hayley Bell jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, ɗo baaba mum, Kolonel Francis Hayley Bell, gollinoo e nder sarwiis Dowla..." 165723 wikitext text/x-wiki Mary Hayley Bell[a], Lady Mills (22 lewru Yarkomaa 1911 – 1 Duujal 2005) ko fijoowo e binndoowo Engele, resndi ɗum duuɓi 64 e fijoowo biyeteeɗo Sir John Mills. Deftere makko wiyeteende Whistle Down the Wind, waɗtaa ko e filmo, tawi ko ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi 18, biyeteeɗo Hayley Mills. Ɓawo Mary Hayley Bell jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, ɗo baaba mum, Kolonel Francis Hayley Bell, gollinoo e nder sarwiis Dowlaaji Dentuɗi Siin e postooji e Portooji nanondiral ceertuɗi. Yumma makko ko Agnes (jibinaa ko McGowan). Baaba makko, ko cokaaɗo e wolde Boer, golliima, tuggi 1925 haa 1928, e gardagol Komiseer Dowlaaji Dentuɗi to Kowloon (nder Hong Kong, hay so tawii noon ngolɗoo darnde alaa ko jokkondiri e njuɓɓudi koloñaal Angalteer). E nder ooɗoo sahaa Mary janngii duɗal to Hong Kong, omo heewi waɗde ñalɗi udditgol e nder galle laawɗuɗo leydi Komisariyaa sara Fan Ling Golf Club. Ɓesngu nguu caggal ɗuum (1930) ummiima Tianjin (anndiranooɗo e oon sahaa Tientsin). E nder wolde adunaare ɗiɗmere, Francis Bell wonnoo ko gardiiɗo kisal to Singapuur e hitaande 1936 MI5. O waɗii njillu (mock commando) e nokkuuji Singapuur baɗɗi faayiida, haa arti noon e nokku ɗo yimɓe makko ƴetti laana ndiwoowa, ɗo yimɓe makko ƴetti laana njoorndi, e laanaaji diwooje, e laanaaji mbaylaandi telefoŋaaji, ngam hollitde no Singapuur waawi haɓtaade. Ɗum addani mawɓe ɓee mettere mawnde, wullitaango waɗaama to Biro Konu, Bell woppitaa. Darnde gollorde Mary Hayley Bell yahiino to Angalteer ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Malvern e RADA. Ko adii fof ko e dingiral makko waɗi ko e hitaande 1932 e nder galle biyeteeɗo Barretts to Wimpole Street e sosiyetee Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50 to Shanghai. E nder dingiral Londres, o yalti e filmo Vintage Wine e hitaande 1934 e golle goɗɗe West End ndewi heen, kam e njillu makko to Ostarali e njillu makko gadano e New York e hitaande 1939. Golle makko e nder dingiral fijirde ɗee njoofi ko e dewgal makko e Mills, e hitaande 1941 Big Freeze, ko feewti e gorko makko.[5] O feeñii kadi e filmo ɓiyiiko biyeteeɗo Sir John Mills (2000). Binndi Wick to dow tulde Richmond, to Londres Mary Hayley Bell winndi pijirle nayi: Worɓe nder ɗoyngol (1942), Malaa'ikaajo (1947), Duet ngam juuɗe ɗiɗi (1945), e Koɗo mo noddaaka (1953). O winndi kadi deftere wiyeteende Whistle Down the Wind (1958), o wondi e winndude nate e daartol Sky West e Crooked (1966) (o yaltinaa e innde Gypsy Girl to Amerik), o winndi kadi yeewtere ɓeydaande wonande Scott mo Antartik (1948). Whistle Down the Wind waɗiraa ko filmo e hitaande 1961 (ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Hayley Mills ina holla ɗum) e jimɗi Andrew Lloyd Webber e hitaande 1996. Tiitoonde mum ina sikkaa ko e daande henndu saraaji windooji bow The Wick, galle ɓesngu nguu to Richmond Hill, Londres. Deftere makko 1962, subaka woɗɗunde, ko ɓiɗɗo mawniiko debbo biyeteeɗo Molly Blake holliti ɗum. Dewgal e sukaaɓe Ko nde o woni to Tianjin, to Siin, o adii yiyde John Mills, gonnooɗo e njillu e oon sahaa. Ɓe kawri caggal nde o yaltata e filmo Tony Draws a Horse to suudu dingiral komedi to Londres e hitaande 1939. O siftorii ñalngu nguu caggal nde o waɗi dingiral ñalnde heen e nder suudu mbaylaandi Mills caggal nde o waɗi gooto e golle makko e nder filmo George e nder Of Mice and Men to suudu dingiral Apollo. Mills e Hayley Bell resndaa to biro binnditagol Marylebone to Londres ñalnde 16 lewru bowte hitaande 1941. Mills ina joginoo waktuuji 48 e juuɗe Innjiniyankooɓe Royal, ko ɗum waɗi lewru maɓɓe njuumri to otel Duke ko jamma gooto. Galle Mills gadano ko galle gonɗo e teeminannde 16ɓiire ina wiyee "Misbourne" mo ɓe coodi e hitaande 1942, ɓe nguuri heen haa e ndunngu 1945. Wuurde dewgal ngal duuɓi 64 haa o maayi ñalnde 23 abriil 2005 ina famɗi e nder njulaagu. Mills wiyi ina mettini heen no feewi nde ceergal makko e debbo makko gadano haɗi Hayley Bell waɗde dewgal e nder ekkol. Ɓe kesɗitini alkawal dewgal maɓɓe, duuɓi cappanɗe jeegom caggal nde ɓe ceerti, to Egliis St. Mary to Denham, Buckinghamshire ñalnde 16 lewru Yarkomaa hitaande 2001. Millses ina njogii ɓiɓɓe tato: Juliet Mills (jibinaa ko 1941) ko hoodere teleeji Nanny e Professeur. Hayley Mills (jibinaa ko 1946) ko hoodere cukalel Disney, jibinaaɗo e filmuuji ko wayi no Pollyanna e filmo asliijo biyeteeɗo The Parent Trap. Ɓiyiiko biyeteeɗo Crispian Mills wonti jimoowo e fedde rock wiyeteende Kula Shaker. Jonathan Mills (jibinaa ko 1949) ko binndoowo e peewnoowo filmuuji. Wade E hitaande 1975, ɓesngu Mills soodi galle Hills, to Denham, to Buckinghamshire, galle mo teeminannde 17ɓiire, mo wertallo mum tolnii e 16 000 m2. E hitaande 2003, nde mawni no feewi, tee ƴeeŋre ndee ina tiiɗi no feewi wonande Sir John e Lady Mills fof. Ɓe ngummii ko e nder wuro hee e hitaande 2003. Lady Mills ina wondi e rafi Alzheimer, ina huutoroo koɗorɗe e duuɓi mum cakkitiiɗi. Sir John sankii ko ñalnde 23 saawiyee 2005, ina yahra e duuɓi 97, to Bukinghamshire. Debbo makko maayi ko lebbi jeetati caggal ɗuum, ñalnde 1 desaambar 2005, tawi ina yahra e duuɓi 94. Teskorɗe E nder ndee winndannde, innde ndee ko Bell. Tuugnorgal rn5s516amqdtbllids0dmnibidw0j7i 165724 165723 2026-04-19T09:31:19Z Ilya Discuss 10103 165724 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Mary Hayley Bell[a], Lady Mills (22 lewru Yarkomaa 1911 – 1 Duujal 2005) ko fijoowo e binndoowo Engele, resndi ɗum duuɓi 64 e fijoowo biyeteeɗo Sir John Mills. Deftere makko wiyeteende Whistle Down the Wind, waɗtaa ko e filmo, tawi ko ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi 18, biyeteeɗo Hayley Mills. Ɓawo Mary Hayley Bell jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, ɗo baaba mum, Kolonel Francis Hayley Bell, gollinoo e nder sarwiis Dowlaaji Dentuɗi Siin e postooji e Portooji nanondiral ceertuɗi. Yumma makko ko Agnes (jibinaa ko McGowan). Baaba makko, ko cokaaɗo e wolde Boer, golliima, tuggi 1925 haa 1928, e gardagol Komiseer Dowlaaji Dentuɗi to Kowloon (nder Hong Kong, hay so tawii noon ngolɗoo darnde alaa ko jokkondiri e njuɓɓudi koloñaal Angalteer). E nder ooɗoo sahaa Mary janngii duɗal to Hong Kong, omo heewi waɗde ñalɗi udditgol e nder galle laawɗuɗo leydi Komisariyaa sara Fan Ling Golf Club. Ɓesngu nguu caggal ɗuum (1930) ummiima Tianjin (anndiranooɗo e oon sahaa Tientsin). E nder wolde adunaare ɗiɗmere, Francis Bell wonnoo ko gardiiɗo kisal to Singapuur e hitaande 1936 MI5. O waɗii njillu (mock commando) e nokkuuji Singapuur baɗɗi faayiida, haa arti noon e nokku ɗo yimɓe makko ƴetti laana ndiwoowa, ɗo yimɓe makko ƴetti laana njoorndi, e laanaaji diwooje, e laanaaji mbaylaandi telefoŋaaji, ngam hollitde no Singapuur waawi haɓtaade. Ɗum addani mawɓe ɓee mettere mawnde, wullitaango waɗaama to Biro Konu, Bell woppitaa. Darnde gollorde Mary Hayley Bell yahiino to Angalteer ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Malvern e RADA. Ko adii fof ko e dingiral makko waɗi ko e hitaande 1932 e nder galle biyeteeɗo Barretts to Wimpole Street e sosiyetee Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50 to Shanghai. E nder dingiral Londres, o yalti e filmo Vintage Wine e hitaande 1934 e golle goɗɗe West End ndewi heen, kam e njillu makko to Ostarali e njillu makko gadano e New York e hitaande 1939. Golle makko e nder dingiral fijirde ɗee njoofi ko e dewgal makko e Mills, e hitaande 1941 Big Freeze, ko feewti e gorko makko.[5] O feeñii kadi e filmo ɓiyiiko biyeteeɗo Sir John Mills (2000). Binndi Wick to dow tulde Richmond, to Londres Mary Hayley Bell winndi pijirle nayi: Worɓe nder ɗoyngol (1942), Malaa'ikaajo (1947), Duet ngam juuɗe ɗiɗi (1945), e Koɗo mo noddaaka (1953). O winndi kadi deftere wiyeteende Whistle Down the Wind (1958), o wondi e winndude nate e daartol Sky West e Crooked (1966) (o yaltinaa e innde Gypsy Girl to Amerik), o winndi kadi yeewtere ɓeydaande wonande Scott mo Antartik (1948). Whistle Down the Wind waɗiraa ko filmo e hitaande 1961 (ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Hayley Mills ina holla ɗum) e jimɗi Andrew Lloyd Webber e hitaande 1996. Tiitoonde mum ina sikkaa ko e daande henndu saraaji windooji bow The Wick, galle ɓesngu nguu to Richmond Hill, Londres. Deftere makko 1962, subaka woɗɗunde, ko ɓiɗɗo mawniiko debbo biyeteeɗo Molly Blake holliti ɗum. Dewgal e sukaaɓe Ko nde o woni to Tianjin, to Siin, o adii yiyde John Mills, gonnooɗo e njillu e oon sahaa. Ɓe kawri caggal nde o yaltata e filmo Tony Draws a Horse to suudu dingiral komedi to Londres e hitaande 1939. O siftorii ñalngu nguu caggal nde o waɗi dingiral ñalnde heen e nder suudu mbaylaandi Mills caggal nde o waɗi gooto e golle makko e nder filmo George e nder Of Mice and Men to suudu dingiral Apollo. Mills e Hayley Bell resndaa to biro binnditagol Marylebone to Londres ñalnde 16 lewru bowte hitaande 1941. Mills ina joginoo waktuuji 48 e juuɗe Innjiniyankooɓe Royal, ko ɗum waɗi lewru maɓɓe njuumri to otel Duke ko jamma gooto. Galle Mills gadano ko galle gonɗo e teeminannde 16ɓiire ina wiyee "Misbourne" mo ɓe coodi e hitaande 1942, ɓe nguuri heen haa e ndunngu 1945. Wuurde dewgal ngal duuɓi 64 haa o maayi ñalnde 23 abriil 2005 ina famɗi e nder njulaagu. Mills wiyi ina mettini heen no feewi nde ceergal makko e debbo makko gadano haɗi Hayley Bell waɗde dewgal e nder ekkol. Ɓe kesɗitini alkawal dewgal maɓɓe, duuɓi cappanɗe jeegom caggal nde ɓe ceerti, to Egliis St. Mary to Denham, Buckinghamshire ñalnde 16 lewru Yarkomaa hitaande 2001. Millses ina njogii ɓiɓɓe tato: Juliet Mills (jibinaa ko 1941) ko hoodere teleeji Nanny e Professeur. Hayley Mills (jibinaa ko 1946) ko hoodere cukalel Disney, jibinaaɗo e filmuuji ko wayi no Pollyanna e filmo asliijo biyeteeɗo The Parent Trap. Ɓiyiiko biyeteeɗo Crispian Mills wonti jimoowo e fedde rock wiyeteende Kula Shaker. Jonathan Mills (jibinaa ko 1949) ko binndoowo e peewnoowo filmuuji. Wade E hitaande 1975, ɓesngu Mills soodi galle Hills, to Denham, to Buckinghamshire, galle mo teeminannde 17ɓiire, mo wertallo mum tolnii e 16 000 m2. E hitaande 2003, nde mawni no feewi, tee ƴeeŋre ndee ina tiiɗi no feewi wonande Sir John e Lady Mills fof. Ɓe ngummii ko e nder wuro hee e hitaande 2003. Lady Mills ina wondi e rafi Alzheimer, ina huutoroo koɗorɗe e duuɓi mum cakkitiiɗi. Sir John sankii ko ñalnde 23 saawiyee 2005, ina yahra e duuɓi 97, to Bukinghamshire. Debbo makko maayi ko lebbi jeetati caggal ɗuum, ñalnde 1 desaambar 2005, tawi ina yahra e duuɓi 94. Teskorɗe E nder ndee winndannde, innde ndee ko Bell. Tuugnorgal mxlh0q466279gwq68vhich9ecahdmne 165725 165724 2026-04-19T09:33:35Z Ilya Discuss 10103 165725 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Hayley Bell['''a], Lady Mills (22 lewru Yarkomaa 1911 – 1 Duujal 2005) ko fijoowo e binndoowo Engele, resndi ɗum duuɓi 64 e fijoowo biyeteeɗo Sir John Mills. Deftere makko wiyeteende Whistle Down the Wind, waɗtaa ko e filmo, tawi ko ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi 18, biyeteeɗo Hayley Mills. == Ɓawo == Mary Hayley Bell jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, ɗo baaba mum, Kolonel Francis Hayley Bell, gollinoo e nder sarwiis Dowlaaji Dentuɗi Siin e postooji e Portooji nanondiral ceertuɗi. Yumma makko ko Agnes (jibinaa ko McGowan). Baaba makko, ko cokaaɗo e wolde Boer, golliima, tuggi 1925 haa 1928, e gardagol Komiseer Dowlaaji Dentuɗi to Kowloon (nder Hong Kong, hay so tawii noon ngolɗoo darnde alaa ko jokkondiri e njuɓɓudi koloñaal Angalteer). E nder ooɗoo sahaa Mary janngii duɗal to Hong Kong, omo heewi waɗde ñalɗi udditgol e nder galle laawɗuɗo leydi Komisariyaa sara Fan Ling Golf Club. Ɓesngu nguu caggal ɗuum (1930) ummiima Tianjin (anndiranooɗo e oon sahaa Tientsin). E nder wolde adunaare ɗiɗmere, Francis Bell wonnoo ko gardiiɗo kisal to Singapuur e hitaande 1936 MI5. O waɗii njillu (mock commando) e nokkuuji Singapuur baɗɗi faayiida, haa arti noon e nokku ɗo yimɓe makko ƴetti laana ndiwoowa, ɗo yimɓe makko ƴetti laana njoorndi, e laanaaji diwooje, e laanaaji mbaylaandi telefoŋaaji, ngam hollitde no Singapuur waawi haɓtaade. Ɗum addani mawɓe ɓee mettere mawnde, wullitaango waɗaama to Biro Konu, Bell woppitaa. == Darnde gollorde == Mary Hayley Bell yahiino to Angalteer ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Malvern e RADA. Ko adii fof ko e dingiral makko waɗi ko e hitaande 1932 e nder galle biyeteeɗo Barretts to Wimpole Street e sosiyetee Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50 to Shanghai. E nder dingiral Londres, o yalti e filmo Vintage Wine e hitaande 1934 e golle goɗɗe West End ndewi heen, kam e njillu makko to Ostarali e njillu makko gadano e New York e hitaande 1939. Golle makko e nder dingiral fijirde ɗee njoofi ko e dewgal makko e Mills, e hitaande 1941 Big Freeze, ko feewti e gorko makko.[5] O feeñii kadi e filmo ɓiyiiko biyeteeɗo Sir John Mills (2000). == Binndi == Wick to dow tulde Richmond, to Londres Mary Hayley Bell winndi pijirle nayi: Worɓe nder ɗoyngol (1942), Malaa'ikaajo (1947), Duet ngam juuɗe ɗiɗi (1945), e Koɗo mo noddaaka (1953). O winndi kadi deftere wiyeteende Whistle Down the Wind (1958), o wondi e winndude nate e daartol Sky West e Crooked (1966) (o yaltinaa e innde Gypsy Girl to Amerik), o winndi kadi yeewtere ɓeydaande wonande Scott mo Antartik (1948). Whistle Down the Wind waɗiraa ko filmo e hitaande 1961 (ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Hayley Mills ina holla ɗum) e jimɗi Andrew Lloyd Webber e hitaande 1996. Tiitoonde mum ina sikkaa ko e daande henndu saraaji windooji bow The Wick, galle ɓesngu nguu to Richmond Hill, Londres. Deftere makko 1962, subaka woɗɗunde, ko ɓiɗɗo mawniiko debbo biyeteeɗo Molly Blake holliti ɗum. == Dewgal e sukaaɓe == Ko nde o woni to Tianjin, to Siin, o adii yiyde John Mills, gonnooɗo e njillu e oon sahaa. Ɓe kawri caggal nde o yaltata e filmo Tony Draws a Horse to suudu dingiral komedi to Londres e hitaande 1939. O siftorii ñalngu nguu caggal nde o waɗi dingiral ñalnde heen e nder suudu mbaylaandi Mills caggal nde o waɗi gooto e golle makko e nder filmo George e nder Of Mice and Men to suudu dingiral Apollo. Mills e Hayley Bell resndaa to biro binnditagol Marylebone to Londres ñalnde 16 lewru bowte hitaande 1941. Mills ina joginoo waktuuji 48 e juuɗe Innjiniyankooɓe Royal, ko ɗum waɗi lewru maɓɓe njuumri to otel Duke ko jamma gooto. Galle Mills gadano ko galle gonɗo e teeminannde 16ɓiire ina wiyee "Misbourne" mo ɓe coodi e hitaande 1942, ɓe nguuri heen haa e ndunngu 1945. Wuurde dewgal ngal duuɓi 64 haa o maayi ñalnde 23 abriil 2005 ina famɗi e nder njulaagu. Mills wiyi ina mettini heen no feewi nde ceergal makko e debbo makko gadano haɗi Hayley Bell waɗde dewgal e nder ekkol. Ɓe kesɗitini alkawal dewgal maɓɓe, duuɓi cappanɗe jeegom caggal nde ɓe ceerti, to Egliis St. Mary to Denham, Buckinghamshire ñalnde 16 lewru Yarkomaa hitaande 2001. == Millses ina njogii ɓiɓɓe tato: == Juliet Mills (jibinaa ko 1941) ko hoodere teleeji Nanny e Professeur. Hayley Mills (jibinaa ko 1946) ko hoodere cukalel Disney, jibinaaɗo e filmuuji ko wayi no Pollyanna e filmo asliijo biyeteeɗo The Parent Trap. Ɓiyiiko biyeteeɗo Crispian Mills wonti jimoowo e fedde rock wiyeteende Kula Shaker. Jonathan Mills (jibinaa ko 1949) ko binndoowo e peewnoowo filmuuji. Wade E hitaande 1975, ɓesngu Mills soodi galle Hills, to Denham, to Buckinghamshire, galle mo teeminannde 17ɓiire, mo wertallo mum tolnii e 16 000 m2. E hitaande 2003, nde mawni no feewi, tee ƴeeŋre ndee ina tiiɗi no feewi wonande Sir John e Lady Mills fof. Ɓe ngummii ko e nder wuro hee e hitaande 2003. Lady Mills ina wondi e rafi Alzheimer, ina huutoroo koɗorɗe e duuɓi mum cakkitiiɗi. Sir John sankii ko ñalnde 23 saawiyee 2005, ina yahra e duuɓi 97, to Bukinghamshire. Debbo makko maayi ko lebbi jeetati caggal ɗuum, ñalnde 1 desaambar 2005, tawi ina yahra e duuɓi 94. == Teskorɗe == E nder ndee winndannde, innde ndee ko Bell. == Tuugnorgal == 7u252i1hiqemy8clwqfy9pewav8jjz6 165726 165725 2026-04-19T09:36:00Z Ilya Discuss 10103 165726 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Hayley Bell['''a], Lady Mills (22 lewru Yarkomaa 1911 – 1 Duujal 2005) ko fijoowo e binndoowo Engele, resndi ɗum duuɓi 64 e fijoowo biyeteeɗo Sir John Mills. Deftere makko wiyeteende Whistle Down the Wind, waɗtaa ko e filmo, tawi ko ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi 18, biyeteeɗo Hayley Mills.<ref>From staff records: "The Maritimes Customs – officers in Charge 1921 -1935)" and from verbal information provided by Mary Bell herself to Hong Kong Police Inspector P. A. Crush in 1968- not a good enough source; needs support from reliable published source.</ref><ref>The Battle for Singapore: The True Story of the Greatest Catastrophe of World War II, Peter Thompson, Little, Brown, 2010</ref> == Ɓawo == Mary Hayley Bell jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, ɗo baaba mum, Kolonel Francis Hayley Bell, gollinoo e nder sarwiis Dowlaaji Dentuɗi Siin e postooji e Portooji nanondiral ceertuɗi. Yumma makko ko Agnes (jibinaa ko McGowan). Baaba makko, ko cokaaɗo e wolde Boer, golliima, tuggi 1925 haa 1928, e gardagol Komiseer Dowlaaji Dentuɗi to Kowloon (nder Hong Kong, hay so tawii noon ngolɗoo darnde alaa ko jokkondiri e njuɓɓudi koloñaal Angalteer). E nder ooɗoo sahaa Mary janngii duɗal to Hong Kong, omo heewi waɗde ñalɗi udditgol e nder galle laawɗuɗo leydi Komisariyaa sara Fan Ling Golf Club. Ɓesngu nguu caggal ɗuum (1930) ummiima Tianjin (anndiranooɗo e oon sahaa Tientsin). E nder wolde adunaare ɗiɗmere, Francis Bell wonnoo ko gardiiɗo kisal to Singapuur e hitaande 1936 MI5. O waɗii njillu (mock commando) e nokkuuji Singapuur baɗɗi faayiida, haa arti noon e nokku ɗo yimɓe makko ƴetti laana ndiwoowa, ɗo yimɓe makko ƴetti laana njoorndi, e laanaaji diwooje, e laanaaji mbaylaandi telefoŋaaji, ngam hollitde no Singapuur waawi haɓtaade. Ɗum addani mawɓe ɓee mettere mawnde, wullitaango waɗaama to Biro Konu, Bell woppitaa. == Darnde gollorde == Mary Hayley Bell yahiino to Angalteer ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Malvern e RADA. Ko adii fof ko e dingiral makko waɗi ko e hitaande 1932 e nder galle biyeteeɗo Barretts to Wimpole Street e sosiyetee Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50 to Shanghai. E nder dingiral Londres, o yalti e filmo Vintage Wine e hitaande 1934 e golle goɗɗe West End ndewi heen, kam e njillu makko to Ostarali e njillu makko gadano e New York e hitaande 1939. Golle makko e nder dingiral fijirde ɗee njoofi ko e dewgal makko e Mills, e hitaande 1941 Big Freeze, ko feewti e gorko makko.[5] O feeñii kadi e filmo ɓiyiiko biyeteeɗo Sir John Mills (2000). == Binndi == Wick to dow tulde Richmond, to Londres Mary Hayley Bell winndi pijirle nayi: Worɓe nder ɗoyngol (1942), Malaa'ikaajo (1947), Duet ngam juuɗe ɗiɗi (1945), e Koɗo mo noddaaka (1953). O winndi kadi deftere wiyeteende Whistle Down the Wind (1958), o wondi e winndude nate e daartol Sky West e Crooked (1966) (o yaltinaa e innde Gypsy Girl to Amerik), o winndi kadi yeewtere ɓeydaande wonande Scott mo Antartik (1948). Whistle Down the Wind waɗiraa ko filmo e hitaande 1961 (ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Hayley Mills ina holla ɗum) e jimɗi Andrew Lloyd Webber e hitaande 1996. Tiitoonde mum ina sikkaa ko e daande henndu saraaji windooji bow The Wick, galle ɓesngu nguu to Richmond Hill, Londres. Deftere makko 1962, subaka woɗɗunde, ko ɓiɗɗo mawniiko debbo biyeteeɗo Molly Blake holliti ɗum. == Dewgal e sukaaɓe == Ko nde o woni to Tianjin, to Siin, o adii yiyde John Mills, gonnooɗo e njillu e oon sahaa. Ɓe kawri caggal nde o yaltata e filmo Tony Draws a Horse to suudu dingiral komedi to Londres e hitaande 1939. O siftorii ñalngu nguu caggal nde o waɗi dingiral ñalnde heen e nder suudu mbaylaandi Mills caggal nde o waɗi gooto e golle makko e nder filmo George e nder Of Mice and Men to suudu dingiral Apollo. Mills e Hayley Bell resndaa to biro binnditagol Marylebone to Londres ñalnde 16 lewru bowte hitaande 1941. Mills ina joginoo waktuuji 48 e juuɗe Innjiniyankooɓe Royal, ko ɗum waɗi lewru maɓɓe njuumri to otel Duke ko jamma gooto. Galle Mills gadano ko galle gonɗo e teeminannde 16ɓiire ina wiyee "Misbourne" mo ɓe coodi e hitaande 1942, ɓe nguuri heen haa e ndunngu 1945. Wuurde dewgal ngal duuɓi 64 haa o maayi ñalnde 23 abriil 2005 ina famɗi e nder njulaagu. Mills wiyi ina mettini heen no feewi nde ceergal makko e debbo makko gadano haɗi Hayley Bell waɗde dewgal e nder ekkol. Ɓe kesɗitini alkawal dewgal maɓɓe, duuɓi cappanɗe jeegom caggal nde ɓe ceerti, to Egliis St. Mary to Denham, Buckinghamshire ñalnde 16 lewru Yarkomaa hitaande 2001. == Millses ina njogii ɓiɓɓe tato: == Juliet Mills (jibinaa ko 1941) ko hoodere teleeji Nanny e Professeur. Hayley Mills (jibinaa ko 1946) ko hoodere cukalel Disney, jibinaaɗo e filmuuji ko wayi no Pollyanna e filmo asliijo biyeteeɗo The Parent Trap. Ɓiyiiko biyeteeɗo Crispian Mills wonti jimoowo e fedde rock wiyeteende Kula Shaker. Jonathan Mills (jibinaa ko 1949) ko binndoowo e peewnoowo filmuuji. Wade E hitaande 1975, ɓesngu Mills soodi galle Hills, to Denham, to Buckinghamshire, galle mo teeminannde 17ɓiire, mo wertallo mum tolnii e 16 000 m2. E hitaande 2003, nde mawni no feewi, tee ƴeeŋre ndee ina tiiɗi no feewi wonande Sir John e Lady Mills fof. Ɓe ngummii ko e nder wuro hee e hitaande 2003. Lady Mills ina wondi e rafi Alzheimer, ina huutoroo koɗorɗe e duuɓi mum cakkitiiɗi. Sir John sankii ko ñalnde 23 saawiyee 2005, ina yahra e duuɓi 97, to Bukinghamshire. Debbo makko maayi ko lebbi jeetati caggal ɗuum, ñalnde 1 desaambar 2005, tawi ina yahra e duuɓi 94. == Teskorɗe == E nder ndee winndannde, innde ndee ko Bell. == Tuugnorgal == h4ksbvrkdhb14mvxjtmo86304p5f343 165729 165726 2026-04-19T09:38:40Z Ilya Discuss 10103 165729 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Hayley Bell['''a], Lady Mills (22 lewru Yarkomaa 1911 – 1 Duujal 2005) ko fijoowo e binndoowo Engele, resndi ɗum duuɓi 64 e fijoowo biyeteeɗo Sir John Mills. Deftere makko wiyeteende Whistle Down the Wind, waɗtaa ko e filmo, tawi ko ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi 18, biyeteeɗo Hayley Mills.<ref>From staff records: "The Maritimes Customs – officers in Charge 1921 -1935)" and from verbal information provided by Mary Bell herself to Hong Kong Police Inspector P. A. Crush in 1968- not a good enough source; needs support from reliable published source.</ref><ref>The Battle for Singapore: The True Story of the Greatest Catastrophe of World War II, Peter Thompson, Little, Brown, 2010</ref> == Ɓawo == Mary Hayley Bell jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, ɗo baaba mum, Kolonel Francis Hayley Bell, gollinoo e nder sarwiis Dowlaaji Dentuɗi Siin e postooji e Portooji nanondiral ceertuɗi. Yumma makko ko Agnes (jibinaa ko McGowan). Baaba makko, ko cokaaɗo e wolde Boer, golliima, tuggi 1925 haa 1928, e gardagol Komiseer Dowlaaji Dentuɗi to Kowloon (nder Hong Kong, hay so tawii noon ngolɗoo darnde alaa ko jokkondiri e njuɓɓudi koloñaal Angalteer). E nder ooɗoo sahaa Mary janngii duɗal to Hong Kong, omo heewi waɗde ñalɗi udditgol e nder galle laawɗuɗo leydi Komisariyaa sara Fan Ling Golf Club. Ɓesngu nguu caggal ɗuum (1930) ummiima Tianjin (anndiranooɗo e oon sahaa Tientsin). E nder wolde adunaare ɗiɗmere, Francis Bell wonnoo ko gardiiɗo kisal to Singapuur e hitaande 1936 MI5. O waɗii njillu (mock commando) e nokkuuji Singapuur baɗɗi faayiida, haa arti noon e nokku ɗo yimɓe makko ƴetti laana ndiwoowa, ɗo yimɓe makko ƴetti laana njoorndi, e laanaaji diwooje, e laanaaji mbaylaandi telefoŋaaji, ngam hollitde no Singapuur waawi haɓtaade. Ɗum addani mawɓe ɓee mettere mawnde, wullitaango waɗaama to Biro Konu, Bell woppitaa.<ref name="guardian">{{Cite web|url=http://www.theguardian.com/news/2005/dec/05/guardianobituaries.artsobituaries|title=Obituary: Mary Hayley Bell|date=5 December 2005|website=The Guardian}}</ref><ref name="guardian" /><ref>{{Cite web|url=https://theatricalia.com/person/pvt/hayley-bell|title=Hayley Bell &#124; Theatricalia|website=theatricalia.com}}</ref><ref name="guardian" /><ref>{{Cite web|url=https://www.britishclassiccomedy.co.uk/the-big-freeze|title=The Big Freeze|date=10 April 2020}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.myreviewer.com/DVD/41654/Sir-John-Mills-Moving-Memories-UK/About|title=myReviewer.com - About the DVD - Sir John Mills' Moving Memories (UK)|website=www.myreviewer.com}}</ref> == Darnde gollorde == Mary Hayley Bell yahiino to Angalteer ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Malvern e RADA. Ko adii fof ko e dingiral makko waɗi ko e hitaande 1932 e nder galle biyeteeɗo Barretts to Wimpole Street e sosiyetee Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50 to Shanghai. E nder dingiral Londres, o yalti e filmo Vintage Wine e hitaande 1934 e golle goɗɗe West End ndewi heen, kam e njillu makko to Ostarali e njillu makko gadano e New York e hitaande 1939. Golle makko e nder dingiral fijirde ɗee njoofi ko e dewgal makko e Mills, e hitaande 1941 Big Freeze, ko feewti e gorko makko.[5] O feeñii kadi e filmo ɓiyiiko biyeteeɗo Sir John Mills (2000). == Binndi == Wick to dow tulde Richmond, to Londres Mary Hayley Bell winndi pijirle nayi: Worɓe nder ɗoyngol (1942), Malaa'ikaajo (1947), Duet ngam juuɗe ɗiɗi (1945), e Koɗo mo noddaaka (1953). O winndi kadi deftere wiyeteende Whistle Down the Wind (1958), o wondi e winndude nate e daartol Sky West e Crooked (1966) (o yaltinaa e innde Gypsy Girl to Amerik), o winndi kadi yeewtere ɓeydaande wonande Scott mo Antartik (1948). Whistle Down the Wind waɗiraa ko filmo e hitaande 1961 (ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Hayley Mills ina holla ɗum) e jimɗi Andrew Lloyd Webber e hitaande 1996. Tiitoonde mum ina sikkaa ko e daande henndu saraaji windooji bow The Wick, galle ɓesngu nguu to Richmond Hill, Londres. Deftere makko 1962, subaka woɗɗunde, ko ɓiɗɗo mawniiko debbo biyeteeɗo Molly Blake holliti ɗum. == Dewgal e sukaaɓe == Ko nde o woni to Tianjin, to Siin, o adii yiyde John Mills, gonnooɗo e njillu e oon sahaa. Ɓe kawri caggal nde o yaltata e filmo Tony Draws a Horse to suudu dingiral komedi to Londres e hitaande 1939. O siftorii ñalngu nguu caggal nde o waɗi dingiral ñalnde heen e nder suudu mbaylaandi Mills caggal nde o waɗi gooto e golle makko e nder filmo George e nder Of Mice and Men to suudu dingiral Apollo. Mills e Hayley Bell resndaa to biro binnditagol Marylebone to Londres ñalnde 16 lewru bowte hitaande 1941. Mills ina joginoo waktuuji 48 e juuɗe Innjiniyankooɓe Royal, ko ɗum waɗi lewru maɓɓe njuumri to otel Duke ko jamma gooto. Galle Mills gadano ko galle gonɗo e teeminannde 16ɓiire ina wiyee "Misbourne" mo ɓe coodi e hitaande 1942, ɓe nguuri heen haa e ndunngu 1945. Wuurde dewgal ngal duuɓi 64 haa o maayi ñalnde 23 abriil 2005 ina famɗi e nder njulaagu. Mills wiyi ina mettini heen no feewi nde ceergal makko e debbo makko gadano haɗi Hayley Bell waɗde dewgal e nder ekkol. Ɓe kesɗitini alkawal dewgal maɓɓe, duuɓi cappanɗe jeegom caggal nde ɓe ceerti, to Egliis St. Mary to Denham, Buckinghamshire ñalnde 16 lewru Yarkomaa hitaande 2001. == Millses ina njogii ɓiɓɓe tato: == Juliet Mills (jibinaa ko 1941) ko hoodere teleeji Nanny e Professeur. Hayley Mills (jibinaa ko 1946) ko hoodere cukalel Disney, jibinaaɗo e filmuuji ko wayi no Pollyanna e filmo asliijo biyeteeɗo The Parent Trap. Ɓiyiiko biyeteeɗo Crispian Mills wonti jimoowo e fedde rock wiyeteende Kula Shaker. Jonathan Mills (jibinaa ko 1949) ko binndoowo e peewnoowo filmuuji. Wade E hitaande 1975, ɓesngu Mills soodi galle Hills, to Denham, to Buckinghamshire, galle mo teeminannde 17ɓiire, mo wertallo mum tolnii e 16 000 m2. E hitaande 2003, nde mawni no feewi, tee ƴeeŋre ndee ina tiiɗi no feewi wonande Sir John e Lady Mills fof. Ɓe ngummii ko e nder wuro hee e hitaande 2003. Lady Mills ina wondi e rafi Alzheimer, ina huutoroo koɗorɗe e duuɓi mum cakkitiiɗi. Sir John sankii ko ñalnde 23 saawiyee 2005, ina yahra e duuɓi 97, to Bukinghamshire. Debbo makko maayi ko lebbi jeetati caggal ɗuum, ñalnde 1 desaambar 2005, tawi ina yahra e duuɓi 94. == Teskorɗe == E nder ndee winndannde, innde ndee ko Bell. == Tuugnorgal == 56tqmcpdgy36deokuoojurqu5q8yk8c 165732 165729 2026-04-19T09:42:15Z Ilya Discuss 10103 165732 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Hayley Bell['''a], Lady Mills (22 lewru Yarkomaa 1911 – 1 Duujal 2005) ko fijoowo e binndoowo Engele, resndi ɗum duuɓi 64 e fijoowo biyeteeɗo Sir John Mills. Deftere makko wiyeteende Whistle Down the Wind, waɗtaa ko e filmo, tawi ko ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi 18, biyeteeɗo Hayley Mills.<ref>From staff records: "The Maritimes Customs – officers in Charge 1921 -1935)" and from verbal information provided by Mary Bell herself to Hong Kong Police Inspector P. A. Crush in 1968- not a good enough source; needs support from reliable published source.</ref><ref>The Battle for Singapore: The True Story of the Greatest Catastrophe of World War II, Peter Thompson, Little, Brown, 2010</ref> == Ɓawo == Mary Hayley Bell jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, ɗo baaba mum, Kolonel Francis Hayley Bell, gollinoo e nder sarwiis Dowlaaji Dentuɗi Siin e postooji e Portooji nanondiral ceertuɗi. Yumma makko ko Agnes (jibinaa ko McGowan). Baaba makko, ko cokaaɗo e wolde Boer, golliima, tuggi 1925 haa 1928, e gardagol Komiseer Dowlaaji Dentuɗi to Kowloon (nder Hong Kong, hay so tawii noon ngolɗoo darnde alaa ko jokkondiri e njuɓɓudi koloñaal Angalteer). E nder ooɗoo sahaa Mary janngii duɗal to Hong Kong, omo heewi waɗde ñalɗi udditgol e nder galle laawɗuɗo leydi Komisariyaa sara Fan Ling Golf Club. Ɓesngu nguu caggal ɗuum (1930) ummiima Tianjin (anndiranooɗo e oon sahaa Tientsin). E nder wolde adunaare ɗiɗmere, Francis Bell wonnoo ko gardiiɗo kisal to Singapuur e hitaande 1936 MI5. O waɗii njillu (mock commando) e nokkuuji Singapuur baɗɗi faayiida, haa arti noon e nokku ɗo yimɓe makko ƴetti laana ndiwoowa, ɗo yimɓe makko ƴetti laana njoorndi, e laanaaji diwooje, e laanaaji mbaylaandi telefoŋaaji, ngam hollitde no Singapuur waawi haɓtaade. Ɗum addani mawɓe ɓee mettere mawnde, wullitaango waɗaama to Biro Konu, Bell woppitaa.<ref name="guardian">{{Cite web|url=http://www.theguardian.com/news/2005/dec/05/guardianobituaries.artsobituaries|title=Obituary: Mary Hayley Bell|date=5 December 2005|website=The Guardian}}</ref><ref name="guardian" /><ref>{{Cite web|url=https://theatricalia.com/person/pvt/hayley-bell|title=Hayley Bell &#124; Theatricalia|website=theatricalia.com}}</ref><ref name="guardian" /><ref>{{Cite web|url=https://www.britishclassiccomedy.co.uk/the-big-freeze|title=The Big Freeze|date=10 April 2020}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.myreviewer.com/DVD/41654/Sir-John-Mills-Moving-Memories-UK/About|title=myReviewer.com - About the DVD - Sir John Mills' Moving Memories (UK)|website=www.myreviewer.com}}</ref> == Darnde gollorde == Mary Hayley Bell yahiino to Angalteer ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Malvern e RADA. Ko adii fof ko e dingiral makko waɗi ko e hitaande 1932 e nder galle biyeteeɗo Barretts to Wimpole Street e sosiyetee Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50 to Shanghai. E nder dingiral Londres, o yalti e filmo Vintage Wine e hitaande 1934 e golle goɗɗe West End ndewi heen, kam e njillu makko to Ostarali e njillu makko gadano e New York e hitaande 1939. Golle makko e nder dingiral fijirde ɗee njoofi ko e dewgal makko e Mills, e hitaande 1941 Big Freeze, ko feewti e gorko makko.[5] O feeñii kadi e filmo ɓiyiiko biyeteeɗo Sir John Mills (2000).<ref>{{Cite web|url=https://www.oxfordmail.co.uk/leisure/14941243.kula-shaker-crispian-mills-still-kula-rest/|title=Kula Shaker: Crispian Mills is still 'Kula' than all the rest|website=Oxford Mail|date=December 2016}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www2.bfi.org.uk/films-tv-people/4ce2ba0694586|archive-url=https://web.archive.org/web/20210122131701/https://www2.bfi.org.uk/films-tv-people/4ce2ba0694586|url-status=dead|archive-date=22 January 2021|title=Jonathan M. Mills|website=BFI}}</ref> == Binndi == Wick to dow tulde Richmond, to Londres Mary Hayley Bell winndi pijirle nayi: Worɓe nder ɗoyngol (1942), Malaa'ikaajo (1947), Duet ngam juuɗe ɗiɗi (1945), e Koɗo mo noddaaka (1953). O winndi kadi deftere wiyeteende Whistle Down the Wind (1958), o wondi e winndude nate e daartol Sky West e Crooked (1966) (o yaltinaa e innde Gypsy Girl to Amerik), o winndi kadi yeewtere ɓeydaande wonande Scott mo Antartik (1948). Whistle Down the Wind waɗiraa ko filmo e hitaande 1961 (ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Hayley Mills ina holla ɗum) e jimɗi Andrew Lloyd Webber e hitaande 1996. Tiitoonde mum ina sikkaa ko e daande henndu saraaji windooji bow The Wick, galle ɓesngu nguu to Richmond Hill, Londres. Deftere makko 1962, subaka woɗɗunde, ko ɓiɗɗo mawniiko debbo biyeteeɗo Molly Blake holliti ɗum. == Dewgal e sukaaɓe == Ko nde o woni to Tianjin, to Siin, o adii yiyde John Mills, gonnooɗo e njillu e oon sahaa. Ɓe kawri caggal nde o yaltata e filmo Tony Draws a Horse to suudu dingiral komedi to Londres e hitaande 1939. O siftorii ñalngu nguu caggal nde o waɗi dingiral ñalnde heen e nder suudu mbaylaandi Mills caggal nde o waɗi gooto e golle makko e nder filmo George e nder Of Mice and Men to suudu dingiral Apollo. Mills e Hayley Bell resndaa to biro binnditagol Marylebone to Londres ñalnde 16 lewru bowte hitaande 1941. Mills ina joginoo waktuuji 48 e juuɗe Innjiniyankooɓe Royal, ko ɗum waɗi lewru maɓɓe njuumri to otel Duke ko jamma gooto. Galle Mills gadano ko galle gonɗo e teeminannde 16ɓiire ina wiyee "Misbourne" mo ɓe coodi e hitaande 1942, ɓe nguuri heen haa e ndunngu 1945. Wuurde dewgal ngal duuɓi 64 haa o maayi ñalnde 23 abriil 2005 ina famɗi e nder njulaagu. Mills wiyi ina mettini heen no feewi nde ceergal makko e debbo makko gadano haɗi Hayley Bell waɗde dewgal e nder ekkol. Ɓe kesɗitini alkawal dewgal maɓɓe, duuɓi cappanɗe jeegom caggal nde ɓe ceerti, to Egliis St. Mary to Denham, Buckinghamshire ñalnde 16 lewru Yarkomaa hitaande 2001. == Millses ina njogii ɓiɓɓe tato: == Juliet Mills (jibinaa ko 1941) ko hoodere teleeji Nanny e Professeur. Hayley Mills (jibinaa ko 1946) ko hoodere cukalel Disney, jibinaaɗo e filmuuji ko wayi no Pollyanna e filmo asliijo biyeteeɗo The Parent Trap. Ɓiyiiko biyeteeɗo Crispian Mills wonti jimoowo e fedde rock wiyeteende Kula Shaker. Jonathan Mills (jibinaa ko 1949) ko binndoowo e peewnoowo filmuuji. Wade E hitaande 1975, ɓesngu Mills soodi galle Hills, to Denham, to Buckinghamshire, galle mo teeminannde 17ɓiire, mo wertallo mum tolnii e 16 000 m2. E hitaande 2003, nde mawni no feewi, tee ƴeeŋre ndee ina tiiɗi no feewi wonande Sir John e Lady Mills fof. Ɓe ngummii ko e nder wuro hee e hitaande 2003. Lady Mills ina wondi e rafi Alzheimer, ina huutoroo koɗorɗe e duuɓi mum cakkitiiɗi. Sir John sankii ko ñalnde 23 saawiyee 2005, ina yahra e duuɓi 97, to Bukinghamshire. Debbo makko maayi ko lebbi jeetati caggal ɗuum, ñalnde 1 desaambar 2005, tawi ina yahra e duuɓi 94. == Teskorɗe == E nder ndee winndannde, innde ndee ko Bell. == Tuugnorgal == 797lpbcomovye88p2bqwps8mjjh7sge 165733 165732 2026-04-19T09:47:25Z Ilya Discuss 10103 165733 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Hayley Bell['''a], Lady Mills (22 lewru Yarkomaa 1911 – 1 Duujal 2005) ko fijoowo e binndoowo Engele, resndi ɗum duuɓi 64 e fijoowo biyeteeɗo Sir John Mills. Deftere makko wiyeteende Whistle Down the Wind, waɗtaa ko e filmo, tawi ko ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi 18, biyeteeɗo Hayley Mills.<ref>From staff records: "The Maritimes Customs – officers in Charge 1921 -1935)" and from verbal information provided by Mary Bell herself to Hong Kong Police Inspector P. A. Crush in 1968- not a good enough source; needs support from reliable published source.</ref><ref>The Battle for Singapore: The True Story of the Greatest Catastrophe of World War II, Peter Thompson, Little, Brown, 2010</ref> == Ɓawo == Mary Hayley Bell jibinaa ko to wuro wiyeteengo Shanghai, to wuro wiyeteengo Shanghai, Siin, ɗo baaba mum, Kolonel Francis Hayley Bell, gollinoo e nder sarwiis Dowlaaji Dentuɗi Siin e postooji e Portooji nanondiral ceertuɗi. Yumma makko ko Agnes (jibinaa ko McGowan). Baaba makko, ko cokaaɗo e wolde Boer, golliima, tuggi 1925 haa 1928, e gardagol Komiseer Dowlaaji Dentuɗi to Kowloon (nder Hong Kong, hay so tawii noon ngolɗoo darnde alaa ko jokkondiri e njuɓɓudi koloñaal Angalteer). E nder ooɗoo sahaa Mary janngii duɗal to Hong Kong, omo heewi waɗde ñalɗi udditgol e nder galle laawɗuɗo leydi Komisariyaa sara Fan Ling Golf Club. Ɓesngu nguu caggal ɗuum (1930) ummiima Tianjin (anndiranooɗo e oon sahaa Tientsin). E nder wolde adunaare ɗiɗmere, Francis Bell wonnoo ko gardiiɗo kisal to Singapuur e hitaande 1936 MI5. O waɗii njillu (mock commando) e nokkuuji Singapuur baɗɗi faayiida, haa arti noon e nokku ɗo yimɓe makko ƴetti laana ndiwoowa, ɗo yimɓe makko ƴetti laana njoorndi, e laanaaji diwooje, e laanaaji mbaylaandi telefoŋaaji, ngam hollitde no Singapuur waawi haɓtaade. Ɗum addani mawɓe ɓee mettere mawnde, wullitaango waɗaama to Biro Konu, Bell woppitaa.<ref name="guardian">{{Cite web|url=http://www.theguardian.com/news/2005/dec/05/guardianobituaries.artsobituaries|title=Obituary: Mary Hayley Bell|date=5 December 2005|website=The Guardian}}</ref><ref name="guardian" /><ref>{{Cite web|url=https://theatricalia.com/person/pvt/hayley-bell|title=Hayley Bell &#124; Theatricalia|website=theatricalia.com}}</ref><ref name="guardian" /><ref>{{Cite web|url=https://www.britishclassiccomedy.co.uk/the-big-freeze|title=The Big Freeze|date=10 April 2020}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.myreviewer.com/DVD/41654/Sir-John-Mills-Moving-Memories-UK/About|title=myReviewer.com - About the DVD - Sir John Mills' Moving Memories (UK)|website=www.myreviewer.com}}</ref> == Darnde gollorde == Mary Hayley Bell yahiino to Angalteer ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Malvern e RADA. Ko adii fof ko e dingiral makko waɗi ko e hitaande 1932 e nder galle biyeteeɗo Barretts to Wimpole Street e sosiyetee Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50 to Shanghai. E nder dingiral Londres, o yalti e filmo Vintage Wine e hitaande 1934 e golle goɗɗe West End ndewi heen, kam e njillu makko to Ostarali e njillu makko gadano e New York e hitaande 1939. Golle makko e nder dingiral fijirde ɗee njoofi ko e dewgal makko e Mills, e hitaande 1941 Big Freeze, ko feewti e gorko makko.[5] O feeñii kadi e filmo ɓiyiiko biyeteeɗo Sir John Mills (2000).<ref>{{Cite web|url=https://www.oxfordmail.co.uk/leisure/14941243.kula-shaker-crispian-mills-still-kula-rest/|title=Kula Shaker: Crispian Mills is still 'Kula' than all the rest|website=Oxford Mail|date=December 2016}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www2.bfi.org.uk/films-tv-people/4ce2ba0694586|archive-url=https://web.archive.org/web/20210122131701/https://www2.bfi.org.uk/films-tv-people/4ce2ba0694586|url-status=dead|archive-date=22 January 2021|title=Jonathan M. Mills|website=BFI}}</ref> == Binndi == Wick to dow tulde Richmond, to Londres Mary Hayley Bell winndi pijirle nayi: Worɓe nder ɗoyngol (1942), Malaa'ikaajo (1947), Duet ngam juuɗe ɗiɗi (1945), e Koɗo mo noddaaka (1953). O winndi kadi deftere wiyeteende Whistle Down the Wind (1958), o wondi e winndude nate e daartol Sky West e Crooked (1966) (o yaltinaa e innde Gypsy Girl to Amerik), o winndi kadi yeewtere ɓeydaande wonande Scott mo Antartik (1948). Whistle Down the Wind waɗiraa ko filmo e hitaande 1961 (ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Hayley Mills ina holla ɗum) e jimɗi Andrew Lloyd Webber e hitaande 1996. Tiitoonde mum ina sikkaa ko e daande henndu saraaji windooji bow The Wick, galle ɓesngu nguu to Richmond Hill, Londres.<ref>{{Cite web|url=https://www.ibdb.com/broadway-cast-staff/mary-hayley-bell-6178#broadway|title=Mary Hayley Bell – Broadway Cast & Staff &#124; IBDB|website=www.ibdb.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://theatricalia.com/person/v79/mary-hayley-bell|title=Mary Hayley Bell &#124; Theatricalia|website=theatricalia.com}}</ref><ref>{{cite magazine|first=Stephen|last=Vagg|magazine=Filmink|date=11 August 2025|access-date=11 August 2025|url=https://www.filmink.com.au/forgotten-british-film-studios-the-rank-organisation-1965-to-1967/|title=Forgotten British Film Studios: The Rank Organisation, 1965 to 1967}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.dailyexpress.co.uk/posts/view/196227/Pete-Townshend-can|title=Pete Townshend Can't Bear the Breeze|last=Helliker|first=Adam|date=29 August 2010|accessdate=29 August 2010|newspaper=Daily Express}}</ref> Deftere makko 1962, subaka woɗɗunde, ko ɓiɗɗo mawniiko debbo biyeteeɗo Molly Blake holliti ɗum. == Dewgal e sukaaɓe == Ko nde o woni to Tianjin, to Siin, o adii yiyde John Mills, gonnooɗo e njillu e oon sahaa. Ɓe kawri caggal nde o yaltata e filmo Tony Draws a Horse to suudu dingiral komedi to Londres e hitaande 1939. O siftorii ñalngu nguu caggal nde o waɗi dingiral ñalnde heen e nder suudu mbaylaandi Mills caggal nde o waɗi gooto e golle makko e nder filmo George e nder Of Mice and Men to suudu dingiral Apollo. Mills e Hayley Bell resndaa to biro binnditagol Marylebone to Londres ñalnde 16 lewru bowte hitaande 1941. Mills ina joginoo waktuuji 48 e juuɗe Innjiniyankooɓe Royal, ko ɗum waɗi lewru maɓɓe njuumri to otel Duke ko jamma gooto. Galle Mills gadano ko galle gonɗo e teeminannde 16ɓiire ina wiyee "Misbourne" mo ɓe coodi e hitaande 1942, ɓe nguuri heen haa e ndunngu 1945. Wuurde dewgal ngal duuɓi 64 haa o maayi ñalnde 23 abriil 2005 ina famɗi e nder njulaagu. Mills wiyi ina mettini heen no feewi nde ceergal makko e debbo makko gadano haɗi Hayley Bell waɗde dewgal e nder ekkol. Ɓe kesɗitini alkawal dewgal maɓɓe, duuɓi cappanɗe jeegom caggal nde ɓe ceerti, to Egliis St. Mary to Denham, Buckinghamshire ñalnde 16 lewru Yarkomaa hitaande 2001. == Millses ina njogii ɓiɓɓe tato: == Juliet Mills (jibinaa ko 1941) ko hoodere teleeji Nanny e Professeur. Hayley Mills (jibinaa ko 1946) ko hoodere cukalel Disney, jibinaaɗo e filmuuji ko wayi no Pollyanna e filmo asliijo biyeteeɗo The Parent Trap. Ɓiyiiko biyeteeɗo Crispian Mills wonti jimoowo e fedde rock wiyeteende Kula Shaker. Jonathan Mills (jibinaa ko 1949) ko binndoowo e peewnoowo filmuuji. Wade E hitaande 1975, ɓesngu Mills soodi galle Hills, to Denham, to Buckinghamshire, galle mo teeminannde 17ɓiire, mo wertallo mum tolnii e 16 000 m2. E hitaande 2003, nde mawni no feewi, tee ƴeeŋre ndee ina tiiɗi no feewi wonande Sir John e Lady Mills fof. Ɓe ngummii ko e nder wuro hee e hitaande 2003. Lady Mills ina wondi e rafi Alzheimer, ina huutoroo koɗorɗe e duuɓi mum cakkitiiɗi. Sir John sankii ko ñalnde 23 saawiyee 2005, ina yahra e duuɓi 97, to Bukinghamshire. Debbo makko maayi ko lebbi jeetati caggal ɗuum, ñalnde 1 desaambar 2005, tawi ina yahra e duuɓi 94. == Teskorɗe == E nder ndee winndannde, innde ndee ko Bell. == Tuugnorgal == 9ksz1l2qd43yuuzzwtqm7tl9n8a8yc0 Kiki McDonough 0 40449 165727 2026-04-19T09:36:09Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Kiki McDonough ko diisneteeɗo jeewte Angalteer, mo nganndu-ɗaa ko kañum naatni kaaƴe dime colour e nder dingiral jeewte Angalteer. Omo jogii yeeyirdu sara Sloane Square to Chelsea, kaɓirɗe makko ina tawee e defterdu Victoria e Albert to Kensington. Nguurndam gadano Kiki McDonough jibinaa ko yumma Faraysenaajo, baaba mum ko Engeleejo, o mawni ko sara laawol laamɗo to Chelsea. Ko o jeewte joyaɓere, baaba makko ko joom jeewte ɓooyɗe to Bond Street to Londres. Kug..." 165727 wikitext text/x-wiki Kiki McDonough ko diisneteeɗo jeewte Angalteer, mo nganndu-ɗaa ko kañum naatni kaaƴe dime colour e nder dingiral jeewte Angalteer. Omo jogii yeeyirdu sara Sloane Square to Chelsea, kaɓirɗe makko ina tawee e defterdu Victoria e Albert to Kensington. Nguurndam gadano Kiki McDonough jibinaa ko yumma Faraysenaajo, baaba mum ko Engeleejo, o mawni ko sara laawol laamɗo to Chelsea. Ko o jeewte joyaɓere, baaba makko ko joom jeewte ɓooyɗe to Bond Street to Londres. Kugal McDonough janngi ko binndoowo, golle makko gadane ko e suudu moodel to Vogue leydi Biritaan. O yahi haa o dañi golle goɗɗe keewɗe ina heen golloraade David Stirling, sosɗo SAS, e dumunna juutɗo e wonde peewnitoowo lannda. McDonough fuɗɗii diisnondirde e jeewte ko e hitaande 1985, o udditi konsiyoŋ e nder boowal sehil makko to Mayfair. O udditi yeeyirdu makko e laawol Elizabeth e hitaande 1989, o artiri ɗum e laawol Walton e hitaande 1992. E hitaande 2007, o udditi yeeyirdu e laawol Symons sara Sloane Square to Chelsea. McDonough ina yetta Diana, laamɗo leydi Wales, sabu mum ƴellitde marke mum e nder gite yimɓe, nde o fuɗɗii ɓoornaade comci Kiki McDonough e kitaale 1990. Kaaƴe dime colour ko Kiki McDonough ɓuri anndeede. O naatni kadi miijo noppi ɓuuɓɗi e nder luumo jeewte Angalteer. Noppi ɓernde kiristaal, ɗi McDonough feewni, ina njeyaa e ko mooftaa e jeewte jamaanu to galle Victoria e Albert.Catherine, laamɗo debbo Galles e laamɗo debbo biyeteeɗo Camilla ina keewi yiyeede ina ɓoornii comci mum en Kiki. McDonough ko jannginoowo njulaagu wonande fedde King's Trust. Nguurndam Kiki McDonough, Nguurndam colour, yaltinaa ko e hitaande 2025 e juuɗe Papadakis ngam hawrude e duuɓi 40 marke oo. Nguurndam neɗɗo McDonough seerti e John Randle Siddeley, baron 4ɓo Kenilworth. Ɓe njogii ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe, Wiliyam e Edward. Ballet e Liverpool FC ko ɗiɗo e ɓure McDonough ɓurɗe mawnude. Tuugnorgal 6oh7drtahbbb1csp9k7xd7eqqgtaj37 165728 165727 2026-04-19T09:37:29Z SUZYFATIMA 13856 165728 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kiki McDonough''' ko diisneteeɗo jeewte Angalteer, mo nganndu-ɗaa ko kañum naatni kaaƴe dime colour e nder dingiral jeewte Angalteer. Omo jogii yeeyirdu sara Sloane Square to Chelsea, kaɓirɗe makko ina tawee e defterdu Victoria e Albert to Kensington. == Nguurndam gadano == Kiki McDonough jibinaa ko yumma Faraysenaajo, baaba mum ko Engeleejo, o mawni ko sara laawol laamɗo to Chelsea. Ko o jeewte joyaɓere, baaba makko ko joom jeewte ɓooyɗe to Bond Street to Londres. == Kugal == McDonough janngi ko binndoowo, golle makko gadane ko e suudu moodel to Vogue leydi Biritaan. O yahi haa o dañi golle goɗɗe keewɗe ina heen golloraade David Stirling, sosɗo SAS, e dumunna juutɗo e wonde peewnitoowo lannda. McDonough fuɗɗii diisnondirde e jeewte ko e hitaande 1985, o udditi konsiyoŋ e nder boowal sehil makko to Mayfair. O udditi yeeyirdu makko e laawol Elizabeth e hitaande 1989, o artiri ɗum e laawol Walton e hitaande 1992. E hitaande 2007, o udditi yeeyirdu e laawol Symons sara Sloane Square to Chelsea. McDonough ina yetta Diana, laamɗo leydi Wales, sabu mum ƴellitde marke mum e nder gite yimɓe, nde o fuɗɗii ɓoornaade comci Kiki McDonough e kitaale 1990. Kaaƴe dime colour ko Kiki McDonough ɓuri anndeede. O naatni kadi miijo noppi ɓuuɓɗi e nder luumo jeewte Angalteer. Noppi ɓernde kiristaal, ɗi McDonough feewni, ina njeyaa e ko mooftaa e jeewte jamaanu to galle Victoria e Albert.Catherine, laamɗo debbo Galles e laamɗo debbo biyeteeɗo Camilla ina keewi yiyeede ina ɓoornii comci mum en Kiki. McDonough ko jannginoowo njulaagu wonande fedde King's Trust. Nguurndam Kiki McDonough, Nguurndam colour, yaltinaa ko e hitaande 2025 e juuɗe Papadakis ngam hawrude e duuɓi 40 marke oo. == Nguurndam neɗɗo == McDonough seerti e John Randle Siddeley, baron 4ɓo Kenilworth. Ɓe njogii ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe, Wiliyam e Edward. Ballet e Liverpool FC ko ɗiɗo e ɓure McDonough ɓurɗe mawnude. == Tuugnorgal == ndji15s38xx02skugtywj6lk175rcsa 165730 165728 2026-04-19T09:41:56Z SUZYFATIMA 13856 165730 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kiki McDonough''' ko diisneteeɗo jeewte Angalteer, mo nganndu-ɗaa ko kañum naatni kaaƴe dime colour e nder dingiral jeewte Angalteer. Omo jogii yeeyirdu sara Sloane Square to Chelsea, kaɓirɗe makko ina tawee e defterdu Victoria e Albert to Kensington. == Nguurndam gadano == Kiki McDonough jibinaa ko yumma Faraysenaajo, baaba mum ko Engeleejo, o mawni ko sara laawol laamɗo to Chelsea. Ko o jeewte joyaɓere, baaba makko ko joom jeewte ɓooyɗe to Bond Street to Londres. == Kugal == McDonough janngi ko binndoowo, golle makko gadane ko e suudu moodel to Vogue leydi Biritaan. O yahi haa o dañi golle goɗɗe keewɗe ina heen golloraade David Stirling, sosɗo SAS, e dumunna juutɗo e wonde peewnitoowo lannda. McDonough fuɗɗii diisnondirde e jeewte ko e hitaande 1985, o udditi konsiyoŋ e nder boowal sehil makko to Mayfair. O udditi yeeyirdu makko e laawol Elizabeth e hitaande 1989, o artiri ɗum e laawol Walton e hitaande 1992. E hitaande 2007, o udditi yeeyirdu e laawol Symons sara Sloane Square to Chelsea. McDonough ina yetta Diana, laamɗo leydi Wales, sabu mum ƴellitde marke mum e nder gite yimɓe, nde o fuɗɗii ɓoornaade comci Kiki McDonough e kitaale 1990. Kaaƴe dime colour ko Kiki McDonough ɓuri anndeede. O naatni kadi miijo noppi ɓuuɓɗi e nder luumo jeewte Angalteer. Noppi ɓernde kiristaal, ɗi McDonough feewni, ina njeyaa e ko mooftaa e jeewte jamaanu to galle Victoria e Albert.Catherine, laamɗo debbo Galles e laamɗo debbo biyeteeɗo Camilla ina keewi yiyeede ina ɓoornii comci mum en Kiki. McDonough ko jannginoowo njulaagu wonande fedde King's Trust. Nguurndam Kiki McDonough, Nguurndam colour, yaltinaa ko e hitaande 2025 e juuɗe Papadakis ngam hawrude e duuɓi 40 marke oo. == Nguurndam neɗɗo == McDonough seerti e John Randle Siddeley, baron 4ɓo Kenilworth. Ɓe njogii ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe, Wiliyam e Edward. Ballet e Liverpool FC ko ɗiɗo e ɓure McDonough ɓurɗe mawnude.<ref>{{Cite web|date=2024-05-04|title=Meet the Jeweler Behind Kate Middleton and Queen Camilla's Favorite Jewelry|url=https://www.townandcountrymag.com/society/tradition/a60669885/kiki-mcdonough-royal-family-jewelry-interview-2024/|access-date=2025-06-02|website=Town & Country|language=en-US}}</ref><ref name="harpersjo">Jo Glynn-Smyth, [http://www.harpersbazaar.co.uk/people-parties/bazaar-at-work/work-it-out-kiki-mcdonough-jewlelery-designer-duchess-of-cambridge WORK IT OUT: KIKI MCDONOUGH] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150912121042/http://www.harpersbazaar.co.uk//people-parties/bazaar-at-work/work-it-out-kiki-mcdonough-jewlelery-designer-duchess-of-cambridge|date=2015-09-12}}, ''Harper's Bazaar'', 5 January 2015</ref><ref name="telegraphsarah">Sarah Royce-Greensill, [https://web.archive.org/web/20150120002130/http://www.telegraph.co.uk/luxury/jewellery/58319/in-my-jewellery-box-kiki-mcdonough.html In My Jewellery Box: Kiki McDonough], ''The Daily Telegraph: Luxury'', January 19, 2015</ref><ref>{{Cite web|last=London|first=Luxury|last2=Gunn|first2=Zoe|date=2023-11-28|title=Women in Luxury: Kiki McDonough, jeweller|url=https://luxurylondon.co.uk/lifestyle/women-in-luxury/kiki-mcdonough-jeweller-interview/|access-date=2025-06-02|website=Luxury London|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|last=London|first=Luxury|last2=Gunn|first2=Zoe|date=2023-11-28|title=Women in Luxury: Kiki McDonough, jeweller|url=https://luxurylondon.co.uk/lifestyle/women-in-luxury/kiki-mcdonough-jeweller-interview/|access-date=2025-06-02|website=Luxury London|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|last=Parker|first=Kim|date=2025-04-18|title=Meet Kiki McDonough, the jeweller loved by the royals|url=https://www.thetimes.com/life-style/luxury/article/jeweller-kiki-mcdonough-royals-interview-times-luxury-v063v82kc|access-date=2025-06-02|website=www.thetimes.com|language=en}}</ref><ref>[https://www.tatler.com/bystander/events/2015/june/kiki-mcdonough-new-collection-party#!/17994/image/1 Bystander: Kiki McDonough's new collection party] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150630173523/http://www.tatler.com/bystander/events/2015/june/kiki-mcdonough-new-collection-party#!/17994/image/1|date=2015-06-30}}, ''Tatler'', 23 June 2015</ref> == Tuugnorgal == <references /> onbuf0yctal4g75942zc8m9x2wcs35n 165731 165730 2026-04-19T09:42:15Z SUZYFATIMA 13856 165731 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kiki McDonough''' ko diisneteeɗo jeewte Angalteer, mo nganndu-ɗaa ko kañum naatni kaaƴe dime colour e nder dingiral jeewte Angalteer. Omo jogii yeeyirdu sara Sloane Square to Chelsea, kaɓirɗe makko ina tawee e defterdu Victoria e Albert to Kensington. == Nguurndam gadano == Kiki McDonough jibinaa ko yumma Faraysenaajo, baaba mum ko Engeleejo, o mawni ko sara laawol laamɗo to Chelsea. Ko o jeewte joyaɓere, baaba makko ko joom jeewte ɓooyɗe to Bond Street to Londres. == Kugal == McDonough janngi ko binndoowo, golle makko gadane ko e suudu moodel to Vogue leydi Biritaan. O yahi haa o dañi golle goɗɗe keewɗe ina heen golloraade David Stirling, sosɗo SAS, e dumunna juutɗo e wonde peewnitoowo lannda. McDonough fuɗɗii diisnondirde e jeewte ko e hitaande 1985, o udditi konsiyoŋ e nder boowal sehil makko to Mayfair. O udditi yeeyirdu makko e laawol Elizabeth e hitaande 1989, o artiri ɗum e laawol Walton e hitaande 1992. E hitaande 2007, o udditi yeeyirdu e laawol Symons sara Sloane Square to Chelsea. McDonough ina yetta Diana, laamɗo leydi Wales, sabu mum ƴellitde marke mum e nder gite yimɓe, nde o fuɗɗii ɓoornaade comci Kiki McDonough e kitaale 1990. Kaaƴe dime colour ko Kiki McDonough ɓuri anndeede. O naatni kadi miijo noppi ɓuuɓɗi e nder luumo jeewte Angalteer. Noppi ɓernde kiristaal, ɗi McDonough feewni, ina njeyaa e ko mooftaa e jeewte jamaanu to galle Victoria e Albert.Catherine, laamɗo debbo Galles e laamɗo debbo biyeteeɗo Camilla ina keewi yiyeede ina ɓoornii comci mum en Kiki. McDonough ko jannginoowo njulaagu wonande fedde King's Trust. Nguurndam Kiki McDonough, Nguurndam colour, yaltinaa ko e hitaande 2025 e juuɗe Papadakis ngam hawrude e duuɓi 40 marke oo. == Nguurndam neɗɗo == McDonough seerti e John Randle Siddeley, baron 4ɓo Kenilworth. Ɓe njogii ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe, Wiliyam e Edward. Ballet e Liverpool FC ko ɗiɗo e ɓure McDonough ɓurɗe mawnude.<ref>{{Cite web|date=2024-05-04|title=Meet the Jeweler Behind Kate Middleton and Queen Camilla's Favorite Jewelry|url=https://www.townandcountrymag.com/society/tradition/a60669885/kiki-mcdonough-royal-family-jewelry-interview-2024/|access-date=2025-06-02|website=Town & Country|language=en-US}}</ref><ref name="harpersjo">Jo Glynn-Smyth, [http://www.harpersbazaar.co.uk/people-parties/bazaar-at-work/work-it-out-kiki-mcdonough-jewlelery-designer-duchess-of-cambridge WORK IT OUT: KIKI MCDONOUGH] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150912121042/http://www.harpersbazaar.co.uk//people-parties/bazaar-at-work/work-it-out-kiki-mcdonough-jewlelery-designer-duchess-of-cambridge|date=2015-09-12}}, ''Harper's Bazaar'', 5 January 2015</ref><ref name="telegraphsarah">Sarah Royce-Greensill, [https://web.archive.org/web/20150120002130/http://www.telegraph.co.uk/luxury/jewellery/58319/in-my-jewellery-box-kiki-mcdonough.html In My Jewellery Box: Kiki McDonough], ''The Daily Telegraph: Luxury'', January 19, 2015</ref><ref>{{Cite web|last=London|first=Luxury|last2=Gunn|first2=Zoe|date=2023-11-28|title=Women in Luxury: Kiki McDonough, jeweller|url=https://luxurylondon.co.uk/lifestyle/women-in-luxury/kiki-mcdonough-jeweller-interview/|access-date=2025-06-02|website=Luxury London|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|last=London|first=Luxury|last2=Gunn|first2=Zoe|date=2023-11-28|title=Women in Luxury: Kiki McDonough, jeweller|url=https://luxurylondon.co.uk/lifestyle/women-in-luxury/kiki-mcdonough-jeweller-interview/|access-date=2025-06-02|website=Luxury London|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|last=Parker|first=Kim|date=2025-04-18|title=Meet Kiki McDonough, the jeweller loved by the royals|url=https://www.thetimes.com/life-style/luxury/article/jeweller-kiki-mcdonough-royals-interview-times-luxury-v063v82kc|access-date=2025-06-02|website=www.thetimes.com|language=en}}</ref><ref>[https://www.tatler.com/bystander/events/2015/june/kiki-mcdonough-new-collection-party#!/17994/image/1 Bystander: Kiki McDonough's new collection party] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150630173523/http://www.tatler.com/bystander/events/2015/june/kiki-mcdonough-new-collection-party#!/17994/image/1|date=2015-06-30}}, ''Tatler'', 23 June 2015</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 8fvaeo2p4ydv1uxban2sf8g0e6glabr Sophia Forero 0 40450 165734 2026-04-19T09:48:23Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Sophia Forero ko jom jeewte. O sosata ko jeewte e kalaaji e mbaydiiji ɗi o heɓi e jaŋde makko e pine winndereeje, haa arti noon e pinal Tuareg e naalankaagal Bizantiin. Nguurndam Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois to Urbana-Champaign ngam heɓde dipolomaaji mum leslesɗi, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago ngam heɓde dipolomaaji mum Master, Sophia Forero hoɗi ko to Orop fuɗnaange ina gollina e fedde wiyeteende Amerik ngam wonde jannginoowo...." 165734 wikitext text/x-wiki Sophia Forero ko jom jeewte. O sosata ko jeewte e kalaaji e mbaydiiji ɗi o heɓi e jaŋde makko e pine winndereeje, haa arti noon e pinal Tuareg e naalankaagal Bizantiin. Nguurndam Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois to Urbana-Champaign ngam heɓde dipolomaaji mum leslesɗi, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago ngam heɓde dipolomaaji mum Master, Sophia Forero hoɗi ko to Orop fuɗnaange ina gollina e fedde wiyeteende Amerik ngam wonde jannginoowo. O fuɗɗii yiɗde ko diisnondirde e jeewte nde o winndata binndanɗe makko masters ko fayti e pine ɓiɗɓe leydi Afrik worgo Saharaa. Nde o woni e Korse Jam to Hong Kong, o yilliima gollorɗe beɗi, o moofti geɗe ummoriiɗe e Orop fof, e Dental Sowiyet ɓooyngal, e Balkan en. E hitaande 2002, Sophia heɓi njeenaari Marshall Field to bannge diisnondiral, o ari e jappeere adannde e nder teemedde diisnondirooɓe. E hitaande 2004, fedde wiyeteende Fashion Group suɓii Sophia Forero Jewels ngam wonde keɓoowo njeenaari mum e hitaande 2004 « waɗooɓe mbaydiiji e kuule » . Njeenaari ndii "ina teddini Sophia Forero no feewi e nder cate Accessories...(e) ina anndina Sophia Forero no neɗɗo keso, tagoowo, yiyoowo e baawɗo hulɓinaade e nder gollorɗe mbaylaandi e diisnondiral." E hitaande 2013, Sophia timminii porogaraam Goldman Sachs 10 000 njulaagu tokoosi, eɓɓaande ngam wallitde njulaagu udditaade daawal garoowal ɓeydagol. Haa hannde, SFD ina jogori waɗde serie augmenté e nder mooftirgel mosaïque e diamant e safir. Huutoraade doole sehil Mauricio Forero ngam sosde diidi kesi, jom suudu oo maa hollir koolol Caviar e hitaande 2014. Sophia ina hoɗi ina gollina to Illinois e jom suudu mum e sukaaɓe mum nayo. Tuugnorgal 3nsar8i8g7bx5p1tc01k5vdxcw20fg9 165735 165734 2026-04-19T09:49:26Z SUZYFATIMA 13856 165735 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sophia Forero''' ko jom jeewte. O sosata ko jeewte e kalaaji e mbaydiiji ɗi o heɓi e jaŋde makko e pine winndereeje, haa arti noon e pinal Tuareg e naalankaagal Bizantiin. == Nguurndam == Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois to Urbana-Champaign ngam heɓde dipolomaaji mum leslesɗi, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago ngam heɓde dipolomaaji mum Master, Sophia Forero hoɗi ko to Orop fuɗnaange ina gollina e fedde wiyeteende Amerik ngam wonde jannginoowo. O fuɗɗii yiɗde ko diisnondirde e jeewte nde o winndata binndanɗe makko masters ko fayti e pine ɓiɗɓe leydi Afrik worgo Saharaa. Nde o woni e Korse Jam to Hong Kong, o yilliima gollorɗe beɗi, o moofti geɗe ummoriiɗe e Orop fof, e Dental Sowiyet ɓooyngal, e Balkan en. E hitaande 2002, Sophia heɓi njeenaari Marshall Field to bannge diisnondiral, o ari e jappeere adannde e nder teemedde diisnondirooɓe. E hitaande 2004, fedde wiyeteende Fashion Group suɓii Sophia Forero Jewels ngam wonde keɓoowo njeenaari mum e hitaande 2004 « waɗooɓe mbaydiiji e kuule » . Njeenaari ndii "ina teddini Sophia Forero no feewi e nder cate Accessories...(e) ina anndina Sophia Forero no neɗɗo keso, tagoowo, yiyoowo e baawɗo hulɓinaade e nder gollorɗe mbaylaandi e diisnondiral." E hitaande 2013, Sophia timminii porogaraam Goldman Sachs 10 000 njulaagu tokoosi, eɓɓaande ngam wallitde njulaagu udditaade daawal garoowal ɓeydagol. Haa hannde, SFD ina jogori waɗde serie augmenté e nder mooftirgel mosaïque e diamant e safir. Huutoraade doole sehil Mauricio Forero ngam sosde diidi kesi, jom suudu oo maa hollir koolol Caviar e hitaande 2014. Sophia ina hoɗi ina gollina to Illinois e jom suudu mum e sukaaɓe mum nayo. == Tuugnorgal == ges723bwhrc6pyaz6qynvb28soooaih 165736 165735 2026-04-19T09:52:35Z SUZYFATIMA 13856 165736 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sophia Forero''' ko jom jeewte. O sosata ko jeewte e kalaaji e mbaydiiji ɗi o heɓi e jaŋde makko e pine winndereeje, haa arti noon e pinal Tuareg e naalankaagal Bizantiin. == Nguurndam == Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois to Urbana-Champaign ngam heɓde dipolomaaji mum leslesɗi, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago ngam heɓde dipolomaaji mum Master, Sophia Forero hoɗi ko to Orop fuɗnaange ina gollina e fedde wiyeteende Amerik ngam wonde jannginoowo. O fuɗɗii yiɗde ko diisnondirde e jeewte nde o winndata binndanɗe makko masters ko fayti e pine ɓiɗɓe leydi Afrik worgo Saharaa. Nde o woni e Korse Jam to Hong Kong, o yilliima gollorɗe beɗi, o moofti geɗe ummoriiɗe e Orop fof, e Dental Sowiyet ɓooyngal, e Balkan en. E hitaande 2002, Sophia heɓi njeenaari Marshall Field to bannge diisnondiral, o ari e jappeere adannde e nder teemedde diisnondirooɓe. E hitaande 2004, fedde wiyeteende Fashion Group suɓii Sophia Forero Jewels ngam wonde keɓoowo njeenaari mum e hitaande 2004 « waɗooɓe mbaydiiji e kuule » . Njeenaari ndii "ina teddini Sophia Forero no feewi e nder cate Accessories...(e) ina anndina Sophia Forero no neɗɗo keso, tagoowo, yiyoowo e baawɗo hulɓinaade e nder gollorɗe mbaylaandi e diisnondiral." E hitaande 2013, Sophia timminii porogaraam Goldman Sachs 10 000 njulaagu tokoosi, eɓɓaande ngam wallitde njulaagu udditaade daawal garoowal ɓeydagol. Haa hannde, SFD ina jogori waɗde serie augmenté e nder mooftirgel mosaïque e diamant e safir. Huutoraade doole sehil Mauricio Forero ngam sosde diidi kesi, jom suudu oo maa hollir koolol Caviar e hitaande 2014. Sophia ina hoɗi ina gollina to Illinois e jom suudu mum e sukaaɓe mum nayo.<ref name="StyleChicago">Staff. Style Chicago. [http://stylechicago.com/Favorites.asp?ParentID=19463&ID=19535 Our Favorites: Sophia Forero Design] Accessed November 16, 2012</ref><ref>Splendor: A Celebration of Jewelry Designers. January 25, 2012 [https://carlotta-wwwsplendor.blogspot.com/2012/01/sophia-forero.html Splendor Profile of Sophia Forero] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130922071751/http://carlotta-wwwsplendor.blogspot.com/2012/01/sophia-forero.html|date=2013-09-22}} Accessed November 16, 2012</ref>.<ref>Kathy Millen for the Naperville Sun. April 25, 2003. One bead at a time; Naperville designer's pieces are a big hit among jewelry lovers [https://archive.today/20130125042518/http://www.highbeam.com/doc/1N1-101FF69098755481.html Archived on HighBeam] Accessed November 16, 2012</ref><ref>Press Release Fashion Group International May 19, 2004 [https://archive.today/20130201030440/http://www.prweb.com/releases/2004/05/prweb126951.htm Fashion Group International Honors Sophia Forero Jewels] Accessed November 16, 2012</ref> == Tuugnorgal == <references /> 4aw6iw28t7f7fscr82ad7mit981q5qa 165737 165736 2026-04-19T09:52:59Z SUZYFATIMA 13856 165737 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sophia Forero''' ko jom jeewte. O sosata ko jeewte e kalaaji e mbaydiiji ɗi o heɓi e jaŋde makko e pine winndereeje, haa arti noon e pinal Tuareg e naalankaagal Bizantiin. == Nguurndam == Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois to Urbana-Champaign ngam heɓde dipolomaaji mum leslesɗi, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago ngam heɓde dipolomaaji mum Master, Sophia Forero hoɗi ko to Orop fuɗnaange ina gollina e fedde wiyeteende Amerik ngam wonde jannginoowo. O fuɗɗii yiɗde ko diisnondirde e jeewte nde o winndata binndanɗe makko masters ko fayti e pine ɓiɗɓe leydi Afrik worgo Saharaa. Nde o woni e Korse Jam to Hong Kong, o yilliima gollorɗe beɗi, o moofti geɗe ummoriiɗe e Orop fof, e Dental Sowiyet ɓooyngal, e Balkan en. E hitaande 2002, Sophia heɓi njeenaari Marshall Field to bannge diisnondiral, o ari e jappeere adannde e nder teemedde diisnondirooɓe. E hitaande 2004, fedde wiyeteende Fashion Group suɓii Sophia Forero Jewels ngam wonde keɓoowo njeenaari mum e hitaande 2004 « waɗooɓe mbaydiiji e kuule » . Njeenaari ndii "ina teddini Sophia Forero no feewi e nder cate Accessories...(e) ina anndina Sophia Forero no neɗɗo keso, tagoowo, yiyoowo e baawɗo hulɓinaade e nder gollorɗe mbaylaandi e diisnondiral." E hitaande 2013, Sophia timminii porogaraam Goldman Sachs 10 000 njulaagu tokoosi, eɓɓaande ngam wallitde njulaagu udditaade daawal garoowal ɓeydagol. Haa hannde, SFD ina jogori waɗde serie augmenté e nder mooftirgel mosaïque e diamant e safir. Huutoraade doole sehil Mauricio Forero ngam sosde diidi kesi, jom suudu oo maa hollir koolol Caviar e hitaande 2014. Sophia ina hoɗi ina gollina to Illinois e jom suudu mum e sukaaɓe mum nayo.<ref name="StyleChicago">Staff. Style Chicago. [http://stylechicago.com/Favorites.asp?ParentID=19463&ID=19535 Our Favorites: Sophia Forero Design] Accessed November 16, 2012</ref><ref>Splendor: A Celebration of Jewelry Designers. January 25, 2012 [https://carlotta-wwwsplendor.blogspot.com/2012/01/sophia-forero.html Splendor Profile of Sophia Forero] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130922071751/http://carlotta-wwwsplendor.blogspot.com/2012/01/sophia-forero.html|date=2013-09-22}} Accessed November 16, 2012</ref>.<ref>Kathy Millen for the Naperville Sun. April 25, 2003. One bead at a time; Naperville designer's pieces are a big hit among jewelry lovers [https://archive.today/20130125042518/http://www.highbeam.com/doc/1N1-101FF69098755481.html Archived on HighBeam] Accessed November 16, 2012</ref><ref>Press Release Fashion Group International May 19, 2004 [https://archive.today/20130201030440/http://www.prweb.com/releases/2004/05/prweb126951.htm Fashion Group International Honors Sophia Forero Jewels] Accessed November 16, 2012</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] ine3n54vzw7srqeush0f4y154mqe870 Bi Chunfang 0 40451 165738 2026-04-19T09:54:26Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Bi Chunfang (e ɗemngal Sinuwaa : 毕春芳 ; 14 sulyee 1927 - 14 ut 2016) ko jimoowo opera Yue Sinuwaa, ganndiraaɗo sosɗo "mbaydi Bi" opera Yue. Bi naati e fedde Xuesheng nde Yuan Xuefen ardii e hitaande 1948, caggal ɗuum naati e fedde Dongshan. Filmu gooto waɗi ko faati e nguurndam Bi e hitaande 1986. Nguurndam Bi jibinaa ko to Shanghai, iwdi Ningbo, o janngi ko to Shanghai, caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1943, o fuɗɗii fiyde e Xu Tianhong e Wang Wenjua..." 165738 wikitext text/x-wiki Bi Chunfang (e ɗemngal Sinuwaa : 毕春芳 ; 14 sulyee 1927 - 14 ut 2016) ko jimoowo opera Yue Sinuwaa, ganndiraaɗo sosɗo "mbaydi Bi" opera Yue. Bi naati e fedde Xuesheng nde Yuan Xuefen ardii e hitaande 1948, caggal ɗuum naati e fedde Dongshan. Filmu gooto waɗi ko faati e nguurndam Bi e hitaande 1986. Nguurndam Bi jibinaa ko to Shanghai, iwdi Ningbo, o janngi ko to Shanghai, caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1943, o fuɗɗii fiyde e Xu Tianhong e Wang Wenjuan, e woɗɓe. O golliima e pelle jimɗi keewɗe, ina heen pelle Tian Hong, ɗe Xu Tianhong yuɓɓini e hitaande 1946, pelle Xuesheng ɗe Yuan Xuefen ardii e hitaande 1948 e pelle Opera Dongshan Yue ɗe Fan Ruijuan e Fu Quanxiang ardii e hitaande 1959 o gollodii e Qi Yaxian. Bi waɗii jimɗi to Hong Kong laabi joy hakkunde 1983 e 1989. O waɗii kadi jimɗi to Amerik e hitaande 1989.[citation needed] Filmo naalankaagal mo pijirlooji tati, tuugiiɗo e daartol Bi, heɓi njeenaaje keewɗe e hitaande 1986.[citation needed] Bi gollinaama ngam wonde wasiyaaji e fedde pinal Jing An caggal nde porogaraam ndonu pinal mo alaa ko woni e mum fuɗɗii.[6] Bi style E nder opera Yue, jikkuuji rewɓe e worɓe ko aadaaji fof ko rewɓe njimatnoo, hay so tawii noon ina woodi fiyooɓe worɓe mawɓe heewɓe jooni. Bi's style ƴellitii haa wonti gooto e fannuuji ɓurɗi teeŋtude e darnde suka oo e nder opera Yue. Darndeeji Fijo Jikku Jom suudu ngam yahde Wenbin Zhou Daartol Susan Wang Jinlong San Xiao Tang Bohu Lefol mboddi daneeji Xu Xian Yiɗɓe buubaaji Liang Shanbo Warngo warɓe Lin Zhaode Ko wayi no golle goɗɗe : Jikkuuji Goonga ɗi ngalaa keerol Jaaynde Jannginoowo O nder Toɓo Warngo warɓe ɓee Ko Ƴiiƴam Juuɗe Ƴeew kadi Koolol operaaji Zhejiang Yue Tuugnorgal 7j3huhk4755gowl8ckvuvt0sofe0rzp 165740 165738 2026-04-19T09:55:54Z Ilya Discuss 10103 165740 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Bi Chunfang (e ɗemngal Sinuwaa : 毕春芳 ; 14 sulyee 1927 - 14 ut 2016) ko jimoowo opera Yue Sinuwaa, ganndiraaɗo sosɗo "mbaydi Bi" opera Yue. Bi naati e fedde Xuesheng nde Yuan Xuefen ardii e hitaande 1948, caggal ɗuum naati e fedde Dongshan. Filmu gooto waɗi ko faati e nguurndam Bi e hitaande 1986. Nguurndam Bi jibinaa ko to Shanghai, iwdi Ningbo, o janngi ko to Shanghai, caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1943, o fuɗɗii fiyde e Xu Tianhong e Wang Wenjuan, e woɗɓe. O golliima e pelle jimɗi keewɗe, ina heen pelle Tian Hong, ɗe Xu Tianhong yuɓɓini e hitaande 1946, pelle Xuesheng ɗe Yuan Xuefen ardii e hitaande 1948 e pelle Opera Dongshan Yue ɗe Fan Ruijuan e Fu Quanxiang ardii e hitaande 1959 o gollodii e Qi Yaxian. Bi waɗii jimɗi to Hong Kong laabi joy hakkunde 1983 e 1989. O waɗii kadi jimɗi to Amerik e hitaande 1989.[citation needed] Filmo naalankaagal mo pijirlooji tati, tuugiiɗo e daartol Bi, heɓi njeenaaje keewɗe e hitaande 1986.[citation needed] Bi gollinaama ngam wonde wasiyaaji e fedde pinal Jing An caggal nde porogaraam ndonu pinal mo alaa ko woni e mum fuɗɗii.[6] Bi style E nder opera Yue, jikkuuji rewɓe e worɓe ko aadaaji fof ko rewɓe njimatnoo, hay so tawii noon ina woodi fiyooɓe worɓe mawɓe heewɓe jooni. Bi's style ƴellitii haa wonti gooto e fannuuji ɓurɗi teeŋtude e darnde suka oo e nder opera Yue. Darndeeji Fijo Jikku Jom suudu ngam yahde Wenbin Zhou Daartol Susan Wang Jinlong San Xiao Tang Bohu Lefol mboddi daneeji Xu Xian Yiɗɓe buubaaji Liang Shanbo Warngo warɓe Lin Zhaode Ko wayi no golle goɗɗe : Jikkuuji Goonga ɗi ngalaa keerol Jaaynde Jannginoowo O nder Toɓo Warngo warɓe ɓee Ko Ƴiiƴam Juuɗe Ƴeew kadi Koolol operaaji Zhejiang Yue Tuugnorgal 3s5a3nc1mabes5qdag16cjz9n3d7ves 165741 165740 2026-04-19T09:56:41Z Ilya Discuss 10103 165741 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bi Chunfang''' (e ɗemngal Sinuwaa : 毕春芳 ; 14 sulyee 1927 - 14 ut 2016) ko jimoowo opera Yue Sinuwaa, ganndiraaɗo sosɗo "mbaydi Bi" opera Yue. Bi naati e fedde Xuesheng nde Yuan Xuefen ardii e hitaande 1948, caggal ɗuum naati e fedde Dongshan. Filmu gooto waɗi ko faati e nguurndam Bi e hitaande 1986. == Nguurndam == Bi jibinaa ko to Shanghai, iwdi Ningbo, o janngi ko to Shanghai, caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1943, o fuɗɗii fiyde e Xu Tianhong e Wang Wenjuan, e woɗɓe. O golliima e pelle jimɗi keewɗe, ina heen pelle Tian Hong, ɗe Xu Tianhong yuɓɓini e hitaande 1946, pelle Xuesheng ɗe Yuan Xuefen ardii e hitaande 1948 e pelle Opera Dongshan Yue ɗe Fan Ruijuan e Fu Quanxiang ardii e hitaande 1959 o gollodii e Qi Yaxian. Bi waɗii jimɗi to Hong Kong laabi joy hakkunde 1983 e 1989. O waɗii kadi jimɗi to Amerik e hitaande 1989.[citation needed] Filmo naalankaagal mo pijirlooji tati, tuugiiɗo e daartol Bi, heɓi njeenaaje keewɗe e hitaande 1986.[citation needed] Bi gollinaama ngam wonde wasiyaaji e fedde pinal Jing An caggal nde porogaraam ndonu pinal mo alaa ko woni e mum fuɗɗii.[6] Bi style E nder opera Yue, jikkuuji rewɓe e worɓe ko aadaaji fof ko rewɓe njimatnoo, hay so tawii noon ina woodi fiyooɓe worɓe mawɓe heewɓe jooni. Bi's style ƴellitii haa wonti gooto e fannuuji ɓurɗi teeŋtude e darnde suka oo e nder opera Yue. Darndeeji Fijo Jikku Jom suudu ngam yahde Wenbin Zhou Daartol Susan Wang Jinlong San Xiao Tang Bohu Lefol mboddi daneeji Xu Xian Yiɗɓe buubaaji Liang Shanbo Warngo warɓe Lin Zhaode Ko wayi no golle goɗɗe : Jikkuuji Goonga ɗi ngalaa keerol Jaaynde Jannginoowo O nder Toɓo Warngo warɓe ɓee Ko Ƴiiƴam Juuɗe Ƴeew kadi Koolol operaaji Zhejiang Yue Tuugnorgal fu1v9zhgbqrsl50l2x44srs9wvcue67 165743 165741 2026-04-19T09:58:45Z Ilya Discuss 10103 165743 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bi Chunfang''' (e ɗemngal Sinuwaa : 毕春芳 ; 14 sulyee 1927 - 14 ut 2016) ko jimoowo opera Yue Sinuwaa, ganndiraaɗo sosɗo "mbaydi Bi" opera Yue. Bi naati e fedde Xuesheng nde Yuan Xuefen ardii e hitaande 1948, caggal ɗuum naati e fedde Dongshan. Filmu gooto waɗi ko faati e nguurndam Bi e hitaande 1986. == Nguurndam == Bi jibinaa ko to Shanghai, iwdi Ningbo, o janngi ko to Shanghai, caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1943, o fuɗɗii fiyde e Xu Tianhong e Wang Wenjuan, e woɗɓe. O golliima e pelle jimɗi keewɗe, ina heen pelle Tian Hong, ɗe Xu Tianhong yuɓɓini e hitaande 1946, pelle Xuesheng ɗe Yuan Xuefen ardii e hitaande 1948 e pelle Opera Dongshan Yue ɗe Fan Ruijuan e Fu Quanxiang ardii e hitaande 1959 o gollodii e Qi Yaxian. Bi waɗii jimɗi to Hong Kong laabi joy hakkunde 1983 e 1989. O waɗii kadi jimɗi to Amerik e hitaande 1989.[citation needed] Filmo naalankaagal mo pijirlooji tati, tuugiiɗo e daartol Bi, heɓi njeenaaje keewɗe e hitaande 1986.[citation needed] Bi gollinaama ngam wonde wasiyaaji e fedde pinal Jing An caggal nde porogaraam ndonu pinal mo alaa ko woni e mum fuɗɗii. Bi style E nder opera Yue, jikkuuji rewɓe e worɓe ko aadaaji fof ko rewɓe njimatnoo, hay so tawii noon ina woodi fiyooɓe worɓe mawɓe heewɓe jooni. Bi's style ƴellitii haa wonti gooto e fannuuji ɓurɗi teeŋtude e darnde suka oo e nder opera Yue. == Darndeeji == == Fijo Jikku == Jom suudu ngam yahde Wenbin Zhou Daartol Susan Wang Jinlong San Xiao Tang Bohu Lefol mboddi daneeji Xu Xian == Yiɗɓe buubaaji Liang Shanbo == == Warngo warɓe Lin Zhaode == Ko wayi no golle goɗɗe : Jikkuuji Goonga ɗi ngalaa keerol Jaaynde Jannginoowo == O nder Toɓo == Warngo warɓe ɓee == Ko Ƴiiƴam Juuɗe == == Ƴeew kadi == Koolol operaaji Zhejiang Yue == Tuugnorgal == kw0nqiwkgd4rskoj3l92qesdq2iay5g 165746 165743 2026-04-19T10:01:22Z Ilya Discuss 10103 165746 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bi Chunfang''' (e ɗemngal Sinuwaa : 毕春芳 ; 14 sulyee 1927 - 14 ut 2016) ko jimoowo opera Yue Sinuwaa, ganndiraaɗo sosɗo "mbaydi Bi" opera Yue. Bi naati e fedde Xuesheng nde Yuan Xuefen ardii e hitaande 1948, caggal ɗuum naati e fedde Dongshan. Filmu gooto waɗi ko faati e nguurndam Bi e hitaande 1986.<ref>{{Cite journal|last=Haili|first=Ma|date=November 2012|title=Development of training and performativity in Shanghai YueJu|url=|journal=Theatre, Dance and Performance Training|language=en|volume=3|issue=3|pages=334–348|doi=10.1080/19443927.2012.720122|issn=1944-3927}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.shine.cn/news/metro/2307164029/|title=Jing'an event commemorates famed Shanghai Yueju master|author=Hu Min|website=shine.cn|date=2023-07-16|access-date=2025-05-18}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.info.gov.hk/gia/general/201201/26/P201201200449_print.htm|title=Press releases|author=<!--Not stated-->|website=info.gov.hk|date=2012-01-26|access-date=2025-05-18}}</ref> == Nguurndam == Bi jibinaa ko to Shanghai, iwdi Ningbo, o janngi ko to Shanghai, caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1943, o fuɗɗii fiyde e Xu Tianhong e Wang Wenjuan, e woɗɓe. O golliima e pelle jimɗi keewɗe, ina heen pelle Tian Hong, ɗe Xu Tianhong yuɓɓini e hitaande 1946, pelle Xuesheng ɗe Yuan Xuefen ardii e hitaande 1948 e pelle Opera Dongshan Yue ɗe Fan Ruijuan e Fu Quanxiang ardii e hitaande 1959 o gollodii e Qi Yaxian. Bi waɗii jimɗi to Hong Kong laabi joy hakkunde 1983 e 1989. O waɗii kadi jimɗi to Amerik e hitaande 1989.[citation needed] Filmo naalankaagal mo pijirlooji tati, tuugiiɗo e daartol Bi, heɓi njeenaaje keewɗe e hitaande 1986.[citation needed] Bi gollinaama ngam wonde wasiyaaji e fedde pinal Jing An caggal nde porogaraam ndonu pinal mo alaa ko woni e mum fuɗɗii. Bi style E nder opera Yue, jikkuuji rewɓe e worɓe ko aadaaji fof ko rewɓe njimatnoo, hay so tawii noon ina woodi fiyooɓe worɓe mawɓe heewɓe jooni. Bi's style ƴellitii haa wonti gooto e fannuuji ɓurɗi teeŋtude e darnde suka oo e nder opera Yue. == Darndeeji == == Fijo Jikku == Jom suudu ngam yahde Wenbin Zhou Daartol Susan Wang Jinlong San Xiao Tang Bohu Lefol mboddi daneeji Xu Xian == Yiɗɓe buubaaji Liang Shanbo == == Warngo warɓe Lin Zhaode == Ko wayi no golle goɗɗe : Jikkuuji Goonga ɗi ngalaa keerol Jaaynde Jannginoowo == O nder Toɓo == Warngo warɓe ɓee == Ko Ƴiiƴam Juuɗe == == Ƴeew kadi == Koolol operaaji Zhejiang Yue == Tuugnorgal == n3tpn120r7wgy8p11150kne7qg7apko 165747 165746 2026-04-19T10:02:48Z Ilya Discuss 10103 165747 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bi Chunfang''' (e ɗemngal Sinuwaa : 毕春芳 ; 14 sulyee 1927 - 14 ut 2016) ko jimoowo opera Yue Sinuwaa, ganndiraaɗo sosɗo "mbaydi Bi" opera Yue. Bi naati e fedde Xuesheng nde Yuan Xuefen ardii e hitaande 1948, caggal ɗuum naati e fedde Dongshan. Filmu gooto waɗi ko faati e nguurndam Bi e hitaande 1986.<ref>{{Cite journal|last=Haili|first=Ma|date=November 2012|title=Development of training and performativity in Shanghai YueJu|url=|journal=Theatre, Dance and Performance Training|language=en|volume=3|issue=3|pages=334–348|doi=10.1080/19443927.2012.720122|issn=1944-3927}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.shine.cn/news/metro/2307164029/|title=Jing'an event commemorates famed Shanghai Yueju master|author=Hu Min|website=shine.cn|date=2023-07-16|access-date=2025-05-18}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.info.gov.hk/gia/general/201201/26/P201201200449_print.htm|title=Press releases|author=<!--Not stated-->|website=info.gov.hk|date=2012-01-26|access-date=2025-05-18}}</ref> == Nguurndam == Bi jibinaa ko to Shanghai, iwdi Ningbo, o janngi ko to Shanghai, caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1943, o fuɗɗii fiyde e Xu Tianhong e Wang Wenjuan, e woɗɓe. O golliima e pelle jimɗi keewɗe, ina heen pelle Tian Hong, ɗe Xu Tianhong yuɓɓini e hitaande 1946, pelle Xuesheng ɗe Yuan Xuefen ardii e hitaande 1948 e pelle Opera Dongshan Yue ɗe Fan Ruijuan e Fu Quanxiang ardii e hitaande 1959 o gollodii e Qi Yaxian.<ref>{{cite web |url=https://www.shine.cn/news/metro/2307164029/|title=Jing'an event commemorates famed Shanghai Yueju master|author=Hu Min|website=shine.cn|date=2023-07-16|access-date=2025-05-18}}</ref> Bi waɗii jimɗi to Hong Kong laabi joy hakkunde 1983 e 1989. O waɗii kadi jimɗi to Amerik e hitaande 1989.[citation needed] Filmo naalankaagal mo pijirlooji tati, tuugiiɗo e daartol Bi, heɓi njeenaaje keewɗe e hitaande 1986.[citation needed] Bi gollinaama ngam wonde wasiyaaji e fedde pinal Jing An caggal nde porogaraam ndonu pinal mo alaa ko woni e mum fuɗɗii. Bi style E nder opera Yue, jikkuuji rewɓe e worɓe ko aadaaji fof ko rewɓe njimatnoo, hay so tawii noon ina woodi fiyooɓe worɓe mawɓe heewɓe jooni. Bi's style ƴellitii haa wonti gooto e fannuuji ɓurɗi teeŋtude e darnde suka oo e nder opera Yue. == Darndeeji == == Fijo Jikku == Jom suudu ngam yahde Wenbin Zhou Daartol Susan Wang Jinlong San Xiao Tang Bohu Lefol mboddi daneeji Xu Xian == Yiɗɓe buubaaji Liang Shanbo == == Warngo warɓe Lin Zhaode == Ko wayi no golle goɗɗe : Jikkuuji Goonga ɗi ngalaa keerol Jaaynde Jannginoowo == O nder Toɓo == Warngo warɓe ɓee == Ko Ƴiiƴam Juuɗe == == Ƴeew kadi == Koolol operaaji Zhejiang Yue == Tuugnorgal == ekdgbn3qqjkt5a0gu2qbztilchlzw9i 165748 165747 2026-04-19T10:04:06Z Ilya Discuss 10103 165748 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bi Chunfang''' (e ɗemngal Sinuwaa : 毕春芳 ; 14 sulyee 1927 - 14 ut 2016) ko jimoowo opera Yue Sinuwaa, ganndiraaɗo sosɗo "mbaydi Bi" opera Yue. Bi naati e fedde Xuesheng nde Yuan Xuefen ardii e hitaande 1948, caggal ɗuum naati e fedde Dongshan. Filmu gooto waɗi ko faati e nguurndam Bi e hitaande 1986.<ref>{{Cite journal|last=Haili|first=Ma|date=November 2012|title=Development of training and performativity in Shanghai YueJu|url=|journal=Theatre, Dance and Performance Training|language=en|volume=3|issue=3|pages=334–348|doi=10.1080/19443927.2012.720122|issn=1944-3927}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.shine.cn/news/metro/2307164029/|title=Jing'an event commemorates famed Shanghai Yueju master|author=Hu Min|website=shine.cn|date=2023-07-16|access-date=2025-05-18}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.info.gov.hk/gia/general/201201/26/P201201200449_print.htm|title=Press releases|author=<!--Not stated-->|website=info.gov.hk|date=2012-01-26|access-date=2025-05-18}}</ref> == Nguurndam == Bi jibinaa ko to Shanghai, iwdi Ningbo, o janngi ko to Shanghai, caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1943, o fuɗɗii fiyde e Xu Tianhong e Wang Wenjuan, e woɗɓe. O golliima e pelle jimɗi keewɗe, ina heen pelle Tian Hong, ɗe Xu Tianhong yuɓɓini e hitaande 1946, pelle Xuesheng ɗe Yuan Xuefen ardii e hitaande 1948 e pelle Opera Dongshan Yue ɗe Fan Ruijuan e Fu Quanxiang ardii e hitaande 1959 o gollodii e Qi Yaxian.<ref>{{cite web |url=https://www.shine.cn/news/metro/2307164029/|title=Jing'an event commemorates famed Shanghai Yueju master|author=Hu Min|website=shine.cn|date=2023-07-16|access-date=2025-05-18}}</ref> Bi waɗii jimɗi to Hong Kong laabi joy hakkunde 1983 e 1989. O waɗii kadi jimɗi to Amerik e hitaande 1989.[citation needed] Filmo naalankaagal mo pijirlooji tati, tuugiiɗo e daartol Bi, heɓi njeenaaje keewɗe e hitaande 1986.[citation needed] Bi gollinaama ngam wonde wasiyaaji e fedde pinal Jing An caggal nde porogaraam ndonu pinal mo alaa ko woni e mum fuɗɗii.<ref>Liang, Luo (2009).[http://www.chegg.com/textbooks/women-playing-men-1st-edition-9780295988443-0295988444 women playing men]. Publisher: China Review International.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cof.gov.hk/2023/assets/doc/2012/House%20Programme/COF2012_06_杭州越劇院小百花團_HP.pdf|title=The stylistic schools of Yue opera|author=<!--Not stated-->|website=cof.gov.hk|date=2012-06-15|access-date=2025-05-18}}</ref> Bi style E nder opera Yue, jikkuuji rewɓe e worɓe ko aadaaji fof ko rewɓe njimatnoo, hay so tawii noon ina woodi fiyooɓe worɓe mawɓe heewɓe jooni. Bi's style ƴellitii haa wonti gooto e fannuuji ɓurɗi teeŋtude e darnde suka oo e nder opera Yue. == Darndeeji == == Fijo Jikku == Jom suudu ngam yahde Wenbin Zhou Daartol Susan Wang Jinlong San Xiao Tang Bohu Lefol mboddi daneeji Xu Xian == Yiɗɓe buubaaji Liang Shanbo == == Warngo warɓe Lin Zhaode == Ko wayi no golle goɗɗe : Jikkuuji Goonga ɗi ngalaa keerol Jaaynde Jannginoowo == O nder Toɓo == Warngo warɓe ɓee == Ko Ƴiiƴam Juuɗe == == Ƴeew kadi == Koolol operaaji Zhejiang Yue == Tuugnorgal == nsjljcz17f9pcmbquodve2qlwj1a1eo Illyrian amber jewellery 0 40452 165739 2026-04-19T09:55:52Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Yeruuji keewɗi ina ngoodi e mbaydiiji Illyrian peewnaaɗi e amber. Ɗe mbaɗaama gila e fuɗɗoode jamaanu njamndi hedde hitaande 1000 ko adii jibineede Iisaa, peewnugol majji jokki haa e nder duuɓi ujunnaaje. Ɗe tawetee ko e fotde leydi Illiri fof, gila e Sloveni to bannge worgo, haa e Albani e Maseduwaan worgo to bannge worgo. Fedde nate tokoose aadee e daabaaji peewnaaɗe e amber ina teeŋti e nafoore. Nokkuuji ɓurɗi heewde limooje ko Ripač to Bosni (limooje 15..." 165739 wikitext text/x-wiki Yeruuji keewɗi ina ngoodi e mbaydiiji Illyrian peewnaaɗi e amber. Ɗe mbaɗaama gila e fuɗɗoode jamaanu njamndi hedde hitaande 1000 ko adii jibineede Iisaa, peewnugol majji jokki haa e nder duuɓi ujunnaaje. Ɗe tawetee ko e fotde leydi Illiri fof, gila e Sloveni to bannge worgo, haa e Albani e Maseduwaan worgo to bannge worgo. Fedde nate tokoose aadee e daabaaji peewnaaɗe e amber ina teeŋti e nafoore. Nokkuuji ɓurɗi heewde limooje ko Ripač to Bosni (limooje 15 e nder daabaaji e yimɓe fof) e Ormož to Sloveni (limooje 10 neɗɗo e 13 daabaaji). Faandaare ɗeen limooje ko sirlu haa jooni, ina waawi kadi wonde laamɓe Illiriyankooɓe, limooje ngam hollirde diine maayɓe, walla tan ko pijirlooji sukaaɓe. Amber ko huunde nde Illirinaaɓe njiɗnoo no feewi, tee ko heewi e jeewte mum en e geɗe mum en pawɗe ko amber. Njiylawu nekropolis Iapodian sara Kompolje, Otočac, gadano ƴeewteede e kitaale 1950, hollitii geɗe keewɗe ɗe mbaylaandi (amber) waɗi, ina heen geɗe keewɗe baɗɗe faayiida, ina heen kadi ko wayi no koye aadee, nate aadee e colli. Tuugnorgal sl7yjj0qbgmh4su98cv0nhamvmwfyvg 165742 165739 2026-04-19T09:56:57Z SUZYFATIMA 13856 165742 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yeruuji keewɗi ina ngoodi''' e mbaydiiji Illyrian peewnaaɗi e amber. Ɗe mbaɗaama gila e fuɗɗoode jamaanu njamndi hedde hitaande 1000 ko adii jibineede Iisaa, peewnugol majji jokki haa e nder duuɓi ujunnaaje. Ɗe tawetee ko e fotde leydi Illiri fof, gila e Sloveni to bannge worgo, haa e Albani e Maseduwaan worgo to bannge worgo. Fedde nate tokoose aadee e daabaaji peewnaaɗe e amber ina teeŋti e nafoore. Nokkuuji ɓurɗi heewde limooje ko Ripač to Bosni (limooje 15 e nder daabaaji e yimɓe fof) e Ormož to Sloveni (limooje 10 neɗɗo e 13 daabaaji). Faandaare ɗeen limooje ko sirlu haa jooni, ina waawi kadi wonde laamɓe Illiriyankooɓe, limooje ngam hollirde diine maayɓe, walla tan ko pijirlooji sukaaɓe. Amber ko huunde nde Illirinaaɓe njiɗnoo no feewi, tee ko heewi e jeewte mum en e geɗe mum en pawɗe ko amber. Njiylawu nekropolis Iapodian sara Kompolje, Otočac, gadano ƴeewteede e kitaale 1950, hollitii geɗe keewɗe ɗe mbaylaandi (amber) waɗi, ina heen geɗe keewɗe baɗɗe faayiida, ina heen kadi ko wayi no koye aadee, nate aadee e colli. == Tuugnorgal == 81ic6iu4vmj2250w55x5qktdox7pu0m 165744 165742 2026-04-19T09:59:50Z SUZYFATIMA 13856 165744 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yeruuji keewɗi ina ngoodi''' e mbaydiiji Illyrian peewnaaɗi e amber. Ɗe mbaɗaama gila e fuɗɗoode jamaanu njamndi hedde hitaande 1000 ko adii jibineede Iisaa, peewnugol majji jokki haa e nder duuɓi ujunnaaje. Ɗe tawetee ko e fotde leydi Illiri fof, gila e Sloveni to bannge worgo, haa e Albani e Maseduwaan worgo to bannge worgo. Fedde nate tokoose aadee e daabaaji peewnaaɗe e amber ina teeŋti e nafoore. Nokkuuji ɓurɗi heewde limooje ko Ripač to Bosni (limooje 15 e nder daabaaji e yimɓe fof) e Ormož to Sloveni (limooje 10 neɗɗo e 13 daabaaji). Faandaare ɗeen limooje ko sirlu haa jooni, ina waawi kadi wonde laamɓe Illiriyankooɓe, limooje ngam hollirde diine maayɓe, walla tan ko pijirlooji sukaaɓe. Amber ko huunde nde Illirinaaɓe njiɗnoo no feewi, tee ko heewi e jeewte mum en e geɗe mum en pawɗe ko amber. Njiylawu nekropolis Iapodian sara Kompolje, Otočac, gadano ƴeewteede e kitaale 1950, hollitii geɗe keewɗe ɗe mbaylaandi (amber) waɗi, ina heen geɗe keewɗe baɗɗe faayiida, ina heen kadi ko wayi no koye aadee, nate aadee e colli.<ref>{{cite book|last=Stipčević|first=Alexander|title=Iliri: povijest, život, kultura|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|year=1989|url=https://books.google.com/books?id=56ZmAAAAMAAJ|isbn=9788603991062|page={{page needed|date=November 2020}}}}</ref><ref>{{cite journal|url=https://hrcak.srce.hr/en/clanak/71456|language=hr|trans-title=Grave 47 at Kompolje – a new interpretation|first=Lidija|last=Bakarić|journal=Journal of the Archaeological Museum in Zagreb|volume=41|number=1|year=2008|title=Kompolje grob 47 – nova interpretacija|page=51}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> qgwfrqkhmqo1fz45vz1fyg7kks0nbaq 165745 165744 2026-04-19T10:00:06Z SUZYFATIMA 13856 165745 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yeruuji keewɗi ina ngoodi''' e mbaydiiji Illyrian peewnaaɗi e amber. Ɗe mbaɗaama gila e fuɗɗoode jamaanu njamndi hedde hitaande 1000 ko adii jibineede Iisaa, peewnugol majji jokki haa e nder duuɓi ujunnaaje. Ɗe tawetee ko e fotde leydi Illiri fof, gila e Sloveni to bannge worgo, haa e Albani e Maseduwaan worgo to bannge worgo. Fedde nate tokoose aadee e daabaaji peewnaaɗe e amber ina teeŋti e nafoore. Nokkuuji ɓurɗi heewde limooje ko Ripač to Bosni (limooje 15 e nder daabaaji e yimɓe fof) e Ormož to Sloveni (limooje 10 neɗɗo e 13 daabaaji). Faandaare ɗeen limooje ko sirlu haa jooni, ina waawi kadi wonde laamɓe Illiriyankooɓe, limooje ngam hollirde diine maayɓe, walla tan ko pijirlooji sukaaɓe. Amber ko huunde nde Illirinaaɓe njiɗnoo no feewi, tee ko heewi e jeewte mum en e geɗe mum en pawɗe ko amber. Njiylawu nekropolis Iapodian sara Kompolje, Otočac, gadano ƴeewteede e kitaale 1950, hollitii geɗe keewɗe ɗe mbaylaandi (amber) waɗi, ina heen geɗe keewɗe baɗɗe faayiida, ina heen kadi ko wayi no koye aadee, nate aadee e colli.<ref>{{cite book|last=Stipčević|first=Alexander|title=Iliri: povijest, život, kultura|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|year=1989|url=https://books.google.com/books?id=56ZmAAAAMAAJ|isbn=9788603991062|page={{page needed|date=November 2020}}}}</ref><ref>{{cite journal|url=https://hrcak.srce.hr/en/clanak/71456|language=hr|trans-title=Grave 47 at Kompolje – a new interpretation|first=Lidija|last=Bakarić|journal=Journal of the Archaeological Museum in Zagreb|volume=41|number=1|year=2008|title=Kompolje grob 47 – nova interpretacija|page=51}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 26a3lk6rg0lhvs03amqoyq9x2dqy44r Linda Brent (actress) 0 40453 165749 2026-04-19T10:07:03Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Linda Laura Brent (14 ut 1919 – 7 mee 1994) ko fijoowo Ameriknaajo. O ɓuri anndeede ko e feeñde e filmuuji hirnaange ko wayi no Les keeri (1942), Reenooɓe falnde maayde (1943) e Laawol Laramie (1944). Jibinaa ko to Shanghai, Siin, baaba mum ko Irlanndaajo, yumma mum ko Riisinaajo (nee Vassilieva), Brent suɓaama « suka debbo daneejo ɓurɗo ŋarɗude e Shanghai » caggal ɗuum o wonti ɓiyleydi Amerik e hitaande 1942. Filmogaraafi Vidiyo Hitaande Tiitoonde Darnde..." 165749 wikitext text/x-wiki Linda Laura Brent (14 ut 1919 – 7 mee 1994) ko fijoowo Ameriknaajo. O ɓuri anndeede ko e feeñde e filmuuji hirnaange ko wayi no Les keeri (1942), Reenooɓe falnde maayde (1943) e Laawol Laramie (1944). Jibinaa ko to Shanghai, Siin, baaba mum ko Irlanndaajo, yumma mum ko Riisinaajo (nee Vassilieva), Brent suɓaama « suka debbo daneejo ɓurɗo ŋarɗude e Shanghai » caggal ɗuum o wonti ɓiyleydi Amerik e hitaande 1942. Filmogaraafi Vidiyo Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1939 Darnde tokosere Gardiiɗo daande maayo (nde limtaaka) 1939 1 000 dolaar wonande Bertie (mo limtaaka) 1942 Hannde mi Hang (mo limtaaka) 1942 Les keeri Rosita Garsiya 1942 Ride 'Em Cowboy Naange (mo limtaaka) 1942 Ɓiɗɗo debbo ƴeewndotooɗo hattan Broadway (mo alaa njeenaari) 1942 Geɗe Jimmi Valentine Letisiya Hinkle 1942 Aɗa haalana mi Leili 1942 Bunny galle ɓooyɗo 1942 Lewru e nder Havana Operateur (mo alaa njeenaari) 1942 Jemmaaji Aarabeeɓe Harem Bojel (mo limtaaka) 1943 Salminaango golloowo kantin tato (mo limtaaka) 1943 Debbo ceertuɗo riiwaa (mo limtaaka) 1943 So Proud En Hail! Infirmier Filipinaajo (mo alaa njeenaari) 1943 Wullaango e nder niɓɓere Stella 1943 Lorna Ainsley, gardiiɗo falnde maayde 1943 E nder Oklahoma ɓooyɗo, suka debbo (mo alaa njeenaari) 1944 Ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Thelma Mason 1944 Cover Bojel Chorus Bojel (mo limtaaka) 1944 Laawol Laramie Vega Alarkon 1944 Tokku sukaaɓe Magic Maid (ɓe limtaaka) 1944 Daartol Doktoor Wassell Fashta (mo limtaaka) 1944 Belle mo Yukon Belle Yukon (mo limtaaka) 1945 George White waɗii fijooji bonɗi (mo alaa njeenaari) 1946 Cinderella Jones Ligue Junior (mo limtaaka) 1946 Haa duule njirlotoo e Showgirl (mo limtaaka) 1957 Chicago Sirlu 'B' Bojel (mo limtaaka) 1964 Robin e 7 Hoods Ɓooyɗi (ko limtaaka) Teleeji Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1956 Ñalɗi Falnde Maayde Lupin 1 episode 1956 Serjant Preston mo Yukon Rita Mendoza 1 episode 1956 Mi ardii nguurndam 3 shari bruner 1 episode Tuugnorgal aiexl9b9kxn4d3uprnkgbhgn6tdd50p 165750 165749 2026-04-19T10:08:50Z Ilya Discuss 10103 165750 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Linda Laura Brent (14 ut 1919 – 7 mee 1994) ko fijoowo Ameriknaajo. O ɓuri anndeede ko e feeñde e filmuuji hirnaange ko wayi no Les keeri (1942), Reenooɓe falnde maayde (1943) e Laawol Laramie (1944). Jibinaa ko to Shanghai, Siin, baaba mum ko Irlanndaajo, yumma mum ko Riisinaajo (nee Vassilieva), Brent suɓaama « suka debbo daneejo ɓurɗo ŋarɗude e Shanghai » caggal ɗuum o wonti ɓiyleydi Amerik e hitaande 1942. Filmogaraafi Vidiyo Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1939 Darnde tokosere Gardiiɗo daande maayo (nde limtaaka) 1939 1 000 dolaar wonande Bertie (mo limtaaka) 1942 Hannde mi Hang (mo limtaaka) 1942 Les keeri Rosita Garsiya 1942 Ride 'Em Cowboy Naange (mo limtaaka) 1942 Ɓiɗɗo debbo ƴeewndotooɗo hattan Broadway (mo alaa njeenaari) 1942 Geɗe Jimmi Valentine Letisiya Hinkle 1942 Aɗa haalana mi Leili 1942 Bunny galle ɓooyɗo 1942 Lewru e nder Havana Operateur (mo alaa njeenaari) 1942 Jemmaaji Aarabeeɓe Harem Bojel (mo limtaaka) 1943 Salminaango golloowo kantin tato (mo limtaaka) 1943 Debbo ceertuɗo riiwaa (mo limtaaka) 1943 So Proud En Hail! Infirmier Filipinaajo (mo alaa njeenaari) 1943 Wullaango e nder niɓɓere Stella 1943 Lorna Ainsley, gardiiɗo falnde maayde 1943 E nder Oklahoma ɓooyɗo, suka debbo (mo alaa njeenaari) 1944 Ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Thelma Mason 1944 Cover Bojel Chorus Bojel (mo limtaaka) 1944 Laawol Laramie Vega Alarkon 1944 Tokku sukaaɓe Magic Maid (ɓe limtaaka) 1944 Daartol Doktoor Wassell Fashta (mo limtaaka) 1944 Belle mo Yukon Belle Yukon (mo limtaaka) 1945 George White waɗii fijooji bonɗi (mo alaa njeenaari) 1946 Cinderella Jones Ligue Junior (mo limtaaka) 1946 Haa duule njirlotoo e Showgirl (mo limtaaka) 1957 Chicago Sirlu 'B' Bojel (mo limtaaka) 1964 Robin e 7 Hoods Ɓooyɗi (ko limtaaka) Teleeji Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1956 Ñalɗi Falnde Maayde Lupin 1 episode 1956 Serjant Preston mo Yukon Rita Mendoza 1 episode 1956 Mi ardii nguurndam 3 shari bruner 1 episode Tuugnorgal c8xzfg21symitoaz74n7fk7b4ktmnjj 165751 165750 2026-04-19T10:10:11Z Ilya Discuss 10103 165751 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Linda Laura Brent''' (14 ut 1919 – 7 mee 1994) ko fijoowo Ameriknaajo. O ɓuri anndeede ko e feeñde e filmuuji hirnaange ko wayi no Les keeri (1942), Reenooɓe falnde maayde (1943) e Laawol Laramie (1944). Jibinaa ko to Shanghai, Siin, baaba mum ko Irlanndaajo, yumma mum ko Riisinaajo (nee Vassilieva), Brent suɓaama « suka debbo daneejo ɓurɗo ŋarɗude e Shanghai » caggal ɗuum o wonti ɓiyleydi Amerik e hitaande 1942. == Filmogaraafi == == Vidiyo == Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1939 Darnde tokosere Gardiiɗo daande maayo (nde limtaaka) 1939 1 000 dolaar wonande Bertie (mo limtaaka) 1942 Hannde mi Hang (mo limtaaka) 1942 Les keeri Rosita Garsiya 1942 Ride 'Em Cowboy Naange (mo limtaaka) 1942 Ɓiɗɗo debbo ƴeewndotooɗo hattan Broadway (mo alaa njeenaari) 1942 Geɗe Jimmi Valentine Letisiya Hinkle 1942 Aɗa haalana mi Leili 1942 Bunny galle ɓooyɗo 1942 Lewru e nder Havana Operateur (mo alaa njeenaari) 1942 Jemmaaji Aarabeeɓe Harem Bojel (mo limtaaka) 1943 Salminaango golloowo kantin tato (mo limtaaka) 1943 Debbo ceertuɗo riiwaa (mo limtaaka) 1943 So Proud En Hail! Infirmier Filipinaajo (mo alaa njeenaari) 1943 Wullaango e nder niɓɓere Stella 1943 Lorna Ainsley, gardiiɗo falnde maayde 1943 E nder Oklahoma ɓooyɗo, suka debbo (mo alaa njeenaari) 1944 Ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Thelma Mason 1944 Cover Bojel Chorus Bojel (mo limtaaka) 1944 Laawol Laramie Vega Alarkon 1944 Tokku sukaaɓe Magic Maid (ɓe limtaaka) 1944 Daartol Doktoor Wassell Fashta (mo limtaaka) 1944 Belle mo Yukon Belle Yukon (mo limtaaka) 1945 George White waɗii fijooji bonɗi (mo alaa njeenaari) 1946 Cinderella Jones Ligue Junior (mo limtaaka) 1946 Haa duule njirlotoo e Showgirl (mo limtaaka) 1957 Chicago Sirlu 'B' Bojel (mo limtaaka) 1964 Robin e 7 Hoods Ɓooyɗi (ko limtaaka) Teleeji Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1956 Ñalɗi Falnde Maayde Lupin 1 episode 1956 Serjant Preston mo Yukon Rita Mendoza 1 episode 1956 Mi ardii nguurndam 3 shari bruner 1 episode Tuugnorgal idwmjeqpcp7kt22h19qf6wv76ykkmsv 165752 165751 2026-04-19T10:12:27Z Ilya Discuss 10103 165752 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Linda Laura Brent''' (14 ut 1919 – 7 mee 1994) ko fijoowo Ameriknaajo. O ɓuri anndeede ko e feeñde e filmuuji hirnaange ko wayi no Les keeri (1942), Reenooɓe falnde maayde (1943) e Laawol Laramie (1944). Jibinaa ko to Shanghai, Siin, baaba mum ko Irlanndaajo, yumma mum ko Riisinaajo (nee Vassilieva), Brent suɓaama « suka debbo daneejo ɓurɗo ŋarɗude e Shanghai » caggal ɗuum o wonti ɓiyleydi Amerik e hitaande 1942. == Filmogaraafi == == Vidiyo == Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1939 Darnde tokosere Gardiiɗo daande maayo (nde limtaaka) 1939 1 000 dolaar wonande Bertie (mo limtaaka) 1942 Hannde mi Hang (mo limtaaka) 1942 Les keeri Rosita Garsiya 1942 Ride 'Em Cowboy Naange (mo limtaaka) 1942 Ɓiɗɗo debbo ƴeewndotooɗo hattan Broadway (mo alaa njeenaari) 1942 Geɗe Jimmi Valentine Letisiya Hinkle 1942 Aɗa haalana mi Leili 1942 Bunny galle ɓooyɗo 1942 Lewru e nder Havana Operateur (mo alaa njeenaari) 1942 Jemmaaji Aarabeeɓe Harem Bojel (mo limtaaka) 1943 Salminaango golloowo kantin tato (mo limtaaka) 1943 Debbo ceertuɗo riiwaa (mo limtaaka) 1943 So Proud En Hail! Infirmier Filipinaajo (mo alaa njeenaari) 1943 Wullaango e nder niɓɓere Stella 1943 Lorna Ainsley, gardiiɗo falnde maayde 1943 E nder Oklahoma ɓooyɗo, suka debbo (mo alaa njeenaari) 1944 Ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Thelma Mason 1944 Cover Bojel Chorus Bojel (mo limtaaka) 1944 Laawol Laramie Vega Alarkon 1944 Tokku sukaaɓe Magic Maid (ɓe limtaaka) 1944 Daartol Doktoor Wassell Fashta (mo limtaaka) 1944 Belle mo Yukon Belle Yukon (mo limtaaka) 1945 George White waɗii fijooji bonɗi (mo alaa njeenaari) 1946 Cinderella Jones Ligue Junior (mo limtaaka) 1946 Haa duule njirlotoo e Showgirl (mo limtaaka) 1957 Chicago Sirlu 'B' Bojel (mo limtaaka) 1964 Robin e 7 Hoods Ɓooyɗi (ko limtaaka) Teleeji Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1956 Ñalɗi Falnde Maayde Lupin 1 episode 1956 Serjant Preston mo Yukon Rita Mendoza 1 episode 1956 Mi ardii nguurndam 3 shari bruner 1 episode == Tuugnorgal == kmf7plpt8jfuaw2le5m8k70s2thc00e 165753 165752 2026-04-19T10:16:40Z Ilya Discuss 10103 165753 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Linda Laura Brent''' (14 ut 1919 – 7 mee 1994) ko fijoowo Ameriknaajo. O ɓuri anndeede ko e feeñde e filmuuji hirnaange ko wayi no Les keeri (1942), Reenooɓe falnde maayde (1943) e Laawol Laramie (1944). Jibinaa ko to Shanghai, Siin, baaba mum ko Irlanndaajo, yumma mum ko Riisinaajo (nee Vassilieva), Brent suɓaama « suka debbo daneejo ɓurɗo ŋarɗude e Shanghai » caggal ɗuum o wonti ɓiyleydi Amerik e hitaande 2019,<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=IJbZAgAAQBAJ|title=He Was Some Kind of a Man: Masculinities in the B Western|page=201|first=Roderick|last=McGillis|publisher=Wilfrid Laurier University Press|date=April 8, 2011|isbn=9781554587490|via=[[Google Books]]}}</ref><ref name="a">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=Gi7DBgAAQBAJ|title=Corriganville: The Definitive True History of the Ray Crash Corrigan Movie Ranch|pages=336–340|first=Jerry|last=Schneider|publisher=Corriganville Press|date=May 2014|isbn=9780983197256|via=[[Google Books]]}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/92924621/actress-linda-brent-soon-to-be-citizen/|title=Actress Linda Brent Soon to Be Citizen|work=[[Alabama Journal]]|location=[[Montgomery, Alabama]]|date=October 22, 1942|access-date=January 18, 2022|page=9|via=[[Newspapers.com]]}} {{Open access}}</ref> == Filmogaraafi == == Vidiyo == Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1939 Darnde tokosere Gardiiɗo daande maayo (nde limtaaka) 1939 1 000 dolaar wonande Bertie (mo limtaaka) 1942 Hannde mi Hang (mo limtaaka) 1942 Les keeri Rosita Garsiya 1942 Ride 'Em Cowboy Naange (mo limtaaka) 1942 Ɓiɗɗo debbo ƴeewndotooɗo hattan Broadway (mo alaa njeenaari) 1942 Geɗe Jimmi Valentine Letisiya Hinkle 1942 Aɗa haalana mi Leili 1942 Bunny galle ɓooyɗo 1942 Lewru e nder Havana Operateur (mo alaa njeenaari) 1942 Jemmaaji Aarabeeɓe Harem Bojel (mo limtaaka) 1943 Salminaango golloowo kantin tato (mo limtaaka) 1943 Debbo ceertuɗo riiwaa (mo limtaaka) 1943 So Proud En Hail! Infirmier Filipinaajo (mo alaa njeenaari) 1943 Wullaango e nder niɓɓere Stella 1943 Lorna Ainsley, gardiiɗo falnde maayde 1943 E nder Oklahoma ɓooyɗo, suka debbo (mo alaa njeenaari) 1944 Ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Thelma Mason 1944 Cover Bojel Chorus Bojel (mo limtaaka) 1944 Laawol Laramie Vega Alarkon 1944 Tokku sukaaɓe Magic Maid (ɓe limtaaka) 1944 Daartol Doktoor Wassell Fashta (mo limtaaka) 1944 Belle mo Yukon Belle Yukon (mo limtaaka) 1945 George White waɗii fijooji bonɗi (mo alaa njeenaari) 1946 Cinderella Jones Ligue Junior (mo limtaaka) 1946 Haa duule njirlotoo e Showgirl (mo limtaaka) 1957 Chicago Sirlu 'B' Bojel (mo limtaaka) 1964 Robin e 7 Hoods Ɓooyɗi (ko limtaaka) Teleeji Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1956 Ñalɗi Falnde Maayde Lupin 1 episode 1956 Serjant Preston mo Yukon Rita Mendoza 1 episode 1956 Mi ardii nguurndam 3 shari bruner 1 episode == Tuugnorgal == 1n60hcuovvkxngstn3z4h5149x93maw Cao Cuifen 0 40454 165754 2026-04-19T10:19:47Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Cao Cuifen (jibinaa ko 6 abriil 1944) ko fijoowo Sinuwaa. O ɓuri anndeede ko e golle makko e nder filmo « Raise the Red Lantern ». Nguurndam gadano Cao Cuifen jibinaa ko to Shanghai, Siin ñalnde 6 abriil 1944. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing Film Academy e hitaande 1960, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1962. O yalti duɗal ngal sabu mbayliigu pinal, o artiraani haa hitaande 1973. Kugal Cao fuɗɗii ko e filmo mum gadano, Civil War, nde o yahrat..." 165754 wikitext text/x-wiki Cao Cuifen (jibinaa ko 6 abriil 1944) ko fijoowo Sinuwaa. O ɓuri anndeede ko e golle makko e nder filmo « Raise the Red Lantern ». Nguurndam gadano Cao Cuifen jibinaa ko to Shanghai, Siin ñalnde 6 abriil 1944. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing Film Academy e hitaande 1960, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1962. O yalti duɗal ngal sabu mbayliigu pinal, o artiraani haa hitaande 1973. Kugal Cao fuɗɗii ko e filmo mum gadano, Civil War, nde o yahrata e duuɓi 29. Ngam wallitde golle makko e filmo, o felliti salaade jibinde sukaaɓe. O waɗii filmuuji « Raise la lanterne rouge » e « galle Shanghai » e hitaande 1991, o golliima e filmuuji ɗii caggal caggal. E hitaande 1995, o waɗii filmo, gonɗi yaayaaɓe, mo o dañi njeenaaje keewɗe ngam golle makko.[citation needed] Filmogaraafi Vidiyo Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1974 Hare nder leydi 1984 Yimɓe yimɓe 1991 Ummitinde fitirla boɗeewa 1991 Galle Shanghai 1995 Gonɗi yaayaaɓe 2005 Ɓoornugol jeeɗiɗi 2011 Yidde wonaa wumre Teleeji Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1991 Shanghai yi jia ren 2005 Shou Wang Xing Fu 2009 Hoɗorde Naatgol 2010 Rewrude e weltaare 2011 Xing fu lay qiao worɓe 2015 Waɗooɓe Ace 2019 Daartol Minglan 2019 Weltaare Nguurndam Neene Fan 2021 Jibinannde Ngam Ma Laamiiɗo Mawɗo Dowager Tuugnorgal q7vtc1j6jqllj83gka2awce14jygigx 165755 165754 2026-04-19T10:20:29Z Ilya Discuss 10103 165755 wikitext text/x-wiki {{DataSupportStatus}} Cao Cuifen (jibinaa ko 6 abriil 1944) ko fijoowo Sinuwaa. O ɓuri anndeede ko e golle makko e nder filmo « Raise the Red Lantern ». Nguurndam gadano Cao Cuifen jibinaa ko to Shanghai, Siin ñalnde 6 abriil 1944. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing Film Academy e hitaande 1960, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1962. O yalti duɗal ngal sabu mbayliigu pinal, o artiraani haa hitaande 1973. Kugal Cao fuɗɗii ko e filmo mum gadano, Civil War, nde o yahrata e duuɓi 29. Ngam wallitde golle makko e filmo, o felliti salaade jibinde sukaaɓe. O waɗii filmuuji « Raise la lanterne rouge » e « galle Shanghai » e hitaande 1991, o golliima e filmuuji ɗii caggal caggal. E hitaande 1995, o waɗii filmo, gonɗi yaayaaɓe, mo o dañi njeenaaje keewɗe ngam golle makko.[citation needed] Filmogaraafi Vidiyo Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1974 Hare nder leydi 1984 Yimɓe yimɓe 1991 Ummitinde fitirla boɗeewa 1991 Galle Shanghai 1995 Gonɗi yaayaaɓe 2005 Ɓoornugol jeeɗiɗi 2011 Yidde wonaa wumre Teleeji Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1991 Shanghai yi jia ren 2005 Shou Wang Xing Fu 2009 Hoɗorde Naatgol 2010 Rewrude e weltaare 2011 Xing fu lay qiao worɓe 2015 Waɗooɓe Ace 2019 Daartol Minglan 2019 Weltaare Nguurndam Neene Fan 2021 Jibinannde Ngam Ma Laamiiɗo Mawɗo Dowager Tuugnorgal qgq78q7rbn5q86zp6cs6x7uqcjx4w4b 165756 165755 2026-04-19T10:20:55Z Ilya Discuss 10103 165756 wikitext text/x-wiki {{DataSupportStatus}} {{Databox}}Cao Cuifen (jibinaa ko 6 abriil 1944) ko fijoowo Sinuwaa. O ɓuri anndeede ko e golle makko e nder filmo « Raise the Red Lantern ». Nguurndam gadano Cao Cuifen jibinaa ko to Shanghai, Siin ñalnde 6 abriil 1944. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing Film Academy e hitaande 1960, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1962. O yalti duɗal ngal sabu mbayliigu pinal, o artiraani haa hitaande 1973. Kugal Cao fuɗɗii ko e filmo mum gadano, Civil War, nde o yahrata e duuɓi 29. Ngam wallitde golle makko e filmo, o felliti salaade jibinde sukaaɓe. O waɗii filmuuji « Raise la lanterne rouge » e « galle Shanghai » e hitaande 1991, o golliima e filmuuji ɗii caggal caggal. E hitaande 1995, o waɗii filmo, gonɗi yaayaaɓe, mo o dañi njeenaaje keewɗe ngam golle makko.[citation needed] Filmogaraafi Vidiyo Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1974 Hare nder leydi 1984 Yimɓe yimɓe 1991 Ummitinde fitirla boɗeewa 1991 Galle Shanghai 1995 Gonɗi yaayaaɓe 2005 Ɓoornugol jeeɗiɗi 2011 Yidde wonaa wumre Teleeji Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1991 Shanghai yi jia ren 2005 Shou Wang Xing Fu 2009 Hoɗorde Naatgol 2010 Rewrude e weltaare 2011 Xing fu lay qiao worɓe 2015 Waɗooɓe Ace 2019 Daartol Minglan 2019 Weltaare Nguurndam Neene Fan 2021 Jibinannde Ngam Ma Laamiiɗo Mawɗo Dowager Tuugnorgal i31d1plguzkq07l9c1d094e6gz3fz2d 165757 165756 2026-04-19T10:23:16Z Ilya Discuss 10103 165757 wikitext text/x-wiki {{DataSupportStatus}} {{Databox}}'''Cao Cuifen''' (jibinaa ko 6 abriil 1944) ko fijoowo Sinuwaa. O ɓuri anndeede ko e golle makko e nder filmo « Raise the Red Lantern ». Nguurndam gadano Cao Cuifen jibinaa ko to Shanghai, Siin ñalnde 6 abriil 1944. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing Film Academy e hitaande 1960, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1962. O yalti duɗal ngal sabu mbayliigu pinal, o artiraani haa hitaande 1973. Kugal Cao fuɗɗii ko e filmo mum gadano, Civil War, nde o yahrata e duuɓi 29. Ngam wallitde golle makko e filmo, o felliti salaade jibinde sukaaɓe. O waɗii filmuuji « Raise la lanterne rouge » e « galle Shanghai » e hitaande 1991, o golliima e filmuuji ɗii caggal caggal. E hitaande 1995, o waɗii filmo, gonɗi yaayaaɓe, mo o dañi njeenaaje keewɗe ngam golle makko.[citation needed] Filmogaraafi Vidiyo Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1974 Hare nder leydi 1984 Yimɓe yimɓe 1991 Ummitinde fitirla boɗeewa 1991 Galle Shanghai 1995 Gonɗi yaayaaɓe 2005 Ɓoornugol jeeɗiɗi 2011 Yidde wonaa wumre Teleeji Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1991 Shanghai yi jia ren 2005 Shou Wang Xing Fu 2009 Hoɗorde Naatgol 2010 Rewrude e weltaare 2011 Xing fu lay qiao worɓe 2015 Waɗooɓe Ace 2019 Daartol Minglan 2019 Weltaare Nguurndam Neene Fan 2021 Jibinannde Ngam Ma Laamiiɗo Mawɗo Dowager Tuugnorgal 23uz4booa3azl24g91x55f6ajhdpz9g 165758 165757 2026-04-19T10:24:14Z Ilya Discuss 10103 165758 wikitext text/x-wiki {{DataSupportStatus}} {{Databox}}'''Cao Cuifen''' (jibinaa ko 6 abriil 1944) ko fijoowo Sinuwaa. O ɓuri anndeede ko e golle makko e nder filmo « Raise the Red Lantern ». == Nguurndam gadano == Cao Cuifen jibinaa ko to Shanghai, Siin ñalnde 6 abriil 1944. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing Film Academy e hitaande 1960, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1962. O yalti duɗal ngal sabu mbayliigu pinal, o artiraani haa hitaande 1973. == Kugal == Cao fuɗɗii ko e filmo mum gadano, Civil War, nde o yahrata e duuɓi 29. Ngam wallitde golle makko e filmo, o felliti salaade jibinde sukaaɓe. O waɗii filmuuji « Raise la lanterne rouge » e « galle Shanghai » e hitaande 1991, o golliima e filmuuji ɗii caggal caggal. E hitaande 1995, o waɗii filmo, gonɗi yaayaaɓe, mo o dañi njeenaaje keewɗe ngam golle makko.[citation needed] == Filmogaraafi == == Vidiyo == Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1974 Hare nder leydi 1984 Yimɓe yimɓe 1991 Ummitinde fitirla boɗeewa 1991 Galle Shanghai 1995 Gonɗi yaayaaɓe 2005 Ɓoornugol jeeɗiɗi 2011 Yidde wonaa wumre == Teleeji == == Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe == 1991 Shanghai yi jia ren 2005 Shou Wang Xing Fu 2009 Hoɗorde Naatgol 2010 Rewrude e weltaare 2011 Xing fu lay qiao worɓe 2015 Waɗooɓe Ace 2019 Daartol Minglan 2019 Weltaare Nguurndam Neene Fan 2021 Jibinannde Ngam Ma Laamiiɗo Mawɗo Dowager == Tuugnorgal == fu1bkv0o8euokov96orcdblirdz3pus 165759 165758 2026-04-19T10:25:57Z Ilya Discuss 10103 165759 wikitext text/x-wiki {{DataSupportStatus}} {{Databox}}'''Cao Cuifen''' (jibinaa ko 6 abriil 1944) ko fijoowo Sinuwaa. O ɓuri anndeede ko e golle makko e nder filmo « Raise the Red Lantern ». == Nguurndam gadano == Cao Cuifen jibinaa ko to Shanghai, Siin ñalnde 6 abriil 1944. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Beijing Film Academy e hitaande 1960, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1962. O yalti duɗal ngal sabu mbayliigu pinal, o artiraani haa hitaande 1973.<ref name="sina">{{cite web|title=《幸福来敲门》曹翠芬:"专业户"未做过母亲|url=http://ent.sina.com.cn/v/m/2011-03-08/11283248459.shtml|website=sina.com.cn|publisher=sina corporation|accessdate=18 March 2016}}</ref><ref name="mao">{{cite web|title=曹翠芬|url=http://www.tvmao.com/star/Hy5iKzA=|website=Tvmao|accessdate=26 March 2016}}</ref> == Kugal == Cao fuɗɗii ko e filmo mum gadano, Civil War, nde o yahrata e duuɓi 29. Ngam wallitde golle makko e filmo, o felliti salaade jibinde sukaaɓe. O waɗii filmuuji « Raise la lanterne rouge » e « galle Shanghai » e hitaande 1991, o golliima e filmuuji ɗii caggal caggal. E hitaande 1995, o waɗii filmo, gonɗi yaayaaɓe, mo o dañi njeenaaje keewɗe ngam golle makko.[citation needed] == Filmogaraafi == == Vidiyo == Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1974 Hare nder leydi 1984 Yimɓe yimɓe 1991 Ummitinde fitirla boɗeewa 1991 Galle Shanghai 1995 Gonɗi yaayaaɓe 2005 Ɓoornugol jeeɗiɗi 2011 Yidde wonaa wumre == Teleeji == == Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe == 1991 Shanghai yi jia ren 2005 Shou Wang Xing Fu 2009 Hoɗorde Naatgol 2010 Rewrude e weltaare 2011 Xing fu lay qiao worɓe 2015 Waɗooɓe Ace 2019 Daartol Minglan 2019 Weltaare Nguurndam Neene Fan 2021 Jibinannde Ngam Ma Laamiiɗo Mawɗo Dowager == Tuugnorgal == bmho1s7fek3hgkgtupp7vvs2iktb6mq World Jewellery Confederation 0 40455 165760 2026-04-19T10:26:37Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Fedde winndereyankoore jeewte (e Farayse : Fedde Adunaare Jeewte, Joaillerie, Orfèvrerie des Diamants, Perles et Pierres), ina jogii njuɓɓudi mum to Bern, to leydi Siwis. Heewi wiyeede ko e akronim mum Farayse, CIBJO, ina hollita nafooje denndaangal gollotooɓe e jeewte, kaaƴe dime, e njamndi teddundi, gila e miniraagal haa e luumo. Tariya Sosaa ko to Pari e hitaande 1926 e BIBOA ngam daranaade nafooje njulaagu jeewte Orop, nde yuɓɓinaa e hitaande 1961 e CIBJO e d..." 165760 wikitext text/x-wiki Fedde winndereyankoore jeewte (e Farayse : Fedde Adunaare Jeewte, Joaillerie, Orfèvrerie des Diamants, Perles et Pierres), ina jogii njuɓɓudi mum to Bern, to leydi Siwis. Heewi wiyeede ko e akronim mum Farayse, CIBJO, ina hollita nafooje denndaangal gollotooɓe e jeewte, kaaƴe dime, e njamndi teddundi, gila e miniraagal haa e luumo. Tariya Sosaa ko to Pari e hitaande 1926 e BIBOA ngam daranaade nafooje njulaagu jeewte Orop, nde yuɓɓinaa e hitaande 1961 e CIBJO e dow ballal winndere ndee kala. Wakkilaare yimɓe e sosiyeteeji e nder sekteeruuji diamant, kaaƴe dime, jeewte e njamndi mboɗeeri, terɗe mayre ina njahdi e ko ina tolnoo e 40 leydi. E hitaande 2006, CIBJO heɓiino darnde diisnondiral e Goomu Faggudu e Renndo Fedde Ngenndiije Dentuɗe (ECOSOC) e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe, e nder kuulal 71 Doosgal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, baawngal rokkude CIBJO mbaawka diisnondiral e ECOSOC, laamuuji, e Sekretariyaa Fedde Ngenndiije Dentuɗe e innde geɗe jowitiiɗe e njeeyguuji gem e jeewte. CIBJO ina gollina ngam reende hoolaare soodooɓe tuugiiɓe e nder njulaagu, reende nafooje mum en e yuɓɓinde tolnooji nder njulaagu. Non-profit ina jogii Kongres hitaande kala,ko ɗum woni nokku kawral ngam yeewtidde e etikaaji, caɗeele e golle ɓurɗe moƴƴude. CIBJO Deftere Bulu Defte CIBJO Blue Books ina cifa tolnooji toɓɓere e nomenklatuur ngam diamant, kaaƴe dime colour, perle, njamndi teddundi, e laboratuwaaruuji gemmologie. Standarduuji ɗii ko terɗe-wakilaaɓe njanngata, moofta, kesɗitina. CIBJO ina wiya wonde ko kamɓe ɓuri jaɓeede e nder winndere ndee. Ɗe ngoni ko e ƴeewteede hitaande kala. Yiyngooji Responsabilite renndo fedde Tiitoonde batu CIBJO 2007 to Cape Town, ko “Hokkude njulaagu duumotoongu e teskinngu,” ngam ƴeewtaade darnde njulaagu nguu e ƴellitde faggudu duumotoondu e nder leyɗeele ƴellitiiɗe ɗo kaɓirɗe mbaylaandi njiylotoo. Nde yaltinii bayyinaango Cape Town ngam sosde porogaraamuuji ballooji heɓde paandaale ƴellitaare ujunnaaje ujunnaaje ONU. E darorɗe hitaande ndee kadi nde jaɓi gollodaade e ECOSOC ngam sosde fedde jaŋde nde ƴellitta darnde renndoyankoore e nder dingiral jeewte. E hitaande 2008, CIBJO sosi Fedde Jaŋde Fedde Adunaare Jeewte (WJCEF), ngam wallitde jannginde terɗe fedde nde ko fayti e kuule renndoyankooje, e no kuutortoo ɗeen kuule e nder golle mum en. Diamantuuji mawɗi e nder laboratuwaar CIBJO 2025, mo sosiyatee ƴellitoowo diamant biyeteeɗo De Beers wallitnoo, ƴetti helmere diamant sintetik e nokku diamant mo laboratuwaaruuji njiylotoo, ngam hirjinde yeeyde diamant naftowal ɓurɗo yaajde. Tuugnorgal bw5u3smnx11cto3fl2ckpotskes3j9l 165761 165760 2026-04-19T10:28:03Z SUZYFATIMA 13856 165761 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fedde winndereyankoore jeewte''' (e Farayse : Fedde Adunaare Jeewte, Joaillerie, Orfèvrerie des Diamants, Perles et Pierres), ina jogii njuɓɓudi mum to Bern, to leydi Siwis. Heewi wiyeede ko e akronim mum Farayse, CIBJO, ina hollita nafooje denndaangal gollotooɓe e jeewte, kaaƴe dime, e njamndi teddundi, gila e miniraagal haa e luumo. == Tariya == Sosaa ko to Pari e hitaande 1926 e BIBOA ngam daranaade nafooje njulaagu jeewte Orop, nde yuɓɓinaa e hitaande 1961 e CIBJO e dow ballal winndere ndee kala. Wakkilaare yimɓe e sosiyeteeji e nder sekteeruuji diamant, kaaƴe dime, jeewte e njamndi mboɗeeri, terɗe mayre ina njahdi e ko ina tolnoo e 40 leydi. E hitaande 2006, CIBJO heɓiino darnde diisnondiral e Goomu Faggudu e Renndo Fedde Ngenndiije Dentuɗe (ECOSOC) e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe, e nder kuulal 71 Doosgal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, baawngal rokkude CIBJO mbaawka diisnondiral e ECOSOC, laamuuji, e Sekretariyaa Fedde Ngenndiije Dentuɗe e innde geɗe jowitiiɗe e njeeyguuji gem e jeewte. CIBJO ina gollina ngam reende hoolaare soodooɓe tuugiiɓe e nder njulaagu, reende nafooje mum en e yuɓɓinde tolnooji nder njulaagu. Non-profit ina jogii Kongres hitaande kala,ko ɗum woni nokku kawral ngam yeewtidde e etikaaji, caɗeele e golle ɓurɗe moƴƴude. CIBJO Deftere Bulu Defte CIBJO Blue Books ina cifa tolnooji toɓɓere e nomenklatuur ngam diamant, kaaƴe dime colour, perle, njamndi teddundi, e laboratuwaaruuji gemmologie. Standarduuji ɗii ko terɗe-wakilaaɓe njanngata, moofta, kesɗitina. CIBJO ina wiya wonde ko kamɓe ɓuri jaɓeede e nder winndere ndee. Ɗe ngoni ko e ƴeewteede hitaande kala. Yiyngooji Responsabilite renndo fedde Tiitoonde batu CIBJO 2007 to Cape Town, ko “Hokkude njulaagu duumotoongu e teskinngu,” ngam ƴeewtaade darnde njulaagu nguu e ƴellitde faggudu duumotoondu e nder leyɗeele ƴellitiiɗe ɗo kaɓirɗe mbaylaandi njiylotoo. Nde yaltinii bayyinaango Cape Town ngam sosde porogaraamuuji ballooji heɓde paandaale ƴellitaare ujunnaaje ujunnaaje ONU. E darorɗe hitaande ndee kadi nde jaɓi gollodaade e ECOSOC ngam sosde fedde jaŋde nde ƴellitta darnde renndoyankoore e nder dingiral jeewte. E hitaande 2008, CIBJO sosi Fedde Jaŋde Fedde Adunaare Jeewte (WJCEF), ngam wallitde jannginde terɗe fedde nde ko fayti e kuule renndoyankooje, e no kuutortoo ɗeen kuule e nder golle mum en. Diamantuuji mawɗi e nder laboratuwaar CIBJO 2025, mo sosiyatee ƴellitoowo diamant biyeteeɗo De Beers wallitnoo, ƴetti helmere diamant sintetik e nokku diamant mo laboratuwaaruuji njiylotoo, ngam hirjinde yeeyde diamant naftowal ɓurɗo yaajde. == Tuugnorgal == 577moseot5f1mnxenbzk0tstqpyyxq2 165762 165761 2026-04-19T10:33:02Z SUZYFATIMA 13856 165762 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fedde winndereyankoore jeewte''' (e Farayse : Fedde Adunaare Jeewte, Joaillerie, Orfèvrerie des Diamants, Perles et Pierres), ina jogii njuɓɓudi mum to Bern, to leydi Siwis. Heewi wiyeede ko e akronim mum Farayse, CIBJO, ina hollita nafooje denndaangal gollotooɓe e jeewte, kaaƴe dime, e njamndi teddundi, gila e miniraagal haa e luumo. == Tariya == Sosaa ko to Pari e hitaande 1926 e BIBOA ngam daranaade nafooje njulaagu jeewte Orop, nde yuɓɓinaa e hitaande 1961 e CIBJO e dow ballal winndere ndee kala. Wakkilaare yimɓe e sosiyeteeji e nder sekteeruuji diamant, kaaƴe dime, jeewte e njamndi mboɗeeri, terɗe mayre ina njahdi e ko ina tolnoo e 40 leydi. E hitaande 2006, CIBJO heɓiino darnde diisnondiral e Goomu Faggudu e Renndo Fedde Ngenndiije Dentuɗe (ECOSOC) e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe, e nder kuulal 71 Doosgal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, baawngal rokkude CIBJO mbaawka diisnondiral e ECOSOC, laamuuji, e Sekretariyaa Fedde Ngenndiije Dentuɗe e innde geɗe jowitiiɗe e njeeyguuji gem e jeewte. CIBJO ina gollina ngam reende hoolaare soodooɓe tuugiiɓe e nder njulaagu, reende nafooje mum en e yuɓɓinde tolnooji nder njulaagu. Non-profit ina jogii Kongres hitaande kala,ko ɗum woni nokku kawral ngam yeewtidde e etikaaji, caɗeele e golle ɓurɗe moƴƴude. CIBJO Deftere Bulu Defte CIBJO Blue Books ina cifa tolnooji toɓɓere e nomenklatuur ngam diamant, kaaƴe dime colour, perle, njamndi teddundi, e laboratuwaaruuji gemmologie. Standarduuji ɗii ko terɗe-wakilaaɓe njanngata, moofta, kesɗitina. CIBJO ina wiya wonde ko kamɓe ɓuri jaɓeede e nder winndere ndee. Ɗe ngoni ko e ƴeewteede hitaande kala. Yiyngooji Responsabilite renndo fedde Tiitoonde batu CIBJO 2007 to Cape Town, ko “Hokkude njulaagu duumotoongu e teskinngu,” ngam ƴeewtaade darnde njulaagu nguu e ƴellitde faggudu duumotoondu e nder leyɗeele ƴellitiiɗe ɗo kaɓirɗe mbaylaandi njiylotoo. Nde yaltinii bayyinaango Cape Town ngam sosde porogaraamuuji ballooji heɓde paandaale ƴellitaare ujunnaaje ujunnaaje ONU. E darorɗe hitaande ndee kadi nde jaɓi gollodaade e ECOSOC ngam sosde fedde jaŋde nde ƴellitta darnde renndoyankoore e nder dingiral jeewte. E hitaande 2008, CIBJO sosi Fedde Jaŋde Fedde Adunaare Jeewte (WJCEF), ngam wallitde jannginde terɗe fedde nde ko fayti e kuule renndoyankooje, e no kuutortoo ɗeen kuule e nder golle mum en. Diamantuuji mawɗi e nder laboratuwaar CIBJO 2025, mo sosiyatee ƴellitoowo diamant biyeteeɗo De Beers wallitnoo, ƴetti helmere diamant sintetik e nokku diamant mo laboratuwaaruuji njiylotoo, ngam hirjinde yeeyde diamant naftowal ɓurɗo yaajde.<ref>{{cite web|url=https://cibjo.org/administration/|title=Administration|publisher=CIBJO}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=Leclercq|first=Noëmie|date=2025-10-30|title=World Jewellery Confederation airbrushes lab-grown diamond threat at annual congress|url=https://www.glitz.paris/en/entourage/2025/10/30/world-jewellery-confederation-airbrushes-lab-grown-diamond-threat-at-annual-congress,110542278-art|access-date=2025-12-27|website=Glitz|language=en|via=<!--[[WP:TWL]]-->}}</ref><ref>{{cite web|title=Committee on Non-Governmental Organizations Recommends 10 Groups for Special Status with Economic and Social Council, Defers Action on 43 Others|url=https://www.un.org/press/en/2015/ecosoc6695.doc.htm|accessdate=17 January 2016|publisher=United Nations}}</ref><ref>{{cite web|title=UN Charter Chapter 10|url=https://www.un.org/en/documents/charter/chapter10.shtml|website=UN Charter|accessdate=14 May 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=CIBJO opens 2015 Congress Registration|url=http://www.diamonds.net/News/NewsItem.aspx?ArticleID=50212&ArticleTitle=CIBJO+Opens+2015+Congress+Registration+|website=Diamonds.net|date=28 January 2015|accessdate=14 May 2015}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> qvnltdow9f9umelz0wp52sn7xooa875 165763 165762 2026-04-19T10:33:22Z SUZYFATIMA 13856 165763 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fedde winndereyankoore jeewte''' (e Farayse : Fedde Adunaare Jeewte, Joaillerie, Orfèvrerie des Diamants, Perles et Pierres), ina jogii njuɓɓudi mum to Bern, to leydi Siwis. Heewi wiyeede ko e akronim mum Farayse, CIBJO, ina hollita nafooje denndaangal gollotooɓe e jeewte, kaaƴe dime, e njamndi teddundi, gila e miniraagal haa e luumo. == Tariya == Sosaa ko to Pari e hitaande 1926 e BIBOA ngam daranaade nafooje njulaagu jeewte Orop, nde yuɓɓinaa e hitaande 1961 e CIBJO e dow ballal winndere ndee kala. Wakkilaare yimɓe e sosiyeteeji e nder sekteeruuji diamant, kaaƴe dime, jeewte e njamndi mboɗeeri, terɗe mayre ina njahdi e ko ina tolnoo e 40 leydi. E hitaande 2006, CIBJO heɓiino darnde diisnondiral e Goomu Faggudu e Renndo Fedde Ngenndiije Dentuɗe (ECOSOC) e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe, e nder kuulal 71 Doosgal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, baawngal rokkude CIBJO mbaawka diisnondiral e ECOSOC, laamuuji, e Sekretariyaa Fedde Ngenndiije Dentuɗe e innde geɗe jowitiiɗe e njeeyguuji gem e jeewte. CIBJO ina gollina ngam reende hoolaare soodooɓe tuugiiɓe e nder njulaagu, reende nafooje mum en e yuɓɓinde tolnooji nder njulaagu. Non-profit ina jogii Kongres hitaande kala,ko ɗum woni nokku kawral ngam yeewtidde e etikaaji, caɗeele e golle ɓurɗe moƴƴude. CIBJO Deftere Bulu Defte CIBJO Blue Books ina cifa tolnooji toɓɓere e nomenklatuur ngam diamant, kaaƴe dime colour, perle, njamndi teddundi, e laboratuwaaruuji gemmologie. Standarduuji ɗii ko terɗe-wakilaaɓe njanngata, moofta, kesɗitina. CIBJO ina wiya wonde ko kamɓe ɓuri jaɓeede e nder winndere ndee. Ɗe ngoni ko e ƴeewteede hitaande kala. Yiyngooji Responsabilite renndo fedde Tiitoonde batu CIBJO 2007 to Cape Town, ko “Hokkude njulaagu duumotoongu e teskinngu,” ngam ƴeewtaade darnde njulaagu nguu e ƴellitde faggudu duumotoondu e nder leyɗeele ƴellitiiɗe ɗo kaɓirɗe mbaylaandi njiylotoo. Nde yaltinii bayyinaango Cape Town ngam sosde porogaraamuuji ballooji heɓde paandaale ƴellitaare ujunnaaje ujunnaaje ONU. E darorɗe hitaande ndee kadi nde jaɓi gollodaade e ECOSOC ngam sosde fedde jaŋde nde ƴellitta darnde renndoyankoore e nder dingiral jeewte. E hitaande 2008, CIBJO sosi Fedde Jaŋde Fedde Adunaare Jeewte (WJCEF), ngam wallitde jannginde terɗe fedde nde ko fayti e kuule renndoyankooje, e no kuutortoo ɗeen kuule e nder golle mum en. Diamantuuji mawɗi e nder laboratuwaar CIBJO 2025, mo sosiyatee ƴellitoowo diamant biyeteeɗo De Beers wallitnoo, ƴetti helmere diamant sintetik e nokku diamant mo laboratuwaaruuji njiylotoo, ngam hirjinde yeeyde diamant naftowal ɓurɗo yaajde.<ref>{{cite web|url=https://cibjo.org/administration/|title=Administration|publisher=CIBJO}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=Leclercq|first=Noëmie|date=2025-10-30|title=World Jewellery Confederation airbrushes lab-grown diamond threat at annual congress|url=https://www.glitz.paris/en/entourage/2025/10/30/world-jewellery-confederation-airbrushes-lab-grown-diamond-threat-at-annual-congress,110542278-art|access-date=2025-12-27|website=Glitz|language=en|via=<!--[[WP:TWL]]-->}}</ref><ref>{{cite web|title=Committee on Non-Governmental Organizations Recommends 10 Groups for Special Status with Economic and Social Council, Defers Action on 43 Others|url=https://www.un.org/press/en/2015/ecosoc6695.doc.htm|accessdate=17 January 2016|publisher=United Nations}}</ref><ref>{{cite web|title=UN Charter Chapter 10|url=https://www.un.org/en/documents/charter/chapter10.shtml|website=UN Charter|accessdate=14 May 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=CIBJO opens 2015 Congress Registration|url=http://www.diamonds.net/News/NewsItem.aspx?ArticleID=50212&ArticleTitle=CIBJO+Opens+2015+Congress+Registration+|website=Diamonds.net|date=28 January 2015|accessdate=14 May 2015}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] 2qbpwplpvz1ujs5ljddbijtn7y5d9ej Soviet jewelry 0 40456 165764 2026-04-19T10:36:45Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Jawdi Sowiyetik (jawdi sowiyetik) ko ɓuri heewde ko kaŋŋe, kaalis, platinum e paladium jeewte peewnaaɗe e Dental Republiques socialistes Sowiyetik (URSS) hakkunde 1922 e 1991. Sowiyetik ina waɗi cirƴam kaŋŋe e rubiiji. Jawdi kaŋŋe Sowiyetik Ko jeewte kaŋŋe ɓuri waawde huutoreede e nder URSS. Nde feewnaa ko e limoore ɓurnde famɗude e jeewte kaalis, kono ko nde njamndi ɓurndi yiɗeede e renndo Sowiyetik. Ko ɓuri heewde e kaɓirɗe kaŋŋe sowiyetik ko ka..." 165764 wikitext text/x-wiki Jawdi Sowiyetik (jawdi sowiyetik) ko ɓuri heewde ko kaŋŋe, kaalis, platinum e paladium jeewte peewnaaɗe e Dental Republiques socialistes Sowiyetik (URSS) hakkunde 1922 e 1991. Sowiyetik ina waɗi cirƴam kaŋŋe e rubiiji. Jawdi kaŋŋe Sowiyetik Ko jeewte kaŋŋe ɓuri waawde huutoreede e nder URSS. Nde feewnaa ko e limoore ɓurnde famɗude e jeewte kaalis, kono ko nde njamndi ɓurndi yiɗeede e renndo Sowiyetik. Ko ɓuri heewde e kaɓirɗe kaŋŋe sowiyetik ko kaŋŋe roose walla boɗeejo 14 karat (583 millesimal fineness). Hay so tawii kaŋŋe goɗɗo, laaɓɗo toowɗo e lesɗo, kam e kalaaji ceertuɗi kuutoraama e peewnugol jeewte sowiyetik, 583 millesimal fineness wonti[nde?] suɓngo ɓurngo lollude, e ko woɗɗi. Jawdi kaalis Sowiyetik Kubachi mbaydi kaalis Sowiyetik Ko kaɓirɗe kaalis Sowiyetik ɓuri waawde feewneede e nder URSS. Ɓuri heewde e limlebbi millesimal ngam jeewte kaalis wonti "875".[citation needed]. Jawdi sowiyetik platinum e paladium Jaayɗe platinum e paladium Sowiyetik keewaani no feewi e nder URSS. Ɗeeɗoo njamndiiji ko naalankooɓe jeewte anndaaɗe, jeewte potɗe yaltineede walla jeewte peewnugol seeɗa. Haa hannde ko seeɗa e ɗee geɗe nguuri.[citation needed] Senngo Jawdi Sowiyetik ina fawii e cate naalankaagal, antiques e ko mooftaa ko fof renndini, sifotoo ko Movable Cultural Property.Fooyre fof ina waawi wiyeede naalankaagal, ko ɓuri heewde e jeewte ummoriiɗe URSS ina njiytee ko mooftaaɗe e won heen, fawaade e juɓɓule ɗe ɗe ngoni soon to legitima an ()or. Tuugnorgal gmm5f7rmsd9j2gvevs9pmpf3wp5er1u 165765 165764 2026-04-19T10:38:50Z SUZYFATIMA 13856 165765 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jawdi Sowiyetik''' (jawdi sowiyetik) ko ɓuri heewde ko kaŋŋe, kaalis, platinum e paladium jeewte peewnaaɗe e Dental Republiques socialistes Sowiyetik (URSS) hakkunde 1922 e 1991. == Sowiyetik ina waɗi cirƴam kaŋŋe e rubiiji. == Jawdi kaŋŋe Sowiyetik Ko jeewte kaŋŋe ɓuri waawde huutoreede e nder URSS. Nde feewnaa ko e limoore ɓurnde famɗude e jeewte kaalis, kono ko nde njamndi ɓurndi yiɗeede e renndo Sowiyetik. Ko ɓuri heewde e kaɓirɗe kaŋŋe sowiyetik ko kaŋŋe roose walla boɗeejo 14 karat (583 millesimal fineness). Hay so tawii kaŋŋe goɗɗo, laaɓɗo toowɗo e lesɗo, kam e kalaaji ceertuɗi kuutoraama e peewnugol jeewte sowiyetik, 583 millesimal fineness wonti[nde?] suɓngo ɓurngo lollude, e ko woɗɗi. Jawdi kaalis Sowiyetik == Kubachi mbaydi kaalis Sowiyetik == Ko kaɓirɗe kaalis Sowiyetik ɓuri waawde feewneede e nder URSS. Ɓuri heewde e limlebbi millesimal ngam jeewte kaalis wonti "875". Jawdi sowiyetik platinum e paladium Jaayɗe platinum e paladium Sowiyetik keewaani no feewi e nder URSS. Ɗeeɗoo njamndiiji ko naalankooɓe jeewte anndaaɗe, jeewte potɗe yaltineede walla jeewte peewnugol seeɗa. Haa hannde ko seeɗa e ɗee geɗe nguuri. == Senngo == Jawdi Sowiyetik ina fawii e cate naalankaagal, antiques e ko mooftaa ko fof renndini, sifotoo ko Movable Cultural Property.Fooyre fof ina waawi wiyeede naalankaagal, ko ɓuri heewde e jeewte ummoriiɗe URSS ina njiytee ko mooftaaɗe e won heen, fawaade e juɓɓule ɗe ɗe ngoni soon to legitima an ()or. == Tuugnorgal == igvq4bi47d700yjnpjmdnilp96mr0q4 165766 165765 2026-04-19T10:42:52Z SUZYFATIMA 13856 165766 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jawdi Sowiyetik''' (jawdi sowiyetik) ko ɓuri heewde ko kaŋŋe, kaalis, platinum e paladium jeewte peewnaaɗe e Dental Republiques socialistes Sowiyetik (URSS) hakkunde 1922 e 1991. == Sowiyetik ina waɗi cirƴam kaŋŋe e rubiiji. == Jawdi kaŋŋe Sowiyetik Ko jeewte kaŋŋe ɓuri waawde huutoreede e nder URSS. Nde feewnaa ko e limoore ɓurnde famɗude e jeewte kaalis, kono ko nde njamndi ɓurndi yiɗeede e renndo Sowiyetik. Ko ɓuri heewde e kaɓirɗe kaŋŋe sowiyetik ko kaŋŋe roose walla boɗeejo 14 karat (583 millesimal fineness). Hay so tawii kaŋŋe goɗɗo, laaɓɗo toowɗo e lesɗo, kam e kalaaji ceertuɗi kuutoraama e peewnugol jeewte sowiyetik, 583 millesimal fineness wonti[nde?] suɓngo ɓurngo lollude, e ko woɗɗi. Jawdi kaalis Sowiyetik == Kubachi mbaydi kaalis Sowiyetik == Ko kaɓirɗe kaalis Sowiyetik ɓuri waawde feewneede e nder URSS. Ɓuri heewde e limlebbi millesimal ngam jeewte kaalis wonti "875". Jawdi sowiyetik platinum e paladium Jaayɗe platinum e paladium Sowiyetik keewaani no feewi e nder URSS. Ɗeeɗoo njamndiiji ko naalankooɓe jeewte anndaaɗe, jeewte potɗe yaltineede walla jeewte peewnugol seeɗa. Haa hannde ko seeɗa e ɗee geɗe nguuri. == Senngo == Jawdi Sowiyetik ina fawii e cate naalankaagal, antiques e ko mooftaa ko fof renndini, sifotoo ko Movable Cultural Property.Fooyre fof ina waawi wiyeede naalankaagal, ko ɓuri heewde e jeewte ummoriiɗe URSS ina njiytee ko mooftaaɗe e won heen, fawaade e juɓɓule ɗe ɗe ngoni soon to legitima an ()or.<ref>{{cite web|url=http://www.pch.gc.ca/eng/1268673230268|title=Movable Cultural Property Program - Heritage Objects and Spaces - Topics|publisher=Pch.gc.ca|date=2012-08-22|accessdate=2013-10-01}}</ref><ref>{{cite web|url=http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html|title=Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict with Regulations for the Execution of the Convention|publisher=Portal.unesco.org|date=|accessdate=2013-10-01}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> fpcrnx7luvswwmjsh88ve7nv0bat17k Kalyan Jewellers 0 40457 165767 2026-04-19T10:47:03Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Kalyan Jewelers ko sosiyetee leydi Inndonaajo, jeyaaɗo e leyɗeele keewɗe, jogiiɗo njuɓɓudi mum to Thrissur, to leydi Kerala. Nde sosaa ko e hitaande 1993, ko T. S. Kalyanaraman. Haa lewru juko 2025, Kalyan Jewelers ina gollina ko ina ɓura 315 suudu hollirde e nder leydi Indiya, Fuɗnaange hakkundeejo e Amerik. Tariya Kalyan Jewelers ko T. S. Kalyanaraman sosi ɗum, o huutorii humpito ɓesngu makko e nder gollorɗe mbaylaandi e njulaagu. Magasin gadano oo udditaa..." 165767 wikitext text/x-wiki Kalyan Jewelers ko sosiyetee leydi Inndonaajo, jeyaaɗo e leyɗeele keewɗe, jogiiɗo njuɓɓudi mum to Thrissur, to leydi Kerala. Nde sosaa ko e hitaande 1993, ko T. S. Kalyanaraman. Haa lewru juko 2025, Kalyan Jewelers ina gollina ko ina ɓura 315 suudu hollirde e nder leydi Indiya, Fuɗnaange hakkundeejo e Amerik. Tariya Kalyan Jewelers ko T. S. Kalyanaraman sosi ɗum, o huutorii humpito ɓesngu makko e nder gollorɗe mbaylaandi e njulaagu. Magasin gadano oo udditaa ko to Thrissur, to leydi Kerala e hitaande 1993. Caggal nde magasin gadano oo heɓi nafoore, ɓiɓɓe Kalyanaraman, Rajesh Kalyanaraman e Ramesh Kalyanaraman, naati e njulaagu galle oo. Kalyan Jewelers yaajii e nder gure mawɗe kam e gure tier-2 e tier-3 e nder leydi Indiya. Ina waɗi ko ina tolnoo e 200 magasin e nder leydi Indiya e gonndigal to Fuɗnaange hakkundeejo, ina waɗi magasin to Emiraaji Arab Dentuɗi, Katar, Oman e Kuwoyt. Yaajde sosiyetee oo e nder winndere ndee ina yiɗi wallitde diaspora Inndo. E hitaande 2014, Warburg Pincus ƴettii geɗal seeɗa e nder Kalyan Jewelers fotde ₹700 miliyoŋ e feccere ɗiɗaɓere ₹500 miliyaar e hitaande 2017. E hitaande 2021, Kalyan Jewelers yalti e jaayndeeji e yeewtere adannde (IPO). E hitaande 2022, sosiyatee oo naati e Vinod Rai ngam wonde hooreejo mum e gardiiɗo mum keeriiɗo mo wonaa golloowo. Vinod Rai ko gonnooɗo Kontroleer e Auditeur General leydi Indiya (CAG) e gonnooɗo hooreejo fedde Fedde Ngenndiije Dentuɗe toppitiinde ƴeewndorɗe caggal leydi. Kanndire E hitaande 2017, Kalyan Jewelers heɓi njeenaari ɓurndi heewde e Candere, woni lowre njulaagu e-njulaagu. Ndee keɓgol addani Kalyan Jewelers sosde lowre mum e internet. E lewru mee 2024, Kalyan Jewelers heɓi Candere haa timmi, jooni noon ina golloroo no marke njulaagu rokkiroowo jeewte rewrude e lowre mum internet e yeeyirdu njulaagu. Tuugnorgal bnow712f2j9umi6kz9x4yshju28cug1 165768 165767 2026-04-19T10:49:15Z SUZYFATIMA 13856 165768 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kalyan Jewelers''' ko sosiyetee leydi Inndonaajo, jeyaaɗo e leyɗeele keewɗe, jogiiɗo njuɓɓudi mum to Thrissur, to leydi Kerala. Nde sosaa ko e hitaande 1993, ko T. S. Kalyanaraman. Haa lewru juko 2025, Kalyan Jewelers ina gollina ko ina ɓura 315 suudu hollirde e nder leydi Indiya, Fuɗnaange hakkundeejo e Amerik. == Tariya == Kalyan Jewelers ko T. S. Kalyanaraman sosi ɗum, o huutorii humpito ɓesngu makko e nder gollorɗe mbaylaandi e njulaagu. Magasin gadano oo udditaa ko to Thrissur, to leydi Kerala e hitaande 1993. Caggal nde magasin gadano oo heɓi nafoore, ɓiɓɓe Kalyanaraman, Rajesh Kalyanaraman e Ramesh Kalyanaraman, naati e njulaagu galle oo. Kalyan Jewelers yaajii e nder gure mawɗe kam e gure tier-2 e tier-3 e nder leydi Indiya. Ina waɗi ko ina tolnoo e 200 magasin e nder leydi Indiya e gonndigal to Fuɗnaange hakkundeejo, ina waɗi magasin to Emiraaji Arab Dentuɗi, Katar, Oman e Kuwoyt. Yaajde sosiyetee oo e nder winndere ndee ina yiɗi wallitde diaspora Inndo. E hitaande 2014, Warburg Pincus ƴettii geɗal seeɗa e nder Kalyan Jewelers fotde ₹700 miliyoŋ e feccere ɗiɗaɓere ₹500 miliyaar e hitaande 2017. E hitaande 2021, Kalyan Jewelers yalti e jaayndeeji e yeewtere adannde (IPO). E hitaande 2022, sosiyatee oo naati e Vinod Rai ngam wonde hooreejo mum e gardiiɗo mum keeriiɗo mo wonaa golloowo. Vinod Rai ko gonnooɗo Kontroleer e Auditeur General leydi Indiya (CAG) e gonnooɗo hooreejo fedde Fedde Ngenndiije Dentuɗe toppitiinde ƴeewndorɗe caggal leydi. == Kanndire == E hitaande 2017, Kalyan Jewelers heɓi njeenaari ɓurndi heewde e Candere, woni lowre njulaagu e-njulaagu. Ndee keɓgol addani Kalyan Jewelers sosde lowre mum e internet. E lewru mee 2024, Kalyan Jewelers heɓi Candere haa timmi, jooni noon ina golloroo no marke njulaagu rokkiroowo jeewte rewrude e lowre mum internet e yeeyirdu njulaagu. == Tuugnorgal == nr04avl0m7eo8kt7g781n62ipdzryzq 165769 165768 2026-04-19T11:00:42Z SUZYFATIMA 13856 165769 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kalyan Jewelers''' ko sosiyetee leydi Inndonaajo, jeyaaɗo e leyɗeele keewɗe, jogiiɗo njuɓɓudi mum to Thrissur, to leydi Kerala. Nde sosaa ko e hitaande 1993, ko T. S. Kalyanaraman. Haa lewru juko 2025, Kalyan Jewelers ina gollina ko ina ɓura 315 suudu hollirde e nder leydi Indiya, Fuɗnaange hakkundeejo e Amerik. == Tariya == Kalyan Jewelers ko T. S. Kalyanaraman sosi ɗum, o huutorii humpito ɓesngu makko e nder gollorɗe mbaylaandi e njulaagu. Magasin gadano oo udditaa ko to Thrissur, to leydi Kerala e hitaande 1993. Caggal nde magasin gadano oo heɓi nafoore, ɓiɓɓe Kalyanaraman, Rajesh Kalyanaraman e Ramesh Kalyanaraman, naati e njulaagu galle oo. Kalyan Jewelers yaajii e nder gure mawɗe kam e gure tier-2 e tier-3 e nder leydi Indiya. Ina waɗi ko ina tolnoo e 200 magasin e nder leydi Indiya e gonndigal to Fuɗnaange hakkundeejo, ina waɗi magasin to Emiraaji Arab Dentuɗi, Katar, Oman e Kuwoyt. Yaajde sosiyetee oo e nder winndere ndee ina yiɗi wallitde diaspora Inndo. E hitaande 2014, Warburg Pincus ƴettii geɗal seeɗa e nder Kalyan Jewelers fotde ₹700 miliyoŋ e feccere ɗiɗaɓere ₹500 miliyaar e hitaande 2017. E hitaande 2021, Kalyan Jewelers yalti e jaayndeeji e yeewtere adannde (IPO). E hitaande 2022, sosiyatee oo naati e Vinod Rai ngam wonde hooreejo mum e gardiiɗo mum keeriiɗo mo wonaa golloowo. Vinod Rai ko gonnooɗo Kontroleer e Auditeur General leydi Indiya (CAG) e gonnooɗo hooreejo fedde Fedde Ngenndiije Dentuɗe toppitiinde ƴeewndorɗe caggal leydi. == Kanndire == E hitaande 2017, Kalyan Jewelers heɓi njeenaari ɓurndi heewde e Candere, woni lowre njulaagu e-njulaagu. Ndee keɓgol addani Kalyan Jewelers sosde lowre mum e internet. E lewru mee 2024, Kalyan Jewelers heɓi Candere haa timmi, jooni noon ina golloroo no marke njulaagu rokkiroowo jeewte rewrude e lowre mum internet e yeeyirdu njulaagu.<ref>{{Cite web|title=Kalyan Jewellers - Overview and history of the company|url=https://www.business-standard.com/markets/kalyan-jewellers-india-ltd-share-price-42402.html}}</ref><ref>{{Cite web|last=Jewellers|first=Kalyan|title=Kalyan Jewellers|url=https://www.kalyanjewellers.net/about-us.php|access-date=2025-07-11|website=Kalyan Jewellers|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last1=Ghosal|first1=Sutanuka|date=5 July 2024|title=Kalyan Jewellers to enter US market, plans 70 new showrooms globally|url=https://economictimes.indiatimes.com/industry/cons-products/fashion-/-cosmetics-/-jewellery/kalyan-jewellers-to-enter-us-market-plans-70-new-showrooms-globally/articleshow/111506410.cms?from=mdr|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20240902142904if_/https://economictimes.indiatimes.com/industry/cons-products/fashion-/-cosmetics-/-jewellery/kalyan-jewellers-to-enter-us-market-plans-70-new-showrooms-globally/articleshow/111506410.cms?from=mdr|archive-date=2024-09-02|work=The Economic Times}}</ref><ref>{{Cite news|date=2017-04-03|title=Warburg Pincus announces Rs 500 crore investment in Kalyan Jewellers|url=https://economictimes.indiatimes.com/industry/cons-products/fashion-/-cosmetics-/-jewellery/warburg-pincus-announces-rs-500-crore-investment-in-kalyan-jewellers/articleshow/57995740.cms?from=mdr|access-date=2024-10-01|work=The Economic Times|issn=0013-0389}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-03-16|title=Kalyan Jewellers IPO opens today: Everything you need to know|url=https://indianexpress.com/article/business/market/kalyan-jewellers-india-ipo-everything-you-need-to-know-7230327/|access-date=2024-10-01|website=The Indian Express|language=en}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bseindia.com/stock-share-price/kalyan-jewellers-india-ltd/kalyankjil/543278/from=mdr|title=Kalyan Jewellers IPO BSE|first=Bombay|last=Stock exchange|via=BSE Official}}</ref><ref>{{Cite web|date=2022-03-28|title=Ex-CAG Vinod Rai appointed as Kalyan Jewellers India chairman|url=https://www.businesstoday.in/latest/corporate/story/ex-cag-vinod-rai-appointed-as-kalyan-jewellers-india-chairman-327534-2022-03-28|access-date=2024-10-01|website=Business Today|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> qa0n0r11orlgtyxhtoufibyef8cvvdy 165770 165769 2026-04-19T11:01:06Z SUZYFATIMA 13856 165770 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kalyan Jewelers''' ko sosiyetee leydi Inndonaajo, jeyaaɗo e leyɗeele keewɗe, jogiiɗo njuɓɓudi mum to Thrissur, to leydi Kerala. Nde sosaa ko e hitaande 1993, ko T. S. Kalyanaraman. Haa lewru juko 2025, Kalyan Jewelers ina gollina ko ina ɓura 315 suudu hollirde e nder leydi Indiya, Fuɗnaange hakkundeejo e Amerik. == Tariya == Kalyan Jewelers ko T. S. Kalyanaraman sosi ɗum, o huutorii humpito ɓesngu makko e nder gollorɗe mbaylaandi e njulaagu. Magasin gadano oo udditaa ko to Thrissur, to leydi Kerala e hitaande 1993. Caggal nde magasin gadano oo heɓi nafoore, ɓiɓɓe Kalyanaraman, Rajesh Kalyanaraman e Ramesh Kalyanaraman, naati e njulaagu galle oo. Kalyan Jewelers yaajii e nder gure mawɗe kam e gure tier-2 e tier-3 e nder leydi Indiya. Ina waɗi ko ina tolnoo e 200 magasin e nder leydi Indiya e gonndigal to Fuɗnaange hakkundeejo, ina waɗi magasin to Emiraaji Arab Dentuɗi, Katar, Oman e Kuwoyt. Yaajde sosiyetee oo e nder winndere ndee ina yiɗi wallitde diaspora Inndo. E hitaande 2014, Warburg Pincus ƴettii geɗal seeɗa e nder Kalyan Jewelers fotde ₹700 miliyoŋ e feccere ɗiɗaɓere ₹500 miliyaar e hitaande 2017. E hitaande 2021, Kalyan Jewelers yalti e jaayndeeji e yeewtere adannde (IPO). E hitaande 2022, sosiyatee oo naati e Vinod Rai ngam wonde hooreejo mum e gardiiɗo mum keeriiɗo mo wonaa golloowo. Vinod Rai ko gonnooɗo Kontroleer e Auditeur General leydi Indiya (CAG) e gonnooɗo hooreejo fedde Fedde Ngenndiije Dentuɗe toppitiinde ƴeewndorɗe caggal leydi. == Kanndire == E hitaande 2017, Kalyan Jewelers heɓi njeenaari ɓurndi heewde e Candere, woni lowre njulaagu e-njulaagu. Ndee keɓgol addani Kalyan Jewelers sosde lowre mum e internet. E lewru mee 2024, Kalyan Jewelers heɓi Candere haa timmi, jooni noon ina golloroo no marke njulaagu rokkiroowo jeewte rewrude e lowre mum internet e yeeyirdu njulaagu.<ref>{{Cite web|title=Kalyan Jewellers - Overview and history of the company|url=https://www.business-standard.com/markets/kalyan-jewellers-india-ltd-share-price-42402.html}}</ref><ref>{{Cite web|last=Jewellers|first=Kalyan|title=Kalyan Jewellers|url=https://www.kalyanjewellers.net/about-us.php|access-date=2025-07-11|website=Kalyan Jewellers|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last1=Ghosal|first1=Sutanuka|date=5 July 2024|title=Kalyan Jewellers to enter US market, plans 70 new showrooms globally|url=https://economictimes.indiatimes.com/industry/cons-products/fashion-/-cosmetics-/-jewellery/kalyan-jewellers-to-enter-us-market-plans-70-new-showrooms-globally/articleshow/111506410.cms?from=mdr|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20240902142904if_/https://economictimes.indiatimes.com/industry/cons-products/fashion-/-cosmetics-/-jewellery/kalyan-jewellers-to-enter-us-market-plans-70-new-showrooms-globally/articleshow/111506410.cms?from=mdr|archive-date=2024-09-02|work=The Economic Times}}</ref><ref>{{Cite news|date=2017-04-03|title=Warburg Pincus announces Rs 500 crore investment in Kalyan Jewellers|url=https://economictimes.indiatimes.com/industry/cons-products/fashion-/-cosmetics-/-jewellery/warburg-pincus-announces-rs-500-crore-investment-in-kalyan-jewellers/articleshow/57995740.cms?from=mdr|access-date=2024-10-01|work=The Economic Times|issn=0013-0389}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-03-16|title=Kalyan Jewellers IPO opens today: Everything you need to know|url=https://indianexpress.com/article/business/market/kalyan-jewellers-india-ipo-everything-you-need-to-know-7230327/|access-date=2024-10-01|website=The Indian Express|language=en}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bseindia.com/stock-share-price/kalyan-jewellers-india-ltd/kalyankjil/543278/from=mdr|title=Kalyan Jewellers IPO BSE|first=Bombay|last=Stock exchange|via=BSE Official}}</ref><ref>{{Cite web|date=2022-03-28|title=Ex-CAG Vinod Rai appointed as Kalyan Jewellers India chairman|url=https://www.businesstoday.in/latest/corporate/story/ex-cag-vinod-rai-appointed-as-kalyan-jewellers-india-chairman-327534-2022-03-28|access-date=2024-10-01|website=Business Today|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] dk2it1khlcl9ey89un9f38nv3nqy0e8 Eleonore von Habsburg 0 40458 165771 2026-04-19T11:05:23Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Eleonore von Habsburg-Lothringen (Eleonore Maria del Pilar Iona Christina Jelena ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1994) ko Otirisnaajo, diisneteeɗo jeewte, ganndo jeewte, e mbaydi. Ko kanko woni ɓiy Karl von Habsbourg, hooreejo galle Habsbourg-Lorraine. Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi Eleonore Habsburg-Lorraine jibinaa ko e hitaande 1994 to wuro Salzburg, to Karl von Habsburg, politikyanke e hooreejo suudu Habsburg-Lorraine, e Francesca von Thyssen-Bornemisza de Kaso..." 165771 wikitext text/x-wiki Eleonore von Habsburg-Lothringen (Eleonore Maria del Pilar Iona Christina Jelena ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1994) ko Otirisnaajo, diisneteeɗo jeewte, ganndo jeewte, e mbaydi. Ko kanko woni ɓiy Karl von Habsbourg, hooreejo galle Habsbourg-Lorraine. Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi Eleonore Habsburg-Lorraine jibinaa ko e hitaande 1994 to wuro Salzburg, to Karl von Habsburg, politikyanke e hooreejo suudu Habsburg-Lorraine, e Francesca von Thyssen-Bornemisza de Kason et Impérfalva, mooftuɗo naalankaagal, jibinaaɗo e galle ThyssenneB. Maamiraaɓe makko to bannge yumma ko Baron Hans Heinrich Thyssen-Bornemisza, golloowo e nder gollorɗe e mooftuɗo naalankaagal, e Fiona Frances Elaine Campbell-Walter, jom mbaydi, jogiiɗo mbaydi aristokraasi, baaba mum, cukko amiral Keith McNeill Campbell-Walter, wonnoo ko balloowo GeorgeVI. Maamiraaɓe makko to bannge baaba ko Otto, laamɗo Otiris e laamɗo debbo biyeteeɗo Regina Saxe-Meiningen. Mawɓe makko to bannge baaba, hono Charles I mo Otiris e Zita mo Bourbon-Parma ko kamɓe ngoni laamɗo e laamɗo debbo Otiris cakkitiiɗo. Miñiiko ko diftoor otooji diwooje biyeteeɗo Ferdinand Habsburg. Jaŋde e golle Habsburg-Lorraine janngii duɗal hakkundeewal to Gstaad hade mum janngude sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde njulaagu Orop to Londres. O timminii jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Marangoni Milan to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 2020, o woni ko e diisnondirde e jeewte. Habsburg golliima kadi e mbaydi mbaylaandi, ina jeyaa e kampaañuuji jeeyngal e yahde e piste Dolce & Gabbana. Nguurndam neɗɗo Ñalnde 20 lewru juko hitaande 2020, Eleonore von Habsbourg-Lorraine resii Jérôme d'Ambrosio, diftoor otooji belsiknaajo, e nder kewu siwil tokooso to suudu binnditagol siwil Monako, ngu meer leydi Monako Georges Marsan yuɓɓini. inniraa ko mawniiko biyeteeɗo Otto von Habsburg. E lewru ut 2024, o jibini ɓiɗɗo debbo, ina wiyee Zita d'Ambrosio, o inniri ɗum neene makko mawɗo biyeteeɗo Zita mo Bourbon-Parma. Tuugnorgal qm4fdpjnr5pvee1dgbm3d7tq9dkyk9f 165772 165771 2026-04-19T11:06:31Z SUZYFATIMA 13856 165772 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Eleonore von Habsburg-Lothringen''' (Eleonore Maria del Pilar Iona Christina Jelena ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1994) ko Otirisnaajo, diisneteeɗo jeewte, ganndo jeewte, e mbaydi. Ko kanko woni ɓiy Karl von Habsbourg, hooreejo galle Habsbourg-Lorraine. Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi Eleonore Habsburg-Lorraine jibinaa ko e hitaande 1994 to wuro Salzburg, to Karl von Habsburg, politikyanke e hooreejo suudu Habsburg-Lorraine, e Francesca von Thyssen-Bornemisza de Kason et Impérfalva, mooftuɗo naalankaagal, jibinaaɗo e galle ThyssenneB. Maamiraaɓe makko to bannge yumma ko Baron Hans Heinrich Thyssen-Bornemisza, golloowo e nder gollorɗe e mooftuɗo naalankaagal, e Fiona Frances Elaine Campbell-Walter, jom mbaydi, jogiiɗo mbaydi aristokraasi, baaba mum, cukko amiral Keith McNeill Campbell-Walter, wonnoo ko balloowo GeorgeVI. Maamiraaɓe makko to bannge baaba ko Otto, laamɗo Otiris e laamɗo debbo biyeteeɗo Regina Saxe-Meiningen. Mawɓe makko to bannge baaba, hono Charles I mo Otiris e Zita mo Bourbon-Parma ko kamɓe ngoni laamɗo e laamɗo debbo Otiris cakkitiiɗo. Miñiiko ko diftoor otooji diwooje biyeteeɗo Ferdinand Habsburg. == Jaŋde e golle == Habsburg-Lorraine janngii duɗal hakkundeewal to Gstaad hade mum janngude sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde njulaagu Orop to Londres. O timminii jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Marangoni Milan to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 2020, o woni ko e diisnondirde e jeewte. Habsburg golliima kadi e mbaydi mbaylaandi, ina jeyaa e kampaañuuji jeeyngal e yahde e piste Dolce & Gabbana. == Nguurndam neɗɗo == Ñalnde 20 lewru juko hitaande 2020, Eleonore von Habsbourg-Lorraine resii Jérôme d'Ambrosio, diftoor otooji belsiknaajo, e nder kewu siwil tokooso to suudu binnditagol siwil Monako, ngu meer leydi Monako Georges Marsan yuɓɓini. inniraa ko mawniiko biyeteeɗo Otto von Habsburg. E lewru ut 2024, o jibini ɓiɗɗo debbo, ina wiyee Zita d'Ambrosio, o inniri ɗum neene makko mawɗo biyeteeɗo Zita mo Bourbon-Parma. == Tuugnorgal == 5m8f6wgi0pmk5fwkehistduz64mpay6 165773 165772 2026-04-19T11:11:31Z SUZYFATIMA 13856 165773 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Eleonore von Habsburg-Lothringen''' (Eleonore Maria del Pilar Iona Christina Jelena ; jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1994) ko Otirisnaajo, diisneteeɗo jeewte, ganndo jeewte, e mbaydi. Ko kanko woni ɓiy Karl von Habsbourg, hooreejo galle Habsbourg-Lorraine. Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi Eleonore Habsburg-Lorraine jibinaa ko e hitaande 1994 to wuro Salzburg, to Karl von Habsburg, politikyanke e hooreejo suudu Habsburg-Lorraine, e Francesca von Thyssen-Bornemisza de Kason et Impérfalva, mooftuɗo naalankaagal, jibinaaɗo e galle ThyssenneB. Maamiraaɓe makko to bannge yumma ko Baron Hans Heinrich Thyssen-Bornemisza, golloowo e nder gollorɗe e mooftuɗo naalankaagal, e Fiona Frances Elaine Campbell-Walter, jom mbaydi, jogiiɗo mbaydi aristokraasi, baaba mum, cukko amiral Keith McNeill Campbell-Walter, wonnoo ko balloowo GeorgeVI. Maamiraaɓe makko to bannge baaba ko Otto, laamɗo Otiris e laamɗo debbo biyeteeɗo Regina Saxe-Meiningen. Mawɓe makko to bannge baaba, hono Charles I mo Otiris e Zita mo Bourbon-Parma ko kamɓe ngoni laamɗo e laamɗo debbo Otiris cakkitiiɗo. Miñiiko ko diftoor otooji diwooje biyeteeɗo Ferdinand Habsburg. == Jaŋde e golle == Habsburg-Lorraine janngii duɗal hakkundeewal to Gstaad hade mum janngude sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde njulaagu Orop to Londres. O timminii jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Marangoni Milan to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 2020, o woni ko e diisnondirde e jeewte. Habsburg golliima kadi e mbaydi mbaylaandi, ina jeyaa e kampaañuuji jeeyngal e yahde e piste Dolce & Gabbana. == Nguurndam neɗɗo == Ñalnde 20 lewru juko hitaande 2020, Eleonore von Habsbourg-Lorraine resii Jérôme d'Ambrosio, diftoor otooji belsiknaajo, e nder kewu siwil tokooso to suudu binnditagol siwil Monako, ngu meer leydi Monako Georges Marsan yuɓɓini. inniraa ko mawniiko biyeteeɗo Otto von Habsburg. E lewru ut 2024, o jibini ɓiɗɗo debbo, ina wiyee Zita d'Ambrosio, o inniri ɗum neene makko mawɗo biyeteeɗo Zita mo Bourbon-Parma<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2007/02/25/magazine/25stylefrancesca.t.html|title=We Are Not a Muse|date=25 February 2007|work=The New York Times}}</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.harpersbazaar.com/uk/culture/bazaar-art/news/a35615/interview-francesca-von-habsburg/|title=Interview: Francesca Habsburg|date=2 October 2015|publisher=Harpers Bazaar}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.elle.com/fashion/g12461876/dolce-gabbana-spring-2018-front-row/?slide=8|title=A Guide to All the Front Row Fixtures at Dolce & Gabbana|date=25 September 2017|publisher=Elle}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.news.at/a/habsburg-spuren-kaiser-kinder|title=Habsburg reloaded - Auf den Spuren der Kaiser-Kinder|first=news networld Internetservice|last=GmbH|date=24 June 2014|publisher=News.at}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.townandcountrymag.com/society/tradition/a33403585/eleonore-von-habsburg-jerome-dambrosio-royal-wedding-photos/|title=Eleonore von Habsburg-Lorraine Weds Race Driver Jérôme d'Ambrosio in Low-Key Royal Wedding|date=23 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.krone.at/1621258|title=Kaiser-Urenkelin Eleonore als Topmodel|website=krone.at|date=24 January 2018}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.welt.de/icon/article156967157/Sind-das-die-neuen-besseren-Harrys-und-Kates.html|title=High Society: Das sind die heißesten Royals der Welt|first=A.|last=Eube|newspaper=Die Welt|date=12 July 2016|publisher=Welt|via=www.welt.de}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> d59y0hpagrpkmeua148364xln4qnkas Efva Attling 0 40459 165774 2026-04-19T11:14:37Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Efva Katarina Attling, (jibinaa ko 18 feebariyee 1952) ko Suwednaajo, jom kaalis e jom kaɓirɗe. Fuɗɗoode golle E fuɗɗoode kitaale 1980, o fiyi e fedde "X Models", o yaltini kadi jimɗi makko biyeteeɗi Två av oss ("Min ɗiɗo"). O golliima e mbaydi karallaagal duuɓi sappo e ɗiɗi caggal nde Eileen Ford yiyti mo. O teskaama kadi wonde gooto e yimooɓe diskooji ɓurɓe waawde e nder leydi Suwed. Silvermith e diisneteeɗo jeewte Attling waɗi ko Levi's e H&M e n..." 165774 wikitext text/x-wiki Efva Katarina Attling, (jibinaa ko 18 feebariyee 1952) ko Suwednaajo, jom kaalis e jom kaɓirɗe. Fuɗɗoode golle E fuɗɗoode kitaale 1980, o fiyi e fedde "X Models", o yaltini kadi jimɗi makko biyeteeɗi Två av oss ("Min ɗiɗo"). O golliima e mbaydi karallaagal duuɓi sappo e ɗiɗi caggal nde Eileen Ford yiyti mo. O teskaama kadi wonde gooto e yimooɓe diskooji ɓurɓe waawde e nder leydi Suwed. Silvermith e diisneteeɗo jeewte Attling waɗi ko Levi's e H&M e nder cakkital kitaale 1990 o fuɗɗii liggey makko jeewte. Penndal makko « Homo Sapiens » ko Madonna ɓoorni ɗum e hitaande 1999, Meryl Streep kadi ina anndaa ɓoornaade comci makko. Omo jogii duɗe to Suwed, Norwees, Finlande e New York. Ko limtaa e njeeygu sosiyetee makko ko 100 miliyoŋ SEK e hitaande 2011. Nguurndam neɗɗo Attling resii jimoowo/winndiyanke pop biyeteeɗo Niklas Strömstedt, mo o jibini ɓiɓɓe ɗiɗo, tuggi 1985 haa 1995. O naati e dental siwil e jimoowo pop Suwednaajo biyeteeɗo Eva Dahlgren e hitaande 1996. Ɓe resndi ɗum ko e hitaande 2009 caggal nde Suwed ƴetti sariya dewgal mum. Njeenaaje Attling heɓi njeenaari ummoraade e fedde wiyeteende Royal Suwed Patriotic Society e lewru abriil 2011 sabu mum seertude e diisneteeɗo jeewte ganndiraaɗo e nder winndere ndee. Tuugnorgal ek74ugx1mhudgdoydgu7fk3pkpypby3 165775 165774 2026-04-19T11:16:14Z SUZYFATIMA 13856 165775 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Efva Katarina Attling''', (jibinaa ko 18 feebariyee 1952) ko Suwednaajo, jom kaalis e jom kaɓirɗe. == Fuɗɗoode golle == E fuɗɗoode kitaale 1980, o fiyi e fedde "X Models", o yaltini kadi jimɗi makko biyeteeɗi Två av oss ("Min ɗiɗo"). O golliima e mbaydi karallaagal duuɓi sappo e ɗiɗi caggal nde Eileen Ford yiyti mo. O teskaama kadi wonde gooto e yimooɓe diskooji ɓurɓe waawde e nder leydi Suwed. Silvermith e diisneteeɗo jeewte Attling waɗi ko Levi's e H&M e nder cakkital kitaale 1990 o fuɗɗii liggey makko jeewte. Penndal makko « Homo Sapiens » ko Madonna ɓoorni ɗum e hitaande 1999, Meryl Streep kadi ina anndaa ɓoornaade comci makko. Omo jogii duɗe to Suwed, Norwees, Finlande e New York. Ko limtaa e njeeygu sosiyetee makko ko 100 miliyoŋ SEK e hitaande 2011. == Nguurndam neɗɗo == Attling resii jimoowo/winndiyanke pop biyeteeɗo Niklas Strömstedt, mo o jibini ɓiɓɓe ɗiɗo, tuggi 1985 haa 1995. O naati e dental siwil e jimoowo pop Suwednaajo biyeteeɗo Eva Dahlgren e hitaande 1996. Ɓe resndi ɗum ko e hitaande 2009 caggal nde Suwed ƴetti sariya dewgal mum. == Njeenaaje == Attling heɓi njeenaari ummoraade e fedde wiyeteende Royal Suwed Patriotic Society e lewru abriil 2011 sabu mum seertude e diisneteeɗo jeewte ganndiraaɗo e nder winndere ndee. == Tuugnorgal == 26rhc58v1o8m0bhm73e2q2ovzheztdv 165777 165775 2026-04-19T11:21:05Z SUZYFATIMA 13856 165777 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Efva Katarina Attling''', (jibinaa ko 18 feebariyee 1952) ko Suwednaajo, jom kaalis e jom kaɓirɗe. == Fuɗɗoode golle == E fuɗɗoode kitaale 1980, o fiyi e fedde "X Models", o yaltini kadi jimɗi makko biyeteeɗi Två av oss ("Min ɗiɗo"). O golliima e mbaydi karallaagal duuɓi sappo e ɗiɗi caggal nde Eileen Ford yiyti mo. O teskaama kadi wonde gooto e yimooɓe diskooji ɓurɓe waawde e nder leydi Suwed. Silvermith e diisneteeɗo jeewte Attling waɗi ko Levi's e H&M e nder cakkital kitaale 1990 o fuɗɗii liggey makko jeewte. Penndal makko « Homo Sapiens » ko Madonna ɓoorni ɗum e hitaande 1999, Meryl Streep kadi ina anndaa ɓoornaade comci makko. Omo jogii duɗe to Suwed, Norwees, Finlande e New York. Ko limtaa e njeeygu sosiyetee makko ko 100 miliyoŋ SEK e hitaande 2011. == Nguurndam neɗɗo == Attling resii jimoowo/winndiyanke pop biyeteeɗo Niklas Strömstedt, mo o jibini ɓiɓɓe ɗiɗo, tuggi 1985 haa 1995. O naati e dental siwil e jimoowo pop Suwednaajo biyeteeɗo Eva Dahlgren e hitaande 1996. Ɓe resndi ɗum ko e hitaande 2009 caggal nde Suwed ƴetti sariya dewgal mum. == Njeenaaje == Attling heɓi njeenaari ummoraade e fedde wiyeteende Royal Suwed Patriotic Society e lewru abriil 2011 sabu mum seertude e diisneteeɗo jeewte ganndiraaɗo e nder winndere ndee.<ref>{{discogs artist|X Models|X Models}}</ref><ref>[http://rateyourmusic.com/artist/x___models X Models] discography at [[Rate Your Music]]</ref><ref>[[:sv:Efva Attling]]</ref><ref>[https://www.qx.se/noje/kultur/240712/har-overraskar-efva-attling-publiken-pa-evas-konsert-som-go-go-dansare/ Article] by Anders Öhrman in ''[[QX (magazine)|QX]]'' 2022-12-12</ref><ref>{{cite web|url=http://www.moxtex.no/no/brands/efva-attling|title=Efva Attling biography|work=moxtex.org|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120908073823/http://moxtex.no/no/brands/efva-attling|archivedate=8 September 2012}}</ref><ref name="madonna">{{cite web|last1=Erlandson|first1=Åsa|title=Madonna bär Efvas smycke|trans-title=Madonna wears Efva's jewellery|url=http://wwwc.aftonbladet.se/nyheter/9906/26/smycke.html|website=aftonbladet.se|date=26 June 1999|publisher=[[Aftonbladet]]|accessdate=21 February 2016}}</ref><ref name="super">{{cite web|last1=Grenninger|first1=Anna-Karin|title=Efva gör smycken åt superstjärnorna|trans-title=Efva makes jewellery for superstars|date=21 September 2011|url=http://www.alltomstockholm.se/shoppingmode/article4059870.aos|website=alltomstockholm.se|publisher=Allt Om Stockholm|accessdate=21 February 2016|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160301234005/http://www.alltomstockholm.se/shoppingmode/article4059870.aos|archivedate=1 March 2016}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 4q3ghptrptyzjhrzw274bx0sfhgp77x Ida Husted Harper 0 40460 165776 2026-04-19T11:20:53Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1341411561|Ida Husted Harper]]" 165776 wikitext text/x-wiki '''Ida Husted Harper''' (18 feebariyee 1851 &#x2013; 14 marse 1931) ko winndiyanke Ameriknaajo, jaayndiyanke, winndiyanke, e suɓngooji, kam e binnduɗo nguurndam hooreejo suɓngooji biyeteeɗo Susan B. Anthony e dow ɗaɓɓaande Anthony. Harper kadi wondi e Anthony e winndude e gollondirde e deftere nayaɓere (1902) e nder deftere jeegom ''History of Woman Suffrage'' e timmini eɓɓoore ndee e binndol solo defte joy e jeegom (1922) caggal maayde Anthony. Yanti heen, Harper wonnoo ko binndoowo fedde toppitiinde ko fayti e suɓngooji rewɓe to Indiana, wonti neɗɗo mawɗo e nder dille suɓngooji rewɓe to Amerik, o winndii kadi binndanɗe ko faati e geɗe rewɓe e jaayɗe keewɗe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Harper waɗii yah-ngartaa no feewi, waɗii jeewte ngam wallitde hakkeeji rewɓe, jokkondirii e jaayndeeji ngam waylude doosɗe suɓngooji rewɓe to [[Çalifonia|Kaliforni]], ardii biro jaayndeeji ngenndiiji Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] e departemaa binnditagol binnditagol to Suudu E Washingtoniff Bureau, Leslie E Washingtonira to Bureau goomu jaayndeeji fedde winndereyankoore rewɓe . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ida A. Husted jibinaa ko ñalnde 18 feebariyee 1851, to wuro wiyeteengo Fairfield, to diiwaan Franklin, to leydi Indiya . « E nder jibinannde Angalteer keso », ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe tato Kasandra (Stoddard) e John Artur Husted. <ref name="Jones82-83" /> Diine makko ko Unitarian . Hedde hitaande 1861, nde Husted heɓi duuɓi sappo, ɓesngu nguu ummiima Muncie, Indiana, ngam yiylaade duɗe ɓurɗe moƴƴude. "O hollitii e cukaagu makko siftorde teeŋtunde e doole binndol maantinɗe. Jaŋde makko fotnoo ko heɓde ko e duɗe keeriɗe", hay so tawii o heɓi bak makko ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Muncie, duɗal laamu nokku oo. Husted naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana to Bloomington, Indiana, o winnditii e hitaande ɗiɗmere, kono o yalti e hitaande 1869 ngam wontude jannginoowo e gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde to leydi Peru, Indiana . <ref name="GS157" /> == Dewgal e ɓesngu == Ñalnde 28 lewru Duujal hitaande 1871, Husted resi Thomas Winans Harper (1847-1908), jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, jannginoowo sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, kadi koolaaɗo wolde hakkunde leyɗeele Amerik ummoriiɗo Ohio . Ɓeeɗoo ɗiɗo cosi galle mum en to Terre Haute, Indiana, ɗo o gollotoo sariya, o suɓaa awokaa wuro ngoo e hitaande 1879, o wonii fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi e gardagol awokaa mawɗo fedde wiyeteende Brotherhood of Locomotive Firemen, fedde laana njoorndi nde V lirebs sosi kadi e hitaande 1879 Toowɗo. E eɓɓoore makko, Harper e jom suudu mum ceerti e lewru feebariyee 1890. Harper en njibini ɓiɗɗo gooto, ɓiɗɗo debbo ina wiyee Winnifred. Hono no yumma makko nii, Winndiyaŋke Harper Cooley wonti binndoowo e jaayndiyanke. == Kugal == [[File:Ida_Husted_Harper_LCCN2014686995.jpg|thumb|Ida Husted Harper]] Harper fuɗɗii golle mum keewɗe ko e jaayndiyanke e daraniiɗo suɓaade rewɓe to Indiana . Caggal nde o heɓi ceergal e hitaande 1890 o yahi to [[Çalifonia|Kaliforni]], New York, e Washington, DC, ɗo o jokki winndude e jaayɗe e nder leydi ndii kala, o waɗti heen jeewte ngam wallitde hakkeeji rewɓe, o timmini golle makko mawɗe, deftere nguurndam deftere tati, nde o winndi e nguurndam makko, nde o waɗi defte tati, ɗe o winndi e nguurndam makko, ɗe o winndi e defte makko, ɗe o winndi e defte tati, ɗe o winndi e defte biyeteeɗe ''The Life and Work of Su'' ''Daartol suɓngo debbo ngol'' defte jeegom . === Indiyaana === Harper ummiima Terre Haute, Indiana, kanko e jom suudu makko caggal dewgal maɓɓe e hitaande 1871, ɓooyaani ko o fuɗɗii golle makko e jaayndiyankaagal. Hay so gorko makko jaɓaani, o fuɗɗii winndude binndanɗe e jaaynde ''wiyeteende Terre Haute Saturday Evening Mail'', o fuɗɗii winndude binndanɗe makko gadane ɗee ko e fuɗɗoode kitaale 1870 e innde gorko "Mrs. Innde makko feeñaani e binndi makko haa lewru suwee 1881. Binndi Harper gadani ɗii kadi peeñii e jaayɗe Indianapolis . <ref name="Garraty126" /> Duuɓi sappo e tati Harper winndii lowre wiyeteende "Miijooji debbo:, caggal ɗuum inniri ɗum "Miijooji debbo", ngam ''Terre Haute Saturday Evening Mail'' nde heewi yeewtude ko faati e toɓɓe rewɓe aadaaji ko wayi no dewgal, ɓesngu, jaŋde, golle, nguura, e haala moodel, kono her hakkeeji rewɓe, e hakke suɓaade rewɓe Miijooji Harper e darnde rewɓe ina ɓeydoo seeɗa seeɗa e nder yontaaji Binndanɗe makko ina keewi rokkude miijooji ceertuɗi e luurondirɗi e dewgal, e golle galleeji, e nafoore rewɓe e nder galleeji mum en e nder galleeji wiyde wonde rewɓe ina njogii « hakke jokkude kala golle ɗe o ɓuri waawde huutoraade e nder nguurndam ». . . ." Harper hawri e Susan B. Anthony, hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe (NWSA), e hitaande 1878, nde Debs walli konngol Anthony to Terre Haute. Oon sahaa NWSA ina jeyaa e pelle ɗiɗi luulndiiɗe suɓngooji rewɓe, caggal ɗuum kawri e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik e gardagol Anthony. Harper e Anthony ɓooyaani ko ngonti sehilaaɓe e gollodiiɓe. Tuggi 1884 haa 1893, e noddaango Debs, Harper kadi winnditii « Departemaa debbo », woni lowre lewru kala e nder ''jaaynde Locomotive Firemen'', woni tergal galle Fedde Banndiraaɓe Pompiyee Locomotive. Yanti heen, Harper jokki e daranaade hakkeeji rewɓe, haa arti noon e suɓaade mo e hitaande 1887 ngam wonde binndoowo fedde NWSA to Indiana. E nder ndeen darnde o yuɓɓinii batuuji diiwanuuji sappo e tati e nder eɓɓaande ngam ƴettude kuulal ngam newnude rewɓe suɓaade e nder wooteeji municipaal. E hitaande 1889 Harper noddaama ngam ƴettude golle e nder jaaynde wiyeteende Terre Haute . Yontereeji ɗiɗi caggal ceergal makko e hitaande 1890, o wonti gardiiɗo jaaynde ndee, gooto e ardiiɓe jaaynde ndee, hono debbo joginooɗo jappeere gardiiɗo jaaynde politik ñalnde kala. Hay so tawii golle makko e gardagol jaaynde ndee ina juuti, o ardii jaaynde ndee ko e wooteeji municipaal keewɗi nguurndam. Harper e jaaynde ndee keɓii nafoore e wallitde limto partiiji ɗiɗi ɗi kanndidaaji reforme mbaɗi e wooteeji wuro ngoo. E nder kampaañ hee o winndii binndanɗe, o diisnondirii e jaaynde ndee, kala kanndidaa e doggol partiiji ɗiɗi ɗii cuɓaama e laamu. [1] [2] [3] Harper woppi golle mum to Terre Haute e lewru mee 1890 ngam yahde Indianapolis ngam wondude e ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Winnifred, jahroowo e duuɓi 18, duɗal jaŋde toownde, ngal May Wright Sewall e jom suudu mum Theodore Sewall cosi e hitaande 1881. (May Wrigh Sewall, hooreejo duɗal ngal, ko kañum kadi wonnoo hooreejo goomu toppitiingu golle NWSA.) Nde ɓiyiiko debbo janngata, Harper golliima duuɓi ɗiɗi e nder njuɓɓudi jaaynde wiyeteende ''Indianapolis News'', jaaynde nde o jokki e wallitde ko juuti caggal nde o ummii Indiana. == Tuugnorgal == * *   * Lutz, Anna, "Susan Brownwell Anthony," in  <cite class="citation book cs1" id="CITEREFJamesJamesBoyer1971">[https://books.google.com/books?id=0IUYAAAAIAAJ ''Notable American women, 1607-1950: A Biographical Dictionary'']. Vol.&nbsp;1. Cambridge, Massachusetts: Belknap Press of Harvard University Press. pp.&nbsp;<span class="nowrap">51–</span>57. [[ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9780674627314|<bdi>9780674627314</bdi>]].</cite> * "Mrs. Ida A. Harper," in  <cite class="citation book cs1" id="CITEREFWillard,_Frances_Elizabeth,_and_Mary_Ashton_Rice_Livermore,_eds.1893">(1893). [https://books.google.com/books?id=zXEEAAAAYAAJ&pg=358 ''A Woman of the Century: Fourteen Hundred-seventy Biographical Sketches Accompanied by Portraits of Leading American Women in All Walks of Life''] (Public domain&nbsp;ed.). Buffalo, New York: Charles Wells Moulton. p.&nbsp;358. [[ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9780722217139|<bdi>9780722217139</bdi>]]. </cite><cite class="citation book cs1" id="CITEREFWillard,_Frances_Elizabeth,_and_Mary_Ashton_Rice_Livermore,_eds.1893">OCLC&nbsp;[https://search.worldcat.org/oclc/656908947 656908947].</cite><span> </span><span class="cs1-visible-error citation-comment"><code class="cs1-code"><nowiki>{{cite book}}</nowiki></code>: </span><span class="cs1-hidden-error citation-comment">ISBN / Date incompatibility (help)</span><span>; </span><span class="cs1-visible-error citation-comment"><code class="cs1-code">&#x7C;author=</code> has generic name (help)</span><span class="cs1-maint citation-comment">CS1 maint: multiple names: authors list (link)</span> [[Category:CS1 errors: generic name]] [[Category:CS1 errors: ISBN date]] [[Category:CS1 maint: multiple names: authors list]] (attributed to Harper) * Opdycke, Sandra, "Ida Husted Harper,' in  <cite class="citation book cs1" id="CITEREFGarratyCarnes1999">[https://books.google.com/books?id=iuApAQAAMAAJ ''American National Biography'']. Vol.&nbsp;10. Oxford University Press. p.&nbsp;126. [[ISBN]]&nbsp;<nowiki><bdi>978-0-19-520635-7</bdi></nowiki>.</cite> * Philips, Clifton J., "Ida A. Husted Harper," in  <cite class="citation book cs1" id="CITEREFJamesJamesBoyer1971">; James, Janet Wilson; Boyer, Paul S. (1971). [https://books.google.com/books?id=m8cKuwEACAAJ ''Notable American Women, 1607-1950: A Biographical Dictionary'']. Vol.&nbsp;2. Cambridge, Massachusetts: Belknap Press of Harvard University Press. pp.&nbsp;<span class="nowrap">139–</span>40.</cite> [[Category:Pages with unreviewed translations]] gdzabe70gnfdqjvzxrxuoszb1ssbhkq 165778 165776 2026-04-19T11:21:16Z Sardeeq 14292 165778 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ida Husted Harper''' (18 feebariyee 1851 &#x2013; 14 marse 1931) ko winndiyanke Ameriknaajo, jaayndiyanke, winndiyanke, e suɓngooji, kam e binnduɗo nguurndam hooreejo suɓngooji biyeteeɗo Susan B. Anthony e dow ɗaɓɓaande Anthony. Harper kadi wondi e Anthony e winndude e gollondirde e deftere nayaɓere (1902) e nder deftere jeegom ''History of Woman Suffrage'' e timmini eɓɓoore ndee e binndol solo defte joy e jeegom (1922) caggal maayde Anthony. Yanti heen, Harper wonnoo ko binndoowo fedde toppitiinde ko fayti e suɓngooji rewɓe to Indiana, wonti neɗɗo mawɗo e nder dille suɓngooji rewɓe to Amerik, o winndii kadi binndanɗe ko faati e geɗe rewɓe e jaayɗe keewɗe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. Harper waɗii yah-ngartaa no feewi, waɗii jeewte ngam wallitde hakkeeji rewɓe, jokkondirii e jaayndeeji ngam waylude doosɗe suɓngooji rewɓe to [[Çalifonia|Kaliforni]], ardii biro jaayndeeji ngenndiiji Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] e departemaa binnditagol binnditagol to Suudu E Washingtoniff Bureau, Leslie E Washingtonira to Bureau goomu jaayndeeji fedde winndereyankoore rewɓe . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ida A. Husted jibinaa ko ñalnde 18 feebariyee 1851, to wuro wiyeteengo Fairfield, to diiwaan Franklin, to leydi Indiya . « E nder jibinannde Angalteer keso », ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe tato Kasandra (Stoddard) e John Artur Husted. <ref name="Jones82-83" /> Diine makko ko Unitarian . Hedde hitaande 1861, nde Husted heɓi duuɓi sappo, ɓesngu nguu ummiima Muncie, Indiana, ngam yiylaade duɗe ɓurɗe moƴƴude. "O hollitii e cukaagu makko siftorde teeŋtunde e doole binndol maantinɗe. Jaŋde makko fotnoo ko heɓde ko e duɗe keeriɗe", hay so tawii o heɓi bak makko ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Muncie, duɗal laamu nokku oo. Husted naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana to Bloomington, Indiana, o winnditii e hitaande ɗiɗmere, kono o yalti e hitaande 1869 ngam wontude jannginoowo e gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde to leydi Peru, Indiana . <ref name="GS157" /> == Dewgal e ɓesngu == Ñalnde 28 lewru Duujal hitaande 1871, Husted resi Thomas Winans Harper (1847-1908), jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, jannginoowo sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, kadi koolaaɗo wolde hakkunde leyɗeele Amerik ummoriiɗo Ohio . Ɓeeɗoo ɗiɗo cosi galle mum en to Terre Haute, Indiana, ɗo o gollotoo sariya, o suɓaa awokaa wuro ngoo e hitaande 1879, o wonii fotde duuɓi capanɗe ɗiɗi e gardagol awokaa mawɗo fedde wiyeteende Brotherhood of Locomotive Firemen, fedde laana njoorndi nde V lirebs sosi kadi e hitaande 1879 Toowɗo. E eɓɓoore makko, Harper e jom suudu mum ceerti e lewru feebariyee 1890. Harper en njibini ɓiɗɗo gooto, ɓiɗɗo debbo ina wiyee Winnifred. Hono no yumma makko nii, Winndiyaŋke Harper Cooley wonti binndoowo e jaayndiyanke. == Kugal == [[File:Ida_Husted_Harper_LCCN2014686995.jpg|thumb|Ida Husted Harper]] Harper fuɗɗii golle mum keewɗe ko e jaayndiyanke e daraniiɗo suɓaade rewɓe to Indiana . Caggal nde o heɓi ceergal e hitaande 1890 o yahi to [[Çalifonia|Kaliforni]], New York, e Washington, DC, ɗo o jokki winndude e jaayɗe e nder leydi ndii kala, o waɗti heen jeewte ngam wallitde hakkeeji rewɓe, o timmini golle makko mawɗe, deftere nguurndam deftere tati, nde o winndi e nguurndam makko, nde o waɗi defte tati, ɗe o winndi e nguurndam makko, ɗe o winndi e defte makko, ɗe o winndi e defte tati, ɗe o winndi e defte biyeteeɗe ''The Life and Work of Su'' ''Daartol suɓngo debbo ngol'' defte jeegom . === Indiyaana === Harper ummiima Terre Haute, Indiana, kanko e jom suudu makko caggal dewgal maɓɓe e hitaande 1871, ɓooyaani ko o fuɗɗii golle makko e jaayndiyankaagal. Hay so gorko makko jaɓaani, o fuɗɗii winndude binndanɗe e jaaynde ''wiyeteende Terre Haute Saturday Evening Mail'', o fuɗɗii winndude binndanɗe makko gadane ɗee ko e fuɗɗoode kitaale 1870 e innde gorko "Mrs. Innde makko feeñaani e binndi makko haa lewru suwee 1881. Binndi Harper gadani ɗii kadi peeñii e jaayɗe Indianapolis . <ref name="Garraty126" /> Duuɓi sappo e tati Harper winndii lowre wiyeteende "Miijooji debbo:, caggal ɗuum inniri ɗum "Miijooji debbo", ngam ''Terre Haute Saturday Evening Mail'' nde heewi yeewtude ko faati e toɓɓe rewɓe aadaaji ko wayi no dewgal, ɓesngu, jaŋde, golle, nguura, e haala moodel, kono her hakkeeji rewɓe, e hakke suɓaade rewɓe Miijooji Harper e darnde rewɓe ina ɓeydoo seeɗa seeɗa e nder yontaaji Binndanɗe makko ina keewi rokkude miijooji ceertuɗi e luurondirɗi e dewgal, e golle galleeji, e nafoore rewɓe e nder galleeji mum en e nder galleeji wiyde wonde rewɓe ina njogii « hakke jokkude kala golle ɗe o ɓuri waawde huutoraade e nder nguurndam ». . . ." Harper hawri e Susan B. Anthony, hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe (NWSA), e hitaande 1878, nde Debs walli konngol Anthony to Terre Haute. Oon sahaa NWSA ina jeyaa e pelle ɗiɗi luulndiiɗe suɓngooji rewɓe, caggal ɗuum kawri e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik e gardagol Anthony. Harper e Anthony ɓooyaani ko ngonti sehilaaɓe e gollodiiɓe. Tuggi 1884 haa 1893, e noddaango Debs, Harper kadi winnditii « Departemaa debbo », woni lowre lewru kala e nder ''jaaynde Locomotive Firemen'', woni tergal galle Fedde Banndiraaɓe Pompiyee Locomotive. Yanti heen, Harper jokki e daranaade hakkeeji rewɓe, haa arti noon e suɓaade mo e hitaande 1887 ngam wonde binndoowo fedde NWSA to Indiana. E nder ndeen darnde o yuɓɓinii batuuji diiwanuuji sappo e tati e nder eɓɓaande ngam ƴettude kuulal ngam newnude rewɓe suɓaade e nder wooteeji municipaal. E hitaande 1889 Harper noddaama ngam ƴettude golle e nder jaaynde wiyeteende Terre Haute . Yontereeji ɗiɗi caggal ceergal makko e hitaande 1890, o wonti gardiiɗo jaaynde ndee, gooto e ardiiɓe jaaynde ndee, hono debbo joginooɗo jappeere gardiiɗo jaaynde politik ñalnde kala. Hay so tawii golle makko e gardagol jaaynde ndee ina juuti, o ardii jaaynde ndee ko e wooteeji municipaal keewɗi nguurndam. Harper e jaaynde ndee keɓii nafoore e wallitde limto partiiji ɗiɗi ɗi kanndidaaji reforme mbaɗi e wooteeji wuro ngoo. E nder kampaañ hee o winndii binndanɗe, o diisnondirii e jaaynde ndee, kala kanndidaa e doggol partiiji ɗiɗi ɗii cuɓaama e laamu. [1] [2] [3] Harper woppi golle mum to Terre Haute e lewru mee 1890 ngam yahde Indianapolis ngam wondude e ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Winnifred, jahroowo e duuɓi 18, duɗal jaŋde toownde, ngal May Wright Sewall e jom suudu mum Theodore Sewall cosi e hitaande 1881. (May Wrigh Sewall, hooreejo duɗal ngal, ko kañum kadi wonnoo hooreejo goomu toppitiingu golle NWSA.) Nde ɓiyiiko debbo janngata, Harper golliima duuɓi ɗiɗi e nder njuɓɓudi jaaynde wiyeteende ''Indianapolis News'', jaaynde nde o jokki e wallitde ko juuti caggal nde o ummii Indiana. == Tuugnorgal == * *   * Lutz, Anna, "Susan Brownwell Anthony," in  <cite class="citation book cs1" id="CITEREFJamesJamesBoyer1971">[https://books.google.com/books?id=0IUYAAAAIAAJ ''Notable American women, 1607-1950: A Biographical Dictionary'']. Vol.&nbsp;1. Cambridge, Massachusetts: Belknap Press of Harvard University Press. pp.&nbsp;<span class="nowrap">51–</span>57. [[ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9780674627314|<bdi>9780674627314</bdi>]].</cite> * "Mrs. Ida A. Harper," in  <cite class="citation book cs1" id="CITEREFWillard,_Frances_Elizabeth,_and_Mary_Ashton_Rice_Livermore,_eds.1893">(1893). [https://books.google.com/books?id=zXEEAAAAYAAJ&pg=358 ''A Woman of the Century: Fourteen Hundred-seventy Biographical Sketches Accompanied by Portraits of Leading American Women in All Walks of Life''] (Public domain&nbsp;ed.). Buffalo, New York: Charles Wells Moulton. p.&nbsp;358. [[ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9780722217139|<bdi>9780722217139</bdi>]]. </cite><cite class="citation book cs1" id="CITEREFWillard,_Frances_Elizabeth,_and_Mary_Ashton_Rice_Livermore,_eds.1893">OCLC&nbsp;[https://search.worldcat.org/oclc/656908947 656908947].</cite><span> </span><span class="cs1-visible-error citation-comment"><code class="cs1-code"><nowiki>{{cite book}}</nowiki></code>: </span><span class="cs1-hidden-error citation-comment">ISBN / Date incompatibility (help)</span><span>; </span><span class="cs1-visible-error citation-comment"><code class="cs1-code">&#x7C;author=</code> has generic name (help)</span><span class="cs1-maint citation-comment">CS1 maint: multiple names: authors list (link)</span> [[Category:CS1 errors: generic name]] [[Category:CS1 errors: ISBN date]] [[Category:CS1 maint: multiple names: authors list]] (attributed to Harper) * Opdycke, Sandra, "Ida Husted Harper,' in  <cite class="citation book cs1" id="CITEREFGarratyCarnes1999">[https://books.google.com/books?id=iuApAQAAMAAJ ''American National Biography'']. Vol.&nbsp;10. Oxford University Press. p.&nbsp;126. [[ISBN]]&nbsp;<nowiki><bdi>978-0-19-520635-7</bdi></nowiki>.</cite> * Philips, Clifton J., "Ida A. Husted Harper," in  <cite class="citation book cs1" id="CITEREFJamesJamesBoyer1971">; James, Janet Wilson; Boyer, Paul S. (1971). [https://books.google.com/books?id=m8cKuwEACAAJ ''Notable American Women, 1607-1950: A Biographical Dictionary'']. Vol.&nbsp;2. Cambridge, Massachusetts: Belknap Press of Harvard University Press. pp.&nbsp;<span class="nowrap">139–</span>40.</cite> [[Category:Pages with unreviewed translations]] jrcry8zvbk0h7cy643rz340258xt2eq Saara C. Haal 0 40461 165779 2026-04-19T11:22:28Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345412303|Sarah C. Hall]]" 165779 wikitext text/x-wiki '''Sarah C. Hall''' (1832-1926) ko debbo Ameriknaajo gadano, cafroowo. O joginoo golle ardorde e nder pelle ceertuɗe ngam suɓaade rewɓe . O jokkondirii kadi e Ordre de l’Etoile de l’Est, e Corps de soutien des femmes (WRC), e Ɓiɓɓe rewɓe Revolution américaine (DAR). == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Sarah C. Larkin jibinaa ko e ngesa to diiwaan Madison, to New York, ñalnde 15 ut 1832. Jibnaaɓe makko ko iwdi Engele e Irlannda jillondirndi. O jokkondiriino e Komodor Matthew C. Perry . Ɓesngu makko ko Quakers, o janngi e nder renndo ngo, o ɓoornii ko wutte mum haa o woni suka debbo. == Kugal == === Jaangowo === E duuɓi sappo e jeegom, o fuɗɗii jannginde ekkol e board e saraaji, ko ɗum o jokki e waɗde haa o resi Earl J. Hall (maayi 1911) ñalnde 12 oktoobar 1853. Ɓeen ɗiɗo njahi bannge worgo gila Philadelphia e njillu maɓɓe dewgal, ɓe njooɗii to Indianapolis . Ƴeewde oon wuro, ɓe njiɗi ɗum, ɓe ngoni ɗoon, ɓe ngoni ɗoon duuɓi 18. <ref name="Biennial1927" /> Ko ɗoon o naati e golle moƴƴe yuɓɓinaaɗe. O jannginii kadi e nder duɗe wuro e sahaaji haa o ƴetti jaŋde safaara. <ref name="WillardLivermore1893" /> === Duɗal safaara === Hall ina yiɗi janngude sariya. Kono, doktoor galle makko, hono J. T. Boyd, eeriima Hall nde ƴeewtotoo haaju rewɓe safrooɓe, o rokki mo golle makko ngam wonde jannginoowo makko. Ɗuum fellitii jaŋde makko, kono so wonaa kanko, o dañaani semmbe e ndee suɓngo. Jaŋde makko heblo ndee waɗi ko e toppitaade sukaaɓe makko ɗiɗo, e waɗde golle galle makko fof, e sewnde. E hitaande 1867, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara debbo to Pennsylvania, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1870. O jeyaa ko e kalaas mo, e lewru noowammbar 1869, almudɓe worɓe ɓee njuumti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania gadanal ɗo rewɓe njaɓɓotoo, jannginooɓe mobbemots ɓee njejjitaani ɗum en, almuɓɓe ɓee njiyti ɗum en, almuɓɓe ɓee njiyti ɗum en, njiyti ɗum en. === Ko Kansas === E nder njillu makko to wuro Kansas, Mr. Hall nanii mawnugol wuro Fort Scott to Kansas , ngo meeɗaa yiyeede . Ɓe ngummii Fort Scott e darorɗe hitaande 1870. O jeyaa ko e rewɓe cafrooɓe adanɓe waawɓe golle mum en e sahaa kala, gollotooɗi e Kansas . O woni tergal e fedde safrooɓe diiwaan oo, teeŋti noon ngam rokkude sosiyetee debbo safroowo gooto, puɗɗiiɗo golle mum e nder wuro hee, yiɗde naatde e fedde nde. Hall wonnoo kadi tergal e Fedde Cafrirɗe Dowlaaji Dentuɗi e Fedde Cafrirɗe Amerik . O joginoo ko darnde ƴeewndotooɗo safaara ngam yamiroore asiraagal keewnde. Hay so tawii noon ko huunde nde fotaani waɗde golle makko, Hall ko tergal charter e nder Ordre de l’Etoile de l’Est, kadi ko tergal tiiɗngal e nder WRC, joginooɗo birooji toowɗi e nder juɓɓule ɗiɗi ɗee kala. O woniino kadi tergal teskinngal e nder fedde Mollie Foster Berry to DAR. Bojel inniraa ko mawniiko, regend gadano oo ko ɓiyiiko debbo, Miss Frances Hall. Hall ina joginoo nafoore mawnde e suɓngooji rewɓe. O adii faamde haaju makko e anndinde ɗum e nder renndo nde o heɓi US$8 e lewru kala e board ngam jannginde e nder duɗal gootal ngal gorko gooto joginoo season ko adii nde o heɓata US$24 e lewru kala e board, hay so tawii diiwaan oo fof hollitii wonde golle makko ɓuri mo. Caggal ɗuum, humpito ɓurngo yaajde ɓeydii hoolaare makko. O tawtoraama batuuji keewɗi e wooteeji gadani, e nder leydi ndii e nder nokkuuji ɗii. Caggal nde o ummii Kansas, o anndini golle suɓngooji tan ko e wuro makko. E nder kampaañ ngam suɓaade kominaaji e hitaande 1886 e 1887, o wonti mawɗo e nder dipiteeji Dowlaaji ɗii, tee seeɗa caggal ɗuum o dañii fartaŋŋe wallitde ɗo waawi wonde fof. Laabi keewɗi, o golliima e goomu toppitiingu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, omo joginoo darnde cukko hooreejo tedduɗo wonande Kansas e nder fedde sakkitiinde ndee. [1] [2] O woniino kadi hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e potal woote to diiwaan Bourbon, to Kansas . [3] O walli e sosde fedde wootere to Fort Scott. E hitaande 1888, Hall suɓaama ngam wonde duuɓi tati e nder yiilirde duɗal Fort Scott. == Nguurndam neɗɗo e ndonu mum == Hall ko yumma sukaaɓe ɗiɗo, Clarence e Frances. <ref name="Biennial1927" /> Hall maayi e hitaande 1911, o soodi galle galle makko, o ummii o fayi Elgin, Illinois, kanko e ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Frances. <ref name="Biennial1927" /> Sarah C. Hall sankii ko to Elgin ñalnde 30 mee 1926, tawi ina yahra e duuɓi 93. O wirnaa ko to yanaande Evergreen, to Fort Scott. Galle nate ngenndiije ina jogii nate nebam Hall ɗe H. W. Cuthbertson waɗi. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] savshxbczyhniwlbty0qar7bk0ikpuu 165780 165779 2026-04-19T11:22:47Z Sardeeq 14292 165780 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sarah C. Hall''' (1832-1926) ko debbo Ameriknaajo gadano, cafroowo. O joginoo golle ardorde e nder pelle ceertuɗe ngam suɓaade rewɓe . O jokkondirii kadi e Ordre de l’Etoile de l’Est, e Corps de soutien des femmes (WRC), e Ɓiɓɓe rewɓe Revolution américaine (DAR). == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Sarah C. Larkin jibinaa ko e ngesa to diiwaan Madison, to New York, ñalnde 15 ut 1832. Jibnaaɓe makko ko iwdi Engele e Irlannda jillondirndi. O jokkondiriino e Komodor Matthew C. Perry . Ɓesngu makko ko Quakers, o janngi e nder renndo ngo, o ɓoornii ko wutte mum haa o woni suka debbo. == Kugal == === Jaangowo === E duuɓi sappo e jeegom, o fuɗɗii jannginde ekkol e board e saraaji, ko ɗum o jokki e waɗde haa o resi Earl J. Hall (maayi 1911) ñalnde 12 oktoobar 1853. Ɓeen ɗiɗo njahi bannge worgo gila Philadelphia e njillu maɓɓe dewgal, ɓe njooɗii to Indianapolis . Ƴeewde oon wuro, ɓe njiɗi ɗum, ɓe ngoni ɗoon, ɓe ngoni ɗoon duuɓi 18. <ref name="Biennial1927" /> Ko ɗoon o naati e golle moƴƴe yuɓɓinaaɗe. O jannginii kadi e nder duɗe wuro e sahaaji haa o ƴetti jaŋde safaara. <ref name="WillardLivermore1893" /> === Duɗal safaara === Hall ina yiɗi janngude sariya. Kono, doktoor galle makko, hono J. T. Boyd, eeriima Hall nde ƴeewtotoo haaju rewɓe safrooɓe, o rokki mo golle makko ngam wonde jannginoowo makko. Ɗuum fellitii jaŋde makko, kono so wonaa kanko, o dañaani semmbe e ndee suɓngo. Jaŋde makko heblo ndee waɗi ko e toppitaade sukaaɓe makko ɗiɗo, e waɗde golle galle makko fof, e sewnde. E hitaande 1867, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara debbo to Pennsylvania, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1870. O jeyaa ko e kalaas mo, e lewru noowammbar 1869, almudɓe worɓe ɓee njuumti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania gadanal ɗo rewɓe njaɓɓotoo, jannginooɓe mobbemots ɓee njejjitaani ɗum en, almuɓɓe ɓee njiyti ɗum en, almuɓɓe ɓee njiyti ɗum en, njiyti ɗum en. === Ko Kansas === E nder njillu makko to wuro Kansas, Mr. Hall nanii mawnugol wuro Fort Scott to Kansas , ngo meeɗaa yiyeede . Ɓe ngummii Fort Scott e darorɗe hitaande 1870. O jeyaa ko e rewɓe cafrooɓe adanɓe waawɓe golle mum en e sahaa kala, gollotooɗi e Kansas . O woni tergal e fedde safrooɓe diiwaan oo, teeŋti noon ngam rokkude sosiyetee debbo safroowo gooto, puɗɗiiɗo golle mum e nder wuro hee, yiɗde naatde e fedde nde. Hall wonnoo kadi tergal e Fedde Cafrirɗe Dowlaaji Dentuɗi e Fedde Cafrirɗe Amerik . O joginoo ko darnde ƴeewndotooɗo safaara ngam yamiroore asiraagal keewnde. Hay so tawii noon ko huunde nde fotaani waɗde golle makko, Hall ko tergal charter e nder Ordre de l’Etoile de l’Est, kadi ko tergal tiiɗngal e nder WRC, joginooɗo birooji toowɗi e nder juɓɓule ɗiɗi ɗee kala. O woniino kadi tergal teskinngal e nder fedde Mollie Foster Berry to DAR. Bojel inniraa ko mawniiko, regend gadano oo ko ɓiyiiko debbo, Miss Frances Hall. Hall ina joginoo nafoore mawnde e suɓngooji rewɓe. O adii faamde haaju makko e anndinde ɗum e nder renndo nde o heɓi US$8 e lewru kala e board ngam jannginde e nder duɗal gootal ngal gorko gooto joginoo season ko adii nde o heɓata US$24 e lewru kala e board, hay so tawii diiwaan oo fof hollitii wonde golle makko ɓuri mo. Caggal ɗuum, humpito ɓurngo yaajde ɓeydii hoolaare makko. O tawtoraama batuuji keewɗi e wooteeji gadani, e nder leydi ndii e nder nokkuuji ɗii. Caggal nde o ummii Kansas, o anndini golle suɓngooji tan ko e wuro makko. E nder kampaañ ngam suɓaade kominaaji e hitaande 1886 e 1887, o wonti mawɗo e nder dipiteeji Dowlaaji ɗii, tee seeɗa caggal ɗuum o dañii fartaŋŋe wallitde ɗo waawi wonde fof. Laabi keewɗi, o golliima e goomu toppitiingu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, omo joginoo darnde cukko hooreejo tedduɗo wonande Kansas e nder fedde sakkitiinde ndee. [1] [2] O woniino kadi hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e potal woote to diiwaan Bourbon, to Kansas . [3] O walli e sosde fedde wootere to Fort Scott. E hitaande 1888, Hall suɓaama ngam wonde duuɓi tati e nder yiilirde duɗal Fort Scott. == Nguurndam neɗɗo e ndonu mum == Hall ko yumma sukaaɓe ɗiɗo, Clarence e Frances. <ref name="Biennial1927" /> Hall maayi e hitaande 1911, o soodi galle galle makko, o ummii o fayi Elgin, Illinois, kanko e ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Frances. <ref name="Biennial1927" /> Sarah C. Hall sankii ko to Elgin ñalnde 30 mee 1926, tawi ina yahra e duuɓi 93. O wirnaa ko to yanaande Evergreen, to Fort Scott. Galle nate ngenndiije ina jogii nate nebam Hall ɗe H. W. Cuthbertson waɗi. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] i719cirvj481ctbsdym7zvsh608ddss Helen Hoy Giriley 0 40462 165781 2026-04-19T11:24:14Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1337994034|Helen Hoy Greeley]]" 165781 wikitext text/x-wiki '''Helen Hoy Greeley''' (20 lewru Yarkomaa 1878 – 21 Noowammbar 1965) ko Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade, awokaa, daraniiɗo politik. == Nguurndam gadano == Helen Katherine Hoy jibinaa ko to Albany, to New York e hitaande 1878. Baaba makko Charles T. Hoy ina gollinoo e kasooji, ina daranii moƴƴitingol ngonka cellal e nder kasooji, kadi o sosi defte binndaaɗe. Yumma makko Lucy MS Hoy heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Albany Normal, o golliima e balloowo hooreejo duɗal laamu. <ref name=":2" /> Helen Hoy janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Albany, caggal ɗuum Vassar, o heɓi seedantaagal makko e hitaande 1899, o heɓi njeenaari Phi Beta Kappa . Caggal nde o heɓi bak makko o golliima duuɓi tati e jannginoowo ɗemngal Gerek e Engele e nder duɗe keeriɗe to New Jersey e New York, e duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe East Side Evening (New York City), hade makko jokkude golle e nder sariya. <ref name=":35" /> Hoy resii awokaa biyeteeɗo Harold D. Greeley ñalnde 29 ut 1908. == Golle sariya == Hoy heɓi Bachelor of Laws (LLB) to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1903 e hooreejo duɗal makko, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde New York e oon hitaande. O wondi e Sarah E. Martin, o golliima e golle sariya kuuɓtodinɗe to fedde Hoy e Martin. Gaa gaa golle sariya kuuɓtodinɗe, o jeyaa ko e wakili’en sariya e nder Komiseer ƴeewndo sarɗiiji New York, o woniino kadi wakili’en Fedde Jannginooɓe Rewɓe Interborough, Goomu New York ngam Polis Dowla, e pelle keewɗe ngam suɓaade. <ref name=":43" /> <ref name=":35" /> E nder golle makko keewɗe o winndi sariya baɗɗo Departemaa Polis Dowlaaji Dentuɗi New York, sariya jowitiiɗo e darnde konu e infirmiyee en konu, e kuule to Missouri jowitiiɗe e golle infirmiyee en. <ref name=":35" /> == Suɓngo == [[File:Harding,_suffragette_group_LCCN2016828256.jpg|alt=A 1920 photo of women and men of the National Women's party trying to convince Senator Harding to provide them with the 36th state.|thumb|Helen Hoy Greeley woni tataɓo ummoraade e ñaamo e nder rowrowre yeeso, wakiliijo lannda rewɓe ngenndiije ina ƴetta foto e senaateer Harding, 1920.]] E lewru Yarkomaa 1907, Harriot Stanton Blatch sosi Fedde Potal Rewɓe Wallitooɓe Koye mum en, teeŋtinii mbaadi njuɓɓudi doolnundi, doolnundi ngam wallitde hakkeeji rewɓe. Helen Hoy ko tergal gadanal e ndee fedde ɗaɓɓunoonde tergal e rewɓe karallaagal hono Hoy ko jiidaa e rewɓe heewɓe senndikaaji e gollotooɓe. E hitaande 1908, terɗe Fedde nde ina mbaɗi Hoy, Charlotte Perkins Gilman, Florence Kelley, Leonora O'Reilly, Lavinia Dock, Jessie Ashley, Gertrud Barnum, Inez Milholland e Rose Schneiderman . Caggal mawningol duuɓi capanɗe jeegom (60) kawral Seneca Falls, Hoy naati e "kampaañ otooji trolley" mo Blatch e Maud Malone yuɓɓini, o yahri e nder New York fof, o joofni sara duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar . E gardagol Milholland, terɗe keewɗe e Ligue des Nations ina heen Hoy, Blatch, Gilman e Schneiderman tawtoraama ko wonata mooɓondiral bonngal ngam haɓaade suɓngooji ɗi almudɓe Vassar mbaɗi e nder yanaande saraaji duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, nde tawnoo hooreejo duɗal ngal haɗiino mooɓondiral suɓngooji e nder laabi duɗal ngal. <ref name=":20" /> E nder golle makko daraniiɗe jojjanɗe aadee, Helen wonnoo kadi ko tergal sosngal fedde wiyeteende Ligue de Suffrage Equal de Collège de New York e fedde wiyeteende Original Feman Suffrage. O waɗii golle ardorde e nder diiwaan Asaambele sappo e jeenay, e nder diiwaan Brooklyn e diiwaan Manhattan, o golliima e goomuuji Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). Hoy yahri ko e kewu woote gadano to New York, ina sikkaa ko kañum fuɗɗii gollal « haaldude e mbeddaaji diiwaanuuji tiiɗɗi, holliri nafoore mum e haalde jammaaji 56 jokkondirɗi e ŋoral mbedda gootol, Ninety-sixth Street e Broadway » <ref name=":35" /> E hitaande Greeley yahri e nder wuro Sonoma, San Francisco e ko ɓuri heewde e rewo Kaliforni ngam wallitde faamde wootooɓe e nokkuuji ina kaɓanoo suɓngooji ngam wallitde suɓngooji Kaliforni e daraniiɓe golle e suɓngooji ummoriiɓe e nder leydi ndii kala ngam wallitde golle ɗee to Fuɗnaange Kaliforni. <ref name=":17" /> Ina jeyaa e hujjaaji makko ngam heɓde hakke rewɓe, siftinde wonde ko ina tolnoo e 8 500 debbo ko jannginooɓe to Kaliforni, kono ɓe mbaawaano suɓaade ngam suɓaade gardiiɗo duɗe diiwaan oo. E balɗe cakkitiiɗe kampaañ Kaliforni, Greeley ina sikkaa ko kañum joginoo 4 000 neɗɗo e nder weeyo ngo, tawi 6 000 neɗɗo ina tawtoree batu mawngu e nder Dreamland Rink. <ref name=":17" /> Caggal nde rewɓe keɓi woote e hitaande 1911, Greeley arti Kaliforni e hitaande 1912 ngam wallitde kampaañ senateer La-Follette ngam suɓaade hooreejo leydi. E hitaande 1912 Greeley e Charlotte Anita Whitney mo Kaliforni ndokki ballal e pelle suɓngooji nokkuuji Portland, ndokki heen jeewte e nder galleeji, e nder fedde jaayndeeji rewɓe, e batu Goomu kampaañ fedde rewɓe Portland. E nder ndee njillu Whitney e Greeley mballitii e sosde fedde Portland e nder Ligue de l’égalité de suffrage du collège. <ref name=":18" /> Greeley ina heewi waɗde jeewte e batuuji fedde wiyeteende Portland Equal Suffrage League, haa teeŋti noon e luulndaade haalaaji e miijooji hooreejo leydi Roosevelt jowitiiɗi e suɓngooji rewɓe e wiyde makko wonde rewɓe ngonaa seertuɓe e dille ɗee E hitaande 1913 Greeley sosi "Kampaañ Rainbow", nde tawnoo suɓngooji baɗnooɗi e wooteeji dowri 1915 peccii ɓataakeeji joy ceertuɗi e galleeji to New York. [1] Hay so tawii ndee kampaañ keeriiɗo dartinaama, feere ndee hollitii wonde Greeley ina waawi heɓde hakkille e sabaabu oo. So tawii o yiyraama no feewi e peeñcu, o ƴettataa ko no feewi sabaabu mo o wallitnoo oo. E lewru mee 1915, jaaynde wiyeteende Hudson Evening Register hollitii wonde "Helen Hoy Greeley 'ina ñaagii worɓe ɓee nde ngoppataa 'eey' sabu won debbo jom mbaydi ɗaɓɓiri ɓe yo ɓe mbaɗ ɗum, kono yo ɓe ƴeewto no feewi hujjaaji suɓngooji ɗii e haɓantooɓe suɓngooji ɗii fof, ɓe cuɓoo fawaade e nuunɗal maɓɓe ] [1] E hitaande 1914, njillu Greeley haaldude e makko nawti mo to Dover, Delaware, o woni haaloowo mawɗo e batu hitaande kala ngam suɓaade leydi ndii. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 78la2ft6r7t0htw0xugyr9qkvz2wltf 165783 165781 2026-04-19T11:24:30Z Sardeeq 14292 165783 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Helen Hoy Greeley''' (20 lewru Yarkomaa 1878 – 21 Noowammbar 1965) ko Ameriknaajo, daraniiɗo suɓaade, awokaa, daraniiɗo politik. == Nguurndam gadano == Helen Katherine Hoy jibinaa ko to Albany, to New York e hitaande 1878. Baaba makko Charles T. Hoy ina gollinoo e kasooji, ina daranii moƴƴitingol ngonka cellal e nder kasooji, kadi o sosi defte binndaaɗe. Yumma makko Lucy MS Hoy heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Albany Normal, o golliima e balloowo hooreejo duɗal laamu. <ref name=":2" /> Helen Hoy janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Albany, caggal ɗuum Vassar, o heɓi seedantaagal makko e hitaande 1899, o heɓi njeenaari Phi Beta Kappa . Caggal nde o heɓi bak makko o golliima duuɓi tati e jannginoowo ɗemngal Gerek e Engele e nder duɗe keeriɗe to New Jersey e New York, e duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe East Side Evening (New York City), hade makko jokkude golle e nder sariya. <ref name=":35" /> Hoy resii awokaa biyeteeɗo Harold D. Greeley ñalnde 29 ut 1908. == Golle sariya == Hoy heɓi Bachelor of Laws (LLB) to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1903 e hooreejo duɗal makko, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde New York e oon hitaande. O wondi e Sarah E. Martin, o golliima e golle sariya kuuɓtodinɗe to fedde Hoy e Martin. Gaa gaa golle sariya kuuɓtodinɗe, o jeyaa ko e wakili’en sariya e nder Komiseer ƴeewndo sarɗiiji New York, o woniino kadi wakili’en Fedde Jannginooɓe Rewɓe Interborough, Goomu New York ngam Polis Dowla, e pelle keewɗe ngam suɓaade. <ref name=":43" /> <ref name=":35" /> E nder golle makko keewɗe o winndi sariya baɗɗo Departemaa Polis Dowlaaji Dentuɗi New York, sariya jowitiiɗo e darnde konu e infirmiyee en konu, e kuule to Missouri jowitiiɗe e golle infirmiyee en. <ref name=":35" /> == Suɓngo == [[File:Harding,_suffragette_group_LCCN2016828256.jpg|alt=A 1920 photo of women and men of the National Women's party trying to convince Senator Harding to provide them with the 36th state.|thumb|Helen Hoy Greeley woni tataɓo ummoraade e ñaamo e nder rowrowre yeeso, wakiliijo lannda rewɓe ngenndiije ina ƴetta foto e senaateer Harding, 1920.]] E lewru Yarkomaa 1907, Harriot Stanton Blatch sosi Fedde Potal Rewɓe Wallitooɓe Koye mum en, teeŋtinii mbaadi njuɓɓudi doolnundi, doolnundi ngam wallitde hakkeeji rewɓe. Helen Hoy ko tergal gadanal e ndee fedde ɗaɓɓunoonde tergal e rewɓe karallaagal hono Hoy ko jiidaa e rewɓe heewɓe senndikaaji e gollotooɓe. E hitaande 1908, terɗe Fedde nde ina mbaɗi Hoy, Charlotte Perkins Gilman, Florence Kelley, Leonora O'Reilly, Lavinia Dock, Jessie Ashley, Gertrud Barnum, Inez Milholland e Rose Schneiderman . Caggal mawningol duuɓi capanɗe jeegom (60) kawral Seneca Falls, Hoy naati e "kampaañ otooji trolley" mo Blatch e Maud Malone yuɓɓini, o yahri e nder New York fof, o joofni sara duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar . E gardagol Milholland, terɗe keewɗe e Ligue des Nations ina heen Hoy, Blatch, Gilman e Schneiderman tawtoraama ko wonata mooɓondiral bonngal ngam haɓaade suɓngooji ɗi almudɓe Vassar mbaɗi e nder yanaande saraaji duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, nde tawnoo hooreejo duɗal ngal haɗiino mooɓondiral suɓngooji e nder laabi duɗal ngal. <ref name=":20" /> E nder golle makko daraniiɗe jojjanɗe aadee, Helen wonnoo kadi ko tergal sosngal fedde wiyeteende Ligue de Suffrage Equal de Collège de New York e fedde wiyeteende Original Feman Suffrage. O waɗii golle ardorde e nder diiwaan Asaambele sappo e jeenay, e nder diiwaan Brooklyn e diiwaan Manhattan, o golliima e goomuuji Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). Hoy yahri ko e kewu woote gadano to New York, ina sikkaa ko kañum fuɗɗii gollal « haaldude e mbeddaaji diiwaanuuji tiiɗɗi, holliri nafoore mum e haalde jammaaji 56 jokkondirɗi e ŋoral mbedda gootol, Ninety-sixth Street e Broadway » <ref name=":35" /> E hitaande Greeley yahri e nder wuro Sonoma, San Francisco e ko ɓuri heewde e rewo Kaliforni ngam wallitde faamde wootooɓe e nokkuuji ina kaɓanoo suɓngooji ngam wallitde suɓngooji Kaliforni e daraniiɓe golle e suɓngooji ummoriiɓe e nder leydi ndii kala ngam wallitde golle ɗee to Fuɗnaange Kaliforni. <ref name=":17" /> Ina jeyaa e hujjaaji makko ngam heɓde hakke rewɓe, siftinde wonde ko ina tolnoo e 8 500 debbo ko jannginooɓe to Kaliforni, kono ɓe mbaawaano suɓaade ngam suɓaade gardiiɗo duɗe diiwaan oo. E balɗe cakkitiiɗe kampaañ Kaliforni, Greeley ina sikkaa ko kañum joginoo 4 000 neɗɗo e nder weeyo ngo, tawi 6 000 neɗɗo ina tawtoree batu mawngu e nder Dreamland Rink. <ref name=":17" /> Caggal nde rewɓe keɓi woote e hitaande 1911, Greeley arti Kaliforni e hitaande 1912 ngam wallitde kampaañ senateer La-Follette ngam suɓaade hooreejo leydi. E hitaande 1912 Greeley e Charlotte Anita Whitney mo Kaliforni ndokki ballal e pelle suɓngooji nokkuuji Portland, ndokki heen jeewte e nder galleeji, e nder fedde jaayndeeji rewɓe, e batu Goomu kampaañ fedde rewɓe Portland. E nder ndee njillu Whitney e Greeley mballitii e sosde fedde Portland e nder Ligue de l’égalité de suffrage du collège. <ref name=":18" /> Greeley ina heewi waɗde jeewte e batuuji fedde wiyeteende Portland Equal Suffrage League, haa teeŋti noon e luulndaade haalaaji e miijooji hooreejo leydi Roosevelt jowitiiɗi e suɓngooji rewɓe e wiyde makko wonde rewɓe ngonaa seertuɓe e dille ɗee E hitaande 1913 Greeley sosi "Kampaañ Rainbow", nde tawnoo suɓngooji baɗnooɗi e wooteeji dowri 1915 peccii ɓataakeeji joy ceertuɗi e galleeji to New York. [1] Hay so tawii ndee kampaañ keeriiɗo dartinaama, feere ndee hollitii wonde Greeley ina waawi heɓde hakkille e sabaabu oo. So tawii o yiyraama no feewi e peeñcu, o ƴettataa ko no feewi sabaabu mo o wallitnoo oo. E lewru mee 1915, jaaynde wiyeteende Hudson Evening Register hollitii wonde "Helen Hoy Greeley 'ina ñaagii worɓe ɓee nde ngoppataa 'eey' sabu won debbo jom mbaydi ɗaɓɓiri ɓe yo ɓe mbaɗ ɗum, kono yo ɓe ƴeewto no feewi hujjaaji suɓngooji ɗii e haɓantooɓe suɓngooji ɗii fof, ɓe cuɓoo fawaade e nuunɗal maɓɓe ] [1] E hitaande 1914, njillu Greeley haaldude e makko nawti mo to Dover, Delaware, o woni haaloowo mawɗo e batu hitaande kala ngam suɓaade leydi ndii. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] dnhc1e1ozua7eke9nuxrbfhmpwk9z8w Zaveri Bazaar 0 40463 165782 2026-04-19T11:24:16Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Zaveri Bazaar ko luumo jeewte e nokku mawɗo ngam jeewte B2B e B2C to Mumbai, leydi Indiya. Ko ɗoon woni nokku biyeteeɗo Bhuleshwar to Mumbai fuɗnaange, to fuɗnaange Crawford Market, Zaveri Bazaar ko nokku ɓuuɓɗo laabi juutɗi, ina waɗi teemedde jeewte yeeyooɓe kaɓirɗe e kaɓirɗe, teeŋti noon e Tribhovandas Bhimji Zaveri (TBZ), Dwarkadas Bhimji Zaveri (TBZ), Dwarkadas Zahiram. 65% e njulaagu kaŋŋe e njulaagu e nder leydi Indiya ina hiisa ko ummorii ko e lu..." 165782 wikitext text/x-wiki Zaveri Bazaar ko luumo jeewte e nokku mawɗo ngam jeewte B2B e B2C to Mumbai, leydi Indiya. Ko ɗoon woni nokku biyeteeɗo Bhuleshwar to Mumbai fuɗnaange, to fuɗnaange Crawford Market, Zaveri Bazaar ko nokku ɓuuɓɗo laabi juutɗi, ina waɗi teemedde jeewte yeeyooɓe kaɓirɗe e kaɓirɗe, teeŋti noon e Tribhovandas Bhimji Zaveri (TBZ), Dwarkadas Bhimji Zaveri (TBZ), Dwarkadas Zahiram. 65% e njulaagu kaŋŋe e njulaagu e nder leydi Indiya ina hiisa ko ummorii ko e luumo. Occupaasiyoŋ Luumo ngoo ina waɗi galleeji keewɗi e nder juɓɓule jeewte e nder leydi Indiya ina jeyaa heen Jagawat Sons (mo Mankhush Jagawat) e Tribhovandas Bhimji Zaveri, gooto e ɓurɓe mawnude e jeewte e nder leydi Indiya, sosaa ko e hitaande 1864. Ceertugol jeewte e kaaƴe tedduɗe ina tawee e aadaaji no feewi e nder luumooji ma designde kala gemha e njamndi teddundi. Zaveri Bazaar ina hiisee wonde ina selli sabu ina jogii CCTVs liggorteeɗi ngam daɗndude fotde kala bonannde, reende keeriindi ina jeyaa heen wonande kala boowal, gollordu nduu ina woni e les njiimaandi waktuuji 24 sabu ina waɗi njulaagu mawngu e diamant e kadi kaɓirɗe njamndi goɗɗe. Zaveri Bazaar ina anndaa kadi e kaɓirɗe fotooje, kilipaaji, teewu, kaɓirɗe ñaamde, pijirlooji e geɗe nguurndam goɗɗe ɓutte peewnaaɗe e njamndiiji caɗtuɗi. Zaveri Bazaar ina heɓa ɓural ɓurngal mawnude e njeeyguuji e kaɓirɗe njulaagu ummoraade e leydi ndii. Kewuuji Ko ndeen woni nokku ɗo njanguuji tati mbaɗi e Mumbai gila 1993. Ko nde jeyaa e nokkuuji 12 bommbooji baɗnooɗi e Bommbooji 1993, rewi heen ko bommbooji 25 ut 2003 e bommbooji ɓurɗi ɓooyde ñalnde 13 sulyee 2011. Tuugnorgal eynqo7ejv9siq5zvkp0o6n5g8ohobwa 165784 165782 2026-04-19T11:25:18Z SUZYFATIMA 13856 165784 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Zaveri Bazaar''' ko luumo jeewte e nokku mawɗo ngam jeewte B2B e B2C to Mumbai, leydi Indiya. Ko ɗoon woni nokku biyeteeɗo Bhuleshwar to Mumbai fuɗnaange, to fuɗnaange Crawford Market, Zaveri Bazaar ko nokku ɓuuɓɗo laabi juutɗi, ina waɗi teemedde jeewte yeeyooɓe kaɓirɗe e kaɓirɗe, teeŋti noon e Tribhovandas Bhimji Zaveri (TBZ), Dwarkadas Bhimji Zaveri (TBZ), Dwarkadas Zahiram. 65% e njulaagu kaŋŋe e njulaagu e nder leydi Indiya ina hiisa ko ummorii ko e luumo. == Occupaasiyoŋ == Luumo ngoo ina waɗi galleeji keewɗi e nder juɓɓule jeewte e nder leydi Indiya ina jeyaa heen Jagawat Sons (mo Mankhush Jagawat) e Tribhovandas Bhimji Zaveri, gooto e ɓurɓe mawnude e jeewte e nder leydi Indiya, sosaa ko e hitaande 1864. Ceertugol jeewte e kaaƴe tedduɗe ina tawee e aadaaji no feewi e nder luumooji ma designde kala gemha e njamndi teddundi. Zaveri Bazaar ina hiisee wonde ina selli sabu ina jogii CCTVs liggorteeɗi ngam daɗndude fotde kala bonannde, reende keeriindi ina jeyaa heen wonande kala boowal, gollordu nduu ina woni e les njiimaandi waktuuji 24 sabu ina waɗi njulaagu mawngu e diamant e kadi kaɓirɗe njamndi goɗɗe. Zaveri Bazaar ina anndaa kadi e kaɓirɗe fotooje, kilipaaji, teewu, kaɓirɗe ñaamde, pijirlooji e geɗe nguurndam goɗɗe ɓutte peewnaaɗe e njamndiiji caɗtuɗi. Zaveri Bazaar ina heɓa ɓural ɓurngal mawnude e njeeyguuji e kaɓirɗe njulaagu ummoraade e leydi ndii. == Kewuuji == Ko ndeen woni nokku ɗo njanguuji tati mbaɗi e Mumbai gila 1993. Ko nde jeyaa e nokkuuji 12 bommbooji baɗnooɗi e Bommbooji 1993, rewi heen ko bommbooji 25 ut 2003 e bommbooji ɓurɗi ɓooyde ñalnde 13 sulyee 2011. == Tuugnorgal == 5rn1nr3tqmqipdztljd54t729doklb4 165789 165784 2026-04-19T11:27:39Z SUZYFATIMA 13856 165789 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Zaveri Bazaar''' ko luumo jeewte e nokku mawɗo ngam jeewte B2B e B2C to Mumbai, leydi Indiya. Ko ɗoon woni nokku biyeteeɗo Bhuleshwar to Mumbai fuɗnaange, to fuɗnaange Crawford Market, Zaveri Bazaar ko nokku ɓuuɓɗo laabi juutɗi, ina waɗi teemedde jeewte yeeyooɓe kaɓirɗe e kaɓirɗe, teeŋti noon e Tribhovandas Bhimji Zaveri (TBZ), Dwarkadas Bhimji Zaveri (TBZ), Dwarkadas Zahiram. 65% e njulaagu kaŋŋe e njulaagu e nder leydi Indiya ina hiisa ko ummorii ko e luumo. == Occupaasiyoŋ == Luumo ngoo ina waɗi galleeji keewɗi e nder juɓɓule jeewte e nder leydi Indiya ina jeyaa heen Jagawat Sons (mo Mankhush Jagawat) e Tribhovandas Bhimji Zaveri, gooto e ɓurɓe mawnude e jeewte e nder leydi Indiya, sosaa ko e hitaande 1864. Ceertugol jeewte e kaaƴe tedduɗe ina tawee e aadaaji no feewi e nder luumooji ma designde kala gemha e njamndi teddundi. Zaveri Bazaar ina hiisee wonde ina selli sabu ina jogii CCTVs liggorteeɗi ngam daɗndude fotde kala bonannde, reende keeriindi ina jeyaa heen wonande kala boowal, gollordu nduu ina woni e les njiimaandi waktuuji 24 sabu ina waɗi njulaagu mawngu e diamant e kadi kaɓirɗe njamndi goɗɗe. Zaveri Bazaar ina anndaa kadi e kaɓirɗe fotooje, kilipaaji, teewu, kaɓirɗe ñaamde, pijirlooji e geɗe nguurndam goɗɗe ɓutte peewnaaɗe e njamndiiji caɗtuɗi. Zaveri Bazaar ina heɓa ɓural ɓurngal mawnude e njeeyguuji e kaɓirɗe njulaagu ummoraade e leydi ndii. == Kewuuji == Ko ndeen woni nokku ɗo njanguuji tati mbaɗi e Mumbai gila 1993. Ko nde jeyaa e nokkuuji 12 bommbooji baɗnooɗi e Bommbooji 1993, rewi heen ko bommbooji 25 ut 2003 e bommbooji ɓurɗi ɓooyde ñalnde 13 sulyee 2011.<ref>{{cite web|title=Indian Shoppers Splurge for Diwali|url=http://www.businessweek.com/globalbiz/content/oct2009/gb20091016_996972.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20091019054451/http://www.businessweek.com/globalbiz/content/oct2009/gb20091016_996972.htm|url-status=dead|archive-date=19 October 2009|date=16 October 2009|publisher=[[Businessweek]]}}</ref><ref name="business">{{cite news|last=Bhayani|first=Rajesh|title=Zaveri Bazar gets used to its sitting duck tag|url=http://www.business-standard.com/india/news/zaveri-bazar-gets-used-to-its-sitting-duck-tag/442791/|access-date=15 July 2011|newspaper=Business Standard|date=15 July 2001}}</ref><ref>{{cite news|title=Blast sites in Bombay loaded with historical symbolism|newspaper=Associated Press|date=26 August 2003}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 0z233xxu8qt1msba7obrezywrm52kdf 165790 165789 2026-04-19T11:28:11Z SUZYFATIMA 13856 165790 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Zaveri Bazaar''' ko luumo jeewte e nokku mawɗo ngam jeewte B2B e B2C to Mumbai, leydi Indiya. Ko ɗoon woni nokku biyeteeɗo Bhuleshwar to Mumbai fuɗnaange, to fuɗnaange Crawford Market, Zaveri Bazaar ko nokku ɓuuɓɗo laabi juutɗi, ina waɗi teemedde jeewte yeeyooɓe kaɓirɗe e kaɓirɗe, teeŋti noon e Tribhovandas Bhimji Zaveri (TBZ), Dwarkadas Bhimji Zaveri (TBZ), Dwarkadas Zahiram. 65% e njulaagu kaŋŋe e njulaagu e nder leydi Indiya ina hiisa ko ummorii ko e luumo. == Occupaasiyoŋ == Luumo ngoo ina waɗi galleeji keewɗi e nder juɓɓule jeewte e nder leydi Indiya ina jeyaa heen Jagawat Sons (mo Mankhush Jagawat) e Tribhovandas Bhimji Zaveri, gooto e ɓurɓe mawnude e jeewte e nder leydi Indiya, sosaa ko e hitaande 1864. Ceertugol jeewte e kaaƴe tedduɗe ina tawee e aadaaji no feewi e nder luumooji ma designde kala gemha e njamndi teddundi. Zaveri Bazaar ina hiisee wonde ina selli sabu ina jogii CCTVs liggorteeɗi ngam daɗndude fotde kala bonannde, reende keeriindi ina jeyaa heen wonande kala boowal, gollordu nduu ina woni e les njiimaandi waktuuji 24 sabu ina waɗi njulaagu mawngu e diamant e kadi kaɓirɗe njamndi goɗɗe. Zaveri Bazaar ina anndaa kadi e kaɓirɗe fotooje, kilipaaji, teewu, kaɓirɗe ñaamde, pijirlooji e geɗe nguurndam goɗɗe ɓutte peewnaaɗe e njamndiiji caɗtuɗi. Zaveri Bazaar ina heɓa ɓural ɓurngal mawnude e njeeyguuji e kaɓirɗe njulaagu ummoraade e leydi ndii. == Kewuuji == Ko ndeen woni nokku ɗo njanguuji tati mbaɗi e Mumbai gila 1993. Ko nde jeyaa e nokkuuji 12 bommbooji baɗnooɗi e Bommbooji 1993, rewi heen ko bommbooji 25 ut 2003 e bommbooji ɓurɗi ɓooyde ñalnde 13 sulyee 2011.<ref>{{cite web|title=Indian Shoppers Splurge for Diwali|url=http://www.businessweek.com/globalbiz/content/oct2009/gb20091016_996972.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20091019054451/http://www.businessweek.com/globalbiz/content/oct2009/gb20091016_996972.htm|url-status=dead|archive-date=19 October 2009|date=16 October 2009|publisher=[[Businessweek]]}}</ref><ref name="business">{{cite news|last=Bhayani|first=Rajesh|title=Zaveri Bazar gets used to its sitting duck tag|url=http://www.business-standard.com/india/news/zaveri-bazar-gets-used-to-its-sitting-duck-tag/442791/|access-date=15 July 2011|newspaper=Business Standard|date=15 July 2001}}</ref><ref>{{cite news|title=Blast sites in Bombay loaded with historical symbolism|newspaper=Associated Press|date=26 August 2003}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewbe]] cvkfj5syg99yhslkcfjmi65yaakak0a Helen M. Gougar 0 40464 165785 2026-04-19T11:25:41Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328382041|Helen M. Gougar]]" 165785 wikitext text/x-wiki [[File:Helen_Gougar_Historical_Marker_Side_A_.jpg|thumb]] [[File:Helen_Gougar_Historical_Marker_Side_B.jpg|thumb]] '''Helen M. Gougar''' (18 sulyee 1843 – 6 suwee 1907) ko awokaa, daraniiɗo teddungal e hakkeeji rewɓe, kadi ko jaaynoowo jaayndeeji, hoɗnooɗo to Lafayette, to leydi Indiana . Naatnaa e diiwaan Tippecanoe, Indiana, bar e hitaande 1895 ngam hollirde ñaawoore "test", o jeyaa ko e rewɓe awokaaji gadani e nder diiwaan hee. E hitaande 1897 o jeyaa ko e rewɓe adanɓe haɓaade ñaawoore to Ñaawirde Toownde Indiana . Gougar dañii hakkillaaji sabu mum haɓaade ñaawoore ngam hakke mum suɓaade e wooteeji 1894. Gaagaa golle makko e wallitde, Gougar wonti haaloowo e nder renndo, o heewnoo waɗde kampaañ ngam suɓaade politikaaji ɗi o renndini miijooji makko e dow hakkeeji rewɓe e haɗde ɗum en . Ko kanko wonnoo hooreejo fedde rewɓe Indiana . Marker taariindi Indiana, baɗaaɗo e hitaande 2014, ina teddini darnde makko ngam heɓde hakkeeji woote wonande rewɓe. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Helen Mar Jackson jibinaa ko ñalnde 18 sulyee 1843, to diiwaan Hillsdale, to leydi Michigan . O mawni ko to Litchfield, to Michigan, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hillsdale . E hitaande 1860, o ummii o fayi Lafayette, to leydi Indiana, kanko e miñiraaɓe makko e kaaw makko tato. O golliima e jannginoowo e nder duɗal laamu Lafayette, o wonti hooreejo duɗal ngal e hitaande 1863. == Dewgal e ɓesngu == E hitaande 1863, Helen resi John Gougar, awokaa Lafayette, o wonti jannginoowo makko sariya. Ɓeeɗoo ɗiɗo ngalaano ɓiɓɓe. == Kugal == Gougar Gougar ina waɗi golle jaayndeyaagal, awokaa, e daraniiɗo temperance e suɓngooji rewɓe. Yanti heen, kanko e jom suudu makko, ɓe ngonnoo ko e golle siwil e renndo Lafayette. O golliima e goomuuji pelle keewɗe e nder nokkuuji ɗii, ina jeyaa heen Fedde Sukaaɓe Kerecee’en, Fedde Lafayette Home Association, Fedde Ladies Benevolent Society, e Egliis Presbyterian ɗiɗaɓo, kono tempere makko e golle makko ngam suɓaade rewɓe keɓii hakkillaaji yimɓe e darorɗe teeminannde sappo e jeenay e fuɗɗoode teeminannde sappo e jeenay. === Jaayndiyanke jaaynde === E kitaale 1870 e 1880 Gougar golliima e jaayndeeji. O winndiino yeewtere yontere kala ina wiyee "Bric-a-Brac" ngam jaaynde ''Lafayette Courier'' nde yaltini binndanɗe keewɗe kollitooje miijooji makko, o waɗi heen binndanɗe konnguɗi makko kam e miijooji woɗɓe ko fayti e temperance e suɓngooji rewɓe. Binndol makko ngol alaa yaafuya wonti maande makko. E hitaande 1881 Gougar fuɗɗii winndude jaaynde ''wiyeteende Our Herald'', jaaynde yontere kala, ballitoore geɗe teskinɗe e suɓngooji, o wonti joom mum. === Awokaa e daraniiɗo suɓaade rewɓe === Gougar fuɗɗii nguurndam mum e nder renndo ko daraniiɗo temperance. O wiyi o naatii e fedde woote rewɓe caggal nde o wiyi wonde heɓde hakkeeji woote wonande rewɓe ina wona feere moƴƴere ngam safrude caɗeele wonande wonɓe e baasal e nder galleeji. Caggal nde o tawtoraama batu hitaande kala Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik e hitaande 1881, Gougar arti to Indiana, o fuɗɗii ɗaɓɓude ƴettugol sariyaaji baawɗi haɗde rewɓe suɓaade. O feeñii e yeeso terɗe Asaambele ngenndi Indiana e lewru feebariyee 1881 ngam wiyde ɓe yo ɓe mballu kuulal ngal rewɓe mbaawi suɓaade e wooteeji ngenndiiji, kono ngal jaɓaaka. Waylo-waylo caggal ɗuum e doosɗe leydi Indiana, ƴettaa ko e suudu sarɗiiji leydi Indiana e nder suudu sarɗiiji leydi Indiana e hitaande 1881, kono ɗum jaɓaaka e nder batu sarɗiiji leydi Indiana e hitaande 1883, ko ɗum huunde nde foti waɗeede hade mum wontude sariya dowla. [1] Gougar kadi waɗii kampaañ ngam suɓaade kanndidaaji politik dowlaaji e ngenndiiji ngam suɓaade politikaaji ballitooji ƴettugol sariyaaji suɓngooji rewɓe e temperance. E wooteeji Indiana 1882 o waɗi kampaañ ngam wallitde Republicain en wallitnooɓe suɓaade rewɓe, kono ko ɓuri heewde e maɓɓe ko luulndiiɓe Demokaraat en ndartini ɗum en. Gougar ɓuri waawde heɓde hakkeeji woote municipaal wonande rewɓe nokkuuji goɗɗi. E hitaande 1884 o yahi Kansas ngam ardaade eɓɓoore ngam winndude kuulal ngam suɓaade kominaaji. Naatnaa e suudu sarɗiiji Kansas e hitaande 1885, nde wonti sariya dowla e hitaande 1887. <ref name="IN200-39" /> Heewi ñiŋeede ko sabu miijooji makko tiiɗɗi e dow hakkeeji rewɓe, e teskuyaaji, e haɗde, Gougar ɗaɓɓiri ñaawoore ngam reende innde makko ko ɓuri laabi gooto. E hitaande 1882, caggal nde Gougar yiyti wonde o wondi ko e haala « fenaande » e W. DeWitt Wallace, kanndidaa Republicain en ngam suɓaade hooreejo leydi, o ñaawi Sheriff Lafayette, hono Henry Mandler, o jaɓi wonde ko kanko cirŋini haalaaji ɗii, o tuumi ɗum ko slander. E nder ''haala Gougar e Mandler'' (1883) juɓɓule ñaawoore ɗee njiyti Gougar, rokki ɗum 5 000 dolaar ngam yoɓde ɗum. Nasaraaku nguu hirjinii mo jokkude hare ngam teddungal e hakkeeji rewɓe. E hitaande 1893 Gougar ñaawi depitee Massachusetts, hono Elijah A. Morse, sabu mum fenaande. <ref name="IN200-39" /> == Tuugnorgal == *   *   *   *   *   *   6nwbik8gpa0xdr52b0s8t63d88jpbt1 165786 165785 2026-04-19T11:25:57Z Sardeeq 14292 165786 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Helen_Gougar_Historical_Marker_Side_A_.jpg|thumb]] [[File:Helen_Gougar_Historical_Marker_Side_B.jpg|thumb]] '''Helen M. Gougar''' (18 sulyee 1843 – 6 suwee 1907) ko awokaa, daraniiɗo teddungal e hakkeeji rewɓe, kadi ko jaaynoowo jaayndeeji, hoɗnooɗo to Lafayette, to leydi Indiana . Naatnaa e diiwaan Tippecanoe, Indiana, bar e hitaande 1895 ngam hollirde ñaawoore "test", o jeyaa ko e rewɓe awokaaji gadani e nder diiwaan hee. E hitaande 1897 o jeyaa ko e rewɓe adanɓe haɓaade ñaawoore to Ñaawirde Toownde Indiana . Gougar dañii hakkillaaji sabu mum haɓaade ñaawoore ngam hakke mum suɓaade e wooteeji 1894. Gaagaa golle makko e wallitde, Gougar wonti haaloowo e nder renndo, o heewnoo waɗde kampaañ ngam suɓaade politikaaji ɗi o renndini miijooji makko e dow hakkeeji rewɓe e haɗde ɗum en . Ko kanko wonnoo hooreejo fedde rewɓe Indiana . Marker taariindi Indiana, baɗaaɗo e hitaande 2014, ina teddini darnde makko ngam heɓde hakkeeji woote wonande rewɓe. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Helen Mar Jackson jibinaa ko ñalnde 18 sulyee 1843, to diiwaan Hillsdale, to leydi Michigan . O mawni ko to Litchfield, to Michigan, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hillsdale . E hitaande 1860, o ummii o fayi Lafayette, to leydi Indiana, kanko e miñiraaɓe makko e kaaw makko tato. O golliima e jannginoowo e nder duɗal laamu Lafayette, o wonti hooreejo duɗal ngal e hitaande 1863. == Dewgal e ɓesngu == E hitaande 1863, Helen resi John Gougar, awokaa Lafayette, o wonti jannginoowo makko sariya. Ɓeeɗoo ɗiɗo ngalaano ɓiɓɓe. == Kugal == Gougar Gougar ina waɗi golle jaayndeyaagal, awokaa, e daraniiɗo temperance e suɓngooji rewɓe. Yanti heen, kanko e jom suudu makko, ɓe ngonnoo ko e golle siwil e renndo Lafayette. O golliima e goomuuji pelle keewɗe e nder nokkuuji ɗii, ina jeyaa heen Fedde Sukaaɓe Kerecee’en, Fedde Lafayette Home Association, Fedde Ladies Benevolent Society, e Egliis Presbyterian ɗiɗaɓo, kono tempere makko e golle makko ngam suɓaade rewɓe keɓii hakkillaaji yimɓe e darorɗe teeminannde sappo e jeenay e fuɗɗoode teeminannde sappo e jeenay. === Jaayndiyanke jaaynde === E kitaale 1870 e 1880 Gougar golliima e jaayndeeji. O winndiino yeewtere yontere kala ina wiyee "Bric-a-Brac" ngam jaaynde ''Lafayette Courier'' nde yaltini binndanɗe keewɗe kollitooje miijooji makko, o waɗi heen binndanɗe konnguɗi makko kam e miijooji woɗɓe ko fayti e temperance e suɓngooji rewɓe. Binndol makko ngol alaa yaafuya wonti maande makko. E hitaande 1881 Gougar fuɗɗii winndude jaaynde ''wiyeteende Our Herald'', jaaynde yontere kala, ballitoore geɗe teskinɗe e suɓngooji, o wonti joom mum. === Awokaa e daraniiɗo suɓaade rewɓe === Gougar fuɗɗii nguurndam mum e nder renndo ko daraniiɗo temperance. O wiyi o naatii e fedde woote rewɓe caggal nde o wiyi wonde heɓde hakkeeji woote wonande rewɓe ina wona feere moƴƴere ngam safrude caɗeele wonande wonɓe e baasal e nder galleeji. Caggal nde o tawtoraama batu hitaande kala Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik e hitaande 1881, Gougar arti to Indiana, o fuɗɗii ɗaɓɓude ƴettugol sariyaaji baawɗi haɗde rewɓe suɓaade. O feeñii e yeeso terɗe Asaambele ngenndi Indiana e lewru feebariyee 1881 ngam wiyde ɓe yo ɓe mballu kuulal ngal rewɓe mbaawi suɓaade e wooteeji ngenndiiji, kono ngal jaɓaaka. Waylo-waylo caggal ɗuum e doosɗe leydi Indiana, ƴettaa ko e suudu sarɗiiji leydi Indiana e nder suudu sarɗiiji leydi Indiana e hitaande 1881, kono ɗum jaɓaaka e nder batu sarɗiiji leydi Indiana e hitaande 1883, ko ɗum huunde nde foti waɗeede hade mum wontude sariya dowla. [1] Gougar kadi waɗii kampaañ ngam suɓaade kanndidaaji politik dowlaaji e ngenndiiji ngam suɓaade politikaaji ballitooji ƴettugol sariyaaji suɓngooji rewɓe e temperance. E wooteeji Indiana 1882 o waɗi kampaañ ngam wallitde Republicain en wallitnooɓe suɓaade rewɓe, kono ko ɓuri heewde e maɓɓe ko luulndiiɓe Demokaraat en ndartini ɗum en. Gougar ɓuri waawde heɓde hakkeeji woote municipaal wonande rewɓe nokkuuji goɗɗi. E hitaande 1884 o yahi Kansas ngam ardaade eɓɓoore ngam winndude kuulal ngam suɓaade kominaaji. Naatnaa e suudu sarɗiiji Kansas e hitaande 1885, nde wonti sariya dowla e hitaande 1887. <ref name="IN200-39" /> Heewi ñiŋeede ko sabu miijooji makko tiiɗɗi e dow hakkeeji rewɓe, e teskuyaaji, e haɗde, Gougar ɗaɓɓiri ñaawoore ngam reende innde makko ko ɓuri laabi gooto. E hitaande 1882, caggal nde Gougar yiyti wonde o wondi ko e haala « fenaande » e W. DeWitt Wallace, kanndidaa Republicain en ngam suɓaade hooreejo leydi, o ñaawi Sheriff Lafayette, hono Henry Mandler, o jaɓi wonde ko kanko cirŋini haalaaji ɗii, o tuumi ɗum ko slander. E nder ''haala Gougar e Mandler'' (1883) juɓɓule ñaawoore ɗee njiyti Gougar, rokki ɗum 5 000 dolaar ngam yoɓde ɗum. Nasaraaku nguu hirjinii mo jokkude hare ngam teddungal e hakkeeji rewɓe. E hitaande 1893 Gougar ñaawi depitee Massachusetts, hono Elijah A. Morse, sabu mum fenaande. <ref name="IN200-39" /> == Tuugnorgal == *   *   *   *   *   *   qxnhykuxr2pndlbdbq7k7xurfgb9w4v Kate M. Gordon 0 40465 165787 2026-04-19T11:27:01Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328384524|Kate M. Gordon]]" 165787 wikitext text/x-wiki '''Kate M. Gordon''' (1861 – 1932) ko Ameriknaajo, gardiiɗo siwil, gooto e ardiiɓe hakkeeji rewɓe suɓaade e nder leyɗeele dentuɗe Amerik . Gordon woni yuɓɓinoowo batu jowitiingu e suɓngooji rewɓe e nder Dowlaaji Fuɗnaange, o ardii kampaañ 1918 ngam suɓaade rewɓe e nder diiwaan Louisiana, ko kañum woni darnde adannde e nder diiwaan Amerik fuɗnaange. == Duuɓi gadani == Kate M. Gordon jibinaa ko ñalnde 14 sulyee 1861, to wuro wiyeteengo New Orleans, to leydi Louisiana, ko ɓiy George Hume Gordon, jannginoowo duɗal jibinaaɗo to Ecoppi, e Margaret (Galiece) Gordon. Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo rewɓe, [[Jean Margaret Gordon|Jean]] e Fanny, kam e miñiraaɓe ɗiɗo worɓe, George M. e WA Gordon. Yumma Kate e hoore mum ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e suɓaade gila e fuɗɗoode, nde tawnoo o tawtoraama batu hakkeeji rewɓe to New York gila e hitaande 1853. Baaba makko noon ko noon kadi wonnoo e daranaade potal hakkeeji hakkunde rewɓe e worɓe. <ref name="Gilley290" /> == Kugal == Gordon fuɗɗii naatde e dille jojjanɗe rewɓe e hitaande 1896 nde o nani yeewtere nde Mary CC Bradford, suɓngooji Colorado, waɗi e batu Unitarian en nokku oo. Ɓooytaani Gordon naati e fedde hakkeeji rewɓe pioneer New Orleans, wiyeteende Portia Club, yuɓɓinaande e hitaande 1892, o hawri e miñiiko debbo biyeteeɗo Jean e rewɓe nokku oo woɗɓe e sosde fedde wiyeteende Era (Fedde hakkeeji potal) e ndeen hitaande. <ref name="Gilley290" /> Pelle ɗiɗi ɗe New Orleans–tuɗɗe ɗee maa kawru caggal ɗuum ngam sosde Fedde Suɓngooji Dowla Louisiana. Hooreejo Fedde ndee gadano ko Evelyn W. Ordway, mo Gordon gollodinoo e mum e nder fedde wiyeteende Era Club. Gordon lomtotoo Ordway, ardii Fedde nde gila 1904 haa 1913. Gordon's gadano yuɓɓinde renndo ari ko e hitaande 1899, nde o wayli rewɓe fotɓe suɓaade ngam wonde yoɓooɓe njoɓdi jawdi e nder wooteeji keertiiɗi ngam wallitde moƴƴitingol e nder New Orleans ' sewage e drainage system - ko huunde teeŋtunde e nder wuro ngo, ko ɓuri heewde e tolno ina woni les sea. Rewrude e Era Club, Ligue des Femmes de Sewerage et de Drainage sosaa, Gordon woni hooreejo ndee fedde woote. <ref name="Gilley291" /> E nder peeje mawɗe e nder golle Gordon, peeje bonɗe ɗee njaltinaama e dow luulndo konservatiif. <ref name="Gilley291" /> E hitaande 1900, o haali e batu hitaande kala Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA), ɗo o hawri e hooreejo fedde ndee keso [[Kari Chapman Catt|, hono Carrie Chapman Catt]] . Catt ina weltii e Gordon, nde wonnoo nokku mo alaa ko woni e mum so wonaa gardiiɗo fedde nde e hitaande 1901, Gordon ƴettaa ngam heblude oon nokku. O jokki golle e ndeen darnde haa hitaande 1909. Caggal nde o yalti NAWSA e hitaande 1909, Gordon arti to wuro makko New Orleans, ɗo o woni e sosde opitaal gadano e nder diiwaan Louisiana ngam safrude ñawɓe rafi tuberkuloos . Gordon golliima no feewi ngam mooftude kaalis ngam wallitde Camp Hygiea, sara Covington, to leydi Luwisiyana, e ngam wallitde [[Louisiana Anti-Tuberculosis Hospital|opitaal Luwisiyana]] to New Orleans. <ref name="TimesObit" /> O woniino kadi binndoowo fedde haɓantoonde tuubakooɓe to Louisiana, o woniino cukko hooreejo fedde haɓantoonde tuubakooɓe to New Orleans. <ref name="TimesObit" /> O tawtoraama, o waɗii yeewtere e batu hitaandeejo Fedde Potal Hakkeeji Kentucky to Louisville e hitaande 1911. [1] E hitaande 1913, Gordon artiino e golle timmuɗe ko fayti e haala hakkeeji rewɓe. E oon sahaa Gordon wayli miijo mum gila e waylude hakkeeji wooteeji ngenndiiji gila dow haa les – waylude doosɗe leydi ndii, nde tawnoo waylo-waylo doosɗe leydi ndii ina jokki e waɗde ko aldaa e nafoore e kala jonnde Kongres gila e hitaande 1868 – fayde e jiyɗe dowla e diiwaan. E lewru noowammbar 1913 o woniino yuɓɓinoowo mawɗo batu jowitiingu e suɓngooji rewɓe e nder Dowlaaji Hoɗɓe, mo o woni hooreejo mum haa nde joofi e hitaande 1917. [2] O woniino kadi gardiiɗo fedde laawɗunde fedde nde, wiyeteende New Southern Citizen. Hay so tawii ko o daraniiɗo hakkeeji rewɓe e woote, Gordon sikkaano wonde ngalɗoo hakke ina foti soseede e waylude doosɗe leydi, o yiɗi ko sosde hakkeeji woote e dowlaaji dowlaaji. Nde kuulal sappo e jeenaɓal doosgal leydi Amerik waɗaa e lewru suwee 1919, Gordon – ina haawnii seeɗa – ina darii e luulndaade jaɓgol eɓɓaande ndee. <ref name="Taylor" /> Hono ngool miijo hakkeeji dowlaaji diisnondirɗi jibinii luural. E nder nguurndam makko Gordon kadi heɓiino ñiŋooje keewɗe e sehilaaɓe makko sabu hollirde miijooji njiyaagu ɗi cuuɗaaki no feewi. Gordon walli e sosde opitaal New Orleans ngam haɓaade ñawu nguu e hitaande 1926, o woni cukko hooreejo opitaal oo. O woniino kadi gardiiɗo galle sukaaɓe rewɓe waasɓe hakkillaaji Milen tuggi lewru feebariyee 1931 haa nde o sankii. == Maayde e ndonu == Gordon sankii ko ñalnde 24 ut 1932, to wuro wiyeteengo New Orleans, sabu ƴiiƴam ɓalndu, o wirnaa ko e yanaande Metairie to wuro wiyeteengo New Orleans. O yahrata ko e duuɓi 71 e sahaa maayde makko. == Tuugnorgal == gvid8xdfumdwcmmxrjv6cfdpl7yo3gz 165788 165787 2026-04-19T11:27:15Z Sardeeq 14292 165788 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Kate M. Gordon''' (1861 – 1932) ko Ameriknaajo, gardiiɗo siwil, gooto e ardiiɓe hakkeeji rewɓe suɓaade e nder leyɗeele dentuɗe Amerik . Gordon woni yuɓɓinoowo batu jowitiingu e suɓngooji rewɓe e nder Dowlaaji Fuɗnaange, o ardii kampaañ 1918 ngam suɓaade rewɓe e nder diiwaan Louisiana, ko kañum woni darnde adannde e nder diiwaan Amerik fuɗnaange. == Duuɓi gadani == Kate M. Gordon jibinaa ko ñalnde 14 sulyee 1861, to wuro wiyeteengo New Orleans, to leydi Louisiana, ko ɓiy George Hume Gordon, jannginoowo duɗal jibinaaɗo to Ecoppi, e Margaret (Galiece) Gordon. Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo rewɓe, [[Jean Margaret Gordon|Jean]] e Fanny, kam e miñiraaɓe ɗiɗo worɓe, George M. e WA Gordon. Yumma Kate e hoore mum ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e suɓaade gila e fuɗɗoode, nde tawnoo o tawtoraama batu hakkeeji rewɓe to New York gila e hitaande 1853. Baaba makko noon ko noon kadi wonnoo e daranaade potal hakkeeji hakkunde rewɓe e worɓe. <ref name="Gilley290" /> == Kugal == Gordon fuɗɗii naatde e dille jojjanɗe rewɓe e hitaande 1896 nde o nani yeewtere nde Mary CC Bradford, suɓngooji Colorado, waɗi e batu Unitarian en nokku oo. Ɓooytaani Gordon naati e fedde hakkeeji rewɓe pioneer New Orleans, wiyeteende Portia Club, yuɓɓinaande e hitaande 1892, o hawri e miñiiko debbo biyeteeɗo Jean e rewɓe nokku oo woɗɓe e sosde fedde wiyeteende Era (Fedde hakkeeji potal) e ndeen hitaande. <ref name="Gilley290" /> Pelle ɗiɗi ɗe New Orleans–tuɗɗe ɗee maa kawru caggal ɗuum ngam sosde Fedde Suɓngooji Dowla Louisiana. Hooreejo Fedde ndee gadano ko Evelyn W. Ordway, mo Gordon gollodinoo e mum e nder fedde wiyeteende Era Club. Gordon lomtotoo Ordway, ardii Fedde nde gila 1904 haa 1913. Gordon's gadano yuɓɓinde renndo ari ko e hitaande 1899, nde o wayli rewɓe fotɓe suɓaade ngam wonde yoɓooɓe njoɓdi jawdi e nder wooteeji keertiiɗi ngam wallitde moƴƴitingol e nder New Orleans ' sewage e drainage system - ko huunde teeŋtunde e nder wuro ngo, ko ɓuri heewde e tolno ina woni les sea. Rewrude e Era Club, Ligue des Femmes de Sewerage et de Drainage sosaa, Gordon woni hooreejo ndee fedde woote. <ref name="Gilley291" /> E nder peeje mawɗe e nder golle Gordon, peeje bonɗe ɗee njaltinaama e dow luulndo konservatiif. <ref name="Gilley291" /> E hitaande 1900, o haali e batu hitaande kala Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA), ɗo o hawri e hooreejo fedde ndee keso [[Kari Chapman Catt|, hono Carrie Chapman Catt]] . Catt ina weltii e Gordon, nde wonnoo nokku mo alaa ko woni e mum so wonaa gardiiɗo fedde nde e hitaande 1901, Gordon ƴettaa ngam heblude oon nokku. O jokki golle e ndeen darnde haa hitaande 1909. Caggal nde o yalti NAWSA e hitaande 1909, Gordon arti to wuro makko New Orleans, ɗo o woni e sosde opitaal gadano e nder diiwaan Louisiana ngam safrude ñawɓe rafi tuberkuloos . Gordon golliima no feewi ngam mooftude kaalis ngam wallitde Camp Hygiea, sara Covington, to leydi Luwisiyana, e ngam wallitde [[Louisiana Anti-Tuberculosis Hospital|opitaal Luwisiyana]] to New Orleans. <ref name="TimesObit" /> O woniino kadi binndoowo fedde haɓantoonde tuubakooɓe to Louisiana, o woniino cukko hooreejo fedde haɓantoonde tuubakooɓe to New Orleans. <ref name="TimesObit" /> O tawtoraama, o waɗii yeewtere e batu hitaandeejo Fedde Potal Hakkeeji Kentucky to Louisville e hitaande 1911. [1] E hitaande 1913, Gordon artiino e golle timmuɗe ko fayti e haala hakkeeji rewɓe. E oon sahaa Gordon wayli miijo mum gila e waylude hakkeeji wooteeji ngenndiiji gila dow haa les – waylude doosɗe leydi ndii, nde tawnoo waylo-waylo doosɗe leydi ndii ina jokki e waɗde ko aldaa e nafoore e kala jonnde Kongres gila e hitaande 1868 – fayde e jiyɗe dowla e diiwaan. E lewru noowammbar 1913 o woniino yuɓɓinoowo mawɗo batu jowitiingu e suɓngooji rewɓe e nder Dowlaaji Hoɗɓe, mo o woni hooreejo mum haa nde joofi e hitaande 1917. [2] O woniino kadi gardiiɗo fedde laawɗunde fedde nde, wiyeteende New Southern Citizen. Hay so tawii ko o daraniiɗo hakkeeji rewɓe e woote, Gordon sikkaano wonde ngalɗoo hakke ina foti soseede e waylude doosɗe leydi, o yiɗi ko sosde hakkeeji woote e dowlaaji dowlaaji. Nde kuulal sappo e jeenaɓal doosgal leydi Amerik waɗaa e lewru suwee 1919, Gordon – ina haawnii seeɗa – ina darii e luulndaade jaɓgol eɓɓaande ndee. <ref name="Taylor" /> Hono ngool miijo hakkeeji dowlaaji diisnondirɗi jibinii luural. E nder nguurndam makko Gordon kadi heɓiino ñiŋooje keewɗe e sehilaaɓe makko sabu hollirde miijooji njiyaagu ɗi cuuɗaaki no feewi. Gordon walli e sosde opitaal New Orleans ngam haɓaade ñawu nguu e hitaande 1926, o woni cukko hooreejo opitaal oo. O woniino kadi gardiiɗo galle sukaaɓe rewɓe waasɓe hakkillaaji Milen tuggi lewru feebariyee 1931 haa nde o sankii. == Maayde e ndonu == Gordon sankii ko ñalnde 24 ut 1932, to wuro wiyeteengo New Orleans, sabu ƴiiƴam ɓalndu, o wirnaa ko e yanaande Metairie to wuro wiyeteengo New Orleans. O yahrata ko e duuɓi 71 e sahaa maayde makko. == Tuugnorgal == i0s0hd87fyysk23wqu2k0nxv60wrwdz Ko ɗum woni ko wiyetee Charlotte Perkins 0 40466 165791 2026-04-19T11:29:52Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347416668|Charlotte Perkins Gilman]]" 165791 wikitext text/x-wiki '''Charlotte Anna Perkins Gilman''' ( / ˈ ɡ l m ən / ; nee '''Perkins''' ; 3 sulyee 1860 – 17 ut 1935), ganndiraaɗo kadi e innde mum adannde dewgal '''Charlotte Perkins Stetson''', ko ganndo neɗɗankaagal Ameriknaajo, winndiyanke, winndiyanke, ganndo ganndal, peewnugol renndo . Ko o neɗɗo gadano, ardiiɗo dille jojjanɗe rewɓe to leyɗeele dentuɗe Amerik. Golle makko ɓuri teeŋtude ko e jinnaaɓe, teeŋti noon e feccere golle jinnaaɓe e nder renndo, e caɗeele njiimaandi worɓe. Gilman ɓuri anndeede ko e daartol juutngol semi-autobiographique biyeteeɗo ''The Yellow Wallpaper'' (1892), tuugiiɗo e humpito makko e depression caggal jibineede, manifesto makko noddirɗo jeytaare faggudu rewɓe, ''Rewɓe e faggudu'' (1898), e deftere [[Feminism|rewɓe]] utopiste, <nowiki><i id="mwKA">Herland</i></nowiki> (1915). O naatii e suudu teddungal rewɓe ngenndiwal . == Nguurndam gadano == [[File:Charlotte_Perkins_Gilman_(1868).png|thumb|Charlotte Perkins Gilman nde o woni cukalel, hitaande 1868]] Gilman jibinaa ko ñalnde 3 sulyee 1860, to Hartford, to leydi Konnektikut , e nder galle diine e binndol Ameriknaajo mawɗo. Charlotte ina joginoo miñi mum gooto, ina wiyee Thomas Adie, mo o ɓuri ɗum lebbi sappo e nay. E nder cukaagu Charlotte, baaba mum yalti, woppi debbo mum e sukaaɓe mum, heddii e cukaagu mum ko baasal. Yumma makko yiɗaano sukaaɓe mum. O haɗi sukaaɓe makko waɗde sehilaaɓe tiiɗɓe walla janngude defte fijirde. E nder deftere makko wiyeteende « ''Nguurndam Charlotte Perkins Gilman »'', Gilman winndi wonde yumma makko hollirta ko yiɗde tan ko nde o sikki ɓiyiiko debbo tokooso ina ɗaanii. Hay so tawii o woɗɗitiima Frederic, Perkins tuugnii ko e ballal taaniraaɓe makko, ina jeyaa heen Isabella Beecher Hooker, suɓngooji, e Harriet Beecher Stowe, binnduɗo ''deftere wiyeteende « Kabin »'', kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbaɗti batte e miijooji Charlotte e aduna. E nder jokkondiral binndol e baaba makko, o rokki mo doggol jaŋngugol golle ganndal e daartol, anthropologie, e gannde. <ref name=":0" /> Ko heewi e cukaagu Gilman waɗi ko to Providence, to Islaam Rhode . Ko sehilaaɓe o joginoo ɓuri heewde ko worɓe, o hersaani noddirde hoore makko " [[tomboy]] ". Jaŋde makko ina ŋakki : o janngii e duɗe jeeɗiɗi ceertuɗe, tawi ko duuɓi nay tan, o joofni ko nde o heɓi duuɓi sappo e joy. Hakkille makko e yaajde ganndal makko ina njiyloo sahaa kala jannginooɓe makko, ɓeen fof e wayde noon, ina mettini e makko sabu ko o almuudo miskiino. O anndaa ko o heewi yahde to defterdu renndo ngam janngude fisik, binndol, daartol (haa teeŋti e siwil en ɓooyɓe) e hoore makko. Faandaare nde o ɓuri yiɗde ko " filosofi tago ", haa teeŋti e ko caggal ɗuum anndiraa fisik. E hitaande 1878, suka debbo jahroowo e duuɓi sappo e jeetati oo winnditii e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rhode Island School of Design e ballal kaalis baaba mum mo alaa ɗoon, [1] caggal ɗuum o walli hoore makko e naalankaagal kaayitaaji njulaagu . Ko o jannginoowo, kadi omo hirjina woɗɓe ngam yaajtinde ganndal mum en naalankaagal. [2] O wonnoo kadi ko pentoowo. E sahaa nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rhode Island, Gilman hawri e Martha Luther hedde hitaande 1879 , ina sikkaa omo jokkondiri e makko. Gilman siftinii jokkondire tiiɗɗe ɗe o joginoo e Luther e nder deftere makko : == Mawnugol == [[File:Informal_portrait_of_Charlotte_Perkins_Gilman_and_her_daughter,_Katherine_Beecher_Stetson,_outdoors,_ca._1897._(16911145300).jpg|thumb|Gilman (nyaamo) e ɓiyum debbo biyeteeɗo Katherine Beecher Stetson, c. 1897]] E hitaande 1884, o resi naalanke biyeteeɗo Charles Walter Stetson, mo o hawri e mum nde o janngata naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rhode Island. Ɓiɗɗo maɓɓe gooto, hono Katharine Beecher Stetson ( , jibinaa ko hitaande rewtunde ndee, ñalnde 23 marse 1885 Mitchell, ƴettuɗo safaara oo. <ref name=":0" /> Gilman rokkaama ɗeeɗoo jamirooje : "Wuur nguurndam galle no waawirtee. Jogo ɓiɗɗo maa e maa sahaa kala." ... Lelnude waktu gooto caggal kala ñaamde. Jogaade tan waktuuji ɗiɗi nguurndam hakkille e ñalawma. Kadi woto meem meemde pentol, broos walla pentol so a wuurii O etiima lebbi seecfa rewde wasiyaaji Mitchell, kono 6uu6ol makko ina 6eydoo luggicfde, o ari e 6uu6ol timmungol e nder 6ernde makko ina ɓuuɓna daartol makko juutngol " Wallpaper jaune " (1892). E hitaande 1888, Charlotte seerti e gorko mum &#x2014; ko huunde nde meeɗaa waɗde e darorɗe teeminannde sappo e jeenay &#x2014; o ummii o fayi Pasadena, Kaliforni e ɓiyiiko debbo, o hoɗi e sehil makko Grace Ellery Channing . <ref name="Knight, Diaries, 408" /> O seerti e Stetson e hitaande 1894, o resi Channing. Gilman hollitii e nder deftere mum wonde o weltiima e jom suudu oo, nde tawnoo Katharine "yumma ɗiɗaɓo oo ina moƴƴi no feewi no gadano oo nii, [e ma a taw] ina moƴƴi e won e fannuuji." Gilman kadi ina joginoo miijooji yahruɗi yeeso ko fayti e hakkeeji baaba, o jaɓi wonde jom suudu makko gonnooɗo oo « ina jogii hakke e yoga e renndo [Katharine] » e wonde Katharine « ina jogii hakke anndude e yiɗde baaba mum ». [[File:Charlotte_Perkins_Gilman_by_Frances_Benjamin_Johnston.jpg|thumb|Sarlot Perkins Gilman; foto Farayse Benjamin Jonston (hedde 1900)]] Caggal nde yumma makko sankii e hitaande 1893, Gilman felliti hootde fuɗnaange ko adii fof e nder duuɓi jeetati. O jokkondiri e Houghton Gilman, ɓiy-yumma makko gadano, mo o yi’aani ko ina wona duuɓi sappo e joy, ko o awokaa Wall Street . Ɓe puɗɗii jokkondirde ko famɗi fof ɗoon e ɗoon, ɓe ngonti giɗli. Nde o yahata njilluuji lectures, Houghton e Charlotte mbayli ɓataakeeji, ɓe mbaɗdi waktuuji keewɗi no ɓe mbaawiri hade makko yahde. Gila e dewgal maɓɓe e hitaande 1900 haa e hitaande 1922, ɓe ngoni ko e wuro New York. E hitaande 1922, Gilman ummii New York, fayti galle Houghton ɓooyɗo to Norwich, to leydi Konnektikut . Caggal maayde Houghton ɗoon e ɗoon e hitaande 1934, Gilman hooti Pasadena, Kaliforni, ɗo ɓiyiiko debbo hoɗi. E lewru Yarkomaa 1932, Gilman heɓi rafi kanseer mo safraaka . Ko o daraniiɗo euthanasie wonande ñawɓe bonɓe, Gilman maayi ko e warngo ñalnde 17 ut 1935, nde o ƴetti dose kuloroform ɓurɗo heewde . E nder deftere makko e deftere warngo makko, o winndi wonde o "suɓii ko kuloroform e dow kanseer" o maayi ko yaawi e deeƴre. [[File:Portrait_of_Charlotte_Perkins_Gilman_at_age_twenty_four,_ca._1884._(16980287620).jpg|thumb|Natal Gilman e duuɓi 24, c. 1884]] == Kugal == Caggal nde o ummii Pasadena, Gilman woni e yuɓɓinde dille peewnugol renndo . Ko o nulaaɗo, o lomtii Kaliforni e hitaande 1896 e batuuji ɗiɗi ɗii fof , Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik to Washington, DC, e Batu Sosiyaalist en e Gollotooɓe hakkunde leyɗeele to Londres. E hitaande 1890, o naatnaa e dille Nationalist Clubs gollotooɗe ngam "jokkude njiimaandi kapitaalis e ceertugol hakkunde dente tawa ina ƴellita leñol aadee jam, e nehdi, e yahrude yeeso tigi rigi." Yimre makko yaltinaa e jaaynde ''wiyeteende Nationalist'', jimɗi makko "Similar Cases" ko ƴeewndo satirik wonande yimɓe luulndiiɓe waylo-waylo renndo, o heɓi heen miijooji moƴƴi e juuɗe ƴeewooɓe ɗum. E nder ndeen hitaande fof, 1890, o heɓi heen miijo haa o winndi binndanɗe sappo e joy, jimɗi, novella, e daartol juutngol ''The Yellow Wallpaper'' . Golle makko puɗɗii ko nde o fuɗɗii jannginde ko fayti e ngenndiyaŋkaagal, o dañi gite jamaanu e nder deftere makko adannde, ''In This Our World'', nde o yaltini e hitaande 1893. Ko o jannginoowo teskinɗo, tuugiiɗo e rokkude konnguɗi ngam heɓde ngalu, innde makko mawnii e circle socialist e circle of the social- dille rewɓe . E nder nguurndam makko, gaagaa yaltinde jimɗi e fijirde, Gilman yaltinii defte jeegom maantinɗe ɗe ngonaa fijirde ; darnde nde addani mo yiyeede e nder “rewɓe sosɓe” fannu sosiyoloji . Ɗee golle, e binndanɗe jaayndeeji ɓeydaaɗe bayyinaaɗe, peeñninii ŋakkeende potal hakkunde rewɓe e worɓe e nder renndo, ina ñiŋa ɗum wonde ko huunde nde rewaani laawol, nde wonaa nuunɗal. O woniino tergal e fedde sosiyoloji Amerik gila nde sosaa e hitaande 1905 haa nde o maayi e hitaande 1935. <ref name="Social Structure 2006" /> == Teskorɗe les == [[Category:Pages with unreviewed translations]] or524ar9ohgphvi822rsfetf08n6xhy 165792 165791 2026-04-19T11:30:09Z Sardeeq 14292 165792 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Charlotte Anna Perkins Gilman''' ( / ˈ ɡ l m ən / ; nee '''Perkins''' ; 3 sulyee 1860 – 17 ut 1935), ganndiraaɗo kadi e innde mum adannde dewgal '''Charlotte Perkins Stetson''', ko ganndo neɗɗankaagal Ameriknaajo, winndiyanke, winndiyanke, ganndo ganndal, peewnugol renndo . Ko o neɗɗo gadano, ardiiɗo dille jojjanɗe rewɓe to leyɗeele dentuɗe Amerik. Golle makko ɓuri teeŋtude ko e jinnaaɓe, teeŋti noon e feccere golle jinnaaɓe e nder renndo, e caɗeele njiimaandi worɓe. Gilman ɓuri anndeede ko e daartol juutngol semi-autobiographique biyeteeɗo ''The Yellow Wallpaper'' (1892), tuugiiɗo e humpito makko e depression caggal jibineede, manifesto makko noddirɗo jeytaare faggudu rewɓe, ''Rewɓe e faggudu'' (1898), e deftere [[Feminism|rewɓe]] utopiste, <nowiki><i id="mwKA">Herland</i></nowiki> (1915). O naatii e suudu teddungal rewɓe ngenndiwal . == Nguurndam gadano == [[File:Charlotte_Perkins_Gilman_(1868).png|thumb|Charlotte Perkins Gilman nde o woni cukalel, hitaande 1868]] Gilman jibinaa ko ñalnde 3 sulyee 1860, to Hartford, to leydi Konnektikut , e nder galle diine e binndol Ameriknaajo mawɗo. Charlotte ina joginoo miñi mum gooto, ina wiyee Thomas Adie, mo o ɓuri ɗum lebbi sappo e nay. E nder cukaagu Charlotte, baaba mum yalti, woppi debbo mum e sukaaɓe mum, heddii e cukaagu mum ko baasal. Yumma makko yiɗaano sukaaɓe mum. O haɗi sukaaɓe makko waɗde sehilaaɓe tiiɗɓe walla janngude defte fijirde. E nder deftere makko wiyeteende « ''Nguurndam Charlotte Perkins Gilman »'', Gilman winndi wonde yumma makko hollirta ko yiɗde tan ko nde o sikki ɓiyiiko debbo tokooso ina ɗaanii. Hay so tawii o woɗɗitiima Frederic, Perkins tuugnii ko e ballal taaniraaɓe makko, ina jeyaa heen Isabella Beecher Hooker, suɓngooji, e Harriet Beecher Stowe, binnduɗo ''deftere wiyeteende « Kabin »'', kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbaɗti batte e miijooji Charlotte e aduna. E nder jokkondiral binndol e baaba makko, o rokki mo doggol jaŋngugol golle ganndal e daartol, anthropologie, e gannde. <ref name=":0" /> Ko heewi e cukaagu Gilman waɗi ko to Providence, to Islaam Rhode . Ko sehilaaɓe o joginoo ɓuri heewde ko worɓe, o hersaani noddirde hoore makko " [[tomboy]] ". Jaŋde makko ina ŋakki : o janngii e duɗe jeeɗiɗi ceertuɗe, tawi ko duuɓi nay tan, o joofni ko nde o heɓi duuɓi sappo e joy. Hakkille makko e yaajde ganndal makko ina njiyloo sahaa kala jannginooɓe makko, ɓeen fof e wayde noon, ina mettini e makko sabu ko o almuudo miskiino. O anndaa ko o heewi yahde to defterdu renndo ngam janngude fisik, binndol, daartol (haa teeŋti e siwil en ɓooyɓe) e hoore makko. Faandaare nde o ɓuri yiɗde ko " filosofi tago ", haa teeŋti e ko caggal ɗuum anndiraa fisik. E hitaande 1878, suka debbo jahroowo e duuɓi sappo e jeetati oo winnditii e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rhode Island School of Design e ballal kaalis baaba mum mo alaa ɗoon, [1] caggal ɗuum o walli hoore makko e naalankaagal kaayitaaji njulaagu . Ko o jannginoowo, kadi omo hirjina woɗɓe ngam yaajtinde ganndal mum en naalankaagal. [2] O wonnoo kadi ko pentoowo. E sahaa nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rhode Island, Gilman hawri e Martha Luther hedde hitaande 1879 , ina sikkaa omo jokkondiri e makko. Gilman siftinii jokkondire tiiɗɗe ɗe o joginoo e Luther e nder deftere makko : == Mawnugol == [[File:Informal_portrait_of_Charlotte_Perkins_Gilman_and_her_daughter,_Katherine_Beecher_Stetson,_outdoors,_ca._1897._(16911145300).jpg|thumb|Gilman (nyaamo) e ɓiyum debbo biyeteeɗo Katherine Beecher Stetson, c. 1897]] E hitaande 1884, o resi naalanke biyeteeɗo Charles Walter Stetson, mo o hawri e mum nde o janngata naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rhode Island. Ɓiɗɗo maɓɓe gooto, hono Katharine Beecher Stetson ( , jibinaa ko hitaande rewtunde ndee, ñalnde 23 marse 1885 Mitchell, ƴettuɗo safaara oo. <ref name=":0" /> Gilman rokkaama ɗeeɗoo jamirooje : "Wuur nguurndam galle no waawirtee. Jogo ɓiɗɗo maa e maa sahaa kala." ... Lelnude waktu gooto caggal kala ñaamde. Jogaade tan waktuuji ɗiɗi nguurndam hakkille e ñalawma. Kadi woto meem meemde pentol, broos walla pentol so a wuurii O etiima lebbi seecfa rewde wasiyaaji Mitchell, kono 6uu6ol makko ina 6eydoo luggicfde, o ari e 6uu6ol timmungol e nder 6ernde makko ina ɓuuɓna daartol makko juutngol " Wallpaper jaune " (1892). E hitaande 1888, Charlotte seerti e gorko mum &#x2014; ko huunde nde meeɗaa waɗde e darorɗe teeminannde sappo e jeenay &#x2014; o ummii o fayi Pasadena, Kaliforni e ɓiyiiko debbo, o hoɗi e sehil makko Grace Ellery Channing . <ref name="Knight, Diaries, 408" /> O seerti e Stetson e hitaande 1894, o resi Channing. Gilman hollitii e nder deftere mum wonde o weltiima e jom suudu oo, nde tawnoo Katharine "yumma ɗiɗaɓo oo ina moƴƴi no feewi no gadano oo nii, [e ma a taw] ina moƴƴi e won e fannuuji." Gilman kadi ina joginoo miijooji yahruɗi yeeso ko fayti e hakkeeji baaba, o jaɓi wonde jom suudu makko gonnooɗo oo « ina jogii hakke e yoga e renndo [Katharine] » e wonde Katharine « ina jogii hakke anndude e yiɗde baaba mum ». [[File:Charlotte_Perkins_Gilman_by_Frances_Benjamin_Johnston.jpg|thumb|Sarlot Perkins Gilman; foto Farayse Benjamin Jonston (hedde 1900)]] Caggal nde yumma makko sankii e hitaande 1893, Gilman felliti hootde fuɗnaange ko adii fof e nder duuɓi jeetati. O jokkondiri e Houghton Gilman, ɓiy-yumma makko gadano, mo o yi’aani ko ina wona duuɓi sappo e joy, ko o awokaa Wall Street . Ɓe puɗɗii jokkondirde ko famɗi fof ɗoon e ɗoon, ɓe ngonti giɗli. Nde o yahata njilluuji lectures, Houghton e Charlotte mbayli ɓataakeeji, ɓe mbaɗdi waktuuji keewɗi no ɓe mbaawiri hade makko yahde. Gila e dewgal maɓɓe e hitaande 1900 haa e hitaande 1922, ɓe ngoni ko e wuro New York. E hitaande 1922, Gilman ummii New York, fayti galle Houghton ɓooyɗo to Norwich, to leydi Konnektikut . Caggal maayde Houghton ɗoon e ɗoon e hitaande 1934, Gilman hooti Pasadena, Kaliforni, ɗo ɓiyiiko debbo hoɗi. E lewru Yarkomaa 1932, Gilman heɓi rafi kanseer mo safraaka . Ko o daraniiɗo euthanasie wonande ñawɓe bonɓe, Gilman maayi ko e warngo ñalnde 17 ut 1935, nde o ƴetti dose kuloroform ɓurɗo heewde . E nder deftere makko e deftere warngo makko, o winndi wonde o "suɓii ko kuloroform e dow kanseer" o maayi ko yaawi e deeƴre. [[File:Portrait_of_Charlotte_Perkins_Gilman_at_age_twenty_four,_ca._1884._(16980287620).jpg|thumb|Natal Gilman e duuɓi 24, c. 1884]] == Kugal == Caggal nde o ummii Pasadena, Gilman woni e yuɓɓinde dille peewnugol renndo . Ko o nulaaɗo, o lomtii Kaliforni e hitaande 1896 e batuuji ɗiɗi ɗii fof , Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik to Washington, DC, e Batu Sosiyaalist en e Gollotooɓe hakkunde leyɗeele to Londres. E hitaande 1890, o naatnaa e dille Nationalist Clubs gollotooɗe ngam "jokkude njiimaandi kapitaalis e ceertugol hakkunde dente tawa ina ƴellita leñol aadee jam, e nehdi, e yahrude yeeso tigi rigi." Yimre makko yaltinaa e jaaynde ''wiyeteende Nationalist'', jimɗi makko "Similar Cases" ko ƴeewndo satirik wonande yimɓe luulndiiɓe waylo-waylo renndo, o heɓi heen miijooji moƴƴi e juuɗe ƴeewooɓe ɗum. E nder ndeen hitaande fof, 1890, o heɓi heen miijo haa o winndi binndanɗe sappo e joy, jimɗi, novella, e daartol juutngol ''The Yellow Wallpaper'' . Golle makko puɗɗii ko nde o fuɗɗii jannginde ko fayti e ngenndiyaŋkaagal, o dañi gite jamaanu e nder deftere makko adannde, ''In This Our World'', nde o yaltini e hitaande 1893. Ko o jannginoowo teskinɗo, tuugiiɗo e rokkude konnguɗi ngam heɓde ngalu, innde makko mawnii e circle socialist e circle of the social- dille rewɓe . E nder nguurndam makko, gaagaa yaltinde jimɗi e fijirde, Gilman yaltinii defte jeegom maantinɗe ɗe ngonaa fijirde ; darnde nde addani mo yiyeede e nder “rewɓe sosɓe” fannu sosiyoloji . Ɗee golle, e binndanɗe jaayndeeji ɓeydaaɗe bayyinaaɗe, peeñninii ŋakkeende potal hakkunde rewɓe e worɓe e nder renndo, ina ñiŋa ɗum wonde ko huunde nde rewaani laawol, nde wonaa nuunɗal. O woniino tergal e fedde sosiyoloji Amerik gila nde sosaa e hitaande 1905 haa nde o maayi e hitaande 1935. <ref name="Social Structure 2006" /> == Teskorɗe les == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 3h0sys19h2jcb7907xesiwlf9xgu5lh Mariyam Garet 0 40467 165793 2026-04-19T11:31:36Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339946230|Mary Garrett]]" 165793 wikitext text/x-wiki '''Mary Elizabeth Garrett''' (5 mars 1854 - 3 abriil 1915) ko Ameriknaajo, jiɗɗo suɓaade e moƴƴere . Ko kanko woni ɓiɗɗo tokooso, ɓiɗɗo debbo gooto tan, mo John W. Garrett, neɗɗo moƴƴo, hooreejo fedde laana njoorndi Baltimore e Ohio (B. & O.). Mary Garrett, ganndiraaɗo "filanthropie coercive", rokki kaalis ngam fuɗɗoraade duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 1893, tawi ko e sarɗi wonde duɗal ngal ina jaɓa almudɓe rewɓe "e sarɗiiji gooti e worɓe". O sosi Duɗal Bryn Mawr, duɗal keeringal ngam heblude sukaaɓe rewɓe to Baltimore, o rokki ɗum e dow yarlitaare to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr to Pennsylvania, tawi ina ɗaɓɓi nde sehil makko tedduɗo biyeteeɗo Martha Carey Thomas wona hooreejo leydi ndii. Hono no suɓngooji keewɗi goɗɗi e teeminannde sappo e jeenayɓiire nii, Garrett suɓii ko waasde resde; kono, o jokki e jokkondire golle e miijooji e Thomas haa abada. E duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii, o gollodiima e sehilaaɓe makko ɓooyɓe Susan B. Anthony e Anna Howard Shaw ngam etaade heɓde hakke rewɓe suɓaade e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. == Nguurndam == === Ɓingel === Mary Elizabeth Garrett jibinaa ko to Baltimore, ñalnde 5 marse 1854. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof, hono John W. Garrett e Rachel Ann Harrison, ummorii ko e galleeji mawɗi e alɗuɓe. Mary ko ɓiɗɗo debbo gooto e ɓiɗɗo John W. Garrett. Ko kanko woni ɓiɗɗo ɓurɗo yiɗeede e nder galle hee, baaba makko ina heewi wiyde, “Miɗo yiɗi Mariyam jibinaa ko gorko!” ina wiyee sabu o miijii wonde mbaawka Mariyam ina ustoo e caɗeele renndo ngo rewɓe mbaɗata e oon sahaa. [[File:John_W._Garrett.jpg|right|thumb|John Garret (1820-1884), baaba mum Mariyam]] Mary Garrett mawni ko e galle alɗuɓe. Caggal nde baaba makko toɗɗaa hooreejo fedde B&O Railroad, Garret en ngummii e galle mawɗo to Mount Vernon Place. Hay so tawii o hoɗii e galle ɓuuɓɗo e nder nokku ɓurɗo alɗude e Baltimore, Garrett ina joginoo cukaagu keewngu, ngu weltaaki. Miñiiko gorko ina mawni e makko duuɓi 5, tee ceergal duuɓi ina saɗtini mo jokkondirde e miñiraaɓe makko. Yanti heen, e wiyde ciimtol makko, o dañii caɗeele teeŋtuɗe e ƴiyal koyngal makko ñaamowal haa o heɓi safaara moƴƴo to spasuuji Cape May. <ref name=":0" /> Garrett janngi golle moƴƴe e nder cukaagu mum nde tawnoo jibnaaɓe mum e mawniiko en fof ina ngondi e moƴƴere. Yanti heen, omo heɗoo jeewte baaba makko e politikaaji e jom en njulaagu lolluɓe to galle, e nder wolde hakkunde leyɗeele. O heɓi kadi semmbe no feewi e rewɓe Maryland woɗɓe, ɓe ndokki ballal mawngal e soldateeɓe Dental ngal e nder wolde Siwil, e rokkude ndiyam, ñamri e toppitagol. === Nguurndam duɗal e jaŋde hoore mum === Garrett yahi to duɗal Miss Kummer nde o yahrata e duuɓi sappo e ɗiɗi. To duɗal jaaɓi haaɗtirde, o hawri e sehilaaɓe makko ɗiɗo, Julia Rebecca Rogers, lollirɗo « Dolly » e Elizabeth King, lollirɗo « Bessie ». Dolly e Bessie fof ummorii ko e galleeji anndaaɗi jokkondirɗi e galle Garrett to Baltimore. Dolly ko ɓiɗɗo mawɗo njamndi, o wonti ward sariya John W. Garrett caggal maayde baaba makko. Bessie, ummoriiɗo e galle Quaker lolluɗo, ko ɓiy sehil baaba Mary. Mary ina weltii e nguurndam duɗal ngal e fuɗɗoode, ina weltii heen, kono seeɗa-seeɗa o woppii ɗum sabu darnde duɗal makko e jaŋde sukaaɓe rewɓe. Mawɗo duɗal ngal, meeɗnooɗo jogaade jokkondire moƴƴe e Mary, ina goongɗini "e ndema, wonaa e duɗal jaaɓi haaɗtirde." [1] Kadi, duɗal ngal haɗi sukaaɓe rewɓe janngude ganndal. E nder jaabawol politik duɗal keeringal, sukaaɓe rewɓe tato ɓee mbaɗi fedde janngirde ngam janngude ganndal biyoloji, ɓe njuɓɓini rat ngam hulɓinaade mo woni kala. [1] Nde o mettini e ŋakkeende jaŋde ekkol, Mary woppi jaŋde nde o heɓi duuɓi sappo e jeeɗiɗi, o meeɗaa hootde ekkol e duuɓi garooji ɗii. O ɓuri yiɗde ko jannginde hoore makko e galle, o jannga defte binndaaɗe. Ko e jaŋde hoore makko tan, o janngi haalde ɗemngal Itaali e Farayse no moƴƴi, o huutorii Almaañ e Gerek. === Sukaaɓe === [[File:Friday_Evening_meeting,_Mamie_Gwinn,_Bessie_King,_Mary_Garrett,_M._Carey_Thomas_and_Julia_Rogers.png|thumb|Ko ɗum natal Joɗnde Jamma Aljumaa e '''Mamie Gwinn, Bessie King, Mary Garrett, M. Carey Thomas e Juliya Rogers.''']] Sukaagu wonaano sahaa wellitaare e weltaare wonande Garrett. O fellitii wonde o weltaaki e ko Victoria ina ɗaminii e rewɓe e oon sahaa, kadi o weltaaki e jikkuuji jowitiiɗi e jikkuuji e nder galle makko. Kala tergal galle ina reena toɓɓe jowitiiɗe e jikkuuji, ina foti jannginde hoore mum ko fayti e cukaagu. Garrett hollitii nafoore mum e njulaagu, o ardii geɗe makko njulaagu keertiiɗe e hoore makko e nder ooɗoo sahaa. Hokkaama njoɓdi yontere kala ko ina tolnoo e dolaaruuji joy haa sappo e yontere, o winndata denndaangal njoɓdiiji e nder kaayitaaji makko. Yanti heen, o joginoo denndaangal ɓataakeeji banndiraaɓe e sehilaaɓe makko, haa arti noon e Juliya e Elizabeth. Garrett ina joginoo kadi deftere, nde George Peabody, sosɗo Duɗal Peabody e defterdu George Peabody to Baltimore, rokki mo, ko o neɗɗo moƴƴo, sehil galle Garret mo ɓooyi. Caggal nde o yalti duɗal, o jokki e janngude e baaba makko ko fayti e njulaagu e golle sosiyetee laana njoorndi, caggal ɗuum o woni binndoowo makko. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] nbtscnuk9j6mssqzsm8doy9q7bplsxn 165794 165793 2026-04-19T11:31:52Z Sardeeq 14292 165794 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mary Elizabeth Garrett''' (5 mars 1854 - 3 abriil 1915) ko Ameriknaajo, jiɗɗo suɓaade e moƴƴere . Ko kanko woni ɓiɗɗo tokooso, ɓiɗɗo debbo gooto tan, mo John W. Garrett, neɗɗo moƴƴo, hooreejo fedde laana njoorndi Baltimore e Ohio (B. & O.). Mary Garrett, ganndiraaɗo "filanthropie coercive", rokki kaalis ngam fuɗɗoraade duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 1893, tawi ko e sarɗi wonde duɗal ngal ina jaɓa almudɓe rewɓe "e sarɗiiji gooti e worɓe". O sosi Duɗal Bryn Mawr, duɗal keeringal ngam heblude sukaaɓe rewɓe to Baltimore, o rokki ɗum e dow yarlitaare to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr to Pennsylvania, tawi ina ɗaɓɓi nde sehil makko tedduɗo biyeteeɗo Martha Carey Thomas wona hooreejo leydi ndii. Hono no suɓngooji keewɗi goɗɗi e teeminannde sappo e jeenayɓiire nii, Garrett suɓii ko waasde resde; kono, o jokki e jokkondire golle e miijooji e Thomas haa abada. E duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii, o gollodiima e sehilaaɓe makko ɓooyɓe Susan B. Anthony e Anna Howard Shaw ngam etaade heɓde hakke rewɓe suɓaade e nder leyɗeele dentuɗe Amerik. == Nguurndam == === Ɓingel === Mary Elizabeth Garrett jibinaa ko to Baltimore, ñalnde 5 marse 1854. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof, hono John W. Garrett e Rachel Ann Harrison, ummorii ko e galleeji mawɗi e alɗuɓe. Mary ko ɓiɗɗo debbo gooto e ɓiɗɗo John W. Garrett. Ko kanko woni ɓiɗɗo ɓurɗo yiɗeede e nder galle hee, baaba makko ina heewi wiyde, “Miɗo yiɗi Mariyam jibinaa ko gorko!” ina wiyee sabu o miijii wonde mbaawka Mariyam ina ustoo e caɗeele renndo ngo rewɓe mbaɗata e oon sahaa. [[File:John_W._Garrett.jpg|right|thumb|John Garret (1820-1884), baaba mum Mariyam]] Mary Garrett mawni ko e galle alɗuɓe. Caggal nde baaba makko toɗɗaa hooreejo fedde B&O Railroad, Garret en ngummii e galle mawɗo to Mount Vernon Place. Hay so tawii o hoɗii e galle ɓuuɓɗo e nder nokku ɓurɗo alɗude e Baltimore, Garrett ina joginoo cukaagu keewngu, ngu weltaaki. Miñiiko gorko ina mawni e makko duuɓi 5, tee ceergal duuɓi ina saɗtini mo jokkondirde e miñiraaɓe makko. Yanti heen, e wiyde ciimtol makko, o dañii caɗeele teeŋtuɗe e ƴiyal koyngal makko ñaamowal haa o heɓi safaara moƴƴo to spasuuji Cape May. <ref name=":0" /> Garrett janngi golle moƴƴe e nder cukaagu mum nde tawnoo jibnaaɓe mum e mawniiko en fof ina ngondi e moƴƴere. Yanti heen, omo heɗoo jeewte baaba makko e politikaaji e jom en njulaagu lolluɓe to galle, e nder wolde hakkunde leyɗeele. O heɓi kadi semmbe no feewi e rewɓe Maryland woɗɓe, ɓe ndokki ballal mawngal e soldateeɓe Dental ngal e nder wolde Siwil, e rokkude ndiyam, ñamri e toppitagol. === Nguurndam duɗal e jaŋde hoore mum === Garrett yahi to duɗal Miss Kummer nde o yahrata e duuɓi sappo e ɗiɗi. To duɗal jaaɓi haaɗtirde, o hawri e sehilaaɓe makko ɗiɗo, Julia Rebecca Rogers, lollirɗo « Dolly » e Elizabeth King, lollirɗo « Bessie ». Dolly e Bessie fof ummorii ko e galleeji anndaaɗi jokkondirɗi e galle Garrett to Baltimore. Dolly ko ɓiɗɗo mawɗo njamndi, o wonti ward sariya John W. Garrett caggal maayde baaba makko. Bessie, ummoriiɗo e galle Quaker lolluɗo, ko ɓiy sehil baaba Mary. Mary ina weltii e nguurndam duɗal ngal e fuɗɗoode, ina weltii heen, kono seeɗa-seeɗa o woppii ɗum sabu darnde duɗal makko e jaŋde sukaaɓe rewɓe. Mawɗo duɗal ngal, meeɗnooɗo jogaade jokkondire moƴƴe e Mary, ina goongɗini "e ndema, wonaa e duɗal jaaɓi haaɗtirde." [1] Kadi, duɗal ngal haɗi sukaaɓe rewɓe janngude ganndal. E nder jaabawol politik duɗal keeringal, sukaaɓe rewɓe tato ɓee mbaɗi fedde janngirde ngam janngude ganndal biyoloji, ɓe njuɓɓini rat ngam hulɓinaade mo woni kala. [1] Nde o mettini e ŋakkeende jaŋde ekkol, Mary woppi jaŋde nde o heɓi duuɓi sappo e jeeɗiɗi, o meeɗaa hootde ekkol e duuɓi garooji ɗii. O ɓuri yiɗde ko jannginde hoore makko e galle, o jannga defte binndaaɗe. Ko e jaŋde hoore makko tan, o janngi haalde ɗemngal Itaali e Farayse no moƴƴi, o huutorii Almaañ e Gerek. === Sukaaɓe === [[File:Friday_Evening_meeting,_Mamie_Gwinn,_Bessie_King,_Mary_Garrett,_M._Carey_Thomas_and_Julia_Rogers.png|thumb|Ko ɗum natal Joɗnde Jamma Aljumaa e '''Mamie Gwinn, Bessie King, Mary Garrett, M. Carey Thomas e Juliya Rogers.''']] Sukaagu wonaano sahaa wellitaare e weltaare wonande Garrett. O fellitii wonde o weltaaki e ko Victoria ina ɗaminii e rewɓe e oon sahaa, kadi o weltaaki e jikkuuji jowitiiɗi e jikkuuji e nder galle makko. Kala tergal galle ina reena toɓɓe jowitiiɗe e jikkuuji, ina foti jannginde hoore mum ko fayti e cukaagu. Garrett hollitii nafoore mum e njulaagu, o ardii geɗe makko njulaagu keertiiɗe e hoore makko e nder ooɗoo sahaa. Hokkaama njoɓdi yontere kala ko ina tolnoo e dolaaruuji joy haa sappo e yontere, o winndata denndaangal njoɓdiiji e nder kaayitaaji makko. Yanti heen, o joginoo denndaangal ɓataakeeji banndiraaɓe e sehilaaɓe makko, haa arti noon e Juliya e Elizabeth. Garrett ina joginoo kadi deftere, nde George Peabody, sosɗo Duɗal Peabody e defterdu George Peabody to Baltimore, rokki mo, ko o neɗɗo moƴƴo, sehil galle Garret mo ɓooyi. Caggal nde o yalti duɗal, o jokki e janngude e baaba makko ko fayti e njulaagu e golle sosiyetee laana njoorndi, caggal ɗuum o woni binndoowo makko. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] c2dobq5wyidv200zo9s0hqtwkt2y666 Liliyan G. Koolhamer 0 40468 165795 2026-04-19T11:32:36Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1293360006|Lillian G. Kohlhamer]]" 165795 wikitext text/x-wiki '''Lillian Gonzales''' '''Kohlhamer''' (13 noowammbar 1870 – 26 noowammbar 1929), ganndiraaɗo kadi '''Lillian Gottlieb Kohlhamer''', ko Ameriknaajo daraniiɗo suɓaade e jam, jooɗiiɗo to Chicago. O jeyaa ko e nulaaɓe Ameriknaaɓe e batu hakkunde leyɗeele rewɓe waɗnoo to La Haye e hitaande 1915, e batu Fedde Adunaare Rewɓe to Geneve e hitaande 1920. == Nguurndam gadano == Lillian Gonzales jibinaa ko to wuro wiyeteengo Buffalo, New York, ko ɓiɗɗo mawɗo Frank Gonzales e Rosalie Davignon Gonzales. Baaba makko ko Kubaa, yumma makko ko Kebek. [[File:Peace_Delegates_on_NOORDAM_18848v.jpg|alt=A group of white woman, standing on a ship's deck wearing hats and long coats, behind a banner that reads "PEACE"|thumb|Daraniiɓe jam yahooɓe e batu hakkunde leyɗeele rewɓe e hitaande 1915, ina heen Emmeline Pethick-Lawrence, Jane Addams, Annie E. Molloy, e to bannge ñaamo, Lillian G. Kohlhamer.]] == Kugal == Kohlhamer ina gollinoo e suɓngooji e pasifik to Illinois. O jeyaa ko e goomu ɓulli loowdi e ɓulli ɓulli e nder fedde rewɓe Chicago. O walli kadi gardiiɗo duɗe Chicago biyeteeɗo Ella Flagg Young . E hitaande 1914 o yalti e lannda debbo Cook County, o siftini "luural mawngal e nder fedde nde". O woniino tergal nguurndam e nder duɗal ganndal to Chicago . Kohlhamer lomtii Fedde Potal Politik Chicago, Fedde Rewɓe Chicago Fedde Suɓngooji Dowlaaji Dentuɗi hono nulaaɗo to ''Kongres'' hakkunde leyɗeele rewɓe e hitaande 1915 oo yonta daartol aduna." E hitaande 1916 Kohlhamer jeyaa ko e suɓngooji Illinois e batu ngenndiijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) to wuro Atlantik . [1] Kanko e Margaret Strand ɓe ngoni ko e lomtaade suɓngooji Illinois e batu fedde winndereyankoore suɓngooji rewɓe e hitaande 1920, yuɓɓinaangu to Geneve. [2] [3] [4] E nder fuɗɗoode kitaale 1920 o waɗii golle ballondiral caggal wolde to Almaañ e Otiris. [5] == Nguurndam neɗɗo == Lillian Gonzales resii jom ngalu biyeteeɗo Robert W. Kohlhamer e hitaande 1894. O sankii ko e hitaande 1920. O sankii ko e galle makko sara Firenze, to leydi Itali, e hitaande 1929, yontereeji ɗiɗi caggal nde o heɓi duuɓi 59. == Tuugnorgal == ahd444c094m9zyehv59bqk8pklg0wns 165796 165795 2026-04-19T11:33:11Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1293360006|Lillian G. Kohlhamer]]" 165796 wikitext text/x-wiki '''Lillian Gonzales''' '''Kohlhamer''' (13 noowammbar 1870 – 26 noowammbar 1929), ganndiraaɗo kadi '''Lillian Gottlieb Kohlhamer''', ko Ameriknaajo daraniiɗo suɓaade e jam, jooɗiiɗo to Chicago. O jeyaa ko e nulaaɓe Ameriknaaɓe e batu hakkunde leyɗeele rewɓe waɗnoo to La Haye e hitaande 1915, e batu Fedde Adunaare Rewɓe to Geneve e hitaande 1920.<ref>Women's International League for Peace and Freedom. Congress (1st : 1915 : The Hague) (1915). ''Bericht-Rapport-Report''. University of California Libraries. Amsterdam, International women's committee of permanent peace. p. 268 – via Internet Archive.</ref> == Nguurndam gadano == Lillian Gonzales jibinaa ko to wuro wiyeteengo Buffalo, New York, ko ɓiɗɗo mawɗo Frank Gonzales e Rosalie Davignon Gonzales. Baaba makko ko Kubaa, yumma makko ko Kebek. [[File:Peace_Delegates_on_NOORDAM_18848v.jpg|alt=A group of white woman, standing on a ship's deck wearing hats and long coats, behind a banner that reads "PEACE"|thumb|Daraniiɓe jam yahooɓe e batu hakkunde leyɗeele rewɓe e hitaande 1915, ina heen Emmeline Pethick-Lawrence, Jane Addams, Annie E. Molloy, e to bannge ñaamo, Lillian G. Kohlhamer.]] == Kugal == Kohlhamer ina gollinoo e suɓngooji e pasifik to Illinois. O jeyaa ko e goomu ɓulli loowdi e ɓulli ɓulli e nder fedde rewɓe Chicago. O walli kadi gardiiɗo duɗe Chicago biyeteeɗo Ella Flagg Young . E hitaande 1914 o yalti e lannda debbo Cook County, o siftini "luural mawngal e nder fedde nde". O woniino tergal nguurndam e nder duɗal ganndal to Chicago . Kohlhamer lomtii Fedde Potal Politik Chicago, Fedde Rewɓe Chicago Fedde Suɓngooji Dowlaaji Dentuɗi hono nulaaɗo to ''Kongres'' hakkunde leyɗeele rewɓe e hitaande 1915 oo yonta daartol aduna." E hitaande 1916 Kohlhamer jeyaa ko e suɓngooji Illinois e batu ngenndiijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) to wuro Atlantik . [1] Kanko e Margaret Strand ɓe ngoni ko e lomtaade suɓngooji Illinois e batu fedde winndereyankoore suɓngooji rewɓe e hitaande 1920, yuɓɓinaangu to Geneve. [2] [3] [4] E nder fuɗɗoode kitaale 1920 o waɗii golle ballondiral caggal wolde to Almaañ e Otiris. [5] == Nguurndam neɗɗo == Lillian Gonzales resii jom ngalu biyeteeɗo Robert W. Kohlhamer e hitaande 1894. O sankii ko e hitaande 1920. O sankii ko e galle makko sara Firenze, to leydi Itali, e hitaande 1929, yontereeji ɗiɗi caggal nde o heɓi duuɓi 59. == Tuugnorgal == a0j8rfu4ocmejooeoavwlui408hclvu 165797 165796 2026-04-19T11:33:31Z Sardeeq 14292 165797 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lillian Gonzales''' '''Kohlhamer''' (13 noowammbar 1870 – 26 noowammbar 1929), ganndiraaɗo kadi '''Lillian Gottlieb Kohlhamer''', ko Ameriknaajo daraniiɗo suɓaade e jam, jooɗiiɗo to Chicago. O jeyaa ko e nulaaɓe Ameriknaaɓe e batu hakkunde leyɗeele rewɓe waɗnoo to La Haye e hitaande 1915, e batu Fedde Adunaare Rewɓe to Geneve e hitaande 1920.<ref>Women's International League for Peace and Freedom. Congress (1st : 1915 : The Hague) (1915). ''Bericht-Rapport-Report''. University of California Libraries. Amsterdam, International women's committee of permanent peace. p. 268 – via Internet Archive.</ref> == Nguurndam gadano == Lillian Gonzales jibinaa ko to wuro wiyeteengo Buffalo, New York, ko ɓiɗɗo mawɗo Frank Gonzales e Rosalie Davignon Gonzales. Baaba makko ko Kubaa, yumma makko ko Kebek. [[File:Peace_Delegates_on_NOORDAM_18848v.jpg|alt=A group of white woman, standing on a ship's deck wearing hats and long coats, behind a banner that reads "PEACE"|thumb|Daraniiɓe jam yahooɓe e batu hakkunde leyɗeele rewɓe e hitaande 1915, ina heen Emmeline Pethick-Lawrence, Jane Addams, Annie E. Molloy, e to bannge ñaamo, Lillian G. Kohlhamer.]] == Kugal == Kohlhamer ina gollinoo e suɓngooji e pasifik to Illinois. O jeyaa ko e goomu ɓulli loowdi e ɓulli ɓulli e nder fedde rewɓe Chicago. O walli kadi gardiiɗo duɗe Chicago biyeteeɗo Ella Flagg Young . E hitaande 1914 o yalti e lannda debbo Cook County, o siftini "luural mawngal e nder fedde nde". O woniino tergal nguurndam e nder duɗal ganndal to Chicago . Kohlhamer lomtii Fedde Potal Politik Chicago, Fedde Rewɓe Chicago Fedde Suɓngooji Dowlaaji Dentuɗi hono nulaaɗo to ''Kongres'' hakkunde leyɗeele rewɓe e hitaande 1915 oo yonta daartol aduna." E hitaande 1916 Kohlhamer jeyaa ko e suɓngooji Illinois e batu ngenndiijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) to wuro Atlantik . [1] Kanko e Margaret Strand ɓe ngoni ko e lomtaade suɓngooji Illinois e batu fedde winndereyankoore suɓngooji rewɓe e hitaande 1920, yuɓɓinaangu to Geneve. [2] [3] [4] E nder fuɗɗoode kitaale 1920 o waɗii golle ballondiral caggal wolde to Almaañ e Otiris. [5] == Nguurndam neɗɗo == Lillian Gonzales resii jom ngalu biyeteeɗo Robert W. Kohlhamer e hitaande 1894. O sankii ko e hitaande 1920. O sankii ko e galle makko sara Firenze, to leydi Itali, e hitaande 1929, yontereeji ɗiɗi caggal nde o heɓi duuɓi 59. == Tuugnorgal == s6o3bgobtoowkbsspxx79nv8xup31bv Pattie Rufner Jaakob 0 40469 165798 2026-04-19T11:34:23Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328390995|Pattie Ruffner Jacobs]]" 165798 wikitext text/x-wiki '''Pattie Ruffner Jacobs''' (heen sahaaji ina wiyee '''Patti''' walla '''Patty''' ; 2 oktoobar 1875 – 22 desaambar 1935) ko Ameriknaajo jeyaaɗo to Birmingham, Alabama . O naati e suudu mawndu rewɓe Alabama e hitaande 1978. == Ngendam == Pattie Ruffner jibinaa ko ñalnde 2 oktoobar 1875, to Virginie worgo . O janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ward to Nashville, Tennessee, kono o waawaa jokkude jaŋde makko e nder caɗeele faggudu e kitaale 1890 . Dewgal jibnaaɓe makko fusi e nder oon sahaa, Pattie ummii e yumma mum to Birmingham ngam hoɗde e galle mawniiko debbo. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2022)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Ruffner resii jom ngalu Birmingham biyeteeɗo Solon Jacobs, o naftorii ngalu makko ngam yahde e winnditaade e duɗe daande to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . E nder jamaanu, o ɓeydii huutoraade politik e nder mbaydi Progressivism ndi wayli Birmingham ngam wonde wuro keso to bannge njulaagu. Jacobs naati e hare ngam haɓaade golle sukaaɓe, e njulaagu ñaawooɓe, e njulaagu nguu fof ko e nder diiwaan Birmingham . O woniino tergal tiiɗngal e nder fedde Salvation Army e fedde haɓantoonde ñawu nguu e nder diiwaan Jefferson . Ɓeydagol darnde makko e nder ngenndi addani mo tawtoreede kampaañ ngam yeeyde Liberty Bonds e wolde adunaare adannde . Ko caggal golle keewɗe ɗe ndartaaki ngam moƴƴinde duɗe laamu, Jacobs hollitii wonde suɓngooji rewɓe ina poti waɗeede ngam heɓde peeje moƴƴe renndo e nder laawol politik. O sosi Fedde Potal Suɓngooji Birmingham e hitaande 1910, rewi heen Fedde Potal Suɓngooji Alabama hitaande caggal ɗuum. E hitaande 1913, Jacobs haali e innde suɓngooji rewɓe Fuɗnaange e nder batu hitaandeejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) to Washington DC Nde o haali yeeso suudu sarɗiiji leydi Amerik e hitaande 1915, Jacobs noddii lefol rewɓe ɓaleeɓe hollirɓe "fotde mum en e hoolaare" mum en e dow nuunɗal mum en e Fuɗnaange "duuɓi 50 jooni"—ina hollita jokkude nuunɗal rewɓe ɓaleeɓe e Konfederaasiyoŋ, e yearnd of the of5 maccungaagu. E nder nate, o darii e dow koyɗe ɓeeɗoo rewɓe, Jacobs wiyi banndiraaɓe mum Demokaraat en e nder batu nguu wonde « e nder Dowla am Alabama ina waɗi 142 000 debbo ɓaleejo ɓurɗo rewɓe ɓaleeɓe mbele so tawii yiɗde yimɓe fuɗnaange ko jogaade ɓural ɓaleeɓe, e wiyde Chief Walhi women to North Carolina w States w ko famɗi fof ina toownee e nder dingiral politik gootal no worɓe ɓaleeɓe nii." Jacobs e wondiiɓe mum ina ɓadii waɗde referaandoom ngam suɓaade woote e nder leydi ndii fof e hitaande 1915, kono luulndiiɓe ɓee ina njuɓɓina kulhuli wonde rokkude rewɓe woote ina ɓeyda doole politik Afriknaaɓe Ameriknaaɓe . Ndeen AESA waylii golle mum ngam ƴellitde waylo-waylo woote ngenndiije. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2022)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Jacobs suɓaama ofisee e nder [[National Equal Suffrage Association|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Fotde Suɓngooji]] e hitaande 1915. Caggal nde kuulal 19ɓiire ƴettaa, Jacobs ardii waylude pelle mum nokkuuje ɗee e nder Ligues des Femmes Votants. E hitaande 1927, o wonti binndoowo ngenndiijo wonande Ligue Nationale des Femmes Votants . Jacobs ardii golle feewde e sariyaaji goɗɗi jowitiiɗi e renndo-yaajde kadi, ko wayi no etaade sosde ñalawma golle waktuuji 8 . Hooreejo leydi ndii, hono Herbert Hoover e Franklin Roosevelt, teskiima ardorde makko e toɗɗagol makko e komisiyoŋaaji keewɗi, ko wayi no Yiilirde Ngenndiire toppitiinde ko fayti e njulaagu e nder njuɓɓudi laamu leydi ndii e wonde kaaloowo e laamu Tennessee Valley . E hitaande 1933 ko kanko woni debbo gadano toɗɗaaɗo e Goomu ngenndi Demokaraasi ummoriiɗo Alabama, ko kanko woni darnde haa o maayi duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum ñalnde 22 desaambar 1935. [ ciimtol ina haani ] Jacobs wirnaa ko e yanaande Elmwood to Birmingham . == Tuugnorgal == nes0gicfwzjc644q782x7kkoucs69oz 165799 165798 2026-04-19T11:35:19Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328390995|Pattie Ruffner Jacobs]]" 165799 wikitext text/x-wiki '''Pattie Ruffner Jacobs''' (heen sahaaji ina wiyee '''Patti''' walla '''Patty''' ; 2 oktoobar 1875 – 22 desaambar 1935) ko Ameriknaajo jeyaaɗo to Birmingham, Alabama . O naati e suudu mawndu rewɓe Alabama e hitaande 1978. <ref>Hearings Before the Committee on the Judiciary, House of Representatives, Sixty-fourth Congress, First[-second] Session: pt. 2-4. Woman suffrage". SUS Congress. Retrieved April 5, 2022.</ref> == Ngendam == Pattie Ruffner jibinaa ko ñalnde 2 oktoobar 1875, to Virginie worgo . O janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ward to Nashville, Tennessee, kono o waawaa jokkude jaŋde makko e nder caɗeele faggudu e kitaale 1890 . Dewgal jibnaaɓe makko fusi e nder oon sahaa, Pattie ummii e yumma mum to Birmingham ngam hoɗde e galle mawniiko debbo. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2022)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Ruffner resii jom ngalu Birmingham biyeteeɗo Solon Jacobs, o naftorii ngalu makko ngam yahde e winnditaade e duɗe daande to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . E nder jamaanu, o ɓeydii huutoraade politik e nder mbaydi Progressivism ndi wayli Birmingham ngam wonde wuro keso to bannge njulaagu. Jacobs naati e hare ngam haɓaade golle sukaaɓe, e njulaagu ñaawooɓe, e njulaagu nguu fof ko e nder diiwaan Birmingham . O woniino tergal tiiɗngal e nder fedde Salvation Army e fedde haɓantoonde ñawu nguu e nder diiwaan Jefferson . Ɓeydagol darnde makko e nder ngenndi addani mo tawtoreede kampaañ ngam yeeyde Liberty Bonds e wolde adunaare adannde . Ko caggal golle keewɗe ɗe ndartaaki ngam moƴƴinde duɗe laamu, Jacobs hollitii wonde suɓngooji rewɓe ina poti waɗeede ngam heɓde peeje moƴƴe renndo e nder laawol politik. O sosi Fedde Potal Suɓngooji Birmingham e hitaande 1910, rewi heen Fedde Potal Suɓngooji Alabama hitaande caggal ɗuum. E hitaande 1913, Jacobs haali e innde suɓngooji rewɓe Fuɗnaange e nder batu hitaandeejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) to Washington DC Nde o haali yeeso suudu sarɗiiji leydi Amerik e hitaande 1915, Jacobs noddii lefol rewɓe ɓaleeɓe hollirɓe "fotde mum en e hoolaare" mum en e dow nuunɗal mum en e Fuɗnaange "duuɓi 50 jooni"—ina hollita jokkude nuunɗal rewɓe ɓaleeɓe e Konfederaasiyoŋ, e yearnd of the of5 maccungaagu. E nder nate, o darii e dow koyɗe ɓeeɗoo rewɓe, Jacobs wiyi banndiraaɓe mum Demokaraat en e nder batu nguu wonde « e nder Dowla am Alabama ina waɗi 142 000 debbo ɓaleejo ɓurɗo rewɓe ɓaleeɓe mbele so tawii yiɗde yimɓe fuɗnaange ko jogaade ɓural ɓaleeɓe, e wiyde Chief Walhi women to North Carolina w States w ko famɗi fof ina toownee e nder dingiral politik gootal no worɓe ɓaleeɓe nii." Jacobs e wondiiɓe mum ina ɓadii waɗde referaandoom ngam suɓaade woote e nder leydi ndii fof e hitaande 1915, kono luulndiiɓe ɓee ina njuɓɓina kulhuli wonde rokkude rewɓe woote ina ɓeyda doole politik Afriknaaɓe Ameriknaaɓe . Ndeen AESA waylii golle mum ngam ƴellitde waylo-waylo woote ngenndiije. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2022)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Jacobs suɓaama ofisee e nder [[National Equal Suffrage Association|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Fotde Suɓngooji]] e hitaande 1915. Caggal nde kuulal 19ɓiire ƴettaa, Jacobs ardii waylude pelle mum nokkuuje ɗee e nder Ligues des Femmes Votants. E hitaande 1927, o wonti binndoowo ngenndiijo wonande Ligue Nationale des Femmes Votants . Jacobs ardii golle feewde e sariyaaji goɗɗi jowitiiɗi e renndo-yaajde kadi, ko wayi no etaade sosde ñalawma golle waktuuji 8 . Hooreejo leydi ndii, hono Herbert Hoover e Franklin Roosevelt, teskiima ardorde makko e toɗɗagol makko e komisiyoŋaaji keewɗi, ko wayi no Yiilirde Ngenndiire toppitiinde ko fayti e njulaagu e nder njuɓɓudi laamu leydi ndii e wonde kaaloowo e laamu Tennessee Valley . E hitaande 1933 ko kanko woni debbo gadano toɗɗaaɗo e Goomu ngenndi Demokaraasi ummoriiɗo Alabama, ko kanko woni darnde haa o maayi duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum ñalnde 22 desaambar 1935. [ ciimtol ina haani ] Jacobs wirnaa ko e yanaande Elmwood to Birmingham . == Tuugnorgal == 3whkp5l2cc9u18766i0ho67v3mei8zm 165800 165799 2026-04-19T11:35:36Z Sardeeq 14292 165800 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Pattie Ruffner Jacobs''' (heen sahaaji ina wiyee '''Patti''' walla '''Patty''' ; 2 oktoobar 1875 – 22 desaambar 1935) ko Ameriknaajo jeyaaɗo to Birmingham, Alabama . O naati e suudu mawndu rewɓe Alabama e hitaande 1978. <ref>Hearings Before the Committee on the Judiciary, House of Representatives, Sixty-fourth Congress, First[-second] Session: pt. 2-4. Woman suffrage". SUS Congress. Retrieved April 5, 2022.</ref> == Ngendam == Pattie Ruffner jibinaa ko ñalnde 2 oktoobar 1875, to Virginie worgo . O janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ward to Nashville, Tennessee, kono o waawaa jokkude jaŋde makko e nder caɗeele faggudu e kitaale 1890 . Dewgal jibnaaɓe makko fusi e nder oon sahaa, Pattie ummii e yumma mum to Birmingham ngam hoɗde e galle mawniiko debbo. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2022)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Ruffner resii jom ngalu Birmingham biyeteeɗo Solon Jacobs, o naftorii ngalu makko ngam yahde e winnditaade e duɗe daande to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . E nder jamaanu, o ɓeydii huutoraade politik e nder mbaydi Progressivism ndi wayli Birmingham ngam wonde wuro keso to bannge njulaagu. Jacobs naati e hare ngam haɓaade golle sukaaɓe, e njulaagu ñaawooɓe, e njulaagu nguu fof ko e nder diiwaan Birmingham . O woniino tergal tiiɗngal e nder fedde Salvation Army e fedde haɓantoonde ñawu nguu e nder diiwaan Jefferson . Ɓeydagol darnde makko e nder ngenndi addani mo tawtoreede kampaañ ngam yeeyde Liberty Bonds e wolde adunaare adannde . Ko caggal golle keewɗe ɗe ndartaaki ngam moƴƴinde duɗe laamu, Jacobs hollitii wonde suɓngooji rewɓe ina poti waɗeede ngam heɓde peeje moƴƴe renndo e nder laawol politik. O sosi Fedde Potal Suɓngooji Birmingham e hitaande 1910, rewi heen Fedde Potal Suɓngooji Alabama hitaande caggal ɗuum. E hitaande 1913, Jacobs haali e innde suɓngooji rewɓe Fuɗnaange e nder batu hitaandeejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) to Washington DC Nde o haali yeeso suudu sarɗiiji leydi Amerik e hitaande 1915, Jacobs noddii lefol rewɓe ɓaleeɓe hollirɓe "fotde mum en e hoolaare" mum en e dow nuunɗal mum en e Fuɗnaange "duuɓi 50 jooni"—ina hollita jokkude nuunɗal rewɓe ɓaleeɓe e Konfederaasiyoŋ, e yearnd of the of5 maccungaagu. E nder nate, o darii e dow koyɗe ɓeeɗoo rewɓe, Jacobs wiyi banndiraaɓe mum Demokaraat en e nder batu nguu wonde « e nder Dowla am Alabama ina waɗi 142 000 debbo ɓaleejo ɓurɗo rewɓe ɓaleeɓe mbele so tawii yiɗde yimɓe fuɗnaange ko jogaade ɓural ɓaleeɓe, e wiyde Chief Walhi women to North Carolina w States w ko famɗi fof ina toownee e nder dingiral politik gootal no worɓe ɓaleeɓe nii." Jacobs e wondiiɓe mum ina ɓadii waɗde referaandoom ngam suɓaade woote e nder leydi ndii fof e hitaande 1915, kono luulndiiɓe ɓee ina njuɓɓina kulhuli wonde rokkude rewɓe woote ina ɓeyda doole politik Afriknaaɓe Ameriknaaɓe . Ndeen AESA waylii golle mum ngam ƴellitde waylo-waylo woote ngenndiije. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2022)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Jacobs suɓaama ofisee e nder [[National Equal Suffrage Association|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Fotde Suɓngooji]] e hitaande 1915. Caggal nde kuulal 19ɓiire ƴettaa, Jacobs ardii waylude pelle mum nokkuuje ɗee e nder Ligues des Femmes Votants. E hitaande 1927, o wonti binndoowo ngenndiijo wonande Ligue Nationale des Femmes Votants . Jacobs ardii golle feewde e sariyaaji goɗɗi jowitiiɗi e renndo-yaajde kadi, ko wayi no etaade sosde ñalawma golle waktuuji 8 . Hooreejo leydi ndii, hono Herbert Hoover e Franklin Roosevelt, teskiima ardorde makko e toɗɗagol makko e komisiyoŋaaji keewɗi, ko wayi no Yiilirde Ngenndiire toppitiinde ko fayti e njulaagu e nder njuɓɓudi laamu leydi ndii e wonde kaaloowo e laamu Tennessee Valley . E hitaande 1933 ko kanko woni debbo gadano toɗɗaaɗo e Goomu ngenndi Demokaraasi ummoriiɗo Alabama, ko kanko woni darnde haa o maayi duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum ñalnde 22 desaambar 1935. [ ciimtol ina haani ] Jacobs wirnaa ko e yanaande Elmwood to Birmingham . == Tuugnorgal == 5cvo1v9s0h8meqetoreic2vsapdn764 165801 165800 2026-04-19T11:36:25Z Sardeeq 14292 165801 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Pattie Ruffner Jacobs''' (heen sahaaji ina wiyee '''Patti''' walla '''Patty''' ; 2 oktoobar 1875 – 22 desaambar 1935) ko Ameriknaajo jeyaaɗo to Birmingham, Alabama . O naati e suudu mawndu rewɓe Alabama e hitaande 1978. <ref>Hearings Before the Committee on the Judiciary, House of Representatives, Sixty-fourth Congress, First[-second] Session: pt. 2-4. Woman suffrage". SUS Congress. Retrieved April 5, 2022.</ref> == Ngendam == Pattie Ruffner jibinaa ko ñalnde 2 oktoobar 1875, to Virginie worgo . O janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ward to Nashville, Tennessee, kono o waawaa jokkude jaŋde makko e nder caɗeele faggudu e kitaale 1890 . Dewgal jibnaaɓe makko fusi e nder oon sahaa, Pattie ummii e yumma mum to Birmingham ngam hoɗde e galle mawniiko debbo. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; &#x5D;</sup> Ruffner resii jom ngalu Birmingham biyeteeɗo Solon Jacobs, o naftorii ngalu makko ngam yahde e winnditaade e duɗe daande to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . E nder jamaanu, o ɓeydii huutoraade politik e nder mbaydi Progressivism ndi wayli Birmingham ngam wonde wuro keso to bannge njulaagu. Jacobs naati e hare ngam haɓaade golle sukaaɓe, e njulaagu ñaawooɓe, e njulaagu nguu fof ko e nder diiwaan Birmingham . O woniino tergal tiiɗngal e nder fedde Salvation Army e fedde haɓantoonde ñawu nguu e nder diiwaan Jefferson . Ɓeydagol darnde makko e nder ngenndi addani mo tawtoreede kampaañ ngam yeeyde Liberty Bonds e wolde adunaare adannde . Ko caggal golle keewɗe ɗe ndartaaki ngam moƴƴinde duɗe laamu, Jacobs hollitii wonde suɓngooji rewɓe ina poti waɗeede ngam heɓde peeje moƴƴe renndo e nder laawol politik. O sosi Fedde Potal Suɓngooji Birmingham e hitaande 1910, rewi heen Fedde Potal Suɓngooji Alabama hitaande caggal ɗuum. E hitaande 1913, Jacobs haali e innde suɓngooji rewɓe Fuɗnaange e nder batu hitaandeejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA) to Washington DC Nde o haali yeeso suudu sarɗiiji leydi Amerik e hitaande 1915, Jacobs noddii lefol rewɓe ɓaleeɓe hollirɓe "fotde mum en e hoolaare" mum en e dow nuunɗal mum en e Fuɗnaange "duuɓi 50 jooni"—ina hollita jokkude nuunɗal rewɓe ɓaleeɓe e Konfederaasiyoŋ, e yearnd of the of5 maccungaagu. E nder nate, o darii e dow koyɗe ɓeeɗoo rewɓe, Jacobs wiyi banndiraaɓe mum Demokaraat en e nder batu nguu wonde « e nder Dowla am Alabama ina waɗi 142 000 debbo ɓaleejo ɓurɗo rewɓe ɓaleeɓe mbele so tawii yiɗde yimɓe fuɗnaange ko jogaade ɓural ɓaleeɓe, e wiyde Chief Walhi women to North Carolina w States w ko famɗi fof ina toownee e nder dingiral politik gootal no worɓe ɓaleeɓe nii." Jacobs e wondiiɓe mum ina ɓadii waɗde referaandoom ngam suɓaade woote e nder leydi ndii fof e hitaande 1915, kono luulndiiɓe ɓee ina njuɓɓina kulhuli wonde rokkude rewɓe woote ina ɓeyda doole politik Afriknaaɓe Ameriknaaɓe . Ndeen AESA waylii golle mum ngam ƴellitde waylo-waylo woote ngenndiije. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2022)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Jacobs suɓaama ofisee e nder [[National Equal Suffrage Association|Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Fotde Suɓngooji]] e hitaande 1915. Caggal nde kuulal 19ɓiire ƴettaa, Jacobs ardii waylude pelle mum nokkuuje ɗee e nder Ligues des Femmes Votants. E hitaande 1927, o wonti binndoowo ngenndiijo wonande Ligue Nationale des Femmes Votants . Jacobs ardii golle feewde e sariyaaji goɗɗi jowitiiɗi e renndo-yaajde kadi, ko wayi no etaade sosde ñalawma golle waktuuji 8 . Hooreejo leydi ndii, hono Herbert Hoover e Franklin Roosevelt, teskiima ardorde makko e toɗɗagol makko e komisiyoŋaaji keewɗi, ko wayi no Yiilirde Ngenndiire toppitiinde ko fayti e njulaagu e nder njuɓɓudi laamu leydi ndii e wonde kaaloowo e laamu Tennessee Valley . E hitaande 1933 ko kanko woni debbo gadano toɗɗaaɗo e Goomu ngenndi Demokaraasi ummoriiɗo Alabama, ko kanko woni darnde haa o maayi duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum ñalnde 22 desaambar 1935. [ ciimtol ina haani ] Jacobs wirnaa ko e yanaande Elmwood to Birmingham . == Tuugnorgal == gnyujopysfjzg69l1m326hu7ud0xple Lotti Wilson Jakson 0 40470 165802 2026-04-19T11:39:07Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345375066|Lottie Wilson Jackson]]" 165802 wikitext text/x-wiki '''Charlotte Wilson Jackson''' (hedde 1854 – 16 lewru Yarkomaa 1914) ko naalanke Ameriknaajo, daraniiɗo golle, ummoriiɗo Michigan. Ko kanko woni Afriknaajo Ameriknaajo gadano yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago . E hitaande 1901, Wilson ardii koolol naalankooɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe to Koolol Pan-Ameriknaaɓe . O siifondiri innde makko ko "Lottie Wilson" e nate makko e seppooji makko. == Nguurndam == Lottie Wilson jibinaa ko hedde hitaande 1854 to wuro wiyeteengo Niles . Nde o mawni, o woniino hoɗnooɗo to Bay City, to Michigan, omo joginoo toon suudu naalankaagal udditirndu yimɓe fof. E hitaande 1901, Wilson ummii Washington, DC ngam udditde suudu naalankaagal ɗo o waɗata koolol naalankaagal, o janngina ekkolaaji haa hitaande 1905. O resii laabi tati ; ko adii fof ko e duuɓi 18 to James Hugart, caggal ɗuum to John Jakson, caggal ɗuum e hitaande 1906 to Daniel Moss. O dañii ɓiɓɓe tato e gorko makko gadano, hay gooto e maɓɓe wuuraani e cukaagu. == Naalankaagal e gollal == Wilson ko pentoowo nebam, sehil, e rokkuɗo nokku galleeji. Natal makko mawngal nebam "Hooreejo leydi Lincoln e gonnooɗo maccuɗo", 1902, holliri Abraham Lincoln e daraniiɗo hakkeeji rewɓe Sojourner Truth . Hooreejo leydi ndi hono Theodore Roosevelt jaɓii natal ngal e nder defterdu naalankaagal duumingal e nder [[White House Nazareth|galle laamorɗo]] Amerik. Wilson woni naalanke gadano Afriknaajo-Ameriknaajo mo golle mum ngoni e nder defte White House. O waɗi natal Booker T. Washington ngam waɗde ɗum e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tuskegee e natal Charles Sumner ngam waɗde ɗum e opitaal Provident to Chicago e hitaande 1892. Wilson ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O haali ko faati e yahrude yeeso rewɓe e nder ekklesiyaaji e nder cuuɗi naalankaagal e nder kitaale 1800 fof. O haali e batu gadano hitaande kala fedde rewɓe ɓaleeɓe to Washington DC (1896) e batu fedde potal suɓngooji to Michigan (1898). E hitaande 1899, Lottie woniino wakiliijo wuro Bay, Michigan, to batu fedde rewɓe ngenndiire to Dunkirk, New York . E hitaande 1897, o walli sosde galle Phillis Wheatley to Detroit, fedde ngenndiire rewɓe Afrik‐Ameriknaaɓe, rokkata hoɗorde, porogaraamuuji jaŋde e wellitaare, e nokku ɗo yeewtetee e geɗe politik. O jeyaa ko e Fedde Afro-Ameriknaare (AAC), Fedde Ngenndiije Dentuɗe Rewɓe ɓaleeɓe (NACW), e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). [1] Wilson ko daraniiɗo seerndude leƴƴi, teeŋti noon e ɗaɓɓaande mum e batu NAWSA e hitaande 1899 ngam seerndude yah-ngartaa e laaɗe diwooje wonande rewɓe ɓaleeɓe. O wi'i: "Rewɓe ɓaleeɓe fotaay doole ngam ɓe nasta nder mootaaji ɗin, nden boo hoɗorde booɗnde foti hokkeego ɓe." Kuulal makko ngal, e joofnirde, ƴettaa ko ngam jaabaade jaabawol ummoraade e suɓngooji ɓaleeɓe to bannge worgo. Wilson maayi ko ñalnde 16 lewru bowte hitaande 1914, to Niles. Wilson naati e nder suudu mawndu rewɓe Michigan e hitaande 2016. == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji e suɓngooji == Tuugnorgal == akpx1kgorwlprzr30tz8y0qm690gw1c 165803 165802 2026-04-19T11:39:41Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1345375066|Lottie Wilson Jackson]]" 165803 wikitext text/x-wiki '''Charlotte Wilson Jackson''' (hedde 1854 – 16 lewru Yarkomaa 1914) ko naalanke Ameriknaajo, daraniiɗo golle, ummoriiɗo Michigan. Ko kanko woni Afriknaajo Ameriknaajo gadano yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago . E hitaande 1901, Wilson ardii koolol naalankooɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe to Koolol Pan-Ameriknaaɓe . <ref>Sibilla, Michelle; Arbab, Fiana; Humayun, Afaf; Shammami, Narmeen; Kaniaris, Alex. "Biographical Sketch of Charlotte 'Lottie' Wilson Jackson". ''Biographical Database of Black Woman Suffragists''. Alexander Street. Retrieved 2019-10-26.</ref> O siifondiri innde makko ko "Lottie Wilson" e nate makko e seppooji makko. == Nguurndam == Lottie Wilson jibinaa ko hedde hitaande 1854 to wuro wiyeteengo Niles . Nde o mawni, o woniino hoɗnooɗo to Bay City, to Michigan, omo joginoo toon suudu naalankaagal udditirndu yimɓe fof. E hitaande 1901, Wilson ummii Washington, DC ngam udditde suudu naalankaagal ɗo o waɗata koolol naalankaagal, o janngina ekkolaaji haa hitaande 1905. O resii laabi tati ; ko adii fof ko e duuɓi 18 to James Hugart, caggal ɗuum to John Jakson, caggal ɗuum e hitaande 1906 to Daniel Moss. O dañii ɓiɓɓe tato e gorko makko gadano, hay gooto e maɓɓe wuuraani e cukaagu. == Naalankaagal e gollal == Wilson ko pentoowo nebam, sehil, e rokkuɗo nokku galleeji. Natal makko mawngal nebam "Hooreejo leydi Lincoln e gonnooɗo maccuɗo", 1902, holliri Abraham Lincoln e daraniiɗo hakkeeji rewɓe Sojourner Truth . Hooreejo leydi ndi hono Theodore Roosevelt jaɓii natal ngal e nder defterdu naalankaagal duumingal e nder [[White House Nazareth|galle laamorɗo]] Amerik. Wilson woni naalanke gadano Afriknaajo-Ameriknaajo mo golle mum ngoni e nder defte White House. O waɗi natal Booker T. Washington ngam waɗde ɗum e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tuskegee e natal Charles Sumner ngam waɗde ɗum e opitaal Provident to Chicago e hitaande 1892. Wilson ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O haali ko faati e yahrude yeeso rewɓe e nder ekklesiyaaji e nder cuuɗi naalankaagal e nder kitaale 1800 fof. O haali e batu gadano hitaande kala fedde rewɓe ɓaleeɓe to Washington DC (1896) e batu fedde potal suɓngooji to Michigan (1898). E hitaande 1899, Lottie woniino wakiliijo wuro Bay, Michigan, to batu fedde rewɓe ngenndiire to Dunkirk, New York . E hitaande 1897, o walli sosde galle Phillis Wheatley to Detroit, fedde ngenndiire rewɓe Afrik‐Ameriknaaɓe, rokkata hoɗorde, porogaraamuuji jaŋde e wellitaare, e nokku ɗo yeewtetee e geɗe politik. O jeyaa ko e Fedde Afro-Ameriknaare (AAC), Fedde Ngenndiije Dentuɗe Rewɓe ɓaleeɓe (NACW), e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). [1] Wilson ko daraniiɗo seerndude leƴƴi, teeŋti noon e ɗaɓɓaande mum e batu NAWSA e hitaande 1899 ngam seerndude yah-ngartaa e laaɗe diwooje wonande rewɓe ɓaleeɓe. O wi'i: "Rewɓe ɓaleeɓe fotaay doole ngam ɓe nasta nder mootaaji ɗin, nden boo hoɗorde booɗnde foti hokkeego ɓe." Kuulal makko ngal, e joofnirde, ƴettaa ko ngam jaabaade jaabawol ummoraade e suɓngooji ɓaleeɓe to bannge worgo. Wilson maayi ko ñalnde 16 lewru bowte hitaande 1914, to Niles. Wilson naati e nder suudu mawndu rewɓe Michigan e hitaande 2016. == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji e suɓngooji == Tuugnorgal == mot5zuhr1tylj6jt7ltobn9hcy8m2z2 165804 165803 2026-04-19T11:39:58Z Sardeeq 14292 165804 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Charlotte Wilson Jackson''' (hedde 1854 – 16 lewru Yarkomaa 1914) ko naalanke Ameriknaajo, daraniiɗo golle, ummoriiɗo Michigan. Ko kanko woni Afriknaajo Ameriknaajo gadano yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago . E hitaande 1901, Wilson ardii koolol naalankooɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe to Koolol Pan-Ameriknaaɓe . <ref>Sibilla, Michelle; Arbab, Fiana; Humayun, Afaf; Shammami, Narmeen; Kaniaris, Alex. "Biographical Sketch of Charlotte 'Lottie' Wilson Jackson". ''Biographical Database of Black Woman Suffragists''. Alexander Street. Retrieved 2019-10-26.</ref> O siifondiri innde makko ko "Lottie Wilson" e nate makko e seppooji makko. == Nguurndam == Lottie Wilson jibinaa ko hedde hitaande 1854 to wuro wiyeteengo Niles . Nde o mawni, o woniino hoɗnooɗo to Bay City, to Michigan, omo joginoo toon suudu naalankaagal udditirndu yimɓe fof. E hitaande 1901, Wilson ummii Washington, DC ngam udditde suudu naalankaagal ɗo o waɗata koolol naalankaagal, o janngina ekkolaaji haa hitaande 1905. O resii laabi tati ; ko adii fof ko e duuɓi 18 to James Hugart, caggal ɗuum to John Jakson, caggal ɗuum e hitaande 1906 to Daniel Moss. O dañii ɓiɓɓe tato e gorko makko gadano, hay gooto e maɓɓe wuuraani e cukaagu. == Naalankaagal e gollal == Wilson ko pentoowo nebam, sehil, e rokkuɗo nokku galleeji. Natal makko mawngal nebam "Hooreejo leydi Lincoln e gonnooɗo maccuɗo", 1902, holliri Abraham Lincoln e daraniiɗo hakkeeji rewɓe Sojourner Truth . Hooreejo leydi ndi hono Theodore Roosevelt jaɓii natal ngal e nder defterdu naalankaagal duumingal e nder [[White House Nazareth|galle laamorɗo]] Amerik. Wilson woni naalanke gadano Afriknaajo-Ameriknaajo mo golle mum ngoni e nder defte White House. O waɗi natal Booker T. Washington ngam waɗde ɗum e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tuskegee e natal Charles Sumner ngam waɗde ɗum e opitaal Provident to Chicago e hitaande 1892. Wilson ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O haali ko faati e yahrude yeeso rewɓe e nder ekklesiyaaji e nder cuuɗi naalankaagal e nder kitaale 1800 fof. O haali e batu gadano hitaande kala fedde rewɓe ɓaleeɓe to Washington DC (1896) e batu fedde potal suɓngooji to Michigan (1898). E hitaande 1899, Lottie woniino wakiliijo wuro Bay, Michigan, to batu fedde rewɓe ngenndiire to Dunkirk, New York . E hitaande 1897, o walli sosde galle Phillis Wheatley to Detroit, fedde ngenndiire rewɓe Afrik‐Ameriknaaɓe, rokkata hoɗorde, porogaraamuuji jaŋde e wellitaare, e nokku ɗo yeewtetee e geɗe politik. O jeyaa ko e Fedde Afro-Ameriknaare (AAC), Fedde Ngenndiije Dentuɗe Rewɓe ɓaleeɓe (NACW), e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). [1] Wilson ko daraniiɗo seerndude leƴƴi, teeŋti noon e ɗaɓɓaande mum e batu NAWSA e hitaande 1899 ngam seerndude yah-ngartaa e laaɗe diwooje wonande rewɓe ɓaleeɓe. O wi'i: "Rewɓe ɓaleeɓe fotaay doole ngam ɓe nasta nder mootaaji ɗin, nden boo hoɗorde booɗnde foti hokkeego ɓe." Kuulal makko ngal, e joofnirde, ƴettaa ko ngam jaabaade jaabawol ummoraade e suɓngooji ɓaleeɓe to bannge worgo. Wilson maayi ko ñalnde 16 lewru bowte hitaande 1914, to Niles. Wilson naati e nder suudu mawndu rewɓe Michigan e hitaande 2016. == Ƴeew kadi == * Doggol suɓngooji e suɓngooji == Tuugnorgal == rcya72f4qn2gn8rn05dhvsfura4ji17 Korneliya Kolin Husey 0 40471 165805 2026-04-19T11:41:15Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328378567|Cornelia Collins Hussey]]" 165805 wikitext text/x-wiki '''Korneliya Collins Hussey''' ( née, '''Collins''' ; 7 sulyee 1827 – 13 oktoobar 1902) ko Ameriknaajo, jiɗɗo suɓaade, binndoowo, e teeminannde 19ɓiire. Ballal makko kaalis keewngal ina joginoo darnde tiiɗnde e fedde dowla New Jersey . {{Sfn|Hall|1918}} == Nguurndam gadano == Korneliya Kolins jibinaa {{Sfn|Universal Peace Union|1902}} Broadway [[Isaac Collins (printer)|,]] to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] , e nokku ɗo otel ''St.'' Ko o iwdi Stephen Grillet, o wiyi:— {{Sfn|Universal Peace Union|1902}} O jeyaa ko e fedde sehilaaɓe, nde ɓesngu makko jeyaa gila e yontaaji keewɗi. E duuɓi gadani ɗii, o wonnoo ko e yurmeende e dille luulndiiɗe maccungaagu, hade makko yettaade duuɓi makko, o wonti gardiiɗo nokku ɗo o jibinaa ɗoo (Colored Orphan Asylum) . {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} == Kugal == Ñalnde 16 abriil 1851, to New York, o resi William H. Hussey, jeyaaɗo to New Bedford, to Massachusetts . Ɓe ndañii ɓiɓɓe tato, Doktoor Mary H. Hussey (jibinaa ko 1853), dewondirɗo e hakke suɓaade debbo, hono Frederick Hussey (jibinaa ko 1856), e George Benjamin Hussey (jibinaa ko 1863), jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland worgo. {{Sfn|Emery|1919}} {{Sfn|Universal Peace Union|1902}} E hitaande 1853, o anndi Doktoor [[Elisabet Blackwell|Elizabeth Blackwell]], mo jooɗinoo ko ɓooyaani e golle safaara to New York. Doktoor Blackwell wonti jaagorgal safaara Hussey. E ndeen hitaande, e ko adii fof e nder daartol winndere ndee, rewɓe miskineeɓe ina mbaawi jokkondirde e safroowo keɓtinaaɗo, mo nganndu-ɗaa ko kañum woni sabaabu mum, to diisnondiral ngal Blackwell sosi. e won e duuɓi caggal ɗuum, e ballondiral e makko e worɓe e rewɓe heewɓe woɗɓe, tawi heen gooto ko Cyrus West Field, o sosi fedde toppitiinde ko fayti e safaara rewɓe e sukaaɓe to New York (jooni, opitaal Lower Manhattan ). Faandaare ndeen renndo ko rokkude rewɓe miskineeɓe safaara e juuɗe rewɓe woɗɓe. Kadi, ko duɗal jaaɓi haaɗtirde debbo woni ko yalti. Gila ndeen opitaal ƴellitaa e nder yontaaji garooji ɗii, duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara wonande rewɓe. Caggal ɗuum, ɓiɗɗo Hussey gooto debbo janngi golle mum, ko adii fof ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde, caggal ɗuum ko e suudu safrirdu. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} E nder oon suudu safrirdu, o rokki leeso cukalel ngam siftorde baaba makko. {{Sfn|Universal Peace Union|1902}} Ɓesngu nguu ummii ko wuro Orange, to New Jersey . Nde sukaaɓe makko mawni, Hussey ƴetti nafoore mawnde e dillere suɓngooji rewɓe, o wonti tergal e goomu toppitiingu Fedde Suɓngooji Rewɓe Amerik . Caggal ɗuum, e dow ɗaɓɓaande Susan B. Anthony, o waɗtaa cukko hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe to New Jersey . O jokki e ɗeen golle e nder duuɓi keewɗi. E hitaande 1876, darnde waɗaama e nder gure mawɗe keewɗe ngam newnude laylaytol bonngol renndo, Hussey, mo sahaa kala ina yiɗi darnde ngam laaɓal renndo, suɓaa ko sekereteer goomu sosaa ngam haɓaade hono ɗeen sariyaaji. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} Nde ndeen golle ngaddaa e joofnirde moƴƴere, Hussey naati e ɗaɓɓaande Anna Ella Carroll ngam heɓde pension laamu, sabu golle ɗe o golli e nder wolde hakkunde leyɗeele . Hussey hawri ko US$4,500 ngam Carroll peewnuɗo kampaañ Tennessee, ɗum noon ina wiyee ko ɗum addani hare ndee joofde. {{Sfn|Universal Peace Union|1902}} O walli caggal ɗuum e ballal Carroll. E nder golle makko, kaalis keewɗo mooftaa e abonmaaji keertiiɗi, binndanɗe njaltinaa e yoga e jaayɗe mawɗe ko faati e golle Carroll. Ko famɗi fof duuɓi capanɗe ɗiɗi, Hussey ina waɗi binndanɗe keewɗe e nder jaaynde wiyeteende ''Woman’s Journal'' e jaayndeeji goɗɗi keewɗi, kam e binndanɗe Dowla mum. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} O jeyaa ko e terɗe sappo e nay asliije fedde rewɓe Orange, kadi ko o hoolaare suudu safrirdu New York ngam rewɓe e sukaaɓe. O woniino tergal nguurndam fedde ballal sariya to New Jersey, o rokki kaalis ngam fuɗɗoraade ɗum. O jeyaa ko e ardiiɓe nokku ɗo sukaaɓe waasɓe ngoni ɗoo (Colored Orphan Asylum) to New York e yumma hooreejo leydi Roosevelt, nde wonnoo ko huunde nde yiɗaa seerndude Afriknaaɓe Ameriknaaɓe . O jeyaa ko e sosɓe fedde Ameriknaare ngam laaɓal, o woniino binndoowo e cukko hooreejo. O weltinii Lusi Stone, Susan B. Antoni, Anna Howard Shaw, Kari Chapman Catt, Amanda Deyo e woɗɓe. O wallitii e Mission Fleur Orange Fuɗnaange. Hussey ko tergal teddungal e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, ko ɗum woni sabaabu mo o woni e mum fotde duuɓi 33. O acci ɓe US$10,000 . O lomtii fedde nde to New Jersey, o woni cukko hooreejo. O walliri no feewi e ko ɓuri heewde e ballal to Orange. [1] == Tuugnorgal == hd4rxpgqhihywnt16zsgs6xcp44tn5h 165806 165805 2026-04-19T11:41:35Z Sardeeq 14292 165806 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Korneliya Collins Hussey''' ( née, '''Collins''' ; 7 sulyee 1827 – 13 oktoobar 1902) ko Ameriknaajo, jiɗɗo suɓaade, binndoowo, e teeminannde 19ɓiire. Ballal makko kaalis keewngal ina joginoo darnde tiiɗnde e fedde dowla New Jersey . {{Sfn|Hall|1918}} == Nguurndam gadano == Korneliya Kolins jibinaa {{Sfn|Universal Peace Union|1902}} Broadway [[Isaac Collins (printer)|,]] to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] , e nokku ɗo otel ''St.'' Ko o iwdi Stephen Grillet, o wiyi:— {{Sfn|Universal Peace Union|1902}} O jeyaa ko e fedde sehilaaɓe, nde ɓesngu makko jeyaa gila e yontaaji keewɗi. E duuɓi gadani ɗii, o wonnoo ko e yurmeende e dille luulndiiɗe maccungaagu, hade makko yettaade duuɓi makko, o wonti gardiiɗo nokku ɗo o jibinaa ɗoo (Colored Orphan Asylum) . {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} == Kugal == Ñalnde 16 abriil 1851, to New York, o resi William H. Hussey, jeyaaɗo to New Bedford, to Massachusetts . Ɓe ndañii ɓiɓɓe tato, Doktoor Mary H. Hussey (jibinaa ko 1853), dewondirɗo e hakke suɓaade debbo, hono Frederick Hussey (jibinaa ko 1856), e George Benjamin Hussey (jibinaa ko 1863), jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland worgo. {{Sfn|Emery|1919}} {{Sfn|Universal Peace Union|1902}} E hitaande 1853, o anndi Doktoor [[Elisabet Blackwell|Elizabeth Blackwell]], mo jooɗinoo ko ɓooyaani e golle safaara to New York. Doktoor Blackwell wonti jaagorgal safaara Hussey. E ndeen hitaande, e ko adii fof e nder daartol winndere ndee, rewɓe miskineeɓe ina mbaawi jokkondirde e safroowo keɓtinaaɗo, mo nganndu-ɗaa ko kañum woni sabaabu mum, to diisnondiral ngal Blackwell sosi. e won e duuɓi caggal ɗuum, e ballondiral e makko e worɓe e rewɓe heewɓe woɗɓe, tawi heen gooto ko Cyrus West Field, o sosi fedde toppitiinde ko fayti e safaara rewɓe e sukaaɓe to New York (jooni, opitaal Lower Manhattan ). Faandaare ndeen renndo ko rokkude rewɓe miskineeɓe safaara e juuɗe rewɓe woɗɓe. Kadi, ko duɗal jaaɓi haaɗtirde debbo woni ko yalti. Gila ndeen opitaal ƴellitaa e nder yontaaji garooji ɗii, duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara wonande rewɓe. Caggal ɗuum, ɓiɗɗo Hussey gooto debbo janngi golle mum, ko adii fof ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde, caggal ɗuum ko e suudu safrirdu. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} E nder oon suudu safrirdu, o rokki leeso cukalel ngam siftorde baaba makko. {{Sfn|Universal Peace Union|1902}} Ɓesngu nguu ummii ko wuro Orange, to New Jersey . Nde sukaaɓe makko mawni, Hussey ƴetti nafoore mawnde e dillere suɓngooji rewɓe, o wonti tergal e goomu toppitiingu Fedde Suɓngooji Rewɓe Amerik . Caggal ɗuum, e dow ɗaɓɓaande Susan B. Anthony, o waɗtaa cukko hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe to New Jersey . O jokki e ɗeen golle e nder duuɓi keewɗi. E hitaande 1876, darnde waɗaama e nder gure mawɗe keewɗe ngam newnude laylaytol bonngol renndo, Hussey, mo sahaa kala ina yiɗi darnde ngam laaɓal renndo, suɓaa ko sekereteer goomu sosaa ngam haɓaade hono ɗeen sariyaaji. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} Nde ndeen golle ngaddaa e joofnirde moƴƴere, Hussey naati e ɗaɓɓaande Anna Ella Carroll ngam heɓde pension laamu, sabu golle ɗe o golli e nder wolde hakkunde leyɗeele . Hussey hawri ko US$4,500 ngam Carroll peewnuɗo kampaañ Tennessee, ɗum noon ina wiyee ko ɗum addani hare ndee joofde. {{Sfn|Universal Peace Union|1902}} O walli caggal ɗuum e ballal Carroll. E nder golle makko, kaalis keewɗo mooftaa e abonmaaji keertiiɗi, binndanɗe njaltinaa e yoga e jaayɗe mawɗe ko faati e golle Carroll. Ko famɗi fof duuɓi capanɗe ɗiɗi, Hussey ina waɗi binndanɗe keewɗe e nder jaaynde wiyeteende ''Woman’s Journal'' e jaayndeeji goɗɗi keewɗi, kam e binndanɗe Dowla mum. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} O jeyaa ko e terɗe sappo e nay asliije fedde rewɓe Orange, kadi ko o hoolaare suudu safrirdu New York ngam rewɓe e sukaaɓe. O woniino tergal nguurndam fedde ballal sariya to New Jersey, o rokki kaalis ngam fuɗɗoraade ɗum. O jeyaa ko e ardiiɓe nokku ɗo sukaaɓe waasɓe ngoni ɗoo (Colored Orphan Asylum) to New York e yumma hooreejo leydi Roosevelt, nde wonnoo ko huunde nde yiɗaa seerndude Afriknaaɓe Ameriknaaɓe . O jeyaa ko e sosɓe fedde Ameriknaare ngam laaɓal, o woniino binndoowo e cukko hooreejo. O weltinii Lusi Stone, Susan B. Antoni, Anna Howard Shaw, Kari Chapman Catt, Amanda Deyo e woɗɓe. O wallitii e Mission Fleur Orange Fuɗnaange. Hussey ko tergal teddungal e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, ko ɗum woni sabaabu mo o woni e mum fotde duuɓi 33. O acci ɓe US$10,000 . O lomtii fedde nde to New Jersey, o woni cukko hooreejo. O walliri no feewi e ko ɓuri heewde e ballal to Orange. [1] == Tuugnorgal == 8ksltf8qwwemftclowjlf4z98vz5qmz Mariyam Seymuur Howel 0 40472 165807 2026-04-19T11:42:32Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1277819914|Mary Seymour Howell]]" 165807 wikitext text/x-wiki [[File:MARY_SEYMOUR_HOWELL_A_woman_of_the_century_(page_407_crop).jpg|thumb|Mary Catherine Seymour Howell, « Debbo teeminannde » .]] '''Mary Catherine Seymour Howell''' (29 ut 1844 – 18 feebariyee 1913) ko gardiiɗo, jannginoowo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik . Ko kanko winndi kuulal jowitiingal e rewɓe hakke suɓaade e nder diiwaan New York ngal, ngal yalti e hitaande 1892. Ko o haaloowo maggal no feewi, konnguɗi makko ina nguurtina e nate, e nder majji fof ina doga e ƴiiƴam. Haalaaji makko njaɓɓaama e weltaare, jaayɗe ina kaala haala makko to bannge yettoode ɓurnde toowde. == Duuɓi gadani e jaŋde == Mary Seymour Howell jibinaa ko to Mount Morris, to New York, ñalnde 29 ut 1844. Ko kanko tan woni ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Norman e Frances Metcalf Seymour, ɓe ngonnoo ko yimɓe teeŋtuɓe e renndo nokku oo. Ko o iwdi galle Seymour, ganndiraaɗo no feewi e daartol Engele rewrude e wakiliijo Puritan en, hono Richard Seymour, jooɗiiɗo to Hartford, to Connecticut, e hitaande 1639. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} O heɓi jaŋde toownde, {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} o naati duɗe nokkuuje to Mt. Morris hade makko yaltude duɗal jaaɓi haaɗtirde Genesee Wesleyan to Lima, New York . == Kugal == O waɗii waktuuji keewɗi e jaŋde toownde to diiwaan New York, o waɗii golle keewɗe ngam safrude temperance . E hitaande 1883, o woni e yiɗde heɓde hakke suɓaade rewɓe. Howell ɓuri anndeede ko e mbaawka mum haalde. E nder toppitagol birooji janngirɗe, o waɗii janngirɗe keewɗe ko fayti e daartol e binndol, o yeewtidi e jamaanu e nder gure keewɗe e nder Fuɗnaange e Hirnaange, kam e nder New England e Dowla makko. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} O ƴami laabi keewɗi haala rewɓe yeeso goomuuji suudu sarɗiiji dowri e Kongres. Howell woni debbo gadano meeɗnooɗo naamnaade haalde yeeso suudu sarɗiiji leydi Connecticut . E hitaande 1890, o rokki konngol ngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde South Dakota College . E kitaale 1890, o haali to Kansas e Dakota e gollodiiɗo makko, gardinooɗo woote ngenndiije biyeteeɗo Susan B. Anthony, ummoriiɗo Rochester, New York . [1] O toɗɗaa e hitaande 1891, e juuɗe Elizabeth Cady Stanton, hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, ngam lomtaade ndeen fedde e nder Diiso Ngenndiijo Rewɓe Amerik to Washington, DC Howell e Anthony mbaɗii njillu e nder diiwaan New York e hitaande 1894, ɓe kolliti batu doosgal leydi ndii e "mon pegera ." [1] [2] O woniino kadi jannginoowo ngenndiijo wonande fedde rewɓe teskinnde e nder renndo (WCTU). [1] == Nguurndam neɗɗo == E hitaande 1869, o resi George Rogers Howell mo Long Island . O golliima to defterdu dowri New York, o woniino defterdu dowri ko juuti, o maayi e hitaande 1889 to Albany, ɗo ɓe ngonnoo ɗoo. Ɓiɗɗo Howell gooto, hono Seymour Howell, maayi ko e cukaagu mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, ñalnde 9 marse 1891. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} O sankii ko ñalnde 18 feebariyee 1913, {{Sfn|Gordon|2013}} to wuro makko Mt. Morris, o wirnaa ko e yanaande Mt. Morris. == Tuugnorgal == dduna5ga43tgnax4s5jtfcx5ewnmszy 165808 165807 2026-04-19T11:43:03Z Sardeeq 14292 165808 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:MARY_SEYMOUR_HOWELL_A_woman_of_the_century_(page_407_crop).jpg|thumb|Mary Catherine Seymour Howell, « Debbo teeminannde » .]] '''Mary Catherine Seymour Howell''' (29 ut 1844 – 18 feebariyee 1913) ko gardiiɗo, jannginoowo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik . Ko kanko winndi kuulal jowitiingal e rewɓe hakke suɓaade e nder diiwaan New York ngal, ngal yalti e hitaande 1892. Ko o haaloowo maggal no feewi, konnguɗi makko ina nguurtina e nate, e nder majji fof ina doga e ƴiiƴam. Haalaaji makko njaɓɓaama e weltaare, jaayɗe ina kaala haala makko to bannge yettoode ɓurnde toowde. == Duuɓi gadani e jaŋde == Mary Seymour Howell jibinaa ko to Mount Morris, to New York, ñalnde 29 ut 1844. Ko kanko tan woni ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Norman e Frances Metcalf Seymour, ɓe ngonnoo ko yimɓe teeŋtuɓe e renndo nokku oo. Ko o iwdi galle Seymour, ganndiraaɗo no feewi e daartol Engele rewrude e wakiliijo Puritan en, hono Richard Seymour, jooɗiiɗo to Hartford, to Connecticut, e hitaande 1639. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} O heɓi jaŋde toownde, {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} o naati duɗe nokkuuje to Mt. Morris hade makko yaltude duɗal jaaɓi haaɗtirde Genesee Wesleyan to Lima, New York . == Kugal == O waɗii waktuuji keewɗi e jaŋde toownde to diiwaan New York, o waɗii golle keewɗe ngam safrude temperance . E hitaande 1883, o woni e yiɗde heɓde hakke suɓaade rewɓe. Howell ɓuri anndeede ko e mbaawka mum haalde. E nder toppitagol birooji janngirɗe, o waɗii janngirɗe keewɗe ko fayti e daartol e binndol, o yeewtidi e jamaanu e nder gure keewɗe e nder Fuɗnaange e Hirnaange, kam e nder New England e Dowla makko. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} O ƴami laabi keewɗi haala rewɓe yeeso goomuuji suudu sarɗiiji dowri e Kongres. Howell woni debbo gadano meeɗnooɗo naamnaade haalde yeeso suudu sarɗiiji leydi Connecticut . E hitaande 1890, o rokki konngol ngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde South Dakota College . E kitaale 1890, o haali to Kansas e Dakota e gollodiiɗo makko, gardinooɗo woote ngenndiije biyeteeɗo Susan B. Anthony, ummoriiɗo Rochester, New York . [1] O toɗɗaa e hitaande 1891, e juuɗe Elizabeth Cady Stanton, hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, ngam lomtaade ndeen fedde e nder Diiso Ngenndiijo Rewɓe Amerik to Washington, DC Howell e Anthony mbaɗii njillu e nder diiwaan New York e hitaande 1894, ɓe kolliti batu doosgal leydi ndii e "mon pegera ." [1] [2] O woniino kadi jannginoowo ngenndiijo wonande fedde rewɓe teskinnde e nder renndo (WCTU). [1] == Nguurndam neɗɗo == E hitaande 1869, o resi George Rogers Howell mo Long Island . O golliima to defterdu dowri New York, o woniino defterdu dowri ko juuti, o maayi e hitaande 1889 to Albany, ɗo ɓe ngonnoo ɗoo. Ɓiɗɗo Howell gooto, hono Seymour Howell, maayi ko e cukaagu mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, ñalnde 9 marse 1891. {{Sfn|Willard|Livermore|1893}} O sankii ko ñalnde 18 feebariyee 1913, {{Sfn|Gordon|2013}} to wuro makko Mt. Morris, o wirnaa ko e yanaande Mt. Morris. == Tuugnorgal == 2an0sgaoibax0n0b4lsej5jgeadmpu9 Kilaara Schlee Laddey 0 40473 165809 2026-04-19T11:47:48Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1291815269|Clara Schlee Laddey]]" 165809 wikitext text/x-wiki '''Clara Schlee Laddey''' (6 abriil 1856 – 11 suwee 1932) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to Almaañ, jannginoowo hakkeeji rewɓe . == Nguurndam gadano == Clara Schlee jibinaa ko to Stuttgart, ɓiy Adolf I. Schlee e Pauline Steimie. O janngi ko jimɗi to Stuttgart e to duɗal jaaɓi haaɗtirde to [[Suwis|Siwis]] . Nde o yahrata e duuɓi 16, o tawtoraama batu gadano fedde rewɓe to Almaañ, o janngi jimɗi e nder hiirde ndee. == Kugal == Laddey ko jannginoowo ko faati e hakkeeji rewɓe [1] [2] e tergal e fedde rewɓe nokkuure to New Jersey . [3] O woniino hooreejo fedde Civic Club to Arlington tuggi 1905 haa 1908, [4] e hooreejo fedde rewɓe New Jersey tuggi 1908 haa 1912. [5] [6] [7] O tawtoraama batu hitaande kala Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik to New Jersey le99 contingent e nder defile suɓngooji to wuro New York e hitaande 1912. O waɗi "cheese suffragette" e restora makko sirlu, mo fedde New Jersey yeeyi ngam mooftude kaalis e nder cuuɗi kewuuji. [8] Nde o timmini manndaa makko e wonde hooreejo fedde suɓngooji New Jersey, lomtii mo ko Lillian Feickert, hooreejo binnditagol fedde nde. [9] Laddey huutoriima ganndal mum e ɗemngal Almaañ ngam haaldude e rewɓe eggooɓe to Wiskonsin, Ohio, e Pennsylvanie ko fayti e suɓaade. E hitaande 1913 Laddey tawtoraama batu hakkunde leyɗeele ngam suɓaade rewɓe to [[Budapest]] . E hitaande 1920, o woniino tergal sosngal fedde wiyeteende New Jersey, fedde wiyeteende Ligue des femmes votants . E hitaande 1931 e 1932, o woniino hooreejo kaalis Fedde Adunaare Rewɓe ngam Jam e Ndimaagu (WILPF), e nder ndeeɗoo darnde o waɗii njilluuji e nder hirnaange leyɗeele dentuɗe Amerik, o jannginii e Katherine Devereux Blake . == Nguurndam neɗɗo == Schlee resi Victor H. G. Laddey e hitaande 1876. Ɓe ndañi ɓiɓɓe tato, John, Eric e Paula, hade maɓɓe yahde Amerik e hitaande 1888. Paula Laddey wonti awokaa e debbo fedde to New Jersey. Viktoor Laddey sankii ko e hitaande 1929; Clara Schlee Laddey sankii ko e hitaande 1932, tawi ina yahra e duuɓi 76, to wuro wiyeteengo Alton, to leydi New Hampshire . == Tuugnorgal == kzpao855nt0xjc4x2yh5x377lx6wij2 165810 165809 2026-04-19T11:48:27Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1291815269|Clara Schlee Laddey]]" 165810 wikitext text/x-wiki '''Clara Schlee Laddey''' (6 abriil 1856 – 11 suwee 1932) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to Almaañ, jannginoowo hakkeeji rewɓe.<ref>Perlin, Sandy. "Biographical Sketch of Clara Schlee Laddey". Biographical Database of NAWSA Suffragists, 1898-1920, Alexander Street. Retrieved 2020-06-22.</ref> == Nguurndam gadano == Clara Schlee jibinaa ko to Stuttgart, ɓiy Adolf I. Schlee e Pauline Steimie. O janngi ko jimɗi to Stuttgart e to duɗal jaaɓi haaɗtirde to [[Suwis|Siwis]] . Nde o yahrata e duuɓi 16, o tawtoraama batu gadano fedde rewɓe to Almaañ, o janngi jimɗi e nder hiirde ndee. == Kugal == Laddey ko jannginoowo ko faati e hakkeeji rewɓe [1] [2] e tergal e fedde rewɓe nokkuure to New Jersey . [3] O woniino hooreejo fedde Civic Club to Arlington tuggi 1905 haa 1908, [4] e hooreejo fedde rewɓe New Jersey tuggi 1908 haa 1912. [5] [6] [7] O tawtoraama batu hitaande kala Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik to New Jersey le99 contingent e nder defile suɓngooji to wuro New York e hitaande 1912. O waɗi "cheese suffragette" e restora makko sirlu, mo fedde New Jersey yeeyi ngam mooftude kaalis e nder cuuɗi kewuuji. [8] Nde o timmini manndaa makko e wonde hooreejo fedde suɓngooji New Jersey, lomtii mo ko Lillian Feickert, hooreejo binnditagol fedde nde. [9] Laddey huutoriima ganndal mum e ɗemngal Almaañ ngam haaldude e rewɓe eggooɓe to Wiskonsin, Ohio, e Pennsylvanie ko fayti e suɓaade. E hitaande 1913 Laddey tawtoraama batu hakkunde leyɗeele ngam suɓaade rewɓe to [[Budapest]] . E hitaande 1920, o woniino tergal sosngal fedde wiyeteende New Jersey, fedde wiyeteende Ligue des femmes votants . E hitaande 1931 e 1932, o woniino hooreejo kaalis Fedde Adunaare Rewɓe ngam Jam e Ndimaagu (WILPF), e nder ndeeɗoo darnde o waɗii njilluuji e nder hirnaange leyɗeele dentuɗe Amerik, o jannginii e Katherine Devereux Blake . == Nguurndam neɗɗo == Schlee resi Victor H. G. Laddey e hitaande 1876. Ɓe ndañi ɓiɓɓe tato, John, Eric e Paula, hade maɓɓe yahde Amerik e hitaande 1888. Paula Laddey wonti awokaa e debbo fedde to New Jersey. Viktoor Laddey sankii ko e hitaande 1929; Clara Schlee Laddey sankii ko e hitaande 1932, tawi ina yahra e duuɓi 76, to wuro wiyeteengo Alton, to leydi New Hampshire . == Tuugnorgal == r3sxapkni7n284pjoj2i3uu6zpjq4fc 165811 165810 2026-04-19T11:48:48Z Sardeeq 14292 165811 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Clara Schlee Laddey''' (6 abriil 1856 – 11 suwee 1932) ko Ameriknaajo jibinaaɗo to Almaañ, jannginoowo hakkeeji rewɓe.<ref>Perlin, Sandy. "Biographical Sketch of Clara Schlee Laddey". Biographical Database of NAWSA Suffragists, 1898-1920, Alexander Street. Retrieved 2020-06-22.</ref> == Nguurndam gadano == Clara Schlee jibinaa ko to Stuttgart, ɓiy Adolf I. Schlee e Pauline Steimie. O janngi ko jimɗi to Stuttgart e to duɗal jaaɓi haaɗtirde to [[Suwis|Siwis]] . Nde o yahrata e duuɓi 16, o tawtoraama batu gadano fedde rewɓe to Almaañ, o janngi jimɗi e nder hiirde ndee. == Kugal == Laddey ko jannginoowo ko faati e hakkeeji rewɓe [1] [2] e tergal e fedde rewɓe nokkuure to New Jersey . [3] O woniino hooreejo fedde Civic Club to Arlington tuggi 1905 haa 1908, [4] e hooreejo fedde rewɓe New Jersey tuggi 1908 haa 1912. [5] [6] [7] O tawtoraama batu hitaande kala Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik to New Jersey le99 contingent e nder defile suɓngooji to wuro New York e hitaande 1912. O waɗi "cheese suffragette" e restora makko sirlu, mo fedde New Jersey yeeyi ngam mooftude kaalis e nder cuuɗi kewuuji. [8] Nde o timmini manndaa makko e wonde hooreejo fedde suɓngooji New Jersey, lomtii mo ko Lillian Feickert, hooreejo binnditagol fedde nde. [9] Laddey huutoriima ganndal mum e ɗemngal Almaañ ngam haaldude e rewɓe eggooɓe to Wiskonsin, Ohio, e Pennsylvanie ko fayti e suɓaade. E hitaande 1913 Laddey tawtoraama batu hakkunde leyɗeele ngam suɓaade rewɓe to [[Budapest]] . E hitaande 1920, o woniino tergal sosngal fedde wiyeteende New Jersey, fedde wiyeteende Ligue des femmes votants . E hitaande 1931 e 1932, o woniino hooreejo kaalis Fedde Adunaare Rewɓe ngam Jam e Ndimaagu (WILPF), e nder ndeeɗoo darnde o waɗii njilluuji e nder hirnaange leyɗeele dentuɗe Amerik, o jannginii e Katherine Devereux Blake . == Nguurndam neɗɗo == Schlee resi Victor H. G. Laddey e hitaande 1876. Ɓe ndañi ɓiɓɓe tato, John, Eric e Paula, hade maɓɓe yahde Amerik e hitaande 1888. Paula Laddey wonti awokaa e debbo fedde to New Jersey. Viktoor Laddey sankii ko e hitaande 1929; Clara Schlee Laddey sankii ko e hitaande 1932, tawi ina yahra e duuɓi 76, to wuro wiyeteengo Alton, to leydi New Hampshire . == Tuugnorgal == 7me7snbaa0191xib1qyhne08xsdjw2o Hazel Makkaye 0 40474 165812 2026-04-19T11:50:19Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1321789665|Hazel MacKaye]]" 165812 wikitext text/x-wiki '''Hazel MacKaye''' (24 ut 1880 – 11 ut 1944) ko karallo ko faati e tiyaataar Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . O ɓuri anndeede ko e wallitde hollirde yeewtere ngam wallitde suɓngooji rewɓe. == Ɓiɓɓe e nguurndam puɗɗaɗam == MacKaye jibinaa ko e galle mawɗo e nder dingiral. [1] Baaba makko Steele MacKaye (1842-1894) ko fiyoowo, binndoowo pijirlooji, e peewnoowo pijirlooji lolluɗo ; Hazel inniraa ko e pijirlooji makko baɗɗi faayiida biyeteeɗi Hazel Kirke . Yumma Hazel, hono Mary Medbery MacKaye (1845-1924) winndi deftere nde yimɓe fof njiɗi, hono Pride and Prejudice ngam dingiral e hitaande 1906. Banndiraaɓe Hazel ina njeyaa heen injenieer e binndoowo biyeteeɗo James MacKaye (1872-1935), binndoowo dingiral e yimoowo Percy Ben511 (1879 haa 1975). Ɓesngu nguu jooɗii ko e wuro wiyeteengo Shirley, to leydi Massachusetts, e hitaande 1888. MacKaye adii anniyaade ko wonde piyanoowo e konsiir, kono e hitaande 1907, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe, ngal George Pierce Baker jannginta. O dañaani dipolom makko kono o waɗtaa tergal teddungal e nder suudu janngirdu 1910. Caggal nde o yalti Radcliffe MacKaye golliima e ballondiral e peeje pageant keewɗe, ina heen keewɗe e mawniiko Percy. O woniino tergal charter fedde Ameriknaare Pageant e hitaande 1913, o winndi "Who's Who" e terɗe ɗee. MacKaye kadi waɗii fijirde, o yahdi e fedde fijirde Winthrop Ames nde o feeñi e filmuuji miñiiko biyeteeɗo ''Sappho e Phaon'' e ''Jeanne D'Arc'' (ɓe ɗiɗo fof e hitaande 1907) e ''Mater'' (1908). O golliima e jannginoowo to suudu janngirdu sukaaɓe to wuro New York. == Kugal == MacKaye ina gollinoo e dille suɓngooji rewɓe, tawtoraama batu gadano Goomu Kongres [[Alisa Pool|Alice Paul]] mo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓngooji Rewɓe Amerik, gardinooɗo Dental Kongres ngam Suɓngooji Rewɓe e Lannda Rewɓe Ngenndiije . Yuɓɓinɓe Kewu Suɓngooji Rewɓe, peewnaaɗi to Washington, ñalnde 3 marse 1913, ko adii nde Woodrow Wilson toɗɗaa, naamndii MacKaye yo sos ñalngu nguu. Tiitoonde ndee ko ''Allegory'', gardinooɗo Glenna Smith Tinnin, nde hollitaama e dow tappirɗe suudu kaalis Amerik, ko ɗum woni kulhuli kewu nguu. Koolol ngol yettaama no feewi e nder ''jaaynde wiyeteende The New York Times ,'' sibu ko ngol « gooto e koolol ɓurngol maantinde e koolol ngol meeɗaa waɗde e ndii leydi » . E darorɗe hitaande ndee, MacKaye e Tinnin mballondiri kadi, ɓe cosi hiirde wiyeteende ''Uncle Sam's 137th Birthday Party'' ngam mawninde ñalngu jeytaare ñalnde 4 sulyee 1913. Hiirde ndee, yuɓɓinaande to National Mall, ina waɗi 2 000 suka e 200 mawɗo. Pewnugol makko e hitaande 1914 e gollodiiɓe makko Bertha Remick e James E. Beggs, "Debbo Ameriknaajo: Duuɓi jeegom nguurndam Ameriknaajo" ko fedde worɓe wuro New York ngam suɓaade rewɓe . Ina heen “dille daartol ngam feeñninde tooñanngeeji keertiiɗi faggudu, politik, e renndo rewɓe Amerik”. Wonaa nafoore yimɓe fof. Pewnugol makko e hitaande 1915 ''Susan B. Anthony'', holliraaɗo to Convention Hall to Washington, DC, ɓuri waawde, o moofti kaalis ngam wallitde Dental Kongres Paul e mawninde nguurndam hooreejo mawɗo gadano suɓngooji rewɓe. Ɗee peewnugol ko gollorɗe mawɗe, tawi ina waɗi teemedde tawtoraaɓe. E hitaande 1916, MacKaye waɗii "Jubilee Pageant" ngam fedde ngenndiire sukaaɓe rewɓe kerecee en . E hitaande 1919 MacKaye ina woni gardiiɗo Pageantry e Drama wonande fedde nde. Nde wonnoo e YWCA MacKaye winndii limlebbi ngam huutoraade ɗi. E hitaande 1921, MacKaye e Marie Moore Forrest ngoni gardiiɗo kewu nguu ngam hollirde « natal nate [[Lukeresiya Mott|Lucretia Mott]], Elizabeth Cady Stanton, e Susan B. Anthony » mo Adelaide Johnson waɗi e nder galle laamorɗo Amerik. MacKaye waɗii hiirde woɗnde e hitaande 1923 ngam mawninde hitaande 75ɓiire batu Seneca Falls, e nder nokku biyeteeɗo Jardiin laamɓe to Colorado Springs, Colorado . Koolol ngol waɗiraa ko ngam ɓamtude darnde lannda ngenndiijo debbo ngam ƴettude kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . MacKaye winndi « The Enchanted Urn », woni pantomime fanniyanke, e hitaande 1924. Fijo makko « Ƴeewndo sukaaɓe » yaltinaa ko e Departemaa nder leydi, Biro Jaŋde e hitaande 1924. Tuggi 1923 haa 1926, MacKaye jannginii dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brookwood to Katonah, New York . E hitaande 1926, o ummii o gollodii e fedde gollotooɓe e miniraaji to Illinois, ɗo duɗal makko e nder dingiral golle jibini fedde yahooɓe. == Wade == E cakkital kitaale 1920, MacKaye ina wondi e caɗeele cellal, ina hoɗi e miñiiko Benton to Shirley. E hitaande 1928, o heɓi rafi ƴiiƴam, o naati e Gould Farm, galle fooftorde to Barrington mawɗo, to Massachusetts . E hitaande 1937, ngonka makko ɓeydii bonde, o nawaa to nokku ina wiyee Greens Farms, to leydi Connecticut . O wonnoo ko e episoduuji depression tiiɗɗi ko ɓuri heewde e nguurndam makko. O maayi ko e hitaande 1944, o wirnaa ko e yanaande Centre to Shirley ; miñiiko Benton wirnaa ko saraaji mum duuɓi capanɗe caggal ɗuum. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] gh91py0pjh4jvz6k8w3hi90p92wstxy 165813 165812 2026-04-19T11:50:56Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1321789665|Hazel MacKaye]]" 165813 wikitext text/x-wiki '''Hazel MacKaye''' (24 ut 1880 – 11 ut 1944) ko karallo ko faati e tiyaataar Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . O ɓuri anndeede ko e wallitde hollirde yeewtere ngam wallitde suɓngooji rewɓe. == Ɓiɓɓe e nguurndam puɗɗaɗam == MacKaye jibinaa ko e galle mawɗo e nder dingiral. [1] Baaba makko Steele MacKaye (1842-1894) ko fiyoowo, binndoowo pijirlooji, e peewnoowo pijirlooji lolluɗo ; Hazel inniraa ko e pijirlooji makko baɗɗi faayiida biyeteeɗi Hazel Kirke . Yumma Hazel, hono Mary Medbery MacKaye (1845-1924) winndi deftere nde yimɓe fof njiɗi, hono Pride and Prejudice ngam dingiral e hitaande 1906. Banndiraaɓe Hazel ina njeyaa heen injenieer e binndoowo biyeteeɗo James MacKaye (1872-1935), binndoowo dingiral e yimoowo Percy Ben511 (1879 haa 1975). Ɓesngu nguu jooɗii ko e wuro wiyeteengo Shirley, to leydi Massachusetts, e hitaande 1888.<ref>The Torchbearers: Women and Their Amateur Arts Associations in America, 1890-1930, Karen J. Blair, Indiana University Press, 1994, p. 136</ref> MacKaye adii anniyaade ko wonde piyanoowo e konsiir, kono e hitaande 1907, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe, ngal George Pierce Baker jannginta. O dañaani dipolom makko kono o waɗtaa tergal teddungal e nder suudu janngirdu 1910. Caggal nde o yalti Radcliffe MacKaye golliima e ballondiral e peeje pageant keewɗe, ina heen keewɗe e mawniiko Percy. O woniino tergal charter fedde Ameriknaare Pageant e hitaande 1913, o winndi "Who's Who" e terɗe ɗee. MacKaye kadi waɗii fijirde, o yahdi e fedde fijirde Winthrop Ames nde o feeñi e filmuuji miñiiko biyeteeɗo ''Sappho e Phaon'' e ''Jeanne D'Arc'' (ɓe ɗiɗo fof e hitaande 1907) e ''Mater'' (1908). O golliima e jannginoowo to suudu janngirdu sukaaɓe to wuro New York. == Kugal == MacKaye ina gollinoo e dille suɓngooji rewɓe, tawtoraama batu gadano Goomu Kongres [[Alisa Pool|Alice Paul]] mo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓngooji Rewɓe Amerik, gardinooɗo Dental Kongres ngam Suɓngooji Rewɓe e Lannda Rewɓe Ngenndiije . Yuɓɓinɓe Kewu Suɓngooji Rewɓe, peewnaaɗi to Washington, ñalnde 3 marse 1913, ko adii nde Woodrow Wilson toɗɗaa, naamndii MacKaye yo sos ñalngu nguu. Tiitoonde ndee ko ''Allegory'', gardinooɗo Glenna Smith Tinnin, nde hollitaama e dow tappirɗe suudu kaalis Amerik, ko ɗum woni kulhuli kewu nguu. Koolol ngol yettaama no feewi e nder ''jaaynde wiyeteende The New York Times ,'' sibu ko ngol « gooto e koolol ɓurngol maantinde e koolol ngol meeɗaa waɗde e ndii leydi » . E darorɗe hitaande ndee, MacKaye e Tinnin mballondiri kadi, ɓe cosi hiirde wiyeteende ''Uncle Sam's 137th Birthday Party'' ngam mawninde ñalngu jeytaare ñalnde 4 sulyee 1913. Hiirde ndee, yuɓɓinaande to National Mall, ina waɗi 2 000 suka e 200 mawɗo. Pewnugol makko e hitaande 1914 e gollodiiɓe makko Bertha Remick e James E. Beggs, "Debbo Ameriknaajo: Duuɓi jeegom nguurndam Ameriknaajo" ko fedde worɓe wuro New York ngam suɓaade rewɓe . Ina heen “dille daartol ngam feeñninde tooñanngeeji keertiiɗi faggudu, politik, e renndo rewɓe Amerik”. Wonaa nafoore yimɓe fof. Pewnugol makko e hitaande 1915 ''Susan B. Anthony'', holliraaɗo to Convention Hall to Washington, DC, ɓuri waawde, o moofti kaalis ngam wallitde Dental Kongres Paul e mawninde nguurndam hooreejo mawɗo gadano suɓngooji rewɓe. Ɗee peewnugol ko gollorɗe mawɗe, tawi ina waɗi teemedde tawtoraaɓe. E hitaande 1916, MacKaye waɗii "Jubilee Pageant" ngam fedde ngenndiire sukaaɓe rewɓe kerecee en . E hitaande 1919 MacKaye ina woni gardiiɗo Pageantry e Drama wonande fedde nde. Nde wonnoo e YWCA MacKaye winndii limlebbi ngam huutoraade ɗi. E hitaande 1921, MacKaye e Marie Moore Forrest ngoni gardiiɗo kewu nguu ngam hollirde « natal nate [[Lukeresiya Mott|Lucretia Mott]], Elizabeth Cady Stanton, e Susan B. Anthony » mo Adelaide Johnson waɗi e nder galle laamorɗo Amerik. MacKaye waɗii hiirde woɗnde e hitaande 1923 ngam mawninde hitaande 75ɓiire batu Seneca Falls, e nder nokku biyeteeɗo Jardiin laamɓe to Colorado Springs, Colorado . Koolol ngol waɗiraa ko ngam ɓamtude darnde lannda ngenndiijo debbo ngam ƴettude kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . MacKaye winndi « The Enchanted Urn », woni pantomime fanniyanke, e hitaande 1924. Fijo makko « Ƴeewndo sukaaɓe » yaltinaa ko e Departemaa nder leydi, Biro Jaŋde e hitaande 1924. Tuggi 1923 haa 1926, MacKaye jannginii dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brookwood to Katonah, New York . E hitaande 1926, o ummii o gollodii e fedde gollotooɓe e miniraaji to Illinois, ɗo duɗal makko e nder dingiral golle jibini fedde yahooɓe. == Wade == E cakkital kitaale 1920, MacKaye ina wondi e caɗeele cellal, ina hoɗi e miñiiko Benton to Shirley. E hitaande 1928, o heɓi rafi ƴiiƴam, o naati e Gould Farm, galle fooftorde to Barrington mawɗo, to Massachusetts . E hitaande 1937, ngonka makko ɓeydii bonde, o nawaa to nokku ina wiyee Greens Farms, to leydi Connecticut . O wonnoo ko e episoduuji depression tiiɗɗi ko ɓuri heewde e nguurndam makko. O maayi ko e hitaande 1944, o wirnaa ko e yanaande Centre to Shirley ; miñiiko Benton wirnaa ko saraaji mum duuɓi capanɗe caggal ɗuum. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 8gz8lxsl202c3ehn550gnn0i7exv2u4 165814 165813 2026-04-19T11:51:17Z Sardeeq 14292 165814 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Hazel MacKaye''' (24 ut 1880 – 11 ut 1944) ko karallo ko faati e tiyaataar Ameriknaajo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe . O ɓuri anndeede ko e wallitde hollirde yeewtere ngam wallitde suɓngooji rewɓe. == Ɓiɓɓe e nguurndam puɗɗaɗam == MacKaye jibinaa ko e galle mawɗo e nder dingiral. [1] Baaba makko Steele MacKaye (1842-1894) ko fiyoowo, binndoowo pijirlooji, e peewnoowo pijirlooji lolluɗo ; Hazel inniraa ko e pijirlooji makko baɗɗi faayiida biyeteeɗi Hazel Kirke . Yumma Hazel, hono Mary Medbery MacKaye (1845-1924) winndi deftere nde yimɓe fof njiɗi, hono Pride and Prejudice ngam dingiral e hitaande 1906. Banndiraaɓe Hazel ina njeyaa heen injenieer e binndoowo biyeteeɗo James MacKaye (1872-1935), binndoowo dingiral e yimoowo Percy Ben511 (1879 haa 1975). Ɓesngu nguu jooɗii ko e wuro wiyeteengo Shirley, to leydi Massachusetts, e hitaande 1888.<ref>The Torchbearers: Women and Their Amateur Arts Associations in America, 1890-1930, Karen J. Blair, Indiana University Press, 1994, p. 136</ref> MacKaye adii anniyaade ko wonde piyanoowo e konsiir, kono e hitaande 1907, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe, ngal George Pierce Baker jannginta. O dañaani dipolom makko kono o waɗtaa tergal teddungal e nder suudu janngirdu 1910. Caggal nde o yalti Radcliffe MacKaye golliima e ballondiral e peeje pageant keewɗe, ina heen keewɗe e mawniiko Percy. O woniino tergal charter fedde Ameriknaare Pageant e hitaande 1913, o winndi "Who's Who" e terɗe ɗee. MacKaye kadi waɗii fijirde, o yahdi e fedde fijirde Winthrop Ames nde o feeñi e filmuuji miñiiko biyeteeɗo ''Sappho e Phaon'' e ''Jeanne D'Arc'' (ɓe ɗiɗo fof e hitaande 1907) e ''Mater'' (1908). O golliima e jannginoowo to suudu janngirdu sukaaɓe to wuro New York. == Kugal == MacKaye ina gollinoo e dille suɓngooji rewɓe, tawtoraama batu gadano Goomu Kongres [[Alisa Pool|Alice Paul]] mo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓngooji Rewɓe Amerik, gardinooɗo Dental Kongres ngam Suɓngooji Rewɓe e Lannda Rewɓe Ngenndiije . Yuɓɓinɓe Kewu Suɓngooji Rewɓe, peewnaaɗi to Washington, ñalnde 3 marse 1913, ko adii nde Woodrow Wilson toɗɗaa, naamndii MacKaye yo sos ñalngu nguu. Tiitoonde ndee ko ''Allegory'', gardinooɗo Glenna Smith Tinnin, nde hollitaama e dow tappirɗe suudu kaalis Amerik, ko ɗum woni kulhuli kewu nguu. Koolol ngol yettaama no feewi e nder ''jaaynde wiyeteende The New York Times ,'' sibu ko ngol « gooto e koolol ɓurngol maantinde e koolol ngol meeɗaa waɗde e ndii leydi » . E darorɗe hitaande ndee, MacKaye e Tinnin mballondiri kadi, ɓe cosi hiirde wiyeteende ''Uncle Sam's 137th Birthday Party'' ngam mawninde ñalngu jeytaare ñalnde 4 sulyee 1913. Hiirde ndee, yuɓɓinaande to National Mall, ina waɗi 2 000 suka e 200 mawɗo. Pewnugol makko e hitaande 1914 e gollodiiɓe makko Bertha Remick e James E. Beggs, "Debbo Ameriknaajo: Duuɓi jeegom nguurndam Ameriknaajo" ko fedde worɓe wuro New York ngam suɓaade rewɓe . Ina heen “dille daartol ngam feeñninde tooñanngeeji keertiiɗi faggudu, politik, e renndo rewɓe Amerik”. Wonaa nafoore yimɓe fof. Pewnugol makko e hitaande 1915 ''Susan B. Anthony'', holliraaɗo to Convention Hall to Washington, DC, ɓuri waawde, o moofti kaalis ngam wallitde Dental Kongres Paul e mawninde nguurndam hooreejo mawɗo gadano suɓngooji rewɓe. Ɗee peewnugol ko gollorɗe mawɗe, tawi ina waɗi teemedde tawtoraaɓe. E hitaande 1916, MacKaye waɗii "Jubilee Pageant" ngam fedde ngenndiire sukaaɓe rewɓe kerecee en . E hitaande 1919 MacKaye ina woni gardiiɗo Pageantry e Drama wonande fedde nde. Nde wonnoo e YWCA MacKaye winndii limlebbi ngam huutoraade ɗi. E hitaande 1921, MacKaye e Marie Moore Forrest ngoni gardiiɗo kewu nguu ngam hollirde « natal nate [[Lukeresiya Mott|Lucretia Mott]], Elizabeth Cady Stanton, e Susan B. Anthony » mo Adelaide Johnson waɗi e nder galle laamorɗo Amerik. MacKaye waɗii hiirde woɗnde e hitaande 1923 ngam mawninde hitaande 75ɓiire batu Seneca Falls, e nder nokku biyeteeɗo Jardiin laamɓe to Colorado Springs, Colorado . Koolol ngol waɗiraa ko ngam ɓamtude darnde lannda ngenndiijo debbo ngam ƴettude kuulal jowitiingal e potal hakkeeji . MacKaye winndi « The Enchanted Urn », woni pantomime fanniyanke, e hitaande 1924. Fijo makko « Ƴeewndo sukaaɓe » yaltinaa ko e Departemaa nder leydi, Biro Jaŋde e hitaande 1924. Tuggi 1923 haa 1926, MacKaye jannginii dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brookwood to Katonah, New York . E hitaande 1926, o ummii o gollodii e fedde gollotooɓe e miniraaji to Illinois, ɗo duɗal makko e nder dingiral golle jibini fedde yahooɓe. == Wade == E cakkital kitaale 1920, MacKaye ina wondi e caɗeele cellal, ina hoɗi e miñiiko Benton to Shirley. E hitaande 1928, o heɓi rafi ƴiiƴam, o naati e Gould Farm, galle fooftorde to Barrington mawɗo, to Massachusetts . E hitaande 1937, ngonka makko ɓeydii bonde, o nawaa to nokku ina wiyee Greens Farms, to leydi Connecticut . O wonnoo ko e episoduuji depression tiiɗɗi ko ɓuri heewde e nguurndam makko. O maayi ko e hitaande 1944, o wirnaa ko e yanaande Centre to Shirley ; miñiiko Benton wirnaa ko saraaji mum duuɓi capanɗe caggal ɗuum. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] ouogiymbjh8879xd9pka0x5vschs9xi Lusiya Loomis 0 40475 165815 2026-04-19T11:52:01Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1316942672|Lucia Loomis]]" 165815 wikitext text/x-wiki '''Lucia Loomis''' ( anndiraaɗo kadi Lucia '''Loomis Ferguson''' e '''Mrs.''' Loomis jibinaa ko to Boggy Depot, to leydi Inndo . O fotti e Walter Ferguson nde o janngata to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma, ɓe ceerti caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1908. Ɓeen ɗiɗo coodi jaaynde ''Cherokee Republican'', ɓe njuɓɓini jaaynde ndee e jom suudu makko. Caggal nde o soodi ɓataake oo e hitaande 1919, o winndi e ''jaaynde'' wiyeteende Elva Shartel Ferguson, o winndi e jaaynde wiyeteende « Yiyngo debbo » ngam haɓaade jaaynde Edith Cherry Johnson e nder jaaynde ''wiyeteende The Daily Oklahoman'' . O winndi kadi tonngoode "yiɗde" e nder jaaynde ''Tulsa Tribune'' . == Nguurndam == Lucia Loomis jibinaa ko ñalnde 29 marse 1887, to Boggy Depot, e nder leydi Choctaw, e nder leydi Inndo, ( Oklahoma hannde ) to Doktoor Enos O. Loomis e Lena Arbogast. [1] [2] O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Denison, to Texas, to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Caggal nde o heɓi bak makko o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Hardin hade makko yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma . Ko ɗoon o hawri e Walter Ferguson, ɓe resndi caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1908. Ɓeen ɗiɗo ngummii to diiwaan Alfalfa, ɓe coodi Cherokee Republican . O ardii kaayitaaji ɗii e jom suudu makko, ɓe njeewtata ko feewti e suɓngooji rewɓe e nder koloñaal, hay so tawii kamɓe ɗiɗo fof ɓe mballitorii enfranchisement e nder keeri. [1] O woniino cukko hooreejo fedde jaayndeeji diiwaan Oklahoma e hitaande 1914 e hitaande 1915. O suɓaama hooreejo fedde Alfalfa County, fedde gadane e nder leydi Oklahoma ngam suɓaade rewɓe Ameriknaaɓe e hitaande 1918, o walli kampaañ ngam ƴettude kuulal 19ɓal . E nder wolde adunaare adannde, Herbert Hoover toɗɗiima hooreejo diiwaan mum e Goomu kampaañ karte ñamri, o golliima e Diisnondiral diiwaan Alfalfa. [3] E hitaande 1919, ɓeen ɗiɗo njeeyti ɓataake oo, ɓe ngummii to wuro Oklahoma, hay so tawii noon o jokki e yaltinde winndannde nde sahaa e sahaa fof e nder jaaynde Elva Shartel Ferguson wiyeteende ''Watonga'' . E hitaande 1922 o fuɗɗii winndude jaaynde ''Oklahoma News'' ngam haɓaade jaaynde Edith Cherry Johnson e nder ''jaaynde Oklahoman ñalnde kala'' . E hitaande 1928, ɓe ngummii Tulsa, o fuɗɗii winndude lowre "lovelorn" ngam jaaynde ''Tulsa Tribune'' . Walter maayi e hitaande 1936, Loomis wonti golloowo e nder fedde Tulsa. <ref name="EOHC">{{Cite web}}</ref> O naatnaa e suudu mawndu Oklahoma e hitaande 1937. O maayi ko e aksidaa oto ñalnde 27 feebariyee 1962, sara wuro Cross City, to Floride, o wirnaa to suudu maayde Rose Hill to Tulsa, to Oklahoma. Caggal maayde makko, o naatnaa e suudu jaayndeyaagal Oklahoma e hitaande 1999. == Tuugnorgal == hvm3vkvmnnjf2rrmtrat2yolganz903 165816 165815 2026-04-19T11:52:21Z Sardeeq 14292 165816 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lucia Loomis''' ( anndiraaɗo kadi Lucia '''Loomis Ferguson''' e '''Mrs.''' Loomis jibinaa ko to Boggy Depot, to leydi Inndo . O fotti e Walter Ferguson nde o janngata to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma, ɓe ceerti caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1908. Ɓeen ɗiɗo coodi jaaynde ''Cherokee Republican'', ɓe njuɓɓini jaaynde ndee e jom suudu makko. Caggal nde o soodi ɓataake oo e hitaande 1919, o winndi e ''jaaynde'' wiyeteende Elva Shartel Ferguson, o winndi e jaaynde wiyeteende « Yiyngo debbo » ngam haɓaade jaaynde Edith Cherry Johnson e nder jaaynde ''wiyeteende The Daily Oklahoman'' . O winndi kadi tonngoode "yiɗde" e nder jaaynde ''Tulsa Tribune'' . == Nguurndam == Lucia Loomis jibinaa ko ñalnde 29 marse 1887, to Boggy Depot, e nder leydi Choctaw, e nder leydi Inndo, ( Oklahoma hannde ) to Doktoor Enos O. Loomis e Lena Arbogast. [1] [2] O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Denison, to Texas, to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Caggal nde o heɓi bak makko o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Hardin hade makko yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma . Ko ɗoon o hawri e Walter Ferguson, ɓe resndi caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1908. Ɓeen ɗiɗo ngummii to diiwaan Alfalfa, ɓe coodi Cherokee Republican . O ardii kaayitaaji ɗii e jom suudu makko, ɓe njeewtata ko feewti e suɓngooji rewɓe e nder koloñaal, hay so tawii kamɓe ɗiɗo fof ɓe mballitorii enfranchisement e nder keeri. [1] O woniino cukko hooreejo fedde jaayndeeji diiwaan Oklahoma e hitaande 1914 e hitaande 1915. O suɓaama hooreejo fedde Alfalfa County, fedde gadane e nder leydi Oklahoma ngam suɓaade rewɓe Ameriknaaɓe e hitaande 1918, o walli kampaañ ngam ƴettude kuulal 19ɓal . E nder wolde adunaare adannde, Herbert Hoover toɗɗiima hooreejo diiwaan mum e Goomu kampaañ karte ñamri, o golliima e Diisnondiral diiwaan Alfalfa. [3] E hitaande 1919, ɓeen ɗiɗo njeeyti ɓataake oo, ɓe ngummii to wuro Oklahoma, hay so tawii noon o jokki e yaltinde winndannde nde sahaa e sahaa fof e nder jaaynde Elva Shartel Ferguson wiyeteende ''Watonga'' . E hitaande 1922 o fuɗɗii winndude jaaynde ''Oklahoma News'' ngam haɓaade jaaynde Edith Cherry Johnson e nder ''jaaynde Oklahoman ñalnde kala'' . E hitaande 1928, ɓe ngummii Tulsa, o fuɗɗii winndude lowre "lovelorn" ngam jaaynde ''Tulsa Tribune'' . Walter maayi e hitaande 1936, Loomis wonti golloowo e nder fedde Tulsa. <ref name="EOHC">{{Cite web}}</ref> O naatnaa e suudu mawndu Oklahoma e hitaande 1937. O maayi ko e aksidaa oto ñalnde 27 feebariyee 1962, sara wuro Cross City, to Floride, o wirnaa to suudu maayde Rose Hill to Tulsa, to Oklahoma. Caggal maayde makko, o naatnaa e suudu jaayndeyaagal Oklahoma e hitaande 1999. == Tuugnorgal == b3lyl0zhf3iajmwoy981y5f86g1l07t Dora Luwis 0 40476 165817 2026-04-19T11:53:24Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1336343194|Dora Lewis]]" 165817 wikitext text/x-wiki '''Dora Lewis''' (13 oktoobar 1862 – 31 lewru mbooy 1928), ganndiraaɗo kadi '''Mrs.''' O woniino golloowo e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, caggal ɗuum o walli sosde Lannda Ngenndiijo Rewɓe . Lewis tawtoraama seppo Silent Sentinels ngam haɓaade hakke rewɓe suɓaade. [[File:Dora_Lewis_160039v.jpg|thumb|Dora Lewis caggal nde o nanngaa e nokku biyeteeɗo Lafayette]] == Naatde e Lannda Debbo Ngenndiijo == E hitaande 1913 Dora Lewis wonti tergal kuuɓtodinngal lannda debbo ngenndiijo (NWP) ko adii no feewi. O woniino tergal tiiɗngal no feewi e nder NWP, o nanngaama laabi keewɗi ngam wallitde suɓngooji. Lewis waɗii balɗe tati e kasoo sabu piket e lewru sulyee 1917, o nanngaa ñalnde 10 noowammbar 1917. Caggal nde o nanngaa o ñaawaa balɗe 60 e nder galle gollorɗo. Lewis nanngaa kadi e lewru ut 1918 e batu Lafayette ngam teddinde maayɗo Inez Milholland (ɗo o woni hooreejo leydi ndii) o ñaawaa balɗe 15 kasoo. Caggal ɗuum o nanngaa e lewru Yarkomaa 1919 e nder seppooji baɗnooɗi e njilluuji (ɗi o fuɗɗii nde o huɓɓi koppiiji konnguɗi hooreejo leydi Wilson jowitiiɗi e demokaraasi) o ñaawaa balɗe joy kasoo. == Jemma kulɓiniiɗo == Ñalnde jamma 14 noowammbar 1917, anndiraango " Jemma kulɓiniiɗo ", gardiiɗo suudu gollordu Occoquan, hono W. H. Whittaker, yamiri fotde capanɗe tati gardeeji ɗii yo mbonnu suɓngooji toon ɗii, haa arti noon e Dora Lewis. [1] Gardiiɗo oo werlii mo e nder suudu niɓɓuru, ɓe mberli hoore makko e leeso njamndi, ɓe mberli mo. Koolaaɗo kuuɓal makko, hono Alice Cosu, ina sikki Lewis maayii, o heɓi rafi ɓernde . E wiyde affidavits, gardeeji ɗii nanngi, ndartini, piyi, ɓuuɓni, pinni, piyi rewɓe woɗɓe. Jaayɗe ina mbaɗi daartol no seppooɓe ɓee mbaɗirtee. [2] Dora Lewis waɗii seppo heege nde o woni to Occoquan. [1] Hay so tawii ko fitinaaji ɗi o heɓi e golle makko e innde suɓngooji rewɓe, Lewis suɓii ko jokkude e golloraade dille ɗee. Caggal nde kuulal sappo e jeenay ngal yalti e Kongres, Dora Lewis yahi e nder diiwanuuji kala ko wayi no Georgia, Kentucky, e Delaware ngam hirjinde ballal ngam jaɓde, hawri e nafoore seeɗa. E hitaande 1918 Lewis wonti hooreejo kaalis NWP, e hitaande 1919 o wonti kaalis ngenndi maɓɓe. E hitaande 1920 o ardii goomu maɓɓe ratifikaasiyoŋ. <ref name="hsp.org" /> E hitaande 1921 o fotoo e siftorde suɓngooji kesi ɗi Adelaide Johnson waɗnoo e nder kapitol. == Nguurndam neɗɗo == Dora Lewis mawni ko e galle mawɗo to Pensilvaani. O resii, omo heewi wiyeede ko debbo biyeteeɗo Lawrence Lewis. Kaayitaaji makko ina nganndiraa « Koolol binndanɗe Dora Kelly Lewis 2137 » ina tawee e Fedde Daartol Pennsylvania. [[File:Adelaide_Johnson,_sculptor_160055v.jpg|thumb|Nano haa nyaamo : Adelaide Johnston, sehil, debbo biyeteeɗo Lawrence [Dora] Lewis, Fila., Jane Addams. E sahaa nde statue waɗtaa e kapitol.]] == Tuugnorgal == hhz7fuf2j6hppqellvnsv8tju56gzew 165818 165817 2026-04-19T11:53:43Z Sardeeq 14292 165818 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dora Lewis''' (13 oktoobar 1862 – 31 lewru mbooy 1928), ganndiraaɗo kadi '''Mrs.''' O woniino golloowo e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, caggal ɗuum o walli sosde Lannda Ngenndiijo Rewɓe . Lewis tawtoraama seppo Silent Sentinels ngam haɓaade hakke rewɓe suɓaade. [[File:Dora_Lewis_160039v.jpg|thumb|Dora Lewis caggal nde o nanngaa e nokku biyeteeɗo Lafayette]] == Naatde e Lannda Debbo Ngenndiijo == E hitaande 1913 Dora Lewis wonti tergal kuuɓtodinngal lannda debbo ngenndiijo (NWP) ko adii no feewi. O woniino tergal tiiɗngal no feewi e nder NWP, o nanngaama laabi keewɗi ngam wallitde suɓngooji. Lewis waɗii balɗe tati e kasoo sabu piket e lewru sulyee 1917, o nanngaa ñalnde 10 noowammbar 1917. Caggal nde o nanngaa o ñaawaa balɗe 60 e nder galle gollorɗo. Lewis nanngaa kadi e lewru ut 1918 e batu Lafayette ngam teddinde maayɗo Inez Milholland (ɗo o woni hooreejo leydi ndii) o ñaawaa balɗe 15 kasoo. Caggal ɗuum o nanngaa e lewru Yarkomaa 1919 e nder seppooji baɗnooɗi e njilluuji (ɗi o fuɗɗii nde o huɓɓi koppiiji konnguɗi hooreejo leydi Wilson jowitiiɗi e demokaraasi) o ñaawaa balɗe joy kasoo. == Jemma kulɓiniiɗo == Ñalnde jamma 14 noowammbar 1917, anndiraango " Jemma kulɓiniiɗo ", gardiiɗo suudu gollordu Occoquan, hono W. H. Whittaker, yamiri fotde capanɗe tati gardeeji ɗii yo mbonnu suɓngooji toon ɗii, haa arti noon e Dora Lewis. [1] Gardiiɗo oo werlii mo e nder suudu niɓɓuru, ɓe mberli hoore makko e leeso njamndi, ɓe mberli mo. Koolaaɗo kuuɓal makko, hono Alice Cosu, ina sikki Lewis maayii, o heɓi rafi ɓernde . E wiyde affidavits, gardeeji ɗii nanngi, ndartini, piyi, ɓuuɓni, pinni, piyi rewɓe woɗɓe. Jaayɗe ina mbaɗi daartol no seppooɓe ɓee mbaɗirtee. [2] Dora Lewis waɗii seppo heege nde o woni to Occoquan. [1] Hay so tawii ko fitinaaji ɗi o heɓi e golle makko e innde suɓngooji rewɓe, Lewis suɓii ko jokkude e golloraade dille ɗee. Caggal nde kuulal sappo e jeenay ngal yalti e Kongres, Dora Lewis yahi e nder diiwanuuji kala ko wayi no Georgia, Kentucky, e Delaware ngam hirjinde ballal ngam jaɓde, hawri e nafoore seeɗa. E hitaande 1918 Lewis wonti hooreejo kaalis NWP, e hitaande 1919 o wonti kaalis ngenndi maɓɓe. E hitaande 1920 o ardii goomu maɓɓe ratifikaasiyoŋ. <ref name="hsp.org" /> E hitaande 1921 o fotoo e siftorde suɓngooji kesi ɗi Adelaide Johnson waɗnoo e nder kapitol. == Nguurndam neɗɗo == Dora Lewis mawni ko e galle mawɗo to Pensilvaani. O resii, omo heewi wiyeede ko debbo biyeteeɗo Lawrence Lewis. Kaayitaaji makko ina nganndiraa « Koolol binndanɗe Dora Kelly Lewis 2137 » ina tawee e Fedde Daartol Pennsylvania. [[File:Adelaide_Johnson,_sculptor_160055v.jpg|thumb|Nano haa nyaamo : Adelaide Johnston, sehil, debbo biyeteeɗo Lawrence [Dora] Lewis, Fila., Jane Addams. E sahaa nde statue waɗtaa e kapitol.]] == Tuugnorgal == capod6s0enpyac29cyhllcwj86m1spg Antoyinet Dakin Leach 0 40477 165819 2026-04-19T11:55:11Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342238506|Antoinette Dakin Leach]]" 165819 wikitext text/x-wiki '''Antoinette Dakin Leach''' (3 abriil 1859 – 11 suwee 1922) ko awokaa Ameriknaajo, kadi ko o daraniiɗo hakkeeji rewɓe, ko o yuɓɓinoowo golle tiiɗɗe e innde hakkeeji rewɓe to Indiana . Nde Ñaawirde Toownde Greene - Sullivan salii ɗaɓɓaande Leach ngam naatde e ñaawirdu e hitaande 1893, wullitaango makko jaɓngo to Ñaawirde Toownde Indiana, ''In re Petition of Leach'', taƴi keeri hakkunde rewɓe e worɓe ngam naatde e ñaawirdu to Indiana, tawi ina rokka rewɓe hakke golloraade sariya e nder diiwaan hee. Kuulal maantiniingal ngal, ngal yahrude yeeso e oon sahaa, ngal waɗii kadi feere huutorteende e hitaande 1897 ngam ƴeewndaade rokkude rewɓe Indiana hakke suɓaade, hay so tawii noon luulndo hakkeeji suɓaade e nder ''Gougar v Timberlake,'' ronkaama. Leach kadi ko politikyanke tiiɗɗo, ballitooɗo hakkeeji rewɓe, baawɗo waylude doosɗe leydi ngam heɓde hakke rewɓe suɓaade. Wooster, Ohio, jibinaaɗo e dewbo yumma ɗiɗo, jannginaama ko awokaa e stenograf . O fuɗɗii golle makko to bannge sariya ko e jaaynoowo ñaawirdu to ñaawirdu Greene-Sullivan to Sullivan, Indiana . Caggal nde Leach naati e bar e hitaande 1883, o jokki golle sariya kuuɓtodinɗe to Sullivan e to Indianapolis, Indiana, tuggi 1911 haa o woppi golle makko e hitaande 1917. Leach kadi ina joginoo golle keewɗe e nder politik nokkuyankeewo e dowla, ina jeyaa heen jeyeede e lannda Republicain en ko adii nde o woni delegaasiyoŋ to9 naatde e lannda Progressive nde o jaɓi potal woote. Leach waɗii duuɓi tati hooreejo lannda Progressive e nder diiwaan Sullivan, duuɓi sappo e ɗiɗi ko hooreejo fedde awokaaji diiwaan Sullivan. O naati e Fedde Awokaaji Dowlaaji Indiana e hitaande 1909. Leach wonnoo ko yuɓɓinoowo Dowlaaji ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe Amerik ngam suɓaade, o waɗii kampaañ tiiɗɗo kono o dañaani heen nafoore ngam suɓaade wakiliijo dowla e hitaande 1910. Yanti heen, o sosi ''Woman Citizen'', jaaynde lewru kala nde Fedde Indiana's Equal Suff Association e11 fotde duuɓi ɗiɗi. Plaques ɗiɗi e nder rotunda suudu ñaawirdu Sullivan County ina ciftora nguurndam Leach e darnde mum tiiɗnde ngam heɓde rewɓe hakke golloraade sariya e nder leydi Indiana. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Antoinette jibinaa ko ñalnde 3 abriil 1859, to wuro Wooster, to Ohio, to Lydia e Henry Daken, Baaba makko maayi ko nde o yahrata e lebbi seeɗa tan. Lydia Dakin caggal mum resi kaɓirgal ina wiyee Brighton, ɓesngu nguu ummii to Gosport to diiwaan Owen, to leydi Indiana . Baaba mum Dakin ƴetti mo gila omo woni cukalel, o anndiranoo ko Nettie Brighton haa o resi. E hitaande 1871, ɓesngu Brighton ngummii to diiwaan Sullivan, to leydi Indiana, ɗo suka biyeteeɗo Nettie janngi duɗal jaaɓi haaɗtirde Sullivan, to leydi Indiana, yumma mum mawni ɗum caggal maayde baaba mum jom suudu. Brighton kadi naati duɗal Ascension, ko famɗi fof haa hitaande 1875, nde o ƴettaa ngam jannginde duɗal to Sullivan. E hitaande 1878, caggal duuɓi ɗiɗi janngingol, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio Wesleyan to Delaware, Ohio, kono o woppi duɗal ngam resde, o dañaani toon dipolom. == Dewgal e ɓesngu == Antoinette Dakin resi George W. Leach, jom ngalu Sullivan, nde o yahrata e duuɓi capanɗe ɗiɗi, haa jooni ko o almuudo janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio. Ko adii dewgal maɓɓe, ɓeen ɗiɗo mbaɗii nanondiral, ngal meeɗaa waɗde e oon sahaa, ngal rokki Antoinette suɓaade jokkude jaŋde e golle ɗe o yiɗi. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina nguuri to Sullivan, ɗo George joginoo nafooje e nder njulaagu keewngu, kadi ko o joom leydi. O rafi rafi Bright e hitaande 1917, o maayi ñalnde 27 desaambar 1919, tawi omo yahra e duuɓi capanɗe jeeɗiɗi e go’o. <ref name="GS207" /> Antoinette e George Leach njibini ɓiɓɓe ɗiɗo. Ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Hortense Eugenia jibinaa ko ñalnde 1 feebariyee 1880 ; caggal ɗuum o resi Milton S. Sheplar, o ummii o fayi New York . Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo George W. Leach Jr., jibinaa ko ñalnde 22 desaambar 1882, caggal ɗuum o hoɗi to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . Lidiya Dakin Brighton, yumma Antoinette, ina hoɗi kadi e galle galle Leach. == Heblo sariya == E hitaande 1884, caggal jibineede ɓiɓɓe makko ɗiɗo, Leach acci galle mum e sukaaɓe mum to Sullivan, Indiana, e les njiimaandi jom suudu mum e yumma mum ngam yahde duɗal sariya to Knoxville, Tennessee . Leach heɓi dipolom mum sariya e hitaande 1884, o jokki jaŋde makko sariya, o woni almuudo to duɗal sariya Sprague to Detroit, Michigan, e hitaande 1887. == Kugal == === Duuɓi gadani === Hay so Leach fuɗɗii golle ko jannginoowo, o fuɗɗii janngude stenography ko hedde waktu dewgal makko, o wonti kabaaru ñaawirdu to ñaawirdu Greene - Sullivan . Leach naatini stenography e nder ñaawirdu nduu, o jannginii heen fannu oo e nder duɗal makko, ngal woni sara suudu ñaawirdu diiwaan Sullivan. Caggal nde o timmini jaŋde makko to bannge sariya, Leach jokki golle mum e nder ñaawirdu, e nder defterdu ngam golloraade jom suudu mum to Sullivan, ko jiidaa e golle e nder biro sariya nokku oo. Leach golliima e biro awokaaji John S. Bays fotde duuɓi jeegom, o woni kadi kabaaru ñaawirdu to ñaawirdu Greene-Sullivan haa hitaande 1893. Leach ɗaɓɓiri naatde e ñaawirdu to diiwaan Greene, Indiana, ñalnde 14 feebariyee 1893, e nder ɗaɓɓaande nde John Bays, gollodiiɗo mum, rokki ɗum. Hay so tawii Leach heɓii bakkaa mum to duɗal sariya, ina jogii humpito e golle jaaynoowo ñaawirdu, terɗe nay e nder suudu sarɗiiji Sullivan County ina mballita e ɗaɓɓaande makko, ñaawoowo ñaawirdu Greene-Sullivan, hono John C. Briggs, mo Leach wonnoo jaaynoowo ñaawirdu fotde duuɓi jeegom, salii ɗaɓɓaande makko ngam naatde e ñaawirdu. [1] Ñaawirde Briggs haɗi mo golloraade sariya sabu kuulal 7, taƴre 21, doosgal leydi Indiana e statut dowla 1881 ina siftina wonde fotɓe naatde e ñaawirdu ina poti wonde wootooɓe, e nder sarɗiiji goɗɗi. Ñaawirde ndee wiyi wonde Leach heɓaani denndaangal sarɗiiji ɗii, sibu o wonaa wootoowo (rewɓe keɓaani tawo hakke suɓaade e nder leydi Indiana e oon sahaa) tee o saliima ɗaɓɓaande makko ngam naatde e ñaawirdu nduu. [2] [3] Bays, awokaa Leach, wullitii kuulal ngal to Ñaawirde Toownde Indiana e innde makko. [4] == Tuugnorgal == *   *   *   *   *   *   *   p3qot8ozadtmq0dapvqfj8pyn44wkud 165820 165819 2026-04-19T11:55:31Z Sardeeq 14292 165820 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Antoinette Dakin Leach''' (3 abriil 1859 – 11 suwee 1922) ko awokaa Ameriknaajo, kadi ko o daraniiɗo hakkeeji rewɓe, ko o yuɓɓinoowo golle tiiɗɗe e innde hakkeeji rewɓe to Indiana . Nde Ñaawirde Toownde Greene - Sullivan salii ɗaɓɓaande Leach ngam naatde e ñaawirdu e hitaande 1893, wullitaango makko jaɓngo to Ñaawirde Toownde Indiana, ''In re Petition of Leach'', taƴi keeri hakkunde rewɓe e worɓe ngam naatde e ñaawirdu to Indiana, tawi ina rokka rewɓe hakke golloraade sariya e nder diiwaan hee. Kuulal maantiniingal ngal, ngal yahrude yeeso e oon sahaa, ngal waɗii kadi feere huutorteende e hitaande 1897 ngam ƴeewndaade rokkude rewɓe Indiana hakke suɓaade, hay so tawii noon luulndo hakkeeji suɓaade e nder ''Gougar v Timberlake,'' ronkaama. Leach kadi ko politikyanke tiiɗɗo, ballitooɗo hakkeeji rewɓe, baawɗo waylude doosɗe leydi ngam heɓde hakke rewɓe suɓaade. Wooster, Ohio, jibinaaɗo e dewbo yumma ɗiɗo, jannginaama ko awokaa e stenograf . O fuɗɗii golle makko to bannge sariya ko e jaaynoowo ñaawirdu to ñaawirdu Greene-Sullivan to Sullivan, Indiana . Caggal nde Leach naati e bar e hitaande 1883, o jokki golle sariya kuuɓtodinɗe to Sullivan e to Indianapolis, Indiana, tuggi 1911 haa o woppi golle makko e hitaande 1917. Leach kadi ina joginoo golle keewɗe e nder politik nokkuyankeewo e dowla, ina jeyaa heen jeyeede e lannda Republicain en ko adii nde o woni delegaasiyoŋ to9 naatde e lannda Progressive nde o jaɓi potal woote. Leach waɗii duuɓi tati hooreejo lannda Progressive e nder diiwaan Sullivan, duuɓi sappo e ɗiɗi ko hooreejo fedde awokaaji diiwaan Sullivan. O naati e Fedde Awokaaji Dowlaaji Indiana e hitaande 1909. Leach wonnoo ko yuɓɓinoowo Dowlaaji ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe Amerik ngam suɓaade, o waɗii kampaañ tiiɗɗo kono o dañaani heen nafoore ngam suɓaade wakiliijo dowla e hitaande 1910. Yanti heen, o sosi ''Woman Citizen'', jaaynde lewru kala nde Fedde Indiana's Equal Suff Association e11 fotde duuɓi ɗiɗi. Plaques ɗiɗi e nder rotunda suudu ñaawirdu Sullivan County ina ciftora nguurndam Leach e darnde mum tiiɗnde ngam heɓde rewɓe hakke golloraade sariya e nder leydi Indiana. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Antoinette jibinaa ko ñalnde 3 abriil 1859, to wuro Wooster, to Ohio, to Lydia e Henry Daken, Baaba makko maayi ko nde o yahrata e lebbi seeɗa tan. Lydia Dakin caggal mum resi kaɓirgal ina wiyee Brighton, ɓesngu nguu ummii to Gosport to diiwaan Owen, to leydi Indiana . Baaba mum Dakin ƴetti mo gila omo woni cukalel, o anndiranoo ko Nettie Brighton haa o resi. E hitaande 1871, ɓesngu Brighton ngummii to diiwaan Sullivan, to leydi Indiana, ɗo suka biyeteeɗo Nettie janngi duɗal jaaɓi haaɗtirde Sullivan, to leydi Indiana, yumma mum mawni ɗum caggal maayde baaba mum jom suudu. Brighton kadi naati duɗal Ascension, ko famɗi fof haa hitaande 1875, nde o ƴettaa ngam jannginde duɗal to Sullivan. E hitaande 1878, caggal duuɓi ɗiɗi janngingol, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio Wesleyan to Delaware, Ohio, kono o woppi duɗal ngam resde, o dañaani toon dipolom. == Dewgal e ɓesngu == Antoinette Dakin resi George W. Leach, jom ngalu Sullivan, nde o yahrata e duuɓi capanɗe ɗiɗi, haa jooni ko o almuudo janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio. Ko adii dewgal maɓɓe, ɓeen ɗiɗo mbaɗii nanondiral, ngal meeɗaa waɗde e oon sahaa, ngal rokki Antoinette suɓaade jokkude jaŋde e golle ɗe o yiɗi. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina nguuri to Sullivan, ɗo George joginoo nafooje e nder njulaagu keewngu, kadi ko o joom leydi. O rafi rafi Bright e hitaande 1917, o maayi ñalnde 27 desaambar 1919, tawi omo yahra e duuɓi capanɗe jeeɗiɗi e go’o. <ref name="GS207" /> Antoinette e George Leach njibini ɓiɓɓe ɗiɗo. Ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Hortense Eugenia jibinaa ko ñalnde 1 feebariyee 1880 ; caggal ɗuum o resi Milton S. Sheplar, o ummii o fayi New York . Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo George W. Leach Jr., jibinaa ko ñalnde 22 desaambar 1882, caggal ɗuum o hoɗi to [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . Lidiya Dakin Brighton, yumma Antoinette, ina hoɗi kadi e galle galle Leach. == Heblo sariya == E hitaande 1884, caggal jibineede ɓiɓɓe makko ɗiɗo, Leach acci galle mum e sukaaɓe mum to Sullivan, Indiana, e les njiimaandi jom suudu mum e yumma mum ngam yahde duɗal sariya to Knoxville, Tennessee . Leach heɓi dipolom mum sariya e hitaande 1884, o jokki jaŋde makko sariya, o woni almuudo to duɗal sariya Sprague to Detroit, Michigan, e hitaande 1887. == Kugal == === Duuɓi gadani === Hay so Leach fuɗɗii golle ko jannginoowo, o fuɗɗii janngude stenography ko hedde waktu dewgal makko, o wonti kabaaru ñaawirdu to ñaawirdu Greene - Sullivan . Leach naatini stenography e nder ñaawirdu nduu, o jannginii heen fannu oo e nder duɗal makko, ngal woni sara suudu ñaawirdu diiwaan Sullivan. Caggal nde o timmini jaŋde makko to bannge sariya, Leach jokki golle mum e nder ñaawirdu, e nder defterdu ngam golloraade jom suudu mum to Sullivan, ko jiidaa e golle e nder biro sariya nokku oo. Leach golliima e biro awokaaji John S. Bays fotde duuɓi jeegom, o woni kadi kabaaru ñaawirdu to ñaawirdu Greene-Sullivan haa hitaande 1893. Leach ɗaɓɓiri naatde e ñaawirdu to diiwaan Greene, Indiana, ñalnde 14 feebariyee 1893, e nder ɗaɓɓaande nde John Bays, gollodiiɗo mum, rokki ɗum. Hay so tawii Leach heɓii bakkaa mum to duɗal sariya, ina jogii humpito e golle jaaynoowo ñaawirdu, terɗe nay e nder suudu sarɗiiji Sullivan County ina mballita e ɗaɓɓaande makko, ñaawoowo ñaawirdu Greene-Sullivan, hono John C. Briggs, mo Leach wonnoo jaaynoowo ñaawirdu fotde duuɓi jeegom, salii ɗaɓɓaande makko ngam naatde e ñaawirdu. [1] Ñaawirde Briggs haɗi mo golloraade sariya sabu kuulal 7, taƴre 21, doosgal leydi Indiana e statut dowla 1881 ina siftina wonde fotɓe naatde e ñaawirdu ina poti wonde wootooɓe, e nder sarɗiiji goɗɗi. Ñaawirde ndee wiyi wonde Leach heɓaani denndaangal sarɗiiji ɗii, sibu o wonaa wootoowo (rewɓe keɓaani tawo hakke suɓaade e nder leydi Indiana e oon sahaa) tee o saliima ɗaɓɓaande makko ngam naatde e ñaawirdu nduu. [2] [3] Bays, awokaa Leach, wullitii kuulal ngal to Ñaawirde Toownde Indiana e innde makko. [4] == Tuugnorgal == *   *   *   *   *   *   *   55mwma3gd1qds93q5rvaw2gs407nhxd Kirtilals 0 40478 165821 2026-04-19T11:55:38Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Kirtilals ko yeeyoowo kaɓirɗe diamant, jogiiɗo njuɓɓudi mawndi e nder gure leydi Indiya worgo. Tariya Magasin gadano oo sosaa ko e hitaande 1939 to laawol Raja to Coimbatore. Ɓe ɓeydi heen yamiroore internet e lowre maɓɓe e hitaande 2017. Nokkuuji Kirtilals ina jogii nokkuuji e nder gure keewɗe to bannge worgo leydi Indiya. Ina jeyaa e ɗeen gure Bangalore, Chennai, Coimbatore, Vijayawada, Haydarabad, Kochi, Madurai, e gure goɗɗe keewɗe. Tuugnorgal" 165821 wikitext text/x-wiki Kirtilals ko yeeyoowo kaɓirɗe diamant, jogiiɗo njuɓɓudi mawndi e nder gure leydi Indiya worgo. Tariya Magasin gadano oo sosaa ko e hitaande 1939 to laawol Raja to Coimbatore. Ɓe ɓeydi heen yamiroore internet e lowre maɓɓe e hitaande 2017. Nokkuuji Kirtilals ina jogii nokkuuji e nder gure keewɗe to bannge worgo leydi Indiya. Ina jeyaa e ɗeen gure Bangalore, Chennai, Coimbatore, Vijayawada, Haydarabad, Kochi, Madurai, e gure goɗɗe keewɗe. Tuugnorgal aks4q4kawo2ttesa7zy4f3q3w04796y 165823 165821 2026-04-19T11:56:54Z SUZYFATIMA 13856 165823 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kirtilals''' ko yeeyoowo kaɓirɗe diamant, jogiiɗo njuɓɓudi mawndi e nder gure leydi Indiya worgo. Tariya Magasin gadano oo sosaa ko e hitaande 1939 to laawol Raja to Coimbatore. Ɓe ɓeydi heen yamiroore internet e lowre maɓɓe e hitaande 2017. == Nokkuuji == Kirtilals ina jogii nokkuuji e nder gure keewɗe to bannge worgo leydi Indiya. Ina jeyaa e ɗeen gure Bangalore, Chennai, Coimbatore, Vijayawada, Haydarabad, Kochi, Madurai, e gure goɗɗe keewɗe. == Tuugnorgal == o5kbiwen4mz6b7kji1a1iet67c95lsa Harriyet Burton Laylaw 0 40479 165822 2026-04-19T11:56:33Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347190874|Harriet Burton Laidlaw]]" 165822 wikitext text/x-wiki '''Harriet Wright Laidlaw''' ( née Burton, 16 desaambar 1873 – 25 lewru bowte 1949) ko Ameriknaajo, jiɗɗo waylude renndo, jiɗɗo suɓaade . O waɗii kampaañ ngam wallitde kuule sappo e jeenay e [[Ngenndiije Dentuɗe|Fedde Ngenndiije Dentuɗe]], kadi ko kanko woni debbo gadano gardiiɗo fedde Standard &amp;amp; Poor's . == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Harriet Wright Burton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Albany, to leydi New York, ñalnde 16 desaambar 1873, e galle George Davidson Burton, kaalis banke, e Alice Davenport Wright. Caggal nde baaba makko sankii nde o yahrata e duuɓi jeegom, yumma makko ƴetti mo e miñiraaɓe makko ɗiɗo tokosɓe, o hoɗi e jibnaaɓe makko. [ 1 ] O golliima e kelle e nder batu doosɗe leydi New York e hitaande 1894, yuɓɓinaangu to Albany. [ 3 ] Burton janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Albany, caggal ɗuum o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Albany, SUNY ) ɗo o heɓi dipolom makko leslesre e jaŋde e hitaande 1895, o heɓi dipolom makko master e hitaande 1896. [ 2 ] Burton yahi Illinois hade makko heɓde dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ley I8no We8is e hitaande 1896 o arti New York ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard, ɗo o heɓi BA e hitaande 1902. [ 2 ] O janngi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1900, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e hitaande 1901, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford e hitaande 1903. [ 2 ] Nde o woni jannginoowo Engele e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu New York, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, kono o woppi ɗi ɗiɗi fof caggal dewgal makko e hitaande 1905. O rokkaa dipolom LLD tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rollins College e hitaande 1930. [ 1 ] == Nguurndam ɓesngu e neɗɗo == Burton resii James Lees Laidlaw, gollodiiɗo e fedde njulaagu & Company [ kadi ko kañum woni daraniiɗo jojjanɗe rewɓe e hoore mum, ñalnde 25 oktoobar [ . James maayi ko e rafi biyeteeɗo Parkinson e hitaande 1932, caggal ɗuum Harriet inniraa ko debbo gooto tan tergal e yiilirde Standard <nowiki>&</nowiki>amp; Poors . [ 1 ] Harriet sankii ko to wuro New York caggal rafi seeɗa ñalnde 25 lewru bowte hitaande 1949, tawi omo yahra e duuɓi 75. E sahaa nde o maayi ndee, o hoɗiino to Manhattan to 920 laawol joyaɓol, omo joginoo galle ɓuuɓɗo to Sands Point, to Long Island . [ 6 ] . == Golle == Laidlaw hokki konngol mum gadanol ngam wallitde suɓngooji rewɓe e jamaanu sehilaaɓe e banndiraaɓe e duuɓi 20. [ 3 ] O wonti binndoowo Ligue de Suffrage Equal du Collège e hitaande 1908 e hooreejo Manhattan Borough Chaman [[Kari Chapman Catt|Cap,]] Cap1,191. naamndii mo yo o hebbin darnde sakkitiinde ndee haa ɓura duumaade, o waɗi ɗum gila 1912 haa 1916. [ 7 ] Gaa gaa golle makko ngam wallitde suɓngooji rewɓe, Laidlaw wonnoo ko kaɓantooɗo maccungaagu ɓaleeɓe e njulaagu doole rewɓe ɓaleeɓe e Siinnaaɓe fof e nder New York, kadi ko o daraniiɗo sariya Mann mo hitaande 1910. [ 8 ] E hitaande 1912, caggal nde jom suudu mum Liston e jom suudu mum Liston e anti-activist njani e jom suudu mum wallitii e mooftude miijo yimɓe ngam haɓaade ŋakkeende golle meer William Jay Gaynor e yamirde ɓeydude ndeenka polis wonande gollotooɓe e nder wuro New York to Chinatown . [ 9 ] . Ñalnde 9 noowammbar 1912, o woni hooreejo kewu lampaaji dow laawol joyaɓol ngol, tawi ina hawri e 400 000-500 000 ƴeewoowo, kewu nguu tiiɗtini darnde makko e gardagol dille suɓngooji. O winndii binndanɗe e columns keewɗe, o haali e batuuji jamaa, o yahri e nder leydi ndii, haa arti noon e yah-ngartaa rewrude e hirnaange leyɗeele dentuɗe Amerik e hitaande 1913 ngam wallitde yuɓɓinde daraniiɓe. [ 3 ] Laidlaw wolwi dow miijo feere-feere ngam worɓe e rewɓe nder ko laarani ngeendam jama'aare, o winndi nder hitaande 1912 o wi'i, "to rewɓe nanndi bee worɓe ɓe doole ɓe mari hakkeeji gooti; to ɓe feere-feere ɓe doole ɓe wakilta ko'e maɓɓe." [ 10 ] E hitaande 1914, binndol makko ɓurngol maantinde yalti, deftere wiyeteende ''Organizing to Win by the Political District Plan'', nde rokki daraniiɓe hakkeeji aadee jamirooje no ɓe keɓirta kaalis e no ɓe njokkondirta e ardiiɓe politik nokkuuji maɓɓe ngam jokkude tiiɗnaare ngam wallitde suɓngooji. [ 3 ] == Tuugnorgal == 8livwtokcjtnxhdncm5j3pwi37wquf2 165824 165822 2026-04-19T11:57:26Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347190874|Harriet Burton Laidlaw]]" 165824 wikitext text/x-wiki '''Harriet Wright Laidlaw''' ( née Burton, 16 desaambar 1873 – 25 lewru bowte 1949) ko Ameriknaajo, jiɗɗo waylude renndo, jiɗɗo suɓaade . O waɗii kampaañ ngam wallitde kuule sappo e jeenay e [[Ngenndiije Dentuɗe|Fedde Ngenndiije Dentuɗe]], kadi ko kanko woni debbo gadano gardiiɗo fedde Standard &amp;amp; Poor's .<ref>Ennis, Lisa A. (2014-12-09). "Laidlaw, Harriet Burton (1873–1949)". In Wayne, Tiffany K. (ed.). ''Women's Rights in the United States: A Comprehensive Encyclopedia of Issues, Events, and People''. ABC-CLIO. p. 137. ISBN <bdi>9781610692151</bdi>.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Harriet Wright Burton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Albany, to leydi New York, ñalnde 16 desaambar 1873, e galle George Davidson Burton, kaalis banke, e Alice Davenport Wright. Caggal nde baaba makko sankii nde o yahrata e duuɓi jeegom, yumma makko ƴetti mo e miñiraaɓe makko ɗiɗo tokosɓe, o hoɗi e jibnaaɓe makko. [ 1 ] O golliima e kelle e nder batu doosɗe leydi New York e hitaande 1894, yuɓɓinaangu to Albany. [ 3 ] Burton janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Albany, caggal ɗuum o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Albany, SUNY ) ɗo o heɓi dipolom makko leslesre e jaŋde e hitaande 1895, o heɓi dipolom makko master e hitaande 1896. [ 2 ] Burton yahi Illinois hade makko heɓde dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ley I8no We8is e hitaande 1896 o arti New York ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard, ɗo o heɓi BA e hitaande 1902. [ 2 ] O janngi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1900, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e hitaande 1901, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford e hitaande 1903. [ 2 ] Nde o woni jannginoowo Engele e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu New York, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, kono o woppi ɗi ɗiɗi fof caggal dewgal makko e hitaande 1905. O rokkaa dipolom LLD tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rollins College e hitaande 1930. [ 1 ] == Nguurndam ɓesngu e neɗɗo == Burton resii James Lees Laidlaw, gollodiiɗo e fedde njulaagu & Company [ kadi ko kañum woni daraniiɗo jojjanɗe rewɓe e hoore mum, ñalnde 25 oktoobar [ . James maayi ko e rafi biyeteeɗo Parkinson e hitaande 1932, caggal ɗuum Harriet inniraa ko debbo gooto tan tergal e yiilirde Standard <nowiki>&</nowiki>amp; Poors . [ 1 ] Harriet sankii ko to wuro New York caggal rafi seeɗa ñalnde 25 lewru bowte hitaande 1949, tawi omo yahra e duuɓi 75. E sahaa nde o maayi ndee, o hoɗiino to Manhattan to 920 laawol joyaɓol, omo joginoo galle ɓuuɓɗo to Sands Point, to Long Island . [ 6 ] . == Golle == Laidlaw hokki konngol mum gadanol ngam wallitde suɓngooji rewɓe e jamaanu sehilaaɓe e banndiraaɓe e duuɓi 20. [ 3 ] O wonti binndoowo Ligue de Suffrage Equal du Collège e hitaande 1908 e hooreejo Manhattan Borough Chaman [[Kari Chapman Catt|Cap,]] Cap1,191. naamndii mo yo o hebbin darnde sakkitiinde ndee haa ɓura duumaade, o waɗi ɗum gila 1912 haa 1916. [ 7 ] Gaa gaa golle makko ngam wallitde suɓngooji rewɓe, Laidlaw wonnoo ko kaɓantooɗo maccungaagu ɓaleeɓe e njulaagu doole rewɓe ɓaleeɓe e Siinnaaɓe fof e nder New York, kadi ko o daraniiɗo sariya Mann mo hitaande 1910. [ 8 ] E hitaande 1912, caggal nde jom suudu mum Liston e jom suudu mum Liston e anti-activist njani e jom suudu mum wallitii e mooftude miijo yimɓe ngam haɓaade ŋakkeende golle meer William Jay Gaynor e yamirde ɓeydude ndeenka polis wonande gollotooɓe e nder wuro New York to Chinatown . [ 9 ] . Ñalnde 9 noowammbar 1912, o woni hooreejo kewu lampaaji dow laawol joyaɓol ngol, tawi ina hawri e 400 000-500 000 ƴeewoowo, kewu nguu tiiɗtini darnde makko e gardagol dille suɓngooji. O winndii binndanɗe e columns keewɗe, o haali e batuuji jamaa, o yahri e nder leydi ndii, haa arti noon e yah-ngartaa rewrude e hirnaange leyɗeele dentuɗe Amerik e hitaande 1913 ngam wallitde yuɓɓinde daraniiɓe. [ 3 ] Laidlaw wolwi dow miijo feere-feere ngam worɓe e rewɓe nder ko laarani ngeendam jama'aare, o winndi nder hitaande 1912 o wi'i, "to rewɓe nanndi bee worɓe ɓe doole ɓe mari hakkeeji gooti; to ɓe feere-feere ɓe doole ɓe wakilta ko'e maɓɓe." [ 10 ] E hitaande 1914, binndol makko ɓurngol maantinde yalti, deftere wiyeteende ''Organizing to Win by the Political District Plan'', nde rokki daraniiɓe hakkeeji aadee jamirooje no ɓe keɓirta kaalis e no ɓe njokkondirta e ardiiɓe politik nokkuuji maɓɓe ngam jokkude tiiɗnaare ngam wallitde suɓngooji. [ 3 ] == Tuugnorgal == 18c2fm2opr1d3w9gggdbvi7u90a9h0l 165825 165824 2026-04-19T11:57:46Z Sardeeq 14292 165825 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Harriet Wright Laidlaw''' ( née Burton, 16 desaambar 1873 – 25 lewru bowte 1949) ko Ameriknaajo, jiɗɗo waylude renndo, jiɗɗo suɓaade . O waɗii kampaañ ngam wallitde kuule sappo e jeenay e [[Ngenndiije Dentuɗe|Fedde Ngenndiije Dentuɗe]], kadi ko kanko woni debbo gadano gardiiɗo fedde Standard &amp;amp; Poor's .<ref>Ennis, Lisa A. (2014-12-09). "Laidlaw, Harriet Burton (1873–1949)". In Wayne, Tiffany K. (ed.). ''Women's Rights in the United States: A Comprehensive Encyclopedia of Issues, Events, and People''. ABC-CLIO. p. 137. ISBN <bdi>9781610692151</bdi>.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Harriet Wright Burton jibinaa ko to wuro wiyeteengo Albany, to leydi New York, ñalnde 16 desaambar 1873, e galle George Davidson Burton, kaalis banke, e Alice Davenport Wright. Caggal nde baaba makko sankii nde o yahrata e duuɓi jeegom, yumma makko ƴetti mo e miñiraaɓe makko ɗiɗo tokosɓe, o hoɗi e jibnaaɓe makko. [ 1 ] O golliima e kelle e nder batu doosɗe leydi New York e hitaande 1894, yuɓɓinaangu to Albany. [ 3 ] Burton janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Albany, caggal ɗuum o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Albany, SUNY ) ɗo o heɓi dipolom makko leslesre e jaŋde e hitaande 1895, o heɓi dipolom makko master e hitaande 1896. [ 2 ] Burton yahi Illinois hade makko heɓde dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ley I8no We8is e hitaande 1896 o arti New York ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard, ɗo o heɓi BA e hitaande 1902. [ 2 ] O janngi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1900, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e hitaande 1901, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford e hitaande 1903. [ 2 ] Nde o woni jannginoowo Engele e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu New York, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, kono o woppi ɗi ɗiɗi fof caggal dewgal makko e hitaande 1905. O rokkaa dipolom LLD tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rollins College e hitaande 1930. [ 1 ] == Nguurndam ɓesngu e neɗɗo == Burton resii James Lees Laidlaw, gollodiiɗo e fedde njulaagu & Company [ kadi ko kañum woni daraniiɗo jojjanɗe rewɓe e hoore mum, ñalnde 25 oktoobar [ . James maayi ko e rafi biyeteeɗo Parkinson e hitaande 1932, caggal ɗuum Harriet inniraa ko debbo gooto tan tergal e yiilirde Standard <nowiki>&</nowiki>amp; Poors . [ 1 ] Harriet sankii ko to wuro New York caggal rafi seeɗa ñalnde 25 lewru bowte hitaande 1949, tawi omo yahra e duuɓi 75. E sahaa nde o maayi ndee, o hoɗiino to Manhattan to 920 laawol joyaɓol, omo joginoo galle ɓuuɓɗo to Sands Point, to Long Island . [ 6 ] . == Golle == Laidlaw hokki konngol mum gadanol ngam wallitde suɓngooji rewɓe e jamaanu sehilaaɓe e banndiraaɓe e duuɓi 20. [ 3 ] O wonti binndoowo Ligue de Suffrage Equal du Collège e hitaande 1908 e hooreejo Manhattan Borough Chaman [[Kari Chapman Catt|Cap,]] Cap1,191. naamndii mo yo o hebbin darnde sakkitiinde ndee haa ɓura duumaade, o waɗi ɗum gila 1912 haa 1916. [ 7 ] Gaa gaa golle makko ngam wallitde suɓngooji rewɓe, Laidlaw wonnoo ko kaɓantooɗo maccungaagu ɓaleeɓe e njulaagu doole rewɓe ɓaleeɓe e Siinnaaɓe fof e nder New York, kadi ko o daraniiɗo sariya Mann mo hitaande 1910. [ 8 ] E hitaande 1912, caggal nde jom suudu mum Liston e jom suudu mum Liston e anti-activist njani e jom suudu mum wallitii e mooftude miijo yimɓe ngam haɓaade ŋakkeende golle meer William Jay Gaynor e yamirde ɓeydude ndeenka polis wonande gollotooɓe e nder wuro New York to Chinatown . [ 9 ] . Ñalnde 9 noowammbar 1912, o woni hooreejo kewu lampaaji dow laawol joyaɓol ngol, tawi ina hawri e 400 000-500 000 ƴeewoowo, kewu nguu tiiɗtini darnde makko e gardagol dille suɓngooji. O winndii binndanɗe e columns keewɗe, o haali e batuuji jamaa, o yahri e nder leydi ndii, haa arti noon e yah-ngartaa rewrude e hirnaange leyɗeele dentuɗe Amerik e hitaande 1913 ngam wallitde yuɓɓinde daraniiɓe. [ 3 ] Laidlaw wolwi dow miijo feere-feere ngam worɓe e rewɓe nder ko laarani ngeendam jama'aare, o winndi nder hitaande 1912 o wi'i, "to rewɓe nanndi bee worɓe ɓe doole ɓe mari hakkeeji gooti; to ɓe feere-feere ɓe doole ɓe wakilta ko'e maɓɓe." [ 10 ] E hitaande 1914, binndol makko ɓurngol maantinde yalti, deftere wiyeteende ''Organizing to Win by the Political District Plan'', nde rokki daraniiɓe hakkeeji aadee jamirooje no ɓe keɓirta kaalis e no ɓe njokkondirta e ardiiɓe politik nokkuuji maɓɓe ngam jokkude tiiɗnaare ngam wallitde suɓngooji. [ 3 ] == Tuugnorgal == qv7hfq961gdjpu23bkjkn4plf5yvnis